leto XXII. MA A BF* %M% I ipV Številka 33. Naročnina za BB ;3EL ]B| ■SL JSf ^lHP' bBST^TO- H mH SH 19 Ljubljana, celoletno 180 (za ino- B9 Bfm Wt2B hjfl H BI B&— Bffl |a Gregorčičeva 23. TeL ■ VBB IB BP m9B Bi^ W Gregor- 90 din, za ‘/. leta 45 din, W čičeva ul. 27. Tel. 47-6L mesečno 15 din. Tedenska v _ . ._. Rokopisov ne vračamo. - Časopis za trgovino. Industrilo. obrt in denarništvo nici v Ljubljani St^LMS. Izhaia Ljubljana, petek 17. mana 1939______________Cena S55TSL rso Upravičene pritožbe uvoznikov Menda ni danes v Sloveniji uvoznika in industrije, ki ne bi doživljala silne težave, ker naša kontrola uvoza nikakor ne funkcionira. Poslovanje mnogih industrij je zaradi nefunkcioniranja te kontrole sploh ogroženo in vedno bolj resna je nevarnost, da bodo morale mnoge industrije obrate sploh ustaviti, ker ne bodo imele surovin, pa čeprav so že pred meseci zaprosile za dovoljenje njih uvoza. Zlasti pa revoltira vse uvoznike, da na svoje vloge tudi po dva do tri mesece ne dobe nobenega odgovora. Nič ne pomaga, če urgirajo odgovor tudi ekspresno, brzojavno ali telefonično, odgovora vendarle ni. Medtem je blago prišlo v državo in leži na kolodvoru, da mora uvoznik plačevati ležarino. Silovita škoda se dela na ta način uvoznikom, ker se njih prošnje ne rešujejo pravočasno. Če je že nedosegljivo, da bi so te prošnje reševale z obratno pošto, pa bi se morale reševati vsaj v nekaj dneh, ker to zahteva že manira. Popolnoma neodpustljivo pa je, da se pusti čakati gospodarska podjetja, za katera je čas v resnici zlato, po mesece brez odgovora. V vsakem zasebnem podjetju bi nameščenec, ki bi zakrivil tako nemarnost, da bi pustil kliente čakati po dva, tri mesece na odgovor, zletel iz službe, če se v javnih ustanovah že ne postopa tako 9trogo, pa vendar ne gre, da se na tako nedopusten način prezirajo interesi klientov, ki morajo vsako uslugo drago plačati. ge zlasti nekvalificirano pa je, kako se odgovarja na razne prošnje uvoznikov. Tako so nam znani primeri, ko je podjetje zaprosilo za dovoljenje nakupa ‘2500 angleških funtov, da je prejelo čez dva meseca odgovor, če mu ne bi zadostovalo 100 funtov. Takšen odgovor mora pognati tudi najinir-nejšemu človeku kri v glavo, ker to se pravi direktno norčevati se iz ljudi. Na drugi strani pa pridejo zopet odgovori, zakaj si uvozniki že prej niso nabavili tako velikih za-f°g> ^a ^ bili preskrbljeni za vse leto. 1 udi takšni odgovori so čisto navadno norčevanje, če bi imel vsak uvoznik zadostna denarna sredstva, bi pač vsakdo nabavil čim večje zaloge surovin, saj bi se vsak rad odkrižal te več ko nerodne dolžnosti, da vedno znova Prosi za uvozna dovoljenja. Koliko '•voznikov pa ima toliko denarja, da bi mogli nalagati velike zneske brezobrestno v zalogo? Poj>olno nepoznanje poslov dokazuje tisti, ki stavi takšna vprašanja. Znani pa so na drugi strani primeri, ko nekateri zelo hitro dobe potrebna dovoljenja, ki jih potem tudi dobro vnovčijo. Niso redki niti primeri, ko domača nacionalna podjetja nikakor ne dobe dovoljenj, tuja podjetja pa jih dobe z lahkoto. Da je takšno postopanje vredno vse graje, ni treba posebej uaglašati. Ves način funkcioniranja naše uvozne kontrole dokazuje, da Narodna banka v Beogradu tej kontroli ni dorasla. Iz tega nujno sledi, da je treba to kontrolo, če je res neobhodno potrebna, reorganizirati tako, da bo v resnici funkcionirala. Kontrola, ki ne funkcionira, ni nlkaka kontrola! Uvozna kontrola se mora zato decentralizirati in prepustiti je treba glavnim podružnicam v državi, da te izvajajo uvozno kontrolo. Te podružnice bodo mogle kontrolo tudi mnogo pravičneje izvajati, ker mnogo bolj poznajo potrebe uvoznikov in ker se na samem kraju kontrola vedno laže izvaja. Prav nobenega resnega za držka ni, da bi se tej zahtevi tudi ustreglo, razen seveda, če ni centralizem kljub svoji nesposobnosti tudi tu zakon. Upamo pa, da tako vendarle ni! »Službene novinec z dne 14. marca so objavile uredbo o narodnem sanitetnem fondu, iz katere navajamo: Za oskrbovanje in ustanavljanje bolnišnic, za izpopolnitev zdravstvene službe in za higiensko asa-nacijo vasi se ustanavlja narodni sanitetni fond kr. Jugoslavije (SF) kot samostojna državna ustanova s sedežem v Beogradu. SF ima svoje premoženje in svoje dohodke. Za obveze SF jamči država. V last SF preidejo z uveljavljenjem te uredbe vse državne, ustanove,- naštete v XVI. razdelku (min. za soc. pol. (n ljudsko zdravje), v poglavjih 126 in 127 proračuna z vsemi pripadajočimi nepremičninami in vsem inventarjem, dohodki, terjatvami in bremeni. Država bo še nadalje nosila vse osebne izdatke odstopljenih ustanov, dočim bo SF kril materialne izdatke. Če dohodki SF ne bi zadostovali za kritje njegovih izdatkov, se bodo ti krili iz proračunskih sredstev države. V last SF preidejo še naslednja sredstva: vsa sredstva narodnega sanitetnega fonda kr. Srbije, vsi dosedanji dohodki in odplačila sklada za asanacijo vasi, premoženje vodnega fonda kr. Srbije, vsi skladi, zapuščine in ustanove, ki so bile določene od države v zdravstvene svrhe. Dohodki SF 1. Dohodki vseh fondov in ustanov, ki so last SF v smislu prejšnjih paragrafov. 2. Takse na vsa uvožena kozmetična sredstva v višini 15°/o carinske stopnje, za domače proizvode Pa se plača 5%na taksa, kakor tudi doklada na vse obrate, ki proizvajajo in prodajajo kozmetična sredstva, v višini do 60% odmerjenega davka. •8. Doklada v višini 15% skupno odmerjenega davka vseh kozmetičnih zavodov, institutov in Ustanov, ki se bavijo v smislu § 23., toč. 50 obrtnega zakona s kakršnimi koli kozmetičnimi posli. 4. Doplačilo za bivanje v hotelih in drugih prenočiščih v vseh letoviščih in kopališčih za ustanove, ki pobirajo od 30 do 50 din po 2 %, ki pobirajo od 50 do 100 din 5% in za nad 100 din 10% sorazmerno dnevni taksi. 5. Doplačilo od prodajo naravne mineralne vode v višini 10%, od umetne mineralne vode pa 20 odstotkov prodajne vrednosti. 6. Takse na uvožena zdravilu in dezinfekcijska sredstva. 7. Zdravstvena doklada v višini do 3% skupnega zneska Mepo- če se ni usposobila naša uvozna kontrola za poslovanje, potem je nemogoče preprečiti, da bo cela vrsta industrij najprej omejila obratovanje, nato pa tudi čisto ustavila. Kam pa bodo potem šli vsi tisoči v teh industrijah zaposlenih delavcev in delavk? Kdo bo pa potem skrbel za vse te ljudi? In kdo je tako pogumen ali pa brezvesten, da prevzame odgovornost, če bodo tisoči in tisoči danes zaposlenih ljudi nakrat brez dela in brez zaslužka? Oficialno in neoficialno se pro- srednih davkov, ki jo predpiše finančni minister začasno ali stalno na celotni neposredni davek ali na posamezne njegove oblike ter na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje. 8. Dohodki od vseh javnih in zasebnih bolnišnic, in sicer od vsakega bolnika, ki sam plačuje stroške, po 2 din dnevno, od drugih po 1 din na dan. 9. Subvencije države in druge podpore društev, samoupravnih teles itd. Vse denarne kazni, ki jih izrekajo . po veljavnih zdravstvenih zakonih oblasti in vsi dohodki od premoženja SF. Pravilnik o višini taks iz točk 2., 4. in 6. predpiše finančni minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje. SF je kot državna ustanova oproščen vseh državnih in samoupravnih davščin. Organizacija SF Na Čelu SF je uprava, ki jo tvorijo predsednik in 4 člani. Tri člane imenuje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, 1 (višjega uradnika finančnega ministrstva) predlaga finančni minister. Predsednik SF je načelnik sanitetnega oddelka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Predsednik in člani se imenujejo na dve leti. Delovodjo imenuje minister za socialno politiko iz svojega resora. Uprava razpolaga s premoženjem in dohodki SF ter je zlasti pristojna: za vse izdatke iz sredstev SF v višini do 50.000 din, da izdaja navodila in odloke za poslovanje svojih ustanov, da določa število strokovnih in nestrokovnih delavcev ter njih mezde, da sklepa o službenih potovanjih, da sklepa o dodeljevanju uradnih stanovanj ter brezplačne ali znižane prehrane osebja, da sklepa o oddajanju v zakup zemljišč in stavb, če letna zakupnina ne znaša več ko 50.000 din, da skrbi za vso posle SF, da poroča ministru za socialno politiko o svojih sklepih, da stavi predloge glede nameščenja, premeščanja in razvrstitve uradništva in drž. na-ščencev, ki so v službi SF, da predlaga višino odškodnine za prehrano in oskrbo bolnikov, o uporabi zdravil in drugih pristojbinah ter taksah, ki jih pobirajo zdravstvene ustanove, da predlaga predloge o ustanavljanju novih, ukinjanju, spajanju in delitvi starih ustanov itd. pagira industrializacija države. In v resnici je ta industrializacija tudi potrebna. Kako pa naj bo uspešna, če se z nemarnostjo onemogoča poslovanje celo onim industrijam, ki že obratujejo in če se z nereševanjem prošenj onemogoča posel onih uvoznih trgovcev, ki s svojim uvozom odpirajo v tujini vrata našemu izvozu? To neoprostljivo pomanjkljivo funkcioniranje naše uvozne kontrole je tako silna napaka, ki se ne more nikoli dovolj hitro odpraviti. Nadaljnji členi vsebujejo predpise o delovanju uprave in so bolj internega pomena. še nekatera določila Da se čim bolj uspešno organizira zdravstvena služba, se morejo pri banskih upravah ustanoviti krajevni odbori SF. Uradnike teh odborov imenuje minister za socialno politiko. Uprava SF se mora ravnati po načelu, da vse svoje izdatke krije s svojimi dohodki. SF more najemati tudi posojila. Investicije izvršuje SF z lastnimi sredstvi ali v breme drž. preračuna. SF more dajati samoupravnim telesom za zboljšanje zdravstvenih razmer tudi posojila. Pogoje za posojila do 500.000 din določa minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, za posojila do 3 milijonov je potrebno soglasje fi- Voditelj Nemčije Hitler je na Ilradčanili podpisal odlok o ustanovitvi (nemškega) protektorata nad Češko in Moravsko. Odlok ima dva dela: zgodovinsko utemeljitev ter osnovna določila za upravo protektorata. Zgodovinska utemeljitev je na kratko povedana v tem, da so češko-nioravske dežele, ki so bile skozi tisoč let del Nemčije, zopet prišle pod Nemčijo. Po vojni nastala Češkoslovaška država da ni znala najti podlage za znosno sožitje vseh narodov na svojem ozemlju in je zato morala propasti. Nemčija pa tudi ne more dopustiti, da bi se stalno nadaljevale motnje v teh krajih in zato je morala storiti, kar je storila. V svoji tisočletni preteklosti je nemški narod dokazal, da je edini sposoben rešili naloge, ki pripadajo temu ozemlju. Kol podlaga za bodoče skupno življenje prebivalcev Češke in Moravske veljajo naslednje določbe o protektoratu, ki ima 13 členov in čigar glavne določbe so: Moravska in Češka sta pod imenom češko-moravskega protektorata del Nemčije. Voditelj Nemčije more izdati za posamezne dele teh pokrajin drugačne odloke. Nemci v protektoratu postanejo nemški državljani, za katere velja zakon o zaščiti nemške krvi. Protektorat je samoupraven, vendar se mora upravljati v skla-dn s političnimi, vojaškimi in gospodarskimi potrebami Nemčije. XIII. redni občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo dne 29. marca 1939 ob 10. uri dopoldne v društveni dvorani c naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. društvenih pravil). 6. Slučajnosti. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna na njem vsaj tretjina društvenih članov ter odloča z večino glasov. Pri enakosti glasov obvelja mnenje, kateremu pristopi predsedujoči, ki sicer ne glasuje. Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo pol uro kasnejo vršil nov občni zbor, ki bo sklepal o zadevah, stavljenih na dnevni red prvega občnega zbora, brez ozira na število navzočih društvenih članov (§ 12. društvenih pravil). nančnega ministra, posojila Čez ta znesek pa dovoljuje ministrski svet Uprava SF mora izvršiti vse priprave, da po 1. aprilu 1940. prevzame vse zdravstvene ustanove. Popis in oceno premoženj teh ustanov izvrše posebne komisije. V skladu s temi določili se morejo ustanoviti tudi banovinski sanitetni fondi. Predpise za te fonde izda ban z odobritvijo finančnega ministra in ministra za socialno politiko. Uredba je stopila 14. marca 1939 v veljavo. Vrhovni poglavar protektorata ima častne pravice drž. poglavarja, uživati pa mora zaupanjo Nemčije. Kot varuha nemških interesov imenuje vodja rajha protektorja, ki ima sedež v Pragi, ki potrjuje člane vlade protektorata in ima pravico veta za vse njene sklepe. Zunanje zadeve protektorata vodi Nemčija, protektorat pa ima pri nemški vladi svojega zastopnika i naslovom poslanika. Vojaško organizira protektorat Nemčija in vzdržuje na ozemlju protektorata tudi svoje posadke. Za notranji red pa more postaviti protektorat lastne enote. (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.) Plenarna seja sveta Zbornice za TOI bo v sredo, dne 22. marca 1939 ot» 8.30. uri dopoldne v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: . 1. Naznanila zborničnega pred«, sednika. 2. Poslovno poročilo. 3. Poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu zbornice za leto 1938. ter o imovinskem sta« nju zborničnih skladov. 4. Predlogi za razširjenje avtonomije zborničnih odsekov. 5. Predlog za dopolnitev zbornične pristojbinske tarife. 6. Samostojni predlogi odsekov, in - zborničnih svetnikov. Uredba o narodnem sanitetnem Fond ie ureien centralistično Češko-moravski torat namesto č$l. države Trgovska združenja Občni zbor združenja v i V četrtek, dne 9. marca je bila V mali dvorani Narodnega doma v Celju redna letna skupščina Združenja trgovcev v Celju. Kakor vsa druga leta, tako je tudi letos bila podana na občnem zboru razveseljiva bilanca o uspešnem delu uprave združenja v preteklem letu. Premoženje združenja se je znova povečalo in je danes celjsko združenje materialno najbolje fundirano trgovsko združenje v Sloveniji. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in v popolni harmoniji. Le udeležba bi mogla biti še boljša. Občni zbor je otvoril predsednik združenja g. Stermecki ob 19., ker ob napovedani uri ob 18. še ni bilo zadostnega števila članov. Pozdravil je vse navzočne člane in članice, prav posebno pa še zastopnika Zbornice za TOI g. Fa-zarinca, zastopnika Zveze trgovskih združenj podpredsednika Verbiča in tajnika dr. Pustiška, zastopnike časopisov, zastopnike Pomočniškega zbora ter zastopnika mestne policije g. Ituprehta. Pred prehodom na dnevni red se je v prisrčnih besedah spomnil umrlih članov in članic. Žetev smrti je bila žal obilna ter so se poslovili od nas: Valentin Hladin, Avgust Lavrenčič, Ana Cul k, Anton A greš, Karol Slomšek, Terezija Httttig in Josipina Battelino. S trikratnimi »Slava« klici so zborovalci počastili njih spomin. Poročilo predsednika . Stermeckega Leto 1938. ni bilo posebno go-1 šega delavstva in tudi na promet spodarsko ugodno. Začnem s sla- naše trgovine, bim vremenom, ki je nagajalo ta- Novi zadružni zakon je še pokoj že v začetku leta in se tudi I spešil razvoj nabavljalnih zadrug ni izboljšalo koncem leta, kar je in konsumov, in so začele nabav-posebno slabo vplivalo na razvoj I ijalne zadruge poslovati tudi od-nekaterih strok trgovine. Hmelj-1 krito z nečlani, ska trgovina je slabo zaključila, ker se je hmelja pridelalo komaj BO®/#, pa tudi cene hmelju so bile razmeroma nizke. Ako se računa povprečna cena din 24'— in za polovico manjša produkcija kot normalno, je to za kg din 12'—, kar je komaj kritje za režijo. V bližnjih krajih še je pojavila živinska bolezen, v krajih Bizeljsko, Sv. Peter, Podčetrtek je pa toča vse potolkla. Življenjske po- Tukajšnji kmetski šivelj je sko-ro povsem odvisen od ugodnih cen živini, sadju, hmelju in lesu, zato naj bi se dosegle čim večje ugodnosti pri trgovinskih pogodbah z Italijo, Nemčijo in državami z zdravo valuto. Povečali naj bi se kontingenti in uvedle eksport-ne premije. Prevozni stroški za pasivne kraje, med katere je smatrati tudi Slovenijo, naj bi se posebno za življenjske potrebščine trebščinc so v cenah poskočile, J £jmprej znižali. Nujna potreba bi stavljajo samo domači trgovski potniki in zastopniki. Sodelovali smo pri izpremem-bah voznega reda in se zavzemali za novelizacijo obrtnega zakona v več točkah. Lani je skupščina sklenila pristopiti k Zvezi trgovskih združenj. Reorganizacija Zveze se je po naši iniciativi izvršila in obstajata sedaj pri Zvezi ožji in širši odbor. Udeležili smo se že lanske Zvezne skupščine, še prej pa Trgovskega kongresa dne 12. jun. 1938. Storili, smo tudi potrebne korake za ustanovitev prepotrebne carinarnice v Celju, a je bila naša prošnja zopet zavrnjena. Celje je letoviški kraj, kamor pride posebno poleti precej tujcev, posebno radi kopanja v naši termalni Savinji. V zadnjem času pa se je pričela Savinja vedno bolj onesnaževati po nekem rudniku in veliki usnjarni. Tudi proti temu smo nastopili in zahtevali, da podjetja vendar enkrat prekinejo z onesnaževanjem, pa tudi tu nismo imeli veliko uspeha. Regulacija Savinje se ne nada ljuje, kakor bi bilo želeti. Pravijo, da ni kredita. Mestna občina, cestni odbor, pa tudi banovina pri spevajo k regulaciji, kar je možno, a to je vse premalo, če država ne priskoči na pomoč. Ko sino lani prisostvovali trgovskemu kongresu v Ljubljani, je bilo mnogo intervencij na trgovinskega ministra, ki se je tega kon- Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah sklicuje gresa udeležil. Naše pritožbe je po-1 19. redno glavno skupščino slušal, vzel na znanje, deloma na sredo dne 22. marca 1939 ob obljubil pomoč, končno pa se je 8. uri dopoldne v veliki dvorani izrazil, da je uspeh najbolj gotov, če mi pošljemo čim več poslancev iz trgovskih krogov v skupščino. Koliko smo pa poslali slovenskih trgovcev v skupščino? Reci in piši: nobenega; druge banovine jih iinajo 27, namreč poslancev-trgovcev. Končno bi še omenil, da živimo v silno napetih časih, ko je ves svet ena sama orožarna in ko se milijarde in milijarde mečejo v žrelo kanonskih magnatov, ki skušajo zanetiti svetovni požar, da bi konjunktura orožarn vedno trajala. Radi . tega je treba, da trgovci ohranimo mimo kri, da ne obupavamo, ampak da delamo vedno v istem tempu, ker ja obupavanje in stokanje je še vedno čas. Ob koncu še omenjam, da ima uaše združenje zbog točnega poslovanja in varčevanja že nad 400.000 din gotovine in je vse premoženje s hišo vredno že nad 900.000 din. , 1 Ko končam svoje poročilo, mi je dolžnost, da se na tem mestu zahvalim vseiri, ki so nam bili naklonjeni in nam šli v našem poslovanju na roko. Prav posebno se pa zahvaljujem Zbornici za TOI v Ljubljani, nadalje Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani in njenemu predsedniku g. Vidmarju za naklonjenost. Zahvaljujem se pa tudi prav posebno še našemu časopisju. (Z odobravanjem so sprejeli zborovalci poročilo predsednika Stermeckega.) Iz poročila tainika Blažona Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in določitev dveh overovateljev zapisnika. 2. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 3. Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za 1.1938. 5. Poročilo nadzornega odbora in predlog o razrešnici. 6. Proračun za leto 1939. in določitev članskih prispevkov. 7. Samostojni predlogi uprave: izpopolnitev čl. 38. in sprememba čl. 39. pravil. 8. Predlog uprave o nakupu hiše za združenje. 9. Samostojni predlogi članov. 10. Slučajnosti. 