• REDNA SEJA OK ZKS
Sklepi zavezujejo
organizacije in posameznike
ObSnska konferenca ZK Ljubtjana Moste-Polje je na svoji 23. seji, na katero so bili vabijeni vsi čiani družbenopo-litičnega zbora obanske sknpščine in drogi gostje, obravna-vala gospodarsko-politične razmere v občini in sprejela ustrezne ugotovitve, stališča in sklepe. Razpravo so uvajali trije prispevlu.
GOSPODARSKA GIBANJA IN STABELIZACUA
Slavka Kržan je ocenila gospodarska gibanja v občini, ki so ozko vezana na izvajanje stabi lizaci jske politike, oprede-ljene v resoluciji 1980. Posebno pozornost je posvetila zu-nenjetrgovinski menjavi in podčrtala, da smo sicer izraziti »negativci«, velja pa pozitivna ugotovitev, da smo izvoz močno povečall Uvoz se je sicer povečal znatno pod plani-ranim, vendar kot rezultat uvoznih omejitev, kar je povzro-čilo resne probleme v oskrbi z reprodukcijskim materialom v industrijskih ozdih, ki so vezani na uvoz surovin. Posledice so bile jasne: zastoji v proizvodnji in manjši fizični obseg poslovanja v nekaterih ozdih.
Pozitivne rezultate dosegamo pri zaposlovanju, saj bele-žimo najnižjo rast v Ljubljani: 1,9%. Nizka stopnja rasti dohodka je v delitvi dohodka pogojevala odstopanja od usmeritve resolucije in družbenega dogovora o razporeja-nju dohodka in osebnega dohodka. Kljub temu, da so sred-stva za OD porasla manj kot dohodek, je v občini za 4 % prekoračeno možno povečanje OD. Eden ključnih proble-mov gpspodarstva v občini pa je njegova akumulacijska in reprodukcijska sposobnost.
Nadaljevanje na 4. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kljub temu, da so v prvem pol-letju sredstva za reprodukcijo naraščala bolj kot dohodek, gre to bolj na račun naraščanja sa-moupravno dogovorjenih ob-veznosti, ki so vezane na doho-dek, medtem ko se lastna aku-mulativnost ni povečala.
V nadaljevanju svojega poro-čila je opozorila na večja odsto-panja pri izvajanju investicij, sprejetih s srednjeročnim načr-totn za obdobje 1976 — 1980, oziroma s smernicami za letošnje leto ter opredelila odprte pro-bleme v zvezi z investicijami. Ob zaključku je še analizirala stanje v tozdih, ki so polletno poslova-nje zaključili z izgubo, in ugoto-vila, da se stanje sedaj <boljšuje.
NI ODSTOPAHJ OD POLITIKE Z\EZ KOMUNISTOV
JožeLeskovšek,sekietar   )K,
se je v svojem prispev. <i omejil nadeloskupine, ki jeobiskala 18 ozdov v naši občini z namenom, da v konkretnih sredinah dobi kar najbolj celovit pogled v go-spodarske in politične razmere.
Delovna skupina se je povsod zanimala za vlogo in aktivnost članov pri reševanju ciljev stabi-lizacije in za odgovomost pri uresničevan ju sklepov. Pri tem je ugotovila, da so imeli konkretne zadolžitve le tisti komunisti, ki so za to odgovorni po svoji poslo-
vodni in vodstveni funkciji. Ak-tivnost OO ZK na tem področju torej ni bila zadovoljiva. Po-manjkanje surovin, reprodukcij-skega materiala in rezervnih delov je težava, s katero se sreču-jejo v skorajda vseh ozdih. Ven-dar velja pri tem ugotoviti, da so s pravočasnim in aktivnim vkJju-čevanjem vseh delavcev v reše-vanje teh težav marsikje te pro-bleme tudi reši li ali jih vsaj omili-li.
Ko je omenil ugotovitve de-lovne skupine v zvezi s srednje-ročnim planiranjem, je Jože Le-skovšek dejal: Izdelava in pri-prava planskih dokumentov še ni prišla povsod v širšo obravnavo in v mnogih sredinah je šele na ravni poslovodnih organov in strokovnih služb. V načrtih je opaziti elemente stabilizacije, vendar postavljajo v večini pri-merov kot pogoj redno dobavo surovin in reprodukci jskih mate-rialov. Pri tem se upravičenopo-stavlja tudi vprašanje o realnosti srednjeročnih načrtov SIS. Pa ne samo to: v ozdih so prišli doku-menti, iz katerih ni razvidno, kakšne so obveznosti in kakšna je stopnja rasti. Zato ni čudno, da delavci take dokumente za-vračajo.
Eno izmed področij, ki ga v tem trenutku ne obvladujemo, je politika cen. Ni bilo ozda, ki smo ga obiskali, da ne bi letos iz takš-nih ali drugačnih razlogov višal cene svojim izdelkom ali stori-tvam. Kot vzrok za povišanje cen
navajajo podražitve surovin in reprodukcijskih materialov.
Pozitivni rezultati se kažejo v zunanjetrgovinski menjavi, zmanjšanju uvoza in povečanju izvoza, kar kaže, da se na tem ob-čutljivem področju dajo doseči konkretni rezultati.
