AKTUALNO VPRAŠANJE
S tovarniškim dimom zakajene Jesenice so postale zadnja leta tudi prašne. Toda ne od pristnega prahu, marveč od prahu železne rude, ki ga izloča nova pražarna v Hrenovici. Rjavi prah železne rude se dan na dan useda na stavbe, vrtove, ceste in ljudi. Prebivalstvo se že dolgo sprašuje, zakaj ne namestijo obljubljene čistilne naprave. Ljudi, ki gledajo, kako ginejo vrtovi in drevje, se vedno bolj loteva bojazen za osebno zdravje. So stanovanja, v katerih oken sploh ne smejo odpirati. Posebne komisije so ugotovile, da je v zraku ogromno prahu in predlagale nujno ureditev lovilne in čistilne naprave, kakršne imajo v vseh večjih industrijskih krajih. Odlašanju bo treba napraviti konec. Pričakujemo, da bo Železarna to čimprej uredila.
Jeseničan
Železo teče
LETO X. - ST. 4 - CENA DIN 10.-
KRANJ, 14. JANUARJA 1957
ZAČETEK ZLETA GORENJSKIH SMUCARJ1T
BOHINJCI V PREMOČI
(OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA)
€* ¥  S ■
v lj il i3) GORENJSKE i
Vfe.........V.
y//r.\\r:.\\^y/-y.-y.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE  DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
Boh. Bistrica, 13. januarja
Danes dopoldne so bile v Bohinju mednarodne sanikaške tekme za »Lazarjev pokal«. Okoli petsto gledalcev je bilo zadovoljnih z izvedbo tekmovanja in rezultati. — Tekmovalci so tekmovali na 1400 metrov dolgi progi, ki ima 261 m višinske raolike.
Rezultati: 1. mesto je osvojila ekipa Jesenic s časom 21.31,5, 2. Bohinj 21.59,3, 3. Jesenice II 22.46,7.
Posamezniki: 1. Milan Ulcar (Jesenice) 4.01,2, 2. Stane Horvat (J) 4.07,8, 3. Peter SorLi (Bohinj), 4. Karel Klančniik 4.15,6 itd.
HOKEJSKO DRŽAVNO PRVENSTVO NA JESENICAH
Ljubitelje hokeja na Gorenjskem bo prav gotovo razveselila novica, da bo letošnje državno prvenstvo ponovno na Jesenicah od 29. januarja do 3. februarja. Sodelovala bodo hokejska moštva z Jesenic, Ljubljane, »Partizan«, »Crv. zvezda«, lanskoletni državni prvak »Zagreb« ter republiški hrvaški prvak.
Vsekakor bo tudi letošnje prvenstvo veliko pripomoglo popularizaciji tega športa na Gorenjskem in ves čas trajanja navduševalo gledalce, ki bodo prisostvovali borbam na ledeni plošči pod Mežakljo.        I. A.
LAZARJEV POKAL
Mladinci: 1. Franc Zupan (Kropa) 4.20,2, 2. Zdravko Vesel (J) 4.21,6, 3. Leopold Saner (Villach) 4.23,3 iftd.
Članice: 1. Mihaela Klinar (J) 4.24,5, 2. Julika Ravnik (Bohinj) 4.27,3, 3. Marija Sodja (B) 4.30,4 itd.
Nastopilo je 12 ekip, od katerih dve iz Villacha (Avstrija), s 94 tekmovalci.
Vreme zjutraj tekmovalcem ni bilo naklonjeno, medtem ko se je do poldneva znatno izboljšalo. Organizacija je bila odlična.
FRANC BAJT
Gorenjci so se kljub slabemu vremenu ude-sprevoda na grobove dražgoških žrtev
!?_?^DRA2GOSAH SPET SREČALI ?^iCANKARjEVEGA BATALJONA
Ustavili so se
ki so padli oren     Pred ^omenfrkom talcev,
bitki ob napadu 1^ lM V hei*°JSki okupatorja na Dražgoše
Narodni heroj Tonček Dežma.n se   je poklonil spominu svojih tovarišev
Dražgoše, 13. januarja
Danes so nekdanji partizanski kraji v Selški dolini ponovno oživeli. Obiskali so jih nekdanji borci Cankarjevega bataljona in drugi partizani. Spominjali so se spet težkih pohodov in bojev proti, tedaj še nadmočnemu, okupatorju. — Kljub temu, da je bila draigo-ška borba v času, ko je bil okupator močan še na vseh frontah, njegova podla dejanja niso uspela.
Danes dopoldne so se borci, Dražgošani, gostje in okoličani, poklonili žrtvam ln talcem pred spomenikom v Dražgošah in na dražgoškem pokopališča. Ponosno so ob grobovih razmišljali o svojih pohodih ter se hkrati spominjali svojih padlih tovarišev. Lj.
SLABO  VZDR2EVANI  KULTURNO-PROSVETNI DOMOVI
Posebna komisija Sveta za prosveto in kulturo OLO Kranj je v zadnjih mesecih obiskala precej kulturno-prosvetnih društev na Gorenjskem. Zbirala je gradivo o stanju kudturnoprosvetnih objektov ter pri tem ugotovila marsikatero pomanjkljivost. Prav o tem bi kazalo napisati nekaj vrstic.
Komisija je predvsem mnenja, da je osnovni vzrok za nepravilnosti, ki jih je opazila po društvih, nerazčiščeno lastništvo kulturnoprosvetnih objektov. Domovi so splošno ljudsko premoženj« in jih upravljajo stanovanjske skupnosti. V resnici pa v največ primerih ne skrbe za domove niti stanovanjske uprave niti društva. Zato je mnogo domov v zelo slabem stanju.
Drugače je z domovi telesno - vzgojnih društev »Partizan«. Ti so last društev in zato društva nanje tudi pazijo. Zato ne bi bilo napak, če bi pristojni ljudje razmišljali, da bi po zgledu partizanskih, domov uredili' tudi kulturne domove. Doslej je v mnogih prosvetnih domovih cela vrsta podnajemnikov, društev, organizaoij, dalje kinematografi in celo privatna stanovanja. Ni pa tistega, ki bi bil resnično zainteresiran in tudi obvezen skrbeti za hišo.
V zadružnih domovih, ki so bili pravzaprav gra^-jeni, da .postanejo kulturni centri na vasi, pa so v mnogih primerih ostale kulturne dvorane nedo-
grajene. Tako je v Šenčurju, v Zireh im na Visokem. V Šenčurju se mora zato kulturno _ prosvetno društvo stiskati v neki šupi. V vseh naštetih zadružnih domovih pa so že prav lepo urejene trgovine.
Ker je v mnogih krajih — iz razumljivih razlogov — samo po en dom, bodisi kulturno - prosvetni ali pa fizkulturni, se takoj pojava tudi problem sožitja med društvi, ki v njem domujejo. Posebno, če je to dom »Partizana«. Cisto prav je, da telesno - vzgojna društva pazijo na svoje domove. Vseeno pa je nerazumljivo, da na primer v Gorenji vasi zahteva »Partizan« od kino podjetja tako visoko najemnino za dvorano, da se resno postavlja vprašanje obstoja kinematografskega podjetja. V Gorenji vasi je slab'tudi odnos občinskega ljudskega odbora do knjižnice. Da bi pridobili prostor za administracijo, hočejo po vsej sili izriniti knjižnico iz dosedanjih prostorov. V času, ko se vsi kulturnoprosvetni organi v okraju zavzemajo, da bi se občinske knjižnice okrepile in da bi se v njih nastavilo sposobne stalne knjižničarje, bi bil to res kaj neprimeren utkrep.
