Marko Snoj Slovar Pohlinovega jezika Na osnovi njegovih jezikoslovnih del Urednik zbirke Marko Snoj Slovar Pohlinovega jezika © 2020, avtor, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC Avtor Marko Snoj Uredila Tanja Mirtic Oblikovanje tipicnih strani Duša Race Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija Prelom Simon Atelšek Izdajatelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Zanj Kozma Ahacic Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC Zanj Oto Luthar Glavni urednik Založbe ZRC Aleš Pogacnik Tisk Abo grafika, d. o. o. Naklada 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis. / Prva e-izdaja. Ljubljana 2020 Digitalna razlicica slovarja je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: kot pdf (https://doi.org/10.3986/9789610504788), na portalu www.fran.si pa kot html z razširjeno predstavnostjo (https://doi.org/10.3986/9789610504771). Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega programa P6-0038, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Knjiga je izšla s financno podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. CIP- Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’374:929Pohlin M. SNOJ, Marko, 1959­ Slovar Pohlinovega jezika : na osnovi njegovih jezikoslovnih del / Marko Snoj. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, 2020. - (Zbirka Slovarji / Založba ZRC, ZRC SAZU, ISSN 2232-3759) ISBN 978-961-05-0476-4 COBISS.SI-ID 31361283 ISBN 978-961-05-0477-1 (html)ISBN 9789-61-05-0478-8 (pdf)COBISS.SI-ID 32112131 Marko Snoj Slovar Pohlinovegajezika Na osnovi njegovih jezikoslovnih del Ljubljana 2020 Vsebina PREDGOVOR ................................................................................................................................................7 UVOD ........................................................................................................................................................... 13 A–Ž ............................................................................................................................................................... 29 IZTOCNICE GLEDE NA IZBRANE BESEDNOVRSTNE PODKATEGORIJE ............................................................................................. 895 POJMOVNI SISTEM ............................................................................................................................. 909 Predgovor Biti bi moral mnogo bolj domišljav, kot se želim upodobiti v oceh dobrohotnega bralca, da bi bil zadovóljen in zadovoljčn s tem slovarjem, o katerem bi pri sebi gojil prepri-canje, ceš da radovednežu 21. stoletja na casu primeren nacin dostojno prikazuje pol-tretje stoletje starejši jezik slovenskega narodnega buditelja. Dva razloga botrujeta tej nezadovoljnosti in nezadovoljenosti. Najprej opozarjam, da ima delo z velikopoteznim naslovom Slovar Pohlinovega jezika podnaslov Na osnovi njegovih jezikoslovnih del, kar pomeni, da prikazuje le besedne enote iz obeh njegovih slovarjev, slovnice in za casa njegovega življenja natisnjenih izdaj Abecedike, ne pa tudi iz preostalih Pohlinovih del, niti ne njegovega rokopisnega slovarja, ki ga je komaj zacel,1 niti ne njegovih pripisov v rokopisnem Vorencevem slovarju, ki so nam danes dostopni v obrnjenem slovensko--latinskem slovarju iz leta 1997. Drugi vir nepotešenosti je spoznanje o lastni omejeni sposobnosti globljega dojemanja pojmovnega sveta slovenskega intelektualca s konca 18. stoletja in še bolj omejenih zmožnostih, kako ga v slovarski obliki predstaviti sodob­nemu bralcu. Clovekov znacaj doloca njegovo usodo, usoda pa doloca njegovo delo – v naslednjih korakih dojemanje in sprejemanje tega dela in v koncnem nasledku njegovo uporabo. Samo ugibamo lahko, zakaj je tedaj še Anton Pohlin pri dvanajstih letih zapustil šolanje v rodni Ljubljani in ga nadaljeval v novomeški franciškanski gimnaziji.2 Lažje si pred­stavljamo razloge za odklonilen odnos do Pohlinovega dela pri njegovih ne bistveno mlajših sodobnikih, praktikih in polihistorjih Zoisovega kroga ter pri prvih znanstvenih slavistih, kot je bil Jernej Kopitar, ki je odrašcal v casu Pohlinovih objav. Ocitali so mu predvsem samovoljo, vkljucno s kovanjem besed, pretirano stremuštvo, ošabnost, sla­ 1 V svojem delu Bibliotheca Carnioliae Pohlin navaja svoj Dictionarium magnum latino-germa­nico-carniolicum, ki na 24 straneh obravnava del besed na crko A. Pohlin pripominja, da je delo opustil, ker je obupal, da bi kdaj dobil mecena tako obširnega in dovršenega dela, ki bi financiral njegov natis. Rokopisni oddelek NUK iz Metelkove zapušcine hrani še 19 zvezkov po 20 strani Pohlinovega Dictionarium trilingue descriptum secundum singulas orationis partes grammaticas(Ms 429), ki ga je prepisal neznani prepisovalec (Stabej 1973: XVIII). 2 Kdor je kdaj doživel kaj podobnega, bo težo tega dejstva razumel brez dodatnih besed, preo­stalim ne kaže drugega kot verjeti, da taka izkušnja, navadno izvirajoca iz mocnih nasprotovanj mocnim vzgibom, na mladem cloveku pusti trajen vtis, ki je praviloma koristen. vohlepje3 in nepriznavanje zaslug predhodnikom,4 zamerili pa poleg teh še poudarjanje kranjske identitete namesto vseslovenske. Pozitivisticni duh casa in vec kot stoletna od­daljenost sta omogocila Antonu Brezniku podati realnejšo oceno Pohlinovega jeziko­slovnega, predvsem slovarskega dela.5 Druga polovica 20. stoletja je prinesla faksimilni izdaji obeh Pohlinovih slovarjev,6 leto 2003 faksimile in prevod prve izdaje njegove slov-nice, ki so ji dodani Pohlinovo bibliografsko delo Bibliotheca Carnioliae, bibliografija Pohlinovih del in bibliografija del o Pohlinu,7 obdobje pospešene digitalizacije pa pro-stodostopne objave vseh navedenih in vec drugih Pohlinovih del na Nukovem portalu Digitalna knjižnica Slovenije, slovnice tudi na portalu Fran. V našem casu, ki ga glede na pretekla obdobja oznacujemo kot obdobje protirazsvetljenstva in narodovega uspa­vanja8 in v katerem si pot utira vec smeri destrukturalizma,9 se spodobi in je pravicno prikazati besedje iz Pohlinovih jezikoslovnih del tako, da se iskano hitro in na cim vec nacinov najde ter razume, vrednostnih sodb pa bodi v njem cim manj. Življenje vedno najde pot in tako jo je našlo tudi Pohlinovo jezikoslovno delo. Njegovo be-sedje iz trijezicnega slovarja je Ožbalt Gutsman v prilagojeni obliki, tj. brez pohlinovanja,10 ocišceno pohlinšcine11 in pohlinizmov12 pretocil v slovensko-nemški del svojega slovarja,ki je izšel leta 1789. Ker je bil Gutsmanov slovar med sodobniki dobro sprejet in ker sobesedje iz njega uporabljali domala vsi slovenski pisci, mlajši slovaropisci pa prepisovaliv svoje slovarje, je Pohlinovo delo na ta nacin zaobšlo predsodke, izhajajoce iz avtorje­vih znacajskih potez, in postalo nepogrešljiv del slovenskega knjižnega jezika, predvsemnjegovega besedja. Tega vpliva bi bilo še vec in bil bi še boljši, ce bi Gutsman v vecji meri 3 Sodec po notranjih naslovnicah obeh slovarjev, je bil Pohlin eden najponosnejših, morda celo najponosnejši clan ljubljanske Akademije delovnih, katere naslednica je današnja SAZU. 4 V uvodu k svoji slovnici se npr. hvali, da je to prva slovnica kranjskega jezika, ceprav je iz resda 24 let mlajšega glosarja (glej prlja) razvidno, da je gotovo poznal dve stoletji starejšo Bohoricevo. 5 Breznik 1926: 110, 136–8, 140, 142–65, 168–70, 172–4; Breznik 1927: 91–99; Breznik 1982: 78, 79, 87, 105. 6 Prim. TMB in GS v seznamu literature na koncu Uvoda. 7 Prim. KG 2003 v seznamu literature na koncu Uvoda. 8 Veljavno in trajnejšo oznako si bo tudi naš cas pridobil šele, ko bo postal preteklost. 9 Kdor bo ta miselni tok razumel kot zametek starcevskega nergaštva, naj ve, da podobno razmiš­ljajo tudi nekateri precej mlajši kolegi, ki jim pripisujem širšo razgledanost in vecjo prodornost kot sebi. Kdor bi si ob tem namislil še zagrenjenost, se ne bi mogel bolj motiti, saj izmed mnogih lastnosti, ki bi jih zlahka pogrešal, prav te nimam niti v sledovih. 10 Kot je (deloma sicer upravicena) samohvala, npr. v KG: 13: Ich faßte Muth wenigst so viel zu geben, was noch kein Landesmann bevor gegeben hat. Macht mir jemand was bessers nach; wohl­gemuth! mir wird es erfreuen, daß ich mit meinem kleinen Werkchen anderen so viel Muth gemacht sich in was besseren sehen zu lassen. V prevodu Jožeta Stabeja (KG 2003: 206): Pogumno sem sklenil, da bom storil vsaj toliko, kot ni storil pred mano še noben rojak. Bo napravil kdo za mano kaj boljšega? Dobra misel! Razveselilo me bo, ce bom vlil s svojim malim delcem drugim toliko poguma, da pokažejo kaj boljšega. 11 Npr. samovoljnega spreminjanja bohoricice, zlasti v trijezicnem slovarju, kjer je uvedba znaka e za (naglašeni) ozki e koristna novost, ki pa se žal ni uveljavila, ceprav jo je povzel tudi mladi Vodnik. 12 Kot so Pohlinove slabe skovanke tipa arec. upošteval tudi besedno gradivo iz Pohlinove slovnice in drugih njegovih del. Kaj ne bi bilodobro, ce bi do današnjih dni preživela Pohlinova dobrodošlíca, ki je pomenila 'kozarec pijace, ki ga ponudimo gostu ob prihodu’,13 ce bi nam porocníca pomenila 'ženska, ki ukazuje podrejenim’,14 leníšce pa 'kavc’, ce bi danes tako priljubljenim indijskim oreškom rekli epatke in ce bi vnukinji po sinovi strani rekli s.nkinja? Clovek napreduje na lastnih napakah, cloveštvo in narodi pa na napakah svojih pred­nikov. Da casi in ljudje na Slovenskem že pred dvesto in vec leti niso bili primerjalno nic boljši kot danes, potrjujejo misli iz uvodnih poglavij obeh Pohlinovih slovarjev in slovnice. Iz uvoda v Tu malu besedishe treh je.ikov je razvidno, da so si tisti cas tudi dru­gi prizadevali napisati slovar, a ta prizadevanja, ki za seboj niso pustila sledi, so danes pozabljena, nezanimiva. Pohlin zapiše: Sakaj sę nise lubč Kraynz! .he .davnej poprej doliusedl, ter, koker be pihnel, en velik, en zel popolnema Dikzijonarijum spisal? To zha.t be bil Tebi is serza pervoshil. – Inu mordej je .he tudi merski edn od dvaj.tu lejt lęsčm, kar smo .azheli Kraynzi latinske zherke shpogŕti, .azhel; al kumej A B C spisal, se pak .he tudi navelizhal, ter use skupej naenkrat na kol obesčl? [...] Na dobri voli nobenemu namanka, enčm she tudi na muji ne, le Kratkozhasno.te, jčgre, pojedne, sprehajanje, dolgozhasnu15 pogovarjanje, inu obyskanje merski enem tai.te zhas, katir njim poleg dol.hnu.t svojega .tanu pre.tâja, temu delu, v‘katirega so szer .alubleni, odu.amejo.16 Primerjava s poznejšimi, tudi sodobnimi širokoustneži, ki o slovarjih le govorijo in pre­davajo po vsem svetu, hvalabogu pa jih bolj malo tudi pišejo, je seveda primerjava dveh podobnih nedoraslosti in hkrati kazalnik slovenskega duhovnega napredka pretekle cetrtine tisocletja. Pohlin je kriticen do vseh, do svojih nasprotnikov in prijateljev. Oba svoja slovarja je opremil z motom Qui legis i.ta, tuam reprehendo, .i mea laudas, .tultitiam, si nihil? invidiam. To duhovitost, ki izvira iz epigrama Johna Owna, angleškega nekomformi­sticnega teologa in akademskega administratorja Univerze v Oxfordu iz 17. stoletja,17 13 Današnja pomensko nekoliko širša dobrodošlica je v 19. stoletju prevzeta iz hrvaške dobrodlica. 14 Današnje poimenovanje nosilke cina por.cnica je feminativ od por.cnik, kar je v 19. stoletju prilagojeno po hrvaški in srbski besedi pňrucnik s prvotnim pomenom 'kdor ukazuje’. Ta beseda je izvorno enaka z našo pozabljeno porocník, ki je še v 19. stoletju pomenila 'glasnik, sel’ in 'konzul’, Pohlin pa jo navaja v pomenu 'kdor ukazuje podrejenim’, tj. 'ukazovalec, zapovednik’ – in prvi zapiše tudi feminativ porozhniza. 15 Pomeni 'dolgotrajen, zamuden’. 16 Pohlinova samohvala je tu le delno upravicena. Res je Tu malu besedishe treh je.ikov prvi sloven-ski slovar s slovenšcino na prvem mestu, ki pa je vendarle mlajši in precej manjši od tistih s sicer latinskim izhodišcem, ki jih je Pohlin poznal in uporabljal, zlasti rokopisnega Vorencevega ter prav tako nenatisnjenega Hipolitovega. 17 Za ugotovitev avtorstva tega aforizma se zahvaljujem kolegu Mateju Hriberšku, ki mi je pojasnil tudi navedek Tinnul. ad Bos in Lin. neposredno pod njim. Ta se neokrajšano glasi Tinnulus ad Bos in lingua, pri cemer je Tinnulus vzdevek, ki si ga je v Akademiji delovnih nadel jurist Janez (Ivan)Štefan Florjancic de Grienfeld. Florjancic je namrec ta Ownov epigram uporabil v svojem delu Bos in lingua sive discursus academicus de pecuniis vetero-novis, ki je izšlo leta 1695, in sicer na koncu nagovora dobrohotnemu bralcu. bi slovenskim razmeram na zacetku 21. stoletja primerno najlepše prepesnil nekako takole: Samo bedak to knjigo hvalil bo na vse pretege in le zavistnež zoper mene šcuval bo kolege.18 Slovar Pohlinovega jezika je zacel nastajati julija 2014, sprva kot neambiciozno priza­devanje, pretociti zanimivo slovarsko tvarino v strukturirano podatkovno zbirko. Ob spoznavanju Pohlinove jezikoslovne dejavnosti in njegovega pojmovnega sveta, ki je pojmovni svet slovenskega intelektualca druge polovice 18. stoletja in prvega narod­nega buditelja, ni bilo mogoce ravnati drugace, kot da je delo scasoma preraslo vsaj v obliko, kakršna je razvidna v izdelku. Iskreno in brez cinizma se zahvaljujem vsem, ki so mi življenje zagrenili do te mere, da sem se zatekel k pisanju tega slovarja, in ki so pri svojem pocetju vztrajali tako rekoc do konca. Ne samo da so prispevali k nastanku te knjige, temvec so mi s svojimi ravnanji omogocili ponotranjiti staro, resda bridko, a vendar spodbudno resnico, da namrec v nižje razvitih družbah pri nastajanju dobrin sodelujejo tudi slabe stvari, poniglavosti in celo zlo. Zahvaljujem se še obrekovalcem, katerih doprinos k podobi sveta z zavijanjem resnice v laž in laži v resnico (le kdo bo znal locevati med obojim!) je neupraviceno podcenjen, neredko celo zanicevan, dasiravno prav oni skrbijo za življenjsko potrebno umerjenost, ki jo bolj privošcimo drugim kot sebi.19 18 Kolikor toliko zvest prevod bi se glasil nekako takole: Bralec! Ce me hvališ v vsem, grajam tvojo neumnost, ce pa me ne hvališ v nicemer, grajam tvojo zavist. A s prevodi je tako kot z marsicim drugim na tem svetu: ce jih ne naredi pravi mojster, je njihova zvestoba obratnosorazmerna vsaj z lepoto, ce ne tudi resnico.Mimogrede, v drugem odstavku pod crto bodi potoženo, da Slovenci vse preveckrat obcudujoce sledimo tistim tujim zgledom, ki so se v vseh pogledih izkazali za take, kakršni mi nismo in ne moremo, celo nocemo biti, kakršne kalí zatiramo v sebi in drug v drugem, preden postanejo cime. V casu, ko je Pohlin uporabil navedeni moto, ki ošvrkne tako nekriticne kakor tudi prevec kriticne sonarodnjake, je angleški slovaropisec Samuel Johnson o svojih severnih sosedih mirno podal tole nacionalisticno, pravzaprav specisticno opazko: Much may be made of a Scotchman, if he be caught young – Iz Škota se da veliko narediti, ce ga ujameš mladega. 19 Na tem mestu sem dolžen objaviti naslednjo predpisano izjavo: »Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem cen­tru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.« V resnici sem strukturirano bazo podatkov pripravil v programu Eva in ga z istim programom pretvoril v tekstovni format .xml. Zaradi zapisov s hebrejskimi crkami, ki tecejo z desne proti levi, sem datoteko dodelal s programom Oxygen. Iz tako strukturirane baze je Simon Atelšek po obli­kovni zamisli Duše Race v programu InDesign izdelal datoteko formata .pdf za natis, v podjetju Amebis pa so jo pripravili za spletno objavo na portalu Fran, ki si ga je zamislil Kozma Ahacic. Opis spletne postavitve je po oblikovni zamisli Duše Race izdelal Janoš Ježovnik, Andrej Perdih pa je bazo pred tem še ustrezno pripravil. Pri oblikovanju tiskane izdaje je bil za prikaz izgovornih znacilnosti in navedb iz izvirnikov uporabljen nabor znakov ZRCola, kot ga je dopolnil in izboljšal Janoš Ježovnik. Ta nabor znakov je sestavni del vnašalnega sistema ZRCola, ki ga je na ZRC SAZU razvil in do leta 2015 razvijal Peter Weiss.Objavo v prvem odstavku te opombe zapisane izjave mi nalaga sporazum, ki ga je prvotni razvija­lec vnašalnega sistema sklenil s svojim delodajalcem. Zamolcanje uporabe enega dela vnašalnega sistema ZRCole bi namrec – ne prvic – povzrocilo nepotrebno ocitanje in slabo voljo. Kot vemo, je A vse to seveda ne bi bilo dovolj. Brez podpore in pomoci dobrih sil bi slovar nastal le stežka in bil bi siromašnejši. Zahvaljujem se Kozmi Ahacicu, ker je oktobra 2018 z dobro voljo prevzel tegobe in radosti predstojništva Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in mi dopustil, da za okrevanje od te vloge, katere zvesti služabnik sem bil deset let in osem mesecev, dokoncam ta slovar. Tanji Mirtic se zahvaljujem za pregled celotnega slovarja s posebnim ozirom na izgovorne lastnosti iztocnic in za vsa preostala opravila, ki ležijo na plecih skrbnega urednika, v tem primeru urednice. Pa tudi ker me je vpeljala v skušnjavo, da sem slovar opremil s podatki o tonemskem naglasu. Maya Shabbat in Lea Greenberg sta zaslužni za zgleden prepis in pregled s hebrejskimi crkami zapisanih besed iz Pohlinovega etimološkega glosarja. Duši Race se zahvaljujem, ker si je iz suhoparne podatkovne zbirke zamislila ocesu prijetno in spoznavanju prirocno obliko slovarskega besedila, Simonu Atelšku pa, ker je to zamisel uresnicil. Hvala Primo­žu Jakopinu, avtorju genialnega racunalniškega programa Eva, s katerim se da narediti tako rekoc vse, vkljucno s pretvorbo v format .xml, ki se je rodil, ko je imela Eva že dvajset let. Svojim domacim se opravicujem za odsotnost v mislih, besedah in dejanju, tokrat zaradi avguštinskega soimenjaka. Kljub najboljšim namenom, mnogim premislekom, upoštevanju pametnih nasvetov in vec pregledom slovar odseva tudi slabe odlocitve in ima še druge pomanjkljivosti, prav gotovo celo napake in zatipke, za katere sem odgovoren sam. Dobrohotnega bralca obzirno spominjam, naj si ob vsaki taki najdbi v mislih ponovi Terencijevo misel Homo sum, humani nihil a me alienum puto.20 Marko Snoj Ljubljana, junij 2020 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sporazum v naši družbi na današnji razvojni stopnji pravni akt par excellence, medtem ko ustavo in zakone lahko kršijo ne samo javne ustanove, temvec je to dopušceno celo posameznikom. Naj spomnim samo na dejstvo, da moramo državljani kljub 11. clenu ustave (ta pravi takole: Uradni jezik v Sloveniji je slovenšcina. Na obmocjih obcin, v katerih živita italijanska ali madžarska naro­dna skupnost, je uradni jezik tudi italijanšcina ali madžaršcina.) z nekaterimi javnimi ustanovami poslovati v anglešcini, kar diši po vracanju v Pohlinove case, ko je bil pri nas uradni jezik nemšcina in so nekateri izobraženci zagovarjali zamisel, da bo treba slovenšcino popolnoma opustiti. Tako­le pravi Pohlin v Kraynski grammatiki na strani 11: Weit ist es mit unserer sprach gekommen, daß es scheinet, als wolle man sie unter gelehrten völlig aufheben, und vertilgen. Behütte es Gott! – S svojim jezikom smo prišli že tako dalec, da se zdi, kot bi ga hoteli med ucenjaki docela opustiti in zatreti. Bog ne zadeni! (prev. Stabej v KG 2003: 205). 20 Terencijev izrek Clovek sem in nic cloveškega mi ni tuje je osnova sicer starejšemu in ponarode­lemu izreku Errare humanum est – Motiti se je cloveško. Uvod 1 GRADIVNI VIRI Slovar Pohlinovega jezika (dalje SPJ) je izdelan iz popolnega izpisa dveh Pohlinovih slovarskih del: (1) Tu malu besedishe treh je.ikov iz leta 1781 (dalje TMB), ki je prvi natis­njeni slovar s slovenskim izhodišcem,1 in (2) prvega natisnjenega (predznanstvenega) etimološkega slovarja kakega slovanskega jezika Glossarium Slavicum iz leta 1792 (dalje GS). Poleg tega prinaša selektivno, problemsko izpisane besede iz (3) prve izdaje Poh­linove slovnice Kraynska grammatika iz leta 1768 (dalje KG) in (4) štirih izdaj ucbenika Abecedika iz let 1765, 1789, 1794 in 1798 (dalje ABC), ki jih je za natis pripravil Pohlin. Ker v SPJ ni obdelano besedje iz drugih Pohlinovih besedil, ima ta slovar podnaslov Na osnovi njegovih jezikoslovnih del. 2 SLOVARSKA BAZA IN NJENE OBJAVNE URESNICITVE Delo je nastalo kot podatkovna zbirka v programu Eva Primoža Jakopina tako, da je bilo mogoce slovarsko besedilo ob koncu redakcije pretvoriti v datoteko formata .xml, iz katere sta narejeni dve objavni uresnicitvi, polna na slovarskem portalu Fran in tiskana, ki se od spletne razlikuje predvsem v zelo okrnjenem prikazu Pohlinovega pojmovnega sveta, zasnovanega predvsem za prikaz v digitalnem okolju. 3 OBSEG Slovar obsega 13.547 slovarskih sestavkov, in sicer 12.229 polnih, med katerimi je 11.775 enobesednih in 454 dvo- ali vecbesednih, ter 1318 kazalcnih. Med polnimi sestavki je 356 lastnoimenskih. 1 Naslednji natisnjeni je Gutsmanov iz leta 1789, v katerem na 491 straneh prevladuje nemško--slovenski del, slovensko-nemškipa ima le 75 strani. Nekoliko mlajši Kumerdejev iz let 1787–1798 je nedokoncan ostal v rokopisu (NUK Ms 349). STRUKTURA SLOVARSKIH SESTAVKOV Vsak polni slovarski sestavek obsega iztocnicni (4.1), razlagalni (4.2) in gradivni del (4.3), ki jim po potrebi sledi neobvezni zakljucni (4.4). 4.1 IZTOCNICA IN VARIANTNA IZTOCNICA Iztocnica, ki je prikazana v modri barvi in krepki pisavi (bogoneroden), je po standar­dizacijskih nacelih s konca 19. stoletja v gajici zapisana beseda ali besedna zveza, ki jo v svojih jezikoslovnih delih navaja ali uporablja Pohlin. Ce besede ali besedne zveze ni bilo mogoce enoznacno standardizirati, je za izgovornimi znacilnostmi v okroglih oklepajih navedena modro in nekrepko prikazana variantna iztocnica (boganeroden). Variantna iztocnica je navedene tudi, ce se po navedenih nacelih standardizirana oblika razlikuje od izvirnega Pohlinovega zapisa bolj, kot bi pricakovali (ojnice – vojnice, osel­nik – osonik, bravec – bralec, betežnih hiša – hiša betežnih). 4.1.1 IZGOVORNE ZNACILNOSTI IZTOCNICE IN PRVE STRANSKE OBLIKE V oglatih oklepajih so zapisane najosnovnejše izgovorne znacilnosti slovarske iztocnice,po potrebi in možnostih tudi prve stranske oblike. Na segmentni ravni so izpostavljenele tri nepredvidljive lastnosti: izgovarjava crke l, polglasnik in kakovost samoglasnikov e in o. Izgovor crke l je oznacen z dvoustnicnim ., ce je to razvidno iz Pohlinovega zapisa (belka), ce ima skupaj s predstojecim o izvor v zložnem l, tudi ce Pohlin besedo zapiše skladno s protestantsko tradicijo (dolg), ce se nahaja neposredno pred soglasnikom ali vizglasju, tudi ce ima Pohlinov zapis crko l, ki se opira na tradicijo (koralda) ali neprve obli­ke (vesel), razen ce se nedvoustnicna izreka dokazljivo ohranja v poznejših virih (bilka, spol). Polglasnik je zapisan povsod, razen pred zložnim medglasnim r. Seveda ni zapisan v primerih, v katerih je nastal iz odrazov nenaglašenega i, u ali e po modernem samo­glasniškem upadu (bližnjik, družina, obogateti). Namesto polglasnika je tu skladno sstandardizacijskimi naceli druge polovice 19. stoletja zapisan ustrezni polni samoglasnik. Suprasegmentne lastnosti so opisane z navedbo naglasnega mesta, kolikosti in tonem­skosti naglašenega samoglasnika. Ta opis crpa iz treh hierarhicno upoštevanih virov. (1) Ce so suprasegmentne lastnosti posamezne besede razvidne iz Pohlinovega za­pisa, so praviloma upoštevane tudi v zapisu med oglatima oklepajema, razen ce je v posameznem zapisu upraviceno domnevati tiskovno napako. Naglas, na katerega kaže izvirni zapis, je upoštevan tudi, ce se zdi iz jezikovnozgodovinskih in sistemskih razlogov malo verjeten (usmrtiti usmrtim), razen ce plast primerov kaže na drugacno možnost (naglasne indikacije v Pohlinovem zapisu nedolocnika brejiti dopušcajo onaglasitev na korenu tudi v nedolocnikih poltematskih glagolov naglasnega vzorca a tipa daviti). Naglasne indikacije v Pohlinovih zapisih so dveh vrst, posredne in neposredne. Posredneso razvidne predvsem iz zapisov z upoštevanjem modernega samoglasniškega upada(palica, pariti), neposredne izhajajo iz naslednjega razumevanja Pohlinovih znakov: á – naglašeni dolgi a (divjak), redkeje kratki (deska), verjetno le pomotoma tudi nenaglašeni (lickak); ŕ – nenaglašeni a (domacija), redkeje naglašeni (bodalo); â – naglašeni a, praviloma dolgi (otava), redko kratki, predvsem v izglasju -at (kosmat), izjemoma morda nenaglašeni (norcast); é – praviloma nenaglašeni e, pri cemer je z ostrivcem poudarjeno, da se ta crka ne izgovarja polglasniško (kegljati); redkeje (zlasti v GS) tudi nenaglašeni polglasnik (cizek) in naglašeni kratki e (hren); ę – široki, vecinoma naglašeni dolgi e (bedro), redkeje kratki (blek), mestoma nenaglašeni (jeklen), da se poudari nepolglasniškost, redko morda ozki (reženj) in le izjemoma polglasnik (medel, šcep); e – ozki e, praviloma naglašeni (beseda), morda tudi nenaglašeni (lesnika), zlasti pred naglašenim a naslednjega zloga (beljak, jecati); č – polglasnik (angelcek), tudi ce je nastal po samoglasniškem upadu (babina), v KG redko ozki naglašeni dolgi e (rec); ne glede na izvor se polglasnik pogosto ne zapisuje (pameten, palica, škripec); ě – naglašeni (dolgi) i (malik); ó – široki naglašeni dolgi o (dremota), redkeje kratki (cmok) ali nenaglašeni (li­strom); – (redko) ozki naglašeni dolgi o (smojka), izjemoma nenaglašeni (obstati); – ozki naglašeni dolgi o (ol), redkeje široki (lenoba, dragota); ú – naglašeni dolgi u, etimološki samo v rodilniški koncnici (med) in izjemoma drugje (blizu), praviloma kot odraz dolgega dolenjskega o (zlato); – naglašeni dolgi (etimološki) u (curek), redkeje kratki (vnuk); y – naglašeni dolgi i (ametist), zlasti skupaj z zapolnitvijo zeva v priponi -ija (aka­demija). (2) Ce iz Pohlinovih zapisov posamezne besede ni mogoce sklepati o naglasu, je ta smi­selno povzet po stoletje mlajšem Pleteršnikovem zapisu (beteg). (3) Ce besede nima niti Pleteršnik, je naglas rekonstruiran na osnovi vseh drugih raz­položljivih (mlajših) virov (Celovec), naglasoslovnih, oblikoglasnih in besedotvornih ve­denj in spoznanj (carkar). Povedno oznaceni Pohlinovi zapisi zelo nezanesljivo kažejo na samoglasniško kolikost, tonemskega naglasa pa se Pohlin, kot kaže, ni zavedal.2 Ti dve suprasegmentni lastno­sti sta v SPJ prikazani, kot sta jezikovnozgodovinsko in sistemsko pricakovani in kot ju izkazujejo mlajši viri, zlasti Pleteršnik. V primerih, ko bi bil prikaz tonema na dolgem samoglasniku prevec tvegan, je namesto znaka za enega od obeh tonemov uporabljen 2 Toneme slovenskega jezika prvi opiše Vodnik v svoji slovnici Pi.meno.t ali Grammatika sa Perve Shole iz leta 1811 na strani 4 v poglavju Dolgi ino kratki gla.niki: Dolgi gla.niki .o, per ktirih isreki .e dalje mudimo, ino .o bol na nje oprčmo, ko na druge. Kratki gla.niki .o, per ktirih .e manj mudimo, ino .e na nje manj opremo. Dolgi .o dvojni, eni predtegneni drugi sategneni. Sa njih raslozhenie imamo dva majhina snamia imenvana Vdarja; eden je teshik vdŕr (`) ktirga .tavimo na predtégne­ne gla.nike; ino na .hirok č ino ; Drugi je oj.ter vdar ( ´) koga .tavimo na sategnene gla.nike, ino na te.en é ino : a je dolg ino predtegnen v’be.édah: dŕn vrŕt; dolg ino satégnen pa je v’be.édah: dán vrát, kadar rezhem; jutri.hni dŕn nam kruh .he ni dán; ga popade sa vrŕt ino ne.e do vrát. makron, torej a, e, ., i, o, . ali u (afker). Makron torej ne pomeni, da tako oznacene besede niso imele tonemskega naglasa, pomeni le, da ga ni bilo mogoce opredeliti.3 Prikaz naglasnih in izgovornih lastnosti marsikatere besede ni gotov, ker za njihovo ugotovitev nimamo dovolj podatkov. Še vec: ker je Pohlin iz starejših virov in tujih slo­varjev prepisoval tudi besede, ki jih sam ni poznal iz živega govora (obahtnik, prlja, ošlopnik) ali jih v živem govoru sploh nikdar ni bilo (Cistlika), bi imel z njihovim izgo­vorom težave tudi Pohlinov sodobnik in verjetno celo sam Marko Pohlin. Dvomnice so v slovarju razvršcene v tri kategorije. (1) Ce je po objektivnih kriterijih in subjektivni oceni verjetnost pravilnosti prikaza naglasnih in drugih izgovornih lastnosti znatno vec kot polovicna, a se ne približuje popolni, je zapis izgovora opremljen z vprašajem (amnak). (2) Ce se zdita dve možnosti izgovora približno enako verjetni, sta navedeni obe, med njima stoji kvalifikator ali (tis). (3) Ce pa bi bila naglasna in izgovorna rekonstrukcija zgolj ugibanje, je namesto te naveden samo vprašaj (amarak). Naglasne, izgovorne in oblikotvorne dvojnice, razvidne iz Pohlinovega gradiva, so v tem razdelku navedene za kvalifikatorjem in (fantic, grohotati). 3 Makron ima v tem slovarju drugacno vlogo kot v SSKJ ali pri Pleteršniku. Pleteršnik ga uporabi le pri tujkah, pri katerih se tonem še ni ustalil, npr. avtor, banana, v SSKJ pa se uporablja za ozna-cevanje tonemskih dvojnic. Zapis avtor v SSKJ torej pomeni, da del tonemskih govorcev (zlasti na Gorenjskem) besedo izgovarja z rastocim tonom kot ávtor, del (zlasti na Dolenjskem) pa s padajocim kot .vtor. 4.2.1 BESEDNOVRSTNA OPREDELITEV Iztocnicnemu delu sledi neokrajšano navedena besednovrstna opredelitev, ki je v skla­du z današnjim pojmovanjem besednih vrst. V digitalni objavi so iztocnice posameznih besednih vrst iskljive tudi po razgrajenih opisih: samomnožinski samostalnik ženskega spola je tako iskljiv po prvinah samostalnik, ženski spol in množinski samostalnik. 4.2.2 BESEDNOVRSTNE PODKATEGORIJE Ta opredelitev pri samostalnikih vkljucuje feminative in poimenovanja ženskih oseb ter živalskih samic, maskulinative in poimenovanja moških oseb ter živalskih samcev, manjšalnice, vecalnice, kolektive in abstrakta, pri pridevniku lastnostne, vrstne, svojilne, stanjske, snovne, razmerne in barvne, pri zaimku osebne, kazalne, nedolocne, oziralne, svojilne in vprašalne, pri prislovu krajevne, casovne, kratne, merne, nacinovne, vprašalne in vzrocne, pri števnikih glavne, vrstilne, množilne in delilne, pri glagolih poleg vida še modalnost in manjšalniškost, pri clenkih povezovalne in naklonske in pri medmetih po­snemovalne, razpoloženjske, velelne, pozdravne in ogovorne. Natancnejša opredelitev marsikje ni zanesljiva, saj ni mogoce ugotoviti, ali je npr. pridevnik bezgov snovni, vrstni ali oboje. Podatek o besednovrstni podkategoriji v slovarskih sestavkih tiskane izdaje ni prikazan. Seznam besed posameznih besednovrstnih podkategorij se kot dodatek Iztocnice glede na besednovrstne podkategorije nahaja na koncu knjige (str. 895–908), glej spodaj 4.2.4. 4.2.3 POMENSKA RAZLAGA Slovarski sestavki prinašajo opis enega do najvec štirih polkrepko prikazanih deno­tativnih pomenov. Pomenske razlage, ki se vedno zacnejo v novi vrstici, so praviloma pomenskosestavinske ali sinonimne, pri medmetih in clenkih – drugje le izjemoma – pa stavcne. Nekateri pomeni so opisani z dvema tipoma razlag, najpogosteje pomensko­sestavinsko in sinonimno, ki sta med seboj loceni s podpicjem (štekljati). Ce sinonimni razlagi (navadno zaradi njene vecpomenskosti) sledi natancnejša pomenskosestavinska opredelitev, vanjo uvaja okrajšava tj. (cingelj). Pomeni, ki prinašajo opise rastlin, gliv ali živali, imajo poleg sinonimne ali pomenskosestavinske razlage še latinsko poimenova­nje taksona, ki ga uvaja vezno besedilo latinsko (lapuh). 4.2.3.1 KVALIFIKATORJI Pred nekaterimi pomenskimi razlagami so navedeni casovni, krajevni, stilno-zvrstni ali terminološki kvalifikatorji, ki izvirajo iz Pohlinove casovne opredelitve v TMB (bed), kra­jevne umestitve v GS (davri) ali kake druge njegove opazke (porivati). Terminološki kvalifikatorji najpogosteje temeljijo na sklepanju iz sobesedila v KG (dajavec). 4.2.4 POJMOVNI SISTEM V slovaropisju menda ni vecjega nasilja nad jezikom, kot je uvršcanje pomenov v po­menske kategorije. Ne samo da so meje med kategorijami zabrisane, kot so zabrisane meje tudi v neslovaropisnem življenju, da clovek mnogokrat ne ve, ali bi npr. pomensko vsebino besede nastorati opredelil kot tekmovanje ali kot nasilje in ali je zatilje greh ali hudodelstvo, ampak je na mnogo pojmov mogoce pogledati z vec strani, kar pomeni, da bi pomene njihovih poimenovanj lahko uvrstili na vec med seboj precej razlicnih nacinov v razlicne kategorije. Kje v vrsti opravil, izraženih z glagoli orati, sejati, mlatiti, vejati, mleti, mesiti in peci se koncajo kmecka opravila in zacne priprava hrane? V tem slovarju med vejati in mesiti, pri cemer je mleti opredeljen z drugega zornega kota.4 Ali je ura cas oz. njegov del ali casovna mera? Ko se tem dvomom pridruži še dvom o ustreznem razumevanju slovenske misli druge polovice 18. stoletja (je bila pomenska 4 Zaradi pogledovz razlicnih zornih kotov sta npr. pojma, ki ju oznacujeta besedi 'odpevati’ in 'odpevanje’, v natisnjenem pojmovniku precej oddaljena, kar v digitalni obliki ni huda ovira, saj imata skupni niz pomenskih sestavin umetnost – glasba. vsebina glagola kršniti hudodelstvo, greh, slab medsebojni odnos ali kaj cetrtega), je rezultat kljub velikemu trudu tak, kot ga vidimo v tem slovarju: pri neproblematicnih receh še kar primeren, pri težavnih pa vprašljiv in komaj zadovoljiv. Pojmovni sistem Pohlinovega jezika se je ob upoštevanju semanticnih osnov nekako zarisal sam. Po premisleku se je namrec izkazalo, da današnji pojmovnik samostalnikov, kot se izkazuje v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika, ne ustreza v zadostni meri, saj so predstave o istih zunajjezikovnih danostih danes drugacne kot pred poltretjim stoletjem. Vodnikov pojmovnik v Abecediki iz leta 1808 pa je vendarle premalo zahte­ven za uvrstitev vseh Pohlinovih samostalnikov, še bolj pa glagolov. Pojmovni sistem SPJ je narejen v prvi vrsti za digitalno rabo. V tiskani obliki je pri samo­stalniku in glagolu pri posameznem pomenu za simbolom lestve navedena pripadnost vsakokratnemu pomenskemupolju v obliki kratkega opisa in pred njim stojece številke, pod katero v dodatku Pojmovni sistem (str. 909–986) najdemo sezname besed istega pomenskega polja ne glede na pomenski primitiv in besedno vrsto. V dodatku so posamezne enote razvršcene abecedno glede na vsakokratne pomenske sestavine. Ker so pomeni obeh besednih vrst v vsakem pomenskem polju prikazani v enem zaporedju, pomenskim sestavinam manjkajo primitivi, ki so stvar, rec, dejanje, bivanje, biti, delati, imeti. Uporaba tega slovarskega dela je tako kot uporaba dodatka Iztocnice glede na besednovrstne podkategorije (str. 895–908) preprostejša od njihovih navo­dil, zato je tu ne gre podrobneje razclenjevati. Kdor želi izvedeti, katere feminative je Pohlin uporabljal v svojih jezikoslovnih delih, bo njihov seznam našel v dodatku Iztocnice glede na besednovrstne podkategorije, in sicer pri samostalniku. Ce pa nas zanimajo izrazi iz pomenskega polja 'del cloveka’,5 bomo v slovarskem delu pri katerem koli samostal­niku iz tega pomenskega polja najprej poiskali številko njegovega poimenovanja (ki je v danem primeru 878), pod katero so v dodatku Pojmovni sistem navedene preostale iztocnicne besede s pomeni iz istega pomenskega polja. Ker številko pomenskega polja doloca abecedna razvrstitev njegovih pomenskih sestavin, si pri pregledovanju dodatka Pojmovni sistem lahko v bližini ogledujemo sezname besed iz bližnjih pomenskih polj ali njihovih podmnožic. V danem primeru se tik za navedbo besed iz pomenskega polja del cloveka, ki ga opredeljuje niz pomenskih sestavin živo bitje > clovek > del, nahaja 5 Tega pomenskega polja ni bilo mogoce poimenovati 'clovekov telesni del’, ker je vanj uvršcena tudi duša. seznam besed in njihovih pomenov iz pomenskega polja del cloveka, ki je hiba z nizom pomenskih sestavin živo bitje > clovek > del > bolezni in hibe > hiba, temu sledi del moškega telesa z nizom pomenskih sestavin živo bitje > clovek > del > moški itd. Med-tem ko je prvi, osrednji del slovarja namenjen vpogledu v Pohlinovo besedje s formalne plati besed proti pomenski, nam dodatek Pojmovni sistem omogoca grobo orientacijo v pomensko-formalni smeri, dodatek Iztocnice glede na besednovrstne podkategorije pa skopo izbrani pogled v slovnicno-formalno smer.6 Oba dodana pogleda mnogo bolje zaživita v digitalnem okolju. 4.3 GRADIVNI DEL Vsi izpisi iz Pohlinovih del so prikazani v modri barvi. Gradivni del najprej prinaša izpise iz uporabljenih Pohlinovih del v naslednjem zaporedju: (1) TMB, najprej iz slovarskega dela, nato iz predgovora, (2) GS, (3) KG in (4) ABC. Gradivo iz predgovora TMB, KG in ABC je opremljeno z navedbo strani, pri ABC tudi z letnico izdaje, pri gradivu iz abece­dno urejenih slovarjev, od katerih eden ni niti paginiran, te potrebe ni. 4.3.1 TU MALU BESEDISHE TREH JESIKOV Slovarski del TMB na 331 nepaginiranih straneh v 10.564 slovarskih sestavkih prinaša 10.551 leksikalnih enot, zapisanih v 10.876 razlicnih pojavnicah.7 Gradivo iz tega slovar­ja v SPJ uvaja kratica TMB. Najprej je v polkrepki pisavi zapisana slovenska beseda, pri Pohlinu opredeljena kot kranjska, ki ji sledita prepis Pohlinove stranske oblike (kar imajo praviloma le /ne vsi/ samostalniki in pridevniki ter nekaj glagolov) in pri samostalniku navedbe slovnicnega spola, nato pa navedba nemškega in latinskega prevedka (med­ved). Ce je ista beseda zapisana na dva nacina (beliti) ali vec (kipeti), so v SPJ navedeni vsi, med pisnimi dvojnicami stoji podpicje. Mutatis mutandis velja enako tudi za razlicno ubesedene prevedke (bicek). Ce sta v TMB v enem sestavku združeni dve enakopisnici, sta v SPJ prikazani v dveh slovarskih sestavkih (župan1, župan2). Ce je v TMB v enem se­stavku obravnavanih vec sopomenk (bolhast, bolhat, bolhav), so v SPJ prikazane vsaka v svojem slovarskem sestavku. Navedbi prevedkov v nekaterih sestavkih sledi vodilka (laket) ali casovni kvalifikator (bed), ki je v sodobni obliki že prikazan pred pomensko razlago. Razdelek z gradivom iz TMB se mestoma zakljucuje s problemsko izpisanim gradivom iz šest nepaginiranih strani dolgega predgovora (navratnica). 6 Primerilo se je, da sem nekaj nerodnosti odkril šele ob prelomu tega slovarskega dodatka, zato je v koncni razlicici nekaj zaporednih številk umanjkalo. 7 Številka 12.640 slovenskih besed, ki jo navaja Stabej v TMB: 5, 14, izgleda pretirana. Vseh sloven-skih besed z razdeljenimi vecbesednimi iztocnicami in razdruženimi enakopisnicami v razdelku Kraynsku je po novem štetju 11.423. Prepisi se od izvirnika razlikujejo v naslednjih dveh podrobnostih. (1) V prepisu manjka zakljucna pika na koncu vsakokratnega prevedka in iztocnice, ce je ta brez okrajšano navedenega slovnicnega kvalifikatorja. (2) Ce je neprva oblika izražena z besednim kon-cajem, praviloma koncnico, ji je v prepisu dodan vezaj. 4.3.2 GLOSSARIUM SLAVICUM Slovarski del GS obsega 113 paginiranih strani, na katerih je natisnjenih 2409 slovarskih, vecinoma etimoloških sestavkov. Gradivo iz tega slovarja v SPJ uvaja krepko natisnjena kratica GS. Najprej je navedena polkrepko prikazana iztocnica, nato celotno besedilo pripadajocega sestavka, in sicer ne glede na to, ali se iztocnica SPJ navezuje na iztocnico GS (potica) ali na zapis besede znotraj pripadajocega sestavka (obletnica). Jezikovno gradivo, razen tistega, ki je zapisano z grškimi in hebrejskimi crkami, je v SPJ podano v ležecem tisku, ceprav je v GS natisnjeno pokonci. Ce je ista beseda v GS navedena v vec sestavkih, so v SPJ na enem mestu navedeni vsi (kraj). Med iztocnico in preostalim slovarskim besedilom stoji v GS pogosto kako locilo, vejica, pika ali dvopicje, ki je v SPJ izpušceno, a je na to mesto dodan pomišljaj. Diakriticni znaki v grških besedah se v izvirniku pogosto nahajajo na prvem delu dvo­glasnika, kar je v prepisu popravljeno tako, da so postavljeni na drugega. Vecina izpisov iz GS je v SPJ opremljena z eno od petih opisnih ocen pravilnosti Pohli­nove predznanstvene etimološke misli s stališca današnje jezikoslovne znanosti. Ocena je natisnjena v sivi barvi. Ce v Pohlinovem zapisu ni etimoloških ali tem sorodnih trditev, opisne ocene ni (caf). 4.3.3 KRAYNSKA GRAMMATIKA V gradivo iz prve izdaje uvaja kratica KG. Izpis ni popoln, temvec problemski, pogosto zgolj komplementaren k popolnima izpisoma TMB in GS. Iztržki se od izvirnega besedi-la razlikujejo v tem, da nemško vezno besedilo prikazujejo z manjšimi crkami, prevedke pa med narekovajema. Na koncu posameznega iztržka je v oklepajih navedena stran, s katere je prepisan. Ce je z iste strani KG navedenih vec iztržkov, so med seboj loceni s tremi pikami med poševnima oklepajema. Isto znamenje kaže tudi na izpust dela be-sedila. Tri pike med poševnima oklepajema neposredno pred navedbo strani kažejo na to, da je na tej strani navedeno pregibanje obravnavane besede. Izpisi z raznih strani so med seboj loceni s ponovitvijo uvajalne kratice KG. 4.3.4 ABECEDIKA Za uvajalno kratico ABC je prikazano problemsko izpisano gradivo iz štirih izdaj Abe-cedike. Posamezni iztržek obsega toliko sobesedila, kolikor ga je bilo na voljo za ra­zumevanje naslovne besede. Za besedilom se v oklepajih nahaja navedba izdaje in (v izvirniku nepaginirane) strani, pri cemer se naslovnica posamezne izdaje šteje za njeno prvo stran. 4.4 ZAKLJUCNI DEL Zakljucni del, ki ga ima le slaba tretjina sestavkov, sestoji iz navedbe povezanih iztocnic, v katere uvaja besedilo PRIMERJAJ (cimbala), in/ali s sivimi crkami natisnjene opombe, v katero uvaja znak . Opombe so namenjene zlasti filološkim in jezikoslovnim osvetli­tvam obravnavane slovarske enote, utemeljitvam posameznih slovaropisnih odlocitev ali njihovi relativizaciji (vmesek), mestoma usmerjajo na uporabljeno ali dodatno lite-raturo (prlja). 4.5 KAZALCNI SLOVARSKI SESTAVKI V kazalcnih slovarskih sestavkih je iztocnica zapis, ki je v polnem sestavku naveden kot variantna iztocnica. Temu zapisu za oznako GLEJ sledi navedba iztocnice, za katero je zapis naveden kot variantna iztocnica (boganeroden). LITERATURA Na tem mestu bi kazalo navesti izcrpno literaturo o Pohlinu in njegovem jeziku, kar pa sene zdi potrebno, saj je k literaturi, ki jo je zbral Marko Kranjec v Pohlin 2003 na straneh od587 do 638, treba dodati le zbornik Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in nje-gov cas, ki je leta 2013 izšel pod uredništvom Irene Orel. V nadaljevanju je zato navedenasamo strokovna literatura, ki je neposredno uporabljena ali/in citirana v tem slovarju, pricemer posebej opozarjam na spremne besede k faksimilnima izdajama Pohlinovih slovar­jev TMB in GS izpod peresa Jožeta Stabeja, redakcijsko porocilo Jožeta Faganela in LukeVidmarja v KG 2003: 639–644 in predgovor Kajetana Gantarja v KG 2003: VII–VIII. ABC 1765: ABECEDIKA. Per Jane.u Heptnerju. ABC 1789: ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa ti.te, katiri .e otte Krajnsku brati navzhiti. V‘ LUBLANI. ABC 1794: NOV POPRAVLENI PLATELTAF ALI BUKVE TEH ZHERK, INU BESEDI sa v.se Kateri .č ozho Kransku brâti is Fundamenta vuzhiti. V‘ LUBLANI. ABC 1798: ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa ti.te, katiri .e otte Krajnsku brati navzhiti. V‘ LUBLANI. France Bezlaj, ESSJ: Etimološki slovar slovenskega jezika I–V. Ljubljana 1976–2007. Anton Breznik 1926: Slovenski slovarji. V: Razprave Znanstvenega društva za humani­sticne vede 3, str. 110–174. Ljubljana. Anton Breznik 1927: Popovicev Specimen vocabularii vindocarniolici ter Pohlinov Glos­sarium Slavicum. V: Casopis za jezik, kulturo in zgodovino 6, str. 91–99. Václav Burian 1929–30: Po stopách cešství a ceské knihy v starším slovinském písemnic­tví. V: Slavia 8, str. 449–482. Praha. GS: M. Pohlin, Glossarium Slavicum 1792. Faksimile der ersten Ausgabe / Faksimile prve zdaje. München. Franc Jakopin 1988: Pohlin in Gutsman kot leksikografa. V: Akademija nauka i umjetno­sti Bosne i Hercegovine, Posebna izdanja, knjiga 85, str. 35–43. Sarajevo. France Kidric 1949: Pohlin, Marko, o. V: Slovenski biografski leksikon 7, str. 417–425. Ljubljana. KG: KRAYNSKA GRAMMATIKA. Das ist: Die Crainische Grammatik, oder Kunst die craine­rische Sprach regelrichtig zu reden, und zu schreiben, welche aus Liebe zum Vaterlande, und zum Nutzen derjenigen, so selbe erlehrnen, oder in selber sich vollkommentlicher üben wollen, bey ruhigen Stunden mit besonderem Fleiße verfasset [...] zum Druck be-fördert hat P. MARCUS, A S. ANTONIO PAD. des uralten Eremiten Ordens der Augustiner Discalceaten Professer Priester bey St. Joseph auf den Landstrassen. Laybach [...] 1768. KG 2003: Marko Pohlin, Kraynska grammatika, Bibliotheca Carnioliae. Znanstvenokritic­ na izdaja. Ljubljana 2003. Ur. Jože Faganel. Novi pogledi: Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov cas. Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišica. Uredila Irena Orel. Ljubljana 2013. Anton Slodnjak 1968: Slovensko slovstvo, str. 59–63. Ljubljana. Jože Stabej 1965–1971: Iz zgodovine slovenskega besedja. V: Jezik in slovstvo 10, str. 30–32; 13, str. 240–243; 14, str. 21–24, 86–89, 119–123, 181–184, 246–249; 15, str. 121– 124; 16, str. 96–99, 235–239. Ljubljana. Jože Stabej 1964: Iz zgodovine slovenskih slovarjev. V: Jezik in slovstvo 9, str. 68–72. Jože Stabej 1972: M. Pohlin, Tu malu besedishe treh je.ikov. V: TMB, nepaginirano. Jože Stabej 1973: M. Pohlin, Glossarium Slavicum. V: GS, str. XVIII–XXII. München. Jože Stabej 1974: Vpliv in vrednost Pohlinovega Besedisha. V: Jezik in slovstvo 19, str. 249–255. TMB: M. Pohlin, Tu malu besedishe treh je.ikov – Das kleine Wöterbuch in dreyen Spra­chen 1781. Faksimile der ersten Ausgabe / Faksimile prve izdaje. München. A a1 [a] crka a 807: crka, dvo- ali veccrkje GS: A – Voces, quć ab hac litera incipientes occurrunt, plerćque .unt peregrinć.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: As, A, a (str. 154)PRIMERJAJ: as˛ a2 [.]medmet izraža zacudenje KG: A! aj aj! polej! zhudu! 'eh! eh! sieh wunder!’ (str. 97) abad[?]samostalnik moškega spola tkanina brokat 247: blago ali usnje TMB: Abad -dam. NEM.: BrokathLAT.: Panus The..alonic.PRIMERJAJ: haba Abar[?]samostalnik moškega spola Skit 356: pripadnik anticnega ljudstva TMB: Abar -ram. NEM.: Ein ScythLAT.: ScythaGS: Abar – latine Avares.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. abaradGLEJ: aborad abaratGLEJ: aborat Abarija[abar.ja]samostalnik ženskega spola Skitija, tj. zgodovinska pokrajina severno od Crnega in Kaspijskega morja 358: ime dežele TMB: Abarija -e.h. NEM.: ScythienLAT.: Scythia Abarov[?]pridevnik Skitov TMB: Abarove -a -uNEM.: Des ScythenLAT.: Scythć abarski[?]pridevnik skitski TMB: Abarske -a -uNEM.: Scytisch LAT.: Scythicus A B C[a b. c. (?)] zacetek slovarja 205: del jezikoslovne knjige TMB PREDGOVOR: Inu mordej je .he tudi merski edn od dvaj.tu lejt lęsčm, kar smo .azheli Kraynzi latinske zherke shpogŕti, .azhel al kumej A B C spisal, se pak .he tudi navelizhal, ter use skupej naenkrat na kol obesčl? (str. 2) abecedika[abecedíka]samostalnik ženskega spola ucbenik za zacetni pouk branja in pisanja; abecednik 207: ucbenik TMB: Abecedika -e.h. NEM.: A B C TafelLAT.: AbecedariumGS: Abecedika – germ. ABC tafel, Illyricum e.t Asbuk, vel Asbogh ab Alphabeto As Boga &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: ABECEDIKA Sa tai.te, katiri se otshejo Krajnsko brati nauzhiti (1765, str. 3)ABC: ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa ti.te, katiri .e otte Krajnsku brati navzhiti (1789, str. 1) Ce bi bil naglas na kakem drugem zlogu, bi tako kot pri mucika in tetika pricakovali zapis, ki bi kazal na polglasniško izreko priponskega i. abecedikar[abeced.kar]samostalnik moškega spola ucenec, ki se uci abecede; abecedar 956: ucenec TMB: Abecedikar -jam. NEM.: A B C KnabLAT.: Puer elementarius abecedikarjev[abeced.karjev] pridevnik abecedarjev TMB: Abecedikarjove -a -uNEM.: Des A B C SchützenLAT.: Pueri elementaris abecedikarska vrsta [abeced.karska vrsta]samostalniška zveza ženskega spola abecedni red 269: izraz TMB: Abecedi­karska ver.taNEM.: Alphabetordnung LAT.: Ordo Alphabeticus abecedikarski[abeced.karski] pridevnik abecedarski TMB: Abecedikarske -a -u NEM.: Der A B C KnabenLAT.: Puerorum elementariorum res Abijev[abijev]pridevnik Abijev KG: Abiov rod (str. 166) abora[?]samostalnik ženskega spola grušc 270: kup kamenja TMB: Abora -e .h. NEM.: SchoderfelsLAT.: AconćGS: Abora – a grćco Alpha privativo, & ß...., pondus, q. lapis non pondero.us, .eu mollis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. aborad[áborad](abarad) samostalnik moškega spolarastlina abrašica, latinsko Artemisia abrotanum 617: vrsta zelike TMB: Aborad -am. NEM.: SchoßwurzLAT.: AbrotonumGS: Aborad – vide Abarat. PRIMERJAJ: aborat aborat[áborat](abarat) samostalnik moškega spolarastlina abrašica, latinsko Artemisia abrotanum 617: vrsta zelike TMB: Abarát -am. NEM.: StabwurzLAT.: AbrotonumGS: Abarat– grćce ...t.....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: aborad abota[ábota]samostalnik moškega spola abotnik, neumnež 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Abota-am. NEM.: ThorLAT.: FatuusGS: Abota– gr. .ßat..: Dorice .ß.ta, devius, amens: in Saxonia inferiore, abasig.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. aboten[ábot.n]pridevnik aboten, neumen TMB: Abotne-a -uNEM.: ThörichtLAT.: FatuusKG: Ake be jest aboten bil 'wann ich ein Talk wäre, .o ..’ (str. 97) abotnica[ábotnica]samostalnik ženskega spola abotnica, neumnica 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Abotneza-e.h. NEM.: Thörichtes WeibsbildLAT.: Fatua abotnija[abotn.ja]samostalnik ženskega spola abotnost, neumnost 381: neumnost TMB: Abotnya-e.h. NEM.: Thorheit LAT.: Fatuitas abotnik[ábotnik]samostalnik moškega spola abotnik 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Abotnek-am. NEM.: Thor, EinfaltLAT.: Idiota abraca[abraca](obraca) samostalnik ženskega spolarastlina vratic, latinsko Tanacetum vulgare 617: vrsta zelike TMB: Abrazha -e.h. NEM.: Baureif, Reinfahr.LAT.: TanacetumPRIMERJAJ: abrata; abratic; amarak; režimbaba; vratic Abramov[abramov]pridevnik Abramov KG: Abramova .hena (str. 166) abranka[ábranka]samostalnik ženskega spola viseca cvetna macica; abranek 600: del rastline TMB: Abranka-e.h. NEM.: Zapfen an BäumenLAT.: StrobilusGS: Abranka– vide Abronka. abrat[?]samostalnik moškega spola šcegetavcek, klitoris 882: del ženskega telesa TMB: Abrat-am. NEM.: Schamzüng­chenLAT.: Clythoris abrata[abr.ta (?)](obrata) samostalnik ženskega spolarastlina vratic, latinsko Tanacetum vulgare 617: vrsta zelike TMB: Abrata-e .h. NEM.: Baureif, Reinfahr.LAT.: Tanacetum PRIMERJAJ: abraca; abratic; amarak; režimbaba; vratic abratic[abrat.c](obratic) samostalnik moškega spolarastlina vratic, latinsko Tanacetum vulgare 617: vrsta zelike TMB: Abratizh -am. NEM.: Baureif, Reinfahr.LAT.: TanacetumGS: Abratizh– vide Uratizh. PRIMERJAJ: abraca; abrata; amarak; režimbaba; vratic abroncinaGLEJ: obroncina abronka[ábronka]samostalnik ženskega spola prve dlake na bradi 880: del moškega telesa TMB: Abronka-e.h. NEM.: Gauchhaar LAT.: PappusGS: Abronka– gr. .ß..., mollis tactu.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. abtašicaGLEJ: aftašica abulen[?]pridevnik GS: Abűlne– gr. .ß....., temerarius. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasna beseda, morda olen 'nerazpoložen, bolehen’, kar navaja Pleteršnik, primerjaj prekmursko oben 'bolan’. acek[?]samostalnik moškega spola sifilis 24: bolezni v zvezi s spolnostjo ali razmnoževanjem GS: Azhek– q. Jajzhek, morbus gallicus; Turcis, & Persis: Ate.check, parvus ignis.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: jajcek adofs[?]samostalnik moškega spolaptica smrdokavra, latinsko Upupa epops 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Adofs -sam. NEM.: WiedehopfLAT.: UpupaGS: Adofs – Croatis odap a germ. Widhopf per Metathe.in. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: deb; odab; otap; smrdokavra; vodeb adra[adra]samostalnik ženskega spola 1. koroško jadro 595: del ladje 2. brisaca 248: kos blaga za osebno higieno TMB: Adra -e.h. NEM.: 1. Segel 2. WischtuchLAT.: 1. Velum 2. CentoGS: Adra – vindicum e.t a germ. Hader, Wischtuch. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: jadro; antila adraš[adráš]samostalnik moškega spolahrast z zimzelenimi listi; crnika, latinsko Quercus ilex 605: drevesna vrsta TMB: Adrash-am. NEM.: Wilde EicheLAT.: Ilex, roburGS: Adrash– qua.i od hra.ta, degenerans quercus, per metathe.in.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. adrenGLEJ: adreni adreni[adreni](adren) pridevnik ki je v zvezi z jadrom; jadrn TMB: Adréne -a -uNEM.: Des SegelsLAT.: Veli adrobGLEJ: odrob adrušcica[adrušcica (?)]samostalnik ženskega spolažival navadni prašicek, latinsko Porcellio scaber 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Adrushčza-e.h. NEM.: Maue­reselchenLAT.: OnisculusPRIMERJAJ: adruška; babura; fota adruška[adruška (?)]samostalnik ženskega spola koroško žival navadni prašicek, latinsko Porcellio scaber 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Adrushka-e.h. NEM.: MauereselLAT.: Oni.cusGS: Adrushka – vindica vox, qua.i Haderlaus, quia oni.ci pa..im ibi inveniuntur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: adrušcica; babura; fota adurGLEJ: odur adurenGLEJ: oduren advent[adv.nt]samostalnik moškega spola advent 44: z vero povezan cas TMB: Advent-am. NEM.: AdventLAT.: Adventus adventenGLEJ: adventni adventni[advéntni](adventen) pridevnik adventen TMB: Adventne-a -uNEM.: Des AdventsLAT.: Adventus aeiouGLEJ: aejov aejov[?](aeiou) medmet izraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo KG: Ove, jov, prejov 'sehr wehe’. Jomini Prejomini! Aeiou! (str. 96) afinja[áfinja]samostalnik ženskega spola opica 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Afčna-e.h. NEM.: AffeLAT.: SimiaGS: Afena– germ. Affe, inf. Sax. Aape, Suec. Apa, Danis Abe. Celtć ob Simiam, quam omnium animalium primam in Africa con-spexerant, huic orbis parti nomen: Africć indidere.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. afinjica[áfinjica]samostalnik ženskega spola majhna opica; opicka 986: mladic kopenske divje živali TMB: Afenza-e.h. NEM.: AeffchenLAT.: Simiolus afinjin[áfinjin]pridevnik opicin TMB: Afenéne-a -uNEM.: Des Affen LAT.: Simić afinjski[áfinjski]pridevnik opicji TMB: Afenske-a -uNEM.: Von Affen LAT.: Simiacus afkelj[áfk.lj áfk.ljna]samostalnik moškega spola koroško sponka, zaponka 135: del oblacila ali obutve za spenjanje TMB: Afkel -nam. NEM.: HefteLAT.: FibulaGS: Afkel – vindica vox, germ. Häftchen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. afker[afker]samostalnik moškega spola napušc 777: del zgradbe TMB: Afker -ja m. Siehe AhkerVide AhkerPRIMERJAJ: ahker afklar[afklar (?)]samostalnik moškega spola izdelovalec šivank, igel, sponk 851: izdelovalec orodja TMB: Afklar -jam. NEM.: NadlerLAT.: Acicularius afklarica[afklarica (?)]samostalnik ženskega spola izdelovalka šivank, igel, sponk 851: izdelovalec orodja TMB: Afklarza-e.h. NEM.: NadlerinnLAT.: Acicularia afklati[afklati afklam]nedovršni glagol spenjati, zapenjati 464: vezati, zapenjati obleko TMB: Afklam NEM.: ZuhäftelnLAT.: Fibulo African[afric.n]ali [afric.n]samostalnik moškega spola African 355: pripadnik ljudstva TMB: Afrizhân-am. NEM.: AfrikanerLAT.: Afer PRIMERJAJ: Afrikanar Afrika[.frika]samostalnik ženskega spola celina Afrika 357: ime celine TMB: Afrika -e.h. NEM.: AfrikaLAT.: Africa Afrikanar[afrik.nar]samostalnik moškega spola African 355: pripadnik ljudstva TMB: Afrikanar-jam. NEM.: AfrikanerLAT.: Afer PRIMERJAJ: African aftah[áftah]samostalnik moškega spola naglavna ruta 130: oblacilo ali obutev TMB: Aftah-am. NEM.: HaupttuchLAT.: Velum capitisGS: Aftah– Germ. Haupttuch. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. aftašica[aftašica (?)](abtašica) samostalnik ženskega spola opatinja 905: verski oblastnik TMB: Aftashčza-e.h. NEM.: AbtissinLAT.: Abati..a GS: Aftasheza– itidem a velo capitis nuncupatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. aftašicin[aftašicin (?)]pridevnik opatinjin TMB: Aftashzhen-a -uNEM.: Der AbtissinLAT.: Abbati..ć aftra[aftra]samostalnik ženskega spola uzda 255: živalska oprava TMB: Aftra-e .h. NEM.: Halfter, KneipriemLAT.: Capi.trum GS: Aftra– germ. Halfter: infer. Sax. & Hollandi enuntiant Halter a halten.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. agartnik[agartnik (?)]samostalnik moškega spolarastlina žinje, latinsko Achillea ageratum 617: vrsta zelike TMB: Agartnek-am. NEM.: LeberbalsamLAT.: AgeratumGS: Agartnek– a gr. ......., ć.tuo.us.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: šinje agres[ágres]samostalnik moškega spolarastlina kosmulja, latinsko Ribes grossularia 611: vrsta sadnega grma TMB: Agrés -am. NEM.: StachelbeerLAT.: BerberionGS: Agres – gr. ....., pyrus .ilve.tris, lat. Agre.ta, vinum acre, & germ. quoque in Styria ajunt Agresbeere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. agresov[ágresov]pridevnik kosmuljev TMB: Agresove -a -uNEM.: Von StachelbeerenLAT.: Berberii ah[.h]medmet izraža bolecino, prizadetost, socutje TMB: Ah!NEM.: Ach!LAT.: Heu! ahat[ah.t]samostalnik moškega spola ahat 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Ahat-am. NEM.: AgatsteinLAT.: Achates ahelj[áh.lj áh.ljna]samostalnik moškega spola železen glavnik za grebenanje, cesanje, glajenje lanu 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Ahel-nam. Siehe AhlaVide AhlaPRIMERJAJ: ahlja ahker1 [ahker]samostalnik moškega spola napušc 777: del zgradbe TMB: Ahker-ja m. NEM.: VordachLAT.: SuggrundiaGS: Ahker – germ. Dachker, lat. medii ćv. Arcora. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: afker; ajhker ahker2 GLEJ: ajhker ahkercek[ahkerc.k]samostalnik moškega spola majhno strešno okno 223: stavbno pohištvo TMB: Ahkerzhek-am. NEM.: Kleines DachfensterLAT.: Suggrundia ahlja[áhlja]samostalnik ženskega spola železen glavnik za grebenanje, cesanje, glajenje lanu 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Ahla-e.h. NEM.: HechelLAT.: Pecten ferreusGS: Ahla– germ. Hächel, inf. Sax. Heckel, Angl. Heckle, Dan. Hegle, Svec. Haeckla.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: ahelj ahljanice[áhljanice]množinski samostalnik ženskega spola razcesan, grebenan lan 665: tekstilna surovina TMB: Ahlanze-anz.h. NEM.: Gehechelter FlachsLAT.: Pexum linum PRIMERJAJ: ohljanice ahljati[ahljáti ahlj.m]nedovršni glagol grebenati, cesati lan 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: AhlamNEM.: HechelnLAT.: Pectere linum ahljice[ahljíce (?)]množinski samostalnik ženskega spola zobci na glavniku za cesanje lanu 166: del priprave za izdelovanje niti TMB: Ahlize-liz.h. NEM.: HechelzähneLAT.: Dentes pectinis ahtanje[áhtanje]samostalnik srednjega spola pozornost 762: zaznavanje TMB: Ahtanje-an. NEM.: Aufmerksamkeit LAT.: Attentio ahtati se[áhtati se]nedovršni glagol truditi se, prizadevati si 81: delati, truditi se TMB: Ahtam seNEM.: Befleissen LAT.: ConariGS: Ahtam– germ. achten. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ahtenga[áht.nga](ahtinga) samostalnik ženskega spola pozornost, prizadevanje 762: zaznavanje TMB: Ahtenga-e.h. NEM.: Auf­merksamkeitLAT.: Conatus ahtingaGLEJ: ahtenga aj[.j]ali [.j]medmet izraža zacudenje TMB: Aj!NEM.: Ach doch! LAT.: Hei! Eja!KG: A! aj aj! polej! zhudu! 'eh! eh! sieh wunder!’ (str. 97) ajati[.jati .jam]nedovršni glagol v otroškem govoru ležati 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: Ajam NEM.: LiegenLAT.: DecumbereGS: Ajam – gerularum vox tenerioris expre..ionis, quam decumbo, vel dormio: Apud Nonium Aja e.t Dea decumbentium; Gr. ...., tempus fallo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ajc[?](ajec) samostalnik moškega spola vzpetina, vrh 337: vzpetina TMB: Ajz-a m. NEM.: Höhe, GipfelLAT.: AmboGS: Ajz – Apud Ulphilam reperitur Ajz, pro ćre, Erz, forte, quia in verticibus ponebantur scuta, vel va.a ex ćre, ornatus gratia.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Pomen je opredeljen na osnovi nemškega prevedka in deloma etimološke razlage. Latinsko ambo je sicer le zaimek s pomenom 'oba’. ajckati[.jckati .jckam]nedovršni glagol mirno ležati 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: Ajzhekam NEM.: Gemächlich liegenLAT.: Cubito ajd[.jd]samostalnik moškega spola pogan, ajd 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Ajd -am. NEM.: HeydeLAT.: EthnicusGS: Ajd – germ. Heyde, a gr. a privat. & ..d., video, qua.i caecus, non videns Deum in creatis. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ajda[.jda]samostalnik ženskega spolarastlina ajda, latinsko Fagopyrum esculentum, ali njena užitna semena 617: vrsta zelike TMB: Ajda -e .h. NEM.: HeydelkornLAT.: Fagopyrum GS: Ajda – qua.i ex Paganorum terris in no.tram patriam advectum frumenti genus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ajdov1 [ájdov]pridevnik poganov TMB: Ajdove -a -uNEM.: Des HeydenLAT.: Ethnici ajdov2 [ájdov]pridevnik iz ajde, ajdov TMB: Ajdove -a -uNEM.: von HeydelkornLAT.: Fagopyri ajdovica[ájdovica]samostalnik ženskega spola ajdova slama 616: del zelike TMB: Ajdovza-e.h. NEM.: HeydenstrohLAT.: Stramen fagopyri ajdovnik[ájdovnik]samostalnik moškega spola ajdov kruh 261: hrana TMB: Ajdovnek-a m. NEM.: HeydenbrodtLAT.: Panis agelćus ajdovski[ájdovski]pridevnik poganski TMB: Ajdovske -a -uNEM.: HeydnischLAT.: Paganus ajdovstvo[ájdovstvo]samostalnik srednjega spola poganstvo 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Ajdov.tvu-an. NEM.: Heydenthum LAT.: Pagani.mus ajdovšcina[ájdovšcina]samostalnik ženskega spola poganska dežela 304: dežela TMB: Ajdovshna-e.h. NEM.: Land der Heyden LAT.: Regio Pagana ajdovšcinija[ajdovšcin.ja (?)] samostalnik ženskega spola 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Ajdovshnya-e.h. NEM.: HeydenthumLAT.: Pagani.mus poganstvo ajecGLEJ: ajc ajfer[ájf.r]samostalnik moškega spola koroško vnema, gorecnost 58: custvo TMB: Ajfr -am. NEM.: EiferLAT.: Zelus, fervor GS: Ajfr – vindice, a germ. Eifer, carniolice dicitur: Ad.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ajfrar[ájfrar]samostalnik moškega spola gorecnež 835: clovek glede na custva TMB: Ajfrar -jam. NEM.: EifererLAT.: Ćmulus, Zelotes ajfrati[ájfrati ájfram]nedovršni glagol vneto, gorece si prizadevati 58: obcutiti, custvovati TMB: Ajfram NEM.: EifernLAT.: Ćmulor, Zelo ajfrik[ájfrik]prislov vneto, gorece TMB: AjfrčkNEM.: Eifrig LAT.: Ferventer ajhker[ajhker](ahker˛) samostalnik moškega spola zaprt balkon v nadstropju; altana 777: chakka : gr. ......, jaculi .... .. : Hebr. Acque del zgradbe TMB: Ajhker-jam. NEM.: Erker LAT.: MenianumPRIMERJAJ: ahkerą aj norci[.j nórci]clenkovna zveza izraža nestrinjanje KG: Aj norze! 'ey Possen’ (str. 97) ak[.k ak.]samostalnik moškega spola 1. colnarski drog za odrivanje 175: orodje, ki je palica 2. kavelj 144: orodje za držanje TMB: Ak -m. NEM.: 1. Schifferstange 2. HackenLAT.: 1. Contus 2. UncusGS: Ak – germ. Hacken, Dan. Hage, Normand. genus, a curvitate, & ..., cu.pis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. akademija[akadem.ja]samostalnik ženskega spola akademija 747: akademija TMB: Akademya-e.h. NEM.: AkademieLAT.: Academia akamecGLEJ: akamek akamek[?](akamec) samostalnik moškega spola 617: vrsta zelike GS: Akamek – Akamezh, fors melius, Akametsh; quia hoc genus graminis aduncis contis ex lacu extrahitur.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. neka sladkovodna rastlina akek[.k.k]samostalnik moškega spola kaveljcek 144: orodje za držanje TMB: Akek -am. NEM.: Kleiner HackenLAT.: UncinculusPRIMERJAJ: akelj akelj[.k.lj .k.ljna]samostalnik moškega spola kaveljcek 144: orodje za držanje TMB: Akel -nam. NEM.: Kleiner HackenLAT.: UncinculusPRIMERJAJ: akek akeljc[.k.ljc]samostalnik moškega spola kaveljcek 144: orodje za držanje TMB: Akelz-am. NEM.: Kleiner HackenLAT.: Uncinculus ako[.ko]veznik ce TMB: Aku NEM.: WennLAT.: SiKG: akogdu 'ob einer’ (str. 53)KG: Aku, zhe 'wenn, so, sofern’ (str. 99)KG: Aku nekar 'wofern nicht’ (str. 99)KG: Ako be 'im Falle’ (str. 99) akolih[akol.h]veznik cetudi TMB: AkulihNEM.: Wenn auchLAT.: Et.i akolit[akol.t]samostalnik moškega spola pripravnik za duhovniški poklic; akolit 956: ucenec TMB: Akolyt-am. NEM.: Ein AkolytLAT.: AcolythusPRIMERJAJ: akolitar akolitar[akol.tar]samostalnik moškega spola pripravnik za duhovniški poklic; akolit 956: ucenec TMB: Akolytar-jam. NEM.: Ein AkolytLAT.: AcolythusPRIMERJAJ: akolit aksa[aksa]samostalnik ženskega spolasladkovodna riba jez, latinsko Leuciscus idus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Axa -e.h. NEM.: Aalet LAT.: Capito al1 GLEJ: alią al2 GLEJ: ali˛ ala1 [ala]samostalnik ženskega spolariba jegulja, latinsko Anguilla 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Ala -e.h. NEM.: AalLAT.: Angvila ala2 [.la]medmet uporablja se za ukaz, spodbudo TMB: Alla! Alla!NEM.: Hola! Hola!LAT.: Eja age! KG: Alla bersh! frishku 'frisch hurtig’ (str. 92) alabaster[alabast.r]samostalnik moškega spola alabaster 637: kamen, kamenina TMB: Alaba.tr-am. NEM.: AlabasterLAT.: Alaba.trum alce[alce (?)]množinski samostalnik ženskega spola jermeni, ki med cevljarskim delom držijo cevelj trdno na kolenih; kneftra 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Alze.h. NEM.: LeistlederLAT.: Folliculare calceiGS: Alze– forte a ulezhem, commodius aptare.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. PRIMERJAJ: kneftra alcen[alc.n]samostalnik moškega spola žival los, latinsko Alces alces 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Alzen-am. NEM.: ElendthierLAT.: AlceGS: Alzen– a lat. Alce: gr. .... robur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: elcen alcenov rog[alc.nov r.g]samostalni­ška zveza moškega spola losovo kopito 980: del živali TMB: Alzenov rôgNEM.: ElendklaueLAT.: Alcis ungula Losovo kopito je bilo oficinalno zdravilo. Alcida[alcida]samostalnik moškega spola Alkidas 348: anticno osebno ime KG: Té ni sram Alcida! tvojo roko stegniti (str. 182) aldov[?]samostalnik moškega spola nekrvna daritev, žrtev 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Aldov -am. NEM.: Unblutiges OpferLAT.: SacrificiumGS: Aldov – verbum vetus Illyricum a verbo dam, & Al, q. d. Hoc ego habeo, .ed eo me privo, & Deo do, offero.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: kaldov aldovalecGLEJ: aldovavec aldovati[aldováti ald.jem]nedovršni glagol žrtvovati 473: malikovati TMB: Aldujem NEM.: OpfernLAT.: SacrificarePRIMERJAJ: kaldovati aldovavec[aldov.v.c](aldovalec) samostalnik moškega spola žrtvovalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Alduvavz-am. NEM.: OpfernderLAT.: Sacricicans ali1 [ali](alą) prislovuvaja v vprašanje; ali KG: Al nevidesh Gospuda pred tabo? (str. 128) ali2 [ali](al˛) veznik ali, toda, vendar TMB: Al; Ali NEM.: Allein, aber; OderLAT.: Aut, At, a.t, vero; Aut, vel, veGS: Ali – Illyrici habent illi.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Al 'oder’ (str. 98)KG: David je greshil, kar so Krayli navajeni: al on se je spokoril, kar niso krayli navajeni (str. 171) . – a Hebr. Aloe GS: alin[alin]pridevnik stališca današnjega jezikoslovja napacna. jegulji TMB: Alčne-a -uNEM.: Von der Aale .ahalim ........ Razlaga je s LAT.: Angvillaris ali sproti[ali spr.ti]vezniška zveza nasprotno, toda KG: Ali spruti 'hingegen’ (str. 99) ališce[alíšce]samostalnik srednjega spola ribnik z jeguljami 342: ribnik TMB: Alishe-an. NEM.: AalfangLAT.: Angvillarum pi.cina alkur[?]samostalnik moškega spola plavalni mehur (?) 980: del živali GS: Alkur – Hausenblase, Co..aci vocant karkul.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasna beseda. Nemško Hausenblase pomeni 'plavalni mehur beluge’. almacin[almac.n]samostalnik moškega spola skladišce, magazin 322: shramba GS: Almazin– germ. Magazin: Hi.p. Almazen: almaten[?]pridevniktocen, natancen TMB: Almatne-a -uNEM.: GenauLAT.: AccuratusGS: Almatne– ab antiquo Alat angu.te constrictum.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. almožna[álmožna]samostalnik ženskega spola milošcina, milodar 76: milošcina TMB: Almo.hna-e.h. NEM.: AllmosenLAT.: ElemosynaGS: Almo.hna– lat. Eleemo.yna: germ. Allmosen, Anglo.axones, Aelmes: Dan. Almisse, Itali limo.ina, omnes a gr. ..e.µ.s....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. aloe[al.e (?)]samostalnik moškega spola rastlina aloe, latinsko Aloe 617: vrsta zelike TMB: Aloe -am. NEM.: AloeLAT.: Aloe alojev[al.jev (?)]pridevnik alojev TMB: Aloeve -a -uNEM.: Vom Aloe LAT.: Aloes aluška[?]samostalnik ženskega spola pišcancek (?) 1004: mladic domace perutnine TMB: Alushka-e.h. NEM.: MatzhuhnLAT.: AlucoGS: Alushka– lat. Aluco, a grćco ...s.., capio.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. alušperg[?]samostalnik moškega spola rastlina gabez, latinsko Symthytum officinale, ali bombaž, latinsko Linum xylinum 617: vrsta zelike TMB: Alushperg -am. NEM.: BaumwollekrautLAT.: AlumGS: Alushperg– lat. Alum.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Latinski prevedek pomeni 'gabez’, nemški pa 'bombaž’. ama1 [áma]samostalnik ženskega spola dojilja 871: uslužbenec TMB: Ama -e.h. NEM.: AmmeLAT.: NutrixGS: Ama – germ. ; verbum orientale Machzen . ..... .. Hebr. Per.icum: Magzen.Razlaga je s stališca Amme, .uperiores Germ. ajunt. Ammel, Suec. današnjega jezikoslovja pravilna. . E.t em ... . , Grćc. .µµa, Heb. Amma naturalis, & prima prolium nomenclatura. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: dojnica Ama2 [ama]samostalnik ženskega spola švicarska reka Emme 362: vodno ime KG: Amma 'Emme, ein Fluß in der Schweitz’ (str. 159) amarak[?]samostalnik moškega spolarastlina (beli) vratic, latinsko Tanacetum (parthenium) 617: vrsta zelike TMB: Amarak -am. NEM.: MutterkrautLAT.: MatricariaPRIMERJAJ: abraca; abrata; abratic; režimbaba; vratic amarakov[?]pridevnik vraticni TMB: Amarakove -a -uNEM.: Vom MutterkrauteLAT.: Matricarićamarak amaranta[amaranta]samostalnik ženskega spolarastlina šcir, amarant, latinsko Amaranthus 617: vrsta zelike TMB: Amarantha-e.h. NEM.: FloramorLAT.: Amarantus amaranten[amarant.n]pridevnik šcirov, amarantov TMB: Amaranthene-a -uNEM.: Von FloramorLAT.: Amaranti Amarila[amar.la]samostalnik ženskega spola 348: anticno osebno ime KG: Amarilida Od Amarylle kjer zol worshte pejt' uzhish (str. 181) amariška[amar.ška (?)]samostalnik ženskega spola plodovi tamarinde 613: sad ali plod za prehrano TMB: Amarishka-e.h. NEM.: TamarindenLAT.: Palmć acidć ambora[ambora]samostalnik ženskega spola jambor 595: del ladje TMB: Ambora -e .h. NEM.: MastbaumLAT.: MalusGS: Ambora – q. Arbor navis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: jambora amen[.men]clenek zakljucuje molitev; amen TMB: Amen NEM.: AmenLAT.: AmenABC: od vekumei da vekumej. AMEN. (1765, str. 26) Amerika[am.rika (?)]samostalnik ženskega spola celina Amerika 357: ime celine TMB: Amerika NEM.: AmerikaLAT.: America Amerikanar[amerik.nar]samostalnik moškega spola American 355: pripadnik ljudstva TMB: Amerikanar-jam. NEM.: AmerikanerLAT.: Americanus ametist[amet.st]samostalnik moškega spola ametist 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Amethy.t-am. NEM.: AmethistLAT.: Amethy.tus amin[ámin]pridevnik dojiljin TMB: Amene-a -uNEM.: Der Amme LAT.: Nutricis amiti1 [ámiti .mim]nedovršni glagol dojiti 117: dojiti TMB: Amem NEM.: SäugenLAT.: Lactare amiti2 [amíti amgr.m]ali [amíti amgr.m](aniti; an iti) nedovršni glagol tikati se, zadevati 816: tikati se TMB: AmgremNEM.: AngehenLAT.: AttinetGS: Amgrem– a germ. Angehen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: amtikati; amzadeti amnak[amn.k (?)]prislov tostran TMB: AmnakNEM.: Dießseits LAT.: Cis, citraGS: Amnak– ab Am, am, hier, diesseits, & nak .yllaba finali .itum indigitante, uti in .nak, retrover.us. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ampak[.mpak]veznik ampak TMB: AmpakNEM.: SondernLAT.: SedKG: Temuzh, ampak, al, ali 'allein aber’ (str. 98)KG: Temuzh und ampak, haben diesen Unterschied (str. 149) amtikati[.mtíkati .mtíce]ali [amtíkati amtíce](antikati) nedovršni glagol tikati se, zadevati 816: tikati se TMB: AmtizheNEM.: AngehenLAT.: Pertinet PRIMERJAJ: amiti; amzadeti; tikatią amvzeti se[.mvz.ti se .mvzámem se]ali [amvz.ti se amvzámem se] (anvzeti) dovršni glagol zašcititi, ubraniti, zavzeti se 749: varovati TMB: Amu.amem seNEM.: Sich annehmenLAT.: Defendere amvzetje[.mvz.tje]ali [amvz.tje] (anvzetje) samostalnik srednjega spola zašcita, obramba 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Amu.etjč-jan. NEM.: SchutzLAT.: Protectio amzadeti[.mzad.ti .mzad.nem ]ali [amzad.ti amzad.nem](anzadeti) dovršni in nedovršni glagol tikati se, zadevati 816: tikati se TMB: Am.adeneNEM.: AngehenLAT.: Pertinet PRIMERJAJ: amiti; amtikati ananje[ánanje]samostalnik srednjega spola izogibanje 407: medsebojni odnosi TMB: Ananje-an. NEM.: Das AusweichenLAT.: Evitatio anati se[ánati se]nedovršni glagol izogibati se, varovati se 749: varovati TMB: Anam seNEM.: VerhütenLAT.: Cavere, devitareKG: Anam, anal, anat 'hüten sich, ausweichen, meyden’ (str. 101) anca[anca](vajnca; vanjca) samostalnik ženskega spola pogoj 435: miselni pojem TMB: Anza-e .h. NEM.: BedingnißLAT.: ConditioGS: Anza – q. pares .umus ćtate, conditione &c. ene anze, vajnze.PRIMERJAJ: moje ance; vancati andel[ánd.l]samostalnik moškega spola delovanje 77: dejanje, delo TMB: Andl-a m. NEM.: HandelLAT.: ActioGS: Andl– germ. Handel, Anglo.ax. Handlian. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. andelj[ánd.lj ánd.ljna]samostalnik moškega spolarastlina užitna ostrica, latinsko Cyperus esculentus 617: vrsta zelike TMB: Andel-nam. NEM.: Egyptischer ApfelLAT.: AnthaliumGS: Andel– lat. Anthalium pomum, Angl. Handle, Suec. Handla. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. andibija[andíbija]samostalnik ženskega spolarastlina endivija, latinsko Cichorium endivia 617: vrsta zelike TMB: Andibija -e.h. NEM.: EndivienLAT.: EndibiumGS: Andibija– lat. Endibium.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. andlati[andlati andlam]nedovršni glagol delovati 81: delati, truditi se TMB: AndlamNEM.: HandelnLAT.: Agere andoht[.ndoht]samostalnik ženskega spola pobožnost 62: versko custvo TMB: Andoht-e.h. NEM.: AndachtLAT.: Devotio GS: Andoht– a germ. Andacht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. andohtljiv[andohtljív]pridevnik pobožen TMB: Andohtlive-a -uNEM.: AndächtigLAT.: Devotus Andrej[andr.j]samostalnik moškega spola krstno ime Andrej 351: krstno ime KG: Andrej (str. 24) androga[andr.ga]samostalnik ženskega spolamorska riba ozimica, latinsko Coregonus wartmanni 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Andrôga-e.h. NEM.: RenkfischLAT.: AlbulaGS: Androga– a Dr, & prćp. An.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Anek[an.k]samostalnik moškega spola bog dekel, deklet (?) 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Anék-am. NEM.: MägdegottLAT.: Anculus Navedba pomena temelji na nemškem prevedku Mägdegott, ki ga dostopni slovarji sicer ne navajajo, a je pomensko nedvoumen. Latinsko anculus pomeni 'služabnik’. angel[ángel]samostalnik moškega spola angel 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Angel-am. NEM.: Engel LAT.: AngelusGS: Angel– lat. Angelus, germ. Engel, a gr. ...e..., nuncius.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. angelcek[ángelc.k]samostalnik moškega spola angelcek 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Angelzhčk-am. NEM.: EngelchenLAT.: Angelus angelec[ángel.c]samostalnik moškega spola angelc 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Angelz-am. NEM.: EngelLAT.: Angelus angelika[angelika]samostalnik ženskega spolarastlina angelika, latinsko Angelica arhangelica 617: vrsta zelike TMB: Angelika-e.h. NEM.: AngelikwurzLAT.: AngelicaPRIMERJAJ: angelišce angelišce[angelišce]samostalnik srednjega spolarastlina angelika, latinsko Angelica arhangelica 617: vrsta zelike TMB: Angelshe-an. NEM.: AngelikwurzLAT.: AngelicaPRIMERJAJ: angelika angelski[ángelski]pridevnik angelski TMB: Angelske-a -uNEM.: EnglischLAT.: Angelicus angurka[angurka (?)]samostalnik ženskega spola lubenica 613: sad ali plod za prehrano TMB: Angurka-e.h. NEM.: CitrullenLAT.: AnguriaGS: Angurca– lat. Anguria.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. anitiGLEJ: amiti˛ an iti GLEJ: amiti˛ ankršt1 [ankršt]samostalnik moškega spola kirurški instrument v obliki priostrenega kavlja 197: kirurško rezilo TMB: Ankersht -am. NEM.: Chirurgisches InstrumentLAT.: Angi.trumGS: Ankersht– a lat. Angi.trum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ankršt2 [.nkršt]samostalnik moškega spola antikrist 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Ankersht-am. NEM.: AntichristLAT.: Antichri.tusGS: Ankersht – alias a gr. ..t....s.., Antichri.tus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Antev[ant.v]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Antej 348: anticno osebno ime KG: Oh! ktir' je Anteva mogozhnu bil premagal (str. 182) antikatiGLEJ: amtikati antila[ántila](antvila) samostalnik ženskega spola brisaca 248: kos blaga za osebno higieno TMB: Antčla-e.h. NEM.: HandtuchLAT.: ManutergiumGS: Antela– Saxon. veteribus Handquelle, modernis germ. Handtuch. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekajnapacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: adra antimon[antimon (?)]samostalnik moškega spola antimon 639: kovina TMB: Antimon-am. NEM.: AntimoniumLAT.: Antimonium Anton[ant.n]samostalnik moškega spola krstno ime Anton 351: krstno ime KG: Anton (str. 24)KG: I.aaka, Antona, Kornelia (str. 178) Zapisane so tožilniške oblike. antverh[antverh]samostalnik moškega spola rokodelstvo 78: rokodelstvo TMB: Antverh-am. NEM.: HandwerkLAT.: OpificiumGS: Antverh– genuine dicitur rokodel.tvu, germ. Handwerk. In fragm. Caroli M. apud Schilter .ine litera a.pirationis; Antwerk, & apud Notker Hantuuerch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. antverhar[antverhar]samostalnik moškega spola rokodelec 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Antverhar-jam. NEM.: HandwerkerLAT.: Opifex antvilaGLEJ: antila anvzetiGLEJ: amvzeti se anvzetjeGLEJ: amvzetje anzadetiGLEJ: amzadeti Anže[anž.]samostalnik moškega spola Anže, tj. klicna oblika krstnega imena Janez 351: krstno ime TMB: An.hę-etam. NEM.: HannsLAT.: Joannes apih[apih (?)]samostalnik moškega spola rastlina zelena, latinsko Apium graveolens 617: vrsta zelike TMB: Apih -am. NEM.: EppichLAT.: ApiumGS: Apih– germ. Eppich, lat. Apium, Ital. Apio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. apnar[apnár]samostalnik moškega spola kdor žge apno; apnar 864: gradbenik TMB: Apnâr-jam. NEM.: KalkbrennerLAT.: Calcarius apnarjev[apnárjev]pridevnik apnarjev TMB: Apnarjove-a -uNEM.: Des KalkbrennersLAT.: Calciarius apnarski[apnárski]pridevnik apnarski TMB: Apnarske-a -uNEM.: Von KalkbrennernLAT.: Calcarius apnen[apn.n]pridevnik apnen TMB: Apnen-a -uNEM.: Vom Kalke, kalkichtLAT.: Calcarius apnenica[apn.nica]samostalnik ženskega spola pec za žganje apna; apnenica 787: pec za žganje apna TMB: Apnenza-e.h. NEM.: KalkofenLAT.: Calcaria fornax apnišce[apníšce]samostalnik srednjega spola jama, kjer se žge apno; apnišce 303: kjer izdelujejo gradbeni material TMB: Apnishe-an. NEM.: KalkgrubeLAT.: Calcaria fovea apno[ápno]samostalnik srednjega spola apno 668: snov, ki se uporablja v grad-beništvu TMB: Apnu-nan. NEM.: KalkLAT.: CalxGS: Apnu– Vindis Vapnu, a Grćc. .p...., mortuum, .ine a.piratione.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: vapno apostelj[ap.st.lj ap.st.ljna] samostalnik moškega spola apostol 953: svetopisemski clovek TMB: Apo.tel-nam. NEM.: ApostelLAT.: Apo.tolus apotekar[apot.kar]samostalnik moškega spola lekarnar, apotekar 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: Apotekar-jam. NEM.: ApothekerLAT.: Pharmacopola ar[?]samostalnik moškega spola izvor, zacetek 96: zacetek TMB: Ar -am. Siehe As, Vid. AsGS: Ar – vide As.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: as ara[ára]samostalnik ženskega spola zastavek, ara 73: placilo TMB: Ara -e.h. NEM.: PfandLAT.: Arrhabo Arad[?]samostalnik moškega spola gorstvo Kavkaz 359: gorsko ime TMB: Arad -am. NEM.: Berg KaukasusLAT.: Cauca.us Arak[arak (?)]samostalnik moškega spola mesto Edesa 360: krajevno ime TMB: Arak -am. NEM.: Stadt Edessa LAT.: Ede..a Verjetno je mišljeno mesto Edesa v severni Mezopotamiji (danes Sanliurfa v jugovzhodni Turciji), manj verjetno enakoimensko v grški Makedoniji. Arak je sicer mesto v osrednji Turciji. Aram[aram]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Aram 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Arama, Naa..ona, Salmona (str. 178) Imena so zapisana v tožilniški obliki. aramba[?]samostalnik ženskega spola zaboj za tesarsko orodje 235: posoda za orodje in pripomocke TMB: Aramba -e.h. NEM.: ZimmermannsladeLAT.: Scrinium fabriGS: Aramba – q. Hramba in.trumentorum fabrilium arca.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. aranje[áranje]samostalnik srednjega spola 1. zastavljanje, aranje 733: trgovsko dejanje 2. drgnjenje kositra, drobljenje 727: udarec, udarjanje TMB: Aranje-an. NEM.: 1. Verpfändung 2. Reibung des ZińsLAT.: 1. Subarrhatio 2. Friatio Zapis Fritatio je domnevno napacen namesto Fricatio. Arapin[?]samostalnik moškega spola Arabec 355: pripadnik ljudstva TMB: Arapin-am. NEM.: ArabierLAT.: ArabsGS: Arapin– lat. Arabs, litera affine permutata. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: Harap aras[áras]samostalnik moškega spola grobo domace sukno; raševina 247: blago ali usnje TMB: Aras -am. NEM.: Ein härener ZeugLAT.: CilicinumGS: Aras – Arash probabilius a germ. Haar, härin, litera a.pirat. omi..a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. arast[árast]pridevnik raševinast TMB: Ara.tč-a -uNEM.: Von solchem ZeugeLAT.: Cilicinus Prejšnji sestavek, na katerega se sklicije nemški prevedek, je aras. arati[árati áram]nedovršni glagol 1. zastavljati 112: dajati 2. drgniti, drobiti 405: drobiti TMB: Aram NEM.: 1. Verpfände 2. reibeLAT.: Subarrhare, friareGS: Aram – a lat. .ubarrhare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. arba[arba]samostalnik ženskega spola zunanje žensko spolovilo; vulva 882: del ženskega telesa TMB: Arba -e.h. NEM.: MuttermundLAT.: Os vulvćGS: Arba – non refragor, a lat. Arvum, metaphorice .umto.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. arban[?]samostalnik moškega spola stric, tj. ocetov brat 950: sorodnik ipd. GS: Arban– in lege Longobard. Barbanus in eadem .ignificatione: Vatersbruder.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Arbanar[arbanar]samostalnik moškega spola Albanec 355: pripadnik ljudstva TMB: Arbânar-jam. NEM.: AlbanierLAT.: Albanus PRIMERJAJ: Arbanaš; Arbanija Arbanaš[arbanáš (?)]samostalnik moškega spola Albanec 355: pripadnik ljudstva TMB: Arbanash-am. NEM.: AlbanierLAT.: Albanus PRIMERJAJ: Arbanar; Arbanija Arbanija[arbánija]samostalnik ženskega spola Albanija 358: ime dežele TMB: Arbanija -e.h. NEM.: AlbanienLAT.: AlbaniaGS: Arbanija– lat. Albania litera l. in r. commutata.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: Arbanar; Arbanaš arcat[arcat (?)]samostalnik moškega spola zdravnik 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom GS: Arzat – germ. Arzt, Suevis .uperior. Arzat: Infer. Saxon. Arst: in Schwabenspiegel Arzat. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. arci[?]clenek ali res? TMB: Arzi?NEM.: Traun!LAT.: Sane, verumne? arcnija[arcn.ja]samostalnik ženskega spola zdravilo 656: zdravilo TMB: Arznya-e .h. NEM.: ArzneyLAT.: MedicinaABC: Arznia (1794, str. 6) ardak[?](artak) samostalnik moškega spola pokrit hodnik tik ob hiši 777: del zgradbe TMB: Ardak -am. NEM.: Gallerie LAT.: PodiumGS: Ardak – Artak: Illyrice Zhertak.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Sumljiva beseda. Belostenec ima v tem pomenu chardak, Jambrešic Zhardak. PRIMERJAJ: nahišje ardecovka[ardec.vka]samostalnik ženskega spolarastlina articoka, latinsko Cynara scolymus, ali njen užitni omeseneli del 617: vrsta zelike TMB: Ardézhovka-e.h. NEM.: ArtischockeLAT.: Cinara ardrati[árdrati se árdram se]nedovršni glagol prepirati se 511: prepirati se TMB: Ardram NEM.: ZankenLAT.: Litigare ardrija[ardr.ja]samostalnik ženskega spola prepir 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Ardrya-e.h. NEM.: ZankLAT.: Litigatio GS: Ardrya– a germ. Hader.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. arec[ar.c arec.]samostalnik ženskega spola vzrok, izvor 435: miselni pojem TMB: Arezh; Arrezh-y.h. NEM.: Ursache, UrsprungLAT.: Cau..a; Cau.a, OrigoGS: Arrezh– vox genuina ex verbo As Ur, Ursprung s mutato in r ob faciliorem enun­ciationem frequentis compo.itionis membri nempe: rezh, Sache, quod & germani habent Ursache.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Besedo je Pohlin skoval iz ar 'izvor, zacetek’ in rec (Stabej, Jezik in slovstvo 19, 252) po zgledu nemške Ursache iz ur- 'pra-’ in Sache 'rec’. PRIMERJAJ: areciti; uržoh areciti[areciti arecím]dovršni glagol povzrociti 435: snovati v mislih TMB: Arézhim; ArrezhěmNEM.: Verursache; VerursachenLAT.: Cau.o; Cau.arePRIMERJAJ: arec arenda[árenda]samostalnik ženskega spola zakup 556: pravni izraz TMB: Arenda-e .h. NEM.: VerpachtungLAT.: Emphyteu.is arendalecGLEJ: arendavec arendavati[árendavati (?) árendavam (?)]nedovršni glagol dajati v zakup 112: dajati TMB: AréndavamNEM.: VerpachtenLAT.: Do in emphyteu.in arendavec[árendav.c (?)] (arendalec) samostalnik moškega spola kdor da kaj v zakup; zakupodajalec 838: dajalec TMB: Arendavz-am. NEM.: VerpachterLAT.: Dans in emphyteu.in arest[ar.st]samostalnik moškega spola jeca, zapor, arest 781: jeca TMB: Are.t-a m. NEM.: ArestLAT.: Are.tumGS: Arę.t– lat. med. ćvi Are.tum, germ. Arrest.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. arestant[arest.nt (?)]samostalnik moškega spola jetnik, zapornik, arestant 932: hudodelec TMB: Are.tant-am. NEM.: ArestantLAT.: Cu.todić mancipatus arestovati[arestováti arest.jem] nedovršni glagol zapirati v jeco, aretirati 560: kaznovati TMB: Are.tujemNEM.: In Arest setzenLAT.: Cu.todić mancipare arfe[.rfe]množinski samostalnik ženskega spola harfa 171: glasbilo TMB: Arfe arf.h. NEM.: HarfeLAT.: CytharaGS: Arfa – Anglo.ax. Earpe: Agl. Harp: Gall. Harpe: Germ. Harfe, Harvfe. apud Ottfried Harpha, Frisch derivat a ..p., unguis, quod unguis pul.etur. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. arga[arga]samostalnik moškega spola strahopeten clovek 947: strahopeten clovek TMB: Arga m. NEM.: Poltron, FeigherzLAT.: IgnavusGS: Arpa– Apud Longobard. Arga, ein Hahnrey. Hörnertra-gender Ehemann.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. argan[argan]samostalnik moškega spola vitel, škripec 192: priprava za navijanje TMB: Argan-am. NEM.: WindeLAT.: Trochlea GS: Argan– ob .trepitum quem attrahendo facit.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. arija[árija]samostalnik ženskega spola napev, arija 250: pesem, ki se poje TMB: Arija -e.h. NEM.: ArieLAT.: AriaKG: aria 'eine Arie’ (str. 157) arijanstvo[arij.nstvo]samostalnik srednjega spola arijanizem, arijanstvo 347: kršcanske verske reci KG: Arianstvu 'Ketzerey der Arianer’ (str. 120 s.) arink[arink]samostalnik moškega spolamorska riba sled, latinsko Clupea harengus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Arčnk-am. NEM.: Häring LAT.: Halex ariti[? arim]nedovršni glagol pricati, dokazovati na sodišcu 514: govoriti pravne reci TMB: Arrem NEM.: UrkundenLAT.: Te.tificari arlenGLEJ: orlen arlicaGLEJ: arlijica arlijica[arlíjica (?)](arlica) samostalnik ženskega spola navadno množina plod drena; drenulja 613: sad ali plod za prehrano TMB: Arlijze.h. NEM.: Welsche Kirschen LAT.: CornumGS: Arlyze– germ. Herlitze, Frucht vom Hartriegel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. V TMB in GS je iztocnica navedena v množinski obliki. arliška[arliška (?)]samostalnik ženskega spola navadno množina plod drena; drenulja 613: sad ali plod za prehrano TMB: Arlishke.h. NEM.: Welsche Kirschen LAT.: Cornum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. armada[armáda]samostalnik ženskega spola vojska, armada 967: skupina vojakov TMB: Armada -e.h. NEM.: ArmeeLAT.: Exercitus Armenar[arménar]samostalnik moškega spola Armenec 355: pripadnik ljudstva TMB: Armęnar-jam. NEM.: ArmenierLAT.: Armenus arnož[árnož]samostalnik moškega spola oblacilo za gornji del telesa, ki nosi na goli koži in namenoma povzroca nelagodje, bolecino 132: s kršcanstvom povezano oblacilo TMB: Arnosh-.ham. NEM.: BrustlatzLAT.: CiliciumGS: Arnosh – germ. Harnisch: Ital. Arne..e: Hi.p. Arnes: Angl. Harne.s: Gall. Harnas. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Nemško Brustlatz pomeni 'telovnik’ (in 'steznik’), srednjeveškola­tinsko cilicium pomeni oblacilo, navadno nekakšno spodnjo majico iz ostre kozje volne, ki so jo nosili za samokaznovanje, pokoro, ocišcenje duha. PRIMERJAJ: prsnica Aron[aron]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Aron 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Aaron je enu telle is zhistega .lata i.lil (str. 144) arovica[árovica]samostalnik ženskega spola kravja, kozja ipd. dlaka 980: del živali TMB: Arovza-e.h. NEM.: KühhaarLAT.: Pili vaccarum, hircorum etc.GS: Arovnik– Arovza a germ. Haar, vel potius Gr. ....., panus.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. arovnica[arovníca]samostalnik ženskega spola na obeh straneh kosmata volnena odeja, žimnica 222: posteljnina TMB: Arovniza -e.h. NEM.: MatratzeLAT.: Amphimallum arovnik[arovník]samostalnik moškega spola na obeh straneh kosmata volnena odeja, žimnica 222: posteljnina TMB: Arovnik-am. NEM.: MatratzeLAT.: AmphimallumGS: Arovnik– Arovza a germ. Haar, vel potius Gr. ....., panus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. arpa[arpa]samostalnik ženskega spola kup, grmada, skladovnica 624: kup TMB: Arpa-e.h. NEM.: Lege, HaufeLAT.: Strues artakGLEJ: ardak arzin[?]samostalnik moškega spola laket, komolec 878: del cloveka TMB: Ar.in-am. NEM.: ElleLAT.: Cubitus aržat[aržat]samostalnik moškega spola (v obleko všita) vreca, žep 131: del oblacila ali obutve TMB: Ar.hat-am. NEM.: SackLAT.: SaccusGS: Ar.hat– a gr. ......, vel ..s...., vas vimineum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: aržek aržatka[aržatka]samostalnik ženskega spola žepna ura 159: ura GS: .hat– .hatka, qua.i ar.hatka, Sackuhr.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: žat; žatka aržek[arž.k]samostalnik moškega spola vrecka, žepek 131: del oblacila ali obutve TMB: Ar.hčk-am. NEM.: Säkchen LAT.: SacculusPRIMERJAJ: aržat as1 [as]samostalnik moškega spola izvor, zacetek 96: zacetek TMB: As -am. NEM.: UrsprungLAT.: Origo, initium, Alpha GS: As – As, Aes Scythis quoque .ignificabat: Summum Numen: Hetru.cis vero: Ae.ak. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: ar as2 [as]samostalnik moškega spola ime crke a 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: As, A, a (str. 154)PRIMERJAJ: aą as buba[.s b.ba]medmetna zveza izraža bolecino zaradi vrocine TMB: As buba!NEM.: Wehe heißLAT.: Dolentis Interjectio asla[ásla]samostalnik ženskega spola tvor, ulje, absces 35: oboleli del cloveka TMB: Asla -e.h. NEM.: ApostemeLAT.: Apo.tema astoklep[?]samostalnik moškega spolarastlina navadni kokoševec, latinsko Vin-cetoxicum hirundinaria 617: vrsta zelike TMB: A.toklep-am. NEM.: Schwalbenwurz LAT.: VincetoxicumGS: A.toklep– a gr. .sa....Ne znam oceniti pravilnosti razlage. aškrc[áškrc](aškrtec) samostalnik moškega spola majhen kos tkanine 247: blago ali usnje TMB: Ashkčrz-am. NEM.: Fleck TuchesLAT.: PezziumPRIMERJAJ: aškrt aškrt[áškrt]samostalnik moškega spola majhen kos tkanine 247: blago ali usnje TMB: Ashkert-am. NEM.: Fleck Tuches LAT.: PezziumGS: Ashkert– a Srionico Skard, ein Schnitt: in legg. Alemann. Or skardi, ab.ci..io auris.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: aškrc aškrtecGLEJ: aškrc ašterželj[ášterž.lj ášterž.ljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola 1. jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlecna oprema pod prsmi; podprsnica 255: živalska oprava 2. naramnica 130: oblacilo ali obutev TMB: Ashter.hel-nam. NEM.: 1. Brustriem 2. HosenträgerLAT.: 1. Antilena 2. ĆrumnaGS: Ashter.hel– ab As, in die Höhe, & der.him. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. Zapis z e v GS verjetno kaže na ozko izreko nenaglašenega e. PRIMERJAJ: naprsnik; oprsnik; podprsnica; podprsnik aštržiljGLEJ: ašterželj gr. p.ppa., Abba ... . .. lactentium ab Japhetico ata[áta]samostalnik moškega spola oce, ata 950: sorodnik ipd. TMB: Ata-a m. NEM.: PapaLAT.: PaterGS: Ata– vocula ger. Papa, quod balbutientes natura docuit. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Atapot– non videtur ex Ata, & infantium pronuntiatione originem ducere, q. d. Pater pelle. atanje[atanje (?)]samostalnik srednjega spola poskus govorjenja pri otrocih; bebljanje 509: otroški govor TMB: Atanje-an. NEM.: Das PaperlenLAT.: Balbutitio infantum atapot[atapot (?)](otopot) samostalnik moškega spolamorska žival sipa, latinsko Sepia officinalis, ali rak(ovica) 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Atapot-am. NEM.: MeerspineLAT.: SepiaGS: Atapot– non videtur ex Ata, & infantium pronuntiatione originem ducere, q. d. Pater pelle. Nemški prevedek pomeni 'rakovica’, latinski pa 'sipa’. Primerjaj grško ..t.p... 'rak’ in 'hobotnica’, prvotno 'osmeronožec’. atati[átati (?) átam (?)]nedovršni glagol poskušati govoriti; bebljati 509: govoriti kot otrok TMB: AtamNEM.: PaperlenLAT.: Balbutire avba[.vba]samostalnik ženskega spola žensko pokrivalo; avba 137: žensko oblacilo TMB: Avba -e.h. NEM.: HaubeLAT.: VittaGS: Avba – a germ. Haube: Infer. Sax. & Dani ajunt: Hure.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. avce[?]množinski samostalnik ženskega spola (?) ozka (v skalo vklesana) pot 553: cesta, pot GS: Avze– Hohlweg: Laponibus Avtza ein schmalles Thal zwischen 2 Hügeln.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Avguštin[avgušt.n]samostalnik moškega spola krstno Avguštin 351: krstno ime KG: Augushtin! (str. 173) avša[.vša]samostalnik ženskega spola lahkomiselna ženska 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Avsha-e.h. NEM.: LeichtsinnigLAT.: Levis, futilisGS: Avsha– germ. eine Schumel, Suec. .kumpa.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. avšast[.všast]pridevnik lahkomiseln TMB: Avsha-a -uNEM.: Leicht­sinnigLAT.: Levis, futilis avštriga[avštriga]samostalnik ženskega spolaškoljka ostriga, latinsko Ostrea 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Avshterga-e.h. NEM.: AusternLAT.: O.trea GS: Avshterga– germ. Austern: Inf. Sax. Oster: Holl. O.ter: Suec. O.tra: Angl. Oi.ter, a gr. .st.e.. communem derivationem quis neget?Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. avtmant[avtmant]samostalnik moškega spola stotnik 909: vojaški poveljnik TMB: Avtmant-am. NEM.: HauptmannLAT.: Centurio avžlok[avžlok]samostalnik moškega spola mitnica 775: mitnica TMB: Av.hlok-am. NEM.: MauthamtLAT.: TeloniumGS: Av.hlok – a germ. Aufschlag.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. avžlokar[avžlokar]samostalnik moškega spola mitnicar 875: sluga oblasti TMB: Av.hlokar-jam. NEM.: MauthnerLAT.: Teloniarius azbuk[azbuk]samostalnik moškega spola jezikoslovje cirilska abeceda; azbuka 269: izraz TMB: Asbuk -am. NEM.: AlphabetLAT.: Alphabetum B b[bog.] crka b 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Boga, B, b (str. 154)PRIMERJAJ: boga baba[bába]samostalnik ženskega spola 1. stara ženska; baba 833: clovek glede na starost 2. pomocnica pri porodih; babica 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: Baba -e.h. NEM.: 1. Altes Weib 2. HebammeLAT.: 1. Anus 2. Ob.tetrix GS: Baba – Hung. itidem Baba. Angl. Baby, eine Puppe der Kinder. Incolć in.ularum Antillić vocant Patrem a Papa, Baba. Incolć Africani ad Niger fluvium habent Baba pro titulo & voce honorabili .enum. Labat. Sereg. III. 209. Azen Beba, der größte Patriarch der Dervise in Natolien.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: težkulja; všegarica babast[bábast]pridevnik tak kot pri starih ženskah; babji TMB: Baba.t-a -uNEM.: AltvettlichLAT.: Anilis PRIMERJAJ: babji babica[bábica]samostalnik ženskega spola 1. stara ženska, ostarela mati 833: clovek glede na starost 2. stara mati; babica 950: sorodnik ipd. 3. nakovalo za klepanje kose 147: kmecko orodje 4. pomocnica pri porodih; babica 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: Babeza-e.h. NEM.: 1. Altes Mütterchen 2. Großmutter 3. das Senseneisen LAT.: 1. Anicula 2. Avio 3. Incus, super qu. falces cudunturGS: Babem – Babeza apud Carniolos habent duplicem .ignificationem, nempe: Hebamme, & Großmutter, .icuti grćci .a.a e.t ob.tetrix, & avia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. babina[bábina]samostalnik ženskega spola stara ženska 833: clovek glede na starost TMB: Babčna-e.h. NEM.: Alte Vettel LAT.: Anus, Vetula babiti[bábiti b.bim]nedovršni glagol biti babica, tj. pomocnica pri porodih 80: opravljati babiško dejavnost TMB: Babem NEM.: Hebamme abgebenLAT.: Ob.tetricareGS: Babem – Babeza apud Carniolos habent duplicem .ignificationem, nempe: Hebamme, & Großmutter, .icuti grćci .a.a e.t ob.tetrix, & avia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: babovati babji[b.bji]pridevnik tak kot pri stari ženski; babji TMB: Babje -a -eNEM.: AltvetterlichLAT.: AnilisPRIMERJAJ: babast babovati[babováti bab.jem]nedovršni glagoldelovati kot babica, tj. pomocnica pri porodih 80: opravljati babiško dejavnost TMB: Babujem -buvatiNEM.: Oft eine Hebamme abgebenLAT.: Ob.tetricari PRIMERJAJ: babiti babstvo[b.bstvo]samostalnik srednjega spola znanje o pomoci pri porodih; babištvo 813: znanost, vešcina TMB: Bab.tvu-an. NEM.: HebammenkunstLAT.: Ars ob.tetricia babura[bab.ra]samostalnik ženskega spolažival navadni prašicek, latinsko Porcellio scaber 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Baba -e.h. NEM.: KellerwurmLAT.: MillepedaGS: Baba – Babushka, q. d. horribilis ut pediculus vetulć, a Baba, & Ush.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: adrušcica; adruška; babuška; fota babuška[bab.ška]samostalnik ženskega spolažival navadni prašicek, latinsko Porcellio scaber 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Babushka-e.h. NEM.: KellerwurmLAT.: MillepedaGS: Baba – Babushka, q. d. horribilis ut pediculus vetulć, a Baba, & Ush.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: adrušcica; adruška; babura; fota backa[b.cka]samostalnik ženskega spola usnjena torba 243: vreca ali torba TMB: Bazhka-e.h. Siehe BashkaPRIMERJAJ: baška badem[badem]samostalnik moškega spola mandeljnovo jedrce, mandelj 613: sad ali plod za prehrano TMB: Badém -am. NEM.: MandelkernLAT.: AmygdalusPRIMERJAJ: koldem bahac[bahác]samostalnik moškega spola bahac 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom TMB: Bahâzh-am. NEM.: PrahlhannsLAT.: Tra.o bahati se[báhati se (?) báham se (?)] nedovršni glagol bahati se 519: bahati se TMB: Baham se NEM.: PrahlenLAT.: Ampullari, gloriari bahavec[báhav.c]samostalnik moškega spola bahac 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom TMB: Bahavz-am. NEM.: PrahlhannsLAT.: Tra.o bahaven[báhav.n](bahoven) pridevnik bahaški TMB: Bahovne-a -uNEM.: PrahlerischLAT.: Jactabundus bahavnik[báhavnik](bahovnik) samostalnik moškega spola bahac 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom TMB: Bahovnek-am. NEM.: Prahler LAT.: Tra.o bahavnost[báhavnost](bahovnost) samostalnik ženskega spola bahavost 380: negativna lastnost v zvezi z govorom TMB: Bahovno.tNEM.: Prahlerey LAT.: Jactantia bahovenGLEJ: bahaven bahovnikGLEJ: bahavnik bahovnostGLEJ: bahavnost baja[bája]samostalnik ženskega spola vedeževanje 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Baja -e.h. NEM.: LoosLAT.: Sors bajalkaGLEJ: bajavka bajati[bájati bájam]nedovršni glagol vedeževati, bajati 498: govoriti vraževerne reci TMB: Bajam NEM.: Löseln LAT.: Sortes jacere bajavka[bájavka (?)](bajalka) samostalnik ženskega spola vedeževalka 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Bajavka -e.h. NEM.: Löslerinn LAT.: Sortilega baje[baj.]clenek bojda, baje, domnevno TMB: Bôjé; WojęNEM.: Vermuthlich; VermuthlichLAT.: Probaliter; Ni fallorKG: Bojé 'hofentlich, vermuthlich’ (str. 99) bajer[bajer]samostalnik moškega spola ribnik, bajer 342: ribnik TMB: Bajer; Wâjčr-jam. NEM.: FischteichLAT.: Pi.cina Siehe WajerGS: Wajer – unde germ. Weiher. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bajla[bajla]samostalnik ženskega spola posoda za pranje perila 226: posoda za cišcenje GS: Bajla – Waschtrog: Infer. Sax. Balje: Suec. Balja: Du Fre.ne Bajula, Wasserfaß, a gr. p...a Holzgefäß.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. bajnrutica[bajnrutica]samostalnik ženskega spolarastlina vinska rutica, latinsko Ruta graveolens 617: vrsta zelike TMB: Bajnruteza; Wajnrutčza-e.h. NEM.: WeinrauteLAT.: Ruta filiis inci.isS. Wajnruteza bajsenGLEJ: basen bajta[b.jta]samostalnik ženskega spola kmecka hiša, koca 782: kmecka zgradba TMB: Bajta; Wajta-e.h. NEM.: Bauernhütte; Eine KaischenLAT.: Ca.a; Ca.a pauperGS: Bajta– (alii Wajta a germ. Weite) Hung. Pajta, eine Schupfe: Malabares vocant urbem Bathanum: domum wuda: & orientales Baitha, Baito, Baiton.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. baker[bák.r]samostalnik moškega spola baker 639: kovina TMB: Bakr -am. NEM.: KupferLAT.: Cuprum bakla[b.kla]samostalnik ženskega spola bakla 182: priprava za svetenje TMB: Bakla -e.h. NEM.: FackelLAT.: Fax, Facula GS: Bakla – germ. Fackel: lat. Facula: Dan. Fakkel: Suec. Fakla: Illyrici, & Slavi .ermonis hic perfrequens e.t u.us, F in B mutare in .uis vocibus, ut in .eqq. patebit. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bakleni[b.kleni](baklin) pridevnik ki je v zvezi z baklo TMB: Bakléne-a -u NEM.: Der FackelLAT.: Faculć baklinGLEJ: bakleni bakrac[bakrác]samostalnik moškega spola bakren kotel 229: posoda za hrano TMB: Bakrâzh-am. NEM.: Kupferner KesselLAT.: Lebes ćnus bakren[bakr.n]pridevnik bakren TMB: Bakren-a -uNEM.: Vom KupferLAT.: Ćnus bakrenar[bakr.nar]samostalnik moškega spola trgovec z bakrenimi izdelki 959: trgovec TMB: Bakrenar-am. NEM.: Kup­ferhändlerLAT.: Cuprarius bakrišce[bakríšce]samostalnik srednjega spola rudnik bakra 308: rudnik TMB: Bakrishe -an. NEM.: KupfergrubeLAT.: Ćrifodina baksador[baksador (?)]samostalnik moškega spola odposlanec, ambasador 906: posvetni oblastnik TMB: Baxador -jam. NEM.: AmbassadeurLAT.: LegatusPRIMERJAJ: bašador bala[bála]samostalnik ženskega spola 1. sveženj, zvitek 755: sveženj ali vez 2. nevestina oprema; bala 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje TMB: Bâla-e.h. NEM.: 1. Ballen 2. BrautmobilienLAT.: 1. Volumen, sarcina 2. dotatioGS: Balla – germ. Ballen: Dan. Ball: Ital. & lat. med. ćvi Bala: Angl. Bale: a gr. p...., ich presse.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Balburga[balb.rga (?)]samostalnik ženskega spola krstno ime Valburga 351: krstno ime ABC: Walburga (1794, str. 8) Onaglasitev se opira na današnje naglaševa­nje krajevnega imena Valb.rga pri Smledniku. balena[baléna]samostalnik ženskega spola morski sesalec kit, latinsko Cetacea 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Balęna-e.h. NEM.: WallfischLAT.: CeteGS: Baléna– lat. Balena: germ. Wallfisch, a gr. fa.a..a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: fokina; keta; kit; košir Balentin[balent.n]samostalnik moškega spola krstno ime Valentin 351: krstno ime ABC: Walentin (1789, str. 18) baltaGLEJ: bavta band[band]samostalnik moškega spola izgon 560: kazen TMB: Wand-am. NEM.: Das ElendLAT.: ExiliumGS: Wand– Wandi.hâm: germ. Bann, Elend: lat. Bannum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. banda[b.nda]samostalnik ženskega spola gneca 927: skupina ljudi GS: Banda– Gedräng, germ. Bande: Ital. Banda: Arabibus Bend, legio 10000. militum: Syriace Bendo cohors.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. banderoGLEJ: bendero banger[bánger]samostalnik moškega spola podboj 223: stavbno pohištvo bar : & lat. Far .ignificant .... . – Hebr. TMB: Wanger-jam. NEM.: Thürposten LAT.: Po.tis latera bar[b.r bar.]samostalnik moškega spolarastlina komarcek, latinsko Foeniculum (vulgare) (?) 617: vrsta zelike TMB: Bâr -m. NEM.: FenchelLAT.: MarathrumGS: Bar Getreide.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Beseda v vseh drugih slovenskih virih pomeni divje proso, Setaria italica, zato se zdi, da Pohlinova pomenska opredelitev ni tocna. PRIMERJAJ: ticje proso barantac[barantác]samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z blagovno menjavo; trgovec 959: trgovec TMB: Barantazh-a m. NEM.: VerhändlerLAT.: Permutator barantalecGLEJ: barantavec barantati[barantáti barant.m] nedovršni glagol menjati blago za blago; trgovati 733: trgovati TMB: BarantâmNEM.: Handeln LAT.: MercariGS: Barantâm– lat. med. ćvi Baratum, ein Tausch- Pauschhandel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. barantavec[barant.v.c] (barantalec) samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z blagovno menjavo, trgovec 959: trgovec TMB: Barantavz-a m. NEM.: VerhändlerLAT.: Permutator barantija[barant.ja]samostalnik ženskega spola blagovna menjava, trgovanje 733: trgovsko dejanje TMB: Barantya-e.h. NEM.: Handel, TauschLAT.: Mercimonia barati[b.rati b.ram]dovršni in nedovršni glagol koroško vprašati, barati 524: vprašati TMB: BâramNEM.: FragenLAT.: QuaerareGS: Bâram– vindicum verbum a germ. wahr, ist es wahr. Carnioli habent prasham: Croate pitam.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. barba[b.rba]samostalnik ženskega spola barva 1: barva TMB: Barba -e.h. NEM.: FarbLAT.: ColorGS: Barba – a germ. Farbe. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: farba barbar[b.rbar]samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z barvanjem; barvar 842: kdor se ukvarja z barvanjem TMB: Barbar -jam. NEM.: FärberLAT.: Tinctor Barbara[bárbara]samostalnik ženskega spola krstno ime Barbara 351: krstno ime ABC: Barbara (1765, str. 4) barbati[b.rbati b.rbam]nedovršni glagol barvati 1: barvati TMB: Barbam NEM.: FärbenLAT.: Colore tingere barcica[b.rcica]samostalnik ženskega spola barcica 594: ladja TMB: Barzhčza-e.h. NEM.: SchiffchenLAT.: Navicula barcin[barcin]samostalnik moškega spola ladjedelnica (?) 291: ladjedelnica TMB: Barzhin-am. NEM.: Schiffwerfte LAT.: Ca.teriaGS: Barzhin– a Barka. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Prevod je skladen z nemškim prevedkom. Latinsko casteria pomeni 'spalnica za veslace na ladji’. barge[?]množinski samostalnik ženskega spola vislice s precnim tramom na težišcu, ki omogocajo spušcanje in dviganje obsojenca, navadno v vodo in iz nje 145: priprava za kaznovanje hudodelcev GS: Barge – germ. Schnelgalgen; in lege Salica Borgus.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. barigla[bar.gla]samostalnik ženskega spola lesen rocni sodcek za vino; barigla 240: posoda za vino TMB: Barigla; Warigla -e.h. NEM.: WeinfaßLAT.: ĆnophorumSieh. BariglaGS: Warigla – ab Ital. barile.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bariglica[bar.glica]samostalnik ženskega spola majhen lesen rocni sodcek za vino; bariglica 240: posoda za vino TMB: Bariglčza-e.h. NEM.: Kleines Fäßchen LAT.: Acratophorum barka[b.rka]samostalnik ženskega spola ladja, barka 594: ladja TMB: Barka -e.h. NEM.: SchiffLAT.: NavigiumGS: Barka – a gr. ß...a, vel ß...a, Fahrzeug.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. barkador[barkad.r]samostalnik moškega spola ladijski kapitan 906: posvetni oblastnik TMB: Barkadôr-jam. NEM.: Schiffspatron LAT.: Nauclerus barkin[b.rkin]pridevnik ladijski TMB: Barkčne-a -uNEM.: Des SchiffesLAT.: Navis barleGLEJ: brle baroka[bar.ka]samostalnik ženskega spola lasulja 532: okrasje TMB: Baroka -e.h. NEM.: PerükeLAT.: Capilitium BarovitGLEJ: Borovit barstGLEJ: brest barstjeGLEJ: brestje barva[barva]samostalnik ženskega spola veslaška klop 595: del ladje TMB: Barva -e.h. NEM.: RuderbankLAT.: Tran.trum barzun[barz.n]samostalnik moškega spola škrlat 1: barva TMB: Bar.un-am. NEM.: PurpurLAT.: PurpuraPRIMERJAJ: karmezin barzunski[barz.nski]pridevnik škrlaten TMB: Bar.unske-a -uNEM.: Pur­purfärbigLAT.: Purpureus bas[b.s]samostalnik moškega spola nizek glas; bas 487: glas TMB: Bâs-am. NEM.: BaßLAT.: Vox gravisGS: Bâs– a germ. Baß.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. basant[basant]samostalnik moškega spola ptica fazan, latinsko Phasianus colchicus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Basant-am. NEM.: Fason LAT.: Pha.ianusGS: Basant– germ. Fasan: lat. Pha.ianus: gr. fas.a... a Pha.ide fluvio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: fazant basati[básati b.sam]in [b.šem] nedovršni glagol polniti, nabijati orožje s strelivom; basati 534: upravljati z orožjem TMB: Basam; BashémNEM.: Füllen, laden; Laden LAT.: Farcire; OnerareGS: Basam – a germ. Faßen.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. GS: Fasam – quod Basam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Ba..am, -.al, -.an, -.at 'füllen, schopfen’ (str. 101)KG: Ba..am oder basam (str. 168)PRIMERJAJ: fasati basen[b.s.n](bajsen) samostalnik ženskega spola zgodba, pravljica 253: literarno delo TMB: Baj.n; Ba.n-ne.h. NEM.: Fabel, GedichtLAT.: Fabula, FictioSiehe Bajsn basenga[bás.nga](basinga) samostalnik ženskega spola zavoj, prtljaga 459: breme ali tovor TMB: Basčnga-e.h. NEM.: EinpackungLAT.: Conva.atio basingaGLEJ: basenga bašador[bašad.r (?)]samostalnik moškega spola odposlanec, ambasador 906: posvetni oblastnik TMB: Bashador-jam. NEM.: AmbassadeurLAT.: LegatusPRIMERJAJ: baksador bašcenik[bašceník]samostalnik moškega spola dedic 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Bashzhénik-am. NEM.: Erb LAT.: Heres baška[b.ška]samostalnik ženskega spola usnjena torba 243: vreca ali torba TMB: Ba.hka-e.h. NEM.: WeidsackLAT.: A.copera GS: Bashka– a Basam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: backa bašti[b.šti]clenek poudarja trditev; prav zares TMB: Bashti NEM.: Traun!LAT.: Sane, profectioKG: Bashti be blu dobru 'freylich wäre es gut’ (str. 94) bati se[báti se bojím se]nedovršni glagol bati se 66: bati se TMB: Bojim se Bati NEM.: FürchtenLAT.: Metuere bavd[bávd]samostalnik moškega spola guba 131: del oblacila ali obutve TMB: Bavd -am. NEM.: FalteLAT.: PlicaGS: Bavd – a germ. Falde.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bavec[b.v.c]samostalnik moškega spola namišljeno bitje za vzbujanje strahu pri otrocih; bavbav 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Bavz-am. NEM.: Baubau, KinderschreckerLAT.: Alphito GS: Bavz– germ. Baubau, nomen fictum ad proles terrendas.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bavkati[b.vkati b.vkam]nedovršni glagol oglašati se s kratkim laježem; bevkati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Bavkam NEM.: Befken, wie HundeLAT.: BaubariGS: Bavkam – onomatopśia, & convenit cum gr. ßa..e..: lat. Baubo: Infer. Sax. wouwen: ant. germ. wuwen: .uper. germ. bäffen, gelfen: gall. abbojer.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bavta[b.vta](balta) samostalnik ženskega spola gorjaca, krepelo 175: orodje, ki je palica TMB: Bavta-e.h. NEM.: Kolbe, KnüttelLAT.: Fu.tisGS: Bavta– melius Wawta a Wyem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. baznicaGLEJ: beznica bazniti[bazniti báznem]dovršni glagol zbosti, dregniti 727: tolci, bosti TMB: Ba.némNEM.: StupfenLAT.: Tundere, trudere GS: Ba.hnik– terminus technicus carniolicus a Ba.nem, Be.âm, trudo, trundo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Kateri ne.li.hi, .e more basniti (1794, str. 19)PRIMERJAJ: bezati bažilika[bažílika]samostalnik ženskega spolarastlina bazilika, latinsko Ocymum basilicum 617: vrsta zelike TMB: Ba.hileka-e.h. NEM.: BasilienkrautLAT.: Ba.ilicum bažilišk[bažilišk]samostalnik moškega spola kaci podobno bitje, ki ubija s pogledom; bazilisk 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Ba.hilishk-am. NEM.: Basilisk LAT.: Ba.ili.cus bažnik[bažník]samostalnik moškega spola lesen žebelj 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Ba.hnik-am. NEM.: HolznagelLAT.: Clavus ligneusGS: Ba.hnik – terminus technicus carniolicus a Ba.nem, Be.âm, trudo, trundo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bebast[b.bast]pridevnik neumen, bebast TMB: Beba.t; Weba.t-a -uNEM.: Blöd, tölpischLAT.: HebesS. Beba.t bebec[b.b.c]samostalnik moškega spola neumnež, bebec 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Bebz-am. NEM.: TölpelLAT.: Hebes bec[bec]ali [b.c]samostalnik moškega spola kovanec manjše vrednosti; belic, bec 85: denar TMB: Węz-am. S. Welezh becati[b.cáti b.c.m]nedovršni glagol brcati 729: tolci z nogo TMB: Bčzâm NEM.: Immer mit Füssen stossenLAT.: Calceos illidere beckati[b.ckáti b.ck.m]nedovršni glagol votliti 620: rezati, trgati TMB: Bezkâm NEM.: AushohlenLAT.: Excavare V drugih virih se glagol beckáti navaja le v pomenu 'drezati’. bed[b.d]samostalnik moškega spola stara beseda zrak 647: plinasta snov TMB: Bed-am. NEM.: LuftLAT.: Aer.tar. besed. bedenj[b.d.nj]samostalnik moškega spola vrc za vino 240: posoda za vino TMB: Bedn-am. NEM.: WeinwonneLAT.: Cadus bednica[b.dníca]samostalnik ženskega spola 1. majhna hiša 773: zgradba 2. jama za shranjevanje repe 309: jama za shranjevanje živil TMB: Bčdniza-e.h. NEM.: 1. Kleine Hütte 2. Rübengrube LAT.: 1. Ca.ula 2. antrum, rapalium bedrast[b.drast]pridevnik krivonog TMB: Bedra.t-a -uNEM.: KrumfüßigLAT.: Varrus bedren[bedr.n]pridevnik bedrn TMB: Będren-a -uNEM.: Der Hüfte LAT.: Femoris bedriti se[bedriti se bedrím se] nedovršni glagol šepati 30: šepati TMB: Będrim seNEM.: HinkenLAT.: Oblique incedere bedro[bédro]samostalnik srednjega spola bedro 878: del cloveka TMB: Będru-an. NEM.: HüfteLAT.: Femur beg[b.g]samostalnik moškega spola beg, tj. hitro umikanje 565: hoja TMB: Wejg-am. NEM.: Die FluchtLAT.: FugaGS: Wejg – Wej.him; unde germ. weg, weggehen, fliehen.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. GS: Uwejgnem– vide wejg, wej.him.Razlaga je s stališca današnjega je­zikoslovja pravilna. KG: Turki so od Kraynzov v'tek, v'wejh .agnani bili (str. 143) beganica[b.ganica]samostalnik ženskega spola sveženj šib; butara 644: les za kurjavo TMB: Beganza-e.h. NEM.: Ruthenbürdchen LAT.: Fa.cis beka[b.ka]samostalnik ženskega spolavrsta vrbe beka, latinsko Salix viminalis 605: drevesna vrsta TMB: Weka -e.h. NEM.: SetzweideLAT.: Vimen NEM.: Der PelikanLAT.: PelicanusPRIMERJAJ: belokožnik Belbog[b.lbog]samostalnik moškega spola slovanski bog srece 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Welbog-am. NEM.: Der GlücksgottLAT.: Idolum Slavorum belestika[belestíka]samostalnik ženskega spolagrm liguster, latinsko Ligustrum vulgare 610: vrsta grma TMB: Welé.tika -e.h. NEM.: KerngertkrautLAT.: Cypros, ligu.trum beleštrati[beleštráti beleštr.m]in [bel.štrati bel.štram]nedovršni glagol zmedeno, neumno govoriti 507: neumno govoriti TMB: BeléshtramNEM.: Im Reden irrenLAT.: Confu.e loquiGS: Beleshtram– e.t onomatopoeia.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. belic[b.lic belíca (?)]samostalnik moškega spolabelic, tj. kovanec manjše vrednosti 85: denar TMB: Welčzh-am. NEM.: Ein Häller LAT.: Obulus bel[b..]pridevnik bel TMB: Wel-a -uNEM.: WeißLAT.: Albus, candidusGS: Wel– melius quam b.l; ut a bel, besser di.tinguatur, & a legente citius, commodiusque intelligatur. Razlaga vsebuje malo povednega. Bela[b.la]samostalnik ženskega spola naselje Bela na Koroškem 360: krajevno ime TMB: Wela-e.h. NEM.: Das Kärnerver­lachLAT.: Abella, Carno - Villacum belakin[belak.n]samostalnik moškega spolaptica pelikan, latinsko Pelecanus onocrotalus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Welakin-am. Beligrad[b.ligrad]samostalnik moškega spola srbsko mesto Beograd 360: krajevno ime KG: also heißt in Raßzien Stuhlweisenburg Belegrad (str. 8) Zaradi umestitve v Raßzien, tj. Raško, je mnogo manj verjetno, da bi bilo mišljeno madžarsko mesto Székesfehérvár, ki se slovaško imenuje Stolicný Belehrad, srbsko Stolni Beograd. beli luk[b.li l.k b.lega lúka](bel luk) samostalniška zveza moškega spolarastlina cesen, latinsko Allium sativum 617: vrsta zelike GS: Luk – nomen generale; unde addi .olet wel, zhern, pasje &c. luk: Dan. log a gr. .a..a.e.., lach humidus. Razlaga .. .. acuere, & Hebr. vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: luk žuželke ali drugega mrcesa TMB: Bevka Belin[bel.n]samostalnik moškega spola bog sonca, Apolon 349: lastno ime ne­kršcanskega clovekolikega bitja TMB: Belin -am. NEM.: Bellus, ApolloLAT.: ApolloKG: Belin, ja..on, sonze 'Apollo, Gott des Lichts’ (str. 184)PRIMERJAJ: Belineš; Jason belina[belína]samostalnik ženskega spola belina 1: barva TMB: Wélina-e.h. NEM.: Die WeisseLAT.: AlbedoPRIMERJAJ: belost Belineš[bel.neš]samostalnik moškega spola bog sonca, Apolon 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Belinesh-am. NEM.: Bellus, ApolloLAT.: ApolloPRIMERJAJ: Belin belišce[belíšce]samostalnik srednjega spola kraj, kjer se beli perilo ali platno; belišce 298: kjer izdelujejo blago TMB: Welishe-an. NEM.: Die Bleiche LAT.: In.olatorium belišiti[belíšiti bel.šim]nedovršni glagol oznacevati, beležiti 540: pisati TMB: Welishem-shetiNEM.: ZeichnenLAT.: Notare beliti[beliti b.lim]nedovršni glagol 1. beliti 1: barvati 2. dodajati jedi mašcobo; zabeljevati 265: pripravljati hrano TMB: Belem; WelemwelitiNEM.: 1. Weissen 2. VerbräuenLAT.: 1. Albare 2. Cibos condireS. Welem beljGLEJ: bolj beljak[belják]samostalnik moškega spola beljak v jajcu 261: hrana TMB: Welâk-a m. NEM.: Das EiweißLAT.: Albumen -e.h. NEM.: LausLAT.: PediculusGS: Bevka – melius wevka a wel, albus; quia pediculi albi sunt, & pulices nigri.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. belkast[b.lkast]pridevnik belkast TMB: Welkŕ.t-a -uNEM.: Weißlicht LAT.: Albidus bel lukGLEJ: beli luk belokožnik[belok.žnik]samostalnik moškega spolaptica pelikan, latinsko Pelecanus onocrotalus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Welakô.hnek -am. NEM.: Der PelikanLAT.: Pelicanus PRIMERJAJ: belakin belost[bel.st]samostalnik ženskega spola belina 1: barva TMB: Welű.t-e.h. Siehe WelinaPRIMERJAJ: belina belouška[belo.ška]samostalnik ženskega spolakaca belouška, latinsko Natrix natrix 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Welaushka-e.h. NEM.: Eine Schlange LAT.: Ptyas beluš[belúš]samostalnik moškega spolarastlina divji špargelj, latinsko Asparagus officinalis 617: vrsta zelike TMB: Bilush-a m. NEM.: Wilder SpargelLAT.: Corruda belzor[belz.r]samostalnik moškega spola neko bajeslovno bitje, krilati lev 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Wel.ôr-a m. yshi QvajsPRIMERJAJ: kvajs Benceslaus[bencesl.us (?)] samostalnik moškega spola krstno ime Venceslav 351: krstno ime ABC: Wence.laus (1765, str. 20) belka[b..ka]samostalnik ženskega spola bendercar[bend.rcar]samostalnik žival uš, latinsko Pediculus 994: vrsta moškega spola vojak, ki nosi zastavo; zastavonoša, praporšcak 966: vojak TMB: Wendirzhar -jam. NEM.: Ein FähnrichLAT.: Signifer PRIMERJAJ: bendero bendero[bendéro](bandero) samostalnik srednjega spola zastava, prapor 806: znamenje oblasti TMB: Wendęru; Wendiru-an. NEM.: Die FahneLAT.: Signum vexillumS. Wendęru GS: Wandęru– Angl. Vane, Fane: lat. med. ćvi Banderium: germ. Fahne: Ital. bandiera. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Wendęru– vide Wanderu; unde germ. Fähnrich.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: bendercar bendiba[bend.ba]samostalnik ženskega spola 276: vinogradniško opravilo trgatev TMB: Wendiba-e.h. NEM.: WeinleseLAT.: VindemiaGS: Wendiba– germ. Weinle. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Benecan[benec.n]samostalnik moškega spola Benecan 354: prebivalec kraja TMB: Wenedzhan-am. NEM.: Ein Wenediger LAT.: Veneta Benetke[ben.tke]množinski samostalnik ženskega spola italijansko mesto Benetke 360: krajevno ime TMB: Wenedke.h. NEM.: Die Stadt WenedigLAT.: VenetićKG: V' Wenedke 'Nach Wenedig’ (str. 189) berac[berác]samostalnik moškega spola berac, prosjak 924: berac, potepuh TMB: Berazh-am. NEM.: BettlerLAT.: MendicusGS: Berâvsel– Berâzh a Bęrem, Bérnâm, colligo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. beracica 924: berac, potepuh TMB: Berazhiza-e.h. NEM.: Bettlerinn LAT.: Mendica beracija[berac.ja]samostalnik ženskega spola beracenje 571: potepanje, beracenje TMB: Berazhya-e.h. NEM.: Das Bettelhand­werkLAT.: Mendicatio beravselj[berávs.lj berávs.ljna] samostalnik moškega spola berac, prosjak 924: berac, potepuh TMB: Beravsel -nam. NEM.: BettlerLAT.: Mendicus GS: Berâvsel– Berâzh a Bęrem, Bérnâm, colligo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. berecina[berecína]samostalnik ženskega spola mocvirnat kraj 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Bęrézhina-e.h. NEM.: Sumpfichter OrtLAT.: Locus palu.tris beregGLEJ: berek berejoc[berej.c]pridevnik beroc KG: Berozh oder berejozh -a -u 'lesend’ (str. 75)PRIMERJAJ: beroc berek[bérek](bereg) samostalnik moškega spola mocvirje, stojeca voda 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Bęrég-am. NEM.: Morast, PfützeLAT.: Palus, .tagnum Sodec po tvorjenki berecina, se beseda koncuje na -k, kakor jo navajata tudi Pleteršnik in SSKJ. Madžarska predloga se glasi bereg. bermati[b.rmati b.rmam]nedovršni glagol pridobivati vojake; novaciti 111: najeti delavca TMB: Bęrmam; Wermam NEM.: Werben; WerbenLAT.: Cogere milites; Cogere militem beracica[beracíca]samostalnik ženskega Bernardus[bern.rdus]samostalnik spola moškega spola krstno ime Bernard 351: krstno ime ABC: Bernhardus (1765, str. 4)ABC: Bernardus (1794, str. 4) bernja[b.rnja]samostalnik ženskega spola zbiranje 77: dejanje, delo TMB: Bęrna-e .h. NEM.: SammlungLAT.: Collectura bernjac[bernjác]samostalnik moškega spola kdor kaj zbira; zbiralec 840: delavec TMB: Bernâzh-am. NEM.: SammlerLAT.: CollectorPRIMERJAJ: bernjavec bernjalecGLEJ: bernjavec bernjati[bernjáti bernj.m]nedovršni glagol zbirati 550: zbirati, sestavljati TMB: BérnâmNEM.: SammelnLAT.: ColligereKG: Bernám, -nal, -nati 'sammeln’ (str. 101) bernjavec[bernj.v.c](bernjalec) samostalnik moškega spola kdor kaj zbira; zbiralec 840: delavec TMB: Bérnavz-am. NEM.: SammlerLAT.: CollectorPRIMERJAJ: bernjac beroc[ber.c]pridevnik beroc KG: Berozh oder berejozh -a -u 'lesend’ (str. 75)PRIMERJAJ: berejoc Beron[?]samostalnik moškega spola vrhovni bog, Jupiter 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Beron, Kraylomozh 'Jupiter, Gott der Götter’ (str. 184) berovnica[berovníca]samostalnik ženskega spola majhna košara za obiranje sadja z dreves 231: košara za kmecka opravila TMB: Berovniza-e.h. NEM.: PfropfkörbleinLAT.: Corbiculus pro abrumpendis pomis de arboribus bersaGLEJ: brsa beseda[bes.da]samostalnik ženskega spola 1. beseda 494: beseda 2. govor 493: govor TMB: Beseda-e .h. NEM.: 1. Wort 2. RedeLAT.: 1. Verbum 2. SermoGS: Beseda– Hung. Beszed & Be.zedes, beredt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Aus Buchstaben werden Sylben (.lo.he) aus Sylben Worte (be..ede) aus Worten eine Rede (govor) gemacht. (str. 18)KG: Be..edy (str. 29) PRIMERJAJ: casna beseda besedišce[besedíšce]samostalnik srednjega spola slovar 204: jezikoslovna knjiga TMB: Besedishe-an. NEM.: WörterbuchLAT.: Dicti­onariumPRIMERJAJ: dikcionarium besediti se[bes.diti se bes.dim se] nedovršni glagol disputirati, prerekati se, razpravlja-ti 510: pogovarjati se TMB: Besedčm se NEM.: WörtelnLAT.: Altercari besednik[bes.dnik]samostalnik moškega spola zagovornik pred sodišcem; odvetnik, besednik 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Besednek-am. NEM.: FürsprecherLAT.: Advocatus ABC: Be.ednek (1765, str. 4)ABC: Bésednek (1789, str. 2) besednišce[besedníšce]samostalnik srednjega spola govorniški oder za zagovornika pred sodišcem 219: sodnijsko pohištvo TMB: Besednishe-an. NEM.: Katheder d. Rechtsge­lehrtenLAT.: Cathedra Advocatorum besedništvo[besedníštvo (?)] samostalnik srednjega spola dejavnost zagovornika pred sodišcem, odvetništvo 556: pravni izraz TMB: Besednishtvu-an. NEM.: Fürsprecheramt LAT.: Advocatia besedorecnost[besedor.cnost (?)] samostalnik ženskega spola jezikoslovje govorništvo 493: govor TMB: Besedorezhno.t-e.h. NEM.: Wohl­redenheitLAT.: Rhetorica, Eloquentia besedovati[bes.dovati bes.dujem] nedovršni glagol zagovarjati pred sodišcem 514: govoriti pravne reci TMB: Besedijem; Besedujem -duvatiNEM.: FürsprechenLAT.: AdvocareS. Besedijem beteg[béteg]samostalnik moškega spola bolecina, nesreca, slabost, bolezen, betežnost, nerazpoloženost 17: bolezen TMB: Beteg-am. NEM.: Schmerz, Unfall, UnpäßlichkeitLAT.: Dolor, languor GS: Beteg– vel potius Bete.h, Hung. pariter Beteg.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. betegovati[betegováti beteg.jem] nedovršni glagol postajati slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen 17: boleti, bolehati TMB: BetegujemNEM.: Unpäßlich werden LAT.: Langue.cere betež[bétež]samostalnik moškega spola bolecina, nesreca, slabost, bolezen, betežnost, nerazpoloženost 17: bolezen TMB: Bete.h-am. Siehe Beteg GS: Beteg– vel potius Bete.h, Hung. pariter Beteg.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: beteg betežen[bet.ž.n]pridevnik slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen TMB: Betę.hne-a -uNEM.: UnpäßlichLAT.: Languidus beteževati[beteževáti betež.jem] nedovršni glagol pogosto biti slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen 17: boleti, bolehati TMB: Beté.hujemNEM.: Oft unpäßt seyn LAT.: Languere betežljiv[betežljív]pridevnik slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen TMB: Bete.hliv-a -uNEM.: UnpäßlichLAT.: Languidus betežnih hiša[bet.žnih híša](hiša betežnih) samostalniška zveza ženskega spola bolnišnica 774: bolnišnica TMB: Bete.hneh hishaNEM.: SpitalLAT.: Valetudi­nariumPRIMERJAJ: betežnišce betežnik[betežník]samostalnik moškega spola bolnik 824: bolnik TMB: Beté.hnik-am. NEM.: KränklingLAT.: Languidus betežnišce[betežníšce]samostalnik srednjega spola bolnišnica 774: bolnišnica TMB: Betč.hnishe-an. NEM.: Spital, Krankenh. LAT.: ValetudinariumPRIMERJAJ: betežnih hiša betežnost[bet.žnost]samostalnik ženskega spola slabotnost, betežnost 17: bolezen TMB: Bete.hno.t-e.h. NEM.: UnpäßlichkeitLAT.: Languor bezati[b.záti b.z.m]nedovršni glagol bosti, dregati, vtikati 727: tolci, bosti TMB: BčsâmNEM.: StupfenLAT.: Protrudere GS: Ba.hnik– terminus technicus carniolicus a Ba.nem, Be.âm, trudo, trundo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: bazniti bezeg[b.z.g]samostalnik moškega spoladrevo, grm bezeg, latinsko Sambucus nigra 605: drevesna vrsta TMB: Bčsg-am. NEM.: HollerstaudeLAT.: SambucusGS: Be.g – a Bezkam, quia matrix .eu cerebrum cuneo protruditur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. K domnevnemu naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. bezgalica[b.zg.lica]samostalnik ženskega spola priprava za brizganje; brizga 184: orodje za tekocine TMB: Bčsgalza-e.h. NEM.: SprützeLAT.: Syringa bezgavka[b.zg.vka]samostalnik ženskega spola limfni organ v žrelu; mandelj 878: del cloveka TMB: Bčsgavka-e.h. NEM.: Mandel-geschwürLAT.: Tuber, Ton.illa bezgetanje[b.zget.nje]samostalnik srednjega spola o lisicah gonjenje, parjenje 714: gonitev divjih živali TMB: Be.gétanje-an. NEM.: Brunst der FüchseLAT.: Appetentia vulpium bezgetati[b.zgetáti b.zg.cem] nedovršni glagol kazati nagnjenje za parjenje; goniti se, pojati se 719: goniti se TMB: Bčsgezhem -getatiNEM.: Brünstig seynLAT.: Coitum appetere bezgov[b.zg.v]pridevnik bezgov TMB: Bč.gov-a -uNEM.: Des HollundersLAT.: Sambuci bezgovina[b.zgovína]samostalnik ženskega spola 1. bezgov les; bezgovina 641: les 129: lesen izdelek TMB: Be.govina-e.h. NEM.: Holler-gehölzLAT.: Res f. ex sambuco 2. izdelek iz bezgovega lesa bezgovje[b.zg.vje]samostalnik srednjega spola bezgovo grmovje; bezgovje 317: rastišce dreves TMB: Be.govje-an. NEM.: Hollerge.trüppeLAT.: Sambucetum bezgovnica[b.zg.vnica]samostalnik ženskega spola past za ptice 156: pripomocek za lov na ptice TMB: Be.govnčza-e.h. NEM.: Schla­ghäufelLAT.: Decipula avium bezjaški[bezjáški]pridevnik kajkavski TMB PREDGOVOR: Per usemu temu nezh mejn vonder enčm ene, inu druge besede nadopadejo; al .akaj ne? – Ke Kraynske niso – so slovésam ręzhi, ukradene – so Hrovashke, so Koroshke, so Be.jashke (str. 4) bezljaj[bezlj.j]samostalnik moškega spola 1. begunec 922: begunec 2. kamnu podobna tvorba iz neprebav­ljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar 27: kamen v telesu živali TMB: Be.laj-am. NEM.: 1. Flüchtling 2. Bezoarste­innLAT.: 1. Fugitivus 2. Bezoar bezljati[bezljáti bezlj.m]nedovršni glagol splašeno se poditi; bezljati 563: bežati TMB: Be.lâmNEM.: Muthwillig hin und wieder hüpfenLAT.: Petulcire more vitulorum GS: Be.lam– a .ono tabani bčs, bčs, quem pueri imitantes vaccas exagitant, & falire faciunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. beznica[b.zníca](baznica) samostalnik ženskega spola skalnata jama 339: jama TMB: We.niza -e.h. NEM.: Ein LochLAT.: Foramen petrć GS: Werv – aliis Berv; ita & We.niza aliis Be.niza, & Ba.niza. bežati[bežáti bežím]nedovršni glagol bežati 563: bežati TMB: Wej.him-.hati NEM.: FliehenLAT.: FugereGS: Uwejgnem – vide wejg, wej.him.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Wej.hati (1765, str. 20) bežec[bež.c]samostalnik moškega spola begunec 922: begunec TMB: Wej.hčzh -am. NEM.: Ein FlüchtlingLAT.: Transfuga bi[bi]clenica bi TMB PREDGOVOR: Sakaj sę nise lubč Kraynz! .he .davnej poprej doliusedl, ter, koker be pihnel, en velik, en zel popolnema Dikzijonarijum spisal? To zha.t be bil Tebi is serza pervoshil (str. 2) PRIMERJAJ: biti˛ biba[bíba]samostalnik ženskega spola plazilec 996: plazilci ali druga golazen TMB: Biba -e.h. NEM.: Kriechendes Thier LAT.: SerpensGS: Biba – Dalmat. Bubba, bombyx.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Biblija[bíblija]samostalnik ženskega spola Sveto pismo, Biblija 206: knjiga s kršcansko vsebino TMB: Biblija -e.h. NEM.: Die BibelLAT.: Biblia biblijski[bíblijski]pridevnik svetopisemski, biblijski TMB: Biblijske -a -uNEM.: BiblischLAT.: Biblicus bic[b.c]samostalnik moškega spolamocvirska rastlina bicek, locek, latinsko Juncus effusus 617: vrsta zelike TMB: Biz -am. NEM.: BinsenrohrLAT.: JuncusPRIMERJAJ: bicevje bicek[b.c.k]samostalnik moškega spola jagenjcek, mlad oven 991: mladic kopenske domace živali TMB: Bizhk; Wizhčk-am. NEM.: Lämmlein; Junger WidderLAT.: Agnellus; Aries juvenisGS: Wizhek– melius wyzhek a wyem, ferio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bicevje[b.cevje]samostalnik srednjega spolamocvirska rastlina bicek, locek, latinsko Juncus effusus 617: vrsta zelike TMB: Bizhovje-an. Siehe BizPRIMERJAJ: bic bicje[b.cje]samostalnik srednjega spola mesto, kjer raste bicje, locje 321: rastišce zelike TMB: Bizhje-an. NEM.: Voll BinsenLAT.: Juncetum Biden[bid.n]samostalnik moškega spola dunajsko predmestje Wieden 360: krajevno ime KG: Die erste Vorstadt in Wien, so man aus Crain kommt, hat von den Crainern den namen Widen bekommen, weil sie ankommende einander fragten: videsh Dunej ware die Antwort: videm (str. 8) bijalnik[bij..nik]samostalnik moškega spola tolkac 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Wyavnek-am. NEM.: Der Schlegel LAT.: Tudex, clava bijati[bíjati bíjam]nedovršni glagol tolci, udarjati 727: tolci, bosti TMB: WyamNEM.: SchlagenLAT.: Cćdere bijišce[bijíšce]samostalnik srednjega spola bojišce 332: kraj za vojaške dejavnosti KG: Wyishe 'Kampfplatz’ (str. 34) bijoc[bij.c]pridevnik bivajoc KG: bijozhe -a -u 'seyend’ (str. 60) bik[b.k (?)]samostalnik moškega spola samec goveda; bik 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Bik -am. NEM.: Stier LAT.: TaurusGS: Bik – Hung. Byka: Armoricis Bik, capra. Nomina animalium catachre.tica demon.travit Wachterus: Bak, Bek, Bik e..e animal feriens, quem admodum germani ajunt pocken: Batavi beucken: Galli Buquer. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: camer; govedo; krava bika[bíka]samostalnik ženskega spolamocvirska rastlina trst, latinsko Phragmites communis 617: vrsta zelike TMB: Wika -e.h. NEM.: PinsenkrautLAT.: Phragmides bikov[bíkov]pridevnik bikov TMB: Bikove -a -uNEM.: Des Stiers LAT.: Tauri bikovski[bíkovski]pridevnik bikovski TMB: Bikovske -a -uNEM.: Von den StierenLAT.: Taurinus bil[bíl]samostalnik ženskega spola steblo žit ali trav; bilka 616: del zelike TMB: Bil -e.h. NEM.: HalmLAT.: Culmus Bilhelm[bilhelm]samostalnik moškega spola krstno ime Viljem 351: krstno ime ABC: Wilhelm (1794, str. 8) bilje[bilje]množinski samostalnik ženskega spola verski obred z molitvami za pokoj umrlega; bilje 474: kršcanski obred TMB: Wile .h. NEM.: LeichebesingnißLAT.: EcequićGS: Wile – a lat. Vigilć & exequić mortuorum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bilka[b.lka]samostalnik ženskega spola bilka 616: del zelike TMB: Bilka -e.h. NEM.: HalmLAT.: CulmusKG: Bilka 'der Strohhalm’ (str. 101) bilkast[b.lkast]pridevniktak kot bilka; bilkast TMB: Bilka.t-a -u NEM.: HalmähnlichLAT.: Calamaris bilkin[b.lkin]pridevnikpripadajoc bilki; bilkin TMB: Bilken-a -u NEM.: Des HalmsLAT.: Culmi binkušteGLEJ: binkušti binkušti[b.nkušti](binkušte) množinski samostalnik ženskega spola binkošti 46: praznik TMB: Winkushte .h. NEM.: PfingstenLAT.: Penteco.tesGS: Winkushte– a germ. Pfingsten: Hung. Pynkö.t, infer. Sax. Pingsten: Suec. Pinge.t: apud Keronem Fimfchu.tin a gr. pe.te..st.. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bir[b.r]samostalnik ženskega spola 1. bala, dota 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje 2. darilo 71: podarjena stvar TMB: Bir -e.h. NEM.: 1. Aussteuerung 2. Wiegenband LAT.: 1. Cen.us nuptialis 2. Donum gratuitum GS: Bir – a Berem, Pobiram, colligo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Nemško Wiegenband sicer pomeni 'trak, ki ga križem navežejo na zibel, da otrok ne pade iz nje’, a ta pomen ne ustreza latinskemu prevedku. biric[bir.c]samostalnik moškega spola biric 875: sluga oblasti TMB: Werizh-a m. NEM.: Der SchergeLAT.: LictorGS: Werizh – Ital. .birro.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: en Werzh 'ein Hesher’ (str. 95)KG: Werzh, wrizha 'der Scherge’ (str. 111) biricevati[birícevati birícujem]ali [biriceváti biric.jem]nedovršni glagol obtoževati 555: narediti pravno dejanje TMB: Werizhijem; WerizhujemNEM.: AnklagenLAT.: Accu.arePRIMERJAJ: biriciti biriciti[biríciti bir.cim]nedovršni glagol obtoževati 555: narediti pravno dejanje TMB: Werizhem-zhetiNEM.: AnklagenLAT.: Accu.arePRIMERJAJ: biricevati biriška[bir.ška]samostalnik ženskega spola biriceva žena 875: sluga oblasti TMB: Werishka-é.h. NEM.: SchergenweibLAT.: Lictoris uxor biriški[bir.ški]pridevnik biriški TMB: Werishke-a -uNEM.: Der Schergen gehörigLAT.: Lictorius birjot[birjot (?)]samostalnik moškega spola konju podobna bajeslovna žival s carovnim rogom na celu; samorog 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Wyrjot-a m. NEM.: Das EinhornLAT.: Monoceros birsa GLEJ: brsa birtah[bírtah](birtoh) samostalnik moškega spola koroško predpasnik 130: oblacilo ali obutev TMB: Birtah-am. NEM.: Vortuch, SchurzLAT.: PrćcinctoriumGS: Birtah – vindicum a germ. Vortuch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: birtašec birtašec[bírtaš.c](birtošec) samostalnik moškega spola predpasnicek 130: oblacilo ali obutev TMB: Birtashz-am. NEM.: SchürzchenLAT.: PrćcinctoriolumPRIMERJAJ: birtah birtohGLEJ: birtah birtošecGLEJ: birtašec bis[?]samostalnik moškega spola bivol 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Bis -am. NEM.: BüffelochsLAT.: Bubalus PRIMERJAJ: bivol bisaga[bisága]samostalnik ženskega spola jezdeceva torba; bisaga 244: popotna torba TMB: Bčsága; Wčsága-e.h. NEM.: SatteltascheLAT.: HippoperaSiehe Besaga GS: Besâga– a Basam, a mutato in e Ital. Bi.accia, lat. Bi..accium.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. bister[bíst.r]pridevnik 1. prozoren, jasen, bister 2. bistroumen TMB: Bistr-a -uNEM.: 1. Klar 2. Scharf, SpitzsindigLAT.: 1. Limpidus, .erenus 2. AcutusGS: Bi.tr– infer. Sax. & Dan. bi.ter contrarium .ignificat nempe: finster.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bistrica[bístrica]samostalnik ženskega spola prozorna, cista tekoca voda; bistrica 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Bi.trčza-e.h. NEM.: Klares WasserLAT.: Aqua, rivus limpid.ABC: Bi.terza (1765, str. 4) bistrina[bistrína]samostalnik ženskega spola prozornost, jasnost, bistrina 762: zaznavanje TMB: Bi.trina-e.h. NEM.: KlarheitLAT.: Limpitudo bistriti se[bistriti se bistrí se]nedovršni glagol jasniti se, bistriti se 450: delati vremenski pojav TMB: Bistry seNEM.: Es wird hellLAT.: Clare.cit bistrogleden[bistrogl.d.n]pridevnik ki bistro, dobro vidi; bistroviden TMB: Bistrogledne-a -uNEM.: ScharfsichtigLAT.: Acutus vi.u bistrost[bistr.st]samostalnik ženskega spola 374: bistrost TMB: Bi.tru.t-e.h. NEM.: Klarheit, SchärfeLAT.: Limpitudo, acies oculi jasnost, bistrost bistrovid[bistrov.d]samostalnik moškega spolažival ris, latinsko Lynx lynx 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Bistrovid-a m. NEM.: LuchsLAT.: LynxKG: Ojstrovid, bistrovid 'Luchse’ (str. 123)PRIMERJAJ: ostrovid bit[b.t]samostalnik moškega spola tolkac 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Wyt-am. Sieh. Wyavnek bitalice[bítalice]množinski samostalnik ženskega spola koroško ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema; cimbal, oprekelj 171: glasbilo TMB: Zingel-nam. NEM.: Ein HackbretLAT.: CrotalumGS: Zingel – Zingle Vindicis: Carniólis Wytalu, wytalze a wyem: germ. Hackbretchen, Cimbal. PRIMERJAJ: bitalo; cimbala; cingelj bitalo[bítalo]samostalnik srednjega spola koroško cimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem 171: glasbilo TMB: Zingel -nam. NEM.: Ein HackbretLAT.: CrotalumGS: Zingel– Zingle Vindicis: Carniólis Wytalu, wytalze a wyem: germ. Hackbretchen, Cimbal.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: bitalice; cimbala; cingelj bitezGLEJ: vitez biti1 [bíti b.jem]nedovršni glagol tolci 727: tolci, bosti TMB: Wyemwyti Siehe WyamGS: Wyem– per w, ut wyti, percutere; a biti, e..e apertius di.tinguatur. Ital. batter. Gr. ß.t.. ictus: ß.t.a, Peitsche. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. KG: Wyem, wil, wyen, witi 'prügeln, schlagen’ (str. 112) biti2 [bíti s.m]nedovršni glagol biti, obstajati 2: biti TMB: Sčmbil, biti NEM.: SeynLAT.: E..eGS: Sem – lat. .um. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Wem – pungo ad differen­tiam a bem, ero, per w .cribendum.KG: Sem 'ich bin’ /…/ (str. 57)KG: Sem bil 'ich bin gewesen’ /…/ (str. 58), Bom, bodem 'ich werde’ /…/ (str. 58 s.)KG: Bodi 'seye du’ /…/ (str. 59)KG: Bil -a -u 'gewesen’ (str. 60) KG: Bosh ali ne 'willst oder nicht’ (str. 92) KG: ist nicht recht geantwortet sma na pojli bile, sondern smo bile (str. 133)PRIMERJAJ: bi; ne biti bitje[bítje]samostalnik srednjega spola bivanje, obstoj 16: bivanje TMB: Bitje -an. NEM.: WesenheitLAT.: E..entiaKG: Bitje 'Seyn, Wesenheit’ (str. 34)KG: bitje 'das Wesen, Seyn’ (str. 114) bivol[bívol]samostalnik moškega spola divje govedo, bivol 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Bivol -am. NEM.: Büffel LAT.: BubalusPRIMERJAJ: bis bivolina[bivolína]samostalnik ženskega spola neroden clovek, nerodnež 940: neroden, neotesan clovek TMB: Bivolina-e .h. NEM.: Ungeschickter MenschLAT.: Homo inepti..imus bizina[bizina]samostalnik ženskega spola riba beluga, latinsko Huso huso 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Wi.ena-e.h. NEM.: Der HausenLAT.: Hu.o GS: Wi.čna– Hung. Viza, wy.ahal: germ. Hausen a Turcico U.un, longus pi.cis.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. ABC: Wisena (1789, str. 18) blagajnik[blag.jnik]samostalnik moškega spola zakladnik, blagajnik 872: zakladnik TMB: Blagaynik-am. NEM.: Fiskal, Schatzmeist.LAT.: Fi.co Prćfectus blago[blag.]samostalnik srednjega spola 1. dobrine 110: imeti 2. tržno blago 733: tržno blago TMB: Blagu -an. NEM.: Waare, GutLAT.: Bona, mercesGS: Blagu – lat. Bona: germ. Güter, vindis interamnen.ibus, ait Poppovit.ch: bonum mobile ćque, ac immobile: Carniolis Merx: Croatis Pecus, uti latinis pecunia. Dialecti .ignificationem variant, quia variis provinciis varić .unt opes populis. Carniolis negotiatoribus Merces, Vindis cultoribus agrorum Fundi, Croatis pecudum, & jumentorum curatoribus Pecora.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. blagohranišce[blagohraníšce] samostalnik srednjega spola skladišce 322: shramba TMB: Blaga­hranishe-an. NEM.: Behältniß der Waaren, MagazinLAT.: Reconditorium rerum blagor[bl.gor](bloger) medmet izraža veselje, zadovoljnost nad sreco koga TMB: Bloger!NEM.: Wohl dir!LAT.: BeatusKG: Bloger tebi 'wohl dir’ (str. 96) KG: Bloger se je tebi! (str. 148) blagorovati[blágorovati blágorovam]in [blagorováti blagor.jem] (blogerovati) nedovršni glagol blagoslavljati 474: izvajati kršcanski obred TMB: Blogerujem; Blogervam NEM.: SegnenLAT.: BenedicereKG: Blogervam 'ich segne’ (str. 65)PRIMERJAJ: blagorreci blagorreci[blagorréci blagorrécem] (blogerreci) dovršni glagol blagosloviti 474: izvajati kršcanski obred TMB: BlogerręzhemNEM.: SegnenLAT.: BenedicerePRIMERJAJ: blagorovati blagovit[blagov.t]pridevnik premožen, bogat TMB: Blagovit-a -u NEM.: VermöglichLAT.: Opulentus blagva[bl.gva]samostalnik ženskega spola goba jurcek, latinsko Boletus edulis 608: vrsta gobe TMB: Blagva -e.h. NEM.: Pfiffer­lingschwamLAT.: Boletus blaten[bl.t.n]pridevnik blaten KG: blatne 'kotig’ (str. 118)KG: Je blatna 'Es ist kotig’ (str. 192) blates[blátes (?)](blatez) samostalnik moškega spolamorska riba navadna plošca, latinsko Pleuronectes platessa 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Blates – Blatesh, germ. Platteisel: Infer. Sax. Plattfist: gal. Plays: Au.onio Plate..a a gr. p..ta..Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: blateš blateš[bláteš (?)](blatež) samostalnik moškega spolamorska riba navadna plošca, latinsko Pleuronectes platessa 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Blates– Blatesh, germ. Platteisel: Infer. Sax. Plattfist: gal. Plays: Au.onio Plate..a a gr. p..ta..Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: blates blatezGLEJ: blates blatežGLEJ: blateš blato[bláto]samostalnik srednjega spola blato 667: zemlja, blato ipd. TMB: Blatu -an. NEM.: KothLAT.: LutumGS: Blatu– a lat. Lutum prćfixa litera B, & u mutato in a. Latin. med. ćvi Blathea: germ. Unflat. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. blazina[blazína](plazina) samostalnik ženskega spola blazina, vzglavnik 222: posteljnina TMB: Bla.ina-e.h. NEM.: BettpfühlLAT.: CulcitaGS: Bla.ina– fors melius pla.ina a Pla.em se. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. blazinica[blazínica]samostalnik ženskega spola manjša blazina; blazinica 222: posteljnina TMB: Bla.ineza-e.h. NEM.: PolsterLAT.: Accubita blebetati[blebetáti blebet.m]nedovršni glagol blebetati 507: neumno govoriti TMB: BlebétâmNEM.: HerausplatzenLAT.: Effutire GS: Blebetam– onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bled[bl.d]pridevnik ki je brez zdrave naravne barve; bled TMB: Bled-a -uNEM.: BleichLAT.: Pallidus GS: Bled– germ. bleich: Inf. Sax. bleed: Dan. bleeg: Suec. Blex. Anglo.ax. Blac. Lat. palidus interjecta litera a, omnes a ß..t.., attoniti pallent, a .e.... derivat Wachter. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. blegijac[bl.gijac]samostalnik ženskega spolarastlina hijacinta, latinsko Hyacinthus 617: vrsta zelike TMB: Blegijazh-e.h. NEM.: HyazinthblumLAT.: HyacinthusPRIMERJAJ: cepnesina; cinta; falon; jahcin; pašpertant blek[bl.k]samostalnik moškega spola zaplata 131: del oblacila ali obutve TMB: Blęk-am. NEM.: FleckLAT.: Commi..uraGS: Blék – lat. med. ćvi Blaccia: germ. Fleck: Sax. Inf. Plack, Placke: Suec. & I.land. Fleck, gr. ß.a....Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. blekast[blékast (?)]pridevnik pikast, progast TMB: Blekâ.t-a -uNEM.: FleckigtLAT.: Striatus bleketati[bleketáti bleket.m]nedovršni glagol bleketati, blejati, meketati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Blekétâm NEM.: Blecken wie ein SchafLAT.: BalareGS: Bleketam– Carniolicum e.t meketam gr. ß.....µa..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bleki[bléki]množinski samostalnik moškega spola kužna bolezen z mehurcki na koži; norice 23: otroška bolezen TMB: Bléki -ovm. NEM.: FleckkrankheitLAT.: Varioli Beseda manj verjetno pomeni 'crne koze’. blesniti[blesniti (?) blesnem]dovršni glagol izreci kaj nepremišljenega; blekniti 507: neumno govoriti TMB: BlęsnemNEM.: Herausbrechen mit einem WorteLAT.: Effutire blesti[blésti blédem]nedovršni glagol nesmiselno govoriti, govoriciti 507: neumno govoriti TMB: Blędemblę.tiNEM.: SchwätzenLAT.: Effutire blešcati se[blešcáti se blešcí se] nedovršni glagol blešcati se, svetiti se 683: svetiti se TMB: Bleshy seNEM.: Es scheintLAT.: Splendere blisk[bl.sk]samostalnik moškega spola blisk 685: svetlobni vremenski pojav TMB: Blisk -am. NEM.: BlitzLAT.: FulgurGS: Blisk – germ. Blitz: Inf. Sax. Blix. Suec. Blixt: Holl. Blik.en, blitzen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Leshkazhem– Leshketam, a Blisk prima litera ab.orpta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bliskaciti[bliskáciti blisk.cim] nedovršni glagol pogosto se bliskati 685: svetiti, temniti se TMB: BliskatshemNEM.: Oft blitzenLAT.: Fulgurito bliskanje[blískanje]samostalnik srednjega spola bliskanje 685: svetlobni vremenski pojav ABC: Bliskanje (1765, str. 4) bliskati se[bliskáti se blíska se] nedovršni glagol bliskati se 685: svetiti, temniti se TMB: Bliska se NEM.: Es blitztLAT.: Fulgurat blišc[bl.šc]samostalnik moškega spola navidezen razlog, opravicilo, izgovor 407: medsebojni odnosi TMB: Blish-am. NEM.: Schein, VorwandLAT.: Dix, dicis blitva[bl.tva]samostalnik ženskega spola rastlina blitva, latinsko Beta 617: vrsta zelike TMB: Blitva-e.h. NEM.: Mangold LAT.: Beta blizu1 [blízu]prislov blizu TMB: Bli.uNEM.: Nächst, bey, neben LAT.: PropeKG: Bli.u pred rokame 'nächstens an der Hand’ (str. 90)KG: Bli.u tukej 'nahend, allhier’ (str. 90)ABC: sa en dan blisej.hi per nebe.hkimu krajle.tvu (1794, str. 16) blizu2 [bliz.]clenek skoraj TMB: Blę.úNEM.: Schier, fast LAT.: FermeKG: Ble.u 'schier’ (str. 94) blizu3 [blízu]predlog blizu TMB: Bli.uNEM.: Nächst, bey, neben LAT.: PropeKG: Bli.u gradu 'nache am Schloße’ (str. 84) bližati se[bl.žati se bl.žam se] nedovršni glagol bližati se 576: priti TMB: Bli.ham sęNEM.: NähernLAT.: Appropinquare bližnji[bl.žnji]samostalnik moškega spola vsak clovek v razmerju do drugih ljudi; bližnji 898: clovek v medsebojnih odnosih ABC: Ty nimash sheleti .vojga blishniga shene (1798, str. 28)PRIMERJAJ: bližnjik bližnjik[bl.žnjik]samostalnik moškega spola vsak clovek v razmerju do drugih ljudi; bližnji 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Bli.hnek-am. NEM.: Nächster LAT.: ProximusPRIMERJAJ: bližnji blod[bl.d]samostalnik moškega spola zabloda 102: greh TMB: Blôd-um. NEM.: VergehungLAT.: Error bloditi se[bloditi se bl.dim se] nedovršni glagol 1. spozabljati se, živeti v zmoti 102: grešiti 2. razuzdano živeti 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Blôdem seNEM.: 1. Vergehen 2. SchwelgenLAT.: 1. Errare 2. Luxuriare blodnik[bl.dnik]ali [blodník] samostalnik moškega spola razuzdanec 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Blôdnik-am. NEM.: SchwelgerLAT.: Luxurio.us blodnost[bl.dnost]samostalnik ženskega spola razuzdanost 393: izprijenost TMB: Blôdno.t-e.h. NEM.: SchwelgereyLAT.: Luxuries blogerGLEJ: blagor blogerovatiGLEJ: blagorovati blogerreciGLEJ: blagorreci bo[bó]medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj se ogovorjeni ustavi KG: Bo! boha! stoj! pozhasu! 'halt an! langsam!’ (str. 97) bob[b.b]samostalnik moškega spolarastlina bob, latinsko Vicia faba, ali njeni plodovi 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: B -am. NEM.: BohneLAT.: Faba GS: Bob – lat. Faba, germ. Bohn: olim in .uperiore germania ajebant Bohn: Ung. Bab. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bobek[bob.k]samostalnik moškega spola bobek (?) 613: sad ali plod za prehrano KG: Bobek 'Bohnchen’ (str. 115) boben[b.b.n]samostalnik moškega spola boben 171: glasbilo TMB: Bobn-am. NEM.: TrommelLAT.: Tympanum bobnar[b.bnar]samostalnik moškega spola bobnar 961: glasbenik TMB: Bobnar -jam. NEM.: TrommelschlägerLAT.: Tympanotribes bobnati[b.bnati b.bnam]nedovršni glagol bobnati 529: muzicirati TMB: Bôbnam NEM.: TrommelnLAT.: TympanizareGS: Bobnam– onomatopśia.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Bobnam 'ich dromle’ (str. 65) bobneti[bobn.ti bobním]nedovršni glagol doneti, razlegati se 487: oddajati glasove TMB: BobnimNEM.: Hallen LAT.: Re.onare bobnica[bobníca](bobnice) samostalnik ženskega spola navadno množina pavka, tj. glasbilo v obliki kotla, ki ima cez odprtino napeto kožo 171: glasbilo TMB: Bobnize.h. NEM.: PaukenLAT.: Tympana V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: pavka bobniceGLEJ: bobnica bobnicar[bobn.car]samostalnik moškega spola kdor igra na pavke 961: glasbenik TMB: Bobnizhar-jam. NEM.: Paucker LAT.: Tympani.ta bobov[bob.v]pridevnik bobov TMB: Bobôve-a -uNEM.: Der Bohne LAT.: Fabć bobovnica[bob.vnica]samostalnik ženskega spola bobova slama 616: del zelike TMB: Bobovnčza-e.h. NEM.: BohnenstrohLAT.: Fabago bobovnik[bob.vnik]samostalnik moškega spola 1. rastlina homulica, latinsko Sedum telephium 617: vrsta zelike 2. rastlina jeticnik, latinsko Veronica officinalis 617: vrsta zelike TMB: Bobovnek-am. NEM.: 1. Katzenträubchen 2. EhrenpreisLAT.: 1. Telephium 2. Veronica bobulica[bobúlica]samostalnik ženskega spolarastlina plešec, latinsko Capsella bursa pastoris 617: vrsta zelike TMB: Bobűlza -e.h. NEM.: TaschenkrautLAT.: Bur.a pa.toris PRIMERJAJ: kobulica bocar[b.car]samostalnik moškega spola izsiljevalec denarja, izterjevalec (?) 871: uslužbenec TMB: Wôzhar-jam. NEM.: Ein PutschandelLAT.: Nux concu..orGS: Wôzhar – a wyem, wutam: germ. Putschandel. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bocica[b.cica](bucica) samostalnik ženskega spola steklenica (?) 239: posoda za pijaco GS: Bôzheza– fors a lat. pocillo: vel melius wuzheza, quod cucurbitas pro va.is pocilla­toriis adhibebant; in Illyrico e.t oka.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. bodalo1 [bodálo]samostalnik srednjega spola 1. šilo (?) 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve 2. bodalo (?) 199: orožje TMB: Wudŕlu -an. NEM.: Der PfriemenLAT.: Subula GS: Balu – melius Wudalu a Wem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Iz prevedkov ni razvidno, ali je beseda pomenila 'šilo’, 'bodalo’ ali oboje. bodalo2 GLEJ: budalo bodati[b.dati](budati) nedovršni glagol ne moci vdeti niti v šivanko, skušati vdeti nit v šivanko 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Wudam NEM.: Das Nadelloch nicht treffen könnenLAT.: Laborare in ducendo filo per acumGS: Wudam – a Wodem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Wuzčka – a Wodem, vel etiam Wudam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bodeci ježGLEJ: bodicijes bodežnik[b.dežnik]samostalnik moškega spola poulicni igralec, ki uprizarja boj za denar 965: kdor igra TMB: Wódé.hnek-am. NEM.: Ein FechterLAT.: PugilPRIMERJAJ: šermir bodi[b.di] ime crke w 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Wodi, W, w (str. 164)PRIMERJAJ: w bodicijes[?](bodeci jež) samostalnik moškega spolažival jež, latinsko Erinaceus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Wodizijes-am. NEM.: Der IgelLAT.: ErinaceusPRIMERJAJ: jež bodikdorhoce[b.dikdorh.ce] (bodi kdor hoce) zaimek kdor koli KG: bodigdurotsche 'wer immer und vergleichen’ (str. 53) bodi kdor hoceGLEJ: bodikdorhoce bodilih[b.dil.h (?)]veznik ceprav, cetudi KG: Bodilih 'seye es auch’ (str. 94) bodisi[b.disi]veznik naj bo TMB PREDGOVOR: de njeh bo uselej vezh teh provędneh, dobrutliveh, .a.topneh, inu .a umetno.te, inu zha.t svoje roj.tne du.hele noteru.eteh mo.hov, katiri bodo to, bodi si .he majhena, ali velika, mujo tega dela spo.náli (str. 5) bodljaj[bodlj.j]samostalnik moškega spola 1. bolecina v trebušnih organih; kolika 17: bolezen 2. vnetje poprsnice; plevritis 17: bolezen TMB: Wodlâj-am. NEM.: Kolik, SeitenstechenLAT.: Colica, Pleuritis bog1 [b.g]samostalnik moškega spola bog 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje ABC: ti nimash drugeh Bogov sraven mene imeti (1789, str. 28) Bog2 [b.g]samostalnik moškega spola Bog 350: lastno ime kršcanskega clove­kolikega bitja TMB: Bog; BuhBogam. NEM.: GottLAT.: Deusyshi BuhGS: Buh– Boga: Phrygibus ....... Deum .onat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Buh, Boga 'Gott’ (str. 101) boga[bog.] ime crke b 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Boga, B, b (str. 154) PRIMERJAJ: b bogabojec[bogaboj.c]pridevnik ki se ravna po božjih zapovedih; bogabojec TMB: Bogabojezh-a -uNEM.: GottesfürchtigLAT.: Religio.us bogabojecnost[bogaboj.cnost] samostalnik ženskega spola bogabojecnost, vernost, religioznost 368: pobožnost, svetost TMB: Bogabojezhno.t-e.h. NEM.: Gottesfurcht LAT.: Religio.itasABC: Bogabojezhno.t (1765, str. 4) bogajmeGLEJ: vbogajme boganerodenGLEJ: bogoneroden bogarodenGLEJ: bogoroden bogastvo[bog.stvo]samostalnik srednjega spola bogastvo 110: bogastvo TMB: Wogâtstvu-an. NEM.: Der Reichtum LAT.: Divitić bogat[bog.t]pridevnik bogat TMB: Wogat-a -uNEM.: ReichLAT.: DivesGS: Wogat– Armoricis Bagat, grex; quia veterum divitć greges, & armenta. Vide Blagu.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. KG: presežnik Narwogatejshe med usemi (str. 135) bogataj[bogat.j]samostalnik moškega spola bogat clovek; bogataš 888: imetnik TMB: Wogatâj-am. NEM.: Reicher Mann LAT.: Dives, prćpotensPRIMERJAJ: bogatin; bogatinec bogateti[bogáteti bog.tim]nedovršni glagol bogateti 110: bogateti TMB: Wogâtem -gatetiNEM.: Reich werdenLAT.: Dite.cere bogati[b.gati]nedovršni glagol ubogati 424: ubogati TMB: Wôgam LAT.: S. WugamGS: Wugam – vide Wogam. PRIMERJAJ: ubogati bogatija[bogat.ja]samostalnik ženskega spola bogastvo 110: bogastvo TMB: Wogatya -e.h. NEM.: Der ReichtumLAT.: Divitić bogatin[bogat.n]samostalnik moškega spola bogat clovek; bogataš 888: imetnik TMB: Wogatin-am. NEM.: Reicher Mann LAT.: Dives, prćpotensABC: Wogathin (1765, str. 20)PRIMERJAJ: bogataj; bogatinec bogatinec[bogat.n.c]samostalnik moškega spola bogat clovek; bogataš 888: imetnik TMB: Wogatinz-am. NEM.: Reicher Mann LAT.: Dives, prćpotensPRIMERJAJ: bogataj; bogatin Bog daj[b.g d.j]ali [b.g daj] medmetna zveza uporablja se za izražanje želje, da se prej izgovorjeno uresnici KG: Buh daj! 'Gott gebe es’ (str. 94) boginec[bog.n.c (?)]samostalnik moškega spola vedeževalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Boginz-am. Siehe BogovzPRIMERJAJ: bogovec boginja1 [bogínja]samostalnik ženskega spola 1. boginja 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje 2. vedeževalka 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Bogina-e.h. NEM.: 1. Göttin 2. Wahrsagerin LAT.: 1. Dea 2. Ariola Boginja2 [bogínja]samostalnik ženskega spola boginja bogastva Junona 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Bogina, slavina 'Juno, Göttin des Reichthums’ (str. 184)PRIMERJAJ: Slavina bogljivGLEJ: ubogljiv bogljivostGLEJ: ubogljivost bog lonaj[b.g l.naj]ali [bog l.naj] clenkovna zveza hvala KG: Buh lonej 'dank Gott’ (str. 96) bogoneroden[bogoner.d.n] (boganeroden) pridevnik brezbožen TMB: Boganarôdne-a -u NEM.: GottloßLAT.: ImpiusPRIMERJAJ: brezbožen bogoroden[bogor.d.n] (bogaroden) pridevnik pobožen TMB: Bogarodne-a -uNEM.: FrommLAT.: Pius bogotajilecGLEJ: bogotajivec bogotajivec[bogotaj.v.c] (bogotajilec) samostalnik moškega spola kdor ne priznava boga; brezbožnik, ateist 886: grešnik v zvezi z vero TMB: Bogatajivz-am. NEM.: Atheist, Gottesläug LAT.: Atheus bogovanje[bogov.nje]samostalnik srednjega spola vedeževanje, vedeževalstvo 88: vedeževanje TMB: Bogovanje-an. NEM.: WahrsagereyLAT.: Ariolatio bogovec[b.gov.c]samostalnik moškega spola vedeževalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Bogovz-am. NEM.: WahrsagerLAT.: Ariolus, VatesPRIMERJAJ: boginec; pogovec bogovednik[bogov.dnik]samostalnik moškega spola strokovnjak za bogoslovje; teolog 969: clovek z znanjem TMB: Bogavednek-am. NEM.: GottesgelehrterLAT.: Theologus bogovednost[bogov.dnost] samostalnik ženskega spola bogoslovje, teologija 813: znanost, vešcina TMB: Bogavedno.t-e.h. NEM.: Got-tesgelehrheitLAT.: Theologia bogovka[b.govka]samostalnik ženskega spola vedeževalka 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Bogovka -e.h. NEM.: WahrsagerinnLAT.: Ariola, Vates Bog pomagaj[b.g pomágaj] medmetna zveza uporablja se za izražanje želje, da se kaj izboljša KG: Buh pomagej! 'Gott helf!’ (str. 95) Bog tebe/vas obvaruj[b.g tébe obváruj]in [b.g vas obváruj]medmetna zveza uporablja se za izražanje želje, da se ogovorjenemu ne zgodi nic hudega KG: Buh tebe obari! 'Behüte dich Gott’ (str. 94) KG: Buh vas obari 'Behüt euch Gott’ (str. 195) Bog tebi pomagaj[b.g tébi pomágaj]medmetna zveza izraža zaskrbljenost nad ravnanjem ogovorjenega KG: Gorje tebi, Buh tebi pomagej 'hilf dir Gott aus’ (str. 96 s.) Bog te/vas sprimi[b.g te sprími] in [b.g vas sprími]medmetna zveza izraža dobrodošlico TMB: Buh te sprimi! NEM.: Sey mir WillkommenLAT.: Salve .isKG: Buh vas sprimč Gospud 'Seyd mir willkommen mein Herr’ (str. 189) boguljubni[boguljúbni]samostalnik moškega spola kdor je Bogu všec, božji ljubljenec 894: clovek glede na kršcansko vero KG: bogulubne 'Gottesliebling’ (str. 113) Bogu se usmili[b.gu se usmíli] medmetna zveza izraža žalost KG: Bogu se usmili 'Gott erbarm sich’ (str. 97) boh[b.h]samostalnik moškega spola s prašica odrto, nerazrezano podkožno mašcobno tkivo; boh 980: del živali TMB: Bóh-am. NEM.: SpeckseiteLAT.: SuccidiaGS: Bóh– germ. .uper. Backen, geräucherte Speckseite.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. boha[bóha]medmet uporablja se za izražnje želje, ukaza, naj se ogovorjeni ustavi KG: Bo! boha! stoj! pozhasu! 'halt an! langsam!’ (str. 97) Bohinjec[boh.nj.c]samostalnik moškega spola prebivalec Bohinja; Bohinjec 354: prebivalec kraja ABC: Wohinz (1794, str. 8) boj[b.j]samostalnik moškega spola boj 458: vojaško dejanje TMB: Woj -am. NEM.: Der Kampf, StreitLAT.: Pugna, cćdes GS: Woj – Hung. Baj: gr. ß.., clamor & pugna.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. boja[boja]samostalnik ženskega spola barva 1: barva TMB: Boja -e.h. NEM.: Farb LAT.: Color Prevzeto prek hrvašcine iz turšcine. bojec[boj.c]pridevnik bojazljiv, bojec KG: S'nje mojshkram ves bojezh koker en su.hne nesti (str. 184) bojecljivost[bojecljívost]samostalnik ženskega spola bojazljivost 399: bojazljivost TMB: Bojezhlivo.t-e.h. NEM.: FurchtsamkeitLAT.: Formido, pavor Bojem[bojem (?)]samostalnik moškega spola Ceh 355: pripadnik ljudstva KG: Böhmen Bojemi die fürchterlichen (str. 7)KG: En Bojem (Zheh) 'Ein Böhm’ (str. 192)PRIMERJAJ: Ceh bojevalecGLEJ: bojevavec bojevališce[bojevalíšce]samostalnik srednjega spola kraj oboroženega spopada; bojišce 332: kraj za vojaške dejavnosti TMB: Wojvalishe-an. NEM.: KampfplatzLAT.: Locus decretoriusKG: Wojishe, Wojuvalishe 'Schlachtfeld’ (str. 120)PRIMERJAJ: bojišce bojevati se[bojeváti se boj.jem se] nedovršni glagol bojevati se 418: izvajati vojaško dejanje TMB: Wojem se NEM.: KämpfenLAT.: Pugnare bojevavec[bojev.v.c](bojevalec) samostalnik moškega spola borec, borilec 966: vojak TMB: Wojuvavz-am. Sieh. WojnikPRIMERJAJ: bojnik bojišce[bojíšce]samostalnik srednjega spola kraj oboroženega spopada; bojišce 332: kraj za vojaške dejavnosti KG: Wojishe, Wojuvalishe 'Schlachtfeld’ (str. 120)PRIMERJAJ: bojevališce bojnik[bojník]samostalnik moškega spola borec, borilec 966: vojak TMB: Wojnik -am. NEM.: Der KämpferLAT.: Agoni.ta PRIMERJAJ: bojevavec boka[boka]samostalnik ženskega spola bok 972: del cloveka ali živali TMB: Boka -e.h. NEM.: SeiteLAT.: Pleura bokal[bok.l]samostalnik moškega spola 1. prostorninska mera za tekocine, pribl. 1,5 l; bokal 430: prostorninska mera 2. posoda, ki drži pribl. 1,5 l 240: posoda za vino TMB: Bokŕl -am. NEM.: MaaßLAT.: Men.uraGS: Bokal – Gall. Bocal. Bocail: Ital. Boccale: germ. Pockal: lat. Poculum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Pernesite en bokal vina 'Bringt ein Maß Wein’ (str. 189) PRIMERJAJ: polic bolanGLEJ: bolen bolar[bólar]samostalnik moškega spolasladkovodna riba som, latinsko Silurus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: War -jam. NEM.: Ein Scheide, FischLAT.: SylurusGS: War – germ. Wäls, Scheidefisch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bolecina[bolecína]samostalnik ženskega spola bolecina 17: bolezen TMB: Bolézhina-e .h. NEM.: SchmerzLAT.: Dolor boleglost[bolegl.st]samostalnik ženskega spolarastlina trobelika, latinsko Cicuta virosa 617: vrsta zelike TMB: Boleglô.t-e .h. NEM.: SchierlingLAT.: Cicuta bolehati[bol.hati bol.ham]nedovršni glagol bolehati 17: boleti, bolehati TMB: BolehamNEM.: KränklenLAT.: Ćgrotare bolen[ból.n](bolan) pridevnik bolan TMB: Bolne-a -uNEM.: KrankLAT.: ĆgerKG: Od je.e bolan (str. 136)KG: Sa en bolne .helodez se more dobru vino pyti (str. 146) bolest[bol.st]samostalnik ženskega spola duševna, srcna bolecina, duševno, srcno trpljenje 18: custveno trpljenje TMB: Bole.t-e.h. NEM.: Malankolischer Schauder LAT.: Algema boleti[bol.ti bolí]nedovršni glagol boleti 17: boleti, bolehati TMB: Boly me NEM.: Es thut mir weheLAT.: Me dolet, affligit bolezen[bol.z.n]samostalnik ženskega spola bolezen 17: bolezen TMB: Bole.n-e.h. NEM.: KrankheitLAT.: Ćgritudo bolgastGLEJ: bolugast (?) bolha[bó.ha]samostalnik ženskega spola žival bolha, latinsko Pulex irritans 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Bovha-e.h. NEM.: FlohLAT.: PulexGS: Bovha– Hung. Balha.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bolhast[bó.hast]pridevnik ki ima veliko bolh; bolhat TMB: Bovha.t -a -uNEM.: Voll FlöheLAT.: Pulico.us PRIMERJAJ: bolhat; bolhav bolhat[bo.h.t]pridevnik ki ima veliko bolh; bolhat TMB: Bovhat-a -uNEM.: Voll FlöheLAT.: Pulico.usPRIMERJAJ: bolhast; bolhav bolhav[bó.hav]pridevnik ki ima veliko bolh; bolhat TMB: Bovhov-a -uNEM.: Voll FlöheLAT.: Pulico.usPRIMERJAJ: bolhast; bolhat bolhovati[bo.hováti bo.h.jem] nedovršni glagol obirati, odstranjevati bolhe in jih ubijati 57: obirati mrces s telesa TMB: BovhujemNEM.: Flöhe aussuchenLAT.: Pulices necare bolj[b.lj](belj) prislov bolj TMB: Bčl; Bol NEM.: Besser; Mehr, besserLAT.: Melius; Melius, ampliusyshi Bčl GS: Wel– melius quam b.l; ut a bel, besser di.tinguatur, & a legente citius, commodius­que intelligatur.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: bel, koker, zhes, zhe, veliku, vezh (str. 135)PRIMERJAJ: narblje; narbolj bolnica[bo.níca (?)]samostalnik ženskega spola bolna ženska; bolnica 824: bolnik TMB: Bolniza-e.h. NEM.: Eine kranke Person LAT.: Ćgra bolnik[bo.ník (?)]samostalnik moškega spola bolan clovek; bolnik 824: bolnik TMB: Bolnik-am. NEM.: Kranker Mensch LAT.: Ćger homo bolšcati[bo.šcáti bo.šcím]nedovršni glagol gledati nepremicno, s široko odprtimi ocmi; bolšcati 770: videti, gledati TMB: Wovshim-shatiNEM.: Kurz sehen wie eine EuleLAT.: Diductis oculis intueri bolšcilo[bo.šcílo]samostalnik srednjega spola kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden clovek 832: clovek s hibo v zaznavanju s cutili TMB: Wovshilu-a n. NEM.: Ein KurzsichtigerLAT.: Myops PRIMERJAJ: bolšcnik bolšcnik[bo.šcník]samostalnik moškega spola kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden clovek 832: clovek s hibo v zaznavanju s cutili TMB: Wovshnik-am. Sieh. WovshiluPRIMERJAJ: bolšcilo bolt[b.lt (?)]samostalnik moškega spolaptica kalin, latinsko Pyrrhula pyrrhula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Bôld; Wolt-am. NEM.: Gimpel; Ein GimpelLAT.: Rubicella; Aurivittisyshi WoltPRIMERJAJ: boltek bolta[b.lta]samostalnik ženskega spola 1. obok 777: del zgradbe 2. obokana soba 777: del zgradbe TMB: Bolta; Wôlta-e.h. NEM.: Gewölb; Ein Gewölb, HalleLAT.: Fornix, Camerayshi WôltaGS: Wôlta– gall. Voute: Ital. Volta: infer. Sax. Welfte, gewfte a wben: Hung. bolt.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. boltek[b.lt.k (?)]samostalnik moškega spolaptica kalin, latinsko Pyrrhula pyrrhula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: woltčk-am. NEM.: Ein GimpelLAT.: AurivittisPRIMERJAJ: bolt boltic[bóltic]samostalnik moškega spola zunanja, colnicu podobna vdolbina v uhlju; scapha, anthelix 878: del cloveka TMB: Boltčzh-am. NEM.: Schiffchen am Ohre LAT.: Anthelix bolugast (?)[?](bolgast; volgast; volugast) pridevnik debel (?) GS: Vol – /…/ Vol vero cerevi.ia derivatum e.t a Vol medula grani triticei; unde Volu.ia & Voluta Dea, & tot Slavicorum locorum nomina Volhinia, Volga, Volgaria &c. etiam Wolga.t. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Besedo volugast v navedenem pomenu navaja Vorencev slovar. V Pohlinovih slovarjih iztocnice Wolga.t ni. PRIMERJAJ: ol; vol˛ bombaža[bomb.ža]samostalnik ženskega spolarastlina bombaž, latinsko Gossypium 617: vrsta zelike TMB: Bombâ.ha-e.h. NEM.: BaumwolleLAT.: Go..ipiumGS: Bomba.ha– ab Italico Bombagia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Booz[?]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Boaz 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Booz (str. 168) bopen[bóp.n]samostalnik moškega spola grb 806: znamenje oblasti TMB: Wópn-a m. NEM.: Das WappenLAT.: In.igne bor[b.r]samostalnik moškega spola 1. drevo javor, latinsko Acer 605: drevesna vrsta 2. drevo bor, latinsko Pinus 605: drevesna vrsta TMB: Bôr-am. NEM.: AhornbaumLAT.: Acer, PinusGS: Bor – Be, die spitzigen Nadeln des Tangelholzes, unde multi derivant germ. Fohre, Fahrn, Farchenholz. Mon.eeum Glo..arium habet Foracha: Angl. Firr: Suec. Furo mutato b in f.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: borovec boraža[boraža]samostalnik ženskega spolarastlina volovski jezik, latinsko Anchusa officinalis 617: vrsta zelike TMB: Bora.ha -e.h. NEM.: OchsenzungeLAT.: Buglo..um GS: Borâ.ha– a lat. Borago.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. GS: Vol – Holl. Bolle: germ. Bulle, taurus. Unde Vola.ha pro Bora.ha. /…/Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bordelatiGLEJ: burdelati bordelitiGLEJ: burdeliti bordelnicaGLEJ: burdelnica borišce[boríšce]samostalnik srednjega spola javorov gozd 317: rastišce dreves TMB: Borishe-an. NEM.: AhornwaldLAT.: Aceretum borje[bórje]samostalnik srednjega spola javorov gozd 317: rastišce dreves TMB: Wje -an. NEM.: AchornwaldLAT.: Aceretum Borkuš[?]samostalnik moškega spola Prus 355: pripadnik ljudstva KG: Prajs, Borkush 'Preusse’ (str. 129)PRIMERJAJ: Prajs borov[bor.v (?)]pridevnik javorov TMB: Borove -a -uNEM.: Des AhornsLAT.: Aceris borovec[bor.v.c]samostalnik moškega spola 1. drevo javor, latinsko Acer 605: drevesna vrsta 2. drevo bor, latinsko Pinus 605: drevesna vrsta TMB: Borovz; Worovz-a m. NEM.: AhornLAT.: Acer, pinusSiehe Bôr PRIMERJAJ: bor borovišce[borovíšce]samostalnik srednjega spola javorov ali borov gozd (?) 317: rastišce dreves TMB: Borovje -an. Siehe Borovishe Iztocnice Borovishe v TMB ni. PRIMERJAJ: borovje Borovit[borov.t](Barovit) samostalnik moškega spola slovanski gozdni bog 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Barovit-am. NEM.: Slawischer AbgottLAT.: Barovitus Domnevno s prednaglasnim akanjem kot v zapisu Barle za Borovlje. borovje[bor.vje]samostalnik srednjega spola javorov ali borov gozd (?) 317: rastišce dreves TMB: Borovje -an. Siehe Borovishe Iztocnice Borovishe v TMB ni. Borovlje[boróvlje]samostalnik ženskega spola koroško naselje Borovlje 360: krajevno ime TMB: Barle .h. NEM.: FörlachLAT.: Forlacum borovnica[borovníca]samostalnik ženskega spola navadno množina rastlina borovnica, latinsko Vaccinium myrtillus, ali njena jagoda 611: vrsta sadnega grma TMB: Barovnize.h. NEM.: Schwarzbeer LAT.: VacciniumGS: Barovnize– melius Barovnize a Bor, ubi .olent cre.cere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Barovnize (1794, str. 6) V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. Za 'melius’ bi moralo pisati Borovnize. borovnicje[borovnícje]samostalnik srednjega spola kraj, kjer rastejo borovnice 318: rastišce grmovja TMB: Barovnizhje-an. NEM.: Ort, wo solchen Beeren wachsenLAT.: Vaccinetum boršt[b.ršt]samostalnik moškega spola gozd 317: rastišce dreves TMB: Worsht -am. NEM.: Der ForstLAT.: Sylva, nemusGS: Borsht– a Bor; quia plerćque .ilve pinis, piniferi.que arboribus abundant; a potiori ergo de.umta e.t denominatio, quam & germani a..um.erunt litera initiali permutata Forst: Inf. Sax. Horst, Host: Anglo.ax. Hur.t. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Worsht– melius borsht a Bor: germ. Forst, Porst. Vide Bor, & Borsht. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Od Amarylle kjer zol worshte pejt' uzhish (str. 181) borštnar[borštnár (?)]samostalnik moškega spola gozdni cuvaj, gozdar 871: uslužbenec ABC: Worshtnar (1765, str. 20) bortun[bort.n]samostalnik moškega spola vrsta velike azijske ladje 594: ladja TMB: Bortűn-am. NEM.: Ein groß asiatisch Schiff LAT.: Cyrcerum bos[b.s]pridevnik bos TMB: Bôs-a -uNEM.: BarfußLAT.: DiscalceatusGS: Bos – a gr. p..., germ. Razlaga je s calcendo. bos . ... . : hebr. Pes : Fuß stališca današnjega jezikoslovja napacna. bositi[bositi bosím]nedovršni glagol odstranjevati podkev 982: ukvarjati se z živalsko opravo TMB: Bosim NEM.: Huf abnehmenLAT.: Di.ungulare Bosnijak[bosniják]samostalnik moškega spola Bosanec, Bosenc 355: pripadnik ljudstva TMB: Bo.nijak-am. NEM.: Aus BosnienLAT.: Bo.nien.is bospor[bosp.r]samostalnik moškega spola cesnova juha 261: hrana TMB: Bospôr-a m. NEM.: KnoblauchbrüheLAT.: Alliatum bosti[bósti bódem]nedovršni glagol bosti 727: tolci, bosti TMB: Wem wodl, wo.tiNEM.: StechenLAT.: Pungere GS: Wem – pungo ad differentiam a bem, ero, per w .cribendum. boštija [bošt.ja]samostalnik ženskega spola obrambni zid 793: vojaška zgradba TMB: Boshtya-e.h. NEM.: Ringmauer LAT.: PropugnaculumGS: Boshtya– germ. Basteyn: Ital. & lat. med. ćvi Ba.tia, Ba.tire. Gall. Batir, Thurmve.te bauen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. botati[b.tati]nedovršni glagol delati racun, obracun; racunati 435: snovati v mislih TMB: BôtamNEM.: Rechnen LAT.: Rationem facere boter[b.t.r]samostalnik moškega spola krstni boter 950: sorodnik ipd. TMB: Botr-am. NEM.: TaufbatheLAT.: Patrinus GS: Botr– germ. habent cum prćfixione Gevater.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. botiti[botiti botím]nedovršni glagol potiti se 694: opravljati telesno funkcijo TMB: BotimNEM.: SchwitzenLAT.: Sudare botrina[botrína]samostalnik ženskega spola botrsko razmerje; botrstvo 419: sorodstveno ali temu podobno razmerje TMB: Botrina-e.h. NEM.: Tauffreundschaft LAT.: Cognatio .piritualis botrinec[botr.n.c]samostalnik moškega spola navadno množina kršcenec, tj. clovek v odnosu do svojega botra 950: sorodnik ipd. TMB: Botrinzi-ovm. NEM.: Tauffreunde LAT.: Filii spirituales V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. bozurak[bozurák]samostalnik moškega spolarastlina potonika, latinsko Paeonia officinalis 617: vrsta zelike TMB: Bo.urâk -am. NEM.: GichtroseLAT.: Paeonia Božak[božák]samostalnik moškega spola bog Jupiter 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Bo.hâk-am. NEM.: JupiterLAT.: Jupiter božati[b.žati b.žam]nedovršni glagol pomilovati, tolažiti 409: imeti socutne medsebojne odnose GS: Bo.ham– Pobo.ham a Buh, is Bogam tola.hem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. božic1 [bóžic]samostalnik moškega spola božic, 25 december 46: praznik TMB: Bo.hizh-am. NEM.: 1. Weyhnachttag 2. Slavisch AbgottLAT.: 1. Dies Nativitatis Chri.ti 2. Idolum Slavorum božic2 GLEJ: ubožic Božic3 [bóžic]samostalnik moškega spola slovanski bog Božic 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Bo.hizh-am. NEM.: 1. Weyhnachttag 2. Slavisch AbgottLAT.: 1. Dies Nativitatis Chri.ti 2. Idolum Slavorum božja[bóžja]samostalnik ženskega spola božjast, padavica, epilepsija 17: bolezen TMB: Bo.hja-e.h. NEM.: Das HinfallenLAT.: Morbus caducusPRIMERJAJ: božjast božjak[božják]samostalnik moškega spola kovanec najnižje vrednosti; božjak 85: denar TMB: Bo.hjâk-am. NEM.: Die geringste MünzLAT.: Nummus božjast[božj.st]samostalnik ženskega spola božjast, padavica, epilepsija 17: bolezen ABC: Bo.hja.t (1765, str. 4)ABC: Boshja.t (1789, str. 2)PRIMERJAJ: božja božjavednostGLEJ: božjevednost božjevednost[božjev.dnost] (božjavednost) samostalnik ženskega spola bogoslovje, teologija 813: znanost, vešcina TMB: Bo.hjavedno.t-e.h. Siehe TMB: Bradin.tvu-an. NEM.: Männliches Bogavedno.t AlterLAT.: Pubertas božji[bóžji]pridevnik božji TMB: Bo.hje-a -eNEM.: GöttlichLAT.: Divinus božji žlak[bóžji žl.k]samostalniška zveza moškega spolakap, tj. naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile 17: bolezen TMB: Bo.hje .hlâk-am. NEM.: Schlagfluß LAT.: Apoplexia brada[bráda]samostalnik ženskega spola dlakava rast na obrazu; brada 880: del moškega telesa TMB: Brada -e.h. NEM.: BartLAT.: BarbaGS: Brada – a gr. ß.ad.., ob .imilitudinem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bradac[bradác]samostalnik moškega spola kdor ima brado; bradac 914: clovek glede na okrasje TMB: Bradazh-am. NEM.: GrosbartLAT.: Barbo bradat[brad.t]pridevnik bradat TMB: Bradat-a -uNEM.: BärtigLAT.: Barbatus bradavica[bradavíca]samostalnik ženskega spola 879: del cloveka, ki je hiba bradavica TMB: Bradoviza-e.h. NEM.: WarzeLAT.: VerucaGS: Bradoviza– a Brada; quia verucć plerumque in mento apparent; inde germ. Warze.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. bradavicast[bradavícast]pridevnik bradavicast TMB: Bradovizha.t-a -uNEM.: Voll WarzenLAT.: Veruco.us bradinstvo[brad.nstvo]samostalnik srednjega spola obdobje zrelosti pri moškem 51: obdobje v clovekovem življenju braditi se[braditi se bradím se] nedovršni glagol odrašcati, zoreti v moža 709: spolno dozorevati TMB: Bradim se NEM.: Mannbar werdenLAT.: Pube.cerePRIMERJAJ: bradovati bradobrivec[bradobr.v.c]samostalnik moškega spola brivec 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: Bradobryvz-am. NEM.: BarbiererLAT.: Barbiton.orPRIMERJAJ: brivec bradojicaGLEJ: bradvica bradovati[bradováti brad.jem] nedovršni glagol odrašcati, zoreti v moža 709: spolno dozorevati TMB: Bradujem NEM.: Mannbar werdenLAT.: Vide BradimPRIMERJAJ: braditi se bradujica GLEJ: bradvica bradvica[br.dvica](bradojica; bradujica) samostalnik ženskega spola tesarska sekira, bradva 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Bradujza-e.h. NEM.: Stock mit einem AxtLAT.: Bipennis brahor[bráhor]samostalnik moškega spola golša, podbradek 972: del cloveka ali živali TMB: Brahor-jam. NEM.: Kropf, Koder LAT.: Rumen brajda[br.jda]samostalnik ženskega spola po ogrodju iz letev napeljana vinska trta; brajda 610: vrsta grma TMB: Brajda -e.h. NEM.: ReblaubeLAT.: PergulaGS: Brajda – lat. med. ćvi Braida, weites Feld.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bralecGLEJ: bravec bramba[br.mba]samostalnik ženskega spola 1. obramba 760: vojaške reci 2. šcit 199: orožje TMB: Bramba -e.h. NEM.: Schutz, SchildLAT.: Defen.io, .cutum KG: Bodi dans moje perveshal.he, moja bramba, moja podporna (1794, str. 13) brambati[br.mbati br.mbam] nedovršni glagol braniti, šcititi 749: varovati TMB: Brambam NEM.: SchützenLAT.: Defendere bramež[br.mež]samostalnik moškega spola 1. obrambni nasip, zid; branik 796: vojaški nasip 2. oklep za prsni koš 136: vojaško oblacilo TMB: Bramésh-.ham. NEM.: BrustwehrLAT.: Thorax, propugnaculum bramin[bram.n]samostalnik moškega spola 1. obrambni nasip, zid; branik 796: vojaški nasip 2. oklep za prsni koš 136: vojaško oblacilo TMB: Bramin-am. NEM.: SchutzwehrLAT.: Thorax, propugnaculum branGLEJ: v bran brana[brána]samostalnik ženskega spola brana, tj. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Brana-e.h. NEM.: EggeLAT.: Occa branati[bránati bránam]nedovršni glagol rahljati zemljo z brano; branati 277: obdelovati zemljo TMB: BranamNEM.: EggenLAT.: Occare brandus[brandus]samostalnik moškega spola kos orodja, orodje braniti[braniti bránim]nedovršni glagol braniti 749: varovati TMB: Branem BranitiNEM.: SchützenLAT.: Defendere GS: Branem– germ. wehren.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. branje[bránje]samostalnik srednjega spola branje 813: dejanje, za katero je potrebno znanje TMB: Branje-an. NEM.: Das LesenLAT.: Lectio branjevec[bránjev.c]samostalnik moškega spola prodajalec sadja; branjevec 959: trgovec TMB: Brajnovz-am. NEM.: ObsthändlerLAT.: PomariusGS: Brajnovz – a Berem, colligo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. branjevka[bránjevka]samostalnik ženskega spola prodajalka zelenjave, sadja; branjevka 959: trgovec TMB: Brajnovka -e.h. NEM.: GreislerinnLAT.: Leguminaria, Pomaria Braslovce[bráslovce](Brašlovce) množinski samostalnik ženskega spola štajersko naselje Braslovce 360: krajevno ime ABC: Wrashlovshe (1765, str. 20)ABC: Wra.hlovzhe (1789, str. 18) BrašlovceGLEJ: Braslovce brat[br.t]samostalnik moškega spola brat 950: sorodnik ipd. TMB: Brat-am. NEM.: BruderLAT.: FraterGS: Brat– lat. Frater: germ. Bruder, Per.. Berader: Ital. Fratello: gr. f..t.., ejusdem putei omnes a berith fśdus. Razlaga je s stališca .. ..... TMB: Brandus-am. LAT.: In.trumentum bratec 950: sorodnik ipd. TMB: Bratčz-a m. NEM.: BrüderchenLAT.: Fraterculus branik[braník]samostalnik moškega spola branilec, branitelj 966: vojak TMB: Bratek[br.t.k]samostalnik moškega spolaBranik-am. NEM.: SchützerLAT.: Defen.or v rimskem bajeslovju bitje, ki spremlja današnjega jezikoslovja pravilna. 139: orodje NEM.: Werkzeug bratec[br.t.c]samostalnik moškega spola in varuje cloveka od rojstva do smrti; genij 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Bratek 'Genius’ (str. 184) brati[bráti bérem]nedovršni glagol 1. brati, citati 813: znanost, vešcina 2. nabirati 275: pobirati pridelke TMB: BęremBrâtiNEM.: LesenLAT.: Legere KG: Berem 'ich lese’ /…/ (str. 73 s.) KG: Berem 'ich samle’ (str. 75) bratinec[brat.n.c]samostalnik moškega spola bratov sin; necak 950: sorodnik ipd. TMB: Bratinz-am. NEM.: BruderskinderLAT.: Consobrini Oba prevedka sta navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: bratranec bratiti se[brátiti se br.tim se]nedovršni glagol bratiti se 408: biti v dobrih medsebojnih odnosih TMB: Bratembratiti seNEM.: Bruder werdenLAT.: Frater, amicus fio bratovšcina[brátovšcina]samostalnik ženskega spola 1. cerkveno društvo z nabožnimi ali do-brodelnimi nalogami; bratovšcina 744: cerkvena ustanova 2. stanovska organizacija obrtnikov iste stroke; ceh 743: rokodelsko združenje TMB: Bratovshna-e.h. NEM.: Bruderschaft LAT.: ConfraternitasKG: Bratovshena 'Bruder­schaft, Zunft der Handwerksleuten’ (str. 118) ABC: Bratov.hna (1765, str. 4)PRIMERJAJ: ceh; ceha bratranec[brátran.c]samostalnik moškega spola bratov ali sestrin sin; necak 950: sorodnik ipd. TMB: Bratranz-am. NEM.: GeschwistrigsteLAT.: ConsobrinusPRIMERJAJ: bratinec brav[br.v]samostalnik moškega spola zaklano ovcje, ovnovo truplo 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Brav -am. NEM.: Ausgehauener Hammel u.LAT.: Cadaver animalis occi.i v. g. arietis bravar[bravár]samostalnik moškega spola ovcji pastir 871: uslužbenec TMB: Bravâr-jam. NEM.: SchafhirtLAT.: Opilio bravec[br.v.c](bralec) samostalnik moškega spola bralec 969: clovek z znanjem TMB: Bravz-am. NEM.: LeserLAT.: Lector brazda[brázda]samostalnik ženskega spola pri oranju nastali jarek; brazda, razor 335: del kmetijskega zemljišca TMB: Bra.da-e.h. NEM.: FurcheLAT.: Sulcus PRIMERJAJ: razor brazdati[brázdati brázdam]nedovršni glagol delati brazde; brazdati 277: obdelovati zemljo TMB: Bra.damNEM.: Furchen machenLAT.: Sulcare brazgotina[brazgotína]samostalnik ženskega spola brazgotina 33: poškodba ali njena posledica TMB: Bra.gotina-e.h. NEM.: NarbeLAT.: CicatrixGS: Bra.gotina– a Bra.da.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. brbati[brbáti brb.m]nedovršni glagol brskati, brskajoc iskati 758: delati vidno TMB: Berbâm; WčrbâmNEM.: Umstören; Herumgraben mit den HändenLAT.: Perquirere; Manibus circumverterePRIMERJAJ: brkati; brkljati brbotati[brbotáti brbot.m]in [brb.cem]nedovršni glagol jecljati 29: imeti govorno hibo TMB: Berbotâm; BerbôzhemNEM.: Stottern; Sehr stotternLAT.: BalbutireGS: Berbotâm – vox onomatopoetica.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. brbranje[brbr.nje]samostalnik srednjega spola 1. klepetanje, govoricenje 510: govor 2. ropot mlinskega kolesa 487: oglašanje TMB: Berbranje-an. NEM.: 1. Das Plappern 2. Klappern des MühlradsLAT.: 1. Blateratio 2. Crepitatio rotć molitorić brbrati[brbráti brbr.m]nedovršni glagol klepetati, govoriciti 510: pogovarjati se TMB: BerbrâmNEM.: PlappernLAT.: Blaterare brcati[brcati brcam]nedovršni glagol brcati 729: tolci z nogo TMB: Berzam NEM.: Mit Füßen stossenLAT.: Calcitrare brcniti[brcniti b.cnem]dovršni glagol brcniti 729: tolci z nogo TMB: Berznem NEM.: Mit Füßen stossenLAT.: Calcitrare brda[b.da]samostalnik ženskega spola manjša gora, gric 337: vzpetina TMB: Berda -e.h. NEM.: HügelLAT.: CollisGS: Berda – Hung. Borda, Weberbaum.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: tkalska brda brdce[brdce](brsce) samostalnik srednjega spola zatic pri ribiški mreži 157: pripomocek za ribolov TMB: Bersze-an. NEM.: NetzsteftenLAT.: RetiatoriumGS: Bersze– terminus technicus pi.catorum. brecem[?] GS: Brezem– Ital. Freccia a gr. ß.....Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasno. Iztocnica daje vtis oblike za prvo osebo ednine z ozkim naglašenim drugim e, vendar so taki glagoli v slovenšcini samo jésti jém, védeti vém in íti grém ter njihove sestavljenke. Italijansko freccia pomeni 'pušcica’, grško ß.... 'škripati z zobmi’ breg[br.g]samostalnik moškega spola pas zemlje ob vodi; breg 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Wreg-am. NEM.: Der RainLAT.: O.tium, ripaGS: Wreg– unde germ. Berg per metathe.in.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Wreg, -gu 'das Gestatt’ (str. 111) bregeži[br.geži]množinski samostalnik moškega spola široke hlace iz domacega platna; bregeše 133: moško oblacilo TMB: Bregé.hi-ovm. NEM.: LeinhoseLAT.: Fśmoralia bregomacka[bregom.cka] (brgamacka) samostalnik ženskega spola žival svizec, latinsko Marmota marmota 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Bergamazhka-e.h. NEM.: Murmelthier LAT.: Mus alpinus bregovnica[breg.vnica] (brigovnica) samostalnik ženskega spola ptica, ki se prehranjuje s cebelami; cebelar, latinsko Merops apiaster 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Brigovniza-e.h. NEM.: Binenwolf LAT.: Apia.traPRIMERJAJ: breguljaą bregulja1 [bregúlja](brigulja) samostalnik ženskega spola ptica, ki se prehranjuje s cebelami; cebelar, latinsko Merops apiaster 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Brigula -e.h. NEM.: BinenwolfLAT.: Apia.traPRIMERJAJ: bregovnica bregulja2 [br.gulja]samostalnik ženskega spola navadno množina lastovka, ki živi ob bregovih rek; bregulja, latinsko Riparia riparia 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Bregule.h. NEM.: Rhein­schwalbenLAT.: Apodes V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. brehati[br.hati br.ham]nedovršni glagol mocno kašljati, krehati 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: Wreham NEM.: HustenLAT.: Tu.itareGS: Breham – sehr husten, germ. Brechen: a gr. ß...., madefacio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Wreham– a germ. brechen, erbrechen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. brehtra[brehtra (?)]samostalnik ženskega spola iz šibja spleten pod za shranjevanje sadja 324: shramba živil TMB: Wrehtra -e.h. NEM.: ObstflechtenLAT.: Anabathra brej[br.j]ali [br.j]pridevnik brej TMB: Brej; Wrej-a -uNEM.: Trächtig; TrächtigLAT.: Fśtus; FoetusGS: Brej – Gallis vero Brehaique, Biche brehaique, .terilia animalia, recte contrarium indicat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Wrej, -ja, -ju 'trächtig’ (str. 112) brejiti[br.jiti br.jim]in [brejiti br.jim] nedovršni glagol povzrocati brejost, obrejevati 713: pariti se TMB: Brejem; WrejemBręjiti; wrejetiNEM.: BelegenLAT.: Ingravidare GS: Wrejem– gall. brehaigue biche, geltes Thier.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. breme[bréme brem.na]samostalnik srednjega spola breme, tovor 459: breme ali tovor TMB: Bręme-enan. NEM.: Bürde, Bindel LAT.: Fa.cis, onus brencelj[br.nc.lj br.nc.ljna] samostalnik moškega spolabrencelj, žival iz družine latinsko Tabanidae 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Brenzel-nam. NEM.: BremmeLAT.: Asilus, śstrum GS: Brenzel– e.t onomatopśia. Angl. Breeze: Anglo.ax. Bri.ca.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. brencati[brencáti brencím]nedovršni glagol brencati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Brenzhim-zhatiNEM.: SummenLAT.: Bombilare brenk[br.nk]samostalnik moškega spola glas strune ob trzljaju s prstom; brenk 251: del skladbe TMB: Wrénk-am. NEM.: Ton der SaitenLAT.: Sonus, thonus brenkati[br.nkati br.nkam]nedovršni glagol brenkati 529: muzicirati TMB: Brenkam; WrenkamNEM.: Saitenspielen; Saiten­spielenLAT.: Chordas pul.are; Citharizare GS: Brenkam– expre..io onomatopoetica. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. brenta[br.nta]samostalnik ženskega spola visoka lesena posoda; brenta 225: posoda GS: Brenta– It. Brenta, ein Kahn, eine Butte: apud Du Fre.ne ein Weinfaß: Suevis Brente, vas cerevi.iuarium: in Helvetia Brenta e.t vas continens 25 men.uras cerevi.ić; ubi 16. Brentć unum dolium implent.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. breskva[br.skva]samostalnik ženskega spoladrevo breskev, latinsko Prunus persica, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Bresqva-e.h. NEM.: PfirsingLAT.: Arbor, pomum per.icumGS: Bresqva– Poppovit.ch deductum putat a Gall. Pre..é, Pri..eg, Per.ec, Per.eque in Languedocia: ego a latino Per.icum, uti germ. Pfer.ich.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. breskvica[br.skvica]samostalnik ženskega spola majhna breskev; breskvica 606: vrsta drevesa ali njegov plod KG: Breskuvza (str. 116) brest[br.st](barst; brst˛) samostalnik moškega spoladrevo brest, latinsko Ulmus campestris 605: drevesna vrsta TMB: Bar.t; Bre.t-am. NEM.: Ulmenbaum LAT.: Ulmus Prvi zapis lahko kaže na izgovor brst. Oblika bi lahko nastala po modernem samoglasniškem upadu v koncniško naglašenih oblikah zgodovinsko pricakovane paradigme *br.st, *brest. > *brst.. bresti[brésti brédem]nedovršni glagol bresti 578: premikati se po vodi TMB: BrędemBrč.tiNEM.: Wad. durch Wass. LAT.: Transvadare brestje[brestj.](barstje; brstje˛) samostalnik srednjega spola brestov gozd 317: rastišce dreves TMB: Bar.tje-an. NEM.: UlmenwaldLAT.: Ulmetum Zapis zelo verjetno kaže na izgovor brstj., kar je domnevno nastalo po modernem samoglasniškem upadu iz *brest.j.. brez[brez]predlog brez TMB: Bres NEM.: OhneLAT.: Absque, .ineKG: Bres dnarjov 'ohne Geld’ (str. 84) breza[br.za]samostalnik ženskega spola drevo breza, latinsko Betula 605: drevesna vrsta TMB: Bre.a-e.h. NEM.: BirkenbaumLAT.: Betula brezapnen[brezapn.n]pridevnik ki je brez apna; brezapnen TMB: Bresapnen-a -uNEM.: Ohne KalkLAT.: Absque macerie brezapnenski[brezapn.nski] pridevnik ki je brez apna; brezapnen TMB: Bresap­nenske-a -uNEM.: Ohne KalkLAT.: Absque macerie brezast[br.zast]pridevnik progast, pisan TMB: Bre.a.t-a -uNEM.: GestreiftLAT.: Striatus brezbožen[brezb.ž.n]pridevnik ki ne priznava boga; brezbožen, ateisticen TMB: Bresbo.hne-a -uNEM.: AtheistischLAT.: Athei.ticusPRIMERJAJ: bogoneroden brezdušen[brezdúš.n]pridevnik brezdušen, nepobožen TMB: Bresdushne -a -uNEM.: GottlosLAT.: ImpiusKG: bresdushne 'entseelt’ (str. 113)KG: od bresdushneh bodo ti dobri, ti nadol.hni nadle.huvani (str. 146) brezen[bréz.n]samostalnik moškega spola brezno 339: jama TMB: Brę.n-am. NEM.: AbgrundLAT.: Aby..us brezin[br.zin](brezni) pridevnik brezov TMB: Bre.ne-a -uNEM.: Der Birke LAT.: Betulć brezje[br.zje]samostalnik srednjega spola brezov gozd; brezje 317: rastišce dreves TMB: Bre.je-an. NEM.: BirkenreiheLAT.: BetuletumKG: Verbje, Jevshje, Jedlovje, Gaberje, Bukovje, Bre.je 'Felder-, Erlen-, Feldzypressen, Hagbuchen-, Buchen-, Bir­kenbäumerreihe’ (str. 120) brez konca[brez kónca]prislovna zveza brez konca, vecno TMB: Bres konza NEM.: UnendlichLAT.: Infinitus Latinski prevedek sicer kaže na pridevniško zvezo s pomenom 'neskoncen’, ki pa je pri socasnih piscih ni mogoce potrditi. brezniGLEJ: brezin brezov[br.zov]pridevnik brezov TMB: Bre.ov-a -uNEM.: Von Birken LAT.: Betuleus brezovina[brezovína]samostalnik ženskega spola brezov les; brezovina 641: les TMB: Bre.ovina-e.h. NEM.: Birkenholz LAT.: Betulea ligna brez premisleka[brez prem.sleka] prislovna zveza nepremišljeno KG: Bres premiselka 'unbesonnen’ (str. 94) brezrožjen[brezrožj.n]pridevnik neoborožen, razorožen TMB: Bresro.hjen -a -uNEM.: EntwafnetLAT.: Inermis brezskrben[brezskrb.n]pridevnik brezskrben TMB: Bresskerbne-a -uNEM.: SorglosLAT.: Incurius brez šale[brez šále]clenkovna zveza brez šale, zares KG: Sakaj nekar, Bres shalle 'im Ernst ohne Scherz’ (str. 92) brez vmeska[brez vm.ska]prislovna zveza neposredno TMB: Bres umejskaNEM.: UnmittelbarLAT.: ImmediatePRIMERJAJ: vmesek; z vmeskom brežanka[brež.nka]samostalnik ženskega spola vrsta vina, verjetno iz tržaške okolice; brežanka 661: alkoholna pijaca TMB: Ber.hanka-e.h. NEM.: EckweinLAT.: Species Vini brgamackaGLEJ: bregomacka brgles[b.gles](brglez) samostalnik moškega spolaptica zelena žolna, latinsko Picus viridis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Bergles -am. NEM.: GrünspechtLAT.: Picus viridis brglezGLEJ: brgles brgon[brg.n]samostalnik moškega spola z lepilom namazana palica (za lovljenje ptic) 156: pripomocek za lov na ptice TMB: Wergôn-am. NEM.: Leimstange LAT.: Pertica vi.cata brhek[brh.k]ali [brh.k]pridevnik postaven, ceden, brhek TMB: Bčrhke-a -uNEM.: Stattlich, auserlesenLAT.: Egregius, .trenuus bridek[bríd.k]pridevnik trpek, grenek, bridek TMB: Britke-a -uNEM.: Bitter, härb, scharfLAT.: Acerbus, acutusGS: Britke– a gr. ß...., gravis .um, p....., amarus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Britof – deducerem a Britke, ni altera .yllaba ex germ. Freydhof in Vindicam tran.latam vocem nimis aperte indicaret. Otfried habet Frithof, aula Othini, quo mortui perveniunt. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: bridkoten bridko[brídko (?)]prislov bridko KG: Nezh ni toku britku, s'katiriga be se en serzhán zhlovek nemogl en trosht u.eti (str. 171) bridkost[bridk.st]samostalnik ženskega spola grenkoba, trpkost, bridkost 68: žalost TMB: Britku.t-e.h. NEM.: BitterkeitLAT.: Amaritudo bridkoten[bridkót.n]pridevnik trpek, grenek, bridek TMB: Britkótne-a -uNEM.: Bitter, härb, scharfLAT.: Acerbus, acutusPRIMERJAJ: bridek brigovnicaGLEJ: bregovnica briguljaGLEJ: breguljaą brinje [br.nje]samostalnik srednjega spola 1. brinove jagode 613: sad ali plod za prehrano 2. brinovo grmovje; brinje 318: rastišce grmovja TMB: Brine; Brinje-an. NEM.: Wacholderbeere; Wacholderbergesträuche LAT.: Iuniperus; IuniperetumGS: Brine– a gr. p....., quia folia, .eu acus .unt .pino.ć. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. brinov[brínov]pridevnik brinov TMB: Brinove-a -uNEM.: vom WacholderLAT.: Iuniperi brinovec[brínov.c]samostalnik moškega spola brinovec 661: alkoholna pijaca TMB: Brinovz-am. NEM.: Krametbrandwein LAT.: Crematum iuniperi brinovka[brínovka]samostalnik ženskega spolaptica brinovka, latinsko Turdus pilaris 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Brinovka-e.h. NEM.: KrametsvogelLAT.: TurdusABC: Wrinovka (1765, str. 20) brisalo[brisálo]samostalnik srednjega spola brisaca 248: kos blaga za osebno higieno TMB: Brisâlu-an. NEM.: Wischtuch LAT.: Ab.ter.orium brisanje[brísanje]samostalnik srednjega spola brisanje 52: cišcenje TMB: Brisanje-an. NEM.: Das WischenLAT.: Ter.io brisati[brísati br.šem]nedovršni glagol brisati 769: tipati TMB: BrishemBrisati NEM.: WischenLAT.: TergereGS: Brishem – unde germ. wischen, Inf. Sax. wisken: Anglo.ax. whi.k, onomatopoeticum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. brisavek[brísav.k (?)]samostalnik moškega spolarastlina goli kilovnik, latinsko Herniaria glabra 617: vrsta zelike TMB: Brisavčk-am. NEM.: Tausendkörnerkraut LAT.: Urinaria briten[brít.n]pridevnik ki se da obriti, ostrici TMB: Brytne-a briti[bríti br.jem]nedovršni glagol briti, strici 535: ukvarjati se z osebno higieno TMB: BryemBrytiNEM.: Scheeren LAT.: Tondere britof[br.tof]samostalnik moškega spola pokopališce 312: pokopališce TMB: Britof-am. NEM.: GottesackerLAT.: CćmeteriumGS: Britof– deducerem a Britke, ni altera .yllaba ex germ. Freydhof in Vindicam tran.latam vocem nimis aperte indicaret. Otfried habet Frithof, aula Othini, quo mortui perveniunt.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. britva[br.tva]samostalnik ženskega spola britev 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Brytva-e.h. NEM.: SheermesserLAT.: NovaculaGS: Brytva– a Bryem: Hung. Beretva.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. britvar[br.tvar]samostalnik moškega spola izdelovalec nožev, britev 854: izdelovalec kovinskih predmetov TMB: Brytvar-jam. NEM.: Messerschmied LAT.: Machćopśus britvarica[br.tvarica]samostalnik ženskega spola izdelovalka nožev, britev 854: izdelovalec kovinskih predmetov KG: Britvarza 'Messerschmidtmeisterin’ (str. 115) britvica[br.tvica]samostalnik ženskega spola majhen nož; nožic 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Brytvčza-e.h. NEM.: MesserchenLAT.: Cultellus britvica za jezik spodrezati [br.tvica za jézik spodr.zati]samostalniška zveza ženskega spola vrsta kirurškega noža 197: kirurško rezilo TMB: Brytvčza .a je.ik spodre.ati -uNEM.: ScheerbarLAT.: Berbis, ton.ilis -e.h. NEM.: Chirurgisches InstrumentLAT.: PRIMERJAJ: briven Ancylotomum briul[?](friul) samostalnik moškega spola GS: Briul – Friul, lat. Briulum. Gall. Breuil. Ital. Broglio: Angl. Broel: germ. Brl.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasna beseda. Srlat. briulum, brolium, stfrc. breuil 'ograjen gozd za divjad, lov’, nemško Brl italijansko broglio 'vrt’ je prevzeto tudi v starovisokonemško broil, bruil 'mocviren travnik’ (> nem. Brl), iz cesar je ime mestnega predela Ljubljane Prule. brivec[br.v.c]samostalnik moškega spola brivec 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: Bryvz-am. NEM.: Sheerer, BarbiererLAT.: Ton.orPRIMERJAJ: bradobrivec briven[br.v.n]pridevnikki se da obriti, ostrici TMB: Bryvne-a -u Siehe BrytnePRIMERJAJ: briten brkarije[brkar.je]množinski samostalnik ženskega spola zavržene stvari, odpadki 477: odpadek TMB: Berkarye.h. NEM.: Verworfene Dinge LAT.: AbjectaPRIMERJAJ: brkljarije brkati[brkati b.kam]nedovršni glagol 1. metati stran, brcati 433: metati 2. brskati 758: delati vidno TMB: BčrkamNEM.: 1. Schnellen 2. Siehe Berbam LAT.: 1. Abjicere 2. quod BerbamPRIMERJAJ: brbati; brkljati brke[b.ke]množinski samostalnik ženskega spola brki 880: del moškega telesa TMB: Berke .h. NEM.: SchnurbartLAT.: My.tax brklja[b.klja]samostalnik ženskega spola kost 972: del cloveka ali živali TMB: Berkla -e.h. NEM.: KnochenLAT.: Os brkljarije[brkljar.je]množinski samostalnik ženskega spola malo vredni, odvecni predmeti, stara šara; brkljarija 477: odpadek TMB: Berklarye.h. NEM.: Altes GerümpelLAT.: ScrutaPRIMERJAJ: brkarije brkljati[brkljáti brklj.m]nedovršni glagol brskati 758: delati vidno TMB: Berklam LAT.: Siehe BerbamPRIMERJAJ: brbati; brkati brkoncica[brk.ncica (?)]samostalnik ženskega spola navadno množina neka cvetica z modrim cvetom 617: vrsta zelike TMB: Berkonzheze.h. NEM.: Blaue BlumenLAT.: Species florum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. brle[brl. (?)](barle) prislov ocitno TMB: Barle, na barle; Warle NEM.: Auf den ScheinLAT.: ApparenterSieh. Barle brleti[brl.ti brlím]nedovršni glagol slabo videti 32: imeti hibo pri zaznavanju s cutili TMB: Berlim; Werlim werletiNEM.: Uibelsehen; Schlecht sehen LAT.: Cćcutire; Cćcutire brljav[brlj.v]pridevnik ki slabo vidi; slaboviden, brljav TMB: Berlav; Bčrlov-a -uNEM.: Blödsichtig; BlödsichtigLAT.: Cćcutiens; Cćcutiens brljavec[brlj.v.c]samostalnik moškega spola kdor slabo vidi; brljavec 832: clovek s hibo v zaznavanju s cutili TMB: Berlovz-a m. NEM.: BlödsichtigerLAT.: Cćcutiens brljavka[brlj.vka]samostalnik ženskega spola ženska, ki slabo vidi; brljavka 832: clovek s hibo v zaznavanju s cutili TMB: Berlavka -e.h. NEM.: BlödsichtigeLAT.: Cćcutiens brljuznica[brlj.znica]samostalnik ženskega spola zaušnica, klofuta 727: udarec, udarjanje TMB: Berlu.nčza-e.h. NEM.: Eine Tasche, Brodashka– lat. Rubeta: Vallachice MaulschelleLAT.: Alapa Broaska. brljuzniti[brljúzniti brlj.znem]dovršni glagol dati zaušnico; klofniti, klofutniti 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: Berlu.nemNEM.: TaschenLAT.: Alapizare brlog[brl.g]samostalnik moškega spola brlog 797: domovanje kopenske divje živali TMB: Bčrlog-am. NEM.: Hütte, Höhle d. Th.LAT.: Hara, antrum brlozga[brl.zga]samostalnik ženskega spola ženska, ki (rada) brozga po vodi, mlakuži 928: clovek z negativnimi lastnostmi TMB: Bčrlô.ga-e.h. NEM.: WasserpritschlerinLAT.: Aqua ludensGS: Berlô.ga– onomatopoeticum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. broc[br.c]samostalnik moškega spolarastlina barvilni brošc, latinsko Rubia tinctorum 617: vrsta zelike GS: Brozh – rubia tinctorum.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. brod[br.d]samostalnik moškega spola 1. pas zemlje ob vodi; breg 340: voda ali z vodo povezan kraj 2. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da prebresti 340: voda ali z vodo povezan kraj 3. splav, coln za prevoz cez reko 594: ladja TMB: Brôd; Wrôd-u; -m. NEM.: 1. Das Ufer; Gestade 2. Die Ueberfurth; UiberfurthLAT.: 1. Litus; Ripa 2. Vadum, TrajectumGS: Brôd– in gr. p....: Angl. & Anglo.ax. Forth: Holl. Voord: Dan. Vort: Lat. Vadum, Portus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. brodaška[?]samostalnik ženskega spola žival krastaca, latinsko Bufo bufo 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: brodet[brod.t]samostalnik moškega spola obara, juha 261: hrana TMB: Bradet-a m. NEM.: EingemachtesLAT.: JusGS: Bradet – lat. med. ćvi Brodium: germ. Bre: Ital. Brodo. Angl. Broth: Gall. Brouet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. broditi[broditi br.dim]nedovršni glagol 1. s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo 578: premikati se po vodi 2. iti prek vode 578: premikati se po vodi TMB: Wrodem wroditiNEM.: 1. yshi Brodem 2. UebersetzenLAT.: 1. Scrutari fundum 2. TransfretarePRIMERJAJ: brosti brodnik[brodník]samostalnik moškega spola voznik broda; brodnik 874: mornar TMB: Brodnik-am. NEM.: Flöß-, Zielefahrer LAT.: Nauta in Trajectis brodnina[brodnína]samostalnik ženskega spola placilo za prevoz z brodom; brodnina 74: voznina TMB: Brodnina-e .h. NEM.: Schifflohn, FahrzollLAT.: Naulum brodniška busulaGLEJ: busula brodniška brodniški[brodn.ški]pridevnik ladijski TMB: Brodnishke-a -uNEM.: SchifferischLAT.: NauticusPRIMERJAJ: busula brodniška brojica[br.jica]samostalnik ženskega spola ptica tašcica, latinsko Erithacus rubecula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Brojčza-e.h. NEM.: RothschwänzleinLAT.: ErithacusPRIMERJAJ: brolica brolica[br.lica]samostalnik ženskega spola ptica tašcica, latinsko Erithacus rubecula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Brolčza-e.h. NEM.: RothschwänzleinLAT.: ErithacusPRIMERJAJ: brojica bromina[bromína](bronina) samostalnik ženskega spola bronasta posoda 225: posoda TMB: Bromina-e.h. NEM.: Ehernes GeschirrLAT.: Ćrifacta, ćramen bron[br.n]samostalnik moškega spola bron 639: kovina TMB: Bron-am. NEM.: ErzLAT.: Ćs broncuza[bronc.za]samostalnik ženskega spola poldragi kamen modrikasto zelene barve; turkiz 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Bronzű.a-e.h. NEM.: TürkissteinLAT.: Turche.ia broncen[bronc.n (?)]pridevnik bronast, broncen TMB: Bronzhen-a -u NEM.: EhernLAT.: Ćreus broncenina[broncenína]samostalnik ženskega spola bronast izdelek 128: kovinski izdelek TMB: Bronzhénina-e.h. NEM.: ErzwerkLAT.: Ćramentum broncija[bronc.ja]samostalnik ženskega spola delavnica za izdelovanje izdelkov iz brona 290: kovinarska delavnica TMB: Bronzhya-e.h. NEM.: ErzwerkstätteLAT.: Ćraria officina broninaGLEJ: bromina brosti[brósti br.dem]nedovršni glagol s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo 578: premikati se po vodi TMB: BrôdemBró.tiNEM.: Eine Tiefe ausfühlenLAT.: Tactu profunda .crutari Sedanjik je morda isti kot pri broditi, nedolocnik pa je nastal po takem analognem razmerju, kot je iz narediti nastal današnji narésti. PRIMERJAJ: broditi brsa[b.sa](bersa; birsa) samostalnik ženskega spola pokvarjeno vino, pokvarjen mošt 661: alkoholna pijaca TMB: Bčrsa-e.h. NEM.: Verdorbener WeinLAT.: Corruptum mu.tum brsceGLEJ: brdce brskati[b.skati b.skam]nedovršni glagol metati proc, odmetavati 433: metati TMB: Berskam NEM.: WegschnellenLAT.: Projicere brsniti[brsniti b.snem]dovršni glagol frcniti, brcniti, odvreci 727: tolci, bosti TMB: BersnemNEM.: WegschnellenLAT.: Projicere brst1 [b.st]samostalnik moškega spola brst 600: del rastline TMB: Ber.t-am. NEM.: SproßeLAT.: Germen brst2 GLEJ: brest brstje1 [brstj.]samostalnik srednjega spola brstje 600: del rastline TMB: Ber.tje-an. NEM.: Häufige SproßeLAT.: Germina brstje2 GLEJ: brestje bršlin[bršl.n]samostalnik moškega spola rastlina bršljan, latinsko Hedera helix 617: vrsta zelike TMB: Bershlin-a m. NEM.: EbheuLAT.: HćderaGS: Bershlin – convenit cum Farsh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. brud[?]samostalnik moškega spola mocvirje 340: voda ali z vodo povezan kraj GS: Brud – Morast. Ital. Brodo: germ. Bre: item ajunt germ. Brudel, pro vapore a.cendente ex aqua bulliente: Brodemen de vapore a.cendente ex panibus primo pi.tis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. brumen[brúm.n]pridevnik pobožen TMB: Brumne-a -uNEM.: Fromm LAT.: PiusGS: Brumne– germ. fromm, per commutationem literarum affinium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: ta Brumne /…/ (str. 36)KG: primernik Brumnejshe /…/ (str. 39 s.) brumno[brúmno]prislov pobožno KG: Brumnu (str. 42) brumnost[brúmnost]samostalnik ženskega spola pobožnost 368: pobožnost, svetost ABC: Brumno.t (1765, str. 4) brun[br.n]samostalnik moškega spola bruno, tram 777: del zgradbe TMB: Brun-am. NEM.: BalkenLAT.: Trabs brus[br.s]samostalnik moškega spola brus 140: orodje ali pripomocek za brušenje TMB: Brus -am. NEM.: Wetzstein LAT.: Cos brusar[brusár]samostalnik moškega spola brusilec 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Brusâr-jam. NEM.: SchleiferLAT.: Acutiator brusiti[brusiti brúsim]nedovršni glagol brusiti, ostriti 538: ostriti TMB: Brusem BrusitiNEM.: SchleifenLAT.: Acuere brusnica[brusníca]samostalnik ženskega spola kamnolom, kjer pridobivajo brusne kamne 287: kamnolom TMB: Brusniza-e .h. NEM.: WetzsteinbruchLAT.: Fodina aconea PRIMERJAJ: brusnišce brusnina[brusnína]samostalnik ženskega spola voda, ki se uporablja pri brušenju 659: neužitna tekocina TMB: Brusnina-e .h. NEM.: SchleifwasserLAT.: Aqua de sub cote brusnišce[brusníšce]samostalnik srednjega spola kamnolom, kjer pridobivajo brusne kamne 287: kamnolom TMB: Brusnishe -an. NEM.: WetzsteinbruchLAT.: Fodina aconeaPRIMERJAJ: brusnica brutabana[?]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta hruške 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Brutabane.h. NEM.: BirnenartLAT.: Species pyrorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. brv[b.v brv.]samostalnik ženskega spola brv 553: cesta, pot TMB: Weruv -y.h. NEM.: Steg über das WasserLAT.: Ponticulus GS: Berv – Berva, unde antiquorum Brivć: germ. Brke: Anglo.ax. Brygga: Suec. Bro.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. GS: Werv – aliis Berv; ita & We.niza aliis Be.niza, & Ba.niza.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: rodilnik množine Bervá (str. 29) brzda[brzda]samostalnik ženskega spola železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda 255: živalska oprava TMB: Ber.da -e.h. NEM.: ZaumLAT.: Frćnum brž[b.ž]prislovhitro, takoj, brž TMB: BčrshNEM.: GeschwindLAT.: CitoGS: Bersh– Cambris Brys, fe.tinatio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Bersh 'gleich’ (str. 88) bržec[brž.c]pridevnikhiter, nagel, okreten TMB: Ber.hezh-a -u NEM.: HurtigLAT.: Agilis bržina[bržína]samostalnik ženskega spola hitrost, naglost, prenagljenost 383: negativna lastnost glede na hitrost TMB: Ber.hina-e.h. NEM.: EilfertigkeitLAT.: Velocitas bržiti[bržiti bržím]nedovršni glagol hiteti 562: hitro se premikati TMB: Ber.himNEM.: EilenLAT.: Accelerare bržolaGLEJ: bržole bržole[brž.le](bržola) množinski samostalnik ženskega spola pražen in dušen goveji zrezek; bržola 261: hrana TMB: Ber.hôle; Wer.hôle.h. NEM.: RostbratenLAT.: A.ium; A..umSiehe Wer.hôleGS: Ber.hôle– ab Ital. Braginole.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bubati[búbati búba]nedovršni glagol boleti 17: boleti, bolehati TMB: Buba me NEM.: Es thut mir wehLAT.: Me dolet PRIMERJAJ: as buba bubuj[bubúj]samostalnik moškega spolaptica sova uharica, latinsko Strix bubo 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Wubuj -am. NEM.: Der UhuLAT.: Ulula bucika[b.cika]samostalnik ženskega spola bucika 128: kovinski izdelek TMB: Wuzčka-e.h. NEM.: SpeernadelLAT.: Acicula GS: Wuzčka– a Wodem, vel etiam Wudam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. buca[búca]samostalnik ženskega spola 1. rastlina buca, latinsko Cucurbita pepo, ali njen plod 618: vrsta zelike ali njen užitni plod 2. glava, lobanja 972: del cloveka ali živali TMB: Buzha-e.h. NEM.: 1. Kürbis 2. SchedelLAT.: 1. Cucurbita 2. Caput, Cranium bucati[bucáti bucím]nedovršni glagol mocno pihati 450: delati vremenski pojav TMB: Buzhim; WuzhimBuzhati; wuzhatiNEM.: Sehr blasen; Stark blasen LAT.: Flare vehementer; Flare violenterGS: Buzhim– onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Wuzhim– onomatopśia .ćvientis venti: germ. brausen; unde Boh. wcela apis, a bombilando.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bucela[buc.la]samostalnik ženskega spola žival cebela, latinsko Apis mellifera 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa GS: Zhebela– aliis wuzhela a .ono wuzhim. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cebela bucicaGLEJ: bocica budalast[b.dalast]pridevnik omejen, nespameten, budalast TMB: Budŕla.t-a -uNEM.: Tölpisch, ungeschickt LAT.: Hebes, .tolidus budalo[b.dalo](bodalo˛) samostalnik srednjega spola kdor dobro vidi samo bližnje predmete, kratkoviden clovek 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Wudŕlu -an. NEM.: S. WovshiluLAT.: Myops budalost[budálost]samostalnik ženskega spola neumnost, budalost 381: neumnost TMB: Budálo.t-e.h. NEM.: ThorheitLAT.: Stoliditas budatiGLEJ: bodati budenje[budénje]samostalnik srednjega spola bujenje 77: dejanje, delo TMB: Budenje -an. NEM.: WeckungLAT.: Excitatio budilecGLEJ: budivec budilo[budílo]samostalnik srednjega spola lesena priprava za delanje hrupa, s katero prebujajo menihe 169: priprava, ki ustvarja zvok TMB: Budilu -an. NEM.: WeckerLAT.: Excitatorium buditi[buditi budím]nedovršni glagol buditi 547: prenehati pocivati TMB: Budim; Wudim NEM.: WeckenLAT.: ExcitareKG: Budim 'ich wecke auf’ (str. 77) budivec[bud.v.c](budilec) samostalnik moškega spola buditelj 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Budivz-am. NEM.: Wecker LAT.: Excitator budnica[budníca]samostalnik ženskega spola buditeljica 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Budniza-e.h. NEM.: WeckerinnLAT.: Excitatrix buhta[buhta]samostalnik ženskega spola krdelo, množica 927: skupina ljudi TMB: Buhta-e.h. NEM.: Horde, HaufenLAT.: Agmen buhtiti[b.htiti b.htim]dovršni glagol planiti, skociti 562: hitro se premikati TMB: BuhtčmBuhtitiNEM.: AnfallenLAT.: In.ilire buk[b.k]samostalnik moškega spola o kravi cas parjenja, gonitev 715: gonitev domach živali TMB: Buk -am. NEM.: Brunst der KühenLAT.: Impetus vaccarum buka[buka]samostalnik ženskega spola drevo bukev, latinsko Fagus sylvatica 605: drevesna vrsta TMB: Buka -e.h. NEM.: BuchbaumLAT.: FagusGS: Buka – germ. eine Buche, Buchbaum: Anglo.ax. Bocce: Holl. Beuke: Suec. Bok: Dan, Bog: Hungar. Bik-fa a gr. fa.., edo; quia olim glandibus fagorum ve.cebantur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bukati se[b.kati se b.ka se]nedovršni glagol o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se, bukati se 719: goniti se TMB: Buka se NEM.: Die Kuh ist brünstigLAT.: Appetere coitumGS: Buka se krava – a Bik, cujus coitum appetit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. bukin[búkin]pridevnik ki je od ali iz bukve; bukvin TMB: Bukne -a -uNEM.: Der BucheLAT.: Fagi buklar[buklár]samostalnik moškega spola prodajalec knjig 959: trgovec TMB: Buklâr-jam. NEM.: BuchführerLAT.: Bibliopola buklarija[buklar.ja]samostalnik ženskega spola knjigarna 301: knjigarna TMB: Buklarya -e.h. NEM.: BuchladenLAT.: Bibliopolium KG: Knigaria, (veralt.) Buklaria 'Buchgewelb’ (str. 120) buklovarna[buklovárna]samostalnik ženskega spolaknjigovodstvo, tj. dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem 541: knjigovod­stvo KG: Buklovarna 'Buchhalterey’ (str. 119) buklovarnik[buklov.rnik]samostalnik moškega spola knjigovodja 875: sluga oblasti TMB: Buklovarnek-am. NEM.: BuchhälterLAT.: Logographus buklovarstvo[buklov.rstvo] samostalnik srednjega spolaknjigovodstvo, tj. urad, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem 294: pisarna TMB: Buklovar.tvu-an. NEM.: BuchhaltereyLAT.: Librarii officium bukov[búkov]pridevnik bukov TMB: Bukove -a -uNEM.: Von BuchholzLAT.: Faginus bukovje[búkovje]samostalnik srednjega spola bukov gozd; bukovje 317: rastišce dreves KG: Verbje, Jevshje, Jedlovje, Gaberje, Bukovje, Bre.je 'Felder-, Erlen-, Feldzypressen, Hagbuchen-, Buchen-, Bir­kenbäumerreihe’ (str. 120) bukvališce[bukvalíšce]samostalnik srednjega spola knjižnica 325: knjižnica TMB: Buqvalishe; Bukvalishe-an. NEM.: BibliothekeLAT.: BibliothecaKG: Buqvalishe 'Büchersaal’ (str. 120) bukvar[b.kvar]samostalnik moškega spola ucbenik za zacetni pouk branja in pisanja; abecednik 207: ucbenik TMB: Bukvar -jam. NEM.: NamenbüchchenLAT.: Liber elementaris bukve[b.kve]množinski samostalnik ženskega spola knjiga 202: knjiga TMB: Bukve .h. NEM.: BuchLAT.: LiberGS: Buqve– germ. Buch, vide Buka; quia veteres in corticibus arborum, fagi, betulć &c. .cribebant., & talia folia compacta a Buka vocabant, Bukve, .eu Buqve.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. PRIMERJAJ: knjiga bukvice[b.kvice]množinski samostalnik ženskega spola knjižica 202: knjiga TMB: Bukvčze.h. NEM.: BüchelchenLAT.: Libellus bukvovezec[bukvov.z.c]samostalnik moškega spola knjigovezec, tiskar 853: izdelovalec knjig TMB: Buqvave.z-am. NEM.: BuchbinderLAT.: Typographus bula[búla]samostalnik ženskega spola oteklina, bula 35: oboleli del cloveka TMB: Bula -e.h. NEM.: GeschwürLAT.: Tuber GS: Bula – germ. Beule: Inf. Sax. Bule: Suec. Bula a verbo Bulga intume.cere; ita & Bulim in.ercio.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Bulgarin[?]samostalnik moškega spola Bolgar 355: pripadnik ljudstva TMB: Bulgarin-am. NEM.: BulgarierLAT.: Mć.us PRIMERJAJ: Volgarija bulitiGLEJ: buljiti buljiti[búljiti b.ljim](buliti) nedovršni glagol buljiti 770: videti, gledati GS: Bula – germ. Beule: Inf. Sax. Bule: Suec. Bula a verbo Bulga intume.cere; ita & Bulim in.ercio.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. bulovž[búlovž]samostalnik moškega spola koroško pticja kletka 802: pticja kletka TMB: Bulovsh-.ham. NEM.: VogelhausLAT.: AviariumGS: Bulovsh– vindicum a germ. Vogelhaus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. bunjon[?]samostalnik moškega spola kumina 613: sad ali plod za prehrano TMB: Bunjon-am. NEM.: Ein gewisses Kraut LAT.: Anemosphorus Anemosphorus je eno starejših imen za rod Bunium, katerega najbolj znani predstavnik je Bunium bulbo­castanum 'crna kumina’. bunka[b.nka]samostalnik ženskega spola poškodba tkiva zaradi udarca; udarnina, modrica, bunka 33: poškodba ali njena posledica TMB: Bunka-e.h. NEM.: Kontusion LAT.: Contu.ioGS: Bunka– onomatopśia: Suec. Bunga, percutere, & Bunke, eine Beule. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. bunkarica[b.nkarica]samostalnik ženskega spola sod 240: posoda za vino TMB: Bunkarza -e.h. NEM.: WeinfaßLAT.: DoliumABC: Wunkarza (1765, str. 20) bunkati[b.nkati b.nkam]nedovršni glagol udarjati, tolci 727: tolci, bosti TMB: Bunkam; WunkamNEM.: SchlagenLAT.: Contundere bur[?]samostalnik moškega spola razuzdanost 104: spolni greh TMB: Bur -am. NEM.: SchwelgereyLAT.: Luxuries GS: Bur – a quo Italicum Bordello. Angl. Brothell. Gall. Bordel: germ. Vordel: lat. med. ćvi Bordellum.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. burcen[burcen]samostalnik moškega spola 1. jantar 272: dragi ali poldragi kamen 2. poldragi kamen crne, zelene ali rožnate barve; turmalin 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Burzhén-am. NEM.: 1. Bernstein 2. Rheinisch GoldLAT.: Electrum burdelati[burd.lati burd.lam] (bordelati) nedovršni glagol razuzdano živeti 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: BurdelamNEM.: Schwelgen LAT.: LuxuriariPRIMERJAJ: burdeliti burdeliti[burdeliti burdelím] (bordeliti) nedovršni glagol razuzdano živeti 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Burdélim NEM.: Schwelgen LAT.: Pro.tituerePRIMERJAJ: burdelati burdelnica[burd.lnica](bordelnica) samostalnik ženskega spola prostitutka 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Burdelniza-e.h. NEM.: Gemeine MetzeLAT.: Pro.tibulum burja[búrja]samostalnik ženskega spola severni veter; burja 452: veter TMB: Burja -e.h. NEM.: NordwindLAT.: Aquilo KG: Burja 'Nordwind’ (str. 131) burjava[burjava]samostalnik ženskega spola severni sij 447: svetlobni naravni pojav TMB: Burjŕva -e.h. NEM.: NordlichtLAT.: Aurora borealisABC: Burjova (1794, str. 6) burkati[búrkati b.rkam]nedovršni glagol tepsti (se), dregati (se), ravsati (se) 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: Burkam NEM.: Rauffen, stossenLAT.: Velitare Ni jasno, ali je pomen tranzitivni ali povratni. V latinšcini je glagol le deponentnik s pomenom 'spopadati se’. burkati se[búrkati se b.rka se] nedovršni glagol spahovati se 694: opravljati telesno funkcijo TMB: Burka se mi NEM.: Aufstossen LAT.: Ructus movere burkle[b.rkle]množinski samostalnik ženskega spola orodje za premikanje loncev v kmecki peci; burkle 168: orodje ali pripomocek za ogenj TMB: Burkle .h. NEM.: Ofengabel LAT.: RutabulumGS: Burkle – lat. Furca per u.itatem permutationem b in f.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Burkle (1765, str. 4) Burovec[burov.c]samostalnik moškega spola ozvezdje Veliki voz 361: ime nebesnega telesa KG: Burovz 'der Herrwagen’ (str. 129) PRIMERJAJ: Burovska kola; Burovž buroviš[?]samostalnik moškega spola stara beseda mestni glavar 906: posvetni oblastnik TMB: Burovish inu Burovi.da-e m. NEM.: BurgermeisterLAT.: Con.ulnekdej PRIMERJAJ: burovizda burovizda[?]samostalnik moškega spola stara beseda mestni glavar 906: posvetni oblastnik TMB: Burovish inu Burovi.da-e m. NEM.: BurgermeisterLAT.: Con.ulnekdej PRIMERJAJ: buroviš Burovska kola[burovska k.la] množinska samostalniška zveza srednjega spola ozvezdje Veliki voz 361: ime nebesnega telesa TMB: Burovske kôlaNEM.: Heerwagen LAT.: Ur.a majorPRIMERJAJ: Burovec; Burovž Burovž[búrovž]samostalnik moškega spola zvezda Severnica 361: ime nebesnega telesa TMB: Burovsh; Wurovsh-am. NEM.: PolarsternLAT.: Stella polarisKG: Burovsh 'Herrwagen’ (str. 185)PRIMERJAJ: Burovec; Burovska kola busula brodniška[busula brodn.ška](brodniška busula) samostal­niška zveza ženskega spola priprava z magnetno iglo za dolocanje strani neba; kompas 161: ladijski inštrument TMB: Busula brodnishkaNEM.: MagnetnadelLAT.: Acus nautica butara[bútara]samostalnik ženskega spola tovor, breme 459: breme ali tovor TMB: Butara-e.h. NEM.: BürdeLAT.: OnusKG: Butara 'die Last, Bürde’ (str. 101) butati[bútati b.tam]nedovršni glagol tolci, butati 727: tolci, bosti TMB: Butam NEM.: SchlagenLAT.: Concutereyshi Wutam butiti[butiti bútim]nedovršni glagol udariti, butiti 727: tolci, bosti TMB: ButemButitiNEM.: AnprellenLAT.: Allidere buzdihan[buzdih.n]samostalnik moškega spola bojni kij, buzdovan 199: orožje TMB: Buzdihân-am. NEM.: Streitkolben LAT.: Clava ferreaGS: Bu.dihan– Hung. Bo.ogan.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. buzija[buzija (?)]samostalnik ženskega spola 1. stvarnost 435: miselni pojem 2. okolišcina 435: miselni pojem TMB: Bu.ia-e.h. NEM.: Bestand, Umstand LAT.: Sub.i.tentia, Circum.tantia C c[ci] crka c 807: crka, dvo- ali veccrkje TMB PREDGOVOR: Lete besede se najdejo v' .tareh buqvah is C pisane, v' noveh se .he .dej use is Z pishéjo.KG: Ci, C, c (str. 155) Zapis iz TMB je opomba na zacetku crke C. PRIMERJAJ: ci caf[c.f]samostalnik moškega spola v Novem mestu sodni sluga, biric 875: sluga oblasti TMB: Zaf -am. NEM.: Geri-chtsdienerLAT.: Apparitor, lictorGS: Zâf– Rudolphiwerde in inferiore Carniola lictorem .onat.PRIMERJAJ: cap cagati[cágati cágam]nedovršni glagol obupovati 64: imeti negativno custvo TMB: ZâgamNEM.: VerzweifelnLAT.: De.perarePRIMERJAJ: cagovati cagav[cágav]pridevnikbojazljiv, strahopeten TMB: Zagov -a -u NEM.: Furchtsam, feigLAT.: Timidus, ignavus PRIMERJAJ: cagljiv; cagoviten cagljiv[cagljív]pridevnikbojazljiv, strahopeten TMB: Zagliv -a -u NEM.: Furchtsam, feigLAT.: Timidus, ignavus PRIMERJAJ: cagav; cagoviten cagovati[cagováti cag.jem]nedovršni glagol obupovati 64: imeti negativno custvo TMB: Zagem LAT.: Sieh. ZagamPRIMERJAJ: cagati cagoviten[cagov.t.n]pridevnik bojazljiv, strahopeten TMB: Zagovitne -a -uNEM.: Furchtsam, feigLAT.: Timidus, ignavusPRIMERJAJ: cagav; cagljiv CaharijasGLEJ: Zaharias CaheusGLEJ: Zaheus cajna[c.jna]samostalnik ženskega spola pletena košara; cajna 231: košara za kmecka opravila TMB: Zajna-e.h. NEM.: Flechte, KörbchenLAT.: Scirpia cajt[c.jt]samostalnik moškega spola cas 43: cas ali njegov del KG: Je she zhas (zajt) 'Es ist noch Zeit’ (str. 188)PRIMERJAJ: cas caker[cák.r]samostalnik moškega spola 1. skupnost 927: skupina ljudi 2. trgovanje 733: trgovsko dejanje TMB: Zakr -am. NEM.: GemeinschaftLAT.: Commercium Pomena, kot sta razvidna iz nemškega in latinskega prevedka, je Pohlin verjetno deduciral iz frazema v caker hoditi s kom 'imeti opravka s kom’, v katerem pa je beseda prevzeta iz avstrijsko nemške predložne zveze zu Acker (gehen), dobesedno 'na polje, na njivo (hoditi)’. cakerelj[cáker.lj cáker.ljna](cakerl) samostalnik moškega spola otroški vozicek 591: voz TMB: Zâkérl-nam. NEM.: KinderwagenLAT.: Chiramaxium Ni popolnoma jasno, ali beseda pomeni vozicek za prevažanje majhnih otrok ali morda otroško igraco v obliki vozicka. cakerlGLEJ: cakerelj camer[cam.r]samostalnik moškega spola GS: Zamr – gr. & lat. Zámia, nux pini cembrć.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Grško in latinsko besedo Pohlin prevede kot 'cemprinovo jedrce’, a slovarji jo navajajo le v pomenu 'škoda, poškodba, izguba’. cap[c.p]samostalnik moškega spola 1. razcapanec 941: razcapan clovek 2. sodni sluga, biric 875: sluga oblasti TMB: Zap-am. NEM.: 1. Zerlumpter Kerl 2. Siehe ZafLAT.: 1. Lacer, panno.us 2. Lictoris .ervusPRIMERJAJ: caf capa[cápa]samostalnik ženskega spola cunja, capa 247: blago ali usnje TMB: Zapa-e.h. NEM.: Ein Lumpen LAT.: Tribonium, CentoPRIMERJAJ: cunja capast[cápast]pridevnik razcapan, raztrgan TMB: Zapŕ.t-a -uNEM.: LumpichtLAT.: Panno.usPRIMERJAJ: cunjast carar[cárar]samostalnik moškega spolaptica drozg, carar, latinsko Turdus viscivorus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Zarar -jam. NEM.: GroßdrosselLAT.: Turdus CargradGLEJ: Carigrad Carigrad[c.rigrad](Cargrad) samostalnik moškega spola turško mesto Carigrad 360: krajevno ime KG: Constantinopel Zsargrad, das ist: Kaysersburg (str. 8)PRIMERJAJ: Carigrad cavfati[c.vfati]nedovršni glagol vracati se 576: priti TMB: Zavfam NEM.: ZurückkehrenLAT.: RegrediGS: Zavfam – ab illyrico ufam .pero, qua.i .a ufam de.pero, incipio .pe cadere: germ. .uper. zaufen, retrocedere: vel etiam tergiver.ari.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. cebati[c.báti c.b.m]nedovršni glagol brcati 590: premikati telesni del TMB: ZčbâmNEM.: Mit Füßen Stossen LAT.: Impingere calces cebet[ceb.t](cibet) samostalnik moškega spola mocno dišeci izlocek žleze ob zadnjicni odprtini cibetovke; cibet 533: dišava GS: Zebet– ab Arab. Cubebe: germ. Zibeth. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: cveba cebniti[cebniti cébnem]dovršni glagol brcniti 729: tolci z nogo TMB: Zebném -nitiNEM.: Mit Füßen StossenLAT.: Impingere calces cebuh[c.búh]samostalnik moškega spola 1. vedro za gašenje 225: posoda 2. usnjena vreca za hranjenje tekocin; meh 243: vreca ali torba TMB: Zčbűh-a m. NEM.: 1. Feuereymer 2. Lederner Sack LAT.: 1. Hama 2. Culleus Cecilija[c.cílija]samostalnik ženskega spola krstno ime Cecilija 351: krstno ime KG: Cčcilia (str. 155) ceder[céd.r]samostalnik moškega spoladrevo cedra, latinsko Cedrus 605: drevesna vrsta TMB: Cędr-am. NEM.: CederbaumLAT.: Cedrus cedika[cedíka]samostalnik ženskega spola strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih; gumi 259: rastlinski izlocek TMB: Zčdika-e.h. NEM.: Der GummiLAT.: Gummi cedilo[cedílo]samostalnik srednjega spola cedilo 146: kuhinjski pripomocek TMB: Zčdilu-an. NEM.: Der Durchschlag LAT.: Colum cediti[cediti cedím]nedovršni glagol 1. cediti 586: premikati tekocino 2. o tekocini teci 577: premikati se (o tekocinah) TMB: Zédim NEM.: 1. Durchse­ichen 2. FliessenLAT.: 1. Colare 2. Fluere GS: Zedim – gr. ..e.., colare: lat. Cedma, Schenkelfluß.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cedrov[c.drov]pridevnik cedrov TMB: Cedrove -a -uNEM.: Von CederbaumeLAT.: Cedrinus Cedut[ced.t]samostalnik moškega spola slovanski bog moci 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Zedűt-am. Siehe JodutePRIMERJAJ: Jodut Cefas[cefas (?)]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Kefa, prvotno ime apostola Petra 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Ti se shimen, bosh pak Cefas imenuvan (str. 142) Citat iz Svetega pisma, Jn 1,42. cefedrati[c.fedráti c.fedr.m] nedovršni glagolvleci, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve 581: premikati TMB: ZefedrâmNEM.: FortschleppenLAT.: Rapere, pertraherePRIMERJAJ: cefrati cefrati[c.fráti c.fr.m]nedovršni glagol vleci, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve 561: premikati se TMB: ZčframNEM.: FortschleppenLAT.: Rapere, pertraherePRIMERJAJ: cefedrati cegel[c.g.l]samostalnik moškega spola opeka 777: del zgradbe TMB: Zegl-am. NEM.: ZiegelsteinLAT.: Tegula, laterGS: Zegl – germ. Ziegel: lat. cum alio prćfixo tegula. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cegelnica[c.g..nica]samostalnik ženskega spola opekarna 303: kjer izdelujejo gradbeni material TMB: Zegovnčza-e.h. NEM.: ZiegelhütteLAT.: Lateraria ceglar[c.glar]samostalnik moškega spola izdelovalec opeke 865: izdelovalec trdih gradbenih elementov TMB: Zeglar-jam. NEM.: ZiegelbrennerLAT.: Laterarius ceglati[c.glati c.glam]nedovršni glagol igrati neko igro z igralnimi kamencki na (opecnati) igralni površini (?) 752: igrati TMB: ZeglamNEM.: An Ziegel spielen LAT.: Ad Lateres ludere ceha[c.ha](ceka˛) samostalnik ženskega spola stanovska organizacija obrtnikov iste stroke; ceh 743: rokodelsko združenje GS: Zeha– germ. die Zeche: aliis zeka, vel .altem in zhekmashtr reperitur. Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. Pomen 'zapitek ceha’ se zdi zaradi sklicevanja na cekmašter in latinskega prevedka pri ceka manj verjeten. PRIMERJAJ: bratovšcina cehovec[c.hov.c]samostalnik moškega spola 1. clan ceha 841: clovek s samostojno dejavnostjo 822: clovek glede na alkoholne pijace TMB: Zehovz-am. NEM.: ZechbruderLAT.: Compotator 2. pivski tovariš Nemški prevedek pomeni oboje, latinski samo drugo. cehta[c.hta]samostalnik ženskega spola napolnjena podloga za ležanje; slamnjaca, blazina 222: posteljnina TMB: Zehta-e.h. NEM.: Ein BettsackLAT.: CulcitraPRIMERJAJ: cekaą ceka1 [c.ka]samostalnik ženskega spola posteljna prevleka, posteljnina (?) 222: posteljnina GS: Zeka– zehta: germ. .uper. Bettzieche, Uiberzug.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ceka2 GLEJ: ceha cel1 [c..]pridevnik cel, ves TMB: Cel; Zel-a -uNEM.: Ganz . . . – Hebr. Zel GS: Integer, totus ; Totus LAT.: Razlaga je s stališca , omnis.kul ... . : Syr. kol današnjega jezikoslovja napacna. cel2 GLEJ: celoą cele trope[c.le trópe]prislovna zveza tropoma KG: Zele troppe 'ganze Schwarme, Schwarmweiß’ (str. 93) celina[celína]samostalnik ženskega spola neobdelana zemlja; ledina 333: zemljišce TMB: Zelina-e.h. Siehe Ledina celiti[celiti c.lim]nedovršni glagol zdraviti rane, celiti 79: opravljati zdravniško dejavnost TMB: ZelemNEM.: Wunden heilenLAT.: Curare vulnusGS: Zelem– gr. .e.... hortor mulceo, ....., pervenio ad portum, .cilicet .anitatis. Hebr. Celjo[céljo]samostalnik srednjega spola štajersko mesto Celje 360: krajevno ime TMB: Cęljo-an. NEM.: Stadt CilyLAT.: Cileja celo1 [c.lo (?)](cel) prislov zelo TMB: ZčlNEM.: SehrLAT.: Valde celo2 [c.lo (?)](cel) clenek izraža odsotnost kakršnekoli omejitve; prav TMB: ZčlNEM.: garLAT.: admodumKG: Zel nekol, zol nekoli 'gar niemals’ (str. 89) KG: To nuzh nisem zol nezh spal (str. 148) Celovcan[cel.vcan]samostalnik moškega spola prebivalec Celovca; Celovcan 354: prebivalec kraja TMB: Celovzhan-am. NEM.: Einwohner von KlagenfurthLAT.: Clagenfurten.is Celovcanka[cel.vcanka]samostalnik ženskega spola prebivalka Celovca; Celovcanka 354: prebivalec kraja TMB: Celovzhanka -e.h. NEM.: Eine KlagenfurtherinnLAT.: Clagenfurten.is Celovec[cel.v.c]samostalnik moškega spola koroško mesto Celovec 360: krajevno ime TMB: Celovc -am. NEM.: Stadt KlagenfurthLAT.: ClagenfurtumKG: V' Zelovz 'Nach Klagenfurth’ (str. 189) zelem imago. Razlaga je s stališca ...... današnjega jezikoslovja napacna. Celjan[celj.n]ali [celj.n]samostalnik moškega spola prebivalec Celja; Celjan 354: prebivalec kraja TMB: Celân-am. NEM.: Einwohner v. CilyLAT.: Cilejen.is Celjanka[celj.nka]samostalnik ženskega spola prebivalka Celja; Celjanka 354: prebivalec kraja TMB: Celanka-e.h. NEM.: Einwohnerinn v. CilyLAT.: Cilejen.is cena[c.na]samostalnik ženskega spola cena 734: cena TMB: Zena-e.h. NEM.: Der Werth, PreisLAT.: Pretium cencljati[cencljáti cenclj.m]nedovršni glagol omahovati, cincati (?) 436: dvomiti GS: Zenzlâm– unde germ. .uper. zenzeln. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Nemško zänzeln pomeni 'obotavljati se’, homonim pa 'ljubkovati’. cenenga[c.n.nga](ceninga) samostalnik ženskega spola cenitev 733: trgovsko dejanje TMB: Zenčnga-e.h. NEM.: Die SchätzungLAT.: AppretiatioPRIMERJAJ: cenitva cenik[ceník]samostalnik moškega spola sodnik, ki presoja v tržnih zadevah 906: posvetni oblastnik TMB: Zenik-am. NEM.: SchätzmeisterLAT.: AgoranomusPRIMERJAJ: cenitnik ceningaGLEJ: cenenga ceniti[ceniti c.nim]nedovršni glagol 1. ocenjevati vrednost; ceniti 734: dolocati ceno 2. pogajati se za ceno; barantati 733: trgovati TMB: Zenem; ZénimzenitiNEM.: Schätzen nach dem WertheLAT.: Appretiare KG: Zenem 'ich feilsche’ (str. 73) cenitnik[cen.tnik]samostalnik moškega spola sodnik, ki presoja v tržnih zadevah 906: posvetni oblastnik TMB: Zenitnek-am. NEM.: Marktrichter LAT.: AgoranomusPRIMERJAJ: cenik cenitva[cen.tva]samostalnik ženskega spola cenitev 733: trgovsko dejanje TMB: Zenitva-e.h. Sieh. ZenengaPRIMERJAJ: cenenga cent[c.nt]samostalnik moškega spola utežna mera sto funtov, pribl. 48 kg 431: utežna mera TMB: Zęnt-am.NEM.: 100. Pf. ZentenLAT.: CentenariusGS: Zent – lat. Centenarius: germ. Centner.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja pravilna. centrih[c.ntrih]samostalnik moškega spola kos prekajenega mesa 261: hrana TMB: Zenterh-am. NEM.: Ein Stück geräucherten FleischesLAT.: Fru.tum carnis fumigatć ABC: Zenterh (1765, str. 21) cep[c.p]samostalnik moškega spola enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepic 604: drevesni del TMB: Zep-um. NEM.: PfropfreiserLAT.: Rumpus cepati[c.pati c.pam]nedovršni glagol padati, odpadati, cepati 670: pasti TMB: ZepŕmNEM.: HerunterfallenLAT.: Decidere cepetati[cepetáti cepet.m]nedovršni glagol cepetati 590: premikati telesni del TMB: ZepetâmNEM.: Mit Füßen stampfen LAT.: Pedibus .trepitare cepetec[cepét.c]samostalnik moškega spola neka rastlina iz družine kukavicevk, verjetno dvolistni vimenjak, latinsko Platanthera bifolia 617: vrsta zelike TMB: Zépętz-am. NEM.: StendelwurzLAT.: SatyriumGS: Zépętz– a zepem, qua.i bifida radix.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. cepin[cep.n]samostalnik moškega spola les za sekanje, za drva 644: les za kurjavo TMB: Zépin-am. NEM.: Spaltholz LAT.: Fi..ile cepiti[cepiti c.pim]nedovršni glagol 1. vstavljati cepic, požlahtnjevati s cepljenjem; cepiti 604: ukvarjati se z drevesi 2. po dolgem razsekovati; klati, cepiti 620: rezati, trgati TMB: Zepem zépitiNEM.: 1. Pfropfen 2. SpaltenLAT.: 1. Implantare 2. FindereGS: Zepem– a gr. s..p.., .cepto, divido.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Zepem 'ich kliebe, pelze’ (str. 73) cepljenica[c.pljenica]samostalnik ženskega spola navadno množina sad cepljenega drevesa 613: sad ali plod za prehrano TMB: Zeplénze.h. NEM.: Das Belzobst, Kirschen u.LAT.: Fructus arboris implantatć V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. cepljenišce[cepljeníšce]samostalnik srednjega spola prostor, kjer gojijo cepljena drevesa 317: rastišce dreves TMB: Zeplenishe-an. NEM.: BelzschuleLAT.: Seminarium arborum cepnesina[cepnesína]samostalnik ženskega spola vrsta hijacinte 617: vrsta zelike TMB: Zepnesina-e.h. NEM.: HyacinthenartLAT.: Species hyacinthi ceptar[c.ptar (?)]samostalnik moškega spola žezlo 806: znamenje oblasti TMB: Zeptar -jam. NEM.: Ein SzepterLAT.: Sceptrum cer[c.r]samostalnik moškega spolavrsta hrasta cer, latinsko Quercus cerris 605: drevesna vrsta TMB: Zer-am. NEM.: Eine HageicheLAT.: Ć.culusGS: Zer – Hung. Tser: Hagebaum: lat. Cerrus, Pinus cembra: germ. Zirbelbaum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cerati[c.rati c.ram]nedovršni glagol 1. prehranjevati se 699: jesti 2. prebavljati 699: jesti TMB: Zeram NEM.: ZehrenLAT.: 1. Sua quadra vivere 2. ConcoquereGS: Zeram– germ. zehren: Angl. Tear: Suec. taera: gr. te.e..: lat. terere coincidunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Cerberus[cérberus (?)]samostalnik moškega spolaKerber, tj. ime psa v grškem mitološkem podzemlju 353: lastno ime nekršcanske­ga živalolikega bitja KG: k'tir'ga Juno ni, ne Cérberus premagal (str. 182) cerenga[c.r.nga](ceringa) samostalnik ženskega spola hrana, živež 261: hrana TMB: Zerenga-e .h. NEM.: Die ZehrungLAT.: Victus, alimonia ceringaGLEJ: cerenga cerkev1 [c.rk.v](cerkvaą) samostalnik ženskega spola cerkev 783: kršcanska verska zgradba TMB: Cirqva, Cirkuv; Zirkuv -e.h. NEM.: Die KircheLAT.: Eccle.iaGS: Cirkuv – melius Zirkuv. Nam apud Slavos, qui literas a Grćcis, literam C in .uo Alphabeto non habentibus mutuarunt, litera C non e.t in u.u: .ed omnes voces ejusmodi pronuntiationis litera Z .cribunt, & exprimunt, pro majore, & accuratiore determinatione orthographić. GS: Zirkuv – Zirqva: I.idor. habet Chirichhu: germ. Kirche: Anglo.. Cyrice, & Cyrc: a gr. ....a....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Cirkuv, -kve 'die Kirche’ (str. 102)KG: Cirkuv oder Cirqua (str. 155)PRIMERJAJ: cerkvaą Razloceva­nje med homonimoma brez konteksta ni mogoce. Cerkev2 [c.rk.v](Cerkva˛) samostalnik ženskega spola Cerkev 744: cerkvena ustanova TMB: Cirqva, Cirkuv; Zirkuv -e.h. NEM.: Die KircheLAT.: Eccle.iaGS: Cirkuv – melius Zirkuv. Nam apud Slavos, qui literas a Grćcis, literam C in .uo Alphabeto non habentibus mutuarunt, litera C non e.t in u.u: .ed omnes voces ejusmodi pronuntiationis litera Z .cribunt, & exprimunt, pro majore, & accuratiore determinatione orthographić. GS: Zirkuv – Zirqva: I.idor. habet Chirichhu: germ. Kirche: Anglo.. Cyrice, & Cyrc: a gr. ....a....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Cirkuv, -kve 'die Kirche’ (str. 102)KG: Cirkuv oder Cirqua (str. 155)PRIMERJAJ: Cerkva˛ Razloceva­nje med homonimoma brez konteksta ni mogoce. cerkovenGLEJ: cerkovni cerkovni[cerk.vni](cerkoven) pridevnik ki je v zvezi s cerkvijo, Cerkvijo; cerkven TMB: Cirkovne-a -uNEM.: KirchischLAT.: Ecle.ia.ticus cerkva1 [c.rkva](cerkevą) samostalnik ženskega spola cerkev 783: kršcanska verska zgradba TMB: Cirqva, Cirkuv; Zirkuv -e.h. NEM.: Die KircheLAT.: Eccle.iayshi ZirqvaKG: Cirkuv oder Cirqua (str. 155) PRIMERJAJ: cerkevą Razlocevanje med homonimoma brez konteksta ni mogoce. Cerkva2 [c.rkva](Cerkev˛) samostalnik ženskega spola cerkev 744: cerkvena ustanova TMB: Cirqva, Cirkuv; Zirkuv -e.h. NEM.: Die KircheLAT.: Eccle.iayshi ZirqvaKG: Cirkuv oder Cirqua (str. 155)PRIMERJAJ: Cerkev˛ Razlocevanje med homonimoma brez konteksta ni mogoce. cerkveni[cerkv.ni]pridevnik ki pripada cerkvi, Cerkvi; cerkven TMB: Cirkvene-a -uNEM.: Der Kirche LAT.: Eccle.ić cerkveni štok[cerkv.ni št.k](štok cerkveni) samostalniška zveza moškega spola skrinjica za darove v cerkvi 209: pohištvo TMB: Shtók zirqveneNEM.: OpferkastenLAT.: Carbona cerkveni vitez[cerkv.ni v.tez]samo­stalniška zveza moškega spola clan cerkvenega viteškega reda; templjar 966: vojak TMB: Wytés zirqven -.am. NEM.: Ein TempelherrLAT.: Templarius PRIMERJAJ: vitez cerkveni cesar[césar]samostalnik moškega spola cesar 906: posvetni oblastnik TMB: Zęsar -jam. NEM.: Der KaiserLAT.: CćsarGS: Zesar – lat. Cć.ar: germ. Kaiser: gr. .a.sa.: Hebr. fuit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. cesaricin[cesar.cin]pridevnikki pripada cesarici; cesaricin KG: Ze..arjov, . Rectus caschar .. .. .. , rectus, ŕ r. cascher .. .. .. Ze..arizhene Dvor 'des Kaisers, und der Kaiserin Hof’ (str. 118) cesarjev[cesárjev]pridevnik cesarjev KG: Ze..arjov, Ze..arizhene Dvor 'des Kaisers, und der Kaiserin Hof’ (str. 118) cesarski[cesárski]pridevnik cesarski KG: Zesarske Krona (str. 166) cesarsko[cesársko]prislov cesarsko KG: Zesarsku 'kaiserlich’ (str. 118) cesarstvo[ces.rstvo]samostalnik srednjega spola cesarstvo 304: dežela KG: Ze.arstvu 'Kayserthum’ (str. 121) cesta[c.sta]samostalnik ženskega spola pot, cesta 553: cesta, pot TMB: Ze.ta-e .h. NEM.: Der WegLAT.: Via cestni[c.stni]pridevnik cestni TMB: Ze.tne-a -uNEM.: Des Weges LAT.: Vić cestovati[cestováti cest.jem]nedovršni glagol potovati, cestovati 568: potovati TMB: ZestűjemNEM.: ReisenLAT.: Profici.ci KG: Otshete na zesto se podati? (zestuvati) 'Wollet ihr reisen’ (str. 188) cev[c.v cev.]samostalnik ženskega spola 1. cev 184: orodje za tekocine 2. priprava, na katero se navija preja; motek 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Zev-y.h. NEM.: 1. Das Rohr 2. Die Weife LAT.: 1. Canalis, tibia 2. AlabrumGS: Zev– a zhev ob .imilitudinem, .ed omi..a a.piratione ad di.tinctione vocis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cevedaGLEJ: seveda ci[ci] ime crke c 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Ci, C, c (str. 155)PRIMERJAJ: c cibetGLEJ: cebet cibika[c.bika]samostalnik ženskega spola majhna, mlada kokoš 1004: mladic domace perutnine TMB: Zibčka-e.h. NEM.: Ein HünchenLAT.: Gallina parva cibora[cíbora]samostalnik ženskega spola sorta slive cibora 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Zibŕra -e.h. NEM.: Die PflaumeLAT.: Prunella cifa[cífa]samostalnik ženskega spola 1. jajcevod 882: del ženskega telesa 2. resa, franža 131: del oblacila ali obutve 3. vlacuga 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Zifa -e.h. NEM.: 1. Mut­terhörner 2. Franse 3. gemeines WeibLAT.: 1. Tuba Falopiana 2. Fimbria 3. Pro.ibulumGS: Zifa – Anglo.. Cyfa.e, Concubina: gr. ....., fatuus; omne enim pro.tibulum vere fatuum e.t. Dor. a..f.a, accen.a .cilicet pravi cupidinis arcu, a ..., uterum fero.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cifast[cífast]pridevnik resast, štrlec TMB: Zifa.t-a -uNEM.: Gefränset, ungleichLAT.: Fimbriatus, prominens cifra[c.fra]samostalnik ženskega spola številka 812: številka TMB: Zifra -e.h. NEM.: Die ZieferLAT.: Cifra, numerusGS: .aphar, numeravit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cifrati[c.frati c.fram]nedovršni glagol krasiti, zaljšati 914: lišpati TMB: Zifram NEM.: ZierenLAT.: OrnareGS: Zifram – Hung. Tsifrás sauber aufgeputzt.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Cigan[cig.n]samostalnik moškega spola Rom, Cigan 355: pripadnik ljudstva GS: , .. .. .. : Hebr. Zifra– Ital. ciffra : gall. chifre Zegan– zeganem. Vide ozzeganem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ciganiti[cigániti cig.nim]nedovršni glagol 1. hoditi iz kraja v kraj; potepati se 571: potepati se 2. goljufati 107: varati, goljufati TMB: Zegânem-netiNEM.: 1. Herumziehen 2. BetrügenLAT.: 1. Vagari 2. DecipereGS: Zegan– zeganem. Vide ozzeganem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cigar[cigar (?)]samostalnik moškega spola mornar 874: mornar TMB: Zigar -jam. NEM.: Ein SchifferLAT.: NautaGS: Zigar , navis: a gr. ......, Remex zi .. . – Hebr. potius, quam a germ. ziehen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: Zigar (1765, str. 21) cigavt[c.gavt]samostalnik moškega spola ptica drozg, latinsko Turdus musicus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Zigovt-am. NEM.: Ein DrosselLAT.: TurdellaGS: Zigovt– Zikovt ab avis voce zig, vel zik onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cikavt cijanje[cijanje]samostalnik srednjega spola ocitanje 407: medsebojni odnosi TMB: Cyanje-an. NEM.: Das VorwerfenLAT.: Improperatio cijati[cijati cijam]nedovršni glagol koroško ocitati 508: ocitati TMB: Cyam; ZyamCyatiNEM.: VorwerfenLAT.: ImproperareGS: Cyam– vindicum a germ. Zeihen. Er hat ihn des Diebstahls geziehen, beschuldiget. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. GS: Zyam– Vide Cyam. cijaz[cij.z]samostalnik moškega spola pocasen clovek, pocasen služabnik 942: pocasen clovek TMB: Zijas -.am. NEM.: Langsamer BoteLAT.: Tardus homo cijaziti[cijáziti cij.zim]nedovršni glagol 1. pocasi, težko hoditi 30: šepati 2. težko nositi 459: nositi TMB: Zijâ.em zija.el, zija.etiNEM.: 1. Hart gehen 2. Schwer tragenLAT.: 1. Tarde incedere 2. Gravia portare cikati[cíkati c.kam]nedovršni glagol biti v nastajanju (?) 96: zaceti se TMB: Zikam NEM.: AnstechenLAT.: E..e in fieri GS: Zikam – a germ. zicken, der Wein zickt, will zu Essig werden.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cikavt[c.kavt]samostalnik moškega spola ptica drozg, latinsko Turdus musicus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Zigovt– Zikovt ab avis voce zig, vel zik onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cigavt cikorija[cikorija]samostalnik ženskega spolarastlina radic, latinsko Cichorium intybus sativum 617: vrsta zelike TMB: Cichorija; Zikorija -e.h. NEM.: CikorienLAT.: Cichorium cilj[c.lj]samostalnik moškega spola cilj, konec 95: konec TMB: Zil -am. NEM.: Das ZielLAT.: Meta, finisGS: Zil – a germ. Ziel.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. ciljati[cíljati cíljam]nedovršni glagol ciljati 764: meriti TMB: Zilam NEM.: Zielen LAT.: Collimare cima[címa]samostalnik ženskega spola cima, tj. zeleni poganjki rastlin, ki imajo užitne gomolje 616: del zelike TMB: Zima -e.h. NEM.: Der Austrieb der Rüben u. LAT.: Fibra, flos, germenGS: Zima – Origenes retinuit vocem, u.urpando cima, cimatis: & in lat. med. ćvi .ćpius occurit Cima, cimć .ub eadem .ignificatione.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cimast[címast]pridevnikki ima cime; cimast TMB: Zima.t-a -u NEM.: Mit dem AustriebeLAT.: Floridus cimat[címat]samostalnik moškega spola cimetova skorja, cimet 261: hrana TMB: Zimat-am. NEM.: ZimmetrindeLAT.: Cinamonum cimbala[c.mbala]samostalnik ženskega spolacimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem 171: glasbilo TMB: Cimbala -e .h. NEM.: CymbelLAT.: CymbalumPRIMERJAJ: bitalo; bitalice; cingelj cimbalnik[c.mbalnik]samostalnik moškega spola kdor igra na cimbal; cimbalist 961: glasbenik TMB: Cimbalnik-am. NEM.: CymbalistLAT.: Cymbali.ta cimbara[cimbara (?)]samostalnik ženskega spola vrsta sekire 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Zimbara -e.h. NEM.: Eine AxtLAT.: Securis GS: Zimbara – Zimpram ejusdem originis germ. Zimmern, aus Holz bauen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cimiti[címiti (?) c.mim (?)]nedovršni glagol poganjati kali; kaliti, cimiti 706: rasti (o rastlinah) TMB: Zimim NEM.: Aufkeimen LAT.: Germina.cere cimper[címp.r]samostalnik moškega spola (lesena) zgradba 773: zgradba TMB: Zimpr-am. NEM.: Das GebäuLAT.: Ćdificium cimprati[c.mprati c.mpram]nedovršni glagol graditi (leseno stavbo); cimprati 773: graditi TMB: ZimpramNEM.: BauenLAT.: Ćdificare cin[c.n]samostalnik moškega spola kositer, cin 639: kovina GS: Zin– pro-nuntiatur qua.i zčn cum e clau.o: infer. Sax. Angl. & Suec. Tinn: germ. Zinn, Zink: lat. .tanum.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. cingelj[cíng.lj cíng.ljna]samostalnik moškega spola koroško cimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem 171: glasbilo TMB: Zingel -nam. NEM.: Ein HackbretLAT.: CrotalumGS: Zingel– Zingle Vindicis: Carniólis Wytalu, wytalze a wyem: germ. Hackbretchen, Cimbal.PRIMERJAJ: bitalo; bitalice; cimbala cingljati[cingljáti cinglj.m]nedovršni glagol žvenkljati, zvonckljati, cingljati 487: oddajati glasove TMB: ZenglâmNEM.: Tschinern, schnellenLAT.: TinireGS: Zenglâm– onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cinober[cin.b.r]samostalnik moškega spola rudnina živosrebrov sulfid; cinober 649: rudnina GS: Zinôbr– lat. Cinabaris, germ. Zinober a gr. ...aß.a: Kothgeruch, quem fśtorem etiam exhalat. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. cinta[cinta]samostalnik ženskega spola rastlina hijacinta 617: vrsta zelike TMB: Zinta-e.h. NEM.: Eine JochzinteLAT.: HyacinthusGS: Zinta– lat. Hyacinthus: a gr. .........: germ. Zinte, Jochzinte.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: blegijac; cepnesina; falon; jahcin; pašpertant cipa[cípa]samostalnik ženskega spolaneka ptica, verjetno cipa, latinsko Anthus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Zipa-e.h. NEM.: , ex.pectavit.zippa . ..... : Hebr. Zippdrossel SchmeervogelLAT.: RubetraGS: Zipa– a voce, quam edunt hć aves: germ. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Nemško Schmervogel pomeni 'škrjanec’, ki je podoben cipi. cipcek[c.pc.k]samostalnik moškega spola jezicek, uvula, tj. jezicasti podaljšek mehkega neba 878: del cloveka TMB: Zipzhék-am. NEM.: HalszüngchenLAT.: UvulaGS: Zipzhek– germ. .uper. Zipfel. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: grcanik ciplja[c.plja]samostalnik ženskega spola žila odvodnica, utripalka; arterija 972: del cloveka ali živali TMB: Zipla-e.h. NEM.: PulsaderLAT.: Arteria cipres[cipres]samostalnik moškega spola drevo cipresa, latinsko Cupressus 605: drevesna vrsta TMB: Cipręs-am. NEM.: CypreßbaumLAT.: Cypre..us Ciprianus[ciprij.nus]samostalnik moškega spola krstno ime Ciprijan 351: krstno ime KG: Cyprianus (str. 155) cir[cír (?)]samostalnik moškega spola okras 532: okrasje TMB: Zir -am. NEM.: Die ZierdeLAT.: Decor, mundusGS: Zir – germ. Zierde.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Cirilus[cirilus]samostalnik moškega spola krstno ime Ciril 351: krstno ime GS: Cyrillus– (Sanctus) Kyrul putant quidam a Romanis Irillus, & ad pronuntiationem faci­litandam ab aliis Cyrillus, quod Illyricorum fuerit Apo.tolus, & Epi.copus, ita vocatum; domi enim apud .uos Con.tantinus vocabatur. Et hoc non abs re; quod literas illyricas .uos docuerit, quć Cyrillicć, qua.i Illyricć vocantur. Slavi eum .uo idiomate Zharha, quod cum Zherka (litera) con.onat, vocabant. Aberrant, qui a Cyrillo Illyricos fui..e dictos autumant; cum longe pluribus .eculis ante nomen Illyricorum in orbe e..et noti..imum. Ex derivatione grćca ...... (Dominus) .ignificaret Cyrillus, qua.i parvus Dominus: & Illyri Dominantes, potentes. Quod non e..et ab.urdum ominari.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Shent Cyril, sokup drugeh slavenskeh zherk (str. 152) PRIMERJAJ: Ilirec cirok[?]samostalnik moškega spola zahodni veter 452: veter KG: Zirok 'Westwind’ (str. 129) Italijansko scirocco je sicer jugovzhodni veter, primerjaj sevar. cirop[cirop]samostalnik moškega spola sirup 660: pijaca TMB: Zyrop-am. NEM.: Ein SyrupLAT.: Syrupus citra[c.tra]samostalnik ženskega spola neko brenkalo, verjetno citre 171: glasbilo TMB: Citra-e.h. NEM.: CithernLAT.: Cithara Nemško Zither v 18. stoletju oznacuje vec vrst brenkal, a se množinska oblika najpogosteje uporablja v pomenu 'citre’. PRIMERJAJ: citre citrar[c.trar]samostalnik moškega spola kdor igra na brenkalo, citre 961: glasbenik TMB: Citrar-jam. NEM.: Cithern­schlägerLAT.: Citharćdus citre[c.tre]množinski samostalnik ženskega spola neko brenkalo, verjetno citre 171: glasbilo TMB: Zitre.h. NEM.: Eine Zyther LAT.: CitharaGS: Zitre– lat. Cithara: germ. Cithern, a Per.ico Ciar, quatuor. & tar chorda.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: Zitre (1765, str. 21) Nemško Zither v 18. stoletju oznacuje vec vrst brenkal, a se množinska oblika najpogosteje uporablja v pomenu 'citre’. PRIMERJAJ: citra citrona[citr.na (?)]samostalnik ženskega spola limona, citrona 613: sad ali plod za prehrano TMB: Zitrona-e.h. NEM.: Eine CitroneLAT.: Citrinum pomum citronada[citronada]samostalnik ženskega spolalimonada, tj. pijaca iz limoninega soka 660: pijaca TMB: Citronâda-e.h. NEM.: CitronengetränkLAT.: Potus citrinus citronin[citr.nin (?)]pridevnik ki je iz limone; limonin, citronin TMB: Citronén-a -uNEM.: Der CitroneLAT.: Citri citronski[citr.nski (?)]pridevnik ki je v zvezi z limono; limonski, citronski TMB: Citronske-a -uNEM.: Von Citronen LAT.: Citrinus cizara[cízara]samostalnik ženskega spola cicerka, cicerkini plodovi 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Zi.ara-e.h. NEM.: Die ZiesernLAT.: CicerGS: Zi.ara– lat. , . ... . . : Ziserl: gr. s.sa..., .i.er: Hebr. cicer kikar orbis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. cizati[cízati c.zam]nedovršni glagol pocasi se voziti; cijaziti se 573: voziti se TMB: Zi.amNEM.: Langsam fahren LAT.: Tarde vehi cizek[c.z.k]samostalnik moškega spola neka ptica iz družine šcinkavcev, verjetno lišcek, latinsko Fringilla carduelis, ali cižek, latinsko Fringilla spinus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Zi.ék-am. NEM.: Ein ZeischenLAT.: AcanthisGS: Zi.ek– germ. Zeisel, Zeisig, infer. Sax. Zieske.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cicek clenekGLEJ: clinek clinek[cl.n.k](clenek; clenek; clinek) samostalnik moškega spolasklep, clenek, tj. gibljiv stik dveh kosti 972: del cloveka ali živali TMB: Zlink-am.NEM.: Ein KnöchelLAT.: CondylusPRIMERJAJ: celenek; clanek; ganek; gib cmakati[cm.kati cm.kam]nedovršni glagol cmokati 525: oddajati glasove s prebavnim traktom TMB: ZmâkamNEM.: Mit dem Munde schmatzenLAT.: Popy.mare GS: Zmakâm– germ. .uper. schmätzen ono­matopoetica vox .onum exprimens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cmendriti (se)[cm.ndriti se cm.ndrim se]nedovršni glagol jokati se kot otrok; cmeriti se 491: oglašati se od žalosti TMB: Zmendrem -dreti seNEM.: Weinen wie die KinderLAT.: LacrymariGS: Zmendrem– exprimit .onum, & modum fletus infantium lamentantium. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. cmintar[cmintar (?)]samostalnik moškega spola poljska miš (?) 985: vrsta kopenske divje živali GS: Zmintar– a gr. sµ...a, glis, tran.lata vox ad murem agre.tem, qui major e.t dome.tico, & ad formam gliris accedit. cmok[cm.k]samostalnik moškega spola cmok, tj. kuhana mocnata jed kepaste oblike 261: hrana TMB: Zm -am. NEM.: Ein Talk, TölpelLAT.: Maza StipesGS: Zmok – unde zmakam in .imilitudinem frequentati­vi.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. cofedrati[cofedráti cofedr.m] nedovršni glagol trgati v nitke; cefrati 629: ponositi obleko TMB: ZofedrâmNEM.: Zupfen, rupfen LAT.: Extricare cokla[c.kla]samostalnik ženskega spolacokla, tj. leseno obuvalo 130: oblacilo ali obutev TMB: Zôkla-e.h. NEM.: Holzschuh LAT.: Calopodium , incantavit.chabar .. .. .. : Hebr. zaubern col[c.l]samostalnik moškega spola pristojbina za trgovsko blago; mitnina, carina 72: dajatev TMB: Zôl-am. NEM.: Der ZollLAT.: VectigalGS: Zol – germ. der Zoll: infer. Sax. Toll: Angl. Toll: lat. Telonium: gr. t.....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. colnar[c.lnar]samostalnik moškega spola kdor pobira pristojbino za trgovsko blago; mitnicar 875: sluga oblasti TMB: Zolnar-jam. NEM.: Ein ZöllnerLAT.: Publicanus conta[c.nta]samostalnik ženskega spola ženska slabega slovesa, vlacuga 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Zônta -e.h. NEM.: Verschrienes WeibsbildLAT.: Pro.ibulumGS: Zônta– a gr. ...t.., Contus: .e.te.., navim .timulat: meretrix ad fornicandum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Copirus[copirus]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Zopir 348: anticno osebno ime ABC: Zopyrus (1765, str. 21) coprati[c.prati c.pram]nedovršni glagol carati, coprati 472: ukvarjati se z magijo TMB: ZupramNEM.: Hexen, zaubernLAT.: Magiam exercereGS: Zupram– germ. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. coprnica[c.prnica]samostalnik ženskega spola carovnica, coprnica 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Zupernčza-e.h. NEM.: Eine Hexe, Unholdin LAT.: Saga coprnija[coprn.ja]samostalnik ženskega spola carovnija, coprnija 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Zypernya-e.h. NEM.: Die HexereyLAT.: Magia Prvi y je ocitna tiskovna napaka, saj je beseda v TMB uvršcena na abecedno mesto med Zupernčza in Zuperske. coprski[c.prski]pridevnikcarovniški, coprniški TMB: Zuperske-a -u NEM.: HexerischLAT.: Magicus cst[?]medmet uporablja se za izražanje želje, naj se ogovorjeni približa KG: Pst, zst, semkej 'herda’ (str. 96)PRIMERJAJ: pst cucek[c.c.k]samostalnik moškega spola kužek, cucek 991: mladic kopenske domace živali TMB: Zuzčk-am. NEM.: Ein HundLAT.: CanisGS: Zuzek– idem, quod ku.hek commutatis literis z cum k: & z cum .h, .ignificato re.ervato: germ. .uper. Zaucke. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cukaj[cukaj](cuke) medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide TMB: Zuké!NEM.: Troll dich fort!LAT.: Apage!KG: Zukej! vonkej 'troll dich fort’ (str. 96) cukati[cúkati c.kam]nedovršni glagol 1. potegovati, cukati 581: premikati 2. biti v skušnjavi 583: biti v skušnjavi TMB: Zukam NEM.: ZupfenLAT.: Vellicare KG: Upat stury zukat (str. 141) cukeGLEJ: cukaj cuker[cúk.r]samostalnik moškega spola sladkor 261: hrana TMB: Zukr -am. NEM.: Der ZuckerLAT.: SaccharumGS: Zr – Angl. sugar: germ. Zucker: Gall. Sucre: Ital. zuccaro: Hi.p. Acucar: gr. s...a.: Per.. schacar. Vox peregrina a Malayico Dschaggrie, unde omnes rem, & nomen acceperunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cula[cúla]samostalnik ženskega spola kos blaga ali ruta z zavozlanimi ogli, ki se rabi za prenašanje; cula 244: popotna torba TMB: Za -e.h. NEM.: Ein BindelLAT.: SarcinaGS: Za – gr. s... prćda.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. cunder[cúnd.r]samostalnik moškega spola sredstvo za netenje; netilo 654: netilo TMB: Zundr-am. NEM.: Der ZunderLAT.: FomesGS: Zűndr– a germ. zundel & hoc a zinden.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cunja[cúnja]samostalnik ženskega spola cunja, capa 247: blago ali usnje TMB: Zujna-e.h. Siehe ZapaABC: Zujna (1765, str. 21)PRIMERJAJ: capa cunjast[cúnjast]pridevnik razcapan, raztrgan TMB: Zujna.t-a -u Siehe Zapa.tPRIMERJAJ: capast cunjevka[cúnjevka]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta jabolk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Zunovke .h. NEM.: Eine AepfelartLAT.: Species malorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. curek[c.r.k]samostalnik moškega spola 1. recni rokav 340: voda ali z vodo povezan kraj 2. potok 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Zk -am. NEM.: 1. Arm von einem Flusse 2. BachLAT.: 1. Brachium fluvii 2. Rivus cuzati[c.zati c.zam]nedovršni glagol sesati mleko 705: sesati TMB: Zu.am NEM.: Säugen, trinkenLAT.: LactereGS: Zu.am– Zu.ek: lat. .ugo: germ. zuseln: Angl. .ucan: Irland. .ugham: Gall. .ucer; Zu.ek: germ. infer. die Zitze, Brustwarze: germ. .... . : gr. t.t...: Chald. die Tute , Titte .uper. tad, mamma.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cuzek[c.z.k]samostalnik moškega spola prsna bradavica, sesek 977: del ženske ali živalske samice TMB: Zu.čk-am. NEM.: Die DutteLAT.: Uber, mamma cveba[cv.ba]samostalnik ženskega spola mocno dišeci izlocek žleze ob zadnjicni odprtini cibetovke; cibet (?) 533: dišava GS: Zveba– a Syr. & Arab. Alcib. germ. Kubebe, Zibebe, vide Zebet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cebet cved[cv.d cved.]samostalnik moškega spola cvet 600: del rastline TMB: Zved-m. NEM.: Die BlütheLAT.: Flos cvedetiGLEJ: cvesti cvep[cvep]samostalnik moškega spola ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek 980: del živali GS: Zvęp– Suec. .wepa, weifen, wickeln, quod erucć .e involvant pro fśtura.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Pôpk – Anglo.. Popaeg, der Kokkon, die Puppe, das Gehäus der Seidenwürmer: in carniola vocant hoc involucrum alicubi pariter Pk, alibi zvép.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: popek cvesti[cv.st. cv.d.m](cvedeti) nedovršni glagol cvesti, cveteti 599: cveteti, zoreti TMB: Zvedęm-detiNEM.: BlüthenLAT.: FlorereKG: Zvčdem 'ich blühe’ (str. 75)KG: Zvedem, dil, den, zvesti oder zvediti (str. 145) cvetje[cv.tje]samostalnik srednjega spola cvet 600: del rastline TMB: Zvetje-an. Sieh. ZvedKG: Zvetje, -ja 'Blum, Blüthe’ (str. 112) cvibel[cvíb.l]samostalnik moškega spola dvom 436: dvom TMB: Zvibl -am. NEM.: Der ZweifelLAT.: DubiumGS: Zvibl – Zviblam: germ. zweifeln.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cviblati[cv.blati cv.blam]nedovršni glagol dvomiti 436: dvomiti TMB: Zviblam NEM.: ZweifelnLAT.: Dubitare cvicati[cvicáti cvicím]nedovršni glagol cviliti, javkati, jecati, jokati, tuliti 491: oglašati se od žalosti TMB: Zvizhim-zhati NEM.: Winseln, heulenLAT.: Quiritari, gemere cvicek[cvic.k]samostalnik moškega spola vino iz tropin 661: alkoholna pijaca TMB: Zvizhk-am. NEM.: TrestweinLAT.: Agre.ta PRIMERJAJ: skavec cviliti[cviliti cvílim]nedovršni glagol cviliti, javkati, jecati, jokati, tuliti 491: oglašati se od žalosti TMB: Zvilem -liti NEM.: HeulenLAT.: QuiritariGS: Zvilem – expre..io vocis canum gementium.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Zvilem, -lil, -liti 'winseln, achzen’ (str. 112) cviren[cvír.n]samostalnik moškega spola lanena nit, sukanec 247: blago ali usnje TMB: Zvirn-am. NEM.: Das NähgarnLAT.: Filum lineumGS: Zvirn– germ. Zwirn. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cvrcati[cvrcáti cvrcím]nedovršni glagol 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrcati 531: oglašati se z živalskimi glasovi 2. oddajati glasove pri cvrenju, praženju; cvrcati 487: oddajati glasove TMB: Zverzhim-zhatiNEM.: 1. Zwitschern 2. Im Sieden prasselnLAT.: 1. Fritinire 2. Crepitare cvrcek[cv.c.k]samostalnik moškega spola ptica repnik, latinsko Fringilla cannabina 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Zverzhek– Meerzeisig, Grasspatz propter ejus cantum ita dicta avis a Zverzhim. Vide .hvergolim. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cvreti[cvr.ti cvr.m]nedovršni glagol cvreti 265: pripravljati hrano TMB: Zrčti ZręmNEM.: PrägelnLAT.: Frigere cvrk[cv.k]samostalnik moškega spola ocvrta jajca 261: hrana TMB: Zvčrk -am. NEM.: Geprägelte Eyer LAT.: Ova frixa cvrst[cv.st]pridevnik svež, mlad TMB: Zver.t-a -uNEM.: Frisch LAT.: RecensGS: Zver.t– germ. frisch. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Zacetni c je iz c nastal po nesticni asimilaciji. C caca[cáca]samostalnik ženskega spola igraca 189: igraca TMB: Zhazha-e.h. NEM.: KindertandLAT.: Crepundia cahniti[cáhniti c.hnem]dovršni glagol odpreti usta; crhniti, ziniti 493: govoriti TMB: ZhâhnémLAT.: Sieh. .inem Primerjaj pri Pleteršniku céhniti, c.hnem tudi v pomenu 'crhniti’. caj[caj]medmet uporablja se za izražanje poziva TMB: Zhaj!NEM.: Laß sehen!LAT.: Age!GS: Perla – (pedi.equa) apud Bohorizh in hor. .ubci.ivis pag. 58 a Prem: .ic enim dicere Dominć ancillis erant .olitć: zhaj! de se bom na tebi operla.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Zhajkaj imash 'laß sehen, was du hast?’ (str. 92) cakati[cákati cákam]nedovršni glagol cakati 434: biti v mirujocem stanju TMB: ZhâkamNEM.: WartenLAT.: Expectare camer[cám.r]samostalnik moškega spola bik 989: vrsta kopenske domace živali dus: Hung. morbus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: bik caplja[c.plja]samostalnik ženskega spola ptica štorklja, latinsko Ciconia 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali -, Cameloparnamer ..... . – Hebr. Zhâmr: GS: TMB: Zhapla-e.h. NEM.: Der Storch LAT.: CiconiaABC: Zhapla (1765, str. 21) car[cár (?)]samostalnik moškega spola 1. ruski car 906: posvetni oblastnik 2. turški sultan 906: posvetni oblastnik TMB: Zhâr-am. NEM.: Russischer, türkischer KaiserLAT.: Monarcha Ru..ić, TurcićGS: Zhar– con.onat cum Cćsar.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. CargradGLEJ: Carigrad Carigrad[c.rigrad (?)](Cargrad) samostalnik moškega spola turško mesto Carigrad, Istanbul 360: krajevno ime TMB: Zhargrad-am. NEM.: KonstantinopelLAT.: Con.tantinopolis PRIMERJAJ: Carigrad carkanje[c.rkanje]samostalnik srednjega spola carovništvo, magija 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Zharkanje-an. NEM.: SchwarzkunstLAT.: Nicromantia carkar[c.rkar]samostalnik moškega spola kdor izvaja crno magijo; carovnik 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Zharkar-jam. NEM.: Zügeiner, Schwarzkünstler LAT.: Nicromanta cas[c.s]samostalnik moškega spola cas 43: cas ali njegov del TMB: Zhas-a m. NEM.: Die Zeit, WeileLAT.: Tempus, mora PRIMERJAJ: cajt casen[cás.n]pridevnik casoven TMB: Zhasn-a -uNEM.: Zeitlich LAT.: TemporalisPRIMERJAJ: casna beseda casi[c.si]prislov vcasih TMB: ZhasiNEM.: ZuweilenLAT.: Interdum casna beseda[c.sna bes.da]samo­stalniška zveza ženskega spola jezikoslovje glagol 497: vrsta besede KG: od zhasneh be..edy 'Von den Zeit- oder Handlungsworten’ (str. 54) casnice[c.snice]množinski samostalnik ženskega spola casopis, casnik 202: knjiga TMB: Zhasnčze.h.NEM.: Die ZeitungLAT.: Nova, acta cast[c.st cast.]samostalnik ženskega spola 1. cast, dostojanstvo, tj. obcutek velike eticne, moralne vrednosti 672: spoštovanje 2. priznanje velike vrednosti ali veljave; cast, spoštovanje 672: spoštovanje TMB: Zha.t-y.h. NEM.: Ehre, Würde LAT.: Honor, dignitas castit[cast.t]pridevnik castit, spoštovan, cenjen TMB: Zha.tit-a -uNEM.: EhrwürdigLAT.: Honorabilis castiti[castiti castím]nedovršni glagol spoštovati, izkazovati cast 672: spoštovati TMB: Zha.timNEM.: EhrenLAT.: HonorareKG: Zhastč tvojo .hlahto (str. 187) castitljiv[cast.tljiv]pridevnik castitljiv TMB: Zha.titliv-a -uNEM.: Ehrwürdig LAT.: Honorabilis catren[catren]pridevnik tanek TMB: Zhatrén-a -uNEM.: Dünn, GeringLAT.: Leviden.is cavelj[cáv.lj]samostalnik moškega spola žebelj 128: kovinski izdelek GS: Zhavel – a gr. .a....., clava defigo, ab ...., clavus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Kavel – Zhavel ab eadem radice derivantur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ce[ce]veznik ce TMB: ZheNEM.: WennLAT.: SiKG: Zhe netoku 'wenn nicht so’ (str. 98)KG: Aku, zhe 'wenn, so, sofern’ (str. 99)KG: Zhe ne 'wofern nicht’ (str. 99)KG: cebela[c.b.la]samostalnik ženskega spola žival cebela, latinsko Apis mellifera 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Zhčbela-e.h. NEM.: Eine BieneLAT.: Apis GS: Zhebela– aliis wuzhela a .ono wuzhim. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: bucela cebelar[c.belár]samostalnik moškega spola cebelar 870: cebelar TMB: Zhebelâr-ja m. NEM.: BienenwarterLAT.: Apiarius cebelnjak[c.belnják]samostalnik moškega spola cebelnjak 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Zhebelnâk-am. yshi Volnak PRIMERJAJ: panjevica; uljnjak ceber[c.b.r]rodilnik množine[c.bár] samostalnik moškega spola kad za umivanje 237: posoda za osebno higieno TMB: Zhebr-am. NEM.: Eine BadwanneLAT.: Cadus, labrumGS: Zhebr– germ. Zuber: Kübel. Vide Kibla. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: rodilnik množine zhebár (str. 26) cebul[ceb.l (?)]samostalnik moškega spolarastlina cebula, latinsko Allium cepa 617: vrsta zelike TMB: Zhebul-am. NEM.: Der ZwiebelLAT.: Cepa, bulbusGS: Zhebul : bazal : lat. Cepa : Ital. cipola .. ... . – Hebr. MunditiesKG: Zhedno.t 'die Tugend’ /…/ germ. Zwibel: a gr. .efa.., quia capitis (str. 30) , caav .. ... . .imilitudinem prć.efert: Hebr. doluit lacrymas elicuit, quod facit cepa prćci.a.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. cebulkast[cebulkast]pridevnik po obliki podoben cebuli; cebulast TMB: Zhebűlka.t-a -uNEM.: Zwiebelartig LAT.: Bulbo.us ceda[c.da]samostalnik ženskega spola creda 1007: skupina živali TMB: Zheda-e .h. NEM.: Eine HeerdeLAT.: GrexGS: Zheda– antiquitus zhreda, cui magis affine e.t germ. Heerde, a gr. ..d.., cura; nam grex e.t cura pa.toris.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: creda ceden[c.d.n]pridevnik 1. lep, ceden 2. vrl TMB: Zhedn-a -uNEM.: 1. Sauber 2. TugendhaftLAT.: 1. Mundus 2. Virtuo.us cediti[c.diti c.dim]nedovršni glagol cistiti 52: cistiti TMB: Zhedem-detiNEM.: SäubernLAT.: PurgareGS: Zhedem– a gr. ..d.., curam ago.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cednik[c.dnik](crednik) samostalnik moškega spola kravji pastir; crednik 871: uslužbenec TMB: Zhednčk-am. NEM.: KühhalterLAT.: Bubulcus cedno[c.dno]prislovspodobno, primerno KG: Se prov zhednu .ader.hati (str. 182) cednost[c.dnost]samostalnik ženskega spola 1. vrlina, cednost 371: moralna cednost 2. cistost, lepota 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Zhedno.t-e.h. NEM.: 1. Tugend 2. SäuberkeitLAT.: 1. Virtus 2. Ceh[?]samostalnik moškega spola Ceh 355: pripadnik ljudstva KG: En Bojem (Zheh) 'Ein Böhm’ (str. 192)PRIMERJAJ: Bojem ceka[c.ka]samostalnik ženskega spola stanovska organizacija obrtnikov iste stroke; ceh 743: rokodelsko združenje TMB: Zheka-e.h. NEM.: Die ZecheLAT.: TribusGS: Zheka– vide Zeha.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: ceha cekmašter[c.kmašt.r](cekmošter) samostalnik moškega spola cehovski mojster 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Zhekmashtr -am. NEM.: Der ZechmeisterLAT.: Tribunus GS: Zeka– germ. die Zeche: aliis zeka, vel .altem in zhekmashtr reperitur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cekaą cekmošterGLEJ: cekmašter celada[celáda]samostalnik ženskega spola celada 136: vojaško oblacilo TMB: Zhelâda-e.h. NEM.: BeckelhaubeLAT.: GaleaGS: Zhélâda– a zhelu, qua.i frontis prć.idium, aut tegumentum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. celenek[cel.n.k](clenek) samostalnik moškega spolasklep, clenek, tj. gibljiv stik dveh kosti (?) 972: del cloveka ali živali GS: Zhelenk – unde germ. Schenkel per metathe.in. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. K anaptikcnemu e primerjaj cereslo. PRIMERJAJ: clinek; clanek; ganek; gib celešnik[cel.šnik]samostalnik moškega spolacelešnik, tj. iz palic narejena priprava za sušenje pri kmecki peci 144: orodje za držanje TMB: Zheleshnek-am. NEM.: Ofen­geländerLAT.: Fornacis lorica celjust[celj.st]samostalnik ženskega spola spodnja celjust 972: del cloveka ali živali TMB: Zhélű.t-e.h. NEM.: Die KińbackeLAT.: MandibulumABC: Zhelu.t (1765, str. 21) celo[célo]samostalnik srednjega spola 1. celo 972: del cloveka ali živali 2. zacetek (?), naslovnica (?) 203: del knjige TMB: Zhęlu-an. NEM.: Die StirneLAT.: FronsPREDGOVOR: Ludji bi.trega spo.nanja tudi nabodo tega dela .a kaj zel toku malega der.hali, koker njemu na zhęlu .apisanu .tojy (str. 3) cemerGLEJ: cmer cencati[cencáti cenc.m]nedovršni glagol klepetati, cencati 510: pogovarjati se TMB: ZhénzhâmNEM.: Plaudern, waschen LAT.: Blaterare -cenjati[c.njati c.njam]glagol, samo v sestavi GS: Zhejnam– vide zhnem.PRIMERJAJ: -ceti cep[c.p]samostalnik moškega spola zamašek, cep 227: del posode TMB: Zhęp-am. NEM.: ZapfenLAT.: Conus, obturaculumGS: Zhep– germ. Zapfen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cepeti[cep.ti cepím]nedovršni glagol cepeti 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: ZhepimzhepetiNEM.: HockenLAT.: Humi .ub.idere cepinja[cepínja](crepinja) samostalnik ženskega spola crepinja 687: pokvarjena stvar TMB: Zhepina-e.h. NEM.: Eine ScherbeLAT.: Te.tula cer[c.r cer.]samostalnik moškega spola prosto ležeca skala, ki jo je mogoce odstraniti 637: kamen, kamenina TMB: Zher-m. NEM.: Fels, der sich leicht ablöset LAT.: Lapis fi.ilis Pomen je opredeljen na osnovi nemškega prevedka. Latinsko fissilis sicer pomeni 'ki se rad cepi, kolje; cepljiv’. cereslati[cer.slati cer.slam](creslati) nedovršni glagol karati, grajati, kaznovati 503: grajati, svariti TMB: ZhéreslamNEM.: Schelten, bestrafenLAT.: Corripere, reprehendere K anaptikcnemu e primerjaj celenek. cereslo[cer.slo](creslo) samostalnik srednjega spolacreslo, tj. zdrobljeno lubje, ki se uporablja za strojenje kož 655: strojilo TMB: Zhereslu-an. NEM.: Loh der Gerber LAT.: Cortex lorar. K anaptikcnemu e primerjaj celenek. Latinski prevedek je okrajšan za cortex lorarii. Cerig[cerig (?)]samostalnik moškega spola otok Ciper 358: ime dežele TMB: Zhérig -am. NEM.: Insel CypernLAT.: Cyprus cerulek[cerul.k]samostalnik moškega spolaneka ptica, morda latinsko Burhinus oedicnemus, ali navadni kamenjar, latinsko Srepsilas interpres 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Zherűlek– germ. Grünschnäbler, Angl. the .tone-Churlev: in Sardinia Ciurliu.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. cesati[cesáti c.šem]in [c.sem] nedovršni glagol cesati 881: cesati TMB: Zheshemzhesati NEM.: KämmenLAT.: PectereGS: Zhesem– veteres Allemanni u.urparunt kesen, chen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cesen[cés.n]samostalnik moškega spola rastlina cesen, latinsko Allium sativum 617: vrsta zelike TMB: Zhęsn-a m. NEM.: Der KnoblauchLAT.: Allium cesnišce[cesníšce]samostalnik srednjega spola gredica, na kateri raste cesen 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Zhésnishe-an. NEM.: Knoblauchbett LAT.: Allietum cesniti[césniti c.snem]dovršni glagol 1. po dolgem prelomiti, razklati 621: lomiti, treti 2. udariti, trešciti 727: tolci, bosti TMB: Zhęsnem-nitiNEM.: Nach der Seite abbrechenLAT.: Allidere cesnova gobaGLEJ: cešnjeva goba cesnovicaGLEJ: cešnjevica cesnovje[cesn.vje]samostalnik srednjega spolavsakovrstni cesni, latinsko Alium 617: vrsta zelike TMB: Zhesnovje-an. NEM.: allerhand KnoblauchLAT.: Allietum cesralecGLEJ: cesravec cesram[?]samostalnik moškega spola 149: lesen drog z navoji pri preši del kmeckega orodja KG: Zhesram 'der Torkelbaum’ (str. 129) cesravec[cesr.v.c](cesralec) samostalnik moškega spola hrošc, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom; mlinar, latinsko Polyphylla fullo 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Zhesravz-am. NEM.: Ein WalkerLAT.: Fullo cesto[c.sto]prislov pogosto, cesto TMB: Zhe.tuNEM.: Oft LAT.: Sćpe cestoper[cestop.r]samostalnik moškega spola bojni kij, helebarda 199: orožje TMB: Zhestopęr-jam. NEM.: Ein Pusdichan LAT.: Bipennis ceš[c.š]clenek tako rekoc TMB: Tshčsh!NEM.: Gleichsam! LAT.: Qua.i vero! cešcen[cešc.n]pridevnik deležen cešcenja; cešcen, cašcen ABC: Zhe.hena .i Maria (1789, str. 20) cešmin[cešm.n]samostalnik moškega spolagrm cešmin, latinsko Berberis vulgaris 610: vrsta grma TMB: Zheshmin -am. NEM.: PreisselbeerLAT.: Berberis cešminje[cešm.nje]samostalnik srednjega spolacešminovo grmovje, latinsko Berberis vulgaris 610: vrsta grma TMB: Zheshminje-an. NEM.: Sauerbeergesträuch LAT.: Berberetum cešminov[cešminov]pridevnik cešminov TMB: Zheshminov-a -uNEM.: Von WeinschotenLAT.: Berberis cešnja[c.šnja]samostalnik ženskega spola drevo cešnja, latinsko Prunus avium, ali njen plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Zheshna-e.h. NEM.: Eine Kirsche LAT.: Cera.usGS: Zhesna– Hung. Cheresnije, tseresnije: Ital. Cireggie: germ. Kirschen, .uper. germ. Kerschen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Nemški prevedek dopušca tudi pomen 'plod cešnje’, latinski pa ne. cešnjeva goba[c.šnjeva g.ba] (cesnova goba) samostalniška zveza ženskega spola navadno množina vrsta gobana, latinsko Boletus acaulis 608: vrsta gobe TMB: Zheshnove gôbeNEM.: Eine Schwa.eart LAT.: Boletus acaulis V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. V Vorencev slovar je Pohlin pripisal zhesnove gobe. PRIMERJAJ: cešnjevica cešnjevica[c.šnjevica](cesnovica) samostalnik ženskega spola navadno množina vrsta gobana, latinsko Boletus acaulis 608: vrsta gobe TMB: Zhesnovze.h. S. Zheshnove V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: cešnjeva goba cešplja[c.šplja]samostalnik ženskega spoladrevo sliva, cešplja, latinsko Prunus domestica, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Zheshpla -e.h. NEM.: Eine ZwerschgeLAT.: Prunum, prunusGS: Zheshpla– germ. Zwetschge. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cešpljevec[c.špljev.c]samostalnik moškega spola slivova cežana 261: hrana TMB: Zheshplovz-am. NEM.: Zwetschgenmuß LAT.: Puls ex prunis cešulja[cešúlja]samostalnik ženskega spola 1. grozd 613: sad ali plod za prehrano 2. rdece barvilo iz košeniljke; karmin 636: barvilo TMB: Zheshűla-e .h. NEM.: 1. Träubchen 2. AlchermesLAT.: 1. Botrulus 2. AlchermesPRIMERJAJ: furmac; karmež cešuljika[cešúljika](cešuljka) samostalnik ženskega spola rastlina iz družine kukavicevk, orhidej, latinsko Orchidaceae 617: vrsta zelike TMB: Tsheshűlka-e.h. NEM.: Knabenkraut LAT.: Adypsos, .atyrium cešuljkaGLEJ: cešuljika ceternog[cetern.g]pridevnik štirinožen, cetveronog TMB: Zheternog-a -uNEM.: VierfüßigLAT.: Quadrupes -ceti[c.ti cn.m]glagol, samo v sestavi GS: Zhnem– .implex venit extra u.um: viget in compo.itis perzhnem, .azhnem &c. Ejus meditativum e.t zhejnam.PRIMERJAJ: -cenjati; priceti se; zaceti cetrt[cet.t]samostalnik ženskega spola cetrtina, cetrt 426: mera TMB: Zhetert-a.h. NEM.: Ein ViertheilLAT.: Quadrans cetrtek[cetrt.k]samostalnik moškega spola cetrtek 43: cas ali njegov del TMB: Zhetertk-am. NEM.: DonnerstagLAT.: Dies JovisGS: Zhetertk– Hung. Chevtertek, dies Jovis, a zhvetiri, quatuor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cetrti[cetrti]števnik cetrti KG: zheterte 'vierter’ (str. 43) cetrtinka[cetrt.nka]samostalnik ženskega spola del na štiri enake dele razdeljene merske enote; cetrtinka 426: del stvari TMB: Zhetertinka-e.h. NEM.: Ein Viertel LAT.: Quarta pars modii cetrtnica[cetrtníca]samostalnik ženskega spola povišana telesna temperatura, ki se pojavlja vsake štiri dni 17: bolezen TMB: Zhetertniza-e.h. NEM.: 4tägiges Fieber LAT.: Quartana cetrtnina[cetrtnína]samostalnik ženskega spola neki kovanec manjše vrednosti (?) 85: denar TMB: Zhetertnina-e.h. NEM.: Der 4. TheilLAT.: Quadrunx Pomen je naveden glede na latinski prevedek, ki je ožji od nemškega 'cetrtina’. cevca[c.vca](crevca) množinski samostalnik srednjega spola crevca 972: del cloveka ali živali TMB: Zhevčzan. Siehe Zhevú : lat. kerev .. .. . : Hebr. Hreve : Ital. Cirregie cevelj[c.v.lj]samostalnik moškega spola cevelj 130: oblacilo ali obutev TMB: Zhevl-am. NEM.: Der SchuhLAT.: CalceusGS: Zhevl– germ. Schuh: lat. calceus, quod in ultima syllaba latet. Ab inte.tinis animalium, .eu chordis .oleas in .uperiore parte pedis veteres Slavi colligabant, derivatus terminus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cevljar[cevljár]samostalnik moškega spola cevljar 849: cevljar TMB: Zhevlar-jam. NEM.: Der SchusterLAT.: Sutor cevo[cev. cev.sa]samostalnik srednjega spola crevo 972: del cloveka ali živali TMB: Zhevú-vesan. NEM.: Der DarmLAT.: Inte.tinumGS: Zhevu– Vindis zhrevu: Gall. Vi.cera.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: crevo cevogledec[cevogl.d.c] (crevogledec) samostalnik moškega spola kdor prerokuje iz drobovine zaklane živali 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Zhevagledz-am. NEM.: WahrsagerLAT.: Exti.pex cez[cez]predlog 1. cez 2. proti TMB: Zhęs, zhesNEM.: Ueber, wider LAT.: Contra, .uper, adKG: Zhes Boga 'über wider Gott’ (str. 85) cez eno malo[cez eno málo]prislovna zveza kmalu KG: Zhes en malu, zhes majhenu 'über ein kleines’ (str. 89)PRIMERJAJ: cez majhno; cez malo cezgnati[?]nedovršni glagol pretiravati 416: biti nasilen KG: zhesgnati 'Uebertreiben’ (str. 125) cez ino cez[c.z ino c.z]prislovna zveza vec kot dovolj, cez in cez KG: Zhes, inu zhes 'überhaupts’ (str. 93)KG: Zhes, inu zhes .adosti 'übergenug’ (str. 93) cez majhno[cez m.jhno]prislovna zveza kmalu KG: Zhes en malu, zhes majhenu 'über ein kleines’ (str. 89)PRIMERJAJ: cez eno malo; cez malo cez malo[cez málo]prislovna zveza kmalu KG: Zhes en malu, zhes majhenu 'über ein kleines’ (str. 89)PRIMERJAJ: cez eno malo; cez majhno cez ramo[cez r.mo]clenkovna zveza izraža nestrinjanje TMB: Zhes ramo!NEM.: O ja Freylich!LAT.: Ahahe!KG: Zhes ramo 'hinter sich’ (str. 97) cez to[cez t.]vezniška zveza poleg tega KG: Zhes tu 'über das’ (str. 98) cežane[cežáne]množinski samostalnik ženskega spola cežana 261: hrana TMB: Zhe.hâne.h. NEM.: Gedünstete AepfelLAT.: Poma frixa cežin[cež.n]samostalnik moškega spola zvoncek, kraguljcek 169: priprava, ki ustvarja zvok TMB: Zhe.hin-am. NEM.: Eine SchelleLAT.: Nola ci[c. (?)](tši) medmet posnema glas pri kihanju KG: Tshi, tshi, khi (str. 96)PRIMERJAJ: khi cicarkaGLEJ: cicrka cicek[cic.k]samostalnik moškega spola neka ptica iz rodu šcinkavcev, verjetno cižek, latinsko Fringilla spinus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Zhizhek– a canto .uo dictu avis, in Boru..ia Tschetzke germ. Gräßlein, Schwartzbärtchen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cizek cickati[c.ckati]nedovršni glagol sedeti 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: ZhizhkamNEM.: Nie­dersetzenLAT.: Con.idere V nemškem prevedku domnevno manjka sich. Brez tega prevedek pomeni 'namešcati se v sedec položaj’. Iz prevedkov ni razvidno zelo verjetno dejstvo, da se je glagol tudi tedaj uporabljal predvsem v pogovoru z otroki. cicrka[cícrka](cicarka) samostalnik ženskega spolarastlina cicerka, latinsko Cicer arietinum, ali njeni plodovi 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Zhizhŕrka-e.h. NEM.: KichernLAT.: Cicer parvumGS: Zhizharka– lat. Cicer: germ. Kichern: Suec. Kikert: Ital. Cicercchia, Vide Zi.ara.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cigav[cigáv]zaimek cigav TMB: Zhegâv-a -uNEM.: WessenLAT.: CujusKG: Zhegav 'wessen’ (str. 52) cihernGLEJ: ves cihern ciležen[cílež.n]samostalnik moškega spola žica 128: kovinski izdelek TMB: Zhilę.hn -am. NEM.: Der DrathLAT.: Filum ferreum GS: Zhilé.hn– unde germ. Zieleisen a ziehen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Zapis v TMB resda kaže na dolgi široki naglašeni e, a je ta zelo verjetno zmoten namesto é, kot je zapisano v GS. PRIMERJAJ: drat ciležnik[cíležnik]samostalnik moškega spola izdelovalec žice; žicar 854: izdelovalec kovinskih predmetov TMB: Zhilé.hnik-am. NEM.: Ein DratzieherLAT.: Filorum ductor cimž[c.mž]samostalnik moškega spola cinž, tj. podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu 72: dajatev TMB: Zhimsh-.ham. NEM.: Der ZinsLAT.: Cen.us cimžman[c.mžman]samostalnik moškega spola zavezanec podložniške dajatve od posestva zemljiškemu gospodu 906: posvetni oblastnik TMB: Zhim.hman-am. NEM.: Der ZinserLAT.: Cen.uarius cinkati[c.nkati]nedovršni glagol 1. oglašati se kot šcinkavec, civkati 531: oglašati se z živalskimi glasovi 2. razširjati novico med ljudmi 510: pogovarjati se TMB: ZhinkamNEM.: 1. Schreyen wie ein Fink 2. MeldenLAT.: 1. Fringillare 2. EvulgareGS: Zhinkam– expre..io soni onomatopoetica.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cinklja[c.nklja]samostalnik ženskega spolaneka riba, verjetno cinklja, latinsko Misgurnus fossilis 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Zhinkla-e.h. NEM.: Gewisser FischLAT.: Species pi.cis ciselnost[cís.lnost](cislenost) samostalnik ženskega spola racunstvo 813: znanost, vešcina TMB: Zhislčno.t-e.h. NEM.: RechenkunstLAT.: Algorithmus cislar[c.slar]samostalnik moškega spola matematik, racunar 969: clovek z znanjem TMB: Zhislar-jam. NEM.: Re-chenmeisterLAT.: Abaci.ta cislati[císlati císlam]nedovršni glagol 1. spoštovati, cislati 672: spoštovati 2. racunati 435: snovati v mislih TMB: ZhislamNEM.: 1. Achten, schätzen 2. Zahlen LAT.: 1. Ć.timare 2. Numerare cislenostGLEJ: ciselnost cislo[císlo]samostalnik srednjega spola številka 812: številka TMB: Zhislu-an. NEM.: Die ZahlLAT.: Numerus cist[c.st]pridevnik 1. cist 2. moralno cist, cednosten TMB: Zhi.t-a -uNEM.: Rein, keuschLAT.: Purus, ca.tusGS: Zhi.t– lat. Ca.tus: germ. keusch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Cistlika[?]samostalnik ženskega spola boginja ljubezni Venera 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Siba, zhistlika 'Venus, Liebsgöttinn’ (str. 185) PRIMERJAJ: Ziba˛ cistost [cístost]samostalnik ženskega spola 1. cistost 371: moralna cednost 2. moralna cistost 371: moralna cednost TMB: Zhi.to.t-e.h. NEM.: Die ReinigkeitLAT.: Puritas, ca.titas citati[cítati cítam]nedovršni glagol biti pozoren, paziti 749: varovati TMB: ZhitamNEM.: AufmerkenLAT.: Attendere civkati[c.vkati]nedovršni glagol civkati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: ZhivkamNEM.: Pippern, zwitzernLAT.: PipireGS: Zhivkam – onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cižma[c.žma]samostalnik ženskega spola polškorenj, visok cevelj; cižma 130: oblacilo ali obutev TMB: Zhi.hma-e.h. NEM.: HalbstüffelLAT.: Caligć cothurnus clanek[cl.n.k]samostalnik moškega spola clen, clenek 972: del cloveka ali živali TMB: Zhlank-am. NEM.: Das Glied, Gelenk LAT.: ArticulusGS: Zhlank– germ. Gelenk: Suec. Länk, annulus catenć, Kettenglied. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: clinek; celenek; ganek; gib clenekGLEJ: celenek clinek GLEJ: clinek clovek[clóvek]samostalnik moškega spola clovek 821: clovek TMB: Zhlovek-am. NEM.: Der MenschLAT.: Homo cloveški[clov.ški]pridevnik cloveški TMB: Zhloveshke-a -uNEM.: MenschlichLAT.: Humanus cloveštvo[clov.štvo]samostalnik srednjega spola cloveštvo 927: skupina ljudi TMB: Zhloveshtvu-an. NEM.: Die MenschheitLAT.: Humanitas cmer[cm.r cmer.](cemer) samostalnik moškega spola strup 658: strup TMB: Zhmer-m. NEM.: Der GiftLAT.: ToxicumGS: Zhęmer– a gr. F.µ.., lat. Camus, fi.cella, capitrum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. cmeren[cm.r.n]pridevnik 1. ujezljiv, zajedljiv 2. slab TMB: Zhmęrn-a -uNEM.: GiftigLAT.: IracundusKG: Zhmern, -na, -nu 'schlimm’ (str. 112) cmerika[cmeríka]samostalnik ženskega spola 1. rastlina podlesek, latinsko Colchicum autumnale (?) 617: vrsta zelike 2. rastlina cemerika, latinsko Veratrum album 617: vrsta zelike TMB: Zhmerika -e.h. NEM.: Die NieswurzLAT.: Colinum authumnale, Veratrum cmerunka[cmer.nka]samostalnik ženskega spolarastlina preobjeda, latinsko Aconitum (anthora) 617: vrsta zelike TMB: Zhmerűnka-e.h. NEM.: HeilgiftLAT.: Anthora cmrlj[cmrlj]samostalnik moškega spolažival iz rodu cmrlj, latinsko Bombus 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Zhmčrl-am. NEM.: Der Hu.elLAT.: Fucus, Crabro Navedba pomena sledi nemškemu prevedku. Latinsko fucus pomeni 'trot’, crabro pa 'sršen’. cof[c.f]medmet posnema glas pri udarcu GS: Zhôfem – onomatopśia .oni zhof ex percu..ione. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cofiti cofinek[cof.n.k]samostalnik moškega spolaptica cuk, latinsko Athene noctua 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Zhofink-am. NEM.: Eine Kautze LAT.: A.ioGS: Zhofink– non a germ. Fink, fringilla, quicum nullam habet affinitatem; .ed e.t onomatopśia vocis hujus avis: in .uper. germania vocatur Tschovitel: Gall. chouete.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Navedeni pomen sledi nemškemu prevedku. Latinsko asio pomeni 'velika uharica’. Pleteršnik navaja cov.nek. PRIMERJAJ: cofitelj cofitelj[cofít.lj cofít.ljna]samostalnik moškega spolaptica cuk, latinsko Athene noctua 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Zhofitel-nam. NEM.: Eine KautzeLAT.: A.io Navedeni pomen sledi nemškemu prevedku. Latinsko asio pomeni 'velika uharica’. PRIMERJAJ: cofitelj cofiti[c.fiti (?) c.fim (?)]dovršni glagol udariti v obraz, dati zaušnico 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: ZhôfemzhofitiNEM.: Ins Gesicht schlag.LAT.: CaedereGS: Zhôfem – onomatopśia .oni zhof ex percu..ione. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cohljati[cohljáti cohlj.m]nedovršni glagol cohljati, cohati, štrigljati 584: božati, praskati TMB: ZhohlâmNEM.: Das Pferd streichelnLAT.: Popysmate dumulcereGS: Zhohlâm– e.t onomatopoe.is .oni, qui popi.mate elicitur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Zhohlam 'ich streichle’ (str. 66) cohovina[c.hovina]samostalnik ženskega spola meso mladega goveda 980: del živali TMB: Zhôhovna-e.h. NEM.: Alter Kälber FleischLAT.: Juvencorum caro cok[c.k]samostalnik moškega spola štor, cok 604: drevesni del TMB: Zhok-a m. NEM.: Ein Stock, PflockLAT.: Truncus cokan[cok.n]ali [cok.n]samostalnik moškega spola dolga sulica, kopje 199: orožje TMB: Zhokân-am. NEM.: Langer SpießLAT.: Sari..a coklastGLEJ: cokljast cokljast[cókljast (?)](coklast) pridevnik cokat (?) TMB: Zhokla.t-a -uNEM.: Stutzigt LAT.: Turbinatus Nemški prevedek pomeni 'napadalen, uporen’, latinski pa 'stožcast, konicen’. coln[c..n]samostalnik moškega spola ladja 594: ladja TMB: Zhovn-am. NEM.: Das SchiffLAT.: NavigiumGS: Zhovn– Hebr. navis per transpo.itionem, & commutationem literarum Slavis magis familiarum cum a..umpta a.piratione zh pro s, qua.i zhavn; quod & alicubi in Carniola auditur: communius a depre..o, & i .uppre..o, ut combinanti literas in voce: navis, aut .ephina ad oculum patet. Vide Ludorp. Kaufman-slexikon in voce Soen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Zhovn 'Schife, barca’ (str. 193) colnar[co.nár]samostalnik moškega spola mornar 874: mornar TMB: Zhovnâr-jam. NEM.: SchiffmannLAT.: NautaABC: Zhovnar (1765, str. 21) : gr. .a.., lat. .ephina : Chine.. Tsoun .... ..... colnišce[co.níšce]samostalnik srednjega spola pristanišce 311: pristanišce TMB: Zhovnishe-an. NEM.: SchiffportLAT.: Portus cop[c.p]samostalnik moškega spola cop, šop las 878: del cloveka TMB: Zhop -am. NEM.: Vordestes HaarLAT.: Cirus, trica GS: Zhop– germ. Zopf, Schopf: Holl. T.op. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. copar[c.par]samostalnik moškega spola branjevec, prodajalec limon 959: trgovec TMB: Zhôpar-jam. NEM.: Lemonienkra.erLAT.: AginatorGS: Zhôpar – qua.i Ceparius a merce, quć prima in oculos incurrit; quia allia, & cepas in cirros plexa, ex humero .u.pen.a ad vendendum circumfert; Dicitur etiam de eo, qui cirrum ex fronte impexum ge.tat, & tunc derivatur a zhop.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. ABC: Zhoparje (1794, str. 9) copast[cópast]pridevnik copast TMB: Zhopŕ.t-a -uNEM.: Schöpficht LAT.: Cri.tatus copka[c.pka]samostalnik ženskega spola copasta kokoš; copka 1003: vrsta domace ptice TMB: Zhôpka-e.h. NEM.: Henne mit einem FederbuscheLAT.: Gallina cri.tata corba[c.rba]samostalnik ženskega spola juha, corba 261: hrana TMB: Zhôrba -e.h. NEM.: Die SuppeLAT.: Jusculum GS: Zhorba– qua.i .orba, .orbitiuncula. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: juha coštar[?]samostalnik moškega spola oblacilo, ki pokriva prsi 130: oblacilo ali obutev GS: Zho.htar– vide Shoshtar. PRIMERJAJ: sas; šostar cotara[c.tara]samostalnik ženskega spola vrc za vino, kis 240: posoda za vino TMB: Zhotŕra-e.h. NEM.: Wein- Essigkrug LAT.: AcetabulumGS: Zhôtara– a sod (Dolium) quia e.t majus vas accedens ad dolium.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. creda[cr.da]samostalnik ženskega spola stara beseda creda 1007: skupina živali GS: Zheda– antiquitus zhreda, cui magis affine e.t germ. Heerde, a gr. ..d.., cura; nam grex e.t cura pa.toris.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: ceda crednikGLEJ: cednik crep[cr.p]samostalnik moškega spola nocna posoda 228: posoda za iztreb­ljanje TMB: Zhręp-am. NEM.: Kammer­beckenLAT.: MatulaGS: Zhrep– Zhrepina; Hung. Tserep.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: kahla crepina[crepína]samostalnik ženskega spola nocna posoda (?) 228: posoda za iztrebljanje GS: Zhrep– Zhrepina; Hung. Tserep.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Beseda je domnevno vecalnica od crep. Nastavitev crepinja je sicer mogoca, a mnogo manj verjetna. PRIMERJAJ: crep crepinjaGLEJ: cepinja creslatiGLEJ: cereslati cresloGLEJ: cereslo crevcaGLEJ: cevca crevo[crev.]samostalnik srednjega spola koroško crevo 972: del cloveka ali živali GS: Zhevu– Vindis zhrevu: Gall. Hreve: Ital. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: cevo crevogledecGLEJ: cevogledec .kerev : lat. Vi.cera .. .. . : Hebr. Cirregie crhniti[crhniti c.hnem]dovršni glagol odpreti usta; crhniti, ziniti 493: govoriti TMB: Zhčrhném-nitiNEM.: Den Mund öffnenLAT.: Mu..are crka[crka]samostalnik ženskega spola crka 807: crka, dvo- ali veccrkje TMB: Zhčrka-e.h. NEM.: Der BuchstabLAT.: Litera KG: Die Buchstaben (zherke) sind figürliche Zeichen, aus denen Wortglieder (.lo.he) zusamgesetzt werden (str. 17) crkati[crkati c.kam]nedovršni glagol 1. pisati 540: pisati 2. oznacevati 540: pisati TMB: Zhčrkam NEM.: 1. Schreiben 2. ZeichnenLAT.: 1. Scribere 2. Delineare crmeljak[crmelják](crmljak) samostalnik moškega spola rumenjak 980: del živali TMB: Zhermelâk -am. NEM.: Der DotterLAT.: Vitellus, luteum GS: Zhermelak– ab ermen cum prćfixo zh, & .uffixis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. crmljakGLEJ: crmeljak crn[crn]pridevnik crn TMB: Zhčrn-a -uNEM.: SchwarzLAT.: lach humidus. Razlaga vsebuje zelo .. .. Hebr. malo povednega. PRIMERJAJ: luk Ater, nigerGS: Zhern– lat. niger.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. crnaben[?](crnoben; crnobin) samostalnik ženskega spolarastlina crnobina, latinsko Scrophula­ria (nodosa) 617: vrsta zelike TMB: Zhčrnŕben-e.h. NEM.: BraumwurzLAT.: Scrophularia crna šola[crna š.la]samostalniška zveza ženskega spola carovništvo, magija 813: znanost, vešcina TMB: Zherna shola-e.h. NEM.: SchwarzkunstLAT.: Nigromantia crna vojska[crna vójska](vojska crna) samostalniška zveza ženskega spola splošni upor, punt 458: vojaško dejanje TMB: Zherna vojska-e.h. NEM.: Allgemeiner AufstandLAT.: Inte.tinum bellum, rebellio crnica[crníca]samostalnik ženskega spola navadno množina divja cešnja 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Zhernize.h. NEM.: WaldkirschenLAT.: Cera.a actia V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. crnilo[crnílo]samostalnik srednjega spola 1. sredstvo za pisanje; crnilo 636: barvilo 2. cevljarsko crno barvilo 636: barvilo TMB: Zhernilu-an. NEM.: 1. Tinte 2. Sc-husterschwärzeLAT.: 1. Atramentum 2. Sutorium crni luk[crni l.k crnega lúka] (crn luk) samostalniška zveza moškega spolarastlina cebula, latinsko Allium caepa (?) 617: vrsta zelike GS: Luk – nomen generale; unde addi .olet wel, zhern, pasje &c. luk: Dan. log a gr. .a..a.e.., acuere, & crniti[crniti crnim]nedovršni glagol delati kaj crno; crniti 1: barvati TMB: Zhernčm-nitiNEM.: SchwärzenLAT.: Nigrificare crnkljast[c.nkljast]pridevnik ki je crni podobne, temne barve; crnikast TMB: Zhernčkla.t-a -uNEM.: SchwärzlichtLAT.: Nigricans crn lukGLEJ: crni luk crnob[crn.b]samostalnik moškega spolarastlina navadni pelin, latinsko Artemisia vulgaris 617: vrsta zelike TMB: Zhernôb -am. NEM.: BeyfußLAT.: Ambro.ia crnobenGLEJ: crnaben crnobin GLEJ: crnaben crtiti[crtiti crtim]nedovršni glagol sovražiti, crtiti 65: sovražiti, zameriti crnobje[crnobj. (?)]samostalnik TMB: Zhertemzhertiti NEM.: Hassen, srednjega spola anfeidenLAT.: Odi..eGS: Zhertem– odi: rastlina navadni pelin, latinsko Artemisia zhert, inimicus: gr. ...t.µa, convitium, vulgaris 617: vrsta zelike TMB: Zhernobje -an. NEM.: BeyfußLAT.: Ambro.ia dćmon. .ched .... . .e.t.µ.., cavillator: Hebr. crnook[crno.k]pridevnik ki ima crne oci; crnook TMB: Zhernaoke Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. -a -uNEM.: SchwarzäugigLAT.: Niger oculis crnooka[crno.ka]samostalnik ženskega spolasladkovodna riba crnooka, latinsko Abramis sapa 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Zhernauka-e.h. NEM.: Gewisser FischLAT.: Species pi.cium crtje[crtje]samostalnik srednjega spola sovraštvo 61: jeza TMB: Zhertje-an. NEM.: Der HaßLAT.: Odium crv1 [c.v]samostalnik moškega spola crv 996: plazilci ali druga golazen TMB: Zherv-am. NEM.: Der WurmLAT.: VermisGS: Zherv– gr. ..p.: lat. .erpo: reptile, cum a.piratione remes ... . . Hebr. crnošolec[crnoš.l.c]samostalnik moškega spola carovnik Slavis familiari, & literarum affinium commutatione, qua.i zherp.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. 883: clovek glede na nekršcanskevere ali vraževerje TMB: Zhernasholz-am. NEM.: SchwarzkünstlerLAT.: Nicromanta crt[c.t]samostalnik moškega spola 1. sovražnik 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek 2. hudobni duh 90: duhovno bitje TMB: Zhčrt-am. NEM.: Böser FeindLAT.: CacodćmonGS: Zhertem– odi: zhert, inimicus: gr. ...t.µa, convitium, .e.t.µ.., .ched dćmon. Razlaga je .... . cavillator: Hebr. s stališca današnjega jezikoslovja napacna. crv2 [c.v] ime crke z 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Zheruv, Z, z (str. 164) crvivec[crv.v.c]samostalnik moškega spolarastlina crni zobnik, latinsko Hyoscyamus niger 617: vrsta zelike TMB: Zhervivz-a m. NEM.: ZigeunerkrautLAT.: Hyo.ciamus crvojedina[crvoj.dina]samostalnik ženskega spola crtalo[crtálo]samostalnik srednjega spola crtalo, tj. del pluga, ki navpicno reže brazde 149: del kmeckega orodja TMB: Zhertalu-an. NEM.: Pflugschaar LAT.: Vomer, burris crtati[crtati c.tam]nedovršni glagol 1. orati 277: obdelovati zemljo 2. pisati 540: pisati TMB: ZhčrtamNEM.: 1. Auspflügen 2. SchreibenLAT.: 1. Exarare 2. ScribereGS: Zhertam– fodicare terram: germ. Erde: lat. terra.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rovi, ki jih naredijo crvi v lesu; crvojedina 642: del lesa TMB: Zhervojedčna-e.h. NEM.: Der Wurmstich LAT.: CariesPRIMERJAJ: crvovedina; crvovina crvovedina[crvov.dina]samostalnik ženskega spola rovi, ki jih naredijo crvi v lesu; crvojedina 642: del lesa TMB: Zhervovedčna-e.h. NEM.: Der Wurmstich LAT.: CariesPRIMERJAJ: crvojedina; crvovina crvovina[crvovína]samostalnik ženskega spola rovi, ki jih naredijo crvi v lesu; crvojedina 642: del lesa TMB: Zhervovina-e.h. NEM.: Der WurmstichLAT.: CariesPRIMERJAJ: crvojedina; crvovedina crž[c.ž (?)]samostalnik moškega spola jelkov, smrekov storž 604: drevesni del TMB: Zhersh-.ham. NEM.: Tannenzapfen LAT.: Strobilus cuda[c.da]medmet izraža presenecenje, zacudenje; zacuda TMB: Zhuda!NEM.: O Wunder! LAT.: O mirum!PRIMERJAJ: cudo cudejoc[cudej.c]pridevnik izražajoc zacudenje KG: 'Verwundernden’ (zhudejozhega) (str. 97) cuden[cúd.n]pridevnik cudežen TMB: Zhűdn-a -uNEM.: WunderbarLAT.: MirabilisKG: Tvoja u..egamogozha roka o Gospod! je nam od .azhetka tega svejta tolkajn, inu toku velike zhudne della na .emli pokasalla (str. 132) cudež[c.dež]samostalnik moškega spola cudež 347: kršcanske verske reci TMB: Zhudésh-.ham. NEM.: Das WunderLAT.: MiraculumPRIMERJAJ: cudo cuditi[cuditi cúdim]nedovršni glagol 58: obcutiti, custvovati KG: Zhudem, -dil, -diti 'wundern’ (str. 112)ABC: Zhuditi (1765, str. 21) cuditi, presenecati PRIMERJAJ: cuditi se cuditi se[cuditi se cúdim se]nedovršni glagol cuditi se 58: obcutiti, custvovati TMB: Zhudčm-diti seNEM.: Sich wundern LAT.: MirariPRIMERJAJ: cuditi cudo[c.do]medmet izraža presenecenje, zacudenje; zacuda KG: A! aj aj! polej! zhudu! 'eh! eh! sieh wunder!’ (str. 97)PRIMERJAJ: cuda cuk[c.k]samostalnik moškega spola ptica cuk, latinsko Strix noctua 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Zhűk-am. Sieh. ZhofinkGS: Zhűk – a voce zhukzhuk, quam avis ejulando edit: Bononien.ibus giu.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cumnataGLEJ: cunata cunata[c.nata](cumnata) samostalnik ženskega spola spalnica, cumnata 790: spalnica TMB: Zhunŕta-e.h. NEM.: SchlafkammerLAT.: Arcuatum, alcobaGS: Zhűnata– gall. cabinet; quidam deductum putant a zhujem, vigilo, & germanico Nacht, quod contrariam innuit .ignificationem; quis enim in cubili de nocte vigilat? Radicem prodit vox pri.cis germanis u.itata, & a Slavis mutuata: Kemnate a Kamen, qua.i kamnata; .imilia enim cubilia ruri ex lapide ćdificantur, et.i domus cćteroquin ex lignis, & tignis .it fabrefacta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Kamnata– vide zhunata: infer. Sax. Kamnate, a .equente. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Zhunata (1794, str. 9) ''Sequens’’ je kamra. PRIMERJAJ: kamnata cuš[cuš]samostalnik moškega spolažival podlasica, latinsko foetorius, ali kuna, latinsko Mustela 985: vrsta kopenske divje živali GS: Zhűsh– germ. Zobel: Ital. Zibellino.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Krajevno ime Cušperk se leta 1220 omenja kot Czobelsperch, 1248 kot Zobelsperc. Srednjevisokonemško zobel 'sobolj’ je prevzeto iz slovanšcine, primerjaj rusko sóbol. 'kuna Mustela zibellina’. cuti[cúti c.jem]nedovršni glagol biti buden; bedeti, cuti 762: bedeti TMB: ZhujemzhutiNEM.: WachenLAT.: . .. . – Chald. & Syr. Zhűjem GS: Vigilare ; tsith . .. . , au.cultare attendere; in Imper. tsuth unde appo.ite Zhizh derivare licet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: .aj .erze tvoji zha.ti zhuje (1765, str. 25) cutiti[cutiti cútim]nedovršni glagol cutiti 762: zaznavati s cutili TMB: Zhűtem zhutitiNEM.: Fühlen, empfindenLAT.: Sentire cutljiv[cutljív]pridevnik obcutljiv TMB: Zhutliv-a -uNEM.: EmpfindlichLAT.: Sen.ualis cutljivost[cutljívost]samostalnik ženskega spola obcutljivost 363: lastnost TMB: Zhutlivo.t-e.h. NEM.: Empfindlichkeit LAT.: Sen.ualitas cuvaj[cuv.j]samostalnik moškega spola nocni cuvaj, stražar 875: sluga oblasti TMB: Zhuvaj-am. NEM.: Thurnwächter LAT.: ExcubićKG: Zhuvaj, -ja 'der Nacht­wächter’ (str. 112) cuvajnišce[cuvajníšce]samostalnik srednjega spola stražni stolp 793: vojaška zgradba TMB: Zhuvajnishe-an. NEM.: Wachtthurn LAT.: Pharus cvetiri[cvetíri]števnik štirje TMB: Zhvetiri-e -eyshi ShtiriGS: Zhvetir– vide Shtir.GS: Zhetertk– Hung. Chevtertek, dies Jovis, a zhvetiri, quatuor. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: štirje cvetrtnik[cvetrtník]samostalnik moškega spola manjši oddelek vojakov, verjetno štirih 967: skupina vojakov TMB: Zhvetertnik-am. NEM.: Eine Rotte Soldaten LAT.: Quaternio D d[dóbro] crka d 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Dobro, D, d (str. 155)PRIMERJAJ: dobro˛ da[da](de) veznik da TMB: De NEM.: DaßLAT.: Quod, utGS: De – videtur e..e grćcum d.. oportet: Conjunctio d.. & per Cra.in d.. De vas e.t elliptica imprecatio, .ubintelligitur: .lűde u.ame. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: De 'das’ (str. 99) dabilih[dabil.h]veznik ceprav, cetudi TMB: DeblihNEM.: Obschon LAT.: Et.iPRIMERJAJ: dabisilih, dalih, dasilih dabisilih[dabisil.h]veznik ceprav, cetudi KG: Deslih, debselih, delih 'obschon, obwohlen’ (str. 98)PRIMERJAJ: dabilih, dalih, dasilih da bi tebe grom pobil[da bi tébe gr.m pob..]medmet da bi te strela KG: 'Fluchend’ (Preklinati) De be tebe grum powil (str. 92) dac[d.c]samostalnik moškega spola dajatev odvina 72: dajatev TMB: Daz-am. NEM.: WeinabgabeLAT.: Tributum vinariumGS: Daz– germ. Tätzgeld.Razlaga vsebuje nekajpravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. dacija[dácija]samostalnik ženskega spola dajatev 72: dajatev TMB: Dazija-e.h. NEM.: AbgabeLAT.: Acci.a dadar[dadar (?)](dedar) medmet uporablja se za izražanje poziva, spodbude TMB: Dedar!NEM.: Holla, Wohlan!LAT.: Agedum -daj[d.j]clenica GS: Daj – vide Déj.GS: Dej – Verbum .implex exolevit; extat tamen in compo.itis: Kedaj, vel Kedej? quando, quo tempore? Nekdaj, Nekedej, olim: od nekédej, ab immemoriali tempore: Anglis Day dies: Carniolis tempus .ignificat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: kedaj; nekedaj dajalecGLEJ: dajavec dajanje[daj.nje]samostalnik srednjega spola dajanje 112: dajanje in posojanje TMB: Dajanje-an. NEM.: Das GebenLAT.: Datum dajati[dajáti dájem]in [dájam]nedovršni glagol dajati, prispevati 112: dajati TMB: DajęmdajatiNEM.: GebenLAT.: Dare, tribuere GS: Dâjam– gr. da.., divido, epulam prćbeo.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. dajavec[daj.v.c](dajalec) samostalnik moškega spola jezikoslovje dajalnik 269: jezikoslovni izraz KG: Dajavz 'Gebefall’ (str. 21) dajoc[daj.c]pridevnik dajoc, dajajoc KG: Dajozhe -a -u (str. 64) dalec[dálec](delec) prislov dalec TMB: DęlezhNEM.: WeitLAT.: Longe, proculKG: Delezh, od gosposke 'weit von der Obrigkeit’ (str. 84)KG: Delezh odtod 'weit von dannen’ (str. 90)PRIMERJAJ: od dalec dalih[dal.h]veznik ceprav, cetudi KG: Deslih, debselih, delih 'obschon, obwohlen’ (str. 98)PRIMERJAJ: dabilih, dabisilih, dasilih Dalila[dalila]samostalnik ženskega spola svetopisemsko osebno ime Dalila 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Dalila je Samsomu njegove lase ostrigla (str. 136) dalja[dálja]samostalnik ženskega spola dolžina, daljava 750: razsežnost TMB: Dala -e.h. NEM.: Die WeiteLAT.: Longitudo , longus: gr. . .. : Arab. Dolg – a Dala GS: t..e, procul.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: daljnost; vleci na daljo daljej vec[dáljej v.c]prislovna zveza mnogo vec KG: Dalej vezh 'weiters mehr’ (str. 93) daljniGLEJ: daljnji daljnji[d.ljnji](daljni) pridevnik oddaljen, daljni TMB: Dalne-a -umNEM.: EntlegenLAT.: Remotus daljnost[dáljnost]samostalnik ženskega spola dolžina, daljava 750: razsežnost TMB: Dalno.t-e.h. Sieh DalaPRIMERJAJ: dalja daljšati[d.ljšati d.ljšam]nedovršni glagol daljšati, podaljševati 41: povecevati TMB: DaljshamNEM.: AusdehnenLAT.: Extendere damjak[d.mjak]samostalnik moškega spolažival gams, latinsko Rupicapra rupicapra 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Damjék -am. NEM.: GemseLAT.: RupicaperGS: Damnjek– a lat. dama, aut gr. de.µa, timidus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. dan1 [d.n dn.va]samostalnik moškega spola dan 43: cas ali njegov del TMB: Dan dnevam. NEM.: TagLAT.: DiesGS: Dan– Turicis Dan, diluculum: Vindis Den: Angl. Day: Hi.p. Dia: Suec. & Dan Dag: germ. Tag.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: imenovalnik dvojine dneva, imenovalnik dvojine, množine dny, imenovalnik množine dnevi, mestnik dvojine, množine dneh, dneveh, orodnik dvojine, množine dnemi (str. 27)PRIMERJAJ: pred nekaterimi dnevami dan2 [dán]pridevnik dan, predan TMB PREDGOVOR: Toku je le, unu .ategavolo so tudi te buqve med ludy dane, de be kraynzi imeli, kam be hodili tei.te besede yskati (str. 3 s.) današnji[danášnji]pridevnik današnji TMB: Danashne-a -uNEM.: Heutig LAT.: Hodiernus danes[dán.s]prislov danes TMB: Dans; DanasNEM.: HeutLAT.: HodieSiehe DansABC: dans (1765, str. 25) danás (1794, str. 9)ABC: dans (1789, str. 20) ABC: dons (1789, str. 21) Danica[daníca]samostalnik ženskega spolazvezda Danica, tj. planet Venera na jutranjem nebu 361: ime nebesnega telesa TMB: Daniza-e.h. NEM.: Der Morgen.ternLAT.: Venus .tellaPRIMERJAJ: Jutrnjica˛; Krasnica; Mracnica; Mrakonos; Vecernica daniti se[daniti se daní se]nedovršni glagol daniti se 684: svetiti, temniti se TMB: Dany seNEM.: TagenLAT.: Die.cere, luce.cere KG: se dany 'es bricht der Tag an’ (str. 121) KG: Se .azhne daniti (sveititi) 'Es fangt an Tage zu werden’ (str. 188) danka[dánka]samostalnik ženskega spola 1. debelo crevo 972: del cloveka ali živali 2. krvavica 261: hrana TMB: Danka-e .h. NEM.: 1. Fettdarm 2. BlunzenwurstLAT.: 1. Oma.us 2. Fali.cus dar[d.r dar.]samostalnik moškega spola dar, darilo 71: podarjena stvar TMB: Dâr -m. NEM.: Gab, GeschenkLAT.: Donum, munusGS: Dâr– a Dam, .icut lat. Donum a Dono, & germ. Gab a geben.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: rodilnik ednine Darú, imenovalnik množine Dary oder Darovi (str. 27) darda[darda]samostalnik ženskega spola pušcica, strelica 199: orožje GS: Darda – lat. venadulum, verutum Ital. dardo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. darovati[darováti dar.jem]nedovršni glagol darovati 112: dajati TMB: Darujem daruvâtiNEM.: BeschenkenLAT.: Remunerari KG: Darujem, darval, -van, -vati 'freygebig seyn, schenken’ (str. 102) daroviten[darovít.n]pridevnik radodaren, darežljiv TMB PREDGOVOR: v' potrebneh rezheh pak szer ne potrátn, al vonder .ado.ti darovitn .ader.hal (str. 3) KG: Darovitne 'Freygebig’ (str. 37) darovnik[darovník]samostalnik moškega spola darovalec 838: dajalec ABC: Darovnik v.ega dobriga (1794, str. 15) dasilih[dasil.h]veznik ceprav, cetudi TMB: DęslihNEM.: Obschon LAT.: Et.i, tamet.iKG: Deslih, debselih, delih 'obschon, obwohlen’ (str. 98)PRIMERJAJ: dabilih, dabisilih, dalih dasine[dasin.]veznik da ne KG: Desne 'das nicht’ (str. 99) dasne[dásne](desne) množinski samostalnik ženskega spola dlesen 972: del cloveka ali živali TMB: Dasne.h. NEM.: ZahnfleischLAT.: Gingyva dašcica[dašcica]samostalnik ženskega spola navadno množina neka sladica, masleni krofek 261: hrana TMB: Dashzheze .h. NEM.: ButterkräpfchenLAT.: Pa.tillus GS: Dashzhčze– germ. Buttertäscheln. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. da teGLEJ: deteą dati[dáti dám]dovršni glagol dati 112: dajati TMB: Dam NEM.: Geben LAT.: DareKG: Dam 'ich gebe’ /…/ (str. 61 ss.) datikamaGLEJ: dotikoma davi[dávi]prislov danes zgodaj zjutraj; davi TMB: Davi NEM.: Heut MorgensLAT.: Hodie maneKG: Davi 'frühe Morgens’ (str. 89) davica[davíca]samostalnik ženskega spola angina 17: bolezen TMB: Dŕviza-e.h. NEM.: Halsenge Krankh.LAT.: AnginaGS: Daviza– a Davem, jugulo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. David[d.vid (?)]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime David 352: svetopisemsko osebno lastno ime ABC: David (1765, str. 5) Davidov[d.vidov (?)]pridevnik Davidov KG: Hosanna Davidovemu Synu! (str. 173) daviti[dáviti d.vim]nedovršni glagol daviti 108: ubiti TMB: DâvčmdavitiNEM.: WürgenLAT.: Jugulare, angi davnaj[dávnaj]prislov davno, zdavnaj TMB: davnéjNEM.: Längst LAT.: Diu davno[dávno]prislov davno, zdavnaj TMB: DavnuNEM.: Längst LAT.: Diu davnost[dávnost]samostalnik ženskega spola dolgotrajnost 43: cas ali njegov del TMB: Davno.t-e.h. NEM.: Langwierigkeit LAT.: Diuturnitas davri[dávri]množinski samostalnik ženskega spola koroško duri, vrata 223: stavbno pohištvo TMB: Dauri yshe DurčNEM.: ThüreLAT.: Janua GS: Daure – Vindi: Carnioli ajunt De, quod vide .is.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. PRIMERJAJ: duri deGLEJ: da deb[d.b (?)]samostalnik moškega spolaptica smrdokavra, latinsko Upupa epops 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Deb – Croatis Upupa: Carniolis odab, otap per Prothe.in: Vindis vodeb per novam Prothe.in.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: adofs; odab; otap; smrdokavra; vodeb debanica[d.banica]samostalnik ženskega spola kozarec za vino 240: posoda za vino TMB: Debŕnza-e.h. NEM.: Weinkrusel LAT.: Culullus debel[deb..]pridevnik debel TMB: Debel-a -uNEM.: Fett, dickLAT.: Pinguis, obe.usGS: Dębel– melius Dewel a wel, quod pinguedo .it alba.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. debeliti[debeliti debelím]nedovršni glagol debeliti se, rediti se 41: povecevati TMB: Debelim NEM.: Fett werdenLAT.: Pingue.cere debeljak[debelják]samostalnik moškega spola debel clovek, debeluh 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Debélâk-a m. NEM.: Fetter MenschLAT.: Obe.us homo debelost[debel.st]samostalnik ženskega spola debelost 750: razsežnost ABC: Débelu.t (1765, str. 5) deblo[déblo]samostalnik srednjega spola deblo 604: drevesni del TMB: Dęblu-an. NEM.: StammLAT.: Stipes decla[d.cla]samostalnik ženskega spola mlada ženska, devica 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Dezhla-e.h. NEM.: JungfrauLAT.: VirgoPRIMERJAJ: dekle ded1 [d.d]samostalnik moškega spola 950: sorodnik ipd. 1. ded 2. zaponka za spenjanje oblacil 135: del oblacila ali obutve za spenjanje TMB: Ded-am. NEM.: 1. Ahn 2. HäftchenLAT.: 1. Avus 2. Fibula ded2 [d.d]samostalnik moškega spola dedic 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Dejd-am. NEM.: ErbLAT.: HćresPRIMERJAJ: dedic dedarGLEJ: dadar dedec[d.d.c]samostalnik moškega spola 1. ded 950: sorodnik ipd. 2. star moški; starec 833: clovek glede na starost TMB: Dedz-am. NEM.: 1. Ahn 2. Alter MannLAT.: 1. Avus 2. Senecio dedic[d.dic]samostalnik moškega spola dedic 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Dejdčzh-am. NEM.: Der ErbLAT.: HćresPRIMERJAJ: ded˛ dedišcen[d.dišc.n]pridevnik deden, podedovan TMB: Dejdeshne-a -u NEM.: ErblichLAT.: Hćreditarius dedišcina[d.dišcina]samostalnik ženskega spola dedišcina 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje TMB: Dejdčshna-e.h. NEM.: Die ErbschaftLAT.: Hćreditas dedovati[d.dovati d.dujem]in [d.dovam]nedovršni glagol dedovati 556: pravni izraz TMB: Dedujem; Deduvam-duvatiNEM.: Erben LAT.: Hćreditare degati se[d.gáti se d.g.m se]ali [degáti se deg.m se]nedovršni glagol drug drugega izzivati, podžigati, spodbujati (k prepiru) 511: prepirati se TMB: Dčgám seNEM.: AneifernLAT.: Ex.timulare Iz latinskega in nemškega prevedka ni razvidna vzajemnost. dehteti[deht.ti dehtím]nedovršni glagol mocno želeti; hrepeneti 69: želeti TMB: DehtimNEM.: Heftig begierden LAT.: Aspirare, Prurire dejanjak[dej.njak](dejanjek) samostalnik moškega spola kdor dela; delavec 840: delavec TMB: Dyanjek-am. LAT.: OperatorSiehe Dijanjek Iztocnice dijanjek v TMB ni. dejanje[dej.nje]samostalnik srednjega spola 1. kar je narejeno; delo 681: stvar 2. delanje, dejanje 77: dejanje, delo TMB: Dijanje-an.NEM.: That, WerkLAT.: Opus, ActusGS: Dijanje– verbale ab infinitivo verbi Denem, Dijati.Razlaga je s stališca današnjegajezikoslovja pravilna. KG: Dijanje 'das Thun’ (str. 120)ABC: Dijanje (1765, str. 5) dejanjekGLEJ: dejanjak dejano je z nami[dejáno je z n.mi] dovršna glagolska zveza z nami je konec, po nas je 95: koncati se TMB: Dijanu je s'namiNEM.: Es ist geschehenLAT.: Actum e.t dejati[dejáti d.nem]dovršni glagol postaviti, položiti 4: postavljati, namešcati TMB: DenemdijatiNEM.: Setzen, stellenLAT.: Collocare, ponereGS: Denem – sem dijal a veteri verbo grćco ..., pono. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Denem, djal, djan, djati 'thun, legen’ (str. 102)PRIMERJAJ: dejanje; deti˛; devati dejati iz kože[dejáti iz k.že d.nem iz k.že]dovršna glagolska zveza dati iz kože; odreti 736: klati domaco žival TMB: Denem s' kôshedijatiNEM.: Die Haut abdeckenLAT.: Excoriare dejati ob glavo[dejáti ob gl.vo d.nem ob gl.vo]dovršna glagolska zveza obglaviti 108: ubiti TMB: Denem ob glavo dijatiNEM.: KöpfenLAT.: Capite plectere dejati se kam[dejáti se k.m d.nem se k.m]dovršni glagol obrniti se, postaviti se kam 561: premikati se TMB: Denem se kamdijati NEM.: HinwendenLAT.: Vertere dejcekGLEJ: devcek deka[d.ka]samostalnik ženskega spola odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu 256: konjska odeja TMB: Deka-e .h. NEM.: SchabrackeLAT.: Dor.ualeGS: Deka – germ. Decke, Suec. Täckja: Dan. Däkke: lat. Teges.Razlaga je s stališca današnjega je­zikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: farkeš; plahta dekelnik[d.k.lnik]samostalnik moškega spola kdor ljubimka z deklo 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Deklének-a m. NEM.: Der um eine Magd buhletLAT.: Ancillariolus dekelstvo[d.k.lstvo](deklestvo) samostalnik srednjega spola služba dekle 56: služba TMB: Deklé.tvu -an. NEM.: MägdedienstLAT.: Ancillatio dekla[d.kla]samostalnik ženskega spola stalno najeta ženska za pomoc pri gospodinjskih in kmeckih delih; dekla 871: uslužbenec TMB: Dekla-e .h. NEM.: Das MagdLAT.: AncillaGS: Dekla – a gr. d...., ancilla.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. dekle[dekl.]samostalnik srednjega spola dorašcajoca ženska; dekle 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Deklę-tan. NEM.: Das MägdchenLAT.: Adole.centula PRIMERJAJ: decla; deklica deklestvoGLEJ: dekelstvo deklica[d.klica]samostalnik ženskega spola mlajše dekle; deklica 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Deklčza-e.h. NEM.: Das MädchenLAT.: Puella deklic[dekl.c]samostalnik moškega spola mlada ženska, devica 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Dčklizh-am. NEM.: JungfrauLAT.: VirgoKG: dva Deklizha (str. 29)KG: Mladenzhi, inu deklizhi (str. 140)ABC: Deklizhi (1765, str. 5) deklin[d.klin]pridevnik deklin TMB: Deklen-a -uNEM.: Der Magd LAT.: Ancillć deklinski[d.klinski]pridevnik ki je v zvezi z deklami; dekelski TMB: Deklenske-a -uNEM.: Mägdisch LAT.: Ancillaris dekliški[dekl.ški]pridevnik 1. ki je v zvezi z dekleti; dekliški 2. ljubimski, prešuštniški TMB: Deklishke -a -uNEM.: 1. Jungfräulich 2. Buhlerisch LAT.: 1. Virginalis 2. Ama.ius deklištvo[dekl.štvo]samostalnik srednjega spola deklištvo, devištvo 51: obdobje v clovekovem življenju TMB: Deklishtvu-an. NEM.: JungfrauschaftLAT.: Virginitas deklovati[d.klovati d.klujem] nedovršni glagol biti, služiti za deklo 871: delati kot služabnik TMB: Deklujem-luvatiNEM.: Mägdedienst thunLAT.: Ancillari del[d..]samostalnik moškega spola del 84: del stvari TMB: Dejl -am. NEM.: TheilLAT.: Pars, portioGS: Dejl – gr. de....; unde germ. Theil: apud Ottfried Deil; Inf. Sax. Deel: Anglo.ax. Dael: Suec. Del. Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. KG: Endejl ludy so Worsht issekuvalli (str. 140)PRIMERJAJ: tal delajoc[delaj.c]pridevnik delajoc KG: dellajozh 'arbeitend’, dellajozhe 'der arbeitende’ (str. 56) delan[d.lan]pridevnik delan, izdelan KG: dellan, dellana, dellanu 'bearbeitet’ (str. 56) delanje[d.lanje]samostalnik srednjega spola pocetje, delanje, delovanje 77: dejanje, delo TMB: Delanje-an. NEM.: Das Thun LAT.: Operatio delati[d.lati d.lam]nedovršni glagol delati 81: delati, truditi se TMB: Delam NEM.: Thun, verrichten, arbeitenLAT.: Agere, laborareGS: Delam– a Delu, gr. d...., ancilla .erva: d...e.., .ervio, vel .e..a., laborare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. delavec[d.lav.c]samostalnik moškega spola 1. delavec 840: delavec 2. dninar 871: uslužbenec TMB: Delovz -am.NEM.: 1. Arbeiter 2. Tagwerker LAT.: Operarius delaven[d.lav.n](deloven) pridevnik delaven, dejaven, prizadeven TMB: Delovne-a -uNEM.: ArbeitsamLAT.: Opero.us PREDGOVOR: Naposléd vôshem je.t vam delovné, inu od useh terpezhno.t pro.te Kompagije (str. 5) delavnik[d.lavnik](delovnik) samostalnik moškega spola dan, ko se dela; delavnik 43: cas ali njegov del TMB: Delovnek-am. NEM.: Der WerktagLAT.: Actio.a dies delavnost[d.lavnost]samostalnik ženskega spola delavnost, prizadevnost 366: delavnost, spretnost TMB: Delovno.t-e.h. NEM.: Ge-schäftigkeitLAT.: Agilitas delce[d.lce]samostalnik srednjega spola majhno delo; delce 77: dejanje, delo TMB: Delze-an. NEM.: Werkchen LAT.: Opu.culumPRIMERJAJ: delcece delcece[d.lc.ce]samostalnik srednjega spola majhno delo; delce 77: dejanje, delo TMB: Delzhčze-an. NEM.: Werkchen LAT.: Opu.culumPRIMERJAJ: delce delcek GLEJ: devcek delecGLEJ: dalec deležen[del.ž.n]pridevnik deležen TMB: Dejle.hne-a -uNEM.: TheilhaftigLAT.: ParticepsKG: Ptujeh grehov dejle.hne (str. 135) delfin[delf.n]samostalnik moškega spolamorski sesalec delfin, latinsko Delphinus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Délfin-am. NEM.: Das MeerschweinLAT.: Delphin deliti[deliti delím]nedovršni glagol deliti 619: lociti TMB: Dejlim NEM.: TheilenLAT.: Partiri delj[d.lj]prislov dalje, dlje TMB: Del NEM.: Weiter LAT.: Ulterius, longius delnija[d.lnija]ali [deln.ja]samostalnik ženskega spola rokodelstvo 78: rokodelstvo TMB: Delnya-e.h. NEM.: Das HandwerkLAT.: Ars mehanica delo[d.lo]samostalnik srednjega spola delo 77: dejanje, delo TMB: Delu -an. NEM.: Werk, ArbeitLAT.: Opus, laborKG: toku je vira bres dobreh del ena mertva vira (str. 171) delovati[d.lovati d.lujem]nedovršni glagol marljivo delati 81: delati, truditi se TMB: Delujem-luvatiNEM.: Fleißig arbeiten LAT.: Acticare delovenGLEJ: delaven delovnikGLEJ: delavnik delovnišce[d.lovnišce]ali [delovníšce]samostalnik srednjega spola delavnica 284: delovišce TMB: Delovnishe-an. NEM.: Die Werkstätte LAT.: Officina de meni žal[d. méni ž..](žal deti) nedovršna glagolska zveza žal mi je 68: žalostiti se TMB: De meni .halNEM.: Mich betrübet esLAT.: Affigit me PRIMERJAJ: žal denar[d.nár](dinar) samostalnik moškega spola 1. kovanec 85: denar 2. denar 85: denar TMB: Dnâr-jam. NEM.: Die MünzeLAT.: Numus, pecunia GS: Dnar– Ital. Denaro: lat. Denarius. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Eno moshno dnarjov dol.han (str. 136) denarec[d.nár.c](dinarec) samostalnik moškega spola kovanec 85: denar TMB: Dnarz-am. NEM.: PfennigLAT.: Nummi.ma denaren[d.nár.n](dinaren) pridevnik bogat TMB: Dnarne-a -uNEM.: Vermöglich, reichLAT.: Dives, Numatus denaric[d.náric](dinaric) samostalnik moškega spola kovanec za pol groša 85: denar TMB: Dnarizh-am. NEM.: Halbgroschen LAT.: Semidenarius derec[der.c]pridevnik deroc, hiter TMB: Dęrezh-a -uNEM.: ReissendLAT.: Rabidus, rapidus derenje[derénje]samostalnik srednjega spola krvava griža 20: zaprtje in driska TMB: Dęrenje-an. NEM.: RotheruhrLAT.: Di.enteria deset[des.t]števnik deset TMB: DęsetNEM.: ZehenLAT.: Decem GS: Deset– lat. Decem.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. desetak[deseták]samostalnik moškega spola 1. poveljnik desetine; desetnik, korporal 909: vojaški poveljnik 2. kovanec za deset enot; desetak 85: denar 3. igralna karta z vrednostjo deset 188: pripomocek za igranje TMB: Desetâk-a m. NEM.: Der KorporalLAT.: DecurioKG: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka /…/ Desetak desetiza, 'Zehner’ (str. 46) desetar[desetár]samostalnik moškega spola poveljnik desetine; desetnik, korporal 909: vojaški poveljnik TMB: Desetâr-jam. NEM.: Der Korporal LAT.: Decurio desetarski[desetárski]pridevnik desetniški, korporalski TMB: Desetarske -a -uNEM.: Zum Korporal gehörigLAT.: Quod e.t Decurionum deseti[deséti]števnik deseti KG: desete 'zehender’ (str. 43) desetica[desetíca]samostalnik ženskega spola kovanec za deset enot; desetak 85: denar 2. igralna karta z vrednostjo deset 188: pripomocek za igranje TMB: Desetiza-e.h. NEM.: Ein ZehnerLAT.: Decimarius numusKG: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka /…/ Desetak desetiza, 'Zehner’ (str. 46) desetina[desetína]samostalnik ženskega spola podložniška dajatev desetega dela pridelka; desetina 72: dajatev TMB: Dęsetina-e.h. NEM.: Der Zehent LAT.: Decimć desetiniti[desetíniti deset.nim] nedovršni glagol pobirati desetino 72: pobirati dajatev TMB: DesetinemNEM.: Zehent nehmenLAT.: Decimare desetinski[deset.nski]pridevnik ki je v zvezi z dajatvijo desetino; desetinski TMB: Desetinske-a -uNEM.: Zum Zehentrecht gehörigLAT.: Decumanus desetkrat[des.tkrat]prislov desetkrat TMB: DesetkratNEM.: Zehenmal LAT.: Decies desetnik[des.tnik]samostalnik moškega spola upravicenec do desetine 906: posvetni oblastnik TMB: Desetnek-am. NEM.: ZehentherrLAT.: Decimator desetovati[desetováti deset.jem] nedovršni glagol pobirati desetino 72: pobirati dajatev TMB: DesetujemNEM.: Zehent nehmen LAT.: Addecimare desetsto[desetst.]števnik tisoc TMB: Deset.tuNEM.: Tausend LAT.: Mille desetstokrat[desetst.krat]prislov tisockrat TMB: Deset.tukratNEM.: TausendmalLAT.: Millies deska[d.sk.]samostalnik ženskega spola deska 129: lesen izdelek TMB: Dęská-e .h. NEM.: Bret, DieleLAT.: A..erGS: Deska – Hung. De.zka: gr. da.., divido, futurum e.t da.s.: Inf. Sax. & Suec. Disk. men.a: Ital. De.co Recentisch, tafel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. desneGLEJ: dasne desni[d.sni]pridevnik desni TMB: Desne-a -uNEM.: RechtLAT.: DexterGS: Desn– antiquum vocabularium editum 1482. habet Zesen: & apud Friseh legitur Zeswin, & Ce.win: gr. de.....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. desnica[desníca]samostalnik ženskega spola desna roka; desnica 878: del cloveka TMB: Desniza-e.h. NEM.: Rechte Hand LAT.: Dextera desno[d.sno]samostalnik srednjega spola desna stran 84: del stvari KG: Na desnu 'rechtshin’ (str. 90) dešter[d.št.r]pridevnik ljubek, ceden TMB: DeshterNEM.: Zart, artigLAT.: Bellus, tener dete1 [d.te]samostalnik srednjega spola otrok, potomec 950: sorodnik ipd. TMB: Dete-tetan. NEM.: Das KindLAT.: Proles GS: Dete– apud Ulphil. Diet, Geschlecht, Volk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. dete2 [?](da te) medmet izraža zacudenje 2. izraža nasprotovanje KG: 'Verwundern-den’ (zhudejozhega) /…/ Dete konzhajte! kolte! kolte! 'sehet! sehet! was sagt ihr’ /…/ 'Widersprechenden’ (.uperrekajozhega) /…/ Dete! 'schauts nur!’ Ja 'gleich’ (str. 97) PRIMERJAJ: dete vendar detece[d.tece]samostalnik srednjega spola detece 834: clovek do popolne odraslosti KG: Deteteze 'Kindlein’ (str. 116) Zapis z drugim t je etimološki, tretji e pa zelo verjetno hiperkorekten. detel[d.t.l (?)]samostalnik moškega spolaptica žolna, latinsko Picus, ali detel, latinsko Dendrocopus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Detel-am. NEM.: SpechtLAT.: Picus detelja[d.telja]samostalnik ženskega spoladetelja, latinsko Trifolium 617: vrsta zelike TMB: Detéla-e.h. NEM.: Der KleeLAT.: Trifolium dete vendar[dete vend.r]medmetna zveza izraža odobravajoce pritrjevanje TMB: Dęte vonder!NEM.: Daß dich doch!LAT.: O si!PRIMERJAJ: dete˛ deti1 [d.ti d.m]nedovršni glagol opravljati delo, delati 81: delati, truditi se TMB: DemdetiNEM.: Sich Mühe geben LAT.: Negotium facere deti2 [d.ti dím]dovršni glagol stara beseda reci 493: govoriti TMB: Dim NEM.: SagenLAT.: Ajo.tara beseda GS: Dim – vetus vocabulum exolevit: djal, djati duntaxat in u.u .unt.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Das alte Dim 'ich sage’, djal -a -u 'gesagt haben’ (str. 78) detišcni[d.tišcni]pridevnik otroški TMB: Detčshne-a -uNEM.: Kindlich LAT.: Infantilis detišcnost[d.tišcnost]samostalnik ženskega spola otroštvo 51: obdobje v clovekovem življenju TMB: Deteshno.t-e.h. NEM.: KindheitLAT.: Infantia detomorstvo[d.tomorstvo] samostalnik srednjega spola umor otroka, detomor 108: umor TMB: Detamor.tvu-an. NEM.: Kindsmord LAT.: Infanticidium devati[d.vati d.vam]nedovršni glagol postavljati, polagati; devati 4: postavljati, namešcati TMB: Devam LAT.: Siehe DenemPRIMERJAJ: detią; deti˛ devcek[d.vc.k](dejcek; delcek) samostalnik moškega spolasvetinjica, tj. manjša kovinska plošcica ali posvecen kovanec z reliefno podobo svete osebe ali s kršcanskim simbolom 252: likovni izdelek TMB: Devzhčk-am. NEM.: AblaßpfennigLAT.: Numi.maGS: Devzhek– melius Dejzhek, vel Dejlzhek a Dam, vel Dejlim, Gabe, Theil.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: svetinjica; zdenšek; zdevcek dever[dev.r]samostalnik moškega spola svak 950: sorodnik ipd. TMB: Diver-jam. NEM.: SchwagerLAT.: Socer Latinsko socer 'tast’ je domnevno napacno prevedeno. devet[dev.t]števnik devet KG: Devet 'Neun’ (str. 43) devetdeset[devetdes.t]števnik devetdeset KG: Devetdeset '90’ (str. 44) K naglasu primerjaj petdeset. devetdeseti[devetdeséti]števnik devetdeseti KG: devetdesete 'XC.’ (str. 44) deveti[devéti]števnik devete KG: Devet 'neunter’ (str. 43) devica[devíca]samostalnik ženskega spola devica 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Diviza-e.h. NEM.: Die JungfrauLAT.: VirgoGS: Diviza– fors a lat. Divus, qua.i Diva, intemerata.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Diviza (1765, str. 5) devicenGLEJ: devicni devicni[dev.cni](devicen) pridevnik devicin TMB: Divizhnč-a -uNEM.: Der JungfrauLAT.: Virginis devicnost[devícnost]samostalnik ženskega spola devištvo 371: moralna cednost TMB: Divizhno.t-e.h. NEM.: Jungfrauschaft LAT.: VirginitasPRIMERJAJ: devištvo deviški[dev.ški]pridevnik deviški TMB: Divishke-a -uNEM.: Jungfräu­lichLAT.: Virginalis deviško[dev.ško]prislov (?) deviško (?) KG: divishku 'Jungfräulich’ (str. 118) devištvo[dev.štvo]samostalnik srednjega spola devištvo 371: moralna cednost TMB: Divishtvu-an. NEM.: Jungfrauschaft LAT.: VirginitasPRIMERJAJ: devicnost dež[d.ž d.žj.]samostalnik moškega spola dež 451: oblak in padavine TMB: Dčsh -.hjam. NEM.: RegenLAT.: PluviaGS: Desh – a gr. de.., madefacio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. deža[d.ža]samostalnik ženskega spola deža, tj. okrogla, spodaj širša nizka posoda 225: posoda TMB: De.ha-e.h. NEM.: Kübel, GelteLAT.: AcrotophorumGS: De.ha– Inf. Sax. Dese, De, ein hölzernes Gefäß.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. dežela[dežéla](dužela) samostalnik ženskega spola dežela 304: dežela TMB: Dushela-e.h. NEM.: Das LandLAT.: Regio Zapis z u-jem je hiperkorekten in kaže na polglasniško izgovarjavo. deželan[dežel.n](duželan) samostalnik moškega spola kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Dushelan-am. NEM.: Der LandsmannLAT.: Popularis, Conter raneusPRIMERJAJ: dežela; deželanik deželanik[dežel.nik (?)] (duželanek) samostalnik moškega spola kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Dushelanek -am. NEM.: Der LandsmannLAT.: Popularis, Conter raneusPRIMERJAJ: dežela; deželan deželski[dež.lski](duželski) pridevnik posvetni, deželski TMB: Dushelske-a -u NEM.: WeltlichLAT.: SćcularisKG: Je pred du.helskem oblastnikam stal 'er stunde vor dem Landpfleger’ (str. 87)PRIMERJAJ: dežela dežen[d.ž.n]samostalnik moškega spolarastlina navadna kustovnica, latinsko Lycium barbarum (?) 617: vrsta zelike TMB: Dshęn-am. NEM.: BocksdornLAT.: Acantha dežernaGLEJ: dežirna deževati[d.ževáti d.ž.je]nedovršni glagol nepretrgoma deževati 450: delati vremenski pojav TMB: Dč.hűjede.huvati NEM.: Es regnet immerLAT.: Pluit continuo deževje[d.ž.vje]samostalnik srednjega spola dolgo casa trajajoc dež; deževje 451: oblak in padavine TMB: Dč.hevje-an. NEM.: Anhaltender RegenLAT.: Pluvia continua deževnik[d.ž.vnik]samostalnik moškega spola divja raca 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Di.hevnek-am. NEM.: LöfelgansLAT.: An.er ferus dežirna[d.ž.rna](dežerna) samostalnik ženskega spola vodnjak, šterna 341: jama z vodo TMB: Dč.hirna-e.h. NEM.: CisternLAT.: Ci.terna dežiti[d.žiti d.ží]nedovršni glagol deževati 450: delati vremenski pojav TMB: De.hyNEM.: RegnenLAT.: Pluere dihanski[díhanski]pridevnik hlapljiv TMB: Dihanske-a -uNEM.: AusrauchendLAT.: Exhallabilis dihati[díhati d.ham]nedovršni glagol dihati 693: dihati ipd. TMB: DihamNEM.: AthmenLAT.: Spirare dihur[dih.r]samostalnik moškega spola žival dihur, latinsko Mustela putorius 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Dihűr-ja m. NEM.: Iltis, FretteLAT.: ViverraGS: Dihur – a Diham, Dishim, olere; quia fćtorem exhalat.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. dikcionarium[dikcionarium] samostalnik moškega spola slovar 204: jezikoslovna knjiga TMB PREDGOVOR: ketiri so .he poprej, predn so te buqve videli, veliku zhes leta Dikzijonarijum, zhes njega besede, zhes tehi.teh .a.topno.t, inu branje veliku govoriti imeli (str. 1) PRIMERJAJ: besedišce dila[d.la]samostalnik ženskega spola deska, dila 129: lesen izdelek TMB: Dila -e.h. NEM.: BretLAT.: A..erGS: Dila – Inf. Sax. Dele: Holl. Deyle: Anglo.ax. Dille: Suec. Tilja: germ. Dille: lat. Talea: gr. ta..., tabula: omnes a verbo slavico Dejlim, ut germ. theilen, & gall. tailler.Razlaga vsebuje nekajpravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. dim[d.m]samostalnik moškega spola dim 647: plinasta snov TMB: Dim -a.h. NEM.: Das RauchLAT.: FumusGS: Dim – Anglo.ax. Dim, Dym, finster: Angl. Dim.ter, trübe: Suec. Dimer, dunkel: Dim, Nebel: Suec. Dima, Dimpa, Nebel: Epiroticum Dim omnem vaporem .ignificat, inde germ. Dampf.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. dimiti se[dímiti se d.mi se]nedovršni glagol kaditi se, dimiti se 544: dimiti (se) TMB: Dimy seNEM.: Es rauchetLAT.: Fumat Pricakovani naglas je dímiti d.mi. Beseda je onaglašena tudi kot dimiti dimí upoštevajoc dejstvo, da se v TMB s crko y zapisuje le naglašeni i. Nepri-cakovani naglas se je v glagolu dimiti morda vzpostavil pod vplivom drugih brezosebnih glagolov, kot so bistriti se, daniti se, dežiti, temniti se, vedriti se dimljaca[dimljáca]ali [d.mljaca] samostalnik ženskega spola otekla bezgavka (v dimljah) kot bolezenski znak kuge 35: oboleli del cloveka TMB: Dimlâzha-e.h. NEM.: PestdrüseLAT.: BuboGS: Dimlâzha– a Dim; quia Bubones atrć .unt pe..imć: & non a. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. dimljanje[dímljanje]samostalnik srednjega spola domneva, mnenje 435: miselni pojem TMB: Dimlanje-an. NEM.: VermuthungLAT.: Opinio dimljati[dímljati (?) dímljam (?)] nedovršni glagol domnevati, zdeti se 435: snovati v mislih TMB: Dimlam NEM.: VermuthenLAT.: OpinariGS: Dimla – se meni, a Dim, ut germ. habet proverbium es nebelt mir. Sic & .equens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ''Sequens’’ je dimljaca. Onaglasitev na prvem zlogu se opira samo na nereducirani i. PRIMERJAJ: dimljevati dimlje[d.mlje]množinski samostalnik ženskega spola spodnji del trupa med trebuhom in stegni; dimlje 972: del cloveka ali živali TMB: Dimle .h. NEM.: SchamseiteLAT.: Inguen GS: Dimle – quod ip.um derivatur a Dim, quod in inguine tenebrico.o qua.i fumet. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. dimljevati[dimljevati (?) dimljujem (?)]nedovršni glagol dvomiti 436: dvomiti TMB: Dimlujem -luvatiNEM.: ZweifelnLAT.: Dubitare Onaglasitev na prvem zlogu se opira samo na nereducirani i. Nenaglašeni priponski samoglasnik se za zvocnikom ne reducira, primerjaj delovati, milovati. PRIMERJAJ: dimljati dimljiv[dimljiv (?)]pridevnik sumljiv TMB: Dimliv -a -uNEM.: ArgwöhnlichLAT.: Su.picio.us dimnik[d.mnik]samostalnik moškega spola dimnik 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Dimnčk-am. NEM.: Der RauchfangLAT.: Caminus fumarium dimnikar[d.mnikar]samostalnik moškega spola dimnikar 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Dimnčkar-jam. NEM.: SchrotsteinfegerLAT.: Caminarius dinarGLEJ: denar dinarecGLEJ: denarec dinarenGLEJ: denaren dinaricGLEJ: denaric dinja[dínja]samostalnik ženskega spola rastlina dinja, latinsko Cucumis melo, ali njen plod 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Dina-e.h. NEM.: Melone LAT.: MelopepoGS: Dina– Hung. Dijnnije. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. direk[d.r.k]samostalnik moškega spola jezdenje, ježa 568: potovanje, pot TMB: Dirk -am. NEM.: Der RittLAT.: Equitatus dirjalecGLEJ: dirjavec dirjalna ograjaGLEJ: dirjavna ograja dirjati[dírjati dírjam]nedovršni glagol jezditi v galopu 562: hitro se premikati TMB: Dirjam NEM.: Stark, in Galoppe reiten LAT.: Velociter equitare dirjavec[dírjav.c](dirjalec) samostalnik moškega spola hiter jezdec 920: popotnik TMB: Dirjavz-a m.NEM.: Geschwinder ReiterLAT.: Eques velox dirjavna ograja[dírjavna ogr.ja] (dirjalna ograja) samostalniška zveza ženskega spola dirkališce, dirkalna steza 330: kraj za igro, zabavo TMB: Dirjavna oggraja -e.h. NEM.: Renn- LaufbahnLAT.: Circus, agoni.terium dišanje[díšanje]samostalnik srednjega spola vonj 766: vohanje in vonjave TMB: Dishanje-an. NEM.: GeruchLAT.: Olitio dišati[dišáti diším](dušati) nedovršni glagol 1. dišati 543: oddajati vonj 2. tekniti 699: jesti TMB: Dishim; Dushim dishâtiNEM.: Riechen, schmecken; Riechen LAT.: Olere; FragrareGS: Dishim– a Duh permutato u in i.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Dushim, -shal, dishat 'riechen’ (str. 102) Nihanje v zapisu med u in i odseva govorjeni polglasnik. Zapisi z u so v pisavi naslonjeni na duh. divjacast[divjácast]pridevnik podivjan TMB: Dovjazha.t-a -uNEM.: AusgeartetLAT.: Degenerans, efferatus PRIMERJAJ: divjakast divjacina[divjácina]samostalnik ženskega spola divja žival 979: žival TMB: Dovjazhčna-e .h. NEM.: Wildes ThierLAT.: Fera divjak[divják]samostalnik moškega spola clovek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak 930: divji clovek TMB: Dovják -am. NEM.: Der WildlingLAT.: Degener divjakast[divjákast]pridevnik podivjan TMB: Dovjaka.t-a -uNEM.: AusgeartetLAT.: Degenerans, efferatus PRIMERJAJ: divjacast divji[dívji]pridevnik divji TMB: Dovje -a -uNEM.: WildLAT.: Ferus, .ilve.tris divji mož[dívji m.ž]samostalniška zveza moškega spola gozdno božanstvo, satir 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Dovji mo.hji, lesni Bogovi 'Satyri’ (str. 185) PRIMERJAJ: lesni bog; merkocin divjina[divjína]samostalnik ženskega spola 1. divje rastoce rastlinje 598: rastlina 2. meso divje živali 980: del živali TMB: Dovjina-e.h. NEM.: 1. Wildes Gewächs 2. WildprettLAT.: 1. Agrium 2. Caro ferina diže[díže]množinski samostalnik ženskega spola menstruacija 712: telesna funkcija, znacilna za ženske TMB: Di.he.h. NEM.: MonatrosenLAT.: Men.truaGS: Di.he– a Desh, quod qua.i pluat men.truum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: diženga; sumah dižen[díž.n dížna]pridevnik ki ima menstruacijo TMB: Di.hna .hena NEM.: Unreines WeibLAT.: Anculenta diženga[díž.nga](dižinga) samostalnik ženskega spola menstruacija 712: telesna funkcija, znacilna za ženske TMB: Di.hénga-e .h. NEM.: Das FliessenLAT.: Men.truatio PRIMERJAJ: diže dižingaGLEJ: diženga dižna žena[dížna žéna]samostalniška zveza ženskega spola ženska v casu menstruacije 957: clovek glede na razmnoževanje TMB: Di.hna .henaNEM.: Unreines WeibLAT.: Anculenta PRIMERJAJ: diže djemant[dj.mant]samostalnik moškega spola dragi kamen diamant 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Djemant-am. NEM.: DemantLAT.: AdamasGS: Djemant– germ. Diamant: Ital. Diamante: Hung. Gijemant: lat. Adamas, a gr. .d.µa..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. dlaka[dláka]samostalnik ženskega spola dlaka 972: del cloveka ali živali TMB: Dlaka -e.h. NEM.: Wolle, HaarLAT.: Pillus dlaka heškaGLEJ: heška dlaka dlakopustnost[dlakopústnost] samostalnik ženskega spola izpadanje las, dlak 28: telesna hiba TMB: Dlakopu.tno.t-e.h. NEM.: Das HaarlassenLAT.: Alopecia dlan[dl.n dlan.]samostalnik moškega spola dlan 878: del cloveka TMB: Dlan-m. NEM.: Flache HandLAT.: Vola, palma dlesk[dl.sk]samostalnik moškega spola ptica dlesk, latinsko Coccothraustes co-ccothraustes 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Dlęsk-am. NEM.: KernbeißvogelLAT.: Coccothrau.tesGS: Dlęsk – in Britannia minore vocatur Drasque, ein Droschel. in infer. Saxonia Kirschleske, Lytzklicker: Carnioli huic avi nomen indidere onomatopoeticum ob .onum, quem frangendo grana .uo ro.tro edit, dleska, dlaska, kader je. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. dleskati[dleskáti dlesk.m]nedovršni glagol z jezikom dajati kratke, nizke, nezvenece glasove; dleskati, tleskati 525: oddajati glasove s prebavnim traktom TMB: DleskâmNEM.: Mit der Zunge schnalzenLAT.: Ore, lingua .onitum edere dliskva[dl.skva]samostalnik ženskega spolarastlina mandragora, latinsko Mandragora officinalis 617: vrsta zelike TMB: Dlisqva -e.h. NEM.: AlraunLAT.: Mandragora dno[dn.]samostalnik srednjega spola tla 333: zemljišce TMB: Dnu-an. NEM.: Boden, GrundLAT.: Fundus, fundament do[do]predlog do TMB: Da NEM.: Bis, zuLAT.: Vsque, adKG: noter da ob.idja 'bis zur Ringmauer’ (str. 84) ABC: od vekumei da vekumej (1765, str. 26) dob[d.b]samostalnik moškega spoladrevo dob, vrsta hrasta, latinsko Quercus robur 605: drevesna vrsta TMB: Dôb-am. NEM.: HageicheLAT.: Ć.culusGS: Dôb – Hung. Dub. Antiquis erat quercus, bona arbor; quia primum mortalibus victum dedit bonus; unde & tov , vel tobh ... ab Hebr. Dr, bonus a Slavis derivatum e.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: dobje; dub dober[d.b.r]pridevnik dober TMB: Dôbr-a -uNEM.: GutLAT.: BonusKG: Dobr 'Gut’, primernik Bulshe 'Besser’ (str. 41)KG: presežnik Nartabulshe v' sholi (str. 134) dober dan[d.b.r d.n (?)]medmetna zveza izraža pozdrav ob srecanju; dober dan KG: Dobr dan Gospud oshtir 'Guten Tag Herr Wirth’ (str. 189) dobicek[dobíc.k]samostalnik moškega spola dobicek 733: trgovska rec TMB: Dóbizhk -am. NEM.: Der GewinnstLAT.: Lucrum dobiti[dobiti dobím]dovršni glagol dobiti 114: dobivati, jemati TMB: Dobim dobitiNEM.: Bekommen, erhaltenLAT.: AcquirereKG: De be .lude te v.el bil! Preden sem te jést dobil (str. 180) dobje[d.bje]ali [dobj.]samostalnik srednjega spola hrastov, dobov gozd; dobje 317: rastišce dreves KG: Dobje, hrastje 'Eichwald’ (str. 120)PRIMERJAJ: dob doblatiGLEJ: dolbljati doblica[doblíca]samostalnik ženskega spola navadno množina šiška 34: oboleli rastlinski del TMB: Doblize.h. NEM.: GalläpfelLAT.: Galla V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. dobliceGLEJ: dublice dobra misel[dóbra m.s..]samostalni­ška zveza ženskega spolarastlina origano, dobra misel, latinsko Origanum vulgare 617: vrsta zelike TMB: Dobramisl -e.h. NEM.: Wohlgemuth­krautLAT.: Origanum dobrava[dobr.va]samostalnik ženskega spola negovan gozd, gaj 317: rastišce dreves TMB: Dobrâva-e.h. NEM.: Der HaynLAT.: Lucus, sylva purgataGS: Dobrâva– .ilva quercicina utique a D.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. dobro1 [dóbro]prislov 1. dobro 2. dodobra TMB: Dobru NEM.: GutLAT.: BeneKG: primernik bulshi 'besser’ (str. 93) KG: Pustite njega dobru pyti 'Laßt es wohl trinken’ (str. 194) dobro2 [dóbro] ime crke d 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Dobro, D, d (str. 155) PRIMERJAJ: d dobro dobro[dóbro dóbro]medmetna zveza izraža pohvalo KG: Dobru, dobru 'praf, praf’ (str. 96) dobrodošlica[dobrodošlíca] samostalnik ženskega spola kozarec pijace, ki ga ponudijo gostu ob prihodu 661: alkoholna pijaca TMB: Do­bradashliza-e.h. NEM.: Willkommenbecher LAT.: AnancćumPRIMERJAJ: došlica dobrohlihen[dobrohlíh.n]pridevnik miren, hladnokrven, stabilen TMB: Dobruhlihne-a -uNEM.: Gelassen, gleichge­sinnetLAT.: Animćquus dobro ime[dóbro im.]samostalniška zveza srednjega spola ustaljeno pozitivno mnenje o kom; dobro ime 408: dobri medsebojni odnosi KG: Imej skerb .a dobru ime (str. 187) dobro iti[dóbro íti]nedovršna glagolska zveza uspevati; dobro iti 740: uspevati TMB: Gre meni dobruNEM.: Es geht mir wohlLAT.: Bene mecum agitur dobropisnost[dobropísnost] samostalnik ženskega spola pravopis 813: znanost, vešcina TMB: Dobropisno.t-e.h.NEM.: RechtschreibungLAT.: OrtographiaKG: Od dobropisnoste (str. 150) dobro stati[dóbro státi]nedovršna glagolska zveza jamciti 555: narediti pravno dejanje TMB: Dôbr .tâtiNEM.: Dafür haltenLAT.: Spon.ionem facere dobrota[dobr.ta]samostalnik ženskega spola 1. dobrota 365: pozitivna cloveška lastnost 2. dobro delo 82: dejanje, delo TMB: Dobruta-e.h. NEM.: GüteLAT.: BonitasKG: Dobruta 'Gutthat’ (str. 113)KG: Dobruta tega Gospuda slu.he k' hudobii tega hlapza /…/ Gospodova dobruta slu.he k'hlapzovi hudobii (str. 133)KG: Ti bosh eno dobruto proshen (str. 143) dobroten[dobr.t.n]pridevnik dobrodelen TMB: Dobrutne-a -uNEM.: WohlthätigLAT.: Beneficus dobrotljiv[dobr.tljiv]pridevnik prijazen, prijateljski, dober TMB: Dobrutliv-a -uNEM.: GütigLAT.: Benignus dobrotljivost[dobr.tljivost] samostalnik ženskega spola prijaznost, dobrota 369: prijaznost, nežnost TMB: Dobrutlivo.t-e.h. NEM.: GütigkeitLAT.: Benignitas dobrotnik[dobr.tnik]samostalnik moškega spola dobrodelnik, dobrotnik 838: dajalec TMB: Dobrutnek-am. NEM.: Wohlthäter LAT.: Benefactor dobrovoljen[dobrov.lj.n]pridevnik dobrohoten, naklonjen TMB: Dobrovolne; Dobruvolne-a -uNEM.: Gutwillig; Geneigt LAT.: Benevolus; Affectionatus dodajati[dod.jati dod.jam]nedovršni glagol dodajati 112: dajati TMB: Dadajam NEM.: Oft zugebenLAT.: Additare dodati[dodáti dodám]dovršni glagol dodati 112: dajati TMB: Dadâm NEM.: ZugebenLAT.: Addere dodelati[dod.lati dod.lam]dovršni glagol izdelati do konca; dokoncati, dovršiti 95: koncati TMB: Dadelam NEM.: VollendenLAT.: Ab.olvere, perficere dodelilnik[dodel..nik]samostalnik moškega spola darovalec 838: dajalec TMB: Dadejlivnek -am. NEM.: AufspenderLAT.: Largitor dodeliti[dodeliti dodelím]dovršni glagol obdarovati, podeliti 112: dajati TMB: Dadejlim NEM.: BescherenLAT.: Largiri do dna[do dn.]prislovna zveza do konca, do dna TMB: Do dnaNEM.: Bis am BodenLAT.: Funditus dodosehmal[?]prislov doslej, do zdaj TMB: DadusehmalNEM.: BisherLAT.: Hactenus do framenta[do framénta (?)] prislovna zveza popolnoma TMB: Da framentaNEM.: Gan. und garLAT.: Ad minimum usque doga[d.ga](dolga) samostalnik ženskega spola vsaka od dešcic, iz katerih je sestavljen sod; doga 227: del posode TMB: Dolga -e.h. NEM.: Die FaßtaufelLAT.: Lamina doliiGS: Dolga – a Dolg, quia in longum excedit: germ. Daube: lat. med. ćvi Doga: Gall. Douve: apud Pictorium Dauge: apud Da.ypodium Duge.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. dohitek[doh.t.k]samostalnik moškega spola nagrada za zmago v tekmovanju 71: podarjena stvar TMB: Dahitk-am. NEM.: Kleinod, LohnLAT.: Bravium dohiteti[dohit.ti dohitím]dovršni glagol dohiteti 562: hitro se premikati TMB: DahitimNEM.: EreilenLAT.: Ab.equi dohodenGLEJ: dohodni dohodišce[dohodíšce]samostalnik srednjega spola dohodek 73: placilo TMB: Dahodishe-a n. NEM.: EinkünftenLAT.: Acceptum dohodni[doh.dni](dohoden) pridevnik ki je v zvezi z dohodki; dohodkovni TMB: Dahôdne-a -uNEM.: Zufliessend LAT.: Adventitius dohtar[d.htar](doktor) samostalnik moškega spola univerzitetno izobražen clovek; doktor 969: clovek z znanjem TMB: Dohtar-jam. NEM.: DoktorLAT.: Doctor doiti[dójti dójdem]dovršni glagol 1. doseci, dobiti 114: dobivati, jemati 2. brezosebno zmanjkati 549: primanj­kovati TMB: Dojdem; Dashlu jeNEM.: Erreichen; Ist ausgangenLAT.: A..equi; Desiit dojiti[dojiti dojím]nedovršni glagol dojiti 117: dojiti TMB: Dojim NEM.: SäugenLAT.: Lactare dojnica[dojníca]samostalnik ženskega spola dojilja 871: uslužbenec TMB: Dojniza -e.h. NEM.: Eine SäugammeLAT.: NutrixGS: Dojniza– a Dojim, lacto: Hung. Daijka. Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. ABC: Dojniza (1765, str. 5) PRIMERJAJ: ama dokaj[d.kaj]prislovzelo veliko, zelo mnogo TMB: Dukaj NEM.: Sehr vielLAT.: In copia, quantitateque KG: Dukaj 'unerhört viel’ (str. 93) do kam[do kám]prislovna zveza do kod?, do kam? TMB: Dakâm?NEM.: Bis wieweit?LAT.: Quosque do kje[do kj. (?)]prislovna zveza do kod?, do kam? TMB: Daki?NEM.: Etwa bis an ein OrtLAT.: Aliquosque doklej[dokl.j]prislov do kod?, do kam? TMB: Daklej?; Doklej NEM.: Wie weit?; Bis wie weitLAT.: Quosque? KG: Daklej 'bis wie weit’ (str. 91)PRIMERJAJ: odklej dokler[dókler (?)]veznik 1. ker 2. dokler TMB: Dokler NEM.: WeilLAT.: Quia KG: Dokler 'so lang’ (str. 99) dokorej[dokor.j]prislov do kdaj?, doklej? TMB: Dakorej?NEM.: Bis welche ZeitLAT.: QuosqueKG: Dakorej 'bis wie lang’ (str. 89) doktorGLEJ: dohtar dolbati[d..bati d..bam]nedovršni glagol dolbsti 620: rezati, trgati TMB: Dôbam NEM.: AushohlenLAT.: ExcavareGS: Podoba – a dobam, exsculpo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. dolbljati[d..bljati d..bljam] (doblati) nedovršni glagol dolbsti 620: rezati, trgati TMB: Dôblem LAT.: Sieh Dôbem Variantna lema izhaja iz možnosti nastanka po metatezi iz dolbati. dolbsti[dó.bsti dó.bem]nedovršni glagol dolbsti 620: rezati, trgati TMB: Dôbem dób.tiNEM.: AushohlenLAT.: Excavare GS: Dupla– proprie foramen arboris; communiter autem u.urpatur pro foramen in petra a dem; quia cavea e.t, .eu excavata. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Dolenjec[dol.nj.c]samostalnik moškega spola prebivalec Dolenjske; Dolenjec 354: prebivalec kraja TMB: Dolenz-am. NEM.: UnterkraynerLAT.: Inferioris Carniolć homo Dolenjska[dol.njska]samostalnik ženskega spola Dolenjska 358: ime dežele ABC: Dolenska (1794, str. 6) dolenjski[dol.njski]pridevnik dolenjski TMB: Dolenske-a -uNEM.: Unter­kraynerischLAT.: Inferioris regionis do le-sem[do le-s.m]prislovna zveza do tod, do sem TMB: DalęsčmNEM.: BishieherLAT.: Hucusque do le-tod[do le-t.d]prislovna zveza do tod, do sem TMB: DalétôtNEM.: BishieherLAT.: Hucusque dolg1 [d..g]samostalnik moškega spola 1. dolg 73: placilo 2. krivda 557: hudodelstvo TMB: Dolg -am. NEM.: Die SchuldLAT.: Culpa, debitum GS: Dov.hekar– non a Dolg (debitum) alias .cribi deberet Dol.hekar: .ed a Dovęl, multum, & .hveka, garrit, blaterat fallendi cau.a.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. dolg2 [d..g]pridevnik dolg GS: Dolg – a gr. ......., longus.Razlagaje s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Dolg, primernik Dalshe 'Länger’ (str. 41) dolgaGLEJ: doga dolgo1 [dó.go]samostalnik srednjega spola ostrivec 809: diakriticno znamenje KG: tu dolgu 'der scharflautende’ (str. 167) dolgo2 [dó.go]prislovdolgo, dolgo casa KG: Dolgo (str. 42)KG: Dolgu 'lang’ (str. 89)KG: de bodesh dolgu .hivel na .emli (str. 143)KG: Koku dolgu 'Quanto tempo?’ (str. 190) dolgocasen[do.gocás.n]pridevnik dolgotrajen, zamuden TMB: Dolgazhasne -a -uNEM.: LangweiligLAT.: Moro.us PREDGOVOR: dolgozhasnu pogovarjanje (str. 2) dolgost[do.g.st]samostalnik ženskega spola dolžina 750: razsežnost TMB: Dolgu.t-e .h. NEM.: LängeLAT.: Longitudo doli[dóli]prislov 1. na nižjem kraju; doli 2. proti nižjemu kraju; dol TMB: Doli NEM.: Unten, abLAT.: Infra, deKG: Doli 'herab’ (str. 91) dolidevati[dólid.vati dólid.vam] (doli devati) nedovršni glagol zavracati, zanikovati, ovracati 64: imeti negativno custvo TMB: DolidevamNEM.: WiederlegenLAT.: Refutare doli devatiGLEJ: dolidevati doliiti[dóliíti dóligr.m](doli iti) nedovršni glagol slabo se goditi (?) 741: ne uspevati ABC: En par od njih, de.lih njima nizh doli.hlu, .ta .i satu merski ene .ladkarye kupila (1794, str. 24) doli itiGLEJ: doliiti dolina[dolína]samostalnik ženskega spola dolina 336: zemljepisna oblika TMB: Dolina-e.h. NEM.: ThalLAT.: VallisGS: Dolina– a .....: aliis a ßa..., quod vallis .it terra dejecta: germ. Thal: Suec. Dal: Angl. Dale: Inf. Sax. Daal u.urpant pro niedrig; sich dal setzen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. dolipisek[dólip.s.k]samostalnik moškega spola prepis, kopija 201: pisni izdelek TMB: Dolipisk-am. NEM.: Die Abschrift Kopie LAT.: Antigraphum dolipobit[dólipob.t](doli pobit) pridevnik otožen, žalosten, pobit TMB: Dolipowyt -a -uNEM.: NiedergeschlagenLAT.: Abjectus, tri.tis doli pobitGLEJ: dolipobit dolipostavljati se[dólipostávljati se dólipostávljam se](doli postavljati se) nedovršni glagol upirati se, nasprotovati 413: na­sprotovati TMB: Dolipo.tavlam seNEM.: WidersetzenLAT.: Abnuere, repugnare doli postavljati seGLEJ: dolipo­stavljati se dolipripraviti[dólipripráviti dólipripr.vim](doli pripraviti)dovršni glagol odstraniti 8: postavljati proc TMB: Doli­ perpravemNEM.: AbbringenLAT.: Abolere doli pripravitiGLEJ: dolipripraviti dolistaviti se[dólistáviti se dólist.vim](doli staviti se) dovršni glagol upreti se, zavrniti 413: nasprotovati TMB: Doli.tŕvem seNEM.: Sich weigernLAT.: Repugnare doli staviti seGLEJ: dolistaviti se dolistopati[dólist.pati dólist.pam] (doli stopati) nedovršni glagol 1. sestopati 561: premikati se 2. odnehovati, prenehavati 95: koncati se TMB: Doli.tôpamNEM.: Absteigen, abstehenLAT.: De.cendere, abori.ci doli stopatiGLEJ: dolistopati dolitreti[dólitr.ti dólitárem](doli treti) nedovršni glagol ubijati, zatirati 627: poslabševa-ti, zatirati TMB: Dolitâram, dolitarem -tretiNEM.: Sich abtödtenLAT.: Mortificare, affligere Povratni osebni zaimek v nemškem prevedku je domnevno odvec. doli tretiGLEJ: dolitreti doliudariti[dóliudáriti dóliud.rim] (doli udariti) dovršni glagol odbiti, odreci, odkloniti 493: govoriti TMB: Doliudârem-ritiNEM.: Abschlagen LAT.: Abnegare, denegare Nemški prevedek pomeni konkretno 'odbiti, sklatiti’, latinski pa preneseno 'odreci, odkloniti’. doli udaritiGLEJ: doliudariti doliusesti se[dólius.sti se dólius.dem se](doli usesti se) dovršni glagol usesti se 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB PREDGOVOR: Sakaj sę nise lubč Kraynz! .he .davnej poprej doliusedl, ter, koker bi pihnel, en velik, en zel popolnema Dikzijonarijum spisal? (str. 2)KG: Nej se doliusedejo 'Setzen sie sich nieder’ (str. 190) doli usesti seGLEJ: doliusesti se dolivisec[dólivis.c](doli visec) pridevnik strm, nagnjen TMB: Dolivisezh-a -uNEM.: AbhängigLAT.: Acclivis doli visecGLEJ: dolivisec doloncicaGLEJ: doluncica doluncica[dol.ncica (?)](doloncica) samostalnik ženskega spola navadno množina sorta jabolk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Dolunzhčze .h. NEM.: Eine AepfelartLAT.: Species pomorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. dolžan[do.ž.n do.žn.]pridevnik dolžen, zadolžen KG: Dol.han, -.hná, -.hnu 'schuldig’ (str. 102)KG: Eno moshno dnarjov dol.han (str. 136) Pomen 'obdolžen’, ki ga izkazuje dolžen, tu ni enoznacno potrjen. PRIMERJAJ: dolžen dolžekar[dó.žikar]ali [do.žikár] samostalnik moškega spola zapravljivec, potratnež, goljuf 936: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z imetjem TMB: Dov.hčkar-jam. NEM.: Geldverschwender, LeutebetrügerLAT.: Ć.culatorGS: Dov.hekar– non a Dolg (debitum) alias .cribi deberet Dol.hekar: .ed a Dovęl, multum, & .hveka, garrit, blaterat fallendi cau.a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. dolžen[dó.ž.n]pridevnik 1. ki ima dolg; zadolžen 2. obdolžen TMB: Dolshne-a -uNEM.: SchuldigLAT.: Obćratus, reusPRIMERJAJ: dolžan dolžiti[do.žiti do.žím]nedovršni glagol obdolževati 555: narediti pravno dejanje KG: Pokaj mene tatvine dol.hish? (str. 142) dolžnica[do.žníca]samostalnik ženskega spola ženska, ki ima dolg; dolžnica 890: jemalec TMB: Dol.hniza-e.h. NEM.: Die SchulderinnLAT.: Debitrix dolžnik[do.žník]samostalnik moškega spola kdor ima dolg; dolžnik 890: jemalec TMB: Dol.hnik-am. NEM.: Der Schuldner LAT.: DebitorABC: koker mi odpushamo nashem dol.hnikam (1765, str. 22) dolžnost[do.žn.st]samostalnik ženskega spola dolžnost 407: medsebojni odnosi TMB: Dol.hnu.t-e.h. NEM.: Die Schuldigkeit LAT.: Debitum, obligatio dom[d.m]samostalnik moškega spola hiša 773: zgradba TMB: Dôm-am. NEM.: Das HausLAT.: DomusGS: Dôm– lat. Domus, gr. ..µ.., d.µa.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. doma[dom.]prislov doma KG: Ni njega doma 'Er ist nicht zu Hause’ (str. 194) domac[dom.c]pridevnik 1. domac 2. krotek, udomacen TMB: Domázh-a -e NEM.: Häuslich, ZähmLAT.: Dome.ticus domacija[domac.ja]samostalnik ženskega spola stanovanjska, gospodinjska oprema 146: kuhinjski pripomocek TMB: Domŕzhya-e.h. NEM.: Das HausgeräthLAT.: SuppellexABC: Domazhya (1765, str. 5) domisliti si[domísliti si dom.slim si] dovršni glagol 435: snovati v mislih TMB: Nadamislem si NEM.: Sich nicht erinnern LAT.: Non recordari spomniti se donda[d.nda]samostalnik ženskega spola 1. puncka 834: clovek do popolne odraslosti 2. nališpano dekle 914: clovek glede na okrasje TMB: Donda-e.h. NEM.: Puppe, aufgeputztes MädchenLAT.: Puppula do nekam[do n.kam]prislovna zveza do nekod TMB: DanekamNEM.: Auf ein Ort LAT.: Aliquor.um do nekod[do nek.d]prislovna zveza do nekod TMB: DanekôdNEM.: Auf ein Ort LAT.: Aliquor.um do ondokaj[do ond.kaj]prislovna zveza do tam TMB: DaondokejNEM.: Bis dorthin LAT.: Eo usque do onod[do on.d]prislovna zveza do tam TMB: DaunodNEM.: Bis dorthin LAT.: EosqueKG: Daunod 'bis dahin’ (str. 91) dopadajenje[dopádajenje (?)] samostalnik srednjega spola zadovoljstvo, odobravanje, dopadenje 67: veselje TMB: Dapadajenje -an. NEM.: WohlgefahlenLAT.: Beneplacitum dopadljiv[dopadljív]pridevnik všecen, dopadljiv TMB: Dapadliv-a -u NEM.: GefähligLAT.: Beneplacens dopasti[dopásti dopádem]nedovršni glagol biti všec, ugajati, dopasti 751: veseliti TMB: Dapadem; Dopâdemdopâ.tiNEM.: GefahlenLAT.: Placere dopje[?]samostalnik srednjega spola lestenec 182: priprava za svetenje KG: Dopje 'Lustern, Henkleuchter’ (str. 131) dopoldne[dop..dne (?)]prislov dopoldne TMB: DapoldneNEM.: Vormittag LAT.: Ante meridiem dopovedati[dopov.dati dopov.m] nedovršni glagol s pripovedovanjem pojasniti; dopovedati 493: govoriti ABC: Otrok .i je pu.til to dopovedati (1794, str. 21) doprinašati[doprin.šati doprin.šam] nedovršni glagol delati, opravljati, vršiti, izpolnjevati 81: delati, truditi se TMB: DapernashamNEM.: BewerkstellenLAT.: Agere, complere doprinesti[doprinésti doprinésem] dovršni glagol biti dolocen cas v nekem stanju; preživeti 43: biti nekaj casa ABC: ta dan toku doperne.ti (1765, str. 24)ABC: oppominej mene u.e prov .polniti, ta dan toku daperne.tí, koker je tai.tiga meni Go.pud Buh .henkal (1789, str. 22) dopušcati[dopúšcati dopúšcam] nedovršni glagol dopušcati, dovoljevati 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: DopushamNEM.: ZulassenLAT.: Admitto, adnuere dosteri[dost.ri](dostikteri; dostikateri) zaimek marsikateri, mnogokateri TMB PREDGOVOR: Toku lę.he v myru do.tireh dobre misle, inu vóle .akopâne, ter o.tanejo .a uselej en nagodne sad (str. 2)KG: Dostire, dostira, dostiru 'viel immer einer’ (str. 52) Verjetno nastalo po samoglasniškem upadu iz dostikteri. dosti[dósti]prislov dosti TMB: Do.tiNEM.: GenugLAT.: Satis dostikateri GLEJ: dosteri dostikrat[dóstikrat]prislov pogosto, dostikrat TMB: Do.tikratNEM.: OftmalsLAT.: SćpenumeroKG: Pogostu, dostikrat 'öftmalen’ (str. 94) dostikteriGLEJ: dosteri dostojen[dost.j.n]pridevnik sposoben, spreten, primeren TMB: Da.tojne-a -uNEM.: TauglichLAT.: AptusGS: Da.tojne– a Stan, germ. im Stande.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. dostojnost[dost.jnost]samostalnik ženskega spola sposobnost, spretnost, primernost 366: delavnost, spretnost TMB: Da.tojno.t-e.h. NEM.: Geschicklichkeit LAT.: Idoneitas došlica[došlíca]samostalnik ženskega spola kozarec pijace, ki ga ponudijo gostu ob prihodu 661: alkoholna pijaca TMB: Dashliza-e.h. NEM.: WillkommenbecherLAT.: AnancćumPRIMERJAJ: dobrodošlica dota[d.ta]samostalnik ženskega spola premoženje, ki ga prinese žena v zakon; dota 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje TMB: Dôta-e.h. NEM.: Die MorgengabLAT.: DosGS: Dôta– a latino Dos, Dotis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. dotakati[dot.kati dot.kam]nedovršni glagol dolivati, dotakati 586: premikati tekocino TMB: DatakamNEM.: Zugiessen LAT.: Affunditare dotakniti[dotakniti dotáknem]dovršni glagol dotakniti se 769: tipati TMB: Dataknem -knitiNEM.: AnrührenLAT.: AttingereGS: Dataknem– Datikam se a Taknem .implici, quod exolevit: Gothi dixerunt Tekan, attekan. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Dotaknem, -teknil, -taknen, takniti 'berühren, betasten’ (str. 102)KG: pertaknem, dataknem 'ich begreife, berühre’ (str. 125) dotikati (se)[dotíkati se dot.kam se] nedovršni glagol dotikati se 769: tipati TMB: Datikam; DatizhemNEM.: AnrührenLAT.: AttingereGS: Dataknem– Datikam se a Taknem .implici, quod exolevit: Gothi dixerunt Tekan, attekan.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih innekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Se dile datikam, primem, der.him, perjemam (str. 142) dotikoma[dot.koma](datikama) prislov tako, da je popolnoma, dokoncno pocišceno, uniceno (?) KG: Datikama 'butz weg’ (str. 93)PRIMERJAJ: stikoma; tik dotikovati se[dotikováti se dotik.jem se]nedovršni glagol dotikati se 769: tipati TMB: Datikujem -kuvatiNEM.: AnrührenLAT.: Attingere do tod[do t.d]prislovna zveza do tod, do sem TMB: DatodNEM.: Bis hieherLAT.: Usque dovelj[dov.lj]prislov dovolj TMB: DóvęlNEM.: Uiberviel, genugLAT.: Sat, .uperqueGS: Dov.hekar – non a Dolg (debitum) alias .cribi deberet Dol.hekar: .ed a Dovęl, multum, & .hveka, garrit, blaterat fallendi cau.a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. do zdaj[do zd.j]prislovna zveza doslej, do zdaj TMB: Da.dejNEM.: Bisher LAT.: Hactenus dozdevajoc[dozdevaj.c]pridevnik dozdeven, navidezen TMB PREDGOVOR: skus kup teh samu sebi .a.topne da.devajozheh vedomzov (str. 4) dozdevati se[dozd.vati se dozd.va se]nedovršni glagol zdeti se, dozdevati se 435: snovati v mislih TMB: Da.deva sę miNEM.: Mir scheint esLAT.: Opinari, videri dozdevek[dozd.v.k]samostalnik moškega spola pojem 435: miselni pojem TMB: Da.devk -am. NEM.: BegriffLAT.: Conceptus dracje[dr.cje]samostalnik srednjega spola grmovje, zlasti bodece, trnovo 609: grm TMB: Drazhje-an. NEM.: Das Gestrüppe LAT.: VepretumGS: Drazhje– a Dra.hem: grćcis ......, cautes.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. drag[dr.g]pridevnik drag, tj. ne poceni TMB: Drâg-a -uNEM.: TheuerLAT.: Charus, carusGS: Drag – Hung. drag: germ. Theuer: Inf. Sax. D: Dan. & Suec. Dyr: Angl. Dear, commutatis, tran.po.itis, ommi..isve, pro commodiore pronuntiatione cujusvis linguć literis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. draga[drága]samostalnik ženskega spola 1. vrsta ribiške mreže 157: pripomocek za ribolov 2. neko vino 661: alkoholna pijaca TMB: Drâga-e.h. NEM.: 1. Ein Fischernetz 2. Eine Art WeinsLAT.: 1. Rete pi.catorium 2. Species vini dragi moj[dr.gi m.j]medmetna zveza dragi moj TMB: Drage moj!NEM.: Mein Lieber!LAT.: Chare mi! .odes Latinski prevedek .odes kaže na to, da je bila besedna zveza v rabi kot nagovor tovarišu, stanovskemu kolegu. draginja[dragínja]samostalnik ženskega spola cas visokih cen materialnih dobrin; draginja 50: cas glede na trgovanje TMB: Dragina-e.h. NEM.: Theure ZeitLAT.: Caritas, rerum angu.tiaABC: Dragina (1765, str. 5) PRIMERJAJ: dragota draginjar[drag.njar]samostalnik moškega spola kdor zadržuje poljske pridelke pri sebi in s tem zvišuje njihovo ceno 959: trgovec TMB: Draginar-jam. NEM.: VertheuererLAT.: Annonć flagellator dragiti[dragiti dragím]nedovršni glagol dvigovati ceno; dražiti 734: imeti ceno TMB: Dragim NEM.: VertheuernLAT.: Pretium augere dragonar[drag.nar]samostalnik moškega spola vojak, ki se bojuje na konju in peš; dragonec 966: vojak TMB: Dragônar-ja m. NEM.: DragonerLAT.: Dimmacha dragota[dragóta]samostalnik ženskega spola cas visokih cen materialnih dobrin; draginja 50: cas glede na trgovanje TMB: Dragôta-e.h. Sieh. DraginaPRIMERJAJ: draginja drajna[dr.jna]samostalnik ženskega spola 1. pesem z ljubezensko, eroticno vsebino 250: pesem, ki se poje 2. ženska, ki ima s kom nedovoljeno spolno razmerje; ljubica 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Drajna-e.h. NEM.: 1. Buhllied 2. BuhlschwesterLAT.: 1. Carmen eroticum 2. Ama.ia, Cicisbea drajnik[dr.jnik]samostalnik moškega spola vlacugar, kurbir, razuzdanec 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Drajnek -am. NEM.: HurnjägerLAT.: Ganeo drakon[drak.n]samostalnik moškega spola zmaj 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Drakôn-am. NEM.: Der DrachLAT.: Draco drakslar[drákslar]samostalnik moškega spola strugar 871: uslužbenec TMB: Draxlar -jam. NEM.: Der DrechselerLAT.: Torneator GS: Draxlar – germ. Drechseler, lat. Dia­tretarius.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. drakslati[drákslati drákslam]nedovršni glagol stružiti 620: rezati, trgati TMB: Draxlam NEM.: DrechselnLAT.: Torneare dramenje[drámenje]samostalnik srednjega spola spodbujanje 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Dramenje-an. NEM.: ErmunterungLAT.: Excitatio dramiti se[dramiti se drámim se] nedovršni glagol dramiti se, prebujati se 547: prenehati pocivati TMB: Dramem se dramitiNEM.: Den Schlaf vertreibenLAT.: Somnum excutere, expergefieriGS: Drâmem– Cambris Drem .ignificat vi.um oculorum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. drapitiGLEJ: drapsti drapsti[drápiti dr.pim](drapiti) nedovršni glagol drgniti, natirati 769: tipati TMB: Drâpčm drap.tiNEM.: AnjuckenLAT.: AffricareGS: Drâpem– a gr. ...pt., frio, comminuo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Nedolocnik kot v (kasnejšem) naresti. drat[dr.t]samostalnik moškega spola žica 128: kovinski izdelek TMB: Drât-um. NEM.: Der DrathLAT.: Filum ferreumGS: Drât – Dr Vindicum a germ. Drath.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: ciležen; drot dražba[dr.žba]samostalnik ženskega spola draženje, vznemirjanje, nadlegovanje, jezenje 442: nadlega TMB: Dra.hba-e.h. NEM.: Die HetzungLAT.: Vexatio Dražena[?]samostalnik ženskega spola boginja mašcevanja Furija 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Dra.hena-e.h. NEM.: Die FurieLAT.: FuriaKG: Dra.hene, Dra.hize 'Höllgötti­nen Gespenster’ (str. 130)KG: Dra.héne, Dra.hnize, strashnize 'Furien, Höllgöttinen’ (str. 184)PRIMERJAJ: Dražica; Dražnica; Strašnica Dražica[dražíca]samostalnik ženskega spola boginja mašcevanja Furija 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Dra.hene, Dra.hize 'Höllgöttinen Gespenster’ (str. 130)PRIMERJAJ: Dražena; Dražnica; Strašnica dražiti[dražiti drážim]nedovršni glagol dražiti, vznemirjati, jeziti 61: jeziti TMB: Drâ.hemdra.hitiNEM.: ReitzenLAT.: ExacerbareGS: Drâ.hem– a gr. ta..sse.., poet. d..sse.., commovere. d....µa., carpo: ...s.., audacia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Dra.hem, -.hil, -.hen, -.hiti 'plagen, reizen’ (str. 102) Dražnica[dražníca]samostalnik ženskega spola boginja mašcevanja Furija 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Dra.hniza-e.h. NEM.: Die FurieLAT.: FuriaKG: Dra.héne, Dra.hnize, strashnize 'Furien, Höllgöttinen’ (str. 184)PRIMERJAJ: Dražena; Dražica; Strašnica drcati[drcáti drcím]nedovršni glagol drseti 561: premikati se TMB: Dčrzhim derzhatiSieh DerknemGS: Derzhim – onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. dref[?]samostalnik moškega spola GS: Dref – Suec. Dreif, eine Menge Leute. Proverbium Carniolicum: v' dref hoditi dicitur de eo, qui aliquo ire debet, & alia prius cito agere contendit, in angu.tias temporis redactus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: v dref hoditi dregati[dr.gati dr.gam]nedovršni glagol dregati, suvati 727: tolci, bosti TMB: DregamNEM.: StossenLAT.: Tundere, pungereGS: Dregam– quod Dram a Dr.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. dregniti[dr.gniti dr.gnem]dovršni glagol dregniti, suniti 727: tolci, bosti TMB: DregnemdregnitiNEM.: StossenLAT.: Tundere, pungere dremati[dr.mati dr.mljem]nedovršni glagol rahlo spati; dremati 546: pocivati TMB: Dremam; dremlemdrematiNEM.: SchlummernLAT.: Dormitare dremota[dremóta]samostalnik ženskega spola rahel spanec; dremanje, dremež 546: pocivanje TMB: Dremóta-e.h. NEM.: Das SchlummernLAT.: DormitatioPRIMERJAJ: dremotec dremotec[dremót.c]samostalnik moškega spola rahel spanec; dremanje, dremež 546: pocivanje TMB: Dremótz-am. NEM.: Das SchlummernLAT.: DormitatioPRIMERJAJ: dremota dren1 [dr.n](drin) samostalnik moškega spolagrm ali nizko drevo dren, latinsko Cornus 610: vrsta grma TMB: Drin -nam. NEM.: KornelbaumLAT.: Cornus GS: Drin– a gr. ...µ.., .apor acri gu.tu. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Odnos med homonimoma je domnevno navidezen. dren2 [dr.n]samostalnik moškega spola plod drena; drenulja 613: sad ali plod za prehrano TMB: Drejn-am. NEM.: Kor­nelkrischeLAT.: Cornum Odnos med homonimoma je domnevno navidezen. drenj[dr.nj]samostalnik moškega spola gneca, drenj 927: skupina ljudi TMB: Drejn-am. NEM.: GedrängLAT.: StipatioGS: Drejn– germ. Gedräng: I.land. Threingia, drängen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. drenjati[dr.njati dr.njam]nedovršni glagol pritiskati, potiskati, porivati 727: tolci, bosti TMB: DrejnamNEM.: DrängenLAT.: Comprimere drenov[dr.nov](drinov) pridevnik drenov TMB: Drinov-a -uNEM.: Aus KornelholzeLAT.: Corneus drenulja[drenúlja](drnulja) samostalnik ženskega spola plod crnega trna; trnulja 613: sad ali plod za prehrano TMB: Dernűla-e.h. NEM.: SchlehenLAT.: Pruna .ilvestriaGS: Dernűla– melius Ternula a Ternje.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: grmulja; trnulja drenuljec[drenulj.c]samostalnik moškega spola vino iz plodov crnega trna 661: alkoholna pijaca TMB: Dernűlz-am. NEM.: SchlehenweinLAT.: Acacia drepanik[drepaník]samostalnik moškega spola žagica, sveder za izrezovanje krožnih odprtin v kost; trepan 197: kirurško rezilo TMB: Drepŕnik-am. NEM.: Trepan, ein chirurgisches InstrumentLAT.: Abapti.ta PRIMERJAJ: durgelj dreta[dr.ta]samostalnik ženskega spola mocna cevljarska nit za šivanje usnja; dreta 247: blago ali usnje TMB: Dreta-e .h. NEM.: SchusterdrahtLAT.: Filum .utorium GS: Dreta– germ. Drath, a drehen, quod olim germanis omne filum bi.tortum .ignificavit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. dreti[dr.ti dérem]nedovršni glagol odstranjevati kožo z mrtve živali; odirati 736: klati domaco žival TMB: DęrémdretiNEM.: Die Haut abdeckenLAT.: ExcoriareGS: Derem – a gr. d..a., pellis: d..., excorio: .p.de.., vel ..., bellua. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. dreti se[dr.ti se dérem se]nedovršni glagol 1. glasno se jokati; dreti se 491: oglašati se od žalosti 2. o obleki trgati se 629: ponositi obleko TMB: Dęrém sedreti seNEM.: 1. Mit Geschrey weinen 2. VerreissenLAT.: 1. Cum clamore lacrymari 2. atterere vestem drevce[dr.vce]samostalnik srednjega spola majhno drevo; drevce 603: drevo TMB: Drevze-an. NEM.: Das BäumchenLAT.: Arbu.culaKG: Drevze, Drevjizhe 'Baumchen’ (str. 116) drevi[dr.vi]prislovdanes zvecer; drevi TMB: DreviNEM.: Heut abendsLAT.: Ve.peri drevje[dr.vje]samostalnik srednjega spola nasad dreves 317: rastišce dreves TMB: Drevje-an. NEM.: Der BaumgartenLAT.: Arbu.taPRIMERJAJ: drevnik drevjice[drevjíce]samostalnik srednjega spola majhno drevo; drevce 603: drevo KG: Drevze, Drevjizhe 'Baumchen’ (str. 116) drevnik[dr.vnik]samostalnik moškega spola nasad dreves 317: rastišce dreves TMB: Drevnek-am. NEM.: Der Baumgarten LAT.: Arbu.taPRIMERJAJ: drevje drevnikar[dr.vnikar]samostalnik moškega spola strokovnjak za vzgojo dreves 969: clovek z znanjem TMB: Drevnekar-jam. NEM.: BaumverständigerLAT.: Arborum Cultor drevo[drev.]samostalnik srednjega spola 1. drevo 603: drevo 2. ralo, plug 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Dervú-vesa n. NEM.: 1. Baum 2. PflugLAT.: 1. Arbos 2. AratrumGS: Drevu – Angl. Tree ein Baum; Druidć ex hac radice .uum nomen .ortiti .unt.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. drezen1 [drez.n]samostalnik moškega spolarastlina polaj, drobna meta, latinsko Mentha pulegium 617: vrsta zelike TMB: Drę.en-am. NEM.: FlöhkrautLAT.: Pulicaria drezen2 [dr.z.n]samostalnik moškega spola 1. notranji, osrednji del debla; stržen 604: drevesni del 2. stržen tvora, furunkla 35: oboleli del cloveka TMB: Dre.n-am. Sieh Stér.hen PRIMERJAJ: stržen drežnjati[drežnjáti drežnj.m] nedovršni glagol prekinjati pri govorjenju, vpadati v besedo 493: govoriti TMB: Drę.hnâm NEM.: DareinredenLAT.: Interloqui drgetati[drgetáti drget.m]nedovršni glagol tresti se, drgetati 590: premikati telesni del TMB: DčrgčtâmNEM.: ZitternLAT.: Artubus tremere drgljati[drgljáti drglj.m]nedovršni glagol drgniti, praskati 769: tipati TMB: DerglâmNEM.: KratzenLAT.: FricareGS: Durgel – a Derglam; quia .cabendo potius, quam perforando foramen facit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. drgniti[drgniti d.gnem]nedovršni glagol drgniti, odrgovati 769: tipati TMB: Dčrgnem-gnitiNEM.: AufschärfenLAT.: Scarificare drgotati[drgotáti drg.cem]nedovršni glagol zelo se tresti, drgetati 590: premikati telesni del TMB: DergôzhemNEM.: Sehr zitternLAT.: Tremitare dric[dr.c]samostalnik moškega spola drsališce 330: kraj za igro, zabavo TMB: Drizh-am. NEM.: Die EisschleifeLAT.: Glacialis cur.us drif[?]samostalnik moškega spola ledvicni kamen, kamen v urinu 21: kamen v telesu TMB: Drif -am. NEM.: BlasensteinLAT.: AdamitumGS: Drif – a gr. ...pt., frango.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. drinGLEJ: dreną Drinopolje[?]samostalnik srednjega spola 1. Trakija, tj. pokrajina na južnem Balkanu 358: ime dežele 2. mesto Odrin, Adrianopel 360: krajevno ime TMB: Drinopojlje-an. NEM.: 1. Thracien 2. AdrianopelLAT.: 1. Thracia 2. Hadrianopolis Mesto Odrin se danes turško imenuje Edirne. Drinopoljec[drínop.lj.c]samostalnik moškega spola Tracan 355: pripadnik ljudstva TMB: Drinopojlz-am. NEM.: Ein ThrazierLAT.: ĆdoniusPRIMERJAJ: Drinopolje drinovGLEJ: drenov driskacGLEJ: drskac drista[dr.sta]samostalnik ženskega spola driska 20: zaprtje in driska TMB: Dri.ta -e.h. NEM.: Das AbweichenLAT.: Di.enteria PRIMERJAJ: drsa dristljivka[dristlj.vka](drstljivka) samostalnik ženskega spola navadno množina jagoda mandragore 613: sad ali plod za prehrano TMB: Dar.tlivke.h. NEM.: AlraunbeerLAT.: MandragoraGS: Dar.tlivke – a Dar; quia in donum ferentur: & Dâr a gr. d...., Donum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. drkanje[d.kanje]samostalnik srednjega spola tek, tekanje v krogu 565: hoja TMB: Derkanje-an. NEM.: RehnlaufLAT.: Cur.itatio in circo drkati[d.kati d.kam]nedovršni glagol 1. drseti, drsati se 561: premikati se 2. tekati 562: hitro se premikati TMB: DčrkamNEM.: RutschenLAT.: Cur.itareKG: derkam 'ich rutsche, schleife mich’ (str. 155) PRIMERJAJ: drkniti drkniti[drkniti d.knem]dovršni glagol zdrsniti, zdrkniti 561: premikati se TMB: Derknem-knitiSiehe Derkam PRIMERJAJ: drkati drnuljaGLEJ: drenulja drob[dr.b drob.]samostalnik moškega spola drobovje, tj. organi v prsni in trebušni votlini 972: del cloveka ali živali TMB: Drôb-m. NEM.: Das Eingeweide LAT.: Inte.tina drobcikan GLEJ: drobckan drobckan (?)[dr.bckan (?)] (drobeckan; drobcikan) pridevnik zelo majhen, drobckan, majcken, nežen TMB: Drobzhčkun-a -uNEM.: Gar klein, zart LAT.: Pu.ilus drobeckanGLEJ: drobckan droben[drób.n]pridevnik tanek, vitek, droben, majhen TMB: Drobne -a -uNEM.: Mager, dünn, kleinLAT.: Gracilis drobenski[drób.nski]pridevnik ovcji TMB: Drobenske-a -uNEM.: Schäfin LAT.: Ovillus drobickanGLEJ: drobckan drobiti[drobiti drobím]nedovršni glagol delati iz cesa majhne, drobne dele; drobiti 405: drobiti TMB: Drobim NEM.: BrockenLAT.: Minutare, Interere drobiž[drobíž]samostalnik moškega spola majhne stvari, drobnarije 405: majhna stvar TMB: Drobish-.ham. NEM.: Kleine WaarLAT.: Minutić drobje[dr.bje]samostalnik srednjega spola drobovje, namenjeno žrtvovanju 980: del živali TMB: Drôbje-an. NEM.: Theile der Eingeweide zum OpferLAT.: Ablegmina drobnice[dr.bnice]množinski samostalnik ženskega spola ovce in koze; drobnica 987: kopenske domace živali TMB: Drobčnze.h. NEM.: Schafe kleines HornviehLAT.: Oves, cornigerum, lanigerumque pecus drobnjak[drobnják]samostalnik moškega spola rastlina drobnjak, latinsko Allium schoeno­prasum 617: vrsta zelike TMB: Drobnâk -am. NEM.: SchnittlauchLAT.: Porrum .ectile drobtincarGLEJ: drobtinicar drobtinica[drobtínica]samostalnik ženskega spola navadno množina krušna drobtina 261: hrana TMB: Drobtinčze.h. NEM.: Brod.aamen LAT.: Micć V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. drobtinicar[drobt.nicar] (drobtincar) samostalnik moškega spola pobiralec, zbiratelj majhnih, manj pomembnih stvari 928: clovek z negativnimi lastnostmi TMB: Drobtinzhar -jam. NEM.: ZusammenklauberLAT.: Analectis drog[dr.g]samostalnik moškega spola drog za porivanje, odrivanje 175: orodje, ki je palica TMB: Drôg-am. NEM.: StoßstangeLAT.: Scipio, ContusGS: Drog – Hung. Dorong: Inf. Sax. Dragge: Angl. Draga.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. GS: Androga– a Dr, & prćp. An.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. drogati[dr.gati dr.gam]nedovršni glagol suvati, potiskati, porivati 727: tolci, bosti TMB: DrôgamNEM.: StossenLAT.: Trudere drogont[?]samostalnik moškega spola 1. rastlina grahovec, latinsko Astragulus tragacantha 617: vrsta zelike 2. strdljiv izcedek iz te rastline 259: rastlinski izlocek TMB: Drógónt-am. NEM.: BoksdornsaftLAT.: Tragacantha dromlja[dr.mlja](drumlja) samostalnik ženskega spola dromlja 171: glasbilo GS: Drumla – germ. Brumeisen, Maultrommel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. drot[dr.t]samostalnik moškega spola koroško žica 128: kovinski izdelek GS: Drât– Dr Vindicum a germ. Drath. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: drat drozg1 [dr.zg]samostalnik moškega spola grozdne ali oljne tropine 483: pri pri­dobivanju alkoholnih pijac nastali odpadek GS: Dro.g– Wein- oder Oehlhefen, triester: Anglo.. Dros: lat. med. ćvi Dra.cus. gr. t....Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: tropina drozg2 [dr.zg]samostalnik moškega spola ptica drozg, latinsko Turdus musicus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Dru.g– germ. Droschel: Anglo.ax. Thri.e: Angl. Thru.c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. drožje[dróžje]množinski samostalnik ženskega spola sredstvo za vzhajanje testa; droži 261: hrana TMB: Dró.hje.h. NEM.: Gähre SauerteigLAT.: FermentumGS: Dró.hje– in Schilteri Glo..ar. Tru.en: Anglo.ax. Dros: Angl. Droß: Holl. Droussen: vetus Turcicum Truo.o, der Bodenschlag: gr. ...s.., Ros. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. drpavsati se[drp.vsati se drp.vsam se]nedovršni glagol mocno se praskati 584: božati, praskati TMB: Derpavsam seNEM.: Heftig kratzen LAT.: Scabere, .calpitareGS: Derpavsam– onomatopśia, expre..io .oni: Der – pavs.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. drsa[drsa]samostalnik ženskega spola driska 20: zaprtje in driska TMB: Dčrsa -e.h. NEM.: Das AbweichenLAT.: Di.enteria GS: Derskâzh– Mistel- Krammetsvo-gel, a Dersa; quia mortem .uam (vi.cum, quo capitur) .ibi cacat.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: drista; drskac drsati se[d.sati se d.sam se]nedovršni glagol drsati se 561: premikati se TMB: Dersam sęNEM.: Schleifen am EiseLAT.: Agili pede .uper glacie volare drskac[drskác](driskac) samostalnik moškega spolaptica brinovka, latinsko Turdus pilaris 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Derskâzh– Mistel- Kram­metsvogel, a Dersa; quia mortem .uam (vi.cum, quo capitur) .ibi cacat.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: drsa drsniti[drsniti d.snem]dovršni glagol zdrsniti, spotakniti se 561: premikati se TMB: DersnemdersnitiNEM.: Ausgleiten LAT.: Fallere gre..um drstiti[drstiti drstím]nedovršni glagol drstiti se 717: drstiti se TMB: Der.tim NEM.: LaichenLAT.: Coire pi.ces drstljivkaGLEJ: dristljivka drstva[d.stva]samostalnik ženskega spola cas drstenja rib, drstenje 717: drstitev TMB: Dčr.tva-e.h. NEM.: LaichzeitLAT.: Tempus coitum pi.cium drtija[drt.ja]samostalnik ženskega spola 1. odstranjevanje kože z mrtve živali; odiranje 247: izdelovanje blaga ali strojenje kože 2. zatiranje, tlacenje 456: nasilje TMB: Dertya-e.h. NEM.: Schinderey LAT.: 1. Excoriatio 2. Oppre..io drtje[drtj.]samostalnik srednjega spola odstranjevanje kože z mrtve živali; odiranje 247: izdelovanje blaga ali strojenje kože TMB: Dertje-a.h. NEM.: Das SchindenLAT.: Degluptio Navedba spola TMB je napacna. drugGLEJ: drugią drugaceGLEJ: drugaci drugaci[drug.ci](drugace) prislov drugace TMB: DčrgâzhiNEM.: AndersLAT.: AliterKG: Ne dergazhi 'nicht anders’ (str. 92) KG: Drugazhi 'anderst’ (str. 94) drugacnost[drug.cnost]samostalnik ženskega spola poetika besedna figura, pri kateri se pricakovana slovnicna oblika zamenja za nepricakovano; enalaga 269: jezikoslovni izraz KG: und sich der /…/ Enallagen, Dergazhnost /…/ befleissen (str. 184) drugam[drug.m]prislov drugam TMB: DčrgámNEM.: Anderswohin LAT.: AlioGS: Dergam – qua.i Drugi kam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Dergám 'anderstwohin’ (str. 155) drugi1 [dr.gi](drug) pridevnik drug TMB: Druge -a -uNEM.: Ein Anderer LAT.: AlterGS: Dr – a Dru.him, a..ocio me; in lege Salica talis juvenis Druhte nominatur. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Druge -ga -gu 'ein anderer’ (str. 102)KG: Shent Cyril, sokup drugeh slavenskeh zherk (str. 152) KG: S' drugemi Kupčzami 'Mit anderen Kaufleuten’ (str. 195) drugi2 [drúgi]števnik drugi TMB: Druge -a -uNEM.: Der Zweite LAT.: Secundus drugibart[drúgibart]prislov ob drugi priložnosti; drugic, drugikrat TMB: DrugebartNEM.: Ein andersmal LAT.: Alias, alia vicePRIMERJAJ: drugifart; drugikrat drugic[drúgic]prislov drugic TMB: DrugezhNEM.: Zweytens LAT.: SecundoKG: Drugezh 'zum zweytenmal’ (str. 93) drugifart[drúgifart]prislov ob drugi priložnosti; drugic, drugikrat TMB: drugefartNEM.: Ein andersmalLAT.: Alias, alia vicePRIMERJAJ: drugibart; drugikrat drugikrat[drúgikrat]prislov ob drugi priložnosti; drugic, drugikrat TMB: drugekratNEM.: Ein andersmal LAT.: Alias, alia vicePRIMERJAJ: drugibart; drugifart drugje[drugj.]prislov drugje TMB: DčrgiNEM.: Anderswo LAT.: Alibi drugod[drug.d]prislov drugje, drugod TMB: DčrgôdNEM.: AnderswoLAT.: AlibiPRIMERJAJ: od drugod drumljaGLEJ: dromlja drušcina[drúšcina]samostalnik ženskega spoladrušcina, družba, tj. prisotnost koga, zlasti zaradi zabave 407: medsebojni odnosi TMB: Drushčna-e.h. NEM.: Das GesellschaftLAT.: SocietasKG: Drushena 'Geschelschaft’ (str. 118)KG: Dellejte meni dru.heno 'Leistet mir Gesellschaft’ (str. 191) ABC: Drushena (1765, str. 5) družba[dr.žba]samostalnik ženskega spola skupina ljudi s skupnimi interesi; družba, drušcina 927: skupina ljudi TMB: Dru.hba-e.h. NEM.: GesellschaftLAT.: Societas druže[druž. druž.ta]samostalnik moškega spola zakonski mož 950: sorodnik ipd. TMB: Dru.hé-étam. NEM.: Der Ehegath LAT.: Conjux družica1 [družíca]samostalnik ženskega spola dekle, ki spremlja nevesto k poroki; družica 954: clovek, ki sodeluje pri šegi TMB: Dru.hiza-e.h. NEM.: Kranzeljungfer LAT.: Paranympha Družica2 [družíca]samostalnik ženskega spola navadno množina boginja lepote, ljubkosti, miline; Gracija 349: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Dru.hize .h. NEM.: Die CharitesLAT.: CharitesKG: Dru.hize 'Charites’ (str. 184) V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. družina[družína]samostalnik ženskega spola družina 951: skupina sorodnikov TMB: Der.hina; Dru.hina-e.h. NEM.: Das Gesind LAT.: Familia družinski[druž.nski]pridevnik družinski TMB: Dru.hinske-a -uyshi Der.hinske družiti[družiti družím]nedovršni glagol družiti se 927: družiti se GS: Dr – a Dru.him, a..ocio me; in lege Salica talis juvenis Druhte nominatur.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. drva[drv.]množinski samostalnik srednjega spola drva 644: les za kurjavo TMB: Derva n. NEM.: Das HolzLAT.: LignaGS: Derva – a gr. ....a, ligna, per Apocopen pro d...ata. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. drvar[drvár]samostalnik moškega spola drvar 855: izdelovalec lesenih stvari TMB: Dervâr-jam. NEM.: Holzbauer LAT.: Lignator drvarnica[drvárnica]samostalnik ženskega spola drvarnica 773: zgradba TMB: Dervarnčza-e.h. NEM.: Holzhütte LAT.: Lignarium drvenje[drvénje]samostalnik srednjega spola pregon, lov 403: lov TMB: Dervenje-an. NEM.: Das NachjagenLAT.: Per.ecutio drviti[drviti drvím]nedovršni glagol poditi, gnati 589: gnati TMB: Dervim NEM.: NachjagenLAT.: Pellere, per.equiGS: Dervim – germ. treiben: Inf. Sax. driven: Anglo.ax. dryfan: Angl. Drive: Suec. Drifwa: gr. t..ße...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Dervim 'ich jage, treibe’ (str. 77) drvnica[drvníca (?)]samostalnik ženskega spola lesen obok 773: zgradba KG: Deruvniza 'Holzgewelbe’ (str. 119) Pravilnost zapisa iztocnice drvnica ni gotova. držaj[drž.j]samostalnik moškega spola držaj 143: držalo TMB: Der.hâj-am. NEM.: Die HandhabeLAT.: Ancon držaja[drž.ja]samostalnik ženskega spola obmocje 281: kraj TMB: Der.hâja-e.h. NEM.: Das GebiethLAT.: Ditio držalo[držálo]samostalnik srednjega spola rocaj, držalo 143: držalo KG: Der.hallu 'Grif, Handhabe’ (str. 116) držan[držán]pridevnikpojmovan, razumljen, priznan KG: Ta po smerte svojega Ozheta rojen Syn bo [v'perjetneh rezheh] .a pred smertjo rojenega der.hán (str. 174) držati[držáti držím]nedovršni glagol 1. držati, tj. imeti z rokami oprijeto 769: tipati 2. imeti doloceno prostornino; vsebovati, držati 2: biti TMB: Der.him der.hatiNEM.: HaltenLAT.: TenereGS: Der.him– Hung. Tarchad, tene: gr. t...., con.ervo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Ta sod der.hy en veder (str. 148) dub[d.b]samostalnik moškega spola drevo dob, vrsta hrasta drevo dob, latinsko Quercus robur 605: drevesna vrsta TMB: Dub -am. LAT.: QuercusSiehe Dôb PRIMERJAJ: dob dubernica GLEJ: dvopernica dublice[dublíce](doblice) GS: Dublize– melius Doblize a Dob.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasna beseda. duh[d.h]samostalnik moškega spola nematerialno bitje, bistvo; duh 90: duhovno bitje TMB: Duh-am. NEM.: Der GeistLAT.: SpiritusGS: Duh– Hung. Doh. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. duhan[duhan]samostalnik moškega spola rastlina tobak in njeni za kajenje posušeni listi 617: vrsta zelike TMB: Duhân-am. NEM.: Der Taback LAT.: Tabacus duhati[dúhati d.ham]nedovršni glagol 766: vohati TMB: DuhamNEM.: RiechenLAT.: OlfacereKG: Duham 'ich schmecke’ (str. 65) duhati duhovenGLEJ: duhovni duhovni[duh.vni](duhoven) pridevnik verski, duhovni TMB: Duhovne-a -u NEM.: GeistlichLAT.: Religio.usPRIMERJAJ: duhovski duhovnik[duhovník (?)]samostalnik moškega spola duhovnik 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Duhovnik-am. NEM.: GeistlicherLAT.: Clericus, Religio.us duhovnišce[duhovníšce]samostalnik srednjega spola samostan 744: cerkvena ustanova TMB: Duhovnishe-an. NEM.: Geistliches HausLAT.: Mona.teriumKG: Duhovnishe 'Kloster’ (str. 120) duhovski[duh.vski]pridevnik verski, duhovni TMB: Duhovske-a -uSiehe DuhovnePRIMERJAJ: duhovni duhovsko[duh.vsko]prislov versko, duhovno KG: duhovsku 'geistlich’ (str. 118) duhovstvo[duh.vstvo]samostalnik srednjega spola duhovniki, duhovšcina, duhovništvo 895: skupina ljudi glede na kršcansko vero KG: Duhovstvu 'Klerisey’ (str. 120) duhovšcina[duh.všcina]samostalnik ženskega spola duhovniki, duhovšcina, duhovništvo 895: skupina ljudi glede na kršcansko vero TMB: Duhovshena-e.h. NEM.: GeistlichkeitLAT.: Clerus Dunaj[dúnaj]samostalnik moškega spola avstrijsko mesto Dunaj 360: krajevno ime TMB: Dunej-am. NEM.: Stadt WienLAT.: ViennaKG: Die ersta Vorstadt in Wien, so man aus Crain kommt, hat von den Crainern den namen Widen bekommen, weil sie ankommende einander fragten: videsh Dunej (str. 8)KG: Dunej 'Wien’ (str. 131)KG: Na Dunej 'Nach Wien’ (str. 189)ABC: Dunej (1765, str. 5) Dunajcan[dúnajcan]samostalnik moškega spola tera , porta.Razlaga je s stališca .. .... današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Daure Dunajcan 354: prebivalec kraja TMB: Dunejzhan-am. NEM.: Ein WienerLAT.: Viennen.isKG: Dunejzhan (str. 114) Dunava[dunava]samostalnik ženskega spola reka Donava 362: vodno ime TMB: Dunŕva-e.h. NEM.: Die DonauLAT.: DanubiusKG: Dunava 'die Donau’ (str. 130) dupernicaGLEJ: dvopernica duplina[duplína]samostalnik ženskega spola votlina, jama 339: jama TMB: Duplina-e .h. NEM.: Tiefe HöhleLAT.: SpeluncaPRIMERJAJ: duplja duplja[d.plja]samostalnik ženskega spola 1. votlina, jama 339: jama 2. drevesno duplo 604: drevesni del TMB: Dupla-e.h. NEM.: HöhleLAT.: Spelunca GS: Dupla– proprie foramen arboris; communiter autem u.urpatur pro foramen in petra a dem; quia cavea e.t, .eu excavata. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: duplina durgelj[dúrg.lj dúrg.ljna]samostalnik moškega spola sveder za izrezovanje krožnih odprtin v kost; trepan 197: kirurško rezilo TMB: Durgel -nam. NEM.: Der TreppanLAT.: Abapti.taGS: Durgel – a Derglam; quia .cabendo potius, quam perforando foramen facit.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. PRIMERJAJ: drepanik duri[dúri]množinski samostalnik ženskega spola duri, vrata 223: stavbno pohištvo TMB: Dure .h. NEM.: Die Thüre, das ThorLAT.: Porta JanuaGS: Dure – germ. The: apud Ulphil Daur: Vindi pariter Dauri: Inf. Sax. & Angl. atar .. .. .. : hebr. Door: apud Cic. Thyrum clau.it: gr. ...a Janua: ...., obturo: chald. – Vindi: Carnioli ajunt De, quod vide .is. KG: Saprite durč 'Macht die Thür zu’ (str. 195)PRIMERJAJ: davri duša[dúša]samostalnik ženskega spola duša 878: del cloveka TMB: Dusha-e.h. NEM.: Die SeeleLAT.: AnimaGS: Dusha– a gr. ..s.a, .acrum, ...., anima.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. dušatiGLEJ: dišati dušek[d.š.k]samostalnik moškega spola zrak 647: plinasta snov TMB: Dushk-am. NEM.: Der LuftLAT.: Aer dušepust[dušep.st]samostalnik moškega spola umiranje, agonija 441: umiranje TMB: Dushepu.t-am. NEM.: Der ZügenLAT.: Agonia dušica[dušíca]samostalnik ženskega spola dušica 878: del cloveka TMB: Dushiza-e .h. NEM.: Das SeelchenLAT.: Animula dušica materinaGLEJ: materina dušica dušica v lešcerbi[dušíca v l.šcerbi] samostalniška zveza ženskega spola 183: del priprave za svetenje TMB: Dushiza v' lesherbi.h. NEM.: Züngchen in der LampeLAT.: ElichniusPRIMERJAJ: fužil stenj dušljiv[dušljív]pridevnik dihajoc TMB: Dushliv-a -uNEM.: Athmend LAT.: Respirabilis Latinski prevedek sicer kaže na pomena 'ki se dá vdihniti’ in 'vdihnjen’. dušnik[dušník]samostalnik moškega spola sapnik 972: del cloveka ali živali TMB: Dushnik-am. NEM.: LuftröhreLAT.: Arteria a.pera duželaGLEJ: dežela duželanGLEJ: deželan duželanekGLEJ: deželanik duželskiGLEJ: deželski dva[dv.]števnik dva TMB: Dva -e -aNEM.: Zween, zwo, zwey LAT.: Duo, -ć, -oGS: Dva – lat. Duo: germ. .atis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Dva /…/ (str. 45) dva ino dva[dv. ino dv.]števniška zveza po dva in dva TMB: Dva, inu dva dai ..... , vel hebr. do . ... : gr. ..., a chald. zwey NEM.: Je zwey, und zweyLAT.: Bini PRIMERJAJ: samodva dvajset[dv.jset]števnik dvajset TMB: DvajsetNEM.: Zwanzig LAT.: Viginti dvajsetak[dvajseták]samostalnik moškega spola 1. poveljnik dvajsetih vojakov 909: vojaški poveljnik 2. kovanec z vrednostjo dvajset 85: denar 3. igralna karta z vrednostjo dvajset 188: pripomocek za igranje TMB: Dvajsétâk-am. NEM.: Vorgesetzter über 20. MannLAT.: ViceturioKG: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka /…/ Dvejsetak dvajsetiza 'Zwanziger’ (str. 46)PRIMERJAJ: dvajsetica dvajseti[dvajs.ti]števnik dvajseti TMB: Dvajsete-a -uNEM.: Der zwanzigsteLAT.: Vige.imus dvajsetica[dvajsetíca]samostalnik ženskega spola 85: 1. kovanec z vrednostjo dvajset denar 2. kovanec z vrednostjo dvajset 85: denar 3. igralna karta z vrednostjo dvajset 188: pripomocek za igranje TMB: Dvajsétiza-e.h. NEM.: Ein Zwanziger LAT.: Vige.imariusKG: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka /…/ /…/ Dvejsetak dvajsetiza 'Zwanziger’ (str. 46)PRIMERJAJ: dvajsetak dvajsetkrat[dv.jsetkrat]prislov dvajsetkrat TMB: DvajsétkratNEM.: ZwanzigmalLAT.: Vicies dvakrat[dv.krat]prislov dvakrat TMB: DvakratNEM.: ZweymalLAT.: BisKG: Ti stari gratajo dvakrat otrozi (str. 140) dvanajst[dvanájst (?)]števnik dvanajst TMB: Dvanaj.tNEM.: ZwölfLAT.: Duodecim dvanajsteri[dvanajst.ri]števnik dvanajsti TMB: dvanaj.tire-a -uNEM.: Der ZwölfteLAT.: DuodecimusPRIMERJAJ: dvanajsti dvanajsti[dvanájsti (?)]števnik dvanajsti TMB: Dvanaj.te-a -uNEM.: Der ZwölfteLAT.: DuodecimusPRIMERJAJ: dvanajsteri dvanajstica[dvanajstíca]samostalnik ženskega spola kovanec za sedem krajcarjev 85: denar TMB: Dvanaj.tiza-e.h. NEM.: Ein Siebner LAT.: Septimarius dvanajstkrat[dvanájstkrat]prislov dvanajstkrat TMB: Dvanaj.tkratNEM.: ZwölfmalLAT.: Duodecies dveciti[dveciti dv.cim]nedovršni glagol žveciti 699: jesti TMB: Dvezhem-zhiti NEM.: ZermalmenLAT.: Dividere, ma.ticare GS: Dvezhem– quo .vezhem u.itatius e.t, licet corruptius, quia ma.ticando in duas partes mordemus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: .hvekâm– aliis dvezhem, per medium dentibus .cindo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: zveciti; žveciti; žvekati dve piki[dv. píki]dvojinska samostalniška zveza ženskega spola dvopicje 810: locilo KG: dve pike 'Doppe­lpünktlein’ (str. 171) dvesto[dv.sto]števnik dvesto TMB PREDGOVOR: Inu mordej je .he merski edn od dvaj.tu lejt lésčm, kar smo .azheli Kraynzi latinske zherke shpogŕti, .azhel; al kumej A B C spisal (str. 2) dvohomiti[dvohomiti dvohomím] nedovršni glagol dvomiti 436: dvomiti TMB: Dvohomim NEM.: ZweifelnLAT.: AmbigereGS: Dvohomim– Dvomim a Dva, & umim, .icut in lat. Dubius inter duas partes po.itus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: dvomiti dvojak[dvoják]samostalnik moškega spola 1. kovanec za dve enoti; pol krajcarja, vinar, dvojaca, dvojak 85: denar 2. igralna karta z vrednostjo dve 188: pripomocek za igranje TMB: Dvojâk-am. NEM.: Zweyer, halber KreuzerLAT.: Medius CruciferKG: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka, 'ein Zweyer, im Geld, oder in der Karte’ (str. 46) PRIMERJAJ: dvojka dvojcek[dv.jc.k]samostalnik moškega spola vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojcek 950: sorodnik ipd. TMB: Dvojzhčk-am. NEM.: ZwillingeLAT.: Gemini PRIMERJAJ: dvojcic dvojcic[dv.jcic]samostalnik moškega spola vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojcek 950: sorodnik ipd. TMB: Dvojzhčzh-am. NEM.: ZwillingeLAT.: GeminiPRIMERJAJ: dvojcek dvojen[dv.j.n]pridevnik dvojen TMB: Dvojne-a -uSiehe Dvoje PRIMERJAJ: dvoji dvoji[dv.ji]števnik dvoj TMB: Dvoje -a -uNEM.: ZweyLAT.: Bini PRIMERJAJ: dvojen dvojiti[dvojiti dvojím]nedovršni glagol razpolavljati 619: lociti TMB: Dvojim NEM.: EntzweyenLAT.: Bipartiri, ćquare dvojka[dv.jka]samostalnik ženskega spola igralna karta z vrednostjo dve; dvojka 188: pripomocek za igranje TMB: Dvojka -e.h. NEM.: Zweyer in der KartenLAT.: BinariusKG: Dvojak dvojka, ein Zweyer, im Geld, oder in der Karte (str. 46) PRIMERJAJ: dvojak dvojnik[dvojník]samostalnik moškega spola ekvator 333: splošnozemljepisni pojem TMB: Dvojnik-am. NEM.: MittelkreißLAT.: Ćquator dvojžrt[dvojž.t]samostalnik moškega spola iz dvojne niti stkana tkanina 247: blago ali usnje TMB: Dvoj.hért-am. NEM.: Der ZwillichLAT.: Bilix dvomiti[dvomiti dvomím]nedovršni glagol dvomiti 436: dvomiti TMB: Dvomim NEM.: ZweifelnLAT.: DubitareGS: Dvohomim – Dvomim a Dva, & umim, .icut in lat. Dubius inter duas partes po.itus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: dvohomiti dvomljiv[dvomljív]pridevnik dvomljiv TMB: Dvomliv -a -uNEM.: ZweifelhaftLAT.: Dubius dvomljivost[dvomljívost]samostalnik ženskega spola dvoumnost 436: dvom TMB: Dvomljivo.t-e.h. NEM.: Zweifelhaftigkeit LAT.: Ambiguitas dvopernica[dvoperníca (?)] (dupernica; dubernica) samostalnik ženskega spola 1. helebarda (?) 199: orožje 2. dvorezna sekira (?) 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa GS: Duperniza– qua.i Dvojna peretniza: lat. Bipennis.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. GS: Duberniza – qua.i dve perétnize, & ideo melius .criberetur Duperniza.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Iztocnica je zapisana upoštevaje bistvo Pohlinove etimološke razlage, ki domneva kalk po latinski zloženki bipennis iz bi- 'dvo-’ in penna 'pero’. dvor[dv.r]samostalnik moškega spola dvor 773: zgradba TMB: Dvôr-am. NEM.: Der HofLAT.: AulaGS: Dvor – Hung. Udvor, Udvar.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. Manj verjetno beseda pomeni tudi 'dvorišce’, saj je iztocnica dvorišce v latinšcino prevedena z natanc­nejšim prevedkom 'area’. dvoran[dvor.n]ali [dvor.n]samostalnik moškega spola dvorjan 906: posvetni oblastnik TMB: Dvorân-am. NEM.: Der HofherrLAT.: Aulicus PRIMERJAJ: dvornik dvorišce[dvoríšce]samostalnik srednjega spola dvorišce 281: kraj TMB: Dvorishe-an. NEM.: HofLAT.: Area dvorljiv[dvorljív]pridevnik dvorni TMB: Dvorliv -a -uNEM.: Höflich LAT.: AulicusPRIMERJAJ: dvorski dvornik[dvorník]samostalnik moškega spola dvorjan 906: posvetni oblastnik TMB: Dvornik-am. NEM.: Der HöflingLAT.: AulicusPRIMERJAJ: dvoran dvorski[dv.rski]pridevnik dvorni TMB: Dvorske -a -uSiehe Dvorliv PRIMERJAJ: dvorljiv E e[.sti (?)] crka e 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Esti, E, e (str. 155)PRIMERJAJ: esti Eacidar[?]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Ajakid 348: anticno osebno ime TMB: Eazidar-jam. NEM.: AeaciderLAT.: Ćacides Eapolje[eap.lje]samostalnik srednjega spola bajeslovno anticno mesto Aja 360: krajevno ime TMB: Eapojle-an. NEM.: Stadt AeaLAT.: Ća eban[?]samostalnik moškega spola ebenovina 641: les TMB: Eban-am. NEM.: EbenholzLAT.: HebenusGS: Eban– lat. Lapis, .eu lignum durum ut lapis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ebehtnica[.behtnica]samostalnik ženskega spola praznik Marijinega oznanjenja, 25. marec 46: praznik TMB: Ebéhtčnza-e.h. NEM.: Maria VerkündigungfestLAT.: Fe.tum Annuntiationis B. V. M.PRIMERJAJ: obahtnik ebrašica[?]samostalnik ženskega spolarastlina navadna plahtica, latinsko Alchemilla vulgaris 617: vrsta zelike TMB: Ebrashčza-e.h. NEM.: Löwenfußkraut LAT.: Alchymilla Naglas je na prvem ali drugem zlogu. . Eben ..... . : Hebr. Hebanus: germ. Ebenholz ecin[ecin (?)]samostalnik moškega spola 1. debelo crevo 972: del cloveka ali živali 2. bolecine v crevih 17: bolezen TMB: Ezin-am. NEM.: 1. Durchschlag 2. DarmreissenLAT.: 1. Colum 2. Ileus coli dolor ecljanje[eclj.nje](jecljanje) samostalnik srednjega spola jecljanje 29: govorna hiba TMB: Ezlanje -an. NEM.: Das StammelnLAT.: Balbuties ecljati[ecljáti eclj.m]nedovršni glagol jecljati 29: imeti govorno hibo TMB: EzlâmNEM.: StammelnLAT.: BalbutireGS: Ezlam– e.t onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: jecljati ecljavec[eclj.v.c](jecljavec) samostalnik moškega spola jecljavec 828: clovek z govorno hibo TMB: Ezlavz-am. NEM.: Ein StottererLAT.: Balbutiens ecljavka[eclj.vka](jacljavka) samostalnik ženskega spola jecljavka 828: clovek z govorno hibo TMB: Ezlavka-e.h. NEM.: Stammlerinn LAT.: Balbutrix ec[?]samostalnik moškega spola stric, tj. ocetov brat 950: sorodnik ipd. GS: Ezh– Frater Patris mei, probabilius : gr. .., una , .. ... . , Chald. echad .... . hebr. ab ozhe permutato o in e, qua.i ozhezh, parvus pater.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Hapaks legomenon in izvorno nejasna beseda. PRIMERJAJ: ocic eden[éd.n éna]števnik 1. en 2. kot samostalnik nekdo, neki 821: clovek TMB: Ednena, enuNEM.: EinerLAT.: Unus, AliquisGS: Edn– En: lat. Unus, Germ. Ein: unum.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Eden oder en /…/ (str. 44 s.)KG: Edn teh nasheh 'unser einer’ (str. 53)KG: Edn med nami 'einer aus uns’ (str. 54)PRIMERJAJ: eną; en˛ edin[edin](edini) pridevnik edini TMB: Edin-a -uNEM.: Einzig LAT.: Unicus edinacenje[edinacénje]samostalnik srednjega spola 1. združitev 550: združitev 2. izravnava 556: pravni izraz TMB: Edinazhčnje-an. NEM.: 1. Vereinigung 2. AusgleichungLAT.: 1. Unio 2. Adćquatio edincic[ed.ncic]samostalnik moškega spola sirota 950: sorodnik ipd. TMB: Edinzhčzh -am. NEM.: Der WaiseLAT.: Pupillus ediniGLEJ: edin ediniti[edíniti ed.nim]nedovršni glagol združevati 550: zbirati, sestavljati TMB: EdinemedinitiNEM.: VereinigenLAT.: Unire PRIMERJAJ: edinovati edinorojen[ed.noroj.n (?)]pridevnik edinorojeni TMB: Edinurojen-a -uNEM.: EingebornerLAT.: Unigenitus edinorojstvo[ed.norójstvo] samostalnik srednjega spola dejstvo, da je kdo edinec 419: sorodstveno ali temu podobno razmerje TMB: Edinuroj.tvu-an. NEM.: EingeburtLAT.: Unigenitura edinost[ed.nost]samostalnik ženskega spola edinost 407: medsebojni odnosi TMB: Edino.t-e.h. NEM.: EinigkeitLAT.: Unitas edinovanje[edínovanje]samostalnik srednjega spola združevanje 624: združevanje TMB: Edinuvanje-an. NEM.: Die Vereinbarung LAT.: Conjunctio edinovati[edínovati edínujem]in [edínovam]nedovršni glagol združevati 550: zbirati, sestavljati TMB: Edinuvam; Edinujem-nuvatiNEM.: VereinigenLAT.: ConjungereSiehe Edinem PRIMERJAJ: ediniti edinovoljen[ed.nov.lj.n]pridevnik enoten, složen TMB: Edinuvôlne-a -u NEM.: EinhelligLAT.: Concors edinovoljnost[ed.nov.ljnost] samostalnik ženskega spola sloga 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Edinuvolno.t-e.h. NEM.: Eintracht, die EinhelligkeitLAT.: Concordia, Unanimitas PRIMERJAJ: edinovoljšcina edinovoljšcina[ed.nov.ljšcina] samostalnik ženskega spola sloga 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Edinuvolshena-e.h. NEM.: Eintracht, die EinhelligkeitLAT.: Concordia, Unanimitas PRIMERJAJ: edinovoljnost edinstvo[ed.nstvo]samostalnik srednjega spola enotnost, strinjanje 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Edinstvu-an. NEM.: EinigkeitLAT.: Unitas efa pod komunom[? pod kom.nom]samostalniška zveza ženskega spola predrzna, nesramna, razuzdana ženska 938: pokvarjen, malopriden clovek TMB: Efa pod komunam NEM.: Freches WeibLAT.: Mulier di..oluta Nemški prevedek kaže na pomen 'predrzen, nesramen’, latinski pa na 'razuzdan’. Efraim[.fraim (?)]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Efraim 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Efraim (str. 156) eftanka[.ftanka (?)]samostalnik ženskega spola koroško bucika 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Eftanka-e.h. NEM.: StecknadelLAT.: AccubiaGS: Eftanka– vindicum a germ. Heftnadel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ega[éga (?)]samostalnik ženskega spola mandora, manjša lutnja 171: glasbilo TMB: Egga -e.h. NEM.: MandoreLAT.: Mandura, Chelys Egipt[egipt]samostalnik moškega spola Egipt 358: ime dežele TMB: Egypt-am. NEM.: EgyptenlandLAT.: Ćgiptus Egiptarica[egiptarica]samostalnik ženskega spola Egipcanka 355: pripadnik ljudstva TMB: Egyptarza-e.h. NEM.: Egyptzierin LAT.: Ćgyptia Egra[egra (?)]samostalnik ženskega spola madžarsko mesto Eger 360: krajevno ime TMB: Egra -e.h. NEM.: Stadt Erlau LAT.: Vimudria eh[.h]medmet izraža nejevoljo TMB: Eh!NEM.: Oha LAT.: Vah! ejec[ej.c (?)]samostalnik moškega spola zgornji, vodoravni del podboja pri vratih 224: del stavbnega pohištva TMB: Ejz-am. NEM.: Der obere Zwerkbalken in der ThürLAT.: Superliminare ekina[ekína (?)]samostalnik ženskega spolamorska riba prilep, latinsko Echeneis 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Ekina-e.h. NEM.: Ein MeerfischLAT.: Remora, pi.cis eklin[?]samostalnik moškega spola roka 878: del cloveka GS: Eklin– Brahium a gr. ....., flecto.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. eksempel[eksémp.lj eksémp.ljna] samostalnik moškega spola primer, zgled 435: miselni pojem TMB: Exęmpel-nam. NEM.: Beyspiel LAT.: Exemplum eksemplarski[eksemplárski]pridevnik zgleden TMB: Exemplarske-a -uNEM.: ExemplarischLAT.: Exemplaris Elba[elba]samostalnik ženskega spola reka Laba na Ceškem in v Nemciji 362: vodno ime TMB: Elba -e.h. NEM.: Elbe Fluß LAT.: Albis elce[.lce]samostalnik srednjega spola rocaj noža 143: držalo TMB: ElzeLAT.: yshi HelzePRIMERJAJ: helce elcen[élcen elc.na]samostalnik moškega spolažival los, latinsko Alces alces 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Elzen-zenam. NEM.: Das ElendthierLAT.: AlcePRIMERJAJ: alcen element[elem.nt]samostalnik moškega spola prvina, element 635: snov TMB: Element-am. NEM.: Das ElementLAT.: Elementum elemparta[elemparta (?)]samostalnik ženskega spola helebarda 199: orožje TMB: Elemparta -e.h. NEM.: HelleparteLAT.: Bipennis elenGLEJ: jelen elfont[elfónt]samostalnik moškega spola žival slon, latinsko Loxodonta, Elephas 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Elfónt-am. NEM.: HelfantLAT.: Elephas elmonaGLEJ: limona en1 [.n éna]števnik en TMB: En-a -uNEM.: EinerLAT.: Unus KG: Ena 'Eins’ (str. 43)KG: Eden oder en /…/ (str. 44 s.)PRIMERJAJ: eden; en˛ en2 [en ena]nedolocni clen en KG: Artikeln sind fordersamt zween, nämlich der bestimmte, als ta 'der’, ta 'die’, tu 'das’, und der unbestimmte, nämlich en 'ein’, ena 'eine’, enu 'eines’ (str. 127)ABC: ti vuzhish mene .kus tó. de sa mene nuzh, inu dan, koker en dobrotliv Ozhe .kerbi.h (1794, str. 12) PRIMERJAJ: eną enajst[enájst]števnik enajst (?) TMB: Enaj.tNEM.: EilfLAT.: Undecim enajsti[enájsti]števnik enajsti TMB: Enaj.te-a -uNEM.: Der eilfte LAT.: Undecimus enajstica[enajstíca]samostalnik ženskega spola 1. kovanec z vrednostjo enajst 85: denar 2. igralna karta z vrednostjo enajst 188: pripomocek za igranje KG: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka /…/ Enaj.tiza 'Eilfer’ (str. 46) enak[enák]pridevnik enak TMB: Enâk-a -uNEM.: Gleichförmig LAT.: Ćqualis enakomislen[enakom.slen]pridevnik enako mislec TMB: Enakumislen-a -u NEM.: Gleichen SinnesLAT.: Animćquus PRIMERJAJ: enomislen enakonocenGLEJ: enakonocni enakonocni[enakonócni] (enakonocen) pridevnik enakonocni, ekvinokcijski TMB: Enakonzhne-a -uNEM.: Tag u. Nacht gleich LAT.: Ćquinoctialis enakonocnost[enakonócnost] samostalnik ženskega spola enakonocje 43: cas ali njegov del TMB: Enakonzhno.t-e.h. NEM.: Tag u. Nacht gleichLAT.: Ćquinoctium enakopezen[enakop.z.n]pridevnik uravnotežen TMB: Enakope.ne-a -u NEM.: GleichwichtigLAT.: Ćquilibris enakopeznost[enakop.znost] samostalnik ženskega spola uravnoteženost, enakotežje 750: razsežnost TMB: Enakope.no.t-e.h. NEM.: GleichwichtLAT.: Ćquilibrium enako premoci[enáko premóci enáko prem.rem]nedovršna glagolska zveza biti enako mocan, enako zmoci, premoci 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih TMB: Enaku premôremNEM.: Gleich vermögen LAT.: Ćquipollere enakorecnost[enakor.cnost] samostalnik ženskega spola jezikoslovje sopomenka, sinonim 497: vrsta besede KG: und sich der Synonimen (ena­korezhnost) /…/ befleissen (str. 184) enakost[enákost]samostalnik ženskega spola enakost 435: miselni pojem TMB: Enako.t -e.h. NEM.: GleichförmigkeitLAT.: Ćqualitas enakovš[enákovš]prislov vseeno TMB: EnakushNEM.: Gleichgültig LAT.: Indifferenter enakovšen[enákovš.n]pridevnik 1. enak 2. ravnodušen TMB: Enakushne-a -uNEM.: GleichgültigLAT.: IndiferensKG: Enakushne -na -nu 'gleichförmig’ (str. 102) enakovšnost[enákovšnost] samostalnik ženskega spola ravnodušnost 58: custvo TMB: Enakushno.t-e.h. NEM.: Gleichgültigkeit LAT.: Indifferentia enbart[enb.rt]prislov enkrat TMB: EnbartNEM.: EinmalLAT.: SemelPRIMERJAJ: enfart encijan[.ncijan (?)]samostalnik moškega spolarastlina encijan, latinsko Gentiana lutea 617: vrsta zelike TMB: Enzijan-am. NEM.: EnzianLAT.: Genciana encas[enc.s]prislov nekaj casa TMB: EnzhasNEM.: Auf eine Zeit LAT.: Ad tempusKG: Enzhas 'eine Weile’ (str. 89) en del[en d..]prislovna zvezadeloma, po eni strani KG: Endeil 'einstheils’ (str. 103) en drugi krat[en dr.gi kr.t]prislovna zveza ob drugi priložnosti; drugic TMB: EndrugekratNEM.: Ein andersmalLAT.: Alias, alia viceKG: Endrugekrat 'ein andersmal’ (str. 89) ene krati[ene kráti]prislovna zveza nekajkrat TMB: EnekratiNEM.: Einigemalen LAT.: AliquotiesKG: Enekrati 'einigemal’ (str. 103) enfart[enf.rt]prislov enkrat TMB: EnfartNEM.: Einmal LAT.: SemelPRIMERJAJ: enbart Englendar[englendar (?)]samostalnik moškega spola Anglež 355: pripadnik ljudstva TMB: Englendar-jam. NEM.: EngländerLAT.: Anglus enkrat[enkr.t]prislov 1. enkrat 2. nekdaj TMB: EnkratNEM.: Einmal LAT.: Semel, aliquandoKG: enkrat nekar 'einmal nicht’ (str. 93)KG: on bo u..e tu, kar notschem jest reve, temuzh nadlege te dushe inu tega serza rezhi, neli premagal, ampak ne enkrat obzhutil! (str. 172) enkrat nikar[enkr.t nik.r]prislovna zveza niti enkrat KG: enkrat nekar 'einmal nicht’ (str. 93) enoguben[enogúb.n]pridevnik enostaven TMB: Enugubnč-a -uNEM.: EinfachLAT.: SimplexPRIMERJAJ: triguben enokolikanj[enok.likanj (?)]prislov nekaj, nekoliko TMB: Enukolikajn NEM.: Ein kleines, etwas eines TheilsLAT.: Aliquantulum enokoliko[enok.liko]prislov nekaj, nekoliko TMB: EnukolkuNEM.: Ein kleines, etwas eines TheilsLAT.: Aliquantu­lumKG: Enukolku zhasa 'eine Zeit lang’ (str. 89)PRIMERJAJ: nekoliko eno malo[eno málo]prislovna zveza 1. malo 2. malo casa TMB: EnmaluNEM.: Ein wenig LAT.: ModicumKG: Zhakejte she enmalu 'Wartet noch ein wenig’ (str. 195) enomislen[enom.slen]pridevnik enako mislec; soglasen TMB: Enumislén -a -uNEM.: EinverständigLAT.: Unanimis PRIMERJAJ: enakomislen enomislenost[enom.slenost] samostalnik ženskega spola soglasnost 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Enumisléno.t-e.h. NEM.: Ein­verständnißLAT.: Unanimitas enook[eno.k](enooki) pridevnik enook TMB: Enaoke-a -uNEM.: Einaugig LAT.: Monoculus enookiGLEJ: enook enosrcen[enosrc.n]pridevnik enoten, soglasen, složen TMB: Enuserzhn -a -uNEM.: EinhelligLAT.: Concors enovoljen[enov.lj.n]pridevnik soglasen, složen KG: Enuvolne 'Einwillig, einstimmig’ (str. 37) enovoljšcina[enov.ljšcina] samostalnik ženskega spola privolitev, soglasje, sloga 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Enuvolshena -e.h. NEM.: EinwilligungLAT.: Concordia, con.ensus epatka[epatka]samostalnik ženskega spoladrevo indijski orešek, latinsko Anacardium occidentale, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Epâtka-e.h. NEM.: ElefantenlausLAT.: Anacardium erb[.rb]samostalnik moškega spola dedic 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Erb; Irb -am. NEM.: Der ErbLAT.: HćresGS: Irb – germ. Erb. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. erbanje[.rbanje]samostalnik srednjega spola dedovanje 556: pravni izraz TMB: Erbanje-an. NEM.: Das Erben LAT.: Hćreditatio erbas[.rbas](verbas) samostalnik moškega spola pletena torba; jerbas 230: košara TMB: Erbas -am. NEM.: Ein KorbLAT.: CorbisGS: Erbas – melius verbas, a Verba; quia ex Salicis viminibus corbes flectuntur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: jerbas erbati[.rbati]nedovršni glagol dedovati 556: pravni izraz TMB: Erbam; Irbam NEM.: ErbenLAT.: Hćreditare erbic[.rbic]samostalnik moškega spola dedic, ki je še otrok 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Erbčzh-am. NEM.: Kleiner ErbLAT.: Hćres parvulus erbov varuh[.rbov váruh]samostal­niška zveza moškega spola skrbnik dedica, ki je še otrok 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Irbov varh-am. NEM.: Der Vormund LAT.: Analogi.ta erbšcina[.rbšcina]samostalnik ženskega spola dedišcina 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje TMB: Irbshena-e.h. NEM.: Die ErbschaftLAT.: Hćreditas Erdelje[erd.lje]samostalnik srednjega spolaSedmograška, Transilvanija, tj. kneževina v jugovzhodni Evropi, današnji Romuniji 358: ime dežele TMB: Erdelje -an. NEM.: SiebenbürgenLAT.: Tran..ylvania Erdeljec[erd.lj.c]samostalnik moškega spola Transilvanec, Sedmograšcan 355: pripadnik ljudstva TMB: Erdelz-am. NEM.: SiebenbürgerLAT.: Tran..ylvanus erh[.rh]samostalnik moškega spola z galunom ustrojeno mehko usnje iz kož divjadi, drobnice; irh, irhovina 247: blago ali usnje TMB: Erh-am. Sieh. Irh Iztocnice irh v TMB ni. PRIMERJAJ: jerh erhar[.rhar]samostalnik moškega spola kdor stroji irhovino; irhar 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Erhar-ja m. Sieh. Irhar Iztocnice irhar v TMB ni. PRIMERJAJ: jerhar erhast[.rhast]pridevnik irhast TMB: Erha.t-a -uLAT.: Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Sieh. Irha.t Iztocnice irhast v TMB ni. PRIMERJAJ: jerhast erhovina[.rhovina]samostalnik ženskega spola z galunom ustrojeno mehko usnje iz kož divjadi; irh, irhovina 247: blago ali usnje TMB: Erhovna-e.h. NEM.: Gerbfelle LAT.: AlutaPRIMERJAJ: jerhovina˛ erold[erold (?)]samostalnik moškega spola glasnik 877: sluga, ki potuje TMB: Erold -am. NEM.: Der HeroldLAT.: Fecialis erperge[.rperge](erprge; irperge; irprge) množinski samostalnik ženskega spola gostilna s prenocišcem 776: gostišce TMB: Irpčrgč.h. NEM.: Die HerbergLAT.: Ho.pitiumGS: Erperge– vel Irperge, germ. Herberg: Notker habet Herebergo: Anglo.ax. Hereberga; Inf. Sax. Harbarga: Gall. Auberge: Ital. Albergo: Hi.p. Alvergne. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Irperge– vide Erperge.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. erprgeGLEJ: erperge erusol[erus.l]samostalnik ženskega spola kalijev karbonat; pepelika 635: snov TMB: Erusôl-y.h. NEM.: Die PottascheLAT.: Cinis clavellatusGS: Erusol – a sol, Salz. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. erythace[erythace]množinski samostalnik neugotovljivega spola citatno cebelji kruhek, fermentirani cvetni prah 261: hrana TMB PREDGOVOR: Skus te Erythŕce sem se je.t o..hivel, ter moje pajne wogatu napolnil (str. 4) erzeg[érzeg]samostalnik moškega spola vojskovodja 909: vojaški poveljnik TMB: Er.eg-am. NEM.: KriegsherrLAT.: Exercitus esmilka[esmílka]samostalnik ženskega spolarastlina smolnica, lepnica, latinsko Silene viscaria 617: vrsta zelike TMB: Esmilka -e.h. NEM.: Wilder LöwengriffLAT.: Lychnis vi.caria estersko[.st.rsko]prislov avstrijsko KG: Estersku 'österreichisch’ (str. 118) esti[?] ime crke e 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Esti, E, e (str. 155)PRIMERJAJ: e Estrajhar[.strajhar]samostalnik moškega spola Avstrijec 355: pripadnik ljudstva TMB: E.trajhar-jam. NEM.: Oesterreicher LAT.: Au.triacusPRIMERJAJ: Estrijan Estrija[.strija]samostalnik ženskega spola Avstrija 358: ime dežele TMB: E.tria-e .h. NEM.: OesterreichLAT.: Au.tria Estrijan[estrij.n]ali [estrij.n] samostalnik moškega spola Avstrijec 355: pripadnik ljudstva TMB: E.trijan-am. NEM.: Oesterreicher LAT.: Au.triacusPRIMERJAJ: Estrajhar Estrijanka[estrij.nka (?)]samostalnik ženskega spola Avstrijka 355: pripadnik ljudstva TMB: E.trijanka-e.h. NEM.: Oesterreicherinn LAT.: Au.triaca estrijanski[estrij.nski (?)]pridevnik avstrijski TMB: E.trijanske-a -uNEM.: Oes­terreichischLAT.: Au.triacus Etalija[etal.ja (?)]samostalnik ženskega spola italijansko mesto in otok Elba 360: krajevno ime TMB: Ethalija-e.h. NEM.: Stadt, und Insel ElbaLAT.: Ilva urbs, In.ula etnica[etníca]samostalnik ženskega spolaneka riba, verjetno zobatec, latinsko Dentex dentex 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Etniza-e.h. NEM.: Eine Art FischeLAT.: Ćtnćus Riba Aethaeus, imanovana tudi Cantharus, se v anticnih in srednjeveških opisih zaradi monogamije omenja kot vzor cednosti. evangelist[evangelist]samostalnik moškega spola evangelist 953: svetopisemski clovek TMB: Evangéli.t-am. NEM.: EvangelistLAT.: Evangeli.ta evangelium[evang.lium]samostalnik moškega spola evangelij 253: literarno delo TMB: Evangelijum-am. NEM.: EvangeliumLAT.: EvangeliumKG: Per .vetemu Chri.tusovemu Evangelium! 'beym H. Christi Wort’ (str. 93) evangeljski[evang.ljski]pridevnik evangeljski TMB: Evangelske-a -uNEM.: EvangelischLAT.: Evangelicus evcuncic[evc.ncic]samostalnik moškega spolaptica kljunac, sloka, latinsko Scolopax rusticola (?) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Evzhunzhčzh-a m. NEM.: Vogel ohne MilzLAT.: Ćglocephalus O pomenu je mogoce ugibati na osnovi Freyerjevega zapisa, ki ga Pleteršnik navaja kot evc.nec 'Pfuhl­schnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura)’. Nemški prevedek pomeni 'ptica brez vranice’, latinski, ki ga dostopni viri ne navajajo, pa izgleda zloženka iz grških besed a.... 'blišc, sijaj, lesk’ in .efa.. 'glava’. Evropa[evr.pa (?)]samostalnik ženskega spola celina Evropa 357: ime celine TMB: Evropa-e.h. NEM.: EuropaLAT.: Europa Evropejec[evrop.j.c (?)]samostalnik moškega spola Evropejec 355: pripadnik ljudstva TMB: Evropejz-am. NEM.: EuropäerLAT.: Europćus evropejski[evrop.jski (?)]pridevnik evropski TMB: Evropejske-a -uNEM.: EuropäischLAT.: Europćus Evropin[evr.pin (?)]pridevnik ki pripada Evropi TMB: Evropčne-a -u NEM.: Der EuropaLAT.: Europć ežbicje[ežbicje]samostalnik srednjega spola krma za divje živali 267: hrana za živali TMB: E.hbizhje-an. NEM.: Shütterfutter LAT.: Pabulum ferarum ežbin[ežbin]samostalnik moškega spola kdor krmi divje živali 839: kdor hrani divje živali TMB: E.hbin-am. NEM.: Das WildfüttererLAT.: Pabulator ferarum ežbinje[ežbinje]samostalnik srednjega spola kraj, kjer se rade zadržujejo divje živali 343: kjer so divje živali TMB: E.hbinje-an. NEM.: WildlägerLAT.: Lu.trum ferarum ežbišce[ežbíšce]samostalnik srednjega spola prostor za shranjevanje krme 324: shramba živil TMB: E.hbishe-an. NEM.: Schütte, SchütthütteLAT.: Pabulatorium F f[fert] crka f 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Fert, F, f (str. 156)PRIMERJAJ: fert fabula[fabula]samostalnik ženskega spola zgodba 253: literarno delo TMB: Fabčla -e.h. NEM.: Die FabelLAT.: Fabula facanekelj[facan.k.lj facan.k.ljna] samostalnik moškega spola robec 247: blago ali usnje TMB: Fazanekel-nam. NEM.: Tüchlein LAT.: Strophium facati[facati facam]nedovršni glagol prikrito se smejati, zakrivajoc usta z roko ali robcem 490: oglašati se od veselja TMB: FâzamNEM.: In die Hand, ins Schweißtuch lachelnLAT.: Cachinari occulte facelj[fác.lj fác.ljna]samostalnik moškega spola testen svaljek za pitanje perutnine, zlasti gosi, kopunov 267: hrana za živali TMB: Fâzčl-nam. NEM.: Eine Schoppnudel LAT.: Turunda Nastalo iz *fadcelj, tvorjenke iz *fad.c iz *fadati, glej fadljati. PRIMERJAJ: fadljati fadlavec[fadlj.v.c]samostalnik moškega spola kdor pita perutnino 891: kmet TMB: Fadlavz-am. NEM.: Schopper, Stopfer LAT.: Fartor fadljanje[fadlj.nje]samostalnik srednjega spola pitanje, zlasti perutnine 75: reja, vzreja TMB: Fadlanje-an. NEM.: Das Schoppen LAT.: Fartura fadljati[fadljáti fadlj.m]nedovršni glagol pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino 118: krmiti živali TMB: Fadlâm NEM.: SchoppenLAT.: Farcire fagotelj[fag.t.lj]samostalnik moškega spola kos, grižljaj 261: hrana GS: Fagôtel – fru.tum a gr. f..., comedo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. faja[faja]samostalnik ženskega spola zadnjica 878: del cloveka TMB: Faja -je.h. NEM.: Der SteißLAT.: ClunisGS: Faja – foramen follis e.t onomatopoeticum exprimens .onum Fa, quem follis flando efficit; tran.fertur ad clunem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. fajancar[fajancar]samostalnik moškega spola izdelovalec poslikane posode iz lošcene žgane gline, fajanse 962: likovni umetnik TMB: Fajŕnzar-jam. NEM.: GlasürerLAT.: Encau.to pictor fajance[fajance]množinski samostalnik ženskega spola posoda iz poslikane lošcene žgane gline; fajansa 225: posoda TMB: Fajanze .h. NEM.: Glasürtes GeschirrLAT.: Encau.to picta va.a fajbelj[fajb.lj]samostalnik moškega spola obolenje žlez pri konjih 26: bolezen domacih živali GS: Fajbel – lat. Vivolć: Inf. Sax. Vivel: Dan. Fibel: Angl. Fives: Gall. Avives: Geschwulst, Halsdrüse der Pferde. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. fajda[fajda]samostalnik ženskega spola dobicek 73: placilo TMB: Fajda -e.h. NEM.: GewinnstLAT.: Lucrum, quć.tusGS: Fajda – in lege Longobard. Fajda .ignificat thätige Feindseligkeit, Haß: Germ. Feyde. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. fajdac[fajdác]samostalnik moškega spola 1. slepar 934: goljuf 2. širokoustnež, bahac 912: clovek glede na govorjenje TMB: Fajdâzh-am. NEM.: 1. Betrüger 2. MaulmacherLAT.: 1. Cir-cumventor 2. AgyrtaPRIMERJAJ: fajtac fajdati[fajdáti fajd.m]nedovršni glagol posojati denar na obresti 113: placati TMB: FajdâmNEM.: WuchernLAT.: U.urari fajdiga[fajdiga]samostalnik ženskega spola dvojni napad pri igri mlin 752: igra ali njen del TMB: Fajdiga -e.h. NEM.: Eine FickmühleLAT.: Utrimque .ucce..us fajdircic[fajd.rcic]samostalnik moškega spolarastlina vetrnica, latinsko Anemone (coronaria) 617: vrsta zelike TMB: Fajdirzhčzh-am. NEM.: Klapperrose LAT.: AnemonePRIMERJAJ: fajdirek fajdirek[fajd.r.k]samostalnik moškega spolarastlina vetrnica, latinsko Anemone (coronaria) 617: vrsta zelike TMB: Fajdirk -am. NEM.: KlapperroseLAT.: AnemonePRIMERJAJ: fajdircic fajfa[f.jfa]samostalnik ženskega spola pipa za kajenje tobaka 177: pripomocek za zrak, dim GS: Fajfa – germ. Pfeiffe, a lat. Fovea.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. fajmašterGLEJ: fajmošter fajmošter[fájmošt.r](fajmašter) samostalnik moškega spola župnik 905: verski oblastnik TMB: Fajmashter-am. NEM.: Der PfarrerLAT.: ParochusKG: Po.dravite meni Gospuda Fajmashtra 'Grüßet mir den Pfarrherren’ (str. 195) fajn[f.jn]pridevnik tanek, drag, dragocen, nežen TMB: Fajn NEM.: Fein, ZartLAT.: Subtilis, pretio.usGS: Fajn– Fin, vindicum a germ. fein.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: fin fajtac[fajtác]samostalnik moškega spola blebetac, cvekac, opravljivec 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom TMB: Fajtazh-am. NEM.: KlappermannLAT.: NugatorPRIMERJAJ: fajdac fajtanje[fajtanje (?)]samostalnik srednjega spola blebetanje, besedicenje, opravljanje 493: govor TMB: Fajtanje-a n. NEM.: Eine WäschereyLAT.: Nugatio fajtati[fajtati (?)]nedovršni glagol blebetati, besediciti, opravljati 510: pogovarjati se TMB: FajtamNEM.: SchwätzenLAT.: Nugari fakin[fak.n]samostalnik moškega spola najet delavec 871: uslužbenec GS: Fakin – gedungener Knecht: Anglo.. Wagin: Inf. Sax. Fackeien, herumlaufen: lat. med. ćvi Fachinerarius, Gauckler.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. falar[fálar]samostalnik moškega spola steber 777: del zgradbe TMB: Falar -jam. NEM.: Der PfeilerLAT.: ColumnaGS: Falar – germ. Pfeiler, lat. Palus, Vallus, Polon. Pilar: Angl. & Hi.p. Pilar: a gr. t.... Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. falat[falat]samostalnik moškega spola del, kos 84: del stvari GS: Falat– Ital. Ballotta & vide Fagotel, Hung. Falat, ein Bissen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. falenga[fál.nga](falinga) samostalnik ženskega spola napaka 102: greh TMB: Falenga-e.h. NEM.: Der FehlerLAT.: Error falenje[falénje]samostalnik srednjega spola napaka 102: greh TMB: Falęnje-an. NEM.: Der FehlerLAT.: Error faler[fáler fálerja]samostalnik moškega spola napaka 102: greh TMB: Falér -jam. NEM.: Der FehlerLAT.: Error falingaGLEJ: falenga faliti[faliti falím]dovršni in nedovršni glagol motiti se, zmotiti se 102: motiti se TMB: Falim NEM.: FehlenLAT.: ErrareGS: Falim – germ. fehlen, lat. fallo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. falkelj[fálk.lj fálk.ljna]samostalnik moškega spola tolkac 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Falkčl-nam. NEM.: Der Klopfstock LAT.: Mateola, tudes falon[fal.n]samostalnik moškega spola vrsta hijacinte 617: vrsta zelike TMB: Falôn-am. NEM.: Eine Art Hyacinten LAT.: HiacynthusPRIMERJAJ: blegijac; cepnesina; cinta; jahcin; pašpertant falot[fal.t]samostalnik moškega spola trmoglavež, nepridiprav 928: clovek z negativnimi lastnostmi TMB: Falôt-am. NEM.: Ein TrotzbubeLAT.: CaloGS: Falôt– Ital. Falloto.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Latinski prevedek sicer pomeni 'nižji služabnik’, zlasti 'castnikov sluga, konjar’. fanac[fanác]samostalnik moškega spola mošt iz tropin (?) 660: pijaca TMB: Fanâzh-am. NEM.: Der HangelmostLAT.: Adiyli.tosGS: Fanâzh– a gr. S...., quia qua.i per .iphones fluendo conficitur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. fant[f.nt]samostalnik moškega spola fant 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Fant-am. NEM.: Der Bub, KnabeLAT.: PuerGS: Fant– lat. Infans: It. Fante, Bauer, Soldat im Schachspiele: Allemanic. Fänten. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Fant 'der Knab’ /…/ (str. 25) fantic[fant.c]in [f.ntic]samostalnik moškega spola fantek, fantic 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Fantizh-am. NEM.: Das KnäbleinLAT.: PuellusABC: Fantezh (1765, str. 6) fantinstvo[fant.nstvo]samostalnik srednjega spola fantovska leta 51: obdobje v clovekovem življenju TMB: Fantinstvu-an. NEM.: Das KnabenalterLAT.: Pueritia fantovski[fántovski]pridevnik fantovski TMB: Fantovske-a -uNEM.: BübischLAT.: Puerilis far[f.r]samostalnik moškega spola 1. svecenik, žrec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje 2. duhovnik 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Far -jam. NEM.: 1. Pfaff 2. GeistlicherLAT.: 1. Sacrificulus 2. SacerdosGS: Far – Fara, Longobardis Fara idem erat quod Genealogia, quam Parochi in libris, bapti.malibus habent; lat. Parochia per apocopen & prima litera p in f commutata; germani utramque habent literam Pfarr. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. fara[fára]samostalnik ženskega spola župnija, fara 744: cerkvena ustanova TMB: Fâra-e.h. NEM.: Die PfarrLAT.: ParochiaGS: Far – Fara, Longobardis Fara idem erat quod Genealogia, quam Parochi in libris, bapti.malibus habent; lat. Parochia per apocopen & prima litera p in f commutata; germani utramque habent literam Pfarr. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. farba[f.rba]samostalnik ženskega spola barva 1: barva TMB: Farba -e.h. NEM.: FarbeLAT.: ColorGS: Farba – aliis Barba, germ. Farbe, per u.itatem commutationem literć B in F.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: barba farbanje[f.rbanje]samostalnik srednjega spola barvanje 1: barvanje TMB: Farbanje-an. NEM.: Das FärbenLAT.: Tinctura farbar[f.rbar]samostalnik moškega spola barvar 842: kdor se ukvarja z barvanjem TMB: Farbar -jam. NEM.: FärberLAT.: Tinctor farbarica[f.rbarica]samostalnik ženskega spola barvarka 842: kdor se ukvarja z barvanjem TMB: Farbarza-e.h. NEM.: FärberinLAT.: Tinctrix farbarija[farbar.ja]samostalnik ženskega spola barvarska obrt, barvarstvo 78: rokodelstvo TMB: Farbarya-e.h. NEM.: Die FärbereyLAT.: Tinctoria , ornamentum capitis, feil, Peer .. ... . Hebr. farbati[f.rbati]nedovršni glagol barvati 1: barvati TMB: Farbam NEM.: FärbenLAT.: Tingere colore farbovnik[f.rbovnik]samostalnik moškega spolarastlina silina, latinsko Isatis tinctoria 617: vrsta zelike TMB: Farbovnek-am. NEM.: Der WaydLAT.: Gla.trum fareža[far.ža]samostalnik ženskega spola 1. dežni plašc, ogrinjalo 130: oblacilo ali obutev 2. slab klobuk 130: oblacilo ali obutev TMB: Fáre.ha-e.h. NEM.: 1. Regenmantel 2. schlechter HutLAT.: 1. Lacerna 2. PenulaGS: Fare.ha– a gr. f...., Palla, Pallium: vel ex tiara.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pomen 'slab klobuk’ izkazuje le drugi nemški prevedek. Oba latinska pomenita '(popotni) plašc, ogrinjalo’. farflja[farflja]samostalnik ženskega spola žival kresnica, latinsko Lampyris noctiluca 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Farfla -e.h. NEM.: Lichtmücke LAT.: Cicindela, LampyrisGS: Farfla – a ferflâm, Ital. Farfalla.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. farizer[fariz.r]samostalnik moškega spola farizej 953: svetopisemski clovek KG: Farizer (str. 156) farkeš[farkeš]samostalnik moškega spola odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu 256: konjska odeja TMB: Farkésh -am. NEM.: RoßdeckeLAT.: Dor.uale PRIMERJAJ: deka; plahta farman[f.rman]samostalnik moškega spola župljan 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Farmŕn-am. NEM.: Pfarrkind LAT.: Parochianus farmanstvo[f.rmanstvo]samostalnik srednjega spola župljani, skupnost župljanov 895: skupina ljudi glede na kršcansko vero TMB: Farman.tvu-an. NEM.: Pfarrmenge LAT.: Parścia faronika[?]samostalnik ženskega spolarastlina vrednik, latinsko Vincetoxicum hirundinaria 617: vrsta zelike TMB: Faroneka-e.h. NEM.: Schwalbenkraut LAT.: Vincetoxicum Naglas je na prvem ali drugem zlogu. farovški[fárovški]pridevnik župniški, farovški TMB: Farovshke-a -u NEM.: PfarrhöfischLAT.: Parochialis farovž[fárovž]samostalnik moškega spola župnišce, farovž 783: kršcanska verska zgradba TMB: Farovsh-.ham. NEM.: Der PfarrhofLAT.: Domus parochialis faršje[?](faržje) samostalnik srednjega spola nasad akacij ali robinij, akacijev ali robinijev drevored 317: rastišce dreves TMB: Farshje-an. NEM.: Schottendornallee LAT.: Acacietum farška kapica[f.rška kápica] (kapica farška) samostalniška zveza ženskega spolagrm trdoleska, latinsko Euonymus europaeus 610: vrsta grma TMB: Kapčza farshkaNEM.: PfaffenkappelLAT.: Evonymus farški[f.rški]pridevnik duhovniški TMB: Farshke-a -uNEM.: Prie­sterlichLAT.: Sacerdotalis farž[?]samostalnik moškega spoladrevo akacija, latinsko Acacia, ali robinija, latinsko Robinia pseudoacacia 605: drevesna vrsta TMB: Farsh-.ham. NEM.: SchottendornLAT.: AcaciaGS: Bershlin – convenit cum Farsh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. faržjeGLEJ: faršje fasanje[f.sanje]samostalnik srednjega spola polnjenje orožja s strelivom 534: upravljanje z orožjem TMB: Fasanje-an. NEM.: Das LadenLAT.: Oneratio fasati[f.sati f.sam]nedovršni glagol polniti, nabijati orožje s strelivom 534: upravljati z orožjem TMB: Fásam NEM.: LadenLAT.: OnerareGS: Fasam – quod Basam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: basati fasenga[fás.nga](fasinga) samostalnik ženskega spola naboj iz smodnika in krogle v strelnem orožju 199: orožje TMB: Fasčnga-e.h. NEM.: LadungLAT.: Oneratio fasingaGLEJ: fasenga fatkanje[fatkanje]samostalnik srednjega spola 1. pletenje 247: izdelovanje blaga ali strojenje kože 2. obrekljiv pogovor o kom; opravljanje 510: govor TMB: Fatkanje -an. NEM.: 1. Stricken 2. EhrenredeLAT.: 1. Textura 2. Detractio fatkar[fatkar]samostalnik moškega spola 1. opravljivec 912: clovek glede na govorjenje 2. pletilec 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Fatkar-jam. NEM.: 1. Affterredner 2. StrickerLAT.: 1. Detractor 2. Textor fatkati[fatkati fatkam]nedovršni glagol 1. plesti 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem 2. pripovedovati kaj slabega o kom; opravljati 510: pogovarjati se TMB: FatkamNEM.: 1. Stricken 2. übel nachreden LAT.: 1. Texere 2. Detrahere favd[favd]samostalnik moškega spola 1. guba na koži 878: del cloveka 2. guba na obleki 131: del oblacila ali obutve TMB: Favd -am. NEM.: Die FalteLAT.: PlicaGS: Favd – germ. Falte: Hi.p. Falta: Angl. Fold: Holl. Voude: Polon. & Bohem. Fald, a gr. p.....Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. favdati[favdati]nedovršni glagol gubati, zgibati 675: spreminjati obliko TMB: Favdam NEM.: FaltenLAT.: Plicare favšati[favšati]nedovršni glagol 1. paciti, prenarejati 627: poslabševati, zatirati 2. grajati 503: grajati, svariti TMB: FavshamNEM.: 1. Verfälschen 2. Tadeln LAT.: 1. Adulterare 2. CarpereGS: Favsham – a germ. fälschen, mutato l in u more Vindorum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. faza[?] GS: Fa.a– germ. Fächschen, Fäsern, Wurzel: Fasha: Angl. Cadews: Norweg. Vaßkalb.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasna beseda. fazant[fazant]samostalnik moškega spola ptica fazan, latinsko Phasianus colchicus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Fa.ánt-am. NEM.: Fason LAT.: Pha.anusPRIMERJAJ: basant feflja[f.flja]samostalnik ženskega spola klepetulja 912: clovek glede na govorjenje TMB: Fefla-e.h. NEM.: Schnatter­gansLAT.: Garrula fefljanje[feflj.nje]samostalnik srednjega spola klepetanje 510: govorjenje TMB: Feflânje-an. NEM.: Das SchnatternLAT.: Blateratio fefljati[fefljáti feflj.m]nedovršni glagol klepetati 510: pogovarjati se TMB: FeflâmNEM.: SchnatternLAT.: Blaterare, garrire fegan[feg.n]ali [feg.n]samostalnik moškega spola zvodnik 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Fegân-am. NEM.: ZusammenfügerLAT.: Combinator feganka[feg.nka]samostalnik ženskega spola 1. zvodnica 887: grešnik v zvezi s spolnostjo 2. prostitutka 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Feganka-e.h. NEM.: 1. Zusammenknüpferinn 2. KupplerinLAT.: 1. Combinatrix 2. MeretrixPRIMERJAJ: fuganka fegati[fegáti feg.m]nedovršni glagol posredovati zvezo med moškim in žensko zaradi spolnih odnosov 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Fęgâm NEM.: ZusammenfügenLAT.: Combinare fehtati[f.htati f.htam]nedovršni glagol boriti se 418: izvajati vojaško dejanje TMB: FehtamNEM.: FechtenLAT.: Digladiari fej[f.j](fej te bodi) medmet izraža zgražanje, nejevoljo TMB: Fej!; Fejtebôdi!NEM.: Pfuy!; Pfuy der Schande LAT.: Phy!; Proh dedecusGS: Fej – te bodi! germ. Pfui! .uper germ. Pfei! Suec. & Dan. Fy! a gr. fe..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Fej sram te bodi! 'pfuy schäme dich!’ (str. 97)KG: Fejte bodi! 'pfuy der Schand’ (str. 97) feja[feja]samostalnik ženskega spola teta, tj. materina sestra 950: sorodnik ipd. GS: Fęja– Mutterschwester: in Dirmar.ia vocant materteram Fey.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. fej te bodiGLEJ: fej fela[fela]samostalnik ženskega spola vrsta, zvrst 669: besede s pomenom 'vrsta, sorta’ TMB: Fęla-e.h. NEM.: Eine GattungLAT.: Genus fema[f.ma]samostalnik ženskega spola kopica snopov 246: kup snopov ali sena GS: Fema– germ. ein Fehmen, Feimen, Fiemen: Hamburgi ein Dymen: in Pomerania eine Miethe: alibi eine Trieste: carniol. Reshta, communiter in no.tra germania ein Schober: Gall. Meule de paille, a grains, e.tque cumulus aggregatorum manipulorum .ub dio po.itus ob defectum .patii in repo.itoriis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Treshta– u.urpatur in cumulo aggregatorum manipulorum &c. .icut Reshta in aggregatione lignorum: germ. eine Trieste, communiter ein Schober a Schäben, Schwaden. Vide Fema.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. feniks[f.niks]samostalnik moškega spola bajeslovna ptica feniks 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Fčnx-am. NEM.: Der PhönixLAT.: Phśnix fent[fent]samostalnik moškega spola unicenje, opustošenje 687: škodovanje TMB: Fęnt-am. NEM.: Die VerheerungLAT.: Depopulatio fentan[f.ntan]pridevnikunicen, pokvarjen TMB: Fentane-a -u NEM.: VerdorbenLAT.: Perditus fentanje[f.ntanje]samostalnik srednjega spola pustošenje 687: škodovanje TMB: Fentanje -an. NEM.: Die VerwüstungLAT.: Vastatio fentati[f.ntati f.ntam]dovršni glagol 1. opustošiti 627: poslabševati, zatirati 2. uniciti, pokvariti 627: poslabševa-ti, zatirati TMB: FentamNEM.: Verheeren LAT.: DepopulariKG: Fentam, -tal, -tan, -tati 'verderben’ (str. 103) fentovati[fentováti fent.jem] nedovršni glagol pustošiti 627: poslabševati, zatirati TMB: Féntujem-tuvatiSiehe Fentam ferbeženGLEJ: frbežen ferbežnostGLEJ: frbežnost Ferdinand[f.rdinand (?)]samostalnik moškega spola krstno ime Ferdinand 351: krstno ime ABC: Ferdinand (1765, str. 6) ferglaGLEJ: firgla ferkocarGLEJ: frkocar ferkocaricaGLEJ: frkocarica ferkocatiGLEJ: frkocati ferkoceljGLEJ: frkocelj ferkociloGLEJ: frkocilo fermažija[fermaž.ja](frmažija) samostalnik ženskega spola malvazija 661: alkoholna pijaca TMB: Ferma.hya-e.h. NEM.: MalvasierweinLAT.: Vinum MalvaticumGS: Ferma.hya– latine Malvaticum vinum: germ. Muschkatwein. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Fermensevel[fermens.v.l] (frmensevel) samostalnik moškega spola neki slovanski bog 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Fermén.evl-am. NEM.: Slavischer Abgott LAT.: Idolum Slavorum feršajGLEJ: fršaj fert[?](frt) ime crke f 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Fert, F, f (str. 156)PRIMERJAJ: f feržmagatiGLEJ: fržmagati feržmagati seGLEJ: fržmagati se feržmagljivecGLEJ: fržmagljivec feržmagovalecGLEJ: fržmagovavec feržmagovatiGLEJ: fržmagovati feržmagovavec GLEJ: fržmagovavec feržmajhtGLEJ: fržmajht feržmajhtenGLEJ: fržmajhten fidulika[fidúlika]samostalnik ženskega spolarastlina ostri mlecek, latinsko Euphorbia esula 617: vrsta zelike TMB: Fidka -e.h. NEM.: Wolfsmilch, KrautLAT.: E.ula figa[fíga]samostalnik ženskega spoladrevo ali grm smokva, figa, latinsko Ficus carica, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Figa -e.h. NEM.: Eine FeigeLAT.: FicusGS: Figa – lat. Ficus, germ. Feige: Ital. Fico, Ficho.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: figovje figamož[fígamož]samostalnik moškega spola kdor ne drži dane besede, obljube; figamož 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom TMB: Figamosh-.ham. NEM.: Feiger Mann LAT.: Vir infidus figanje[fig.nje (?)]samostalnik srednjega spola pletenje, pletenina, tkanje 247: izdelovanje blaga ali strojenje kože pil , Elephas.Razlaga . ... . , & Hebr. Fyl Arab. TMB: Figanje-an. NEM.: Das StrickenLAT.: Textura Nemški prevedek pomeni 'pletenje, pletenina’, latinski pa 'tkanina’. figar[figár (?)]samostalnik moškega spola pletilec, tkalec 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Figar -jam. NEM.: Der StrickerLAT.: Textor Nemški prevedek pomeni 'pletilec’, latinski pa 'tkalec’. figati[figáti fig.m]nedovršni glagol plesti, tkati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: FigâmNEM.: Stricken LAT.: Texere Nemški prevedek pomeni 'plesti’, latinski pa 'tkati’. figica[fígica]samostalnik ženskega spola navadno množina majhna, nezrela smokva, figa 613: sad ali plod za prehrano TMB: Figčze.h. NEM.: Kleine FeigenLAT.: Gro..i V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. figov[fígov]pridevnik figov TMB: Figove -a -uNEM.: Von FeigenbaumeLAT.: Ficulneus figovje[fígovje]samostalnik srednjega spolafigovo grmovje, drevje, latinsko Ficus carica 605: drevesna vrsta ABC: Figovje (1765, str. 6)PRIMERJAJ: figa figura[fig.ra]samostalnik ženskega spola figura 252: likovni izdelek TMB: Figa -e .h. NEM.: FigurLAT.: Figura fija[fija]samostalnik ženskega spola beneško premoženje 110: imeti GS: Fya – Gut, Vermögen apud Forojulien.es. fijal[?]samostalnik moškega spola velblod, kamela 989: vrsta kopenske domace živali GS: Fijal – Renntier, Drommedar: Suecis Fil .ignificat Elephas, ab je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: kamela; komela fijola[fij.la]samostalnik ženskega spolarastlina vijolica, latinsko Viola odorata 617: vrsta zelike TMB: Fiôla-e .h. NEM.: Das VeigelLAT.: ViolaPRIMERJAJ: fijolica fijolica[fij.lica]samostalnik ženskega spola rastlina vijolica, latinsko Viola odorata 617: vrsta zelike TMB: Fiolčza -e.h. NEM.: VeigelchenLAT.: ViolaPRIMERJAJ: fijola fijolicen[fij.lic.n]pridevnik vijolicast TMB: Fiolzhčnč-a -uNEM.: Von Veigeln, VeigelblauLAT.: Violaceus PRIMERJAJ: fijolnast; fijolnat fijolnast[fij.lnast]pridevnik vijolicast TMB: Fiolna.t-a -uNEM.: Von Veigeln, VeigelblauLAT.: Violaceus PRIMERJAJ: fijolicen; fijolnat fijolnat[fij.lnat]pridevnik vijolicast TMB: Fiolnat-a -uNEM.: Von Veigeln, VeigelblauLAT.: Violaceus PRIMERJAJ: fijolicen; fijolnast Filip[f.lip]samostalnik moškega spola krstno ime Filip 351: krstno ime KG: Filip (str. 160) Filistar[filístar]samostalnik moškega spola Filistejec 355: pripadnik ljudstva KG: Samson je Filistarje is eno oslovo zhellustjo powil (str. 144) filozofija[filozof.ja]samostalnik ženskega spola filozofija 813: znanost, vešcina TMB: Filo.ofya-e.h. NEM.: WeltweisheitLAT.: Philosophia fimor[fim.r]samostalnik moškega spola ptica sokolic, latinsko Falco aesalon 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Fimôr-jam. NEM.: Das Schmierlein LAT.: Ć.alon fin[f.n]pridevnik koroško tanek, drag, dragocen, nežen GS: Fajn– Fin, vindicum a germ. fein. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Ni jasno, ali se navedba, da jebeseda koroška, nanaša le na dvojnico fin ali tudi na iztocnico fajn. PRIMERJAJ: fajn fingrat[fingrat]samostalnik moškega spola koroško naprstnik 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Fingrat-am. NEM.: FingerhutLAT.: DigitaleGS: Fingrat– vindicum a germ. Fingerhut: Carnioli dicunt Naper.tnek a Per.t, digitus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. firenk[f.r.nk]samostalnik moškega spola zavesa, zastor 221: hišni tekstil TMB: Firčnk-am. NEM.: Der VorhangLAT.: Velum firgla[firgla](fergla) samostalnik ženskega spola bergla 178: pripomocek za hojo TMB: Firgla -e.h. NEM.: Eine FerlLAT.: Ferula firkelj[f.rk.lj f.rk.ljna]samostalnik moškega spola bokal 430: prostorninska mera TMB: Firkčl-nam. NEM.: Eine MaaßLAT.: Men.ura KG: Kaj vella en firkel? 'Was kostet die Maaß?’ (str. 189) firkeljc[f.rk.ljc]samostalnik moškega spola cetrtina 426: mera TMB: Firkčlz-am. NEM.: Ein ViertelLAT.: Quadrans firma[firma]samostalnik ženskega spola birma 474: kršcanski obred TMB: Firma -e.h. NEM.: Die FirmungLAT.: Confirmatio ABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29)PRIMERJAJ: križmanje firmati[f.rmati f.rmam]dovršni in nedovršni glagol birmati 474: izvajati kršcanski obred TMB: Firmam NEM.: FirmenLAT.: Confirmare firmovati[firmováti firm.jem] nedovršni glagol stalno, pogosto birmati 474: izvajati kršcanski obred TMB: Firmujem -muvati NEM.: Beständig firmenLAT.: Confirmare firnaž[f.rnaž]samostalnik moškega spola firnež 636: barvilo TMB: Firnash-.ham. NEM.: Der FürnißLAT.: VernixGS: Firnash– lat. Vernix: germ. Firniß.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. firšt[firšt]samostalnik moškega spola knez 906: posvetni oblastnik TMB: Firsht -am. NEM.: FürstLAT.: PrincepsGS: Firsht – germ. Fst der Fürderste, Vorderste, a gr. f...st...Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. firštnija[firštn.ja]samostalnik ženskega spola kneževina 304: dežela TMB: Firshtnya-e .h. NEM.: FürstenthumLAT.: Principatus fištrna[f.štrna]samostalnik ženskega spola koroško poselska soba 777: del zgradbe GS: Fishterna– pariter vindicum a germ. Pfisterey, Pfisterinn.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. fitenje[fiténje]samostalnik srednjega spola pena na ustih 694: izlocek živega bitja TMB: Fitenje-an. NEM.: Das GeiferLAT.: Spuma oris fititi[fititi fitím]nedovršni glagol peniti se okrog ust 694: opravljati telesno funkcijo TMB: FitimNEM.: Schaumen um das MaulLAT.: Ore .pumare flajšter[flajšt.r]samostalnik moškega spola 773: del zgradbe TMB: Flajshtr -am. NEM.: Das PflasterLAT.: Lyto.tratos GS: Flajshtr– germ. Pflaster: Inf. Sax. Plaster: Holl. Pley.ter: lat. Empla.trum: gr. .µp.ast....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. cestni tlak flajštrati[flajštrati flajštram]nedovršni glagol tlakovati s kamni 773: graditi TMB: FlajshtramNEM.: PflasternLAT.: Sternere Lapides flam[fl.m]samostalnik moškega spola potrebušina, flam 980: del živali TMB: Flâm-am. NEM.: Die FlankeLAT.: Hypoga.triumGS: Flam – germ. Flanke, Wamme, germ. .uperior vero Flähme. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. flanca[fl.nca]samostalnik ženskega spola sadika 614: mlada rastlina ali njen del GS: Flanza– germ. Pflanze: lat. Planta: in Mon.ee. Glo... Phlanzu: Notker Flanzon, pflanzen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. flancat[flancat]samostalnik moškega spola neka sladica, verjetno flancat 261: hrana TMB: Flanzat-am. NEM.: Schnee­ballenLAT.: StribilitćGS: Flanzat– lat. Flanto, Flato. Gall. Flan: Suec. Flatkaka: Ital. Fiadone: germ. Fladen: lat. Placenta. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. flancati[fl.ncati fl.ncam]nedovršni glagol saditi 277: obdelovati zemljo TMB: FlanzamNEM.: PflanzenLAT.: Plantare flankon[flank.n]samostalnik moškega spola potepuh, vagabund 924: berac, potepuh TMB: Flankôn-am. NEM.: He-rumschwärmerLAT.: VagatorGS: Flankôn– germ. Flackern, sich schnell hin und wieder bewegen: Suec. Flacka.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. flantoga[flant.ga]ali [flantoga] samostalnik ženskega spoladrevo platana, latinsko Platanus 605: drevesna vrsta TMB: Flantňga-e.h. NEM.: BlattenbaumLAT.: Platanus qua.illariaGS: Flântoga– a lat. Platanus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. flasa[flasa]samostalnik ženskega spola navadno množina vlakno 247: blago ali usnje TMB: Flase .h. NEM.: FässerchenLAT.: FibrćGS: Flase – Flasęna, germ. Flächse. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. flasina[flasina]samostalnik ženskega spola 247: blago ali usnje TMB: Flasęna-e.h. NEM.: Das ZäserleinLAT.: Fibrć vlakna, niti flaša[fláša]samostalnik ženskega spola steklenica 239: posoda za pijaco TMB: Flasha-e.h. NEM.: Die FlascheLAT.: Lagena GS: Flasha– in Mon.eeicis Glo..is Vla.cun: Dan. Flaske: Ungar. Pola.zk: Suec. Flaska: Ital. Fia.co: Hi.p. Fla.con: Gall. Flasque: apud He.ychium F..s....Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. flašineteljc[flašin.t.ljc (?)] samostalnik moškega spola pišcalka 171: glasbilo TMB: Flashinetlez -am. NEM.: FlaschinetleinLAT.: Ćgilopa flavta[fl.vta]samostalnik ženskega spola pišcal, flavta 171: glasbilo GS: Flavta – germ. Fle, Flaute vom Laute: Inf. Sax. Fleute: Ital. Flauta, Fiuto a latino: Flare, in flare.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. fledanec[fl.dan.c]samostalnik moškega spola 821: clovek GS: Fledanz– a gr. f..d.., Possenreisser.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasna beseda. Grška beseda, ki jo Pohlin razume v pomenu 'burkež’, pomeni 'klepetulja’. fleten[fl.t.n]pridevnik lep, ceden TMB: Fletn-a -uNEM.: Sauber, hüpschLAT.: Venu.tusGS: Fletn– Fatentur quidam germanos exinde negative deduxi..e .uum verbum: Unflat, qua.i invenu.tum: .ed verius Unflat derivatum e.t ex Blatu in pluribus valde u.itato modo B permutato in F, .ignificatione utrobique eadem .ervata. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Fletn, -tna, -nu 'fein, schön, sauber’ (str. 103) fletno[fl.tno]prislov lepo, cedno KG: No..i se fletnu, inu sna.hnu (str. 187) flika[flíka]samostalnik ženskega spola kos tkanine, zaplata, krpa, flika 247: blago ali usnje TMB: Flika -e.h. NEM.: Der FleckLAT.: Fru.tum panniPRIMERJAJ: krpa; zaplata flikati[flíkati flikam]nedovršni glagol krpati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Flikam NEM.: FlickenLAT.: Sarcire flinta[fl.nta]samostalnik ženskega spola puška, flinta 199: orožje TMB: Flinta -e.h. NEM.: Eine FlinteLAT.: SclopetumGS: Flinta– germ. Flinte: Anglo.. Flint, a Flins, Feuerstein.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Flinz[?]samostalnik moškega spola slovanski bog casa 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Flins-.am. NEM.: Ein Götz der Slaven, Gott der ZeitLAT.: Idolum Slavorum flis[fl.s]samostalnik moškega spola 366: delavnost, spretnost marljivost TMB: Flis -am. NEM.: Der FleißLAT.: Diligentia flisati se[fl.sati se fl.sam se]nedovršni glagol truditi se 81: delati, truditi se TMB: Flisam se NEM.: Sich befleißen LAT.: Adlaborare flisen[flís.n]pridevnik marljiv TMB: Flisne-a -uNEM.: Fleißig LAT.: Diligens flisik[flísik]prislov marljivo TMB: Flisk NEM.: Fleißig LAT.: Diligenter fluma[fluma]samostalnik ženskega spola gosta, motna tekocina (?) 659: neužitna tekocina GS: Fluma – dicke, trübe Feuch­tigkeit: lat. med. ćvi. Fluma: gr. f...µa. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. flus[fl.s]samostalnik moškega spola tekocina, vlaga (?) 449: vodni naravni pojav TMB: Flus -am. NEM.: Der FlußLAT.: Fluxus, humor Nemško Fluß in latinsko fluxus pomeni tudi 'neka stara igra s kartami’. flusast[flusast]pridevniktekoc, moker, vlažen TMB: Flusa.t-a -u NEM.: Fließig, FeuchtLAT.: Humidus fluspapir[fl.spap.r (?)](fluspopir) samostalnik moškega spola pivnik 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Fluspópyr-jam. NEM.: FließpapierLAT.: Cartha bibulaPRIMERJAJ: papir fluspopirGLEJ: fluspapir fnorati[fn.rati]nedovršni glagol navijati nit v klobcic (?) 757: navijati TMB: FnôramNEM.: AnfaßenLAT.: Filum inducereGS: Fnôram– a .hnôra, qua.i .hnoram, na .hnoro nabiram.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Nemški prevedek pomeni 'prijeti, prijemati’, latinski pa 'navijati nit v klopko’. Pleteršnik navaja pnorativ pomenu 'parati, razdruževati niti v tkanini’. focan[foc.n]ali [foc.n]samostalnik moškega spola kotel 225: posoda TMB: Fozhân-am. NEM.: Der WärmkesselLAT.: Ćnum foglovž[f.glovž]samostalnik moškega spola pticja kletka 802: pticja kletka TMB: Foglovsh-.ham. NEM.: Das Vogelhaus LAT.: Aviarium, Cavea fogrc[?]samostalnik moškega spola krc po nosu 727: udarec, udarjanje TMB: Fogčrz-am. NEM.: NasenstüberLAT.: TalitrumGS: Fôgerz– e.t nomen onomato­poeticum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Pokerz– ut Fogerz onomatopoetica vox ex .ono.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: pokrc fokina[fokína]samostalnik ženskega spolamorski sesalec kit, latinsko Cetacea 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Fokina– Wallfisch, a gr. f..a..a, balena. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Grško f..a..a pomeni 'fokajski delfin’, Delphinus phocaena. PRIMERJAJ: balena; keta; kit; košir folgati[f.lgati]nedovršni glagol slediti (?) 561: premikati se GS: Wôgam – Poppowitsch prćtendit e..e germ. folgen, obtempero, qua.i folgam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: bogati; ubogati folk[f.lk]samostalnik moškega spola ljudstvo 927: skupina ljudi TMB: Folk -am. NEM.: Das VolkLAT.: PopulusGS: Folk – germ. Volk: lat. Vulgus, vel ut antiquitus .crip.erunt; Volgus, unde germ. .uum Volk: & gr. ..... fecerunt.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. folšGLEJ: fovš folšijaGLEJ: fovšija fonar[?]samostalnik moškega spola GS: Fonar– Celtis Fonar: lat. & gr. Phona.cus.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Primerjana latinska beseda pomeni 'ucitelj petja in deklamiranja’. fonjal[fonj.l (?)]samostalnik moškega spola kratek mec, bodalo 199: orožje TMB: Fonjal-am. NEM.: Der DolchLAT.: Pugio forfir[forfir]samostalnik moškega spola kamen s kristali glinencev ali kremena; porfir 637: kamen, kamenina TMB: Forfyr-jam. NEM.: Ein PorphyrLAT.: Porphyrites forkelj[fork.lj fork.ljna]samostalnik moškega spola zvijaca, premetenost (?) 559: prevara TMB: Forkel -nam. NEM.: Der Vortheil LAT.: Fraus, a.tus Nemški prevedek pomeni predvsem 'prednost, ugodnost’, latinski fraus pomeni 'prevara’, astus pa 'premetenost’. forkeljnast[fork.ljnast]pridevnik premeten, zvijacen TMB: Forkčlna.t-a -u NEM.: ListigLAT.: A.tutus fortati[f.rtati f.rtam]nedovršni glagol koroško spravljati stran, odstranjeva-ti 8: postavljati proc TMB: FôrtamNEM.: WegschaffenLAT.: Apage.isGS: Fôrtam – Vindicum a germ. fortschaffen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. fortuna1 [fortúna]samostalnik ženskega spola vihar na morju 452: veter TMB: Fertűna -e.h. NEM.: Ungestimme des MeersLAT.: Tempe.tas maris Fortuna2 [fortúna]samostalnik ženskega spola boginja vetrov 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja KG: Fertuna 'Windgöttin’ (str. 185) Fortunec[fortun.c]samostalnik moškega spola bog vetra, Ajol 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja KG: Viharnek, Fertunz 'Aeolus’ (str. 184) fosar[fosar]samostalnik moškega spola draguljar, zlatar 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: Far -jam. NEM.: Ein JubilirerLAT.: Gemmarius fošenar[fošenár]samostalnik moškega spola kdor nima glasbenega posluha 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Foshénâr-jam. NEM.: Tonlos LAT.: Amu.us fota[f.ta](futa) samostalnik ženskega spolažival pozidni prašicek, latinsko Oniscus asellus (?) 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa GS: Fôta– Futa, eine Seelaus, maritimis Fotok.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nemško Seelaus navajajo v pomenih 'Oniscus asellus’ in 'vrsta majhnega morskega raka Cancer dorsipes’. PRIMERJAJ: adrušcica; adruška; babura; babuška fovcek[fovc.k]samostalnik moškega spola nož za obrezovanje trt; fovc 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Fovzhčk -am. NEM.: WinzmesserLAT.: Falx putatoria GS: Fôvzhek– Gallis Faucille, Faucillon, die Sichel: Faux die Sense: Faucgon ein in Gestalt einer Sichel gekrümmtes Messer oder Schwerdt.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. fovš[f.vš](folš) pridevnik 1. napacen 2. zavisten TMB: Fovš NEM.: 1. Falsch 2. NeidigLAT.: 1. Falsus 2. InvidusGS: Fôvsh – germ. falsch: lat. Fal.us: Inf. Sax. Falsk: Gall. Faux.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. fovšija[fovš.ja](folšija) samostalnik ženskega spola zavist 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Fovshya-e.h. NEM.: Falscheit, NeydLAT.: InvidiaABC: Fovshija (1765, str. 6) fraca[fráca]samostalnik ženskega spola praca, fraca 199: orožje TMB: Frazha-e .h. NEM.: Die SchleuderLAT.: Funda fraj[fr.j]pridevnik svoboden TMB: Fraj NEM.: FreyLAT.: Liber GS: Fraj – a germ. frey.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. frajh[fr.jh]samostalnik moškega spola omet, frajh 777: del zgradbe TMB: Frajh -am. NEM.: TünchungLAT.: Calx tectoria frajhanje[fr.jhanje]samostalnik srednjega spola ometanje z malto; frajhanje 773: zidanje TMB: Frajhanje-an. NEM.: TünchungLAT.: Incru.tatio frajhar[fr.jhar]samostalnik moškega spola kdor ometa z malto 864: gradbenik TMB: Frajhar-jam. NEM.: Der Tüncher LAT.: Incru.tator frajhati[fr.jhati fr.jham]nedovršni glagol ometati z malto; frajhati 773: graditi TMB: FrajhamNEM.: TünchenLAT.: Incru.tare frajost[frájost]samostalnik ženskega spola svoboda 412: svoboda TMB: Frajo.t-e .h. NEM.: Die FreyheitLAT.: Libertas frajvoljen[frajv.lj.n]pridevnik prostovoljen ABC: po njih frajvolnimu vondajanju (1794, str. 24) frakelj[frák.lj frák.ljna]samostalnik moškega spola 430: prostor­ninska mera 1. osminka bokala; frakelj 2. posoda, ki drži osminko bokala 240: posoda za vino TMB: Frakel -nam. NEM.: Ein Pfiff WeinLAT.: Octava pars men.urć Franciškus[franc.škus (?)]samostalnik moškega spola krstno ime Francišek 351: krstno ime ABC: Francishkus (1765, str. 6) francoski[franc.ski]pridevnik francoski TMB PREDGOVOR: Al Kraynzi beró latinske zherke. Tsevede! koker Latinzi Lashke, ali Franzoske li.te (str. 4) franten[frant.n]samostalnik moškega spola vojaški plašc 136: vojaško oblacilo TMB: Franten-am. NEM.: WappenrockLAT.: Paludamentum franža[fr.nža]samostalnik ženskega spola okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa 131: del oblacila ali obutve TMB: Fran.ha -e.h. NEM.: Die FranzenLAT.: FimbriaGS: Fran.he– germ. Franse. Suec. Frans: Dan. Fryndse: Angl. Fringe: Gall. Frange: Ital. Frangia, Fregio, Freggio: a lat. Frango: vel a gr. f..ss., .epio.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. fraprc[fraprc]samostalnik moškega spolarastlina ostrožnik, latinsko Delphinium staphisagria 617: vrsta zelike TMB: Frapčrz-am. NEM.: RattenpfefferLAT.: Alebra fraška[fraška]samostalnik ženskega spola 1. košcki, ostanki oglja, premoga 479: lesni odpadek 2. usedlina v olju, oljne droži 482: odpadna tekocina TMB: Frashka-e.h. NEM.: 1. Schmiedkohlenmist 2. OeldrüsenLAT.: 1. Fragmenta carbonum 2. Amurca fratati[fr.tati]dovršni glagol spodleteti, ponesreciti se, ne uspeti 741: ne uspevati TMB: Frata męne NEM.: Es mißlingt mirLAT.: Non .uccedit PREDGOVOR: Kolkukrat nas je .he ta perve li.t eneh bukuv fratal! (str. 2)GS: Frata– vide Ratam, cujus e.t contrarium, vel negativum. Tu njega frata, kar njemu narata.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Frata me 'mir schlagt es fehl’ (str. 65) PRIMERJAJ: ratati fratje[fr.tje]ali [fratj.]samostalnik srednjega spola z grmovjem poraslo zemljišce 318: rastišce grmovja TMB: Fratje-an. NEM.: Das GebüscheLAT.: FrutetumGS: Fratje– ab Ital. Fratta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. frbegati se[frb.gati se frb.gam se] nedovršni glagol biti brez, odrekati se, primanjkova-ti 819: živeti v pomanjkanju TMB: Fčrbegam seNEM.: EntbehrenLAT.: Carere Navedeni pomeni so razvidni iz nemškega in latinskega prevedka. Glagol je v kostelskem govoru ohranjen v pomenu 'znebiti se’. frbežen[frb.ž.n](ferbežen) pridevnik drzen, predrzen TMB: Ferbe.hn-a -uNEM.: KeckLAT.: Audax frbežnost[frb.žnost](ferbežnost) samostalnik ženskega spola drznost, predrznost 395: predrznost TMB: Ferbe.hno.t-e.h. NEM.: Die Keckheit LAT.: Audacia frcati[frcáti frcím]nedovršni glagol brizgati ogenj 484: goreti TMB: Ferzhy NEM.: Feuer davon sprizenLAT.: Pro.ilit ignis frek[frek]samostalnik moškega spola dovoljenje, svobošcina 556: pravni izraz TMB: Fręk-am. NEM.: Die Freyheit LAT.: Licentia Libertas fremati[fr.mati fr.mam]dovršni glagol priskrbeti si, nabaviti 114: dobivati, jemati TMB: FremamNEM.: Bestellen, anschaffenLAT.: ProcurareGS: Fremam – germ. .uper. anfrehmen, andingen: Goth. Frambam: Anglo.. Fremam, machen, hervorbringen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Pomen je opredeljen na osnovi nemškega prevedka. Latinsko procurare pomeni predvsem 'oskrbovati, upravljati’. fremen[frem.n]samostalnik moškega spola streme 255: živalska oprava TMB: Fręmen-am. NEM.: Der StegreiffLAT.: Stapes frešil[frešil (?)]samostalnik moškega spola rastlina ožepek, latinsko Hyssopus officinalis, ali gabez, latinsko Symphytum officinale (?) 617: vrsta zelike TMB: Fręshil-am. NEM.: BienenkrautLAT.: Ćgoletron Pomenska nejasnost izvira iz vecpomenskosti nemške besede Bienenkraut. Latinsko Aegolethron, grško a....e...., oznacuje neko živini škodljivo rastlino, rastoco ob Crnem morju, verjetno pontsko azalejo. fretar[fr.tar]samostalnik moškega spola šušmar, nestrokovnjak 971: šušmar TMB: Fretar-jam. NEM.: HalbkündigLAT.: Imperfecte doctusGS: Fretar– germ. Fretter, Pfuscher.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. fretariti[fretáriti fret.rim]nedovršni glagol šušmariti, nestrokovno delati 78: rokodelstvo TMB: Fretârem-ritiNEM.: StümpelnLAT.: Con.arcinare fretarski[fr.tarski]pridevnik šušmarski, nestrokoven TMB: Fretŕrskč-a -uNEM.: StümplerischLAT.: Luridus frfljanje[frflj.nje]samostalnik srednjega spola prhutanje, frfotanje 561: premikanje TMB: Ferflanje-an. NEM.: Das Flattern LAT.: Subvolatio frfljati[frfljáti frflj.m]nedovršni glagol prhutati, frfotati 590: premikati telesni del TMB: FčrflâmNEM.: FlatternLAT.: Subvolare frfljav[frflj.v]pridevnik nestanoviten, lahkomiseln, površen TMB: Fčrflav-a -uNEM.: FlatterhaftLAT.: Prćcipitans frfljavka[frflj.vka]samostalnik ženskega spola nestanovitna, lahkomiselna, površna ženska 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Ferflavka -e.h. NEM.: .iccari. Unde perach .. ... . : chald. Frigo Flatterhaftes WeibsbildLAT.: Incon.tans femina frfulja[frfúlja]samostalnik ženskega spola nestanovitna, lahkomiselna, površna ženska 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Ferfa -e.h. NEM.: Flatterhaftes WeibsbildLAT.: Incon.tans femina frfuriti[frfúriti frf.rim]nedovršni glagol nepremišljeno govoriti, blebetati 507: neumno govoriti TMB: Ferfem NEM.: Gäh herausgehenLAT.: Effutire Fridrik[fridrik]samostalnik moškega spola krstno ime Fridrik 351: krstno ime ABC: Fridrik (1765, str. 6) frigana riba[fr.gana ríba]samostalni­ška zveza ženskega spola navadno množina dušena, kuhana riba 261: hrana TMB: Frigane ribeNEM.: HeißabgesottenLAT.: Elixatus V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. frigati[fr.gati fr.gam]nedovršni glagol dušiti, kuhati 265: pripravljati hrano TMB: Frigam NEM.: Dämpfen, siedenLAT.: ElixareGS: Frigam – gr. f...., torreo: lat. Frikasse.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. frigeljc[fr.g.ljc]samostalnik moškega spola neka majhna sladkovodna riba, verjetno globocek, latinsko Gobio gobio 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Frigelz-am. NEM.: Grundel, FrilleLAT.: Fundulus, phoxinusPRIMERJAJ: grundelj friš[fr.š](frš) pridevnik (?) 1. ranjen, odrgnjen (?) 2. mlad, svež (?) TMB: FčrshNEM.: Wund, frischLAT.: Recens, ra.umGS: Fersh– germ. frisch: pri.ci .cribebant: ferizh: .icuti veteres germanni per Verich, Verh .ignificabant, färch, Blut aus der Wunde.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. frišen[fríš.n]pridevnik svež, mlad TMB: Frishn-a -uNEM.: Frisch LAT.: Recens friško[fríško]prislov hitro, živahno TMB: FrishkuNEM.: Frisch, hurtigLAT.: Cito, alacriterKG: Alla bersh! frishku 'frisch hurtig’ (str. 92) friškovec[fríškov.c]samostalnik moškega spola prostor za izvrševanje ženskam izrecene smrtne kazni, žensko morišce 329: morišce TMB: FrishkovzNEM.: Richtplatz f WeibspersonenLAT.: Locus .uppliciiGS: Frishkovz– a gr. f..., ein Schauder, horror, qui prćteréuntes occupat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. friulGLEJ: briul frja[f.ja (?)]samostalnik ženskega spola vojaška enota v velikosti ene tretjine kohorte, pribl. 600 vojakov 967: skupina vojakov GS: Fčrja– tertia pars cohortis: ferjânz ductor talis cohortis: ferjanzhezh diminutive, qua.i .ubdux germ. Sergante.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. frjancic[frjancic]samostalnik moškega spola podpoveljnik vojaške enote v velikosti ene tretjine kohorte 909: vojaški poveljnik GS: Fčrja– tertia pars cohortis: ferjânz ductor talis cohortis: ferjanzhezh diminutive, qua.i .ubdux germ. Sergante. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. frjanec[frjan.c]samostalnik moškega spola poveljnik vojaške enote v velikosti ene tretjine kohorte 909: vojaški poveljnik GS: Fčrja– tertia pars cohortis: ferjânz ductor talis cohortis: ferjanzhezh diminutive, qua.i .ubdux germ. Sergante.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. frk[f.k]medmet posnema hitro gibanje TMB: FčrkNEM.: FluchsLAT.: RaptimGS: Ferk – Hung. Fark, Schwanz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. frkanje[frkanje]samostalnik srednjega spola hitro tekanje, šviganje sem in tja 565: hoja TMB: Ferkanje-an. NEM.: Schnell LaufenLAT.: Subvolitatio frkati[frkati f.kam]nedovršni glagol hitro tekati sem in tja 562: hitro se premikati TMB: FčrkamNEM.: Flugs hin, und her laufenLAT.: Cito hinc, inde cur.itare frklja[f.klja]samostalnik ženskega spola golša pri pticah (?) 980: del živali TMB: Fčrkla-e.h. NEM.: KropfbeinLAT.: Ingluvies avium Pomenska opredelitev temeljina latinskem prevedku. Nemški pomeni 'grlo’, a se uporablja zelo redko. frkljin[f.kljin (?)]pridevnik golšen TMB: Fčrklene-a -uNEM.: Vom KropfbeineLAT.: De o..e ingluviei Glej frklja. frkocar[frk.car](ferkocar) samostalnik moškega spola kdor kodra lase; frizer 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: Ferkôzar-jam. NEM.: Der FriseurLAT.: Calami.trator frkocarica[frk.carica](ferkocarica) samostalnik ženskega spola ženska, ki kodra lase; frizerka 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: Ferkozarza-e.h. NEM.: FriseurinnLAT.: Calami.tratrix frkocati[frk.cati frk.cam](ferkocati) nedovršni glagol kodrati lase 915: kodrati TMB: Ferkôzam NEM.: KräuselnLAT.: Crispare frkocelj[frk.c.lj frk.c.ljna] (ferkocelj) samostalnik moškega spola zvit, zavit šop las; koder 881: koder las TMB: Ferkôzel-nam. NEM.: Die Haarlocke LAT.: Cinnus frkocilo[frk.cilo](ferkocilo) samostalnik srednjega spola železo za kodranje las 173: pripomocek za lišpanje TMB: Ferkôzilu-an. NEM.: Das HaareisenLAT.: Calami.trum frkolin[frkol.n]samostalnik moškega spola 1. bahac, gizdalin 931: gizdalin 2. majhen fant 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Fčrkólin-am.NEM.: 1. Stutzer 2. Ein kleiner KnabLAT.: 1. O.tentator 2. Parvulus frmažijaGLEJ: fermažija frmensevelGLEJ: Fermensevel frnažiti[frnážiti frn.žim]nedovršni glagol pripravljati, okraševati 39: lepšati TMB: Fernashem-.hitiNEM.: BereitenLAT.: Parare, ornareGS: Fernâ.hem– a snâ.hem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. frocak[fr.cak]samostalnik moškega spola žolcni kamen (?) 21: kamen v telesu TMB: Frôzhak-am. NEM.: LedersteinLAT.: Ageratus Pomenska opredelitev temeljina domnevi, da je nemški prevedek natisnjen napacno namesto Leberstein, latinski pa namesto aggeratus, perfekto­vega trpnega deležnika glagola aggerare'kopiciti, nakopiciti’. Dostopni nemški slovarji navajajo Lederstein le kot poime­novanje neke iz celuloze izdelane snovi, ki so jo uporabljali predvsem pri izdelavi kovckov. A nemška Wikipedija navaja, da so to snov izdelali šele leta 1855. frociti[frociti frocím]nedovršni glagol variti pivo 276: delati alkoholno pijaco GS: Frozhim– Bierbräuen, lat. Braxare. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. front[fr.nt]samostalnik moškega spola živež, hrana 261: hrana GS: Frônt– a germ. Proviant.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: fronta fronta[fr.nta]samostalnik ženskega spola živež, hrana 261: hrana TMB: Frônta-e .h. NEM.: Das ProfiantLAT.: Victus, annona PRIMERJAJ: front frontati[fr.ntati fr.ntam]nedovršni glagol oskrbovati z živežem, hrano; preživljati 116: dajati hrano, pijaco TMB: FrôntamNEM.: LebenLAT.: Victitare frpolan[frpol.n]ali [frpol.n] (frpoljan) samostalnik moškega spolarastlina prava predenica, latinsko Cuscuta epilinum vulg. 617: vrsta zelike TMB: Fčrpolân-am. NEM.: FlachsseideLAT.: Angina lini Cu.cutaGS: Ferpolân– a Lan, ultima .yllaba indicat: unde vero prćponitur Ferpo non con.tat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. frpoljanGLEJ: frpolan fršGLEJ: friš fršaj[frš.j](feršaj)samostalnik moškega spolarastlina venerini laski, latinsko Asplenium adiantum-nigrum 617: vrsta zelike TMB: Fershâj-am. NEM.: Frauenhaarkraut LAT.: Adiantum frtGLEJ: fert frtamuza[frtamúza]samostalnik ženskega spola zaušnica, klofuta 727: udarec, udarjanje TMB: Fčrtamű.a-e.h. NEM.: Eine MaulschelleLAT.: Alapa frtavka[frt.vka]samostalnik ženskega spola vrtavka 188: pripomocek za igranje TMB: Fertavka-e.h. NEM.: Ein Kräusel LAT.: TrochusGS: Fertavka– a Vertim: quemadmodum & Ferta: lat. verto: germ. Wirbel.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. frtulja[frtúlja]samostalnik ženskega spola vodni vrtinec 449: vodni naravni pojav TMB: Fertűla-e.h. NEM.: Der WirbelLAT.: Vortex frumba[frumba]samostalnik ženskega spola praca 199: orožje GS: Frumba – Ital. Fromba.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. frunca[frunca]samostalnik ženskega spola (?) plod brusnice (?) 613: sad ali plod za prehrano GS: Frűnzhe– inf. Sax. Brunitschen.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Adelungov slovar razlaga Brunitschen s sinonimom 'Steinbeere’, ki oznacuje vec vrst divjega jagodicevja, zlasti brusnice in skalno robido. fruštik[fr.štik]samostalnik moškega spola zajtrk 263: obrok TMB: Frushtčk-a m. NEM.: Das FrühestückLAT.: Acrati.ma PRIMERJAJ: zajtrenica; zajtrka fruštikati[fr.štikati]nedovršni glagol zajtrkovati 700: uživati obrok TMB: FrushtčkamNEM.: FrühestückenLAT.: Jentare fržmagati[fržm.gati fržm.gam] (feržmagati) nedovršni glagol 1. grajati, sramotiti 503: grajati, svariti 2. klevetati, obrekovati 510: pogovarjati se TMB: Fer.hmagamNEM.: Schelten, lästern LAT.: CriminariGS: Fer.hmagam– germ. schmähen, verläumden.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: fržmagovati fržmagati se[fržm.gati se fržm.ga se](feržmagati se) nedovršni glagol ne marati, biti težko, neljubo 58: obcutiti, custvovati TMB: Fer.hmâga se NEM.: VerdriessenLAT.: Male habere fržmagljivec[fržmaglj.v.c] (feržmagljivec) samostalnik moškega spola klevetnik, obrekljivec 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom TMB: Fer.hmaglivz-am. NEM.: LästererLAT.: CriminatorPRIMERJAJ: fržmagovavec fržmagovalec GLEJ: fržmagovavec fržmagovati[fržmagováti fržmag.jem](feržmagovati) nedovršni glagol 1. grajati, sramotiti 503: grajati, svariti 2. klevetati, obrekovati 510: pogovarjati se TMB: Fer.hmagujemLAT.: S. Fer.hmâgamPRIMERJAJ: fržmagati fržmagovavec[fržmagov.v.c] (feržmagovalec; feržmagovavec; fržmagovalec) samostalnik moškega spola klevetnik, obrekljivec 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom TMB: Fer.hmaguvavz-am. NEM.: Lästerer, ScheltmaulLAT.: Criminator, ConvitiatorPRIMERJAJ: fržmagljivec fržmajht[fržmajht](feržmajht) samostalnik ženskega spola zmerljivka, psovka 496: kletvica ali psovka TMB: Fer.hmajht-e.h. NEM.: ScheltwortLAT.: Convitium, calumnia fržmajhten[fržmajht.n] (feržmajhten) pridevnik klevetniški, obrekljiv, spletkarski TMB: Fer.hmajhtne-a -uNEM.: Verläumderisch LAT.: Calumnio.us fšež[fš.ž]samostalnik moškega spola kreda 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Fshe.h-am. NEM.: Allerhand KreideLAT.: CretaGS: Fshesh– qua.i use zhesh.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. fuckati[f.ckati]nedovršni glagol smukati se, huškati (?) 562: hitro se premikati GS: Fuzkam– a gr. Sf..., .alio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. fuckati[f.ckati (?) f.ckam (?)] nedovršni glagol igrati se neko otroško igro, pri kateri se nekaj mece 753: igrati se otroško igro TMB: FuzhkamNEM.: Flädeln, ein KinderspielLAT.: Ludere jaciendo fuganka[fug.nka]samostalnik ženskega spola navadno množina zvodnica, prostitutka (?) 887: grešnik v zvezi s spolnostjo GS: Fuganke– Suevice Ferinn.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. V GS je iztocnica navedena v množinski obliki. Švabska beseda Ferin pomeni 'zvodnica’, njena srednjevisokonemška predhodnica ęfuegerin pa 'nevestina družica’. Ker Pohlin navaja iztocnico v množinski obliki, ni izkljuceno, da je njen pomen vendarle 'nevestina družica’. PRIMERJAJ: feganka fugniti[fugniti fúgnem]dovršni glagol izmakniti se, uiti 563: bežati TMB: Fugném-nitiNEM.: EntwischenLAT.: Elabi GS: Fűgnem– gr. fe...: lat. Fugio: Unde & .equens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Naslednja lema v GS je fugor. fugor[fug.r]samostalnik moškega spola riba jegulja, latinsko Anguilla 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Fugôr-ja m. NEM.: AalfischLAT.: AnguillaGS: Fugor – Segnien.es vocant anguillam fluviatilem Ugor: marinam Grua.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Fugori (1794, str. 6) Pohlin navaja ugor in gruakot senjski, torej hrvaški cakavski besedi. fugrle[fugrl. (?) fugrl.ta (?)] samostalnik moškega spola neka mocvirska ptica 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Fugčrle -etam. NEM.: Ein MorastvogelLAT.: Avis palu.tris fuksast[fuksast]pridevnik lisicje rdec TMB: Fuxá.t-a -uNEM.: FuchsfärbigLAT.: Ćnus Naglasno znamenje na priponi tako kot v furbast ne kaže na dejanski naglas. fuliti[fuliti (?) fúlim]nedovršni glagol krasti, izmikati 106: krasti TMB: Fulčm fulitiNEM.: SchnipfenLAT.: Surripere GS: Fulem – Suec. Fula, stehlen a Fela, bedecken: .imilem .ignificationis derivatio­nem deprehendes in gothico Hliftus, Dieb, a Hlifan, bedecken.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. fultran[?]samostalnik moškega spola neka ptica roparica, verjetno ribji orel, latinsko Pandion haliaëtus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Fultran-am. NEM.: Ein RaubvogelLAT.: Alicetus Primerjaj grško ....et.., ...a.et.., latinsko haliaeetus 'ribji orel’. V zapisu Alicetus je domnevno napacno natisnjen c namesto ć. fundament[fundam.nt (?)] samostalnik moškega spola 1. temelj 777: del zgradbe 2. osnova, zacetek 96: zacetek TMB: Fundament-am. NEM.: Das FundamentLAT.: FundamentumABC: NOV POPRAVLENI PLATELTAF ALI BUKVE TEH ZHERK, INU BESEDI sa v.se Kateri sč ozho Kransku brâti is Fundamenta vuzhiti (1794: 1) funt[f.nt]samostalnik moškega spola utežna enota pribl. pol kilograma; funt 431: utežna mera TMB: Funt-am. NEM.: Das PfundLAT.: PondoGS: Funt– lat. Pondo: germ. Pfund & apud Kero. Funt: inf. Sax. Pund.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. furba[furba]samostalnik ženskega spola prebrisana, zvijacna, zahrbtna ženska 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Furba -e.h. NEM.: HinterlistigLAT.: Vafra furbarija[furbar.ja]samostalnik ženskega spola prebrisanost, zvijacnost, zahrbtnost 394: prebrisanost TMB: Furbarya-e.h. NEM.: Die Hinterlist LAT.: Vafrities furbast[furbast]pridevnik prebrisan, zvijacen, zahrbten TMB: Furbást-a -uNEM.: HinterlistigLAT.: Vafer Naglasno znamenje na priponi tako kot v fuksast ne kaže na dejanski naglas. furbo[furbo]samostalnik moškega spola prebrisan, zvijacen, zahrbten clovek (?) 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek GS: Furbo – ab Ital. FurboFurbazzo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Pomenska razlaga temelji na navedenem italijanskem izvoru. furenga[fúr.nga](furinga) samostalnik ženskega spola vožnja 568: potovanje, pot TMB: Furenga-e.h. NEM.: Die FuhrLAT.: Vectura furija[fúrija]samostalnik ženskega spola bes, jeza, razburjenje, divjanje 61: jeza TMB: Furija -e.h. NEM.: Die FurieLAT.: Furia furingaGLEJ: furenga furiti se[furiti se (?) fúrim se]nedovršni glagol opeci se s koprivami 919: raniti, slabiti TMB: Fem se -ritiNEM.: Sich Bremseln LAT.: Urere se, Compungere urticaGS: Fem – lat. Uro.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. furm[furm]samostalnik moškega spola oblika 465: videz TMB: Furm -am. NEM.: Der FormLAT.: Forma furmac[furmác]samostalnik moškega spola rdece barvilo iz košeniljke; karmin 636: barvilo TMB: Furmâzh-am. NEM.: Alkermes LAT.: AlchermesPRIMERJAJ: cešulja; karmež furmacica[furmacíca (?)]samostalnik ženskega spola navadno množina kapar z rdecim barvilom v koži; košeniljka, latinsko Dactylopius coccus 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Furmazhize.h. NEM.: Alker­meskörnerLAT.: Alchermisgrana V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: karmež furman[f.rman]samostalnik moškega spola voznik 850: kdor se ukvarja s prevoz­ništvom, tovorništvom, potovanjem TMB: Furman-am. NEM.: Der FuhrmannLAT.: Auriga furželj[fúrž.lj fúrž.ljna]samostalnik moškega spola palica za nošenje prtljage (?) 175: orodje, ki je palica TMB: Fur.hčl-nam. NEM.: AdamsvliesLAT.: Ćrumnula Pomenska opredelitev temelji na latinskem prevedku. Nemškega ne navaja noben dostopni slovar, njegov etimološki pomen je 'Adamovo runo, Adamova volna’. furžilje[?]množinski samostalnik ženskega spola navadno množina vprežne vrvi 255: živalska oprava TMB: Fur.hile.h. NEM.: WagenseileLAT.: Catenć currusGS: Fur.hile – ex germ. Fuhr, & carniolica voce .hila, funis.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: žilja fušar[fušar]samostalnik moškega spola šušmar 841: clovek s samostojno dejavnostjo GS: Fushar– germ. Pfuscher, Dan. Fusker.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. fušilGLEJ: fužil fušilnikGLEJ: fužilnik fušpan[fušpan]samostalnik moškega spola grm pušpan, latinsko Buxus sempervi­rens 610: vrsta grma TMB: Fushpán-a m. NEM.: BuxbaumLAT.: BuxusGS: Fushpan – gr. p....: lat. Buxus: germ. Buchsbaum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. futaGLEJ: fota futer[f.t.r]samostalnik moškega spola rastlinska hrana za živali; krma 267: hrana za živali TMB: Futr-am. NEM.: Das FutterLAT.: PabulumPRIMERJAJ: futraža futrati1 [f.trati f.tram]nedovršni glagol krmiti 118: krmiti živali TMB: Futram NEM.: FütterenLAT.: Pabulari futrati2 [futrati futram]nedovršni glagol koroško šivati podlogo na notranjo stran oblacila; podlagati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem GS: Futram – vindicum: Carn. Podlo.hiti: infer. Sax. Foren: Gall. Fourrer: Hi.p. Aforrar: Ital. & lat. med. ćvi. Foderare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. futraža[futraža]samostalnik ženskega spola rastlinska hrana za živali; krma 267: hrana za živali TMB: Futrâsha-e.h. NEM.: FutterschierungLAT.: PabulatioGS: Futrâ.ha – a Futram pabulor: in Tatiano Foutiran: Suec. Fodra: Dan. Foere, a gr. ß.te..: Ital. Foraggio: Gall. Fourrage.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: Futra.ha (1765, str. 6) ABC: Futrasha (1789, str. 4)PRIMERJAJ: futer fužil[fužil (?)](fušil) samostalnik moškega spola stenj 183: del priprave za svetenje TMB: Fushil-am. NEM.: Der DachtLAT.: EllychniumGS: Fushil– Gall. Fu..il, pyrotheca, igniarium: lat. med. ćvi. Fu.illus, Feuerstahl.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ABC: Fushil (1765, str. 6) Zapis s sh (in ne .h), ki v TMB in GS praviloma oznacuje glas š, je verjetno pomota, saj se beseda v socasnih in starejših virih zapisuje s crkami, ki zahtevajo branje z ž. Naglas na prvem zlogu se zdi utemeljen zaradi domnevnega upada v zapisu fushel pri Gutsmanu. PRIMERJAJ: dušica v lešcerbi fužilnik[fuž.lnik](fušilnik) samostalnik moškega spola priprava za cišcenje, rezanje predolgega stenja 141: orodje ali pripomocek za cišcenje TMB: Fushilnék-am. NEM.: Lichtpu­tzscheereLAT.: EmunctoriumPRIMERJAJ: fužil G g[glag.le (?)] crka g 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Glagole, G, g (str. 156) gaber[gab.r]samostalnik moškega spola 1. drevo beli gaber, latinsko Carpinus betulus 605: drevesna vrsta 2. stran usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; lice 247: blago ali usnje TMB: Gabr 2. Lizé per usčnu-ram. NEM.: 1. Weißbuche 2. Die Aaßseite der Felle LAT.: 1. Populus alba 2. pars aver.aGS: Gâbr pomena je sicer 'beli topol’, kar je verjetno Pohlinova napaka. Nemški prevedek pomeni 'beli gaber’. Primerjaj podobno pri gabrje. PRIMERJAJ: gabrje gabež[g.bež]samostalnik moškega spolarastlina navadni gabez, latinsko Symphytum officinale 617: vrsta zelike TMB: Gabesh-.ham. NEM.: Heilkraut, WallwurzLAT.: Alum, Con.olida Gabrijel[g.brijel]samostalnik moškega spola krstno ime Gabrijel 351: krstno ime ABC: Gabriel (1765, str. 7) gabrje[g.brje]samostalnik srednjega spola gabrov gozd; gabrje 317: rastišce dreves TMB: Gabrčje-an. NEM.: Buchwald LAT.: PopuletumKG: Verbje, Jevshje, Jedlovje, Gaberje, Bukovje, Bre.je 'Felder-, Erlen-, Feldzypressen, Hagbuchen-, Buchen-, Birkenbäumerreihe’ (str. 120) Nemški prevedek sicer pomeni 'bukov gozd’, a je ta verjetno skrajšan iz Weißbuchwald. O domnevni napaki v latinskem prevedku glej gaber. PRIMERJAJ: gaber gabrov[gábrov]pridevnik gabrov TMB: Gabrovč-a -u NEM.: DesBuchbaumesLAT.: Populi albć gabar , robu.tus fuit.Razlaga je s .. .... . – hebr. stališca današnjega jezikoslovja napacna. Latinski prevedek prvega O latinskem in nemškem prevedku glej gaber, gabrje. spola 1. sveženj, zvitek (?) 755: sveženj ali vez 2. protipoplavni nasip 795: protipo­plavni nasip TMB: Gatshe.h. NEM.: 1. Eine Pausche 2. WasserkastenLAT.: 1. Plicatura 2. Septum influvio rapido V bavarski nemšcini Bauschen pomeni 'sveženj kratko nasekanega dracja, butara’. Latinsko plicatura pomeni le 'guba, pregib’. gad[g.d]samostalnik moškega spola kaca gad, latinsko Vipera berus 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Gad -am. NEM.: Die ViperLAT.: Vipera gadac[gadác (?)]samostalnik moškega spola velik gad 997: vrsta plazilca ali druge gace[g.ce]množinski samostalnik ženskega ..... .. , .. ... , Hain, convenit cum Hebr. Gau germ. , vallis & gr. .a.a, ..a, gai ..... . . , & Chald.gai golazni TMB: Gadazh-am. NEM.: Große ViperLAT.: Ammodites Latinsko ammodytes v antiki oznacuje neko afriško kaco, v novi latinšcini pomeni 'modras’. gadov[gádov]pridevnik gadov TMB: Gadovč-a -uNEM.: Der Viper LAT.: Viperć gagati[g.gati]nedovršni glagol vdihovati, dihati 693: dihati ipd. TMB: GâgamNEM.: Athem hohlenLAT.: Re.pirare Nemški in latinski prevedek ne kažeta pri Pleteršniku potrjenega pomena 'ne moci priti do sape, umirati’, ki ga pri Pohlinu izkazuje vidski par gagniti. gagniti[gágniti g.gnem]dovršni glagol umreti 441: umreti TMB: GâgnemNEM.: SterbenLAT.: Emori gaj[gaj]samostalnik moškega spola redek, negovan gozd; gaj 317: rastišce dreves TMB: Gay-am. NEM.: LuftwaldLAT.: Sylva purgataGS: Gay– vindicum; inde germanicum Proverbium: ins Gau gehen: .., terra.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. -gajati[gájati gájam]glagol, samo v sestavi GS: Gajam – .implex exolevit in compo.ito negativo nagajam e.t in u.u.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: nagajati gajec[g.j.c]samostalnik moškega spola ptica priba, latinsko Vanellus vanellus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Gajez– vide Gavez. gajiti[gajiti gajím]nedovršni glagol 52: cistiti TMB: Gaym cistiti gozd NEM.: LäßbrennenLAT.: Sylvam purgare gajželjnikGLEJ: gajželnik gajželnik[g.jž.lnik](gajželjnik) samostalnik moškega spola držaj pri bicu; bicevnik 255: živalska oprava TMB: Gaj.hlénčk-am. NEM.: Geisel­stiellLAT.: Manubrium flagelli gajžla[g.jžla](gajžlja) samostalnik ženskega spola bic, gajžla 255: živalska oprava TMB: Gaj.hla-e.h. NEM.: Die Geisel LAT.: Flagellum gajžlan[g.jžlan](gajžljan) pridevnik bican ABC: gajshlan (1789, str. 30) gajžlar[g.jžlar](gajžljar) samostalnik moškega spola menih, ki bica samega sebe; bicar 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Gaj.hlar-am. NEM.: Der Flagellant LAT.: Flagellans gajžljaGLEJ: gajžla gajžljanGLEJ: gajžlan gajžljarGLEJ: gajžlar gal[?]samostalnik moškega spola (hrastova) šiška 604: drevesni del TMB: Gal -am. NEM.: GallapfelLAT.: Galla GS: Gal – germ. Gallapfel, Galove uleze, Galläpfelgasse, lat. galla.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. galant[gal.nt (?)]pridevnik galanten, izvrsten TMB: GalantNEM.: GalantLAT.: Egregius galeja[gal.ja]samostalnik ženskega spola ladja na vesla; galeja 594: ladja TMB: Galeja-e.h. NEM.: Die GalereLAT.: Triremis GS: Galeja– Ital. Galera, & Galea: Dan. Galleye: Suec. Galleia, Ruderschiff.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. galejec[gal.j.c]samostalnik moškega spola kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji; galjot 932: hudodelec TMB: Galejz-a m. NEM.: Ein GalerenklauLAT.: Damnatus ad triremesPRIMERJAJ: galijot galgan[galg.n]ali [galg.n]samostalnik moškega spolarastlina tajski ingver, latinsko Alpinia galanga 617: vrsta zelike TMB: Galgân-a m. NEM.: GalgantLAT.: Galanga galic[g.lic]samostalnik moškega spola cevljarsko crno barvilo 636: barvilo TMB: Galzh-am. NEM.: Schusterschwärze LAT.: Atramentum .utorium, vitriolum galijot[galij.t]samostalnik moškega spola kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji; galjot 932: hudodelec TMB: Galijot-am. LAT.: RemexSiehe GalejzPRIMERJAJ: galejec Galilejec[galil.j.c]samostalnik moškega spola Galilejec 355: pripadnik ljudstva KG: Premagal se Galilejz (str. 173) galov[galov]pridevnik šiškov, šiškin TMB: Galove -a -uNEM.: Des GallapfelsLAT.: Galć galup[?]samostalnik moškega spola crnilo, crna barva 636: barvilo TMB: Galup-am. NEM.: Die DinteLAT.: Atramentum ganek[gan.k]samostalnik moškega spola gibljiv stik dveh kosti; sklep, clenek 972: del cloveka ali živali TMB: Gânék-am. NEM.: Ein GelenkLAT.: Articulus GS: Ganek– a Ganem & hoc a ....., moveo: germ. Gelenk.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: clanek; clinek; celenek; gib ganenga[gán.nga](ganinga) samostalnik ženskega spola gibanje, premikanje 561: premikanje TMB: Gânénga-e.h. NEM.: Die Bewegung LAT.: Motio gangic[gángic]samostalnik moškega spola pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode 777: del zgradbe TMB: Gangčzh-am. NEM.: Der GangLAT.: AmbulacrumPRIMERJAJ: gank; hodin; krpt; hodišce; vojdišce ganingaGLEJ: ganenga ganiti[ganiti gánem]dovršni glagol narediti gib, premakniti 581: premikati TMB: Gâném-nitiNEM.: BewegenLAT.: Movere ganjenje[gánjenje]samostalnik srednjega spola gibanje, premikanje 561: premikanje TMB: Ganenje-an. NEM.: Die BewegungLAT.: Motio gank[g.nk]samostalnik moškega spola pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode 777: del zgradbe TMB: Gank -am. NEM.: Der GangLAT.: Ambulacrum PRIMERJAJ: gangic; hodin; krpt; hodišce; vojdišce ganljiv[ganljív]pridevnik premicen, gibljiv TMB: Ganliv-a -uNEM.: BeweglichLAT.: Mobilis gantnar[gántnar]samostalnik moškega spola leseno ogrodje za vinsko trto 144: orodje za držanje TMB: Gantnar-ja m. NEM.: WeingerüstLAT.: CantheriusGS: Gantnar– .uper. germ. Ganter, Kanter, ein Tragbalken.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. garbanje[g.rbanje]samostalnik srednjega spola strojenje kož 247: izdelovanje blaga ali strojenje kože TMB: Garbanje-an. NEM.: Das ZurichtenLAT.: Alutamen garbar[g.rbar]samostalnik moškega spola strojar 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Garbar -jam. NEM.: Der Gerber LAT.: Alutarius garbati[g.rbati g.rbam]nedovršni glagol 1. strojiti kože 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem 2. pretepati, mlatiti 727: tolci, bosti TMB: Garbam NEM.: Leder zurichtenLAT.: AlutareGS: Garbam – inf. Sax. garben: Dan. garve: Suec. garfiva, & in alia .ignificatione germ. gärben, Leder zurichten: Inf. Sax. garben: apud, I.idor. garavuam: Anglo.. gearvian.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Sharbam– .icut garbam a germ. gärben, abgarben, tran.late pro cćdere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: šarbati garbin[garb.n]samostalnik moškega spola severni veter 452: veter TMB: Garbin -am. NEM.: Der NordwindLAT.: Africus PRIMERJAJ: grbin garcarola[garcar.la]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta hrušk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Garzarôle .h. NEM.: Eine BirneartLAT.: Species pyrorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. garcin[garc.n (?)]samostalnik moškega spola jambor 595: del ladje TMB: Garzhin-am. NEM.: Der MastbaumLAT.: Malus garenpratGLEJ: garmprat garja[gárja]samostalnik ženskega spola garje 17: bolezen TMB: Garja -e.h. NEM.: Die KrätzeLAT.: ScabiesGS: Garja – unde germ. Krätze.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. garjav[gárjav]pridevnik garjav TMB: Garjov -a -uNEM.: Krätzig, schäbigLAT.: Scabio.us garmprat[garmprat](garenprat) samostalnik moškega spola koroško priprava za navijanje ali odvijanje preje; motovilo 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Garčmprat-am. NEM.: Der HaspelLAT.: GyrgillusGS: Garemprat – vindicum a germ. Garnbret, carniol. Motavilu.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: motovilo garmus[garmus]samostalnik moškega spola koroško pojedina ob obletnici kakega dogodka 264: gostija GS: Garmus – Vindis & Bohemis epulć aniversarić a germ. Garmuß, Carniol. oblejtneza.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: obletnica gartroža[gártroža]samostalnik ženskega spolarastlina vrtnica, latinsko Rosa 610: vrsta grma TMB: Gartra.ha-e.h. NEM.: Die RoseLAT.: Ro.aGS: Gartro.ha– a germ. Gartenrose.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. gasa[g.sa]samostalnik ženskega spola koroško ozka (vaška) cesta 553: cesta, pot TMB: Gasa -e.h. NEM.: Die GasseLAT.: PlateaGS: Gasa – vindicum, germ. Gasse: Ital. Chia..o: carniol. uleze.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. gasiti[gasiti gasím]nedovršni glagol gasiti 485: pogoreti, ugasniti TMB: Ga.imNEM.: LöschenLAT.: Extinguere gatiti[gátiti g.tim]nedovršni glagol polniti s tlacenjem 730: polniti TMB: GâtimNEM.: SchoppenLAT.: Farcire gavec[g.v.c]samostalnik moškega spola ptica priba, latinsko Vanellus vanellus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Gavek – Gavez, germ. Kybitz: Angl. Gawk, Kukuk: Anglo.. Gaec: lat. Gavia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: gajec; gavek gavek[g.v.k]samostalnik moškega spola ptica priba, latinsko Vanellus vanellus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Gavek – Gavez, germ. Kybitz: Angl. Gawk, Kukuk: Anglo.. Gaec: lat. Gavia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: gajec; gavec gavgarica[g.vgarica]samostalnik ženskega spolavrsta sinice, verjetno latinsko Parus caudatus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Gavgarza-e.h. NEM.: GalgenmeiseLAT.: Parus cineraceus gavge[g.vge]množinski samostalnik ženskega spola vislice 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Gavge .h. NEM.: Der GalgenLAT.: PatibulumGS: Gavge – a germ. Galge.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. gavter[gávt.r]samostalnik moškega spola rešetka 128: kovinski izdelek TMB: Gavtr -am. NEM.: Das GitterLAT.: CratesGS: Gavtr – a germ. Gitter, Gattern.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. gaz[g.z gaz.]samostalnik moškega spola v sneg narejena ozka pot; gaz 553: cesta, pot TMB: Gas -.úm. NEM.: Die SchneepfadLAT.: Callis nivisGS: Gas – unde germ. Gasse.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gazenje[gázenje]samostalnik srednjega spola bredenje 565: hoja TMB: Ga.enje-an. NEM.: Das DurchwadenLAT.: Pervadatio gebanica[g.banica](gibanica) samostalnik ženskega spola daritveni, praznicni kolac 261: hrana TMB: Gebanza-e.h. NEM.: Ein Opferkuchen LAT.: PopanumPRIMERJAJ: primorska gebanica gebanica primorskaGLEJ: primorska gebanica gejlGLEJ: gel gel[g.l](gejl) pridevnik rumen TMB: GčjlNEM.: GelbLAT.: Flavus GS: Gejl– germ. gelb, Ital. giallo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. general[general]samostalnik moškega spola general 909: vojaški poveljnik TMB: Genéral-am. NEM.: Der GeneralLAT.: Generalis genutje[g.nutj.]samostalnik srednjega spola gib, kretnja 561: premikanje TMB: Genutjč-an. NEM.: Bewegung, Gebärden LAT.: Motus, ge.tus gerobGLEJ: girob geslo[géslo]samostalnik srednjega spola dogovorjena razpoznavna beseda; geslo 494: beseda TMB: Gęslu-an. NEM.: Losung, ParoleLAT.: Te..era gib[g.b]samostalnik moškega spola gibljiv stik dveh kosti; sklep, clenek 972: del cloveka ali živali TMB: Gib -am. NEM.: Ein GelenkLAT.: Articulus PRIMERJAJ: clanek; clinek; celenek; ganek gibanicaGLEJ: gebanica gibati se[gíbati se gíbam se]nedovršni glagol gibati se 561: premikati se TMB: Gibam se NEM.: BewegenLAT.: Movere gibec[gib.c]pridevnik gibljiv TMB: Gibezh-a -uNEM.: Gelenkigt LAT.: Mobilis gibecen[gib.c.n]pridevnik gibljiv TMB: Gibezhne-a -uNEM.: Gelenkigt LAT.: Mobilis Gideon[gideon (?)]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Gideon 352: svetopisemsko osebno lastno ime ABC: Gideon (1765, str. 7) gift[g.ft]samostalnik moškega spola strup 658: strup TMB: Gift-am. Siehe Strup giftarkaGLEJ: giftrka giftrka[g.ftrka](giftarka) samostalnik ženskega spola strupena kaca 996: plazilci ali druga golazen TMB: Giftčrka-e.h. NEM.: Die Nater LAT.: SepsPRIMERJAJ: ihtrka gigati[gígati g.gam]nedovršni glagol oglašati se kot osel; rigati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Gigam NEM.: Schreyen wie ein EselLAT.: RudereGS: Gigam – e.t onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. gimpel[gímp.l]samostalnik moškega spola ptica kalin, latinsko Pyrrhula pyrrhula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: GimpelNEM.: Der Gimpel LAT.: RubicellaPRIMERJAJ: gumpal gingav[gíngav]pridevniknežen, slaboten, šibek TMB: Gingav-a -u NEM.: Zart, schwachLAT.: Tener, mollis gingavast[gíngavast]pridevnik nežen, slaboten, šibek TMB: Gingava.t-a -uNEM.: Zart, schwachLAT.: Tener, mollis gingavost[gíngavost]samostalnik ženskega spola slabotnost 28: telesna hiba TMB: Gingavo.t-e.h. NEM.: ZärtlichkeitLAT.: Imbecillitas giniti[gíniti g.nem]dovršni glagol izpostaviti se nevarnosti, tvegati 724: tvegati TMB: GinemginitiNEM.: Gefahr laufenLAT.: Periclitari gips[g.ps]samostalnik moškega spola mavec, gips 668: snov, ki se uporablja v gradbeništvu TMB: Gips-am. NEM.: Der GypsLAT.: Gyp.um girob[girob (?)](gerob) samostalnik moškega spola oskrbnik posestva 875: sluga oblasti TMB: Gir -am. NEM.: Der Gerhab, VormundLAT.: Curator glad[gl.d]samostalnik moškega spola lakota, glad 699: lakota TMB: Glad -um. NEM.: Der HungerLAT.: Fames gladek[glád.k]pridevnik gladek TMB: Gladkč; Glahke-a -uNEM.: GlattLAT.: Lćvatus, lenisGS: Gladke – germ. glatt Inf. Sax. glad; Suec. glad: Fan. glat: in polieren, polivit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. gladen[glád.n]pridevnik lacen, gladen TMB: Gladne-a -uNEM.: HungerigLAT.: Famelicus gladež[gl.dež]samostalnik moškega spola kdor se prilizuje; prilizovalec 913: prili­zovalec TMB: Gladesh-.ham. NEM.: Fuchs-schwänzerLAT.: Adulator gladiti[gláditi gl.dim]nedovršni glagol gladiti 37: izboljševati TMB: Gladčm-diti NEM.: Glatt machenLAT.: Lćvigare gladko[gládko]prislov gladko KG: Gladku, glahku 'blat, eben’ (str. 103) gladkost[gladk.st]samostalnik ženskega spola ...... glaber, glatt, in chald. chalak .... .. Hebr. , .. . politura, die Politur, in Arab. gelal gladkost 769: tip, otip TMB: Gladku.t-e .h. NEM.: GlätteLAT.: Lćvitas gladnik1 [gladník]samostalnik moškega spola kdor trpi lakoto 918: siromašen clovek TMB: Gladnik-am. NEM.: HungerigLAT.: Famelicus gladnik2 [gladník]samostalnik moškega spola kdor gladi, polira 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Gladnik -am. NEM.: PolirerLAT.: ElimatorPRIMERJAJ: glajnik gladnika[gladníka]samostalnik ženskega spola gladilna, ravnalna vrvica 158: pripomocek za merjenje, odmerjanje TMB: Gladnika-e.h. NEM.: GlattseileLAT.: Planula gladoviten[gladovít.n]pridevnik lacen, gladen TMB: Gladovitne-a -uSiehe Gladne glagole[glagóle (?)]množinski samostalnik ženskega spola visoka šola, univerza, akademija 748: šola TMB: Glage .h. NEM.: Hohe SchuleLAT.: Univer.itas, AcademiaGS: Glagole – .uper. & infer. germ. Glau, quod e.t hinter: Anglo.. Glew: I.land. Glä: figurate apud Ottfried glaue manno, weise, kluge Männer.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. glagolitski[glagolitski]pridevnik visokošolski, akademski TMB: Glagolitske -a -uNEM.: Von der hohen SchuleLAT.: AcademicusPRIMERJAJ: glagolski glagolski[glagólski]pridevnik visokošolski, akademski TMB: Glagske -a -uNEM.: Von der hohen SchuleLAT.: AcademicusPRIMERJAJ: glagolitski glajnik[glajník]samostalnik moškega spola kdor gladi, polira 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Glajnik -am. Siehe Gladnik Ker Pohlin navaja le eno dvopomensko iztocnico gladnik, ni izkljuceno, da je beseda pomenila (tudi) 'kdor trpi lakoto’. A ta možnost se zdi manj verjetna, saj so besedotvorne dvojnice tega tipa sicer znane le pri izgla­golskih imenih vršilcev dejanj. Razmerje gladiti : gladnik : glajnik je enako razmerju rediti : rednik : rejnik. PRIMERJAJ: gladnik˛ glajštati[glájštati glájštam]nedovršni glagol 1. imeti, posedovati 110: imeti 2. ukvarjati se z govejo živino, tj. krmiti, molsti jo, kidati ji ipd. 278: opravljati kmecko opravilo v zvezi z živalmi TMB: GlajshtamNEM.: 1. Vermögen 2. Vieh abwartenLAT.: 1. Habere 2. In.ervire pecoribusPRIMERJAJ: gleštati glas[gl.s glas.]samostalnik moškega spola glas, tj. zvok, ki ga dela clovek ali žival z grlom in usti 487: glas TMB: Glas -m. NEM.: Die Stimme, HallLAT.: Vox, .onitusGS: Glas – Cambris llais, vocem .ignificat, a gr. ....., clango.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: La.tovza– conformiter quidem ad radicem grćcam loquor, garrio, .ed communius gla.tovza a glas, vox.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. glasbe[gl.sbe]množinski samostalnik ženskega spola lutnja 171: glasbilo TMB: Glasbe .h. NEM.: Die LauteLAT.: Te.tudo glasen[glás.n]pridevnik jasen, glasen TMB: Glasne-a -uNEM.: Laut LAT.: Clarus, .onorus vocalis, acutus glasin[glas.n (?)]samostalnik moškega spola zvok, ton 251: del skladbe TMB: Glasin -am. NEM.: Der TonLAT.: Tonus glasiti[glasiti glasím]nedovršni glagol sporocati veliko ljudem; razglaševati 501: javno govoriti TMB: Glasim NEM.: AusschreyenLAT.: Evulgare glasiti se[glasiti se glasí se]nedovršni glagol glasiti se, razlegati se 487: oddajati glasove TMB: Glasy-siti sęNEM.: Tönet, hallet, meldenLAT.: Re.onat, re.pondere glasnik[glasník]samostalnik moškega spola naglas 269: izraz TMB: Glasnik-am. NEM.: Der AkcentLAT.: Accentus glasovit[glasov.t]pridevnik slaven TMB: Glasovit-a -uNEM.: Berühmt LAT.: Famo.us, celebris glasoviten[glasov.t.n]pridevnik slaven TMB: Glasovitne-a -uNEM.: Berühmt LAT.: Famo.us, celebris glastovica[glástovica]samostalnik ženskega spolaptica lastovka, latinsko Hirundo (rustica) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Glastovza-e.h. NEM.: Die SchwalbeLAT.: HirundoPRIMERJAJ: glastovka; lastovica; lastovka glastovka[glástovka]samostalnik ženskega spolaptica lastovka, latinsko Hirundo (rustica) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Gla.tovka– Gla.tovza vide La.tovza.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: glastovica; lastovica; lastovka glava[gláva]samostalnik ženskega spola glava 972: del cloveka ali živali TMB: Glava -e.h. NEM.: Das HauptLAT.: CaputGS: Glava – unde germ. schlau a quibusdam de.umtum a..eritur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. glavac[glavác]samostalnik moškega spola 1. morska riba glavoc, latinsko Gobius 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali 2. ptica dlesk, latinsko Coccothraustes coccothraustes 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Glavazh-am. NEM.: 1. Großkopf fisch 2. KernbeißLAT.: 1. Gobius 2. Coccothrau.tes glavar[glavár]samostalnik moškega spola predstojnik, predpostavljeni 906: posvetni oblastnik TMB: Glavar -jam. NEM.: VorgesetzterLAT.: Anti.tes glavat[glav.t]pridevnik ki ima veliko glavo; glavat TMB: Glavat-a -uNEM.: GroßköpfichtLAT.: Capito glavatica[glavatíca (?)]samostalnik ženskega spolariba losos, latinsko Salmo salar 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Glavatiza-e.h. NEM.: Die GroßforeLAT.: Tructa decumana glavenGLEJ: glavni glavica[glavíca]samostalnik ženskega spola 1. majhna glava; glavica 972: del cloveka ali živali 2. odprtina v vrhnjem delu tehtnice, kjer je jezicek 163: del tehtnice TMB: Glaviza -e.h. NEM.: Das HäuptchenLAT.: Capitellum, Agina glavina[glavína]samostalnik ženskega spola 1. velika glava 972: del cloveka ali živali 2. štor, parobek, veliko poleno v peci 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Glavina-e.h. NEM.: 1. Großer Kopf 2. HauptscheitLAT.: 1. Caput grande 2. Truncus V drugem pomenu je morda hiperkorekten zapis besede glavnja. PRIMERJAJ: glavnja glavni[gl.vni](glaven) pridevnik glavni, poglaviten TMB: Glavnč-a -uNEM.: HauptsächlichLAT.: Capitalis glavni glep[gl.vni glep](glep glavni) samostalniška zveza moškega spola lobanja 972: del cloveka ali živali TMB: Glęp glavne-am. NEM.: Die Hirnschaale LAT.: Cranium glavnik[glavník]samostalnik moškega spola glavnik 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Glavnik-am. NEM.: Der KammLAT.: Pecten glavnja[gl.vnja]samostalnik ženskega spola gorece poleno 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Glavna-e.h. NEM.: Der Brand LAT.: Titio, torrisPRIMERJAJ: glavina; glovnja glaž[gl.ž]samostalnik moškega spola 1. steklo 657: steklo 2. kozarec, glaž 239: posoda za pijaco TMB: Glash-.ham. NEM.: Das GlasLAT.: VitrumGS: Glash– germ. Glas: Suec. Glas. Dan. Glas: Angl. Gla..: Gall. Glace.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Tukej je en glash (ko.arz) (str. 191) glažek[gl.ž.k]samostalnik moškega spola kozarcek, glažek 239: posoda za pijaco TMB: Gla.hk-am. NEM.: Das GläschenLAT.: Vitrellum glaževina1 [gláževina]samostalnik ženskega spola steklena crepinja 687: pokvarjena stvar TMB: Gla.hovna-e.h. NEM.: Die Glasscherbe LAT.: Te.tula glaževina2 [glaževína (?)]samostalnik ženskega spola (s peskom pomešan) natron (?) 637: kamen, kamenina TMB: Gla.hovina-e.h. NEM.: Der GlassteinLAT.: Ammonitrum Pod iztocnico Glasstein Grimmov slovar navaja pomen 'kamnina, iz katere s taljenjem pridobivajo steklo’ in ob tem podaja latinski prevedek ammonitrum (kar latinski slovarji navajajo v pomenu 'zmes natrona in peska’). Poleg tega Grimm navaja še pomene 1. steklen okrasni kamen 2. vulkansko steklo in 3. kamen za brušenje stekla. glaževnat[gláževnat]pridevnik steklen TMB: Gla.hovnat-a -uNEM.: Vom GlaseLAT.: Vitreus gled[gl.d]samostalnik moškega spola gledanje, pogled, vidik 770: vid ali pogled TMB: Gled-am. NEM.: Das Absehen LAT.: Vi.us, a.pectusGS: Gled – Pogled: Anglo.. Hlear, das Gesicht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gledalecGLEJ: gledavec gledališce[gledalíšce]samostalnik srednjega spola gledališce 791: gledališce TMB: Gledalishe-an. NEM.: Der SchauplatzLAT.: TheatrumPRIMERJAJ: gledišce gledalkaGLEJ: gledavka gledati[gl.dati gl.dam]nedovršni glagol 1. gledati 770: videti, gledati 2. paziti 749: varovati TMB: Gledam NEM.: Sehen, schauenLAT.: A.picereKG: Posvojuj rad; al gledej, komu dash (str. 187) gledavec[gl.dav.c](gledalec) samostalnik moškega spola gledalec 968: clovek glede na zaznavanje TMB: Gledovz-am. NEM.: Der ZuschauerLAT.: Spectator gledaven[gl.dav.n]pridevnik viden TMB: Gledavne-a -uNEM.: Sichtbar LAT.: A.pectabilis gledavka[gl.davka](gledalka) samostalnik ženskega spola gledalka 968: clovek glede na zaznavanje TMB: Gledovka-e.h. NEM.: Zu­schauerinnLAT.: Spectatrix gledišce[gl.dišce]samostalnik srednjega spola gledališce 791: gledališce TMB: Gledishe -an. Siehe GledalishePRIMERJAJ: gledališce glej[gl.j gléjte]medmet 1. uporablja se za izražnje opozorila na to, kar se pojavi; glej 2. izraža zacudenje; glej TMB: Glej! Glejte!NEM.: Sieh!LAT.: En! Ecce!KG: O le poglej! glejte! poglejte! 'sehet! sehet!’ (str. 97)PRIMERJAJ: poglej glejek[gléj.k]samostalnik moškega spola 649: rudnina TMB: Glejk -am. NEM.: Das JudenbechLAT.: Bitumen zemeljska smola, asfalt, bitumen glejte[gléjte]medmet izraža zacudenje KG: O le poglej! glejte! poglejte! 'sehet! sehet!’ (str. 97)PRIMERJAJ: pogledati; poglej glep glavniGLEJ: glavni glep gleštati[gl.štati gl.štam]nedovršni glagol imeti, posedovati 110: imeti TMB: GleshtamNEM.: Haben, vermögenLAT.: Habere, Po..iderePRIMERJAJ: glajštati gleženj[gl.ž.nj]samostalnik moškega spola gleženj 972: del cloveka ali živali TMB: Gle.hn; Glej.hn-am. NEM.: Der Knöchel LAT.: Talus gležnjat[gl.žnjat]pridevnik ki ima otekle gležnje; gležnjat TMB: Gle.hnat-a -uNEM.: GroßknörrichtLAT.: ScaurusPRIMERJAJ: gležnjevat gležnjevat[gležnjev.t]pridevnik ki ima otekle gležnje; gležnjat TMB: Gle.hnovat-a -uNEM.: Großknörricht LAT.: ScaurusPRIMERJAJ: gležnjat glid[gl.d]samostalnik moškega spola koroško ud 972: del cloveka ali živali GS: Glid – vindicum: germ. Glied: Dan. Lied: Suec. Led. Inf. Sax. Lid, Let.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. glih[gl.h]pridevnik 1. enak 2. paren TMB: GlihNEM.: GleichLAT.: ĆqualisGS: Glih– germ. gleich: Inf. Sax. gliek, Suec. Lik: Angl. Like: Goth. Samaliks, ähnlich: carniol. Samapodobne.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Sôda– germ. Rain, Rasen: inf. Sax. Sode, Sutte: Angl. Sod; a sodem, judico, di.tinguo inter duos accolas (sed). Huc pertinet illud carniolicum dictum in puerorum ludo: glih ali soduv.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Na pridevniškost prvega pomena kaže latinski prevedek. gliha[gl.ha]samostalnik ženskega spola kar je podobno, enako 435: miselni pojem ABC: Gliha .e rada sgliha (1794, str. 19)PRIMERJAJ: zglihati se glihati[gl.hati gl.ham]nedovršni glagol pogajati se za ceno 734: dolocati ceno TMB: GlihamNEM.: HandelnLAT.: Negotiari, paci.ci glihenga[glíh.nga](glihinga) samostalnik ženskega spola poravnava, dogovor 733: trgovska rec TMB: Glihenga-e.h. NEM.: Der Vergleich LAT.: Pactum glihingaGLEJ: glihenga glihoba[glihóba]samostalnik ženskega spola enakost 435: miselni pojem TMB: Glihóba-e.h. NEM.: Die GleichheitLAT.: Ćqualitas glina[glína]samostalnik ženskega spola glina 667: zemlja, blato ipd. TMB: Glina -e.h. NEM.: Der TöpferthonLAT.: ArgillaGS: Glina– germ. Leim, gr. ...a: lat. gluten: ..µa, Schlamm, Schleim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Merglina– germ. Märgel: lat. Margo: Angl. marl: Gall. marle: veteres Celtć marga: carniolicum in.inuat vocem glina.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. glinast[glínast]pridevnik glinast, loncen TMB: Glina.t-a -uNEM.: ThonichtLAT.: Argillaceus glista[glísta]samostalnik ženskega spola cloveška glista 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Gli.ta-e.h. NEM.: Der KinderwurmLAT.: TineaGS: Gli.ta– Hung. Gele.zta.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. glistav[glístav]pridevnik glistav TMB: Gli.tov-a -uNEM.: Wurmig LAT.: Tineo.us, blinintheo.us glistin[glístin]pridevnik glistin TMB: Gli.tčne-a -uNEM.: Des Wurms LAT.: Tineć glistomoren[glistom.r.n]pridevnik ki deluje proti glistam, jih ubija TMB: Gli.tamôrne-a -uNEM.: WurmtödtendLAT.: Anthelminthicus gliva[glíva]samostalnik ženskega spola 1. drevesna goba 608: vrsta gobe 2. golša 879: del cloveka, ki je hiba TMB: Gliva -e.h. NEM.: 1. Baumschwamm 2. Der KropfLAT.: 1. Fungis arborum 2. Struma GS: Gliva – Hung. Goluva.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gliža[glíža]samostalnik ženskega spola žleza 972: del cloveka ali živali TMB: Gli.ha-e.h. NEM.: Die Drüsen LAT.: Bubo Latinsko bubo slovarji navajajo le v pomenu 'sova (uharica)’. globocina[globocína]samostalnik ženskega spola brezno 339: jama TMB: Globózhina-e.h. NEM.: Der AbgrundLAT.: Aby..us globok[glob.k (?)]pridevnik globok TMB: Glóbôk-a -uNEM.: TiefLAT.: ProfundusGS: Klobuk – qua.i globok, profundi foraminis: gr. ...ß.., Cavea avium. Unde sequens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. globokost[globok.st]samostalnik ženskega spola globina 750: razsežnost TMB: Globóku.t -e.h. NEM.: Die TiefeLAT.: Profunditas glodalecGLEJ: glodavec glodati[gl.dati gl.dam]nedovršni glagol glodati 699: jesti TMB: GlôdamNEM.: NagenLAT.: Rodere glodavec[gl.dav.c](glodalec) samostalnik moškega spola kdor gloda, glodavec 973: živo bitje glede na prehrano TMB: Glodovz-am. NEM.: Der NagerLAT.: Ro.or glodilo[glodílo]samostalnik srednjega spola dleto 180: orodje za rezanje, sekanje KG: Glodilu 'Griffel, Stemeischen’ (str. 116) glog[gl.g]samostalnik moškega spolagrm ali drevo glog, latinsko Crataegus 610: drevesna vrsta TMB: Glôg -am. NEM.: Der WeißdornLAT.: Rhamnus glogje[gl.gje]ali [glogj.]samostalnik srednjega spolaglogovo grmovje; glogovje, latinsko Crataegus 610: vrsta grma TMB: Glogje -an. NEM.: WeißdorngeheckeLAT.: RhamnetumPRIMERJAJ: glogovje; gložje glogov[gl.gov]pridevnik glogov TMB: Glogov -a -uNEM.: Des WeißdornsLAT.: Oxycanthć glogovje[gl.govje (?)]samostalnik srednjega spolaglogovo grmovje; glogovje, latinsko Crataegus 610: vrsta grma KG: Glohovje 'Hagedornbüsche’ (str. 120)PRIMERJAJ: glogje; gložje gloška[gl.ška (?)]samostalnik ženskega spola vez, ki veže oba dela cepca; goža 149: del kmeckega orodja TMB: Glo.hka-e.h. Siehe Gô.haPRIMERJAJ: goža glovnja[gl.vnja]samostalnik ženskega spola gorece poleno 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Glovna-e.h. NEM.: BrandLAT.: TitioPRIMERJAJ: glavnja gložje[gl.žje]samostalnik srednjega spolaglogovo grmovje; glogovje, latinsko Crataegus 610: vrsta grma TMB: Glô.hjč-an. Siehe GlogjePRIMERJAJ: glogje; glogovje gluh[gl.h]pridevnik gluh TMB: Gluh-a -uNEM.: TaubLAT.: SurdusGS: Gluh– ab uhu & gulem hebeto. Vale.ianis chlu.t, auris.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gluhoba[gluhóba]samostalnik ženskega spola gluhost 32: hiba pri zaznavanju s cutili TMB: Gluhóba-e.h. NEM.: Die TaubheitLAT.: SurditasPRIMERJAJ: gluhost; gluhota gluhost[glúhost]samostalnik ženskega spola gluhost 32: hiba pri zaznavanju s cutili TMB: Gluho.t-e.h. NEM.: Die TaubheitLAT.: SurditasPRIMERJAJ: gluhoba; gluhota gluhota[gluhóta]samostalnik ženskega spola gluhost 32: hiba pri zaznavanju s cutili TMB: Gluhóta-e.h. NEM.: Die TaubheitLAT.: SurditasPRIMERJAJ: gluhoba; gluhost glumac[glumác (?)]samostalnik moškega spola komedijant 965: kdor igra TMB: Glumazh-am. NEM.: PossenreisserLAT.: Hi.trio, ludio glušec[glúš.c]samostalnik moškega spola 832: clovek s hibo v zaznavanju s cutili 1. gluh clovek; glušec 2. ovsu podoben njivski plevel; glušec, latinsko Avena fatua 617: vrsta zelike TMB: Glushz-am. NEM.: 1. Taub 2. TaubhaberLAT.: 1. Surda.ter 2. Avenna fatua glušeti[gluš.ti gluším]nedovršni glagol 1. postajati gluh 32: imeti hibo pri zaznavanju s cutili 2. ne biti pozoren, ne poslušati 767: slišati TMB: GlushimNEM.: 1. Taub werden 2. In Ohren liegenLAT.: 1. Surde.cere 2. Aures fatigare glušprg[glušprg]samostalnik moškega spolarastlina divji oves, latinsko Avena sterilis 617: vrsta zelike TMB: Glushpčrg -am. NEM.: Die GerstenradeLAT.: Ćgilops GS: Glushperg– a Gluh, taub.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. gmah[gm.h]samostalnik moškega spola koroško pokoj, mir 546: mir, pokoj TMB: Gmah-am. NEM.: Die RuheLAT.: Quies, paxGS: Gmah– vindicum convenit cum germ. Gemach: Sax. infer. Gemack, Ruhe: Dan. Mag, Suec. & I.land. Mak: Finland. Maco, Ruhe & Abtritt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. gmajna[gm.jna]samostalnik ženskega spola 1. obcina 927: skupina ljudi 2. skupnost, obcestvo 927: skupina ljudi TMB: Gmajna-e.h. NEM.: Die GemeindeLAT.: CommunitasGS: Gmajna – germ. Gemeinde.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: gmajno teh Svetnikov (1789, str. 27) gmajnar[gm.jnar]samostalnik moškega spola obcinski odbornik, obcinar (?) 906: posvetni oblastnik TMB: Gmajnar-jam. NEM.: Herr von der GemeindeLAT.: Agrarius gmerati[gm.rati gm.ram](gmirati) nedovršni glagol množiti 41: povecevati ABC: gmira to pravo viro (1789, str. 30) gmiratiGLEJ: gmerati gnada[gn.da]samostalnik ženskega spola milost 409: socutje TMB: Gnâda-e.h. NEM.: Die GnadeLAT.: GratiaGS: Gnada – germ. Gnade: Kero & Willeran habent Gnada: Ottfried Ginada: Dan. Naade. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. gnadljiv[gnadljív]pridevnik 1. milostljiv 2. ugleden TMB: Gnadliv-a -uNEM.: GnädigLAT.: 1. Perillu.tris 2. Gratio.us gnadljivec[gnadlj.v.c]samostalnik moškega spola ugleden, spoštovan, milostljiv gospod 952: clovek glede na stan TMB: Gnadlivz-am. NEM.: Gnädiger Herr LAT.: Perillu.tris gnati[gnáti žénem]nedovršni glagol gnati 581: premikati TMB: .hęnemgnal, gnâtiNEM.: TreibenLAT.: AgereGS: .hęna – .hęnem, .henem, .henen ejusdem .unt originis a verbo .hęnem, jam pa..ive, jam , fornicatus e.t..ena .. ... . active .umpta: Syr. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: goniti gnesti[gnésti gnédem]nedovršni glagol gnesti 265: pripravljati hrano TMB: Gnędémgnę.tiNEM.: Zusammenarbeiten, knätenLAT.: Subactam farinam dep.ereGS: Gnędem– germ. Knen: Dan. knede: Inf. Sax. gniden, a gr. ....., .calpo, findo. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Gnedem 'ich Kinnen .. .... : Hebr. Nest , Suec. Nae.ta – germ. mache den Teig ab’ (str. 72) Zapis v KG sicer govori za sedanjik gn.dem, preostali zapisi pa za gnétem. PRIMERJAJ: nagnesti gnezdice[gn.zdice]samostalnik srednjega spola gnezdece 801: gnezdo TMB: Gne.dčzhe-am. NEM.: NestchenLAT.: Nidulus Navedba moškega slovnicnega spola je verjetno zmotna, saj so sicer vse manjšalnice s pripono -ice srednjega spola. gnezditi[gnezditi gn.zdim]nedovršni glagol gnezditi 716: nesti jajca in gnezditi TMB: Gne.dčm-ditiNEM.: NistenLAT.: Nidificare gnezdo[gn.zdo]samostalnik srednjega spola gnezdo 801: gnezdo TMB: Gne.du-an. NEM.: Das NestLAT.: NidusGS: Gne.du nidificavit: Grćc. .e.ss.a.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. gnida[gnída]samostalnik ženskega spola jajcece uši; gnida 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Gnida-e.h. NEM.: Nüsse von LäusenLAT.: Lens, disGS: Gnida– non ab Infer. Sax. gniden (reiben) .ed a Gne.du quemadmodum germ. Nisse a Nest: grćc. ...d... e.t grani .pecies in .imilitudinem lendium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gnidav[gnídav]pridevnik ki ima jajceca uši; gnidav TMB: Gnidov-a -uNEM.: NüßhaftLAT.: Lendino.us gnil[gn..]pridevnik gnil TMB: Gnil; Gnyle-a -uNEM.: FaulLAT.: Putridus gniloba[gnilóba]samostalnik ženskega spola gniloba, gnitje 687: škoda TMB: Gnilóba; Gnylóba-e.h. NEM.: Die Faulheit; Die FäulungLAT.: Putredo; Putrefactio gnilost[gnílost]samostalnik ženskega spola gnitje 687: škoda TMB: Gnylo.t-e.h. NEM.: Die FäulungLAT.: Putrefactio gniti[gníti gníjem]nedovršni glagol gniti 627: poslabševati, zatirati TMB: GnyemgnytiNEM.: FaulenLAT.: Putre.cere GS: Gnyen– Compo.itum ejus segnyem, in quo verbo antiqua prćpo.itio se reman.it, quć aliasper s' vel is modo exprimitur in aliis compo.itis. Ab hoc verbo habent latini .uam vocem: Segnities, Faulheit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gnjad[gnj.d](gnjat) samostalnik moškega spola (svinjsko) plece 980: del živali TMB: Gnâd-am. NEM.: Der Kamm, Ha.LAT.: Peta.oGS: Gnad– .uper. germ. Knak. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gnjatGLEJ: gnjad gnoj[gn.j]samostalnik moškega spola 1. gnoj, tj. iztrebki domacih živali, pomešani s steljo 698: živalski iztrebek 2. gosta tekocina, nastala na vnetih ranah; gnoj 695: bolezenski izlocek živega bitja TMB: Gnoj-am. NEM.: Der Mist, DungLAT.: 1. Fimus 2. PusGS: Gnoj– Hung. Ganeij.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. gnojiti[gnojiti gnojím]nedovršni glagol dodajati zemlji gnojilo; gnojiti 277: obdelovati zemljo TMB: GnojimNEM.: DüngenLAT.: Stercorare gnojnica[gn.jnica]samostalnik ženskega spola tekocina, ki odteka iz gnoja; gnojnica 659: neužitna tekocina TMB: Gnojnčza-e.h. NEM.: Die Mistlacke LAT.: Nautea gnojnišce[gnojníšce]samostalnik srednjega spola gnojišce 306: kraj za živalske iztrebke TMB: Gnojnishe-an. NEM.: Der Misthaufen LAT.: FimetumKG: Gnojnishe 'Misthaufe’ (str. 120) gnusec[gnus.c (?)]pridevnik izražajoc gnus KG: 'Verabscheunden’ (gnusezhega) (str. 97) gnusen[gnús.n]pridevnik gnusen TMB: Gnusnč-a -uNEM.: Eckelhaft LAT.: Abominabilis gnusija[gnus.ja (?)]samostalnik ženskega spola slabost z bruhanjem 17: bolezen TMB: Gnusia-e.h. NEM.: Der EckelLAT.: Nau.ea Naglašeni i pripone -ija je navadno zapisan z y. Zanesljivi izjemi sta le goljufija in ohrnija. gnusiti (se)[gnusiti se gnusím se] nedovršni glagol gnusiti se 60: obcutiti gnus TMB: Gnu.imNEM.: EckelnLAT.: Nau.eare GS: Grav.ha se meni– vindicum a germ. grausen; carnioli ajunt meni se gnusy. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. gnusoba[gnusóba]samostalnik ženskega spola gnusoba 60: gnus TMB: Gnusóba-e.h. NEM.: Der GräuelLAT.: Abominatio goba[g.ba]samostalnik ženskega spola 1. goba 607: goba 2. rana zaradi gobavosti 35: oboleli del cloveka TMB: goba -e.h. NEM.: 1. Der Schwamm 2. AussatzLAT.: 1. Fungus, .pongia 2. LepraGS: goba – Hung. Gomba.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: goba jur goba jur[g.ba jur](jur) samostalniška zveza ženskega spola goba golobica 608: vrsta gobe TMB: Gobajur -ja.h. NEM.: Täubling, Schwamm LAT.: Species fungorum Na pomen 'golobica’ (in ne 'jurcek’) kaže nemško Täubling. gobav[g.bav]pridevnik bolan za gobavostjo; gobav TMB: Gôbóv -a -uNEM.: AussätzigLAT.: Lepro.us gobec[g.b.c]samostalnik moškega spola gobec 980: del živali TMB: Gôbz-am. NEM.: Hundsnase, MaulLAT.: Os, canis etc. god[g.d god.]samostalnik moškega spola god 46: praznik TMB: Gôd-dúm. NEM.: Der FesttagLAT.: Fe.tum godec[g.d.c]samostalnik moškega spola kdor igra na gosli; godec 961: glasbenik TMB: Gôdz-am. NEM.: Der Geiger LAT.: Fidicen goden[g.d.n]pridevnik zrel TMB: Gódnč-a -uNEM.: ZaitigLAT.: Maturus godenje[g.denje]samostalnik srednjega spola muziciranje, glasba 529: muziciranje TMB: Spolézhnu godenjeNEM.: Eine SymphonieLAT.: SymphoniaPRIMERJAJ: spolecno godenje goder[g.d.r](oder; voder) samostalnik moškega spola gradbeni oder 773: zgradba TMB: Gôdr -am. NEM.: Das GerustLAT.: MachinaGS: Gôdr– melius Vr.PRIMERJAJ: odri goditi[goditi godím]nedovršni glagol 1. povzrocati, da postane kaj godno, zrelo; goditi, zoriti 266: mediti sadje 2. zdraviti 79: opravljati zdravniško dejavnost TMB: Gim NEM.: Auszeitigen LAT.: Fovere, Mature.cereGS: Godim – Godnim, Cambris Godyner, tenellus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Godim, -il, -en, -iti 'zeitigen, heilen’ (str. 103)PRIMERJAJ: godniti; zgodniti goditi se[goditi se godím se]nedovršni glagol dogajati se 772: zgoditi se TMB: Gody sę goditi sęNEM.: GeschiehetLAT.: Fit, agitur godlja[g.dlja]samostalnik ženskega spola godlja, tj. juha, v kateri se kuhajo klobase 261: hrana TMB: Gôdla-e.h. NEM.: Die Sod von WürstenLAT.: Strapula GS: Gôdla– qua.i Gojla, quod vide inferius. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. godniti[godniti godním]nedovršni glagol povzrocati, da postane kaj godno, zrelo; goditi, zoriti 266: mediti sadje TMB: GodnimNEM.: AuszeitigenLAT.: Fovere, Mature.cerePRIMERJAJ: goditi; zgodniti godnost[godn.st]samostalnik ženskega spola zorenje, godenje 49: cas glede na rastlinje TMB: Gódnu.t-e.h. NEM.: Zeitigung LAT.: Maturatio godrn[gódrn (?)]pridevnik godrnjav TMB: Godčrnč-a -uNEM.: MürrischLAT.: Murmurans godrnica[gódrnica (?)]samostalnik ženskega spolažival svizec, latinsko Marmota marmota 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Godernčza-e.h. NEM.: Das MurmelthierLAT.: Mus alpinus godrnjanje[godrnj.nje]samostalnik srednjega spola godrnjanje 493: govor ABC: s' godernanjam (1794, str. 20) godrnjati[godrnjáti godrnj.m] nedovršni glagol godrnjati 518: pritoževati se TMB: GodernamNEM.: MurrenLAT.: Murmurare GS: Godernam– a godem, e.t onomatopśia; quia in barbito gravi ludens murmurat potius, quam canit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. godrnjavec[godrnj.v.c]samostalnik moškega spola kdor godrnja; godrnjavec 912: clovek glede na govorjenje TMB: Godernavz-am. NEM.: Der MurrerLAT.: Murmurator godrnjavka[godrnj.vka]samostalnik ženskega spola godrnjava ženska; godrnjavka 912: clovek glede na govorjenje TMB: Godernavka-e.h. NEM.: MürrerinnLAT.: Mumuratrix goflja[g.flja]samostalnik ženskega spola kdor veliko, predrzno govori; bahac 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom GS: Gofla – Großmaul, .uper germ. Anglo.ax. waffel, das Maul: Geafla, der Schlund: & Vale.iacum Gwefl.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pomenski opis se opira na nemški prevedek Großmaul, ki redko pomeni tudi 'usta, gobec’. gojla[gojla (?)]samostalnik ženskega spola mocvirje 340: voda ali z vodo povezan kraj GS: Gojla – Palus, Sumpf, Albani dicunt Ggjoll.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Hapaks legomenon. Albansko gjol res pomeni 'mocvirna jama, barje, lokev’, a povezave s slovensko besedo ni videti. gol[g..]pridevnik gol, nag TMB: Gólč-a -uNEM.: BloßLAT.: Nudus, depilisGS: Gol – germ. kahl, lat. denarna enota goldinar 85: denar TMB: Goldinar-am. NEM.: Der GuldenLAT.: FlorenusGS: Govedinar– (vulgo goldinar) germ. ein Gulden; quia Bovis figuram prć.etulit hćc veteris pecunić .pecies. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Nej dado pol goldinarja 'Geben sie ein halben Gulden’ (str. 191)PRIMERJAJ: govedinar golec[gól.c]samostalnik moškega spola nedorasel moški; golobradec 914: clovek glede na okrasje TMB: Gólz-am. NEM.: UnmannbarLAT.: Impubes goleno[gol.no]samostalnik srednjega spola del noge med kolenom in gležnjem; golen 878: del cloveka TMB: Golejnu-a n. NEM.: SchienbeinLAT.: Crus golica[golíca]samostalnik ženskega spola pšenica s klasjem brez res 617: vrsta zelike TMB: Goliza-e.h. NEM.: Getreid mit gestumpften AehrenLAT.: Frumentum .picis muticis golina[golína]samostalnik ženskega spola golota 99: golota TMB: Golina-e.h. NEM.: Die BlößeLAT.: NuditasPRIMERJAJ: golost; golota goliti[goliti golím]nedovršni glagol lupiti, lušciti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: Golim NEM.: Abhäuteln, abschällen LAT.: Decorticare goljuf[golj.f]samostalnik moškega spola goljuf, goljufivec 934: goljuf TMB: Goluf -am. Siehe GolfivzPRIMERJAJ: goljufivec goljufati[goljufáti goljuf.m]nedovršni ter.um Kalal . ..... ab hebr. Khal : Per.. Calvus chalak , kahl.Razlaga vsebuje , .... .. glatt, & glagol goljufati 107: varati, goljufati TMB: Golfâm; Golufam NEM.: BetrügenLAT.: nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Decipere goldinar[gold.nar]samostalnik moškega goljufen[goljúf.n]pridevnik spola goljufiv TMB: Golufne-a -uSiehe Golfiv KG: Golufne 'betrügerisch’ (str. 118) PRIMERJAJ: goljufiv goljufija[goljuf.ja]samostalnik ženskega spola goljufija 559: prevara TMB: Golfia -e.h. NEM.: Der BetrugLAT.: Deceptio Naglašena pripona -ija je tako zapisana tudi v ohrnija. goljufiv[goljufív]pridevnik goljufiv TMB: Golfiv -a -uNEM.: Betrüglich LAT.: FraudulentusPRIMERJAJ: goljufen goljufivec[goljuf.v.c]samostalnik moškega spola goljuf, goljufivec 934: goljuf TMB: Golfivz-am. NEM.: Der Betrüger LAT.: DeceptorPRIMERJAJ: goljuf golo[gol.]clenek zgolj, samo TMB: Golu NEM.: Bloß LAT.: Nude, .impliciter Naglasna rekon­strukcija se opira na clenek blizu. golob[gol.b]samostalnik moškega spola ptica golob, latinsko Columba 1003: vrsta domace ptice TMB: Golôb-am. NEM.: Die TaubeLAT.: ColumbaGS: Golob – affine e.t lat. Columba: Hung. Galamb. Lu.atic. Golb, Golub, .ed Carniolus Golub indicat Mu.telam pi.cem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: golub golobar[golobár]samostalnik moškega spola trgovec z golobi 959: trgovec TMB: Golobâr-jam. NEM.: Taubenhändler LAT.: Columbarius golobec[gol.b.c]samostalnik moškega spolaptica golob, latinsko Columba 1003: vrsta domace ptice TMB: Golóbz-am. Sieh. Golob golobica[golobíca]samostalnik ženskega spola golobica 1003: vrsta domace ptice TMB: Golobiza-e.h. NEM.: Tauben Weibchen LAT.: Columba femina golobic[golob.c]samostalnik moškega spola navadno množina mlad golob; golobic 1004: mladic domace perutnine TMB: Golobizhi-ovm. NEM.: JungeLAT.: Pulli Columbarum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. golobicni[golobicni]pridevnik golobov TMB: Golobizhne-a -uNEM.: Von der TaubeLAT.: Columba golobinjak[golob.njak] (golobinjek) samostalnik moškega spola golobnjak 803: domovanje domacih ptic TMB: Golobinék-am. NEM.: Der TaubenschlagLAT.: ColumbarePRIMERJAJ: golobnjak golobinjekGLEJ: golobinjak golobji[gol.bji]pridevnik golobji TMB: Golobje -a -uNEM.: Von TaubenLAT.: Columbinus golobnjak[golobnják]samostalnik moškega spola golobnjak 803: domovanje domacih ptic TMB: Golobnâk-am. Siehe Golobinek KG: Golobnak 'Taubenhaus’ (str. 119) PRIMERJAJ: golobinjak golobov[gol.bov]pridevnik golobov TMB: Golobe -a -uNEM.: Des TaubersLAT.: Columbi gologlav[gologl.v (?)]pridevnik gologlav TMB: Goglav -a -uNEM.: BarhauptLAT.: Intectus capite gologlavec[gologl.v.c (?)] samostalnik moškega spola gologlav clovek; gologlavec 910: clovek glede na obleko TMB: Góloglavz-a m. NEM.: BarhauptLAT.: Intectus capite golost[gol.st]samostalnik ženskega spola golota 99: golota TMB: Golű.t-e.h. Siehe GolotaKG: Golust 'Blösse’ (str. 130) PRIMERJAJ: golina; golota golota[golóta]samostalnik ženskega spola golota 99: golota TMB: Golóta-e.h. NEM.: Die BlößeLAT.: NuditasPRIMERJAJ: golina; golost golt[g..t]samostalnik moškega spola žrelo, grlo, golt 972: del cloveka ali živali TMB: Govt-am. NEM.: Der Schlund LAT.: FauxKG: Govt, -ta 'der Rachen, Schlund’ (str. 103) goltanec[go.tán.c]samostalnik moškega spola požiralnik 972: del cloveka ali živali TMB: Govtanz-am. NEM.: SpeiseröhreLAT.: Ć.ophagus golub[golub (?)]samostalnik moškega spola sladkovodna riba menek, latinsko Lota lota 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Golub -am. NEM.: Treusche, LampreteLAT.: Mu.tela pi.cisGS: Golob – affine e.t lat. Columba: Hung. Galamb. Lu.atic. Golb, Golub, .ed Carniolus Golub indicat Mu.telam pi.cem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. golun[gol.n]samostalnik moškega spola strojarska sol; galun 655: strojilo TMB: Golűn-am. NEM.: Der AlaunLAT.: Alumen GS: Golűn– germ. Alaun: lat. Alumen infer. Sax. Suec. & Gall. Alun: Angl. Allom a gr. apud. Plin. .....Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: lidek gomaza[gom.za]samostalnik ženskega spola plazilec 996: plazilci ali druga golazen TMB: Gomâ.a-e.h. NEM.: Kriechendes Thier LAT.: Reptile gomazeti[gomaz.ti gomazím] nedovršni glagol 1. plaziti se 561: premikati se 2. mrgoleti, gomazeti 561: premikati se TMB: Gomá.imNEM.: 1. Kriechen 2. WimmelnLAT.: 1. Repto 2. Scateo gomela[gom.la]samostalnik ženskega spola cvet(ovi) kamilice 616: del zelike TMB: Gomela-e.h. NEM.: Camillenblum LAT.: Anthemis gomelice[gom.lice]množinski samostalnik ženskega spola cvet(ovi) kamilice 616: del zelike TMB: Gomelčze.h. NEM.: Camillenblum LAT.: Anthemis gomelicen[gom.lic.n](kamelicni) pridevnik kamilicen TMB: Gomelčzhn-a -uNEM.: Der CamillenLAT.: Anthemis gondola[gond.la]samostalnik ženskega spola majhna ladja; ladjica 594: ladja TMB: Gondôla-e.h. NEM.: SchiffchenLAT.: Cymba gonic[g.nic]samostalnik moškega spola kij pri igri 188: pripomocek za igranje TMB: Gônzh-am. NEM.: SchlaghölzchenLAT.: Tudes lu.oriusPRIMERJAJ: pandol goniti[goniti g.nim]nedovršni glagol gnati, goniti 589: gnati TMB: gônem gnâtiNEM.: TreibenLAT.: AgereGS: Gonem – gr. ....., fe.tino.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Gonem 'ich treibe’ (str. 72)PRIMERJAJ: gnati goniti se[goniti se g.nim se]nedovršni glagol kazati nagnjenje za parjenje; goniti se 719: goniti se TMB: sę gonitiNEM.: Läufig seynLAT.: agi cupidineGS: Gônem se – a gr. .... genitura, fśtus: ...e.a, fśtificatio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: listeti gonjac[gonjác]samostalnik moškega spola kdor goni divjad pred lovca; gonjac 896: lovec TMB: Gonâzh-am. NEM.: Treiber bey der JagdLAT.: Compul.or venatorius gonjakGLEJ: gonjek gonjek[g.nj.k (?)](gonjak) samostalnik moškega spola kdor goni, vodi živino; gonic 871: uslužbenec TMB: Gojnčk-am. NEM.: Der TreiberLAT.: Agitator gonjenje[g.njenje (?)]samostalnik srednjega spola 1. priganjanje 589: priganjanje 2. prisila 456: nasilje TMB: Gonenje-an. NEM.: 1. Das Treiben 2. LaufenLAT.: 1. Actus 2. Adactio gora[góra]samostalnik ženskega spola gora 337: vzpetina TMB: Gorra -e.h. NEM.: Der BergLAT.: MonsGS: Gorra – ut in pri.cis per duplex R reperitur: gr. ...., mons: ...ß..., Bergleben; unde Orobii apud veteres latinos dicti; germ. Harz mons, har mons. Razlaga je s .. .. .ilva dicitur: Hebr. stališca današnjega jezikoslovja napacna. gorak[gor.k](gorek) pridevnik topel, gorek TMB: Górkč-a -uNEM.: Warm LAT.: CalidusGS: Gorke – Per.. Karm: germ. warm.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. KG: Gorak 'Warm’ (str. 37) gorec[gor.c]pridevnik gorec GS: Gorim – a prćcedente gori; quia ignis altum petit. Hoc explicat Cambricum: Gores, (fervor) quod cum Carniolico gorezh con.onat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gorekGLEJ: gorak Gorenjec[gor.nj.c]samostalnik moškega spola prebivalec Gorenjske; Gorenjec 354: prebivalec kraja TMB: Górenz-am. NEM.: OberkraynerLAT.: HypercarniolusABC: Gorenzi (1794, str. 6) prćcedente gori; quia ignis altum petit. Hoc explicat Cambricum: Gores, (fervor) quod cum Carniolico gorezh con.onat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gori2 [góri]medmet uporablja se za izražanje zahteve, naj se ogovorjeni zbudi, vstane KG: Gori! Gori! moj Gospud! 'Auf! Auf! mein Herr! (str. 188) Gorica[goríca]samostalnik ženskega spola primorsko mesto Gorica 360: krajevno ime KG: Goriza 'Görz’ (str. 130) gori in doli[góri in dóli]prislovna zveza gori in doli TMB: GorindoliNEM.: Auf, und abLAT.: Sur.um deor.um goriiti[góriíti górigr.m](gori iti) nedovršni glagol rasti 720: rasti, starati se ABC: Sturi de Gorenjka[gor.njka]samostalnik ženskega spola prebivalka Gorenjske; Gorenjka 354: prebivalec kraja TMB: Górenka-e.h. NEM.: OberkraynerinnLAT.: Hypercarniola gorenjski[gor.njski]pridevnik gorenjski TMB: Góren.ke-a -uNEM.: Ober­kraynerischLAT.: Hypercarniolicus goreti[gor.ti gorím]nedovršni glagol goreti 484: goreti TMB: Gorim goreti NEM.: BrennenLAT.: ArdereGS: Gorim – a prćcedente gori; quia ignis altum petit. Hoc explicat Cambricum: Gores, (fervor) quod cum Carniolico gorezh con.onat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gori1 [góri]prislov gori TMB: Gori NEM.: HinaufLAT.: Sur.um GS: Gi – a gr. ......., altus. A Celtico, & hodierno Slavico gori habere a..eruntur germani .ua vocabula: gen, gähren: Gm, Gährm, Viergärm, Gärben ajunt in .uperiore germania.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Gorim – a .ejme te sa.topno.ti kateru nam je sdej na.h vuzhenik v' .erza po.ejal, sdajzi gorigre, prezvede. inu .e isory (1794, str. 15) gori itiGLEJ: goriiti goriizreditiGLEJ: gorizrediti gori izreditiGLEJ: gorizrediti gorijemanje[górijem.nje](gori jemanje) samostalnik srednjega spola napredek, razvoj, veljava 720: dejanje, delo TMB PREDGOVOR: Patrijoti, katiri si per.adevŕte Kraynske je.ik, inu te umetno.te nashe roj.tne dushele pou.digneti, inu usesku.i k' vezhemu gorijemanju perpraveti (str. 5 s.) gori jemanjeGLEJ: gorijemanje gorijemati[górijemáti górijémljem] (gori jemati) nedovršni glagol razvijati se, rasti (?) 720: rasti, starati se KG: Raki jemlejo is mejszam gori (str. 144) gori jematiGLEJ: gorijemati goripostavljen[góripost.vlj.n] (gori postavljen) pridevnik dolocen ABC: Te od Zirkve goripo.tavlene prasnike prasnuvati (1789, str. 29) gori postavljenGLEJ: goripostavljen goripraviti[góripráviti góripr.vim] (gori praviti) dovršni glagol reci, povedati 493: govoriti KG: Goripravem 'ich sage auf’ (str. 72) gori pravitiGLEJ: goripraviti gorivstajanje[górivstájanje](gori vstajanje) samostalnik srednjega spola vstajenje od mrtvih 561: premikanje ABC: Goriu.tajanje tega me.sa (1798, str. 26) gori vstajanjeGLEJ: gorivstajanje gorivstati (se)[górivstáti se górivst.nem se](gori vstati (se)) dovršni glagol vstati 561: premikati se ABC: de bom .upet .ajtro ve..ellu mogl goriu.tati (1765, str. 25)ABC: kader .e v' jutru goriu.tane (1789, str. 21)ABC: goriu.tati (1789, str. 23) gori vstati (se)GLEJ: gorivstati (se) gorivzet[górivz.t]pridevnik sprejet, uveljavljen TMB PREDGOVOR: al je.t sem se rajshi enega .nanega, od vezh drugeh goriu.etčga imena Besedishe, Buqve teh besedy prijel (str. 1) gorivzeti[górivz.ti górivzámem] (gori vzeti) dovršni glagol sprejeti, spoštovati 672: spoštovati TMB PREDGOVOR: .a tolkajn vezh si je.t upanja delam, de njeh bo uselej vezh teh provędneh, dobrutliveh, .a.topneh, inu .a umetno.te, inu zha.t svoje roj.tne du.hele noteru.eteh mo.hov, katiri bodo to, bodi si .he majhena, ali velika, mujo tega dela spo.náli, ter s' perjetno roko goriu.eli. (str. 5) gori vzetiGLEJ: gorivzeti gorivzrediti GLEJ: gorizrediti gori vzrediti GLEJ: gorizrediti gorizrediti[górizrediti górizredím] (goriizrediti; gorivzrediti; gori zrediti; gori izrediti; gori vzrediti) dovršni glagol vzrediti, vzgojiti 116: dajati hrano, pijaco KG: Otroke lepu gorii.redč (str. 187) gori zrediti GLEJ: gorizrediti gorjak[gorják]samostalnik moškega spola velikan, orjak 964: clovek glede na velikost in težo GS: Gorjak – Hung. Orias, a gr. .ro., mons.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: orjak gorjanec[gorján.c]samostalnik moškega spola gorjanec 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Gorijanz-am. NEM.: Bergleute LAT.: Montanus gorje[gorj.]medmet izraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo TMB: Gorje!NEM.: Wehe!LAT.: Vć! KG: gorje! 