11. Volitev predsednika lesne sekcije za dobo dveh let. Ce ne bo ob določenem času navzočnih zadostno število članov, se otvori skupščina eno uro kasneje in razpravlja o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov. , Udeležba na zborovanju je za vse člane obvezna in se upoštevajo le nujni zadržki, ki se morajo pismeno sporočiti predsed-ništvu. i 0 samostojnih predlogih članov razpravlja skupščina le takrat, če se prijavijo upravi najpozneje tri dni pred zborovanjem. Sklepni račun za leto 1938. in proračun za leto 1939. sta med uradnimi urami članom na vpogled v pisarni združenja. uradniške plače so ostale na isti višini. Priporočljivo bi bilo, da bi se vendar enkrat plače zvišale, da bodo uradniki zamogli dostojno živeti. Poskočilo so tuje devize kar za 2VPU, posledica tega je bila, da so se cene dvignile, posebno za tekstilno in kolonialno blago, ki se mora uvažati. Slabemu razvoju trgovine so bile v večji meri tudi krive napete politične razmere v sosednjih državah. Avstrija se je pri bila, da se mesto Celje že vendar enkrat uvrsti v prvi draginjski razred. Državne in samoupravne davščine so pri nas veliko previsoke. Ves ta denar se pa po večini ste-ka^izven Slovenije in zato se tukaj ne moremo povzpeti do višine, ki nam po davčni moči gre. Dobro bi bilo, če bi denar teh dajatev ostal bolj doma, ker bi se samo na ta način moglo naše gospodarstvo popraviti. Potrebujemo dobre ceste in pri tem bi zamogli posnemamo: Ipred enim letom. V višjem zava-1 celjske davkoplačevalce 20“/o ob- Ob koncu 1. 1938. je imelo zdru- | rovanju je bilo 328 zavarovancev, činska doklada za regulacijo Sa- • o v. . v* _ • _ r....i. or*___x i___! viniA nrpvpp nhrp.nip.ilinifi lil ključila Veliki Nemčiji m nato še I zaposliti naše brezposelno ljud-Sudetsko ozemlje. Posledice teh sjv0) s;cftr odhaja s trebuhom svetovnih sprememb je občutila kruhom v inozemstvo. Ceste so tudi trgovina v naši državi. Izvoz I |u(|| potrebne za tujski promet se je zmanjšal v Nemčijo, pa tudi I izvoz v Italijo nikakor ni napre- Velika ovira razvoju trgovine doval, posebno pa je nazadoval v pa je še vedno krošnjarstvo. Pro-države z zdravo in visoko valuto, « temu zlu se borimo že leta in tako da nam manjka deviz za na- leta, pa brez uspeha. Le za časa kup surovin in preti nevarnost, decembrskih volitev so se kroš-da bodo morale nekatere tovarne njarji iz naših krajev pregnali. Kar delno ustaviti obrat. To bo zopet večkrat bi morali imeti take vo-slabo vplivalo na zaposlenost na-1 litve. 1 2e par let se borimo z neznos-« J nimi poštnimi razmerami v Celju, Promet, pošta in brzojav so jmd I jjjgj. primanjkuje osebja in so po-nemškim nadzorstvom. sebno telefonske razmere zelo ža- Protektorat je nemško carinsko I ]ogtne. ozemlje. Ca9 ti že bil, da bi tudi Nemčija more tudi predpisati I država nekaj storila za mesto Ce-pravna določila, ki bodo veljala za I ije; ce]ih 20 let, odakr imamo Ju-protektorat. Igoslavijo, država ni dala niti ene Pozitivno pravo Češke in Mo-1 pare za stavbe v Celju. K regula-ravske ostane v veljavi, v kolikor Jciji Savinje ni prispevala država ni v nasprotju z novimi določili. I za II., III. in IV. odsek nič. Vse pravne predpise za izvedbo! 2e par let so komisije za grad- teh določb izda nemški notranji I nj0 justične palače, ki se pa le ne minister. Izida. Potrebna je novt. gimnazija, potrebno je tudi novo poslopje za Tudi Slovaška pod Hitler-1 bolniško blagajno SUZORJA jevo zaščito I Lani smo se tudi zavzeli za iz- Ker Je zaprosil dr. Tiso, da enačenje rudarskega zakona, ker prevzame Nemčija tudi Slovaško!so po dosedanjem rudarskem za-pod svojo zaščito, je to " " “ 1 J" vi...,« žen je 349 članov in članic. Proto-koliranih tvrdk je bilo 93. Pri vseh tvrdkah je bilo zaposlenih 8 prokuristov, 52 poslovodij in poslo-vodkinj, 134 uradnikov in uradnic, 221 prodajalcev in potnikov, 129 prodajalk, 13 blagajničark in 112 vajencev in vajenk. V vseh trgovinah je bilo zaposlenih 769 nameščencev, za 30 več ko pred enim letom. V trgovski nadaljevalni .šoli je biio vpisanih v začetku leta 100 vajencev in vajenk, od katerih je izdelalo le 68. Kvarna je določba, da učenci po 18. letu ne smejo več obiskovati šole. Združenje je naklonilo po tri nagrade (po 200, 100 in 50 din) za najboljše učence v vsakem razredu. Tajniško poročilo navaja nato podrobno vse pisarniško delo tajništva ter navaja nato tudi stati stiko bolniškega zavarovanja, ker vodi tajništvo tudi vse posle bolniške blagajne. Vseh zavarovancev je bilo lani 892, za 97 več ko za 83 več ko lani, Tajnik apelira na vse člane, da točno plačujejo svoje prispevke blagajni, prav tako pa jih prosi, da tudi redno plačujejo naročnino za »Trgovski list«, na katerega naj bodo naročeni vsi brez izjeme. Tajnik Blažon je nato poročal še o finančnem položaju združenja. Gotovina združenja znaša 404.250 din in se je zvišala lani za 31.802 din. Vsi izdatki so znašali 133.828 din. Hiša združenja je dala 14.284 din Čistega prebitka. Bilanca izkazuje 938.114 din čistega premoženja združenja. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal g. Kramer. Njegov predlog, da se izreče upravi razrešnica, je bil sprejet soglasno. Tajnik Blažon je prečital proračun za 1. 1939., ki izkazuje skupno 81.246 din. Soglasno se sprejme od uprave predlagana članarina. Občni zbor je nato odobril naslednje samostoine predloge: 1. Uprava se pooblašča, da sme tudi leta 1939. znižati članarino onim članom, ki so obubožali, onemogli, ali ki ne morejo plačati članarino. V skrajnem primeru sme uprava članarino tudi popolnoma odpustiti. 2. Uprava predlaga, da se tudi za šolsko leto 1938./39. ustanove po tri nagrade za učence Trgovske nadaljevalne šole v Celju, ki bo- |do izdelali z odličnim ali prav dobrim uspehom šolo. 3. Odobri se, da prevzame Trgovsko .nadaljevalno šolo združenje trgovcev. 4. Uprava se pooblašča, da stori vse potrebne korake pri upravi državnih monopolov in drugih odločilnih faktorjih za popolno odpravo zakupne prodaje soli oz. da se odpravi sedanji način velepro-. . daje soli. Tajnik Zveze dr l»ust.-1 ? šok poroča, da je Zveza storila ze potrebne korake pri finanč. ministru, nakar je bil predlog uprave soglasno sprejet. Hitler “ - J w —— - — » #- storil. Nemške čete bodo zasedle Slovaško. Najbrže bo postala Slovaška podoben protektorat ko Češko-Moravska. Madžari so Slovaško priznali. konu mezdo nerubljive in imajo zato trgovci občutno škodo. V savski banovini pa so rudarske mezde rubljive. Združenje trgovcev je storilo tudi potrebne korake, da se kreditne knjižice kolkujejo samo enkrat, Podkarpatske Ukrajine pa je t j. pri izstavitvi, ne pa vsako le-konec in jo zasede Madžarska. lto. Tudi smo zahtevali, da se na- vinje preveč obremenjuje in celjsko gospodarstvo tega bremena tie more več prenašati, je potrebno da se najame večje posojilo •/ daljšo dobo, v anuitetno službo t naj se pritegne tudi pomoč države Dotlej pa naj tudi država k regulacijskim delom prispeva večji znesek. Pozdravi gostov Svetnik Zbornice za TOT g. Fa-zarinc pozdravlja prav prisrčno v imenu Zbornice današnjo skupščino in se zahvaljuje tudi g. pred- Društvo trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani ima XV. letni redni občni zbor v nedeljo dne 19. marca 1939 (sv. Jožef) ob pol 10. uri dopoldne v sejni dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora (predsednika, 9 odbornikov in predsednika razsodišča). 6. Volitev dveh preglednikov članskih prispevkov. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. NB. Občni zbor je sklepčen, ka- 5. Današnja akupato. aaMev. l ^ ^ ^ filial!. I *”»”• Ak° nl centrala. 6. Skupščina predlaga, da se čimprej reši vprašanje celjskega osebnega kolodvora, ki nikakor več ne utreza sedanjim potrebam. V zvezi s tem tudi ni več na mestu sedanji zasilni izhod ob koncu Gg. trg. potnike, člane Društva trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani, opozarjamo, da prejmejo to številko po nalogu dru štva brezplačno. ^ _ v« L/auuDiiju Dn,uj/ov*i»M — ^ Zato naj ne vračajo tel za nujno potrebo, da se rcgulaci-Številke, li& Savinje kar najbolj pospeši. Ker sklepčen ob napovedani uri, je pol ure nato drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom ter je sklepčen pri vsakem številu članov. Morebitne samostojne predloge je treba v smislu društvenih pravil (§ 16. točka e) naznaniti od- kolodvora. Uprava naj v tem smi- boru najmanj B dni pred občnim slu intervenira pri oblasteh. Izborom in jih mora podpirati vsaj 7. Današnja skupščina smatra 5 rednih Članov. * ? Ustanovni in častni člani imajo le posvetovalni glas. sedniku za pozdrav. V nadaljnjem razpravlja o krošnjarstvu, kartelih, davčnih vprašanjih s posebnim ozirom na pavšalacijo obrtnikov, ki bi bila tudi za male trgovce potrebna. Dotakne se tudi samouprav, ki so nujno zaželene. Trgo vci bi morali bili stanovski tovariši med seboj, pri konkurenci dostojni in kolegialni, ker imajo nasprotnikov dovolj, ki streme ?a tem, da se jim odvzamejo še te pravice, ki so jim ostale. Poleg že prej navedenih je treba tu omeniti še razne predpravice lekarn ter kartelirano industrijo, ki Ima mnogo preveč zaščite, zlasti ker je večinoma tuja. Poglejmo si samo sladkorne tovarne, bencinski kartel itd. Omenjam nadalje invalidski zakon, cestni fond, ki obremenjuje trgovino. Upamo, da bodoče samouprave ne bodo zahtevale novih žrtev, pač Pa samo razbremenitev dosedanjih Previsokih dajatev, ker sicer ostanemo še vedno tam, kakor smo bili pred 20 leti. Trgovski zastopniki so sodelovali na mestnem občinskem zastopu celjskem in z uspehom marsikaj V gostilni »Pri soncu« je imelo v nedeljo dne 5. marca Združenje trgovcev v Kočevju svoj redni letni občni zbor, ki pa se je moral začeti zaradi premale udeležbe članstva eno uro kasneje. Občni zbor je otvoril predsednik Franc Huber ter se takoj uvodoma spominjal umrlih Članov Josipa Lack-nerja in Herberta Tschinkla ter Vsakoletna skupščina trgovcev bi morala biti hkrati manifestacija vsega trgovstva našega okraja. Na žalost pa moram konstatirati, da je ravno nasprotno od leta do leta manj interesa za občni zbor. Posebno trgovci našega podeželja so v zadnjih letih povsem izostali, čeprav imajo ravno ti sedaj največ težkoč, ker njim najbolj škoduje nelegalna trgovina ter bi morali že zato priti na občni zbor in vložiti tu svoj protest. Poleg tega je tudi na deželi tako velika konkurenca in v prav mnogih primerih tako umazana, da se dajo take stvari urediti samo na občnih zborih. Isto velja tudi o trgovcih z lesom, ki tudi ne kažejo nobenega interesa, da bi prišli na občni zbor, čeprav je ravno v tej stroki Združenje trgovcev za srez Logatec sklicuje za dne 26. marca 1939. ob 1. uri popoldne v prostorih gost. Škrlj v Dol. Logatcu svojo redno letno skupščino. Dnevni red: 1. Otvoritev ter čitanje in odobritev zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo predsednika. 