In ob koncu še dober zgled: dom kulturno-prosvetnega društva v Loki je skrbno vzdrževan. Vidi se, da članstvo skrbi zanj. To daje spričevalo o delu društva.
-k
ZANIMALO VAS BO...
da fte zbiramo DRAGOCENA DA-KILA za naše naročnike. NAGRADNO ŽREBANJE bo v drugi polovici februarja. Zreb bo izbiral dobitnike lame« naročnikov, ki bodo dotlej vplačali celoletno naročnino. Vsakdo, ki bo pridobil najmanj 5 novih narednikov, se be žrebanja lahko udeležil še i enim dodatnim glasom, take «U si bo podvojil pot do sreče.
Glavna dobitka, ki ie čakata v »redniitvu, sta KOLO ZNAMKE »ROG« in RADIO APARAT »VESNA« ** 5t » vzgrajenhn magičnim očesom. T» •Prejemnik je najmovejši, izpopolnjeni izdelek ljubljanske tovarne »Telekomunikacije«.
Na NAGRADNO ANKETO • Tse-fcinl ln obliki »Glasa Gorenjske«, ki »no jo razpisali ▼ M. številki lanskega letnika našega lista (7. XII. 195«) »»>• dobili ie mnog« edgovorov, Iz-katerih bomo NAJBOLJŠIH 08EM LEPO NAGRADILI. Rok «» pošiljanj« odgovora na nagradno ankete PODALJŠUJEMO DO KONCA JANUARJA, da bi čimveč naročnikov 1» bralcev lahko povedale, kaj sedlje • nevl »obleki« »Glas« Gorenjske«.
naš rasgoror m
Prav te dni smo spet prejeli dopis, v katerem se nam naročnik Janez Zorman, Zg. Brnik, zahvaljuje, ker je dobil izplačano zavarovalnino ob nezgodi. V zahvalo nam je dobil 2 nova naročnika, hkrati pa priporoča vsem, naj se naroče na »Glas Gorenjske«, ker se s tem hkrati tudi nezgodno zavarujejo.
NESREČA RES NE SVETI PRED BABO. Zato smo vse naše naročnike zavarovali pri Državnem zavarovalnem zavodu Slovenije
ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE ZA 20.000 DINARJEV
ZA PRIMER INVALIDNOSTI Z3 40.000 DINARJEV.
Pogoj: vnaprej plačana vsaj mesečna naročnina v znesku 50 din.
Za vsakega novega naročnika, ki ■am ga pridobite, prejmete:
50 din — če naročnik takoj vplača celoletno naročnino 600 din;
85 din — če naročnik takoj vplača polletne naročnino 300 din;
din — če novi naročnik ne plača naročnine takoj ob naročilu.
Uredništvo ln uprava
»Že petnajst let vozim mleko v Lesce«
dim cigarete nama je vzbujai občutek tako potrebne toplote.
Tisto jutro, ko sem srečal Janeza Kristana, ki je doma v Hlebcah pri Begunjah, je bilo v Lescah krepko mraz. Sonce je »grizlo«.
Namenjen sem bil v Begunje. Ni šlo drugače — peš bo treba iti, sem si mislil. Vtem pa me prav na cestnem križišču povabi prijazen glas Kristanovega »oča«, naj prisedem na njegove sani.
»Sicer grem le do Hlebe,« je dejafl, »polovico peš hoje vam pa le prihranim!«
Ni bilo treba dvakrat reči...
Kramljala sva, seveda!
Janez Kristan vozi že več kot petnajst let mleko v mlekarno v Lesce. Pozimi, vsako jutro, naloži na sani tri do štiri vr-
če mleka, ki ga zbere pr! kmetih v Hlebcah in Begunjah.
»Mleko še kar dobro plačajo,« pravi,, »še posebno zato, ker mlekarna upošteva njegovo kakovost. — Le to me čudi,« je še pristavil, »da mlekarna pozimi ne pobira mleka s kamioni, tako kot poleti.
No... midva s »šimelnom* sva sicer že navajena ...«
Ko sem ga še povprašal, koliko križev ima že na hrbtu, je odgovoril:
»Osemdesetletnice ne bom nikoli več praznoval!«
Moral sem napraviti sila začuden obraz nad njegovo spoštljivo starostjo, ki je ne kaže, kajti dodal je še: »Mar %ie verjamete? — Pa je le res!*
Potem sva  eno  prižgala in
47
2    Glas Gorenjske
»
Kranj, 14. januarja 1957
A Egiptovski zunanji minister Favzi, ki je prispel včeraj v New York z namenom, da obišče generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Daga Hammarskjolda, se bo razgovarjal z njim o možnosti sklicanja posebne seje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, na kateri naj bi razpravljali o težavah, ki nastopajo « umikom izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. A Libanonski zunanji minister Malik je včeraj iz Pariza odpotoval v New York. Diplomatski krogi sodijo, da se je libanonski zunanji minister pogovarjal s francoskimi voditelji predvsem o obnovitvi diplomatskih stikov med arabskimi državami in Francijo, do prekinitve katerih je prišlo ob izbruhu sueške avanture.
A Sovjetska časopisna agencija TASS Je včeraj objavila uradno sporočilo sovjetske vlade o Eisen-howerJevi doktrinf glede Bližnjega vzhoda. Sovjetska vlada meni. da je le-ta odločno v nasprotju s težnjo in cilji Organizacije združenih narodov, da bi kar najprej ln najbolj učinkovito zagotovila mir na Bližnjem vzhodu.
A »New York Times« poroča, da so dale Združene države Amerike predlog Sovjetski zvezi, naj bi se začeli razgovori o zmanjšanju oboroženih sil. Ta korak, sodijo, naj bi pripomogel, da bi problem razorožitve tudi v Organizaciji združenih narodov dosegel pomembnejši uspeh.
A Francoski poslanci so včeraj razpravljali o skupnem trgu za šest držav Evropske skupnosti za premog in jeklo. To so Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Holandija ln Luxembarg. — Vprašanje »evroatoma« pa so odložili. A Iz Tunisa poročajo, da je včeraj neko francosko letalo obstreljevalo neko obmejno naselje, pri čemer je bila ena Tunižanka ubita. A Na Madžarskem je že kazalo, da bo prišlo do konsolidacije položaja. Vendar zadnja poročila iz Madžarske, zlasti tista o odstopu več kakor 20 delavskih svetov v posameznih tovarnah, kažejo, da se dogodki v tej deželi, ki so pred kratkim razburili svetovno javnost, ponovno razvijajo v vznemirljivo smer.
Najbolj drastičen primer se je pripetil v tovarni »Czepel«. Delavci in delavski sveti v Czepelu so zahtevali odstavitev vladnega zaupnika in direktorja, ker z njunim delom in ravnanjem niso bili zadovoljni. Tako vladni komisar kot direktor se v svojem delu nista oslanjala na delavske svete. V odnosu organov oblasti do delavskih svetov je prišlo vse prevečkrat do izraza podcenjevanje, ki je zaviralo izboljšanje odnosov. Tudi vladne ukrepe o zvišanju plač niso dosledno izpolnjevali. Zaradi birokratskega ravnania delavci v Czepelu niso dobili višjih plač, kot jih določa uredba.