'leider’ (str. 95)KG: Jiiih! ih! ih! ih! oh! oh! gorje! 'ach weh’ (str. 97)KG: Gorje! 'wehe’ (str. 103)KG: gorje, inu joj meni (str. 148)PRIMERJAJ: gorje meni; gorje tebi gorje meni[gorj. méni]medmetna zveza izraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo KG: Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni 'ach wehe mir’. Jaj 'wehe!’ (str. 96) ABC: Joimeni (1794, str. 6)PRIMERJAJ: gorje gorje tebi[gorj. tébi]medmetna zveza izraža zaskrbljenost nad ravnanjem ogo­vorjenega KG: Gorje tebi, Buh tebi pomagej 'hilf dir Gott aus’ (str. 96 s.)PRIMERJAJ: gorje gorji[g.rji]pridevniški primernik vrlejši, odlicnejši, imenitnejši, boljši TMB: Gurje NEM.: VortrefflicherLAT.: Prć.tantius KG: Gurje, Gurji (str. 42)PRIMERJAJ: gorši gorjup[gorj.p]pridevnik grenek, ostrega okusa TMB: Garjup; Gorjup-a -uNEM.: Bitter, herb; Bitter, häntigLAT.: Amarus; AcerbusGS: Gorjup – Phinicum e.t Carwe, widerwärtigen Geschmackes: Suec. Kerf.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gorkoba[gorkóba]samostalnik ženskega spola toplota, gorkota 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Gka -e .h. NEM.: Die WärmeLAT.: CalorKG: Gorkoba, Gorkuta 'Hitze, Wärme’ (str. 117)PRIMERJAJ: gorkota gorkota[gork.ta]samostalnik ženskega spola toplota, gorkota 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Gorkűta-e .h. NEM.: Die WärmeLAT.: CalorKG: Gorkoba, Gorkuta 'Hitze, Wärme’ (str. 117)PRIMERJAJ: gorkoba gornica[gorníca]samostalnik ženskega spola zakon o rudarstvu (?) 208: pravni pisni izdelek TMB: Gorniza-e.h. NEM.: Das BergrechtLAT.: Jus montanum Manj verjetno je mišljen zakon o vinogra­dništvu, gorske bukve. Nemški prevedek dopušca tudi pomen 'vinogradniška dajatev’ (ta pomen navaja Pleteršnik), a ga latinski, ki v socasnih besedilih pomeni predvsem 'zakon o rudarstvu’, tako rekoc izkljucuje. gornik[gorník]samostalnik moškega spola vinogradnik 892: vinogradnik TMB: Gornik-am. NEM.: Der WeinzerlLAT.: Vindemiator gornji[g.rnji]pridevnik gornji TMB: Gurne-a -uNEM.: OberLAT.: Superior Gornji Grad[g.rnji gr.d]samostalniška zveza moškega spola štajersko mesto Gornji Grad 360: krajevno ime ABC: Gorne grad (1789, str. 5) gorovat[gorov.t]pridevnik gorat TMB: Gorrovat-a -uNEM.: Bergicht LAT.: Monto.us goršcnik[g.ršcnik]samostalnik moškega spolaptica modra sinica, plavcek, latinsko Parus caeruleus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Gôrshnék-am. NEM.: BlaumeiseLAT.: Parus cćruleus gorši[g.rši]pridevniški primernik vrlejši, odlicnejši, imenitnejši, boljši TMB: GurshiNEM.: Vortrefflicher LAT.: Prć.tantiusKG: Gurshe 'Fürtreflicher’ (str. 41)ABC: ni.ta .kus to nizh gor.hi ratala (1794, str. 25)PRIMERJAJ: gorji gos[g.s gos.]samostalnik ženskega spola ptica gos, latinsko Anser 1003: vrsta domace ptice TMB: Gôs-y.h. NEM.: Die GansLAT.: An.erGS: Gos – Inf. Sax. Govs: Angl. Goo.e: Suec. Gäs: I.land. Gas: gr. ..., ...: lat. An.er; unde ob longitudinis colli an.erini gosle deductum dicitur.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. gosar[gosár]samostalnik moškega spola gosji pastir 871: uslužbenec TMB: Gosâr -jam. NEM.: Der GänsehirtLAT.: An.erarius gosenica[gos.nica]samostalnik ženskega spola gosenica 993: žuželke ali drug mrces TMB: Gosenza-e.h. NEM.: Krautwurm LAT.: Eruca gosin[g.sin]pridevnik gosji TMB: Gosin-a -uNEM.: Von Gänsen LAT.: An.erinusPRIMERJAJ: gosji gosinjak[gos.njak]samostalnik moškega spola gosji hlevcek; gosinjak 803: domovanje domacih ptic KG: Gosinek 'Ganshütte’ (str. 119) gosjak[gosják]samostalnik moškega spola gosji samec; gosak 1003: vrsta domace ptice TMB: Gosjâk-am. NEM.: Der Ganser LAT.: An.er mas gosji[g.sji]pridevnik gosji TMB: Gosje -a -uNEM.: Von Gänsen LAT.: An.erinusPRIMERJAJ: gosin goska[g.ska]samostalnik ženskega spola goska 1003: vrsta domace ptice TMB: Gôska-e.h. NEM.: Das Gänschen LAT.: An.erculus goslati[g.slati g.slam]nedovršni glagol tepsti, udarjati, tolci 727: tolci, bosti TMB: GôslŕmNEM.: AbbengelnLAT.: Concutere gosli[g.sli]množinski samostalnik ženskega spola 1. gosli 171: glasbilo 2. telovnik, oprsnik 130: oblacilo ali obutev TMB: Gosle .h. NEM.: 1. Die Geige 2. Das BrustblattLAT.: 1. Fides 2. Pectus apertumGS: Gos – Inf. Sax. Govs: Angl. Goo.e: Suec. Gäs: I.land. Gas: gr. ..., ...: lat. An.er; unde ob longitudinis colli an.erini gosle deductum dicitur.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. goslinec[gosl.n.c]samostalnik moškega spola mlad gosak (?) 1004: mladic domace perutnine GS: Goslinz– Angl. Gosling. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gospa[gospá]samostalnik ženskega spola gospa 952: clovek glede na stan TMB: Gospa-e.h. NEM.: Die FrauLAT.: DominaKG: rodilnik množine Gospá (str. 29) gospejin[gosp.jin]pridevnik gospejin KG: Gospodova, Gospena hisha (str. 118) gospod[gosp.d]samostalnik moškega spola gospod 952: clovek glede na stan TMB: Gospud-am. NEM.: Der HerrLAT.: Dominus GS: Gospud– a gr. .esp.t.., Dominus. In imperio grćcorum de.ignavit dignitatem Imperantis, quem titulo .as..e.a s.. (Ve.tra Maje.tas) honorabant, proximam. Meur.. Glo... Grćc. Barb.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: or. mn. s'Gospudmi, oder Gospudi für s'Gospudami (str. 24) gospoda[gospóda]samostalnik ženskega spola plemstvo, gospoda 908: skupina vladajocih ljudi TMB: Gospóda-e.h. NEM.: Der AdelLAT.: NobilitasPRIMERJAJ: gospodstvo gospodar[gospodár]samostalnik moškega spola gospodar 906: posvetni oblastnik TMB: Gospodâr-jam. NEM.: HausherrLAT.: Herus gospodariti[gospodáriti gospod.rim]nedovršni glagol posvecati se domacim opravilom: gospodariti, gospodinjiti 461: upravljati manjše gospodarstvo TMB: Gospodarem -ritiNEM.: WirtschaftenLAT.: Rem dome.ticam curarePRIMERJAJ: gospodinjiti gospodarski[gospodárski]pridevnik gospodaren, podjeten ABC: Ta Go.podar.ki otrok (1794, str. 24) gospodicic[gospod.cic]samostalnik moškega spola mlad gospod, gospodic 952: clovek glede na stan TMB: Gospodizhčzh-am. NEM.: Junger HerrLAT.: Domicellus, Herulus gospodicna[gospod.cna]samostalnik ženskega spola gospodicna 952: clovek glede na stan TMB: Gospodiznha-e.h. NEM.: Das FräulchenLAT.: Domicella, Herula gospodinja[gospodínja]samostalnik ženskega spola gospodinja 906: posvetni oblastnik TMB: Gospodina-e.h. NEM.: Eine Wirthinn LAT.: Hera gospodinjiti[gospodínjiti gospod.njim]nedovršni glagol posvecati se domacim opravilom: gospodariti, gospodinjiti 461: upravljati manjše gospodarstvo TMB: Gospodinem LAT.: S. GospodaremPRIMERJAJ: gospodariti gospodnica[gosp.dnica]samostalnik ženskega spola praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgust 46: praznik TMB: Gospodnčza-e .h. NEM.: Mar. HimmelfartsfestLAT.: Fe.tum A..umtionis B. V. gospodov[gosp.dov]pridevnik gospodov TMB: Gospudov-a -uNEM.: Des HerrenLAT.: DominiKG: Gospodova, Gospena hisha (str. 118) gospodovati[gospodováti gospod.jem]nedovršni glagol gospodovati 461: biti oblastnik TMB: GospodujemNEM.: HerrschenLAT.: Dominari gospodstvo[gospódstvo (?)] samostalnik srednjega spola plemstvo, gospoda 908: skupina vladajocih ljudi TMB: Gospod.tvu-an. Siehe GospódaKG: Gospostvu 'Herrschaft’ (str. 131) PRIMERJAJ: gospoda gosposka[gospóska]samostalnik ženskega spola predstavniki oblasti; gosposka 908: skupina vladajocih ljudi TMB: Gosposka-e .h. S. GosposhenaPRIMERJAJ: gospošcina gosposki[gospóski]pridevnik plemiški, gosposki TMB: Gosposk-a -u NEM.: AdelichLAT.: Nobilis gosposko[gospósko]prislov plemiško, gosposko KG: Gosposku 'adelich’ (str. 118) gospostvo[gospóstvo]samostalnik srednjega spola obmocje 281: kraj ABC: Gospostvu (1765, str. 7) gospošcina[gosp.šcina (?)] samostalnik ženskega spola predstavniki oblasti; gosposka 908: skupina vladajocih ljudi TMB: Gosposhena -e.h. NEM.: Die ObrigkeitLAT.: Superioritas PRIMERJAJ: gosposka gost1 [g.st]samostalnik moškega spola kdor pride na obisk; gost 926: obiskovalec TMB: Gôst-am. NEM.: Der Gast LAT.: Ho.pesGS: Go.t– germ. Gast.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: gostią gost2 [g.st]pridevnikgost, strjen, stisnjen TMB: Go.t-a -u NEM.: DichtLAT.: Den.us, .pi..us gostac[gostác]samostalnik moškega spola kdor stanuje v tuji, najeti hiši; najemnik, gostac 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Go.tâzh-am. NEM.: Der Inmann LAT.: Ho.pitans gostarija[gostar.ja]samostalnik ženskega spola gostija 264: gostija TMB: Gostarya-e.h. NEM.: Das GastmahlLAT.: Convivium gostenGLEJ: gostni gosti1 [gost.]množinski samostalnik ženskega spola gostje 927: skupina ljudi TMB: Gosty .h. NEM.: Die GästeLAT.: Ho.pitesPRIMERJAJ: gostą gosti2 [g.sti g.dem]nedovršni glagol igrati na godalo; gosti 529: muzicirati TMB: Gôdemgô.tiNEM.: GeigenLAT.: Fidibus ludere gostiti1 [gostiti gostím]nedovršni glagol delati (bolj) gosto; gostiti 100: zgošcati TMB: Go.timNEM.: Dick machenLAT.: Conden.are gostiti2 [gostiti gostím]nedovršni glagol biti v gosteh, gostovati, gostiti se 926: obiskati TMB: Go.timNEM.: GastierenLAT.: epulariPRIMERJAJ: gostovati gostiti se[gostiti se gostím se] nedovršni glagol postajati (bolj) gost; gostiti se 100: zgošcati se TMB: Go.ty-.titi sęNEM.: Es ziehet sich dicht zusamenLAT.: Conden.atur gostje[góstje]samostalnik srednjega spola gostija 264: gostija TMB: Go.tje-an. NEM.: Das GastmahlLAT.: Convivium gostni[góstni](gosten) pridevnik ki je v zvezi z gostijo; gostijski TMB: Gó.tne-a -uNEM.: Zum Gastmahl gehörigLAT.: Convivalis gostnišce[gostníšce]samostalnik srednjega spola jedilnica, obednica 778: obednica TMB: Go.tnishe-an. NEM.: Der Speisesaal LAT.: Cćnaculum Gostosevcici[gostos.vcici]množinski samostalnik moškega spola ozvezdje Gostosevci 361: ime nebesnega telesa TMB: Go.tasevzhezhi-ov m. NEM.: Die Gluckhenne ein Gestirn LAT.: Plejades, a.trum gostovati[gostováti gost.jem] nedovršni glagol biti v gosteh, gostovati, gostiti se 926: obiskati TMB: Go.tujem-.tuvatiNEM.: GastierenLAT.: Convivio excipereKG: Poredkem gostuj (str. 187)PRIMERJAJ: gostiti˛ gošGLEJ: guš gošca[g.šca]samostalnik ženskega spola 1. z gostim grmovjem porasel svet; gošcava, gošca 318: rastišce grmovja 2. kar se v tekocini nabere na dnu; usedlina, gošca 482: odpadna tekocina TMB: Gôsha-e.h. NEM.: 1. Gestrüppe 2. GrundsuppeLAT.: 1. Frutetum 2. Cra..amen GS: Gosha– a go.t, den.us.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: gošcava; gošcevje gošcava[gošc.va]samostalnik ženskega spola kar se v tekocini nabere na dnu; usedlina, gošca 482: odpadna tekocina TMB: Goshâva-e.h. NEM.: Satz flüßiger DingeLAT.: Sedimentum, .pi..itudoPRIMERJAJ: gošca gošcevje[g.šcevje]samostalnik srednjega spola 1. z gostim grmovjem porasel svet; gošcava, gošca 318: rastišce grmovja 2. kar se v tekocini usede na dnu; usedlina, gošca 482: odpadna tekocina TMB: Gôshuvje-an. Siehe GoshaPRIMERJAJ: gošca gotov[got.v]pridevnik dolocen, gotov TMB: Gotov-a -uNEM.: Geweiß, sicherLAT.: Certus gotovina[gotovína]samostalnik ženskega spola denar, gotovina 85: denar TMB: Gotovina-e.h. NEM.: Die Baarschaft LAT.: Parata, pecunia gotovost[got.vost]samostalnik ženskega spola gotovost 435: miselni pojem TMB: Gotôvo.t-e.h. NEM.: Die Gewißheit LAT.: Certitudo govedina[gov.dina]samostalnik ženskega spola govedina 261: hrana TMB: Govedčna-e .h. NEM.: Das RindfleischLAT.: Copia carnis bubulć govedinar[goved.nar (?)]samostalnik moškega spola 85: denar GS: Govedinar goldinar – (vulgo goldinar) germ. ein Gulden; quia Bovis figuram prć.etulit hćc veteris pecunić .pecies.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: goldinar govedo[gov.do]samostalnik srednjega spola žival govedo, latinsko Bos taurus 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Govedu -an. NEM.: Das Rind, LastviehLAT.: Jumentum ABC: Govedu (1765, str. 7)PRIMERJAJ: bik; krava; tele; vol goveji[gov.ji]pridevnik goveji TMB: Goveje-a -uNEM.: Rindern LAT.: Bubulus governati[governáti govern.m] nedovršni glagol voditi, upravljati, vladati 461: biti oblastnik TMB: GovernâmNEM.: Steuern, leitenLAT.: GubernareGS: Governam– a lat. guberno.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. govna[g.vna (?)]samostalnik ženskega spola govno 698: živalski iztrebek TMB: Govna -e.h. NEM.: Der KothLAT.: Stercus govor[g.vor]ali [g.vor]samostalnik moškega spola govor 493: govor TMB: Govor -am. NEM.: Die RedeLAT.: SermoKG: Aus Buchstaben werden Sylben (.lo.he) aus Sylben Worte (be..ede) aus Worten eine Rede (govor) gemacht. (str. 18) govorecnik[govor.cnik]samostalnik moškega spola blebetac, klepetulja 912: clovek glede na govorjenje TMB: Govorezhnek -am. NEM.: Der RednerLAT.: Sermocina-tor Nemško Redner poleg 'govornik’ pomeni tudi 'klepetulja, kvasac’, latinsko sermocinator pomeni zgolj to. govorina[govorína]samostalnik ženskega spola retoricna figura, reklo 269: jezikoslovni izraz TMB: Govorina-e.h. NEM.: Redensart LAT.: Dicendi formula govoriti[govoriti govorím]nedovršni glagol govoriti 493: govoriti TMB: Govorim NEM.: RedenLAT.: LoquiGS: Govorim – gr. ....e.., loquor concionor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. govorjenje[govorjénje]samostalnik srednjega spola govorjenje, pogovor 493: govorjenje TMB: Govorjenje-an. NEM.: Das Reden LAT.: Locutio gozd[g.zd gózda]samostalnik moškega spola gozd 317: rastišce dreves TMB: Gój.d-a m. NEM.: Der WaldLAT.: SylvaGS: Goj.d– a gt, dicht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gozdenGLEJ: gozdni gozdic[gozd.c]samostalnik moškega spola majhen gozd; gozdic 317: rastišce dreves TMB: Goj.dčzh-am. NEM.: Das WäldchenLAT.: Sylvula gozditi[gozditi gozdím]nedovršni glagol utrjevati z zagozdo, klinom 40: utrjevati TMB: Goj.dimNEM.: VerkeilenLAT.: Cuneare gozdni[gózdni](gozden) pridevnik divji, gozdni TMB: Goj.dne-a -uNEM.: Wild LAT.: SilvesterPRIMERJAJ: hostni gož GLEJ: guš goža[g.ža]samostalnik ženskega spola vez, ki veže oba dela cepca; goža 149: del kmeckega orodja TMB: Gô.ha-e.h. NEM.: Das Rädchen beym dreschflegel LAT.: Rotula tribuliPRIMERJAJ: gloška grabcov[grábcov]pridevnik vrabcev TMB: Grabzov-a -uNEM.: Der SpatzenLAT.: Pa..eris grabec[gráb.c]samostalnik moškega spola ptica vrabec, latinsko Passer domesticus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Grabz-am. NEM.: Der Spatz, SperlingLAT.: Pa..erGS: Grabem – unde germ. raffen, Räbättel, gräpsen, grabbeln: lat. rapere: Suec. grabla, greifen, Dan. gribe: Inf. Sax. gripen: Angl. grope: gr. ...pe.e.., ...p..e.., fangen, fischen, ...p.., jezikoslovja napacna. grablje[gráblje]množinski samostalnik ženskega spola grablje 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Grable .h. NEM.: Der RechenLAT.: Ra.trumGS: Grable – Hung. Gereblije.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. grad[gr.d]samostalnik moškega spola grad, trdnjava 786: zgradba, v kateri je oblast TMB: Grâd-am. NEM.: Das Schloß LAT.: ArxGS: Grad – Polon. Grod: Ru... , urbs & Kirja .. ...... : hebr. Gorod: Suec. Gärd , kereth, & .. .... , maceries: chald. gader ..... .. kirja urbs. Razlaga vsebuje nekaj .. ...... pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. , pugnus. Ex egroph .. ...... . räuberisch: hebr. hac radice e.t Grâbz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. graben[gráb.n]samostalnik moškega spola jarek, graben 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Grabn-am. NEM.: Der GrabenLAT.: Alveus grabež[gr.bež]samostalnik moškega spola 1. grabežljiv clovek; grabežljivec 936: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z imetjem 2. ropar 933: tat TMB: Grabésh-.ha m. NEM.: ZusammenscharrerLAT.: Corra.or, raptor grabiti[grábiti gr.bim]nedovršni glagol 1. pohlepno si prisvajati dobrine, denar; grabiti 115: jemati 2. z grabljami spravljati skupaj; grabiti 273: opravljati kmecko opravilo TMB: Grabem grabitiNEM.: 1. Zusammen­scharren 2. rechenLAT.: 1. Corradere 2. Ra.tro colligereGS: Grabem – unde germ. raffen, Räbättel, gräpsen, grabbeln: lat. rapere: Suec. grabla, greifen, Dan. gribe: Inf. Sax. gripen: Angl. grope: gr. ...pe.e.., ...p..e.., fangen, fischen, ...p.., räuberisch: hebr. , pugnus. Ex hac radice e.t egroph .. ....... Grâbz. Razlaga je s stališca današnjega Gradec[gr.d.c]samostalnik moškega spolaštajersko mesto Gradec, nemškoGraz 360: krajevno ime KG: Die Hauptstadt in dem Steuermarkt Gradez ein Schloß oder Vestung (str. 8)KG: V'Gradz 'Nach Grätz’ (str. 188) gradenje[gradénje]samostalnik srednjega spola 1. utrdba 793: vojaška zgradba 2. ograda, palisada 793: vojaška zgradba TMB: Gradenje-an. NEM.: 1. Befestigung 2. EinzäumungLAT.: 1. Munitio 2. Circum.eptio gradic[grad.c]samostalnik moškega spola majhen grad; gradic 786: zgradba, v kateri je oblast TMB: Gradizh-am. NEM.: Kleines SchloßLAT.: Arx parva gradišce[gradíšce]samostalnik srednjega spola obrambno obzidje 793: vojaška zgradba TMB: Gradishe-an. NEM.: Bollwerk, RingmauerLAT.: Munimentum, mśnia graditi[graditi gradím]nedovršni glagol utrjevati z okopi, palisadami; ograjevati 773: graditi TMB: Gradim NEM.: Befestigen, einzaunenLAT.: Munire, .epireGS: Gradim – gr. ..at..., munio: lat. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. grafinja[gráfinja]samostalnik ženskega spola grofica 906: posvetni oblastnik TMB: Grafčna-e.h. NEM.: Die GräfinnLAT.: Comiti..a grah[gr.h]samostalnik moškega spola rastlina grah, latinsko Pisum sativum, ali njeni plodovi 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Grah-am. NEM.: Die Erbse LAT.: Cicer grahor[gráhor]samostalnik moškega spola rastlina grahor, latinsko Vicia sativa 617: vrsta zelike TMB: Grahor-jam. NEM.: Die RoßwickenLAT.: Ervus, OrobusPRIMERJAJ: grašica graja[grája]samostalnik ženskega spola graja, oštevanje 493: govor TMB: Graja , gadar .ep.it. . ... .. : hebr. Cratibus cingo -e.h. NEM.: Der TadelLAT.: VituperiumGS: Graja – germ. .uper. ein Greinendes, a gr. G.a.a, anus, vetula, quć cuncta carpere .olent.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. grajalecGLEJ: grajavec grajati[grájati grájam]nedovršni glagol grajati, oštevati 503: grajati, svariti TMB: Grajam NEM.: TadelnLAT.: Vituperare grajavec[grájav.c](grajalec) samostalnik moškega spola kdor graja, ošteva; grajavec 912: clovek glede na govorjenje TMB: Grajavz-am. NEM.: Eiferer, MeyderLAT.: Ćmulus gramatika[gramátika]samostalnik ženskega spola slovnica, gramatika 269: izraz TMB: Grammatika-e.h. NEM.: Die Sprachlehre LAT.: GrammaticaKG: KRAYNSKA GRAMMATIKA (naslovnica)KG: Jest tebe Gra.atiko uzhim (str. 143) grampa[grámpa]samostalnik ženskega spola usedlina, ki se nabere v olju 482: odpadna tekocina TMB: Grampa-e.h. NEM.: OeldrüsenLAT.: AmurgesGS: Grampa – gr. ..aµß.., torridus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. grampast[grámpast]pridevnik ki ima veliko usedline TMB: Grampa.t-a -uNEM.: Voll HefenLAT.: Amurcarius grana[grana]samostalnik ženskega spola rdece barvilo karmin 636: barvilo TMB: Grana-e.h. NEM.: KarminfarbLAT.: Coccus granat[gran.t]samostalnik moškega spola granit 637: kamen, kamenina TMB: Granat-am. NEM.: GranatsteinLAT.: Granites PRIMERJAJ: granatelj granatelj[gran.t.lj gran.t.ljna] samostalnik moškega spola granit 637: kamen, kamenina TMB: Granatel-nam. NEM.: Granatstein LAT.: GranitesPRIMERJAJ: granat grašcina[grašcína]samostalnik ženskega spola grašcina 786: zgradba, v kateri je oblast TMB: Grashina-e.h. NEM.: Die Herrschaft LAT.: DominiumABC: Grashina (1765, str. 7) ABC: Gra.hina (1789, str. 5) grašcinar[grašc.nar]samostalnik moškega spola upravitelj, oskrbnik grašcine 875: sluga oblasti TMB: Grashinar-jam. NEM.: VerwalterLAT.: Admini.trator Dominii PRIMERJAJ: grašcinovec grašcinovec[grašcínov.c]samostalnik moškega spola upravitelj, oskrbnik grašcine 906: posvetni oblastnik TMB: Grashinovz-jam. NEM.: VerwalterLAT.: Admini.trator Dominii PRIMERJAJ: grašcinar grašcinski[grašc.nski]pridevnik grašcinski TMB: Grashinske-a -uNEM.: HerrschaftlichLAT.: Castellanus grašica[grášica]samostalnik ženskega spola rastlina grahor, latinsko Vicia sativa 617: vrsta zelike TMB: Grasheza-e.h. Siehe GrahorGS: Grasheza– e.t Plinii ....... Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: grahor gratati[gr.tati gr.tam]dovršni glagol 1. postati 96: zaceti se 2. uspeti 740: uspevati TMB: Gratam NEM.: Werden, gerathenLAT.: Fieri, uberius provenire, .uccedereGS: Gratam– germ. gerathen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Gratam 'ich werde’ (str. 65)KG: Ti stari gratajo dvakrat otrozi (str. 140) gratovati[gratováti grat.jem] nedovršni glagol postajati 96: zaceti se TMB: Gratujem gratuvatiNEM.: Fange an zu werdenLAT.: Incipere fieri gravžati se[gr.vžati se gr.vža se] nedovršni glagol koroško gnusiti se 60: obcutiti gnus TMB: Grav.ha seNEM.: Eckeln, grausenLAT.: Nau.eareGS: Grav.ha se meni– vindicum a germ. grausen; carnioli ajunt meni se gnusy. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. grba[grba]samostalnik ženskega spola 1. grba 879: del cloveka, ki je hiba 2. guba 878: del cloveka TMB: Garba; Gčrba-e.h. NEM.: Der Buckel, Hoger; Die Falte, RunzelLAT.: Gibbus; Ruga grbac[grbác]samostalnik moškega spola zguban moški 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Gerbazh-am. NEM.: Runzlichter MannLAT.: Rugo.us grbaciti[grbáciti grb.cim]nedovršni glagol gubati 581: premikati TMB: Gerbazhem -zhitiNEM.: RunzelnLAT.: Rugare grbast[grbast]pridevnik zguban TMB: Gerba.t-a -uNEM.: Runzlicht LAT.: Rugo.us grbava[grb.va]samostalnik ženskega spola 1. vzpetina 337: vzpetina 2. grba 879: del cloveka, ki je hiba TMB: Gerbâva-e.h. NEM.: 1. Anhöhe, Buckel 2. HögerLAT.: 1. Acclivitas 2. gibbus grbavati se[grbaváti se grbávam se] nedovršni glagol kriviti se, grbiti se 675: spreminjati obliko TMB: Gerbavam se NEM.: Sich krümenLAT.: Incurve.cere grbavec[grbav.c]samostalnik moškega spola grbavec 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Gerbovz-am. NEM.: BucklichterLAT.: Gibbo.us grbavka[grb.vka]samostalnik ženskega spola skljucena, grbava ženska 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Gerbâvka-e .h. NEM.: Gekrümt einhergehendes WeibLAT.: Gibbula grbin[grb.n]samostalnik moškega spola severni veter 452: veter TMB: Gerbin -am. NEM.: Der NordwindLAT.: Africus PRIMERJAJ: garbin grbiti se[grbiti se grbím se]nedovršni glagol kriviti se, grbiti se 675: spreminjati obliko TMB: Gerbim se NEM.: KrümmenLAT.: Incurve.cere grca[grca]samostalnik ženskega spola grca 642: del lesa TMB: Gčrzha-e.h. NEM.: Der A.t, BeuleLAT.: Os ligni, Tuber grcanik[grcaník]samostalnik moškega spola jezicek, uvula, tj. jezicasti podaljšek mehkega neba 878: del cloveka TMB: Gerzhŕnik-am. NEM.: HalszäpfleinLAT.: Gurgullio, JugulusPRIMERJAJ: cipcek grcast[grcast]pridevnik grcast TMB: Gerzha.t-a -uNEM.: Knorricht LAT.: Nodo.us grcati[grcáti grcím]nedovršni glagol oddajati grgrajoce glasove; grcati 487: oddajati glasove TMB: GarzhimNEM.: BrummenLAT.: Frendere grd[g.d]pridevnik 1. grd 2. poreden TMB: Gčrd-a -uNEM.: AbscheulichLAT.: AbominabilisGS: Gerd – germ. garstig, Anglo.. Horg. Koth, Horig, kothig.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. KG: Gerd, primernik Gershe 'Garstiger’ (str. 41) grdež[g.dež]samostalnik moškega spola grdavš 949: grd clovek TMB: Gerdésh -.ham. NEM.: AbscheulicherLAT.: Abominabi­lisPRIMERJAJ: grdin grdin[grd.n]samostalnik moškega spola grdavš 949: grd clovek TMB: Gerdin-a m. Siehe GerdéshPRIMERJAJ: grdež grditi[grditi grdím]nedovršni glagol delati, da kaj postane grdo, gnusno, umazano; kaziti, kvariti 627: poslabše­vati, zatirati TMB: Gerdim NEM.: Besudeln LAT.: Fśdare grdo[grd.]prislov grdo KG: Gerdu (str. 42)KG: primernik Gerji, Ger.he, Ger.hi (str. 42) grdoba[grdóba]samostalnik ženskega spola gnusoba, ostudnost 60: gnus TMB: Gerda -e.h. NEM.: AbscheulichkeitLAT.: TurpitidoKG: Gerdoba 'Scheußlichkeit’ (str. 117)KG: zhe bosh is sladnostjo kaj gerdega sturil, bo sladnost prejshla, inu gerdoba bo ostala (str. 172) grdogledec[grdogl.d.c]samostalnik moškega spola kdor grdo, mrko, neprijazno gleda; grdogled 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Gerdogledz-am. S. GerdogledeshPRIMERJAJ: grdogledež grdogleden[grdogl.d.n]pridevnik ki grdo, mrko, neprijazno gleda; grdogled TMB: Grdogledne-a -uNEM.: Finster darein sehendLAT.: Torvus a.pectu grdogledež[grdogl.dež]samostalnik moškega spola kdor grdo, mrko, neprijazno gleda; grdogled 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Gerdogledesh-.ha m. NEM.: Finster darein sehendLAT.: Torvus a.pectuPRIMERJAJ: grdogledec grdoglednost[grdogl.dnost] samostalnik ženskega spola mrkost, neprijaznost 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Grdogledno.t-e.h. NEM.: Finsteres Gesicht LAT.: Torvitas grdoslišen[grdoslíš.n](grdošlišen) pridevnik neblagoglasen TMB: Gerdushlishne-a -u NEM.: UibelthönendLAT.: Ab.onus grdošlišenGLEJ: grdoslišen grebati[gr.bati gr.bam]nedovršni glagol odmetavati, kidati sneg (s streh) 433: metati TMB: GrebamNEM.: Schnee abschaufelnLAT.: Tecta nivib. liber. greben[greb.n]samostalnik moškega spola 1. petelinov greben 980: del živali 2. železen glavnik 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Greben-am. NEM.: 1. Der Kamm 2. RechenLAT.: 1. Cri.ta Galli 2. Pecten ferreusPRIMERJAJ: grebenec grebenec[greb.n.c]samostalnik moškega spola petelinov greben 980: del živali TMB: Grebenz-am. NEM.: Der HahnkammLAT.: Cri.tulaPRIMERJAJ: greben grebenež[greb.než (?)]samostalnik moškega spola varnostna rešetka, vodna zapornica (?) 128: kovinski izdelek TMB: Grebenesh -.ham. NEM.: Das SchutzgitterLAT.: Cataracta Nemški prevedek kaže na pomen 'varnostna rešetka’, latinski je vecpomenski. Poleg 'slap, brzica’ pomeni tudi 'dvižni most’ in 'vodna zapornica’. Naglas je nastavljen po zgledu drugih tvorjenk s pripono -ež. grebenica[grebeníca]samostalnik ženskega spola 1. pasja ovratnica 255: živalska oprava 2. cepic 604: drevesni del TMB: Grebeniza-e.h. NEM.: 1. Hundshalsband 2. PropfzweigLAT.: 1. Millus 2. Propago Rumpus grebenicar[greben.car]samostalnik moškega spola kdor cepi drevesa; cepilec 859: kdor cepi drevesa TMB: Grebenizhar-jam. NEM.: Einäugler, PfropferLAT.: Inoculator, in.itor grebeniciti[grebeníciti greben.cim] nedovršni glagol cepiti drevesa 604: ukvarjati se z drevesi TMB: GrebenizhemgrebenizhitiNEM.: Aeugeln, PfropfenLAT.: Inoculare, inferere, implantare grebenik[grebeník]samostalnik moškega spola glavnik 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Grebenik-am. NEM.: Der HaarkammLAT.: Pecten greda[gr.da]samostalnik ženskega spola 1. vrtna greda, gredica 334: kmetijsko zemljišce 2. palica, na kateri prenocujejo kokoši 799: del zgradbe za domace živali TMB: Greda-e.h. NEM.: 1. Das Gartenbrett 2. HühnersaßLAT.: 1. Areola 2. Trabs cui gallinć in.ident noctu gredaljnicaGLEJ: gredanica gredanica[gr.danica](gredaljnica) samostalnik ženskega spola ojesa, med katera se vprega žival; ojnice 592: del voza TMB: Gredanza-e .h. NEM.: WagenscheereLAT.: Temonis forceps grede[gred.]prislov spotoma, grede TMB: Gręde, Gredejé NEM.: Im VorübergehenLAT.: Tran.eunter PRIMERJAJ: gredeje gredeje[gred.je]prislov spotoma, grede TMB: Gręde, Gredejé NEM.: Im VorübergehenLAT.: Tran.eunter PRIMERJAJ: grede gredeljGLEJ: gridelj gredeljnicaGLEJ: grideljnica gredoc[gred.c]pridevnik gredoc KG: Gredozh 'gehend’ (str. 38) greh[gr.h]samostalnik moškega spola greh 102: greh TMB: Greh-am. NEM.: Die SündeLAT.: Peccatum Grek[?]samostalnik moškega spola Grk 355: pripadnik ljudstva KG: En Grek 'Ein Grieche’ (str. 192) grenak[gren.k]pridevnik grenek KG: Grenak 'Bitter, hantig’ (str. 37) grencati[grencáti grencím]nedovršni glagol oglašati se s cemernim, neprijaznim glasom 502: jezno govoriti TMB: Grenzhim-zhâtiNEM.: Bitter, übel lauten LAT.: Male .onareGS: Grenzhim– vide Renzhim.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. greniti[greniti grením]nedovršni glagol delati grenko; greniti 676: spreminjati okus TMB: GrenimNEM.: BitternLAT.: Amare.cere grenkoba[grenkóba]samostalnik ženskega spola grenkoba, grenkost 765: okus KG: Grenkoba (str. 117)PRIMERJAJ: grenkost grenkost[grenk.st]samostalnik ženskega spola grenkoba, grenkost 765: okus KG: Grenkust 'Bitterkeit’ (str. 117)PRIMERJAJ: grenkoba -grešati[gr.šati gr.šam]glagol, samo v sestavi GS: Gresham– in compo.itis in u.u, ut pogresham (dee..e ob.ervo) tenetur. PRIMERJAJ: pogrešati grešiti[grešiti greším]nedovršni glagol grešiti 102: grešiti TMB: GreshimNEM.: SündigenLAT.: Peccare grešnica[gr.šnica]samostalnik ženskega spola grešnica 885: grešnik TMB: Greshnčza-e .h. NEM.: SünderinnLAT.: Peccatrix greti[gr.ti gr.jem]nedovršni glagol greti 677: spreminjati s temperatur-no spremembo TMB: Grejém gretiNEM.: WärmenLAT.: Calefacere grevanje[gr.vanje]samostalnik srednjega spola obžalovanje 68: žalost TMB: Grevŕnje-a n. NEM.: Das ReuenLAT.: PśnitudoPRIMERJAJ: grevenga grevati[gr.vati gr.va]nedovršni glagol žalostiti se, žal biti 68: žalostiti se TMB: Greva meNEM.: Es reuet michLAT.: Pśnitet meGS: Greva me– germ. reuen: apud Ottfried Rivan: Inf. Sax. ryen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Savolo teh, inu v.eh mojeh vedejozheh inu nevedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva (1789, str. 24) grevenga[gr.v.nga](grevinga) samostalnik ženskega spola obžalovanje 68: žalost TMB: Grevčnga -e.h. NEM.: Die ReueLAT.: Dolor, Contritio PRIMERJAJ: grevanje grevingaGLEJ: grevenga grgljati[grgljáti grglj.m]nedovršni glagol grgrati 525: oddajati glasove s prebavnim traktom TMB: GerglâmNEM.: AusgurgelnLAT.: GargarizareGS: Gerglam – germ. gurgeln, e.t onomatopoeia: gr. .a..a.e....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. grgrati[grgráti grgr.m]nedovršni glagol hropsti 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: GčrgrâmNEM.: RößelnLAT.: Spiritum bullire Pomenska opredelitev se opira na latinski prevedek, ki oznacuje predvsem predsmrtno hropenje. Nemški zapis reln je domnevno namesto rheln 'hropsti’. gric[gríc]samostalnik moškega spola gric 337: vzpetina TMB: Grězh-am. NEM.: Der HügelLAT.: Collis gridelj[gríd.lj gríd.ljna](gredelj) samostalnik moškega spola zatic, ki drži kolo na osi; zatka 592: del voza TMB: Gridel -nam. NEM.: Der AchsnagelLAT.: Clavus axis, .capusGS: Gridel – Anglo.ax. Grindle: germ. Grendel, Gringel, a gr. ..e....., der Riegel.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Gridel 'die Axtnadel am Wagen’ (str. 129) grideljnica[gríd.ljnica] (gredeljnica) samostalnik ženskega spola del tehtnice v obliki razcepa, na katerem visi vodoravna os in ima na vrhu jezicek 163: del tehtnice TMB: Gridčlniza -e.h. NEM.: WaagklobenLAT.: Agina gril[gr.l gríla]samostalnik moškega spola žival muren, latinsko Gryllus domesticus 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Gril -am. NEM.: Eine GrilleLAT.: GryllusGS: Gril – germ. Grille: lat. Gryllus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. grilcek[gr.lc.k]samostalnik moškega spola ptica grilcek, latinsko Serinus serinus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Grilzhek-am. NEM.: Der Girlitz, ein VogelLAT.: Gryllus, Avis Certhia PRIMERJAJ: grilec grilec[gr.l.c]samostalnik moškega spola ptica grilcek, latinsko Serinus serinus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Grilz-am. NEM.: Der Girlitz, ein VogelLAT.: Gryllus. Avis Certhia PRIMERJAJ: grilcek grimati (se)[grimati se]nedovršni glagol koroško muciti se, žalostiti se 68: žalostiti se TMB: Grimam NEM.: Grimmen, abkümmernLAT.: Angere, Affictare seGS: Grimam se – vindicum a germ. grämmen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. grint[gr.nt]samostalnik moškega spola rastlina grint, latinsko Senecio vulgaris 617: vrsta zelike TMB: Grint-a m. NEM.: Die KreuzwurzLAT.: Senecio herba grinta[grínta]samostalnik ženskega spola garje, grinta 35: oboleli del cloveka TMB: Grinta-e.h. NEM.: Die RaudeLAT.: Achor, PorrigoGS: Grinta– germ. der Grind, a Rinde, vel rinnen, gerinnen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. gristi[grísti grízem]nedovršni glagol gristi 699: jesti TMB: Gri.emgri.tiNEM.: BeissenLAT.: MordereGS: Gri.em– & re.hem affinia .unt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. griva[gríva]samostalnik ženskega spola konjska griva 980: del živali TMB: Griva -e.h. NEM.: Die RoßmähneLAT.: Juba grivnik[gr.vnik]samostalnik moškega spoladivji golob, latinsko Columba palumbes 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Grivnčk-am. NEM.: Die HolztaubeLAT.: Palumbes grizec[griz.c]pridevnikgrizoc, rezek, oster TMB: Gri.ezh-a -u NEM.: BissigLAT.: Mordax grizenje[grízenje]samostalnik srednjega spola 1. grizenje 699: jedenje 2. bolecine v trebuhu; kolika 17: bolezen TMB: Gri.enje-an. NEM.: 1. Beissen 2. BauchgrimmenLAT.: 1. Mor.io 2. Tormen, corro.io griža[gr.ža]samostalnik ženskega spola krvava griža 20: zaprtje in driska TMB: Gri.ha-e.h. NEM.: Rothe Ruhr LAT.: Dy.enteria grižav[grížav]pridevnik obolel za krvavo grižo; grižav TMB: Gri.hov-a -uNEM.: Von der Rothen Ruhre geplagetLAT.: LientericusABC: Gri.hove (1765, str. 7) grižljaj[gr.žljaj]samostalnik moškega spola grižljaj 261: hrana TMB: Gri.hlej-am. NEM.: Ein BissenLAT.: Fru.tum grižna trava[gr.žna tráva]samostalni­ška zveza ženskega spolarastlina navadna migalica, latinsko Briza media 617: vrsta zelike TMB: Gri.hna, travaNEM.: WiesenwolleLAT.: Anaphalis grjaca[grjáca]samostalnik ženskega spola gorjaca 175: orodje, ki je palica TMB: Gerjâzha-e.h. NEM.: Knorrichter Steck.LAT.: Fu.tis nodosusGS: Gerjazha– a Gerzha, nodus.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. PRIMERJAJ: grjacevica grjacevica[grjácevica]samostalnik ženskega spola gorjaca 175: orodje, ki je palica TMB: Gerjâzhoviza-e.h. NEM.: Knorrichter Steck. LAT.: Fu.tis nodosusPRIMERJAJ: grjaca grjes[grjes]samostalnik moškega spola grob pesek, grušc 637: kamen, kamenina TMB: Grjes -am. NEM.: Der Grieß LAT.: Glarea, crimnum grlica[grlica]samostalnik ženskega spola ptica grlica, latinsko Streptopelia turtur 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Gerlčza-e.h. NEM.: TurteltaubeLAT.: TurturGS: Gerleza– a Gerlu, Hung. Gerlijze.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. grlicenGLEJ: grlicni grlicni[grlicni](grlicen) pridevnik grlicin TMB: Gerlezhnč-a -uNEM.: Der Trut­teltaubeLAT.: Turturis grlo[grlo]samostalnik srednjega spola grlo 972: del cloveka ali živali TMB: Gerlu -an. NEM.: Der Hals, SchlundLAT.: Guttur, fauxGS: Gerlu – germ. Gurgel, Raban. Maurus Querca: Angl. Gargle. Ital. Gorga; Gall. Gorge: Finland. Curcku: Hebr. Razlaga je s stališca guttur. gargera ..... ..... . . današnjega jezikoslovja napacna. grlovica[grlovica (?)]samostalnik ženskega spola vnetje grla, angina 17: bolezen TMB: Gerloviza-e.h. NEM.: Die Halsenge LAT.: AnginaPRIMERJAJ: grlovina grlovina[grlovina]samostalnik ženskega spola vnetje grla, angina 17: bolezen TMB: Gerlovna-e.h. NEM.: Die Halsenge LAT.: AnginaPRIMERJAJ: grlovica grm[g.m]samostalnik moškega spola grm 609: grm TMB: Gčrm-am. NEM.: Die StaudeLAT.: Dumus grmada[grmáda]samostalnik ženskega spola 1. neporasla planjava 336: zemljepisna oblika 2. grmada 625: kup lesa TMB: Germâda -e.h. NEM.: 1. Oede Fläche 2. Scheitter­haufeLAT.: 1. Planities .terilis 2. Rogus GS: Germada – a germ. Gebche, Hung. Garmada, .trues lignorum: Ital. Germoglio, .tolo.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. grmadišce[grmadíšce]samostalnik srednjega spola grmovje 609: grm TMB: Germaděshe-a .h. NEM.: Das GestrüppeLAT.: FrutetumABC: Germadishe (1765, str. 7)ABC: Germadi.he (1789, str. 5) grmenje[grménje]samostalnik srednjega spola grmenje 527: grom TMB: Germenje-an. NEM.: Das DonnernLAT.: Tonatio ABC: Germenje (1765, str. 7) grmeti[grm.ti grmí]nedovršni glagol grmeti 446: grmeti TMB: Garmy; Germy germetiNEM.: DonnertLAT.: TonatPRIMERJAJ: grometi; grumeti grmicek[grm.c.k]samostalnik moškega spola šopek cvetic 615: zelika TMB: Germizhk -am. NEM.: Das SträußchenLAT.: Fa.ciculus floridus grmovje[grm.vje]samostalnik srednjega spola grmovje 609: grm TMB: Germoje, Germuje -an. NEM.: Das GebüschLAT.: Frutetum grmulja[grmúlja]samostalnik ženskega spola navadno množina plod crnega trna; trnulja 613: sad ali plod za prehrano TMB: Germe .h. Siehe Dernule V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: drenulja -grniti[grniti grnem]glagol, samo v sestavi GS: Gernem– .implex non e.t in u.u: .ed compo.ita duntaxat: oggernem, .agernem. PRIMERJAJ: ogrniti; zagrniti grob1 [gr.b gróba]samostalnik moškega spola grob 307: jama za pokop TMB: Gr -a m. NEM.: Das GrabLAT.: SepulcrumGS: Grob – germ. Grob, Grab, Inf. Sax. Graf: Dan. kabar .epelevit. Razlaga .. .. .. : Hebr. grav vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. grob2 [gr.b]pridevnik 1. grob 2. velik TMB: Grôb-a -uNEM.: 1. Grob 2. GroßLAT.: 1. Agre.tis 2. Grandis grobijan[grobij.n]samostalnik moškega spola grobijan 945: nasilnež TMB: Grobijan-a m. NEM.: Ein GrobianLAT.: Homo agre.tisGS: Grobijan– germ. Grobian: Angl. Grobian. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: grobina grobina[grobína]samostalnik ženskega spola grobijan 945: nasilnež TMB: Grobina -e.h. NEM.: Ein GrobianLAT.: Homo agre.tis PRIMERJAJ: grobijan groblja[gr.blja]samostalnik ženskega spola kup nametanega kamenja; groblja 270: kup kamenja TMB: Grobla -e.h. NEM.: Die SchutteLAT.: Agger, rudus grobost[grob.st]samostalnik ženskega spola grobost 391: grobost TMB: Grobű.t-e.h. NEM.: Die GrobheitLAT.: Inhumanitas grodelj[gr.d.lj gr.d.ljna]samostalnik moškega spola surovo železo; grodelj 639: kovina TMB: Grôdel-nam. NEM.: Rohes ErzLAT.: Ćs cra..umGS: Grodel – a Ruda.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. grof[gr.f grófa]samostalnik moškega spola grof 906: posvetni oblastnik TMB: Gr -am. NEM.: Der GrafLAT.: Comes grofic[grof.c grofíca]samostalnik moškega spola grofov sin, ki deduje plemiški naziv 906: posvetni oblastnik TMB: Grofizh-am. NEM.: Junger GrafLAT.: Comes juvenis grohotati[grohotáti grohot.m]in [groh.cem]nedovršni glagol 1. glasno se smejati; krohotati se 490: oglašati se od veselja 2. kruliti kot prašic 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Grohotâm; GrohôtshemgrohotatiNEM.: 1. Kodern, lachen 2. Grunzen wie die SchweineLAT.: 1. Efu.e ridere 2. GrunireGS: Grohotam– & krohozhem e.t onomatopoeticum vocabulum, exprimens effu.um ri.um.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. grom[gr.]in [gr.m]samostalnik moškega spola grom, strela 527: grom TMB: Grom; Grum -am. NEM.: Der Donner; FulmenLAT.: TonitruGS: Grom – a gr. ß..µ.., tonitru. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. GS: Grum – in infer. Saxonia ajunt Grummel ad tonitru .ignificandum vide Grom.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. Gromac[gromác]samostalnik moškega spola bog Gromovnik, Jupiter 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Gromâzh-am. NEM.: Der Jupiter LAT.: Deus tonansPRIMERJAJ: Grominja gromaca[gromáca]samostalnik ženskega spola kup peska, grušca 270: kup kamenja TMB: Gromazha-e.h. NEM.: Der Schutthaufe LAT.: Aggestio grometi[grom.ti gromí]nedovršni glagol grmeti 446: grmeti TMB: Gromim NEM.: DonnernLAT.: TonarePRIMERJAJ: grmeti; grumeti Grominja[gromínja](Gruminja) samostalnik ženskega spola boginja slabega vremena 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Grumina, Mozhirna 'Göttin des /…/ üblen Wetters’ (str. 185)PRIMERJAJ: Gromac groš[gr.š gróša]samostalnik moškega spola denarna enota groš 85: denar TMB: Grosh-am. NEM.: Ein GroschenLAT.: Gra..us denariusGS: Grosh– lat. med. ćvi. gro..us: germ. ein Groschen, qua.i eine dicke Münze ad di.tinctionem der dünen Blechmünze. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Shest groshov 'Sechs Groschen’ (str. 189)PRIMERJAJ: poltrak; poltura groza[gróza]samostalnik ženskega spola groza 66: strah TMB: Gro.a-e.h. NEM.: Der Schrecken, SchauderLAT.: HorrorGS: Gro.a– germ. der Graus, Schrecken; Adjective gro.ne: germ. gräßlich: Anglo.ax. grislic, infer. Sax. grislick: Angl. grisly: lat. crudelis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. grozd[gr.zd grózda]samostalnik moškega spola grozd 613: sad ali plod za prehrano TMB: Gro.d-am. NEM.: Die TraubeLAT.: Uva, Racemus grozdenGLEJ: grozdni grozdice[grozdíce]samostalnik srednjega spola 1. grozdna jagoda 613: sad ali plod za prehrano 2. ribez 613: sad ali plod za prehrano TMB: Gro.dijzhe-an. NEM.: 1. Weinbeerle 2. RiebschenLAT.: 1. Lepthorages 2. Ribes grozdje[gr.zdje]samostalnik srednjega spola grozdje 613: sad ali plod za prehrano TMB: Gro.dje-an. NEM.: WeintraubeLAT.: Uva, Racemus grozdni[grózdni](grozden) pridevnik grozdni TMB: Gro.dne-a -uNEM.: Von WeintraubenLAT.: Uvalis grozen[gróz.n]pridevnik grozen TMB: Gro.n-a -uNEM.: Schreckbar LAT.: Horrificus groziti se[groziti se grozím se] nedovršni glagol groziti, pretiti 520: groziti TMB: Gro.im se NEM.: DrohenLAT.: Minari grozovit[grozov.t]pridevnik grozovit, krut TMB: Gro.ovit-a -uNEM.: GrausamLAT.: Crudelis, minax grozoviten[grozov.t.n]pridevnik grozovit, krut TMB: Gro.ovtn-a -uNEM.: GrausamLAT.: Crudelis, minax gruca[grúca]samostalnik ženskega spola gruda 626: kup zemlje TMB: Gruzha-e .h. NEM.: Der ErdklotzLAT.: Gleba, aconćGS: Grűzha– unde germ. Grze, Grieß; Anglo.. Grut a verbo grutam, zermalmen.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. gruden1 [grúd.n]samostalnik moškega spola december, gruden 43: cas ali njegov del TMB: Grudn-am. NEM.: ChristmonatLAT.: DecemberKG: Gruden 'Christmonat’ (str. 129)ABC: Gruden (1765, str. 7) Gruden2 [grud.n]samostalnik moškega spola bog poljedelstva, Saturn 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Grudn-am. NEM.: SaturnusLAT.: Saturnus gruditi[grúditi gr.dim]nedovršni glagol glodati 699: jesti TMB: Grudčm-diti, gru.tiNEM.: NagenLAT.: RodereGS: Grudem – lat. rodo; unde Grudn, pi.cis Slavis Krode Saturnus, tempus edax rerum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: grusti grud svinjskiGLEJ: svinjski grud gruft[?]samostalnik moškega spola grobnica 785: zgradba za mrtve GS: Gruft– germ. Gruft, Anglo.ax. Cruft: Dan. Groft: Suec. & Dan. Kraft, eine Höhle: lat. Crypta: gr. ...pt..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. grum[?]samostalnik moškega spolamorska jegulja, gruj, ugor, latinsko Conger conger 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Grum LAT.: Congrus grumeti[grum.ti grumí]nedovršni glagol grmeti 446: grmeti TMB: Grumim LAT.: TonareSiehe GermimPRIMERJAJ: grometi; grmeti GruminjaGLEJ: Grominja grundelj[grúnd.lj grúnd.ljna] samostalnik moškega spolasladkovodna riba globocek, latinsko Gobio gobio 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Grundčl-nam. NEM.: Grundel­fischLAT.: FundulusPRIMERJAJ: frigeljc grunt[gr.nt]samostalnik moškega spola posest, kmetija, grunt 119: kmecko posestvo TMB: Grunt-am. NEM.: Der Grund, und BodenLAT.: FundusGS: Grunt – germ. Grund: Dan. & Suec. Grund: Holl. Grunt a gr. ......, das Feld.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. gruntar[gr.ntar]samostalnik moškega spola posestnik, kmet, gruntar 891: kmet TMB: Gruntar-jam. NEM.: GanzhüblerLAT.: Fundatus Ru.ticus gruntati[grúntati grúntam]nedovršni glagol 1. postavljati temelje, utemeljeva-ti 773: graditi 2. ustanavljati 742: ustanavljati 3. preiskovati, izpraševati (?) 524: vprašati TMB: GruntamNEM.: Gründen LAT.: Fundare, Per.crutari grusti[grústi]nedovršni glagol glodati 699: jesti TMB: Grudčm-diti, gru.tiNEM.: NagenLAT.: Rodere Tu sta domnevno pomešana dva glagola, griti gr.dim 'glodati’ in grti grem 'gristi’, ki je znan v slovenskih zahodnih narecjih. grutati[?]nedovršni glagol drobiti, mleti 405: drobiti GS: Grűzha – unde germ. Grze, Grieß; Anglo.. Grut a verbo grutam, zermalmen.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Hapaks legomenon. Gutsman navaja mersliza me trapi, gruti, nategje 'Das Fieber will mich schütteln’. guba[gúba]samostalnik ženskega spola 1. guba na koži 878: del cloveka 131: del oblacila ali obutve TMB: Guba -e.h. NEM.: Die FalteLAT.: Plica 2. guba na obleki Oba prevedka sta vecpomenska. gubenGLEJ: gubni guber[gub.r]samostalnik moškega spola odeja 222: posteljnina TMB: Gubr -am. NEM.: Die BettdeckeLAT.: Coopertorium gubni[gúben](guben) pridevnik gubast, naguban TMB: Gubne-a -u NEM.: FaltichtLAT.: Plicatus guganica[gúganica]samostalnik ženskega spola gugalnica 189: igraca TMB: Guganza-e .h. NEM.: Eine HutscheLAT.: Valvula reductilis PRIMERJAJ: gugavica gugati[gúgati gúgam]nedovršni glagol gugati se 561: premikati se TMB: Gugam; Guglem NEM.: HutschenLAT.: Super fune per aera agitariPRIMERJAJ: gugljati gugavica[gúgavica]samostalnik ženskega spola gugalnica 189: igraca TMB: Gugovza-e .h. Siehe GuganzaPRIMERJAJ: guganica gugljati[gúgljati gúgljam]nedovršni glagol gugati se 561: premikati se TMB: Gugam; Guglem NEM.: HutschenLAT.: Super fune per aera agitariPRIMERJAJ: gugati guliti[guliti gúlim]nedovršni glagol 1. vtirati, natirati 769: tipati 2. tepsti, šibati 727: tolci, bosti TMB: GulčmgulitiNEM.: 1. Anreiben 2. Abklopfen LAT.: 1. Affricare 2. VerberareGS: Gulem – gall. gauler, decutere: Gaule Gallis e.t fu.tis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gumbala[gumbala (?)]samostalnik ženskega spolarastlina podlesek, latinsko Colchium autumnale 617: vrsta zelike TMB: Gumbala -e.h. NEM.: Die Zeitlose LAT.: Ephemeron gumi[gumi]samostalnik moškega spola gumi 259: rastlinski izlocek TMB: Gume NEM.: Der GummiLAT.: Gumen gumno[gúmno]samostalnik srednjega spola gumno 782: kmecka zgradba TMB: Gumnu-an. NEM.: Der Tenne, Boden, Hof LAT.: AreaGS: Gumnu– a gr. G.µ..., nudus, apertus.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. gumpa[g.mpa]samostalnik ženskega spola udarnina, buška, bula 33: poškodba ali njena posledica TMB: Gumpa-e.h. NEM.: Die KontusionLAT.: Contu.io, Tuber GS: Gumpa– Gumpez: germ. Knopf, a gr. ..µß.., nodus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. gumpal[gúmpal (?)]samostalnik moškega spolaptica kalin, latinsko Pyrrhula pyrrhula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Gumpal-am. NEM.: Der GimpelLAT.: RubicellaPRIMERJAJ: gimpel gumpališce[gumpalíšce]samostalnik srednjega spola prizorišce boja s pestmi (?) 313: kraj pretepa ABC: Gumpalishe (1765, str. 7)ABC: Gumpali.he (1789, str. 5) Pomenska razlaga je pravilna ob predpostavki, da je beseda tvorjenka iz glagola gumpati 'tepsti s pestmi’, ki ga navaja tudi Pleteršnik. gumpati[g.mpati g.mpam]nedovršni glagol tepsti s pestmi 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: Gumpam NEM.: AbkneippenLAT.: Contundere pugnis gumpec[g.mp.c]samostalnik moškega spola 1. neumen clovek; gumpec 903: neumen ali lahkomiseln clovek 2. igla, zatic, gumb za zapenjanje oblacila 131: del oblacila ali obutve TMB: Gumpčz-am. NEM.: 1. Ein Talk 2. KnopfLAT.: 1. Hebes 2. NodusGS: Gumpa – Gumpez: germ. Knopf, a gr. ..µß.., nodus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. guniGLEJ: oni guš[g.š](goš; gož; guž) samostalnik moškega spola (?) gož, vodna kaca 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Gush-a.h. NEM.: Was-serschlangeLAT.: Boa V TMB je zmotno naveden ženski slovnicni spol ali pa rodilniška koncnica. PRIMERJAJ: voš gušec[guš.c]samostalnik moškega spola rastlina gladež, latinsko Ononis arvensis 617: vrsta zelike TMB: Gushz-a m. NEM.: HauhechelkrautLAT.: Ononis gušternaGLEJ: guštrna guštrna[guštrna](gušterna) samostalnik ženskega spola zbiralnik za vodo, vodnjak 327: vodnjak TMB: Gushtčrna-e.h. NEM.: Wasserkasten LAT.: Aquilegium guž GLEJ: guš gvalt[gvalt]samostalnik moškega spola (?) koroško oblast, sila, moc 462: beseda s pomenom 'oblast’ GS: Gvavt– Vindicum a germ. Gewalt: Polon. gwalt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Pomen je naveden glede na nemško predlogo. gvant[gv.nt gvánta]samostalnik moškega spola vrhnje oblacilo, plašc, ogrinjalo 130: oblacilo ali obutev TMB: Gvant-am. NEM.: Das KleidLAT.: Amictus gvelb[gv.lb gvélba]samostalnik moškega spola obok 777: del zgradbe TMB: Gvęlb-am. NEM.: Das GewölbLAT.: Fornix gviht[gv.ht gvíhta]samostalnik moškega spola utež 163: del tehtnice TMB: Gviht-am. NEM.: Das GewichtLAT.: PondusGS: Gviht – germ. Gewicht, Polon. gwiht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. gvirati[gv.rati gv.ram]nedovršni glagol trajati 43: biti nekaj casa TMB: Gviram NEM.: WährenLAT.: DurareGS: Gviram – germ. währen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. gvišno[gvíšno]prislov gotovo TMB: GvishnuNEM.: GewissLAT.: CertoGS: Gvishnu– germ. gewiß.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. H h[hir (?)] crka h 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Hir, H, h (str. 157)PRIMERJAJ: hir ha[h.]medmet izraža presenecenje TMB: Ha!NEM.: Ha! LAT.: VahGS: Ha!– Interrject. Irrid.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. haba[haba]samostalnik ženskega spola tkanina damast 247: blago ali usnje TMB: Haba -e.h. NEM.: Damast S. AbadLAT.: Pannus the..alonicusPRIMERJAJ: abad habat[hab.t]samostalnik moškega spola dolenjsko rastlina smrdljivi bezeg, habat, latinsko Sambucus ebulus 605: drevesna vrsta TMB: Habât-am. NEM.: Der AttichLAT.: EbulusGS: Hâbat– pronuntiant inferiores Carnioli Croatis vicini: .uperiori ajunt: hebét, vel hébât.PRIMERJAJ: hebat; hebet hadrijan[hadrij.n]samostalnik moškega spolarastlina krbec, latinsko Meum athaman­ticum 617: vrsta zelike TMB: Hadrijan -am. NEM.: Die BeerwurzLAT.: Anethum tortuo.um Naglas kakor v padij.n in lecij.n. Manj verjetni pomen je rastlina jelenka, Athamanta. hah[h.h]medmet izraža zavracanje, gnus TMB: HahNEM.: Hm!LAT.: Hei!KG: Hah! jah! 'o wohl pfuy’ (str. 95)PRIMERJAJ: jah ha ha ha[h. h. h.]medmetna zveza posnema glas pri smejanju KG: Ha ha ha (str. 96)PRIMERJAJ: posmehujejoc hajdi[h.jdi]medmet uporablja se za izražanje spodbude TMB: Hajdi!NEM.: Hurtig fort!LAT.: Age.is! hajsasa[h.jsasa]medmet izraža dobro voljo, veselje KG: Hajsasa, hopsasa, jujuju, dobre vole 'ju, hey, lustig’ (str. 96) halja[hálja]samostalnik ženskega spola dolgo vrhnje oblacilo 130: oblacilo ali obutev TMB: Hâla-e.h. NEM.: Langer RockLAT.: Talaris togaGS: Hâla– Dan. Me..enhagel, ein Meßkleid: I.land. Hakul, pallium: gr. .te..µ...a., toga .ervilis: .µf.µ.s.a..., gau.ape, ve.tis ex utraque parte hir.uta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. halovati[halováti hal.jem]nedovršni glagol spodbujati k uporu, šcuvati 521: šcuvati TMB: Halujem -luvatiNEM.: Aufstand erweckenLAT.: Tumultuare ham[hám]samostalnik moškega spola komat, tj. vprežna priprava, ki se da živali na vrat; oglavnik 255: živalska oprava TMB: Ham -am. NEM.: Pferdkummet LAT.: HelciumGS: Ham – Croatis: Carniolis etiam harm, a gr. ..µ..: lat. chamus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: harm hamba[hamba]samostalnik ženskega spola posmeh 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Hamba -e.h. NEM.: Der HohnLAT.: LudibriumGS: Hamba – Dan. Hann: Suec. Han: Gall. Honte: Ital. Onta; germ. cum prćfixo s Schimpf & Hohn: apud Ottfried Honida: unde germ. cum prćfixo .ibilo Schande: gr. ..e.d.., Beschimpfung.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hambajoc[hambaj.c]pridevnik posmehljiv KG: 'Eines aushöhnenden’ (hambajozhega) (str. 95) Hanibal[?]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Hanibal 348: anticno osebno ime ABC: Hanibal (1765, str. 8) hant[?]samostalnik moškega spola škrlatni plašc, kakršnega nosijo visoki dostojanstveniki 130: oblacilo ali obutev TMB: Hant-am. Siehe Hment PRIMERJAJ: hment hantanje[?]samostalnik srednjega spola izdelovanje volnene niti (?) 247: izdelovanje blaga ali strojenje kože TMB: Hantam, unde HantanjeNEM.: Gesponene Wolle ausziehenLAT.: Extricare lanificium hantati[?]nedovršni glagol izdelovati volneno nit (?) 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Hantam NEM.: Gesponene Wolle ausziehenLAT.: Extricare lanificiumGS: Hantam– Anglo.as. hentam: Suec. haenta, nehmen, fassen, a germ. Hand.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. hanžar[hanžar hanžarja]samostalnik moškega spola bodalo 199: orožje TMB: Han.hâr-ja m. NEM.: Der DolchLAT.: PugioGS: Han.har – Turci. Khansjar: Mauritanis Chen.gher. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. hanžoft[?]samostalnik moškega spolarastlina košenicica, latinsko Genista 617: vrsta zelike TMB: Han.hoft-am. NEM.: GinstkrautLAT.: Geni.ta hapan[hap.n]ali [hap.n](hapanj) samostalnik moškega spola trebušna prepona 972: del cloveka ali živali TMB: Hapân-jam. NEM.: Das Zwergfell LAT.: Diaphragma hapanjGLEJ: hapan haramoc[haram.c]samostalnik moškega spola ogrski vojak, hajduk 966: vojak TMB: Haramôzh-am. NEM.: Der HeyduckLAT.: Pedes Ungaricus Harap[?]samostalnik moškega spola Arabec 355: pripadnik ljudstva TMB: Harap-am. Siehe ArapinPRIMERJAJ: Arapin harec[harec]samostalnik moškega spola ptica kosec, latinsko Crex crex 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Harézh-am. NEM.: Der Wachtel­königLAT.: OrtygometraGS: Harezh– qua.i Jarez.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pleteršnik navaja v tem pomenu haríš, kar je prevzeto iz madžarsko haris. haremGLEJ: harm harm[hárm](harem) samostalnik moškega spolakomat, tj. vprežna priprava, ki se da živali na vrat; oglavnik 255: živalska oprava GS: Ham – Croatis: Carniolis etiam harm, a gr. ..µ..: lat. chamus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: ham harma[harma]samostalnik ženskega spola dolenjsko coln za prevoz cez reko; brod 594: ladja TMB: Harma -e.h. NEM.: Die FähreLAT.: PontoniumGS: Harma – carniolis inf. & Slavis interamnen.ibus: carniolis .upr. vero mo.tovina.PRIMERJAJ: mostovina hcerin[hc.rin]pridevnik hcerin TMB: Hzhyrčn-a -uNEM.: Der TochterLAT.: FilićKG: Jest, inu ti sma hzirina otroka (str. 139 s.)PRIMERJAJ: hcernji hcernji[hc.rnji]pridevnik hcerin TMB: Hzhyrne-a -uNEM.: Der TochterLAT.: FilićPRIMERJAJ: hcerin hci[hc. hc.re]samostalnik ženskega spola hci 950: sorodnik ipd. TMB: Hzhy-re.h. NEM.: Die TochterLAT.: FiliaGS: Hzhy– a gr. ......, .ocer, & ....., .ocrus; unde ..., & Hzhyr, filia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: rodilnik množine Hzirá (str. 29) hebat[h.b.t]samostalnik moškega spola gorenjsko rastlina smrdljivi bezeg, habat, latinsko Sambucus ebulus 605: drevesna vrsta TMB: Hčbât-am. Siehe HabatGS: Hâbat– pronuntiant inferiores Carnioli Croatis vicini: .uperiori ajunt: hebét, vel hébât.PRIMERJAJ: habat; hebet heben[héb.n]samostalnik moškega spola priprava za zajemanje in krmljenje z ovsom ali drugo zrnato krmo; velnica 147: kmecko orodje TMB: Hębn -am. NEM.: Die FutterschwingeLAT.: Vannus hebet[héb.t]samostalnik moškega spola gorenjsko rastlina smrdljivi bezeg, habat, latinsko Sambucus ebulus 605: drevesna vrsta GS: Hâbat– pronuntiant inferiores Carnioli Croatis vicini: .uperiori ajunt: hebét, vel hébât. Pleteršnik navaja héb.t in heb.t. PRIMERJAJ: habat; hebat hebetnicaGLEJ: hebetonica hebetonica[hébetonica]ali [hebetónica](hebetnica) samostalnik ženskega spolamorska žival sipa, latinsko Sepia 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Hebétonza-e.h. NEM.: Die Meerspine LAT.: SepiaPRIMERJAJ: hobotnica he he he[h. h. h.]medmetna zveza posnema glas pri smejanju KG: he he he (str. 96)PRIMERJAJ: posmehujejoc hej[h.j]medmet 1. veleva goveji živini, naj hodi 2. uporablja se za izražanje želje po pritegnitvi pozornosti TMB: Hej!NEM.: Ruf der KühhirtenLAT.: Vadesis!KG: Hej, hem 'He!’ (str. 96) hejati[h.jati h.jam]nedovršni glagol odstranjevati pleve in primesi iz žita z velnico; vejati 274: locevati zrnje od neužitnih rastlinskih delov TMB: Hejam NEM.: WehenLAT.: Flando refrigerare hejsasa[h.jsasa]medmet izraža dobro voljo, veselo spodbujanje TMB: Hejsasa!NEM.: Lustig, wohl aufLAT.: Eja agite! helce[h.lce]samostalnik srednjega spola 143: držalo TMB: Helze-an. NEM.: Die MesserschaleLAT.: ManubriumKG: Helze 'Messerheft’ (str. 32)PRIMERJAJ: elce rocaj noža helcica[hélcica]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta jabolk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Helzhčze .h. NEM.: Gattung AepfelLAT.: Species pomorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. hem[h.m (?)]medmet uporablja se za izražanje želje po pritegnitvi pozornosti KG: Hej, hem 'He!’ (str. 96) Heribert[héribert (?)]samostalnik moškega spola krstno ime Heribert 351: krstno ime ABC: Heriberth (1765, str. 8)ABC: Heribert (1789, str. 6) Herta[herta]samostalnik ženskega spola slovanska boginja mati 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Hertha-e.h. NEM.: Die slavische Cybelle LAT.: Cybele Hervor[herv.r (?)]samostalnik moškega spola zvezda Severnica 361: ime nebesnega telesa TMB: Hęrvór-jam. NEM.: Polstern, FuhrmańLAT.: BootesKG: Hervor 'der Polstern’ (str. 129)KG: Hervor 'Polstern’ (str. 185) heška dlaka[h.ška dláka](dlaka heška) samostalniška zveza ženskega spola prve mehke dlake okrog ust 880: del moškega telesa TMB: Dlaka heshka-e.h. NEM.: Wolle ums MaulLAT.: Lanugo hevec[hév.c]samostalnik moškega spola žival ris, latinsko Lynx lynx 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Hęvz-am. NEM.: Der LuchsLAT.: Lynx hibla[hibla]samostalnik ženskega spola majhen voz, vozicek za rocno vleko 591: voz TMB: Hibla -e.h. NEM.: HangwagenLAT.: Pilentum Pomenska opredelitev 'vozicek za rocno vleko’ temelji na verjetni možnosti, da je nemški zapis Hangwagen napacen namesto Handwagen. PRIMERJAJ: kibla hibun[?](kibun) samostalnik moškega spola omahovanje, dvom 435: miselni pojem TMB: Hibun-am. NEM.: Das WankenLAT.: AmbiguitasGS: Hibun– quod Kibun. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Hidra[hidra]samostalnik ženskega spola grška bajeslovna morska pošast Hidra 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB PREDGOVOR: Nekol se je.t nisem veliku takeh ropanz, nauratnez bal, nekol veliku po teh mnogoglavneh Hydrah o.iral (str. 5) Hieronim[hier.nim]samostalnik moškega spola krstno ime Hieronim 351: krstno ime KG: St. Hieronym, sokup slavenskeh zherk 'St. Hieronymus Erfinder der Illyrischen Buchstaben’ (str. 152) hi hi hi[h. h. h.]medmetna zveza posnema glas pri smejanju KG: hi hi hi (str. 96)PRIMERJAJ: posmehujejoc hile[hile]množinski samostalnik ženskega spola ocala 195: pripomocek za gledanje TMB: Hile .h. NEM.: Die AugengläserLAT.: Per.picilla himba[h.mba]samostalnik ženskega spola prevara 107: prevara TMB: Himba -e .h. NEM.: Der BetrugLAT.: Dolus, frausGS: Himba – unde germ. hämmisch quidam deductum volunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. himbast[hímbast]pridevnik sleparski, goljufiv, zvijacen TMB: Himba.t -a -uNEM.: BetrügerischLAT.: Dolo.us PRIMERJAJ: himbešen himbec[h.mb.c]samostalnik moškega spola slepar, goljuf, prevarant 934: goljuf TMB: Himbčz-am. NEM.: Der Betrüger LAT.: Implantator himbešen[himbeš.n]pridevnik sleparski, goljufiv, zvijacen TMB: Himbéshn-a -uNEM.: Betrügerisch LAT.: Dolo.usPRIMERJAJ: himbast Himetus[himetus](Hymettus) samostalnik moškega spola citatno gorovje Himet pri Atenah v Grciji 359: gorsko ime TMB PREDGOVOR: Use besede so is veliko mujo koker use sorte rô.he po gorri Hymettus, ali is utisneneh, ali in pisaneh bukuv skup.brane (str. 4) hinavec[hin.v.c]samostalnik moškega spola hinavec 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Hinavz-am. NEM.: Der GleisnerLAT.: Hypocrita hinavšcina[hin.všcina]samostalnik ženskega spola hinavšcina 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Hinavshčna-e.h. NEM.: Die GleisnereyLAT.: Hypocri.is ABC: Hinavshena (1765, str. 8) hincati se[h.ncati se h.nca se] nedovršni glagol o kobili kazati nagnjenje za parjenje; goniti se 719: goniti se TMB: Hinzha se NEM.: Die Stutte ist läufigLAT.: Equire Pleteršnik navaja h.ncati se. hiniti se[hiniti se hiním se]nedovršni glagol kazati se drugacnega kot biti v resnici; hliniti se 469: neprimerno se obnašati TMB: Hinim sęNEM.: GleisnenLAT.: Hypocritam agere hip[h.p]samostalnik moškega spola trenutek, hip 428: casovna mera TMB: Hip-am. NEM.: Der AugenblickLAT.: MomentumPRIMERJAJ: hipec; hipek hipec[h.p.c]samostalnik moškega spola trenutek, hip, hipec 428: casovna mera TMB: Hipz-am. NEM.: Der Augenblick LAT.: MomentumPRIMERJAJ: hip; hipek hipek[h.p.k]samostalnik moškega spola trenutek, hip 428: casovna mera ABC: Ti da.h meni dons do.ti hipkov, v' katerih bi je.t vtegnih moje svelizhanje naprejgnati: daj meni pak tudi gnado, de nobeniga hipka po nenuznimu prejidti nepu.tim. (1794, str. 13)ABC: Vaji ve.sele je s' temi.tim kipkam sginilu (1794, str. 24)PRIMERJAJ: hip; hipec hir[hir] ime crke h 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Hir, H, h (str. 157)PRIMERJAJ: h hirangel[hirangel (?)]samostalnik moškega spola nadangel 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Hirangel-am. NEM.: ErzengelLAT.: Archangelus hiroškof[hiroškof]samostalnik moškega spola nadškof 905: verski oblastnik TMB: Hiroshkof-am. NEM.: Der Erzbischof LAT.: Archiepi.copus hiša[híša]samostalnik ženskega spola 1. najvecja soba v kmecki hiši 777: del zgradbe 2. hiša 773: zgradba TMB: Hisha-e.h. NEM.: Stube, HausLAT.: Cubiculum, Domus GS: Hisha– I.land. Hiu .ignificat domum, & familiam. Hung. Haz. Raban. Maurus huscha, germ. Haus: in Tartaria Crimća Hus: Frisch habet Kietz: lat. ca.a. Vid. Schilter Lex. pag. 460 Hishiske, & Hiuuiske antiquitus in germania .uperiore nomina­verant: Hausgenossene, Husche: Sinonibus hy.a .ignificat domo excipere. Hishtibra, Haussteuer, Aussteuer legitur im Augsbur­gischen Stadtbuche 1272.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. hiša betežnihGLEJ: betežnih hiša hišenski[h.š.nski]pridevnik domac, hišen TMB: Hishnčske-a -u NEM.: von Hause, haimischLAT.: Dome.ticus K zapisu primerjaj obletenski, tedenski. hišni[h.šni]pridevnik 1. sobni, notranji 2. hišni TMB: Hishne-a -uNEM.: Der Stube LAT.: CubilisPREDGOVOR: hishne Gospodar (str. 3)KG: Hishne hlapez 'Hausknecht’ (str. 118) hišnik[h.šnik]samostalnik moškega spola hiši oskrbnik 875: sluga oblasti TMB: Hishnčk-am. NEM.: Der Schaffner, Haus­hoffmeisterLAT.: Villicus, Oeconomus hišni malik[h.šni malík](hišnimalik) samostalniška zveza moškega spola hišni bog 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Hishnemalik, hishnega­malika (str. 134) hišnimalikGLEJ: hišni malik hišnovanje[hišnov.nje]samostalnik srednjega spola služba hišnega oskrbnika 56: služba TMB: Hishnuvanje-an. NEM.: Schaffneramt LAT.: Villicatio hitap[hitap (?)]samostalnik moškega spola ptica cuk, latinsko Athene noctua 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Hitŕp-am. NEM.: Das Käutzchen LAT.: Scops hiter[hít.r]pridevnik hiter TMB: Hitr-a -uNEM.: Eilfertig LAT.: Fe.tinus, celer hiteti[hit.ti hitím]nedovršni glagol hiteti 562: hitro se premikati TMB: Hitim hitetiNEM.: EilenLAT.: Fe.tinareGS: Hitim Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Hetim, hitel, hiten, hiteti 'eilen’ (str. 104) hitrica[h.trica]samostalnik ženskega spola hitenje pri opravljanju dela; naglica 43: dejanje glede na cas TMB: Hitrčza-e .h. NEM.: Die GähheitLAT.: Prćcipitantia PRIMERJAJ: naglica hitro[hítro]prislov hitro GS: Hitru– Vid. Jedernu.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. .hetil , ejecit. Vid. Lejtim .. .... . – hebr. KG: Hitru 'eilfertig’ (str. 88)KG: Pokaj toku hitru 'Warum so geschwind’ (str. 195) hitropetec[hitrop.t.c]samostalnik moškega spola hitri sel 877: sluga, ki potuje TMB: Hitropetz-am. NEM.: Der LäuferLAT.: Cur.or hitrost[hítrost]samostalnik ženskega spola hitenje, hitrost 43: dejanje glede na cas TMB: Hitro.t-e.h. NEM.: Die HurtigkeitLAT.: Celeritas hitro zavijanje[hítro zavíjanje] samostalniška zveza srednjega spola krativec 809: diakriticno znamenje KG: tu hitru .avyanje 'der kurz- oder lindlautende’ (str. 168) hivojka[?]samostalnik ženskega spolarastlina ostri mlecek, latinsko Euphorbia esula 617: vrsta zelike TMB: Hivojka -e.h. NEM.: Die WolfsmilchLAT.: E.ula hlacar[hl.car]samostalnik moškega spola kdor nosi hlace 910: clovek glede na obleko TMB: Hlazhar-jam. NEM.: HosenträgerLAT.: Braccatus hlacati[hlacáti hlac.m]nedovršni glagol hoditi v hlacah 562: hitro se premikati TMB: HlazhâmNEM.: In Pumphosen einhergehenLAT.: Braccatus incedere hlace[hláce]množinski samostalnik ženskega spola hlace 133: moško oblacilo TMB: Hlazhe .h. NEM.: Die HosenLAT.: CaligćGS: Hlazhe – deducunt aliqui a latine caligć: .ed verius ab antiquo lazhem, slazhem, pri.ci enim Slavi & Illyrii omnes caligabant pedes u.que ad lumbos, ut etiam hodie ge.tant Croatć. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hlad[hl.d hlad.]samostalnik moškega spola 1. sapica, veter 452: veter 2. hlad 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Hlad -m. NEM.: 1. Der Luft 2. die KühleLAT.: 1. Aura 2. Refrigerium hladen[hlád.n]pridevnik hladen, svež TMB: Hlâdne-a -uNEM.: Kühl, lüftigLAT.: Subfrigidus hladilnica[hlad.lnica]samostalnik ženskega spola jama, prostor za shranjevanje živil pri nizki temperaturi 309: jama za shran­jevanje živil TMB: Hladilnčza-e.h. NEM.: KühlkesselLAT.: Frigidarium hladiti[hladiti hladím]nedovršni glagol hladiti 677: spreminjati s temperaturno spremembo TMB: Hladim NEM.: Kühlen LAT.: Refrigerare hlapcov[hl.pcov]pridevnik hlapcev TMB: Hlapzov-a -uNEM.: Des KnechtesLAT.: ServiKG: Dobruta tega Gospuda slu.he k' hudobii tega hlapza, oder Gospodova dobruta slu.he k'hlapzovi hudobii (str. 133) hlapcevanje[hlapcev.nje]samostalnik srednjega spola služba hlapca 56: služba TMB: Hlapzhu­vanje-an. NEM.: Die Knechtschaft, Dienst­barkeitLAT.: Servitus hlapcic[hl.pcic]samostalnik moškega spola fantic 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Hlapzhčzh-am. NEM.: Der Jüngling LAT.: Adole.centulus hlapec[hl.p.c]samostalnik moškega spola hlapec, služabnik 871: uslužbenec TMB: Hlapz-am. NEM.: Der KnechtLAT.: Servus hlapic[hl.pic]samostalnik moškega spola (hišni) služabnik 871: uslužbenec KG: Hlapezh! 'Hausknecht’ (str. 194) hlapiškiGLEJ: hlapški hlapški[hl.pški](hlapiški) pridevnik služabniški TMB: Hlapshke-a -uNEM.: KnechtlichLAT.: Servilis hlastati[hlastáti hlast.m]nedovršni glagol hlastno jesti, hlastati 699: jesti TMB: Hla.tâmNEM.: Begierig fressenLAT.: Vorare hlastniti[hlástniti hl.stnem]dovršni glagol 1. poriniti, potisniti 727: tolci, bosti 2. suniti, udariti 727: tolci, bosti TMB: Hla.tnémhla.tnitiNEM.: 1. Hervorbrechen 2. SchlagenLAT.: 1. Prorumpere 2. Percutere hleb[hl.b hl.ba]samostalnik moškega spola koroško hlebec 261: hrana TMB: Hléb -am. NEM.: Der LaibLAT.: LiboGS: Hleb – Carniolis ein Laib: lat. libo: Bohemis &c. Slavis hleb .onat panem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. hlebcek[hl.bc.k]samostalnik moškega spola majhen hlebec; hlebcek 261: hrana TMB: Hlebzhčk-am. NEM.: Das LeibelLAT.: Libo parvus hlebec[hl.b.c]samostalnik moškega spola majhen hlebec; hlebcek 261: hrana TMB: Hlebz-am. NEM.: Das LeibelLAT.: Libo parvus hlebnica[hl.bnica]samostalnik ženskega spola kos tkanine, na katerem se mesi testo 247: blago ali usnje TMB: Hlebnčza -e.h. NEM.: TeigtuchLAT.: Lanteum ma..arium KG: Hlebenza 'Teigtuch’ (str. 119) hleniti se[hleniti se hlením se] nedovršni glagol lenariti, postopati 548: lenariti, postopati TMB: Hlénim sęNEM.: Faulenzen LAT.: Pigritare, accidiari hlepen[hl.p.n]pridevnik poželjiv, pohoten, gonec se TMB: Hlepn -a -uNEM.: BrünstigLAT.: Appetens hlepenina[hlepenína]samostalnik ženskega spola predmet poželenja 69: zaželena stvar TMB: Hlepénina-e.h. NEM.: Begierdendes DingLAT.: Appetibilia hlepenje[hlepénje]samostalnik srednjega spola poželenje 711: spolno poželenje TMB: Hlepęnje-an. NEM.: Die Begierlichkeit, BrunstLAT.: Appetentia concupi.centia hlepiti[hlepiti hlepím]nedovršni glagol imeti poželenje, hlepeti 711: imeti spolno poželenje TMB: HlępimNEM.: BegierdenLAT.: Ć.tuare, appetereGS: Hlepim – a hleb litera leni in a.peram mutata. Vaporem noviter pi.ti panis quoddam feminarum genus appetit odorare; inde tran.late .umitur hlepim, a gr. ..ß., qua.i Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Hlepim, -pel, -piti 'heiß, Begierden’ (str. 104)ABC: Hlepiti (1765, str. 8) Glagol ima vzporednici v cerkve­noslovanskem xlepiti in hrvaškem, srbskem hlépiti. Nastavitev hlepeti bi bila možna le ob predpostavki, da je bil glagol naglašen na korenu, cesar pa primerjalni in zgodovinski viri ne potrjujejo in kar je zaradi zapisa priponskega i v sedanjiku malo verjetno. hlepitno[hlepítno]prislov poželjivo TMB: HlepitnuNEM.: Brünstig LAT.: Anhelanter hlev[hl.v]samostalnik moškega spola hlev 798: domovanje kopenske domace živali TMB: Hlev-am. NEM.: Der StallLAT.: StabulumGS: Hlev– lat. caula a gr. ..e.., claudo.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. hlod[hl.d]samostalnik moškega spola priostren kol, zatic 175: orodje, ki je palica TMB: Hlôd-am. NEM.: Der Pflock LAT.: Acutus, Paxillus ... . vehementer anhelo concupi.co: chald. , conjunxit: lephaph . .. ... , conjunxit, a rad. laph, cor, a.piratione a slavis addita.lebh . . . vel hmelj[hm.lj]samostalnik moškega spola rastlina hmelj, latinsko Humulus lupulus 617: vrsta zelike TMB: Hmel-a m. NEM.: Der HopfenLAT.: LupulusGS: Hmel – lat. humulus, Gall. Houblon: Dan. Homle: Suec. Humle: Hung. comlo: Per.ic. Hymel. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. hmelje[hm.lje]samostalnik srednjega spola hmeljišce 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Hmelje-an. NEM.: HopfengartenLAT.: LupuletumPRIMERJAJ: hmeljevje hmeljev[hm.ljev]pridevnik hmeljev TMB: Hmelov-a -uNEM.: Des HopfenLAT.: Lupuli hmeljevje[hm.ljevje]samostalnik srednjega spola hmeljišce 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Hmelovje -an. Siehe HmeljePRIMERJAJ: hmelje hment[hment]samostalnik moškega spola škrlatni plašc, kakršnega nosijo visoki dostojanstveniki 130: oblacilo ali obutev TMB: Hmęnt-am. NEM.: Purpurman­telLAT.: PaludamentumPRIMERJAJ: hant hobotnica[hob.tnica]samostalnik ženskega spolamorska žival hobotnica, latinsko Octopus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Hobotnčza-e.h. NEM.: Ein MeerficshLAT.: PolypusPRIMERJAJ: hebetonica hobrež[hóbrež (?)]samostalnik moškega spola cinkova ruda 649: rudnina TMB: Hobrésh-.ham. NEM.: Gallmey, Kobalt LAT.: Cadmia hod[h.d hodá]samostalnik moškega spola 1. hod, hoja 565: hoja 2. potovanje, pot 568: potovanje, pot 3. hod 565: dejanje, delo TMB: H -â m. NEM.: Der Gang, ReiseLAT.: Ambulatio, iter Naglasno znamenje na imenoval­niški obliki kaže na široki (in kratki) o, tisto na rodilniški pa na koncniški naglas. Prikazane razmere bi lahko izhajale iz mešanja potrjenih dvojnic h.d ha in h.d hod., a se zdi verjetneje, da se v rodilniški obliki hodá (ne hod.) ohranja pricakovani naglas na dolgi koncnici izvorno koncniško naglašenega samostalnika. hodi[hódi]medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide KG: Hodi! pojdi odtod 'hinweg mit dir’ (str. 96)PRIMERJAJ: hoditi hodin[hod.n]samostalnik moškega spola pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode 777: del zgradbe TMB: Hodin -am. NEM.: Der GangLAT.: Ambulacrum PRIMERJAJ: gangic; gank; krpt; hodišce; vojdišce hodišce[hodíšce]samostalnik srednjega spola pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode 777: del zgradbe TMB: Hodishe-an. NEM.: SpatzierortLAT.: AmbulacrumPRIMERJAJ: gangic; gank; krpt; hodin; vojdišce hoditi[hoditi h.dim]nedovršni glagol hoditi 561: premikati se TMB: Hôdem hoditiNEM.: GehenLAT.: Ire, ambulareGS: Hodem – a gr. .d.., via; affine e.t .de.., quod ab antiquo, & Japhetico hod (iter) deduxere nonnulli.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Hodi! pojdi odtod 'hinweg mit dir’ (str. 96) hodnik[hodník](hudnik) samostalnik moškega spola grobo platno; hodnik 247: blago ali usnje TMB: Hodnik-am. NEM.: Rupfene, grobe LeinwandLAT.: Amargis, linum gro..umGS: Hodnik– melius hudnik a hud, .ed communis enuntiatio huic prćvalet derivationi.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ho gori[h. góri]medmetna zveza veleva specemu, naj vstane TMB: Hogóri! NEM.: Auf! AufLAT.: Age! Age hohnjati[hohnjáti hohnj.m]nedovršni glagol govoriti nerazlocno tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljati, hohnjati 29: imeti govorno hibo TMB: HohnâmNEM.: Unverständlich durch die Nase redenLAT.: Rigende jugulo loqui hohnjavec[hohnj.v.c]samostalnik moškega spola kdor nerazlocno govori tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljavec, hohnjac 912: clovek glede na govorjenje TMB: Hohnavz-am. NEM.: Der SchnofflerLAT.: Semiverbius hoja1 [h.ja]samostalnik ženskega spola premikanje s korakanjem; hoja 565: hoja TMB: Hoja -e.h. NEM.: Gehen, Gang LAT.: Ince..us hoja2 [h.ja]samostalnik ženskega spola drevo jelka, latinsko Abies alba 605: drevesna vrsta TMB: Hoja -e.h. NEM.: WeißtanneLAT.: AbiesGS: Hoja – Hojka in Lu.atia Koina.Razlaga je s stališca današnjegajezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: hojka hoja3 [h.ja]medmet izraža dobro voljo, veselje KG: Oja, hoja, hujah, ve..elle! (str. 96) hojenGLEJ: hojnią hojinGLEJ: hojnią hojišce[hojíšce]samostalnik srednjega spola jelov gozd 317: rastišce dreves TMB: Hojishe-an. NEM.: Tannenwald LAT.: Agaricetum hojka[h.jka]samostalnik ženskega spola drevo jelka, latinsko Abies alba 605: drevesna vrsta TMB: Hojka -e.h. NEM.: WeißtanneLAT.: AbiesGS: Hoja – Hojka in Lu.atia Koina.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hojni1 [h.jni](hojen) pridevnik ki je v zvezi s korakanjem, hojo TMB: Hojne-a -uNEM.: Des GehensLAT.: Ince..us hojni2 [h.jni](hojin) pridevnik ki je v zvezi z jelko, hojo; hojin TMB: Hojne-a -uNEM.: Der TanneLAT.: Abietis hojša[h.jša]medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj se ogovorjeni umakne TMB: Hojsha NEM.: Aufgeschaut!LAT.: Ab.cede! Apage GS: Hojsha!– germ. aufgeschaut! Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Hojsha 'aufgeschaut’ (str. 96) hojša slišite[h.jša sl.šite]medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni prisluhne KG: Hojsha shlishete 'hört’ (str. 96) homec1 [hóm.c]samostalnik moškega spola gric 337: vzpetina GS: Homz– (collis) a , kam ... . gr. ..µa, tumulus agger: hebr. (klein Kahlenberg) prope Labacum: .ed & mons Chum (Kumberg) Celejam inter & Labacum .itus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Etimološka razlaga krajevnega imena Homec iz obcnega homec je pravilna, druge etimološke povezave pa ne. PRIMERJAJ: homecą homulice[homúlice]množinski samostalnik ženskega spolarastlina homulica, latinsko Sedum 617: vrsta zelike TMB: Homulčze.h. NEM.: Mauer­pfefferLAT.: Aizoon homulje[homúlje]samostalnik srednjega spola nasad homulice 321: rastišce zelike TMB: Homulje -an. NEM.: Voll Mauerpfeffers LAT.: Aizoonetum hoprug[hoprug]samostalnik moškega spola trak za nošenje bremena na hrbtu; oprtnica 164: pripomocek za nošnjo TMB: Hoprűg-am. NEM.: TragriemenLAT.: Ćrumna hopsasa[hopsasa]ali [h.psasa]medmet izraža dobro voljo, veselje TMB: Hopsása NEM.: HopsasaLAT.: Interject. ExultKG: Hajsasa, hopsasa, jujuju, dobre vole 'ju, hey, lustig’ (str. 96) horopka[?]samostalnik ženskega spola gozdni jereb, latinsko Bonasia in.urgens Wachter glo... Huc pertinet non bonasia 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Horopka-e.h. NEM.: jam Homz (klein Kahlenberg) prope Labacum: .ed & mons Chum (Kumberg) HaselhenneLAT.: Attagen Celejam inter & Labacum .itus.Razlaga je s hosta[h.sta]samostalnik ženskega spola stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: humec Homec2 [hóm.c]samostalnik moškega spola vas Homec blizu Kamnika 360: krajevno ime GS: Homz– (collis) a gr. gosto grmovje, z gostim grmovjem porasel svet; gošcava 318: rastišce grmovja TMB: Hô.ta-e.h. NEM.: Das GesträuchLAT.: VirgultumGS: Ho.ta– Angl. Hur.t: Saxon. .uper. Hor.t: infer. Sax. Horst, infer. Sax. Hst, & Ht .onat Feldgebüsch. , in.urgens kam ... . ..µa, tumulus agger: hebr. Wachter glo... Huc pertinet non jam Homz Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hostelj[hóst.lj (?) hóst.ljna (?)] samostalnik moškega spola gozd, gaj, ki je svetišce 317: rastišce dreves TMB: Ho.tel-nam. NEM.: Hayntempel LAT.: LucusGS: Ho.tel– ein Hayn: a ho.ta, e.t fanum in luco.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. hosteljnik[hóst.ljnik (?)]samostalnik moškega spola svecenik v gozdnem svetišcu 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Ho.telnek-am. NEM.: HaynpriesterLAT.: Sacrificulus hostni[h.stni]pridevnik divji, gozdni TMB: Ho.tne-a -uNEM.: Wild LAT.: SilvesterPRIMERJAJ: gozdni hostnik[h.stnik]samostalnik moškega spola ropar, razbojnik 933: tat TMB: Ho.tnčk -am. NEM.: Der RäuberLAT.: Prćdo hotenje[hoténje]samostalnik srednjega spola 1. poželenje, pohotnost 711: spolno poželenje 2. gonitev, pojanje 713: gonitev kopenskih živali TMB: Hotenje-an. NEM.: Begierde, BrunstLAT.: Concupi.centia KG: Othenje 'Geilheit’ (str. 33) hoteti[hot.ti h.cem]nedovršni glagol 1. hoteti 69: želeti 2. o oslici kazati nagnjenje za parjenje; goniti se 719: goniti se TMB: Otshem; Hôtshemotl, oteti; hotetiNEM.: Wollen; Brünstig seyn wie eine EselinLAT.: Velle; Coitum appetere; dicitur de mulisKG: Otshem /…/ (str. 80)ABC: Sa ti.te, katiri .e otte Krajnsku brati navzhiti (1789, str. 1) PRIMERJAJ: ne hoteti hotinstvo[hot.nstvo]samostalnik srednjega spola odnos med moškim in žensko zunaj zakonske zveze; priležništvo 104: spolni greh TMB: Hótin.tvu-an. NEM.: Freyes LebenLAT.: Pellicatus hotla[h.tla]samostalnik ženskega spola koliba na polju 773: zgradba TMB: Hôtla -e.h. NEM.: FeldhütteLAT.: Magalia hotljiv[hotljív]pridevnik poželjiv, pohoten TMB: Hotliv-a -u NEM.: Geil, frech, brünstigLAT.: La.civus, admi..arius hotljivost[hotljívost]samostalnik ženskega spola poželjivost, pohotnost 711: spolno poželenje TMB: Hotlivo.t-e.h. NEM.: GeilheitLAT.: La.civiaABC: Hotlivo.t (1765, str. 8) hotnica[hotníca]samostalnik ženskega spola priležnica 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Hotniza-e.h. NEM.: Geile MetzeLAT.: Pellex hotnik[hotník]samostalnik moškega spola kdor ima poleg zakonske žene priležnico 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Hotnik-am. NEM.: Geiler BetrügerLAT.: Pellicator hozana[hoz.na]medmet izraža povelicevanje, slavljenje KG: Hosanna Davidovemu Synu! (str. 173) hram[hr.m hram.]samostalnik moškega spola prostor za shranjevanje živil; kašca, shramba 324: shramba živil TMB: Hrâm -m. NEM.: Kammer, GewölbLAT.: Ćdes, cameraPRIMERJAJ: hramba hramba[hr.mba]samostalnik ženskega spola prostor za shranjevanje; shramba 322: shramba TMB: Hramba -e.h. NEM.: BehältnissLAT.: Con.ervatoriumGS: Aramba – q. Hramba in.trumentorum fabrilium arca. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: hram hrana[hrána]samostalnik ženskega spola hrana, živila 261: hrana TMB: Hrana-e .h. NEM.: Das ProviantLAT.: Annona hranik[hraník]samostalnik moškega spola kdor skrbi za zalogo živil 873: kdor je zadolžen za zalogo hrane TMB: Hranik-a m. NEM.: ProviantmeisterLAT.: Annonarius hranišce[hraníšce]samostalnik srednjega spola prostor za shranjevanje; shramba, skladišce 322: shramba TMB: Hranishe -an. NEM.: Das MagazinLAT.: Horreum hraniti[hraniti hránim]nedovršni glagol ohranjati, shranjevati 749: varovati TMB: Hranem-nitiNEM.: AufbehaltenLAT.: Re.ervare hrast[hrást]samostalnik moškega spola drevo hrast, latinsko Quercus 605: drevesna vrsta TMB: Hra.t-am. NEM.: Der EichbaumLAT.: QuercusGS: Hra.t– a gr. ...., oraculo edo; erat enim pri.cis arbor .acra.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. hrasta[hrásta]samostalnik ženskega spola 35: oboleli del cloveka TMB: Hra.ta-e.h. NEM.: Die KrätzeLAT.: Scabies GS: Hra.ta– germ. Raude, Holl. .ine prćfixa a.piratione Rappe, & Anglo.ax. Hreo.ta mutato .uffixo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. garje hrastav[hrástav]pridevnik garjav TMB: Hra.tov-a -uNEM.: Krätzigt LAT.: Scabio.us hrastic[hrast.c]samostalnik moškega spola majhen hrast 605: drevesna vrsta TMB: Hra.tizh-am. NEM.: Kleine Eiche LAT.: Ć.culus hrastina[hrastína]samostalnik ženskega spola hrastov les; hrastovina 641: les TMB: Hra.tina-e.h. NEM.: Eichgehölze LAT.: Quercina lignaPRIMERJAJ: hrašcina hrastje[hrástje]ali [hrastj.]samostalnik srednjega spola hrastov gozd; hrastje 317: rastišce dreves TMB: Hra.tje-an. NEM.: Eichwald LAT.: Quercetum hrastov[hrástov]pridevnik hrastov TMB: Hra.tov-a -uNEM.: Von EichenbaumeLAT.: Quercinus hrastovec[hrástov.c]samostalnik moškega spolagrm liguster, latinsko Ligustrum 610: vrsta grma TMB: Hra.tovz-am. NEM.: MundholzLAT.: Alcana hrašcina[hrašcína]samostalnik ženskega spola hrastov les; hrastovina 641: les TMB: Hrashina-e.h. yshi Hra.tinaPRIMERJAJ: hrastina hrbet[hrb.t]samostalnik moškega spola hrbet 972: del cloveka ali živali TMB: Hčrbt-am. NEM.: Der Rucken, Buckel LAT.: Dor.um, Tergus hrbovat[hrbov.t]pridevnik grbav TMB: Herbovat-a -uNEM.: Bucklicht LAT.: Gibbo.usKG: Herbovat 'bucklicht’ (str. 117) hrbovina[hrbovína]samostalnik ženskega spola izboklina na hrbtu; grba 879: del cloveka, ki je hiba TMB: Herbovina-e.h. NEM.: Der Buckel, HockerLAT.: Gibber hrbtanec[hrbtán.c]samostalnik moškega spola hrbtenica 972: del cloveka ali živali TMB: Hérbtânz-am. NEM.: Der Ruckgrad LAT.: Spina dor.iPRIMERJAJ: hrbtišce hrbten[hrbt.n]pridevnik hrbten TMB: Herbten-a -uNEM.: Von RückenLAT.: TergorisPRIMERJAJ: hrbtov hrbtišce[hrbtíšce]samostalnik srednjega spola hrbtenica 972: del cloveka ali živali TMB: Herbtishe-an. Siehe Herbtanz PRIMERJAJ: hrbtanec hrbtov[hrbtov]pridevnik hrbten TMB: Herbtove-a -uSiehe Herbten PRIMERJAJ: hrbten hrcati[hrcáti hrcím]nedovršni glagol lahno smrcati 528: smrcati TMB: HęrzhimNEM.: Sanft schnarchenLAT.: Rhon­chizulareGS: Herzhim– Gothis her.cal, Feldgeschrey, barritus apud Tacit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hrceg[h.c.g]samostalnik moškega spolarastlina naprstec, latinsko Digitalis 617: vrsta zelike TMB: Hčrzhčg-am. NEM.: Fin-gerhutkrautLAT.: Digitellus hrebati[hr.bati hr.bam]nedovršni glagol oddajati nejasne, morda hripave ali pljuskajoce zvoke 487: oddajati glasove TMB: HrebamNEM.: SchweippelnLAT.: BilbirePRIMERJAJ: hrebetati hrebetati[hrebetáti hrebet.m] nedovršni glagol oddajati nejasne, morda hripave ali pljuskajoce zvoke 487: oddajati glasove TMB: HrębétamNEM.: SchweippelnLAT.: BilbirePRIMERJAJ: hrebati hren[hr.n]samostalnik moškega spola 1. rastlina hren, latinsko Armoracia rusticiana 617: vrsta zelike 2. rastlina vodna kreša, latinsko Nasturtium 617: vrsta zelike TMB: Hrén -am. NEM.: Kren, KresseLAT.: Na.turtium GS: Hren– germ. Kren.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Razlicna poimeno­vanja za hren in vodno krešo se kljub nekoliko podobnemu okusu v latinšcini in nemšcini ne zamenjujejo. Pleteršnik navaja divji hren v pomenu 'vodna kreša’. hrenov[hr.nov]pridevnik krešin TMB: Hrenov-a -uNEM.: Von Kresse LAT.: Na.turtii hrenovica[hr.novica]samostalnik ženskega spola 1. njiva, na kateri raste hren 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto 2. njiva, na kateri raste vodna kreša 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Hrenovza-e.h. NEM.: KrenackerLAT.: Na.turcetum hrepanje[hr.panje]samostalnik srednjega spola težko dihanje, nahod 19: težko dihanje TMB: Hrepanje-an. NEM.: Schwerer Athem, HusteLAT.: Rheuma, Gravedo hrepati[hr.pati hr.pam]nedovršni glagol težko dihati 19: bolehati na dihalih TMB: Hrepamm. NEM.: Schwer athmenLAT.: Anhelare hrepavka[hr.pavka (?)]samostalnik ženskega spola ženska, ki težko diha 824: bolnik TMB: Hrepavka-e.h. NEM.: Die ein schweren Athem hatLAT.: Anhelatrix hrepenciti se[hrep.nciti se (?) hrep.ncim se (?)]nedovršni glagol prevzetno se vesti; repenciti se 470: prevzetno se obnašati TMB: Hrępenzhem hrepenzhiti sęNEM.: Spröde thun Stolzieren LAT.: Altum .apere, InflariPRIMERJAJ: repenciti hrepeneti[hrepen.ti hrepením] nedovršni glagol stremeti, hrepeneti 69: želeti TMB: Hrepénim-netiNEM.: Nachstreben LAT.: Affectare hrepenik[hrepeník]samostalnik moškega spola kdor stremi, hrepeni 835: clovek glede na custva TMB: Hrępénik-am. NEM.: NachstreberLAT.: Affectator hrepenje[hrepénje]samostalnik srednjega spola stremenje, poželenje, hrepenenje 711: spolno poželenje TMB: Hrępenje-an. NEM.: BegierlichkeitLAT.: Appetitus hrepetati[hrepetáti hrep.cem] nedovršni glagol 1. slabo zveneti 487: oddajati glasove 2. krehati, hropsti, kašljati 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: Hrępezhem hrepétatiNEM.: 1. Uibel klingen 2. Hüsteln LAT.: 1. Ab.onare 2. Gravedine laborare PRIMERJAJ: hrepsti hrepsti[hrépsti hr.pljem]nedovršni glagol 1. slabo zveneti 487: oddajati glasove 2. krehati, hropsti, kašljati 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: Hreplem hrép.tiNEM.: 1. Uibel klingen 2. HüstelnLAT.: 1. Ab.onare 2. Gravedine laborarePRIMERJAJ: hrepetati hrga[hrga]samostalnik ženskega spola gladko kamenje; prod 637: kamen, kamenina TMB: Hčrga-e.h. NEM.: Glatte SteineLAT.: Acentra hrib[hríb]samostalnik moškega spola gora, hrib 337: vzpetina TMB: Hrib -am. NEM.: Der BergLAT.: Mons hribec[hríb.c]samostalnik moškega spola majhen hrib; hribcek 337: vzpetina TMB PREDGOVOR: Nekar ena misheka ni is tega hribza na dan prishla (str. 2) hribovnik[hríbovnik]samostalnik moškega spola prebivalec na hribu (?) 893: clovek glede na kraj bivanja ABC: Hribovnik (1794, str. 6) hrigrati[hrigráti hrigr.m]nedovršni glagol oglašati se kot gos; gagati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: HrigrâmNEM.: SchnatternLAT.: Gingrire PRIMERJAJ: hrigretati hrigretati[hrigretáti hrigret.m] nedovršni glagol oglašati se kot gos; gagati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: HrigrétâmNEM.: SchnatternLAT.: Gingrire PRIMERJAJ: hrigrati hripanje[hrípanje]samostalnik srednjega spola težko dihanje, hropenje 19: težko dihanje TMB: Hripanje-an. NEM.: Das KeichenLAT.: Anhelatio hripati[hrípati hrípam]in [hrípljem] nedovršni glagol težko dihati, hropsti 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: Hriplem; HripamhripatiNEM.: Schwer athmenLAT.: Gravedine laborare hripost[hrip.st]samostalnik ženskega spola težko dihanje, hropenje 19: težko dihanje TMB: Hripu.t-e.h. NEM.: Das KeichenLAT.: Anhelatio hripotati[hripotáti hrip.cem]nedovršni glagol težko dihati, hropsti 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: Hripôzhem NEM.: KeichenLAT.: Anhelare hrkati[hrkati h.kam]nedovršni glagol smrcati 528: smrcati TMB: Herkam NEM.: SchnarchenLAT.: RhonchizareGS: Herkam – onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. hrom[hr.m]pridevnik hrom TMB: Hrom -a -uNEM.: LahmLAT.: ClaudusGS: Hrom – germ. lahm, l pro r alam , ligavit.Razlaga je s .... . . .ub.tituto: hebr. stališca današnjega jezikoslovja napacna. hropotati[hropotáti hrop.cem] nedovršni glagol hromac[hromác]samostalnik moškega spola hrom clovek 830: clovek z gibalno hibo TMB: Hromâzh-am. NEM.: Ein LahmerLAT.: Claudus hromenje[hroménje]samostalnik srednjega spola šepanje 30: gibalna hiba TMB: Hromenje -an. NEM.: Das hinkenLAT.: Claudicatio hrometi1 [hrom.ti hromím]nedovršni glagol šepati 30: šepati TMB: Hromim -meti NEM.: HinkenLAT.: Claudicare hrometi2 GLEJ: hromiti Hromik[hrómik]samostalnik moškega spola bog ognja 349: lastno ime nekršcanske­ga clovekolikega bitja TMB: Hromčk-am. NEM.: Der VulkanLAT.: VulcanusKG: Hromek 'Vulkan, Feuersgott’ (str. 185) Grški bog ognja Hefajst je bil šepav. hromiti[hromiti hromím](hrometi˛) nedovršni glagol oglašati se kot prašic; kruliti 531: oglašati se z živalskimi glasovi GS: Hromim – germ. grunzen, grumeln: Ottfried grunzen murren, winseln, .uper germ. raunzen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Hromim 'ich grunze wie ein Schwein’ (str. 77) hromost[hrómost]samostalnik ženskega spola šepanje 30: gibalna hiba TMB: Hromo.t -e.h. NEM.: Das hinkenLAT.: Claudicatio hropost[hrop.st]samostalnik ženskega spola težko dihanje, hropenje 19: težko dihanje TMB: Hropu.t-e.h. NEM.: Das KeichenLAT.: Gravedo težko dihati, hropsti 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: Hropôzhem NEM.: KeichenLAT.: Ćgre .pirarePRIMERJAJ: hropsti hropsti[hrópsti hr.pljem]nedovršni glagol težko dihati, hropsti 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: Hrôplém hróp.tiNEM.: KeichenLAT.: Ćgre .pirare PRIMERJAJ: hropotati hrovaški[hrov.ški]pridevnik hrvaški TMB PREDGOVOR: Per usemu temu nezh mejn vonder enčm ene, inu druge besede nadopadejo; al .akaj ne? – Ke Kraynske niso – so slovésam ręzhi, ukradene – so Hrovashke, so Koroshke, so Be.jashke (str. 4) hrovaško[hrov.ško]prislov hrvaško TMB PREDGOVOR: Kedu prave tu? – En Hrovat .ares ne, ampak en tak, katir na.na nekar Hrovashku, nekar Kraynsku (str. 4) Hrovat[hrov.t]samostalnik moškega spola Hrvat 355: pripadnik ljudstva TMB: Hrovât-am. NEM.: Der KroatLAT.: Croata ABC: Hrovatji (1765, str. 8) hrt[h.t hrta]samostalnik moškega spola vrsta psa hrt 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Hčrt-am. NEM.: Ein WindspielLAT.: VertagusGS: Hert– Anglo.. hryththa, Hund.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hrup[hr.p]samostalnik moškega spola razgrajanje, nemir, hrup 487: oglašanje TMB: Hrup-am. NEM.: Der AuflaufLAT.: TumultusGS: Hrup– Gothis hćrop, Feld­geschrey.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hrupeti[hrup.ti hrupím]nedovršni glagol 1. razgrajati, delati hrup 487: oddajati glasove 2. oglašati, dreti se kot žerjav 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: HrupimhrupetiNEM.: 1. Auflauf machen 2. Schreyen wie die KränichLAT.: 1. Tumultuare 2. Gruitare hrust[hr.st]samostalnik moškega spola mocan moški; hrust 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Hru.t-am. NEM.: Starker MannLAT.: Vir robu.tus hrustanec[hrustán.c]samostalnik moškega spola hrustanec 972: del cloveka ali živali TMB: Hru.tânz-am. NEM.: Der KnorpelLAT.: Cartilago hrustati[hrústati hrústam]nedovršni glagol žveciti kaj krhkega; hrustati 525: oddajati glasove s prebavnim traktom TMB: Hru.tamNEM.: GrämmelnLAT.: Cru.tata mandereGS: Hru.tam– e.t onomatopśia ex .ono: lat. cru.tatum comedo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hrustavka[hrust.vka]samostalnik ženskega spola sorta cešnje hrustavka 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Hru.tavka -e.h. NEM.: GrämmelkirscheLAT.: Cera.a durantia hrustiti se[hrustiti se hrustím se] nedovršni glagol 1. grobo, glasno oštevati; nadirati 503: grajati, svariti 2. ponosno se obnašati 470: prevzetno se obnašati TMB: Hru.tim seNEM.: An-schnarchen, trotzenLAT.: In.ultare minando GS: Hru.tim se– quod u.tim se, minitor. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Naglas na korenskem zlogu je zaradi izpisanega priponskega i manj verjeten, a ne popolnoma nemogoc, primerjaj zapis u.tim se v GS, ki je v zapisovanju reduciranih samoglasnikov sicer manj dosleden kot TMB. hrustljati[hrustljáti hrustlj.m] nedovršni glagol po malem žveciti kaj krhkega; hrustljati 699: jesti TMB: Hru.tlâmNEM.: GrämmelnLAT.: Mandito hrušcati[hrušcáti hrušcím]nedovršni glagol bucati, šumeti 487: oddajati glasove TMB: Hrushim-shâtiNEM.: RauschenLAT.: StrepereGS: Hrushim– inf. Sax. Ruse, Rusie, Anglo.ax. hri.tlung. Angl. Ru.tling: gr. ...... Geräusch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hruševica[hrúševica]samostalnik ženskega spola hruškova juha 261: hrana TMB: Hrushovza-e.h. NEM.: BirnsuppeLAT.: PyratiaABC: Hru.hovza (1765, str. 8) hruška[hr.ška]samostalnik ženskega spola drevo hruška, latinsko Pyrus communis, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Hrushka-e.h. NEM.: Eine BirneLAT.: PyrusKG: Hrushka 'Birnbaum’ (str. 130) Pomen 'sadež hruška’ je mogoce videti le v nemškem prevedku Eine Birne. huba[huba]samostalnik ženskega spola pihalni instrument oboa 171: glasbilo TMB: Ha -e.h. NEM.: Die Hautbois LAT.: Lituus gallicus huckati se[h.ckati se]nedovršni glagol nositi, ujckati se na rokah 460: pestovati TMB: Huzhkam seNEM.: Sich hutschen an HändenLAT.: Gerulare hud[h.d]pridevnik 1. slab 2. razcapan, raztrgan 3. mocen TMB: H -a -uNEM.: 1. Böß 2. zerrissenLAT.: 1. Malus 2. lacerGS: Jeseh – vindicum a germ. Essich: Carnioli ajunt urisk. Hud ked urisk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Hud, primernik Hujshe 'Böser, Schli.er, Aerger’ (str. 41)KG: Malu dobreh, vezh hudeh (str. 134)ABC: Hu.hi (1794, str. 6) hudenje[hudénje]samostalnik srednjega spola nejevolja 61: jeza TMB: Hudenje-an. NEM.: Der UnwillenLAT.: Indignatio hudic[hudíc]samostalnik moškega spola hudic 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Hudizh-am. NEM.: Der Böse, TeufelLAT.: Diabolus Hudina[hudína](Hudinja) samostalnik ženskega spola boginja podzemlja Prozerpina 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Ninga, Hudina 'Proserpine, Höllen­göttin, Teufelsmutter’ (str. 185)PRIMERJAJ: Ninga; Nocnica˛ HudinjaGLEJ: Hudina huditi se[huditi se hudím se]nedovršni glagol hudovati se, biti nejevoljen 61: jeziti se TMB: Hudim se NEM.: Böse seynLAT.: IndignariPRIMERJAJ: hudovati se hudnikGLEJ: hodnik hudo[hud. h.še]prislov slabo KG: primernik Hushi 'ärger, böser’ (str. 93) hudoba[hudóba]samostalnik ženskega spola 1. hudoba, hudobnost 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist 2. hudi duh, hudic 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Huda -e.h. NEM.: Die BösheitLAT.: 1. Malitia 2. DćmonKG: Hudoba, Hudobia 'Boßheit’ (str. 117)ABC: Hudoba (1765, str. 8) PRIMERJAJ: hudobija hudoben[hudób.n]pridevnik hudoben TMB: Hudobn-a -uNEM.: Bös, SchlimmLAT.: Malitio.us hudobija[hudob.ja]samostalnik ženskega spola hudobnost, hudobija 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Hudobya -e.h. NEM.: BosheitLAT.: NequitiaKG: Hudoba, Hudobia 'Boßheit’ (str. 117) KG: Dobruta tega Gospuda slu.he k' hudobii tega hlapza /…/ Gospodova dobruta slu.he k'hlapzovi hudobii (str. 133)PRIMERJAJ: hudoba hudobnik[hudobnik]samostalnik moškega spola hudoben, nicvreden clovek 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Hudobnek-am. NEM.: Böswicht LAT.: NequamPRIMERJAJ: hudodelnik hudobnost[hudóbnost]samostalnik ženskega spola hudobnost 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Hudobno.t-e.h. NEM.: Die BosheitLAT.: Malitia hudobrnost[hudóbrnost (?)] samostalnik ženskega spola zloraba 105: hudodelstvo TMB: Hudobčrno.t-e.h. NEM.: Der Misbrauch LAT.: Abu.us hudodelnik[hudod.lnik]samostalnik moškega spola hudoben, nicvreden clovek 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Hudodelnčk-am. Siehe Hudobnek PRIMERJAJ: hudobnik hudournica[hudo.rnica]samostalnik ženskega spolaptica cigra, latinsko Sterna (?) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Hudournčza-e.h. NEM.: SeeschwalbeLAT.: Merops Latinsko merops sicer oznacuje družino ptic legati, ki se od ciger zelo razlikujejo. hudournik[hudo.rnik]samostalnik moškega spola zlovešce znamenje (na nebu), nesreca 447: svetlobni naravni pojav TMB: Hudournčk-am. NEM.: Der Unstern LAT.: Infau.tus hudovati se[hudováti se hud.jem se]nedovršni glagol hudovati se, biti nejevoljen 61: jeziti se TMB: Hudujem se LAT.: Siehe Hudim PRIMERJAJ: huditi se hujah[h.jah]medmet izraža dobro voljo, veselje KG: Oja, hoja, hujah, ve..elle! (str. 96) hujšati[h.jšati h.jšam]nedovršni glagol hujšati 17: boleti, bolehati TMB: HujshamNEM.: AbsörbenLAT.: Marce.cere hukati[h.kati h.kam]nedovršni glagol izdihovati zrak in z njim kaj ogrevati (?) 693: dihati ipd. GS: Hukam – germ. hauchen, imitatur .onum cum .piratione junctum; andeoque onomatopoetica vox. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. hul[?]samostalnik moškega spola premog 649: rudnina GS: Hul – germ. Steinkohle: lat. med. ćvi. hyllć: apud Leodien.is houilles.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. humec[hum.c]samostalnik moškega spola gric 337: vzpetina GS: Humz– quod Homz: Croatis Humka, e.t collis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: homecą hvala[hvála]samostalnik ženskega spola ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti cesa; hvala 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Hvala -e.h. NEM.: Das LobLAT.: LausKG: Tvoja slava, tvoje ime, inu tvoja hvalla bodo u..elej, inu vekumej obstalli (str. 140) hvalejoc[hvalej.c]pridevnik hvalec KG: 'Lobenden’ (hvalejozhega) (str. 96) hvalen[hvál.n]pridevnik hvalevreden TMB: Hvalne-a -uNEM.: Löblich, rühmlichLAT.: Laudabilis, Hone.tus PRIMERJAJ: hvaliten hvaležen[hval.ž.n]pridevnik hvaležen TMB: Hvale.hn-a -uNEM.: DankbarLAT.: Gratus hvaležnost[hval.žnost]samostalnik ženskega spola hvaležnost 369: prijaznost, nežnost TMB: Hvale.hno.t-e.h. NEM.: DankbarkeitLAT.: GratitudoABC: Hvale.hno.t (1765, str. 8) hvaliten[hval.t.n]pridevnik hvalevreden TMB: Hvalitne-a -uNEM.: Löblich, rühmlichLAT.: Laudabilis, Hone.tus PRIMERJAJ: hvalen hvaliti[hvaliti hválim]nedovršni glagol hvaliti 493: govoriti TMB: Hvalem -liti NEM.: LobenLAT.: LaudareGS: Hvalem hillel laudavit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. hvalnik[hvalnik]samostalnik moškega spola kdor hvali; hvalivec 912: clovek glede na govorjenje TMB: Hvalnik-am. NEM.: Ein LobrednerLAT.: Laudator HymettusGLEJ: Himetus .. .. .. gloriatus e.t; in Piel halal .. .. . . – hebr. I i[i (?)] crka i 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Ime, I, i (str. 157)PRIMERJAJ: ime˛ ibksonire[?]samostalnik moškega spola 1. ime cirilske crke y 808: ime crke, dvo- ali veccrkja 2. cirilska številka 90 807: crka, dvo- ali veccrkje TMB: Ybxonyre-am. NEM.: 1. Das cyrilische y 2. Die Zahl 90LAT.: 1. Cyrillicum y 2. Numerus XCGS: Ybxonyre– nomen e.t literć Illyrico Cyrillicć Y, .icut latine yp.ilon.KG: Ybxonyre, Y, y (str. 164) Ime te cirilske crke in njeno številsko vrednost navaja le Pohlin. Oboje je po vsej verjetnosti njegov izum. Cirilska crka ižica ima številsko vrednost 400. Pohlin za cirilsko azbuko navaja tudi crki w in q, kar tudi ni skladno z dejstvi. ibrik[ibrik]samostalnik moškega spola majhen kotel; kotlicek 229: posoda za hrano TMB: Ibrčk-am. NEM.: Kleiner Kessel LAT.: Parvus lebes Hapaks legomenon. Nastavitev iztocnice je vprašljiva. idoma[.doma]prislovnemudoma, takoj TMB: Jidoma NEM.: AlsogleichLAT.: Confe.tim Idrija[idrija]samostalnik ženskega spola kranjsko mesto Idrija 360: krajevno ime TMB: Ydrija -e.h. NEM.: Stadt Hydria LAT.: HydriaGS: Ydrija – nomen civitatis deductum a gr. .d........, Hydrargyros, Quecksilber, propter celeberrimas Mercurii fodinas.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. igla[igl.]samostalnik ženskega spola igla 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Jčgla-e.h. NEM.: Die NadelLAT.: AcusGS: Jegla – Anglo.. Egle fe.tucam .ignat ex convenientia cum Acu: gr. ....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. iglica[iglíca]samostalnik ženskega spola majhna igla; iglica 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Jegliza-e.h. NEM.: Das NadelchenLAT.: Acicula iglicar[igl.car]samostalnik moškega spola 1. prodajalec igel in podobnih predmetov 959: trgovec 2. izdelovalec igel in podobnih predmetov 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Jeglizhar-jam. NEM.: Der NadlerLAT.: Acicularius Ignacius[ignacius]samostalnik moškega spola krstno ime Ignacij 351: krstno ime KG: Ignacius (str. 163) igra[igr.]samostalnik ženskega spola igra 752: igra ali njen del TMB: Jegrá -e.h. NEM.: Das SpielLAT.: Lu.usKG: rodilnik množine Jegrá (str. 29) igraca[igráca]samostalnik ženskega spola igraca 189: igraca TMB: Jegrâzha-e.h. NEM.: KinderspielLAT.: Crepundia ABC: Jegrazha (1765, str. 9) igralecGLEJ: igravec igrati (se)[igráti se igr.m se]nedovršni glagol igrati se 752: igrati TMB: Jegrâm NEM.: SpielenLAT.: LudereKG: Jegrej se is uretenzam (str. 187) igravec[igr.v.c](igralec) samostalnik moškega spola igralec 965: kdor igra TMB: Jegravz-am. NEM.: Der SpielerLAT.: Lu.or igrišce[igríšce]samostalnik srednjega spola prostor za igranje; igrišce 330: kraj za igro, zabavo TMB: Jegrishe-an. NEM.: SpielplatzLAT.: Lu.orium ih ih ih[.h .h .h]medmet izraža bojazen, žalost KG: Jiiih! ih! ih! ih! oh! oh! gorje! 'ach weh’ (str. 97) iht[.ht]samostalnik ženskega spola jeza, žolcnost, ihta 61: jeza TMB: Yht-y .h. NEM.: Gall, GiftLAT.: Bilis ihtarkaGLEJ: ihtrka ihtiti se[ihtiti se íhtim se]nedovršni glagol 1. jeziti se 61: jeziti se 2. jokati, ihteti 491: oglašati se od žalosti TMB: Ihtem sę; Yhtčm seihtiti NEM.: 1. Zürnen; Zornmüthig seyn 2. Weinen, Hegetzen; GluchsenLAT.: 1. Ira.ci; In fermento jacere 2. Flere; Singultire GS: Ihtem se– Au.triaci dicunt hegetzen, e.t onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Yhtem se – e.t onomatopśia .icut germ. Hegechzen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ihtrka[ihtrka](ihtarka) samostalnik ženskega spola 1. strupena kaca; strupenjaca 996: plazilci ali druga golazen 2. žolcen, popadljivo sovražen clovek 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Yhtčrka-e.h. NEM.: 1. Vipern 2. GiftbeutelLAT.: 1. Vipera 2. Bilio.usGS: Yhterka– ab yhtem .ub .ignificatione iracundić; alias gifterka a germ. Gift .ub eadem .ignificatione, quatenus giften, & znen idem .unt .ynonimum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: giftrka ikra[íkra]samostalnik ženskega spola 1. ribja jajceca; ikre 980: del živali 2. bezgavka 972: del cloveka ali živali TMB: Ikra; Ykre -e.h. NEM.: 1. Der Rogen; Der Fischrogen 2. Die DrüseLAT.: 1. Ova pi.cium 2. glandulaGS: Ikra – Hung. Ikra. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ikrast[íkrast]pridevnik 1. poln licink trakulje; ikrav 2. ki ima otekle bezgavke TMB: Ikra.t; Ykra.t-a -uNEM.: 1. Voll Rogen 2. Voll drüsenLAT.: 1. Plenus ovorum 2. Glandulo.us PRIMERJAJ: ikrat; ikren ikrat[íkrat]pridevnik 1. poln licink trakulje; ikrav 2. ki ima otekle bezgavke TMB: ykrat-a -uNEM.: 1. Voll Rogen 2. Voll drüsenLAT.: 1. Plenus ovorum 2. Glandulo.usPRIMERJAJ: ikrast; ikren ikren[ikr.n]pridevnik 1. poln licink trakulje; ikrav 2. ki ima otekle bezgavke TMB: Ikren; Ykręn-a -uNEM.: 1. Voll Rogen 2. Voll drüsenLAT.: 1. Plenus ovorum 2. Glandulo.us PRIMERJAJ: ikrast; ikrat Ilirec[ilir.c]samostalnik moškega spola (južni) Slovan, zlasti Hrvat 355: pripadnik ljudstva GS: Illyrz– vide Cyrillus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. V uvodu v KG se ime Illyrienuporablja za oznacevanje Hrvaške in celotnega slovanskega ozemlja. Primerjaj namig o taki pomenski opredelitvi pri knjiga in slovenski. PRIMERJAJ: Cirilus ilo[ílo]samostalnik srednjega spola ilovica, glina 667: zemlja, blato ipd. TMB: Ilu; Jilu -an. NEM.: Der Laim, Thon LAT.: ArgillaGS: Jilu – gr. ...., limus vel ab ......., lat. Argilla, prima syllaba rejecta. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: ilovica ilov[ílov]pridevnik glinast TMB: Ilove -a -uNEM.: Thonicht LAT.: ArgillaceusPRIMERJAJ: iloven; ilovicast; ilovnast; ilovnat iloven[ílov.n]pridevnik glinast TMB: Ilovn-a -uNEM.: Thonicht LAT.: ArgillaceusPRIMERJAJ: ilov; ilovicast; ilovnast; ilovnat ilovica[ílovica]samostalnik ženskega spola glina 667: zemlja, blato ipd. TMB: Ilovza-e.h. NEM.: Der ThonLAT.: Argilla GS: Jiloviza– & (/…/ Jilu).PRIMERJAJ: ilo ilovicast[ílovicast]pridevnik glinast TMB: Ilovzha.t-a -uSiehe Ilove PRIMERJAJ: ilov; iloven; ilovnast; ilovnat ilovnast[ílovnast]pridevnik glinast TMB: Ilovna.t-a -uNEM.: Thonicht LAT.: ArgillaceusPRIMERJAJ: ilov; iloven; ilovicast; ilovnat ilovnat[il.vnat (?)]pridevnik glinast TMB: Ilôvnat-a -uNEM.: Thonicht LAT.: Argillaceus Pricakovaninaglas je ílovnat. PRIMERJAJ: ilov; iloven; ilovicast; ilovnast ime1 [im. im.na]samostalnik moškega spola ime 494: beseda TMB: Ime-nam. NEM.: Der NamenLAT.: NomenGS: Ime– germ. Name: a gr. ...µa: lat. Nomen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ime2 [im.] ime crke i 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Ime, I, i (str. 157)PRIMERJAJ: i imenik[imeník]samostalnik moškega spola seznam imen; imenik 201: pisni izdelek TMB: Iménik-am. NEM.: Der KatalogLAT.: Catalogus imeniten[imenit.n]pridevnik imeniten, odlicen TMB: Iménitn-a -uNEM.: VornehmLAT.: Clarus imenitnik[imen.tnik]samostalnik moškega spola imenitnik, plemic 906: posvetni oblastnik TMB: Imenitnčk-am. NEM.: VornehmsterLAT.: Nobilis PrincepsABC: Jimenitnek (1765, str. 9)ABC: Jimenitnek (1789, str. 7) Zaradi izostanka upada drugega i je naglasna nastavitev im.nitnik manj verjetna. imenje[im.nje]samostalnik srednjega spola 1. imetje, lastnina 110: imeti 2. posest 110: imeti TMB: Imenje-a n. NEM.: 1. Besitz 2. Theil, HaabLAT.: 1. Po..e..io 2. Sub.tantia imenovalecGLEJ: imenovavec imenovan[imenován]pridevnik imenovan KG: Ti se shimen, bosh pak Cefas imenuvan (str. 142) imenovanje[imenov.nje]samostalnik srednjega spola imenovanje 556: pravni izraz TMB: Iménuvanje-an. NEM.: Das Nennen LAT.: Nominatio imenovati[imenováti imen.jem] nedovršni glagol imenovati 493: govoriti TMB: Iménujem -nuvatiNEM.: NennenLAT.: Nominare imenovavec[imenov.v.c] (imenovalec) samostalnik moškega spola jezikoslovje imenovalnik 269: jezikoslov­ni izraz TMB: Iménuvavz-am. NEM.: Der NennerLAT.: NominativusKG: Imenuvavz 'Nennfall’ (str. 21) imenovednost[im.nov.dnost] samostalnik ženskega spola jezikoslovje nauk o besedah, besedotvorje 269: izraz TMB: Imenavedno.t-e.h. NEM.: NamennenungLAT.: Etymologia imenska beseda[im.nska bes.da] samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje samostalniška beseda, tj. samostalnik, pridevnik 497: vrsta besede KG: imenska be..eda 'Nennwort’ (str. 19) imenski[im.nski]pridevnik imenski, poimenski TMB: Imenske-a -u NEM.: NamentlichLAT.: Nominalis imeti[im.ti im.m]nedovršni glagol imeti 110: imeti TMB: Imam imetiNEM.: HabenLAT.: HaberePRIMERJAJ: ne imeti imetje (?)[im.tje](metje) samostalnik srednjega spola dota (?) 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje GS: Metje– qua.i imetje (dos) antiquis methium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Zapis Metje morda odseva po modernem samoglasniškem upadu iz im.tje nastalo m.tje. in[in](jen) veznik in KG: Inu, jen, jenu, jenoj, ter 'und’ (str. 98) PRIMERJAJ: ino; inoj inac[in.c (?)]prislov (?) drugace (?) TMB: InashLAT.: yshi Inazh Beseda se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. PRIMERJAJ: inaš inaš[in.š (?)]prislov (?) drugace (?) TMB: InashLAT.: yshi Inazh Beseda se v TMB pojavlja le kot kazalka. Pomen je tu naveden na osnovi kasnejših virov, v katerih se inace, inaci navaja v pomenu 'drugace’. ino[.no](inu; jenu) veznik 1. in 2. in torej TMB: Jenoj, Jenu; InuNEM.: 1. Und 2. Ja nunLAT.: 1. Et, atque, que 2. Immo KG: Inu, jen, jenu, jenoj, ter 'und’ (str. 98)KG: kar je mosh, jenu moshkega spolla (str. 180) PRIMERJAJ: in; inoj inoj[in.j (?)](jenoj) veznik in TMB: Jenoj, JenuNEM.: 1. Und 2. Ja nun LAT.: 1. Et, atque, que 2. ImmoKG: Inu, jen, jenu, jenoj, ter 'und’ (str. 98)PRIMERJAJ: in; ino interfat[ínterfat]samostalnik moškega spola žensko spodnje krilo 137: žensko oblacilo TMB: Interfat-am. NEM.: Weiberun­terrockLAT.: Mulierum interulaGS: Interfat – a germ. Unterpfad: vel pace mea a lat. med. ćvi. interfatio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. inuGLEJ: ino irperge GLEJ: erperge irprge GLEJ: erperge iskati[iskáti íšcem]nedovršni glagol iskati 758: delati vidno TMB: Ishem; Yshemiskati; yskatiNEM.: SuchenLAT.: QućrereGS: Yshem– .cribitur per y ab origine, ad di.tinctionem ab isshyem, con.uo; .i enim verba .imillima iisdem literiis .criberentur, difficillime .ignificatum legendo attingeretur, ut in prć.enti yshi, qućre, .ed isshij, con.ue, &c. Infer. Sax. sen: Angl. .eek: Suec. .oka: Anglo.. .ekan, qućrere: Aesce: di.qui.itio: Ae.cian: interrogare: gr. .tudio.e.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. , quć.ivit zada .. .... ..t.., qućro: Hebr. iskra[ískra]samostalnik ženskega spola iskra 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Iskra -e.h. NEM.: Der FunkenLAT.: Scintilla GS: Iskra – Hung. .zicra.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. iskreti se[iskr.ti se iskrím se] nedovršni glagol oddajati iskre; iskriti se 484: goreti TMB: Iskrim sę-skretiNEM.: FünkelnLAT.: Scintillare iskrica[ískrica]samostalnik ženskega spola 1. iskrica 484: ogenj ali goreca stvar 2. rastlina marjetica, latinsko Bellis perennis 617: vrsta zelike TMB: Iskrčza-e .h. NEM.: 1. Das Fünkchen 2. Herzblümchen LAT.: 1. Scintillula 2. Bellis minor ispa1 [isp. (?)]samostalnik ženskega spola podstrešna soba, izba, spalnica 790: spalnica TMB: Ispa-e.h. NEM.: Schlafboden LAT.: Cubile, TectaPRIMERJAJ: ispicaą ispa2 GLEJ: izspa ispica1 [ispíca (?)]samostalnik ženskega spola spalnica 790: spalnica TMB: Jespiza-e.h. NEM.: SchlafkammerLAT.: CubilePRIMERJAJ: ispaą ispica2 GLEJ: izspica Istrija[istrija]samostalnik ženskega spola jadranski polotok Istra 358: ime dežele TMB: I.trija-e.h. NEM.: HisterreichLAT.: I.tria Istrijan[istrij.n]samostalnik moškega spola Istran 355: pripadnik ljudstva TMB: I.trijan-am. NEM.: HisterreicherLAT.: I.trianus itdr.krajšavain tako dalje TMB: I.basam, I.biramLAT.: itdr. yshi .basam, .biramPREDGOVOR: Tem buqvam be bil .nal enu na.nanu ime: Volnâk dati, v'katiremu 24. pajnov polneh satovja, .. .. . . , .umpsi..e referuntur: Hebr. kräreln medú, voskâ, .terdú, .alóge, obnó.hne itdr, tuje: tolkajn besédy, katire je Kraynska zhebela po Abecedikarski ver.ti skup.nosila (str. 1)KG: Itdr. /…/ 'u. s. w.’ (str. 118) KG: v .hivlenju nekar i.irrati. itdr. (str. 182) Razvezava je morda in tudi drugo. PRIMERJAJ: tako dalje naprej iti[íti gr.m]in [ídem]dovršni glagol iti 561: premikati se TMB: Jidem; Grem jidtiNEM.: GehenLAT.: Ire, meareGS: Grem – unde germani .uum gretscheln, mit ausgesperrten Füßen gehen: .uper. germ. schalach, mi.it: Carn. je shl, shal, ivit. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Najdem – ex na, & jidem, qua.i rei perditć .upervenio: in Styria, & carinthia ajunt ankmen, quemadmodum latini habent incurro.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Gredem 'ich gehe’ (str. 75)KG: Grem oder Gredem (str. 79)KG: shl, shla, shlu /.../ Jidem ist veraltet, jit, jet 'zu gehen’ (str. 80)KG: Jet 'gehen’ (str. 104)PRIMERJAJ: pojti iva[iva]samostalnik ženskega spolarastlina skrecnik, latinsko Ajuga chamaepitys 617: vrsta zelike TMB: Iva; Yva -e.h. NEM.: Feldcypressen; Je länger je lieberLAT.: Abiga; Chamćpitis Rastlina je znana pod vec taksonomskimi imeni, mdr. Ajuga iva, od koder je ocitno prevzeto poimenovanje pri Pohlinu, ki tako ni v zvezi s slovensko iva 'vrba Salix caprea’. iver[iv.r]samostalnik moškega spola 1. kol v plotu 175: orodje, ki je palica 2. trska, iver 643: trska TMB: Iver -am. NEM.: ZaunsteckenLAT.: Segmen lignorum Prvi pomen je iz Pohlinovega nemškega, drugi iz latinskega prevedka. PRIMERJAJ: iver na kolenu iverica[iveríca]samostalnik ženskega spola navadno množina medena pogacica 261: hrana TMB: Ivérize.h. NEM.: Das Schifftchen LAT.: Placentć mellitć V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. iverje[iv.rje]samostalnik srednjega spola trske, iveri 643: trska TMB: Iverje-an. NEM.: Die Späne, ScheitenLAT.: Schidia iver na kolenu[iv.r na kol.nu] samostalniška zveza moškega spolapogacica, tj. kost v kolenu 972: del cloveka ali živali TMB: Iver na kolenu-am. NEM.: KniescheibeLAT.: PatellaPRIMERJAJ: iver ivje[.vje]samostalnik srednjega spola ivje 451: oblak in padavine TMB: Ivje; Yvje -an. NEM.: Baumfrost, Eiß; Baumreif LAT.: Frondes gelatć; Algor arborum iz[iz]predlog 1. iz 2. z TMB: Is NEM.: 1. Aus 2. mitLAT.: 1. E, ex 2. CumGS: Is – prćpo.itio: lat. ex: germ. aus: Goth. us: Allemann. uz: Par.ic. ez.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Is, s' 'aus’, wird mit der zweyten Endung gemacht, s' glave povedat, 'aus dem Kopfe aussagen’. Heißt aber Is oder s' 'mit’, wird mit dem siebenten Endung gemacht, s' noveme gnadame, 'mit neuen Gnaden’, is tovarsham is mejsta, 'mit dem Gespann aus der Stadt’. (str. 85)KG: Zhlovek is Bogam, Buh is zhlovekam u..e .amoreta (str. 140)KG: Samson je Filistarje is eno oslovo zhellustjo powil (str. 144) telle is zhi.tega slata (str. 144)PRIMERJAJ: se˛; z Izaijas[iza.jas (?)]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Izaija 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: rajmno tu je I.aias preterpel (str. 172) Izak[.zak]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Izak 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: I.aaka, Antona, Kornelia (str. 178) Zapisane so tožilniške oblike. izbaratiGLEJ: zbarati izbasati[izbásati izb.sam]dovršni glagol stlaciti, zbasati (?) 730: polniti TMB: I.basamLAT.: itdr. yshi .basam Zapis .basam se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. Pomenska opredelitev zato ni zanesljiva. PRIMERJAJ: zbasati izbirati[izbírati izb.ram](zbirati˛) nedovršni glagol izbirati, voliti 126: izbirati TMB: I.biram; .biramNEM.: AuswählenLAT.: Seligereitdr. yshi .biram izbirekGLEJ: zbirek izbrisan[izbr.san](zbrisan˛) pridevnik izbrisan TMB: .brisan-a -uNEM.: Ausge­löschetLAT.: Deletus izbrnožitiGLEJ: zbrnožiti izdajati[izd.jati izd.jem]nedovršni glagol 1. izdajati, izneverjati se 414: biti v slabih medsebojnih odnosih 2. deliti, razdeljevati 112: dajati TMB: .dâjam.dajęmNEM.: 1. Verrathen 2. AustheilenLAT.: 1. Prodere 2. Di.tribuere PRIMERJAJ: izdatią izdati1 [izdáti izdám](zdatią) dovršni glagol 1. izdati, izneveriti se 414: biti v slabih medsebojnih odnosih 2. razdeliti 112: dajati TMB: .dâmLAT.: Siehe .dajamPRIMERJAJ: izdajati izdati2 [izdáti izdá](zdati˛) nedovršni glagol biti izdaten, zadosten 818: živeti dobro TMB: .dâNEM.: Es giebt ausLAT.: Sat, .uperque e..e izdelovati[izd.lovati izd.lujem] nedovršni glagol izdelovati 81: delati, truditi se TMB: .delujemNEM.: AusarbeitenLAT.: Elaborare iz dežele dalec precGLEJ: z dežele dalec prec izdirati[izd.rati izd.ram](zdirati) nedovršni glagol izdirati, ruvati 731: puliti TMB: .diram NEM.: AusreissenLAT.: Extrahere, eruere izdivjati[izdivjáti izdivj.m]dovršni glagol podivjati 627: poslabševati se KG: i.dovjati 'verwilden’ (str. 122) izganjati[izg.njati izg.njam] (zganjati) nedovršni glagol izganjati 589: gnati TMB: .gajnamNEM.: AustreibenLAT.: ExpellereGS: .gajnam – a Gem.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. izginiti[izgíniti izg.nem](zginiti) dovršni glagol izginiti 95: koncati se TMB: .ginem .ginetiNEM.: VerschwindenLAT.: Evane.cere GS: .gine– germ. schwinden, inf. Sax. swinen, dwinen: Suec. twina.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. izgled[izgl.d]samostalnik moškega spola zgled, primer 435: miselni pojem TMB: I.gled-am. NEM.: Das BeyspielLAT.: Exemplum izgnati[izgnáti]dovršni glagol pregnati, izgnati 589: gnati KG: isgnati 'Abtreiben’, i.gnati 'Austreiben’ (str. 124) izgosti[izg.sti (?) izg.dem](zgosti) dovršni glagol prenehati gosti, zagosti do konca 529: muzicirati TMB: .gôdem-godl, go.tiNEM.: AusgeigenLAT.: Finire fidibus cantum izgovarGLEJ: izgovor izgovarjatiGLEJ: zgovarjati izgovor[izg.vor]ali [izg.vor] (izgovar; zgovar; zgovor) samostalnik moškega spola izgovor, opravicilo 407: medsebojni odnosi TMB: .govar-am. NEM.: Ausrede, AusfluchtLAT.: Excu.atio izguba[izg.ba](zguba) samostalnik ženskega spola izguba 688: izguba imetja TMB: .gűba-e .h. NEM.: Der VerlustLAT.: Ammi.io, damnum izgubicek[izgubíc.k](zgubicek) samostalnik moškega spola izguba 688: izguba imetja TMB: .gubizhk-am. Sieh. .gubaPRIMERJAJ: izguba izgubiti[izgubiti izgubím](zgubiti˛) dovršni glagol izgubiti 628: izgubiti TMB: Sgubim NEM.: VerlierenLAT.: Ammittere izirati[izirati]dovršni glagol zabloditi, iztiriti 102: grešiti KG: V' .hivlenju nekar i.irrati (str. 182) Pomenska opredelitev temelji tudi na sklepanju iz nesestavljenega glagola irati 'mesti, motiti’ in pomenu nemške predloge irren 'bloditi, begati, motiti se’. iziti se[izíti se izíde se]dovršni glagol zgoditi se, iziti se 772: zgoditi se TMB: I.jide seNEM.: Es ereignet sichLAT.: Evenit izjedati[izj.dati izj.dam]nedovršni glagol požirati, izjedati 699: jesti TMB: I.jedam NEM.: AusfressenLAT.: Exedere izjesti[izj.sti izj.m]dovršni glagol požreti, izjesti 699: jesti TMB: I.jem NEM.: AusfressenLAT.: Exedere izkazaGLEJ: skazaą izkazališceGLEJ: skazališce izkazatiGLEJ: skazati izkazati seGLEJ: skazati se izkopovatiGLEJ: skopovatią izkusitiGLEJ: skusiti izkušatiGLEJ: skušati izlahkotitiGLEJ: zlahkotiti izlegati se[izl.gati se izl.gam se] nedovršni glagol razširjati se, razprostranjati se 41: povecevati TMB: I.lega sęNEM.: Sich verbreitenLAT.: Propagare izlezatiGLEJ: zlezati izliti[izlíti izlíjem]dovršni glagol vliti 81: delati, truditi se KG: Aaron je enu telle is zhistega .lata i.lil (str. 144) izlušciti[izlušciti izlúšcim](zlušciti) dovršni glagol izlušciti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: .lushčm-shitiNEM.: Ausschällen LAT.: Decorticare izmaknik[izmakník](zmaknik) samostalnik moškega spola jezikoslovje ablativ 269: jezikoslovni izraz KG: Smaknik 'Nehmfall’ (str. 21) izmakniti[izmakniti izmáknem] (zmakniti) dovršni glagol odtujiti, odnesti, izmakniti 106: krasti TMB: .maknem-nitiNEM.: EntfremdenLAT.: AufferreKG: .maknem (str. 143) izmenjenik[izm.njenik] (zmenjenik) samostalnik moškega spola otrok s prirojeno napako; spacek 829: otrok s prirojeno hibo TMB: .menénk -am. NEM.: Ein WechselbalgLAT.: Proles .uppo.ititia izmikati[izmíkati izm.kam](zmikati) nedovršni glagol odtujevati, odnašati, izmikati 106: krasti TMB: .mikamLAT.: Siehe .maknem izmišlja[izm.šlja](zmišlja) samostalnik ženskega spola pravljica 253: literarno delo TMB: .mishla-e.h. NEM.: Fabel, MärchenLAT.: Fabula izmišljati[izmíšljati izmíšljam] (zmišljati) nedovršni glagol izmišljati si, izumljati 435: snovati v mislih TMB: .mishlamNEM.: Ersinnen, erfindenLAT.: Excogitare, invenire izmišljevati seGLEJ: zmišljevati se izmuzniti[izmúzniti izm.znem] (zmuzniti) dovršni glagol 1. odstraniti kaj, kar je bilo pred tem del celote; olupiti, osmukati 53: lupiti, lušciti, smukati 2. smukniti, izmuzniti se 566: odhajati TMB: .mu.nem-netiNEM.: Ablösen, durchschlüp.LAT.: Solvere, evadere iznebiti seGLEJ: znebiti se iznjakGLEJ: nak izpahniti[izpahniti izpáhnem]dovršni glagol suniti, poriniti ven 727: tolci, bosti TMB: Spahnem-hnitiNEM.: Hinausdrücken 2. ErhebenLAT.: Protrudere 2. CćlarePRIMERJAJ: spahniti izpevati[izp.vati izp.vam](spevati) nedovršni glagol prenehavati peti, koncevati s petjem 530: peti TMB: SpevamNEM.: AussingenLAT.: Cantum ab.olvere izpivkatiGLEJ: spivkati izplahnitiGLEJ: splahniti izplaknitiGLEJ: splakniti izpod[izpod]predlog izpod TMB PREDGOVOR: Spod mojega zhebelnáka je leta prizhna mala mish (str. 2). PRIMERJAJ: od spod; spod izpodbitiGLEJ: spodbiti izpodbodekGLEJ: spodbodek izpodletati seGLEJ: spodletati se izpodnestiGLEJ: spodnesti izpodrezatiGLEJ: spodrezati izpolniti[izpo.niti izpó.nim] (spolniti) dovršni glagol izpolniti 81: delati, truditi se TMB: Spolnem-nitiNEM.: ErfüllenLAT.: Expelere izporocati[izpor.cati izpor.cam] (sporocati) nedovršni glagol predajati sporocilo 493: govoriti TMB: SporôzhamNEM.: EntbiethenLAT.: Advi.are izpovedGLEJ: spoved izpovedati (se)GLEJ: spovedati (se) izpraševati[izpraševáti izpraš.jem] (spraševati) nedovršni glagol izpraševati 524: vprašati KG: Sprashujem 'ich forsche nach’ (str. 123) izpregnatiGLEJ: spregnati izpriditi se[izpríditi se izpr.dim se] (spriditi se) dovršni glagol izpriditi se, pokvariti se 627: poslabše­vati se TMB: Spridčm-deti seNEM.: Unnütz werdenLAT.: InabilitariGS: Spridem se– ex prćpo.itione is, & pridne: germ. ausarten, schlecht werden.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. izpridnost[izprídnost]samostalnik ženskega spola izprijenost, pokvarjenost 393: izprijenost TMB: Spridno.t-e.h. NEM.: Das VerderbnißLAT.: Vitio.itas, nequitić izpušcaj[izpušc.j](spušcaj) samostalnik moškega spola izpušcaj, mozolj 35: oboleli del cloveka TMB: Spushaj-am. NEM.: Blase, Blatter LAT.: Acne, pu.tula izpužiti[izpúžiti izp.žim](spužiti) dovršni glagol olušciti, olupiti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: Spű.hem-.hetiNEM.: Schällen, abziehenLAT.: DecorticarePRIMERJAJ: pužiti se izreci[izréci izrécem](zreci) dovršni glagol izreci 493: govoriti KG: bersh .rezhi (str. 180)ABC: On je kumej .rekl (1794, str. 27) izreka[izr.ka](zrek) samostalnik ženskega spola izrek, sodba, ukaz, sklep 737: ukaz TMB: .reka-e.h. NEM.: Ein Schluß, AusspruchLAT.: Sententia, edictum izrekati[izr.kati izr.kam](zrekati) nedovršni glagol izgovarjati, izrekati 493: govoriti TMB: .rekamNEM.: Aussprechen LAT.: Edicere, pronuntiare izrezan[izr.zan](zrezan) pridevnik z rezanjem izoblikovan; izrezan, izklesan ABC: Ti nima.h obenne sresane podobe .turiti, ta bi tai.to molil (1794, str. 11) izrociti[izrociti izrocím](zrociti) dovršni glagoldati TMB: .rozhimNEM.: Einhändigen LAT.: Immanuare izsekovati[izs.kovati (?)]nedovršni glagol s sekanjem odstranjevati; izsekovati 620: rezati, trgati KG: Endejl ludy so Worsht issekuvalli (str. 140) izsneti [izsn.ti izsnámem]dovršni glagol sneti 581: premikati KG: so Pilatusha prosili, de bi se njim kosty polomile, inu debe se doli issnčlli (str. 174)PRIMERJAJ: sneti izspa[ízspa](ispa˛) samostalnik ženskega spola nasutje, nasip 794: nasip TMB: Ispa-e .h. NEM.: SchütteLAT.: Profu.oriumPRIMERJAJ: izspica; izspice izspica[izspíca](ispica˛) samostalnik ženskega spola nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo 795: protipoplavni nasip TMB: Jespiza-e.h. NEM.: Wasserwehre LAT.: Agger ad ripasPRIMERJAJ: izspa; izspice izspice[izspíce]množinski samostalnik ženskega spola nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo 795: protipoplavni nasip TMB: IspizeLAT.: Septum, agger ad ripasSiehe JespizaPRIMERJAJ: izspa; izspica izšitiGLEJ: sešiti iztakniti[iztakniti iztáknem] (stakniti˛) dovršni glagol najti, odkriti 758: delati vidno TMB: Staknem.taknitiNEM.: Ausfindig machenLAT.: Per.crutando invenirePRIMERJAJ: iztakniti oci iztakniti oci[iztakniti oc.] (oci iztakniti; oci stakniti; stakniti oci) dovršna glagolska zveza iztakniti oci, oslepiti 919: raniti, slabiti TMB: Ozhy .taknitiNEM.: Ausstechen LAT.: ExcćcarePRIMERJAJ: iztakniti; iztikati oci iztegati[izt.gati izt.gam](stegati) nedovršni glagol iztegati, raztegovati 590: premikati telesni del TMB: StegamNEM.: Ausdehnen LAT.: Extendere, pandereGS: Stegam– ex quo Stęgnu: germ. strecken intercalata r litera, & g in affine k permutato.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: iztegniti; iztegovati; stezovati iztegniti[iztegniti izt.gnem] (stegniti) dovršni glagol iztegniti 590: premikati telesni del TMB: StegnemNEM.: AusdehnenLAT.: Extendere, pandereKG: Stegnem 'ich strecke aus’ (str. 73)KG: Té ni sram Alcida! tvojo roko stegniti (str. 182)PRIMERJAJ: iztegati; iztegovati iztegniti seGLEJ: stegniti se iztegovati[iztegováti izteg.jem] (stegovati) nedovršni glagol iztegovati 590: premikati telesni del TMB: StégujemLAT.: Sieh. StegnemPRIMERJAJ: iztegati; iztegniti iztezovatiGLEJ: stezovati iztikati oci[iztíkati oc. izt.kam oc.] (stikati) dovršna glagolska zveza iztikati oci 919: raniti, slabiti TMB PREDGOVOR: katiri si sami sebi ozhy .tikajo, ter ote sami radovolnu slepi biti (str. 5) PRIMERJAJ: iztakniti oci iztiranec[izt.ran.c](stiranec) samostalnik moškega spola pregnanec 932: hudodelec TMB: Stiranz -am. NEM.: Ein VerwiesenerLAT.: Exul iztirati[izt.rati izt.ram](stirati) dovršni glagol pregnati, izgnati, nagnati 589: gnati TMB: StiramNEM.: FortschaffenLAT.: AmandareKG: I.tiram 'ich verweise des Landes, jage hinaus’ (str. 65) izvedati[izv.dati izv.dam](zvedati) nedovršni glagol raziskovati, poizvedovati 758: delati vidno TMB: .vedamNEM.: Auskuntschaften LAT.: IntelligerePRIMERJAJ: izvedovati izveden[izv.d.n](zveden) pridevnik iznajdljiv, bistroumen, prekanjen TMB: .vedn-a -uNEM.: FindigLAT.: Sagax, per.picax izvedeti[izv.deti izv.m](zvedeti) dovršni glagol izvedeti 435: snovati v mislih TMB: .vem .vedčtiNEM.: ErfahrenLAT.: Re.cire izvedovati[izv.dovati izv.dujem] ali [izvedováti izved.jem](zvedovati) nedovršni glagol raziskovati, poizvedovati 758: delati vidno TMB: .vedűjemLAT.: yshi .vedam PRIMERJAJ: izvedati izvelicanje[izvel.canje]samostalnik srednjega spola zvelicanje 347: kršcanske verske reci TMB: I.velizhanje-an. NEM.: Die Seligkeit LAT.: Beatitudo izvelicarGLEJ: zvelicar izviniti[izvíniti izv.nem](zviniti) dovršni glagol izviniti 919: raniti, slabiti TMB: .viném .vinetiNEM.: VerrenkenLAT.: Luxare izvirati[izv.rati izv.ram](zvirati) nedovršni glagol izvirati 577: premikati se (o tekocinah) TMB: .viramNEM.: EntspringenLAT.: Oriri ABC: Ji.virati (1765, str. 9) izvirek[izv.r.k](zvirek) samostalnik moškega spola izvir 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: .virk-am. NEM.: Der UrsprungLAT.: Fons, origoGS: .virk– .viram, ab urem bullio: Arab. e.t zara, quod fluxit latinis. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. izvleci[izvl.ci izvl.cem](zleci; zvleci) dovršni glagol izvleci 581: premikati TMB: .lezhem NEM.: HerausziehenLAT.: ExtrahereGS: .hliza – qua.i exceptorium ab i.lezhem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. izvoliti[izvoliti izv.lim](zvoliti) dovršni glagol izvoliti, izbrati 126: izbirati TMB: .volem .volitiNEM.: ErwählenLAT.: Eligere izvolja[izv.lja](zvolja) samostalnik ženskega spola izvolitev 407: medsebojni odnosi TMB: .vôla-e.h. NEM.: Die Erwählung LAT.: Votum, electio izvoljenje[izvoljénje]samostalnik srednjega spola odlocitev 435: miselni pojem KG: U..aku i.volenje ima varnu biti, taistu pak narbel, na katerimu tu vezhnu visy (str. 175) izvotljen[izvotlj.n](zvotljen) pridevnik izvotljen TMB: .votlen-a -uNEM.: AusgehohletLAT.: Excavatus izvreci[izvr.ci]dovršni glagol izkljuciti 8: postavljati proc KG: 'Aussc­hliessend’ (i.urezhi) (str. 91) izvršiti[izvršiti izvrším (?)](zvršiti) dovršni glagol izvršiti, dovršiti 81: delati, truditi se TMB PREDGOVOR: v' dijanju .vershiti, inu na konz pepraviti (str. 3) izvržek[izv.ž.k](zvržek) samostalnik moškega spola pokvarjen clovek; izmecek, izvržek 938: pokvarjen, malopriden clovek TMB: .ver.hk-am. NEM.: AuswürflingLAT.: Perip.ema Nemški prevedek kaže na cloveški pomen, latinski tudi na splošnejšega 'neuporabna, zavržena stvar’. izzoreti[izzor.ti izzorím]dovršni glagol dozoreti 599: cveteti, zoreti ABC: Sturi de .ejme te sa.topno.ti kateru nam je sdej na.h vuzhenik v' .erza po.ejal, sdajzi gorigre, prezvede. inu .e isory (1794, str. 15) esev .. ... . , hy..opus, esov ...... . .ss.p..: Hebr. ižop[ižop]samostalnik moškega spolarastlina ižop, ožepek, žepek, latinsko Hyssopus officinalis 617: vrsta zelike TMB: I.hop; Y.hop-am. NEM.: Der Hysop LAT.: Hy..opusGS: Y.hop– lat. hy..opus: gr. herba.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ižopin[ižopin (?)]samostalnik moškega spola pijaca iz ižopa, ožepka 660: pijaca TMB: Y.hopin-am. NEM.: HysoptrankLAT.: Hy..opites J j[?]jacljavkaGLEJ: ecljavka crka j 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Jota, J, j (str. 157)PRIMERJAJ: jota jadriti [jadriti jadrím]nedovršni glagol jadrati 574: pluti TMB: Jadrim ja[ja]clenek NEM.: SegelnLAT.: Velificare izraža soglasje GS: Ja!– germ. ja! Suec. ja! , .ic, ko . . . , gr. Doric. ..: hebr. iajea Anglo.. Razlaga vsebuje nekaj , fuit.haja .. .. . ita; & pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Antwortend (odgovoriti) Ja! na! .atu 'darum’, Zel ne 'gar nicht’ (str. 91)KG: Ja, sakaj pak ne 'warum nicht’ (str. 92)KG: Dete! 'schauts nur!’ Ja 'gleich’ (str. 97)PRIMERJAJ: o ja jablana[j.blana]samostalnik ženskega spola drevo jablana 605: drevesna vrsta TMB: Jablana-e.h. NEM.: ApfelbaumLAT.: Malus GS: Jablana– gr. .p..., pirus arbor: germ. pomum. tappuach .... .... : hebr. omi..o jApfel Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. jadrnikGLEJ: jedrnik jadrnoGLEJ: jedrno jadro[jádro]samostalnik srednjega spola jadro 595: del ladje TMB: Jadru -an. NEM.: Das SegelLAT.: VelumGS: Jadru – vide Adra.PRIMERJAJ: adra jagned[jágned]samostalnik moškega spola drevo jagned, latinsko Populus nigra 605: drevesna vrsta TMB: Jagnéd-am. NEM.: Schwarzer PapelbaumLAT.: Populus nigra jagnedje[jágnedje]samostalnik srednjega spola jagnedovo drevje 317: rastišce dreves jabolcnik[jábo.cnik]samostalnik moškega spola jabolcna cežana 261: hrana TMB: Jabuzhnek-am. NEM.: ApfelmußLAT.: Puls ex pomis jabolko[jábo.ko]samostalnik srednjega spola jabolko 613: sad ali plod za prehrano TMB: Jabuku -an. NEM.: Der ApfelLAT.: Pomum TMB: Jagnedje-an. NEM.: Papelreihe LAT.: Populetum jagnje[jágnje]samostalnik srednjega spola ovcji mladic; jagnje 991: mladic kopenske domace živali TMB: Jagné-éta n. NEM.: Das LammLAT.: AgnusABC: Jagne (1765, str. 9) jagnjetov[jágnjetov]pridevnik jagnjetov TMB: Jagnetov-a -uNEM.: Des LammesLAT.: Agni jagnjica[jagnjíca]samostalnik ženskega spola mlada ovcja samica; jagnjica 991: mladic kopenske domace živali TMB: Jagniza-e.h. NEM.: La., das Weibchen LAT.: Agna jagoda[jágoda]samostalnik ženskega spola jagoda 613: sad ali plod za prehrano TMB: Jagoda -e.h. NEM.: Ein BeereLAT.: Bacca jagodast[jágodast]pridevnik podoben jagodi; jagodast TMB: Jagoda.t -a -uNEM.: BeerichtLAT.: Acino.us jah[j.h]medmet izraža zavracanje, gnus TMB: Jah!LAT.: KG: Hah! jah! 'o wohl pfuy’ (str. 95)PRIMERJAJ: hah jahati[jáhati j.ham]nedovršni glagol jahati, jezditi 570: jezditi TMB: Jáham NEM.: PaßreitenLAT.: Gradatim equo vehi jahcin[jahc.n]samostalnik moškega spolarastlina hijacinta, latinsko Hyacinthus orientalis 617: vrsta zelike TMB: Jahzin -am. NEM.: HyacynthblumLAT.: Hiacynthus PRIMERJAJ: blegijac; cepnesina; cinta; falon; pašpertant jahon[jah.n]samostalnik moškega spola kljusac, tj. jezdni konj, ki istocasno premika noge leve oziroma desne strani 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Jahôn-am. NEM.: Paßgänger LAT.: Eqvus gradarius jaj[j.j]medmet izraža žalost, zaskrbljenost TMB: Jaj! NEM.: Aube!LAT.: Proh dolor!KG: Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni 'ach wehe mir’. Jaj 'wehe!’ (str. 96)PRIMERJAJ: jej jajce[jájce jajc.ta]samostalnik srednjega spola jajce 980: del živali TMB: Jajze-etan. NEM.: Das EyLAT.: OvumGS: Jajze– germ. & Holl. Ey: Polon. jajza: gr. ....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. jajcek[jajc.k (?)]samostalnik moškega spola sifilis 24: bolezni v zvezi s spolnostjo ali razmnoževanjem GS: Azhek– q. Jajzhek, morbus gallicus; Turcis, & Persis: Ate.check, parvus ignis.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: acek jajcen[jájc.n](jajcni) pridevnik 1. po obliki podoben jajcu; jajcast 2. ki je v zvezi z jajcem; jajcen TMB: Jajzhnč-a -uNEM.: Eyformig, von Eyern LAT.: Ovalis jajcniGLEJ: jajcen jajcnost[jájcnost]samostalnik ženskega spola kokošja rodnost, nesnost 707: rodovitnost TMB: Jajzhno.t-e.h. NEM.: Hüh­nerfruchtbarkeitLAT.: Ovatio jajnik[jajnik](jajnjak) samostalnik moškega spola praznicni kruh iz jajcnega testa 261: hrana TMB: Jajnék-am. NEM.: Kirch­tagbrodt, EyerbrodtLAT.: Species panis jajnjakGLEJ: jajnik jak[j.k]pridevnikmocan, cvrst, pogumen TMB: Jak -a -u NEM.: TapferLAT.: Strenuus, fortis jakomislen[jakom.slen]pridevnik ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu; plemenit TMB: Jakomislen-a -uNEM.: Großmüthig LAT.: Magnanimus jakost[jákost]samostalnik ženskega spola plemenitost 376: poštenost, pravicnost TMB: Jako.t-e.h. NEM.: Großmuth LAT.: Magnanimitas jakovalecGLEJ: jakovavec jakovati[jakováti jak.jem]nedovršni glagol soglašati, pritrjevati 410: soglašati TMB: Jakujem -kuvâtiNEM.: Bejahen LAT.: Affirmo, annuere jakovavec[jakov.v.c](jakovalec) samostalnik moškega spola prilizovalec 913: prilizovalec TMB: Jakuvavz-am. NEM.: JaherrLAT.: A..entator jal[j.. (?)]pridevnikjalov, neploden TMB: Jâl-a -uNEM.: UnfruchtbarLAT.: SterilisGS: Jal – Suec. gall. germ. gelt: Infer. Sax. gälte Kuh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: jalov jaliti se[jaliti se jalím se]nedovršni glagol postajati jalov, neploden 31: biti jalov TMB: Jalim se NEM.: Unfruchtbar werden LAT.: Sterilis fieri jalost[jálost]samostalnik ženskega spola 31: nesposobnost razmnoževanja TMB: Jalo.t-e.h. NEM.: UnfruchtbarkeitLAT.: SterilitasPRIMERJAJ: jalovnost jalovost, neplodnost jalov[jálov]pridevnikjalov, neploden TMB: Ialov -a -uNEM.: UnfruchtbarLAT.: SterilisPRIMERJAJ: jal jalovica[jálovica]samostalnik ženskega spola mlada krava, telica 991: mladic kopenske domace živali TMB: Jalovza-e.h. NEM.: Junge KuhLAT.: Juvenca jalovina[jalovína]samostalnik ženskega spola jalova, neplodna krava 990: jalova krava TMB: Jalovina-e.h. NEM.: Unfruchtba-res ViehLAT.: Sterile pecus jaloviti se[jaloviti se jaloví se] nedovršni glagol izgubljati zarodek, splavljati, abortirati 24: bolehati v zvezi s spolnostjo ali razmnoževanjem TMB: Jalovy seNEM.: Um die Frucht kommen LAT.: Abortire jalovnost[jálovnost]samostalnik ženskega spola jalovost, neplodnost 31: nesposobnost razmnoževanja TMB: Jalovno.t-e.h. Siehe Jalo.tPRIMERJAJ: jalost jama[jáma]samostalnik ženskega spola jama 339: jama TMB: Jama -e.h. NEM.: Die GrubeLAT.: Fo..a jambora[jámbora]samostalnik ženskega spola jambor 595: del ladje TMB: Jambora -e .h. NEM.: MastbaumLAT.: MalusPRIMERJAJ: ambora jamer[jam.r]samostalnik moškega spola žalost 68: žalost TMB: Jamer -am. NEM.: BetrübnißLAT.: ĆgritudoGS: Jamer – germ. Jammer.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. jamica[jámica]samostalnik ženskega spola 339: jama TMB: Jameza-e.h. NEM.: Das GrübchenLAT.: Scrobs jamica jamnica[j.mnica]samostalnik ženskega spola jama za shranjevanje repe, korenja cez zimo; zasipnica 309: jama za shranjeva­nje živil TMB: Jamenza-e.h. Siehe Repniza PRIMERJAJ: repnica˛ jamrati[j.mrati j.mram]nedovršni glagol tarnati, jamrati 518: pritoževati se TMB: Jamram NEM.: WeheklagenLAT.: Lamentari Janez[jánez jáneza]samostalnik moškega spola krstno ime Janez 351: krstno ime KG: Jannes (str. 159)KG: Jannes (str. 168)KG: Per S. Janne.u na 19. p. 31. shtetvi (str. 174) janež[jánež]samostalnik moškega spola rastlina janež, latinsko Pimpinella anisum 617: vrsta zelike TMB: Jânesh -.ham. NEM.: Der AnisLAT.: Ani.umGS: Janesh– lat. Ani.um: germ. Aneis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. janka[j.nka]samostalnik ženskega spola neko preprosto oblacilo, verjetno žensko krilo 137: žensko oblacilo TMB: Janka-e.h. NEM.: Ein KleidLAT.: Ve.tis vilisGS: Janka– germ. Jacke: Gall. Jaque: Angl. jak: gr. .....Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Gutsman navaja janka in jankara v pomenu 'žensko krilo’. PRIMERJAJ: jankara jankara[jánkara]samostalnik ženskega spola neko preprosto oblacilo, verjetno žensko krilo 137: žensko oblacilo TMB: Jankŕra-e.h. NEM.: Ein KleidLAT.: Ve.tis vilisPRIMERJAJ: janka jar[j.r]pridevnik 1. pomladni 2. zgodnji TMB: Jar -a -uNEM.: Frühjährig LAT.: Exa.licusGS: Jar – inf. Sax. jarel, hoc e.t dieses Jahres; huc pertinet Jarz.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Jare 'Frühe, zeitig’ (str. 37) jarcati[j.rcati j.rcam]nedovršni glagol oplojevati 713: pariti se TMB: Jarzham NEM.: Springen, belegenLAT.: Fćcundare jarcica[j.rcica]samostalnik ženskega spola mlada kokoš; jarcica 1002: mladic domace perutnine TMB: Jarzhčza-e.h. NEM.: Junge HenneLAT.: Gallina juvenis jarec[j.r.c]samostalnik moškega spola koštrun, oven 987: kopenske domace živali TMB: Jarz-am. NEM.: Der Hammel LAT.: Vervex, AriesGS: Harezh– qua.i Jarez. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jarek[j.rek (?) j.reka (?)]samostalnik moškega spola jarek 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Jarék -am. NEM.: Der GrabenLAT.: Alveus jarem[jár.m]samostalnik moškega spola jarem 255: živalska oprava TMB: Jarm -am. NEM.: Das JochLAT.: JugumGS: Jarm – Hung. Jarom; huic affine e.t harm.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. jarica[járica]samostalnik ženskega spola vrsta žita, morda pira 617: vrsta zelike TMB: Jarčza-e.h. NEM.: DinkelkornLAT.: Ador, zea jarmati[jarmati jarmam]nedovršni glagol dajati jarem na vrat; jarmiti 982: ukvarjati se z živalsko opravo TMB: Jarmam NEM.: UnterjochenLAT.: Subjugare jaro[?]samostalnik srednjega spola pomlad 43: cas ali njegov del TMB: Jaru -an. NEM.: Der LenzLAT.: Ver jasen[jás.n]pridevnik jasen TMB: Jasn-a -uNEM.: Hell, heiter LAT.: Serenus jaskati[j.skati]nedovršni glagol oglašati se kot kokoš; kokodajsati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Jaskam NEM.: Schreyen wie eine Henne LAT.: Vociferari more GallinarumGS: Jaskam – onomatopśia; We.tphali ajunt jeewken, jawken, quod Carnioli de canibus u.urpant: javkajo: de catis mavkajo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. jasla[jásla]samostalnik ženskega spola tvor, absces 35: oboleli del cloveka TMB: Jasla -e.h. NEM.: Ein Aposteme LAT.: Apo.tema jasli[j.sli]množinski samostalnik ženskega spola jasli 799: del zgradbe za domace živali TMB: Jasle .h. NEM.: Die KrippeLAT.: Prć.epe GS: Jasle – Hung. ja..ol.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. jaslice[j.slice]množinski samostalnik ženskega spola jaslice 252: likovni izdelek TMB: Jaslčze .h. NEM.: Die KrippeLAT.: Prć.epe V TMB je beseda opredeljena z Ebend in Idem. Pomensko se torej enaci s predstojeco Jasle. Nemško Krippe in (cerkveno) latinsko prćsepe pomeni tako 'jasli’ kakor tudi 'jaslice’. jasniti se[jasniti se (?) jásni se (?)] nedovršni glagol jasniti se, vedriti se 450: delati vremenski pojav TMB: Jasne se-sniti NEM.: Es heitertLAT.: Serenat jasno[jásno]prislov jasno KG: Jasnu 'heiter’ (str. 104) jasnost[jásnost]samostalnik ženskega spola jasnina, jasnost 685: svetlobni vremenski pojav TMB: Jasno.t-e.h. NEM.: Die HeiterheitLAT.: Serenitas Jason[jason]samostalnik moškega spola 349: lastno ime ne­kršcanskega clovekolikega bitja KG: Belin, ja..on, sonze 'Apollo, Gott des Lichts’ (str. 184)PRIMERJAJ: Belin bog sonca, Apolon jastrob[j.strob]samostalnik moškega spola ptica jastreb, latinsko Aegypiina 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Ja.trob-am. NEM.: Der GeyerLAT.: Accipiter jastuk[jastuk (?)]samostalnik moškega spola blazina 222: posteljnina TMB: Ja.tuk-a m. NEM.: Der PolsterLAT.: Pulvinar javkati[j.vkati]nedovršni glagol koroško tiho lajati, z lajanjem prositi 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Javkam NEM.: BefkenLAT.: SublatrareGS: Javkam – infer. Sax. per jaueln: & Angl. per yawl exprimunt clamorem catorum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Jaskam – onomatopśia; We.tphali ajunt jeewken, jawken, quod Carnioli de canibus u.urpant: javkajo: de catis mavkajo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. javljati se[jávljati se jávlja se] nedovršni glagol izraža sklep, sodbo o osebku 493: govoriti TMB: Javla se NEM.: Ist herauszu­nehmenLAT.: Colligitur javor[jávor]samostalnik moškega spola drevo javor, latinsko Acer 605: drevesna vrsta TMB: Javor -am. NEM.: Ahornbaum LAT.: Acer montanumGS: Javor – lat. acor: germ. Ahorn, per permutationem literarum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. jazGLEJ: jest jazbec[j.zb.c]samostalnik moškega spola žival jazbec, latinsko Meles 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Ja.bčz-am. NEM.: Der DachsLAT.: Melis, TaxoABC: Ja.bez (1765, str. 9) jazbine[j.zbine]množinski samostalnik ženskega spola bivališce divje zveri; brlog 797: domovanje kopenske divje živali TMB: Ja.bine.h. NEM.: Das WildlagerLAT.: Lu.trum PRIMERJAJ: brlog jebaca[jebáca]samostalnik ženskega spola medena pogaca 261: hrana TMB: Jebâzha-e.h. NEM.: Der Hönigkuchen LAT.: Placenta mellita jebat ratati[jeb.t r.tati]dovršna glagolska zveza spolno dozoreti 709: spolno dozorevati GS: Jebât ratam– lat. pube.co: a gr. .ß., pubes.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. jecljanjeGLEJ: ecljanje jecljati[jecljáti jeclj.m]nedovršni glagol jecljati 29: imeti govorno hibo GS: Jézlâm– vide Ezlam.PRIMERJAJ: ecljati jecljavecGLEJ: ecljavec jeca[j.ca]samostalnik ženskega spola jeca, zapor 781: jeca TMB: Jezha-e.h. NEM.: Die Keiche, KerkerLAT.: Carcer jecanje1 [jec.nje]samostalnik srednjega spola stokanje, jecanje 487: oglašanje TMB: Jezhanje-an. NEM.: Das Seufzen LAT.: Gemitus jecanje2 [jec.nje]samostalnik srednjega spola pahnjenje, zapiranje v jeco, zapor 560: kazen TMB: Jezhanje-an. NEM.: Einkerke­rungLAT.: Incarcarceratio jecati1 [jecáti jecím]nedovršni glagol stokati, jecati 491: oglašati se od žalosti TMB: JézhimjézhatiNEM.: Seufzen LAT.: Gemere jecati2 [jecáti jecím]nedovršni glagol imeti, držati v jeci, zaporu 560: kaznovati TMB: JézhimjézhatiNEM.: in Verhaft haltenLAT.: in custodia tenere jecenje[jecénje]samostalnik srednjega spola zaporna kazen, mucenje v jeci 560: kazen TMB: Jezhęnje-an. NEM.: Einkerke­rungLAT.: Carceris maceratio jecermaGLEJ: jecrma jecmen[jécmen]samostalnik moškega spola rastlina jecmen, latinsko Hordeum vulgare 617: vrsta zelike TMB: Jęzhmén -am. NEM.: Die GersteLAT.: Hordeum GS: Jęzhmen– germ. Gersten: Lu.at. & Mi.nen.. Getzen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jecmenec[jecm.n.c]samostalnik moškega spola gnojno vnetje lojnic v veki; jecmen 35: oboleli del cloveka TMB: Jezhmenz-am. NEM.: GersteLAT.: Critha jecmenov[jecm.nov]pridevnik jecmenov TMB: Jezhmenov-a -uNEM.: Von GersteLAT.: Hordeacus jecmenova kaša[jecm.nova káša] samostalniška zveza ženskega spola jecmenova kaša, ješprenj 261: hrana TMB: Kasha Jezhmenova-e.h. NEM.: GerstenschleimLAT.: Pti.ana Pomenska opredelitev izhaja iz prozornosti besedne zveze, potrditev v 19. stol. in sodobnega stanja, dopušca jo tudi latinski prevedek. Nemški prevedek pomeni le 'sluzasta pijaca iz kuhanega jecmena’ in to je tudi drugi pomen latinskega prevedka. jecrma[jecrma](jecerma) samostalnik ženskega spola ženska suknja brez rokavov, ženski brezrokavnik 137: žensko oblacilo TMB: Jezhčrma-e.h. NEM.: Weiberrock ohne AermelnLAT.: Thorax anteria jed[j.d jed.]samostalnik ženskega spola jed 261: hrana TMB: Jed-y.h. NEM.: Die SpeiseLAT.: Cibus, DapsGS: Jed– gr. .desµa: lat. edo, e.ca.Razlaga je s stališca današnjegajezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: jedba jedba[j.dba]samostalnik ženskega spola jed 261: hrana TMB: Jedba-e.h. NEM.: Die SpeiseLAT.: Cibus, DapsPRIMERJAJ: hrana jeden[j.den j.dena]pridevnik pojeden KG: jeden, jedena, jedenu 'geessen seyn’ (str. 79) jeder[jéd.r]samostalnik moškega spoladrevo mandljevec, latinsko Prunus dulcis 605: drevesna vrsta TMB: Jędr-a m. NEM.: MandelbaumLAT.: Amygdalus jedišce[jedíšce]samostalnik srednjega spola jedilnica, obednica 778: obednica TMB: Jedishe-an. NEM.: Der Speisesaal LAT.: CćnaculumPRIMERJAJ: jestnišce jedla[jédla]samostalnik ženskega spoladrevo jelka, hoja, latinsko Abies alba 605: drevesna vrsta TMB: Jędla-e.h. NEM.: Die TanneLAT.: AbiesPRIMERJAJ: jela; jelka; jelo; jelovka jedlov[jédlov]pridevnikjelov, jelkov, hojin TMB: Jedlov -a -uNEM.: Von TannenLAT.: AbietinusPRIMERJAJ: jelov jedlovje[jedl.vje (?)]samostalnik srednjega spola jelov gozd; jelovje 317: rastišce dreves KG: Verbje, Jevshje, Jedlovje, Gaberje, Bukovje, Bre.je 'Felder-, Erlen-, Feldzypres-sen, Hagbuchen-, Buchen-, Birkenbäumerre­ihe’ (str. 120) jedrce[jédrce]samostalnik srednjega spola jedrce 613: sad ali plod za prehrano TMB: Jędčrze-an. NEM.: Der KörnLAT.: NucleusGS: Jederze– a jed, quod nucleus ab animantibus edatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jedrnik[jédrnik](jadrnik) samostalnik moškega spola sel, kurir 877: sluga, ki potuje TMB: Jedčrnčk-am. NEM.: Die EilboteLAT.: Cur.or publicus jedrno[jédrno](jadrno) prislov naglo, nepricakovano TMB: Jedernu NEM.: EilfertigLAT.: SubitoGS: Jedernu – a gr. ..a., celeriter.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jedro[jédro]samostalnik srednjega spola jedrce 613: sad ali plod za prehrano TMB: Jedru -an. NEM.: Der Körn in Früchten LAT.: Nucleus jej[j.j]medmet izraža žalost, zaskrbljenost TMB: Jej!NEM.: Ach! wehLAT.: Ach!yshi JajPRIMERJAJ: jaj jekelcGLEJ: jekeljc jekeljc[jék.ljc](jekelc; jeklec) samostalnik moškega spola jezicek pri tehtnici 163: del tehtnice TMB: Jękčlz; Jęklčz-am. NEM.: Wagzünglein; Der HackenLAT.: Examen; Uninculus, .pinulaGS: Jeklez– a Jeklu, lat. Chalybs, ex quo fit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Beseda utegne biti prevzeta iz nemške Häckel(ein). jeklec GLEJ: jekeljc jeklen[jekl.n]pridevnik jeklen TMB: Jęklen-a -uNEM.: Stählern LAT.: Chalybeus jeklo[jéklo]samostalnik srednjega spola jeklo 639: kovina TMB: Jęklu-an. NEM.: Der StahlLAT.: ChalybsGS: Jeklez– a Jeklu, lat. Chalybs, ex quo fit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jel[j..]pridevnik zacel TMB: Jel-a -uNEM.: Angefangen LAT.: Cśpi jela[jéla]samostalnik ženskega spoladrevo jelka, hoja, latinsko Abies alba 605: drevesna vrsta TMB: Jela -e.h. LAT.: Abiesyshi JędlaPRIMERJAJ: jedla; jelka; jelo; jelovka jelcegarGLEJ: jelcigar jelcigar[j..cigar](jelcegar; jevcegar; jevcigar) samostalnik moškega spola sorta jabolk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Jevzčgar-jam. NEM.: Eine Art AepfelLAT.: Species pomorum ...... – hebr. Der HirschLAT.: Cervus GS: Jelen cerva, ab hebr. Ajela ...... .. cervus: Chald. Ajal.Ejal robur: inde germ. Elendthier...... jelen[jélen](elen) samostalnik moškega spolažival jelen, latinsko Cervus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Jęlén-am. NEM.: Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Elen – Elzen, lat. Alce; unde Jelen, cervus ortum: & Eltje, Hirschhodeln.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jelencek[jel.nc.k]samostalnik moškega spola jelenji mladic; jelencek 986: mladic kopenske divje živali TMB: Jelenzhčk-a m. NEM.: Das HirschkalbLAT.: Hinnulus PRIMERJAJ: jelenec jelenec[jel.n.c]samostalnik moškega spola jelenji mladic; jelencek 986: mladic kopenske divje živali TMB: Jelenz-a m. NEM.: Das HirschkalbLAT.: Hinnulus PRIMERJAJ: jelencek jelenina[jelenína]samostalnik ženskega spola divjacinsko, jelenovo meso 261: hrana TMB: Jelénina-e.h. NEM.: Rothes Wildprett LAT.: Cervina caro jelenov[jel.nov]pridevnik jelenov TMB: Jelenov-a -uNEM.: Des HirschenLAT.: CerviPRIMERJAJ: jelenovski; jelenski jelenovski[jel.novski]pridevnik ki je v zvezi z jelenom; jelenov TMB: Jelenovske-a -uNEM.: Von HirschenLAT.: CervinusPRIMERJAJ: jelenov; jelenski jelenski[jel.nski]pridevnik ki je v zvezi z jelenom; jelenov TMB: Jelenske-a -uNEM.: Von HirschenLAT.: CervinusPRIMERJAJ: jelenov; jelenovski jeli[j.li]clenek 1. ali ne?, kajne? 2. uvaja vprašanje; ali TMB: Jéli?NEM.: Gelt du? Nicht wahrLAT.: Nonne?KG: Jeli 'gelt du?’ (str. 92)KG: Jelte? (str. 166)KG: jelegdu 'ist etwa einer’ (str. 53)KG: Jeli? je mordej? 'ist etwa’ (str. 99) jelka[j..ka]samostalnik ženskega spoladrevo jelka, hoja, latinsko Abies alba 605: drevesna vrsta TMB: Jevka -e.h. NEM.: Die TanneLAT.: AbiesGS: Jevka– Locopoli Vosha: Poloni Olsha, .ed videtur potius pertinere ad .equens. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ''Sequens’’ je jelša. PRIMERJAJ: jedla; jela; jelo; jelovka jelo[jélo]samostalnik srednjega spoladrevo jelka, hoja, latinsko Abies alba 605: drevesna vrsta TMB: Jęlu-an. LAT.: AbiesSiehe JevkaPRIMERJAJ: jedla; jela; jelka; jelovka jeloš[?]samostalnik moškega spoladrevo divji kostanj, latinsko Aesculus 605: drevesna vrsta GS: Jelosh – Wilderkastenbaum a Jelen; quia cervis pabulum prćbent.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jelov[jélov]pridevnikjelov, jelkov, hojin TMB: Jęlov-a -uSiehe JedlovPRIMERJAJ: jedlov Jelovec[jelóv.c (?)]samostalnik moškega spola Aktajon 349: lastno ime nekršcanske­ga clovekolikega bitja KG: Jelovz 'Actäon’ (str. 184) Ime je navedeno v seznamu bogov ipd., ki se pojavljajo v poeziji. jelovka[jel.vka (?)]samostalnik ženskega spoladrevo jelka, hoja, latinsko Abies alba 605: drevesna vrsta TMB: Jelovka -e .h. Siehe JevkaPRIMERJAJ: jedla; jela; jelka; jelo jelša[j..ša]samostalnik ženskega spola drevo jelša, latinsko Alnus 605: drevesna vrsta TMB: Jevsha-e.h. NEM.: Erlenbaum robur: Ejal ..... . – Hebr. Jevsha GS: Alnus LAT.: Anglo.. ĆleĆlre: Franci Elira: Batav. & Sax. infer. Els, Elsche; pro.the.i i, & mutatione Vindis familiari l nempe in v differt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. jelšev[j..šev]pridevnik jelšev TMB: Jevshov-a -uNEM.: Von Erlen LAT.: Alneus jelšje[j..šje]samostalnik srednjega spola jelšev gozd; jelševje 317: rastišce dreves TMB: Jevshje-an. NEM.: Erlenwald LAT.: AlnetumKG: Verbje, Jevshje, Jedlovje, Gaberje, Bukovje, Bre.je 'Felder-, Erlen-, Feldzypressen, Hagbuchen-, Buchen-, Bir­kenbäumerreihe’ (str. 120) jemati1 [jemáti jémljem]nedovršni glagol jemati 115: jemati TMB: Jęmlemjemâti NEM.: NehmenLAT.: AccipereGS: Jemam – Jemlem: germ. nehmen, ab imam habeo; qua.i acceptum habeo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. jemati2 [j.mati j.mam]nedovršni glagol jemati (?) 115: jemati GS: Jemam– Jemlem: germ. nehmen, ab imam habeo; qua.i acceptum habeo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. jenGLEJ: in jenjati[j.njati (?) j.njam (?)]dovršni glagol nehati, jenjati 95: koncati se TMB: JejnamNEM.: Aufhören, nachgeben LAT.: Cedere, Remittere, ce..are jenojGLEJ: inoj jenu GLEJ: ino jerbas[j.rbas](verbas) samostalnik moškega spola pletena torba; jerbas 230: košara TMB: Jerbas -am. LAT.: CophinusSiehe VčrbasGS: Jerbas – melius Verbas. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Iztocnice Včrbas v TMB ni. PRIMERJAJ: erbas jereb[jer.b]samostalnik moškega spola jerebicji samec 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Jereb-am. NEM.: Der RebhahnLAT.: Perdix masGS: Jéreb – onomatopśia, conclamans, convocans gregem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jerebica[jerebíca]samostalnik ženskega spolaptica jerebica, latinsko Perdix 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Jerébiza-e.h. NEM.: Die RebhuhnLAT.: Pardix feminaABC: Jérébiza (1765, str. 9) jerebicen[jereb.c.n]pridevnik jerebicji TMB: Jerebizhčn-a -uNEM.: Von RebhuhneLAT.: Perdicinus jerh[j.rh]samostalnik moškega spola z galunom ustrojeno mehko usnje iz kož divjadi, drobnice; irh, irhovina 247: blago ali usnje TMB: Jerh-am. NEM.: WeißlederLAT.: AlutaKG: Jerh, -ha 'das weisse Leder’ (str. 104)PRIMERJAJ: erh jerhar[j.rhar]samostalnik moškega spola kdor stroji irhovino; irhar 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Jerhar-ja m. NEM.: WeißgerberLAT.: AlutariusPRIMERJAJ: erhar jerhast[j.rhast (?)]pridevnik irhast TMB: Jerha.t-a -uNEM.: Vom WeißlederLAT.: AlutariusPRIMERJAJ: erhast jerhovina1 [jerhovína]samostalnik ženskega spola izdelki iz irhovine 247: blago ali usnje TMB: Jerhovina-e.h. NEM.: Weißlederne WaareLAT.: Alutamina jerhovina2 [j.rhovina]samostalnik ženskega spola z galunom ustrojeno mehko usnje iz kož divjadi; irh, irhovina 247: blago ali usnje TMB: Jerhovna-e.h. NEM.: Weiß­ledernes FellLAT.: Aluta Zapis kaže na naglašeni prvi (manj verjetno drugi) zlog, tako kot v dvojnici erhovina. jermen[jérmen]samostalnik moškega spola jermen 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Jęrmen-am. NEM.: Der RiemenLAT.: LorumGS: Jermen– germ. Riemen per tran.po.itionem literarum: Inf. Sax. Reem: Suec. Rem: gr. ..µa.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Jermen, -mena 'die Gürtel, der Reim’ (str. 104) jermenar[jerm.nar]samostalnik moškega spola izdelovalec jermenov; jermenar 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Jermenar-jam. NEM.: Der RiemerLAT.: Lorarius jermenec[jerm.n.c]samostalnik moškega spola majhen jermen; jermencek 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Jęrmenz-am. NEM.: Kleiner Riemen LAT.: LorumGS: Erminz– a gr. ..µ...., lumbricus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Jernej[jérnej]samostalnik moškega spola krstno ime Jernej 351: krstno ime TMB: Jęrnej-am. NEM.: BarthölmäLAT.: BartholomćusPRIMERJAJ: Jernejce Jernejce[jern.jce jern.jceta] samostalnik moškega spola krstno ime Jernej 351: krstno ime TMB: Jernejzhé-étam. NEM.: Barthölmä LAT.: BartholomćusPRIMERJAJ: Jernej jesen1 [jésen]samostalnik moškega spola drevo jesen, latinsko Fraxinus arboretum: a lat. E.chel .... . Frisch ab Hebr. excelsior 605: drevesna vrsta TMB: Jęsén -am. NEM.: Der EschbaumLAT.: FraxinusGS: Jęsén– lat. E.culus, germ. Esche: Anglo.ax. Ae.c: Holl. E.ch: Wachter deducit a gr. .s.... E.ca, quo primitus ve.ci .olebant; quamobrem quoque a carniolicoje.ti.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jesen2 [jes.n]samostalnik ženskega spola letni cas jesen 43: cas ali njegov del TMB: Jčsen-e.h. NEM.: Der HerbstLAT.: Autumnus jesenice[jeseníce]množinski samostalnik ženskega spola senik 782: kmecka zgradba TMB: Jesenize.h. NEM.: HeubodenLAT.: Fśnile Zapis utegne biti hiperkorekten namesto senice. PRIMERJAJ: senice jesenjak[jesenják]samostalnik moškega spolarastlina jesencek, latinsko Dictamnus albus 617: vrsta zelike TMB: Jęsénâk-am. NEM.: HirschkrautLAT.: Dictamnus jesenski[jes.nski]pridevnik jesenski TMB: Jčsenske-a -uNEM.: HerbstlichLAT.: Autumnalis jesih[j.sih]samostalnik moškega spola koroško kis 660: pijaca TMB: Jesčh-a m. NEM.: Der E..igLAT.: AcetumGS: Jeseh – vindicum a germ. Essich: Carnioli ajunt urisk. Hud ked urisk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: vrisk jest[j.st](jaz) zaimek jest TMB: Ję.tNEM.: IchLAT.: EgoGS: Je.t – germ. Ich: Dan. jeg: Suec. jag: gr. ..., lat. Ego.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. KG: Je.t 'Ich’ /…/ (str. 47 s.) KG: Jést 'ich’, jčst 'essen’ (str. 156) jesti[j.sti j.m]nedovršni glagol jesti 699: jesti TMB: Jemje.tiNEM.: Essen LAT.: EdereGS: Jem– je.ti: lat. edo, es, e.t: germ. essen: I.land. ge.ta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Jem 'ich esse’ /…/ (str. 79)KG: Jést 'ich’, jčst 'essen’ (str. 156) jestnina[jestnína]samostalnik ženskega spola ena ali vec jedi, navadno kuhanih, ki tvorijo samostojni del v okviru enega obroka; jed, hod 261: hrana TMB: Je.tnina-e.h. NEM.: Gedecke, Speisentracht LAT.: Ferculum jestnišce[jestníšce]samostalnik srednjega spola jedilnica, obednica 778: obednica TMB: Je.tnishe-an. Sieh. JedishePRIMERJAJ: jedišce jest tebi povem, da tebe bom [j.st tébi pov.m, da tébe b.m]medmetna zveza izraža grožnjo KG: Jest tebi povem, de tebe bom 'ich sage dirs, ich!’ (str. 97) ješa[j.ša]samostalnik ženskega spola ognjišce 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Jesha-e.h. NEM.: Eschfeuer, OffenesseLAT.: U.trinaGS: Jesha jecmenova kaša; ješprenj 261: hrana TMB: Jeshprén-am. NEM.: Die GersteLAT.: AlicaGS: Jeshpren– germ. Gerstenbrein: gr. .sp...., Hülsenfrucht, je.hize.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. jeti[j.ti jámem]in [jim]dovršni glagol zaceti 96: zaceti se GS: Amčm– ubera prćbere proli. Amém vero simplex exolevit a lat. emo, unde germ. .uum nehmen habent; jam in compo.itis u.urpatur tantum, ut unâmem, posnâmem, &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Jim veraltet 'ich beginne, fange an’, jčl -a -u 'angefangen haben’ (str. 79)KG: Jel 'anfangen’ (str. 104) Iz navedbe v KG ni jasno, ali je zastarel le sedanjik ali glagol v celoti. GS navaja, da nesestav­ljeni glagol ne živi vec, kar je gotovo pretirano, saj je živ še danes. jeticen[j.tic.n]pridevnik bolan na pljucih TMB: Jetčzhn-a -uNEM.: LungensichtigLAT.: Hecticus jetika[j.tika]samostalnik ženskega spola pljucna bolezen, pljucnica 17: bolezen TMB: Jetčka-e.h. NEM.: Die Lungensucht LAT.: HecticaGS: Jeteka– germ. Hektik: lat. Hectica a jem; quia ćgrum exedit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Iz gradiva ni razbrati, da bi beseda imela že tudi današnji pomen 'pljucna tuberkuloza’. jetnik[jetník]samostalnik moškega spola zapornik, jetnik 932: hudodelec TMB: Jetnik-am. NEM.: Ein GefangenerLAT.: Captivus – germ. die Esse, Offenesse: .uper. germ. jetra[j.tra]množinski samostalnik srednjega spola ; Esch .. . : grćc. .s.a focus: Hebr. Esche Razlaga vsebuje nekaj , ignis. .. .... . Chald. jetra 972: del cloveka ali živali TMB: pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Jetran. ješprenj[j.šprenj]samostalnik moškega spola NEM.: Die LeberLAT.: Hepar jetrca[j.trca]samostalnik ženskega spola majhna jetra; jetrca 972: del cloveka ali živali TMB: Jetrčza.h. NEM.: Das Leberchen LAT.: Jecusculum jetren[j.tren (?)]pridevnik jetrn TMB: Jetréne-a -uSiehe Jeterne PRIMERJAJ: jetrn jetrenjakGLEJ: jetrinjak jetrinjak[jetr.njak](jetrenjak) samostalnik moškega spola rastlina žinje, latinsko Achillea ageratum 617: vrsta zelike TMB: Jetrinék -am. NEM.: LeberbalsamLAT.: Agaratum PRIMERJAJ: šinje jetrn[j.trn]pridevnik jetrn TMB: Jetčrn-a -uNEM.: Von Leber LAT.: HepaticusPRIMERJAJ: jetren jetrnica[j.trnica]samostalnik ženskega spola jetrna klobasa 261: hrana TMB: Jeternčza-e.h. NEM.: LeberwurstLAT.: Tomacula jevcegar GLEJ: jelcigar jevcigar GLEJ: jelcigar jevželjc[j.vž.ljc]samostalnik moškega spola sobno stranišce 228: posoda za iztreb­ljanje TMB: Jev.helz-am. NEM.: Leibstuhl LAT.: Sedes jevžljar[j.vžljar]samostalnik moškega spola kdor je zadolžen za praznjenje posode sobnega stranišca 871: uslužbenec TMB: Jev.hlar-jam. NEM.: Der Nachtkönig LAT.: Foricarius jevžljarica[j.vžljarica]samostalnik ženskega spola neka manjša sladkovodna riba 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Jev.hlarza-e.h. NEM.: MistfischeLAT.: Pi.ciculus jez1 [j.z]samostalnik moškega spola pregrada za vodo; jez 792: zgradba za vodo TMB: Jes-am. NEM.: WehreLAT.: Septum jez2 [j.z]samostalnik moškega spolasladkovodna riba jez, latinsko Leuciscus idus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Jes-am. NEM.: Nervlingfisch LAT.: pi.cis .peciesPRIMERJAJ: ježevka jeza[j.za]samostalnik ženskega spola jeza 61: jeza TMB: Je.a-e.h. NEM.: Der ZornLAT.: IraGS: Je.a– unde quidam germ. Gäschen deducunt: apud Willeram je.en, aufbrausen: I.land. ysa.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. jezar[jezár (?)]števnik tisoc TMB: Je.ar-am. NEM.: TausendLAT.: MilleKG: je.ár mosh 'Tausend Mann’ (str. 26)KG: De..et Je.ár zhebar vojla 'zehen tausend Väßer Oel’ /…/ Je.ar 'Tausend’ (str. 44) jezarica[jezaríca]samostalnik ženskega spolarastlina tavžentroža, latinsko Centaurium erythraea 617: vrsta zelike TMB: Je.ariza -e.h. NEM.: TausendguldenkrautLAT.: Centaurium jezarski[jezárski (?)]števnik tisoci KG: je.arske 'M. tausendste’ (str. 44) PRIMERJAJ: tisuci jezdariti[jezdáriti jezd.rim]nedovršni glagol jezditi 570: jezditi TMB: Je.dârem-dariti NEM.: ReutenLAT.: EquitarePRIMERJAJ: jezditi jezdic[j.zdic]samostalnik moškega spola jezdec 920: popotnik TMB: Je.dčzh-am. NEM.: Der ReuterLAT.: Eqves jezditi[j.zditi j.zdim]ali [jezditi j.zdim]nedovršni glagol jezditi 570: jezditi TMB: Je.dčmje.diti NEM.: ReutenLAT.: EquitarePRIMERJAJ: jezdariti jezen[j.z.n]pridevnik jezen TMB: Je.n-a -uNEM.: ZornigLAT.: IratusGS: Je.n– vide Je.a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. jezer[j.zer]samostalnik moškega spola jezero 340: voda ali z vodo povezan kraj KG: Ji.er, -ra 'die See’ (str. 104) V sodobni nemšcini die See sicer pomeni le 'morje’ (der See je 'jezero’), a v starejšem jeziku se tako der See kakor tudi die See uporablja v obeh pomenih, 'morje’ in 'jezero’. PRIMERJAJ: jezero jezerišce[jezeríšce]samostalnik srednjega spola zbirališce vode, jezero 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Je.erishe-an. NEM.: Wässerversa.lung, SeeLAT.: Lacus, congregati aquarum jezerkrat[jézerkrat]prislov tisockrat TMB: Ję.erkratNEM.: Tausendmal LAT.: Millies jezero[j.zero]samostalnik srednjega spola jezero 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Je.eru; Ji.éru-an. NEM.: Der SeeLAT.: LacusPRIMERJAJ: jezer jezerski[j.zerski]pridevnik jezerski TMB: Je.érske-a -uNEM.: Von Seen LAT.: Lacu.tris jezicek[jez.c.k]samostalnik moškega spola 1. majhen jezik; jezicek 972: del cloveka ali živali 2. neka rastlina, morda navadni lucnik, latinsko Verbascum nigrum 617: vrsta zelike TMB: Je.izhk-am. NEM.: 1. Züngchen 2. MomordikakrautLAT.: 1. Lingula 2. Stratiotes Marzellov slovar navaja Momordicablumen v pomenu 'Verbascum nigrum’. Stratiotes aloides oznacuje neko aloi podobno sladkovodno evropsko rastlino. jezicen[jezíc.n]pridevnik zgovoren, gostobeseden TMB: Je.izhn -a -uNEM.: GeschwätzigLAT.: GarrulusKG: Ta narje.izhnejshe mejd .hename (str. 135) PRIMERJAJ: jezicljiv jezicevati[jeziceváti jezic.jem] nedovršni glagol bahavo govoriti 519: bahati se TMB: Je.izhujem-zhuvatiNEM.: Protzmaulen LAT.: Procaciter loqui jeziciti[jezíciti jez.cim]nedovršni glagol kramljati, klepetati 510: pogovarjati se TMB: Ję.izhem-zhitiNEM.: PlaudernLAT.: Garrulare jezicljiv[jezicljív]pridevnik zgovoren, gostobeseden TMB: Je.izhliv -a -uNEM.: GeschwätzigLAT.: Garrulus PRIMERJAJ: jezicen jezicnik1 [jez.cnik]samostalnik moškega spola 1. kdor rad klepeta, klepetulja 912: clovek glede na govorjenje 2. rastlina odolin, latinsko Antirrhinum 617: vrsta zelike TMB: Je.izhnčk-am. NEM.: 1. Plaudermatz 2. ZäpfleinkrautLAT.: 1. Acritomythus 2. Antirrhinum Jezicnik2 [jez.cnik]samostalnik moškega spola poosebljeni božji glas 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Je.izhnčk-am. NEM.: AbgottLAT.: Ajus jezik[jézik]samostalnik moškega spola 1. jezik, tj. gibljiv mišicnat organ v ustih 972: del cloveka ali živali 2. jezik, tj. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje 493: govor TMB: Jč.ik -am. NEM.: Die Zunge, SpracheLAT.: Lingua, Idioma jeziti[jeziti jezím]nedovršni glagol delati jez; jeziti 773: graditi TMB: Ję.im NEM.: Wehr machenLAT.: Sepire jeziti se[jeziti se jezím se]nedovršni glagol jeziti se 61: jeziti se TMB: Je.im seNEM.: ZürnenLAT.: Ira.ciKG: Je.im se 'ich zörne’ (str. 77) jezljati[jezljáti jezlj.m]nedovršni glagol predrzno ugovarjati, odgovarjati 493: govoriti TMB: Ję.lamNEM.: Zurückreden LAT.: Obloqui, obganire jezljavka[jezlj.vka]samostalnik ženskega spola ženska, ki predrzno ugovarja, odgovarja 912: clovek glede na govorjenje TMB: Je.lavka-e.h. NEM.: So zurückredetLAT.: Oblocutrix Jezus[j.zus]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Jezus 350: lastno ime kršcanskega clovekolikega bitja ABC: JESUS (1789, str. 20)ABC: .kus Jesu.a Chri.tu.a (1789, str. 23) jež[j.ž]samostalnik moškega spola žival jež, latinsko Erinaceus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Jesh-.ham. NEM.: Der IgelLAT.: Herix, EriciusPRIMERJAJ: bodicijes ježa[j.ža]samostalnik ženskega spola jezdenje, ježa 568: potovanje, pot TMB: Je.ha-e.h. NEM.: Das ReutenLAT.: Equitatio ježev[j.žev]pridevnik ježev TMB: Je.hov-a -uNEM.: Des Igels LAT.: Erinacei ježevka[jež.vka]samostalnik ženskega spola sladkovodna riba jez, latinsko Leuciscus idus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Je.hevka-e.h. NEM.: Der NervlingLAT.: Species pi.cis PRIMERJAJ: jez˛ ježica[ježíca]samostalnik ženskega spola navadno množina bodicasta tvorba na želodu; šiška, ki raste na mladi cašici želoda 34: oboleli rastlinski del TMB: Ję.hize.h. NEM.: Die KnoppernLAT.: Calix glandis V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. jiiih[jiiih]medmet izraža bojazen, žalost KG: Jiiih! ih! ih! ih! oh! oh! gorje! 'ach weh’ (str. 97) Jodut[jodut]samostalnik moškega spola slovanski bog moci 349: lastno ime ne­kršcanskega clovekolikega bitja TMB: Jodűt -am. NEM.: Gott der StärkeLAT.: Idolum .lavorumPRIMERJAJ: Cedut jogrski[j.grski]pridevnik (?) apostolski ABC: Jogersku (1765, str. 9) ABC: Jogersku (1789, str. 7) Beseda je izolirano navedena v seznamu, v katerem se sicer pojavljajo le osnovne oblike, a se zdi malo verjetno, da bi bil z izrazom mišljen prislov. Verjetneje je navedena srednja oblika, ki se v socasnem in starejšem jeziku pogosto uporablja v množinski zvezi Jogrska dejanja 'Apostolska dela’. joj[j.j]medmet izraža žalost, zaskrbljenost, custveno prizadetost TMB: Joj! Jojprejoj!NEM.: Ach! wehe!LAT.: Vć!KG: gorje, inu joj meni (str. 148)PRIMERJAJ: jojprejoj; prejov jojmenes[j.jmenes]medmet izraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo KG: Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni 'ach wehe mir’. Jaj 'wehe!’ (str. 96) jojmeni[j.jmeni]medmet izraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo KG: Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni 'ach wehe mir’. Jaj 'wehe!’ (str. 96) ABC: Joimeni (1794, str. 6) jojprejoj[j.jprej.j]medmet izraža zaskrbljenost TMB: Joj! Jojprejoj! NEM.: Ach! wehe!LAT.: Vć!PRIMERJAJ: joj; prejov jok[j.k]samostalnik moškega spola jok 487: oglašanje TMB: Jôk-ú NEM.: m. LAT.: Das WeinenPloratus, fletus jokajoc[jokaj.c]pridevnik jokajoc KG: 'Weinenden’ (jokajozhega) (str. 97) jokati (se)[j.kati se j.kam se] nedovršni glagol jokati 491: oglašati se od žalosti TMB: Jokam NEM.: WeinenLAT.: FlereKG: Jokam se 'ich weine’ (str. 65) Jolen[jólen (?)]samostalnik ženskega spola anticno osebno ime Jolen 348: anticno osebno ime KG: 'Nu kar teb' tvoja .dej Jolen na vago da (str. 182)PRIMERJAJ: Jolin Jolin[j.lin]ali [jólin]pridevnik Jolenin KG: Per Jolneh nogah .dej moj Alcida! le.hy (str. 182)PRIMERJAJ: Jolen jomeni[j.meni](jomini) medmet izraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo TMB: Joméni!LAT.: Sieh. Joj!KG: Ove, jov, prejov 'sehr wehe’. Jomini Prejomini! Aeiou! (str. 96)PRIMERJAJ: prejomeni jominiGLEJ: jomeni Jonas[j.nas (?)]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Jona 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: toku se bom na Jona.a spominel (str. 172) jopa[j.pa]samostalnik ženskega spola žensko vrhnje oblacilo; jopa 137: žensko oblacilo TMB: Jôpa-e.h. NEM.: WeiberrockLAT.: Amictus, TogaGS: Jôpa – .uper. germ. Jope, ein Jel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Latinska prevedka oznacujetapredvsem vrhnja oblacila, ki pokrivajo tudizgornjo del telesa, nemški pa samo tako, kipokriva telo od pasu navzdol, torej 'krilo’. jopica[j.pica]samostalnik ženskega spola manjša jopa, jopica 137: žensko oblacilo TMB: Jopčza-e.h. NEM.: Eine KarßeteLAT.: Togula mulierum Nemški prevedek Karßete ni jasen. jota[j.ta] ime crke j 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Jota, J, j (str. 157)PRIMERJAJ: j jov[j.v]medmet izraža žalost KG: Ove, jov, prejov 'sehr wehe’. Jomini Prejomini! Aeiou! (str. 96) Jože[j.že (?)]samostalnik moškega spola Jože, tj. klicno ime krstnega imena Jožef 351: krstno ime ABC: Tu je ta mladi Joshe .turil (1794, str. 23)PRIMERJAJ: Jožef Jožef[j.žef (?)]samostalnik moškega spola krstno ime Jožef 351: krstno ime ABC: Jo.hef (1765, str. 9)ABC: Joshef (1789, str. 7) ABC: Josheph (1794, str. 23)ABC: Jo.hef (str. 160)PRIMERJAJ: Jože Jud[j.d]samostalnik moškega spola Jud 355: pripadnik ljudstva TMB: Jud -a m. NEM.: Der JudLAT.: JudćusKG: Se Judov bojy (str. 142)KG: Ti Judji tedej (dokler je dan tega perpravlanja bil) de bi te trupla na kri.hu naostalle v Sčbotho (str. 173) judovski[júdovski]pridevnik judovski TMB: Judovske -a -uNEM.: Jüdisch LAT.: Judaicus jug[j.g]samostalnik moškega spola južni veter; jugo 452: veter TMB: Jug -a m. NEM.: Der SudwindLAT.: Au.ter juha[júha]samostalnik ženskega spola juha 261: hrana TMB: Juha-e.h. LAT.: Ju.culumyshi ZhôrbaGS: Juha– in Sile.ia per Jauche, humor .purcus, carniolice plundra: in Imperio vero Gauche idem notatur.Razlagavsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnihpovezav ali trditev. PRIMERJAJ: corba jujuju[j.juj.]medmet izraža dobro voljo, veselje KG: Hajsasa, hopsasa, jujuju, dobre vole 'ju, hey, lustig’ (str. 96) julep[jul.p]samostalnik moškega spola sladka pijaca, sirup 660: pijaca TMB: Julép-am. NEM.: Süsses Tränklein LAT.: JulapiumGS: Julep– lat. Julapium. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. junak[junák]samostalnik moškega spola 1. velikan, orjak 964: clovek glede na velikost in težo 2. junak, vojak 966: vojak TMB: Jenâk; Junâk-am. NEM.: Ein Riese; Held, Soldat LAT.: Gigas; Heros, milesGS: Junâk– antiqui Romani Junis u.urparunt pro Juvenis genero.us: germ. ein Junge. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. junaški[junáški]pridevnik vojaški, mocan TMB: Junashkč-a -uNEM.: SoldatischLAT.: Militaris, fortis junaštvo[jun.štvo]samostalnik srednjega spola možatost 375: prijaznost, nežnost TMB: Junashtvu-an. NEM.: Kern der Mannschaft LAT.: Vis roboris junec[jún.c]samostalnik moškega spola bik 987: kopenske domace živali TMB: Junz-am. NEM.: Der StierLAT.: Taurus junica[juníca]samostalnik ženskega spola mlada krava 991: mladic kopenske domace živali TMB: Juniza-e.h. NEM.: Junge KuhLAT.: Juvenca Juno[juno]samostalnik ženskega spola rimska boginja Junona 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: k'tir'ga Juno ni, ne Cérberus premagal (str. 182) jurGLEJ: goba jur Jurij[j.rij (?)]samostalnik moškega spola krstno ime Jožef 351: krstno ime ABC: Juri (1765, str. 9) jutren[jútren]pridevnik jutranji TMB: Jutrén-a -uNEM.: Morgens LAT.: MatutinusPRIMERJAJ: jutrnji jutrenina[jutrenína]samostalnik ženskega spola darilo, ki ga mož da ženi po porocni noci; jutrnja 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje TMB: Jutrenina-e.h. NEM.: MorgengabeLAT.: Dos PRIMERJAJ: jutrina jutri[j.tri]prislov jutri TMB: JutriNEM.: MorgenLAT.: CrasKG: Sajtru, juter, jutri 'morgen’ (str. 89)KG: Juter, jutri 'morgen’ (str. 104) jutrina[jutrína]samostalnik ženskega spola darilo, ki ga mož da ženi po porocni noci; jutrnja 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje TMB: Jutrina-e.h. NEM.: HochzeitgeschenkLAT.: AnacalypteriaPRIMERJAJ: jutrenina jutrišnji[jútrišnji]pridevnik jutrišnji TMB: Jutrčshnč-a -uNEM.: Morgig LAT.: Cra.tinus jutrnji[jútrnji]pridevnik jutranji TMB: Jutern-a -uNEM.: Morgens LAT.: MatutinusPRIMERJAJ: jutren jutrnjica1 [j.trnjica]samostalnik ženskega spola jutranja pesem, molitev; jutranjica 250: pesem, ki se poje TMB: Jutrnčza-e.h. NEM.: MorgenliedLAT.: Matutinum Jutrnjica2 [j.trnjica]samostalnik ženskega spolazvezda Danica, tj. Venera na jutranjem nebu 361: ime nebesnega telesa TMB: Jutrnčza-e.h. NEM.: Morgenstern LAT.: Stella matutinaPRIMERJAJ: Danica; Krasnica; Mracnica; Mrakonos; Vecernica jutro1 [jútro]samostalnik srednjega spola 1. jutro 43: cas ali njegov del 2. vzhod 333: splošnozemljepisni pojem TMB: Jutru-an. NEM.: Morgen, Aufgang LAT.: Oriens jutro2 [j.tro](vjutro) prislov zjutraj TMB: JutruNEM.: FrüheLAT.: Mane juženGLEJ: južni južina[júžina]samostalnik ženskega spola opoldanska malica 263: obrok TMB: Ju.hčna-e.h. NEM.: JausenbrodLAT.: MerendaGS: Ju.hena– germ. Jause.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ABC: Ju.hena (1765, str. 9) južinati[júžinati]nedovršni glagol malicati 700: uživati obrok TMB: Ju.hčnŕmNEM.: Jausnen LAT.: Merendare južni[j.žni](južen) pridevnik 1. južni 2. topel TMB: Jű.hnč-a -uNEM.: Südlich, erwärmet, erweichendLAT.: Au.tralis, refrigerans K k1 [kak.] crka k 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Kako, K, k (str. 158)PRIMERJAJ: kako˛ k2 [k]predlog k TMB: H'; K'NEM.: ZuLAT.: AdKG: H', k', für das alte he, ke, k'meni 'zu mir’, h'gospodini 'zu der Wirthin’ (str. 84)KG: Das k' wird allen Worten vorgesetzt, ausser die von ein g, k, q, x, anfangen, damals macht man aber anstatt des k' das h': H'gradu, h'kraju, h'quantam, h'Xaveriu (str. 170) ka[ka]veznik ker TMB: KčNEM.: Weil, als, wennLAT.: Quia, cumKG: Ke, .akaj 'denn, weil’ (str. 99) KG: Dam tebi ta dar, ke meni odpustish, da sem se tebi toku .lo proti postavel (str. 142) kabat[kabat]samostalnik moškega spola prsni oklep 136: vojaško oblacilo KG: Kabath 'Brustharnisch’ (str. 129) Naglas je nastavljen upoštevajoc prevzem iz ceško kabát 'plašc, suknja, jopic’, kar je prek vzhodnoslovanskih jezikov prevzeto iz perzijšcine ali turšcine. kabel[káb.l](kabelj) samostalnik moškega spola žreb, žrebanje z razlicno dolgimi košcki lesa, slamice, papirja ali niti 109: žreb GS: Kabl – Das Looß, ungleiche Stücke Holzes, Stroh, Papier, Fäden zum Ziehen.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja pravilna. kabeljGLEJ: kabel kablati[kabláti kabl.m](kabljati) nedovršni glagol žrebati 109: žrebati GS: Kablâm – Kablujem, loßen: germ. .uper. leln. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: kablovati kabljatiGLEJ: kablati kabljevatiGLEJ: kablovati kablovati[kablováti kabl.jem] (kabljevati) nedovršni glagol žrebati 109: žrebati GS: Kablâm – Kablujem, loßen: germ. .uper. leln. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: kablati kaca[káca]samostalnik ženskega spola kaca 996: plazilci ali druga golazen TMB: Kazha-e.h. NEM.: Die Schlange LAT.: Seps, angvisGS: Kazha– a ..., uro; quia mor.us .erpentum urit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kacela[kac.la]samostalnik ženskega spolasladkovodna riba nežica, latinsko Cobitis taenia 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Kazhela-e.h. NEM.: Steinbeisser, FischLAT.: Cobitis aculeata kacenGLEJ: kacni kaciti[káciti k.cim]nedovršni glagol dražiti, jeziti 61: jeziti TMB: Kazhem kâzhitiNEM.: ReizenLAT.: Irritare kacjak[k.cjak]samostalnik moškega spola 1. drevo latinsko Anagyris foetida (?) 605: drevesna vrsta 2. rastlina kacja dresen, latinsko Bistorta officinalis 617: vrsta zelike TMB: Kazhjék -am. NEM.: 1. Schlangenbisam 2. Natterwurz LAT.: 1. Anagyris 2. Bi.torta Pomenska opredelitev ni zanesljiva. Nemški prevedek Schlangenbisam se pojavlja samo v slovenskih virih od Pohlina do Pleteršnika; nemški viri ga ne navajajo. PRIMERJAJ: pavos; smrdljivec kacji[k.cji]pridevnik kacji TMB: Kazhje-a -uNEM.: Von SchlangenLAT.: SerpentinusPRIMERJAJ: kacni kacmar[?](kracmar) samostalnik moškega spola dolenjsko dimnikar 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Kazhmar-ja m. NEM.: RauchfangkehrerLAT.: CaminariusGS: Kazhmar– & Krazhmar in interiore Carniola nominant Caminarium; fors a krazha, vel germ. kräxeln, a.cendere furnum.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja napacna. kacni[k.cni](kacen) pridevnik kacji TMB: Kazhne-a -uSiehe Kazhje PRIMERJAJ: kacji kad[k.d kad.]samostalnik ženskega spola kad, banja 237: posoda za osebno higieno TMB: Kad -y.h. NEM.: WanneLAT.: KG: Kader 'wenn’ (str. 99)KG: kader je tebe rajmno taistega greha oppominal, katerega se ti njega obsodil, se serdit postal (str. 142) kadarkoli[k.dark.li]prislov kadar koli ABC: Kaderkol (1794, str. 6) PRIMERJAJ: koli kadif[kadif (?)]samostalnik moškega spola surova svila 665: tekstilna surovina TMB: Kadif -am. NEM.: FloretseideLAT.: Holo.ericum hir.utumGS: Kadif – in Boru..ia Kadich, juniperus, quo .u..itum faciunt, a Kadim, fumare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kadilnica[kad.lnica]samostalnik ženskega spola posoda za zažiganje kadila pri verskih obredih; kadilnica 167: pripomocek pri kršcanskem obredu TMB: Kadilnčza-e.h. NEM.: RauchfaßLAT.: Thuribulum kadilnik[kad.lnik]samostalnik moškega spola 1. posoda za žerjavico 233: posoda za žerjavico 2. velik kotel 225: posoda TMB: Kadilnčk-am. NEM.: 1. Glutpfanne 2. Großer HafenLAT.: 1. Acera 2. Lebes magnus kadilo[kadílo]samostalnik srednjega spola kadilo 645: snov, ki se uporablja v kršcanskih obredih TMB: Kadilu -an. NEM.: RauchwerkLAT.: Suffitus, thusKG: Kadilu 'Weinrauch’ (str. 131) Weinrauch je tiskarska napaka namesto Weihrauch. Vannus, labrumGS: Kad – kad lat. cadus.. .. .eu hydria fictilis: grćc. vero ....., dolium: Hung. kad.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. kadajGLEJ: kedają kadar[k.dar]veznik 1. ce 2. ko TMB: Kader NEM.: WennLAT.: Cum .i kaditi[kaditi kadím]nedovršni glagol povzrocati, da se razširja dim; kaditi 544: dimiti (se) TMB: Kadim NEM.: RäuchernLAT.: Fumigare kadulja[kadúlja]samostalnik ženskega spola rastlina kadulja, latinsko Salvia 617: vrsta zelike TMB: Kadulja -e.h. NEM.: Scharlach­krautLAT.: Horminum kadunje[kadúnje]množinski samostalnik ženskega spola 1. korito 225: posoda 2. zibelka 218: zibelka TMB: Kadujne.h. NEM.: Trog, WiegeLAT.: Alveus kafra[k.fra]samostalnik ženskega spola kafra, tj. iz kafrovca pridobljena snov, ki se je uporabljala kot lokalni anestetik in antibotik 656: zdravilo TMB: Kafra -e.h. NEM.: Der KampferLAT.: CamphoraGS: Kafra – germ. Kampfer: lat. Camphora: gr. ..f...a: Arab. Caphur ab Hebr. Copher. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kafren[k.fren](kafrn) pridevnik kafrn TMB: Kafren-a -uNEM.: Vom KampferLAT.: Camphorć kafrnGLEJ: kafren kaftan[kaft.n]samostalnik moškega spola turško plašcu podobno ohlapno vrhnje oblacilo; kaftan 133: moško oblacilo TMB: Kaftan-am. NEM.: Türkischer OberrockLAT.: Toga turcica kahla[k.hla]samostalnik ženskega spola 1. nocna posoda 228: posoda za iztreb­ljanje 2. pecnica 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Kahla-e.h. NEM.: 1. Nachtgeschirr 2. OfenkachelLAT.: 1. Matula 2. Te.tula fornacisPRIMERJAJ: crep kaj[káj]zaimek 1. kaj? 2. koliko? KG: Kaj 'was?’ /…/ (str. 53) KG: Kai 'was?’ (str. 92)KG: Kaj smo dol.hni 'Was sind wir schuldig?’ (str. 193) kajati se[kájati se kájam se]nedovršni glagol kesati se 62: imeti versko custvo TMB: Kajŕm se NEM.: Es reuet mich LAT.: Pśnitet me. kaj bo, kaj bo[káj b., káj b.] medmetna zveza izraža zaskrbljenost, bojazen KG: Kaj bo, kaj bo (str. 96) kaj bo z mano[káj b. z m.no] medmetna zveza izraža zaskrbljenost, bojazen; kaj bo z mano KG: Kaj bo s' mano 'wie wird es mit mir gehen’ (str. 96) kajca[kajca]samostalnik ženskega spola vrsta ribiške mreže 157: pripomocek za ribolov GS: Kajzha– ein Fischhamen, Inf. Sax. Kesser, Kescher: Dan. Ketse: Finland Katiza.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kajne[kajn.]clenek kajne? TMB: Kajne?NEM.: Etwa nicht? LAT.: Anne?KG: Kaj ne 'nicht wahr? etwa nicht’ (str. 92) kajpakda[kájpakda]clenek 1. izraža soglasje 2. izraža nesoglasje TMB: Kajpekde NEM.: Je nu! Freylich wohl.KG: Tsevede! ja! kajpakde! ja! kajshe! 'ja! freylich wohl! hat sich wohl!’ (str. 97) kaj še[káj š.]clenkovna zveza izraža nesoglasje TMB: KajsheNEM.: Was nochLAT.: MinimeKG: Tsevede! ja! kajpakde! ja! kajshe! 'ja! freylich wohl! hat sich wohl!’ (str. 97) kajtGLEJ: kat kaj vraga je to[káj vr.ga je t.] medmetna zveza izraža jezo KG: Kaj uraga je tu 'zum Teufel was ist das?’ (str. 97) kaj za en[káj za en](kajzaen) zaimenska zveza kateri? TMB: Kaj.en-a -uNEM.: Welcher, was für einLAT.: Quis, qualisPREDGOVOR: kaj usaka .tvar .eno zeno imá (str. 3) KG: Kaj.enega Kraya 'wes Landes’ (str. 54) KG: Kaj.enega Spolla? 'wes Geschlechts’ (str. 54)KG: Kaj.enega .hlahte? 'wes Herkommens’ (str. 54)KG: Kaj.enega Vire? 'wes Glaubens’ (str. 54)KG: Kaj je tu meni .en perjatl für kaj.en (str. 183)KG: S'kaj.eno perlo.hnostjo? 'Mit was vor Gelegenheit’ (str. 195)PRIMERJAJ: kakršen kajzaenGLEJ: kaj za en kaj za žejo[k.j za žéjo]zaimenska zveza pijaca 660: pijaca TMB: Kaj .a .hejo NEM.: Etwas für den DurstLAT.: Adip.a kajža[k.jža]samostalnik ženskega spola kmecka koca; kajža 782: kmecka zgradba TMB: Kaj.ha-e.h. NEM.: BauernhütteLAT.: Ca.aGS: Kaj.ha– germ. .uper. eine Käusche. lat. ca.a.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kajžerlj[kájžer.lj kájžer.ljna] samostalnik moškega spolagoba karželj, latinsko Amanita caesarea 608: vrsta gobe TMB: Kaj.herl -nam. NEM.: Hirschbrunsten, Schwämme LAT.: Capreolini, fungiGS: Kaj.herl– germ. Kaiserlingschwämme.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kak1 [kák]zaimek kak?, kakšen? TMB: Kak -a -uNEM.: Was für einLAT.: Qualis kak2 [kak](kok) veznik kakor KG: kok, koker 'als wie’ (str. 98) KG: kok de 'wie das’ (str. 99) kakati[kákati kákam]nedovršni glagol opravljati veliko potrebo; kakati 694: izlocati TMB: Kakam NEM.: KäckenLAT.: CacareGS: Kakam – lat. Cacare: germ. käcken: Ital. Cagare; unde kak, kaka vox, qua proles cohibentur: gr. .a..., malus, a kaker[k.k.r](koker) veznik kot, kakor TMB: Koker NEM.: WieLAT.: Sicuti, ćqueKG: kok, koker 'als wie’ (str. 98)KG: bel, koker, zhes, zhe, veliku, vezh /…/ Mojster more vezk .nati koker fant (str. 135)ABC: koker mi odpushamo nashem dol.hnikam (1765, str. 22) kaker bi pihnil[k.k.r bi píhni.] (koker bi pihnil) prislovna zveza nemudoma, neutegoma, takoj, hitro TMB PREDGOVOR: Sakaj sę nise lubč Kraynz! .he .davnej poprej doliusedl, ter, koker be pihnel, en velik, en zel popolnema Dikzijo­narijum spisal? To zha.t be bil Tebi is serza pervoshil. (str. 2) kaker hitro bo mogoce[k.k.r hítro bo mog.ce](koker hitro bo mogoce) prislovna zveza takoj ko bo mogoce KG: Pervec ke bo, koker hitru bo mogozhe 'allernächstens, sobald es wird seyn können’ (str. 89) PRIMERJAJ: prevec ko bo mogoce kaker – tako[k.k.r – tak.] (koker – toko) dvodelni veznik kakor – tako KG: Koker en .hvot bres dushe je enu mertvu truplu: toku je vira bres dobreh del ena mertva vira (str. 171) kaki kakršniGLEJ: kak kakršen kak kakršen[kák kákrš.n] (kaki kakršni) zaimenska zveza kakšen?, kateri? KG: kake kakershne 'was vor einer’ (str. 92)PRIMERJAJ: kakršen kako1 [kak.](koko) zaimek 1. kako? 2. koliko? TMB: Koku?NEM.: Wie? LAT.: Quomodo?KG: Koku delezh je v'Krayn? (str. 148) kako2 [kak.] ime crke k 808: ime crke, dvo- ali kea prohibuit. Razlaga vsebuje .. ... . Syr. nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. veccrkja KG: Kako, K, k (str. 158) PRIMERJAJ: k kako je[kak. je](koko je)medmetna zveza izraža vljudnost ob srecanju KG: Koku je? 'Wie gehts, wie stehts’ (str. 189) kakopak[kak.pak](kokopak) clenek 1. izraža soglasje 2. izraža nesoglasje TMB: KokupakNEM.: Warum das nichtLAT.: QuidniKG: Kokupak, tsevede 'freylich, wohl’ (str. 92)KG: Kokupak, tsevede 'freylich, wohl’ (str. 92) KG: Tsevede! ja! kajpakde! ja! kajshe! 'ja! freylich wohl! hat sich wohl!’ (str. 97) kakršen[kákrš.n]zaimek kateri?, kakšen? TMB: KakershnLAT.: Siehe Kaj.enPRIMERJAJ: kaj za en; kak kakršen kakršnost[kákršnost]samostalnik ženskega spola kakovost 435: miselni pojem TMB: Kakershno.t-e.h. NEM.: Beschaffenheit LAT.: Qualitas kal[k.l]samostalnik moškega spola kalcek 600: del rastline TMB: Kal -ŕm. NEM.: Der KeimLAT.: Stimulus Pomenska opredelitev sledi nemškemu prevedku. Latinsko stimulus pomeni 'želo, ost’ in 'spodbuda’. PRIMERJAJ: kalbrin kalamara[kalamara]samostalnik ženskega spolamorska žival ligenj, latinsko Loligo (vulgaris) 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Kalamara -e.h. NEM.: PlackfischLAT.: Loligo, Theutis kalamit1 [kalamit]samostalnik moškega spola magnet 639: kovina TMB: Kalamit-am. NEM.: MagnetLAT.: Magnes kalamit2 GLEJ: kalamiti kalamiti[kalamiti](kalamit˛) pridevnik magnetni TMB: Kalamite-a -uNEM.: MagnetischLAT.: MagneticusPRIMERJAJ: kalamitov kalamitov[kalamitov]pridevnik ki pripada magnetu; magneten TMB: Kalamitov-a -uNEM.: Des Magnets LAT.: MagnetisPRIMERJAJ: kalamiti kalbrin[kalbrin (?)]samostalnik moškega spola 1. želo 980: del živali 2. kalcek 600: del rastline TMB: Kalbrin -am. NEM.: Stachel, KeimLAT.: Stimulus PRIMERJAJ: kal kaldov[kaldov]samostalnik moškega spola krvna daritev, žrtev 473: poganski obred GS: Kaldov – ab Aldov, .eu dar, & kemklati: germ. blutuges Opfer.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: aldov kaldovalecGLEJ: kaldovavec kaldovalnik[kaldov..nik]samostalnik moškega spola svecenik, ki daruje žrtveno govedo 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Kalduvavnek-am. NEM.: Schlachter des OpferviehsLAT.: AgonesPRIMERJAJ: kaldovavec kaldovati[kaldovati kaldujem]in [kaldovam]nedovršni glagol zaklati žrtveno žival 473: malikovati TMB: Kaldujem KalduvamNEM.: Schlachten ein OpferLAT.: Victimas mactarePRIMERJAJ: aldovati kaldovavec[kaldov.v.c] (kaldovalec) samostalnik moškega spola svecenik, ki daruje žrtveno govedo 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Kalduvavz-am. NEM.: Schlachter des OpferviehsLAT.: AgonesPRIMERJAJ: kaldovalnik kaldovišce[kaldovíšce]samostalnik srednjega spola žrtvenik 780: nekršcanska verska zgradba TMB: Kaldovishe-an. NEM.: SchlachtopfertischLAT.: AnclabrisPRIMERJAJ: kaldovnišce; kaldovnica kaldovnica[kaldovníca]samostalnik ženskega spola žrtvenik 780: nekršcanska verska zgradba TMB: Kaldovniza-a.h. NEM.: SchlachtopfertischLAT.: A..idelćPRIMERJAJ: kaldovišce; kaldovnišce kaldovnišce[kaldovníšce]samostalnik srednjega spola žrtvenik 780: nekršcanska verska zgradba TMB: Kaldovnishe-an. NEM.: SchlachtopfertischLAT.: AnclabrisPRIMERJAJ: kaldovišce; kaldovnica kalen[kál.n](kolen; koven) pridevnik kalen, temen TMB: Kovn-a -uNEM.: Trüb, DunkelLAT.: TurbidusGS: Kovn– Angl. gloom: Inf. Sax. gl: germ. .uperior. Glum, limus.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. kalender[kal.nd.r]samostalnik moškega spola koledar 43: cas ali njegov delTMB: Kalendr -am. NEM.: KalenderLAT.: Calendarium PRIMERJAJ: kolender kalina[kalína]samostalnik ženskega spola grm ribez, latinsko Ribes 611: vrsta sadnega grma GS: Kalina– Kalinje: lat. rubus: germ. Kalk Wasser- Holunderbeere, a kalim vodo, wasser trübe machen: vel etiam kaliti, löschen, .hele.u, urozhino, .hejo kaliti; quia hć baccć vim refrigerandi habent. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. Beseda, ki je pomensko opredeljena na osnovi iztocnice kalinje, v kasnejših slovarjih sicer oznacuje druge grme, predvsem Viburnum opulus in Ligustrum vulgare. PRIMERJAJ: kalinje kalinje[kal.nje]samostalnik srednjega spola ribezovo grmovje, latinsko Ribes (rubrum, nigrum) 611: vrsta sadnega grma TMB: Kalinje-an. NEM.: Johannesbeerstauden LAT.: RhibesPRIMERJAJ: kalina kališce[kalíšce]samostalnik srednjega spola mlaka, mlakuža 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Kalishe-an. NEM.: Pfuhl LAT.: Volutabrum kaliti1 [kaliti kalím]nedovršni glagol delati kaj kalno, motno; kaliti 627: po­slabševati, zatirati TMB: Kalim NEM.: Trüb machenLAT.: TurbareGS: Kalina– Kalinje: lat. rubus: germ. Kalk Wasser- Holunder­beere, a kalim vodo, wasser trübe machen: vel etiam kaliti, löschen, .hele.u, urozhino, .hejo kaliti; quia hć baccć vim refrigerandi habent.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. kaliti2 [kaliti kalím]nedovršni glagol hitro hladiti, gasiti 677: spreminjati s temperaturno spremembo GS: Kalina – Kalinje: lat. rubus: germ. Kalk Wasser- Holunderbeere, a kalim vodo, wasser trübe machen: vel etiam kaliti, löschen, .hele.u, urozhino, .hejo kaliti; quia hć baccć vim refrigerandi habent.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kalnica[kalníca]samostalnik ženskega spola voda za gašenje 659: neužitna tekocina TMB: Kalniza-e.h. NEM.: Löschwasser LAT.: Ados kalnost[kálnost](kolnost; kovnost) samostalnik ženskega spola kalnost, tema 1: barva TMB: Kovno.t-e .h. NEM.: DunkelheitLAT.: Caligo kaloprc[kal.prc]samostalnik moškega spolarastlina zelena, klasasta meta, latinsko Mentha spicata 617: vrsta zelike TMB: Kalôpčrz-am. NEM.: Römis. Münze LAT.: Menta Romana kalup[?]samostalnik moškega spola 636: barvilo KG: Kalup 'Dinte’ (str. 116)PRIMERJAJ: kaluzina crnilo kaluzina[kaluzína]samostalnik ženskega spola crnilo 636: barvilo TMB: Kalu.ina-e .h. NEM.: Die DinteLAT.: AtramentumGS: Kalu.ina– itidem a kalim, vel etiam a gal; quia ex gallis atramentum conficitur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: kalup kam[kám]prislov kam? TMB: Kam?NEM.: Wohin? LAT.: Quor.um?PRIMERJAJ: do kam kamba[kamba]samostalnik ženskega spola pivo, ki ga varijo s kamni, da dobi rdeco barvo 661: alkoholna pijaca TMB: Kamba -e.h. NEM.: Das Steinbier LAT.: Cerevi.iaGS: Kamba – unde lat. med. ćvi. Camba.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Srednjeveško latinsko camba pomeni 'varilnica piva, pivovarna’. kambraš[k.mbraš]samostalnik moškega spola vrsta tkanine 247: blago ali usnje GS: Kamra – a gr. .aµa..: lat. Camera: germ. Kammer. Kambrash, Kammertuch.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Etimološka razlaga je pravilna za besedo kamra, ne pa tudi za kambraš, ki izvira iz latiniziranega imena Cambria britanskega polotoka Wales, valižansko Cymru. kambuta[kambuta]samostalnik ženskega spola škofovska palica 806: znamenje oblasti GS: Kamwuta– unde lat. med. ćvi. Cambuta a wutam, wyem.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kamela[kam.la]samostalnik ženskega spolažival kamela, latinsko Camelus (dromedarius, ferus) 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Kamela-e.h. NEM.: Das KameelLAT.: CamelusPRIMERJAJ: fijal; komela kamelicniGLEJ: gomelicen kamen[kámen]samostalnik moškega spola kamen 637: kamen, kamenina TMB: Kamen-am. NEM.: Der SteinLAT.: Lapis GS: Kamen– a gr. .aµa. humi: ..µ.., fatigor per lapides eundo, lapides frangendo; germani montani.tć ex hac radice plura vocabula habent, ut Steinkamm.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kamenar[kam.nár]samostalnik moškega spola kamnosek 865: izdelovalec trdih gradbenih elementov TMB: Kamčnâr-jam. NEM.: Steinhauer, brecherLAT.: Latomus kameneti[kamen.ti kamením] nedovršni glagol postajati kamnit; kamneti 678: postajati trd TMB: KamenimNEM.: Zu Stein werdenLAT.: Lapide.co Kamenik[k.m.nik](Kamnik) samostalnik moškega spola gorenjsko mesto Kamnik 360: krajevno ime TMB: Kamčnek-am. NEM.: Stadt Stein LAT.: LythopolisKG: Kamnek 'Stadt Stein’ (str. 130) kamenit[kamen.t]pridevnik ki ima veliko kamenja; kamnit TMB: Kamenit-a -uNEM.: Steinern, Vom Steine LAT.: LapideusPRIMERJAJ: kameniten; kamniten kameniten[kamen.t.n]pridevnik ki ima veliko kamenja; kamnit TMB: Kamenitne-a -uNEM.: Steinern, Vom Steine LAT.: LapideusPRIMERJAJ: kamenit; kamniten kamenovati[kamenováti kamen.jem]nedovršni glagol metati kamne v koga; kamenjati 560: kaznovati TMB: Kaménujem-uvâtiNEM.: SteinigenLAT.: Lapido kamen puhkiGLEJ: puhki kamen kamer[kám.r](kamor) veznik kamor TMB: Kamer NEM.: WohinLAT.: Quo kamerbodi[kám.rb.di] (kamorbodi) prislov kamor koli TMB: Kamerbodi NEM.: Wo immer hinLAT.: QuocumqueKG: Kamerbodi 'wohin immer’ (str. 90)PRIMERJAJ: kamorkoli kamerkoli[kám.rk.li](kamorkoli) prislovkamor koli TMB: Kamerkoli NEM.: Wo immer hinLAT.: QuocumquePRIMERJAJ: kamorbodi; koli kamin[kam.n]samostalnik moškega spola pec, ognjišce, vigenj 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem GS: Kamin – a kamen utputa ex lapide erectus; unde lat. Caminus: Ital. Camino, germ. Kamin. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Natancnejša pomenska opredelitev ni mogoca. kamižola[kamiž.la]samostalnik ženskega spola kratek moški suknjic; kamižola 133: moško oblacilo GS: Kam.hôla– gall. Cami.ole: germ. Kamisol: lat. med. ćvi. Cami..ia: apud Suidam ..µ.s...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kamkoli[kámk.li (?)]prislov kam torej? TMB: Kamkoli?NEM.: Wo nur hin?LAT.: Quo ergo?PRIMERJAJ: kam le neki; koli kam le neki[kám le n.ki]prislovna zveza kam torej? TMB: Kam le nek?NEM.: Wo nur hin?LAT.: Quo ergo?PRIMERJAJ: kamkoli kam lih[kám l.h]prislovna zveza kam tocno? TMB: KamlihNEM.: Wohin ebenLAT.: Quo recteKG: Kamlih 'wohin nur’ (str. 90) kamnata[k.mnata (?)]samostalnik ženskega spola soba, spalnica, cumnata 777: del zgradbe GS: Kamnata– vide zhunata: infer. Sax. Kamnate, a .equente.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ''Sequens’’ je kamra. PRIMERJAJ: cunata KamnikGLEJ: Kamenik kamniten[kamn.t.n]pridevnikki ima veliko kamenja; kamnit KG: Je kamnitna 'Ist steinigt’ (str. 192)PRIMERJAJ: kamenit; kameniten kamorGLEJ: kamer kamorbodiGLEJ: kamerbodi kamorkoliGLEJ: kamerkoli kamra[k.mra]samostalnik ženskega spola soba, kamra 777: del zgradbe GS: Kamra – a gr. .aµa..: lat. Camera: germ. Kammer. Kambrash, Kammertuch. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Etimološka razlaga je pravilna za besedo kamra, ne pa tudi za kambraš, ki izvira iz latiniziranega imena Cambria britanskega polotoka Wales, valižansko Cymru. kamuka[kamuka (?)]samostalnik ženskega spola tkanina iz svile; taft 247: blago ali usnje TMB: Kamuka -e.h. NEM.: TaffetLAT.: Pannus dama.cenus kan[k.n kan.]samostalnik moškega spola plesen na tekocini 687: pokvarjena stvar TMB: Kân-m. NEM.: Der KahnLAT.: MucorGS: Kan– germ. Kahn: kana.tu vinu, känichter Wein.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: kanast; kaniti se Kana Galileja[kana galil.ja (?)] samostalniška zveza ženskega spola svetopisemsko mesto Galilejska Kana 360: krajevno ime KG: v'Kani Galileji (str. 148) kanast[k.nast]pridevnik plesniv, plesnivega okusa TMB: Kana.t -a -uNEM.: KahnichtLAT.: MucidusGS: Kan – germ. Kahn: kana.tu vinu, känichter Wein. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kanduht[kanduht]samostalnik moškega spola koroško pogreb 474: kršcanski obred TMB: Kanduht-am. NEM.: Die Leiche LAT.: FunusGS: Kanduht– vindicum a lat. Conductus: germ. Kondukt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Nemško in latinski prevedek poleg 'pogreb, pogrebni sprevod’ pomenita tudi 'mrlic’, a se zdi iz etimoloških razlogov verjetneje, da je beseda pomenila le prvo. kanduš[kand.š]samostalnik moškega spola žensko vrhnje, do kolkov segajoce oblacilo; ogrinjalo 137: žensko oblacilo GS: Kandűsh– germ. Kantusch: a gr. ...d.., antiquum Per.arum & Medorum exterius operimentum, epitogium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Pomenska opredelitev temeljina pomenu bavarske predloge Kantusch, Kontusch. Pleteršnik navaja kant.š 'otrocja obleka iz pisane tkanine’. kanela[kan.la]samostalnik ženskega spola cimet 261: hrana TMB: Kanela-e.h. NEM.: ZimmetrindeLAT.: CinamonumGS: Kanela– lat. Canella.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kangla[k.ngla]samostalnik ženskega spola kangla 225: posoda GS: Kangla– germ. infer. Kanne: .uper. Kandl: lat. med. ćvi Canada a lat. vel potius gr. Cantharus. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kaniti[kaniti kánem]dovršni glagol pasti v obliki kaplje; kapniti, kaniti 577: premikati se (o tekocinah) TMB: Kanem kanitiNEM.: Tropfen, träufelnLAT.: Stillare, GuttareGS: Kanem– proprie .tillare .ignificat: improprie, .eu metaphorice etiam decipere prćcipue in compo.itis okkanem: Suec. Gan: .peciem magić denotat: Hi.p. Enganno: Gall. Engan: lat. med. ćvi. Enganare, fallere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kaniti se[kaniti se kaní se]nedovršni glagol dobivati plesen, plesneti 627: poslab­ševati se TMB: Kany seNEM.: Es kahnetLAT.: Muce.citPRIMERJAJ: kan kanja[kánja]samostalnik ženskega spola ptica kanja, latinsko Buteo buteo 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Kajna-e.h. NEM.: Ein GeyerLAT.: Milvus, ButeoGS: Kajna– Hung. Kanija: gr. .a...., laxus, .a..., inhio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kanjec[k.nj.c]samostalnik moškega spola ptica kragulj, latinsko Falco milvus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Kajnz-am. NEM.: Der GeyerLAT.: Vultur kankara[kankara]samostalnik ženskega spola vrsta pajka 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Kankara-e.h. NEM.: Spinen, GattungLAT.: Agro.tesGS: Kankara– Ital. Cancaro: germ. kanker. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kant[k.nt kánta]samostalnik moškega spola dražba 733: trgovsko dejanje TMB: Kant; na kant pride-am. NEM.: Krida; Abwirt­schaftenLAT.: Auctio; Ad incitas venire GS: Kant– ab Ital. Quanti? germ. Gant. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Izvor frazema priti na kant je tu še na dlani, saj je prenehanje poslovanja posledica prodaje premoženja na dražbi po predhodnem bankrotu. kantnar[kántnar]samostalnik moškega spola lesena podloga za sode; gantar 227: del posode TMB: Kantnar-jam. NEM.: Läger, GerüstLAT.: CantheriusGS: Kantnar – germ. Kanter, ein Tragbalken: lat. Cantherius.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kap[k.p kap.]samostalnik moškega spola kap, tj. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda 777: del zgradbe TMB: Kap -m. NEM.: DachtropfenLAT.: Stillicidium kapa[kápa]samostalnik ženskega spola kapa 130: oblacilo ali obutev GS: Kapa – germ. Kappe: Suec. kappa: Angl. Kap: gr. ..ppa: lat. med. ćvi Caparo.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kapati[kápati k.pam]in [kápljem] nedovršni glagol kapljati 577: premikati se (o tekocinah) TMB: Kapam; KaplemNEM.: TräuffelnLAT.: Stillare kapela[kap.la]samostalnik ženskega spola kapela 783: kršcanska verska zgradba TMB: Kapela-e.h. NEM.: Eine KapelleLAT.: Capella kapelj[k.p.lj k.p.ljna]samostalnik moškega spolasladkovodna riba kapelj, latinsko Cottus gobio 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Kapel-nam. NEM.: Ein Gropp LAT.: Gobius, BoitusGS: Kapel– Angl. Queb: inf. Sax. Guappe: gr. ..ß...: lat. Gobio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kapica[kápica]samostalnik ženskega spola navadno množina školjka 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Kapčze.h. NEM.: MuschelfischLAT.: Myaces V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. kapica farškaGLEJ: farška kapica kaplanGLEJ: koplan kaplanijaGLEJ: koplanija kaplja[káplja]samostalnik ženskega spola kaplja 663: kaplja KG: Kapla, -le 'der Tropfe’ (str. 104) kapljica[kápljica]samostalnik ženskega spola kapljica 663: kaplja TMB: Kaplčza-e.h. NEM.: Das TröpfchenLAT.: Guttula kapus[k.pus]samostalnik moškega spola rastlina zelje, latinsko Brassica oleracea 617: vrsta zelike TMB: Kapus-a m. NEM.: KohlkrautLAT.: Bra..icaGS: Kapus – germ. Kabißkraut: Ital. Capuzzo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kar[kar]veznik 1. kar 2. kakor 3. kolikor TMB: Kar NEM.: WasLAT.: Quod KG: Kar 'was’ /…/ (str. 53)KG: Kar je k' .dravju potrebnu (str. 136)KG: David je greshil, kar so Krayli navajeni: al on se je spokoril, kar niso krayli navajeni (str. 171) KG: Spč, kar je prov /…/ Sodi, kar je prov (str. 187) karaš[?]samostalnik moškega spola neka tkanina, verjetno hodnicno platno 247: blago ali usnje TMB: Karash -am. NEM.: Spanisch TuchLAT.: Pannis Cari.anus Pannis je tiskovna napaka namesto Pannus. karati[kárati káram]nedovršni glagol karati, oštevati 503: grajati, svariti TMB: Karam NEM.: ScheltenLAT.: Objurgare karf[k.rf kárfa]samostalnik moškega spolasladkovodna riba krap, latinsko Cyprinus carpio 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Karf -am. NEM.: Der KarpfeLAT.: Carpio, Cyprinus karfijola[karfijóla (?)]samostalnik ženskega spola cvetaca, karfijola 617: vrsta zelike TMB: Karfijola -e.h. NEM.: KariflorLAT.: Bra..ica Pompejana karjice[kárjice]množinski samostalnik ženskega spola kljuka na vratih 224: del stavbnega pohištva TMB: Karijze.h. NEM.: Die Schnalle LAT.: An.a karkoli[k.rk.li]zaimek kar koli TMB: Karkol NEM.: Was immer LAT.: QuidcunquePRIMERJAJ: koli karkoli za en[k.rk.li za en] zaimenska zveza kakršen koli TMB: Karkol.en-a -uNEM.: Welch immerLAT.: QuicunqueKG: kar se bodeta ta dva oblublena, inu porozhena: Mosh, inu .hena, na karkol.eno vi.ho perdobila, ima enu obleh blagu, inu srezha biti (str. 174)PRIMERJAJ: koli karmen[karm.n]samostalnik moškega spola pergament 646: na kar se piše TMB: Karmen-am. NEM.: Das PergamentLAT.: PergamenaGS: Karmen– lat. Pergamena, germ. Pergament.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. karmenast[karm.nast]pridevnik pergamenten TMB: Karmena.t-a -u NEM.: Von PergamentLAT.: Pergamenus karmezin[karmez.n]samostalnik moškega spola škrlat 1: barva TMB: Karmé.in-am. NEM.: Der PurpurLAT.: CoccinumPRIMERJAJ: barzun karmež[karmež]samostalnik moškega spola rdece barvilo iz košeniljke; karmin 636: barvilo TMB: Karmésh-.ham. NEM.: Der AlkermesLAT.: AlcarmesGS: Karmesh– lat. & germ. Alkärmes: unde Karme.hina.t, karmesinroth.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: cešulja; furmac karmežinast[karmež.nast]pridevnik škrlatno rdec GS: Karmesh– lat. & germ. Alkärmes: unde Karme.hina.t, karmesinroth. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. karnar[k.rnar]samostalnik moškega spola kostnica, karner, tj. stavba na pokopališcu za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov 785: zgradba za mrtve TMB: Karnar-jam. NEM.: Bein­häuschenLAT.: O..uariumGS: Karnar – in .uper. germ. Kärner-Gerner Gärtner­melius Beinhaus im Gottesacker: lat. apud Prudentium Carnarium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. karpoc[karp.c]samostalnik moškega spola neka riba z ostrimi, strupenimi luskami, bodicami 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Karpôz-am. NEM.: SteinfischLAT.: A.pratilis kartezan[kartez.n]samostalnik moškega spola glumac, burkac, igralec 965: kdor igra TMB: Kartč.ân-am. NEM.: Narr, Gaukler LAT.: Ludio, MimusGS: Karte.an– ab Ital. Carte.ano, Corteggiano.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. karun[kar.n]samostalnik moškega spolarastlina poljska materina dušica, latinsko Thymus serpyllum 617: vrsta zelike GS: Karűn– germ. Feldkimel: lat. Carum, Carvum, a gr. ......Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kasen[kás.n]pridevnik pozen, kasen TMB: Kasne-a -uNEM.: Langsam, spätLAT.: TardusGS: Kasn– vide Kesn. Vsi prevedki dopušcajo tako pomensko opredelitev. Vprašanje je, ali je beseda pomenila tudi 'pocasen, obotavljiv’, kar dopušcata prvi nemški in edini latinski prevedek. PRIMERJAJ: kesan; kesen kasnuta[kasnúta]samostalnik ženskega spola odlašanje, obotavljanje, zadrževanje 43: cas ali njegov del TMB: Kasnűta-e.h. NEM.: Hinderniß, Verweilung LAT.: Mora, remoratio kaša[káša]samostalnik ženskega spola kaša 261: hrana TMB: Kasha-e.h. NEM.: Brey, ein MusLAT.: PulmentumGS: Kasha – Hung. kasa, puls.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kašar[k.šar]samostalnik moškega spola trgovec s kašo 959: trgovec TMB: Kashar-jam. NEM.: GrießlerLAT.: Alicarius kašelj[káš.lj]samostalnik moškega spola kašelj 17: bolezen TMB: Kashl-am. NEM.: Die HustenLAT.: Tu..isGS: Kashl– Inf. Sax. Kaschel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kašljanje[k.šljanje]samostalnik srednjega spola kašljanje 17: bolezen TMB: Kashlanje-a n. NEM.: Das HustenLAT.: Tu..itatio kašljati[k.šljati k.šljam]nedovršni glagol kašljati 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: KashlamNEM.: Husten LAT.: Tu..ire kašnata klobasa[k.šnata klobása] samostalniška zveza ženskega spola klobasa z nadevom, ki mu je primešana kaša; kašnata klobasa 261: hrana TMB: Kashnŕta klobâsaNEM.: BreinwurstLAT.: Pti.anica, agumentumPRIMERJAJ: kašnica kašnica[k.šnica]samostalnik ženskega spola klobasa z nadevom, ki mu je primešana kaša; kašnata klobasa 261: hrana TMB: Kashnčza-e.h. NEM.: Breinwurst LAT.: Pti.anica, agumentumPRIMERJAJ: kašnata klobasa kašta[k.šta]samostalnik ženskega spola prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašca 324: shramba živil TMB: Kashta-e .h. NEM.: GetreidkastenLAT.: ĆnopoliumGS: Kashta– germ. Getreidkasten.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kaštigati[?]nedovršni glagol kaznovati 560: kaznovati TMB: KashtčgamNEM.: Kasteyen, strafenLAT.: Ca.tigare Dostopni slovarji navajajo ali kažejo na naglas na i, ki je za Pohlinov zapis zaradi zapisa reduciranega samo­glasnika izkljucen. kat[kat](kajt) samostalnik moškega spola kremen 637: kamen, kamenina GS: Kat – Kajt (silex) Holl. kai.teen.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Katarina[katarina]samostalnik ženskega spola krstno ime Katarina 351: krstno ime ABC: Katharina (1765, str. 10)ABC: Katarina (1789, str. 8)PRIMERJAJ: Katra kateri[kat.ri]zaimek kateri TMB: Katir-a -uNEM.: Welcher, -e -esLAT.: Qui, quć, quodKG: Katire 'Welcher’ /…/ (str. 51) kateri kdo[kat.ri kd.]zaimenska zveza kdor koli KG: katiregdu, katiragdu, katirugdu 'welchimmer’ (str. 52) katerikrat[kat.rikrat]prislov 1. vcasih, od casa do casa 2. vedno, kar naprej TMB: Katirčkrat NEM.: ZuweilenLAT.: Quandoque KG: Katirekrat 'immerzu’ (str. 89) katoliški[kat.liški]pridevnik katoliški ABC: Eno .veto katolshko Zirkuv (1789, str. 27)ABC: Eno, .veto, ker.han.ko, kathol.hko, Zerku (1794, str. 11) Katonov[?]pridevnik Katonov KG: Katonov Nauk (str. 186) katorna[kat.rna]samostalnik ženskega spola 1. ptica lešcarka, gozdni jereb, latinsko Bonasa bonasia 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali 2. vzdevek ženski 496: kletvica ali psovka TMB: Katôrna-e.h. NEM.: 1. Haselhuhn 2. WeiberspitznameLAT.: 1. Attagen 2. Nomenclatura feminar. Katra[k.tra]samostalnik ženskega spola Katra, tj. klicna oblika krstnega imena Katarina 351: krstno ime KG: Kathra (str. 130)PRIMERJAJ: Katarina kavarna[kavárna]samostalnik ženskega spola jeca, zapor 781: jeca GS: Kavarna – Arrest a varijem; idem vocabulum & Mo.chovitć u.urpant: germ. Kasserne: affine lat. caverna.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kavelj[káv.lj káv.ljna]samostalnik moškega spola kavelj 144: orodje za držanje TMB: Kavel -nam. NEM.: Der HackenLAT.: UncusGS: Kavel – Zhavel ab eadem radice derivantur. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kaveljc[k.v.ljc]samostalnik moškega spola majhen kavelj; kaveljcek 144: orodje za držanje TMB: Kavčlz-am. NEM.: Das HäckchenLAT.: Uncinulus kavka[k.vka]samostalnik ženskega spola ptica kavka, latinsko Coloeus monedula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Kavka -e.h. NEM.: Die DohleLAT.: MonedulaGS: Kavka – Belgice kauwe, kae monedula: kauwken, pyrrhocorax: infer. Sax. Kayke: Gall. Choucas: Alleman. Cauha: Angl. chauh, & Chouh: gr. ........ Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kavkati[k.vkati]nedovršni glagol krakati, kavkati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Kavkam NEM.: KrächzenLAT.: Crocitare ut monedulć kavklar[kavklar]samostalnik moškega spola rokohitrc, iluzionist, carodej 965: kdor igra TMB: Kavklar -jam. NEM.: Taschenspie­lerLAT.: Prć.tigator kavran[k.vran]samostalnik moškega spola nocna ptica, sova 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Kavrán-am. NEM.: NachtvogelLAT.: NycticoraxPRIMERJAJ: kavranoc kavranoc[k.vranoc (?)]samostalnik moškega spolaptica kvakac, latinsko Nycticorax nycticorax 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Kavranozh-am. NEM.: NachtrabeLAT.: NycticoraxPRIMERJAJ: kavran kavs[k.vs]samostalnik moškega spola prepir 414: slabi medsebojni odnosi GS: Ravs – kavs, propria .unt linguć carniolicć, qualia verba omnis lingua habet, uti germ. Zick Zack, &c.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Iz GS ni razvidno, ali že samo kavs pomeni 'prepir’, ali se ta pomenuresnici samo v zvezi z ravs. PRIMERJAJ: ravs kavsati[k.vsati]nedovršni glagol 1. s kljunom segati po cem; kavsati 701: jesti (o živalih) 2. gristi 699: jesti TMB: Kavsam NEM.: Picken, BeißenLAT.: Ro.tro capere, mordere PRIMERJAJ: kavsniti kavselj[kávs.lj kávs.ljna]samostalnik moškega spola grižljaj, košcek 261: hrana TMB: Kavsel -nam. NEM.: Bissen, BißchenLAT.: Offa, Bolus kavsniti[kávsniti k.vsnem]dovršni glagol kavsniti, ugrizniti 701: jesti (o živalih) TMB: Kavsnem-nitiS. KavsamPRIMERJAJ: kavsati kazanje[kázanje (?)]samostalnik srednjega spola kazanje 762: dejanje v zvezi z zaznavanjem TMB: Ka.anje-an. NEM.: Das Wei.enLAT.: Mon.tratio kazati[kazáti kážem]nedovršni glagol kazati 758: delati vidno TMB: Kâ.hem ka.âtiNEM.: ZeigenLAT.: Mon.trare kazati se žalosten[kazáti se žálost.n kážem se žálost.n]nedovršna glagolska zveza hliniti žalost, kazati se žalostnega 469: neprimerno se obnašati TMB: Kâ.hem se .kalo.tnNEM.: Sich traurig stellenLAT.: Se tristem .imulare kazen[k.z.n k.zna]samostalnik moškega spola letna podložniška dajatev v obliki žita 72: dajatev TMB: Kasn-am. NEM.: Jährl. ZińsgetreideLAT.: Annuum Frumenti kazin[kaz.n]samostalnik moškega spola prst roke med palcem in sredincem; kazalec 878: del cloveka TMB: Ka.in -am. NEM.: Der ZeigefingerLAT.: Index PRIMERJAJ: kazinec kazinec[kaz.n.c]samostalnik moškega spola prst roke med palcem in sredincem; kazalec 878: del cloveka TMB: Ka.inz -am. NEM.: Der ZeigefingerLAT.: Index PRIMERJAJ: kazin kaziti[kaziti kazím]nedovršni glagol kvariti, kaziti 627: poslabševati, zatirati TMB: Ka.imNEM.: VerderbenLAT.: CorrumpereGS: Ka.im– a gr. s...., claudico.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kažipot[kažip.t]samostalnik moškega spola smerokaz, kažipot 811: smerokaz TMB: Ka.hpôt-am. NEM.: Der Wegweiser LAT.: AntambuloPRIMERJAJ: potkaz kdaj1 GLEJ: kedają kdaj2 GLEJ: kedaj˛ kdoGLEJ: kedo kdorkoliGLEJ: kedorkoli keber[k.b.r k.bra]samostalnik moškega spolamajski hrošc, latinsko Melolontha 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Kebr-am. NEM.: Der MaykäferLAT.: Bruchus, CrabroGS: Kebr– germ. Kefer: Holl. kever.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kecati[k.cáti k.c.m]nedovršni glagol udarjati po dlani s cim, navadno s palico 727: tolci, bosti TMB: Kčzâm LAT.: Sieh. KerznemPRIMERJAJ: krcati; krcniti kec (?)[?]pridevnik (?)nepokvarjen (?) GS: Kezh– unverdorben Anglo.. Cuce, lebendig.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasna beseda. V GS je natisnjena s precejšnjim razmikom med z in h, ki je verjetno nakljucen, a ni mogoce izkljuciti možnosti, da bi tu morala biti odtisnjena še kaka crka. keca[k.ca]samostalnik ženskega spolasladkovodna riba jeseter, latinsko Acipenser naccarii, ali keciga, latinsko Acipenser ruthenus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Kezha-e.h. NEM.: Ein MeerstörLAT.: Elops kedGLEJ: kotą kedaj1 [k.d.j](kdają) prislov nekdaj TMB: Kedej NEM.: EinsmalsLAT.: AliquandoGS: Dej – Verbum .implex exolevit; extat tamen in compo.itis: Kedaj, vel Kedej? quando, quo tempore? Nekdaj, Nekedej, olim: od nekédej, ab immemoriali tempore: Anglis Day dies: Carniolis tempus .ignificat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: od kedaj kedaj2 [k.dáj](kadaj; kdaj˛) zaimek kdaj? TMB: Kadaj; Kedaj?NEM.: Wann?; Wann?LAT.: Quando?; Quando?yshi Kedaj GS: Daj – vide Déj.GS: Dej – Verbum .implex exolevit; extat tamen in compo.itis: Kedaj, vel Kedej? quando, quo tempore? Nekdaj, Nekedej, olim: od nekédej, ab immemoriali tempore: Anglis Day dies: Carniolis tempus .ignificat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kedeš[k.deš]samostalnik moškega spola vzgojitelj 955: ucitelj GS: Kedesh– Curator pupilli a gr. ..des.., Curator affinis. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kedo[ked.](kdo) zaimek kdo? TMB: Gdu?NEM.: Wer?LAT.: Quis? GS: Kedu – Suec. Ho, Angl. hwo.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Kedu, oder Gdu? 1. Kedu 'wer’ /…/ (str. 52)PRIMERJAJ: poglej kdo; s cem kedorGLEJ: komur kedorkoli[k.d.rk.li](kdorkoli) zaimek kdor koli TMB: Gdurkol?; Kogerkol NEM.: Werimmer; Wenn immerLAT.: Quicumque; QuemcumquePREDGOVOR: kedurkol si kaj takega misle (str. 4)PRIMERJAJ: kogarkoli; koli kefa[k.fa]samostalnik ženskega spola krtaca za konje 255: živalska oprava TMB: Kefa-e.h. NEM.: Eine Pferdbürste LAT.: Setaceum equinumGS: Kefa – gr. .a.t., seta. Vide shet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kegelj[k.g.lj k.glja]samostalnik moškega spola kegelj 188: pripomocek za igranje TMB: Kęgl-am. NEM.: Der KegelLAT.: Pyramis, conus Beseda morda pomeni tudi 'stožec’. kegljati[kegljáti keglj.m]nedovršni glagol kegljati 752: igrati TMB: KéglâmNEM.: Kegel schiebenLAT.: Conis ludere kegljišce[kegljíšce]samostalnik srednjega spola kegljišce 330: kraj za igro, zabavo TMB: Kęglishe-an. NEM.: KugelstätteLAT.: Pyramidarium keha[k.ha]samostalnik ženskega spola zapor, jeca, keha 781: jeca TMB: Keha -e.h. NEM.: Der KerkerLAT.: CarcerGS: Keha– germ. Keiche.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kek[k.k]medmet izraža gnus TMB: Kęk!NEM.: Pfuy, SchändlichLAT.: Turpe Phi! kekljati[kekljáti keklj.m]nedovršni glagol jecljati 29: imeti govorno hibo TMB: KeklâmNEM.: StotternLAT.: Balbutire kelderGLEJ: kevder keldrarGLEJ: kevdrar keldraricaGLEJ: kevdrarica Kelhima[kelhima (?)]samostalnik ženskega spola bavarsko mesto Kelheim 360: krajevno ime KG: Kelhima 'Kehlheim’ (str. 157) kelih[k.lih]samostalnik moškega spola kelih 239: posoda za pijaco TMB: Kelh -am. NEM.: Der KelchLAT.: CalixGS: Kelh – lat. Calix, germ. Kelch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kelžihGLEJ: kevžih kelžišenGLEJ: kevžišen kelžuh GLEJ: kevžih kelžušen GLEJ: kevžišen kembelj[k.mb.lj k.mb.ljna] samostalnik moškega spola 1. tolkac 187: orodje za tolcenje, bodenje 2. kembelj 170: del priprave, ki ustvarja zvok TMB: Kembčl-nam. NEM.: 1. Stössel 2. SchwengelLAT.: 1. Pi.tillum 2. lingua campanćGS: Kembel – quidam, .ed inepte Cimbalo, propter re.onantiam derivant: germ. Knebel utuntur pro brevi, .ed cra..o fu.te. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kepa[k.pa]samostalnik ženskega spola snežna kepa 624: kup TMB: Kepa-e.h. NEM.: Der SchneeballLAT.: Glebula nivisGS: Kepa– a gr. .efa.., caput; quia in formam capitis compilatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kepati[k.pati k.pam]nedovršni glagol obmetavati (se) s snežnimi kepami; kepati (se) 752: igrati TMB: KepamNEM.: Mit Schneeballen werfenLAT.: Ma..ulis niveis appetere keprnik[képrnik (?)]samostalnik moškega spola plašc za ježo, jahalni plašc 130: oblacilo ali obutev TMB: Kepernek-am. NEM.: ReitmantelLAT.: Abolla ker[ker]veznik ker ABC: kerje toku pomavtan pri.chl (1794, str. 28) kerptGLEJ: krpt kesan[k.s.n]pridevnikpocasen, obotavljiv TMB: Xân-a -uSiehe KésanKG: Kesán, -sna, -snu 'langsam’ (str. 104)PRIMERJAJ: kasen; kesen kesanje[k.s.nje]samostalnik srednjega spola kesanje 62: versko custvo TMB: Kčsanje -an. NEM.: Die ReueLAT.: Pćnitudo kesati se[k.sáti se k.s.m se]nedovršni glagol kesati se 62: imeti versko custvo TMB: Kčsâm se; Xsâm seNEM.: Bereuen LAT.: Dolere PćnitereGS: Xam se – melius kesâm se. kesen[k.s.n]pridevnikpocasen, obotavljiv TMB: Kesn-a -u NEM.: LangsamLAT.: TardusGS: Kesn – Hung. kés.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Nemško in latinski prevedek dopušcata tudi pomen 'pozen, kasen’, ki pa se zdi zaradi pomena prislova kesno in abstrakta kesnoba manj verjeten. K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. PRIMERJAJ: kasen; kesan; kesno kesno[k.sn. (?)]prislov pocasi, po malem KG: Pozhasu, kesnu, po malem 'langsam’ (str. 93)PRIMERJAJ: kesen kesnoba[k.snóba]samostalnik ženskega spola pocasnost, obotavljivost 383: negativna lastnost glede na hitrost TMB: Kesnóba-e.h. NEM.: Langsamkeit LAT.: Tarditas ket GLEJ: kot˛ keta[k.ta]samostalnik ženskega spolamorski sesalec kit, latinsko Cetacea 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Keta– kit: lat. Cete.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: balena; fokina; kit; košir ketina[k.tina](ketna) samostalnik ženskega spola veriga 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Ketčna-e.h. NEM.: Eine Kette LAT.: Catena ketinica[k.tinica](ketnica) samostalnik ženskega spola nakit za okrog vratu; verižica 532: okrasje TMB: Ketenza-e.h. NEM.: Das KettchenLAT.: CatenulaPRIMERJAJ: nagrlina ketnaGLEJ: ketina ketnicaGLEJ: ketinica kevder[k.vd.r](kelder) samostalnik moškega spola klet 777: del zgradbe TMB: Kevdr-a m. NEM.: Der KellerLAT.: CellareGS: Kevdr – germ. Keller, Kelter, a gr. .e..., occulto: vel .e...., caverna profunda.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kevdrar[k.vdrar](keldrar) samostalnik moškega spola tocaj, natakar 871: uslužbenec TMB: Kevdrar -am. NEM.: Der KellnerLAT.: CellariusKG: Kje je kevdrar? 'Wo ist der Kellner.’ (str. 195) kevdrarica[k.vdrarica](keldrarica) samostalnik ženskega spola 871: uslužbenec tocajka, natakarica TMB: Kevdrarza-e.h. NEM.: Die Kellnerinn LAT.: Cellari..aKG: Toku kevdrarzo poklizhite 'So ruft die Kellnerinn’ (str. 195) kevžih[k.vžih](kelžih; kelžuh) samostalnik moškega spola prehlad, nahod 17: bolezen TMB: Kev.hčh-am. NEM.: Die SchnuppenLAT.: AnticatharrhaliaGS: Kev.heh– a gr. .e.s. fundam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Latinski prevedek ni ustrezen, saj pomeni 'sredstva za blaženje prehlada’. kevžišen[k.vžiš.n](kelžišen; kelžušen) pridevnik prehlajen, nahoden TMB: Kev.heshn-a -u NEM.: SchnuppichtLAT.: Rheumaticus khi[khi]medmet posnema glas pri kihanju KG: Tshi, tshi, khi (str. 96)PRIMERJAJ: ci ki[ki]clenek ali bi morda? (?) TMB: Ki?NEM.: Etwann? LAT.: Fors?KG: Ki 'etwa’ (str. 104) kibel[kib..](kibov) samostalnik moškega spola 1. prostorninska mera za žito vedro, pribl. 30 l 430: prostorninska mera 2. posoda, ki drži pribl. 30 l 225: posoda TMB: Kibov -am. NEM.: Getreidmaß LAT.: CubusGS: Kibl – enuntia Kibov: lat. Cubus; unde & sequens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ''Sequens’’ je kibla. PRIMERJAJ: kibla kibla[k.bla]samostalnik ženskega spola neka posoda, morda golida, vedrica 225: posoda TMB: Kibla -e.h. NEM.: Die GelteLAT.: CapedoPRIMERJAJ: hibla kibovGLEJ: kibel kibunGLEJ: hibun kidati[kídati k.dam]nedovršni glagol 1. odtekati 577: premikati se (o tekocinah) 2. dajati ven; izpraznjevati, ruvati 731: puliti TMB: Kidam NEM.: 1. Abfließen 2. AusraumenLAT.: 1. Defluere 2. extrahere kiferlGLEJ: kiferlj kiferlj[kiferlj](kiferl) samostalnik moškega spola koroško posoda za blagoslovljeno vodo 242: posoda za blagoslovlje-no vodo TMB: Kiferl -naNEM.: Der m. rotundus, ..t.., agol ..... .. ...... & & Hebr. tunica. Kethoneth . . .... . ....a, & Hebr. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj WeyhkesselLAT.: AmulaGS: Kiferl – vindicum probabilis a germ. Kferl; quia hćc vascula .olent e..e cuprea.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kihajoc[kihaj.c]pridevnik kihajoc KG: 'Niessenden’ (kihajozhega) (str. 96) kihati[kíhati k.ham]nedovršni glagol kihati 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: KihamNEM.: NiesenLAT.: SternutareGS: Kiham– Suec. kna, anhelare notat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kihniti[kíhniti k.hnem]dovršni glagol kihniti napacnih povezav ali trditev. ABC: Kikla (1765, str. 10)PRIMERJAJ: kiklica kiklica[k.klica]samostalnik ženskega spola žensko krilo; kikla 137: žensko oblacilo TMB: Kiklčza-e.h. NEM.: Der Weiberrock LAT.: AmictoriumPRIMERJAJ: kikla kila[kíla]samostalnik ženskega spola izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila 35: oboleli del cloveka TMB: Kila -e.h. NEM.: Der Bruch LAT.: Ruptura, HerniaGS: Kila – a ....., .. .. .. claudus; q a .a..., mutilus: Hebr. chalasch, debilis fuit; item ...., unde ....t.., hernio.us.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. 488: oddajati glasove zaradi bolezni TMB: Kihnem-nitiNEM.: Niesen LAT.: Sternutare kihra[k.hra]samostalnik ženskega spolarastlina cicerka, latinsko Cicer arietinum, ali njeni plodovi 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Kihra-e.h. NEM.: Die KichernLAT.: CicerculaGS: Kihra– germ. Kichern: lat. Cicercula: Suec. kikert: a gr. ......, quod pilulć formam habeat.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kij[k.j]samostalnik moškega spola drog, vzvod 175: orodje, ki je palica TMB: Kij -am. NEM.: HebstangeLAT.: Vectis, BatuariumGS: Kij – a gr. ..., findo; tudes enim prćcipue ad findendos truncos adhibetur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kikla[k.kla]samostalnik ženskega spola žensko krilo; kikla 137: žensko oblacilo TMB: Kikla -e.h. NEM.: Der WeiberrockLAT.: AmictoriumGS: Kikla – infer. Sax. & Dan. Kittel, per Metapla.mum ein Rock: lat. med. ćvi Cyclas a gr. ......, undique cingo : kilav[kílav]pridevnik 1. kilav 2. nedonošen TMB: Kilov -a -uNEM.: 1. Brüchig 2. unzeitigLAT.: 1. Ruptus 2. immaturus fśtus kilavec[kílav.c]samostalnik moškega spola kdor ima kilo 824: bolnik TMB: Kilovz-a m. NEM.: Der ein Bruch hatLAT.: Herio.us kimati[k.mati k.mam]nedovršni glagol kimati 590: premikati telesni del TMB: Kimam NEM.: Mit dem Kopfe nickenLAT.: Annuere capiteGS: Kimam – a gr. .e.µ.., dormire facio: & ..µa..., dormiturio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Morda tudi 'kinkati’. kimavec[kímav.c](kimovec) samostalnik moškega spola september 43: cas ali njegov del TMB: Kimovz-am. NEM.: Herbstmonat LAT.: September kimelj[kím.lj]samostalnik moškega spola rastlina kumina, latinsko Carum carvi, ali njen plod 617: vrsta zelike GS: Kimel : lat. cammon : germ. Kimel , . ... . .. – hebr. cuminum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kimovecGLEJ: kimavec kinkati[k.nkati k.nkam]nedovršni glagol šepati 30: šepati TMB: KinkamNEM.: HinkenLAT.: ClaudicareGS: Kinkam– germ. hincken.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kinkam, -al, -kat 'sinken, wanken’ (str. 104) kip[kíp]samostalnik moškega spola podoba na kovancu 252: likovni izdelek TMB: Kip-am. NEM.: Bildniß an Geld LAT.: Ćra, formaGS: Kip– unde germ. das . ... . , terminus monetariorum: Hebr. Kippen koph .imia, & gr. t.p.., cudo pecuniam: Hung. Keep.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kipati[kípati k.pam]nedovršni glagol oblikovati, tvoriti 252: slikati TMB: KipamNEM.: Bilden, gestaltenLAT.: Formare kipec[kip.c]pridevnik kipec TMB: Kipezh-a -uNEM.: Aufwallen LAT.: Ć.tuabundus kipeti[kip.ti kipím]nedovršni glagol vreti, kipeti 577: premikati se (o tekocinah) TMB: Kipim; Kčpim; Kupim kupel -petiNEM.: Aufwallen; Aufsieden; AufwallenLAT.: EbullirePRIMERJAJ: skipeti kir[kir]zaimek kateri, ki KG: Kir 'welcher’, Kira 'welche’, Kiru 'welches’ /…/ (str. 53)ABC: Ozhe nash, kir .e v' nebe.eh (1765, str. 22) kirasirar[kirasírar (?)]samostalnik moškega spola vojak v oklepu; kirasir 966: vojak TMB: Kyra.irar-jam. NEM.: Kurißier LAT.: Cataphractus kiržet[kiržet]samostalnik moškega spolarastlina cesnov vrednik, latinsko Teucrium scordium 617: vrsta zelike TMB: Kir.hét -am. NEM.: LachenknoblauchLAT.: Scordium kisati[kísati k.sam]nedovršni glagol 1. kisati 690: kisati 2. namakati, mehcati v tekocini; kvasiti, lužiti 689: namakati TMB: Kisam NEM.: Säuern, beitzenLAT.: Ace.cere, macerare PRIMERJAJ: kislovati kisel[kís..]pridevnik kisel TMB: Kisl -a -uNEM.: SauerLAT.: Acidus kislica[kíslica]samostalnik ženskega spola rastlina kislica, latinsko Rumex acetosa 617: vrsta zelike TMB: Kislčza-e .h. NEM.: SauerampferLAT.: Aceto.a kislina[kíslina]samostalnik ženskega spola kisle stvari, jedi 261: hrana TMB: Kislčna; Kislina-e.h. NEM.: Säuere Sachen LAT.: Acida kisloba[kísloba]ali [kislóba]samostalnik ženskega spola kislost, kisloba 765: okus TMB: Kisloba -e.h. NEM.: Die SäuereLAT.: Aciditas kislovati[kislováti kisl.jem]nedovršni glagol 1. kisati 690: kisati 2. namakati, mehcati v tekocini; kvasiti, lužiti 689: namakati TMB: Kislujem LAT.: Siehe KisamPRIMERJAJ: kisati kit[k.t]samostalnik ženskega spolamorski sesalec kit, latinsko Cetacea 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Keta– kit: lat. Cete.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: balena; fokina; keta; košir kita[kíta]samostalnik ženskega spola 1. kita, tetiva, tj. mocno tkivo, ki veže mišice na kost 972: del cloveka ali živali 2. kita, tj. iz treh ali vec pramenov spleteni lasje 532: okrasje TMB: Kita-e .h. NEM.: 1. Nerve 2. HaarzopfLAT.: 1. Nervus 2. CirrusGS: Kita– a gr. .a.t., juba, - filum, capillamen chut , . .. . cć.aries: Hebr. tum.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. kje[kj.]prislov kje? TMB: Kjé?NEM.: Wo?LAT.: Ubi?KG: Kjé 'wo’ (str. 104)KG: Kje je vinu? (str. 191) PRIMERJAJ: do kje kje drugje[kj. drugj.]prislovna zveza drugje TMB: Kjedergi NEM.: Anderswo LAT.: Alibi kjekoder[kj.k.d.r]prislov koder koli KG: Kje koder 'wo, irgendwo’ (str. 90) kjer[kj.r]veznik kjer GS: Kjer – quando gr. .a.... Duf. e.t tempus: item kor vox Hunica .ignificat tempus; unde skoru: carniolis skorej, tempe.tive.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kjer 'wo’ (str. 104) kjerbodi[kj.rb.di]prislov kjer koli TMB: Kjerbodi NEM.: Wo immer LAT.: Ubi ubi kjerkoli[kj.rk.li]prislov kjer koli KG: kjerkol 'wo immer’ (str. 90) PRIMERJAJ: koli klada[kláda]samostalnik ženskega spola velik, debel, neobdelan kos debla; klada 641: les TMB: Klada -e.h. NEM.: Der StockLAT.: Truncus, nervusGS: Klâda– a gr. ...d.., ramus, a carniolico klal, .cidit germ. Laden, Brett: Anglo.ax. hladan.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. -kladati[kl.dati kl.dam]glagol, samo v sestavi GS: Ladelz– germ. Lade. Vide kladam, nakladam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kladivalnik[kládiva.nik (?)] (kladovalnik) samostalnik moškega spola nakovalo 152: orodje za obdelovanje kovin TMB: Kladuvavnek-am. NEM.: Der AmboßLAT.: Incus kladivo[kládivo]samostalnik srednjega spola kladivo 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Kladuvu -an. NEM.: Der Hammer LAT.: Maleus kladovalnikGLEJ: kladivalnik klafarija[klafar.ja]samostalnik ženskega spola nespodobno, pohujšljivo govorjenje 499: grešno govorjenje TMB: Klafarya-e.h. NEM.: Aergerliche RedenLAT.: Scurrilia klafati[klafati klafam]nedovršni glagol nespodobno, pohujšljivo govoriti 499: grešno govoriti TMB: KlâfamNEM.: Aergerlich redenLAT.: Scandalo.a loqui GS: Klâfam– Dan. klaffe, & Suec. Klaffa: verläumden, item Suec. glappa, unbehutsam reden: germ. klaffen, klatschen, etwas durch Worte verrathen: Notkero Chlaffot, Getäusch.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. klaftra[kl.ftra]samostalnik ženskega spola koroško klaftra 426: mera TMB: Klaftra-e .h. NEM.: Die KlafterLAT.: OrgyaGS: Klaftra – vindicum a germ. Klafter.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Ni jasno, ali je mišljena dolžinska mera (pribl. 1,9 m), votla (pribl. 4 mł) ali oboje. klagovati[klagováti klag.jem] nedovršni glagol tarnati, pritoževati se 518: pritoževati se TMB: Klagujem -uvatiNEM.: TrauernLAT.: LamentariGS: Klagem – germ. klagen: a gr. ..a.e.., weinen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. klama[kl.ma]samostalnik ženskega spola neumen, aboten clovek; neumnež, kela . .... . : gr. ..e.., claudo: chald. naklem abotnež 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Klâma-e.h. NEM.: Lapp, AberwizlingLAT.: Bliteo klamast[kl.mast]pridevnik neumen, aboten TMB: Klama.t-a -uNEM.: LäppischLAT.: Bliteus klamfa[kl.mfa]samostalnik ženskega spola penja, skoba, klamfa 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Klamfa -e.h. NEM.: Die KlammerLAT.: An.aGS: Klamfa – germ. Klammer, Klampfe: Holl. Klamme, Klampe, ein Hacken.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. klamiti[klamiti klámim]nedovršni glagol varati, goljufati 107: varati, goljufati TMB: Klamem -mitiNEM.: TäuschenLAT.: Fallere, decipere klanec[klán.c]samostalnik moškega spola klanec, strmina 569: del ceste, poti TMB: Klanz-am. NEM.: Die Anhöhe LAT.: ClivusGS: Klânz– a gr. ....... & ......: lat. collis, tumulus: Junius in Glo..ar. Goth. Glaine eamdem .ignificationem ad.truit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. klanjati se[kl.njati se kl.njam se] nedovršni glagol klanjati se 590: premikati telesni del TMB: Klajnam seNEM.: Sich neigenLAT.: InclinareGS: Klinam– Klinem, Klajnam, Klem .implicia exolevere, in compo.itis duntaxat re.tant: preklinam, perklajnam, clau.it.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. klanje[klánje]samostalnik srednjega spola 1. klanje 279: klanje 2. bolecine v trebuhu 17: bolezen TMB: Klanje-an. NEM.: 1. Das Schlachten 2. BauchgrimmenLAT.: 1. Mactatio 2. Alvus lientricus klapouh[klapo.h](klopouh) pridevnik ki se pretvarja, da posluša; ki noce slišati TMB: Klopouh-a -uNEM.: Sich Gehörlos stellendLAT.: Di..imulans audire Klara[kl.ra]samostalnik ženskega spola krstno ime Klara 351: krstno ime KG: Klara (str. 155) klas[kl.s klas.]samostalnik moškega spola klas 613: sad ali plod za prehrano TMB: Klas -m. NEM.: Die AeherLAT.: Spica, ari.ta GS: Klâs– Hungar. Kala.z.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. klasti[klásti kládem]nedovršni glagol dajati živini krmo; pokladati 118: krmiti živali TMB: Kladem kla.tiNEM.: Vieh füttern LAT.: Pabulari klastje[?]samostalnik srednjega spola rastlinska hrana za živali; krma 267: hrana za živali TMB: Kla.tje-an. NEM.: Das FutterLAT.: PabulumPRIMERJAJ: klastnina klastnina[klastnína]samostalnik ženskega spola rastlinska hrana za živali; krma 267: hrana za živali TMB: Kla.tnina-e.h. NEM.: Das FutterLAT.: PabulumPRIMERJAJ: klastje klati[kláti k.ljem]nedovršni glagol 1. ubijati domace živali; klati 736: klati domaco žival 2. s sekiro po dolgem dajati kaj na dva ali vec delov; klati, cepiti 620: rezati, trgati TMB: KôlemklâtiNEM.: 1. Schlachten 2. SpaltenLAT.: 1. Mactare 2. findereGS: Kolem – klati e.t klaa, (findere) celticum: germ. klieben, a gr. ...., frango, vel. q. a ....., mutilus: Inf. Sax. klen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Koldem – Kolden: germ. Mandelkern a kolem, reskem: germ. klieben, Klaue: Gall. eclater.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. , chala , .... . . – hebr. cholicus GS: Klavorn klavec[kl.v.c]samostalnik moškega spola klavec 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Klavz-am. NEM.: Der SchlachterLAT.: Mactator klavrn[klávrn]pridevnik otožen TMB: Klavern-a -uNEM.: Wetterlau­nig, MelancholischLAT.: Languidus, melan­ ćgrotavit, q. chala varn, morbum metuens. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. klec[kl.c (?)]medmet uporablja se za izražanje opozorilo na to, kar se da, daje; na GS: Klezh!– tu imash. Klezhem: germ. Klatsch, klatschen, ein Schlag mit der Hand geben: Holl. Klets, Handschlag, onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. klecati[klecáti klecím]nedovršni glagol klecati 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: KlezhimNEM.: KnienLAT.: Flectere genua kleceje[klec.je]prislov v klececem položaju; klece TMB: Klęzheje NEM.: KniendLAT.: Genuflexus klefka[kl.fka (?)](kletka) samostalnik ženskega spola past v obliki kletke za lovljenje ptic; živolovka za ptice 156: pripomocek za lov na ptice TMB: Klefka -e.h. NEM.: Falle, SpringhäuschenLAT.: DecipulaGS: Klefka – e.t onomatopśia, & exprimit .onum klef, quando .olvitur, & cadit, capitque in .e avem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Klefka 'Vogel- Schlaghäusgen’ (str. 29) kleg[kl.g]samostalnik moškega spola zemeljska smola, naravni bitumen 649: rudnina TMB: Kleg-am. NEM.: Bergharz, SchiffbechLAT.: Bitumen, AmpelitisGS: Kleg – lat. gluten: Inf. Sax. Klegg: Holl. Kley: Angl. Klays, Märgel: a gr. ....a, germ. Leim.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: klegje klegje[kl.gje]samostalnik srednjega spola zemeljska smola, naravni bitumen 649: rudnina TMB: Klegjen. NEM.: Bergharz, SchiffbechLAT.: Bitumen, Ampelitis PRIMERJAJ: kleg klek[kl.k]samostalnik moškega spola shajališce carovnic, shod carovnic 282: zbirališce carovnic TMB: Klęk-m. NEM.: HexenplatzLAT.: Conventus .agarum Zapis z ę navadno kaže na kratki ali široki e, rodilnik z naglašeno koncnico pa bi kazal na kl.k klek.. klekanice[kl.kanice]množinski samostalnik ženskega spola neko okrasje za ženske, morda cipke 532: okrasje GS: Kliganze– a gr. ...d..e., armillć vel Brachiale: germ. Achselschnüre, qua.i klekanze, mundus muliebris.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. klekarica[kl.karica (?)]samostalnik ženskega spola ženska, ki kleklja; klekljarica 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Klekarza -e.h. NEM.: KlecklerinnLAT.: Reticulatrix klekati[kl.kati kl.kam]nedovršni glagol izdelovati cipke; klekljati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Klekam NEM.: KleckelnLAT.: Texere fimbriasGS: Klekam– germ. kleppeln.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. klenavec[klénav.c](klenovec) samostalnik moškega spola zelena orehova lupina 604: drevesni del TMB: Klenavz-am. NEM.: Grüne Nußschalle LAT.: CuleolaGS: Klenavz– a verbo .implici sequente.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. ''Sequens’’ je Klenem. kleniti[kleniti kl.nem]dovršni glagol zapreti, zakleniti 588: zapreti TMB: Klenem-nitiNEM.: SchliessenLAT.: VinculareGS: Klenem– cingo, circumdo: jam non amplius in u.u, .ed extat multoties in compo.itis: sklenem, oklenem se. Vid. Klinam.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. TMB besedo navaja v zgornjem pomenu, Glossarium Slavicum pa eksplicitno pove, da se glagol uporablja le v sestavi, kot sta skleniti in okleniti se. klenkati[kl.nkati kl.nkam]nedovršni glagol udarjati ob zvon, pritrkavati 487: oddajati glasove TMB: KlenkamNEM.: Glockenstreich gebenLAT.: Per ictus Campanam pul.areGS: Klenkam– lat. clangere: germ. klingen: gr. ....., vel ....., ubique e.t expre..io .oni.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Ni popolnoma jasno, ali je beseda morda pomenila (tudi) 'zvoniti tako, da kembelj udarja le na eno stran, plat zvona’. klenovecGLEJ: klenavec klep[kl.p klépa]samostalnik moškega spola clen verige 191: del pripomocka za vezanje TMB: Klęp-am. NEM.: Ring an der KetteLAT.: Annulus Catenć klepalnik[klep..nik]samostalnik moškega spola kladivo za klepanje kose; klepalnik 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Klępavnek-am. NEM.: Sen.enhammerLAT.: Maleus, cu.o klepati[kl.pati kl.pam]nedovršni glagol zapirati, zaklepati 588: zapreti TMB: KlepamLAT.: Siehe KlenemPRIMERJAJ: kleniti klepetati[klepetáti klep.cem] nedovršni glagol 1. ropotati, klopotati 487: oddajati glasove 2. šklepetati z zobmi 487: oddajati glasove TMB: Klepezhem; KlepétâmNEM.: Klappern; Mit Zähnen klappernLAT.: Stridere, tremereGS: Klępčtâm– germ. klappern, e.t vox onomatopoetica.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. klepetavec[klepet.v.c]samostalnik moškega spola kdor (rad) veliko govori, klepeta; klepetalec 912: clovek glede na govorjenje TMB: Klepétavz-am. NEM.: KlappermaulLAT.: Adole.chos klepetulja[klepetúlja]samostalnik ženskega spola igraca, ki pri tresenju ropota; ropotuljica 189: igraca TMB: Klepétűla -e.h. NEM.: Rodel, KlapperwerkLAT.: Crepita­culum, Acitabulum klepsti[klépsti kl.pljem]nedovršni glagol z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo kose; klepati 727: tolci, bosti TMB: Kleplemklep.tiNEM.: Sense ausschlagen LAT.: Falcem cudereGS: Kleplem– e.t onomatopśia, a .ono klep, klep, qui elicitur extundendo falces.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: sklepatił; sklepovati˛ klešce[kl.šce]množinski samostalnik ženskega spola klešce 144: orodje za držanje TMB: Kleshe.h. NEM.: Die ZangeLAT.: Forceps kleštati[kleštáti klešt.m]nedovršni glagol 1. obsekovati, klestiti 620: rezati, trgati 2. oglašati se kot divja svinja; škrtati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: KléshtâmNEM.: 1. Abschlagen, hauen 2. knirschen wie die Wildschwein LAT.: 1. Truncare 2. Frendere suum more kleštre[kl.štre]množinski samostalnik ženskega spola na komat pritrjene vezi 255: živalska oprava TMB: Kleshtre.h. NEM.: Von Kummet herabhangende BehältnißeLAT.: De helcio de­pendendentia retinacula Pleteršnik navaja kl.štra v pomenu 'leseni del komata’. kleti[kl.ti kl.vem]nedovršni glagol stara beseda kleti, preklinjati 496: preklinjati ali psovati TMB: Klevem NEM.: FluchenLAT.: Maledicere.tar. bes. kletkaGLEJ: klefka kletva[kl.tva]samostalnik ženskega spola kletev, kletvica 496: kletvica ali psovka TMB: Kletva-e.h. NEM.: Der Fluch LAT.: MaledictioPRIMERJAJ: kletvina kletvina[kletvína]samostalnik ženskega spola kletev, kletvica 496: kletvica ali psovka TMB: Kletvina-e.h. NEM.: Der Fluch LAT.: MaledictioPRIMERJAJ: kletva klic[kl.c]samostalnik moškega spola poziv 493: govor TMB: Kliz-am. NEM.: Der RufLAT.: Vocatio Manj verjetno je beseda pomenila tudi 'poklic’, saj je v TMB ta pojem v nemšcini opredeljen kot Beruf. PRIMERJAJ: klicanje klicanje[klícanje]samostalnik srednjega spola poziv 493: govor TMB: Klizanje-an. NEM.: Der RufLAT.: VocatioPRIMERJAJ: klic klicati[klícati kl.cem]nedovršni glagol klicati 493: govoriti TMB: Klizhemklizati NEM.: RufenLAT.: Vocare klicati se[klícati se kl.cem se] nedovršni glagol imenovati se 487: oddajati glasove KG: Tu mejstu, katiru se klizhe Najm (str. 142) klicejoc[klicej.c (?)]pridevnik vzklicen KG: 'Rufenden’ (klizhejozhega) kliganice[kliganice (?)]množinski samostalnik ženskega spola okrasni trakovi (?) 532: okrasje GS: Kliganze– a gr. ...d..e., armillć vel Brachiale: germ. Achselschnüre, qua.i klekanze, mundus muliebris.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. klin1 [kl.n klína]samostalnik moškega spola klin, zagozda 144: orodje za držanje TMB: Klin-am. NEM.: KeilLAT.: Cuneus klin2 [kl.n klína]samostalnik moškega spolasladkovodna riba klen, latinsko Leuciscus cephalus cephalus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Klin-am. NEM.: AltlingfischLAT.: Alburnus klinec[kl.n.c]samostalnik moškega spola 1. lesen žebelj, cvek 190: pripomocek, sredstvo za vezanje 2. majhna lesena tuljava za delanje cipk; klekelj 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Klinz-am. NEM.: 1. Hölzener Nagel 2. KleckholzLAT.: 1. Clavus ligneus 2. AgitaculumGS: Klinz– vide Klonz in Frischio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kliniti[klíniti kl.nem]nedovršni glagol prilepiti 551: lepiti TMB: Klinemkliniti NEM.: AnpappenLAT.: AgglutinareGS: Klinam– Klinem, Klajnam, Klem .implicia exolevere, in compo.itis duntaxat re.tant: preklinam, perklajnam, naklem: gr. kela clau.it. Razlaga .. ... . ..e.., claudo: chald. vsebuje zelo malo povednega. klinjati[klínjati klínjam]nedovršni glagol stara beseda preklinjati 496: preklinjati ali psovati TMB: KlinamNEM.: Vermaledeynen LAT.: Maledicere.tar. bes. GS: Klinam– Klinem, Klajnam, Klem .implicia exolevere, in compo.itis duntaxat re.tant: preklinam, perklajnam, naklem: gr. ..e.., (str. 96) kela clau.it. Razlaga . .... . claudo: chald. vsebuje zelo malo povednega. Glossarium Slavicum navaja, da se nesestavljeni glagol ne ohranja, da se uporablja le sestavljeni preklinjati. Klivina[klivina]samostalnik ženskega spola pri šumavskih Cehih boginja ljubezni 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja GS: Klivina– fuit idolum Veneris apud Bohemos Clatovien.es. kljubljivost[kljubljívost]samostalnik ženskega spola kljubovalnost, trma 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Klublivo.t-e.h. NEM.: Trotz, UnwillenLAT.: DisgratićPRIMERJAJ: kljubo kljubo[kljúbo]samostalnik srednjega spola kljubovalnost, trma 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Klubu -an. NEM.: Trotz, UnwillenLAT.: Disgratić PRIMERJAJ: kljubljivost kljubovati[kljúbovati kljúbovam] nedovršni glagol kljubovati 413: nasprotovati TMB: Klubuvam NEM.: ZuwiderthunLAT.: Disgratiare kljuc[kljúc]samostalnik moškega spola kljuc 193: priprava za zapiranje TMB: Kluzh-am. NEM.: Der Schlüssel LAT.: ClavisGS: Kluzh– Hung. kwch, kults: gr. ..e..: lat. Clavis a ..e.., claudo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kljucanica[kljúc.nica (?)]samostalnik ženskega spola kljucavnica 193: priprava za zapiranje TMB: Kluzhanza-e.h. NEM.: Das Schloß LAT.: Sera kljucanicar[kljuc.nicar (?)] samostalnik moškega spola izdelovalec kljucavnic, kljucev; klju-cavnicar 854: izdelovalec kovinskih predmetov TMB: Kluzhanzar-jam. NEM.: Der SchloßerLAT.: Faber .erarius kljucar[kljucár]samostalnik moškega spola 1. (cerkveni) kljucar 871: uslužbenec 2. cerkovnik 871: uslužbenec TMB: Kluzhâr-jam. NEM.: Schlüßelherr LAT.: ClaviculariusKG: Kluzhar 'Beschlüsser, Kirchenprobst’ (str. 114) kljucarica[kljucaríca]samostalnik ženskega spola samostanska vratarica 871: uslužbenec TMB: Kluzhariza-e.h. NEM.: Beschlüßerin LAT.: Admini.tra kljucariti[kljucáriti kljuc.rim] nedovršni glagol upravljati (cerkveno) posestvo 461: upravljati manjše gospodarstvo TMB: KluzharemNEM.: Wirtschaft treiben LAT.: Oeconomizare kljuka[kljúka]samostalnik ženskega spola 1. sponka 190: pripomocek, sredstvo za vezanje 2. jezikoslovje naglasno znamenje 809: diakriticno znamenje TMB: Kluka -e.h. NEM.: Schnalle, Kla.ernLAT.: An.aGS: Kluka – gr. .....: lat. med. ćvi Cliquetus: Gall. Cliquet, Loquet; a Kluzh qua.i ejus femininum Kluka.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: kluke, .namčna 'Accente oder Mundthöne’ (str. 168) kljukanos[kljúkanos (?)](kljukonos) samostalnik moškega spola nos z izbocenim vrhnjim delom; orlovski nos 878: del cloveka TMB: Klukŕnos-am. NEM.: AdlernaseLAT.: Na.us aquilinus Ce je iztocnica nastavljena pravilno, je beseda velelniška zloženka kljanos iz glagola kljukati 'ukrivljati, upogibati’ in samostalnika nos. Ker pa je a predzadnjega zloga lahko nastal po prednaglasnem akanju (primerjaj Borovlje, koconog), je mogoce tudi, da je podredna determinativna zloženka kljukon.s iz kljuka in nos. Ta je v kasnejših virih znana v pomenih 'ki ima orlovski nos’ in 'kdor ima orlovski nos’. Manj verjetno gre za prvotni sklop kljuka nos 'nos, ki je kakor kljuka’. kljukast[kljúkast]pridevnik upognjen, zakrivljen, kriv TMB: Kluka.t-a -uNEM.: GekrümmetLAT.: Aduncus kljukati[kljúkati klj.kam]nedovršni glagol trkati na vrata 727: tolci, bosti TMB: Klukam NEM.: Klopfen an das Thor LAT.: Pul.are o.tiumGS: Klukam – e.t onomatopśia. Vide Klopotz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kljukonosGLEJ: kljukanos kljun[klj.n]samostalnik moškega spola kljun 980: del živali TMB: Klun-am. NEM.: Der SchnabelLAT.: Ro.trumGS: Klun– gr. ...., ramus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kljunac[kljunác]samostalnik moškega spolaptica sloka, latinsko Scolopax rusticola 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Klunazh-am. NEM.: Der SchnepfLAT.: FicedulaGS: Klunâzh– a klun, Kore: Carinthis e.t Podlesak, a Les, ubi habitat ru.ticola.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: podlesak kljusa[kljúsa]samostalnik ženskega spola tovorni konj 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Klu.a-e.h. NEM.: Das SaumroßLAT.: Mannus, ClitellariusGS: Musha– (vacca .ene.cens efoeta) ut klu.a (equus clitellarius) Mi..nen.es & Lau.atć ajunt Mosche, Motsche: infer. Sax. Mudde, porca efoeta: A.iatice Motsch, equa; unde sequens.Razlaga je s stališca današnjega . .... . , & Hebr. Scolopax ro.trum: sicut lat. jezikoslovja napacna. ''Sequens’’ je mešetar. PRIMERJAJ: muša kljuvanje[kljuv.nje]samostalnik srednjega spola seganje s kljunom po cem; kljuvanje 699: jedenje TMB: Kluvanje-e n. NEM.: Das BickenLAT.: Fodicatio kljuvati[kljuváti kljújem]nedovršni glagol kljuvati 701: jesti (o živalih) TMB: Klujem kluval, kluvâtiNEM.: Mit dem Schnabel bickenLAT.: Ro.tro, maleolo fodicare klobasa[klobása]samostalnik ženskega spola klobasa 261: hrana TMB: Klobâsa-e.h. NEM.: WurstLAT.: FarcimenGS: Klobâsa– in vocabulario Hung. Viennć 1554. impre..o kolbas: Gall. Caleba..e, Jonaskürbiß.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. klobasar[klob.sar klob.sarja] samostalnik moškega spola izdelovalec klobas; klobasicar 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Klobasar -jam. NEM.: Der WürstlerLAT.: Alantopćjus klobasica[klobasíca]samostalnik ženskega spola majhna klobasa; klobasica 261: hrana TMB: Klobasiza-e.h. NEM.: Das Würstchen LAT.: Farcimula klobcic[klobc.c]samostalnik moškega spola nit, vrvica, zvita v kroglasto obliko; klobcic 247: blago ali usnje TMB: Klovzhizh-am. NEM.: Der KneuelLAT.: GlomusGS: Klovzhizh– a vyem: in .uper. germ. Kleuel: Inf. Sax. Klouwen, Anglo.ax. Clowe, Clywe. Angl. Clew. lat. globus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: klobko klobeštrati[klobeštráti klobeštr.m] nedovršni glagol nespametno, zmešano govoriti; dati zaušnico; klofniti 728: udariti klobuštrati 507: neumno govoriti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: KlobéshtrâmNEM.: Verwirrt reden TMB: KlófnemNEM.: Ohrfeigen gebenLAT.: LAT.: Confu.e loqui ColapizareGS: Klofnem– a gr. ....pt., klobko[klobk.]samostalnik srednjega , percu..it. In veteri xelaph . .... . Chald. longobardica hi.toria apud Schilter spola Chloffelun: lat. Colaphus, cui affine e.t nit, vrvica, zvita v kroglasto obliko; klobcic 247: blago ali usnje KG: Klobku 'der Kneil’ (str. 131)PRIMERJAJ: klobcic klobucar[klobucár klobucárja] samostalnik moškega spola izdelovalec klobukov; klobucar 849: krojac, cevljar TMB: Klobzhâr-jam. NEM.: HutmacherLAT.: Pileo klobucarica[klobucaríca]samostalnik ženskega spola izdelovalka klobukov; klobucarica 849: krojac, cevljar KG: Klobzhariza, 'Hutmacherin’ (str. 115) klobucina[klobucína]samostalnik ženskega spola blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih vlaken ali dlak; klobucevina 247: blago ali usnje TMB: Klobzhina-e.h. NEM.: Der Hutfilz LAT.: Coactile klobuk[klobúk]samostalnik moškega spola klobuk 130: oblacilo ali obutev TMB: Klob -am. NEM.: Der HutLAT.: PileusGS: Klobuk – qua.i globok, profundi foraminis: gr. ...ß.., Cavea avium. Unde sequens. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. ''Sequens’’ je klofrnica. PRIMERJAJ: zelen klobuk verbum klofuta, expuncto primo o.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. klofrnica[klofrníca]samostalnik ženskega spola 1. slab klobuk 130: oblacilo ali obutev 2. zaušnica, klofuta 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: Kloferniza-e.h. NEM.: 1. Schlechter Hut 2. OhrfeigeLAT.: 1. Peta.us 2. ColaphusGS: Kloferniza– qua.i kloberniza.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Iztocnice kloberniza v Pohlinovih slovarjih ni. PRIMERJAJ: kloftica; klofuta kloftanjeGLEJ: klofutanje kloftica[kloftíca](klofutica) samostalnik ženskega spola slab klobuk 130: oblacilo ali obutev TMB: Kloftiza-e.h. LAT.: Peta.usSiehe KlofernizaPRIMERJAJ: klofrnica; klofuta klofuta[klofúta]samostalnik ženskega spola 1. slab klobuk 130: oblacilo ali obutev 2. zaušnica, klofuta 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: Klofűta -e.h. LAT.: Peta.usSiehe KlofernizaGS: , xelaph . .... . – a gr. ....pt., Chald. Klofnem percu..it. In veteri longobardica hi.toria apud Klodius[kl.dius (?)]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Klodij 348: anticno osebno ime KG: To ni Milo ampak Klodius sturil (str. 149) klofniti[klofniti (?) klofnem]dovršni glagol Schilter Chloffelun: lat. Colaphus, cui affine e.t verbum klofuta, expuncto primo o. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: kloftica; klofrnica klofutanje[klofut.nje](kloftanje) samostalnik srednjega spola dajanje zaušnic; klofutanje 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: Kloftanje-an. NEM.: Ohrfeigen geben LAT.: Colapizatio Izhodišcni glagol kloftáti je lahko po modernem samo­glasniškem upadu nastal iz klofutáti, a je mogoce tudi, da gre za intenziv tipa hl.ptati, t.htati. Za to možnost govori predvsem kloftica, saj bi, ce bi bila tvorjenka iz klofa, pricakovali ohranitev naglasnega mesta in torej *klofica. klop[kl.p klop.]samostalnik ženskega spola sedež za vec oseb; klop 216: sedež ali ležišce TMB: Klop-y.h. NEM.: Stuhl, Bank LAT.: Scamnum klopotec[klopót.c]samostalnik moškega spola klopotec 169: priprava, ki ustvarja zvok GS: Klopótz– onomatopśia a .ono kl, , .. ... .. . . : hebr. kl; unde germ. klopfen kelappa, malleus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Iz zapisa ni enoznacno razvidno, kateri pomen besede klopotec je mišljen. Starejši in socasni viri jo navajajo v pomenih 'pokvarjeno jajce’, 'raglja’ in 'kdor (rad) veliko govori, cvekac’. klopouhGLEJ: klapouh klošc[kl.šc klošc.]samostalnik ženskega spolažival klop, klošc, latinsko Ixodes ricinus 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Klôsh-y.h. NEM.: Schaflaus LAT.: RicinusGS: Klôsh– ab Ush, & kolem; quia dolenter mordet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. klošter[kl.št.r]samostalnik moškega spola samostan; klošter 783: kršcanska verska zgradba TMB: Klôshtr-am. NEM.: Das KlosterLAT.: Clau.trumGS: Klôshtr – lat Clau.trum: germ. Kloster.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. klup[?]samostalnik moškega spola veka 972: del cloveka ali živali TMB: Klup-am. NEM.: AugenliederLAT.: Palpebra PRIMERJAJ: klupek klupek[klup.k]samostalnik moškega spola navadno množina veka 972: del cloveka ali klofuticaGLEJ: kloftica klokati[kl.kati kl.kam]nedovršni glagol531: oglašati se z glasom ko; kokati oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Klokam NEM.: GluckenLAT.: GlocitareGS: Klôkam– lat. clocito: Dan. klukke, a gr. ....., clamo more graculorum.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: klokotati klokotati[klokotáti klok.cem] nedovršni glagol oglašati se z glasom ko; kokati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: KlokôzhemNEM.: GluckenLAT.: Glocitare PRIMERJAJ: klokati klon[kl.n]samostalnik moškega spola gib trupa naprej (?) 561: premikanje GS: Klôn– a gr. .......: lat. .pina dor.i. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Grško ....... pomeni 'kolcni sklep’. kloniti[kloniti kl.nem]nedovršni glagol upogibati se; sklanjati se 590: premikati telesni del TMB: KlônemNEM.: NeigenLAT.: InclinareGS: Klônem– vide Klinam.GS: Klinam– Klinem, Klajnam, Klem .implicia exolevere, in compo.itis duntaxat re.tant: preklinam, perklajnam, naklem: gr. kela clau.it. Razlaga . .... . ..e.., claudo: chald. Glossarium živali TMB: Klupki-ov m. NEM.: Augenlieder V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: vsebuje zelo malo povednega. Slavicum navaja, da se nesestavljeni glagol ne ohranja, da se uporablja le LAT.: Palpebra sestavljeni nakloniti. klup kmalu[km.lu]prislov kmalu TMB: Kmalu NEM.: AlsobaldLAT.: Subito, moxKG: Kmalu (.dej) 'Itzt’ (str. 189) kmet[km.t]samostalnik moškega spola kmet 891: kmet TMB: Kmet-am. NEM.: Der BauerLAT.: Ru.ticusGS: Kmet– Polonis Baro: Bohemis in Con.titution. Caroli IV. Böhmische Landsordnung, Hannović typis Wechelianis 1617. pag. 20 Rubr. 43 & Scabinus, Böhmische Landsordnung von 1564. c. 22 idup.um .ignificat. Gr. ..µ.., laboro, .µ.t.., elaboratus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: na kmetih kmetariti[kmetáriti kmet.rim] nedovršni glagol kmetovati, obdelovati zemljo 277: obdelovati zemljo TMB: KmetaremLAT.: Siehe KmetujemPRIMERJAJ: kmetovati kmetica[km.tica (?)]samostalnik ženskega spola kmetica 891: kmet TMB: Kmeteza-e.h. NEM.: BauerinnLAT.: Ru.tica kmetic[km.tic]samostalnik moškega spola kmet 891: kmet KG: O teh .arobleneh kmetezhov! (str. 148) kmetija[kmet.ja]samostalnik ženskega spola kmetija 119: kmecko posestvo TMB: Kmetya-e.h. NEM.: Der GrundLAT.: Fundus agre.tis kmetiški[km.tiški](kmetuški) pridevnik kmecki TMB: Kmetushke-a -uNEM.: BäuerlichLAT.: Agre.tis S crko u je domnevno zmotno zapisan polglasnik, nastal iz i. kmetje[km.tje]samostalnik srednjega spola podeželje 281: kraj TMB: Kmetje-an. NEM.: Das LandLAT.: Ager, Pagus kmetovanje[kmetov.nje]samostalnik srednjega spola kmetovanje, poljedelstvo 277: kmecko opravilo v zvezi z zemljo TMB: Kmetuvanje -an. NEM.: Der FeldbauLAT.: Agricultura kmetovati[kmetováti kmet.jem] nedovršni glagol kmetovati, obdelovati zemljo 277: obdelovati zemljo TMB: KmetujemNEM.: Bauerarbeit verrichtenLAT.: Agros colere PRIMERJAJ: kmetariti kmetuškiGLEJ: kmetiški knakati[kn.kati kn.kam]nedovršni glagol gagati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: KnâkamNEM.: Wie die Enten schnatternLAT.: TetrinnireGS: Knakam – onomatopśia ut Quakam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kneftra[kn.ftra]samostalnik ženskega spola jermen, ki med cevljarskim delom drži cevelj trdno na kolenih; kneftra 144: orodje za držanje TMB: Kneftra-e.h. NEM.: SchusterriemenLAT.: Lorum .utrinumGS: Kneftra– a germ. Knie.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Etimološka povezava je delna, dejansko gre za prevzem iz nemške zloženke Kniehalfter iz Knie 'koleno’ in Halfter 'oglavnik, komat’. PRIMERJAJ: alce knipka[knipka]samostalnik ženskega spola ptica zimska raca, latinsko Clangula hyemalis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Knipka– Eisente: Suec. Knipa.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kniški[kn.ški]pridevnik grofovski TMB: Knishke-a -uNEM.: GräflichLAT.: Comitivus kniž[?]samostalnik moškega spola grof 906: posvetni oblastnik TMB: Knish -.ham. NEM.: Der GrafLAT.: ComesGS: Knish – comes; alias Slavis quemvis virum nobilem ab Equite u.que ad Principem inclu.ive denotavit. Kni.hia palatium Comitis Cilejć ab antiquo u.que in hanc diem nominatur a Slavis. Croatć ajunt knes: Bohemi autem Sacerdotem vocant knez: in Saxonia e.t Knees, Knies, ein Schulze: Grćco e.t G..s..., rechtschaffen, probus incorruptus. knjigarija[knjigar.ja]samostalnik ženskega spola stara beseda knjigarna 301: knjigarna KG: Knigaria, (veralt.) Buklaria 'Buchgewelb’ (str. 120) knoflica[kn.flica](knofljica) samostalnik ženskega spola zaponka; knoflica 135: del oblacila ali obutve za spenjanje TMB: Knoflčza-e . ...... princeps: nasi , .... .. . Fors ab Hebreo , na.as .. ... . : a rad. noses in part. prćf. vexilifer vexillum elevavit; .ignum, quod belliduces .ignis militaribus in.tructi .equi .olebant. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. knižinja[knižinja]samostalnik ženskega spola grofica 906: posvetni oblastnik TMB: Kni.hčna-e.h. NEM.: GräfinnLAT.: Comiti..a KG: Kni.hena 'Grafin’ (str. 130) Knižja[knižja]samostalnik ženskega spola celjski grad 360: krajevno ime GS: Knish – comes; alias Slavis quemvis virum nobilem ab Equite u.que ad Principem inclu.ive denotavit. Kni.hia palatium Comitis Cilejć ab antiquo u.que in hanc diem nominatur a Slavis. Croatć ajunt knes: Bohemi autem Sacerdotem vocant knez: in Saxonia e.t Knees, Knies, ein Schulze: Grćco e.t G..s..., rechtschaffen, probus incorruptus. .h. NEM.: Die SpeernadelLAT.: AciculaGS: Knôfleza– a germ. Knopf; quia acus e.t cum nodo, .eu capite.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. knofljicaGLEJ: knoflica k nogam[k nógam]prislovna zveza peš KG: Jest sem v'stanu petstu korazov ob eni sapi is tabo k'nogam hoditi (str. 144) PRIMERJAJ: noga kobel[kob.l (?)]samostalnik moškega spola stol s poševno namešcenimi nogami 216: sedež ali ležišce TMB: Kobęl-am. NEM.: Sitz mit gleich auseinander gestreckten FüßenLAT.: Se..io furcata kober[k.b.r]samostalnik moškega spola igralna kocka 188: pripomocek za igranje TMB: Kôbr-am. NEM.: Der Würfel LAT.: AlećPRIMERJAJ: kobric ... .. princeps: nasi , .... .. . Fors ab Hebreo , na.as .. ... . : a rad. noses in part. prćf. vexilifer vexillum elevavit; .ignum, quod belliduces .ignis militaribus in.tructi .equi .olebant. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. knjiga[knjíga]samostalnik ženskega spola stara beseda knjiga 202: knjiga TMB: Kniga -e.h. NEM.: BuchLAT.: Liber.tara beseda GS: Kniga– exolevit in Carniola, quć vox adhuc in u.u apud plerasque Illyricas nationes; Bohem. kniha: imo & Hung. Kyv.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: bukve kobila[kobíla]samostalnik ženskega spola kobila 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Kobila -e.h. NEM.: Eine Stutte LAT.: EquaGS: Kobila – Cambris Gwil: gr. .aß.....: lat. Caballus: germ. Gaub: Diminutivum e.t Kobileza. Vide Wilz in Wachteri Glo... etiam die Kobel, equa apud Stieler.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: konj kobilar[kob.lar]samostalnik moškega spola 1. ptica strnad, latinsko Emberiza citrinella 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali 2. ptica kobilar, latinsko Oriolus oriolus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Kobilar -jam. NEM.: Goldammer WitewedelLAT.: Galbula, Oriolus kobilica[kobílica]samostalnik ženskega spola 1. žival kobilica, latinsko Locusta 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa 2. majhna kobila 987: kopenske domace živali 3. plošcica na trupu gosli, cez katero so napete strune; kobilica 172: del glasbila 4. kos lesa, na katerega se navije nit (?) 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Kobileza-e.h. NEM.: 1. Heuschrecke 2. Stütchen 3. Fadenhölzchen 4. Rößchen an der GeigeLAT.: 1. Locu.ta 2. Equa parva 3. fila.cella 4. phona.cellaGS: Kobila – Cambris Gwil: gr. .aß.....: lat. Caballus: germ. Gaub: Diminutivum e.t Kobileza. Vide Wilz in Wachteri Glo... etiam die Kobel, equa apud Stieler.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kobilicar[kob.licar]samostalnik moškega spola 1. žival škržat, latinsko Cicada 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa 2. kdor se ukvarja s prevažanjem blaga s tovorno živaljo; tovornik 850: kdor se ukvarja s prevozništvom, tovorništvom, potovanjem TMB: Kobilzhar-jam. NEM.: 1. Große Heuschrecke 2. SäumerLAT.: 1. Acheta 2. Clitellarius homo kobrati[k.brati k.bram (?)]nedovršni glagol igrati igro s kockami; kockati 752: igrati TMB: KôbramNEM.: WürfelnLAT.: Aleare kobric[kóbric]samostalnik moškega spola igralna kocka 188: pripomocek za igranje TMB: Kobrčzh-am. Siehe Kobr PRIMERJAJ: kober kobulica[kobúlica]samostalnik ženskega spolarastlina plešec, latinsko Capsella bursa pastoris 617: vrsta zelike TMB: Kobulčza -e.h. NEM.: TäschelkrautLAT.: Bur.a pa.toris PRIMERJAJ: bobulica koc[k.c kóca]samostalnik moškega spola slabša, groba odeja; koc 222: posteljnina TMB: Kóz-am. NEM.: Die Kotze LAT.: Stragula hir.utaGS: Koz– kozina, a ko.a, ko.ina, pellis hircorum, hir.uta; unde germ. Kotze, .tragula.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kocast[kócast]pridevnik sršast, bodikav, kosmat TMB: Kozŕ.t-a -uNEM.: KotzichtLAT.: Hir.utusPRIMERJAJ: kocinast kocina[kocína]samostalnik ženskega spola kozje dlake 980: del živali TMB: Kozina -e.h. NEM.: BockshaarLAT.: Pili CapriniGS: Koz– kozina, a ko.a, ko.ina, pellis hircorum, hir.uta unde germ. Kotze, .tragula.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kocinast[kocínast]pridevnik sršast, bodikav, kosmat TMB: Kozina.t-a -uNEM.: KotzichtLAT.: Hir.utus koconog[kocon.g]pridevnik ki ima s perjem porasle noge; koconog TMB: Kozŕnog-a -uNEM.: Federfüßig LAT.: Pennipes koca[k.ca]samostalnik ženskega spola slabša kmecka hiša, koca 782: kmecka zgradba TMB: Kôzha-e.h. NEM.: BauernhütteLAT.: Ca.aGS: Kozha– lat. med. ćvi Cota: Inf. Sax. Kathe, & Kotze: Anglo.. Cote: Finland. Cota: Polon. chata, Schil­derhäuschen: Per.. Cotth, Vestung: Malabar. Kudi, Wohnung. Vide Kota, in Frishio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: kocur kocija[koc.ja]samostalnik ženskega spola 591: voz KG: Kozhya 'Kutsche’ (str. 193) kocija kocljevati[kocljeváti koclj.jem] nedovršni glagol jesti dobre, izbrane jedi; sladkati se 699: jesti TMB: Kozhlujem NEM.: NaschenLAT.: Catillare kocljiv[kocljív]pridevnik ki rad jé dobre, izbrane jedi; sladokusen TMB: Kozhliv-a -uNEM.: Näscherisch LAT.: Catillosus kocljivost[kocljívost]samostalnik ženskega spolasladokustvo, tj. to, da nekdo rad jé dobre, izbrane jedi 363: lastnost TMB: Kozhlivo.t-e.h. NEM.: Nascherey LAT.: Catillatio kocnik[k.cnik](kocnjak) samostalnik moškega spolakocnik, tj. zob v stranskem delu celjusti 972: del cloveka ali živali TMB: Kotshnek-am. NEM.: Der Stockzahn LAT.: Dens molarisGS: Kotshnek– a k; quia molares dentes in angulo hćrent; Infer. Sax. Kusel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kocnjakGLEJ: kocnik kocur[kocúr]samostalnik moškega spola slabša kmecka hiša, koca 782: kmecka zgradba TMB: Kozhűr-jam. Sieh. Kozha PRIMERJAJ: koca kod[k.d]prislovpo kateri poti?; kod?, kje? TMB: KôdNEM.: Wo?LAT.: Qua via? ubi?PRIMERJAJ: koder˛ kodelja[kod.lja]samostalnik ženskega spola v šop zvito ocišceno predivo za predenje; kodelja 247: blago ali usnje TMB: Kodela-e.h. NEM.: Das Werg LAT.: Stupa koder1 [k.d.r]samostalnik moškega spola zvit, zavit šop las; koder 881: koder las TMB: Kôdr-am. NEM.: Haarlocke LAT.: CincinusPRIMERJAJ: kodrež koder2 [k.d.r]prislovpo kateri poti?; kod?, kje? TMB: Sieh. Kod PRIMERJAJ: kod koderkoli[k.d.rk.li]prislov koder koli TMB: KôderkoliNEM.: Wo immer LAT.: Quaquaver.umPRIMERJAJ: koli kodrast[k.drast]pridevnik kodrast GS: Kodra.t– a ........, vulpes caudata & pilo.a .atis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kodrati[kodráti kodr.m]nedovršni glagol kodrati lase 915: kodrati TMB: Kodram NEM.: KrausenLAT.: Cri.pare crines kodrež[k.drež]samostalnik moškega spola kdor ima skodrane lase 915: clovek glede na okrasje TMB: Kodrésh-.ham. NEM.: Ein KraushaarLAT.: Cri.pus Možni sta tudi pomenski opredelitvi 'kodrasti lasje’ in 'koder’. PRIMERJAJ: koderą kofetelj[kof.t.lj kof.t.ljna]samostalnik moškega spola kos, grižljaj 261: hrana TMB: Kofętel-na m. NEM.: Ein StückLAT.: Fru.tumGS: Kofętel – gr. ........, lat. offula.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kogarkoli[k.gark.li](kogerkoli) zaimek kogar koli TMB: Kogerkol NEM.: Wenn immerLAT.: Quemcumque Iztocnica je tožilnik ednine od kedorkoli. PRIMERJAJ: kedorkoli; koli kogerkoliGLEJ: kogarkoli koj1 [k.j]samostalnik moškega spola hrana, živež 261: hrana TMB: Koj -am. NEM.: Kost, NahrungLAT.: Alimentum koj2 [k.j]prislov takoj, hitro TMB: Kuj NEM.: Gleich, alsobald LAT.: Mox, cito kojiti[kojiti kojím]nedovršni glagol 1. prehranjevati, hraniti 116: dajati hrano, pijaco 2. poucevati, izobraževati, uciti 124: poucevati TMB: Kojim NEM.: 1. Ernähren 2. UnterrichtenLAT.: 1. Alere 2. Erudire kojle[?] reja, vzgoja 75: reja, vzreja GS: Kojle – Erziehung: Inf. Sax. Holung, Holie .ignificat quoque die Kost, victus.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kokGLEJ: kaką kokalj[k.kalj](kokolj) samostalnik moškega spolarastlina ljuljka, latinsko Lolium temulentum 617: vrsta zelike TMB: Kokal -am. NEM.: Lülch, KornblumLAT.: Lynulus, LoliumGS: Kôkal– Hung. Konkoly: Angl. Cockle; Gall. la Coquiole: germ. der Lulch, Lolch a grćco ....a..., .trobilus.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: repulja kokerGLEJ: kaker koker bi pihnilGLEJ: kaker bi pihnil koker hitro bo mogoceGLEJ: kaker hitro bo mogoce koker – tokoGLEJ: kaker – tako koklja[kóklja (?)]samostalnik ženskega spola kokoš, ki vali, vodi pišcance; koklja 1003: vrsta domace ptice TMB: Kokla -e.h. NEM.: GluckhenneLAT.: Gallina glociensGS: Kokla – vide Klokam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kokoGLEJ: kakoą kokodaskati[kokod.skati (?)] nedovršni glagol kokodakati, kokodajsati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Kokodaskam NEM.: Schreien wie die HenneLAT.: Glocitare koko jeGLEJ: kako je kokoljGLEJ: kokalj kokopakGLEJ: kakopak kokorik[kokorik]samostalnik moškega spola rastlina predenica, latinsko Cuscuta europaea 617: vrsta zelike TMB: Kokorik -am. NEM.: Das FilzkrautLAT.: Cu.cuta PRIMERJAJ: kokotica kokoš[kok.