V zvezi z dohodkovnim pove-zovanjem in zdniževanjem dda in sredstev je bilo mnogo kritič-nih pripomb in lahko ugotavlja-mo, da je to tudi naša šibka točka. Ponekod so odkrito pove-dali, da je to pri njih še samo ideja, drugod spet, da že pri naj-nujnejših sovlaganjih ni uspe-hov.
Ko je posredoval ugotovitve delovne skupine v zvezi z giba-njem OD, je Jože Leskovšek rekel: Osebni dohodki se gib-Ijejo v odvisnosti od dohodka in bodo tudi tam, kjer so kišili družbeni dogovor in resolurijo, do konca leta ta gibanja uskladili ali s povečanjem dohodka ali s protačunom.
Posebno pozornost je posve-tila delovna skupina vprašanju, kako so se ozdi vključili v sistem usmerjenega izobraževanja in ugotovila, da to v združenem delu ni bilo zadovoljivo. Ugoto-vitev potrjuje tudi dejstvo, da so le redki ozdi vključeni v posebne izobraževalne skupnosti.
Svoje poročilo je Jože Leskovšek zaključil takole: Ko ocenjujemo re-snost sedanjih gospodarskih razmcr, velja poudariti, da smo v naii družbi podobne primere v preteklosti pre-segli s tem, da je ZK vedno našla nove perspektive in rešitve v razvoju
našega ekonomskega in političnega sistema. Mednarodna gospodarska in poiitična situadja in notranje ra-anere nc dopuščajo odstopanja od politike ZK. Žatonesmemo dopusti-ti, še manj pa delovati tako, da bi nas teža ekonomskih problemov vodila stran od političnega sistema sociali-stične samoupravne demokracije.
SREDNJEROCM
NAČRTI V VZGOII
IN IZOBR AŽEVANJU
Jarcz Lah je razpravljal o pripravi osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih de-javnosti na ravni občine in mesta, ki so v javni razpravi. Pri tem je pouda-riJ: Glede na analizo razvoja družbe-nifa dejavnosti in oceno možnosti ra-zvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju moramo izpostaviti uveljav-Ijanje celodnevne osnovne šole, gradnjo objektov družbenega stan-darda na prednostnih področjih in sočasno gradnjo stanovanjskih so-sesk s spremljajočimi objekti. Kljub intenzivni gradnji nismo uspeli zago-toviti osnovnih prostorskih možnosti za celodnevno osnovno šolo. Ob ugotovljenih prostotskih tnožnostih pa smo spregledali vrsto elementov celodnevne šole, ki bi jih mogli in morali vnašati v programe dela osnovnih šol, torej reaJiaratj naloge, sprejete pred petimi leti. Poudariti pa je Ireba, da uvajanje elementov (vključevanje dnštev in dnižbenih oiganizacij ter KS v neposredno izva janje programov šol, priprave na prehod, ki niso le enomesečna) ne moremo naložiti le na pleča delavcev v osnovnih šolah, čeprav so nosilci pobud in vezni člen. Potrebno pa je ponovno podčrtati nezavidljivo ka-drovsko problematiko, ki ob po-membne akcije ZK za vpis v kadrov-ske šole pred leti ni doživela novih neposredrih akaj. Kvalitelnejša vzgoja in izobraževanje postajata vedoo oslrejše vprašanje uporabni-kov in izvajalcev in je osnova uspeš-nejšega izobraževanja za delo in kva-litetnejšo icalizacijo osnovnih vzgojno-izobraževalnih smotrov. Da pa bi uspeli z uvajanjem celodnevne šole v bodočem srednjeročnem ob-dobju, je potrebnopoleg prostorskih TOoinosti šc danes spodbudrti akcijo na ravni občine do kra jevnih skupno-sti, ki postajajo temeljno mesto kooidiniranja za preptetanje pro gramov živijenja in dela v šolah. Ko je razpravljal o problemih na po-dročju vzgoje in varslva predšolskih otrok, je Janez Lah sodil: Opozoriti velja še na vlogo delavoev v V VO, v krajevnih skupnostih, kjer oprav-ljajo delo, ki ne more biti pretežno omejeno na sprejete »srečne« otro-ke, temveč je ob alcciji potrebno vldjučiti vse 5-letne otroke v organi-zirane dejavnosli, pri čemer je po-Ircbno sodelovanje osnovnih orga-nizdj ZK in komunistov, da bi z no-vimi organizacijskimi in vsebinskimi oblikami doscgli čimvečjo vldjuče-nost zunanjih otrok, in to ne samo ob vsakolelnem tednu otroka ali med-narodnem letu otroka.
Ob zakl jučku je Janez Lah podčr-tal, da je izdvojil le prgišče proble-mov in da je nanierao izpustil akliv-nosti ob akdji človek — delo — klu-tuia. Spodbuditi je samo želel enotno akdjo za zagotavljanje osnovnih možnosti ali enoten ukrep.
Sodcfajoa v razpravi, meA i^nii predac^ifc aktiva neposre<Uh s»-¦oa|iravQaicev, ki je posredovtt k<mfnead agotovitve «ktiw, n predstavBk obČBskega sveta ZS, ki je poročal, kako se je smSkat vključi v stafafliiac|ska prizadevanja, so ¦vodac refcnte dopolaH
Predgeihik obasske konference ZK Dbo Kodva je ob koacn for-mmtinl sUtOim, Bgatovitve in sklepe, ki «o obvezmfoa za vse osnovne or-gauadic m koauniste v obani.
ŠAL