Odstop delavskih svetov je ustvaril precej mučno vzdušje. Kot poročajo madžarski časopisi, je bilo to vzdušje ugodno tudi za delovanje raznih provokatorskih elementov. — Avstrijski radio pa je celo poročal, da bodo vsi tišti delavci nad Madžarskem, ki bodo pozivali k stavki, lahko obsojeni na smrtno kazen.
A Poročajo, da je bil načelno dosežen sporazum o obisku predsednika francoske vlade Guyja Mol-leta v Washingtonu. Datum njegovega obiska še ni določen. Prav tako govore, da bo obiskal Washing-ton novi predsednik britanske vlade Macmillan. V Združenih državah Amerike so naklonjeni neposredni izmenjavi misli z novim britanskim premierom.
=#—-
IZDAJA ČASOPISNO ZAL02NISKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475 397 —TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600  DINARJEV,  MESEČNA 50 DINARJEV
LJUDJE IN DOGODKI
ODSTOP - POKORA ZA SUEŠKI GRFH
Edenov edstop in Izbira Mac-millana za njegovega naslednika — to sta dva dogodka, pravzaprav zaradi medsebojne po-veznosti samo eden, ki sta presenetila te dni svet. Ce rečemo presenetila, potem moramo v pojasnilo povedati, da so Edenov odstop pričakovali že dalj časa, le da nihče ni računal nanj prav v tem trenutku. Večje presenečenje pravzaprav pomeni določitev Macmillana, dosedanjega finančnega ministra v Edenovi vladi, za novega političnega krmarja britanskega kraljestva, ker so vsi računali na Richarda Butlerja kot kandidata št. 1. Butler je v resnici vse doslej veljal za najuglednejšega konservativnega politika takoj za Edenom, njegov vpliv pa je prisilil vlado, da je privolila prekinitev sovražnosti v Egiptu. To je po neuspehu Edenove nesrečne pustolovščine v Suezu dajalo Butlerju najres-nejše upe za položaj ministrskega predsednika. Macmillan pa je nasprotno veljal vedno za pristaša politike »čvrste roke« na Bližnjem vzhodu in je tudi stalno podpiral Edenovo »odločnost« do Egipta. Ali naj to pomeni, da bo z Macmillanom na čelu ostala osnovna zamisel britanske diplomacije do Bližnjega vzhoda nespremenjena kljub tako očitnim porazom in neuspehom? Pravijo, da to vprašanje niti ni bilo odločilno pri izbiri Edenovega naslednika. Konservativci  baje  niso imeli
drugega Izhoda, ker Butler ne uživa zadostne podpore v lastnih vrstah, medtem ko ima Macmillan za seboj dobro organizirano desnico v vladajoči konservativni stranki. Kocka je torej padla na Macmillana zgolj zato, ker bo lahko združil vrste svoje stranke v tako usodnih trenutkih.
Vodja britanskih laburistov Gaitskell zahteva razpis splošnih volitev,   ker pravi,   da ni dovolj zamenjati samo predsednika vlade.
*.
Odkar se je Eden zapletel v nepremišljeno sueško pustolovščino, je bilo jasno, da so dnevi njegovega vladanja šteti. Vlada je izgubila podporo večine britanske javnosti, opozicija
Je ostro napadala vladino politiko in kar je bilo najhujše: enotnosti ni bilo niti v vrstah same Edenove konservativne stranke. Tisto, kar so laburisti glasno zahtevali, so številni konservativci potihoma svetovali Edenu: naj odstopi. Zadnji udarec pa mu niso zadali nasprotniki, ampak njegov glavni zaveznik. Ko je Eisenhower oznanil svojo novo doktrino, je s tem pokopal še zadnje upanje razočaranega Edena, ker so ZDA dokončno spodrinile britanski vpliv na tako važnem področju kot je Bližnji vzhod.
To Je bil nedvomno eden glavnih vzrokov, da se je Eden odločil za svoj korak prav minulo sredo. Vprašamo pa se lahko vzlic temu, zakaj ni Eden odstopil takoj, ko se je pokazal polom anglo-francoskega izleta v deželo Nila. To je treba bržkone pripisati temu, tla bi takratni odstop predsednika vlade pomenil hkrati tudi priznanje neuspeha politike konservativne stranke v celoti. Medtem ko pomeni odstop zdaj, ko si je vlada spet delno okrepila razrahljani položaj, da je Eden prevzel breme greha na svoja ramena. Namesto poraza stranke je kratek Časovni presledek spremenil sueško zadevo v osebni neuspeh Edena.
Ko se je v sredo popoldan Eden podal na mučno pot v Buckinghamsko palačo, kjer je britanski kraljici sporočil svoj sklep o odstopu, se je s tem tu-
di po vsej verjetnosti končala kariera šele 59. letnega britanskega državnika. Njegov odstop je namreč žrtev na oltar po starih tradicijah hladnokrvnejše britanske politike in plačilo za storjene napake. »Edenova po-litika« — pravi liberalni časopis »Manchester Guardian« — »je spravila Veliko Britanijo v najhujše težave in zagate po letu 1940. Dokler bi Eden ostal predsednik vlade, ne bi bilo upanja, da bi škodo popravili.«
Edenov odstop naj bi torej pomenil prvi korak k temeljiti obnovi politike konservativne stranke. Njegovega naslednika Macmillana pa čakajo tri dosti težke naloge, kot pravijo v londonskih diplomatskih krogih: 1. znova vzpostaviti pristno sodelovanje z ZDA; 2. obnoviti pogajanja z Egiptom v okviru ZN za dokončno ureditev plovbe skozi sueški prekop, in 3. rešiti gospodarske težave, ki so nastale po sueški krizi.
Vse to so težave, zaradi katerih je moral Eden odstopiti. Njegov odstop pa prav v tej luči ni vznemiril nikogar, ampak Je povzročil olajšanje, da ne rečemo pozdravljanje, skoraj po vsem svetu. Celo Edenov predhodnik in učitelj VVinston Churchill ni ob novici o odstopu svojega nekdanjega najbližjega sodelavca niti trenil z očesom, ampak je hladnokrvno odšel v kino, da bi si ogledal film »V vrtincu«.
MARTIN TOMA2IC, '
J
v nedeljo smo zabeležili
KONFERENCA ZK  V »SAVI« V KRANJU
Kranj, 13. januarja
Danes je bila v tovatmi gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju redna letna konferenca Zveze komunistov. Razpravljali so o perečih proizvodnih problemih i/n o dvigu ideološke ravni članstva ZK.
RAZSTAVA  VZORCEV STENSKEGA DEKORJA
Včeraj je bila v Prešernovem muzeju v Kranju zaključena razstava vajenske šole za slikarsko in pleskarsko stroko. — Razstavljenih je bilo 29 del — vzorcev stenskega dekorja. Ponekod je bilo sicer opaziti vpliv učitelja (slikar Marijan Belec), vendar pa se dela odlikujejo po sodobnih pnijenv.h in izvirnosti. Iz razstavljenih del je bilo moč razbrati prizadevanja, kako iztrgati vajence iz stereotipnih in neestetskih načinov okraševanja prostorov in jih usmeriti v iskanje novih izraznih poti v dekorativnem slikarstvu. 8.
OBRAČUN DELA
Včeraj sta imela foto kluba z Jesenic in iz Radovljice letne občne zbore. Kluba sta pokazala v lanskem letu veliko prizadevnosti, saj sta sodelovala na številnih fotoaimaterskih razstavah doma in v tujini, razen tega pa organizirala tudi samostojne razstave. — Delo klubov •bo v letošnjem letu, kot Kaže, še boljše. S. J. - U.