š]samostalnik ženskega spola domaca kokoš, latinsko Gallus gallus domesticus fem. 1003: vrsta domace ptice TMB: Kokush-e.h. NEM.: Die Henne LAT.: GallinaGS: Kokűsh– Hung. Kakas. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. kokošar[kokošár]samostalnik moškega spola trgovec s kokošmi 959: trgovec TMB: Kokushâr-jam. NEM.: HühnerhändlerLAT.: Gallinarius kokošarski[kokošárski]pridevnik ki je v zvezi s trgovcem s kokošmi TMB: Kokushârske-a -uNEM.: Hühnerhändlerisch LAT.: Gallinarius kokotica[kokotíca]samostalnik ženskega spolarastlina predenica, latinsko Cuscuta europaea 617: vrsta zelike TMB: Kokotiza-e.h. NEM.: Das FilzkrautLAT.: Cu.cutaPRIMERJAJ: kokorik kokotulja[kokotúlja (?)]samostalnik ženskega spola vecji kozarec z rocajem; vrc, vrcek 239: posoda za pijaco TMB: Kokotula-e.h. NEM.: Das KrausglasLAT.: Culullus kol[k.. kóla]samostalnik moškega spola kol 175: orodje, ki je palica TMB: K -a m. NEM.: Der Pflock, StockLAT.: Truncus kola[k.la]množinski samostalnik srednjega spola voz 591: voz TMB: Kôlan. NEM.: Der WagenLAT.: Currus kolac[kolác]samostalnik moškega spola velikonocni kruh 261: hrana TMB: Kolâzh-am. NEM.: Das OsterbrodLAT.: Libum pa.chale, AffriciaGS: Kolâzh– a Kolu, rota, cujus formam exhibet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kolar[kolár kolárja]samostalnik moškega spola izdelovalec vozov; kolar 858: kolar TMB: Kolâr-jam. NEM.: Der Wagner LAT.: Carpentarius kolarija[kolar.ja]samostalnik ženskega spola kolarska delavnica, tj. delavnica za izdelovanje vozov 295: kolarska delavnica KG: Kollaria 'Wagnerhütte’ (str. 120) kolba[k.lba]samostalnik ženskega spola kokošje bedro 980: del živali TMB: Kôlba-e.h. NEM.: Das BiegelLAT.: Crus altiliumPRIMERJAJ: kolbica kolbica[k..bica]ali [k.lbica] samostalnik ženskega spola kokošje bedro 980: del živali TMB: Kolbčza-e.h. NEM.: Das BiegelLAT.: Crus altiliumPRIMERJAJ: kolba kolcanje[kó.canje]samostalnik srednjega spola spahovanje, riganje 491: vzdihovanje TMB: Kovzanje-an. NEM.: Das Aussch­nackenLAT.: Ructatio kolcati se[kó.cati se kó.ci se] nedovršni glagol 1. kolcati se 693: dihati ipd. 2. spahovati se 693: dihati ipd. TMB: Kovzhé sę meniNEM.: Schluchzen, Schnäckerl sto..enLAT.: Singultire, ructus ciereGS: Kovzhe– e.t expre..io onoma­topoetica .oni kovzh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kovzhe se, -zhalu, -zhati 'grälzen, aufstossen’ (str. 104 s.) Nemška in prvi latinski prevedek kažejo na prvi pomen, drugi latinski pa na drugega. kolce[kolc. kolc.ta]samostalnik srednjega spola bet, s katerim se v pinji dela maslo 146: kuhinjski pripomocek TMB: Kolzhe-etan. NEM.: Butterrührstößel LAT.: Pi.tillum kolcikajGLEJ: kolickaj kolda[?]samostalnik ženskega spola (?) GS: Kolda – Celtis erat mona.terium .icut Sabbć Laura. koldem[?](kolden) samostalnik moškega spola mandljevo jedrce 613: sad ali plod za prehrano GS: Koldem – Kolden: germ. Mandelkern a kolem, reskem: germ. klieben, Klaue: Gall. eclater.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: badem koldenGLEJ: koldem koleda1 [kol.da]samostalnik ženskega spola pesem z odpevom 250: pesem, ki se poje TMB: Koleda-e.h. NEM.: Gegengesang LAT.: Antiphona Iz nemškega in latinskega prevedka je razviden samo navedeni pomen, ne pa tudi zelo verjetni 'pesem, kolednica, ki jo izmenicno pojeta dva pevca ali dve skupini pevcev’. Koleda2 [kol.da]samostalnik ženskega spola boginja cvetja; Flora 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Koleda-e.h. NEM.: BlummengöttinLAT.: Flora kolednik[kol.dnik]samostalnik moškega spola kolednik 954: clovek, ki sodeluje pri šegi GS: Skaldizh– a Skala (petra) Druidć enim, & Bardi olim montana, ab hominum con.ortio, .olitarii incolebant, Religioni per .acras .ilvas vacabant, & poemata canebant. Celtice Chuldich, Chuldäer, Einsiedler; unde Illyricum: Colliger, Koluger, Koludir: apud Ulphilatem Skalja, tegula, Ziegel: Ital. Scoglio, .copulus. Apud Carniolos koledneki noti .unt.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. koledova[kol.dova]samostalnik ženskega spola pevski zbor, ki poje kolednice 927: skupina ljudi TMB: Koledva-e.h. NEM.: Chor der SängerLAT.: Chorus canentium GS: Koleduva– ab okoli, & dva; quia unus prćcinere .olet antiphonam, & duo vel plures pro.equuntur. Vide Skaldizh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. koledovanje[kol.dovanje]samostalnik srednjega spola prepevanje, koledovanje 529: muziciranje TMB: Koleduvanje-an. NEM.: AnsingungLAT.: Cantatio koledovati[kol.dovati kol.dovam] nedovršni glagol v casu med božicem in svetimi tremi kralji hoditi od hiše do hiše in prepevati vesele pesmi; koledovati 530: peti TMB: KoleduvamNEM.: Ansingen ein Freudenlied LAT.: Cantilenam Nati dni (?) cantare kolenGLEJ: kalen kolencek[kol.nc.k]samostalnik moškega spola najljubši otrok; miljencek, ljubljencek, varovancek 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Kolenzhčk -am. NEM.: SchooßkindLAT.: Adoptivus, Cliens Pomenska opredelitev, ki se opira predvsem na Grimmovo pomensko razlago nemškega prevedka, ni gotova. Latinska prevedka kažeta na pomen 'posvojen otrok, varovanec’. Pleteršnik navaja kol.ncek v pomenu 'otrok, ki ga ob prihodi na ženinov dom dajo nevesti v narocje’. kolender[kolénd.r]samostalnik moškega spola koledar 43: cas ali njegov del TMB: Kólęndr-am. NEM.: Der KalenderLAT.: KalendariumPRIMERJAJ: kalender koleno[kol.no]samostalnik srednjega spola koleno 972: del cloveka ali živali TMB: Kolenu-an. NEM.: Das KnieLAT.: GenuGS: Kolenu– Aremoricis glin: Hibern. glune: a gr. ....., curvo: vel G..., genu, interjecta incurvavit, humiliavit .e: germ. Knie ad normam duriorioris per literam k pronuntiati­onis.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. kolerabaGLEJ: koloraba koles[kol.s kolésa]samostalnik moškega spola udoben odprt voz za vec oseb; koleselj 591: voz GS: Kolęs– a Ka; unde germ. Kalesse, Kalesche: Gall. Cale..e: Ital. Cale..a; quo genere Currus gens inculta nimis vehitur ''Hoc verbo currum Scythe vocare .oles’’ Canit Ovid l. Tri.t.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: koleselj koleselj[kolés.lj kolés.ljna]samostalnik moškega spola udoben odprt voz za vec oseb; , cana .. .... ....., claudus: Hebr. .yllaba le koleselj 591: voz TMB: Kolęsčl-nam. NEM.: Das KallesseLAT.: E..edaPRIMERJAJ: koles koli[k.li]clenica za poudarjanje nedolocnosti, poljubnosti, posplošenosti KG: Katire bode kol premagal für katire kol (str. 183) V Pohlinovih delih ta clenica ni nikdar zapisana z znakom, ki bi kazal na ozki o oz. na iz tega nastali dolenjsko-notranj-ski u. kolickaj[k.lickaj (?)](kolcikaj) prislov malo TMB: KolzhekajNEM.: Nur ein wenig LAT.: Aliquantulum kolikanj[k.likanj]prislov koliko, kolikor TMB: Kolkajn; Kulkajn NEM.: Wie vielLAT.: QuotKG: Kolkajn mosh, tolhajn .hen (str. 134) koliko[k.liko]prislov koliko TMB: Kolku NEM.: Wie vielLAT.: Quot kolikokrat[k.likokrat]prislov kolikokrat TMB: KolkukratNEM.: Wie oft LAT.: Quoties kolikor[k.likor]prislov kolikor ABC: kolker je njega .he .laba pamet perpu.tila (1794, str. 22) koline[kolíne]množinski samostalnik ženskega spola daritev, pri kateri se zakolje obredna žival 473: poganski obred TMB: Koline .h. NEM.: Schlachtopfer, GeschenkeLAT.: Victimć kolinka[kolinka (?)]samostalnik ženskega spola zibel 218: zibelka TMB: Kolinka-e.h. NEM.: Die WiegeLAT.: Incunabula kolišce[kolíšce]samostalnik srednjega spola ograja iz pokoncno postavljenih kolov; palisada 773: zgradba TMB: Kolishe-an. NEM.: PalisadenLAT.: Vallus, palus kolite kolite[kólite kólite (?)](kolte kolte) medmetna zveza izraža neodobravajoce zacudenje; glej no glej TMB: Kolte! kolte!NEM.: Sehet! Sehet!LAT.: En! Ecce!KG: Dete konzhajte! kolte! kolte! 'sehet! sehet! was sagt ihr’ (str. 97) koliti[koliti kolím]nedovršni glagol utrjevati s koli, postavljati kole v zemljo, delati palisado 773: graditi TMB: Kolim NEM.: VerpfählenLAT.: Impalare koljenje[k.ljenje]samostalnik srednjega spola sekanje po dolgem, cepljenje, klanje 620: rezanje TMB: Kolenje-an. NEM.: Das SpaltenLAT.: Fi..io kolmež[kólmež]samostalnik moškega spolarastlina kolmež, latinsko Acorus calamus 617: vrsta zelike TMB: Kolmésh -.ham. NEM.: Der GalgantLAT.: Acorus GS: Kolmesh– germ. Kalmus, lat. calamus aromaticus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kolnenje[kó.nenje]samostalnik srednjega spola zmerljivke, psovke 496: kletvica ali psovka KG: Kovnenje 'Scheltworte’ (str. 33) kolnostGLEJ: kalnost kolo[kol. kol.sa]samostalnik srednjega spola kolo 592: del voza TMB: Kolú-lesan. NEM.: Das RadLAT.: RotaGS: Kolú– ab Hebr. Razlaga je s stališca , volvit, rotavit.galal .... .. . današnjega jezikoslovja pravilna. kolomast[kolom.st kolomast.] samostalnik ženskega spola mazivo za os pri kolesu voza; kolomaz 652: sredstvo za mazanje TMB: Koloma.t-y.h. NEM.: Wagenschmiere LAT.: AxungiaPRIMERJAJ: kolomaz kolomaz[kolom.z]samostalnik moškega spola mazivo za os pri kolesu voza; kolomaz 652: sredstvo za mazanje KG: Kollomas 'Wagenschmier’ (str. 124) PRIMERJAJ: kolomast koloraba[kolor.ba](koleraba) samostalnik ženskega spolarastlina koleraba, latinsko Brassica oleracea var. gongyloides 617: vrsta zelike GS: Kolorâba– a Caulis, & rapa: germ. Kohlre.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kolovoz[kolov.z]samostalnik moškega spola pot za vprežna vozila; kolovoz 553: cesta, pot TMB: Kolovos -.am. NEM.: Die GleiseLAT.: Orbita, currulis viaABC: Kullavos (1765, str. 10)ABC: Kulavos (1798, str. 7) kolovrat[kol.vrat]samostalnik moškega spola kolovrat 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Kolovrat-am. NEM.: SpinradLAT.: RhombusGS: Kolovrat– a Kolu, Rad, & obrazhati, girare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kolovratar[kol.vratar (?)]samostalnik moškega spola izdelovalec kolovratov 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Kolovrŕtar-jam. NEM.: .pinradmacher LAT.: Rhombatarius kolte kolteGLEJ: kolite kolite kolter[kó.t.r](kovter) samostalnik moškega spola posteljna odeja 222: posteljnina GS: Koltr– enuntia Kovtr. Augu.tć Vindelicorum ajunt Golter, die Bettecke: in Heni.ch le coltre: Ital. coltra.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Kovtr– germ. .uperior. Kolter: Infer. Sax. Kolte, eine Bettecke: lat. Culcitra: gr. ...t., lectus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. komaj[k.maj](kumaj) prislov komaj TMB: Kumej NEM.: KaumLAT.: Vix GS: Kumej – infer. Sax. kum: germ. kaum a gr. ..µe.., ćgre, hoc e.t vix, vel qua.i ćgre. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kumej inu kumej 'kaum und kaum’ (str. 93) komar[komár]samostalnik moškega spola žival komar, latinsko Culicida 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Komâr -jam. NEM.: Gelse, MückeLAT.: CiniphesGS: Komâr– gr. ..µ...a, termes, tinea.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. komarjev[komárjev]pridevnik komarjev TMB: Komarjov -a -uNEM.: Der GelseLAT.: CiniphisKG: Komarjovu bedru, 'Gelsenbiegel’ (str. 118) komat[kom.t]samostalnik moškega spola komat, tj. vprežna priprava, ki se da živali na vrat; oglavnik 255: živalska oprava TMB: Komât-am. NEM.: Das KummetLAT.: HelciumGS: Komat– a gr. ..µa: Doric. ..µa: lat. Coma, & Chamus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. komatar[komatár komatárja] samostalnik moškega spola izdelovalec komatov 847: izdelovalec živalske oprave TMB: Komatâr-jam. NEM.: KummetmacherLAT.: Helciarius komatija[komat.ja]samostalnik ženskega spola neurejene, zamotane reci; zmešnjava 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Komatya-e.h. NEM.: Verwirrte Dinge LAT.: Negotia varia, Tricć : gamla , ... ... .. camelus: Chald. gamal .... .. komela[kom.la]samostalnik ženskega spolažival kamela, latinsko Camelus (dromedarius, ferus) 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Komela-e.h. NEM.: Das KameelLAT.: CamelusGS: Komela– Hebr. Arab. gemal & gimel, grćc. ..µ....: lat. Camelus: germ. Kamel: Ital. Camelo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: fijal; kamela komolec[kom.l.c]samostalnik moškega spola komolec 878: del cloveka TMB: Komovz -am. NEM.: EllenbogenLAT.: CubitusGS: Komovz– gr. ..ß.t..: lat. cubitus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. komozis[komozis (?)]samostalnik moškega spola osnova, gradivo za snov (?) 635: snov TMB PREDGOVOR: pu.tite si is mojem delam, inu posebnu s' tem mojem Komo.isam po.trezhi, katirega vam .dej tukej pomoliti to zha.t imam (str. 6) V komentarju k Plinijevemu Naravoslovju 11, 16, navaja Hriberšek latinsko commosis in grško ..µµ.s.. v pomenu 'gumijasta tvorba, gumijasta osnova, podsnovje’, kar se navezuje na grško ..µµ. 'guma’. Grška beseda ..µµ.s.. sicer pomeni 'okras’ in je izpeljanka iz glagola ..µµ.. 'lepšati, krasiti’. kompagijaGLEJ: kompanija kompanija[kompan.ja](kompagija) samostalnik ženskega spola družba, obcestvo (?) 927: skupina ljudi TMB PREDGOVOR: Naposléd vôshem je.t vam delovnę, inu od useh terpezhno.t pro.te Kompagije (str. 5) Verjetno tiskovna napaka namesto Kompa(?)nija. kompolje[?]samostalnik srednjega spolarastlina rožlin, slez, latinsko Alcea 617: vrsta zelike TMB: Kompolje-an. NEM.: Wet-terröschenLAT.: Alcća komur[kómur]ali [k.mur](kedor) zaimek komur TMB: Komer NEM.: WemLAT.: Cui Iztocnica je dajalnik od kedor. koncati[koncáti konc.m]dovršni glagol koncati 95: koncati TMB: Konzhâm NEM.: EndenLAT.: Finire koncica[koncíca]samostalnik ženskega spola navadno množina izbocen del krajnika 129: lesen izdelek TMB: Konzhize.h. NEM.: Die Schwärtel von BretternLAT.: Extrema fru.ta a.erum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. konec[kón.c]samostalnik moškega spola konec 95: konec TMB: Konz-am. NEM.: Das EndeLAT.: FinisKG: Ost, in' ust konzi so .henskemu spollu podobni (str. 180) konecjemanje[kón.cjem.nje] samostalnik srednjega spola zamiranje, umiranje 441: umiranje TMB: Konzjemanje-an. NEM.: Der UntergangLAT.: Ab.umedo konj[k.nj]samostalnik moškega spola žival konj, latinsko Equus 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Kojn-a m. NEM.: Pferd, RoßLAT.: Equus, Caballus PRIMERJAJ: kobila konjar[konjár]samostalnik moškega spola 1. prekupcevalec s konji, konjski mešetar 959: trgovec 2. kocijaž javne kocije 877: sluga, ki potuje TMB: Kojnar-jam. NEM.: RoßtäuscherLAT.: Equi.oKG: Kojnár 'Der Landkutscher’ (str. 193) konjederec[konjed.r.c]samostalnik moškega spola kdor odstranjuje kožo z živalskih trupel; konjederec 867: konjederec TMB: Kojnedirz-am. NEM.: Der SchinderLAT.: Excoriator konjik[k.njik]samostalnik moškega spola vojak na konju, konjenik 966: vojak TMB: Kojnčk-am. NEM.: Der ReiterLAT.: EquesKG: en dejl pčshčzhov so bili od kojnekov v'vodo .apodeni (str. 140) konjski[k.njski]pridevnik konjski TMB: Kojnske-a -uNEM.: Von PferdenLAT.: Equinus konoplje[konóplje]množinski samostalnik ženskega spolarastlina konoplja, latinsko Cannabis sativa 617: vrsta zelike TMB: Kónóple.h. NEM.: Der HanfLAT.: CanabisGS: Konople – lat. Canabis: Per.is Canab: Inf. Sax. & Holland. Hannep, Hennep: Ital. Canabe: germ. Hanf cum .uo Konofaß: a gr. ...aß... Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. konopnina[konopnína]samostalnik ženskega spola grobo platno 247: blago ali usnje TMB: Konopnina-e.h. NEM.: Grobe LeinwandLAT.: Linteum cra..um kop1 [k.p (?)]samostalnik moškega spola (?) kopališce, kopalnica, kopel, kopanje 789: kopalnica TMB: Kop NEM.: BadLAT.: Balneum Oba prevedka dopušcata vse navedene pomene. PRIMERJAJ: kopvaą kop2 GLEJ: kupą kopa[kópa]samostalnik ženskega spola velik kup sena; kopa, kopica 246: kup snopov ali sena TMB: Kópa-e.h. LAT.: Meta Siehe KupizaPRIMERJAJ: kopica kopac1 [kopác]samostalnik moškega spola kdor koplje; kopac 844: kopac TMB: Kopâzh-am. NEM.: GräberLAT.: Fo..or Kabar .. .. .. – Hebr. Fodere GS: Kôplem LAT.: kopac2 [kopác]samostalnik moškega spola kopališki sluga 871: uslužbenec TMB: Kopâzh-am. NEM.: BaderLAT.: Balneator PRIMERJAJ: kopljivec kopaja[?]samostalnik ženskega spola kosem, kosmic, malenkost (?) 405: majhna stvar TMB: Kopaja-e.h. yshi Tiptčk Pomen opredeljen je na osnovi latinskega prevedka iztocnice tiptik. Nemških prevedkov slovarji ne navajajo. PRIMERJAJ: tiptik kopati1 [k.pati k.pam]in [k.pljem] nedovršni glagolkopati, tj. v vodi odstranjevati umazanijo s telesa 535: ukvarjati se z osebno higieno TMB: Kôpŕm; KôplemNEM.: Baden LAT.: BalneareKG: Kopam se 'ich bade’ (str. 65) kopati2 [kopáti kop.m]in [k.pljem] nedovršni glagolkopati, tj. delati jamo 771: delati z zemljo TMB: Kópâm; KôplemNEM.: Graben .epelevit; gr. ..p.., la..o: vel ..pt., .cindo, vel ..p..., laboro.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kopica[kopíca]samostalnik ženskega spola velik kup sena; kopa, kopica 246: kup snopov ali sena TMB: Kupiza-e.h. NEM.: Der Haufe, SchoberLAT.: AcervusPRIMERJAJ: kopa kopija[kópija]samostalnik ženskega spola prepis, kopija 201: pisni izdelek TMB: Kopia-e.h. NEM.: Eine KopieLAT.: De.criptum kopitar[kop.tar]samostalnik moškega spola izdelovalec kopit, spodnjemu delu noge podobnih modelov za izdelovanje obuval 855: izdelovalec lesenih stvari TMB: Kópitar-jam. NEM.: Leistmacher LAT.: Formć lignć pedis .culptor kopitnik[kop.tnik]samostalnik moškega spolarastlina stoklasa, latinsko Bromus 617: vrsta zelike TMB: Kopitnčk-am. NEM.: Die TrespeLAT.: Ćrina kopito[kopíto]samostalnik srednjega spola spodnjemu delu noge podoben model za izdelovanje obuval; kopito 165: cevljarsko kopito TMB: Kopitu-an. NEM.: Die LeisteLAT.: Forma calcei kopje[?]samostalnik srednjega spola sulica 199: orožje TMB: Kopje-an. NEM.: Ein SpießLAT.: LanceaGS: Kopje– a gr. ..p., .trages vel ..p., culter gladius, in.trumentum ad tran.adigendum.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kopka[k.pka]samostalnik ženskega spola kopje 199: orožje TMB: Kôpka-e.h. NEM.: Der WurfspießLAT.: Amentatio koplan[kopl.n](kaplan) samostalnik moškega spola kaplan 905: verski oblastnik TMB: Koplân-am. NEM.: Der KapellanLAT.: Capellanus koplanija[koplan.ja](kaplanija) samostalnik ženskega spola kaplanija 744: cerkvena ustanova TMB: Koplanya-e.h. NEM.: Die Kaplaney LAT.: Capellani ćdes kopljivec[koplj.v.c]samostalnik moškega spola kopališki sluga 871: uslužbenec TMB: Koplivz-am. NEM.: Bader, Badwäscher LAT.: BalneatorPRIMERJAJ: kopac˛ kopnenje[kopnénje]samostalnik srednjega spola taljenje snega; kopnenje 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Kopnenje-an. NEM.: Zergehung des Schnees, AuftauungLAT.: Solutio nivium kopniti se[kopniti se kopní se] nedovršni glagol kopneti 677: spreminjati se zaradi temperature TMB: Kopny seNEM.: Es Thauet aufLAT.: Regelat koprc[kóprc]samostalnik moškega spola rastlina koprc, latinsko Anethum graveolens 617: vrsta zelike TMB: Kópčrz -am. NEM.: Dille ein GewächsLAT.: Anethum GS: Koperz– potius Kuperz a kupy, uti germ. Hochkraut vocant ex eo, quod in altum .ucere.cat: & ex eadem ratione latini vocant Anethum a gr. ..., .ur.um, in altum: Hung. kapor.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. kopriva[kopríva]samostalnik ženskega spolarastlina kopriva, latinsko Urtica 617: vrsta zelike TMB: Kopriva-e.h. NEM.: Ein BrennesselLAT.: UrticaGS: Kopriva– a gr. ..p..a, .tercus, quod ad .terquilinia cre.cent. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kopriva žegnanaGLEJ: žegnana kopriva kops kraljeviGLEJ: kraljevi kops koptiš[k.ptiš]prislov koptsko TMB PREDGOVOR: je.t ne .nam Turshkeh, ali Koptesh zhčrk brâti (str. 4) kopulja[kopúlja]samostalnik ženskega spola motika, kopaca 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Kopűla-e.h. NEM.: Das HärkchenLAT.: Rutrum, rutabulum kopun[kop.n]samostalnik moškega spola skopljen petelin; kopun 1003: vrsta domace ptice TMB: Kopűn-am. NEM.: Der KapphahnLAT.: CapoGS: Kopűn– lat. Capo: Ital. Capone; Angl. Capon; Gall. Chapon: Dan. Kappun, germ. Kapphahn, Kapaun. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Pisheta, pure, raze, koshtrune, kopune, telleta (str. 180) kopva1 [kópva (?)]samostalnik ženskega spola kopališce, kopalnica, kopel, kopanje 789: kopalnica TMB: kopva-e.h. NEM.: BadLAT.: Balneum Oba prevedka dopušcata vse navedene pomene. PRIMERJAJ: kop kopva2 GLEJ: kupva kor[kor]samostalnik moškega spola dvignjeni del cerkve za zbor; kor 784: del cerkve TMB: Chor-am. NEM.: ChorLAT.: Chorus Manj verjetno beseda pomeni tudi 'pevski zbor’. korac[korác]samostalnik moškega spola korak 565: hoja TMB: Korâz-am. NEM.: Ein SchrittLAT.: Gre..us, pa..usKG: Jest sem v'stanu petstu korazov ob eni sapi is tabo k'nogam hoditi (str. 144) K posplošitvi -c po mestniku ednine, imenovalniku in mestniku dvojine in množine primerjaj novac. PRIMERJAJ: koracaj koracaj[korac.j]samostalnik moškega spola korak 565: hoja TMB: Korŕzâj-am. NEM.: Ein SchrittLAT.: Gre..us, pa..us PRIMERJAJ: korac koracati[koracáti korac.m]nedovršni glagol korakati 561: premikati se TMB: KorazâmNEM.: EinhergehenLAT.: Gradi KG: Korazam 'ich schreite fort’ (str. 65) korajža[kor.jža]samostalnik ženskega spola pogum, korajža 375: prijaznost, nežnost TMB: Koraj.ha-e.h. NEM.: Der MuthLAT.: Animus koralda[kor..da (?)](koravda) samostalnik ženskega spola ogrlica iz koral; koralda 532: okrasje TMB: Koralda -e.h. NEM.: Die KorallenLAT.: CoralliumGS: Koravda – lat. Corallium: germ. Koralle.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. korar[kórar (?)]samostalnik moškega spola kanonik, tj. duhovnik, ki ga imenuje škof za svojega svetovalca 905: verski oblastnik TMB: Chorar-jam. NEM.: Chorherr LAT.: Canonicus korarica[kórarica (?)]samostalnik ženskega spola cerkvena podpornica (?) 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Chorarza-e .h. NEM.: StiftfrauLAT.: Canoni..a korarski[kórarski (?)]pridevnik kanoniški TMB: Chorarske-a -uNEM.: Der ChorherrenLAT.: Canonicus Koratan[kóratan (?)](Korotan) samostalnik moškega spola Koroška 358: ime dežele TMB: Korathan -am. NEM.: Das KarnthenLAT.: Carinthia KG: V' Korathan 'Ins Kärnthen’ (str. 188) koravdaGLEJ: koralda korba[k.rba]samostalnik ženskega spola košara 230: košara TMB: Korba -e.h. NEM.: Der KorbLAT.: CorbisGS: Kôrba– lat. Corbis: germ. Korb: Gall. Corbeille: Ital. Corba: cum alio .uffixo Suec. Korg. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. korbica[k.rbica]samostalnik ženskega spola košarica 230: košara KG: Kje k'.henskem korbezam (str. 182) korcek[kórc.k]samostalnik moškega spola cvetna caša, tj. zunanji listi dvojnega cvetnega odevala 600: del rastline TMB: Kórzhčk-am. NEM.: Blummenbecher LAT.: Caliculus florum kordic[kórdic (?)]samostalnik moškega spola mec 199: orožje TMB: Kordčzh-am. NEM.: Das SchwerdtLAT.: Machćra, Sica korec[kór.c]samostalnik moškega spola korec, tj. posoda z dolgim rocajem za zajemanje tekocine 184: orodje za tekocine TMB: Kórz-am. NEM.: Der Wasser­schöpferLAT.: Ancon, Hau.trumGS: Koritu – lat. Corytus: a gr. ....., .atio: ......., galea vasculum pro frugibus reponendis; unde & Korz, qua.i koriteze, va.culum excipiendia aqua.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Worte nennt man Wurzelworte, (koreninske be...) welche von keinen anderen, von denen aber viele andere Worte herstammen (str. 112) korenjak[korenják]samostalnik moškega spola mocan moški; korenjak 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Korénâk-a m. NEM.: Starker PurscheLAT.: Robu.tus, fortis korenje[korénje]samostalnik srednjega spolarastlina korenje, korencek, latinsko Daucus carota 617: vrsta zelike TMB: Koręnje-an. NEM.: Gelbe RübeLAT.: StaphylinusGS: Koren– , Kara .. ... . : Korenje incurvavit .e: Gall. Carotte: Angl. Carre: koren[kor.n]samostalnik moškega spola Suec. Kaer, Morast & Rot Wurzel: lat. med. korenina, koren 600: del rastline TMB: ćvi Caron.Razlaga je s stališca današnjega Koren-am. NEM.: Die WurzelLAT.: RadixGS: jezikoslovja napacna. Koren– , incurvavit .e: Kara .. ... . : Korenje Gall. Carotte: Angl. Carre: Suec. Kaer, Morast & Rot Wurzel: lat. med. ćvi Caron. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: korenika; korenina koreselj[k.res.lj k.res.ljna] (kureselj) samostalnik moškega spola sladkovodna riba koreselj, latinsko Carassius carassius 1006: vrsta ribe korenika[koreníka]samostalnik ženskega spola korenina, koren 600: del rastline TMB: Korénika-e.h. Siehe KorenPRIMERJAJ: koren; korenina korenina[korenína]samostalnik ženskega spola korenina, koren 600: del rastline TMB: korenina-e.h. Siehe KorenPRIMERJAJ: koren; korenika koreninica sladkaGLEJ: sladka koreninica koreninska beseda[koren.nska bes.da]samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje osnovna, netvorjena, nemo­tivirana beseda 497: vrsta besede TMB PREDGOVOR: Nalash so ble te pervorodne, inu koreninske besede, is eno besedo: te narpo­trebnejshe skupisyskane (str. 3)KG: Einige ali druge vodne živali TMB: Kuré.él-na m. NEM.: Der KarauschLAT.: CoracinusGS: Kuré.el– germ. .uper. Karausch.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. koritast[korítast]pridevnik koritast TMB: Korita.t-a -uNEM.: RinnenartigLAT.: Alveatus koritce[korítce]samostalnik srednjega spola majhno korito; koritce 225: posoda GS: Koritu– lat. Corytus: a gr. ....., .atio: ......., galea vasculum pro frugibus reponendis; unde & Korz, qua.i koriteze, va.culum excipiendia aqua.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. korito[koríto]samostalnik srednjega spola podolgovata lesena posoda za napajanje živine; korito 241: posoda za vodo TMB: Koritu-an. NEM.: Trog, Rinne LAT.: Alveus, LinterGS: Koritu– lat. Corytus: Kraynske niso – so slovésam ręzhi, ukradene a gr. ....., .atio: ......., galea vasculum – so Hrovashke, so Koroshke, so Be.jashke pro frugibus reponendis; unde & Korz, qua.i (str. 4) koriteze, va.culum excipiendia aqua.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Kornelij[kornélij (?)]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Kornelij 348: anticno osebno ime KG: I.aaka, Antona, Kornelia (str. 178) Zapisane so tožilniške oblike. korobela[korobéla]samostalnik ženskega spola navadno množina neka sorta hrušk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Korobęle.h. NEM.: Art BiernLAT.: Species pyrorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. Korošec[kor.š.c]samostalnik moškega spola prebivalec Koroške; Korošec 354: prebivalec kraja TMB: Koroshz-am. NEM.: KärnthnerLAT.: CarinthusKG: Koroshez (str. 114) Korošela[koroš.la]samostalnik ženskega spola prebivalka Koroške; Korošica 354: prebivalec kraja TMB: Koroshela-e.h. NEM.: KärnthnerinnLAT.: CarinthaKG: Krayniza, Shtajerka, Koroshella, Nemshkuta, Lahena, Rimlarza, Lublanzanka (str. 116)PRIMERJAJ: Korošica Korošica[korošíca]samostalnik ženskega spola Korošica 354: prebivalec kraja TMB: Koroshiza-e.h. NEM.: KärnthnerinnLAT.: CarinthaPRIMERJAJ: Korošela koroški[kor.ški]pridevnik koroški TMB: Koroshke-a -uNEM.: Kärnth­nerischLAT.: CarinthiacusPREDGOVOR: Per usemu temu nezh mejn vonder enčm ene, inu druge besede nadopadejo; al .akaj ne? – Ke KorotanGLEJ: Koratan kos1 [k.s k.sa]samostalnik moškega spola del snovi, stvari; kos 84: del stvari TMB: Kôs-am. NEM.: Ein StückLAT.: Fru.tum kos2 [k.s]samostalnik moškega spola strelno orožje top 199: orožje TMB: Kôs-ovam. NEM.: Stuck, GeschützLAT.: Tormentum kos3 [k.s]samostalnik moškega spola ptica kos, latinsko Turdus merula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Kus -am. NEM.: Eine AmselLAT.: MerulaGS: Kos – gr. ..ss.f.., merula avis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kosa[kósa]samostalnik ženskega spola kosa 150: kmecko orodje za rezanje TMB: Ka -e.h. NEM.: Die SenseLAT.: Falx GS: Ka – Hung. Ka.za, Sense; unde Co.aci nominantur.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. kosec[kós.c]samostalnik moškega spola kdor kosi; kosec 891: kmet TMB: Kôsz-a m. NEM.: Der MähderLAT.: Fśniseca kosem[kós.m]samostalnik moškega spola klobcic volne 247: blago ali usnje TMB: Km -am. NEM.: Ein WollwickelLAT.: Glommus lanć koseze[kos.ze]množinski samostalnik ženskega spola travnik, senožet 334: kmetijsko zemljišce TMB: Kose.e.h. NEM.: Die WiesmähdeLAT.: Pratum me..orium kosilcati[kosí.cati]nedovršni glagol zajtrkovati 700: uživati obrok TMB: KosilzamNEM.: Frühstücken LAT.: Jentare kosilo[kosílo]samostalnik srednjega spola kosilo, južina 263: obrok TMB: Kosilu -a n. NEM.: Das MittagmahlLAT.: PrandiumGS: Kosilu – Anglo.. Gothi, Scandinaven.es &c. cćnam vocarunt Husl, Hunsl, Hun.t, Opfer, quia ante .acrificia non .oliti .unt comedere. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Kosillu (1765, str. 10) kosišce[kosíšce]samostalnik srednjega spola držaj pri kosi; kosišce 149: del kmeckega orodja TMB: Kosishe-an. NEM.: SensenstangeLAT.: Manubrium falcis kositar[kosítar]samostalnik moškega spola plocevina 128: kovinski izdelek TMB: Kositar-jam. NEM.: Das BlechLAT.: Bractea GS: Kositar– a gr. .ass.te..., .tannum; bracteć enim .tanno obduci consue.cunt: s.de..., ferrum.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: ke videsh, de so u..e zirqve is kositarjam pokrite? (str. 171) Tocen je prvi del etimološke razlage. kositarnina[kositarnína]samostalnik ženskega spola kleparski izdelki 128: kovinski izdelek TMB: Kositarnina-e.h. NEM.: Klampfrerar­beitLAT.: Bracteata kositi1 [k.siti k.sim]nedovršni glagol jesti kosilo; kositi 700: uživati obrok TMB: Kôsčmko.tiNEM.: Mittagmahlen LAT.: Prandere kositi2 [kositi kosím]nedovršni glagol s koso rezati travo; kositi 273: opravljati kmecko opravilo TMB: Kim kositi NEM.: MähenLAT.: Metere kositva[kos.tva]samostalnik ženskega spola košnja, cas košnje 273: pobiranje pridelka TMB: Kositva-e.h. Siehe Kóshna PRIMERJAJ: košnja kosmac[kosmác]samostalnik moškega spola sorta jabolk kosmac 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Kosmâzh-am. NEM.: AepfelartLAT.: Species pomi kosmaljcek[kosm.ljc.k]samostalnik moškega spola rastlina sredozemska lilija, asfodel, latinsko Asphodellus ramosus 617: vrsta zelike TMB: Kosmâlzhčk-am. NEM.: Die KohllilieLAT.: AnthericusPRIMERJAJ: kosmaljek; kraljevi kops kosmaljek[kosm.lj.k]samostalnik moškega spola rastlina sredozemska lilija, asfodel, latinsko Asphodellus ramosus 617: vrsta zelike TMB: Kosmâlk-am. NEM.: Die KohllilieLAT.: AnthericusPRIMERJAJ: kosmaljcek; kraljevi kops kosmat[kosm.t]pridevnik kosmat TMB: Kosmât-am. NEM.: Zotticht, Haaricht, rauchLAT.: Hir.utus, a.per, pilo.us Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kosmat, -ata, -u 'rauch’ (str. 104) kosmatina[kosmatína]samostalnik ženskega spola groba, šcetinasta dlaka 972: del cloveka ali živali TMB: Kosmŕtina-e.h. NEM.: Rauhe HaarLAT.: Hir.uties kost[k.st kost.]samostalnik ženskega spola kost 972: del cloveka ali živali TMB: Ko.t -y.h. NEM.: Das BeinLAT.: OsGS: Kô.t– gr. .s...: lat. os, o..is.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. kostanj[kóstanj]samostalnik moškega spoladrevo kostanj, latinsko Castanea sativa, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Kó.tajn-am. NEM.: Die Kästen texit operuit. cassa . . .... – ko.huh Kosmat GS: LAT.: Ca.taneaGS: Ko.tajn– lat. Castanea, ab urbe The..alić Ca.tano, ..sa.a; unde allata e.t arbor.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kostanjev[kostánjev]pridevnik kostanjev TMB: Ko.tajnov-a -uNEM.: Von KästenLAT.: Ca.taneć kostelj[kóst.lj kóst.ljna]samostalnik moškega spola pogansko svetišce 780: nekršcanska verska zgradba KG: Sem v'ko.telnu bil 'ich bin im Götzentempel gewesen’ (str. 87) kosten[kost.n]pridevnik košcen TMB: Ko.ten-a -uNEM.: Beinern LAT.: O..eusPRIMERJAJ: košcen kostnik[kostník]samostalnik moškega spola gibljiv stik dveh kosti; sklep, clenek 972: del cloveka ali živali TMB: Ko.tnik-am. NEM.: Der Knöchel LAT.: Condylus kostreva[kostr.va]samostalnik ženskega spolarastlina kokalj, kostrevec, latinsko Agrostemmma githago 617: vrsta zelike TMB: Ko.treva-e.h. NEM.: Rade, Unkraut LAT.: Agro.temaPRIMERJAJ: kostrevec; kostrevica kostrevec[kostr.v.c]samostalnik moškega spolarastlina kokalj, kostrevec, latinsko Agrostemmma githago 617: vrsta zelike GS: Ko.trevz– a gr. .es.e..: lat. mugil. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: kostreva; kostrevica kostrevica[kostr.vica]samostalnik ženskega spolarastlina kokalj, kostrevec, latinsko Agrostemmma githago 617: vrsta zelike TMB: Ko.trevza-e.h. NEM.: Rade, UnkrautLAT.: Agro.temaPRIMERJAJ: kostreva; kostrevec koš[k.š kóša]samostalnik moškega spola koš za prenašanje na hrbtu 231: košara za kmecka opravila TMB: Kósh-am. NEM.: Der RückenkorbLAT.: Labrum plexum košat[koš.t]pridevnik 1. ki ima mnogo vej, listov; bujno razrašcen 2. obširno prikazan, obsežen TMB: Koshât-a -uNEM.: Aestig, ausgedehnetLAT.: Frondo.us, explicatus košatiti se[košatiti se (?) košatím se (?)]nedovršni glagol oblastno, prevzetno se vesti; košatiti se 470: prevzetno se obnašati TMB: Koshatim sęNEM.: AusdehnenLAT.: Exten.e, ambitio.e incedere košcak[košcák]samostalnik moškega spolasladkovodni rak jelševec, latinsko Astacus astacus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Koshâk-am. NEM.: Der SteinkrepsLAT.: GammarusGS: Koshâk– Ru... goshak, Schnapphahn: Carnioli per hoc vocabulum cancrum rapacem, qui morticinis alitur, & in petrćis habitat, intelligunt. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. košcen[košc.n]pridevnik košcen TMB: Koshen-a -uyshi Ko.ten PRIMERJAJ: kosten košcenek[košc.n.k](košcenik; košcenka) samostalnik moškega spola 1. igralna miza 209: pohištvo 2. igralna kocka 188: pripomocek za igranje TMB: Koshenk-am. NEM.: 1. Märke 2. WürfelLAT.: 1. Abaculus 2. AlećKG: Wejshč pred koshenkami (str. 187) košcenikGLEJ: košcenek košcenka GLEJ: košcenek košcica[košcíca]samostalnik ženskega spola majhna kost; košcica 972: del cloveka ali živali TMB: Koshiza-e.h. NEM.: Das BeinleinLAT.: O..iculum košir[košír]samostalnik moškega spolamorski sesalec kit, latinsko Cetacea 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Koshir – germ. Wallfisch, Japones vocant kud.ira. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: balena; fokina; keta; kit košnja[kóšnja]samostalnik ženskega spola košnja, cas košnje 273: pobiranje pridelka TMB: Kóshna-e.h. NEM.: Die MähzeitLAT.: Me..isPRIMERJAJ: kositva koštati[koštáti košt.m]nedovršni glagol stati, veljati, tj. imeti prodajno ali kupno ceno 734: imeti ceno GS: Koshta– Koshtam. Koshtenga verba civitate donata: Inf. Sax. die Kost: Dan. Suec. Ko.t: Polon. ko.zt: Angl. Co.t: Ital. Co.to: Gall. Cou.t, co. Hi.p. Co.ta.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. koštenga[kóšt.nga](koštinga) samostalnik ženskega spola cena (?) 734: cena GS: Koshta– Koshtam. Koshtenga verba civitate donata: Inf. Sax. die Kost: Dan. Suec. Ko.t: Polon. ko.zt: Angl. Co.t: Ital. Co.to: Gall. Cou.t, co. Hi.p. Co.ta.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. koštingaGLEJ: koštenga koštomaja[koštomaja]samostalnik ženskega spola muslimanska nebesa 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Koshtomâja-e.h. NEM.: Der Türken ParadiesLAT.: Regnum MillenariumGS: Koshtomâja– ab Ital. gu.to mio.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. koštrun[koštr.n]samostalnik moškega spola skopljen oven; koštrun 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Koshtrun -am. NEM.: Der HammelLAT.: VervexGS: Koshtrun– Ital. Ca.trato: germ. Kastraun, kastrirt, a lat. Ca.tratus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Pisheta, pure, raze, koshtrune, kopune, telleta (str. 180) košulja[košúlja]samostalnik ženskega spola volnena srajca 130: oblacilo ali obutev TMB: Koshűla-e.h. NEM.: Wollenes Hemde LAT.: Subucula košuta[košúta]samostalnik ženskega spola jelenova samica; košuta 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Koshűta-e.h. NEM.: Eine HirschkuhLAT.: Cerva košutnik[koš.tnik]samostalnik moškega spola mlad jelen, ki še živi z materjo 986: mladic kopenske divje živali TMB: Koshutnčk-am. NEM.: Junger Hirsch, der noch der Mutter nachlauftLAT.: Hinulus, capreolus major kot1 [k.t]samostalnik moškega spola kot 777: del zgradbe TMB: Kôt-am. NEM.: Der WinkelLAT.: AngulusGS: Kôt – in .axonia inferiore Koth e.t parva domus ca.a: Koth.a..e, Ko..ate, Kother idem, quod Kleinhäusler, Vide infra Kha.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kot2 [kot](ked; ket) veznik kakor, kot TMB: KčdNEM.: WieLAT.: Sicut PREDGOVOR: kar je vonder uselej bulshč ked nezh (str. 2)ABC: She vezh .e mujat' ket ona (1794, str. 29) kotel[kót.. kótla]samostalnik moškega spola kotel 229: posoda za hrano TMB: Kótl-a m. NEM.: Der KesselLAT.: AhenumGS: Kótl – grćce ..t..., Inf. Sax. Ketel: Goth. katil: Anglo.. Cetil, Cytel; Angl. kettele, kettle. Dan. Kedel: Suec. kettil: Hung. katlan: lat. Catinus, catillus: germ. Kessel: gr. .at..., vas profundć formć.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kotlar[kotlár]samostalnik moškega spola izdelovalec predmetov iz medenine, zlasti kotlov 854: izdelovalec kovinskih predmetov TMB: Kotlâr-jam. NEM.: Kupfer­schmiedLAT.: Ahenarius kotlenina[kotlenína]samostalnik ženskega spola posode iz medenine 225: posoda TMB: Kotlenina-e.h. NEM.: Kupfer Geschirr LAT.: Ćramina kotlica[kotlíca]samostalnik ženskega spola neka rastlina, verjetno vodni orešek, vodni kostanj, latinsko Trapa natans 617: vrsta zelike TMB: Kotliza-e.h. NEM.: StachelnußLAT.: Tribulus kotlic[kotl.c]samostalnik moškega spola majhen kotel; kotlic 229: posoda za hrano TMB: Kotlizh-am. NEM.: Das KesselchenLAT.: Ćolipila kovac[kovác]samostalnik moškega spola kovac 854: izdelovalec kovinskih predmetov TMB: Kovâzh-am. NEM.: Der SchmiedLAT.: Faber ferrariusGS: Kovâzh – in Hungarico vocabulario Viennć 1554. kauach, jam kovats, a kujem, kovati.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kovacev[kovácev]pridevnik kovacev TMB: Kovazhov-a -uNEM.: Des SchmiedsLAT.: Fabri kovacica[kovacíca]samostalnik ženskega spola koveceva žena; kovacica 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Kovazhiza-e .h. NEM.: SchmiedinnLAT.: Fabri conjux kovacija[kovac.ja]samostalnik ženskega spola kovaška; kovaštvo 78: rokodelstvo TMB: Kovazhya-e.h. NEM.: Schmiedshan­dwerkLAT.: Opificium ferrarium kovacnica[kovácnica]samostalnik ženskega spola kovaceva delavnica; kovacnica 290: kovinarska delavnica TMB: Kovazhnčza-e .h. NEM.: Die SchmiedeLAT.: Officina ferraria kovalt[k.valt (?)]samostalnik moškega spola kobalt 639: kovina GS: Kovalt– germ. Kobalt, a kem, qua.i cu..ile.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kovaški[kováški]pridevnik kovaški TMB: Kovashke-a -uNEM.: Von SchmiedenLAT.: Fabrinus kovaški štok[kováški št.k](štok kovaški) samostalniška zveza moškega spola nakovalo 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Shtók KovashkeNEM.: SchmiedsstockLAT.: Acmotheon kovati[kováti kov.m]in [kújem] nedovršni glagol kovati 727: tolci, bosti TMB: Kovâm; Kujem kovâtiNEM.: SchmiedenLAT.: Cudere, fabricariGS: Kem – lat. cudo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Kovâzh– in Hungarico vocabulario Viennć 1554. kauach, jam kovats, a kujem, kovati. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. koven GLEJ: kalen kovnost GLEJ: kalnost kovterGLEJ: kolter koza[kóza]samostalnik ženskega spola 1. žival koza, latinsko Capra aegagrus hircus 989: vrsta kopenske domace živali 2. lesena priprava s prekrižanimi nogami, na kateri se žaga; koza 144: orodje za držanje TMB: Kó.a-e.h. NEM.: 1. Eine Geis 2. HolzbockLAT.: 1. Capra 2. CapreolusGS: Ko.a– Inf. Sax. Kietze. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Koz– kozina, a ko.a, ko.ina, pellis hircorum, hir.uta unde germ. Kotze, .tragula.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kozar[kozár]samostalnik moškega spola kozji pastir; kozar 871: uslužbenec TMB: Ko.âr-jam. NEM.: Der GeishirtLAT.: Caprarius kozarec[koz.r.c]samostalnik moškega spola kozarec 239: posoda za pijaco TMB: Ko.arz-am. NEM.: Der BecherLAT.: Poculum KG: Tukej je en glash (ko.arz) (str. 191) kozarje[kozárje]samostalnik srednjega spola kraj, kjer prebiva kozji pastir s credo 798: domovanje kopenske domace živali TMB: Ko.arje-an. NEM.: Gei­shirtendorfLAT.: Capretum koze[koz.]množinski samostalnik ženskega spolakoze, tj. kužna bolezen z gnojnimi mehurcki na koži 17: bolezen TMB: Ko.e .h. NEM.: Die BlatternLAT.: Variolć kozel[kóz..]samostalnik moškega spola kozel 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Ko.l-am. NEM.: Der BockLAT.: Hircus, caper kozica[kozíca]samostalnik ženskega spola 1. vrsta sloke, morda latinsko Scolopax palustris 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali 2. železna posoda na treh nogah za kuhanje; kozica 229: posoda za hrano TMB: Kó.iza-e.h. NEM.: 1. Moßschnepf 2. ein ReinchenLAT.: 1. Ru.ticola palustris 2. Tripus kozina[kozína]samostalnik ženskega spola kozja koža 981: živalska koža TMB: Ko.ina-e.h. NEM.: Ein BockfellLAT.: Pellis caprinaGS: Koz– kozina, a ko.a, ko.ina, pellis hircorum, hir.uta unde germ. Kotze, .tragula.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: kozlicevina; kozlovina kozji[k.zji (?)]pridevnik kozji TMB: Ko.je-a -uNEM.: Der Ziege LAT.: Caprć kozlanje[kozl.nje]samostalnik srednjega spola bruhanje, kozlanje 17: bolezen TMB: Ko.lanje-an. NEM.: ErbrechenLAT.: Anabole kozlati[kozláti kozl.m]nedovršni glagol bruhati, kozlati 694: izlocati TMB: Ko.lamNEM.: ErbrechenLAT.: Ructare kozle[kozl. kozl.ta]samostalnik moškega spola majhen kozel; kozlic 991: mladic kopenske domace živali TMB: Ko.lé-letam. NEM.: Das BöckleinLAT.: HćdulusPRIMERJAJ: kozlic kozlec[kózl.c (?)]samostalnik moškega spola 1. kozolec, tj. obrat telesa okrog precne osi naprej ali nazaj na podlagi 561: premikanje 2. kozolec, tj. lesena, od strani odprta stavba za sušenje žita, sena 782: kmecka zgradba TMB: Ko.lčz-am. NEM.: BurzelbaumLAT.: CapreolusGS: Ko.lez – germ. Korngerüst: in Helvet. Re.cana: in Siberia Ho.eri, probabilius a gosle ob .imilitudinem chordarum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kozlic[kozl.c]samostalnik moškega spola majhen kozel; kozlic 991: mladic kopenske domace živali TMB: Ko.lizh-am. NEM.: Ein BöckchenLAT.: HćdulusPRIMERJAJ: kozle kozlicevina[kozlícevina] (kozlicevna) samostalnik ženskega spola kozja koža, usnje 981: živalska koža TMB: Ko.lizhovna-e.h. Sieh. Ko.inaKG: Ko.lovna, Pibrovna, madrovna, ko.lizhovna /…/ zeigen die Häute, und Felle der Thieren an (str. 119)PRIMERJAJ: kozina; kozlovina kozlicevnaGLEJ: kozlicevina kozlinjak[kozl.njak]samostalnik moškega spola hlev za kozla 798: domovanje kopenske domace živali KG: Ko.linek, svinak 'Bock- Saustall’ (str. 119) kozlov[kózlov]pridevnik kozlov TMB: Ko.lov-a -uNEM.: Vom Böcke LAT.: Hirci kozlovina[kozl.vina](kozlovna) samostalnik ženskega spola 1. smrdec clovek 948: smrdec clovek 2. kozja koža, usnje 981: živalska koža TMB: Ko.lovna-e.h. NEM.: Stinkender Bock LAT.: Fśtens homoKG: Ko.lovna, Pibrovna, madrovna, ko.lizhovna /…/ zeigen die Häute, und Felle der Thieren an (str. 119)PRIMERJAJ: kozina; kozlicevina kozlovnaGLEJ: kozlovina kozoprsk[kozop.sk]samostalnik moškega spola oktober 43: cas ali njegov del TMB: Ko.apčrsk-am. NEM.: WeinmonatLAT.: October koža[k.ža]samostalnik ženskega spola koža 972: del cloveka ali živali TMB: Kô.ha-e.h. NEM.: Die HautLAT.: Pellis GS: Ko.ha– lat. cutis: Inf. Sax. Schunt: ab.orpta prima syllaba ko: gr. ..., pellis: vel s..t.., Fell, Haut, Schutz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. koželj[kož.lj]samostalnik moškega spola rogovilicam podoben del kolovrata, na katerega se natakne kodelja; koželj 166: del priprave za izdelovanje niti TMB: Ko.hel-am. NEM.: Spinrocken, KunkelLAT.: Colus koželjnik[kož.ljnik]samostalnik moškega spola carovnik, crnošolec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Ko.helnčk-am. NEM.: Schwarzkünstler LAT.: MagusPRIMERJAJ: koželjnikar koželjnikar[kož.ljnikar]samostalnik moškega spola carovnik, crnošolec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Ko.helnčkar-jam. NEM.: Schwarzkünstler LAT.: MagusPRIMERJAJ: koželjnik kožica[k.žica]samostalnik ženskega spola 1. kožica 972: del cloveka ali živali 2. rastlina oljna repica, latinsko Brassica rapa 617: vrsta zelike TMB: Ko.hčza-e .h. NEM.: 1. Häutchen 2. ScherrübeLAT.: 1. Pellicula 2. Rapula kožuh[kóžuh kožúha]samostalnik moškega spola kožuh 130: oblacilo ali obutev TMB: Ko.huh-am. NEM.: Der PelzLAT.: Rheno kožuševina[kožúševina]samostalnik ženskega spola krzno, kožuhovina 247: blago ali usnje TMB: Ko.hushovna-e.h. NEM.: Das BelzwerkLAT.: Pellicea kraca[kráca]samostalnik ženskega spola zgornji del prednje prašiceve noge 980: del živali TMB: Krazha-e.h. NEM.: Der HamLAT.: Peta.oGS: Krazha– vel a kraj, extremum: vel a kratem, abbreviare. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Kazhmar– & Krazhmar in interiore Carniola nominant Caminarium; fors a krazha, vel germ. kräxeln, a.cendere furnum.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. kracmarGLEJ: kacmar kragulj[kragúlj]samostalnik moškega spola 1. ptica sokol, latinsko Falco 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali 2. zvoncek, kraguljcek 169: priprava, ki ustvarja zvok TMB: Kręgűl-am. NEM.: 1. Der Geyer 2. Die SchelleLAT.: 1. Falco 2. Nola GS: Kreg – unde .uperior. germ. dicunt abkrägeln, guttur frangere, .icut facit Falco prćdć captć.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kraguljcar[krag.ljcar]samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z vzrejo sokolov in lovi z njimi; sokolar 871: uslužbenec TMB: Kregulzhar-jam. NEM.: Der Falkonier LAT.: Falconarius kraj[kr.j]samostalnik moškega spola 1. konec 95: konec 2. naselje, kraj 281: kraj 3. dežela 281: kraj 4. pri oranju nastali jarek; brazda 335: del kmetijskega zemljišca TMB: Kraj; Kray -am. NEM.: Das Ende, Ort; Das LandLAT.: Extremum, locus; RegioGS: Kraj – apparet in voce germ. .uperior. Gränitz, Gränze, Rain, Rand: I.land. Greina, ab.ondern, theilen: grćc. ....e...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Kray – germ. .ine prćfixo Reich: apud Hottentotas Kraal ein Dorf, Ortschaft.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Krazha– vel a kraj, extremum:vel a kratem, abbreviare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kray, -ya 'das Land, Ort’ (str. 104)KG: Krej, -raja 'die Furche’ (str. 104) krajanjak[krájanjak (?)]samostalnik moškega spola sodeželan, rojak 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Krayanek-am. NEM.: Der LandesmannLAT.: Popularis krajcar[kr.jcar](krajcer) samostalnik moškega spola denarna enota krajcar 85: denar TMB: Krajzer-jam. NEM.: Ein KreuzerLAT.: CruciferKG: Shest inu trideset krajzarjov 'Sechs und dreyßig Kreuzer’ (str. 191) krajcerGLEJ: krajcar krajec[kr.j.c]samostalnik moškega spola kos kruha, odrezan na koncu hlebca; krajec 261: hrana TMB: Krajz-am. NEM.: BrodscherzenLAT.: Extrema pars panis krajnik[kr.jnik]samostalnik moškega spola konec, rob deske 129: lesen izdelek TMB: Krajnčk-am. NEM.: Das Ende der BretterLAT.: A..erum extremitates krajšarija[krajšar.ja]samostalnik ženskega spola krojaštvo 78: rokodelstvo KG: Krajsharia 'Schneiderey’ (str. 120) krajšati[kr.jšati kr.jšam]nedovršni glagol 1. krajšati 620: rezati, trgati 2. krojiti 463: oblaciti, obuvati se TMB: KrajshamNEM.: KürzenLAT.: Abbreviare KG: Krajsham 'ich mach immer kürzer, ich schneide’ (str. 122) Krakovo[krakovo (?)]samostalnik srednjega spola poljsko mesto Krakov 360: krajevno ime KG: Ternovu 'Tyrnau’. Krakovu 'Krakau’. Po..avje 'Possau’ (str. 130) Manj verjetno je mišljena ena od dveh slovenskih vasi z enakim imenom. kralj[králj]samostalnik moškega spola kralj 906: posvetni oblastnik TMB: Krayl -am. NEM.: Der KönigLAT.: RexGS: Krayl – a gr. ......, Rex: ....a.a, Regina: Hungar. Kijraly.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Ta Krayl 'der König’ /…/ (str. 21)KG: or. mn. s'Krajlmi, oder Krayli, für Kraylami (str. 24) kraljek[králj.k]samostalnik moškega spola majhen, mali kralj 906: posvetni oblastnik KG: Kraylek, Kraylezh, Kraylizhek (str. 115)PRIMERJAJ: kraljic; kraljicek Kraljemoc[kraljem.c (?)]samostalnik moškega spola 1. bog Jupiter 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja 2. planet Jupiter 361: ime nebesnega telesa TMB: Kraylomózh-am. NEM.: Planet JupiterLAT.: JupiterKG: Kraylomozh 'Planet Jupiter’ (str. 129)KG: Beron, Kraylomozh 'Jupiter, Gott der Götter’ (str. 184) kraljestvo[kralj.stvo]samostalnik srednjega spola kraljestvo 304: dežela TMB: Krayle.tvu -an. NEM.: Das KönigreichLAT.: Regnum kraljev[králjev]pridevnik kraljev TMB: Kraylov-a -uNEM.: Des Königs LAT.: RegisKG: Krayleva Svitlust (str. 166) kraljevati[kraljeváti kralj.jem] nedovršni glagol vladati, kraljevati 461: biti oblastnik TMB: Kraylujem-vatiNEM.: Regieren LAT.: Regnare kraljevavec[kraljev.v.c]samostalnik moškega spola vladar 906: posvetni oblastnik TMB: Krayluvavz-am. NEM.: RegiererLAT.: Gubernator kraljevi[kralj.vi]pridevnik kraljevski TMB: Krayleve-a -uNEM.: KöniglichLAT.: Regius kraljevi kops[kralj.vi k.ps](kops kraljevi) samostalniška zveza moškega spola rastlina sredozemska lilija, asfodel, latinsko Asphodellus ramosus 617: vrsta zelike TMB: Kops (krayleve)NEM.: Ein AffrodelLAT.: A.phodellusPRIMERJAJ: kosmaljcek; kosmaljek kraljevšcina[kralj.všcina]samostalnik ženskega spola kraljevska oblast, moc 462: beseda s pomenom 'oblast’ TMB: Kraylevshena -e.h. NEM.: Königlicher GewaltLAT.: Regia pote.tas kraljica[kraljíca]samostalnik ženskega spola kraljica 906: posvetni oblastnik TMB: Krayliza-e.h. NEM.: Die KöniginnLAT.: ReginaKG: Ta Krayliza 'die Königin’ /…/ (str. 28) kraljic[králjic]samostalnik moškega spola majhen, mali kralj 906: posvetni oblastnik KG: Kraylek, Kraylezh, Kraylizhek (str. 115)PRIMERJAJ: kraljek; kraljicek kraljicek[kralj.c.k]samostalnik moškega spola majhen, mali kralj 906: posvetni oblastnik KG: Kraylek, Kraylezh, Kraylizhek (str. 115)PRIMERJAJ: kraljek; kraljic kraljicica[kraljícica]samostalnik ženskega spola majhna, mala kraljica 906: posvetni oblastnik KG: Kralizheza (str. 116) kraljicinGLEJ: kraljicnji kraljicnji[kralj.cnji](kraljicin) pridevnik kraljicin TMB: Kraylizhnč-a -uNEM.: Der KöniginnLAT.: Reginć krama[kr.ma]samostalnik ženskega spola trgovinsko, krošnjarsko tržno blago 733: tržno blago TMB: Krama -e .h. NEM.: Der KramLAT.: In.titaGS: Krâma – germ. Kram a gr. ...µata, bona, opes: ...µa, etwas unter einander. Krâmar, Hung. Kalmar. Suec. kraemare ein Krämer, Kaufmann im kleinen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kramar[kr.mar]samostalnik moškega spola trgovec na drobno, krošnjar 959: trgovec TMB: Krâmar-jam. NEM.: Der KramerLAT.: In.titorGS: Krâma– germ. Kram a gr. ...µata, bona, opes: ...µa, etwas unter einander. Krâmar, Hung. Kalmar. Suec. kraemare ein Krämer, Kaufmann im kleinen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kramarija[kramar.ja]samostalnik ženskega spola trgovanje, trgovina na drobno, krošnjar­stvo 78: rokodelstvo TMB: Kramarya-e .h. NEM.: Die KramereyLAT.: Nundinatio kramariti[kramáriti kram.rim] nedovršni glagol trgovati na drobno, krošnjariti 733: trgovati TMB: Krŕmârem-maritiNEM.: Kram führenLAT.: Nundinari kramelj[krám.lj krám.ljna](kremelj) samostalnik moškega spola pogovor, klepet, kramljanje 510: govor TMB: Kręmel-nam. NEM.: UnterredungLAT.: Sermocinatio kramljati[kramljáti kramlj.m] (kremljati) nedovršni glagol 510: pogovarjati se, klepetati, kramljati pogovarjati seTMB: Kremlam NEM.: Unterreden LAT.: SermocinariKG: Kremlam, -lal, -lati 'schwätzen, unterreden’ (str. 104) kramp[kr.mp]samostalnik moškega spola orodje za kopanje; kramp 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Kramp -am. NEM.: GrabschauffelLAT.: Bipalium GS: Kramp– Krampe, Grabscheid: Gall. Crampon, ein klamer: Suec. Krampe: Exinde Krampe.har.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. krampežar[krampéžar]samostalnik moškega spoladereza, tj. železna priprava z ostrimi konicami za na cevlje 130: oblacilo ali obutev TMB: Krampé.har-jam. NEM.: Das SteigeisenLAT.: StapetićGS: Kramp – Krampe, Grabscheid: Gall. Crampon, ein klamer: Suec. Krampe: Exinde Krampe.har. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. krancelj[kránc.lj kránc.ljna] samostalnik moškega spola 1. venec 532: okrasje 2. neka posoda, ki jo uporabljajo v rudnikih 225: posoda TMB: Kranzel-na m. NEM.: Der KranzLAT.: CoronaGS: Kranzel – germ. Kranz: lat. Corona.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Qvânzel– e.t annulus supra vas, in fodinis u.itatum, cui funis alligatur: alii dicunt kranzel.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: kvancelj kraneum[kran.um]samostalnik moškega spola šola v kranjskem, slovenskem jeziku (?) 748: šola TMB PREDGOVOR: je.t na.nam Turshkeh, ali Koptesh zhčrk brâti. Je.t se njeh tudi nekol nisem uzhil. Al Kraynzi beró latinske zherke. Tsevede! koker Latinzi Lashke, ali Franzoske li.te. Narpoprej je treba v' Kranęum hoditi, ter brati se uzhiti, kar se otshe .nâti, szer ni nezh od tega govoriti. (str. 4) Kranj[kránj]samostalnik moškega spola gorenjsko mesto Kranj 360: krajevno ime KG: Koku delezh je v'Krayn? (str. 148) Kranjcov[kránjcov]pridevnik Kranjcev TMB: Kraynzov-a -uNEM.: Des KraynersLAT.: Carnioli Kranjec[kránj.c]samostalnik moškega spola Kranjec 354: prebivalec kraja TMB: Kraynz-am. NEM.: Ein Krayner LAT.: CarniolusKG: Crainer, Krajnzi (str. 7) KG: Kraynz (str. 114)KG: Turki so od Kraynzov v'tek, v'wejh .agnani bili (str. 143) Kranjica[kranjíca]samostalnik ženskega spola Kranjica 354: prebivalec kraja TMB: Krayniza-e.h. NEM.: Kraynerinn LAT.: CarniolaKG: Krayniza, Shtajerka, Koroshella, Nemshkuta, Lahena, Rimlarza, Lublanzanka (str. 116) kranjski[kránjski]pridevnik ki je v zvezi s Kranjsko; kranjski TMB: Kraynske-a -uNEM.: KraynerischLAT.: CarniolicusPREDGOVOR: Per usemu temu nezh mejn vonder enčm ene, inu druge besede nadopadejo; al .akaj ne? – Ke Kraynske niso – so slovésam ręzhi, ukradene – so Hrovashke, so Koroshke, so Be.jashke (str. 4) kranjsko[kránjsko]prislov po kranjsko, tj. tako kot na Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem KG: Kraynsku 'crainerisch’ (str. 118)ABC: ABECEDIKA Sa tai.te, katiri se otshejo Krajnsko brati nauzhiti (1765, str. 1)ABC: Krajnsku (1789, str. 1) krantara[?]samostalnik ženskega spola slovesnost ob vpoklicu na vojsko 760: vojaške reci GS: Krantara– .olennis ad bellum evocatio, e.t vox celtica. Hujus .olennitatis ceremonias de.crip.it Macpher.on in O..ian. Londini 1765.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. krap[?]samostalnik moškega spola koren, korenina 600: del rastline GS: Krapun.el– ex duplici voce krap, radix, & .el, herba: germ. Rapunzel: lat. Campanula rapontica, rapunculus.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Dvomljiva beseda. krapuncelGLEJ: krapunzelj krapunzelj[?](krapuncel) neka rastlina, verjetno motovilec, latinsko Valeriana locusta, ali zvoncnica, latinsko Campanula rapunculus 617: vrsta zelike GS: Krapun.el– ex duplici voce krap, radix, & .el, herba: germ. Rapunzel: lat. Campanula rapontica, rapunculus.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Nemško Rapunzel pomeni 'motovilec, Valeriana locusta’ in 'zvoncnica, Campanula rapunculus’. kras1 [kras]samostalnik moškega spola krog 465: stvar glede na obliko TMB: Krás -am. NEM.: KrayßLAT.: Circulus Kras2 [kr.s]samostalnik moškega spola pokrajina Kras 358: ime dežele TMB: Krás -am. NEM.: KarstLAT.: Car.tum Krasnica[krasníca]samostalnik ženskega spola planet Venera 361: ime nebesnega telesa TMB: Krasniza-e.h. NEM.: Planet VenusLAT.: VenusPRIMERJAJ: Danica; Jutrnjica˛; Mrakonos; Mracnica; Vecernica krasti[krásti kr.dem]nedovršni glagol krasti 107: varati, goljufati TMB: Kradém kra.tiNEM.: StehlenLAT.: FurariGS: Krâdem – a gr. ...., do comodato.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krat[kr.t]clenica tvori kratne prislove; ­krat TMB: Krat-a m. NEM.: MalLAT.: VicisGS: Krat– con.onat cum Hunico kor tempus: .icut a Stund: germ. ajunt itzund.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: 1 krat 1 je 1 (1789, str. 31) kratek[krát.k]pridevnik kratek TMB: Kratke-a -uNEM.: KurzLAT.: BrevisKG: Kratek, primernik Krajshe 'Kürzer’ (str. 41) Kraterus[kraterus]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Krater 348: anticno osebno ime TMB PREDGOVOR: se otschem unčm koker en Kratérus odgovoriti (str. 1) kratiti[kratiti krátim]in [kratím] nedovršni glagol 1. krajšati 620: rezati, trgati 2. povzrocati, da ima kdo cesa manj; odvzemati, kratiti 115: jemati TMB: Kratem-tčtiNEM.: AbzwickenLAT.: Demere, curtareGS: Krazha– vel a kraj, extremum: vel a kratem, abbreviare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kratim, -til, -ten, -titi 'kürzen, versagen’ (str. 105) kratkocasnost[kratkocásnost] samostalnik ženskega spola zabava, kratkocasje 751: kratkoca­snost TMB: Kratkozhasno.t-e.h. NEM.: Die KurzweileLAT.: Jocus, delectamen­tumPREDGOVOR: Na dobri voli nobenemu namanka, enčm she tudi na muji ne, le Kratkozhasno.te, jčgre, pojedne, sprehajanje, dolgozhasnu pogovarjanje, inu obyskanje merski enem tai.te zhas, katir njim poleg dol.hnu.t svojega .tanu pre.tâja, temu delu, v'katirega so szer .alubleni, odu.amejo (str. 2) kratko malo nikar[krátko málo nik.r]clenkovna zveza izraža zanikanje; sploh ne KG: Kratku malu nekar 'gar nicht’ (str. 93)PRIMERJAJ: kratko nikar kratko nikar[krátko nik.r]clenkovna zveza izraža prepoved; nikakor ne KG: Kratkunekar 'ganz und gar nicht’ (str. 94) PRIMERJAJ: kratko malo nikar kratkost[kratk.st]samostalnik ženskega spola kratkost 750: razsežnost TMB: Kratku.t -e.h. NEM.: Die KürzeLAT.: Brevitas krava[kráva]samostalnik ženskega spola žival krava 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Krava -e.h. NEM.: Die KuhLAT.: VaccaPRIMERJAJ: govedo kravar[kravár]samostalnik moškega spola kravji pastir; kravar 871: uslužbenec TMB: Kravâr-jam. NEM.: Der KühhirtLAT.: Bubulcus kravjak[kr.vjak]samostalnik moškega spola kravji iztrebek; kravjak 698: živalski iztrebek TMB: Kravjek -am. NEM.: Das KühkothLAT.: Fimus bubulus kravojnica[?]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta hrušk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Kravojnčze.h. NEM.: Ein BirnenartLAT.: Species pyrorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. Pleteršnik navaja krav.jnica in njeno neonaglašeno dvojnico kravojnica. kravola[kravóla]samostalnik ženskega spola pastirska palica 175: orodje, ki je palica TMB: Krava -e.h. NEM.: Der Hirtenstab LAT.: Agolum kravželj[krávž.lj krávž.ljna] samostalnik moškega spola zvit, zavit šop las; koder 881: koder las TMB: Krav.hel-nam. NEM.: Die Haarlocke LAT.: Cinus kraže delati[kráže d.lati]nedovršna glagolska zveza risati crte, crke 540: pisati TMB: Kra.he delatiNEM.: Züge machenLAT.: Literarum ductusPRIMERJAJ: križe kraže krcati[krcati krcam]nedovršni glagol udarjati po dlani s cim, navadno s palico 727: tolci, bosti TMB: KerzamLAT.: Sieh. KerznemPRIMERJAJ: krcniti krcniti[krcniti k.cnem]dovršni glagol udariti po dlani s cim, navadno s palico 727: tolci, bosti TMB: Kčrznem kerznitiNEM.: Mit etwas an die Hand schlagenLAT.: Manum percutere bacilloKG: Kerznem 'ich schmiere, schlage’ (str. 72) PRIMERJAJ: krcati; kresniti; krhniti; krsniti krc[k.c]samostalnik moškega spola 17: bolezen TMB: Kerzh-am. NEM.: Der KrampfLAT.: Spa.mus krc krcenGLEJ: krcni krciti[krciti k.cim]nedovršni glagol povzrocati krce 17: boleti, bolehati TMB: Kerzhčm-zhitiNEM.: KrämpfenLAT.: Contrahere krcljiv[krcljív]pridevnikki ima pogosto krce TMB: Kerzhliv-a -u NEM.: KrämpfichtLAT.: Spa.ticus krcma[k.cma]samostalnik ženskega spola gostilna, krcma 776: gostišce TMB: Kerzhma-e.h. NEM.: WirthausLAT.: Taberna krcmar[krcmár]samostalnik moškega spola gostilnicar, krcmar 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Kerzhmar-jam. NEM.: Der Wirth LAT.: Caupo krcmarica[krcmaríca]samostalnik ženskega spola gostilnicarka, krcmarica 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Kerzhmariza-e.h. NEM.: Kellnerin, WirthinLAT.: Cauponi..a krcmarišce[krcmaríšce]samostalnik srednjega spola mesto na prostem za pitje in druženje 330: kraj za igro, zabavo TMB: Kerzhmarishe-an. NEM.: Zechplatz LAT.: Platea pocillatoria krcni[k.cni](krcen) pridevnik ki je v zvezi s krcem; krcni TMB: Kerzhne -a -uNEM.: KrämpfichtLAT.: Contractilis krdelo[krd.lo]samostalnik srednjega spola 1. skupina vecjih domacih živali; creda 1007: skupina živali 2. skupina neomikanih ljudi; horda, krdelo 927: skupina ljudi TMB: Kardčlu -an. NEM.: 1. Heerde 2. HordeLAT.: 1. Grex 2. Turma barbarorumGS: Kardelu – lat. Caterva.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Kardéllu (1765, str. 10) Znak č sicer praviloma oznacuje polglasnik. Na tem mestu bi pricakovali e. kreatura[kreat.ra]samostalnik ženskega spola živo bitje 820: živo bitje KG: Vse pametne kreature So ressvitlene od nature (str. 182) krebro[kr.bro]samostalnik srednjega spola vzpetina, klanec 569: del ceste, poti TMB: Krebru-an. NEM.: Die AnhöheLAT.: Acclivitas krebuljica[krebúljica]samostalnik ženskega spolarastlina krebuljica, latinsko Anthriscus cerefolium 617: vrsta zelike TMB: Krebulčza-e.h. NEM.: Das Körbelkraut LAT.: GerefoliumGS: Krebűleza– Apul. habet Creobyla, alias Gerefolium: germ. Kerbelkraut.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. kreclik[kreclík]samostalnik moškega spola ptica kosec, latinsko Crex crex 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Krezhlik– Wachtelkönig, a .uo cantu, vel potius gemitu ita nuncupatur: .icut lat. Crex, germ. Kretzler.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kreda[kr.da]samostalnik ženskega spola pisalo kreda 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Kreda-e.h. NEM.: Die KreydeLAT.: CretaGS: Kreda– lat. creta: germ. Kreyde.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kreg[kr.g]samostalnik moškega spola prepir, kreg 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Kreg-um. NEM.: Der Zank, HaderLAT.: Lis, ContentioGS: Kreg– germ. Krieg: Inf. Sax. Kräckel.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Kreh, -gu 'der Zank’ (str. 104) KG: Teh lubeh kregi so enu ponovlenje te lube.ne (str. 141 s.) kregati[kr.gati]nedovršni glagol prepirati se, kregati se 510: pogovarjati se TMB: KregamNEM.: ZankenLAT.: Litigare kregljiv[kregljív]pridevnik 1. prepirljiv 2. potreben grajanja, kazni TMB: Kregliv -a -uNEM.: 1. Zänkisch 2. Bestrafenswürdig LAT.: 1. Altercabilis 2. Correptione dignus krehniti[krehniti kr.hnem]dovršni glagol razpociti se, zazevati 619: zevati TMB: Krehnem-nitiNEM.: Von ein ander sprengen LAT.: Hia.cereGS: Krehnem– exprimit .onum kreh, qui hia.cendo auditur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krehtati[krehtáti kreht.m]nedovršni glagol oglašati se kot kavka 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: KréhtamNEM.: Schreyen wie eine DohleLAT.: FrigulareGS: Krehtam– e.t onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kremeljGLEJ: kramelj kremen[krem.n (?)]samostalnik moškega spola kresilni kamen, kremen 637: kamen, kamenina TMB: Kremen-am. NEM.: Der FeuersteinLAT.: Silex, pyrites kremljatiGLEJ: kramljati krempelj[kr.mp.lj kr.mp.ljna] samostalnik moškega spola noht pri pticah; krempelj 980: del živali TMB: Krempel-nam. NEM.: Klauen der VögelLAT.: Ungeus avium kremuc[krem.c]samostalnik moškega spolarastlina cesnovka, latinsko Alliaria 617: vrsta zelike TMB: Kremuz-am. NEM.: Kno­blauchskrautLAT.: Alliaria krepati[krepáti krep.m]nedovršni glagol umirati, crkavati, krepati 441: umreti TMB: KrepâmNEM.: VerreckenLAT.: Concidere, interireGS: Krepam– lat. crepare: germ. krepieren.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: krepniti krepcati[krepcáti krepc.m]nedovršni glagol delati kaj bolj krepko, mocno; krepiti 40: utrjevati TMB: Kerfzham; KripzhamNEM.: Stärken; Fester machen LAT.: Firmare, Roborare; Confirmare krepcina[krepcína]samostalnik ženskega spola vrvica 190: pripomocek, sredstvo za vezanje GS: Kerpzhina– Spagatt, Rebschnur: Ru..ice Chreptina.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. krepek[krep.k]pridevnik krepek, mocan TMB: Kripke; Kerfke; Kerpke-a -uNEM.: Fest, steif, frischLAT.: Firmus krepka[krepk.]samostalnik ženskega spola škrob 650: milo TMB: Kerfka -e.h. NEM.: Die StärkeLAT.: Amylum Kalk po nemško Stärke 'škrob’ iz stark 'krepek’. krepkost[krepk.st]samostalnik ženskega spola 1. trdnost, krepkost 70: zaželena rec 2. krepost, vrlina 371: moralna cednost TMB: Kripku.t-e.h. NEM.: 1. Die Feste 2. TugendLAT.: 1. Firmitas 2. Virtus krepniti[kr.pniti kr.pnem]dovršni glagol umreti, crkniti, krepniti 441: umreti TMB: Krepnem-nčtiNEM.: Verrecken LAT.: Concidere, interirePRIMERJAJ: krepati krepovati[krepováti krep.jem] nedovršni glagol (zaceti) umirati, crkovati, krepati 441: umreti TMB: KrepujemkrepuvâtiNEM.: Anfangen zu krepierenLAT.: Concidere, interire kres[kr.s]samostalnik moškega spola god Janeza Krstnika (24. 6.), ko je poletni soncni obrat; kres 43: cas ali njegov del TMB: Kres-am. NEM.: Der Johannestag, SonnenwendLAT.: Nativitatis S. Joannis Bapt. fe.tum kresalo[kresálo]samostalnik srednjega spola kos jekla, s katerim se tolce, drgne po kremenu, da nastanejo iskre; kresalo 168: orodje ali pripomocek za ogenj TMB: Krésâlu-an. NEM.: Der FeuerzeugLAT.: IgnitabulumGS: Kresalu – e.t onomatopoetica vox a .ono krés, qui editur eliciendo .ilice ex calybe ignem: Gall. Cre..elle, eine Rätsche, Klapper.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kresallu 'Feuerzeig’ (str. 131) kresanje[kres.nje]samostalnik srednjega spola tolcenje, drgnjenje z jeklom po kremenu, da nastanejo iskre; kresanje 727: udarec, udarjanje TMB: Krésanje-an. NEM.: Das Feuerschlagen LAT.: Excu..io ignis kresati[kresáti kr.šem]nedovršni glagol 1. tolci, drgniti z jeklom po kremenu, da nastanejo iskre; kresati 484: kuriti, žgati 2. raniti se v nogo 919: raniti, slabiti TMB: KreshemkręsâtiNEM.: 1. Feuerschla-gen 2. AufschlagenLAT.: 1. Elicere ignem 2. lćdere pedem kresnica[kresníca]samostalnik ženskega spola vila sojenica, mojra, parka 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Kresniza-e.h. NEM.: Lebensgöttinn LAT.: ParcaPRIMERJAJ: sodica; živica kresniti[kr.sniti kr.snem]dovršni glagol udariti po dlani s cim, navadno s palico; kresniti 727: tolci, bosti TMB: Kresnem -netiSiehe KerznemPRIMERJAJ: krcniti; krhniti; krsniti krevelj[krév.lj krév.ljna]samostalnik moškega spola kavelj, kljuka 144: orodje za držanje TMB: Kręvel-nam. NEM.: Krumer Hacken LAT.: Ligo, harpagoGS: Kręvel– Krevla a krivim.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. Prvi latinski prevedek pomeni samo 'motika’. kreveljc[kr.v.ljc]samostalnik moškega spola lesen plovec pri ribiški mreži 157: pripomocek za ribolov TMB: Krevlčz-am. NEM.: Schwimmhölzchen am Fischernetze LAT.: Particula ligni retis pi.catoriiPRIMERJAJ: plutva krevlja[kr.vlja]samostalnik ženskega spola grebljica za pec 168: orodje ali pripomocek za ogenj TMB: Krevla-e.h. NEM.: Die OfenscharreLAT.: Pi.torum radula krevljast[kr.vljast]pridevnik skrivljen, krevljast TMB: Krevla.t-a -u NEM.: AusgebogenLAT.: Aduncus, re.imus krevljati[krevljáti krevlj.m]nedovršni glagol šepati 30: šepati TMB: KrévlâmNEM.: HinkenLAT.: Claudicare krevsa[kr.vsa]samostalnik ženskega spola navadno množina obuvalo za doma; copata 130: oblacilo ali obutev TMB: Krevse.h. NEM.: PantoffelLAT.: Crepidć V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. krevsati[krevsáti krevs.m]nedovršni glagol pri hoji udarjati s peto copate, obuvala 30: šepati TMB: Krevsâm NEM.: Mit den Pantofelsteckeln anschlagen LAT.: Crepitare calceisGS: Krevsam – onomatopśia a krevs, krevs, quod crepidć inter fe.tinato eundum edunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kreželjc[kr.ž.ljc]samostalnik moškega spola ovratnik 131: del oblacila ali obutve TMB: Kre.helz-am. NEM.: Der KragenLAT.: CollareGS: Kre.helz– germ. Kr.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. krhati[krhati k.ham]nedovršni glagol delati, da rezilo izgublja ostrino; krhati 630: krhati TMB: KerhamNEM.: Stumpf, scharticht machenLAT.: Hebetare GS: Kerham– a gr. ....a..., acutus, prćfixo s' privativo: skerham, hebeto a ....., exa.pero.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krhek[krh.k]pridevnik ki se rad lomi, drobi; krhek TMB: Kerhke -a -uNEM.: GebrächlichLAT.: Hebetabilis fragilisGS: Kerfke – Suec. Kerf, ungeschmack, widerwärtig: republica Vale.ia Chwerw: a , aruit; charav .. .... ...f., arefacio Hebr. arefacta autem fiunt fragiliora. Scribitur & kerhke.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krhelj[krh.lj]samostalnik moškega spola rezina posušenega jabolka ali hruške; krhelj 261: hrana TMB: Kčrhl-am. NEM.: Ein Schnittchen gedörrten ObstesLAT.: Fragmen mali, pyri etc. krhkost[krhk.st]samostalnik ženskega spola krhkost 627: nezaželena rec TMB: krhniti[krhniti k.hnem]dovršni glagol udariti po dlani s cim, navadno s palico 727: tolci, bosti TMB: Kčrhnem -nitiS. KčrznemPRIMERJAJ: krcniti kri[kr. kriv. (?)]samostalnik ženskega spola kri 972: del cloveka ali živali TMB: Kry -vy.h. NEM.: Das BlutLAT.: SanguisKG: njega nedol.hne kryvy tebe .heja? (str. 142) kricanje[kric.nje]samostalnik srednjega spola kricanje 493: govorjenje TMB: Krizhanje -an. NEM.: Das SchreyenLAT.: Clamor kricati[kricáti kricím]nedovršni glagol kricati 487: oddajati glasove TMB: KrizhimkrizhatiNEM.: SchreyenLAT.: ClamareGS: Krizhim– vide Krik. Gall. crier: Holl. kryten: Inf. Sax. gritten, idem quod rufen, schreyen, convenit Kreischen, Inf. Sax. krischen: Gall. cru.cire.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. GS: Krik – .. .... kara, vocavit; grćc. ....., clamo: ....., .trideo: ....e., re.onuit. Vide krizhim. Alban. krizma, .trepitus. Antiqui germani Chry, Chri, recentiores Geschrey: Gall. Cri. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. krik[kr.k]samostalnik moškega spola krik 487: oglašanje TMB: Krik -am. NEM.: Geschrey, AuflaufLAT.: Clamor, tumultusGS: Krik – Kerhku.t-e.h. NEM.: GebrächlichkeitLAT.: , vocavit; grćc. kara .. .... Hebetabilitas krhljak[krhlják]samostalnik moškega spola kruh s posušenimi hruškami, jabolki 261: hrana TMB: Krhlâk-a m. NEM.: Das KlötzenbrodLAT.: Panis ex fructibus arborum krhljevec[krhljev.c]samostalnik moškega spola kašasta jed iz posušenih hrušk 261: hrana TMB: Kčrhlovz-am. NEM.: KletzenmußLAT.: Puls ex .iccis pyris ....., clamo: ....., .trideo: ....e., re.onuit. Vide krizhim. Alban. krizma, .trepitus. Antiqui germani Chry, Chri, recentiores Geschrey: Gall. Cri.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Krizhim– vide Krik. Gall. crier: Holl. kryten: Inf. Sax. gritten, idem quod rufen, schreyen, convenit Kreischen, Inf. Sax. krischen: Gall. cru.cire. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. krilo[krílo]samostalnik srednjega spola 1. narocje 878: del cloveka 2. žensko oblacilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo 137: žensko oblacilo TMB: Krylu-an. NEM.: 1. Der Schooß 2. WeiberkitelLAT.: 1. Sinus 2. Toga fćminea, Talaris kripa[krípa]samostalnik ženskega spola koroško poštna kocija 591: voz TMB: Kripa-e.h. NEM.: Die PostchäfeLAT.: Currus publicusGS: Kripa– vindicum a germ. Krippe.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. kristavec[krístav.c]samostalnik moškega spola drevo ali grm bodika, božje drevce, latinsko Ilex aquifolium 605: drevesna vrsta TMB: Kri.tavz-am. NEM.: Walddistel, StechpalmLAT.: Agrifolium kristjan[kristj.n]samostalnik moškega spola kristjan 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Kri.tijan-am. NEM.: Der Christ LAT.: Chri.tianusKG: Kristian 'Christ’ (str. 157) kristjanski[kristj.nski]pridevnik kršcanski, kristjanski TMB: Kri.tijanske-a -uNEM.: ChristlichLAT.: Chri.tianus kristjanstvo[kristj.nstvo]samostalnik srednjega spola kršcanstvo, kristjanstvo 347: kršcanske verske reci TMB: Kri.tijan.tvu-an. NEM.: Das ChristenthumLAT.: Chri.tiani.mus KG: Kristianstvu 'Christenheit’ (str. 121) Kristus[kr.stus]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Kristus 350: lastno ime kršcanskega clo­vekolikega bitja TMB: Chri.tus-am. NEM.: ChristusLAT.: Chri.tusKG: Christus, oder Kristus (str. 155) krišpati[kr.špati kr.špam]nedovršni glagol kodrati lase 915: kodrati TMB: Krishpam NEM.: KräuselnLAT.: Cri.pareGS: Krishpam – lat. Cri.po.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. krištira[krištira](krštira) samostalnik ženskega spola v danko vbrizgano zdravilo; klistir 656: zdravilo TMB: Kershtira-e.h. NEM.: Klystier LAT.: Cly.ter kriti[kríti kr.jem]nedovršni glagol kriti, pokrivati 13: postavljati gor TMB: KryemKrytiNEM.: DeckenLAT.: Tegere GS: Kryem– antiquum tego u.uvenit in compo.itis skryem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Shkrat – a Kryem. Vid. Kert affine.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kriv[kr.v]pridevnik 1. ki je povzrocil kaj slabega, nezažele­nega; kriv 2. zakrivljen, neraven, kriv 3. nepravicen, kriv TMB: Kriv -a -uNEM.: 1. Schuldig 2. KrumLAT.: 1. Reus 2. CurvusKG: Kriv, -va, -vu 'unrecht, schuldig’ (str. 104) krivav[kriv.v]pridevnik krvav ABC: kryvav put (1789, str. 30) krivec[kr.v.c]samostalnik moškega spola krivec, tj. kdor je povzrocil kaj slabega, nezaželenega 932: hudodelec TMB: Krivz-am. NEM.: Ein SchuldigerLAT.: Reus krivica[krivíca]samostalnik ženskega spola krivica 556: pravni izraz TMB: Kriviza-e .h. NEM.: Die UnbildLAT.: Injuria krivicen[krivíc.n]pridevnik krivicen TMB: Krivizhn-a -uNEM.: UngerechtLAT.: Inju.tus krivina[krivína]samostalnik ženskega spola pregrešek, kaznivo dejanje 105: hudodelstvo TMB: Krivina-e.h. NEM.: Die VerschuldungLAT.: Culpa kriviti[kriviti krivím]nedovršni glagol kriviti 675: spreminjati obliko TMB: Krivim NEM.: KrümmenLAT.: Curvare krivnik[krivnik]samostalnik moškega spola železova ruda hematit ali markazit 649: rudnina TMB: Kryvnčk-a m. NEM.: Ein EdelgesteinLAT.: Androdamas krivo[krívo]prislov ne po resnici, krivo TMB: Krivu perse.hém NEM.: Falsch schwürenLAT.: Pejerare PRIMERJAJ: krivo priseci krivo priseci[krívo pris.ci krívo pris.žem]nedovršna glagolska zveza krivo priseci 514: govoriti pravne reci TMB: Krivu perse.hémNEM.: Falsch schwürenLAT.: PejerarePRIMERJAJ: krivo; priseci krivovera[krivov.ra]samostalnik ženskega spola kriva vera, herezija 103: greh zoper vero TMB: Krivovira -e.h. NEM.: Die KetzereyLAT.: Hćre.isPRIMERJAJ: krivoverstvo krivoverec[krivov.r.c]samostalnik moškega spola krivoverec, heretik 886: grešnik v zvezi z vero TMB: Krivovirz-am. S. Krivovirnek PRIMERJAJ: krivovernik krivovernik[krivov.rnik]samostalnik moškega spola krivoverec, heretik 886: grešnik v zvezi z vero TMB: Krivovirnek-am. NEM.: Der KetzerLAT.: HćreticusABC: Krivovirnek (1765, str. 10)PRIMERJAJ: krivoverec krivoverstvo[krivov.rstvo] samostalnik srednjega spola krivoverstvo, herezija 103: greh zoper vero TMB: Krivovir.tvu-an. NEM.: Das KetzerthumLAT.: Hćre.isPRIMERJAJ: krivovera križ[kríž]samostalnik moškega spola križ 804: znamenje, znak, crta TMB: Krish-.ham. NEM.: Das KreuzLAT.: Crux GS: Krish– lat. Crux: germ. Kreutz: Suec. Kry.s. infer. .ax. Krz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. križan[krížan]pridevnikpribit na križ; križanABC: krishan (1789, str. 27) križanekGLEJ: križanik križanik[krížanik](križanek) samostalnik moškega spola clan nemškega viteškega reda; križnik 909: vojaški poveljnik TMB: Kri.hank-am. NEM.: Der KreuzherrLAT.: Ordinis eque.tris commendator križar[kr.žar]samostalnik moškega spola udeleženec križarske vojna; križar 966: vojak TMB: Kri.har-jam. NEM.: Der KreuzzieherLAT.: Cruciger križati[krížati krížam]nedovršni glagol pribijati na križ; križati 108: ubiti TMB: Kri.hamNEM.: KreuzigenLAT.: Crucifigere križe kraže[kríže kráže]množinska samostalniška zveza ženskega spola crte, crke (?) 201: pisni izdelek GS: Kra.he– in Proverbium a..umtum: kri.he kra.he, qualia omnes linguć habent, ut germ. kribes, krabes &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: kraže delati križem[krížem]prislov križem, tj. takó, da je v obliki križa TMB: Kri.hčmNEM.: KreuzweiseLAT.: Concellatim, in transver.um križemnik[kr.žemnik](križmenik) samostalnik moškega spola srajcica, ki jo boter daruje kršcencu; križemnik 132: s kršcanstvom povezano oblacilo TMB: Kri.hmenk-am. NEM.: Der TaufwickelLAT.: Donarium bapti.male križenGLEJ: križni križenamen šentaj[kr.ž.n.men š.ntaj (?)]medmetna zveza neka kletvica KG: 'Fluchend’ (Preklinati) Kri.henamen shentej (str. 92) križev[krížev]pridevnik križev TMB: Kri.hov-a -uNEM.: Des KreuzesLAT.: Crucis križeva pot[kríževa p.t]samostalniška zveza ženskega spola križev pot 474: kršcanski obred TMB: Kri.hova pôtNEM.: Der KreuzwegLAT.: Via S. Crucis križma[kr.žma]samostalnik ženskega spola 1. olje z balzamom, ki se uporablja za maziljenje; krizma 645: snov, ki se uporablja v kršcanskih obredih 264: gostija 2. gostija ob krstu; botrinja TMB: Kri.hma-e.h. NEM.: 1. Der Chrysam 2. Das KindermahlLAT.: 1. Chri.ma 2. Epulć bapti.males križmanje[kr.žmanje]samostalnik srednjega spola birma 474: kršcanski obred TMB: Kri.hmanje-an. NEM.: Sakrament der H. FirmungLAT.: ConfirmatioPRIMERJAJ: firma križmati[kr.žmati]dovršni in nedovršni glagol birmati 474: izvajati kršcanski obred TMB: Kri.hmamNEM.: FirmenLAT.: Confirmare križmenikGLEJ: križemnik križna kost[kr.žna k.st]samostalniška zveza ženskega spola križnica, križna kost 972: del cloveka ali živali TMB: Kri.hna ko.tNEM.: Das heilige BeinLAT.: Os .acrum križni[kr.žni](križen) pridevnik križni KG: 'Fluchend’ (Preklinati) S'kri.hnem .namenam (str. 92) križni mor[kr.žni m.r]samostalniška zveza moškega spola bolecine v križu in kolku, išias 17: bolezen TMB: Kri.hnčmôr-jam. NEM.: Das Kreuz, HüftweheLAT.: I.chias Krka[krka]samostalnik ženskega spola (dolenjska ali koroška) reka Krka 362: vodno ime KG: Kerka 'Gurk’ (str. 130) krma1 [krma]samostalnik ženskega spola rastlinska hrana za živali; krma 267: hrana za živali TMB: Karma; Kčrma-e.h. NEM.: ViehfutterLAT.: Pabulum krma2 [krma]samostalnik ženskega spola zadnji del ladje; krma 595: del ladje TMB: Kęrma-e.h. NEM.: Hindertheil des SchiffesLAT.: PuppisGS: Kerma – a gr. ....µa, .egmentum, .e..., .eco.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krmežljevati[krmežljeváti krmežlj.jem]nedovršni glagol biti krmežljav 17: boleti, bolehati TMB: Kermé.hlujemNEM.: AugentriefenLAT.: Lippire krmežljinek[krmežlj.n.k]samostalnik moškega spola izcedek ocesnih žlez, navadno strjen in pomešan z gnojem; krmeželj 694: izlocek živega bitja TMB: Karmé.hlink; Kermé.hlink-am. NEM.: AugenbutterLAT.: Mucor oculi, gramia; Gramić, lema krmežljiv[krmežljív]pridevnik krmežljav TMB: Karmé.hliv; Kerme.hliv-a -uNEM.: TriefäugigLAT.: Lippus krmežljivec[krmežlj.v.c]samostalnik moškega spola kdor ima krmežlje 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Kerme.hlivz-am. NEM.: TriefäugigerLAT.: Lippus krmežljivost[krmežljívost] samostalnik ženskega spola krmežljavost 28: telesna hiba TMB: Karme.hlivo.t-e.h. NEM.: Das Augentriefen LAT.: Lippitudo krmiti[krmiti krmím (?)]nedovršni glagol dajati živali krmo; krmiti 118: krmiti živali TMB: Kermim kermitiNEM.: Futtern LAT.: Pabulari krnica[krníca]samostalnik ženskega spola vodni vrtinec 449: vodni naravni pojav TMB: Kerniza-e.h. NEM.: Der Wasserwirbel LAT.: VortexKG: Kerniza, -ze 'der Wasserstru­del’ (str. 104)ABC: Kerniza (1765, str. 10) Krode[kr.de]samostalnik moškega spola slovanski bog zdravilstva 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Krôdé-etam. NEM.: AeskulapLAT.: Idolum SlavorumGS: Krôde– quod Grn. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. krof1 [kr.f]samostalnik moškega spola 1. koroško bolezensko povecana žleza šcitnica; golša 35: oboleli del cloveka 2. razširjeni del požiralnika pri perutnini; golša 980: del živali TMB: Kr -am. NEM.: Der KropfLAT.: 1. Struma 2. Gula altiliumGS: Krof – vindicum a germ. Kropf, Krapfen: gr. ...p.de..Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. krof2 [kr.f]samostalnik moškega spola navadno množina ocvrto pecivo; krof 261: hrana TMB: Kri -ovm. NEM.: Ein Krapfen LAT.: Placentć, PolibiaGS: Krof – vindicum a germ. Kropf, Krapfen: gr. ...p.de..Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. krohotati (se)[krohotáti se krohot.m se]nedovršni glagol glasno se smejati, krohotati se 490: oglašati se od veselja TMB: Króhótâm NEM.: Frech lachenLAT.: CachinariGS: Krohotam– onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Grohotam– & krohozhem e.t onoma­topoeticum vocabulum, exprimens effu.um ri.um.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. KG: Krohotá se (str. 66) krojac[krojác]samostalnik moškega spola krojac 849: krojac, cevljar TMB: Krajâzh -am. NEM.: Der SchneiderLAT.: Sartor PRIMERJAJ: krajšarija; rezavec; robac krokar[kr.kar (?)]samostalnik moškega spolaptica krokar, latinsko Corvus corax 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Krokar -jam. NEM.: Der RabeLAT.: Corvus krokati[kr.kati kr.kam]nedovršni glagol oglašati se kot krokar, vrana 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: KrôkamNEM.: Schreyen wie die Krähe LAT.: CrocitareGS: Krôkam– itidem a .ono. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kroklaGLEJ: kroklja kroklja[kr.klja](krokla) samostalnik ženskega spola strešni tram, škarnik, strešna letev 777: del zgradbe TMB: Krôkla-e.h. NEM.: Die Sparre, LatteLAT.: TigillusGS: Krôkla– a gr. ....., trama.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Prvi nemški prevedek pomeni 'tram, škarnik, špirovec’, drugi 'letev’. Latinski prevedek (pravilneje bi bilo tigillum) je manjšalnica od tignum 'tram’. kroknica[krokníca]samostalnik ženskega spola slemenski tram 777: del zgradbe TMB: Krokniza-e.h. NEM.: Der Träger, Balken LAT.: Columen krona[kr.na]samostalnik ženskega spola 1. okrogel predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti; krona 806: znamenje oblasti 2. tolar 85: denar TMB: Krona-e.h. NEM.: Die KroneLAT.: CoronaGS: Krôna– germ. Kron, lat. Corona.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Zesarske Krona (str. 166)KG: En tňler (krono) 'Ein Thaler’ (str. 191) kronan[kr.nan]pridevnik kronan ABC: s'ternjam kronan (1789, str. 30) kronati[kr.nati]dovršni glagol podeliti komu vladarski naslov s položitvijo krone na glavo; kronati 461: narediti za oblastnika ABC: Katir je tebe v'nebe.sah kronal (1789, str. 30) kronica[kr.nica]samostalnik ženskega spola iz cvetja spleten okrogel okras za na glavo; vencek (?) 532: okrasje TMB: Krončza-e.h. NEM.: Das Bethchen, KrönchenLAT.: Ro.ariolum, Corolla kronika[kr.nika]samostalnik ženskega spola kronika 202: knjiga TMB: Krončka-e.h. NEM.: Die ChronikeLAT.: Chronicon kronraš[?]samostalnik moškega spola tkanina iz volne in lanu; boljša raševina 247: blago ali usnje TMB: Kronrash-am. NEM.: DröttelzeugLAT.: Tela peritrochleataGS: Kronrash– vide Rash. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. krop[kr.p]samostalnik moškega spola vrela voda; krop 664: voda glede na temperaturo TMB: Krop-am. NEM.: Siedendes WasserLAT.: Aqua fervens calida kropilnik[krop..nik]samostalnik moškega spola posoda za blagoslovljeno vodo; kropilnica 242: posoda za blagoslov­ljeno vodo TMB: Kropilnek-am. NEM.: WeyhwadelLAT.: A.per.oriumPRIMERJAJ: kropilo kropilni kamen[krop..ni kámen] samostalniška zveza moškega spola kropilni kamen; kropilnik 242: posoda za blagoslovljeno vodo TMB: Kropivne kamenNEM.: Der WehbrunnLAT.: Fons aquć lu.tralis kropilo[kropílo]samostalnik srednjega spola posoda za blagoslovljeno vodo; kropilnica 242: posoda za blago­slovljeno vodo TMB: Kropilu-an. NEM.: WeyhwadelLAT.: A.per.oriumPRIMERJAJ: kropilnik kropiti[kropiti kropím]nedovršni glagol razprševati kapljice; škropiti, kropiti 586: premikati tekocino TMB: KropimNEM.: BespritzenLAT.: A.pergere krošnja[kr.šnja (?)]samostalnik ženskega spola tovor, ki se nosi na hrbtu 459: breme ali tovor TMB: Krôshna-e.h. NEM.: Eine RückenlastLAT.: Onus humerale krota[kr.ta]samostalnik ženskega spola žival krastaca, latinsko Rana bufo 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Krôta-e.h. NEM.: Die KröteLAT.: BufoGS: Krôta– germ. Kre.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. krotek[krót.k]pridevnikkrotek, mil, prijazen TMB: Krotke-a -u NEM.: Sanftmüthig, mildLAT.: Man.uetus, mitis, ćquanimis krotin[kr.tin](krotni) pridevnik krastacin TMB: Krôtne-a -uNEM.: Der KröteLAT.: Bufonis krotiti[krotiti krotím]nedovršni glagol krotiti 346: krotiti TMB: KrótimNEM.: ZähmenLAT.: Domare krotkost[krotk.st]samostalnik ženskega spola krotkost 379: ubogljivost, ponižnost TMB: Krotku.t-e.h. NEM.: Die Sanftmuth LAT.: Man.uetudoABC: Krotku.t (1765, str. 10) krotniGLEJ: krotin krovec[króv.c]samostalnik moškega spola kdor se ukvarja s pokrivanjem streh (s skodlami); krovec 864: gradbenik TMB: Krovz-am. NEM.: Der Dachdecker LAT.: Scandularius krožic[krož.c]samostalnik moškega spola rastlina ciklama, latinsko Cyclamen purpu­rascens 617: vrsta zelike TMB: Kro.hizh -am. NEM.: Der ErdapfelLAT.: Cyclaminus GS: Kro.hizh– a Krô.hem voce porcorum, cum edere appetunt: germ. Schweinbrod, jam Erdäpfel.Razlaga je s stališca današnjega je­zikoslovja napacna. Pleteršnik domnevno zmotno navaja, da Pohlinova beseda pomeni 'krompir’. V nemški literaturi namrec Erdapfel (tako kot Erdscheibe) pomeni 'ciklama’. To cvetico socasni viri omenjajo pod latinskim imenom cyclaminus. krožiti[kr.žiti (?) kr.žim]nedovršni glagol oglašati se kot svinja; kruliti 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Krô.hemkro.hetiNEM.: Grunzen wie die SchweineLAT.: GrunireGS: Kro.hizh – a Krô.hem voce porcorum, cum edere appetunt: germ. Schweinbrod, jam Erdäpfel. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krpa[krpa]samostalnik ženskega spola zaplata, tj. manjši kos blaga za nado­mešcanje raztrganega, izrabljenega dela 247: blago ali usnje TMB: Kerpa -e.h. NEM.: Der FleckLAT.: Commi..ura PRIMERJAJ: flika; krpina; zaplata krpalecGLEJ: krpavec kara .. ... . : a gr. .e..e..: Hebr. Lettis kerpu krpavec[krpav.c](krpalec) samostalnik moškega spola kdor krpa stara oblacila 849: krojac, cevljar TMB: Kerpavz-am. NEM.: Flicker LAT.: SarcinatorGS: Kerpavz– a gr. ..p., .erpo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: krpuc krpina[krpína]samostalnik ženskega spola stare krpe 247: blago ali usnje TMB: Kerpina-e.h. NEM.: Alte FleckeLAT.: Scruta panno.a krpot[krp.t]samostalnik moškega spola sešita preproga; krpanka 221: hišni tekstil TMB: Karpôt-am. NEM.: Gewürkter TeppichLAT.: Aulćum attalicum krpt[?](kerpt) samostalnik moškega spola pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode 777: del zgradbe TMB: Kerpt-am. NEM.: Der GangLAT.: Ambulacrum Nejasen hapaks legomenon. PRIMERJAJ: gangic; gank; hodin; hodišce; vojdišce krpuc[krp.c]samostalnik moškega spola kdor krpa stara oblacila 849: krojac, cevljar TMB: Kerpűz-am. Sieh. Kerpavz PRIMERJAJ: krpavec krpucati[krpucati krpucam]nedovršni glagol s krpo prekrivati; krpati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Kerpűzam NEM.: FlickenLAT.: SarcireGS: Kerpűzam – germ. karen .cindere; inf. Sax. karba: fodit.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. krsniti[krsniti k.snem]dovršni glagol 1. udariti po dlani s cim, navadno s palico 727: tolci, bosti 2. odvzeti, odkrhniti 115: jemati 3. posiliti 457: posiliti TMB: Kersnem LAT.: Siehe KerznemKG: Kersnem, Kershnem 'ich zwacke ab, nothzwinge’ (str. 72) PRIMERJAJ: krcniti; kresniti; krhniti; kršniti krst[k.st krsta]samostalnik moškega spola krst 474: kršcanski obred TMB: Ker.t -am. NEM.: Die TaufeLAT.: Bapti.musGS: Ker.t– Hung. Kere.ztseg; Abhinc veteres Allemanni ajebant kerstenen, Angekerste-net, Catechumenus. Idiot. Hamburg. pag. 445.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29) krsternaGLEJ: krstirna krstirna[krst.rna](krsterna) samostalnik ženskega spola kamnita posoda s krstno vodo za kršcevanje; krstni kamen, krstilnik 242: posoda za blagoslovljeno vodo TMB: Kčr.tirna-e.h. NEM.: Der TaufsteinLAT.: Bapti.teriumPRIMERJAJ: krstni kamen krstiti[krstiti krstim]dovršni in nedovršni glagol s krstom sprejeti koga med kristjane; krstiti 474: izvajati kršcanski obred TMB: Ker.tčmKer.titiNEM.: TaufenLAT.: Baptizare PRIMERJAJ: krstovati krstnica[krstníca]samostalnik ženskega spola žival kresnica, latinsko Lampyris 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Ker.tniza-e.h. NEM.: Johanneskäferchen LAT.: CicindelaPRIMERJAJ: kresnica krstni dan[k.stni d.n]samostalnik moškega spola krstni dan 46: praznik TMB: Ker.tne dan NEM.: TauftagLAT.: Amphidromia krstnik[krstník]samostalnik moškega spola kdor koga krsti; krstitelj 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Ker.tnik-a m. NEM.: Der TauferLAT.: Bapti.ta krstni kamen[k.stni kámen]samo­stalniška zveza moškega spola kamnita posoda s krstno vodo za kršcevanje; krstni kamen, krstilnik 242: posoda za blagoslovljeno vodo TMB: Ker.tne KamenLAT.: S. Ker.tirna PRIMERJAJ: krstirna krstovanje[krstov.nje]samostalnik srednjega spola kršcevanje 474: izvajanje kršcanskega obreda TMB: Ker.tuvanje-an. NEM.: Das TaufenLAT.: Baptizatio krstovati[krstováti krst.jem]nedovršni glagol kršcevati 474: izvajati kršcanski obred TMB: Ker.tujem-tuvatiSiehe Ker.tem PRIMERJAJ: krstiti kršcanski[kršc.nski]pridevnik kršcanski ABC: Eno .veto ker.han.ko, kathol.hko, Zerku (1794, str. 11) kršcanstvo[kršc.nstvo]samostalnik srednjega spola kršcanstvo 347: kršcanske verske reci TMB: Kershan.tvu-an. NEM.: Die Christen-heitLAT.: Chri.tiani.mus kršcenica[kršcenica]samostalnik ženskega spola vlacuga 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Kershénza-e.h. NEM.: Die Dirne LAT.: ScortumGS: Krűshem– Kershim, decerpere, prć.ertim, & proprie de panibus: tran.late quoque de integritate virginis; unde kershenza, eine Dürne vocatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Kershenza (1765, str. 10) kršelo[kršélo]samostalnik srednjega spola sramna uš, latinsko Phthirius pubis 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Kershęlu-an. NEM.: FilzlausLAT.: Brigantes kršiti[kršiti k.šim]nedovršni glagol odlamljati, odkrhavati 620: rezati, trgati GS: Krűshem– Kershim, decerpere, prć.ertim, & proprie de panibus: tran.late quoque de integritate virginis; unde kershenza, eine Dürne vocatur.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. kršniti[kršniti k.šnem]dovršni glagol 1. raniti 919: raniti, slabiti 2. posiliti 457: posiliti TMB: Kershnem kershnitiNEM.: Schwächen, verletzenLAT.: Violare, DecerpereKG: Kersnem, Kershnem 'ich zwacke ab, nothzwinge’ (str. 72) PRIMERJAJ: krsniti krštiraGLEJ: krištira krt[k.t]samostalnik moškega spola žival krt, latinsko Talpa europaea 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Kert-a m. NEM.: Der MaulwurfLAT.: Talpa masGS: Kert– a kryem, quod .e .ub humo ab.condat. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Shkrat– a Kryem. Vid. Kert affine.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krtaca[krtáca]samostalnik ženskega spola 1. krtaca 141: orodje ali pripomocek za cišcenje 2. glavnik za razcesavanje volne 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Kertâzha-e.h. NEM.: 1. Bürste 2. WollkammLAT.: 1. Pecten .etaceus 2. ferreusGS: Kartazha– .eu Kertâzha: lat. med. ćvi habent carunt, sie kämmen die Wolle.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Kertâzha– germ. Kehrbesen: a gr. .e..e.., scheren.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krtaciti[krtáciti krt.cim]nedovršni glagol 1. krtaciti 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem 2. razcesavati volno 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Kertazhčm KertazhitiNEM.: BürstenLAT.: Pectine .etaceo purgare krtica[krtíca]samostalnik ženskega spola 1. krtova samica 985: vrsta kopenske divje živali 2. protin, tj. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli secne kisline 17: bolezen TMB: Kertiza-e.h. NEM.: 1. Maulwurf 2. PodagraLAT.: 1. Talpa femina 2. Podagra krtina[krtína]samostalnik ženskega spola krtina 626: kup zemlje TMB: Kertina -e.h. NEM.: MaulwurfhaufenLAT.: Cumulus effo..us krtova dežela[krtova dežéla]samo­stalniška zveza ženskega spola zasuta jama z mrlicem; grob; krtova dežela 307: jama za pokop TMB: Kertova du.hela-eNEM.: Die ErdeLAT.: Humus, Sepulcrum kruh[kr.h]samostalnik moškega spola kruh 261: hrana TMB: Kruh-am. NEM.: Das BrodLAT.: Panis kruhar[kr.har]samostalnik moškega spola kdor pece kruh; pek 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Kruhar-jam. NEM.: Der BrodbeckLAT.: Pi.tor kruhek (ta mali)[kr.h.k ta m.li] (mali kruhek) samostalniška zveza moškega spola neko pecivo, ki ga pecejo ob novem letu 261: hrana TMB: Kruhk (ta male) kruhkam. NEM.: Neujahrs OpferbrodLAT.: Agonalia kruliti[kruliti krúlim]nedovršni glagol 1. kruliti po trebuhu 525: oddajati glasove s prebavnim traktom 2. ropotati 487: oddajati glasove TMB: Krulčmkrulil, krulitiNEM.: Schallen im Bauche, rumpelnLAT.: In ventre .trepere, tumultum facereGS: Krulem – onomatopśia .icut in lat. grunio: vel germ. grunzen.Razlagaje s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kruljav[krúljav]pridevnik šepav, kruljav TMB: Krulov -a -uNEM.: KrumLAT.: Claudus krušiti[krušiti krúšim]nedovršni glagol odtrgavati, odlamljati 620: rezati, trgati TMB: KrushemKrushitiNEM.: Abzwacken LAT.: Abradere, .urripereGS: Krűshem– Kershim, decerpere, prć.ertim, & proprie de panibus: tran.late quoque de integritate virginis; unde kershenza, eine Dürne vocatur. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. krušna kamra[kr.šna k.mra]samo­stalniška zveza ženskega spola prostor za shranjevanje kruha 324: shramba živil TMB: Krushna kamraNEM.: Die BrodkammerLAT.: Panarium krzen[krz.n](krzno) samostalnik moškega spola 1. krzno 981: živalska koža 2. usnje 981: živalska koža TMB: Kčr.n -am. NEM.: KürschlederLAT.: Pellicium KG: Od ker.na hlazhe 'vom Leeder Hose’ (str. 85) Moški slovnicni spol je verjetno posledica gorenjske maskulinizacije nevter. krznar[krznár]samostalnik moškega spola krznar 849: krojac, cevljar TMB: Ker.nâr -jam. NEM.: Der KürschnerLAT.: Pellio GS: Ker.nar– germ. Kirschner, a ker.n, Rauchleder.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. krznoGLEJ: krzen kržek[k.ž.k]samostalnik moškega spola žival hrcek, latinsko Cricetus cricetus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Kčr.hčk-a m. NEM.: Der Ham.terLAT.: Cricetus ksaberta[?]samostalnik ženskega spolarastlina dobra misel, latinsko Origanum vulgare 617: vrsta zelike TMB: Xaberta-e .h. NEM.: DostenkrautLAT.: Origanum minimus Ksantes[ksantes]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Ksant 348: anticno osebno ime KG: Xaverius, Xantes (str. 164) Ksaverius[ksaverius]samostalnik moškega spola krstno ime Ksaverij 351: krstno ime KG: Xaverius, Xantes (str. 164)KG: h'Xaveriu (str. 170) ksel[ks.l]samostalnik moškega spola sodelavec, tovariš 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Xel-am. NEM.: Ein GesellLAT.: Socius, operćGS: Xel– a germ. Gesell: apud Pttfried Gi.ello: apud Notkerum Ke.ello: Holl. selle: Suec. saelle, ge.aell.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. ksi[ksi] ime crke x 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Xi, X, x Wird ausgesprochen wie iks (str. 164)PRIMERJAJ: x ksijon[ksijon]samostalnik moškega spola poldragi kamen oniks 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Xyon-am. NEM.: OnychelLAT.: Alaba.trites ksiric[?]samostalnik moškega spola posušena morska riba trska; polenovka 261: hrana GS: Xirizh– germ. Stkfisch: grćci vivos recentesque .turiones pariter vocant ......, xirichi: .alitos & aridos moronnas.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kšaft[?]samostalnik moškega spola oporoka, testament 208: pravni pisni izdelek TMB: Kshaft-am. NEM.: Das TestamentLAT.: Te.tamentumGS: Kshaft– quod Te.tamentum. Reperitur in antiqui..imis Slavicis Mss. kšaftnik[kšaftník]samostalnik moškega spola stara beseda v oporoki doloceni dedic 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu KG: Kshaftnik (uralt) von kshaftuvati, 'der ins Testament gesetzt wird’ (str. 115) kšaftovati[kšaftováti kšaft.jem] nedovršni glagol delati oporoko 555: narediti pravno dejanje TMB: KshaftujemNEM.: Testament machenLAT.: Te.tariKG: Kshaftnik (uralt) von kshaftuvati, 'der ins Testament gesetzt wird’ (str. 115) k temu[k tem.]vezniška zveza poleg tega KG: K' temu 'darzu’ (str. 98) ku[ku] ime crke q 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Ku, Q, q (str. 160)PRIMERJAJ: q kufrast[kufrast]pridevnik bakren TMB: Kufra.t-a -uNEM.: Kupferig LAT.: ĆnusPRIMERJAJ: kufren kufren[kufr.n]pridevnik bakren TMB: Kufren-a -uNEM.: Kupferig LAT.: ĆnusPRIMERJAJ: kufrast kuga[kúga]samostalnik ženskega spola kuga 17: bolezen TMB: Kuga -e.h. NEM.: Die PestLAT.: Pe.tis kugla[k.gla]samostalnik ženskega spola krogla 465: stvar glede na obliko TMB: Kugla -e.h. NEM.: Die KugelLAT.: Globus, sphćraGS: Kla – germ. Kugel: lat. globus per metathe.in.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: oblica kuha[kúha]samostalnik ženskega spola 261: hrana TMB: Kuha -e.h. NEM.: Etwas zum KochenLAT.: Coctibile jedi, ki se kuhajo kuhalnica[kúha.nica]samostalnik ženskega spola kuhalnica 146: kuhinjski pripomocek TMB: Kuhovnčza-e.h. NEM.: Der Kochlöfel LAT.: Tudicula kuhar[k.har]samostalnik moškega spola kuhar 871: uslužbenec TMB: Kuhar-ja m. NEM.: Der KochLAT.: Coquus kuharica[k.harica]samostalnik ženskega spola kuharica 871: uslužbenec TMB: Kuharza -e.h. NEM.: Die KöchinnLAT.: Coqua kuhati[kúhati k.ham]nedovršni glagol kuhati 265: pripravljati hrano TMB: KuhamNEM.: KochenLAT.: CoquereGS: Kűham– germ. kochen. Kuhena: germ. Kuchel: Hung. kohnya: lat. Coqvina.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kuhinja[kúhinja]samostalnik ženskega spola kuhinja 777: del zgradbe TMB: Kuhčna -e.h. NEM.: Die KuchelLAT.: Colina kuhinjski[kúhinjski]pridevnik kuhinjski TMB: Kuhenske-a -uNEM.: Zur Kuchel gehörigLAT.: Culinarius kujati se[kújati se kújam se]nedovršni glagol kujati se 68: žalostiti se TMB: Kujam se NEM.: PfnotenLAT.: AbnuereGS: Kujam se – unde Gall. & germ. Coujon.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kukanjati[kukanjati kukanjam] nedovršni glagol oglašati se kot kukavica; kukati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: KukajnamNEM.: KuckenLAT.: Cuculare kukati[kúkati kúkam]nedovršni glagol gledati, opazovati, oprezati, kukati 770: videti, gledati TMB: Kukam NEM.: Spähen, GuckenLAT.: Explorare kukavica[kúkavica]samostalnik ženskega spola 1. ptica kukavica, latinsko Cuculus canorus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali , in.urgens Wachter glo... kam ... . agger: hebr. 2. trtica, tj. kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu cloveške hrbtenice 878: del cloveka TMB: Kukovza-e.h. NEM.: 1. Der Kuckuck 2. KuckusbeinLAT.: 1. Cuculus 2. Os coccygis GS: Kukovza– onomatopśia: gr. ......: lat. Cuculus: germ. Kukuk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kukec[k.k.c]samostalnik moškega spolažival lesni crv, trdoglav, kukec, latinsko Anobium 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Kukčz-am. NEM.: Fressender WurmLAT.: Phagedćna kukmak[k.kmak](kupmak) samostalnik moškega spolaneka goba, verjetno kukmak, latinsko Agaricus arvensis 608: vrsta gobe TMB: Kupmak-am. NEM.: Der PfifferlingLAT.: BoletusGS: Kűpmak– unde & in Au.tria, & poti..imum in Styria hćc fungorem .pecies Kuckenmucken a vulgo appellitatur. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Latinsko boletus sicer pomeni samo 'jurcek’. PRIMERJAJ: kukmanka kukmanka[k.kmanka](kutmanka) samostalnik ženskega spola 1. posušena in zdrobljena glina, ki se uporablja v medicinske namene 656: zdravilo 2. neka goba, verjetno kukmak, latinsko Agaricus arvensis 608: vrsta gobe TMB: Kutmanka-e.h. NEM.: 1. Armenisch Bolus 2. PfifferlingLAT.: 1. Bolus Armenus 2. BoletusPRIMERJAJ: kukmak; lemnovica Kum[k.m (?)]samostalnik moškega spola zasavska gora Kum 359: gorsko ime GS: GS: Homz– (collis) a gr. ..µa, tumulus Huc pertinet non jam Homz (klein Kahlenberg) prope Labacum: .ed & mons Chum (Kumberg) Celejam inter & Labacum .itus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kumajGLEJ: komaj kumara[kúmara]samostalnik ženskega spolarastlina kumara, latinsko Cucumis sativus, ali njen plod 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Kumŕra -e.h. NEM.: Die GurkeLAT.: CucumisGS: Kara – lat. cucumis: germ. Umurke, Gurke.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kumer[kúm.r]samostalnik moškega spola skrb, žalost 68: žalost TMB: Kumr -am. NEM.: Die BetrübnißLAT.: Ćgrimonia kumpal[?]samostalnik moškega spola ptica kalin, latinsko Pyrrhula pyrrhula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Kumpal-am. NEM.: Der GimpelLAT.: Pyrrhulas kumpališce[kumpalíšce]samostalnik srednjega spola prostor, kjer so kalini 345: kjer so divje ptice ABC: Kumpalishe (1765, str. 10)ABC: Kumpali.he (1789, str. 8)ABC: Kumpali.he (1794, str. 40) Beseda je obakrat navedena izolirano, brez sobesedila; drugi dostopni slovenski viri je ne navajajo. Pomenska opredelitev izhaja zgolj iz besedotvorne možnosti, ki jo dopušca Pohlinovo gradivo, primerjaj ališce, labodišce. kumrati se[k.mrati se]nedovršni glagol 1. biti žalosten, zaskrbljen 68: žalostiti se 2. hujšati, hirati 17: boleti, bolehati TMB: Kumram se NEM.: 1. Betrübt seyn 2. AbserbenLAT.: 1. Ćgre.cere 2. macre.cere kumrn[kúmrn]pridevnik suh, mršav TMB: Kumern-a -uNEM.: MagerLAT.: MacerGS: Kumern– lat. macer: germ. magerkmerlich.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kuna[kúna]samostalnik ženskega spola žival kuna, latinsko Mustela 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Kuna-e.h. NEM.: Der MarderLAT.: Martes kunšt[k.nšt]samostalnik ženskega spola umetnost, vešcina, spretnost 813: znanost, vešcina TMB: Kunsht-e.h. NEM.: Die KunstLAT.: ArsGS: Kunsht– vindicum a germ. Kunst.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kunšten[kúnšt.n]pridevnik umetelen, vešc, spreten TMB: Kunshtne -a -uNEM.: KünstlichLAT.: Artificio.us kup1 [k.p](kop˛) samostalnik moškega spola trgovanje, kupcevanje, kupcija 733: trgovsko dejanje TMB: KopNEM.: Kauf LAT.: Emtio, venditioGS: Kôp– Inf. Sax. Koup: Dan. Kiob; i.land. Kaup: germ. Kauf a lat. capio; unde & Suec. King, forum, quibus kśpa, emere .icut Holl. koopen, & germ. kaufen .ignificat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Kup, -pa 'Kauf’ (str. 104)PRIMERJAJ: kupva kup2 [k.p]samostalnik moškega spola vecja kolicina kake snovi, predmetov; kup 624: kup TMB: Kup-am. NEM.: Der HaufeLAT.: CumulusGS: Kűp– Willeram, & Notker Huffo; germ. Haufen: infer. Sax. Hope, Hupe: Dan. Hob: Suec. Hop: & adhuc lat. copia.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. KG: Kup, -pa 'Hauf’ (str. 104) kupa[kúpa]samostalnik ženskega spola posoda za pitje; kozarec, kupa 239: posoda za pijaco TMB: Kupa-e.h. NEM.: Glas, TrinkgeschirrLAT.: ScyphusPRIMERJAJ: kupica kupcevati[kupceváti kupc.jem] nedovršni glagol trgovati, kupcevati 733: trgovati TMB: KopzhujemNEM.: HandelnLAT.: Mercari kupcija[kupc.ja]samostalnik ženskega spola kupcija 733: trgovsko dejanje TMB: Kopzhya; Kupzhya-e.h. NEM.: Der Handel, KaufLAT.: Mercimonia kupec1 [kúp.c]samostalnik moškega spola trgovec 959: trgovec TMB: Kopz; Kupz -am. NEM.: Ein KaufmannLAT.: Mercator KG: S' drugemi Kupčzami 'Mit anderen Kaufleuten’ (str. 195) kupec2 [k.p.c]samostalnik moškega spola vecja kolicina kake snovi, predmetov; kup 624: kup TMB: Kupz-am. NEM.: Der HaufeLAT.: CumulusPRIMERJAJ: kup˛ kupica[kúpica]samostalnik ženskega spola navadno množina kozarec, kupa, kupica 239: posoda za pijaco TMB: Kupčze.h. NEM.: SchöpfgläserLAT.: Cucurbitula GS: Kűpeza– Inf. Sax. Kufe Schopen: .uperior. germ. ein kleiner Schoppen Bier: lat. med. ćvi cupa cupellus. Cuppina: Gall. chopine & .ine .ibilo germ. Kopf Schrep­fköpfchen: Suec. kopp, kappe. Ital. coppa Gall. coupa. Per.ic. cub, cobba. Apud He.ych. ..ßßa, lat. .cyphus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. kupicati[kúpicati k.picam]nedovršni glagol 1. kopiciti 550: zbirati, sestavljati 2. nalagati, natovarjati na hrbet 13: postavljati gor TMB: KupzhamNEM.: 1. Häufeln 2. BuckenLAT.: 1. Cumulcitare 2. gravidare kupilo[kupílo]samostalnik srednjega spola kupljena stvar 733: tržno blago TMB: Kupilu-an. NEM.: Gekauftes DingLAT.: Emptum kupiti[kupiti kúpim]dovršni glagol kupiti 733: trgovati TMB: Kupem kupitiNEM.: KaufenLAT.: EmerePRIMERJAJ: kupovati kupmakGLEJ: kukmak ... duchiphath dicitur compo.itum ex .. ... ... .. .tercus, a phath ... gallus, & ex inu.itato duch .Kothhahn .tercus: germ. pata .. . rad. arab. kupovati[kupováti kup.jem]nedovršni glagol kupovati 733: trgovati TMB: Kupujem -puvâtiSiehe KupemPRIMERJAJ: kupiti kupva[k.pva](kopva˛) samostalnik ženskega spola trgovanje, kupcevanje, kupcija 733: trgovsko dejanje TMB: Kopva-e.h. NEM.: KaufLAT.: Emtio, venditioPRIMERJAJ: kupą kura[kúra]samostalnik ženskega spola 1. perutnina 1001: domaca perutnina 2. parna kost medenice v dimljah; sramnica 972: del cloveka ali živali TMB: Kura -e.h. NEM.: 1. Das Geflügelwerk 2. SchaambeinLAT.: 1. Altilia 2. Os pubis GS: Smerdakaura – a Smrad, & kura, quod vindi kaura enuntiant; quia .tercore humano, & animalium hćc avis nutritur. Jam Hebr. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: kuretina kurba[k.rba]samostalnik ženskega spola vlacuga, kurba 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Kurba -e.h. NEM.: Die HureLAT.: Meretrix, LupaGS: Kurba – germ. Hurre: Hung. kwrua, kurva.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. kurbarija[kurbar.ja]samostalnik ženskega spola vlacugarstvo, kurbanje, kurbarija 104: spolni greh TMB: Kurbarya-e.h. NEM.: Die HurereyLAT.: Fornicatio kurbati[kurbáti kurb.m]nedovršni glagol vlacugati se, kurbati se 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Kurbam NEM.: HurenLAT.: Fornicari kurbin sin[k.rbin s.n]samostalniška zveza moškega spola nezakonski sin, pankrt 950: sorodnik ipd. TMB: Kurbne synNEM.: Das Hurenkind LAT.: Nothus kurbir[kurbír]samostalnik moškega spola vlacugar, kurbir 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Kurbir -jam. NEM.: Der HurerLAT.: Fornicator kurbišce[kurbíšce]samostalnik srednjega spola javna hiša, bordel, kurbišce 773: zgradba TMB: Kurbishe-an. NEM.: Das HurenhausLAT.: Lupanar kure[kur. kur.ta]samostalnik srednjega spola (mlada) kokoš 1004: mladic domace perutnine TMB: Kurę-etan. NEM.: Das Huhn LAT.: Pullus, gallinćGS: Kure – Borru..i vocant gallinas meleagris kurren: alias Truthahne, Truthenne.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kurec[k.r.c]samostalnik moškega spola moški spolni ud; kurec 880: del moškega telesa TMB: Kurz-am. NEM.: Männliches GliedLAT.: PennisGS: Kurz– a gr. .....d..., qui juvenili ćtate puellam (.....) duxit: vel a ....., ton.ura. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kureseljGLEJ: koreselj kuretina[kúretina]samostalnik ženskega spola perutnina 1001: domaca perutnina TMB: Kurétna-e.h. NEM.: Das Flügelwerk LAT.: AltiliaPRIMERJAJ: kura kurica1 GLEJ: kurjicaą kurica2 GLEJ: kurjicaą kuriti[kuriti kúrim]nedovršni glagol ogrevati prostor s kurjenjem v peci; kuriti 484: kuriti, žgati TMB: Kurčmkuriti NEM.: Heitzen, hitzenLAT.: Succendere , cur . .. . – a Hebr. Kurem GS: fornacem furnus, fornax.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kurji dor[k.rji d.r]samostalniška zveza moškega spola kurja cevca[k.rja c.vca](kurja crevca) samostalniška zveza ženskega spolarastlina kurja creva, latinsko Stellaria media 617: vrsta zelike TMB: Kurjezhevčza-e.h. Sieh. KurjedorPRIMERJAJ: kurji dor kurja crevcaGLEJ: kurja cevca kurjava[kurj.va]samostalnik ženskega spola ogrevanje prostora s kurjenjem v peci 723: temperatura TMB: Kurjâva-e .h. NEM.: Das HeitzenLAT.: Calefactio KG: Kurjava 'Feueraufmachung, Heitzung’ (str. 117) kurji[k.rji]pridevnik kurji TMB: Kurje -a -uNEM.: Von Hühnern LAT.: Gallinaceus kurjica1 [k.rjica](kuricaą) samostalnik ženskega spola 1. rastlina divji jecmen, latinsko Hordeum spontaneum 617: vrsta zelike 2. žensko spolovilo 882: del ženskega telesa 3. parna kost medenice v dimljah; sramnica 972: del cloveka ali živali TMB: Kurijza-e.h. NEM.: 1. Berggersten 2. SchaamLAT.: 2. Amphicau.tis 2. Os pubis kurjica2 [k.rjica](kurica˛) samostalnik ženskega spola navadno množina neka rastlina, ki cvete marca, morda kronica, latinsko Leucojum vernum, ali crni teloh, latinsko rastlina kurja creva, latinsko Stellaria media 617: vrsta zelike TMB: Kurjedôr -jam. NEM.: HünerdärmeLAT.: Al.ine PRIMERJAJ: kurja cevca kurji pot[k.rji p.t]samostalniška zveza moškega spola mrzel pot 696: cloveški izlocek TMB: Kurjeput-am. NEM.: Kalter Schweiß LAT.: Sudor algens kurnik[k.rnik](kurnjak) samostalnik moškega spola zaprt prostor za kokoš; kurnik 803: domovanje domacih ptic TMB: Kurnčk -am. NEM.: Die HühnersteigeLAT.: Ornitho­trophiumKG: Kurnek 'Hünersteige’ (str. 119) kurnjakGLEJ: kurnik kušcar[k.šcar]samostalnik moškega spola 1. angina 17: bolezen 2. zelenec, kušcar, latinsko Lacerta viridis 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Kushar-jam. NEM.: 1. Halsenge 2. grosser, grüner EyderLAT.: 1. Angina 2. Stellio, Lacerta viridis kuševati[kuševáti kuš.jem]nedovršni glagol poljubljati 725: poljubiti TMB: Kushujem kushuvâtiSiehe KushnemPRIMERJAJ: kušniti; okuševati kušniti[kúšniti k.šnem]dovršni glagol poljubiti 725: poljubiti TMB: Kushnem -nčtiNEM.: KüßenLAT.: O.culariGS: Heleborus niger 617: vrsta zelike TMB: Kurijze.h. NEM.: Weise Merzenblum & kesaph .. ... . – Chald. & Syr. Kushnemkeseph .. .... argentum: Hebr. ka.pa .. .. .. .. argentum: gr. ..ssa: ..sse, germ. ksen. LAT.: Vaccinium V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. Pomensko Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: kuševati je opredeljena na osnovi nemškega prevedka. Latinsko vaccinium pomeni le kušter[kúšt.r]samostalnik moškega spola'borovnica’. zvit, zavit šop las; koder 881: koder las TMB: Kushtr-am. NEM.: Ein KraußhaarLAT.: Cinus kuštrast[kúštrast]pridevnik kodrast TMB: Kushtra.t-a -uNEM.: Zerrauft LAT.: Inpexus kuta[kúta]samostalnik ženskega spola vrhnje oblacilo menihov; kuta 132: s kršcanstvom povezano oblacilo TMB: Kuta -e.h. NEM.: Die KutteLAT.: Cucutium kutina[kútina]samostalnik ženskega spola drevo kutina, latinsko Cydonia oblonga, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Kutčna-e.h. NEM.: Die Quitte LAT.: CotoneumGS: Kűtena– germ. Quitte, .uper. germ. Kten, lat. cydonium. ex gr. ........; quia ex Cydone urbe creten.i ad no.tras terras hćc tran.lata e.t arbor.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kutmankaGLEJ: kukmanka kuzelj[kúz.lj kúz.ljna]samostalnik moškega spolažival pes, latinsko Canis lupus familiaris 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Ku.čl-nam. NEM.: Der Hund LAT.: CanisGS: Ku.el– Ku.elza a grćc. ..s., Dativo plurali a Nominat. .ing. numeri ...., canis.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. kuzla[k.zla]samostalnik ženskega spola psica, kuzla, latinsko Canis lupus familiaris fem. 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Ku.la-e.h. NEM.: Hündinn, ZauckeLAT.: Canis Kuzlak[kuzlák (?)]samostalnik moškega spola zvezda Sirius, Sirij 361: ime nebesnega telesa TMB: Ku.lŕk-am. NEM.: Der HundssternLAT.: Stella canicularis kuzlica[k.zlica]samostalnik ženskega spola psica, kuzla 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Ku.člza-e.h. NEM.: Die HündinnLAT.: Canis feminaGS: Ku.el – Ku.elza a grćc. ..s., Dativo plurali a Nominat. .ing. numeri ...., canis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kužek[k.ž.k]samostalnik moškega spola majhen pes; kužek 991: mladic kopenske domace živali TMB: Ku.hčk-a m. NEM.: Das HündchenLAT.: CaniculusGS: Zuzek– idem, quod ku.hek commutatis literis z cum k: & z cum .h, .ignificato re.ervato: germ. .uper. Zaucke.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kužen[kúž.n]pridevnikki prenaša kugo; kužen TMB: Ku.hn-a -u NEM.: PestilentischLAT.: Pe.tifer kužnik[k.žnik]samostalnik moškega spola 1. tvor, ulje, ognojek 35: oboleli del cloveka 2. bolnik, ki ima kugo 824: bolnik TMB: Ku.hnek-am. NEM.: 1. Karfunkel 2. PesthafterLAT.: 1. Anthrax 2. Pe.tifer kvabe[kvabe (?)] kubebni poper, latinsko Piper cubeba (?) 617: vrsta zelike GS: Qvabe – germ. Kubebe: Ital. Cubebe: in Arabica Cuabebe .ignificat Aroma.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kvacast[kvacast]pridevnik umazan, blaten (?) GS: Qvaza.t– a Qvas, qua.i Qva.ast.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kvad[?]pridevnik nepravi, ponarejen, slab GS: Qvad – unächt, falsch, bös: Ital. Cattivo: inde in germ. Katzengold, Katzenglas: fal.um, adulterinum aurum effectum e.t.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Kvadar[kvadar]samostalnik moškega spola Kvad, tj. anticni prebivalec Šlezije 356: pripadnik anticnega ljudstva TMB: Qvâdar -jam. NEM.: Alter SchlesierLAT.: Quadus, Sile.ita kvajs[kvajs]samostalnik moškega spola neko bajeslovno bitje, krilati lev 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Qvajs -am. NEM.: Ein GreifLAT.: GrypsPRIMERJAJ: belzor kvajst[kvajst]samostalnik moškega spola gnojna oteklina (na repu goveda) (?) 36: oboleli del živali GS: Qvaj.t– (tuber) vermem ajunt, qui caudam armentis exedit: germani vovant Quaswurm.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kvakalecGLEJ: kvakavec kvakalkaGLEJ: kvakavka kvakati[kv.kati kv.kam]nedovršni glagol oglašati se kot žaba, kvakati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Qvakam NEM.: .chreyen wie die Frösche LAT.: CoaxareGS: Qvâkam– onomatopoetica vox: Holl. Quackel, coturnix: infer. germ. quäckeln, innuunt vana inutilia loqui.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Knakam– onomatopśia ut Quakam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kvakavec[kv.kav.c](kvakalec) samostalnik moškega spola kdor kvaka 911: clovek, ki se oglaša TMB: Qvakavz-am. NEM.: Also schreyend LAT.: Coaxator kvakavka[kv.kavka](kvakalka) samostalnik ženskega spola ženska, ki kvaka 911: clovek, ki se oglaša TMB: Qvakavka -e.h. NEM.: Also schreyendLAT.: Coaxatrix kvancelj[kvánc.lj]samostalnik moškega spola neka posoda, ki jo uporabljajo v rudniku 225: posoda GS: Qvânzel– e.t annulus supra vas, in fodinis u.itatum, cui funis alligatur: alii dicunt kranzel.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: krancelj kvanta[kv.nta]samostalnik ženskega spola 1. lirska pesem 253: literarno delo 2. bajka 253: literarno delo 3. klepet, nepotrebno govorjenje 493: govor TMB: Qvanta-e.h. NEM.: 1. Lyrisch Gedicht 2. Ein MärchenLAT.: 1. Ćolium carmen 2. Anilis fabulaKG: Qvante 'die unnützen Reden’ (str. 108)KG: h'quantam (str. 170) kvantac[kvantác]samostalnik moškega spola kdor kramlja, klepeta 912: clovek glede na govorjenje TMB: Qvantâzh-am. NEM.: PlaudererLAT.: Locutulejus kvantati[kvantáti kvant.m]nedovršni glagol kramljati, klepetati, cvekati 510: pogovarjati se TMB: QvantamNEM.: PlaudernLAT.: BlaterareGS: Qvantâm – inf. germ. .ub eodem .ignificatio habent quäckeln.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kvar[kv.r]samostalnik moškega spola škoda, kvar 687: škoda TMB: Qvar -m. NEM.: Der SchadenLAT.: DamnumGS: Qvar – infer. Sax. Quarre, crux, mi.eria, malum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kvarta[kv.rta]samostalnik ženskega spola igralna karta 188: pripomocek za igranje TMB: Qvarta-e.h. NEM.: Die Karte LAT.: ChartifoliumGS: Qvarta– lat. Charta: germ. Karte.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Qvarte 'die Karte’ (str. 108) kvartac[kvartác]samostalnik moškega spola kdor igra s kartami; kvartac 965: kdor igra TMB: Qvartâzh-am. NEM.: Kartenspie­lerLAT.: Foliorum lu.orPRIMERJAJ: kvartavec; kvartopirec kvartalecGLEJ: kvartavec kvartati[kvartáti kvart.m]nedovršni glagol igrati igro s kartami; kvartati 752: igrati TMB: QvartamNEM.: Mit Karten spielenLAT.: Ludere chartulis kvartavec[kvart.v.c](kvartalec) samostalnik moškega spola kdor igra igro s kartami; kvartac 965: kdor igra TMB: Qvartavz-am. NEM.: Kar­tenspielerLAT.: Foliorum lu.orPRIMERJAJ: kvartac kvartir[kvartír]samostalnik moškega spola stanovanje, kvartir 777: del zgradbe TMB: Qvartir-jam. NEM.: Das QuartierLAT.: Man.io, .tatio kvartirati[kvartírati kvart.ram] nedovršni glagol nastaniti se 43: biti nekaj casa TMB: QvartiramNEM.: EinquartierenLAT.: De.ignare .tationes kvartopirec[kvartop.r.c]samostalnik moškega spola kdor igra igro s kartami; kvartac, kvartopirec 965: kdor igra TMB: Qvartopirz-am. Siehe QvartazhPRIMERJAJ: kvartac kvartopirnost[kvartopírnost] samostalnik ženskega spola kvartopirstvo 752: igra ali njen del TMB: Qvartopirno.t-e.h. NEM.: Lust zum KartenspielLAT.: Aviditas, pa..io ludendi chartas kvartopirski[kvartop.rski]pridevnik kvartopirski TMB: Qvartopirske-a -uNEM.: SpielerischLAT.: Lu.orius kvas[kv.s]samostalnik moškega spola droži, kvas 261: hrana TMB: Qvas -ú m. NEM.: Der SauerteigLAT.: FermentumGS: Qvas – Hung. Kova.z: Sile.itć vocant das Kindelmahl, ein Qwo.t, depromptum a gr. ..µ..., come..or. Frischio Quas e.t vox Arabica.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. kvasalecGLEJ: kvasavec kvasalnik[kvasa.nik](kvasavnik) samostalnik moškega spola kdor neokusno, neprimerno govori; kvasac 912: clovek glede na govorjenje TMB: Qvasovnčk-am. NEM.: Unschickli­cher RednerLAT.: Ineptus oratorPRIMERJAJ: kvasavec kvasavec[kvasav.c](kvasalec) samostalnik moškega spola neroden, slab govorec 912: clovek glede na govorjenje TMB: Qvasovz-am. NEM.: Unschicklicher RednerLAT.: Ineptus oratorPRIMERJAJ: kvasalnik kvasavnikGLEJ: kvasalnik kvasiti1 [kvasiti kvasím]nedovršni glagol mešati droži, kvas v testo 265: pripra­vljati hrano TMB: Qvasim NEM.: Den Teig säuernLAT.: Fermentare kvasiti2 [kvasiti kvásim]nedovršni glagol neprimerno, neokusno govoriti; kvasiti 507: neumno govoriti TMB: Qvâsem-sitiNEM.: Unschicklich reden LAT.: In.ul.a loqui kvatre[kvátre]množinski samostalnik ženskega spolakvatre, tj. vsak od štirih tednov z dolocenimi postnimi dnevi, porazde­ljenimi na celotno cerkveno leto 43: cas ali njegov del TMB: Qvatre.h. NEM.: QuatemberLAT.: Quatuor temporaGS: Qvatre– lat. Quatuor tempora anni: germ. Quatember.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kvatrn[kv.trn]pridevnik kvatrn TMB: Qvatrén-a -uNEM.: Quatem­berlichLAT.: Quatuor temporalis kveciti[kv.citi kv.cim]nedovršni glagol s tolcenjem kvariti, kveciti 732: s tolcenjem kvariti GS: Qveka– Qvezhem: germ. Quetschen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kvedro[kvédro]samostalnik srednjega spola jermen pri cevlju 131: del oblacila ali obutve TMB: Qvędru-an. NEM.: Schuhschla­ppeLAT.: Ad.trigmentum, calceiGS: Qvędru – lat. Quadrula.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. kveka[kv.ka]samostalnik ženskega spola ohlapna, obtolcena, obrabljena stvar 687: pokvarjena stvar TMB: Qveka -e.h. Sieh. PoqvekaGS: Qveka– Qvezhem: germ. Quetschen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kvekati[kv.kati kv.kam]nedovršni glagol ropotati s posodami (?) 487: oddajati glasove GS: Qvekam– e.t onomatopoe.is exprimens vocem camellorum vociferantium. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. kvinta[kvinta]samostalnik ženskega spola kretnja 561: premikanje TMB: Qvinta -e.h. NEM.: Die GeberdenLAT.: Ge.tus, ge.ticulatioGS: Quinta– ge.ticulatio a vintam, vyem, torquere, ge.ticulari.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Qvinta (1794, str. 7) kvinteljc[kv.nt.ljc]samostalnik moškega spola neka manjša utežna enota, cetrtinka lota, kvintic 431: utežna mera TMB: Qvintčlz-am. NEM.: Ein Quintchen LAT.: Drachma kvirc[kv.rc (?)]samostalnik moškega spola zacimba 261: hrana TMB: Qvirz-am. NEM.: Das GewürzLAT.: Aroma kviškomerec[kviškom.r.c] (kviškumerec) samostalnik moškega spola priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem; sekstant 161: ladijski inštrument TMB: Qvishkomirz-am. NEM.: Ein HöhenmesserLAT.: Altimetra kviškomernost[kviškom.rnost] (kviškumernost) samostalnik ženskega spola merjenje višine 426: merjenje TMB: Qvishkomirno.t-e.h. NEM.: Meßung der HöhenLAT.: AltimetriaPRIMERJAJ: kviškomerstvo kviškomerstvo[kviškom.rstvo] (kviškumerstvo) samostalnik srednjega spola merjenje višine 426: merjenje TMB: Qvishkomir.tvu-an. NEM.: Meßung der HöhenLAT.: AltimetriaPRIMERJAJ: kviškomernost kvišku[kv.šku]prislov kvišku TMB: QvishkuNEM.: Hoch LAT.: Alte, in altumGS: Qvishku– qua.i na vikshe per Epenthe.in.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. kviškumerecGLEJ: kviškomerec kviškumernostGLEJ: kviškomernost kviškumerstvoGLEJ: kviškomerstvo kvitenga[kvít.nga](kvitinga) samostalnik ženskega spola potrdilo o placilu 208: pravni pisni izdelek TMB: Qvittčnga-e.h. NEM.: Die QuittungLAT.: Apocha kvitingaGLEJ: kvitenga kvitirati[kvit.rati kvit.ram]dovršni glagol odpisati dolg (?) 555: narediti pravno dejanje TMB: QvittiramNEM.: Bescheinen LAT.: Acceptilare L l[ljudí] crka l 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Ludi, L, l (str. 158) labodGLEJ: labud labodicGLEJ: labudic labodišceGLEJ: labudišce labodovGLEJ: labudov labud[lab.d](labod) samostalnik moškega spolaptica labod, latinsko Cygnus (olor) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Lab -am. NEM.: Der SchwanLAT.: Cygnus labudic[lab.dic](labodic) samostalnik moškega spola mlad labod; labodek, labodic 1000: mladic divje ptice TMB: Labudizh-am. NEM.: Schwanen JungesLAT.: Pullus cygni labudišce[labudíšce](labodišce) samostalnik srednjega spola vrt, park z labodi 345: kjer so divje ptice TMB: Labudishe-an. NEM.: Schwanengarten LAT.: Vivarium cynorum labudov[lab.dov](labodov) pridevnik labodov TMB: Labudov -a -uNEM.: Des SchwanesLAT.: Cygni lacol[lac.l]samostalnik moškega spola temno moder poldragi kamen z medeno rumenimi lisami; lazurit, lapis lazuli 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Lazôl-am. NEM.: LasursteinLAT.: Lazulus lacen[lác.n]pridevnik lacen TMB: Lazhn-a -uNEM.: Hungerig LAT.: Famelicus ladatiGLEJ: vladati ladeljc[l.d.ljc]samostalnik moškega spola predal (?) 210: del pohištva GS: Ladelz – germ. Lade. Vide kladam, nakladam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Pomenska opredelitev se opira na današnji slovenski in nemški pomen. Nemško Lade v starejšem jeziku pomeni predvsem 'skrinja’. ladica[l.dica (?)]samostalnik ženskega spola skrinja 220: pohištvo za shranjevanje stvari TMB: Ladijza-e.h. NEM.: Das Lädel LAT.: Arca ladja[ládja]samostalnik ženskega spola ladja 594: ladja TMB: Ladja -e.h. NEM.: Das SchiffLAT.: NavisGS: Ladja – ad lacum Podamicum vocant naves Läde: I.land. Hlada, eine Scheler.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ladjelom[ladjel.m]samostalnik moškega spola potopitev ladje; brodolom, ladjelom 687: škodovanje TMB: Ladjelom -am. NEM.: Der SchiffbruchLAT.: Naufragium Ladon[?]samostalnik moškega spola bog vojne 349: lastno ime nekršcan­skega clovekolikega bitja KG: Ladon, Tor, Tork 'Mars, Gott des Kriegs’ (str. 184) V grški mitologiji je Ladon vecglavi zmaj, ki pri hesperidah cuva zlata jabolka, in neki arkadijski recni bog. PRIMERJAJ: Tor; Torek˛ lagatiGLEJ: legati laglje[l.glje]prislovni primernik lažje TMB: Laglej NEM.: LeichterLAT.: FaciliusABC: Laglej (1765, str. 11)PRIMERJAJ: lahko Lah[l.h]samostalnik moškega spola Italijan 355: pripadnik ljudstva TMB: Lah -am. NEM.: Ein ItalienerLAT.: ItalusGS: Lah – Hung. Olah, Olasz: germ. ein Wälcher per metathe.in.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: En Lah 'Ein Wälcher, Italiano’ (str. 192) lahakGLEJ: lahek lahec[l.h.c]samostalnik moškega spolaneka ptica, verjetno martinec, latinsko Tringa 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Lahez– germ. Mornekibitz: in Lapponia Laluh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lahek[láh.k](lahak; lohek; lohak) pridevnik 1. lahek, tj. za katerega ni potreben velik trud 2. lahek, tj. ki ima razmeroma majhno težo TMB: Lohk-a -uNEM.: Leicht, Gering LAT.: Facilis, LevisKG: Lohak, primernik Lo.hejshe 'Leichter’ (str. 41)KG: Lohak, -hka, -ku 'leicht, gering’ (str. 105) Lahinja[láhinja]samostalnik ženskega spola Italijanka 355: pripadnik ljudstva TMB: Lahčna-e.h. NEM.: ItaliennerinLAT.: ItalaKG: Krayniza, Shtajerka, Koroshella, Nemshkuta, Lahena, Rimlarza, Lublanzanka (str. 116) lahko[lahk.](lohko) prislov izraža možnost uresnicitve dejanja ali stanja; lahko GS: Lohku– germ. leicht. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Lohku (str. 42)KG: primernik Laglej, Lo.hi (str. 42)ABC: Ta pride po zelimu .vejtu lohka naprej (1794, str. 20)ABC: primernik Laglej (1789, str. 9)PRIMERJAJ: laglje lahkoba[lahkóba](lohkoba) samostalnik ženskega spola sposobnost opravljanja cesa brez vecjega truda; lahkota 366: delavnost, spretnost TMB: Lohkoba-e.h. NEM.: Leich­tigkeitLAT.: FacilitasPRIMERJAJ: lahkota lahkoma[l.hkoma](lohkoma) prislov zlahka TMB: Lahkama; LohkamaNEM.: Mit leichter MüheLAT.: Facili negotio lahkomasten[lahkomast.n] (lohkomasten) pridevnik lahkomiseln TMB: Lohkoma.tne-a -uNEM.: LeichtsinnigLAT.: Levis lahkota[lahkóta](lohkota) samostalnik ženskega spola sposobnost opravljanja cesa brez vecjega truda; lahkota 366: delavnost, spretnost TMB: Lohkóta-e.h. Siehe Lohkoba PRIMERJAJ: lahkoba lajati[l.jati l.jam]nedovršni glagol lajati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Lajam NEM.: BellenLAT.: Latrare, gannireGS: Lâjam– Infer. Sax. lauen. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. lajder[l.jd.r]samostalnik moškega spola potepuh, vagabund 924: berac, potepuh TMB: Lajdr -am. NEM.: Ein VagabundLAT.: VagatorGS: Lajdr – a gr. ..e..e..., liber: ....a, olam, latenter: vel. potius a .a.d..., impudens, procax.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lajdra[l.jdra]samostalnik ženskega spola potepuhinja, vagabundinja 924: berac, potepuh TMB: Lajdra -e.h. NEM.: Herumzie­hendes WeibsbildLAT.: Vagatrix lajdrati se[l.jdrati se l.jdram se] nedovršni glagol hoditi iz kraja v kraj; potepati se 571: potepati se TMB: Lajdram se NEM.: HerumziehenLAT.: Turpiter vagari lajna[l.jna]samostalnik ženskega spola 1. lajna 171: glasbilo 2. potepuhinja, vagabundinja 924: berac, potepuh TMB: Lajna-e.h. NEM.: 1. Leyer 2. Liederliches WeibsbildLAT.: 1. Lyra 2. AmbubajaPRIMERJAJ: lajne lajnati[l.jnati l.jnam]nedovršni glagol igrati na lajno; lajnati 529: muzicirati TMB: LajnamNEM.: Auf der Leyer spielen LAT.: Lyra ludere lajne[l.jne]množinski samostalnik ženskega spola lajna 171: glasbilo TMB: Lajne.h. NEM.: Die LeyerLAT.: LyraPRIMERJAJ: lajna; lajnice lajnice[l.jnice]množinski samostalnik ženskega spola majhna lajna; lajnica 171: glasbilo TMB: Lajnčze.h. NEM.: Leyerchen, Orgelchen LAT.: Parva lyra, organellum lajno[lájno]samostalnik srednjega spola cloveško blato 696: cloveški izlocek TMB: Lajnu-an. NEM.: Menschenkoth LAT.: StercusKG: Lajnu 'Dreck’ (str. 32) lakajGLEJ: lokaj laket[l.k.t (?) lakt.]samostalnik ženskega spola laket 878: del cloveka TMB: Lakt-y .h. LAT.: Anconyshi LéhtGS: Lakt– Frisch im Wörterb. a Lacken.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: lakot; leht; lekat lakno[lákno](lokno; vlakno; vlokno) samostalnik srednjega spola laneno vlakno 616: del zelike TMB: Loknu-an.NEM.: FlachshärleinLAT.: Cama lini lakomen[lákom.n]pridevnik skop, lakomen TMB: Lakomne-a -u NEM.: GeitzigLAT.: Avarus lakomnija[lakomn.ja]samostalnik ženskega spola skopost, lakomnost 387: negativna lastnost v zvezi z imetjem TMB: Lakomnya -e.h. NEM.: Der GeitzLAT.: AvaritiaPRIMERJAJ: lakomnost lakomnik[lákomnik]samostalnik moškega spola skopuh, lakomnik 936: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z imetjem TMB: Lakomnčk-am. NEM.: Ein GeitzigerLAT.: Avarus, Cupes lakomnost[lákomnost]samostalnik ženskega spola skopost, lakomnost 387: negativna lastnost v zvezi z imetjem TMB: Lakomno.t -e.h. NEM.: Der GeitzLAT.: AvaritiaPRIMERJAJ: lakomnija lakot[?] laket 878: del cloveka TMB: LakotLAT.: yshi. Lekât, LčhtPRIMERJAJ: laket; lekat; leht lakota[lákota]samostalnik ženskega spola lakota 699: lakota TMB: Lakóta-e.h. NEM.: Der HungerLAT.: FamesABC: Lakota (1765, str. 11) lakoten[lákot.n]pridevnik lacen TMB: Lakotne-a -uNEM.: Hungrig LAT.: Famelicus lakotnica[lákotnica]samostalnik ženskega spola 1. požrešna, nikdar sita ženska 937: požeruh 2. (vboceni) del telesa med zadnjim rebrom in kolkom; lakotnica 972: del cloveka ali živali TMB: Lakotneza-e.h. NEM.: 1. Ni.ersattes Weibsbild 2. SeiteLAT.: 1. Gulo 2. LatusGS: Lakotneza– Infer. Sax. Länke: apud Raban. Maurum Lancha, Seite. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. Zapis z e je domnevno zmoten namesto pricakovanega č. lakotnija[lakotn.ja]samostalnik ženskega spola nenasitnost, požrešnost 388: požrešnost TMB: Lakotnya-e.h. NEM.: UnersättlichkeitLAT.: Gulo.itas, adephagia lakotnik[lákotnik]samostalnik moškega spola 1. lacen clovek 918: siromašen clovek 2. grlo, žrelo 972: del cloveka ali živali TMB: Lakotnek-am. NEM.: 1. Hungrender 2. Die KehleLAT.: 1. Famelicus 2. Gula lalok[lálok]samostalnik moškega spola odebeljena kožna guba pod brado; podbradek 972: del cloveka ali živali TMB: Lalok -am. NEM.: Der Halswamen LAT.: Paleare lama[lama]samostalnik ženskega spola stara beseda ribnik 342: ribnik TMB: Lama -e.h. NEM.: Der TeichLAT.: Pi.cina.tara beseda lampa[l.mpa]samostalnik ženskega spola svetilka 182: priprava za svetenje GS: Lampa– a gr. ..µt., luceo: lat. Lampas: germ. Lampe.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lampica[l.mpica]samostalnik ženskega spola svetilka 182: priprava za svetenje TMB: Lampčza-e.h. NEM.: Die Lampe LAT.: Lampas lan[l.n lan.]samostalnik moškega spola rastlina lan, latinsko Linum sativum 617: vrsta zelike TMB: Lan-m. NEM.: Der Flachs LAT.: LinumGS: Lan– gr. .....: lat. linum: germ. Lein: Hung. len.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: rodilnik ednine Lanu (str. 27) lanen[lan.n]pridevnik lanen TMB: Lanen-a -uNEM.: Vom Leine LAT.: Lineus lani[láni]prislov lani TMB: LaniNEM.: Ferten, vor einem JahreLAT.: Anno .uperioreGS: Lani– qua.i Ital. l'anno.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lanov[lan.v]pridevnik ki je v zvezi z lanom; lanov TMB: Lanôv-a -uNEM.: Des LeinesLAT.: Lini lanski[lánski]pridevnik lanski TMB: Lanske-a -uNEM.: Vor ein jährigLAT.: Annotinus lantina[lantína]samostalnik ženskega spola jadrna precka 595: del ladje TMB: Lantina-e.h. NEM.: SegelstangeLAT.: Anquina lantra[lantra]samostalnik ženskega spola posoda za ogenj, žerjavico 233: posoda za žerjavico GS: Lantra– .ub eadem .ignificatione apud He.ychium .aµpt.., Feuer- Glutpfanne.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. lapt[?]samostalnik moškega spola lutnja 171: glasbilo TMB: Lapt-am. NEM.: Eine LauteLAT.: Te.tudo lapta[lápta]samostalnik ženskega spola vecja žoga 189: igraca TMB: Lapta-e.h. Sieh. LóptaPRIMERJAJ: lopta lapuh[lap.h]samostalnik moškega spolarastlina repinec, latinsko Arctium lappa 617: vrsta zelike TMB: Lapűh-am. NEM.: Große KletteLAT.: LappaGS: Lapuh – Hung. Lapu.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. lapušje[lap.šje]samostalnik srednjega spola mesto, kjer raste repinec 321: rastišce zelike TMB: Lapűshje-an. NEM.: Klettenbett LAT.: Lappagium larma[l.rma]samostalnik ženskega spola hrup, trušc, ropot 487: oglašanje TMB: Larma -e.h. NEM.: Der LärmLAT.: Tumultus las[l.s las.]samostalnik moškega spola las 878: del cloveka TMB: Lâs-m. NEM.: Das HaarLAT.: CapillusGS: Las – Ottfried habet Vahs, Vlahs, Haar, quod & germ. Flachs ob .imilitudinem crinium u.urpant: gr. ..s....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lasat[las.t]pridevnik ki ima dolge lase; dolgolas TMB: Lasât-a -uNEM.: LanghaarichtLAT.: Crinitus lasati[lasáti las.m]nedovršni glagol vleci za lase, puliti lase; lasati 416: biti nasilen TMB: LasâmNEM.: Haarreißen LAT.: Capillis trahere laskati[?]nedovršni glagol , faux: lat. ganio: loa . .. . – Hebr. Laskam GS: gr. ..s.., loquor, maledictis ince..o. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pomen ni jasen. Pohlin prevaja hebr. besedo kot 'goltanec’, gr. ..s.. kot 'govoriti, preklinjajoc napadati’, lat. gannire pomeni 'lajati, bevskati’. Današnji glagol laskati je v 19. stoletju prevzet iz drugih slovanskih jezikov. last[l.st last. (?)]samostalnik ženskega spola lastnina 110: imeti TMB: La.t-e.h. NEM.: Das EigenthumLAT.: Proprietas Navedba rodilnika s koncnico -e bi kazala na korenski naglas tudi v tej obliki, ki pa je malo verjeten. lasten[lást.n]pridevnik lasten TMB: Le.tn-a -uNEM.: EigenLAT.: PropriusGS: Le.tne– La.tne a gr. ..se.a, prćda.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. lastenje[lasténje](lestenjeą) samostalnik srednjega spola prilašcanje 260: jemanje, izposojanje TMB: Lčstenje-an. NEM.: Zueignung LAT.: Appropriatio lastiti si[lastiti si lastím si](lestiti si) nedovršni glagol lastiti si, prilašcati si 110: imeti TMB: La.tim siNEM.: ZueignenLAT.: Appropriare KG: Lestim se 'ich eigene mir zu’ (str. 77) lastnik[lastník]samostalnik moškega spola lastnik 888: imetnik TMB: La.tnik-am. NEM.: Der EigenthümerLAT.: Proprietarius lastnina[lastnína](lestnina) samostalnik ženskega spola lastnina 110: imeti TMB: Le.tnina-e.h. NEM.: Das EigenthumLAT.: Propria, ade.pota lastno ime[l.stno (?) im.](lestno ime) samostalniška zveza srednjega spola jezikoslovje lastno ime 497: vrsta besede KG: le.tnu ime 'Ein eigenes (Wort)’ (str. 19) lastnorecnost[lastnor.cnost](lest­ norecnost) samostalnik ženskega spola poetika, jezikoslovje stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed; reklo, frazem 497: vrsta besede KG: Lestnorezhnost 'Redensart’ (str. 150)KG: In den Versen soll man sich von Idiotismen (lestnorezhnost) hütten (str. 184)PRIMERJAJ: naroberecnost lastnost[lastn.st](lestnost) samostalnik ženskega spola lastnost 364: beseda s pomenom 'znacaj, lastnost’ TMB: Le.tnu.t-e.h. NEM.: Die EigenschaftLAT.: Proprietas lastovica[lástovica]samostalnik ženskega spolaptica lastovka, latinsko Hirundo (rustica) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: La.tovza-e.h. yshi Gla.tovzaGS: La.tovza– conformiter quidem ad radicem grćcam loquor, garrio, .ed communius gla.tovza a glas, vox.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: glastovica; glastovka; lastovka lastovka[lástovka]samostalnik ženskega spolaptica lastovka, latinsko Hirundo (rustica) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: La.tovka-e.h. yshi Gla.tovzaPRIMERJAJ: glastovica; glastovka; lastovica laški[l.ški]pridevnik italijanski TMB: Lashke-a -uNEM.: ItalienischLAT.: ItalicusKG: V'lashko du.hello 'Ins Wälchland’ 'In Italia’ (str. 188) lata[láta]samostalnik ženskega spola letev 129: lesen izdelek TMB: Lata-e .h. NEM.: Die LatteLAT.: TigillusGS: Lata– germ. Latte.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. laternaGLEJ: latirna latevcaGLEJ: latvica latinec[lat.n.c]samostalnik moškega spola strokovnjak za latinski jezik; latinist 969: clovek z znanjem TMB PREDGOVOR: Nej meni kmalu is glave en Latinz pove (str. 3) latinski[lat.nski]pridevnik latinski TMB PREDGOVOR: Kraynzi beró latki[l.tki]množinski samostalnik moškega spola navadno množina zadnji, mišicasti del goleni; meca 878: del cloveka TMB: Latki-ovm. NEM.: Die WadenLAT.: Surć latovec[látov.c]samostalnik moškega spola žebelj za pritrjevanje letev na tram 128: kovinski izdelek TMB: Latovz -am. NEM.: LattennagelLAT.: Clavus trabilis latvica[látvica](latevca) samostalnik ženskega spola skleda za mleko; latvica 239: posoda za pijaco TMB: Latovza-e.h. NEM.: Große SchüsselLAT.: Parop.is lava[láva]samostalnik ženskega spola kuhinjska omara s pultom za pripravlja­nje jedi 211: kuhinjsko pohištvo TMB: Lava -e.h. NEM.: Der CredenztischLAT.: Abacus lazanjeGLEJ: lizanjeą laze[láze]množinski samostalnik ženskega spola sledi, ki jo pusti voz na zemlji; kolesnice 632: kolesnice GS: Lâ.e– germ. Geleise.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. laziti[láziti l.zim]nedovršni glagol 1. plezati, vzpenjati se 561: premikati se 2. plaziti se 561: premikati se TMB: Lâ.čmla.itiNEM.: KletternLAT.: Scandere GS: Lâ.em– apud Ulphilam. lae.tjan: gehen. Frisch ex radice La.em deducit germ. die sullam .cala. Razlaga je s .... . . : hebr. Laus stališca današnjega jezikoslovja napacna. latinske zherke (str. 4) KG: La.em, -.il, -.en, -.it, la.ti 'kriechen, steigen’ (str. 105) latirna[lat.rna](laterna) samostalnik ženskega spolalaž[l.ž laž.]samostalnik ženskega spola svetilka 182: priprava za svetenje TMB: laž 499: laž TMB: Lash-e.h. NEM.: Eine Latirna-e.h. NEM.: Die LaternLAT.: Lucerna LügeLAT.: MendaciumGS: Lâsh– Anglo.. , barbare locutus e.t, laas . ... . latio: hebr. lingua. lischan .. ..... : & laschon . ... . .. Chald. Lea.unge, mendacium, a gr. ..s.., confabu- Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lažnik[lažník]samostalnik moškega spola lažnivec 885: grešnik TMB: La.hnik-a m. NEM.: Ein LügnerLAT.: MendaxPRIMERJAJ: lažnivec; ležnik lažniv[lažnív]pridevnik lažniv TMB: La.hniv-a -uNEM.: Lugenhaft LAT.: Mendax lažnivec[lažn.v.c]samostalnik moškega spola lažnivec 885: grešnik TMB: La.hnivz-a m. NEM.: Der LügnerLAT.: MendaxPRIMERJAJ: lažnik le1 [l.]veznik samo, le TMB: Le NEM.: Nur, soLAT.: Tantum, vel le2 [l.]clenek samo, le TMB: Le NEM.: Nur, soLAT.: Tantum, velKG: Le zhakej 'wart nur’ (str. 96) ABC: al vadva imata le satí dnarje, de jih imata (1794, str. 24) lebati[l.bati l.bam]nedovršni glagol koroško dobro živeti, živeti v izobilju 818: živeti dobro TMB: Lebam NEM.: Wohl lebenLAT.: VoluptuariGS: Lebam – vindicum a germ. leben, wohlauf leben, schwelgen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lebeda[leb.da]samostalnik ženskega spola solatnica, locika, latinsko Lactuca 617: vrsta zelike TMB: Lębéda-e.h. NEM.: Der SalathLAT.: Lactuca lecet[l.c.t]samostalnik moškega spola medeni kolac; lect 261: hrana TMB: Lezčt-am. NEM.: Die LebzeltenLAT.: Bellaria mellita lecijan[lecij.n]samostalnik moškega spola 1. rastlina aloja, latinsko Aloe vera 617: vrsta zelike 2. rastlina encijan, latinsko Gentiana lutea 617: vrsta zelike TMB: Lezijan -am. NEM.: 1. Aloe 2. EnzianLAT.: 1. Aloe 2. EnzianaGS: Lezijan– lat. Enciana, gentiana: germ. Enzian: Ital. genziana. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Naglas kakor v hadrij.n in padij.n. leca[l.ca]samostalnik ženskega spolarastlina leca, latinsko Lens culinaris, ali njen plod 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Lezha-e.h. NEM.: Die LinseLAT.: Lens GS: Lezha– Hung. lentse: lat. lens, lentis: germ. Linse.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. le cakaj[l. cákaj]medmetna zveza izraža grožnjo KG: Le zhakej 'wart nur’ (str. 96) leci1 [l.ci l.žem]dovršni glagol namestiti se v vodoraven položaj; leci 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: Le.hémlezhiNEM.: Itzt darnieder liegenLAT.: AccubareGS: Le.hem – Le.him a gr. .e.e. cubato: Jonic. pro .e.., prćf. imperf. pa... verbi ....µa., & ...es.a.: germ. liegen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. leci2 GLEJ: vleci led[l.d led.]samostalnik moškega spola led 664: voda glede na temperaturo TMB: Led-m. NEM.: Das EisLAT.: Glacies ledejaGLEJ: ledija leden[led.n]pridevnik leden TMB: Lęden-a -uNEM.: Von Eyße LAT.: Glacialis ledenica[ledeníca]samostalnik ženskega spola jama, v kateri je (skoraj) vse leto led; ledenica 339: jama TMB: Ledéniza-e.h. NEM.: Die EyßgrubeLAT.: Fovea glacialis ledica[ledíca](ledvica) samostalnik ženskega spola ledvica 972: del cloveka ali živali TMB: Lędiza-e.h. NEM.: Die NierenLAT.: Renes ledija[l.dija](ledeja) samostalnik ženskega spola mašcobno tkivo pri cloveku 878: del cloveka KG: ledja 'Lenden’, ledia 'Menschen­fette’ (str. 157) Pleteršnik navaja l.dija in l.deja v pomenu 'meca’. ledina[ledína]samostalnik ženskega spola neobdelana zemlja; ledina 333: zemljišce TMB: Lędina-e.h.NEM.: Ungebautes FeldLAT.: Ab.eitasGS: Ledina– in Sile.ia Lehden.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ledja[l.dja]množinski samostalnik srednjega spola del hrbta tik pod pasom ob ledvicah; ledje 878: del cloveka GS: Lédia – I.land. Ledia, Koth.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Ledja, -jov 'die Lenden’ (str. 105)KG: ledja 'Lenden’, ledia 'Men-schenfette’ (str. 157)PRIMERJAJ: ledje ledje[l.dje]samostalnik srednjega spola del hrbta tik pod pasom ob ledvicah; ledje 878: del cloveka TMB: Ledje-a n. NEM.: Die LendenLAT.: LumbiPRIMERJAJ: ledja ledjen[l.djen]pridevnik ki je v zvezi z ledjem; ledven TMB: Ledjén -a -uNEM.: Von LendenLAT.: Lumbaris PRIMERJAJ: ledjena kost ledjena kost[l.djena k.st]samostalni­ška zveza ženskega spola kost crevnica 972: del cloveka ali živali TMB: Ledjéna ko.t.h. NEM.: Das Darmbein LAT.: Os illiiPRIMERJAJ: ledjenska kost ledjenska kost[l.djenska k.st] samostalniška zveza ženskega spola kost crevnica 972: del cloveka ali živali TMB: Ledjénska ko.t.h. NEM.: Das Darmbein LAT.: Os illiiPRIMERJAJ: ledjena kost lednik[ledník]samostalnik moškega spola dereza, tj. železna priprava z ostrimi konicami za na cevlje 130: oblacilo ali obutev TMB: Lędnik-am. NEM.: Fuß- SteigeisenLAT.: Stapetić ledrar[l.drar]samostalnik moškega spola kdor stroji živalske kože; strojar 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Ledrar-jam. NEM.: LederbereiterLAT.: Coriarius ledvicaGLEJ: ledica lega[l.ga]samostalnik ženskega spola 1. lega 281: krajevnost 2. ležišce 216: sedež ali ležišce TMB: Lega-e.h. NEM.: 1. Lege 2. LiegerstätteLAT.: 1. Di.po.itio 2. Accubitus Natancnejša pomenska opredelitev prvonavedenega pomena je težavna. Prvi nemški prevedek dopušca 'kar je položeno’, 'kamor je kaj položeno’ in 'plast, sloj’, prvi latinski pa 'razporeditev’. PRIMERJAJ: leža legati[l.gáti lážem](lagati) nedovršni glagol lagati 499: grešno govoriti TMB: Lâ.hem; LčgâmlčgatiNEM.: LügenLAT.: MentiriGS: Legam – germ. len, Anglo.. belecgan a grćc. ....., .ermones. Vid. lash.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. legnar[l.gnar]samostalnik moškega spola lesena podloga za sode; lega, legnar 227: del posode TMB: Legnar-ja m. NEM.: Weingerüst, LägerLAT.: Cantherius leht[l.ht l.ht.]samostalnik ženskega spola laket 878: del cloveka TMB: Lčht-y.h. NEM.: Der EllenstabLAT.: BrachiumPRIMERJAJ: laket; lekat; lakot mutavit, chalaph .... . . , Arzney: Hebr. Lyf lej lej[l.j l.j]medmetna zveza uporablja se za izražanje opozorilo na to, kar se pojavi, opazi TMB: Lej! Lej NEM.: Sieh! Sieh!LAT.: En! Ecce!PRIMERJAJ: lejte; polej lejte[l.jte]medmet uporablja se za izražanje opozorilo na to, kar se pojavi, opazi TMB: Lejte! Lejte! NEM.: Sehet! Sehet!LAT.: En! Ecce!KG: lejte! 'sehet’ (str. 92)PRIMERJAJ: lej; polej lekarija[lekar.ja](likarija) samostalnik ženskega spola zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara 656: zdravilo TMB: Likarya-e.h. NEM.: Die LatwergeLAT.: EclygmaGS: Likarya– ant. Alleman. Lćcercraft, Arzney: Lacha, Arzt: lokan, heilen in u.u erat: I.land. innovatus fuit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: lizlina lekat[lek.t](leket) samostalnik moškega spola laket 878: del cloveka KG: Leket lekat 'eine Elle’ (str. 129) Beseda je v KG navedena v odstavku s primeri moškega slovnicnega spola. PRIMERJAJ: laket; lakot; leht leketGLEJ: lekat Lel[?]samostalnik moškega spola zvezda Kastor v ozvezdju Dvojcka 361: ime nebesnega telesa TMB: Lel -am. NEM.: Der KastorLAT.: Ca.torPRIMERJAJ: Polel lelovati[lelováti lel.jem]nedovršni glagol 1. imeti govorno napako, ne moci izgovarjati glas l 29: imeti govorno hibo 2. jecljati 29: imeti govorno hibo TMB: Lelujem leluvatiNEM.: Das l nicht aussprechen könnenLAT.: Balbutire Prvi pomen izhaja iz nemškega prevedka, drugi iz latinskega. lembas[l.mbas]samostalnik moškega spola velika ponev, pekac 229: posoda za hrano TMB: Lembas-am. NEM.: Große BratpfaneLAT.: SartagoGS: Lembas– a gr. ..ß.., & hoc a ..ß.: lat. Lebes, a .aµß..., capio, qua.i ..µß.., parvum navigium.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. lemež[lémež lem.ža]samostalnik moškega spolalemež, tj. del pluga v obliki železnega rezila, ki spodrezuje zemljo 149: del kmeckega orodja TMB: Lęmésh-e.ham. NEM.: PflugscharrLAT.: VomerGS: Lemésh– qua.i lesh, frangis .cilicet terram.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lemnovica[l.mnovica (?)]samostalnik ženskega spola z žigom o izvoru opremljena okrogla glinena plošcica za uporabo v medicini 656: zdravilo TMB: Lémnovza-e.h. NEM.: SiegelerdLAT.: Terra sigillata Kljub dejstvu, da é praviloma oznacuje nenaglašeni e, je bila beseda zelo verjetno naglašena na prvem zlogu. Tvorjenke s pripono -ovica so namrec navadno naglašene na osnovi motivira­joce besede (ali priponskem i, kar je tu zaradi upada izkljuceno). Motivirajoca beseda je prevzeta iz bavarsko nemške Leimen 'ilovica’. PRIMERJAJ: kukmanka len[l.n]pridevnik len TMB: Len-a -uNEM.: Faul, TragLAT.: PigerGS: Len– gr. ......, otiari: Suec. lyom, lau, & len, thauwarm: infer. Sax. ln, aufthauen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lenec[l.n.c]samostalnik moškega spola len clovek; lenuh 929: lenuh ABC: Eniga lenza .lehern sanizhuje (1794, str. 19) le ne nemarno[l. ne nemárno] medmetna zveza uporablja se za spodbujanje k živahnej­šemu, hitrejšemu delovanju KG: Le ne nemarnu 'nur nicht träg, müßig’ (str. 91) lenišce[leníšce]samostalnik srednjega spola ležišce za pocivanje, ležanje podnevi 216: sedež ali ležišce TMB: Lenishe-an. NEM.: Das Faul- Rastbett LAT.: Anaclinterium leniti[leniti lením]nedovršni glagol 548: lenariti, postopati TMB: LęnimNEM.: FaulenzenLAT.: Pigritare lenariti leno[l.no]prislovleno, neživahno, pocasi KG: Lenu 'träg, faul’ (str. 93) lenoba[lenóba]samostalnik ženskega spola lenoba 385: lenoba TMB: Lenôba-e.h. NEM.: Faul- TrägheitLAT.: Acedia Zapis sicer kaže na izgovor len.ba, ki pa se zdi malo verjeten. le-ondi[le-.ndi]prislov tamkaj, prav tam TMB: LeondiNEM.: Dort, ebendortLAT.: IbidemPRIMERJAJ: ondi le-ondokaj[le-ond.kaj](le-ondu­kaj) prislovtamkaj, prav tam TMB: LeondokejNEM.: Dort, ebendortLAT.: IbidemPRIMERJAJ: ondokaj le-ondukajGLEJ: le­ondokaj le-oni[le-.ni]zaimek prav oni, prav tisti, le­oni TMB: Legun-a -uSiehe Leun Iztocnice Leun v TMB ni. PRIMERJAJ: oni le-onod[le-on.d]prislov tjakaj TMB: LeunodNEM.: DortdurchLAT.: IbiKG: Leunod skus 'dorthin, durch’ (str. 91) PRIMERJAJ: onod lep[l.p]pridevnik lep TMB: Lep-a -uNEM.: SchönLAT.: Pulcer GS: Lep– a gr. .ep., decortico: .ept.., gracilis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Zapis pulcer je tiskovna pomota namesto pulcher. lepje[l.pje]samostalnik srednjega spolarastlina bela, rumena omela, latinsko Viscum album (var. austriacum) 610: vrsta grma TMB: Lepje-an. NEM.: Der VögelleinLAT.: Vi.cus lepo[lep.]prislov lepo KG: Lepú oder Lepó (str. 42) KG: primernik Lepshe, presežnik Narlepshe (str. 121) lepota[lepóta]samostalnik ženskega spola lepota 373: lepota TMB: Lepóta-e.h. NEM.: Die SchönheitLAT.: Pulcritudo ABC: Lepota (1765, str. 11) lepotica[lepotíca]samostalnik ženskega spola lepotilno sredstvo, licilo 532: okrasje TMB: Lepotiza-e.h. NEM.: Der AnstrichLAT.: Fucus lepoticiti se[lepotíciti se lepot.cim se]nedovršni glagol lepšati, mazati se z lepotilnimi sredstvi; lepoticiti se, lišpati se 916: mazati TMB: Lepotizhemlepotizhiti sęNEM.: Gleistern, anstreichenLAT.: FucarePRIMERJAJ: lepovati lepovati[lepováti lep.jem]nedovršni glagol lepšati, mazati se z lepotilnimi sredstvi; lepoticiti se, lišpati se 916: mazati TMB: Lepujem-puvatiNEM.: Gleistern, anstreichen LAT.: Fucare, LinirePRIMERJAJ: lepoticiti se les[l.s]samostalnik moškega spola 1. les 641: les 2. gozd 317: rastišce dreves TMB: Les-am. NEM.: 1. Das Holz 2. Der Wald LAT.: 1. Lignum 2. SylvaGS: Les– germ. adpo.uerunt a.pirationem, qua.i Holeß, vel Holitz; grćcum ... e.t ei affine.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lesa[l.sa]samostalnik ženskega spola vrata (v plotu), ki se sama zapirajo 223: stavbno pohištvo TMB: Lesa-e.h. NEM.: Das Fallthor LAT.: Porta ver.atilis lesasukGLEJ: lesosuk le-sem[le-s.m]prislov le­sem TMB: LęsčmNEM.: Her, hieher LAT.: HucKG: Lesčm, sem 'hieher’ (str. 90) lesen[les.n]pridevnik lesen TMB: Lesen-a -uNEM.: Vom Holze LAT.: Ligneus lesicekGLEJ: lisicek lesicjeGLEJ: lisicje leska1 [l.ska]samostalnik ženskega spola grm leska, latinsko Corylus avellana 610: vrsta grma GS: Lesha– Leska. unde germani per metathe.in Haselstaude effinxere. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: lešca leska2 [l.sk.]samostalnik ženskega spola letev 129: lesen izdelek TMB: Lčska-e.h. NEM.: Die LatteLAT.: Tigillus leskov[l.skov]pridevnik lešnikov TMB: Leskov -a -uSiehe Leshov PRIMERJAJ: lešcev leskovica[l.skovica]samostalnik ženskega spola leskova palica 175: orodje, ki je palica TMB: Leskovza-e.h. NEM.: Der Haselnußstab LAT.: Baculus avellaneus lesni bog[l.sni b.g]samostalniška zveza moškega spola gozdno božanstvo, satir 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Dovji mo.hji, lesni Bogovi 'Satyri’ (str. 185) PRIMERJAJ: divji mož; merkocin lesnica[lesníca](lestnica) samostalnik ženskega spola stopnice, stopnišce 777: del zgradbe TMB: Lesniza-e.h. NEM.: Die Treppe LAT.: AnabathraPRIMERJAJ: lestva; leznica lesnika[lesníka]samostalnik ženskega spola samorasla, divja hruška; lesnika 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Lesnika -e.h. NEM.: Die HolzbirnLAT.: Pyra .ilve.tra lesosuk[lesos.k](lesasuk) samostalnik moškega spola kdor struži les; strugar 855: izdelovalec lesenih stvari TMB: Lesasuk-am. NEM.: DrechslerLAT.: Torneator lestenje1 GLEJ: lastenje lestenje2 GLEJ: listenje lesti[l.sti l.zem]nedovršni glagol plaziti se, lesti 561: premikati se TMB: Le.émle.tiNEM.: KriechenLAT.: Repere lestiti siGLEJ: lastiti si lestnicaGLEJ: lesnica lestninaGLEJ: lastnina lestno imeGLEJ: lastno ime lestnorecnostGLEJ: lastnorecnost lestnostGLEJ: lastnost lestva[l.stva]samostalnik ženskega spola stopnice, stopnišce 777: del zgradbe TMB: Le.tva-e.h. Sieh. LesnizaPRIMERJAJ: lesnica lešca[l.šca]samostalnik ženskega spola grm leska, latinsko Corylus avellana 610: vrsta grma GS: Lesha– Leska. unde germani per metathe.in Haselstaude effinxere. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: leskaą lešcerba[l.šcerba]samostalnik ženskega spola svetilka, lešcerba 182: priprava za svetenje TMB: Lesherba-e.h. NEM.: BauernampelLAT.: Lucerna lešcev[l.šcev]pridevnik lešnikov TMB: Leshov-a -uNEM.: Von HaselnüßenLAT.: AvellaneusPRIMERJAJ: leskov lešcevje[l.šcevje]samostalnik srednjega spola leskovo grmovje, lešcevje 318: rastišce grmovja TMB: Leshovje-an. NEM.: Hasel­nußstaudeLAT.: AbellinetumABC: Leshovje (1765, str. 11) lešketati (se)[l.šketáti se l.škácem se]in [l.šket.m se]nedovršni glagol svetlikati se, lesketati se 683: svetiti se TMB: Lčshkazhém; Lčshketâmleshketâti NEM.: Glänzen, schimmernLAT.: Splendere GS: Leshkazhem– Leshketam, a Blisk prima litera ab.orpta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Leshketam se 'ich gleisne, glütze’ (str. 65) lešnik[l.šnik]samostalnik moškega spola lešnik 613: sad ali plod za prehrano TMB: Leshnek-am. NEM.: Ein Haselnuß LAT.: AvellanaPRIMERJAJ: olešnik; orešnik lešnikar[l.šnikar]samostalnik moškega spolaptica krekovt, lešnikar, latinsko Nucifraga caryocatactes 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Leshnčkar-jam. NEM.: Ein HaselhuhnLAT.: Attagen LešpetaGLEJ: Lišpeta le-ta[le-t.]zaimek tale, le­ta TMB: LetâNEM.: DieserLAT.: His, i.teKG: leta (str. 139) projecit, hetil .. ..... inu.itata, in Hiphil in kal le-takaj[le-t.kaj]prislov tjakaj KG: Letakej 'dorthin’ (str. 90) letati[l.tati l.tam]nedovršni glagol leteti, letati 567: leteti TMB: Lejtam NEM.: FliegenLAT.: VolareGS: Lejtam radix .. . Tul , . ... vide radicem hebr. Lejtim – ejecit, & gr. ..ta., volitant.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: leteti leten[l.t.n](letni) pridevnik poleten TMB: Lejtčn; Lejtn-a -u NEM.: SommerlichLAT.: Ć.tivus letenski[l.tenski]pridevnik ki je v zvezi z letom; leten TMB: Lejtenske; Lejtnéske-a -uNEM.: Jährlich LAT.: Annuus leteti[let.ti letím]nedovršni glagol leteti, letati 567: leteti TMB: Lejtim lejtel, -tetiSiehe LejtamPRIMERJAJ: letati letina[l.tina]samostalnik ženskega spola leto, poletje glede na pridelek; letina 49: cas glede na rastlinje TMB: Lejtčna-e.h. NEM.: Das Jahr LAT.: Annus, ć.tas letniGLEJ: leten letnice[l.tnice]množinski samostalnik ženskega spola letni dohodki 73: placilo TMB: Lejtnčze .h. NEM.: Jährliches EinkommenLAT.: Annatć leto[l.to]samostalnik srednjega spola 1. leto 43: cas ali njegov del 2. poletje 43: cas ali njegov del TMB: Lejtu-an. NEM.: 1. Jahr 2. Sommer LAT.: 1. Annus 2. Ć.tasKG: Lejtu, -ta 'das Jahr, der Sommer’ (str. 105)PRIMERJAJ: pred nekaterimi letami le-tod[le-t.d]prislov po tej poti, tod, le­tod TMB: Letôd NEM.: HindurchLAT.: Hac letos[l.tos]prislov letos TMB: LejtasNEM.: HeuerLAT.: Hoc annoGS: Lejtas– gr. t.te., hoc e.t: t.de p. .ste., hoc ipso anno. Dores dicunt s.te., & s......, hornus, prć.entis anni.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. le-tukaj[le-t.kaj]prislov tukaj, le­tukaj TMB: LetukejNEM.: HiedurchLAT.: HicKG: Letukej 'an diesem Orte’ (str. 90)KG: Letukej skus 'dadurch’ (str. 91) lev[l.v]samostalnik moškega spola žival lev, latinsko Panthera leo 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Lev -am. NEM.: Der LöwLAT.: LeoGS: Lęv– lat. leo: germ. : lajisch .. .. .. leo: Chald. lajisch ..... . . Hebr. L ..., & .... ubique idem leo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: levinja leva[l.va]samostalnik ženskega spola pec z odprtim ognjišcem; kamin 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Lęva-e.h. NEM.: Der KaminLAT.: Caminus Crka ę praviloma oznacuje široki e, a so tudi izjeme, npr. bermati. levce[levc. levc.ta]samostalnik moškega spola 1. majhen ris 986: mladic kopenske divje živali 2. pega, lisa na koži 879: del cloveka, ki je hiba TMB: Lčvzhę-etam. NEM.: 1. Kleiner Luchs 2. Flecken an der HautLAT.: 1. Chaus, Deminutiv 2. AlphosPRIMERJAJ: levec levec[lév.c]samostalnik moškega spola žival ris, latinsko Lynx lynx 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Levz-am. NEM.: Der LuchsLAT.: Chaus Pleteršnik po Cafu in Zalokarju navaja l.vec. PRIMERJAJ: levce levenje[levénje]samostalnik srednjega spola 1. menjava dlake pri živalih 673: sprememba 2. odstranjevanje pretesne vrhnje plasti kože; levitev 673: sprememba TMB: Lčvenje; Livęnje-an. NEM.: Haar- Hautlaßen LAT.: Alopecia levi[l.vi]pridevnik levi KG: na levoplat 'linkshin’ (str. 91) levica[levíca]samostalnik ženskega spola leva roka; levica 878: del cloveka TMB: Leviza-e.h. NEM.: Linke HandLAT.: Lćva levicnik[lev.cnik]samostalnik moškega spola kdor pri delu uporablja predvsem levo roko; levicar 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Levizhnčk-am. NEM.: Die LinktatzLAT.: Ambidexter Latinski prevedek sicer oznacuje cloveka, ki enako spretno uporablja obe roki. levinja[l.vinja]samostalnik ženskega spola levinja 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Levčna-e.h. NEM.: Die LöwinnLAT.: Lećna, LeaPRIMERJAJ: lev leviti se[leviti se levím se]nedovršni glagol 1. menjati dlako 694: opravljati telesno funkcijo 2. odstranjevati si pretesno vrhnjo plast kože; leviti se 694: opravljati telesno funkcijo TMB: Levim leviti seNEM.: Hären, Haut abschälenLAT.: Pilos dimittere levo[l.vo]samostalnik srednjega spola leva stran 84: del stvari KG: Na levu /…/ 'linkshin’ (str. 91) levov[lévov]pridevnik levov TMB: Lévov -a -uNEM.: Des Löwens LAT.: Leonis leznica[lezníca]samostalnik ženskega spola stopnice, stopnišce 777: del zgradbe TMB: Le.niza-e.h. NEM.: Die TreppeLAT.: Anabathra Zapis Le.niza ni tiskovna napaka namesto Lesnica, saj se v TMB pojavi tik za tem, pomen pa je opredeljen s sklicem na zgornjo besedo, torej kot Ebend. in Idem. PRIMERJAJ: lesnica leža[l.ža]samostalnik ženskega spola 1. lega 281: krajevnost 2. ležišce 216: sedež ali ležišce TMB: Le.ha-e.h. Siehe LegaPRIMERJAJ: lega ležaj[l.žaj (?)]samostalnik moškega spola lega, položaj 281: krajevnost TMB: Le.haj-am. NEM.: Die LageLAT.: Situs ležanje[lež.nje]samostalnik srednjega spola ležanje 546: pocivanje TMB: Le.hanje-a n. NEM.: Das LiegenLAT.: Accubatio ležati[ležáti ležím]nedovršni glagol ležati 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: Lé.himlé.hâtiNEM.: Liegen LAT.: Cubare, jacereGS: Le.hem– Le.him a gr. .e.e. cubato: Jonic. pro .e.., prćf. imperf. pa... verbi ....µa., & ...es.a.: germ. liegen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ležec[lež.c]pridevnik kar kaj povzroca, utemeljuje, od cesar je kaj odvisno TMB: Lę.hezh-a -uNEM.: Daran liegendLAT.: Momento.usPREDGOVOR: Al kaj je na imenu le.hezhe? (str. 1) ležeje[lež.je]prislov v ležecem položaju; leže TMB: Lę.heje NEM.: LiegendLAT.: Jacendo ležišce[ležíšce]samostalnik srednjega spola tabor, šotorišce 332: kraj za vojaške dejavnosti TMB: Le.hishe-an. NEM.: Das LagerLAT.: Ca.tra ležnik[l.žník]samostalnik moškega spola lažnivec 885: grešnik TMB: Lé.hnik-am. Siehe. La.hnikPRIMERJAJ: lažnik li[li]clenek krepi vprašanje; li? TMB: Li?NEM.: Dann LAT.: ErgonneKG: se le ti, ali ne 'bist du es, oder nicht?’ (str. 100) V TMB je za iztocnico naveden zgled Sčli ti moj. libra[l.bra]samostalnik ženskega spola utežna enota pribl. pol kilograma; funt, libra 431: utežna mera TMB: Libra -e .h. NEM.: Das PfundLAT.: PondoPRIMERJAJ: librica librica[l.brica]samostalnik ženskega spola mala utež 431: utežna mera TMB: Librčza-e.h. NEM.: Kleines GewichtLAT.: Minutum pondo Pri socasnih piscih beseda pomeni isto kot libra. PRIMERJAJ: libra lice[líce]samostalnik srednjega spola lice 878: del cloveka TMB: Lize-an. NEM.: Die WangeLAT.: GenćGS: Lize– Goth. Wlits: germ. Anlitz: gr. .e.ss., poët. video: lat. vultus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Liza, -iz 'die Wangen’ (str. 105)PRIMERJAJ: na lice licnat[l.cnat]pridevnik ki ima velika, debela lica; licat TMB: Liznat-a -uNEM.: Pausbäckicht LAT.: Bucculentus licen[líc.n]pridevnikprikupen, licen TMB: Lizhne-a -u NEM.: EinnehmendLAT.: Gratus licje[l.cje]samostalnik srednjega spola notranji del lubja; licje 604: drevesni del TMB: Lizhje-an. NEM.: Der BastLAT.: Liber, vimenGS: Lika – Lizhje: lat. Liber: germ. Bast.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: lika lickak[lickak]pridevniknemaren, zanikrn TMB: Lizhkák-a -u NEM.: NachlässigLAT.: Negligens lidek[lidek]samostalnik moškega spola strojarska sol, galun 655: strojilo TMB: Lidék -am. NEM.: Der AlaunLAT.: Alumen PRIMERJAJ: golun lih[l.h]clenek poudarja pomen besede, na katero se veže; prav, ravno TMB: LihNEM.: Just, eben LAT.: Recte lih kakor[l.h k.k.r](lih koker; lihkoker) vezniška zveza prav kakor TMB: LihkokerNEM.: Gleichwie LAT.: SicutiKG: Lihkoker 'gleichwie’ (str. 92) PRIMERJAJ: lih lihkar[l.hkar]prislov pravkar, ravnokar, ravno zdaj TMB: LihkarNEM.: Allererst, nicht langLAT.: Proxime, .tatimPRIMERJAJ: lih lihkoker GLEJ: lih kakor lih kokerGLEJ: lih kakor lih ta[l.h t.]zaimenska zveza prav ta TMB: Lihtâ-a -uNEM.: Ebendieser LAT.: Hic ip.e, ip.i..imusPRIMERJAJ: lih lih tak[l.h ták]zaimenska zveza prav tak, podoben TMB: Lěhtak-a -u NEM.: EbensolcherLAT.: SimilisPRIMERJAJ: lih; lih takršen lih tako[l.h tak.]prislovna zveza prav tako TMB: LihtokuNEM.: Eben so LAT.: Ćque .icPRIMERJAJ: lih lih takršen[l.h tákrš.n]zaimenska zveza prav tak, podoben TMB: Lihtakershn-a -uNEM.: EbensolcherLAT.: SimilisPRIMERJAJ: lih; lih tak lihternaGLEJ: lihtirna lihtirna[liht.rna](lihterna) samostalnik ženskega spola svetilka 182: priprava za svetenje TMB: Lčhtirna-e.h. NEM.: Die LaterneLAT.: Lucerna Prevzeto iz nemško Lichterne, kar je križano med Laterne in Licht 'svetloba’. lih tod[l.h t.d]prislovna zveza prav po tej poti, prav tod TMB: Lihtôd NEM.: EbendaLAT.: Hac ip.a viaKG: Rajmno tod kje, lih tod kje 'hier Grad zu, graden­wegshin’ (str. 91)PRIMERJAJ: lih lih tukaj[l.h t.kaj]prislovna zveza prav tukaj TMB: LihtukejNEM.: Eben da LAT.: Recte hicPRIMERJAJ: lih lij[l.j]samostalnik moškega spola posoda za nalivanje; rocka 239: posoda za pijaco TMB: Ly-am. NEM.: Die Gießkahne LAT.: PelviculaPRIMERJAJ: liv lijkopGLEJ: likof lika[líka]samostalnik ženskega spola notranji del skorje listnatih rastlin; licje 600: del rastline TMB: Lika -e.h. NEM.: Der BastLAT.: LibriGS: Lika – Lizhje: lat. Liber: germ. Bast.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: licje likalnik[lik..nik](likavnik) samostalnik moškega spola likalnik 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Likavnčk-am. NEM.: PolliereisenLAT.: LćvigatoriumABC: Likavnek (1765, str. 11) ABC: Likavnik (1794, str. 40) likarijaGLEJ: lekarija likati[l.kati]nedovršni glagol gladiti 37: izboljševati TMB: Likam NEM.: Glat machenLAT.: Polire likavnikGLEJ: likalnik likeb[líkeb]samostalnik moškega spola tocaj, natakar 871: uslužbenec TMB: Likéb; Lykeb-am. NEM.: Ein SchenkLAT.: PincernaGS: Lykeb– germ. Leutgeb: gr. .e.ß., fundo. Et Lytovsh qua.i Leutgebhaus, apud Schilterum e.t Schenkhaus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. likof[l.kof](lijkop) samostalnik moškega spola koroško pitje po sklenjeni kupciji; likof 264: gostija TMB: Likof -am. NEM.: Der LeihkaufLAT.: Pocilationis contractus GS: Likof – vindicum a germ. Leihkauf. Vide Lykof.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Lykof – melius Lijkop a lij, & kop, kauf, mercipotus habet Haltaus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. likorica[likoríca (?)]samostalnik ženskega spolarastlina sladki koren, latinsko Glycyrrhiza glabra 617: vrsta zelike GS: Likoriza – Süßholz: Angl. Licorish: Gall. Liquirice: Ital. Ligorizia: lat. med. ćvi Liquiritia, alias Glycirrhiza.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lilija[lílija]samostalnik ženskega spola rastlina lilija, latinsko Lilium 617: vrsta zelike TMB: Lilija -e.h. NEM.: Die Lilge LAT.: LiliumPRIMERJAJ: limbar lim[l.m]samostalnik moškega spola lepilo, lim 651: lepilo TMB: Lim -am. NEM.: Der LeimLAT.: GlutenGS: Lim – lat. gluten: germ. Leim: Anglo.. & Suec. Lim: Dan. Lym: Angl. Lime: I.land. Lym.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. limanica[l.manica]samostalnik ženskega spola šiba, namazana z lepljivo snovjo za lovljenje pticev; limanica 156: pripomocek za lov na ptice TMB: Limanza -e.h. NEM.: Die LeinrutheLAT.: Virga vi.cata limati[l.mati l.mam]nedovršni glagol lepiti, limati 551: lepiti TMB: Limam NEM.: LeimenLAT.: Glutinare limbar[l.mbar]samostalnik moškega spola rastlina lilija, latinsko Lilium 617: vrsta zelike TMB: Limbar -jam. NEM.: Die Lilge LAT.: LiliumGS: Limbar – lat. Lilium: germ. Lilie.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: lilija Limbarska gora[l.mbarska góra] samostalniška zveza ženskega spola kranjska božja pot Limbarska gora 359: gorsko ime TMB: Limbarska gorra .h. NEM.: Der LilienbergLAT.: Mons liliorum limberg[limberg]samostalnik moškega spola zacimba ingver 261: hrana GS: Limberg – germ. Ingber: lat. gingiber: gr. .e...ße.., & .....ße...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. limona[limóna](elmona) samostalnik ženskega spoladrevo limonovec, latinsko Citrus x limon, ali njegov plod limona 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Elmona-e.h. NEM.: LimonieLAT.: Limonium lina[lína]samostalnik ženskega spola nezastekljeno okno; lina 777: del zgradbe TMB: Lina-e.h. NEM.: Fenster ohne ScheibenLAT.: Fene.traGS: Lina– unde Inf. Sax. & germ. Line.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. linski[l.nski]pridevnikki je v zvezi z lino TMB: Linske-a -uNEM.: Zu solchen Fenstern gehörigLAT.: Fene.tralis lintvernGLEJ: lintvrn lintvrn[líntvrn](lintvern) samostalnik moškega spola koroško zmaj 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Lintvčrn-am. NEM.: Der LindwurmLAT.: DracoGS: Lintvern– vindicum a germ. Lindwurm.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lipa[lípa]samostalnik ženskega spola drevo lipa, latinsko Tilia 605: drevesna vrsta TMB: Lipa-e.h. NEM.: Die Linde LAT.: TiliaGS: Lipa– a gr. ..p.., pinguedo: ..pa., pinguis .um.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lipan[lípan]samostalnik moškega spolasladkovodna riba lipan, latinsko Thymallus thymallus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Lipan-am. NEM.: Aschfisch, EschLAT.: Thymallus, Umbra lipanov[lípanov]pridevnik lipanov TMB: Lipanov-a -uNEM.: Des EschfischesLAT.: Thymalli Lipica[lípica]samostalnik ženskega spola nemško mesto Leipzig 360: krajevno ime KG: Leipzig Lipeza, die berufene Handels­stadt in Sachsen (str. 8) lipov[lípov]pridevnik lipov TMB: Lipov-a -uNEM.: Von Linden LAT.: Tileus liptati[liptáti lipt.m]nedovršni glagol o psu hitro, sunkovito dihati 693: dihati ipd. TMB: LiptamNEM.: Lechzen wie die HundeLAT.: Anhelare Onaglašeno po Pleteršniku. Prednaglasni i Pohlin praviloma zapisuje z znakom za polglasnik, a so tudi izjeme, npr. v lisjak in nekaterih besedah iz družine lisica. lisa[lísa]samostalnik ženskega spola lisa 805: lisa TMB: Lisa -e.h. NEM.: Der FleckenLAT.: Macula lisast[lísast]pridevnik lisast TMB: Lisa.t-a -uNEM.: Fleckicht LAT.: Maculo.us lisavt[l.savt]samostalnik moškega spola žival ris, latinsko Lynx lynx 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Lisovt-am. NEM.: WolfsluchsLAT.: Cervarius lupus lisec[l.s.c]samostalnik moškega spola 1. ptica lišcek, latinsko Fringilla carduelis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali 2. žival z liso na celu 979: žival TMB: Lisz-am. NEM.: 1. Stieglitz 2. An der Stirne gezeichnetLAT.: 1. Carduelis 2. Maculo.us PRIMERJAJ: lišcek lisica[lisíca]samostalnik ženskega spola 1. žival lisica, latinsko Vulpes vulpes 985: vrsta kopenske divje živali 2. lisicja samica 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Lisiza-e.h. NEM.: Der FuchsLAT.: Vulpes feminaGS: Lisiza– a Lisa, .tria in fronte: alias a gr. ...s.., capio, qua.i a.tute capiens be.tia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: lesiza (str. 138) lisicek[lis.c.k](lesicek) samostalnik moškega spola omelo na dolgem držaju za cišcenje notranjosti krušne peci 141: orodje ali pripomocek za cišcenje TMB: Lesizhk-am. NEM.: OffenwischLAT.: Ter.orium pi.trinum PRIMERJAJ: lisicje lisicje[lis.cje](lesicje) samostalnik srednjega spola omelo na dolgem držaju za cišcenje notranjosti krušne peci 141: orodje ali pripomocek za cišcenje TMB: Lesizhje-an. NEM.: OffenwischLAT.: Ter.orium pi.trinum PRIMERJAJ: lisicek lisicji[lis.cji]pridevnik ki pripada lisici; lisicji TMB: Lisizhje-a -uNEM.: Des FuchsesLAT.: Vulpis, vulpinus PRIMERJAJ: lisicni lisicni[lis.cni]pridevnik ki pripada lisici; lisicin TMB: Lisizhne-a -uNEM.: Des FuchsesLAT.: Vulpis, vulpinus PRIMERJAJ: lisicji lisicnik[lis.cnik]samostalnik moškega spolaneka rastlina, verjetno lisicji rep, latinsko Alopecurus 617: vrsta zelike TMB: Lisizhnčk-am. NEM.: Fuchsschwanz LAT.: Cauda Vulpis lisjak[lisják]samostalnik moškega spola 1. lisicji samec, latinsko Vulpes vulpes mas 985: vrsta kopenske divje živali 2. zvit, prebrisan moški; lisjak 944: prebrisan clovek 3. rastlina preobjeda, latinsko Aconitum napellus 617: vrsta zelike TMB: Lisjâk -am. NEM.: 1. Fuchs 2. Fuchsschwänzer 3. WolfswurzLAT.: 1. Vulpes mas 2. Subdolus 3. Aconitum liska[l.ska]samostalnik ženskega spola neka vodna ptica, verjetno crna liska, latinsko Fulica atra 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Liska -e.h. NEM.: RohrhuhnLAT.: Gallina palustris list[l.st]samostalnik moškega spola 1. list 600: del rastline 2. pismo 201: pisni izdelek TMB: Li.t-a m. NEM.: Blatt, BriefLAT.: Folium, epi.tola GS: Li.t– unde germ. eine Liste: apud Keronem Li.tar, ein Künstler: Suec. & I.l. Li.t, Kunst, Wissenschaft: gr. ..s.e.., exaro: ..s.... Unde sequens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. V prvi pomenski opredelitvi sta združena pomena 'rastlinski list’ in 'list papirja’. ''Sequens’’ je listrom. lista[l.sta (?)]samostalnik ženskega spola uredba, predpis 208: pravni pisni izdelek TMB: Li.ta-e.h. NEM.: Geschriebene OrdnungLAT.: Ordo prćscriptus listar[l.star]samostalnik moškega spola pismonoša 877: sluga, ki potuje TMB: Li.tar-jam. NEM.: Briefträger LAT.: Tabellarius listek[l.st.k]samostalnik moškega spola 1. majhen list; listek 600: del rastline 2. majhno pismo 201: pisni izdelek 3. manjši kos papirja z natisnjeno nabožno sliko; podobica 252: likovni izdelek TMB: Li.tčk-am. NEM.: 1. Blättchen, Briefchen 2. BildleinLAT.: 1. Foliolum 2. Imaguncula list ene na papir vtisnjene dežele[l.st ene na pap.r vt.snjene dežéle]samostalniška zveza moškega spola zemljevid 202: knjiga ABC: li.t ene na popir uti.nene deshela (1794, str. 24) listenje[listénje](lestenje˛) samostalnik srednjega spola 1. o jelenjadi cas parjenja, gonitev 714: gonitev divjih živali 2. o ribah razmnoževanje z odlaganjem iker in semencic; drstenje 717: drstitev TMB: Li.tenje; Lčstenje-an. NEM.: Brunst der Hirschen; Das Leichen der FischeLAT.: Cervorum pruritus; Coitus pi.cium listeti[list.ti listím](listiti) nedovršni glagol kazati nagnjenje za parjenje; goniti se 719: goniti se TMB: Li.timNEM.: Brünstig seinLAT.: Appetere, pruirePRIMERJAJ: goniti se listitiGLEJ: listeti listje[lístje]samostalnik srednjega spola rastlinski listi; listje 600: del rastline TMB: Li.tje-an. NEM.: LaubLAT.: Folia listmaren[listmár.n]pridevnik ki zna pisati in se spozna na zakone TMB: Li.tmarn-a -uNEM.: Schriftverständig LAT.: Legis peritus listmarnik[listm.rnik]samostalnik moškega spola kdor zna pisati in se spozna na zakone, študent 969: clovek z znanjem TMB: Li.tmarnčk-am. NEM.: Student, Rechtsge­lehrterLAT.: Legis peritusKG: Listmarneki, Pismo.nalzi 'Schriftgelehrte’ (str. 133 s.) ABC: Li.tmarnik (1765, str. 11)PRIMERJAJ: pismoznalec listnat[l.stnat]pridevnik listnat TMB: Li.tnat-a -uNEM.: Laubicht LAT.: Frondo.us listognojGLEJ: listov gnoj listov gnoj[l.stov gn.j](listognoj) samostalniška zveza moškega spola november 43: cas ali njegov del TMB: Li.tovgnoj-am. NEM.: Wintermonat LAT.: November listrom[listrom]samostalnik moškega spola kazalo, seznam 201: pisni izdelek TMB: Li.tróm-am. NEM.: RegisterLAT.: Index, Rege.tumGS: Li.trom– Hung. Laj.trom, index. paginarum libri.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Natancnejša pomenska opredelitev zaradi prekrivne vecpomen­skosti nemških in latinskih prevedkov nimogoca. Besedo je Pohlin domnevnoprepisal iz Jambrešicevega slovarja(Stabej, Jezik in slovstvo 19, 252 s.). lišaj[liš.j]samostalnik moškega spola lišaj, tj. vnetje kože, ki navadno povzroca srbenje 17: bolezen TMB: Elshaj; Lishaj -am. NEM.: Ein ZittermaalLAT.: Lichen lišcek[l.šc.k]samostalnik moškega spola 1. ptica lišcek, latinsko Fringilla carduelis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali 2. žival z liso na celu 979: žival TMB: Liszhčk-am. NEM.: 1. Stieglitz 2. An der Stirne gezeichnetLAT.: 1. Carduelis 2. Maculo.usPRIMERJAJ: lisec lišer[lišer lišera]samostalnik moškega spola prižnica, leca 784: del cerkve TMB: Lishér-am. NEM.: Der PredigstuhlLAT.: AnalogiumPRIMERJAJ: prižnica lišpati[l.špati l.špam]nedovršni glagol lepoticiti, lišpati 914: lišpati TMB: LishpamNEM.: Sauber, nett machenLAT.: Venu.tareKG: Lishpam 'ich schmünke’ (str. 65) Lišpeta[lišpéta](Lešpeta) samostalnik ženskega spola klicna oblika krstnega imena Elizabeta 351: krstno ime KG: Shpella, Lčshpeta (str. 130) PRIMERJAJ: Špela liti[líti líjem]nedovršni glagol izlivati, liti 586: premikati tekocino : linxit: lachach .. ... . .e..., linguo: Hebr. .lechach : linxit: germ. lecken .. ... . Chald. TMB: Lyémlyl lytiNEM.: AusgießenLAT.: EffundereGS: Lyem– apud Tertul. liare, gießen; a lyem deductum e.t sequens. Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. KG: Lyem 'ich giesse’ (str. 72) ''Sequens’’ je Likeb. PRIMERJAJ: livati litovž[lítovž]samostalnik moškega spola gostilna, tocilnica 776: gostišce GS: Litovsh– melius Lytovsh a Lyem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Lykeb– germ. Leutgeb: gr. .e.ß., fundo. Et Lytovsh qua.i Leutgebhaus, apud Schilterum e.t Schenkhaus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. liv[l.v]samostalnik moškega spola posoda za nalivanje; rocka 239: posoda za pijaco TMB: Lyv-am. NEM.: Die GießkahneLAT.: PelviculaPRIMERJAJ: lij livati[lívati lívam]nedovršni glagol izlivati, liti 586: premikati tekocino TMB: LyvamLAT.: Siehe LyemPRIMERJAJ: liti lizanje1 [lízanje]samostalnik srednjega spola lizanje 699: jedenje TMB: Li.anje-an. NEM.: Das LeckenLAT.: Linctus lizanje2 [lizánje](lazanje) samostalnik srednjega spola testenine v obliki trakov, rezanci 261: hrana TMB: Li.anje-an. NEM.: Die geschnit­tenen NudelnLAT.: Prćci.a lizati[lízati lížem]nedovršni glagol lizati 699: jesti TMB: Li.hemli.ŕtiNEM.: LeckenLAT.: LingereGS: Li.hem– a gr. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. lizlina[lizlína (?)]samostalnik ženskega spola zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara 656: zdravilo TMB: Li.lina-e.h. Siehe LikaryaPRIMERJAJ: lekarija ljub[lj.b]pridevnikljub, drag, prijeten TMB: Lub -a -uNEM.: Lieb angenehmLAT.: Dilectus, gratusGS: L – Lem a gr. f.... per metathe.in. Tatian Liub: lat. lubet: germ. lieb.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: luba moja mate! (str. 173) ljuba[ljuba]samostalnik ženskega spola dekle v ljubezenskem razmerju do fanta; ljuba, ljubica 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Luba -e.h. NEM.: Schatz, geliebte LAT.: Ama.iaPRIMERJAJ: ljubica ljubcek[ljubc.k]samostalnik moškega spola fant v ljubezenskem razmerju do dekleta; ljubi, ljubcek 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Lubzhčk-am. Siehe LubizhkPRIMERJAJ: ljubec; ljubi; ljubiceką ljubec[ljub.c]samostalnik moškega spola fant v ljubezenskem razmerju do dekleta; ljubi, ljubcek 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Lubčz-am. Siehe LubePRIMERJAJ: ljubcek; ljubi; ljubiceką ljubezen[ljub.z.n]samostalnik ženskega spola ljubezen 63: ljubezen TMB: Lube.n-e.h. NEM.: Die LiebeLAT.: Amor dilectio ljubezniv[ljubeznív]pridevnik ljubek, prikupen, privlacen TMB: Lube.niv-a -uNEM.: LiebenswerthLAT.: AmabilisKG: Lubesniv 'lieblich’ (str. 118) ljubi[ljubi]samostalnik moškega spola 1. fant v ljubezenskem razmerju do dekleta; ljubi, ljubcek 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva 2. zaljubljenec 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Lubi -egam. NEM.: GeliebterLAT.: Ama.us KG: Teh lubeh kregi so enu ponovlenje te lube.ne (str. 141 s.)PRIMERJAJ: ljubcek; ljubec; ljubiceką ljubica[lj.bica]samostalnik ženskega spola dekle v ljubezenskem razmerju do fanta; ljuba, ljubica 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Lubčza-e.h. Siehe LubaPRIMERJAJ: ljuba ljubicek1 [ljub.c.k]samostalnik moškega spola fant v ljubezenskem razmerju do dekleta; ljubi, ljubcek 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Lubizhkm. Siehe LubePRIMERJAJ: ljubcek; ljubec; ljubi Ljubicek2 [ljub.c.k]samostalnik moškega spola bog ljubezni Kupido 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Lubizhek 'Cupido’ (str. 184) ljubiti[ljubiti ljúbim]nedovršni glagol ljubiti 63: obcutiti ljubezen TMB: Lubčm -bil, lubitiNEM.: LiebenLAT.: AmareKG: Lubem 'ich liebe’ /…/ (str. 69 ss.) ljubiti se[ljubiti se ljúbi se]nedovršni glagol izraža pripravljenost koga za kako dejanje; ljubiti se, hoteti 67: veseliti se TMB: Nalube se meniNEM.: Es verdrüßtLAT.: Di.plicet, tćdetPRIMERJAJ: poljubiti se Ljubljana[ljubljána]samostalnik ženskega spola kranjsko mesto Ljubljana 360: krajevno ime TMB: Lublâna-e.h. NEM.: Stadt Laybach LAT.: LabacumKG: V'Lublano 'Nach Laybach’ (str. 188)KG: Pruti Lublani 'nach Laybach zu gehen’ (str. 194)ABC: Lublana (1765, str. 11) Ljubljancan[ljublj.ncan]pridevnik Ljubljancan 354: prebivalec kraja TMB: Lublanzhan-a -uNEM.: Ein Laybacher LAT.: Labacen.isKG: Lublanzhan (str. 114) Ljubljancanka[ljublj.ncanka] samostalnik ženskega spola Ljubljancanka 354: prebivalec kraja TMB: Lublanzhanka-e.h. NEM.: Laybacherinn LAT.: Labacen.isKG: Krayniza, Shtajerka, Koroshella, Nemshkuta, Lahena, Rimlarza, Lublanzanka (str. 116) Ljubljanica[ljublj.nica]samostalnik ženskega spola kranjska reka Ljubljanica 362: vodno ime TMB: Lublanza-e.h. NEM.: Die Laybach, FlußLAT.: Labacus ljubljanski[ljublj.nski]pridevnik ljubljanski TMB: Lublanske-a -uNEM.: LaybacherischLAT.: Labacenus ljubno[ljúbno (?)](lubno) samostalnik srednjega spola redek, negovan gozd; gaj 317: rastišce dreves TMB: Lubnu-an. NEM.: Der Luftwald LAT.: Tempe ljuden[ljúd.n](vljuden) pridevnik vljuden TMB: Ludn-a -uNEM.: Höflich, leutseligLAT.: Humanus ljudi[ljudí] ime crke l 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Ludi, L, l (str. 158) ljudi žrtnik[ljudí ž.tnik]samostalniška zveza moškega spola 932: hudodelec TMB: Ludy.hčrtnék-am. NEM.: Menschenfresser LAT.: Antropophagus ljudožerec ljudje[ljudj.]množinski samostalnik moškega spola ljudje, ljudstvo 927: skupina ljudi TMB: Ludji -ym. NEM.: Die Leute, das VolkLAT.: Homines, populusGS: Ludji – liti, luti & leti populum mixtum .ignificat antiquis Celtis: apud I.idor. liudi: Suec. Lyd: gr. .e.t.. publicus & .e.., Attic. .a.., populus: Megalopolen.ibus Le: germ. Leute. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. K izglasju -ji za -je primerjaj štirje. ljudnjak[lj.dnjak]samostalnik moškega spola cloveško blato 696: cloveški izlocek TMB: Ludnčk-am. NEM.: Menschenkoth LAT.: Stercus ljudomorstvo[ljudom.rstvo (?)] samostalnik srednjega spola umor 108: umor TMB: Ludomor.tvu-an. NEM.: Der TodschlagLAT.: Homicidium ljudovina[ljudovína]samostalnik ženskega spola narod 355: pripadnik ljudstva TMB: Ludvina-e.h. NEM.: Die NationLAT.: Natio ljudski[lj.dski]pridevnik tuj TMB: Ludske -a -uNEM.: Fremd, eines anderenLAT.: AlienusPRIMERJAJ: ljudški ljudstvo[lj.dstvo]samostalnik srednjega spola ljudstvo 355: pripadnik ljudstva TMB: Lud.tvu-an. NEM.: Das VolkLAT.: Populus ljudški[ljudšk. (?)]pridevnik tuj TMB: Lčshke; Lushke-a-oNEM.: Fremd, eines andernLAT.: AlienusGS: Leshke– a Ludji, & ideo melius .cribitur ludske.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: ljudski ljuljika[ljúljika]samostalnik ženskega spola rastlina ljuljka, latinsko Lolium temulentum 617: vrsta zelike TMB: Lulčka-e.h. NEM.: Die Trespe, PostLAT.: ZizaniumGS: Luleka – germ. Lch, lat. Lolium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Nemška prevedka sicer oznacujeta drugi rastlini, namrec stoklaso, Bromus, in mocvirski rožmarin, Ledum palustre loc[l.c]samostalnik moškega spolarastlina locek, latinsko Juncus effusus 617: vrsta zelike TMB: Lôzh-am. NEM.: Binsen, RiedgrasLAT.: JuncusGS: Lozh – Lozhje, quod Lika.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: locje lociten[loc.t.n]pridevnikki se da lociti; locljiv TMB: Lozhitn-a -u NEM.: ScheidlichLAT.: Separabilis lociti[lociti l.cim]dovršni glagol lociti 619: lociti TMB: Lôzhemlozhiti NEM.: SondernLAT.: SeparareKG: Smert mo.ha od .hene lozhe (str. 143) locitva[loc.tva]samostalnik ženskega spola locitev 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Lozhitva-e.h. NEM.: Die Scheidung LAT.: Separatio, divortium locje[l.cje (?)]samostalnik srednjega spola kraj, kjer raste locje 321: rastišce zelike TMB: Lozhje-an. NEM.: Binsengewächs LAT.: JuncetumPRIMERJAJ: loc lodrica[lodríca]samostalnik ženskega spola manjši vinski sod 240: posoda za vino TMB: Lodriza-e.h. NEM.: Ein Lägel, Geschirr LAT.: Dolium, Cadus lodricar[lodr.car]samostalnik moškega spola trgovec z vinom; vinotržec 959: trgovec TMB: Lodrizhar-jam. NEM.: LägelhändlerLAT.: Oenopola Pomenska opredelitev temelji na latinskem prevedku. Nemška beseda, ki pa je ne navaja noben dostopni nemški slovar, je pomensko motivirana kot 'trgovec z lodricami’, tj. 'manjšimi vinskimi sodi’. log[l.g]samostalnik moškega spola redek gozd; log, gaj 317: rastišce dreves TMB: Lôg-am. NEM.: Luftwald, Hayn LAT.: LucusGS: Log – vide Loh in Frischio. In Marchia Brandenburgica Luch, Lh, Luk: Suec. laek pronuntiatur ut Log: Dan. Low, omnes in .ignificatione, humilis, aquo.i, palu.tris, in ćstate pa.cui loci.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: logac logac[log.c (?)]samostalnik moškega spola redek gozd; log, gaj 317: rastišce dreves TMB: Logaz-am. NEM.: Luftwald, HaynLAT.: LucusPRIMERJAJ: log lohak GLEJ: lahek lohek GLEJ: lahek lohkoGLEJ: lahko lohkobaGLEJ: lahkoba lohkomaGLEJ: lahkoma lohkomastenGLEJ: lahkomasten lohkotaGLEJ: lahkota loj[l.j loj.]samostalnik moškega spola loj 980: del živali TMB: Loj -am. NEM.: Das InschlichtLAT.: SćbumKG: Luj, loja 'das Intzlicht’ (str. 105) lojev[loj.v]pridevnikki je iz loja; lojev TMB: Lojev-a -uNEM.: Von InschlichtLAT.: SćbaceusABC: Lojeva (1765, str. 11)ABC: Lojeva (1789, str. 9) lojtra[l.jtra](lujtra) samostalnik ženskega spola lestev 178: pripomocek za hojo TMB: Lojtra-e.h. Siehe LujtraGS: Lojtra– Lujtra: germ. eine Leiter.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Lujtra – vide Lojtra.PRIMERJAJ: lojtre lojtre[l.jtre](lujtre) množinski samostalnik ženskega spola lestev 178: pripomocek za hojo ABC: je visoku na enech lujtrach .tal (1794, str. 27) PRIMERJAJ: lojtra lok[l.k](lovk) samostalnik moškega spola 1. lok, tj. priprava iz ukrivljene palice in .. ... . : Chald. & Syr. lachach .. ... . Hebr. tetive za proženje pušcic 199: orožje 2. priprava, s katero se poteguje po strunah; lok 172: del glasbila TMB: Lôk; Lovk -; -am. NEM.: Der Bogen; Der FiedelbogenLAT.: Arcus; PlectrumGS: Lôk – celtice Bolg, Köcher.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. loka1 [l.ka]samostalnik ženskega spola mocvirnat travnik; loka 334: kmetijsko zemljišce GS: Lôka– Lu.atice La, eine Wiese.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Loka2 [l.ka]samostalnik ženskega spola gorenjsko mesto (Škofja) Loka 360: krajevno ime TMB: Lôka-e.h. NEM.: Stadt, LaagLAT.: Locopolis lokaj[lok.j](lakaj) samostalnik moškega spola služabnik, strežaj, lakaj 871: uslužbenec TMB: Lokaj -am. NEM.: Der LagueyLAT.: Pedi.eqvus lokati[l.kati l.kam]nedovršni glagol piti z iztegovanjem jezika kot pes; lokati 704: piti kot žival TMB: Lôkâm NEM.: Sürbeln, trinken wie die HundeLAT.: Sorbillare Zapis kaže na ozkonagla­šeni prvi in dolgonaglašeni drugi zlog. Ob upoštevanju Pohlinove onaglasitve glagola lokljati se zdi verjetneje, da je v lokati pomotoma onaglašen drugi in ne prvi zlog. PRIMERJAJ: lokljati lokljati[lokljáti loklj.m]nedovršni glagol piti z iztegovanjem jezika kot pes; lokati 704: piti kot žival TMB: Lóklâm NEM.: Sürbeln, trinken wie die HundeLAT.: SorbillareGS: Loklam – germ. schlucken: lechach, lambit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: lokati loknoGLEJ: lakno lokostrelec[lokostr.l.c]samostalnik moškega spola lokostrelec 966: vojak TMB: Loko.trelz -am. NEM.: Der BogenschußLAT.: Arcitinens lokovš[lok.vš]samostalnik moškega spola vrt (s sadnim drevjem) za veselje, zabavo 317: rastišce dreves TMB: Lokovsh-am. NEM.: LustgartenLAT.: Tempe Zaradi Gutsmanovih zapisov lokoush, lokoushe 'Lustgarten’ in lekoushe 'Lustgarten, Obstgarten’ Pleteršnik besedo nastavi kot lok.višce. lomastiti[lomastiti lomastím] nedovršni glagol s silo lomiti 621: lomiti, treti TMB: Loma.timNEM.: Mit Gewalt brechenLAT.: ConfringereGS: Loma.tim– a Lomem, frango, .ed cum vi, .eu violente; exinde germ. lahk, claudus, fractus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. lomiti[lomiti l.mim]nedovršni glagol lomiti 621: lomiti, treti TMB: Lômem lomitiNEM.: BrechenLAT.: FrangereGS: Lemésh– qua.i lesh, frangis .cilicet terram.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lon[l.n]samostalnik moškega spola placilo za delo 73: placilo TMB: Lôn-a m. NEM.: Der LohnLAT.: Merces lonati[l.nati l.nam]nedovršni glagol placati, placevati, nagraditi, nagrajevati 113: placati TMB: Lônam NEM.: DankenLAT.: Grates agere loncar[loncár loncárja]samostalnik moškega spola loncar 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Lonzhar-jam. NEM.: Der HafnerLAT.: Figulus loncek[lónc.k]samostalnik moškega spola glinast loncek 229: posoda za hrano KG: Lonzhek, piskerz, piskerzhek 'Häflein’ (str. 115) lonec[lón.c]samostalnik moškega spola glinast lonec 229: posoda za hrano TMB: Lonz-am. NEM.: Der Hafen, Topf LAT.: Olla lop[l.p]samostalnik moškega spola 1. past 155: pripomocek za lov na kopenske živali 2. roparski plen 105: roparski plen TMB: Lop-am. NEM.: 1. Der Fall 2. Raub LAT.: 1. Decipula 2. Prćda lopa[l.pa]samostalnik ženskega spola prehoden prostor za vhodnimi vrati; veža 777: del zgradbe TMB: Lôpa-e.h. NEM.: Das VorhausLAT.: PorticusGS: Lopa– germ. Laube.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lopastvo[lop.stvo]samostalnik srednjega spola roparstvo 558: roparstvo TMB: Lopŕ.tvu -an. NEM.: Die RaubereyLAT.: Prćdonia lopata[lopáta]samostalnik ženskega spola 1. lopata 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje 2. podplat 878: del cloveka TMB: Lopâta -e.h. NEM.: 1. Die Schaufel 2. FußbretLAT.: 1. Pala 2. Planta pedisGS: Lopata– Hung. Lapat: lat. Spatha: germ. Schaufel.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. lopatika[lopátika]samostalnik ženskega spolarastlina (konjska) kislica, latinsko Rumex acetosa 617: vrsta zelike TMB: Lopatčka -e.h. NEM.: Scharfe KlettenLAT.: Alapathus GS: Lopateka– a gr. ..ap..., di..ipo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lopež[lópež]samostalnik moškega spola morski ropar; pirat 933: tat TMB: Lopésh -.ham. NEM.: Der SeerauberLAT.: Pirata lopiti1 [lopiti lópim]dovršni glagol udariti, lopniti 727: tolci, bosti TMB: LópemlopitiNEM.: SchlagenLAT.: PercutereGS: Lopta– a Lopem, germ. Ballon.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lopiti2 [lopiti l.pim]dovršni glagol napasti, vpasti 416: biti nasilen TMB: LôpemlopitiNEM.: AusfallenLAT.: Incurrere GS: Lôpem– Lopkam e.t onomatopśia .oni lop lop!Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: lopuskati lopta[lópta]samostalnik ženskega spola vecja žoga 189: igraca TMB: Lopta-e.h. NEM.: Der BallonLAT.: Pila maiorGS: Lopta – a Lopem, germ. Ballon.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: lapta lopuca[lopúca]samostalnik ženskega spola bat, kij, gorjaca 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Lopuzha-e.h. NEM.: Der BengelLAT.: Fu.tis lopucati[lopúcati lopúcam]nedovršni glagol tolci z batom 727: tolci, bosti TMB: LopűzhamNEM.: AbbengelnLAT.: Fu.te concutere lopuskati[lopúskati lopúskam] nedovršni glagol udarjati, tolci (?) 727: tolci, bosti GS: Lôpem– Lopkam e.t onomatopśia .oni lop lop!Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Sodec po naglasnem znamenju gre za intenziv od lopiti 'napasti, vpasti’, sodec po izvajanju iz onomatopeje lop pa za intenziv od lopiti 'udariti, lopniti’. PRIMERJAJ: lopiti˛ loputanje[lopútanje]samostalnik srednjega spola silovito, glasno zapiranje vrat 727: udarec, udarjanje TMB: Loputanje-an. NEM.: Das Thor zuschlagenLAT.: Concu..io Portć loputati[lopútati lopútam]nedovršni glagol silovito, glasno zapirati vrata; loputati 727: tolci, bosti TMB: Lopűtam NEM.: Die Thüre zuschlagenLAT.: Portam concutere lorbar[l.rbar]samostalnik moškega spola grm lovor, latinsko Laurus 610: vrsta grma TMB: Lorbar -jam. NEM.: Der LorberbaumLAT.: LaurusPRIMERJAJ: oljbar lorbarjev[l.rbarjev]pridevnik lovorjev TMB: Lorbarjov -a -uNEM.: Von LorberLAT.: Lauri los1 [l.s]samostalnik moškega spola 1. žival los, latinsko Alces alces 985: vrsta kopenske divje živali 2. žival ris, latinsko Lynx lynx 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Lôs-am. NEM.: 1. Das Elendthier 2. WolfsluchsLAT.: 1. Alice 2. Chaus los2 [l.s]samostalnik moškega spola žreb (z metanjem kock) 109: žreb TMB: Lôs-am. NEM.: LoosLAT.: Sors losati[l.sati l.sam]nedovršni glagol žrebati (z metanjem kock) 109: žrebati TMB: LôsamNEM.: LösselnLAT.: Sortiri losovedež[losov.dež]samostalnik moškega spola kdor prerokuje (z metanjem kock); vedeževalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Lôsovedesh-.ham. NEM.: Der Loosdeuter LAT.: Sortilegus lošc[l.šc]samostalnik moškega spola zlitina bakra in cinka; med, medenina 639: kovina TMB: Lôsh-am. NEM.: Das Flitter- RauschgoldLAT.: Aurum adulterinum lošne[lóšne]množinski samostalnik ženskega spola jermen pri cevlju 131: del oblacila ali obutve TMB: Lóshne.h. NEM.: Quader an SuheLAT.: Ad.trigmentum calcei lošperna[l.šperna](lušperna) samostalnik ženskega spola sorta hrušk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Lushperna-e .h. NEM.: GlockenbirnLAT.: Species pyrorum Pleteršnik navaja l.šperna v pomenu 'hruška moštarica’ in primerja loška hruška. Beseda naj bi bila torej hibridna zloženka z drugim delom iz nemško Birne 'hruška’. lotati[l.tati]nedovršni glagol spajati kovinske dele; spajkati, lotati 756: spajati kovinske dele TMB: LôtamNEM.: LöthenLAT.: FerruminareGS: Lotam– germ. lhen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: zvariti loter[l.t.r]samostalnik moškega spola vlacugar, necistnik 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Lôtr-am. NEM.: Der HurerLAT.: Stuprator lotiti[lotiti l.tim]dovršni glagol zgrabiti, napasti 726: zgrabiti TMB: LňtčmLótitiNEM.: AnpackenLAT.: Aggredi lotovalecGLEJ: lotovavec lotovavec[lotov.v.c](lotovalec) samostalnik moškega spola napadalec 945: nasilnež TMB: Lotuvavz -am. NEM.: Ein AnfällerLAT.: Aggre..or lotrica[l.trica]samostalnik ženskega spola vlacuga, necistnica 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Lotrčza-e.h. NEM.: Die HureLAT.: Meretrix lov[l.v lóva]samostalnik moškega spola lov 403: lov TMB: Lov -am. NEM.: Die Jagd, der FangLAT.: Venatus, capturaGS: Lov – Celtis llav, manus: ut Hände a Prehendere: Hibernis lâf, manus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lovec[lóv.c]samostalnik moškega spola lovec 896: lovec TMB: Lovz-am. NEM.: Der JägerLAT.: Venator lovišceGLEJ: lovše loviti[loviti lovím]nedovršni glagol loviti 403: loviti TMB: Lovim NEM.: Jagen, fangenLAT.: Injectari, venari, capereABC: loviti (1765, str. 11) lovkGLEJ: lok lovstvo[lóvstvo]samostalnik srednjega spola lovstvo 403: lovstvo TMB: Lov.tvu-an. NEM.: Die JägereyLAT.: Venatio lovše[lovš. lovš.ta](lovišce (?)) samostalnik moškega spola lovec 896: lovec TMB: Lovshe-etam. NEM.: Der JägerLAT.: Venator lovški[lóvški]pridevnik lovski TMB: Lovshke-a -uNEM.: Jägerlich LAT.: Venaticus lovžati[lovžáti lovž.m]nedovršni glagol hoditi, tekati naokoli 561: premikati se TMB: Lov.hâmNEM.: HerumlaufenLAT.: Concur.areGS: Lov.ham– a Lű.ha, qua.i prelu.ham.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lozarna[?]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta jabolk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Lo.arne .h. NEM.: Eine AepfelartLAT.: Species pomorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. -ložiti[ložiti ložím]glagol, samo v sestavi GS: Lo.him– in compo.ito slo.him reman.it. PRIMERJAJ: zložiti ložni[l.žni]pridevnik gozdni TMB: Lô.hne-a -uNEM.: Des Waldes LAT.: Luci, sylvć lubje[l.bje]samostalnik srednjega spola pluta 635: snov TMB: Lubje -an. NEM.: Das PantofelholzLAT.: Suber lubnoGLEJ: ljubno Lucifer[l.cifer]samostalnik moškega spola glavni hudic, Lucifer 350: lastno ime kršcanskega clovekolikega bitja KG: Lucifer, Sathan (str. 129) luc[l.c lúci]samostalnik ženskega spola luc 182: priprava za svetenje TMB: Luzh -e.h. NEM.: Das LichtLAT.: LuxGS: Luzh– lat. Lux: Dan. Lys: gr. ...., a ... (vel ..., quamquam apud bonos authores non reperi.) Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lucaj[luc.j]samostalnik moškega spola met, lucaj 727: udarec, udarjanje TMB: Luzhaj-am. NEM.: Der SteinwurfLAT.: Jactus lucati[lúcati lúcam]nedovršni glagol metati, lucati 433: metati TMB: Luzhŕm NEM.: WerfenLAT.: Jacere Ludvig[l.dvig]samostalnik moškega spola krstno ime Ludvik 351: krstno ime ABC: je Ludwig djal (1794, str. 27) luft[l.ft lúfta]samostalnik moškega spola zrak 647: plinasta snov TMB: Luft-am. NEM.: Der LuftLAT.: Aer luftnina[luftnína]samostalnik ženskega spola pojav visoko v zraku, znamenje na nebu 447: svetlobni naravni pojav TMB: Luftnina-e.h. NEM.: Die Lufterschei­nungLAT.: Meteoron lug[lúg]samostalnik moškega spola lug 650: milo TMB: L -am. NEM.: Die LaugeLAT.: LixiviumGS: Lug – Hung. in vocabulario 1554. Viennć in 3. editio Lwg: jam Lungh: germ. Lauge, quod verbum Lauge Wachter a lat. lavare deducit: ita & lugea palus apud Strab. VII. 314. Gallis Deluge e.t inundatio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lujtraGLEJ: lojtra lujtreGLEJ: lojtre luk[l.k lúka]samostalnik moškega spola luk, tj. rastlina iz rodu latinsko Allium 617: vrsta zelike TMB: Luk -am. NEM.: Der LauchLAT.: CepaGS: Luk – nomen generale; unde addi .olet wel, zhern, pasje &c. luk: Dan. log a gr. .a..a.e.., acuere, & lach humidus. Razlaga vsebuje zelo .. .. Hebr. malo povednega. PRIMERJAJ: beli luk; crni licje 600: del rastline TMB: Lup-am. NEM.: Der BastLAT.: LiberGS: Lup – Lem luk; pasji luk lukati[lúkati lúkam]nedovršni glagol opazovati, oprezati 770: videti, gledati TMB: Lukam NEM.: SpähenLAT.: Explorare GS: Lukam – pri.cis germanis lugen erat idem, ac sehen, lauern; unde germ. klug, providus, prudens, a gr. ....., in.idias facere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Prela – ex prćpo.itione Pre, & Lukam, a.picio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. luknja[l.knja]samostalnik ženskega spola luknja 619: razpoka ali luknja TMB: Lukna-e.h. NEM.: Das LochLAT.: Foramen GS: Lukna– a Lukam; unde germ. Lke: apud Horneg Lug: Infer. Sax. Lock: Hung. Lyuk.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: Lukna (1765, str. 11) lukovica[lúkovica]samostalnik ženskega spola astronomski observatorij, zvezdogledni-ca 331: zvezdoglednica TMB: Lukovza -e.h. NEM.: Eine SternwarteLAT.: Specula PRIMERJAJ: zvezdarna; zvezdogledarna Lula[lula]samostalnik ženskega spola boginja slabega vremena 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Mozhirna, Lula 'Göttin /…/ des üblen Wetters’ (str. 130) Luna[lúna]samostalnik ženskega spola Zemljin satelit, Mesec, Luna 361: ime nebesnega telesa TMB: Luna-e.h. NEM.: Der MondLAT.: LunaPRIMERJAJ: Mesec˛ lunj[l.nj]samostalnik moškega spola ptica lunj, latinsko Circus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Lvyn-a m. NEM.: Der WeyheLAT.: Milvus lup[l.p]samostalnik moškega spola notranji del skorje lesnatih rastlin; a gr. ..p.., cortex, ..p., decortico, ...pt.; unde & lat. Lupinus.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. lupek[l.p.k]samostalnik moškega spola lupina 600: del rastline TMB: Lupk-a m. NEM.: Die SchaleLAT.: CortexPRIMERJAJ: lupina lupina[lupína]samostalnik ženskega spola lupina 600: del rastline TMB: Lupina-e .h. NEM.: Die SchaleLAT.: CortexPRIMERJAJ: lupek lupiti[lupiti lúpim]nedovršni glagol lupiti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: LupemlupitiNEM.: SchälenLAT.: Decorticare GS: Lup– Lem a gr. ..p.., cortex, ..p., decortico, ...pt.; unde & lat. Lupinus. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. luskati[l.skati l.skam]nedovršni glagol udarjati z dlanjo ob dlan; ploskati 727: tolci, bosti TMB: Luskam NEM.: Klatschen LAT.: Plaudere manibus luskina[luskína]samostalnik ženskega spola navadno množina luska 980: del živali TMB: Luskine.h. NEM.: Die SchüppenLAT.: Squamć V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. luski na glavi[lúski na glávi] množinska samostalniška zveza moškega spola prhljaj 35: oboleli del cloveka TMB: Luski na glaviNEM.: 1. Schüppen 2. Kleyen LAT.: 1. Acora 2. FurfurGS: Luski – Holl. Hulsche: Angl. Husk, domus: germ. Hse. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Lushem– Lushina vide Luski. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. luskinast[luskínast]pridevnik luskav TMB: Luskina.t-a -uNEM.: SchüppichtLAT.: Squamo.us lustovž[l.stovž]samostalnik moškega spola javna hiša, bordel 773: zgradba TMB: Lu.tovsh-.ham. NEM.: LusthausLAT.: Pergula lušcina[lušcína]samostalnik ženskega spola lušcina, lupina 600: del rastline TMB: Lushina-e.h. NEM.: Scheideln, Schotte, HülseLAT.: Siliqua, ValvulaGS: Lushem – Lushina vide Luski.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. lušciti[lušciti lúšcim]nedovršni glagol cistiti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: LushemlushitiNEM.: AbschälenLAT.: ExcorticareGS: Lushem– Lushina vide Luski. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovjapravilna. lušpernaGLEJ: lošperna lušt[l.št]samostalnik moškega spola koroško poželenje, naslada 711: spolno poželenje TMB: Lusht-am. NEM.: Die Lust LAT.: VoluptasGS: Lusht– vindicum a germ. Lust.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. lušten[lúšt.n]pridevnik 1. poželjiv, nasladen 2. prijeten, ljubek, zabaven TMB: Lushtn -a -uNEM.: 1. Begierig 2. LustigLAT.: 1. Appetans 2. Jucundus luštrekGLEJ: luštrk luštrk[l.štrk](luštrek) samostalnik moškega spolarastlina luštrek, latinsko Levisticum offcinale 617: vrsta zelike TMB: Lushtrčk -am. NEM.: Das LiebstöckelLAT.: Ligu.ticum GS: Lushterk– a gr. ....s....: lat. ligu.ticum: germ. Liebstöckel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. luža[lúža]samostalnik ženskega spola luža 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Lű.ha-e.h. NEM.: Eine LackeLAT.: LacunaGS: Lu.ha– Unde Sile.itć dicunt: die Lusche, Mistlusche: & per .arca.mum er wird wohl alle Luschen ausfischen, quod carnioli reddunt oblov.hal, vide Lug, unde lu.hne adjective: & Ant. Brit. pag. 157. ait: .ćpius jam diximus lug dici veteribus no.tris: liquorem aquć.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. lužen[lúž.n]pridevnik ki vsebuje lug; lužnat, lužen TMB: Lű.hn -a -uNEM.: LaugichtLAT.: Lixiviatus lužica[lúžica]samostalnik ženskega spola majhna luža; lužica 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Lu.hčza-e.h. NEM.: Das LäckchenLAT.: Lacuncula lužiti[lužiti lúžim]nedovršni glagol lužiti 689: namakati TMB: Lu.hčmlu.hiti NEM.: AblaugenLAT.: Lixiviare M m[m.slite] crka m 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Mislite, M, m (str. 159) ma[m. (?)]dvojinski zaimek midva KG: ma, ž me, s ma /…/ (str. 47 s.) macesen[macés.n](mecesen) samostalnik moškega spoladrevo macesen, latinsko Larix 605: drevesna vrsta TMB: Mézęsn-am. NEM.: LerchenbaumLAT.: LarixGS: Mézęsn– gall. meleze.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. macesnov[macésnov](mecesnov) pridevnik macesnov ABC: Mazesnovu (1765, str. 12) ABC: Meze..novu (1794, str. 41) macahaGLEJ: macehaą macaradGLEJ: mocerad macaradastGLEJ: moceradast macarija[macar.ja]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta hrušk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Mazharye.h. NEM.: BirnenartLAT.: Species pyrorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. macarolGLEJ: mocerol maceha1 [máceha](macaha) samostalnik ženskega spolamaceha, tj. ocetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona 950: sorodnik ipd. TMB: Mazhŕha-e.h. NEM.: Stiefmutter LAT.: NovercaGS: Mazhaha– a Mate: Hung. Mostoha.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. maceha2 GLEJ: macoha macek[mác.k]samostalnik moškega spola 1. macji samec, latinsko Felis catus domestica mas. 989: vrsta kopenske domace živali 2. sidro 595: del ladje TMB: Mazhk-am. NEM.: 1. Der Katter 2. AnkerLAT.: 1. Catus 2. AncoraGS: Mazhk– Mazhka: germ. Mietz: Hi.p. miz: Ital. muccia: inf. Sax. Katt, ein Anker: Hung. machka: & Vas­matska, anchora.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: macka macica1 [mácica]samostalnik ženskega spola 1. majhna macka; macica 991: mladic kopenske domace živali 2. socvetje v obliki podolgovate kepice; macica 600: del rastline TMB: Mazhčza -e.h. NEM.: 1. Kätzchen 2. An Bäumen LAT.: 1. Catulus 2. Amentum macica2 [mácica]samostalnik ženskega spola cebelja matica 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Mazhčza-e.h. NEM.: Weiser der BienenLAT.: Rex apum GS: Mazheza– Rex apum a mate.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. macka[m.cka]samostalnik ženskega spola žival macka, latinsko Felis catus domestica 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Mazhka-e.h. NEM.: Die Katze LAT.: FelisPRIMERJAJ: mucika mackar[m.ckar]samostalnik moškega spola izdelovalec sider 854: izdelovalec kovinskih predmetov TMB: Mazhkar-jam. NEM.: AnkerschmiedLAT.: Ancorarius mackin[m.ckin]pridevnik mackin TMB: Mazhken-a -uNEM.: Der KatzeLAT.: Felis, Cati mackin med[m.ckin m.d]samostalni­ška zveza moškega spola v medicini uporabna lepljiva zmes smole, etericnega olja in gumija, ki jo izloca bližnjevzhodna rastlinaFerula erubescens 259: rastlinski izlocek TMB: Mazhken medNEM.: Eine Gattung Gummi LAT.: Gummi galbanum mackov[máckov]pridevnik mackov TMB: Mazhkov-a -uNEM.: Des KatersLAT.: Cati macoha[mácoha](maceha˛) samostalnik ženskega spolagrm šipek, latinsko Rosa canina 610: vrsta grma GS: Mazhoha– (cyno.batus) a mazhka; quia affricando vulnerat ut catus: vel per .imilitudinem ad novercam.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mada[mada]samostalnik ženskega spola materina sestra; teta 950: sorodnik ipd. GS: Mada – Majda, Mutterschwester: Bremen.. ajunt Mder.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: majda madež[m.dež]samostalnik moškega spola madež 805: lisa TMB: Madésh-.ham. NEM.: Die MackelLAT.: Macula madron[madr.n]samostalnik moškega spola oteženo uriniranje 17: bolezen TMB: Madrón-am. NEM.: Harnwinde LAT.: Tormina dy.urica, uteri madrovina[madrovina](madrovna) samostalnik ženskega spola kunje krzno 981: živalska koža TMB: Madrňvna-e.h. NEM.: Das MarderfellLAT.: Pellis martisGS: Madrovna– lat. Martes germ. Marder: Ital. Martora: Gall. Marte. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Ko.lovna, Pibrovna, madrovna, ko.lizhovna /…/ zeigen die Häute, und Felle der Thieren an (str. 119) madrovnaGLEJ: madrovina -magati[mágati mágam]glagol, samo v sestavi GS: Magam – .implex exolevit; .ed reperitur in premagam, obnemagam; unde germ. Macht, men.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: obnemagati; omagati; premagati magnet[magnet]samostalnik moškega spola magnet 639: kovina TMB: Magnęt-am. NEM.: Der MagnetLAT.: Magnes mah[m.h mah.]samostalnik moškega spola rastlina mah 617: vrsta zelike TMB: Mah -m. NEM.: Das MoosLAT.: Mu.cusGS: Mah tenuem e..e, much . .. . ab Hebr. Moh – Hung. attenuari: germ. Moos.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. mahati[máhati máham]nedovršni glagol 1. premikati sem ter tja; mahati 581: premikati 2. tolci, mahati 727: tolci, bosti TMB: MahamNEM.: Hin, und wieder bewegen, schlagenLAT.: FerireGS: Maham– a gr. µ..., pugna.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mahniti[máhniti m.hnem]dovršni glagol udariti, mahniti 727: tolci, bosti TMB: MahnemmahnitiNEM.: Aufreiben, schlagen LAT.: Ferire mahovje[mah.vje]samostalnik srednjega spola z mahom porasla površina; mahovje 321: rastišce zelike TMB: Mahovje-an. NEM.: Das MooswerkLAT.: Mu.co.etum mahovnica[mah.vnica]samostalnik ženskega spolajagoda dlakave mahovnice, latinsko Vaccinium oxycoccos (?) 613: sad ali plod za prehrano ABC: Mahovnize (1765, str. 12) V ABC je iztocnica navedena vmnožinski obliki. Pomenska opredelitev temelji na poznejših izpricbah. Druga možnost je domneva, da je pomen besede 'kožni izpušcaji nad konjskim kopitom, govejim parkljem’. Pleteršnik navaja mahovnice v pomenu 'kožni spušcaji pod bincljem’. mahtik[máhtik]pridevnik koroško mogocen, silen GS: Mahtek– Mahteka.t vindicum a germ. Macht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mahtikost[máhtikost]samostalnik ženskega spola koroško visokost 462: beseda s pomenom 'oblast’ TMB: Mahtika.t-e.h. NEM.: Die HoheitLAT.: Altitudo, Maje.tas GS: Mahtek– Mahteka.t vindicum a germ. Macht.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. maja[maja]samostalnik ženskega spola mlaj, tj. visoka smreka z obeljenim deblom in zelenim vršickom, , .. .... : Syr. meen .. .... : Hebr. negative odmajem postavljena za okras 603: drevo TMB: Maja -e.h. NEM.: Der MaybaumLAT.: Arbor fe.tivalisGS: Maja – a men.e Majo, quo erigi .olent hujusmodi arbores: germ. Maybaum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. majaron[majar.n]samostalnik moškega spolarastlina majaron, latinsko Majorana hortensis 617: vrsta zelike TMB: Majarôn -am. NEM.: Der MagronLAT.: MajoranaGS: Majaron– lat. Majorana: germ. Magron. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: majeron majati[májati májem]nedovršni glagol premikati, majati 581: premikati TMB: Majam; MajęmmajatiNEM.: BewegenLAT.: MovereGS: Mâjém– lat. Moveo: apud Notker muohen, bewegen a gr. µ..e..: maen, renuit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. majciken[m.jcik.n]pridevnik zelo majhen, majcken TMB: Majzčkun-a -uNEM.: Gar kleinLAT.: Pu.illusPRIMERJAJ: majhen majda[majda]samostalnik ženskega spola materina sestra; teta 950: sorodnik ipd. GS: Mada – Majda, Mutterschwester: Bremen.. ajunt Mder.Razlaga je s stališca današnjegajezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: mada majer[májer májerja]samostalnik moškega spola oskrbnik posestva; majer 875: sluga oblasti TMB: Majer -jam. NEM.: Der Mayer LAT.: VillicusGS: Majer – a germ. Mayer. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. majeron[majer.n]samostalnik moškega spolarastlina majaron, latinsko Majorana hortensis 617: vrsta zelike TMB: Majerôn -am. Siehe MajaronPRIMERJAJ: majaron majhen[m.jh.n]pridevnik majhen TMB: Majhčn-a -uNEM.: Klein LAT.: Parvus, pu.illusKG: Majhen, primernik Majnshe 'Kleiner’ (str. 41)PRIMERJAJ: majciken majka[m.jka]samostalnik ženskega spola debela ženska, mati, žena 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Majka -e .h. NEM.: Dicke MutterLAT.: Obe.a mulier GS: Majka – a Mate.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: malha majkalan[majkal.n]ali [majkal.n] samostalnik moškega spolarastlina navadna madronšcica, latinsko Linaria vulgaris 617: vrsta zelike TMB: Majkalân-am. NEM.: Das HarnkrautLAT.: LinariaGS: Majkalan– a majka, & lan, quia linum amplexatur ut mater sobolem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. majolika[maj.lika]samostalnik ženskega spola poslikana porcelanasta posoda; majolika 240: posoda za vino TMB: Majôlčka-e.h. NEM.: Porcellangeschirr LAT.: Vas fictile pictum uti Faenticum majolikast[maj.likast]pridevnik modro pobarvan, fajancen TMB: Majoleka.t-a -uNEM.: Blaugefärbt LAT.: Cćruleus mak[m.k]samostalnik moškega spolarastlina mak, latinsko Papaver rhoeas 617: vrsta zelike TMB: Mak -m. NEM.: Magen, KlapperroseLAT.: Papaver attenuari, i. e. much . .. . a Mah – ut Mak GS: depauperari: Hung. pariter Mak: a gr. µ...., papaver; unde & Majhen (parvus) deduci pote.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Zapis sicer kaže na naglas m.k mak., ki pa se zdi malo verjeten, saj se zgodovinsko upraviceno m.k máka (deloma z razvojem m.k > m.k) ohranja do danes. makace[makace](makaze) množinski samostalnik ženskega spola škarje 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Makaze.h. NEM.: Die ScheerLAT.: Forfex Verjetno napacen zapis z z namesto ., primerjaj hrvaško, srbsko mŕkaze 'škarje’ < turško makas. makalecGLEJ: makavec makaron[makar.n]samostalnik moškega spola testenina, makaron 261: hrana TMB: Makarôn-am. NEM.: MakaronienLAT.: Pa.tillusGS: Makaron– Ital. Macarone. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. makati[m.kati m.kam]nedovršni glagol namakati, pomakati 689: namakati TMB: Makam NEM.: EintunkenLAT.: TingereGS: Makam – in compo.itis duntaxat in u.u e.t. makavec[mak.v.c](makalec) samostalnik moškega spola kdor barva, barvar (?) 842: kdor se ukvarja z barvanjem TMB: Makâvz-am. NEM.: Der TaucherLAT.: Intinctor Nemško Taucher pomeni 'kdor se potaplja, potapljac’, oznacuje tudi ptice, ki se znajo potapljati. Gutsman prevaja nemško Taucher s slovensko vtaplavez in makavec. Srednjeveško latinsko intinctor ima le dva tranzitivna pomena, 1. 'kdor kaj namaka’ in 2. 'kdor barva, zlasti tkanine, keramiko; barvar’. makazeGLEJ: makace maklen[makl.n](meklen) samostalnik moškega spola 1. grm trdoleska, latinsko Euonymus europaeus 610: vrsta grma 2. grm, drevo maklen, latinsko Acer campestre 605: drevesna vrsta TMB: Meklęn-am. NEM.: SpindelbaumLAT.: Carpinus, acer Prva pomenska opredelitev izhaja iz nemškega prevedka, druga iz latinskega. Pleteršnik navaja maklen v obeh navedenih pomenih. maklenov[makl.nov](meklenov) pridevnik maklenov TMB: Mčklenov-a -uNEM.: Von MaßholderLAT.: Acerinus maklica[maklica]samostalnik ženskega spola pletarski nož z dvema rocajema 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Maklčza-e .h. NEM.: Bintermesser mit 2. Handhaben LAT.: Culter vietorius makniti[makniti máknem]dovršni glagol stara beseda vzeti, odvzeti 115: jemati TMB: MâknemmaknitiNEM.: ZiehenLAT.: TrahereGS: Mâknem– in compo.itis tantum reperitur.KG: Maknem, (alt) maknil, -knen, -kniti 'nehmen, entziehen’ (str. 106) makov[mákov]pridevnik narejen iz makovih semen; makov TMB: Makov -a -uNEM.: Von Magensaamen LAT.: Papaveris makovje[mákovje]samostalnik srednjega spola gredica z makom 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Makovje -an. NEM.: Klapperrosenbett LAT.: Papaveretum mal1 [m.l]samostalnik moškega spola 1. znamenje 804: znamenje, znak, crta 2. slika 252: likovni izdelek TMB: Mal -a m. NEM.: Mal, GemähldeLAT.: Vicis, Pictura mal2 [m.l (?)]samostalnik moškega spola pripravljena, kuhana jed 261: hrana TMB: Mal -am. NEM.: Gerichte LAT.: Ferculum malati[m.lati m.lam]nedovršni glagol slikati, barvati 252: slikati TMB: Malam NEM.: MalenLAT.: Pingere malenGLEJ: malin malenskiGLEJ: malinski malha[m..ha]samostalnik ženskega spola 1. beraška malha 243: vreca ali torba 2. debela ženska, mati, žena 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Mavha-e.h. NEM.: 1. Bettlertasche 2. Siehe MajkaLAT.: Pera, hippoperaPRIMERJAJ: majka mali[m.li]pridevnik mali TMB: Male -a -uNEM.: KleinLAT.: Modicus, pu.illusGS: Mâl– a gr. µa..., tener: germani inde .ibilo prćfixo Schmal: effecerunt.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Male, Majnshe 'Kleiner’ (str. 41)PRIMERJAJ: manjši malica[m.lica]samostalnik ženskega spola malica 263: obrok TMB: Malčza-e.h. NEM.: Die JausenLAT.: Merenda malic[malíc]samostalnik moškega spola poganski svecenik; žrec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Malizh-am. NEM.: GötzenpfaffLAT.: Sacrificulus maliciti se[malíciti se mal.cim se] nedovršni glagol prilizovati se 517: prilizovati se TMB: Malizhčm seNEM.: Liebkosen LAT.: Adblandiri malicnik[mal.cnik]samostalnik moškega spola kdor se prilizuje; prilizovalec 913: prilizovalec TMB: Malizhnek-am. NEM.: Der SchmeichlerLAT.: Lenocinator malik[malík]samostalnik moškega spola malik 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Malěk-am. NEM.: Der Götz, AbgottLAT.: IdolumGS: Malik – conformiter ad radicem .cribi deberet Molik a Mem; quia vero molik adoratorem .onat: idolum per a .cribendum recte jubetur: Hebrćis erat Moloch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. malikovalecGLEJ: malikovavec malikovati[malikováti malik.jem] nedovršni glagol malikovati 473: malikovati TMB: Malikujem -kuvatiNEM.: Götzen anbetten LAT.: Idola colere malikovavec[malikov.v.c] (malikovalec) samostalnik moškega spola malikovalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Malikuvavz-am. NEM.: Der Abgötterer LAT.: Idololatra mali kruhekGLEJ: kruhek (ta mali) malin[málin](malen) samostalnik moškega spola mlin 285: mlin TMB: Malčn-am. NEM.: Die MühleLAT.: MolaGS: Malen– a gr. µ..., lat. mola: Hung. malom: germ. Mle: Ital. mulino.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: mlin malina[malína]samostalnik ženskega spola navadno množina plod maline, latinsko Rubus idaeus 613: sad ali plod za prehrano TMB: Méline.h. NEM.: Die HimbeerenLAT.: Mora rubi IdćiGS: Meline– quod malenzi a malen (mola) quia dentibus, ut grana frumenti in molendino moluntur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. malinar[málinar](malnar) samostalnik moškega spola mlinar 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Malnar-ja m. NEM.: Der MühlerLAT.: Molitor malinarski[málinarski](malnarski) pridevnik mlinarski TMB: Malnarske-a -uNEM.: MühlerischLAT.: Molitorius malinec[malin.c (?)]samostalnik moškega spola navadno množina robidnica 613: sad ali plod za prehrano TMB: Malčnzi-ovm. NEM.: Die BrombeerLAT.: Rubi morum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. Proti Pleteršnikovi onaglasitvi mal.nec govori zapis č, ki kaže na polglasnik. PRIMERJAJ: robida malinski[málinski](malenski) pridevnik mlinski TMB: Malenske-a -uNEM.: Von der MühleLAT.: Molaris mali srpan[m.li srp.n](srpan mali) samostalniška zveza moškega spola mali srpan, julij 43: cas ali njegov del TMB: Serpan, maleNEM.: Heumonat LAT.: Julius mališki[mal.ški]pridevnik malikovalski TMB: Malishke-a -uNEM.: AbgötterischLAT.: IdololatricusPRIMERJAJ: malik malnarGLEJ: malinar malnarskiGLEJ: malinarski malo[málo]prislov malo TMB: Malu NEM.: WenigLAT.: Parum KG: mejn, majn 'weniger’ (str. 93)KG: Zhakejte en malu 'Wartet ein wenig’ (str. 189)PRIMERJAJ: manj malokaterikrat[malokat.rikrat (?)] prislov redko, malokdaj, malokrat TMB: Maluka­ tirekratNEM.: SeltenLAT.: Raro malokdajGLEJ: malokedaj malokedaj[málok.d.j](malokdaj) prislov redko, malokdaj, malokrat TMB: Malukedaj NEM.: SeltenLAT.: Raro KG: Malukedej 'selten’ (str. 89) malokrat[málokrat]prislov redko, malokdaj, malokrat TMB: MalukratNEM.: SeltenLAT.: Raro malomiselnost[malom.s.lnost] samostalnik ženskega spola potrtost, malodušje 18: custveno trpljenje TMB: Malomislčno.t-e.h. NEM.: NiederträchtigkeitLAT.: Abjectio animi PRIMERJAJ: malosrcnost malook[malo.k]pridevnik spogledljiv TMB: Malaok -a -uNEM.: Kleinäugigt, liebäugelndLAT.: Pćtus, pćtulus maloprida[maloprída]samostalnik moškega spola malopridnež 938: pokvarjen, malopriden clovek TMB: Maluprida-am. NEM.: Ein SchurkeLAT.: Nequam malopriden[malopríd.n]pridevnik neuporaben TMB: Malupridn-a -uNEM.: UnnützLAT.: Inutilis malosrcnost[malosrcnost]samostalnik ženskega spola neodlocnost, malodušje 18: custveno trpljenje TMB: Maloserzhno.t-e.h. NEM.: ZaghaftigkeitLAT.: Abjectio animiPRIMERJAJ: malomiselnost malovreden[malovr.d.n]pridevnik nicvreden, malovreden TMB: Maluureden -a -uNEM.: NichtswürdigLAT.: Flocci malta[m..ta (?)]samostalnik ženskega spola malta 668: snov, ki se uporablja v gradbeništvu GS: Mavta– germ. Mtel: lat. med. ćvi maltha.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mama[máma]samostalnik ženskega spola mati, mama 950: sorodnik ipd. TMB: Mama -e.h. NEM.: Die MamaLAT.: Mater mamec[m.m.c]samostalnik moškega spola rokohitrc 965: kdor igra TMB: Mamčz-a m. NEM.: TaschenspielerLAT.: Agyrta mamež[m.mež]samostalnik moškega spola kdor preslepi, premami 934: goljuf TMB: Mamésh-.ham. NEM.: Der Bethörer LAT.: Infatuator mamika[mamika (?)]samostalnik ženskega spola mamica 950: sorodnik ipd. TMB: Mamčka-e.h. NEM.: Die MamaLAT.: Mater GS: Mamčka– gr. µ.µµa, µ.µµ., .icut Albanen.es, & Valachi Mama (mater, avia) ajunt: germ. in puerorum, imo & nobilium humaniore loquendi modo die Mama tono, & accentu in ultima .yllaba po.ito.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: O preluba mamika! (1794, str. 21) mamiti[mamiti mámim]nedovršni glagol slepiti, premamljati 107: varati, goljufati TMB: Mamčm-mitiNEM.: BethörenLAT.: InfatuorGS: Mamem – a gr. µa..a, amentia. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mandelj[mánd.lj mánd.ljna] samostalnik moškega spola mandelj 613: sad ali plod za prehrano TMB: Mandel-nam. NEM.: Ein Mandel LAT.: Amygdalus manenga[mán.nga](maninga) samostalnik ženskega spola 1. mnenje, misel 435: miselni pojem 2. namen 435: miselni pojem TMB: Mančnga-e.h. NEM.: Die MeynungLAT.: IntentioGS: Manenga– a germ. Meynung. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. maningaGLEJ: manenga manj[m.nj]prislov manj GS: Mejnam– a mejn (minus) quia in permutatione pecuniarum plerumque ex una parte minor .pecietenus, v. g. pro floreno 60. Cruciferi acquiruntur, & permutantur. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Mejsz– a mejn. (minus) vel mejnam, spreminam (muto) quia Luna varia .olet apparere; unde & Vindi mejnsez, & mejsenz enuntiare con.ue.cunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Me.inz– a majhen, comparative mejn (minor).Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. KG: mejn, majn 'weniger’ (str. 93) Glej malo. manjkati[m.njkati]nedovršni glagol manjkati 549: primanjkovati TMB: MankamNEM.: AbgehenLAT.: Dee..e, deficereGS: Mankam– ab Ital. mancare: germ. mangeln.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. manjšati[m.njšati m.njšam]nedovršni glagol manjšati 674: zmanjševati TMB: MajnshamNEM.: VerringernLAT.: Minuere manjši[m.njši]samostalnik moškega spola podložen, podrejen clovek 952: clovek glede na stan KG: Temu majnshemu per.anesi (str. 187) mar[m.r]povedkovnik izraža skrb, ukvarjanje s cim; mar TMB: Mar meniNEM.: BesorgenLAT.: Mihi curć e.t KG: Tebi ima .a tvojo dru.hino mar biti (str. 187) marati[m.rati m.ram]nedovršni glagol skrbeti, marati 63: obcutiti ljubezen TMB: MâramNEM.: Zu Herzen nehmen LAT.: Curare maravt[m.ravt]samostalnik moškega spola študent 956: ucenec TMB: Marovt-am. NEM.: Ein StudentLAT.: Studio.us marbelj[márb.lj márb.ljna]samostalnik moškega spola marmor 637: kamen, kamenina TMB: Marbčl-nam. NEM.: Der MarmorLAT.: MarmorGS: Marbel – lat. Marmor: germ. Marmor: Gall. Marbel: Infer. Sax. Marmel, quod & in Carniola pa..im. efferunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Marca[marca]samostalnik ženskega spola boginja delavnosti, dejavnosti 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Marza-e.h. NEM.: Antreibun­gsgöttinnLAT.: Agenoria marciza[marcíza](merciza) samostalnik ženskega spolarastlina narcisa, latinsko Narcissus 617: vrsta zelike TMB: Merzi.a-e.h. NEM.: Die NarzisseLAT.: Narci..usGS: Merzi.a– lat. Narci..us.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. K upadu nenaglaše­nega a med dvema zvocnikoma primerjaj marsikaj. marelica[mar.lica]samostalnik ženskega spola marelica 613: sad ali plod za prehrano TMB: Marelza-e.h. NEM.: Die AprikoseLAT.: AmarillumGS: Mareleze– a lat. Amarilum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. maren[már.n]pridevnikmarljiv, prizadeven TMB: Marne-a -uSieh. MarlivKG: Marn, -rna, -nu 'emsig, fleißig’ (str. 105) Marena[mar.na (?)](Morena) samostalnik ženskega spola boginja lova 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja KG: Marena, Nozhliza 'Diana, Jagdgöttin, Mond’ (str. 184) margalina[margalína]samostalnik ženskega spola rastlina navadna zvezdica, kurja crevca, latinsko Stellaria media (?) 617: vrsta zelike GS: Margaline– a gr. µa......, corrallium, .pecies Anagallidis: gall. Morgeline.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. Pomenska opredelitev se opira le na pomen primerjane grške in francoske besede. margarana[margarána]samostalnik ženskega spoladrevo granatno jabolko, latinsko Punica granatum, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Margarana -e.h. NEM.: GranatapfelLAT.: Malum granatum GS: Margarana– lat. Pomum granatum. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: margaranovo jabolko margaranovo jabolko [margaránovo j.bo.ko]samostalniška zveza srednjega spola granatno jabolko 613: sad ali plod za prehrano TMB: Margaranovu jabukuNEM.: GranatapfelLAT.: Malum granatumPRIMERJAJ: margarana Marija[mar.ja]samostalnik ženskega spola krstno ime Marija 351: krstno ime ABC: Maria (1789, str. 10) mariška[mar.ška]samostalnik ženskega spolagrm ali drevo Tamariska, latinsko Tamarix 605: drevesna vrsta TMB: Marishka-e.h. NEM.: TamariskeLAT.: Tamari.cusGS: Marishka– lat. Tamari.cus: germ. Tamarisken.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. marka[marka]samostalnik ženskega spola denarna enota marka 85: denar TMB: Marka -e.h. NEM.: Eine MarkeLAT.: Mna KG: Marka, oder Marcha (str. 155) MarkaGLEJ: Marko markaj[m.rkaj m.rkaja]samostalnik moškega spola mrces, žuželka 993: žuželke ali drug mrces TMB: Merkej -am. NEM.: Das UngezieferLAT.: In.ectum markak[mark.k markáka]pridevnik lahkomiseln TMB: Merkâk-a -uNEM.: AusgelassenLAT.: Di..olutusPRIMERJAJ: marsikaken; marsikakršen markec[markec]samostalnik moškega spola mejni grof 906: posvetni oblastnik TMB: Markez-am. NEM.: Der MarggrafLAT.: MarchioGS: Markęz– lat. Marchio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: markovec markecija[markec.ja]samostalnik ženskega spola mejna grofija 304: dežela TMB: Markézya-e.h. NEM.: MarggrafthumLAT.: MarchionatusPRIMERJAJ: markozina Marko[m.rko](Marka) samostalnik moškega spola krstno ime Marko 351: krstno ime TMB PREDGOVOR: Podlo.hne slu.habnek P. MARKA (str. 6) markovec[markov.c]samostalnik moškega spola mejni grof 906: posvetni oblastnik TMB: Markovz-am. NEM.: Der Marggraf LAT.: MarchioPRIMERJAJ: markec markozina[markozína]samostalnik ženskega spola mejna grofija 304: dežela TMB: Marko.ina-e.h. NEM.: Marggrafthum LAT.: MarchionatusPRIMERJAJ: markecija marljiv[marljív]pridevnik marljiv, prizadeven TMB: Marliv -a -u NEM.: Fleißig, befließenLAT.: Studio.us marljivka[marlj.vka]samostalnik ženskega spola muza 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Marlivke 'Musen’ (str. 184) V KG je iztocnica navedena v množinski obliki. marljivo[marljívo]prislov marljivo, prizadevno KG: Marlivu 'fleißig’ (str. 91) marljivost[marljívost]samostalnik ženskega spola marljivost, prizadevnost 366: delavnost, spretnost TMB: Marlivo.t-e.h. NEM.: Der FleißLAT.: DiligentiaPRIMERJAJ: marnost Marna[marna]samostalnik ženskega spola slovanska boginja dežja 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Marna-e.h. NEM.: Die Regengöttinn LAT.: Idolum slavorum marniti[marniti marním]nedovršni glagol paziti, cuvati 749: varovati TMB: Marnim NEM.: Acht, Sorge habenLAT.: Invigilare marnja[m.rnja]samostalnik ženskega spola izmišljotina, izmišljena zgodba 493: govor GS: Marna– apud Ulphilatem Merjan, Mähre, erdichtete Erzählung. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. marnjati[m.rnjati m.rnjam]nedovršni glagol izmišljati si zgodbe, besediciti 500: govoriti izmišljene reci TMB: Marnam NEM.: Fabeln, schwätzenLAT.: Fabulari marnost[márnost]samostalnik ženskega spola marljivost, prizadevnost 366: delavnost, spretnost TMB: Marno.t-e.h. Siehe Marlivo.tPRIMERJAJ: marljivost marnovati[marnováti marn.jem] nedovršni glagol truditi se, biti marljiv, prizadeven 81: delati, truditi se TMB: Marnujemmarnuvati NEM.: Sich befleißen studierenLAT.: Studere, operam navare maroga[mar.ga]samostalnik ženskega spola lisa na koži, maroga 805: lisa TMB: Marôga-e.h. NEM.: Masern, Flecken LAT.: Macula, cicatrix marogast[mar.gast]pridevnik marogast TMB: Maroga.t-a -uNEM.: Voll MasernLAT.: Cicatrico.us marsikaj[marsik.j]zaimek marsikaj TMB: Merskaj NEM.: Was immer LAT.: Quidcunque Na nenaglašenost prvega zloga tako kot v primeru marciza kaže upad a v e. marsikakanGLEJ: marsikaken marsikaken[marsikák.n] (marsikakan) pridevnik lahkomiseln TMB: Merskakan-a -uSiehe MerkakKG: Merskakan 'Ausgelassen, leicht­fertig’ (str. 37)ABC: Marskakan (1765, str. 12)PRIMERJAJ: markak; marsikakršen marsikakršen[marsikákrš.n] pridevnik lahkomiseln TMB: Merskakershn-a -uSiehe MerkakPRIMERJAJ: markak; marsikaken marsikdajGLEJ: marsikedaj marsikedaj[marsik.d.j](marsikdaj) prislov kdaj pa kdaj, vcasih TMB: Merskedej NEM.: ZuweilenLAT.: Aliquando marsiki eden[marsikiéd.n (?) marskiéna (?)]zaimenska zveza marsikateri TMB PREDGOVOR: Inu mordej je .he merski edn od dvaj.tu lejt lésčm, kar smo .azheli Kraynzi latinske zherke shpogŕti, .azhel al kumej A B C spisal (str. 2)KG: Merski edn 'immer einer’ (str. 94) ABC: od sazhetka .vejta .o .e she mer.kene .premenitve pergodile (1794, str. 21) .. ... . : a gr. µ..t.., te.tis: hebr. Martyrium marsikje[marsikj.]prislov marsikje, kjer koli TMB: Merski NEM.: Wo immerLAT.: Alicubi, obvie marter[mart.r]samostalnik moškega spola mucenje, muka 623: nasilje TMB: Martr -am. NEM.: Das Elend, QualLAT.: Afflictio GS: Martr– Martra: germ. Marter: lat. amar, dixit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. martinec[mart.n.c]samostalnik moškega spola 1. žival kušcar, latinsko Lacerta, verjetno­martincek, latinsko Lacerta agilis 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa 2. gosenica trtnega sukaca, latinsko Paraganotis pilleriana 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Martinz; Mertinz-a m. NEM.: 1. Eider 2. RebwurmLAT.: 1. Lacerta 2. Volvulus martolos[martol.s]samostalnik moškega spola trgovec, preprodajalec 959: trgovec TMB: Martalos-am. NEM.: Der Grempler LAT.: Mango Nemško Grempler pomeni predvsem 'trgovec z živili’, pogosteje na drobno kot na debelo, pomeni pa tudi 'starinar, preprodajalec, ki kupuje stare stvari, jih obnavlja in drago prodaja’. Latinsko mango je v prvi vrsti 'trgovec s sužnji’, pa tudi vsak trgovec z drugacnim blagom, ki ceno svojega blaga zvišuje s hvalo in obcudovanjem. martra[m.rtra]samostalnik ženskega spola muceništvo 623: nasilje TMB: Martra-e .h. NEM.: Die MarterLAT.: Martyrium martrnik[m.rtrnik]samostalnik moškega spola mucenec 900: mrtvec TMB: Marternek -am. NEM.: Der MartyrerLAT.: Martyr marvalana[marvalana]samostalnik ženskega spola navadno množina mirabela 613: sad ali plod za prehrano TMB: Marvalâne.h. NEM.: Die MirabellenLAT.: Per.icum .triatum TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. mas[m.s]samostalnik ženskega spola 1. mera 427: beseda s pomenom 'mera’ 2. zmernost 370: zmernost TMB: Mas NEM.: Maaß, MäßigkeitLAT.: Modus, temperantiaGS: Mas – Masa: germ. Maß, inf. Sax. & Anglo.. Mat: Gal. Mas, Mes, meix.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: masa; polna mas masa[mása]samostalnik ženskega spola 1. mera 427: beseda s pomenom 'mera’ 2. zmernost 370: zmernost TMB: Masa -e.h. NEM.: Maaß, MäßigkeitLAT.: Modus, temperantiaPRIMERJAJ: mas masati[masati masam]nedovršni glagol zadrževati, brzdati 466: usmerjati obnašanje KG: Masam, -sal, -sat 'mäßigen’ (str. 106)KG: Je.o masej (str. 187)PRIMERJAJ: masati se masati se[masati se masam se] nedovršni glagol umerjeno delovati, zadrževati se, brzdati mocne custvene odzive 467: primerno se obnašati TMB: Masam se NEM.: Einhalten LAT.: Temperare .ibiPRIMERJAJ: masati maseljc[m.s.ljc]samostalnik moškega spola prostorninska mera cetrt bokala; maseljc 430: prostorninska mera TMB: Maslčz-am. NEM.: Ein Seitel, MaaßLAT.: Quadrans men.urćGS: Maslčz– a germ. eine kleine Maß, Mäßchen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Maseljc meri pribl. 3,5 dl. masen[más.n]pridevnik zmeren, umerjen TMB: Masne-a -uNEM.: MäßigLAT.: TemperansPRIMERJAJ: masljiv maslarija[maslar.ja]samostalnik ženskega spola masleni rogljic 261: hrana TMB: Maslarya-e.h. NEM.: Schmalzküpfel LAT.: LibumPRIMERJAJ: maslenka maslen[masl.n]pridevnik zabeljen z maslom TMB: Maslen-a -u NEM.: GeschmalzenLAT.: Butyraceus maslenik[máslenik]samostalnik moškega spola lonec za shranjevanje masti 229: posoda za hrano TMB: Maslčnek; Masovnek-am. NEM.: SchmalztopfLAT.: Lebes lardineusSiehe Maslenek Na mast in ne morda maslo nedvomno kaže latinski prevedek. Zapis Maslenek, ki bi kazal na onaglasitev masl.nik, se pojavlja le kot vodilka ob zapisu Masovnek. maslenka[masl.nka]samostalnik ženskega spola masleni rogljic 261: hrana TMB: Maslenka-e.h. Siehe MaslaryaPRIMERJAJ: maslarija masljiv[masljív]pridevnik zmeren, umerjen TMB: Masliv -a -uSiehe MasnePRIMERJAJ: masen maslo[máslo]samostalnik srednjega spola maslo 261: hrana TMB: Maslu -an. NEM.: Das SchmalzLAT.: Lardo, liquamen GS: Maslu – gr. µ.ss., .ubigo; quia lac in butyrum .ubigi debet: vel a µa..., mama, unde lac pro butyro emulgetur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. masnost[másnost]samostalnik ženskega spola zmernost, umerjenost 370: zmernost TMB: Masno.t-e.h. NEM.: Die Mäßigkeit LAT.: Temperantia mast[m.st mast.]samostalnik ženskega spola mast 261: hrana TMB: Ma.t-y.h. NEM.: Das FettLAT.: PinguedoGS: Ma.t– germ. Mast, Futter: apud Notker ma.ta, fett: gr. µ...e.., fressen: µes.e.., anfüllen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. masten[mást.n]pridevnik masten, tolst TMB: Mastne-a -uNEM.: Fett, feistLAT.: Pinguis mastiks[m.stiks (?)]samostalnik moškega spolagrm mastika, latinsko Pistacia lentiscus 610: vrsta grma TMB: Mastix-a m. NEM.: MastixLAT.: Lenti.cus mastiti[mastiti mastím]nedovršni glagol dodajati zabelo, zabeljevati 265: pripravljati hrano TMB: Ma.tim NEM.: SchmalzenLAT.: Impinguare maša[máša]samostalnik ženskega spola maša 474: kršcanski obred TMB: Masha -e.h. NEM.: Die MeßeLAT.: Mi..aGS: Masha – vindis Mesha: lat. Mi..a: germ. Meße. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: meša maševati[maševáti maš.jem] nedovršni glagol maševati 474: izvajati kršcanski obred TMB: MashujemNEM.: Meße lesen LAT.: Mi..am legere mašiti[mašiti maším]nedovršni glagol mašiti 40: utrjevati TMB: Mashim NEM.: EinschoppenLAT.: Farcire, obturare maškara[máškara]samostalnik ženskega spola maškara 954: clovek, ki sodeluje pri šegi GS: Mashkara– ab Arabico Ma.cara, Spiel: Vallach. & Albanen.ibus Maska, ein Pos­senreisser: in lege Longobard. Ma.ca, eine Here: Ital. Ma.chera, Ma.cherato. Nos ex materna lingua deducamus a Ma.hem; quia per.onati primitus non erant larvati, .ed variis coloribus facies pingebant, quod etiamnum plebs in pagis facere .olet.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mašnik[m.šnik]samostalnik moškega spola duhovnik 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Mashnčk-am. NEM.: Ein PriesterLAT.: Sacerdos, my.tes mašnikov žegnovanje[m.šnikov ž.gnovanje](žegnovanje mašnikov) samostalniška zveza srednjega spola mašniško posvecenje 474: kršcanski obred ABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29) mašni plašc[m.šni plášc]samostalni­ška zveza moškega spola mašni plašc 132: s kršcanstvom povezano oblacilo TMB: Mashne plajsh NEM.: MeßkleidLAT.: Ca.ula maštalir[maštalír (?)]samostalnik moškega spola glavni konjar 871: uslužbenec TMB: Mashtalir-jam. NEM.: Marchstaller LAT.: Prćfectus .tabuli maštovanje[maštov.nje]samostalnik srednjega spola mašcevanje 407: medsebojni odnosi TMB: Mashtuvanje-an. NEM.: Die Rache LAT.: Vindicta maštovati[maštováti mašt.jem] nedovršni glagol mašcevati se 414: biti v slabih medsebojnih odnosih TMB: Mashtujem NEM.: RächenLAT.: Vindicare maštvo[m.štvo]samostalnik srednjega spola 1. duhovniški poklic 56: služba 2. duhovništvo, duhovniki 895: skupina ljudi glede na kršcansko vero TMB: Mashtvu-an. NEM.: Das Priesterthum LAT.: Pre.byteratus matac[matác]samostalnik moškega spola za plovbo po reki povezana debla; splav 594: ladja GS: Matazh– ein Holzfloß, a metati.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Možno bi bilo nastaviti tudi motác. PRIMERJAJ: vor matek[?]samostalnik moškega spolažival deževnik, latinsko Lumbricus terrestris 997: vrsta plazilca ali druge golazni GS: Matek– a Matika: germ. Regenwurm: infer. Sax. Medick: Suec. Matk: Dan. Maddika, quia terram ut ligo perfodit. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. matematika[matemátika]samostalnik ženskega spola matematika 813: znanost, vešcina TMB: Mathematčka-e.h. NEM.: Die Mathematik LAT.: Mathe.is materija[matérija]samostalnik ženskega spola snov, materija 635: snov TMB: Materija -e.h. NEM.: Die MaterieLAT.: Materies materin[m.terin]pridevnik materin KG: jest sem nag is maternega telesa na svejt pershl (str. 172)PRIMERJAJ: materni materina dušica[m.terina dúšica] (dušica materina) samostalniška zveza ženskega spola neka rastlina, verjetno materina dušica, divji timijan, latinsko Thymus 617: vrsta zelike TMB: Dushiza materna.h. NEM.: MutterkrautLAT.: Amaracus Nemško Mutterkraut oznacuje vec rastlin, ki pomagajo pri ženskih težavah, mdr. tudi majaron, Origanum, ki se mu je latinsko nekdaj reklo amaracus. materni[m.terni]pridevnik materni TMB: Materne-a -uNEM.: MütterlichLAT.: MaternusABC: tvoj materne .hegen (1765, str. 24)PRIMERJAJ: materin maternica[m.ternica]samostalnik ženskega spola maternica 977: del ženske ali živalske samice TMB: Maternčza-e.h. NEM.: BärmutterLAT.: MatrixGS: Materneza– a gr. µ.t.a, lat. matrix.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. maternicni[m.ternicni]pridevnik maternicni TMB: Maternizhn-a -uNEM.: Der BärmutterLAT.: Matricis materstvo[máterstvo]samostalnik srednjega spola materinstvo 421: sorodstveno ali temu podobno razmerje, ki je znacilno za ženske TMB: Mater.tvu-a NEM.: n.LAT.: Die MutterschaftMaternitas mati[máti mátere]samostalnik ženskega spola mati 950: sorodnik ipd. TMB: Mate-re.h. NEM.: Eine MutterLAT.: MaterGS: Mate– lat. Mater: germ. Mutter: gr. µ.t.., Doric. Mauke oznacuje vec bolezni pri konjih in otrocih, vrsto listnih uši in (proseno) kašo. mavkati[m.vkati]nedovršni glagol mijavkati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Mavkam NEM.: Gnauen wie ein KatzLAT.: GlaucitareGS: Jaskam – onomatopśia; We.tphali ajunt jeewken, jawken, quod Carnioli de canibus u.urpant: javkajo: de catis mavkajo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mavrica[m.vrica]samostalnik ženskega spola mavrica 685: svetlobni vremenski pojav TMB: Mavčrza-e.h. NEM.: Der Regenbogen LAT.: Iris mavroh[m.vroh]samostalnik moškega spolagoba mavroh, latinsko Morchella 608: vrsta gobe TMB: Mavroh-aNEM.: Die m. .em ... . : hebr. Mater . Ital. Madre Razlaga MorchelnLAT.: Tuberculi, boleti vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: Mate Bo.hia (1765, str. 22) mavca[mavca]samostalnik ženskega spola slad (?) 261: hrana GS: Mavza– germ. Malz; Angl. & Suec. malt: infer. Sax. Molt: Holl. Mout.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Pomenska opredelitev temelji zgolj na pomenih primerjanih besed. mavec[m.v.c]samostalnik moškega spola 1. mavec 668: snov, ki se uporablja v gradbeništvu 2. belež, belilo 636: barvilo TMB: Mavz -am. NEM.: Gyps, TüncheLAT.: Albarium mavsati[m.vsati]nedovršni glagol odstranjevati šcetine 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: Mavsam NEM.: AbhärenLAT.: Setas detrahereGS: Mavsam – unde germ. Maußen, in der Mauße seyn.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mazanje[mázanje (?)]samostalnik srednjega spola mazanje 406: mazanje TMB: Ma.anje-a n. NEM.: Das SchmierenLAT.: Unctio mazati[mazáti mážem]ali [mázati m.žem]nedovršni glagol mazati 406: mazati TMB: Ma.hemma.âti NEM.: SchmierenLAT.: UngereGS: Ma.hem , me.chach .. .... . : Syr. ma.chach .. .... . – Hebr. unxit.Razlaga je s stališca današnjega mavka[mavka]samostalnik ženskega spola GS: Mavka – germ. & Dan. Maucke: inf. Sax. Mucke.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Pleteršnik navaja mavka v treh pomenih: 1. puhasta glavica odcvetelega regrata, 2. rastlinski puh, 3. rastlina vetrnica, Anemone montana. Nemško jezikoslovja napacna. Zgodovinsko upraviceni in v kasnejših virih domala povsod potrjeni naglas je mázati m.žem. mazda[?]samostalnik ženskega spola shramba za sadje 324: shramba živil TMB: Ma.da-e.h. Siehe MędyaPRIMERJAJ: medija mazilo[mazílo]samostalnik srednjega spola mazilo 635: snov TMB: Ma.ilu-an. NEM.: Die SalbeLAT.: Unguentum mazoljGLEJ: mozolj maža[maža]samostalnik ženskega spola prepis, kopija 201: pisni izdelek TMB: Ma.ha-e.h. NEM.: Die KopieLAT.: Antigraphum mecesenGLEJ: macesen mecesnovGLEJ: macesnov mec[m.c]samostalnik moškega spola mec, bodalo 199: orožje TMB: Męzh-a m. NEM.: Der DegenLAT.: En.is, gladiusGS: Mézh– Suec. Stekamets, gladius, pugio: Hung. metzer: Anglo.. mece: gr. µ..a..a. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Metsh 'der Degen, Dolch’ (str. 105)KG: Métsche 'die Dolche’ (str. 163) mecek[m.c.k]samostalnik moškega spola žoga 189: igraca TMB: Metshk-am. NEM.: Der BalleLAT.: Pila mecicevje[mecícevje]samostalnik srednjega spola kraj, kjer raste mecicje 321: rastišce zelike TMB: Mezhizhovje-an. NEM.: Schwer­telwachsLAT.: AcoretumPRIMERJAJ: mecicje mecicje[mecícje]samostalnik srednjega spola neka mocvirska trava, morda kolmež, latinsko Acorus calamus 617: vrsta zelike TMB: Mezhizhje-an. NEM.: Wasserschwertel LAT.: AcorumGS: Mezhizhje– gall. meche, der Dacht im Lichte; quia ex .cirpis ellychnia pro lampadibus parantur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Latinsko scirpus je sicer 'sitje’. Pleteršnik navaja mecicje v pomenu 'trstje’, Typha latifolia. PRIMERJAJ: mecicevje mecir[mecír]samostalnik moškega spola izdelovalec mecev; mecar 846: izdelovalec orožja TMB: Mezhir-jam. NEM.: Der SchwerdtfegerLAT.: Machćropćus mecit[mecit]samostalnik moškega spola mošeja, džamija 780: nekršcanska verska zgradba TMB: Mezhyt-am. NEM.: Die MoscheeLAT.: Delubrum; mo.chća GS: Mezhyt– Turcis Mo.chća.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. meciti[meciti mecím]nedovršni glagol mehcati 37: izboljševati TMB: Męzhim NEM.: ErweichenLAT.: Emollire meckati[meckáti meck.m]nedovršni glagol meckati 675: spreminjati obliko GS: Mezhkam– Dan. madske, diluere, .ubigere: gr. µ.sse..: Suec. mäsk, conculcatum: germ. misch, masch, mattich.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: meškati meckavGLEJ: meškav mec na obak zbrusen[m.c na ob.k zbrús.n](obak) samostalniška zveza moškega spola dvorezen mec 199: orožje TMB: Męzh na obâk zbrusenNEM.: Der Degen Zwei­schneidigLAT.: Anceps med1 [m.d med.]samostalnik moškega spola med 258: med TMB: Męd; Mjed -ú m. NEM.: Das HonigLAT.: MelGS: Med– Médiza: germ. Meth: Polon. Suec. & Dan. miod: Hung. mez: gr. µ...: lat. mel, tantum in suffixis a .e invicem di.tincta. Alias med: lat. metallum. Vid. Mjed.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. med2 [m.d m.da]samostalnik moškega spolamedenina, tj. zlitina bakra in cinka 639: kovina TMB: Mčd; Mejd; Mjed -am. NEM.: Das MessingLAT.: AurichalkumSiehe Medu kar Męd ali MedGS: Mjed – germ. Mch, Messing: lat. metallum, aurichalcum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: mednik; medo med3 [med]predlog med TMB: MędNEM.: UnterLAT.: InterSiehe MčjKG: Med, mej, oder mejd (str. 85)KG: mejd (str. 135)PRIMERJAJ: mej medan[med.n (?)]pridevnik (?) meden, mehek, zmehcan (?) GS: Medan – germ. Mißmuth: inf. Sax. Mithan.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. medar[m.dar]samostalnik moškega spola trgovec z medom; medar 959: trgovec TMB: Medar-jam. NEM.: HonighändlerLAT.: Meliturgus medel[m.d..]pridevnik suh, mršav TMB: Medl -a -uNEM.: Mager, schlank, bleichLAT.: Macer, extenuatusGS: Mędl– inf. Sax. me, m, defatigatus, enervatus: Anglo.. methig: gr. µ...e.... Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. meden1 [med.n]pridevnikki vsebuje med; meden TMB: Męden-a -u NEM.: Von HonigeLAT.: Melleus, mellitus meden2 [med.n]pridevnik narejen iz medenine; medeninast, meden TMB: Męden-a -uNEM.: Von MessingLAT.: Aurichalcinus medenica[m.denica]samostalnik ženskega spola medeninasta skleda, kotel 225: posoda TMB: Medénza-e.h. NEM.: Der BeckenLAT.: PelvisGS: Medénza– Hung. metencze. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. medenika[medeníka]samostalnik ženskega spola rastlina medenika, latinsko Melittis melissophyllum 617: vrsta zelike TMB: Medénika-e.h. NEM.: Bienenkraut LAT.: Apia.trum medenje[m.denje]samostalnik srednjega spola mešanje, žvrkljanje, medenje 265: pripravljanje hrane TMB: Medenje-an. NEM.: UntereinanderrührungLAT.: Amtruatio medica[medíca]samostalnik ženskega spola medica 661: alkoholna pijaca TMB: Médiza-e.h. NEM.: Das MeetLAT.: Mul.um, śnomeliGS: Med– Médiza: germ. Meth: Polon. Suec. & Dan. miod: Hung. mez: gr. µ...: lat. mel, tantum in suffixis a .e invicem di.tincta. Alias med: lat. metallum. Vid. Mjed.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. medicar[med.car]samostalnik moškega spola gostilnicar, ki toci medico 868: kdor izdeluje ali toci alkoholne pijace TMB: Medizhar-jam. NEM.: Der Meetschenk LAT.: Meliturgus medija[m.d.ja]samostalnik ženskega spola shramba za sadje 324: shramba živil TMB: Mčdya-e.h. NEM.: Obstkammer LAT.: OporothecaPRIMERJAJ: mazda mediti[mediti medím]nedovršni glagol povzrocati, da sadje postane medno; mediti 266: mediti sadje TMB: Médim NEM.: Das Obst abliegen lassen LAT.: Mature.cere jacendo medlan[medl.n]samostalnik moškega spola kovina, ki jo zaradi podobnosti zamenjujejo z dragocenejšo, žlahtnejšo 639: kovina TMB: Medlân-a m. NEM.: Konterfey, rheinisch Gold LAT.: Electrum medljaj[medlj.j]samostalnik moškega spola metljaj 36: oboleli del živali TMB: Médláj -am. NEM.: Eine ViehkrankheitLAT.: Morbus pecorum mednik[m.dnik]samostalnik moškega spolamedenina, tj. zlitina bakra in cinka 639: kovina TMB: Mednčk-am. NEM.: Der MessingLAT.: AurichalcumPRIMERJAJ: med˛; medo medo[m.do]samostalnik srednjega spola medenina, tj. zlitina bakra in cinka 639: kovina TMB: Medu; Mjedu -an. NEM.: Der MessingLAT.: OricalchumPRIMERJAJ: med˛; mednik medtem[medt.m]prislov medtem TMB: MędtemNEM.: Unterdessen LAT.: IntereaKG: Medtčm 'unterdessen, inzwischen’ (str. 89) medved[médved]samostalnik moškega spolažival medved, latinsko Ursus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Médvčd-a m. NEM.: Der BärLAT.: Ur.usGS: Mędved – Hung. medve a med (mel) quo libenter pa.citur, & Vad, Hungaris Fera; unde & Hungari acuratius .criberent medvad, quam Medve.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: Medved (1765, str. 12) medvedinja[medv.dinja]samostalnik ženskega spola medvedka 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Medvedčna-e.h. NEM.: Die BärinnLAT.: Ur.aPRIMERJAJ: medvedka medvedka[medv.dka]samostalnik ženskega spola medvedka 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Medvedka -e.h. NEM.: Die Bärinn LAT.: Ur.aPRIMERJAJ: medvedinja medvednik[medv.dnik]samostalnik moškega spolagrm glog, latinsko Crataegus laevigata 610: vrsta grma TMB: Medvednčk-am. NEM.: WeißdornLAT.: Alba .pinus medvedov[medv.dov]pridevnik medvedov TMB: Medvedov-a -uNEM.: Des BärenLAT.: Ur.i megla[m.gl.]samostalnik ženskega spola megla 451: oblak in padavine TMB: Mčgla-e.h. NEM.: Der NebelLAT.: NebulaGS: Megla – gr. .µ....: lat. nebula; gr. .efe.., noph, stillare.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. meglen[m.gl.n]pridevnik meglen TMB: Meglen-a -uNEM.: Neblicht LAT.: Nebulo.us meh[m.h meh.]samostalnik moškega spola 1. meh, tj. priprava, ki ob stiskanju dovaja zrak 177: pripomocek za zrak, dim 2. usnjena vreca 243: vreca ali torba TMB: Meh-m. NEM.: 1. Balk 2. Lederner SackLAT.: 1. Follis 2. CuleusGS: Meh , mehke , tenue e..e; unde much . . . . – Hebr. lenis, mollis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Méh 'Lederner Sack. Blaßbalk’ (str. 27) mehakGLEJ: mehek mehast[m.hast]pridevnik podoben mehu; mehast TMB: Meha.t-a -uNEM.: BalkichtLAT.: Aciniformis mehcati[mehcáti mehc.m]nedovršni glagol mehcati 37: izboljševati TMB: Mehzham NEM.: ErweichenLAT.: Mollire mehek[méh.k](mehak) pridevnik mehek TMB: Męhk-a -uNEM.: WeichLAT.: MollisKG: Mehak, -hka, -ku 'gelind, weich’ (str. 105) , nabal .. ... . , caligo, & aphel .. ... . Wolka. Hebr. .. . .. : hebr. Anan , .. ... . . hebes, obnubilatus: Chald. mehkoba[mehkóba]samostalnik ženskega spola mehkoba 769: tip, otip TMB: Mehkóba -e.h. NEM.: Die WeicheLAT.: Mollitudo PRIMERJAJ: mehkost; mehkota mehkost[mehk.st]samostalnik ženskega spola mehkost 769: tip, otip TMB: Mehku.t -e.h. NEM.: Die WeicheLAT.: Mollitudo PRIMERJAJ: mehkoba; mehkota mehkota[mehkóta]samostalnik ženskega spola mehkota 769: tip, otip TMB: Mehkóta -e.h. NEM.: Die WeicheLAT.: Mollitudo PRIMERJAJ: mehkoba; mehkost mehur[mehúr]samostalnik moškega spola 1. mehur, tj. tvorba na površju kože 35: oboleli del cloveka 2. secni mehur 972: del cloveka ali živali TMB: Mehűr-jam. NEM.: 1. Blatter 2. Blase LAT.: 1. Bulla 2. Ve.ica mej[mej]predlog med TMB: MęjNEM.: UnterLAT.: Inter GS: Mej – Mejd: Anglo.. mid: Goth. Mith: hodierni Germani habent mitten, mittels &c. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: medł meja[méja]samostalnik ženskega spola meja 425: meja TMB: Méja -e.h. NEM.: Die GränzeLAT.: Confinia mejac[mejác]samostalnik moškega spola sosed, mejaš 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Mejâzh-am. NEM.: Der KonfinantLAT.: ConfinisPRIMERJAJ: mejaš mejaš[mejáš]samostalnik moškega spola sosed, mejaš 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Mčjâsh-am. NEM.: Der KonfinantLAT.: ConfinisPRIMERJAJ: mejac mejnik[mejník]samostalnik moškega spola mejni kamen; mejnik 637: kamen, kamenina TMB: Mejnik-am. NEM.: GränzsteinLAT.: Limes meketati1 [mek.táti mek.t.m] nedovršni glagol bleketati, blejati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Mękčtâm NEM.: Blecken wie ein SchafLAT.: Belare GS: Meketam– e.t onomatopśia: lat. miceo: germ. mäckern.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Bleketam– Carniolicum e.t meketam gr. ß.....µa..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. meketati2 GLEJ: miketati mekina[mekína]samostalnik ženskega spola navadno množina trši ovoj semena prosa, jecmena; mekina 616: del zelike TMB: Mékine.h. NEM.: HundskleyenLAT.: Canicć GS: Mekine– uti &Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. Naslednja iztocnica v GS je mekuž. meklenGLEJ: maklen meklenovGLEJ: maklenov mekuž[mekúž]samostalnik moškega spola 1. rak takoj po levitvi, ko še nima oklepa 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali 2. mehkužen clovek 928: clovek z negativnimi lastnostmi TMB: Mčkush-.ha m. NEM.: 1. Häutelkreps 2. ZärtlingLAT.: 1. Cancer mollis 2. Homo delicatusGS: Mekűsh– a Mehke.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mekužen[mekúž.n]pridevnik mehkužen TMB: Meku.hn-a -uNEM.: Weih, zartLAT.: Delicatus, mollis mekužnik[mek.žnik]samostalnik moškega spola mehkužen clovek 928: clovek z negativnimi lastnostmi TMB: Meku.hnek-a m. NEM.: Ein WeichlingLAT.: Mollis mekužnost[mekúžnost]samostalnik ženskega spola mehkužnost 382: negativna cloveška lastnost TMB: Meku.hno.t-e.h. NEM.: Die WeichlichkeitLAT.: Mollities melar[melár]samostalnik moškega spola vecja železna utež 163: del tehtnice TMB: Melâr-jam. NEM.: Mailer, ein Ei­sengewichtLAT.: Pondus ferri, ćris etc. Centenarius Lexer navaja koroško nemško Meiler 'eine gewisse Anzahl (aufgeschichteter) Roheisenstangen’. melem[mel.m]samostalnik moškega spola obliž 679: obliž TMB: Męlem-am. NEM.: Das PflasterLAT.: Empla.trum melija[mel.ja]samostalnik ženskega spola jecmenov slad 661: alkoholna pijaca TMB: Melya-e.h. NEM.: Das MalzLAT.: AlphicaGS: Melya– a melém, quod aqua arenam, ut farinam mola, in unum locum congerat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. melina[melína]samostalnik ženskega spola pešcena sipina 338: kamnita vzpetina ali njen del TMB: Melina-e.h. NEM.: Sandbank LAT.: Syrtes melisa[melisa]samostalnik ženskega spola rastlina melisa, latinsko Melissa (officinalis) 617: vrsta zelike TMB: Melisa -e.h. NEM.: MelissenkrautLAT.: Meli..aGS: Melisa – lat. Meli..a: germ. Melisse: gr. µe..ss.., apiarium a mel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. melisen[melis.n]pridevnik ki vsebuje meliso; melisen TMB: Melisén -a -uNEM.: Des MelissenkrautLAT.: Meli..ć memljati[m.mljáti m.mlj.m] (momljati) nedovršni glagol 1. govoriti brez zob, nerazlocno; momljati 506: nerazlocno, tiho govoriti 2. žveciti 699: jesti TMB: MčmlâmNEM.: 1. Ohne Zahn in Maul reden 2. KiefelnLAT.: 1. Loqui minus perceptibiliter 2. Mandere memrati[m.mráti m.mr.m]nedovršni glagol mrmrati 506: nerazlocno, tiho govoriti TMB: MčmrâmNEM.: MurrenLAT.: MurmurareGS: Memram – e.t onomatopo­eticum, ut lat. murmuro: & germ. murren, murmeln.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Mermram – quod memram.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: mrmrati menaGLEJ: menja mencati[mencáti menc.m]nedovršni glagol drgniti z nogami ob tla 769: tipati TMB: MenzâmNEM.: Mit Füßen treppelnLAT.: Pedibus terere, .alire menda[mend.]clenek izraža domnevo; menda TMB: Mende NEM.: Sicher, vermuthlichLAT.: Fors, proba­biliterGS: Mende– Mendej qua.i menem de. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Mende .he 'vermuthlich schier’ (str. 94)PRIMERJAJ: mendaj mendaj[mend.j]clenek izraža domnevo; menda TMB: Mendej NEM.: Sicher, vermuthlichLAT.: Fors, proba­biliterGS: Mende– Mendej qua.i menem de. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: menda mendrati[mendráti mendr.m] nedovršni glagol hoditi po cem, mendrati 729: tolci z nogo TMB: MendrâmNEM.: Mit Füßen trettenLAT.: Calcare menek[m.n.k]samostalnik moškega spolasladkovodna riba menek, latinsko Lota lota 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Mčnk-am. NEM.: Ruttfisch LAT.: Mu.tela K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. menih[m.n.h]samostalnik moškega spola menih 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Menih-am. NEM.: Der Mönch LAT.: Monachus menihovišce[m.nihovíšce] samostalnik srednjega spola samostan 783: kršcanska verska zgradba TMB: Menihovshe-an. NEM.: Das KlosterLAT.: Mona.terium menika[ménika]samostalnik ženskega spola iz svincevega oksida narejena rdeca barva; minij 636: barvilo TMB: Męnčka -e.h. NEM.: Das Mennig, FarbLAT.: Minium menišcek[m.níšc.k]samostalnik moškega spolaptica menišcek, vrsta sinice, latinsko Parus ater 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Menishzhčk-am. NEM.: AschenmeiseLAT.: Ćgithalus meniški[m.n.ški]pridevnik samostanski TMB: Menishke-a -uNEM.: KlösterlichLAT.: Mona.terialis meništvo[m.n.štvo]samostalnik srednjega spola samostansko življenje, meništvo 347: kršcanske verske reci TMB: Menishtvu-an. NEM.: Klösterliches LebenLAT.: Monachatus meniti[meniti m.nim]nedovršni glagol misliti, meniti 435: snovati v mislih TMB: MenemmenitiNEM.: VermeynenLAT.: Putare, opinariGS: Menem– germ. meynen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. menja[m.nja](mena) samostalnik ženskega spola sprememba, menjava 673: sprememba TMB: Mejna-e.h. NEM.: VerwechselungLAT.: Permutatio Pohlinovo gradivo pogosto izkazuje epenteticni j, primerjaj konj, menjati, le redko pa izkazuje dolenjski dvoglasniški refleks jata (mešati), zato se zdi nastavitev mena manj verjetna. menjati[m.njati m.njam]nedovršni glagol spreminjati, menjati 673: spreminjati TMB: MejnamNEM.: WechselnLAT.: PermutareGS: Mejnam– a mejn (minus) quia in permutatione pecuniarum plerumque ex una parte minor .pecietenus, v. g. pro floreno 60. Cruciferi acquiruntur, & permutantur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. MensecGLEJ: Mesecą mera[m.ra]samostalnik ženskega spola mera 427: beseda s pomenom 'mera’ TMB: Mira -e.h. NEM.: MaßLAT.: Men.ura GS: Mira – gr. µ...a sors, vel µe..., divido, µet... men.ura: lat. metiri e.t carniolicum mirčti, per tran.po.itionem literarum: apud Ulphil. mitan, messen.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. mercizaGLEJ: marciza mercun[merc.n]samostalnik moškega spola kdor (uradno) ugotavlja ustreznost mer, meric, zlasti prostorninskih 875: sluga oblasti TMB: Mirzhun-am. NEM.: Meßer, ViesiererLAT.: Abates merica[m.rica]samostalnik ženskega spola merica 427: beseda s pomenom 'mera’ TMB: Mirčza-e.h. NEM.: Mäßel LAT.: Men.ura meriti[m.riti m.rim]nedovršni glagol meriti 764: meriti TMB: Mirčmmirčti NEM.: MessenLAT.: MetiriPRIMERJAJ: merovati merjasec[merjás.c]samostalnik moškega spolaneskopljen prašic, merjasec, latinsko Sus scrofa domestica mas. 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Merjasz-a m. NEM.: Saubär, EberLAT.: Verres, majalis PRIMERJAJ: prašic; svinja merkati[m.rkati m.rkam]nedovršni glagol 435: snovati v mislih 1. paziti se, imeti v mislih 2. paziti, cuvati 749: varovati TMB: Mirkam NEM.: 1. Acht haben 2. Achten LAT.: 1. Attendere 2. Mandare memorićGS: Mirkam – a germ. merken.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. merkocin[merkoc.n]samostalnik moškega spola gozdno božanstvo, satir 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Mirkuzin -am. NEM.: WaldteufelLAT.: Ćgipan PRIMERJAJ: divji mož; lesni bog merkovca[m.rkovca]samostalnik ženskega spolaopica zamorska macka, latinsko Cercopi­thecus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Mirkuvza-e.h. NEM.: Ein AffLAT.: Simia Pohlin nenaglašeno izglasje -ovica praviloma zapisuje kot -ovza. Merkuries[merkuries]samostalnik moškega spola anticni bog Merkur 349: lastno ime ne­kršcanskega clovekolikega bitja KG: Sélon, Merkuries 'Merkur, Götterboth’ (str. 184)KG: Merkuries, uremčnek 'Wetterglas’ (str. 187) mernik[m.rnik]samostalnik moškega spola prostorninska mera za žito, pribl. 30 l; mernik 430: prostorninska mera TMB: Mirnčk-am. NEM.: HalbmetzenLAT.: Modius GS: Mirnek– Hung. mertek, a Mira.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: En mirnek pshenize vela shtiri petize (str. 148)PRIMERJAJ: polovnik Merot[?]samostalnik moškega spola bog podzemlja Pluton 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Meroth 'Pluto, der Hölle Gott’ (str. 185) merovati[merováti mer.jem]nedovršni glagol meriti 764: meriti TMB: Mirujem -ruvâti Siehe MiremPRIMERJAJ: meriti merstvo[m.rstvo]samostalnik srednjega spola zemljemerstvo 427: beseda s pomenom 'mera’ TMB: Mir.tvu-an. NEM.: Meßkunst LAT.: Geometria mesar[mesár mesárja]samostalnik moškega spola mesar 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Mesâr -jam. NEM.: Der FleischkackerLAT.: Lanio GS: Mésar – germ. Metzger: apud Ottfried Mazalar: lat. maccellarius: Ital. Macellaio, mazzare: Holl. matsem: Hung. in vocabulario 1554. Viennć in 8. edito: mezáros, metz. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mesarski[mesárski]pridevnik mesarski TMB: Me.arske-a -uNEM.: Flei­schhakerischLAT.: Lanionius mesarstvo[mes.rstvo]samostalnik srednjega spola mesarija, mesarstvo 78: rokodelstvo TMB: Mesar.tvu-an. NEM.: Die Fleisch­hackereyLAT.: Lanionatus mescenGLEJ: mesecen mescovGLEJ: mesecov mesec1 [m.s.c]samostalnik moškega spola mesec, tj. dvanajstina leta 43: cas ali njegov del TMB: Mesz-am. NEM.: Ein Monat LAT.: Men.isGS: Mesz– Celtis mis: Ćolibus µe..: lat. men.is unde carniolicum ab.orpto N enatum videtur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Mesec2 [m.s.c](Mensec; Mesenc) samostalnik moškega spola Zemljin satelit, Mesec, Luna 361: ime nebesnega telesa TMB: Mejsz-am. NEM.: Der MondLAT.: LunaGS: Mejsz– a mejn. (minus) vel mejnam, spreminam (muto) quia Luna varia .olet apparere; unde & Vindi mejnsez, & mejsenz enuntiare con.ue.cunt. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Mejsez 'der Mond’ (str. 129) PRIMERJAJ: Luna mesecen[m.sec.n](mescen) pridevnik mesecen, trcen, tj. ki ponoci v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal TMB: Mejshen-a -u NEM.: MondsichtigLAT.: Lunaticus Zapis Mejshen je domnevno tiskovna napaka namesto pricakovanega Mejszen. Beseda se namrec nahaja na abecednem mestu med zapisoma Mejsz in Mejszov. mesecov[m.secov](mescov) pridevnik mesecev TMB: Mejszov-a -uNEM.: Des MondesLAT.: Lunć mesen1 [mes.n]pridevnik ki ima veliko mesa; mesnat TMB: Męsen -a -uNEM.: FleischichtLAT.: Carneus mesen2 [més.n]pridevnik ki je iz mesa, vsebuje meso; męsen TMB: Męsn-a -uNEM.: Vom FleischeLAT.: Carneus ABC: ob Petkeh inu Sabbotah od me.sne jedy .e .dershati (1789, str. 29) Mesenc GLEJ: Mesec˛ Mesijas[mesijas]samostalnik moškega spola Mesija 350: lastno ime kršcanskega clo­vekolikega bitja KG: Mi smo Me.iasa neshli (str. 173) mesiti[mesiti m.sim]nedovršni glagol mesiti 265: pripravljati hrano TMB: Mesčm; Mejsemme.ti; mejsitiNEM.: Teig mischenLAT.: Pi.turam commi.cere mesnica[mesníca]samostalnik ženskega spola prodajalna mesa, mesnica 300: prodajalna hrane TMB: Mesniza-e.h. NEM.: FleischbankLAT.: CarnificinaGS: Mesniza – Hung. me.zarenje, a (mesu).Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mesnik[mesník]samostalnik moškega spola navadno množina sorta jabolk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Mesniki-ov m. NEM.: Eine Gattung AepfelLAT.: Species pomorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. mesnina[mesnína]samostalnik ženskega spola mesna jed 261: hrana TMB: Mesnina-e .h. NEM.: FleischspeisenLAT.: Carnea meso[mes. mes.]samostalnik srednjega spola meso 980: del živali TMB: Męsú-an. NEM.: Das FleischLAT.: CaroGS: Mesu – Arab. maza.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Dajte meni en kos me..á (str. 190) mestenGLEJ: mestni mesti1 [mésti médem]nedovršni glagol 1. pometati 52: cistiti 2. mocno snežiti 450: delati vremenski pojav TMB: MędémNEM.: 1. Kehren 2. Schnee stöbernLAT.: 1. Purgare 2. Ningere GS: Mędem– u.itatius in compo.itis pomędem &c. mesti2 [m.sti m.dem]nedovršni glagol iz smetane delati maslo; mesti 265: pripravljati hrano TMB: MedémNEM.: Butter rührenLAT.: Amtruare mestjamest[?]samostalnik moškega spola mestni glavar 906: posvetni oblastnik KG: Mejstnir oder Mejstjamest 'Burgermei­ster’ (str. 129)PRIMERJAJ: mestonos; mestnir mestni[m.stni](mesten) pridevnik ki je v zvezi z mestom; mestni TMB: Mej.tne-a -uNEM.: Städtisch, bürgerlich LAT.: Urbanus, civilis mestnik[m.stnik]samostalnik moškega spola mešcan, državljan 952: clovek glede na stan TMB: Mej.tnčk-am. NEM.: Der Burger LAT.: Civis mestnir[mestnír]samostalnik moškega spola mestni glavar 906: posvetni oblastnik KG: Mejstnir oder Mejstjamest 'Burger­meister’ (str. 129)PRIMERJAJ: mestonos; mestjamest mesto1 [m.sto]samostalnik srednjega spola manjši del (zemeljske) površine; kraj, mesto, prostor 281: kraj TMB: Me.tu -an. NEM.: Ort, Stätte, PlatzLAT.: LocusKG: Me.tu 'Ort’ (str. 32)KG: Mestu 'der Ort, die Stelle’ (str. 105) S približevanjem gorenjskemu oz. dolenjskemu izgovoru skuša Pohlin uvesti pisno (in izgovorno) razlikovanje med obema pomenoma, zato je beseda, ki se v slovenšcini sicer ni foneticno razcepila (kot je primer v ceški mesto ob místo), prikazana v dveh sestavkih. mesto2 [m.sto]samostalnik srednjega spola vecja naselbina; mesto 281: kraj TMB: Mej.tu-an. NEM.: Die StadtLAT.: Civitas, urbsGS: Mej.tu– gr. µes.. plenus, refertus, prout e.t civitas populo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Mej.tu 'Stadt’ (str. 32)KG: Mejstu, -ta 'die Stadt’ (str. 105) S približevanjem gorenjskemu oz. dolenjskemu izgovoru skuša Pohlin uvesti pisno (in izgovorno) razlikovanje med obema pomenoma, zato je beseda, ki se v slovenšcini sicer ni foneticno razcepila (kot je primer v ceški mesto ob místo), prikazana v dveh sestavkih. mestonos[meston.s]samostalnik moškega spola mestni glavar 906: posvetni oblastnik TMB: Mej.tanos-am. NEM.: Der Burger-meisterLAT.: Con.ulPRIMERJAJ: mestjamest; mestnir mestrišce[mestríšce]samostalnik srednjega spola kraj za urjenje vojakov 332: kraj za vojaške dejavnosti TMB: Me.trishe-an. NEM.: ExerzierplatzLAT.: Locus exercitii PRIMERJAJ: meštrija meša[m.ša]samostalnik ženskega spola koroško maša 474: kršcanski obred GS: Masha– vindis Mesha: lat. Mi..a: germ. Meße.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: maša mešati[m.šati m.šam]nedovršni glagol mešati 581: premikati TMB: Mejsham; MeshamNEM.: MischenLAT.: Mi.cereGS: Mejsham– gr. µ.s.e..: lat. mi.ceo: germ. mischen: hebr. masach, mi.cuit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mešetar[meš.tar](mušetar) samostalnik moškega spola posrednik pri sklepanju kupcij; mešetar 959: trgovec TMB: Meshetar-ja m. NEM.: Der UnterhändlerLAT.: Conciliator GS: Meshetar– qua.i v' mejs govoriti. Vid. Mushetar.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Mushetar– quia plerumque in venditione equorum a..umitur. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mešetarica[meš.tarica]samostalnik ženskega spola posrednica pri sklepanju kupcij; mešetarica 959: trgovec TMB: Meshetarza-e.h. NEM.: Unterhändlerinn LAT.: Conciliatrix mešetariti[mešetáriti mešet.rim] nedovršni glagol posredovati pri sklepanju kupcij; mešetariti 733: trgovati TMB: Meshetârem-ritiNEM.: Unterhandeln LAT.: ConciliarePRIMERJAJ: mešetiti mešetiti[meš.titi meš.tim]nedovršni glagol posredovati pri sklepanju kupcij; mešetariti 733: trgovati TMB: Meshetem -shetčtiS. MeshetaremPRIMERJAJ: mešetariti; mušti mešicek[meš.c.k]samostalnik moškega spola prašnik pri cvetu 600: del rastline TMB: Meshizhk-am. NEM.: Das Bälglein LAT.: Anthera Nemško Bälglein poleg 'mešicek’ pomeni tudi 'posteljica, placenta’ in 'grozdna lupina’. V starejši botanicni literaturi, npr. pri Schreberju (1739–1810), oznacuje tudi cašni list. Latinsko anthera v antiki oznacuje le iz cvetic narejeno zdravilo. Pomenska opredelitev je utemeljena predvsem na Pohlinovem nem. pomenskem opisu besede mešicje. PRIMERJAJ: mešicje mešicje[mešícje]samostalnik srednjega spola osrednji, rumeni del cveta, kjer so prašniki in pestic 600: del rastline TMB: Mčshizhje-an. NEM.: Das Gelbe der Blüthe LAT.: AntheraPRIMERJAJ: mešicek mešin[meš.n]samostalnik moškega spola glasbilo dude 171: glasbilo TMB: Mčshin-am. NEM.: Der DudelsackLAT.: Tibia utricularis meškati[m.