'j- Tajniško poročilo. . U Računski zaključek za 1.1938. 1,1 proračun za leto 1939. 5. Poročilo nadzornega odbora. G. Volitve nove uprave. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Ce skupščina ob določenem času ne bi bita sklepčna, bo eno uro pozneje ne glede na število prisotnih članov. (Cl. 16. pravil.) Skupščina je za člane sodnega okraja Logatec obvezna. Članom, ki bi se brez predhodne tehtne opravičbe skupščine ne udeležili, lahko uprava po čl. 8. pravil naloži denarno kazen. Računski zaključek in proračun s!a bila poslana vsem članom. 0 samostojnih predlogih se bo sklepalo v smislu Čl. 17. pravil 10, če bodo tri dni pred skupščino Pismeno javljeni upravi. Predsednik : Stanko Lenarčič s. r. dosegli, med drugim so dosegli ukinitev užitni ne na mast itd. s 1. aprilom 1939. Apelira na stanovsko dolžnost ter prosi zborovalce, da se v bodoče polnoštevilno udeleže vseh zborovanj, ki jih bo združenje sklicalo. (Odobravanje.) Vsak naj se naroči tudi na glasilo »Trgovski list«, ki ga najtopleje priporoča in bi moral biti povsod doma. Geslo »V slogi je moč« — naj bo vedno zvezda vodnica za vse trgovce. V imenu Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino pozdravlja skupščino podpredsednik Verbič iz Ljubljane in izroča zborovalcem pozdrave Zveze in predsednika Vidmarja. Poroča o vsedržavnem kongresu trgovstva, ki je bil lani v Ljubljani in ki so se ga udeležili vsi trgovci iz Jugoslavije in Bolgarske, nadalje o krošnjarstvu, davčnih zadevah in delovanju Zveze. Ustanavljanje veleblagovnic je ukinjeno samo do 31. dec. 1939. Zveza je zahtevala spremembo zadružnih pravil na-bavljalnih zadrug, intervenirala pri finančni direkciji glede odme- so nato zborovalci pietetno počastili njun spomin. Iskreno je pozdravil zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika dr. Pustiška ter zastopnika politične oblasti komisarja Korparja. Ko je občni zbor odobril zapisnik zadnjega občnega zbora, je prešel predsednik Huber na drugo točko dnevnega reda, na poročilo načelnika. trgovine zelo mnogo stvari, ki zahtevajo debate. Pa tudi g. pomočnike mesta Kočevja pozivljem, da se kot bodoči trgovci udeležujejo občnih zborov, da bodo potem kot samostojni trgovci lahko razumeli smisel skupnosti. Zato naprošam vse navzočne, da napravijo za prihodnji občni zbor posebno na deželi nekaj več propagande. V letu 1938. se je trgovina razvijala normalno in ni bilo povprečno slabše kakor v letu 1937. Ker pa imamo zelo visoke davke in mestne doklade, se trgovina ne more bolj dvigniti. Da je bilo poslovanje vsaj zadovoljivo, se moramo zahvaliti živahnejšemu izvozu lesa v letu 1938. Vendar smo zapazili proti koncu leta 1938. in četkom 1939., da se je izvoz zmanjšal, kar se je tudi takoj zapazilo na velikih skladiščih lesa. Ker pa pri nas zavisi vsa*trgovina od lesne trgovine, moramo tudi gledati na to, da se posveča tej panogi največja pažnja. Največjo škodo nam povzroča nelegalno krošnjarstvo. Krošnjar-stvo z manufakturno robo je pa danes že luko razširjeno, da skoraj ne mine dan, da ne bi krošnjarji z manufakturo hodili od hiše do hiše in prodajali svoje blago. Zato je naša dolžnost, da krošnjarje zasledujemo in zatiramo. Za mesto Kočevje so bile za proračunsko leto 1939./40. določene za krošnjarje takse v znesku din 200'— za enodnevno bivanje. Zato je naša dolžnost, da vsakega izročimo policiji ali direktno občini, da plača to takso. Tudi na deželi ima žandarmerija od komande strog nalog, da zasleduje krošnjarje. Vsak primer, ko ne bi bil krošnjar kaznovan, naj se javi s pričami Združenju, ki bo potem zadevo nadalje obravnavalo. Tudi boju proti konsumom in veleblagovnicam je treba posvečali veliko pozornost. Kakor vam je znano, konsumi že prodajajo tudi nečlanom; glede veleblagovnic nam pa ne more biti vseeno, čeprav se dovoljujejo inagacini samo v velikih mestih do 50.000 prebivalcev, ker se navadno razširjajo s časom take stvari tudi v majhna re pridobnine. Zahtevala je spremembo i? 19. obrt. zakona in sodeluje pri prevzemu inozemskih podjetij, ki bi bilo nujno potrebno, sicer gredo milijoni iz države. Apelira na članstvo, da se naroča na »Trgovski list« in tam tudi in-serira. (Odobravanje.) G. predsednik se zahvaljuje g. Verbiču in Zvezi, ki res z velita) vnemo dela za trgovski stan in tudi priporoča, da se vsak naroči na »Trgovski list« ali vsaj samo na sobotno številko, ki ne stane več kakor 50 din celoletno. Tajnik Zveze dr. Pustišek poroča o delovanju odsekov Zveze in sicer odsekov lesnih trgovcev, trgovcev s tekočim gorivom, drogi-stov in knjigarnarjev. G. Misloj poudarja potrebo znižanja in preureditve kolkovine za račune. Gg. predsednik in Faza-rinc sporočita, da je združenje že napravilo tozadevne korake in se je zadeva tudi obravnavala pri Zbornici. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se g. predsednik zahvaljuje vsem navzočnim in zaključi skupščino. mesta, za kar nam je lep primer »Rafa«. Zato moramo tudi v bodoče proti veleblagovnicam voditi najstrožjo borbo. Finančni minister je, kakor vam je znano, odredil, da letos ni treba vložiti davčne prijave za pri-dobnino, ker se bo ta odmerila na podlagi lanske. Le tam, torej izjemoma, kjer bi se dohodki davčnega zavezanca zvišali za 25%'. se mora vložiti nova prijava. Seveda bomo storili vse potrebno, da se trgovci ne bodo preveč obdačili. Apelira, na vse člane, da se na-roče na »Trgovski list«, ker ie postal list tako obsežen in važen, da ga noben trgovec ne more pogrešati. Koncem svojega z odobravanjem sprejetega poročila se je zahvalil predsednik Huber Zbornici za TOI in Zvezi trg. združenj za podporo, ki sta vedno podpirali združenje in vneto branili trgovske interese. Iz tajniškega poročila Uprava je imela 11 ter po eno sejo sekciji manufakturistov in špeceristov. Vajenski izpit je napravilo 9 vajencev. Število članstva je v 1. 1938. naraslo za 2 na 137. Pomočnikov je bilo 20, za 2 manj ko 1. 1937. Vajencev in vajenk je bilo 25. Blagajniško poročilo izkazuje 25.195 din dohodkov in toliko izdatkov. Sledilo je poročilo tajnika Zveze dr. Pustiška, ki pozdravlja občni zbor v imenu Zveze trg. zdr. ter njenega zadržanega predsednika Vidmarja. Nato je podal obširno poročilo o delovanju Zveze. Uvodoma je omenil nad vse posrečeni trgovski kongres. Vse njegove sklepe je Zveza sporočila pristojnim oblastem in ni njena krivda, če te upravičene zahteve še niso bile izpolnjene. Poročal je tudi o številnih intervencijah Zveze proti kroš-njarstvu. Dosegla je, da je dobilo orožništvo strog nalog, da postopa proti krošnjarjem. Kako bi bilo treba postopali proti krošnjarjem, se je videlo ob volitvah, ko so morali krošnjarji nemudoma zapustiti naše kraje. Nadalje je poročal o borbi zveze proti nabavljalnim zadrugam in konsumom. Uspeh je dosegla Zveza glede zaračunavanja vrečice pri maloprodaji soli in se more vrečica zaračunati l>o 25 par. Tudi v nekaterih drugih zadevah je dosegla Zveza uspeh. Potrebne korake je izvršila tudi zaradi prodaje soli, da bi se la prodajala malim trgovcem direktno iz skladišč. S posebnim zanimanjem so sledili zborovalci tudi njegovim iz- vajanjem o invalidski uredbi in njenim nevarnim določbam, zlasti onim, ki kar na široko odpirajo vrata krošnjarstvu. Poročal je nadalje o borbi trgovcev s tekočimi gorivi proti bencinskemu kartelu. Pojasnil je, kako je z volitvami v Pokojninski zavod ter poročal o novi trgovinski pogodbi s Francijo ter o možnostih izvoza lesa v Francijo. Na koncu svojega poročila je naglasil, da je bil v vseh teli bojih vedno absolutno na strani trgovcev samo »Trgovski list« in zato je tudi v interesu vseh trgovcev, da trgovci Trgovski list« čim bolj podpirajo. Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci poročila tajnika dr. Pustiška. Pri slučajnostih prečita načelnik vlogo glede nameravanega povišanja davkov, ki naj bi se kot sklep današnje skupščine predložila davčni upravi v Kočevju. V debato posežeta gg. Kresse in Lozar, ki poudarjata, naj se navede samo povprečni odstotek povišanja; ne pa za vsako panogo trgovstva posebej. Nadalje pripominja g. Kresse, da se v vlogi navede kot dokaz tudi to. da letno odhaja v Nemčijo 300—400 ljudi — krošnjarjev, ki skoraj vse potrebščine nakupijo že v Nemčiji in prinesejo domov s seboj kolesa, obleko, obutev in druge predmete. Sklep upravnega odbora, da se določijo za posamezne panoge posebno inkorporacije, predlaga gospod Loy, da ostane tako kakor je bilo, to je za trgovine v mestu se plača 1000 din, za deželo pa 500, a za branjarije pa povsod enako, to je znesek din 300. Soglasno sprejeto. Tudi drugi sklep uprave radi odpisa neizterljivih članarin se soglasno sprejme, toda s pridržkom, da oni trgovec, ki na novo začne s trgovino, mora plačati vso članarino za nazaj, torej stari dolg. Po debati glede izdajanja novoletnih nagrad, v katero so posegli gg. Sterbenz, Lozar in Kresse, se predsednik še enkrat zahvali dr. Pustišku in Stanetu Vidmarju za delo v korist trgovstva, a vsem navzočim pa za udeležbo ter zaključi občni zbor ob Vk na 4. Nemški koledarji Naši časopisi so že kritizirali, da so nekatere tvrdke pošiljale svojim slovenskim odjemalcem nemške koledarje. Nismo šovinisti, prav je bilo, da se je to grajalo in zato navajamo še naslednji primer: Neka zagrebška tvrdka, ki je hrvatska, je sredi februarja poslala svojim odjemalcem trgovcem neke vrste skladne koledarje, ki so bili tiskani v Nemčiji za Nemčijo. Na teh koledarjih niso niti nedelje posebej zaznamovane, pač pa razne obletnice vseh sedanjih in umrlih nemških voditeljev. Posebno značilni so pa dnevi, naznačeni z Eintopf — Sonntag. Prav kakor da smo kje v Sudetih. Razumljivo je, da sem so tej tvrdki za tako darilo primerno zahvalil ter omenil, naj tvrdka te koledarje porabi v krajih, za katere so bili namenjeni. Se neka druga tvrdka razpošilja tudi nemško koledarje ali v manjši obliki. No vem, ali so ti ljudje prepotentni ali pa mislijo, da smo mi že tako indiferentni, da nam je že vseeno, kaj dobimo. Občni zbori Tvrdka Ljudevit Marx, tovarna lakov, d. d. v Domžalah ima na dnevnem redu občnega zbora, ki bo 28. marca ob 11. uri v Ljubljani, Beethovnova 14, tudi sklepanje o prenosu sedeža. Dolnje Lendavska hranilnica bo imela občni zbor 31. marca ob 15. uri v D. Lendavi, Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, Sodna ulica, dne 1. aprila ob 17.30, Slavija, zavarovalna banka v Ljubljani v torek 4. aprila ob 10. uri v Ljubljanski kreditni banki. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Združenje trgovcev za srez Ljubljana-okolica ima 20. redno letno skupščino v torek, dne 21. marca 1939. ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. Dnevni red: 1. Poročilo uprave. 2. Računski zaključek za 1.1938. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Proračun za leto 1939. 5. Volitev uprave in nadzornega odbora v smislu čl. 19. pravil. 6. Samostalni predlogi. 7. Slučajnosti. Ce ob 8. uri predpoldne ne bo navzočnih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je točno ob 9. uri dopoldne (§ 374. z. o. o.). Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred občnim zborom (čl. 17. pravil). Vse tovariše in tovarišice vljudno vabimo, da se tega občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Uprava. V počastitev spomina pok. Frana Verbiča, namesto cvetja, so darovali za socialni sklad za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce Združenja trgovcev v Ljubljani: Kamenšek Fran din 50, Pezdir Ivan din 50, Šober Viktor din 50, Rebolj Hinko din 50, Pretnar Stanko din 50, Kolšek Fran din 50, Smrkolj Albin din 50, Jurčič Šime din 30, Klemenc Fran din 50, Simončič Ivan din 30, Volk Avgust din 100, Novak Anton din 50, Kovač din 30, Marinko Joža din 50, skupno 710 dinarjev. XX. redna letna skupščina Združenja trgovcev za srez Novo mesto v Novem mestu bo v nedelj« dne 26. marca 1939 ob 10. uri dop. v dvorani mestne občine v Novem mestu. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva (načelnika, tajnika, blagajnika). 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Odobritev računskega zaključka za preteklo poslovno leto. 5. Volitve. 6. Sklepanje o proračunu za leto 1939. in o kritju. 7. Sklepanje o event. predlogih. 8. Slučajnosti. Ako bi sklicana skupščina ob napovedani uri no bila sklepčna, sme skupščina ena uro kasneje ob vsakem številu navzočnih članov veljavno se posvetovati in sklepati o dnevnem redu. Člani združenja so dolžni prisostvovati skupščini, in se bo onim članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne bi udeležili skupščine, naložila globa v smislu čl. 8., 1. 2. pravil združenja. Predloge je predložiti združenju najkasneje do 19. marca 1939. Novo mesto, 1. marca 1939. Josip Turk s. r., t. č. predsednik. Združenje v Kočevju Poročilo predsednika Hubra Združenje v Zanimanje za občne zbore trgovskih združenj je vsekakor mnogo premajhno in tako se je moral začeti tudi občni zbor Združenja v Krškem šele eno uro kasneje, ko je zbor po pravilih sklepčen ob vsakem številu članstva. Nujno potrebno je, da uprave združenj bolj poagitirajo za obisk občnih zborov, ker bi mogla nepoučena javnost dobiti zaradi slabo obiskanih občnih zborov vtis, da je zavednost trgovstva padla, kar pa nikakor ne drži: Občni zbor Združenja v Krškem je bil dne 5. marca ter ga je vodil predsednik Engelsberger, ki je pozdravil zborovalce, imenoma pa zastopnika Zbornice za TOI predsednika trgovinskega odseka Al- bina Smerkolja ter podpredsednika Zveze trgovskih združenj g. Antona Verbiča. Za pozdrav se je najprej zahvalil g. Smerkolj, ki pozdravlja občni zbor v imenu zbornice ter želi občnemu zboru čim lepših uspehov. Obžaluje, da je tako malo zanimanja za občni zbor ter apelira na trgovce, da se bolj oklenejo svoje stanovske organizacije, ker je samo v skupnosti zajamčen uspeh. V imenu Zveze trgovskih' združenj pozdravlja občni zbor njen podpredsednik Verbič ter želi, da bi v lepi solidarnosti mogli trgovci čim uspešneje braniti svoje pravice. Sledilo je poročilo predsednika Engelsbergeria Uvodoma se spominja uspešnega vsedržavnega kongresa trgovstva v Ljubljani, ki je na mogočen način manifestiral solidarnost trgovstva Jugoslavije. Na kongresu so mogli trgovci odkrito povedati, kar jih teži in trgovinski minister dr. Vrbanič je z veliko pozornostjo poslušal izvajanja govornikov ter tudi obljubil, da bo vlada ustregla glavnim zahtevam kongresa. Zlasti je obljubil, da bo vlada izdala uredbo o krošnjarjih. Predsednik Engelsberger omenja nato najvažnejše referate, ki jih je podal kongres ter zlasti poudarja pomen udeležbe številne bolgarske delegaeije z ministrom Velevom na Čelu. Odmev trgovskega kongresa je bil odličen ter dokazal, da je kongres v resnici pomenil veliko moralno zmago trgovstva. Nato je prešel predsednik Engelsberger na razna aktualna vprašanja, ki zlasti zanimajo podeželskega trgovca. Zlasti je omenjal napake pri prodaji soli. Knjižice za nakup soli naj se i odpravijo, ker so popolnoma nepotrebne. Trgovcem se mora pri prodaji soli dovoliti običajni trgovski dobiček. Nikakor ni prav, da ni nobene razlike med trgovcem, ki ima svojo trgovino v kraju monopolskega skladišča soli in trgovcem, ki je oddaljen od tega skladišča 50 in tudi več kilometrov. Tudi ne gre, da konsument ne more prosto izbirati vrste soli. Neopravičljivo je, da dostikrat zmanjka rdeče živinske soli. Omenil je nadalje težave zaradi nezadostne skrbi oblasti za strokovne nadaljevalne šole ter prešel nato na krošnjarstvo. Poroča podrobno o tem perečem vprašanju in omenja, da je že na kongresu v Ljubljani obljubil trgovinski minister, da bo vlada izdala uredbo o krošnjarstvu. Na poziv banske uprave, ki ga je prejelo združenje po zbornici, je združenje predlagalo, da se reši krošnjarsko vprašanje na ta način, da se izda splošna prepoved krošnjarstva in da se dovoli samo krošnjarjenje s proizvodi domače delavnosti. Navajal je tudi razne Redna letna skupščina Združenja trgovcev za sodni okraj Slov. Bistrica bo dno 25. marca 1939 ob 2. uri popoldne v prostorih hotela Neu-hold v Slovenski Bistrici. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Računski zaključek za 1.1938. in proračun za leto 1939. 6. Poročilo nadzorstva. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Z ozirom na izredno važnost skupščine pozivamo vse člane, da se skupščine polnoštevilno ude leže. Svojo odsotnost mora vsakdo opravičiti. Skupščina je sklepčna, če je ob času sklicanja navzočna najman ena tretjina članov. Eno uro po zneje je sklepčna ne glede na število udeležencev. Samostojni predlogi članov se morajo prijaviti upravi združenja pismeno najkasneje do 22. marca t. 1., ker sicer o njih v smislu čl. 378. zakona o obrtih ne bi mogli obravnavati. Zaključni računi za leto 1938, proračun za leto 1939. in zapis nik zadnje skupščine so v tajni štvu združenja dnevno od 10. do 12. ure na vpogled. Predsednik: Kac Franjo s. r. Tajnik: Lorber Franjo s. r. korake, ki jih je storila Zveza trgovskih združenj, da se zatre krošnjarstvo. Navaja, katere obljube je Zveza dobila, a so tudi te obljube ostale neizpolnjene. Dne 21. novembra je obiskala posebna de-putacija trgovcev g. bana ter mu izročila spomenico o silni škodljivosti krošnjarstva. Še vedno pa ni bilo pravega uspeha in ga tudi ni pričakovati, dokler ne* bo izdana jasna uredba o krošnjarstvu, da bo vsak orožnik vedel, kaj mora storiti, kadar sreča krošnjarja. Drugo tako težko vprašanje kakor krošnjarstvo so kmetski dolgovi. Nikdar se še ni toliko tožilo v krškem okraju o slabih časih kakor sedaj. Kmet nima denarja, ker so zaradi slinavke in parkljevke odpadli sejmi. Poleg tega je bila, letina letos izredno slaba. Kmet malo proda in zato se denarja za stare račune skoraj nič ne dobi. Okoli kmetske zaščite se že leta in leta kujejo vedno novi paragrafi, da se niti juristi več ne spoznajo. Jasno je le to, da starih dolgov nihče ne odplačuje. Kmetje ne zmorejo niti obrokov za Priv. agrar. banko, kaj šele obrokov za trgovce. Trgovcem se je sicer reklo, da morejo kmeta zarubiti, če ne plača obrokov. To pravico trgovci v resnici imajo, toda poklic trgovca ni, da bi rubil prezadolženega kmeta. Težava je v tem, ker morajo vedno znova nastajati dolgovi, če so kmetije pasivne. Tu nič ne pomaga še tako zavit paragraf. Zboljšati je treba gospodarski položaj kmeta in samo v tem je rešitev. V tem pa je tudi rešitev za podeželskega trgovca. (Odobravanje.) Iz tajniškega poročila navajamo naslednje podatke. Združenje je imelo koncem 1. 