OBČINSKA KONFERENCA LMS V RADOVLJICI
-Včeraj je bila v Radovljici občinska konferenca LMS. Udeležila sta se je tudi predsednik OO SZDL Franc Jere in sekretar OK LMS Marijan Rožič.
Obravnavali so delo mladine v organih delavskega samoupravljanja in njeno vlogo pni povečanju proizvodnosti dela in proizvodnje. Govorili so tudi o vlogi mladine za socialistično preobrazbo vasd.
S. J.
MLADINA OBČINE KRANJ — LE TAKO NAPREJ!
V Kranju je bila danes konferenca mladine iz občine Kranj. Konference so se udeležili tudi sekretar ZK okraja Kranj Mirko Zlatnar, član CK LMS Marijan Lah in predsednik OK LMS Slavko' Zakkar. Delegati so razpravljali o problemih mladinske organizacije. Razpravljali, so o delu mladine v društvih, organizacijah in sodelovanju mladine pri delavskem in družbenem samoupravljanju ter delu mladme v šoli. Lahko rečemo, da je bila to do sedaj ena najbolj uspelih mladinskih konferenc. Lj.
PROMETNA NEZGODA V LOKI
Včeraj oib 8.15 je prišlo na cesti pri internatu v Skofji Loki do lažje prometne nezgode. Osebni avto S-1358 je zaradi poledice trčil v avtobus S-3117. Skoda je malenkostna.
V sredi in drugi polovici tedna manjše in krajevne padavine. Zimsko, mraz se bo začel verjetno proti koncu tedna.
ŽELEZARNA JESENICE NAGRADILA NOVATORJ IN RACIONALIZATORJE
Na zadnjem zasedanju je priznal upravni odbor Železarne Jesenice avtorjem enajstih koristno izvedenih predlogov denarne nagrade v skupni višini 96.586 dinarjev. Najvišjo nagrado v iznosu 28.410 dinarjev je dobil JOŽE URS iz mehanične delavnice, ki je izdelal precizno glavo za avtomatič-povrtanje. Ostale nagrade se sučejo od 400 do 10.000 dinarjev. U.
n m i i i i i r.....i i i i i i i m i i i i i i i i i i i i i i ii im miimi , , , , |„ i i , , , , , ,....., i , , i
i,i i i i i i i i i i i i i i i i i i ■ i i i i i i i i i i i ' 1 1 1 1 1 1 1
2.
P O
M E D E L
J
E
K
VEST NA PREIZKUŠNJ
Poznam ju kar dobro ...
On je invalidski upokojenec. Ona pa državna uslužbenka. Poročena sta.
On je ves dan doma. Ona pa hodi vsak dan v službo. Dopoldne in popoldne.
On ima kar lepo pokojnino. Ona. pa ima povprečno še kar dostojno plačo.
Njuni skupni mesečni dohodki za tričlansko družino — imata namreč še enega otroka — so vsekakor nad povprečnimi. Ne moreta se pritoževati, da jima gre slabo, čeprav dostikrat tarnata. ..
Ona ima tudi več bratov in sester. Večina jih je tudi že poročenih. Vsi so zaposleni, le najmlajša sestrica ne, ki še hodi v šolo. V popoldanskih urah pa pazi na otroke ene izmed starejših sester. Za to dobi mesečno nekaj stotakov, da si lahko kupi tako knjigo ali pa si ogleda kino predstavo. Najmlajša v družini' je tudi najbolj pridna in po srcu najbolj dobra. Tega mnenja so vsi bratje in sestre.
Kot rečeno, On in Ona, o katerih teče beseda, imata prav lepe dohodke.
Pripetilo se je, da je ena izmed Njenih sester hudo zbolela. Za dTe časa je morala v bolnišnico. To jo je precej potrlo. Toliko bolj, ker je moraia prepustiti svojega štiri leta starega nezakonskega otroka že.ostarela in balehni materi, ki se komaida n-p?i",:n s svoio skromno pokojnino. Pičli dohodki zbolele sestre so od takrat, ko jo je vrglo na bolniško postel:o. za silo zadostovali le za prehrano njenega otroka.
Samo hrana pa otroku ni dovolj. Otrok mora
biti tudi oblečen. Razumljivo.
Toda kje vzeti
denar?
Nekdo izmed bratov in sester je dal pobudo. Sklep je bil kmalu uresničen: vsak brat oziroma sestra bo prispeval po 300 dinarjev za skupno blagajno. S tem zbranim denarjem pa bodo kupili nečaku plašček in morebiti še kaj.
Nobenemu ni bilo treba dvakrat reči za denar. Le Ona in Ort sta se obotavljala — bolj On kot Ona — in tarnala, da nimata, da ne moreta dati, pa čeprav so njuni mesečni dohodki večji kot od vseh ostalih.
Po dolgem prepričevanju sta se vendarle omehčala in prispevala svoj delež. — Otroku so kupili plašček in ostalo je še toliko, da so mu lahko kupili tudi čepico.
Mnogim se je Njegov in Njen postopek zdel — milo rečeno — nerazumljiv. Ko se je razvedelo o tem, so ju mnogi obsojali, toliko prej, ker imata prav onadva lepo in z modernimi gospodinjskimi pripomočki opremljeno stanovanje. Tudi bratje in sestre so se čudili njunemu egoizmu in trdosrč-nosti.
Mene pa je najbolj čudil njun postopek že zaradi tega, ker sem zvedel, da je najmlajša v družini, ki dobi mesečno le nekaj stotakov, prispevala za nečakov plašček kar 500 dinarjev...
IVAN ABRAM
^|ll|ll|ll|M|ll|ll|ll|IIIIIIH|ll|ll|llfll|ll|ll|ll^
KONFERENCA ZVE7E KOMUNISTOV V »OLJARICI« BRITOF
V četrtek ie b!1a v tovarni »OLja-nica« v Britofu redna letna konferenca terenske organizacije Zveze komannisicv. Mnogo je bilo govora o mladini, ker zeilo peša delo njene organizacije zaradi nesposobnega mladinskesga kadra. Organizacija bo morala mislita tudi na sprejem novih članov v organizacijo ZK. To pa ji bo uspelo le z aktivnim delom mladinske organizacije. Nadalje so bili sprejeti koristni sklepi še o ustanovitvi sekcije mladih zadružnikov, o športnih organizacijah in o mladih delavcih, ki so zaposleni v »Oljarici« Britoif.
C.
OBČNI ZBOR PGD KRANJ Kranj. 13 januarja
Sinoči je bil v Kranju redni letni občni zibor Prostovoljnega gasilskega društva Kranj.
ZBORI VOLIVCEV V KAMNIKU
Uspeli zbori volivcev so bili ta teden v Kamniku za vse terene. Na zborih je predsednrk občine Kamnik Janko Alfred poročal o zaključku proračuna za preteklo leto. Volivci so odobrili delo Šolskih odborov in izvolili   nove odbore.
Na vseh terenih so soglasno odklonili: povišanje prispevka za vo-darino, pač pa so odobrili prispevek za kanalizacijo. Z.
LITERARNI VFCER MLADIH KNJIŽEVNIKOV
V petek, 18. januarja ob 20. uri, bo priredilo Kranjsko akademsko društvo v Prešernovem gledališču v Kranju »Vtčer mladih književnikov«. — Tokrat se bomo spoznali z deli pesnikov in pisateljev, katerih imena pogosto srečujemo po naš:h literarnih revijah in podobnih publikacijah. Svo'a dela, pesmi in proso, bodo bra.V Peter Božič, Mat'až Hmecelj. Bo'an Pisk, Veno Taufer, Dominik Smole, Aco Popovski in Jože Snoj. S.