škáti m.šk.m]nedovršni glagol 1. rahlo stiskati, meckati 769: tipati 2. obotavljati se 436: dvomiti TMB: MčshkâmNEM.: 1. Weich drücken 2. VerweilenLAT.: 1. Molliter comprimere 2. morariPRIMERJAJ: meckati meškav[m.šk.v](meckav; meškov) samostalnik moškega spola pocasen clovek 942: pocasen clovek TMB: Meshkov-am. NEM.: Langsamer LAT.: Moro.us meškov GLEJ: meškav mešnina[mešnína]samostalnik ženskega spola mešanec 983: kopenske živali TMB: Mejshnina-e.h. NEM.: Ein Mischling LAT.: Mixtum Pomena ni mogoce natancneje opredeliti. Ker je latinski prevedek v srednjem spolu, zelo verjetno ni mišljem clovek. mešta[m.šta]samostalnik ženskega spola neka jed ali krma iz vec sestavin 261: hrana TMB: Meshta-e.h. NEM.: Das Misch, der MaschLAT.: Farrago Pleteršnik navaja m.šta v pomenih 'iz raznovrst­nih ostankov narejena jed’, 'kaša’ in 'žganci’. SSKJ ima isto besedo v pomenu 'gostemu mocniku podobna jed iz moke in navadno krompirja, znana na Gorenjskem’. Nemško Misch in latinsko farrago se uporablja le za oznacevanje mešane živinske krme. meštar[m.štar]samostalnik moškega spola kdor iz grozdja dela mošt 891: kmet TMB: Meshtar-jam. NEM.: Der Mostler LAT.: Mu.tifex meštra[m.štra]samostalnik ženskega spola stisnjeno grozdje, mošt 661: alkoholna pijaca TMB: Mejshtra-e.h. NEM.: Gekelterte Trauben, MaschLAT.: Uvć pre..ć, mu.tum PRIMERJAJ: mošt meštranje[m.štranje (?)]samostalnik srednjega spola urjenje, vadba vojakov 458: vojaško dejanje TMB: Meshtranje-an. NEM.: Uebung LAT.: Exercitatio meštrati[m.štrati (?) m.štram (?)] nedovršni glagol uriti, vaditi vojake 418: izvajati vojaško dejanje TMB: MeshtramNEM.: UebenLAT.: ExercerePRIMERJAJ: meštrati se; muštrati meštrati se[m.štrati se m.štram se] nedovršni glagol skrbno pregledovati vojake (?) 418: izvajati vojaško dejanje GS: Meshtram se – germ. mustern.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: meštrati urjenje vojakov 458: vojaško dejanje TMB: Meshtrya-e.h. NEM.: Exerzierplatz LAT.: Exercitium V TMB je na mestu nemškega prevedka sklic na predhodni sestavek mestrišce. Latinski prevedek jasno kaže na navedeni pomen. PRIMERJAJ: mestrišce meta[m.ta]samostalnik ženskega spola rastlina meta, latinsko Mentha (piperita) 617: vrsta zelike TMB: Meta-e .h. NEM.: Die MünzeLAT.: MenthaGS: Meta – lat. mentha: germ. Mze.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. metalnica[met..nica]samostalnik TMB: Metavneza-e.h. NEM.: Das Wurfgarn LAT.: Retiaculum metati[metáti m.cem]in [met.m] nedovršni glagol metati 433: metati TMB: Metshem; MetâmmetatiNEM.: Werfen; kehrenLAT.: Jacere; verereGS: Metla– a metshem, quod verrendo hinc inde mittatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. meti[m.ti mánem]nedovršni glagol drobiti, treti, meti 405: drobiti TMB: MânémmetiNEM.: ZerreibenLAT.: Conterere GS: Manem– Pridi na metvo: a gr. µ...., vates a µa...µa., umeti, interpretari.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. metjeGLEJ: imetje (?) metla[métla]samostalnik ženskega spola metla 141: orodje ali pripomocek za cišcenje TMB: Metla-e.h. NEM.: Der Besen LAT.: ScopaGS: Metla– a metshem, quod verrendo hinc inde mittatur. Unde /…/ Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Metlika– ob .imilitudinem meštrija[meštr.ja]samostalnik ženskega spola , metal .. .... matte Talmudice .. ...... .copć: hebr. ramus virga.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Pravilna je etimološka povezava besed metla in metlika, ne pa tudi podobnost s hebrejsko. metlica[metlíca]samostalnik ženskega spola krtaca, šcetka 141: orodje ali pripomocek za cišcenje TMB: Metliza-e.h. NEM.: Das BürstchenLAT.: Scopula metlika[metlíka]samostalnik ženskega spolarastlina pelin, latinsko Artemisia vulgaris 617: vrsta zelike TMB: Metlika-e .h. NEM.: Der BeyfußLAT.: Artemi.iaGS: .. ...... – ob .imilitudinem .copć: hebr. Metlika, ramus virga.metal .. .... matte Talmudice ženskega spola manjša mreža za lovljenje rib; metalka 157: pripomocek za ribolov Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. metlikovina[metlíkovina]samostalnik ženskega spola rastlina pelin (?) 617: vrsta zelike TMB: Metlikovna-e.h. NEM.: Der BeyfußLAT.: Ambro.ia V TMB je nemški prevedek naveden kot Ebend, torej s sklicem na predhodni sestavek metlika, ki ima nemški prevedek Beyfuß, tj. 'pelin’. Latinsko ambrosia pomeni le 'hrana, pijaca nesmrtnosti, ki jo uživajo bogovi’, v botanicni nomenklaturi je ambrosia rod rastlin, ki izvira iz Severne Amerike in je v Evropi neofit. Žvrklja, Ambrosia artemisiifo­lia, ima pelinu podobne liste. metulj[metúlj]samostalnik moškega spola metulj 993: žuželke ali drug mrces TMB: Matűl-am. NEM.: Ein Sommervogel LAT.: Papilio metuljev[metúljev]pridevnik metuljev TMB: Matulov-a -uNEM.: Des WeinfaltersLAT.: Papilionis metva[m.tva]samostalnik ženskega spola locevanje zrn prosa od latov; metev 53: pridobivanje zrnja GS: Manem– Pridi na metvo: a gr. µ...., vates a µa...µa., umeti, interpretari.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mevža[m.vža]samostalnik ženskega spola bojazljiv, plašen clovek; mevža 947: strahopeten clovek TMB: Mev.ha-e.h. NEM.: ZaghaftLAT.: Formidolo.us mevžast[m.vžast (?)]pridevnik bojazljiv, plašen, mevžast TMB: Mev.ha.t -a -uNEM.: ZaghaftLAT.: Formidolo.us mezdra[m.zdra]samostalnik ženskega spola 1. trebušna prepona, mrena; pecica 972: del cloveka ali živali 2. usnjarsko strojilo 655: strojilo TMB: Me.dra; Mej.dra-e.h. NEM.: 1. Gekröse 2. GerberbeitzeLAT.: 1. Diaphragma 2. MaceraturaPRIMERJAJ: mezra; mihtar; rajželjc mezeg[m.z.g]samostalnik moškega spola potomec žrebca in oslice; mezeg 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Mč.g-a m. NEM.: MauleselLAT.: Mulus K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. mezga[m.zga]samostalnik ženskega spola notranji del lubja; licje 600: del rastline TMB: Me.ga-e.h. NEM.: Die Weise an der EichrindeLAT.: Alburnum Nemško zapis Weise je domnevno pomota namesto Weiße. mezgar[m.zgár]samostalnik moškega spola gonjac mezgov 871: uslužbenec TMB: Mč.gâr-jam. NEM.: EseltreiberLAT.: Aga.o mezinec[mez.n.c]samostalnik moškega spola mezinec 878: del cloveka TMB: Me.inz-am. NEM.: Kleiner FingerLAT.: Digitus auricularisGS: Me.inz– a majhen, comparative mejn (minor).Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mezlan[mezl.n]samostalnik moškega spola tkanina iz lanene osnove in volnenega votka; mezlan 247: blago ali usnje TMB: Me.lân-am. NEM.: Muselan ein ZeugLAT.: Panus Mu.elmanicusGS: Me.lan– Moschi tenuem pannum ex go..ipio confectum vocant: semillannaja, qua.i lat. Semilaneum: It. mezza lana.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mezlanka[mezl.nka]samostalnik ženskega spola žensko krilo iz mezlana 137: žensko oblacilo TMB: Me.lanka-e.h. NEM.: WeiberrockLAT.: Ve.tis ex hac materia mezra[m.zra]samostalnik ženskega spola 1. notranja stran usnja 247: blago ali usnje 2. trebušna prepona 972: del cloveka ali živali 3. usnjarsko strojilo 655: strojilo TMB: Me.ra-e.h. NEM.: 1. Fleischseite an Leder 2. S. Me.draLAT.: Interior pars Corii 2. in 3. pomen sta povzeta iz sestavka mezdra, na katerega je napoteno v nemškem prevedku. PRIMERJAJ: mezdra mežati[m.žáti m.žím](mižati) nedovršni glagol mižati 546: pocivati TMB: Mč.him mč.hâtiNEM.: Die Augen zuhaltenLAT.: Claudere oculos Današnji zapis mižati je domnevno hiperkorekten, kakor da bi polglasnik v prvem zlogu nastal po modernem samoglasniškem upadu. mežeje[mež.je](miže) prislov z zaprtimi ocmi; miže TMB: Me.hejeNEM.: Mit geschlossenen AugenLAT.: Clau.is oculis meževen[mež.v.n]pridevnik nežen TMB: Mę.hevn-a -uNEM.: Zart, zärtlichLAT.: Tener Proti združitvi z iztocnico muževen govori le naglasno znamenje na prvem zlogu, ki praviloma kaže na nepolglasniško izreko. PRIMERJAJ: muževen mežnar[m.žnar m.žnarja]samostalnik moškega spola kdor skrbi za cerkveno stavbo; cerkovnik, mežnar 871: uslužbenec TMB: Me.hnar-jam. NEM.: Der Meßner LAT.: Ćdituus mežnariti[mežnáriti mežn.rim] nedovršni glagol skrbeti za cerkveno stavbo; biti cerkovnik, mežnar 461: upravljati manjše gospodarstvo TMB: Me.hnârem NEM.: KirchendienenLAT.: Ćditimari mežnija[mežn.ja]samostalnik ženskega spola cerkovnikova hiša; mežnarija 783: kršcanska verska zgradba TMB: Me.hnya-e .h. NEM.: MeßmershausLAT.: Domus ćditui mi[m.]množinski zaimek mi KG: mi 'wir’ /…/ (str. 47 s.)ABC: mi (1789, str. 20)ABC: my (1794, str. 9) migati[mígati m.gam]nedovršni glagol delati gibe, mahati 590: premikati telesni del TMB: Migam NEM.: Winken LAT.: InnuereGS: Migam – lat. nicto, germ. winken.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. migljati[migljáti miglj.m]nedovršni glagol lesketati se 683: svetiti se TMB: Miglâm NEM.: FunkelnLAT.: Scintillare migniti[mígniti m.gnem]dovršni glagol narediti gib, pomahati 590: premikati telesni del TMB: Mignem-nčtiSieh. Migam Mihael[mihael](Mihel) samostalnik moškega spola krstno ime Mihael 351: krstno ime KG: Mihel (str. 129)ABC: Mihael (1765, str. 12) MihelGLEJ: Mihael mihtar[mihtar]samostalnik moškega spola trebušna mrena, pecica 972: del cloveka ali živali TMB: Mihtar-jam. NEM.: Das GekrößeLAT.: Me.enteriumPRIMERJAJ: mezdra; mrenica; rajželjc mikati[m.kati m.kam]nedovršni glagol 1. razcesavati lan; mikati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem 2. zbujati pri kom zanimanje, privlacnost; mikati 63: obcutiti ljubezen TMB: Mikam; Mika me NEM.: 1. Kämmen 2. Reizen; Es ziehtLAT.: 1. Pectere linum 2. Allicere; Impellit me miketati[mik.táti mik.t.m] (meketati˛) nedovršni glagol 727: tolci, bosti TMB: MękčtâmNEM.: ZitternLAT.: Tremere GS: Meketam– in alia .ignificatione in compo.itis .meketam &c. a gr. .µe.te., ćgre fero. commoveor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: zmiketati tresti, mikastiti mil[m.l (?)]pridevnik 1. usmiljen, socuten 2. zaskrbljen, potrt TMB: Mile -a -u NEM.: 1. Mitleidig 2. BetrübtLAT.: 1. Mi.ericors 2. Mi.er milja[m.lja]samostalnik ženskega spola dolžinska mera milja, pribl. 7586 m 432: dolžinska mera TMB: Mila -e.h. NEM.: Eine MeileLAT.: MilliareKG: Kolku mil? 'Wie viel Meil?’ (str. 189) miljar1 [miljár]samostalnik moškega spola utežna mera 11 centov, pribl. 528 kg 431: utežna mera TMB: Milâr-jam. NEM.: Eilf Zenten gewichtLAT.: Pondus 11. mille miljar2 [miljár]števnik milijon KG: Miliar 'Million’ (str. 44)KG: she.t miliarjov 'sechs Millionen’ (str. 46) Beseda je pravzaprav samostalnik v vlogi števnika, tako kot domala vsi glavni števniki od pet dalje. miljarski[miljárski]števnik milijonti KG: miliarske (str. 44) Milo[milo]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Milon 348: anticno osebno ime KG: To ni Milo ampak Klodius sturil (str. 149) milost[m.lost]samostalnik ženskega spola usmiljenje, socutje 409: socutje TMB: Milo.t-e.h. NEM.: BarmherzigkeitLAT.: Mi.ericordia milosten[m.lost.n]pridevnik usmiljen, socuten TMB: milo.tn NEM.: Gnädig, barmherzigLAT.: Mi.ericors milostiv milostiv[m.lostiv]pridevnik usmiljen, socuten TMB: Milo.tiv-a -u NEM.: Gnädig, barmherzigLAT.: Mi.ericors KG: milostiv, oder milostuv 'barmherzig’ (str. 118)PRIMERJAJ: milosten milovati[mílovati mílujem]in [mílovam]nedovršni glagol socustvovati, pomilovati 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Milijem; Miluvam -luvati NEM.: BemitleidenLAT.: Condolere mimo[m.mo]predlog mimo TMB: MemuNEM.: Neben vorbey LAT.: Trans, penesKG: Memu, vogla 'neben dem Ecke’ (str. 84) minejoc[minej.c (?)]pridevnik minul, pretekel KG: Spomliv minejozheh rezhy (str. 135) miniti[miniti mínem]in [miním]dovršni glagol miniti 95: koncati se TMB: Minem; MčnimminitiNEM.: VergehenLAT.: Abire, elabiGS: Minem– unde lat. minutum: germ. Minute.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. minuta[min.ta]samostalnik ženskega spola minuta 428: casovna mera TMB: Minűta -e.h. NEM.: Eine MinuteLAT.: Minutum mir[m.r mir.]samostalnik moškega spola mir 407: medsebojni odnosi TMB: Myr -m. NEM.: Der FriedenLAT.: PaxGS: Myr – a gr. .µe..., man.uetus, cicur, pacificus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mira[mira]samostalnik ženskega spola dišeca smola nekaterih tropskih dreves; mira 533: dišava TMB: Mirra -e.h. NEM.: Die MyrhenLAT.: Myrrha mirabelica[mirab.lica]samostalnik ženskega spola navadno množina sadež mirabele 613: sad ali plod za prehrano TMB: Mirabelčze.h. NEM.: MyrobalanenLAT.: Acacia Pi.onis V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. miren[mír.n]pridevnikmiren, miroljuben TMB: Myrn-a -u NEM.: FriedlichLAT.: Pacificus mirijad[?]števnik deset tisoc TMB: Mirijad -am. NEM.: Ze­hentausendLAT.: Decies mille Beseda je pravzaprav samostalnik v vlogi števnika, tako kot domala vsi glavni števniki od pet dalje. miriti[miriti mirím]nedovršni glagol miriti, pomirjati 408: biti v dobrih medsebojnih odnosih TMB: MyrimNEM.: Frieden machenLAT.: PacificariPRIMERJAJ: mirovati mirovati[mirováti mir.jem]nedovršni glagol miriti, pomirjati 408: biti v dobrih medsebojnih odnosih TMB: Myrujem myruvatiLAT.: ConciliareSiehe Myrim PRIMERJAJ: miriti misel[m.s..]samostalnik ženskega spola misel 435: miselni pojem TMB: Misl -e.h. NEM.: Der GedankenLAT.: Cogitatio miselnost[m.s.lnost]samostalnik ženskega spola domišljija 435: miselni pojem TMB: Mislčno.t-e.h. NEM.: EinbildungskraftLAT.: Imaginatio mislite[m.slite] ime crke m 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Mislite, M, m (str. 159) misliti[mísliti m.slim]nedovršni glagol misliti 435: snovati v mislih TMB: Mislčm mislčtiNEM.: GedenkenLAT.: Cogitare miš[m.š míši]samostalnik ženskega spola žival miš, latinsko Mus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Mish-e.h. NEM.: Die MausLAT.: MusGS: Mish– lat. mus: germ. Maus: gr. µ...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mišek[m.š.k]samostalnik moškega spola mišica (?) 972: del cloveka ali živali TMB: Mishk-am. NEM.: Das MäusleinLAT.: Mu.culus Nemško Mäuslein kakor latinsko musculus pomeni tako 'majhna miš, miška’ kakor tudi 'mišica’. Pomen 'mišica’ se zdi pri tej besedi verjetnejši od sicer možnega 'majhna miš’, saj Pohlin v geslu miška manjšalniški pomen v latinšcini navede opisno, nedvoumno kot 'mus parvulus’. PRIMERJAJ: miška mišenGLEJ: mišni mišica[míšica]samostalnik ženskega spola strup za miši, arzenik 658: strup TMB: Mishčza; Mishza-e.h. NEM.: MausgiftLAT.: Ar.enicum mišin GLEJ: mišni mišjak[m.šjak]samostalnik moškega spola mišji iztrebek; mišjak 698: živalski iztrebek TMB: Mishjek-am. NEM.: MausdreckLAT.: Mu.cerdaPRIMERJAJ: mišnjak mišji[m.šji]pridevnik ki je v zvezi z mišjo; mišji TMB: Mishje-a -uNEM.: Von MäusenLAT.: Murinus miška[m.ška]samostalnik ženskega spola majhna miš; miška 986: mladic kopenske divje živali TMB: Mishka-e.h. NEM.: Das MäusleinLAT.: Mus parvulus PREDGOVOR: Koku so pozh spet visoke gorre le eno mish.čko rodile (str. 2)PRIMERJAJ: mišek mišni[m.šni](mišen; mišin) pridevnik ki pripada miši; mišji TMB: Mishne-a -u NEM.: Der MausLAT.: Muris mišnica[m.šnica]samostalnik ženskega spola past za miši; mišnica 155: pripomocek za lov na kopenske živali TMB: Mishnčza-e .h. NEM.: Die MausfalleLAT.: Mu.cipula mišnjak[m.šnjak]samostalnik moškega spola mišji iztrebek; mišjak 698: živalski iztrebek TMB: Mishnčk-am. Siehe Mishjek PRIMERJAJ: mišjak mitenGLEJ: mitni mitje[m.tje]samostalnik srednjega spola obresti 73: placilo TMB: Mitje-an. NEM.: Der Wucher, ZinsLAT.: Cen.us, fćnus GS: Mitje– a germ. miethen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mitni[m.tni](miten) pridevnik za katerega je treba placati davek, obdavcljiv TMB: Mitne-a -uNEM.: Zinsbar LAT.: Tributarius miza[míza]samostalnik ženskega spola miza 209: pohištvo TMB: Mi.a-e.h. NEM.: Der TischLAT.: Men.aGS: Mi.a– lat. men.a. Slavi, .icut & Hi.pani in hujus, & .imilium vocum prima syllaba non habent N: a gr. µ.sa.; quia media inter a..identes e.t, ut Varro interpretatur. Hi.pani ajunt me.a: Carn. mi.a, e.tque vox antiquor, latina; quia N in voce men.a e.ta epenthe.i aucta: Anglo.. ducunt me.e, & my.e. Vid. Wachterum von Salzmesse. Mias apud Keronem e.t men.a. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Mi.a, -.e 'Tafel, Tisch’ (str. 105) mizar[mizár mizárja]samostalnik moškega spola mizar 855: izdelovalec lesenih stvari TMB: Mi.ar-jam. NEM.: Der TischlerLAT.: Arcularius miznica[m.znica]samostalnik ženskega spola predal v mizi; miznica 210: del pohištva TMB: Mi.čnza-e.h. NEM.: TischladeLAT.: Arcula men.ć mižatiGLEJ: mežati mižeGLEJ: mežeje mlacen[mlác.n]pridevnik mlacen TMB: Mlazhn-a -uSiehe Mlahov KG: Mlazhen, -zhna, -zhnu 'laulicht’ (str. 105) PRIMERJAJ: mlahav mlacneti[mlacn.ti mlacním]nedovršni glagol postajati topel, mlacen 677: spreminjati se zaradi temperature TMB: Mlazhnim NEM.: Lau werdenLAT.: Tepe.cere mlacnišca[mlacníšca]samostalnik ženskega spola kopalnica 789: kopalnica TMB: Mlazhnisha-e.h. NEM.: BadstubeLAT.: Balneum Beseda izvira iz nekega govora s feminizacijo nevter, saj pripona kaže na izvorno *mlacnišce. mlacnost[mlácnost]samostalnik ženskega spola mlacnost 723: temperatura TMB: Mlazhno.t-e.h. NEM.: Die Lauigkeit LAT.: Tepor mlacva[ml.cva]samostalnik ženskega spola spravljanje zrnja iz klasja s cepcem; mlacev 274: mlacev TMB: Mlazhva-e.h. NEM.: Das DreschenLAT.: Tritura mlad[ml.d]pridevnik mlad TMB: Mlâd-a -uNEM.: JungLAT.: JuvenisKG: Mlad, primernik Mlajshe 'Jünger’ (str. 41) mladenic[mlad.nic]samostalnik moškega spola mladenic 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Mladenzh-am. NEM.: Der JünglingLAT.: Juvenis mladenstvo[mlad.nstvo]samostalnik srednjega spola mladost 51: obdobje v clovekovem življenju TMB: Mladen.tvu-an. NEM.: Die JugendLAT.: Adole.centia mladi[mládi]samostalnik moškega spola mlad clovek 834: clovek do popolne odraslosti KG: Ta mlade, inu ta stare, u..e more umreti (str. 128) mladica[mladíca]samostalnik ženskega spola 1. mladika, rastlinski poganjek 614: mlada rastlina ali njen del 2. mlada žival 992: živalski mladic 3. kokoš, jarcka 1004: mladic domace perutnine TMB: Mladiza-e.h. NEM.: 1. S. Mladina 2. Junges ThierLAT.: 1. Surculus 2. Pulus femina mladic[mlad.c mladíca]samostalnik moškega spola mlada žival, mladic 992: živalski mladic TMB: Mladizh-am. NEM.: Junges Thier LAT.: Pulus equi, corci ect. mladika[mladíka]samostalnik ženskega spola mladika, rastlinski poganjek 600: del rastline TMB: Mladika -e.h. NEM.: Sproß, ReiserLAT.: SurculusKG: Mladika 'Zweig, Rebschooß’ (str. 29) mladina[mladína]samostalnik ženskega spola 834: clovek do popolne odraslosti 1. mladi ljudje 2. mlade živali 992: živalski mladic TMB: Mladina-e.h. NEM.: Junge Sachen LAT.: Juvenilia Oba prevedka kažeta na možnost, da beseda ni pomenila samo 'mladi ljudje’, temvec tudi 'mlade živali’. mladost[mlad.st]samostalnik ženskega spola mladost 51: obdobje v clovekovem življenju TMB: Mlado.t; Mladű.t-e.h. NEM.: Die JugendLAT.: Juventus mlahav[mláhav]pridevniknekoliko topel; mlacen TMB: Mlahov-a -u NEM.: LauLAT.: TepidusGS: Mlahov– germ. lau.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. mlaj[mláj]samostalnik moškega spola mlaj, tj. luna, ko je zatemnjena vsa njena površina 447: svetlobni naravni pojav TMB: Mlaj -am. NEM.: Der NeumondLAT.: NeomeniaGS: Mlaj – qua.i mlad mejsz. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mlaka[mláka]samostalnik ženskega spola mlaka 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Mlâka-e.h. NEM.: Die LackeLAT.: LacunaGS: Mlaka – lat. lacus, lacuna: germ. Lacke: gr. ......, fovea.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mlakuža[mlakúža]samostalnik ženskega spola luža, mlakuža 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Mlakű.ha-e.h. NEM.: Die PfützeLAT.: Palus mlakužen[mlakúž.n]pridevnik blaten, mocviren TMB: Mlakű.hn-a -u NEM.: Pfützig, morastigLAT.: Palu.tris mlatic[mlatíc]samostalnik moškega spola kdor mlati žito; mlatic 871: uslužbenec TMB: Mlatizh-am. NEM.: Drescher LAT.: Triturator mlatiški[mlat.ški]pridevnik ki je v zvezi z mlatici; mlatiški TMB: Mlatishke-a -uNEM.: Drescherisch LAT.: Trituratorius mlatiti[mlatiti mlátim]nedovršni glagol mlatiti žito 274: locevati zrnje od neužitnih rastlinskih delov TMB: Mlatem mlatitiNEM.: DreschenLAT.: Tribulare mlecen[ml.c.n](mlecni) pridevnik mlecen TMB: Mlezhn-a -uNEM.: Von der MilchLAT.: Lacteus mlecnat[ml.cnat]pridevnik ki ima veliko mleka; mlecnat TMB: Mlezhnât-a -uNEM.: Milchreich LAT.: Lacteus mlecniGLEJ: mlecen mlecnica[mlecníca (?)]samostalnik ženskega spola prostor za shranjevanje mleka; mlecnica 324: shramba živil KG: Mlezhniza 'Milchkasten’ (str. 119) mlekarica[ml.karica]samostalnik ženskega spola ženska, ki razvaža, prodaja mleko 959: trgovec TMB: Mlekarza-e.h. NEM.: Das MilchweibLAT.: Galathea mleko[ml.ko]samostalnik srednjega spola mleko 694: izlocek živega bitja TMB: Mleku-an. NEM.: Die MilchLAT.: Lac GS: Mleku– lat. lac: germ. Milch: inf. Sax. Melk: a gr. µe......, mild.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mleti[ml.ti m.ljem]nedovršni glagol mleti 405: drobiti TMB: Melémmleti NEM.: MahlenLAT.: MolereGS: Melem– a gr. , malal . .. : utrumque a hebr. mola µ...: lat. friavit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mleziva[ml.ziva]samostalnik ženskega spola prvo mleko; mlezivo 694: izlocek živega bitja TMB: Mle.va-e.h. NEM.: Erste Milch LAT.: Colo.tra mlin[ml.n]samostalnik moškega spola mlin 285: mlin TMB: Mlin-am. Siehe MâlčnPRIMERJAJ: malin mlinec[ml.n.c]samostalnik moškega spola mlinec 261: hrana TMB: Mlinz-am. NEM.: Scharrenblätchen, Plinze ein Kuchen LAT.: LaganumGS: Mlinz– quia ex prima farina, quć ex molendino venit, conficitur: & ancillć .ervis molendinariis offerre con.ue.cunt: germ. Blinze Vid. Lex. śconom. mna[?]samostalnik ženskega spola denarna enota mina 85: denar TMB: Mna-e.h. NEM.: Die MarkeLAT.: Mina mnog[mn.g]zaimek mnog TMB: Mnôg-a -uNEM.: VielLAT.: MultusKG: Mnoge 'viel, gehäuft’ (str. 37) mnoge štetve[mn.ge št.tve] množinska samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje množina 269: izraz KG: mnoge shtetve 'die vielfache Zahl’ (str. 21) mnogiteren[mnogitér.n]pridevnik mnogovrsten, raznovrsten, mnogoter TMB: Mnogitérn-a -uNEM.: VielfachLAT.: Multifarius mnogoglaven[mnogogláv.n] pridevnikvecglav TMB PREDGOVOR: Nekol se je.t nisem veliku takeh ropanz, nauratnez bal, nekol veliku po teh mnogoglavneh Hydrah o.iral (str. 5) množena beseda[množéna bes.da]samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje zbirni samostalnik; kolektiv 497: vrsta besede KG: mno.hena be..ede 'Ein Haufwort’ (str. 19) Domnevno tiskovna napaka namesto be..eda. množenje[množénje]samostalnik srednjega spola množenje 435: miselni pojem TMB: Mno.henje-a.h. NEM.: Die VermehrungLAT.: Multiplicatio Pohlin domnevno napacna opredeli spol. PRIMERJAJ: množitva množica[mn.žica]samostalnik ženskega spola 1. množica 927: skupina ljudi 2. nemir, vrvenje 407: medsebojni odnosi TMB: Mno.hčza-e.h. NEM.: Menge, HaufenLAT.: Turba, multitudoGS: Mno.heza Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. meah .. .... etiam ex hebr. manig – .icut germ. manach , numeravit.Razlaga je s .. ... . centum, stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Mno.heza, -ze 'Menge, die Unruhe’ (str. 105) množiti[množiti množím]nedovršni glagol množiti 41: povecevati TMB: Mno.him NEM.: VermehrenLAT.: MultiplicareKG: Mno.him, -.hil, -.hen, -.hiti 'vermehren’ (str. 106) množitva[množ.tva]samostalnik ženskega spola množenje 435: miselni pojem TMB: Mno.hitva-e.h. Sieh. Mno.henjePRIMERJAJ: množenje moc[m.c moc.]samostalnik ženskega spola moc, sila 623: nasilje TMB: Môzh; Muzh -y.h. NEM.: Macht, GewaltLAT.: Vis pote.tas KG: Muzh mozhy 'die Gewalt, Stärke, Kraft’ (str. 105) mocanGLEJ: mocen mocaren[moc.r.n]pridevnik mocviren TMB: Mozhârn-a -uNEM.: MorastigLAT.: LutulentusGS: Mozhűr– Hung. motsar; germ. Morast; adjectivum e.t mozharne: Hung. motsaros.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: mociren mocen[móc.n](mocan) pridevnik mocen TMB: Mózhn-a -uNEM.: StarkLAT.: FortisKG: Mozhan 'Stark, kräftig’ (str. 37) mocerad[mocer.d](macarad) samostalnik moškega spolažival mocerad, latinsko Salamandra salamandra 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Mazhŕrad-am. NEM.: Der MolchLAT.: SalamandraGS: Mazharad – gall. Machurer: klecken, schwärzen, beschmützen: gr. µa......, .igna cśli. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. moceradast[mocerádast] (macaradast) pridevnik pisano obarvan TMB: Mazharâda.t-a -u NEM.: Verschieden gefärbt, gesprengtLAT.: Variegatus, multicolor MocernaGLEJ: Mocirna mocerol[mocer.l (?)](macarol) samostalnik moškega spolažival kušcar, navadni zelenec, latinsko Lacerta viridis 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Mazharôl-am. NEM.: Welsche EidexLAT.: Stellio moci[móci m.rem]nedovršni glagol 1. morati 407: biti v medsebojnih odnosih 2. moci 813: moci, znati TMB: Morem NEM.: 1. Müssen 2. KönnenLAT.: 1. Debere 2. Po..eGS: Môrem– in participio mogl; unde germanicum men: I.land. Meiga: Anglo.. Ic mot, ich mag, oder kann. Willeram, Ottfrid, & Notker u.urpant pro: po..um. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Môram– a mém (debeo) hoc e.t: faceo, ut debeat, quot e.t cogo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Morem 'ich muß’ oder 'kann’ (str. 80) KG: Sa en bolne .helodez se more dobru vino pyti (str. 146)PRIMERJAJ: ni moc mociren[mocír.n]pridevnik mocviren TMB: Mozhirn-a -uSieh. MozharnPRIMERJAJ: mocaren Mocirna[moc.rna](Mocerna) samostalnik ženskega spola boginja slabega vremena 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Mozhirna, Lula 'Göttin /…/ des üblen Wetters’ (str. 130)KG: Grumina, Mozhirna 'Göttin des /…/ üblen Wetters’ (str. 185) mociti[mociti m.cim]nedovršni glagol mociti, vlažiti 586: premikati tekocino TMB: MozhčmmozhitiNEM.: FeichtenLAT.: HumectareKG: Mozhem, -zhil, -zhen, -zhiti 'befeichten’ (str. 106) mocnat[m.cnat]pridevnik narejen iz moke; mocnat TMB: Môzhnat -a -uNEM.: Vom MehlLAT.: Farinaceus mocnik[m.cnik]samostalnik moškega spolamocnik, tj. juha iz moke in vode 261: hrana TMB: Môzhnčk-am. NEM.: Mehlmuß LAT.: Pulmentum mocur[mocúr]samostalnik moškega spola mocvirje 340: voda ali z vodo povezan kraj GS: Mozhűr– Hung. motsar; germ. Morast; adjectivum e.t mozharne: Hung. motsaros.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. modelnica[m.d..nica]samostalnik ženskega spola loncena pec 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Moduvnčza; Modelneza-e.h. NEM.: Ein OffenkachelLAT.: Cacabus fornacisGS: Modelnčza– germ. Model: lat. modulus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. moder1 [m.d.r]pridevnik moder, razumen TMB: Môdr-a -uNEM.: Vernünftig, KlugLAT.: Prudens, .apiensKG: En modr namore od nekoger .anezhuvan biti (str. 172) moder2 [m.d.r](muder) pridevnik moder, plav TMB: Môdr; Mudr -a -uNEM.: BlauLAT.: Cćruleus modi[m.di]množinski samostalnik moškega spola moške spolne žleze; moda 880: del moškega telesa TMB: Môdi-ovm. NEM.: Die HodenLAT.: Te.ticuli modrasGLEJ: modros modrc[m.drc](mudrc) samostalnik moškega spola steznik, životec 137: žensko oblacilo TMB: Modčrz-am. NEM.: Das Mieder LAT.: ThoraxGS: Môderz– ut communiter enuntiatur: .ed melius merz a mudre; quia in hac ve.timenti .pecie ut plurimum colore cćruleo gloriantur feminć: germ. Mieder. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. modrica1 [modríca]samostalnik ženskega spola pametna, razumna ženska; modrijanka 969: clovek z znanjem TMB: Modriza-e.h. NEM.: Kluges Frauenzimmer LAT.: Mu.a Modrica2 [modríca]samostalnik ženskega spola boginja modrosti; Minerva 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Modrina, Modriza 'Minerva, Pallas’ (str. 184)PRIMERJAJ: Modrina˛ modrija[modr.ja]samostalnik ženskega spola delo razuma, modrost 435: umsko delo TMB: Modrya-e.h. NEM.: Vernunftswerk LAT.: Opus intellectuale modrijan[modrij.n]samostalnik moškega spola ucen clovek, modrijan, filozof 969: clovek z znanjem TMB: Modrijan-am. NEM.: Der WeltweisLAT.: Philo.ophus modrijanka[modrij.nka]samostalnik ženskega spola ucena ženska, modrijanka, filozofinja 969: clovek z znanjem TMB: Modrijanka-e.h. NEM.: Weises Weib LAT.: Philo.opha modrina1 [modrína]samostalnik ženskega spola ucena družba 970: ucena družba TMB: Modrina-e.h. NEM.: Gelehrte Gesellschaft LAT.: Academia Modrina2 [modrína](Modrinja) samostalnik ženskega spola boginja modrosti; Minerva 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Modrina, Modriza 'Minerva, Pallas’ (str. 184)PRIMERJAJ: Modrica˛ ModrinjaGLEJ: Modrinaą modrišce[modríšce]samostalnik srednjega spola visoka šola, univerza 748: šola TMB: Modrishe-an. NEM.: Hohe Schule LAT.: Collegium academicum modriti se[modriti se modrím se] nedovršni glagol biti, postajati razumen, moder 125: uciti se TMB: Modrim se NEM.: Weis thun LAT.: Sapere modrorecnik[modror.cnik] samostalnik moškega spola govornik, retor 912: clovek glede na govorjenje TMB: Modrorezhnčk-am. NEM.: Ein WohlrednerLAT.: Rhetor modros[modr.s](modras) samostalnik moškega spolakaca modras, latinsko Vipera ammodytes 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Modr -am. NEM.: Brennsc­hlangeLAT.: Ptyas Nastalo iz modr.s po asimilaciji soglasnikov. modrost1 [modr.st]samostalnik ženskega spola pamet, razum, modrost 374: bistrost TMB: Modru.t-e.h. NEM.: Klugheit, Weisheit LAT.: Prudentia, .apientia modrost2 [m.drost (?)](mudrost) samostalnik ženskega spola modrikasta oteklina na koži; modrica 33: poškodba ali njena posledica TMB: Mudro.t-e.h. NEM.: Blaue GeschwulstLAT.: Livor modrovalecGLEJ: modrovavec modrovanje[modrov.nje]samostalnik srednjega spola razumno sklepanje; modrovanje 435: umsko delo TMB: Modruvanje-an. NEM.: VernunftschlußLAT.: Ratiocinatio modrovati[modrováti modr.jem] nedovršni glagol razumno govoriti, sklepati; modrovati 493: govoriti TMB: Modrujem modruvatiNEM.: VernünftelnLAT.: Ratiocinari, argumentari modrovavec[modrov.v.c] (modrovalec) samostalnik moškega spola kdor modruje; modrovalec 969: clovek z znanjem TMB: Modruvavz-am. NEM.: VernunftschlüßerLAT.: Ratiocinator mogoc[mog.c]pridevnik mogoc, možen TMB: Mogozh-a -u NEM.: MöglichLAT.: Po..ibilis mogocen[mog.c.n]pridevnik mogocen, mocen TMB: Mogozhn-a -u NEM.: MächtigLAT.: Potens mogocno[mog.cno]prislov mocno KG: Oh! ktir' je Anteva mogozhnu bil premagal (str. 182) mogocnomislost [mogocnom.slost]samostalnik ženskega spola napuh, ošabnost 390: napuh TMB: Mogozhnomislo.t-e.h. NEM.: Hochmuth LAT.: Altus animus mogocnost[mog.cnost]samostalnik ženskega spola 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Mogozhno.t-e.h. NEM.: Die MachtLAT.: Potentia moc, sposobnost mohant[m.hant]samostalnik moškega spola skuta, sircek, mehki sir 261: hrana TMB: Môhant-am. NEM.: KleyenkäsLAT.: Ca.eus ollarisGS: Mohant– Mohovt vindicum a germ. vermachend.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: mohovt MoharGLEJ: Mohor Mohor[móhor](Mohar) samostalnik moškega spola krstno ime Mohor 351: krstno ime TMB: Móhar-jam. NEM.: St. Hermagoras LAT.: S. Hermogaras mohovt[m.hovt (?)]samostalnik moškega spola koroško skuta, sircek, mehki sir 261: hrana TMB: Mohóvt-am. Siehe Mohant GS: Mohant– Mohovt vindicum a germ. vermachend.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: mohant moj[m.j]zaimek moj TMB: Moj -a -eNEM.: MeinLAT.: Meus GS: Moj – antiquitus .crip.ere & mvoj, .icut tvoj, & svoj; sed jam pridem intermi..um (utinam .imiles per politiorem linguć correc­tionem a recentioribus vi non obtruderentur emendatć a.peritates) lat. meus: germ. mein; gr. .µ...Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Moj, moja, moje 'mein’ (str. 53) moje ance[móje ance]pridevniška zveza mojega stanu TMB: Moje anzeNEM.: Meines StandesLAT.: Meć conditionis PRIMERJAJ: anca mojster[m.jst.r]samostalnik moškega spola mojster, ucitelj 955: ucitelj TMB: Moj.tr -am. NEM.: Der MeisterLAT.: Magi.terGS: Moj.tr– qua.i moj .turnik; quod & in latino nempe magis in.truit: & in germ. .onat a meist, id e.t ab antiquo po.itivo: meh, vel mei (magnus, prćstans) & er (ille) qua.i dicas: ille e.t prćstans: ergo .um di.cipulus ejus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mojstrija[mojstr.ja]samostalnik ženskega spola mojstrovina, umetnina 249: umetnina TMB: Moj.trya-e.h. NEM.: MeisterstückLAT.: Artificium mojstriti[mojstriti m.jstrim]nedovršni glagol biti boljši, prekašati 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih TMB: Moj.trem-.tritiNEM.: Uiberlegen seyn LAT.: Superare mojstrovinjaGLEJ: mojstrovna mojstrovna[m.jstrovna](mojstro­vinja) samostalnik ženskega spola mojstrica, uciteljica 955: ucitelj TMB: Moj.trovna-e.h. NEM.: Die Meisterinn LAT.: Magi.traABC: Moj.trovna (1765, str. 12) mojstrovski[m.jstrovski]pridevnik mojstrski, uciteljski TMB: Moj.trovske-a -uNEM.: MeisterlichLAT.: Magi.tralis mojškra[m.jškra]samostalnik ženskega spola 1. spleticna 871: uslužbenec 2. šivilja 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Mojshkra-e.h. NEM.: Zofe, KammerjungferLAT.: Abra, comeraria GS: Mojshkra– a moj, & shkriz; quć conducuntur, ut telam in fru.ta con.ci..am in u.um ve.timentorum con.uant.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. moka[m.ka]samostalnik ženskega spola moka 261: hrana TMB: Môka-e.h. NEM.: Das MehlLAT.: FarinaGS: Moka – It. macca: germ. Mehl.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mokar[m.kar]samostalnik moškega spola trgovec z moko; mokar 959: trgovec TMB: Mokar -jam. NEM.: Mehlhändler LAT.: Pollinarius moker[m.k.r]pridevnik moker, vlažen TMB: Môkr-a -uNEM.: Naß LAT.: MadidusKG: Moker, -kra, -kru 'feucht, naß’ (str. 105) mokož[m.kož]samostalnik moškega spola mocvirska ptica 998: divja ptica TMB: Môkosh-.ham. NEM.: BlatterhennLAT.: Avis palu.trisGS: Mokosh– qua.i mokra kokush. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. V mlajših virih, ki jih navaja Pleteršnik, je beseda pomensko opredeljena natancneje, najpogosteje kot Rallus aquaticus. Mokronogo[mokr.nogo]samostalnik srednjega spola dolenjski kraj Mokronog 360: krajevno ime TMB: Mokronogu-an. NEM.: Das NaßenfußLAT.: Madipedium mokrota[mokróta]in [mokr.ta] samostalnik ženskega spola mokrota, vlaga 449: vodni naravni pojav TMB: Mokróta; Mokrűta-e.h. NEM.: Die NäßeLAT.: Humor mokroten[mokrót.n]pridevnik mokroten, vlažen TMB: Mokrotn-a -u NEM.: NaßLAT.: Madidus molcanje[mo.c.nje]samostalnik srednjega spola molk, molcanje 440: molcanje TMB: Movzhanje-an. NEM.: Stillschweigen LAT.: Silentium molcati[mo.cáti mo.cím]nedovršni glagol molcati 440: molcati TMB: Movzhim movzhatiNEM.: SchweigenLAT.: Silere, tacereKG: Movzhim, -zhal, -vknen, -zhat 'schweigen’ (str. 106)PRIMERJAJ: molci molcec[mo.c.c]pridevnik molcec ABC: Ta movzhezhi otrok (1794, str. 25) molci[mó.ci]medmet uporablja se za izražanje opozorila, naj ogovorjeni utihne, molci KG: st, .ht, pst 'still’. Tihu, movzhi 'halts Maul’ (str. 96) PRIMERJAJ: molcati molcljiv[mo.cljív]pridevnik molcec TMB: Movzhliv-a -uNEM.: Still-schweigendLAT.: Silentio.us moledovati[mol.dovati mol.dovam]nedovršni glagol mocno prositi, moledovati 493: govoriti TMB: MoleduvamNEM.: Heftig bittenLAT.: Flagitare moleti[mol.ti molím]nedovršni glagol moleti 15: moleti TMB: Molim moleti NEM.: DarbiethenLAT.: ProtendereKG: Molim 'ich halte vor’ (str. 77) molitev[mol.t.v]samostalnik ženskega spola molitev 504: verski govor TMB: Molituv -tva.h. NEM.: Das GebethLAT.: OratioKG: Molituv 'Gebeth’ (str. 130)ABC: Molitov (1789, str. 21)ABC: molituv (1789, str. 22) PRIMERJAJ: molitva moliti[moliti m.lim]nedovršni glagol moliti 504: govoriti verske reci TMB: MôlemmolitiNEM.: BethenLAT.: Orare KG: Molimo 'Läßt uns bethen’ (str. 190) molitnik[mol.tnik]samostalnik moškega spola kdor moli; molivec 912: clovek glede na govorjenje TMB: Molitnčk-am. NEM.: Ein AnbetherLAT.: Adorator molitva[mol.tva]samostalnik ženskega spola molitev 504: verski govor TMB: Molitva -e.h. NEM.: Das GebethLAT.: OratioABC: Molitva (1765, str. 12)PRIMERJAJ: molitev molitvica[mol.tvica]samostalnik ženskega spola molitev, molitvica 504: verski govor ABC: v'na.heh molitovzah (1794, str. 23) molj[m.lj mólja]samostalnik moškega spolažival molj, latinsko Tinea 994: vrsta ... .. . ; quia rodendo tinea molit. Hebr. molere - circumci mul . .. . , .uccidens, & hoc a molel žuželke ali drugega mrcesa TMB: M -am. NEM.: Die Milbe, Schabe, MotteLAT.: Tinea, blatta, teredoGS: Mol – Hung. molij Dan. Mol: germ. Mbe: Celticum e.t Mola a latino dere.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. moljav[molj.v]pridevnik moljast, moljav TMB: Molave -a -uNEM.: Voll MilbenLAT.: Vermico.us moljev[móljev]pridevnik moljev TMB: Molov -a -uNEM.: Der Milbe LAT.: Tineć molkniti[mó.kniti m..knem] (umolkniti) dovršni glagol umolkniti 440: molcati TMB: Movknem -knitiNEM.: StillschweigenLAT.: Obmute.cere molsti[mó.sti mó.zem]nedovršni glagol molsti 278: opravljati kmecko opravilo v zvezi z živalmi TMB: Mov.emmov.ti NEM.: MelchenLAT.: MulgereGS: Mov.em – vel potius mol.em: hebr. malak, ungue digiti .ecuit, abkneipen; gr. .µe...: germ. melken: lat. mulgere. In infinitivo prć.enti, & .upino ajunt carnioli mle.ti jidti; unde fors, & prohabilius a melem (hinc inde movere) molere, mulcere, deductum videtur; quamvis & .uum habet mov.em prćf. infinitivi modi: nada veliku namov.ti.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. momljatiGLEJ: memljati Momusov[momusov (?)]pridevnik Momov TMB PREDGOVOR: se nad takemi Momusovemi bratami mashtuváti (str. 5) Momos, grško ..µ.., je personificira­na graja, nagnjenost h graji, ki jo omenja že Heziod v Teogoniji (M. Hriberšek, ustno). mora[móra]samostalnik ženskega spola mora, tj. tesnoben obcutek v spanju 90: duhovno bitje TMB: Ma -e.h. NEM.: Die Trude, der AlpLAT.: IncubusGS: Ma – Suec. & I.land. Mara: Anglo.. Mar, Nachtmar, Wachter, & Frisch S. 642. Sp. B. inf. Sax. Maare, & Moore: gall. cauchemar. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. morati[m.rati]nedovršni glagol 1. prisiliti, primorati 416: biti nasilen 2. morati 407: biti v medsebojnih odnosih TMB: MôramNEM.: ZwingenLAT.: CogereGS: Môram– a mém (debeo) hoc e.t: faceo, ut debeat, quot e.t cogo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Moravec[mor.v.c (?)]samostalnik moškega spola Moravec, prebivalec Moravske 355: pripadnik ljudstva KG: Mährer Moravzi die Bezwinger (str. 7) morda[mord.]clenek morda TMB: Morde NEM.: VielleichtLAT.: ForsGS: Morde – Mordej e.t more biti, de contractum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: mordaj; morebiti mordaj[mord.j]clenek morda TMB: Mordej NEM.: VielleichtLAT.: ForsKG: Mordej ne 'vielleicht nicht?’ (str. 92)KG: Morebet, mordej 'vielleicht’ (str. 94) PRIMERJAJ: morda; morebiti mordrija[mordr.ja]samostalnik ženskega spola umor 108: umor TMB: Mordrya-e .h. NEM.: Die MetzlereyLAT.: CćdesGS: Mordrim – Mordrir. Mordrya. a lat. mors: Angl. murderer; gall. meurtrier: germ. Mder.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Nemški prevedek sicer bolj kaže na pomen 'zakol’, vendar je latinski enoznacen. Na navedeni pomen kažeta še etimologija in besedna družina. mordrir[mordrír]samostalnik moškega spola morilec 935: morilec TMB: Mordrir -jam. NEM.: MördrerLAT.: HomicidaGS: Mordrim – Mordrir. Mordrya. a lat. mors: Angl. murderer; gall. meurtrier: germ. Mder. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mordriti[mordriti mordrím]nedovršni glagol moriti 108: ubiti TMB: Mordrim NEM.: MördernLAT.: InterficereGS: Mordrim – Mordrir. Mordrya. a lat. mors: Angl. murderer; gall. meurtrier: germ. Mder. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: mordrovati; moriti mordrovati[mordrováti mordr.jem] nedovršni glagol moriti 108: ubiti TMB: Mordrujem LAT.: Siehe MordrimPRIMERJAJ: mordriti morebitGLEJ: morebiti morebiti[morebíti](morebit) clenek morda, morebiti TMB: MorebčtLAT.: Siehe MordejGS: Morde – Mordej e.t more biti, de contractum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Morebet, mordej 'vielleicht’ (str. 94)PRIMERJAJ: morda; mordaj MorenaGLEJ: Marena moriti[moriti morím]nedovršni glagol moriti 108: ubiti TMB: Morim NEM.: TödenLAT.: OccidereGS: Morim – vid. Mordrim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: mordriti morje[morj.]in [m.rje]samostalnik srednjega spola morje 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Morje; Murje -an. NEM.: Das Meer LAT.: MareGS: Morje – lat. mare: germ. , mar .. .. : gr. µ..e.., fluere: Hebr. Meer , myrrha, itidem amara.mor . ... amaritudo: & Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: .amurz– qua.i .a Murjam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mornar[mornár]samostalnik moškega spola poveljnik ladje; kapitan 906: posvetni oblastnik TMB: Mornâr-jam. NEM.: Schiffs­kapitänLAT.: Thala..iarchus mornarski[mornárski]pridevnik pomorski, mornarski TMB: Mornarske-a -uNEM.: SchifferischLAT.: Nauticus morski[mórski]pridevnik morski TMB: Morske; Murske -a -uNEM.: Zum Meere gehörigLAT.: Maritimus, marinus morter[m.rt.r]samostalnik moškega spola malta 668: snov, ki se uporablja v grad-beništvu TMB: Môrtr-am. NEM.: MalterLAT.: CćmentumGS: Môrtr– Vitruvio, & Plinio mortarium e.t fo..a, in qua calx arena, & aqua .ubigitur: imo & ip.a calx ita .ubacta: Arenatum: germ. Mtel: Angl. & Holl. morter: Gall. mortier.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. most[m.st m.sta]samostalnik moškega spola most 553: cesta, pot TMB: Mô.t-am. NEM.: Die BrückeLAT.: PonsGS: Mó.t– gr. µ.s.....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mostovina[mostovína]samostalnik ženskega spola gorenjsko coln za prevoz cez reko; brod 594: ladja GS: Harma – carniolis inf. & Slavis interamnen.ibus: carniolis .upr. vero mo.tovina.PRIMERJAJ: harma moški[móški]pridevnik moški TMB: Móshki-a -uNEM.: Männlich LAT.: Virilis moški spol[móški sp.l]samostalniška zveza moškega spola 1. moški spol 669: besede s pomenom 'vrsta, sorta’ 2. jezikoslovje moški slovnicni spol 269: izraz KG: Moshkega spola. Ajd (str. 101)KG: Moshku bodi, kar je mosh, jenu moshkega spolla (str. 180)PRIMERJAJ: noben spol; šibki spol; ženski spol moško[móško]prislovpogumno, po moško KG: en dejl so se moshku ti sovra.hni troppi pruti postaveli (str. 140) Moškobit[moškobit]samostalnik moškega spola Rus 355: pripadnik ljudstva KG: Moskowiter, Moshkowiti: Klopfmänner, und Reussen Re..ajeni die Zänker (str. 7)PRIMERJAJ: Razsajen mošnja[móšnja]samostalnik ženskega spola 1. mošnja, tj. vreci podobna priprava za nošenje denarja 243: vreca ali torba 2. mošnja, tj. kožna vreca, v kateri sta moški spolni žlezi 880: del moškega telesa TMB: Moshna-e.h. NEM.: Der Beutel LAT.: 1. Crumena 2. ScrotumKG: rodilnik množine Moshná (str. 29)PRIMERJAJ: mošnjica mošnjar[mošnjár]samostalnik moškega spola 863: izdelovalec mošenj; mošnjar izdelovalec mošenj TMB: Móshnâr-jam. NEM.: Der TaschnerLAT.: Culcitrarius mošnjica[mošnjíca]samostalnik ženskega spolamošnja, tj. vreci podobna priprava za nošenje denarja 243: vreca ali torba TMB: Moshniza-e.h. Siehe MoshnaKG: Moshniza 'Geldbeutel’ (str. 119)PRIMERJAJ: mošnja mošt[m.št]samostalnik moškega spola mošt 661: alkoholna pijaca GS: Mosht – Hung. mu.t.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: meštra a rad. in matat , . ..... : hebr. mota Hung. motacul[?] GS: Motazul– Dalmatć ajunt Mo.zur.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Hapaks legomenon v slovenskem slovstvu. Belostenec navaja Moszur v pomenih 'cev’, 'smrkelj’, 'ledena sveca’ in 'podolgovata buca’. motati[motáti mot.m]nedovršni glagol navijati nit 757: navijati TMB: Motâm NEM.: AufwindenLAT.: Agglomerare GS: Motâm– lat. motare; unde motovilu: activo inu.itata dimovit.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. moterenGLEJ: motrn motika[mot.ka]samostalnik ženskega spola motika 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Matika-e.h. NEM.: Die Haue, HarkeLAT.: LigoGS: Matika – a tikam, datikam, quod terram tangendo fodecit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Nemškiprevedek Harke sicer pomeni 'grablje’. A ce bi bila beseda zapisana z zelo podobnim c namesto r, bi zapis Hacke ustrezal pomenu 'motika’. motiti[motiti m.tim]nedovršni glagol spravljati v zmedenost; motiti, begati 583: zapeljevati TMB: Motem motitiNEM.: Irren, IrrmachenLAT.: Turbare motovilec[motov.l.c]samostalnik moškega spolarastlina motovilec, latinsko Valerianella locusta 617: vrsta zelike TMB: Motavilz-a m. NEM.: FeldsolatLAT.: Lactuca agre.tis motovilo[motovílo]samostalnik srednjega spola priprava za navijanje ali odvijanje preje; motovilo 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve a rad. in matat , . ..... : hebr. mota Hung. TMB: Motavilu-an. NEM.: Der HaspelLAT.: GirgillusGS: Garemprat– vindicum a germ. Garnbret, carniol. Motavilu.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Motâm– lat. motare; unde motovilu: activo inu.itata dimovit.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: garmprat motrn[m.trn](moteren) pridevnik zelo star TMB: Motčrn-a -uNEM.: Sehr altLAT.: Provectus ćtateGS: Môtern– a gr. µ.......: germ. matt. Vid. Medle.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. movsati[m.vsati]nedovršni glagol odstranjevati perje; skubsti, goliti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: Movsam NEM.: MaussenLAT.: DeplumarePRIMERJAJ: mavsati mozek[m.z.k]samostalnik moškega spola mozeg 972: del cloveka ali živali TMB: Mu.k-am. NEM.: Das MarkLAT.: Medulla mozolj[moz.lj](mazolj) samostalnik moškega spola 1. (otekla) bezgavka 35: oboleli del cloveka 2. kožni izpušcaj 35: oboleli del cloveka TMB: Ma.űl-am. NEM.: Drüse, FrieselLAT.: AdenesGS: Ma.űl– Suec. Ma..el, Krätze: Gall. Mozeau Maselsucht, & Mezel, lepro.us: Arab. Mezora lepra germ. Mase, Masern. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mož[m.ž mož.]samostalnik moškega spola mož 821: clovek TMB: Môsh-.hâm. NEM.: MannLAT.: VirGS: Mosh– lat. mas: gr. .µ......, conjux, a mozh; uti latina vox: vir a voce virtus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: imenovalnik množine Mo.hji und Mo.hovi, daj. mn. Mo.hem (str. 27) možak[možák]samostalnik moškega spola možat clovek, pravi moški 821: clovek TMB: Mo.hâk-am. NEM.: Ein Rechtschaffe­ner MannLAT.: Vir con.tans možakast[možákast]pridevnik možat TMB: Mo.hâka.t-a -uNEM.: MännlichLAT.: VirilisPRIMERJAJ: možat možakinja[možákinja]samostalnik ženskega spola odlocna, možata ženska; možaca 821: clovek TMB: Mo.hakčna-e.h. NEM.: Mannbares WeibLAT.: Virago možat[mož.t]pridevnik možat TMB: Mo.hât-a -uNEM.: Mannbar LAT.: VirilisPRIMERJAJ: možakast moženje[možénje]samostalnik srednjega spola poroka, moženje 47: ženitovanje TMB: Mo.henje-an. NEM.: Die Heyrath LAT.: NuptićPRIMERJAJ: možitva; ohcet; ohcetovanje; svatba; svatovšcina; ženitva možev[m.žev]pridevnik možev TMB: Mo.hov-a -uNEM.: Des MannesLAT.: Viri možgani[možg.ni]množinski samostalnik ženskega spola možgani 972: del cloveka ali živali TMB: Mu.hgane.h. NEM.: Das MarkLAT.: Cerebrum ABC: Mushgani (1794, str. 7) možiti[možiti možím]nedovršni glagol možiti, tj. dajati hcer v zakon 47: delovati v zvezi s poroko TMB: Mo.him NEM.: HeyrathenLAT.: Nubere možitva[mož.tva]samostalnik ženskega spola poroka, moženje 47: ženitovanje TMB: Mo.hitva-e.h. Siehe Mo.henjePRIMERJAJ: moženje; ohcet; ohcetovanje; svatba; svatovšcina; ženitva možnar[m.žnar]samostalnik moškega spola možnar, tj. posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Mô.hnar-ja m. NEM.: Der MörselLAT.: MortariumGS: Mô.hnar– Hung. Mo.ar.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. mraciti se[mraciti se mrací se] nedovršni glagol veceriti se, mraciti se 684: svetiti, temniti se TMB: Mrazhy seNEM.: Es wird AbendLAT.: Adve.pera.cit Mracnica[mracníca]samostalnik ženskega spolazvezda Vecernica, tj. planet Venera na vecernem nebu 361: ime nebesnega telesa TMB: Mrazhniza-e.h. Siehe Mrakanos PRIMERJAJ: Danica; Jutrnjica˛; Krasnica; Mrakonos; Vecernica mracnik[mracník]samostalnik moškega spolažival netopir, latinsko Plecotus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Mrazhnik-am. NEM.: Die FledermausLAT.: Ve.pertilioPRIMERJAJ: pirpogacica; topir; tropir mrak[mr.k mrak.]samostalnik moškega spola mrak 447: svetlobni naravni pojav TMB: Mrâk-m. NEM.: Die DemerungLAT.: Crepu.culumGS: Mrak – germ. Demmerung. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Mrakonos[mrakon.s]samostalnik moškega spolazvezda Vecernica, tj. planet Venera na vecernem nebu 361: ime nebesnega telesa TMB: Mrakanos-am. NEM.: AbendsternLAT.: He.perusPRIMERJAJ: Danica; Jutrnjica˛; Krasnica; Mracnica; Vecernica mramor[mrámor]samostalnik moškega spola 1. žival bramor, latinsko Gryllotalpa vulgaris 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa 2. boleca bezgavka 35: oboleli del cloveka TMB: Mramor -jam. NEM.: 1. Wöhre ein Wurm 2. fre..ende DrüseLAT.: 1. Bruchus 2. Phagedćna .crofula mravlja[mrávlja]samostalnik ženskega spola žival mravlja, latinsko Formica 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Mręvla; Mrla -e.h. NEM.: Die AmeißLAT.: Formica GS: Mrovla – infer. Sax. Miere: Anglo.. & Suec. Myra: I.land. Maura: germ. r mutato in .Ameise: a gr. µ... mordeo, vel µ...., pungo, quod faciunt myrmices.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: mravljinec mravljinec[mravlj.n.c]samostalnik moškega spolažival mravlja, latinsko Formica 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Mrovlinz -am. NEM.: Die AmeißLAT.: Formica PRIMERJAJ: mravlja mravljišce[mravljíšce]samostalnik srednjega spola mravljišce 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Mrovlishe-an. NEM.: Ameiß haufenLAT.: MyrmecionKG: Mrovlishe 'Ameishaufe’ (str. 120) mraz[mr.z mráza]in [mr.z mraz.] samostalnik moškega spola mraz 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Mras; Mręs-.úm. NEM.: KälteLAT.: FrigusGS: Mras – Mra.e: Suec. antiquum Bra.a, brennen, Anglo.. fry.an: germ. Husch: gr. ...a..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Mres, mra.a 'der Frost’ (str. 105) mrazen[mráz.n]pridevnik 1. ki ga rado zebe; zmrzljiv 2. mrzel, hladen TMB: Mra.n-a -uNEM.: FröstelndLAT.: Frigidus Nemški prevedek kaže na prvi, latinski na drugi pomen. PRIMERJAJ: mrazljiv frigus, kara .. .... . . Hebr. frieren , Frost germ. mrazenje[mrázenje]samostalnik srednjega spola obcutek mraza, mrazenje 768: zaznavanje mraza TMB: Mra.enje-an. NEM.: SchauderLAT.: Algema mraziti[mráziti mr.zim]nedovršni glagol cutiti mraz, mraziti 768: zaznavati temperaturo TMB: Mrâ.e meNEM.: Mich friertLAT.: Algere mrazljiv[mrazljív]pridevnik 1. ki ga rado zebe; zmrzljiv 2. mrzel, hladen TMB: Mra.liv-a -uNEM.: FröstelndLAT.: Frigidus Nemški prevedek kaže na prvi, latinski na drugi pomen. PRIMERJAJ: mrazen mraž[?]samostalnik moškega spola temno, sivo oblacilo 130: oblacilo ali obutev TMB: Mrash-.hum. NEM.: Dunkler ZeugLAT.: Gri.etumGS: Mrash– a Mrak, qua.i dicat ob.curus pannus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mražen[mraž.n]pridevnik temen, temno siv TMB: Mra.hn-a -u NEM.: DunkelfärbigLAT.: Gri.eus mrdati[m.dati m.dam]nedovršni glagol izražati nezadovoljstvo; vihati nos, zmrdovati se 60: obcutiti gnus TMB: MčrdamNEM.: Nasen rümpfenLAT.: Nares contrahere mrena1 [mr.na]samostalnik ženskega spola ocesna bolezen siva mrena 35: oboleli del cloveka TMB: Mrena-e.h. NEM.: AugenfellLAT.: Albugo mrena2 [mr.na]samostalnik ženskega spolasladkovodna riba mrena, latinsko Barbus fluviatilis 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Mrena-e.h. NEM.: BärbefischLAT.: BarboGS: Mrena– a gr. µ..., fluo, qua.i pi.cis fluviatilis. Hungari hu.onem vocant moruna, .ui fluminis Danubii pi.cem.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. mrenica[mr.nica]samostalnik ženskega spola trebušna mrena, pecica 972: del cloveka ali živali TMB: Mrenčza-e.h. NEM.: Das DarmfellLAT.: Peritonćum PRIMERJAJ: mihtar mreti[mr.ti mrjem](umreti)dovršni glagol umreti 441: umreti TMB: Mčrjemmreti NEM.: AbsterbenLAT.: EmoriGS: Merha – a merjem: lat. morticinum. Veteres Celtć µ...a. vocarunt equum, germ. eine Mähre: in quć .ignificatione & in Pau.ania reperies. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mreža[mr.ža]samostalnik ženskega spola mreža 157: pripomocek za ribolov TMB: Mre.ha-e.h. NEM.: Das NetzLAT.: Rete mrežica[mr.žica]samostalnik ženskega spola mišicna pregrada med prsno in trebušno votlino; prepona, diafragma 972: del cloveka ali živali TMB: Mre.hčza-e.h. NEM.: Das Zwergfell LAT.: Abigas, diaphragma mrežnik[mr.žnik]samostalnik moškega spola kdor lovi živali z mrežo 896: lovec TMB: Mre.hnik-am. NEM.: GarnjägerLAT.: Alator mrglina[mrglína]samostalnik ženskega spola lapor 637: kamen, kamenina TMB: Merglina-e.h. NEM.: Der MergelLAT.: Marga GS: Merglina– germ. Märgel: lat. Margo: Angl. marl: Gall. marle: veteres Celtć marga: carniolicum in.inuat vocem glina. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. mrgoleti[mrgol.ti mrgolím]nedovršni glagol mrgoleti 561: premikati se TMB: MergolyNEM.: Es wimmelt allesLAT.: Scatere GS: Mergoly– Mergolinzamerva, minutić, modicitas.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mrgolin[mrgol.n]samostalnik moškega spola majhen clovek 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Mergólin-am. NEM.: Kleiner MenschLAT.: Nanus mrgolinec[mrgol.n.c]samostalnik moškega spola majhna žival, žuželka 993: žuželke ali drug mrces TMB: Mergolinz-am. NEM.: Kleines Thier, InsekteLAT.: In.ectumGS: Mergoly– Mergolinzamerva, minutić, modicitas.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mrgolišce[mrgolíšce]samostalnik srednjega spola kraj z mnogo mrcesa 344: kjer je veliko mrcesa TMB: Mergolishe-an. NEM.: Ort voll UngezieferLAT.: Insecticetum mrha[mrha]samostalnik ženskega spola živalsko truplo 979: žival TMB: Mčrha-e .h. NEM.: Das AasLAT.: Cadaver, morticinum GS: Merha– a merjem: lat. morticinum. Veteres Celtć µ...a. vocarunt equum, germ. eine Mähre: in quć .ignificatione & in Pau.ania reperies.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. mrkac[mrkác]samostalnik moškega spola žival kozel, latinsko Capra aegagrus hircus mas. 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Merkâzh-am. NEM.: Der Geisbock LAT.: Caper, Hircus mrkanje[mrkanje]samostalnik srednjega spola o kozah cas parjenja, gonitev 715: gonitev domach živali TMB: Mčrkanje-an. NEM.: Brunst der BöckeLAT.: Pruritio mrkati[mrkati m.kam]nedovršni glagol kazati nagnjenost za parjenje; goniti se, pojati se 719: goniti se TMB: Mérkam NEM.: Brünstig seynLAT.: Pruire in coitum mrkniti[mrkniti m.knem]dovršni glagol priti v stanje mrka; mrkniti 684: svetiti, temniti se TMB: Merknčm-nitiNEM.: BefinsternLAT.: Eclyp.are mrknjenje[mrknjenje]samostalnik srednjega spola delno ali popolno zakritje sonca z luno; mrk 447: svetlobni naravni pojav TMB: Merknenje-an. NEM.: Die FinsternißLAT.: Eclypsis mrlenje[mrlénje]samostalnik srednjega spola slaba, šibka svetloba 683: svetloba in z njo povezani pojavi TMB: Merlęnje-an. NEM.: Schwaches LichtLAT.: Lumen deficiens PRIMERJAJ: mrleti mrleti[mrl.ti mrlím]nedovršni glagol goreti s slabim plamenom; mrleti 484: goreti TMB: Merlim merletiNEM.: Schwach brennenLAT.: Deficere ignePRIMERJAJ: mrlenje mrlic[mrl.c]samostalnik moškega spola mrtvec, mrlic 900: mrtvec TMB: Merlizh -am. NEM.: Die LeicheLAT.: Funus mrliški[mrl.ški]pridevnik mrtvaški, mrliški TMB: Merlishke-a -u NEM.: Zur Leiche gehörigLAT.: Funeralis mrmrati[mrmráti mrmr.m]nedovršni glagol mrmrati 506: nerazlocno, tiho govoriti TMB: Mermram NEM.: MurrenLAT.: MurmurareGS: Mermram – quod memram. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: memrati mrsenje[mrsenje]samostalnik srednjega spola 1. odpor, gnus, želodcna slabost 17: bolezen 2. o zajcih cas parjenja, gonitev 715: gonitev domach živali TMB: Mersénje-an. NEM.: 1. Unlust 2. Brunst der HasenLAT.: 1. Nau.ea 2. Appetitus Leporum mrsiti se[mrsiti se mrsim se]in [mrsím se]nedovršni glagol 1. gnusiti se 60: obcutiti gnus 2. kazati nagnjenje za spolno obcevanje 711: imeti spolno poželenje TMB: Mersčm; Mersy se menimersiti sę NEM.: 1. Absheu, Eckel haben, Mir eckelts 2. Brünstig seynLAT.: 1. Abominari fćdare, Nau.eare 2. Appetere coitum mrtev[mrt.v]pridevnik mrtev TMB: Mertve-a -uNEM.: Abgestorben LAT.: Mortuus mrtvac[mrtvác]samostalnik moškega spola clovek kot umrljivo bitje 900: mrtvec TMB: Mertvâz-am. NEM.: SterblicherLAT.: MortualisPRIMERJAJ: mrtvašcek mrtvaciti[mrtváciti mrtv.cim] nedovršni glagol mrtviti, mrtviciti, anestezirati 79: opravljati zdravniško dejavnost TMB: MertvazhčmNEM.: AbtödenLAT.: Mortificare mrtvacnost[mrtvácnost]samostalnik ženskega spola umrljivost 441: umrljivost in smrt TMB: Mertvazhno.t-e.h. NEM.: Die Sterblichkeit LAT.: Mortualitas mrtvališce[mrtvalíšce]samostalnik srednjega spola 1. pokopališce 312: pokopališce 2. prostor za izvajanje smrtne obsodbe 329: morišce TMB: Mertvalishe -an. NEM.: Der GottesackerLAT.: Cćmeterium KG: Martuvalishe 'Richtplatz’ (str. 120) PRIMERJAJ: mrtvišce mrtvašcek[mrtvášc.k]samostalnik moškega spola clovek kot umrljivo bitje 900: mrtvec TMB: Mertvaszhčk-am. NEM.: Sterblicher LAT.: MortualisPRIMERJAJ: mrtvac mrtvaški[mrtváški]pridevnik mrtvaški TMB: Mertvashke-a -uNEM.: Von der VerstorbenenLAT.: Mortualis mrtvica[mrtvíca]samostalnik ženskega spola 1. mrtvoud, kap 17: bolezen 2. rastlina baldrijan, latinsko Valeriana officinalis 617: vrsta zelike 3. rastlina mrtva kopriva, latinsko Lamium 617: vrsta zelike TMB: Mertviza -e.h. NEM.: 1. Die Gicht 2. Baldrian 3. Tode BrennesselnLAT.: 1. Paralysis 2. Agrionardum 3. Urtica mortua mrtvišce[mrtvíšce]samostalnik srednjega spola prostor za izvajanje smrtne obsodbe 329: morišce TMB: Mertvishe -an. NEM.: Der RichtplatzLAT.: Locus .uplicii PRIMERJAJ: mrtvališce mrva[mrva]samostalnik ženskega spola 1. posušena trava kot krma za živali 267: hrana za živali 2. zelo majhna kolicina; mrvica 405: majhna stvar TMB: Mčrva-e.h. NEM.: 1. Grummet 2. Ein kleines TheilLAT.: 1. Cordum 2. Pars modicaPRIMERJAJ: mrvica mrvica[mrvica]samostalnik ženskega spola 1. posušena trava kot krma za živali 267: hrana za živali 2. zelo majhna kolicina; mrvica 405: majhna stvar TMB: Mervčza-e.h. NEM.: 1. Grummet 2. Ein kleines TheilLAT.: 1. Cordum 2. Pars modicaPRIMERJAJ: mrva mrzel[mrz..]pridevnik mrzel TMB: Mer.l-a -uNEM.: KaltLAT.: Algidus mrzlica[m.zlica]samostalnik ženskega spola povišana telesna temperatura; vrocina 17: bolezen TMB: Mer.lčza-e.h. NEM.: Das FieberLAT.: Febris mrzlicen[m.zlic.n]pridevnik ki ima povišano telesno temperaturo; vrocicen TMB: Mer.lezhn-a -uNEM.: FieberhaftLAT.: Febrilis mrzlota[mrzlóta]samostalnik ženskega spola 1. mraz, zmrzal 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo 2. zona 58: custvo TMB: Mer.lóta-e .h. NEM.: Die Frost, SchauerLAT.: Algor PRIMERJAJ: zmrzlota; zmrzlotina mrzloten[mrzlót.n]pridevnik hladen, mrzel TMB: Mer.lotn-a -uNEM.: Kühl, LauLAT.: Subfrigidus mrzlotina[mrzlotína]samostalnik ženskega spola sladoled 261: hrana TMB: Mer.lotina-e .h. NEM.: GefrorenesLAT.: Glaciata mucika[m.cika]samostalnik ženskega spola žival macka, latinsko Felis catus domestica 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Muzčka-e.h. Siehe MazhkaGS: Muzeka– Ital. muccia. E.t diminutiv. a mazhk, quod vide .uperius.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: macka muderGLEJ: moderą muditi[muditi mudím]nedovršni glagols svojo prisotnostjo, pocetjem ovirati koga pri njegovem delu; muditi 582: preložiti v casu TMB: Mudim NEM.: Verweilen, verhindernLAT.: Morari, impedire mudljiv[mudljív]pridevnik ovirajoc TMB: Mudliv -a -uNEM.: Hinderlich LAT.: Impeditivus mudljivost[mudljívost]samostalnik ženskega spola 43: dejanje glede na cas TMB: Mudlivo.t-e.h. NEM.: Hinderniß LAT.: Impedimentum oviranje, zadrževanje mudrcGLEJ: modrc mudrostGLEJ: modrostą muha[múha]samostalnik ženskega spola 1. žival muha, latinsko Musca (domestica) 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa 2. pripomocek za merjenje na prednjem delu puškine cevi; muha 200: del orožja TMB: Muha-e.h. NEM.: 1. Fliege 2. Das Absehen auf der FlinteLAT.: 1. Mu.ca 2. TerminusGS: Muha– a gr. µ..a: lat. mu.ca: gall. mouche: germ. .uper. Mken: & quod germ. infer. vocant Mucken, Mke: .uperiores vocant Schnacken.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. muhalnikGLEJ: muhovnik muhast[múhast]pridevnik muhast, tj. ki spreminja svoje odlocitve, odnos glede na trenutno razpoloženje TMB: Muha.t-a -uNEM.: Mückenfängerisch LAT.: Phanta.ticus muhovnik[múhovnik](muhalnik) samostalnik moškega spola pahljaca za odganjanje muh; muhalnik 154: pripomocek za odganjanje mrcesa TMB: Muhovnčk-am. NEM.: FliegenwädelLAT.: Flabrum muja[múja]samostalnik ženskega spola delo, trud, muja 77: dejanje, delo TMB: Muja -e.h. NEM.: Die MüheLAT.: Opera, labor GS: Muja – germ. Me.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mujanje[mújanje]samostalnik srednjega spola naprezanje, prizadevanje, mujanje 77: dejanje, delo TMB: Mujanje-an. NEM.: Das BemühenLAT.: Conatus mujati se[m.jati se m.jam se] nedovršni glagol naprezati se, prizadevati si, mujati se 81: delati, truditi se TMB: Mujŕm se NEM.: BemühenLAT.: Satagere, conari KG: Mujam se, -jal, -jan, -jati 'bemühen, bestreben’ (str. 106) mukati[múkati múkam]nedovršni glagol oglašati se kot govedo; mukati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Mukŕm NEM.: Brüllen wie ein RindLAT.: MugireGS: Mukam – expre..io vocis: gr. µ..a.: µ....µa., lat. mugio, boo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mulast[múlast]pridevnik ki nima porašcene brade; golobrad TMB: Műla.t-a -uNEM.: Ohne BartLAT.: Impebris mulec[m.l.c]samostalnik moškega spola moški, ki še nima porašcene brade 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Mulz-am. NEM.: Ohne BartLAT.: Impebris multra[multra]samostalnik ženskega spola korito za mesenje testa; mentrga, necke 229: posoda za hrano GS: Multra – germ. Mehltrog, Mulde: lat. maltrum in Mon.eeo glo... Muoltro.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Muran[mur.n]samostalnik moškega spola bog morja, Neptun 349: lastno ime ne­kršcanskega clovekolikega bitja KG: Murán 'Neptun’ (str. 184) murba[m.rba](murva) samostalnik ženskega spola murvin plod; murva 613: sad ali plod za prehrano TMB: Murba -e.h. NEM.: Maulbeer LAT.: MorusGS: Murba – lat. morus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Murwa (1765, str. 12) murbin[m.rbin](murvin) pridevnik murvin TMB: Murbčn-a -uNEM.: Des Maul-beerbaumesLAT.: Mori murinic[múrinic]samostalnik moškega spolažival muren, latinsko Gryllus (campestris) 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Murčnzh-am. NEM.: Eine ErdgrilleLAT.: GrylusGS: Murenzh– qua.i murmurans animal.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Murenzhi (1765, str. 12) murja[murja]samostalnik ženskega spola vodna raztopina soli za shranjevanje živil; razsolica (?) 660: pijaca GS: Murja – germ. Mohr, sumpfig, morastiges Land: Angl. moor, Suec. mor.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: slanamurja murka[murka]samostalnik ženskega spola kumara 613: sad ali plod za prehrano TMB: Murka -e.h. NEM.: Die Gurke LAT.: Cucumis murvaGLEJ: murba murvinGLEJ: murbin musterd[musterd]samostalnik moškega spolarastlina gorcica, latinsko Sinapis 617: vrsta zelike TMB: Mu.terd-am. NEM.: Der SenfLAT.: Sinapi muša[múša]samostalnik ženskega spola 1. tovorni konj 989: vrsta kopenske domace živali 2. stara krava 987: kopenske domace živali TMB: Musha-e.h. NEM.: Das Saumroß LAT.: CliteraliusGS: Musha– (vacca .ene.cens efoeta) ut klu.a (equus clitella­rius) Mi..nen.es & Lau.atć ajunt Mosche, Motsche: infer. Sax. Mudde, porca efoeta: A.iatice Motsch, equa; unde sequens. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ''Sequens’’ je mešetar. mušec[m.š.c]samostalnik srednjega spolaneki plevel, morda kokolj, latinsko Lolium temulentum, ali ljuljka, latinsko Lolium perenne italicum 617: vrsta zelike TMB: Mushz-an. NEM.: Ein Unkraut LAT.: Lolium mušelin[mušelin]samostalnik moškega spola tkanina muslin 247: blago ali usnje TMB: Mushélin-am. NEM.: Muschelin LAT.: Mu.elinus panus mušelinast[mušelinast]pridevnik muslinast TMB: Mushelina.t-a -u NEM.: Von MuschelinLAT.: Mu.elinus mušelj[múš.lj múš.ljna]samostalnik moškega spolaškoljka, tj. žival iz razreda latinsko Bivalvia 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Mushčl-nam. NEM.: Die Muschel LAT.: Conchylium mušetarGLEJ: mešetar mušica[múšica]samostalnik ženskega spola majhna muha, latinsko Musca (domestica) 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Mushčza-e.h. NEM.: Die Fliege, MückeLAT.: Mu.ca parva muškat[mušk.t]samostalnik moškega spola vrsta belega vina; malvazija 661: alkoholna pijaca TMB: Mushkat-am. NEM.: Der MalvasierweinLAT.: Apianum muškatelica[muškat.lica]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta hruške muškatelica 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Mushkatelze.h. NEM.: MuskatellerbirnLAT.: Mu.catum, adoxć V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. muškatov oreh[mušk.tov óreh] samostalniška zveza moškega spola muškatni orešcek 261: hrana TMB: Mushkatov orhNEM.: MuskatnußLAT.: Nux myri.tica mušnica1 [m.šnica]samostalnik ženskega spola navadno množina strupena goba mušnica 608: vrsta gobe TMB: Mushčnze .h. NEM.: GiftschwammLAT.: Agaricum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. mušnica2 [mušníca]samostalnik ženskega spola navadno množina vinska mušica, latinsko Drosophilidae 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Mushnize.h. NEM.: PipenmückeLAT.: Mu.cć vinarić V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. mušnik[m.šnik]samostalnik moškega spola rastlina šinje, žinje, latinsko Achillea ageratum 617: vrsta zelike TMB: Mushnčk-am. NEM.: LeberbalsamLAT.: AgaratumPRIMERJAJ: šinje muštaca[muštáca]samostalnik ženskega spola brki 880: del moškega telesa TMB: Mushtâza-e.h. NEM.: SchnurbartLAT.: My.taxPRIMERJAJ: muštase muštacarica[muštácarica]samostalnik ženskega spola ženska, ki ima brke 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Mushtazŕrza-e.h. NEM.: Gebartetes WeibLAT.: My.tacea mulier muštafeGLEJ: muštase muštase[muštáse](muštafe) množinski samostalnik ženskega spola brki 880: del moškega telesa TMB: Mushtâfe.h. NEM.: SchnurbartLAT.: My.tax GS: Mushtafe– lat. Mystax.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Schtinde ßi je enkrat ene velike mu.chta.a s' ßajami naredil (1794, str. 28) V TMB je zapisano muštafe, kar pa je, sodec po zapisu v ABC, verjetno napaka namesto muštase. Zapis mu.chta.a je v ABC 1808 popravjen v mu.chta.e. PRIMERJAJ: muštaca mušter[múšt.r]samostalnik moškega spola primer, zgled 435: miselni pojem TMB: Mushtr-am. NEM.: Das MusterLAT.: Exemplar GS: Mushtr– a germ. Muster.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja pravilna. mušti[mušti mužem]nedovršni glagol prevajati 515: prevajati TMB: Mu.hémmushtiNEM.: Dolmetschen LAT.: Interpretari Pohlinova beseda je dvomljiva. Gutsman navaja mu.het 'Dolmetsch, Unterhändler’, kar je zapis za m.š.t (izposojenko iz beneško italijansko missčto 'mešetar’), iz cesar je tvorjen Gutsmanov glagol mu.hetam 'dolmetsche’, domnevno m.šet.m. muštra[m.štra]samostalnik ženskega spola uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo; nabor 458: vojaško dejanje TMB: Mushtra-e.h. NEM.: Die MusterungLAT.: Lu.tratio muštrati[m.štrati m.štram]nedovršni glagol preverjati sposobnost obveznikov za vojaško službo 111: najeti delavca TMB: MushtramNEM.: MusternLAT.: Lu.trare, recen.ereGS: Mushtram– germ. mustern. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: meštrati muštrišce[muštríšce]samostalnik srednjega spola prostor, na katerem se izvaja nabor vojaških obveznikov 332: kraj za vojaške dejavnosti TMB: Mushtrishe-an. NEM.: MusterplatzLAT.: Diribitorium mutast[mútast]pridevnik nem, mutast TMB: Muta.t-a -uNEM.: StummLAT.: Mutus mutati[mútati mútam]nedovršni glagol 1. molcati 440: molcati 2. mrmrati, godrnjati, nerazlocno govoriti 506: nerazlocno, tiho govoriti TMB: MutamNEM.: Schweigen, Pfnoten LAT.: MutireGS: Mutam– lat. mutire. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. mutec[m.t.c]samostalnik moškega spola nem clovek; mutec 828: clovek z govorno hibo TMB: Mutz-am. NEM.: Ein StummerlLAT.: Mutus muzati[muzati muzam]nedovršni glagol 1. odstranjevati listje 53: lupiti, lušciti, smukati 2. smehljati se, muzati se 489: posmehovati se TMB: Mu.amNEM.: 1. Ablauben 2. LächelnLAT.: 1. Defoliare 2. SubriderePRIMERJAJ: muziti se muzga[múzga]samostalnik ženskega spola mocvirje 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Mu.ga-e.h. NEM.: Der SumpfLAT.: Ablutia, palus muzgen[muzg.n]pridevnik mocviren TMB: Mu.gen-a -uNEM.: SümpfichtLAT.: Palu.tris muzikontar[muzikóntar]samostalnik moškega spola glasbenik 961: glasbenik TMB: Mu.ikontar-jam. NEM.: MusikantLAT.: Mu.icus muziti se[muziti se múzim se] nedovršni glagol 1. odstranjevati listje 53: lupiti, lušciti, smukati 2. smehljati se, muzati se 489: posmehovati se TMB: Mu.em semu.itiSiehe Mu.amPRIMERJAJ: muzati muželj[múž.lj]samostalnik moškega spola navadno množina rezanec, testenina 261: hrana TMB: Mu.hli-ovm. NEM.: Die Nudel, eine SpeiseLAT.: Prćci.iones V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. muževen[muž.v.n]pridevnik nežen TMB: Mu.hevn-a -uNEM.: ZartLAT.: TenerPRIMERJAJ: meževen muževnost[muž.vnost (?)] samostalnik ženskega spola nežnost 372: nežnost TMB: Mč.hevno.t -e.h. NEM.: Die ZärtlichkeitLAT.: Teneritudo N n[n.š] crka n 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Nash, N, n (str. 159)PRIMERJAJ: naš˛ na1 [na]predlog na TMB: Na NEM.: Auf, anLAT.: Ad, inGS: Na – e.t propo.itio: germ. habet an, vel potius nahe; gr. ..a: lat. an, occuriti in compo.itis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovjapravilna. KG: na gorró 'auf dem Berge’ /…/ na hribu sedy 'er sitzt auf dem Berge’ (str. 86) na2 [n.]medmet uporablja se za izražanje opozorilo na to, da se nekaj daje; na TMB: Na! NEM.: Sieh da!LAT.: En! cape na3 GLEJ: ne na-[na]predpona za tvorbo zanikanih besed; ne­ GS: Nikalno predpono, nikalnico v sklopu in pogosto skupaj pisano naslonsko nikalnico Pohlin praviloma zapisuje na-, npr. nagodne 'negodni’, nava 'nejevolja’, nabom 'ne bom’. nabad[nab.d]samostalnik moškega spola 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Nawâd-am. NEM.: Der StachelLAT.: Cu.pisPRIMERJAJ: nabada konica, bodica nabada[nab.da]samostalnik ženskega spola konica, bodica 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Nawâda-e.h. NEM.: Der StachelLAT.: Cu.pisPRIMERJAJ: nabad nabadati[nab.dati]nedovršni glagol natikati, nabadati 727: tolci, bosti TMB: Nawadam NEM.: AnsteckenLAT.: Infigere nabasati[nabásati nab.sam]dovršni glagol napolniti, natlaciti, nabasati 730: polniti TMB: NabâsamNEM.: Anpfropfen LAT.: Infercire naboji[nab.ji]množinski samostalnik moškega spola zaradi rahitisa deformirane nožne kosti 35: oboleli del cloveka TMB: Nawôji-ovm. NEM.: Wilken an FüßenLAT.: Morticini nabošcic[nab.šcic](nabušcic) samostalnik moškega spola sveder 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Nabushzhčzh-am. NEM.: Der BohrerLAT.: Vertebra Manjšalnica od nab.zec, kar v pomenu 'sveder’ navaja Pleteršnik. nabuliti[nabuliti nabúlim]dovršni glagol napolniti, natlaciti 730: polniti TMB: NabúlimNEM.: AnfüllenLAT.: Infarcire nabušcicGLEJ: nabošcic nacvistGLEJ: nacvisto nacvisto[nacv.sto (?)](nacvist) prislov nasproti TMB: Nazvi.tNEM.: Straks entgegen gesetztLAT.: Contra, adver.us, in faciem po.itoKG: Na zvistu 'stracks entgegen’ (str. 92) nacenjati[nac.njati nac.njam] nedovršni glagol odvzemati del od celote; nacenjati 115: jemati TMB: Nazhejnam NEM.: AufschneidenLAT.: Admordere, concidere naceti[nac.ti nacn.m]dovršni glagol odvzeti del od celote; naceti 115: jemati TMB: Nazhnęm-zheti NEM.: AufschneidenLAT.: Admordere, concidere nad[nad]predlog nad TMB: Nad NEM.: Auf, oben drauf an LAT.: Supra naddurce[nadd.rce](nadurce) množinski samostalnik ženskega spola gornji del podboja; preklada 223: stavbno pohištvo TMB: Nadôrze.h. NEM.: Die OberschwellLAT.: Superliminare nadega[nad.ga](nadeja) samostalnik ženskega spola 1. upanje, pricakovanje 58: custvo 2. nemir 58: custvo TMB: Nadega-e.h. NEM.: 1. Hoffnung, Erwartung 2. UnruheLAT.: 1. Expectatio, .pes 2. Inquietudo Nastalo v gorenjšcini iz nad.ja po zmotni inter-pretaciji, kot da bi j v oblikah na prednji vokal nastal po gorenjski palatalizaciji, primerjaj tako gorenjsko š.ga 'šoja’ (o pojavu Ramovš, HGr. II, 169). nadejaGLEJ: nadega nadglavje[nadgl.vje]samostalnik srednjega spola zgornji del stebra; kapitel 777: del zgradbe TMB: Nadglavje -an. NEM.: Das KapitälLAT.: Capitellum nadgrobnica[nadgrobníca (?)] samostalnik ženskega spola nagrobni kamen, nagrobnik 271: nagrobni kamen TMB: Nadgrobniza-e.h. NEM.: Der GrabsteinLAT.: Lapis .epulcralis nadkolenica[nadkoleníca]samostalnik ženskega spola predpasnik 130: oblacilo ali obutev TMB: Nadkoléniza-e.h. NEM.: Das SchoßtuchLAT.: Gremiale nadlega[nadl.ga]samostalnik ženskega spola neprijetnost, težava 442: nadlega TMB: Nadlega-e.h. NEM.: Die UngelegenheitLAT.: Incommoditas nadlegati[nadl.gati nadl.gam] nedovršni glagol povzrocati neprijetnosti, nadlegovati 415: nadlegovati TMB: NadlegamNEM.: Ungelegen seynLAT.: IncommodarePRIMERJAJ: nadlegovati; nadleževati nadlegovati[nadlegováti nadleg.jem]nedovršni glagol povzrocati neprijetnosti, nadlegovati 415: nadlegovati TMB: Nadlegujem -guvatiNEM.: Ungelegen seyn LAT.: IncommodarePRIMERJAJ: nadlegati; nadleževati nadležen[nadl.ž.n]pridevnik nadležen TMB: Nadle.hn-a -uNEM.: UngelegenLAT.: Mole.tus nadleževati[nadleževáti nadlež.jem] nedovršni glagol povzrocati neprijetnosti, nadlegovati 415: nadlegovati KG: od bresdushneh bodo ti dobri, ti nadol.hni nadle.huvani (str. 146)PRIMERJAJ: nadlegati; nadlegovati nadlišcek[nadl.šc.k](nadlišek) samostalnik moškega spola rastlina mandragora, latinsko Mandragora officinarum 617: vrsta zelike TMB: Nadlishk-am. NEM.: AlraunkrautLAT.: Anthropomorphon nadlišcka[nadl.šcka](nadliška) samostalnik ženskega spola navadno množina jagoda mandragore 601: sad ali plod TMB: Nadlishke.h. NEM.: AlraunbeerLAT.: Aloire V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. nadlišekGLEJ: nadlišcek nadliškaGLEJ: nadlišcka nadloga[nadl.ga]samostalnik ženskega spola nesreca, beda, nadloga 631: težava, nesreca TMB: Nadla -e.h. NEM.: Das Elend LAT.: Mi.eria nadložen[nadl.ž.n]pridevnik 1. beden, bolehen, nadložen 2. nesrecen TMB: Nadlô.hne-a -uNEM.: Müheselig, elend geplagtLAT.: Ćrumno.us, ćgrotus, mi.erKG: o nadlo.hni zhasi 'o harte Zeiten’ (str. 97 s.)PRIMERJAJ: o nadložni casi nadložnost[nadl.žnost]samostalnik ženskega spola nesreca, beda, nadložnost 631: težava, nesreca TMB: Nadlo.hno.t-e.h. NEM.: Mü­heseligkeitLAT.: Ćrumna nadnica[nadníca]samostalnik ženskega spola za bolnika predpisana prehrana; dieta 262: dieta za bolnika TMB: Nadnyza-e.h. NEM.: Die DiäteLAT.: Dićta GS: Nadnyza– Nadnica a na, & dan, dićta. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. nadramnica[nadr.mnica]samostalnik ženskega spola 1. trak za nošenje bremena na hrbtu; oprtnica 164: pripomocek za nošnjo 2. liturgicno oblacilo v obliki širokega traku za okoli vratu; štola 132: s kršcanstvom povezano oblacilo TMB: Nadramnčza-e.h. NEM.: 1. Tragriemen 2. StolleLAT.: 1. Fa.cia collaris 2. Stolla nadstrešek[nadstr.š.k]samostalnik moškega spolanadstrešek, tj. del strehe, ki pokriva prostor pred stavbo 777: del zgradbe TMB: Nad.treshk-am. NEM.: Das Vordach LAT.: SuggrundiaPRIMERJAJ: nastrešnik; nadstrošek nadstrošek[nadstróš.k (?)]samostalnik moškega spola streha, ki pokriva prostor pred stavbo 777: del zgradbe TMB: Nadstro.hk-am. NEM.: Das WetterdachLAT.: Stege.tumPRIMERJAJ: nastrešnik; nadstrešek naduha[nad.ha]samostalnik ženskega spola oteženo dihanje, naduha, astma 19: težko dihanje TMB: Nadűha-e.h. NEM.: Die SchnuppenLAT.: Anhelatio nadurceGLEJ: naddurce nadušek[nad.š.k]samostalnik moškega spolapika, tj. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov 36: oboleli del živali TMB: Nadűshk-am. NEM.: Ein Pfiff LAT.: Triental nadušljiv[nad.šljiv (?)]pridevnik nadušljiv, astmaticen TMB: Nadushliv-a -uNEM.: SchnuppichtLAT.: Anhelus nadušljivost[nadušljívost]samostalnik ženskega spola oteženo dihanje, naduha, astma 19: težko dihanje TMB: Nadushlivo.t-e.h. NEM.: SchnuppenLAT.: Anhelatio naenkrat[naénkrat (?)]prislov obenem, hkrati, istocasno TMB PREDGOVOR: Inu mordej je .he tudi merski edn od dvaj.tu lejt lęsčm, kar smo .azheli Kraynzi latinske zherke shpogŕti, .azhel; al kumej A B C spisal, se pak .he tudi navelizhal, ter use skupej naenkrat na kol obesčl? (str. 2) nag[n.g]pridevnik nag TMB: Nâg-a -uNEM.: Nackend, Bloß LAT.: NudusGS: Nag – germ. nackt, nacket: Dan. nogen: Angl. naked: lat. nudus: apud Perizonium ..d...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. nagajalecGLEJ: nagajavec nagajati[nagájati nagájam]nedovršni glagol nadlegovati 415: nadlegovati TMB: Nagajam NEM.: BelästigenLAT.: Mole.tare GS: Gajam – .implex exolevit in compo.ito negativo nagajam e.t in u.u.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: -gajati nagajavec[nagaj.v.c](nagajalec) samostalnik moškega spola kdor koga nadleguje, nadlegova­lec 939: nadležen clovek TMB: Nagajavz -am. NEM.: Belästiger, TrotzerLAT.: Mole.tatorPRIMERJAJ: nagajivec nagajiv[nagajív]pridevnik nadležen TMB: Nagajiv -a -uNEM.: Trotzend LAT.: Mole.tus nagajivec[nagaj.v.c]samostalnik moškega spola kdor koga nadleguje, nadlegova­lec 939: nadležen clovek TMB: Nagajivz -am. Siehe NagajavzPRIMERJAJ: nagajavec naganjati[nag.njati]nedovršni glagol priganjati 589: gnati TMB: Nagajnam NEM.: Antreiben, anhaltenLAT.: Urgere nagel[nág..]pridevnik 1. hiter, nagel, nepricakovan 2. ki je brez zakramentov za umirajoce; nepreviden TMB: Nagl -a -uNEM.: Gäh, schnell, eilfertigLAT.: Velox, citus, prćceps KG: Nagl, -la, -lu 'gäh, unversehens’ /…/ Ta mladenzh je nagle smerte umerl (str. 142) nagelj[nág.lj nág.ljna]samostalnik moškega spolarastlina nagelj, latinsko Dianthus 617: vrsta zelike TMB: Nagel -nam. NEM.: Nägel, GraßblumLAT.: Cariophyllus nageljnova žebica[nág.ljnova žebíca]samostalniška zveza ženskega spola navadno množina nageljnova žbica 261: hrana TMB: Negelnove .hčbizeNEM.: GewürznägelLAT.: Clavi aromatici V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. nagenga[nág.nga](naginga) samostalnik ženskega spola nagnjenje, naklonjenost 369: prijaznost, nežnost TMB: Nagenga-e.h. NEM.: Die NeigungLAT.: Inclinatio, affectus PRIMERJAJ: nagnjenje nagingaGLEJ: nagenga nagled[nagl.d]samostalnik moškega spola 770: vid ali pogled TMB: Nagled -am. NEM.: Das SatsehenLAT.: A.pectus pogled nagledati se[nagl.dati se nagl.dam se]dovršni glagol nagledati se 770: videti, gledati KG: nagledam se 'ich sehe mich satt’ (str. 123) naglica[náglica]samostalnik ženskega spola hitenje pri opravljanju dela; naglica 43: dejanje glede na cas TMB: Naglčza -e.h. NEM.: Gähheit, UebereilungLAT.: PrćcipitantiaABC: Nagelza (1765, str. 13) PRIMERJAJ: hitrica; naglost nagliti se[nágliti se náglim se] nedovršni glagol hiteti 562: hitro se premikati TMB: Nâglčm se-lčtiNEM.: Uebereilen LAT.: Accelerare naglo[náglo]prislov nepricakovano, nepredvideno, hitro KG: Naprevidnu naglu 'unversehens’ (str. 94) naglost[náglost]samostalnik ženskega spola hitenje pri opravljanju dela; naglica 43: dejanje glede na cas TMB: Naglo.t -e.h. NEM.: Gähheit, UebereilungLAT.: PrćcipitantiaPRIMERJAJ: naglica nagnesti[nagnésti nagnétem]dovršni glagol napolniti, nabasati 730: polniti KG: Nagnetem 'ich fülle, schoppe an’ (str. 72) Zapis sicer govori za sedanjik negn.dem, kar pa se zdi iz besednodru­žinskih in zgodovinskih razlogov malo verjetno. PRIMERJAJ: gnesti nagniti[nagniti nágnem]dovršni glagol nagniti, skloniti 590: premikati telesni del TMB: NagnemnagnitiNEM.: NeigenLAT.: InclinareGS: Nagném– germ. neigen, Dan. neye: lat. Nuo: gr. .e.e...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. nagnjen[nágnjen]pridevnik nagnjen, sklonjen TMB: Nagnén NEM.: GeneigtLAT.: Proclivis nagnjenje[nágnjenje]samostalnik srednjega spola nagnjenje, naklonjenost 369: prijaznost, nežnost TMB: Nagnenje-an. NEM.: Die NeigungLAT.: AffectioPRIMERJAJ: nagenga nagnoj[nagn.j]samostalnik moškega spoladrevo ali grm nagnoj, latinsko Laburnum anagyroides 605: drevesna vrsta TMB: Nagnoj-am. NEM.: Ein stinkender BaumLAT.: LaburnumGS: Nagnoj– Nagnojovna arbor putredini re.istens, non facile putre.cens; ideo pro .epium palis utila lignum, ramique pro plectendis .epibus adhibentur.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: nagnojevina nagnojevina[nagn.jevina]samostalnik ženskega spoladrevo ali grm nagnoj, latinsko Laburnum anagyroides 605: drevesna vrsta GS: Nagnoj– Nagnojovna arbor putredini re.istens, non facile putre.cens; ideo pro .epium palis utila lignum, ramique pro plectendis .epibus adhibentur.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: nagnoj nagost[nágost]samostalnik ženskega spola golota, nagota 99: golota TMB: Nago.t -e.h. NEM.: Die BlößeLAT.: NuditasPRIMERJAJ: nagota nagota[nagóta]samostalnik ženskega spola golota, nagota 99: golota TMB: Nagóta -e.h. NEM.: Die BlößeLAT.: NuditasPRIMERJAJ: nagost nagrlina[nagrlína]samostalnik ženskega spola nakit za okrog vratu; verižica 532: okrasje TMB: Nagerlina-e.h. NEM.: Die HalsketteLAT.: MurenulaPRIMERJAJ: ketinica nahdati[nahdáti nahdám]dovršni glagol koroško popustiti, odnehati 95: koncati se TMB: NahdâmNEM.: NachgebenLAT.: CedereGS: Nahdâm– vindicum a germ. nach, & carniolico dam, geben. Carnioli ajunt odjenjam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: odjenjati nahišje[nah.šje]samostalnik srednjega spola pokrit balkon, galerija (?) 777: del zgradbe TMB: Nahishje-an. NEM.: Die GallerieLAT.: PodiumPRIMERJAJ: ardak nahod[náhod]samostalnik moškega spola vnetje nosne sluznice; nahod 17: bolezen TMB: Nahod-am. NEM.: Der KopfflußLAT.: Gravedo naj1 [naj]veznik naji[n.ji]zaimek naj TMB: Nej NEM.: DaßLAT.: UtPREDGOVOR: najin TMB: Naje -a -uNEM.: Unser 2 O! kedurkol si kaj takega misle, tega prosem LAT.: No.trum II je.t, kar narbel lepu morem, nej męni .a nashe Kraynske du.hele zha.ty volo kaj vezh bulshi kraynskeh besedy pove (str. 4) naj2 [naj]clenica za izražanje želje, omiljenega ukaza; naj KG: Nej bo 'seye es’ (str. 94) najem[naj.m]samostalnik moškega spola placilo dninarju za opravljeno delo, dnina 73: placilo TMB: Najem-am. NEM.: Das GedingLAT.: Merces, .alarium najemati[naj.mati naj.mam]nedovršni glagol najemati delavce 111: najeti delavca TMB: NajemamNEM.: AndingenLAT.: Conducere najemnik[naj.mnik]samostalnik moškega spola najet delavec, dninar 871: uslužbenec TMB: Najemnčk-am. NEM.: Der Miethling LAT.: Mercenarius najerica[najerica]samostalnik ženskega spola koroško šivilja, mojškra 849: krojac, cevljar GS: Najerza– e.t vindicum a germ. Nähterinn: lat. Netrix: Inf. Sax. Naiersta, Naierste.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. najesti se[naj.sti se naj.m se]dovršni glagol najesti se 699: jesti TMB: Najemnaje.ti se NEM.: AnessenLAT.: Satiare se e.cisKG: najem se (str. 123) najeti[naj.ti naj.mljem]in [najm.m] dovršni glagol najeti 114: dobivati, jemati TMB: Najemlem; NajmęmnajetiNEM.: Andingen; Miethen, DingenLAT.: Conducere Najm[Najm]samostalnik moškega spola palestinsko mesto Nain 360: krajevno ime KG: Tu mejstu, katiru se klizhe Najm (str. 142) najti[nájti nájdem]dovršni glagol najti 758: delati vidno TMB: Najdem; Nanajdemnajdti; -najdtiNEM.: Finden; Nicht findenLAT.: Invenire; Non reperireGS: Najdem – ex na, & jidem, qua.i rei perditć .upervenio: in Styria, & carinthia ajunt ankmen, quemadmodum latini habent incurro.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. KG: najdet (str. 145) nak[n.k](iznjak; njak) prislov s hrbtno stranjo proti tlom; vznak GS: Nak – njak, is njak (re.upinus) Hung. nyak. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: vznak nakladati[nakl.dati nakl.dam] nedovršni glagol nalagati, nakladati 13: postavljati gor KG: Nakladam 'ich lade’ (str. 65) nakljubu[naklj.bu]prislov navkljub TMB: Naklubu NEM.: Zu Trotz LAT.: Disgratiis nakljucenje[nakljúcenje]samostalnik srednjega spola nakljucje 435: miselni pojem TMB: Nakluzhenje-an. NEM.: Der Zufall LAT.: Accidens nakljuciti[nakljúciti naklj.cim]dovršni glagol nabosti, natakniti 727: tolci, bosti TMB: Nakluzhčm-zhitiNEM.: Anspiessen LAT.: Aduncare nakljuciti se[nakljúciti se naklj.ci se]dovršni glagol zgoditi se, primeriti se 772: zgoditi se TMB: Naklűzhenaklizhiti seNEM.: Sich fügen, ereignenLAT.: Accidere naklo[náklo]samostalnik srednjega spola nakovalo 152: orodje za obdelovanje kovin TMB: Naklu; Nakvu -an. NEM.: Der AmbosLAT.: IncusGS: Naklu – a na & kujem: prout lat. Incus ab in, & cudo: & germ. ex an, & bossen, botten, nempe schlagen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: nakovalo nakloniti[nakloniti nakl.nim]dovršni glagol nagniti (?) 590: premikati telesni del GS: Klinam– Klinem, Klajnam, Klem .implicia exolevere, in compo.itis duntaxat re.tant: preklinam, perklajnam, naklem: gr. kela clau.it. Razlaga . .... . ..e.., claudo: chald. vsebuje zelo malo povednega. na kmetih[na km.tih]prislovna zveza na kmetih, na deželi KG: Redke so zirkve, inu Duhovnisha, shafti njeh bode tolku, koker je oshtarij v'mejstu, al ponozhneh sten .a vasuvanje v' predmejstah, inu na kmeteh. (str. 149)PRIMERJAJ: kmet na kol obesiti[na k.l ob.siti]dovršna glagolska zvezana kol obesiti, tj. opustiti 95: koncati TMB PREDGOVOR: Inu mordej je .he tudi merski edn od dvaj.tu lejt lęsčm, kar smo .azheli Kraynzi latinske zherke shpogŕti, .azhel; al kumej ABC spisal, se pak .he tudi navelizhal, ter use skupej naenkrat na kol obesčl (str. 2) nakovalo[nakoválo]samostalnik srednjega spola nakovalo 152: orodje za obdelovanje kovin KG: Nakovallu 'Amboß’ (str. 33) PRIMERJAJ: naklo nakupiti[nakupiti nakúpim]dovršni glagol kupiti, nakupiti 733: trgovati ABC: ker .i .i take rezhy sa tai.te nakupil (1794, str. 25) na kvišku[na kv.šku]prislovna zveza kvišku, navzgor KG: Na qvishku 'hinauf in die Höhe’ (str. 91)KG: naqvishku (str. 160) nalagati[nal.gati nal.gam]nedovršni glagol nalagati 13: postavljati gor TMB: NalâgamLAT.: Siehe Nalo.himPRIMERJAJ: naložiti nalašc[nal.šc]prislov namerno, nalašc TMB: NalashNEM.: Gefli­eßentlichLAT.: Studio, anqui.itePRIMERJAJ: nalic na lice[na l.ce]prislovna zveza takó, da je prava stran obrnjena navzgor TMB: Na lizeNEM.: Nach der rechten OberseiteLAT.: Pars .uperiorPRIMERJAJ: lice nalic[nal.c]prislovnamerno, nalašc TMB: NalizhLAT.: Siehe NalashPRIMERJAJ: nalašc nalivalo[naliválo]samostalnik srednjega spola vrc za umivanje rok 237: posoda za osebno higieno TMB: Nalyvâlu-an. NEM.: Eine GießkahneLAT.: AqualisKG: Nalivallu 'Gießbeck’ (str. 116) naložiti[naložiti naložím]dovršni glagol naložiti 13: postavljati gor TMB: Nalo.himNEM.: AuflegenLAT.: Imponere PRIMERJAJ: nalagati namen[nam.n nam.na]samostalnik moškega spola namen 435: miselni pojem TMB: Namen -am. NEM.: Die MeinungLAT.: Intentio nameniti[nameniti nam.nim]dovršni glagol nameniti 435: snovati v mislih TMB: Namenem-nitiNEM.: Bestimmen, gedenken LAT.: De.tinare namenjen[nam.njen]pridevnik namenjen ABC: .rezhi vč. namenen (1794, str. 29) nameriti se[nam.riti se nam.ri se] dovršni glagol nameriti se, zgoditi se 772: zgoditi se TMB: Namirč sęNEM.: Es eräugnet sich LAT.: Accidit namerjati[nam.rjati nam.rjam] nedovršni glagol namerjati, ciljati 764: meriti TMB: Namirjam NEM.: ZielenLAT.: Collimare namestiGLEJ: namesto namestiti[namestiti (?) nam.stim (?)] dovršni glagol zamenjati, nadomestiti 14: nadomestiti TMB: Name.tem-.titiNEM.: Ersetzen LAT.: Sufficere namestna beseda[nam.stna bes.da]samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje zaimek 497: vrsta besede TMB: Name.tna besedaNEM.: Das Fürwort LAT.: PronomenPRIMERJAJ: pridevek namestnik[nam.stnik]samostalnik moškega spola namestnik 906: posvetni oblastnik TMB: Name.tnčk-am. NEM.: Der Stellvertretter LAT.: Vicarius namestništvo[nam.stništvo] samostalnik srednjega spola namestništvo 462: beseda s pomenom 'oblast’ TMB: Name.tni.htvu-a.h. NEM.: Die StelleLAT.: Vicariatus namesto[nam.sto](namesti; namestu) predlog namesto TMB: Name.tNEM.: Anstatt LAT.: LocoKG: Namest soseda 'anstatt des Nachbarn’ (str. 84)KG: bodem jest .he tu namest tebe sturil (str. 147) namesto da[nam.sto da]vezniška zveza namesto da ABC: on je njech osmech po.tal, name.to de bi njech .trach bil (1794, str. 28) namestu GLEJ: namesto namet[nam.t]samostalnik moškega spola obrambni nasip, okop 796: vojaški nasip TMB: Namęt-am. NEM.: Das Bolwerk LAT.: Vallum nametati[nametáti nam.cem] nedovršni glagol metati na kaj; nametati 433: metati TMB: NametshemNEM.: AnwerfenLAT.: Aggerare namolsti[namó.sti]dovršni glagol namolsti 278: opravljati kmecko opravilo v zvezi z živalmi GS: Mov.em – vel potius mol.em: hebr. malak, ungue digiti .ecuit, abkneipen; gr. .µe...: germ. melken: lat. mulgere. In infinitivo prć.enti, & .upino ajunt carnioli mle.ti jidti; unde fors, & prohabilius a melem (hinc inde movere) molere, mulcere, deductum videtur; quamvis & .uum habet mov.em prćf. infinitivi modi: nada veliku namov.ti.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. namrec[námrec]veznik namrec TMB: NamrezhNEM.: Nämlich LAT.: VidelicetGS: Namrezh– lat. nempe: germ. .uper. nämlich: inf. Sax. namtlich: Suec. nämlingen. Angl. namely.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Namrezh 'nämlich’ (str. 99) nanagloma[nan.gloma]prislov nenadoma, hitro TMB: NanaglčmaNEM.: UnverhoftLAT.: Abrupte nanebje[nan.bje]samostalnik srednjega spola podnebni pas, podrocje z enakim podnebjem 450: vreme in podnebje TMB: Nanebje-an. NEM.: Himmelsstrich LAT.: PlagaPRIMERJAJ: podnebje nanga[n.nga]samostalnik ženskega spola kar se v tekocini nabere na dnu; usedlina, gošca 482: odpadna tekocina TMB: Nanga-e.h. NEM.: Die Hefen LAT.: FćcesGS: Nanga– germ. die Neige, a nagnem per metathe.in.Razlaga vsebuje nekajpravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. na obak[na ob.k](obak) prislovna zveza obojestransko TMB: Męzh na obâk zbrusenNEM.: Der Degen Zweischneidig LAT.: Anceps na obrat[na obr.t]prislovna zveza nemudoma, takoj TMB: Obrât, na obrat NEM.: Fluchs, alsobaldLAT.: Extemplo PRIMERJAJ: obrat napacen[n.pac.n]pridevnik obrnjen, obraten TMB: Napčzhn-a -u NEM.: UmgekehrtLAT.: Inver.us napadanje[napádanje (?)]samostalnik srednjega spola usoda 435: miselni pojem TMB: Napadanje-an.NEM.: Das SchicksalLAT.: Sors napajati[napajati napajam]nedovršni glagol napajati 116: dajati hrano, pijaco TMB: NapajamLAT.: Siehe NapojimKG: Pčllite njega napayat 'Führet es zum Wasser’ (str. 194)PRIMERJAJ: napojiti napak[n.pak]prislovobrnjeno, obratno TMB: NapčkNEM.: UngekehrtLAT.: Inver.e napast[nap.st]samostalnik ženskega spola 1. nesreca, neprilika, neprijetnost 631: težava, nesreca 2. skušnjava 583: skušnjava TMB: Napa.t -e.h. NEM.: Widerwärtigkeit, Versuchung LAT.: Adver.itas, tentatio napenjati[nap.njati nap.njam] nedovršni glagol siliti, priganjati 416: biti nasilen TMB: NapejnamNEM.: AnstrengenLAT.: Adurgere napeti[nap.ti napn.m]dovršni glagol 1. napeti 581: premikati 2. zaceti 96: zaceti TMB: Napnęmnapel napet napetiNEM.: 1. Anspannen 2. Anfangen LAT.: 1. Expandere, intendere 2. Incipere KG: napnem 'ich spanne an’ (str. 125) napetje[nap.tje]samostalnik srednjega spola napetost 475: obstajanje v nekem stanju, položaju TMB: Napetje-an. NEM.: Die AnspannungLAT.: Ad.trictio, Intentio napijati[napíjati napíjam]nedovršni glagol napijati, nazdravljati 703: piti TMB: NapyamNEM.: ZutrinkenLAT.: Propinare napitek[nap.t.k]samostalnik moškega spola kozarec alkoholne pijace, požirek 661: alkoholna pijaca TMB: Napytk-am. NEM.: Der ZutrunkLAT.: Propoti.ma napiti se[napíti se napíjem se]dovršni glagol napiti se 703: piti KG: napyem se (str. 123) napojiti[napojiti napojím]dovršni glagol napojiti 116: dajati hrano, pijaco TMB: NapojimNEM.: Ansaufen, tränkenLAT.: Potare, adaquarePRIMERJAJ: napajati napol[nap..](na pol) prislov 1. izraža približno polovicno mero; napol 2. izraža delitev celote na dva približno enaka dela; na pol TMB: NapolNEM.: Halbs LAT.: DimidiatimKG: Otsche on mene na pol presekat? (str. 172) na polGLEJ: napol napolniti[napo.niti napó.nim]dovršni glagol izpolniti 81: delati, truditi se ABC: napolne na.ho volo (1789, str. 30) na pomagaje[na pomagaje] medmetna zveza uporablja se za izražanje klica na pomoc KG: Gospud, na pomagaje, na pomagaje 'Herr, eilt mir zu helfen’ (str. 96) naposled[nap.sled]prislov naposled, koncno TMB: NaposlédNEM.: Endlich, zu leztLAT.: Tandem, finaliter napotje[napótje]samostalnik srednjega spola ovira, prepreka 539: ovira TMB: Napôtje-an. NEM.: Das Hinderniß LAT.: Impedimentum napoved[nap.ved]samostalnik ženskega spola narocilo, poziv 737: ukaz TMB: Napovd -e.h. NEM.: Der Auftrag, AufbotLAT.: Mandatum, convocatio napovedati[napov.dati napov.m] dovršni glagol napovedati 516: predvidevati TMB: Napovem-povedal, -vedan vedati NEM.: AnsagenLAT.: Indicare napovedovati[napovedováti]ali [napov.dovati napov.dujem]nedovršni glagol napovedovati 516: predvidevati TMB: NapovedujemnapoveduvâtiNEM.: Ansagen LAT.: Indicare napraviti[napráviti napr.vim]dovršni glagol pripraviti, napraviti 81: delati, truditi se TMB: Napravem-vetiNEM.: Bereiten LAT.: Parare napravljati[naprávljati naprávljam] nedovršni glagol pripravljati, napravljati 81: delati, truditi se TMB: Napravlam-vetiNEM.: Bereiten LAT.: ParareKG: Napravlam, -lal, -len, -lati 'bereiten, stiften’ (str. 106) naprej[napr.j]prislov naprej TMB: NaprejNEM.: Weiter, vorwärts, vorLAT.: Ultra ante, prć, antror.um naprejdavek[napr.jdáv.k]samostalnik moškega spola predujem 73: placilo TMB: Naprejdavk -am. NEM.: Zum VorausLAT.: Antece..um naprejgnati[napr.jgnáti]nedovršni glagol nadaljevati, izvrševati 81: delati, truditi se KG: naprejgnati 'Vorantreiben’ (str. 124)ABC: Ti da.h meni dons do.ti hipkov, v' katerih bi je.t vtegnih moje svelizhanje naprejgnati: daj meni pak tudi gnado, de nobeniga hipka po nenuznimu prejidti nepu.tim. (1794, str. 13) naprejjemati[napr.jjemáti napr.jjémljem]nedovršni glagol predvidevati, napovedovati 516: pred­videvati TMB: NaprejjęmlemNEM.: Vorhine­innehmenLAT.: Anticipare na prejo iti[na pr.jo iti]dovršna glagolska zveza iti na obisk, na katerem se dela v družbi 926: obiskati TMB: na prejo grem NEM.: Mit der Gespunst auf den Besuch gehenLAT.: Ad collaborandum invi.ere PRIMERJAJ: prejati naprejpostaviti[napr.jpostáviti napr.jpost.vim]dovršni glagol zapovedati 522: ukazati ABC: kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpo.tave (1789, str. 25) naprejvzeti si[napr.jvz.ti si napr.jvzámem]dovršni glagol nameniti se, skleniti 435: snovati v mislih ABC: Je.t .i terdnu naprejvsamem (1794, str. 18) naprejvzetje[napr.jvz.tje]samostalnik srednjega spola namen, sklep 435: miselni pojem ABC: Moje terdnu naprejvsetje je tu (1794, str. 13) na prici biti[na príci bíti na príci s.m]nedovršna glagolska zveza biti prisoten 2: biti TMB: Naprizho sčmNEM.: Gegenwärtig seynLAT.: Ade..e PRIMERJAJ: prica na prodaj[na pr.daj]prislovna zveza na prodaj TMB: NaprudejNEM.: Zum VerkaufLAT.: Ad vendendumABC: V' LUBLANI So .tiskane, inu .e dobe naprodej per JAN. FRIDRIHU EGERJU (1794, str. 1) naproti1 [napr.ti]prislov nasproti TMB: NaprutiNEM.: EntgegenLAT.: Obviam naproti2 [napr.ti]predlog proti TMB: NaprutiNEM.: EntgegenLAT.: Contra naprsnik[nap.snik]samostalnik moškega spola jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlecna oprema pod prsmi; podprsnica 255: živalska oprava TMB: Napčrsnék-am. NEM.: Brustriemen LAT.: AntilenaPRIMERJAJ: ašterželj; oprsnik; podprsnica; podprsnik naprstek[nap.st.k]samostalnik moškega spolarastlina naprstec, latinsko Digitalis 617: vrsta zelike TMB: Napčr.tk-am. NEM.: Fin-gerhutkrautLAT.: Digitalis naprstnik[nap.stnik]samostalnik moškega spola naprstnik 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Naper.tnčk-am. NEM.: Der Fingerhut LAT.: DigitaleGS: Fingrat– vindicum a germ. Fingerhut: Carnioli dicunt Naper.tnek a Per.t, digitus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. napuh[nap.h]samostalnik moškega spola napuh, ošabnost 390: napuh TMB: Napuh-am. NEM.: Die HofartLAT.: Superbia, pompaGS: Napuh– a prćpo.itione na, & pihnem.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. napuhnjen[nap.hnjen]pridevnik ošaben, napuhnjen TMB: Napuhnén-a -uNEM.: Aufgeblasen, hofärtigLAT.: Inflatus, .uperbus napuhovati[napuhováti napuh.jem] nedovršni glagol biti ošaben, napuhnjen 470: prevzetno se obnašati TMB: Napuhűjém-vâtiNEM.: Hofart spielenLAT.: Superbire nar-[nar]predpona za tvorbo presežnika iz primernika; naj­ KG: nar (str. 135) narajmati se[nar.jmati se nar.jmam se]dovršni glagol najti se, pojaviti se 772: zgoditi se TMB: Narajmam NEM.: AntreffenLAT.: Reperire PREDGOVOR: Do.ti besedy se narajma, katireh eni namorejo brati, po nobeni vi.hi skupspra­veti (str. 4). naramnica[nar.mnica]samostalnik ženskega spola naramnica 130: oblacilo ali obutev TMB: Naramčnza-e.h. NEM.: Achselriemen LAT.: ĆrumnaPRIMERJAJ: ramenica narava[nar.va]samostalnik ženskega spola 1. custvo 59: beseda s pomenom 'custvo’ 2. znacaj, narava 364: beseda s pomenom 'znacaj, lastnost’ TMB: Narâva -e.h. NEM.: 1. Die Anmuthung 2. Natur LAT.: 1. Affectio 2. NaturaGS: Narava – a ravn, & na prćpo.itione.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Zaradi vecpomenskosti latinskega in nemškega prevedka ni jasno, v kakšnem obsegu je mogoce pojmovati drugi pomen. narazen1 [n.raz.n]prislov narazen, loceno TMB: Naré.čnNEM.: Absonderlich, auseinanderLAT.: Separatim, .eor.im narazen2 [n.raz.n]predlog loceno od KG: Nare.en .héne 'von seinem Weibe auseinander’ (str. 84) narba[n.rba]samostalnik ženskega spola zapah 224: del stavbnega pohištva TMB: Narba -e.h. NEM.: Der SpeerlingLAT.: ObexGS: Narba – germ. Arbe: Angl. Arrow, .agitta, a Britan. Arf, Eisen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. narblje[narblj. (?)]prislovni presežnik najbolj TMB: NarblęNEM.: 1. Allermeist 2. AllerbestLAT.: Poti..imum 2. Optime PRIMERJAJ: bolj; narbolj narbolj[narb.lj]prislovni presežnik najbolj TMB: Narbel NEM.: 1. Allermeist 2. AllerbestLAT.: Poti..imum 2. Optime PRIMERJAJ: bolj; narblje naredba[nar.dba]samostalnik ženskega spola delo 77: dejanje, delo TMB: Naredba-e .h. NEM.: Arbeit, That, WerkLAT.: Effectus, machina, opus narediti[narediti naredím]dovršni glagol narediti 81: delati, truditi se TMB: Narédim NEM.: Thun, machenLAT.: Efficere GS: Naredim – ex na, & red, ordo; qua.i in ordinem redigo, perficio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Naredim, -dil, -jen, -diti 'machen, verfertigen’ (str. 106)PRIMERJAJ: narejati narednik[naredník]samostalnik moškega spola povzrocitelj 840: delavec TMB: Narédnik -am. NEM.: Ursacher, bewirkerLAT.: Effector, actor narejanje[nar.janje]samostalnik srednjega spola jezikoslovje tvorjenje 269: izraz TMB PREDGOVOR: po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy (str. 3) narejati[nar.jati nar.jam]nedovršni glagol delati, narejati 81: delati, truditi se TMB: NarejamLAT.: Siehe NarédimPRIMERJAJ: narediti narka[narka]samostalnik ženskega spola jeca, zapor 781: jeca TMB: Narka -e.h. NEM.: Der Arest, verhaftLAT.: Cu.todiaGS: Narka – a gr. .a..a., torpeo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Narka 'Arrest, Verbot, Ausspruch’ (str. 130) narmanj[narm.nj]prislovni presežnik najmanj TMB: NarmejnNEM.: Zum al­lerwenigstenLAT.: Ad minimumPRIMERJAJ: nartomanj narobe[nar.be]pridevnik narobe obrnjen TMB: Narobe NEM.: UmgekehretLAT.: Inver.us Besednovrstna uvrstitev temelji na latinskem prevedku, ki je lahko samo pridevnik. PRIMERJAJ: naroben naroben[nar.b.n]pridevnik narobe obrnjen TMB: Narobn-a -uNEM.: UmgekehretLAT.: Inver.usPRIMERJAJ: narobe naroberecnost[narober.cnost] samostalnik ženskega spola poetika, jezikoslovje nestalna besedna zveza 497: vrsta besede KG: Naroberezh­nost 'unförmliche Wortfügung’ (str. 150) PRIMERJAJ: lastnorecnost narocati[nar.cati nar.cam]nedovršni glagol narocati, odrejati, ukazovati 522: ukazati TMB: NarozhamNEM.: Aufgeben LAT.: CommendareGS: Narozham– a na & roka.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: narociti narociti[narociti narocím]dovršni glagol narociti, odrediti, ukazati 522: ukazati TMB: NarozhimLAT.: Sieh. NarozhŕmKG: Meni je blo narozhenu, tebi srezho voshiti (str. 142)PRIMERJAJ: narocati narocje[nar.cje]samostalnik srednjega spola narocje 878: del cloveka TMB: Narozhje -an. NEM.: Die Schooß, ArmeLAT.: Sinus, brachia narocnik1 [narocník]samostalnik moškega spola kdor kaj naroci, odredi, ukaže; narocnik 906: posvetni oblastnik TMB: Narozhnik-am. NEM.: Der einem etwas angiebt, anbefiehltLAT.: Commendator narocnik2 [nar.cnik]samostalnik moškega spola 1. cevljarska rokavica 130: oblacilo ali obutev 2. zapestnica 532: okrasje 3. kolicina, ki gre med upognjene roke in prednji del telesa; narocje 426: mera TMB: Narozhnčk-am. NEM.: 1. Schuster-handleder 2. Armband 3. ArmvollLAT.: 1. Brachiale 2. Armila 3. Manipulus Prvi pomen razen Pleteršnika navaja tudi Jakob Šolar, Mladika 1931, 351. narod[národ]ali [nar.d nar.da] samostalnik moškega spola narod, ljudstvo 927: skupina ljudi TMB: Narôd-am. NEM.: Die NationLAT.: Natio, gens naroknica[narokníca]samostalnik ženskega spola zapestnica 532: okrasje TMB: Narokniza -e.h. NEM.: ArmbandLAT.: Armila narpoprej[n.rpopr.j]prislov najprej TMB: NarpoprejNEM.: AllererstLAT.: PrimumKG: Narpoprej 'zu allererst’ (str. 93) narposled[n.rposl.d]prislov nazadnje TMB: NarposledNEM.: Auf die LetztLAT.: Po.tremum nartomanj[n.rtom.nj]prislovni presežniknajmanj TMB: NartumejnLAT.: Siehe NarmejnKG: Nartumejn Pet 'Aufs wenigst fünf’ (str. 194)PRIMERJAJ: narmanj narzadaj[n.rzádaj]prislov na koncu, nazadnje TMB: Nar.adejNEM.: Zum hinterstenLAT.: Po.tremo loco nasad[násad]samostalnik moškega spola 1. snopi, ki se istocasno mlatijo; nasad 246: kup snopov ali sena 2. vaba 153: pripomocek za lov TMB: Nâsad-am. NEM.: 1. Eine Lage zum Dreschen 2. KöderLAT.: 1. Ordinatio manipulorum 2. E.caPRIMERJAJ: vršaj nasaditi[nasaditi nasadím]dovršni glagol 1. namestiti snope za mlacev 274: locevati zrnje od neužitnih rastlinskih delov 2. natakniti, nasaditi 13: postavljati gor TMB: Nasŕdim NEM.: 1. Legen 2. Anstecken LAT.: 1. Ordinare ad triturandum 2. Infigere na samem[na s.mem]prislovna zveza na samem TMB: Na samčmNEM.: AbgesondertLAT.: Abstracte nasip[nas.p]samostalnik moškega spola obrambni nasip, okop 796: vojaški nasip TMB: Nasip-am. NEM.: Die Schanze LAT.: Agger naslanjati se[nasl.njati se nasl.njam se]nedovršni glagol naslanjati se 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: Naslajnam se NEM.: Sich anlehnenLAT.: AcclinareGS: Slajnam– emortuum verbum vivit in compo.itis naslâjnam se, quod e.t frequen­tativum a Slonim: germ. lehnen ommi..o .ibilo, ac o, in e commutato; .uper. germani ajunt leinen, quod & apud Wileram reperitur: leinen: Dan. läne.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. nasleden[nasl.d.n](naslednji) pridevnik naslednji TMB: Nasledn-a -uNEM.: FolgenderLAT.: Sequens Nastavitev naslednji je manj verjetna, saj bi v tem primeru pricakovali zapis izglasnega (prvotno dolgega) -i s crko -e, tako kot v primerih božji, daljni, desni, gornji. naslednjiGLEJ: nasleden nasledovati[nasl.dovati nasl.dujem] nedovršni glagol slediti 561: premikati se TMB: NasledujemNEM.: FolgenLAT.: Sequi naslon[nasl.n nasl.na]samostalnik moškega spola 1. stol z naslonjalom 216: sedež ali ležišce 2. pult za branje 212: pult za branje TMB: Naslôn-am. NEM.: 1. Stuhl mit Lehnen 2. LesepultLAT.: 1. Ab.is 2. Pulpitus naslonilo[naslonílo]samostalnik srednjega spola pult (za branje) 212: pult za branje TMB: Naslonilu-an. NEM.: Die PultLAT.: Ambo Latinski prevedek ni jasen, saj ambo pomeni samo 'oba’. Navezovanje na predstojeci sestavek naslon je sicer možno, vendar malo verjetno, saj se v ta namen praviloma uporablja zaimek idem. Uporabo zaimka ambo bi lahko razumeli kot sklicevanje na oba pomena predstojece besede, a tega ne potrjuje nemški prevedek, ki prinaša le enega. nasploh[naspl.h]clenek nasploh, sploh TMB: NasplohNEM.: Allgemein, überhauptLAT.: Communiter, generaliter nasproti[naspr.ti]prislov nasproti, nazaj, vzajemno TMB: Naspruti NEM.: HingegenLAT.: EncontraKG: Naspruti 'hingegen’ (str. 94)KG: Katiri tebe lubejo, te ti posebnu naspruti lubi (str. 187) nasprotnik[naspr.tnik]samostalnik moškega spola nasprotnik, zoprnik 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Nasprotnčk-am. NEM.: Der Widersacher LAT.: Adver.arius nastacila[nastacíla]samostalnik moškega spola 1. kdor skrbi za zaloge hrane in njeno pripravo 873: kdor je zadolžen za zalogo hrane 2. vodja porocnega slavja 954: clovek, ki sodeluje pri šegi TMB: Na.tazhila-a m. NEM.: Der SpeisemeisterLAT.: Condus, promus nuptialis Pleteršnik navaja za Istro nastacílo 'pomocnik vodje porocnega slavja’. nastava[nast.va]samostalnik ženskega spola priprava za lovljenje ptic, rib; nastava 153: pripomocek za lov TMB: Nastâva-e.h. NEM.: Die Vögel- Fischstelle LAT.: Adornatio pro captura, in.idić nastilja[nastílja]samostalnik ženskega spolastelja, tj. kar se uporablja za pripravlja­nje ležišca domacim živalim 648: stelja TMB: Na.tila-e.h. NEM.: Die StreueLAT.: Stratum, .tramina nastop[nast.p]samostalnik moškega spola 1. dostop k hiši 777: del zgradbe 777: del zgradbe TMB: Na.top-am. NEM.: Zugang, TreppeLAT.: Adictio, .cala 2. stopnice nastor[nast.r nast.ra]samostalnik moškega spola sovraštvo, odpor 61: jeza TMB: Nastôr -am. NEM.: Abneigung, EifersuchtLAT.: Alienatio, Zelotypia nastorati[nast.rati nast.ram]nedovršni glagol biti tekmec, kosati se, boriti se 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih TMB: Na.tôramNEM.: Eifern LAT.: Ćmulari nastrangnati[nastr.ngnáti]nedovršni glagol gnati, voditi domaco žival ob sebi 589: gnati KG: nastrangnati 'auf die Seite treiben’ (str. 124) nastrešnik[nastr.šnik]samostalnik moškega spolanadstrešek, tj. del strehe, ki pokriva prostor pred stavbo 777: del zgradbe TMB: Na.treshnék-am. NEM.: Das Vordach LAT.: SuggrundiumPRIMERJAJ: nadstrešek nastropje[nastr.pje]samostalnik srednjega spola nadstropje 777: del zgradbe TMB: Na.trôpje-an. NEM.: Stockwerk, Gaden LAT.: Contignatio naš1 [n.š náša]zaimek naš TMB: Nash-a -eNEM.: UnserLAT.: No.ter KG: Nash, nasha, nashe 'unser’ (str. 53) naš2 [n.š] ime crke n 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Nash, N, n (str. 159) natakati[nat.kati nat.kam]nedovršni glagol natakati 586: premikati tekocino TMB: NatâkamNEM.: EinschenkenLAT.: Infundere GS: Natakam– a natach fu.us e.t: gr. t..., liquefacio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. natakniti[natakniti natáknem]dovršni glagol natakniti 727: tolci, bosti TMB: Nataknem-nitiNEM.: AnsteckenLAT.: Infigere natanko[nat.nko]prislov natanko, natancno TMB: NatankuNEM.: Sehr genauLAT.: Ad amu..im, accurate natic[nat.c]samostalnik moškega spola palica za oporo grahu ali fižolu; prekla, natic 175: orodje, ki je palica TMB: Natizh-am. NEM.: Ein SteckreiserLAT.: Virguletum natihoma[nat.homa]prislov brez ropota; tiho, natihoma TMB: NatihŕmaNEM.: In der StilleLAT.: Sine .trepitu natikovati[natikováti natik.jem] nedovršni glagol natikati 727: tolci, bosti TMB: Natikujem -kuvâtiNEM.: AnspiessenLAT.: Infigere natirlih[nat.rlih]prislov naravno, na naraven nacin TMB: Natirlčh NEM.: NatürlichLAT.: Naturaliter nato[nat.]prislov nato TMB: NatuNEM.: UeberdießLAT.: Ad Hćc natolcevati[nato.ceváti nato.c.jem] nedovršni glagol sumiti, sumniciti 435: snovati v mislih TMB: NatovzűjemNEM.: ArgwohnenLAT.: Su.picari natresk[nátresk](natrsk) samostalnik moškega spolarastlina natresk, latinsko Sempervivum tectorium 617: vrsta zelike TMB: Natčrsk -am. NEM.: Die HauswurzLAT.: Sedum GS: Natersk– a tergam: germ. Natterwurz. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. Manj verjetno je mišljena rastlina homulica, Sedum. natresti[natr.sti natr.sem]dovršni glagol natresti 581: premikati TMB: Natresem -tre.tiNEM.: ZusammenrüttelnLAT.: Coagitare natrskGLEJ: natresk natura[nat.ra]samostalnik ženskega spola narava, natura 443: narava TMB: Natűra -e.h. NEM.: Die NaturLAT.: NaturaKG: Vse pametne kreature So ressvitlene od nature (str. 182) natvezen[natv.zen]pridevnik navezan TMB PREDGOVOR: Moje serze niblu nigdar na hvalo teh ludy, katira szer druge pergajna take rezhy delati katireh be szer nigdar nabli drugazhi pred se useli, natve.enu (str. 5) naucernaGLEJ: naucirna naucirna[nauc.rna](naucerna) samostalnik ženskega spola soba za študij 777: del zgradbe KG: Nauzhirna 'Studierstube’ (str. 119) PRIMERJAJ: ucirna nauciti se[nauciti se naucím se] dovršni glagol nauciti se 125: uciti se ABC: ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa ti.te, katiri .e otte Krajnsku brati navzhiti (1789: 1)ABC: ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa ti.te, katiri .e otte Krajnsku brati navzhiti (1789, str. 1) nauk[náuk]samostalnik moškega spola nauk 435: miselni pojem TMB: Nauk -a m. NEM.: Die LehreLAT.: Doctrina naukski[náukski]pridevnik ki je v zvezi z naukom TMB: Naukske -a -uNEM.: Von einer Lehre handelndLAT.: Doctrinalis naušesnik[nauš.snik]samostalnik moškega spola uhan 532: okrasje TMB: Naushesnčk-am. NEM.: Ein OhrgehenkLAT.: InaurisPRIMERJAJ: ušesnik navada[nav.da]samostalnik ženskega spola navada, obicaj 686: navada TMB: Navâda-e.h. NEM.: Die GewohnheitLAT.: Con.uetudo, mos navaden[nav.d.n]pridevnik ki je v rabi; obicajen, navaden TMB PREDGOVOR: Tukej le.hy tu malu delu v'teh treh v'nashi du.heli navadneh je.ikeh pred ozhmy (str. 3)KG: navadna molituv (str. 139) navaditi[naváditi nav.dim]dovršni glagol navaditi 686: navaditi, odvaditi TMB: Navadem -vadčtiNEM.: Gewöhnen LAT.: A.ue.cere navajen[nav.jen]pridevnik navajen KG: Je nek toku navajen 'er ist etwa so gewöhnt’ (str. 94)KG: Navajen, -na, -nu 'gewohnt’ (str. 106) na vecer[na v.cer]prislovna zveza zvecer TMB: NavezherNEM.: Abends LAT.: Ve.periKG: Na vezher po.nu 'spat Abends’ (str. 89) navelicati se[navel.cati se navel.cam se]dovršni glagol navelicati se 58: obcutiti, custvovati TMB: Navélizham seNEM.: Satt, genug haben LAT.: AccidiariKG: navelizham se (str. 123) navidljivnikGLEJ: nevidljivnik navratnica[navr.tnica]samostalnik ženskega spola cebela roparica 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Nauratnčza-e.h. NEM.: Ein RaubbieneLAT.: Apis prćdatrix PREDGOVOR: Nekol se je.t nisem veliku takeh ropanz, nauratnez bal (str. 5)PRIMERJAJ: ropanica navratnik[navr.tnik]samostalnik moškega spola zahrbten morilec 935: morilec TMB: Nauretnčk-am. NEM.: Der Meuhelmörder LAT.: Sicarius na vse viže[na vs. v.že]clenkovna zveza vsekakor KG: Na u..e vi.he 'allerdings’ (str. 92) nazaj[naz.j]prislov nazaj TMB: Na.ajNEM.: ZurückLAT.: Retro GS: Na.aj– qua.i na .adod.ad.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. nazajdržec[naz.jdrž.c]pridevnik zadržujoc KG: 'Zurückhaltend’ (na.ajder.hčzhega) (str. 97) nazajgnati[naz.jgnáti]nedovršni glagol gnati nazaj 589: gnati KG: na.ajgnati 'Zurücktreiben’ (str. 124) nazglihavnik[nazglih.vnik] samostalnik moškega spola jezikoslovje primernik 497: vrsta besede KG: Der zweyte Vergleichungsstaffel oder Grad der Ungleichheit (na.glihavnek) wird von der zweyten End. /…/ gemacht (str. 40) naznacati[naznácati naznácam] dovršni glagol zaznamovati, oznaciti 540: pisati TMB: Na.nâzhamNEM.: AufzeichnenLAT.: Notare Nazon[nazon]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Nazon 348: anticno osebno ime KG: Arama, Naa..ona, Salmona (str. 178) Zapisane so tožilniške oblike. ne[ne](na) clenek na TMB: Ne NEM.: NichtLAT.: NonKG: Antwortend (odgovoriti) Ja! na! .atu 'darum’, Zel ne 'gar nicht’ (str. 91)KG: Na! 'nein’ (str. 93)KG: Napojdi k'svjetovanju, dokler nabosh poklizan (str. 187)KG: Ne delezh (str. 189) PRIMERJAJ: ne – ne nebahlad[n.bahl.d (?) n.bahlad. (?)](nebohlad) samostalnik moškega spola oddaljeno bliskanje brez grmenja; bliskavica 685: svetlobni vremenski pojav TMB: Nebahlad-m. NEM.: Das WetterleichtenLAT.: Corru.catio nebes[n.bes]samostalnik moškega spola trdo nebo v ustih 972: del cloveka ali živali TMB: Nebés-am. NEM.: Der Gaumen LAT.: Palatum nebeški[neb.ški]pridevnik nebeški TMB: Nebeshke-a -uNEM.: HimmlichLAT.: Cćle.tis nebinast[nebínast]pridevnik nebesno moder TMB: Nebina.t-a -uNEM.: HimmelblauLAT.: Aereus, cćruleusPRIMERJAJ: nebinji nebinji[nebínji]pridevnik nebesno moder TMB: Nebine-a -uNEM.: HimmelblauLAT.: Aereus, cćruleusPRIMERJAJ: nebinjast ne biti[ne bíti nís.m]nedovršna glagolska zveza ne biti 2: biti TMB: Ni; NisčmNEM.: Nicht, ist nicht; Nicht seynLAT.: Non e.t; Non e..e PRIMERJAJ: biti˛ nebo[neb. neb.sa]samostalnik srednjega spola 1. nebesa 310: kraj posmrtnega bivanja 2. nebo, nebesni svod 333: splošnoze­mljepisni pojem 3. streha iz dragocene tkanine; baldahin 221: hišni tekstil TMB: Nebú -besan. NEM.: Der Himmel, das Firmament LAT.: Cćlum, baldachinum, aerGS: Nebú – in Britania minore, & Vale.ia Nef. Nefo. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: paradiž nebohladGLEJ: nebahlad nebojecnost[neboj.cnost]samostalnik ženskega spola drznost 375: prijaznost, nežnost TMB: Nebojezhno.t-e.h. NEM.: Keckheit, FrechheitLAT.: Audacia nebore[nebor.]samostalnik moškega spola podjarmljenec 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Neborę-tam. NEM.: UnterjocherLAT.: Subjugatus necojGLEJ: nocoj necast[nec.st necast.]samostalnik ženskega spola necast, sramota 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Nazha.t-y.h. NEM.: Die Unehre LAT.: Infamia, dedecus necemrnostGLEJ: nicemrnost necimrnost GLEJ: nicemrnost necistost[necístost]samostalnik ženskega spola necistovanje 104: spolni greh KG: Anej se nazhistoste (str. 187)ABC: Ty nimash pre.hu.htva, ali nezhi.to.te tribati (1789, str. 28) nedelja[ned.lja]samostalnik ženskega spola nedelja 43: cas ali njegov del TMB: Nedela-e.h. NEM.: Der SonntagLAT.: DominicaABC: Nedela (1765, str. 13) nedeljski[ned.ljski]pridevnik nedeljski TMB: Nedelske-a -uNEM.: SonntäglichLAT.: Dominicalis nedolgo[nedó.go]prislovnedavno, pred kratkim KG: Nedolgu 'unlängst’ (str. 89) nedolžen[nedó.ž.n]pridevnik nedolžen TMB: Nadol.hn-a -uNEM.: UnschuldigLAT.: Innocuus nedolžnost[nedó.žnost]samostalnik ženskega spola nedolžnost 371: moralna cednost TMB: Nadol.hno.t-e.h. NEM.: Die Unschuld LAT.: Innocentia nedostim[nedostim]samostalnik moškega spola pomanjkljivost 382: negativna cloveška lastnost TMB: Nado.tim-am. NEM.: Der MangelLAT.: Penuria, Defectus nedrje[n.drje]množinski samostalnik ženskega spola nedrje 882: del ženskega telesa TMB: Nedčrje.h. NEM.: Der BusenLAT.: Sinus ne drugace[ne drug.ce]clenkovna zveza da, natancno tako KG: Ne dergazhi 'nicht anders’ (str. 92) ne enkrat[ne énkrat]prislovna zveza sploh ne, nikoli KG: on bo u..e tu, kar notschem jest reve, temuzh nadlege te dushe inu tega serza rezhi, neli premagal, ampak ne enkrat obzhutil! (str. 172) negoden[neg.d.n]pridevnik nezrel TMB PREDGOVOR: en nagodne sad, en ska.én porod, en jalov pajn (str. 2) nehanje[neh.nje]samostalnik srednjega spola prenehanje 95: konec TMB: Nehanje-an. NEM.: AufhörenLAT.: Ce..atio nehati[neháti neh.m]dovršni glagol nehati 95: koncati TMB: NehâmNEM.: AufhörenLAT.: Ce..are ne hoteti[ne hot.ti n.cem]nedovršna glagolska zveza ne hoteti 69: želeti TMB: NotshemNEM.: Nocht wollenLAT.: NollePRIMERJAJ: hoteti ne imeti[ne im.ti nímam]nedovršna glagolska zveza 110: imeti 1. ne imeti 2. ne smeti 407: biti v medsebojnih odnosih TMB: Nimŕm NEM.: Nicht haben LAT.: Non habere, carereKG: ti nimash drugeh Bogov sraven mene imeti (1789, str. 28) KG: Nimam nó.ha 'Ich hab kein Messer’ (str. 190)PRIMERJAJ: imeti nejevera[nejev.ra]samostalnik ženskega spola nevera 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Najovira -e.h. NEM.: Der Unglauben LAT.: Infidelitas nejevernik[nejev.rnik]samostalnik moškega spola nevernik 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Najovirnčk-am. NEM.: Ein Unglaubiger LAT.: Infidelis nejevolja[nejev.lja]samostalnik ženskega spola nejevolja 61: jeza TMB: Najovôla-e.h. NEM.: Der UnwillenLAT.: IndignatioPRIMERJAJ: nevolja nekaj[n.kaj]zaimek nekaj TMB: Nekej LAT.: AliquidSieh. Nekaj Iztocnice nekaj v TMB ni. nekak[n.kak]zaimek nekateri, marsikateri KG: Nekake 'etwo einer, mancher’ (str. 52) nekakršen[n.kakrš.n (?)]zaimek nekateri, marsikateri KG: Nekakershne 'etwo einer, mancher’ (str. 52) nekam[n.kam]prislov nekam TMB: NekamNEM.: EtwohinLAT.: Aliquor.umKG: Nekam 'irgendswohin’ (str. 90) nekarGLEJ: nikarą nekateri[nekat.ri]zaimek nekateri, marsikateri TMB: Enekatire; Nekatir-a -uNEM.: Einer, JemandLAT.: AliquisGS: Enkatir– a gr. ...., unius: ....., Aliqui.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. GS: Nekatir– per metathe.in pro Enkatir, a gr. ..ate..., alteruter, unus ex duobus.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: nekatere oder auch nekatire 'mancher’ (str. 52)KG: Nekatere ure 'einige Stunden’ (str. 89) nekaterikrat[nekat.rikrat]prislov veckrat TMB: NekatirkratNEM.: Etlichema­lenLAT.: Aliquoties nekdajGLEJ: nekedaj nekdanji[nekdánji]pridevnik star, nekdanji TMB: Nekdân-a -uNEM.: Alt, verflossenLAT.: Antiqvus nekdeGLEJ: nekdej nekdej[nekd.j](nekde) prislov nekje TMB: Negdej NEM.: Wo, an einem Orte LAT.: Alicubi nekdina[nekdína]samostalnik ženskega spola nekdanjost, stari casi 43: cas ali njegov del TMB: Nekdina-e.h. NEM.: AlterthumLAT.: Antiquitas nekedaj[nek.d.j (?)](nekdaj) prislov nekdaj, vcasih TMB: Nekdej NEM.: Vor altersLAT.: Olim, quondamGS: Dej – Verbum .implex exolevit; extat tamen in compo.itis: Kedaj, vel Kedej? quando, quo tempore? Nekdaj, Nekedej, olim: od nekédej, ab immemoriali tempore: Anglis Day dies: Carniolis tempus .ignificat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Nekedej, nekedaj 'vor Zeiten, Alters’ /…/ Pred neketeremi lejtami, nekedej 'vormals, weyland’ (str. 89)KG: nekedej 'vor Zeiten’ (str. 122)PRIMERJAJ: -daj; od nekedaj neki[n.ki]clenek 1. namrec 2. poudarja vprašanje; pa TMB: NekNEM.: EtwaLAT.: Nam, enim, ergoPREDGOVOR: .akaj nek ne? (str. 2)KG: Je nek toku navajen 'er ist etwa so gewöhnt’ (str. 94) nekoliko[nek.liko]prislov nekoliko TMB: Nekolku LAT.: Siehe Enukolku PRIMERJAJ: enokoliko ne le[n. le]vezniška zveza ne le, ne samo TMB: Néle NEM.: Nicht nur LAT.: Non .olumPRIMERJAJ: ne li – temuc tudi; ne li – ampak tudi ne le – ampak tudiGLEJ: ne li – ampak tudi ne le – temvec tudiGLEJ: ne li – temuc tudi ne li ali ne[n. li ali n. (?)]clenkovna zveza izraža možnost, dvom; a ne KG: Nelialine? 'etwa nicht’ (str. 99) ne li – ampak tudi[n. li – .mpak t.di](ne le – ampak tudi) dvodelni veznik ne samo – temvec tudi KG: Neli 'nicht nur allein’. Ampak tudi 'sondern auch’ (str. 98) PRIMERJAJ: ne le; ne li – temuc tudi ne li – temuc tudi[n. li – tem.c t.di](ne le – temvec tudi) dvodelni veznik ne samo – temvec tudi KG: Neli sodnik, temuz tudi sluga 'nicht nur der Richter, sondern auch der Gerichtsdiener’ (str. 98) PRIMERJAJ: ne le; ne li – ampak tudi neljuben[neljúb.n]pridevnik neprijeten, nadležen, siten, zoprn TMB: Nalubne-a -uNEM.: Verdrüßlich LAT.: Tćdio.us neljubnost[neljúbnost]samostalnik ženskega spola 1. neprijetnost, sitnost, nadloga 627: nezaželena rec 2. sovraštvo 61: jeza TMB: Nalubno.t -e.h. NEM.: Der VerdrußLAT.: Tćdium PREDGOVOR: No! zhe .he ote is grenke nalubno.te pruti moji pershoni, ali pruti mojemu .tanu tudi resnizo, inu provvędno.t sovra.hiti: nej le sovra.hejo (str. 5)ABC: .kus movzhanje .i zhlovek .am .ebi, inu drugim tavshent nelubno.ti perkráti (1794, str. 26) nelušt[nel.št]samostalnik ženskega spola 1. nelagodje 631: težava, nesreca 2. neprijeten, nadležen zoprn clovek 939: nadležen clovek TMB: Nalusht-e.h. NEM.: 1. Die Unlust 2. Ver­drüßlicher MenschLAT.: 1. Stomachus, anatrope 2. Mole.tus nemaren[nemár.n]pridevnik brezdelen, nekoristen TMB: Namarn; Namârn-a -uNEM.: MüssigLAT.: Otio.us, inutilis Nemarnica[nem.rnica]samostalnik ženskega spola neka boginja 349: lastno ime nekršcan­skega clovekolikega bitja KG: Namarnza 'Vacuna’ (str. 185) Sabinsko boginjo Vakuno so Rimljani povezovali s Ceres, Diano, Nike, Minervo, Belono, Venero in Viktorijo. nemarnost[nemárnost]samostalnik ženskega spola brezdelje, lenoba 102: greh TMB: Namarno.t-e.h. NEM.: Der Müssiggang LAT.: Otium, inepitudoABC: Nemarno.t je v.e pregrehe zazhetk (1794, str. 19) nemaršcina[nemáršcina]samostalnik ženskega spola brezdelje, lenoba, brezbrižnost 102: greh KG: On se zhes namarsheno teh mladeh ludy to.he (str. 144) Nemec[n.m.c]samostalnik moškega spola Nemec 355: pripadnik ljudstva TMB: Nemz-am. NEM.: Ein Deutscher LAT.: GermanusGS: Nemz– ab A.ce Nez, ultima syllaba retenta, litera m interjecta. Pri.cis germ. Nemet magnum .onabat. Wachter Nimis: Hung. Nemet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Nemz (str. 114) nemil[nem.l (?)]pridevnikokruten, neusmiljen TMB: Namil -a -u NEM.: Grausam, unbarmherzigLAT.: Crudelis, immi.ericordis nemirikaGLEJ: nemirka nemirka[nem.rka](nemirika) samostalnik ženskega spola nihajoce kolesce v uri 160: del ure TMB: Namyrika-e.h. NEM.: Die Unruhe, in der UhrLAT.: Libramentum horologii Latinski prevedek sicer pomeni 'utež pri uri’. nemoc[nem.c nemoc.]samostalnik ženskega spola nesposobnost, nezmožnost 382: negativna cloveška lastnost TMB: Namozh -y.h. NEM.: UnvermögenheitLAT.: Impotentia nemožnost[nem.žnost]samostalnik ženskega spola spolna nezmožnost, impotenca 31: nesposobnost razmnoževanja TMB: Namo.hno.t-e.h. NEM.: Unvermögenheit LAT.: Anaphrodi.ia nemški[n.mški]pridevnik nemški TMB: Nemshke-a -uNEM.: Deutsch LAT.: Germanicus Nemškuta[nemškúta]samostalnik ženskega spola Nemka 355: pripadnik ljudstva TMB: Nemshkűta-e.h. NEM.: Deutsches Frau-enzimmerLAT.: GermanaKG: Krayniza, Shtajerka, Koroshella, Nemshkuta, Lahena, Rimlarza, Lublanzanka (str. 116) ne – ne[n. – n.]dvodelni veznik niti – niti KG: Ne 'weder, noch’, Ne ti, ne on 'weder du, noch er’ (str. 98) neobcutljiv[neobcutljív]pridevnik neobcutljiv TMB: Naobzhutliv-a -u NEM.: UnempfindlichLAT.: In.en.ibilis neobrezan[neobr.zan]pridevnik neodrezan, nepristrižen TMB: Naobre.an -a -uNEM.: UnabgeschnittenLAT.: Irre.ectus neobvaren[neobvár.n]pridevnik neizogiben TMB: Neobvarn-a -u NEM.: Unumgänglich, unvermeidlich LAT.: Inevitabilis nepokoj[nepókoj]samostalnik moškega spola nemir 627: nezaželena rec TMB: Napokoj-am. NEM.: Die Unruhe LAT.: Inquietudo nepokojen[nepok.j.n]pridevnik nemiren TMB: Napokojn-a -uNEM.: UnruhigLAT.: Inquietus nepokojšcina[nepok.jšcina] samostalnik ženskega spola nemir 627: nezaželena rec TMB: Napokojshčna-e.h. NEM.: Die Unruhe LAT.: Inquietudo ne povedovati[ne povedováti]ali [ne pov.dovati ne pov.dujem]nedovršni glagol ne govoriti, ne pripovedovati 493: govoriti TMB: Napovedujemnapoveduvâti NEM.: Nicht sagenLAT.: Reticere nepravicen[nepravíc.n]pridevnik nepravicen, krivicen KG: napravizhne 'Ungerecht’ (str. 35) nepremislek[neprem.sl.k]samostalnik moškega spola nepremišljenost 627: nezaželena rec TMB: Napremislčk-am. NEM.: Die Unbeson­nenheitLAT.: Incon.ideratio nepreviden[neprevíd.n]pridevnik nepreviden TMB: Napreviden-a -u NEM.: UnvorsichtigLAT.: Improvidus neprevidno[neprevídno]prislov nepricakovano, hitro KG: Naprevidnu naglu 'unversehens’ (str. 94) Verjetno se nanaša na naglo, nepricakovano umiranje, brez zakramentov za umirajoce. nepridno[neprídno]prislov nespoštljivo, brez spoštovanja ABC: Ty nimash imena Gospuda .vojega Boga napridnu v' u.ta useti (1789, str. 28) neprijaznost[neprijáznost] samostalnik ženskega spola neprijaznost, sovražnost 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Naperja.no.t-e.h. NEM.: Unfreundlich­keit, FeindschaftLAT.: Inimicitia, adver.itas nepriljudnost[nepriljúdnost] samostalnik ženskega spola nepriljudnost 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist ABC: neperludno.t .ovrashnike dela (1794, str. 20) nepripravljen[nepripr.vljen] pridevnik nepripravljen TMB: Naperpravlen-a -u NEM.: Unbereit, ungefäßtLAT.: Imparatus nergati[nergáti nerg.m]nedovršni glagol rohneti 502: jezno govoriti TMB: Nergâm NEM.: AnschnarchenLAT.: Invehi in aliquem GS: Nergam – a lat. Energia; gr. ..e..e.a. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. neroden[ner.d.n]pridevnik neroden, neprirocen TMB: Narôdn-a -u NEM.: Ungeschickt, untauglichLAT.: Ineptus nerodno[ner.dno]prislov nerodno, neprirocno KG: Narodnu 'ungeschickt’ (str. 92) neslanec[neslán.c]samostalnik moškega spola aboten, neslan clovek 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Naslânz-a m. NEM.: Abgeschmackter Mensch LAT.: Ab.urdus, in .ul.us, analtus nesnaga[nesnága]samostalnik ženskega spola 1. gnus 60: gnus 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Nasnâga-e.h. NEM.: Unzierde, abscheuLAT.: Dedecus 2. sramota (?) Prvi pomen izhaja iz nemškega prevedka, drugi iz latinskega. nespamet[nespámet]samostalnik ženskega spola nespamet 381: neumnost TMB: Naspamét-e.h. NEM.: Der Unverstand LAT.: Imprudentia nesporeden[nespor.d.n]pridevnik neurejen TMB: Nesporédn-a -uNEM.: Unor­dentlichLAT.: Inordinatus nesramni vrh[nesrámni v.h]samo­stalniška zveza moškega spola venerin gricek 882: del ženskega telesa TMB: Nasramne verhNEM.: Der Schaamberg LAT.: Promontorium pubis nesreca[nesr.ca]samostalnik ženskega spola nesreca 631: težava, nesreca TMB: Nasrezha-e.h. NEM.: Das Unglück LAT.: Infortunium nesti[nésti nésem]nedovršni glagol nesti 459: nositi TMB: Nęsemnesl, ne.ti NEM.: TragenLAT.: PortareKG: Nesite prezh 'Trägt weg’ (str. 191) neške[n.šk.]množinski samostalnik ženskega spola podolgovata plitva posoda za mesenje; necke 229: posoda za hrano TMB: Nčshke.h. NEM.: Ein Trog, WiegeLAT.: Alveus neškelj[n.šk.lj n.šk.ljna]samostalnik moškega spola sponka, jermen, trak, vrvica za spenjanje oblacila 135: del oblacila ali obutve za spenjanje TMB: Neshkčl-nam. NEM.: 1. Nestel 2. SchnürfadenLAT.: Ligula GS: Neshkel– germ. Nestel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. neškljati[neškljáti nešklj.m]nedovršni glagol spenjati oblacilo 464: vezati, zapenjati obleko TMB: NéshklâmNEM.: Schnüren LAT.: Vincire nešplja[n.šplja]samostalnik ženskega spola navadno množina nešplja, tj. plod drevesa latinsko Mespilus germanica 613: sad ali plod za prehrano TMB: Neshple.h. NEM.: MispelnfruchtLAT.: Me.pilusGS: Neshple – lat. Me.pilus; germ. Mispel: Ital. Ne.pola: gr. µ......, µ.sp.....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. neštrga[n.štrga]samostalnik ženskega spola stol za nošenje pomembnih oseb; nosilnica 214: nosilnica TMB: Neshtčrga -e.h. NEM.: TragsesselLAT.: SellaPRIMERJAJ: nosilnice; ženfta netegoma[net.goma]prislov takoj, neutegoma TMB: Nategŕma NEM.: AlsogleichLAT.: Confe.tim, mox KG: Nategama 'stracks’ (str. 88) netilo[netílo]samostalnik srednjega spola priprava za netenje ognja; netilo 168: orodje ali pripomocek za ogenj TMB: Nejtilu-an. NEM.: Der ZunderLAT.: FomesGS: Nejtilu– a nej, permi..ivo, & tily, gli.cat, .uccendatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. netragljivo[netragljívo]prislov potrpežljivo, marno, pridno ABC: Netraglivu ona preterpy (1794, str. 29) neukreten[neukr.t.n]pridevnik neupogljiv TMB: Naukrętn-a -u NEM.: UnbeugsamLAT.: Inflexibilis neumen[neúm.n]pridevnik neumen TMB: Naumn-a -uNEM.: Unver­nünftig, venunftlosLAT.: In.anus, rationis expers neumrjecnost[neumrj.cnost] samostalnik ženskega spola neumrljivost 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Naumerjezhno.t-e.h. NEM.: UnsterblichkeitLAT.: Immortalitas neuren[neúr.n]pridevnik neroden TMB: Naurn-a -uNEM.: UngeschicktLAT.: Rudis, hebes neutecen[neut.c.n]pridevnik nenasiten TMB: Nautezhn-a -uSiehe NauteknPRIMERJAJ: neuteken neuteken[neut.k.n]pridevnik nenasiten TMB: Nautekn-a -uNEM.: Uner­sättlichLAT.: In.atiabilisPRIMERJAJ: neutecen neuteknost[neut.knost]samostalnik ženskega spola nenasitnost, pohlep 387: negativna lastnost v zvezi z imetjem TMB: Nautekno.t -e.h. NEM.: UngedäulichkeitLAT.: Abartia nevaren[nevár.n]pridevnik nevaren TMB: Navarn-a -uNEM.: GefährlichLAT.: Periculo.us nevarnost[nevárnost]samostalnik ženskega spola nevarnost 631: težava, nesreca TMB: Navarno.t-e.h. NEM.: Die Gefahr LAT.: PericulumGS: Navarno.t– germ. Gefahr: in Sax. Vare: Suec. Fara: Dan. Far: lat. Periculum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. nevedejoc[nevedej.c (?)]pridevnik nezaveden ABC: v.eh mojeh vedejozheh inu nevedejozheh, koker tudi posablenih grehov (1789, str. 24) nevesta[nev.sta]samostalnik ženskega spola nevesta 950: sorodnik ipd. TMB: Neve.ta -e.h. NEM.: Eine BrautLAT.: Spon.aGS: Neve.ta– qua.i ne.ciens virum: gr. ..µfa, & nurum, .eu filii uxorem: & .pon.am .ignificat: ita & Gallis Bru, idem utrumque .onat, .icut carniolis neve.ta.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. nevestinenGLEJ: nevestnin nevestnin[nev.stnin](nevestinen) pridevnik nevestin TMB: Nęve.tnčn-a -uNEM.: Der BrautLAT.: Spon.ć nevezati se[nev.zati se nev.že se] (vezati se) nedovršni glagol ne se skladati, biti neskladen 741: ne uspevati TMB: Nave.he-ve.ati sęNEM.: Nicht über eins kommenLAT.: Ab.onarePRIMERJAJ: vezati nevidljiv[nevídljiv]ali [nevidljív] pridevnik zavisten TMB: Navidliv -a -uNEM.: Neidig LAT.: Invidus nevidljivnik[nevídljivnik]ali [nevidlj.vnik](navidljivnik) samostalnik moškega spola zavistnež 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Navidlivnčk-am. NEM.: Ein NeidhalsLAT.: Invidus ABC: Navidlivnik (1765, str. 13) nevidljivost[nevídljivost]ali [nevidljívost]samostalnik ženskega spola zavist 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Navidlivo.t-e.h. NEM.: Der NeidLAT.: InvidiaPRIMERJAJ: nevist nevist[nev.st nev.sti]samostalnik ženskega spola zavist 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Navi.t-e.h. NEM.: Der NeidLAT.: InvidiaPRIMERJAJ: nevidljivost nevolja[nev.lja]samostalnik ženskega spola nejevolja 61: jeza TMB: Navôla-e.h. Sieh. NajavolaPRIMERJAJ: nejevolja nevošcljiv[nevošcljív]pridevnik nevošcljiv, zavisten TMB: Navoshliv-a -u LAT.: InvidusSiehe NavidlivKG: navoshliv 'neidig’ (str. 118) nevreden[nevr.d.n]pridevnik nevreden KG: Naureden moje gnade (str. 135) nezakonski[nezak.nski]pridevnik nezakonski TMB: Na.akonske-a -u NEM.: UnehelichLAT.: Illegitimus nezaupljiv[nezaupljív]pridevnik neodlocen, nezanesljiv KG: Na.aupliv 'Zaghaft, unvertraulich’ (str. 37) , schna .. ... . – gr. S...., vel seµ...: chald. nezdušen[nezdúš.n]pridevnik brezbožen TMB: Na.dushne-a -u NEM.: GottlosLAT.: Impius nezdušnik[nezd.šnik]samostalnik moškega spola brezbožnik 886: grešnik v zvezi z vero TMB: Na.dushnek-am. NEM.: Gottlos LAT.: Impius nezmas[nezm.s]samostalnik ženskega spola nezmernost 389: nezmernost TMB: Na.masNEM.: Die UnmäßigkeitLAT.: Immoderatio, AlogiaPRIMERJAJ: mas; nezmasa nezmasa[nezmása]samostalnik ženskega spola nezmernost 389: nezmernost TMB: Na.masa-e.h. NEM.: Die UnmäßigkeitLAT.: Immoderatio, AlogiaPRIMERJAJ: nezmas nezmasen[nezmás.n]pridevnik nezmeren TMB: Na.masn-a -uNEM.: UnmäßigLAT.: Intemperans neznan[nezn.n]pridevnik neznan, tuj TMB: Nas.nan-a -uNEM.: Unbekannt, fremdLAT.: IgnotusGS: Nas.nan mutavit locum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. nezvest[nezv.st]pridevnik nezvest TMB: Na.ve.t-a -uNEM.: Untreu LAT.: Infidelis, infidus nezvestoba[nezvestóba]samostalnik ženskega spola nezvestoba 382: negativna cloveška lastnost TMB: Na.ve.tóba-e.h. NEM.: Die UntreueLAT.: Infidelitas Neža[n.ža (?)]samostalnik ženskega spola Neža, tj. klicna oblika krstnega imena Agnes 351: krstno ime TMB: Ne.ha-e.h. NEM.: AgnesLAT.: AgnesKG: Ne.ha 'Agnes’ (str. 130) neževje[n.ževje]samostalnik srednjega spola rastlina bodeca neža, latinsko Carlina acaulis 617: vrsta zelike TMB: Ne.huvje-a n. NEM.: WetterblumLAT.: CarlinaGS: Ne.huje – fors melius Me.huje a me.him, oculos claudo.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. nežica[n.žica]samostalnik ženskega spola kovanec majhne vrednosti, belic 85: denar TMB: Ne.hčza-e.h. NEM.: Eine Pfenni­gmünzeLAT.: Ćreolus nic[n.c]zaimek nic TMB: NezhNEM.: NichtsLAT.: NihilGS: Nezh– germ. Nichts: inf. Sax. niks: germ. .uper. nichts; unde & quidam Carnioli nizh contra communem pronuntiationem .eribunt. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. nicemer[nic.m.r nic.mra](nicemur) samostalnik srednjega spola nic, nicevost 435: miselni pojem TMB: Nezhemčr-an. NEM.: Das Nichts LAT.: Nihilum, vanum nicemrnost[nic.mrnost] (necemrnost; necimrnost; nicemurnost) samostalnik ženskega spola nicevost, necimrnost 382: negativna cloveška lastnost TMB: Nezhemerno.t-e.h. NEM.: Eitelkeit, NichtigkeitLAT.: VanitasKG: Nezhemernost 'Eitelkeit, Nichtigkeit’ (str. 117)ABC: Nezhemerno.t (1765, str. 13) nicemurGLEJ: nicemer nicemurnost GLEJ: nicemrnost niceser[nic.s.r nic.sra]zaimek noben clovek, nihce TMB: Nezhesr-a m. NEM.: NiemandLAT.: NemoPRIMERJAJ: nikoger nic manj (vendar)[n.c m.nj vend.r]prislovna zvezanic drugace kot tako KG: Nezh mejn, nishtermejn 'nichts desto minder’ (str. 92)KG: Nezhmejn, nishtermejn 'nichts destominder’ (str. 98)KG: Nezh mejn vonder 'nichts desto minder’ (str. 99) nicminer[nicminer (?)]prislov nic manj TMB: NezhminerNEM.: Nichts wenigerLAT.: Nihil minus nid[n.d]samostalnik moškega spola koroško zavist 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Nid -a m. NEM.: Der NeidLAT.: InvidiaGS: Nid – vindicum a germ. Neyd.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. nihce[nihc.]zaimek nihce TMB: NehzheNEM.: KeinerLAT.: Nullus, nemoKG: denehzhe 'das keiner’ (str. 53)KG: Nehzhe, nekoger, nobeden 'keiner, niemand’ (str. 93)KG: En modr namore od nekoger .anezhuvan biti (str. 172) nikamer[nik.m.r](nikamor) prislov nikamor TMB: Nekamer NEM.: Nirgendshin LAT.: Nullor.umKG: Nekamer 'nirgendhin’ (str. 90) nikamorGLEJ: nikamer nikar1 [nik.r](nekar) veznik niti, kaj šele TMB: Nekâr; NikârNEM.: Nicht dochLAT.: MinimeGS: Nikar – melius nekar. Vide nezh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Nekar 'nicht’ (str. 94) nikar2 [nik.r]clenek izraža prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi; nikar KG: denekargdu 'das nicht einer’ (str. 53)KG: Sakaj nekar, Bres shalle 'im Ernst, ohne Scherz’ (str. 92)KG: enkrat nekar 'einmal nicht’, Kratku malu nekar 'gar nicht’ (str. 93)KG: Nekar 'nicht’ /…/ Nekar ne 'bey Leib nicht’ (str. 94) nikdar[n.kdar]prislov nikdar TMB: NigdârNEM.: NiemalsLAT.: NunquamABC: Nigdarne (1765, str. 13) nikdarsit[n.kdars.t (?)]pridevnik nenasiten TMB: Nigdarsit-a -uNEM.: NimmersattLAT.: Abartus nikdar vec[n.kdar v.c]prislovna zveza nikdar vec TMB: NigdarvézhNEM.: Nicht mehrLAT.: Nunquam amplius nikjer[nikj.r]prislov nikjer TMB: Nekjer NEM.: NirgendsLAT.: NullibiKG: Nekjer 'nirgendswo’ (str. 90) nikod[nik.d]prislov nikjer TMB: NekôdNEM.: NirgendsLAT.: Nullibi Nikodemus[nikodemus (?)] samostalnik moškega spola svetopisemsko in anticno osebno ime Nikodemus 351: krstno ime ABC: Nikodemus (1765, str. 13) nikoger[nikóg.r]ali [nik.g.r]zaimek noben clovek, nihce TMB: Nekogr -am. NEM.: Keiner, NiemandLAT.: NemoPRIMERJAJ: niceser nikoli[nik.li]prislov nikoli TMB: Nekol; Nikol NEM.: Niemals LAT.: NunquamKG: Nekol, Nekoli 'niemals’ (str. 89)PRIMERJAJ: koli ni li res[ní li r.s]clenkovna zveza izraža pricakovanje pritrditve; ali ni res KG: Nile res 'ist es etwa nicht wahr?’ (str. 92) nimfa[nimfa]samostalnik ženskega spola nimfa 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Nimfa, gospodizhne teh Bogov 'Nypmhe’ (str. 184) ni moc[ni m.c]povedkovnik ni mogoce TMB: ni mozhNEM.: Ist nicht möglichLAT.: Non e.t po..ibile Beseda je v TMB navedena pod samostalniško iztocnico moc, zapisano z naglasnim znamenjem, ki kaže na dolgi ozki o. Tega naglasnega znamenja v zvezi ni mozh ni. PRIMERJAJ: moci; ni moc ninec[nin.c]samostalnik moškega spola stric, tj. ocetov brat 950: sorodnik ipd. GS: Ninez– patruus, avunculus a gr. ....... Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Ninga[ninga]samostalnik ženskega spola boginja podzemlja Prozerpina 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Ninga, Hudina 'Proserpine, Höllen­göttin, Teufelsmutter’ (str. 185)PRIMERJAJ: Hudina; Nocnica˛ nistor[nistor (?)]samostalnik moškega spola (?) velika vodna žival, kit (?) 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Ni.tor– Cete: Celtice Ini.tore, Wallfischinsel.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. ništamisel[ništam.s.. (?)]samostalnik ženskega spolarastlina lopatica, latinsko Ficaria verna 617: vrsta zelike TMB: Nishtamisl -e.h. NEM.: ScharbockskrautLAT.: Chelidonium minus ništer[n.št.r]zaimek nic TMB: NishtčrNEM.: NichtsLAT.: Nihilo ništermanj[n.št.rm.nj]prislov nic drugace kot tako TMB: Nishtčrmejn NEM.: Nichts destowenigerLAT.: Nihilominus KG: Nezh mejn, nishtermejn 'nichts desto minder’ (str. 92)KG: Nezhmejn, nishtermejn 'nichts destominder’ (str. 98) ništrc[n.štrc]samostalnik moškega spola nic, ništrc 435: miselni pojem TMB: Nishtčrz; Neshtčrz-am. NEM.: Nichts bedeutendes WortLAT.: Plictri, Syntap.is nit[n.t n.ti]samostalnik ženskega spola nit 247: blago ali usnje TMB: Nit-e .h. NEM.: Der FadenLAT.: FilumGS: Nit – a ..d..: Cambris nyddu, nere: Armoric. niddu, .uere: gr. ..de..: lat. Netum, etwas gesponenes. ..t.., filum, licium.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. nizek[níz.k]pridevnik nizek, ponižen TMB: Niske -a -uNEM.: NiedrigLAT.: HumilisGS: Niske – germ. niedrig: inf. Sax. neddrig.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: nizkoobnašen nizkoobnašen[nizkoobnáš.n (?)] pridevnik ponižen TMB: Niskuobnashne-a -uNEM.: NiederträchtigLAT.: Humilis, Abjectus PRIMERJAJ: nizek njak GLEJ: nak njegov[njeg.v njegóva]zaimek njegov TMB: Njegov; Negov -a -uNEM.: Sein LAT.: EjusKG: Njegov, njegova, njegovu 'sein’ (str. 53) njen[nj.n]zaimek njen TMB: Njen-a -uNEM.: IhrLAT.: EjusKG: Njene, njena, njenu 'ihr’ (str. 53)KG: Ona je svoj prepert .a njeno pezho, inu .a njegovo srajzo dalla 'Sie hat ihr Fürtuch für ihr (einer anderen) Haupttuch, und sein Hemmd gegeben’ (str. 136) njiva[njíva]samostalnik ženskega spola njiva 334: kmetijsko zemljišce TMB: Niva -e.h. NEM.: Der AckerLAT.: AgerGS: Niva – Hinc die Neffinger (judices agrarii) in Hol.atia qui curare debevant ne cui ex ejus agro quid decedat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: s' nivami (str. 178) no[n.]medmet uporablja se za izražanje spodbude TMB: No!NEM.: Nu!LAT.: Age! Eja!PREDGOVOR: No! zhe .he ote is grenke nalubno.te pruti moji pershoni, ali pruti mojemu .tanu tudi resnizo, inu provvędno.t sovra.hiti: nej le sovra.hejo (str. 5)KG: No! no she enkrat 'wohl! wohlan noch einmal’ (str. quies, a nachath .. ... . : gr. ..., nox: hebr. Nos quie.cere cum .uis variis nuach . .... rad. 92) Zgled iz Predgovora k TMB se približuje clenkovni rabi. PRIMERJAJ: no no nobeden[nobéd.n]zaimek nobeden TMB: Nobędn-a -uNEM.: Keiner aus beydenLAT.: Neuter, nullusGS: Nobedn – qua.i ne obeh edn. lat. neuter.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: nobedn 'keiner’ (str. 52)KG: Nehzhe, nekoger, nobeden 'keiner, niemand’ (str. 93)PRIMERJAJ: noben noben[nob.n]zaimek noben TMB: Nobęn-a -uNEM.: Keiner aus beydenLAT.: Neuter, nullusKG: noben 'keiner’ (str. 52)PRIMERJAJ: nobeden nobenoplaten[nobénoplát.n] pridevnik ki ne pripada nobeni strani; nevtralen TMB: Nobęnoplatn-a -uNEM.: Neuträl LAT.: Neutralis nobenoplatnost[nobénoplátnost] samostalnik ženskega spola nevtralnost 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Nobenoplatno.t-e.h. NEM.: NeutralitätLAT.: Neutralitas noben spol[nob.n sp.l]samostalniška zveza moškega spola jezikoslovje srednji slovnicni spol 269: izraz KG: Nobenega sp. Apnu (str. 101) PRIMERJAJ: moški spol; šibki spol; ženski spol nocoj[noc.j](necoj) prislov nocoj KG: Nezoj 'Heut Abends’ (str. 195) ABC: nezoj (1789, str. 21) noc[n.c noc.]samostalnik ženskega spola noc 43: cas ali njegov del TMB: Nôzh; Nuzh-y.h. NEM.: Die NachtLAT.: NoxGS: Nozh– lat. nox: germ. Nacht: Hi.p. Noche: Gall. in Provinc. Nuech: in Britan & Vale.ia .iffixis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Nuzh, nozhy 'die Nacht’ (str. 106) nocenGLEJ: nocni nociti se[nociti se nocí se]nedovršni glagol nociti se 684: svetiti, temniti se TMB: Nozhy seNEM.: Es wird NachtLAT.: Nocte.cit Noclica[noclíca]samostalnik ženskega spola boginja lova 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja KG: Marena, Nozhliza 'Diana, Jagdgöttin, Mond’ (str. 184) nocni[nócni](nocen) pridevnik nocni TMB: Nózhne-a -uNEM.: Nächtlich LAT.: Nocturnus nocnica1 [nocníca]samostalnik ženskega spola vrsta ribiške mreže 157: pripomocek za ribolov TMB: Nozhniza-e.h. NEM.: Ein FischernetzLAT.: Retis .pecies Nocnica2 [nocníca]samostalnik ženskega spola boginja podzemlja Prozerpina 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Nozhniza-e.h. NEM.: Proserpina LAT.: Erebi uxorPRIMERJAJ: Hudina; Ninga noga[nóga]samostalnik ženskega spola noga 972: del cloveka ali živali TMB: Noga -e.h. NEM.: Der FußLAT.: PesPRIMERJAJ: k nogam nogat[nog.t]pridevnik dolgonog TMB: Nogât-a -uNEM.: LangfüßichtLAT.: Longipes nogavica[nogavíca]samostalnik ženskega spola nogavica 130: oblacilo ali obutev TMB: Nogoviza-e.h. NEM.: Der Strumpf LAT.: Tibalia nograd[n.grad]samostalnik moškega spola vinograd 319: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Nograd -am. NEM.: Der WeingartenLAT.: VineaGS: Nograd – qua.i Vina oggrad, oggraja, .icut & veteres .crip.ere vinograd.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: vinograd nogradar[n.gradar]samostalnik moškega spola vinogradnik 892: vinogradnik TMB: Nogradar -jam.NEM.: Ein WinzerLAT.: Vinitor noht[n.ht noht.]samostalnik moškega spola noht 878: del cloveka TMB: Noht-m. NEM.: Der NagelLAT.: Unguis nokata[?](nokota) samostalnik ženskega spolarastlina medena detelja, latinsko Melilotus 617: vrsta zelike TMB: Nokata -e.h. NEM.: Der SteinkleeLAT.: Melilotus nokotaGLEJ: nokata no no[n. n.]medmetna zveza izraža grožnjo KG: Trohenden (.hugajozhega) No, no 'Nu, nu’ (str. 96) PRIMERJAJ: no nor[n.r nóra]pridevnikprismojen, neumen TMB: Nor norra, -u NEM.: NärrischLAT.: Stultus, fatuusGS: Norre – germ. Narr, närisch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: norski norcast[nórcast]pridevnik prismojen, neumen TMB: Norzhâ.t-a -u NEM.: NärrischLAT.: Stultus norcav[norc.v]pridevnikprismojen, neumen TMB: Norzhav-a -u NEM.: NärrischLAT.: Stultus norcavo[norcávo]prislov prismojeno, neumno ABC: Norzhavu (1765, str. 13) norcevati[norceváti norc.jem] nedovršni glagol igrati smešno gledališko igro 253: delovati v literarni umetnosti TMB: NorzhűjemNEM.: Narretey treibenLAT.: Hi.trionem agere Pomen nedvomno izvira iz latinskega prevedka. Nemški prevedek pomeni tudi 'neumno se obnašati’. norcija[norc.ja]samostalnik ženskega spola prismojenost, neumnost 381: neumnost TMB: Norzhya-e.h. Siehe Norrya PRIMERJAJ: norija; norost norec[nór.c]samostalnik moškega spola prismojen, neumen clovek 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Nórz -am. NEM.: NarrLAT.: Stultus noreti[nor.ti norím]nedovršni glagol 1. poceti prismodarije, neumnosti 627: poslabševati, zatirati 2. zapeljevati, mamiti 583: zapeljevati TMB: Norrim norretiNEM.: 1. Närrisch seyn 2. BerückenLAT.: 1. Stulte.cere 2. Decipere PRIMERJAJ: norovati norica[noríca]samostalnik ženskega spola prismojena, neumna ženska 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Norriza-e.h. NEM.: NärrinLAT.: Stulta norija[nor.ja]samostalnik ženskega spola prismojenost, neumnost 381: neumnost TMB: Norrya-e.h. NEM.: Narrheit LAT.: StultitiaPRIMERJAJ: norcija; norost norost[nor.st]samostalnik ženskega spola prismojenost, neumnost 381: neumnost TMB: Norru.t-e.h. NEM.: Narrheit LAT.: StultitiaPRIMERJAJ: norcija; norija norovati[norováti nor.jem]nedovršni glagol 1. poceti prismodarije, neumnosti 469: neprimerno se obnašati 2. zapeljevati, mamiti 583: zapeljevati TMB: Norrujem LAT.: Siehe NorrimPRIMERJAJ: noreti norski[nórski]pridevnikprismojen, neumen TMB: Norske -a -u Sieh. NorPRIMERJAJ: nor nos[n.s nos.]samostalnik moškega spola nos 878: del cloveka TMB: Nos -âm. NEM.: Die NaseLAT.: Na.usGS: Nos – lat. Na.us: germ. Nase: Angl. No.e: Suec. Nos.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Nus, nosa 'die Nase’ (str. 106) nosac[nosác](nošac) samostalnik moškega spola nosac 871: uslužbenec TMB: Noshâzh-a m. NEM.: Der TrägerLAT.: Bajulus nosat[nos.t]pridevnik ki ima velik, dolg nos; nosat TMB: Nosât -a -uNEM.: LangnäsichtLAT.: Na.utusKG: Nosat 'großnäsicht’ (str. 117) nosec[nos.c (?)](nošec) pridevnik nosec TMB: Noshézh-a -uNEM.: Schwanger, tragendLAT.: Gravidus, bajulus nosek[nós.k]samostalnik moškega spola majhen nos; nosek 878: del cloveka TMB: Nk -am. NEM.: Das NäschenLAT.: Na.ulus nosilnice[nos.lnice]množinski samostalnik ženskega spola nosilnica 214: nosilnica TMB: Nosilnčze .h. NEM.: Die TrageLAT.: SandapilaPRIMERJAJ: neštrga; ženfta nosilo[nosílo]samostalnik srednjega spola mrtvaški oder, pare 213: mrtvaški oder TMB: Nosilu -an. NEM.: Die Todtenbahre LAT.: SandapilaPRIMERJAJ: pare nositi[nositi n.sim]nedovršni glagol nositi 459: nositi TMB: Nosčmnosil, -siti NEM.: TragenLAT.: Portare nositi se[nositi se n.sim se]nedovršni glagol obnašati se 466: obnašati se KG: No..i se fletnu, inu sna.hnu (str. 187) nosni[nósni]pridevnik ki je v zvezi z nosom; nosni TMB: Nósne -a -uNEM.: Von der NaseLAT.: Na.iPRIMERJAJ: nosen nosnica[nosníca]samostalnik ženskega spola nosna odprtina, nosnica 878: del cloveka TMB: Nosnize.h. NEM.: Nasenlöcher LAT.: Alć na.iABC: Nusniza (1765, str. 13) ABC: Nusniza (1789, str. 11) noša[n.ša]samostalnik ženskega spola noša, oblacilo 130: oblacilo ali obutev TMB: Nôsha-e.h. NEM.: Die TrachtLAT.: HabitusPRIMERJAJ: nošnja nošacGLEJ: nosac nošecGLEJ: nosec nošnja[n.šnja]samostalnik ženskega spola noša, oblacilo 130: oblacilo ali obutev TMB: Nôshna-e.h. Siehe NoshaPRIMERJAJ: noša noter[n.t.r]prislov noter TMB: Notčr; NotrNEM.: HineinLAT.: In, intro, intus noter do[n.ter do]predložna zveza do, vse do KG: noter da ob.idja 'bis zur Rungmauer’ (str. 84) noter dod seh malov[n.ter dod seh m.lov](noter dod vseh malov) prislovna zveza doslej, do tega trenutka KG: Noterdadu­sehmalu 'bis diesen Augenblick’ (str. 88) KG: Noterdadusehmalu she ne 'bis itzt noch nicht’ (str. 89) Predlog dod je domnevno redupliciran, tako kot primorsko sez 'z’. Zaimenska oblika seh je domnevno hiperkorektno zapisana kot vseh, saj so se oblike zaimka sa v 18. stoletju ohranjale le še v nekaterih stalnih zvezah. PRIMERJAJ: noter do teh malov noter dod vseh malovGLEJ: noter dod seh malov noter do teh malov[n.ter do teh m.lov]prislovna zveza doslej, do teh casov TMB: Noter da teh malov NEM.: Bis hieherLAT.: Hactenus, adu.quć Nemški in latinski prevedek sicer dopušcata tudi prostorski pomen 'do sem’, ki pa zaradi izrazito casovnega samostalnika mal ni verjeten. PRIMERJAJ: noter dod seh malov noter do zdaj[n.ter do zd.j] prislovna zveza do zdaj KG: Noterda.dej 'bis itzt’ (str. 89) notergnati[n.tergnáti]nedovršni glagol gnati noter 589: gnati KG: notergnati 'Hineintreiben’ (str. 124) notervzet[n.tervz.t (?)]pridevnik navdušen, zavzet TMB PREDGOVOR: si je.t upanja delam, de njeh bo uselej vezh teh provędneh, dobrutliveh, .a.topneh, inu .a umetno.te, inu zha.t svoje roj.tne dushele noteru.eteh mo.hov (str. 5) notraj[n.traj (?)]prislov notri KG: notrej 'darinnen’ (str. 90)PRIMERJAJ: notri notrajšnji[n.trajšnji]pridevnik notranji TMB: Notrejshne-a -uNEM.: Innere LAT.: Interior, internusPRIMERJAJ: notranji notranji[n.tranji](notrenji) pridevnik notranji TMB: Notrejne-a -uNEM.: Innere LAT.: Interior, internusPRIMERJAJ: notrajšnji notrenjiGLEJ: notranji notri[n.tri]prislov notri GS: Notri– per apocopen a Gothico innathro, intrin.ecus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: notraj nov[n.v]pridevnik nov TMB: Nov -a -uNEM.: NeuLAT.: Novus GS: Nov – lat. novus: germ. neu: gr. ....: Ital. nuovo: Gall. neuf: Per.ic. nau.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. novac[novác]samostalnik moškega spola naseljenec, prišlek 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Novâz-am. NEM.: Neusaß, EingesessenerLAT.: Indigena, advena K posplošitvi -c po mestniku ednine, ime­novalniku in mestniku dvojine in množine primerjaj korac. novak[novák]samostalnik moškega spola novinec, zacetnik, zlasti v šoli 956: ucenec TMB: Novák -am. NEM.: Der Neuling LAT.: Tyro novaštvo[nov.štvo]samostalnik srednjega spola zacetno, prvo leto šolanja 43: cas ali njegov del TMB: Novashtvu-an. NEM.: Erstes SchulrechtLAT.: Tyrocinium novec[nóv.c]samostalnik moškega spola ogrski, hrvaški kovanec 85: denar TMB: Novz-am. NEM.: Ein UngarischLAT.: Nummus ungaricus noviciatGLEJ: novicijat novicijat[novicij.t](noviciat) samostalnik moškega spola redovniško pripravništvo; noviciat 44: z vero povezan cas TMB: Novizijat-am. NEM.: Das NoviziatLAT.: Novitiatus novic[nóvic](vnovic) prislov znova TMB: NovčzhNEM.: Neuerdings LAT.: Noviter Novigrad[?]samostalnik moškega spola istrsko (?) mesto Novigrad 360: krajevno ime ABC: Novegrad (1765, str. 13) novina[novína]samostalnik ženskega spola 1. nov sadež, pridelek 613: sad ali plod za prehrano 2. novica 493: govor TMB: Novina-e .h. NEM.: 1. Neue Frucht 2. ZeitungLAT.: 1. Primitić 2. Novalia novinek[nov.n.k]samostalnik moškega spola obnovitelj, prenovitelj 840: delavec TMB: Novinčk-am. NEM.: Eine NeuererLAT.: Novator noviti[noviti novím]nedovršni glagol obnoviti, prenoviti 42: ponavljati TMB: Novim NEM.: ErneuerenLAT.: Renovare nož[n.ž]samostalnik moškega spola nož 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Nosh-.ham. NEM.: Das Messer LAT.: Culter, gladius nožar[nožár nožárja]samostalnik moškega spola izdelovalec nožev; nožar 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: No.hâr-jam. NEM.: Der MesserschmiedLAT.: Cultrarius nožica[nožíca]samostalnik ženskega spola majhna noga; nožica 972: del cloveka ali živali TMB: No.hiza-e.h. NEM.: Das FüßchenLAT.: Pes parvus nožni[nóžni]pridevnik nožni TMB: Nô.hne-a -uNEM.: Des Fußes LAT.: Pedis nožnica[n.žnica]samostalnik ženskega spola tok za nož, mec; nožnica 236: posoda za orožje TMB: No.hnčza-e.h. NEM.: Die ScheideLAT.: Vagina Anatomski pomen 'cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice’ je v slovenšcini kot kalk po nemško Scheide in latinsko vagina, kar prvotneje oboje pomeni le 'tok za nož, mec’, potrjen šele v 20. stoletju. PRIMERJAJ: nožnice nožnice[n.žnice]množinski samostalnik ženskega spola tok za nož, mec; nožnica 236: posoda za orožje ABC: Noshnize (1794, str. 7) PRIMERJAJ: nožnica nu[n.]medmet uporablja se za izražanje spodbude TMB: Nu!NEM.: Nu!LAT.: Age! nuc[n.c]samostalnik moškega spola raba 597: raba, poraba TMB: Nuz-am. NEM.: Der NutzenLAT.: CommodumGS: Nuz – germ. Nutzen: Inf. Sax. Nude: Angl. Not: Dan. Notte: con.onat latinum: uti, omi..o n prćfixo.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Nuz 'Gebrauch’ (str. 165) nucati[núcati núcam]nedovršni glagol rabiti, potrebovati 597: potrebovati, rabiti, uporabljati TMB: NuzamNEM.: Nützen, brauchenLAT.: UtiABC: Nuzati (1765, str. 13) nucicGLEJ: vnucic nuditi[núditi n.dim]nedovršni glagol stara beseda nositi 459: nositi TMB: Nem NEM.: TragenLAT.: Ferre.tar. bes. nuja[núja]samostalnik ženskega spola revšcina 549: pomanjkanje TMB: Nuja -e .h. NEM.: Die AngstLAT.: Angu.tia -nujati[nújati nújam]glagol samo v sestavi GS: Nujam – exolevit, reman.it tamen ponujam, offero.PRIMERJAJ: ponujati nukGLEJ: vnuk nukinjaGLEJ: vnukinja nuna[núna]samostalnik ženskega spola 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Nuna-e.h. NEM.: Eine NoneLAT.: MonialisGS: Nuna redovnica, nuna – a voce ćgyptiaca Nonna: lat. med. ćvi adjective nonnus, a, um.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. O o1 [o] crka o 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: On, O, ó und Oth, ň (str. 160)PRIMERJAJ: on˛; ot o2 [o]predlog o TMB: O NEM.: Um, ab, herumLAT.: A, ab, ad o3 [o]medmet 1. izraža bolecino, trpljenje 2. uvaja v zvalnik, prošnjo TMB: O!NEM.: O!LAT.: O! utinamPREDGOVOR: O! kedurkol si kaj takega misle, tega prosem je.t, kar narbel lepu morem, nej męni .a nashe Kraynske du.hele zha.ty volo kaj vezh bulshi kraynskeh besedy pove (str. 4)KG: O! ovbe, pomagajte, pomagajte 'ach wehe, helft, helft’ (str. 96)ABC: Tebi ô Gospud!PRIMERJAJ: o Bog hotel ob[ob]predlog 1. za izražanje premikanja do tesnega približanja; ob 2. za izražanje izgube cesa pozitivnega, vrednega; ob TMB: Ob NEM.: Um, ab, herumLAT.: A, ab, adKG: Ob pogled, inu be..edo 'um das Gesicht und Rede’ (str. 85) KG: Otsche on mene ob moje premo.henje perpraviti? (str. 172) oba[ob.]zaimek oba TMB: Oba -e -aNEM.: BeydeLAT.: Ambo, uterqueGS: Obâ– contracte pro oba dva. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. obad[ob.d]ali [ob.d]samostalnik moškega spolažival obad, brencelj, latinsko Tabanus bovinus 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Owâd-am. NEM.: Eine RoßbremmenLAT.: TabanusGS: Owad – a wodem; quia pungit acriter tabanus.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. obadva[ob.dva ob.dve]zaimek obadva TMB: Obadva -e -aNEM.: Beyde LAT.: Ambo, uterque obahtnik[.bahtnik]ali [obahtnik] samostalnik moškega spola marec 43: cas ali njegov del TMB: Obahtnčk-am. NEM.: Der März LAT.: MartiusGS: Obahtnek– vindicum qua.i Obwachtmonat, ver: infer. germ. Ucht, die Demmerung: Anglo.. Uht. Uhtide. Holl. Ochtend, diluculum, & crepu.culum: gr. ...e., früh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Beseda je prek sodobnejših virov prepisana iz Megiserje­vega zapisa koroške besede ehtnik, ki bi se morala v kranjšcini zapisovati kot ebehtnik. Gre za tvorjenko iz izposojenke iz starovisokonemške zloženke eben-naht 'enakonocje’ (Stabej, Jezik in slovstvo 10/1, 30 s.). PRIMERJAJ: ebehtnica obakGLEJ: na obak; mec na obak zbrusen obbogatetiGLEJ: obogateti obbojGLEJ: oboją obbožati GLEJ: obubožati obcina[.bcina (?)]samostalnik ženskega spola obcina, skupnost 927: skupina ljudi TMB: Opzhina-e.h. NEM.: Eine Gemeinde, GemeinschaftLAT.: Communio, communitas obdajati[obd.jati obd.jam]nedovršni glagol obdajati 6: obdajati TMB: ObdâjamNEM.: UmgebenLAT.: Ambire, cingere obdarovati[obdarováti obdar.jem] nedovršni glagol obdarovati 112: dajati ABC: obdaruj na.s (1794, str. 14) obdati[obdáti obdám]dovršni glagol obdati 6: obdajati TMB: Obdâm NEM.: UmgebenLAT.: Ambire, cingere obdel[obd.l (?) obd.la]samostalnik moškega spola dota 123: s poroko ali dedovanjem pridobljeno imetje TMB: Obdejl -am. NEM.: Die GabLAT.: Dos Manj verjetno je beseda pomenila 'jutrnja’. PRIMERJAJ: obdeliti obdelati[obd.lati (?) obd.lam (?)] dovršni glagol obdelati (?) 81: delati, truditi se KG: obdellam (str. 165)PRIMERJAJ: obdelovati obdeliti[obdeliti obdelím]dovršni glagol dati jutrnjo 112: dajati TMB: Obdejlim NEM.: Morgengab gebenLAT.: Dotare PRIMERJAJ: obdel obdelovati[obdelováti obdel.jem] nedovršni glagol obdelovati 81: delati, truditi se TMB: Obdélem NEM.: BearbeitenLAT.: Operari PRIMERJAJ: obdelati obdolžiti[obdo.žiti obdo.žím]dovršni glagol obdolžiti 555: narediti pravno dejanje TMB: Obdol.himNEM.: BeschuldigenLAT.: Incu.are obdržati[obdržáti obdržím]dovršni glagol obdržati v spominu, zapomniti si 437: spominjati se, pozabiti ABC: koku .mo mi to navuzhenu obdershali (1794, str. 15) obdušje[obd.šje]samostalnik srednjega spola clovekova duševnost, narava, cud 364: beseda s pomenom 'znacaj, lastnost’ TMB: Obdushje-an. NEM.: GemüthLAT.: Animus GS: Obdushje– qua.i .itum ad animam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: odušje obdvoje[obdv.je]zaimek oboje TMB: Obdvoje n. NEM.: BeydesLAT.: UtrumquePRIMERJAJ: obojł obec[ob.c (?)]samostalnik moškega spola stara beseda republika 745: ustanova posvetne oblasti KG: Obez (alt) 'die Republik’ (str. 129 s.) Prevzeto iz ceško obec 'skupnost’. obeden[obéd.n]zaimek eden od obeh TMB: Obędn-ena -nu NEM.: Einer von BeydenLAT.: Uter, alteruter GS: Obędn– qua.i obeh edn: lat. alteruter. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. obel1 [.b.. .bla](ubel) samostalnik moškega spola oblic 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Ubl -am. NEM.: Der HobelLAT.: Dolabra obel2 [.b.. (?)]pridevnik ki je jajcaste oblike; ovalen TMB: Obęl NEM.: Oval, EyformigLAT.: OvalisGS: Obel – lat. ovale.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. obeliš[obelíš]samostalnik moškega spola zaznamek, zabeležek 201: pisni izdelek TMB: Obélish-am. NEM.: MerkzeichenLAT.: Nota ad Cri.imGS: Obelish– melius owelish, a wel; quia Slavi creta .ua .igna faciebant, & notas in tignis cubiculorum; man.it tamen exinde .ignificatio in notis librorum ceru..a factis.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. obesenik[ob.senik]samostalnik moškega spola obešenec 900: mrtvec TMB: Obesénk-a m. NEM.: Ein GehangenerLAT.: Su.pen.us obesiti[ob.siti ob.sim]dovršni glagol 1. obesiti 4: postavljati, namešcati 2. usmrtiti z obešanjem 108: ubiti TMB: Obesem-sčl -sčtiNEM.: Hangen LAT.: Su.pendereGS: Obesem– ab ob prćpo.itione, & visim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. obešalecGLEJ: obešavec obešati[ob.šati]nedovršni glagol 1. obešati 4: postavljati, namešcati 2. usmrcevati z obešanjem 108: ubiti TMB: ObeshamLAT.: Sieh. Obesem obešavec[ob.šav.c](obešalec) samostalnik moškega spola rabelj 875: sluga oblasti TMB: Obeshavz -am. NEM.: Der HenkerLAT.: Su.pen.or obešilo[obešílo]samostalnik srednjega spola vislice 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Obeshilu-an.NEM.: Der Galgen, BalkenLAT.: Su.pen.orium, Patibulum obet[ob.t ob.ta]samostalnik moškega spola obljuba, obet 407: medsebojni odnosi TMB: Obet-am. NEM.: VersprechenLAT.: Promi..um obetalecGLEJ: obetavec obetati[ob.tati ob.tam]nedovršni glagol obljubljati, obetati 493: govoriti TMB: ObetamNEM.: Versprechen LAT.: PolliceriKG: Obetam, -tal, -tan, -tat 'versprechen, verheissen’ (str. 107) obetavec[ob.tav.c](obetalec) samostalnik moškega spola kdor obljublja, obeta 912: clovek glede na govorjenje TMB: Obetavz-am. NEM.: VerheißerLAT.: Promi..or obetovati[obetováti obet.jem] nedovršni glagol zaobljubljati se 493: govoriti TMB: Obetűjem-vâtiNEM.: Geloben, opfern LAT.: Vovere obezivnicaGLEJ: obvezilnica obgnati[obgnáti]dovršni glagol premagati, prepoditi (?) 589: gnati KG: obgnati 'Untertreiben’ (str. 124) Dejanski obstoj tega glagola, ki ga Pohlin navaja med zgledi predponskih, je vprašljiv. PRIMERJAJ: ognati; podgnati obhajanje[obh.janje]samostalnik srednjega spola hoja okrog; obhod 565: hoja TMB: Obhajanje-an. NEM.: Das Herumgehen LAT.: Circuitio obhajati[obh.jati obh.jam]nedovršni glagol 561: premikati se 1. hoditi okrog; obhajati 2. deliti posvecene hostije; obhajati 474: izvajati kršcanski obred TMB: ObhajamNEM.: 1. Herumgehen 2. kommunicierenLAT.: 1. Circumire 2. Communicare obhajilo[obhajílo]samostalnik srednjega spola obhajilo 474: kršcanski obred TMB: Obhajilu-an. NEM.: Die Kommunion LAT.: S. Communio obhod[obh.d]samostalnik moškega spola 1. hoja okrog, obhod 565: hoja 2. procesija 474: kršcanski obred TMB: Obhod-am. NEM.: Umgang, Procession LAT.: Circuitus, .upplicatio obhodišce[obhodíšce]samostalnik srednjega spola pot, po kateri poteka procesija 553: cesta, pot TMB: Obhodishe-an. NEM.: Platz, wo die Procession zu gehen pflegtLAT.: Circuitus, area, ambulacrum obhoditi[obhoditi obh.dim]dovršni glagol obhoditi podrocje, potepsti se 571: potepati se TMB: ObhôdemNEM.: HerumziehenLAT.: Circuire Zapis circuire je verjetno napaka namesto circumire. obhojen[obhoj.n (?)]pridevnik uhojen TMB: Obhojęn-a -uNEM.: Ausge­trettenLAT.: Tritus obilen[ob.l.n]pridevnik obilen, preobilen TMB: Obiln-a -uNEM.: UeberflüßigLAT.: Abundans obilje[ob.lje]samostalnik srednjega spola izobilje pridelkov, rodovitnost 110: bogastvo TMB: Obilje -an. NEM.: Die FruchtbarkeitLAT.: Abundantia frugum obilnost[ob.lnost]samostalnik ženskega spola obilje, izobilje 110: bogastvo TMB: Obilno.t-e.h. NEM.: Der Ueberfluß LAT.: Abundantia obilnovati[obilnováti obiln.jem] nedovršni glagol živeti v izobilju 818: živeti dobro TMB: ObilnujemNEM.: Ueberfluß haben LAT.: Abundare obiskanje[obískanje]samostalnik srednjega spola obisk 576: prihod ABC: v' obyskanju k' Eli.abeti (1789, str. 30) obiskavati[obískavati]nedovršni glagol obiskovati 926: obiskati KG: obyskujem oder obyskavam 'ich besuche stäts’ (str. 123) PRIMERJAJ: obiskovati obiskovati[obískovati obískujem] nedovršni glagol obiskovati 926: obiskati KG: obyskujem oder obyskavam 'ich besuche stäts’ (str. 123) PRIMERJAJ: obiskavati obist[ob.st]samostalnik ženskega spola ledvice 972: del cloveka ali živali TMB: Obi.t-e.h. NEM.: Die NierenLAT.: Renes obistje[ob.stje]samostalnik srednjega spola drobovje 972: del cloveka ali živali TMB: Obi.tje-an. NEM.: Zusammenhang des EingeweidesLAT.: Vi.ceraKG: Obistje, -ja 'das Eingeweid’ (str. 106) objedje[obj.dje]samostalnik srednjega spola sladek poobedek; desert 261: hrana TMB: Objedje-an. NEM.: Die KonfekturLAT.: Bellaria objem[obj.m obj.ma]samostalnik moškega spola objem 725: objem TMB: Objem-am. NEM.: Die UmfahungLAT.: Amplexus objemati[obj.mati obj.mam] nedovršni glagol objemati 769: tipati TMB: Objemam NEM.: UmarmenLAT.: AmplexariKG: Objemam 'ich falle um den Halse’ (str. 65) objeti[obj.ti objámem]dovršni glagol objeti 769: tipati TMB: Objamem objeti NEM.: UmfassenLAT.: Complecti objokati[obj.kati obj.kam]dovršni glagol z jokanjem izraziti žalost nad cem; objokati 68: žalostiti se TMB: Objôkam NEM.: BeweinenLAT.: Illacrymari objokovati[objokováti objok.jem] nedovršni glagol žalostiti se, objokovati 68: žalostiti se ABC: bo v' .taro.ti .voji objokuval (1794, str. 20) obkorej[obkor.j]zaimek ob kateri uri? TMB: Obkorej? NEM.: Um welche StundeLAT.: Quo tempore KG: Obkorej 'zu was vor Zeit’ (str. 89) obkraj[obkr.j obkrája]samostalnik moškega spola obrežje, obala 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Obkraj -am. NEM.: Das Ufer, GestadeLAT.: Ripa ob kratkem[ob krátkem]prislovna zveza skratka TMB PREDGOVOR: Nalash so ble te pervorodne, inu koreninske besede, is eno besedo: te narpotrebnejshe skupisyskane, te od tei.teh se odvyajozhe, ali skup.lo.héne, inu ob kratkem: use take, mejn potrebne besede pak, v'katireh si .na ena srednu umetna glava enukolku is nemshkega, ali latinskega: enukolku tudi po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy lohka sama pomagati, so vezhdejl popolnema vonspushęne. (str. 3) oblacen[obl.c.n]pridevnik oblacen TMB: Oblâzhn-a -uNEM.: Wölkicht LAT.: Nebulo.us, nubilus oblacilo[oblacílo]samostalnik srednjega spola oblacilo 130: oblacilo ali obutev TMB: Oblŕzhilu-an. NEM.: Die Kleidung LAT.: Ve.timentum oblaciti[oblaciti (?) oblácim]nedovršni glagol oblaciti 463: oblaciti, obuvati se TMB: OblâzhemNEM.: AnkleidenLAT.: Ve.tire oblaciti se[oblaciti se oblací se] nedovršni glagol oblaciti se 450: delati vremenski pojav TMB: Oblazhy seNEM.: Es überziehet sich LAT.: Nubilat obladaGLEJ: obvlada obladatiGLEJ: obvladati obladavecGLEJ: obvladavec obladovatiGLEJ: obvladovati oblajst[obl.jst]samostalnik moškega spola rastlina silina, latinsko Isatis tinctoria 617: vrsta zelike TMB: Oblaj.t -am. NEM.: Das WaydkrautLAT.: Gla.trum, i.atis oblak[obl.k]samostalnik moškega spola oblak 451: oblak in padavine TMB: Oblâk-am. NEM.: Die WolkeLAT.: Nubes GS: Oblak – germ. Wolke per tran.po.itionem literarum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. oblanica[.blanica](ublanica) samostalnik ženskega spola navadno množina odpadek lesa pri oblanju; oblanec 479: lesni odpadek TMB: Vblanze.h. NEM.: Hobelscheiden LAT.: Schidić V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. oblast[obl.st obl.sti]samostalnik ženskega spola oblast 462: beseda s pomenom 'oblast’ TMB: Oblâ.t-e.h. NEM.: Macht, AnsehenLAT.: Vis, auctoritasKG: Oblast, -te 'die Gewalt, Macht, das Recht’ (str. 106) Sodec po prevedkih, pojem vkljucuje predvsem moc, ugled in pravico. oblastnik[oblastník]samostalnik moškega spola zastopnik oblasti, prokurator 906: posvetni oblastnik TMB: Obla.tnik-am. NEM.: Ein BefehlshaberLAT.: Prćtor, Prć.es KG: Je pred du.helskem oblastnikam stal 'er stunde vor dem Landpfleger’ (str. 87)KG: Oblastnik 'Gewaltshaber’ (str. 115)PRIMERJAJ: porocnik; ukaznik; zapovednik oblastovati[oblastováti oblast.jem] nedovršni glagol vladati, poveljevati 461: biti oblastnik TMB: Obla.tujemNEM.: Herrschen, befehlen LAT.: Imperare, prće..e oblat[.blat]samostalnik moškega spola 1. hostija 261: hrana 2. piškot iz tankega, cevasto zvitega testa 261: hrana TMB: Oblat; Ublat-am. NEM.: Hostie, Oblat; 1. Hostie 2. Hollhipen LAT.: Ho.tia; 1. Ho.tia 2. Adoreć et Cannć PRIMERJAJ: olipa oblati[.blati .blam](ublati) nedovršni glagol oblati 620: rezati, trgati TMB: Ublam NEM.: HobelnLAT.: DolareGS: Ublam – germ. hobeln: lat. & Ital. dolare.Razlaga vsebuje nekajpravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. obleci1 [obl.ci obl.cem]dovršni glagol obleci 463: oblaciti, obuvati se TMB: Oblezhém-lezhiNEM.: AnkleidenLAT.: Induere, Ve.tire obleci2 [obl.ci obl.žem]dovršni glagol obkoliti 418: izvajati vojaško dejanje TMB: Oble.hém, oblęgl, ­le.han, lezhiNEM.: Umgeben, belagernLAT.: Cingere ob.idione, circumdare obleden[obl.d.n]pridevnik objesten, aroganten TMB: Obledn-a -u NEM.: Stolz, muthwilligLAT.: In.olens oblednost[obl.dnost]samostalnik ženskega spola objestnost, oholost 390: napuh TMB: Obledno.t-e.h. NEM.: Stolz, muthwillig LAT.: In.olentia obleka[obl.ka]samostalnik ženskega spola obleka 130: oblacilo ali obutev TMB: Obleka-e.h. NEM.: Die KleidungLAT.: Ve.titus obletenski[obl.t.nski]pridevnik ki je v zvezi z obletnico; obletni TMB: Oblejtnčske-a -uNEM.: JährlichLAT.: Anniver.arius K zapisu primerjaj hišenski, tedenski. PRIMERJAJ: obletni obletni[obl.tni]pridevnik ki je v zvezi z obletnico; obletni TMB: Oblejtne-a -uNEM.: JährlichLAT.: Anniver.ariusPRIMERJAJ: obletenski obletnica[obl.tnica]samostalnik ženskega spola 1. obletnica 46: praznik 2. pojedina ob obletnici kakega dogodka 264: gostija TMB: Oblejtnčza -e.h. NEM.: Der JahrtagLAT.: Anniver.arium GS: Garmus – Vindis & Bohemis epulć aniversarić a germ. Garmuß, Carniol. oblejtneza.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: garmus obležati[obležáti obležím]nedovršni glagol ostati v ležecem položaju; obležati 722: biti v telesnem položaju za pocivanje KG: Taiste, kateriga hisha je pogorella, je od streshnega slemena powit na mestu oble.hal 'Jener, dessen Hause abgebrunnen, ist von dem Dachfürsten erschlagen auf der Stelle liegen geblieben’ (str. 138) oblica[oblíca]samostalnik ženskega spola 1. krogla 465: stvar glede na obliko 2. dušena repa 261: hrana TMB: Obliza -e.h. NEM.: 1. Kugel 2. Gedünste RübeLAT.: 1. Globus 2. Rapa elixaPRIMERJAJ: kugla oblicje[obl.cje]samostalnik srednjega spola obraz, oblicje 878: del cloveka TMB: Oblizhje-an. NEM.: Der AnlitzLAT.: Facies GS: Oblizhje– a Lice, genć; unde germ. anlitz quidam enatum a..erunt.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Oblizhje 'das Gesicht’ /…/ (str. 33)KG: Oblizhje 'Antlitz’ (str. 120) oblicnat[obl.cnat]pridevnik okroglolicen TMB: Oblizhnat-a -uNEM.: PaußbacketLAT.: Buccatus obljuba[oblj.ba]samostalnik ženskega spola obljuba, obet 407: medsebojni odnosi TMB: Obla -e.h. NEM.: Das Gelübd, VerheißLAT.: Votum, Promi..um, .pon.alia obljubim[obljúbim]clenek ironicno seveda, pa ja da TMB: Obljubčm! NEM.: Ey FreylichLAT.: Certo certius Ironice obljubiti[obljubiti obljúbim]dovršni glagol obljubiti 493: govoriti TMB: Oblubem oblubitiNEM.: VersprechenLAT.: Promittere, vovereGS: Oblubem – a Lubem: germ. geloben.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. obljubljen[obljúbljen obljubljen (?)] pridevnik KG: kar se bodeta ta dva oblublena, inu porozhena: Mosh, inu .hena, na karkol.eno vi.ho perdobila, ima enu obleh blagu, inu srezha biti (str. 174) obljubovati[obljubováti obljub.jem] nedovršni glagol obljubljati 493: govoriti TMB: Oblubujem oblubuvátiNEM.: Oft versprechenLAT.: Promittere continuo oblocnica[oblocníca]samostalnik ženskega spola navadno množina naoknica, polkno 223: stavbno pohištvo TMB: Oblozhnize.h. NEM.: FensterladenLAT.: Valvć obloga[obl.ga]samostalnik ženskega spola zunanji, krožni del kolesa; platišce 592: del voza TMB: Oblôga-e.h. NEM.: Die RadkrümeLAT.: Curvatura, orbis rotć oblok[obl.k (?) obl.ka (?)]samostalnik moškega spola okno 223: stavbno pohištvo TMB: Oblôk -am. NEM.: Das FensterLAT.: Fene.traGS: Oblôk– Hung. Ablak.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. oblušciti[oblušciti oblúšcim]dovršni glagol odstraniti lušcino, skorjo; olušciti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: Oblűshem LAT.: DecorticareSiehe Ollushem Zapis ollushem se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. PRIMERJAJ: olušciti obnašanje[obn.šanje]samostalnik srednjega spola obnašanje 466: obnašanje TMB: Obnashanje-an. NEM.: Das GebärdenLAT.: Actio, ge.tus obnašati se[obn.šati se]nedovršni glagol obnašati se 466: obnašati se TMB: Obnâsham seNEM.: Sich gebärdenLAT.: Agere, gerere obnemagati[obnem.gati obnem.gam]dovršni glagol omedleti, omagati 17: boleti, bolehati TMB: ObnemâgamLAT.: Sieh. OmmagamGS: Magam – .implex exolevit; .ed reperitur in premagam, obnemagam; unde germ. Macht, men.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: -magati; omagati obnositi[obnositi obn.sim]nedovršni glagol z nošenjem obleke obrabiti; obnositi 629: ponositi obleko TMB: Obnôsem-nositiNEM.: Abtragen LAT.: Atterere, ab.umere obnožina[obn.žina]samostalnik ženskega spola cvetni prah, ki ga cebele prenašajo na zadnjih nogah; obnožina 600: del rastline TMB: Obnôshna-e.h. NEM.: Die FußbeutheLAT.: Collectura pedum apum PRIMERJAJ: obnožnina obnožnina[obnožnína]samostalnik ženskega spola cvetni prah, ki ga cebele prenašajo na zadnjih nogah; obnožina 600: del rastline TMB: Obno.hnina-e.h. Sieh. Obno.hnaPRIMERJAJ: obnožina obocje[ob.cje]samostalnik srednjega spola panonsko obrv 878: del cloveka GS: Oberve – germ. ober .ubintellige den Augen: Francis & Allemanis braue, unde braun: Slavi Hungari habent obozhje, qua.i circa oculos. Anglo.. Oferbrow. Notker bravo: gr. .f..., .upercilium.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. obogateti[obogáteti obog.tim] (obbogateti) nedovršni glagol obogateti 110: bogateti TMB: Owwogatem-wogatetiNEM.: Sich bereichern LAT.: Dite.cere, Locupletari o Bog hotel[o B.g hót..]medmetna zveza uporablja se za izražanje želje KG: O Buh othl! 'O wollte Gott’ (str. 94)PRIMERJAJ: oł oboj1 [ob.j](obboj) samostalnik moškega spola okvir, na katerem so namešcena vrata; podboj 223: stavbno pohištvo TMB: Owwoj; Obwoj -am. NEM.: Die Thürpfoste LAT.: Po.tis oboj2 [ob.j (?)]pridevnik na obeh straneh enak TMB: Oboj -a -uNEM.: Zu beyden Seiten gleichLAT.: Ambiformis oboj3 [ob.j](oboji) pridevnik oboj TMB: Obôje-a -uNEM.: Beyde LAT.: UterquePRIMERJAJ: obdvoje; obojen obojak[oboják]pridevnik ki enako spretno uporablja desno in levo roko TMB: Obojak -a -u NEM.: Zu beyden Seiten gleichLAT.: Ambidexter Nemški prevedek sicer pomeni le 'na obeh straneh enak’. Navedeni pomen, ki je edini pomen latinskega prevedka, je dodatno utemeljen s Pohlinovo navedbo pridevnika oborok, ki ga pomensko razloži s sklicem na obojak. PRIMERJAJ: oborok obojen[ob.j.n]pridevnik obojen TMB: ObôjneLAT.: Sieh. Oboje PRIMERJAJ: obojł obojetovati[obojetováti obojet.jem] nedovršni glagol omahovati, biti v dvomih 436: dvomiti TMB: ObojetujemObojetuvatiNEM.: Zweifeln, wankenLAT.: Ambigere, titubare in utramque partem obojiGLEJ: obojł obojnak[obojnák]samostalnik moškega spola clovek z moškimi in ženskimi spolnimi organi; dvospolnik, hermafrodit 831: dvospolnik TMB: Obojnak-am. NEM.: Ein ZwitterLAT.: Androgynus obora[ob.ra]samostalnik ženskega spola ograda z divjimi živalmi; živalski vrt 797: domovanje kopenske divje živali TMB: Obôra-e.h. NEM.: ThiergartenLAT.: Vividarium oborok[obor.k]pridevnik ki enako spretno uporablja desno in levo roko TMB: Oborok -a -uSieh. Obojak PRIMERJAJ: obojak obotavljati se[obotávljati se obotávljam se]nedovršni glagol 1. opotekati se 30: šepati 2. omahovati, obotavljati se 436: dvomiti TMB: Obotavlam seNEM.: 1. Wanken 2. ZaudernLAT.: 1. Claudicare 2. RemorariGS: Tavlam – .implex dumtaxat in compo.itis viget obotavlam se: infer. Sax. taueln, u.urpant pro zaudern.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. obotavljavec[obotavlj.v.c] samostalnik moškega spola omahljiv, neodlocen clovek; omahljivec, neodlocnež 942: pocasen clovek TMB: Obotavlavz-am. NEM.: Ein ZaudererLAT.: Cunctator obožatiGLEJ: obubožati obpametovati[obpametováti obpamet.jem]nedovršni glagol izgubljati pamet, razum 469: neprimerno se obnašati TMB: ObpametujemNEM.: Sich verlierenLAT.: Alienari mente obpoldne[obp..dne](opoldne)prislov opoldne TMB: ObpoldneNEM.: MittagsLAT.: Meridie obracaGLEJ: abraca obracaj[obrac.j]samostalnik moškega spola tecaj, tj. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo 210: del pohištva TMB: Obrázhâj-a m. NEM.: Der AngelLAT.: Polus obracati[obrácati obrácam]nedovršni glagol obracati 581: premikati TMB: Obrâzham NEM.: WendenLAT.: VertereGS: Kolovrat – a Kolu, Rad, & obrazhati, girare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Obrazham, -zhal, -zhan, -zhat 'kheren, drehen, wenden’ (str. 107) obracna kost[obr.cna k.st]samostal­niška zveza ženskega spola vretence, tj. vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico 972: del cloveka ali živali TMB: Obrazhna ko.tNEM.: Das Wirbelbein LAT.: Spondillum obrajtljiv[obrajtljív]pridevnik spoštovanja vreden, cenjen TMB: Obrajtliv-a -uNEM.: Achtbar, schätzbar LAT.: Ć.timabilis obrasti[obrásti obrásem]dovršni glagol obrasti 706: rasti (o rastlinah) TMB: ObrâsémobrâstiNEM.: Bewachsen LAT.: Obherbe.cere obrat[obr.t]prislov nemudoma, takoj TMB: Obrât, na obrat NEM.: Fluchs, alsobaldLAT.: Extemplo PRIMERJAJ: na obrat obrataGLEJ: abrata obraticGLEJ: abratic obraz[obr.z]samostalnik moškega spola 1. obraz, oblicje 878: del cloveka 2. podoba, tj. slika ali kip 252: likovni izdelek TMB: Obras -.am. NEM.: Das AngesichtLAT.: Facies, imagoGS: Obras – Hung. abrazat.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: obrazek obrazek[obr.z.k]samostalnik moškega spola podoba, kip 252: likovni izdelek TMB: Obrâ.k-am. NEM.: Das BildLAT.: ImagoABC: en is bróna potegnen obra.k (1794, str. 24)PRIMERJAJ: obraz; obraznik obraziti[obráziti obr.zim]nedovršni glagol izdelovati podobe, kipe, slike 252: slikati TMB: Obra.čmNEM.: Bildschnitzeln machenLAT.: Sculpere, pingere imagines obraznik[obr.znik]samostalnik moškega spola podoba, kip 252: likovni izdelek TMB: Obra.nek-am. NEM.: Das BildLAT.: Imago PRIMERJAJ: obraz; obrazek obraznikar[obr.znikar]samostalnik moškega spola podobar, kipar 962: likovni umetnik TMB: Obra.nekar-jam. NEM.: Der Bildhauer LAT.: Sculptor obrest[obr.st]samostalnik ženskega spola obresti 73: placilo TMB: Obre.t-e.h. NEM.: Der Wucher, Zins, GewinstLAT.: Anatoci.mus, fśnus, cen.usGS: Obre.t– a Re.hém.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. obreza[obr.za]samostalnik ženskega spola obrezovanje 620: rezanje TMB: Obre.a-e.h. NEM.: Die BeschneidungLAT.: Circumci.io Verjetno je mišljena tudi socasna judovska navada obrezovanje, gotovo pa ni. obrezek[obr.z.k]samostalnik moškega spola kar odpade pri obrezovanju; obrezek 477: odpadek TMB: Obresk-a m. NEM.: Ein AbschnittlingLAT.: Segmen obrezina[obrezína]samostalnik ženskega spola skorja, lupina 600: del rastline TMB: Obre.ina-e.h. NEM.: Die SchaleLAT.: Cortex obreznikar[obr.znikar]samostalnik moškega spola obrezovalec 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Obre.nekar-jam. NEM.: Beschneider SchnitzlerLAT.: Conci.or obrezniti se[obr.zniti se obr.znem se]dovršni glagol povrniti stroške, izplacati 113: placati TMB: Obre.nem-nčti seNEM.: Auszahlen LAT.: Rependere obrniti[obrniti obrnem]dovršni glagol obrniti 581: premikati TMB: Občrnem -bernitiSiehe ObvernemGS: Ernem – .implex exolevit: u.itatum tamen in compo.itis obernem, povernem. Zapis Obvernem se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. PRIMERJAJ: obvrniti obrnjen[obrnjen]pridevnik namenjen ABC: obernenu biti (1789, str. 22) obroc[obr.c]samostalnik moškega spola obroc 127: izdelek TMB: Obrôzh-am. NEM.: Der Reif, CirkelLAT.: Orbis, circulus GS: Obrozh– a Rh, manubrium rotundum. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. obroncina[obr.ncina](abroncina) samostalnik ženskega spolarastlina njivska cešnjica, latinsko Anagallis arvensis 617: vrsta zelike TMB: Abronzhena, .el.h. NEM.: Gauchhaarkraut LAT.: Pappi herba obrsje[ob.sje (?)]samostalnik srednjega spola vrsta, niz vinskih trsov v vinogradu 319: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Obersje -a n. NEM.: Ortsteg in RebenLAT.: Antes obrten[ob.t.n]pridevnik spreten TMB: Obartn; Obértn-a -uNEM.: Hurtig, geschicktLAT.: AgilisGS: Obartne – melius obertne ab obernem se.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. obrtnost[ob.tnost]samostalnik ženskega spola spretnost 366: delavnost, spretnost TMB: Obartno.t; Obertno.t-e.h. NEM.: Hurtigkeit; Die GeschicklichkeitLAT.: Agilitas; Dexteritas obrv[ob.v]samostalnik ženskega spola navadno množina obrv 878: del cloveka TMB: Občrve-y.h. NEM.: Augenbrauen LAT.: PalpebrćGS: Oberve – germ. ober .ubintellige den Augen: Francis & Allemanis braue, unde braun: Slavi Hungari habent obozhje, qua.i circa oculos. Anglo.. Oferbrow. Notker bravo: gr. .f..., .upercilium.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: rodilnik množine Obervá (str. 29) V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: obocje obrven[obrv.n]pridevnik ki ima mocne obrvi TMB: Obervęn-a -uNEM.: Der starke Augenbraume hatLAT.: Palpebro.us obsec[óbs.c (?)]samostalnik moškega spola zadnji zgornji del obuvala; opetnik 131: del oblacila ali obutve TMB: Obsčz-am. NEM.: Der SchuhabsatzLAT.: Pars po.terior calceiGS: Obsez– germ. Absatz. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. obseci[obs.ci obs.žem]dovršni glagol objeti, obseci 769: tipati TMB: Obse.hem-se.tiNEM.: UmfassenLAT.: Ambire Nedolocnik je zapisan, kot da bi bil obs.sti. obsedeti[obsed.ti obsedím]dovršni glagol ostati v sedecem položaju; obsedeti 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: Obsedim-sédetiNEM.: Sitzen bleibenLAT.: Manere .edens obsek[obs.k]samostalnik moškega spola odsekan, odrezan del; odrezek (?) 84: del stvari TMB: Obsék -am. NEM.: Der AbschnittLAT.: SectioPRIMERJAJ: odsek obsesti[obs.sti obs.dem]dovršni glagol obdati, tj. narediti, da je kaj okrog cesa 769: tipati TMB: Obsedém-se.ti NEM.: UmgebenLAT.: Obvallare, cingere PRIMERJAJ: obseci obsoditi[obsoditi obs.dim]dovršni glagol obsoditi 555: narediti pravno dejanje TMB: Obsôdem-soditiNEM.: Verurtheilen LAT.: Adjudicare obsorej[obsor.j]prislov ob istem casu, ob isti tej uri; obsorej TMB: Obsorej NEM.: Um die nämliche Zeit LAT.: Hoc ipso tempore obstati[obstáti obstojím]dovršni glagol 1. ostati v nepremicnem položaju; obstati 434: biti v mirujocem stanju 2. ne prenehati obstajati; obstati 2: biti KG: Ob.tňjim 'ich bekenne, stehe still’ (str. 77)KG: Tvoja slava, tvoje ime, inu tvoja hvalla bodo u..elej, inu vekumej obstalli (str. 140) Nemško bekennen sicer pomeni 'priznati, pripoznati’. Ni izkljuceno, da bi bilo treba za zgled, ki je naveden pod drugim pomenom, nastaviti obstati obstanem. obstava[obst.va]samostalnik ženskega spola okolišcina 435: miselni pojem TMB: Ob.tâva-e.h. NEM.: Der UmstandLAT.: Circum.tantiaPRIMERJAJ: obstavek obstavek[obst.v.k]samostalnik moškega spola okolišcina 435: miselni pojem TMB: Ob.tavk-am. NEM.: Der UmstandLAT.: Circum.tantiaPRIMERJAJ: obstava obstreci[obstr.ci obstr.žem]dovršni glagol presenetiti 58: obcutiti, custvovati TMB: Ob.tre.hem-.trezhiNEM.: UeberraschenLAT.: Ex improvi.o occupare obstreti[obstr.ti obstr.m]dovršni glagol obdati s svetlobo 683: svetiti TMB: Ob.tremob.tretiNEM.: UmgebenLAT.: Cir-cumfulgerePRIMERJAJ: prestreti obstretina[obstr.tina]samostalnik ženskega spola sij, obstret okrog Lune 447: svetlobni naravni pojav TMB: Ob.tretna-e.h. NEM.: Der MondeshofLAT.: Atmosphćra obstretje[obstretj.]samostalnik srednjega spola svetniški sij, gloriola 683: svetloba in z njo povezani pojavi TMB: Obstertje -an. NEM.: Der Umschein, GlanzLAT.: Circumful.io obstrmeti[obstrm.ti obstrmím] dovršni glagol .tean , oneravit, qua.i obte.hân .... osupniti, ostrmeti 58: obcutiti, custvovati TMB: Ob.termim-metiNEM.: ErstaunenLAT.: Ob.tupe.cere obsuti[obsúti obs.jem]dovršni glagol narediti, da je kaj okrog cesa; obdati, obsuti 6: obdajati TMB: Obsujem -sűti NEM.: UmgebenLAT.: Circumvallere obtežan[obtežán]pridevnik : Syr. taan ...... – Hebr. Teshke GS: obtežen Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. obticati[obticáti obticím]dovršni glagol obviseti, obticati 434: biti v mirujocem stanju TMB: Obtizhim-tizhâtiNEM.: Hangen bleibenLAT.: Hćrere obtok[obt.k obt.ka]samostalnik moškega spola rese na spodnjem delu oblacila 131: del oblacila ali obutve TMB: Obtôk-am. NEM.: Das UntergebrämLAT.: Fimbrić obtožiti[obtožiti obt.žim]dovršni glagol obtožiti 514: govoriti pravne reci ABC: .e pak obtoshem (1789, str. 24) obubožati[obub.žati obub.žam] (obožati; obbožati) dovršni glagol obubožati 819: živeti v pomanjkanju TMB: Owwô.hamNEM.: ErarmenLAT.: Depauperare obuda[ob.da]samostalnik ženskega spola obuvalo 130: oblacilo ali obutev TMB: Oba -e.h.NEM.: Der FußanzugLAT.: Tegumenta pedumGS: Shkôrna– shkorneza, a .gor, qua.i .gorna obűda, .upercalligć.Razlagaje s stališca današnjega jezikoslovja napacna. obuti[obúti ob.jem]dovršni glagol obuti 463: oblaciti, obuvati se TMB: Obujem obűtiNEM.: AnziehenLAT.: Calceare obuvati[obúvati obúvam]nedovršni glagol obuvati 463: oblaciti, obuvati se TMB: Obuvam NEM.: AnziehenLAT.: Calceare obvarovan[obvárovan]pridevnik obvarovan ABC: obvarvan biti (1789, str. 22) obvarovati[obvárovati obvárujem] dovršni glagol obvarovati 749: varovati ABC: de .i ti mene /…/ obvaruval (1789, str. 21) obvezilnica[obvez..nica] (obezivnica; obvezivnica) samostalnik ženskega spolapovoj, tj. podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane 247: blago ali usnje TMB: Obe.ivnčza-e.h. NEM.: Das Windel, Fätsch.LAT.: Anade.mus obvezivnica GLEJ: obvezilnica obvlada[obvl.da](oblada) samostalnik ženskega spola zmaga, prevlada 760: vojaške reci TMB: Oblâda-e.h. NEM.: Sieg Ueberwälti­gungLAT.: VictoriaGS: Oblâda– ex obla.t, qua.i obla.t dam.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. obvladalec GLEJ: obvladavec obvladati[obvládati obvládam] (obladati) dovršni glagol premagati, obvladati 589: gnati TMB: Oblâdamobladal, obladan, obladati NEM.: Ueberwinden, unter die Botmäßigkeit bringenLAT.: Vincere, .ubjugare, debellare obvladavec[obvlad.v.c] (obladavec; obvladalec) samostalnik moškega spola zmagovalec 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Obladavz-am. NEM.: Ein UeberwinderLAT.: Victor obvladovati[obvladováti obvlad.jem](obladovati) nedovršni glagol premagovati, obvladovati 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih TMB: Obladujem LAT.: Siehe Obladam obvrniti[obvrniti obvrnem]dovršni glagol obrniti 581: premikati TMB: Občrnem -bernitiSiehe Obvernem Beseda se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. PRIMERJAJ: obrniti obzidje[obz.dje]samostalnik srednjega spola mestno, grajsko obzidje 773: zgradba KG: noter da ob.idja 'bis zur Ringmauer’ (str. 84) ocep[oc.p oc.pa]samostalnik moškega spola enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepic 604: drevesni del TMB: Ozzep-am. NEM.: PfropfpreiserLAT.: Rumpus ociganiti[ocigániti ocig.nim]dovršni glagol ogoljufati, ociganiti 107: varati, goljufati TMB: Ozzeganem-netiNEM.: BetrügenLAT.: DecipereGS: Ozzeganem– Suec. gan e.t .pecies magić: Hi.p. Enganno: Gall. Engan, Betrug: lat. med. ćvi engannare, decipere. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ocimek[oc.m.k]samostalnik moškega spola grozdni pecelj 602: del sada ali ploda TMB: Ozzimk-am. NEM.: Traubenstengel LAT.: Caulis uvć ocmakatiGLEJ: ocmokati ocmokati[ocmokáti ocmok.m] (ocmakati) dovršni glagol omesti, ometati z blatom 773: graditi TMB: OzzmakâmNEM.: Mit Koth bewerfen LAT.: Lutare, luto inficere ocvirek[ocv.r.k]samostalnik moškega spola ocvirek 261: hrana TMB: Ozzvirk-am. NEM.: Ein SpeckgrämmelLAT.: Lardi cru.ta, cremiumGS: Ozvirk– ab ob prćpo.itione, & verbo Zrem: inf. Sax. dicunt Grebe, Graving: We.tphali Sgrove: germ. .uper. Grämeln. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. aba .... .. ejasdem .unt originis Hebr. Ozhm Pater: carniol. Abba ... . .. voluit: Chald. oca[óca]samostalnik moškega spola oce 950: sorodnik ipd. KG: Ozha je nam otrokam u..e svoje premo.henje .apustil (str. 175)ABC: nebe.hke Ozha (1789, str. 23) PRIMERJAJ: oce ocak[ocák]samostalnik moškega spola ocak, patriarh 953: svetopisemski clovek TMB: Ozhâk-am. NEM.: Altvater, PatriarchLAT.: PatriarchaGS: Ozhak– Ozhe, otshem, volo : ozhe pater.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ocanstvo[ocánstvo]samostalnik srednjega spola ocetovstvo 420: sorodstveno ali temu podobno razmerje, ki je znacilno za moške TMB: Ozhan.tvu-an. NEM.: Die Vaterschaft LAT.: PaternitasPRIMERJAJ: ocetstvo oce[oc. oc.ta]samostalnik moškega spola oce 950: sorodnik ipd. TMB: Ozhę-eta m. NEM.: Der VaterLAT.: PaterPRIMERJAJ: oca; ocic ocetstvo[oc.tstvo]samostalnik srednjega spola ocetovstvo 420: sorodstveno ali temu podobno razmerje, ki je znacilno za moške TMB: Ozhet.tvu-an. Siehe Ozhan.tvu PRIMERJAJ: ocanstvo oci[oc. oc.s]množinski samostalnik ženskega spola oci 972: del cloveka ali živali TMB: Ozhy ozhes.h. NEM.: Die AugenLAT.: OculiGS: Ozhy– vide Ok.PRIMERJAJ: oko ocic[oc.c]samostalnik moškega spola stric, tj. ocetov brat 950: sorodnik ipd. GS: Ezh– Frater Patris mei, probabilius ab ozhe permutato o in e, qua.i ozhezh, parvus pater.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Iztocnica je pravzaprav Pohlinov etimon samo pri njem izpricane besede ec 'stric’, ki jo razlaga kot manjšalnico od oce. PRIMERJAJ: ec; oce oci iztaknitiGLEJ: iztakniti oci ocim[ócim]ali [.cim]samostalnik moškega spola ocim 950: sorodnik ipd. TMB: Ozhm-am. NEM.: StiefvaterLAT.: Vitricus ocina pricaGLEJ: ocna prica oci stakniti GLEJ: iztakniti oci ocitati[ocítati ocítam]nedovršni glagol grajati, ocitati 508: ocitati TMB: OzhytamNEM.: Schelten, vorrüpfen LAT.: Objicere, convitiari ociten[ocít.n]pridevnik viden, ociten TMB: Ozhytn-a -u NEM.: AugenscheinlichLAT.: Manife.tus ocna prica[ócna príca](ocina prica) samostalniška zveza ženskega spola ocividec 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Ozhyna prizhaNEM.: AugenzeugeLAT.: Oculatus te.tis Zapis sicer kaže na izgovor ocina príca, ki pa se zdi malo verjeten. Verjetneje se zdi, da je y tu hiperko­rekten, zapisan pod vplivom zapisa množinske oblike ozhy. od[od]predlog od TMB: Od NEM.: Von, weg, abLAT.: A, ab, deKG: Od ker.na hlazhe 'vom Leeder Hose’ (str. 85) odab[od.b (?)]samostalnik moškega spolaptica smrdokavra, latinsko Upupa epops 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Deb – Croatis Upupa: Carniolis odab, otap per Prothe.in: Vindis vodeb per novam Prothe.in.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: adofs; deb; otap; smrdokavra; vodeb o da bi[. da bi]medmetna zveza uporablja se za izražanje želje KG: o de be! 'O wenn’ (str. 94)PRIMERJAJ: o da bi te pes o da bi te pes[. da bi te p.s] medmetna zveza uporablja se za izražanje želje, da se ogovrjenemu zgodi kaj hudega KG: o de be te pes! (str. 92)PRIMERJAJ: o da bi te Odam[odam]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Adam 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Odam! kje se? Niseli jedl od derve..a, od kateriga sem jest tebi prepovedal, de nimash jesti (str. 173)PRIMERJAJ: odamov krhelj odamov krhelj[odamov krh.lj] samostalniška zveza moškega spola adamovo jabolko 880: del moškega telesa TMB: Odamov kerhlNEM.: AdamsapfelLAT.: Glandula gutturisPRIMERJAJ: Odam odcejati[odc.jati odc.jam]nedovršni glagol odcejati 54: cistiti z vodo TMB: Odzejam NEM.: WegseichenLAT.: Colare od dalec[od dálec](od délec) prislovna zveza od dalec TMB: Od delezhNEM.: Von ferne LAT.: EminusPRIMERJAJ: dalec od délecGLEJ: od dalec oddrob GLEJ: odrob od drugod[od drug.d]prislovna zveza od drugod TMB: Od dergod NEM.: AnderswoherLAT.: AliundePRIMERJAJ: drugod odeja[od.ja]samostalnik ženskega spola odeja 222: posteljnina TMB: Odeja-e.h. NEM.: Eine DeckeLAT.: Tegumentum oderGLEJ: goder odeti[od.ti od.nem]dovršni glagol pokriti z odejo; odeti 13: postavljati gor TMB: OdenemodetiNEM.: Zudecken LAT.: Tegere odevati[od.vati od.vam]nedovršni glagol pokrivati z odejo; odevati 13: postavljati gor TMB: OdevamodetiNEM.: ZudeckenLAT.: Tegere odgnati[odgnáti]nedovršni glagol odgnati, pregnati 589: gnati KG: odgnati 'Hinwegtreiben’ (str. 124) odgovarjati[odgov.rjati]nedovršni glagol odgovarjati 493: govoriti TMB: Odgovarjam NEM.: Antworten LAT.: Re.pondere odgovor[odg.vor]samostalnik moškega spola odgovor 493: govor TMB: Odgovor -am. NEM.: AntwortLAT.: Re.pon.io odgovoriti[odgovoriti odgovorím] dovršni glagol odgovoriti 493: govoriti TMB: Odgovorim NEM.: AntwortenLAT.: Re.pondere odgovoriti se[odgovoriti se odgovorím se]dovršni glagol odgovoriti na uradno, sodno vprašanje, prevzeti odgovornost 514: govoriti pravne reci KG: Sa svojo .héno se je odgovoril 'er hat sich für sein Weib verant­wortet’ (str. 87) odgrinjati[odgrínjati odgrínjam] nedovršni glagol odgrinjati, odkrivati 8: postavljati proc TMB: OdgrinamLAT.: Sieh. Odgernem PRIMERJAJ: odgrniti odgrniti[odgrniti odgrnem]dovršni glagol odgrniti, odkriti 8: postavljati proc TMB: Odgernem-nitiNEM.: Aufdecken LAT.: RetegereGS: Odgernem– vide Gernem. PRIMERJAJ: odgrinjati odhajati[odh.jati odh.jam]nedovršni glagol iti proc; odhajati 566: odhajati TMB: OdhâjamNEM.: AbreisenLAT.: Abire odhod[odh.d]samostalnik moškega spola odhod 566: odhod TMB: Odhod-am. NEM.: Die AbreiseLAT.: Abitus odhodnja[odh.dnja]samostalnik ženskega spola pogostitev ob odhodu, slovesu; odhodnica 264: gostija TMB: Odhôdna -e NEM.: .h.LAT.: Das AbschiedsmahlEpulum propempticum odirati[od.rati od.ram]nedovršni glagol odstranjevati kožo z mrtve živali; odirati 620: rezati, trgati TMB: Oddiram NEM.: SchindenLAT.: Excoriare oditi[odíti odídem]dovršni glagol 1. oditi 566: odhajati 2. opustiti 95: koncati TMB: Odjidem; Odkidem odjidtiSiehe OdhajamKG: odjidem oder odkidem 'ich gebe ab’ (str. 83) odjenjati[odj.njati odj.njam]dovršni glagol popustiti, odnehati 95: koncati se GS: Nahdâm– vindicum a germ. nach, & carniolico dam, geben. Carnioli ajunt odjenjam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: nahdati od kedaj[od k.d.j]prislovna zveza od nekdaj TMB: Odkedej LAT.: Siehe Odnekedej Iztocnice odnekedej v TMB ni. PRIMERJAJ: kedają; od nekedaj odklej[odkl.j]prislov od kdaj, kako dolgo TMB: Odklej NEM.: WielangLAT.: QuamdiuKG: Odklej 'von wannen, woher’ (str. 91)PRIMERJAJ: doklej odkleniti[odkleniti odkl.nem]dovršni glagol odkleniti 585: odpreti TMB: Odkleném NEM.: AufschliessenLAT.: Solvere, re.erare odklepati[odkl.pati odkl.pam] nedovršni glagol odklepati 585: odpreti TMB: Odklepam NEM.: AufschliessenLAT.: Solvere, re.erare od kod[od k.d]prislovna zveza od kod? TMB: Odkod?NEM.: Woher? von wannenLAT.: Unde? od kod koli[od k.d k.li]prislovna zveza od kod vendar? TMB: Odkodkol?NEM.: Von woher nurLAT.: Undenam?PRIMERJAJ: koli odkopGLEJ: odkup odkorej[odkor.j]prislov od kdaj?, kako dolgo? TMB: Odkorej NEM.: Von welcher ZeitLAT.: A quo tempore KG: Odkorej 'wie lang’ (str. 89) odkup[odk.p](odkop) samostalnik moškega spola 73: placilo 1. odkup 2. davek, ki ga ženin placa ob poroki 72: dajatev TMB: Odkop-a m. NEM.: Der AbkaufLAT.: Abmatrimoni-um Prvi pomen temelji na nemškem, drugi na latinskem prevedku. odkupnja[odk.pnja]samostalnik ženskega spola odkupnina 73: placilo TMB: Odkopna-e .h. NEM.: Das LösegeldLAT.: Lytrum odlašati[odl.šati]nedovršni glagol prelagati, odlašati 582: preložiti v casu KG: Odlasham, -shal, -shat 'verschieben’ (str. 107) odleci[odl.ci odl.že]dovršni glagol zaceti manj boleti; odleci 17: boleti, bolehati TMB: Odle.he miNEM.: Es wird leichter, läßt nachLAT.: Remittere, vim amittere od le-ondi[od le-ondi]prislovna zveza od tod TMB: OdleondiNEM.: Von dort her LAT.: Abillac, abinde od le-tod[od le-t.d]prislovna zveza od tedaj TMB: OdlétôdNEM.: Von dannen LAT.: Abhinc odloceno[odl.ceno]prislov oddeljeno, loceno TMB: OdlozhénuNEM.: AbgesondertLAT.: Ab.tracte odlociti se[odlociti se odl.cim se] dovršni glagol ne biti vec na dolocenem kraju; lociti se 566: odhajati KG: Mi mor'mo se zelú od doma odlozhiti (str. 181) odlog[odl.g]samostalnik moškega spola podaljšanje prvotnega roka; odlog 556: pravni izraz TMB: Odlog -am. NEM.: Der AufschubLAT.: DilatioKG: Odloh, -loga 'die Weile, der Beschub’ (str. 106) KG: En dan ima on odloh (str. 148) odložiti[odložiti odložím]dovršni glagol odložiti, odgoditi, tj. narediti, da se kaj ne opravi ob dolocenem casu 582: preložiti v casu TMB: Odlo.himNEM.: AufschiebenLAT.: Diferre odložnost[odl.žnost]samostalnik ženskega spola poetika odvzemanje 269: izraz KG: und sich der /…/ Hinwegnehmungen, Odlo.hnost /…/ befleissen (str. 184) odmajati[odmájati odmájem]dovršni glagol odkimati (?) 590: premikati telesni del GS: Mâjém– lat. Moveo: apud Notker muohen, bewegen a gr. µ..e..: negative renuit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in , maen , .. .... : Syr. meen .. .... : Hebr. odmajem nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: majati odmakniti se[odmakniti se odmáknem se]dovršni glagol izogniti se, umakniti se 561: premikati se TMB: Odmakném seNEM.: Ausweichen LAT.: Cedere loco odmeka[odm.ka]samostalnik ženskega spola odtajanje, odjuga 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Odmeka-e.h. NEM.: Die AuftauungLAT.: Regelatio odmeknjen[odm.knjen]pridevnik 1. mlahav, medel, mehek, mil, omiljen 2. odjužen, odtajan TMB: Odmeknen-a -uNEM.: SchlappLAT.: Remi..us Drugi pomen, ki ga prav tako dopušcata oba prevedka, ni zanesljiv, se pa zdi verjeten zaradi pomena sorodne besede odmeka. odmekovati[odmekováti odmek.jem]nedovršni glagol popušcati, zmanjševati intenziv­nost 674: zmanjševati TMB: Odmekujem NEM.: NachlassenLAT.: Remittere odmikati[odmíkati odm.kam]in [odm.cem]nedovršni glagol odmikati, odrivati 581: premikati TMB: Odmikam; OdmizhemNEM.: WegschiebenLAT.: Protrudere; Amoliri odmikovati[odmikováti odmik.jem] nedovršni glagol odmikati, odrivati 581: premikati TMB: Odmikujem NEM.: WegschiebenLAT.: Protrudere odnašati[odn.šati odn.šam]nedovršni glagol odnašati 459: nositi TMB: Odnâsham NEM.: AbtragenLAT.: Removere od nekedaj[od nek.d.j]prislovna zveza od nekdaj TMB: Odkedej LAT.: Siehe Odnekedej Iztocnice odnekedej v TMB ni. PRIMERJAJ: kedają; od kedaj od nekod[od nek.d]prislovna zveza od nekod TMB: OdnékôdNEM.: Von je einem OrteLAT.: Alicunde odondod[odond.d]prislov od tam ABC: Odondod (1794, str. 10) odonod[od.nod]prislov od tam TMB: OdunadNEM.: Von dorther LAT.: IndeABC: Odunod (1789, str. 27) odpeljati[odpeljáti odp.ljem]dovršni glagol odpeljati 581: premikati KG: odpčllem (str. 143) odpenjati[odp.njati odp.njam] nedovršni glagol odpenjati 585: odpreti TMB: Odpejnam NEM.: AufmachenLAT.: Solvere odpevanje[odp.vanje]samostalnik srednjega spola pesem z odpevom 250: pesem, ki se poje TMB: Odpevanje-am. NEM.: Das AbsingliedLAT.: Antiphona V TMB je zmotno naveden moški slovnicni spol. odpevati[odp.vati odp.vam]nedovršni glagol peti del besedila, ko kdo preneha peti svoj del; odpevati 530: peti TMB: OdpevamNEM.: AbsingenLAT.: Decantare odpirati[odp.rati odp.ram]nedovršni glagol odpirati 585: odpreti TMB: Odpiram NEM.: AufmachenLAT.: AperireGS: Odpiram – odprem, vide Prem. odpor[odp.r]samostalnik moškega spola upor, odpor 458: vojaško dejanje TMB: Odpôr-am. NEM.: Der Widerstand LAT.: Re.i.tentia odpornja[odp.rnja]samostalnik ženskega spola ugovor, medklic 514: pravni govor TMB: Odpôrna-e.h. NEM.: Der Einwurf LAT.: Objectio odpoved[odp.ved]ali [odp.ved] samostalnik ženskega spola odpoved 493: govor TMB: Odpovd-e.h. NEM.: Die AbsagungLAT.: Abrenuntiatio odpovedati se[odpov.dati se odpov.m se]dovršni glagol zanikati (?) 493: govoriti KG: On se odpove, de nobenemu ni tolkajn zhes se perpushenu (str. 172) odpreti[odpr.ti odpr.m]dovršni glagol odpreti 585: odpreti TMB: Odpręm-perl, pretiNEM.: AufthunLAT.: Aperire, re.erareKG: Odprite oknu gori 'Macht das Fenster auf’ (str. 195) odpustiti[odpustiti odpustím]dovršni glagolodpustiti, tj. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzrocen negativni odnos do koga 62: imeti versko custvo KG: Dam tebi ta dar, ke meni odpustish, da sem se tebi toku .lo proti postavel (str. 142)KG: Tebi jest odpustim 'ich verzeihe dir’ (str. 143) odpušcanje[odpúšcanje]samostalnik srednjega spola odpušcanje 62: versko custvo ABC: odpu.hanje teh grehov (1789, str. 27) odrajtati[odrájtati odrájtam]dovršni glagol predati, prepustiti 112: dajati TMB: OdrajtamNEM.: UebergebenLAT.: Tradere odrasek[odr.s.k](odrastek) samostalnik moškega spola mladika, poganjek 600: del rastline TMB: Odrask -am. NEM.: Ein Schößling LAT.: Ramus odrasen[odrásen (?)]pridevnik odrasel TMB: Odrasen-a -uNEM.: Groß gewachsenLAT.: Adol.cens odrastekGLEJ: odrasek odražena beseda[odražéna bes.da]samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje tvorjenka 497: vrsta besede TMB PREDGOVOR: use take, mejn potrebne besede pak, v'katireh si .na ena srednu umetna glava enukolku is nemshkega, ali latinskega: enukolku tudi po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy lohka sama pomagati, so vezhdejl popolnema vonspushęne. (str. 3) KG: Die abstammende (odrashene) sind (str. 113) odreci[odréci odrécem]dovršni glagol odpovedati, odreci 493: govoriti TMB: Odręzhem-ręzhiNEM.: Versagen LAT.: Negare, abnuere odrešenik[odrešeník]samostalnik moškega spola odrešenik 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Odreshénik-am. NEM.: Der ErlöserLAT.: Redemtor odrešiti[odrešiti odr.šim]dovršni glagol odrešiti 347: izvajati kršcansko dejanje ABC: je na.s odre.hil (1794, str. 17) odreti[odr.ti odérem]ali [odr.m] dovršni glagol opraskati 552: poškodovati ABC: ßi je obras potovkl inu roke oderl (1794, str. 27) odrezek[odr.z.k]samostalnik moškega spola odrezan kos cesa; odrezek 84: del stvari TMB: Odre.k-am. NEM.: Der Abschnitt LAT.: Sci..ura odri[.dri .drov](vodri) množinski samostalnik moškega spola gradbeni oder 773: zgradba TMB: Vodri -ovm. NEM.: BaugerüstLAT.: Acrobaticum PRIMERJAJ: goder odriniti[odríniti odr.nem]dovršni glagol potisniti stran; odriniti 581: premikati GS: Rinem– .implex non e.t in u.u: u.urpatur tamen in compo.itis odrinem &c. Vide Ryem. odrob[odr.b](adrob; oddrob) samostalnik moškega spola kosmic 405: majhna stvar TMB: Adrôb-a m. NEM.: FätzchenLAT.: FlocculusGS: Adrôb – qua.i od drobu, minutić.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. odsehmal[odsehm.l]prislov odslej, od tega trenutka TMB: OddusehmalNEM.: Von nun anLAT.: Abhinc, ex nuncPRIMERJAJ: noter dod seh malov; od seh malov od seh malov[od seh m.lov (?)] prislovna zveza odslej, od tega trenutka KG: Oddusehmalu 'von nun an’ (str. 88)PRIMERJAJ: noter dod seh malov; odsehmal odsek[ods.k]samostalnik moškega spola odsekan, odrezan del; odrezek 84: del stvari TMB: Odsek -am. Siehe Obsek PRIMERJAJ: obsek odseknost[ods.knost (?)]samostalnik ženskega spola poetika opušcanje koncnega glasu v besedi; apokopa 269: izraz KG: und sich der /…/ Apokopen, Odseknost /…/ befleissen (str. 184) od spod[od sp.d]prislovna zveza spodaj TMB: Odspod, odspodej, odspud NEM.: Von unten, unterhalbLAT.: Infra PRIMERJAJ: od spodaj; spod; spodaj od spodaj[od spódaj]prislovna zveza spodaj TMB: Odspod, odspodej, odspud NEM.: Von unten, unterhalbLAT.: Infra PRIMERJAJ: od spod; spod; spodaj od spred[od spr.d]prislovna zveza od spredaj TMB: Odspred, odspredej NEM.: Vom vorne, vorneherLAT.: A parte anteriorePRIMERJAJ: od spredaj; spred; spredaj od spredaj[od spr.daj]prislovna zveza od spredaj TMB: OdspredejNEM.: Vom vorne, vorneherLAT.: A parte anteriore PRIMERJAJ: od spred; spred; spredaj odstavcek[odst.vc.k]samostalnik moškega spola 1. otrok, ki se preneha dojiti 834: clovek do popolne odraslosti 2. mlada žival, ki se preneha dojiti 992: živalski mladic TMB: Odstavzhčk-am. NEM.: AbgespennterLAT.: Ablactatus odstavek[odst.v.k]samostalnik moškega spola odstavek 201: pisni izdelek TMB: Od.tavk-am. NEM.: Der Absatz, Punkt LAT.: Paragraphus, Punctum odstavljati[odstávljati odstávljam] nedovršni glagol odstavljati, odlagati 8: postavljati proc TMB: Od.tavlamNEM.: Absetzen LAT.: Deponere odstavljati od mleka[odstávljati od ml.ka odstávljam od mleka]nedovršna glagolska zveza odstavljati od dojenja 117: dojiti TMB: Od.tavlam Od mlekaNEM.: AbspennenLAT.: Ablactare odstop[odst.p]samostalnik moškega spola (versko) odpadništvo 347: kršcanske verske reci TMB: Od.top-am. NEM.: Der AbfallLAT.: Apo.ta.ia odstopnik[odst.pnik]samostalnik moškega spola (verski) odpadnik 886: grešnik v zvezi z vero TMB: Odstopnčk-am. NEM.: AbtrinnigerLAT.: Apo.tata odtehmal[odt.hmal]prislov odslej, od tega trenutka TMB: Odtehmal NEM.: Von nun anLAT.: AbhincPRIMERJAJ: odtekanje odtek[odt.k odt.ka]samostalnik moškega spola odtekanje 578: premikanje vode TMB: Odtek-am. NEM.: Der Abfluß LAT.: ProfluviumPRIMERJAJ: odtekanje odtekanje[odt.kanje]samostalnik srednjega spola odtekanje 578: premikanje vode TMB: Odtekŕnje-an. NEM.: Der Abfluß LAT.: ProfluviumPRIMERJAJ: odtek odtešcati se[odtešcáti se odtešc.m se]dovršni glagol odtešcati se 699: jesti TMB: Odtęshâm se NEM.: Essen in nüchtern MagenLAT.: Jejunus comedere od tod[od t.d]prislovna zveza od tod TMB: OdtôdNEM.: Von dannenLAT.: Abhinc odtrgati[odtrgati odt.gam]dovršni glagol odtrgati 620: rezati, trgati KG: odtergam, ottergam (str. 113) odur[od.r](adur)samostalnik moškega spola vnema, gorecnost 58: custvo GS: Ajfr – vindice, a germ. Eifer, carniolice dicitur: Ad.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. oduren[odúr.n](aduren) pridevnik oduren, zoprn TMB: Odűrn-a -uNEM.: VerdrüßlichLAT.: IngratusGS: Adűrn– a gr. ....., ludo, aut lat. Aduro.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Odűrn– quod Adurn, qua.i Od, & Urn. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. odušje[od.šje]samostalnik srednjega spola clovekova duševnost, narava, cud 364: beseda s pomenom 'znacaj, lastnost’ TMB: Odűshje-an. NEM.: Das Gemüth LAT.: AnimusPRIMERJAJ: obdušje odvada[odv.da]samostalnik ženskega spola prenehanje z navado, odvada 673: sprememba TMB: Odvâda-e.h. NEM.: Die AbgewöhnungLAT.: De.uetudo odvadati se[odvádati se odvádam se]nedovršni glagol odvajati se 686: navaditi, odvaditi TMB: Odvadam se NEM.: Sich abhewöhnen LAT.: De.ue.cerePRIMERJAJ: odvaditi odvaditi[odváditi odv.dim]dovršni glagol odvaditi se 686: navaditi, odvaditi TMB: Odvadem -vadčtiNEM.: Sich abhewöhnen LAT.: De.ue.cerePRIMERJAJ: odvadati se odvec[odv.c]prislov prevec TMB: OdvęzhNEM.: Zu vielLAT.: Nimium odvetnik[odvetník]samostalnik moškega spola zagovornik pred sodišcem; odvetnik 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Odvétnik-a m. NEM.: Ein FürsprecherLAT.: Advocatus, Protector odveza[odv.za]samostalnik ženskega spola odpušcanje grehov; odveza 504: verski govor TMB: Odve.a-e.h. NEM.: Die Losspre­chungLAT.: Ab.olutio odvijajoc[odvijaj.c]pridevnik jezikoslovje tvorjen TMB PREDGOVOR: Nalash so ble te pervorodne, inu koreninske besede, is eno besedo: te narpotrebnejshe skupisys­kane, te od tei.teh se odvyajozhe, ali skup.lo.héne, inu ob kratkem: use take, mejn potrebne besede pak, v' katireh si .na ena srednu umetna glava enukolku is nemshkega, ali latinskega: enukolku tudi po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy lohka sama pomagati, so vezhdejl popolnema vonspushęne. (str. 3) odvzeti[odvz.ti odvzámem]dovršni glagol vzeti 115: jemati TMB PREDGOVOR: Le Kratkozhasno.te, jčgre, pojedne, sprehajanje, dolgozhasnu pogovarjanje, inu obyskanje merski enem tai.te zhas, katir njim poleg dol.hnu.t svojega .tanu pre.tája, temu delu, v'katiriga so szer .alubleni, odu.amejo (str. 2) odvzetje[odvz.tje]samostalnik srednjega spola odvzetje 260: jemanje, izposojanje TMB: Odu.etje-an. NEM.: Das Wegnehmen LAT.: Ablatio od zad[od z.d]prislovna zveza od zadaj TMB: Od.âd, Od.adejNEM.: RückwertsLAT.: Retror.umPRIMERJAJ: od zadaj od zadaj[od zádaj]prislovna zveza od zadaj TMB: Od.âd, Od.adejNEM.: RückwertsLAT.: Retror.umPRIMERJAJ: od zad od zdol[od zd.l]prislovna zveza od spodaj TMB: Od.dol, od.dulNEM.: Von untenLAT.: A parte inferiore od zgor[od zg.r]prislovna zveza od zgoraj TMB: Od.gor, od.gorej, Od.gur NEM.: Von oben, von der HöheLAT.: A parte .uperiorePRIMERJAJ: od zgoraj od zgoraj[od zgóraj]prislovna zveza od zgoraj TMB: Od.gor, od.gorej, Od.gur NEM.: Von oben, von der HöheLAT.: A parte .uperiorePRIMERJAJ: od zgor od znotraj[od zn.traj]prislovna zveza od znotraj TMB: Od.notrejNEM.: Von innen LAT.: Ab intra od zunaj[od zúnaj]prislovna zveza od zunaj TMB: OdsvunejNEM.: Von aussen, AuswendigLAT.: Aforis, memoriter odžaliti[odžaliti odžálim]dovršni glagol potolažiti 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Od.hâlem -.halitiNEM.: TröstenLAT.: Con.olari ofen[.f.n (?)]pridevnik odprt TMB: OfnNEM.: OffenLAT.: Apertus ofer[.f.r](vofer) samostalnik moškega spola darovanje 112: dajanje in posojanje TMB: Vôfr-am. NEM.: Das OpferLAT.: Anathema, oblatioGS: Vôfr– germ. Opfer: lat. offero: gr. .p.f..., & f..e..: Dan. & Suec. offer, quod quidam Carnioli feribendo imitantur ex faciliore enuntiatione: germ. faciunt metathe.in, & v mutant in p.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ofnati[.fnati .fnam]dovršni glagol odpreti 585: odpreti TMB: OfnŕmNEM.: OeffnenLAT.: Aperire, di..olvere ofrati[.frati .fram]nedovršni glagol darovati 112: dajati TMB: Ofram; Vofram NEM.: OpfernLAT.: OfferePRIMERJAJ: ofrovati ofrnažiti[ofrnážiti ofrn.žim]dovršni glagol opremiti, ozaljšati, okrasiti 39: lepšati TMB: Offernâ.hem-.hčtiNEM.: Ausstaffieren LAT.: Adornare ofrnažnost[ofrnážnost]samostalnik ženskega spola opremljenost, ozaljšanost 532: ozaljšanost TMB: Offerna.hno.t-e.h. NEM.: Die AusstaffierungLAT.: Adornatio ofrovati[ofrováti ofr.jem]nedovršni glagol darovati 112: dajati TMB: Ofrujem; Vofrujem -fruvâtiNEM.: OpfernLAT.: Offere PRIMERJAJ: ofrati ofrt[ófrt (?)]samostalnik moškega spola prevzetnost, ošabnost, napuh 390: napuh TMB: Ofčrt-am. NEM.: Die Hofart LAT.: Superbia, fa.tus ofrtovati[ofrtováti ofrt.jem]nedovršni glagol biti prevzeten, ošaben 470: prevzetno se obnašati TMB: Ofertűjem-tuvâtiNEM.: Hofärtig seyn, thunLAT.: Superbire, fa.tuo.e incedere ogasiti[ogasiti ogasím]dovršni glagol pogasiti 485: pogoreti, ugasniti TMB: Oggasim NEM.: LöschenLAT.: Extinguere ogel[.g..]samostalnik moškega spola kos oglja 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Ogl -am. NEM.: Die KohleLAT.: Carbo GS: Ogl – ab Ogn: germ. Kohle, permutatis, literisque tran.po.itis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ogenj[óg.nj]samostalnik moškega spola ogenj 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Ogn-am. NEM.: Das FeuerLAT.: Ignis GS: Ogn– lat. Ignis, Angl. Oven: Dan. Ovne: Suec. Vgn & Ogn: Hung. Egés; unde germ. Ofen. Omnes in .ignificatione fornacis vel foci, qui ignis cau.a exi.tit, a gr. ..., accendo.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Oger[.g.r]samostalnik moškega spola Madžar, Oger 355: pripadnik ljudstva KG: Oger (str. 114) ogibati[ogíbati ogíbljem]nedovršni glagol ogibati se, umikati se 561: premikati se TMB: Vogiblem -gibatiNEM.: Ausweichen LAT.: Vitare, cedereGS: Vogibam – Vnem a Vogl angulus (non ogibam ab ogn ignis) a gr. ..., germ. eine Ecke, prćfixo v molli. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: ogibati se; ogniti ogibati se[ogíbati se og.bam se] nedovršni glagol ogibati se, umikati se 561: premikati se TMB: Vogibam se NEM.: AusweichenLAT.: Vitare, cedereKG: Vogibam se 'ich weiche aus’ (str. 66)PRIMERJAJ: ogibati; ogniti ogiben[ogíb.n]pridevnik ki se mu da izogniti; izogibljiv TMB: Vogibn-a -uNEM.: Vermeidentlich LAT.: Evitabilis oglar[oglár oglárja]samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z žganjem oglja; oglar 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Oglar -jam. NEM.: Der KöhlerLAT.: Carbonarius oglas[ogl.s]samostalnik moškega spola odmev 445: zvocni naravni pojav TMB: Ogglas -am. NEM.: Das EchoLAT.: Echo PRIMERJAJ: Oglasovavka OglasovalkaGLEJ: Oglasovavka Oglasovavka[oglasov.vka] (Oglasovalka) samostalnik ženskega spola boginja odmeva, Eho 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Oglasuvavka 'Echo’ (str. 184)PRIMERJAJ: oglas oglavje[ogl.vje]samostalnik srednjega spola tesno prilegajoce se pokrivalo, cepica 130: oblacilo ali obutev TMB: Ogglavje -an. NEM.: Die Hutkappe LAT.: Pilei globus ogled[ogl.d]samostalnik moškega spola pregled, ogled 770: vid ali pogled TMB: Oggléd -am. NEM.: Die BeschauLAT.: Vi.io ogledalo[ogledálo]samostalnik srednjega spola ogledalo, zrcalo 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Ogglédâlu-an. NEM.: Der SpiegelLAT.: Speculum ogledati[ogl.dati ogl.dam]dovršni glagol pregledati, ogledati 770: videti, gledati TMB: OggledamNEM.: BeschauenLAT.: Vi.ere oglen[ogl.n (?)]samostalnik moškega spola premog 649: rudnina TMB: Oglin-am. NEM.: Eine SteinkohleLAT.: Anthracites oglišce[oglíšce]samostalnik srednjega spola prostor, kjer pridobivajo oglje 292: kjer kuhajo oglje TMB: Oglishe-an. NEM.: Die KohlstätteLAT.: Carbonaria oglje[.glje]samostalnik srednjega spola žerjavica, žarece oglje 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Oglje -an. NEM.: Die GluthLAT.: Prunć oglodati[ogl.dati ogl.dam]dovršni glagol oglodati 699: jesti TMB: OgglôdamNEM.: AbnagenLAT.: Ambedere, arrodere ognati[ognáti]dovršni glagol premagati, prepoditi (?) 589: gnati KG: ognati 'Untertreiben’ (str. 124) Dejanski obstoj tega glagola, ki ga Pohlin navaja med zgledi predponskih, je vprašljiv. PRIMERJAJ: obgnati ogniti[ogniti .gnem]dovršni glagol ogniti se 561: premikati se TMB: Vognem-nigitiSieh. VogibamKG: Vognem 'ich weiche aus’ (str. 73)PRIMERJAJ: ogibati; ogibati se ognjen[ognj.n]pridevnikki je iz ognja; ognjen TMB: Ognen-a -u NEM.: FeuerigLAT.: Ignitus ognjenik[ognj.nik (?)]samostalnik moškega spola kresilni kamen, kremen 637: kamen, kamenina TMB: Ognčnk-am. NEM.: Der FeuersteinLAT.: Silex, pyrites ognjišce[ognjíšce]samostalnik srednjega spola ognjišce 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Ognishe-an. NEM.: Ein FeuerherdLAT.: FocusKG: Ognishe 'Feuerherd’ (str. 120) ognusiti[ognusiti ognusím]dovršni glagol umazati, omadeževati 738: umazati, oskruniti TMB: OggnusimNEM.: Beflecken LAT.: Con.purcare ogolica[og.lica]samostalnik ženskega spolatiara, nacelek, tj. dragocen okrasni obroc ali trak okoli glave 532: okrasje TMB: Ogôlza-e.h. NEM.: AufsetznestelLAT.: Redimiculum ogorek[og.r.k]samostalnik moškega spola gorec, tlec kos lesa 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Ogk -am. NEM.: Glüender BrandLAT.: TorrisKG: Ogurk 'Bren-nendholz’ (str. 24) ogorel[ogor.. ogor.la]pridevnik ožgan, temen TMB: Ogorel-a -uNEM.: AngebranntLAT.: Fu.cus, furvus ogovarjati[ogov.rjati ogov.rjam] nedovršni glagol ogovarjati 493: govoriti TMB: OggovârjamNEM.: Stets anredenLAT.: Alloqui ogra[ógra]ali [.gra]samostalnik ženskega spola rumeno rjava barva; oker 1: barva TMB: Ogra -e.h. NEM.: Das BerggelbLAT.: Ochra GS: Ogra – lat. Ochra.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ograja[ogr.ja]samostalnik ženskega spola 1. ograja 773: zgradba 2. krožno tekališce 773: zgradba TMB: Ogrâja-e.h. NEM.: 1. Einfaßung 2. LaufbahneLAT.: 1. Septum 2. Stadium, circusGS: Ogrâja– vel Oggraja ab ob prćpo.itione, & graja, .eu gradim, cingo, .epio.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. ogreb[ogr.b]samostalnik moškega spola z lopato ali grebljo narejen kup, greben 626: kup zemlje TMB: Oggręb -am. NEM.: Abgeschaufelter HaufenLAT.: Coacervatum ogrebalica[ogr.balica]samostalnik ženskega spola lopata, greblja 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Oggrebalza-e.h. NEM.: Die SchaufelLAT.: Rutabulum ogrebati[ogr.bati ogr.bam]nedovršni glagol odstranjevati z lopato 581: premikati TMB: OggrebamNEM.: AbschaufelnLAT.: Pala removere ogreda[ogr.da]samostalnik ženskega spola poteg, poteza, vodenje 561: premikanje TMB: Ogreda-e.h. NEM.: Der ZugLAT.: Ductus Pomen ni jasen, saj sta oba prevedka vecpomenska. Beseda se pojavlja le še pri Gutsmanu, kjer je prevedena z nemško Zug. ogreneti[ogren.ti ogrením]nedovršni glagol postati grenek 676: spreminjati okus TMB: OggrenimNEM.: Bitter werdenLAT.: Amare.cere ogreti se[ogr.ti se ogr.jem se]dovršni glagol ogreti se 677: spreminjati se zaradi temperature TMB: Oggrejem-greti se NEM.: Sich ErwärmenLAT.: Calefieri ogrilica[ogrilica]samostalnik ženskega spola petrolej 659: neužitna tekocina TMB: Ogrilza-e.h. NEM.: Der SteinölLAT.: Naphtha ogrinjalo[ogrinjálo]samostalnik srednjega spola 1. ogrinjalo 130: oblacilo ali obutev 2. pregrinjalo 221: hišni tekstil 3. zavesa, zastor 221: hišni tekstil TMB: Oggrinâlu-an. NEM.: Deckmantel, SaloupeLAT.: AmicetumKG: Ogrinallu 'Ueberdecke’ (str. 32)KG: Ogrinallu 'Vorhang, Deckmantel’ (str. 116) ogrinjati se[ogrínjati se ogrínjam se] nedovršni glagol ogrinjati se 463: oblaciti, obuvati se TMB: Oggrinam seLAT.: Siehe Oggernem PRIMERJAJ: ogrniti ogrlin[ogrl.n]samostalnik moškega spola vratni okovi za jetnike 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Ogerlin-am. NEM.: HalseisenLAT.: Numella ogrniti[ogrniti ogrnem]dovršni glagol ogrniti 463: oblaciti, obuvati se TMB: Oggerném-nitiNEM.: UmhüllenLAT.: InvolvereGS: Gernem– .implex non e.t in u.u: .ed compo.ita duntaxat: oggernem, .agernem.PRIMERJAJ: -grniti; ogrinjati se ogršcica[ogršcíca]samostalnik ženskega spolarastlina repna ogršcica, latinsko Brassica rapa 617: vrsta zelike TMB: Ogershiza-e .h. NEM.: RübsaamenLAT.: Rapicium oguljenje[oguljénje]samostalnik srednjega spola obraba 687: škodovanje TMB: Oggulęnje -an. NEM.: Die AbnützungLAT.: Ab.umedo oh[.h]medmet izraža bojazen, žalost TMB: Oh!NEM.: Ach!LAT.: Ach!KG: Oh, oh 'ach’ (str. 96) KG: Oh, oh 'ach, ach’ (str. 96)KG: Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni 'ach wehe mir’. Jaj 'wehe!’ (str. 96) oha[oha]medmet uporablja se za izražanje zahteve po upocasnitvi, prenehanju premikanja TMB: Oha!NEM.: O langsam!LAT.: O .ta pes! ohcet[.hcet (?)]samostalnik ženskega spola svatba 47: ženitovanje TMB: Ohzčt-e.h. NEM.: Die HochzeitLAT.: NuptićGS: Ohzet – a germ. Hochzeit ommi..a a.piratione h: gr. ..e.., admi..arium admitto.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: moženje; možitva; ohcetovanje; svatba; svatovšcina; ženitva ohcetovanje[ohcetov.nje]samostalnik srednjega spola svatovšcina, svatba 47: ženitovanje ABC: Ti nima.h ob prepovedanih zha.ih ohzetvanja dershati. (1794, str. 12)PRIMERJAJ: moženje; možitva; ohcet; svatba; svatovšcina; ženitva oh he[.h h.]medmetna zveza izraža bojazen, žalost KG: Oh he, gorje, ovbe 'ach wehe’ (str. 96) ohladiti se[ohladiti se ohladím se] dovršni glagol osvežiti se, ohladiti se 677: spreminjati se zaradi temperature TMB: Ohhladim se NEM.: ErfrischenLAT.: Refrigerare .e ohljancen[ohljancen]pridevnik narejen iz boljšega, mehkejšega platna TMB: Ohlanzhén-a -uNEM.: Von zarter LeinwandLAT.: Carba.inus Pleteršnik v tem pomenu navaja ohl.nc.n. PRIMERJAJ: ohljanice ohljanice[ohlj.nice]množinski samostalnik ženskega spola razcesan, grebenan lan 665: tekstilna surovina TMB: Ohlânze.h. NEM.: Der ReinflachsLAT.: Linum perpexumGS: Ohlanze– ex Ahle vindico, & lan: germ. gehächletes Haar.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: ahljanice; ohljancen ohlodje[ohl.dje]samostalnik srednjega spola ograja iz pokoncno postavljenih brun; palisada 773: zgradba KG: Okuli ohlodja 'umher der Palisaden’ (str. 84)KG: Ohlodje 'Palissaden’ (str. 120) ohmetje[ohm.tje]samostalnik srednjega spolarastlina bela omela, latinsko Viscum album, ali rumena omela, latinsko Loranthus europaeus 610: vrsta grma TMB: Ohmetje-an. NEM.: Der Mistel LAT.: Vi.cum Erjavec, Letopis Matice slovenske 1882–1883, 295, dvomi v pristnost besede, Pleteršnik domneva napako namesto ohmelje. Ceško ochmet je domnevno prevzeto iz slovenšcine (Bezlaj, ESSJ II, 244). Beseda je v slovenšcini zabeležena že v Kastelec-Vorencevem slovarju. oh oh[.h .h]medmetna zveza izraža bojazen, žalost KG: Jiiih! ih! ih! ih! oh! oh! gorje! 'ach weh’ (str. 97) ohol[oh..]samostalnik moškega spola oholost, napuh, ošabnost 390: napuh TMB: Ohôl-a-a NEM.: Hochmuth, Hofart LAT.: Alazonia oholen[ohól.n]pridevnik ohol, ošaben TMB: Oholn-a -uNEM.: HochmüthigLAT.: Elatus, .uperbus ohranik[ohraník]samostalnik moškega spola ohranjevalec 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje ABC: Bug je Stvarnik, inu ohranik v.ih rezhy (1794, str. 22) ohraniti[ohraniti ohránim]dovršni glagol ohraniti, obraniti 749: varovati TMB: Ohhranem-nitiNEM.: Bewahren LAT.: Cu.todire ohranjen[ohránjen]pridevnik ohranjen ABC: .kus kateru po leta .trohlivi shivot ohranen (1794, str. 15) ohrati[.hrati (?) .hram (?)]nedovršni glagol posojati na obresti 113: placati TMB: OhramNEM.: WuchernLAT.: U.urari GS: Ohram– qua.i hranem: germ. wuchern: Suec. Ooker; lat. u.ura: I.land. Okur, fśnus. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ohrnija[ohrn.ja]samostalnik ženskega spola posojanje na obresti, oderuštvo 112: dajanje in posojanje TMB: Ohrčnia-e.h. NEM.: Der WucherLAT.: U.ura Naglašena pripona -ija je tako zapisana tudi v goljufija. ohrnik[.hrnik]samostalnik moškega spola kdor posoja na obresti, oderuh 845: kdor se ukvarja s posojanjem denarja TMB: Ohrenčk-am. NEM.: Der Wucherer LAT.: U.urarius ohrnski[.hrnski]pridevnik posojilen, oderuški TMB: Ohrčnske-a -u NEM.: WucherischLAT.: U.urarius ohrometi[ohrom.ti ohromím]dovršni glagol ohromiti 732: s tolcenjem kvariti TMB: Ohhromim-metiNEM.: Stümmlen LAT.: Mutilare Nemški in latinski prevedek sta prehodna glagola. ohrovt[.hrovt]samostalnik moškega spola rastlina ohrovt, latinsko Brassica oleracea var. sabauda 617: vrsta zelike TMB: Ohrovt-am. NEM.: Das Kohlkraut LAT.: Bra..icaGS: Ohrovt– a germ. qua.i auch Kraut.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Na to, da beseda ne pomeni navadno zelje, kažeta nemški in latinski prevedek pri zelje, ki se razlikujeta od prevedkov iztocnice ohrovt, še bolj pa resda naivno etimološko izvajanje prvega zloga iz nemškega clenka auch 'tudi’ in drugega samostalniku Kraut v pomenu 'zelje’ (v resnici gre za izposojenko iz nemške zloženke Kohlkraut v bavarski izreki). o ja[. ja]medmetna zveza izraža obžalovanje TMB: O ja!NEM.: Ach ja!LAT.: Aha! oja1 [oja (?)]samostalnik ženskega spola vojaški jarek, rov 796: vojaški nasip TMB: Oja -e.h. NEM.: Laufgraben LAT.: Cuniculus oja2 [.ja](voja) samostalnik ženskega spola oje, tj. drog na prednjem delu voza, ob katerega je vprežena vlecna žival 592: del voza TMB: Vôja-e.h. NEM.: Die Deichsel LAT.: TemoPRIMERJAJ: ojnice oja3 [.ja (?)]medmet izraža dobro voljo, veselje KG: Oja, hoja, hujah, ve..elle! (str. 96) ojnice[.jnice](vojnice) množinski samostalnik ženskega spolaoje, tj. drog na prednjem delu voza, ob katerega je vprežena vlecna žival 592: del voza TMB: Vôjenze-a.h. Siehe Voja PRIMERJAJ: oja˛ ojnik[ojník](vojnik) samostalnik moškega spola klin, s katerim pritrdijo kolo na os 592: del voza TMB: Vojnčk-am. NEM.: Radnagel LAT.: Embollium ojstGLEJ: ost ojsterGLEJ: oster ojstitiGLEJ: ostiti ojstnikGLEJ: ostnik ojstninaGLEJ: ostnina ojstrga GLEJ: ostriga ojstrigaGLEJ: ostriga ojstrinaGLEJ: ostrina ojstripGLEJ: ostrip ojstrogaGLEJ: ostroga ojstrostGLEJ: ostrost ojstrovidGLEJ: ostrovid okaditi[okaditi okadím]dovršni glagol obdati z dimom; okaditi 6: obdajati TMB: Okkŕdim NEM.: Beräuchern LAT.: Suffumigare okameneti[okamen.ti okamením] dovršni glagol okameneti 678: postajati trd TMB: OkkamenimNEM.: Zu Stein werden LAT.: Incru.tare okaniti[okaniti (?) okánim]dovršni glagol prevarati, ukaniti 107: varati, goljufati GS: Kanem– proprie .tillare .ignificat: improprie, .eu metaphorice etiam decipere prćcipue in compo.itis okkanem: Suec. Gan: .peciem magić denotat: Hi.p. Enganno: Gall. Engan: lat. med. ćvi. Enganare, fallere. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. okapati[okápati okápljem]dovršni glagol oškropiti, poškropiti 586: premikati tekocino TMB: OkkaplemNEM.: Antropfen LAT.: Guttis a.pergere okat[ok.t]pridevnik ki ima velike oci, mnogo oces; okat TMB: Okat-a -uNEM.: AugigLAT.: Oculatus oklad[okl.d]samostalnik moškega spola obkladek 196: zdravilski pripomocek TMB: Okklâd-am. NEM.: Der Umschlag LAT.: Fomentum oklamiti[oklámiti okl.mim]dovršni glagol ogoljufati, preslepiti 107: varati, goljufati TMB: Okklâmčm-metiNEM.: Täuschen, berückenLAT.: Decipere, infateuare okleniti[okleniti okl.nem]dovršni glagol oviti 6: obdajati TMB: Okklenem NEM.: UmwindenLAT.: Agglomerare oklep[okl.p]samostalnik moškega spola 1. oklep, tj. kovinska vojaška obleka 136: vojaško oblacilo 2. vratni okovi za jetnike 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Okklép-a m. NEM.: 1. Der Harnisch 2. HalsbandLAT.: 1. Cataphracta 2. Numella oklic[okl.c]samostalnik moškega spola naznanilo 493: govor TMB: Okkliz-am. NEM.: Das VerrufenLAT.: Denunciatio Spe­cializirani pomen 'obvestilo o nameravani poroki’ iz prevedkov ni razviden. okmašter[okmašt.r (?)]samostalnik moškega spola najvišji služabnik na posestvu, gradu, dvoru 875: sluga oblasti TMB: Okmashtr -am. NEM.: Ein HofmeisterLAT.: Aulć prćfectus oknica[okníca]samostalnik ženskega spola okensko krilo; oknica 223: stavbno pohištvo TMB: Okniza-e.h. NEM.: Die Balke LAT.: Valva okno[ókno]samostalnik srednjega spola okno 223: stavbno pohištvo TMB: Oknu -an. NEM.: Das FensterLAT.: Fene.traGS: Oknu– ab oku: Suec. & I.land. waka, eine Oeffnung, Fenster.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Oku – gr. .....: lat. oculus: inf. Sax. Oge: Dan. Oye. Holl. Ooghe: germ. Aug: Tridentini ajunt ochi, & pronuntiant .icut carnioly ozhy. Unde Oknac; qua.i fene.trć e..ent oculi domus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Zapis Oknac namesto pricakovanega Okna je domnevno tiskarska napaka. oko [ok. oc.sa]samostalnik srednjega spola oko 972: del cloveka ali živali TMB: Okúozhesan. NEM.: Das AugLAT.: Oculus GS: Oku – gr. .....: lat. oculus: inf. Sax. Oge: Dan. Oye. Holl. Ooghe: germ. Aug: Tridentini ajunt ochi, & pronuntiant .icut carnioly ozhy. Unde Oknac; qua.i fene.tre e..ent oculi domus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: oci okobel[okob.l (?)]prislov okobal (?) TMB: OkobęlNEM.: Mit beyden FüßenLAT.: Pedibus hinc inde po.itis Nemški prevedek pomeni 'z obema nogama’, latinski 's postavljenimi nogami’. okoli1 [ok.li]prislov okoli TMB: Okuli NEM.: HerumLAT.: Circum GS: Okuli – a kolu: ita & Okrog.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Okuli, okroh, okrog 'herum’ (str. 91) PRIMERJAJ: okoli˛ okoli2 [ok.li]predlog okoli, okrog KG: Okuli ohlodja 'umher der Palisaden’ (str. 84)PRIMERJAJ: okolią okolignati[ok.lignáti]nedovršni glagol gnati, poditi naokoli 589: gnati KG: okulignati 'Herumtreiben’ (str. 124) okoliprinesti[ok.liprinésti ok.liprinésem](okoli prinesti) nedovršni glagol 459: nositi 1. raznositi 2. umoriti 108: ubiti TMB: OkulipernęsemNEM.: 1. Herumtragen 2. UmbringenLAT.: 1. Circumferre 2. Enecare KG: okuliperne..em 'ich bringe um’ (str. 124) PRIMERJAJ: prinesti okoli prinestiGLEJ: okoliprinesti okolišce[okolíšce]samostalnik srednjega spola obseg 435: miselni pojem TMB: Okulishe -an. NEM.: Der UmfangLAT.: Ambitus okopavati[okop.vati okop.vam] nedovršni glagol prekopavati 277: obdelovati zemljo KG: okopujem oder okopavam 'ich grabe stäts um’ (str. 123)PRIMERJAJ: okopovati okopovati[okopováti okop.jem] nedovršni glagol prekopavati 277: obdelovati zemljo KG: okopujem oder okopavam 'ich grabe stäts um’ (str. 123)PRIMERJAJ: okopavati okoren[ok.r.n]pridevnik neroden, okoren TMB: Okorn-a -u NEM.: UngeschicktLAT.: Ineptus okornost[ok.rnost]samostalnik ženskega spola nerodnost, okornost 392: nerodnost TMB: Okorno.t-e.h. NEM.: Ungeschicklich­keitLAT.: Ineptitudo okovati[okováti okújem]dovršni glagol z žeblji pritrditi podplat na obuvalo 89: pritrditi TMB: Okkem -koval, -kovâtiNEM.: UmnagelnLAT.: Calceos circa circum clavis figere okraj[okr.j]samostalnik moškega spola recni breg, rob 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Okkraj -am. NEM.: Der RandLAT.: Ora, os, margo okrajšati[okr.jšati]dovršni glagol skrajšati 620: rezati, trgati TMB: OkkrajshamNEM.: Abkürzen LAT.: Abbreviare okratiti[okrátiti okr.tim]dovršni glagol odvzeti, odtegniti 115: jemati TMB: Okkrâtem-tetiNEM.: Entziehen LAT.: Ab.trahere okraža[okr.ža]samostalnik ženskega spola ženski nakit, okrasje 532: okrasje TMB: Okrâ.ha-e.h. NEM.: WeiberzierdeLAT.: Mundus Besedo povzema Gutsman kot okrasha, kar je prav tako treba brati z ž. okrepcati[okrepcáti okrepc.m] dovršni glagol namestiti kaj trdno na dolocenem mestu;pritrditi 89: pritrditi TMB: Okkerfzhâm NEM.: BefestigenLAT.: Adroborare okrog[okr.g]prislov okrog, okoli TMB: Okrog NEM.: HerumLAT.: CircumGS: Okuli – a kolu: ita & Okrog. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Okuli, okroh, okrog 'herum’ (str. 91)KG: Okrog 'rund herum’ (str. 107) okrogel[okr.g..]pridevnik okrogel TMB: Okrôgl-a -uNEM.: Rund LAT.: Rotundus okroglast[okr.glast]pridevnik zaobljen, ovalen, okroglast TMB: Okroglŕ.t-a -uNEM.: RundlichtLAT.: Ovalis PRIMERJAJ: okroglat okroglat[okr.glat (?)]pridevnik zaobljen, ovalen, okroglast TMB: Okroglat-a -uNEM.: RundlichtLAT.: Ovalis PRIMERJAJ: okroglast okroglost[okr.glost]samostalnik ženskega spola okroglost 465: videz TMB: Okroglo.t-e .h. NEM.: Die RundeLAT.: Rotunditas okrož[okr.ž]samostalnik moškega spola pleva 616: del zelike TMB: Okrô.h-am. NEM.: Das ReütkornLAT.: Palea Beseda je opredeljena glede na latinski prevedek. Nemško besedo Reutkorn navajajo starejši nemški slovarji le iz turinškega narecja v pomenu 'žito, ki ga posejejo na izkrceno zemljo’. okroždelj[okr.žd.lj (?) okr.žd.ljna (?)]samostalnik moškega spola krog 465: stvar glede na obliko TMB: Okro.hdčl-nam. NEM.: Der Zirkel LAT.: Circulus okrožje[okr.žje]samostalnik srednjega spola obok 777: del zgradbe TMB: Okrô.hje-a n. NEM.: GewölbkrümeLAT.: Ab.is okrožnik[okr.žnik]samostalnik moškega spola krožnik 229: posoda za hrano TMB: Okro.hnčk-am. NEM.: Das TellerLAT.: OrbiculusKG: (Nimam) Talerja (okro.hneka) (str. 191)PRIMERJAJ: taler okrožnost[okr.žnost]samostalnik ženskega spola krog, obod 465: stvar glede na obliko TMB: Okro.hno.t-e.h. NEM.: Runde, KreisLAT.: Circumferentia Beseda je pomensko opredeljena glede na nemški prevedek, ki ga dopušca tudi anticno latinski. V srednjeveški latinšcini circumfe­rentia pomeni tudi 'okolica’ in 'okolišcina’. okrušiti[okrúšiti okr.šim]dovršni glagol odkrušiti, odlomiti, odšcipniti 621: lomiti, treti TMB: Okkrűshem-shetiNEM.: AbzwackenLAT.: Suppilare, delibare okštan[ókštan]samostalnik moškega spola jantar 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Okshtŕn-am. NEM.: Der Bernstein LAT.: Succinum okukok[?]samostalnik moškega spolasladkovodna riba crnooka, latinsko Abramis sapa 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Okukok -am. NEM.: Die BrandbrachseLAT.: Melanurus Manj verjetno plošcic, Abramis brama. okus[ok.s]samostalnik moškega spola okus 765: okus TMB: Ok -am. Siehe PokűsPRIMERJAJ: pokus okuševati[okuševáti okuš.jem] dovršni glagol poljubljati 725: poljubiti TMB: OkushujemLAT.: Sieh. Kushujem PRIMERJAJ: kuševati ol[.l (?)](vol˛) samostalnik moškega spola 1. pivo 661: alkoholna pijaca 2. sredica pšenicnega zrna (?) 600: del rastline TMB: Vôl-am. NEM.: Das Bier LAT.: Cerevi.iaGS: Vol – /…/ Vol vero cerevi.ia derivatum e.t a Vol medula grani triticei; unde Volu.ia & Voluta Dea, & tot Slavicorum locorum nomina Volhinia, Volga, Volgaria &c. etiam Wolga.t. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Drugi pomen je omenjen le v etimološki razlagi in je vprašljiv. olajati[ol.jati ol.jam]dovršni glagol oblajati, nalajati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: OllâjamNEM.: AnbellenLAT.: Allatrare olant[ólant]samostalnik moškega spolarastlina veliki oman, latinsko Inula helenium 617: vrsta zelike TMB: Olŕnt -am. NEM.: Der AlantLAT.: HeleniumGS: Olant– germ. Alant: lat. Helenium; quia ex in.ula S. Helenć a.portatum e.t ad has partes. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: telohje; tolsti koren olantin[olant.n]samostalnik moškega spola zdravilna pijaca iz vina, omanove zeli in korenin ter dodatkov, navadno medu 661: alkoholna pijaca TMB: Olantin-am. NEM.: Der AlantweinLAT.: Helenites olar[.lar](volar˛) samostalnik moškega spola kdor izdeluje pivo; pivovar 868: kdor izdeluje ali toci alkoholne pijace TMB: Vôlar-jam. NEM.: BierbräuerLAT.: Cerevi.iarius olarija[olar.ja](volarija) samostalnik ženskega spola prostor, kjer izdelujejo pivo; pivovarna 297: pivovarna KG: Volaria 'Bräuhaus’ (str. 120) olegica[ol.gica]samostalnik ženskega spola neobdelana njiva, praha 334: kmetijsko zemljišce TMB: Olegza-e.h. NEM.: BrachackerLAT.: Vervactum o le poglej[. le pogl.j]medmetna zveza izraža zacudenje KG: O le poglej! glejte! poglejte! 'sehet! sehet!’ (str. 97) olešnik[ol.šnik]samostalnik moškega spola lešnik 613: sad ali plod za prehrano TMB: Oleshnek-am. Sieh. LeshnekPRIMERJAJ: lešnik; orešnik olih[?]samostalnik moškega spolavrsta gobe, morda prašnica, latinsko Lycoperdon (bovista) 608: vrsta gobe TMB: Olih-am. NEM.: GiftschwammenLAT.: Fungorum .pecies Nemško Giftschwamm navaja Grimm v pomenu 'prašnica’. Prašnica je namrec užitna, dokler je mlada, ko se ji notranjost obarva, pa ne vec. Pleteršnik ima iztocnico .lih. Izostanek modernega samoglasniškega upada v Pohlinovem zapisu bi kazal na naglašeni i. olipa[olipa]samostalnik ženskega spola navadno množina piškot iz tankega, cevasto zvitega testa 261: hrana TMB: Olippe.h. NEM.: Die HollhippenLAT.: Adoreć V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: oblat oljbar[.ljbar](oljebar; oljibar; voljbar; voljebar; vojlibar) samostalnik moškega spola oliva 613: sad ali plod za prehrano TMB: Vojlčbar-jam. NEM.: Oelbeeren, OlivenLAT.: Olearium Pomenska opredelitev sledi nemškemu prevedku, ki je v množini. V anticni latinšcini besede olearium ni, v srednjeveški pomeni 'trgovina z oljem’ (in je srednja oblika pridevnika s pomenom 'imajoc olive’). Prevzeta je iz nemško Ölbeere, pri cemer je a namesto pricako­vanega e kakor v primeru lorbar, sredinski č, ki kaže na polglasniško izreko, pa zelo verjetno hiperkorekten, pod vplivom oljika. PRIMERJAJ: oljika olje[.lje](volje) samostalnik srednjega spola olje 660: pijaca TMB: Ojle; Vojle -an. NEM.: Das OelLAT.: OleumGS: Ojlé – vide Vojle.GS: Vojle – aliis Ojle, etiam Olje: lat. Oleum, germ. Oel: infer. Sax. Oelje: Suec. Olja. Anglo.. Ele: Angl. Oil: gall. Huile: Ital. Oglio gr. ..a....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. oljebarGLEJ: oljbar oljibar GLEJ: oljbar oljika[.ljika](voljika) samostalnik ženskega spoladrevo oljka, latinsko Olea europaea 605: drevesna vrsta TMB: Vojlčka-e.h. NEM.: Der OelbaumLAT.: Olea, oliva Nemški prevedek pomeni le 'oljcno drevo’, latinskaprevedka dopušcata tudi pomen 'plodoljcnega drevesa, oliva’. PRIMERJAJ: oljbar oljnat[.ljnat](voljnat) pridevnik oljnat TMB: Vojlnŕt-a -uNEM.: Oelicht LAT.: Oleo.us olmara[olm.ra]samostalnik ženskega spola omara 220: pohištvo za shranjevanje stvari TMB: Olmâra-e.h. Siehe Omara PRIMERJAJ: omara olovice[.lovice](volovice˛) množinski samostalnik ženskega spola usedlina v pivu po koncanem vrenju; droži 483: pri pridobivanju alkoholnih pijac nastali odpadek TMB: Vôlňvze.h. NEM.: BiergähreLAT.: Cremor cereve.ić olša[..ša](volša; voša) samostalnik ženskega spolav Škofji Loki drevo jelša, latinsko Alnus (glutinosa) 605: drevesna vrsta GS: Jevka– Locopoli Vosha: Poloni Olsha, .ed videtur potius pertinere ad .equens. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ''Sequens’’ je jelša. oltar[oltár]samostalnik moškega spola oltar 784: del cerkve TMB: Oltar-ja m. NEM.: Der AltarLAT.: Altare, araGS: Oltar– lat. Altare: germ. Altar: veteres Septentrionales populi Ejt. Anglo.. Eald, Feuer, & ar, Heerd, qua.i Feuerherd putat Ihre.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. olter[olt.r (?)]samostalnik moškega spola (?) žlindra 478: kovinski odpadek GS: Oltr– Eisenschlacken, apud Notker olter.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. olup[ol.p]samostalnik moškega spola lupina, olupek 480: olupek TMB: Ollup -am. NEM.: Die SchalleLAT.: Putamen, cortex PRIMERJAJ: olupek olupek[ol.p.k]samostalnik moškega spola lupina, olupek 480: olupek TMB: Ollupk -am. Siehe OllupPRIMERJAJ: olup olupiti[olupiti olúpim]dovršni glagol olupiti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: Ollűpem-lupitiNEM.: SchällenLAT.: Decorticare olušciti[olušciti olúšcim]dovršni glagol odstraniti lušcino, skorjo; olušciti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: OblűshemLAT.: DecorticareSiehe Ollushem Beseda se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. PRIMERJAJ: olušciti omadeževati[omadeževáti omadež.jem]dovršni glagol umazati, omadeževati 738: umazati, oskruniti TMB: Ommade.hujemNEM.: BefleckenLAT.: Maculare, polluere omagati[om.gati om.gam]dovršni glagol omedleti, omagati 17: boleti, bolehati TMB: Ommagam NEM.: Ohnmächtig werden LAT.: DeficerePRIMERJAJ: obnemagati; omedleti omahovati[omahováti omah.jem] nedovršni glagol opotekati se 30: šepati TMB: OmmahujemNEM.: TaumelnLAT.: Vacillare omajati[omájati omájem]dovršni glagol omajati (?) 627: poslabševati, zatirati ABC: Omajaj nasho volo (1794, str. 14) omara[om.ra]samostalnik ženskega spola omara 220: pohištvo za shranjevanje stvari TMB: Omara -e.h.NEM.: Der Kasten LAT.: Ci.ta, loculusGS: Omâra– lat. armarium; unde & Galli Armoire: Hi.p. Almario: Holl. Ammaris.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. PRIMERJAJ: olmara omedleti[omedl.ti omedlím]dovršni glagol omedleti 17: boleti, bolehati TMB: Ommedlim -letiSiehe Ommagam PRIMERJAJ: omagati omedlevica[omedl.vica]samostalnik ženskega spola omedlevica 17: bolezen TMB: Ommedlevza-e.h. NEM.: Die Ohnmacht LAT.: Deliqvium omelo[omélo]samostalnik srednjega spola krtaca 141: orodje ali pripomocek za cišcenje TMB: Ommęlu-an. NEM.: Der BartwischLAT.: Setaceum o mene neumno[. méne ne.mno] medmetna zveza izrece ženska izraža jezo nase KG: o mene naumno 'o ich unbesonnenes Weib’ (str. 97) ometati[om.tati om.tam]nedovršni glagol ocistiti prah s krtaco, okrtaciti 52: cistiti TMB: OmmetamNEM.: Abstäuben LAT.: Purgare .etaceo omnak[.mnak]prislov onstran, onkraj TMB: UmnakLAT.: Siehe UnakGS: Umnak– qua.i ad illam partem ver.us, trans.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: onak omocel[om.cel (?)](omocelj) samostalnik moškega spola (?)morska riba polenovka, trska, latinsko Gadus morhua 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Omôzhel– germ. der Dorschfisch; quia macerari debet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. omoceljGLEJ: omocel o moj Bog[. m.j B.g]medmetna zveza izraža zaskrbljenost, žalost KG: o moj Buh 'o Gott’ (str. 96) omotica[om.tica]samostalnik ženskega spola omamljenost, omama 17: bolezen TMB: Ommôtčza-e.h. NEM.: Die Betäubung LAT.: Attonitio omrežje[omr.žje]samostalnik srednjega spola rešetka 777: del zgradbe TMB: Ommre.hje-an. NEM.: Das GitterLAT.: Cancelli, crates on1 [.n]zaimek on TMB: On-a -uNEM.: Er, sie, dasLAT.: Hic, hćc, hoc. IlleGS: On– ona, onu con.entit cum Armorico Honno, illa: & cum Gall. on, Mann: Dan. Han.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: On 'er’ /…/ (str. 50)KG: Sajn für .a njega: pojn oder pujn für po njega: pojno für po njo (str. 183) on2 [.n] ime crke o 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: On, O, ó und Oth, ň (str. 160) o nadložni casi[. nadl.žni cási] medmetna zveza izraža žalost nad hudimi casi KG: o nadlo.hni zhasi 'o harte Zeiten’ (str. 97 s.) PRIMERJAJ: nadložen onak[.nak]prislovonstran, onkraj TMB: UnakNEM.: Jenseits LAT.: Trans, lćvor.umPRIMERJAJ: omnak ondan[.ndan]prislov takrat TMB: UndanNEM.: Neulich LAT.: NuperKG: Undan 'neulich, nächstens’ (str. 89)PRIMERJAJ: onkrat ondanji[ondánji]pridevnik takratni, nekdanji TMB: Undâne-a -u NEM.: NeulichLAT.: Nupernus ondi[.ndi]prislov tam, tamkaj TMB: OndiNEM.: DortLAT.: Ibi GS: Ondi– Armoricis Hont: Ital. onde hinc. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. KG: Ondi 'alldorten’ (str. 90) PRIMERJAJ: le-ondi ondokaj[ond.kaj (?)](ondukaj) prislovtam, tamkaj TMB: OndokejNEM.: Dort LAT.: Ibi Pleteršnik navaja ond.kaj 'tam’. Hiperkorekturni zapis z o namesto u bi bil za Pohlina nenavaden. PRIMERJAJ: le-ondokaj ondukajGLEJ: ondokaj o nesreca[. nesr.ca]medmetna zveza izraža jezo KG: Zürnenden (je.nega) O nesrezha 'o des Unglücks’ (str. 97) o nesrecna kost[. nesr.cna k.st] medmetna zveza izraža jezo KG: Zürnenden (je.nega) /…/ O nesrezhna kust 'o mißgünstiges Geschlecht’ (str. 97) oni[.ni](guni) zaimek oni TMB: Unč; Gune-a -uNEM.: Jener, jene, jenesLAT.: Ille, illa, illudGS: Un– infer. Sax. gunnen, ille: quod quidam Carnioli .uperiores u.urpant, gun, guna, gunu prćfixo g, ille, illa, illud: Jeroschin gyn.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Une 'Jener’ /…/ (str. 51)KG: une (str. 139)KG: So ti inu te: uni, inu une mogli? pokaj, tedej ne tudi ti? (str. 172)PRIMERJAJ: le-oni onkrat[.nkrat]prislov takrat TMB: UnkratLAT.: Siehe Undan PRIMERJAJ: ondan onod[.nod]prislov od tod TMB: UnadNEM.: Von dannen LAT.: IndePRIMERJAJ: le-onod opackati[opackáti opack.m]dovršni glagol umazati, popackati, oskruniti 738: umazati, oskruniti TMB: Oppazkâm NEM.: BeschmützenLAT.: InficerePRIMERJAJ: oprižati opanka[op.nka]samostalnik ženskega spola lahko obuvalo z jermeni; opanka 130: oblacilo ali obutev TMB: Opanka-e.h. NEM.: SchnürschuhLAT.: AmentatumGS: Oppanka– unde lat. med. ćvi Banchus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. oparnica[op.rnica]samostalnik ženskega spolarastlina crni trn, latinsko Prunus spinosa 610: vrsta grma TMB: Oparčnza -e.h. NEM.: SchlehendornLAT.: Spinus GS: Oparenze– ab opparem, anbrennen. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. opat[op.t]samostalnik moškega spola opat 905: verski oblastnik TMB: Oppat-a m. NEM.: Ein AbtLAT.: Abbas opatija[opat.ja]samostalnik ženskega spola opatija, opatijska zgradba 783: kršcanska verska zgradba TMB: Opatya-e .h. NEM.: Die AbteyLAT.: Ćdes Abatiales opatovina[opatovína]samostalnik ženskega spola dajatev opatu, opatiji 72: dajatev TMB: Oppatovina-e.h. NEM.: Die AbtsgebührLAT.: Cen.us abbatialis opehariti[opeháriti opeh.rim]dovršni glagol ogoljufati, opehariti 107: varati, goljufati TMB: Oppehârem-rčtiNEM.: Um etwas bringenLAT.: Fraudare opeš[op.š]samostalnik moškega spola poljska cesta, pot 553: cesta, pot TMB: Oppesh-am. NEM.: Ein Feldweg LAT.: Stadium opetnica[op.tnica]samostalnik ženskega spola zadnji zgornji del obuvala; opetnik 131: del oblacila ali obutve TMB: Oppetnčza-e.h. NEM.: Fersenleder LAT.: Calx coreacea opica[.pica](vopica) samostalnik ženskega spola žival opica 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Vôpčza-e.h. NEM.: Der Affe, MeerkatzLAT.: Cercopithecus opirati1 [op.rati op.ram]nedovršni glagol opirati se, naslanjati se 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: Oppiram-piral, pran, pratiNEM.: Sich steifen, stützenLAT.: Fulcire, innitiKG: Opprem se, -piral oder operl, -pret, -preti 'steifen, lehnen’ (str. 107) Beseda je v TMB pomešana z opirati in oprati. opirati2 [opírati op.ram]nedovršni glagol izpirati 55: prati TMB: Oppiram -piral, pran, pratiNEM.: AbwaschenLAT.: Abluere Beseda je v TMB pomešana z oprati in opirati (se). oplaziti[opláziti opl.zim]dovršni glagol udariti, mahniti 727: tolci, bosti TMB: Oppla.em-.etiNEM.: Abschmieren LAT.: Cćdere, vapulare opoldneGLEJ: obpoldne opolzlak[opo.zlák](opolzljak; opozlak) samostalnik moškega spolariba jegulja, latinsko Anguilla 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Oppo.lak-am. NEM.: Der AalLAT.: Anguilla GS: Oppo.lak– a Pov.im, lubricari. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Prvi l je izpadel po disimilaciji. Ohranja se v besedni družini polzeti, ki ne zadošca temu pogoju. opolzljakGLEJ: opolzlak opolzlost[opo.zl.st](opozlost) samostalnik ženskega spola spolzkost 769: tip, otip TMB: Oppo.lu.t -e.h. NEM.: Die SchlüpfrigkeitLAT.: Lubricitas Prvi l je izpadel po disimilaci­ji. Ohranja se v besedni družini polzeti, ki ne zadošca temu pogoju. opominjati[opomínjati opomínjam] nedovršni glagol opominjati 503: grajati, svariti TMB: OppominamNEM.: Ermahnen, ermuntern LAT.: Adhortari, incitareGS: Oppominam – ex duplici prćfixo decompo.itum, videlicet ex ob prćpo.itione, & po, ac gr. µ.µ..µa., memini: lat. moneo, .eu antiquo meneo, meni.cor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. oponašati[opon.šati opon.šam] nedovršni glagol zasmehovati, sramotiti (z oponašanjem, posnemanjem) 468: posnemati vedenje drugega cloveka TMB: OpponâshamNEM.: VerhöhnenLAT.: Illudere oponesti[oponésti oponésem (?)] dovršni glagol izreci ocitek 508: ocitati TMB: Opponôsem-nęstiNEM.: VorrüpfenLAT.: Objicere, cavillariPRIMERJAJ: oponositi oponositi[oponositi (?) opon.sim] dovršni glagol izreci ocitek 508: ocitati TMB: Opponôsem-nęstiNEM.: Vorrüpfen LAT.: Objicere, cavillariPRIMERJAJ: oponesti opotakniti se[opotakniti se opotáknem se]dovršni glagol spodrsniti, opoteci se 30: šepati TMB: Oppotâknem seNEM.: Ausglitschen LAT.: Fallere gre..um opotekati se[opot.kati se opot.kam se]nedovršni glagol opotekati se 30: šepati TMB: Oppotekam se NEM.: TaumelnLAT.: Titubare opozlak GLEJ: opolzlak opozlostGLEJ: opolzlost oprati[opráti opérem]dovršni glagol izprati 55: prati TMB: Oppiram -piral, pran, pratiNEM.: AbwaschenLAT.: Abluere Beseda je v TMB pomešana z opirati in opirati (se). opravek[opr.v.k]samostalnik moškega spola opravek, posel 77: dejanje, delo TMB: Oppravk-am. NEM.: Das Geschäft LAT.: Negotium, opus opravilo[opravílo]samostalnik srednjega spola opravilo, delo, delovanje 77: dejanje, delo TMB: Oppravilu-an. NEM.: Der VerrichtungLAT.: Actio, negotium opraviti[opráviti opr.vim]dovršni glagol opraviti, narediti 81: delati, truditi se TMB: Oppravem-včtiNEM.: Verrichten LAT.: Agere, ab.olvere opravljati[oprávljati oprávljam] nedovršni glagol 1. biti dejaven, opravljati delo 81: delati, truditi se 2. govoriti kaj slabega o kom, opravljati 510: pogovarjati se TMB: OppravlamNEM.: 1. Verrichten 2. AfterredenLAT.: 1. Peragere 2. Detrahere, denigrareKG: Naoppravlej nezheser (str. 187) opresen[opr.s.n]pridevnik 1. svež, nekisan 2. nekvašen, opresen TMB: Oppresn-a -u NEM.: Süß, ungesäuertLAT.: Recens, agri.isGS: Presne– exolevit, pro eo oppresne u.urpatur. opresnik[opr.snik]samostalnik moškega spola nekvašen kruh; opresnik 261: hrana TMB: Oppresnek-am. NEM.: Ungesäuertes BrodLAT.: Azymus opresti[opr.sti opr.dem]dovršni glagol 1. prenehati s predenjem 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem 2. propasti 627: poslabševati se TMB: Oppredem-predl, -predén, -pre.ti NEM.: 1. Abspinen 2. Zu grunde gehen LAT.: 1. Filorum ductum perficere 2. Ad incitas redigi Latinski prevedek pomeni predvsem 'propasti, izgubiti pri igri’. oprešnik[opr.šnik]samostalnik moškega spola predstojnik kapitlja; prošt 905: verski oblastnik TMB: Oppreshnčk-am. NEM.: Ein PropstLAT.: Prć.es, Prćfectus opreti (se)[opr.ti se opr.m se]dovršni glagol opreti se 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: Oppręm-preti seNEM.: Sich stützenLAT.: InnitiGS: Perla – (pedi.equa) apud Bohorizh in hor. .ubci.ivis pag. 58 a Prem: .ic enim dicere Dominć ancillis erant .olitć: zhaj! de se bom na tebi operla.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Opprem se, -piral oder operl, -pret, -preti 'steifen, lehnen’ (str. 107)KG: opprem 'ich stütze mich’ (str. 125) PRIMERJAJ: -preti opretje[opr.tje]samostalnik srednjega spola opora 144: orodje za držanje TMB: Oppretje-an. NEM.: Eine Stütze LAT.: Adminiculum oprhniti[oprhniti oprhnem]dovršni glagol postati nekoliko plesniv 627: poslab­ševati se TMB: Opperhnem-nitiNEM.: AnschimmelnLAT.: Muce.cerePRIMERJAJ: oprkniti oprižati[oprížati oprížam]dovršni glagol umazati, popackati, oskruniti 738: umazati, oskruniti TMB: Opri.hamLAT.: Siehe OppazkamPRIMERJAJ: opackati oprkniti[oprkniti oprknem]dovršni glagol postati nekoliko plesniv 627: poslab­ševati se TMB: Opperknem-nitiNEM.: AnschimmelnLAT.: Muce.cerePRIMERJAJ: oprhniti oproda[opr.da]samostalnik moškega spola kdor plemicu nosi orožje; oproda 966: vojak TMB: Opproda; Oprôda-am. NEM.: Ein WaffenträgerLAT.: Armiger oprsnik[op.snik]samostalnik moškega spola jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlecna oprema pod prsmi; podprsnica 255: živalska oprava TMB: NEM.: Der BrustriemenLAT.: m. Opersnek-aAntilenaPRIMERJAJ: ašterželj; naprsnik; podprsnica; podprsnik optujiti[optújiti (?) opt.jim (?)]dovršni glagol izobciti, izgnati 589: gnati TMB: Opptujem-ptujetiNEM.: In Acht erklären LAT.: Ablitigare opustiti[opustiti opustím]dovršni glagol opustiti, zapustiti 566: odhajati TMB: Oppu.timNEM.: VerlaßenLAT.: De.erere oracva[or.cva]samostalnik ženskega spola oranje 277: kmecko opravilo v zvezi z zemljo TMB: Orazhva-e.h. NEM.: Das orada[or.da]samostalnik ženskega spolamorska riba orada, latinsko Sparus aurata 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Orâda– lat. .parus auratus: germ. Orf, Nörflingfisch: Ital. Orato: Gall. Dorada. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. orakelj[orak.lj]samostalnik moškega spola prerocišce, orakelj 780: nekršcanska verska zgradba TMB PREDGOVOR: more jidti svoj orakel, svoje besedishe poprashati (str. 3) oraljeGLEJ: orolje orastvo[or.stvo]samostalnik srednjega spola oranje 277: kmecko opravilo v zvezi z zemljo TMB: Ora.tvu-an. Siehe Orazhva PRIMERJAJ: oracva oratar[oratár (?) oratárja (?)] samostalnik moškega spola orac 891: kmet TMB: Oratar-jam. NEM.: AckersmannLAT.: AratorPRIMERJAJ: ratar orati[oráti órjem]nedovršni glagol orati 277: obdelovati zemljo TMB: Orjem oral, orátiNEM.: AckernLAT.: ArareGS: ara ... ... . : gr. ..... Cald. Orjem– lat. Aro terra: Goth. Arian, arare: Infer. Sax. aarden & aren.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. oreh[óreh or.ha]samostalnik moškega spoladrevo oreh, latinsko Juglans regia, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Orehoreham. NEM.: Die NußLAT.: Nux orel[ór.. órla]samostalnik moškega spola ptica krokar, latinsko Corvus corax 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Orl -am. NEM.: Der RabeLAT.: Corvus GS: Orl – inf. Sax. Aar, avis prćdatrix: Hebr. AckernLAT.: AratioPRIMERJAJ: orastvo .orebh vel orev: lat. Corvus: germ. Rabe . ..... Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: vran orenga[.r.nga](oringa; vorenga; voringa) samostalnik ženskega spola red 435: miselni pojem TMB: Vorčnga -e.h. NEM.: Die OrdnungLAT.: OrdoGS: Vorenga– lat. ordo: germ. Ordnung: in veteri Vale.iaco Glo... Vredd: a ....e.., ordinare.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. orešcek[or.šc.k]samostalnik moškega spola majhen oreh; orešcek 613: sad ali plod za prehrano TMB: Oreshzhek-am. NEM.: Kleine NußLAT.: Nux parva orešnik[or.šnik]samostalnik moškega spola lešnik 613: sad ali plod za prehrano TMB: Oreshnek-am. Siehe Leshnek PRIMERJAJ: lešnik; olešnik oreti[or.ti orím](oriti) glagol GS: Orim – vide .orim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: .orim – ex prćpo.itione is & veteri verbo orim, mature.co.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Neobstojec glagol, abstrahiran po zmotni morfemski seg­mentaciji, glej zoreti. orev[or.v]samostalnik moškega spola z železom okovan valj, ki ga voli vlecejo v krogu po pšenici, da se zrnje izloci iz zunanje ovojnice 148: kmecko orodje za cišcenje TMB: Orev-am. NEM.: DreschwagenLAT.: Tribulus orglati[.rglati .rglam]nedovršni glagol igrati na orgle; orglati 529: muzicirati TMB: Orglam NEM.: Orgelschlagen LAT.: Organo canere orgle[.rgle]množinski samostalnik ženskega spola orgle 171: glasbilo TMB: Orgle .h. NEM.: OrgelLAT.: OrganumGS: Orgle – lat. organum: germ. Orgel: gr. ...a....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. oringaGLEJ: orenga oritiGLEJ: oreti orjak[orják]samostalnik moškega spola 1. velikan, orjak 964: clovek glede na velikost in težo 2. ogrski pehotni vojak 966: vojak TMB: Orjak -am. NEM.: 1. Ein Riese 2. Hayduk LAT.: 1. Gigas 2. Pedes hungaricusGS: Orjak – melius Gorjak a gorra. Ut mons gigas alios .upereminet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: gorjak orjakinja[orjákinja]samostalnik ženskega spola velikanka, orjakinja 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Orjakčna-e.h. NEM.: Eine RiesinnLAT.: Gigas orlen[orl.n (?)](arlen) samostalnik moškega spola crtalo pri plugu (?) 149: del kmeckega orodja GS: Arlen– melius len, ab orjem. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. GS: Orlen– Orlenek, das Seech, ab orjem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: orlenek orlenek[orlén.k (?)]samostalnik moškega spola crtalo pri plugu (?) 149: del kmeckega orodja GS: Orlen– Orlenek, das Seech, ab orjem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: orlen orlica[orlíca](vorlica) samostalnik ženskega spolarastlina orlica, latinsko Aquilegia 617: vrsta zelike TMB: Vorliza-e.h. NEM.: Akeley ein KrautLAT.: AquilegiaGS: Vorliza– alibi orliza. orodje[or.dje]ali [orodj.]samostalnik srednjega spola kos orodja, orodje 139: orodje TMB: Orodje; Orrodje -an. NEM.: Das Werkzeug LAT.: In.trumentumGS: Orodje – germ. Geräth: infer. Sax. Rade: Ital. Corredo, Aredo.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. PRIMERJAJ: rodje orolje[orólje](oralje) samostalnik srednjega spola plošcinska mera 57,546 arov; oral 429: plošcinska mera TMB: Orolje -an. NEM.: Joch- PflügackerLAT.: Jugerum, arvum Prvotno domnevno *oralj.(Furlan pri Bezlaju, ESSJ III, 148 s.). orožiti[orožiti orožím]dovršni glagol oborožiti 122: oborožiti TMB: Orro.him NEM.: BewaffnenLAT.: Armis in.truere orožje[or.žje]ali [orožj.]samostalnik srednjega spola orožje 199: orožje TMB: Orro.hje-an. NEM.: Die WaffenLAT.: ArmaGS: Oro.hje – germ. Kriegsgeräth, Slavis veteribus Râ.hn (veru) u.itata arma.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Oro.hje, -ja 'die Wehr, Waffen’ (str. 106)PRIMERJAJ: rožje orožnik[or.žnik]samostalnik moškega spola oborožen clovek 966: vojak TMB: Orro.hnik-am. NEM.: Bewaffneter LAT.: Armatus orožnišce[orožníšce]samostalnik srednjega spola skladišce orožja; orožarna 326: orožarna TMB: Orro.hnishe-an. NEM.: ZeughausLAT.: Armamentarium osa1 [ósa]samostalnik ženskega spola žival osa, latinsko Vespula vulgaris 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Osa -e.h. NEM.: Eine WespeLAT.: Ve.paGS: Osa – in Lotharingia Voi..es: lat. Ve.pa: germ. Wespe, Angl. Wasp.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. osa2 [.sa](vosa) samostalnik ženskega spola os 592: del voza GS: Vôsa– Ru... O..: germ. Achse: infer. Sax. Asse: Ital. A..e: lat. axis: gr. ...., ab ...., ich fahre.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. osebenjek[oseb.nj.k](osebenjik) samostalnik moškega spola prebivalec 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Ossebenk-am. NEM.: Ein EinwohnerLAT.: IncolaGS: Ossébenek– qua.i ob .ebi: ob .vojem .hivy. Vid. Sabenek. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Oba prevedka kažeta na pomen 'kdor prebiva na dolocenem ozemlju, obmocju’ in ne na mlajšega 'kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostac, najemnik’. PRIMERJAJ: sebenjek osebenjikGLEJ: osebenjek osebenstvo[oseb.nstvo]samostalnik srednjega spola prebivanje, bivanje na dolocenem kraju 16: bivanje TMB: Osseben.tvu-an. NEM.: Die EinwohnungLAT.: Incolatus osebstvo[os.bstvo]samostalnik srednjega spola oseba 821: clovek TMB: U.eb.tvu-a m. NEM.: PersonLAT.: Per.ona V TMB je zmotno naveden moški slovnicni spol. osel[ós.. ósla]samostalnik moškega spola žival osel, latinsko Equus asinus 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Osl -am. NEM.: Ein EselLAT.: A.inusGS: Osl – Anglo.. Eo.ul: Dan. Aesel: I.land. E.ne: Polon. O.iel: Hebr. azal piger fuit.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. oselnik[.s.lnik](osonik) samostalnik moškega spola gorenjsko oselnik, tj. posoda za shranje­vanje osle pri košnji 238: oselnik GS: Osonk– Oslének, das Schlottergefaß der Mähder in Oberkrayn.PRIMERJAJ: oslenik osem[.s.m]števnik osem TMB: Osem. Osm NEM.: Acht LAT.: Octo osimekGLEJ: osinjek osinat[osin.t](vosinat) pridevnik resast, bodicast TMB: Osinât; Vosinŕt-a -u NEM.: SpitzährigLAT.: Ari.tatus osinjak[os.njak]samostalnik moškega spola osir 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Osinâk-am. NEM.: Wespennest LAT.: Caletra, ve.pariumPRIMERJAJ: osinjek osinjek[os.nj.k](osimek; vosimek; vosinjek) samostalnik moškega spola osir 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Vosimk -am. Siehe Osinak Zapis z m je zelo verjetno napaka ali hiperko­rektura namesto *vosink < *os.nj.k, kar je domnevno besedotvorna razlicica k os.njak. Manj verjetno je to zapis besede iz nekega govora z izpeljanim upadom -.njak > -.nj.k > -.njk. PRIMERJAJ: osinjak osip[os.p]samostalnik moškega spola 1. olušcene zunanje ovojnice žit; pleve 616: del zelike 2. kožni izpušcaj okrog ust 35: oboleli del cloveka TMB: Ossip-am. NEM.: 1. Das Abfallen der Hülsen 2. KińkrätzeLAT.: 1. Deciduum frugum .eminalium 2. Mentigo PRIMERJAJ: osuta osirati[osírati osíram]nedovršni glagol opravljati veliko potrebo 694: izlocati TMB: Osiram NEM.: SchmeißenLAT.: Cacare PRIMERJAJ: srati osje[osj.]samostalnik srednjega spola klas 616: del zelike TMB: Osje -an. NEM.: Die AehreLAT.: Ari.ta oskliven[osklív.n]pridevnik pekoc, rezek, grizoc, bolec, skelec TMB: Ossklyvn-a -uNEM.: Beissend, bissig LAT.: MordaxPRIMERJAJ: skliven; zaskliven oskruniti[oskruniti (?) oskruním]ali [oskrúnim]dovršni glagol oskruniti, onecastiti 738: umazati, oskruniti TMB: OsskrunimNEM.: 1. Entweyhen 2. SchändenLAT.: Violare, profanare osla[ósla]samostalnik ženskega spola osla, tj. podolgovat kos kamna za brušenje kose 140: orodje ali pripomocek za brušenje TMB: Osla -e.h. NEM.: Der WetzsteinLAT.: Cos, allo oslad[osl.d oslad.]samostalnik moškega spolarastlina sladka koreninica, latinsko Polypodium vulgare 617: vrsta zelike TMB: Oslâd-m. NEM.: Das Engelsüß LAT.: Pollypodium osladnost[osládnost]samostalnik ženskega spola veselje, razigranost, naslada 711: spolno poželenje TMB: Ossladno.t-e.h. NEM.: Die LustbarkeitLAT.: Ćlon, voluptas oslak[osl.k]samostalnik moškega spolarastlina lepljiva kadulja, latinsko Salvia glutinosa 617: vrsta zelike TMB: Oslak -am. NEM.: Das WergLAT.: Colus Jovis GS: Oslak – ab Osl; quia a.ininam dicitur pellere .itim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. oslar[oslár oslárja]samostalnik moškega spola kdor goni, vodi osla; oslar 871: uslužbenec TMB: Oslar -jam. NEM.: Ein EseltreiberLAT.: Aga.o, Ćgon oslenik[.slenik (?)]samostalnik moškega spola gorenjsko oselnik, tj. posoda za shran­jevanje osle pri košnji 238: oselnik TMB: Oslénčk-am. NEM.: Wetzsteintasche LAT.: Theca cotisGS: Osonk– Oslének, das Schlottergefaß der Mähder in Oberkrayn. PRIMERJAJ: oselnik oslica[oslíca]samostalnik ženskega spola žival oslica, latinsko Equus asinus fem. 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Osliza-e.h. NEM.: Eine Eselinn LAT.: A.ina oslovna[osl.vna (?)]samostalnik ženskega spola omejen, neumen clovek 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Oslovna-e.h. NEM.: Ein EselskopfLAT.: A.ibidaKG: Oslovna 'Eselkopf’ (str. 119) oslovski[osl.vski]pridevnik oslovski TMB: Oslovske -a -uNEM.: Eselhaft, von EselnLAT.: A.ininus oslovšcina[osl.všcina]samostalnik ženskega spola sestanek, zbiranje neukih, neumnih ljudi 927: skupina ljudi TMB: Oslovshčna -e.h. NEM.: Versammlung ungelehrter Leute LAT.: Rudium fćx osmeh[osm.h]samostalnik moškega spola kdor je predmet posmeha 903: neumen ali lahkomiseln clovek ABC: on je njech osmech po.tal name.to de bi njech .trach bil (1794, str. 28) osmeri[osm.ri]števnik osmer TMB: Osmirč-a -uNEM.: Je acht LAT.: Octeni osmi[ósmi]števnik osmi TMB: Osme -a -uNEM.: Der achte LAT.: Octavus osnuj[osn.j]samostalnik moškega spola osnovna nit pri tkanju; osnutek 247: blago ali usnje TMB: Ossnuj-am. NEM.: Ein Zertel, WeberzertelLAT.: Trama, alabrum, .tamenPRIMERJAJ: osnutek osnutek[osn.t.k]samostalnik moškega spola osnovna nit pri tkanju; osnutek 247: blago ali usnje TMB: Ossnutk-am. NEM.: Ein Zertel, WeberzertelLAT.: Trama, alabrum, .tamenPRIMERJAJ: osnuj osob[os.b]samostalnik moškega spola talec 902: zalec TMB: Osôb-am. NEM.: Ein GeiselLAT.: Ob.es osonikGLEJ: oselnik osoren[os.r.n]pridevnik osoren, neprijazen TMB: Osôrne-a -u NEM.: Scharf, strengLAT.: Au.terusGS: Osorn – germ. sauer, säuerlicht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. o spreobrnjeno zadržanje[. spreobrnjeno (?) zadrž.nje]medmetna zveza izraža žalost nad neupoštevanjem starih navad KG: o sprebernenu .ader.hanje 'o der verderbten Sitten’ (str. 98) osrcje[os.cje]samostalnik srednjega spola drobovje 972: del cloveka ali živali TMB: Osserzhje-an. NEM.: Das Eingeweid LAT.: Inte.tina osredek[osr.d.k]samostalnik moškega spola srednja brazda na njivi 335: del kmetijskega zemljišca TMB: Ossredk-am. NEM.: Die MittelfurcheLAT.: Lira media agri ost[.st .sta]in [ost.](ojst) samostalnik moškega spola konica, bodica, želo 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Oj.t-m. NEM.: Der Spitz, StachelLAT.: Acies, bucentum, .timulus GS: Oj.t– a lat. A.per, Au.terus permutatis a vulgo literis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Ojst, -ta 'der Stachl’ (str. 106)KG: Ost, in' ust konzi so .henskemu spollu podobni (str. 180) ostajati[ostajati ostajam]nedovršni glagol preostajati 537: preostajati TMB: OsstâjamNEM.: VerbleibenLAT.: Permanere ostanki[ost.nki]množinski samostalnik moškega spola ostanki 537: ostanki TMB: Osstanki -ovm. NEM.: UeberbleibselnLAT.: Reliquić Prevedka ne dopušcata natancnejše pomenske opredelitve. Beseda je lahko pomenila tako 'ostanki hrane’ kakor tudi 'deli umrlega cloveka’, zlasti svetnika. ostarelek[ostar.l.k]samostalnik moškega spola dvoletni poganjek 600: del rastline TMB: Os.tarevk-am. NEM.: 2. jährl. SchößlingLAT.: Frons bimus ostati[ostáti ost.nem]dovršni glagol ne prenehati biti; vztrajati, ostati 43: biti nekaj casa TMB PREDGOVOR: o.tanejo .a uselej en nagodne sad (str. 2)KG: Ostanem en ponishne hlapez (str. 142)KG: zhe bosh is sladnostjo kaj gerdega sturil, bo sladnost prejshla, inu gerdoba bo ostala (str. 172) osten[.sten](ostni) pridevnik konicast TMB: Oj.tne-a -uNEM.: Spitzig LAT.: Aculeatus oster[.st.r](ojster; voster; vojster) pridevnik 1. oster 2. grenek, trpek TMB: Oj.tr-a -uNEM.: 1. Scharf, Spitzig 2. BitterLAT.: 1. Acer, acutus 2. AcerbusKG: Vojster, -stra, -ru 'scharf’ (str. 111) ostiti[ostiti ostím](ojstiti) nedovršni glagol šiliti, ostriti 538: ostriti TMB: Oj.tim NEM.: SpitzenLAT.: Acuere ostniGLEJ: osten ostnik[ostník](ojstnik) samostalnik moškega spola 1. bic z ostjo za priganjanje živali 255: živalska oprava 2. žebelj za pritrjevanje platišca na leseno kolo 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Oj.tnik; O.tnik-am. NEM.: Stecken mit einem Stachel; Der Radnagel LAT.: Acćna; Embolium ostnina[ostnína](ojstnina) samostalnik ženskega spola 1. šcetina 980: del živali 2. želo 980: del živali TMB: Oj.tnina-e.h. NEM.: StachelborsteLAT.: Aculeus Nemški prevedek kaže na prvi, latinski na drugi pomen. ostrašiti[ostrášiti ostr.šim]dovršni glagol prestrašiti 520: groziti TMB PREDGOVOR: Mene ni to govorjenje nekar v'ti narmajnshi rezhi o.trashelu (str. 1) ostrež[ostr.ž ostr.ža]samostalnik moškega spolasladkovodna riba ostriž, latinsko Perca fluviatilis 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: O.tresh-.ham. NEM.: Ein Pärtsch, FischLAT.: Perca ostrici[ostríci ostrížem]dovršni glagol ostrici 620: rezati, trgati KG: Dalila je Samsomu njegove lase ostrigla (str. 136) ostriga[.striga](ojstriga; ojstrga) samostalnik ženskega spola ostriga 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Oj.tčrga-e.h. NEM.: Die Austern LAT.: O.trea ostrina[ostrína](ojstrina) samostalnik ženskega spola 1. ostrina 620: ostrina 2. grenkost, trpkost 765: okus TMB: Oj.trina-e.h. NEM.: 1. Schärfe 2. BitterkeitLAT.: 1. Acies 2. Acrimonia ostrip[?](ojstrip)samostalnik moškega spola sulica 199: orožje TMB: Oj.trip-am. NEM.: Eine PiqueLAT.: Sari..aGS: Oj.trip – qua.i oj.t, katir .tere.