1938. 198 članov. Največ je bilo trgovin z mešanim blagom, namreč 114. Trgovskih pomočnikov je bilo 54, pomočnic 48 ter 54 vajencev in vajenk. Strokovno nadaljevalne šole poslujejo v Krškem, Radečah in Št, Jerneju. Šole je obiskovalo 32 vajencev in vajenk. Gremialna doklada se ni pobirala, ker se je kril primanjkljaj iz presežka, ki se je lani dosegel pri inkorporacij-skih pristojbinah. Protokoliranih firm je bilo 18. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Franc Horvat ter predlagal razrešnico upravi, čemur je občni zbor soglasno pritrdil. G. Černe je predlagal, da se va-jenška doba podaljša na tri leta. Če bo mogoče, se bo njegov predlog izvedel. Sledilo je blagajniško poročilo. Združenje je imelo 20.395 dohodkov in 23.812 din izdatkov. Premoženje združenja znaša 58.423 din. Tako poročilo blagajnika ko novi proračun, ki ga je prečital tajnik, je občni.zbor soglasno sprejel. Ko je občni zbor še sklenil, da se gre-mialna doklada tudi letos ne bo pobirala in da bo prihodnja letna skupščina zopet v Krškem, je predsednik Engelsberger zaključil občni zbor in se zahvalil vsem za udeležbo. zakona, zadružnega zakona ter j končno omenil, da je min. trgovi- j ne dobil pooblastilo za spremembo zakona o obrtih, vlada sama pa i pripravlja novo uredbo o zatiranju šušinarstva. Čestital je predsedni- | ku Kostanjšku in upravi ter nad- j zornemu odboru na dosedanjih j uspehih, zlasti pa k soglasnemu j sklepu glede nakupa hiše, v katerem bo združenje v bodoče iz- j vrševalo svoje velike naloge. U v 24 tirali barva. plesira in kemifnn snafci obleke klobuke itd 4krohi in svetlolikn -triijco. ovral nike in manšete Perc. suši. monga in lika domače perilo tovarna J O S. REICH Polianski nasip 4-fi. Sclenbnrgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Združenje za okolico V nedeljo popoldne je imelo Združenje trgovcev za Maribor-okolico pri »Orlu« svoj 20. občni zbor, ki ga je vodil neutrudljivo delavni predsednik Janko Kostanjšek iz Sv. Martina pri Vurbergu. Kot zastopnik Zveze trgovskih združenj in ljubljanskega Združe- nja se je udeležil občnega zbora tajnik Lojze Šmuc. Predsednik se je najprej spomnil v preteklem letu umrlih tovarišev: Avgusta Peitlcrja, Karla Swatyja, Karla Dimnika. Ane Bogovičeve in Franca Jegliča. Zborovalci so jim zaklicali trikratni »Slava«. Poročilo predsednika Kottaniška G. Kostanjšek je nato podal svoje poročilo, v katerem je opisal splošno sliko položaja podeželskega trgovca. Dejal je, da se niso gospodarske razmere v Sloveniji, zlasti v okolici Maribora, v preteklem letu prav nič spremenile. Kupna moč podeželskega prebivalstva nazaduje, poleg tega pa kmetje le deloma kupujejo pri podeželskih trgovcih in v precejšnji meri v mestu. Zelo škodujejo trgovcem na deželi krošnjarji, ki jih je videti povsod. Predpisi o poslovanju krošnjarjev so sicer tu, toda izvajajo se vse premalo, ali pa tudi ne. Popolnoma se to zlo pri današnjih razmerah ne more zatreti, budno pa je treba paziti na te škodljivce trgovstva. Zbornica in Zveza, prav tako pa združenja so bili vedno budno na straži, toda krošnjarji najdejo skrivna pota, da se izmuznejo in nadaljujejo svoje nezakonito delovanje. Veliko škodo povzročajo tudi nabavljalnc zadruge, ki jih je vedno več. Zakon o gospodarskih zadrugah je zelo pomanjkljiv in dopušča prodajo pokvarjenega blaga tudi nečlanom, kar se zelo pogosto zlorablja. V zadnjem času pa za druge državn. nameščencev sploh spreminjajo pravila, da more postati član njihovih zadrug prav vsakdo. Škodljivci so pa tudi last Ini člani, ki nelojalno konkurirajo in s tem škodujejo tovarišem. Na strokovno izobrazbo narašča ja ne polagajo oblasti zadostne pažnje. Za dobrega trgovca sta predvsem potrebna temeljita šolska izobrazba in pa prirojen talent za trgovski stan. Zato uprava združenja dobro preskusi vse učence in učenke, zlasti pa one, ki nimajo zadostne predizobrazbe. Vse priznanje gre učiteljskemu zboru, zlasti g. profesorju Finku in upravitelju Cvetku. Učiteljstvo si prizadeva, da dobe vajenci in vajenke potreben pouk. Naraščaj dobiva temeljito podlago, in če so le količkaj ambiciozni in ta-letnirani, lahko upajo na dobro bodočnost. Istotako gre priznanje strokovni učiteljici in upravitelju g. Cimpermanu za njun trud, da vzgojita naraščaj v začrtani smeri. Govornik je končno pozval člane, naj se društvenih prireditev udeležujejo v zadovoljivem številu. Občni zbor je kaj slabo obiskan, zato upa, da v bodoče tega ne bo mogel več ugotoviti. Zapisniki občnega zbora pridejo v roke nadzorne oblasti, Zbornice itd. Če je udeležba močna, potem dobi Združenje še več ugleda. Važno je, da jo vsak član združenja naročnik edinega slovenskega stanovskega glasila »Trgovskega lista«. Kdor se ne more naročiti na vse številke, naj se naroči vsaj na tedensko številko. Cim več naročnikov ima naš list, tem laže se izpopolni in tem bolj bo koristil trgovskemu stanu in sploh vsemu gospodarstvu Slovenije. Predsednik Kostanjšek je toplo priporočal, naj trgovci pridno in-serirajo v svojem stanovskem gla silu. (Odobravanje.) Poročilo o internem delovanju Združenja je podal tajnik g. B'a-govič. Organizacija je štela koncem preteklega lela 324 članov, ki so zaposlovali 58 pomočnikov in 67 pomočnic ter 39 učencev in 16 učenk. Dohodkov je imelo Združenje v preteklem letu din 167.569 in izdatkov 162 879 dinarjev. G. upravitelj je obširno poročal o delovanju trgovske nadaljevalne šole in navajal, da je lani obiskovalo prvi razred šole 24 in drugi razred 17 učencev in učenk Uspeh je vedno boljši, znak, da je vodstvo šole na pravi poti. Rač. zaključek in proračun sta bila soglasno brez debate sprejeta. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo Fran Kazbornik iz Hoč. Pri volitvah je bil na predlog Rudolfa Hamerja en bloc ponovno izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom g. Jankom Kostanjškom na Čelu. Združenje je pred kratkim po-krenilo akcijo, da si v Mariboru omisli svoj lastni dom. V to svrho je bila od gospe Vujičeve kupljena v Frančiškanski ulici dvonad stropna hiša, kjer bo urejena pi sama Združenja s potrebnimi stranskimi prostori. Velika stavba v Vetrinjski ulici bo zaradi tega razbremenjena in se bodo v dosedanjih prostor5h lahko namesti le druge trgovske pisarne. Zastopnik Zveze g. Lojze Šmuc je pozdravil zborovanje v imenu Zveze ter sporočil posebne pozdra ve predsednika Staneta Vidmarja in tajnika Zbornice za TOI dr. Ivana Plcssa. Nato je razložil podrobno delo Zveze v preteklem letu, vprašanje pokojninskega zavarovanja, uspehe vsedržavnega trgovskega kongresa, posledice invalidskega Združenje trgovcev za sreza Slovenji Gradec in Dravograd ima XIX. redno letno skupščino dne 25. marca 1939., ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma v Dravogradu. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Otvoritev redne letne skupščine in določitev dveh overova-leljev. 3. Poročilo predsednika o delo- i anju uprave Združenja trgovcev preteklem letu 1938. 4. Poročilo delegata 'Zveze in Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi. 5. Odobritev proračuna za leto 1938. 6. Odobritev proračuna za leto 1939. in določitev članarine, kakor tudi eventualno določitev posebnega prispevka za odsek Osrednje sekcije lesnih trgovcev j ri Zvezi za kritje izrednih stroš- j kov. 7. Volitev upravnega odbora za prihodnjo triletno dobo. 8. Volitev odbora sekcije lesnih trgovcev. 9. Določitev kraja redne letne skupščine v letu 1940. 10. Samostojni predlogi članov se bodo obravnavali samo tedaj, če so bili upravi pismeno prijavljeni 3 dni pred skupščino (§ 378. zakona o obrtih). Predsedstvo vabi vse svoje člane, da se redne letne skupščine v interesu vsega trgovstva gotovo udeleže. Zadržke članov je pravočasno upravi prijaviti. Zoper skupščinske sklepe se smejo pritožiti v 15 dneh samo tisti člani, ki so bili pri glasovanju navzočni (§ 379. zak. o obrtih in čl. 22. društvenih pravil). Za sklepčnost je potrebna navzočnost vsaj 1 tretjine vsega članstva (§ 374. zakona o obrtih) sicer se vrši skupščina eno uro pozneje istotam in z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Opomba: Sklepni obračun za leto 1988. in določeni proračun za leto 1939. kakor tudi zapisnik lanskoletne skupščine so članstvu od 8. marca do 24. marca 1939. vsak dan, razven nedelje in praznikov, med uradnimi urami od 9. do 12. na vpogled v pisarni Združenja trgovcev. Predsednik: Vinko Rozman s. r. Tajnik: Lukež Voj s. r. Kako je s popusti tvornic? Trgovec nam piše: Glede popustov, ki jih po trgovskih običajih dovoljujejo tovarne, vlada pri nas pravcata anarhija. Tako se dobi pri eni tvrdki 5%, pri drugi 3%, nekateri ne dajo sploh nič popusta, neke tovarne dajo popust v 30 dneh, druge samo, če se plača blago takoj ali najkasneje v osmih dneh itd. Ali se ne bi moglo vplivati na tvrdke ali tovarne, da bi vprašanje popusta enako sporazumno uredile, ker pač sedanjo anarhiji s popusti že izgloda kake nekaka nelojalna konkurenca? Naj še kdo pove o tem svoje mnenje! Zaradi obilice poročil občnih zborih smo mora drugo gradivo odložiti. -Prosimo c. naročnike, a to blagohotno upoštevaj Združenje za Eno najmanjših trgovskih združenj je združenje trgovcev za Ptuj-okolico, vendar pa je pokazal občni zbor, da združenje dobro opravlja svojo nalogo in da so tudi člani združenja zavedni pristaši trgovske misli. Občni zbor, ki je bil dne 9. marca v Narodnem