AVTOMOBIL  SE JE ZALETEL V TOVARNIŠKA VRATA
V petek popoldne je vozn'k avtomobila Fiat S-8263 pustil osebni avtomobil nad tovarno »Plamen« v Krepi. Meditem ko je šel šofer po opravkih, so otroci ogledovali avtomobil in ga verjetno tudi nekoliko porinili. Avtomobil se ie iel premikati in se zaletel v g^vna tovarniška vrata. Skoda, zakadi železnih vrat, ki so avtomobil zaustavila, ni cibčutnejša.       C. R.'
SPOROČILO REŠEVALCEM NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Vsem reševalcem novoletne ■agradne križanke sporočamo, 4a bo žrebanje nagrad danes, 14. t. m. ob 15. uri v prostorih uredništva Kranj, Koroška c. 6. K žrebanju vabimo vse, ki se ■animajo za izid.
Uredništvo in uprava
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA Zdravstveni dom, Kranj, Poljska pot 8: od 12. do 19. januarja dr. Sveto Petrovič, tel. 218.
■ MALI OGLASI
Pes ovč;ak (črn) se je zatekel k Eržen Štefanu, Klane št. 44, Kranj.
Prodam plemenskega vola, starega 2 leti. Naslov v upravi.
Kupim skobelnik (ponk). Naslov v upravi lista.
Trgovsko pomočnico in vajen-ko za takojšen nastop sprejme ELITA, trg. podjetje, Kranj, uprava Titov trg 19.
KINO »STORZlC« KRANJ
14. im 15. januarja, ameriški barvni film »SEJN« ob 16., 18. in 20. uri.
Od 16. do 18. januaria italijanski barvni Mm »TEODORA« «b 16., 18. in 20. uri.'
KINO RADOVLJICA
15. in^ 16. januarja, avstrijski! zabavni film »ZDAJ SMO PA TAM«. V torek ob 20. uri, v sredo ob 17.30 in 20. uiri.
GLEDALIŠČE.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Napovedana predstava red C *a 17. januar se prestavi na ponedeljek 14. januarja ob 16. uri zaradi semestralnih počitnic.
Torek  15. januarja  ob  20. uri
— red A in izven Ar isto fanes: »LIZISTRATA« — komedija. Mladini prepovedano.
Četrtek 17. januarja ob 16. uri
— red C in izven Sofoklej •KRALJ EDIP«.
TRŽNI PREGLED
V KRANJU
V ponedeljek je bilo za zimski čas kar nenavadno vreme. Toda kljub temu je prineslo na trg svoje izdelke omejeno število branj evk.
Tudi blaga ni bilo kdo ve koliko naprodaj. Zabeležili smo naslednje cene: kisla repa 25 din, kislo zelje 56 dinarjev za kg (ceha za ti dve zelenjavi je najstalnejsa na živilskem trgu v Kranju), jajca 27 din kom., »merica« špinače, motovilca, rdečega radiča po 25 dinarjev, krompir 15 din. Bilo je tudi Še kar precej jabolk od 25 do 45 din za kg.
V petek je bil živilski trg v Kranju razmeroma dobro založen. Branjevke so ponujale vsakovrstno zelenjavo, vendar le v manjših količinah. Prevladovala je zelenjava, vendar je bilo tudi sadja na pretek.
Cene, ki smo jih zabeležili, so naslednje: čebula 100 din kg, glavica česna 10 din, »merica« motovilca in rdečega radiča 30 din, korenje 40 din za kg, zelje v glavah 30 din za kg, šopek peteršilija 15 dinarjev, jajca 27 dinarjev, kislo zelje 58 din, kisla repa 28 dinarjev za kg. Naprodaj je bilo tudi precej surovega masla po 480 dinarjev za kg, nekatere branjevke pa so imele tudi skuto po 80 dinarjev.
V SKOFJI LOKI
V sredo so bile na trgu v Skofji Loki naslednje cene: krompir 14 din kg, zelje v glavah 25 din kg, kislo zelje 50 din, repa (cela) kom. 5—7 d:n, merica kisle repe 25 din, ohrovt 60 din kg, cvetača 130 din, jabolka 35 din, fižol, suh, 85 din T ter, čebula 100 din kg, česen 7—12 din glavica, por 7—15 din kom., jajca 26 din kom., liter smetane 150 din, sirček 12 din kom., surovo maslo 100 din za zavitek, špinača 30 din merica.
V sojboto pa smo zabeležili na škofje loškem trgu naslednje cene: zelje v glavah 25 din kg, kislo zelje 50 din kg, cela repa 5 do 7 din kom!, kisla repa 20 dinarjev merica,, rdeča pesa 35 dinarjev kg, ohrovt 55 din kg, merica špinače 20 din, solata 100 din kg, radič 25 do 50 din merica, jabolka 25 din kg, hru-
ške 40 do 50 din kg, korenje 15 dinarjev kg, por 7 do 10 din kom., suhi fižol 85 din liter, jajca 24 din kom., sladka smetana 150 din liter, sirček 12 din kom., zavitek peteršilja 10 din, čebula 100 din kg, česen 7 do 15 din glavica.
V KAMNIKU
Na Kamniškem živilskem trgu v zadnjem času ni bilo sprememb. V mesnicah je konec praznnčnega popusta pri prodaji svinjskega mesa, ki je veljal od 29. novembra do novega leta. Slanina se je podražila za 20 dinarjev in stane zdaj 300 din kg, cena svinjskega mesa pa je narasla od 260 na 270 dinarjev. Ostale cene se gibljejo v rahlih odklonih navzgor dri navzdol, kakršna je pač količina prinesenega blaga. Jabolka so bila po 30 dinarjev kg. prodajali pa so jih tudi po 25 dinarjev. f
V torek je bil spet živinski sejem, na katerega so prignali znatno manj goveje živine kot pred mesecem. Tudi prašičkov za r£jo je bilo malo, zato so bali primerno dragi. Zahtevali so 4000 dinarjev za par sedem tednov starih.
V TRZICU Poročili so se: Emilijan Hleb-čar, čevljarski pomočnik in Ana Gregorec, delavka.
v Skofji loki
Rojstva; Ivana Božjak iz Suhe rodila hčerko Lucijo.
Poročili so se: Miroslav Klan-čar, natakar in Angela Demšar, kuharica.
Smrti: Olga Habjan, umrla v Florjanu nad Zmincem.
NA JESENICAH
Poročili so se: Jožef Kozmus, tov. delavec in Vanda Mlakar, gospodinja; Jože Pernuš, metal, tehnik in Elizabeta Vengar, tovarniška delavka; Pašo Cetina, tov. delavec in Ivanka Prozelj, tov. delavka; Milan Vister, tovarniški delavec in Berta Mlakar, gosp. pomočnica; Jožef Miki, lesni manipulant in Marija Smolej, gosp. pomočnica.
OBČNI ZBOR TR2ISKIH STRELCEV
Pred dnevii so imeli tržiški strelci redni letni občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je družina v preteklem letu dokaj aktivno delovala, akoravno nekateri člani upravnega odbora niso opravljali svojih funkcij tako, kakor hi morali. Zlasti je šepalo propagandno delo. Na letošnjem Okrajnem prvenstvu so bili v vseh disciplinah prvaki tržiški strelci, pa tudi ostala tekmovanja od družinskih do republiških, so jim prinesla vrsto pokalov, diplom in praktičnih nagrad.