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ostriti[ostriti ostrím]nedovršni glagol brusiti, ostriti 538: ostriti TMB: Oj.trim NEM.: Schleifen, schärfenLAT.: Acuere ostrmeti[ostrm.ti ostrmím]dovršni glagol ostrmeti 434: biti v mirujocem stanju TMB: Osstermim-metiNEM.: Erstaunen LAT.: Ob.tupe.cere ostroga[ostr.ga](ojstroga) samostalnik ženskega spola ostroga, tj. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja 255: živalska oprava TMB: Oj.trôga; Ostrôga-e.h. NEM.: Der SporrenLAT.: Calcar ostrogli[ostr.gli]množinski samostalnik moškega spolarastlina ostrožnik, latinsko Delphinium consolida 617: vrsta zelike TMB: O.trogli -ovm. NEM.: Der RittersporLAT.: Con.olida regalis ostrost[ostr.st](ojstrost) samostalnik ženskega spola ostrina 620: ostrina TMB: Oj.trű.t-e.h. Siehe Oj.trina ostrovid[ostrov.d](ojstrovid) samostalnik moškega spolažival ris, latinsko Lynx lynx 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Oj.trovid-am. NEM.: Der LuchsLAT.: LynxKG: Ojstrovid, bistrovid 'Luchse’ (str. 123)PRIMERJAJ: bistrovid ostrsek[ost.s.k (?)]samostalnik moškega spola odkrhnjen drobec, odkrušek, ostružek 477: odpadek TMB: Osstčrsk-a m. NEM.: AbschäbichtLAT.: Abra.ura, .cobs ostuditi[ostuditi ostudím]dovršni glagol zamazati, onesnažiti 738: umazati, oskruniti TMB: OsstudimNEM.: Ver­schmützenLAT.: Fśdare ostudnost[ostúdnost]samostalnik ženskega spola ostuden stvor 90: duhovno bitje TMB: Osstudno.t-e.h. NEM.: Ein Scheu.al LAT.: Fśditas osujak[osujak]samostalnik moškega spola marec 43: cas ali njegov del TMB: Osak -am.NEM.: Merz MonatLAT.: Martius Verjetno nerodna izposojenka iz hrvaško ňžujak. osuta[osuta]samostalnik ženskega spola kožni izpušcaj okrog ust (?) 35: oboleli del cloveka TMB: Ossűta-e.h. Siehe Ossip Iz TMB sicer ni razvidno, ali se sklic na osip nanaša na enega od obeh pomenov te besede ali na oba. Pleter­šnikov navedek osutek 'Hautkrankheit’ povecuje možost, da se nanaša le na drugega. PRIMERJAJ: osip ošlopnik[ošl.pnik]samostalnik moškega spola omarica s hrano ali pijaco; kredenca, bife 220: pohištvo za shranjevanje stvari TMB: Oshlôpnek-am. NEM.: Der Kredenz­tischLAT.: Abacus Besedo je Pohlin naredil iz rodilnika oszlopnak madžarske besede oszlop 'steber’, kot ga je prebral pri Jambrešicu, ki navaja O.zlopnak felsö teteje 'glava pri stebru’, dobesedno 'stebra zgornja streha’ (Stabej, Jezik in slovstvo 19, 252). ošpekeljGLEJ: ošpetelj ošpetelj[ošp.t.lj ošp.t.ljna] (ošpekelj) samostalnik moškega spola ženska bluza 137: žensko oblacilo TMB: Oshpekél-nam. NEM.: Weiberhemd LAT.: Indu.ium cri.pum oštarija[oštar.ja]samostalnik ženskega spola gostilna 776: gostišce KG: Oshtaria 'Wirtshäuse’ (str. 119)KG: Oshtaria 'Wirtshaus’ (str. 193) oštep[ošt.p]samostalnik moškega spola 1. ocitanje, ocitek 493: govor 2. obšiv 131: del oblacila ali obutve TMB: Osshtep-am. NEM.: 1. Schimpfwort 2. Das AbnähenLAT.: 1. Exprobratio 2. Acupictura PRIMERJAJ: oštepek oštepek[ošt.p.k]samostalnik moškega spola 1. ocitanje, ocitek 493: govor 2. obšiv 131: del oblacila ali obutve TMB: Osshtepk-am. NEM.: 1. Schimpfwort 2. Das AbnähenLAT.: 1. Exprobratio 2. Acupictura PRIMERJAJ: oštep oštir[oštír]samostalnik moškega spola gostilnicar 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo KG: Oshtir, -ra 'der Wirth’ (str. 106) ošupnik[oš.pnik](vošupnik) samostalnik moškega spola zunanja žitna ovojnica; pleva 616: del zelike TMB: Voshűpnék-am. NEM.: Ein BälgchenLAT.: GlumaPRIMERJAJ: osip ot[ot] ime crke o 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: On, O, ó und Oth, ň (str. 160) otap[ot.p (?)]samostalnik moškega spolaptica smrdokavra, latinsko Upupa epops 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Deb – Croatis Upupa: Carniolis odab, otap per Prothe.in: Vindis vodeb per novam Prothe.in.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: adofs; deb; odab; smrdokavra; vodeb otava[ot.va]samostalnik ženskega spola druga košnja; otava 267: hrana za živali TMB: Otâva-e.h. NEM.: Das GrummetLAT.: Fśnum .erotinum otekati[ot.kati ot.kam]nedovršni glagol otekati 17: boleti, bolehati TMB: OttekamNEM.: AufschwellenLAT.: Tume.cere otenje[oténje]samostalnik srednjega spola varovanje, cuvanje 77: dejanje, delo TMB: Ottenje-an. NEM.: Das Beschützen LAT.: Prć.ervatio otep[ot.p ot.pa]samostalnik moškega spola snop iz omlatene slame; otep 245: snop TMB: Ottep-am. NEM.: Abgeschlag, GarbeLAT.: Manipulus, depexus oteti[ot.ti otm.m]dovršni glagol zavarovati, obraniti, ocuvati 749: varovati TMB: OttmimNEM.: Beschützen, bewahrenLAT.: Prć.ervare, defendere KG: Odthim 'ich wehre ab, erledige’ (str. 77) PRIMERJAJ: otenje; otevati otevati[ot.vati ot.vam]nedovršni glagol varovati, braniti, cuvati 749: varovati TMB: OttevamNEM.: Beschützen, bewahren LAT.: Prć.ervare, defenderePRIMERJAJ: oteti otka1 [.tka]samostalnik ženskega spola otka, tj. orodje za odstranjevanje prsti, plevela s pluga 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Odka; Otka -e.h. NEM.: Der Pflugstecken; Pflugsterze LAT.: Stiva, rallum; RallumGS: Odka – qua.i voteka, cavans.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. otka2 [.tka]samostalnik ženskega spola votek, tj. nit, ki se vtke precno med podolžne niti tkanine 247: blago ali usnje TMB: Otka-e.h. NEM.: Eintrag im GewebeLAT.: SubtegmenGS: Otka – vide .uperius Odka.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. otocan[ot.can (?)]samostalnik moškega spola prebivalec otoka; otocan 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Ottozhan-am. NEM.: Ein InsulanerLAT.: In.ulanus otocice[ot.cice]množinski samostalnik ženskega spola (?) otok 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Ottozhčze.h. NEM.: Eine InselLAT.: In.ulaPRIMERJAJ: otok otok[ótok]samostalnik moškega spola 1. oteklina, bula 35: oboleli del cloveka 2. otok 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Ottok-am. NEM.: 1. Geschwulst 2. InselLAT.: 1. Tumor 2. In.ulaPRIMERJAJ: otocice otopotGLEJ: atapot otor[ot.r ot.ra]samostalnik moškega spola utor v dnu lesene posode, v katerega vstavijo stranske dešcice 227: del posode TMB: Otôr-am. NEM.: Einschnitt im BodenLAT.: Sci..ura in .caphis otrinek[otr.n.k]samostalnik moškega spola gorec stenj 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Ottrink-am. NEM.: Brennender LichtdachtLAT.: FungusGS: Ottrinim– Ottrink vide Trinam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: otriniti otriniti[otríniti otrínim]dovršni glagol ocistiti, otrniti stenj (?), osušiti (?) 52: cistiti GS: Ottrinim– Ottrink vide Trinam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Zapis domnevno nenagla­šenega priponskega i je nenavaden. PRIMERJAJ: otrinek otrnalo[otrnálo]samostalnik srednjega spola prt za brisanje keliha 247: blago ali usnje TMB: Otternâlu-an. NEM.: Das WischtuchLAT.: Ab.ter.orium otrnovati[otrnováti otrn.jem] nedovršni glagol delati kaj suho; brisati 682: sušiti TMB: OtternűjemNEM.: Abtrocknen LAT.: Ab.tergere otrobi[otr.bi]množinski samostalnik moškega spola otrobi 616: del zelike TMB: Otrôbi-ov m. NEM.: Die KleyenLAT.: FurfurPRIMERJAJ: pleva; premek otrocaj[otroc.j]samostalnik moškega spola majhen otrok 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Otrozhâj-am. NEM.: Kleines KindLAT.: ParvulusPRIMERJAJ: otroce otroce[otroc.]samostalnik srednjega spola majhen otrok 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Otrozhé-etan. NEM.: Kleines KindLAT.: ParvulusPRIMERJAJ: otrocaj otrocenGLEJ: otrocni otrocija[otroc.ja]samostalnik ženskega spola otrocje ravnanje; otrocarija 466: obnašanje TMB: Otrozhya-e.h. NEM.: Eine KindereyLAT.: Pueriles nugć otrocji[otr.cji]pridevnik otroški ABC: to otrozhjo sahvalo (1794, str. 12)PRIMERJAJ: otrocni otrocni[otr.cni](otrocen) pridevnik otroški ABC: v.li.hi mene Inu to otrozhno pro.hno (1794, str. 31)PRIMERJAJ: otrocji otrocnica[otr.cnica]samostalnik ženskega spola ženska nedolgo po porodu 957: clovek glede na razmnoževanje TMB: Otrozhneza -e.h. NEM.: Eine KinderbetterinLAT.: Puerpera otrok[otr.k]samostalnik moškega spola otrok 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Otrok-am. NEM.: Das KindLAT.: Soboles, infans otrošcina[otr.šcina]samostalnik ženskega spola razmerje otrok do staršev 419: sorodstveno ali temu podobno razmerje TMB: Otroshena-e.h. NEM.: Kindschaft LAT.: Affiliatio otrpniti[otrpniti otrpnem]dovršni glagol otrpniti 678: postajati trd TMB: Otterpnem-pnitiNEM.: Erstarren LAT.: Stupere, algere otrpnost[otrpn.st]samostalnik ženskega spola trma, trdovratnost (?) 400: trma KG: Oterpnust 'Halsstärrigkeit’ (str. 115) Nemški prevedek poleg tega pomeni tudi 'tetanus’. ovak[ov.k]prislov tostran TMB: Ovak NEM.: DieseitsLAT.: Cis, citra .. ... : a chald. Eowe . Angl. Ewe Anglo.. ovbe[ovbe]medmet izraža zaskrbljenost, žalost TMB: Ovbe! NEM.: Ach wehe!LAT.: Ah vć! Ahu!KG: O! ovbe, pomagajte, pomagajte 'ach wehe, helft, helft’ (str. 96) ovca[óvca]samostalnik ženskega spola žival ovca, latinsko Ovis aries 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Ovza-e.h. NEM.: Das SchafLAT.: OvisGS: Ovza– lat. ovis: germ. cum prćfixo .ibilo Schaf: gr. ..s: Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ovcak[ovcák](ovcjak) samostalnik moškega spola ovcji hlev, ovcjak 798: domovanje kopenske domace živali TMB: Ovzhâk-a m. NEM.: SchafstallLAT.: OvilePRIMERJAJ: ovcarna; ovcnjak ovcar[ovcár]samostalnik moškega spola ovcji pastir 871: uslužbenec TMB: Ovzhar-jam. NEM.: Ein SchafhirtLAT.: Opilio ovcarija[ovcar.ja]samostalnik ženskega spola ovcarstvo 278: kmecko opravilo v zvezi z živalmi TMB: Ovzharya-e.h. NEM.: SchäfereyLAT.: Ovilaria ovcarna[ovcárna]samostalnik ženskega spola ovcji hlev, ovcjak 798: domovanje kopenske domace živali TMB: Ovzharna -e.h. NEM.: SchäflerhofLAT.: Opilonium PRIMERJAJ: ovcak; ovcnjak ovcarnišce[ovcarníšce]samostalnik srednjega spola koca ovcjega pastirja 773: zgradba TMB: Ovzharnishe-an. NEM.: Schäferhütte LAT.: Mandra ovcica[ovcíca]samostalnik ženskega spola jagnje, ovcica 991: mladic kopenske domace živali TMB: Ovzhiza-e.h. NEM.: Das LämmleinLAT.: Ovicula ovcic[ovc.c]samostalnik moškega spola 1. neka goveja bolezen 26: bolezen domacih živali 2. dleto 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Ovzhčzh-am. NEM.: 1. Hornviehkran­kheit 2. MeiselLAT.: 1. Morbus bubulinus 2. StylusPRIMERJAJ: volcic ovcjakGLEJ: ovcak ovcji[ovcji]pridevnik ovcji TMB: Ovzhje-a -uNEM.: Von Schafen LAT.: Ovinus ovcnina[ovcnína]samostalnik ženskega spola ovcja koža 981: živalska koža TMB: Ovzhnina-e.h. NEM.: SchaffellLAT.: Pellis ovina ovcnjak[ovcnják]samostalnik moškega spola ovcji hlev; ovcjak 798: domovanje kopenske domace živali TMB: Ovzhnâk-a m. Siehe OvzhakPRIMERJAJ: ovcak; ovcarna ove[?]medmet izraža žalost KG: Ove, jov, prejov 'sehr wehe’. Jomini Prejomini! Aeiou! (str. 96) o vej ino joj[?]medmetna zveza izraža žalost KG: O vej, inu joj! 'ach weh und auweh!’ (str. 97) oven[óv.n]samostalnik moškega spola žival oven, latinsko Ovis aries mas. 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Ovn-a m. NEM.: Der WidderLAT.: Aries oveniti[ov.niti ov.nem]dovršni glagol oveneti 627: poslabševati se TMB: Ovvenem-netiNEM.: VerwelkenLAT.: Flacce.cere oves[óv.s]samostalnik moškega spola rastlina oves, latinsko Avena sativa, ali njena užitna semena 617: vrsta zelike TMB: Ovs -am. NEM.: Der HaberLAT.: Avena Far, bar .. .. : Hebr. Ovs – Sarmatis Ovs GS: dirigere oculos, intueri: Ćgyptis Os, multitu- .trumentum: Inf. Sax. Haver: Hornegk habet Haber, alias germ. Hafer: lat. Avena: Gall. Avoine, quć affinia .unt, a.piratione vel .uppre..a vel expre..a, atque o in a, vel visi..im commutatis.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ovinek[ov.n.k]samostalnik moškega spola ovinek 569: del ceste, poti TMB: Ovink -am. NEM.: Der UmschweifLAT.: Ambages oviš[ov.š (?)]pridevnik enook TMB: Ovish-a -uNEM.: Einäugig LAT.: Monoculus ovsen[ovs.n]pridevnik ovsen TMB: Ovsen-a -uNEM.: Vom Habern LAT.: Avenaceus ovsenakGLEJ: ovsenjak ovsenjak[ovsenják](ovsenak) samostalnik moškega spola ovsen kruh; ovsenjak 261: hrana TMB: Ovsénâk-am. NEM.: Haberbrodt LAT.: Avenaceus panis ozebati[oz.bati oz.bam]nedovršni glagol zmrzovati 768: zaznavati temperaturo TMB: O..ebamNEM.: FrührenLAT.: Frige.cere ozek[.z.k](vozek) pridevnik ozek TMB: Vôsk-a -uNEM.: Eng LAT.: Angu.tusKG: Voske, primernik Vo.he 'Aenger’ (str. 41) ozirati se[oz.rati se]nedovršni glagol ozirati se 770: videti, gledati TMB: O.iram seNEM.: UmsehenLAT.: dinem, iris oculum .ignat; vel se., s.... habet Suidas de .ole occumbente, & qua.i re.pectante.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ozkota[ozk.ta](vozkota) samostalnik ženskega spola ožina 336: zemljepisna oblika TMB: Voskűta-e.h. NEM.: Eine Enge LAT.: Fretum, I.thmus o zlodej nesrecni[. zl.dej nesr.cni]medmetna zveza izraža jezo KG: O .lude nesrezhne! 'o Uebel! zum Henker, zum Geyer’ (str. 97) oznanilo[oznanílo]samostalnik srednjega spola list z razglasom 201: pisni izdelek TMB: O.nanilu-an. NEM.: Das Verkündzettel LAT.: Scheda denuntiationis oznaniti[oznaniti oznánim]dovršni glagol razglasiti, oznaniti 501: javno govoriti TMB: O.nânem-nitiNEM.: Ankündigen LAT.: Annuntiare ozobki[oz.bki]množinski samostalnik moškega spola pleve 616: del zelike TMB: O.ôbki-kov m. NEM.: Spreu, Taub.futterLAT.: Acus, palea GS: O.ôbki– a .obati.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ožeti[ož.ti ožm.m]dovršni glagol ožeti 55: prati GS: .hmém– .implex exolevit; re.tat in o.hmem (exprimo). oživeti[oživ.ti oživím]dovršni glagol oživeti 815: ponavljati se TMB: O..hivim , schur . .. . – Hebr. O.iram se GS: Re.picere -vetiNEM.: Wieder auflebenLAT.: Revivi.cere P p[pókoj]ali [pok.j] crka p 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Pokoj, P, p (str. 160)PRIMERJAJ: pokoj˛ p.[pat.r]krajšava pater TMB PREDGOVOR: Podlo.hne slu.habnek P. MARKA (str. 6) pa1 [p.]clenek pac TMB: Pa LAT.: yshi PakPRIMERJAJ: pac; paką pa2 [pa]veznik pa, toda TMB: Pa LAT.: yshi PakPRIMERJAJ: pak˛ pabolcek[?]samostalnik moškega spola plemicev strežnik; paž 876: sluga, ki je otrok KG: Pabolzhek 'Page’ (str. 179) packana[packána]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta jabolk 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Pazkâne .h. NEM.: Eine Art AepfelLAT.: Malorum .pecies V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. pac[p.c](poc) clenek pac TMB: Pazh; PozhNEM.: Ja, wohl; Wohl, jaLAT.: Ita, .ane, omnino; Quin, imoKG: Ti pozh ti 'du, wohl du!’ (str. 94)PRIMERJAJ: paą; pac pac; pak paci se vse[páci (?) se vs.]nedovršna glagolska zveza ne gre dobro od rok, ne uspeva 741: ne uspevati TMB: Pâzhe se useNEM.: Nicht von statten gehenLAT.: Nihil .uccedere ex voto paciti[paciti pácim (?)]nedovršni glagol delati nenaravne, nepravilne gube, poteze; paciti (?) 627: poslabševati, zatirati GS: Spak– a pazhem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: paciti se; paci se vse; spak paciti se[paciti se pácim se (?)] nedovršni glagol zasmehovati, norcevati se iz koga s posnemanjem, tj. ravnati, govoriti tako kot nekdo drug in se na ta nacin norcevati iz njega 468: posnemati vedenje drugega cloveka TMB: Pazhčm sę NEM.: Spötteln, nachmachenLAT.: Cavillari, affectarePRIMERJAJ: paciti; paci se vse pacolat[pacol.t]samostalnik moškega spola tancica 247: blago ali usnje TMB: Pazholât-am. NEM.: Ein FlortuchLAT.: Calantica pacolatast[pacol.tast]pridevnik pajcolanast TMB: Pazholata.t-a -uS. Pajzholana.tPRIMERJAJ: pajcolanast pac pac[p.c p.c](poc poc) clenkovna zveza že že KG: Pozh pozh! pazh pazh! 'wohl! wohl!’ (str. 94)PRIMERJAJ: pac pad[p.d pad.]samostalnik moškega spola padec 561: premikanje TMB: Pad -m. NEM.: Der FallLAT.: Ca.us, lap.usGS: Pad – Padz a gr. pta.., impingo, cado, qua.i Padajop in c ver.o.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: padec padar[padar]samostalnik moškega spola kdor v javnih kopališcih opravlja manjše kirurške posege 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: Padar -ja m. NEM.: Der BaderLAT.: Balneator padati[pádati p.dam]nedovršni glagol padati 561: premikati se TMB: Pâdam NEM.: FallenLAT.: Cadere, labi padec[p.d.c]samostalnik moškega spola padec 561: premikanje TMB: Padz-am. Sieh. PadPRIMERJAJ: pad padijan[padij.n]samostalnik moškega spolarastlina janež, latinsko Pimpinella anisum, in zacimba iz njenih semen 617: vrsta zelike TMB: Padijan-am. NEM.: Der Aneis LAT.: Ani.um Naglas kakor v hadrij.n in lecij.n. pagadur[pagadúr pagadúrja] samostalnik moškega spola kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico; zakladnik, blagajnik 872: zakladnik TMB: Pagad -jam. NEM.: Ein Schatzmeis­terLAT.: ĆrariusGS: Pagad – ab Italico pagare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. paglavcek[páglavc.k]samostalnik moškega spola 1. pritlikavec 964: clovek glede na velikost in težo 2. plemiški otrok 906: posvetni oblastnik TMB: Paglovzhek-am. NEM.: 1. Ein Zwerg 2. EdelknabLAT.: 1. Nannus 2. EphebusPRIMERJAJ: paglavec paglavec[páglav.c]samostalnik moškega spola 1. pritlikavec 964: clovek glede na velikost in težo 2. plemiški otrok 906: posvetni oblastnik TMB: Paglovz-am. NEM.: 1. Ein Zwerg 2. EdelknabLAT.: 1. Nannus 2. EphebusPRIMERJAJ: paglavcek Pagoda[pagóda (?)](Pahoda) samostalnik ženskega spola boginja lepega vremena 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Pagoda 'Göttin des schönen /…/ Wetters’ (str. 130)KG: Pahoda 'Göttin des schönen /…/ Wetters (str. 185) Prevzeto iz rušcine; razlicica s h morda iz belorušcine ali južnoruskih narecij. pah[p.h pah.]samostalnik moškega spola vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; oven 199: orožje TMB: Pah-m. NEM.: Ein FallbockLAT.: Pilum ruidum pahati[paháti (?) pah.m (?)]nedovršni glagol vdirati 561: premikati se TMB: Paham NEM.: Stark auftretenLAT.: Genero.e ingredi pahniti[pahniti páhnem]dovršni glagol udariti, pahniti 727: tolci, bosti TMB: Pahnem-hnitiNEM.: StossenLAT.: Trudere PahodaGLEJ: Pagoda pahteti[paht.ti pahtím]nedovršni glagol izhlapevati, dišati, dehteti 543: oddajati vonj TMB: PahtimLAT.: Sieh. Puhtim pajcevina[p.jcevina]samostalnik ženskega spola pajcevina 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Pajzhovna-e.h. NEM.: Das SpinengewebLAT.: Tela aranea pajcolan[pajcol.n]samostalnik moškega spola pajcolan 247: blago ali usnje TMB: Pajzholân-am. NEM.: Ein Schleyer LAT.: RicaGS: Pajzholân– Hung. Patiolat qua.i Pajzhovna; quia hćc tela .imilitudinem telć areneć prć.efert.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: pacolat pajcolanast[pajcol.nast]pridevnik pajcolanast TMB: Pajzholana.t-a -u NEM.: Vom Schleyer, schleyernLAT.: Ricinus PRIMERJAJ: pacolatast pajdaš[pajdáš (?)]samostalnik moškega spola sopotnik, sovojak 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Pajdash-am. NEM.: Ein GefährtLAT.: Comes, commilitio pajdašiti se[pajdášiti se pajd.šim se] nedovršni glagol družiti se, hoditi naokoli 408: biti v dobrih medsebojnih odnosih TMB: Pajdashem-sheti seNEM.: UmgehenLAT.: Conver.ari pajek[p.j.k p.jka]samostalnik moškega spolažival pajek, latinsko Aranea 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Pajk -a m. NEM.: Die SpineLAT.: AraneusGS: Pajk – Hung. Pok, Pook.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. pajstuhaGLEJ: pazduha pajštuva[p.jštuva]samostalnik ženskega spola prostor za sušenje pridelkov; sušilnica 288: sušilnica TMB: Pajshtuva-e .h. NEM.: DörrstubeLAT.: Te.tumGS: Pajshtuva – a germ. Badstube.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pajtelj[pájt.lj pájt.ljna]samostalnik moškega spola sito v obliki žakeljca v mlinu 146: kuhinjski pripomocek TMB: Pajtel-nam. NEM.: MahlsiebLAT.: Saccus cilicinus pak1 [p.k]clenek pac TMB: Pak LAT.: veroPRIMERJAJ: paą; pac pak2 [pak]veznik pa, toda TMB: Pak NEM.: Aber, allein LAT.: A.t, .edPRIMERJAJ: pa˛ pakel[pák.. pákla]samostalnik moškega spola pekel 310: kraj posmrtnega bivanja TMB: Pakl -am. Siehe PeklPRIMERJAJ: pekel pala[pála]samostalnik ženskega spola odebelina na niti (?) 247: blago ali usnje GS: Pala – germ. Balg, Hülse: inf. Sax. Pahle.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Pleteršnik navaja dva homonima pála, prvi pomeni 'odebelina na niti’, drugi 'skrilavec’. Nemško Balgpoleg 'meh’ pomeni tudi 'brst, popek’, Hse pa 'strok’. palaš[palaš (?)]samostalnik moškega spola poljska ali madžarska sablja 199: orožje GS: Palâsh– pohlnischer, oder ungarischer Säbel: Suec. Balyxa: Leibniz in collect. Etymol. habet Polesch, ein Streitart. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. palcic[p..cic]samostalnik moškega spola ptica stržek, latinsko Troglodytes troglodytes 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Pavzhčzh-am. NEM.: ZaunkönigleinLAT.: Trochilus palcnik[p..cnik]samostalnik moškega spola prevleka za palec, zlasti ce je ranjen ali obremenjen zaradi kakega dela 130: oblacilo ali obutev TMB: Pavzhnek-am. NEM.: Ein DaumlingLAT.: Pollex lanugineus palec[p.l.c]samostalnik moškega spola palec 878: del cloveka TMB: Pavz-am. NEM.: Der DaumenLAT.: Pollex, alluxGS: Pavz– forte a Palza, uti quidam scribunt Palz: .icuti germ. Daum a Stamm, Stumpf derivatum putant.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. paleš[p.leš](palež)samostalnik moškega spola gorenje, požig 448: škodljiv naravni pojav TMB: Palęsh-am. NEM.: Der Brand LAT.: Titio Ce je pravilno branje palež, je rodilnik v TMB naveden napacno namesto pricakovanega -.ha. paležGLEJ: paleš palica[pálica]samostalnik ženskega spola palica 175: orodje, ki je palica TMB: Palza-e.h. NEM.: Der SteckenLAT.: Baculus, .cipioGS: Palza– Hung. paltza: lat. Baculus: . . .. . . : Hebr. Backel : Suec. Pak , & Bagal germ. pelech.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. palicica[pálicica]samostalnik ženskega spola palicica, palcka 175: orodje, ki je palica ABC: en trak na palzhizo (1794, str. 24) tepežni dan, pametiva, 28. december 46: praznik TMB: Pametva -e.h. NEM.: Unschuldiger Kinder TagLAT.: Fe.tum Ss. Innocentium pametno[pámetno]prislov pametno, razumno KG: Pametnu pališce[palíšce]samostalnik srednjega spola kurišce, pec v sušilnici 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Palishe-an. NEM.: Brandort, Dörrofen LAT.: Te.tum, hypocau.tum paliti[paliti pálim]nedovršni glagol kuriti, žgati 484: kuriti, žgati TMB: Palem palitiNEM.: Heitzen, brennenLAT.: Inflammare GS: Palem – gr. p...., iterum, valde .cil. 'vernünftig’ (str. 92) pametovati[pametováti pamet.jem] in [pámetovati pámetovam]nedovršni glagol razmišljati, sklepati 435: snovati v mislih TMB: Pametűjem; Pametuvam NEM.: VernünftlenLAT.: Ratiocinari Pan[pan (?)]samostalnik moškega spola bog pastirjev Pan 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Pan, Travnepan 'Pan, der Hirtengott’ (str. 184 s.) PRIMERJAJ: Travni Pan Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. palmino drevo[p.lmino drev.] samostalniška zveza srednjega spola drevo palma, palmovec 605: drevesna vrsta TMB: Palmeno drevun. NEM.: PalmbaumLAT.: Palma palta[palta (?)]samostalnik ženskega spola krvno sorodstvo 419: sorodstveno ali temu podobno razmerje TMB: Palta-e.h. NEM.: Die Blutsfreundschaft LAT.: Con.anguinitas, .anguines pamet[pámet pámeti]samostalnik ženskega spola pamet, razum 878: del cloveka TMB: Pamét-e.h. NEM.: Vernunft, VerstandLAT.: Intellectus, ratioKG: Malu pamete, veliku srezhe (str. 148)PRIMERJAJ: nespamet pameten[pámet.n]pridevnik pameten, razumen TMB: Pametn-a -u NEM.: VernünftigLAT.: Prudens, .apiens pametiva[pámetiva]samostalnik ženskega spola , hithpallesh .. .... .. . . calefacere: Hebr. in Hithp. .palash . .. . . con.per.it cinere, a rad. inu.itat. pana[p.na]samostalnik ženskega spola izobcenje 560: kazen TMB: Pana-e .h. NEM.: BannstrafeLAT.: AnathemaGS: Pana– a germ. Bann.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. panati[p.nati p.nam]nedovršni glagol 1. izobciti 589: gnati 2. urociti 498: govoriti vraževerne reci TMB: PanamNEM.: 1. In die Bann legen 2. BezaubernLAT.: 1. Anathemizare 2. Incantare pancar[pancar]samostalnik moškega spola vojaški oklep 136: vojaško oblacilo GS: Panzar– a Pant; quia ita connectebatur lorica veterum, ut mobilis ceu in cardine verteretur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pomen je razviden iz sicer napacne etimološke razlage, po kateri naj bi bil oklep poimenovan po pantu, tecaju, s katerimi naj bi bili posamezni deli vojaškega oklepa med seboj povezani. pandirekGLEJ: pondirek pandol[pand.l]samostalnik moškega spola kij pri igri 188: pripomocek za igranje TMB: Pandôl-am. NEM.: Das Schlaghölzch. LAT.: Coniculus Pomen 'stožec’, ki ga izkazuje latinski prevedek, pri tej besedi v drugih virih ni potrjen, zato se zdi manj verjeten. PRIMERJAJ: gonic pangarcevsko[pangarcevsko]prislov tako kot Pangarc KG: Pangarzovsku 'pan-gratzisch’ (str. 118) Pangarcev[pangarcev]pridevnik Pangarcev KG: Pangarzhov, Pangarzhov­kene Syn 'des Pangratz, und seiner Frauen Sohn’ (str. 118) Pangarcevkin[pangarcevkin]pridevnik Pangarcevkin KG: Pangarzhov, Pangarzhov­kene Syn 'des Pangratz, und seiner Frauen Sohn’ (str. 118) panj[p.nj]samostalnik moškega spola 1. štor, panj 600: del rastline 2. cebelji panj 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Pajn-am. NEM.: Ein Stock LAT.: 1. Truncus 2. Alveare panjevica[panjevíca]samostalnik ženskega spola cebelnjak, uljnjak 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Pajnoviza-e.h. NEM.: BienenstöckrechtLAT.: Abellarium PRIMERJAJ: cebelnjak; uljnjak pankeljc[p.nk.ljc]samostalnik moškega spola trak 247: blago ali usnje GS: Pankelz– Gall. Bandage, Bande, Bandeau, Bandereau: Perf. Bend: germ. ein Band.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Pomenska opredelitev temelji na podanem primerjalnem gradivu in gorenjskem pangeljc 'trak’. panoge[pánoge]množinski samostalnik ženskega spola okovi za noge 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Panoge.h. NEM.: FußeisenLAT.: Compedes pant[p.nt pánta]samostalnik moškega spola 1. telesna konstitucija, postava 465: videz 2. tecaj pri vratih 224: del stavbnega pohištva TMB: Pant-am. NEM.: 1. Beschaf­fenheit 2. Ein BandLAT.: 1. Complexio 2. CardoGS: Pant– unde germ. die Bänder an den Then &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pantoka[pantoka]samostalnik ženskega spola tesarska sekira 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Pantoka-e.h. NEM.: Eine ZimmeraxtLAT.: A.cia papati[pápati pápam]nedovršni glagol jesti, papati 699: jesti TMB: Papam NEM.: EssenLAT.: Edere paperek[páper.k]samostalnik moškega spola 1. prazen, obran grozd; cešulja 602: del sada ali ploda 2. majhna stvar 405: majhna stvar TMB: Paperk-am. NEM.: 1. Trap, Kam 2. Ein kleines DingLAT.: 1. Racemus 2. Res exigua papersko pobiranje[pápersko pobíranje]samostalniška zveza srednjega spolapaberkovanje, tj. nabiranje plodov, sadežev, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu, vinogradu 275: pobiranje pridelka TMB: Papersku pobiranjeNEM.: Die NachleseLAT.: Racematio papež[p.pež]samostalnik moškega spola papež 905: verski oblastnik TMB: Papesh -.ham. NEM.: Der PabstLAT.: PapaGS: Papesh – lat. Papa: germ. Papst, ex gr. p.ppa, .eu p.ppa..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. papir[pap.r](popir) samostalnik moškega spola papir 646: na kar se piše TMB: Popir-ja m. NEM.: Das PapierLAT.: PapyrusGS: Pópyr – germ. Papier: lat. Papyrus: gr. pap..... Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: fluspapir papirast[pap.rast]pridevnik papirnat TMB: Popira.t-a -uNEM.: Papiern LAT.: Papyraceus par[pár]samostalnik moškega spola par 976: skupina živih bitij TMB: Par -am. NEM.: Das PaarLAT.: ParGS: Par – lat. par: germ. paar, a gr. pa.., juxta; id enim par e.t alteri, quod juxta illud poni pote.t ad commen.um. Habet & aliam Par .ignificationem, ut da per nagega slezhen: unde germ. barhaupt, barfuß u.urpant.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. para[p.ra]samostalnik ženskega spola govedo, živina 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Para -e.h. NEM.: Das ViehLAT.: Be.tia, anima brutiGS: Para – gr. ßa.., pecus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. paradiž[paradíž]samostalnik moškega spola raj, paradiž 310: kraj posmrtnega bivanja TMB: Paradish-.ham. NEM.: Das ParadiesLAT.: Paradi.usPRIMERJAJ: nebo .. .... di.cidit, param .. ... . – Hebr. Param GS:, barar , .eparavit: lat. .eparo .. .... & parad Paramuc[param.c]samostalnik moškega spola neki slovanski bog s petimi glavami 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Paraműz-am. NEM.: Ein 5. köpfiger AbgottLAT.: Idolum Slavorum parati[p.rati p.ram]nedovršni glagol parati, locevati 620: rezati, trgati TMB: Param NEM.: Trennen, sondernLAT.: Separare lacero: gr. spa.ass.: germ. brechen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pare[p.re]množinski samostalnik ženskega spola mrtvaški oder, pare 213: mrtvaški oder TMB: Pare .h. NEM.: Eine BahreLAT.: FeretrumGS: Pare – germ. Bahre: Allem. Bara: .uper. germ. Par, Suec. Bâr: Dan. Baar: Angl. Barrow: Gall. Bar: Ital. Bara: con.onat cum lat. Ferre, & gr. f..e.. ferre, vel ß...., onus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Beseda, ki je v nemšcini sprva pomenila le 'nosilo, nosilnica’, se je specializirala v poimeno­vanje take priprave za mrlica, nato pa v nepremicni oder, na katerem leži mrlic. Iz Pohlinovega zapisa ni razvidno, ali so bile pare še premicno nosilo ali že nepremicni oder. PRIMERJAJ: nosilo parica[p.rica]samostalnik ženskega spola izparina, sopara 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Parza-e.h. NEM.: AusdünstungLAT.: Evaporatio pariti[páriti p.rim]nedovršni glagol 1. polivati z vrelo vodo 586: premikati tekocino 2. biti soparen, izparevati zaradi vrocine 450: delati vremenski pojav TMB: Parčmparel, paren, paretiNEM.: 1. Mit siedheißem Wasser begießen 2. schwülstig seynLAT.: 1. Bulliente aqua perfundere 2. Vaporare ex ćstu Drugi nemški prevedek je vprašljiv, saj schwstig tudi v starejšem jeziku pomeni le 'nabrekel, nabuhel’ in 'nadut’, vendar schw pomeni 'soparen’. parjenik[p.rjenik]samostalnik moškega spola kruh s sladkim nadevom 261: hrana TMB: Parjenk-am. Siehe ParnekPRIMERJAJ: parnik; parnikar parkelj[párk.lj párklja]samostalnik moškega spolaparkelj, tj. rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev 980: del živali TMB: Parkl -am. NEM.: Der Huf, die KlaueLAT.: Ungula parna[p.rna]samostalnik ženskega spola senik 782: kmecka zgradba TMB: Parna -e.h. NEM.: Der HeubodenLAT.: Fśnile KG: Parna 'Heuboden’ (str. 119) parnag[parn.g]pridevnik popolnoma nag TMB: Parnag-a -uNEM.: Ganz entblößtLAT.: Omnino nudusGS: Par – lat. par: germ. paar, a gr. pa.., juxta; id enim par e.t alteri, quod juxta illud poni pote.t ad commen.um. Habet & aliam Par .ignificationem, ut da per nagega slezhen: unde germ. barhaupt, barfuß u.urpant. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. parnik[p.rnik]samostalnik moškega spola kruh s sladkim nadevom 261: hrana TMB: Parnek-am. NEM.: SießbrodLAT.: Panis delibutusPRIMERJAJ: parjenik; parnikar parnikar[p.rnikar]samostalnik moškega spola sladki kruh, pecivo 261: hrana TMB: Parnekar-jam. NEM.: Der Sießbeck LAT.: CupediariusKG: Parnekar 'Süßbeck’ (str. 114)PRIMERJAJ: parnik; parjenik parnost[párnost]samostalnik ženskega spola soparnost, sopara 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Parno.t-e .h. NEM.: Die SchwülstigkeitLAT.: Vaporatio, ć.tusPRIMERJAJ: parost parost[par.st]samostalnik ženskega spola soparnost, sopara 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Parű.t-e.h. Siehe Parno.t part[p.rt]samostalnik moškega spola odmerjen del 84: del stvari TMB: Part-a m. NEM.: TheilLAT.: Portio pas[p.s pas.]samostalnik moškega spola pas, tj. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi okrog telesa 130: oblacilo ali obutev TMB: Pâs-m. NEM.: Ein Gürtel LAT.: Cingulum, zonaGS: Pas – hinc germ. der Bast.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: imenovalnik množine Pasy oder Pasovi (str. 27) pasarija[p.sarija (?)]samostalnik ženskega spola delavnica za izdelovanje pasov 293: izdelovalnica pasov KG: Pasaria 'Gürtlerwer­kstatt’ (str. 120) pasati[pasáti pas.m]dovršni in nedovršni glagol notranjsko iti mimo 561: premikati se GS: Pasam – interioris Carniolć terminus: Ital. pa.ach: gr. p..a Pa.cha. Item Carniolicum paham.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. pasec[p.s.c]samostalnik moškega spola pas, tj. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi okrog telesa 130: oblacilo ali obutev TMB: Pasz-am. Siehe PasPRIMERJAJ: pas pasjak[pásjak]samostalnik moškega spola 1. pasji iztrebek 698: živalski iztrebek 2. pasji zob 980: del živali TMB: Pasjek -am. NEM.: 1. Hundsdreck 2. Hundszahn LAT.: 1. Merda canina 2. Dens caninus .. ... . : hebr. pa..are, tran.ire: germ. passieren pasji[pásji]pridevnik pasji TMB: Pasje -a -uNEM.: Hündisch LAT.: CaninusPRIMERJAJ: psicji pasji luk[pásji l.k pásjega lúka] samostalniška zveza moškega spola neki luk (?) 617: vrsta zelike GS: Luk – nomen generale; unde addi .olet wel, zhern, pasje &c. luk: Dan. log a gr. .a..a.e.., lach humidus. Razlaga .. .. acuere, & Hebr. pasti2 [pásti pásem]nedovršni glagol 1. pasti, tj. skrbeti za živali, ko jedo travo 118: krmiti živali 2. dajati hrano živali; hraniti 118: krmiti živali 3. paziti, nadzorovati 749: varovati TMB: Pâsempasl, pasen, pâ.tiNEM.: 1. Weiden 2. Speisen 3. Acht geben, nachspürenLAT.: 1. Pa.cere 2. Nutrire 3. AttendereGS: Pasem – gr. ß.s..: lat. pa.co. vsebuje zelo malo povednega. Pleteršnik Significat & ob.ervare, na njega pasem: sem navaja pod imenom pasji luk le pticje tebe spasl? germ. passen, abpassen: Hebr. mleko, Ornithogalum umbellatum, ki ni Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj ..... napacnih povezav ali trditev. podoben lukom. PRIMERJAJ: luk paska[p.ska]samostalnik ženskega spola pazljivost, pozornost 58: custvo TMB: Paska -e.h. NEM.: Die Hut, Aufmerksamkeit LAT.: AttentioGS: Paska – a Pasem in .ecunda .ignificatione: germ. die Passe.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. past[p.st past.]samostalnik ženskega spola past 155: pripomocek za lov na kopenske živali TMB: Pa.t-y.h. NEM.: Eine FalleLAT.: Decipula pasterek[páster.k](pastorek) samostalnik moškega spola pastorek 950: sorodnik ipd. TMB: Pa.tčrk-am. NEM.: Ein StiefsohnLAT.: PrivignusGS: Pa.terk– a Pasem nutrio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pasterka[pásterka](pastorka) samostalnik ženskega spola pastorka 950: sorodnik ipd. TMB: Pa.térka-e.h. NEM.: Eine Stieftochter LAT.: PrivignaGS: Pasterka– a Pasem nutrio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pasti1 [pásti pádem]dovršni glagol omahniti, pasti 670: pasti TMB: Padém pa.tiSiehe Padam pastir[pastír]samostalnik moškega spola pastir 871: uslužbenec TMB: Pa.tir-am. NEM.: Ein HirtLAT.: Pa.tor pastirica[pastiríca]samostalnik ženskega spola 1. ženska, ki pase; pastirica 871: uslužbenec 2. ptica pastirica, latinsko Motacilla (flava) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Pastariza-e.h. NEM.: 1. Eine Hirtinn 2. BachstelzeLAT.: 1. Pa.trix, cu.tos 2. MotacillaKG: Pastariza, 'Schäferin’ (str. 115)ABC: Pa.tariza (1765, str. 14) pastirski[pastírski]pridevnik pastirski TMB: Pa.tirske-a -uNEM.: Hirtisch LAT.: Pa.toritus, pa.toralis pastorekGLEJ: pasterek pastorkaGLEJ: pasterka pastuh[pastúh](postuh) samostalnik moškega spola neskopljen konj; žrebec 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Po.tuh-a m. NEM.: Ein BeschollererLAT.: Admi..arius PRIMERJAJ: pastuk pastuk[pastúk]samostalnik moškega spola neskopljen konj; žrebec 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Pa.tűk-a m. NEM.: Ein BeschellererLAT.: Admi..arius PRIMERJAJ: pastuh paša[p.ša]samostalnik ženskega spola paša 267: hrana za živali TMB: Pasha-e .h. NEM.: Die WeideLAT.: Pa.cua pašgred[pašgr.d (?)]samostalnik moškega spola sadovnjak 317: rastišce dreves TMB: Pashgrčd-am. NEM.: ObstgartenLAT.: Pomarium Hapaks legomenon. Drugi del besede spominja na pungrat, pungartipd. 'sadovnjak’ iz srednjevisokonemške boumgarte. pašpertant[pašpert.nt (?)]samostalnik moškega spola vrsta hijacinte 617: vrsta zelike TMB: Pashpertant-am. NEM.: Eine Gattung HyacynthenLAT.: Species Hyacinthi PRIMERJAJ: blegijac; cepnesina; cinta; falon; jahcin patoka[pátoka]samostalnik ženskega spola slabo, zadnje vino v sodu (?) 661: alkoholna pijaca GS: Patoka– ex prćpo.itione po & them.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Pomenski možnosti sta navedeni po Pleteršniku. patriot[patri.t]samostalnik moškega spola rodoljub, patriot 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB PREDGOVOR: Parjatli, Patrioti, katiri si per.adevŕte Kraynske je.ik, inu te umetno.tne nashe roj.tne du.hele pou.digneti (str. 5 s.) patron[patr.n]samostalnik moškega spola svetniški zavetnik; patron 894: clovek glede na kršcansko vero ABC: mojeh .veteh Patronov (1789, str. 22) patrska[pátrska]samostalnik ženskega spola vinski trs 610: vrsta grma TMB: Patčrska-e.h. NEM.: Die Trespe LAT.: VinaciumGS: Paterska– quia Patribus mendicantibus in collectura mu.ti dari .olet. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pomenska opredelitev temeljina latinskem prevedku in na omembi (vinskega) mošta, ki naj bi ga dajali menihom vbogajme. Nemški prevedek Trespe sicer pomeni le 'rastlina stoklasa, Bromus’. pav[p.v]samostalnik moškega spola ptica pav, latinsko Pavo 1003: vrsta domace ptice TMB: Pav -am. NEM.: Der Pfau LAT.: PavoGS: Pav – lat. Pavo: germ. Pfau: Anglo.. Pawa: Ital. Pavone: Gall. Paone: Hi.p. Pavon: onomatopśia, a voce; quam prć.ertim femella pavonis edit: Pa-u.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. pavka[p.vka](pavke) samostalnik ženskega spola navadno množina pavka, tj. boben v obliki kotla, ki ima cez odprtino napeto kožo 171: glasbilo TMB: Pavke .h. Sieh. Bobnize V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: bobnica pavkeGLEJ: pavka pavola[pávola]samostalnik ženskega spola bombaž, bombažna tkanina 247: blago ali usnje TMB: Pavola -e.h. NEM.: Die BaumwolleLAT.: Go..ipiumGS: Pavola – germ. Baumwolle.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pavolnast[pávolnast]pridevnik bombažen TMB: Pavolna.t-a -uNEM.: Von Baumwolle, baumwollenLAT.: Go..ipinus PRIMERJAJ: pavolnat pavolnat[pávolnat]pridevnik bombažen TMB: Pavolnat-a -uNEM.: Von Baumwolle, baumwollenLAT.: Go..ipinus PRIMERJAJ: pavolnast pavos[pávos (?)]samostalnik moškega spola neko drevo, verjetno latinsko Anagyris foetida 605: drevesna vrsta TMB: Pavos -am. NEM.: BaumbohneLAT.: Anagyris PRIMERJAJ: kacjak; smrdljivec pavša[p.vša]samostalnik ženskega spola kneftra, tj. jermen, ki med cevljarskim delom drži cevelj trdno na kolenih 144: orodje za držanje TMB: Pavsha-e.h. NEM.: Schusteralzen LAT.: Suppo.itum .utrinumGS: Pavsha – germ. Pauschen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pazduha[p.zduha](pajstha) samostalnik ženskega spola pazduha 878: del cloveka TMB: Paj.teha -e.h. NEM.: Die AchselLAT.: Axilla Zapis z e, ki niti ni oznacen kot polglasnik, je hiperkorekten, saj nezveneca glasovna skupina st dokazuje, da je bil upad že izpeljan in da se je beseda izgovarjala p.jstha. Prim. danes dolenjsko p.ska, gorensko p.jska. pažulek[pážul.k]samostalnik moškega spolavrsta bora, morda cemprin, latinsko Pinus cembra 605: drevesna vrsta TMB: Pa.hulék-am. NEM.: Zirbelbaum LAT.: Anacacabea pecelj[péc.lj péc.ljna]samostalnik moškega spola pecelj 602: del sada ali ploda TMB: Pęzčl -nam. NEM.: Der StengelLAT.: PetiolusGS: Pęzel– lat. petiolus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pec[p.c pec.]samostalnik ženskega spola pec 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Pezh-y.h. NEM.: Der OfenLAT.: Fornax peca[p.ca]samostalnik ženskega spola žensko pokrivalo; peca 137: žensko oblacilo TMB: Pezha-e.h. NEM.: Das HaupttuchLAT.: Velum capitisKG: Ona je svoj prepert .a njeno pezho, inu .a njegovo srajzo dalla 'Sie hat ihr Fürtuch für ihr (einer anderen) Haupttuch, und sein Hemmd gegeben’ (str. 136)PRIMERJAJ: pecicaą pecat[pec.t]samostalnik moškega spola žig, pecat 201: pisni izdelek TMB: Pezhat -am. NEM.: Das PetschaftLAT.: SigillumGS: Pęzhat– Pezhateti; unde germ. Petschaft, petschieren deduxi..e feruntur: inf. Sax. Pitzer: Suec. Pit.er.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. pecati se[pecáti se pec.m se]nedovršni glagol družiti se 927: družiti se TMB: Pezhâm se NEM.: UmgehenLAT.: Conver.ariKG: Pezhej se s'brumnemi (str. 187) pecatnik[pec.tnik]samostalnik moškega spola priprava za odtis žigov; pecatnik 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Pezhatnek-am. NEM.: Das Petschierstöck­chenLAT.: Sigillum pecenica[peceníca]samostalnik ženskega spola neka goba 608: vrsta gobe TMB: Pezheniza-e.h. NEM.: Eine Art Schwä.e LAT.: Agaricum Pleteršnik navaja peceníca tudi v pomenu 'Boletus lactifluus’, kar je danes Suillus granulatus, ovcarska lupljivka, SSKJ˛ pa mlecna pecenica 'Lactarius volemus’. pecenina[pecenína]samostalnik ženskega spola 1. peceno meso, pecenka 261: hrana 2. ognojitev rane, vnetje, prisad 35: oboleli del cloveka TMB: Pezhenina-e.h. NEM.: 1. Der Braten 2. BrandLAT.: 1. A..um 2. AnthraxPRIMERJAJ: pecenje; pecenka; peceno pecenje[pecénje]samostalnik srednjega spola peceno meso, pecenka (?) 261: hrana GS: Pézhęnje– Hung. Petsenye, der Bratten. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: pecenina; pecenka; peceno pecenka[pec.nka]samostalnik ženskega spola manjši kos pecenega mesa, majhna pecenka 261: hrana TMB: Pezhenka-e.h. NEM.: Das BrätchenLAT.: A..aturaPRIMERJAJ: pecenina; pecenje; peceno peceno[pecéno]samostalnik srednjega spola peceno meso, pecenka 261: hrana KG: En kos pezhenega 'Ein Stück gebrathenes’ (str. 190) Beseda je manj verjetno moškega slovnicnega spola. PRIMERJAJ: pecenina; pecenje; pecenka pecevina[pecevína]samostalnik ženskega spola skalno gorovje 337: vzpetina TMB: Pezhovina-e.h. NEM.: Felsengebirg LAT.: Saxetum pecevje[pecevj.]samostalnik srednjega spola strmo, navpicno skalovje; pecevje 338: kamnita vzpetina ali njen del TMB: Pezhovje-an. NEM.: Felsenkette LAT.: RupetumPRIMERJAJ: skalovje peci[péci pécem]nedovršni glagol 1. žgati 484: goreti 2. toplotno obdelovati hrano z vroco mašcobo; peci, cvreti 265: pripravljati hrano 3. obdelovati testo z vrocim zrakom v peci; peci 265: pripravljati hrano TMB: Pęzhčmpekl, pezhen, pezhiNEM.: 1. Brennen, 2. Braten 3. BackenLAT.: 1. Urere 2. A..are 3. Pin.ereGS: Pęzhém– Vi.ogothis speka, dörren. Unde Verbale.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pecica1 [p.cica]samostalnik ženskega spola tancica 137: žensko oblacilo TMB: Pezhčza-e.h. NEM.: Netzhäutchen LAT.: ReticolumGS: Pezheza– diminutivum a Pezha, vellum, vellamen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: peca pecica2 [pecíca]samostalnik ženskega spola majhna pec 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Pęzhiza-e.h. NEM.: Kleiner OfenLAT.: Fornax parva peckaGLEJ: peška peckatGLEJ: peškat ped[p.d ped.]samostalnik ženskega spola dolžinska mera ped, pribl. 20 cm 432: dolžinska mera TMB: Ped-y.h. NEM.: Eine SpanneLAT.: Palmus, .pitama pega1 [p.ga]samostalnik ženskega spola soncna pega 879: del cloveka, ki je hiba TMB: Pega-e.h. NEM.: Sommerfleck LAT.: LentigoGS: Pega– gr. p..., .catebra. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pega2 [p.ga]samostalnik ženskega spola zunanji del kolesa; platišce 592: del voza TMB: Pega-e.h. NEM.: FelgeLAT.: Ab.is pegast[p.gast]pridevnik pegast TMB: Pega.t-a -uNEM.: Fleckicht LAT.: Lentigino.us pegla[p.gla]samostalnik ženskega spola smola za mazanje ladij, kolofonija 652: sredstvo za mazanje TMB: Pegla-e.h. NEM.: Schifferbech, KalfonieLAT.: BitumenGS: Pegla– Ital. Pegola: germ. Bech: lat. Pix: Angl. Pitch: Dan. Beeg: gr. p.tta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pegrin[pégrin (?)]samostalnik moškega spola poldragi kamen hrizokola 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Pęgrin-am. NEM.: Das BerggrünLAT.: Chry.ocollaGS: Pęgrin – a germ. Berggr.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. peh[p.h peh.]samostalnik moškega spola sopihanje zaradi telesnega napora 491: vzdihovanje TMB: Peh-m. NEM.: Das VerschnaubenLAT.: Anhelitus pehar[péhar pehárja (?)]samostalnik moškega spola neka lesena posoda, morda necke, mernik 229: posoda za hrano TMB: Pęhar-jam. NEM.: Ein Si.er, Flechte LAT.: AlveolusPRIMERJAJ: peharec peharec[pehár.c]samostalnik moškega spola kozarec 239: posoda za pijaco TMB: Pehârz-am. NEM.: Ein Becher, Glas LAT.: Calix, .cyphusPRIMERJAJ: pehar pehati[p.háti p.h.m]nedovršni glagol suvati, pehati 727: tolci, bosti KG: Pehám 'ich stosse’ (str. 65) pehati se[p.hati se p.ham se] nedovršni glagol postajati upehan 693: dihati ipd. TMB: Peham sęNEM.: SchnaubenLAT.: Deficere currendo pehtram[p.htram]samostalnik moškega spolarastlina pehtran, latinsko Artemisia dracunculus 617: vrsta zelike TMB: Pehtram-am. NEM.: SpiegelkrautLAT.: PyrethrumGS: Pehtram– lat. Pyrethrum: germ. Bergtram ex gr. p..e.... ob acrimoniam radicis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pek[p.k]samostalnik moškega spola pek 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Pek-am. NEM.: Ein BrodbeckLAT.: Pi.torGS: Pek– a Pęzhém, germ. Beck.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. peka[p.ka]samostalnik ženskega spola peka 265: pripravljanje hrane TMB: Peka -e.h. NEM.: Das BackenLAT.: Pi.tura pekel[p.k..]samostalnik moškega spola pekel 310: kraj posmrtnega bivanja TMB: Pekl -am. NEM.: Die HölleLAT.: Inferi GS: Pekl – a Pęzhém: Hung. Pokol.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: pred pekl. Pred mejstu (str. 133) ABC: pred pčkl (1789, str. 27)PRIMERJAJ: pakel; predpeklo peklati[pekláti pekl.m]nedovršni glagol beraciti 819: živeti v pomanjkanju TMB: PeklâmNEM.: BettelnLAT.: Mendicare Peklenec[pekl.n.c]samostalnik moškega spola bog podzemlja 349: lastno ime ne­kršcanskega clovekolikega bitja TMB: Peklenz-am. NEM.: HöllengottLAT.: Pluto peklenski[pekl.nski]pridevnik peklenski TMB: Peklenske-a -uNEM.: HöllischLAT.: Infernalis pekliti se[pekliti se peklím se] nedovršni glagol biti nejevoljen, jeziti se 61: jeziti se TMB: Peklim se NEM.: ZörnenLAT.: Indignari peklja[péklja]samostalnik ženskega spola pentlja 131: del oblacila ali obutve TMB: Pękla-e.h.NEM.: Eine MascheLAT.: Pedica, trica pekljati[pekljáti peklj.m]nedovršni glagol delati pentlje, vezati s pentljo 755: vezati TMB: PeklâmNEM.: Maschen machen LAT.: Colligare pelikan[pelikan]samostalnik moškega spola ptica pelikan, latinsko Pelecanus onocrotalus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Pčlkân-am. NEM.: Der PelikanLAT.: Pelecanus pelin[pélin]samostalnik moškega spola rastlina pelin, latinsko Artemisia vulgaris 617: vrsta zelike TMB: Pęlin-am. NEM.: Der WermuthLAT.: Ab.ynthium pelinovec[pelínov.c]samostalnik moškega spola vino, v katerem je namocen pelin 661: alkoholna pijaca TMB: Pelinovz-am. NEM.: WermuthweinLAT.: Ab.ynthites peljati[peljáti p.ljem]in [pelj.m] nedovršni glagol 1. peljati 573: voziti 2. voditi 589: gnati TMB: Pelém; Pęlâm pęlâtiNEM.: FührenLAT.: Ducere, vehereGS: Pelâm– Pelem a gr. p..a., prope: pe..., pe...., appropinguo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Pčllite njega napayat 'Führet es zum Wasser’ (str. 194) pena1 [p.na]samostalnik ženskega spola pena 449: vodni naravni pojav TMB: Pejna; Pena-e.h. NEM.: Der SchaumLAT.: SpumaGS: Pejna– Pena: Anglo.. Faem: lat. Spuma cum prćfixo .ibilo exinde enatem vox; germ. Schaum.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. pena2 [p.na]samostalnik ženskega spola kazen 560: kazen TMB: Pena-e.h. NEM.: StrafLAT.: Pśna penast[p.nast]pridevnik penast TMB: Pena.t-a -uNEM.: Schaumend LAT.: Spumo.us penica[p.nica]samostalnik ženskega spola ptica penica, latinsko Sylvia hortensis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Penčza-e.h. NEM.: Eine GrasmückeLAT.: Curruca, cicada peniti[p.niti p.nim]nedovršni glagol odstranjevati peno 586: premikati tekocino TMB: Pejnem; PenempenetiNEM.: AbfäumenLAT.: De.pumareGS: Penem– a Pejna.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. peniti se[p.niti se p.nim se]nedovršni glagol peniti se 577: premikati se (o tekocinah) TMB: Pejnem seNEM.: SchaumenLAT.: Spumare -penjati[p.njati p.njam]glagol, samo v sestavi GS: Pejnam– exolevit, extat tamen in compo.itis spejnam a pejna.PRIMERJAJ: penjati se penjati se[p.njati se p.njam se] nedovršni glagol naprezati se, napenjati se 81: delati, truditi se TMB: Pejnam sęNEM.: Sich anstrengenLAT.: Impendere .ePRIMERJAJ: -penjati penklja[pénklja (?)]samostalnik ženskega spola navadno množina žival trtna uš, latinsko Dak­tulosphaira vitifoliae 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Penkle.h. NEM.: Eine ReblausLAT.: Pediculus uvćGS: Penkle – Armoricis Fenglin e.t genu, pes uvć. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. penovka[p.novka]samostalnik ženskega spola zajemalka za pobiranje pene; penovka 146: kuhinjski pripomocek TMB: Pejnovka; Penovka-e.h. NEM.: SchaumlöfelLAT.: De.pumatorium penzeljc[p.nz.ljc (?)]samostalnik moškega spola copic 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Pem.člz-am. NEM.: Ein Pinsel LAT.: Penicillum pepel[pep..]samostalnik moškega spola pepel 481: pri gorenju nastali odpadek TMB: Pepel-am. NEM.: Die AscheLAT.: Cinis pepeliti[pepeliti pepelím]nedovršni glagol spreminjati v pepel; pepeliti 484: goreti TMB: PepélimNEM.: Einäschern LAT.: Incinerare pepelnat[pep..nat (?)]pridevnik pepelnato siv TMB: Pepelnat-a -u NEM.: AchenfärbigLAT.: Cineritius pepelnica[pepe.níca (?)]samostalnik ženskega spolapepelnica, tj. sreda po pustnem torku 46: praznik TMB: Pepelniza-e.h. NEM.: AschermittwochLAT.: Dies Cinerum perecil[perecil (?)](perecilj) GS: Perezhil– qua.i per Ręzlu.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasen hapaks legomenon. pereciljGLEJ: perecil pereci ogenj[per.ci óg.nj] (perecogenj; perec ogenj) samostalniška zveza moškega spola kronicna zastrupitev z rženimi rožicki; ergotizem 17: bolezen TMB: Perézhogn NEM.: St. Antonfeuer, heisser BrandLAT.: Pu.tula, gangrćna Pleteršnik navaja za Notranjsko poenobesedeno per.cec v enakem pomenu. perecogenjGLEJ: pereci ogenj perec ogenj GLEJ: pereci ogenj perelGLEJ: pirelj perelj GLEJ: pirelj pereponka[perep.nka]samostalnik ženskega spola trebušna prepona; diafragma 972: del cloveka ali živali TMB: Peréponka-e.h. NEM.: BrustfellLAT.: Diaphragma peretnica[peretníca]samostalnik ženskega spola perutnica, pticje krilo 980: del živali TMB: Peretniza-e.h. Siehe Perutnica GS: Per– unde Pere. Peretniza a gr. pe.pe..., levis: pe.., circa, circum: pte..., ala, penna.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Duberniza– qua.i dve perétnize, & ideo melius .criberetur Duperniza.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. GS: Duperniza – qua.i Dvojna peretniza : lat. Bipennis.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. peretšilj[peretš.lj]samostalnik moškega spolarastlina peteršilj, latinsko Petroselinum crispum 617: vrsta zelike TMB: Peretshil -am. NEM.: Der PetersilgeLAT.: Petro.elinum PRIMERJAJ: peteršilj perica[períca]samostalnik ženskega spola perica, tj. ženska, ki se ukvarja s pranjem 843: kdor se ukvarja s pranjem TMB: Periza-e.h. NEM.: Eine Wäscherinn LAT.: Lotrix perice[períce]samostalnik srednjega spola peresce 980: del živali KG: Perijzhe 'Federchen’ (str. 116) pericnik[per.cnik]samostalnik moškega spola moški, ki se ukvarja s pranjem 843: kdor se ukvarja s pranjem TMB: Perizhnek-am. NEM.: Der WäscherLAT.: Fullo Latinski prevedek fullo v antiki sicer pomeni 'izdelovalec suknja, suknjar’, a besedo navaja Grimmov slovar kot latinsko ustreznico k prvemu pomenu besede Wäscher. perilnik[per.lnik]samostalnik moškega spola debelejša palica, s katero so pri pranju udarjali po perilu 142: palica za pranje TMB: Perilnčk; Perivnek-am. NEM.: WaschbengelLAT.: Fu.tis lotricumPRIMERJAJ: perulja perilo[perílo]samostalnik srednjega spola perilo, tj. tista oblacila, ki se perejo 130: oblacilo ali obutev TMB: Perilu -an. NEM.: Die WäscheLAT.: Lotura perišce[períšce]samostalnik srednjega spola prgišce 426: mera TMB: Perishe-an. NEM.: Eine HandvollLAT.: Manipulus perjanica[perjaníca]samostalnik ženskega spola tok za pero, pisalno orodje; pušica 235: posoda za orodje in pripomocke TMB: Pirjeniza-e.h. NEM.: Die FederbüchseLAT.: Calamarium perje[p.rje]samostalnik srednjega spola 1. perje, peresa 980: del živali 2. listje 600: del rastline TMB: Pirje; Perje-an. NEM.: 1. Die Feder 2. Das Laub LAT.: 1. Penna, Calamus 2. Folium pernat[p.rnat]pridevnikki ima perje; pernat TMB: Pirnat-a -u NEM.: Von FedernLAT.: Plumeus pernica[p.rnica]samostalnik ženskega spola s perjem napolnjena odeja; pernica 222: posteljnina TMB: Pirnčza-e .h. NEM.: Das FederbettLAT.: Culcitra plumea pero[per. per.sa]samostalnik srednjega spola pero, pisalo 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Perúperesan. NEM.: Die Feder, der KielLAT.: CalamusGS: Per – unde Pere. Peretniza a gr. pe.pe..., levis: pe.., circa, circum: pte..., ala, penna. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Latinski prevod dopušca le pomen 'pero kot pisalo’, nemška bi poleg tega dopustila tudi 'pticje pero’. peršona[perš.na]samostalnik ženskega spola oseba 821: clovek TMB: Pershôna-e.h. NEM.: Die PersonLAT.: Per.ona perulja[perúlja]samostalnik ženskega spola debelejša palica, s katero so pri pranju udarjali po perilu 142: palica za pranje TMB: Pera -e.h. Siehe PerivnekPRIMERJAJ: perilnik peruta[perúta]samostalnik ženskega spola perutnica, pticje krilo 980: del živali TMB: Perűta-e.h. NEM.: Der FlügelLAT.: Ala, cornuGS: Per– unde Pere. Peretniza a gr. pe.pe..., levis: pe.., circa, circum: pte..., ala, penna.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: peretnica; perutnica perutast[perútast]pridevnik krilat TMB: Peruta.t-a -uNEM.: Geflügelt LAT.: Alatus perutje[perútje]samostalnik srednjega spola vecje domace ptice; perutnina 1001: domaca perutnina TMB: Perutje-an. NEM.: Das FlügelwerkLAT.: Altilia perutnica[perutníca]samostalnik ženskega spola perutnica, pticje krilo 980: del živali TMB: Perutniza-e.h. Siehe PerutaPRIMERJAJ: peretnica; peruta pes[p.s ps.]samostalnik moškega spola žival pes, latinsko Canis lupus familiaris 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Pčs-âm. NEM.: Der Hund LAT.: CanisGS: Pes – (erdezh) fors ex gr. ........., tran.latum: ita quoque in Borru..ia vocant den rothen Hund: & Malabares quoque rubrum canem .ua lingua vocant, quod germ. ajunt: der Friesel. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pesa[p.sa]samostalnik ženskega spola rastlina pesa, latinsko Beta vulgaris 617: vrsta zelike TMB: Pesa-e.h. NEM.: Der MangoldLAT.: Beta pese[p.s. p.s.ta]samostalnik srednjega spola psicek 991: mladic kopenske domace živali TMB: Pčsę-etan. NEM.: Ein Hündchen LAT.: Catellus pesek1 [p.s.k]samostalnik moškega spola pesek 637: kamen, kamenina TMB: Pesk; Pejsk -am. NEM.: Der SandLAT.: Arena GS: Pesk– gr. ....., glarea, arena. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pesek2 [p.s.k]samostalnik moškega spola psicek 991: mladic kopenske domace živali TMB: Pčsk-am. NEM.: Das Hündchen LAT.: Catellus K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. pesem[p.s.m]samostalnik ženskega spola pesem, ki se poje 250: pesem, ki se poje TMB: Pesm-e.h. NEM.: Das LiedLAT.: CantilenaGS: Pesm– gr. .a.µ...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pesemski del[p.s.mski d..]samo­stalniška zveza moškega spola poetika stopica 254: del literarnega dela KG: pesemske dejl, skok 'Das Reimglied’ (str. 179) pesicaGLEJ: psica pesmenik[pesmeník]samostalnik moškega spola pevec 961: glasbenik TMB: Pesménik-a m. NEM.: LiedersängerLAT.: P.altes pesmoust[pesmo.st]samostalnik moškega spola 961: glasbenik TMB: Pe.moust-a pevec m. NEM.: LiedermundLAT.: P.altes pest[p.st pest.]samostalnik ženskega spola 878: del cloveka TMB: Pe.t-y.h. NEM.: Die FaustLAT.: PugnusGS: Pe.t– germ. Faust: apud Tatian Fu.t: Holl. Vuy.t: Angl. Fi.t: lat. Pugnus: gr. p...Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. pest pestiti[pestiti pestím]nedovršni glagol držati v zaporu 560: kaznovati TMB: Pę.timNEM.: Gefangen haltenLAT.: Incu.todia tenere pestovati[p.stovati p.stujem]in [p.stovam]nedovršni glagol pestovati 460: pestovati TMB: Pe.tujem; Pe.tuvamNEM.: An armen tragenLAT.: Gerulare pestrna[p.strna]samostalnik ženskega spola pestunja, pestrna 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Pe.terna-e.h. NEM.: Die KindsmagdLAT.: Gerula KG: Pesterna 'Kindsmensch’ (str. 130) peš[p.š]prislov peš TMB: PeshNEM.: Zu FußLAT.: Pede.ter .. ... . : gr. p..., Chald. Pesh – lat. Pede.ter GS: pesa ince..it.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. pešati[p.šati p.šam]nedovršni glagol pešati, omagovati, slabeti 17: boleti, bolehati TMB: PeshamNEM.: ErmüdenLAT.: Deficere eundoGS: Pesham– a gr. pe....., pede.tres.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pešavt[p.šavt]samostalnik moškega spola kdor je opešal; opešanec 824: bolnik TMB: Peshovt-am. NEM.: Abgematteter LAT.: La..us pešec[p.š.c]samostalnik moškega spola 1. pešec (?) 920: popotnik 2. vojak pehotne enote; pešak 966: vojak TMB: Peshz-am. NEM.: Ein Fußgänger LAT.: PedesKG: en dejl pčshčzhov so bili od kojnekov v'vodo .apodeni (str. 140) peška[p.šk.](pecka) samostalnik ženskega spola peška, pecka 602: del sada ali ploda TMB: Pčshka-e.h. NEM.: Der KernLAT.: Acinus, osGS: Peshka– inf. Sax. Besing habent pri germ. Beer: & Bitske pro Kernhaus im Obste.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. peškat[p.šk.t](peckat) pridevnik peškat, peckat TMB: Peshkat-a -u NEM.: KernichtLAT.: Acino.us pešpot[p.šp.t (?)]samostalnik ženskega spola pešpot, steza 553: cesta, pot TMB: PeshpotLAT.: Siehe PeshKG: Stč.a (pčshpot) 'Der Fußsteig’ (str. 192) Zapis v TMB resda nakazuje možnost, da bi bila beseda prislov s pomenom 'peš’, vendar je to zaradi zapisa v KG malo verjetno. Zapis v KG dopušca ozki e v prvem zlogu, primerjaj tam na strani 31 Pčzh 'Ofen’. pet[p.t]števnik pet TMB: PetNEM.: FünfLAT.: Quinque GS: Pet– O.ci, & Ćoles dicebant: p.t..a, quatuor, & p.µpe, quinque, pro p..te: Per.ć habent Peng: germ. ff: lat. quinque. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. peta[péta]samostalnik ženskega spola peta 878: del cloveka TMB: Pęta-e.h. NEM.: Die FerseLAT.: Calx petak[peták]samostalnik moškega spola kovanec za pet krajcarjev; petak 85: denar TMB: Pétâk-am. NEM.: 5. Kreutzmünz LAT.: Quinarius petdeset[petdes.t]števnik petdeset TMB: PetdesetNEM.: Fünfzig LAT.: Quinquaginta petdeseti[petdeséti]števnik petdeseti KG: petdesete 'L.’ (str. 44) petek[p.t.k]samostalnik moškega spola petek 43: cas ali njegov del TMB: Petk-a m. NEM.: Der FreytagLAT.: Dies VenerisGS: Petk– a Pet, hoc e.t, quinta po.t Dominicam dies: Hung. Pentek.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. petelin[petel.n (?)]samostalnik moškega spolapetelin, latinsko Gallus gallus domesticus mas. 1003: vrsta domace ptice TMB: Petélin-am. NEM.: Der HahnLAT.: Gallus GS: Petelin– a Pojem, infinitivum pejti: ut lat. Gallus a Celtico galla, canens; hinc Nachtigall, avis noctu canens. Gr. p.ta.a, der Hahn an den Gebäuden.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. petelincek[petel.nc.k]samostalnik moškega spola 1. petelin, petelincek 1004: mladic domace perutnine 2. rastlina ostrožnik, latinsko Delphinium consolida 617: vrsta zelike TMB: Petelinzhek-am. NEM.: 1. Der Hahn 2. RitterspornLAT.: 1. Gallus 2. Con.olida regalis petelinec[petel.n.c]samostalnik moškega spola petelin (?) 1003: vrsta domace ptice ABC: Petelinz (1765, str. 14) peteršilj[peterš.lj]samostalnik moškega spolarastlina peteršilj, latinsko Petroselinum crispum 617: vrsta zelike TMB: Pętershil -am. Siehe PeretshilPRIMERJAJ: peretšilj peti1 [p.ti pójem]nedovršni glagol 1. peti 530: peti 2. v frazemu biti uresnicen 2: biti TMB: Pem pejl, pejtiNEM.: SingenLAT.: CantareKG: Na! tvoja nabo pejla, temuzh moja (str. 149) peti2 [p.ti pn.m](pneti) nedovršni glagol 1. stara beseda zapenjati, pritrjevati 464: vezati, zapenjati obleko 2. napenjati 581: premikati TMB: Pnęm NEM.: Heften, strengenLAT.: Figere, intendere .tara beseda GS: Pném– .implex exolevit, .ed tanto magis in compo.itis napnem, perpnem &c. u.urpatur.KG: Pnem (alt), plel, pnen, pneti 'heften, anstrengen, anspannen’ (str. 107 s.) KG: /…/ wo die Stammworte schon gänzlich veraltet, und unbrauchbar worden sind, wie: Prem 'stütze’ /…/ Pnem 'hefte’ (str. 125) peti3 [péti]števnik peti KG: pete 'fünfter’ (str. 43) petica[petíca]samostalnik ženskega spola kovanec za 17 krajcarjev 85: denar TMB: Petiza-e.h. NEM.: 17. KreuzermünzLAT.: MarianusKG: Shest petiz 'Sechs Siebenzeh­ner’ (str. 193)PRIMERJAJ: šmarnica petje[p.tje]samostalnik srednjega spola petje 529: muziciranje TMB: Petje; Pejtje -an. NEM.: Der GesangLAT.: Cantus; hymnus petnajst[petnájst (?)]števnik petnajst TMB: Petnaj.tNEM.: Fünfzehen LAT.: Quindecim petnajstica[petnajstíca]samostalnik ženskega spola kovanec za 15 krajcarjev 85: denar TMB: Petnaj.tiza-e.h. NEM.: 15. KreuzermünzLAT.: Quinarius petolistnikGLEJ: petolišnik petolišnik[petol.šnik](petolistnik) samostalnik moškega spolarastlina petoprstnik, latinsko 617: vrsta zelike TMB: Petalishnek-am. NEM.: 5. FingerkrautLAT.: Quinquefolium Potentilla Ce je pravilno branje petolistnik, ce je torej v zapisu tiskovna napaka h namesto t, je beseda kalk po latinski quinquefolium. petsto[petst.]števnik petsto KG: pet.tu '500’ (str. 44) pevec[p.v.c]samostalnik moškega spola pevec 961: glasbenik TMB: Pevz-am. NEM.: Der SängerLAT.: Cantor pevka[p.vka]samostalnik ženskega spola pevka 961: glasbenik TMB: Pevka-e.h. NEM.: Eine SängerinnLAT.: Cantatrix peza[p.za]samostalnik ženskega spola 1. mucenje 560: kazen 2. mucilna priprava natezalnica 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Pe.a-e.h. NEM.: Der FolterLAT.: Cata.ta, torturaGS: Pesa– a gr. pess.., calculus, .crupulus lanci imponendus, .ic tortores inqui.itis ex alto .u.pen.is lapides pedibus colligatis appenderabant; infer. Sax. Besate idem quod germ. Verhaft, Arrest, Ital. pe.o pondus.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Pč.a, -.e 'die Reckbank, Folterrame’ (str. 107) pezati[p.zati p.zam]nedovršni glagol muciti, tj. povzrocati telesne bolecine po ukazu sodnika, oblastnika 919: raniti, slabiti TMB: Pe.amNEM.: FolternLAT.: Torquere pezavt[p.zavt](pezovt) samostalnik moškega spola mucitelj, mucilec, rabelj 875: sluga oblasti TMB: Pe.ovt-am. NEM.: Ein Peiniger LAT.: TortorPRIMERJAJ: pezovec pezda[p.zda]samostalnik ženskega spola pesto, tj. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os 592: del voza TMB: Pe.da-e.h. NEM.: Die Nabe am RadeLAT.: Modiolus Onaglašeno po p.sta, ki je izvor naslovne bsede. pezdec[p.zd.c]samostalnik moškega spola prdec 697: plin iz crevesja TMB: Pč.dčz -am. NEM.: Der Wind, GestankLAT.: Pćdor pezdeti[p.zd.ti p.zdím]nedovršni glagol izlocati pline iz crevesja; prdeti, pezdeti 697: izlocati pline TMB: Pč.dim pe.detiNEM.: FeistenLAT.: PedereGS: Pe.dim – onomatopśia.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. pezdir[pezdír]samostalnik moškega spola drobec, iver 643: trska TMB: Pe.dir-jam. NEM.: Flocken, SplitterLAT.: Fe.tuca pezdljivec[p.zdlj.v.c]samostalnik moškega spola strahopeten clovek 947: strahopeten clovek TMB: Pe.dlivz-am. NEM.: Ein Feiger MenschLAT.: Ignavus pezdljivka[p.zdlj.vka]samostalnik ženskega spola strahopetna ženska 947: strahopeten clovek TMB: Pe.dlivka-e.h. NEM.: FeigherzigeLAT.: Timida pezdniti[p.zdniti p.zdnem (?)]dovršni glagol izlociti pline iz crevesja; prdniti 697: izlocati pline TMB: Pč.dnčm-dnitiSiehe Pe.dim pezernaGLEJ: pezirna pezirna[pez.rna](pezerna) samostalnik ženskega spola mucilnica 777: del zgradbe TMB: Pe.irna -e.h. NEM.: MarterhausLAT.: Carnificina pezovec[p.zov.c]samostalnik moškega spola mucitelj, mucilec, rabelj 875: sluga oblasti TMB: Pe.ovz-am. NEM.: Ein Peiniger LAT.: TortorPRIMERJAJ: pezavt pezovtGLEJ: pezavt piber[píb.r]samostalnik moškega spola žival bober, latinsko Castor fiber 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Pibr -a m. NEM.: Der BiberLAT.: Fiber, Ca.torGS: Pibr – lat. Fiber: per u.ualem commutatio­nem B in F. germ. Biber: Ital. Bebero. Hi.p. Befro: Anglo.. Befer.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pibrovina[píbrovina](pibrovna) samostalnik ženskega spola bobrova koža, krzno 981: živalska koža TMB: Pibrovna-e.h. NEM.: Bibergeil LAT.: Ca.toretumKG: Ko.lovna, Pibrovna, madrovna, ko.lizhovna /…/ zeigen die Häute, und Felle der Thieren an (str. 119) ABC: Piwrovna (1765, str. 14) Latinski prevedek castoretum je napacno za castoreum. pibrovnaGLEJ: pibrovina picke[picke (?)]množinski samostalnik ženskega spola (?) pecke, peške, pešcišce (?) 600: del rastline GS: Pizke– ad Rheni inferioris ripas ajunt Bitske, alii germ. das Kernhaus der Aepfel, Nüße, Birne, &c.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. picati[picáti picím]nedovršni glagol štrleti 817: štrleti TMB: Pizhim-zhal, -zhâtiNEM.: HervorragenLAT.: Prominere picel[píc..]pridevnikmajhen, boren, picel TMB: Pizhle-a -u NEM.: Gering, sparsamLAT.: Minutus, parcus Picem[picem]samostalnik moškega spola istrsko mesto Pican 360: krajevno ime TMB: Pizhm-am. NEM.: Biben die StadtLAT.: Petina, Pucinum picica[pícica]samostalnik ženskega spola majhna pika; picica 805: lisa TMB: Pizhčza-e.h. NEM.: Das TüpfchenLAT.: Punctulum piciti[píciti p.cim]dovršni glagol piciti 727: tolci, bosti TMB: Pizhem-zhel, -zhen, pizhetiNEM.: Empfindlich stehenLAT.: Atrociter pungere pihalnik[pih..nik]samostalnik moškega spolameh, tj. priprava, ki ob stiskanju dovaja zrak 177: pripomocek za zrak, dim TMB: Pihavnek-am. NEM.: Der BlasbalkLAT.: Follis pihati[píhati píham]nedovršni glagol pihati 693: dihati ipd. TMB: PihamNEM.: . .... – Hebr. Piham GS: Flare LAT.: Blasen Puach, flare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pihniti[píhniti p.hnem]dovršni glagol pihniti 693: dihati ipd. TMB: Pihnem pihnetiSiehe Piham pijaca[pijáca]samostalnik ženskega spola pretirano pitje alkohola, pijancevanje 25: alkoholizem TMB: Pyazha-e.h. NEM.: Das SaufenLAT.: Perpotatio pijancevati[pij.ncevati pij.ncevam] nedovršni glagol razkošno jesti in piti 703: piti TMB: PyanzhuvamNEM.: SchlemmenLAT.: Haluari pijanec[pij.n.c]samostalnik moškega spola pijanec 822: clovek glede na alkoholne pijace TMB: Pyanz-am. NEM.: Ein TrunkenboldLAT.: Bibulus, heluo pijanost[pijánost]samostalnik ženskega spola pijanost 476: telesno stanje glede na opitost TMB: Pyano.t-e.h. NEM.: Die TrunkenheitLAT.: Ebrietas pijano vreme[pijáno vréme] (vreme pijano) samostalniška zveza srednjega spola nocno pijansko kricanje, prepevanje 487: oglašanje TMB: Uręme Pyanu; uręme, Pyan(?)n. NEM.: Volle MettenLAT.: Ebriorum clamores pijavka[pij.vka]samostalnik ženskega spola žival pijavka, latinsko Hirudo, Haemopis 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Pyavka-e.h. NEM.: Ein Egel LAT.: Hirudo pika[píka]samostalnik ženskega spola 1. pika, tj. majhno okroglo mesto, ki ima drugacno barvo ali videz kot ostala površina 805: lisa 2. locilo pika 810: locilo TMB: Pika -e.h. NEM.: Das TüpfchenLAT.: PunctumGS: Pika – germ. der Pipps, Pfipps: germ. .uper. Zipf: Gall. Pepre: Ital. Pipita.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Pika 'Punkt oder Tüpflein’ (str. 170) pikast[píkast]pridevnikmarogast, brazgotinast TMB: Pika.t-a -u NEM.: MaserichtLAT.: Cicatrico.us pikati[píkati p.kam]nedovršni glagol pikati, bosti 727: tolci, bosti TMB: Pikam NEM.: Tupfen, stechenLAT.: Pungere pikec[p.k.c]samostalnik moškega spola marogast, brazgotinast clovek ali žival 975: poškodovano živo bitje TMB: Pikez-am. NEM.: MaserichtLAT.: Cicatrico.us pila[píla]samostalnik ženskega spola pila 152: orodje za obdelovanje kovin TMB: Pila -e.h. NEM.: Die FeileLAT.: Lima GS: Pila – germ. eine Feile: in Mon.ee. Glo... Fila: Angl. File: Suec. antiq. Fil: jam Pijl, ein Pfeil.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. pilar[p.lar]samostalnik moškega spola izdelovalec pil 851: izdelovalec orodja TMB: Pilar -jam. NEM.: Der FeilhauerLAT.: Limarius Pilatuš[pilatuš]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Pilat 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: so Pilatusha prosili, de bi se njim kosty polomile (str. 174) pild[p.ld]samostalnik moškega spola podoba, tj. kip ali slika 252: likovni izdelek TMB: Pild -am. NEM.: Das BildLAT.: ImagoGS: Pild – germ. Bild: inf. Sax. Beld. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. piliti[píliti p.lim]nedovršni glagol piliti 620: rezati, trgati TMB: Pilem pileti NEM.: FeilenLAT.: Limare pilpoh[pílpoh]samostalnik moškega spola bitumen, asfalt 649: rudnina TMB: Pilpóh-am. NEM.: Das BergharzLAT.: BitumenGS: Pilpoh– ultima syllaba videtur con.onare cum germ. Bech.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pinja[pínja]samostalnik ženskega spola priprava za izdelovanje masla; pinja 146: kuhinjski pripomocek TMB: Pina-e.h. NEM.: Ein Rührkübel LAT.: Vas butyraceum pinjeno mleko[pínjeno ml.ko] samostalniška zveza srednjega spolapinjeno mleko, pinjenec, tj. tekocina, ki ostane pri izdelavi surovega masla 660: pijaca TMB: Pinénu mleku-a n. NEM.: ButtermilchLAT.: Oxygala pinjiti[pínjiti p.njim]nedovršni glagol delati, da se iz smetane izloci maslo; pinjiti 265: pripravljati hrano TMB: Pinem pinetiNEM.: Butter rührenLAT.: Putyrum facere pinož[pin.ž]samostalnik moškega spola ptica pinoža, latinsko Fringilla monti­fringilla 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Pinosh-.ham. NEM.: Ein NickowitzLAT.: Fringilla montana pipa[pípa]samostalnik ženskega spola pipa na sodu 227: del posode TMB: Pipa -e.h. NEM.: Eine PippeLAT.: Epi.tomiumGS: Pipa– Holl. Pyp: germ. Pippe.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pipati[pípati p.pam]nedovršni glagol mazati 406: mazati TMB: PipamNEM.: BeschmierenLAT.: Inficere Natancnejša pomenska opredelitev je težavna. Oba prevedka dopušcata pomena 'mazati z barvo ali cim mastnim’ in 'delati umazano, skruniti’. Pri drugih socasnih piscih glagola v tem pomenu ni zaslediti. pipek[p.p.k]samostalnik moškega spola zamašek, cep 227: del posode TMB: Pipk-am. NEM.: Ein StöpfelLAT.: Obthuraculum piplica[p.plica]samostalnik ženskega spola navadno množina pišcancek 1004: mladic domace perutnine TMB: Pipleze.h. NEM.: Ein PüphünchenLAT.: Pipio V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. .. ...., triticum: vel bar .. .. p...., Weizen: Hebr. pipljati[pípljati (?) pípljem]nedovršni glagol puliti, ruvati, skubsti 731: puliti TMB: Piplem-pletiNEM.: Zupfen, raufen LAT.: Velitare pirel GLEJ: pirelj pirelj[pír.lj](perel; perelj; pirel) samostalnik moškega spola biser 272: dragi ali poldragi kamen TMB: Pirčl-nam. NEM.: Das PerlLAT.: Unio, margaritaGS: Pirel – germ. Perl.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pirenc[pirenc]samostalnik moškega spola zlitina bakra in cinka; medenina 639: kovina TMB: Pirenzh-am. NEM.: Das MessingLAT.: Orichalcum pirh[pírh]samostalnik moškega spola pirh 261: hrana TMB: Pirh-am. NEM.: Das OstereyLAT.: Ovum pa.chaleGS: Pirh – for. a Pirje, quod varia in.cribebantur ovis pa.chalibus; ex eadem ratione, & Piekelz, qua.i acu pictum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pirjevec[pírjev.c]samostalnik moškega spolarastlina pira, latinsko Triticum spelta 617: vrsta zelike TMB: Pirjovz-am. NEM.: SpeltweitzenLAT.: SpeltaGS: Pirjovz– gr. fructus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: pirjevica pirjevica[pírjevica]samostalnik ženskega spolarastlina pira, latinsko Triticum spelta 617: vrsta zelike TMB: Pirjovza-e.h. NEM.: Spelt­weitzenLAT.: SpeltaPRIMERJAJ: pirjevec pirkeljc[pirk.ljc]samostalnik moškega spola vezenina okrog vratu; ovratnik 131: del oblacila ali obutve TMB: Pirkelz-am. NEM.: Ein KrägchenLAT.: Redimiculum pirotnica[pirotnica]samostalnik ženskega spola vrsta mreže 153: pripomocek za lov TMB: Pirotneza-e.h. NEM.: Eine Gattung NetzLAT.: Species retis Nejasna beseda, ki pa se tudi naglasno razlikuje od podobne perutnica. pirpogacica[pírpogacica]samostalnik ženskega spola netopir 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Pirpogazhčza-e.h. NEM.: Ein FledermausLAT.: Ve.pertilioPRIMERJAJ: mracnik; topir; tropir pisan[písan]pridevnik progast, pisan TMB: Pisan-a -uNEM.: Gestriemt, vielfärbigLAT.: Variegatus, multicolor pisana mati[písana máti]samostalniška zveza ženskega spola maceha 950: sorodnik ipd. TMB: Pisana mateNEM.: Ein StiefmutterLAT.: Noverca pisanica[pisaníca (?)]samostalnik ženskega spola pisava 269: izraz TMB: Pisaniza-e.h. NEM.: Eine SchriftLAT.: Scriptum, literć pisar[pisár pisárja]samostalnik moškega spola 1. pisar 871: uslužbenec 2. pisec 917: pisec TMB: Pisar -jam. NEM.: Ein SchreiberLAT.: Scriba, ScriptorKG: Pi..ár. (shribar) 'Schreiber’ (str. 192)PRIMERJAJ: prigodinski pisar pisarda[pis.rda]samostalnik ženskega spola pisalni pripomocki 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Pisarda -e.h. NEM.: SchreibzeugLAT.: Grapharium Vse veczložne besede na -arda so v slovenšcini naglašene na predzadnjem zlogu. pisarna[pisárna]samostalnik ženskega spola prostor, v katerem se piše, prepisuje; pisarna 294: pisarna TMB: Pisarna-e.h. NEM.: Die KanzleyLAT.: Cancellaria Vse veczložne besede na -arna so v slovenšcini naglašene na predzadnjem zlogu, pri Pleteršniku še z rastocim tonemom. PRIMERJAJ: spisirna pisarnik[pis.rnik]samostalnik moškega spola pisar v uradu 871: uslužbenec TMB: Pisarnek-am. NEM.: Ein Kanzelist LAT.: Cancelli.ta pisati[pisáti píšem]nedovršni glagol pisati 540: pisati TMB: Pishem-sal, -san, pisatiNEM.: SchreibenLAT.: Scribere, Exarare literasGS: Pishem– gr. .p.s.µa..., con.igno.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pisk[p.sk]samostalnik moškega spola pisk, piskanje 487: oglašanje TMB: Pisk -am. NEM.: Der PfiffLAT.: Fi.tulatio piskalecGLEJ: piskavec piskati[pískati pískam]nedovršni glagol igrati na pišcal; piskati 529: muzicirati TMB: Piskam NEM.: PfeiffenLAT.: Fi.tulare PRIMERJAJ: zvižgati piskavec[pískav.c](piskalec) samostalnik moškega spola kdor igra na pišcal; piskac 961: glasbenik TMB: Piskavz-am. NEM.: Der PfeifferLAT.: Tibicen piski[piski]množinski samostalnik moškega spolasramne ustnice, latinsko labia pudendum 882: del ženskega telesa TMB: Piski -ovm. NEM.: Mutterlefzen LAT.: Alć matricis piskrc[p.skrc]samostalnik moškega spola loncek 229: posoda za hrano KG: Lonzhek, piskerz, piskerzhek 'Häflein’ (str. 115)PRIMERJAJ: piskrcek piskrcek[p.skrc.k]samostalnik moškega spola loncek 229: posoda za hrano KG: Lonzhek, piskerz, piskerzhek 'Häflein’ (str. 115)PRIMERJAJ: piskrc pismo[písmo]samostalnik srednjega spola pismo 201: pisni izdelek TMB: Pismu -an. NEM.: Der BriefLAT.: Epi.tola pismoznalec[pismozn.l.c] samostalnik moškega spola kdor zna pisati, pismen clovek, pismouk 969: clovek z znanjem KG: Listmarneki, Pismo.nalzi 'Schriftgelehrte’ (str. 133 s.)PRIMERJAJ: listmarnik piš[p.š piš.]samostalnik ženskega spola mocen (vrtincast) veter; piš 452: veter TMB: Pish-y.h. NEM.: Die WindsbrautLAT.: ProcellaGS: Pish– a Piham.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pišcal[píšca. píšcali]samostalnik ženskega spola pišcal 171: glasbilo TMB: Pishal-e.h. NEM.: Die PfeifeLAT.: Fi.tulaGS: Pishal – Pishv: germ. Pfeiffe: inf. Sax. & Anglo.. Pipe: Suec. Pipa: Ital. Piva: Chald. & Syriac. mlada kokoš, pišce, piška, pišcanec 1004: mladic domace perutnine TMB: Pshanz-am. Sieh. Pishe PRIMERJAJ: pišce; piška pišce[pišc. pišcéta (?)]samostalnik srednjega spola mlada kokoš, pišce, piška, pišcanec 1004: mladic domace perutnine TMB: Pishę-étan. NEM.: Das HühnleinLAT.: Pullus gallinćKG: Pshe 'Hühnlein’ (str. 33)KG: Pisheta, pure, raze, koshtrune, kopune, telleta (str. 180) Na PRIMERJAJ: pišcanec; piška pišcenik[píšcenik]samostalnik moškega spola neka ujeda, ki lovi kokoši, verjetno škarnik, latinsko Milvus milvus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Pishzhénčk-am. NEM.: HühnergeyerLAT.: Milvus, vultur pišcev[pišc.v pišcve]samostalnik ženskega spola pišcal 171: glasbilo TMB: Pishuv-shve.h. Sieh. PishalGS: Pishal– Pishv: germ. Pfeiffe: inf. Sax. & Anglo.. Pipe: Suec. Pipa: Ital. , abubh .. . .. . : Chald. & Syriac. Piva in . . . ..... . flatu emph. abuba.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Jen' tvoje pishve glas v' .elene goj.d spustish (str. 181) Nastalo po posplošitvi izgovora imenovalniške oblike píšc.., v kateri je izglasje sovpadlo z refleksi nekdanjih osnov na -y/-.v- tipa cerkev. PRIMERJAJ: pišcal piška[p.ška]samostalnik ženskega spola mlada kokoš, pišce, piška, pišcanec 1004: mladic domace perutnine TMB: Pishka-e.h. Sieh. Pishe , abubh .. . ... .abuba in flatu emph. . . . ..... Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: pišcev pišcanec[pišcán.c]samostalnik moškega spola PRIMERJAJ: pišcanec; pišce piškav[píškav]pridevnik o lešnikih, orehih prazen, crviv TMB: Pishkav -a -uNEM.: Taub, würmigLAT.: Vanus, ca..us piškot[pišk.t]samostalnik moškega spola prepecenec 261: hrana TMB: Peshkot; Pishkôt-am. NEM.: BiskottenbrodtLAT.: Panis bis coctus Današnje nemško biskotten Brot pomeni sicer 'biskvit, biskvitni piškot’, vendar je Biscot v starejšem jeziku znano le v pomenu 'prepecenec’, ki ga potrjuje tudi latinski prevedek. piškur[piškúr]samostalnik moškega spolasladkovodna riba piškur, latinsko Petromyzon fluviatilis 1006: vrsta ribe os, p.p.s.., potum, prćbeo, p.e, bibe Pe .. .. ali druge vodne živali TMB: Pishkűr-jam. NEM.: Die PitzkurnLAT.: Gobius luten.isGS: Pishkűr– germ. Peißker, Piskorn.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. pitanec[p.tan.c]samostalnik moškega spola pitana žival; pitanec 979: žival TMB: Pitanz-am. NEM.: GemästeterLAT.: Obe.us pitati[p.tati]nedovršni glagol dajati hrano v usta; pitati 118: krmiti živali TMB: PitamNEM.: Schoppen, mästen LAT.: Farcire, .aginare piti[píti píjem]nedovršni glagol piti 702: piti TMB: Pyempyl, pytiNEM.: TrinkenLAT.: Bibere, potareGS: Pyem– a gr. p..., vel potius ab antiquo p.., bibo, hebr. Aor. 2. imperat.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. piti po soncu[píti po s.ncu píjem po s.ncu]nedovršna glagolska zveza piti alkoholno pijaco po vrsti, tako da vsak pivec zacne piti, ko prejšnji izprazni svoj kozarec 703: piti TMB: Pyem Po sonzupyl, pytiNEM.: In die Runde trinken LAT.: Circum libare .aluti pitje[pítje]samostalnik srednjega spola pitje 702: pitje TMB: Pytje-an. NEM.: Das TrinkenLAT.: Bibitio pitni ofer[p.tni .f.r]samostalniška zveza moškega spola pitni dar 473: poganski obred TMB: Pytne vôfrNEM.: OpferweinLAT.: Libamen pivec[pív.c]samostalnik moškega spola pijanec, pivski brat 822: clovek glede na alkoholne pijace TMB: Pyvz-am. NEM.: Ein ZechbruderLAT.: Compotator pivelj[piv.lj pivlja](pivulj) samostalnik moškega spola neka divja raca, ki živi na jezerih 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Pi -am. NEM.: Eine SeeenteLAT.: Anas aquaticaPRIMERJAJ: pivljek; posavka pivka1 [pívka]samostalnik ženskega spola pijanka 822: clovek glede na alkoholne pijace TMB: Pyvka-e.h. NEM.: Eine Ze­chschwesterLAT.: Bibula Pivka2 [pivka]samostalnik ženskega spola Pivško, tj. podrocje v porecju notranjske reke Pivke 358: ime dežele TMB: Pivka -e.h. NEM.: Die PoyckLAT.: Pojegana regio Po Florjancicevem zemljevidu iz leta 1744 se Poyck imenuje podrocje med Slavino na severu in Jablanico na jugu. pivkati[p.vkati]nedovršni glagol zapravljati (premoženje), gospodarsko propadati 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: Pivkam NEM.: Verzehren LAT.: Decoquere Ta pomen je poleg 'skuhati, posušiti’ drugi pomen latinskega prevedka in eden od pomenov nemškega v 18. stoletju. Nastal je iz osnovnega 'po malem piti’, ki je prek 'vdajati se pijaci, pijancevati’ motiviral navedenega. PRIMERJAJ: razpivati; razpivkati; spivkati pivljek[p.vljek (?) p.vljeka (?)] (pivuljek) samostalnik moškega spolaneka ujeda, morda lunj, latinsko Circus rufus, aeruginosus, ali škarnik, latinsko Milvus milvus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Piulék -am. NEM.: Der EntenweyheLAT.: A.tur, Ni.usPRIMERJAJ: pivelj pivnica1 [pivnica]samostalnik ženskega spola posoda za pitje; kupa, kozarec 239: posoda za pijaco TMB: Pyvneza-e.h. NEM.: Ein TrinkgeschirrLAT.: Ampulla pivnica2 [pivníca]samostalnik ženskega spola tocilnica alkoholnih pijac 776: gostišce TMB: Pyvniza-e.h. NEM.: Eine Schenke LAT.: Cauponia Sodec po nereduciranem priponskem samoglasniku je bila beseda naglašena pivníca. Tvorjena je iz pívati'dalj casa uživati alkoholne pijace’ in torej izvorno ni enaka niti današnji p.vnica, ki je tvorjena iz pívo, niti Pohlinovi pivnicaą, ki izkazuje naglas na prvem zlogu in je tvorjena iz pridevnika píven. pivuljGLEJ: pivelj pivuljekGLEJ: pivljek pižem[píž.m]samostalnik moškega spola mošus, tj. dišeci izlocek iz pižmarjeve žleze 533: dišava TMB: Pi.hm-am. NEM.: Der BiesamLAT.: Mo.chusGS: Pi.hm– germ. Biesam: Suec. De.man.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. placa[pláca]samostalnik ženskega spola placilo za delo; placa 73: placilo TMB: Plazha-e.h. NEM.: Der Sold, Besoldung LAT.: Salarium, .tipendium placati[placáti plácam]dovršni glagol placati 113: placati TMB: PlazhamNEM.: ZahlenLAT.: SolverePRIMERJAJ: placevati placevalecGLEJ: placevavec placevati[placeváti plac.jem] nedovršni glagol placevati 113: placati TMB: Plazhűjem LAT.: Sieh. PlazhamPRIMERJAJ: placati placevavec[placev.v.c] (placevalec) samostalnik moškega spola kdor izplacuje place; izplacevalec 838: dajalec TMB: Plazhuvavz-am. NEM.: Der ZahlmeisterLAT.: Ćrarius placilo[placílo]samostalnik srednjega spola placilo 73: placilo TMB: Plazhilu-an. NEM.: Die BezahlungLAT.: Solutio, merces plahta[pl.hta]samostalnik ženskega spola odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu 256: konjska odeja TMB: Plahta -e.h. NEM.: Eine RoßdeckeLAT.: Sagma PRIMERJAJ: deka; farkeš plajba[pl.jba]samostalnik ženskega spola vrvica z utežjo za dolocanje navpicne lege; svincnica 158: pripomocek za merjenje, odmerjanje TMB: Plajba -e.h. NEM.: Die RichtschnurLAT.: Amu..is, bolis GS: Plajba – germ. Bleywaage.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. plakati se[plákati se pl.kam se] nedovršni glagol jokati 491: oglašati se od žalosti TMB: Plakam sęNEM.: WeinenLAT.: Plorare GS: Plâkam se– lat. Plango.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. plamen[plam.n]samostalnik moškega spola plamen 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Plemen-am. NEM.: Die FlammeLAT.: FlammaGS: Plemen– lat. Flamma: germ. Flamm: Gall. & Angl. Flame: gr. f..., tantum per .uffixum di.tincta vox.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. plan[pl.n plan.]samostalnik moškega spola napad 458: vojaško dejanje TMB: Plan-ú m. NEM.: Der An-, AusfallLAT.: Incur.io planenik[planeník]samostalnik moškega spola napadalec 966: vojak TMB: Planénik-a m. NEM.: AnfallenderLAT.: Agre..or planet[plan.t]samostalnik moškega spola planet 314: nebesno telo TMB: Planet-a m. NEM.: Ein PlanetLAT.: Planeta planina[planína]samostalnik ženskega spola gore, planine 337: vzpetina TMB: Planina-e.h. NEM.: Die AlpenLAT.: Alpes Pomen 's travo porasel svet v gorah, namenjen za pašo’ iz prevedkov ni razviden, je pa mogoc. planinec[plan.n.c]samostalnik moškega spola prebivalec gora, planin, Alp 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Planinz-am. NEM.: AlpenbewohnerLAT.: Alpicola planinski[plan.nski]pridevnik gorski, planinski, alpski TMB: Planinske-a -uNEM.: Von den AlpenLAT.: Alpinus planiti[planiti plánem]dovršni glagol napasti 418: izvajati vojaško dejanje TMB: Planem-nil, -nitiNEM.: AnfallenLAT.: Adoriri planka[pl.nka]samostalnik ženskega spola ograja iz desk; planke 773: zgradba TMB: Planka-e.h. NEM.: Eine PlankeLAT.: Septum ligneumGS: Planka– germ. Planke, in Schwabenspiegel tit. 124. pro Planken e.t Getiile a Slavico Dile, a..eres.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. plare[plare]množinski samostalnik ženskega spola neka goveja bolezen 26: bolezen domacih živali TMB: Plâre.h. NEM.: Eine KornviehkrankheitLAT.: Morbus cornige­rorumGS: Plâre– germ. Blatter & Blarre. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Svinanka– gr. .....: lat. Para.ynanche: germ. Raukkorn: infirmitas porcorum, quam apud boves, die Blarre, Carniol. itidem Plare, a lu.aticis vindicis vocibus Rampa Sau, & kori krank.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: svinjanka plašc[plášc]samostalnik moškega spola plašc 130: oblacilo ali obutev TMB: Plajsh-am. NEM.: Der MantelLAT.: Pallium GS: Plajsh– Hung. Pala.t; in Scotia .eptentrionali Plaid.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. plašica[plášica]samostalnik ženskega spola ptica dolgorepka, latinsko Aegithalos , diffidit, .ecuit.Palach . .... . p.at..: Hebr. caudatus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Plasheza-e.h. NEM.: SchneemeiseLAT.: Parix cinereus plat[pl.t plat.]samostalnik ženskega spola stran, del, plat 84: del stvari TMB: Plat-y .h. NEM.: Die SeiteLAT.: ParsGS: Plât– gr. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. plateljtafGLEJ: plateljtof plateljtof[plát.ljtof](plateljtaf; plateltaf; plateltof) samostalnik moškega spola ucbenik za zacetni pouk branja in pisanja; abecednik 207: ucbenik ABC: ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa ti.te, katiri .e otte Krajnsku brati navzhiti (1789: 1) ABC: NOV POPRAVLENI PLATELTAF ALI BUKVE TEH ZHERK, INU BESEDI sa v.se Kateri sč ozho Kransku brâti is Fundamenta vuzhiti (1794: 1)ABC: ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa ti.te, katiri .e otte Krajnsku brati navzhiti (1789, str. 1) plateltaf GLEJ: plateljtof plateltof GLEJ: plateljtof plati[pláti p.ljem]nedovršni glagol z zajemanjem spravljati vodo iz cesa; plati 586: premikati tekocino TMB: Pôlém plal, -latiNEM.: HinausschöpfenLAT.: Ejectare aquamGS: Pôlem– gr. p...., ver.o.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. platic[plat.c]samostalnik moškega spola polovica razklanega predmeta 84: del stvari TMB: Platizh-am. NEM.: Gespaltenes TheilLAT.: Pars diffi..a platnar[platnár platnárja]samostalnik moškega spola trgovec s platnom; platnar 959: trgovec TMB: Platnâr-jam. NEM.: Leinwand­händlerLAT.: Linearius platnen[platn.n]pridevnik platnen TMB: Platnen-a -uNEM.: Von LeinwandLAT.: Lineus platnica[platníca]samostalnik ženskega spola platnica 203: del knjige TMB: Platniza-e .h. NEM.: Eine BuchdeckeLAT.: Theca libri platno[plátno]samostalnik srednjega spola platno 247: blago ali usnje TMB: Platnu -an. NEM.: Die LeinwandLAT.: Tela linea plav[pl.v]pridevnik moder, plav TMB: Plav -a -uNEM.: BlauLAT.: CćruleusGS: Plav – Holl. Blauw: Gall. Bleu: Hi.p. Bloo: Suec. Bla: Dan. Blaa: germ. blau: gr. pe..., niger.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. plavati[plávati pl.vam]nedovršni glagol plavati 578: premikati se po vodi TMB: Plavam NEM.: SchwimmenLAT.: Nare, natare GS: Plâvam– gr. p..e.., natare p..., navigo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. plavica[plavíca]samostalnik ženskega spolarastlina plavica, modri glavinec, latinsko Centaurea cyanus 617: vrsta zelike TMB: Plaviza-e.h. NEM.: Eine Kornblum LAT.: CyanusPRIMERJAJ: plavisa; povica plavisa[plavísa]samostalnik ženskega spolarastlina plavica, modri glavinec, latinsko Centaurea cyanus 617: vrsta zelike TMB: Plavisa -e.h. NEM.: Eine Kornblum LAT.: CyanusPRIMERJAJ: plavica; povica plaviti[pláviti pl.vim]nedovršni glagol spravljati, spušcati po tekoci vodi; splavljati 587: premikati po vodi TMB: Plavem -vel, -vetiNEM.: Schwemmen LAT.: Aquć committere plavka[pl.vka]samostalnik ženskega spola neka vodna ptica 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Plavka -e.h. NEM.: Ein WasservogelLAT.: Avis aquatica GS: Plavka – lat. fulica, avis aquatica: germ. Blässelente.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. plavoden[plav.d.n]pridevnik ki lahko plava, plavajoc TMB: Plavudn-a -uNEM.: Was schwimmtLAT.: Natatilis Morda nastalo po haplologiji iz *plavov.den. plavuta[plavúta]samostalnik ženskega spola plavut 980: del živali TMB: Plavűta-e.h. Siehe RepetnizaPRIMERJAJ: repetnica plavž[pl.vž]samostalnik moškega spola talilna pec, plavž 788: talilna pec TMB: Plavsh-am. NEM.: Ein Schmelzofen LAT.: ConflatoriumGS: Plavsh– quia in conflatorio ćs natat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. plaz[pl.z plaz.]samostalnik moškega spola 1. pešcena strmina 338: kamnita vzpetina ali njen del 2. ozka steza 553: cesta, pot TMB: Plas -.úm. NEM.: 1. Sandlehne 2. enger WegLAT.: 1. Clep.amium 2. Angu.tus callis plazinaGLEJ: blazina plaziti se[plaziti se plázim se] nedovršni glagol plaziti se, premikati se skozi ožino 561: premikati se TMB: Pla.em-.iti seNEM.: SchlieffenLAT.: Per angusta meareGS: Plâ.em se– p..ss. percutio, alias carniolice, opplâ.em; .p.a, arma: .p...., armis in.truo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. plece[pléce]samostalnik srednjega spola 1. pleca, tj. zgornji del cloveškega ali živalskega trupa med lopaticama 972: del cloveka ali živali 2. gnjat 980: del živali TMB: Plęzhe-an. NEM.: 1. Die Achsel 2. Die SchunkeLAT.: 1. Scapula 2. Perna plecva[pl.cva]samostalnik ženskega spola cas pletja; pletev 277: kmecko opravilo v zvezi z zemljo TMB: Plezhva-e.h. NEM.: JätzeitLAT.: Tempus eruncationisPRIMERJAJ: pletva pledenica[pledeníca]samostalnik ženskega spola spletena košara, jerbas 230: košara TMB: Pledéniza-e.h. NEM.: Eine Flechte LAT.: Corbis pleh[pl.h]samostalnik moškega spola plocevina, pleh 128: kovinski izdelek TMB: Plęh-am. NEM.: Das BlechLAT.: Lamina GS: Pleh– germ. Blech: gr. p..., p.a..., tabula, cru.ta.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. pleme[pléme]samostalnik srednjega spola 1. vzreja 75: reja, vzreja 2. pleme, pasma 1008: živalski sorodniki TMB: PlęmeNEM.: Die ZuhtLAT.: Fśtura, propagoGS: Pleme – Ital. Razza. Drugi pomen je naveden zaradi italijanskega prevedka v GS. plemenitnik[plemen.tnik]samostalnik moškega spola plemic 952: clovek glede na stan TMB: Pleménitnek-am. NEM.: Von vielen Ahnen LAT.: Nobilis, illu.trisABC: Plemenitnik (1765, str. 14) plen[pl.n pl.na]samostalnik moškega spola roparski plen 105: roparski plen TMB: Plejn-am. NEM.: Der RaubLAT.: Prćda, .polium plena[pl.na]samostalnik ženskega spola 1. tanka odlušcena plast železa 478: kovinski odpadek 2. hrapavost, razbrazdanost na površini železa 769: tip, otip TMB: Plena-e.h. NEM.: Ein EisenschieferLAT.: Scabrities ferri Prvi pomen temelji na nemškem, drugi na latinskem prevedku. plenast[pl.nast]pridevnik hrapav TMB: Plena.t-a -uNEM.: Schiefericht LAT.: Friabilis plenica[pleníca]samostalnik ženskega spola plenica 134: otroško oblacilo TMB: Pelniza-e.h. NEM.: Die WindelnLAT.: Fascić KG: Pelniza 'Windlein’ (str. 119) plentati[pl.ntati]nedovršni glagol preklinjati (?) 496: preklinjati ali psovati KG: Shentej! plentej! blisk 'nu strella! (str. 180) ples[pl.s ples.]samostalnik moškega spola ples 754: ples TMB: Ples-m. NEM.: Der TanzLAT.: SaltusGS: Ples– Pleshem a gr. p..ss., percutio, qua.i pede pul.o humum; unde tripudium; .ed p..ss., gradior ordinate. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. plesalecGLEJ: plesavec plesar[plesár plesárja]samostalnik moškega spola plesni ucitelj 955: ucitelj TMB: Plesâr -jam. NEM.: Der TanzmeisterLAT.: Saltus magi.ter plesati[plesáti pl.šem]nedovršni glagol plesati 754: plesati TMB: Pleshem-sal, -satiNEM.: TanzenLAT.: Salire, .altareGS: Ples– Pleshem a gr. p..ss., percutio, qua.i pede pul.o humum; unde tripudium; .ed p..ss., gradior ordinate.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. plesavec[ples.v.c](plesalec) samostalnik moškega spola plesalec 965: kdor igra TMB: Plesavz-a m. NEM.: Der TänzerLAT.: Saltator plesniv[pl.sniv](plesnov) pridevnik plesniv TMB: Plesnuv-a -uNEM.: Schimme­lichtLAT.: Mucidus plesnovGLEJ: plesniv plesnovati[pl.snovati pl.snujem] nedovršni glagol plesneti 627: poslabševati, zatirati TMB: Plesnujem; PlesnijemNEM.: SchimmelnLAT.: Muce.cere plesti1 [plésti plédem]nedovršni glagol plesti 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Plędęmplę.tiNEM.: Flechten LAT.: Plectere plesti2 GLEJ: pleti pleša[pl.ša]samostalnik ženskega spola pleša 879: del cloveka, ki je hiba TMB: Plesha.h. NEM.: Ein KahlkopfLAT.: Calvities GS: Plesha– Gall. Pelade.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. plešast[pl.šast]pridevnik plešast TMB: Plesha.t-a -uNEM.: KahlköpfigLAT.: Calvus plešec[pl.š.c]samostalnik moškega spola plešast clovek; plešec 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Pleshz-am. NEM.: Ein KahlköpfigerLAT.: Calvus plešiti se[plešiti se pleším se] nedovršni glagol izgubljati lase, postajati plešast 28: imeti telesno hibo TMB: Pleshim seNEM.: Haar laßenLAT.: Calve.cere pleštvo[pl.štvo]samostalnik srednjega spola plešavost 28: telesna hiba TMB: Pleshtvu -an. NEM.: Die KahlheitLAT.: Calvities pleti[pl.ti pl.vem](plesti˛) nedovršni glagol pleti 277: obdelovati zemljo TMB: Plevémplel, ple.tiNEM.: JätenLAT.: Eruncare, Eradicare pletva[pl.tva]samostalnik ženskega spola cas pletja; pletev 277: kmecko opravilo v zvezi z zemljo TMB: Pletva-e.h. Siehe PlezhvaPRIMERJAJ: plecva pleva[pl.va]samostalnik ženskega spola pleva, tj. zunanji, trši ovoj pšenice, rži 616: del zelike TMB: Pleva -e.h. NEM.: Die KleyenLAT.: StipulaPRIMERJAJ: otrobi; premek plevel[plev..]samostalnik moškega spola plevel 598: rastlina TMB: Plével-am. NEM.: GejättesLAT.: Zizanium plevica[plevíca]samostalnik ženskega spola ženska, ki pleve; plevica 891: kmet TMB: Pleviza-e.h. NEM.: JäterinnLAT.: Eruncatrix plevnica[pl.vnica]samostalnik ženskega spola s plevami napolnjena vreca za ležišce 222: posteljnina TMB: Plevčnza -e.h. NEM.: GehäckpolsterLAT.: PulvinarKG: Plevenza 'Fleidensack’ (str. 119) plezavt[pl.zavt]samostalnik moškega spola ptica zelena žolna, latinsko Picus viridis, ali detel, latinsko Dendrocopus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Ple.ovt-am. NEM.: Ein BaumpickerLAT.: PicusGS: Ple.ovt– a Ple.am, .cando.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. plitev[plít.v]pridevnik plitev TMB: Plitve-a -uNEM.: SeichtLAT.: Vado.us, tenuisGS: Plitve– germ. Bl: Anglo.. Blithe, einfältig: I.land. blandne, timidus: lat. Blitus, Bliteus: gr. ß..t... Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. plitvost[plítvost]samostalnik ženskega spola plitvina, plitvost 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Plitvo.t-e.h. NEM.: Die SeichteLAT.: Tenuitas pljuce[pljúce]množinski samostalnik ženskega spola pljuca 972: del cloveka ali živali TMB: Pluzhe.h. NEM.: Die LungeLAT.: PulmoGS: Plűzhe– inf. Sax. Plunne: Ital. Lonza. & fors non male germ. Plunzen, huc reducas. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pljucnik[plj.cnik]samostalnik moškega spolarastlina navadni pljucnik, latinsko Pulmonaria officinalis 617: vrsta zelike TMB: Pluzhnek-am. NEM.: Lungenkraut LAT.: Pulmonaria pljunek[plj.n.k]samostalnik moškega spola pljunek 696: cloveški izlocek TMB: Plunk -am. NEM.: Der SpeichelLAT.: Pituita pljuniti[pljúniti plj.nem]dovršni glagol pljuniti 694: izlocati TMB: Plunempluneti Siehe PlujemPRIMERJAJ: pljuvati pljuskati[plj.skati]nedovršni glagol plunkati, pljuskati, tj. dajati zvoke ob premikanju tekocine v nepolni posodi 526: oddajati glasove pri premikanju vode TMB: Pluskam LAT.: Siehe PlunkamGS: Plunkam– onomatopśia, .icut & Pluskam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: plunkati pljuvati[pljuváti pljújem]nedovršni glagol pljuvati 694: izlocati TMB: Plujem pluvâti NEM.: SpeuenLAT.: SpuerePRIMERJAJ: pljuniti ploh[pl.h plohú (?)]samostalnik moškega spola tnalo 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Plóh-m. NEM.: Der HackstockLAT.: Truncus GS: Plóh– .uper. germ. Bloch. gall. Bloc: germ. Block.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ploha[plóha]samostalnik ženskega spola ploha 451: oblak in padavine TMB: Plóha-e.h. NEM.: Der PlatzregenLAT.: Imber, Nimbus plosk[pl.sk]samostalnik moškega spola 465: stvar glede na obliko TMB: Plosk -am. NEM.: Blänke, FlacheLAT.: Pars plana ploskev plošca[plóšca]samostalnik ženskega spola 1. (igralna, ucna) deska, plošca 129: lesen izdelek 2. list 600: del rastline TMB: Plôsha -e.h. NEM.: 1. Eine Plotsche 2. BlattLAT.: 1. Abacus 2. FoliumGS: Plôsha– unde germ. Plsche, Krautplschen: Hi.p. Lo.as .ine prćfixo: .icut & Ital. Lo.a in altera .ignificatione, nempe tabulć lapideć pro .ternendo tabulato in quadrum paratć, in qua .ignificatione habetur adjectivum Ploshnat, & germ. flach.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Pomen 'plošca’ je opredeljen le na osnovi zadnjega pomena latinskega prevedka. Pri drugem pomenu je, sodec po navedbi Krautpl­schen, verjetneje kot papirnat list mišljen rastlinski. plošcica[pl.šcica]samostalnik ženskega spola skrilasta plošcica za pisanje 646: na kar se piše TMB: Plôshčza-e.h. NEM.: Schiefer­tafelLAT.: Abaculus plošcnat[plošcn.t]pridevnik plošcat TMB: Ploshnât-a -uNEM.: Flach, ebenLAT.: Planus, latus plot[pl.t plot.]samostalnik moškega spola plot 773: zgradba TMB: Plôt-um. NEM.: Der ZaunLAT.: Seps, .eptumKG: Plut, -ta 'der Zaum’ (str. 107) plotnica[plotníca]samostalnik ženskega spolarastlina buca, latinsko Cucurbita 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Plotniza-e.h. NEM.: Ein KürbißLAT.: Cucurbita plug[pl.g]samostalnik moškega spola plug 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Pl -am. NEM.: Der PflugLAT.: AratrumGS: Pl – Anglo.. & Suec. Plog: germ. Pflug.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. plundra[pl.ndra]samostalnik ženskega spola mocvirje, blato 667: zemlja, blato ipd. TMB: Plundra-e.h. NEM.: Morast, Jauche LAT.: Foria plunkati[pl.nkati]nedovršni glagol plunkati, pljuskati, tj. dajati zvoke ob premikanju tekocine v nepolni posodi 526: oddajati glasove pri premikanju vode TMB: PlunkamNEM.: Hallen in einem Gefäß, so nicht voll istLAT.: Re.onare in utre, in dolio etc.GS: Plunkam – onomatopśia, .icut & Pluskam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: pljuskati plušec[plúš.c]samostalnik moškega spola rastlina iz rodu sršajev, morda jelenov jezik, latinsko Asplenium scolopendri-um 617: vrsta zelike TMB: Plushz-am. NEM.: MilzkrautLAT.: A.plenium, acharon pluti[plúti plújem]nedovršni glagol pluti, plavati (?) 578: premikati se po vodi GS: Plem – gr. p...., lavo ve.timenta; antiphra.tice.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. plutje[plútje]samostalnik srednjega spola (?) naplavina (?) 759: naplavina GS: Plutve – Plutje, Perplutje, omnia, quć flumina in ripam ejiciunt a gr. p..t.., natatilis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: plutve; priplutje plutva[pl.tva]samostalnik ženskega spola lesen plovec pri ribiški mreži 157: pripomocek za ribolov TMB: Plutve-am. Siehe KrevlezGS: Plutve– Plutje, Perplutje, omnia, quć flumina in ripam ejiciunt a gr. p..t.., natatilis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Slovnicni spol je domnevno zmotno oznacen kot moški namesto ženskega, samostalnik je naveden v množinski obliki, ki je bila, sodec po Pleteršniku, v rabi prevladujoca. V prid tej domnevi govori dejstvo, da sta v TMB le dva samostalnika moškega spola na -e z rodilnikom na -a, namrec aloe in ybxonyre, od katerih nobeden ni ljudski. Zmotno navajanje slovnicnega spola v TMB sicer ni pogosto, a se pojavlja, primerjaj osebstvo, odpevanje. PRIMERJAJ: kreveljc; plutje; priplutje pnetiGLEJ: petią po[po]predlog po TMB: Po NEM.: Um, auf, abLAT.: Pro, ex, deKG: Po boshji voli 'nach dem Willen Gottes’ /…/ kader so po jedi goriustalli, so se shli po vertu sprehajati 'als sie vom Essen aufgestanden, giengen sie im Garten spazieren’ /…/ Po njegoveh be..edah so u..e po koteh preyskalli 'auf seine Worte haben sie alles in allen Winkeln ausgesuchet’ (str. 86) pobeg[pob.g (?) pob.ga (?)] samostalnik moškega spola beg, pobeg 565: hoja TMB: Powejg -am. NEM.: Die FluchtLAT.: Fuga pobegniti[pob.gniti pob.gnem] dovršni glagol pobegniti 563: bežati TMB: Powejgnem -netiNEM.: FliehenLAT.: Fugere pobegnjenec[pob.gnjen.c] samostalnik moškega spola begunec 922: begunec TMB: Powejgnenz-am. NEM.: Der Flüchtling LAT.: Transfuga poberi se[pobéri se]medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide TMB: Pobęri se NEM.: Pack! troll dich fort!LAT.: Apage .is KG: Poberi se 'packe dich fort’ (str. 96) pobežati[pobežáti pobežím]dovršni glagol (imeti namen) zbežati 563: bežati TMB: Powej.himNEM.: Ich werde fliegen LAT.: Fugiam, auffugiam pobicGLEJ: pubic pobijati[pobíjati pobíjam]nedovršni glagol pobijam 108: ubiti TMB: Powyam NEM.: TödtenLAT.: Necare, occidere pobirati[pobírati pob.ram]nedovršni glagol pobirati 115: jemati KG: Pobiram 'ich klaube auf’ (str. 65) pobirek[pob.r.k]samostalnik moškega spola zavržena stvar 477: odpadek TMB: Pobirk -am. NEM.: Verworfnes DingLAT.: Bonum derelictum pobit[pob.t]pridevnik ubit KG: Taiste, kateriga hisha je pogorella, je od streshnega slemena powit na mestu oble.hal 'Jener, dessen Hause abgebrunnen, ist von dem Dachfürsten erschlagen auf der Stelle liegen geblieben’ (str. 138) pobiti[pobíti pob.jem]dovršni glagol ubiti 108: ubiti TMB: Powyem-wyti NEM.: TödtenLAT.: Trucidare poboljšanje[pob.ljšanje]samostalnik srednjega spola poboljšanje 466: obnašanje ABC: .e je vednu sa .voje pobul.hanje mujal (1794, str. 23) poboljšati se[pob.ljšati se pob.ljšam se]dovršni glagol poboljšati se 467: primerno se obnašati TMB: Pobulsham seNEM.: Sich bessern LAT.: Se emendare pobotati[pob.tati pob.tam]dovršni glagol narediti obracun; obracunati 435: snovati v mislih TMB: PobôtamNEM.: AbrechnenLAT.: Computare pobožati[pob.žati pob.žam]dovršni glagol izraziti socutje, potolažiti 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Pobô.ham; Powô.hamNEM.: Bemitlei­digen, tröstenLAT.: Condolere, con.olari GS: Pobô.ham– ex prćpo.itione Po, & Bo.ham, cum Deo .olor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Bo.ham – Pobo.ham a Buh, is Bogam tola.hem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pobožnost[pob.žnost]samostalnik ženskega spola 1. pobožnost 62: versko custvo 2. vernost, vera 62: versko custvo TMB: Pobo.hno.t-e.h. NEM.: 1. Die Andacht 2. GottseligkeitLAT.: 1. Devotio 2. ReligioGS: Pobô.hno.t– a Buh, vel potius ab adjectivo Bo.hje, qua.i cultus Dei, Devotio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pobratiti se[pobrátiti se pobr.tim se]dovršni glagol pobratiti se 120: dobiti nekrvno sorodstvo TMB: Pobratem-tetiseNEM.: Sich verbrüdernLAT.: Fraternitatem inire pocGLEJ: pac pocasen[pocás.n]pridevnik pocasen TMB: Pozhasn-a -uNEM.: Langsam LAT.: Tardus, moro.us pocasi[poc.si]prislovpocasi, po malem TMB: PozhasiNEM.: LangsamLAT.: Tarde, paullatim pocasu1 [poc.su]prislov pocasi, po malem KG: Pozhasu, kesnu, po malem 'langsam’ (str. 93) pocasu2 [poc.su]medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj se ogovorjeni upocasni KG: Bo! boha! stoj! pozhasu! 'halt an! langsam!’ (str. 97) pocem GLEJ: po cim? po cemGLEJ: po cim? pocen groš[p.cen gr.š]samostalniška zveza moškega spola udarec s šibo po dlani (?) 727: udarec, udarjanje TMB: Pôzhén groshNEM.: Patzen, FerlLAT.: Ferula Bavarsko in avstrijsko nemško Patzen pomeni 'packa, madež, kepa, gruda mehke snovi’, koroško nemško je Patze 'udarec, tlesk z rokami’. Latinsko ferula 'koromacnica, Ferula communis’ (in 'šiba, sprehajalna palica, dešcica za uravnavo zlomljenega uda’) je predloga za drugi nemški prevedek. Bavarsko nemško Patzenferl je 'uciteljeva šiba, s katero so bili ucenci tepeni po dlaneh’. poceniti[poceniti poc.nem]dovršni glagol pocepniti 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: Pozhenem-niti NEM.: NiederhuckenLAT.: Con.iderePRIMERJAJ: pocepiti pocenjati[poc.njati poc.njam] nedovršni glagol zacenjati 96: zaceti se TMB: Pozhejnam NEM.: AnfangenLAT.: CśpiPRIMERJAJ: poceti pocepati[poc.pati poc.pam]nedovršni glagol pocepati 721: biti v dolocenem telesnem položaju KG: Pozhepam 'ich hucke nieder’ (str. 65) pocepiti[poc.piti poc.pim]dovršni glagol pocepniti 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: Pozhepčm-peti NEM.: NiederhuckenLAT.: Con.iderePRIMERJAJ: poceniti poceti[poc.ti pocn.m]nedovršni glagol zaceti 96: zaceti TMB: Pozhnęm-zheti Siehe PozhejnamKG: Pozhnem 'ich fange an’ (str. 75)PRIMERJAJ: pocenjati pocetnik[poc.tnik]samostalnik moškega spolazacetnik, tj. clovek, s katerim se kaj zacne 840: delavec TMB: Pozhetnek-am. NEM.: Der AnfängerLAT.: Auctor, Au.pex pocim GLEJ: po cim? po cim?[po cím](po cem; pocem; pocim) prislovna zveza po cim?, tj. koliko stane? TMB: Pozhim? NEM.: Wie theuerLAT.: Quanti?KG: Po zhim 'wie theuer?’ (str. 92) pocinek[poc.n.k]samostalnik moškega spola mirovanje, mir, tišina 546: mir, pokoj TMB: Pozhink-am. NEM.: Der Stillstand LAT.: Tranquillitas pocitek[poc.t.k]samostalnik moškega spola 546: mir, pokoj TMB: Pozhytk-a pocitek m. NEM.: Die RuheLAT.: Quies, requies pociti1 [pocíti poc.jem]dovršni glagol 546: pociti, spociti se, oddahniti se pocivati TMB: Pozhyem-zhytiNEM.: AusruhenLAT.: Quie.cerePRIMERJAJ: pocivati pociti2 [p.citi p.cim]dovršni glagol 1. razbiti se, pociti 627: poslabševati se 2. udariti 727: tolci, bosti TMB: Pôzhem pozhčl, -zhen, -zhetiNEM.: 1. Auseinander brechen 2. SchlagenLAT.: 1. Disrumpere 2. Cćdere pocivanje[pocívanje]samostalnik srednjega spola pocivanje, oddih 546: pocivanje TMB: Pozhyvanje-an. NEM.: Die RuheLAT.: Quies, requies, pausa pocivati[pocívati pocívam]nedovršni glagol pocivati, oddihovati se 546: pocivati TMB: PozhivamLAT.: Siehe PozhyemKG: Pozhivam, -val, -zhat, -zhivati 'ruhen’ (str. 107)PRIMERJAJ: pocitią poclovešcenje[?]samostalnik srednjega spola uclovecenje (Kristusa) 347: kršcanske verske reci TMB: Pozhloveshzhenje-an. NEM.: Die MenschwerdungLAT.: Incarnatio Dei poc pocGLEJ: pac pac pocutek[poc.t.k]samostalnik moškega spola custvo, obcutek 59: beseda s pomenom 'custvo’ TMB: Pozhűtk-am. NEM.: Der Sinn LAT.: Sen.usKG: V'temu se nasme lestna lube.n, kry ali me..ú, ja tudi ne pozhutki .a svjet prashati (str. 175 s.) pocutljivost[pocutljívost]samostalnik ženskega spola cutnost 58: custvo TMB: Pozhutlivo.t-e .h. NEM.: Die SinnlichkeitLAT.: Sen.ualitas pocvo[?]samostalnik srednjega spolasak, vrša, ravšelj, tj. priprava iz mreže v obliki vrece, koš za lovljenje rib 157: pripomocek za ribolov TMB: Potshvu -van. NEM.: Sack am FischernetzeLAT.: Subretiaculum pod1 [p.d]samostalnik moškega spola pod, tla 777: del zgradbe GS: P – germ. Boden: lat. fundus: gr. ß...., per metathe.in.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Samostalnik je eksplicitno naveden v postumni izdaji ABC iz leta 1808 na str. 39: Pod 'der Boden’. pod2 [pod]predlog pod TMB: Pod NEM.: UnterLAT.: Infra, .ub KG: Pod mojo streho 'unter mein Dach’ /…/ Tize pod Nebam 'Vögel im Lufte’ /…/ le.hy pod milem Bogam 'liegt unter freyem Himmel’ (str. 86) Podaga[?]samostalnik moškega spola neki slovanski bog 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Podaga -am. NEM.: Abgott der Slaven LAT.: Idolum Slavorum podajalnik[podaj..nik]samostalnik moškega spola manjše vile za podajanje sena 147: kmecko orodje TMB: Podajavnek-am. NEM.: ReichgabelLAT.: Furcilla podajati[pod.jati pod.jam]nedovršni glagol 1. podajati, ponujati 112: dajati 2. dražiti, imeti za norca, vleci za nos 61: jeziti TMB: PadâjamNEM.: 1. Reichen 2. FoppenLAT.: 1. Offere 2. Vexare podanik[podánik]samostalnik moškega spola svobodno posestvo 119: kmecko posestvo TMB: Podŕnk-am. NEM.: Frey lediges GutLAT.: AlaudiumGS: Podânk– a Po prćpo.ione, & dam, quod libere cuique dare licet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. podati[podáti podám]dovršni glagol dati 112: dajati KG: De te buqve perpellash Njim to pervo luzh podash (str. 180) podati se[podáti se podám se]dovršni glagol oditi, odpraviti se, podati se 566: odhajati KG: Otshete na zesto se podati? (zestuvati) 'Wollet ihr reisen’ (str. 188) podboj[podb.j]samostalnik moškega spola podboj 223: stavbno pohištvo TMB: Podwoj -am. NEM.: Das ThürgestellLAT.: Antć, Po.tis podcepina[podc.pina]samostalnik ženskega spola vino, ki pri cepu kaplja iz soda 661: alkoholna pijaca TMB: Podzhepena-e.h. NEM.: Der TropfweinLAT.: Vinum .ubdoliare poddati se[poddáti se poddám se] dovršni glagol podvreci se, vdati se 10: postavljati spodaj TMB: Poddam se NEM.: Sich unterwerfenLAT.: Se .ubdere podelati[pod.lati pod.lam]dovršni glagol zakljuciti, koncati delo 95: koncati TMB: PodelamNEM.: Verfertigen LAT.: Pirficere, finire podfara[p.dfara (?)]samostalnik ženskega spola farna podružnica 744: cerkvena ustanova TMB: Podfara -e.h. NEM.: Unterlegte PfarrLAT.: Subparochia podgana[podgána]samostalnik ženskega spolažival podgana, latinsko Mus rattus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Podgâna -e.h. NEM.: Der Ratz, RatteLAT.: GlisGS: Podgâna– a Pod: germ. Boden & Gan, ambulare, Gang, ambulacrum, ubi .ubtus morantur glires: Hung. Patkan.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. podganiti[podganiti podgánem] dovršni glagol zapogniti, upogniti 675: spreminjati obliko TMB: Podgânem-nitiNEM.: UmbiegenLAT.: Inflectere podglavje[podgl.vje]samostalnik srednjega spola blazina za pod glavo; vzglavnik 222: posteljnina TMB: Podglavje -an. NEM.: HauptpolsterLAT.: Cervical podgnati[podgnáti podžénem] nedovršni glagol premagati, prepoditi (?) 589: gnati ABC: podgnati 'Untertreiben’ (str. 125) Dejanski obstoj tega glagola, ki ga Pohlin navaja med zgledi predponskih, je vprašljiv. podhujka[podh.jka]samostalnik ženskega spolaptica podhujka, kozodoj, latinsko Caprimulgus europaeus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Podhujka -e.h. NEM.: Ein NachtrabeLAT.: Strix, Caprimulgus podir[pod.r]samostalnik moškega spola odtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobocju; zemeljski plaz, usad 448: škodljiv naravni pojav TMB: Podir -am. NEM.: Ein Erdfall LAT.: Labes .ubterranea podirati[pod.rati pod.ram]nedovršni glagol podirati 627: poslabševati, zatirati TMB: Podiram LAT.: Siehe PoderemGS: Podiram – a Dęrem; gr. p...e., lat. diruo, literis permutatis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: podreti podirjati[podírjati podírjam]dovršni glagol (imeti namen) odjezditi 570: jezditi TMB: PodirjatiNEM.: Ich werde wegreuthen LAT.: Abequitabo poditi[poditi podím]nedovršni glagol poditi, gnati 589: gnati TMB: Podim NEM.: Treiben, jagenLAT.: Fugare podjedati[podj.dati podj.dam] nedovršni glagol izpodjedati 675: spreminjati obliko TMB: PodjedamNEM.: UntergrabenLAT.: Proluere, abripere pod koš iti[pod k.š íti pod k.š p.jdem]nedovršna glagolska zveza biti tik pred smrtjo 441: umreti TMB: Pod kosh pojdemNEM.: Ich werde sterben LAT.: MoriarPRIMERJAJ: pojti podkožnik[podk.žnik]samostalnik moškega spola podkožni tvor, lipom 35: oboleli del cloveka TMB: Podko.hnčk-am. NEM.: Eine HautbeuleLAT.: Tuber intercus podkva[pódkva]samostalnik ženskega spola podkev 255: živalska oprava GS: Podqva – Podkva: Hung. Patko.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. podlastica[podlástica]samostalnik ženskega spolažival podlasica, latinsko Mustela nivalis 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Podla.tčza-e.h. NEM.: Ein WieselLAT.: Mu.tellaGS: Podla.teza– a Pod, & la.em, , ..... . qua.i dicas Tenneschlieferinn, Hebr. choled, .ed ŕ rad. chald. chalad ab.condit, UnterfutterLAT.: Pannus .ubdititius derivatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. podlesak[podlesák]samostalnik moškega spola koroško ptica sloka, latinsko Scolopax rusticola 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Klunâzh– a klun, ro.trum: podložen[podl.ž.n]pridevnik ponižen TMB PREDGOVOR: Podlo.hne slu.habnek (str. 6) podložnik[podl.žnik]samostalnik moškega spola podložnik 952: clovek glede na stan TMB: Podlo.hnčk-am. NEM.: Der Unterthan LAT.: Subditus Carinthis e.t Podlesak, a Les, ubi habitat ru.ticola.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: kljunac podlesek[podlés.k]samostalnik moškega spola 1. rastlina navadna kukavica, latinsko Orchis morio 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali 2. rastlina podlesek, latinsko Colchium autumnale 617: vrsta zelike TMB: Podlesk-am. NEM.: 1. Stendelkraut 2. Wilder SafranLAT.: 1. Orchis 2. Onicus podlestva[podl.stv.]samostalnik ženskega spola neka sladkovodna riba, verjetno podust, latinsko Chondrostoma nasus, manj verjetnozelenika, latinsko Alburnus alburnus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Podlč.tva-e.h. NEM.: Ein WeißfischLAT.: Alburnus podlezina[podlezína]samostalnik ženskega spola 1. nižje ležec svet, kotanja 336: zemljepisna oblika 2. žrelo, brezno 339: jama TMB: Podlé.ina-e.h. NEM.: Eine SinkeLAT.: Hiatus Prvi pomen temelji na nemškem, drugi na latinskem prevedku. podloga[podl.ga]samostalnik ženskega spolapodloga, tj. tkanina, ki se prišije na notranjo stran oblacila 247: blago ali usnje TMB: Podlôga-e.h. NEM.: Das : Kore . .... . , & Hebr. Scolopax sicut lat. podložnost[podl.žnost]samostalnik ženskega spola podložnost 422: stan TMB: Podlo.hno.t -e.h. NEM.: Die UnterhänigkeitLAT.: Subjectio podmed[podm.d](podmet) samostalnik moškega spola gosta kaša 261: hrana TMB: Podmęd -am. NEM.: Das MußLAT.: PulsPRIMERJAJ: podmedenec podmedenec[podm.den.c] (podmetenec) samostalnik moškega spola gosta kaša 261: hrana TMB: Podmedenz -am. NEM.: Das MußLAT.: PulsPRIMERJAJ: podmed podmetGLEJ: podmed podmetenecGLEJ: podmedenec pod milim Bogom[pod m.lim B.gom]prislovna zveza pod milim nebom TMB: Pod milem Bogam NEM.: Unter freyen HimmelLAT.: Sub dio, .ub Jove, aere aperto podmititi[podmititi podmítim (?)] dovršni glagol podkupiti 113: placati TMB: Podmitim NEM.: BestechenLAT.: Corrumpere podnebje[podn.bje]samostalnik srednjega spola podnebje 450: vreme in podnebje TMB: Podnebje-an. NEM.: Himmelsgegend LAT.: ClimaPRIMERJAJ: nanebje podnevi[podn.vi]prislov podnevi TMB: PodneviNEM.: Des Tages LAT.: Diu, interdiu podnukGLEJ: podvnuk podoba[pod.ba]samostalnik ženskega spola 1. podoba, tj. kip ali slika 252: likovni izdelek 2. podobnost 435: miselni pojem TMB: Podôba-e.h. NEM.: Ebenbild, Gleichförmi­gkeitLAT.: Imago, .imilitudo, ConformitasGS: Podoba – a dobam, exsculpo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Podoba, -be 'das Gleichniß, Bild’ (str. 107) podoben[pod.b.n]pridevnik podoben TMB: Podobn-a -uNEM.: AehnlichLAT.: Similis podobovati[podobováti podob.jem] nedovršni glagol 1. oblikovati podobo, kip 252: slikati 2. slikati z živimi barvami 252: slikati TMB: Podobem NEM.: Gestalten, ab-kontrafeyenLAT.: Formare, vivis coloribus exprimere podobstvo[pod.bstvo]samostalnik srednjega spola oblika, postava 465: videz TMB: Podob.tvu-an. NEM.: Die GestaltLAT.: Forma podolgast[pod..gast]pridevnik podolgovat TMB: Podolga.t-a -uNEM.: LänglichtLAT.: Oblongus podorati[podoráti podor.m]dovršni glagol podorati 277: obdelovati zemljo TMB: Podoram NEM.: UmpflügenLAT.: Subarare podpihovalkaGLEJ: podpihovavka podpihovati[podpihováti podpih.jem]nedovršni glagol podpihovati 693: dihati ipd. TMB: PodpihujemNEM.: AnblasenLAT.: Sufflaminare podpihovavka[podpihov.vka] (podpihovalka) samostalnik ženskega spola ženska, ki šcuva, hujska; podpihoval­ka 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom KG: Podpihuvavka 'die angehetzt’ (str. 115) podpirati[podp.rati podp.ram] nedovršni glagol podpirati 10: postavljati spodaj TMB: PodpiramNEM.: UnterstützenLAT.: Fulcire PRIMERJAJ: podpreti podplat[podpl.t]samostalnik moškega spola spodnji del noge; podplat 878: del cloveka TMB: Podplat-am. NEM.: Die FußsolleLAT.: Planta pedis podpornja[podp.rnja]samostalnik ženskega spola podpora 407: medsebojni odnosi TMB PREDGOVOR: Al le poterplenje, le perpomozh, le podporno, inu zhas, tok be utegnili mozhni lęvi, veliki sloni se roditi (str. 2)ABC: Bodi dans moje perveshal.he, moja bramba, moja podporna (1794, str. 13) podpreti[podpr.ti podpr.m]dovršni glagol podpreti 10: postavljati spodaj TMB: Podprem-pretiSiehe PodpiramKG: podprem 'unterstütze’ (str. 125)PRIMERJAJ: podpirati podprsnica[podp.snica]samostalnik ženskega spola jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlecna oprema pod prsmi; podprsnica 255: živalska oprava TMB: Podpersneza-e.h. NEM.: Der Brustriemen LAT.: AntilenaPRIMERJAJ: ašterželj; naprsnik; oprsnik; podprsnik podprsnik[podp.snik]samostalnik moškega spola jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlecna oprema pod prsmi; podprsnica 255: živalska oprava TMB: Podpersnčk-am. NEM.: Der Brustriemen LAT.: AntilenaPRIMERJAJ: ašterželj; naprsnik; oprsnik; podprsnica podrcati[podrcáti podrcím]dovršni glagol podrsati (?) 769: tipati TMB: Poderzhim LAT.: Sieh Derzhim podrepnica[podr.pnica]samostalnik ženskega spola jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlecna oprema pod repom; orepnica 255: živalska oprava TMB: Podrepneza-e.h. NEM.: Schwanzriemen LAT.: Po.tilenaPRIMERJAJ: podrepnik podrepnik[podr.pnik]samostalnik moškega spola jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlecna oprema pod repom; orepnica 255: živalska oprava TMB: Podrepnčk-am. NEM.: Schwanzriemen LAT.: Po.tilenaPRIMERJAJ: podrepnica podreti[podr.ti podérem]dovršni glagol podreti 627: poslabševati, zatirati TMB: Podčrem; Podręm-dretiNEM.: Nieder­reisenLAT.: De.truerePRIMERJAJ: podirati podrtija[podrt.ja]samostalnik ženskega spola ostanki podrte stavbe; ruševina, razvalina, podrtija 773: zgradba TMB: Podertya-e.h. NEM.: Die RuinenLAT.: Rudera podrugod[podrug.d]prislov drugje TMB: PodergôdNEM.: Anderwärts LAT.: AlibiKG: Podergot 'anderstwo’ (str. 90) podsesti[pods.sti pods.dem]dovršni glagol zavzeti, zasesti 115: jemati TMB: Podsedem-se.tiNEM.: BesitzenLAT.: Po..idereGS: Podsedem– Posedem, a prćpo.itione Pod & Sedem, lat. Po..ideo: germ. besitzen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: posesti podstava[podst.va]samostalnik ženskega spola podstavek 127: izdelek TMB: Pod.tava-e .h. NEM.: Der UntersatzLAT.: Ba.is podstopen[podst.p.n]pridevnik drzen, smel TMB: Pod.topne-a -uNEM.: Keck, kühnLAT.: Animo.usPRIMERJAJ: podstopljiv podstopiti[podstopiti podst.pim] dovršni glagol lotiti se, postopiti se 96: zaceti se TMB: Pod.tôpem-.topitiNEM.: Sich unterfangen LAT.: Audere podstopljiv[podstopljív]pridevnik drzen, smel TMB: Pod.topliv-a -uNEM.: Keck, kühnLAT.: Animo.usPRIMERJAJ: podstopen podtakniti[podtakniti podtáknem] dovršni glagol podtakniti (?) 10: postavljati spodaj KG: podtaknem, pottaknem (str. 113) poducenik[poduceník]samostalnik moškega spola ucitelj, inštruktor, vaditelj 955: ucitelj TMB: Poduzhenik-am. NEM.: Der Lehrer LAT.: Informator poduh[pod.h]samostalnik moškega spola duhanje, vohanje 766: vohanje in vonjave TMB: Podűh-am. NEM.: Das RiechenLAT.: OdoratusPRIMERJAJ: poduš poduhati[podúhati pod.ham]dovršni glagol poduhati, povohati 766: vohati TMB: PoduhamNEM.: RiechenLAT.: Odorare poduš[pod.š (?)]samostalnik moškega spola duhanje, vohanje 766: vohanje in vonjave TMB: Podush-am. Siehe Poduh PRIMERJAJ: poduh podveza[podv.za]samostalnik ženskega spola trak za pritrjanje hlacnic, nogavic; podveza 130:oblacilo ali obutevTMB: Podve.a-e.h.NEM.: Das KniebandLAT.: Peri.celis podvihati[podvíhati podvíham] dovršni glagolspodrecati, tj. delno zviti in podvezati oblacilo v pasu, da se skrajša 464: vezati, zapenjati obleko TMB: Podviham NEM.: AufschürzenLAT.: Succingere podvirek[podv.r.k]samostalnik moškega spola debelejša palica; krepelo 175: orodje, ki je palica TMB: Podvirk -am. NEM.: Ein KnitelLAT.: Fu.tisABC: Podvirk (1765, str. 14)PRIMERJAJ: povirek podviz[podv.z]samostalnik moškega spola vaditelj, inštruktor 955: ucitelj TMB: Podvis -.am. NEM.: Der AnweiserLAT.: Ante.cholanus podvizati[podvízati podvízam]dovršni glagol spodbuditi, napeljati 589: gnati TMB: Podvi.amNEM.: Anweisen, anleitenLAT.: InducereABC: .o mene /…/ k' v.imu dobrimu podvisali (1794, str. 16) podvižati[podv.žati podv.žam] dovršni glagol pouciti, poduciti 124: poucevati TMB: Podvi.hamNEM.: UnterweisenLAT.: In.truere podvnuk[podvnúk](podnuk) samostalnik moškega spola pravnukov sin; prapravnuk 950: sorodnik ipd. TMB: Podnuk-am. NEM.: ZweyturenkelLAT.: Abnepos podvržek[podv.ž.k]samostalnik moškega spolanajdencek, tj. najden otrok, ki so ga neznani starši zapustili 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Podver.hk-am. NEM.: Ein FindelkindLAT.: Altellus podzemeljski[podzém.ljski (?)] pridevnik podzemeljski TMB: Pod.emelske-a -u NEM.: UnterirdischLAT.: Subterraneus podžigati[podžígati podžígam] nedovršni glagol postavljati goreco snov pod kaj z namenom, da se vžge 484: kuriti, žgati TMB: Pod.higamNEM.: UnterzindenLAT.: Succendere pogaca[pogáca]samostalnik ženskega spola boljši, praznicni kruh; pogaca 261: hrana TMB: Pogâzha-e.h. NEM.: Festagsbrod LAT.: Liba, adoreaGS: Pogâzha– apud I.idor. Focacia a Foco .umta, Aschenkuche: in Vocabulario 1482 legitur Pogatz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. poganjati[pog.njati pog.njam] nedovršni glagol z udarci porivati naprej; poganjati, priganjati 589: gnati KG: Pogajnam 'ich stosse vor, schlage aus’ (str. 65) poginiti[pogíniti pog.nem]dovršni glagol poginiti, preminiti, umreti 441: umreti TMB: Poginem-netiNEM.: Abstehen, zu Grunde gehenLAT.: Abori.ci, perire, interire GS: Poginem– a gr. .p.....µa., abortior. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. poglavar[poglavár poglavárja] samostalnik moškega spola glavar 906: posvetni oblastnik TMB: Poglavâr-jam. NEM.: Der ObersterLAT.: Prćfectus, capitaneusPRIMERJAJ: poglavitnik poglavarstvo[poglav.rstvo] samostalnik srednjega spola glavarstvo 462: beseda s pomenom 'oblast’ TMB: Poglavar.tvu-an. NEM.: Oberste StelleLAT.: Capitaneatus poglaviten[poglav.t.n]pridevnik glaven, poglaviten TMB: Poglavitn-a -u NEM.: HauptsächlichLAT.: Capitalis poglavitnik[poglav.tnik]samostalnik moškega spola glavar 906: posvetni oblastnik TMB: Poglavitnek-am. Siehe PoglavarPRIMERJAJ: poglavar pogled[pogl.d]samostalnik moškega spola 1. vid 770: vid ali pogled 2. pogled 770: vid ali pogled TMB: Pogléd -am. NEM.: Das GesichtLAT.: Vi.us, a.pectus pogledalo[?]samostalnik srednjega spola ABC: Pogledallu (1765, str. 14)ABC: Pogledalu (1789, str. 12) Hapaks legomenon, ki ga ni niti v poznejših izdajah ABC; morda 'ogledalo, zrcalo’. pogledati[pogl.dati pogl.dam] dovršni glagol pogledati 770: videti, gledati KG: poglej! 'siehe’ (str. 92)PRIMERJAJ: poglej kdo; poglejte pogledovati[pogledováti pogled.jem]nedovršni glagol pogledovati, oprezati 770: videti, gledati TMB: Pogledujem NEM.: Spähen LAT.: Speculari poglej[pogl.j pogléjte]medmet izraža zacudenje KG: O le poglej! glejte! poglejte! 'sehet! sehet!’ (str. 97)PRIMERJAJ: glej; pogledati poglej kdo[pogl.j kd.]ali [kd.] zaimenska zveza le kdo? (?) KG: poglejgdu? 'wer welcher’ (str. 53)PRIMERJAJ: pogledati; kedo pogmerati[pogm.rati]dovršni glagol povecati, pomnožiti 41: povecevati ABC: O Bog! pógmíraj mojo vero (1794, str. 17) pognati[pognáti požénem]dovršni glagol (imeti namen) gnati 589: gnati TMB: Po.hęnemNEM.: Ich werde treiben LAT.: Agam, Pellam pogodba[pog.dba]samostalnik ženskega spola 1. pogodba 208: pravni pisni izdelek 2. pogoj 556: pravni izraz TMB: Pogôdba -e.h. NEM.: Der VertragLAT.: Contractus KG: S' tem perstkavkam, s'to pogodbo 'mit diesem Beding, Zusatz’ (str. 99) pogoditi[pogoditi pogodím]dovršni glagol pogoditi se, zediniti se 555: narediti pravno dejanje TMB: Pogodim NEM.: Vertrag machenLAT.: Contrahere pogonobiti[pogonobiti pogonobím] dovršni glagol ubiti, ugonobiti, iztrebiti 108: ubiti TMB: PogonobimNEM.: Zu Grunde richten LAT.: DepopulariPRIMERJAJ: pogubiti pogorelec[pogor.l.c]samostalnik moškega spola komur je pogorela hiša; pogorelec 888: imetnik TMB: Pogorelz-a m. NEM.: Ein AbbräntlerLAT.: Deletus flammis pogoreti[pogor.ti pogorím]dovršni glagol pogoreti 485: pogoreti, ugasniti KG: Taiste, kateriga hisha je pogorella, je od streshnega slemena powit na mestu oble.hal 'Jener, dessen Hause abgebrunnen, ist von dem Dachfürsten erschlagen auf der Stelle liegen geblieben’ (str. 138) pogosto[pog.sto]prislov pogosto TMB: Pogô.tuNEM.: Oft, vielmälig LAT.: Sćpe, frequenterKG: Pogostu 'oft’ (str. 89)KG: Pogostu, dostikrat 'öftmalen’ (str. 94) pogovarGLEJ: pogovor pogovarjanje[pogov.rjanje] samostalnik srednjega spola pogovor, pomenkovanje 510: govor TMB PREDGOVOR: Le Kratkozhasno.te, jčgre, pojedne, sprehajanje, dolgozhasnu pogo-varjanje, inu obyskanje merski enem tai.te zhas, katir njim poleg dol.hnu.t svojega .tanu pre.tája, temu delu, v'katiriga so szer .alubleni, odu.amejo (str. 2) pogovarjati[pogov.rjati pogov.rjam]nedovršni glagol 1. pregovarjati, prepricevati 493: govoriti 2. pogovarjati se 510: pogovarjati se TMB: Pogovarjam NEM.: UeberredenLAT.: Colloqui, .uadere Drugi pomen temelji na prvem latinskem prevedku, ki ne dopušca prvega pomena. pogovec[p.gov.c]samostalnik moškega spola vedeževalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Pogovz-am. LAT.: Divinus, angurSiehe BogovzPRIMERJAJ: bogovec pogovor[pog.vor](pogovar) samostalnik moškega spola pogovor, pomenek 510: govor TMB: Pogovar -jam. NEM.: Unterredung LAT.: Colloquium pogreb[pogr.b pogr.ba]samostalnik moškega spola pogreb 474: kršcanski obred TMB: Pogréb -grebam. NEM.: Eine Leiche LAT.: Funus pogrebec[pogr.b.c]samostalnik moškega spola pogrebec 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Pogrebz-am. NEM.: Todenbe­gleiterLAT.: Comes funeris pogrebšcina[pogr.bšcina]samostalnik ženskega spola pogostitev po pogrebu; pogrebšcina 264: gostija TMB: Pogrebshčna-e.h. NEM.: Das Todenmahl LAT.: Epulum funebre pogrešati[pogr.šati pogr.šam] nedovršni glagolpogrešati, tj. opažati, da kaj manjka 770: videti, gledati TMB: PogreshamNEM.: Abgehen, ahndenLAT.: Ob.ervare aliquid dee..eGS: Gresham– in compo.itis in u.u, ut pogresham (dee..e ob.ervo) tenetur.GS: Pogresham– vide Gresham.PRIMERJAJ: -grešati; pogrešiti pogrešiti[pogrešiti pogreším]dovršni glagolpogrešiti, tj. opaziti, da kaj manjka 770: videti, gledati TMB: PogréshimNEM.: Abgehen, ahndenLAT.: Ob.ervare aliquid dee..ePRIMERJAJ: pogrešati pogrezniti[pogr.zniti (?) pogr.znem (?)]dovršni glagol pogrezniti se 671: potopiti se TMB: Pogre.nem-nitiNEM.: Hineinsinken LAT.: Immergere pogrinjalo[pogrinjálo]samostalnik srednjega spola pregrinjalo za mizo; prt 221: hišni tekstil TMB: Pogrinâlu-an. NEM.: Das DecktuchLAT.: StragulumKG: Pogrinallu 'Tischtuch’ (str. 33) pogrinjati[pogrínjati pogrínjam] nedovršni glagol pogrinjati 13: postavljati gor TMB: PogrinamNEM.: DeckenLAT.: Sternere pogrnjen[pogrnjen]pridevnik pogrnjen KG: Mi.a je pogernena? 'Der Tisch ist gedecket.’ (str. 190) pogroziti[pogroziti pogrozím]dovršni glagol globoko potopiti 11: potapljati TMB: Pogro.imNEM.: Sehr tief sinkenLAT.: Profunde mergere poguba[pog.ba]samostalnik ženskega spola propad, poguba 627: nezaželena rec TMB: Poga -e.h. NEM.: Der Untergang LAT.: Pernicies pogubiti[pogubiti pogubím]dovršni glagol ubiti, ugonobiti, iztrebiti 108: ubiti TMB: Pogubim LAT.: Sieh. Pogonobim PRIMERJAJ: pogonobiti pohajkovati[poh.jkovati poh.jkovam]nedovršni glagol hoditi brez cilja, dela; pohajkovati 561: premikati se TMB: PohajkuvamNEM.: Pflaster tretenLAT.: Otio.e circuire pohceriti[pohc.riti pohc.rim]dovršni glagol posvojiti deklico; pohceriti 120: dobiti nekrvno sorodstvo TMB: Pohzhyrem -retiNEM.: An Tochterstatt annehmenLAT.: Adoptare in filiam pohibovati[pohíbovati poh.bujem] nedovršni glagol omahovati, kolebati 436: dvomiti TMB: PohibujemNEM.: WankenLAT.: Nutare, dubitare pohištvo[poh.štvo]samostalnik srednjega spola pohištvo 209: pohištvo TMB: Pohishtvu-an. NEM.: Das HausgeräthLAT.: Supellex Oba prevedka vkljucujeta poleg pohištva tudi gospodinjske pripomocke. pohleven[pohl.v.n]pridevnik pohleven, zadržan, skromen TMB: Pohlevn-a -uNEM.: EingezogenLAT.: Mode.tus pohlevno[pohl.vno]prislov pohlevno, zadržano, skromno ABC: pro.em je.t tebe pohlevno (1765, str. 23) ABC: pohlevnu (1789, str. 21) pohlevnost[pohl.vnost]samostalnik ženskega spola pohlevnost, zadržanost, skromnost 377: skromnost KG: Pohlevnost 'Eingezogenheit’ (str. 130) PRIMERJAJ: pohlevšcina pohlevšcina[pohl.všcina]samostalnik ženskega spola pohlevnost, zadržanost, skromnost 377: skromnost TMB: Pohlevshena-e.h. NEM.: Eingezogenheit LAT.: Mode.tiaPRIMERJAJ: pohlevnost pohujšati[poh.jšati poh.jšam]dovršni glagol pohujšati 583: zapeljevati TMB: PohujshamNEM.: AergernLAT.: Scandalizare Pohvist[?]samostalnik moškega spola bog slabega vremena 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Pohvist 'Ueble Luft’ (str. 185) pojati[p.jati p.jam]nedovršni glagol gnati, poditi 589: gnati TMB: Pojam pojal, pojan, pojatiNEM.: Treiben, jagen LAT.: Fugere, pellere pojati se[p.jati se p.jam se]nedovršni glagol o svinji kazati nagnjenje za parjenje; goniti se 719: goniti se TMB: Pojam se pojal, pojan, pojatiNEM.: Brünstig seyn wie eine SauLAT.: Coitum appetere majalisGS: Pôjam se– qua.i Podim se, impellor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pojdi od tod[p.jdi od t.d]medmetna zveza uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide KG: Hodi! pojdi odtod 'hinweg mit dir’ (str. 96)PRIMERJAJ: pojti pojdi zlodeju v rit[p.jdi zl.deju v r.t]medmetna zveza izraža omalovaževanje KG: Pojdi .ludju v'ret! 'gehe zum Teufel’ (str. 92)PRIMERJAJ: pojti pojedati[poj.dati poj.dam]nedovršni glagol živeti na škodo drugega organizma; zajedati 627: poslabševati, zatirati KG: Pojedam, pojedujem 'ich schmarotze’ (str. 122)PRIMERJAJ: pojedovati pojedež[poj.dež]samostalnik moškega spola zajedavec, parazit 996: plazilci ali druga golazen TMB: Pojedesh-.ham. NEM.: SchmarutzerLAT.: Para.itus pojedina[poj.dina]samostalnik ženskega spola pojedina 264: gostija TMB: Pojedna-e .h. NEM.: Konfekt, SchmaußLAT.: Abatnama PREDGOVOR: Le Kratkozhasno.te, jčgre, pojedne, sprehajanje, dolgozhasnu pogo-varjanje, inu obyskanje merski enem tai.te zhas, katir njim poleg dol.hnu.t svojega .tanu pre.tája, temu delu, v'katiriga so szer .alubleni, odu.amejo (str. 2) pojedovati[poj.dovati poj.dujem] nedovršni glagol živeti na škodo drugega organizma; zajedati 627: poslabševati, zatirati KG: Pojedam, pojedujem 'ich schmarotze’ (str. 122)PRIMERJAJ: pojedati pojemati[poj.mati poj.mam] nedovršni glagol zmanjševati se, pojemati 674: zmanjševati se TMB: PojemamNEM.: AbnehmenLAT.: Deficere pojerjati[poj.rjati poj.rjam]dovršni glagol zahtevati, terjati 493: govoriti TMB: Pojirjem NEM.: FodernLAT.: Exigere, petere GS: Pojirijem – Pojiruvam germ. begehren. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: pojirovati pojerovati[poj.rovati poj.rovam] nedovršni glagol zahtevati, terjati 493: govoriti GS: Pojirijem – Pojiruvam germ. begehren. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: pojirjati pojesti[poj.sti poj.m]dovršni glagol pojesti 699: jesti TMB: Pojem-jedl, je.ti NEM.: AufessenLAT.: Abedere pojezditi[poj.zditi poj.zdim]dovršni glagol (imeti namen) jezditi 570: jezditi TMB: Poje.demNEM.: Ich werde reuten LAT.: Equitabo pojti[pójti p.jdem]in [gr.dem]dovršni glagol (imeti namen) oditi 566: odhajati TMB: Gredem; Pojdem pojdtiNEM.: Gehen; Ich werde gehenLAT.: Ire; Ibo, meaboGS: Pojdem – cum j .ubscripto, gr. f..t..: Jonic. f..te.., itare: Celtis Pedd a Pes: germ. Fuß.Razlaga jes stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Pojdem /…/ (str. 81)KG: Hodi! pojdi odtod 'hinweg mit dir’ (str. 96)KG: Pojte noter moj Gospud! (str. 190)PRIMERJAJ: pod koš pojti; pojdi od tod; pojdi zlodeju v rit pojutrišnjem[poj.trišnjem]prislov pojutrišnjem TMB: Pojutreshnem NEM.: UebermorgenLAT.: Po.tridieKG: Poju­tershnem 'übermorgen’ (str. 89) pojutrnji[poj.trnji]pridevnik pojutrišnji TMB: Pojutren-a -uNEM.: UebermorgigLAT.: Po.triduanus pokaj[pokáj]prislov zakaj TMB: Pokaj?NEM.: Warum?LAT.: Cur, encur?KG: Pokaj 'aus was Ursach?’ (str. 92) PRIMERJAJ: zakają pokati[p.kati p.kam]nedovršni glagol pokati, tj. dajati kratke, mocne glasove 487: oddajati glasove TMB: Pokam NEM.: Krachen, praßelnLAT.: Crepare, crepitare pokazati[pokazáti pokážem]dovršni glagol pokazati 758: delati vidno ABC: .he enkrat tolkajn dobriga .adu pokasati (1794, str. 15) pokaziti[pokaziti pokazím]dovršni glagol pokvariti, skaziti 627: poslabševati, zatirati TMB: Poka.imNEM.: Verderben LAT.: Corrumpere, vitiare pokaža[pokaža]samostalnik ženskega spola (vojaška) prtljaga (?) 459: breme ali tovor GS: Pokâ.ha– a Gall. Bagage, a..umtum: quod germ. Pack: Suec. Bagg, Mantelsack, a gr. p..a.., festmachen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Primerjaj nemško Pakasche '(vojaška) prtljaga’, kar je na Pack, packennaslonjena izposojenka iz francosko bagage. Pri Vorencu je bagaža 'oviranje, zadrževanje’. pokladati[pokl.dati pokl.dam] nedovršni glagol 13: postavljati gor polagati, pokladati TMB: PoklâdamNEM.: LegenLAT.: Reponere poklejGLEJ: potlej poklekniti[poklekniti (?) pokl.knem (?)]dovršni glagol poklekniti 590: premikati telesni del TMB: Poklekném-nitiNEM.: Niederknien LAT.: Genuflectere poklic[pokl.c]samostalnik moškega spola poklic 56: služba TMB: Pokliz-am. NEM.: Der BerufLAT.: VocatioPRIMERJAJ: klic poklican[pokl.can]pridevnik poklican (pred oblastnika) TMB: Poklizan -a -uNEM.: GerufenLAT.: AdvocatusKG: Pred Sodnika poklizan 'vor dem Richter citiret’ (str. 86)KG: Napojdi k'svjetovanju, dokler nabosh poklizan (str. 187) poklicati[poklícati pokl.cem]dovršni glagol poklicati 493: govoriti TMB: Poklizhem -zatiNEM.: HerbeyrufenLAT.: Advocare pokoj1 [pókoj]ali [pok.j]samostalnik moškega spola mir, pokoj 546: mir, pokoj TMB: Pokoj -a m. NEM.: Die RuheLAT.: Quies pokoj2 [pókoj]ali [pok.j] ime crke p 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Pokoj, P, p (str. 160) pokojnost[pok.jnost]samostalnik ženskega spola umirjenost, spokojnost 370: zmernost TMB: Pokojno.t-e.h. NEM.: Gelassenheit LAT.: Ćquitas animi pokoncan[pokoncán]pridevnik ubit, pokoncan KG: Toku je tolkajn veliku stu nadol.hneh otrok moglu pokonzhaneh biti? (str. 134) pokoncati[pokoncáti pokonc.m] dovršni glagol uniciti, pokoncati 627: poslabševati, zatirati TMB: PokonzhâmNEM.: Zernichten LAT.: De.truere pokopališce[pokopalíšce]samostalnik srednjega spola pokopališce 312: pokopališce TMB: Pokopalishe-an. NEM.: Begräbniß, GottesackerLAT.: Locus .epulturć, Cśmeterium pokopnica[pokopníca]samostalnik ženskega spola mesto pokopa, grob 307: jama za pokop TMB: Pokopniza-e.h. NEM.: Die GrabstätteLAT.: Andropolis pokopovati[pokopováti pokop.jem] nedovršni glagol pokopavati 474: izvajati obred za umrlim TMB: PokopűjemNEM.: Eingraben LAT.: Sepelire, condere pokora[pok.ra]samostalnik ženskega spola 1. pokora, tj. kazen za kršilca božje ali cerkvene zapovedi 560: kazen 2. spoved 474: kršcanski obred TMB: Pokôra-e.h. Siehe PokuraABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29)ABC: pro.im sa eno uredno pokuro inu sa odveso (1798, str. 24) Sestavka pokura v TMB in GS ni. pokoren[pok.r.n]pridevnik pokoren, ubogljiv TMB: Pokorn-a -uNEM.: GehorsamLAT.: ObediensGS: Pokôrn– gr. .p......., cedens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pokoriti se[pokoriti se pokorím se] nedovršni glagol pokoriti se 560: kaznovati TMB: Pokorim se NEM.: BüßenLAT.: Pśnitere pokoršcina[pok.ršcina]samostalnik ženskega spola ubogljivost, pokoršcina 379: ubogljivost, ponižnost TMB: Pokorshčna-e.h. NEM.: GehorsamLAT.: Obedientia Nemški prevedek je dejansko Ebend., nanaša pa se na prevedek predhodne besede Pokorn. pokosilce[pokosílce]samostalnik srednjega spola sladek poobedek; desert 263: obrok TMB: Pokosilze-an. NEM.: Das Konfekt LAT.: Po.tpa.tum pokovnik[p.kovnik]samostalnik moškega spola udarec s konjskim bicem 727: udarec, udarjanje GS: Shvegel– alias Pnek (percu..io equi flagello) Anglo.. .veg, utique onomatopoeticum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: švegelj pokrajina[pokrájina]samostalnik ženskega spola mejna pokrajina 281: kraj TMB: Pokrajna-e.h. NEM.: Die MarchLAT.: Limes GS: Pokrajna– a Kraj, terminus, limes. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pokrc[?]samostalnik moškega spola muhalnik, tj. priprava za odganjanje, pobijanje muh 154: pripomocek za odganjanje mrcesa TMB: Pokčrz-am. NEM.: Ein FliegenpräckerLAT.: Mu.carum ferulaGS: Pokerz– ut Fogerz onomatopoetica vox ex .ono.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: fogrc pokrit[pokr.t]pridevnik pokrit KG: ke videsh, de so u..e zirqve is kositarjam pokrite? (str. 171) pokriti[pokríti pokr.jem]dovršni glagol pokriti 13: postavljati gor KG: Pokryem, kril, kryen, oder krit (str. 145) pokriti se[pokríti se pokr.jem se] dovršni glagol pokriti se (?) 13: postavljati gor KG: Pokrite se! mi smo ti nashi 'aufgesetzt! wir sind die Unseren’ (str. 128) pokrivalo[pokriválo]samostalnik srednjega spola pokrov 193: priprava za zapiranje TMB: Pokryvâlu-an. NEM.: Der DeckelLAT.: OperculumPRIMERJAJ: pokrov; pokrovec pokrov[pokr.v]samostalnik moškega spola pokrov 227: del posode TMB: Pokrov -am. NEM.: Der DeckelLAT.: Operculum PRIMERJAJ: pokrivalo; pokrovec pokrovec[pokr.v.c]samostalnik moškega spola pokrov 193: priprava za zapiranje TMB: Pokrovz-am. NEM.: Der DeckelLAT.: OperculumPRIMERJAJ: pokrov; pokrivalo pokus[pok.s]samostalnik moškega spola okus 765: okus TMB: Pok -am. NEM.: Der GeschmackLAT.: Gu.tusPRIMERJAJ: okus pokveciti[pokv.citi pokv.cim]dovršni glagol ponositi, obrabiti 629: ponositi obleko TMB: Poqvezhem-zhetiNEM.: Abtragen, abnützenLAT.: Atterere, con.ummereGS: Poquezhem– a germ. quetschen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pokveka[pokv.ka]samostalnik ženskega spola ohlapna, obtolcena, obrabljena stvar 687: pokvarjena stvar TMB: Poqveka-e.h. NEM.: Schlappes Ding LAT.: Contorta, vilis resPRIMERJAJ: kveka pol[p.. (?)]prislov pol TMB: Pol NEM.: HalbLAT.: Medium polahcati[polahcáti polahc.m]dovršni glagol ublažiti, omiliti, olajšati 38: lajšati TMB: PolahzhâmNEM.: LindernLAT.: Lenire PRIMERJAJ: polahkati polahkati[poláhkati poláhkam] dovršni glagol ublažiti, omiliti, olajšati 38: lajšati TMB: PolâhkamNEM.: LindernLAT.: Lenire PRIMERJAJ: polahcati polaj[pol.j]samostalnik moškega spola rastlina polaj, latinsko Mentha pulegium 617: vrsta zelike TMB: Polaj -a m. NEM.: Polley, ein KrautLAT.: PulegiumGS: Polaj – lat. Pulegium; germ. Polley.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. polastniti se[polastniti se polastním se]dovršni glagol polastiti se 115: jemati TMB: Pole.tnim se NEM.: Sich zueignenLAT.: Appropriare polcetrtinka[p..cetrt.nka (?)] samostalnik ženskega spola osminka 426: mera TMB: Polzhetertinka -e.h. NEM.: Ein AchtelLAT.: OctunxPRIMERJAJ: polcetrtnik polcetrtnik[po.cetrtník (?)] samostalnik moškega spola osminka 426: mera TMB: Polzhetertnik -am. NEM.: Ein AchtelLAT.: OctunxPRIMERJAJ: polcetrtinka poldan[po.d.n po.dn.va]samostalnik moškega spola poldan 43: cas ali njegov del TMB: Poldan-dnevam. NEM.: Der Mittag LAT.: Meridies poldanski[po.dánski]pridevnik opoldanski TMB: Poldanske-a -uNEM.: MittägigLAT.: Meridionalis Polde[p.lde]samostalnik moškega spola Polde, tj. klicna oblika krstnega imena Leopold 351: krstno ime ABC: Polde je enkrat na vertu .a enim matula lejtal (1794, str. 27) polediti[polediti poledím]dovršni glagol prekriti z ledom; oledeniti 677: spreminjati s temperaturno spremembo TMB: Polédim NEM.: Mit Eis überziehen LAT.: Congelare poleg[poleg]predlog poleg TMB: Polég NEM.: NebenLAT.: Pone, penesKG: Poleg, murja 'neben dem Meere’ (str. 84) polega[pol.ga]samostalnik ženskega spola spolno obcevanje 708: spolno obcevanje TMB: Polega-e.h. NEM.: Der BeyschlafLAT.: Concubitus polegati[pol.gati pol.gam]nedovršni glagol pogosto ležati, poležavati 548: lenariti, postopati TMB: PolegamNEM.: LiegenLAT.: RecumbereKG: Povsod postava, postopa, polega 'er bleibt immer neben, er liegt oft’ (str. 122)PRIMERJAJ: polegovati polegbeseda[pólegbes.da (?)] samostalnik ženskega spola jezikoslovje prislov 497: vrsta besede TMB: Polegbeseda-e.h. NEM.: Nebenwort LAT.: Adverbium polegnica[polegníca]samostalnik ženskega spola priležnica 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Polegniza-e.h. NEM.: BeyschläferinnLAT.: ConcubinaPRIMERJAJ: polegžena polegovati[polegováti poleg.jem] nedovršni glagol pogosto ležati, poležavati 548: lenariti, postopati TMB: Polegem LAT.: Siehe PolegamPRIMERJAJ: polegati polegžena[pólegžéna (?)]samostalnik ženskega spola polej[pol.j]medmet 1. uporablja se za izražanje opozorila na to, kar se opazi 2. izraža zacudenje TMB: Polej!NEM.: Sieh! LAT.: En, ecce!KG: A! aj aj! polej! zhudu! 'eh! eh! sieh wunder!’ (str. 97)PRIMERJAJ: lej; lejte Polel[?]samostalnik moškega spola zvezda Poluks v ozvezdju Dvojcka 361: ime nebesnega telesa TMB: Polel -am. NEM.: PolluxLAT.: PolluxPRIMERJAJ: Lel poleno[pol.no]samostalnik srednjega spola poleno 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Polenu-an. NEM.: Ein ScheidholzLAT.: Ligni fru.tumGS: Polenu– germ. Bole, Bohle, ein dickes Brett: Suec. Bol: Dan. Bohl, truncus; .ericariis textoribus Bolle e.t .ubtilus e ligno cylindrus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. polepšiti[polepšiti polepším]dovršni glagol polepšati 39: lepšati TMB: Polepshim NEM.: VerschönernLAT.: Exornare polesti[pol.sti pol.zem]dovršni glagol (imeti namen) lesti, plaziti se 561: premikati se TMB: Pole.ém-a -uNEM.: Ich werde kriechenLAT.: Repam, .erpam poleten[pol.t.n](poletni) pridevnik poleten TMB: Polejtn-a -uNEM.: SommerlichLAT.: Ć.tivus poletniGLEJ: poleten polh[p..h pó.ha]samostalnik moškega spolažival polh, latinsko Glis glis 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Povh-am. priležnica 887: grešnik v zvezi s , . ...... . . – Hebr. Poleg.hena, GS: spolnostjo NEM.: Der BilichLAT.: Glis .ilve.trisGS: Povh– aliqui .cribunt polh: Irlandis pol Pilege.ch: lat. pellex: germ. Nebsweib. .ignificat Foramen: & Polhi, glis .ilve.tris; Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja qui gregatim foramina arborum, & alpium napacna. PRIMERJAJ: polegnica incolunt, inde germ. Bilchmaus, Bilchratz effecerunt.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. polhen[p..h.n]pridevnik poln TMB: Polhčn-a -uSiehe PolnPRIMERJAJ: poln poli[póli (?)]množinski samostalnik moškega spolalok pri mostu, tj. uslocen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma 777: del zgradbe TMB: Pi -ovm. NEM.: BrückenjocheLAT.: Juga pontis Pomen se je razvil iz 'jarem za dve živali’, ki ga pri p.l navaja Platerešnik. polica[políca]samostalnik ženskega spola polica v zidu 777: del zgradbe TMB: Poliza-e.h. NEM.: Kapitel, Gesims, Stelle LAT.: Abacus, capitellumGS: Poliska – a Poliza; quia in margine colligitur: vel etiam a Poli.an, qua.i farina pollincta; unde lat. Pollen: vel a pol, medius; unde germ. Halbmehl, Mittelmehl dicitur.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. polic[pol.c]samostalnik moškega spola polic, tj. prostorninska mera za tekocine pol bokala, pribl. 0,75 l 430: prostor­ninska mera TMB: Polizh-am. NEM.: Halbe MaaßLAT.: Media men.uraPRIMERJAJ: bokal poliska[políska]samostalnik ženskega spola cvetni prah, pelod 600: del rastline TMB: Poliska -e.h. NEM.: StaubmehlLAT.: Pollen GS: Poliska – a Poliza; quia in margine colligitur: vel etiam a Poli.an, qua.i farina pollincta; unde lat. Pollen: vel a pol, medius; unde germ. Halbmehl, Mittelmehl dicitur. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. polivka[pol.vka]samostalnik ženskega spola juha 261: hrana TMB: Polyvka-e.h. NEM.: Die SuppeLAT.: Ju.culumGS: Polyvka– a prćpo.itione Po, .uper: & lyem, fundo qua.i .uper panis fru.tula .uperfu.um jus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. polizan[polízan]pridevnik polizan GS: Poliska – a Poliza; quia in margine colligitur: vel etiam a Poli.an, qua.i farina pollincta; unde lat. Pollen: vel a pol, medius; unde germ. Halbmehl, Mittelmehl. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. poljak1 [polják]samostalnik moškega spola kdor ima veliko obdelovalne zemlje, polj 888: imetnik TMB: Pojlâk-am. NEM.: Der viel Aecker hatLAT.: Agro.us Poljak2 [polják]samostalnik moškega spola Poljak 355: pripadnik ljudstva TMB: Pojlâk-am. NEM.: Ein PohleLAT.: Polonus KG: Pohlen Pojlaki, die Feldlägerer (str. 7) KG: En Pojlak (Leh) 'Ein Pohl’ (str. 192) poljane[poljane]množinski samostalnik ženskega spola obsežnejši, razmeroma raven svet; ravnina, poljana 336: zemljepisna oblika TMB: Pojlane.h. NEM.: Flaches Feld LAT.: Campe.tre poljanec[polján.c]samostalnik moškega spola kdor živi na ravnini; poljanec, ravninec 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Pojlanz-am. NEM.: Am Felde wohnendLAT.: Campe.trisPRIMERJAJ: poljanka poljanka[poljánka]samostalnik ženskega spola ženska, ki živi na ravnini; poljanka, ravninka 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Pojlanka-e.h. NEM.: Am Felde wohnendLAT.: Campe.trisPRIMERJAJ: poljanec polje[p.lje]samostalnik srednjega spola polje 334: kmetijsko zemljišce TMB: Pojle -an. NEM.: Das FeldLAT.: Ager, campus GS: Pojle – E.thlandis Pd: germ. Feld: Phrygibus ß..t., Land.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. poljemerec[poljem.r.c]samostalnik moškega spola zemljemerec, geodet 875: sluga oblasti TMB: Pojlamirz-am. NEM.: Ein Feldmesser LAT.: Agrimen.or poljski[p.ljski]pridevnik ki je v zvezi s poljem; poljski TMB: Pojlske -a -uNEM.: Zum Felde gehörig LAT.: Agrarius. agre.tis poljubiti se[poljubiti se poljúbi se] nedovršni glagol biti pripravljen kaj storiti; ljubiti se, hoteti 67: veseliti se TMB: Polűbe sč mi NEM.: Es beliebt mirLAT.: PlacetKG: Kaj se njim polube? 'Was beliebt ihnen’ (str. 194) PRIMERJAJ: ljubiti se polmrakGLEJ: pomrak poln[p..n]pridevnik poln TMB: Poln-a -uNEM.: VollLAT.: Plenus GS: Poln– germ. voll: inf. Sax. bullen: lat. Plenus: gr. ß....., confertus: ß......, & p.e.., ac p...., viel.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: polhen polna mas[p..na m.s]samostalniška zveza ženskega spola 1. polna mera 426: mera 2. izobilje 426: mera TMB: Polnamas-e .h. NEM.: 1. Volle Maß 2. UeberflußLAT.: 1. Plena men.ura 2. AbundantiaPRIMERJAJ: mas polniti[p..niti (?) p..nim (?)] nedovršni glagol polniti 730: polniti TMB: Polnempolniti NEM.: FüllenLAT.: Replere polnoc[p..noc (?) po.noc.]samostalnik ženskega spola 1. polnoc 43: cas ali njegov del 2. sever 333: splošnozemljepisni pojem TMB: Polnozh-y.h. NEM.: MitternachtLAT.: Septentrio Nemški prevedek dopušca oba pomena, latinski le drugega. PRIMERJAJ: polnocni polnocenGLEJ: polnocni polnocni[po.nócni](polnocen) pridevnik 1. polnocni 2. severni TMB: Polnozhne-a -uNEM.: MitternächtigLAT.: SeptentrionalisPRIMERJAJ: polnoc polomiti[polomiti pol.mim]dovršni glagol streti, zlomiti 621: lomiti, treti KG: so Pilatusha prosili, de bi se njim kosty polomile (str. 174) polonati[pol.nati pol.nam]dovršni glagol poplacati 112: dajati ABC: kateri to dobru polona, inu to hudu po.htrafa (1794, str. 17) polotok[polótok]samostalnik moškega spola polotok 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Polottok-am. NEM.: Halbinsel LAT.: Penin.ula polovica[polovíca]samostalnik ženskega spola polovica 84: del stvari TMB: Poloviza-e .h. NEM.: Die HelfteLAT.: Dimidium polovnik[polovník]samostalnik moškega spolapol mernika, polovnik, tj. prostorninska mera za žito, pribl. 15 l 430: prostornin-ska mera TMB: Polovnik-am.NEM.: Halbmirnig LAT.: Medius modiusPRIMERJAJ: mernik polovzGLEJ: polovž polovž[pólovž](polovz) samostalnik moškega spola prostor za igro z žogo 330: kraj za igro, zabavo TMB: Polovs -.am. NEM.: Das BallhausLAT.: Sphćri.teriumGS: Polóvsh – a germ. Ballhaus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. položen[polož.n]pridevnik namešcen v ležec položaj; položčn ABC: v' grob poloshen (1789, str. 27) polpeta[polp.ta]samostalnik ženskega spola navadno množina mesni cmok; polpeta 261: hrana TMB: Polpeté.h. NEM.: FleischknetelLAT.: Dyphtongus carnea V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. poltar[p.ltar]samostalnik moškega spola lesena posoda z režami za zacasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar 157: pripomocek za ribolov TMB: Pôltar-jam. NEM.: FischkastenLAT.: Ci.ta pi.catoriaGS: Poltar– germ. Behalter: apud Tatianum Bihaltara.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. poltrak[poltrák]samostalnik moškega spola kovanec za pol groša 85: denar TMB: Poltrâk-am. NEM.: HalbgröschelLAT.: Semi gro..usPRIMERJAJ: groš; poltura poltura[poltúra]samostalnik ženskega spola kovanec za pol groša 85: denar TMB: Poltűra-e.h. NEM.: HalbgröschelLAT.: Semi gro..usPRIMERJAJ: groš; poltrak polzek[pó.z.k]pridevnik spolzek TMB: Povske -a -uNEM.: Schlüpfe­richtLAT.: LubricusPRIMERJAJ: pozek polzeti[po.z.ti po.zím]nedovršni glagol drseti, polzeti 561: premikati se TMB: Pov.impov.etiNEM.: Glitschen LAT.: Ce.pitare polzkost[po.zk.st]samostalnik ženskega spola spolzkost 769: tip, otip TMB: Polsku.t-e .h. NEM.: Die SchüpfrigkeitLAT.: Lubricitas polzom[polzom]samostalnik moškega spola smola balzamovcev; balzam 532: okrasje TMB: Pól.om-am. NEM.: Der Balsam LAT.: Bal.amumGS: Pól.óm– germ. Balsam, lat. Bal.amum a voce arabica Bal.an, . Balsamstrauch: Hebr. princeps oleum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. polž[p..ž pó.ža]samostalnik moškega spola žival polž 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Povsh-.ham. NEM.: Der SchneckLAT.: LimaxGS: Povsh– a lubrico meatu, cujus ve.tigium relinquit. Pov.im, lubricor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. polževa lupina[pó.ževa lupína] samostalniška zveza ženskega spola polževa lupina 980: del živali TMB: Pov.hova lupinaNEM.: Das Schneckenhaus LAT.: Cochlea pomada[pomada]samostalnik ženskega spola krema, maža, pomada 532: okrasje GS: Pomâda– qua.i Pomá.ha a Ma.hem, ungo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: pomaža pomagaje[pomagáje]prislov pomagaje TMB: PomagâjeNEM.: Helfend LAT.: In adjutorium pomagajte pomagajte [pomagajte pomagajte]medmetna zveza uporablja se za izražanje klica na pomoc KG: O! ovbe, pomagajte, pomagajte 'ach wehe, helft, helft’ (str. 96) pomagati[pomágati pomágam] nedovršni glagol pomagati 81: delati, truditi se TMB: PomâgamNEM.: HelfenLAT.: Adjuvare pomahati[pomáhati pomáham] dovršni glagol 1. razbiti 727: tolci, bosti 2. (imeti namen) hitro oditi 561: premikati se TMB: PomâhamNEM.: 1. Zusammenhauen 2. Ich werde gehenLAT.: 1. Concidere 2. Meabo velociter , baal schemen , . .. ... . ... . pomakati[pom.kati pom.kam] nedovršni glagol pomakati 11: potapljati TMB: Pomâkam NEM.: EintauchenLAT.: Intingere pomakniti[pomakniti pomáknem] dovršni glagol premakniti bliže, primakniti 581: premikati TMB: Pomaknem-niti NEM.: HinzurückenLAT.: Admovere po malem[po m.lem]prislovna zveza pocasi, po malem KG: Pozhasu, kesnu, po malem 'langsam’ (str. 93) pomaltan[pom.ltan]pridevnik (s sajami) namazan (po obrazu) ABC: kerje toku pomavtan pri.chl (1794, str. 28) pomanjkanje[pom.njkanje] samostalnik srednjega spola pomanjkljivost 382: negativna cloveška lastnost ABC: ti bosh meni lete pomankanja, inu samude odpu.til (1794, str. 16) pomanjkovati[pomanjkováti pomanjk.je]nedovršni glagol primanjkovati, zmanjkovati 549: primanjkovati TMB: PomankujeNEM.: Es mangelt, geht abLAT.: De.it, deficit pomarancar[pomar.ncar]samostalnik moškega spola trgovec s pomarancami 959: trgovec TMB: Pomaranzhar-jam. NEM.: Poma­ranzenkrämmerLAT.: Propola pomorum aureorum pomaziniti[pomazíniti pomaz.nem] ali [pomaz.nim]dovršni glagol nazdraviti 513: nazdraviti TMB: Poma.inempoma.inetiNEM.: Den Trunk zubringenLAT.: Propinare pomaža[pom.ža]samostalnik ženskega spola krema, maža, pomada 532: okrasje GS: Pomâda– qua.i Pomá.ha a Ma.hem, ungo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Ni jasno, ali je beseda narejena zgolj za etimološko pojasnitev ali pa je bila dejansko v rabi. Kasneje jo navaja Pleteršnik po Murku in Janežicu. PRIMERJAJ: pomada pomendrati[pomendráti pomendr.m]dovršni glagol pohoditi, pomendrati 727: tolci, bosti TMB: PomendrâmNEM.: Zusammentreten LAT.: Conculcare pomenek[pom.n.k]samostalnik moškega spola pomen 435: miselni pojem TMB: Pomenk-am. NEM.: Die BedeutungLAT.: Significatio pomeniti[pomeniti pom.nim] nedovršni glagol 1. imeti pomen; pomeniti 435: imeti misel 2. pogovoriti se, pomeniti se 510: pogovarjati se TMB: Pomenem-mčniti NEM.: 1. Bedeuten 2. Sich unterredenLAT.: 1. Significare 2. Con.ulere pomenitva[pomen.tva]samostalnik ženskega spola pogovor 510: govor TMB: Pomčnitva-e .h. NEM.: UnterredungLAT.: Con.ultatio pomerkac[pomerkác (?)]samostalnik moškega spola cuvaj, paznik 871: uslužbenec TMB: Pomirkazh-am. NEM.: Ein AufseherLAT.: Animadver.or pomesti[pomésti pomédem]dovršni glagol pomesti, pocistiti 52: cistiti TMB: Pomędem-mę.tiNEM.: Kehren, säubernLAT.: VerrereGS: Mędem– u.itatius in compo.itis pomędem &c. pometati[pom.tati pom.tam] nedovršni glagol pometati, cistiti 52: cistiti TMB: PometamLAT.: Siehe Pomedem pomije[pomíje]množinski samostalnik ženskega spolapomije, tj. voda od pomivanja posode 659: neužitna tekocina TMB: Pomye.h. NEM.: Abspülwasser LAT.: Eluacrum pomijnik[pom.jnik]samostalnik moškega spola pomivalno korito 226: posoda za cišcenje TMB: Pomynk-am. NEM.: Eine SpülgelteLAT.: Trua pomikati[pom.kati pom.kam] nedovršni glagol 1. premikati bliže, primikati 581: premikati 2. pocesati laneno predivo 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Pomikam NEM.: 1. Zurücken 2. Abhecheln LAT.: 1. Admovere 2. Depexere linum pomin[pom.n]samostalnik moškega spola spomin 437: spomin TMB: Pomin-am. NEM.: Das GedächtnißLAT.: Memoria pominjati[pomínjati pomínjam] nedovršni glagol 1. opominjati 503: grajati, svariti 2. spominjati se 435: snovati v mislih TMB: PominamNEM.: 1. Ermahnen 2. GedenkenLAT.: 1. Adhortari 2. Memini..e pomišljevati[pomišljeváti pomišlj.jem]nedovršni glagol premišljati, razmišljati 435: snovati v mislih TMB: PomishlujemNEM.: Erwegen LAT.: Con.iderare pomladan[pomlad.n]pridevnik pomladen, pomladanski 43: cas ali njegov del TMB: Pomladân-a -uNEM.: FrühjährigLAT.: Vernus, vernalis pomladanski[pomladánski]pridevnik pomladen, pomladanski TMB: Pomladanske-a -uNEM.: Frühjährig LAT.: Vernus, vernalis pomladenje[pomladénje]samostalnik srednjega spola pomlajenje 43: dejanje glede na cas TMB: Pomladenje-an. NEM.: Verjüngung LAT.: Repuera.centia pomladovati se[pomladováti se pomlad.jem se]nedovršni glagol pomlajevati se, mlajšati se 439: mlajšati se TMB: Pomladujem se NEM.: Jung werden LAT.: Juvene.cere pomniti[p.mniti (?) p.mnim (?)] nedovršni glagol spominjati se, pomniti 437: spominjati se, pozabiti TMB: Pomnem-mnitiNEM.: GedenkenLAT.: Memini..e pomoc[pom.c]samostalnik ženskega spola pomoc 77: dejanje, delo TMB: Pomozh-e .h. NEM.: Die HilfeLAT.: Auxilium pomocil[pomocil (?)] polenovka (?) 261: hrana GS: Pomozhil – in Boru..ia Pomuchel vocant den Dorsch. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Poskus okvirne pomenske opredelitve temelji na primerjavi slovenske besede s spodnjenemško (prusko) Pomuchel 'riba trska’. pomocnik[pomocník]samostalnik moškega spola 1. zavetnik, varuh 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje 2. pomocnik 871: uslužbenec TMB: Pomozhnik-am. NEM.: Ein Schützer, Helfer LAT.: Adjutor, Auxiliator pomoliti[pomoliti pomolím]dovršni glagol ponuditi 112: dajati TMB PREDGOVOR: pu.tite si is mojem delam, inu posebnu s' tem mojem Komo.isam po.trezhi, katirega vam .dej tukej pomoliti to zha.t imam (str. 6) pomor[pom.r (?) pom.rja (?)] samostalnik moškega spola 1. kuga, (množicno) umiranje 17: bolezen 2. umrljivost (?) 382: negativna cloveška lastnost TMB: Pomôr-jam. NEM.: Seuche, SterbzeitLAT.: Lues, mortalitas Pomorjan[pom.rjan (?)]samostalnik moškega spola Pomorjanec 355: pripadnik ljudstva KG: Pomerer Pomurjani die Seevölker (str. 7) pomorstvo[pomórstvo]samostalnik srednjega spola zmaga nad sovražnikom, poboj 760: vojaške reci TMB: Pomor.tvu-an. NEM.: Die NiederlagLAT.: Cćdes, clades V pojmovnem svetu 18. stoletja je bila predstava o zmagi nad sovražnikom enaka poboju. pomrak[p.mrak (?)](polmrak; pumrak) samostalnik moškega spola mrak 43: cas ali njegov del TMB: Pumrák -am.NEM.: Die Dämerungszeit LAT.: Crepu.culum, completoriumGS: Pumrak – qua.i na pol mrak.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Sumrak – ut. Pumrak a Mrak.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Iz naglasnih razlogov je polmrak manj verjetno. pomreti[pomr.ti pomrjem]dovršni glagol umreti 441: umreti TMB: Pomerjęm -mretiNEM.: AbsterbenLAT.: Emori pomujati se[pom.jati se pom.jam se]dovršni glagol potruditi se 81: delati, truditi se ABC: Glejdte! to malo .natnizno: Koku modru ona pomuja .e (1794, str. 29) ponavadi[ponav.di]prislov po navadi TMB: PonavâdiNEM.: GewöhnlichLAT.: More .olito Poncij Pilatuš[p.ncij pilatuš (?)] samostalniška zveza moškega spola svetopisemsko osebno ime Poncij Pilat 352: svetopisemsko osebno lastno ime ABC: Terpel pod Ponziam Pilatusham (1789, str. 27)ABC: Terpel pod Pontiam Pilatusham (1794, str. 10) pondirek[pond.r.k](pandirek) samostalnik moškega spolavodna ptica ponirek, latinsko Podiceps 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Pandirk-am. NEM.: Eine TuckenteLAT.: Mergus ponedeljek[poned.lj.k]samostalnik moškega spola ponedeljek 43: cas ali njegov del KG: Pondelk 'der Montag’ (str. 129) ponesti[ponésti ponésem]dovršni glagol (imeti namen) nesti 459: nositi TMB: PonęsemNEM.: Ich werde tragen LAT.: Feram, portabo ponev[pón.v]samostalnik ženskega spola ponev 229: posoda za hrano TMB: Ponuvponve.h. Siehe PonvaPRIMERJAJ: ponva ponižati[pon.žati pon.žam]dovršni glagol ponižati 414: biti v slabih medsebojnih odnosih TMB: Poni.hamNEM.: Demüthigen LAT.: Humiliare ponižen[poníž.n]pridevnik 1. ponižen 2. ubogljiv TMB: Poni.hn-a -uNEM.: DemüthigLAT.: HumilisKG: Poni.hna slu.habneza 'Gehörsame Dienerinn’ (str. 195) ponižno[ponížno]prislov ponižno ABC: ponishnu pro.em (1789, str. 25) ponižnost[ponížnost]samostalnik ženskega spola ponižnost 379: ubogljivost, ponižnost TMB: Poni.hno.t-e.h. NEM.: Die Demuth LAT.: Humilitas po nobeni ceni[po nobéni c.ni] clenkovna zveza nikakor, za nobeno ceno KG: Po nobeni zeni 'auf keiner Weise’ (str. 93) ponocen[ponócen](ponocni) pridevnik nocen, ponocen TMB: Ponozhne-a -u NEM.: NächtlichLAT.: Nocturnus ponoci[ponóci]prislov ponoci TMB: PonozhiNEM.: NachtsLAT.: Noctu ponocniGLEJ: ponocen ponositi[ponositi pon.sim]dovršni glagol z nošenjem obrabiti; ponositi 629: ponositi obleko TMB: Ponôsem-nositi NEM.: AbtragenLAT.: Deterere ponovljenje[ponovljénje]samostalnik srednjega spola obnovitev 43: dejanje glede na cas KG: Teh lubeh kregi so enu ponovlenje te lube.ne (str. 141 s.) ponta[pónta (?)]samostalnik ženskega spola klancina na zunanji strani obrambnega jarka 796: vojaški nasip TMB: Ponta-e.h. NEM.: Eine KontraskarpeLAT.: Fo..ć exterior acclivitas ponudba[pon.dba]samostalnik ženskega spola ponudba 733: trgovska rec TMB: Ponűdba-e.h. NEM.: Eine AnerbietungLAT.: Oblatio ponuditi[ponúditi pon.dim]dovršni glagol ponuditi 112: dajati TMB: Ponudem -nudetiNEM.: AntragenLAT.: Offere ponujati[ponújati ponújam]nedovršni glagol ponujati 112: dajati TMB: Ponujam NEM.: AntragenLAT.: OfferePRIMERJAJ: -nujati ponva[pónva]samostalnik ženskega spola ponev 229: posoda za hrano TMB: Ponva-e.h. NEM.: Eine PfaneLAT.: Cucumula GS: Ponva– germ. Pfanne, infer. Sax. Panne: Anglo.. Pone.Razlaga je s stališca današnjegajezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: ponev pooblastiti se[pooblastiti se pooblastím se]dovršni glagol dobiti v oblast 114: dobivati, jemati TMB: Poobla.tim seNEM.: Sich bemächtigen LAT.: Sub pote.tatem redigere poocetiti[poocetiti (?)]dovršni in nedovršni glagol postati, biti podoben ocetu, obnašati se ali delovati kot oce 466: obnašati se KG: poozhetit 'den Vatern nacharten’, sonst sagt man auch mit mehr Worten po Ozhetove shari sorti, oder shegi (str. 122 s.) pop1 [p.p]samostalnik moškega spola lepilo 651: lepilo TMB: Póp-am. NEM.: Die PappeLAT.: GlutenGS: Póp– germ. Pappe.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. pop2 [p.p]samostalnik moškega spola duhovnik 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Pôp-am. NEM.: Ein PfaffeLAT.: SacrificulusGS: Pôp– germ. Pfaff.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. popadati[popádati pop.dam]nedovršni glagol grabiti, gristi 726: zgrabiti TMB: PopâdamNEM.: Angreifen LAT.: Aggredi, mordere popadek[pop.d.k]samostalnik moškega spolapopadek, tj. bolece krcenje maternice ob porodu 712: telesna funkcija, znacilna za ženske TMB: Popadk-am. NEM.: Die MutterwehenLAT.: Dolores partus popasti1 [popásti popádem]dovršni glagol zgrabiti, ugrizniti 726: zgrabiti TMB: Popadem-pâ.tiNEM.: Beissen LAT.: Aggredi, mordereKG: Popadi njega jest, inu ver.i njega v' mlako (str. 141) popasti2 [popásti popásem]dovršni glagol pasoc se pojesti; popasti 701: jesti (o živalih) TMB: Popâsem-pâ.tiNEM.: AbweidenLAT.: Depa.cere popek[p.p.k]samostalnik moškega spola 1. popek, tj. okrogla brazgotina sredi trebuha 878: del cloveka 2. zarodek lista ali cveta; popek, brst 600: del rastline 3. ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek 980: del živali TMB: Pôpk-a m. NEM.: 1. Der Nabel 2. Die KnospeLAT.: 1. Umbilicus 2. Gemma, calyx florumGS: Pôpk – Anglo.. Popaeg, der Kokkon, die Puppe, das Gehäus der Seidenwürmer: in carniola vocant hoc involucrum alicubi pariter Pk, alibi zvép.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: cvep popeljati[popeljáti popelj.m]in [pop.ljem]dovršni glagol (imeti namen) peljati 573: voziti TMB: Popélâm; PopelemNEM.: Ich werde führen LAT.: Ducam, veham poper[póp.r]samostalnik moškega spola poper 261: hrana TMB: Pópr; Pópčr-a m. NEM.: Der PfefferLAT.: PiperGS: Popr – germ. Pfeffer: lat. Piper: Ital. Peper, Pepe, Pevero: gr. p.pe.., ex Per.ico pilpil.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. popetati[popetáti popet.m]dovršni glagol pošvedrati pete pri cevljih 629: ponositi obleko TMB: PopétâmNEM.: Den Schuh abtretenLAT.: Subterere calceos popetina[pop.tina]samostalnik ženskega spola stenska preproga; tapiserija 252: likovni izdelek TMB: Popetna-e.h. NEM.: Der TeppichLAT.: AulćumPRIMERJAJ: prapoga popevati[pop.vati pop.vam]nedovršni glagol popevati 530: peti TMB: Popevam NEM.: SingenLAT.: Cantilare popevka[pop.vka]samostalnik ženskega spola 1. skladba z besedilom; pesem, popevka 250: pesem, ki se poje 2. muza 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Popevka-e.h.NEM.: 1. Das Lied 2. Die MuseLAT.: 1. Cantilena 2. Mu.a popirGLEJ: papir popkarica[p.pkarica]samostalnik ženskega spola žepni nož; pipec 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Popkarza-e.h. NEM.: Eine TaschenfeidelLAT.: Cultellus vilis popkova žnora[p.pkova žn.ra] samostalniška zveza ženskega spola popkovnica 972: del cloveka ali živali TMB: Popkova .hnôraNEM.: Die NabelschnurLAT.: Nervus umbilicaris poplacati[poplacáti poplácam]dovršni glagol poplacati 113: placati KG: Poplazham (str. 165) poplakniti[poplakniti popláknem] dovršni glagol po kosilu popiti še nekaj vina; poplakniti 703: piti KG: Poplaknite 'Schwankt es aus’ (str. 191) popoldan[pop..dan]prislov popoldan KG: Popoldan 'Nachmittag, Doppo pranzo’ (str. 195) popolnoma[pop..noma]prislov popolnoma TMB: Popolnema NEM.: VollkommenLAT.: Plene, perfecte KG: Popolnema 'unvollkommen’ ist un­abänderlich (str. 38) V KG je prislov sicer pomensko razložen kot 'nepopolnoma’. popolnomost[pop..nomost] samostalnik ženskega spola popolnost, dovršenost 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Popolnema.t-e.h. NEM.: Die Vollko.enheitLAT.: Perfectio popotenGLEJ: popotni popotni[pop.tni (?)](popoten) pridevnik popotni, popotniški TMB: Popotne-a -u NEM.: ReisendLAT.: Viatorius popotnica[pop.tnica]samostalnik ženskega spola hrana za na pot; popotnica 261: hrana TMB: Popotneza-e.h. NEM.: Die Reisezeh­rungLAT.: Viaticum popotnik[pop.tnik]samostalnik moškega spola popotnik 920: popotnik TMB: Popotnek -am. NEM.: Ein ReisenderLAT.: Viator poprask[popr.sk]samostalnik moškega spola praska 33: poškodba ali njena posledica TMB: Poprask-am. NEM.: Eine Ritze LAT.: Charaxura poprašati[poprašáti poprášam]dovršni glagol povprašati 524: vprašati TMB PREDGOVOR: Ta vezhe dejl more jidti svoj orakel, svoje besedishe poprashati (str. 3) poprašek[popr.š.k]samostalnik moškega spola vprašanje 524: vprašanje TMB: Poprashk -am. NEM.: Die FrageLAT.: Quć.tio poprava[popr.va]samostalnik ženskega spola izboljšava, poprava 77: dejanje, delo TMB: Poprâva-e.h. NEM.: Die Verbesserung LAT.: Emendatio po pravici[po pravíci]clenkovna zveza res KG: Popravizi 'recht’ (str. 92) popraviti[popráviti popr.vim]dovršni glagol izboljšati, popraviti 42: ponavljati TMB: Popravem-vetiNEM.: Verbessern LAT.: Emendare popravljati[poprávljati poprávljam] nedovršni glagol izboljševati, ponovno izdelovati 42: ponavljati TMB: PopravlamNEM.: AusbessernLAT.: Reficere popravljen[popr.vljen]pridevnik izboljšan ABC: NOV POPRAVLENI PLATELTAF (1794, str. 1) poprc[póprc]samostalnik moškega spola slivova cežana 261: hrana TMB: Popčrz -am. NEM.: PflaumenpfefferLAT.: Prunorum puls popred[popr.d]prislov prej, poprej TMB: PopredNEM.: Ehe, bevor LAT.: Antea, priusKG: Poprej, popred 'ehe vorhin’ (str. 89)PRIMERJAJ: poprej poprej[popr.j]prislov prej, poprej TMB: PoprejNEM.: Ehe, bevor LAT.: Antea, priusKG: Poprej, popred 'ehe vorhin’ (str. 89)PRIMERJAJ: popred poprejšenGLEJ: poprejšnji poprejšnji[popr.jšnji](poprejšen) pridevnik nekdanji, prejšnji TMB: Poprejshen-a -u NEM.: EhemäligLAT.: Pri.tinus popren[popr.n]pridevnik popopran TMB: Popren-a -uNEM.: Vom PfefferLAT.: PiperaceusPRIMERJAJ: poprov poprositi[poprositi popr.sim]dovršni glagol mocno zaprositi, zahtevati 493: govoriti TMB: Poprôsem-sitiNEM.: Sehr bittenLAT.: Efflagitare poprosnik[poprosník]samostalnik moškega spola kdor v imenu drugega oblikuje prošnjo, zahtevo; priprošnjik, besednik, odvetnik 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Poprosnik-am. NEM.: Ein FürbitterLAT.: Interce..or poprov[póprov]pridevnik poprov TMB: Póprov-a -uNEM.: Des PfeffersLAT.: PiperisPRIMERJAJ: popren poprtnik[poprtník]samostalnik moškega spola praznicni, božicni kruh; poprtnik 261: hrana TMB: Popertnik-am. NEM.: Weiyna­chtbrodLAT.: Panis fe.tivusGS: Popertnik– .eu podpertnik mappa tectus.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. popustiti[popustiti popustím]dovršni glagol zapustiti 566: odhajati TMB: Popu.tim NEM.: ZurücklassenLAT.: Relinquere popušcati[popúšcati popúšcam] nedovršni glagol zapušcati 566: odhajati TMB: Popűsham NEM.: ZurücklassenLAT.: Relinquere por[p.r]samostalnik moškega spolarastlina por, latinsko Allium porrum 617: vrsta zelike TMB: Por -am. NEM.: Der Lauch LAT.: Cepć porajkelj[porájk.lj porájk.ljna] samostalnik moškega spola krepelo, porajkelj 175: orodje, ki je palica TMB: Porajkel -nam. NEM.: Der KnüttelLAT.: Fu.tisGS: Porajkel – unde germ. Reitel, & Packreitel in eadem .ignificatione u.urpant.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Rajkel – unde germ. Radelfrer enatum; quia, qui olim ru.ticos ad .editionem excitavit, .imile fru.tum ligni (radium rotć) in manibus elevatum tenuit, & .ignum ad .editionem dedit. Vide Porajkel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: rajkelj porajtati[porájtati porájtam]dovršni glagol opaziti, oceniti 435: snovati v mislih TMB: PorajtamNEM.: AchtenLAT.: Ob.ervare, ć.timare porasti[porásti porásem]dovršni glagol zrasti 720: rasti, starati se TMB: Porâsem NEM.: An-, zuwachsenLAT.: Adole.cere porcehen[p.rceh.n p.rcehna] samostalnik moškega spolakor, tj. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce 784: del cerkve TMB: Porzhehn-am. NEM.: Chor in der KircheLAT.: Ambo, chorusGS: Porzhéhn– Gall. Porche: germ. Emporkirche.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. poreci[poréci porécem]dovršni glagol (imeti namen) reci 493: govoriti TMB: PoręzhemNEM.: Ich werde sagen LAT.: DicamKG: Porezhem 'ich werde sagen’ (künftig allein) (str. 81) poreden[por.d.n]pridevnik 1. navaden, cenen, slab 2. neurejen TMB: Poredn-a -uNEM.: 1. Schlecht, gemein 2. UnordentlichLAT.: 1. Vilis 2. Inordinatus porediti[porediti poredím]dovršni glagol s pitanjem zrediti; spitati 118: krmiti živali TMB: Porédim NEM.: Ausmästen LAT.: Impingue.cere poredkem[por.dkem]prislov redko, poredko KG: Poredkem 'selten’ (str. 89)KG: Poredkem gostuj (str. 187) PRIMERJAJ: poredkemu poredkemu[por.dkemu]prislov redko, poredko KG: Poredkemu 'selten’ (str. 94)PRIMERJAJ: poredkem porednati[porednáti poredn.m] dovršni glagol urediti 81: delati, truditi se TMB: PorédnâmNEM.: OrdnenLAT.: Ordinare porednost[por.dnost]samostalnik ženskega spola cenenost 627: nezaželena rec TMB: Poredno.t-e.h. NEM.: Geringschätzigkeit LAT.: Vilitas poreslica[por.slica]samostalnik ženskega spolarastlina njivska preslica, latinsko Equisetum arvense 617: vrsta zelike TMB: Poreslčza-e.h. NEM.: ZienkrautLAT.: Anaba.isGS: Poresleza– a Resa.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: žabja preslica poreslica žabjaGLEJ: žabja poreslica poreslo[por.slo]samostalnik srednjega spola 1. iz slame narejena vrvica, vez 190: pripomocek, sredstvo za vezanje 2. iz slame narejena krpa za pomivanje posode 141: orodje ali pripomocek za cišcenje TMB: Poreslu-an. NEM.: Strohseile, WäschelLAT.: Tomex Drugi pomen ni zanesljiv. Temelji na nemško Wäschel, ki ima poleg navedenega še naslednje pomene: 'kopališki služabnik’, 'majhno, a široko vodno kolo pri žagi’, 'ohlapno, nemarno oblecen clovek’ in 'velika divja žival’. porivati[porívati porívam]nedovršni glagol 1. z rinjenjem premikati; porivati 581: premikati 2. vulgarno spolno obcevati 708: spolno obcevati GS: Poryvam– a Ryem: in .en.u ob.coeno, & tran.late a gr. p...e..., lupanar: p...., .cortum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Porivam 'ich schiebe’ (str. 65) porkolabGLEJ: porkulab porkulab[porkuláb](porkolab) samostalnik moškega spola poveljnik gradu; gradnik, kastelan 875: sluga oblasti TMB: Porkulâb-am. NEM.: Ein BurggrafLAT.: Ca.tellanus V srednjem veku je bil burcgrâve, srednjeveško latinsko burggravius, praviloma lastnik gradu, v 18. stoletju pa le še njegov poveljnik. porocanstvo[poroc.nstvo] samostalnik srednjega spola poroštvo, jamstvo 556: pravni izraz TMB: Porozhan.tvu-an. LAT.: A..ecuratioS. PorokuvanjePRIMERJAJ: porokovanje porocati[por.cati por.cam]nedovršni glagol ukazovati, narocati 522: ukazati TMB: PorozhamNEM.: Anbefehlen LAT.: CommendarePRIMERJAJ: porociti; priporocati porocen[poroc.n porocéna]pridevnik porocen KG: kar se bodeta ta dva oblublena, inu porozhena: Mosh, inu .hena, na karkol.eno vi.ho perdobila, ima enu obleh blagu, inu srezha biti (str. 174) porocilo[porocílo]samostalnik srednjega spola naloga, narocilo 737: ukaz TMB: Porozhilu-an. NEM.: Aufgegebenes Geschäft LAT.: Commi..io porociti[porociti porocím]dovršni glagol 1. ukazati, narociti 522: ukazati 2. porociti 47: delovati v zvezi s poroko TMB: PorozhimNEM.: 1. Anbefehlen 2. VermählenLAT.: 1. Commendare 2. Copulare, De.pon.are porocnica[porocníca]samostalnik ženskega spola ženska, ki ukazuje podrejenim; ukazovalka, zapovednica 906: posvetni oblastnik KG: Porozhniza 'Befehlshaberin’ (str. 116)PRIMERJAJ: porocnik porocnik[porocník]samostalnik moškega spola kdor ukazuje podrejenim; ukazovalec, zapovednik 906: posvetni oblastnik KG: Porozhnik 'Befehlshaber’ (str. 114) PRIMERJAJ: oblastnik; porocnica; ukaznik; zapovednik porod[pórod]samostalnik moškega spola 1. porod 708: spocetje in rojstvo 2. novorojenec 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Porod -am. NEM.: Die GeburtLAT.: PartusPREDGOVOR: en nagodne sad, en ska.én porod, en jalov pajn (str. 2) poroden[por.d.n]pridevnik ploden TMB: Porodn-a -uNEM.: Fruchtbar LAT.: Frugifer, parilis poroditi[poroditi porodím]dovršni glagol roditi 710: roditi TMB: Porodim NEM.: GebährenLAT.: Parere, eniti porodnica[porodníca]samostalnik ženskega spola porodnica 957: clovek glede na raz­množevanje TMB: Porodniza-e.h. NEM.: Die GebährerinnLAT.: Genitrix porok[por.k por.ka]samostalnik moškega spola porok 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Por -am. NEM.: Der BürgeLAT.: Fideju..orGS: Porok – Poroka a Roka; quia manu fides firmatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. poroka[por.ka]samostalnik ženskega spola poroka 48: poroka TMB: Porôka-e.h. NEM.: Die VermählungLAT.: De.pon.atio PRIMERJAJ: poroštvo porokovanje[porokov.nje] samostalnik srednjega spola poroštvo, jamstvo 556: pravni izraz TMB: Porokuvanje-an. NEM.: Die BürgschaftLAT.: Fideju..ioPRIMERJAJ: porocanstvo porokovati[porokováti porok.jem] nedovršni glagol biti porok, jamciti 555: narediti pravno dejanje TMB: Porokem NEM.: Bürge seyn LAT.: Fidejubere poroštvo[por.štvo]samostalnik srednjega spola poroka (?) 48: poroka TMB: Poroshtvu -an. Siehe Poroka Ni izkljuceno, da je Pohlinov sklic tu zmoten, saj vsi starejši, socasni in mlajši viri potrjujejo besedo le v pomenu, ki ga ima še danes. PRIMERJAJ: poroka porta1 [porta]samostalnik ženskega spola vhod na posest; porta 777: del zgradbe TMB: Porta-e.h. NEM.: Die PforteLAT.: Janua porta2 [p.rta (?)]samostalnik ženskega spola okrasni trak blaga (z resami), prišit na obleki; obšiv 131: del oblacila ali obutve TMB: Porta-e.h. NEM.: BordeLAT.: Fimbria portast[p.rtast (?)]pridevnik okrašen z obšivom, resami TMB: Porta.t -a -uNEM.: GebordiertLAT.: Fimbriis ornatus porušiti[porúšiti (?) por.šim (?)] dovršni glagol zravnati z zemljo; porušiti, razrušiti 627: poslabševati, zatirati TMB: PorushimNEM.: SchleiffenLAT.: Ćquare .olo posa[p.sa]samostalnik ženskega spola kazen, globa 560: kazen TMB: Pôsa-e.h. NEM.: Ehr-, GeldstrafeLAT.: Amenda posaditi[posaditi posadím]dovršni glagolnamestiti, posaditi, tj. narediti, da kdo kam sede 12: posesti TMB: Po.adim NEM.: NiedersetzenLAT.: Collocare, con.edere posati[p.sati p.sam]nedovršni glagol (telesno) kaznovati 560: kaznovati TMB: PôsamNEM.: Züchtigen, strafen LAT.: Ca.tigare, punire Posavje[?]samostalnik srednjega spola bavarsko mesto Passau 360: krajevno ime TMB: Posavje -an. NEM.: Stadt Po..au LAT.: Patava ca.traKG: Ternovu 'Tyrnau’. Krakovu 'Krakau’. Po..avje 'Possau’ (str. 130) posavka[pos.vka (?)]samostalnik ženskega spola vrsta race, ki živi na jezerih 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Posavka -e.h. NEM.: Eine Seeente LAT.: Species anatiumPRIMERJAJ: pivelj posavski[pos.vski]pridevniksavski, ki vodi cez Savo KG: Posavske must je eno uro od Lublane (str. 148) posebej[pos.bej]prislov posebej, še zlasti TMB: PosebejNEM.: BesondersLAT.: SingulariterKG: Susebnu, posebnu, posebej 'besonders’ (str. 91) poseben[pos.b.n]pridevnik ki se razlikuje od drugih svoje vrste; poseben KG: Te buqve so is posebno mujo skupi..lo.hene ble (str. 144) posebno[pos.bno]prislov posebno, še zlasti TMB PREDGOVOR: pu.tite si is mojem delam, inu posebnu s'tem mojem Komo.isam po.trezhi (str. 6)KG: Susebnu, posebnu, posebej 'besonders’ (str. 91) KG: Katiri tebe lubejo, te ti posebnu naspruti lubi (str. 187) posebnost[pos.bnost]samostalnik ženskega spola posebnost, posamicnost 475: obstajanje v nekem stanju, položaju TMB: Posebno.t-e.h. NEM.: Eine Sonderlich­keitLAT.: Singularitas posedati[pos.dati pos.dam]nedovršni glagol posedati brez dela 548: lenariti, postopati TMB: PosedamNEM.: Faulenzen LAT.: Sedendo otiariKG: on poseda kjerkol more 'er sitzt wo er immer kann’ (str. 122) posehmal[posehm.l]prislov odslej TMB: Posehmal; PusehmalNEM.: KünftighinLAT.: Impo.terumKG: Potehmal, pusehmal 'von nun an’ (str. 99) posel[pós.. pósla]samostalnik moškega spola služabnik 871: uslužbenec TMB: Posl -a m. NEM.: Das GesindLAT.: Famulitium poselstvo[pós.lstvo]samostalnik srednjega spola diplomatsko odposlaništvo, predstav­ništvo 745: ustanova posvetne oblasti TMB: Posęl.tvu-an. NEM.: Die Gesandschaft LAT.: LegatioPRIMERJAJ: poslanik; slapotstvo poses[pos.s]samostalnik moškega spola last, lastnina 110: imeti TMB: Posses-.a m. NEM.: Der BesitzLAT.: Po..e..io posesa[pos.sa]samostalnik ženskega spola posest, posestvo 110: imeti TMB: Possesa-e.h. NEM.: Die BesitzungLAT.: Po..e..io posesti[pos.sti pos.dem]dovršni glagol zavzeti, zasesti 115: jemati TMB: Posedem-se.tiSiehe PodsedemPRIMERJAJ: podsesti posevcenGLEJ: posevcni posevcni[pos.vcni](posevcen) pridevnik narejen iz zadnje, najslabše moke TMB: Posevzhne-a -uNEM.: Aus letztem Mehle LAT.: FurfureusPRIMERJAJ: posevek posevek[pos.v.k]samostalnik moškega spola zadnja, najslabša moka 261: hrana TMB: Posevk-am. NEM.: Letztes Mehl LAT.: Farina vilis Zadnja moka je pridobljena z zadnjim sejanjem, tj. z najbolj redkim sitom, ki prepušca najvec otrobov. PRIMERJAJ: posevcni posevnik[pos.vnik]samostalnik moškega spola kruh iz zadnje, najslabše moke 261: hrana TMB: Posevnek-am. NEM.: Brod aus geringem MehleLAT.: Panis dome.ticus PRIMERJAJ: posevek po sili[po síli]prislovna zveza na silo, po sili TMB: Posili NEM.: Gezwungener WeiseLAT.: Coacte posiliti[posíliti pos.lim]dovršni glagol prisiliti 416: biti nasilen TMB: Posilčm posiletiNEM.: ZwingenLAT.: Cogere posiljenje[posíljenje]samostalnik srednjega spola 1. prisila 456: nasilje 2. posilstvo 457: posilstvo TMB: Posilenje-an. NEM.: 1. Der Zwang 2. HurereyLAT.: 1. Coactio 2. Stuprum Drugi pomen je opredeljen iz preseka nemškega in latinskega prevedka. Nemško Hurerei oznacuje vsakršno nezakonsko spolno ravnanje, latinsko stuprum nasilno dejanje, zlasti spolno. posiniti[posíniti posínim]dovršni glagol posvojiti decka; posinoviti 120: dobiti nekrvno sorodstvo TMB: Posynčm-synel, -synen, -synetiNEM.: Zum Sohne annehmen LAT.: Adoptare in filium posiviti se[posíviti se pos.vim se] dovršni glagol osiveti 720: rasti, starati se TMB: Posivčm siveti seNEM.: Grau werdenLAT.: Cane.cere poslanik[poslaník]samostalnik moškega spola diplomatski odposlanec 907: posvetni oblastnik TMB: Poslanik-am. NEM.: Ein , mi.it.schalah . ... . . – Hebr. Pôshlem GS: AbgesandterLAT.: LegatusPRIMERJAJ: poselstvo; slapot poslati[posláti p.šljem]dovršni glagol poslati 572: pošiljati TMB: Poshlem poslatiNEM.: SchickenLAT.: Ablegare, Mittere Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. poslaviti seGLEJ: posloviti se poslednje olje[posl.dnje .lje] samostalniška zveza srednjega spola zakrament maziljenja 474: kršcanski obred ABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29) poslednji[posl.dnji]pridevnik poslednji, najnovejši TMB: Posledn-a -u NEM.: LetzterLAT.: Novi..imus poslopje[posl.pje]samostalnik srednjega spola palaca 786: zgradba, v kateri je oblast TMB: Poslôpje-an. NEM.: Der PalastLAT.: Palatium posloviti se[posloviti se poslovím se](poslaviti se) dovršni glagol posloviti se 566: odhajati GS: Slavenz – germ. Slav: lat. Slavus (male Sclavus) aliis a Slava (gloria) aliis qui .criptum volunt Slovenz a slovu (vox) .ed probabilius .ibi gens hoc nomen indidit, vel ab aliis inditum fuit eo: quia ii, qui in terras longuinquas abire decrevere, remanentibus valedicebant (quod poslaviti, posloviti se dicitur) ab eis Slavenzi, .eu Slovenzi: germanice Beurlaubte vocarentur. Is slovęsam rezhi, mit Ehren zu melden, honoris gratia .ćpe .ćpius effertur, in quo utriusque fundatur derivatio. A seliti se nomen gentile deducere, e.t a longe detorquere.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: Slovenec posluš[pošl.š](pošluš) samostalnik moškega spola sluh 767: sluh TMB: Poshlush-am. NEM.: Das GehörLAT.: Auditus poslušalecGLEJ: poslušavec poslušalkaGLEJ: poslušavka poslušati[poslúšati poslúšam] (pošlušati) nedovršni glagol poslušati 767: slišati TMB: Poshlusham NEM.: ZuhörenLAT.: Audire poslušavec[posluš.v.c](poslušalec; pošlušavec) samostalnik moškega spola poslušalec 968: clovek glede na zaznavanje KG: Poshlushavz 'Zuhörer’ (str. 114) poslušavka[posluš.vka] (poslušalka; pošlušavka) samostalnik ženskega spola poslušalka 968: clovek glede na zaznavanje TMB: Poshlushavka-e.h. NEM.: Eine ZuhörerinnLAT.: AuditrixKG: Poshlu­shavka 'Zuhörerin’ (str. 115)ABC: eno po.lu.havko imeti (1794, str. 26) poslužba[posl.žba]samostalnik ženskega spola 1. služba 56: služba 2. postrežba 56: služba TMB: Poslu.hba -e.h. Siehe Slu.hbaPRIMERJAJ: služba posmehovacnost[posmehovácnost (?)]samostalnik ženskega spola poetika besedna figura, pri kateri se odklonilni odnos do necesa izraža z vsebinsko pozitivnimi besedami, hvalo; ironija 269: jezikoslovni izraz KG: und sich der/…// Ironien, Posmehuvazhnost /…/ befleissen (str. 184) posmehovati se[posmehováti se posmeh.jem se]nedovršni glagol posmehovati se 414: biti v slabih medsebojnih odnosih TMB: Posmehujem se NEM.: AuslachenLAT.: IrridereKG: Temu revnemu se nekar naposmehuj (str. 187) posmehujejoc[posmehujej.c (?)] pridevnik smejoc se KG: 'Lachenden’ (posmehujejo­zhega) ha ha ha, hi hi hi, he he he (str. 96) posnemanje[posn.manje]samostalnik srednjega spola posnemanje, imitiranje 752: igra ali njen del TMB: Posnemanje-an. NEM.: Die NachahmungLAT.: Imitatio posnemati[posn.mati]nedovršni glagol posnemati, imitirati 468: posnemati vedenje drugega cloveka TMB: PosnemamNEM.: NachahmenLAT.: Imitari GS: Posnemam– ex po prćpo.itione, & snamem, de.umo, tollo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Posnemam, -mal, -.nčt, -nemat 'abnehmen, nachahmen, nachthun’ (str. 107) posnet[posn.t]pridevnikposnet, imitiran (?) GS: Snet– a snamem participium snet, posnet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. posnetek[posn.t.k]samostalnik moškega spola 1. prepis, kopija 201: pisni izdelek 2. vzorec za sestavo besedila 201: pisni izdelek TMB: Posnetk-am. NEM.: Kopie, Abschrift, Das MusterLAT.: Exemplar, authographum posneti[posn.ti posnámem]dovršni glagol posneti, imitirati (?) 468: posnemati vedenje drugega cloveka GS: Amčm– ubera prćbere proli. Amém vero simplex exolevit a lat. emo, unde germ. .uum nehmen habent; jam in compo.itis u.urpatur tantum, ut unâmem, posnâmem, &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. posnetje[posn.tje]samostalnik srednjega spola oris, osnutek 201: pisni izdelek TMB: Posnetje-an. NEM.: AbzeichnungLAT.: Adumbratio posoda[pos.da]samostalnik ženskega spola posodje, tj. vec posod 225: posoda TMB: Posôda-e.h. NEM.: Das GeschirrLAT.: Va.a posodba[pos.dba]samostalnik ženskega spola posojanje 112: dajanje in posojanje TMB: Posodba -e.h. Sieh. PosvojaPRIMERJAJ: posvoja pospraviti[pospráviti pospr.vim] dovršni glagol 1. pospraviti 52: cistiti 2. pripraviti prtljago za potovanje 568: potovati TMB: Pospravem-spravlen, -veti NEM.: Zusammenraumen, PackenLAT.: Componere, conva.are posreb[posr.b posr.ba]samostalnik moškega spola požirek 660: pijaca TMB: Posréb -rebam. NEM.: Die AbsürflungLAT.: Ab.orbitiuncula posrebrniti[posrebrniti posrebrnem (?)]nedovršni glagol posrebriti 39: lepšati TMB: Posrebrném -nitiNEM.: VersilbernLAT.: Deargentare posredek[posr.d.k]samostalnik moškega spola jarek na njivi ali travniku za odvajanje odvecne vode; roja 341: jama z vodo TMB: Posredk-am. NEM.: Die Wasserfurche LAT.: Porca post[p.st pósta]samostalnik moškega spola post 44: z vero povezan cas TMB: Po.t-a m. NEM.: Die FastenLAT.: JejuniumGS: Pó.t – germ. Fasten: gr. .pas.., jejunus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. postajati[postajati postajam]nedovršni glagol 1. zacenjati obstajati 96: zaceti se 2. zastajati, ustavljati se 680: ustavljati se TMB: Po.tâjamNEM.: 1. Anfangen zu werden 2. Stehen bleibenLAT.: 1. Incipere fieri 2. Stare, con.i.tere postarati se[post.rati se post.ram se]dovršni glagol postarati se 720: rasti, starati se TMB: Postâram seNEM.: Alt werden LAT.: Sene.cere postaren[post.r.n (?)]pridevnik star TMB: Po.tarn-a -uNEM.: Alt erlebt LAT.: Senex, vetus postariš[post.riš]prislov po stari navadi, staromodno TMB: Po.târshNEM.: AltfränkischLAT.: Antiquo more postati[postáti post.nem]dovršni glagol postati 96: zaceti se TMB: Po.tânem-.tâti NEM.: Werden, geschehenLAT.: Fieri, exi.tere postava[post.va]samostalnik ženskega spola zakon, postava 208: pravni pisni izdelek TMB: Po.tâva-e.h. NEM.: Das Gesetz LAT.: Lex postavar[post.var]samostalnik moškega spola zakonodajalec 906: posvetni oblastnik TMB: Po.tavar-jam. NEM.: Ein Gesetzgeber LAT.: LegislatorPRIMERJAJ: postavnik postavati[postávati postávam] nedovršni glagol hoditi brez cilja, namena; postavati, postopati 548: lenariti, postopati KG: Povsod postava, postopa, polega 'er bleibt immer neben, er liegt oft’ (str. 122) postaviti[postáviti post.vim]nedovršni glagol postaviti 13: postavljati gor TMB: Po.tavem-vetiNEM.: SetzenLAT.: Ponere KG: Postavem 'gesetzt’ (str. 99)PRIMERJAJ: postavljati postavljati[postávljati postávljam] nedovršni glagol postavljati 13: postavljati gor TMB: Po.tavlamNEM.: SetzenLAT.: Ponere PRIMERJAJ: postaviti postavnik[post.vnik]samostalnik moškega spola zakonodajalec 906: posvetni oblastnik TMB: Postavnčk-am. Siehe Po.tavar PRIMERJAJ: postavar postelja[p.stelja (?)]samostalnik ženskega spola postelja 216: sedež ali ležišce TMB: Pos.tela-e.h. NEM.: Das BettLAT.: Lectus posten[póst.n](postni) pridevnik posten KG: po.tne dny (1789, str. 29) postiljati[postíljati postíljam] nedovršni glagol pripravljati posteljo; postiljati 37: izboljševati TMB: PostilamNEM.: Aufbetten LAT.: Lectum .ternere postiti se[postiti se p.stim se] nedovršni glagol postiti se 699: jesti TMB: Pô.tempo.titi seNEM.: FastenLAT.: JejunareKG: Po.tem 'ich faste’ (str. 72) postniGLEJ: posten postojka[post.jka]samostalnik ženskega spolaptica postovka, latinsko Falco tinnunculus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Po.tojka– Po.tojna. Po.tovka, aves quć volando in aere .ub.i.tunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: postovka postojna[post.jna]samostalnik ženskega spolaptica orel, latinsko Aquila 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Po.tojna-e.h. NEM.: Der AdlerLAT.: Aquila GS: Po.tojka– Po.tojna. Po.tovka, aves quć volando in aere .ub.i.tunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. postopac[postopác]samostalnik moškega spola postopac, brezdelnež 929: lenuh TMB: Po.topâzh-am. NEM.: Müßigänger LAT.: Otiator postopati[post.pati post.pam] nedovršni glagol hoditi brez cilja, namena; postavati, postopati 548: lenariti, postopati TMB: Po.topamNEM.: Müßig gehenLAT.: OtiariKG: Povsod postava, postopa, polega 'er bleibt immer neben, er liegt oft’ (str. 122) postovka[postóvka (?)]samostalnik ženskega spolaptica postovka, latinsko Falco tinunculus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Po.tovka; Pč.tovka-e.h. NEM.: Windweyhe, WannenwäherLAT.: Tinunculus, avis; Cenchris avisGS: Pč.tovka– melius Po.tojka, a po.tâjam; quia volando .ub.i.tit. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Po.tojka– Po.tojna. Po.tovka, aves quć volando in aere .ub.i.tunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: postojka postrani[postráni]prislov leže na strani, na daljši površini KG: Postrani 'nach der Seite’ (str. 91) postranica1 [postraníca]samostalnik ženskega spola neka manjša, verjetno precna pišcal 171: glasbilo TMB: Po.traniza -e.h. NEM.: ZwergpfeiffeLAT.: Auleticus Nemško Zwergpfeife, zloženka iz Zwerg 'pritlikavec’ in Pfeife 'pišcal’, je redko uporabljena beseda za orgelski register pikolo in torej nakazuje majhno pišcal. Latinski prevedek je posamostaljeni pridevnik auleticus 'ki je v zvezi s pišcaljo’. Možnost, da gre za poimenovanje precne pišcali, se opira na etimološki pomen in na socasni zapis postranska pi.hal 'Querflöte’ v Gutsmanovem slovarju. PRIMERJAJ: vidalica postranica2 [postránica]samostalnik ženskega spola tocilna miza 209: pohištvo TMB: Po.trŕnza-e.h. NEM.: Schenktisch LAT.: Abacus postreci[postr.ci postr.žem]dovršni glagol postreci 871: delati kot služabnik TMB: Po.tre.hem-.trezhiNEM.: Dienen LAT.: In.ervireKG: njim postrezhi 'ihnen aufzuwarten’ (str. 189) postrežba[postr.žba]samostalnik ženskega spola postrežba 56: služba TMB: Po.tre.hba-e .h. NEM.: Die DienstleistungLAT.: Servitium postrežljiv[postrežljív]pridevnik ustrežljiv TMB: Po.tre.hliv-a -uNEM.: DienstfertigLAT.: Officio.us postrva[post.va]ali [postrv.] samostalnik ženskega spolasladkovodna riba postrv, latinsko Salmo trutta 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Po.terva-e.h. NEM.: Eine Forelle LAT.: Truta, fario postuhGLEJ: pastuh posvariti[posvariti posvarím]dovršni glagol posvariti 503: grajati, svariti KG: posvarim (str. 178) posvecen[posvec.n]pridevnik posvecen ABC: po.vezhenu bodi tvoje ime (1789, str. 20) posvecenje[?]samostalnik srednjega spola posvecenje, kanonizacija, tj. razglasitev za svetnika 474: kršcanski obred TMB: Posvetzhenje-an. NEM.: Die Heiligsprech­ungLAT.: Canonizatio, inter .anctos relatio posvecevanje[posv.cevanje] samostalnik srednjega spolaposvecenje, kanonizacija, tj. razglasitev za svetnika 474: kršcanski obred TMB: Posvetzhuvanje-an. NEM.: Die Heiligsprec­hungLAT.: Canonizatio, inter .anctos relatio posvecevati[posv.cevati posv.cujem]nedovršni glagol posvecevati, razglašati za svetnika 474: izvajati kršcanski obred TMB: Posvetzhujem NEM.: Heilig sprechenLAT.: Canonizare posveten[posv.t.n](posvetni) pridevnik sveten, posveten TMB: Posvejtn-a -uNEM.: Weltlich, irrdischLAT.: Mundanus, terrenus posvetiti1 [posvetiti posvetím]dovršni glagol posvetiti, razglasiti za svetnika 474: izvajati kršcanski obred TMB: Posvétim NEM.: Heilig sprechenLAT.: Canonizare posvetiti2 [posvetiti posv.tim]dovršni glagol krajši cas svetiti; posvetiti 683: svetiti TMB: Posvejtem-titiNEM.: Vorleichten LAT.: Prćlucere posvetniGLEJ: posveten posvetovalecGLEJ: posvetovavec posvetovati se[posvetováti se posvet.jem se]nedovršni glagol posvetovati se 510: pogovarjati se TMB: Po.vjetűjem seNEM.: Sich berathschlag.LAT.: Con.ulere posvetovavec[posvetov.v.c] (posvetovalec) samostalnik moškega spola clan sveta; svetovalec, svétnik 906: posvetni oblastnik TMB: Posvjetuvavz-am. NEM.: Ein Ratsherr, der RathLAT.: Consultor, con.iliarius posvoja[posv.ja]samostalnik ženskega spola izposojanje 260: jemanje, izposojanje TMB: Posvoja -e.h. NEM.: Zuleihnehmung LAT.: EmutuatioPRIMERJAJ: posodba posvojati[posv.jati posv.jam] nedovršni glagol dajati na posodo; posojati 113: placati TMB: Posvojam NEM.: Leihen, ausleihenLAT.: Mutuum dareKG: Posvojuj rad; al gledej, komu dash (str. 187) posvojenga[posv.j.nga] (posvojinga) samostalnik ženskega spola posojilo 73: placilo TMB: Posvojenga -e.h. NEM.: Das GelieheneLAT.: Mutuum PRIMERJAJ: posvojilo posvojenje[posvojénje]samostalnik srednjega spola dajanje na posodo; posojanje 112: dajanje in posojanje TMB: Posvojenje-an. NEM.: Das LeihenLAT.: Mutui datio posvojevanje[posvojev.nje] samostalnik srednjega spola dajanje na posodo; posojanje 112: dajanje in posojanje TMB: Posvojuvanje-a n. NEM.: Das LeihenLAT.: Commodatio posvojevati[posvojeváti posvoj.jem]nedovršni glagol posojati 113: placati KG: Posvojuj rad; al gledej, komu dash (str. 187) posvojilo[posvojílo]samostalnik srednjega spola posojilo 73: placilo TMB: Posvojilu -an. NEM.: Was geliehen wirdLAT.: Commodatum PRIMERJAJ: posvojenga posvojingaGLEJ: posvojenga posvojiti[posvojiti posvojím]dovršni glagol posoditi 113: placati TMB: Posvojem NEM.: Leihen, ausleihenLAT.: Mutuum dare pošast[poš.st]samostalnik ženskega spola pošast 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Poshâ.t-e.h. NEM.: Das Gespenst LAT.: Spectrum pošiljati[pošíljati pošíljam]nedovršni glagol pošiljati 572: pošiljati TMB: Poshilam NEM.: SchickenLAT.: Mittere pošlušGLEJ: posluš pošlušatiGLEJ: poslušati pošlušavec GLEJ: poslušavec pošlušavka GLEJ: poslušavka pošta[p.šta (?)]samostalnik ženskega spola 1. novica 493: govor 2. poštna kocija 591: voz TMB: Poshta-e .h. NEM.: 1. Die Nachricht 2. Die PostLAT.: 1. Nuntium 2. Currus publicus pošten[pošt.n]pridevnik pošten TMB: Poshtęn-a -uNEM.: Ehrlich, redlichLAT.: Hone.tus poštenje[pošténje]samostalnik srednjega spola poštenje 376: poštenost, pravicnost TMB: Poshtenje-an. NEM.: Ehre, Redlichkeit LAT.: Hone.tasPRIMERJAJ: poštenost poštenost[pošténost]samostalnik ženskega spola poštenost 376: poštenost, pravicnost TMB: Poshtęno.t-e.h. NEM.: Ehre, RedlichkeitLAT.: Hone.tasPRIMERJAJ: poštenje poštovati[poštováti pošt.jem] nedovršni glagol spoštovati 672: spoštovati TMB: PoshtujemLAT.: yshi Sposhtujem poštrafati[poštr.fati poštr.fam] dovršni glagol kaznovati 560: kaznovati ABC: kateri to dobru polona, inu to hudu po.htrafa (1794, str. 17) pot1 [p.t]samostalnik moškega spola sel, kurir, glasnik 877: sluga, ki potuje TMB: Pôt-am. NEM.: Ein BothLAT.: Nuntius GS: Pôt– a germ. Both.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Slapot – ex poshlem, vel grem prćterito poslal, shl, & p qua.io poslân pôt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pot2 [p.t p.ta]samostalnik moškega spola znoj, pot 694: izlocek živega bitja TMB: Put-am. NEM.: Der Schwitz, SchweißLAT.: SudorKG: kryvav put (1789, str. 30)KG: Put, -ta 'der Schweiß’ (str. 107)KG: tu je moj put (str. 139) pot3 [p.t p.ti]samostalnik ženskega spola pot, steza, cesta 553: cesta, pot TMB: Pot-e.h. NEM.: Der WegLAT.: Via, iterGS: Pôt– germ. Pfad: Angl. Path: gr. p.... vel pate..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. poteci[potéci potécem]dovršni glagol 1. (imeti namen) teci 561: premikati se 2. izprazniti se, izteci 577: premikati se (o tekocinah) TMB: PotęzhemNEM.: 1. Ich werde laufen 2. AusfließenLAT.: 1. Curram 2. Effluere potega[pot.ga]samostalnik ženskega spola crta, poteza 201: pisni izdelek TMB: Potega-e.h. NEM.: Eine Linie, StrichLAT.: LineaGS: Potega– Pote.aj a Potegnem, duco.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. potegniti[potegniti pot.gnem]dovršni glagol potegniti 581: premikati TMB: Potegnem -tégnitiNEM.: ZiehenLAT.: Ducere, trahere potegnjen[pot.gnjen]pridevnik vlit ABC: en is bróna potegnen obra.k (1794, str. 24) potegovati[potegováti poteg.jem] nedovršni glagol vleci 581: premikati TMB: Potégűjem NEM.: ZiehenLAT.: Ducere, trahere potehmal[pot.hmal]prislov 1. odslej 2. doslej, do zdaj (?) TMB: Potehmal NEM.: BishieherLAT.: HactenusKG: Potehmal, pusehmal 'von nun an’ (str. 99) Drugi pomen, naveden zaradi pomena prevedkov v TMB, je potrjen le v tem slovarju in se zdi dvomljiv. potekati se[pot.kati se pot.kam se] nedovršni glagol 1. opotekati se 30: šepati 2. približevati se izteku, izpraznjenju (soda) 577: premikati se (o tekocinah) TMB: Potekam seNEM.: 1. Straucheln 2. Auf die Neige gehenLAT.: 1. Ce.pitare 2. effluendo deficere potem1 [pot.m]prislov potem TMB: PotemNEM.: HernachLAT.: DeindeKG: Potem 'nachdeme’ (str. 89) potem2 [pot.m]veznik potem ko KG: Potem, potler 'nachdem’ (str. 99) potemtakem[pot.mtákem]clenek torej, potemtakem TMB: Potemtâkem NEM.: AlsoLAT.: Ergo, igitur, itaqueKG: Potemtakem 'also auf solche Art’ (str. 99) potepati se[pot.pati se pot.pam se] in [pot.pljem se]nedovršni glagol hoditi iz kraja v kraj; potepati se 571: potepati se TMB: Potepŕm se; Poteplém se NEM.: HerumziehenLAT.: Vagari potepeno pismo[potepéno písmo] samostalniška zveza srednjega spola negativen odgovor, zavrnitveno pismo 201: pisni izdelek TMB: Potépęnu pismu-an. NEM.: Abschlägige AntwortLAT.: Repul.a potepin[potep.n]samostalnik moškega spola potepuh 924: berac, potepuh TMB: Potépin-am. NEM.: Ein WagabundLAT.: VagabundusPRIMERJAJ: potepinec; potepuh potepinec[potep.n.c]samostalnik moškega spola potepuh 924: berac, potepuh TMB: Potepinz-am. NEM.: Ein WagabundLAT.: VagabundusPRIMERJAJ: potepin; potepuh poteptati[poteptáti potept.m]dovršni glagol poteptati 727: tolci, bosti TMB: PotéptâmNEM.: Mit Füßen tretenLAT.: Conculcare potepuh[potepúh]samostalnik moškega spola potepuh 924: berac, potepuh TMB: Potépűh-am. Siehe PotepinzKG: Prezh s'tabo potepuh 'fort mit der Schlingel’ (str. 96) PRIMERJAJ: potepin; potepinec poteza[pot.za]samostalnik ženskega spola vrvica za dolocanje ravne crte 158: pripomocek za merjenje, odmerjanje TMB: Pote.a-e.h. NEM.: Die SchnurLAT.: Amu..is potezaj[potez.j]samostalnik moškega spola crta, poteza 201: pisni izdelek TMB: Poté.aj-am. NEM.: Der StrichLAT.: Linea, coma potica[potíca]samostalnik ženskega spola potica 261: hrana TMB: Potiza-e.h. NEM.: KirchtagbrodtLAT.: AffriciaGS: Potiza – Illyrice Povytiza, & etiamnum quidam Carnioli ajunt Povtiza; quia convolvendo exten.am ma..am efformatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: povtica potih[pot.h]samostalnik moškega spola brezvetrje, mirovanje 452: veter TMB: Potih-am. NEM.: Stille, Stillstand LAT.: Malacia, inducić potihniti[potíhniti pot.hnem]dovršni glagol potihniti, umiriti se 434: biti v mirujocem stanju TMB: Potihnem-neti NEM.: Still werdenLAT.: Conquie.cere potip[pot.p]samostalnik moškega spola tip, tj. cut za zaznavanje predmetov z dotikom 769: tip, otip TMB: Potip-am. NEM.: Das Fühlen, GefühlLAT.: Tactus potisGLEJ: potiz potiti (se)[potiti se potím se](putiti se) nedovršni glagol potiti se 694: opravljati telesno funkcijo TMB: Potim se; Putim seNEM.: Schwitzen LAT.: SudareGS: Potim– melius Putim; di.tinguuntur enim .ic put, .udor a pot via. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Potim 'ich schweiße’ (str. 77)KG: Jest se potim 'Ich schwitze’ (str. 191) potiz[pot.z](potis) samostalnik moškega spola poudarek (?) 435: miselni pojem TMB: Potis-.am. NEM.: Der Nachdruck LAT.: Pondus, vis Iztocnica je kljubzelo verjetni tvorbi iz potisniti, pri kateri pricakujemo izglasni -s, nastavljena z -z, kot kaže navedba rodilniške oblike.Pomen tega hapaksa ni jasen. Nemškiprevedek poleg 'ponatis’ pomenipredvsem 'poudarek’, tj. 'kar daje vsebinipovedanega vecjo pomembnost’, ki gadopušcata tudi latinska pondus, sicer 'teža, utež, pomembnost’, in vis 'sila, moc’. potkaz[potk.z]samostalnik moškega spola smerokaz, kažipot 811: smerokaz TMB: Potkas-.am. NEM.: Der WegweiserLAT.: Dux itinerisPRIMERJAJ: kažipot potlej[pótlej](poklej) prislov potlej TMB: Potlej; Poklej NEM.: Hernach; Nachher, hernachLAT.: Dein, po.tea; Po.tea, deindeKG: Potler, potlej 'hernach’ (str. 89) PRIMERJAJ: potlerą potler1 [pótler]prislov potlej TMB: Potler; PotlerNEM.: Hernach; Nachher, hernachLAT.: Dein, po.tea; Po.tea, deindeKG: Potler, potlej 'hernach’ (str. 89) PRIMERJAJ: potlej potler2 [pótler]veznik potem ko KG: Potem, potler 'nachdem’ (str. 99) potna jamica[pótna jámica]samostal­niška zveza ženskega spola odprtinica v koži za iztok znoja; pora 972: del cloveka ali živali TMB: Putna jamčzaNEM.: Ein Schweißloch LAT.: Porus potnica[potníca]samostalnik ženskega spola prostor za potenje v kopališcu; potilnica 789: kopalnica TMB: Putniza -e.h. NEM.: Die BadstubeLAT.: Hypocau.tum PRIMERJAJ: potnišce potnišce[potníšce]samostalnik srednjega spola kopališce s potilnico 789: kopalnica TMB: Putnishe-an. NEM.: Das Schweißbad LAT.: Ć.tuariumPRIMERJAJ: potnica potocnica[pot.cnica]samostalnik ženskega spola navadno množina rastlina spomincica, latinsko Myosotis palustris 617: vrsta zelike TMB: Potozhnčze.h. NEM.: Vergiß mein nichtLAT.: Tri..ago flosGS: Potozhneze – a Potok; quia hi flores ad rivos habitant. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. potok[pótok]ali [pot.k]samostalnik moškega spola manavit fluxit: gr. p..., pika .. .... . Hebr. potok 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Potok-am. NEM.: Der BachLAT.: Rivus, amnisGS: Potok– germ. Bach: Hung. Patak: Dorice pa.., fons.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. potolci[potó.ci potó.cem]dovršni glagol poškodovati, udariti 727: tolci, bosti ABC: ßi je obras potovkl (1794, str. 27) potonika[pot.nika]samostalnik ženskega spolarastlina potonika, latinsko Paeonia sp. 617: vrsta zelike TMB: Patončka-e.h. NEM.: Eine BetonieLAT.: Betonica potop[pot.p]samostalnik moškega spola velika poplava, potop 448: škodljiv naravni pojav TMB: Potop-am. NEM.: Ueber­schwemmung, WasserfluthLAT.: Aluvies, catacly.mus potopiti[potopiti potopím]dovršni glagol 1. potopiti 11: potapljati 2. utopiti 108: ubiti TMB: Potopim NEM.: Ersäufen, versenkenLAT.: Mergere potovanje[potov.nje]samostalnik srednjega spola potovanje 568: potovanje, pot TMB: Potuvanje-an. NEM.: Das Reisen LAT.: Itineratio potovati[potováti pot.jem]nedovršni glagol potovati 568: potovati TMB: Potűjem NEM.: ReisenLAT.: Profici.ci potrata[potr.ta]samostalnik ženskega spola zapravljivost, razsipnost, potrata 688: izguba imetja TMB: Potrâta-e.h. NEM.: Die VerschwendungLAT.: PerditioKG: Potrata, -te 'Beschwendung’ (str. 107) potraten[potrát.n]pridevnik zapravljiv, razsipen, potraten TMB PREDGOVOR: v' potrebneh rezheh pak szer ne potrátn, al vonder .ado.ti darovitn .ader.hal (str. 3)PRIMERJAJ: potratljiv potratiti[potrátiti potr.tim]dovršni glagol zapraviti, potratiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: PotratčmNEM.: VerschwendenLAT.: Perdere, pe..umdare PRIMERJAJ: potreknjati; zatratiti potratljiv[potratljív]pridevnik zapravljiv, razsipen, potraten ABC: potratliv biti (1794, str. 25)PRIMERJAJ: potraten potratovati[potratováti potrat.jem] nedovršni glagol zapravljati, razsipati 628: neprimerno upravljati lastnino KG: Potratujem 'ich verschwende’ (str. 122)ABC: Napotratuj tok' v.e shive dny (1794, str. 31) potrditi[potrditi potrdim]dovršni glagol potrditi 410: soglašati TMB: Poterdčm NEM.: BekräftigenLAT.: Confirmare potreba[potr.ba]samostalnik ženskega spola potreba, nujnost 549: pomanjkanje TMB: Potreba-e.h. NEM.: Die NothLAT.: Nece..itas potreben[potr.b.n]pridevnik nujen TMB PREDGOVOR: v' potrebneh rezheh pak szer ne potrátn, al vonder .ado.ti darovitn .ader.hal (str. 3)KG: bo.hje ressvitlenje je v'temu narbel potrebnu, inu per tebi ena urna dobra vola (str. 176) potrebnost[potr.bnost]samostalnik ženskega spola nuja, pomanjkanje, potreba 549: pomanjkanje TMB: Potrebno.t-e.h. NEM.: NothdürftigkeitLAT.: Ege.tasPRIMERJAJ: potrebšcina potrebovati[potrebováti potreb.jem]nedovršni glagol potrebovati 597: potrebovati, rabiti, uporabljati TMB: PotrebűjemNEM.: Noth haben, bedürfenLAT.: Egere potrebšcina[potr.bšcina]samostalnik ženskega spola nuja, pomanjkanje, potreba 549: pomanjkanje TMB: Potrebshčna-e.h. NEM.: Die NothdurftLAT.: Ege.tasPRIMERJAJ: potrebnost potreknjalecGLEJ: potreknjavec potreknjati[potreknjáti potreknj.m] nedovršni glagol zapraviti, potratiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: Potréknâm LAT.: Sieh. PotratemPRIMERJAJ: potratiti potreknjavec[potreknj.v.c] (potreknjalec) samostalnik moškega spola potratnež, razsipnež 936: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z imetjem TMB: Potreknjavz-am. NEM.: Ein VerschwenderLAT.: Dilapidator potres[potr.s]samostalnik moškega spola potres 448: škodljiv naravni pojav TMB: Potręs-am. NEM.: Das ErdbebenLAT.: Terrć motus potresati[potr.sati potr.sam]nedovršni glagol trositi, stresati 581: premikati TMB: PotresamNEM.: AusstreuenLAT.: Di.pergere potrošiti[potrošiti potroším]dovršni glagol potrošiti, porabiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: Potro.him NEM.: Verthun VerzehrenLAT.: Con.umere potrpeti[potrp.ti potrpím]dovršni glagol pretrpeti, potrpeti 735: trpeti TMB: Preterpim-petiSiehe Poterpim Iztocnice potrpeti v Pohlinovih slovarjih ni. PRIMERJAJ: pretrpeti potrpežljivost[potrpežljívost] samostalnik ženskega spola potrpežljivost, potrpljenje 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Poterpe.hlivo.t-e.h. NEM.: Die Geduld LAT.: PatientiaPRIMERJAJ: potrpljenje potrpljenje[potrpljénje]samostalnik srednjega spola potrpežljivost, potrpljenje 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Poterplenje-an. NEM.: Die GeduldLAT.: PatientiaPRIMERJAJ: potrpežljivost potuha[pot.ha]samostalnik ženskega spola potuha 409: socutje TMB: Potűha-e.h. NEM.: Der UnterschleifLAT.: Stellionatus, conniventia Nemšcina ima dve besedi Unterschleif. Prva pomeni 'zavetje’, druga 'prevara, sleparstvo’. Latinsko stellionatus prav tako pomeni 'sleparstvo, prevara’, coniventia pa 'prizanašanje, spregle­dovanje, potuha’. Ni izkljuceno, da je imela tudi slovenska beseda tako široko pomensko polje. potuhnjen[pot.hnjen]pridevnik potuhnjen TMB: Potuhnén-a -uNEM.: TuckmäusichtLAT.: Ab.tru.usKG: Potuhnen 'Niedergeschlagen, tückmäuset’ (str. 37) potuhnjenka[pot.hnjenka] samostalnik ženskega spola potuhnjenka 943: potuhnjen clovek TMB: Potuhnenka-e.h. NEM.: Eine TuckmausLAT.: Ab.tru.a, ficta povahljati[povahljáti povahlj.] dovršni glagol zaplapolati 486: zagoreti KG: Povahla 'es lohet auf’ (str. 66) povajncatiGLEJ: povancati povancati[povancati povancam] (povajncati; povanjcati) dovršni glagol opaziti 770: videti, gledati TMB: PovajnzamNEM.: BeobachtenLAT.: Ob.ervareGS: Povajnzam– qua.i v'ajn contracte pro v'njega .ijam. Tran.late pro Sodomia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. O zapisu z -jn- glej vancati. PRIMERJAJ: vancati povanjcati GLEJ: povancati povecerek[povec.r.k]samostalnik moškega spola pijaca, ki se pije po vecerji, pred spanjem 661: alkoholna pijaca TMB: Povęzhirk-am. NEM.: Ein SchlaftrunkLAT.: Pocćnium povedati[pov.dati pov.m]dovršni glagol povedati 493: govoriti TMB: Povem; Napovem-vedal, -vedati; -povedal, -vedan vedatiNEM.: Sagen erzehlen; Nicht sagen LAT.: Referre; Reticere povedba[pov.dba]samostalnik ženskega spola povest, zgodba 253: literarno delo TMB: Povedba-e.h. NEM.: Eine Erzehlung LAT.: Narratio povekšati[pov.kšati pov.kšam] dovršni glagol povecati, dvigniti 41: povecevati TMB: PovekshamNEM.: ErhebenLAT.: Amplificare povekševati[pov.kševati pov.kšujem]ali [povekševáti povekš.jem]nedovršni glagol povecevati 41: povecevati TMB: PovekshujemNEM.: Groß machen LAT.: Magnificare povelje[povélje]samostalnik srednjega spola zapoved, ukaz, povelje 737: ukaz TMB: Povęle-an. NEM.: Das Geboth, Geheiß LAT.: MandatumGS: Povęle– a Povem: germ. Befehl.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. povesmo[pov.smo]samostalnik srednjega spola v šop zvito ocišceno predivo za predenje 247: blago ali usnje GS: Povesmu– ex prćpo.itione po, & ve.hem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. povest[pov.st]samostalnik ženskega spola 1. povest 253: literarno delo 2. govorica, fama 493: govor TMB: Povi.t-e.h. NEM.: Eine Sage, Gerücht LAT.: Fama, relatio povezniti[pov.zniti pov.znem] dovršni glagolpovezniti, tj. položiti tako, da je odprta stran cesa votlega spodaj 4: postavljati, namešcati TMB: Pove.nem-vé.niti NEM.: UmstürzenLAT.: Invertere ollam GS: Pove.nem– ab antiquo Ve.nem, inverto.PRIMERJAJ: vezniti povezovati[povezováti povez.jem] nedovršni glagol ovijati, zavijati 755:vezatiTMB: Pové.űjem NEM.: UmwindenLAT.: Obvolvere povica[povíca]samostalnik ženskega spolarastlina plavica, modri glavinec, latinsko Centaurea cyanus 617: vrsta zelike TMB: Poviza-e.h. Siehe PlavizaPRIMERJAJ: plavica; plavisa povijati[povíjati povíjam]nedovršni glagol ovijati, povijati 755: vezati TMB: Povyam NEM.: UmwickelnLAT.: InvolvereGS: Povyam – & Povoj a Vyem.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: poviti povikšati[pov.kšati pov.kšam]dovršni glagol povišati 41: povecevati TMB: Poviksham NEM.: ErhöhenLAT.: Exaltare povirek[pov.r.k]samostalnik moškega spola debelejša palica; krepelo 175: orodje, ki je palica TMB: Povirk -am. Siehe Podvirk PRIMERJAJ: podvirek poviti[povíti povíjem]dovršni glagol 1. oviti, poviti 755: vezati 2. roditi 710: roditi TMB: Povyém-vyl, -vyatiNEM.: 1. Umwickeln 2. GebährenLAT.: 1. Involvere 2. ParerePRIMERJAJ: povijati poviticaGLEJ: povtica povleci[povl.ci povl.cem]dovršni glagol 1. (imeti namen) vleci 581: premikati 2. prevleci, prekriti 13: postavljati gor TMB: Poulezhem 2) PoutizhiNEM.: Ich werde ziehen 2) UeberziehenLAT.: Traham 2) Inducere povoden[povód.n]pridevnik ki se nahaja na, v vodi ali ob njej; voden TMB: Povódn-a -uNEM.: Zum Wasser­gehörigLAT.: Aquaticus povodenj[pov.denj]samostalnik ženskega spola povodenj, poplava 448: škodljiv naravni pojav TMB: Povôdn; Povudn-e.h. NEM.: WasserfluthLAT.: Exundatio Povodnik[povodník]samostalnik moškega spola ozvezdje Vodnar 361: ime nebesnega telesa TMB: Povodnik-am. NEM.: Der WassermannLAT.: Aquarius Nemški in latinski prevedek imata vsak po vec pomenov, a skupna sta jima le astrološko znamenje 'vodnar’ in ozvezdje 'Vodnar’. Ker so v Pohlinovih delih navedena imena ozvezdij, ne pa tudi poimeno­vanja astroloških znamenj, je beseda opredeljena kot ime ozvezdja. povoj[pov.j]samostalnik moškega spola povoj 247: blago ali usnje TMB: Povoj -a m. NEM.: Eine FätcheLAT.: Fa.cia povojnik[pov.jnik]samostalnik moškega spola turban, tj. turško moško pokrivalo iz dolgega platnenega traku, ki se ovije okoli glave 133: moško oblacilo TMB: Povojnčk-am. NEM.: Ein Turbant LAT.: Cidaris povoljen[pov.lj.n]pridevnik ustrežljiv, voljan, ljubezniv TMB: Povôln-a -uNEM.: WillfährigLAT.: Amicus, gratus povracati[povrácati povrácam] nedovršni glagol vracati 112: dajati TMB: Pourazham NEM.: WiedergebenLAT.: Reddere povracilo[povracílo]samostalnik srednjega spola izplacilo kot nadomestilo, odškodnina; povracilo 73: placilo TMB: Povrazhilu -an. NEM.: Die WiedervergeltungLAT.: Talio, retributio povreci[povr.ci pov.žem]dovršni glagol skotiti, povreci 718: kotiti TMB: Pover.hempourezhiNEM.: Ein Junges werfenLAT.: Eniti povreti[povr.ti povr.m]dovršni glagol predolgo vreti, povreti 265: priprav­ljati hrano TMB: Pouręm-rel, retiNEM.: VersiedenLAT.: Concoquere povrh[pov.h]prislov na splošno, sploh TMB: Povčrh NEM.: UeberhauptLAT.: SummariterPRIMERJAJ: povrhkje povrhkje[pov.hkje]prislov na splošno, sploh TMB: Povčrhkje NEM.: UeberhauptLAT.: SummariterPRIMERJAJ: povrh povrhnina[povrhnína]samostalnik ženskega spola kar se da povrhu; dodatek 71: podarjena stvar TMB: Poverhnina-e .h. NEM.: Die DraufgabLAT.: Superadditio PRIMERJAJ: površina povrhsuknja[povrhs.knja (?)] samostalnik ženskega spola težko vrhnje oblacilo; suknja 130: oblacilo ali obutev TMB: Poverhsűkna-e.h. NEM.: Der OberrockLAT.: Epitogium povrniti[povrniti povrnem]dovršni glagol postaviti nazaj, povrniti 112: dajati TMB: Povernem-vernitiNEM.: Zurückstellen LAT.: ReddereGS: Ernem– .implex exolevit:: u.itatum tamen in compo.itis obernem, povernem. po vrsti[po vrsti]prislovna zvezapo vrsti, zaporedoma KG: Po ver.ti, .apored 'nach der Ordnung, nach der Reihe’ (str. 93) površina[površína]samostalnik ženskega spola kar se da povrhu; dodatek 71: podarjena stvar TMB: Povershčna-e.h. Sieh. PoverhninaPRIMERJAJ: povrhnina površnina[površnína]samostalnik ženskega spola zunanjost, izgled, površina 465: videz TMB: Povershnina-e.h. NEM.: Aeusserli­ches, Aussehen, OberflächeLAT.: Superficies, externa .pecies povse[povs.]prislovpopolnoma, povsem TMB: PovsęNEM.: Auf einen Schlund, bis auf die NeigeLAT.: Ex integro, adusque fundumGS: Povse – qua.i po, use, totum, u.que ad fundum ne gutta .uper.it.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. povsod[povs.d]prislov povsod TMB: Pousod NEM.: UeberallLAT.: UbiqueKG: Povsod 'überall, allerorten’ (str. 90) povtica[povtíca](povitica) samostalnik ženskega spola potica 261: hrana GS: Potiza– Illyrice Povytiza, & etiamnum quidam Carnioli ajunt Povtiza; quia convolvendo exten.am ma..am efformatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: potica povzdigniti[povzdígniti povzd.gnem]dovršni glagol povzdigniti 41: povecevati TMB: Pou.dignem-netiNEM.: Erheben LAT.: Elevare pozabiti[pozabiti pozábim]dovršni glagol pozabiti 438: pozabiti TMB: Po.abem -.abitiNEM.: VergessenLAT.: Oblivi.ci PRIMERJAJ: zabiti pozabljen[pozábljen]pridevnik pozabljen ABC: v.eh mojeh vedejozheh inu nevedejozheh, koker tudi posablenih grehov (1789, str. 24)ABC: Na svojo dol.hnust po.ablen (str. 136) pozabljivost[pozabljívost]samostalnik ženskega spola pozabljivost, pozabljenje, pozaba 438: pozaba TMB: Po.ablivo.t-e.h. NEM.: Die VergessenheitLAT.: Oblivio pozdraviti[pozdráviti pozdr.vim] dovršni glagol sporociti pozdrav; pozdraviti 512: pozdraviti KG: Po.dravem, vel, len (str. 145) KG: Po.dravite meni Gospuda Fajmashtra 'Grüßet mir den Pfarrherren’ (str. 195) pozdravljati[pozdrávljati pozdrávljam]nedovršni glagol pozdravljati, tj. z besedami izražati svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srecanju 512: pozdraviti TMB: Po.dravlamNEM.: GrüßenLAT.: Salvere KG: Po.dravlej rad (str. 187) pozek[?] GS: Po.ek– Holl. Post, Posch, Poschie.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasno, tudi navedenih nizozemskih besed ni mogoce identificirati z gotovostjo. Morda isto kot polzek z gorenjsko monoftongi­zacijo. PRIMERJAJ: polzek pozen[póz.n]pridevnik pozen TMB: Pó.n-a -uNEM.: SpätLAT.: Tardus pozgvanjatiGLEJ: pozvanjati pozir[poz.r]samostalnik moškega spola ozir, pozornost 411: spoštljivi medsebojni odnosi TMB: Po.ir-am. NEM.: AufmerksamkeitLAT.: AttentioABC: Nobedn ni na njo posir imel (1794, str. 26) pozirati se[poz.rati se]nedovršni glagol biti pozoren, ozirati se 762: zaznavati s cutili TMB: Po.iram seNEM.: Acht haben LAT.: Attendere poznati[poznáti pozn.m]nedovršni glagol poznati 813: moci, znati TMB: Po.nâm NEM.: KennenLAT.: No.cereKG: on po.na svojo muzh (str. 172) pozno[pózno]prislov pozno TMB: Po.nuNEM.: SpätLAT.: Tarde, .ero pozvanjati[pozv.njati pozv.njam] (pozgvanjati) nedovršni glagol zvonckljati, pozvanjati 487: oddajati glasove TMB: Po.gvanjamNEM.: Mit der Glocke klämpernLAT.: Tintinire požegnati[pož.gnati pož.gnam] dovršni glagol blagosloviti 474: izvajati kršcanski obred ABC: poshegnej ti mene (1789, str. 21 s.) poželenje[poželénje]samostalnik srednjega spola poželenje 711: spolno poželenje TMB: Po.helęnje-an. NEM.: Die Begierlich­keitLAT.: Cupiditas, de.iderium požer[pož.r]samostalnik moškega spola (?) GS: Po.her– a .hery, vel .hrem: germ. Patscherpe Schlingbaum.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nemško Schlingbaum pomeni 'dobrika, Viburnum lantana’, in 'cremsa, Prunus padus’. požirati[pož.rati pož.ram]nedovršni glagol požirati, goltati 699: jesti TMB: Po.hiramNEM.: SchluckenLAT.: Glutire PRIMERJAJ: požreti požirek[pož.r.k]samostalnik moškega spola 1. požirek 660: pijaca 2. jezikoslovje opušcaj, apostrof 810: locilo TMB: Po.hirk-am. NEM.: Ein Schluck LAT.: Hau.tusKG: Po.hirk 'das Kürzungsstrei­chen oder Mondchen’ (str. 168) PRIMERJAJ: srk poživiti[poživiti poživím]dovršni glagol poživiti, razveseliti 751: veseliti TMB: Po.hivimNEM.: Ergötzen, erquicken LAT.: Reficere požrešen[požr.š.n]pridevnik požrešen KG: po.hreshne 'gefräßig’ (str. 124) požrešnost[požr.šnost]samostalnik ženskega spola požrešnost 388: požrešnost TMB: Po.hreshno.t-e.h. NEM.: Fraß, Füllerey LAT.: Gula požreti[požr.ti požr.m]dovršni glagol požreti, pogoltniti 699: jesti TMB: Po.hręmLAT.: Siehe Po.hiramPRIMERJAJ: požirati prag1 [pr.g]samostalnik moškega spola prag 777: del zgradbe TMB: Prag -am. NEM.: ThürschwelleLAT.: LimenKG: rodilnik ednine Pragú (str. 27) Prag2 [?]samostalnik moškega spola ceško mesto Praga 360: krajevno ime TMB: Prag -am. NEM.: Stadt PragLAT.: Praga ... ... . , .ed â r. chald. parach .. ... . Hebrćis inu.it. urbs Ime je prevzeto prek nemšcine, ki ima tu dolg korenski samoglasnik, torej je utegnil biti dolg tudi v slovenšcini. A ime je navedeno pod drugim pomenom v sestavku prag, ki pod prvim pomenom navaja besedo pr.g s kratkim samoglasnikom. prah[pr.h prah.]samostalnik moškega spola prah 477: odpadek TMB: Prah-m. NEM.: Der StaubLAT.: PulvisGS: Prah– e Japheti­darum lingua illu.tratum, .umitur ŕ r. prach, fregit, rupit; pulvis enim e.t humus fracta, & comminuta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. praha[práha]samostalnik ženskega spola preorana in neposejana njiva; praha 334: kmetijsko zemljišce TMB: Práha-e.h. NEM.: Die BrachfeldLAT.: VervactumGS: Praha– germ. Brachfeld. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: prašnica Prajs[prajs]samostalnik moškega spola Prus 355: pripadnik ljudstva KG: Prajs, Borkush 'Preusse’ (str. 129)PRIMERJAJ: Borkuš pralica[prálica]samostalnik ženskega spola motika 151: kmecko orodje za obdelovanje zemlje TMB: Pralza-e.h. NEM.: Eine JäthaueLAT.: Sarculum pramež[pramež]samostalnik moškega spola rese na obleki 131: del oblacila ali obutve TMB: Pramesh-.ham. NEM.: Fransen am KleideLAT.: PhilacteriumGS: Pramesh – germ. Franse, Prämen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. prapoga[prap.ga (?)]samostalnik ženskega spola stenska preproga, tapiserija 252: likovni izdelek TMB: Prapoga-e.h. NEM.: Ein Tuch zum ausspennen LAT.: Peri.tromaPRIMERJAJ: popetina prapognik[prap.gnik (?)]samostalnik moškega spola 1. praporšcak, tj. kdor je dolocen za nošenje prapora 966: vojak 2. izdelovalec stenskih preprog, tapiserij 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Prapognek-am. NEM.: 1. Ein Fähnrich 2. TapaziererLAT.: 1. Vexillifer 2. Aulćorum opifex praprat[práprat](praprot) samostalnik moškega spolarastlina praprot, latinsko Filix 617: vrsta zelike TMB: Praprat-am. NEM.: Farrenkraut LAT.: Filix, pollypodiumGS: Praprat– gr. p.p..., uro, comburo. Nam neglectis urenda filix inna.citur agris.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Praprat (str. 165)ABC: Parprath (1765, str. 14) prapratišce[prápratišce] (praprotišce) samostalnik srednjega spola kraj, kjer raste praprot 321: rastišce zelike TMB: Prapratshe-an. NEM.: Farren­krautstreckeLAT.: Filicetum praprotGLEJ: praprat praprotišceGLEJ: prapratišce prase[pras. pras.ta](prese) samostalnik srednjega spola prašicek, prase 991: mladic kopenske domace živali TMB: Pręse-tan. NEM.: Das FärkleinLAT.: Porcellus prasec[prás.c]samostalnik moškega spola prašicek, prase 991: mladic kopenske domace živali TMB: Prasz-am. NEM.: Das FärkchenLAT.: Porcellus prasica[prasíca]samostalnik ženskega spolažival svinja, latinsko Sus scrofa domestica fem. 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Présiza-e.h. NEM.: Die SauLAT.: Porca, .us prasicica[prasícica]samostalnik ženskega spola 1. majhna svinja 989: vrsta kopenske domace živali 2. kopenski rak navadni prašicek, latinsko Porcellio scaber 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Presizhčza-e.h. NEM.: 1. Kleine Sau 2. KellerässelLAT.: 1. Parva .us 2. Coni.cusGS: Presizheza– Gall. clausporque, cloportes des Troyes, qua.i clu.ilis porca: Ital. Porceletti, porcellioni: germ. vero Assel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. praskati[pr.skati pr.skam]nedovršni glagol praskati 584: božati, praskati TMB: Praskam LAT.: Siehe PrashnemGS: Praskam – germ. kratzen: lat. med. ćvi, & Ital. grattare, ubique onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Praskam, -skal, -skan, -skati 'kratzen’ (str. 107)PRIMERJAJ: prašniti prašati[prašáti prášam]dovršni glagol vprašati 524: vprašati TMB: Prasham NEM.: FragenLAT.: InterrogareGS: Prasham interrogans expo.itionem po.cit quć.iti: lat. Rogare: germ. fragen: Anglo.. Ah.ian. Angl. ask: gr. ......Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Bâram – vindicum verbum a germ. wahr, 'ist es wahr’. Carnioli habent prasham: Croate pitam. prašic[praš.c prašíca]samostalnik moškega spolažival prašic, latinsko Sus scrofa domestica mas. 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Preshizh-am. NEM.: Die Schwein LAT.: Porcus Nemški prevedek kaže na spolno nevtralnost izraza. PRIMERJAJ: merjasec; svinja expo.uit; quia parasch .. .... – figurate ex prašiti1 [prašiti praším]nedovršni glagol povzrocati, da se razširja prah v zraku; prašiti 477: delati odpadke TMB: Prashim-shil, -shęn, prashitiNEM.: Staub machenLAT.: Pulveres excitare prašiti2 [prašiti praším]nedovršni glagol pušcati njivo v prahi 277: obdelovati zemljo TMB: Prashim-shil, -shęn, prashiti NEM.: BrachenLAT.: Vervactum relinquere prašiti se[prašiti se praší se]nedovršni glagol oddajati prah, prašiti se 477: delati odpadke TMB: Prashy seNEM.: Es stäubt LAT.: Pulve.cit prašnica[pr.šnica]samostalnik ženskega spola preorana in neposejana njiva; praha 334: kmetijsko zemljišce TMB: Prashnčza-e.h. NEM.: Brachacker LAT.: VervactumPRIMERJAJ: praha prašniti[prášniti pr.šnem]dovršni glagol opraskati 552: poškodovati TMB: Prashnem-shnetiNEM.: Kratzen, kräulen LAT.: Unguibus lćderePRIMERJAJ: praskati prati[práti pérem]nedovršni glagol prati 55: prati TMB: Pčrempral, prâti NEM.: WaschenLAT.: Lavare pratika[prátika]samostalnik ženskega spola koledar 202: knjiga TMB: Pratčka-e.h. NEM.: Der KalenderLAT.: Kalendarium pratikar[prátikar]samostalnik moškega spola 1. vedeževalec, astrolog 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje 2. astronom, zvezdogled 969: clovek z znanjem TMB: Pratčkar-jam. NEM.: Wahrsager, KalendermacherLAT.: A.trologus, a.tronomus prav[pr.v]prislov 1. prav, pravilno 2. izraža visoko stopnjo; prav TMB: Prov NEM.: Recht, gutLAT.: Recte, beneKG: Jest, moj Ozhe, inu tvoja Sestra imamo tebe prov radi (str. 139)KG: Se prov zhednu .ader.hati (str. 182) pravaednostGLEJ: pravednost pravda[pr.vda]samostalnik ženskega spola sodna zadeva, pravda 556: pravni izraz TMB: Pravda -e.h. NEM.: Ein Gerichtshandel LAT.: Lis, cau..aGS: Pravda – qua.i Prov, pravizo da.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. pravdarski[pr.vdarski]pridevnik ki je v zvezi s pravom; pravni TMB: Pravdarske -a -uNEM.: RechtlichLAT.: Litigatorius pravdati se[pr.vdati se pr.vdam se] nedovršni glagol pravdati se 555: narediti pravno dejanje TMB: Pravdam se NEM.: RechtenLAT.: Litigare pravdenGLEJ: pravdni pravdni[pr.vdni](pravden) pridevnik ki je v zvezi s pravdo; pravdni TMB: Pravdne-a -uNEM.: Des ProcessesLAT.: Litis, cau..ć pravdnik[pr.vdnik]samostalnik moškega spola strokovnjak za pravo; pravnik 969: clovek z znanjem TMB: Pravdnik-am. NEM.: RechtshelehrterLAT.: Jurisperitus praveden[pravéd.n]pridevnik pošten TMB: Pravędn-a -uNEM.: Recht­schaffenLAT.: Integer, ingenuusPREDGOVOR: njeh bo uselej vezh teh provędneh, dobrutliveh (str. 5) pravednost[pravédnost] (pravaednost; pravoednost; pravovednost) samostalnik ženskega spola poštenost 376: poštenost, pravicnost TMB: Pravędno.t; Pravaedno.t-e.h. NEM.: Die RechtschaffenheitLAT.: Integritas Siehe Pravedno.tPREDGOVOR: ali pruti mojemu .tanu tudi resnizo, inu provvędno.t sovra.hiti (str. 5) pravi[pr.vi]pridevnik pravi TMB: Prave -a -uNEM.: Recht, wahr LAT.: Rectus, ju.tus, verus pravica[pravíca]samostalnik ženskega spola pravica 556: pravni izraz TMB: Praviza-e .h. NEM.: Die GerechtigkeitLAT.: Ju.titia pravicen[pravíc.n]pridevnik pravicen TMB: Pravizhn-a -uNEM.: Gerecht LAT.: Ju.tus pravicnost[pravícnost]samostalnik ženskega spola nepristranskost, pravicnost 376: poštenost, pravicnost TMB: Pravizhno.t-e .h. NEM.: Die WilligkeitLAT.: Ćquitas praviti[práviti pr.vim]nedovršni glagol pripovedovati, praviti 493: govoriti TMB: Pravem -včl, vetiNEM.: Sagen, erzehlenLAT.: Dicere, narare praviti se[práviti se pr.vi se]nedovršni glagol biti to, kar izraža dopolnilo; pomeniti, praviti se 435: imeti misel KG: sizer brati, inu ne.apopasti se prave .a tu nezh marat (str. 187) pravoednost GLEJ: pravednost pravopisnost[pravopísnost] samostalnik ženskega spola pravopis 813: znanost, vešcina TMB: Pravopi.nost-e.h. NEM.: Rechtschreibung LAT.: Orthographia pravovednost GLEJ: pravednost pravoveren[pravov.r.n]pridevnik pravoveren TMB: Pravovirn-a -uNEM.: RechtglaubigLAT.: Orthodoxus prav priložno[pr.v pril.žno] prislovna zveza ob priložnosti KG: Prov perlo.hnu 'zur gelegener Zeit’ (str. 89) prazen[práz.n]pridevnik prazen TMB: Pra.n-a -uNEM.: Leer, eitel LAT.: Vacuus, vanus praznik[práznik]samostalnik moškega spola praznik 46: praznik TMB: Pra.nek-am. NEM.: Der FeyertagLAT.: Dies fe.tus prazniti[prazniti práznim]nedovršni glagol prazniti 674: zmanjševati TMB: Pra.nem -.nitiNEM.: LeerenLAT.: Evacuare praznoskrben[praznoskrb.n] pridevnik ki ima nepotrebne skrbi TMB: Pra.noskerben-a -uNEM.: Eitel sorgfältig LAT.: Sollicitus praznost[práznost]samostalnik ženskega spola praznost, praznina 627: nezaželena rec TMB: Pra.no.t-e.h. NEM.: Leere, Eitelkeit LAT.: Vacuum, vanitasPRIMERJAJ: praznota praznota[praznóta]samostalnik ženskega spola praznota, praznina 627: nezaželena rec TMB: Pra.nóta-e.h. NEM.: Leere, Eitelkeit LAT.: Vacuum, vanitasPRIMERJAJ: praznost praznovati[praznováti prazn.jem] nedovršni glagol praznovati 46: praznovati TMB: Pra.nujemNEM.: FeyernLAT.: Feriare praženGLEJ: pražnji pražilikaGLEJ: prežilika pražiti[prážiti (?) pr.žim (?)]nedovršni glagol pražiti, cvreti 265: pripravljati hrano TMB: Prâ.hem-.hil -.hitiNEM.: Prägeln, kröschenLAT.: Frixare, elixareGS: Pra.hem– gr. ß...., ferveo ardeo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pražnje[prážnje](pražno) samostalnik srednjega spola 1. tanka lanena vlakna 247: blago ali usnje 2. tanko platno 247: blago ali usnje TMB: Pra.hnu-an. NEM.: Feines Haar, LeinwandLAT.: Linum depexum, .indon Iztocnica pražnje je zgodovinsko upravicena, saj se brez jotizirajoce prvine z ne bi prilicil v ž. PRIMERJAJ: pražnji pražnji[prážnji](pražen) pridevnik tanek, fin TMB: Prâ.hn-a -uNEM.: Zart, feinLAT.: Tener, .ubtilis Iztocnica pražnji je zgodovinsko upravicena, saj se brez jotizirajoce prvine z ne bi prilicil v ž. Pridevnik se verjetno nanaša le na odnosnice s pomenom 'oblacilo’ ali 'blago’. Oblacila iz tanke, fine tkanine so nosili le ob praznikih. PRIMERJAJ: pražnje pražnoGLEJ: pražnje prdeti[prd.ti]nedovršni glagol izlocati pline iz crevesja; prdeti 697: izlocati pline TMB: Perdim perdetiNEM.: Feisten, farzenLAT.: Pedere, crepitareGS: Perdim – Perdnem: gr. p..d., Ital. Pedo: .eparavit. Vallach. Pjerd.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: prdniti prdniti[prdniti p.dnem]dovršni glagol izlociti pline iz crevesja; prdniti 697: izlocati pline TMB: Perdnemperdeti NEM.: Feisten, farzenLAT.: Pedere, crepitare PRIMERJAJ: prdeti pre-[pre]predpona pre­TMB: PręNEM.: Sehr, über, durch LAT.: Valde, admodum prebasati[prebásati preb.sam]ali [preb.šem]dovršni glagol , parad .. .... : Hebr. Albanis Pord , germ. Furz napolniti, prenapolniti 730: polniti ABC: .ta .i shelodizh preba.ala (1794, str. 24) prebavati[preb.vati preb.vam] nedovršni glagol prebavljati (?) 699: jesti TMB: Prebâvam NEM.: VerkochenLAT.: Decoquere Latinski in nemški prevedek v prvi vrsti pomenita 's kuhanjem zgostiti; pokuhati’, 'vkuhati’ in 'porabiti, zapraviti’. Pomen 'prebavljati, prebaviti’ izkazuje le nemški. prebilnoGLEJ: preobilno prebirati[prebírati preb.ram]nedovršni glagol 1. locevati, izbirati, prebirati 126: izbirati 2. nalagati, vstavljati (?) 5: postavljati noter TMB: Prebiram NEM.: 1. Aussuchen 2. UeberfaßenLAT.: 1. Seligere 2. Immittere, Revolvere Drugi pomen crpa iz nemškega prevedka erfaßen in latinskega immittere. Latinsko revolvere poleg 'odviti, vrniti’ pomeni tudi 'ponoviti, ponovno izgovoriti, ponovno prebrati’. prebitek[preb.t.k]samostalnik moškega spola izobilje 110: bogastvo TMB: Prebytk; Prebitk-am. NEM.: Der UeberflußLAT.: Abundantia prebiti1 [prebíti preb.jem]dovršni glagol preživeti se z dohodki, dobiti dovolj dohodkov 818: živeti dobro TMB: Prebyem-bytiNEM.: Auskommen, auslangen LAT.: Emergere, .atishabere prebiti2 [prebíti preb.jem]dovršni glagol z udarcem narediti odprtino; prebiti 727: tolci, bosti ABC: Poterplenje .helesne vrata prewye (1794, str. 19) prebivališce[prebívališce]samostalnik srednjega spola prebivališce 773: zgradba TMB: Prebivalshe-an. NEM.: Die Wohnung LAT.: Habitatio prebivati1 [prebívati prebívam] nedovršni glagol prebivati 2: biti TMB: Prebivam NEM.: WohnenLAT.: Incolere prebivati2 [prebívati prebívam] nedovršni glagol delati odprtino; prebijati 727: tolci, bosti KG: voda perwiwa 'das Wasser rinnt hinzu, grabt unter’ (str. 122) prebracnost[prebracnost (?)] samostalnik ženskega spola poetika besedna figura, pri kateri se zamenja besedni red osebka, povedka in predmeta; anastrofa 269: jeziko­slovni izraz KG: und sich der /…/ Anastrofen, Prebrazhnost. u. d. befleissen (str. 184) prebresti[prebrésti prebrédem]dovršni glagol prebresti 578: premikati se po vodi TMB: PrebrędemNEM.: Durchwaden LAT.: Transvadare prebrihtati se[prebríhtati se prebríhtam se]dovršni glagol spomniti se 437: spominjati se, pozabiti TMB: Prebrihtam seNEM.: Sich erinnern LAT.: Se reflectare prebrisan[prebr.san]pridevnik 1. izbrisan 2. bistroumen TMB: Prebrisan-a -uSiehe .brisanPRIMERJAJ: zbrisaną prebuditi[prebuditi prebudím]dovršni glagol prebuditi se 547: prenehati pocivati TMB: Prebim NEM.: Wieder munter werdenLAT.: Evigilare, re.u.citari precej[pr.cej (?)]prislov takoj TMB: PrezejNEM.: AlsobaldLAT.: Confe.timGS: Prezej– It. pre.to.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: preckaj precep[prec.p]samostalnik moškega spola 1. na enem koncu preklana palica 144: orodje za držanje 2. na enem koncu preklana trstika, steblo za lovljenje ptic 156: pripomocek za lov na ptice TMB: Prezep; Precep-am. NEM.: 1. Eine Spälte 2. Der KlobenLAT.: 1. Fi..ile 2. calamus aucupum GS: Prezep– a Zeplen, fi..us: unde lat. Concio a Cieo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. preceptor[prec.ptor]samostalnik moškega spola ucitelj 955: ucitelj TMB: Preceptar-jam. NEM.: Ein PräceptorLAT.: Prćceptor precesijaGLEJ: procesija preckaj[pr.ckaj (?)]prislov takoj TMB: PrezkejNEM.: AlsobaldLAT.: Actutum, .ubitoPRIMERJAJ: precej precvesti[precv.st. precv.d.]dovršni glagol vzcveteti 599: cveteti, zoreti ABC: Sturi de .ejme te sa.topno.ti kateru nam je sdej na.h vuzhenik v' .erza po.ejal, sdajzi gorigre, prezvede. inu .e isory (1794, str. 15) prec[pr.c]prislov proc TMB: PręzhNEM.: Weg, hinwegLAT.: Abs, abhincKG: Pojdite prezh od mene vi prekleti! (str. 143)KG: Nesite prezh 'Trägt weg’ (str. 191) precgnati[pr.cgnáti]nedovršni glagol proc gnati 589: gnati KG: prezhgnati 'Wegtreiben’ (str. 125) precobirati[pr.cobírati pr.cob.ram] nedovršni glagol prebirati, cistiti; odtrgavati neuporabne, gnile dele 52: cistiti TMB: Prezhobbiram NEM.: WegklaubenLAT.: Purgare, Decerpere precspokajoc[pr.cspokaj.c] pridevnik odganjajoc KG: 'Fortschafenden’ (prezhspokajozhega) (str. 96) prec s tabo, potepuh[pr.c s t.bo, potepúh]medmetna zveza uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide KG: Prezh s'tabo potepuh 'fort mit der Schlingel’ (str. 96) pred1 [pr.d]prislov prej TMB: PredNEM.: EhenderLAT.: Antea PRIMERJAJ: predaj˛ pred2 [pred]predlog pred TMB: Préd NEM.: VorLAT.: Ante, ab, ad KG: Pred Sodnika poklizan 'vor dem Richter citiret’ (str. 86)KG: Je pred du.helskem oblastnikam stal 'er stunde vor dem Landpfleger’ (str. 87) predahnjenje[predahnjénje] samostalnik srednjega spola poetika odmor v verzu sredi stopice; zareza, cezura 254: del literarnega dela KG: Predahnenje 'Der Abschnitt’ (str. 181) predaj1 [pred.j]samostalnik moškega spola prodaja 733: trgovsko dejanje TMB: Predaj LAT.: Sieh. PrudajPRIMERJAJ: prodaj predaj2 [pr.daj]prislov prej TMB: Predéj; predejNEM.: Von vornenher; EhenderLAT.: Ante; Antea PRIMERJAJ: predą predajalkaGLEJ: predajavka predajavka[pred.javka] (predajalka) samostalnik ženskega spola prodajalka 959: trgovec TMB: Predajovka -e.h. NEM.: Verkäuferinn LAT.: Venditrix predal[pr.dal (?)]samostalnik moškega spola 1. pregrada, pregradna stena 777: del zgradbe 2. ležišce 216: sedež ali ležišce TMB: Predal-am. NEM.: Scheidewand, Verschlag LAT.: Man.iuncula, cubileGS: Predal – Predalza. Predalu. Predel, omnia ex prćpo.itione Pre, & delam.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. predalica[pr.dalica]samostalnik ženskega spola 1. pregrada, pregradna stena 777: del zgradbe 2. ležišce 216: sedež ali ležišce TMB: Predalza-e.h. NEM.: Scheidewand, VerschlagLAT.: Man.iuncula, cubile predati[predáti predám]dovršni glagol prodati 733: trgovati TMB: PredâmNEM.: VerkaufenLAT.: VendereGS: Predâm– gr. pe.a., vendo: a Prudej, vel Prudaj (venum) & ideo .cribi deberet prudam, .ed u.us jam illud obtinuit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: prédám 'ich verkaufe’ (str. 83) predbabica[predbábica]samostalnik ženskega spola prababica 950: sorodnik ipd. TMB: Predbabeza-e.h. NEM.: Eine Uranfrau LAT.: Abavia predbandercarGLEJ: predbendircar predbendircar[predbendírcar] (predbandercar) samostalnik moškega spola vojak v prvi bojni vrsti 966: vojak TMB: Predwendirzhar-jam. NEM.: Vorgänger in der SchlachtLAT.: Ante.ignanus Motivirano kot 'ki hodi pred praporom’, kakor latinsko antesigna-nus iz ante signum. PRIMERJAJ: spreda predded[predd.d (?) predd.da (?)] samostalnik moškega spola praded 950: sorodnik ipd. TMB: Predded -am. NEM.: Ein UranherrLAT.: Abavus preddurec[predd.r.c]samostalnik moškega spola telesni stražar 966: vojak TMB: Preddűrz -am. NEM.: Hartschier, LeibwacheLAT.: Prćtorianes miles preddurje[predd.rje]samostalnik srednjega spola preddverje 281: kraj TMB: Preddurje -a n. NEM.: Der VorhofLAT.: AtriumPRIMERJAJ: preddvor preddvor[preddv.r]samostalnik moškega spola preddverje 281: kraj TMB: Preddvor -a m. NEM.: Der VorhofLAT.: AtriumPRIMERJAJ: preddurje predel[pred.. (?)]samostalnik moškega spola 1. predal v omari 210: del pohištva 2. stojišce za konja v hlevu 799: del zgradbe za domace živali TMB: Prędel-am. NEM.: Lädel im KastenLAT.: Ci.tć abditorium KG: Predel, -la 'der Pferstand im Stall’ (str. 107)PRIMERJAJ: predelek predelati1 [pred.lati pred.lam]dovršni glagol predeliti, lociti (?) 619: lociti TMB: PredelamNEM.: Unterschlagen LAT.: Intercallare predelati2 [pred.lati pred.lam]dovršni glagol predelati 42: ponavljati TMB: Predelam NEM.: UebermachenLAT.: Transformare predelek[pred.l.k]samostalnik moškega spola 1. predal v omari 210: del pohištva 2. stojišce za konja v hlevu 799: del zgradbe za domace živali TMB: Predevk-a m. Sieh. PredelPRIMERJAJ: predel preden[pr.d.n]veznik preden TMB: PrednNEM.: Ehe, bevor LAT.: AnteaquemKG: De be .lude te v.el bil! Preden sem te jést dobil (str. 180) predgorje[predg.rje]samostalnik srednjega spola predgorje 337: vzpetina TMB: Predgorje -an. NEM.: Das VorgebirgLAT.: Promontorium predgovor[predg.vor (?)]samostalnik moškega spola predgovor 203: del knjige TMB: Predgovor -am. NEM.: Die VorredeLAT.: Prćfatio predica[predíca]samostalnik ženskega spola ženska, ki prede; predica 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Prediza-e .h. NEM.: Ein SpinnweibLAT.: Netrix predirati[pred.rati pred.ram]nedovršni glagol prebadati, predirati 727: tolci, bosti TMB: Prediram NEM.: Durchstechen, durchgrabenLAT.: Tran.adigere, fodicare predivo[predívo]samostalnik srednjega spola cesani lan, predivo 247: blago ali usnje TMB: Predivu -an. NEM.: Das Spinnhaar LAT.: Linum pexumKG: Predivu, -va 'Flachs’ (str. 107) predmestenGLEJ: predmestni predmestje[predm.stje]samostalnik srednjega spola predmestje 281: kraj TMB: Predmej.tje -an. NEM.: Die VorstadtLAT.: Suburbium PRIMERJAJ: predmesto predmestni[predm.stni] (predmesten) pridevnik predmestni TMB: Predmej.tne-a -uNEM.: VorstädtischLAT.: SuburbanusKG: skus kaj.eno oblast? /…/ skus predpeklensko, predmejstno (str. 133) predmesto[predm.sto]samostalnik srednjega spola predmesto 281: kraj TMB: Predmej.tu -an. NEM.: Die VorstadtLAT.: Suburbium KG: Predmejstu 'Vorstadt’ (str. 124)KG: Redke so zirkve, inu Duhovnisha, shafti njeh bode tolku, koker je oshtarij v'mejstu, al ponozhneh sten .a vasuvanje v' predmejstah, inu na kmeteh. (str. 149)PRIMERJAJ: predmestje pred nekaterimi dnevami[pred nekat.rimi dn.vami]prislovna zveza pred kratkim KG: Pred neketeremi dnevami 'jüngsthin’ (str. 89) pred nekaterimi letami[pred nekat.rimi l.tami]prislovna zveza nekdaj KG: Pred neketeremi lejtami, nekedej 'vormals, weyland’ (str. 89) prednik[pr.dnik]samostalnik moškega spola predstojnik 906: posvetni oblastnik TMB: Prednčk-am. Siehe Sprednek PRIMERJAJ: sprednik prednji[pr.dnji]pridevnik prednji TMB: Predn-a -uNEM.: Voriger, vordereLAT.: Anterior prednukGLEJ: predvnuk predpeklenski[predp.kl.nski (?)] pridevnik predpeklenski KG: skus kaj.eno oblast? /…/ skus predpeklensko, predmejstno (str. 133) PRIMERJAJ: predpeklo predpeklo[predp.klo (?)]samostalnik srednjega spola predpekel 310: kraj posmrtnega bivanja KG: skus kaj.eno oblast? /…/ skus predpe­klensko, predmejstno oder skus predpekla, predmejsta (str. 133)PRIMERJAJ: pekel predpredzadnji[predpredz.dnji (?)]pridevnikpredpredzadnji TMB: Predpred.adn-a -u NEM.: VorvorletzterLAT.: Antipenultimus predprt[predp.t]samostalnik moškega spola zavesa, zastor 221: hišni tekstil TMB: Predpart-am. NEM.: Der Vorhang LAT.: Antipendium predsinocnjimGLEJ: predsnocnjim predsnocnjim[predsn.cnjim] (predsinocnjim) prislov predvcerajšnjim TMB: Predsnozh­nemNEM.: VorgesternLAT.: Nudiu.tertius PRIMERJAJ: predvcerajnim; predvcerajšnjim pred ta dan[pred t. d.n]prislovna zveza prejšnjega dne KG: Pred ta dan 'den Tag zuvor’ (str. 89) predtem[predt.m](pred tem) prislov pred tem TMB: PrędtemNEM.: EhevorLAT.: AntehacKG: Predtem 'vor dem’ (str. 89) pred temGLEJ: predtem predvcerajnjim[predvc.rajnjim] prislov predvcerajšnjim TMB: Preduzhirejnem LAT.: S. PredsnozhnemPRIMERJAJ: predsnoc­njim; predvcerajšnjim predvcerajsnimGLEJ: predvcerajšnjim predvcerajšnjim[predvc.rajšnjim] (predvcerajsnim) prislov predvcerajšnjim KG: Preduzhirejsnem 'vorgestern’ (str. 89)PRIMERJAJ: predsnoc­njim; predvcerajnim predvnuk[predvn.k predvnúka] (prednuk) samostalnik moškega spola pravnuk 950: sorodnik ipd. TMB: Prędnűk-am. NEM.: Der Urenkel LAT.: ProneposPRIMERJAJ: prevnuk predzadnji[predz.dnji]pridevnik predzadnji TMB: Pred.adn-a -uNEM.: VorletzterLAT.: Penultimus predzidje[predz.dje]samostalnik srednjega spola zunanji obrambni zid; predzidje 793: vojaška zgradba TMB: Pred.idje-an. NEM.: Die VormauerLAT.: Antemurale preganiti[preganiti pregánem]dovršni glagol prepogniti, preganiti 675: spreminjati obliko TMB: Perganem-nitiNEM.: Einbeugen LAT.: Plicare folium preganjalecGLEJ: preganjavec preganjati[preg.njati preg.njam] nedovršni glagol preganjati, sovražno zasledovati 589: gnati TMB: PregajnamNEM.: Verjagen, verfolgenLAT.: Per.equi, in.equi preganjavec[preganj.v.c] (preganjalec) samostalnik moškega spola preganjalec, sovražni zasledova­lec 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Preganjavz-am. NEM.: VerfolgerLAT.: Per.ecutor pregibaGLEJ: prigba pregled[pregl.d]samostalnik moškega spola hoten spregled cesa slabega, nedovolje­nega 409: socutje, milost in popušcanje TMB: Pręgléd-am. NEM.: Die Nachsicht LAT.: Coniventia pregledalecGLEJ: pregledavec pregledati[pregl.dati pregl.dam] dovršni glagol hote ne videti, ne opaziti cesa slabega, nedovoljenega; spregledati 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: PregledamNEM.: NachsehenLAT.: Conivere pregledavec[pregled.v.c] (pregledalec) samostalnik moškega spola pregledovalec, nadzornik 875: sluga oblasti TMB: Pregledavz-am. NEM.: UeberseherLAT.: Revi.or rerum Naglas pregl.davec, o katerem bi sklepali iz gl.davec, se zdi manj verjeten, ker e ni zapisan z e in ker zapis -avz kaže na neskrajšani govorjeni -avc. pregnanost[pregnánost]samostalnik ženskega spola premetenost 394: prebrisanost TMB: Pregnano.t-e.h. NEM.: Die ArglistLAT.: Argutić Nemški prevedek pomeni zvijacno, zahrbtno premetenost, latinski pa predvsem duhovito, bistroumno. pregnati[pregnáti prežénem]dovršni glagol pregnati 589: gnati KG: pregnati 'vertreiben’ (str. 125) pregovarGLEJ: pregovor pregovarjati[pregov.rjati]nedovršni glagol prepricevati, pregovarjati 493: govoriti TMB: Pregovarjam NEM.: Ueberreden LAT.: Per.uadere pregovor[preg.vor]ali [preg.vor preg.vorja]ali [preg.vorja](pregovar) samostalnik moškega spola 253: literarno delo TMB: Pregovar -jam. NEM.: Ein Sprichwort LAT.: Adagium pregovor pregreha[pregr.ha]samostalnik ženskega spola 1. pregreha 102: greh 2. hudodelstvo 105: hudodelstvo TMB: Pregreha-e.h. NEM.: Die Mißethat LAT.: Iniquitas pregrešiti se[pregrešiti se pregreším se]dovršni glagol narediti kaj slabega; pregrešiti se 102: grešiti TMB: Pregréshim seNEM.: Sündigen LAT.: Se impiare pregrizniti[pregrízniti prigr.znem] dovršni glagol pregrizniti 699: jesti TMB: Pregri.nem -netiNEM.: EntzweybeißenLAT.: Dimordere pregrniti[pregrniti pregrnem]dovršni glagol prekriti, pregrniti 13: postavljati gor TMB: PregernémNEM.: Ueberdecken LAT.: Contegere preguliti[preguliti pregúlim]dovršni glagol z drgnjenjem narediti luknjo; predrgniti 627: poslabševati, zatirati TMB: Pregem -gulitiNEM.: Durchreiben LAT.: Atterere prehiteti[prehit.ti prehitím]dovršni glagol pospešiti (?) 562: hitro se premikati TMB: Prehitim-hitetiNEM.: Uebereilen LAT.: PrćcipitareKG: prehetim (str. 177) Oba prevedka sta vecpomenska. Poleg navedenega pomena je v preseku pomenov prevedkov tudi 'prenagliti se’. prehoditi[prehoditi preh.dim]dovršni glagol sprehoditi se 579: sprehajati se TMB: Prehôdem-hoditiNEM.: Sich bewegen LAT.: Spatiare prehoja[preh.ja]samostalnik ženskega spola sprehod 579: sprehod TMB: Prehôja-e .h. NEM.: SpatziergangLAT.: Spatiamentum prehvalen[prehvál.n]pridevnik pohvaljen TMB PREDGOVOR: se je tudi drugem imenitnejshem pisarjem toku godilu, katireh nigdar .ado.ti prehvalne pisanize so se skus kup teh samu sebi .a.topne da.devajozheh vedomzov koker skus ossklivne shibe ulekle (str. 4. s.) preiskati[preiskáti preíšcem]dovršni glagol preiskati 758: delati vidno KG: Po njegoveh be..edah so u..e po koteh preyskalli 'auf seine Worte haben sie alles in allen Winkeln ausgesuchet’ (str. 86) preiti[prejíti prejídem](prejti) dovršni glagol miniti, preiti 95: koncati se TMB: Prejidem; Prejide use; Prejde use -jidti NEM.: Vergehen; Alles vergehtLAT.: Tran.ire; Tran.eunt omniaGS: Prejdem – quod Prejidemi ab.orpto.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: zhe bosh is sladnostjo kaj gerdega sturil, bo sladnost prejshla, inu gerdoba bo ostala (str. 172) preja[pr.ja]samostalnik ženskega spola iz lanenih vlaken spredena nit; preja 247: blago ali usnje TMB: Preja -e.h. NEM.: Das GarnLAT.: Filum lineum PRIMERJAJ: na prejo iti prejati[pr.jati pr.jam]nedovršni glagol iti na obisk, na katerem se dela v družbi 926: obiskati TMB: PrejamNEM.: Mit der Gespunst auf den Besuch gehenLAT.: Ad collaborandum invi.erePRIMERJAJ: na prejo iti prejemati[prej.mati prej.mam]in [prej.mljem]nedovršni glagol sprejemati goste 926: imeti obisk TMB: Prejemam; PrejemlemNEM.: Empfangen LAT.: Excipere ho.pitesPRIMERJAJ: prejetią prejenjati[prej.njati prej.njam] nedovršni glagol popušcati 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: PrejejnamNEM.: AussetzenLAT.: Pau.areKG: Prejejnej temu vezhemu (str. 187) prejeti1 [prej.ti]dovršni glagol sprejeti goste 926: imeti obisk TMB: Prejemlem-jetiNEM.: EmpfangenLAT.: Excipere ho.pites V TMB je sedanjik prej.mljem, ki spada k prej.mati, zmotno pripisan nedolocniku prej.ti, zato je ta sestavek opredeljen kot homonim k prej.ti˛ in ne zgolj kot eden od pomenov izvorno enotnega glagola prej.ti pr.jmem. PRIMERJAJ: prejemati; prejeti˛ prejeti2 [prej.ti pr.jmem]dovršni glagol sprejeti 115: jemati TMB: Prejmem prejetiNEM.: EmpfangenLAT.: Capere, acciperePRIMERJAJ: prejetią prejetje[prej.tje]samostalnik srednjega spola sprejem 576: prihod TMB: Prejetje-an. NEM.: Der EmpfangLAT.: Acceptum Natancnejša pomenska opredelitev zaradi vecpomenskosti prevedkov ni mogoca. prejnat[pr.jnat]pridevniknarejen iz lanene preje TMB: Prejnat-a -u NEM.: Vom GarneLAT.: Ex filo lineo prejomeni[prejómeni (?)] (prejomini) medmet izraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo TMB: Prejoméni!LAT.: Sieh. Joj! KG: Ove, jov, prejov 'sehr wehe’. Jomini Prejomini! Aeiou! (str. 96)PRIMERJAJ: jomeni prejominiGLEJ: prejomeni prejov[prej.v (?)]medmet izraža žalost KG: Ove, jov, prejov 'sehr wehe’. Jomini Prejomini! Aeiou! (str. 96) PRIMERJAJ: joj prejoj prejtiGLEJ: preiti prek1 [pr.k]prislov prek TMB: PregNEM.: JenseitsLAT.: Ultra prek2 [prek]predlog prek KG: Prejk, potoka 'jenseits des Bachs’ (str. 84) prekaste oci[pr.kaste oc.]množinska samostalniška zveza ženskega spola slabovidne, kratkovidne oci 32: hiba pri zaznavanju s cutili TMB: Preka.te ozhyNEM.: UebersichtigLAT.: Lu.cio.us, myops Vsi trije prevedki so pridevniki s pomenom 'slaboviden, kratkoviden’. prekgnati[prekgnáti]nedovršni glagol gnati prek 589: gnati KG: prejkgnati 'Hinübertreiben’ (str. 125) prekla[pr.kla]samostalnik ženskega spola tanek drog; prekla 175: orodje, ki je palica TMB: Prekla-e.h. NEM.: Eine düne StangeLAT.: PerticaGS: Prekla– lat. Pertica. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. prekladek[prekl.d.k]samostalnik moškega spola primer 435: miselni pojem TMB: Prekladk -am. NEM.: Das BeyspielLAT.: Exemplum prekladnost[prekládnost preklád­nosti]samostalnik ženskega spola jezikoslovje spreganje 269: izraz TMB: Prekladno.t-e.h. NEM.: Die AbwandlungLAT.: Conjugatio KG: Od Prekladno.t 'Von den drey Zeitwandlungen’ (str. 56) preklet[prekl.t]pridevnik preklet KG: Preklete tat, ke meni tolikajn desh! 'verfluchter Kerl, daß du mir so viel machest’ (str. 92)KG: Pojdite prezh od mene vi prekleti! (str. 143) prekleti[prekl.ti prekó.nem]dovršni glagol prekleti 496: preklinjati ali psovati TMB: Prękovnem-kletiNEM.: Vermaledeyen LAT.: Maledicere prekletje[prekl.tje]samostalnik srednjega spola izgnanstvo 556: pravni izraz TMB: Prekletje-an. NEM.: Die Verbannung LAT.: AnathemaPRIMERJAJ: prekletstvo prekletstvo[prekl.tstvo]samostalnik srednjega spola izgnanstvo 556: pravni izraz TMB: Preklet.tvu-an. NEM.: Die Verbannung LAT.: AnathemaPRIMERJAJ: prekletje preklican denar[prekl.can d.nár] (preklicani denar) samostalniška zveza moškega spola denar, katerega veljavnost je bila preklicana 85: denar TMB: Preklizan dnârNEM.: Verrufenes GeldLAT.: Pecunia adulterina Tak denar so pogosto prenarejali v navidez veljavnega. preklicani denarGLEJ: preklican denar preklicanje[preklícanje]samostalnik srednjega spola prepoved, preklic 556: pravni izraz TMB: Preklizanje-an. NEM.: Das Verboth LAT.: Interdictio preklinjati[preklínjati preklínjam] nedovršni glagol preklinjati 496: preklinjati ali psovati TMB: PreklinamNEM.: VerfluchenLAT.: AnathematizareGS: Klinam– Klinem, Klajnam, Klem .implicia exolevere, in compo.itis duntaxat re.tant: preklinam, perklajnam, naklem: gr. ..e.., claudo: kela clau.it. Razlaga vsebuje zelo . .... . chald. malo povednega. prekuhec[prek.h.c]samostalnik moškega spolaprekop[prek.p prek.pa]samostalnik moškega spola jarek, po katerem se vojaki varno približajo sovražnemu utrjenemu mestu 796: vojaški nasip TMB: Prekôp-a m. NEM.: Ein LaufgrabenLAT.: Adductus prekopavati[prekop.vati prekop.vam]nedovršni glagol delati nasip 771: delati z zemljo TMB: PrekopavamNEM.: AufwerfenLAT.: Adaggerare prekoreden[prekor.d.n]pridevnik nevzgojen, nesramen TMB: Prekoredn-a -uNEM.: Frech, ungezogenLAT.: Effrenis prekrižati[prekrížati prekrížam] dovršni glagol pokrižati se, tj. z gibom roke narediti križ na sebi 590: premikati telesni del TMB: Prekri.hamNEM.: Sich mit dem Kreuze bezeichnenLAT.: Signo crucis .e .ignare prekrstenec[prekrsten.c]samostalnik moškega spolaprekršcevalec, anabaptist, tj. pripadnik kršcanske locine anabaptizem 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Prčker.tenz-am. NEM.: WiedertäuferLAT.: Anabapti.taPRIMERJAJ: prekrstnik prekrstnik[prekrstník]samostalnik moškega spolaprekršcevalec, anabaptist, tj. pripadnik kršcanske locine anabaptizem 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Prčker.tnik-am. NEM.: WiedertäuferLAT.: Anabapti.taPRIMERJAJ: prekrstenec prekuha[prek.ha]samostalnik ženskega spola prekuhana, ponovno pogreta jed 261: hrana TMB: Prekűha-e.h. NEM.: Wiederko­chtesLAT.: Chrambe, recoctum kuhar 871: uslužbenec TMB: Prekűhz-a m. NEM.: Ein GarkochLAT.: Propinarius, lixa prekupec[pr.kup.c]samostalnik moškega spolaprekupcevalec, tj. kdor kupuje hrano pri pridelovalcih in jo prodaja trgovcem 959: trgovec TMB: Prekopz-a m. NEM.: Ein VorkäuflerLAT.: Propola prekupilo[prekupílo]samostalnik srednjega spolaprekupcevanje, tj. kupovanje hrane pri pridelovalcih in prodaja trgovcem 733: trgovsko dejanje TMB: Prękopilu-an. NEM.: Der VorkaufLAT.: Protimi.is prekurž[prekurž]samostalnik moškega spola kužna bula 35: oboleli del cloveka TMB: Prekűrsh-.ham. NEM.: Ein PestbeulLAT.: AnthraxGS: Prekursh– in Boru..ia Brch. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: preskurž prekvantati[prekvantáti prekvant.m]dovršni glagol preslepiti, ogoljufati 107: varati, goljufati TMB: PreqvantamNEM.: Uebertöl­pelnLAT.: Imponere alicui prelaz[pr.laz]samostalnik moškega spola nižja lestev na obeh straneh plota za prehod prek njega 178: pripomocek za hojo TMB: Prelas-.am. NEM.: Der Stiegel LAT.: Tran.ultus preljub[prelj.b]pridevnik zelo ljub, preljub KG: Toku bom jest tedej tebe prelube syn! uzhil, koku be imel tu dijanje tvojega .hivlenja urovnati (str. 186 s.) prelog[prel.g prel.ga]samostalnik moškega spolakrcevina, tj. zemljišce, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje 334: kmetijsko zemljišce TMB: Prelôg-am. NEM.: Ausgebrannter HeckenwaldLAT.: Novale preložiti[preložiti preložím]dovršni glagol prestaviti, premakniti, preložiti 581: premikati TMB: Prelo.himNEM.: Verlegen LAT.: Transponere preluka[prel.ka]samostalnik ženskega spola stolp v pristanišcu, svetilnik 773: zgradba TMB: Prela -e.h. NEM.: Thurm am MeerhavenLAT.: Pharos, portusGS: Prela – ex prćpo.itione Pre, & Lukam, a.picio.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. premagan[prem.gan]pridevnik premagan KG: Katira she nibla premagana kedaj (str. 182) premagati[prem.gati prem.gam] dovršni glagol premagati 416: biti nasilen TMB: PremâgamNEM.: ObsiegenLAT.: VincereGS: Magam – .implex exolevit; .ed reperitur in premagam, obnemagam; unde germ. Macht, men.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Premagam 'ich überwinde’ (str. 65) PRIMERJAJ: -magati premagovalecGLEJ: premagovavec premagovavec[premagov.v.c] (premagovalec) samostalnik moškega spola zmagovalec 945: nasilnež TMB: Premaguvavz-am. NEM.: Ein Ob.ieger LAT.: Victor premalo[premálo]prislov premalo KG: Premalu 'zu wenig’ (str. 93) premek[pr.m.k]samostalnik moškega spolapleva, tj. zunanji, trši ovoj semena pšenice, rži 616: del zelike TMB: Premk -am. NEM.: Der Kaff, die SpreuLAT.: Palea, acusPRIMERJAJ: otrobi; pleva premeniti[premeniti premením] dovršni glagol spremeniti 673: spreminjati TMB: PremčnimNEM.: VerändernLAT.: Mutare KG: se premenim 'ich verkläre mich’ (str. 83) Pomen zapisa v KG ni jasen. Prevedek sich verklären v nemšcini pomeni 'prikazati se’ in 'izjasniti se’, brez prostega morfema pa tudi 'pojaviti se v jasni obliki’ in 'polepšati se, povišati se, povelicati se’. premetalnost[premetálnost] samostalnik ženskega spola bistroumnost 374: bistrost TMB: Premetalno.t-e.h. NEM.: Scharffsinnigkeit LAT.: Argutić premirati[premírati prem.ram] nedovršni glagolzmrzovati, premirati, tj. postajati negiben, tog, manj obcutljiv zlasti zaradi mraza 768: zaznavati temperaturo TMB: Premiram NEM.: Kälte leidenLAT.: Frigere, torpere premislek[prem.sl.k prem.s.lka]ali [prem.sl.ka]samostalnik moškega spola premislek 435: miselni pojem TMB: Premislek -am. NEM.: Die Erwegung LAT.: Con.ideratioKG: Bres premiselka 'unbesonnen’ (str. 94) premislen[prem.slen]pridevnik premišljen TMB: Premislén-a -uNEM.: Erwegen, überlegtLAT.: Perpen.us premišljevati[premišljeváti premišlj.jem]nedovršni glagol premišljevati 435: snovati v mislih TMB: PremishlujemNEM.: BetrachtenLAT.: Con.iderare premoci[premóci prem.rem]dovršni glagol zmoci, premoci 416: biti nasilen TMB: PremôremNEM.: VermögenLAT.: Valere, pollereKG: premorem 'ich vermag’ (str. 80) PRIMERJAJ: enako premoci premog[prem.g prem.ga]samostalnik moškega spola zmaj 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Premôg-am. NEM.: Drach, Lindwurm LAT.: Draco premojstriti[premojstriti premojstrím]dovršni glagol prekositi v kaki vešcini 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih TMB: Premoj.trimNEM.: UebermeisternLAT.: Superare premornost[prem.rnost]samostalnik ženskega spola premoženje 110: imeti TMB: Premorno.t -e.h. NEM.: Das VermögenLAT.: Potentia, divitić premorska gebanica GLEJ: primorska gebanica premorska gibanicaGLEJ: primorska gebanica premotiti se[premotiti se prem.tim se]dovršni glagol zmotiti se 102: motiti se TMB: Premôtem se NEM.: Sich irrenLAT.: Aberrare premožen[prem.ž.n]pridevnik premožen TMB: Premô.hne-a -uNEM.: VermögendLAT.: Potens, dives premoženje[premožénje]samostalnik srednjega spola premoženje 110: imeti KG: Otsche on mene ob moje premo.henje perpraviti? (str. 172)KG: Ozha je nam otrokam u..e svoje premo.henje .apustil (str. 175) premožiti[premožiti premožím] dovršni glagol premagati, nadvladati 416: biti nasilen TMB: Premo.himNEM.: Uebermannen LAT.: Superare premreti[premr.ti premrjem]in [premr.m]dovršni glagol premreti, tj. postati negiben, tog, manj obcutljiv zaradi mraza 768: zaznavati temperaturo TMB: Premčrjem; Premręm -mreti; -retiNEM.: Sich erkältigenLAT.: Frigore corripi premsa[pr.msa]samostalnik ženskega spola kaznovanje, svarjenje (?) 560: kazen TMB: Premsa-e.h. NEM.: BezüchtigungLAT.: Correptio Nemški prevedek verjetno ni starejši hiperkorektni zapis današnjega Bezichtigung 'obdolžitev’, temvec isto kot Zhtigung, glej svar. Latinski prevedek sicer pomeni 'zaplemba’, a ga Vorencev slovar navaja tudi ob zapisih slovenskih besed opominanje in posvarjenje. PRIMERJAJ: premsati; svar premsati[pr.msati pr.msam]nedovršni glagol kaznovati, karati, svariti 503: grajati, svariti TMB: Premsam NEM.: Bestrafen, scheltenLAT.: CorriperePRIMERJAJ: premsa prenašati[pren.šati pren.šam] nedovršni glagol prenašati 459: nositi TMB: Prenasham NEM.: Immer übertragenLAT.: Continuo transferre prenehati[pren.hati pren.ham] dovršni glagol prenehati 95: koncati TMB: Preneham NEM.: AbbrechenLAT.: Abrumpere prenesti[prenésti prenésem]dovršni glagol prenesti, tolerirati 409: imeti socutne medsebojne odnose KG: Starshe prenesi s'poterplenjam (str. 187) prenocevati[prenoceváti prenoc.jem]nedovršni glagol prenocevati 43: biti nekaj casa TMB: PrenozhujemNEM.: UebernachtenLAT.: Pernoctare prenociti[prenociti prenocím]dovršni glagol prenociti 43: biti nekaj casa TMB: PrenozhimNEM.: UebernachtenLAT.: Abnoctare prenukGLEJ: prevnuk prenukinjaGLEJ: prevnukinja preobilen[preob.l.n]pridevnik obilen, bogat, preobilen TMB PREDGOVOR: de bi se noben previdn hishne Gospodar, nebil v' preobilneh bel per pizhlemu (str. 3) preobilno[preob.lno](prebilno)prislov obilno, bogato, preobilno TMB: Prebilnu NEM.: UeberflüßigLAT.: AbundanterKG: Prebivnu, preobilnu 'gar zu viel’ (str. 93) preobilnost[preob.lnost]samostalnik ženskega spola preobilje 110: bogastvo TMB: Preobilno.t-e.h. NEM.: Der Ueberfluß LAT.: Redundantia preobrniti[preobrniti preobrnem] dovršni glagol obrniti, preobrniti 581: premikati TMB: Preberném-nitiNEM.: Umwenden LAT.: Vertere prepad[prep.d prepáda](prepod) samostalnik moškega spola 1. prepad 336: zemljepisna oblika 2. past v obliki zakrite jame 155: pripomocek za lov na kopenske živali TMB: Prepâd-am. NEM.: Der Abgrund LAT.: Aby..usKG: Prepod 'Abgrund, Falle’ (str. 116) prepahniti[prepahniti prepáhnem] dovršni glagol prebosti, prevrtati 727: tolci, bosti TMB: Prepahnem-nitiNEM.: Durchbohren LAT.: Tran.adigere prepasati[prepásati prep.šem]dovršni glagol prevezati s pasom; prepasati 464: vezati, zapenjati obleko TMB: Prepashem -satiNEM.: UmgürtenLAT.: Accingere prepelica[prepelíca]samostalnik ženskega spolaptica prepelica, latinsko Coturnix coturnix 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Prepeliza– onomatopśia a cantu illius, .icut in plerisque linguis deducta, & formata vox: infer. germ. Kutjeblick: & temporibus Caroli magni latine vocabatur. Quacara: germ. Wachtel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. prepevati[prep.vati prep.vam] nedovršni glagol prepevati 530: peti TMB: PrepevamNEM.: Immerfort singenLAT.: Cantitare prepir[prep.r]samostalnik moškega spola prepir 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Prepir-am. NEM.: Der Disput, Hader LAT.: Di.putatioPRIMERJAJ: prepirenga prepiralkaGLEJ: prepiravka prepirati se[prep.rati se prep.ram se]nedovršni glagol prepirati se 511: prepirati se TMB: Prepiram seNEM.: Zanken, HadernLAT.: Contendere prepiravka[prep.ravka](prepiralka) samostalnik ženskega spola prepirljiva ženska 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom TMB: Prepiravka-e.h. NEM.: Zänkisches WeibLAT.: Altercatrix prepiren[prepír.n]pridevnik prepirljiv TMB: Prepirn-a -uNEM.: Zänkisch LAT.: Contentio.us prepirenga[prepír.nga] (prepiringa) samostalnik ženskega spola prepir 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Prepirenga-e.h. Sieh. Prepir prepiringaGLEJ: prepirenga prepirljiv[prepirljív]pridevnik prepirljiv TMB: Prepirliv-a -uNEM.: ZänkischLAT.: Contentio.us prepirnost[prepírnost]samostalnik ženskega spola prepirljivost 380: negativna lastnost v zvezi z govorom TMB: Prepirno.t-e.h. NEM.: Lust zu hadernLAT.: Animus altercandi prepisanica[prepísanica (?)] samostalnik ženskega spola prepis, kopija 201: pisni izdelek TMB: Prepisaniza-e.h. NEM.: Eine KopieLAT.: Copia, formulare prepisek[prep.s.k]samostalnik moškega spola 201: pisni izdelek TMB: Prepisk -am. NEM.: Eine AbschriftLAT.: Exemplum, de.umtum prepis preplutje[preplútje]samostalnik srednjega spola poplava, povodenj 448: škodljiv naravni pojav TMB: Préplűtje-an. NEM.: Die Ueber­schwemmungLAT.: InnudatioGS: Preplűtje – ex pre prćpo.itione, & plavam, qua.i Perplavanu: .i vibices .unt texendis .ebibus aptć dicitur, & .cribitur perplotje a pl .eps.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. prepodGLEJ: prepad prepotecGLEJ: pripotec prepoved[prep.ved prep.vedi] samostalnik ženskega spola prepoved 556: pravni izraz TMB: Prepovd-e.h. NEM.: Das VerbothLAT.: Prohibitio prepovedan[prepov.dan]pridevnik prepovedan ABC: Ob prepovedaneh zhaseh koker v' Adventu, inu velikem po.tu nekar .vatov.hne dershati (1789, str. 29) prepovedati[prepov.dati prepov.m] dovršni glagol prepovedati 522: ukazati TMB: PrepovemNEM.: VerbiethenLAT.: Prohibere prepovedovati[prepovedováti prepoved.jem]nedovršni glagol prepovedovati 522: ukazati TMB: PrepovdűjemNEM.: VerbiethenLAT.: Prohibere prepozno[prepózno]prislov prepozno TMB: Prepo.nuNEM.: Zuspät LAT.: Tarde prepreci[prepr.ci prepr.žem]dovršni glagol 1. prepreci, tj. zamenjati vprežno žival, vpreci konje k drugemu vozu 581: premikati 2. pretkati, tj. s tkanjem ali vezenjem narediti, da pride v blago še drugacna nit 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Prepre.hém-pregl, pre.hén, prezhiNEM.: 1. Ueberspannen 2. Ueberweben, verstrickenLAT.: 1. Equos alteri currui jungere 2. Supertexere preprega[prepr.ga]samostalnik ženskega spola 1. konjska oprava 255: živalska oprava 2. tkanina 247: blago ali usnje TMB: Preprega-e.h. NEM.: 1. Pferdgeschirr 2. Das GewebeLAT.: 1. Phalerć 2. Tela, textum preprost[prepr.st]pridevnik nerazgledan, neumen, preprost TMB: Perpro.t-a -uNEM.: Einfältig, Dumm LAT.: Simplex preprošcina[prepróšcina]samostalnik ženskega spola nerazgledanost, lahkovernost, preprošcina 382: negativna cloveška lastnost TMB: Perproshčna-e.h. NEM.: Die EinfältigkeitLAT.: SimplicitasPRIMERJAJ: preprošnost preprošnost[prepróšnost prepróšno­sti]samostalnik ženskega spola nerazgledanost, nepretkanost, lahko­vernost, preprošcina 382: negativna cloveška lastnost TMB: Perproshno.t-e.h. NEM.: Die EinfältigkeitLAT.: AcaciaPRIMERJAJ: preprošcina preprt[prep.t]samostalnik moškega spola predpasnik 130: oblacilo ali obutev TMB: Prepert-am. NEM.: Das VortuchLAT.: PrćcinctoriumKG: Ona je svoj prepert .a njeno pezho, inu .a njegovo srajzo dalla 'Sie hat ihr Fürtuch für ihr (einer anderen) Haupttuch, und sein Hemmd gegeben’ (str. 136) preriti[preríti prer.jem]dovršni glagol predreti, preriti 727: tolci, bosti TMB: Preryem-rytiNEM.: Durchbringen LAT.: Penetrare prerocnica[prerocníca]samostalnik ženskega spola okovi za roke 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Prerozhniza -e.h. NEM.: Das HandeisenLAT.: Manticć prerok[prérok (?)]samostalnik moškega spola prerok 953: svetopisemski clovek TMB: Prerok -am. NEM.: Ein ProphetLAT.: ProphetesGS: Prerok – ex Pre, & Ręzhem: .icut lat. ex Pro, & fari.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. prerokinja[prer.kinja (?)]samostalnik ženskega spola prerokinja 953: svetopisemski clovek TMB: Prerokčna-e.h. NEM.: Die Prophetinn LAT.: Propheti..a prerokovalecGLEJ: prerokovavec prerokovalskiGLEJ: prerokovavski prerokovati[prerokováti prerok.jem]nedovršni glagol prerokovati 516: predvidevati TMB: Prerokem NEM.: Weissagen LAT.: Prophetizare prerokovavec[prerokov.v.c](pre­rokovalec) samostalnik moškega spola vedeževalec, prerokovalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Prerokuvavz-am. NEM.: Ein WahrsagerLAT.: Ariclus, vates prerokovavski[prerokov.vski] (prerokovalski) pridevnik preroški TMB: Prerokuvavske -a -uNEM.: Prophetisch, weissagerischLAT.: Propheticus, vaticinus presajati[presájati presájam]nedovršni glagol presajati 581: premikati TMB: Presajam NEM.: UebersetzenLAT.: Transplantare preseGLEJ: prase preseci[pres.ci pres.