S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Razprava o resoluciji za prihodnje leto
Poveni jasno je, da osnovni cilj ekonomske politike - znižanje in ustavitev naraščajoče infla-cije v tem letu ni uresničen. Stopnja rasti cen je ob prehodu v zadnje tromesečje že dosegla pred-videno rasl za celo leto. Obseg proizvodnje je manjši kot v predhodnem letu, vendar bo po ocenah OZD do konca leta verjelno dosežena proizvodnja približno v lanskem obsegu. Izvoz je v občini zelo porasel, v prvih sedmih mesecih je bil za 50,9 odstotka višji kot lani. Ob polletju nobena organizacija ni izkazala izgube, vendar pa finančne rezultate ne moremo ocenili kol ugodne. Veliko je OZD, ki niso ustvarile sredstev za aku-mulacijo in tistih, ki poslujejo z zelo nizko stop-njo akumulativnosti.
S takšno oceno gospodarskega stanja stopamo v prihodnje leto. Kaj predvidevamo? V osnutek resolueije za leto 1989 je občinski izvršni svet zapisal, da naj bi količinski obseg proizvodnje povečali v občini za 2,5 odslolka, kar bi pomenilo rast družbenega proizvoda za dva odstotka, obseg izvoza naj bi povečali za 15 in uvoza za 10 odstot-kov. Nujen je prehod iz količinskega povečanja k kvalitetnejšemu izboljšanju proizvodnje. Ta bo pa gotovo v letu, ko naj bi izvedli gospodarsko reformo, za OZD, ki ne bodo sprejele novih razvojnih usmeritev, usoden. V naslednjem letu je potrebno računati še vedno z visoko stopnjo infla-cije, z upadanjem domačega povpraševanja, izvoz pa verjetno še vedno ne bo mogel prevzeti vloge gcneratorja gospodarske rasti, predvsem zaradi obstoječe strukture gospodarstva.
Za programe produktivnih delovnih mest
Iz razvejane skupščinske razprave (27 oktobra), povzemamo nekaj glavnih pripomb in predlogov. V stališčih OK SZDL, predvsem pa občinskega sindikalnega sveta je prevladala odloča podpora predlagatelju, da je nujno potreben prehod od količinske proizvodnje na programe, ki vsebujejo veliko več znanja in so dohodkovno uspešni. Vse prehitro se zadovoljujemo z ugotavijanjem tehno-loških viškov, hkrati pa pozabljamo armado mla-dih, za katere še danes ne vemo, kje in kako jih bomo zaposlili. Zatorej je nujno slediti doseda-njim usmeritvam IS in sindikatov, da morajo OZD izoblikovati m sprejeti programe, ki bodo omogočali odpiranje 'novih delovnih mest in pro-duktivno zaposlovanje. Pri tem kaže posnemati pozitivne izkušnje nekaterih OZD v Ljubljani na področju odpravljanja presežkov delavcev z med-sebojnim sodelovanjem OZD pri izmenjavi ka-drov. Na področju mednarodne ntenjave še vedno niso storjeni bistveni premiki, saj še vedno pretež-ni del ustvarjajo le štiri OZD. Družbeno akumu-lacijo bi morali usmerjati v znanje, dopolnilne programe drobnega gospodarstva in obrti, le tako bo moč zagotoviti sredstva za prestrukturiranje ter vstop v informacijsko družbo. Za razmah ino-vativne dejavnosti ne zagotavljamo pogojev, ki bi omogočalo prodor te dejavnosti v poslovne proce-se na vseh nivojih. Premalo konkretni pa smo pri opredeljevanju raziskovanja, saj je že prava umet-nost da znanje prevajati v prakso, če ni v organi-zacijah ustreznih kadrov.