Družina šteje 450 članov,, vendar je razprava pokazala, da bi se članstvo lahko še pomnožilo, zlasti s pionirji in mladinci. — Za predsednika družine so ponovno izvolili Slavka Hvalico, ki je že 7 let predsednik družine.
STRELSKO TEKMOVANJE NA GOLNIKU
Preteklo nedeljo je bilo na Golniku prijateljsko strelsko tekmovanje med tamkajšnijimi strelci in strelci iz Predoselj. Tekmovali so z zračnimi puškami. Najmlajši pionir, ki je stre-i j al za družino iz Predoselj, je bil Aleš Draksler, star 7 let. — Gostje so bili v precejšnji premoči in zmagali s 1459 napram 1223 krogi od 2000 možnih.
Rezultati: ekipno — Predos-Ije: člani 589 krogov, mladinci 542 krogov od 750 možnih, pionirji 328 krogov od 500 možnih. Golnik: člani 543 krogov, mladinci 407 lin pionirji 273 krogov.
PRIJATELJSKO SREČANJE STRELCEV IZ PREDVORA IN JEZERSKEGA
Preteklo nedeljo je bilo tudi prijateljsko strelsko tekmovanje med strelci iz Preddvora in Jezerskega. Zmagali so pred-dvorski strelci s 628 napram 577 krogov od 750 možnih.    R. C.
KEGLJANJE Kranj, 13. januarja
Danes je bil na kegljišču KK Triglav dvoboj med reprezentancama starejših Članov Ljubljane in Triglava. V času poročanja vodi Ljubljana s 1118 kegfrji pred Triglavom s 1001 kegelj. 8. L.
PRED ZLETOM GORENJSKIH SMUČARJEV IN SANKAČEV
Zlet gorenjskih smučarjev se je začel pravzaprav že včeraj s sankaškimi tekmami v Bohinju. Tudi na ostale prireditve v okviru tega zleta se je Gorenjska smučarska podzveza prav dobro pripravila.
To pot so gorenjski smučarji ln sankači, predvsem pa Bohinjci, v resnici pridni. Večina tekem bo v Bohinjski Bistrici, kjer so napravili izsek za alpske discipline. Z ured'tvijo san-kaške proge so se Bohinjci letos posebno izkazali, saj so napravili na njej čez 2000 udarniških ur. Proga je v resnici odlično pripravljena. Restavrlrali so tudi bivšo jugoslovansko ka-ravlo, ki bo nudila zavetje in oskrbo smučarjem ter sankačem. Na letošnjem zletu gorenjskih smučarjev bodo nastopili sankači hkrati na dveh progah. Tekmovalci s predpisanimi tekmovalnimi sanmi bodo tekmovali na progi »Belve-dere«, ostali z navadnimi sanmi pa na progi Ravne—Bistrica. Tako bodo kar štiri tekmovalne discipline na istem pobočju.
V okviru zleta bo tudi slovensko prvenstvo v sankanju. Ker
je proga Ravne—Bistrica lahka, bodo lahko tekmovali tudi neregistrirani člani. — GSP pričakuje množično udeležbo, saj bo tekmovalcev s tekmovalnimi sanmi od 160 do 180, tekmovalcev z navadnimi sanmi pa Se enkrat več. S pripravami imata prireditveni in tehnični odbor polne roke dela. Med drugim pripravljajo tudi medklub*ko sankaško tekmo z mednarodno udeležbo za »Lazarjev« pokal. Tekme bodo ekipno in za posameznike. Ekipo bodo sestavljali 3 člani, 1 mladinec ln 1 mladinka.
Da bi nadoknadili Izgubljeno med obema vojnama, bosta letos na Gorenjskem še dve mednarodni sankaški tekmi. Prva bo 17. februarja v Begunjah, druga pa 23. februarja na Jesenicah. Naši sankači se bodo udeležili tekem tudi v inozemstvu, In sicer 2. in 3. februarja v Vipitnu v Italiji, kjer bodo tekme za evropski pokal ter v Bistrici v Rožu (Avstrija), kjer bodo nastopili tudi Cehi, Poljaki. Švedi, Italijani in Nemci. Upati je, da nas bodo naši tekmovalci v tujini častno iasto-pali. V.
VESTI
Komisija za razpis mesta poslovodje samostojnega gostišča „Dom na Jezerskem" razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 31-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ, št. 51-421/53)
MESTO POSLOVODJE samostojnega gostišča „l)om na Jezerskem", Jezersko
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevali enega od naslednjih pogojev:
1. visokokvalificirani gostinski delavec z večlelno prakso na vodilnem mestu,
2. kvalificirani gostinski delavec z večletno prakso na vodilnem mestu.
Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji dostavite tukajšnjemu Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do vključno 31. januarja 1957.
Komisija za razpis mesta upravnika Mesarskega podji-tja OZZ Kranj - Naklo razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 31-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ, št. 51-421/53)
Mesto upravnika
Mesarskega podjetja ozz Kranj - Naklo
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevali enega od naslednjih pogojev:
1. visokokvalificirani delavec ali mojster mesarske stroke z večletno prakso;
2. kvalificirani delavec mesarske strok? z najmanj 10-lelno prakso.
Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji je dostaviti tukajšnjemu Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do vključno 31. januarja 1957.
Komisija za razpis mesta poslovodje samostojne trgovine „Gorenje", Kranj razpisuje na podlagi 40. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 31-371/55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ, št. 51-121/53)
MESTO POSLOVODJE samostojne trgovin? „Gcrenjc", Kranj
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevali enega od naslednjih pogojev:
1. trgovski pomočnik z večletno prakso v manufakturni in galaterijski stroki, •
2. komercialist z večletno prakso v stroki pod 1.
Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji je dostaviti tukajšnjemu Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do vključno 31. januarja 1957.
Komisija za razpis mesta direktorja podjetja Kovinar Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34-371/55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. lisi FLRJ, št. 51-421/53) MESTO DIREKTORJA podjelja „KOVINAR" — tovarne za izdelovanje leksti'nih strojev in naprav, lovskih pušk ter patron — Kranj
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1. dipl. ekonomist z večletno prakso,
2. strojni inženir z večletno prakso,
3. strojni tehnik z večlelno prakso na vodilnih položajih.
Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji dostavite tukajšnjemu Obč. ljudskemu odboru Kranj vključno do 31. januarja 1957.
KRANJSKI JTU-DOISTI NAPREDUJEJO
Kranj, 12. januarja.
Včeraj so se zbrali člani Jiu-Do sekcije in se pogovorili o uspehih, ki so jih dosegli in o delu, ki jih še čaka.
V zelo kratkem času obstoja so vzgojili vrsto mladih borcev, ki bodo častno zastopali svoj klub. Kranjčani bodo namreč nastopili v silo venski Jiu-Do ligi.
Posebno razveseljivo pa je, da so dobil'i potrebne Jiu-Dc blaizine. Brez njih bi bilo vse nadaljnje delo breuspešno. Nakup blazin jim je omogočil centralni odbor, poleg tega pa so dobili še nekaj k:mon.
Mimo moške, bi Kranjčani radi vizgojili tudi žensko vrsto. Za začetek bodo organiziraii za-četnišikH Jiu-Jitsu tečaj. Dekleta se bodo tukaj naučila osnovnih pravil samoobrambe, te jih bo nadaljnje delo veselilo, bodo lahko pristopile k Jiu-Do sekciji. K. B.