žem]dovršni glagol preseci, prekositi 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih TMB: Prese.hém-sezhiNEM.: Uebertreffen LAT.: ExcellerePRIMERJAJ: presežnost presedati se[pres.dati se pres.dam se]nedovršni glagol 1. presedati se, menjati sedež 561: premikati se 2. z dajalnikom biti neprijeten, zoprn 415: nadlegovati TMB: Presedam se; Preseda se mi NEM.: Den Sitz wechseln; Widerstehen LAT.: Sedem mutare; Refugit presekati[pres.kati pres.kam]dovršni glagol presekati 620: rezati, trgati KG: Otsche on mene na pol presekat? Nej me preseka (str. 172) preseljevanje[preseljev.nje] samostalnik srednjega spola preseljevanje, selitev 568: potovanje, pot TMB: Preseluvanje-an. NEM.: Die Ue­bersiedlungLAT.: Transmigratio presen[pr.s.n]pridevniksvež, surov, presen GS: Presne– exolevit, pro eo oppresne u.urpatur. presežnost[pres.žnost]samostalnik ženskega spola prekašanje 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Prese.hno.t-e.h. NEM.: Ueber­treffungLAT.: ExcellentiaPRIMERJAJ: preseci preskok[presk.k (?)]samostalnik moškega spola 1. okop, nasip 796: vojaški nasip 2. napad 458: vojaško dejanje TMB: Preskok -am. NEM.: 1. Der Wall 2. Der SturmLAT.: 1. Agger 2. Incur.io preskrbeti[preskrb.ti preskrbím] dovršni glagoloskrbeti, tj. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje 112: dajati TMB: Preskerbim -betiNEM.: VersorgenLAT.: Providere preskrbnik[preskrbník]samostalnik moškega spolaoskrbovalec, tj. kdor naredi, da kdo dobi, kar potrebuje 871: uslužbenec TMB: Preskerbnik-am. NEM.: Ein Verpfleger LAT.: Provi.or preskurž[preskurž]samostalnik moškega spola kužna bula 35: oboleli del cloveka TMB: Preskursh-.ham. Siehe PrekurshPRIMERJAJ: prekurž preslab[presl.b]pridevnik preslaboten TMB PREDGOVOR: Mazheza je preslaba bla (str. 2) preslepiti[preslepiti preslepím]dovršni glagol zaslepiti 107: varati, goljufati TMB: PreslepimNEM.: VerblendenLAT.: Excćcare preslica[pr.slica]samostalnik ženskega spola preslica, tj. lesena priprava, na katero se pritrdi preja 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Preslčza-e.h. NEM.: SpinnstockLAT.: Pertica colus preslica žabja GLEJ: žabja poreslica preslišati[preslíšati presl.šim] (prešlišati) dovršni glagol 1. poslušati 767: slišati 2. s sluhom ne dojeti; preslišati 767: slišati TMB: Preshlishem-shlishal, -shlishati NEM.: 1. Anhören 2. UeberhörenLAT.: 1. Audire 2. Non bene attendere presta[pr.sta]samostalnik ženskega spola presta 261: hrana TMB: Pre.ta-e.h. NEM.: Eine BretzeLAT.: SpiraGS: Pre.ta – in Au.tria Bretzen: in Saxonia Bretzel a Svionico bresta, frangi.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. prestajati[prestajati prestajam] nedovršni glagol preostajati 537: preostajati TMB PREDGOVOR: Le Kratkozhasno.te, jčgre, pojedne, sprehajanje, dolgozhasnu pogo-varjanje, inu obyskanje merski enem tai.te zhas, katir njim poleg dol.hnu.t svojega .tanu pre.tája, temu delu, v'katiriga so szer .alubleni, odu.amejo (str. 2) prestanek[prest.n.k]samostalnik moškega spola premor, mirovanje 546: mir, pokoj TMB: Pre.tânk-am. NEM.: Der Stillstand LAT.: Ce..atio, inducić prestavek[prest.v.k]samostalnik moškega spola prestavitev, premaknitev 561: premikanje TMB: Pre.tavk-am. NEM.: Die VersetzungLAT.: Tran.po.itio prestavljenost[prest.vljenost] samostalnik ženskega spola poetika premet, metateza 269: izraz KG: und sich der /…/ Methathesen, Prestavlenost /…/ befleissen (str. 184) prestavnost[prestávnost]samostalnik ženskega spola jezikoslovje sklanjanje, sklanjatev 269: izraz TMB: Pre.tavno.t-e.h. NEM.: Die AbänderungLAT.: DeclinatioPRIMERJAJ: prigba presti[pr.sti pr.dem]nedovršni glagol presti 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Predem-edl, -e.ti NEM.: SpinnenLAT.: Fila ducere prestop[prest.p]samostalnik moškega spola prestop 565: hoja TMB: Pręstop-am. NEM.: Die UeberschreitungLAT.: Trangre..io prestopno leto[prest.pno l.to] samostalniška zveza srednjega spola prestopno leto 43: cas ali njegov del TMB: Pre.topnu lejtuNEM.: Das Schaltjahr LAT.: Annus bi..extilis prestreci[prestr.ci prestr.žem]dovršni glagol nepricakovano zgrabiti, ujeti; presenetiti 726: zgrabiti TMB: Pre.tre.hémNEM.: UeberraschenLAT.: Inopinato excipere prestreti[prestr.ti prestr.m]dovršni glagol obdati s svetlobo 683: svetiti TMB: Pre.trim-.tretiNEM.: UmgebenLAT.: Cir-cumfulgere Oba prevedka sta enaka kot pri obstreti. Zapis sicer kaže na sedanjik prestrim, tako kot samo še v sorodnem sprestreti, ne pa tudi v obstreti. PRIMERJAJ: obstreti; sprestreti presušten[pr.sušt.n](prešušten) pridevnik prešušten TMB: Presushtne-a -u NEM.: EhebrecherischLAT.: Adulterinus presuštnik[pr.suštnik]samostalnik moškega spola prešuštnik 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Presushtnčk-am. NEM.: Der EhebrecherLAT.: Adulter, mśchus PRIMERJAJ: prešuštnik presuštvo[pr.suštvo]samostalnik srednjega spola prešuštvo 104: spolni greh GS: Presushtvu– a gr. s.....a, connubium. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: prešuštvo presuštvovati[pr.suštvovati pr.suštvujem]in [presuštovam]nedovršni glagol prešuštvovati 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Presushtujem; PresushtuvamNEM.: Ehebrechen LAT.: MśchariPRIMERJAJ: prešuštvovati presvet[presv.t]pridevnik zelo svet ABC: nigdar vezh tvoj pre.veti voli super delati (1794, str. 18) preša[pr.ša]samostalnik ženskega spola stiskalnica, preša 185: stiskalnica za grozdje TMB: Presha-e.h. Siehe Stiska GS: Presha– a germ. Presse, & hoc a lat. Pre..um, Pre..ura.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: stiska prešeren[preš.r.n]pridevnik predrzno sprošcen, objesten TMB: Preshirn-a -uNEM.: Keck, frechLAT.: Procax, laxusGS: Preshirn– a Shirem, extendo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. prešernost[preš.rnost]samostalnik ženskega spola predrzna sprošcenost, objestnost 395: predrznost TMB: Preshirno.t-e.h. NEM.: Frechheit, MuthwillenLAT.: Di..olutio, petulantia prešica[pr.šica]samostalnik ženskega spola prešca, tj. hlebcek, ki se podari ob prazniku vseh svetnikov 261: hrana TMB: Prejsheza; Preshčza-e.h. NEM.: Aller SeelenzopfLAT.: Adorea, libum Pohlinov zapis tako kot v primeru palica kaže na polglasnik v predzadnjem zlogu. Današnji zapis prešca izkazuje moderni samoglas­niški upad. prešlišatiGLEJ: preslišati preštevati[prešt.vati prešt.vam] nedovršni glagol veckrat prešteti; preštevati 435: snovati v mislih ABC: .ta tei.te en dan lohka vezh, ked dvaj.etkrat pre.htevala (1794, str. 24) prešuštenGLEJ: presušten prešuštnik[pr.šuštnik]samostalnik moškega spola prešuštnik 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Preshtnčk-am. S. PresushtnekPRIMERJAJ: presuštnik prešuštvo[pr.šuštvo]samostalnik srednjega spola prešuštvo 104: spolni greh ABC: Ty nimash pre.hu.htva, ali nezhi.to.te tribati (1789, str. 28)PRIMERJAJ: presuštvo prešuštvovati[pr.šuštvovati] nedovršni glagol prešuštvovati 104: grešiti v zvezi s spolnostjo ABC: Ti nima.h pre.hu.htvati (1794, str. 11)PRIMERJAJ: presuštvovati pretecen[pretec.n]pridevnik pretekli KG: pretezhen 'verflossen’ (str. 38) PRIMERJAJ: prihodnji; pricajoc; preteceni cas preteceni cas[pretecéni c.s]samo­stalniška zveza moškega spola jezikoslovje pretekli cas; preteklik 269: izraz KG: pretezhene (zhas) 'Vergangene (Zeit)’ (str. 54) preteci[pretéci pretécem]dovršni glagol prehiteti 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih TMB: Pretęzhem NEM.: VorlaufenLAT.: Prćcurrere pretep[pret.p pret.pa]samostalnik moškega spola odrejena kolicina udarcev s palico ali šibo kot kazen 560: kazen TMB: Pretep -am. NEM.: PrügelsuppeLAT.: Fu.tuarium pretepati[pret.pati pret.pam] nedovršni glagol tepsti s palico, šibo 727: tolci, bosti TMB: PretepamNEM.: PrügelnLAT.: Verberare PRIMERJAJ: pretep; pretepsti pretepsti[pretépsti pret.pljem]dovršni glagol pretepsti s palico, šibo 727: tolci, bosti TMB: PreteplemNEM.: PrügelnLAT.: VerberarePRIMERJAJ: pretep; pretepati pretez[pret.z pretéza](pritez) samostalnik moškega spola grožnja, pretenje, pretež 520: grožnja TMB: Prites-té.am. NEM.: Die Drohung LAT.: MinćPRIMERJAJ: pretež pretež[pret.ž pretéža](pritež) samostalnik moškega spola grožnja, pretenje 520: grožnja TMB: Prětesh-.ham. NEM.: Die DrohungLAT.: MinćPRIMERJAJ: pretez -preti[pr.ti pr.m]glagol, samo v sestavi GS: Prem – exoletum; .implex, vivit in compo.itis opprem &c Hebr. , paar ...... aperuit: gr. pe...., aperio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: /…/ wo die Stammworte schon gänzlich veraltet, und unbrauchbar worden sind, wie: Prem 'stütze’ (str. 125)PRIMERJAJ: opreti (se) pretikati[pretíkati pret.kam]nedovršni glagol prevariti1 [prevariti prevarím]dovršni glagol ponovno staliti (kovino, steklo) 677: spreminjati s temperaturno spremembo TMB: Prevŕrim NEM.: Ueberschmelzen LAT.: Conflare Enakopisnici sta v TMB obravnavani v istem sestavku, zato je vtikati drugam; pretikati (?) 727: tolci, bosti TMB: PretikamNEM.: Ueberstecken LAT.: Mutuo infigere Nemški prevedek pomeni 'prestavljati mejni kamen’ in 'prekrivati s cim, tako da je okrašeno’, latinski pa 'vzajemno vtikati’. pretiti[pretiti pretím]nedovršni glagol pretiti, groziti 520: groziti TMB: Pertim NEM.: DrohenLAT.: MinariKG: Pertim, -til, -ten, -titi 'drohen’ (str. 108) pretrgati[pretrgati pret.gam]dovršni glagol prelomiti, pretrgati 621: lomiti, treti TMB: PretergamNEM.: Abbrechen, abreissen LAT.: Abrumpere, disrumpere pretrpeti[pretrp.ti pretrpím]dovršni glagol pretrpeti, potrpeti 735: trpeti TMB: Preterpim-petiSiehe Poterpim Iztocnice potrpeti v Pohlinovih slovarjih ni. PRIMERJAJ: potrpeti preudariti[preudáriti preud.rim] dovršni glagol premisliti, preudariti 435: snovati v mislih TMB: Preudârem-retiNEM.: Ueber­schlagenLAT.: Calculum ducere prevaren[prevár.n]pridevnik 1. prekanjen, pretkan, premeten, nabrit 2. previden TMB: Prevârn-a -uNEM.: 1. Durchtrieben 2. BehutsamLAT.: 1. Argutus, acer 2. CautusGS: Varim – unde translatum prevarén pfifich: lat. med. ćvi prćvarus, schlimm.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: preveden naglas na korenu naveden tudi za pomen 'ponovno staliti’, pri katerem pricakujemo koncniškega. prevariti2 [preváriti prev.rim]dovršni glagol prevarati 107: varati, goljufati TMB: Prevŕrim NEM.: TäuschenLAT.: Dolum fraude colerePRIMERJAJ: -variti prevec[prev.c]prislov prevec TMB: PrevęzhNEM.: ZuvielLAT.: Nimium, plus ćquo prevec ko bo mogoce[prev.c ko bo mog.ce]prislovna zvezatakoj ko bo mogoce KG: Pervec ke bo, koker hitru bo mogozhe 'allernächstens, sobald es wird seyn können’ (str. 89) PRIMERJAJ: kaker hitro bo mogoce preveden[prevéden]pridevnik 1. prekanjen, pretkan, premeten, nabrit 2. previden TMB: Prevęden-a -uSiehe PrevarnPRIMERJAJ: prevaren prevelik[prevélik]pridevnik zelo velik, prevelik ABC: s'prevelikimi Shelami (1794, str. 27) preverski[prev.rski]pridevnik praznoveren, vraževeren TMB: Previrske -a -uNEM.: AbergläubischLAT.: Super.titio.us preveslo[prev.slo]samostalnik srednjega spola vez iz slame za vezanje snopov; povreslo, poveslo 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Preveslu -an. NEM.: GarbenbandLAT.: Ligamen manipulorum previden[prevíd.n]pridevnik previden, skrben TMB PREDGOVOR: de bi se noben previdn hishne Gospodar, nebil v' preobilneh bel per pizhlemu (str. 3) PRIMERJAJ: preveden previdnost[prevídnost]samostalnik ženskega spola previdnost 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Previdno.t-e.h. NEM.: Die VorsehungLAT.: Providentia previža[prev.ža]samostalnik ženskega spola kljucni argument, dokaz 556: pravni izraz TMB: Previ.ha-e.h. NEM.: Ueberwei­sungLAT.: ConvictioPRIMERJAJ: previženga previženga[prevíž.nga] (previžinga) samostalnik ženskega spola (sodno) prepricevanje, argumentaci­ja 556: pravni izraz TMB: Previ.henga -e.h. NEM.: Die UeberzeugungLAT.: ArgumentumPRIMERJAJ: previža previžingaGLEJ: previženga prevnuk[prevn.k prevnúka] (prenuk) samostalnik moškega spola pravnuk 950: sorodnik ipd. TMB: Prenűk -am. Siehe PrednukPRIMERJAJ: predvnuk; prevnukinja prevnukinja[prevnúkinja] (prenukinja) samostalnik ženskega spola pravnukinja 950: sorodnik ipd. TMB: Prenukčna-e.h. NEM.: UrenkelinnLAT.: ProneptisPRIMERJAJ: prevnuk prevoz[prev.z prevóza]samostalnik moškega spola prevoz 568: potovanje, pot TMB: Prevôs -.am. NEM.: Die UeberfuhrtLAT.: Trajectum prevoza[prev.za](prevuza) samostalnik ženskega spola trak, vez, vrv 247: blago ali usnje TMB: Prevű.a-e.h. NEM.: Ein Band, StrickLAT.: Ligamen, re.tisGS: Prevű.a– Ve.hem, ligo, e in u permutato.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. prevozar[prev.zar](prevuzar) samostalnik moškega spola izdelovalec vrvi; vrvar 851: izdelovalec orodja TMB: Prevu.ar-jam. NEM.: Der Seiler LAT.: Re.tio prevuzaGLEJ: prevoza prevuzarGLEJ: prevozar prevzeten[prevz.t.n]pridevnik 1. ošaben, prevzeten 2. predrzen TMB: Preu.etn-a -uNEM.: 1. Hochmüthig 2. VermessenLAT.: 1. Elatus 2. Prć.umtuo.us prevzeti[prevz.ti prevzámem]dovršni glagol 1. vzeti in obdržati; prevzeti 115: jemati 2. postati ošaben, prevzeti se 470: prevzetno se obnašati TMB: Preu.ŕmem -.etiNEM.: 1. Uebernehmen 2. Uebermuthig seynLAT.: 1. Prćripere 2. Se effere Ob drugem pomenu verjetno manjka povratni osebni zaimek se, glej prevzeti se. PRIMERJAJ: prevzeti se prevzeti se[prevz.ti se prevzámem se]dovršni glagol postati ošaben, prevzeti se 470: prevzetno se obnašati ABC: Neprevsami .e, zhe v' .redi .edi.h (1794, str. 19)PRIMERJAJ: prevzeti prezaupljiv[prezaupljív]pridevnik predrzen TMB: Pre.aupliv-a -uNEM.: Keck, verwegenLAT.: Prć.umtuo.usKG: Pre.aupliv 'Allzukeck’ (str. 38) prezebati[prez.bati prez.bam] nedovršni glagol prezebati 768: zaznavati temperaturo TMB: Pre.ebamNEM.: FrürenLAT.: Gelare prezgodaj[prezg.daj]prislov prezgodaj TMB: Pre.gudejNEM.: Zufrüh LAT.: Prćmature prezgoden[prezg.d.n]pridevnik prezgoden TMB: Pre.gudne-a -uNEM.: ZufrühzeitigLAT.: Prćcox preža[pr.ža]samostalnik ženskega spola gledališka igra s srecnim koncem 253: literarno delo TMB: Pre.ha-e.h. NEM.: Ein SchauspielLAT.: Comćdia prežati[prežáti prežím]nedovršni glagol gledati, opazovati 770: videti, gledati TMB: Prę.himpre.hâtiNEM.: Zuschauen LAT.: Contueri prežilika[prežílika](pražilika) samostalnik ženskega spola bražiljkov les, les brazilskega drevesa­ latinsko Caesalpinia brasiliensis 641: les TMB: Pré.hilčka-e.h. NEM.: Prasilienholz LAT.: Bra.ilicum preživeti[preživ.ti preživím]dovršni glagol preživeti 43: biti nekaj casa KG: Shafti bode she tu lejtu pre.hivel (str. 148) prga[prga]samostalnik ženskega spola kamenina, v kateri se najdejo rudnine, dragi kamni 637: kamen, kamenina TMB: Pčrga-e.h. NEM.: SteinmutterLAT.: Matrix lapidisGS: Sôdčrga– a sod (dolium) & perga, aut derga a dergnem, .edimentum, caput mortuum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: prgati prgati[prgati p.gam]nedovršni glagol na drobno, natancno kopati, odkopavati 771: delati z zemljo TMB: PčrgamNEM.: Fein grabenLAT.: Fodicare PRIMERJAJ: prga prhaj[prh.j]samostalnik moškega spola 1. del tehtnice, ki kaže ravnotežje; jezicek na tehtnici 163: del tehtnice 2. kožna bolezen garje, grinte, srab 17: bolezen TMB: Perhaj-am. NEM.: 1. Wagzüngchen 2. RaudeLAT.: 1. Lingua librć 2. AchorPRIMERJAJ: prhavka; prhljaj prhavka[prh.vka]samostalnik ženskega spola 1. (vroc) pepel 481: pri gorenju nastali odpadek 2. kožna bolezen garje, grinte, srab 17: bolezen TMB: Perhavka-e.h. NEM.: 1. Loderasche 2. RaudeLAT.: 1. Favilla 2. Achor PRIMERJAJ: prhaj; prhljaj prhljaj[prhlj.j]samostalnik moškega spola kožna bolezen garje, grinte, srab 17: bolezen TMB: Perhlaj-am. NEM.: Die Raude LAT.: ImpetigoPRIMERJAJ: prhaj; prhavka prhniti[prhniti prhnem]dovršni glagol 1. udariti 727: tolci, bosti 2. sprhneti, strohneti, splesneti 627: poslabševati se TMB: Perhnem-hnitiNEM.: 1. Schlagen, stossen 2. AnschimmelnLAT.: 1. Contundere 2. Muce.cereGS: .hlaferneza – a germ. Schlaf, tempus; quia ad tempora datur colaphus, .eu ad collum; Carnioli ajunt .a uh perhneti, colapho cćdere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: zauh prhniti prhnjak[prhnják]samostalnik moškega spola poškodba tkiva zaradi udarca; udarnina 33: poškodba ali njena posledica TMB: Pčrhnâk-am. NEM.: Eine KontusionLAT.: Contu.io prhuta[prhúta]samostalnik ženskega spola (vroc) pepel 481: pri gorenju nastali odpadek TMB: Perhűta-e.h. NEM.: Die LoderascheLAT.: Favilla pri[pri]predlog pri TMB: PčrNEM.: Bey, zu, herby, an, mit LAT.: Ad, Apud, cum, .imulKG: Jest se per ognu pogrejem 'ich wärme mich beym Feuer’ /…/ per Kovazheh je u..e uma.anu 'bey den Schmieden ist alles rußig’ (str. 86) pribežališce[pribežálišce]samostalnik srednjega spola pribežališce, zatocišce 305: dober kraj TMB: Perwej.halshe-an. NEM.: Ein ZuflugsortLAT.: A.ylumKG: Bodi dans moje perveshal.he, moja bramba, moja podporna (1794, str. 13) pribežati[pribežáti pribežím]dovršni glagol pribežati, zateci se 564: pribežati TMB: Perwej.him-.hâtiNEM.: Zufluchtnehmen LAT.: Confugere pribijati[pribíjati pribíjam]nedovršni glagol pribijati 727: tolci, bosti TMB: Perwyjam NEM.: AnnagelnLAT.: Affigere priboljšati[prib.ljšati]dovršni glagol izboljšati, povecati (denarni prihodek) 41: povecevati TMB: Perbulsham-a -uNEM.: Zubessern LAT.: AdderePRIMERJAJ: priboljšek priboljšek[prib.ljš.k]samostalnik moškega spola dodatek, pridatek, doplacilo 73: placilo TMB: Perbulshk-am. NEM.: Eine Zubuße LAT.: AdditamentumPRIMERJAJ: priboljšati pri cajti[pri c.jti]prislovna zveza zgodaj TMB: PerzajtiNEM.: FrüheLAT.: Mature pricvenkati[pricv.nkati pricv.nkam] dovršni glagol prignati 589: gnati TMB: Perzvenkam NEM.: NöthenLAT.: Cogere, adigere prica[príca]samostalnik ženskega spola 1. pricevanje 514: pravni govor 2. sedanjost 43: cas ali njegov del TMB: Prizha-e.h. NEM.: 1. Das Zeugniß 2. GegenwartLAT.: 1. Prć.entia 2. Te.timonium KG: Prizha, -he 'Gegenwart, Zeuge’ (str. 107) Ker v starejši nemšcini Zeugepoleg 'prica’ pomeni tudi 'pricevanje’, današnjega pomena 'oseba, ki na sodišcu pove, kar ve o kom, cem’ ni mogoce potrditi. PRIMERJAJ: na prici biti pricajoc[pricaj.c]pridevnik jezikoslovje sedanji TMB: Prizhejozh-a -uNEM.: GegenwärtigLAT.: Prć.ensKG: prizhajozh 'bezeugend, gegenwärtig’ (str. 38) PRIMERJAJ: pretecen; prihodnji; pricni cas pricati[prícati pr.cam]nedovršni glagol pricati 514: govoriti pravne reci TMB: PrizhamNEM.: Zeugniß gebenLAT.: Te.tari PRIMERJAJ: pricevati pricen[príc.n]pridevnik prisoten; pricujoc TMB PREDGOVOR: Spod mojega zhebelnáka je leta prizhna mala mish: tu majhenu delze, tu malu besedishe perle.lu (str. 2) pricenjati[pric.njati pric.njam] nedovršni glagol zacenjati, pricenjati 96: zaceti TMB: PerzhejnamNEM.: Anfangen, beginnen LAT.: InciperePRIMERJAJ: pricenjati se pricenjati se[pric.njati se pric.nja se]nedovršni glagol zacenjati se, pricenjati se 96: zaceti se KG: Perzhejna se 'es fangt an’ (str. 121) PRIMERJAJ: pricenjati priceti se[pric.ti se pricn. se]dovršni glagol zaceti se, priceti se 96: zaceti se TMB: Perzhne seNEM.: Es fängt sich anLAT.: Infit GS: Zhnem– .implex venit extra u.um: viget in compo.itis perzhnem, .azhnem &c. Ejus meditativum e.t zhejnam.PRIMERJAJ: -ceti pricevalecGLEJ: pricevavec pricevati[priceváti pric.jem]nedovršni glagol pricati, pricevati 514: govoriti pravne reci TMB: PrizhujemNEM.: BezeugenLAT.: Te.tificariPRIMERJAJ: pricati pricevavec[pricev.v.c](pricevalec) samostalnik moškega spola pricevalec, prica 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Prizhuvavz-am. NEM.: Der ZeugeLAT.: Te.tis pricni cas[prícni c.s]samostalniška zveza moškega spola jezikoslovje sedanji cas; sedanjik 269: izraz KG: prizhne (zhas) 'die gegenwärtige (Zeit)’ (str. 54) pricnost[prícnost]samostalnik ženskega spola sedanjost 43: cas ali njegov del TMB: Prizhno.t-e.h. NEM.: Die GegenwartLAT.: Prć.entia pridadelnost[pridad.lnost] samostalnik ženskega spola poetika dodajanje (?) 269: izraz KG: und sich der /…/ Prothesen, Perdadejlnost /…/ befleissen (str. 184) pridajati[prid.jati prid.jam]nedovršni glagol dodajati, pridajati 112: dajati TMB: PerdâjamNEM.: ZuwerfenLAT.: Adjicere PRIMERJAJ: pridati pridati[pridáti pridám]dovršni glagol dodati, navreci 112: dajati KG: pčrdám 'ich gebe zu’ (str. 82)PRIMERJAJ: pridajati pridejek[prid.j.k]samostalnik moškega spola priimek, vzdevek 494: beseda TMB: Perdejk-am. Siehe PerdevkPRIMERJAJ: pridevek pridelati[prid.lati prid.lam]dovršni glagol z delom doseci, dobiti 114: dobivati, jemati TMB: PerdelamNEM.: Erringen LAT.: Laborando con.equi pridelek[prid.l.k]samostalnik moškega spola pridelek 613: sad ali plod za prehrano TMB: Perdelk-am. NEM.: Frucht der Arbeit LAT.: Fructus, fruges priden[príd.n]pridevnik 1. priden 2. koristen TMB: Pridn-a -uNEM.: 1. Fleißig 2. NützlichLAT.: 1. Sedulus 2. Utilis, commodusGS: Spridem se– ex prćpo.itione is, & pridne: germ. ausarten, schlecht werden.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: doklej si je /…/ ene bukvize, ali .zer kaj pridniga sa to kupil (1794, str. 24) pridevek[prid.v.k]samostalnik moškega spola 1. priimek, vzdevek 494: beseda 2. jezikoslovje zaimek 497: vrsta besede TMB: Perdevk-am. NEM.: Zu-, Beynamen LAT.: CognomenKG: Perdevk 'Fürwort’ (str. 47)PRIMERJAJ: namestna beseda; pridejek pridiga[prídiga]samostalnik ženskega spola pridiga 504: verski govor TMB: Pridčga -e.h. NEM.: Die PredigtLAT.: Concio, oratio pridigar[prídigar]samostalnik moškega spola pridigar 912: clovek glede na govorjenje TMB: Pridegar -jam. NEM.: Der Prediger LAT.: Concionator, prćco pridigovati[pridigováti pridig.jem] in [prídigovati prídigovam]nedovršni glagol pridigati 504: govoriti verske reci TMB: Pridegem; Prideguvam NEM.: Predigen LAT.: Concionari pridnost[prídnost]samostalnik ženskega spola pridnost, marljivost 366: delavnost, spretnost TMB: Pridno.t-e.h. NEM.: Der FleißLAT.: Diligentia prido[prído]samostalnik srednjega spola 1. pridnost, marljivost 366: delavnost, spretnost 2. koristnost 366: delavnost, spretnost TMB: Pridu -an. NEM.: 1. Der Fleiß 2. Nutzen LAT.: 1. Diligentia 2. Comodum pridobiti si[pridobiti si pridobím si] dovršni glagol pridobiti si 114: dobivati, jemati KG: kar se bodeta ta dva oblublena, inu porozhena: Mosh, inu .hena, na karkol.eno vi.ho perdobila, ima enu obleh blagu, inu srezha biti (str. 174) pridojnicic[pridojnícic]samostalnik moškega spolanavrstnik, tj. kogar ob svojem otroku doji žena, ki mu ni mati 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Perdojnizhčzh-a m. NEM.: Ein MitsäuglingLAT.: Collactaneus pridružnica[pridr.žnica]samostalnik ženskega spola 1. podružnicna cerkev 783: kršcanska verska zgradba 2. priležnica 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Perdru.hnčza-e.h. NEM.: 1. Filialkirche 2. KebsweibLAT.: 1. Eccle.ia filialis 2. Concubina pridušati se[pridušati se pridušam se]dovršni glagol pridušati se, zaklinjati se 496: preklinjati ali psovati TMB: Perdűsham se NEM.: Die Seele verpfändenLAT.: Se diris devorere priganjati[prig.njati prig.njam] nedovršni glagol priganjati 589: gnati TMB: Perganjam NEM.: AntreibenLAT.: In.tare, urgere priganjiv[priganjív]pridevnik ki priganja TMB: Perganjiv-a -u NEM.: BewegendLAT.: Motivus prigba[?](pregiba (?)) samostalnik ženskega spola jezikoslovje sklanjanje 269: izraz KG: prigba 'Ein Fragfall’ (str. 21)PRIMERJAJ: prestavnost prigled[prigl.d (?)]samostalnik moškega spola primer, zgled 435: miselni pojem TMB: Prigled -am. NEM.: Das Beyspiel LAT.: Exemplum prigliha[prigl.ha]samostalnik ženskega spola podobnost 363: lastnost TMB: Pergliha-e.h. NEM.: Ein Gleichniß LAT.: Similitudo Nemški prevedek je pomensko širši, saj pomeni tudi 'primerjava’ in 'svetopisemska prilika’. Navedeni pomen narekuje latinski prevedek. Svetopisemske prilike se namrec v Vulgati omenjajo z grško izposojenko parabola, primerjava pa bi bila comparatio. prignati[prignáti]dovršni glagol prignati 589: gnati KG: Pergnati 'Dazutreiben’ (str. 124) prignusiti se[prignusiti se prignusí se]dovršni glagol pristuditi se, priskutiti se 60: obcutiti gnus TMB: Pergnusy seNEM.: Es eckelt LAT.: Nau.eat prigodba[prig.dba]samostalnik ženskega spola 1. dogodek 87: dogodek 2. pripoved o preteklem dogodku 493: govor 3. zgodovinopisje, zgodovina 813: znanost, vešcina TMB: Pergodba -e.h. NEM.: Eine GeschichtLAT.: Factum, hi.toria Prvi latinski prevedek kaže na prvi pomen, ki je prvi pomen tudi starejše nemškega Geschicht, drugi pa na drugega, ki je tudi nemški. Pomen 'zgodovina’ izhaja iz nemškega in drugega latinskega prevedka, potrjuje ga besedna zveza prigodinski pisar. PRIMERJAJ: prigodinski pisar prigodinski pisar[prigod.nski pisár]samostalniška zveza moškega spola zgodovinar 871: uslužbenec KG: Pergodinski pisarji pravejo, perpovedujejo (str. 147)PRIMERJAJ: prigodba prigoditi se[prigoditi se prigodí se] dovršni glagol zgoditi se 772: zgoditi se TMB: Pergody se NEM.: Es eräuget sichLAT.: EvenitKG: Se pergody 'es trägt sich zu’ (str. 78) prigodnost[prig.dnost]samostalnik ženskega spola dogodek 87: dogodek TMB: Pergodno.t -e.h. NEM.: Das EräugnißLAT.: Eventus prigovarjati[prigov.rjati prigov.rjam]nedovršni glagol prigovarjati, tj. z besedami skušati vplivati na ravnanje poslušalca 493: govoriti TMB: Pergovarjam NEM.: Der Rede etwas beysetzenLAT.: Addere dictis, auditis, relatis prihajalecGLEJ: prihajavec prihajanik[prih.janik]samostalnik moškega spola prišlec, priseljenec 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Perhajanek-am. NEM.: Ankö.ling, AnsaßLAT.: Advena PRIMERJAJ: prihajavec prihajati[prih.jati prih.jam]nedovršni glagol 1. prihajati, približevati se 576: priti 2. postajati, nastajati, zacenjati se 96: zaceti se TMB: PerhajamNEM.: 1. Ankommen 2. BeginnenLAT.: 1. Advenire 2. Fieri prihajavec[prihaj.v.c](prihajalec) samostalnik moškega spola prišlec, priseljenec 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Perhajavz-am. NEM.: Ankö.ling, AnsaßLAT.: AdvenaPRIMERJAJ: prihajanik prihek[príh.k]pridevnik strm TMB: Prihke-a -uNEM.: GähLAT.: PrćruptusPRIMERJAJ: pristren prihod[prih.d]samostalnik moškega spola prihod 576: prihod TMB: Prihod; Perhod -am. NEM.: Die AnkunftLAT.: Adventus prihodenGLEJ: prihodnji prihodilišce[prihodílišce]samostalnik srednjega spola prihodek 73: placilo TMB: Perhodilshe-a n. NEM.: EinkünftenLAT.: Introitus, Acceptum PRIMERJAJ: prihodišce prihodišce[prihodíšce]samostalnik srednjega spola dohodek 73: placilo TMB: Perhodishe-a n. NEM.: EinkünftenLAT.: Introitus, Acceptum PRIMERJAJ: prihodilišce prihodnji[prih.dnji](prihoden) pridevnik prihodnji TMB: Perhôden-a -uNEM.: ZukünftigLAT.: FuturusKG: perhodne 'zukünftig’ (str. 38)PRIMERJAJ: pretecen; pricajoc; prihodnji cas prihodnji cas[prih.dnji c.s]samostal­niška zveza moškega spola jezikoslovje prihodnji cas; prihodnjik 269: izraz KG: perhodne zhas 'Die künftige Zeit’ (str. 54)PRIMERJAJ: prihodnji priimek[pri.m.k]samostalnik moškega spola priimek 494: beseda TMB: Primk -am. NEM.: Der BeynamenLAT.: Agnomen prijatelj[prij.t.lj prij.tlja]samostalnik moškega spola prijatelj 836: clovek glede naljubezenska in tem podobna custva TMB: Perjatl-am. NEM.: Der FreundLAT.: AmicusGS: Perjatl– vide Prijatl.GS: Prijatl– a prehendenda manu, & a .equenti. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ''Sequens’’ je prijeti. prijateljicaGLEJ: prijatljica prijateljski[prij.t.ljski]pridevnik prijateljski TMB: Perjatelske-a -uSiehe Perja.n prijateljstvo[prij.t.ljstvo]samostalnik srednjega spola prijateljstvo 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Perjatel.tvu-an. NEM.: Die FreundschaftLAT.: Amicitia prijatljica[prij.tljica](prijateljica) samostalnik ženskega spola prijateljica 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Perjatleza-e.h. NEM.: Eine Freundinn LAT.: Amica prijazen[prijáz.n]pridevnik prijazen TMB: Perjâ.n-a -uNEM.: FreundlichLAT.: AmicabilisPRIMERJAJ: prijazniv prijazniv[prijaznív]pridevnik prijazen TMB: Perja.niv-a -uNEM.: FreundlichLAT.: AmicabilisPRIMERJAJ: prijazen prijaznost[prijáznost]samostalnik ženskega spola prijaznost, vljudnost 369: prijaznost, nežnost TMB: Perjazno.t-e.h. NEM.: Die LeutseligkeitLAT.: AffabilitasABC: Prija.no.t (1765, str. 14) prijemati[prij.mati prij.mam] nedovršni glagol prijemati 769: tipati KG: Se dile datikam, primem, der.him, perjemam (str. 142) prijeten[prij.t.n]pridevnik prijeten, prijazen, dobrohoten TMB: Perjetn-a -uNEM.: Angenehm, liebLAT.: Gratus, acceptusPRIMERJAJ: prijeti; rec prijeti[prij.ti prímem]dovršni glagol prijeti 769: tipati TMB: Primem prijeti NEM.: AngreiffenLAT.: ApprehendereGS: Primem – a gr. p..aµa., emo: nam quod emitur, prenditur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Se dile datikam, primem, der.him, perjemam (str. 142)PRIMERJAJ: prijemati prijetnost[prij.tnost]samostalnik ženskega spola milost, prijaznost (?) 409: socutje TMB: Perjetno.t-e.h. NEM.: Die GnadeLAT.: Gratia prikaditi[prikaditi prikadím]dovršni glagol hitro priti; prihiteti 576: priti TMB: Perkadim NEM.: Eilends ankommenLAT.: Citato gradu venire prikazen[prik.z.n prik.zni] samostalnik ženskega spola nenavaden vidni pojav 683: svetloba in z njo povezani pojavi TMB: Perka.n-e.h. NEM.: Die ErscheinungLAT.: Apparitio prikimati[prikímati prikímam]dovršni glagol prikimati, pritrditi 410: soglašati TMB: Perkimam NEM.: BejahenLAT.: Annuere priklada[prikl.da]samostalnik ženskega spola kar se doda k natehtani kolicini; namecek 71: podarjena stvar TMB: Perklâda-e.h. NEM.: Die Zuwage LAT.: Adlibratio prikladati[prikl.dati prikl.dam] nedovršni glagol dodajati 112: dajati TMB: Perkladam NEM.: ZulegenLAT.: Addere, apponere priklanjati[prikl.njati prikl.njam] nedovršni glagol priklanjati 590: premikati telesni del GS: Klinam– Klinem, Klajnam, Klem .implicia exolevere, in compo.itis duntaxat re.tant: preklinam, perklajnam, naklem: gr. kela clau.it. Razlaga . .... . ..e.., claudo: chald. vsebuje zelo malo povednega. prileci se[pril.ci se pril.žem se] dovršni in nedovršni glagol prikleniti[prikleniti prikl.nem]dovršni glagol privezati z verigo; prikleniti 755: vezati TMB: Perklenem-nitiNEM.: AnkettenLAT.: Con.tringere, adjungere priklenjen[prikl.njen]pridevnik priklenjen KG: Tega lube.n .dej perklenen'ga dershy (str. 182) prikloniti se[prikloniti se prikl.nim se]dovršni glagol prikloniti se 561: premikati se TMB: Perklônem seNEM.: Sich verbeugen LAT.: Incurvare .e priklonjen[prikl.njen]pridevnik priklonjen KG: pred svojo Gospo perklonen trepeta (str. 182) prikratiti[prikratiti prikrátim]dovršni glagol obvarovati pred neprijetnim 749: varovati ABC: .kus movzhanje .i zhlovek .am .ebi, inu drugim tavshent nelubno.ti perkráti (1794, str. 26) prikrovnica[prikr.vnica]samostalnik ženskega spola skodelica s pokrovom in rocajem 225: posoda TMB: Prikrovneza-e.h. NEM.: Shale mit Deckel, und HandhabenLAT.: Scutella cooperta prilastiti si[prilastiti si prilastím se] dovršni glagol prilastiti si 115: jemati TMB: Perla.tim si NEM.: Sich zueignenLAT.: Appropriare PRIMERJAJ: prilastovati si prilastovati si[prilastováti si prilast.jem si]nedovršni glagol prilašcati si 115: jemati TMB: Perla.tujem siNEM.: Sich zueignenLAT.: AppropriarePRIMERJAJ: prilastiti se biti ustrezen glede na velikost in obliko; prilegati se 86: ustrezati TMB: Perle.hém seNEM.: Anpassen, anlegen LAT.: Aptare Prevedki resda izkazujejo prehodni pomen 'prilagoditi’, ki pa zaradi prostega morfema se ni verjeten. PRIMERJAJ: priležen prilepiti[prilepiti prilepím]dovršni glagol pritakniti, prikljuciti 551: lepiti TMB: PerlépimNEM.: AnhängenLAT.: Appendere prilesti[pril.sti pril.zem]dovršni glagol prilesti 576: priti TMB PREDGOVOR: Spod mojega zhebelnáka je leta prizhna mala mish: tu mejhenu delze, tu malu besedishe perle.lu (str. 2) prileten[pril.t.n]pridevnik star, prileten TMB: Perlejtn-a -uNEM.: Bejährt, betagtLAT.: ProvectusGS: Perlejtne – a lejtn: gr. p...et.., anno.us.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: perlejtne 'bey Jahren’ (str. 124) priležen[pril.ž.n]pridevnik prilegajoc se, udoben, prilagojen TMB: Perle.hn-a -uNEM.: Gemächlich, anpassendLAT.: Accomodus, adaptatus PRIMERJAJ: prileci se prilicen[prilíc.n]pridevnik primeren, ustrezen, prijeten, vljuden TMB: Perlizhn-a -uNEM.: Artig, angenehm LAT.: Bellus, affabilis prilicnost[prilícnost]samostalnik ženskega spola primernost, vljudnost 369: prijaznost, nežnost TMB: Perlizhno.t-e.h. NEM.: Die ArtigkeitLAT.: Affabilitas prilizniv[priliznív]pridevnik priliznjen TMB: Perli.niv-a -uSiehe Perli.nenPRIMERJAJ: priliznjen priliznjen[pril.znjen]pridevnik priliznjen TMB: Perli.nen-a -uNEM.: SchmeichelhaftLAT.: AdulatoriusPRIMERJAJ: prilizniv priliznjenka[pril.znjenka]samostalnik ženskega spola priliznjenka 913: prilizovalec TMB: Perli.nenka-e.h. NEM.: Schmeichlerinn LAT.: Adulatrix priliznost[prilíznost]samostalnik ženskega spola priliznjenost 396: priliznjenost TMB: Perli.no.t-e.h. NEM.: Die Schmeichlerey LAT.: Adulatio prilizovalecGLEJ: prilizovavec prilizovati[prilizováti priliz.jem] nedovršni glagol prilizovati se 517: prilizovati se TMB: Perli.ujemNEM.: SchmeichelnLAT.: Adulari, blandiri prilizovavec[prilizov.v.c] (prilizovalec) samostalnik moškega spola prilizovalec 913: prilizovalec TMB: Perli.uvavz-am. NEM.: Ein Schmeichler LAT.: Adulator priljuden[priljúd.n]pridevnik uglajen, prijazen TMB: Perlűdn-a -u NEM.: Freundlich, höflichLAT.: HumanusKG: perludne 'ein höflicher, beliebter’ (str. 35) KG: perludne 'höflich’ (str. 124)KG: Bodi perludne (str. 187)PRIMERJAJ: zaljuden priljudnost[priljúdnost]samostalnik ženskega spola uglajenost, priljudnost 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Perludno.t-e.h. NEM.: Die HöflichkeitLAT.: Humanitas priložen[pril.ž.n]pridevnik primeren, ugoden TMB: Perlo.hn-a -u NEM.: GelegensamLAT.: Opportunus priložiti[priložiti priložím]dovršni glagol priložiti, dodati 112: dajati TMB: Perlo.himNEM.: BeylegenLAT.: Addere priložnost[pril.žnost]samostalnik ženskega spola priložnost 407: medsebojni odnosi TMB: Perlo.hno.t-e.h. NEM.: Die GelegenheitLAT.: OpportunitasKG: S'kaj.eno perlo.hnostjo? 'Mit was vor Gelegenheit’ (str. 195) primanjkovati[primanjkováti primanjk.jem]nedovršni glagol primanjkovati 549: primanjkovati TMB: PermankujemNEM.: MangelnLAT.: Deficere primejduhaGLEJ: primojduha primeriti se[prim.riti se prim.ri se] dovršni glagol zgoditi se, primeriti se 772: zgoditi se TMB: Permire se NEM.: Es eräuget sichLAT.: AcciditKG: Se permire 'es ereignet sich’ (str. 78)KG: Seki permire 'es trift ohngefehr zu’ (str. 94) primerjati[prim.rjati prim.rjam] nedovršni glagol ciljati, meriti 764: meriti TMB: Permirjam NEM.: ZielenLAT.: Colimare Latinski prevedek je (v literaturi neosamljen) napacen zapis glagola collineare. primerljiv[primerljív]pridevnik nakljucen, slucajen TMB: Permerliv -a -u NEM.: ZufälligLAT.: AccidentalisPRIMERJAJ: pripaden primerovalecGLEJ: primerovavec primerovanje[prim.rovanje] samostalnik srednjega spola ciljanje, merjenje 426: merjenje KG: Per- miruvanje 'das Mäßen, Zillen’ (str. 114) primerovavec[primerov.v.c] (primerovalec) samostalnik moškega spola kdor cilja, meri 840: delavec KG: Permiruvavz 'Ziller’ (str. 114) primerši[prim.rši]prislov nakljucno, slucajno TMB: Permirshi NEM.: Zufälliger WeiseLAT.: Accidentaliter primojduha[prim.jd.ha] (primejduha) medmet izraža podkrepitev trditve; pri moji duši KG: Per mej duha 'bey meiner Seele!’ (str. 92) pri moji veriGLEJ: primojveri primojveri[prim.jv.ri](pri moji veri) medmetna zveza izraža podkrepitev trditve; pri moji veri TMB: Permejviri!NEM.: Bey meiner Treue LAT.: ĆdipolKG: Per mej viri! 'bey meiner Treue’ (str. 93) primorati[prim.rati prim.ram] dovršni glagol 416: biti nasilen prisiliti, primorati TMB: PermôramNEM.: ErzwingenLAT.: CogereKG: Permoram 'ich zwinge’ (str. 65) primorska gebanica[prim.rska g.banica](gebanica primorska; primorska gibanica; premorska gebanica; premorska gibanica) samostalniška zveza ženskega spola neko pecivo, zavito v (smokvine) liste 261: hrana TMB: Gebanza premurska.h. NEM.: Egyptisch Brey LAT.: Atharatrion Habdelic navaja Gibanicza primor.zka figovem li.ztjem obvita 'Atharatrion’. Zapis pre- za pri- je pri Pohlinu redek, primerjaj pripotec. PRIMERJAJ: gebanica primorska gibanica GLEJ: primorska gebanica primorski[prim.rski]pridevnik obmorski TMB: Permurske; Premurske -a -uNEM.: Am Meere gelegenLAT.: Maritimus PRIMERJAJ: primorska gebanica primrsniti[primrsniti primrsnem]ali [primrsniti prim.snem]dovršni glagol priskutiti 60: obcutiti gnus TMB: Permersnem-nitiNEM.: EckelnLAT.: Abhorrere primrzniti[primrzniti (?) prim.znem (?)]dovršni glagolprimrzniti, tj. z zmrzovanjem se prilepiti 551: lepiti TMB: Permer.nem -nitiNEM.: AngefrierenLAT.: Gellare Zapis nemškega prevedka je napacen namesto anfrieren, latinskega pa namesto gelare 'zamrzniti’, v pasivu gelari 'zmrzniti’. primski[pr.mski]pridevnik obdavcen TMB: Primske -a -uNEM.: Zinsbar LAT.: Emphyteuticus primšcina[pr.mšcina]samostalnik ženskega spola ara, predujem, kupnina 73: placilo TMB: Primshena-e.h. NEM.: Der Kaufschilling LAT.: Mercipretium Latinski prevedek je novodobna zloženka iz merx 'trgovsko blago’ in pretium 'cena, vrednost’. Slovarji ga prevajajo z nemško Kaufschilling, ki pomeni 'ara, predujem’ in tudi 'kupnina’. prinesti[prinésti prinésem]dovršni glagol prinesti 459: nositi KG: Pernesite en bokal vina 'Bringt ein Maß Wein’ (str. 189) PRIMERJAJ: okoliprinesti pripaden[pripád.n]pridevnik nakljucen, slucajen TMB: Perpadn-a -u Siehe PermirlivPRIMERJAJ: primerljiv pripadnost[pripádnost]samostalnik srednjega spola nakljucje, slucaj 435: miselni pojem TMB: Perpadno.t-an. NEM.: Der Zufall LAT.: Ca.us, accidensKG: 'Eines Zufall’ (perpadnoste) (str. 94) pripekati sonce[prip.kati s.nce prip.ka s.nce]nedovršna glagolska zveza o soncu oddajati zelo mocno toploto; pripekati 684: svetiti, temniti se TMB: Perpeka sonzeNEM.: Die Sonne sticht LAT.: Sol urit pripeljan[pripelján]pridevnik pospremljen, priveden KG: Je pershl enkrat taiste dan, S'tolkajn proshnam' perpellan (str. 180) pripeljati[pripeljáti pripelj.m]dovršni glagol pripeljati 581: premikati KG: Katira imash toku veliko muzh, De te buqve perpellash (str. 180) pripeti[prip.ti pripójem]dovršni glagol pojoc priti 576: priti TMB: Perpojčm -pejtiNEM.: Singend anko.enLAT.: Cantando venire pripevati[prip.vati prip.vam]dovršni glagol spremljati koga pri petju s tišjim glasom; pripevati 530: peti TMB: PerpevamNEM.: Dazu singenLAT.: Succinere KG: perpevam 'ich singe still darunter’ (str. 122) priplihtniti se[priplíhtniti se pripl.htnem se]dovršni glagol pridružiti se 576: priti TMB: Perplihtnem -neti seNEM.: ZugesellenLAT.: A..ociari priplutje[priplútje]samostalnik srednjega spola naplavina 759: naplavina GS: Plutve – Plutje, Perplutje, omnia, quć flumina in ripam ejiciunt a gr. p..t.., natatilis.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: plutje; plutve pripogniti[pripogniti prip.gnem] dovršni glagol pripogniti, skloniti 590: premikati telesni del TMB: Perpôgnem-gnitiNEM.: Sich neigenLAT.: InclinareKG: Perpognem 'ich beuge’ (str. 72) pripomoc[pripom.c pripomoc.] samostalnik ženskega spola pripomocek 139: orodje TMB: Perpomozh-y.h. NEM.: Das Hilfsmittel LAT.: Auxilium, medium pripomoci[pripomóci pripom.rem] dovršni glagol pomagati, pripomoci 81: delati, truditi se TMB: PerpomoremNEM.: Mithelfen LAT.: Cooperari pripomocnik[pripomocník] samostalnik moškega spola pomocnik, pomagac 840: delavec TMB: Perpomozhnik-am. NEM.: Ein Mithelfer LAT.: Coadjutor pripomoren[pripom.r.n]pridevnik ki pomaga TMB: Perpomorn-a -uNEM.: MithelfendLAT.: Cooperans priporocati[pripor.cati pripor.cam] nedovršni glagol ukazovati, narocati 522: ukazati TMB: PerporôzhamNEM.: AnbefehlenLAT.: Commendare Opredelitev glagolskega vida ni zanesljiva. PRIMERJAJ: porocati; priporociti priporocevalecGLEJ: priporocevavec priporocevavec[priporocev.v.c] (priporocevalec) samostalnik moškega spola ukazovalec 906: posvetni oblastnik TMB: PerporozhuvavzNEM.: Anbefehler LAT.: Commendator priporociti[priporociti priporocím] dovršni glagol ukazati, narociti (?) 522: ukazati ABC: perporozhim (1789, str. 21) pripotec[pripót.c]ali [prip.t.c] (prepotec) samostalnik moškega spolarastlina trpotec, latinsko Plantago maior 617: vrsta zelike TMB: Prepótz -am. Siehe Terpotz Zapis pre- za pri- je pri Pohlinu redek, primerjaj gebanica primorska PRIMERJAJ: trpotec pripotje[pripotj.]ali [prip.tje] samostalnik srednjega spola stranska pot 553: cesta, pot TMB: Perpotje-an. NEM.: Der Nebenweg LAT.: Secus viam .emita pripovedka[pripov.dka]samostalnik ženskega spola pripoved, pripovedka 253: literarno delo ABC: Kratke Perpovedke (1794, str. 21) pripovedovati[pripov.dovati pripov.dujem]nedovršni glagol pripovedovati 493: govoriti TMB: Perpo-vedujemNEM.: ErzehlenLAT.: Narrare, referre pripovest[pripov.st]samostalnik ženskega spola pregovor, poucna pripoved, evangeljska prilika 253: literarno delo TMB: Pripovi.t-e.h. NEM.: Das Sprichwort LAT.: Parabola Pomen 'pregovor’, ki ga pri besedi pripovest navaja Pleteršnikiz virov od 16. do 19. stoletja, jeopredeljen na osnovi prvega pomenanemškega prevedka. Dopušca ga tudilatinski prevedek, ki sicer v prvi vrstipomeni 'poucna pripoved, evangeljskaprilika’, kar je tudi pomen nemškegaprevedka. priprava[pripr.va]samostalnik ženskega spola pripravljanje, priprava 77: dejanje, delo TMB: Perprâva-e.h. NEM.: Die Vorbereitung LAT.: PrćparatioPRIMERJAJ: pripravljanje pripraven[pripráv.n]pridevnik sposoben, pripravljen kaj storiti TMB: Perpravn-a -uNEM.: Bereit, hurtigLAT.: Agilis, accinctusPRIMERJAJ: pripravljen pripraviti[pripráviti pripr.vim]dovršni glagol pripraviti 81: delati, truditi se TMB: Perpravem-pravetiNEM.: BereitenLAT.: PrćparareKG: Otsche on mene ob moje premo.henje perpraviti? (str. 172) pripravljanje[priprávljanje] samostalnik srednjega spola pripravljanje, priprava 77: dejanje, delo KG: Ti Judji tedej (dokler je dan tega perprav­lanja bil) de bi te trupla na kri.hu naostalle v Sčbotho (str. 173)PRIMERJAJ: priprava pripravljati[priprávljati priprávljam] nedovršni glagol pripravljati 81: delati, truditi se TMB: PerpravlamNEM.: BereitenLAT.: Prćparare pripravljen[pripr.vljen]pridevnik sposoben, pripravljen kaj storiti TMB: Perpravlen-a -uNEM.: Bereit, hurtigLAT.: Paratus, accomodatusPRIMERJAJ: pripraven pripustiti[pripustiti pripustím]dovršni glagol dopustiti 409: imeti socutne medsebojne odnose ABC: kolker je njega .he .laba pamet perpu.tila (1794, str. 22) pripušcalecGLEJ: pripušcavec pripušcavec[pripušc.v.c] (pripušcalec) samostalnik moškega spola priseljenec, prišlek 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Perpushavz-am. NEM.: Der ZuländerLAT.: Arrivator pripušcen[pripušc.n]pridevnik dopušcen, dovoljen TMB: Perpushne-a -uNEM.: ZulässigLAT.: Admi..ariusKG: On se odpove, de nobenemu ni tolkajn zhes se perpushenu (str. 172) prisad[prísad]samostalnik moškega spola ognojitev, odmiranje tkiva, prisad, vnetje 17: bolezen TMB: Prisad -am. NEM.: Der BrandLAT.: GangrćnaGS: Prisad – ex prćpo.itione Per, ver.a in Pri, & sadim; unde habetur verbum persady se, in quo prćpo.itio per redditur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Beseda je imela verjetno zelo širok pomenski obseg, od (gnojnega) vnetja tkiva do njegovega odmiranja. prisaditi se[prisaditi se prisadí se] dovršni glagol ognojiti se, vneti se, odmirati iz bolezenskih vzrokov 17: boleti, bolehati GS: Prisad – ex prćpo.itione Per, ver.a in Pri, & sadim; unde habetur verbum persady se, in quo prćpo.itio per redditur. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Tako kot samostalnik prisadje imel tudi glagol domnevno zelo širok pomenski obseg. priseci[pris.ci pris.žem]dovršni glagol priseci 514: govoriti pravne reci TMB: Perse.hem; Krivu perse.hém-sezhi NEM.: Falsch schwürenLAT.: PejerareSiehe PersegamPRIMERJAJ: krivo priseci; prisegati prisednik[pris.dnik]samostalnik moškega spola vsak od sodnikov, ki skupaj s pred­sednikom sestavljajo sodni zbor; prisednik 906: posvetni oblastnik TMB: Persednek-am. NEM.: Ein Beysitzer LAT.: A..e.or prisega[pris.ga]samostalnik ženskega spola prisega 556: pravni izraz TMB: Persega -e.h. NEM.: Der EydschwurLAT.: Jusjurandum prisegati[pris.gati pris.gam]nedovršni glagol prisegati 514: govoriti pravne reci TMB: PersegamNEM.: SchwürenLAT.: JurareGS: Persegam– qua.i k'persam, na per.e segam; vel Per.t .tegam, quorum utrumque jurantes facere con.ueverant; unde metonymicum e.t, quo adjunctum pro re ponitur, e.tque pleona.ticum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: priseci priseljc[prís.ljc]samostalnik moškega spola 1. telovnik 130: oblacilo ali obutev 2. pecica, tj. del trebušne mrene med jetri in želodcem 972: del cloveka ali živali TMB: Prisčlz-am. NEM.: 1. Die Latze 2. Das GekrößLAT.: 1. Thorax 2. Me.enterium GS: Priselz– germ. Brustlatz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. priselnik[priselník]samostalnik moškega spola prišlec, priseljenec 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Persęlnik-am. NEM.: Ein AnkömlingLAT.: Advena, ho.pesGS: Perselnik– ex Per ad, & seliti se, advenire. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. priseženGLEJ: prisežni prisežni[pris.žni](prisežen) pridevnik ki je v zvezi s prisego; prisežni TMB: Perse.hne-a -uNEM.: Eydlich, geschworen LAT.: Juratus priskociti[priskociti prisk.cim] dovršni glagol priskociti 576: priti KG: tebi perstopem, perskozhem (str. 143) prislepitiGLEJ: prizlepiti prisoditi[prisoditi pris.dim]dovršni glagolprisoditi, pripisati, tj. imeti mnenje, da je kdo povzrocitelj, storilec cesa 435: snovati v mislih TMB: Persôdem-soditi NEM.: ZumuthenLAT.: Adjudicare prispavalkaGLEJ: prispavavka prispavati[prispávati prispávam] nedovršni glagol spolno obcevati 708: spolno obcevati TMB: PerspâvamNEM.: Beyschlafen LAT.: Concumbere prispavavka[prispav.vka] (prispavalka) samostalnik ženskega spola priležnica 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Perspavavka-e.h. LAT.: ConcumbinaS. Perdru.hneza PRIMERJAJ: pridružnica prisrcen[prisrc.n]pridevnik prisrcen TMB: Perserzhne-a -uNEM.: HerzlichLAT.: Cordialis prisrebati[prisr.bati prisr.bljem] nedovršni glagol po malem srebati 702: piti KG: persreblem, das ist pomalu sreblen 'ich sürfle’ (str. 122) pristava[prist.va]samostalnik ženskega spolapristava, tj. hiša z gospodarskimi poslopji, ki pripada grašcini 773: zgradba TMB: Pri.tâva-e.h. NEM.: Der MayerhofLAT.: Villa pristavek[prist.v.k]samostalnik moškega spola dostavek, dodatek, pogoj k dogovor­jenemu 556: pravni izraz TMB: Per.tavk -am. NEM.: Der BeysatzLAT.: Additamentum KG: S' tem perstkavkam, s'to pogodbo 'mit diesem Beding, Zusatz’ (str. 99) pristaviti[pristáviti prist.vim]dovršni glagol dodati 112: dajati TMB PREDGOVOR: je.t njeh otshem v' svojemu temu velikemu besedishu popraveti, inu per.taveti (str. 4) pristavna beseda[prist.vna bes.da]samostalniška zveza ženskega spola 1. jezikoslovje prislov 497: vrsta besede 2. jezikoslovje pridevnik 497: vrsta besede TMB: Per.tavna besedeNEM.: Das NebenwortLAT.: AdverbiumKG: per.tavna be... 'Beywort’ (str. 20) pristavnik[prist.vnik]samostalnik moškega spolavaški besednik, tj. zagovornik pred sodišcem 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu KG: Pristavnek 'Dorfanwalt’ (str. 179) pristavšcak[prist.všcak] (pristavšek) samostalnik moškega spola oskrbnik pristave; pristavnik 875: sluga oblasti TMB: Pri.tavshčk-am. NEM.: Der MayerLAT.: Villicus pristavšekGLEJ: pristavšcak pristop[prist.p prist.pa]samostalnik moškega spola dostop, pristop 576: prihod TMB: Per.tôp-am. NEM.: Der BeytrittLAT.: Acce..io pristopiti[pristopiti prist.pim]dovršni glagol priti, pristopiti 576: priti ABC: per.topi meni na pomuzh (1794, str. 13) pristren[pristr.n pristréna]pridevnik strm TMB: Pri.tręn-a -uSiehe Prihke PRIMERJAJ: prihek pri svetem Kristusovem evangelium[pri sv.tem Kr.stusovem evang.lium]medmetna zveza izraža podkrepitev trditve KG: Per .vetemu Chri.tusovemu Evangelium! 'beym H. Christi Wort’ (str. 93) prisvojiti si[prisvojiti si prisvojím se]dovršni glagol prisvojiti si 115: jemati TMB: Persvojim si NEM.: Sich zueignenLAT.: Appopriare .ibi prišiti[prišíti priš.jem]dovršni glagol prišiti 112: dajati TMB: Pershyem-shyti NEM.: AnnähenLAT.: A..uere pritakniti[pritakniti pritáknem]dovršni glagol dotakniti se 769: tipati TMB: Pertaknem -nitiNEM.: AnrührenLAT.: AttingereKG: pertaknem, dataknem 'ich begreife, berühre’ (str. 125) pritezGLEJ: pretez pritežGLEJ: pretež priti[príti prídem]dovršni glagol priti 576: priti TMB: Pridem pridtiNEM.: KommenLAT.: VenireKG: Pritti anstatt, priditi, prideti (str. 168) pritiskati[pritískati pritískam] nedovršni glagol pritiskati, stiskati 727: tolci, bosti TMB: PertiskamNEM.: Drücken, ängstigenLAT.: Adurgere, angere pritrdovati[pritrdováti pritrd.jem] nedovršni glagol podpirati, pritrjevati 89: pritrditi KG: Perterdujem 'ich bekräftige’ (str. 75) privadati[privadati]nedovršni glagol krotiti, udomacevati, privajati 346: krotiti TMB: PervâdamNEM.: Zamm machen LAT.: Cicurare privoliti[privoliti priv.lim]dovršni glagol privoliti 410: soglašati TMB: Pervôlem -volitiNEM.: EinwilligenLAT.: Acquie.cere privolja[priv.lja]samostalnik ženskega spola privolitev, soglasje 435: miselni pojem TMB: Pervola -e.h. NEM.: Die Einwilligung LAT.: Ad.tipulatioPRIMERJAJ: privoljenje privoljenje[privoljénje]samostalnik srednjega spola privolitev, soglasje 435: miselni pojem ABC: is Pervolénjam (1794, str. 1)PRIMERJAJ: privolja pri volji[pri v.lji]povedkovniška zvezapripravljen, razpoložen, pri volji KG: Sem per voli 'Bin zufrieden’ (str. 191)PRIMERJAJ: volja privolnik[privolník]samostalnik moškega spola kdor privoli, soglaša 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Pervolnik-am. NEM.: Ein MitstimmerLAT.: Ad.tipulator privosnikGLEJ: privošcnik privošcen[priv.šc.n]pridevnik naklonjen TMB: Pervôshne-a -uNEM.: GünstigLAT.: FavensPRIMERJAJ: privošciti privošciti[privošciti priv.šcim] dovršni in nedovršni glagol biti naklonjen 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Pervôshem -shitiNEM.: Gönnen, günstig seynLAT.: Favere PRIMERJAJ: privošcen privošcljivec[privošclj.v.c] samostalnik moškega spola kdor je komu naklonjen; zašcitnik, podpornik, pokrovitelj 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Pervoshlivz-am. NEM.: Der GönnerLAT.: FautorPRIMERJAJ: privošcnik privošcljivost[privošcljívost] samostalnik ženskega spola naklonjenost, zašcitništvo 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Pervoshlivo.t -e.h. NEM.: Die GunstLAT.: FavorPRIMERJAJ: privošcnost privošcnik[privošcník](privosnik; privošnik) samostalnik moškega spola kdor je komu naklonjen; zašcitnik, podpornik, pokrovitelj 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: Pervosnik-am. S. Pervoshlivz Ker zapis Pervosnik v TMB stoji med gesloma Pervhne in Pervoshno.t, sklepamo, da je natisnjen napacno namesto hotenega Pervoshnik. PRIMERJAJ: privošcljivec privošcnost[priv.šcnost]samostalnik ženskega spola naklonjenost, zašcitništvo 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Pervoshno.t-e .h. NEM.: Die Gnade, GunstLAT.: Favor, gratia PRIMERJAJ: privošcljivost privošnik GLEJ: privošcnik privržek[priv.ž.k]samostalnik moškega spola dodatek, namecek 71: podarjena stvar TMB: Pervr.hčk-am. NEM.: Die Zugab LAT.: Adjectamentum prizadeti (si)[prizad.ti si prizad.nem si]dovršni glagol prizadevati si 81: delati, truditi se TMB: Per.adenem-detiNEM.: Sich bestrebenLAT.: Satagere, conariKG: de be slavnu .hivelli, inu .a zhast se kaj per.adčlli (str. 186) prizadetje[prizad.tje]samostalnik srednjega spola prizadevanje 77: dejanje, delo TMB: Per.adetje-an. NEM.: Das BestrebenLAT.: Conatus, anni.usPREDGOVOR: Leti, imam upanje, bodo temu per.adetju pravizo spo.náli (str. 5) prizadevati si[prizad.vati si prizad.vam si]nedovršni glagol prizadevati si 81: delati, truditi se TMB: Per.adevamLAT.: S. Per.adenem PREDGOVOR: Naposléd vôshem je.t vam delovné, inu od useh terpezhno.t pro.te Kompagije, use zha.ty uredni Perjatli, Patrijoti, katiri si per.adevŕte Kraynske je.ik, inu te umetno.te nashe roj.tne dushele pou.digneti (str. 5) prizanašati[prizan.šati prizan.šam] nedovršni glagol prizanašati, gledati skozi prste, tj. delati, da kdo za negativno dejanje ni deležen negativnih posledic 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Per.anâsham NEM.: Durch die Finger sehenLAT.: Conivere PRIMERJAJ: prizanesti prizanesti[prizanésti prizanésem] dovršni glagol prizanesti 409: imeti socutne medsebojne odnose KG: Temu majnshemu per.anesi (str. 187)PRIMERJAJ: prizanašati prizlepiti[prizlepiti prizlepím] (prislepiti) dovršni glagol prikljuciti, dodati 112: dajati TMB: PerslépimNEM.: Anhängen, anfügenLAT.: Addere, adjungere priželjc[pr.ž.ljc]samostalnik moškega spola priželjc, tj. organ v zgornjem delu prsnega koša, v katerem nastajajo limfociti 972: del cloveka ali živali GS: Pri.helz– germ. Brerl.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. prižen[priž.n]pridevnik cist, snažen TMB: Pri.hn-a -uNEM.: ReinlichLAT.: Mundus prižnica[prižnica]samostalnik ženskega spola prižnica 784: del cerkve TMB: Pri.hnčza -e.h. NEM.: Die Kanzel, KathederLAT.: Ambo, cathedraPRIMERJAJ: lišer prlja[p.lja]samostalnik ženskega spola hišna dekla 871: uslužbenec TMB: Pčrla-e.h. NEM.: Ein StubenmagdLAT.: Ancilla domusGS: Perla – (pedi.equa) apud Bohorizh in hor. .ubci.ivis pag. 58 a Prem: .ic enim dicere Dominć ancillis erant .olitć: zhaj! de se bom na tebi operla. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pri Bohoricu beseda pomeni 'spremljevalka dame, ki je hkrati tudi njena osebna služabnica’. Podrobneje o besedi Snoj, Novi pogledi: 227–235. proba[pr.ba]samostalnik ženskega spola preizkus 435: miselni pojem TMB: Prôba -e.h. NEM.: Die ProbeLAT.: Proba procesija[proc.sija](precesija) samostalnik ženskega spola procesija 474: kršcanski obred TMB: Prezesija-e.h. NEM.: Die Procession LAT.: Circuitus, .upplicatio prodaj[pr.daj]samostalnik moškega spola prodaja 733: trgovsko dejanje TMB: Prudej -am. NEM.: Der VerkaufLAT.: VenditioGS: Prudej – vide Predâm.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: is prudam, oder prude.am 'mit Verkauf’, od pruda, oder prudeja 'vom Verkaufe’ (str. 34)PRIMERJAJ: predaj; prodo prodo (?)[pr.do (?)]samostalnik srednjega spola (?) prodaja 733: trgovsko dejanje KG: is prudam, oder prude.am 'mit Verkauf’, od pruda, oder prudeja 'vom Verkaufe’ (str. 34) PRIMERJAJ: prodaj proga[pr.ga]samostalnik ženskega spola proga, maroga, tj. podolgovata poškodba kože zaradi udarca 33: poškodba ali njena posledica TMB: Proga -e.h. NEM.: Die StriemeLAT.: Plaga progla[pr.gla]samostalnik ženskega spola železna past s sprožilnim mehanizmom 155: pripomocek za lov na kopenske živali TMB: Prôgla-e.h. NEM.: Schlageisen, KluppeLAT.: Cippus, decipula prosen[pros.n]pridevnik iz prosa, prosen TMB: Prosen-a -uSiehe PrasenPRIMERJAJ: prosena kaša prosena kaša[pros.na káša]samo­stalniška zveza ženskega spola prosena kaša 261: hrana TMB: Prasena kasha.h. NEM.: Der HirsebreinLAT.: Milium PRIMERJAJ: prosen prosenec1 [pros.n.c](prosinec) samostalnik moškega spola januar 43: cas ali njegov del TMB: Prosenz-am. NEM.: JännerLAT.: Januarius GS: Prôsenz– a Senzé; quia Janus bifrons figuratur.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. KG: Prosenz 'Jener’ (str. 129) Prosenec2 [pros.n.c]samostalnik moškega spola bog prehodov, vrat; Janus 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Prosenz-am. NEM.: JanusLAT.: Janus prosenica1 [proseníca]in [pros.nica] samostalnik ženskega spola prosena slama 616: del zelike TMB: Proséniza; Prosénza-e.h. NEM.: HirsenstrohGS: prosenica2 [proseníca]in [pros.nica] samostalnik ženskega spola praznovanje v cast bogu Janu 46: praznik TMB: Proséniza; Prosénza-e.h. NEM.: Das JanusfestLAT.: Agonalia prosevka[pros.vka]samostalnik ženskega spola majhna molilnica, shodnica, kapela 783: kršcanska verska zgradba GS: Prosevka– parva .ynagoga, capella in Calmeti Dictionario; Juvenalis habet Pro.euche in eadem .ignificatione a Prosem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Hapaks legomenon. prosinecGLEJ: prosenecą prositi[prositi pr.sim]nedovršni glagol prositi 493: govoriti TMB: Prosem prositi NEM.: BittenLAT.: Po.cere, orareGS: Prosem – a gr. p..se...µa., (ab.ci..um) adoro.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Prosevka– parva .ynagoga, capella in Calmeti Dictionario; Juvenalis habet Pro.euche in eadem .ignificatione a Prosem. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. KG: Ti bosh eno dobruto proshen (str. 143) proso[pros.]samostalnik srednjega spola rastlina proso, latinsko Panicum miliaceum, ali njena užitna semena 617: vrsta zelike TMB: Prasu -an. NEM.: Der HirsenLAT.: MiliumGS: Prasú– quibusdam Prosu: germ. Hirse.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. prost[pr.st]pridevnik 1. prost, svoboden 2. neporocen, samski TMB: Pro.t-a -u NEM.: Frey, ledigLAT.: Liber, cćlebsGS: Pro.t – liber; unde Pro.tor, .patium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: samsvoj; sloboden; svojboden prostnija[prostn.ja]samostalnik ženskega spola svobodno zemljiško gospostvo; baronija 119: kmecko posestvo TMB: Pro.tnya-e.h. NEM.: Die freye HerrschaftLAT.: Dyna.tia prostnik[prostník]samostalnik moškega spola baron 952: clovek glede na stan TMB: Pro.tnik-am. NEM.: Ein Freyherr LAT.: Liber, Baro prostnost[próstnost]samostalnik ženskega spola prostost, svoboda 412: svoboda TMB: Pro.tno.t-e.h. NEM.: Die Freyheit LAT.: Libertas prostor[próstor]samostalnik moškega spola prostor 281: kraj TMB: Pro.tor-am. NEM.: Der Platz, RaumLAT.: Locus, .patiumGS: Pro.t– liber; unde Pro.tor, .patium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. prostoren[prost.r.n]pridevnik prostoren TMB: Pro.torn-a -uNEM.: GeräumigLAT.: Spatio.us prostornjak[prostornják]ali [prost.rnjak]samostalnik moškega spola odprt prostor, obdan s stavbami; trg 281: kraj TMB: Pro.tornak-am. NEM.: Ein PlatzLAT.: Forum, area prostornost[prost.rnost]samostalnik ženskega spola prostranost, obsežnost 750: razsežnost TMB: Pro.torno.t-e.h. NEM.: Die Weite, GrößeLAT.: Amplitudo prošnja[próšnja]samostalnik ženskega spola prošnja 493: govorjenje TMB: Proshna-e .h. NEM.: Die BitteLAT.: Preces prošnjavec[prošnj.v.c]samostalnik moškega spola prosilec 912: clovek glede na govorjenje TMB: Proshnavz-am. NEM.: Ein Fürbitter LAT.: Interce..or proštija[prošt.ja]samostalnik ženskega spola hiša za prošta; proštija 783: kršcanska verska zgradba TMB: Proshtya-e.h. NEM.: Eine ProbsteyLAT.: Prćpo.itura prot[pr.t]samostalnik moškega spola ribiška palica 157: pripomocek za ribolov TMB: Prôt-jam. NEM.: Fischerruthe LAT.: Virga pi.catoriaGS: Prot– Protje, virgultum; unde .umuntur virgć pi.catorić. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. proti[proti]ali [pr.ti]predlog proti TMB: Pruti; Proke NEM.: GegenLAT.: Contra, adver.umKG: Pruti temu goj.du 'gegen dem Wald’ (str. 84)KG: Proti kjekaj 'dahin entgegen’ (str. 90)KG: Proti lésem 'hieher entgegen’ (str. 90) protignati[pr.tignáti]nedovršni glagol gnati nasproti 589: gnati KG: prutignati 'Entgegentreiben’ (str. 125) protihojnik[pr.tih.jnik (?)] samostalnik moškega spola kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugacen; nasprotje, antipod 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Prutihojnek-am. NEM.: GegenfüßlerLAT.: AntipodaPRIMERJAJ: protinožnik; sprotihodnik protinožnik[pr.tin.žnik]samostalnik moškega spola kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugacen; nasprotje, antipod 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Prutinô.hnek-am. NEM.: GegenfüßlerLAT.: Antipoda Kalk po nemški, latinski in grški besedi, ki v antiki pomeni predvsem to, kar beseda antipodponovno pridobiva, tj. 'prebivalec Zemlje na nasprotni strani oble’. Predstava, da ima Zemlja obliko krogle, je namrec znana že pri Platonu. Nasprotovali so ji predvsem epikurejci in kasneje kristjani. PRIMERJAJ: protihojnik; sprotihodnik protipostaviti (se)[pr.tipostáviti se pr.tipost.vim se]dovršni glagol zoperstaviti se 413: nasprotovati TMB: Prutipo.tâvemNEM.: Entgegensetzen LAT.: Adver.ariKG: en dejl so se moshku ti sovra.hni troppi pruti postaveli (str. 140) protipovest[pr.tipov.st]samostalnik ženskega spola ugovor 514: pravni govor TMB: Prutipovi.t-e.h. NEM.: Ein Widerspruch LAT.: Antilogema protistavnost[pr.tistávnost] samostalnik ženskega spola poetika besedna figura, ki veže na­sprotujoca si pojma v miselno celoto; nasprotje, antiteza 269: jezikoslovni izraz KG: und sich der /…/ Antitchesen, Prutistav­nost /…/ befleissen (str. 184) protiti[protiti protím]nedovršni glagol pretiti, groziti (?) 520: groziti GS: Protim – a gr. p..te..., intento.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Glagol je v tem pomenu znan v stari knjižni prekmuršcini. protje[pr.tje]samostalnik srednjega spola 1. norišnica 774: bolnišnica 2. grmovje, gošcava 318: rastišce grmovja TMB: Protje-an. NEM.: 1. Tollhaus 2. Hecken, GesträucheLAT.: 1. Va.cerra 2. DumetumGS: Prot– Protje, virgultum; unde .umuntur virgć pi.catorić.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: rašpovs Prove[próve (?) próveta (?)]samostalnik moškega spola bog ognja, Vulkan 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Prove -étam. NEM.: Der VulkanLAT.: Vulcanus Manj verjetno je mišljeno obcno ime 'ognjenik’. V TMB je lastno ime v nemšcini veckrat navedeno z dolocnim clenom, npr. der Jupiter, glej Gromac. prsi[prsi]množinski samostalnik ženskega spola prsi 972: del cloveka ali živali TMB: Perse .h. NEM.: Die BrustLAT.: PectusGS: Perse – germ. Brust: Anglo.. Breo.t: Angl. Bre.t: Suec. Brö.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. prskati kot koza[prskati kot kóza p.skam kot kóza]nedovršna glagolska zveza pljuvati 694: izlocati TMB: Perskam ked ko.aNEM.: SpürzelnLAT.: SpurcitareGS: Perskam – e.t onomatopśia caprarum, & ad hominem quoque .ignificatio tran.fertur, caprarum morem imitantem spurcitando. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. prsnica[p.snica]samostalnik ženskega spola naprsnik, telovnik 130: oblacilo ali obutev TMB: Persnčza-e.h. NEM.: Brustlatz LAT.: Thorax Beseda oznacuje del oblacila, ki pokriva prsi. Manj verjetno je mišljen del oklepa, ki pokriva prsi. PRIMERJAJ: arnož prst1 [p.st]samostalnik moškega spola vsak od petih gibljivih podaljškov roke ali stopala; prst 878: del cloveka TMB: Per.t-am. NEM.: Der FingerLAT.: Digitus prst2 [p.st prst.]samostalnik ženskega spola zemlja, prst 667: zemlja, blato ipd. TMB: Per.t-y.h. NEM.: Die ErdeLAT.: Humus, terra prstan[prstan]samostalnik moškega spola prstan 532: okrasje TMB: Per.tan-a m. NEM.: Der RingLAT.: AnnulusPRIMERJAJ: prstancek; rinka prstancar[prstancar (?)]samostalnik moškega spola izdelovalec prstanov 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: Per.tanzhar-ja m. NEM.: Ein RingelmacherLAT.: Annularius prstancek[prstanc.k]samostalnik moškega spola majhen prstan; prstancek 532: okrasje TMB: Per.tanzhčk-am. NEM.: Das Ringel LAT.: Annulus parvus prstanik[prstanik]samostalnik moškega spola prstanec, tj. prst med sredincem in mezincem 878: del cloveka TMB: Per.tanek-am. NEM.: Der RingfingerLAT.: Annularis digitus prsten[prst.n]pridevnik zemeljski, prsten, glinen TMB: Per.ten-a -uNEM.: IrrdlichLAT.: Terre.tris prstenina[prstenína]samostalnik ženskega spola glinena posoda, glineno posodje 225: posoda TMB: Per.tenina-e.h. NEM.: Irrden GeschirrLAT.: Va.a te.tea pršeti[prš.ti prší]nedovršni glagol 1. deževati z drobnimi, gostimi kapljami; pršeti 450: delati vremenski pojav 2. snežiti 450: delati vremenski pojav TMB: PershyNEM.: Es riesseltLAT.: Rorat, ningit prt[p.t]samostalnik moškega spola prt 221: hišni tekstil TMB: Pert; Part-am. NEM.: Das LeintuchLAT.: Linteum prtenina[prtenína]samostalnik ženskega spola lanena posteljnina, laneno perilo 222: posteljnina TMB: Pertenina-e.h. NEM.: Die LeinwäschLAT.: Supellex lineaPRIMERJAJ: prtnina prtnen[prtn.n]pridevnik lanen TMB: Partnen; Pertnen-a -uNEM.: Von LeinwandLAT.: Lineus prtnina[prtnína]samostalnik ženskega spola lanena posteljnina, laneno perilo (?) 222: posteljnina TMB: Partnina-e.h. Siehe Pertnina Iztocnice pertnina v TMB ni. PRIMERJAJ: prtenina prucica[prúcica]samostalnik ženskega spola prucka 216: sedež ali ležišce TMB: Pruzhčza-e.h. NEM.: Der SchemmelLAT.: Scabellum pruka[prúka]samostalnik ženskega spola sedež za vec oseb; klop 216: sedež ali ležišce TMB: Pruka -e.h. NEM.: Die Bank, StuhlLAT.: Scamnum prungelj[prúng.lj prúng.ljna] samostalnik moškega spola palica, kol 175: orodje, ki je palica TMB: Prungel-nam. NEM.: Ein Stock, PflockLAT.: TruncusGS: Prungel– a Brun.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pruštafGLEJ: pruštof pruštof[prúštof](pruštaf) samostalnik moškega spola suknjic 130: oblacilo ali obutev GS: Prushtaf– in Boxhornii glo..is Bru.troch: germ. Brustfleck.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. prvi[p.vi]števnik prvi TMB: Perve -a -uNEM.: Erster LAT.: Primus prvic[p.vic]prislov prvic TMB: PervezhNEM.: Erstlich LAT.: PrimoKG: Pervezh 'erstens’ (str. 93) prvina1 [prvína]samostalnik ženskega spola kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina 613: sad ali plod za prehrano TMB: Pervina-e.h. NEM.: Die ErstlingeLAT.: PrimitićPRIMERJAJ: prvotina prvina2 [p.vina]samostalnik ženskega spola prvo jutranje zvonjenje 487: oglašanje TMB: Pervčna-e.h. NEM.: FrühgeläutLAT.: Pul.us primus prvorodna beseda[prvor.dna bes.da]samostalniška zveza ženskega spola osnovna, nemotivirana beseda 497: vrsta besede TMB: Pervurodna beseda NEM.: Ein StammenwortLAT.: Primitivum PREDGOVOR: Nalash so ble te pervorodne, inu koreninske besede, is eno besedo: te narpo­trebnejshe skupisyskane (str. 3) prvorojencic[prvorojéncic] samostalnik moškega spola prvorojenec 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Pervurojenzhčzh-am. NEM.: ErstgebohrnerLAT.: Primogenitus prvotina[prvotína]samostalnik ženskega spola kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina 613: sad ali plod za prehrano TMB: Perotina-e.h. Siehe PervinaPRIMERJAJ: prvinaą pse[ps. ps.ta]samostalnik moškega spola psicek 991: mladic kopenske domace živali TMB: Psę-etam. Siehe PsizhkPRIMERJAJ: psicek psica[psíca](pesica) samostalnik ženskega spola psica 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Pčsiza; Psiza-e.h. NEM.: Eine Hündinn; Die HündinnLAT.: Canis femina; Canis mater psicek[ps.c.k]samostalnik moškega spola psicek 991: mladic kopenske domace živali TMB: Psizhk-am. NEM.: Kleiner Hund LAT.: CaniculaPRIMERJAJ: pse psicji[ps.cji]pridevnik pasji TMB: Pčsizhje-a -uNEM.: Hündisch LAT.: CaninusPRIMERJAJ: pasji pst[p.t]medmet 1. uporablja se za izražanje želje, naj se ogovorjeni približa 2. uporablja se za izražanje opozorila, naj ogovorjeni umolkne, molci KG: Pst, zst, semkej 'herda’ (str. 96)KG: st, .ht, pst 'still’. Tihu, movzhi 'halts Maul’ (str. 96) PRIMERJAJ: cst pšenica[pšeníca]samostalnik ženskega spolarastlina pšenica, latinsko Triticum spelta, ali njena užitna semena 617: vrsta zelike TMB: Psheniza-e.h. NEM.: Der Weitzen LAT.: Triticum pšenicenGLEJ: pšenicni pšenicni[pšen.cni](pšenicen) pridevnik pšenicni TMB: Pshenizhn-a -uNEM.: Vom WeitzenLAT.: Triticeus pšeno[pšéno]samostalnik srednjega spola 1. olušcena žitna zrna; pšeno 261: hrana 2. riganje, spahovanje (?) 525: oddajati glasove s prebavnim traktom 3. zdrob (?) 261: hrana TMB: Pshčnu-a n. NEM.: Der Breyn, GrölzLAT.: Creminum GS: Pshęnu– a gr. .a., in tenues partes comminuo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Ushenem– compo.itum ex antiquo shenem, .eu shiplem abrado, decerpo, minuo. Unde e.t ushęnu, Grieß.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Drugi pomen izhaja iz prevedka Grz, tretji iz Grieß. Latinski prevedek ni jasen. PRIMERJAJ: všeno pšora[pš.ra]samostalnik ženskega spola (?) srbecica, srab, garje (?) 17: bolezen GS: Pshôra– a gr. ...a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pomen je ugotovljen na osnovi etimološke razlage besede pšorez, ki jo Pohlin izvaja iz pšora in rezati ter domneva prvotni pomen 'preklic srbecice, sraba, garij’. Zapis grške besede je domnevno napacen namesto ...a 'srbecica, garje’. pšorez[pš.rez] GS: Pshôres– a re.hem, qua.i impetiginis re.ci..io. Vide Puhor.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasen hapaks legomenon. Pohlin ga etimološko razlaga kot 'preklic srbecice, sraba, garij’. PRIMERJAJ: puhor pticaGLEJ: tica pticGLEJ: tic pticarGLEJ: ticar pticarstvoGLEJ: ticarstvo pticegledstvoGLEJ: ticegledstvo pticekGLEJ: ticek pticicaGLEJ: ticica pticje prosoGLEJ: ticje proso pticjiGLEJ: ticji pticnikGLEJ: ticnik pticnjak GLEJ: ticnik ptuj[pt.j]pridevniktuj, inozemski TMB: Ptuj-a -uNEM.: FremdLAT.: Alienus, peregrinusGS: Ptuj – a gr. pt.µ., volo, advolo: vel pt..., terrefacio, .icut .it, quando alieni exteri nobis .uperveniunt: vel pt...., mendicus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. pubic[p.bic](pobic) samostalnik moškega spola fantic, pobic 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Pubčzh-am. NEM.: Das KnäbleinLAT.: PuellusGS: Pubezh– lat. puber, pubes, pupus: germ. Bub: gr. ß..pa..: vacuum, cavum e..e, buv , vel bubh . .. . Hebr. cum cćteris Japhetitis dialectis.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. pucati[púcati púcam]nedovršni glagol koroško cistiti 52: cistiti GS: Puzam – vindicum a germ. putzen: Suec. Putsa. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. puf[?]samostalnik moškega spolaneka žaba, morda krastaca, latinsko Rana bufo 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Puf -am. NEM.: Eine Mistkröte LAT.: Bufo parvusGS: Puf – infer. Sax. Pogge, Klpogge, Poggenschitt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. puh[p.h]samostalnik moškega spola mocan sunek, sila, silovitost 727: udarec, udarjanje TMB: Puh-am. NEM.: Der Schwall, GewaltLAT.: Vis, impetusKG: puh teh viharjov (str. 140) puhati[púhati púham]nedovršni glagol 1. pihati, puhati 693: dihati ipd. 2. biti razgret, vzburjen 691: opravljati telesno funkcijo TMB: PuhamNEM.: 1. Blasen 2. Erhitzt seynLAT.: 1. Flare 2. Ć.tuare puhki kamen[púhki kámen] (kamen puhki) samostalniška zveza moškega spolaplovec, votlic, tj. luknjicast kamen, ki plava na vodi 637: kamen, kamenina TMB: Kamen puhkeNEM.: Bimsenstein LAT.: Pumex puhla repa[púhla r.pa]samostalniška zveza ženskega spola puhla repa 613: sad ali plod za prehrano TMB: Puhla repaNEM.: Wamstige RübeLAT.: Rapa flaccida puhniti[púhniti p.hnem]dovršni glagol udariti 727: tolci, bosti TMB: Puhnem -hnitiNEM.: StossenLAT.: Trudere, tundere puhor[púhor]samostalnik moškega spola plodov mehur, tj. mehur s porodno tekocino 977: del ženske ali živalske samice TMB: Puhôr-jam. NEM.: Wasserblase LAT.: Bulla matricalisGS: Puhor– antiqui Sueci Pockor: recentiores jam Koppa ajunt: germ. Pocken, Blattern.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pleteršnik v tem pomenu navaja bor. puhteti[puht.ti puhtím]nedovršni glagol izhlapevati, dišati, dehteti 543: oddajati vonj TMB: PuhtimNEM.: DuftenLAT.: ExhalarePRIMERJAJ: pahteti puk[?]samostalnik moškega spola hrvaško ljudstvo 927: skupina ljudi TMB: Puk -am. NEM.: Der PöbelLAT.: Plebs, vulgus GS: Puk – Pulk .unt antiqui..imi Illyricorum termini: germ. Volk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: pulk pukati[púkati púkam]nedovršni glagol puliti 731: puliti TMB: Pukam NEM.: AusraufenLAT.: Eradicare pukša[p.kša]samostalnik ženskega spola puška 199: orožje TMB: Puksha-e.h. NEM.: Die Flinte, BüchseLAT.: Sclopetum GS: Puksha– e.t onomatopśia a .onitu, quem explodendo edit: Hung. Puska: germ. Bhse.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: Puk.ha (1765, str. 14) pukšar[pukšár pukšárja]samostalnik moškega spola izdelovalec pušk; puškar 846: izdelovalec orožja TMB: Pukshar-jam. NEM.: BüchsenschäffterLAT.: Sclopetarius pukšica[p.kšica]samostalnik ženskega spola pištola 199: orožje TMB: Puksheza-e.h. NEM.: Eine PistoleLAT.: Sclopetum minus pukšino zrnce[p.kšino zrnce]samo­stalniška zveza srednjega spola svincena šibra 199: orožje TMB: Sernčze, pukshenon. NEM.: Ein Schrott zum Schießen LAT.: Grando plumbea pulež[p.lež]samostalnik moškega spola kdor se pretepa; pretepac 945: nasilnež TMB: Pulésh-.ham. NEM.: Ein Raufhändler LAT.: Agoni.ta puliti[puliti púlim]nedovršni glagol 1. puliti 731: puliti 2. ropati 106: krasti TMB: Pem -lil, -liti NEM.: 1. Ausraufen 2. RaubenLAT.: 1. Ex.tirpare 2. PrćdariGS: Pem – unde , maritus, & boel .... . : Hebr. Buhlen germ. beula maritata, .ignificatur. Razlaga je s . .... .. . stališca današnjega jezikoslovja napacna. pulk[?]samostalnik moškega spola hrvaško ljudstvo 927: skupina ljudi TMB: Puk -am. NEM.: Der PöbelLAT.: Plebs, vulgus GS: Puk – Pulk .unt antiqui..imi Illyricorum termini: germ. Volk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: puk pumrak GLEJ: pomrak punca[p.nca]samostalnik ženskega spola dekle, punca 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Punza-e.h. NEM.: Eine Puppe, Mädch.LAT.: Puella puncica[p.ncica]samostalnik ženskega spola 1. majhno dekle, puncka 834: clovek do popolne odraslosti 2. zenica 972: del cloveka ali živali 3. cašni list pri cvetu 600: del rastline TMB: Punzhčza-e.h. NEM.: 1. Eine Puppe, Mädch. 2. Augapfel 3. SaamenhülseLAT.: 1. Puella 2. Pupilla 3. Calyx florum punt[p.nt púnta]samostalnik moškega spola upor, punt 458: vojaško dejanje TMB: Punt-am. NEM.: Der AufruhrLAT.: Seditio GS: Punt– germ. Bund.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. puntar[púntar]samostalnik moškega spola upornik, puntar 966: vojak TMB: Puntar -jam. NEM.: Ein RebellLAT.: Rebellis puntati se[púntati se púntam se] nedovršni glagol upirati se, puntati se 418: izvajati vojaško dejanje TMB: Puntam seNEM.: Den Kopf aufsetzenLAT.: Re.i.tere, repugnare puntek[p.nt.k]samostalnik moškega spola trak okrog glave za povezovanje las 532: okrasje TMB: Puntek-a m. NEM.: Das HirnbändelLAT.: Frontis fa.cia Pleteršnik navaja belokranjsko besedo p.ntek v pomenu 'iz žime in sukna narejena, svitku podobna priprava, okrog katere ženske ovijajo kite’. pura[p.ra]samostalnik ženskega spolapuranja samica; pura, latinsko Gallus gallus domesticus fem. 1003: vrsta domace ptice TMB: Pura -e.h. NEM.: Indianische HenneLAT.: Gallina indicaGS: Pa – Purman: inf. Sax. Puthahn: Saxones, Franci, & Allemani habent puren, elevare, quia meleagris mas cri.tam prćcipue, fa.tuo.eque attollit.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Pisheta, pure, raze, koshtrune, kopune, telleta (str. 180) PRIMERJAJ: puric; purman purfelj[púrf.lj púrf.ljna]samostalnik moškega spola smodnik 666: snov, ki jo uporabljajo vojaki TMB: Purfel -nam. NEM.: Das Pulver LAT.: Pulvis pyrius purgacija[purgácija]samostalnik ženskega spola tekoce odvajalno sredstvo 656: zdravilo TMB: Pergazija-e.h. NEM.: Elixier LAT.: Laxativum puric[p.ric]samostalnik moškega spola puranji mladic 1004: mladic domace perutnine TMB: Purzh-am. NEM.: Kleiner HahnLAT.: Gallus indicusPRIMERJAJ: pura; purman purman[p.rman]samostalnik moškega spolapuranji samec, purman, latinsko Meleagris gallopavo mas 1003: vrsta domace ptice TMB: Purman-am. NEM.: Kalakutischer HahnLAT.: Gallus indicusPRIMERJAJ: pura; puric purovka[p.rovka]samostalnik ženskega spola kokošja pastirica 871: uslužbenec TMB: Purovka -e.h. NEM.: Hühnerhütterinn LAT.: Gallinarum cu.tos pust1 [p.st]samostalnik moškega spola pust, tj. dan, manj verjetno cas pred štiride­setdnevnim postom 43: cas ali njegov del TMB: Pust-am. NEM.: Der Fasching LAT.: BacchanaliaPRIMERJAJ: pustni dnevi pust2 [p.st]pridevnik 1. neobljuden, neobdelan, zapušcen, pust 2. trpek, kisel, nezrel TMB: Pu.t-a -uNEM.: Oed, wüst 2. AnziehendLAT.: 1. De.ertus, va.tus 2. AcerbusGS: Pu.t– adjectivum: germ. Wt: lat. va.tatus. Unde pusha, pushoba, va.titas; Pushâva: Hung. Puzta, Puztaba, eremus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Pust3 [p.st]samostalnik moškega spola bog vina in veseljacenja; Bakh 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Pust-am. NEM.: BacchusLAT.: BacchusKG: Pust 'Bachus’ (str. 184) pusti[pústi]medmet uporablja se za izražanje dovoljenja; naj bo KG: Pu.ti 'laß seyn’ (str. 94)PRIMERJAJ: pustiti pustiti[pustiti pustím]dovršni glagol dopustiti 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Pu.timNEM.: LassenLAT.: Sinere, patiKG: Pustite njega dobru pyti 'Laßt es wohl trinken’ (str. 194) PRIMERJAJ: pusti pustlica[pustlíca]samostalnik ženskega spola pusta, neobdelana zemlja 333: zemljišce TMB: Pu.tliza-e.h. NEM.: Oedes ErdreichLAT.: Terra inanis pustni dnevi[p.stni dn.vi]množinska samostalniška zveza moškega spolapustni dnevi, tj. cas med svecnico in štiridesetdnevnim postom 43: cas ali njegov del TMB: Pu.tni dneviNEM.: FaschingstageLAT.: BacchanaliaPRIMERJAJ: pustą pustost[pust.st (?)]samostalnik ženskega spola trpkost, kislost, nezrelost 765: okus TMB: Pu.to.t-e.h. NEM.: Die Härbe LAT.: AcerbitasPRIMERJAJ: pustota pustota[pustóta]samostalnik ženskega spola trpkost, kislost, nezrelost 765: okus TMB: Pu.tota-e.h. NEM.: Die Bitterkeit LAT.: AcerbitasPRIMERJAJ: pustost pustovati[pustováti pust.jem] nedovršni glagol praznovati pust; pustovati 46: praznovati TMB: Pu.tűjemNEM.: Fasching haltenLAT.: Bacchanalia vivere puša[púša]samostalnik ženskega spola obrocek 127: izdelek TMB: Pusha-e.h. NEM.: RohrringLAT.: Annulus Latinski prevedek (pravilnejši zapis je anulus) pomeni samo 'prstan’. pušca[púšca]samostalnik ženskega spola kirurški nož 197: kirurško rezilo TMB: Pusha-e.h. NEM.: Lanzete der BaderLAT.: LanceaGS: Pusha– a pu.tim. Pusham. Pusha, va.titas vide Pu.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. pušcati[púšcati púšcam]nedovršni glagol 1. pušcati kri 79: opravljati zdravniško dejavnost 2. zapušcati 566: odhajati TMB: Pusham NEM.: 1. Aderlaßen 2. LassenLAT.: 1. Incidere venam 2. Relinquere pušcava[pušc.va]samostalnik ženskega spola neobljudena, neobdelana zemlja; pustinja, samota 336: zemljepisna oblika TMB: Pushâva-e.h. NEM.: Die Wüste, EinödeLAT.: Eremus, .olitudoABC: Pu.hava (1765, str. 14) pušcavnik[pušc.vnik]samostalnik moškega spola kdor živi proc od drugih ljudi; pušcavnik 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Pushavnek-am. NEM.: Der EinsiedlerLAT.: Eremicola pušcica[pušcíca]samostalnik ženskega spola pušcica, strelica 199: orožje TMB: Pshiza -e.h. NEM.: Der PfeilLAT.: Sagitta pušcoba[pušcóba]samostalnik ženskega spola 1. pustinja 336: zemljepisna oblika 2. trpek, kisel okus 765: okus TMB: Pushóba-e.h. NEM.: 1. Die Wüsteney 2. Der SchimmelLAT.: 1. Va.titas 2. Acor pušeljc[p.š.ljc]samostalnik moškega spola šop, sveženj, butara 755: sveženj ali vez TMB: Pushčlz-am. NEM.: Der Buschen LAT.: Fa.cis pušica[p.šica]samostalnik ženskega spola škatlica, pušica 235: posoda za orodje in pripomocke TMB: Pushčza-e.h. NEM.: Die BüchseLAT.: PyxisGS: Pusheza– germ. Bhse: Angl. Box: lat. Pyxis: Suec. By..a: a gr. p.....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. puta[púta]samostalnik ženskega spola kokoš, latinsko Gallus gallus domesticus fem. 1003: vrsta domace ptice TMB: Puta -e.h. NEM.: Die HenneLAT.: Gallina putan[put.n]samostalnik moškega spola golša pri pticah 980: del živali TMB: Putân-am. NEM.: Der VogelkropfLAT.: Ingluvies puter[pút.r]samostalnik moškega spola surovo maslo; puter 261: hrana TMB: Pűtr-am. NEM.: Der ButterLAT.: ButyrumGS: Putr– lat. Butyrum: germ. Butter: a gr. ß.., vacca & t...., coagulum, ca.ea.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. putiti seGLEJ: potiti (se) putrih[p.trih]samostalnik moškega spola manjši lesen sod; putrih 240: posoda za vino TMB: Putčrh-am. NEM.: Ein Lägel LAT.: Lagenula ligneaGS: Putrčh– con.onat cum italico Bote, dolium, & germ. Bterich. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: putrišec putrišec[p.triš.c]samostalnik moškega spola majhen lesen sod 240: posoda za vino TMB: Putershz-am. NEM.: Kleines Fäßchen LAT.: AcratophorumPRIMERJAJ: putrih pužiti se[púžiti se p.žim se]nedovršni glagol izgubljati dlako, lase 28: imeti telesno hibo TMB: Pu.hem-.heti seNEM.: Haar laßen LAT.: DeglabrarePRIMERJAJ: izpužiti Q q[ku] crka q 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Ku, Q, q (str. 160)PRIMERJAJ: ku R r[réci] crka r 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Rezi, R, r (str. 161)PRIMERJAJ: reci rabelj[ráb.lj ráb.ljna]samostalnik moškega spola rabelj 875: sluga oblasti TMB: Rabčl-na m. NEM.: Der ScharfrichterLAT.: Carnifex rabot[rab.t]samostalnik moškega spola tlaka, tj. podložniško obvezno neplacano delo zemljiškemu gospodu 83: tlaka in dninarsko delo TMB: Rabôt-am. NEM.: FrohndienstLAT.: Onus, angariaPRIMERJAJ: tabrh; tlaka raca[ráca]samostalnik ženskega spola žival raca, latinsko Anas 1003: vrsta domace ptice TMB: Raza-e.h. NEM.: Eine EnteLAT.: AnasGS: Raza– Hung. Retze: in vicinia Danti.cana vocant anates Ratschen propter earum raucam vocem, & clangorem, quem Germani verbo ratschen, ćque proferunt. Raza quidam derivant a ...., perfundo, quod .e frequenter abluat; .ed hoc etiam an.eres practicant; ergo potius a ...., voro; quia anates .unt omnium dome.ticorum voraci..imum animal, quod norunt śconomi. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Pisheta, pure, raze, koshtrune, kopune, telleta (str. 180)PRIMERJAJ: racman racman[r.cman]samostalnik moškega spola racji samec, latinsko Anas mas 1003: vrsta domace ptice TMB: Razmŕn-am. NEM.: Der EnterichLAT.: Anas masPRIMERJAJ: raca racunik[racuník]samostalnik moškega spola zakladnik 871: uslužbenec TMB: Razunik-am. NEM.: Der Schätzmeister LAT.: Appretiator racuniti[racuniti racuním]nedovršni glagol presojati, preudarjati, misliti 435: snovati v mislih TMB: RazunimNEM.: SchätzenLAT.: Ć.timare, cen.ere racati[rácati rácam]nedovršni glagol stara beseda vracati 112: dajati GS: Urazham– ex antiquo Razham.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: vracati racji[r.cji]pridevnik racji TMB: Razhje-a -uNEM.: Von Enten LAT.: Anatinus racohe[rácohe]množinski samostalnik ženskega spola (?) 1. raženj (?) 146: kuhinjski pripomocek 2. dvorogljate senene vile (?) 147: kmecko orodje GS: Ra.hen– Razhohe ejusdem radicis: ura.hem, lćdo; quia ad tran.figendum olim in u.u erant bellantibus.Razlaga je s stališcadanašnjega jezikoslovja napacna. Nejasna beseda. PRIMERJAJ: ražohe racun[rac.n]samostalnik moškega spola racun 435: miselni pojem TMB: Razhűn -am. NEM.: Die RechnungLAT.: Arithmetica RatioGS: Razhűn– a lat. Ratio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. racunar[rac.nar]samostalnik moškega spola racunar, matematik 969: clovek z znanjem TMB: Razhunar-jam. NEM.: Re-chenmeisterLAT.: Logi.ta racunati[racúnati racúnam]nedovršni glagol racunati 435: snovati v mislih TMB: RazhunamNEM.: Rechnen, raitenLAT.: Calculare racunski[rac.nski]pridevnik racunski TMB: Razhunske-a -uNEM.: Zur Rechnung gehörigLAT.: Algorithmicus rad[r.d]povedkovnik rad TMB: Rad; RajshiNEM.: Gern; Lieber LAT.: Lubens; LubentiusKG: Rajshi 'lieber’ (str. 94) radati[rádati r.dam]nedovršni glagol šaliti se, veseliti se, zabavati se 751: veseliti se TMB: Radam NEM.: Scherzen, frohlocken, ergötzenLAT.: Jocari, gaudere, deliciariPRIMERJAJ: radovati Radogost[radogost]samostalnik moškega spola 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: slovanski bog vojne Radago.t-am. NEM.: Götz der SlavenLAT.: Idolum Slavorum, Mars radost[rádost]samostalnik ženskega spola radost, veselje, ugodje 751: kratkoca­snost TMB: Rado.t-e.h. NEM.: Die Frö­hlichkeit, WonneLAT.: Jocunditas, delicić, voluptas radovati[radováti rad.jem]nedovršni glagol šaliti se, veseliti se, zabavati se 751: veseliti se TMB: Radujem LAT.: Siehe Radam PRIMERJAJ: radati radoveden[radov.d.n]pridevnik radoveden ABC: Ta radovedn Otrok (1794, str. 21) Radovljica[rad.vljica]samostalnik ženskega spola gorenjsko mesto Radovljica 360: krajevno ime KG: Radolza 'Stadt Rattman­storf’ (str. 130)ABC: Radolza (1765, str. 15) ABC: Radolza (1789, str. 13) radovoljec[radov.lj.c]samostalnik moškega spola vojak prostovoljec 966: vojak TMB: Radovolz-am. NEM.: Ein Volenteur LAT.: Voluntarius miles radovoljen[radov.lj.n](radovoljni) pridevnik prostovoljen TMB: Radovoln-a -uNEM.: FreywilligLAT.: VoluntariusABC: Radavolni (1765, str. 15)ABC: Radovolni (1798, str. 12) radovoljniGLEJ: radovoljen radovoljno[radov.ljno]prislov prostovoljno TMB PREDGOVOR: katiri si sami sebi ozhy .tikajo, ter ote sami radovolnu slepi biti (str. 5) radovoljnost[radov.ljnost] samostalnik ženskega spola prostovoljnost 407: medsebojni odnosi TMB: Radovolno.t-e.h. NEM.: Freyer Willen LAT.: Liberum arbitrium raga[rága]samostalnik ženskega spola ledena sveca 664: voda glede na temperaturo TMB: Raga -e.h. NEM.: Ein EiszapfenLAT.: StiriaPRIMERJAJ: ragist ragist[ragist (?)]samostalnik ženskega spola ledena sveca 664: voda glede na temperaturo TMB: Ragi.t-e.h. NEM.: Ein EiszapfenLAT.: StiriaPRIMERJAJ: raga raglja[r.glja]samostalnik ženskega spola raglja, tj. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajocih rezkih glasov 171: glasbilo TMB: Ragla -e.h. NEM.: KlappenwerkLAT.: Crepitaculum ragljati[ragljáti raglj.m]nedovršni glagol 1. oglašati se kot žaba; regati 531: oglašati se z živalskimi glasovi 2. oglašati se kot sraka 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Raglâm NEM.: 1. Schreien wie ein Frosch 2. Wie eine AlsterLAT.: 1. Coaxare 2. GarrireGS: Raglam – onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: ragotati ragotati[ragotáti rag.cem]nedovršni glagol 1. oglašati se kot žaba; regati 531: oglašati se z živalskimi glasovi 2. oglašati se kot sraka 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Ragôzhem ragotâtiNEM.: 1. Schreien wie ein Frosch 2. Wie eine AlsterLAT.: 1. Coaxare 2. Garrire PRIMERJAJ: ragljati rahel[ráh..]pridevnik rahel TMB: Râhl-a -uNEM.: Lockericht LAT.: Poro.us, rarusGS: Rahl– germ. locker: Angl. Rake, quod germ. Harke, Rechen: inf. Sax. Racken, Raffen; mit dem Rechen rogel machen ajunt Germani .uperiores.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rahlica[rahlíca]samostalnik ženskega spola glavnik za cesanje vlaken, volne 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Rahliza-e.h. NEM.: Kamm, KartascheLAT.: Ra.trum, .ucula rahljati[rahljáti rahlj.m]nedovršni glagol rahljati 37: izboljševati TMB: Rahlâm NEM.: Lockericht machenLAT.: Rarefacere rahlost[ráhlost ráhlosti]samostalnik ženskega spola rahlost 769: tip, otip TMB: Rahlo.t-e.h. NEM.: Lindig-, WeichlichkeitLAT.: Poro.itas, mollities raj[r.j rája](rej˛) samostalnik moškega spola raj, nebesa 310: kraj posmrtnega bivanja TMB: Raj; Rčj-am. NEM.: Das ParadiesLAT.: Paradi.usyshi RajGS: Raj – quod Kray, ditio regnum, k ab.irpto.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. raja[rája]samostalnik ženskega spola 1. ples 754: ples 2. poetika verz 254: del literarnega dela TMB: Raja -e.h. NEM.: Der Tanz, Reihen LAT.: SaltusGS: Raja – germ. Rädel, Reihe. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: raj.h oder raja 'Ein Reim oder Verse’ (str. 179) rajati[rájati rájam]nedovršni glagol plesati, rajati 754: plesati TMB: Rajam NEM.: TanzenLAT.: Ampirare rajka[r.jka]samostalnik ženskega spolarajska ptica, manj verjetno kavka, latinsko Corvus monedula (?) 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Rajka – inf. Sax. vocant monedulam (die Dohle) Rayke.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. PRIMERJAJ: rajski tic rajkelj[rájk.lj rájk.ljna]samostalnik moškega spola krepelo, porajkelj 175: orodje, ki je palica TMB: Rajkel -nam. Siehe Porajkel GS: Rajkel – unde germ. Radelfrer enatum; quia, qui olim ru.ticos ad .editionem excitavit, .imile fru.tum ligni (radium rotć) in manibus elevatum tenuit, & .ignum ad .editionem dedit. Vide Porajkel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: porajkelj rajm[rajm]samostalnik moškega spola poetika rima 254: del literarnega dela KG: raj.h oder raja 'Ein Reim oder Verse’ (str. 179) Zapis raj.h je domnevno tiskovna napaka za rajm. rajmati[r.jmati r.jmam]nedovršni glagol enak, primerljiv biti 86: ustrezati TMB: Rajmam NEM.: Vergleichen LAT.: Ćquum, conveniens e..e rajmati se[r.jmati se r.jma se] nedovršni glagol spodobiti se, prav biti 466: spodobiti se TMB: Rajma se; Narajma se NEM.: Es schickt, fügt sich; Es schickt sich nichtLAT.: Decet, convenit; Ab.onatGS: Rajma se – germ. es reimet sich.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rajmeželj[rájmež.lj rájmež.ljna] samostalnik moškega spola kovinska palica, kol za nabijanje strelnega orožja 199: orožje TMB: Rajmé.hél-nam. NEM.: Ein LadstockLAT.: Virga .tipatoriaGS: Rajme.hel– ex germanico corruptum qua.i Raumeisen.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja pravilna. rajmno[rájmno (?)]clenek poudarja sledeci stavcni clen; ravno, prav TMB: RajmnoNEM.: EbenLAT.: Recte KG: Rajmno.dej 'gleich, itzt’ (str. 88)KG: Rajmno kjekej 'eben dahin’ (str. 90)KG: Rajmno tod kje, lih tod kje 'hier Grad zu, gradenwegshin’ (str. 91)KG: kader je tebe rajmno taistega greha oppominal, katerega se ti njega obsodil, se serdit postal (str. 142) ABC: Savolo teh, inu v.eh mojeh vedejozheh inu nevedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva (1789, str. 24) rajmnodedic[rajmnod.dic] samostalnik moškega spola kdor je skupaj s kom dedic cesa; sodedic 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Rajmnodejdčzh-am. NEM.: Ein MiterbLAT.: Cohćres -uSiehe Ranke Abstrahiranoiz stranskih oblik, npr. rodilnika ednine moškega spola ranciga < *-ce3ga. PRIMERJAJ: rajnki rajniš[rájniš]samostalnik moškega spola renski goldinar 85: denar TMB: Rajnsh -am. NEM.: LandsguldenLAT.: FlorenusGS: Rajnsh– germ. Rheinisch, Geld.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rajnki[r.jnki](ranki) pridevnik mrtev, rajnki 900: mrtvec TMB: Ranke -a -uNEM.: Weiland, seligLAT.: Defunctus PRIMERJAJ: rajnci rajski tic[rájski t.c]samostalniška zveza moškega spolarajska ptica; ptica iz družine latinsko Para-disaeidae 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Rajske tizhNEM.: Paradi­esvogelLAT.: ManucodiataPRIMERJAJ: rajka rajtati[rájtati rájtam]nedovršni glagol racunati 435: snovati v mislih TMB: RajtamNEM.: RechnenLAT.: ComputareGS: Rajtam– germ. raiten.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rajtenga[rájt.nga](rajtinga) samostalnik ženskega spola racun, racunanje 813: dejanje, za katero je potrebno znanje TMB: Rajtenga-e.h. NEM.: Die RechnungLAT.: ArithmeticaKG: Sturite rajtengo 'Machet Rechnung’ (str. 195) rajtingaGLEJ: rajtenga rajž[r.jž]samostalnik moškega spola riž 261: hrana TMB: Rajsh-.ham. NEM.: Der ReisLAT.: OryzaGS: Rajsh– lat. Oryza, , ores .. ... . . : gr. ....a, Talmudice Reis germ. rajmo sto[rájmo st.]števniška zveza Razlaga vsebuje nekaj .. ....ab Arabico pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. stoti KG: rajmo .tu, samu .tu 'C.’ (str. 44) rajža[r.jža]samostalnik ženskega spola PRIMERJAJ: samo sto koroško potovanje 568: potovanje, pot rajnci[r.jnci](ranci) pridevnik TMB: Raj.ha-e.h. NEM.: Die ReiseLAT.: Iter mrtev, rajnki 900: mrtvec TMB: Ranze-a GS: Raj.ha– vindicum a germ. Reise: apud Ottfried, & I.land. Rei.a: Suec. Re.a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rajžati[r.jžati r.jžam]nedovršni glagol potovati 568: potovati TMB: Raj.ham NEM.: ReisenLAT.: Profici.ci rajželjc[r.jž.ljc]samostalnik moškega spolarajželjc, tj. del tankega crevesa z oporkom in pecico pri teletu 980: del živali TMB: Raj.hčlz-am. NEM.: Das Gekröse LAT.: LactesGS: Raj.helz– germ. Gekre. PRIMERJAJ: mezdra; mihtar rak[r.k]samostalnik moškega spola žival rak 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Rak -am. NEM.: Der Krebs LAT.: CancerGS: Rak – Hung. Raak, Rák: Suevis Räka dicitur squilla Lin. n. 1252. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. rakar[r.kar]samostalnik moškega spola kdor lovi rake; rakar 897: ribic TMB: Rakar -jam. NEM.: Krebsfänger LAT.: Cancriceps rake[ráke]množinski samostalnik ženskega spola leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka 792: zgradba za vodo TMB: Rake .h. NEM.: Wasserleitung, der MühlgangLAT.: Aqućductus ad molendinaGS: Rake – Boh. Rozhor: germ. Wassergraben.GS: Stejska– Vindis aqućductus ad molendinum Carniolis râke.PRIMERJAJ: steska rakek[r.k.k]samostalnik moškega spola majhen rak 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Rakčk-am. NEM.: Ein KrebschenLAT.: CancreolusKG: Rakek 'Krebslein’ (str. 115) rakita[rakíta]samostalnik ženskega spola grm rakita, latinsko Salix incana 610: vrsta grma TMB: Rakita-e.h. NEM.: Eine BachweideLAT.: Siler elatus, ram... . derivatur adjectivum masc. , elata, excel.a. rama .... .. excel.us, & foem. , latus, excel.us fuit.ramam .... . . Item verbum rakitje[rakítje]samostalnik srednjega spola kraj, kjer rastejo rakite; rakitje 318: rastišce grmovja TMB: Rakitje-an. NEM.: WeidenwaldLAT.: Salicetum rama[ráma]samostalnik ženskega spola rama 878: del cloveka TMB: Rama -e.h. NEM.: Der ArmLAT.: BrachiumGS: Rama – germ. per transpo.itionem literarum Arm: I.land. Ram, manus; Ulphilas habet Arms: Angli, Dani, Sueci Arm a gr. ..µ.., vel elevare, inde rum . .. . potius ab Hebr. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ramenica[rámenica]samostalnik ženskega spola naramnica 130: oblacilo ali obutev TMB: Ramenza-e.h. NEM.: Eine Achselschnur LAT.: Coli fa.ciaGS: Ramenza– lat. med. ćvi Armea: germ. Arm,Aschelschne, a prćcedenti.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. 'Prćcedens’ je Rama. PRIMERJAJ: naramnica rana[rána]samostalnik ženskega spola rana 33: poškodba ali njena posledica TMB: Rana-e.h.NEM.: Die WundeLAT.: Vulnus ranciGLEJ: rajnci rancohaGLEJ: rancoha rancoha[ráncoha](rancoha; rancohe) samostalnik ženskega spola nižji škorenj; polškorenj 130: oblacilo ali obutev TMB: Ranzoha-e.h. NEM.: HalbstüfelLAT.: CothurnusGS: Ranzhohe– videtur ex germanico deductum vocabulum, qua.i rahne Schuh.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. rancohe GLEJ: rancoha rangar[rángar]samostalnik moškega spola ptica caplja, latinsko Ardea 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Rangar– germ. Reiher, Reiger: Anglo.. Hragra.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ranik[raník]samostalnik moškega spola kdor poškoduje, rani 945: nasilnež TMB: Ranik-am. NEM.: Ein Verwunder LAT.: Vulnerator raniti[raniti ránim]dovršni glagol raniti 919: raniti, slabiti TMB: Rančm-nil, -nitiNEM.: VerwundenLAT.: Vulnerare rankiGLEJ: rajnki rano[ráno]prislov stara beseda zgodaj zjutraj; zarana TMB: RanoNEM.: Früh MorgensLAT.: Summo mane .tar. besed. ranocelnik[ranocelník (?)]samostalnik moškega spola ranocelnik, kirurg 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: Ranozelnik-am. NEM.: Ein WundarztLAT.: Chirurgus ranocelniški[ranocelniški]pridevnik ranocelniški, kirurški TMB: Ranozelnishke -a -uNEM.: Zur Wundarzney gehörigLAT.: Chirurgicus ranta[r.nta]samostalnik ženskega spola dolg drog; ranta 175: orodje, ki je palica TMB: Ranta-e.h. NEM.: Lange StangeLAT.: Contus rantoha[rántoha]samostalnik ženskega spola velik kos platna; plahta 247: blago ali usnje TMB: Rantoha-e.h. NEM.: Ausbreit­tuchLAT.: Lodix .ub.tratitia rarašek[ráraš.k (?)](rarošek; raražek; rarožek) samostalnik moškega spola hudi duh, hudic 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Rarashk-a m. NEM.: Böser GeistLAT.: VćjovisGS: arar .. ... . – a gr. ...: vel Hebr. Rarashk maledixit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Ni jasno, ali gre za lastno ali obcno ime. Verjetno prevzeto iz poljsko Raraszek, ki je ime pomocnika Peklenca, manj verjetno prasorodno (tako Bezlaj, ESSJ III, 151 s.). V Šleziji je Raroszek lastno ime hudica. Beseda je sicer tvorjenka iz iste osnove kot je poljsko rar, ceško raroh 'lunj’, hrvaško rŕrog 'rak Palinurus vulgaris’. raražek GLEJ: rarašek rarošekGLEJ: rarašek rarožek GLEJ: rarašek rast[r.st rast.]samostalnik moškega spola moc, ki omogoca rast 443: narava TMB: Ra.t-m. NEM.: WachsungskraftLAT.: Vis cre.cendi rasti[rásti rásem]nedovršni glagol 1. o živih bitjih rasti 720: rasti, starati se 2. o rastlinah rasti 706: rasti (o rastlinah) TMB: Râsemra.tiNEM.: WachsenLAT.: Cre.cere raš[r.š]samostalnik moškega spola 1. raševina, tj. groba tkanina iz volne in lanu 247: blago ali usnje 2. žensko krilo 137: žensko oblacilo TMB: Rash-am. NEM.: 1. Tripp 2. WeiberrockLAT.: 1. Pannus p.eudo.ericus 2. Ve.tis muliebrisGS: Rash– germ. Harasch, Rasch: Gall. Ras: Angl. Ra.h: Ital. Ra.cia: a gr. ....., pannus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. rašpet[rašp.t]samostalnik moškega spola postelja z nizkimi nogami, ki je, ko se je ne potrebuje, shranjena pod obicajno posteljo 216: sedež ali ležišce TMB: Rashpet-am. NEM.: SchubbettLAT.: Lectus rotabilisGS: Rashpet– qua.i Raspelbett; quia educendo .trepit: vel qua.i Reisebett, Feldbett, quod ubique .terni pote.t.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Od predloženih je pravilna druga etimološka razlaga, izvajanje iz nemške Reisebett s prvotnim pomenom 'postelja za potovanje’. PRIMERJAJ: rašpetelj rašpetelj[rašp.t.lj rašp.t.ljna] samostalnik moškega spola postelja z nizkimi nogami, ki je, ko se je ne potrebuje, shranjena pod obicajno posteljo 216: sedež ali ležišce TMB: Rashpetel-nam. NEM.: SchubbettLAT.: Lectus rotabilisPRIMERJAJ: rašpet rašpovs[rašpovs]samostalnik moškega spola norišnica 774: bolnišnica TMB: Rashpovs -am. NEM.: NarrenhausLAT.: Vacerra PRIMERJAJ: protje ratar[ratár (?) ratárja (?)]samostalnik moškega spola ratar 891: kmet TMB: Ratar-jam. Sieh. OratarPRIMERJAJ: oratar ratati[r.tati r.tam]dovršni glagol 1. postati 96: zaceti se 2. uspeti, posreciti se 740: uspevati TMB: RatamNEM.: 1. Werden 2. Gelingen LAT.: 1. Fieri 2. Provenire, .uccedereGS: Frata– vide Ratam, cujus e.t contrarium, vel negativum. Tu njega frata, kar njemu narata. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: gratati; ratovati ratišce[ratíšce]samostalnik srednjega spola držaj sulice 200: del orožja TMB: Ratishe -an. NEM.: SpießstangeLAT.: Ha.ta, ha.tileGS: Ratishe– ab orati, ab.orpta prima litera o; unde germ. Radlitz, Hackenpflug.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ratni gospod[r.tni gosp.d]samostal­niška zveza moškega spola clan (mestnega) sveta; svétnik 906: posvetni oblastnik TMB: Ratne gospud NEM.: Ein RathsherrLAT.: Senator ratovati[ratováti rat.jem]nedovršni glagol 1. postajati 96: zaceti se 2. uspevati, posrecevati se 740: uspevati TMB: RatujemLAT.: Siehe Ratam PRIMERJAJ: ratati raven[ráv.n]pridevnik raven TMB: Ravn; Rovne-a -uNEM.: Glat, ebenLAT.: Planus, rectus ravnati[ravnáti ravn.m]nedovršni glagol 1. urejati, rokovati, voditi 461: biti oblastnik 2. delati ravno 37: izboljševati TMB: RovnâmNEM.: 1. Ordnen 1. EbnenLAT.: 1. Di.ponere 2. Ćquare ravnica[ravníca]samostalnik ženskega spola ravno zemljišce; ravnica 336: zemljepisna oblika TMB: Ravniza-e.h. NEM.: Eine EbeneLAT.: PlanitiesPRIMERJAJ: ravnik; ravnišce; ravnost ravnik[r.vnik]samostalnik moškega spola ravno mesto, zemljišce 336: zemljepisna oblika TMB: Ravnek-am. NEM.: Ebener PlatzLAT.: PlanitiesPRIMERJAJ: ravnica; ravnišce; ravnost ravnišce[ravníšce]samostalnik srednjega spola ravno mesto, zemljišce 336: zemljepisna oblika TMB: Ravnishe-an. NEM.: Ebener PlatzLAT.: PlanitiesPRIMERJAJ: ravnica; ravnik; ravnost ravnost[rávnost]samostalnik ženskega spola ravnica, ravan 336: zemljepisna oblika TMB: Ravno.t-e.h. NEM.: Eine EbeneLAT.: PlanitiesPRIMERJAJ: ravnica; ravnik; ravnišce ravs[r.vs]samostalnik moškega spola prepir 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Ravs -am. NEM.: Das GezänkLAT.: Litigium, tricćGS: Ravs – kavs, propria .unt linguć carniolicć, qualia verba omnis lingua habet, uti germ. Zick Zack, &c.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: kavs ravsati[r.vsati r.vsam]nedovršni glagol prepirati se, ravsati se 414: biti v slabih medsebojnih odnosih TMB: Ravsam NEM.: ZankenLAT.: Litigare ravšelj[r.vš.lj r.vš.ljna]samostalnik moškega spolavrša, tj. iz vrbovih vej pletena košu podobna priprava za lovljenje rib 157: pripomocek za ribolov TMB: Ravshčl-nam. NEM.: Ein FischreusserLAT.: Na..a, fi.cellaGS: Ravshel– germ. Fischreuser: Suec. Ry..ia: Gall. Ru.e, Ruche: Holl. Ruy.che: hebr. ratza, perforavit; quia aquam qua.i perforat. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: vrša raza[ráza]samostalnik ženskega spolamorska riba raža, latinsko Raja 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Ra.a -e.h. NEM.: RochfischLAT.: Raja razbeliti[razbeliti razb.lim]dovršni glagol mocno razgreti; razžariti, razbeliti 677: spreminjati s temperaturno spremembo TMB: Re.welem-welil, -welen, -litiNEM.: Weiß, glühend machenLAT.: Candefacere razbitje[razbítje]samostalnik srednjega spola zlom 687: škodovanje TMB: Re.wytje-a n. NEM.: Der BruchLAT.: Fractura razboj[razb.j]samostalnik moškega spola umor, uboj, razbojništvo 106: tatvina TMB: Re.woj-am. NEM.: Die MordthatLAT.: Cćdes, latrocinium razbojnik[razb.jnik]samostalnik moškega spola morilec, razbojnik 933: tat TMB: Re.wojnek-am. NEM.: Der Mörder LAT.: Prćdo, latro razbor[razb.r razb.ra]samostalnik moškega spola 1. razumnost, razlocevanje 374: bistrost 2. logicni sklep 435: miselni pojem TMB: Re.bôr; Ra.bor-jam. NEM.: 1. Bescheiden­heit 2. VernunftschlußLAT.: 1. Di.cretio 2. Ratiocinium razboren[razb.r.n (?)]pridevnik razumen, pameten TMB: Re.born-a -u NEM.: BescheidenLAT.: Di.cretus, prudens razbornost[razb.rnost (?)]samostalnik ženskega spola 374: bistrost razumnost, razlocevanje TMB: Re.borno.t-e.h. NEM.: Bescheidenheit LAT.: Di.cretio razcep[razc.p razc.pa]samostalnik moškega spola razpoka, špranja 619: razpoka ali luknja TMB: Reszep-am. Siehe RespokPRIMERJAJ: razplat; razpok razcesati[razcesáti razc.šem]dovršni glagol razcesati 881: cesati TMB: Reszheshém NEM.: AuskämmenLAT.: Pectere, fundere razcesniti[razcesniti (?) razc.snem (?)]dovršni glagol razpoloviti, razcesniti 619: lociti TMB: Reszhesném-nitiNEM.: Mitten entzwei reissenLAT.: Di.rumpere razdel[razd..]samostalnik moškega spola razdelitev, cepitev 619: zevanje TMB: Re.dejl-am. NEM.: Die SpaltungLAT.: Sectio, divi.io razdelen[razd.l.n]pridevnik ki se da razdeliti TMB: Re.dejln-a -uNEM.: TheilbarLAT.: Divi.ibilis razdelilecGLEJ: razdelivec razdelilno število[razdel.lno števílo]samostalniška zveza srednjega spola jezikoslovje delilni števnik 269: jezikoslov­ni izraz KG: Die austheilende Zahlen (re.dejlivne /sc. shtivila/) setzt man nach der Frag, wie viel jedesmal z. B. /…/ po shtir, inu shtirji Je vier, und vier u. s. f. (str. 43) razdeliti[razdeliti razdelím]dovršni glagol razdeliti 619: lociti TMB: Re.dejlimNEM.: ZertheilenLAT.: Partiri, dividere razdelivec[razdel.v.c](razdelilec) samostalnik moškega spola kdor deli, izplacuje; izplacevalec 838: dajalec TMB: Re.dejlivz-am. NEM.: Ein AusspenderLAT.: Di.pen.ator razdeljeno[razdeljéno]prislov razdeljeno KG: Re.dejlenu 'zertheilt’ (str. 91) razdelnik[razdelník]samostalnik moškega spola kdor kaj deli, delilec 871: uslužbenec TMB: Re.dejlnik-am. NEM.: Ein Theiler LAT.: Divi.or razdelnost[razd.lnost]samostalnik ženskega spola poetika odmor v verzu na koncu stopice; diereza 254: del literarnega dela KG: und sich der /…/ Diäresen, Re.dejlnost /…/ befleissen (str. 184) razdevati[razd.vati razd.vam] nedovršni glagol dajati narazen 619: lociti KG: Re.devam 'ich thue aus einander’ (str. 65) razdir[razd.r]samostalnik moškega spola razdor, razprtija, nesloga 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Ra.dir-am. NEM.: ZwitrachtLAT.: Di.cordiaPRIMERJAJ: razdirek razdirek[razd.r.k]samostalnik moškega spola razdor, razprtija, nesloga 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Ra.dirk-am. NEM.: ZwitrachtLAT.: Di.cordiaPRIMERJAJ: razdir razdiren[razdír.n]pridevnik nesložen, sprt TMB: Re.dirn-a -uNEM.: UneinigLAT.: Di.corsPRIMERJAJ: razdirljiv razdirljiv[razdirljív]pridevnik nesložen, sprt TMB: Re.dirliv-a -uNEM.: UneinigLAT.: Di.corsPRIMERJAJ: razdiren razdražiti[razdražiti razdrážim] dovršni glagol razjeziti, razdražiti 61: jeziti TMB: Re.drâ.hem-.hitiNEM.: Wild machen LAT.: Incitare, vexare razdreti[razdr.ti razdérem]in [razdr.m]dovršni glagol lociti, razdreti 619: lociti TMB: Re.dręm -.dretiNEM.: Auseinander treńenLAT.: Disjungere, di.ipareKG: re.derem 'ich werfe aus einander’ (str. 83) razdrobiti[razdrobiti razdrobím] dovršni glagol razdrobiti 405: drobiti TMB: Re.drobim NEM.: ZertrümmernLAT.: Difringere razganiti[razganiti razgánem]dovršni glagol razganiti, razpreti 619: lociti TMB: Re.gânem-nitiNEM.: Auseinander legen LAT.: Explicare, evolvere razganjati[razg.njati razg.njam] nedovršni glagolrazganjati, tj. povzrocati, da vec oseb ali živali ni vec skupaj 589: gnati TMB: Re.gajnamNEM.: Auseinander treibenLAT.: Di.tentare, Diducere razglas[razgl.s razglas.]samostalnik moškega spola govorica, glas, fama, sloves 493: govor TMB: Re.glâs-m. NEM.: Der RufLAT.: Fama razglasiti[razglasiti razglasím]dovršni glagol razglasiti, oklicati 501: javno govoriti TMB: Re.glasimNEM.: VerrufenLAT.: Proclamare razglasovalecGLEJ: razglasovavec razglasovavec[razglasov.v.c] (razglasovalec) samostalnik moškega spola kdor širi govorice 912: clovek glede na govorjenje TMB: Re.glasuvavz-am. NEM.: Ein AusträgerLAT.: Difamator razgled[razgl.d razgl.da]samostalnik moškega spola 1. gledališka igra 253: literarno delo 2. ogledalo, zrcalo 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Re.gléd-gledam. NEM.: Schau, SpiegelLAT.: Speculum razgledališce[razgledalíšce] samostalnik srednjega spola 791: gledališce TMB: Re.gledŕlishe-an. NEM.: Die Schaubühne LAT.: Theautrum, .ugge.tusPRIMERJAJ: razgledarna gledališce razgledarna[razgledárna]samostalnik ženskega spola gledališce 791: gledališce TMB: Re.gledarna-e.h. NEM.: Die Schaubühne LAT.: Theautrum, .ugge.tusKG: Re.gledarna 'Schauplatz’ (str. 119)PRIMERJAJ: razgledališce razgnati[razgnáti]dovršni glagol razgnati, tj. povzrociti, da vec oseb ali živali ni vec skupaj 589: gnati KG: resgnati, re.gnati 'Zertreiben’ (str. 125) razgojzdanGLEJ: razuzdan razgozdan GLEJ: razuzdan razgrniti[razgrniti razgrnem]dovršni glagol razgrniti, razkriti 619: lociti TMB: Re.grném-nitiNEM.: Aufdecken LAT.: Detergere, aperire razjedati[razj.dati razl.dam]nedovršni glagol razjedati 627: poslabševati, zatirati TMB: Re.jedamNEM.: EinfressenLAT.: Corrodere razjeziti se[razjeziti se razjezím se] dovršni glagol razjeziti se 61: jeziti se KG: Bres ur.hoha se nekar nara.je.e (str. 187) razkaciti[razkáciti razk.cim]dovršni glagol razjeziti, razkaciti 61: jeziti TMB: Re.kâzhem-zhitiNEM.: Wild machen LAT.: Bilem movere razklada[razkl.da]samostalnik ženskega spola razlaganje, pojasnjevanje 493: govor TMB: Resklada -e.h. NEM.: Die Auslegung LAT.: Expo.itio razkladati[razkl.dati razkl.dam] nedovršni glagol razlagati, pojasnjevati 493: govoriti TMB: ResklâdamNEM.: AuslegenLAT.: Exponere razklati[razkláti razk.ljem]dovršni glagol razklati 620: rezati, trgati GS: Koldem – Kolden: germ. Mandelkern a kolem, reskem: germ. klieben, Klaue: Gall. eclater. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Ska – a kem, reskem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. razlagati[razl.gati razl.gam]nedovršni glagol razlagati, pojasnjevati 493: govoriti TMB: Re.lagamNEM.: AuslegenLAT.: Explicare razlegati se[razl.gati se razl.gam se]nedovršni glagol o govorici, slovesu razširjati se 493: govoriti TMB: Re.lega seNEM.: Sich verbreitenLAT.: Volat famaKG: Re.legam se 'ich breite mich aus’ (str. 65) razlocek[razl.c.k]samostalnik moškega spola razlocek, razlika 435: miselni pojem širjenje govoric, opravljanje 510: govor TMB: Re.lôzhk-am. NEM.: Der Unterschied ABC: resna.hanje pak nam per .lehernimu LAT.: Di.paritas .ovra.h dela (1794, str. 26) razlocen[razl.c.n]pridevnik razlocen, razlikovalen TMB: Re.lôzhn-a -u NEM.: UnterscheidendLAT.: Di.tinctus razlociti[razlociti razl.cim]dovršni glagol razlociti, razlikovati 435: snovati v mislih KG: 'Unterscheidend’ (re.lozhiti) (str. 94) razlocnik[razlocník]samostalnik moškega spola razsodnik 906: posvetni oblastnik TMB: Re.lozhnik-am. NEM.: Der SchiedsmannLAT.: Arbiter razmakati[razm.kati razm.kam] nedovršni glagol namakati v vodi, kisu z namenom, da se kaj zmehca 689: namakati TMB: Re.mâkamNEM.: Im Wasser weich machen, BeitzenLAT.: Macerare aceto, aqua etc. razmer[razm.r razmer.]samostalnik moškega spola primerjava 435: miselni pojem TMB: Re.myr-m. NEM.: Der VergleichGS: Navajanje besed razmer in razmir v istem sestavku TMB je posledica sovpada glasov i in e pred r. PRIMERJAJ: razmir razmir[razm.r razmir.]samostalnik moškega spola pomiritev 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Re.myr-m. LAT.: Pacificatio razmišljati[razmíšljati razmíšljam] nedovršni glagol razmišljati 435: snovati v mislih TMB: Re.mishlamNEM.: NachsinnenLAT.: Reputare raznašanje[razn.šanje]samostalnik srednjega spola raznašati[razn.šati razn.šam] nedovršni glagol širiti govorice, opravljati 510: pogovarjati se TMB: Re.nâshamNEM.: AustragenLAT.: Proclamare razodeti[razod.ti razod.nem]dovršni glagol razkriti, javno povedati 501: javno govoriti TMB: Re.odenem-detiNEM.: Offenbaren, entdeckenLAT.: Revelare, manife.tareABC: resodel (1789, str. 25) PRIMERJAJ: razodevati razodevati[razod.vati razod.vam] nedovršni glagol razkrivati, objavljati 501: javno govoriti TMB: Re.odevamNEM.: Offenbaren, entdeckenLAT.: Revelare, manife.tare PRIMERJAJ: razodeti razor[raz.r raz.ra](rozor) samostalnik moškega spola pri oranju nastali jarek; brazda, razor 335: del kmetijskega zemljišca TMB: Ro.ôr-am. NEM.: Die FurcheLAT.: LiraKG: Ro.or, -ra 'die Furche’ (str. 108) PRIMERJAJ: brazda razpeti[razp.ti razpn.m]dovršni glagol napeti, raztegniti, razpeti 581: premikati TMB: Respnęm-spetiNEM.: AusspannenLAT.: Extendere razpivati[razpívati razpívam]nedovršni glagol s hrano in pijaco porabljati (?) 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: RespivamNEM.: Verzehren, verkochenLAT.: Con.umere, concoquerePRIMERJAJ: pivkati; razpivkati; spivkati razpivkati[razp.vkati]dovršni glagol s hrano in pijaco potrošiti; zajesti, zapiti (?) 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: RespivkamNEM.: Verzehren, verkochenLAT.: Con.umere, concoquere PRIMERJAJ: razpivati; pivkati; spivkati razplat[razpl.t razplat.]samostalnik ženskega spola razpoka, špranja 619: razpoka ali luknja TMB: Resplat-y.h. NEM.: Eine Querspalte LAT.: Fi..uraPRIMERJAJ: razcep; razpok razpok[razp.k]samostalnik moškega spola razpoka, špranja 619: razpoka ali luknja TMB: Respok-am. Siehe ResplatPRIMERJAJ: razcep; razplat razpotje[razp.tje]samostalnik srednjega spola razpotje, križišce 569: del ceste, poti TMB: Respotje-an. NEM.: Die Wegscheidung LAT.: Compitum, bivium razprestretiGLEJ: sprestreti razprostina[razprostína]samostalnik ženskega spola 1. del poti (?) 569: del ceste, poti 2. ploskev, pokrajina 336: zemljepisna oblika TMB: Respro.tina-e.h. NEM.: Eine StreckeLAT.: Tractus, plaga Prvi pomen temelji na nemškem in prvem latinskem prevedku, drugi na drugem latinskem. razprostiti[razprostiti razprostím] dovršni glagol osvoboditi osvoboditi TMB: Respro.tim -.titiNEM.: BefreyenLAT.: Libertati a..erere razpušcati[razpúšcati razpúšcam] nedovršni glagol topiti, tajati 677: spreminjati s tempera-turno spremembo TMB: RespushamNEM.: SchmelzenLAT.: Lique.cere razrožen[razrož.n]pridevnik razorožen TMB: Re.ro.hęn-a -uNEM.: EntwaffnetLAT.: Di.armatusKG: Re.ro.hjen 'Entwaffnet’ (str. 38) razsajati[razsájati razsájam]nedovršni glagol biti nemiren, razsajati 58: obcutiti, custvovati TMB: ResâjamNEM.: Unruhig seynLAT.: Inquietare Razsajen[razsaj.n (?)](Resajen) samostalnik moškega spola Rus 355: pripadnik ljudstva KG: Moskowiter, Moshkowiti: Klopfmänner, und Reussen Re..ajeni die Zänker (str. 7) Deležniku je za etimološke potrebe umetno pripisano, da pomeni tudi 'Rus’. PRIMERJAJ: Moškobit razsipati[razsípati razsípljem] nedovršni glagol razsipati 581: premikati GS: Sipam . .. . : hebr. Siplem , ressiplem : lat. di..ipo – aggregavit; quod enim ex .acco effunditur in modio aggregatur.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. razsoditi[razsoditi razs.dim]dovršni glagol razsoditi 581: premikati TMB: Ressôdem -soditiNEM.: EntscheidenLAT.: Dijudicare razsuti[razsúti razs.jem]dovršni glagol 1. razpasti 627: poslabševati se 2. razbiti (z nogo) 732: s tolcenjem kvariti TMB: Ressujem -sűl, ressut, -suti NEM.: 1. Auseinanderfallen 2. StossenLAT.: 1. Disrumpere 2. Pede disjicere razsvetliti[razsvetliti razsvetlím] dovršni glagol doseci, da kdo misli jasno, razumno; razsvetliti 435: snovati v mislih ABC: re.vetly na.ho pamet (1789, str. 30) razsvetljen[razsvetlj.n]pridevnik pameten, razsvetljen KG: Vse pametne kreature So ressvitlene od nature (str. 182) razsvetljenje[razsvetljénje] samostalnik srednjega spola , .aphach .. ... . , fluere: vel .ubh, vel .uv razsvetljenje 347:kršcanske verske reci KG: bo.hje ressvitlenje je v'temu narbel potrebnu, inu per tebi ena urna dobra vola (str. 176)ABC: .kus re.vitlenje S. Duha (1794, str. 14) razšopirati se[razšopírati se razšopíram se]nedovršni glagol podaljševati se, razširjati se, povecevati se 41: povecevati TMB: Resshopiram se NEM.: Ausdehnen, breitenLAT.: Extendere raztopnica[raztopníca]samostalnik ženskega spola talilna posoda 225: posoda TMB: Re.topniza-e.h. NEM.: Schmelztügel LAT.: Vas fu.orium raztropilo[raztropílo]samostalnik srednjega spola priprava za razbijanje zidov; oven 199: orožje TMB: Re.tropilu-an. NEM.: Mauer­brecherLAT.: Aries razuditi[razúditi razúdim]dovršni glagol razrezati truplo; raztelesiti 620: rezati, trgati TMB: Re.űdem-udetiNEM.: AnatomirenLAT.: Corpus incidere razum[raz.m]samostalnik moškega spola razum, pamet, spomin 878: del cloveka TMB: Re.um-am. NEM.: Eine Erinnerung LAT.: Reflexio razumnost[razúmnost]samostalnik ženskega spola razumnost, spomin 435: miselni pojem TMB: Re.umno.t-e.h. NEM.: Erinnerun­gskraftLAT.: Vis reflexiva razuzdan[razuzdán](razgojzdan; razgozdan) pridevnik neomikan TMB: Re.goj.dân-a -uNEM.: BarbarischLAT.: Barbarus Primerjaj pri Kastelec-Vorencu re.voi.dán 'defreneatus’. Pohlinov zapis izkazuje prehod zv > zg(v), prim. zgvon. razvada[razv.da](zvada) samostalnik ženskega spola slaba navada, razvada 686: navada TMB: Re.vâda; .vâda-e.h. NEM.: Ein MißbrauchLAT.: Abu.us razvaditi[razváditi razv.dim]dovršni glagol vpeljati navado, navaditi 686: navaditi, odvaditi TMB: Re.vadem-.vadetiNEM.: Zur Gewohnheit machenLAT.: Con.uetudinem contrahere razvaliti[razvaliti razvalím]dovršni glagol podreti, porušiti 627: poslabševati, zatirati TMB: Re.vŕlimNEM.: Zerstörren LAT.: Evertere razvaljati[razváljati razváljam] nedovršni glagol razvaljati, z valjanjem stanjšati 41: povecevati TMB: Re.vâlamNEM.: AuswalgernLAT.: Volvendo extenuare razveseliti se[razveseliti se razveselím se]dovršni glagol razveseliti se 751: veseliti TMB: Re.veselim seNEM.: Freuen, FrohlockenLAT.: Lćtari, exultare razvijati[razvíjati razvíjam]nedovršni glagolrazvijati, tj. delati, da kaj preneha biti zavito, navito 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: Re.vyamNEM.: Auseinander winden LAT.: Extricare, evolvere razžaliti[razžaliti razžálim]dovršni glagol razžaliti 68: žalostiti ABC: .im je.t tebe dans reshalil (1789, str. 23) raženj[ráž.nj rážnja]samostalnik moškega spola raženj 146: kuhinjski pripomocek TMB: Râ.hn-am. NEM.: Der BratspießLAT.: Veru GS: Ra.hen– Razhohe ejusdem radicis: ura.hem, lćdo; quia ad tran.figendum olim in u.u erant bellantibus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ražnjik[ražnjík]samostalnik moškega spola naprava, ki vrti žarenj 146: kuhinjski pripomocek TMB: Ra.hnik-am. NEM.: Brat-tenwenderLAT.: Veru automaton ražohast[rážohast]pridevnik dvorogljat, rogovilast TMB: Ra.hoha.t-a -uNEM.: GablichtLAT.: Furcatus ražohe[rážohe]samostalnik ženskega spola dvorogljate senene vile, rogovila 147: kmecko orodje TMB: Ra.hohe-e.h. NEM.: Gabel, ZinkeLAT.: Bifurca fśnilisPRIMERJAJ: racohe rdec[rd.c rd.ca]pridevnik rdec TMB: Ardezhe; Erdezh-a -uNEM.: RothLAT.: RuberSiehe Erdezhe, Vid. Erdezhe GS: Ardezh– a lat. ardeo. Vide Erdezh. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Erdezh– a gr. ......., ruber. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rdeca klobasa[rd.ca klobása]samo­stalniška zveza ženskega spola klobasa pecenica 261: hrana KG: Dve erdezhe klobase 'Ein paar Brathwürst’ (str. 190) rdecica[rdecíca]samostalnik ženskega spola rdecica 17: bolezen TMB: Erdezhiza-e.h. NEM.: Die RötheLAT.: Rubedo rdeckast[rd.ckast]pridevnik rdeckast TMB: Erdezhka.t-a -uNEM.: RöthlichtLAT.: Rubor reber[r.b.r]samostalnik moškega spola gric, vzpetina 337: vzpetina TMB: Rebr -am. NEM.: Der Hügel, AnhöheLAT.: Clivus rebrenicaGLEJ: rebrnicaą rebrenikGLEJ: rebrnik rebrnica1 [rébrnica (?)](rebrenica) samostalnik ženskega spola okostnjak, skelet 900: mrtvec TMB: Rebrenęza-e.h. NEM.: TodengerippeLAT.: ScheletonPRIMERJAJ: Rebrnica˛; rebrnik Rebrnica2 [rébrnica (?)]samostalnik ženskega spola boginja smrti 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja KG: Smert, Rebernza 'Göttin des Tods, Libitina’ (str. 185)PRIMERJAJ: rebrnicaą rebrnik[rébrnik (?)](rebrenik) samostalnik moškega spola okostnjak, skelet 900: mrtvec TMB: Rebrenek; Rebernek-am. NEM.: Todenge­rippeLAT.: ScheletonPRIMERJAJ: rebrnicaą rebro[rébro]samostalnik srednjega spola rebro 972: del cloveka ali živali TMB: Rebru -an. NEM.: Die RippeLAT.: Co.ta, pleuraGS: Rębru– a gr. .a.ß.., incurvus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. recelj[réc.lj réc.ljna]samostalnik moškega spola pecelj 602: del sada ali ploda TMB: Ręzel -nam. NEM.: Der Stengel an ObstLAT.: Caulis, caudexGS: Perezhil– qua.i per Ręzlu.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. reci[réci] ime crke r 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Rezi, R, r (str. 161)PRIMERJAJ: r rec[r.c]samostalnik ženskega spola 1. stvar 681: stvar 2. beseda 494: beseda TMB: Rezh-y .h. NEM.: Die Sache, DingLAT.: Res, factum GS: Rezh– lat. Res.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: rezh 'sagen’, rčzh 'Sache’ (str. 156)KG: Dve rezhy so na vojski potrebne: dnarji inu ludji (str. 171)KG: Ta po smerte svojega Ozheta rojen Syn bo [v'perjetneh rezheh] .a pred smertjo rojenega der.hán (str. 174) Zgled iz KG 174 opisuje rabo oglatega oklepaja za opis telesnega izraza ali položaja v scenarijih gledaliških iger. V danem zgledu je ubesedeno navodilo, naj igralec zadnji del povedi izgovori z dobrohotni-mi, prijaznimi besedami. recenje[recénje]samostalnik srednjega spola 1. kar je receno 493: govor 2. dejstvo 435: miselni pojem TMB: Rezhenje-an. NEM.: Die SageLAT.: Dictum, factum Drugi pomen temelji na drugem latinskem prevedku. reci[réci récem]nedovršni glagol reci 493: govoriti TMB: Ręzhemrezhi NEM.: SagenLAT.: DicereGS: Ręzhem– Anglo.. Reccam, narrare; unde videtur germ. anregen: memorare, e..e deductum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: rezh 'sagen’, rčzh 'Sache’ (str. 156) recnik[recník]samostalnik moškega spola govornik 912: clovek glede na govorjenje TMB: Rezhnik-am. NEM.: Ein RednerLAT.: Orator red[r.d red.]samostalnik moškega spola red 435: miselni pojem TMB: Red -am. NEM.: Orden, OrdnungLAT.: OrdoGS: Red – .apored per ordinem: Dani Sueci, I.landi dicunt Rad, .eries: veteres Vale.. Urdd: apud , ordo, ultima seder ..... . : hebr. Redha I.idor. Syllaba der inverta.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Red, -dú 'die Ordnung, redli[rédli](redle) medmet der Orden’ (str. 108) redek[r.d.k]pridevnik 1. ne pogost, redek 2. ne gost; redek TMB: Redk-a -uNEM.: Lauter, seltsamLAT.: Rarus rediti[rediti redím]nedovršni glagol hraniti, prehranjevati, preživljati 116: dajati hrano, pijaco TMB: Rédim NEM.: ErnährenLAT.: AlereGS: Redim – lat. Nutrire: germ. nähren: Ital. Nodire: Gall. Nourrir ex ultima .yllaba latine vocis re, & d nutriit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. redkev[rédk.v rédkve](rehkev) samostalnik ženskega spolarastlina redkev, latinsko Raphanus sativus 617: vrsta zelike TMB: Ręhkuv -e.h. NEM.: Der RettichLAT.: Raphanus PRIMERJAJ: redkva redkost[redk.st]samostalnik ženskega spola 1. redkost 475: obstajanje v nekem stanju, položaju 2. stanje redke tekocine, jedi; redcina 627: nezaželena rec TMB: Redku.t-e.h. NEM.: Die LauterkeitLAT.: Raritas redkva[rédkva](rehkva) samostalnik ženskega spolarastlina redkev, latinsko Raphanus sativus 617: vrsta zelike TMB: Ręhqva -e.h. NEM.: Der RettichLAT.: RaphanusGS: Rehqva– & Rehqva: germ. .uper. Rättich: Anglo.. Rćdic: Angl. Reddi.ch a gr. .afa...: lat. Raphanus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: rehqva (str. 160)PRIMERJAJ: redkev redleGLEJ: redli uporablja se za izražanje poziva, spodbude TMB: RędlčNEM.: Wohlan! hurtig!LAT.: Age! Age .is!GS: Redle!– qua.i germ. Redlich.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rednica[redníca]samostalnik ženskega spola rejnica 950: sorodnik ipd. TMB: Redniza -e.h. NEM.: Eine KostfrauLAT.: Nutrix, altrix rednik[redník]samostalnik moškega spola rejnik 950: sorodnik ipd. TMB: Rednik-a m. NEM.: NährvaterLAT.: NutritiusPRIMERJAJ: , tarfa .. ..... . : Syr. permutato cum .uo affine t rejnik regetati[regetáti reget.m]nedovršni glagol 1. rezgetati 531: oglašati se z živalskimi glasovi 2. sprošceno, nebrzdano se smejati 490: oglašati se od veselja TMB: RegetâmNEM.: 1. Kürren 2. Lachen LAT.: 1. Hinire 2. Effu.e ridereGS: Regétam – onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. reglja[r.glja]samostalnik ženskega spola žemlja 261: hrana TMB: Regla-e.h. NEM.: Zerschnittene SemelLAT.: Cru.tatus panisGS: Regnem– gr. ...µa. Lat. Rima, fi..ura: ......, germ. cum prćfixo brechen, ut Krehnem. Ex hac radice e.t Regla, .imila fi..a.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: žemlja regniti[r.gniti r.gnem]dovršni glagol 1. razmakniti se, malo se odpreti 585: odpreti 2. dobiti razpoko, razpociti se 627: poslabševati, zatirati TMB: Regném-gneti NEM.: AuseinandergehenLAT.: Di..ilireGS: Regnem– gr. ...µa. Lat. Rima, fi..ura: ......, germ. cum prćfixo brechen, ut Krehnem. Ex hac radice e.t Regla, .imila fi..a.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. regrat[r.grat]samostalnik moškega spola rastlina regrat, latinsko Taraxacum officinale 617: vrsta zelike TMB: Regrŕt -am. NEM.: PfaffenblattLAT.: TaraxacumGS: Regrat– germ. Spitzwegericht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rehkevGLEJ: redkev rehkvaGLEJ: redkva rehta[r.hta]samostalnik ženskega spola 1. sito z velikimi luknjami 146: kuhinjski pripomocek 2. ženski klobuk z navzdol zavihanimi krajci 137: žensko oblacilo TMB: Rehta-e .h. NEM.: 1. Grobe Reuter 2. SchaubhutLAT.: 1. Cribrum cra..um 2. Cudon, peta.usGS: Rehta – Inf. Sax. der Rechter: germ. .up. Reiter. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: rehtati rehtati[r.htati]nedovršni glagol sejati (z rehto) 265: pripravljati hrano TMB: RehtamNEM.: ReuternLAT.: Cribrare PRIMERJAJ: rehta rej1 [r.j]samostalnik moškega spola stranski del ribiške mreže 157: pripomocek za ribolov TMB: Rčj-am. NEM.: Seitentheil des FischernetzesLAT.: Sagenć partes extimć rej2 GLEJ: raj reja[r.ja]samostalnik ženskega spola hrana, prehrana 261: hrana TMB: Reja -e.h. NEM.: Die Kost, NahrungLAT.: Pa.tus, nutritio rejce[réjce rejc.ta]samostalnik srednjega spola rejenec 950: sorodnik ipd. TMB: Rejzhe -etan. NEM.: KostkindLAT.: Alumnus PRIMERJAJ: rejcic; rejec rejcic[réjcic]samostalnik moškega spola rejenec 950: sorodnik ipd. TMB: Rejzhčzh-am. NEM.: KostkindLAT.: Alumnus PRIMERJAJ: rejce; rejec rejec[réj.c]samostalnik moškega spola rejenec 950: sorodnik ipd. TMB: Rejz-a m. NEM.: KostkindLAT.: AlumnusPRIMERJAJ: rejce; rejcic rejen[rej.n]pridevnik debel, rejen TMB: Ręjen-a -uSieh. Debel, Pitan rejka[réjka]samostalnik ženskega spola ženska, ki živi pri tujih ljudeh na njihove stroške 950: sorodnik ipd. TMB: Rejka -e .h. NEM.: KostgängerinnLAT.: Convictrix rejnik[rejník]samostalnik moškega spola rejnik 950: sorodnik ipd. TMB: Rejnik-a m. Siehe RednikPRIMERJAJ: rednik reka[r.ka]samostalnik ženskega spola reka 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Reka-e.h. NEM.: Der FlußLAT.: Flumen GS: Reka– infer. Sax. Rihe, parvus rivus: Goth. Richa: Anglo.. Riw: a gr. ..., fluo, cujus prćteritum e.t ...e..a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. remelj[r.m.lj r.m.ljna]samostalnik moškega spola okvir 127: izdelek TMB: Remel-nam. NEM.: Die RahmeLAT.: MargoGS: Remel – germ. Rahme.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. remica[remíca]samostalnik ženskega spola ptica plašica, tj. vrsta sinice, latinsko Parus pendulinus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Rémiza– germ. Beutelmeise: Polon. Remiz, parix .ubfu.ca. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. rena[r.na]samostalnik ženskega spola pokrovka 227: del posode TMB: Rena-e .h. NEM.: HafendeckelLAT.: Operculum rencati[rencáti rencím]nedovršni glagol oglašati se kot medved; godrnjati, brundati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: RénzhimrenzhâtiNEM.: Brummen wie ein BärLAT.: UncareGS: Renzhim– gr. ......., lat. Ronchizo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rep[r.p]samostalnik moškega spola rep 980: del živali TMB: Rep-am. NEM.: Der Schwanz, SchweifLAT.: Cauda, pennis GS: Rep– a gr. ..p., propendo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. repa[r.pa]samostalnik ženskega spola rastlina repa, latinsko Brassica rapa 617: vrsta zelike TMB: Repa-e.h. NEM.: Die Rübe LAT.: RapaGS: Repa– inf. Sax. Re: Angl. Rape: Hung. Repa: lat. Rapum: gr. ..p.. & ..f...Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. repar[r.par]samostalnik moškega spola kovanec za štiri krajcarje 85: denar TMB: Repŕr-jam. NEM.: Ein Patzen, Münz LAT.: Baccio, monetaGS: Repar– a Rep; quia e.t qua.i cauda adjecta ad gro..um, & caudam Leonis referebat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Pet reparjov 'Fünf Batzen’ (str. 189)KG: Shtire reparje '4. Batzen’ (str. 191) repata zvezda[repáta zv.zda]samo­stalniška zveza ženskega spola zvezda repatica 314: nebesno telo TMB: Repâta .ve.daNEM.: Schwanzstern LAT.: Cometes caudatus repenciti[rep.nciti (?) rep.ncim (?)] nedovršni glagol prevzetno se vesti; repenciti se 470: prevzetno se obnašati TMB: Repenzhem LAT.: S. HrepenzhemGS: Repenzhem– qua.i caudam extendere, & girare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: hrepenciti se repetnica[repetníca]samostalnik ženskega spola plavut 980: del živali TMB: Repétniza-e .h. NEM.: FloßfedernLAT.: PinnaPRIMERJAJ: plavuta repicek[rep.c.k]samostalnik moškega spolarastlina navadni repik, latinsko Agrimonia eupatoria 617: vrsta zelike TMB: Repizhk -am. NEM.: Die LeberkletteLAT.: Agrimonia repišce[repíšce]samostalnik srednjega spolarepišce, tj. njiva, na kateri raste repa 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Repishe-an. NEM.: RübenackerLAT.: Rapale, repetum repje[repj.]samostalnik srednjega spolanavadni repinec, latinsko Arctium lappa 617: vrsta zelike TMB: Erpje -an. NEM.: Die KletteLAT.: Lapa, arctium PRIMERJAJ: repjev repjev[repj.v]pridevnik repincev TMB: Erpjôve-a -uNEM.: Der KletteLAT.: LapćPRIMERJAJ: repje repnica1 [r.pnica]samostalnik ženskega spolarepnica, tj. voda, v kateri se kisa repa 660: pijaca TMB: Repnčza-e.h. NEM.: Sauer Rüben WasserLAT.: Aqua rapicia Naglas je na prvem zlogu in ne na drugem, kot pri repnica˛ sklepamo iz zapisa nereduciranega priponskega i, zato sta besedi obravnavani kot homografa in ne kot polisemantema. repnica2 [repníca]samostalnik ženskega spola jama za shranjevanje repe cez zimo; repnica, zasipnica 309: jama za shran­jevanje živil TMB: Repniza-e.h. NEM.: RübengrubeLAT.: Fovea rapaciaPRIMERJAJ: jamnica repnik[r.pnik]samostalnik moškega spola ptica repnik, latinsko Carduelis cannabina 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Repnčk-am. NEM.: Ein HänflingLAT.: Linaria repulja[repúlja]samostalnik ženskega spola rastlina ljuljka, latinsko Lolium temulentum 617: vrsta zelike TMB: Repulja-e.h. yshi KokalPRIMERJAJ: kokalj res[r.s]clenek izraža soglasje, podkrepitev; res, zares, vsekakor TMB: ResNEM.: Wahrlich, wahrhaftLAT.: Sane, profectioKG: Res 'wahr! wahrhaft’ (str. 108) resa[r.sa]samostalnik ženskega spola oster podaljšek pleve pri klasu; resa 616: del zelike TMB: Resa-e.h. NEM.: AeherspißLAT.: AnthericesPRIMERJAJ: resje˛ ResajenGLEJ: Razsajen reseda[res.da]samostalnik ženskega spolarastlina reseda, rumeni katanec, latinsko Reseda lutea (?) 617: vrsta zelike GS: Reseda– germ. Brunnkresse, addito prćfixo k.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. resenica[reseníca]in [r.senica (?)] samostalnik ženskega spola pšenica z ostrimi resami 617: vrsta zelike TMB: Reséniza; Resénza-e.h. NEM.: SpitzweitzenLAT.: Ari.tatumPRIMERJAJ: resnata pšenica resje1 [resj.]samostalnik srednjega spolarastlina resje, vresje, latinsko Erica carnea in latinsko Calluna vulgaris 610: vrsta grma TMB: Ersje; Résjé -an. NEM.: Heyde LAT.: EricaGS: Ersje – Inf. Sax. Rusch, Rusk, Anglo.ax. Re.c Binsen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. resje2 [resj.]samostalnik srednjega spola ostri podaljški plev pri klasu; resje 616: del zelike TMB: Ersje; Résjé -an. NEM.: Spitze an KornähenLAT.: Ari.taGS: Ersje – Inf. Sax. Rusch, Rusk, Anglo.ax. Re.c Binsen.Razlagaje s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Ersh– ab Ersje, .icut germ. Aehre ab Agen, Ahl, Spitze: Hung. rozs: gr. ....a. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovjanapacna. PRIMERJAJ: resa resnat[resn.t]pridevnik ki ima rese; resast TMB: Ersnât; Resnát-a -uNEM.: SpitzärichtLAT.: Ari.tatus resnata pšenica[resnáta pšeníca] samostalniška zveza ženskega spola pšenica z ostrimi resami 617: vrsta zelike TMB: Ersnâta pshenizaNEM.: SpitzweizenLAT.: Triticum ari.tatum PRIMERJAJ: resenica resnica[resníca]samostalnik ženskega spola resnica 435: miselni pojem TMB: Resniza -e.h. NEM.: Die WahrheitLAT.: VeritasABC: Resniza (1765, str. 15) resnicen[resn.c.n]pridevnik resnicen TMB: Resnizhn-a -uNEM.: WahrhaftLAT.: Verus resnicno[resn.cno]prislov resnicno KG: Resnizhnu 'gewißlich, wahrhaft’ (str. 92) resovje[resovj. (?)]samostalnik srednjega spola kraj, kjer raste resje 318: rastišce grmovja TMB: Ersovje -an. NEM.: Heyde­krautsortLAT.: Ericetum rešetar[rešetár]samostalnik moškega spola 1. kdor izdeluje rešeta; rešetar 851: izdelovalec orodja 2. neki srebrni kovanec 85: denar TMB: Reshetâr-jam. NEM.: 1. Ein Reutler 2. Silbener KreuzerLAT.: 1. Cribrarius 2. Crucifer rešetariti[rešetáriti rešet.rim] nedovršni glagol prodajati rešeta 733: trgovati TMB: Reshétârem-shetaretiNEM.: Mit Reutern handelnLAT.: Cribra vendere rešeto[rešéto]samostalnik srednjega spola rešeto 146: kuhinjski pripomocek TMB: Reshętu-an. NEM.: Ein ReuterLAT.: Cribrum Rescheth, lat. Rete per metonymiam .peciei, quô aves, & ferć capiuntur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rešiti[rešiti r.šim]dovršni glagol rešiti, odrešiti osvoboditi TMB: Reshčm reshitiNEM.: ErlösenLAT.: Redimere rešnje telo[r.šnje tel.]samostalniška zveza srednjega spola ..... . – ex Japhetidica lingua Réshętu GS: obhajilo 474: kršcanski obred ABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29) rešta[r.šta]samostalnik ženskega spola klaftra drv, pribl. 4 mł 430: prostor­ninska mera TMB: Reshta-e.h. NEM.: Eine Klafter HolzLAT.: Orgya, .trues retati[r.tati r.tam]nedovršni glagol locevati zrnje od plev; vejati 274: locevati zrnje od neužitnih rastlinskih delov TMB: RetamNEM.: WannenLAT.: Ventilare reva[r.va]samostalnik ženskega spola revšcina, stiska, beda 549: pomanjkanje TMB: Reva-e.h. NEM.: Das ElendLAT.: Mi.eria reven[r.v.n]pridevnik reven TMB: Revn-a -uNEM.: Elendig LAT.: Mi.erKG: Revne, -na, -nu 'mühselig’ (str. 108)KG: Temu revnemu se nekar naposmehuj (str. 187) revež[r.vež]samostalnik moškega spola reven clovek; revež 918: siromašen clovek TMB: Revésh-.ham. NEM.: Ein ElenderLAT.: Mi.erPRIMERJAJ: revnik revkati[r.vkati r.vkam]ali [révkati révkam]nedovršni glagol zadirati se, razdraženo govoriti 502: jezno govoriti TMB: Revkam NEM.: Zurück­bellenLAT.: Obganire revnik[r.vnik]samostalnik moškega spola reven clovek; revež 918: siromašen clovek TMB: Revnčk-am. Siehe Revesh PRIMERJAJ: revež revnost[r.vnost]samostalnik ženskega spola revšcina, siromašnost 549: pomanjkanje TMB: Revno.t-e.h. NEM.: Die MüheseligkeitLAT.: Mi.eria, ege.tas PRIMERJAJ: revšcina revšcina[r.všcina]samostalnik ženskega spola revšcina, siromašnost 549: pomanjkanje TMB: Revshena-e.h. NEM.: Die MüheseligkeitLAT.: Mi.eria, ege.tas PRIMERJAJ: revnost rezalecGLEJ: rezavec rezan[rez.n](rezen) pridevnik 1. kisel, kvašen 2. rezek, resen, resnoben, oster TMB: Er.nč-a -uNEM.: 1. Ansäuernd 2. Ernsthaft LAT.: 1. Acidus 2. Serio.usKG: Er.an -.na, -.nu 'ernsthaft, säuerlich’ (str. 102)PRIMERJAJ: reznost rezanec[r.zan.c]samostalnik moškega spola skopljen petelin; kopun 1003: vrsta domace ptice TMB: Re.anz-am. NEM.: Ein SchnaphahnLAT.: Spado, capo rezar[rezár]samostalnik moškega spola 1. krojac (?) 849: krojac, cevljar 2. kdor kastrira živali (?) 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Re.âr-ja m. NEM.: Ein SchneiderLAT.: Sartor, exci.or PRIMERJAJ: rezavec rezati[r.zati r.žem]nedovršni glagol rezati 620: rezati, trgati TMB: Re.hém re.al, -.atiNEM.: SchneidenLAT.: Scindere GS: Gri.em– & re.hem affinia .unt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Re.ati (1765, str. 15) rezavec[r.zav.c](rezalec) samostalnik moškega spola 1. krojac (?) 849: krojac, cevljar 2. kdor kastrira živali (?) 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Re.óvz -am. NEM.: Der SchneiderLAT.: Sartor, .ci..or Nemški prevedek ima poleg krovnega in izvornega pomena 'kdor reže’ tudi vec specializiranih, mdr. 'krojac’, 'kosec’ in 'rezbar, kipar’. Latinsko sartor je v anticnem jeziku samo 'šušmar’, kasneje tudi 'krojac’, scissor pa prvotno le 'kdor reže, deli’, kasneje prav tako tudi 'krojac’. S prevedkoma Schneider in sartor sta v TMB opredeljena tudi besedi krojac in robac. Možnost za drugo navedeni pomen omogoca prevedek excisor v sestavku rezar. V nemšcini se ta pomen odraža v zloženkah, npr. Schwe­inschneider. Pri slovenski besedi rezavec je potrjen v bovškem govoru. PRIMERJAJ: krojac; rezar; robac rezenGLEJ: rezan rezitva[rez.tva]samostalnik ženskega spola cas, ko se obrezuje vinska trta 276: vinogradniško opravilo TMB: Re.itva-e .h. NEM.: Zeit des RebenbeschneidensLAT.: Amputationis tempus reznik[rezník]samostalnik moškega spola enoletni poganjek, cepic 604: drevesni del TMB: Re.nik-am. NEM.: Einjäriger Schoß LAT.: Surculus reznost[rezn.st (?)]samostalnik ženskega spola 1. kislost, kvašenost 765: okus 2. rezkost, resnost, ostrost 407: medsebojni odnosi TMB: Er.no.t-e.h. NEM.: 1. Säuere 2. ErnstLAT.: 1. Aciditas 2. Serio.itasPRIMERJAJ: rezan režanje[rež.nje]samostalnik srednjega spola 1. zevanje 619: zevanje 2. smejanje, smeh 751: kratkocasnost TMB: Re.hânje-an. NEM.: 1. Das Spalten 2. LachenLAT.: 1. Rima, hiatus 2. Ri.us režati[režáti režím]nedovršni glagol 1. zevati, režati 619: zevati 2. smejati se, posmehovati se 489: posmehovati se TMB: Re.himre.hâtiNEM.: 1. Zerspringen 2. LachenLAT.: 1. Hi.cere 2. Subridere reženj[r.ž.nj (?)]samostalnik moškega spola ribež, strgalo 146: kuhinjski pripomocek TMB: Rę.hn-am. NEM.: Das Reibeisen LAT.: RadulaGS: Rę.hn– a Re.him; radula enim per excu.a foramina fit dehi.cens. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pohlin s crko ę sicer navadno oznacuje široki e, a so tudi izjeme, glej seženj. PRIMERJAJ: režnjati režgetati[režgetáti režget.m]in [režgácem]nedovršni glagol rezgetati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Re.hgâzhem; Re.hgetâm NEM.: WiehernLAT.: HinireGS: Re.hgétam – onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Re.hgetá 'das Pferd kürret’ (str. 66) Dvojnici rezget.m in rezgácem pri glagolu rezgetáti navaja tudi Pleteršnik. režgotinec[režgot.n.c]samostalnik moškega spolaneka ptica, verjetno kobilar, latinsko Oriolus galbula 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Re.hgotinz-am. NEM.: Ein TyrottLAT.: Anthus Primerjaj nemško Tyrolt 'kobilar’. Latinsko anthus v antiki oznacuje neko manjšo ptico, verjetno pastirico, Motacilla (flava)’. režimbaba[režimbaba]samostalnik ženskega spolarastlina (beli) vratic, latinsko Tanacetum (parthenium) 617: vrsta zelike TMB: Re.himbaba-e.h. NEM.: MutterkrautLAT.: Matricaria Prevzeto iz ceško rimbaba (Bezlaj, ESSJ III, 177). PRIMERJAJ: abraca; abrata; abratic; amarak; vratic režnjati[režnjáti režnj.m]nedovršni glagol ribati, strgati 620: rezati, trgati TMB: Re.hnâmNEM.: ReibenLAT.: Radere PRIMERJAJ: reženj riba[ríba]samostalnik ženskega spola riba 1005: ribe ali druge vodne živali TMB: Riba -e.h. NEM.: Der FischLAT.: Pi.cis GS: Riba – Ribera nuncupatur Uly..iponć forum pi.carium.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ribati[r.bati r.bam]nedovršni glagol drgniti 769: tipati TMB: Ribam NEM.: ReibenLAT.: Fricare, radereGS: Ribam – inf. Sax. riven, wriben: Angl. Rive: Holl. Ryven: lat. rado: germ. reiben: .uper. germ. rippeln: a gr. ..p.., .ordes: ..pte. .ordes eluere: . qua..are, derivatur ŕ ruph . .. . Hebr. riphoth, grana contu.a.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ribežen[r.bež.n]samostalnik moškega spola ribež, strgalo 146: kuhinjski pripomocek TMB: Ribé.hn-am. Siehe Re.hnGS: Ribé.hn – germ. Reibeisen: inf. Sax. Reibasch: Vid. Re.hn.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: reženj ribic[r.bic]samostalnik moškega spola ribic 897: ribic TMB: Ribzh-am. NEM.: Ein FischerLAT.: Pi.cator ribicevati[ribiceváti ribic.jem] nedovršni glagol loviti ribe; ribariti 404: loviti ribe TMB: RibzhűjemNEM.: FischenLAT.: Pi.cari ribiški[r.biški]pridevnik ribiški TMB: Ribshke-a -uNEM.: Fischerisch LAT.: Pi.catorius ribištvo[r.bištvo]samostalnik srednjega spola ribištvo 404: ribištvo TMB: Ribshtvu-an. NEM.: Die FischereyLAT.: Pi.catoria ars ribja kost[r.bja k.st]samostalniška zveza ženskega spola ribja kost 980: del živali TMB: Ribja ko.tNEM.: FischbeinLAT.: Te.tus, os pi.cis PRIMERJAJ: ribna kost . .... .. , erech .. ... . : Hebr. Ridye: Ć.thnicum Ridda ribna kost[r.bna k.st]samostalniška zveza ženskega spola ribna kost 980: del živali TMB: ribna ko.tNEM.: FischbeinLAT.: Te.tus, os pi.cis PRIMERJAJ: ribja kost ribnica[r.bnica]samostalnik ženskega spola ribiška palica 157: pripomocek za ribolov TMB: Ribnčza-e.h. NEM.: Eine FischerrutheLAT.: Virga pi.catoria ribnik[r.bnik]samostalnik moškega spola ribnik 342: ribnik ABC: Ribnek (1765, str. 15) rida[rída]samostalnik ženskega spola vrsta 624: kup TMB: Rida -e.h. NEM.: Die Ordnung, ReiheLAT.: Ordo, di.po.itioGS: Rida – Ital. Ridda: germ. Reihe; unde Radel-Reiherfrer beim Tanze: Angl. di.po.itio: gr. ...., .... rego.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: sorta; vrsta ridati[rídati rídam]nedovršni glagol urejati, razvršcati 37: izboljševati TMB: Ridam NEM.: Ordnen, reihenLAT.: Ordinare rifelj[ríf.lj ríf.ljna]samostalnik moškega spola podocnik pri prašicu; cekan 980: del živali TMB: Rifel -nam. NEM.: Waffen der SchweineLAT.: Dens aprinusGS: Rifel – germ. Riff: Holl. & Angl. Reff, eine lange Bank, so in der See emporsteht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rifnati[rifnáti rifn.m]nedovršni glagol smukati, tj. s potegi z oprijemajoco roko cistiti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: RefnâmNEM.: Zupfen Gold u.LAT.: Vellicare GS: Rčfnâm– .imile e.t germ. rupfen, zupfen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rigati[rígati r.gam]nedovršni glagol 1. oglašati se kot osel; rigati 531: oglašati se z živalskimi glasovi 2. spahovati se 693: dihati ipd. TMB: Rigam NEM.: 1. Schreyen wie ein Esel 2. GrölzenLAT.: 1. Rudire 2. RuctareGS: Rigam – a gr. ..e..., lat. Ructo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rigeljc[r.g.ljc]samostalnik moškega spola rastlina ognjic, latinsko Calendula officinalis 617: vrsta zelike TMB: Rigčlz-a m. NEM.: RingelblumeLAT.: CalthaGS: Rigelz – germ. Ringelblum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rihta[r.hta]samostalnik ženskega spola 1. koroško jed 261: hrana 2. sojenje, sodba 556: pravni izraz TMB: Rihta-e.h. NEM.: 1. Gerücht 2. Gericht LAT.: 1. Daps 2. JudiciumGS: Rihta– vindicum: germ. Gericht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rihtni hlapec[r.htni hl.p.c]samostal­niška zveza moškega spola sodni sluga 875: sluga oblasti TMB: Rihtne hlapzNEM.: GerichtsdienerLAT.: Apparitor rilcek[r..c.k]samostalnik moškega spola majhen rilec; rilcek 980: del živali TMB: Ryvzhčk-am. NEM.: Kleiner Rüssel LAT.: Ro.tellum rilec[r.l.c]samostalnik moškega spola rilec 980: del živali TMB: Rivz; Ryvz-a m. NEM.: Der RüsselLAT.: Ro.trum, probo.cis GS: Ryem– Ryvz, gr. ...sse.., ...tte.., wühlen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Rim[rím]samostalnik moškega spola italijansko mesto Rim 360: krajevno ime TMB: Rim -am. NEM.: Stadt RomLAT.: Urbs Roma Rimljar[rímljar]samostalnik moškega spola prebivalec Rima; Rimljan 354: prebivalec kraja TMB: Rimlar -jam. NEM.: Ein RömerLAT.: RomanusKG: Rimlar (str. 114) Rimljarica[rímljarica]samostalnik ženskega spola prebivalka Rima; Rimljanka 354: prebivalec kraja KG: Krayniza, Shtajerka, Koroshella, Nemshkuta, Lahena, Rimlarza, Lublanzanka (str. 116) rimski[rímski]pridevnik rimski TMB: Rimske -a -uNEM.: Römisch LAT.: Romanus riniti[ríniti r.nem]nedovršni glagol stara beseda riniti, potiskati, porivati 589: gnati TMB: RinemNEM.: StossenLAT.: Tradere.tar. beseda GS: Rinem– .implex non e.t in u.u: u.urpatur tamen in compo.itis odrinem &c. Vide Ryem. rinjati s smrtjo[rínjati s sm.tjo] nedovršna glagolska zveza biti v agoniji; umirati 441: umreti TMB: Rinam is smertjoNEM.: Mit dem Tode ringenLAT.: AgonizareGS: Rinam– germ. ringen.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. rinka[r.nka]samostalnik ženskega spola prstan 532: okrasje TMB: Rinka-e.h. NEM.: Der RingLAT.: AnnulusPRIMERJAJ: prstan rinkati[r.nkati r.nkam]nedovršni glagol zavzemati se 81: delati, truditi se TMB: RinkamNEM.: Sich um etwas annehmenLAT.: Suas partes tueri ripec[rip.c rip.ca]pridevnik jedek, dražilen TMB: Ripezh-a -u NEM.: Scharf, beißendLAT.: Prurigino.us ripecost[ripec.st]samostalnik ženskega spola jedkost, dražilnost 627: nezaželena rec TMB: Ripézhu.t-e.h. NEM.: Die Schärfe LAT.: Prurigo ripiti[rípiti r.pim]nedovršni glagol dražiti, biti dražilen 627: poslabševati, zatirati TMB: RipimNEM.: Scharf beißen LAT.: Prurire ripsati[r.psati]nedovršni glagol drsati, brusiti (?) 584: božati, praskati TMB: RipsamNEM.: WetzenLAT.: Cevere GS: Ripsam– infer. Sax. raspeln: germ. reiben, riffeln: in Bavaria rippeln.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Pomenska opredelitev ni gotova. Nemški prevedek pomeni tudi 'mencati’, 'dirkati, teci’, 'vleci obleko po tleh’, latinski pa zlasti 'premikati stegna’, 'mahati z repom’ in 'dobrikati se’. ris1 [r.s]samostalnik moškega spola velikan 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Ris -am. NEM.: Der Riese LAT.: Gigas ris2 [r.s]samostalnik moškega spola skica, risba 201: pisni izdelek TMB: Ris -a m. NEM.: RißLAT.: DelineatioGS: Ris – germ. Riß, de.ignatio: risam, reißen, de.ignare. Unde Risanza, gezogenes Rohr.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. risa[r.sa]samostalnik ženskega spolažival leopard, latinsko Panthera pardus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Risa -e.h. NEM.: Der LeopardLAT.: Leopardus risanica[r.sanica]samostalnik ženskega spola risanica, tj. puška s cevjo, ki ima znotraj spiralaste žlebove 199: orožje TMB: Risanza-e.h. NEM.: Gezogenes RohrLAT.: Sclopus diductusGS: Ris – germ. Riß, de.ignatio: risam, reißen, de.ignare. Unde Risanza, gezogenes Rohr.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Ri.anza (1765, str. 15) risati[r.sati r.sam]nedovršni glagol delati zareze, oznacevati 540: pisati GS: Ris – germ. Riß, de.ignatio: risam, reißen, de.ignare. Unde Risanza, gezogenes Rohr.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. Sedanjik risam še ni pod vplivov sedanjika pišem. risina[r.sina]samostalnik ženskega spola žival panter, latinsko Panthera 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Risčna-e.h. NEM.: Das PantherthierLAT.: Panthera rit[r.t riti]samostalnik ženskega spola zadnja plat, rit 878: del cloveka TMB: Rit -e.h. NEM.: Gesäß, HintereLAT.: Podex, clunis KG: Pojdi .ludju v'ret! 'gehe zum Teufel’ (str. 92) ritast[rítast]pridevnik objesten, razposajen, nemiren TMB: Rita.t-a -uLAT.: Petulans, clunusSiehe SerboritPRIMERJAJ: srborit ritati[rítati rítam]nedovršni glagol biti nemiren, napadalen zaradi objestnosti, razposajenosti 590: premikati telesni del TMB: RitamNEM.: Stößig, muthwillig seynLAT.: Petulcire ritenskiGLEJ: ritensko ritensko[rít.nsko](ritenski) prislov vzvratno, zadenjsko TMB: RitneskuNEM.: RücklingsLAT.: Retro, .upineKG: Na.aj, ritenski 'rücklings’ (str. 91) riti[ríti r.jem]nedovršni glagol 1. potiskati, porivati 589: gnati 727: tolci, bosti TMB: Ryemryl, ryt, rytiNEM.: 1. Drängen, dringen 2. Wühlen LAT.: 1. Arctare, .tipare 2. FodereGS: Ryem 2. riti – Ryvz, gr. ...sse.., ...tte.., wühlen. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ritno cevo[r.tno cev.](ritno crevo) samostalniška zveza srednjega spola zadnji del debelega crevesa; danka 972: del cloveka ali živali TMB: Ritnu zhčvúNEM.: Der Afterdarm LAT.: Inte.tinum rectum ritno crevoGLEJ: ritno cevo rivati[rívati rívam]nedovršni glagol stara beseda suvati, porivati, gnati 589: gnati TMB: RyvamNEM.: Stossen, treiben LAT.: Trudere, intrudere.tar. beseda rja[rj.]samostalnik ženskega spola rja 640: prevleka na kovini TMB: Arjá; Erjá -e.h. NEM.: Der RostLAT.: Ćrugo GS: Arja – ut ardezh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Erja – etiam Arja, a lat. Ardeo: vel. gr. ...s..., ćrugo.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Arja 'Rost’ (str. 157) rjav[rj.v]pridevnik 1. rjast 2. rdece rjav TMB: Arjave; Erjav -a -uNEM.: 1. Rostig 2. FeuerrothLAT.: 1. Ćrugino.us 2. rufusSiehe Erjav, Vid. Erjav rjavec[rj.v.c]samostalnik moškega spola rdecelasec, tj. moški z rdecimi lasmi 823: clovek glede na barvo TMB: Erjavz-am. NEM.: RothhärichtLAT.: Rufus rjaveti[rjav.ti rjavím]nedovršni glagol postajati rjast; rjaveti 627: poslabševati se TMB: Erjovim -vetiNEM.: RostenLAT.: Ćruginare rjavina[rjavína]samostalnik ženskega spola 478: zarjavele stvari, staro železo kovinski odpadek TMB: Erjovina; Arjověna -e.h. NEM.: Verrostete Dinge; Rostige Dinge LAT.: Ćrugino.a; Res ćrugino.ć rjavka[rj.vka]samostalnik ženskega spola 1. rdecelaska, tj. ženska z rdecimi lasmi 823: clovek glede na barvo 2. neka mocvirska raca 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Erjavka -e.h. NEM.: 1. Rothhaaricht 2. Eine Gattung SeenteLAT.: 1. Rufa 2. Species anatum palu.trium Pleteršnik navaja to poime­novanje v pomenu 'Anas marila’. rjavobradec[rjavobr.d.c]samostalnik moškega spola kdor ima rdeco brado; rdecebradec 823: clovek glede na barvo TMB: Erjavobradz-am. NEM.: Ein Rothbart LAT.: Ćnobarbus rjovenje[rjovénje]samostalnik srednjega spola rjovenje 487: oglašanje TMB: Erjovenje -an. NEM.: Das GebrüllLAT.: Rugitus PRIMERJAJ: rjovost rjoveti[rjov.ti rjovím]nedovršni glagol rjoveti 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Erjim; Arjovim -vitiNEM.: BrüllenLAT.: RugireGS: Erjem – , .. ....onomatopoe.is: gr. ...., ululo: Hebr. ari , leo.Razlaga je s .. ....arag clamavit ab stališca današnjega jezikoslovja napacna. rjovost[rjóvost]samostalnik ženskega spola rjovenje 487: oglašanje TMB: Erjóvo.t-e .h. NEM.: Das BrüllenLAT.: RugitusPRIMERJAJ: rjovenje rjuha[rjúha]samostalnik ženskega spola rjuha 222: posteljnina TMB: Erjűha-e.h. NEM.: LeilachLAT.: Lodix rman[rm.n]samostalnik moškega spola rastlina rman, latinsko Achillea millefolium 617: vrsta zelike TMB: Armân; Ermân-am. NEM.: Fliegenkraut; Schafripp, KrautLAT.: Achylć, Per.icaria; AchilleaGS: Ermân– unde germ. German-derlin.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. Nemško Fliegenkrautoznacuje vec rastlin, med katerimi pa ni zaslediti rmana. PRIMERJAJ: roman rmanov[rm.nov]pridevnik rmanov TMB: Ermanov-a -uNEM.: Von SchafrippenkrautLAT.: Achileć -rniti[rniti rnem]glagol, samo v sestavi stara beseda TMB: ErnemNEM.: WendenLAT.: Vertere.tara beseda GS: Ernem– .implex exolevit: u.itatum tamen in compo.itis obernem, povernem.PRIMERJAJ: obrniti; povrniti rob[r.b rob.]samostalnik moškega spola rob na obleki 131: del oblacila ali obutve TMB: Rôb-m. NEM.: Der Bug, Saum LAT.: Fimbria, oraGS: Rôb– a gr. .af., .utura.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. PRIMERJAJ: robec robac[robác]samostalnik moškega spola 1. brisaca 248: kos blaga za osebno higieno 2. krojac 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Robâzh-am. NEM.: 1. Handtuch 2. Ein SchneiderLAT.: 1. Manutergium 2. SartorPRIMERJAJ: krojac; rezavec robaca[robáca]samostalnik ženskega spola srajca iz grobega platna 130: oblacilo ali obutev TMB: Robazha-e.h. NEM.: Grobes HemdLAT.: Subucula robat[rob.t]pridevnik tak, ki ima zašit rob; zarobljen TMB: Robât-a -uNEM.: EingesäumtLAT.: Fimbriatus robatica[robatíca]samostalnik ženskega spola debela, grcava palica; gorjaca 175: orodje, ki je palica TMB: Robatiza-e.h. NEM.: Eine KolbeLAT.: Clava, tudes robec[r.b.c]samostalnik moškega spola 1. rob na obleki 131: del oblacila ali obutve 2. manjši kos blaga za brisanje nosu; robec 248: kos blaga za osebno higieno TMB: Rôbz-am. NEM.: 1. Saum 2. SchnupftuchLAT.: 1. Ora con.uta 2. MucciniumPRIMERJAJ: rob robida[robída]samostalnik ženskega spola rastlina robida, latinsko Rubus fruticosus 610: vrsta grma TMB: Robida -e.h. NEM.: BroombeerstaudeLAT.: Anangilus GS: Robida – lat. Rubus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: malinec robiti[robiti r.bim]nedovršni glagol delati, šivati rob; robiti 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Rôbčmrobil, -bitiNEM.: EinsäumenLAT.: Circumnere roc[r.c]samostalnik moškega spola roc, rocaj 143: držalo TMB: Rózh-am. NEM.: Eine HandhabeLAT.: An.a, manubrium GS: Obrozh– a Rh, manubrium rotundum. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: rocica rocen[róc.n]pridevnikhiter, uren, gibcen TMB: Rozhn-a -uNEM.: Hurtig, geschwindLAT.: Agilis, alacerGS: Rozhne– Arabes in eadem .ignificatione Raa.chan: germ. rasch: Suec. & infer. Sax. Rask: Angl. ra.h: Gall. Risque: Ital. ratto huc pertinent.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: roclin rocica[rocíca]samostalnik ženskega spola manjši roc, rocaj 143: držalo TMB: Rozhiza-e.h. NEM.: Eine HandhabeLAT.: An.ula, antesPRIMERJAJ: roc roclin[roclin]samostalnik moškega spolažival severni jelen, latinsko Cervus tarandus 985: vrsta kopenske divje živali GS: Rozhlin– Rennthier a .equenti.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. ''Sequens’’ je rocen. rocno[rócno]prislov hitro, urno, gibcno TMB: Rozhnu NEM.: Hurtig, geschwindLAT.: Actutum rod[r.d]samostalnik moškega spola 1. rod, rodovina 951: skupina sorodnikov 2. rojstvo 708: spocetje in rojstvo TMB: Rôd-um. NEM.: 1. Stamm, Geschlecht 2. GeburtLAT.: 1. Genus, .temma 2. Partus GS: Rôd– unde a quibusdam germ. Rogen, Fischrogen, derivatum creditur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: rodovina roden[r.d.n]pridevnikspreten, dejaven TMB: Rodne-a -uNEM.: GeschicktLAT.: Aptus, agilisKG: Sturi se rodnega k' slu.hbam tvojega stanu (str. 187) PRIMERJAJ: rodnost roditi[roditi rodím]dovršni glagol 1. roditi 710: roditi 2. izdelati 81: delati, truditi se TMB: Rodim NEM.: 1. Gebähren 2. Hervorbringen LAT.: 1. Parere, gignere 2. Producere rodje[r.dje]ali [rodj.]samostalnik srednjega spola kos orodja, orodje 139: orodje TMB: Rodje -an. Siehe OrrodjeGS: Rodje – vide Orodje.KG: Rodje, -ja 'der Werkzeug, Rüstung’ (str. 108) Verjetno nastalo po aferezi iz orodje. Primerjaj enako rožje ob orožje in sebenjek ob osebenjek. PRIMERJAJ: orodje rodnik[rodník]samostalnik moškega spola jezikoslovje rodilnik 269: izraz KG: Rodnik 'Zeugfall’ (str. 21) rodnost[r.dnost]samostalnik ženskega spola spretnost, dejavnost 366: delavnost, spretnost TMB: Rodno.t-e.h. NEM.: Die GeschicklichkeitLAT.: AptitudoPRIMERJAJ: roden rodovina[rodovína]samostalnik ženskega spola rod, rodovina 951: skupina sorodnikov TMB: Rodovina-e.h. Siehe RodABC: Rodvvina (1794, str. 7)PRIMERJAJ: rod rodoviten[rodov.t.n]pridevnik rodoviten TMB: Rodovitn-a -u NEM.: FruchtbarLAT.: Fertilis, frugifer rodovitnik[rodov.tnik]samostalnik moškega spola prednik 950: sorodnik ipd. KG: Rodovitnek 'Vorfahr, Voraltern’ (str. 24) rodovitnost[rodov.tnost]samostalnik ženskega spola rodovitnost 707: rodovitnost TMB: Rodovitno.t-e.h. NEM.: Die Fruchtbarkeit LAT.: Fertilitas rog[r.g rog.]samostalnik moškega spola rog 980: del živali TMB: Rog -m. NEM.: Das HornLAT.: CornuGS: Rôg– prima syllaba latinć vocis cornu retrograde ver.a: vel germ. Horn; unde & quidam Carnioli enuntiant R pro R.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Ta Roh 'das Horn’ /…/ (str. 26)KG: Ruh, je kakor v' rogu temnu (str. 113) rogac[rogác]samostalnik moškega spola 1. hrošc rogac, latinsko Lucanus cervus 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa 2. oblic z dvema držajema 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Rogazh-am. NEM.: 1. Baumschrötter 2. Hobel mit zwei HandhabenLAT.: 1. Cervus volans 2. Addax ABC: Rogazh (1765, str. 15) rogat[rog.t]pridevnik rogat TMB: Rogat-a -uNEM.: Gehörnt LAT.: CornutusKG: Rogat 'behörnet’ (str. 117) rogelj[róg.lj róglja]samostalnik moškega spola štrlina, izboklina, rogelj 465: stvar glede na obliko TMB: Rl -am. NEM.: Das Horn, KnöchelLAT.: Ancon, tuber rogljat[roglj.t]pridevnik ki ima mnogo štrlin, izboklin, rogljev TMB: Roglât-a -uNEM.: Knorpicht, gehörnt LAT.: Tubero.usPRIMERJAJ: rogovilast; rogovilicast rogovilast[rogovílast]pridevnik ki ima mnogo štrlin, izboklin, rogljev TMB: Rogovila.t-a -uNEM.: Knorpicht, gehörntLAT.: CornutusPRIMERJAJ: rogljat rogovile[rogovíle]množinski samostalnik ženskega spola jelenovo rogovje 980: del živali TMB: Rogovile .h. NEM.: Hirschengeweihe LAT.: Cornua cervi rogovilicast[rogovílicast]pridevnik ki ima mnogo štrlin, izboklin, rogljev TMB: Rogovilza.t-a -uSiehe Roglat PRIMERJAJ: rogljat rogovilice[rogovílice]množinski samostalnik ženskega spola 1. rogovilast drog za napenjanje lovne mreže 153: pripomocek za lov 2. sponka za spenjanje las; lasnica 532: okrasje TMB: Rogovilze.h. NEM.: 1. Netzgabel 2. HaarnadelLAT.: 1. Vara 2. Aciaria rogoviliti[rogovíliti rogov.lim] nedovršni glagol udarjati, suvati, tolci 727: tolci, bosti TMB: Rogovilem -viletiNEM.: Ueberall anprellenLAT.: Ubique impingere roj[r.j]samostalnik moškega spola cebelji roj 1007: skupina živali TMB: Roj -am. NEM.: Der Bienenschwarm LAT.: Examen apumGS: R – Hung. Raj, examen apium.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. rojak[roják]samostalnik moškega spola grašcinski podložnik, rojenjak 952: clovek glede na stan TMB: Rojâk-am. NEM.: Ein ErbholdLAT.: Ad.criptitius rojen[rój.n]pridevnik rojen KG: Ta po smerte svojega Ozheta rojen Syn bo [v'perjetneh rezheh] .a pred smertjo rojenega der.hán (str. 174) rojica[rojica]ali [r.jica]samostalnik ženskega spola navadno množina neka poljska cvetica z modrimi cvetovi, verjetno navadno njivno zrcalce, latinsko Legousia spe­culum-veneris 617: vrsta zelike TMB: Rojčze.h. NEM.: Blaue FeldblumLAT.: Flos pa.cualis V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. Legousia speculum-ve­neris je edina cvetica z modrimi cvetovi, ki jo Marzell omenja pod imenom Feldblume. rojiti[rojiti r.jim]nedovršni glagol razgrajati, razsajati, ropotati 61: jeziti se TMB: Rôjemrojil, -jitiNEM.: Lärmen LAT.: Tumultuari rojsten[rójst.n](rojstni) pridevnik domac, rojsten, roden TMB PREDGOVOR: njeh bo uselej vezh teh provędneh, dobrutliveh, .a.topneh, inu .a umetno.te, inu zha.t svoje roj.tne du.hele noteru.eteh mo.hov (str. 5) rojstniGLEJ: rojsten rojstni dan[rójstni d.n]samostalniška zveza moškega spola rojstni dan 43: cas ali njegov del TMB: Roj.tne danNEM.: Der Geburtstag LAT.: Natalis dies rojstvo[rójstvo]samostalnik srednjega spola rojstvo 710: roditi TMB: Roj.tvu-an. NEM.: Die GeburtLAT.: Nativitas roka[róka]samostalnik ženskega spola roka 878: del cloveka TMB: Ra -e.h. NEM.: Die HandLAT.: ManusGS: Ra – a gr. .e.., .e...., manus, ultima .yllaba genitivi retenta & k litera addita.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rokavec[rokáv.c]samostalnik moškega spola manšeta, ki se pritrdi na (kratki) rokav 131: del oblacila ali obutve TMB: Rokavz-am. NEM.: Vorsteckärmel LAT.: Manulea mobilis rokavica[rokavíca]samostalnik ženskega spola rokavica 130: oblacilo ali obutev TMB: Rokoviza-e.h. NEM.: Der Handschuh LAT.: Manica rokavicar[rokav.car]samostalnik moškega spola izdelovalec rokavic; rokavicar 849: krojac, cevljar TMB: Rokovizhar-jam. NEM.: HandschuhmacherLAT.: Manicarius rokavnik[rok.vnik]samostalnik moškega spola plašc z rokavi 130: oblacilo ali obutev TMB: Rokavnek-am. NEM.: Ein Aermelrock LAT.: Abolla rokavo[rokávo]samostalnik srednjega spola rokav 131: del oblacila ali obutve TMB: Rokâvu-an. NEM.: Ein AermelLAT.: Manulea rokitje[rokítje]samostalnik srednjega spola trsje 617: vrsta zelike TMB: Rokitje-an. NEM.: SchilfbodenLAT.: Cannetum O samoglasniku o namesto pricakova­nega a Bezlaj, ESSJ III, 136. rokodelec[rokod.l.c]samostalnik moškega spola rokodelec 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Rokodelz-am. NEM.: Der HandwerkerLAT.: Opifex rokodelnost[rokod.lnost]samostalnik ženskega spola rokodelstvo 78: rokodelstvo TMB: Rokodelno.t-e.h. NEM.: Ein Handwerk LAT.: OpificiumPRIMERJAJ: rokodelnost rokodelstvo[rokod.lstvo]samostalnik srednjega spola rokodelstvo 78: rokodelstvo TMB: Rokodel.tvu-an. NEM.: Ein Handwerk LAT.: OpificiumGS: Antverh– genuine dicitur rokodel.tvu, germ. Handwerk. In fragm. Caroli M. apud Schilter .ine litera a.pirationis Antwerk, & apud Notker Hantuuerch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: rokodelnost rokomalhar[rokom..har]samostalnik moškega spola potepuh 924: berac, potepuh TMB: Rokomavhar-jam. NEM.: Ein Landstreicher LAT.: Agyrta rokovodnost[rokov.dnost] samostalnik ženskega spola poteg z roko 561: premikanje TMB: Rokovódno.t-e.h. NEM.: Handzug, die AnleitungLAT.: Manuductio roman[rom.n]samostalnik moškega spola rastlina rman, latinsko Achillea millefolium 617: vrsta zelike TMB: Român-am. Siehe ErmanPRIMERJAJ: rman romar[r.mar]samostalnik moškega spola romar 923: romar TMB: Romar -jam. NEM.: Der Pilger, WohlfarterLAT.: Romipeta, peregrinusGS: Romar – a Roma; quia Romam poti..imum peregrini .olent.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rompljati[rompljáti romplj.m] nedovršni glagol ropotati 487: oddajati glasove GS: Romplâm– germ. rumpeln: Angl. rumb.e: onomatopśia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ronec[rón.c]samostalnik moškega spola popotna torba, cula 244: popotna torba TMB: Rónz-am. NEM.: Ein ReisebündelLAT.: SarcinaGS: Ronz– infer. Sax. Ränzel: Suec. Rän.el: Talm. avre.a, Arab. Razamon: gr. ....., pellis, cutis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Ronz 'Das Felleisen, Le valigia’ (str. 190) rop[r.p]samostalnik moškega spola roparski plen 105: roparski plen TMB: Rôp-am. NEM.: Die Beute, RaubLAT.: Prćda, .poliumGS: Rop– germ. Raub: antiquis germ. Rob, ve.tis: Gall. Robe: Ital. Roba. Rem, & ram affinia videntur; quia in.ilit vi, qui prćdatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ropanica[r.panica]samostalnik ženskega spola navadno množina cebela roparica 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Ropŕnze.h. NEM.: RaubbienenLAT.: Apes prćdatricesPREDGOVOR: Nekol se je.t nisem veliku takeh ropanz, nauratnez bal (str. 5) V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: navratnica ropanski[r.panski]pridevnik roparski TMB: Ropanske-a -uNEM.: RäuberischLAT.: Prćdatorius ropar[r.par]samostalnik moškega spola ropar 933: tat TMB: Ropar-jam. NEM.: Der RauberLAT.: Prćdo ropati[r.pati r.pam]nedovršni glagol ropati 106: krasti TMB: RopamNEM.: Beuten, raubenLAT.: PrćdariKG: Ropam 'ich raube, beithe’ (str. 65) ropiti[ropiti r.pim]ali [r.piti r.pim] nedovršni glagol nenadoma priti; vpasti 576: priti TMB: Rôpem-pil, -pitiNEM.: Einfallen LAT.: Incidere, allidere ropotati[ropotáti ropot.m]in [rop.cem]nedovršni glagol ropotati 487: oddajati glasove TMB: Ropotâm, Ropotshem; RopozhemNEM.: Krachen, Getöß machenLAT.: Fragorem ciere ropotulja[ropotúlja]samostalnik ženskega spola igraca, ki pri tresenju ropota; ropotuljica 189: igraca TMB: Ropotűla -e.h. NEM.: Eine RodelLAT.: Agitaculum PRIMERJAJ: ropotuljica ropotuljica[ropotúljica]samostalnik ženskega spola igraca, ki pri tresenju ropota; ropotuljica 189: igraca TMB: Ropotulčza -e.h. NEM.: Eine RodelLAT.: Crepitaculum PRIMERJAJ: ropotulja ror[r.r (?)]samostalnik moškega spola cev 127: izdelek TMB: Ror -am. NEM.: Das RohrLAT.: Alveus, Canna rosa[rósa]samostalnik ženskega spola rosa 451: oblak in padavine TMB: Ra -e.h. NEM.: Der ThauLAT.: RosGS: Ra – a gr. ...s.., Ros, qua.i ..s.., a ..., fluo: lat. Ros.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. rosicaGLEJ: rozica rositi[rositi rosím]nedovršni glagol rositi 450: delati vremenski pojav TMB: Rosim NEM.: ThauenLAT.: Rorare rosljiv[rosljív]pridevnik 1. rosen, orošen 2. rosec TMB: Rosliv -a -uNEM.: Bethaut, ThauendLAT.: Ro.cidus, roridusPRIMERJAJ: rosnat rosnat[rosn.t]pridevnik rosen, orošen TMB: Rosnat-a -uSieh. RoslivPRIMERJAJ: rosljiv rosonosen[rosonós.n]pridevnik ki prinaša roso TMB: Rosanósne-a -u NEM.: ThaubringendLAT.: Rorifer roštati[r.štati r.štam]nedovršni glagol peci, pražiti, da jed postane temnejša 265: pripravljati hrano TMB: RoshtamNEM.: EinbräumenLAT.: Condire cibosGS: Roshtam– germ. rten. Ital. Ro.tire.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Nemškiprevedek je narecni za einbräunen 'porjaviti’, latinski pomeni 'zaciniti’. roteGLEJ: rovte rotilecGLEJ: rotivec rotiti[rotiti rotím]nedovršni glagol zaklinjati, tj. izrekati carobne besede, da se kaj hudega odvrne ali da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost 498: govoriti vraževerne reci TMB: Rótim NEM.: VerschwörenLAT.: Adjurare rotivec[rot.v.c](rotilec) samostalnik moškega spola kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj; zaklinjalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Rotivz-am. NEM.: Ein SchwörerLAT.: Imprecator rotovž[r.tovž]samostalnik moškega spola koroško mestna hiša 786: zgradba, v kateri je oblast TMB: Rotovsh-.ham. NEM.: Das RathhausLAT.: Curia civica GS: Rotovsh– vindicum a germ. Rathaus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rovte[r.vte](rote) množinski samostalnik ženskega spola izkrcen in obdelan svet; krcevina 334: kmetijsko zemljišce TMB: Rôte.h. NEM.: Das GeräutLAT.: Locus cultificatusGS: Rote– germ. das Gereut: Thuringis, Ha..is, Luneburgis Rode: Anglo.. wrotan, ausreuten, ausroten: Angl. Root: inf. Sax. Rodeland: Holl. Rots, Felsengegend.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rozica[rozíca](rosica) samostalnik ženskega spolakaca belouška, latinsko Natrix natrix 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Ro.iza-e.h. NEM.: Hausnatter LAT.: Coluber Pleteršnik navaja rosíca 'Würfelnatter (coluber tessellatus)’, tj. 'kobranka’. rozminka[rozm.nka]samostalnik ženskega spola rozine 261: hrana TMB: Ro.minka-e.h. NEM.: Die WeinbeerlLAT.: Uvulć pa..ć rozorGLEJ: razor rož1 [r.ž]samostalnik moškega spola rešetka za peko 146: kuhinjski pripomocek TMB: Rôsh-.ham. NEM.: Der RostLAT.: CraticulaGS: Rosh– germ. Rost, & Rabisch: ab Illyrico Rem: Hung. Ro.tély.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Navedek iz GS velja za oba homonima. rož2 [r.ž]samostalnik moškega spola rovaš, tj. palica, na katero se z zarezami oznacuje kolicina cesa, navadno pri menjavi blaga, posojilu 158: pripomocek za merjenje, odmerjanje TMB: Rôsh-.ham. NEM.: Der RabischLAT.: Lignum notoriumGS: Rosh– germ. Rost, & Rabisch: ab Illyrico Rem: Hung. Ro.tély.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Navedek iz GS velja za oba homonima. roža[r.ža]samostalnik ženskega spola cvetica, roža 615: zelika TMB: Rô.ha -e.h. NEM.: Eine Blume, RoseLAT.: FlosGS: Rô.ha– lat. Ro.a: germ. Rose: gr. ..d... Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Ro.ha, -.he 'die Blum’ (str. 108) rožanec[rožán.c]samostalnik moškega spola kdor ureja cvetni vrt; vrtnar 871: uslužbenec TMB: Ro.hânz-am. NEM.: Blu­mengärtnerLAT.: Florum cultor roželj[róž.lj róž.ljna]samostalnik moškega spola železna veriga 128: kovinski izdelek TMB: Ró.hčl-nam. NEM.: Eine Eisenkette LAT.: Catena rožencvet[rož.ncv.t (?)]samostalnik moškega spola junij 43: cas ali njegov del ABC: Ro.henzvet (1765, str. 15)ABC: Roshenzvet (1789, str. 13) roženica[rož.nica]samostalnik ženskega spola vrsta pišcali, verjetno oboa ali šalmaj 171: glasbilo TMB: Ró.henza-e .h. NEM.: Schallmeye, Hautbois, ZinkeLAT.: Gingrina, tibia, lituus gallicusGS: Ro.henza – Ro.heniza a Rog materia, ex qua factum e.t hoc in.trumentum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rožica[r.žica]samostalnik ženskega spola cvetica 615: zelika TMB: Ro.hčza-e.h. NEM.: Das BlümchenLAT.: Flo.culus rožic[rož.c]samostalnik moškega spola sad rožicevca; rožic 613: sad ali plod za prehrano TMB: Ro.hizh-am. NEM.: BockshörnleinLAT.: Fśnum grćcum rožje[r.žje]ali [rožj.]samostalnik srednjega spola orožje 199: orožje GS: Ro.hje– vide Oro.hje. K aferezi primerjaj rodje ob orodje. PRIMERJAJ: orožje rožlin1 [rožl.n]samostalnik moškega spola rastlina slez, latinsko Malva (alcea) 617: vrsta zelike TMB: Ro.hlin-am. NEM.: SigmarswurzLAT.: Alcea Rožlin2 [rožl.n]samostalnik moškega spola hrvaško mesto Zagreb 360: krajevno ime TMB: Ro.hlin-am. NEM.: Stadt Agram LAT.: Urbs ZagrabiaPRIMERJAJ: Zagrob˛ rožmarin[rožmar.n]samostalnik moškega spolarastlina rožmarin, latinsko Rosmarinus officinalis 610: vrsta grma TMB: Ro.hmarin-am. NEM.: Der Rosmarin LAT.: Ro.marinus rožmariniti se[rožmariniti se rožmarinim se]nedovršni glagol prilizovati se 517: prilizovati se TMB: Ro.hmariném seNEM.: Schmäucheln LAT.: Adblandiri rožna voda[r.žna vóda]samostalniška zveza ženskega spola rožna voda 532: okrasje TMB: Ro.hna voda NEM.: RosenwasserLAT.: Aqua ro.acea Rožnicvetarica[r.žnicvetarica (?)] (Rožnocvetarica) samostalnik ženskega spola boginja rastlinstva, Flora 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Ro.hnezvitarza 'Flora, Feldgöttin’ (str. 184) rožnišce[rožníšce]samostalnik srednjega spola 1. cvetni, rožni vrt 318: rastišce grmovja 2. knjiga, ki opisuje zelišca, rastline 202: knjiga TMB: Ro.hnishe-an. NEM.: 1. Blumengarten 2. KräuterbuchLAT.: 1. Ro.etum 2. Anthologica RožnocvetaricaGLEJ: Rožnicvetarica rtac[rtác (?)]samostalnik moškega spola priostrena palicica za pisanje na pisalno dešcico 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Artaz-am. NEM.: GriffelLAT.: Stylus acutusGS: Artaz– ab As, & Tovzhem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rtic[rt.c]samostalnik moškega spola 1. vrh gore 337: vzpetina 2. vrh ladijskega jambora 595: del ladje TMB: Artizh-am. NEM.: WipfelLAT.: Vertex montis, navis etc.GS: Artizh– ab As, & Tizhim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rubiti[rubiti rúbim]nedovršni glagol vzeti zastavljeno blago; rubiti 115: jemati TMB: Rem -bil, -bitiNEM.: Pfänden LAT.: Pignus aufferreGS: Rem – lat. rapio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: rubljen rubljen[rúbljen]pridevnik rubljen ABC: Rublen (1765, str. 15) PRIMERJAJ: rubiti ruda[rúda]samostalnik ženskega spola ruda 649: rudnina TMB: Ra -e.h. NEM.: Das ErderzLAT.: MetallumGS: Ruda – lat. med. ćvi Rudu.culum: germ. Erz ab Erde. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rudar[rudár]samostalnik moškega spola rudar 871: uslužbenec TMB: Rudar -jam. NEM.: Ein BergknappeLAT.: Metallurgus rudarski[rudárski]pridevnik ruden TMB: Rudarske -a -uNEM.: Vom Erze LAT.: Metallicus rudelj[rud.lj rud.ljna]samostalnik moškega spola tekoce železo, ki pride iz plavža; grodelj 639: kovina TMB: Rudel -nam. NEM.: Der GrodelLAT.: Ćs fu.um rudetina[rudetína]samostalnik ženskega spola rudnik 308: rudnik TMB: Rudetina-e.h. NEM.: ErzbergwerkLAT.: Metallifodina rudina[rudína]samostalnik ženskega spola rudniška jama 308: rudnik TMB: Rudina -e.h. NEM.: Erzgrube, SchachtLAT.: Puteus metallicus Rudolfova[r.dolfova (?)]samostalnik ženskega spola (?) dolenjsko mesto Novo mesto 360: krajevno ime ABC: Rudolfova (1765, str. 15)ABC: Rudolfova (1789, str. 13) Tega zgleda v poznejših izdajah ABC ni. Novo mesto se od leta 1423 v nemških virih omenja kot Rudolfswerth, kasneje, od leta 1865 do 1918 se je tudi slovensko uradno imenovalo Rudolfovo. Sklepanje, da beseda oznacuje dolenjsko Novo mesto, temelji na tem, da Pohlin med zgledi v ABC navaja besede praviloma v osnovni slovarski obliki, torej samostal­nike, med katerimi so tudi zemljepisna imena (npr. Radolza za Radovljica), v imenovalniku ednine, glagole pa v nedolocniku. Le izjemoma je kak zgled mogoce razumeti kot neosnovno pridevniško obliko, primerjaj lojev. rufijan[rufij.n]samostalnik moškega spola zvodnik 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Erfijan-am. NEM.: Der KupplerLAT.: Agago, LenoGS: Erfijan– Ital. Rufiano. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rufijaniti[rufijániti rufij.nim]nedovršni glagol biti zvodnik 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Erfijanem-nitiNEM.: KuppelnLAT.: Lenocinari rufijanje[rufij.nje]samostalnik srednjega spola zvodništvo 104: spolni greh TMB: Erfijanje-an. NEM.: Das KuppelnLAT.: Lenocinatio rufijanka[rufij.nka]samostalnik ženskega spola zvodnica 887: grešnik v zvezi s spolnostjo TMB: Erfijanka-e.h. NEM.: KupplerinnLAT.: Lena rufijanstvo[rufij.nstvo]samostalnik srednjega spola zvodništvo 104: spolni greh TMB: Erfijan.tvu-an. NEM.: Kupplerey LAT.: Lenocinium Rugevid[?]samostalnik moškega spola slovanski bog Rugevid 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Rugevid -am. NEM.: Ein GötzLAT.: Idolum Slavorum rujenje[rújenje]samostalnik srednjega spola pretep, prerivanje 456: nasilje TMB: Rujenje-an. NEM.: Das Gefecht, HandgemengeLAT.: Agoni.ma, jurgium rukati[r.kati r.kam]nedovršni glagol premikati, odstranjevati, odrivati 581: premikati TMB: Rukam NEM.: Hinwegzie­henLAT.: Removere, TrudereGS: Ram – onomatopśia: germ. rken.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. rukniti[rúkniti r.knem]dovršni glagol premakniti, odstraniti, odriniti 581: premikati TMB: Ruknem-knetiNEM.: HinwegziehenLAT.: Removere, Trudere rumen[rum.n]pridevnik rumen TMB: Armęne; Ermén; Rumčn-a -uNEM.: GelbLAT.: FlavusGS: Ermen– qua.i Armenus, flavi coloris.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Rumén – quod armén, remén.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. rumenjak[rumenják]samostalnik moškega spola rumenjak 980: del živali TMB: Erménâk -am. NEM.: Der DotterLAT.: Vitellus, luteum rumenkast[rum.nkast (?)]pridevnik rumenkast TMB: Ermenka.t-a -u NEM.: GelblichtLAT.: Flaxe.cens runje[rúnje (?)]samostalnik srednjega spolarastlina jeticnik, verjetno latinsko Veronica anagallis-aquatica 617: vrsta zelike TMB: Runje-an. NEM.: Die Bachbungen LAT.: Anagallis rušina[rúšina]samostalnik ženskega spola 1. izkopana vrhnja plast zemlje; ruša 667: zemlja, blato ipd. 2. šota 667: zemlja, blato ipd. TMB: Rushčna-e.h. NEM.: Der Wasen, Torf LAT.: Terra fo..ilis rušiti[rúšiti (?) r.šim (?)]nedovršni glagol 1. odstranjevati vrhnjo plast zemlje, rušo 771: delati z zemljo 2. ravnati zemeljsko površino; planirati 771: delati z zemljo TMB: RushimNEM.: 1. Wasen ausstechen 2. Ebnen LAT.: 1. Vastare humum 2. Solo ćquareGS: Rushim– inf. Sax. ruschen: Angl. Ru.h: Binsen: Suec. Ru.ka ein Bündel Reißholz: a gr. ...sse.., effodere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ruta[rúta]samostalnik ženskega spola 1. platno 247: blago ali usnje 2. žensko pokrivalo; ruta 137: žensko oblacilo TMB: Rűta-e.h. NEM.: LeintuchLAT.: Linteum, vellum rutica[rútica]samostalnik ženskega spolarastlina (vinska) rutica, latinsko Ruta graveolens 617: vrsta zelike TMB: Rutčza -e.h. NEM.: Die RauteLAT.: Ruta, adianthum GS: Ruteza– germ. Raute: lat. Ruta: Anglo.. & infer. Sax. Rude, a gr. ..t..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ruvanje[ruv.nje (?)]samostalnik srednjega spola ruvanje, puljenje 277: kmecko opravilo v zvezi z zemljo TMB: Ruvanje-an. NEM.: Das AusraufenLAT.: Evul.io, erruncatio ruvati[ruváti rújem]nedovršni glagol 1. tepsti, pretepati 727: tolci, bosti 2. puliti (dlako, lase) 731: puliti TMB: Rujem ruvan, ruvâtiNEM.: 1. Balgen, rollen 2. RaufenLAT.: 1. Jurgare 2. Vellere GS: Rujem – lat. eruo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. rvati se[rváti se rújem se]nedovršni glagol bojevati se, boriti se 418: izvajati vojaško dejanje TMB: Arvam; Arujem NEM.: KämpfenLAT.: AgonizoGS: Arvam – melius arujem, .ed u.itatius Rujem se. rž[.ž]samostalnik ženskega spola 1. žitno zrnje 261: hrana 2. rastlina rž, latinsko Secale cereale, ali njena užitna semena 617: vrsta zelike TMB: Ersh-.hy.h. NEM.: Korn, RockenLAT.: SiligoGS: Ersh– ab Ersje, .icut germ. Aehre ab Agen, Ahl, Spitze: Hung. rozs: gr. ....a. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ržen[rž.n]pridevniknarejen iz žita; žiten TMB: Er.hen-a -u NEM.: Vom KorneLAT.: Siliginis .[z.lje] crka . 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Sčle, S, . (str. 162) s[slov.] crka s 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Slavo, S, s (str. 161)PRIMERJAJ: slovo˛ s.[?]krajšava sveti ABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29) Okrajšava se lahko razveže v slovensko sveti, nemško Sankt- ali latinsko sanctus. PRIMERJAJ: st.; šent˛ sabenjakGLEJ: sebenjek sabenjek GLEJ: sebenjek sablja[s.blja]samostalnik ženskega spola sablja 199: orožje TMB: Sabla -e.h. NEM.: Der SäbelLAT.: AcinacesGS: Sabla – unde germ. Säbel: a gr. s.ß., macto, .aß.., sabach ..... . curcus, .aß..., Säbel: hebr. mactavit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. sad[s.d sad.]samostalnik moškega spola plod, sad 613: sad ali plod za prehrano TMB: Sad -m. NEM.: Frucht, ObstLAT.: S jezikoslovja napacna. KG: rodilnik ednine Sadú (str. 27) saden[sád.n]pridevnik rodoviten TMB: Sadne-a -uSiehe Sadovitn PRIMERJAJ: sadonosen; sadoviten saditi[saditi sadím]nedovršni glagol saditi 277: obdelovati zemljo TMB: Sadim NEM.: Pflanzen, setzen LAT.: Plantare, .erere sadje[sádje]samostalnik srednjega spola sadje 613: sad ali plod za prehrano TMB: Sadje -an. NEM.: Das ObstLAT.: Fruges, poma sadjevina[sadjevína]samostalnik ženskega spola raznovrstno sadje 613: sad ali plod za prehrano TMB: Sadjovina; Sadvina-e.h. NEM.: Allerhand ObstLAT.: Malorum copia sadnišce[sadníšce]samostalnik srednjega spola prostor za shranjevanje sadja 324: shramba živil TMB: Sadnishe-a n. NEM.: Die ObstkammerLAT.: Oporophyllacium sadonosen[sadonós.n]pridevnik rodoviten TMB: Sadonosn-a -uNEM.: FruchtbringendLAT.: FructiferPRIMERJAJ: saden; sadoviten , gr. sea .. ... . – hebr. Sad GS: Fructus, poma: lat. sata , ... .... : Syr. die Saat s.t..: germ. .atum.Razlaga je s stališca današnjega sadoviten[sadov.t.n]pridevnik rodoviten TMB: Sadovitn-a -u NEM.: FruchtbarLAT.: Fertilis, frugifer PRIMERJAJ: sadonosen; saden sad spacenGLEJ: spacen sad saj1 [s.j (?)]clenek vsaj TMB: Saj NEM.: WenigstenLAT.: Saltem saj2 [saj]veznik saj, vendar KG: Saj 'doch’ (str. 99) sajast[sájast]pridevnik sajast TMB: Saja.t-a -uNEM.: Ruficht LAT.: Fuligino.us saje[sáje]množinski samostalnik ženskega spola saje 481: pri gorenju nastali odpadek TMB: Saje .h. NEM.: Der RusLAT.: FuligoGS: sajev , polluit.Razlaga je s ...... – Syr. Saje stališca današnjega jezikoslovja napacna. sajevec[sájev.c]samostalnik moškega spola bajeslovni velikan (z enim ocesom sredi cela) 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Sajovz-am. NEM.: Ein CyklopsLAT.: Cyclops sak[s.k sak.]samostalnik moškega spola ribiška mreža v obliki vrece; vrša, sak 157: pripomocek za ribolov TMB: Sak -m. NEM.: Ein Reuser, NetzLAT.: Na..a PRIMERJAJ: saknica sakina[sakína]samostalnik ženskega spola vlecna ribiška mreža 157: pripomocek za ribolov TMB: Sakina-e.h. NEM.: Zuggarn, NetzLAT.: Sagena SaklavonGLEJ: Sklavon saknica[s.knica]samostalnik ženskega spola ribiška mreža v obliki vrece; vrša, sak 157: pripomocek za ribolov TMB: Sakčnza-e.h. Siehe SakPRIMERJAJ: sak sakovina[sakovína]samostalnik ženskega spola vec ribiških mrež 157: pripomocek za ribolov TMB: Sakovina-e.h. NEM.: Eine Menge FischerreuserLAT.: Cumulus retium, na..arum etc. SalmonGLEJ: Salomon salo[sálo]samostalnik srednjega spola salo 972: del cloveka ali živali TMB: Salu -an. NEM.: Der SchmeerLAT.: Adeps Salomon[salomon](Salmon) samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Salomon 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Arama, Naa..ona, Salmona (str. 178) ABC: Mi prosimo s' Salomonam sa modro.t (1794, str. 14) sam[s.m]pridevnik sam TMB: Sam -a -uNEM.: AlleinLAT.: Solus GS: Sam – Anglo.. sam: Suec. .ame, Anglo.. same: Goth. sama, samo: I.land. sem, ip.e, idem.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. samec[sám.c]samostalnik moškega spola 1. živalski samec 979: žival 2. moški, ki živi sam 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Samz-am. NEM.: 1. Mänchen von Thiere 2. Für sich allein lebenderLAT.: 1. Mas animantium 2. Qui .ibi .olus vivit samedin[samedin](samoedin)pridevnik popolnoma sam TMB: Samedin-a -uNEM.: Einzig, allein, einsamLAT.: Solus et unicus, .olitarius sameš usenje[sam.š úsnje] (sameš usnje) samostalnik moškega spola semiš 247: blago ali usnje GS: Samejsh – usene, qua.i samu na .ebi, inelaboratum, crudum, molle: Pol. Zame.enik, Weißgärber: gall. Chamoi..eur.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. sameš usnjeGLEJ: sameš usenje samica[samíca]samostalnik ženskega spola 1. živalska samica 979: žival 2. ženska, ki živi sama 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Samiza-e.h. NEM.: 1. Weibchen von Thieren 2. Für sich alein lebendeLAT.: 1. Femella animalium 2. Sola .ibi vivens samija[sam.ja]samostalnik ženskega spola rdeca kreda, sangvinja 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Samija -e.h. NEM.: Das RöthlLAT.: Creta rubeaPRIMERJAJ: samnija; žolta samirogac[samirogác samegarogáca] samostalnik moškega spola bajeslovna žival samorog 94: živaloliko bajeslovno bitje KG: Samerogazh 'Einhorn’ rod. Samegarogazha (str. 134) samišce[samíšce]samostalnik srednjega spola samoten kraj 281: kraj TMB: Samishe-an. NEM.: Einsames OrtLAT.: Locus .olitarius samnija[samn.ja]samostalnik ženskega spola rumena zemlja, oker 637: kamen, kamenina TMB: Samnija-e.h. NEM.: Gelbe ErdeLAT.: Terra .amiaPRIMERJAJ: samija; žolta samoblastnikGLEJ: samooblastnik samoblastvoGLEJ: samooblastvo samocist[samoc.st]pridevnik zelo cist TMB: Samuzhi.t-a -uNEM.: Sehr reinLAT.: Valde purus samodrstvo[samod.stvo]samostalnik srednjega spola monarhija 462: beseda s pomenom 'oblast’ KG: Samoderstvu 'Monarchie’ (str. 134)PRIMERJAJ: samooblastvo samodržek[samod.ž.k]samostalnik moškega spola vladar, monarh 906: posvetni oblastnik KG: Samoder.hek 'Monarch’ (str. 134) PRIMERJAJ: samooblastnik samodva[samodv.]števnik po dva in dva TMB: SamudvâNEM.: Je zween, und zweenLAT.: BiniPRIMERJAJ: dva in dva samoeden[samoéd.n]pridevnik posamezen TMB: Samuęden-ena, -uNEM.: EinzelnLAT.: Singuli Latinski prevedek je prislovni števnik 'po eden, vsak posebej’. samoedinGLEJ: samedin samoglasen[samoglás.n]pridevnik jezikoslovje samoglasniški TMB: Samoglasn -a -uNEM.: SelbstlautendLAT.: VocalisKG: Die Buchstaben (zherke) /…/ Deren einige werden in Selbstlautere (.amoglasne) andere in Mitlautere (skupglasne) abgetheilt (str. 17) samoglavnost[samoglávnost] samostalnik ženskega spola svojeglavost 400: trma TMB: Samoglavno.t-e.h. S. Svojoglavno.t Zapis Svojoglavno.t se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. PRIMERJAJ: svojeglaven samogolten[samogó.t.n]pridevnik požrešen TMB: Samogovtne-a -uNEM.: GefräßigLAT.: Gulo.us samohvalnost[samohválnost] samostalnik ženskega spola samohvala 380: negativna lastnost v zvezi z govorom TMB: Samohvalno.t-e.h. NEM.: Das EigenlobLAT.: Laus propria samojeja[samoj.ja]samostalnik ženskega spola neka rumena travniška cvetica, verjetno ripeca zlatica, latinsko Ranunculus acris 617: vrsta zelike TMB: Samojeja-e.h. NEM.: Gelbe WiesenblumeLAT.: Flos pa.cuus samo na sebi[sam. na sébi]prislovna zveza loceno, posebej TMB: Samu na sębiNEM.: AbgesondertLAT.: Ab.tracte, .eparate samooblastnik[samooblastník] (samoblastnik) samostalnik moškega spola vladar, monarh 906: posvetni oblastnik TMB: Samobla.tnik-am. NEM.: Der Monarch LAT.: MonarchaPRIMERJAJ: samodržek samooblastvo[samoobl.stvo] (samoblastvo) samostalnik srednjega spola monarhija 462: beseda s pomenom 'oblast’ TMB: Samobla.tvu-an. NEM.: Die MonarchieLAT.: MonarchiaPRIMERJAJ: samodrstvo samopaš[samop.š]pridevnik razposajen, nemiren, prešeren TMB: SamapashNEM.: AusgelassenLAT.: Vagus, di..olutusGS: Samapash– ex Sam, & pasha. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: samopašen samopašen[samopáš.n]pridevnik razposajen, nemiren, prešeren TMB: Samapashne-e -uNEM.: AusgelassenLAT.: Vagus, di..olutusPRIMERJAJ: samopaš samopašnost[samopášnost] samostalnik ženskega spola razposajenost, predrznost, prešernost 395: predrznost TMB: Samapashno.t-e .h. NEM.: Frechheit, AusgelassenheitLAT.: Di..olutio samo petsto[sam. petst.]števniška zveza petstoti KG: samu pet.tu 'D.’ (str. 44) samopodoben[samopod.b.n]pridevnik enak GS: Glih– germ. gleich: Inf. Sax. gliek, Suec. Lik: Angl. Like: Goth. Samaliks, ähnlich: carniol. Samapodobne.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. samorogac[samorogác]samostalnik moškega spola bajeslovna žival samorog 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Samurogâzh-am. NEM.: Das EinhornLAT.: MonocerosPRIMERJAJ: samirogac samo sto[sam. st.]števniška zveza stoti KG: rajmo .tu, samu .tu 'C.’ (str. 44) samosvojna[samosvójna (?)] samostalnik ženskega spola jezikoslovje samostalnik 269: jezikoslovni izraz KG: samosvojna 'Ein Selbstworte oder Hauptworte’ (str. 20) samota[samóta]samostalnik ženskega spola samota 475: obstajanje v nekem stanju, položaju TMB: Samóta-e.h. NEM.: Die EinsamkeitLAT.: SolitudoABC: Samota (1765, str. 17) samoten[samót.n]pridevnik samoten, osamljen TMB: Samótne-a -u NEM.: EinsamLAT.: Solitarius samovlastnost[samovlástnost] samostalnik ženskega spola neodvisnost 407: medsebojni odnosi TMB: Samoula.tno.t-e.h. NEM.: Unabhängi­gkeitLAT.: Independentia samoživec[samoživ.c]pridevnik ki živi sam TMB: .amo.hivezh-a -uNEM.: Einsam lebendLAT.: Solitarius Samson[samson]samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Samson 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Dalila je Samsomu njegove lase ostrigla (str. 136)KG: Samson je Filistarje is eno oslovo zhellustjo powil (str. 144) samsvoj[samsv.j samosvója]pridevnik 1. prost, neodvisen 2. neporocen TMB: Samsvoj -a -uNEM.: Frey, für sich unabhängig, ledigLAT.: Solus, .olutus, independens, liberPRIMERJAJ: prost; sloboden; svojboden samsvojen[samsvój.n]pridevnik samostojen TMB: Samsvojne-a -uNEM.: SelbstständigLAT.: Substantivus samuc[samuc]veznik 1. razen 2. (pa) ceprav, toda, samo TMB: Samuzh NEM.: 1. Ausgenommen 2. Allein, sondern LAT.: 1. Excepto 2. Sed, .olum, tantum KG: Samuzh 'einzelt, allein ganz, besonders’ /…/ Le samuzh 'nur allein der’ (str. 91) KG: Samuzh 'allein’ (str. 99) sani[san.]množinski samostalnik ženskega spola sani 591: voz TMB: Seny.h. NEM.: Die SchlitteLAT.: TrahaGS: Seny– Hung. szan. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Sčny 'Schlitte’ (str. 193) saninec[san.n.c]samostalnik moškega spola snežna, ledena cesta za vožnjo s sanmi 553: cesta, pot TMB: Sčninz-am. NEM.: SchlittenbahnLAT.: Glacialis via sanjati se[sánjati se sánja se]nedovršni glagol sanjati se 435: snovati v mislih TMB: Sajna se meniNEM.: TräumenLAT.: Somniare sanje[sánje]množinski samostalnik ženskega spola sanje 435: miselni pojem TMB: Sajne.h. NEM.: Der TraumLAT.: Somnus sapa[sápa]samostalnik ženskega spola sapa 693: sapa TMB: Sâpa-e.h. NEM.: Der Odem, AthemLAT.: Halitus, .piritusKG: Jest sem v'stanu petstu korazov ob eni sapi is tabo k'nogam hoditi (str. 144) sas[?]samostalnik moškega spola oblacilo, ki pokriva prsi 130: oblacilo ali obutev GS: Sas – quod Shostar.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: coštar; šostar sat[s.t sat.]samostalnik moškega spola sat 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Sat-m. NEM.: Ein Honigfladen LAT.: Favus mellisGS: Sat– Satovje, vid. Sad. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: satovje satovje[satóvje]ali [satovj.]samostalnik srednjega spola sat, satovje 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Satóvje-an.yshi SatGS: Sat – Satovje, vid. Sad.Razlaga je s stališcadanašnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: sat Sava[sáva]samostalnik ženskega spola kranjska reka Sava 362: vodno ime KG: Sava 'Saustrom’ (str. 130) scalnica[sc..nica]samostalnik ženskega spola scalnica, urin 694: izlocek živega bitja TMB: Szavnčza-e.h. NEM.: Die Pinkelte LAT.: Urina scanje[scánje]samostalnik srednjega spola scanje, uriniranje 694: izlocanje TMB: Szânje-an. NEM.: Das HarnenLAT.: Minctura scati[scáti šcím]nedovršni glagol scati, urinirati 694: izlocati TMB: Shzhim szatiNEM.: Harnen, pissenLAT.: Mejere, mingereGS: Shzhim– lat. med. ćvi .ciare: germ. .uper. sächen: infer. Bsen: Hebr. in Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. scasoma[scásoma]prislov scasoma TMB PREDGOVOR: S'zhasama ratajo jaki korenáki (str. 2)KG: s'zhasama 'mit der Zeit’ (str. 89) s cem[s c.m](s cim) zaimenska zveza s kom? TMB: S'zhem?NEM.: Mit wem LAT.: QuicumPRIMERJAJ: kedo s cimGLEJ: s cem se1 [se]zaimek se KG: Sebe oder se 'sich’ (str. 137) .. .... , minxit a rad. inu.. hischtin .. .. .. .. Hiph. se2 [se]predlog z TMB: Se LAT.: Siehe Is, oder S'PRIMERJAJ: iz; z˛ sebe[sébe]zaimek sebe KG: daj. Sébi 'Sich’ /…/ (str. 49) KG: Sebe oder se 'sich’ /…/ sam sebe (str. 137)PRIMERJAJ: seą sebenjak GLEJ: sebenjek sebenjek[seb.nj.k](sabenjak; sabenjek; sebenjak; sobenjak; sobenjek) samostalnik moškega spola prebivalec 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Sabenčk-a m. yshi Ossebenek , habitavit..abal ..... . – a Hebr. .abenek GS: .cheba .. ... . : gr. .pt., Hebr. Crimća .evene Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja .eptem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. napacna. K oslabitvi prednaglasnega o primerjaj sebotnija, rožje, rodje. PRIMERJAJ: osebenjek sebotnijaGLEJ: sobotnija seca[s.ca]samostalnik ženskega spola živa meja 425: meja GS: Sezha– a Sekam: quia .epes vivas re.ecare .olent ru.tici pro .epiendis hortis & agris .epibus mortuis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. seci[s.ci s.žem]nedovršni glagol seci, tj. iztegniti roko z namenom prijeti kaj 590: premikati telesni del TMB: Se.hémsegl, sezhiSiehe SegamGS: Se.hém – a quo Se.hen, quantum vir brachia extendere , .inus, bracchium.chozsen . ... .. valet: Hebr. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekajnapacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: segati sedaj[s.d.j]prislov sedaj ABC: .edej (1794, str. 10) sedanji[sedánji]pridevnik sedanji, zdajšnji TMB: Sédân-a -uNEM.: Heutig itzigLAT.: ModernusPREDGOVOR: v' sedanem zhasu (str. 5) sedati[s.dati s.dam]nedovršni glagol sedati 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: SedamNEM.: Niedersitzen LAT.: Con.idere sede[sed.]prislov sede, v sede TMB: SédeNEM.: SitzendLAT.: SedendoPRIMERJAJ: sedeje sedeje[sed.je]prislov sede, v sede TMB: SedejęNEM.: SitzendLAT.: SedendoPRIMERJAJ: sede sedem[s.d.m]števnik sedem TMB: Sedm; SedčmNEM.: Sieben LAT.: SeptemGS: Sedem– Sedm: germ. Sieben: lat. Septem: Angl. .even: in Tartaria sedemnajsti[s.d.mnájsti (?)]števnik sedemnajsti TMB: Sedmnaj.teNEM.: Sie­benzehnteLAT.: Decimus .eptimus sedeti[sed.ti sedím]nedovršni glagol sedeti 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: Sédim sedetiNEM.: Sitzen LAT.: Sedere sedež[s.dež]samostalnik moškega spola 1. sedež 216: sedež ali ležišce 2. prestol 215: prestol TMB: Sedésh-.ha m. NEM.: 1. Der Sitz 2. ThronLAT.: 1. Sedes 2. Solium sedlar[sedlár]samostalnik moškega spola izdelovalec sedel; sedlar 847: izdelovalec živalske oprave TMB: Sedlâr-ja m. NEM.: Der SattlerLAT.: Ephipiarius sedlati[sedláti sedl.m]nedovršni glagol namešcati sedlo na konja; sedlati 982: ukvarjati se z živalsko opravo TMB: Sédlâm NEM.: SattelnLAT.: Sternere eqvum sedlo[sédlo]samostalnik srednjega spola sedlo 255: živalska oprava TMB: Sedlu -a n. NEM.: Der SattelLAT.: EphipiumGS: Sędlu – lat. Sella: germ. Sattel.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. sedlon[sedl.n]samostalnik moškega spola 1. žival los, latinsko Alces alces 985: vrsta kopenske divje živali 2. žival severni jelen, latinsko Cervus tarandus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Sedlôn-am. NEM.: 1. Elendthier 2. ReńthierLAT.: 1. Alce 2. Dromedarius sedmi[sédmi]števnik sedmi TMB: Sedme NEM.: Der Siebente LAT.: Septimus sedmica[sedmíca]samostalnik ženskega spola 1. kovanec z vrednostjo sedem 85: denar 2. igralna karta z vrednostjo sedem 188: pripomocek za igranje TMB: Sédmiza-e.h. NEM.: Ein SiebnerLAT.: SeptenariusKG: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka /…/ Sedmiza, 'Siebner’ (str. 46) sedmina[sedmína]samostalnik ženskega spola sedmi dan po smrti, pogrebu 46: praznik TMB: Sédmina-e.h. NEM.: Siebenter TagLAT.: Dies .eptima segati[s.gati s.gam]nedovršni glagol iztegovati roko z namenom prijeti kaj; segati 590: premikati telesni del TMB: SegamNEM.: LangenLAT.: Extendere manus PRIMERJAJ: seci segnati[s.gnáti s.žénem]dovršni glagol pregnati 589: gnati TMB: Sč.hęnem segnâtiNEM.: Vertreiben, verjagenLAT.: Depellere, fugare segniti[s.gníti s.gníjem]dovršni glagol zgniti, segniti 627: poslabševati se GS: Gnyen– Compo.itum ejus segnyem, in quo verbo antiqua prćpo.itio se reman.it, quć aliasper s' vel is modo exprimitur in aliis compo.itis. Ab hoc verbo habent latini .uam vocem: Segnities, Faulheit.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. segreti[s.gr.ti s.gr.jem]dovršni glagol segreti 677: spreminjati s temperaturno spremembo TMB: Segrejém-gretiNEM.: ErwärmenLAT.: Calefieri seja[s.ja]samostalnik ženskega spola sedenje 546: pocivanje TMB: Seja-e.h. NEM.: Das SitzenLAT.: Se..io sejalnica[sej..nica]samostalnik ženskega spolasejalnica, tj. košara za seme pri sejanju 231: košara za kmecka opravila TMB: Sejavnčza-e.h. NEM.: Der SäekorbLAT.: Vas .eminalePRIMERJAJ: sevalnica sejati[sejáti s.jem]nedovršni glagol sejati 277: obdelovati zemljo TMB: Sejem sejal, sejâtiNEM.: SäenLAT.: SerereGS: Sejem – lat. Sero: Anglo.. .awan: Angl. .ow: lat. sevi; item Seja, Dea .ementis, .ege.ta. Unde. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. sejevinaGLEJ: Sevina sejmenGLEJ: semenj sekalo[sekálo]samostalnik srednjega spola kuhinjska sekira 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Sekâlu-an. NEM.: KuchelhackeLAT.: SecurisGS: Sekâlu– a Sekam: .uper. Sax. Tschockel, e.t grandis culter apud montani.tas ad findenda ligna: Suec. skära, falx.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. sekati[s.kati s.kam]nedovršni glagol sekati 620: rezati, trgati GS: Sekam – lat. .eco: germ. hacken: Suec. .kaera, hauen: gr. ...., unde Sekira, a.cia.Razlaga vsebuje nekajpravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. sekira[sekíra]samostalnik ženskega spola sekira 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa ABC: Sekira (1765, str. 17)ABC: .ekira (1789, str. 15) sekljati[sekljáti seklj.m]nedovršni glagol sekati na drobne kose; sekljati 620: rezati, trgati TMB: SéklâmNEM.: Klein zerhauenLAT.: Minutatim concidere sel[s.. (?) sl. (?)]samostalnik moškega spola odposlanec, sel 877: sluga, ki potuje TMB: Sél -lam. NEM.: Ein GesandterLAT.: Legatus, mi..us Selan[selan](Selon) samostalnik moškega spola bog trgovanja, Selan 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Selân-am. NEM.: Der MerkuriusLAT.: MercuriusKG: Sélon, Merkuries 'Merkur, Götterboth’ (str. 184) seliti se[seliti se s.lim se]nedovršni glagol preseljevati se 561: premikati se TMB: Selem sęsélitiNEM.: UebersiedlenLAT.: TransmigrareGS: Selem se– germ. siedeln. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. selitva[sel.tva]samostalnik ženskega spola preseljevanje, selitev 568: potovanje, pot GS: Selu – a Selem: antiquis germanis Selida: (Carniolis selitva: lat. colonia) habi­tationem, po..e..ionem: etiam tabernaculum, tentorium .ignificaverat: germ. Siedel: apud Keronem Sedalu: inf. Sax. Setel.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. seljak[selják]samostalnik moškega spola zemljiški gospod, grašcak 906: posvetni oblastnik TMB: Selâk-am. NEM.: Ein LandmannLAT.: Nobilis, Patritius selo[sélo]samostalnik srednjega spola 1. podeželje 281: kraj 2. poletno bivališce 773: zgradba TMB: Sęlu-an.NEM.: Das Land, So.ergut LAT.: Ć.tiva, ante-.uburbanumGS: Selu – a Selem: antiquis germanis Selida: (Carniolis selitva: lat. colonia) habitationem, po..e..ionem: etiam tabernaculum, tentorium .ignificaverat: germ. Siedel: apud Keronem Sedalu: inf. Sax. Setel.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. SelonGLEJ: Selan selstvo[sélstvo (?)]samostalnik srednjega spola diplomatsko odposlaništvo, predstav­ništvo 745: ustanova posvetne oblasti TMB: Sel.tvu-an. NEM.: Die Gesandschaft LAT.: Legatio selzadke[s.lzadka]ali [selzadka] plod skorša, latinsko Sorbus domestica, ali breke, latinsko Sorbus torminalis (?) 613: sad ali plod za prehrano GS: Sel.âdke– Ital. Ali.ier: germ. Arles-, Serse-, Elsebeere, Frucht des Sperberbaums.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. sem[s.m]prislovsem, semkaj TMB: SčmLAT.: yshi Semkej KG: Lesčm, sem 'hieher’ (str. 90) semanji dan[s.mánji d.n]samostal­niška zveza moškega spola dan, ko je (letni) sejem; semanji dan 50: cas glede na trgovanje TMB: Smajne danNEM.: Jahrmarktstag LAT.: Dies nundinarum seme[s.me s.mena]samostalnik srednjega spola seme 601: sad ali plod TMB: Sejme -na n. NEM.: Der SaamenLAT.: SemenGS: Sejme – Angl. Seed: Anglo.. Saed: Turcice Sembil: germ. Saamen: lat. semen, Ital. Seme.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. semenj[s.m.nj](sejmen) samostalnik moškega spola (letni) semenj 50: cas glede na trgovanje TMB: Sejmn; Smejn; Semejn -am. NEM.: Der JahrmarktLAT.: Nundinć GS: Sejmn– a Mejnam, commuto; quia in nundinis merces mutatć fuerunt olim: & modo cum pecunia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Semejn, -na 'der Markt’ (str. 108, 126) K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. semkaj[s.mkaj]prislov sem, semkaj TMB: SčmkéjNEM.: Her, hieherLAT.: HucKG: Pst, zst, semkej 'herda’ (str. 96) semnišce[s.mníšce]samostalnik srednjega spola plesišce na dan, ko je žegnanje 330: kraj za igro, zabavo TMB: Semnishe-an. NEM.: KirchtagstanzplatzLAT.: Locus tripudii in die dedicationis sem ter tam[s.m ter t.m]prislovna zveza sem in tja, tja in nazaj TMB: Semtertam NEM.: Hin, und wiederLAT.: Ultro, citroque sen[s.n sn.]samostalnik moškega spola spanje, sen 546: pocivanje TMB: Sčnsnâ m. NEM.: Der SchlafLAT.: Somnus senca[s.nca]samostalnik ženskega spola senca 683: svetloba in z njo povezani pojavi TMB: Senza-e.h. NEM.: Der Schatten LAT.: Umbra sencenina[sencenína](sencnina) samostalnik ženskega spola sencen kraj 281: kraj TMB: Senzhenina-e .h. NEM.: Schattichter OrtLAT.: Locus umbrifer sencilo[sencílo]samostalnik srednjega spola sencnik, sencilo 777: del zgradbe TMB: Senzhilu-an. NEM.: Licht- SońenschirmLAT.: Umbraculum senciti[s.nciti s.ncim]nedovršni glagol delati senco; senciti 683: svetiti se TMB: Senzhem-zhetiNEM.: Beschatten LAT.: Obumbrare sencninaGLEJ: sencenina senec[s.n.c]samostalnik moškega spola sence, tj. del obraza ob strani cela 878: del cloveka TMB: Sčnz-am. NEM.: Die SchläfeLAT.: Tempora K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. senica[seníca](sinica) samostalnik ženskega spolaptica sinica, latinsko Parus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Sčniza-e.h. NEM.: Die KohlmeiseLAT.: Parus, fringillagoGS: Seniza– qua.i Jeseniza ab autumno, quo tempore .olent parices advolare, & capi.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. senice[seníce]množinski samostalnik ženskega spola senik 782: kmecka zgradba TMB: Senize .h. Siehe JesenizePRIMERJAJ: jesenice senki[s.nk. (?)](sunki) množinski samostalnik moškega spola 1. spontani splav, abortus 24: bolezni v zvezi s spolnostjo ali razmnoževanjem 2. posteljica, ki se izloci po porodu 977: del ženske ali živalske samice TMB: Sčnki; Sčjnki-ovm.NEM.: Miß-, Nachgeburt; NachgeburtLAT.: Abortus, .ecundinć; SecundinćGS: Senki– potius a Sen, somnus, quam a .hena: femina, quć abortum patitur: Japones vocant Colicam, senki.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Sejnki– vide Senki.PRIMERJAJ: snet seno[sen.]samostalnik srednjega spola seno 267: hrana za živali TMB: Senú -an. NEM.: Das HeuLAT.: FśnumGS: Senú – lat. fśnum: It. feno: Hung. szen, szena, unde Senâzhi Bardi, Poetć, plebeji.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Imate dobru Sinú 'Habt gutes Heu’ (str. 195) senožet[senož.t]samostalnik ženskega spola travnik 334: kmetijsko zemljišce TMB: Sno.het-e.h. NEM.: WiesmähdeLAT.: PratumGS: Sno.het– ex .enu (fśnum) & .heti, metere, .ecare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. sentjavGLEJ: snetjav sernicaGLEJ: sirnica sesamojda[s.samojda]samostalnik ženskega spolarastlina (blagodišeci) teloh, latinsko Helleborus (odorus) 617: vrsta zelike TMB: Sesamojda-e.h. NEM.: Die Nieswurz LAT.: Anticyricon sesati[s.sáti s.s.m]nedovršni glagol piti mleko pri materi, sesati 705: sesati TMB: SčsâmNEM.: SäugenLAT.: Lactere, .ugereGS: Sesâm– vide Zusam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sesec[s.s.c]samostalnik moškega spola sesek 977: del ženske ali živalske samice TMB: Sčsz-am. NEM.: Die Dutte, ZitzeLAT.: Rumen, uberGS: Sesz– Ital. zizza: Alban. Si.a: germ. Zitze.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. sesti[s.sti s.dem]dovršni glagol sesti 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: Sedémsedl, se.tiNEM.: Sich setzenLAT.: Sedere, con.idereGS: Sedem – Sedim: lat. sedeo: germ. sitzen: gr. .d.., vel .chuth . ... po.uit, ŕ r. .chath .... . ..e..: Hebr. collocare. Unde /…/Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Naslednji sestavek v GS je sedlo. sestra[séstra]samostalnik ženskega spola sestra 950: sorodnik ipd. TMB: Sęstra-e .h. NEM.: Die SchwesterLAT.: SororGS: Sęstra – germ. cum .ibilo Schwester: infer. Sax. Ster: Angl. Si.ter: Suec. Sy.ter.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: rodilnik množine Se.trá (str. 29) sestrica[sestríca]samostalnik ženskega spola sestrica 950: sorodnik ipd. TMB: Séstriza -e.h. NEM.: Das SchwesterchenLAT.: Soror parvula sestricna[sestr.cna]samostalnik ženskega spola sestrina hci, necakinja 950: sorodnik ipd. TMB: Sestrizhna-e.h. NEM.: Schwester­tochterLAT.: Sororis filia sestrin[s.strin (?)]pridevnik sestrin TMB: Sestrčn-a -uNEM.: Der SchwesterLAT.: Sororis, .ororius sestrinec[sestr.n.c]samostalnik moškega spola navadno množina sestrin otrok; necak, necakinja 950: sorodnik ipd. TMB: Sestrinzi-ovm. NEM.: GeschwistrigteLAT.: Sororii, amitimi V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. sešiti[s.šíti s.š.jem](izšiti) dovršni glagol sešiti 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem GS: Yshem– .cribitur per y ab origine, ad di.tinctionem ab isshyem, con.uo; .i enim verba .imillima iisdem literiis .criberentur, difficillime .ignificatum legendo attingeretur, ut in prć.enti yshi, qućre, .ed isshij, con.ue, &c. Infer. Sax. sen: Angl. .eek: Suec. .oka: Anglo.. .ekan, qućrere: Aesce: di.qui.itio: Ae.cian: interrogare: gr. , quć.ivit zada .. .... ..t.., qućro: Hebr. .tudio.e.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. setkalecGLEJ: setkavec setkati[s.tkáti s.tk.m]dovršni glagol splesti, stkati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Sétkâm NEM.: StrickenLAT.: TexereGS: Setkâm– a hkem texo, ad .imilitudinem telć.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: štrikati setkavec[s.tk.v.c](setkalec) samostalnik moškega spola tkalec, pletilec 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Setkavz-am. NEM.: Ein StrickerLAT.: Textor setva[s.tva]samostalnik ženskega spola setev 277: kmecko opravilo v zvezi z zemljo TMB: Sejtva-e.h. NEM.: Die Saat LAT.: Sementis sevalnica[sev..nica]samostalnik ženskega spola košara za seme pri sejanju; sejalnica 231: košara za kmecka opravila TMB: Sevavnčza-e.h. NEM.: SäekorbLAT.: Vas .ementitiumGS: Sevavneza– melius Sejavneza a Sejem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: sejalnica sevar[s.var s.varja](sever) samostalnik moškega spola južni, jugovzhodni veter 452: veter TMB: Sevar-jam. NEM.: Der SüdwindLAT.: Au.terKG: Sever 'Süd-Ostwind’ (str. 129) Primerjaj cirok. seveda[sev.da](ceveda) clenek 1. izraža soglasje 2. izraža nesoglasje TMB: Tsévede! NEM.: Freylich wohl!LAT.: Aha!KG: Kokupak, tsevede 'freylich, wohl’ (str. 92) KG: Tsevede! ja! kajpakde! ja! kajshe! 'ja! freylich wohl! hat sich wohl!’ (str. 97) severGLEJ: sevar Sevina[sevína](sejevina) samostalnik ženskega spola boginja poljedelstva Ceres 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Sejvina 'Ceres’ (str. 184) sezuti[s.zúti s.z.jem]dovršni glagol sezuti 121: sleci, sezuti se TMB: Se.űjem sesűtiNEM.: AusschuhenLAT.: ExcalceareGS: Se.űjem– ex integra antiqua prćpo.itione se, & sujem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sezuvati[s.zúvati s.zúvam]nedovršni glagol sezuvati 121: sleci, sezuti se TMB: Se.űvamsesűtiNEM.: AusschuhenLAT.: Excalceare seženj[s.ž.nj]samostalnik moškega spola dolžinska mera seženj, pribl. v višini cloveka 432: dolžinska mera TMB: Sę.hen-am. NEM.: Eine KlafterLAT.: Ulna viri Latinski prevedek oznacuje manjšo dolžinsko mero laket. Zapis z e je domnevno zmoten namesto prica­kovanega č. K zapisu ozkega e s crko ę primerjaj permati, bernja, leva, reženj. sežgan[s.žgán]pridevnik sežgan GS: S'– pro antiquo se, prćpo.itione, quć .ervata e.t in se.hgan, combu.tus: se.űjem, exuo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. sežgati[s.žgáti s.žg.m]dovršni glagol sežgati 484: kuriti, žgati TMB: Sč.hgęm sč.hgâtiNEM.: VerbrennenLAT.: Comburere shod[sh.d]samostalnik moškega spola shod, tj. prireditev, na kateri se ljudje zberejo 927: skupina ljudi TMB: S'hod-a m. NEM.: Die Zusa.enkunftLAT.: Conventus shodišce[shodíšce]samostalnik srednjega spola prostor, na katerem se ljudje zberejo 283: zbirališce ljudi TMB: S'hodishe-a n. NEM.: Ort des ZulaufesLAT.: Concio, ejus locus sicer[sic.r]veznik sicer TMB: Sizer; SzerNEM.: SonstLAT.: Alioqui, aliasKG: Szer 'zwar’. Darauf folgt vonder (str. 99) schal .... . – gr. s..., prćda: hebr. Sila GS: sijati[sijáti s.jem]nedovršni glagol sijati 684: svetiti, temniti se TMB: Sijem sijâtiNEM.: ScheinenLAT.: FulgereGS: Sijem – germ. scheinen. A sijem derivatur sytu; quia per cribi foramina radii ad .imilitudinem .olis emittuntur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Sijati (1765, str. 17) sila[síla]samostalnik ženskega spola 1. sila, moc 623: nasilje 2. nuja 549: pomanjkanje TMB: Sila -e.h. NEM.: Die Gewalt, NothLAT.: Vis, adactio .poliavit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. silen[síl.n]pridevnik silen, mocan TMB: Siln-a -uNEM.: Ge-waltthätigLAT.: Violentus, vehemens Ker Pohlin želi tudi z zapisom razlikovati med pomenoma 'silen, mocan’ in 'krut, okruten’, je beseda predstavljena v dveh sestavkih. PRIMERJAJ: siven silnik[s.lnik]samostalnik moškega spola nasilnež 945: nasilnež TMB: Silnčk-a m. NEM.: Ein NothzwingerLAT.: Compul.or Ker Pohlin želi tudi z zapisom razlikovati med pomenoma 'nasilnež’ in 'okrutnež, tiran’, je beseda predstavljena v dveh sestavkih. Glej tudi silen. PRIMERJAJ: sivnik silno[s.lno]prislovmocno, silno, z naprezanjem KG: Sivnu 'immer angestrengt’ (str. 91) silnost[s.lnost]samostalnik ženskega spola sila, nasilje 456: nasilje TMB: Silno.t-e .h. NEM.: GewaltthätigkeitLAT.: Vis, coactio KerPohlin želi tudi z zapisom razlikovatimed pomenoma 'sila, nasilje’ in 'krutost,okrutnost’, je beseda predstavljena v dvehsestavkih. Glej tudi silen. sin[s.n s.na]in [sin.]samostalnik moškega spola sin 950: sorodnik ipd. TMB: Syn-am. NEM.: Der SohnLAT.: FiliusGS: Syn– germ. Sohn: Anglo.. sune: infer. Sax. Se: pri.cis Alleman. Sune .ignificat Herde, Familie, Gesind: gr. ...., unde Synka, synanka ita in .uper. germ. Schnur, nurum etiamnum vocant Snin, Snerinn, Snerinn.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: rodilnik ednine Syna oder Synu, imenovalnik množine Syni und Synovi (str. 27) sinahaGLEJ: snaha sinanka[s.nanka]ali [sin.nka] samostalnik ženskega spola snaha 950: sorodnik ipd. GS: Syn– germ. Sohn: Anglo.. sune: infer. Sax. Se: pri.cis Alleman. Sune .ignificat Herde, Familie, Gesind: gr. ...., unde Synka, synanka ita in .uper. germ. Schnur, nurum etiamnum vocant Snin, Snerinn, Snerinn.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: sinka; snaha sinicaGLEJ: senica sinka[s.nka]samostalnik ženskega spola snaha 950: sorodnik ipd. TMB: Synka -e.h. NEM.: SohnsweibLAT.: NurusGS: Syn– germ. Sohn: Anglo.. sune: infer. Sax. Se: pri.cis Alleman. Sune .ignificat Herde, Familie, Gesind: gr. ...., unde Synka, synanka ita in .uper. germ. Schnur, nurum etiamnum vocant Snin, Snerinn, Snerinn.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: sinanka; snaha sinkinja[s.nkinja]samostalnik ženskega spola sinova hci, vnukinja po sinovi strani 950: sorodnik ipd. TMB: Synkena-e.h. NEM.: SohnstochterLAT.: Filii filia sinociGLEJ: snoci sinovec[s.nov.c]ali [sin.v.c] samostalnik moškega spola sinov sin, vnuk po sinovi strani 950: sorodnik ipd. TMB: Synovz-am. NEM.: Sohns SohnLAT.: Ex filio nepos sipati[sípati s.pam]in [sípljem] nedovršni glagol sipati 581: premikati GS: Sipam– Siplem, , .uv , vel .ubh . .. . : hebr. di..ipo : lat. ressiplem , aggregavit; quod .aphach .. ... . fluere: vel enim ex .acco effunditur in modio fungorum .pecies alvum aperiat.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. aggregatur.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. sir[s.r]samostalnik moškega spola sir 261: hrana TMB: Sir -am. NEM.: Der KäßLAT.: Ca.eusGS: Sir – lat. .erum, putuit: serach .. .. . geronnene Milch: chald. sra fśtuit. Razlaga je s stališca , .. .. . Syr. današnjega jezikoslovja napacna. Beseda je nastavljena kot tvorjenka iz osnove sir, saj so poimenovanja gob na -nica v slovenšcini vedno izsamostalniška in nikdar izglagolska, primerjaj marcnica, mlecnica, mraznica, mušnica, tintnica. siromacija[siromac.ja]samostalnik ženskega spola siromaštvo 549: pomanjkanje TMB: sirahka GLEJ: siratka siratka[síratka](sirotka; sirahka) samostalnik ženskega spola sirotka 660: pijaca TMB: Sirŕhka-e.h. NEM.: Die KäßmolkenLAT.: Serum lactis sircek[s.rc.k]samostalnik moškega spola majhen sir, košcek sira 261: hrana TMB: Sirzhčk-am. NEM.: Ein KäßchenLAT.: Ca.eolus Nemški in latinski prevedek ne izkazujeta pomena 'skuta’. PRIMERJAJ: sirec sirec[sír.c]samostalnik moškega spola majhen sir, košcek sira 261: hrana TMB: Sirz-am. NEM.: Ein Käßchen LAT.: Ca.eolusPRIMERJAJ: sircek sirek[sír.k]samostalnik moškega spola rastlina sirek, latinsko Sorghum saccharatum 617: vrsta zelike TMB: Sirk -am. NEM.: Der MeerhirsenLAT.: Ćgonychon PRIMERJAJ: zasulje siretiGLEJ: siriti TMB: Sirem siretiNEM.: Laaben, gerinnen LAT.: Coagulare sirnica[sirnica](sernica) samostalnik ženskega spola navadno množina neka goba 608: vrsta gobe GS: Serenze– a sirjem, quod hćc Sromŕzhya-e.h. NEM.: Elend, Dürftigkeit LAT.: Inopia, ege.tasPRIMERJAJ: sirošcina siromak[siromák]samostalnik moškega spola siromak 918: siromašen clovek TMB: Sromâk-am. NEM.: Ein ArmerLAT.: Egenus, inops siromaški[siromáški]pridevnik siromašen TMB: Sromâshke-a -uNEM.: Elend, bedürftigLAT.: Egenus, inops sirošcina[sir.šcina]samostalnik ženskega spola siromaštvo 549: pomanjkanje TMB: Sroshčna-e.h. NEM.: Elend, Dürftigkeit LAT.: Inopia, ege.tasPRIMERJAJ: siromacija sirošen[sir.š.n]pridevnik siromašen TMB: Srôshn-a -uNEM.: NothdürftigLAT.: Inops, egenus sirota[sir.ta]samostalnik ženskega spola sirota, tj. otrok brez staršev 950: sorodnik ipd. TMB: Srota; Sirôta-e.h. NEM.: Ein WaisLAT.: PupillusGS: Srôta– Srotez: siriti[síriti s.rim](sireti) nedovršni glagol sesirjati se, koagulirati 444: fermentirati , indigus opis.zerich .. .... . Rabbin. & Chald. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: sirotec; sirotica sirotec[sir.t.c]samostalnik moškega spola decek brez staršev 950: sorodnik ipd. TMB: Srotčz-am. NEM.: Waisenknab LAT.: PupillusPRIMERJAJ: sirota; sirotica sirotica[sir.tica]ali [sirotíca] samostalnik ženskega spola deklica brez staršev 950: sorodnik ipd. TMB: Sroteza; Srotiza-e.h. NEM.: Wai­senmädchenLAT.: OrphanaPRIMERJAJ: sirota; sirotec sirotkaGLEJ: siratka sirovGLEJ: surov sirovka[sir.vka]samostalnik ženskega spolagoba sirovka, latinsko Lactarius deliciosus 608: vrsta gobe TMB: Srovka -e.h. NEM.: Reißken, Schwa.LAT.: Rufulus sišhetovati[sišhetováti sišhet.jem] nedovršni glagol oglašati se kot gosak; sikati, pihati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: SishhétűjemNEM.: Zisch. wie ein Ganser LAT.: GingrinireGS: Sishhetűjem– e.t onomatopoe.is, imitatio vocis, & .oni editi sis – heh.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. sit[s.t]pridevnik sit TMB: Sit-a -uNEM.: SattLAT.: SaturGS: Sit– lat. .atur: germ. per .yncopationem satt: a gr. s.t.., s.t., nutrio, s.t.., frumentum: s.t.a, cibaria, quibus .aturamur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. siten[sít.n]pridevniksiten, nadležen TMB: Sitn-a -uNEM.: UeberlästigLAT.: Acerbus, mole.tus sititi se[sítiti se s.tim se]nedovršni glagol do sitega jesti, sititi se 699: jesti TMB: Sitčmsiteti seNEM.: Sich satt essen LAT.: Saturare sitnež[s.tnež]samostalnik moškega spola siten, nadležen, zoprn clovek 939: nadležen clovek TMB: Sitnésh-.ham. NEM.: Widerwärtiger MenschLAT.: Acerbus, mole.tusPRIMERJAJ: sitnik sitnik[s.tnik]samostalnik moškega spola siten, nadležen, zoprn clovek 939: nadležen clovek TMB: Sitnekm. NEM.: Wi­derwärtiger MenschLAT.: Acerbus, mole.tus PRIMERJAJ: sitnež sitnost[sítnost]samostalnik ženskega spola nasprotovanje, zoprvanje 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: Sitno.t-e.h. NEM.: Widerwärtigkeit LAT.: Adver.itas sito[síto]samostalnik srednjega spola sito 146: kuhinjski pripomocek TMB: Sijtu; Situ-an. NEM.: Das SiebLAT.: Cribrum GS: Sytu– germ. Sieb: Angl. Sive: Anglo.. syfe. Hung. szita: gr. s..e.., durchsieben. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. sitovje[sítovje]samostalnik srednjega spola 1. material za izdelovanje sit 635: snov 2. razlicna sita 146: kuhinjski pripomocek TMB: Sijtuvje-an. NEM.: Allerhand SiebwerkLAT.: 1. Materia pro cribris 2. Varia cribra siv[s.v]pridevnik siv TMB: Siv -a -uNEM.: GrauLAT.: Canus sivec[s.v.c]samostalnik moškega spola starec 833: clovek glede na starost TMB: Sivz-am. NEM.: Alter GreisLAT.: Senecio siven[sív.n]pridevnik krut, okruten TMB: Sivn-a -uNEM.: GrausamLAT.: Crudelis, .ćvus Ker Pohlin želi tudi z zapisom razlikovati med pomenoma 'silen, mocan’ in 'krut, okruten’, je beseda predstavljena v dveh sestavkih. PRIMERJAJ: silen sivnik[s.vnik]samostalnik moškega spola okrutnež, tiran 906: posvetni oblastnik TMB: Sivnčk-am. NEM.: GrausamLAT.: Tyrannus Ker Pohlin želi tudi z zapisomrazlikovati med pomenoma 'nasilnež’ in 'okrutnež, tiran’, je beseda predstavljena v dveh sestavkih. Glej tudi siven. PRIMERJAJ: silnik sivnost[s.vnost]samostalnik ženskega spola krutost, okrutnost 456: nasilje TMB: Sivno.t-e.h. NEM.: Die GrausamkeitLAT.: Crudelitas Ker Pohlin želi tudi z zapisom razlikovati med pomenoma 'sila, nasilje’ in 'krutost, okrutnost’, je beseda pred­stavljena v dveh sestavkih. Glej tudi siven. PRIMERJAJ: silnost sivoglav[sivogl.v]pridevnik sivolas, sivoglav TMB: Sivoglav -a -u NEM.: GrauhaarichtLAT.: Canus capitć sivoglavec[sivogl.v.c]samostalnik moškega spola kdor ima sive lase; sivolasec 833: clovek glede na starost TMB: Sivoglavz-a m. NEM.: GrauhaarichtLAT.: Canus capitć ABC: .iboglavz (1794, str. 8) sivora[sívora]samostalnik ženskega spola 1. prepadno sivo skalovje 338: kamnita vzpetina ali njen del 2. stara, sivolasa ženska 833: clovek glede na starost TMB: Sivňra-e.h. NEM.: 1. Grauer Fels 2. Steinaltes WeibLAT.: 1. Cautes prćrupta 2. Anus cana sivost[sívost]samostalnik ženskega spola obdobje starosti pri cloveku 51: obdobje v clovekovem življenju TMB: Sivo.t-e.h. NEM.: Graues AlterLAT.: Canities skak[sk.k (?)]samostalnik moškega spola igra šah 752: igra ali njen del GS: Skak – germ. Schach, ludus latrunculorum a .equenti.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ''Sequens’’ je skakati. skakati[skakáti skákam]in [skácem] nedovršni glagol skakati 562: hitro se premikati TMB: Skakam; SkazhemskakatiNEM.: Springen, hüpfenLAT.: SalireGS: Skakam – a gr. ....., .alio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: skociti skakljati[skakljáti skaklj.m]nedovršni glagol skakljati 562: hitro se premikati TMB: SkaklâmNEM.: HüpfelnLAT.: Saltitare skala[skála]samostalnik ženskega spola skala 637: kamen, kamenina TMB: Skâla -e.h. NEM.: Der FelsLAT.: Petra skaldic[skald.c (?)]samostalnik moškega spola kolednik (?) 954: clovek, ki sodeluje pri šegi GS: Skaldizh– a Skala (petra) Druidć enim, & Bardi olim montana, ab hominum con.ortio, .olitarii incolebant, Religioni per .acras .ilvas vacabant, & poemata canebant. Celtice Chuldich, Chuldäer, Einsiedler; unde Illyricum: Colliger, Koluger, Koludir: apud Ulphilatem Skalja, tegula, Ziegel: Ital. Scoglio, .copulus. Apud Carniolos koledneki noti .unt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. skaliti[skaliti skalím]dovršni glagol narediti motno, kalno; skaliti 627: po­slabševati, zatirati TMB: Skalim NEM.: Trüb machenLAT.: Turbare aquam skaloviten[skalov.t.n]pridevnik skalnat TMB: Skalovitn-an. NEM.: Felsicht LAT.: Confrago.us, .axo.us skalovje[skalovj.]samostalnik srednjega spola strmo, navpicno skalovje; pecevje 338: kamnita vzpetina ali njen del TMB: Skalovje -an. Siehe PezhovjePRIMERJAJ: pecevje skapanje[skápanje]samostalnik srednjega spola hiranje 17: bolezen TMB: Skapanje-an. NEM.: Die AbzehrungLAT.: Analo.is skapati[skápati sk.pam]dovršni glagol 1. s kapljanjem odteci; skapati 577: premikati se (o tekocinah) 2. hirati 17: boleti, bolehati TMB: SkâplemskapatiNEM.: 1. Austräufeln 2. AbzehrenLAT.: 1. Ex.tillare 2. Con.umi tabe skavec[sk.vec (?)]samostalnik moškega spola vino iz grozdnih tropin 661: alkoholna pijaca TMB: Skavéz-am. NEM.: Trestwein, LauerLAT.: AcinaceumPRIMERJAJ: cvicek skaza1 [sk.za](izkaza) samostalnik ženskega spola dokazovanje, prepricevanje 493: govor TMB: Skâ.a-e.h. NEM.: Ueberzeugung LAT.: Demon.tratio skaza2 [sk.za]samostalnik ženskega spola okvarjenost, defektnost 687: škoda TMB: Skâ.a-e.h. NEM.: VerderbnißLAT.: Corruptio skazališce[skazalíšce](izkazališce) samostalnik srednjega spola gledališce 791: gledališce TMB: Skazalishe-an. NEM.: Die Stafelbühne LAT.: Amphitheatrum skazati[skazáti skážem](izkazati) dovršni glagol 1. povedati 493: govoriti 2. dati, nakloniti 112: dajati ABC: Mati pak je njemu .kasala, de od sazhetka .vejta .o .e she mer.kene .premenitve pergodile (1794, str. 21)ABC: ker meni tolkajn dobriga .kashete (1794, str. 22) skazati se[skazáti se skážem se] (izkazati se) dovršni glagol izkazati se 758: biti viden ABC: de .e tebi sa tei.te hvaleshn skashem (1789, str. 26) ABC: .e morem pruti unim hvaleshn .kasati (1794, str. 22) vel .. .... vas, quod tran.fu.um recipit: chald. , po.uit, di.po.uit, utile fuit, qua.i .cheva .. .... skazba[sk.zba]samostalnik ženskega spola pokvarjena, okvajena stvar 687: pokvarjena stvar TMB: Ska.ba-e.h. NEM.: Verdorbenes DingLAT.: CorruptellaPRIMERJAJ: skaza˛ skazen[skaz.n]pridevnik skažen, izmalicen TMB PREDGOVOR: en nagodne sad, en ska.én porod, en jalov pajn (str. 2) skaziti[skaziti skazím]dovršni glagol pokvariti, okvariti 627: poslabševa-ti, zatirati GS: Ska.im– s...., claudico. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Ska.im 'ich verderbe’ (str. 77) skedenj[sk.d.nj]samostalnik moškega spola skedenj 782: kmecka zgradba TMB: Skčdn-am. NEM.: Die ScheuerLAT.: Horreum GS: Skedn– gr. s.ed.., di..ipo: s....., in repo.itorium frumenti &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. skednjar[sk.dnjár]samostalnik moškega spola upravnik grašcakove kašce, shrambe, ki skrbi za prihodke, priliv dajatev 875: sluga oblasti TMB: Skčdnâr-jam. NEM.: Ein KastnerLAT.: Granarius Nemška beseda pomeni tudi 'pater, ki v samostanu skrbi za gospodarske zadeve’. skeletiGLEJ: skleti skezati[sk.záti sk.z.m](skozati; skuzati) nedovršni glagol zadošcati 761: zadošcati TMB: Skč.â NEM.: Genug seynLAT.: Sufficere skipeti[skip.ti skipím]dovršni glagol skipeti 577: premikati se (o tekocinah) TMB: Skčpim-kepetiSiehe KupimPRIMERJAJ: kipeti sklad[skl.d sklad.]samostalnik moškega spola stik, spoj 755: sveženj ali vez TMB: Sklad -m. NEM.: Die FugeLAT.: Junctura sklada[skl.da]samostalnik ženskega spola sestava, skladanje 755: zveza TMB: Sklâda-e.h. NEM.: Zusammensetzung LAT.: Compo.itio, machina skladati[skl.dati skl.dam]nedovršni glagol sestavljati, skladati, zlagati 550: zbirati, sestavljati TMB: Skladam NEM.: Zusammen­setzenLAT.: ComponerePRIMERJAJ: zlagati; zložiti skladnost[skládnost]samostalnik ženskega spola sloga, složnost 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Skladno.t-e.h. Siehe .lo.hno.t PRIMERJAJ: zložnost skladovnica[skládovnica]samostalnik ženskega spola skladovnica drv 625: kup lesa TMB: Skladovnčza-e.h. NEM.: Die Holzlege LAT.: Strues lignorum Sklavon[sklav.n (?)](Saklavon) samostalnik moškega spola Slavonec 355: pripadnik ljudstva KG: Sklavonier Saklavoni Sklavoni: die Feindwürger (str. 7) skleda[skl.da]samostalnik ženskega spola skleda 229: posoda za hrano TMB: Skleda-e.h. NEM.: Die SchüsselLAT.: Patina GS: Skleda – gr. s....., vas.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sklednica[skl.dnica]samostalnik ženskega spolažival želva, latinsko Testudo 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Sklednčza -e.h. NEM.: Eine SchildkrötteLAT.: Te.tudo sklednik[skl.dnik]samostalnik moškega spola sklednik, tj. kos pohištva za shranjevanje skled 211: kuhinjsko pohištvo TMB: Slednčk-am. NEM.: Schüsselgestelle LAT.: Scutellarium sklen[skl.n]samostalnik moškega spola steklo 635: snov TMB: Sklen-am. NEM.: Das GlasLAT.: Acureb, vitrumGS: Sklen – Sklyn a skly; unde ex derivatione melius sklyn .criberatur, quod e.t: dolor ex lć.ione a vitro cau.ata.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: sklin; staklo sklenar[sklenár]samostalnik moškega spola izdelovalec stekla, steklar, glažutar 861: izdelovalec stekla KG: Sklčnar 'Glaser’ (str. 114)PRIMERJAJ: sklinar sklenarija[sklenar.ja]samostalnik ženskega spola steklarna, glažuta 296: steklarna KG: Sklenaria 'Glaßhütte’ (str. 119) skleniti[skleniti skl.nem]dovršni glagol 1. skleniti, zakljuciti 95: koncati 2. dolociti 435: snovati v mislih TMB: Sklenem-lénitiNEM.: Schliessen LAT.: Claudere, definire sklep[skl.p sklépa]samostalnik moškega spola sklep, zakljucek 95: konec TMB: Sklép -am. NEM.: Der SchlüßLAT.: Conclu.io, conclu.um sklepati1 [skl.pati skl.pljem]nedovršni glagol sklepati, spajati, združevati 550: zbirati, sestavljati TMB: SkleplemNEM.: Zusammen­fügenLAT.: CombinarePRIMERJAJ: sklepovatią sklepati2 [skl.pati skl.pam]nedovršni glagol 1. sklepati, zakljucevati 95: koncati 2. dolocati 435: snovati v mislih TMB: SklepamLAT.: Siehe Sklenem sklepati3 [sklepáti skl.pljem]dovršni glagol z udarci kladiva stanjšati, naostriti rezilo; sklepati 727: tolci, bosti TMB: Skleplem NEM.: AusschlagenLAT.: Tundendo acuere PRIMERJAJ: klepsti; sklepovati˛ sklepovati1 [sklepováti sklep.jam] nedovršni glagol sklepati, spajati, združevati 550: zbirati, sestavljati TMB: Sklepujem NEM.: ZusammenfügenLAT.: Combinare PRIMERJAJ: sklepatią sklepovati2 [sklepováti sklep.jem] nedovršni glagol z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo; klepati 727: tolci, bosti TMB: Sklepujem NEM.: AusschlagenLAT.: Tundendo acuere PRIMERJAJ: klepsti; sklepatił skleti[skl.ti sklí](skeleti) nedovršni glagol skeleti 17: boleti, bolehati TMB: Skly meneNEM.: Wehe thunLAT.: Dolere ex vulnereGS: Sklen– Sklyn a skly; unde ex derivatione melius sklyn .criberatur, quod e.t: dolor ex lć.ione a vitro cau.ata.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sklin[?]samostalnik moškega spola steklo 657: steklo TMB: Sklyn-am. Sieh. SklenGS: Sklen– Sklyn a skly; unde ex derivatione melius sklyn .criberatur, quod e.t: dolor ex lć.ione a vitro cau.ata.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Na osnovi napacne etimološke povezave narejena, sicer neobstojeca beseda. PRIMERJAJ: sklen sklinar[?]samostalnik moškega spola izdelovalec stekla, steklar, glažutar 861: izdelovalec stekla TMB: Sklynar -jam. NEM.: Ein GlasererLAT.: Vitriarius PRIMERJAJ: sklenar skliven[sklív.n]pridevnik pekoc, oster, zbadajoc TMB: Sklyvn-a -uNEM.: Beissend, stehendLAT.: Punctorius PRIMERJAJ: oskliven; zaskliven skljuciti se[skljuciti se skljúcim se] dovršni glagol skriviti se, skljuciti se 590: premikati telesni del TMB: Sklűzhem-zhiti se NEM.: Kru. werdenLAT.: Aduncare, contrahi, curve.cere skljucnost[skljúcnost]samostalnik ženskega spola 1. protin, putika 17: bolezen 2. skljucenost 397: skljucenost TMB: Skluzhno.t-e.h. NEM.: Gicht, Verkrü.ung LAT.: Ancyclops skociti[skociti sk.cim]dovršni glagol skociti 562: hitro se premikati TMB: Skôzhčm-zhitiSieh. SkakamGS: Skôzhem– vide skakam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: skakati skok[sk.k skok. (?)]samostalnik moškega spola 1. skok 565: hoja 2. poetika stopica 254: del literarnega dela TMB: Skok -m. NEM.: Der Sprung LAT.: SaltusKG: pesemske dejl, skok 'Das Reimglied’ (str. 179) skola[skóla](skolja) samostalnik ženskega spola trska (?) 405: majhna stvar GS: Ska – a kem, reskem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Pomenska opredelitev temeljina možnosti, da je beseda tvorjena bodisiiz *skol.ti 'cepiti’ bodisi iz kláti, kot meniPohlin, da utegne biti izvorno enaka zlitovsko skalŕ 'trska’ in sorodna s slovensko skála, hrvaško sk.la 'rezina, trska’. skoljaGLEJ: skola skominast[skomínast]pridevnik trpek, kisel, nezrel TMB: Skomina.t-a -uNEM.: Härb, wüst, unzeitigLAT.: Acerbus immaturus skominati[skomínati skomínam] nedovršni glagol cutiti željo, želeti 69: želeti TMB: SkominamNEM.: Zähne bleckenLAT.: Concupi.cere skomine[skomíne]množinski samostalnik ženskega spola 1. želja, hrepenenje 69: želja 2. kratkotrajen neprijeten obcutek rahlega skelenja v zobeh ob grizenju kake zelo kisle, trpke jedi; skomina 765: okus TMB: Skomine.h. NEM.: 1. Wässerung 2. Staunung der ZähneLAT.: 1. Appetentia 2. Stupor dentium skominost[skomínost]samostalnik ženskega spola trpkost, kislost 765: okus TMB: Skomino.t-e.h. NEM.: Die HärbeLAT.: Acerbitas skop[sk.p]pridevnikskop, skopuški TMB: Skôp-a -uNEM.: Karg, filzichtLAT.: Tenax skopaGLEJ: skupa skoparija[skopar.ja]samostalnik ženskega spola skopost, skopuštvo 387: negativna lastnost v zvezi z imetjem TMB: Skoparya -e.h. NEM.: Die KargheitLAT.: Tenacitas skopec[skóp.c]samostalnik moškega spola 1. ptica skobec, latinsko Accipiter nissus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali 2. železna past, ki zgrabi s celjustmi; skopec 155: pripomocek za lov na kopenske živali TMB: Skópz-am. NEM.: 1. Der Sperber 2. SchlageisenLAT.: 1. Ni..us 2. Decipula ferreaGS: Skópz– a ..pt., .cindo, lacero, qua.i dilanias avis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. skopitiGLEJ: skupiti skopniti[skopniti skópnem]ali [sk.pnem]dovršni glagol skopneti, staliti se 677: spreminjati se zaradi temperature TMB: Skópnem-pniti NEM.: ZerschmelzenLAT.: Solvi, ut nives skoporitec[skopor.t.c]samostalnik moškega spola skopuh 936: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z imetjem TMB: Skoporitz-am. NEM.: Karger Filz LAT.: Parcipromus skopovati1 [skopováti skop.jem] nedovršni glagol biti skop, skopuški 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: SkopűjemNEM.: Karg seynLAT.: Tenere skopovati2 [skopováti skop.jem] (izkopovati) nedovršni glagol izkopavati 771: delati z zemljo TMB: SkopűjemNEM.: Hervorgraben LAT.: Eruere, effodere skopovati3 GLEJ: skupovati skoprneti[skoprn.ti skoprním]dovršni glagol prestrašiti se, od strahu drgetajoc otrpniti 66: bati se TMB: Skopernim-neti NEM.: Schrecken, bebenLAT.: Attonitus pavere skoraj1 [skóraj]prislov skoraj TMB: Skorej NEM.: BaldLAT.: Brevi GS: Kjer – quando gr. .a.... Duf. e.t tempus: item kor vox Hunica .ignificat tempus; unde skoru: carniolis skorej, tempe.tive.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Skorej toku 'fast so’ (str. 92)PRIMERJAJ: skoraj˛; skoro skoraj2 [skóraj]clenek skoraj KG: Skorej toku 'fast so’ (str. 92) Clenkovna raba se je tako kot v nemškem bald in latinskem brevi razvila iz prislovne. PRIMERJAJ: skorają skorja[sk.rja]samostalnik ženskega spola skorja 604: drevesni del TMB: Skorija -e .h. NEM.: Die RindeLAT.: CortexGS: Skorija – lat. .coria: a gr. s....a: Ital. scorza.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. skoro[skóro]clenek skoraj GS: Kjer – quando gr. .a.... Duf. e.t tempus: item kor vox Hunica .ignificat tempus; unde skoru: carniolis skorej, tempe.tive.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: skoraj skoršGLEJ: škorš skorž[sk.rž]samostalnik moškega spola smrekov storž 601: sad ali plod TMB: Skorsh-.ham. NEM.: Tannentapfe LAT.: Strobilus skozatiGLEJ: skezati skozi[sk.zi]predlog skozi TMB: Skus NEM.: DurchLAT.: A, ab, per skozignati[sk.zignáti]nedovršni glagol gnati skozi 589: gnati KG: skusgnati 'Durchtreiben’ (str. 125) skozi hoja[sk.zi hója](skozihoja) samostalniška zveza ženskega spola prehod 569: del ceste, poti TMB: Skus hoja-e.h. NEM.: Der DurchgangLAT.: Tran.itus skozihojaGLEJ: skozi hoja skozisvetel[sk.zisvet..] (skozisvetli) pridevnik prozoren TMB: Skussvitle-a -uNEM.: DurchsichtigLAT.: Diaphanus skozisvetliGLEJ: skozisvetel skoziudaren[sk.ziudár.n]pridevnik ki prepušca vodo, luknjicav, porozen TMB: Skusudârn-a -uNEM.: Durchfließend LAT.: Bibulus skrakek[skr.k.k]samostalnik moškega spola žival škorpijon, latinsko Scorpio 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Skrakčk-am. NEM.: Der Skorpion LAT.: ScorpioPRIMERJAJ: strupijan skralup[skral.p]samostalnik moškega spola smetana (na prevretem mleku) 261: hrana GS: Skralup– Dalmatis skralyup, flos lactis: ut cremor tartari e.t flos vini.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. skrb[sk.b skrb.]samostalnik ženskega spola 1. skrb 68: žalost 2. skrbnost 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Skerb -y.h. NEM.: Die Sorge LAT.: Cura, .olicitudoGS: Skerb – lat. .ine .ibilo cura: germ. Sorge: Suec. .org.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Skerb 'die Sorge’ /…/ (str. 31) skrben[skrb.n]pridevnik skrben TMB: Skerbn-a -uNEM.: Sorgfältig LAT.: Sollicitus skrbeti[skrb.ti skrbím]nedovršni glagol skrbeti 58: obcutiti, custvovati TMB: Skerbim -betiNEM.: Sorgen LAT.: CurareKG: Mene skerby umreti 'ich trage immer Sorg zu sterben’ (str. 122) skrbnost[skrbn.st]samostalnik ženskega spola skrbnost 365: pozitivna cloveška lastnost TMB: Skerbnű.t-e.h. NEM.: Die SorgfältigkeitLAT.: Sollicitudo skrcevanje[skrcev.nje]samostalnik srednjega spola krc, napad krca 17: bolezen TMB: Sker­zhuvânje-an. NEM.: Die KrämpfungLAT.: ContractioPRIMERJAJ: skrcnica skrcnica[skrcníca]samostalnik ženskega spola krc, napad krca 17: bolezen TMB: Skrerzhniza-e.h. NEM.: Die KrämpfungLAT.: ContractioPRIMERJAJ: skrcevanje skremen[skrem.n (?)]samostalnik moškega spola aravit: arando Kera .. .... ab.condite: chald. utežna mera pribl. 1,5 g 431: utežna mera KG: Skremen 'der Scrupel, ein Gewicht’ (str. 129)PRIMERJAJ: stremen skrhati[skrhati skrham]dovršni glagol skrhati 630: krhati GS: Kerham– a gr. ....a..., acutus, prćfixo s' privativo: skerham, hebeto a ....., exa.pero.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. skrilo[skril.](skrlo) samostalnik srednjega spola plošca iz skrilavca; skril 637: kamen, kamenina TMB: Skerlu -an. Siehe Shkerl PRIMERJAJ: škrl skrinja[skrínja]samostalnik ženskega spola skrinja 220: pohištvo za shranjevanje stvari TMB: Skryna; Skrina-e.h. NEM.: Die TruheLAT.: Arca, ci.taGS: Skryna– ex Skryem: germ. Screin: Anglo.. .crine: lat. .crinium.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. skrinjar[skrínjar]samostalnik moškega spola mizar 855: izdelovalec lesenih stvari TMB: Skrynar-jam. NEM.: Der Tischler LAT.: Arcularius skripec[skríp.c]samostalnik moškega spola mucilna vrv, ki jo rabelj navija in tako vlece za ude, da jih izpahuje 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Skripz-am. NEM.: Ein Schnürchen LAT.: FidiculaPRIMERJAJ: škripec skritek[skrit.k]samostalnik moškega spola hišni duh 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Skritek, Shkratek 'Hausgenius’ (str. 184) skriti[skríti skr.jem]dovršni glagol skriti 10: postavljati spodaj TMB: Skryem skrytiNEM.: VerbergenLAT.: AbscondereGS: Skryem– gr. ...pt., ab.condo: ...f., enim .emen .eminatum ab.conditur.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Kryem– antiquum tego u.uvenit in compo.itis skryem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Skryna– ex Skryem: germ. Screin: Anglo.. .crine: lat. .crinium.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: skrivati skrivaj[skriv.j]prislov skrivaj, na skrivaj TMB: SkryvajNEM.: HeimlichLAT.: Ab.con.e, olamPRIMERJAJ: skrivši skrivalnica[skriv..nica]samostalnik ženskega spola 1. skrivališce 281: kraj 2. otroška igra iti se skrivalnice 752: igra ali njen del TMB: Skryvavneza-e.h. NEM.: 1. Schlupfwinkel 2. KinderspielLAT.: 1. Latebra 2. Lu.us puerorum skrivati[skrívati skrívam]nedovršni glagol skrivati 10: postavljati spodaj TMB: SkryvamLAT.: Siehe SkryemPRIMERJAJ: skriti skriven[skrív.n]pridevnik skriven TMB: Skryvn-a -uNEM.: Heimlich LAT.: Occultus skrivnost[skrivn.st]samostalnik ženskega spola skrivnost 435: miselni pojem TMB: Skryvnű.t-e.h. NEM.: Das Geheimniß LAT.: Mysterium skrivnovedež[skrivnov.dež] samostalnik moškega spolatajnik, tj. kdor opravlja zaupne pisarske posle 871: uslužbenec TMB: Skryvnove­desh-.ham. NEM.: Geheimer Schreiber LAT.: Secretarius skrivši[skr.vši]prislov skrivaj, na skrivaj TMB: SkryvshiLAT.: Sieh. SkryvajPRIMERJAJ: skrivaj s križnim znamenjem[s krížnim známenjem]medmetna zveza neka kletvica KG: 'Fluchend’ (Preklinati) S'kri.hnem .namenam (str. 92) skrloGLEJ: skrilo skrnoba[skrnóba]samostalnik ženskega spola ovira, zapreka 539: ovira TMB: Skčrnóba-e.h. NEM.: Das Hinderniß LAT.: Impedimentum skrucenje[skrucénje]samostalnik srednjega spola potrtost, skrušenost 68: žalost TMB: Skruzhęnje-an. NEM.: Die Zerknirschung LAT.: Contritio skruciti[skruciti skrúcim]dovršni glagol streti, potreti 621: lomiti, treti TMB: Skruzhem-zhitiNEM.: Zerknirschen LAT.: Conterere Natancna pomenska opredelitev je težavna. Sodec po pomenu besede skrucenje je mogoce domnevati nekonkretni pomen 'narediti, da je kdo potrt’, za kar govori tudi pomenski razvoj nemškega in latinskega prevedka, ki oba poleg konkretnega 'streti’ pomenita tudi omenjeno. skruna[skr.na]samostalnik ženskega spola pregreha, hudodelstvo 105: hudodelstvo TMB: Skrűna-e.h. NEM.: Das LasterLAT.: Crimen, .celus skubsti[skúbsti skúbem]nedovršni glagol odstranjevati perje; skubsti 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: Skem skub.tiNEM.: RupfenLAT.: Deplumare skule[skule]množinski samostalnik ženskega spola odprt balkon ob zgornjem nadstropju kmecke hiše; mostovž 777: del zgradbe GS: Ske – plur. numeri: germ. der Sler, die Altane: lat. .olarium: Suec. skulle, swale. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. skumati[skumati (?) skumam (?)] nedovršni glagol sumiti, sumniciti 435: snovati v mislih TMB: Skumam NEM.: ArgwohnenLAT.: Su.picari skup1 [sk.p]samostalnik moškega spola množica preprostih ljudi 927: skupina ljudi TMB: Skup-am. NEM.: Der Pöbel LAT.: Plebs, vulgus skup2 [sk.p](vzkup) prislov skupaj TMB: SkupNEM.: Mit einander LAT.: Una, cumPRIMERJAJ: skupaj skupa[sk.pa](skopa) samostalnik ženskega spola nakup z namenom nadaljnje prodaje, trgovanja 733: trgovsko dejanje TMB: Skôpa-e.h. NEM.: Der Zusa.enkaufLAT.: Monopolium Hapaks legomenon, glej skupiti, skupovati. skupaj[sk.paj]prislov skupaj TMB: SkupejNEM.: Mit einanderLAT.: Una, cumKG: Skup, skupej, skupaj 'zusamm, miteinander’ (str. 93)PRIMERJAJ: skup˛ skupajgnati[sk.pajgnáti]nedovršni glagol gnati skupaj, zganjati 589: gnati KG: skupejgnati 'Miteinandertreiben’ (str. 125)PRIMERJAJ: skupgnati skupajziskan[sk.pajziskán]pridevnik zbran TMB PREDGOVOR: Nalash so ble te pervorodne, inu koreninske besede, is eno besedo: te narpotrebnejshe skupisyskane, te od tei.teh se odvyajozhe, ali skup.lo.héne, inu ob kratkem: use take, mejn potrebne besede pak, v' katireh si .na ena srednu umetna glava enukolku is nemshkega, ali latinskega: enukolku tudi po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy lohka sama pomagati, so vezhdejl popolnema vonspushęne. (str. 3) skupajzložen[sk.pajzlož.n] (skupizložen) pridevnik 1. sestavljen 2. jezikoslovje sestavljen, zložen TMB PREDGOVOR: Nalash so ble te pervorodne, inu koreninske besede, is eno besedo: te nar­potrebnejshe skupisyskane, te od tei.teh se odvyajozhe, ali skup.lo.héne, inu ob kratkem: use take, mejn potrebne besede pak, v'katireh si .na ena srednu umetna glava enukolku is nemshkega, ali latinskega: enukolku tudi po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy lohka sama pomagati, so vezhdejl popolnema vonspushęne. (str. 3)KG: Te buqve so is posebno mujo skupi..lo.hene ble (str. 144) skupglasen[skupglás.n (?)] (skupglasni) pridevnik jezikoslovje soglasniški TMB: Skupglasn-a -uNEM.: MitlautendLAT.: Con.onansKG: Die Buchstaben (zherke) /…/ Deren einige werden in Selbstlautere (.amoglasne) andere in Mitlautere (skupglasne) abgetheilt (str. 17) skupglasniGLEJ: skupglasen skupgnati[sk.pgnáti]nedovršni glagol gnati skupaj, zganjati 589: gnati KG: skupgnati 'Miteinandertreiben’ (str. 125) PRIMERJAJ: skupajgnati skupiti[skupiti skúpim](skopiti) dovršni glagol zaslužiti s trgovanjem; pritržiti 733: trgovati TMB: SkôpemskopitiNEM.: ProfitierenLAT.: Mercando lucrariPRIMERJAJ: skupa; skupovati skupizloženGLEJ: skupajzložen skupjemanost[?]samostalnik ženskega spola poetika besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom; sinekdoha 269: jezikoslovni izraz KG: und sich der /…/ Synechdochen, Skupjemanost /…/ befleissen (str. 184) skupovati[skupováti skup.jem] (skopovatił) nedovršni glagol nakupovati z namenom nadaljnje prodaje, trgovanja 733: trgovati TMB: Skopűjem; SkupűjemNEM.: Zusammenkau­fenLAT.: Coemere skupskladanje teh besedi [sk.pskl.danje teh besedí]samostalniška zveza srednjega spola jezikoslovje skladnja 269: izraz KG: 'Von der Wortfügung’ Od skupskladanja teh be..edy (str. 126) skupspraviti[sk.pspráviti sk.pspr.vim]dovršni glagol zbrati 9: zbirati TMB PREDGOVOR: Do.ti besedy se narajma, katireh eni namorejo brati, po nobeni vi.hi skupspraveti (str. 4) skupspravljati[sk.psprávljati sk.psprávljam]nedovršni glagol zbirati 9: zbirati KG: 'Versammlend’ (Skupspraulati) (str. 93) skupstika[sk.pstíka]samostalnik ženskega spola stroj, naprava 139: orodje TMB: Skup.tika-e.h. NEM.: Eine Maschine LAT.: Machina, authoma. skupšcina[skupšcína (?)]samostalnik ženskega spola skupnost, obcina, obcestvo 927: skupina ljudi TMB: Skupshine-e.h. NEM.: Die GemeindeLAT.: Communitas skupzbirališce[sk.pzbírališce]ali [sk.pzbirálišce]samostalnik srednjega spola shod, zbor 927: skupina ljudi TMB: Skup.biralshe-an. NEM.: Die Zusa.enkunft LAT.: Conventus skupzbran[sk.pzbrán]pridevnik zbran TMB PREDGOVOR: Use besede so is veliko mujo koker use sorte rô.he po gorri Hymettus, ali is utisneneh, ali is pisaneh bukov skup.brane (str. 4) skupzložena beseda[sk.pzložéna bes.da]samostalniška zveza ženskega spola 1. jezikoslovje zloženka 497: vrsta besede 2. jezikoslovje sestavljenka 497: vrsta besede TMB PREDGOVOR: Nalash so ble te pervorodne, inu koreninske besede, is eno besedo: te narpotrebnejshe skupisyskane, te od tei.teh se odvyajozhe, ali skup.lo.héne, inu ob kratkem: use take, mejn potrebne besede pak, v' katireh si .na ena srednu umetna glava enukolku is nemshkega, ali latinskega: enukolku tudi po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy lohka sama pomagati, so vezhdejl popolnema vonspushęne. (str. 3)KG: Die zusammengesetzte (skupzlo.hene) aber entstehen aus zwei verschiedenen Wörten, wie: bogulubne 'Gottesliebling’, dobrovolne 'gutwillig’, bresdushne 'entseelt’, predám 'verkaufe’ (str. 113) skupznositi[sk.pznositi sk.pzn.sim]dovršni glagol z nošenjem spraviti skupaj; znositi, zbrati 9: zbirati TMB PREDGOVOR: tolkajn besédy, katire je Kraynska zhebela po Abece­dikarski ver.ti skup.nosila (str. 1) skurbati se[skurbáti se skurb.m se] dovršni glagol zaceti imeti nedovoljene spolne odnose; skurbati se 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Skurbâm seNEM.: Huren LAT.: Fornicari skusiti[skúsiti sk.sim](izkusiti) dovršni glagol poskusiti zapeljati v skušnjavo 583: zapeljevati TMB: SkusčmskusetiNEM.: VersuchenLAT.: TentarePRIMERJAJ: skušati skušati[skúšati skúšam](izkušati) nedovršni glagol skušati zapeljati v skušnjavo 583: zapeljevati TMB: SkushamNEM.: Versuchen LAT.: TentarePRIMERJAJ: skusiti skušnja[sk.šnja]samostalnik ženskega spola preizkušnja, skušnja 435: miselni pojem TMB: Skushna-e.h. NEM.: Prob, Prüffung LAT.: Proba, tentamen skušnjava[skušnj.va]samostalnik ženskega spola skušnjava 583: skušnjava TMB: Skushnâva-e.h. NEM.: Die Versuchung LAT.: Tentatio skušnjavec[skušnj.v.c]samostalnik moškega spola skušnjavec 925: pohujševalec TMB: Skushnavz-am. NEM.: Der Versucher LAT.: Tentator skuzati GLEJ: skezati skvor[skv.r]samostalnik moškega spola žival strigalica, latinsko Dermaptera 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Sqvôr-am. NEM.: OhrenlausLAT.: ScolopendraGS: Sqvor– a gr. s..., .tercus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. slab[sl.b]pridevnik slaboten TMB: Slab -a -uNEM.: Schwach LAT.: Debilis slabinaGLEJ: slapina slabiti[slabiti slabím]nedovršni glagol slabiti 919: raniti, slabiti TMB: Slabim NEM.: SchwächenLAT.: Debilitare, deficere slabost[slab.st]samostalnik ženskega spola slabotnost 17: bolezen TMB: Slabu.t-e .h. NEM.: Die SchwächeLAT.: Debilitas slabovižen[slabovíž.n]pridevnik lahkomiseln TMB: Slabovi.hn-a -uNEM.: LeichtsinnigLAT.: Levis slaciti[slaciti slácim]nedovršni glagol slaciti 121: sleci, sezuti se TMB: Slâzhem -zhitiNEM.: AusziehenLAT.: Exuere ve.tem GS: Slâzhem– ex prćpo.itione is & lezhem (traho) germ. ausziehen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: sleci se sladakGLEJ: sladek sladcica[sladcíca]samostalnik ženskega spola slašcica 261: hrana TMB: Sladzhiza-e.h. NEM.: Das ZuckerwerkLAT.: Bellaria sladek[slád.k](sladak) pridevnik sladek TMB: Sladk -a -uNEM.: SüßLAT.: DulcisKG: Sladak 'Süß’ (str. 38)KG: primernik Slajshe 'Süsser’ (str. 41)KG: Sladak, sladka, -ku 'süß’ (str. 109) sladen[slád.n]pridevnik nasladen TMB: Slâdn-a -uNEM.: Wollüstig LAT.: Voluptuo.us sladiti se[sladiti se sladí se]nedovršni glagol 751: veseliti ugajati, veseliti TMB: Slady se meniNEM.: Mich gelüstet LAT.: Delectat me sladka koreninica[sládka korenínica](koreninica sladka) samostal­niška zveza ženskega spolarastlina sladka koreninica, latinsko Polypodium vulgare 617: vrsta zelike TMB: Koreninéza sladkaNEM.: Süßwürzchen LAT.: Alcanna sladkarija[sladkar.ja]samostalnik ženskega spola sladkarija 261: hrana ABC: .ta .i satu mer.ki ene .ladkarye kupila (1794, str. 24) Morda je mišljeno tudi splošneje 'dobra jed ali pijaca’. sladkost[sladk.st]samostalnik ženskega spola sladkost 751: kratkocasnost TMB: Sladku.t-e.h. NEM.: Die SüssigkeitLAT.: Dulcedo sladnost[sládnost]samostalnik ženskega spola poželenje, naslada 711: spolno poželenje TMB: Sladnô.t-e.h. NEM.: Die WollustLAT.: VoluptasKG: zhe bosh is sladnostjo kaj gerdega sturil, bo sladnost prejshla, inu gerdoba bo ostala (str. 172) ABC: Gre.hna .ladno.t (1794, str. 30) slak[sl.k slak.]samostalnik moškega spolarastlina bodeci slak, latinsko Smilax aspera 617: vrsta zelike TMB: Slâk-m. NEM.: Der WindlingLAT.: Smilax a.pera slama[sláma]samostalnik ženskega spola slama 616: del zelike TMB: Slâma-e.h. NEM.: Das StrohLAT.: StramenGS: Slama – Hung. szalma: Turcis saman.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. slamnat[sl.mnat]pridevnik narejen iz slame; slamnat TMB: Slamnat -a -uNEM.: Vom StroheLAT.: Stramineus slamnik[sl.mnik]samostalnik moškega spola klobuk iz slame; slamnik 130: oblacilo ali obutev TMB: Slamnčk-am. NEM.: Der StrohhutLAT.: Pileus .tramentitius slan[sl.n]pridevnikposoljen, slan TMB: Slân-a -uNEM.: GesalzenLAT.: Sale conditusGS: Slân– Slanamurija: gr. ..µ...., .al.ugo: lat. muria: Ital. salamora, .almura: gall. .aumure. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. slana[slána]samostalnik ženskega spola slana 451: oblak in padavine TMB: Slâna -e.h. NEM.: Der ReifLAT.: Pruina slanamurja[slanamúrja]samostalnik ženskega spola vodna raztopina soli za shranjeva­nje živil; razsolica 660: pijaca TMB: Slanaműrja-e.h. NEM.: Häringslacke LAT.: MuriesGS: Slân– Slanamurija: gr. ..µ...., .al.ugo: lat. muria: Ital. salamora, .almura: gall. .aumure.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: murja slanina[slanína]samostalnik ženskega spola 1. slana, posoljena jed 261: hrana 2. slanina, tj. delno posušena, osoljena podkožna svinjska mašcoba 261: hrana TMB: Slanina-e.h. NEM.: 1. Gesalzenes 2. Der SpeckLAT.: 1. Sale .alita 2. SuecidiaGS: Slanina– Hung. szalonna, Speck ex radice sol, solim, participium pa... slan (.al.us, .alitus) progerminavit.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. -slanjati[sl.njati sl.njam]glagol, samo v sestavi GS: Slajnam– emortuum verbum vivit in compo.itis naslâjnam se, quod e.t frequen­tativum a Slonim: germ. lehnen ommi..o .ibilo, ac o, in e commutato; .uper. germani ajunt leinen, quod & apud Wileram reperitur: leinen: Dan. läne.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: naslanjati se slanota[slanóta]samostalnik ženskega spola slan okus 765: okus TMB: Slanóta-e.h. NEM.: Salzichter GeschmackLAT.: Sal.edo slap[sl.p slap.]samostalnik moškega spola 1. morska pot, sled za ladjo, colnom (?) 633: brazda za ladjo 2. slap 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Slâp-m. NEM.: 1. Wasserfurche 2. WasserfallLAT.: 1. Semita maris 2. Catadupa Prvi pomen temelji na latinskem prevedku. Nemški pomeni samo 'jarek za odvajanje odvecne vode s polja; roja’. slapina[slapína](slabina) samostalnik ženskega spolalakotnica, tj. vboceno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom 972: del cloveka ali živali TMB: Slapina-e.h. NEM.: Weiche der SeiteLAT.: Hypochondria V drugih slovenskih virih je beseda s tem pomenom zapisana slabina. slapot[?]samostalnik moškega spola diplomatski odposlanec 907: posvetni oblastnik TMB: Slapot-am. NEM.: Ein AbgesandterLAT.: LegatusGS: Slapot– ex poshlem, vel grem prćterito poslal, shl, & p qua.io poslân pôt.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: poslanik; slapotstvo slapotstvo[?]samostalnik srednjega spola diplomatsko odposlaništvo, predstav­ništvo 745: ustanova posvetne oblasti TMB: Slapot.tvu-an. NEM.: Die Gesandschaft LAT.: LegatioPRIMERJAJ: poselstvo; slapot slastje[slastj. (?)]samostalnik srednjega spola sladke jedi, bonboni (?) 261: hrana TMB: Sla.tje-an. NEM.: KonfekturenLAT.: Men.a Acionis slava[sláva]samostalnik ženskega spola velik ugled, veljava; slava 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Slâva-e.h. NEM.: Die HerrlichkeitLAT.: Gloria slavec[sláv.c](slovec) samostalnik moškega spolaptica slavec, latinsko Lusciola luscinia 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Slavz-am. NEM.: Die Nachtigall LAT.: Lu.ciniaGS: Slavz– (melius slz) a re.onantia vocis nominatum: .icut germ. Nachtigall, de nocte canens, re.onans a gallen, gällen, hallen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. slaven[sláv.n]pridevnikzelo ugleden, slaven TMB: Slavn-a -u NEM.: Herrlich, glorreichLAT.: Glorio.us SlavenecGLEJ: Slovenec slavenje[slavénje](slovenje) samostalnik srednjega spola 1. slovo, poslovitev 566: odhod 2. slavljenje 493: govor TMB: Slavęnje-a n. NEM.: 1. Verabscheidung 2. Der Ruhm LAT.: 1. Ablegatio 2. Gloriatio slavenskiGLEJ: slovenski Slavina[slavína](Slavinja) samostalnik ženskega spola boginja bogastva Junona 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Bogina, slavina 'Juno, Göttin des Reichthums’ (str. 184)PRIMERJAJ: Boginja˛ SlavinjaGLEJ: Slavina slavka[slavka]samostalnik ženskega spola školjka ostriga, latinsko Ostrea 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Slavka -e.h. NEM.: Die AusternLAT.: O.trea GS: Slavka – unde urbs Slaucovium, Austerlitz nomen habet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: Slavkovje Slavkovje[?]samostalnik srednjega spola moravsko mesto Slavkov (u Brna) 360: krajevno ime TMB: Slavkovje -an. NEM.: Stadt AusterlitzLAT.: SlaucoviumPRIMERJAJ: slavka sleci se[sl.ci se sl.cem se]dovršni glagol sleci se 121: sleci, sezuti se TMB: Slezhem se LAT.: Siehe SlazhemPRIMERJAJ: slaciti sled[sl.d sled.]samostalnik moškega spola sled 634: cloveška ali živalska sled TMB: Sled-m. NEM.: Die SpurLAT.: Ve.tigium sledina[sledína]samostalnik ženskega spola živalska sled 634: cloveška ali živalska sled TMB: Sledina-e.h. NEM.: Spur der ThiereLAT.: Ve.tigium slediti[slediti sledím]nedovršni glagol slediti 561: premikati se TMB: Slédim NEM.: NachspürenLAT.: Ve.tigare slednji[sl.dnji]pridevnikvsak, sleherni, slednji TMB: Sledn-a -u NEM.: Ein jedwedererLAT.: QuilibetPRIMERJAJ: sleherni sleherni[sl.herni]pridevnik vsak, sleherni, slednji TMB: Slehérn-a -u Siehe SlednPRIMERJAJ: slednji sleme[sl.me]samostalnik srednjega spola vrh (krušne) peci 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Slemé-nan. NEM.: Die OberdeckeLAT.: Vertex fornacis slep[sl.p]pridevnik slep TMB: Slep-a -uNEM.: BlindLAT.: Cćcus slepec[sl.p.c]samostalnik moškega spola slep clovek; slepec 832: clovek s hibo v zaznavanju s cutili TMB: Slepz-am. NEM.: Ein BlinderLAT.: Cćcus slepiti[slepiti slepím]nedovršni glagol slepiti, jemati vid 919: raniti, slabiti TMB: SlepimNEM.: BlendenLAT.: Abacinare Oba prevedka pomenita tudi 'iztikati oci’, kar pa za slovenski glagol ni verjetno, saj Pohlin za to uporablja prevedka nemško ausstechen oz. latinsko excaecare, glej iztakniti oci. slepivec[slep.v.c]samostalnik moškega spola rokohitrc, iluzionist, carodej 965: kdor igra TMB: Slepivz-am. NEM.: Gauckler, TaschenspielerLAT.: Prć.tigiator slepost[slep.st]samostalnik ženskega spola slepota 32: hiba pri zaznavanju s cutili TMB: Slepű.t-e.h. NEM.: Die BlindheitLAT.: Cćcitas slepota[slepóta]samostalnik ženskega spola 1. slepota 32: hiba pri zaznavanju s cutili 2. rokohitrcev trik 752: igra ali njen del TMB: Slepóta-e.h. NEM.: Das BlendwerkLAT.: OffucićKG: Slepota 'Blindheit’ (str. 117) PRIMERJAJ: slepost; slepotija slepotija[slepot.ja]samostalnik ženskega spola rokohitrcev trik 752: igra ali njen del TMB: Slepotya-e.h. NEM.: Das Blendwerk LAT.: OffucićPRIMERJAJ: slepota slepur[slepúr]samostalnik moškega spola 1. na pol, na eno oko slep clovek 832: clovek s hibo v zaznavanju s cutili 2. svetilka, ki slabo sveti 182: priprava za svetenje TMB: Slepűr-jam. NEM.: 1. Halbblinder 2. Tumperes LichtLAT.: 1. Abocellus 2. Lampas ob.cura slezena[slezéna]samostalnik ženskega spola vranica 972: del cloveka ali živali TMB: Sel.ęna; Sli.ęna-e.h. NEM.: Das MilzLAT.: Lien, .plen slina[slína]samostalnik ženskega spola slina 972: del cloveka ali živali TMB: Slina -e.h. NEM.: Der SpeichelLAT.: Sputum, .aliva sliniti[slíniti sl.nim]nedovršni glagol sliniti se 694: opravljati telesno funkcijo TMB: SlinemslinetiNEM.: GeifernLAT.: Spumare .alivam slis[sl.s](sliz) samostalnik moškega spola rastlina slez, latinsko Althaea officinalis 617: vrsta zelike TMB: Slis -am. NEM.: Eibi­schkrautLAT.: AltheaPRIMERJAJ: šles slišati[slíšati sl.šim](šlišati) nedovršni glagol 1. slišati 767: slišati 2. pripadati 2: biti TMB: Shlishčm-shati NEM.: HörenLAT.: AudireGS: Shlishem– a gr. ...., audio ab uh (auris) qua.i slusham. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Shlishem, -shal, -shan, -shati 'hören’ (str. 110)KG: U.emi njemu Klobuk, katire meni shlishe (str. 142)KG: Nezh ni dobrega vezh shlishat (str. 148) sliv[sl.v]pridevnikmodrikast, plavkast TMB: Sliv -a -uNEM.: BlaulichtLAT.: SublividusGS: Sliv – unde sliva, prunum: slivovz, crematum ex prunis cćruleis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: slivast sliva[slíva]samostalnik ženskega spola drevo sliva, latinsko Prunus prunus, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Sliva -e.h. NEM.: Eine PflaumeLAT.: PrunumGS: Sliv – unde sliva, prunum: slivovz, crematum ex prunis cćruleis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. slivast[slívast]pridevnikmodrikast, plavkast TMB: Sliva.t-a -u Siehe SlivPRIMERJAJ: sliv slivica[slívica]samostalnik ženskega spola plod crnega trna, latinsko Prunus spinosa; trnulja 613: sad ali plod za prehrano TMB: Slivčza-e.h. NEM.: WaldpflaumeLAT.: Prunum .ilve.tre slivovec[slívov.c]samostalnik moškega spola slivovo žganje, slivovka 661: alkoholna pijaca GS: Sliv – unde sliva, prunum: slivovz, crematum ex prunis cćruleis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. slizGLEJ: slis sloboden[slobód.n]pridevnik 1. svoboden 2. neporocen TMB: Slobodn-a -uSiehe SvojbodnKG: Slobodne 'Frey, ledig’ (str. 38) PRIMERJAJ: prost; samsvoj; svojboden slobodnost[slobódnost]samostalnik ženskega spola svoboda 412: svoboda ABC: Slobodno.t (1765, str. 16) slon[sl.n (?)]samostalnik moškega spola žival slon, latinsko Elefas, Loxodonta 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Slôn -am. NEM.: Der HelfantLAT.: ElephasGS: Slôn– a slonim, reclino; quia in reclinando ad arborem dicitur elephas dormire: a gr. .....: lat. reclino. Vide slajnam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sloneti[slon.ti sloním]nedovršni glagol sloneti 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: SlonimslonetiNEM.: Lehnen LAT.: IncumbereGS: Slajnam– emortuum verbum vivit in compo.itis naslâjnam se, quod e.t frequentativum a Slonim: germ. lehnen ommi..o .ibilo, ac o, in e commutato; .uper. germani ajunt leinen, quod & apud Wileram reperitur: leinen: Dan. läne.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. slonilo[slonílo]samostalnik srednjega spola pult za branje 212: pult za branje TMB: Slonilu-an. NEM.: Ein LesepultLAT.: Legile, pulpitum slonokost[slonok.st]samostalnik ženskega spola slonova kost 980: del živali TMB: Slonoko.t-y.h. NEM.: Das HelfenbeinLAT.: Ebur slonokosten[slonokost.n]pridevnik slonokošcen TMB: Slonokosten-a -uNEM.: Vom HelfenbeinLAT.: Eburneus slova[slóva]samostalnik ženskega spola slava, slovenje 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Slova -e.h. NEM.: Der Ruf, RuhmLAT.: Fama slovecGLEJ: slavec Slovenec[slov.n.c](Slavenec) samostalnik moškega spola Slovenec 355: pripadnik ljudstva GS: Slavenz– germ. Slav: lat. Slavus (male Sclavus) aliis a Slava (gloria) aliis qui .criptum volunt Slovenz a slovu (vox) .ed probabilius .ibi gens hoc nomen indidit, vel ab aliis inditum fuit eo: quia ii, qui in terras longuinquas abire decrevere, remanenti-bus valedicebant (quod poslaviti, posloviti se dicitur) ab eis Slavenzi, .eu Slovenzi: germanice Beurlaubte vocarentur. Is slovęsam rezhi, mit Ehren zu melden, honoris gratia .ćpe .ćpius effertur, in quo utriusque fundatur derivatio. A seliti se nomen gentile deducere, e.t a longe detorquere.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. KG: Wenden, oder Windische Slavenzi: das ist: die glorreichen (str. 7) Pohlinov prednostni zapis s predna­glasnim akanjem je utemeljen s tedanjo etimološko razlago, ki ime izvaja iz slava, in z latinskima ter nemškim ustreznikom. slovenjeGLEJ: slavenje slovenski[slov.nski](slavenski)pridevnik 1. slovanski 2. hrvaški, glagolski GS: Shpel– (lingua) slavenske shpel (lingua slavica) antiqua, jam exoleta vox; videtur potius dialectum, quam linguam .ignifica..e, .ecundum quam homines ejusdem idiomatis inter .e di.tinguuntur; a pem, spejl, cano accentus. Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. KG: St. Hieronym, sokup slavenskeh zherk 'St. Hieronymus Erfinder der Illyrischen Buchstaben’ /…/ Shent Cyril, sokup drugeh slavenskeh zherk (str. 152) O a prvega zloga glej Slovenec. sloveti[slov.ti slovím]nedovršni glagol sloveti 407: biti v medsebojnih odnosih TMB: Slavim NEM.: Berühmt seynLAT.: Famo.us e..e sloviti1 [sloviiti slovím]nedovršni glagol pušcati oditi, odslavljati, dajati slovo 523: odsloviti TMB: Slavim; Slim NEM.: Beurlauben; Urlaub gebenLAT.: Valedicere; AmandarePRIMERJAJ: slovo dati sloviti2 [sloviti slovím]nedovršni glagol glasiti se 487: oddajati glasove TMB: SlôvemslovitiNEM.: LautenLAT.: Sonare Zapis Slem spada k nedolocniku sluti, zapis sloviti pa k sedanjiku slovim. PRIMERJAJ: sluti slovo1 [slov. slov.sa]samostalnik srednjega spola dovoljenje za odhod, slovo 494: beseda TMB: Slavu; Slovu slavésa; slovésa n. NEM.: der Abschied, UrlaubLAT.: Valedictio KG: Slavu, -ve..a 'die Ehre, Urlaub’ (str. 109) slovo2 [slov. (?)]samostalnik srednjega spola ime crke s 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Slavo, S, s (str. 161)PRIMERJAJ: s slovo dati[slov. dáti]dovršna glagolska zveza postiti oditi, odsloviti, slovo dati 523: odsloviti TMB: Slavu dâmNEM.: Beurlauben LAT.: Dimittere cum honore sluga[slúga]samostalnik moškega spola suženj, sluga, hlapec 871: uslužbenec TMB: Sla -am. NEM.: Leibeigener, Knecht LAT.: Mancipium slušati[slúšati slúšam]nedovršni glagol poslušati (?) 767: slišati GS: Shlishem– a gr. ...., audio ab uh (auris) qua.i slusham. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. sluti[slúti sl.vem]nedovršni glagol glasiti se 487: oddajati glasove TMB: SlôvemslovitiNEM.: LautenLAT.: Sonare Zapis Slem spada k nedolocniku sluti, zapis sloviti pa k sedanjiku slovim. PRIMERJAJ: sloviti˛ služabnica[služ.bnica]samostalnik ženskega spola služabnica 871: uslužbenec KG: Poni.hna slu.habneza 'Gehörsame Dienerinn’ (str. 195) služabnik[služ.bnik]samostalnik moškega spola služabnik 871: uslužbenec TMB: Slu.habnčk-am. NEM.: Der DienerLAT.: Servus služabnost[služábnost]samostalnik ženskega spola služabniškost, služabniški stan 56: služba TMB: Slu.habno.t-e.h. NEM.: Die DienstbarkeitLAT.: Servitus služba[sl.žba]samostalnik ženskega spola služba, postrežba 56: služba TMB: Slu.hba-e.h. NEM.: Der DienstLAT.: ServitiumPRIMERJAJ: poslužba; velike službe služenGLEJ: služni služiti[služiti slúžim]nedovršni glagol biti v službi, služiti 871: delati kot služabnik TMB: Slű.hčm-.hitiNEM.: Dienen LAT.: Servire služni[slúžni](služen) pridevnik ki služi, je v službi TMB: Slu.hne-a -u NEM.: DienstbarLAT.: Admini.tratorius služnost[slúžnost]samostalnik ženskega spola uslužnost 379: ubogljivost, ponižnost TMB: Slu.hno.t-e.h. NEM.: Dienstfertigkeit LAT.: Officio.itas smanozjid[smanozjid (?)] (zmanozjid) samostalnik moškega spola (?) popotni tovariš, sopotnik (?) 920: popotnik GS: Smano.jid– corrupte .amon.itka (comes itineris) apud Ottfriedum .aman.indo a veteri .ind, via.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: zamonzitka smeh[sm.h smeh.]samostalnik moškega spola smeh 487: oglašanje TMB: Smeh-ú m. NEM.: Das GelächterLAT.: Ri.usGS: Smeh– Smejam; unde germ. Schmach & schmeicheln; imo & schmollen a..ump.erunt. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. smejati se[smejáti se sm.jem se] nedovršni glagol smejati se 490: oglašati se od veselja TMB: Smejam seNEM.: LachenLAT.: Ridere smešen[sm.š.n]pridevnik smešen TMB: Smeshn-a -uNEM.: Lächerlich LAT.: Ri.ibilis smet[sm.t smet.]samostalnik ženskega spola smet 477: odpadek TMB: Smet-y.h. , oleum; quia ut .chemen ..... . : a hebr. Schmant NEM.: Das KehrichtLAT.: QuisquilićGS: Smet– Hung. szemet: a gr. ..sµ.., orno: ...sµ.a, negative immundities.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Smety 'der Unflath’ (str. 109) smetena[sm.tena]samostalnik ženskega spola smetana 261: hrana TMB: Smeténa-e.h. NEM.: Der MilchraamLAT.: Flos lactisGS: Smeténa– a mędem; quia ex flore lactis amtruando butyrum efficitur. Livonicis oleum aquć ita flos lacti innatat.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. smeti[sm.ti sm.m]nedovršni glagol smeti 407: biti v medsebojnih odnosih TMB: SmemsmetiNEM.: DärfenLAT.: Audere, licere smetišce[smetíšce]samostalnik srednjega spola smetišce 315: smetišce TMB: Smetishe-a n. NEM.: MistgestätteLAT.: Fimetum smetiti[smetiti smetím]nedovršni glagol smetiti 477: delati odpadke TMB: SmétimNEM.: Unflätig machenLAT.: Sordidare smetlaka[smetláka]samostalnik ženskega spola nicvreden clovek; izmecek 938: pokvarjen, malopriden clovek TMB: Smetlâka-e.h. NEM.: AuswirflingLAT.: Perip.ema smetlika[smetlíka]samostalnik ženskega spolarastlina smetlika, latinsko Euphrasia 617: vrsta zelike TMB: Smetlika-e.h. NEM.: AugentrostLAT.: Euphragia smetno[smétno]prislov nesnažno, smetno TMB: SmętnuNEM.: UnflätihLAT.: Sordide smiliti se[smíliti se sm.lim se] nedovršni glagol smiliti se 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Smilem; Smile se meniNEM.: Sich erbarmen; Mitleid haben LAT.: Mi.ereri; Mi.eret me ejus smiljka[sm.ljka]samostalnik ženskega spolarastlina beli slizek, latinsko Silene latifolia 617: vrsta zelike TMB: Smilka -e.h. NEM.: RottenkrautLAT.: Lychnis arven.is smod[sm.d smod.]samostalnik moškega spola 1. požar, požig 448: škodljiv naravni pojav 2. vonj po zažganem, požganem 647: plinasta snov TMB: Smôd-m. NEM.: Der Brand, DunstLAT.: Adu.tioPRIMERJAJ: smoj smodilo[smodílo]samostalnik srednjega spola les za kurjavo (?) 484: ogenj ali goreca stvar TMB: Smilu -an. NEM.: Das Sengholz LAT.: Lignum adu.tivum smoditi[smoditi smodím]nedovršni glagol smoditi, žgati 484: kuriti, žgati TMB: Smodim NEM.: SengenLAT.: Amburere smoj[sm.j (?)]samostalnik moškega spola 1. požar, požig 448: škodljiv naravni pojav 2. vonj po zažganem, požganem 647: plinasta snov TMB: Smoj -am. Siehe Smod PRIMERJAJ: smod smojka[sm.jka]samostalnik ženskega spola pecena repa 261: hrana TMB: Smňjka-e .h. NEM.: Gebrattene RübeLAT.: Rapa a..a smok[sm.k](smuk) samostalnik moškega spola zaloga hrane 261: hrana TMB: Smuk -a m. NEM.: Vorrath an SpeisenLAT.: Penus smola[smóla]samostalnik ženskega spola smola 259: rastlinski izlocek TMB: Smola -e.h. NEM.: Das BechLAT.: Pix smolen[smól.n]pridevnik smolnat TMB: Smolne-a -uNEM.: Vom BecheLAT.: PiceusPRIMERJAJ: smolnat smoliti[smoliti smolím]nedovršni glagol mazati s smolo; smoliti 406: mazati TMB: Smim NEM.: Mit Bech überzieh.LAT.: Pice illinere smolnat[smólnat (?)]pridevnik smolnat TMB: Smolnat-a -uNEM.: Vom BecheLAT.: PiceusPRIMERJAJ: smolen smolnjak[smolnják]samostalnik moškega spola 1. lonec za kuhanje smole 225: posoda 2. s smolo napolnjeno jajce 681: stvar TMB: Smolnâk-am. NEM.: 1. Bechtopf 2. Mit Beche gefültes EyLAT.: 1. Olla picis 2. Ovum piceum Uporabnost s smolo napolnje­nega jajca ni jasna. smrad[smr.d]samostalnik moškega spola smrad 766: vohanje in vonjave TMB: Smrâd-am. NEM.: Der GestankLAT.: Foetor smraditi[smráditi (?) smr.dim (?)] nedovršni glagol smraditi 543: oddajati vonj TMB: Smradem smraditiNEM.: Gestank machen LAT.: Foetorem edere smradljiv[smradljív]pridevnik smrdec TMB: Smradliv -a -uNEM.: Stinkend LAT.: Foetidus, putidus smradljivec[smradlj.v.c]samostalnik moškega spola smrdljivec 948: smrdec clovek TMB: Smradlivz-am. NEM.: StinkendLAT.: Foetidus, putidusPRIMERJAJ: smrdljiv smrcaj[smrc.j]samostalnik moškega spola kdor smrci; smrcavec 911: clovek, ki se oglaša TMB: Smčrzhaj-am. NEM.: Ein SchnarcherLAT.: Rhonchi..ator smrcati[smrcáti smrcím]nedovršni glagol smrcati 528: smrcati TMB: Smrerzhim -zhâtiNEM.: SchnarchenLAT.: Rhonchi..are smrdecina[smrdecína]samostalnik ženskega spola smrdeca stvar 545: smrdeca stvar TMB: Smerdézhina-e.h. NEM.: Etwas stinckendes LAT.: Foeditum smrdeti[smrd.ti smrdím]nedovršni glagol smrdeti 543: oddajati vonj TMB: Smerdim -detiNEM.: StinckenLAT.: Foetere smrdljiv[smrdljív]pridevnik smrdljiv TMB: Smerdliv -a -uSiehe Smradliv PRIMERJAJ: smradljiv smrdljivec[smrdlj.v.c]samostalnik moškega spola 1. smrdljiv clovek; smrdljivec 948: smrdec clovek 2. neko smrdljivo drevo, verjetno latinsko Anagyris foetida 605: drevesna vrsta TMB: Smerdlivz-am. NEM.: Ein stinckend. BaumLAT.: AnagyrisKG: Smerdlivz 'stinkender’ (str. 115)PRIMERJAJ: kacjak; pavos smrdljivka[smrdlj.vka]samostalnik ženskega spola smrdljiva ženska 948: smrdec clovek KG: .merdlivka 'stinkendes Mensch’ (str. 116) Prevedek pomotoma vsebuje samostalnik Mensch namesto prica­kovanega Weib, ki bi ga pricakovali za levim prilastkom s koncnico -s in zaradi navajanja besede v poglavju o ženskih oblikah. smrdokavra[smrdok.vra]samostalnik ženskega spolaptica smrdokavra, latinsko Upupa epops duchiphath dicitur .. ... ... . . nutritur. Jam Hebr. gallus, & ex inu.itato duch . . . compo.itum ex 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Smčrdakâvra-e.h. NEM.: Der WidhopfLAT.: UpupaGS: Smerdakaura – a Smrad, & kura, quod vindi kaura enuntiant; quia .tercore humano, & animalium hćc avis .tercus: pata .. . .tercus, a rad. arab. phath .. . germ. Kothhahn.