domu v Ptuju, je bil zelo dobro obiskan. Olvoril in vodil ga je predsednik Ivan Itašl. Po uvodnih formalnostih je pozdravil predsednik zastopnika Zbornice za TOI, zbor. svetnika Milka Senčarja, nadalje zastopnika Zveze trg. združenj podpredsednika Antona Verbiča in tajnika dr. Pustiška in predsednika mariborskega okoliškega združenja Janka Kostanjška. Sledilo je poročilo predsedni Uvodoma je omenjal zle posledice politične napetosti po svetu, zaradi katere je trpelo naše gospodarstvo, zlasti pa naš izvoz. Sadni trgovec in sadni izvoznik sta lani doživela velik neuspeh. Stanje podeželskega trgovca je težko. Zlasti pa trpi zaradi raznih nepravilnosti, ki bi se z dobro voljo odločujočih mogle zlahka odpraviti. Zlasti je potrebno, da bi se uvedla pravična davčna politika. Nato se je dotaknil dveh najbolj težkih nezgod, ki tlačita podeželski narod, to je nabavljalnega zadružništva in *pa krošnjarstva, ki se je že tako moderniziralo, da krošnjari z blagom kar z avtomobili. Krošnjarji so postali že pravi velepodjetniki. Poleg tega se je v zadnjem času zelo razpaslo šušniarstvo pri nakupovanju živino. Ti šušinarji so znatno pripomogli k razširjenju živalskih kužnih bolezni. Ce se ne bo napravil temu šušmarstvu konec, bodo živinski trgovci prisiljeni, da po vrsti odložo svojo obrtne liste. Predsednik Rašl omenja, da je bila zgrajena telefonska zveza, ki veže Ptuj in Slovenske gorice. Drugih javnih del v okraju žal ni bilo, in vendar bi se z njimi predvsem omilila brezposelnost. Nujno potrebno je. da se zboljšajo ceste. Zakaj vendar plačujemo vse doklade, če pa se' ceste ne zboljšajo? Združenje se je udeležilo gospodarske konference, ki je bila sklicana na pobudo zbor. svetnika Senčarja in na kateri se je zlasti razpravljalo o zgraditvi modernega skladišča in hladilnice za sadje v Ptuju. To bi bilo za ves ptujski okraj naj večje važnosti. Predsednik Rašl se je nadalje spominjal lepo uspelega trgov- Združenje trgovcev za srez Škofja Loka ima III. redno letno skupščino v sredo dne 29. marca ob 8. uri zjutraj v mali dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki. Dnevni red : 1. Volitev dveh overo vatel jev zapisnika. 2. Nagovor predsednika. 3. Računski zaključek za 1.1938. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Proračun za leto 1939. 6. »Trgovski list«. 7. Izglasovanje pooblastila upravi o ev. nakupu hiše in s tem v zvezi sklepanje o potrebnem najetju posojila. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Za pravnoveljavno sklepanje in razpravljanje skupščine je potrebno po čl. 16. pravil, da je prisotna vsaj ena tretjina članov, če ne pride na skupščino zadostno število članov, je skupščina na istem k>aju in z istim dnevnim redom eno uro pozneje ter sklepa ne glede na število prisotnih članov. Samostojni predlogi se morajo vložiti pismeno pri upravi najkasneje 3 dni pred skupščino. Udeležba obvezna. V Škofji Loki, dne 1. marca 1^39. Predsednik: 2ebre Franc s. r. skega kongresa v Ljubljani, apeliral na člane, da podpirajo »Trgovski list«. Za vse trgovce mora veljati pravilo, da mora biti prvi list, na katerega se trgovec naroči — »Trgovski list«. Končno se je zahvalil predsednik Zbornici in Zvezi za pomoč ter zlasti še zborničnemu svetniku Senčarju. Z odobravanjem je bilo sprejeto poročilo predsednika Rašla. Lepo sestavljeno tajniško poročilo je podal tajnik Uršič. Pregledno je poročal o glavnih gospodarskih dogodkih ter o delu združenja. Posebno je navedel vsa prizadevanja združenja za zboljšanje prometa. Končno je podal statistiko članstva. Združenje je štelo 201 člana, za 2 manj ko prejšnje leto. Trgovcev z mešanim blagom je bilo 89, z živino 37, z deželnimi pridelki 22 in prav toliko z jajci in perutnino. Urad združenja se je preselil v mesto, kar je bilo sprejeto od članov z velikim zadovoljstvom. Tudi blagajniško poročilo je podal tajnik Uršič. Združenje je imelo 18.272 dih dohodkov in 22 tisoč 909 din izdatkov. Premoženje združenja izkazuje 53.227 din. Proračun za 1. 1939. predvideva 18.100 din izdatkov in 19.000 din dohodkov. Občni zbor je sklenil, da osta- nejo inkorporacijske pristojbine nespremenjene, doklada pa za one z davčno osnovo nad 350 din 10®/o, za vse pod to osnovo pa 35 din. Za nakupovalne legitimacije se plača 50 din. V imenu nadzorstva poroča gospod Anzelc, da so vse knjige v redu ter predlaga razrošnieo upravi. (Soglasno sprejeto.) Spremene se pravila in je odslej sedež združenja v Ptuju. Predsednik Rašl poroča, da zaradi preselitve ne more biti več predsednik združenja. G. Korže predlaga, da ostane še predsednik na svojem mestu, ker bodo na prihodnjem rednem občnem zboru itak volitve na dnevnem redu. (Sprejeto.) Za namestnika člana uprave je bil izvoljen g. Ivan Traun, ki je bil izvoljen tudi za delegata na redno skupščino Zveze. Za trgovski naraščaj Tajnik poroča, da bo združenje vzdrževalo v tem letu tečaj za vajence, ki bo vseh 28. Predlog gospoda Markoviča, da se otvori še 3. tečaj, se bo skušal izvesti. Da se dvigne naobrazba vajencev, se sklene, da mora vsak vajenec napraviti izpit pred komisijo, ki jo sestavi združenje. Vajenec ne sme biti mlajši ko 14 in ne starejši ko 18 let. Učna doba traja 3 leta in se praktikanti na eno leto ne smejo sprejemati. Učno izpričevalo bo potrdilo združenje le, če je učenec dovršil trg. nadaljevalni tečaj vsaj z dobrim uspehom. Šolnina se mora plačati takoj pri vstopu v celoti. Drugi sklepi Razdeljevanje koledarjev se prepove. Prestopki se kaznujejo z globo 100 din. Sprejme se predlog uprave, da naročajo vsi člani blago le pri onih dobaviteljih, ki zaposlujejo domače potnike. Obravnavali so se nadalje razni predlogi, da se prepreči nelojalna konkurenca med člani. Pozdravi gostov Podpredsednik Zveze Anton Verbič pozdravi skupščino v imenu Zveze ter zadržanega predsednika Vidmarja. Nato poroča o delovanju Zveze, ki je bilo intenzivno. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z vidnim zadovoljstvom in odobravanjem navzočnih. Zvezni tajnik dr. Pustišek je poročal o delovanju Osrednjega lesnega odseka. Iz njegovega poročila je razvidno, kako težke čase preživlja naš lesni izvoz. Nadalje je poročal o delovanju odseka s tekočimi gorivi, ki baš sedaj bije veliko borbo s karteli, ki pa je bila dosedaj še dokaj pozitivna. Tudi to poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. V imenu zbornice za TOI je pozdravil skupščino njen svetnik Milko Senčar. Nato je opisal razmere v naši gospodarski politiki, zlasti pa se je bavil z gospodarskimi razmerami okraja, ki so vse prej ko rožnate. Poudaril je nujno potrebo, da se vse članstvo tesno oklene svoje stanovske organizacije, ki bo lahko le tedaj, če bo močna in složna, uspešno vodila borbo za pravice svojega članstva. Obširni govor zborničnega svetnika g. Milka Senčarja je bil sprejet z velikim odobravanjem. Oglasi se k besedi še g. Markovič, ki obžaluje, da se naše oblasti tako malo zanimajo za potrebe podeželskega trgovca in ne pošiljajo že nekaj let na naša zborovanja svojega zastopnika. Poudarja, da je treba to ugotovitev posebno danes ob tako številnih pojavih nelegalne trgovine podčrtati. S tem je bil dnevni red izčrpan, zato zaključi gospod predsednik skupščino. Združenje v Združenje trgovcev za radovljiški okraj v Radovljici je imelo v nedeljo dne 12. t. m. svojo redno letno skupščino, ki je bila dobro obiskana. Otvoril in vodil je skupščino predsednik g. Savnik, ki se je v prvi vrsti spominjal umrlih članic g. Prevčeve in Spreitzerjeve ter g. Vidica iz Ljubnega. Pozdravil je zastopnika sreskega načelstva komisarja Pristavnika, zbor. svet. Smrkolja ter delegata Zveze Laznika iz Ljubljane. Poročilo o delovanju združenja in o položaju trgovcev v tem okraju je podal tajnik Hočevar. Povedal je, da ima združenje 420 članov in enega častnega člana, 107 trg. sotrudnikov in 81 vajencev; prejelo je in rešilo 1153 dopisov. Omenil je, da se o položaju trgovcev v preteklem letu ne more nič ugodnega poročati vzlic temu, da je bil tujski promet dober. Vzrok so pač obstoječe slabe okoliščine kakor naraščajoče krošnjarstvo in šušmarstvo, množeče se zadružne trgovine ter slab obrtni zakon, ki ne ščiti trgovce. Nedavno se je odprla še tovarniška prodajalna na Jesenicah, ki je hud udarec za jeseniške trgovce. Združenje je storilo vse, da se ta prodajalna ne odpre, doseglo je le toliko, da se za enkrat prodajajo le živila. Posebno se je uprava trudila, da popolnoma zatre krošnjarstvo, to se vidi iz 328 prijav, ki jih je predložila obrtni oblast' v kazensko postopanje. Čeravno ni mogla doseči popolnega uspeha, je vendar krošnjarsko nadlogo nekoliko zmanjšala. Zbor. svetnik Smrkolj in delegat zveze Laznik sta v svojem govoru povedala mnogo zanimivega in poučnega, opozorila na trgovcem škodljive naredbe in omenila velike napore, ki jih imata te dve instituciji za zboljšanje trgovskega stanja. G. Laznik je priporočal »Trg. list«, ki je trgovcem neob-hodno potreben, zato si ga naj vsak trgovec po združenju naroči. Za svoja izvajanja sta žela zahvalo predsednika Savnika in zahvalo vse skupščine. Združenje je imelo din 75.278'54 dohodkov in din 68.144'28 izdatkov ter znaša njegovo premoženje din 152.399'42. Proračun predvideva din 29.500'— dohodkov in din 39.500 izdatkov, presežek izdatkov se bo kril iz premoženja. Za obrambo od krošnjarstva se je določila primerna vsota. Pri tej tpčki se je vpela živahna debata, v katero so posegli: gg. Brejc iz Jesenic, Koman in £rilc iz Radovljice, Zupan iz Rleda in Urbas iz Žirovnice. Gg. Zupan in Urbas sta poročala, da krošnjarji vozijo že živila od hiše do hiše in bo kmalu leteča trgovina na cesti. Gg. Brejc in Koman apelirata na navzočne-ga zastopnika