PLANINSKO DRUŠTVO NA JESENICAH  JE DELOVNO
Jeseniško planinsko društvo, ki je prizadevno, skrbi tudi za vzgojo svo;ega članstva. V četrtek zvečer je pohabilo na Jespunice Mirka Kambiča, ki je priredil v dvorani Delavskega dema dve predavanii o lepotah južno ameriških kanjonov. Prvo predavanje je bilo za šolske nVad^no, drugo pa za članstvo planinskega društva in ostalo prebivalstvo Jesenic. Obe predavanji! sta bili dobro obiskani.
U.
LETNA SKUPŠČINA TVD »PARTIZAN« JESENICE
TVD »Partizan« Jesenice, ki vključuje nad 500 aktivnih članov, je imel v četrtek svoj redni letnii občni zbor. Poročila so potrdila aktivno dedovanje društva, ki hoče v bodoče svoje vrste še pomnožiti. — V nov upravni odbor so bili sprejeti najvidnejši telovadci ln najboljši organizatorji društva.
U.
OBČNI ZBOR KRANJSKEGA TELOVADNEGA DRUŠTVA »PARTIZAN«
Včerao so v zgo>rnji dvorani Sindikainega doma zborovali člani kranjskega »Partizana«. Zboru je prisostvovalo precej telovadcev in prijateljev telovadbe.
Delo v društvu je potekalo v redu, saj so telovadci dosegli preceišen napredek v kvaliteti, pa tudi glede množičnosti je bil storjen velik korak naprej. Društvo je sodelovalo na vseh pomembnejših prireditvah v preteklem letu in dostojno predstavljalo kranlsko telovadbo. Velika pomanjkljivost pa Je nezadosten   vaditeljski kader.
V prih. letu bodo kranjski telovadci zopet sodeloval; na mnogih prireditvah, od katerih pa sta najpomembnejši republiški zlet v Liuibl'ani in Gimnae-strada v Zagrebu. M. DO SFDAJ DVA  PORAZA IN
NEODLOČEN IZID Jeseniški hokejisti, ki so pretekli torek odpotovali na turnejo po Evropi, so dosiei xa-beležili dva poraza, in f-irer proti Bolzanu 1:7 (1:5. 0:1. 01). Nato so odigrali tekmo v Inns-bnickn z domačim moštvom in bili poraženi 3:7. V Luxembur-gu pa so dosegli neodločen rezultat 3:3. — Za sedaj je to slaba bilanca jeseniških hokejistov.
SAH
V torek se je pričelo v Kra-n;u individualno šahovsko prvenstvo, na katerem sodelujejo Bavdrk, Sicherl, Misjak, Pogač-n.'ik, Kavčič, Slmič, Berčič I. in II., Jankar, Kristan. Čopič in Janškovec. — Po tretjem kolu vodi Pogačnik z 2 in pol točke pred Jankar jem 2 itd.   K. L.
NAMIZNI TENIS
V torek bo v sejni dvorani OL0 v Kranju ob 17. uri občni zbor namiznoteniškega kluba »Triglav« Kranj. Za člane udeležba obvezna, ostali vljudno vabljeni!
NOGOMET
GARNIZON JLA KRANJ SREDNJA  TEHNIČNA TEKSTILNA SOLA KRANJ 4:0(1:0)
Vcleželeznina ,,Merkur", Kranj SPREJME V SLU2BO
3 trgovske pomočnike želcznin^rje (lahko tudi iz ostalih strok, ki se želijo priučili v železninarsko - lehnični široki.)
3 skladiščne delavce za skladišče in trgovino.
3 vajence za trgovino s štirimi razredi srednje šole. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na upravo.
Veleželeznina „MERKUR", Kranj
4    Glas Gorenjske
Kraaj, 14. januarja 1M7
iVOriAN
SLIKANICA* ZAUlMJVOfT1
lil II
/AALENSE "KONIC
Vrnila se je v zgornjo hišo. Tu je bil zrak nasičen s tobakovim dimom, vonjem po razliti pijači in človeškem potu. Peč je vroče žehtela, da je po oknih tekla sopara, kljub temu pa je od kamenitih sten vleklo mrzlo. Pod stropom je medlo mežikala petrolejka z mlečnobelim porcelanastim obodom. Pri mizi so sedeli Aleš, stric Miklavž in Zgonc iz Kamne gorice. Aleš je topo gledal predse, bil je utrujen od bdenja in hrupa. Zgonc je vlekel iz dolge porcelanaste pipe in stric Miklavž je zaspano nihal nekam predse. Na mizah je bilo še vse našarjeno in Ana je brez odloga začela pospravljati. Pobirala je kozarce in zlagala ostanke jedi. Možje so jo gledali in molčali. Samo enkrat je Zgonc pretrgal tišino z vprašanjem:
„So se vsi odpeljali?"
„Vsi," je odvrnila na kratko.
V ušesih ji je še vedno šumel hrup pogrefocev. Čutila se je tako trudno in onemoglo, da bi bila najraje sedla, spustila roke v naročje in počivala. Toda razločno je čutila, kako jo Zgonc gleda in strogo ocenjuje. Zato je z narejeno živahnostjo porinila predenj steklenico žganja in mu ponudila piti.
„Pijte! Poglejte, koliko je še ostalo!"
„Sem ga že dovolj," je mrmraj e odvrnil Zgonc. Med zobmi je žulil cev dolge pipe, od časa do časa jo je vzel iiz ust in se pripravljal, kakor bi hotel povedati nekaj važnega, toda vsakokrat mu je pogled obvisel na Alešu in Miklavžu, potisnil je pipo nejevoljno nazaj in »pet molčal. Onadva se nista menila zanj, toda vedel je, da bi pazno prisluhnila, kakor hitro bi spregovoril tisto, kar je nameraval. Potem je spet ogledoval Ano in pri tem bi ga skoro posilil smeh. Ona bo poslej gospodarila na Gašperinovem! Kako neki, gosposka in krhka, kakršna je! Saj je videti, kakor strdena punčka! Pri tem je začutil posmeh in je jezno pomislil: „Gašperini, gosposki Gašperini!" Bilo mu je, kot bi gledal svojo ženo. Ko je bila mlada, je bila čisto podobna Ani. Imela je prav tak podolgovat obraz, na njem pa poseben iaraz, ki je bil še najbolj podoben žalosti in neprestanemu nememu očitanju. Tega Zgone ni mogel trpeti. Prav zaradi očitajočega obraza jo je včasih v jezi pretepel, ne da bi sam vedel zakaj. Ko je bila mlada, jo je imel rad in vzela sta se, ker je postala njuna ljubezen vsem očitna. Oh, zdaj je nespametno misliti na stare, pokopane reči. Rad bi se pomenil z Ano zaradi sina Dominika. Fant je že lani odslužil vojaščino in se obeša doma, ker nikjer ne najde pravega deta. Zgonc sam ga ne more rabiti, on je podkovski kovač, fant pa se je izučil pri Globočniku v Železnikih in je do vojaščine delal v fužini. Mislil je, da ga bo Globočnik vzel nazaj, a bogataš se pritožuje, da nima dela. Prekleti časi! Še tisti dan, ko je izvedel, da je svak v Kropi umrl, se je Zgoncu porodila misel, da bi Dominika lahko potisnil Ani v hišo. Spodnji, manjši vigenc naj mu da v najem. Fant je delaven, družine nima, lahko si bo prihranil nekaj denarja. Tudi bo potem konec tistega opletanja okoli gotove, ki služi v gostilni in ne bo imela počenega groša dote. Ko bo moral trdo delati, ne bo utegnil misliti na dekle. Zgonc je mislil na vse, tudi na to, da ima v hiši še mlajše otroke in da je sam še trden. Ali naj mar izroči sinu in se umakne v kot? Tri sto goldinarjev dote je bil pripravljen dati Dominiku, potem naj si sam pomaga, kakor ve in zna. Ko se je o tem domenil s sinom, se mu je porodila še druga misel, ki je pa ni izrekel. Pri Gašperinu bosta dedovala sin in hči vsak polovico, kdo bi vedel, kako se bo še vse obrnilo!