Odprtih problemov v KS je veliko
V zboru krajevnih skupnosti pa je vrsta pri-pomb zadevala predvsem uresničevanje razvojnih nalog KS Želimlje je predlagalo, da se v resolucijo uvrsti izgradnja ceste Želimlje-Pijava gorica. Ta
cesta je že 15 let v vseh planskih dokumentih, njena gradnja pa se prestavlja iz enega v drugo srednjeročno obdobje, zanjo pa je izdelana vsa potrebna gradbena dokumentacija, zemljišče pa je brezplačno pridobljeno. Delegat iz KS Malči Belič je predlagal, da se izgradnja trgovine v sose-ski VS 2/10 glede na povečano število prebivalstva uvrsti v resolucijo. Prosil pa je tudi za pojasnilo, zakaj je izpuščena cestna povezava med Koprsko in Tržaško. Kaj je s podvozom na Gregorinovi, ki je bil v vseh dokumentih, zadnja leta pa je izpuš-čen, so vprašali Rožnodolčani in opozorili na pravočasno pripravo prostorskih dokumentov za gradnjo nove šole. Več vprašanj je imel tudi dele-gat iz KS Golo-Zapotok. »Letos smo zbrali preko 22 starih milijard za telefonsko omrežje. Imamo lokacijsko in gradbeno dokumentacijo ter vse po-trebne načrte, bili smo v planu za letos, izpadamo za prihodnje leto! Kaj se dogaja s cesto Ig-Golo--Rob, ki je bila opredeljena kot prednostna? Imamo dotrajano elektro omrežje in le ena vas v KS ima javno razsvetljavo! KS Podpeč-Preser-je ob mnogih pripombah predlaga, da se izdela študija možnosti razvoja turizma Ljubljana Pod: peč-Rakitna, v KS pa naj se predvidi izgradnja večjega trgovskega marketa. Iz KS Ig opozarjajo na izgradnjo potrebne infrastrukture ob gradnji trgovine, na vodovodne in kanalizacijske gradnje v KS ter na problem Ižanske ceste in cest Ig-Iška loka in Ig-Želimlje. V KS Barje menijo, da mora biti v ureditvenih načrtih VR 5/1 in 6/3 upoštevan predlog izgradnje podaljška Kardeljeve ceste od južne obvoznice preko Ljubljanice - ob potoku Valar s priključkom na Ižansko cesto in naprej do Iga. V resolucijo naj se vključi tudi prostorski dokument z oznako VS-5/1 (območje gradnje šo-le, družbenih dejavnosti in trgovine). Delegatka KS Trnovo je vprašala kaj je s komunalnim opremljanjem Trnovega, delegat KS Milan Česnik pa je opozoril, naj se razmisli o času sprejemanja resolucije, ko bi lahko z večjo verjetnostjo rekli, da bo to, kar je zapisano v resoluciji tudi uresni-čeno.
Tako kot ostala dva zbora, je tudi zbor združe-nega dela sprejel osnutek resolucije za prihodnje leto. Delegati pa so še posebej podčrtali, da se pojavi tehnoloških odnosno ekonomskih viškov že kažejo tudi v kakšnem konkretnem okolju. Menili so, da bo te probleme možno rešiti le z razvijanjem novih proizvodnih programov in zaposlitev na tej osnovi. Za začasno premostitev teh težav v fazi prestrukturiranja kaže razmisliti o maksimalno enoletnem davku na OD že zapo-slenih. ki bi bil namenjen tistim. ki bi v letu 1989 začasno postali presežek. Delegati pa so opozonli tudi na potrebo po doslednem prepričanju črnih gradenj, ker lahko gradnje v nasprotju z začrtano politiko perspektivno škodujejo celotnemu ureja-nju okolja. Dana pa je bila tudi pripomba na premajhno sistematičnost pri večkratni uporabi različnih komunalnih del npr. v zvezi s hkratnim vstavljanjem dodatnih vodov v jarke, izkopane za nameh toplotne napeljave.
Otvoritev nove Zdravstvene postaje Skof-Ijica, zgrajena iz sredstev tretjega ljubljanske-ga samoprispevka bo v petek, 25. novembra ob 12. uri pred novo zgradbo na Škofljici!