sres. načelnika, da se krošnjarji izženejo iz sreza, kakor pred volitvami, ko so bili ra- di politične agitacije prepodeni. Sklene se na predlog g. Paplerja iz Bleda poslati k sres. načelstvu deputacijo, da zaprosi sres. načelnika za pomoč in da mu pojasni, kako težko občutijo trgovci vso škodo, ki jim jo povzroča krošnjarstvo I Skupščina izreče zahvalo davčnim odbornikom Zupanu, Zoretu, Savniku in Kovačiču za uspešno zastopanje trgovcev pri davčnem zasedanju, g. zbor. svetniku Smrkolju in Gorjancu pa je združenje poslalo pismeno zahvalo za uspešno zastopanje v reklamacijskem odboru. G. Lompl poroča za pomočniški odbor, da hoče pomočniški odbor združenja, ki bo pričel v kratkem delovati, složno delovati s trgovci, kajti če bodo trgovci dobro situirani, tudi trg. sotrudnikom ne bo šlo slabo. Z zahvalo za obilno udeležbo je predsednik Savnik zaključil oh 17. uri zborovanje. Politične vesti Prve vesti o koncu češke samostojnosti so prišle v Prago, kjer so bili ljudje pokonci vso noč, okoli tretje ure zjutraj. Na vse zgodaj je praški radio objavil, da je kan-celar Hitler ukazal nemški vojski, da zasede Češko in Moravsko in da se bo zasedba začela ob 0. zjutraj. Nemške čete so prodirale v Češko z vseh strani. Nad 800 letal, lovskih ko bombnih, je spremljalo nemško vojsko in skrbelo za njeno varnost. Najprej so prestopili mejo motorizirani oddelki, nato so prišli oddelki strojnic in artiljerije to na koncu je bila pehota na tovornih avtomobilih. V ‘Prago so prišle prve nemške čete okoli 10. ure dopoldne ter se ustavile na Vaclavskem trgu, kjer so postavile težke strojnice to topove. Nemško prebivalstvo jc nemške čete navdušeno pozdravljalo, dočim Je bilo drugo prebival- stvo mirno, že na vse zgodaj so bile razobešene prve zastave, ki pa jih je bilo sčasoma vedno več. Tudi Hradčane je zasedla nemška vojska to se je na njih nastanil nemški general. Hitler je prišel v Prago ob 19.15 v spremstvu nemškega generalnega štaba. Nastanil se Je na Hradča-nih, kjer so razobesili zastavo nemškega kancelarja. Hitler stanuje v prostorih v katerih je prej bival predsednik češkoslovaške republike. Najvišja izvršna oblast je bila poverjena generalu Brauchitschu, ki je imenoval za okrožnega voditelja na Češkem znanega sudetskega voditelja Henleina, za okrožnega voditelja na Moravskem pa Biirckla. Gen. Brauchitsch je izdal ukaz, da mora ves upravni aparat poslovati nemoteno dalje to da se naj tudi gospodarsko življenje razvija normalno. Vsak naj ostane na svojem mestu in nadaljuje svoje delo. če bi kdo izostal od dela, se bo smatralo to za sabotažo. General Gajda je bil imenovan za vodjo češkega naroda. Novi vodja je izdal proglas na narod, v katerem pravi: V današnjih težkih časih pozivam vse k sodelovanju, ki ne bo obstajalo le iz parad. Popolna edinost in odločnost sta potrebni za vse stvari, ki jih bomo v bodoče skupaj doživljali. Zahtevam red in zahtevam mir, ki sta v sedanjem času posebno potrebna. Ustanovili smo delovni odbor iz ljudi nacionalnega prepričanja, ki veljajo kot zastopniki vseh slojev naroda. Nemška vojska jc zasedla že v sredo vso Češko in Moravsko, in sicer kljub snežnim viharjem. Tudi na Slovaško je vkorakala nemška vojska. Zatrjuje pa se, da Slovaška ni zasedena. Popolnoma nejasne vesti prihajajo iz Podkarpatske Ukrajine. Po nekih vesteh je madžarska vojska zasedla že vso deželo, po drugih vesteh so se morale madžarske čete zaradi odpora čeških ta ukrajinskih čet umakniti. Po enih vesteh je predsednik Vološin zbežal v Romunijo, po drugih pa je še nadalje v Chustu ter je odklonil madžarske zahteve. Tudi usoda gen. Prchale ni jasna. Nekatere vesti pravijo, da je gen. Prchala proglasil svojo vojsko za del nemške armade in da se nato madžarske čete niso upale nadaljevati svojega pohoda, druge vesti pa trde, da se je gen. Prchala a svojimi četami umaknil v Romunijo ali na Poljsko, kjer so bile njegove čete razorožene. Francoski zunanji minister Bon-net je govoril v poslanski zbornici o zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem. Dejal je, da zavzema francoska vlada glede češkega vprašanja isto stališče kakor angleška vlada. Bonnet je mnenja, da je monakovski sporazum izgubil vsako veljavo. Po njegovem mnenju ni prilike za intervencijo Francije to Anglije. Romunski poslanik v Budapešti je obvestil madžarsko vlado, da je romunska vlada začela utrjevati romunsko mejo pri Marmaros Sige tu, vendar pa samo v obrambo. Zelo mnogo pišejo vsi evropski listi o nadaljnji usodi Češke. Tako poroča Reuter, da bo nova češka država manj samostojna kakor pa če bi bila pod protektoratom. V uradnih zemljevidih bo zarisana v okviru Nemčije. Češka in Moravska ne bosta imeli niti svoje vojske, niti svojega denarja niti diplomatskih zastopstev. Prebivalstvo bo imelo nemške potne liste. Na javnih poslopjih bo vihrala nemška zastava s kljukastim križem. Angleški listi menijo, da bo češka obdržala svojo kulturno avtonomijo in da bo veljala češčina pri krajevnih oblasteh še nadalje kot uradni jezik. Verjetno pa je, da bo imela Slovaška mnogo več pravic ko češka', ker bo Slovaška vsaj navidezno še nadalje samostojna država. Novoimenovani notranji minister Slovaške Sidor je nastopil štirimesečni dopust, s katerega se ne bo več vrnil. Notranje ministrstvo je začasno prevzel ministrski predsednik dr. Tiso. Poljska vlada je že imenovala svojega poslanika pri slovaški vladi. Za poslanika je bil imenovan dosedanji poljski poslanik v Pod-karpatski Ukrajini. Slovaški vojni minister Caplov je objavil, da je slovaška vlada odredila mobilizacijo petih letnikov, ker so madžarske čete prodrle na slovaško ozemlje. Madžarske oblasti izjavljajo, da so prekoračile madžarske čete slovaško mejo le pomotoma in da bodo vsi incidenti prijateljsko poravnani. Lord Halifax je izjavil v lordski zbornici, da Je bilo od angleškega posojila dosedaj izplačano češkoslovaški vladi samo 3 milijone funtov to je izplačilo nadaljnjih 7 milijonov funtov zadržano, dokler se položaj popolnoma ne razčisti. Nemško ministrstvo za zrako-plovstvo je prepovedalo vsak letalski promet s Češko to Moravsko. Prepovedano je tudi vsem letalom, razen nemškim vojaškim letalom, da prelete Češko in Moravsko. Kukavička vam bo delala kratek čas, če si nabavite »Schwarz-walder< kuk-kuk uro pri »Inter-promet«, Aleksandrova 10, telefon 32-33. Tudi najnovejše švicarske zavese si brezobvezno oglejte prav tam. POSOJILA različna, proti primernemu iomsfvu preskrbim hitro In strogo kulantno RUDOLF ZORE. Ljubljana GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38 10 Znamka 3 Din Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani ter jo toplo priporočamo vsem ce- ftlaivečji slovenski pnpzl druga. Naj večja teh afer je afera tihotapcev valut in deviz. Večinoma so udeleženi v tej aferi tujci, menda v zahvalo za to, da jih orl nas tako zelo sprejemajo v rokavicah. Morda bo to sedaj Beograd nekoliko izpametovalo. Druga afera je z znamkami za slepa dekleta. V afero so vmešane tudi gospe iz »boljše družbe«. Nadalje so nekateri sleparili oficirsko-invalidsko zadrugo. Sedaj pa je prišla na dan še afera humanitarnega društva »Plemenitosti«. Ves odbor »Plemenitosti« je policija zaprla. Trošarina na kavo se s 1. aprilom zviša od 8 na 10 din za kg. Kave uvažamo na leto okoli 7 milijonov kg in bo torej dala trošarina na kavo približno 70 milijonov dinarjev. Sejmi 19. marca: v Vuhredu. 20. marca: v Mirni peči, na Igu, v Kočevju, Lembergu, Dravogradu, Šmarju pri Jelšah, Bogojini. 21. marca: v Metliki, Pernovem, Ormožu, Ptuju, pri Sv. Krištofu, v Zigarskem vrhu nad Sevnico, Dolnji Lendavi. 22. marca: v Celju, Ptuju, Trbovljah, Šmartnu ob Paki. 23. marca: v Turnišču. 24. marca: v Vel. Mraševem, Mariboru. 25. marca: v Brežicah, Celju, Trbovljah, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Radio Ljobljana Sobota dne 18. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00; Otroška ura: Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjima gosmi — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.30: Prenos slavnostnega občnega zbora društva »Pravnik« — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Giuseppe Barbantl-Brodano, dobrovoljec v srbsko-turški vojni 1876. — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar) — 20.00: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar) — 20.30: Prenos iz Maribora: Jožefovanje. v Mariboru — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 19. marca. 8.00: Radijski Šramel — 9.00: Napovedi, poročila— 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Tominec) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe — 11.00: Plošče — 11.30: Iz opernega carstva. Poje gdč. Valerija Hevbalova, igra radijski orkester — 12.30: Slovenske narodne v venčkih (plošče) —■ 13.00: Napovedi — 13.20: Rezervirano za prenos iz Planice — 17.00: Spomladansko delo v vinogradu (Vladimir Kuret) — 17.30: Prenos koncerta mladinskega pevskega zbora iz Rač pri Mariboru (zborovodja Zorn Jože) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Djura Jak-šič kot pripovednik — 19.50: Radijski orkester — 21.10: Bolgarski godalni kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. LETOŠNJE NOVO BOK PIVO Delniške družbe pivovarne UNION je že v prometu. Je izbornega okusa in pravi užitek za vsakega. Manufakturna veletrgovina F. Hrehorič LJUBLJANA Tyrleva cesta 28 nmifiOVEZNKA Ul JUGOSLOVANSKE TISKARNE mg. zadr. z o. ut. UUBUANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konte, fitrace. Ion ru a le. šolske zvezke mape odiumaine riiii-žice risalne bloke Itd. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Iv^n Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.