Sirote Iz „1
»Imajo vse, kar je mogoče kupiti z denarjem,« pravijo zdravniki za duševne bolezni, ki se ukvarjajo z otroki filmskih zvezd. »Manjka pa jdm najvažnejše: materinska in očetovska ljubezen.«
Na primer hčerki Rite Hay-worth, enajstletna Rebecca iz zakona z Orsonom Wellesom in šestletna Jasmyn iz zakona s princem Ali Khanom. Pri obeh ločitvah zakonov sta se obe stranki hudo borili, ali bo sodišče prisodilo otroka očetu tli materi. V obeh primerih je zmagala Rita Hayworth, potem
ci slavnih staršev iz zakona ▼ zakon. Hčerka Lane Turner, o-čarljiva Chery Christine, se res ne more tako hitro navezati na nove očete, kakor hitro Lana Turner menjava može, zato nje-
ZAKAJ TAKO MRKO? Orson Welles
pa se za otroka ni več brigala. Izročila ju je v varstivo svojo, novi tašči, materi svojega novega moža pevca Dicka Havme-sa, ta pa svoji sosedi. »Društvo za preprečevanje krutosti proti otrokom« je Rito tožilo, toda slavna zvezda se je izmazala. Kot kos prtljage romajo otro-
»LOMILEC SRC« Errol Flynn
na mati včasih za kakšen mesec odloži ločitev oziroma novo poroko, da se Chery laže privadi.. .
Pet otrok »lomilca src« Erro-na Flyn/na lahko samo Iz časopisov izve, kaj počne njihov oče, predvsem o njegovih številnih škandalih ln o rubežih, ki jih zahtevajo njegove žene, da dobijo alimente.
Gregory Peok, ki mu je letos 40 let, se je lani 19 ur po ločitvi s prejžno ženo, s kateiro ima tri sinove, poročil s 24-let-no Parižanko Veroniko Pasvsani, ki je po materi Rusinja, po očetu Francozinja, po poklicu pa novinarka. Elegantna Veronika zatrjuje, da bo obdržala Gregorjevo ljubezen, ker mu bo znala venomer dopovedovati, da je najpomembnejši moški na svetu. Zdaj se baje še trudi, da bi se priljubila njegovim trem o-trokom. Otroci pa so vendarle nekaj velikega izgubili in kdo ve, če ne bodo postali kot toliko drugih » ho! y woodsk i h sirot«, ki jih kot nadležen tovor vlačijo iz zakona v zakon, dokler se končno ne najde zanje kaka stara mama aH dobrosrčna soseda.
NAJPOMEMBNEJŠI? Gregory Peck
	M UUH V/,	
: 0*-),r       1,0. -1; -	Z.GORENJSKE	
Savica. Kdo ne pozna tega najlepšega in našega največjega slapa pri vasi Ukanca na zahodnem koncu Bohinjskega jezera, ki privre iz Komarče in pada 97 m v globino. Malo je odraslih Gorenjcev, ki bi vsaj enkrat ne poromalu v ta lepi košček naše gorenjske zemlje.
Slap Savico je ovekovečil dr. France Prešeren v svojem Krstu pri Savici. Zanimivo Je, kaj pripoveduje o nastanku te umetnine bohinjskii rojak dr. Janez Mencinger. 1
Mavrica pri slapu je v resnici ta^o krasna, kot jo opeva pesnik v verzih:
Izmed oblakov sonce zdaj zašije, in mavrica na bledo Bogomilo lepote sivoje čisti svit izlije, nebeški zor obda obličje malo ,..
Mavrico pa vidi le malokdo, ker obseva sonce spodnjo polovico slapa in goste vodne kapljice razpenjenega slapa le v zgodnjih dopoldanskih urah. V iedenomrzld megli kapljic narede sončni žarki več mavric, drugo nad drugo. Posebno goste in živobarvne so
videti na levi strani kotla, tako da imaš sonce ravno za hrbtom. Človeka, ki stoji pod slapom, pa mavrica ne more ob6vetuti in se je pesnik poslužil tu prispodobe. Kot se Mencinger spominja, so v njegovi mladosti bohinjska očanci pripovedovali, da je obiskal Prešeren Bohinj z večjo družbo. Pri slapu so morali biti pred deseto uro, ker se pozneje mavrica ne vidi. Pogled v krasni prizor ga je tako prevzel, da je iz tega vtisa ustvaril enega izmed najlepših prizorov v Krstu pri Savici.
Pripovedovali so tudi, da je Prešeren ves zamaknjen dolgo časa strmel v mavričaste pene slapa in mogočne sklade nad njum. Tovariši so ga nadlegovali, naj katero zakroži o Savtiči. Odkrižal se jih je s precej robato zabavljico na Savico. Ker z njo niso bili zadovoljni, jim je obljubil, da bo o Savicd tako pesem zapel, da bodo vsi strmeli.
In tako naj bi se — po Mencingerjevem mnenju — spočel Krst pri Savici.
13. Blaž je dočakal pretep. Tončkov udarec, dasi močan, ga ni dosti zabolel, le v/dramil ga je, da je ravno vsa kri t njem vzkipela. Kot izkušen pretepač, se oklene svojega sovražnika v trenutku, mu spodnese nogo ln ga vrže po tleh.
Ko neznanci vidijo, da Tončku slaba prede, navalijo na Blaža. Ta jih Se v pravem trenutku opazi, prime težak stol ln ga za vihti nad glave. Zmagevalno se ozre po napadalcih ln ls oči mu bliska grožnja: »Naj le prid* kde blizu!«
14. V tem izvleče mali šepavec izza Škornjev svoj nož. Blaž zdaj uvidi, da se je s takim bikom nevarno bosti in se ■mika proti vratom, grozeč, da bo prvemu, ki se mu bo približal, zmečkal roko-mavharsko glavo ▼ kašo, da bo samo ie sa pasjo klobaso dobra. To razkačl šepav-ea in ta zažene z vso silo nož v Blaža.
15. Blaž je bliskoma s stolom prestregel nož, ki bi mu gotovo razklal čeljust. A zdaj se zgane stari sivobradec in vzame cinkastl podstavek s mize. Pri tem mu odpade brada ln Mosol, ki prepozna v njem Tomaža, se zdaj strahotna zave, da Je padel res med rokovnjače. Roke so mu •trple in podstavek, ki ga je zadel v čelo, je opravil svoje. Izzivat je padel po tleh. »Suni ga!« zakliče Tomaž šepave«, ki Je že izdrl nož iz stola in planil na Mosela.
16. »UPETAJ, šMOLAR!«*) zavpije v tem trenutku Nande, ki je pravkar stepil v točilnico in dvigne levo roko s raa-klenjeniml prsti.
Kakor bi ga zadela strela, spusti mali šepavec svoj nož na tla, pa tudi »stali trije strahotna sklonijo glave pred de-ilecom. Nekaj trenutkov je bile vse tik:
*) upetaj, šmolar! = proC, pes!