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: adofs; deb; odab; otap; vodeb smrecje[smr.cje]samostalnik srednjega spola smrekovo vejevje; smrecje 604: drevesni del TMB: Smrezhje-an. NEM.: Das TannengereißLAT.: Pinetum smreka[smr.ka]samostalnik ženskega spoladrevo smreka, latinsko Picea 605: drevesna vrsta TMB: Smreka-e.h. NEM.: Eine Fichte, TanneLAT.: Pinus smrkati[smrkati sm.kam]nedovršni glagol 1. mazati s smrkljem 738: umazati, oskruniti 2. dobrikati se 517: prilizovati se TMB: SmčrkamNEM.: 1. Mit Rotz schmieren 2. LiebkosenLAT.: 1. Mucere 2. Adblandiri smrkav[smrkav]pridevnik smrkav TMB: Smerkov -a -uNEM.: Rotzig LAT.: MucidusKG: Pod nusam smerkov (str. 136) smrkavec[smrkav.c]samostalnik moškega spola smrkav clovek 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Smerkovz-am. NEM.: Rotziger BubLAT.: Mucidus homo smrkelj[smrk.lj smrklja]samostalnik moškega spola smrkelj 694: izlocek živega bitja TMB: Smerkl -am. NEM.: Der RotzLAT.: Mucor smrkolin[smrkol.n]samostalnik moškega spola strežaj, paž 876: sluga, ki je otrok TMB: Smerkolin-am. NEM.: Stutzer, Aufwärter LAT.: Cici.bejus smrt1 [sm.t sm.ti]samostalnik ženskega spola smrt 441: umrljivost in smrt TMB: Smčrt -e.h. NEM.: Der TodLAT.: MorsGS: Smert – Letticum smertis: lat. mors; unde germ. Schmerz quidam deducunt. Vid. Umiram. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Smrt2 [sm.t]samostalnik ženskega spola boginja smrti 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja KG: Smert, Rebernza 'Göttin des Tods, Libitina’ (str. 185) smrten[smrt.n]pridevnik smrten, smrtonosen TMB: Smertn-a -u NEM.: TödlichLAT.: Mortifer Smrtonos[smrton.s]samostalnik moškega spola planet Mars 361: ime nebesnega telesa KG: Smertonos 'Planet Mars’ (str. 129) smuga[smúga]samostalnik ženskega spola crta 804: znamenje, znak, crta TMB: Sma -e.h. NEM.: Die Linie, der StrichLAT.: LineaGS: Sma – Suec. smuga: latebra, Schlupfwinkel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. smugalnik[smug..nik]samostalnik moškega spola ravnilo 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Smugâvnek-am. NEM.: Ein LinierLAT.: Lineale, norma smugati[smúgati smúgam]nedovršni glagol delati, vleci crte 540: pisati TMB: Smugam NEM.: Linien ziehenLAT.: Lineas ducere smukGLEJ: smok smukati[smúkati smúkam]in [smúcem]nedovršni glagol 1. drgniti, natirati 769: tipati 2. laskati, prilizovati se 517: prilizovati se TMB: Smam; SmuzhemNEM.: 1. Anreiben 2. schmeichelnLAT.: 1. Affricare 2. AdulariGS: Smam – Anglo.. .mugan: germ. sich schmiegen: Suec. smyga. Smuknem vero germ. durchschliefern: Vid. Smuga.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja pravilna. smuke[sm.ke]množinski samostalnik ženskega spola sanke 189: igraca TMB: Smuke .h. NEM.: Eine RennschlitteLAT.: Traha smukniti[smúkniti (?) sm.knem (?)] dovršni glagol smukniti, priti noter 576: priti TMB: Smuknem-knitiNEM.: Schliefen LAT.: Evadere, penetrare snaga[snága]samostalnik ženskega spola okras, nakit, lepoticje 532: okrasje TMB: Snâga-e.h. NEM.: Ein Zierrath LAT.: Decor, mundus snaha[snáha](sinaha) samostalnik ženskega spola snaha 950: sorodnik ipd. TMB: Synâha -e.h. NEM.: SohnsweibLAT.: Nurus Zapis z i je hiperkorekten, nastal po naslonitvo na sin in navedene sinonime. Etimološko upraviceni i bi se namrec v predna­glasnem položaju reduciral. PRIMERJAJ: sinanka; sinka snažen[snáž.n]pridevnik nakiten, okrašen TMB: Sna.hn-a -u NEM.: AufgeputztLAT.: Comtus snažiti[snážiti sn.žim]nedovršni glagol krasiti, lepšati, kititi 914: lišpati TMB: .nâ.hem-.hetiNEM.: ZierenLAT.: Ornare, comereKG: Sna.hem 'ich säubere, butze, ziere’ (str. 73) snažno[snážno]prislov cisto (?) KG: No..i se fletnu, inu sna.hnu (str. 187) snažnost[snážnost]samostalnik ženskega spola okras, nakit, lišp 532: okrasje TMB: Sna.hno.t-e.h. NEM.: Aufputz, Zierde LAT.: Ornatus, mundities snedati[sn.dati sn.dam]nedovršni glagol izjedati, zajedati 699: jesti TMB: Snedam NEM.: EinfressenLAT.: Exedere sneg[sn.g sneg.]samostalnik moškega spola sneg 451: oblak in padavine TMB: Sneg -âm. NEM.: Der SchneeLAT.: NixGS: Sneg– germ. Schnee: lat. nix: Angl. snow: Anglo.. snaw: Suec. Sn: gr. ..f.., ommi..o .ibilo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Sneh, -ga 'der Schnee’ (str. 109) snemati[sn.mati sn.mam]nedovršni glagol delati, da kaj ni vec obešeno; snemati 115: jemati TMB: SnemamLAT.: Siehe SnamemPRIMERJAJ: sneti snesti[sn.sti sn.m]dovršni glagol pojesti, snesti 699: jesti TMB: Snem snedl, -nestiNEM.: AufessenLAT.: Comedere KG: snjem (str. 79) snet[sn.t snet.]samostalnik ženskega spola 1. prazno zrno, pleva 616: del zelike 2. posteljica, ki se izloci po porodu 977: del ženske ali živalske samice TMB: Snet-y.h. NEM.: 1. Taubes Getreid beym Reutern 2. NachgeburtLAT.: 1. Palea, triticum fatuum 2. SecundinćGS: Snet– a snamem participium snet, posnet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: senki sneti[sn.ti snámem]dovršni glagol sneti 115: jemati TMB: Snâmemsnel, snetiNEM.: AbnehmenLAT.: TollereGS: Snâmem– ex prćpo.itione is, & .amem, litera epenthetica interjecta.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Posnemam– ex po prćpo.itione, & snamem, de.umo, tollo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: izsneti snetivje[snetívje]samostalnik srednjega spola kup plev, izmecek 616: del zelike TMB: Snétivje-an. NEM.: Spreuhaufen, AuswürflingLAT.: Perip.ema snetjav[snetj.v](sentjav) pridevnik 1. vlaknast, nitast 2. snetjav, snetljiv TMB: Sentjav-a -uNEM.: 1. Zäserig 2. BrändigLAT.: 1. Fibratus 2. Ćrugino.us sneveritenGLEJ: zneveriten snežen[sn.ž.n]pridevnik snežen TMB: Sne.hn-a -uNEM.: Vom SchneeLAT.: Nivo.us snežiti[snežiti sneží]nedovršni glagol snežiti 450: delati vremenski pojav TMB: Sne.hyNEM.: Es schneyetLAT.: Ningit snežnik[snežník]samostalnik moškega spola s snegom pokrita gora; snežnik 337: vzpetina TMB: Sné.hnik-am. NEM.: Ein SchneebergLAT.: Mons nivibus tectus snidati se[snídati se snídam se] nedovršni glagol shajati se, zbirati se 927: družiti se TMB: Snidam seNEM.: Zusammen kommen LAT.: CongregariPRIMERJAJ: sniti sniti[sníti snídem]dovršni glagol sniti se, zbrati se 927: družiti se TMB: SnidemsnidtiNEM.: Sich versammeln LAT.: ConvenirePRIMERJAJ: snidati se sniti se[sníti se sníde se]dovršni glagol zgoditi se 772: zgoditi se TMB: Snide se NEM.: Es geschiehtLAT.: Fit, EvenitGS: Snide se – qua.i is jide per epenthe.in.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. snoci[sn.ci](sinoci) prislov vceraj zvecer; sinoci, snoci TMB: Snôzhi NEM.: Gestern AbendsLAT.: Heri ve.periGS: Snôzhi– ex prćpo.itione is apostrophata, & nozh.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. KG: Snuzhi 'gestern Abends’ (str. 89) snop[sn.p]samostalnik moškega spola snop 245: snop TMB: Snóp-am. NEM.: Eine GarbeLAT.: Manipulus snopje[sn.pje]samostalnik srednjega spola vec snopov; snopje 245: snop TMB: Snôpje-an.NEM.: GarbenmengeLAT.: Abladium snovalnica[snov..nica]samostalnik ženskega spola velik motek, klobcic pri tkanju 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Snuvavnčza -e.h. NEM.: Eine Weife, SpuleLAT.: Alabrum, rhombus snovati[snováti snújem]nedovršni glagol skladati, združevati, stikati, spajati 550: zbirati, sestavljati TMB: Snűjemsnuvâti NEM.: ZusammenfügenLAT.: Combinare GS: Snujem– Snuvam. Snyonicis suna, verti drehen; inde die Werste der Weber, a Werben (verti) Wirbel (vortex).Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. snubac[snubác]samostalnik moškega spola snubac, tj. kdor se v imenu ženina dogovarja z nevestinimi starši 899: snubec TMB: Snubâzh-am. NEM.: Ein BrautwerberLAT.: Pronubus, procus Tak pomen narekuje nemški prevedek. Latinski dopušca tudi pomen 'moški, ki snubi dekle za ženo; snubec’. snubec[snúb.c]samostalnik moškega spola snubac, tj. kdor se v imenu ženina dogovarja z nevestinimi starši 899: snubec TMB: Snubz-am. Siehe Snubazh PRIMERJAJ: snubac snubiti[snubiti snúbim]nedovršni glagol snubiti 47: delovati v zvezi s poroko TMB: Snűbem-blen, -bitiNEM.: Werben LAT.: Procari, ambireGS: Snűbem– lat. nubo: gr. ..µf., .pon.a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. snubljiv[snubljív]pridevnik goden za poroko TMB: Snubliv-a -u NEM.: WerblichLAT.: Nubilis sobenjakGLEJ: sebenjek sobenjek GLEJ: sebenjek sobota[sob.ta]samostalnik ženskega spola sobota 43: cas ali njegov del KG: Ti Judji tedej (dokler je dan tega perpravlanja bil) de bi te trupla na kri.hu naostalle v Sčbotho (str. 173)ABC: ob Petkeh inu Sabbotah od me.sne jedy .e .dershati (1789, str. 29) sobotni[sob.tni]pridevnik sobotni KG: .akaj ta je bil en velike Sebothne dan (str. 173) sobotnija[sobotn.ja](sebotnija) samostalnik ženskega spola sobotni obed 263: obrok TMB: Sebbotnya-e.h. NEM.: Eine Sabbathindel LAT.: Cśna Sabbathina sociva[soc.va]samostalnik ženskega spola socivje, zelenjava 612: rastline za prehrano TMB: Sozhiva-e.h. NEM.: GreiselwerkLAT.: LeguminaGS: Sozhiva– sozhivje a Sok; quia pro pultubus de.ervit. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: socivje socivje[soc.vje]samostalnik srednjega spola socivje, zelenjava 612: rastline za prehrano TMB: Sozhivje-an. NEM.: GreiselwerkLAT.: LeguminaPRIMERJAJ: sociva socje[s.cje]samostalnik srednjega spola dracje 644: les za kurjavo TMB: Sôzhje-a n. NEM.: Bürdelholz, ReißichtLAT.: Segmenta GS: Sozhje– a sekam per commutationem literarum, quod Sezha.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sod[s.d s.da]samostalnik moškega spola sod 240: posoda za vino TMB: Sôd-a m. NEM.: Das FaßLAT.: DoliumKG: Poln sod sladkega vina (str. 135)PRIMERJAJ: sodec soda[s.da]samostalnik ženskega spola neparno število 435: miselni pojem GS: Sôda– germ. Rain, Rasen: inf. Sax. Sode, Sutte: Angl. Sod; a sodem, judico, di.tinguo inter duos accolas (sed). Huc pertinet illud carniolicum dictum in puerorum ludo: glih ali soduv.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: sodev sodar[sodár sodárja]samostalnik moškega spola izdelovalec sodov; sodar 855: izdelovalec lesenih stvari TMB: Sodar -jam. NEM.: Der FaßbinderLAT.: Vietor sodba[sódba]samostalnik ženskega spola sodba 556: pravni izraz TMB: Sba -e.h. NEM.: Gericht, UrtheilLAT.: Judicium sodec[s.d.c]samostalnik moškega spola majhen sod 240: posoda za vino TMB: Sôdz-am. NEM.: Das FaßchenLAT.: Doliolum PRIMERJAJ: sod sodev[s.dev]pridevnik neparen, lih TMB: Soduv -a -uNEM.: UngleichLAT.: ImparGS: Sôda– germ. Rain, Rasen: inf. Sax. Sode, Sutte: Angl. Sod; a sodem, judico, di.tinguo inter duos accolas (sed). Huc pertinet illud carniolicum dictum in puerorum ludo: glih ali soduv. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: soda sodica[sodíca]samostalnik ženskega spola vila sojenica, mojra 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Sodize, .hivize 'Parzen, Göttinen des Lebens’ (str. 185)PRIMERJAJ: kresnica; živica soditi[soditi s.dim]nedovršni glagol soditi 555: narediti pravno dejanje TMB: SôdemsoditiNEM.: RichtenLAT.: Judicare sodljiv[sodljív]pridevnik ki nepremišljeno, prenagljeno sodi TMB: Sodliv -a -uNEM.: RichtendLAT.: Temerarie judicans sodnica[sodníca]samostalnik ženskega spola sodni stol, tj. stol, na katerem sedi sodnik ob izrekanju sodbe 219: sodnijsko pohištvo TMB: Sodniza-e.h. NEM.: RichterstuhlLAT.: TribunalKG: Sodniza 'Richterstuhl’ (str. 119) sodni dan[s.dni d.n]samostalniška zveza moškega spola 1. dan sojenja, izreka sodbo 45: s pravom povezan cas 2. poslednji dan, ko bo Kristus sodil ljudem 44: z vero povezan cas TMB: Sodne dânNEM.: GerichtstagLAT.: Dies judicii Nemški in latinski prevedek imata oba pomena, posvetnega in verskega. sodnik[sodník]samostalnik moškega spola sodnik 906: posvetni oblastnik TMB: Sodnik-am. NEM.: Der RichterLAT.: Judex sodnišce[sodníšce]samostalnik srednjega spola mestna hiša 786: zgradba, v kateri je oblast TMB: Sodnishe-an. NEM.: Das RathhausLAT.: Curia sodrga[s.drga]samostalnik ženskega spola gošca, usedlina na dnu posode 482: odpadna tekocina TMB: Sodčrga-e.h. NEM.: Grundsuppe, SatzLAT.: FćxGS: Sôdčrga– a sod (dolium) & perga, aut derga a dergnem, .edimentum, caput mortuum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sohot[soh.t (?)]samostalnik moškega spola velik kip, ki upodablja junaka; kolos 252: likovni izdelek TMB: Sohot -am. NEM.: Ein RullandLAT.: Collo..us, Ba.is Nemška beseda se praviloma piše Roland (redko Ruland), latinska pa colossus. sok[s.k]samostalnik moškega spola mocnik, kaša 261: hrana TMB: Sôk-a m. NEM.: Das MußLAT.: PultesGS: Sôk– lat. .uccus: Ital. sozzura: germ. Saft: gr. ab.que .ibilo .p... Ex hac radice e.t sokrovza nempe sok & kry.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. sokolec[sokól.c]samostalnik moškega spolaptica kragulj, latinsko Astur gentilis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Sękólz-am. NEM.: Der HabichtLAT.: Accipiter sokrov[s.krov (?)]pridevnik socen, moker, sokrvicast TMB: Sokrov -a -uNEM.: SäftigLAT.: Sero.us sokrovica[s.krovica]samostalnik ženskega spola 1. sok (?) 660: pijaca 2. sokrvica 695: bolezenski izlocek živega bitja TMB: Sokrovza-e.h. NEM.: Der SaftLAT.: SuccusGS: Sôk– lat. .uccus: Ital. sozzura: germ. Saft: gr. ab.que .ibilo .p... Ex hac radice e.t sokrovza nempe sok & kry.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Drugi pomen je razbrati iz Pohlinove etimološke razlage. sokup[?]samostalnik moškega spola izumitelj, tvorec, zacetnik 969: clovek z znanjem TMB: Sokup-am. NEM.: Verfasser, UrheberLAT.: Auctor, inventor GS: Sokup– exoletum ex is, & kup, hoc e.t: compo.itor, auctor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Sokup 'Auskäufer, Urheber, Radelführer’ (str. 129) KG: St. Hieronym, sokup slavenskeh zherk 'St. Hieronymus Erfinder der Illyrischen Buchstaben’ (str. 152) sol[s.. sol.]samostalnik ženskega spola sol 261: hrana TMB: Sol -ly.h. NEM.: Das SalzLAT.: SalGS: Sol – Holl. sout: lat. sal: germ. Salz: Angl. salt: gall. sel: Hung. soo, s: gr. . ..., .al, po.tpo.ita litera s. ... cum art. fćm. . .ignif: mare, cum art. ma.c. .al: inde germ. Salzmeer und Meersalz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. solar[solár]samostalnik moškega spola kdor prodaja, kupcem odmerja sol 959: trgovec TMB: Solâr-jam. NEM.: Ein SalzmesserLAT.: Salimetra solata[soláta]samostalnik ženskega spola 1. rastlina vrtna solata, locika, latinsko Lactuca sativa 617: vrsta zelike 2. jed iz te rastline 261: hrana TMB: Solâta-e.h. NEM.: Der SolatLAT.: Lactuca GS: Solata– Ital. salata: gall. .alade: germ. Salat: apud orientales Vallachos, Per.as, &c. salata, qua.i .ale condita herba.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. sold[s..d (?)]samostalnik moškega spola sold, tj. kovanec manjše vrednosti 85: denar KG: .a tri sovde kruha (str. 148) soliti[soliti solím]nedovršni glagol soliti 265: pripravljati hrano TMB: Solim NEM.: SalzenLAT.: Salire solnica[solníca (?)]samostalnik ženskega spola posoda za sol; solnica 229: posoda za hrano TMB: Solniza-e.h. NEM.: Das SalzfäßchenLAT.: SalinumKG: Solniza 'Salzfäßgen’ (str. 119) soltanGLEJ: sotan solza[só.za]samostalnik ženskega spola solza 696: cloveški izlocek TMB: Sol.a-e .h. NEM.: Die Zäher, Thrän.LAT.: Lacrymć GS: Sol.a– a sol; quia lacrymć .al.ć .unt. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. solziti[so.ziti so.zím]nedovršni glagol tociti solze 694: izlocati TMB: Sol.im NEM.: TräufelnLAT.: Stillare som[s.m]samostalnik moškega spolasladkovodna riba som, latinsko Silurus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali KG: som 'der Scheiden ein Fisch’ (str. 154) somrak[s.mrak](sumrak) samostalnik moškega spola somrak 43: cas ali njegov del TMB: Sumrŕk -am. NEM.: Abenddämmerung LAT.: Crepu.culumGS: Sumrak – ut. Pumrak a Mrak.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. sonce1 [s.nce]samostalnik srednjega spola sonce 314: nebesno telo TMB: Sonze-an. NEM.: Die SonneLAT.: SolGS: Sonze– germ. Sonne: inf. Sax. Sunne: Angl. sun: Anglo.. suna: lat. & Suec. sol.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Sonze (1765, str. 17) Sonce2 [s.nce]samostalnik srednjega spola (?) bog sonca, svetlobe, Apolon 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Belin, ja..on, sonze 'Apollo, Gott des Lichts’ (str. 184) soncenGLEJ: soncni soncni[s.ncni](soncen) pridevnik soncni TMB: Sonzhne-a -uNEM.: Von der SonneLAT.: Solaris soncnik[s.ncnik]samostalnik moškega spola vzhodni veter; vzhodnik 452: veter TMB: Sonzhnčk-am. NEM.: Der Ostwind LAT.: Sub.olanus sopiti[sopiti sopím]nedovršni glagol dihati 693: dihati ipd. KG: Sopim, -pel, -plen, -piti 'athmen’ (str. 110) sopljivost[sopljívost]samostalnik ženskega spola težko dihanje, sopenje 19: težko dihanje TMB: Soplivo.t-e.h. NEM.: Engbrü­stigkeitLAT.: Peripneumonia sopsti[sópsti sópem]in [s.pljem] nedovršni glagol težko dihati, sopsti 19: bolehati na dihalih TMB: Sópem; Sôplemsopl, sop.ti NEM.: Hart athmenLAT.: AnhelareGS: Sópem – infer. Sax. hesapen: germ. .uper. ajunt keichen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sora[s.ra]samostalnik ženskega spola sredinski drog v vozu; sora 592: del voza TMB: Sôra-e.h. NEM.: Mittelstange im WagenLAT.: ContusGS: Sôra– lat. sura, ein Stiefel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sorta[s.rta]samostalnik ženskega spola vrsta, sorta 669: besede s pomenom 'vrsta, sorta’ TMB: Sorta-e.h. NEM.: Die GattungLAT.: Qualitas, .peciesGS: Sorta– Ital. sorte: germ. Sorte.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: po Ozhetove shari sorti, oder shegi (str. 123) KG: Kai imate dobrega. U..e sorte 'Was habt gutes. Von allerhand.’ (str. 190)PRIMERJAJ: rida; vrsta soržica[s.ržica](šoržica) samostalnik ženskega spola mešanica pšenice in rži; soržica 261: hrana TMB: Sorshčza-e.h. NEM.: Der RockenLAT.: FarGS: Sorshčza– ec ersh permutato e in o: & psheniza ommi..a media .yllaba.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ABC: Shor.heza (1765, str. 17)ABC: .hor.heza (1789, str. 15) soseb[s.seb]prislov še zlasti TMB: Suséb NEM.: Besonders LAT.: Singulariter sosebno[s.sebno]prislov 1. posebno, še zlasti 2. posamicno TMB: SusebnuNEM.: SonderbarLAT.: SingularisKG: Susebnu, posebnu, posebej 'besonders’ (str. 91) sosebnost[s.sebnost]samostalnik ženskega spola posebna pravica, ugodnost 556: pravni izraz TMB: Susebno.t-e.h. NEM.: Sonderlich­keit VorrechtLAT.: Prćrogativa sosed[sósed (?)]samostalnik moškega spola sosed 893: clovek glede na kraj bivanja TMB: Sosed -am. NEM.: NachbarLAT.: Accola, finitimusGS: Sosed – a sedim, qua.i pone fuedum po..idens, vicinus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. sosedinja[sos.dinja]samostalnik ženskega spola soseda 893: clovek glede na kraj bivanja KG: Sosedena 'Nachbäuerin’ (str. 130) soseska[sos.ska]samostalnik ženskega spola soseska 281: kraj TMB: Soseska-e.h. NEM.: NachbarschaftLAT.: Vicinia sosešcina[sos.šcina]samostalnik ženskega spola sosešcina 281: kraj TMB: Sosedshčna-e .h. NEM.: NachbarschaftLAT.: Accolatus sotan[s.tan](soltan) samostalnik moškega spola kremenov kristal; kvarc 637: kamen, kamenina TMB: Sôtan-am. NEM.: Quarz LAT.: QuarzumGS: Sôtan– aliis soltan; quia Quarzum .imilitudinem .alis prćsefert. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sova[sóva]samostalnik ženskega spola ptica sova, latinsko Bubo 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Sova -e.h. NEM.: Eine NachteuleLAT.: Bubo, noctuaGS: Sa – Ital. zuetta: gall. Chouete.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sove[sov. sov.ta]samostalnik moškega spola vedeževalec 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Sove -vetam. NEM.: Ein WahrsagerLAT.: Augur, aru.pex sovenstvo[sov.nstvo]samostalnik srednjega spola vedeževanje, vedeževalstvo 88: vedeževanje TMB: Soven.tvu-an. NEM.: Die WahrsagereyLAT.: Augurium soveška[sov.ška]samostalnik ženskega spola vedeževalka 883: clovek glede na nekršcanske vere ali vraževerje TMB: Soveshka-e.h. NEM.: WahrsagerinnLAT.: Auguratrix soveti[sov.ti sovím](suti) nedovršni glagol 1. nevsakdanje govoriti, pesniti 500: govoriti izmišljene reci 487: oddajati glasove TMB: Sem sovetiNEM.: 1. Dichten 2. Lauten tönenLAT.: 1. Meditari, tentare 2. Sonare 2. zveneti sovraštvo[sovr.štvo]samostalnik srednjega spola sovraštvo 61: jeza TMB: Sovrashtvu-an. NEM.: Haß, FeindschaftLAT.: Odium sovraž[sovr.ž]pridevnik sovražen TMB: SovrashNEM.: Feind, feindseligLAT.: InimicusGS: Sovrash– a urag adjective ura.hne.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Enemu perja.n, temu drugemu sovra.hne oder sovrash (str. 136)ABC: .kus movzhanje .i zhlovek .am .ebi, inu drugim tavshent nelubno.ti perkráti; resna.hanje pak nam per .lehernimu .ovra.h dela (1794, str. 26) PRIMERJAJ: sovražen sovražen[sovráž.n]pridevnik sovražen KG: Enemu perja.n, temu drugemu sovra.hne oder sovrash (str. 136) V navedku je beseda sicer uporabljena v skladenjski vlogi povedkovega dolocila, kot povedkovnik. PRIMERJAJ: sovraž sovražiti[sovražiti sovrážim]nedovršni glagol sovražiti 65: sovražiti, zameriti TMB: Sovra.hem-shitiNEM.: HassenLAT.: Odi..e sovražnik[sovr.žnik]samostalnik moškega spola sovražnik 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Sovra.hnek-am. NEM.: Der FeindLAT.: Ho.tis spacen sad[spácen s.d](sad spacen) samostalniška zveza moškega spola splavljen zarodek 24: bolezni v zvezi s spolnostjo ali razmnoževanjem TMB: Sad spazhenNEM.: Eine MolaLAT.: Mola, abortivumPRIMERJAJ: spak; spaka spaciti[spaciti spácim]ali [spáciti sp.cim]dovršni glagol pokvariti, pokveciti, spaciti 627: poslabševati, zatirati TMB: Spazhem-zhiti NEM.: VerderbenLAT.: Corrumpere spahniti[spahniti spáhnem]dovršni glagol 1. potisniti, poriniti 581: premikati 2. vrezati, vgravirati 540: pisati TMB: Spahnem-hnitiNEM.: Hinausdrücken 2. ErhebenLAT.: Protrudere 2. Cćlare PRIMERJAJ: izpahniti spak[sp.k spáka]samostalnik moškega spola splavljen zarodek 24: bolezni v zvezi s spolnostjo ali razmnoževanjem TMB: Spak -am. NEM.: Eine MißgeburtLAT.: Abortus GS: Spak– a pazhem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: spacen sad; spaka .... . : Hebr. passen, abpassen germ. spasl? spaka[sp.ka]samostalnik ženskega spola splavljen zarodek 24: bolezni v zvezi s spolnostjo ali razmnoževanjem TMB: Spaka-e.h. NEM.: Eine MißgeburtLAT.: AbortusPRIMERJAJ: spacen sad; spak spanje[spánje]samostalnik srednjega spola spanje 546: pocivanje TMB: Spanje-an. NEM.: Der SchlafLAT.: Somnus spasti[spásti spásem]dovršni glagol zasaciti, ujeti 726: zgrabiti TMB: Spasem -pa.tiNEM.: ErwischenLAT.: Comprehendere GS: Pasem – gr. ß.s..: lat. pa.co. Significat & ob.ervare, na njega pasem: sem tebe Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. spati[spáti spím]nedovršni glagol spati 546: pocivati TMB: Spimspal, spâti NEM.: SchlafenLAT.: DormireKG: Spč, kar je prov (str. 187) specati se[sp.cáti se sp.c.m se] dovršni glagol specati se, spentljati se, narediti noseco zunaj zakona 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Spčzhâm sę NEM.: VersündigenLAT.: Gravidare spenjatiGLEJ: vzpenjati spešno[sp.šno]prislov hitro TMB: SpeshnuNEM.: Schleunig LAT.: Celeriter spet[sp.t]prislov spet, zopet, znova TMB: Spet NEM.: WiederumLAT.: Iterum, denuo PRIMERJAJ: zopet speti seGLEJ: vzpeti se spevatiGLEJ: izpevati spevorecnik[spevor.cnik]samostalnik moškega spola pesnik 963: literarni umetnik TMB: Spevorezhnčk-am. NEM.: Ein Poet, DichterLAT.: PoetaKG: Spevorezhnik 'Poet, Reimschmied’ (str. 123) spevorecnost[spevor.cnost] samostalnik ženskega spola poetika nauk o pesniških pravilih, zvrsteh in oblikah; normativna poetika 269: izraz KG: spevorezhnost 'Die Thonsprechung’ (str. 176) spisati[spisáti spíšem]dovršni glagol napisati, sestaviti 540: pisati TMB PREDGOVOR: Sakaj sę nise lubč Kraynz! .he .davnej poprej doliusedl, ter, koker bi pihnel, en velik, en zel popolnema Dikzijonarijum spisal? (str. 2) spisek[sp.s.k]samostalnik moškega spola prepis, kopija 201: pisni izdelek TMB: Spisk-am. NEM.: Eine KopieLAT.: Copia, de.umtum spisernaGLEJ: spisirna spisirna[spis.rna](spiserna) samostalnik ženskega spola prostor, v katerem se piše, prepisuje; pisarna 294: pisarna TMB: Spisirna-e .h. NEM.: KanzleyLAT.: CancellariaPRIMERJAJ: pisarna spisovati[spisováti spis.jem]nedovršni glagol prepisovati 540: pisati KG: spisujem 'ich copiere, oder schreibe immer ab’ (str. 123) spivkati[sp.vkati](izpivkati) dovršni glagol s hrano in pijaco potrošiti; zajesti, zapiti (?) 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: SpivkamNEM.: Verzehren, verkoch. LAT.: ConcoquerePRIMERJAJ: razpivkati; razpivati; pivkati splahniti[splahniti spláhnem] (izplahniti) dovršni glagol splahneti 692: opravljati telesno funkcijo TMB: Splahném-nitiNEM.: Fallen, vergehen LAT.: Detume.cereGS: Splâhnem– germ. Bleich, verblichen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. splakniti[splakniti spláknem] (izplakniti) dovršni glagol splakniti, sprati 54: cistiti z vodo KG: Splaknem 'ich schwenge aus’ (str. 73) splednik[spledník](spletnik) samostalnik moškega spola venec 532: okrasje TMB: Splédnik-am. NEM.: Ein KranzLAT.: Corolla spletati[spl.tati spl.tam]nedovršni glagol spletati 755: vezati KG: Spletam 'ich flechte’ (str. 65) spletenica[spleteníca]samostalnik ženskega spola 1. spletena torba 230: košara 2. zvitek voska s stenjem, iz katerega narežejo svece (?) 182: priprava za svetenje TMB: Spleténiza-e.h. NEM.: 1. Ein Korb 2. Verflochtener WachszugLAT.: 1. Sporta 2. Candelć implexć spletnikGLEJ: splednik spocet[spoc.t]pridevnik spocet ABC: spozhet od .vetega Duha (1789, str. 27) spoceti[spoc.ti]dovršni glagol spoceti 708: spolno obcevati TMB: Spozhnęm-zhetiNEM.: Empfangen LAT.: Concipere spocetje[spoc.tje]samostalnik srednjega spola spocetje 708: spocetje in rojstvo TMB: Spozhetje-an. NEM.: Die Empfängniß LAT.: Conceptio spod[sp.d]prislov spodaj TMB: Spod, SpôdejNEM.: Unten, unterhalbLAT.: InfraKG: Sprud, .podej, .dul, .dolej 'unten’ (str. 90) Zapis Sprud je ocitna tiskarska napaka namesto spud. PRIMERJAJ: izpod; od spod; od spodaj; spodaj spodaj[sp.daj]prislov spodaj TMB: Spod, SpôdejNEM.: Unten, unterhalbLAT.: InfraKG: Sprud, .podej, .dul, .dolej 'unten’ (str. 90) Ozki o je domnevno po sinonimu sp.d. Pri paru zd.l, zdaj takega vpliva ni. PRIMERJAJ: od spod; od spodaj; spod spodbiti[spodbíti spodb.jem] (izpodbiti) dovršni glagol spotakniti, spodnesti 729: tolci z nogo TMB: SpodwyemLAT.: Sieh. Spodnesem PRIMERJAJ: spodnesti spodbodek[spodb.d.k] (izpodbodek) samostalnik moškega spola motiv, spodbuda, pobuda 435: miselni pojem TMB: Spodwôdk-am. NEM.: Der AntriebLAT.: Stimulus spodletati se[spodl.tati se spodl.ta se] (izpodletati se) nedovršni glagol spodrsavati, padati pri hoji 30: šepati TMB: Spodlejta seNEM.: Ausglitschen LAT.: Fallere gre..u spodnesti[spodnésti spodnésem] (izpodnesti) dovršni glagol spotakniti, spodnesti 729: tolci z nogo TMB: SpodnęsemNEM.: Unterschlagen LAT.: SupplantarePRIMERJAJ: spodbiti spodnja pika[sp.dnja píka]samostal­niška zveza ženskega spola jezikoslovje klicaj 810: locilo KG: spadna pika 'Unterstrichpunkt’ (str. 173) spodnji[sp.dnji]pridevnik spodnji TMB: Spôdn-a -uNEM.: Unterer LAT.: InferiorPRIMERJAJ: spodnja pika spodobiti se[spod.biti se spod.bi se]nedovršni glagol spodobiti se 466: spodobiti se TMB: Spodôbe meni seNEM.: Es geziemt sichLAT.: Decet, expeditGS: Spodôbe se– a podoba, & prćpo.itione is; qua.i ex originali .umtum; cum originali concordat, quod decet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. spodobnost[spod.bnost]samostalnik ženskega spola spodobnost 371: moralna cednost TMB: Spodobno.t-e.h. NEM.: Die Schicklichkeit LAT.: Decentia spodrasen jezicek[spodrás.n (?) jez.c.k]samostalniška zveza moškega spola prirašcen jezik, ankiloglosija 879: del cloveka, ki je hiba TMB: Je.izhk spodrasen m. NEM.: Unterwachsene ZungeLAT.: Alcola spodrezati[spodr.zati spodr.žem] (izpodrezati) dovršni glagol spodaj prerezati; spodrezati 620: rezati, trgati TMB: Brytvčza .a je.ik spodre.ati -e.h. NEM.: Chirurgisches InstrumentLAT.: Ancylotomum spokoriti se[spokoriti se spokorím se]dovršni glagol spokoriti se 560: kaznovati TMB: Spokorim-ritiNEM.: Büßen, bereuenLAT.: PśnitereKG: David je greshil, kar so Krayli navajeni: al on se je spokoril, kar niso krayli navajeni (str. 171) spol[sp.l]samostalnik moškega spola spol 669: besede s pomenom 'vrsta, sorta’ TMB: Spol-am. NEM.: Das Geschlecht LAT.: GenusPRIMERJAJ: moški spol; noben spol; šibki spol; ženski spol spolecno godenje[spólecno (?) g.denje]samostalniška zveza srednjega spola glasba, ki se hkrati igra z vec inštrumenti 529: muziciranje TMB: Spolézhnu godenjeNEM.: Eine Symphonie LAT.: Symphonia Pridevnik je ociten bohemizem. spolnitiGLEJ: izpolniti spolovina[spolovína]samostalnik ženskega spola polovica 84: del stvari TMB: Spolovina -e.h. NEM.: Die HalbscheideLAT.: Medietas Latinski prevedek pomeni 'sredina’. spolska beseda[sp.lska bes.da] samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje clen 497: vrsta besede KG: spolska be..eda 'Der Artikel, das ist: das Bestimm- oder Geschlechtswort’ (str. 18) spomin[spom.n]samostalnik moškega spola spomin 437: spomin TMB: Spomin-a m. NEM.: Das GedächtnißLAT.: MemoriaGS: Spomin– gr. µ.µ..µa.: lat. memini.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. spominjati se[spomínjati se spomínjam se]nedovršni glagol spominjati se 437: spominjati se, pozabiti TMB: Spominam seNEM.: Sich erinnernLAT.: RecordariKG: Se spominem 'ich entsinne mich’ (str. 78)PRIMERJAJ: spomniti (se) spominovati[spominováti spomin.jem]nedovršni glagol premišljevati 435: snovati v mislih KG: Spominujem 'ich denke nach’ (str. 122) spomlad[spoml.d]samostalnik ženskega spola pomlad 43: cas ali njegov del TMB: Spomlâd-e.h. NEM.: Der Lenz, FrühlingLAT.: VerGS: Spomlâd– a mlad, qua.i mladu lejtu, repuera.cens anni ćtas.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. spomladanski[spomladánski] pridevnik pomladanski TMB: Spomladanske-a -u NEM.: Zum Frühling gehörigLAT.: Vernus spomljivGLEJ: spomnljiv spomniti (se)[sp.mniti se sp.mnim se]dovršni glagol spomniti se 437: spominjati se, pozabiti TMB: Spomnem-nitiSiehe Spominam KG: Spomini se na prejete dobrute (str. 187) Glagol je v KG zapisan s hiperkorektnim i. PRIMERJAJ: spominjati se spomnljiv[spomnljív](spomljiv) pridevnik ki se spominja, spominjajoc se KG: Spomliv minejozheh rezhy (str. 135) spone[sp.ne]množinski samostalnik ženskega spola spone, okovi za noge 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Spune.h. NEM.: Ein FußringLAT.: Compedus sporada[sporada](sporoda) samostalnik ženskega spola (?) rodbina, rodovina (?) 951: skupina sorodnikov GS: Sporâda– a Red, vel .apored (vernaculi) qui deducta longa .erie familić, in aliquo loco nati .unt; unde fors melius .criberetur sporoda. Sumitur communiter pro communitate alicujus loci. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. sporedoma[spor.doma]prislov drug za drugim, po vrsti, zapored, zaporedoma TMB: SporedamaNEM.: NacheinanderLAT.: Per ordinemPRIMERJAJ: zapored sporen[sp.r.n]pridevnik gnusen TMB: Spôrne-a -uNEM.: AbscheulichLAT.: Abominandus sporiš[sporíš]samostalnik moškega spola rastlina sporiš, latinsko Verbena officinalis 617: vrsta zelike TMB: Sporish-am. NEM.: Das EisenkrautLAT.: Verbena sporocatiGLEJ: izporocati sporodaGLEJ: sporada spoštija[spošt.ja]samostalnik ženskega spola spoštovanje, spoštljivost 672: spoštovanje TMB: Sposhtya-e.h. NEM.: EhrerbietigkeitLAT.: ReverentiaPRIMERJAJ: spoštovanje spoštovanje[spoštov.nje]samostalnik srednjega spola spoštovanje, spoštljivost 672: spoštovanje TMB: Sposhtuvanje-an. NEM.: EhrerbietigkeitLAT.: Reverentia PRIMERJAJ: spoštija spoštovati[spoštováti spošt.jem] nedovršni glagol spoštovati 672: spoštovati TMB: SposhtujemNEM.: EhrenLAT.: RevereriGS: Sposhtűjem– qua.i .a poshtenega zhislam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: poštovati s poti[s p.ti]medmetna zveza uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj se ogovorjeni umakne s poti KG: S' poti 'aus dem Wege’ (str. 96) spoved[sp.ved](izpoved) samostalnik ženskega spola spoved 474: kršcanski obred TMB: Spovd; Spovčd-e.h. NEM.: Die Beicht, Das BekeńtnißLAT.: Confe..ioGS: Spovd– a vem, vel povem, qua.i diceret: enarro, quod .cio. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. spovedati (se)[spov.dati se spov.m se](izpovedati (se)) dovršni glagol spovedati se, tj. v spovednici duhovniku povedati svoje grehe 504: govoriti verske reci TMB: Spovem-vedatiSieh. SpovdujemKG: Spovem, Spovedem 'ich beichte’ (str. 75)KG: Se spovem 'ich beichte’ (str. 78) Zapis Spovedem ni jasen, morda hiperkorekten. spovednica[spovedníca]samostalnik ženskega spola spovednica 209: pohištvo TMB: Spovdniza-e.h. NEM.: Der Beichtstuhl LAT.: Confe..ionale spovedovati[spovedováti spoved.jem]nedovršni glagol spovedovati, tj. v spovednici poslušati spoved 474: izvajati kršcanski obred TMB: SpovdujemNEM.: Beichthören LAT.: Confe..iones excipere spovedovati se[spovedováti se spoved.jem se]nedovršni glagol spovedovati se 504: govoriti verske reci TMB: Spovdujem seNEM.: Beichten LAT.: Confiteri spoznanje[spozn.nje]samostalnik srednjega spola spoznanje, spoznavnost 435: miselni pojem TMB: Spo.nanje-an. NEM.: Eine ErkenntlichkeitLAT.: Recognitio spoznati[spoznáti]dovršni glagol priznati 435: snovati v mislih ABC: Je.t .e .povem, inu .posnam Bogu u..egamogozhnimu /…/ de .em do.ti, inu veliku gre.hil (1789, str. 24) spraševatiGLEJ: izpraševati sprava[spr.va]samostalnik ženskega spola sprava, sloga, mir 408: dobri medsebojni odnosi TMB: Sprava-e.h. NEM.: Die EinigkeitLAT.: Pax, reconciliatio spravda[spravda]samostalnik ženskega spola pravilo (?) 435: miselni pojem GS: Spravda– a .pravlam, congrego a unum: vel qua.i pravda, regula in dubiis; in Mon.eeico glo..ario .praita, .prajda, die Regel, Richtschnur.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasen hapaks legomenon.Možna pomenska opredelitev se naslanjana primerjalno gradivo, ki je v GS pogostoenakega pomena kot slovenska iztocnica. spravljati[správljati správljam] nedovršni glagol združevati, kopiciti 9: zbirati GS: Spravda– a .pravlam, congrego a unum: vel qua.i pravda, regula in dubiis; in Mon.eeico glo..ario .praita, .prajda, die Regel, Richtschnur.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. spred[spr.d]prislov spredaj TMB: Spred, SpredejNEM.: Vorne LAT.: AntePRIMERJAJ: od spred; spredaj spreda[spr.da]samostalnik moškega spola vodja vojakov v prvi bojni vrsti 909: vojaški poveljnik TMB: Spreda-am. NEM.: RädelführerLAT.: Ante.ignanus, caput PRIMERJAJ: predbendircar spredaj[spr.daj]prislov spredaj TMB: Spred, SpredejNEM.: Vorne LAT.: AntePRIMERJAJ: od spredaj; spred sprednik[spr.dnik]samostalnik moškega spola predstojnik 906: posvetni oblastnik TMB: Sprednčk-aNEM.: VordereLAT.: Prior, SuperiorPRIMERJAJ: prednik sprednji[spr.dnji]pridevnik sprednji TMB: Spredn-a -uNEM.: Vordere LAT.: Anterior spregled[spregl.d]samostalnik moškega spola 1. zgled, primer 435: miselni pojem 2. spregled, oprostitev 409: socutje, milost in popušcanje TMB: Spregled-am. NEM.: 1. Das Beyspiel 2. Die Nachsicht LAT.: 1. Exemplum 2. Di..imulatio spregnati[spregnáti](izpregnati) dovršni glagol pregnati 589: gnati KG: spregnati 'Vertreiben’ (str. 125) sprehajanje[spreh.janje]samostalnik srednjega spola sprehod, sprehajanje 579: sprehod TMB PREDGOVOR: Le Kratkozhasno.te, jčgre, pojedne, sprehajanje, dolgozhasnu pogo-varjanje, inu obyskanje merski enem tai.te zhas, katir njim poleg dol.hnu.t svojega .tanu pre.tája, temu delu, v'katiriga so szer .alubleni, odu.amejo (str. 2) sprehajati (se)[spreh.jati se spreh.jam se]nedovršni glagol sprehajati se 579: sprehajati se TMB: SprehajamNEM.: SpazierenLAT.: Ambulare KG: Sprehajam se 'ich spaziere’ (str. 65) sprehod[spreh.d]samostalnik moškega spola sprehod 579: sprehod TMB: Sprehod-a m. NEM.: SpazierungLAT.: Commotio spreklati[sprekláti sprek.ljem]dovršni glagol preklati (?) 620: rezati, trgati GS: Shprikla– a prekla: vel kem, sprekem: germ. der Spriegel: infer. Sax. Sprickel, ramus arefactus: Angl. sprigg.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. spremenitva[spremen.tva] samostalnik ženskega spola preobrazba, sprememba 673: sprememba TMB: Spremenitva-e.h. NEM.: Die VerklärungLAT.: Transfiguratio ABC: od sazhetka .vejta .o .e she mer.kene .premenitve pergodile (1794, str. 21) spreminjati[spremínjati spremínjam] nedovršni glagol spreminjati 673: spreminjati GS: Mejsz – a mejn. (minus) vel mejnam, spreminam (muto) quia Luna varia .olet apparere; unde & Vindi mejnsez, & mejsenz enuntiare con.ue.cunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. spremljati[spr.mljati spr.mljam] nedovršni glagol spremljati 568: potovati TMB: Spremlam NEM.: BegleitenLAT.: Comitari spremljevalecGLEJ: spremljevavec spremljevavec[spremljev.v.c] (spremljevalec) samostalnik moškega spola 1. spremljevalec 920: popotnik 2. jezikoslovje orodnik 269: jezikoslovni izraz TMB: Spremluvavz-am. NEM.: Ein BegleiterLAT.: ComesKG: Spremuvavz 'Gleitsfall’ (str. 21) spremsati[spr.msati spr.msam] dovršni glagol posvariti, okarati, kaznovati 503: grajati, svariti TMB: SpremsamNEM.: BestrafenLAT.: Corripere Latinski prevedekpomeni 'svariti, karati’, nemški 'kaznovati’. spreobrnjen[spreobrnjen (?)]pridevnik sprevržen, pokvarjen, tj. moralno spremenjen na slabše KG: o sprebernenu .ader.hanje 'o der verderbten Sitten’ (str. 98) sprestreti[sprestr.ti sprestr.m](raz­prestreti) dovršni glagol razširiti, podalšati, razprostreti 41: povecevati TMB: Spre.trimNEM.: AusdehnenLAT.: Expandere Zapis sicer kaže na sedanjik sprestrim, tako kot samo še v sorodnem prestreti, ne pa tudi v obstreti. PRIMERJAJ: prestreti spriditi seGLEJ: izpriditi se sprijeti[sprij.ti sprímem]dovršni glagol sprejeti 114: dobivati, jemati TMB: SprimémsprijetiNEM.: Empfangen LAT.: Excipere sproten[spr.t.n]pridevnik nasproten TMB: Sprutn-a -uNEM.: Entge­gengesetztLAT.: Contrarius sproti[spr.ti]prislovnasproti, v nasprotju z TMB: SprutiNEM.: EntgegenLAT.: Vici..im, contraKG: Spruti 'dagegen’ (str. 94)KG: Spruti 'entgegen’ (str. 109) sprotihodnik[spr.tih.dnik (?)] samostalnik moškega spola kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugacen; nasprotje, antipod 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Sprutihodnek-am. NEM.: Ein GegenfüßlerLAT.: AntipodćPRIMERJAJ: protihojnik; protinožnik sprotiven[sprot.v.n]pridevnik nasproten TMB: Sprutivn-a -uNEM.: Entge­gengesetztLAT.: Contrarius sprotnik[spr.tnik]samostalnik moškega spola nasprotnik 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Sprutnčk-am. NEM.: Ein WidersacherLAT.: Adver.arius spustiti[spustiti spustím]dovršni glagol narediti, da kaj kam pride; spustiti 589: gnati KG: Jen' tvoje pishve glas v' .elene goj.d spustish (str. 181) spušcajGLEJ: izpušcaj spužitiGLEJ: izpužiti sracji[sr.cji]pridevnik ki je v zvezi s srakami; sracji TMB: Srâzhje -a -uNEM.: Von ElsternLAT.: Picć sraga[srága]samostalnik ženskega spola kaplja 663: kaplja TMB: Srâga-e.h. NEM.: Der TropfenLAT.: Stilla, gutta srajca[srájca]samostalnik ženskega spola srajca 130: oblacilo ali obutev TMB: Srajza-e.h. NEM.: Das HemdLAT.: Indu.ium srajcica[srájcica]samostalnik ženskega spola 1. srajca, srajcica 130: oblacilo ali obutev 2. notranja ovojnica zarodka; plodnik, amnion 977: del ženske ali živalske samice TMB: Srajzhčza-e.h. NEM.: 1. Das Hemd 2. SchafhäutchenLAT.: 1. Indu.ium 2. Molle.tra fśtus sraka[sráka]samostalnik ženskega spola ptica sraka, latinsko Pica pica 999: vrsta : sarki .. .... ..: hebr. Sraka – Hung. szarka GS:, Saracenus, sarkai , Arab. serak .. .... .. . Chald. divje ptice ali druge zracne živali TMB: Sraka -e.h. NEM.: Die ElsterLAT.: Pica raptor, hoc e.t avis prćdatrix.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. srakoper[srakop.r]samostalnik moškega spolaptica srakoper, latinsko Lanius collurio 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Srakopér-jam. NEM.: Ein DorndreherLAT.: Lanius, linguacula sram[sr.m]samostalnik moškega spola spolovilo, osramje 878: del cloveka TMB: Srâm-am. NEM.: Die SchammLAT.: PudendaGS: Sram – unde germ. ex puncto r, .ed cum .ibilo: Scham, pro differentia a Schramme.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: sram biti sram biti[sr.m bíti sr.m je méne] (sram je mene) nedovršna glagolska zveza biti sram 58: obcutiti, custvovati TMB: Srâm Je meneNEM.: Ich schämme mich LAT.: Me PudetKG: Al tebe ni nezh sram 'schämst du dich denn nicht?’ (str. 97) PRIMERJAJ: sram sramen[srám.n]pridevnik sramežljiv TMB: Sramn-a -uNEM.: SchammhaftigLAT.: PudicusPRIMERJAJ: sramežljiv sramežljiv[sramežljív]pridevnik sramežljiv TMB: Sramo.hliv-a -uNEM.: SchammhaftigLAT.: PudicusPRIMERJAJ: sramen sramežljivost[sramežljívost] samostalnik ženskega spola sramežljivost 371: moralna cednost TMB: Sramo.hlivo.t-e.h. NEM.: Scha.haftigkeitLAT.: Pudicitia sram je meneGLEJ: sram biti sramota[sramóta]samostalnik ženskega spola sramota 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Sramota-e.h. NEM.: Schand, Spott LAT.: Adoxia, pudor sramotiti[sramotiti sramotím] nedovršni glagol sramotiti 503: grajati, svariti TMB: SramotimNEM.: SchändenLAT.: Dehone.tare sramotna kost[sramótna k.st] samostalniška zveza ženskega spola parna kost medenice v dimljah; sramnica 878: del cloveka TMB: Sramotna ko.tNEM.: Das Scha.bein LAT.: Os pubis sramovati se[sramováti se sram.jem se]nedovršni glagol sramovati se 58: obcutiti, custvovati TMB: Sramem se NEM.: Sich schämmen LAT.: Pudere, erube.cere srati[sráti s.rjem]nedovršni glagol opravljati veliko potrebo; srati 694: izlocati TMB: Sirjém srâtiNEM.: Kacken, schmeissenLAT.: CacarePRIMERJAJ: osirati srbat[serb.t]samostalnik moškega spola pijaca bogov, nektar 660: pijaca TMB: Serbât-am. NEM.: Göttergetränk LAT.: NectarPRIMERJAJ: srbatje srbati[srbati srbam]nedovršni glagol srebati 702: piti TMB: SčrbamNEM.: SürfelnLAT.: SorbilareGS: Serbam – Serbât, Turcis Sherbet. Vide sreblem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: srebati srbatje[srbatje]samostalnik srednjega spola pijaca bogov, nektar 660: pijaca TMB: Serbatje-an. NEM.: Göttergetränk LAT.: NectarPRIMERJAJ: srbat srbecica[srbecíca]samostalnik ženskega spola .charabh .. ... . – Japhetidica lingua Serby GS:, accendit..charebh .. ... . , calor: vel .charav srbecica, tj. kožna bolezen z izpušcaji in mocnim srbenjem 17: bolezen TMB: Serbezhiza-e.h. NEM.: Breńendes Bläsch.LAT.: Ćtholices srbecina[srbecína]samostalnik ženskega spola srbenje 769: tip, otip TMB: Serbézhina -e.h. NEM.: Schärfe, das JuckenLAT.: Acor, PrurigoPRIMERJAJ: srbecnost; srbecost srbecnost[srb.cnost]samostalnik ženskega spola srbenje 769: tip, otip TMB: Serbezhno.t -e.h. Siehe SerbezhinaPRIMERJAJ: srbecina; srbecost srbecost[srbec.st]samostalnik ženskega spola srbenje 769: tip, otip TMB: Serbézhű.t -e.h. LAT.: Acor, PrurigoSiehe Serbezhina PRIMERJAJ: srbecina; srbecnost srbeti[srb.ti srbí]nedovršni glagol 1. srbeti 769: tipati 2. biti radoveden 125: uciti se TMB: Serby męneNEM.: Mich juckt esLAT.: Prurire Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Mene serby vedet 'ich bim fürwitzig zu wissen’ (str. 122) V zvezi mene srbi vedeti pomeni 'rad bi vedel, sem radoveden’. srbljiv[srbljív]pridevnik radoveden TMB: Serbliv -a -uNEM.: Fürwitzig LAT.: Curio.us srbljivost[srbljívost]samostalnik ženskega spola radovednost 363: lastnost TMB: Serblivo.t-e.h. NEM.: Der Fürwitz LAT.: Curio.itas srborit[srbor.t]pridevnik objesten, razposajen, nemiren TMB: Serborit-a -uNEM.: Stötzig, muthwillig, unruhigLAT.: Petulcus, petulans, inquietusPRIMERJAJ: ritast; srboritast; srboriten srboritast[srborítast]pridevnik objesten, razposajen, nemiren TMB: Serborita.t-a -uNEM.: Stötzig, muthwillig, unruhigLAT.: Petulcus, petulans, inquietus PRIMERJAJ: ritast; srborit; srboriten srboriten[srborít.n]pridevnik objesten, razposajen, nemiren TMB: Serboritne-a -uNEM.: Stötzig, muthwillig, unruhigLAT.: Petulcus, petulans, inquietus PRIMERJAJ: ritast; ritast; srboritast srce[src.]samostalnik srednjega spola srce 972: del cloveka ali živali TMB: Serze-zan. NEM.: Das HerzLAT.: CorGS: Serze– germ. Herz: Armenice ser, amor: Gothi habent loco z literam tHairto: Angl. Heart: Anglo.. Heort: Dan. Hierte: Suec. Hjerte: Inf. Sax. Hart. gr. .a.d.a. His defficit suffixum, videlicet gr. ...: lat. Cor; Slavi vero a.pirationis literam h in . mutant, ajuntque pro Herzeserze.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Serze 'das Herz’ /…/ (str. 32) srceustnost[srceústnost (?)] samostalnik ženskega spola odkritosrcnost, iskrenost 367: iskrenost, odkritost TMB: Serzou.tno.t-e .h. LAT.: SinceritasSiehe Tri.no.tPRIMERJAJ: triznost srceviden[srcevíd.n]pridevnik odkritosrcen, iskren TMB: Serzovidn-a -u NEM.: AufrichtigLAT.: Sincerus TMB: Serzhnč-a -uNEM.: Herzlich, herzhaft LAT.: Cordialis, cordatusKG: Serzhan 'Herzhaft, tapfer’ (str. 38)KG: Nezh ni toku britku, s'katiriga be se en serzhán zhlovek nemogl en trosht u.eti (str. 171)KG: Serzhna britkust 'Bitterkeit des Herzens’ (str. 118) srcnost[srcn.st]samostalnik ženskega spola pogum, srcnost 375: prijaznost, nežnost TMB: Serzhnô.t-e.h. NEM.: Herzhaftigkeit LAT.: Animus, fortitudo srd[s.d]samostalnik moškega spola 1. jeza, srd 61: jeza 2. sovraštvo 61: jeza TMB: Serd -m. NEM.: Der Zorn, HaßLAT.: Ira, odium, rancor srdit[srd.t]pridevnik jezen, srdit TMB: Serdit-a -uNEM.: Erzörnt LAT.: Iratus srditi (se)[srditi se srdím se]nedovršni glagol 1. jeziti se, srditi se 61: jeziti se 2. sovražiti 65: sovražiti, zameriti TMB: Serdim se NEM.: Zörnen, HaßenLAT.: Odi..e, ira.ciKG: Serdim 'ich zürne’ (str. 77) srditnost[srd.tnost]samostalnik ženskega spola jezljivost, vzkipljivost 384: vzkipljivost TMB: Serditno.t-e.h. NEM.: Zornmüthigkeit LAT.: Iracundia srebati[sr.bati sr.bljem]in [sr.bam] nedovršni glagol srebati 702: piti TMB: Sreblém; Srebam NEM.: SürfelnLAT.: Sorbillare, .orbere srcevidnost[srcevídnost]samostalnik ženskega spola odkritosrcnost, iskrenost 367: iskrenost, odkritost TMB: Serzovidno.t-e.h. Siehe Tri.no.tPRIMERJAJ: triznost GS: Sreblém– lat. .orbillo: germ. sfeln: saraph , u..it: .orbuit .onat .. ... . Hebr. , ar.it: Arab. scherav .. ... . Thalmudi.tis: Chald. scherav , .itivit.Razlaga vsebuje nekaj .. .... pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Serbam – Serbât, Turcis Sherbet. Vide srcen[s.c.n]pridevnik sreblem.Razlaga je s stališca današnjega 1. prijazen, custven jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: srbati; 2. pogumen, neustrašen, vrl, srcen srebljati srebljati[srebljáti sreblj.m]nedovršni glagol srebati 702: piti TMB: SreblâmNEM.: SürfelnLAT.: Sorbillare, .orberePRIMERJAJ: srebati srebrn[sreb.n]pridevnik srebrn TMB: Srebern-a -uNEM.: Silbern LAT.: Argenteus srebrnina[srebrnína]samostalnik ženskega spola 1. srebrne posode 225: posoda 2. izdelki iz srebra; srebrnina 128: kovinski izdelek TMB: Srebernina-e.h. NEM.: SilberwerkLAT.: Argentea va.a srebro[srebr.]samostalnik srednjega spola 639: kovina TMB: Srébrú-an. NEM.: Das SilberLAT.: ArgentumGS: Srebru srebro – germ. Silber: inf. Sax. Sulber: Anglo.. Sulfer per metathe.in.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. sreca1 [sr.ca]samostalnik ženskega spola srecno nakljucje 87: dogodek TMB: Srezha-e.h. NEM.: Das GlückLAT.: Fortuna KG: Malu pamete, veliku srezhe (str. 148) Sreca2 [sr.ca]samostalnik ženskega spola boginja srece Fortuna 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Srezha 'Fortuna’ (str. 184) srecati[sr.cati sr.cam]nedovršni glagol srecati 561: premikati se TMB: Srezham NEM.: BegegnenLAT.: Obviare srecen[sr.c.n]pridevnik srecen KG: Srezhno raj.ho 'Glückliche Reisen’ (str. 195) srecno[sr.cno]prislov srecno TMB: SrezhnuNEM.: Glücklich LAT.: Fauste srecnost[sr.cnost]samostalnik ženskega spola blaženost, sreca 70: zaželena rec TMB: Srezhno.t-e.h. NEM.: Die Glückseligkeit LAT.: Felicitas sreda1 [sr.da]samostalnik ženskega spola sredina, sreda 84: del stvari TMB: Sreda -e.h. NEM.: Die MitteLAT.: MediumPRIMERJAJ: sreda˛ sreda2 [sr.da]samostalnik ženskega spola sreda, tj. tretji dan v tednu 43: cas ali njegov del TMB: Sreda-e.h. NEM.: Der MittwochLAT.: Dies MercuriiGS: Sreda– .icut germ. Mittwoch, a medio .eptimanć: Hung. serda, szereda.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: sredaą sredbina[sredbína]samostalnik ženskega spola sredina 84: del stvari TMB: Sredbina -e.h. NEM.: Das MittelLAT.: Medium Natancnejša pomenska opredelitev je težavna. Oba prevedka pomenita 'središcni, notranji del cesa’ in 'javnost, okolje’. Nemški prevedek izkazuje tudi pomen 'sredstvo’, ki je pri medium mogoc tudi v nlat, a se tu pogosteje uporablja remedium. sredek[sr.d.k]samostalnik moškega spola središce 84: del stvari TMB: Sredk-am. NEM.: MittelpunktLAT.: Centrum sredenGLEJ: srednji sredica[sredíca]samostalnik ženskega spola krušna sredica 261: hrana TMB: Srediza; Serdiza-e.h. NEM.: Die BrodschmoleLAT.: Medula panis srednik[sr.dnik]samostalnik moškega spola posrednik 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Srednčk-am. NEM.: Ein MittelerLAT.: Mediator srednje[sr.dnje](sredno) prislov srednje TMB PREDGOVOR: ena srednu umetna glava (str. 3) srednji[sr.dnji](sreden) pridevnik srednji TMB: Sredn-a -uNEM.: Mitterer LAT.: Medius srednoGLEJ: srednje srež[sr.ž]samostalnik moškega spola srež 451: oblak in padavine TMB: Sresh -.ham. NEM.: Monmilch, MauereißLAT.: Agaricum petrćum srk[s.k srk.]samostalnik moškega spola požirek 660: pijaca TMB: Sčrk-m. Siehe Po.hirk srkati[srkati s.kam]nedovršni glagol srkati, srebati 702: piti TMB: Serkam NEM.: SürfelnLAT.: SorbitareGS: Sčrkam– onomatopśia, expre..io .orbillantis.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: srkljati srkljati[srkljáti srklj.m]nedovršni glagol srkati, srebati 702: piti TMB: Sčrklâm NEM.: SürfelnLAT.: SorbitarePRIMERJAJ: srkati srna[srna]samostalnik ženskega spola žival srna, latinsko Capreolus capreolus fem. 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Serna-e.h. NEM.: Das RehLAT.: Dorcas, capreaPRIMERJAJ: srnec; srnica˛; srnjak srnec[s.n.c]samostalnik moškega spola žival srnjak, latinsko Capreolus capreolus mas. 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Sernz-am. NEM.: RehböckchenLAT.: Hinnulus caprćPRIMERJAJ: srna; srnjak srnica1 [srnica]samostalnik ženskega spola navadno množina neka goba 608: vrsta gobe TMB: Serčnze.h. NEM.: Eine Art Schwä.eLAT.: Fungorum .pecies V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. srnica2 [srníca]samostalnik ženskega spola žival srna, latinsko Capreolus capreolus fem. 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Serniza-e.h. Siehe SernaPRIMERJAJ: srna srnjak[srnják]samostalnik moškega spola žival srnjak, latinsko Capreolus capreolus mas. 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Sernâk-am. NEM.: Der Rehbock LAT.: CapreolusKG: Sernek 'der Rehbock’ (str. 129)PRIMERJAJ: srna; srnec srobracina[srobracína](srobrocina) samostalnik ženskega spola trnova gošcava, trnovo grmovje 318: rastišce grmovja TMB: Srobratzhina-e .h. NEM.: Dornichtes GebüschLAT.: Dumeta, rubetaPRIMERJAJ: srobratina srobrat[sróbrat](srobrot) samostalnik moškega spolarastlina navadni dežen, latinsko Heracleum sphondylium (?) 610: vrsta grma TMB: Srobrŕt-am. NEM.: WalddornLAT.: Agriacantha Pomenska opredelitev izhaja iz nemškega prevedka. Latinsko agriacantha navajajo le redki viri, navadno kot sopomenko za Spina silvestris, kar je pomensko motivirano tako kot nemško Walddorn, namrec 'gozdni trn’. srobratina[srobratína](srobrotina) samostalnik ženskega spola trnova gošcava, trnovo grmovje 318: rastišce grmovja TMB: Srobratina-e.h. NEM.: Dornichtes GebüschLAT.: Dumeta, rubetaPRIMERJAJ: srobracina srobrocinaGLEJ: srobracina srobrotGLEJ: srobrat srobrotinaGLEJ: srobratina srp[s.p s.pa]samostalnik moškega spola srp 150: kmecko orodje za rezanje TMB: Sčrp-am. NEM.: Die SichelLAT.: Falx, .eculaGS: Sčrp– Gallis .erpe, eine Hippe, Rebmesser, apud Lucil. .erpicula, quod e.t carniol. serpiza: .upea Sr.x.Tscherper. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: srpica˛ srpan maliGLEJ: mali srpan srpan velikiGLEJ: veliki srpan srpica1 [srpíca]samostalnik ženskega spolarastlina sitec, sitje, latinsko Scirpus 617: vrsta zelike TMB: Serpiza-e.h. NEM.: Binsen, SembdenLAT.: Scirpus srpica2 [srpica]samostalnik ženskega spola srpica, pralica, tj. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela 148: kmecko orodje za cišcenje TMB: Sarpčza-e.h. NEM.: Eine Jäthaue, KrauthackeLAT.: MarraPRIMERJAJ: srp sršen[sršen srš.na]samostalnik moškega spolažival sršen, latinsko Vespa crabro 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Sershén-shenam. NEM.: Eine HornißeLAT.: A.ilus, ś.trumGS: Sershen– onomato­poetica vox, .onum volantis a.ili, vel ś.tri exprimens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. st[.t]medmet uporablja se za izražanje opozorila, naj ogovorjeni utihne, molci KG: st, .ht, pst 'still’. Tihu, movzhi 'halts Maul’ (str. 96) st.[?]krajšava sveti KG: St. Hieronym, sokup slavenskeh zherk 'St. Hieronymus Erfinder der Illyrischen Buchstaben’ (str. 152) Okrajšava se lahko razveže v slovensko sveti, nemško Sankt- ali latinsko sanctus. PRIMERJAJ: s.; šent˛ staklo[stáklo](steklo) samostalnik srednjega spola steklo 657: steklo TMB: Stâklu-an. NEM.: Das GlaßLAT.: VitrumGS: Staklu– a .tezhem (confluo) vel .taknem (conflo) ex prćpo.itione is (cum) & ob.oleto taknem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: sklin stakniti1 [stakniti stáknem]dovršni glagol združiti, strniti, stakniti 550: zbirati, sestavljati TMB: Staknem.taknitiNEM.: ZusammenfügenLAT.: CombinareGS: Staklu – a .tezhem (confluo) vel .taknem (conflo) ex prćpo.itione is (cum) & ob.oleto taknem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. stakniti2 GLEJ: iztakniti stakniti oci GLEJ: iztakniti oci stan[st.n stan.]samostalnik moškega spola 1. družbeni sloj; stan 422: stan 2. stanje, tj. kar nastopi pri kom kot posledica dolocenega duševnega ali telesnega dogajanja 475: obstajanje v nekem stanju, položaju 3. creda ovac 1007: skupina živali TMB: Stân-m. NEM.: 1. Der Stand 2. Schafheerde LAT.: 1. Status, conditio 2. grex ovium PREDGOVOR: Kedu je tai.tč, katir, deslih be meni en je.ik, navem koku dobru, .nal, be meni use besede svojga je.ika .apo.til, inu povedati v'.tanu bil? (str. 4)GS: Stan– a .tojim: .icut lat. .tatus a .to, vel germ. Stand a stehen.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. KG: Jest sem v'stanu petstu korazov ob eni sapi is tabo k'nogam hoditi (str. 144) stanovanje[stanov.nje]samostalnik srednjega spola stanovanje, prebivališce 777: del zgradbe TMB: Stanuvanje-an. NEM.: Die WohnungLAT.: Habitatio stanoviten[stanov.t.n]pridevnik stanoviten, stalen, obstojen TMB: Stanovitn-a -uNEM.: BeständigLAT.: Con.tans, .tabilis stanovitnost[stanov.tnost] samostalnik ženskega spola stanovitnost, stalnost, obstojnost 378: stanovitnost TMB: Stanovitno.t-e.h. NEM.: StandhaftigkeitLAT.: Con.tantia star1 [stár]samostalnik moškega spola prostorninska mera za žito, pribl. 100 430: prostorninska mera GS: Stâr– .ub.tantive .uper. germ. ein Stär, eina Maaß von 1 1/2 Eimer: Ital. .taro in Tu.cia .tajo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. star2 [st.r stára]pridevnik star TMB: Star-a -uNEM.: AltLAT.: Senex, vetus starati se[st.rati se st.ram se] nedovršni glagol starati se 720: rasti, starati se TMB: Stâram seNEM.: Alt werdenLAT.: Sene.cere starec[st.r.c]samostalnik moškega spola starec 833: clovek glede na starost TMB: Starz-am. NEM.: Ein Alter, Greis LAT.: Senecio stari[st.ri]samostalnik moškega spola star clovek 833: clovek glede na starost KG: Ta mlade, inu ta stare, u..e more umreti (str. 128)KG: Ti stari so sami svoja bole.n (str. 141)KG: Ti stari gratajo dvakrat otrozi (str. 140) starikast[staríkast]pridevnik starajoc se TMB: Starika.t-a -uNEM.: AeltelndLAT.: Sene.cens starina[starína]samostalnik ženskega spola 43: stvar glede na starost TMB: Starina-e.h. NEM.: Altes Ding LAT.: Vetera, .cruta stara stvar, starina starinar[star.nar]samostalnik moškega spolastarinar, tj. zbiratelj, poznavalec starih stvari 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Starinar-jam. NEM.: Ein AntiquarLAT.: AntiquariusPRIMERJAJ: starnik starnik[starník]samostalnik moškega spola starinar, tj. zbiratelj, poznavalec starih stvari 841: clovek s samostojno dejavnostjo TMB: Starnik-am. NEM.: Ein AntiquarLAT.: AntiquariusPRIMERJAJ: starinar starost[stárost]samostalnik ženskega spola starost 51: obdobje v clovekovem življenju TMB: Staro.t-e.h. NEM.: Das Alter LAT.: Antiquitas, ćtas starostija[starost.ja]samostalnik ženskega spola grofija 304: dežela TMB: Staro.tya-e .h. NEM.: Eine GraffschaftLAT.: Comitatus Možen je tudi pomen 'grofovska cast, grofovski naslov; grofovstvo’. starostnik[starostník]samostalnik moškega spola grof 906: posvetni oblastnik TMB: Staro.tnik-am. NEM.: Ein GrafLAT.: Comes staroverec[starov.r.c]samostalnik moškega spola pravoslavec (?) 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Starovirz-am. NEM.: SchismatikerLAT.: Sci.maticusPRIMERJAJ: starovernost starovernost[starov.rnost] samostalnik ženskega spola pravoslavna vera 347: kršcanske verske reci TMB: Starovirno.t-e.h. NEM.: Alter GlaubenLAT.: Grćca fides Manj verjetno je mišljena stara, predkršcanska, anticna vera. PRIMERJAJ: staroverec starši[st.rši]množinski samostalnik moškega spola starši 951: skupina sorodnikov TMB: Starshi-ovm. NEM.: Die ElternLAT.: Parentes KG: Nimam starshov (str. 142) stati[státi stojím]nedovršni glagol stati 721: biti v dolocenem telesnem položaju TMB: Stojim.tâtiNEM.: Stehen LAT.: Stare, con.i.tereGS: Stojim– lat. .to: germ. stehen: gr. .st...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. statva[st.tva]samostalnik ženskega spola 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve statve TMB: Statuva-e.h. NEM.: WeberstuhlLAT.: Machina textoris stava[st.va]samostalnik ženskega spola položaj, lega, stava 475: obstajanje v nekem stanju, položaju TMB: Stâva-e.h. NEM.: Der SatzLAT.: Po.itio Natancnejša pomenska opredelitev ni mogoca, ker sta tudi nemški in latinski prevedek vecpomenska. PRIMERJAJ: stavek stavek[st.v.k]samostalnik moškega spola 1. skupina desetih pokonci postavljenih snopov 246: kup snopov ali sena 2. položaj, lega, stava 281: krajevnost TMB: Stavk-am. NEM.: 1. Getreidmännchen 2. SatzLAT.: 1. Manipuli decem 2. Po.itio PRIMERJAJ: stava staviti[stáviti st.vim]nedovršni glagol 1. postaviti, posaditi, položiti 13: postavljati gor 2. staviti, tj. dogovoriti se s kom, da tisti, cigar trditev ni pravilna, dá doloceno stvar ali placa doloceni znesek 752: igrati TMB: Stavem.tavetiNEM.: Setzen, wettenLAT.: PonereKG: Stavem, -vel, -vlen, -viti 'stellen, setzen’ (str. 110) stavnica[st.vnica]samostalnik ženskega spola svecnik 182: priprava za svetenje TMB: Stavneza-e.h. NEM.: LichtmeßleichterLAT.: Candelatron Nemški prevedek pomen omejuje na svecnik, ki se uporablja na svecnico. steber[st.b.r]samostalnik moškega spola steber 777: del zgradbe TMB: Stebr-am. NEM.: Eine SauleLAT.: Columna K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. steci[stéci stécem]dovršni glagol tekoc priti skupaj; steci se 577: premikati se (o tekocinah) GS: Staklu– a .tezhem (confluo) vel .taknem (conflo) ex prćpo.itione is (cum) & ob.oleto taknem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. sted[st.d](stid) pristanišce 311: pristanišce GS: Sted– .tid, portus: Notkerus habet Stedi, probabilius a lat. .tatio: germ. Gestade.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Hapaks legomenon. stegatiGLEJ: iztegati stegnitiGLEJ: iztegniti stegniti se[stegniti se st.gnem se] (iztegniti se) dovršni glagol umreti 441: umreti TMB: Stégniti seNEM.: SterbenLAT.: Animam agere stegno[stégno]samostalnik srednjega spola stegno 972: del cloveka ali živali TMB: Stęgnu-an. NEM.: Die HüfteLAT.: FemurGS: Stegam– ex quo Stęgnu: germ. strecken intercalata r litera, & g in affine k permutato.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. stegovatiGLEJ: iztegovati steja[st.ja](steje) samostalnik ženskega spola notranja stena v peci 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Steja-e.h. NEM.: Innere OfenwandLAT.: Latus prćfurnii, fornacis V posthumni izdaji ABC iz leta 1808 je na str. 39 navedeno Steje 'das Ofenloch’, tj. 'odprtina v peci’. stejeGLEJ: steja stekeh[sték.h](steph) samostalnik moškega spola TMB: Stękčh-am. Siehe Steph Sestavka steph v TMB ni. Ker je tudi stekeh hapaks legomenon, besedi ni mogoce pomensko opredeliti. steklina[steklína]samostalnik ženskega spola steklina 17: bolezen TMB: Steklina-e.h. NEM.: Die WindsuchtLAT.: Rabies stekli pes[stékli p.s]samostalniška zveza moškega spola stekel pes 988: bolna domaca žival TMB: Stęklč pčsNEM.: Windiger HundLAT.: Canis rabidus stekloGLEJ: staklo stekva[st.kva]samostalnik ženskega spola jama za zbiranje deževnice 341: jama z vodo TMB: Steqva-e.h. NEM.: Regencistern LAT.: Ci.terna s tem bolj[s t.m b.lj]prislovna zveza toliko bolj, tem bolj TMB: StembčlNEM.: Desto mehrLAT.: Tanto magisKG: Stem bole 'sehr, über die Massen wohl’ (str. 93) stena[st.na]samostalnik ženskega spola stena 777: del zgradbe TMB: Stena-e.h. NEM.: Die WandLAT.: Paries, latusGS: Stena – a gr. ste..., angu.tus, per antiphra.in paries exten.us. s.... tabernaculum: Chald. schechan habitavit. Razlaga je s stališca .. .. .. današnjega jezikoslovja napacna. stenar[st.nar (?)]samostalnik moškega spola tesar 866: tesar TMB: Stenar-jam. NEM.: Ein ZimmermannLAT.: Faber lignarius KG: Te..ŕr, Stenar 'Zimmermann’ (str. 114) PRIMERJAJ: stenovec; tesar stenarica[st.narica (?)]samostalnik ženskega spola tesarjeva žena 841: clovek s samostojno dejavnostjo KG: Stenarza 'Zimmermannswe­ib’ (str. 115) stenica[steníca]samostalnik ženskega spola žival stenica, latinsko Heteropteron 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Steniza-e.h. NEM.: Eine WanzeLAT.: Cimex stenidlo[stenídlo]samostalnik srednjega spola kazalec pri soncni uri 160: del ure TMB: Stenidlu-an. NEM.: Sonnenuhrzeiger LAT.: Gnomon Verjetno bohemizem, prim ceško stínidlo, danes 'sencnik’. stenovec[st.nov.c]samostalnik moškega spola tesar 864: gradbenik TMB: Stenovz-am. Siehe StenarPRIMERJAJ: stenar stephGLEJ: stekeh steropelj[ster.p.lj ster.p.ljna] samostalnik moškega spola vrsta helebarde 199: orožje TMB: Sterôpel-nam. NEM.: Eine Helleparte LAT.: Bipennis steska[st.ska]samostalnik ženskega spola koroško leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka 792: zgradba za vodo GS: Stejska– Vindis aqućductus ad molendinum Carniolis râke.PRIMERJAJ: rake steza[st.z.]samostalnik ženskega spola steza 553: cesta, pot TMB: Ste.a-e.h. NEM.: Pfad, SteigwegLAT.: SemitaGS: Ste.a – apparet in germ. Steg, & lat. inve.tigo. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Stč.a (pčshpot) 'Der Fußsteig’ (str. 192) Zapis v TMB je domnevno zmoten namesto pricakovanega Stč.a. stezovati[stezováti stez.jem] (iztezovati) nedovršni glagol raztezati, iztegovati 581: premikati TMB: Sté.űjemNEM.: AusstreckenLAT.: Expandere stežaj[stež.j]prislov z iztegnjenimi rokami in nogami TMB: Ste.hâjNEM.: Ausgespannt, ausge­strecktLAT.: Expan.is manibus, pedibusque stidGLEJ: sted stikatiGLEJ: iztikati oci stikoma[st.koma]prislov 1. tako, da je popolnoma, dokoncno uniceno 2. natancno odtehtano, uravnoteženo TMB: StikamaNEM.: 1. Wurzab 2. Genau gewogenLAT.: 1. Stirpitus 2. Ćquilibrate Besedo s prevedkom 'wurz ab’ navaja samo še Gutsman, drugje je znana le v pomenu 'tako tesno, da se stika’. PRIMERJAJ: dotikoma; tik˛ stip[?]samostalnik moškega spola ušcip v lice 727: udarec, udarjanje TMB: Stip-am. NEM.: Wangenzwicker LAT.: Genarum vellitatio stiranecGLEJ: iztiranec stiratiGLEJ: iztirati stis[st.s]samostalnik moškega spola tisk, natis 542: tisk TMB: Stis-am. NEM.: Der DruckLAT.: Pre..io typusPRIMERJAJ: vtis; vtisek stiska[st.ska]samostalnik ženskega spola stiskalnica, preša 185: stiskalnica za grozdje TMB: Stiska-e.h. NEM.: Die Presse LAT.: Torcular, prćlumPRIMERJAJ: preša stiskalecGLEJ: stiskavec stiskalnica[stisk..nica]samostalnik ženskega spola tiskalni stroj 176: pripomocek za pisanje ali slikanje TMB: Stiskavneza-e.h. NEM.: PreßmaschineLAT.: Torcular stiskan[stískan]pridevnik natisnjen ABC: V' LUBLANI So .tiskane, inu .e dobe naprodej per JAN. FRIDRIHU EGERJU (1794, str. 1) stiskar[stiskár]samostalnik moškega spola kdor stiska 821: clovek TMB: Stiskâr -jam. NEM.: Der DruckerLAT.: Compre..or Pomena ni mogoce natancneje opredeliti. Pomen 'tiskar’ se zdi kljub navedbi stiskarija 'tiskarna’ manj verjeten, saj tega Pohlin praviloma ponatanci tako v nemšcini kot latinšcini, glej stiskavec. stiskarija[stiskar.ja]samostalnik ženskega spola tiskarna 289: tiskarna TMB: Stiskarya-e .h. NEM.: BuchdruckereyLAT.: Typographćum KG: Stiskaria 'Druckerey’ (str. 120) stiskati[stískati stískam]nedovršni glagol stiskati 727: tolci, bosti TMB: Stiskam NEM.: DruckenLAT.: PremerePRIMERJAJ: stisniti stiskavec[stisk.v.c](stiskalec) samostalnik moškega spola tiskar 853: izdelovalec knjig TMB: Stiskavz-am. NEM.: Buchdrucker LAT.: TypographusPRIMERJAJ: vtiskavec stisniti[stísniti st.snem]dovršni glagol stisniti 727: tolci, bosti TMB: Stisnem .tisnetiSiehe StiskamPRIMERJAJ: stiskati sto[st.]števnik sto TMB: StuNEM.: HundertLAT.: Centum stobart[st.bart]prislov stokrat TMB: StubartNEM.: Hundertmal LAT.: CentiesPRIMERJAJ: stokrat stogla[st.gla]samostalnik ženskega spola navadno množina trak za pritrjanje hlacnic; podveza 131: del oblacila ali obutve TMB: Stôgle.h. NEM.: HosenbänderLAT.: Peri.celidesGS: Stôgle– alibi shtogli a germ. Stahl.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. stoglar[st.glar](stoglavar; stuglar) samostalnik moškega spola poveljnik, kapetan, stotnik 909: vojaški poveljnik TMB: Stűglar-jam. NEM.: Ein HauptmannLAT.: Centurio Zaradi Gutsmanovega navedka stoglavar'Hauptmann’ je beseda verjetno nastala skontrakcijo po odpadu medsamoglasni­škega v v hitrem govoru. stoglavarGLEJ: stoglar stoj[st.j (?)]medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj se ogovorjeni ustavi KG: Bo! boha! stoj! pozhasu! 'halt an! langsam!’ (str. 97) stoje[stoj.]prislov v stojecem položaju; stoje TMB: Stoje NEM.: StehendLAT.: Stando stojni[st.jni](stonji) pridevnik sestojec iz stotih delov (?) TMB: Stujne -a -uNEM.: Der HundertsteLAT.: Centenarius Nemški prevedek je sicer vrstilni števnik'stoti’, latinski pa pridevnik 'stoleten’. stokandaGLEJ: štokanda stokati[st.kati st.kam]nedovršni glagol stokati, jecati, vzdihovati 491: oglašati se od žalosti TMB: StôkamNEM.: Kreisten LAT.: Ilia ducere stokrat[st.krat]prislov stokrat TMB: StukratLAT.: Siehe Stubart PRIMERJAJ: stobart stol[st..]samostalnik moškega spola stol 216: sedež ali ležišce TMB: Stol-am. NEM.: Der StuhlLAT.: Sedes, .ella stolna cerkev[st.lna c.rkev]samo­stalniška zveza ženskega spola stolna cerkev, stolnica 783: kršcanska verska zgradba TMB: Stolna zirkuvNEM.: KathedralkircheLAT.: Eccle.ia cathedralis stonjiGLEJ: stojni stop[st.p]samostalnik moškega spola stopnice 777: del zgradbe TMB: Stop-a m. NEM.: Leiter, TreppeLAT.: Scala stopa[st.pa]samostalnik ženskega spola navadno množina stopa, tj. lesena priprava, v kateri se s tolcenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn 286: del mlina TMB: Stôpe.h. NEM.: StampfmühlLAT.: Pi.trinum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. stopala[stopála]samostalnik ženskega spola 878: del 1. spodnji del stopala; podplat cloveka 2. spodnji del obuvala; podplat 131: del oblacila ali obutve TMB: Stopâla-e.h. NEM.: Die FußsoleLAT.: Planta pedis, .olea stopati[st.pati st.pam]nedovršni glagol stopati 561: premikati se TMB: Stôpam NEM.: TrettenLAT.: GradiGS: Stôpem– & frequentativum .tôpam: Notkero .tephen .ignificat quod hodiern. germ. steigen: inf. Sax. stappen ire: Anglo.. .teppan. Angl. .tep: Holl. .tap: gr. ste.ße.., treten. Vide Shtapam. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: stopiti; štapati stopinja[stopínja]samostalnik ženskega spola sled noge na podlagi; stopinja 634: cloveška ali živalska sled TMB: Stopina-e.h. NEM.: FußstapfenLAT.: Ve.tigium stopiti[stopiti st.pim (?)]dovršni glagol stopiti 561: premikati se TMB: Stopem .topitiNEM.: TrettenLAT.: GradiGS: Stôpem – & frequentativum .tôpam: Notkero .tephen .ignificat quod hodiern. germ. steigen: inf. Sax. stappen ire: Anglo.. .teppan. Angl. .tep: Holl. .tap: gr. ste.ße.., treten. Vide Shtapam. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: stopati; štapati stopnica[stopníca]samostalnik ženskega spola talilna pec, plavž 788: talilna pec TMB: Stopniza-e.h. NEM.: Schmelzofen LAT.: Conflatorium stoprav[st.prav]clenek poudarja trditev ali intenzivnost dejanja; prav, ravno TMB: StupravNEM.: Genau, rechtLAT.: Adcurate storija[storija (?)]samostalnik ženskega spola odeja, preproga, iz locja spletena zavesa 221: hišni tekstil TMB: Storija-e.h. NEM.: Eine BinsendeckeLAT.: TegesGS: Storija – gr. st....: lat. .terno: germ. streuen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. storiti[storiti storím]dovršni glagol 1. storiti, narediti 81: delati, truditi se 2. imeti za posledico 81: delati, truditi se TMB: SturimNEM.: Thun, machenLAT.: FacereKG: Sturim, -ril, -rjen, -riti 'machen, thun’ (str. 110)KG: Dobru .hiveti stury dobru umreti (str. 141) storjen[storj.n]pridevnik narejen, storjen ABC: Po .turjenimu delu je dobru pozhivati (1794, str. 19) stradati[strádati strádam]nedovršni glagol gladovati, stradati 819: živeti v pomanjkanju TMB: StrâdamNEM.: Hunger leidenLAT.: Famere strah[str.h strah.]samostalnik moškega spola strah 66: strah TMB: Strah-m. NEM.: 1. Die Furcht 2. SchreckenLAT.: 1. Timor 2. HorrorKG: Strah, -hú 'der Schrocken, die Forcht’ (str. 109) strahopezdljiv[strahop.zdljív] pridevnik bojazljiv, plašen TMB: Strahope.dliv-a -u NEM.: Feigherzig, furchtsamLAT.: Ignavus, timudus strahovati[strahováti strah.jem] nedovršni glagol pripravljati k poslušnosti, ubogljivosti; krotiti 346: krotiti TMB: Strahűjem NEM.: Zum gehorsam bringenLAT.: Domare, dominari, coercere strahoviten[strahov.t.n]pridevnik grozen, strašen TMB: Strahovitn-a -u NEM.: FürchterlichLAT.: Horrendus stramor[strámor]samostalnik moškega spola velikan, orjak 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Strâmór-jam. NEM.: Riese, HeyduckLAT.: Gigas stran[str.n stran.]samostalnik ženskega spola bocni del trupa od kolka do rame; stran 972: del cloveka ali živali TMB: Strân-y .h. NEM.: Die SeiteLAT.: Pars, latusKG: Serze, stran, urat, glava, inu .obji mene bole (str. 140) strani[stráni]medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj se ogovrjeni umakne; stran TMB: Strâni!NEM.: Auf die Seite!LAT.: Apage .is! KG: Strani 'auf die Seite’ (str. 96) stranica[straníca]samostalnik ženskega spola navadno množina stranski del, stranica 84: del stvari TMB: Stranize.h. NEM.: Seitentheile LAT.: Partes laterales V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. strast[str.st (?) strasti (?)]samostalnik ženskega spola custvo, strast 711: spolno poželenje TMB: Stra.t-e.h. NEM.: Die Anmuthung LAT.: Affectus strašiti[strašiti strášim]nedovršni glagol strašiti 520: groziti TMB: Strashem-shiti NEM.: SchreckenLAT.: Terrere strašljiv[strašljív]pridevnik 1. ki vzbuja strah 2. bojazljiv TMB: Strashliv-a -u NEM.: SchreckbarLAT.: TerribilisABC: Ta .traschlivi Otrok (1794, str. 27) Strašnica[strašníca]samostalnik ženskega spola navadno množina boginja mašcevanja Furija 349: lastno ime nekršcanskega clove­kolikega bitja TMB: Strashnize.h. NEM.: Die HöllenfurienLAT.: FurićKG: Dra.héne, Dra.hnize, strashnize 'Furien, Höllgöttinen’ (str. 184) V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: Dražena; Dražica; Dražnica strašnik[strašník]samostalnik moškega spola strah, tj. nematerialno bitje, ki se pojavi v grozljivi obliki 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Strashnik -am. NEM.: PoltergeistLAT.: Lemures strašno[strašn.]prislov strašno TMB: StrashnuNEM.: Fürchterlich LAT.: Horrende straža[str.ža]samostalnik ženskega spola straža 967: skupina vojakov TMB: Strâ.ha-e.h. NEM.: Wache, PiquetLAT.: Vigilić, excubićGS: Stra.ha– Hung. strasa a .tre.hem, vigilans expecto.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. stražan[stražán]samostalnik moškega spola vojak, ki straži državno mejo 966: vojak TMB: Stra.hân-am. NEM.: Ein KarbonistLAT.: Limitum cu.tos strd[st.d strd.]samostalnik moškega spola sat, satje 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Stčrd-m. NEM.: Honigsaum LAT.: Favus mellisPREDGOVOR: Tem buqvam be bil .nal enu na.nanu ime: Volnâk dati, v'katiremu 24. pajnov polneh satovja, medú, voskâ, .terdú, .alóge, obnó.hne itdr, tuje: tolkajn besédy, katire je Kraynska zhebela po Abecedikarski ver.ti skup.nosila (str. 1) strden[strd.n]pridevnik 1. sladek kot med 2. narejen iz medu; meden TMB: Sterden -a -uNEM.: HonigfließendLAT.: Melleus strditi[strditi strdim]in [strdím]dovršni glagol 1. strditi 40: utrjevati 2. strditi se 100: zgošcati se TMB: Strdčm; Sterdim.terditiNEM.: Härten LAT.: Dure.cere Nemški pomen kaže na prvi, latinski na drugi pomen. streci[str.ci str.žem]nedovršni glagol streci, servirati 112: dajati TMB: Stre.hém .trezhiNEM.: AufwartenLAT.: Mini.trare streha[str.ha]samostalnik ženskega spola streha 777: del zgradbe TMB: Streha-e .h. NEM.: Das DachLAT.: TectumGS: Streha – a gr. st....: lat. tectum: Anglo.. Theke: affinia .unt. ... : Hebr. Decke a Dach germ. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. strela[str.la]samostalnik ženskega spola 1. strela 685: svetlobni vremenski pojav 2. strelica, pušcica 199: orožje TMB: Strela-e.h. NEM.: 1. Der Strahl 2. Der Pfeil LAT.: 1. Fulmen 2. Sagitta JaculumGS: Strela – a gr. ..ast... agito; unde germ. Strahl; der Strahl hat ihn getet, njega je .trela uwyla ajt Carniolus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. strelec[str.l.c]samostalnik moškega spola strelec 966: vojak TMB: Strelz-am. NEM.: Der SchützLAT.: Jaculator streljaj[strelj.j]samostalnik moškega spola strel 534: upravljanje z orožjem TMB: Strelaj-am. NEM.: Ein SchußLAT.: Ictus, jactus streljati[str.ljati str.ljam]nedovršni glagol streljati 534: upravljati z orožjem TMB: StrelamNEM.: SchiessenLAT.: Jaculari stremen[strem.n (?)]samostalnik moškega spola pesek, prod 637: kamen, kamenina TMB: Strémen-am. NEM.: Der GriesLAT.: Crimnum GS: Stremen– a tarem qua.i lapis contritus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: skremen; stremenek stremenek[strem.n.k]samostalnik moškega spola 1. kamen iz proda, gramoza 637: kamen, kamenina 2. utežna mera pribl. 1,5 g 431: utežna mera TMB: Stremenk-am. NEM.: 1. Griesstein 2. SkrupelgewichtLAT.: 1. Glarena 2. ScrupulusPRIMERJAJ: skremen; stremen strešenGLEJ: strešni strešni[str.šni](strešen) pridevnik ki je v zvezi s streho; strešni KG: Taiste, kateriga hisha je pogorella, je od streshnega slemena powit na mestu oble.hal 'Jener, dessen Hause abgebrunnen, ist von dem Dachfürsten erschlagen auf der Stelle liegen geblieben’ (str. 138) strešnik[str.šnik]samostalnik moškega spola 1. kos strešne opeke; strešnik 777: del zgradbe 2. kdor nosi celado 910: clovek glede na obleko TMB: Streshnčk-am. NEM.: 1. Dachziegel 2. Mit einer Sturmhaube bedeckterLAT.: 1. Tegula plana 2. Cudone tectus strezljiv[strezljív]pridevnik varcen, gospodaren, skrben TMB: Stre.liv -a -uNEM.: SparsamLAT.: Frugalis strežnik[str.žnik]samostalnik moškega spola strežnik, strežaj 871: uslužbenec TMB: Stre.hnčk-am. NEM.: Ein Aufwarter LAT.: Mini.ter strgalo[strgálo]samostalnik srednjega spola ribež, strgalo 146: kuhinjski pripomocek TMB: Stergâlu-an. NEM.: Reibeisen LAT.: Radula strgan[st.gan]pridevnik razcapan, strgan TMB: Stergŕn-a -u NEM.: ZerlumptLAT.: Lacer strgati1 [strgati st.gam]dovršni glagol obrabiti, raztrgati, strgati 629: ponositi obleko TMB: Abnützen NEM.: Atterere ABC: Stergam 2 strgati2 [strgati stržem]nedovršni glagol ribati, strgati 620: rezati, trgati TMB: Ster.hém.tergatiNEM.: Schaben, reiben LAT.: Scabere, radereGS: Ster.hek– a .ter.hém; quia canit in .imilem .oni radentis vel dolantis a..eres.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. strgon[strg.n]samostalnik moškega spola strgalo za odstranjevanje dlak pri strojenju kož 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Stergôn-am. NEM.: Gerber-messerLAT.: An.arium strgotina[strgotína]samostalnik ženskega spola opilek 478: kovinski odpadek TMB: Strgotina-e.h. NEM.: FeilspänneLAT.: Ramentum strgulja[strgúlja]samostalnik ženskega spola lesena lopatica za mesenje testa 146: kuhinjski pripomocek TMB: Stergűla-e.h. NEM.: Das KnätscheidLAT.: Spatha stric[stríc]samostalnik moškega spola stric, tj. ocetov brat 950: sorodnik ipd. TMB: Striz-am. NEM.: Ein VetterLAT.: Patruus strici[stríci strížem]nedovršni glagol strici 620: rezati, trgati TMB: Stri.hem .trizhiNEM.: ScheerenLAT.: Tondere strigalica[strígalica](štrigalica) samostalnik ženskega spola žival strigalica, latinsko Forficula auricularia 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Shtrigŕlza-e.h. NEM.: Ein OhrenwurmLAT.: Fullo, .colopendraGS: Strigalza– a .htri.hem; quia caudam habet ut forfices: vel a .....: lat. .trideo.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. strižalo[strižálo]samostalnik srednjega spola škarje, nož za striženje ovac 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Stri.hâlu -an. NEM.: Ein WollscheerLAT.: Culter ton.orius, forfex strmo[strm.]prislov strmo TMB: StermúNEM.: Abhängig, gäh LAT.: Declive strmocina[strmocína]samostalnik ženskega spola strmina 337: vzpetina TMB: Stermozhina -e.h. Siehe StermotaPRIMERJAJ: strmota strmota[strmóta]samostalnik ženskega spola strmina 337: vzpetina TMB: Stčrmóta -e.h. NEM.: Der AbhangLAT.: Acclivitas PRIMERJAJ: strmocina strmoviten[strmov.t.n]pridevnik strm TMB: Stermovitn-a -uNEM.: Abhängig LAT.: Acclivis, declivis strn[st.n (?) st.ni (?)]samostalnik ženskega spola žetev 275: pobiranje pridelka TMB: Stčrn -e.h. NEM.: AerndzeitLAT.: Me..isGS: Stern – unde germ. Aernde prospicit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. strnad[strn.d]samostalnik moškega spola ptica strnad, latinsko Emberiza citrinella 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Sternad-am. NEM.: Ein GoldhammerLAT.: Galgulus strnišce[strníšce]samostalnik srednjega spola požeto polje; strnišce 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Sternishe-an. NEM.: StoppelackerLAT.: StipuletumKG: Sternishe 'abgeschnittener Acker’ (str. 120) strocje[str.cje]samostalnik srednjega spola strocje 613: sad ali plod za prehrano TMB: Strozhje-an.Siehe StrokPRIMERJAJ: strok strohljiv[strohljív]pridevnik ki strohni, podvržen trohnenju; strohljiv ABC: .trohlivi shivot (1794, str. 14) stroj[str.j (?)]samostalnik moškega spola strojilo, lužilo, tj. tekocina za strojenje kož 655: strojilo TMB: Stroj-am. NEM.: Die Beiße, BeitzeLAT.: Maceratio strojiti[str.jiti (?) str.jim (?)]nedovršni glagol strojiti kože, izdelovati usnje 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: Strojem.trojetiNEM.: Leder ausarbeiten LAT.: Corium fabricare strok[str.k]samostalnik moškega spola strok 613: sad ali plod za prehrano TMB: Strok-am. NEM.: Die HülseLAT.: Siliqua, putamenPRIMERJAJ: strocje strom[str.m]samostalnik moškega spola drevesno deblo 604: drevesni del TMB: Strom-am. NEM.: Der StammLAT.: Stipes Beseda verjetno ni bohemizem, glej Bezlaj, ESSJ III, 332 s. strop[str.p]samostalnik moškega spola strop 777: del zgradbe TMB: Strop-am. NEM.: Die DeckeLAT.: Laquear, tabulatum stropnica[strópnica]samostalnik ženskega spola stropna deska 777: del zgradbe TMB: Stropnčza-e.h. NEM.: Eine PfosteLAT.: Po.tes a..eres strošekGLEJ: strožeg strožeg[str.ž.g](strošek) samostalnik moškega spola zakupnina 73: placilo TMB: Strô.hčg-a m. NEM.: BestandgeldLAT.: Cen.us struga[strúga]samostalnik ženskega spola recni rokav 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Strűga-e.h. NEM.: Ein Arm des FlussesLAT.: Brachium, cornu fluvii struna[strúna]samostalnik ženskega spola struna 172: del glasbila TMB: Strűna-e .h. NEM.: Die SaiteLAT.: ChordaGS: Strűna– unde germ. Strang: & .ic lat. .trangulo huc referri pote.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. strunar[str.nar]samostalnik moškega spola izdelovalec strun; strunar 857: izdelovalec strun TMB: Strűnar-jam. NEM.: SaitenmacherLAT.: Chordifex strup[str.p]samostalnik moškega spola strup 658: strup TMB: Strup-am. NEM.: Das GiftLAT.: Venenum strupen[strup.n]pridevnik strupen TMB: Strupen-a -uNEM.: Giftig LAT.: Venenatus strupijan[strupij.n]samostalnik moškega spolažival škorpijon, latinsko Scorpio 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Strupijan-am. NEM.: Der SkorpionLAT.: ScorpioPRIMERJAJ: skrakek strupovid[strupov.d]samostalnik moškega spola (orientalsko) bajeslovno kaci podobno bitje, ki ubija s pogledom; bazilisk 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: Strupovid -am. NEM.: Der BasiliskeLAT.: Ba.ili.cus KG: Strupovid 'Basilischk’ (str. 123) stržati[stržáti stržím]nedovršni glagol štrleti 817: štrleti TMB: Ster.himNEM.: HervorragenLAT.: Prominere stržek[strž.k]samostalnik moškega spola ptica stržek, latinsko Troglodytes troglodytes 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Ster.hčk-am. NEM.: ZaunkönigchenLAT.: TroglodytesGS: Ster.hek– a .ter.hém; quia canit in .imilem .oni radentis vel dolantis a..eres.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. stržen[strž.n]samostalnik moškega spola 1. notranji, osrednji del debla; stržen 604: drevesni del 2. stržen tvora, furunkla 35: oboleli del cloveka TMB: Ster.hen-am. NEM.: 1. Baum- 2. WundkernLAT.: 1. Ćgis 2. Caput ulceris PRIMERJAJ: drezen˛ stud[st.d]samostalnik moškega spola cistost, cednost, moralna neoporecnost 371: moralna cednost TMB: Stud-am. NEM.: Die KeuschheitLAT.: Ca.titasPRIMERJAJ: studnost studen[stúd.n]pridevnik cist, cednosten, moralno neoporecen TMB: Studn-a -uNEM.: Rein, klar, keusch LAT.: Ca.tus, purus studencina[stud.ncina]samostalnik ženskega spolastudencnica, tj. voda iz studenca 662: voda TMB: Studenzhena-e.h. NEM.: BrunnquelleLAT.: Fons, puteus studenec[studén.c]samostalnik moškega spola studenec 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Studęnz-am. NEM.: Der Brunn LAT.: Fons, puteus studnost[stúdnost]samostalnik ženskega spola cistost, cednost, moralna neoporecnost 371: moralna cednost TMB: Studno.t-e.h. NEM.: Die ReinigkeitLAT.: PuritasPRIMERJAJ: stud stuglar GLEJ: stoglar stvar[stv.r stvar.]samostalnik ženskega spola kar je ustvarjeno; stvar 681: stvar TMB: Stvar-y.h. NEM.: Das Geschöpf LAT.: Creatura stvarca[stv.rca]samostalnik ženskega spola element, prvina 681: stvar TMB: Stvarčza-e.h. NEM.: Das ElementLAT.: Elementum Zapis, ki kaže na stv.rica, je domnevno hiperkorekten. stvariti[stváriti stv.rim]nedovršni glagol ustvarjati 81: delati, truditi se TMB: Stvarem.tvarjen, .tvaritiNEM.: Schöpfen, erschaffenLAT.: Creare, condereGS: Stvarim – ad differentian a .turim, ad quod materia requiritur, ex qua aliquid fiat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. stvarjenje[stvarjénje]samostalnik srednjega spola nastanek, zacetek obstoja 96: zacetek ABC: od sazhetka mojiga .tvarjenja (1789, str. 21) stvarnik[stvárnik]samostalnik moškega spola stvarnik 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Stvarnek-am. NEM.: Der SchöpferLAT.: CreatorABC: Stvarnik (1789, str. 23) suh[s.h]pridevnik suh, tj. ki ni moker TMB: Suh-a -uNEM.: suhotina[suhotína]samostalnik ženskega spola suha, presušena vroca zemlja 333: zemljišce TMB: Suhotina-e.h. NEM.: Hitzige ErdeLAT.: Terra arida suk[s.k]samostalnik moškega spola sukanje, vrtenje (?) 561: premikanje GS: Suk – sukanz a sukam gr. ....., liquida coquere scil. placentas. sug . .... mi.ceo: Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. sukalnik[suk.lnik]samostalnik moškega spola vreteno 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Sukalnčk-am. NEM.: Weife, Spindel LAT.: Alabrum sukanec[súkan.c]samostalnik moškega spola sukanec 247: blago ali usnje TMB: Sukanz-am. NEM.: Der ZwirnLAT.: Fillum tortumGS: Suk – sukanz a sukam gr. ....., coquere scil. sug . .... liquida mi.ceo: placentas.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: sukanik sukanik[súkanik]samostalnik moškega spola sukanec 247: blago ali usnje TMB: Sukančk-am. NEM.: Der ZwirnLAT.: Fillum tortumPRIMERJAJ: sukanec .. ... . – Syr. DürrLAT.: Siccus, aridus GS: Suh sukati[súkati súkam]in [súcem] .ziche : lat. .iccus , .. ... . Hebr. Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: nedovršni glagol sukati, vrteti 581: premikati TMB: Suh, -ha, -hu 'dürr, knasterend, träuge’ (str. 109) Sukam; SűzhémsukŕtiNEM.: DrehenLAT.: suha[súha]samostalnik ženskega spola pomanjkanje denarja 549: pomanjkanje TorquereGS: Suzhem– lat. girare. Vide TMB: Sűha-e.h. NEM.: GeldmangelLAT.: Sukam.GS: Suk – sukanz a sukam gr. ....., coquere scil. sug . .... liquida mi.ceo: Defectus pecunić placentas.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. suhota[suhóta]samostalnik ženskega spola 453: suša TMB: Suhóta-e.h. NEM.: suknar[suknár]samostalnik moškega spolaDie DörreLAT.: Ariditas izdelovalec sukna; suknar suša 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Sčknâr-ja m. NEM.: Der TuchmacherLAT.: Pannifex suknarišce[suknaríšce]samostalnik srednjega spola prostor, kjer izdelujejo sukno; suknarna 298: kjer izdelujejo blago TMB: Seknarishe-an. NEM.: Die Tuchmacherey LAT.: Pannificina suknarstvo[sukn.rstvo]samostalnik srednjega spola suknarska obrt; suknarstvo 78: rokodelstvo TMB: Seknar.tvu-an. NEM.: TuchhandwerkLAT.: Pannificium suknen[sukn.n]pridevnik izdelan iz sukna; suknen TMB: Seknen-a -uNEM.: Vom TucheLAT.: Panneus suknišce[sukníšce]samostalnik srednjega spola prodajalna sukna 302: prodajalna sukna TMB: Seknishe-an. NEM.: Das Tuchgewölb LAT.: Taberna pannea suknja[s.knja]samostalnik ženskega spola suknja, tj. težko vrhnje moško oblacilo 133: moško oblacilo TMB: Sukna-e.h. NEM.: Der RockLAT.: TogaGS: Sukna– a Seknu, pannus. Hung. szoknija.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Sukna (1765, str. 17) suknjica[suknjíca (?)]samostalnik ženskega spola majhna suknja (?) 130: oblacilo ali obutev ABC: .ukniza (1794, str. 8) sukno[sukn. (?)]samostalnik srednjega spola sukno 247: blago ali usnje TMB: Seknú -an. NEM.: Das TuchLAT.: Pannus sulec[s.l.c]samostalnik moškega spolasladkovodna riba sulec, latinsko Hucho hucho 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Sulz-am. NEM.: Huchen, ein FischLAT.: Truta alba sulica[s.lica]samostalnik ženskega spola sulica 199: orožje TMB: Sulza-e.h. NEM.: Spieß, LanzeLAT.: Lancea, .piculum sum[s.m]samostalnik moškega spola sum 435: miselni pojem TMB: Sum -am. NEM.: Argwohn, VerdachtLAT.: Su.picioGS: Razlaga je cogitavit. .amam .... . – hebr. Sum s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: sumljivost; sumnja sumah[sumah]samostalnik moškega spola 1. neka rastlina, ki se uporablja kot rdece barvilo, verjetno dišeci ruj, latinsko 610: vrsta grma Rhus coriaria 2. menstruacija 712: telesna funkcija, znacilna za ženske TMB: Sumŕh-am. NEM.: 1. Färberrindenbaum 2. yshi Di.heLAT.: 1. Rubia 2. quod Di.hePRIMERJAJ: diže sumežljiv[sumežljív]pridevnik sumnicav, nezaupljiv TMB: Sume.hliv -a -uNEM.: ArgwöhnischLAT.: Su.picio.us PRIMERJAJ: sumljiv sumljiv[sumljív]pridevniksumnicav, nezaupljiv TMB: Sumliv -a -u NEM.: ArgwöhnlichLAT.: Su.picio.us sumljivost[sumljívost]samostalnik ženskega spola sum 435: miselni pojem TMB: Sumlivo.t -e.h. Siehe SumPRIMERJAJ: sum sumniv[sumnív]pridevnik sumljiv TMB: Sumniv-a -uNEM.: Verdächtig LAT.: Su.pectus sumnja[s.mnja]samostalnik ženskega spola sum 435: miselni pojem TMB: Sumnya-e .h. yshi SumPRIMERJAJ: sum sumrakGLEJ: somrak suniti[súniti s.nem]dovršni glagol suniti, brcniti 729: tolci z nogo TMB: SűnemsunetiSieh. SujemPRIMERJAJ: suvati sunkiGLEJ: senki surov[sur.v](sirov) pridevnik surov, svež, nekuhan TMB: Srov -a -u NEM.: Roh, frischLAT.: Adrudus, crudusGS: Srov – unde germ. roh omi..o .ibilo: .ed cum alio .uffixo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. susek[s.s.k]samostalnik moškega spola vložena jed, vložnina 261: hrana TMB: Susék -am. NEM.: Eingemachtes EssenLAT.: Acroamatus cibus Pleteršnik navaja s.s.k 'kozarec za pitje’. suša[súša]samostalnik ženskega spola suša 453: suša TMB: Susha-e.h. NEM.: Die DörreLAT.: Siccitas, ariditas sušec[súš.c]samostalnik moškega spola marec 43: cas ali njegov del TMB: Sushčz -am. NEM.: Der Merz MonatLAT.: Martius, Adar sušiti[sušiti suším]nedovršni glagol sušiti 682: sušiti TMB: SushimNEM.: DörrenLAT.: ArefacereKG: Sushim 'ich dürre’ (str. 77) sušmad[sušm.d]samostalnik ženskega spola grmovje, gošcava 318: rastišce grmovja TMB: Seshmâd-e.h. NEM.: Das Gesträuche LAT.: VirguletumGS: Seshmâd– a suh, abgedorrtes Gestrauch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: sušmat sušmat[sušm.t]samostalnik ženskega spola grmovje, gošcava 318: rastišce grmovja TMB: Sushmat-e.h. NEM.: Das GebüschLAT.: VepretumPRIMERJAJ: sušmad sušnjati[sušnjáti sušnj.m]nedovršni glagol natancno z vohanjem preiskovati (kakor išcejo svinje želod pod zemljo) 758: delati vidno GS: Sushnâm– .ollicite, & cum anhelitu perve.tigo, ut .ues glandes .ub .oliis latentes: germ. suchen: Gall. chucheter onomatopoe.is.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. sutiGLEJ: soveti suvati[suváti sújem]nedovršni glagol brcati, suvati 729: tolci z nogo TMB: Sem NEM.: Mit Füßen stossenLAT.: Calceos illiderePRIMERJAJ: suniti suženj[súž.nj]samostalnik moškega spola suženj 871: uslužbenec TMB: Su.hn-am. NEM.: LeibeinigerLAT.: MancipiumPRIMERJAJ: sužnjik sužnjik[súžnjik]samostalnik moškega spola suženj 871: uslužbenec TMB: Su.hnčk -am. NEM.: LeibeinigerLAT.: Mancipium PRIMERJAJ: suženj sužnost[súžnost]samostalnik ženskega spola sužnost 56: služba TMB: Su.hno.t-e.h. NEM.: Die LeibeigenschaftLAT.: Mancipatus svacina[svácina]samostalnik ženskega spola razmerje med svaki; svaštvo 419: sorodstveno ali temu podobno razmerje TMB: Svazhčna-e.h. yshi Svakno.tPRIMERJAJ: svaknost; svašcina svak[svák]samostalnik moškega spola svak 950: sorodnik ipd. TMB: Svâk-am. NEM.: Ein SchwägerLAT.: Socer svakinja[svákinja]samostalnik ženskega spola svakinja 950: sorodnik ipd. TMB: Svakčna-e.h. NEM.: Eine Schwägerinn LAT.: FratriaPRIMERJAJ: švagrinja svaknost[sváknost]samostalnik ženskega spola razmerje med svaki; svaštvo 419: sorodstveno ali temu podobno razmerje TMB: Svakno.t-e.h. NEM.: Die Schwäger­schaftLAT.: AffinitasPRIMERJAJ: svacina; svašcina svaljek[sv.lj.k]samostalnik moškega spola svaljek 127: izdelek TMB: Svalk -a m. NEM.: Ein WutzlingLAT.: Contortum GS: Svalk – a Valam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Natancnejša pomenska opredelitev je težavna. Gutsman prevaja nemško Wutzling s prevedki smuzhik, svalik in smuzhka. Svantevid[svantevid (?)]samostalnik moškega spola Slovanski bog Svetovit 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Svantevid-am. NEM.: Slavischer GötzLAT.: Idolum Slavorum svar[sv.r svar.]samostalnik moškega spola kaznovanje, svarjenje 560: kazen TMB: Svar -m. NEM.: Die ZüchtigungLAT.: CorreptioPRIMERJAJ: premsa svariti[svariti svarím]nedovršni glagol 1. svariti 503: grajati, svariti 2. oštevati 503: grajati, svariti TMB: Svarim NEM.: 1. Wahrnen, mahnen 2. Hart HernehmenLAT.: 1. Prćmonere 2. Corripere GS: Svarim – a varijem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. svašcina[svášcina]samostalnik ženskega spola razmerje med svaki; svaštvo 419: sorodstveno ali temu podobno razmerje TMB: Svashčna-e.h. NEM.: Anverwandtschaft LAT.: AffinitasPRIMERJAJ: svacina; svaknost svat[sv.t]samostalnik moškega spola svat 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Svat-am. NEM.: Ein HochzeiterLAT.: Nuptialis svatba[sv.tba]samostalnik ženskega spola svatba, svatovšcina 47: ženitovanje TMB: Svadba -e.h. Sieh. Svatovshna PRIMERJAJ: moženje; možitva; ohcet; ohcetovanje; svatovšcina; ženitva svatovšcina[svátovšcina]samostalnik ženskega spola svatba, svatovšcina 47: ženitovanje TMB: Svatovshna-e.h. NEM.: Eine Hochzeit LAT.: NuptićKG: Svatovshena 'Hochzeit’ (str. 118)PRIMERJAJ: moženje; možitva; ohcet; ohcetovanje; svatba; ženitva sveca[sv.ca]samostalnik ženskega spola sveca 182: priprava za svetenje TMB: Svejzha; Svezha-e.h. NEM.: Die KerzeLAT.: Candela svecava[svec.va]samostalnik ženskega spola razvetljava, osvetlitev 683: svetloba in z njo povezani pojavi TMB: Svezhâva-e.h. NEM.: Die BeleuchtungLAT.: Illuminatio svecnica[sv.cnica]samostalnik ženskega spolasvecnica, tj. praznik ocišcevanja device Marije, 2. februar 46: praznik TMB: Svezhnčza-e.h. NEM.: LichtmeßzeitLAT.: Fe.tum Purificationis B. V. svecnik[sv.cnik]samostalnik moškega spola svecnik 182: priprava za svetenje TMB: Svejzhnčk-am. NEM.: Der LeuchterLAT.: Candelabrum sveder[sv.d.r]samostalnik moškega spola sveder 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Svedr-am. NEM.: Der BohrerLAT.: Vertebra GS: Svedr– lat. terebra, vertebra.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Shvedra.t– a svedr cum .ibilo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. svet1 [sv.t svet.]samostalnik moškega spola svet 336: zemljepisna oblika TMB: Svejt -âm. NEM.: Die WeltLAT.: Mundus, orbis KG: Svejt, -ta 'die Welt’ (str. 109) svet2 [sv.t sv.ta](svjet) samostalnik moškega spola 1. nasvet, svetovanje 493: govor 2. posvetovalni zbor, (mestni) svet 908: skupina vladajocih ljudi TMB: Svjet -am. NEM.: Der RathLAT.: Con.iliumKG: Svjet, -ta 'der Rath’ (str. 109)KG: V'temu se nasme lestna lube.n, kry ali me..ú, ja tudi ne pozhutki .a svjet prashati (str. 175 s.) Drugi pomen ni gotov, se pa zdi verjeten, saj je v slovenšcini potrjen že v 15. stoletju, pa tudi nemški in latinski prevedek pomenita oboje. Implicitno ga potrjujeta tudi svetovavec in svetovališce. svet3 [sv.t sv.ta]pridevnik svet, tj. zaradi popolnosti vreden cašcenja TMB: Svet-a -uNEM.: Heilig LAT.: SanctusKG: Svet, -ta, -tu 'selig, heilig’ (str. 109) sveta peta[sv.ta péta]samostalniška zveza ženskega spola pobožnjakarica, tercialka 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Sveta pęta NEM.: Eine BethschwesterLAT.: Tertiaria svetavednost[svet.vednost (?)] (svetovednost) samostalnik ženskega spola filozofija, tj. posvetna vednost, ki ni bogoslovje 813: znanost, vešcina TMB: Svejtâvedno.t-e.h. NEM.: Die Weltweisheit LAT.: Philosophia svetel[svet..]pridevnik svetel, jasen TMB: Svitlč-a -uNEM.: Licht, durchlauchtLAT.: Lucidus, .erenus svetinja[svetínja]samostalnik ženskega spola telesni ostanek svetnika; relikvija 901: relikvija TMB: Svetina-e.h. NEM.: Ein HeiligthumLAT.: SS. Reliquić svetinjica[svetínjica]samostalnik ženskega spolasvetinjica, tj. manjša kovinska plošcica ali posvecen kovanec z reliefno podobo svete osebe ali s kršcanskim simbolom 252: likovni izdelek TMB: Svetinčza-e .h. NEM.: Ein AblaßpfenigLAT.: Numi.ma PRIMERJAJ: devcek; svetinjica; zdenšek; zdevcek svetišce[svetíšce]samostalnik srednjega spola posveceno mesto, svetišce 281: kraj TMB: Svétishe-an. NEM.: Heiligthumsort LAT.: Sancta sanctarum svetiti[svetiti sv.tim]nedovršni glagol oddajati svetlobo; svetiti 683: svetiti TMB: Svejtem; SvejtimsvejtitiNEM.: Leuchten, scheinenLAT.: Lucere, fulgere KG: Se .azhne daniti (sveititi) 'Es fangt an Tage zu werden’ (str. 188) sveti vecer[sv.ti vec.r]samostalniška zveza moškega spola sveti vecer 46: praznik TMB: Svet vęzher NEM.: Heil. AbendLAT.: Vigilia svetloba[svetlóba]samostalnik ženskega spola svetloba 683: svetloba in z njo povezani pojavi TMB: Svitloba-e.h. NEM.: Der Schein, LichtLAT.: Splendor, fulgor svetlost[svetl.st]samostalnik ženskega spolasvetlost, visokost, tj. ogovor fevdalnemu gospodu 906: posvetni oblastnik TMB: Svitlu.t-e.h. NEM.: Die DurchlauchtLAT.: SerenitasKG: Krayleva Svitlust (str. 166) svetok[?]samostalnik moškega spola prica 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Svjetok-am. NEM.: Der ZeugeLAT.: Te.tis Prevzeto iz hrvaško svjčdok? svetorop[sv.torop]samostalnik moškega spolabožji rop, tj. onecašcenje cesa svetega ali posvecenega 687: škodovanje TMB: Svetorop-am. NEM.: Gottesraub LAT.: Sacrilegium svetost[svet.st]samostalnik ženskega spola svetost 368: pobožnost, svetost TMB: Svetu.t-e.h. NEM.: Die HeiligkeitLAT.: Sanctitas svetovalecGLEJ: svetovavec svetovališce[sv.tovališce]ali [svetovalíšce](svjetovališce) samostalnik srednjega spola mestna hiša, v kateri zaseda posvetoval­ni zbor 786: zgradba, v kateri je oblast TMB: Svjetuvalishe-an. NEM.: Dar Rathhaus LAT.: CuriaKG: Svjetvalishe 'Rathhaus’ (str. 120)PRIMERJAJ: svetovalnica svetovalnica[sv.tova.nica]ali [svetov..nica](svjetovalnica) samostalnik ženskega spola mestna hiša, v kateri zaseda posvetoval­ni zbor 786: zgradba, v kateri je oblast KG: Svjetvavniza 'Ratshause’ (str. 119) svetovanje[sv.tovanje] (svjetovanje) samostalnik srednjega spola 493: govor TMB: Svjetuvanje-an. NEM.: Berathschlagung LAT.: Con.ultatioKG: Napojdi k'svjetovanju, dokler nabosh poklizan (str. 187) posvetovanje svetovati[sv.tovati sv.tujem]in [svetováti svet.jem](svjetovati) nedovršni glagol svetovati 493: govoriti TMB: Svjetijem; SvjetujemNEM.: RathenLAT.: Con.ulere svetovavec[svetov.v.c] (svetovalec; svjetovalec; svjetovavec) samostalnik moškega spola clan (mestnega) sveta; svetovalec 906: posvetni oblastnik TMB: Svjetuvavz-am. NEM.: Ein RathsherrLAT.: Con.ularius svetovednostGLEJ: svetavednost svetstvo1 [sv.tstvo]samostalnik srednjega spola zemeljske, posvetne reci 347: kršcanske verske reci TMB: Svejt.tvu-an. NEM.: Eitelkeit der WeltLAT.: Seculum, mundi vanitas svetstvo2 [sv.tstvo]samostalnik srednjega spola zakrament 474: kršcanski obred TMB: Svet.tvu-an. NEM.: Das SakramentLAT.: SakramentumPRIMERJAJ: zakrament svinankaGLEJ: svinjanka svincen[svinc.n]pridevnik narejen iz svinca; svincen TMB: Svinzhen -a -uNEM.: Vom BleyLAT.: Plumbeus svinec[svín.c]samostalnik moškega spola svinec 639: kovina TMB: Svinz-am. NEM.: Das BleyLAT.: PlumbumGS: Svinz– a Vinem; quia flexibile e.t metallum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. svinja[svínja]samostalnik ženskega spola svinja, latinsko Sus scrofa domestica fem. 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Svina-e.h. NEM.: Eine SauLAT.: Sus, porca GS: Svina– Angl. & Anglo.. swine: Suec. swin: inf. Sax. Borgswine, ein verschnitte­ner Eber: in Sle.wicen.i Hol.atica agenda Schwyne: lat. sus: germ. Schwein: gr. s... Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: merjasec; prašic svinjak[svinják]samostalnik moškega spola hlev za svinje; svinjak 798: domovanje kopenske domace živali TMB: Svinâk-a m. NEM.: Der SaustallLAT.: Suile, haraKG: Ko.linek, svinak 'Bock- Saustall’ (str. 119) svinjanka[svínjanka (?)](svinanka) samostalnik ženskega spola neka prašicja bolezen 26: bolezen domacih živali GS: Svinanka– gr. .....: lat. Para.ynanche: germ. Raukkorn: infirmitas porcorum, quam apud boves, die Blarre, Carniol. itidem Plare, a lu.aticis vindicis vocibus Rampa Sau, & kori krank. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Novolatin­sko Parasynanche 'asepticno, revmaticno vnetje v predelu glave in vratu’. svinjar[svinjár]samostalnik moškega spola svinjski pastir; svinjar 871: uslužbenec TMB: Svinâr-jam. NEM.: Der SauhirtLAT.: Subulcus svinjati[svinjáti svinj.m]nedovršni glagol delati kaj umazano; svinjati 738: umazati, oskruniti TMB: SvinâmNEM.: BemackelnLAT.: Maculare svinjka[sv.njka]samostalnik ženskega spola otroška igra svinjko biti 753: otroška igra TMB: Svinka-e.h. NEM.: Gewißes Spiel LAT.: Lu.us puerorum svinjska repa[sv.njska r.pa]samo­stalniška zveza ženskega spolarastlina blušcec, latinsko Bryonia alba, dioica 617: vrsta zelike TMB: Svinska repaNEM.: ZaunrübenLAT.: Bryonia svinjski[sv.njski]pridevnik 1. svinjski 2. umazan 3. nesnažen TMB: Svinske-a -uNEM.: Säuisch, unsauber, unflätigLAT.: Porcinus, immundus, Sordidus svinjski grud[sv.njski (?)](grud svinjski) samostalniška zveza moškega spolarastlina ciklama, latinsko Cyclamen europaeum (?) 617: vrsta zelike TMB: Grud svinskeNEM.: Erdäpfel LAT.: Cyclaminus svit[sv.t]samostalnik moškega spola 1. zgodnje jutro 43: cas ali njegov del 2. svit, svitanje 447: svetlobni naravni pojav TMB: Svit-am. NEM.: Tags Anbruch LAT.: Diluculum svitek[svít.k]samostalnik moškega spola svitek, tj. obrocasta priprava za lažje prenašanje bremen na glavi 164: pripomocek za nošnjo TMB: Svytk; Svitk-a m. NEM.: Tragkranz am HaupteLAT.: Corona, circulusGS: Svytk– a Vyem, convolvo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. svitice[sv.tice]množinski samostalnik ženskega spola ženske spodnje hlace 137: žensko oblacilo TMB: Svitze.h. NEM.: Unterhosen LAT.: Bracć, feminaliaPRIMERJAJ: svitici svitici[sv.tici]množinski samostalnik moškega spola ženske spodnje hlace 137: žensko oblacilo KG: Svitezi 'Unterhose’ (str. 27) PRIMERJAJ: svitice svjetGLEJ: svetą svjetovalec GLEJ: svetovavec svjetovališceGLEJ: svetovališce svjetovalnicaGLEJ: svetovalnica svjetovanjeGLEJ: svetovanje svjetovatiGLEJ: svetovati svjetovavec GLEJ: svetovavec svobodenGLEJ: svojboden svobodnikGLEJ: svojbodnik svobodnostGLEJ: svojbodnost svoj[sv.j]zaimek svoj TMB: Svoj -a -uNEM.: Mein, dein, sein LAT.: Meus, tuus, .uusGS: Svoj – lat. .uus: germ. sein.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Svoj, svoja, svoje (str. 53) svoja[sv.ja]samostalnik ženskega spolasladkovodna riba jeles, latinsko Alosa agone (nekdaj latinsko Clupea alosa) 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Svôja -e.h. NEM.: Alsen, ein FischLAT.: Alo.aGS: Svôla– svoja: Ital. Suola: germ. Schollfisch: .vola (electio) a vola.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: svola svojboden[svojbód.n](svoboden) pridevnik 1. svoboden 2. neporocen TMB: Svojbodn-a -uNEM.: Frey, ledigLAT.: Liber, cćlebs Zapis je pod vplivom ljudskoetimološke razlage iz svoj bodi. PRIMERJAJ: prost; samsvoj; sloboden svojbodnik[svojbódnik] (svobodnik) samostalnik moškega spola svoboden kmet, baron 952: clovek glede na stan TMB: Svojbodnek-am. NEM.: Ein FreyherrLAT.: Liber BaroPRIMERJAJ: svojboden svojbodnost[svojbódnost] (svobodnost) samostalnik ženskega spola svoboda 412: svoboda TMB: Svojbodno.t-e.h. NEM.: Die Freyheit LAT.: LibertasPRIMERJAJ: svojboden svojeglaven[svojegláv.n]pridevnik svojeglav TMB: Svojoglavn-a -uNEM.: EigensinnigLAT.: Capito.usPRIMERJAJ: samo­glavnost; svojevoljen svojeglavnost[svojeglávnost] samostalnik ženskega spola svojeglavost 400: trma TMB: S. Svojoglavno.t Beseda se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. PRIMERJAJ: samoglavnost; svojeglaven svojevoljen[svojev.lj.n]pridevnik svojeglav TMB: Svojovoln-a -uNEM.: EigensinnigLAT.: Capito.usPRIMERJAJ: svojeglaven svola[sv.la]samostalnik ženskega spolasladkovodna riba jeles, latinsko Alosa agone (nekdaj Clupea alosa) 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: Svôla– svoja: Ital. Suola: germ. Schollfisch: .vola (electio) a vola.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. PRIMERJAJ: svoja Š š[ša (?)] dvocrkje sh 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Sha, Sh, sh (str. 162) ša[ša (?)] ime dvocrkja sh 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Sha, Sh, sh (str. 162) šacenga[šác.nga](šacinga) samostalnik ženskega spola cenitev 556: pravni izraz TMB: Shazčnga -e.h. NEM.: Die SchätzungLAT.: Ć.timatio šacingaGLEJ: šacenga šafti[š.fti]prislov komaj TMB: ShâftiNEM.: Schwerlich, kaum LAT.: Difficulter, vixKG: Redke so zirkve, inu Duhovnisha, shafti njeh bode tolku, koker je oshtarij v'mejstu, al ponozhneh sten .a vasuvanje v' predmejstah, inu na kmeteh. (str. 149) šahar[š.har]samostalnik moškega spola razbojnik 933: tat TMB: Shâhar-jam. NEM.: Der SchächerLAT.: Latro, u.uarius šajtrga[š.jtrga]samostalnik ženskega spola koroško samokolnica 593: samokolnica TMB: Shajtčrga-e.h. NEM.: Der Schubkarren LAT.: PaboGS: Shajterga– vindicum a germ. Scheibtruge: Carniole takla, tazhka.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: tacka; taklja šala1 [šála]samostalnik ženskega spola zabava, kratkocasje 751: kratkocasnost TMB: Shâla-e.h. NEM.: Ein ScherzLAT.: Jocus GS: Shala– jocus a gr. .a...., cavillatorem .ignificat apud Suidam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Shalla, -le 'der Spaß, Scherz’ (str. 109)ABC: Shala (1765, str. 17) šala2 [šála]samostalnik ženskega spola skodelica 229: posoda za hrano TMB: Shâla-e.h. NEM.: SchaleLAT.: PateraGS: Shala– In .ignificatione vero Scutella apud Paulum Diacon. Longobardice Scala: germ. Schale: Angl. shel: Suec. skal.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šalati[šálati š.lam]nedovršni glagol šaliti se 751: veseliti se KG: Shalam 'ich scherze’ (str. 65)KG: shallam 'scherze’ (str. 162)PRIMERJAJ: šaliti šaliti[šáliti š.lim]nedovršni glagol šaliti se 751: veseliti se TMB: Shalemshaleti NEM.: ScherzenLAT.: JocariPRIMERJAJ: šalati šamper[šamp.r]samostalnik moškega spola dolgo, do peta segajoce žensko krilo 137: žensko oblacilo TMB: Shampr-am. NEM.: Langer WeiberrockLAT.: Toga talaris šantav[šántav]pridevnik šepav GS: Shantov– Hung. .ánta, santan: gr. s..µ..., claudicans; unde germ. Schienbein. Et verbale vocabulum shantuvanje: Hung. sántaság, claudicatio. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. šantavec[šántav.c]samostalnik moškega spola kdor šepa; šepavec 830: clovek z gibalno hibo TMB: Shantovz-am. NEM.: HinkenderLAT.: Claudicans šantovanje[šantov.nje (?)]samostalnik srednjega spola šepanje 30: gibalna hiba GS: Shantov– Hung. .ánta, santan: gr. s..µ..., claudicans; unde germ. Schienbein. Et verbale vocabulum shantuvanje: Hung. sántaság, claudicatio.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. šap[š.p šap.]samostalnik moškega spola dekliška poveza prek cela okoli glave 138: dekliško oblacilo TMB: Shap-m. NEM.: Das HirnbindelLAT.: Corona frontis GS: Shap– Shapel, quod loco Kranz in germanicam a..ump.erat Burchard de Hohenfels, & Kai.erberg: Gall. Chapelet. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: šapelj šapelj[šáp.lj šáp.ljna]samostalnik moškega spola dekliška poveza prek cela okoli glave 138: dekliško oblacilo TMB: Shâpčl -nam. NEM.: Das HirnbindelLAT.: Corona frontisGS: Shap– Shapel, quod loco Kranz in germanicam a..ump.erat Burchard de Hohenfels, & Kai.erberg: Gall. Chapelet. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: šap šapljica[šápljica]samostalnik ženskega spola ptica vrbja sinica, latinsko Parus palustris, ali siva sinica, latinsko Parus cinereus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Shapelza-e.h. NEM.: Hanf-, GalgenmeiseLAT.: Parus cinereus šara[šára]samostalnik ženskega spola 1. prirojene lastnosti 364: beseda s pomenom 'znacaj, lastnost’ 2. rod, vrsta, sorta 669: besede s pomenom 'vrsta, sorta’ TMB: Shara-e .h. NEM.: Geschlecht, GattungLAT.: Genus, .peciesGS: Shara– germ. Schaar: turba multitudo; genus enim multas .pecies in .e complectitur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: po Ozhetove shari sorti, oder shegi (str. 123) PRIMERJAJ: šega šarbati[š.rbati (?)]nedovršni glagol pretepati, mlatiti, tolci 727: tolci, bosti TMB: SharbamNEM.: Prügeln, schlagenLAT.: CćdereGS: Sharbam– .icut garbam a germ. gärben, abgarben, tran.late pro cćdere. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: garbati šarkelj[šárk.lj šárk.ljna]samostalnik moškega spola šarkelj 261: hrana TMB: Sharkčl-nam. NEM.: Ein KugelhupfLAT.: Panis tortus šat[š.t šat.]samostalnik moškega spola prticek, servieta 247: blago ali usnje TMB: Shât-m. NEM.: TellertüchleinLAT.: Mapella šavba[š.vba]samostalnik ženskega spola krznen plašc; kožuh 130: oblacilo ali obutev TMB: Shavba-e.h. NEM.: Der Pelz LAT.: PelliceumGS: Shavba– Hung. Suba: germ. Schaube, longum pallium, .eu pallio .imilis toga talaris.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šc[šca (?)] štiricrkje shzh 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Shzha, shzh (str. 162) šca[šca (?)] ime štiricrkja shzh 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Shzha, shzh (str. 162) šcavje[šc.vje]samostalnik srednjega spolarastlina (konjska) kislica, latinsko Rumex (acetosa) 617: vrsta zelike TMB: Shavje -an. NEM.: MengelwurzLAT.: Lapathum, rumex .. ... . : Hebr. TitillareGS: Shegetam – a Segam , schedal .. ... . , la.civiens fuit: Syr. schagal šcegetati[šc.g.táti šc.gácem]in [šc.get.m]nedovršni glagol šcegetati, žgeckati 769: tipati TMB: Shegâzhem; ShęgétâmNEM.: KützelnLAT.: pellexit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. šceniti[šceniti šc.nem]dovršni glagol stara beseda ušcipniti 727: tolci, bosti GS: Ushenem– compo.itum ex antiquo shenem, .eu shiplem abrado, decerpo, minuo. Unde e.t ushęnu, Grieß.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. šcep[šc.p šc.p.](šcip) samostalnik moškega spola mlada luna, mlaj 314: nebesno telo TMB: Shęp-am. NEM.: Neuschein, Neulicht LAT.: Neomenia šcer[šc.r (?) šcer.]samostalnik moškega spola neka rastlina 617: vrsta zelike TMB: Shęr -m. NEM.: Das GrenzelkrautLAT.: Andrachne Ime šcer in šcir navaja Pleteršnik za mnoge rastline. Prevedka Grenzelkraut dostopni nemški viri ne poznajo, latinsko ime Andrachne je (bilo) v rabi za mnoge rastline. PRIMERJAJ: šcir šcet[šc.t šcet.]samostalnik ženskega spola krtaca za odstranjevanje uši 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Shet -y.h. NEM.: Eine LäusebürstenLAT.: Setacea pedicularisGS: Shet– a shetina: lat. Seta: gr. .a.t..Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. šcetice[šcetíce]množinski samostalnik ženskega spolavrsta osata, verjetno ošljak, latinsko Onopordum acanthium 617: vrsta zelike TMB: Shetize.h. NEM.: Weisser Wegdistel LAT.: Aconthion šceticevje[šcetícevje]samostalnik srednjega spola rastlina divja šcetica, latinsko Dipsacus fullonum 617: vrsta zelike TMB: Shetizhuvje-an. NEM.: KartendistelLAT.: Dip.acus šcetina[šcetína]samostalnik ženskega spola trša dlaka, šcetine 980: del živali TMB: Shetina-e.h. NEM.: Die BorstenLAT.: Seta šcetinast[šcetínast]pridevnik šcetinast TMB: Shetina.t-a -uNEM.: Borstig LAT.: Setiger šcinkavec[šcínkav.c]samostalnik moškega spolaptica šcinkavec, latinsko Fringilla coelebs 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Shinkovz-am. NEM.: Der Fink LAT.: Fringilla šcipGLEJ: šcep šcipanje[šcípanje]samostalnik srednjega spola šcipanje 727: udarec, udarjanje TMB: Shipanje-an. NEM.: Das ZwickenLAT.: Tormen šcipati[šcípati šcípljem]nedovršni glagol šcipati 727: tolci, bosti TMB: Shiplem shipatiNEM.: Zwicken, zwackenLAT.: Carpere, lace..ereGS: Shiplem– Hung. Chijpnij, germ. zwicken.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Ushenem– compo.itum ex antiquo shenem, .eu shiplem abrado, decerpo, minuo. Unde e.t ushęnu, Grieß.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. šcipniti[šcípniti šc.pnem]dovršni glagol ušcipniti 727: tolci, bosti TMB: Shipnem -pnetiNEM.: Zwicken, zwackenLAT.: Carpere, lace..ere šcir[šc.r šcir.]samostalnik moškega spolarastlina navadni tolšcak, latinsko Portulaca oleracea 617: vrsta zelike TMB: Shčr-m. NEM.: Der GinselLAT.: Portulaca Nemški slovarji to rastlino navajajo pod imenom Grensel. PRIMERJAJ: šcer šcuka[šcúka]samostalnik ženskega spolasladkovodna riba šcuka, latinsko Esox lucius 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Shűka-e.h. NEM.: Ein Hecht LAT.: LuciusGS: Shűka– Hung. Chuka: in vocabulario .ec. XV. Augu.tć Vindelicor. edito vocatur Lucius, .eu pi.cis Lupus: Holl. Shoek, a .noijen, schneiden.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ABC: Shuka (1765, str. 17) šcurek[šcúr.k]samostalnik moškega spola žival šcurek, latinsko Blatta orientalis 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Shurk-am. NEM.: Schwab, eine Grille LAT.: Gryllus še[še]ali [š.]clenek še TMB: ShęNEM.: NochLAT.: Adhuc, etiamnumKG: She 'allenthalben’ (str. 89) KG: she vezhkrat 'noch mehrmal’ (str. 94) KG: She poprej 'ehe, und bevor’ (str. 94) She ni dan 'Es ist noch nicht Tag’ (str. 188) PRIMERJAJ: še zdaj šega[š.ga]samostalnik ženskega spola 1. šega, navada, obicaj 686: navada 2. prirojene lastnosti; znacaj 364: beseda s pomenom 'znacaj, lastnost’ TMB: Shęga-e.h. NEM.: Der GebrauchLAT.: Mos, cćremoniaKG: poozhetit 'den Vatern nacharten’, sonst sagt man auch mit mehr Worten po Ozhetove shari sorti, oder shegi (str. 123) PRIMERJAJ: šara šegaven[šegáv.n]pridevnik izkušen, pameten, premeten TMB: Shegâvn-a -uNEM.: ArglistigLAT.: Callidus šelej[šel.j]prislov šele TMB: ShelejNEM.: ErstLAT.: Primo, primumPRIMERJAJ: šeler šeler[šel.r]prislov šele TMB: ShelérNEM.: ErstLAT.: Primo, primumPRIMERJAJ: šelej šelm[š.lm]samostalnik moškega spola goljuf, slepar (?) 934: goljuf GS: Shelm– germ. Schelm derivat cl. Adelung a Shalam. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Pomenska opredelitev temelji na pomenu te besede v starejših virih. šema[š.ma]samostalnik ženskega spola 1. maska 686: s šego povezana stvar 2. neumen, trapast clovek 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Shema-e.h. NEM.: 1. Larve, Masque 2. Du.er MenschLAT.: 1. Larva 2. Obe.ćmentis homo šemast[š.mast]pridevnik zamaskiran TMB: Shema.t-a -uNEM.: Larve, MasqueLAT.: LarvatusKG: shemast 'vermummet’ (str. 162) šemež[š.mež]samostalnik moškega spola maškara, pustna šema 954: clovek, ki sodeluje pri šegi TMB: .hemésh-.ham. NEM.: FastnachtsnarrLAT.: Crepus šen[š.n]samostalnik moškega spola vnetje kože, šen 17: bolezen TMB: Shén -am. NEM.: Das RothlaufLAT.: Ery.ipellas šent1 [š.nt]samostalnik moškega spola kletvica 496: kletvica ali psovka TMB: Shent-am. NEM.: LästerwortLAT.: Bla.phemia Zapis v TMB kaže na to, da beseda pomeni 'kletvica’, a iz drugih socasnih virov vemo, da je šent dejanska kletvica. šent2 [š.nt]pridevnik sveti GS: Shmarn– Shmarneza (petiza Marianus) contractum ex Shent Marien. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. KG: Shent Cyril, sokup drugeh slavenskeh zherk (str. 152)PRIMERJAJ: s.; st. šentati[š.ntati š.ntam]nedovršni glagol preklinjati 496: preklinjati ali psovati GS: Shentam– Hung. Zent: lat. .anctus: germ. shelten, Anglo.. .cyldan: Angl. skold. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: 'Fluchend’ (Preklinati) Shentej, shentejte (str. 92)KG: Shentej! plentej! blisk 'nu strella! (str. 180) PRIMERJAJ: šentovati šentjanževica[šentjánževica] samostalnik ženskega spola blagoslov vina na dan sv. Janeza 27. decembra 474: kršcanski obred TMB: Shentjan.hovza-e.h. NEM.: St. Johannesse-gen WeinLAT.: Benedictio S. Joannis šentovalecGLEJ: šentovavec šentovati[šentováti šent.jem] nedovršni glagol preklinjati 496: preklinjati ali psovati TMB: ShentujemLAT.: Sieh. Shentam PRIMERJAJ: šentati šentovavec[šentov.v.c] (šentovalec) samostalnik moškega spola preklinjevalec 885: grešnik TMB: .hentuvavz-am. NEM.: Ein LästererLAT.: Bla.phemus šep[š.p](žep) samostalnik moškega spola žep 131: del oblacila ali obutve GS: Shep– Hung. szeb, germ. Sack.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šepast[š.past]pridevnik šepav TMB: Shepa.t-a -uNEM.: Hinkend LAT.: ClaudicansGS: Shepa.t– qua.i .he otsche pa.ti.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. šepec[š.p.c]samostalnik moškega spola kdor šepa; šepec 830: clovek z gibalno hibo TMB: Shepz-am. Siehe Shepa.t šepetati[š.petáti š.pet.m]nedovršni glagol šepetati 506: nerazlocno, tiho govoriti TMB: ShčpetâmNEM.: Ans Ohr flisternLAT.: Su.urareGS: Shepetâm– onomatopśia expre..iva .usurri.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. šermir[šermír]samostalnik moškega spola poulicni igralec, ki uprizarja boj za denar 965: kdor igra TMB: Shermir-ja m. NEM.: Der FechterLAT.: PugilGS: Shermir – Ital. Schermitore.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: bodežnik šermišce[šermíšce]samostalnik srednjega spola prostor za športno, poulicno borbo 330: kraj za igro, zabavo TMB: Shermishe -an. NEM.: FechtplatzbodenLAT.: Palć.tra šest[š.st]števnik šest TMB: She.tNEM.: SechsLAT.: SexGS: She.t– lat. sex: germ. sechs: gr. ..: Hebr. .che.ch .ex.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šestdeset[šestdes.t]števnik šestdeset KG: She.tdeset '60’ (str. 44) K naglasu primerjaj petdeset. šestdeseti[šestdeséti]števnik šestdeseti KG: she.tdesete 'LX.’ (str. 44) šesti[š.sti]števnik šesti TMB: She.te-a -uNEM.: Der sechste LAT.: Sextus šestica[šestíca]samostalnik ženskega spola šestica, tj. kovanec za šest krajcarjev 85: denar TMB: She.tiza-e.h. NEM.: Der SechserLAT.: Sextarius šestopirnica[šestop.rnica]samostalnik ženskega spola bojni kij, buzdovan 199: orožje TMB: She.topirnčza-e.h. NEM.: Eine Streitkolben LAT.: ClavaGS: She.topirneza– ex she.t, & topir (ve.pertilio) qua.i clava, .imilis ve.pertillioni .exangulari.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. šestovilast[šestovílast]pridevnik neumen, neotesan TMB: Shę.tovila.t-a -u NEM.: LimmelhaftLAT.: Bliteus šestovilo[šestovílo]samostalnik srednjega spola drevesni poganjek, ki zraste iz starega tkiva; vodeni poganjek, bohotivka 604: drevesni del TMB: She.tovilu-a n. NEM.: Rauber, WasserreiserLAT.: Stollo GS: She.tovilu– pars altera vocis aperte e.t a vile, furca, ut rogovile &c. Prior vero non con.tat, unde .it; ni fors Illyricum antiquum zhe.t (frequens) in hac voce pro reliquiis reman.it.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. šeststo[šestst.]števnik šeststo ABC: Sheststu (1765, str. 17) ABC: .hést .tu (1798, str. 15) šeškarica[š.škarica]samostalnik ženskega spola ženska, ki tepe s šibo 958: clovek, ki tepe TMB: Sheshkŕrza-e.h. NEM.: Eie RuthenfürstińLAT.: Virgatrix šeškati[š.škati š.škam]nedovršni glagol tepsti s šibo 727: tolci, bosti TMB: SheshkamNEM.: Mit Ruthen streichen LAT.: Virgis cćdereGS: Sheshkam– onomatopśtica vox exprimens .ibilum virgć vibratć ad cćdendum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šetraja[šetr.ja]samostalnik ženskega spola rastlina šetraj, latinsko Saturea 617: vrsta zelike TMB: Shętrâja-e.h. NEM.: Der GartenysopLAT.: SaturejaGS: Shetrâja– shetrajka: lat. .atureja: germ. Saturey: Ital. .avorea, .avoreggia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: šetrajika šibek[šíb.k]pridevniknežen, upogljiv TMB: Shibke-a -u NEM.: Zart, beugsamLAT.: Tener, flexilis šibiti[šibiti šibím]nedovršni glagol upogibati 581: premikati TMB: Shibim NEM.: BeugenLAT.: Flectere, incurvare šibki spol[šíbki sp.l]samostalniška zveza moškega spola ženske 927: skupina ljudi KG: med shibkem spollam prčsti (str. 182)PRIMERJAJ: moški spol; noben spol; ženski spol šibkost[šíbkost]samostalnik ženskega spola nežnost 372: nežnost TMB: Shibko.t-e .h. NEM.: Die ZärtlichkeitLAT.: Teneritudo šibra[š.bra]samostalnik ženskega spola 1. pogacica, tj. kost v kolenu 972: del cloveka ali živali 2. odkrušen drobec kamna 637: kamen, kamenina TMB: Shibra-e.h. NEM.: 1. Kniescheibe 2. SteinbrechLAT.: 1. Poples 2. Fragmentum petrćGS: Shibra– germ. Schiefer: Suec. skifwer: Angl. Shiver: Hebr. .chabar fregit. Razlaga je s stališca .. .. .. šetrajika[šetr.jika](šetrajka) samostalnik ženskega spolarastlina šetraj, latinsko Saturea 617: vrsta zelike TMB: Shetrajeka-e.h. NEM.: Der GartenysopLAT.: SaturejaPRIMERJAJ: šetraja šetrajkaGLEJ: šetrajika še zdaj[šé zdaj]prislovna zvezaše vedno, celo zdaj TMB: Shę.dejNEM.: AnnochLAT.: EtiamnumKG: She.dej 'noch immer’ (str. 88)PRIMERJAJ: še; zdaj šiba[šíba]samostalnik ženskega spola šiba 600: del rastline TMB: Shiba-e.h. NEM.: Die RutheLAT.: VirgaGS: Shiba baculus, virga; unde .chebet ...... . – Hebr. shibim, flexibilis ut virga.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: šlibra šija[šíja]samostalnik ženskega spola lopatica, tj. plošcata trikotna kost na zgornjem delu hrbta 972: del cloveka ali živali TMB: Shya-e.h. NEM.: Das Schulter­blatLAT.: Scapula šijnjakGLEJ: šinjak šilo[šílo]samostalnik srednjega spola šilo, tj. orodje iz dolge, tanke konice za delanje lukenj pri šivanju cesa tršega 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Shilu; Shylu-an. NEM.: Die AhlLAT.: Subula GS: Shilu– Suec. Syl a sy, .uere.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ABC: Shilu (1765, str. 17) Šimen[šim.n (?)]samostalnik moškega spola Simon, Šimen, prvo ime apostola Petra 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Ti se shimen, bosh pak Cefas imenuvan (str. 142) Citat iz Svetega pisma, Jn 1,42. šin[š.n (?)](šinj; žin; žinj) samostalnik moškega spola koroško notranji nemir ali dvom, pomislek 435: miselni pojem TMB: Shin-am. NEM.: Skrupel, GemüthsangstLAT.: Scrupulus, anxia con.cientiaGS: Shin– vindicum a germ. Schein: tran.late, quod .crupulus mentis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. šina[šína]samostalnik ženskega spola železna žica, železen trak 128: kovinski izdelek TMB: Shina-e.h. NEM.: Das SchineisenLAT.: Ferrum ductumGS: Shina – germ. Schinneisen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šingrc[šingrc](žingrc) samostalnik moškega spolarastlina zimzelen, latinsko Vinca 617: vrsta zelike TMB: Shingčrz-am. NEM.: Das InngrünnLAT.: VincaGS: Shingerz– germ. Inngrn.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. šiniti[šíniti š.nem]dovršni glagol nenadoma, zelo hitro skociti, steci 562: hitro se premikati TMB: ShinemShineti NEM.: HerausspringenLAT.: Pro.ilire šinjGLEJ: šin šinjak[š.njak](šijnjak; šinjek) samostalnik moškega spola vrat, tilnik 972: del cloveka ali živali TMB: Shinjek-am. NEM.: Das GenickeLAT.: Cervix šinje[š.nje](žinje)samostalnik srednjega spola rastlina žinje, latinsko Achillea ageratum 617: vrsta zelike TMB: Shinje-an. NEM.: LeberbalsamLAT.: AgerathonPRIMERJAJ: agartnik; jetrinjak; mušnik šinjek GLEJ: šinjak šinkelj[šínk.lj šínk.ljna]samostalnik moškega spola skodla 777: del zgradbe TMB: Shinkel -nam. NEM.: Ein SchindelLAT.: Scandula GS: Shinkel– germ. Schindel: lat. .candula. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: škodla šipa[šípa]samostalnik ženskega spola okensko steklo; šipa 777: del zgradbe TMB: Shipa-e.h. NEM.: FensterscheibeLAT.: Orbis vitreusGS: Shipa– vindicum a germ. Scheibe.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šircajte[šircajte](šircajte na glavo) medmet izraža zacudenje in presenecenje TMB: Shirzejte!NEM.: PotztausendLAT.: Eja, age!KG: Shirzejte na glavo! 'potztausend Fikrament!’ (str. 97)PRIMERJAJ: širckajte šircajte na glavoGLEJ: šircajte širckajte[širckajte]medmet izraža zacudenje in presenecenje TMB: Shirzkejte!NEM.: PotztausendLAT.: Eja, age! PRIMERJAJ: šircajte širjava[širj.va]samostalnik ženskega spola širokost, širina 750: razsežnost TMB: Shirjâva-e.h. NEM.: Die Weite, Breite LAT.: AmplitudoPRIMERJAJ: širokost širok[šir.k]pridevnik širok TMB: Shirok; Shrok-a -uNEM.: Weit, breitLAT.: Latus, laxusGS: Shirok– germ. schr; quia latitudo e.t dimen.io in lineam obliquam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Shrok, primernik Shirshe, Shirokejshe 'Weiter’ (str. 41) širokonog[širokon.g]pridevnik ki ima široka stopala TMB: Shrokanog-a -uNEM.: BreitfüßigLAT.: Palmipes širokost[širok.st]samostalnik ženskega spola širokost, širina 750: razsežnost TMB: Shiriku.t-e.h. Siehe ShirjavaPRIMERJAJ: širjava šiška[š.ška]samostalnik ženskega spola šiška 34: oboleli rastlinski del TMB: Shishka-e.h. NEM.: GallapfelLAT.: Galla šiti[šíti š.jem]nedovršni glagol šivati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: ShyemshytiNEM.: Nähen LAT.: Nere, .uereGS: Shyem– Shyvam: Goth. Shiujith & .iujan, .uere: Anglo.. .iwan. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: šivati šivanje[šiv.nje]samostalnik srednjega spola šivanje 247: izdelovanje blaga ali strojenje kože ABC: Shvanje (1794, str. 8) šivanka[šívanka]in [šiv.nka] samostalnik ženskega spola šivanka 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Shyvanka; Shivanka-e.h. NEM.: Eine NähnadelLAT.: Acus V prid domnevi o naglašenosti prvega zloga govori zlasti crka y, ki se v TMB (domnevno) nikoli ne uporabi za oznacitev nenaglašenega i. šivati[šívati šívam]nedovršni glagol šivati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: ShyvamLAT.: Sieh. Shyem KG: Shivam, -val, shivan, -vati 'nähen’ (str. 109)PRIMERJAJ: šiti , pelvis..aph ... . : Hebr. schaff : Suec. skappa škaf[šk.f]samostalnik moškega spola lesena posoda za vodo; škaf 241: posoda za vodo TMB: Shkaf-am. NEM.: WasserschaffLAT.: Amphora, .caphulaGS: Shkaf– lat. .capha, .caphula: germ. Wasser- Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. škarje[šk.rje]množinski samostalnik ženskega spola škarje 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Shkarje.h. NEM.: Die ScheerLAT.: Forfex, chelćGS: Shkarje– germ. Sheer: .uper. germ. Schär: a gr. .e..., tondeo; quia forfice tondebant; unde shkarnem, kneipen, abzwacken.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. škarnitiGLEJ: škrnitią škatla[šk.tla]samostalnik ženskega spola skrinjica, škatlica 234: šatulja TMB: Shkatla-e.h. NEM.: Die SchachtelLAT.: Arcula, pyxisGS: Shkatla– Ital. Scatola: germ. Schachtel: lat. Scatula.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. škilast[škílast]pridevnik škilast, škilav TMB: Shkilŕ.t-a -uNEM.: SchielendLAT.: Lu.cusGS: Shkila.t– shkilem: germ. schielen: a gr. s....., vexo, s.......Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škilec[šk.l.c]samostalnik moškega spola kdor škili; škilavec 832: clovek s hibo v zaznavanju s cutili TMB: Shkilz-am. NEM.: SchielenderLAT.: Strabo škiliti[škíliti šk.lim]nedovršni glagol škiliti 32: imeti hibo pri zaznavanju s cutili TMB: Shkilem-letiNEM.: Schielen LAT.: Limis oculis a.picere škoda[šk.da]samostalnik ženskega spola škoda 687: škodovanje TMB: Shkôda-e .h. NEM.: Der SchadenLAT.: Damnum GS: Shkôda– germ. Schaden, Suec. skada: škofija, tj. samostojna upravna enota Anglo.. scathe: I.land. skade: gr. s.ad.., Katoliške cerkve; dieceza 744: cerkvena .chadad va.tavit. Razlaga .. ... . noceo: Hebr. vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih ustanova TMB: Shkofij.tvu-an. NEM.: Kir­ povezav ali trditev. škodla[šk.dla]samostalnik ženskega spola skodla 777: del zgradbe TMB: Shkodla -e.h. NEM.: Kurze SchindelnLAT.: Scandula PRIMERJAJ: šinkelj škodljiv[škodljív]pridevnik škodljiv TMB: Shkodliv-a -uNEM.: SchädlichLAT.: Noxius škodljivec[škodlj.v.c]samostalnik moškega spola škodljiv clovek; škodljivec 928: clovek z negativnimi lastnostmi TMB: Shkodlivz -am. NEM.: Schädlicher MenschLAT.: Damnificator škodovati[šk.dovati šk.dujem]in [šk.dovam]nedovršni glagol škodovati 627: poslabševati, zatirati TMB: Shkodujem; Shkôdijem; Shkoduvam NEM.: SchadenLAT.: Nocere škof[šk.f]samostalnik moškega spola 905: verski oblastnik TMB: Shkof -am. NEM.: Der BischofLAT.: Epi.copus GS: Shkof– lat. Epi.copus: germ. Bischof. škof Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. škofica[šk.fica]samostalnik ženskega spola kovanec majhne vrednosti, vinar, belic 85: denar TMB: Shkofčza-e.h. NEM.: Ein HellerLAT.: Sextans, obulus škofija[škof.ja]samostalnik ženskega spola škofija, tj. poslopje, v katerem živi škof 786: zgradba, v kateri je oblast TMB: Shkofya-e.h. NEM.: BischofhofLAT.: Curia epi.copalis škofijstvo[škof.jstvo]samostalnik srednjega spola chsprengelLAT.: Dićce.is škofov[škof.v]pridevnik škofov KG: SHKOFOVA GNADA (str. 167) škopa[šk.pa](škupa) samostalnik ženskega spola manjši otep, manjši snop slame 245: snop TMB: Shkűpa-e.h. NEM.: Die StrohschäbeLAT.: ManuciolaGS: Shkupa– a Kup: lat. Cumulus: germ. Scahub, Schop, Schober.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škopnik[šk.pnik](škupnik) samostalnik moškega spola otep, snop slame 245: snop TMB: Shkupnčk-am. NEM.: Strohbund, SchäbLAT.: Manipulus škorec[škór.c]samostalnik moškega spola ptica škorec, latinsko Sturnus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Shkórz-am. NEM.: Der Staar, VogelLAT.: SturnusGS: Shkorz– a gr. s..r, s..t.., .tercus, qua.i avis in .tercore pecudum in.ecta qućrens, & vorans.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škornja[šk.rnja]samostalnik ženskega spola škorenj 130: oblacilo ali obutev TMB: Shkorna-e.h. NEM.: Der StiefelLAT.: Ocrea GS: Shkôrna– shkorneza, a .gor, qua.i .gorna obűda, .upercalligć.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škornjica[šk.rnjica]samostalnik ženskega spola škorenj 130: oblacilo ali obutev TMB: Shkornčza-e.h. NEM.: Der StiefelLAT.: Ocrea KG: Se.ujte meni shkorenze 'Ziehet mir die Stiefel aus’ (str. 195)PRIMERJAJ: škornja škorš[šk.rš](skorš) samostalnik moškega spola drevo skorš, latinsko Sorbus 605: drevesna vrsta GS: Shkursh– lat. Sorbum. škrabljatiGLEJ: škrebljati škrat[škr.t (?) škrat. (?)]samostalnik moškega spolaškrat, tj. majhnemu cloveku podobno bitje, o katerem verjamejo, da prebiva v rudnikih 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Shkrat-m. NEM.: BergmännchenLAT.: Dćmon metallicus GS: Shkrat– a Kryem. Vid. Kert affine. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: škratek; škratelj škratek[škr.t.k]samostalnik moškega spola hišni duh 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Skritek, Shkratek 'Hausgenius’ (str. 184)PRIMERJAJ: škrat škratelj[škrát.lj škrát.ljna]samostalnik moškega spolaškrat, tj. majhnemu cloveku podobno bitje, o katerem verjamejo, da prebiva v rudnikih 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Shkratčl-nam. NEM.: BergmännchenLAT.: Dćmon metallicus PRIMERJAJ: škrat škrba[škrba]samostalnik ženskega spola škrbina 879: del cloveka, ki je hiba TMB: Shkčrba-e.h. NEM.: Die ScharteLAT.: Crena GS: Shkerba– .hkerbina: germ. Scharte: Ital. scard: Angl. shord; exinde germ. kerben.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škrbast[škrbast]pridevnik škrbast TMB: Shkerbŕ.t-a -uNEM.: Zahnlucket, scharrichtLAT.: Denticulatus PRIMERJAJ: škrbozob škrbati[škrbati škrbam]nedovršni glagol glodati, praskati, škrbati 584: božati, praskati TMB: ShkčrbamNEM.: Abschaben, kratzenLAT.: DeroderePRIMERJAJ: škrtati škrbec[šk.b.c]samostalnik moškega spola žepni nož; pipec 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Shkerbz-am. NEM.: Ein Ta-schenmesserLAT.: Cultellus škrbina[škrbína]samostalnik ženskega spola odkrušen drobec 84: del stvari TMB: Shkerbina-e.h. NEM.: Ein SchieferLAT.: Fragmen škrbozob[škrboz.b]pridevnik škrbast TMB: Shkerbŕzôb-a -uNEM.: Zahnlucket, scharrichtLAT.: Denticulatus PRIMERJAJ: škrbast škrebljati[škrebljáti škreblj.m] (škrabljati) nedovršni glagol povzrocati rahle, neizrazite glasove; škrabljati 487: oddajati glasove TMB: ShkréblâmNEM.: kleines Getöß mach. LAT.: StrepereGS: Shkreblâm– germ. .uper. schrapen, schkräpeln: Angl. .crape: Anglo.. .crepeon: Suec. .kraba.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. škric[škr.c]samostalnik moškega spola najnižji del suknje ali krila, npr. resa, rob 131: del oblacila ali obutve TMB: Shkriz -am. NEM.: Rockfalte, SaumLAT.: Fimbria, plicaGS: Shkriz– Vide Ashkert.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Mojshkra– a moj, & shkriz; quć conducuntur, ut telam in fru.ta con.ci..am in u.um ve.timentorum con.uant.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škridla[škridla]samostalnik ženskega spola 1. pokrov 193: priprava za zapiranje 2. pecnica 779: del zgradbe, ki je v zvezi z ogrevanjem TMB: Shkridla-e.h. NEM.: 1. Eine Stürze 2. OfenkachelLAT.: 1. Operculum 2. CacabusGS: Shkridla– a kryem, tego. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja pravilna. Prevzeto iz ceško škridla 'pokrovka’. škripati[škrípati škrípljem]nedovršni glagol 1. rjoveti 487: oddajati glasove 2. škripati 487: oddajati glasove TMB: Shkriplém-patiNEM.: Bru.en, knirschenLAT.: AdfremereGS: Shkriplem– lat. .trideo onomatopśia .oni.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škripec[škrip.c]samostalnik moškega spola vijak, navoj 192: priprava za navijanje TMB: Shkerpz-am. NEM.: Eine Schraube LAT.: TrochleaGS: Shkerpz– onomatopśia. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. Redukcija v prvem zlogu nedvomno kaže na naglašenost crkovno neizraženega polglasnika drugega zloga. PRIMERJAJ: skripec škrjanec[škrján.c]samostalnik moškega spolaptica škrjanec, latinsko Alauda arvensis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Shkerjânz-am. NEM.: Die Lerche LAT.: AlaudaGS: Shkerjanz– a gr. s..., .tercus; unde & germ. Kothlerche vocant. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škrl[šk.l (?)]samostalnik moškega spola plošca iz skrilavca; skril 637: kamen, kamenina TMB: Shkčrl-am. NEM.: Schiefer­blateLAT.: ArdeliaPRIMERJAJ: skrilo škrlat[škrl.t]samostalnik moškega spola škrlat 1: barva TMB: Shkerlât-am. NEM.: Purpur, ScharlachLAT.: PurpuraGS: Shkerlât – germ. Scharlach: Ital. Scarlato: Angl. Scarlet: Gall. Ecarlate: Turc. Iskerlet: Arab. ysquerlat; unde ad no.tras terras purpura perlata e.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. škrnicelj[škrníc.lj]samostalnik moškega spola škrnicelj 243: vreca ali torba GS: Shkernizel– slavicć originis fatentur cl. Adelung, Krüniz &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. škrniti1 [škrniti šk.nem]nedovršni glagol zaškripati, zahrešcati 487: oddajati glasove TMB: Shkčrnem-nitiNEM.: Knarren LAT.: CrepareGS: Shkernem– onomatopśia. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. škrniti2 [škrniti šk.nem](škarniti) dovršni glagol odšcipniti, odškrniti 620: rezati, trgati GS: Shkarje– germ. Sheer: .uper. germ. Schär: a gr. .e..., tondeo; quia forfice tondebant; unde shkarnem, kneipen, abzwacken.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. škrofilo[škrofílo]samostalnik srednjega spola priprava za kropljenje z blagoslovlje-no vodo; kropilo 167: pripomocek pri kršcanskem obredu TMB: Shkrofilu-a n. NEM.: Ein WeyhwedelLAT.: A.per.orium PRIMERJAJ: škropilnik; škropilo škrofiti[škrofiti škrofím]nedovršni glagol škropiti 586: premikati tekocino TMB: ShkrofimLAT.: Siehe Shkropim škropilnik[škrop.lnik]samostalnik moškega spola priprava za kropljenje z blagoslovlje-no vodo; kropilo 167: pripomocek pri kršcanskem obredu TMB: Shkropilnčk-am. Siehe ShkrofiluPRIMERJAJ: škrofilo; škropilo škropilo[škropílo]samostalnik srednjega spola priprava za kropljenje z blagoslovlje-no vodo; kropilo 167: pripomocek pri kršcanskem obredu TMB: Shkropilu -an. Siehe ShkrofiluPRIMERJAJ: škrofilo; škropilnik škropiti[škropiti škropím]nedovršni glagol škropiti 586: premikati tekocino KG: Shkropim 'ich besprenge’ (str. 77) PRIMERJAJ: škrofiti škrtati[škrtati škrtam]nedovršni glagol praskati, škrtati, škrbati 487: oddajati glasove TMB: ShkčrtamLAT.: RadereSiehe ShkerbamPRIMERJAJ: škrbati škupaGLEJ: škopa škupnikGLEJ: škopnik šlage[šl.ge](švaje; žlage; žvaje) množinski samostalnik ženskega spola statve 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Shvâje.h. NEM.: WeberzeugLAT.: In.trumentum textorium Primerjaj pri Pleteršniku žl.ge 'die Weberrechen’, kar izvaja iz nemško die Schlagen. Zapis shvâjeizkazuje švapanje in gorenjsko palataliza­cijo g pred e. šlapa[šlápa]samostalnik ženskega spola 1. neumen, neotesan clovek 903: neumen ali lahkomiseln clovek 2. ženski spolni organ; nožnica, vagina 882: del ženskega telesa TMB: Shlâpa-e .h. NEM.: 1. Ein Tapperl 2. MutterscheideLAT.: 1. Varo 2. Matricis vaginaGS: Shlâpa– unde germ. schlap.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šlatati[šlátati šl.tam]nedovršni glagol 769: tipati dotikati se, otipavati TMB: ShlâtamNEM.: BetastenLAT.: ContingereKG: Shlatam, -tal, -tan, -tati 'berühren, betasten’ (str. 109) šlekedrati[šlek.dráti šlek.dr.m] nedovršni glagol jecljati 29: imeti govorno hibo TMB: ShlékčdrâmNEM.: In Reden anstoßen LAT.: Hć.itare šlepati[šlepáti šlep.m]nedovršni glagol odstranjevati luske z ribe 53: lupiti, lušciti, smukati TMB: ShlépâmNEM.: SchüppenLAT.: De.quamare šles[šl.s (?)](šlez) samostalnik moškega spolarastlina slez, latinsko Althaea officinalis 617: vrsta zelike TMB: Shles-um. Siehe Slis PRIMERJAJ: slis šleva[šl.va]samostalnik ženskega spola bojazljiv clovek, strahopetec, šleva 947: strahopeten clovek TMB: Shleva-e .h. NEM.: Feige, MemmeLAT.: Imbellis šlezGLEJ: šles šlibra[šl.bra]samostalnik ženskega spola 1. pogacica, tj. kost v kolenu 972: del cloveka ali živali 2. odkrušen drobec kamna 637: kamen, kamenina GS: Shlibra– vid. Shibra. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: šibra šlišatiGLEJ: slišati šlof[šlof]samostalnik moškega spola del oblacila, ki se zadaj vlece po tleh; vlecka 131: del oblacila ali obutve TMB: Shlóf-am. NEM.: Der Schweif LAT.: Syrma, caudaGS: Shlof– germ. Schlepp, Schleife.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šmant[šm.nt]samostalnik moškega spola škrlatni plašc 130: oblacilo ali obutev TMB: Shmŕnt-am. NEM.: Purpurmantel LAT.: PaludamentumGS: Shmant– Shment: germ. Samet: Angl. & Suec. Samet, Carniol. a Shum (.trepitus) quod paludamentum per.trepat.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. šmaren[šmár.n](šmarijin) pridevnik ki je v zvezi s sveto Marijo GS: Shmarn – Shmarneza (petiza Marianus) contractum ex Shent Marien.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Shmarenze, shmarne krish 'Hausstern’ (str. 185)PRIMERJAJ: šmarni dan šmarijinGLEJ: šmaren šmarnica[šmárnica]samostalnik ženskega spola 1. cvetica šmarnica, latinsko Convallaria maialis 617: vrsta zelike 2. šmarna petica, kovanec za 17 krajcarjev 85: denar TMB: Shmarnčza -e.h. NEM.: Mayblum, Hi.elsschlüssel LAT.: Convallaria, lychnisGS: Shmarn– Shmarneza (petiza Marianus) contractum ex Shent Marien.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Morda je poleg te mišljena še kaka druga cvetica. Nemško Himmelsschlsel poleg 'kljuc od nebeških vrat’ pomeni tudi 'trobentica, Primula veris’, latinsko lychnis pa sorto vrtnice in še neko drugo, neidentificirano rastlino. PRIMERJAJ: petica Šmarnice[šmárnice]množinski samostalnik ženskega spola Ozvezdje Severni križ 314: nebesno telo KG: Shmarenze, shmarne krish 'Hausstern’ (str. 185)PRIMERJAJ: šmaren; Šmarni križ˛ šmarni dan[šmárni d.n]samostalniška zveza moškega spolašmaren, tj. veliki šmaren, 15. avgust, in mali šmaren, 8. september 46: praznik TMB: Shmarn danNEM.: FrauentagLAT.: Marianus dies Sodec po etimološkem pomenu nemškega prevedka sta bila oba Marijina praznika pojmovana nekako kot 'dan žena’. PRIMERJAJ: šmaren šmarni križ1 [šmárni kríž]samostalni­ška zveza moškega spolacvetica masleni grint, latinsko Senecio 617: vrsta zelike TMB: Shmarn Krish NEM.: KreuzwurzLAT.: Pappus Šmarni križ2 [šmárni kríž]samostalni­ška zveza moškega spola ozvezdje Severni križ 314: nebesno telo TMB: Shmarn KrishNEM.: Himmelskreuz LAT.: Con.tellatioKG: Shmarenze, shmarne krish 'Hausstern’ (str. 185)PRIMERJAJ: Šmarnice šmarni slak[šmárni sl.k]samostalniška zveza moškega spola rastlina grenkuljica, latinsko Glechoma 617: vrsta zelike TMB: Shmarn SlâkNEM.: PollenkrautLAT.: Glechoma šment[šm.nt]samostalnik moškega spola škrlatni plašc 130: oblacilo ali obutev TMB: Shmęnt-am. Sieh. ShmantGS: Shmant – Shment: germ. Samet: Angl. & Suec. Samet, Carniol. a Shum (.trepitus) quod paludamentum per.trepat.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: šmant šmigla[šmigla]samostalnik ženskega spola milo 650: milo TMB: Shmigla-e.h. Siehe .hajfaPRIMERJAJ: žajfa šmrak[šmr.k šmrak.]samostalnik moškega spola žensko licilo, lepoticje, okrasje 532: okrasje TMB: Shmrâk-m. NEM.: Weiber­schmuckLAT.: Mundus muliebris šnakerar[?](šnakrar) samostalnik moškega spola tesar (?) 866: tesar GS: Shnakerar– Shnakrar. Suec. Snikare, Zimmermann. Vid. Adelung in voce Schnacke.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. šnakrarGLEJ: šnakerar šnobrc[šn.brc]samostalnik moškega spola tlesk po celu 727: udarec, udarjanje TMB: Shnôbčrz-am. NEM.: StirnnipelLAT.: Talitrum šoba[š.ba]samostalnik ženskega spola 1. širokoustnež, bahac 884: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z govorom 2. cevljarsko kladivo 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Shôba-e.h. NEM.: 1. Großmaul 2. Klopfholz der SchusterLAT.: 1. Labio, labio.us 2. Mateola, tudes šobar[šóbar]samostalnik moškega spola priprava za strganje; strgalo 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Shóbar-ja m. NEM.: SchabmesserLAT.: Radula šoftrijalec[šoftrij.l.c]samostalnik moškega spola kirurški nož z rezilom v obliki peresa 197: kirurško rezilo TMB: Shostrijâlz-a m. NEM.: FedermesserLAT.: ScalprumGS: 744 oblacilo, ki pokriva prsi 130: oblacilo ali obutev GS: Sas – quod Shostar.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Shostar– Brustfleck: Hung. shos, vel Sas Riedgras, Binsen, a gr. ..st.., lorica: gr. Shoftrijalz– vindica vox a germ. Schaft & , vermibus ... , tinea: Arab. .as ... . s.. hebr. Futral.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. laboravit.Razlaga je s stališca današnjega šoga[š.ga](šoja)samostalnik ženskega spola ptica šoja, latinsko Garrulus glandarius 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Shôga-e.h. NEM.: Der Nutzhäher LAT.: Picus cinereusGS: Shôga– alicubi shoja: Hung. choka.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. šojaGLEJ: šoga jezikoslovja napacna. GS: Zho.htar– vide Shoshtar.PRIMERJAJ: coštar; sas šoštarGLEJ: šostar šotor[šótor]samostalnik moškega spola šotor 773: zgradba TMB: Shótor-jam. NEM.: Das ZeltLAT.: TabernaculumGS: Shótor– Hung. Sator: for a germ. Schatten: .. ... . , expandit: chald. .chatach .. ... . hebr. .chetach, extendit; Deut. 20. 5. legitur: hebr. šola1 [š.la]samostalnik ženskega spola šola 748: šola TMB: Shôla-e.h. NEM.: (quod videtur affine) Schoterim . .. ..... Prćfecti in.pectores ca.trorum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Die SchuleLAT.: ScholaGS: Shôla– quidam sha: lat. schola: germ. Schule. Ital. scuola. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šola2 [š.la]samostalnik ženskega spola neka konjska ustna bolezen 26: bolezen domacih živali TMB: Shôla-e.h. NEM.: Eine Pferdkrankheit im MaulLAT.: Tuber in ore equi šolar[š.lar]samostalnik moškega spola šolar, tj. kdor obiskuje šolo 956: ucenec TMB: Sholar-jam. NEM.: Der SchülerLAT.: Schola.ticus šonati se[š.nati se š.nam se]nedovršni glagol imeti spoštovanje do koga, iz spoštovanja prizanašati 672: spoštovati GS: Shônam se– koga (re.pectum habeo) unde germ. schonen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. šoržicaGLEJ: soržica šostar[?](šoštar) samostalnik moškega spola špana[špána]samostalnik ženskega spola družabna igra špana; mlin 752: igra ali njen del TMB: Shpâna-e.h. NEM.: Bretspiel, MühlfahrenLAT.: Ludus alexGS: Shpana– Shpanam; unde germani .uum Spannbrief habent.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. španati[šp.nati šp.nam]nedovršni glagol igrati špano (?) 752: igrati GS: Shpana – Shpanam; unde germani .uum Spannbrief habent.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. španenga[špán.nga](španinga) samostalnik ženskega spola prepoved 737: ukaz TMB: Shpančnga-e .h. NEM.: Das VerbothLAT.: Interdictum španingaGLEJ: španenga špegati[šp.gati šp.gam]nedovršni glagol oprezati, opazovati 770: videti, gledati GS: Shpegam– germ. inf. spähen: germ. .uper. spegen: Anglo.. spy: Suec. .peja: Hi.p. , ex .pecula ob.ervavit.zapha . .... : hebr. e.piar Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. špegel[šp.g..]samostalnik moškega spola zrcalo 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Shpegl-am. NEM.: Der Spiegel LAT.: SpeculumGS: Shpegl– a Shpegam: lat. .picio, a.picio: germ. Spiegel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. špeglarica[špeglárica (?)]samostalnik ženskega spola vlacilna ribiška mreža 157: pripomocek za ribolov TMB: Shpeglŕrza-e.h. NEM.: Waate, ZuggarnLAT.: Verriculum špeh[šp.h]samostalnik moškega spola špeh, slanina 980: del živali TMB: Shpęh -am. NEM.: Der SpeckLAT.: LardumGS: Shpéh– germ. Speck: Angl. Spic: Suec. Spaeac.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. špehova potica[špeh.va potíca] samostalniška zveza ženskega spola špehova potica; špehovka 261: hrana TMB: Shpéhôva, potizaNEM.: Fettbrodt LAT.: AdipatumPRIMERJAJ: špehovka špehovka[špeh.vka]samostalnik ženskega spola špehova potica; špehovka 261: hrana TMB: ShpehovkaNEM.: FettbrodtLAT.: AdipatumPRIMERJAJ: špehova potica špel[šp.l]samostalnik moškega spola stara beseda jezik, tj. sistem znakov za sporazumevanje 493: govorjenje GS: Shpel– (lingua) slavenske shpel (lingua slavica) antiqua, jam exoleta vox; videtur potius dialectum, quam linguam .ignifica..e, .ecundum quam homines ejusdem idiomatis inter .e di.tinguuntur; a pem, spejl, cano accentus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Špela[šp.la](Špeva) samostalnik ženskega spola Špela, tj. klicna oblika krstnega imena Elizabeta 351: krstno ime TMB: Shpela -e.h. NEM.: ElisabethLAT.: Eli.abetha KG: Shpella, Lčshpeta (str. 130)KG: Ti Shpeva! kaj se peva, inu govoriva, kader se nam bva pvatnu, inu kobivo u.eva (str. 159) PRIMERJAJ: Lišpeta špelta[šp..ta](špevta) samostalnik ženskega spola razklan kos lesa, razkolek 129: lesen izdelek TMB: Shpevta-e.h. NEM.: Eine Spälte LAT.: Lignum fi..ileGS: Shpevta– a germ. Spälte, gespaltener Holz.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. špenat[špenat (?)](špinat) samostalnik moškega spola fino, tanko platno 247: blago ali usnje TMB: Shpenât-am. NEM.: Zarte Leinwand LAT.: Sindon špendija[šp.ndija]samostalnik ženskega spola hrana, pijaca, živila (in druge življenjske potrebšcine), zaloga živil 261: hrana TMB: Shpendija-e.h. NEM.: Die Nahrung LAT.: Alimonia, victusGS: Shpendija– germ. Spende: lat. di.pendo, di.pen.o: gr. sp..de.. libare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Shpendeja, -je 'der Vorrath’ (str. 109) špendir[špendír]samostalnik moškega spola upravitelj zaloge živil 873: kdor je zadolžen za zalogo hrane TMB: Shpendir -jam. NEM.: SpeisemeisterLAT.: Annonć prćfectus špendišce[špendíšce]samostalnik srednjega spola shramba za živila 324: shramba živil TMB: Shpendishe-an. NEM.: Die Speisekam­merLAT.: Penus ŠpevaGLEJ: Špela špevtaGLEJ: špelta špica[špíca]samostalnik ženskega spola konica, špica 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Shpiza-e.h. NEM.: Der Spitz LAT.: AcumenGS: Shpiza– germ. Spitze. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. špice[špíce]množinski samostalnik ženskega spola okrasna obroba na ženskem oblacilu, cipke 131: del oblacila ali obutve TMB: Shpize.h. NEM.: Die SpitzenLAT.: Fimbrić špicmahGLEJ: špicmoh špicmoh GLEJ: špicmoh špicast[špícast]pridevnik konicast, špicast TMB: Shpiza.t-a -u NEM.: SpitzigLAT.: Acutus špiciti[špíciti šp.cim]nedovršni glagol šiliti, špiciti 538: ostriti TMB: Shpizhem -zhetiNEM.: SpitzenLAT.: Acuere špicmah GLEJ: špicmoh špicmoh[špícmoh](špicmah; špicmoh; špicmah) samostalnik moškega spolažival rovka, latinsko Sorex 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Shpizhmah -am. NEM.: Die SpitzmausLAT.: SorexGS: Spitzmah– a germ. Spitzmaus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. špikalnik[špíka.nik]ali [špik..nik] samostalnik moškega spola jeklena konicasta palcka, s katero pred pecenjem vstavljajo košcke slanine v divjacinsko meso 146: kuhinjski pripomocek TMB: Shpikavnčk-am. NEM.: Eine SpicknadelLAT.: Acus lardaria špiknarda[špikn.rda]samostalnik ženskega spolarastlina narda, latinsko Nardostachys jatamansi 617: vrsta zelike TMB: , nardus, .pica indica: gr. ...d...nerd ... .... Shpiknarda-e.h. NEM.: NardenkrautLAT.: NardusGS: Shpiknarda– qua.i .pica nardi; quia in .pica .emen fert: vel weil mans zum Spicken des Hammelkeulchen nimmt: hebr. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. špiliti[špíliti šp.lim]nedovršni glagol spenjati z lesom, špilo; špiliti 265: pripravljati hrano TMB: Shpilemshpileti NEM.: Mit Holz zusteckenLAT.: Lignea acu obthurare špinacaGLEJ: špinaca špinaca[špináca](špinaca) samostalnik ženskega spolarastlina špinaca, latinsko Spinacia oleracea 617: vrsta zelike TMB: Shpinaza-e.h. NEM.: Der SpinatLAT.: Spinaceum GS: Shpinazha– lat. .pinaceum: germ. Spinat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. špinatGLEJ: špenat špincelj[špínc.lj špínc.ljna]samostalnik moškega spolarastlina navadna trdoleska, latinsko Euonymus europaea (?) 610: vrsta grma TMB: Shpinzčl-nam. NEM.: Spindelbaum LAT.: Pruna flavaGS: Shpinzel– germ. Spilling: germ. .uper. Spänling: inf. Sax. Speltje.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Pomenska opredelitev izhaja iz nemškega prevedka. Latinski oznacuje sorto rumenih sliv. Pleteršnik navaja špíncelj v pomenu 'konicasto belo ali rumeno poletno jabolko’. špindig[špindig]pridevnik tršat, suh, mršav TMB: Shpindčg NEM.: SprödLAT.: Fastidio.us Pomenska opredelitev izhaja iz nemškega prevedka v bavarskem pomenu; latinski prevedek pomeni 'ki obcuti odpor, gnus; posmehljiv, zanicljiv’ in 'gnusen’. špiža[špiža]samostalnik ženskega spola hrana 261: hrana ABC: shegnaj nas. inu lete shpishe (1789, str. 27) špižati[špižati špižam]nedovršni glagol hraniti, prehranjevati, rediti 116: dajati hrano, pijaco TMB: Shpi.hamNEM.: Speisen LAT.: Pa.cere špižernaGLEJ: špižirna špižirna[špiž.rna](špižerna) samostalnik ženskega spola omara za shranjevanje živil 220: pohištvo za shranjevanje stvari TMB: Shpi.hirna-e.h.NEM.: SpeisekastenLAT.: Penus špoganje[šp.ganje (?)]samostalnik srednjega spola raba, poraba 597: raba, poraba TMB: Shpogŕnje-an. NEM.: Der GebrauchLAT.: U.us špogati[šp.gati šp.gam]nedovršni glagol rabiti, uporabljati 597: potrebovati, rabiti, uporabljati TMB: ShpôgamNEM.: BrauchenLAT.: Uti šporgelj[špórg.lj špórgeljna] samostalnik moškega spolarastlina špargelj, latinsko Asparagus officinalis 617: vrsta zelike TMB: Shporgel -nam. NEM.: Der SpargelLAT.: A.paragus špot[šp.t]samostalnik moškega spola posmehovanje 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Shpót-am. NEM.: Der Spott LAT.: ProbrumGS: Shpót– germ. Spott: gr. sp.pte.., cavillari.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. ABC: padejo v' pregrehe, inu .pot (1794, str. 20) špotati se[šp.tati se šp.tam se] nedovršni glagol posmehovati se 414: biti v slabih medsebojnih odnosih TMB: Shpôtam se NEM.: SpöttelnLAT.: Exprobrare špranja[špránja]samostalnik ženskega spola špranja 619: razpoka ali luknja TMB: Shprajna-e.h. NEM.: Die KlumseLAT.: Rima GS: Shprajna– fors a germ. sprengen, aus einander sprengen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Shprajna, -ne 'die Klumpse’ (str. 109) šprikla[špr.kla]samostalnik ženskega spola precka na lestvi 179: del pripomocka za hojo GS: Shprikla– a prekla: vel kem, sprekem: germ. der Spriegel: infer. Sax. Sprickel, ramus arefactus: Angl. sprigg. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ABC: zhe ße ti le ena Shprikla ulomi (1794, str. 27) špringarji[špringarji]množinski samostalnik moškega spola okovi za noge 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Shpringarji -ovm. NEM.: Die FußeisenLAT.: CompedesGS: Shpringarji– probabilis a germ. springen. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. špunder[špund.r]samostalnik moškega spola navadno množina crv v konjskih prebavilih 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Shpundri-ovm. NEM.: RoßwürmeLAT.: Vermilina V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. šravf[šr.vf]samostalnik moškega spola vijak 139: orodje TMB: Shravf-am. NEM.: Die SchraubeLAT.: CochleaGS: Shravf– germ. Schraube: inf. Sax. Schrube: Suec. skruf.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. šribar[šr.bar]samostalnik moškega spola pisar 871: uslužbenec KG: Pi..ár. (shribar) 'Schreiber’ (str. 192) šronf[šr.nf](šrunf) samostalnik moškega spola brazgotina 33: poškodba ali njena posledica TMB: Shrunf-am. NEM.: Die NarbeLAT.: CicatrixGS: Shrónf– fors a germ. einschrumpfen.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. šronfast[šr.nfast](šrunfast) pridevnik brazgotinast TMB: Shrunfa.t-a -uNEM.: NärbichtLAT.: Anapleroticus šronfec[šr.nf.c](šrunfec) samostalnik moškega spola brazgotinast clovek 919: poškodovan clovek TMB: Shrunfz-am. NEM.: Närbicht LAT.: Anapleroticus šrovotek[?]samostalnik moškega spola široka reka (?) 340: voda ali z vodo povezan kraj KG: Shrovottek nennte jemand einen Fluß, und wollte so viel sagen, als er habe es von Shroke, vodne tek hergeleitet, daß eben ein breiter Wasserfluß heißt (str. 124) Hapaks legomenon, morda tiskovna napaka namesto Shrokotek < *širokotek. šrunfGLEJ: šronf šrunfastGLEJ: šronfast šrunfecGLEJ: šronfec št[.t]medmet uporablja se za izražanje opozorila, naj ogovorjeni utihne, molci KG: st, .ht, pst 'still’. Tihu, movzhi 'halts Maul’ (str. 96) štabla[št.bla]samostalnik ženskega spola stopnica 777: del zgradbe TMB: Shtâbla -e.h. NEM.: Die StufeLAT.: Anabathra, gradus štacuna[štacúna]samostalnik ženskega spola trgovina 299: prodajalna TMB: Shtazűna -e.h. NEM.: Der KaufladenLAT.: TabernaGS: Shtazűna– Shtazunar, & per Syncopen Shtaznâr a .tojim infinitivo .tati; quia ad nundinas .tare primitus, .icut modo in .uis tabernis .edere .olent, eosque germ. Buden-, Ladensitzer vocant.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. štacunar[štacunár]samostalnik moškega spola trgovec, prodajalec 959: trgovec TMB: Shtazunâr-jam. NEM.: Der KaufmannLAT.: Mercator štacunski[štac.nski]pridevnik trgovinski, prodajalniški TMB: Shtazunske -a -uNEM.: Zum Gewölbe gehörigLAT.: Mercimonialis Štajerec[št.jer.c]samostalnik moškega spola Štajerec 354: prebivalec kraja KG: Shtajerz (str. 114) Štajerka[št.jerka]samostalnik ženskega spola Štajerka 354: prebivalec kraja KG: Krayniza, Shtajerka, Koroshella, Nemshkuta, Lahena, Rimlarza, Lublanzanka (str. 116) Štajersko[št.jersko]samostalnik srednjega spola Štajerska 358: ime dežele KG: Na shtajersku 'Ins Steyermarkt’ (str. 188) štajf[št.jf]pridevnikuren, okreten, izvrsten TMB: ShtajfNEM.: Tapfer, herrlichLAT.: Strenuus, egregiusGS: Shtajf– germ. steif, tran.latum ad .en.um viri genero.i & con.tantis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štala[štála]samostalnik ženskega spola hlev, štala 798: domovanje kopenske domace živali KG: Shtálla 'Stall’ (str. 193) štalt[šta.t]samostalnik ženskega spola telesna postava, oblika 465: videz TMB: Shtavt-e.h. NEM.: Die GestaltLAT.: Forma, figura štanca[štanca]samostalnik ženskega spola (?) KG: shtanza (str. 163) Nejasna beseda v nepovednem sobesedilu. štanga[št.nga]samostalnik ženskega spola drog 175: orodje, ki je palica GS: Shtanga– Ital. .tanga: germ. Stange: Suec. .tang.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štapati[štápati štápam]nedovršni glagol tiho stopati, hoditi 561: premikati se TMB: ShtâpamNEM.: Leise einhergehenLAT.: Extimis incedere pedum digitisGS: Shtâpam – inf. Sax. stappen: germ. .uper. stäppeln, auf den Zehen gehen, a verbo .tôpam diminutive. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Stôpem– & frequentativum .tôpam: Notkero .tephen .ignificat quod hodiern. germ. steigen: inf. Sax. stappen ire: Anglo.. .teppan. Angl. .tep: Holl. .tap: gr. ste.ße.., treten. Vide Shtapam. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. štata[štáta]samostalnik ženskega spola narava, lastnost, znacilnost, (prirojene) lastnosti 364: beseda s pomenom 'znacaj, lastnost’ TMB: Shtâta-e.h. NEM.: Das GenieLAT.: Genius šteblo[štéblo]samostalnik srednjega spola steblo 600: del rastline TMB: Shtęblu-a n. NEM.: Der StengelLAT.: Caulis, culmus štederaGLEJ: štidera Štefan[št.fan]samostalnik moškega spola krstno ime Štefan 351: krstno ime KG: svetega Shtefana dan (str. 177) štefnjati[št.fnjáti št.fnj.m]nedovršni glagol preiskovati 758: delati vidno TMB: ShtčfnâmNEM.: AussuchenLAT.: Vi.itare štekljaca[štekljáca]samostalnik ženskega spola popotna palica 178: pripomocek za hojo TMB: Shteklâzha-e.h. NEM.: WanderstockLAT.: Baculus viatorius štekljacar[šteklj.car]samostalnik moškega spola potepuh 924: berac, potepuh TMB: Shteklazhar-jam. NEM.: Vagabund LAT.: Vagabundus štekljati[štekljáti šteklj.m]nedovršni glagol težko hoditi; krevsati 30: šepati TMB: ShteklâmNEM.: Hart einhergehenLAT.: Cum difficultate gradi šteklo[štéklo]samostalnik srednjega spola 1. jeklo 639: kovina 2. tecaj pri vratih 224: del stavbnega pohištva TMB: Shtęklu-an. NEM.: 1. Der Stahl 2. AngelLAT.: 1. Calybs 2. Cardo štemati[štemáti štem.m]ali [št.máti št.m.m]nedovršni glagol 1. ljubiti 63: obcutiti ljubezen 2. ceniti 672: spoštovati 3. domišljavo se obnašati 470: prevzetno se obnašati TMB: Shtemâm NEM.: 1. Lieben 2. Schätzen 3. StolzierenLAT.: 1. Amare 2. Ć.timare 3. EfferiGS: Shtemam – in altera .ignificatione lat. ć.timare: in altera putare, arbitrari innuit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štepati[št.pati št.pam]nedovršni glagol delati okrasne šive; obšivati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: ShtepamNEM.: AbnähenLAT.: Circumnere GS: Shtepam– germ. steppen, abnähen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štepenga[št.p.nga](štepinga) samostalnik ženskega spola okrasna vezenina na oblacilu 131: del oblacila ali obutve TMB: Shtepčnga-e.h. NEM.: Die StückereyLAT.: Acupictura štepingaGLEJ: štepenga štercati[št.rcati št.rcam]nedovršni glagol potepati se 571: potepati se TMB: ShterzamNEM.: HerumfahrenLAT.: Vagari GS: Shtirzam– inf. Sax. steerten, müßig herumgehen. Vid. Shterlinzam.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. štercon[šterc.n]samostalnik moškega spola potepuh 924: berac, potepuh TMB: Shtérzôn-am. NEM.: GaßentretterLAT.: Circumvagus šternaGLEJ: štirna šteselj[št.s.lj št.s.ljna]samostalnik moškega spola skleda, caša za mleko 239: posoda za pijaco TMB: Shtesčl-nam. NEM.: Milchge­schirrLAT.: Camella šteti[št.ti št.jem]nedovršni glagol šteti 435: snovati v mislih TMB: Shtejem shtetiNEM.: ZehlenLAT.: Numerare štetva[št.tva]samostalnik ženskega spola vrstica poglavja Svetega pisma 203: del knjige KG: Per S. Janne.u na 19. p. 31. shtetvi (str. 174)PRIMERJAJ: mnoge štetve števenje[števénje](štivenje) samostalnik srednjega spola odštevanje denarja, placevanje 112: dajanje in posojanje TMB: Shtivenje-an. NEM.: Die ZahlLAT.: Numeratio število[števílo](štivilo) samostalnik srednjega spola število 435: miselni pojem TMB: Shtivilu -an. NEM.: Die ZahlLAT.: Numerus štibala[štib.la]samostalnik ženskega spola škorenj 130: oblacilo ali obutev TMB: Shtebala-e.h. Siehe ShkornaGS: Shtebâla – germ. Stiefel: Ital. Stivale: Gall. .tivelé, probabilius a lat. tibiale.Razlaga vsebuje nekajpravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. štibeljc[št.b.ljc]samostalnik moškega spola majhna soba, sobica 777: del zgradbe TMB: Shtiblčz-am. NEM.: Ein Stübchen LAT.: Cubiculum štibla[št.bla]samostalnik ženskega spola tanjša, manjša veja, poganjek 604: drevesni del TMB: Shtibla-e.h. NEM.: Das Ae.tchenLAT.: Ramus štiblica[št.blica]samostalnik ženskega spola šiba za pletenje vrš 604: drevesni del TMB: Shtiblčza-e.h. NEM.: Fischreuserruthe LAT.: Virga na..ć štibra[št.bra]samostalnik ženskega spola davek, dajatev 72: dajatev TMB: Shtibra -e.h. NEM.: Die Steuer, GabeLAT.: Steura štidera[štidéra](štedera) samostalnik ženskega spola viseca vzvodna tehtnica s premicno utežjo; enokraka tehtnica, rimska tehtnica 162: tehtnica TMB: Shtidéra -e.h. NEM.: SchnellwaageLAT.: StateraGS: Shtidera– terminus interrioris Carniolć: Ital. .tadella: lat. statera.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štiftenga[štíft.nga](štiftinga) samostalnik ženskega spola (cerkvena) ustanova 744: cerkvena ustanova TMB: Shtiftenga-e.h. NEM.: Die StiftungLAT.: Fundatio štiftingaGLEJ: štiftenga štiglic[št.glic]samostalnik moškega spola ptica lišcek, latinsko Carduelis carduelis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Shtiglčz-am. NEM.: Der Stiglitz LAT.: Carduelis štihati[štíhati štíham]nedovršni glagol prekopavati zemljo; štihati 277: obdelovati zemljo TMB: ShtihamNEM.: UmgrabenLAT.: Vertere glebamGS: Shtiham – germ. umstechen, im Garten umgraben. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štima[štíma]samostalnik ženskega spola glas, tj. zvok, ki ga dela clovek ali žival z grlom in usti 487: glas TMB: Shtima-e .h. NEM.: Die StimmeLAT.: VoxGS: Shtima– germ. Stimme: apud I.idor. & Keron. .tima: inf. Sax. Stemme: Goth. .tibna: gr. st.µa e.t ubique onomatopoe.is.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. štimati[štímati štímam]nedovršni glagol uglaševati strune 529: muzicirati TMB: ShtimamNEM.: StimmenLAT.: Experiri chordas Štinde[?]samostalnik moškega spola osebno ime (?) 351: krstno ime ABC: Schtinde ßi je enkrat ene velike mu.chta.a s' ßajami naredil (1794, str. 28) štip[?]samostalnik moškega spola (?) GS: Shtip– Hirnnippel: inf. Sax. Stipp, punctum, fors a tipam.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nemške besede Hirnnippel ni najti v nobenem socasnem slovarju. Beseda izgleda zloženka iz Hirn 'možgani’ in morda manjšalnice od Nipp 'srkljaj, požirek’ (nemško Nippel'prsna bradavica’ je mlajša izposojenka iz anglešcine). štirideset[štirides.t]števnik štirideset KG: Shtirideset '40’ (str. 44) K naglasu primerjaj petdeset. štiridesetdanski[štirides.td.nski (?)]pridevnikštiridesetdnevni ABC: shtiride.setdanske po.t (1789, str. 29) štirideseti[štirideséti]števnik štirideseti KG: shtiridesete 'XL.’ (str. 44) štirinogat[štirinog.t]pridevnik ki ima štiri noge; štirinog, štirinožen TMB: Shtirnogat-a -uNEM.: Vierfüßig LAT.: Quadrupes štirivogel[štiriv.g..]samostalnik moškega spola štirikotnik 465: stvar glede na obliko TMB: Shtirvogl-am. NEM.: Das Viereck LAT.: Quadrangulum štirivoglat[štirivogl.t]pridevnik štirikoten TMB: Shtirvoglat-a -u NEM.: ViereckigtLAT.: Quadrangulus štirje[štírje](štirji) števnik štirje TMB: Shtir, Shtiri-e -eNEM.: Vier LAT.: QuatuorGS: Shtir– germ. vier.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Shtirji 'Viere’ (str. 46) K izglasju -ji za -je primerjaj ljudje. PRIMERJAJ: cvetiri štirjiGLEJ: štirje štirka[štírka]samostalnik ženskega spola škrob, zelo fino mleta moka 261: hrana TMB: Shtirka-e.h. NEM.: Die Stärke, KraftmehlLAT.: Amylum, alicaGS: Shtirka – germ. Stärke: Suec. .tyrka: gr. st....µa. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. štirna[št.rna](šterna) samostalnik ženskega spola vodnjak, šterna 327: vodnjak TMB: Shtirna-e.h. NEM.: Der BrunnLAT.: Fons, puteusGS: Shtirna– affine lat. ci.terna. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štit[št.t]samostalnik moškega spola šcit 199: orožje TMB: Shtit-am. NEM.: Der SchildLAT.: ClypeusGS: Shtit– lat. .cutum: germ. Schild, & Skd: gr. s..t...Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. štivenjeGLEJ: števenje štiviloGLEJ: število štog[št.g štog.]samostalnik moškega spola kopica sena 246: kup snopov ali sena TMB: Shtôg-m. NEM.: Ein Heuschober LAT.: Meta fśni štogli[št.gli]množinski samostalnik moškega spola jermeni za pritrjevanje cevljev na nogo 135: del oblacila ali obutve za spenjanje TMB: Shtogli-ovm.NEM.: Schuhschnürriemen LAT.: Calceamentum lorumGS: Shtôgli– probabilius a germ. qua.i stahlicht; quia ex calybe conficiebantur. Vid. .togle.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Stôgle– alibi shtogli a germ. Stahl.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: stogla štokanda[štok.nda](stokanda) samostalnik ženskega spola podeželsko sodišce 746: sodišce TMB: Shtokânda-e.h. NEM.: Gerichtshof LAT.: Curia judicis ruralisGS: Shtokanda– a .tôkam; quia in cu.todia detenti gemunt. Vid. .tokanda.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Stokanda– probabilius a .tokam: germ. Stockhaus: in Stock schlagen, Suec. Stock.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. štok cerkveniGLEJ: cerkveni štok štok kovaškiGLEJ: kovaški štok štokljast[štókljast (?)]pridevnik ukrivljen, stlacen TMB: Shtokla.t-a -u NEM.: Gebogen, zusa.engepressetLAT.: Incurvatus, compre..us štokljati[štokljáti štoklj.m]nedovršni glagol hoditi ob palici, s pomocjo palice 30: šepati TMB: ShtoklâmNEM.: Um stecken gehenLAT.: Baculo incedere štokš[št.kš (?)]samostalnik moškega spolamorska riba polenovka, trska, latinsko Gadus morhua 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Shtoksh-am. NEM.: StockfischLAT.: Salpa, A.inus pi.cis štolenga[št.l.nga](štolinga) samostalnik ženskega spola pristojbina, ki se placa duhovniku za opravljen obred; štolnina 72: dajatev TMB: Shtolčnga-e.h. NEM.: Die Stolle, GebührLAT.: Stolla, .tipendium štolingaGLEJ: štolenga štoncelj[št.nc.lj št.nc.ljna]samostalnik moškega spola gizdalin, vetrnjak 931: gizdalin TMB: Shtônzel-nam. NEM.: Ein Stützer, Windbeutel LAT.: In levi..imis rebus exqui.iti ornatus .tudio.usGS: Shtônzel– a .tojim, quod .imilis homo otio.us in foro .tare .oleat.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja napacna. štor[št.r]samostalnik moškega spola 1. steblo 600: del rastline 2. štor 604: drevesni del TMB: Shtór-a m. NEM.: 1. Krautstengel 2. StumpfenLAT.: 1. Cauliculus 2. Truncus, caudexGS: Shtor– (truncus defectus) der Starre habet Frisch Pa..ag. I.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. štorati[št.rati št.ram]nedovršni glagol tipaje hoditi v temi 580: tipaje hoditi v temi TMB: ShtôramNEM.: Im Finstern herumtappenLAT.: In tenebris ambulare PRIMERJAJ: štorkljati štorec[št.r.c]samostalnik moškega spola zadnjeuvršceni pri kegljanju 965: kdor igra TMB: Shtôrz-am. NEM.: Bock, der letzte im KegelschiebenLAT.: Infelix conorum deturbatorGS: Shtôrz– probabilius a shtor hebes.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. štorija[št.rija](štorja) samostalnik ženskega spola streha (iz ponjave) na ladji 595: del ladje TMB: Shtorija-e.h. NEM.: Wetterdach am SchiffeLAT.: Tectum navis štorjaGLEJ: štorija štorklja[št.rklja]samostalnik ženskega spola ptica štorklja, latinsko Ciconia 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Shtôrkla-e.h. NEM.: Ein ReigerLAT.: Ardea GS: Shtôrkla– germ. Storch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štorkljati[štorkljáti štorklj.m] nedovršni glagol tipaje hoditi v temi 580: tipaje hoditi v temi TMB: ShtorklâmLAT.: Siehe Shtoram PRIMERJAJ: štorati štrafati[štr.fati štr.fam]nedovršni glagol kaznovati 560: kaznovati TMB: Shtrafam NEM.: StrafenLAT.: PunireGS: Shtrafam– germ. strafen: Suec. .traffa: Dan. straffe: quć vox Strafe in antiquioribus .criptoribus non reperitur; quod indicat, recentioribus temporibus vocem e..e a..umtam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štrafenga[štráf.nga](štrafinga) samostalnik ženskega spola kazen 560: kazen TMB: Shtrafčnga-e.h. NEM.: Die StrafeLAT.: Pśna štrafingaGLEJ: štrafenga štrahast[štrahast]pridevnik crtast, progast TMB: Shtrâha.t-a -uNEM.: GestreiftLAT.: Striatus štramelj[štrám.lj štrám.ljna] (štremelj) samostalnik moškega spola o mackah gonjenje, parjenje 715: gonitev domach živali TMB: Shtręmel-na m. NEM.: Das RammelnLAT.: Felis appetentia GS: Shtramlâm– ejus .ub.tantivum e.t shtręmel: germ. das Rammeln der Katzen.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: štramljati štramljati[štramljáti štramlj.m] nedovršni glagol o mackah pariti se 713: pariti se TMB: ShtramlâmNEM.: Rammeln wie die Katzen LAT.: Coitum felis appetereGS: Shtramlâm – ejus .ub.tantivum e.t shtręmel: germ. das Rammeln der Katzen.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. štravba[štr.vba]samostalnik ženskega spola neka krhka sladica, morda flancat 261: hrana TMB: Shtravbe.h. NEM.: Ein SchirbelkuchenLAT.: StribilitiaGS: Shtravba– germ. Straube, Spritzkrapfen: lat. .trebulum: gr. st.eß..t.., a st..ß..., convolutus.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: flancat štrboncelj[štrb.nc.lj štrb.nc.ljna] samostalnik moškega spola drevo štrboncelj, ringlo, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Shterbônzel-nam. NEM.: Roßpflaume LAT.: Prunum a.ininumGS: Shterbônzel– a .equenti.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. ''Sequens’’ je štrbunkniti. štrbunkniti[štrbúnkniti štrb.nknem] nedovršni glagol pasti v vodo; štrbunkniti 670: pasti TMB: ShterbűnknemNEM.: Ins Wasser fallen LAT.: In aquam cadereGS: Shterbűnknem– onomatopśia, .onum exprimens, ut germ. pumpen, plumpen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štremeljGLEJ: štramelj štrena[štr.na]samostalnik ženskega spola klobko preje, niti; štrena 247: blago ali usnje TMB: Shtrena-e.h. NEM.: Garnwickel, StränLAT.: Glomus filiGS: Shtrena– germ. Strähn, ein Garnwickel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štrenast[štr.nast]pridevnik nitast, pramenast, štrenast TMB: Shtrena.t-a -uNEM.: FadenförmigLAT.: Filo .imilis štrevce[štr.vce]množinski samostalnik ženskega spola lesene opornice za hojo, hodulje, bergle 178: pripomocek za hojo TMB: Shtrevze.h. NEM.: Die StelzenLAT.: Grallć GS: Shtrevze– ut krevsé onomatopoetica vox .onitum exprimens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. štricGLEJ: vštric štrigalicaGLEJ: strigalica štrigelj[štríg.lj štríg.ljna]samostalnik moškega spola krtaca za cišcenje živine; cohalo, štrigelj 255: živalska oprava TMB: Shtrigčl-nam. NEM.: Der StriegelLAT.: StrigilisGS: Shtrigel – lat. .trigilis: germ. Striegel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štrigon[štrig.n]samostalnik moškega spola krvoses, vampir 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Shtrigôn -am. NEM.: Ein BlutsäugerLAT.: Strigor PRIMERJAJ: vedarec štrihalnik[štrih..nik](štrihavnik) samostalnik moškega spola ravnalna dešcica za odstranjevanje odvecne kolicine na merici 158: pripomocek za merjenje, odmerjanje TMB: Shtrihâvnčk-am.NEM.: Das Streichholz LAT.: ComplanatoriumPRIMERJAJ: štrihati štrihati[štr.hati štr.ham]nedovršni glagol 1. mazati 406: mazati 2. gladiti, božati 769: tipati 3. tepsti s šibo; šibati 727: tolci, bosti TMB: ShtrihamNEM.: Streichen LAT.: 1. Linere 2. Mulcere 3. Virgis cćdere Pomen 'mazati’, tj. 'nanašati mastno snov’, izkazujeta tako prvi latinski kakor edini nemški prevedek. Podoben latinski glagol lineare v prvi vrsti pomeni 'ravnati mero’, tj. z gladilno dešcico odstranjevati kupcek na merici, ki ga izkazuje tvorjenka štrihalnik. PRIMERJAJ: štrihalnik štrihavnikGLEJ: štrihalnik štrik[štr.k]samostalnik moškega spola vrv 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Shtrik-am. NEM.: Der Strick LAT.: Funis štrikati[štríkati štríkam]nedovršni glagol plesti 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: ShtrikamLAT.: Siehe Sétkam PRIMERJAJ: setkati štrit[štr.t (?)]samostalnik moškega spola boj 458: vojaško dejanje TMB: Shtrit-a m. NEM.: Ein StreitLAT.: Certamen štritenga[štrít.nga](štritinga) samostalnik ženskega spola spor, prepir 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Shtritčnga-e.h. NEM.: Ein HandelLAT.: Lis štritingaGLEJ: štritenga štrka[štrka]samostalnik ženskega spola bic 255: živalska oprava TMB: Shtčrka-e .h. NEM.: Die GeiselLAT.: Flagellum štrkati[štrkati št.kam]nedovršni glagol bicati (žival) po nogah 727: tolci, bosti TMB: ShtčrkamNEM.: Mit der Geisel unter die Füße schlagenLAT.: Flagello cćdere pedes štrkniti[štrkniti št.knem]dovršni glagol udariti z bicem (žival) po nogah 727: tolci, bosti TMB: Shterknem-netiNEM.: Mit der Geisel unter die Füße schlagenLAT.: Flagello cćdere pedesPRIMERJAJ: švigniti štrlincati[štrl.ncati štrl.ncam] nedovršni glagol potepati se 571: potepati se TMB: ShterlinzamNEM.: HerumfahrenLAT.: Vagari GS: Shterlinzam– germ. .uper. stzen, Vid. Shtirzam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. štruca[štrúca]samostalnik ženskega spola podolgovato oblikovan kruh; štruca 261: hrana TMB: Shtrűza-e.h. NEM.: Ein StrützchenLAT.: Species panisGS: Shtrűza– unde in germ. .uper. Heiligenstrzel.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. štrucast[štrúcast]pridevnik na obeh koncih priostren, stožcast; ovalen TMB: Shtruza.t-a -uNEM.: Zu beyden Enden gespitztLAT.: Ovalis, coniformis štrukelj[štrúk.lj štrúk.ljna]samostalnik moškega spola neko praznicno pecivo 261: hrana TMB: Shtrűkel-nam. NEM.: KirchtagkucheLAT.: PlacentaGS: Shtrukel– quod & germani efferunt Strudelkuchen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štrus[štr.s]samostalnik moškega spola ptica noj, latinsko Struthio 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Shtrűs– lat. .truthio: Ital. .truzzo: Suec. gr. st...., ... : chald. Strauß : germ. .truts pa..er st.......Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štuk[št.k štúka]samostalnik moškega spola 1. kos, del 84: del stvari 2. strelno orožje top 199: orožje TMB: Shtuk-am. NEM.: Ein StuckLAT.: 1. Pars 2. Tormentum štukati[štúkati štúkam]nedovršni glagol sestavljati kose, dele 550: zbirati, sestavljati TMB: ShtűkamNEM.: Stückeln LAT.: Partes combinare štula[štúla]samostalnik ženskega spola 1. visok klobuk, mitra 130: oblacilo ali obutev 2. babiški inštrument v obliki klina z navojem za razširjanje vagine; spekul 196: zdravilski pripomocek TMB: Shtűla -e.h. NEM.: 1. Hohe Haube 2. Mutterspitz LAT.: 1. Mitra 2. Cuneus vulvć Noben dostopni slovar ne navaja niti nemškega niti latinskega prevedka drugega pomena. Nemški prevedek je zloženka iz samostalnika Mutter 'mati’, ki se kot prvi del pojavlja tudi v besedah, ki so v zvezi z nosecnostjo, porodom in gi­nekologijo sploh, in Spitz(e) 'konica’. Latinski prevedek sestoji iz cuneus 'klin’ in rodilnika samostalnika vulva 'zunanje žensko spolovilo’. Nastavljeni pomen se opira na zapis v knjigi Unterricht f die pfälzischen Hebammen iz leta 1782, ki pravi: Endlich soll eine jede Hebamme etliche Klistier-Rrger, und eine Mutter-spitze haben, um bei Vorfallenheiten sich deren bedienen zu knen. štulast[štúlast]pridevnik na vrhu konicast, stožcast, piramidast TMB: Shtula.t-a -uNEM.: Spitzig LAT.: Pyramidalis štuliti[štúliti št.lim]nedovršni glagol postavljati drugo na drugo, kopiciti, grmaditi 13: postavljati gor TMB: Shtűlem-letiNEM.: Aufthürmen LAT.: Fa.tigiare štuloglaven[štulogl.v.n]pridevnik ki ima izboceno celo TMB: Shtulaglavne -a -uNEM.: SpitzkopfLAT.: Cilo štumf[št.mf]samostalnik moškega spola nogavica 130: oblacilo ali obutev TMB: Shtumf-am. NEM.: Der Strumpf LAT.: Tibialia štupa[štúpa]samostalnik ženskega spola v prah zdrobljena aromaticna zelišca 261: hrana TMB: Shtűpa-e.h. NEM.: Gestossenes GewürzLAT.: Aromatis pulveres GS: Shtűpa– unde germ. Wurmstuppe &c. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. štupati[štúpati štúpam]ali [štupáti štup.m]nedovršni glagol posipati s prahom 13: postavljati gor TMB: ShtupâmNEM.: Bestreuen LAT.: Con.pergereKG: Shtupam 'ich podere, streue’ (str. 65) šubelj[šúb.lj šúb.ljna]samostalnik moškega spola vrsta klobase 261: hrana TMB: Shűbel -nam. NEM.: Eine Gattung WürsteLAT.: Agumentum šum[š.m]samostalnik moškega spola šum, bucanje 487: oglašanje TMB: Shum -am. NEM.: Geräusch, GetößLAT.: Strepitus, .onitus šuma[šúma]samostalnik ženskega spola vsota 435: miselni pojem TMB: Shuma-e .h. NEM.: Die SummeLAT.: Summa šumeti[šum.ti šumím]nedovršni glagol šumeti 487: oddajati glasove TMB: Shumim-metiNEM.: RauschenLAT.: Strepere šumljati[šumljáti šumlj.m]nedovršni glagol momljati, mrmrati 506: nerazlocno, tiho govoriti TMB: Shumlâm; ShčmlâmNEM.: Stille redenLAT.: Mu..are; Demurmurare šuntati[šúntati šúntam]nedovršni glagol šcuvati, hujskati 521: šcuvati TMB: ShuntamNEM.: AnhetzenLAT.: IncitareGS: Shűntam– Jeroshin .eculi XIV. Poeta habet schunten, pro reizen.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. šuntovalecGLEJ: šuntovavec šuntovavec[šuntov.v.c] (šuntovalec) samostalnik moškega spola šcuvalec, hujskac 912: clovek glede na govorjenje TMB: Shuntuvavz-am. NEM.: Ein EinhetzerLAT.: Incentor šupa[š.pa]samostalnik ženskega spolašupa, lopa, kolnica, tj. pokrit prostor za shranjevanje vozov 782: kmecka zgradba TMB: Shupa-e.h. NEM.: Die Wa­genschupfeLAT.: Tectum currumGS: Shűpa – germ. Schupfe: gall. echope: Angl. schop: gr. s...pa.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. šurija[šúrija](šurja) samostalnik ženskega spola sestrin mož; svak 950: sorodnik ipd. TMB: Shurija-e.h. NEM.: Schwestermann LAT.: Affinis šurjaGLEJ: šurija šutina[šútina]samostalnik ženskega spola obrambni nasip 796: vojaški nasip TMB: Shutčna-e.h. NEM.: Der Wall LAT.: Agger švagrinja[švagrinja]samostalnik ženskega spola svakinja 950: sorodnik ipd. TMB: Shvagrčna-e.h. Siehe SvakenaPRIMERJAJ: svakinja; švoger švajeGLEJ: šlage švedrast[šv.drast]pridevnik krivonog TMB: Shvedra.t-a -uNEM.: KrumfüßigLAT.: VarusGS: Shvedra.t– a svedr cum .ibilo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. švegelj[šv.g.lj](švigelj) samostalnik moškega spola udarec s konjskim bicem 727: udarec, udarjanje GS: Shvegel– alias Pnek, (percu..io equi flagello) Anglo.. .veg, utique onomatopoeticum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Primerjaj pri Pleteršniku in v SSKJ švígelj 'zelo dolga in tanka palica’. PRIMERJAJ: pokovnik šverkarGLEJ: švirkar šverkatiGLEJ: švirkati šverkavtGLEJ: švirkavt švigati[švígati šv.gam]nedovršni glagol 1. s silo prihajati na plano 562: hitro se premikati 2. kriliti, mahati, švigati 581: premikati TMB: ShvigamNEM.: 1. Ausschlagen 2. FuchtelnLAT.: 1. Erumpere 2. Circumagitare švigeljGLEJ: švegelj švigniti[švígniti šv.gnem]dovršni glagol udariti z bicem (žival) po nogah 727: tolci, bosti TMB: Shvigném-netiSieh. ShterknemPRIMERJAJ: štrkniti švirkar[švirkar](šverkar) samostalnik moškega spola mecevalec 966: vojak TMB: Shvirkar-jam. NEM.: Ein Fechter LAT.: DigladiatorPRIMERJAJ: bodežnik; šermir; švirkavt švirkati[švirkati švirkam](šverkati) nedovršni glagol 1. mecevati se 534: upravljati z orožjem 2. kriliti, mahati, švigati 581: premikati TMB: ShvirkamNEM.: 1. Fechten 2. S. ShvigamLAT.: Digladiari švirkavt[švirkavt](šverkavt) samostalnik moškega spola mecevalec 966: vojak TMB: Shvirkovt -am. NEM.: Ein FechterLAT.: Digladiator PRIMERJAJ: švirkar švoger[švóg.r]samostalnik moškega spola svak 950: sorodnik ipd. TMB: Shvógr-a m. Siehe SvakPRIMERJAJ: svak; švagrinja T t[trd.] crka t 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Terdo, T, t (str. 163)PRIMERJAJ: trdo ta1 [t.]zaimek ta TMB: Ta ta, tuNEM.: Der, die, dasLAT.: Hic, hćc, hocKG: ta, ta, tu (str. 20, 50, 127) KG: ta, ta, tu /…/ (str. 22)KG: ta, tu (str. 139) ABC: ti vuzhish mene .kus tó. de sa mene nuzh, inu dan, koker en dobrotliv Ozhe .kerbi.h (1794, str. 12)PRIMERJAJ: ta˛ ta2 [ta]dolocni clen ta TMB: Ta ta, tuNEM.: Der, die, dasLAT.: Hic, hćc, hocPREDGOVOR: Al do.ti besedy je, katireh merski edn na.a.tope: katireh ta desetč she nekol shlishal ni (str. 3) KG: Artikeln sind fordersamt zween, nämlich der bestimmte, als ta 'der’, ta 'die’, tu 'das’, und der unbestimmte, nämlich en 'ein’, ena 'eine’, enu 'eines’ (str. 127)ABC: Ti ima.h te sapovedane po.tne dny dershati, koker ta .htiride.setdan.ki po.t, te .htiri qvatre (1794, str. 12)ABC: kateri to dobru polona, inu to hudi po.htrafa (1794, str. 17)PRIMERJAJ: taą tabla[t.bla]samostalnik ženskega spola tabla 209: pohištvo TMB: Tabla -e.h. NEM.: Die TafelLAT.: TabulaGS: Tabla – lat. Tabula: germ. Tafel: Ital. Tavola.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tabor[tábor]samostalnik moškega spola 1. trdnjava, utrdba 793: vojaška zgradba 2. vojaški tabor 793: vojaška zgradba TMB: Tabor -em. NEM.: 1. Eine Vestung 2. Das FeldlagerLAT.: 1. Castellum 2. Ca.tra tabore[tabor. tabor.ta]samostalnik moškega spola poveljnik trdnjave, utrdbe 909: vojaški poveljnik TMB: Taborę-retam. NEM.: Vestungsko.endantLAT.: Ca.tellanus taboriti[taboriti taborím]nedovršni glagol narediti kak objekt primeren za obrambo; utrditi 40: utrjevati TMB: Taborim NEM.: BevestigenLAT.: Munire taborski[táborski]pridevnik trdnjavski TMB: Taborske -a -uNEM.: Von der VestungLAT.: Ca.tellanus tabrh[tábrh]samostalnik moškega spola delo, ki ga opravi delavec v enem dnevu kot tlacan ali dninar 83: tlaka in dninarsko delo TMB: Tabčrh-em. NEM.: Das TagwerkLAT.: Opus diurnumGS: Tâberh – a germ. Tagwerk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: rabot; tlaka taca[táca]samostalnik ženskega spola 1. taca, šapa 980: del živali 2. sladka omleta (iz pirine moke) 261: hrana TMB: Tâza-e.h. NEM.: 1. Die Klaue 2. Das BindbrodtLAT.: 1. Branca 2. Liba, adorea GS: Taza– unde germ. Bärentatze etiam in plebe .uper. germ. pro Hand, manu; unde ajunt die Tätzeln pro Mancheten: gr. t..., extendo.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. tackaGLEJ: tacka tacas[tac.s]prislov takrat, tisti cas TMB: TazhâsLAT.: Siehe TakratPRIMERJAJ: takrat tacka[t.cka](tacka) samostalnik ženskega spola samokolnica 593: samokolnica TMB: Tazhka-e.h. NEM.: ScheibtruheLAT.: Currus unirotisGS: Tazhka– etiam Tazka a Takam, protrudo.Razlaga je s stališca današnjega je­zikoslovja pravilna. GS: Shajterga– vindicum a germ. Scheibtruge: Carniole takla, tazhka. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: šajtrga; taklja tadlati[t.dlati t.dlam]nedovršni glagol koroško grajati, karati 503: grajati, svariti TMB: Tadlam NEM.: TadelnLAT.: Vituperare GS: Tadlam – vindicum a germ. tadeln. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Tadlam 'ich schelte, tadle’ (str. 66) taisti[ta.sti]zaimek isti, taisti TMB: Tai.te-a -uNEM.: Derselbe LAT.: Idem, i.te, ip.eKG: Tai.te 'Derselbe’ /…/ (str. 49)KG: taiste (str. 139) tajati[tájati t.jam]nedovršni glagol tajati se, taliti se 677: spreminjati se zaradi temperature TMB: Tajam NEM.: SchmelzenLAT.: Lique.cere tajba[t.jba]samostalnik ženskega spola tajenje, tajba, tj. zanikovanje, nepri­znavanje krivde 493: govorjenje TMB: Tajba -e.h. NEM.: VerneinungLAT.: Negatio GS: Tajba – Tajim, v' tajbo se spu.titi: apud Ulphilatem thiubjo, occulte, clam.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. .. .. . infundo: gr. t..., liquefacio Hebr. tajen[táj.n]pridevnik skriven, prikrit TMB: Tajne-a -uNEM.: Heimlich, vertuschetLAT.: Occultus tajilecGLEJ: tajivec tajiti[tajiti tajím]nedovršni glagol tajiti, zanikovati 493: govoriti TMB: Tajim NEM.: Läugnen, verneinenLAT.: Negare KG: 'Verneinend’ (Tajiti) (str. 93) tajivec[taj.v.c](tajilec) samostalnik moškega spola kdor zanikuje, taji; zanikovalec, tajivec 928: clovek z negativnimi lastnostmi TMB: Tajivz-am. NEM.: Ein LäugnerLAT.: Negator tak1 [ták]zaimek tak TMB: Tak -a -uNEM.: SolcherLAT.: Talis KG: rod. tazega (str. 158) tak2 [t.k]prislov tako TMB: T NEM.: SoLAT.: Sic, ita, itaque tak3 [t.k]clenek torej KG: Tok, toku, tedej 'dennoch also’ (str. 99)ABC: tok dajte njeh meni (1794, str. 21) takati[t.kati t.kam]nedovršni glagol kotaliti, potiskati naprej 581: premikati TMB: Takam -a -uNEM.: Schieben, scheiben LAT.: ProtrudereGS: Tâkam– a gr. ta..., celer; quod enim per planum projicitur, celeriter currit. In compo.itis habet .ignificationem cur.us, .eu flexus ut natakam, nathach fudit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: takovati takisto[tak.sto]prislov tako TMB: Toki.tuNEM.: AlsoLAT.: Ita, Taliter taklja[taklja]samostalnik ženskega spola samokolnica 593: samokolnica GS: Shajterga– vindicum a germ. Scheibtruge: Carniole takla, tazhka.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: šajtrga; tacka takniti[takniti táknem]dovršni glagol 1. stara beseda dotakniti se 769: tipati 2. potisniti (noter) 5: postavljati noter TMB: Taknemtaknen, taknitiNEM.: 1. Berühren 2. SchiebenLAT.: 1. Tangere 2. ImmittereGS: Taknem– .implex non e.t amplius in u.u, bene tamen compo.ita: gr. T...: lat. tango.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Dataknem– Datikam se a Taknem .implici, quod exolevit: Gothi dixerunt Tekan, attekan. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Staklu– a .tezhem (confluo) vel .taknem (conflo) ex prćpo.itione is (cum) & ob.oleto taknem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: /…/ wo die Stammworte schon gänzlich veraltet, und unbrauchbar worden sind, wie: Prem 'stütze’ /…/ Taknem 'greife’ (str. 125)PRIMERJAJ: dotakniti; stakniti tako1 [tak.]prislov tako TMB: TokúNEM.: AlsoLAT.: Ita, Taliter GS: T – lat. .ic ita.PRIMERJAJ: tak˛ tako2 [tak.]clenek torej KG: Tok, toku, tedej 'dennoch also’ (str. 99)KG: Toku kevdrarzo poklizhite 'So ruft die Kellnerinn’ (str. 195)PRIMERJAJ: takł tako dalec[tak. dálec]vezniška zveza v kolikor, ce KG: Toku delezh 'in so weit’ (str. 99) tako dalje naprej[tak. dálje napr.j]clenkovna zveza in tako dalje KG: Toku dalej naprej 'so fort an’ (str. 98)PRIMERJAJ: itdr. tako – kakor[tak. – k.kor]dvodelni veznik kakor – tako KG: tok, toku 'sowohl’, kok, koker, 'als, wie’ (str. 98)PRIMERJAJ: kaker – tako takovati[takováti tak.jem]nedovršni glagol kotaliti, potiskati naprej 581: premikati TMB: Takem LAT.: yshi Takam, taknem PRIMERJAJ: takati takrat[takr.t]prislov takrat, tisti cas TMB: TakratNEM.: Damals LAT.: Tunc, TumABC: Takrat (1765, str. 18) PRIMERJAJ: tacas takršen[tákrš.n]zaimek tak, takšen TMB: Takčrshne-a -uSiehe Tak PRIMERJAJ: tak takrš.n tak takršen[ták tákrš.n]zaimenska zveza tak, takšen KG: Take takershne 'ein solcher’ (str. 92)PRIMERJAJ: takršen tal[tál]samostalnik moškega spola del, polovica 84: del stvari TMB: Tal -a m. Siehe DejlKG: Lubi tvoj .akonske tal (str. 187)PRIMERJAJ: zakonski tal taler[táler]samostalnik moškega spola krožnik 146: kuhinjski pripomocek KG: (Nimam) Talerja (okro.hneka) (str. 191) PRIMERJAJ: okrožnik taliga[talíga]samostalnik ženskega spola 1. voz z dvema kolesoma 591: voz 2. voz z dvovprego konj 591: voz TMB: Taliga -e.h. NEM.: 1. Wagen mit 2 Rädern 2. Mit 2 PferdenLAT.: 1. Ci.ium 2. Biga talovje[tálovje]samostalnik srednjega spolarastlina teloh, latinsko Helleborus (niger) 617: vrsta zelike TMB: Talovje -an. NEM.: Die NießwurzLAT.: Elleborum tam[t.m]prislovtam, tamkaj TMB: Tam LAT.: Siehe Tamkej KG: Tamkej tam 'alldorten’ (str. 90) PRIMERJAJ: tamkaj tama[táma]samostalnik ženskega spola skrivališce 281: kraj TMB: Tâma-e.h. NEM.: SchlupfwinkelLAT.: Occultamentum tamaraGLEJ: tamra tamkaj[t.mkaj]prislov tam, tamkaj TMB: Tamkéj NEM.: DortLAT.: IbidemKG: Tamkej tam 'alldorten’ (str. 90) PRIMERJAJ: tam tamra[tamra](tamara) samostalnik ženskega spola jama za shranjevanje živil; zasipnica 309: jama za shranjevanje živil GS: Tamra, – Tamara, affine cum lat. Camera, .ed dirivatur a temná, tenebrć; quia hćc fo..ć .ubterranneć in quibus frumenta reconduntur, ob.curć .unt: & ideo in proverbium abiit v' tammo, pro tamro, vel tamaro. Arabes has fo..as vocant matmore pariter a .ua radice tamara (ab.condere) tapast[tápast]pridevnik 1. neumen 2. preprost, neveden TMB: Tapŕ.t-a -u Siehe Trapa.tPRIMERJAJ: trapast tapati[tápati tápam]nedovršni glagol tipajoc ugotavljati svoj položaj v temi 580: tipaje hoditi v temi TMB: Tapam NEM.: In Finstern herumgreifenLAT.: In tenebris palpitarePRIMERJAJ: tavati tarati[tárati táram]nedovršni glagol povzrocati telesne poškodbe, muciti 919: raniti, slabiti TMB: Tarŕm NEM.: QuälenLAT.: Afflictare taravt[taravt]samostalnik moškega spola mucitelj, rabelj 875: sluga oblasti TMB: Tarovt-am. NEM.: Ein QuälerLAT.: Afflictor, Tortor tarbina[tarbína (?)](trbina) samostalnik ženskega spola potepanje (?) 571: potepanje, beracenje TMB: Tarbina-e.h. NEM.: Eine Streiferei LAT.: Gra..atio Pomenska opredelitev se opira na pomen sorodnega glagola taman , ab.condit.Ne znam oceniti .. .... Hebr. pravilnosti razlage. tanek[tán.k](tenak) pridevnik 1. tanek 2. fin, dragocen TMB: Tank-a -uNEM.: Dünn, subtilLAT.: Tener, .ubtilisGS: Tanke – germ. dn: lat. tenuis: in Britania minore inter Armoricos Tanao: Irlandis tana: Per.. tend: gr. t....., dünn, tantillus, tenuis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Tenak, primernik Tajnshe 'Ge­schmeidiger’ (str. 41)PRIMERJAJ: tenko tapa[tápa]samostalnik ženskega spola neumen, trapast clovek 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Tâpa-e.h. tarbižiti se in njegove prevedke, med katerimi nemški in prvi latinski spadata v isto besedno družino kot prevedka tega sestavka. Nemški prevedek tega sestavka sicer pomeni 'vojaški vpad, plenjenje’, latinski pa 'kraval, direndaj’. tarbižiti se[tarbížiti se tarb.žim se] (trbižiti se) nedovršni glagol potepati se 571: potepati se TMB: Tarbi.hčm seNEM.: HerumstreifenLAT.: Gra..ari, excurrere tarca[t.rca]samostalnik ženskega spola 1. tarca 199: orožje 2. šcit 199: orožje TMB: Tarzha-e.h. NEM.: 1. Eine Scheibe 2. Der SchildLAT.: 1. Orbita 2. Scutum, peltaGS: Tarzha– Gall. NEM.: AberwitzigLAT.: Bliteo, fatuusGS: Tapa– tapam: germ. tappen.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ..... ..... . Chald. Targe: Ital. Targa . Arab. Tarka teresa, clypeus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Prvi latinski in nemški prevedek dopušcata tudi nespecializiran pomen 'kolut, okrogla plošca’. tarenje[tarénje]samostalnik srednjega spola trenje lanu 247: izdelovanje blaga ali strojenje kože TMB: Taręnje-an. NEM.: Das BrechelnLAT.: Contritio lini tarica[taríca]samostalnik ženskega spola trlica, tj. lesena priprava za trenje lanu, konoplje 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Tariza-e.h. NEM.: Eine BrechlerińLAT.: TritulaPRIMERJAJ: terica; trlica tarna[tarna]samostalnik ženskega spola skrinja za shranjevanje dragocenosti 220: pohištvo za shranjevanje stvari TMB: Tarna-e.h. NEM.: SchatzkastenLAT.: Gazophylacium tast[t.st tast.]samostalnik moškega spola tast 950: sorodnik ipd. TMB: Ta.t-m. NEM.: SchwiegervaterLAT.: Socer tašca[tášca]samostalnik ženskega spola tašca 950: sorodnik ipd. TMB: Tâsha-e .h. NEM.: Die SchwiegerLAT.: Socrus tašiti[tášiti t.šim](tažiti) nedovršni glagol 1. miriti, pomirjati 409: imeti socutne medsebojne odnose 2. tolažiti 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Tashemtasheti NEM.: 1. Stillen 2. TröstenLAT.: 1. Pacare 2. SolariPRIMERJAJ: tolažiti taška[t.ška]samostalnik ženskega spola torba 243: vreca ali torba GS: Tashka– germ. Tasche: Ital. Ta.ca: infer. Sax. Taske: Suec. Taska: Gall. desquet, corbis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tašnik[t.šnik](tažnik) samostalnik moškega spola 1. mirilec, pomirjevalec 898: clovek v medsebojnih odnosih 2. tolažnik 837: tolažnik TMB: Tashnik -am. NEM.: 1. Der Stiller 2. TrösterLAT.: 1. Paccator 2. Con.olator tat[t.t tat.]samostalnik moškega spola tat 933: tat TMB: Tat-m. NEM.: Der Dieb LAT.: FurGS: Tat– germ. Dieb: Dan. Tiuff, Suec. Tiuf Pertinet a Tajba.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. taticek[tat.c.k]samostalnik moškega spola šahovska figura (?) 188: pripomocek za igranje TMB: Tatizhk-am. NEM.: Ein SchächmäńchenLAT.: LatrunculusKG: Tatizkek 'Schächmännchen’ (str. 115) Za navedeni pomen govori tatišce. Manj verjeten je pomen 'tatic, mali lopov’,ki bi temeljil na dobesednem prevodulatinskega prevedka in povezavi mednemškim prevedkom in nemško Schächer 'razbojnik’. Pricakovan zapis nemške besedeza šahovsko figuro je brez preglasa v prvemzlogu: Schachmännchen. PRIMERJAJ: tatišce tatinski[tat.nski]pridevnik tatinski TMB: Tatinske-a -uNEM.: Diebisch LAT.: Furtivus tatišce[tatíšce]samostalnik srednjega spola šahovnica 188: pripomocek za igranje TMB: Tatishe-an. NEM.: SchachbrettLAT.: Lu.us latrunculorum Latinsko lusus latrunculus sicer oznacuje neko drugo, anticno igro za dve osebi na igralni deski. PRIMERJAJ: taticek tatvina[tatvína]samostalnik ženskega spola tatvina 106: tatvina TMB: Tatvina-e.h. NEM.: Der DiebstahlLAT.: Furtum, ablatum ABC: Tatvina (1765, str. 18) tavati[távati távam]nedovršni glagol tipajoc ugotavljati svoj položaj v temi 580: tipaje hoditi v temi TMB: Tâvam LAT.: Siehe Tapam -tavljati[távljati távljam]glagol, samo v sestavi GS: Tavlam – .implex dumtaxat in compo.itis viget obotavlam se: infer. Sax. taueln, u.urpant pro zaudern.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: obotavljati se tavžent[t.vž.nt]števnik tisoc TMB: Tav.hčntNEM.: TausendLAT.: Mille tavžentroža[t.vž.ntr.ža (?)] samostalnik ženskega spola navadno množina rastlina tavžentroža, latinsko Centaurium erythraea 617: vrsta zelike TMB: Tav.hčnt Ro.heNEM.: Tausend­guldenkrautLAT.: Gentiana centaurium V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: tiseculja tažitiGLEJ: tašiti tažnikGLEJ: tašnik tecaj[tec.j]samostalnik moškega spola 1. tek, potek 568: potovanje, pot 2. dolžinska mera stadij, pribl. 200 m 432: dolžinska mera TMB: Tezhaj -am. NEM.: Der LaufLAT.: Cur.us, .tadium PRIMERJAJ: teką tecaja[tec.ja]samostalnik ženskega spola priprava, ki nosi vratno, okensko krilo; tecaj 224: del stavbnega pohištva TMB: Tezhâja-e.h. NEM.: Der AngelLAT.: Cardo teci[téci técem]nedovršni glagol 1. premikati se s hitrimi koraki; teci 562: hitro se premikati 2. premikati se tako, kot je znacilno za tekocino; teci 577: premikati se (o tekocinah) TMB: TęzhemNEM.: 1. Laufen 2. FließenLAT.: 1. Currere 2. FluereGS: Tezhem – Vide Tekam.PRIMERJAJ: tekati tedaj1 [t.d.j]prislov tedaj TMB: Tedej NEM.: damalsLAT.: tunc tedaj2 [t.d.j]clenek torej TMB: Tedej NEM.: AlsoLAT.: Ergo KG: tok, toku 'sowohl’ (str. 98)KG: Tok, toku, tedej 'dennoch also’ (str. 99)KG: Tedej 'mithin’ (str. 99) teden[t.d.n]samostalnik moškega spola teden 43: cas ali njegov del TMB: Tedn -am. NEM.: Die WocheLAT.: Hebdomas tedenski[t.d.nski]pridevnik tedenski TMB: Tednčske-a -uNEM.: WöchentlichLAT.: Hebdomadalis K zapisu primerjaj hišenski, obletenski. -tegniti[tegníti t.gnem]glagol, samo v sestavi GS: Tegnem– exoletum u.urpatur in compo.itis utegnem. tehtati[t.htati t.htam]nedovršni glagol 1. tehtati 764: meriti 2. prositi na neprimeren nacin, ob neprimernem casu 493: govoriti TMB: TehtamNEM.: 1. Abwägen 2. Ungestimm begehrenLAT.: 1. Librare 2. Importune petere tek1 [t.k tek.]samostalnik moškega spola 1. tek 565: hoja 2. potek 561: premikanje TMB: Tek-ú m. NEM.: Der LaufLAT.: Cur.usKG: Tek 'Lauf, Bahne’ (str. 116)PRIMERJAJ: tecaj tek2 [t.k tek.]samostalnik moškega spola izdatnost, nasitnost 70: zaželena rec TMB: Tek-m. NEM.: AusgiebigkeitLAT.: ConducentiaPRIMERJAJ: uteken; utek˛ tekalecGLEJ: tekavec tekati[t.kati t.kam]nedovršni glagol premikati se s hitrimi koraki; tekati 562: hitro se premikati TMB: TekamNEM.: LaufenLAT.: CurrereGS: Tekam– gr. t..., liquefacio, mollio. In .en.u fluxus convenit cum Tęzhem praterito tekl in.erta con.ona a . venit ... . gr. ..., curro: Chald. Teka vocant rivum ad S. Lamberti in Styria .uperiore. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: teci tekavec[t.kav.c](tekalec) samostalnik moškega spola tekac 920: popotnik TMB: Tekavz; Tekovz-am. NEM.: Der LauferLAT.: Cur.or teken[t.k.n]pridevnikizdaten, nasiten TMB: Tekn-a -uNEM.: ErgiebigLAT.: ConducensPRIMERJAJ: tek˛; uteken tekir[?]samostalnik moškega spola žival tiger, latinsko Panthera tigris 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Tekir -jam. NEM.: Das TigerthierLAT.: Tigris tekmati[t.kmati t.kmam]nedovršni glagol tekmovati 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih TMB: Tekmam NEM.: EifernLAT.: ĆmulariGS: Tekmam – Illyricum idem .onat, quod Adem. tekmenik[tekmeník]samostalnik moškega spola tekmovalec, tekmec 945: nasilnež TMB: Tekmenik-am. NEM.: Der EifererLAT.: Ćmulator tekmenljivost[tekmenljívost] samostalnik ženskega spola tekmovalnost 623: nasilje TMB: Tekmenlivo.t-e.h. NEM.: Die EifersuchtLAT.: Ćmulatio tekniti[tekniti t.knem]nedovršni glagol uspevati, razvijati se 740: uspevati TMB: TeknémteknitiNEM.: GedeyenLAT.: Saluti conducereGS: Teknem– appud Ottfried thihan, gedeihen, zum besten gereichen: Goth. Teihan: infer. Sax. diggen: Suec. taga: Anglo.. thean.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Teknem 'ich gedeihe’ (str. 73) teknost[t.knost t.knosti]samostalnik ženskega spola rast, razmnoževanje, uspevanje, uspeh 70: zaželena rec TMB: Tekno.t-e.h. NEM.: Das GedeyenLAT.: Salus, incrementum tekoc[tek.c]pridevnik tekoc, tj. ki se premika s hitrimi koraki KG: tekozh 'laufend’ (str. 38)KG: Jest sem njega tekozhega videl, sagt man recht gut, sem njega videl tezhi (str. 146) tekut[tek.t]samostalnik moškega spola perutninska uš 994: vrsta žuželke ali , puer: teli .... ..rumus: .ta..., taurus: Chald. drugega mrcesa TMB: Tékűt-am. NEM.: Eine FederlausLAT.: Pediculus altilium tele[téle tel.ta]samostalnik srednjega spola tele 991: mladic kopenske domace živali TMB: Tęlételetan. NEM.: Das KalbLAT.: VitulusGS: Tęlé– lat. .yllaba prćfixa vitellus, vitulus: ...... lacto, ...., papilla, Hebr. agnellus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Pisheta, pure, raze, koshtrune, kopune, telleta (str. 180)PRIMERJAJ: govedo telebiti[tel.biti tel.bim]dovršni glagol tolci 727: tolci, bosti TMB: Telebem -lebitiNEM.: SchlagenLAT.: Percutere telecji[tel.cji]pridevnik telecji TMB: Telezhje-a -uNEM.: Kälbern LAT.: Vitulinus telesen[tel.s.n](telesni) pridevnik telesen TMB: Telesn-a -uNEM.: Körperlich LAT.: CorporeusKG: Telesnu ve..elle 'Freude des Leibs’ (str. 118) telesniGLEJ: telesen teleti[tel.ti telím]nedovršni glagol žareti, tleti 484: goreti TMB: Télim teleti NEM.: GlosenLAT.: Gli.cereGS: Nejtilu– a nej, permi..ivo, & tily, gli.cat, .uccendatur. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: tleti teletina[tel.tina]samostalnik ženskega spola telecja koža 981: živalska koža TMB: Teletčna-e.h. NEM.: KalbshautLAT.: Pellis vitulina teletov[tel.tov]pridevnik teletov TMB: Teletov-a -uNEM.: Des Kalbes LAT.: Vituli telica[telíca]samostalnik ženskega spola telica 991: mladic kopenske domace živali TMB: Téliza-e.h. NEM.: Eine Kälbitzen LAT.: Vitula telo[tel. tel.sa]samostalnik srednjega spola cloveško telo 821: clovek TMB: Télu télesan. NEM.: Der LeichnamLAT.: Corpus Nemški prevedek, ki danes pomeni samo 'mrtvo telo, truplo’, je v starejši nemšcini še znan v svojem prvotnejšem pomenu 'živo cloveško telo’. telohje[telohje]samostalnik srednjega spolarastlina veliki oman, latinsko Inula helenium 617: vrsta zelike TMB: Telôhje -an. NEM.: AlantwurzLAT.: EnulaPRIMERJAJ: olant; tolsti koren tema[t.m.]samostalnik ženskega spola tema 447: svetlobni naravni pojav TMB: Tčmmâ-e.h. NEM.: Die Finsterniß LAT.: TenebrćGS: Temma – a gr. t.µe..., delubrum. nemus tenebrico.um: Suec. dimmer: germ. dunkel: Angl. thim.ter, Nebel: lat. tenebrć: Arab. Tamara ab.condere. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: rodilnik množine Temmá (str. 29) temcasi[t.mcási (?)]prislov medtem TMB: TemzhasiNEM.: Unterdessen LAT.: IntereaPRIMERJAJ: temcasu temcasu[t.mcásu (?)]prislov medtem KG: Temzhasu 'derweil, unterdessen’ (str. 88)PRIMERJAJ: temcasi teme[t.me t.mena]samostalnik srednjega spola 1. osnova, temelj (?) 84: del stvari 2. vrh hiše; sleme (?) 777: del zgradbe 3. lasni vrtinec na temenu, teme 878: del cloveka TMB: Temé-nan. NEM.: 1. Der Grund 2. Der Wirbel auf dem KopfeLAT.: 1. Ba.is, pinnaculum 2. VertexGS: Temé– a gr. .eµ....., fundamentum per antiphra.in. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Prvi pomen crpa iz prvega nemškega in prvega prevedka prvega latinskega prevoda, drugi iz drugega prevedka prvega latinskega prevoda in tretji iz drugega prevoda v obeh jezikih. temen[t.m.n]pridevnik temen TMB: Temnč-a -uNEM.: Finster LAT.: Ob.curus K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. temnica[t.mníca]samostalnik ženskega spola 1. zapor, jeca 781: jeca 2. kraj, kjer po smrti prebivajo duše nekršcenih otrok 310: kraj posmrtnega bivanja TMB: Temniza-e.h. NEM.: 1. Die Keuche 2. Die KinderhölleLAT.: 1. Carcer 2. Puerorum limbusGS: Temnize– .uper. Sax. Temnitz: Hung. tem.ecz.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. temniti se[t.mniti se t.mní se] nedovršni glagol temniti se 684: svetiti, temniti se TMB: Temny seNEM.: Es wird finster LAT.: Ob.curatur temnjak[t.mnják]samostalnik moškega spola potuhnjen, neodkrit clovek 946: sovražen, zahrbten, hudoben clovek TMB: Temnâk-am. NEM.: Schleicher, TuckmauserLAT.: Tenebrio, fictus, .lutusque temno[temn.]prislov temno KG: Je she temma (temnu) 'Es ist noch finster’ (str. 188) temnota[t.mnóta]samostalnik ženskega spola tema 447: svetlobni naravni pojav TMB: Temnóta-e.h. NEM.: Die Finsterniß LAT.: Tenebrć temno zelen[temn. zélen]ali [zel.n] pridevniška zvezatemno zelen TMB: Temnu .ęlenNEM.: DunkelgrünnLAT.: Subviridus tempelj[témp.lj témp.ljna]samostalnik moškega spola tempelj, svetišce 780: nekršcanska verska zgradba ABC: v' tempelnu (1789, str. 30) temuc[tem.c]veznik temvec TMB: TemuzhNEM.: SondernLAT.: SedKG: Temuzh, ampak, al, ali 'allein aber’ (str. 98)KG: Temuzh und ampak, haben diesen Unterschied /…/ (str. 149) tenakGLEJ: tanek tencica[t.ncíca]samostalnik ženskega spola tancica, tj. zelo tanko in redko tkano platno 247: blago ali usnje TMB: Tenzhiza-e.h. NEM.: Zarte LeinwandLAT.: Sindon tenko[tenk.]prislov tenko TMB: TenkúLAT.: Siehe Tank PRIMERJAJ: tanek tepcast[tépcast]pridevnik neroden, neotesan TMB: Tepzha.t-a -u NEM.: UngeschicktLAT.: Rudis, inconditus tepec[tép.c]samostalnik moškega spola neroden, neotesan clovek 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Tępz-am. NEM.: Ungeschickter, LimelLAT.: Truncus, homo ineptus tepežkati[tep.žkati tep.žkam] nedovršni glagol 28. decembra s šibo rahlo tepsti koga; tepežkati 727: tolci, bosti TMB: TepeshkamNEM.: Frisch, und Gesund geben, aufkindelnLAT.: Virgam offere in fe.to Innocentium tepižiti se[tepížiti se tep.žim se] nedovršni glagol potepati se 571: potepati se TMB: Tepi.hem seNEM.: UmschweifenLAT.: Vagari tepka[t.pka]samostalnik ženskega spola hruška moštarica 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Tepka-e.h. NEM.: Eine MostbirneLAT.: Pyrum .ucculentum tepsti[tépsti tépem]nedovršni glagol tepsti 727: tolci, bosti TMB: Tępemtęp.ti NEM.: SchlagenLAT.: ConcutereGS: Tępem – a gr. t.pt., verbero.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. teptati[teptáti tept.m]nedovršni glagol teptati (?) 727: tolci, bosti GS: Teptâm – vel a prćcendente radice: vel a T.pt., .epelio.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. ''Prćcedens’’ je tepsti. ter[ter]ali [t.r]veznik in, ter TMB: TčrNEM.: UndLAT.: Et, que, ac terica[teríca]samostalnik ženskega spola trlica, tj. lesena priprava za trenje lanu, konoplje 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Teriza-e.h. Sieh. TarizaPRIMERJAJ: tarica; trlica terijakGLEJ: terjak terjak[terják](terijak) samostalnik moškega spola zdravilo za vec bolezni; terjak 656: zdravilo TMB: Terjâk-am. NEM.: Theriak LAT.: TheriacaGS: Terjak – lat. Theriaca: Angl. Treacle: a gr.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. terjatiGLEJ: tirjati tesar[tesár]samostalnik moškega spola tesar 866: tesar KG: Te..ŕr, Stenar 'Zimmermann’ (str. 114)PRIMERJAJ: stenar tesati[tesáti tes.m]nedovršni glagol tesati 773: graditi TMB: TésâmNEM.: Ab- behauenLAT.: Re.ecareGS: Tesâm– labor a.cia, quć Tesla dicitur: germ. Deichsel, eine kurzsteilige Axt: Dan. Dixel, ein Handbeil. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. tesen[t.s.n]pridevnik tesen, ozek TMB: Tčsn-a -uNEM.: EngLAT.: Angu.tusGS: Tesne– a gr. ste..., angu.tus. Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. tesla[tésla]samostalnik ženskega spola tesarska sekira 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Tęsla-e.h. NEM.: Die ZimmeraxtLAT.: A.cia, .ecurisGS: Tesâm – labor a.cia, quć Tesla dicitur: germ. Deichsel, eine kurzsteilige Axt: Dan. Dixel, ein Handbeil.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. teslo[téslo]samostalnik srednjega spola tnalo, štor 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Tęslu-an. NEM.: Der HackstockLAT.: Truncus, IncusGS: Teslu – a Tesam, grave pondus trahere potius, quam portare; unde germ. .uper. ajunt tessen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. tesnoba[tesnóba]samostalnik ženskega spola tesnoba, strah 66: strah TMB: Tesnóba -e.h. NEM.: Die Enge, AngstLAT.: Angu.tia testen[test.n]pridevniknarejen iz testa; testen TMB: Té.ten-a -u NEM.: TeigigLAT.: Mazatus testenicar[testen.car]samostalnik moškega spola pek, ki izdeluje testene jedi, tudi v testo zavite mesne jedi 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno postrežbo TMB: Te.tenizhar-jam. NEM.: PastetenbeckLAT.: Cru.tarius testenina[testenína]samostalnik ženskega spola jed iz testa 261: hrana TMB: Te.tenina-e .h. NEM.: TeigwerkLAT.: Farinacea testo[test.]samostalnik srednjega spola testo 261: hrana TMB: Te.tú-an. NEM.: Der TeigLAT.: MazaGS: Te.tu– Hung. te.t, te.zta, corpus, .ic cognata vox, ut germ. Laib cum Leib: lat. med. ćvi te.tum Backofen. Vide teisen in Frishii Dict.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. tešc[t.šc]pridevnik 1. tešc 2. trezen (?) TMB: Tčsh, na teshéNEM.: NüchternLAT.: JejunusKG: On tesh, tre.l vinu pye (str. 142) V starejši nemšcini nhtern ne pomeni samo 'trezen’, temvec tudi 'tešc’, kar je osnovni pomen latinskega prevedka. tešcljivost[t.šcljívost]samostalnik ženskega spola 1. tešcost 699: lakota 2. treznost (?) 476: telesno stanje glede na opitost TMB: Tčshlivo.t-e.h. NEM.: Die NüchternheitLAT.: Jejunatio teta[téta]samostalnik ženskega spola 1. teta, tj. materina ali ocetova sestra 950: sorodnik ipd. 2. ženska, ki spremlja nevesto k poroki, skrbi zanjo in ji pripravi posteljo; vodilja 954: clovek, ki sodeluje pri šegi TMB: Tęta-e.h. NEM.: 1. Muhme 2. Brautmutter LAT.: 1. Amita 2. ArchitriclinaGS: Teta– gr. Itetha mulier.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: rodilnik množine Tetá (str. 29)PRIMERJAJ: tetika tetika[tétika](tetka) samostalnik ženskega spola teta, tj. materina ali ocetova sestra 950: sorodnik ipd. KG: Gospa Teteka so mene redili 'die Frau Mumme hat mich erzogen’ (str. 137)PRIMERJAJ: teta tetiv[tet.v]samostalnik moškega spola kita 972: del cloveka ali živali TMB: Tetiv -am. NEM.: Die SenneLAT.: Nervus, arcus GS: Tetiv– gr. t.ta....Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tetiva[tetíva]samostalnik ženskega spola 1. kita 972: del cloveka ali živali .. .. ... . St.ta, mulier t..., nutrix: Chald. 2. jermen (?) 190: pripomocek, sredstvo težek[též.k](težak) pridevnik za vezanje TMB: Tetiva-e.h. NEM.: Die 1. težek, tj. ki ima (veliko) težo SenneLAT.: AmentumPRIMERJAJ: tetivka 2. težek, težaven, tj. ki je uresnicljiv z velikim naporom, prizadevanjem TMB: tetivka[tet.vka]samostalnik ženskega spola Téshk-a -uNEM.: SchwerLAT.: Gravis, 1. kita 972: del cloveka ali živali 2. jermen (?) 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Tetivka-e.h. NEM.: Die : Syr. taan ...... – Hebr. difficilis GS: Teshke .tean , oneravit, qua.i obte.hân .... SenneLAT.: AmentumPRIMERJAJ: tetiva tetkaGLEJ: tetika tezati[t.zati t.žem]nedovršni glagol puliti, vleci za lase, brado 416: biti nasilen TMB: Te.hémte.atiNEM.: Die Haare raufenLAT.: Velicare crinesGS: Te.hem– Anglo.. tae.an: Angl. teaze, to.e: infer. Sax. tuseln, alias germ. zausen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. teža[t.ža]samostalnik ženskega spola teža 750: razsežnost TMB: Te.ha-e.h. NEM.: Schwere, LastLAT.: Gravitas, pondus ABC: Te.ha (1765, str. 18) težakGLEJ: težek težati[težáti težím]nedovršni glagol delati, da je kaj težko, težje; obteževati 41: povecevati TMB: Tę.himte.hâtiNEM.: SchwerenLAT.: AggravareKG: Te.him, -.hal, -.han, -.hati 'drücken, beschweren’ (str. 110) težava[tež.va]samostalnik ženskega spola težava, tegoba 631: težava, nesreca TMB: Té.hâva-e.h. NEM.: Das Beschwerniß LAT.: Difficultas težaven[težáv.n]pridevnik težaven TMB: Te.havn-a -uNEM.: BeschwerlichLAT.: Mole.tus težavnost[težávnost]samostalnik ženskega spola težavnost, tegobnost 631: težava, nesreca TMB: Te.havno.t-e.h. NEM.: Die BeschwerlichkeitLAT.: Mole.tia Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Te.hak, primernik Te.hejshe 'Schwerer’ (str. 41) teženga[t.ž.nga](težinga) samostalnik ženskega spola puljenje, cukanje 456: nasilje TMB: Te.hčnga-e.h. NEM.: Das ZupfenLAT.: VelicatioPRIMERJAJ: tezati težina[težína]samostalnik ženskega spola težke stvari, kot npr. topovi 750: stvar glede na velikost in težo TMB: Té.hina-e .h. NEM.: Schwere Dinge, Geschütz u.LAT.: Machinć težingaGLEJ: teženga težkulja[težkúlja]samostalnik ženskega spola pomocnica pri porodih; babica 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: Téshkűla-e.h. NEM.: Eine WehemutterLAT.: Ob.tetrixPRIMERJAJ: baba; všegarica ti[t.]zaimek ti TMB: Ti NEM.: DuLAT.: TuGS: Ti – Cambris pariter ti: lat. tu: germ. du: Ćolicum t. pro s..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Ti 'Du’ /…/ (str. 48) tica[tíca](ptica) samostalnik ženskega spola ptica 998: divja ptica TMB: Tiza-e.h. NEM.: Der VogelLAT.: Avis, volucrisGS: Tiza – Tizh: Croate ajunt ptiza: Boh. ptack: a gr. pt.., p.t.µa., pt.µ. volare.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. tic[t.c tíca](ptic) samostalnik moškega spola ptic 998: divja ptica TMB: Tizh-am. NEM.: Der VogelLAT.: Avis, volucrisKG: Tčzh, tizha 'der Vogel’ (str. 110) ticaja[tic.ja]samostalnik ženskega spola tecaj, pol, tj. tocka, okrog katere se vrti nebesno telo 333: splošnozemljepi­sni pojem TMB: Tizhâja-e.h. NEM.: Eine GegendLAT.: Cardo ticar[t.car](pticar)samostalnik moškega spola kdor lovi ptice; pticar 896: lovec TMB: Tizhar-jam. NEM.: Der VoglerLAT.: Auceps ticarstvo[t.carstvo](pticarstvo) samostalnik srednjega spola lov na ptice; pticarstvo 403: lov TMB: Tizhar.tvu-an. NEM.: Die VoglereyLAT.: Aucupatus ticati[ticáti ticím]nedovršni glagol nahajati se kje negiben; ticati 434: biti v mirujocem stanju TMB: Tizhimtizhati NEM.: SteckenLAT.: Hćrere ticegledstvo[ticegl.dstvo](ptice­gledstvo) samostalnik srednjega spola vedeževanje na osnovi opazovanje pticjega leta; avgurstvo 88: vedeževanje TMB: Tizhogled.tvu-an. NEM.: VogeldeutereyLAT.: Augurium ticek[t.c.k](pticek) samostalnik moškega spola 998: divja ptica KG: Tizhek 'Vögelchen’ (str. 115) pticek ticica[t.cica](pticica) samostalnik ženskega spola pticica 998: divja ptica KG: tizheza (str. 116)ABC: Tizhiza (1794, str. 8) ticje proso[t.cje pros.](pticje proso) samostalniška zveza srednjega spolarastlina komarcek, latinsko Foeniculum (vulgare) (?) 617: vrsta zelike TMB: Tizhje ProsúLAT.: Sieh. Bâr Pohlinova prevedka pri bar verjetno nista ustrezna, glej tam. PRIMERJAJ: bar , tanges tiga .. .. . t..., t..t.: Hebr. in futuro ticji[t.cji](pticji) pridevnik pticji TMB: Tizhje-a -uNEM.: Zu den Vögeln gehörigLAT.: Aviarius ticnica[t.cnica]samostalnik ženskega spola zaprt, ograjen prostor za ptice 802: pticja kletka TMB: Tizhčnza-e.h. NEM.: VogelhütteLAT.: Area aucupatoriaABC: Tizhenza (1765, str. 18)PRIMERJAJ: ticnik ticnik[t.cnik](pticnik; pticnjak; ticnjak) samostalnik moškega spola zaprt, ograjen prostor za ptice 802: pticja kletka KG: Tizhnek 'Vogelhause’ (str. 119)PRIMERJAJ: ticnica ticnjak GLEJ: ticnik tih[t.h (?)]pridevnik tih TMB: Tih-a -uNEM.: StillLAT.: Taciturnus tiho[tiho]medmet uporablja se za izražanje opozorila, naj ogovorjeni utihne, molci KG: st, .ht, pst 'still’. Tihu, movzhi 'halts Maul’ (str. 96) tihota[tihóta]samostalnik ženskega spola brezvetrje 452: veter TMB: Tihóta-e.h. NEM.: Die WindstilleLAT.: Malacia tik1 [t.k]samostalnik moškega spola kol v vinogradu 175: orodje, ki je palica TMB: Tik -am. NEM.: Weinpfahl LAT.: Pedamentum tik2 [t.k]prislov tako, da je popolnoma, dokoncno uniceno TMB: Tik NEM.: WurzabLAT.: StirpitusGS: Tik – ab exoleto .implici tikam, .e potius ab u.itatiore compo.ito datiham: gr. vel tanget: lat. tango; unde infer. Sax. germ. ticken, anticken: gall. toucher.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Oba prevedka sta prislova, ki oznacujeta dokoncnost unicenja, njun etimološki pomen je 'izkoreninjenje’. Slovenska beseda je v socasnih in vseh kasnejših virih znana le v pomenu 'zelo blizu, dotikaje se’. PRIMERJAJ: dotikoma; stikoma tikati1 [tíkati t.kam]nedovršni glagol dotikati se 769: tipati TMB: Tikam NEM.: BerührenLAT.: Tangere, contrectarePRIMERJAJ: amtikati tikati2 [tíkati tíkam]nedovršni glagol tikati, tj. uporabljati v pogovoru s kom obliko druge osebe ednine 505: ogovarjati TMB: Tikam NEM.: Duitzen LAT.: Tui..are ti krvavi tat[ti krv.vi t.t]medmetna zveza izraža jezo KG: Ti kervave tat! 'du Schelm’ (str. 97) tikva[t.kva]samostalnik ženskega spola rastlina buca, latinsko Cucurbita 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: Tiqva -e.h. NEM.: Der KürbisLAT.: Cucurbita tikvast[t.kvast]pridevnik ki je v obliki buce TMB: Tiqva.t-a -uNEM.: KürbißförmigLAT.: Cucurbitalis tikvišce[tikvíšce]samostalnik srednjega spola bucno polje 320: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Tiqvishe-an. NEM.: KürbißackerLAT.: Cucurbitarium tinta[t.nta]samostalnik ženskega spola tinta, crnilo 636: barvilo GS: Tinta– probabilius a lat. tingo qua.i tincta: Ital. tinto: Hi.p. tinta: Gall. teinte: germ. Tinte.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tintrka[t.ntrka]samostalnik ženskega spola neka otroška igraca 189: igraca TMB: Tintčrka-e.h. NEM.: Ein Spielzeug LAT.: Crepundia tipati[típati t.pam]nedovršni glagol tipati 769: tipati TMB: Tipam; Tiplem NEM.: Berühren, befühlenLAT.: TangereGS: Tipam– Tiplem; unde inf. Sax. tippen: .uper. germ. tupfen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Shtip– Hirnnippel: inf. Sax. Stipp, punctum, fors a tipam.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. tiph[tiph]samostalnik moškega spola smola 604: drevesni del TMB: Tiph-am. NEM.: Weißes PechLAT.: Re.inaGS: Tiph– qua.i Tippech, vel Dickpech.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. tiptekGLEJ: tiptik tiptik[tiptik](tiptek) samostalnik moškega spola kosem, kosmic, malenkost (?) 405: majhna stvar TMB: Tiptčk-am. NEM.: Kopey, BandaseLAT.: Floccus Pomenska opredelitev je na osnovi latinskega prevedka. Nemških prevedkov slovarji ne navajajo. PRIMERJAJ: kopaja tir[t.r]samostalnik moškega spola prepir 414: slabi medsebojni odnosi TMB: Tir -am. NEM.: HandelLAT.: Rixa tiran[tiran]samostalnik moškega spola vladar samodržec 906: posvetni oblastnik TMB: Tyrann-am. NEM.: Ein TyrannLAT.: Tyrannus tiranje[t.ranje]samostalnik srednjega spola preganjanje 561: premikanje TMB: Tiranje-an. NEM.: Die WegführungLAT.: Abductio tirati[t.rati t.ram]nedovršni glagol preganjati, gnati, tirati 589: gnati TMB: Tiram NEM.: Eilends hinwegführenLAT.: Cito abducere, pellereGS: Tiram – a gr. .e..., vexo, Ital. Tirare educere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tirjati[t.rjati t.rjam](terjati)nedovršni glagol terjati 493: govoriti TMB: Tirjam NEM.: FodernLAT.: Exigere tis[t.s]ali [t.s]samostalnik moškega spola drevo tisa, latinsko Taxus 605: drevesna vrsta TMB: Tis -am. NEM.: EibenbaumLAT.: Taxus tisav[tísav]pridevnik narejen iz tisovega lesa; tisov TMB: Tisav -a -uNEM.: Von EibenholzLAT.: Taxinus Verjetno hiperkorekten zapis prica­kovanega tisov, saj Pohlin nenaglašeni dvoglasnik av praviloma zapisuje z ov. PRIMERJAJ: tisov tiseculja[tisecúlja]samostalnik ženskega spolarastlina tavžentroža, latinsko Centaurium erythraea 617: vrsta zelike TMB: Tisezhűla-e.h. NEM.: Tausendguldenkraut LAT.: CentauriaPRIMERJAJ: tavžentroža tisociGLEJ: tisuci tisov[tísov]pridevnik narejen iz tisovega lesa; tisov TMB: Tisov -a -uSiehe TisavPRIMERJAJ: tisav tisuci[tisúci](tisoci) števnik tisoci TMB: Tisűzhe-a -uNEM.: Der TausendsteLAT.: MillenusPRIMERJAJ: jezarski tišcanje[tíšcanje]ali [tišc.nje] samostalnik srednjega spola tišcanje na veliko potrebo 694: tišcanje na potrebo TMB: Tishanje-an. NEM.: Das TreibenLAT.: Angor alvi tišcati[tíšcati]ali [tišcáti tišcím] nedovršni glagol tišcati, stiskati 727: tolci, bosti TMB: TčshimtishatiNEM.: DrückenLAT.: Premere ABC: s'prevelikimi Shelami .a eno rezhjo ti.chi (1794, str. 27) tišcati se[tíšcati se]ali [tišcáti se tišcím se]nedovršni glagol biti tesno ob kom, cem; tišcati se 769: tipati TMB: Tishim seNEM.: Anliegen S TeshimLAT.: Adhćre.cere Titir[titir]samostalnik moškega spola anticno osebno ime Titir 348: anticno osebno ime KG: Pod hladnem gaberjam o Tityr! ti le.hish (str. 181) Naglas je nastavljen na osnovi metruma. Titir je ime srecnega pastirja iz Vergilove Bukolike. tja[tj.]prislov tja TMB: KjęNEM.: DorthinLAT.: Illuc, Illac KG: Kjé 'dorthin’ (str. 104)KG: jest sem nag is maternega telesa na svejt pershl, inu tudi nag kje pojdem (str. 172) tjakaj[tj.kaj]prislov stara beseda tjakaj TMB: Kjekéj; Tjakej NEM.: DorthinLAT.: Illuc, Illac.tar. besed. KG: Kjekej, tjakej 'dahin’ (str. 90) tkalecGLEJ: tkavec tkalska brda[tk..ska b.da]samostal­niška zveza ženskega spola tkalski glavnik 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Berda hkavska.h. NEM.: WeberrechenLAT.: Pecten textorius, liciatorium Pomenska opredelitev temelji na nemškem in prvem latinskem prevedku. Drugi latinski prevedek oznacuje vreteno, na katero tkalec navija stkano blago. tkati[tkáti tk.m]nedovršni glagol tkati 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: HkęmhkâtiNEM.: WebenLAT.: TexereGS: Hkem – Hkavz Hung. Takavach. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. tkavec[tk.v.c](tkalec) samostalnik moškega spola tkalec 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Hkavz-am. NEM.: Der Weber LAT.: Textor tla[tl. tl.h]množinski samostalnik srednjega spola tla, zemeljska površina 333: zemljišce TMB: Tla tlehn. NEM.: Der Boden, FlötzLAT.: Area, humusGS: Tla – Tlak: germ. Esterrich: lat. Tellus. Cambris lle locus: Armoricis lech, .edes: Na tleh vel tlah Vindica expre..io, in qua t prćfixum videtur Armoricorum articulus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Tla 'der Boden, die Erde’ (str. 110) tlacan[tlac.n]samostalnik moškega spola tlacan 952: clovek glede na stan TMB: Tlazhân-am.NEM.: Ein RobaterLAT.: Angarius tlaciti[tláciti tl.cim]nedovršni glagol tlaciti, stiskati 727: tolci, bosti TMB: Tlâzhem-zhitiNEM.: Tretten, drückenLAT.: PremereGS: Tlazhem– a gr. t..., premor: tobolica[tobolíca]samostalnik ženskega spolaneka vodna muha, verjetno latinsko Perla marginata (nekdaj latinsko Perla maxima) 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Toboliza-e.h. NEM.: Eine Seefliege LAT.: Perla, libella Gutsman navaja tabolica z domnevnim prednaglasnim akanjem. Ce bi bil naglas na drugem zlogu, bi pricakovali upad priponskega i. tobrati[tóbrati tóbram]ali [t.brati t.bram]nedovršni glagol tela , tutudit, fidit.Razlaga je s ..... . . Chald. stališca današnjega jezikoslovja napacna. tlak[tl.k tlak.]samostalnik moškega spola tlak, tj. talna obloga, namenjeni za hojo, vožnjo 773: zgradba TMB: Tlâk-m. NEM.: Der EstrichLAT.: RudusGS: Tla – Tlak: germ. Esterrich: lat. Tellus. Cambris lle locus: Armoricis lech, .edes: Na tleh vel tlah Vindica expre..io, in qua t prćfixum videtur Armoricorum articulus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. tlaka[tláka]samostalnik ženskega spola tlaka 83: tlaka in dninarsko delo TMB: Tlaka -e.h. NEM.: FrohndienstLAT.: Angaria GS: Tlaka – Frohndienst a gr. t..., perfero patior, nempe .ervitutem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: rabot; tabrh tlaskati[?]nedovršni glagol metati eno stvar na drugo, udarjati z eno stvarjo ob drugo 433: metati TMB: Tlaskam NEM.: AnwerfenLAT.: AllidereGS: Tlaskam – a Tla, & .ono ad terram.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tleti[tl.ti tlím]nedovršni glagol tleti 484: goreti GS: Nejtilu– a nej, permi..ivo, & tily, gli.cat, .uccendatur. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: teleti strojiti kožo 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem GS: Tôbram– Leder zurichten: germ. .uper. tobern, gärben, concutere aliquem: Holl. touwer: Angl. tawer: infer. Sax. Tauer idem, quod Gärber.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. toca[t.ca]samostalnik ženskega spola toca 451: oblak in padavine TMB: Tôzha-e.h. NEM.: Der HagelLAT.: Grando GS: Tovzhem– Ital. toccare. A Tovzhem derivatum e.t tozha: quod grando .egetes conqua..er.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tociti1 [tociti t.cim]nedovršni glagol tociti, natakati 586: premikati tekocino TMB: TôzhemtozhitiNEM.: Schenken LAT.: FundereGS: Tôzhem– Vide Natakam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tociti2 [tociti t.cim]nedovršni glagol valiti, kotaliti 581: premikati TMB: TozhimtozhitiNEM.: WälzenLAT.: Volvere GS: Tozhim– Vide Takam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tod[t.d]prislov tod TMB: TôdNEM.: HiedurchLAT.: Hac togota[togóta]samostalnik ženskega spola togota 61: jeza TMB: Tógóta-e.h. NEM.: ZornmüthigkeitLAT.: Iracundia togoten[togót.n]pridevnik togoten TMB: Togotn-a -u NEM.: ZornmüthigLAT.: Iracundus togotiti[togotiti togotím]nedovršni glagol togotiti se 61: jeziti TMB: Togotim NEM.: ZörnenLAT.: Ira.ci tok1 [t.k]samostalnik moškega spola 1. neka morska riba 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali 2. sedelna torba 244: popotna torba TMB: Tôk-am. NEM.: 1. Ein Meerfisch 2. SatteltascheLAT.: 1. Antacćus 2. Bi.accium tok2 [t.k]ali [t.k]samostalnik moškega spola oteklina 35: oboleli del cloveka TMB: Tôk-am. NEM.: GeschwulstLAT.: Tumor Nastalo po aferezi iz ot.k/ot.k. tol[t.l (?) tol.]samostalnik moškega spola tulec za pušcice 236: posoda za orožje TMB: Tol -m. NEM.: Der KöcherLAT.: PharetraPRIMERJAJ: tul; zamojstra tolažiti[tolážiti tol.žim]nedovršni glagol tolažiti, miriti 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Tolâ.hem-.hiti NEM.: BesänftigenLAT.: PacarePRIMERJAJ: tašiti tolci[tó.ci tó.cem]nedovršni glagol tolci 727: tolci, bosti TMB: Tovzhem tovzhiNEM.: Stossen, schlagenLAT.: Tundere, quatereGS: Tovzhem– Ital. toccare. A Tovzhem derivatum e.t tozha: quod grando .egetes conqua..er.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Tovzhem, tovkl, tovzhen, tovzh 'klopfen, schlagen’ (str. 110) toler[tóler]ali [t.ler]samostalnik moškega spola srebrn kovanec, tolar 85: denar GS: Tôler– germ. Thaler, vom Joachimsthale, ubi hanc monetam primus comes a Schlick communi omnium acceptione & laude anno 1518 in magna copia cudi curavit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: En tňler (krono) 'Ein Thaler’ (str. 191) tolh[t.lh (?)](tolih) samostalnik moškega spola bodalo 199: orožje TMB: Tolh-am. NEM.: Der DolchLAT.: PugioGS: Tolh– germ. Dolch: Suec. & Dan. dolk: lat. telum, cujusmodi in.trumentumgrćci vocabant d...., ...., .ica.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. tolihGLEJ: tolh tolikanj[t.likanj]prislov toliko TMB: TolkajnNEM.: So vielLAT.: Tot, tantumGS: Tolkajn– Tolku gr. t......, tantus: Goth. tholik.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: toliko tolikanj rajši[t.likanj r.jši]vezniška zveza marvec KG: Tolkajn vezh, rajshi 'vielmehr’ (str. 99) tolikanj vec1 [t.likanj v.c]prislovna zveza toliko bolj KG: Tolkajn vezh 'um desto mehr’ (str. 94) tolikanj vec2 [t.likanj v.c]vezniška zveza marvec KG: Tolkajn vezh, rajshi 'vielmehr’ (str. 99) toliko[t.liko]prislov toliko TMB: Tolku NEM.: So vielLAT.: Tot, tantumGS: Tolkajn– Tolku gr. t......, tantus: Goth. tholik.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: tolikanj tolikokrat[t.likokrat]prislov tolikokrat, pogosto TMB: TolkukratNEM.: So oftLAT.: Toties Tolistobog[?]samostalnik moškega spola neki slovanski bog 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Toli.tobog-am. NEM.: Ein Abgott LAT.: Idolum SlavorumPRIMERJAJ: Tolistoboj Tolistoboj[?]samostalnik moškega spola neki slovanski bog 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Toli.towoj-am. NEM.: Ein AbgottLAT.: Idolum SlavorumPRIMERJAJ: Tolistobog tolmaciti[tolmáciti tolm.cim] nedovršni glagol razlagati, prevajati (?) 515: prevajati GS: Tolmâzhem– a quo Wachter, & alii germani .criptores .uum dolmetschen derivant.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tolmern[?]pridevnik (?) GS: Tolmern– a gr. t..µ...., temerarius. Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Grško t..µ.... pomeni 'drzen, smel, nesramen’, latinsko temerarius pa 'nepre­mišljen, razposajen’. tolovaj[tolov.j](tolvaj) samostalnik moškega spola ropar 933: tat TMB: Tolovaj -am. NEM.: Ein RäuberLAT.: PrćdoGS: Tolovaj – & Tolvaj: Hung. Tolvaij.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tolsk[t..sk]pridevnik tolst, debel TMB: Tovske -a -uyshi Tol.te PRIMERJAJ: tolst tolst[t..st]pridevnik tolst, debel TMB: Tol.te-a -uNEM.: Fett, gemästetLAT.: PinguisGS: Tol.te– enuntiatur tov.te, quod & .cribi deberet; quia per declinationem omnium ca.uum .emper v nunquam l enuntiatur; ex hac radice slavica habent germani .uum tostig, pinguis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: tolsk tolsti koren[to.sti kor.n]samostalni­ška zveza moškega spolarastlina veliki oman, latinsko Inula 617: vrsta zelike TMB: Tol.te KorenNEM.: Stern- AlantwurzLAT.: A.ter, inulaPRIMERJAJ: olant; telohje tolstina[to.stína]samostalnik ženskega spola mast, salo 972: del cloveka ali živali TMB: Tol.tina-e.h. NEM.: Fett, Schmeer LAT.: PinguedoPRIMERJAJ: tolstnina tolstnina[to.stnína]samostalnik ženskega spola mast, salo 972: del cloveka ali živali TMB: Tol.tnina-e.h. NEM.: Fett, Schmeer LAT.: PinguedoPRIMERJAJ: tolstina tolta[?]samostalnik ženskega spola ovseni zdrob 261: hrana TMB: Tolta-e .h. NEM.: HabergrützeLAT.: Avenaceum tolvajGLEJ: tolovaj -toniti[toniti t.nem]glagol, samo v sestavi GS: Tonem– in compo.itis vivit utonem. PRIMERJAJ: utoniti top[t.p top.]samostalnik moškega spola top, tj. strelno orožje 199: orožje TMB: Tôp-m. NEM.: Stück, Kanone LAT.: Tormentum belli topel[tóp..]ali [t.p..]pridevnik topel TMB: Tópl-a -uNEM.: WarmLAT.: Calidus topir[topír]samostalnik moškega spola netopir 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Topir-ja m. NEM.: FledermausLAT.: Ve.pertilio GS: She.topirneza– ex she.t, & topir (ve.pertilio) qua.i clava, .imilis ve.pertillioni .exangulari.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: mracnik; pirpogacica; tropir topiti[topiti topím]nedovršni glagol 1. topiti, raztapljati, taliti 677: spreminjati s temperaturno spremembo 2. potapljati 11: potapljati TMB: Topim NEM.: 1. Schmelzen 2. TauchenLAT.: 1. Lique.cere 2. Immergere toplice[toplíce]množinski samostalnik ženskega spola zdravilišce z vodo toplega izvira; toplice 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Toplize.h. NEM.: Gesundheitsbad LAT.: Thermć toplina[toplína]samostalnik ženskega spola reliefno okrasje iz emajla 252: likovni izdelek TMB: Toplina-e.h. NEM.: SchmelzwerkLAT.: Conflata toplota[topl.ta]samostalnik ženskega spola toplota, vrocina 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Toplűta-e.h. NEM.: Die WärmeLAT.: Calor, ć.tas topol[tópol (?)]samostalnik moškega spola drevo topol, latinsko Populus 605: drevesna vrsta TMB: Topol-am. NEM.: PappelbaumLAT.: PopulusGS: Topol– lat. populus alba: germ. Pappelbaum.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: topolka topolje[top.lje]samostalnik srednjega spola 317: rastišce dreves topolov gozd TMB: Topolje-an. NEM.: PappelwaldLAT.: Populetum topolka[top.lka]samostalnik ženskega spoladrevo topol, latinsko Populus 605: drevesna vrsta TMB: Topólka-e.h. Sieh. TopolPRIMERJAJ: topol topolovina[topolovína]samostalnik ženskega spola topolova gošcava 317: rastišce dreves TMB: Topolovina-e.h. NEM.: Pappelgehölz LAT.: Populeć virgć toporišce[toporíšce]samostalnik srednjega spola držaj pri sekiri, motiki 143: držalo TMB: Toporishe-an. NEM.: Hackenstiel LAT.: Stelćum toporišcece[toporíšc.ce]samostalnik srednjega spola majhen držaj, rocaj 143: držalo TMB: Toporishčze-an. NEM.: Handhabchen LAT.: An.ula Tor[?]samostalnik moškega spola bog vojne 349: lastno ime nekršcanske­ga clovekolikega bitja KG: Ladon, Tor, Tork 'Mars, Gott des Kriegs’ (str. 184)PRIMERJAJ: Torek˛ torba[t.rba]samostalnik ženskega spola sedelna torba 244: popotna torba TMB: Tôrba-e.h. NEM.: SatteltascheLAT.: HippoperaGS: Torba – Kircherus te.tatur eine Theorbe (Theorbam) fui..e pri.cis in.trumentum mu.icum, in .imilitudinem te.tudinis, aut utriculi.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: toką torbica[t.rbica]samostalnik ženskega spola majhna sedelna torba (?) 244: popotna torba ABC: Torbeza (1765, str. 18) torej[t.rej]clenek torej, zatorej TMB: Torej NEM.: Derowegen LAT.: Ideo torek1 [tór.k]samostalnik moškega spola torek 43: cas ali njegov del TMB: Tk -a m. NEM.: DienstagLAT.: Dies Martis Torek2 [tór.k (?)]samostalnik moškega spola bog vojne 349: lastno ime nekršcan­skega clovekolikega bitja TMB: Tk -am. NEM.: MarsLAT.: MarsGS: Tk – a Terem; quia Mars omnia frangit, & deva.tat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Ladon, Tor, Tork 'Mars, Gott des Kriegs’ (str. 184)PRIMERJAJ: Tor Torka[tórka (?)]samostalnik ženskega spola boginja vojne 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Torka -e.h. NEM.: KriegsgöttinLAT.: Bellona KG: Torka 'Bellona’ (str. 184) torta[t.rta]samostalnik ženskega spola plošcato pecivo iz sladkega testa 261: hrana TMB: Tôrta-e.h. NEM.: Eine Torte LAT.: Torta panisGS: Torta– lat. Torta panis: germ. Torte.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. tosman[?]samostalnik moškega spola velik tesarski oblic 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: Tôsman-am. NEM.: Großer ZimmermannshobelLAT.: Dolabra maxima totah[?]samostalnik moškega spola vojaška priprava za metanje (kamnitih) izstrelkov; katapult 199: orožje TMB: Totah-am. NEM.: Ein SchnelbockLAT.: Catapulta tovariš[tov.riš]samostalnik moškega spola tovariš, tj. zlasti sodelavec, sopotnik, clan iste družbe 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: Tovarsh-am. NEM.: Gesell, GespanLAT.: Socius, collegaGS: Tovarsh– a Varijem, qua.i cu.tos alterius; melius e.t enim duos e..e .imul, quam unum. Eccl. 4.9. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Tovarsh 'Camerad’ (str. 192) tovarišija[tovariš.ja]samostalnik ženskega spola družba, drušcina 927: skupina ljudi ABC: tok bi mene nekôl vezh v' .vojo tovar.hyo nepu.tili (1794, str. 26)PRIMERJAJ: tovarištvo tovarištvo[tov.rištvo]samostalnik srednjega spola družba, drušcina 927: skupina ljudi TMB: Tovarshtvu-an. NEM.: Die GesellschaftLAT.: SocietasABC: Tovarshtvu (1765, str. 18) PRIMERJAJ: tovarišija tovernaGLEJ: tovirna tovirna[tov.rna](toverna) samostalnik ženskega spola gostilna, kjer se streže s pijacami; tocilnica 776: gostišce TMB: Tóvirna-e .h. NEM.: Eine SchenkeLAT.: Taberna tovor[tóvor]samostalnik moškega spola tovor 459: breme ali tovor TMB: Tovor -am. NEM.: Ein SaumLAT.: Onus, clitellćGS: Tovor – gall. & germ. eine Tour am Haupte cognatum e.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tovornik[tovórnik]ali [tov.rnik] samostalnik moškega spola trgovec z vinom 959: trgovec TMB: Tovornčk-am. NEM.: Der WeinhändlerLAT.: Oenopola tovorniski konj[tovórniski]ali [tov.rniski k.nj]samostalniška zveza moškega spola tovorni konj 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Tovorneske kojnNEM.: Ein SaumroßLAT.: Clitellarius tožba[tóžba]samostalnik ženskega spola tožba, obtožba 514: pravni govor TMB: To.hba-e.h. NEM.: Die KlageLAT.: Accu.atio toževati[toževáti tož.jem]nedovršni glagol tožiti, obtoževati 514: govoriti pravne reci TMB: To.hűjemLAT.: Siehe To.hem tožiti[tožiti t.žim]nedovršni glagol tožiti, obtoževati 514: govoriti pravne reci TMB: Tô.hemNEM.: KlagenLAT.: Accu.are tožiti se[tožiti se t.žim se]nedovršni glagol pritoževati se 518:pritoževati se KG: Se to.hem 'ich beklage mich’ (str. 78)KG: On se zhes nemarsheno teh mladeh ludy to.he (str. 144) tožljiv[tožljív]pridevnik 1. len, pocasen 2. zlovoljen, godrnjav, siten, tecen, zoprn TMB: To.hliv-a -uNEM.: Trag, verdrüßlichLAT.: Acedio.usGS: Tragliv – vindicum a germ. träg; carnioli ajunt to.hliv. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Prvi pomen izhaja iz prvega nemškega prevedka, drugi iz drugega in iz latinskega. Nemško trag ustreza današnjemu träge, verdrlich pa verdrieß­lich. Kot je razvidno tudi iz tvorjenk tožljivec, tožljivost, sta bila v pojmovnem svetu 18. stoletja oba pomena tesno povezana. PRIMERJAJ: tragljiv tožljivec[tožlj.v.c]samostalnik moškega spola len, neprijeten, siten, zoprn clovek 939: nadležen clovek TMB: To.hlivz-am. NEM.: Ein FaulenzerLAT.: Acedio.us, piger tožljivost[tožljívost]samostalnik ženskega spola lenoba, zanikrnost 385: lenoba TMB: To.hlivo.t-e.h. NEM.: Die Trägheit LAT.: Acedia tožnik[tožník]samostalnik moškega spola 1. tožnik 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu 2. jezikoslovje tožilnik 269: jezikoslovni izraz TMB: To.hnik-am. NEM.: Ein Ankläger LAT.: Accu.atorKG: To.hnik 'Klagfall’ (str. 21) tragljiv[tragljív]pridevnik koroško len, pocasen TMB: Tragliv -a -u Siehe To.hlivGS: Tragliv – vindicum a germ. träg; carnioli ajunt to.hliv.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Sodec po socasnih virih in izvoru je pridevnik tožljiv sopomenka le v prvem pomenu. PRIMERJAJ: utragljiv trak[tr.k trak.]samostalnik moškega spola trak, vez 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Trak -m. NEM.: Das Band LAT.: Ligamen tram[tr.m tram.]samostalnik moškega spola tram 777: del zgradbe TMB: Tram -ú m. NEM.: Ein BalkenLAT.: TignumGS: Tram – germ. Trambaum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tranca[tr.nca]samostalnik ženskega spola jeca, keha, zapor 781: jeca TMB: Tranzha-e.h. NEM.: BütelhausLAT.: Cu.todia publicaGS: Tranzha– Gall. Tranche. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trapa[trápa]samostalnik ženskega spola 1. neroden, neumen clovek 903: neumen ali lahkomiseln clovek 2. preprost clovek 821: clovek TMB: Trâpa-e.h. NEM.: 1. Ein Trapp 2. Einfalt LAT.: 1. Aluco 2. Simplex trapast[trápast]pridevnik 1. neumen 2. preprost, neveden TMB: Trapa.t-a -u NEM.: Einfältig, DummLAT.: Simplex, rudis PRIMERJAJ: tapast trava[tráva]samostalnik ženskega spola trava 615: zelika TMB: Trâva-e.h. NEM.: Das GraßLAT.: Gramen traven, maliGLEJ: veliki traven travnik[trávnik]samostalnik moškega spola travnik 334: kmetijsko zemljišce TMB: Travnek-am. NEM.: Die WieseLAT.: Pratum Travni Pan[trávni p.n (?)]samostalni­ška zveza moškega spola bog pastirjev Pan 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja KG: Pan, Travnepan 'Pan, der Hirtengott’ (str. 184 s.) PRIMERJAJ: Pan trbinaGLEJ: tarbina trbižiti seGLEJ: tarbižiti se trbižje[trbížje (?)]samostalnik srednjega spola neka rastlina, verjetno operkulina, latinsko Operculina turpethum 617: vrsta zelike TMB: Terbi.hje-an. NEM.: Weißturbit LAT.: Alypon Zlasti korenine te indijske rastline uporabljajo v zdravilne namene. Manj verjetno je beseda pomenila rastlino mracnica, Globularia alypum. trciti[trciti t.cim]dovršni glagol trciti 727: tolci, bosti TMB: Tčrzhem terzhetiNEM.: AnstossenLAT.: Attingere GS: Terzhem– ut Ternem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trd[t.d]pridevnik trd, trden TMB: Tčrd-a -uNEM.: Hart, fest LAT.: Durus, tenaxGS: Terd – olim Tard: lat. arduus: germ. hart: gr. .a.te..., fortis. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: trden trden[trd.n]pridevnik trd, trden TMB: Terdn-a -uSiehe Tard PRIMERJAJ: trd trdina[trdína]samostalnik ženskega spola trde stvari 681: stvar TMB: Terdina-e.h. NEM.: Harte DingeLAT.: Dura trditi[trditi trdim]nedovršni glagol 1. delati, da kaj postane trdo, trdno; utrjevati 40: utrjevati 2. podpirati, potrjevati (?) 410: soglašati 3. (trmasto) vztrajati 43: biti nekaj casa TMB: Terdem terditiNEM.: 1. Härten 2. BekräftigenLAT.: 1. Indurare 2. A..erere KG: Terdim 'ich härte, verharre, hartnäckig daran’ (str. 77) trdnost[trdn.st]samostalnik ženskega spola 1. trdost 70: zaželena rec 2. trdnost, cvrstost, obstojnost, trpežnost 70: zaželena rec TMB: Terdnű.t-e.h. NEM.: 1. Feste, Härte 2. FirmamentLAT.: 1. Firmitas 2. Firmamentum Drugi nemški in latinski prevedek dopušcata tudi konkretna pomena 'trdnjava’ in '(po tedanjih predstavah) tretja, trdna plast neba, na katero so pritrjene zvezde’, ki pa se zdita manj verjetna. trdo[?] ime crke t 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Terdo, T, t (str. 163)PRIMERJAJ: t trdoba[trdóba]samostalnik ženskega spola trdost 70: zaželena rec TMB: Terda -e .h. NEM.: Die HärteLAT.: Durities trdoglav[trdogl.v]pridevnik neomajen, strog TMB: Terdoglav -a -u NEM.: TrotziglichLAT.: Prćfractus trdoglaven[trdogláv.n]pridevnik trmast, svojeglav TMB: Terdoglavn-a -u NEM.: HartnäckigLAT.: Contumax trdoglavnost[trdoglávnost] samostalnik ženskega spola trma, trdovratnost, svojeglavost 400: trma TMB: Terdoglavno.t-e.h. NEM.: Hals-stärrigkeitLAT.: Contumacia trdovraten[trdovrát.n]pridevnik trdovraten, trmasto vztrajen TMB: Terdouratn-a -uNEM.: Halsstärrig LAT.: Pertinax treba[tr.ba]povedkovnik treba TMB: Treba jeNEM.: Hat Noth, ist vonnöthenLAT.: Nece..e e..e trebiti[trebiti tr.bim]nedovršni glagol cistiti, trebiti 52: cistiti TMB: Trebem trebitiNEM.: Putzen, säubernLAT.: Purgare trebnik[tr.bnik]samostalnik moškega spolaobrednik, tj. knjiga z besedili in navodili za opravljanje verskih obredov 206: knjiga s kršcansko vsebino TMB: Trebnik -am. NEM.: CeremonienbuchLAT.: Agenda trebuh[tr.buh]samostalnik moškega spola trebuh 972: del cloveka ali živali TMB: Trebuh-am. NEM.: Der BauchLAT.: VenterGS: Trebuh– a Trebem, purgo: germ. Bauch: Altfränkisch Buh, Buch; ingrata diphtongus au per recentiores Allemanos intru.a e.t: Holl. Buck: Suec. Buk: Dan. Bug a Biegen: infer. Sax. Bunk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trebušnjak[trebušnják]samostalnik moškega spola velik, s podkožno mašcobo obložen trebuh 878: del cloveka TMB: Trebushnęk-am. NEM.: Groß Schmeerbauch LAT.: Abdomen trecof[tr.cof]samostalnik moškega spola neka posoda, ki jo uporabljajo pri trgatvi 225: posoda TMB: Trezhof-am. NEM.: Eine BodungLAT.: Cadus vindemialis GS: Trezhof– a trem, & shkaf, germ. Kel­terbodung.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trenatiGLEJ: trinati treniti[treniti tr.nem]dovršni glagol mežikniti, treniti 590: premikati telesni del TMB: TrenémtrénitiNEM.: Mit Augen blickenLAT.: Nictare trenta[tr.nta]samostalnik ženskega spola vrsta kruha 261: hrana TMB: Trenta-e .h. NEM.: Eine Art BrodsLAT.: Species panis GS: Trenta– .pecies panis qua.i trenana: germ. getrennt; quia per medium dividitur, & .eparatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trenutje oces[tren.tje oc.s]samostal­niška zveza srednjega spola trenutek 43: cas ali njegov del TMB: Trenűtje ozhesNEM.: Ein Augenblick LAT.: Ictus oculi trepalnik[trep..nik]samostalnik moškega spolaperaca, trepalnik, tj. priprava z držajem, s katero perice pri pranju tolcejo po mokrem perilu 142: palica za pranje TMB: Trepâvnek-am. NEM.: Ein Schlägel LAT.: Tudes lotricumPRIMERJAJ: trepatią trepati1 [trepáti trep.m]nedovršni glagol pri pranju tolci po mokrem perilu 55: prati TMB: TrépâmNEM.: Gebleichtes ausschlagenLAT.: Extendere, ćquare lota GS: Trepâm– gr. ...p., verto.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: trepalnik trepati2 [tr.pati tr.pljem]nedovršni glagol mežikati 590: premikati telesni del TMB: TreplemNEM.: NickenLAT.: NictitareGS: Trepetâm– treplem; lat. trepido.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. trepet[trep.t]samostalnik moškega spola tresenje 561: premikanje TMB: Trepet-a m. NEM.: Das ZitternLAT.: Tremor trepetati[trepetáti]nedovršni glagol tresti se 590: premikati telesni del TMB: TrepétâmNEM.: ZitternLAT.: TremitareGS: Trepetâm– treplem; lat. trepido.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tres[tr.s tres.]samostalnik moškega spola tresenje 561: premikanje TMB: Tres -m. NEM.: Das Beben, ZitternLAT.: Tremor tresk[tr.sk]samostalnik moškega spola udar strele 455: udar strele TMB: Tresk -am. NEM.: DonnerschlagLAT.: Fulmen treskati[tr.skati tr.skam]nedovršni glagol udarjati, treskati 727: tolci, bosti TMB: TreskamLAT.: Siehe Treshem tresti[tr.sti tr.sem]nedovršni glagol tresti 581: premikati TMB: Tresemtresl NEM.: SchüttelnLAT.: QuatereGS: Tresem– a gr. t... tremo: futur. t..s..Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. tresti se[tr.sti se tr.sem se]nedovršni glagol tresti se 590: premikati telesni del TMB: Tresemtre.ti seNEM.: ZitternLAT.: Tremere trešciti[tr.šciti tr.šcim]dovršni glagol udariti, trešciti 727: tolci, bosti TMB: Treshčm-shetiNEM.: EinschlagenLAT.: PercutereGS: Treshe– v' tebe, unde germ. dreschen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trešta[tr.šta]samostalnik ženskega spola kopica snopov 246: kup snopov ali sena GS: Treshta– u.urpatur in cumulo aggregatorum manipulorum &c. .icut Reshta in aggregatione lignorum: germ. eine Trieste, communiter ein Schober a Schäben, Schwaden. Vide Fema.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: fema treti[tr.ti tárem]in [térem]nedovršni glagol drobiti, treti 405: drobiti TMB: Târém; Tęremterl, tretiNEM.: Zermalmen; Brechen LAT.: ConterereGS: Tarem – Vide Terem. GS: Tęrem– lat. tero: gr. te..., germ. treten: de.truxit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Trem – antiquum in compo.itis adhuc viget. Vide Terem. tretji[tr.tji]števnik tretji TMB: Trete-a -uNEM.: Der dritte LAT.: TertiusGS: Trete– a gr. t..t.., Anglo.. dridda: germ. dritter: lat. tertius.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. tretjic[tr.tjic]prislov tretjic TMB: TretčzhNEM.: DrittensLAT.: Tertio trezel[tr.z..](trezev) pridevnik trezen TMB: Tre.l-a -uNEM.: NüchternLAT.: SobriusKG: On tesh, tre.l vinu pye (str. 142) sethar .. ... . , diruit: vel tera .. ... . Chald. & Syr. trezen[tr.z.n]pridevnik trezen TMB: Tre.n-a -uSiehe Tre.liv Iztocnice trezljiv v TMB ni. PRIMERJAJ: trizen (?) trezevGLEJ: trezel trezljivost[trezljívost (?)]samostalnik ženskega spola treznost 476: telesno stanje glede na opitost TMB: Tre.livo.t-e.h. NEM.: Die NüchternheitLAT.: Sobrietas trezlost[tr.zlost]samostalnik ženskega spola treznost 476: telesno stanje glede na opitost TMB: Tre.lo.t-e.h. NEM.: Die Nüch­ternheitLAT.: Sobrietas trg[t.g]samostalnik moškega spola 1. trg, tj. odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za trgovanje 328: kraj za trgovanje 2. trg, tj. naselje s tržnimi pravicami, vecje od vasi in manjše od mesta 281: kraj TMB: Tčrg-am. NEM.: Der Markt LAT.: Forum, oppidumGS: Terg – a gr. t...t....., urbis forum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trganje[trganje]samostalnik srednjega spola 1. trgatev 276: vinogradniško opravilo 2. bolecine v udih (zaradi putike) 17: bolezen TMB: Terganje-an. NEM.: 1. Die Weinlese 2. GliederreissenLAT.: 1. Vindemia 2. Tormina trgati[trgati t.gam]nedovršni glagol 1. trgati 620: rezati, trgati 2. obirati grozdje na trgatvi 275: pobirati pridelke TMB: Tergam NEM.: 1. Reissen 2. WeinlesenLAT.: 1. Abrumpere 2. Vindemiare trgovanje[trgov.nje]samostalnik srednjega spola trgovanje 733: trgovsko dejanje TMB: Terguvanje-an. NEM.: Der Handel LAT.: Negotiatio trgovati[trgováti trg.jem]nedovršni glagol trgovati 733: trgovati TMB: Tergem LAT.: Siehe Ter.imPRIMERJAJ: trziti trhlenina[trhlenína]samostalnik ženskega spola trhel les; trhlina 641: les TMB: Terhlenina-e.h. NEM.: Abgefaultes Holz LAT.: Lignum emortuum tribati[tr.bati tr.bam]nedovršni glagol102: pocenjati kaj slabega, grešnega grešiti GS: Tribam – germ. treiben: apud I.idor. triban: Ottfried triban: gr. t..ße... : tres, vel .chalosh ... ... . Ihre deducit ab Hebr. telath tres, tria. Razlaga .. .. .. potius a Chald. vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ABC: Ty nimash pre.hu.htva, ali nezhi.to.te tribati (1789, str. 28) Tribek[trib.k (?)]samostalnik moškega spola potocni bog (?) 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja KG: Tribek 'Seichgott’ (str. 185) trideset[trides.t]števnik trideset KG: Trideset '30’ (str. 43) K naglasu primerjaj petdeset. trideseti[trideséti]števnik trideseti KG: Tridesete 'XXX.’ (str. 43) Triglav[?]samostalnik moškega spola neki bog 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Triglav -am. NEM.: Ein GötzLAT.: Diana Pohlinovo enacenje z italsko boginjo Diana, zavetnico žensk in sužnjev (ki je postala boginja divjine in lova šele pod vplivom grške Artemide), temelji na latinskem pesniškem imenu Diana triceps, ki je združevalo Hekato, Luno in Diano. Beseda ni vzeta iz ljudskega jezika, saj bi se v organskem govoru nenaglašeni i reduciral, nenaglašeni dvoglasnik -av pa razvil v -ov. triglaven[trigláv.n (?)]pridevnik ki ima tri glave; triglav TMB: Triglavn-a -uNEM.: DreyköpfigLAT.: Triceps triguben[trigúb.n (?)]pridevnik trojen ABC: Trigubnu (1765, str. 18) PRIMERJAJ: enoguben trijeGLEJ: triji triji[trij.](trije) števnik trije TMB: Triji tri, tryNEM.: DreyLAT.: Tres, triaGS: Triji – tri, try, I.idor. habet dhrie: Ottfried thri: Helv. dryg: Angl. drie: Holl. dry: lat. tres, tria: germ. drey: gr. t.e... D. povezav ali trditev. KG: Tri 'Drey’ (str. 43) KG: Tri oder Try, Triji (str. 45) trikrat[tr.krat (?)]prislov trikrat KG: trikrat (str. 94) trinati[tr.nati tr.nam](trenati) nedovršni glagol parati, trgati 620: rezati, trgati GS: Trinam– tergo a gr. te.s., arefacio, .icco: vel ajunt trengen pro die Wasche trocknen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trinog1 [trínog (?)]samostalnik moškega spola 1. stol s tremi nogami; trinožnik 216: sedež ali ležišce 2. ponev s tremi nogami; trinožnik 229: posoda za hrano TMB: Trinog-am. NEM.: DreyfußLAT.: TripesPRIMERJAJ: trinoga trinog2 [trínog (?)]samostalnik moškega spola kdor muci; rabelj, mucitelj 875: sluga oblasti TMB: Trinog-am. NEM.: Peiniger LAT.: Tortor trinoga[trínoga]samostalnik ženskega spola 1. stol s tremi nogami; trinožnik 216: sedež ali ležišce 2. ponev s tremi nogami; trinožnik 229: posoda za hrano TMB: Trinoga-e .h. NEM.: DreyfußLAT.: Tripus Ni jasno, ali je beseda pomenila prvo ali drugo ali oboje. PRIMERJAJ: trinogą triogelGLEJ: trivogel trioglatGLEJ: trivoglat trivogel[triv.g..](triogel) pridevnik trikotnik TMB: Trivogl -a -uNEM.: Dreyeck LAT.: Triangulum trivoglat[trivogl.t](trioglat) pridevnik trioglat TMB: Trivoglat-a -uNEM.: DreyeckigtLAT.: Triangularis trizen[tríz.n]pridevnik odkritosrcen, iskren, odkrit TMB: Tri.n-a -uNEM.: AufrichtigLAT.: SincerusPRIMERJAJ: trezen (?) triznost[tríznost]samostalnik ženskega spola odkritosrcnost, iskrenost, odkritost 367: iskrenost, odkritost TMB: Tri.no.t -e.h. NEM.: AufrichtigkeitLAT.: Sinceritas PRIMERJAJ: srceustnost; srcevidnost trižrt[?]samostalnik moškega spola iz treh niti stkana lanena tkanina, ki ima na obeh straneh vtkano podobo 247: blago ali usnje TMB: Tri.hert-am. NEM.: Der DrillichLAT.: Trilix trkac[trkác]samostalnik moškega spola oven, ki se rad trka 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Terkâzh-am. NEM.: Ain StoßwidderLAT.: Aries cornupeta trkati[trkati t.kam]nedovršni glagol tolci, trkati 727: tolci, bosti TMB: Terkam NEM.: KlopfenLAT.: Pul.areGS: Terkam – a gr. ....., v. ....., pul.o.Razlaga je s stališcadanašnjega jezikoslovja napacna. trkljati[trkljáti trklj.m]nedovršni glagol rahlo tolci, trkati 727: tolci, bosti TMB: TerklâmNEM.: TreppelnLAT.: Pul.itare trlica[trlica]samostalnik ženskega spola 1. trlica, tj. lesena priprava za trenje lanu, konoplje 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve 2. trlica, tj. lesena priprava, s katero obsojencu vrat in noge pritrdijo k sramotilnemu stebru 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Terlčza -e.h. NEM.: 1. Die Breche 2. FiedelLAT.: 1. Frangibulum 2. FidiculaPRIMERJAJ: tarica; terica trma[trma]samostalnik ženskega spola trma 400: trma TMB: Tčrma-e.h. NEM.: Der SchedelLAT.: Durum caputGS: Terma – germ. tmischer Kopf.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trn[trn]samostalnik moškega spola trn 600: del rastline TMB: Tčrn-am. NEM.: Der DornLAT.: SpinaGS: Tern– germ. Dorn: Angl. Thorn: Dan. & Suec. Torn.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. trnat[t.nat]pridevnik poln trnov; trnov, trnast TMB: Ternŕt-a -uNEM.: DornichtLAT.: Spino.us trnavka[trnavka](trnovka) samostalnik ženskega spola navadno množina sorta hruške 605: drevesna vrsta TMB: Ternavke.h. NEM.: Eine BirnartLAT.: Species pyrorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. trnek[t.n.k]samostalnik moškega spola 1. trnek 157: pripomocek za ribolov 2. majhen trn 600: del rastline TMB: Ternčk-am. NEM.: Angel, HackenLAT.: Hamus, .pinula Na drugi pomen kaže drugi latinski prevedek. trnišce[trníšce]samostalnik srednjega spola trnovo grmovje 318: rastišce grmovja TMB: Ternishe-an. NEM.: DorngebüschLAT.: SpinetumKG: Ternishe 'dornichter Platz’ (str. 120) trniti[trniti trnem]dovršni glagol o ladji, colnu pripluti, pristati 574: pluti TMB: TčrnémternitiNEM.: Ans Land stossen LAT.: AdnavigareGS: Ternem– a .onitu, quem navis edit appelans ripam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trnje[trnje]samostalnik srednjega spola trnovo grmovje 609: grm TMB: Ternje -an. NEM.: DornheckeLAT.: Spinetum trnov[trnov]pridevnik poln trnov; trnov, trnast TMB: Ternov-a -uSiehe Ternat trnovina[trnovína]samostalnik ženskega spola 1. trnova gošcava 318: rastišce grmovja 2. butara s trnovim dracjem 644: les za kurjavo TMB: Ternovina-e.h. NEM.: DorngehölzLAT.: Spinea fa.cis Prvi pomen je nastavljen na osnovi nemškega prevedka, drugi pa latinskega. trnovkaGLEJ: trnavka Trnovo[?]samostalnik srednjega spola štajersko mesto Tyrnau 360: krajevno ime KG: Ternovu 'Tyrnau’. Krakovu 'Krakau’. Po..avje 'Possau’ (str. 130) Ubikacija ni zanesljiva. Ime poleg štajerskega mesta lahko oznacuje tudi vas pri Ljubljani, danes njen mestni predel, vec drugih vasi po Sloveniji in slovaško mesto Trnava. trnulja[trnúlja]samostalnik ženskega spola navadno množina plod crnega trna; trnulja 613: sad ali plod za prehrano TMB: Ternűle.h. NEM.: Die SchlehenLAT.: Acatia V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. PRIMERJAJ: drenulja trobec[tr.b.c]samostalnik moškega spola kdor igra na trobilo; trobilec 961: glasbenik TMB: Trôbz-am. NEM.: Ein BlasenderLAT.: Tubicen trobelika[trob.lika]samostalnik ženskega spolaneka rastlina, morda kovacnik, latinsko Lonicera caprifolia 610: vrsta grma TMB: Trobelčka-e.h. NEM.: GeißblatLAT.: Ćgina trobenta[trob.nta]samostalnik ženskega spola neko trobilo, verjetno trobenta 171: glasbilo GS: Trobenta– germ. Trompete: Angl. Trumpet: Gall. Trompette.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. trobentar[trob.ntar]samostalnik moškega spola kdor trobi; trobilec, trobentar 961: glasbenik TMB: Trobentar-jam. NEM.: Ein TrompeterLAT.: Tubicen trobilo[trobílo]samostalnik srednjega spola 1. cev za pogovore, prenašanje zvoka na manjše razdalje 194: pripomocek za govorjenje in poslušanje 2. kdor neprestano govori iste reci 912: clovek glede na govorjenje TMB: Trobilu -an. NEM.: 1. Ein Sprachrohr 2. Der i.erfort eines redetLAT.: 1. Stentoreaphonica 2. Importunus narrator Grimmov slovar navaja, da se je s pomocjo te naprave mogoce pogovarjati na razdalji 2000 cevljev. trobiti[trobiti tr.bim]nedovršni glagol trobiti na glasbilo 529: muzicirati TMB: TrôbemtrobitiNEM.: BlasenLAT.: Inflare tubas troha[tróha]samostalnik ženskega spola 1. majhna stvar, troha 405: majhna stvar 2. žarek (?) 447: svetlobni naravni pojav 3. strelica, pušcica (?) 199: orožje TMB: Tróha-e.h. NEM.: Eine BagatelieLAT.: MinutićKG: Troha, -he 'der Stich, Strahl’ (str. 110) V starejši nemšcini Stich pomeni tudi 'majhna stvar, malenkost’, Strahl pa tudi 'strelica, pušcica’. trojaci[trojáci]množinski samostalnik moškega spolanedelja Svete trojice, tj. prva nedelja po binkoštih 46: praznik TMB: Trojâzi-ov m. NEM.: DreyfaltigkeitsonntagLAT.: Dominica Trinitatis trojak[troják]samostalnik moškega spola groš, kovanec za tri krajcarje 85: denar TMB: Trojak -am. NEM.: Ein Groschen LAT.: DenariusKG: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka, 'ein Zweyer, im Geld, oder in der Karte’, Trojak trojka, 'Dreyer’ (str. 46) Trojane[trojane]množinski samostalnik ženskega spola preval Trojane na meji med Kranjsko in Štajersko 360: krajevno ime KG: Trojane (str. 166) trojcek[tr.jc.k]samostalnik moškega spola trojcek, tj. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Trojzhčk-am. NEM.: Die DrillingeLAT.: Trina proles trojcic[tr.jcic]samostalnik moškega spola trojcek, tj. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok 834: clovek do popolne odraslosti TMB: Trojzhčzh-am. NEM.: Die DrillingeLAT.: Trina proles trojeden[trojéd.n (?)]pridevnik troedin ABC: Je.t verijem v' tega trojedniga Boga (1794, str. 16) Primerjaj pri Gutsmanu trieden, triedina.t 'dreyeinig’. trojen[tr.j.n]pridevnik troj, trojen TMB: Trojne-a -uSieh. Troj troji[tr.ji]števnik ki je treh vrst; troj TMB: Troj -a -uNEM.: DreyfachLAT.: Trinus trojica[trojíca]samostalnik ženskega spola trojica 91: skupina kršcanskih duhovnih bitij TMB: Trojiza-e.h. NEM.: Dreyfaltigkeit LAT.: TrinitasPRIMERJAJ: trojstvo trojka[tr.jka]samostalnik ženskega spola trojka, tj. igralna karta ali ploskev kocke z vrednostjo tri 188: pripomocek za igranje TMB: Trojka -e.h. NEM.: Der Dreyer im SpieleLAT.: Ternarius in folio, aleis etc. ABC: Im Spiel oder Benennung der Münz-Sorten werden diese Zahlen gar oft zu Selbstständer gemacht, als: Dvojak dvojka, 'ein Zweyer, im Geld, oder in der Karte’, Trojak trojka, 'Dreyer’ (str. 46) trojstvo[tr.jstvo]samostalnik srednjega spola trojica 91: skupina kršcanskih duhovnih bitij TMB: Troji.tvu-an. NEM.: Dreyfaltigkeit LAT.: TrinitasPRIMERJAJ: trojica trola[tr.la]samostalnik ženskega spola velika in nerodna ženska 964: clovek glede na velikost in težo GS: Trola – großes, ungeschicktes Weibsbild: Piktorius nennt Trle ein liederliches Mensch, in Bavaria Trolle, ein nichtswerther Mensch: in Helvetia Trler, nequam einböser Bube.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja pravilna. tromba[tr.mba]samostalnik ženskega spola tolkac pri možnarju 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Trômba-e.h. NEM.: BrunstangeLAT.: Pi.tillumGS: Trômba– Ital. Pompa: germ. Pumpe: Angl. & Suec. Pump: Gall. Pompe: Hi.p. Bomba.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tron[tr.n]samostalnik moškega spola prestol 215: prestol TMB: Tron-am. NEM.: Der ThronLAT.: Solium, thronus tropa[trópa]samostalnik ženskega spola skupina vojakov 967: skupina vojakov TMB: Trópa-e.h. NEM.: Schwarm, Horde LAT.: Agmen, cohorsKG: en dejl so se moshku ti sovra.hni troppi pruti postaveli (str. 140) tropina[tropína]samostalnik ženskega spola 1. grozdne tropine 483: pri pridobivanju alkoholnih pijac nastali odpadek 2. usedlina pri taljenju 478: kovinski odpadek TMB: Tropina-e.h. NEM.: 1. Tresten 2. Satz vom Geschmelzt.LAT.: 1. Vinaceum 2. Fćx liquaminisPRIMERJAJ: drozgą tropir[tropír]samostalnik moškega spola netopir 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Tropir-jam. Sieh. Topir PRIMERJAJ: mracnik; pirpogacica; topir tror[tr.r]samostalnik moškega spola crna, žalna tancica 137: žensko oblacilo TMB: Trôr-am. NEM.: Der Flor LAT.: Anthracinum trorarski[tr.rarski]pridevnik žalni TMB: Trorarske -a -uNEM.: Trauernd LAT.: Lugubris trorati[tr.rati tr.ram]nedovršni glagol koroško žalovati 68: žalostiti se TMB: Troram NEM.: TrauernLAT.: Lugere mortuum GS: Trôram– vindicum a germ. trauern: infer. Sax. troor, tri.titia, lamentum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. trositi[trositi tr.sim]nedovršni glagol trositi, sipati 581: premikati TMB: TrôsčmNEM.: StreuenLAT.: Spargere trošt[tr.št]samostalnik moškega spola tolažba 409: socutje, milost in popušcanje TMB: Trosht-am. NEM.: Der TrostLAT.: SolatiumGS: Trosht– germ. Trost: Suec. Trt, zuversicht: gr. ..as.., confidens.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. troštar[tr.štar]samostalnik moškega spola tolažnik 837: tolažnik TMB: Troshtar-ja m. NEM.: Der TrösterLAT.: Con.olator trot[tr.t]samostalnik moškega spola 1. cebelji samec; trot 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa 2. kdor placa zapitek v gostilni 822: clovek glede na alkoholne pijace TMB: Trôt-am. NEM.: 1. Brutbiene 2. Zechzahler LAT.: 1. Progenies apum 2. LargitorGS: Trôt– antiquitus germani te.te D. Ihre Drot pro Heer u.urparunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trotarica[tr.tarica]samostalnik ženskega spola neplodna cebelja matica 995: jalova matica TMB: Trotarza-e.h. NEM.: Unfrucht-bares WeiserLAT.: Sterilis Rex apum trpecnost[trp.cnost]samostalnik ženskega spola trpljenje 17: bolezen TMB: Terpezhno.t -e.h. NEM.: Die LeidenschaftLAT.: Pa..io trpek[trp.k]pridevnik trpek, grenek TMB: Terpke-a -u NEM.: BitterLAT.: Accerbus, amarus trpeti[trp.ti trpím]nedovršni glagol trpeti 735: trpeti TMB: Terpimterpeti NEM.: LeidenLAT.: Pati trpež[t.pež]samostalnik moškega spola trajnost, trajanje 43: cas ali njegov del KG: terpesh 'die Daure’ (str. 166) Zapis Daure je domnevno tiskarska napaka namesto Dauer. trpižiti[trpížiti trp.žim]nedovršni glagol živeti v trpljenju in garanju 819: živeti v pomanjkanju TMB: Terpi.hem-.hetiNEM.: Immer leidenLAT.: Continuo labore premi trpkost[trpk.st]samostalnik ženskega spola trpkost, grenkost 765: okus TMB: Terpku.t-e.h. NEM.: Bitterkeit LAT.: Accerbitas trpljenje[trplj.nje]samostalnik srednjega spola 1. trpljenje 762: dejanje v zvezi z zaznavanjem 2. pregnanstvo, izgnanstvo 560: kazen TMB: Terplenje-an. NEM.: 1. Das Leiden 2. ElendLAT.: 1. Pa..io 2. Exilium Nemško Elend v starejšem jeziku pomeni tudi 'pregnanstvo’. trpljinec[trplj.n.c]samostalnik moškega spola pregnanec, izgnanec 932: hudodelec TMB: Terplinz-am. NEM.: Elender, verwiesenerLAT.: Exul trpljiv[trpljív]pridevnik ki se (še) da prenesti; znosen TMB: Terpliv-a -uNEM.: LeidentlichLAT.: Tolerabilis trpniti[trpniti t.pnem]dovršni glagol otrpniti, otrdeti 678: postajati trd TMB: TčrpnémterpnitiNEM.: ErstarrenLAT.: Rigere trpotec[trpót.c]samostalnik moškega spola rastlina trpotec, latinsko Plantago (maior) 617: vrsta zelike TMB: Tarpotz; Terpótz -am. NEM.: Der WegrichLAT.: Plantago major; Plantago, arnoglo..aPRIMERJAJ: pripotec trsaten[trsát.n (?)](trzaten) pridevnik pogumen, viteški, plemenit TMB: Ter.atn -a -uNEM.: Tapfer, muthigLAT.: Genero.us Gutsman pri tersat poleg pomena 'stark, angesetzt’ navaja tudi 'tapfer’. V mlajših virih beseda tudi pomensko sovpade z besedotvorno dvojnico tršat. Pohlinov zapis s . namesto pricakovanega s je verjetno tiskarska napaka. trska[trsk.]samostalnik ženskega spola trska 644: les za kurjavo TMB: Tčrska-e .h. NEM.: Das SpänchenLAT.: RamentumGS: Terska – onomatopoeia a .ono, dum lignum finditur: vel etiam a res & kem diffindo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. trst1 [t.st]samostalnik moškega spolarastlina trst, latinsko Phragmites australis 617: vrsta zelike TMB: Ter.t-am. NEM.: WasserrohrLAT.: ArundoPRIMERJAJ: trstje Trst2 [trst]samostalnik moškega spola mesto Trst ob severni jadranski obali 360: krajevno ime TMB: Ter.t-am. NEM.: Stadt TriestLAT.: Terge.tum urbsKG: Ter.t 'Stadt Triest’ (str. 130)KG: V'Terst 'Nach Triest’ (str. 188) trstje[trstj.]samostalnik srednjega spola vec trstov; trstje 321: rastišce zelike TMB: Ter.tje-an. NEM.: GeröhrichtLAT.: ArundinetumPRIMERJAJ: trstą trstovina[trstovína]samostalnik ženskega spola trstna gošcava 321:rastišce zelike TMB: Ter.tovina-e.h.NEM.: Ein RohrbuschLAT.: Arundinum fu.cisABC: Ter.tovina (1765, str. 18) trta[trta]samostalnik ženskega spola 1. šiba 600: del rastline 2. vinska trta, latinsko Vitis vinifera 610: vrsta grma TMB: Terta-e.h. NEM.: 1. Weide 2. RebeLAT.: 1. Vibex 2. VitisGS: Terta– a Terem: vel lat. .upino tortum a torqueo, qua.i tortum vimen.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. Prvi latinski prevedek pomeni 'modrica od udarca (s šibo)’. Nemško Weide bi danes zapisali Wiede. trud[tr.d]samostalnik moškega spola 1. utrujenost 546: utrujenost 2. trud, delo 77: dejanje, delo TMB: Tr -am. NEM.: Müdig- MattigkeitLAT.: La..itudoGS: Trud – unde germ. die Trud. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Trud 'Mühe, Arbeit’ (str. 116) PRIMERJAJ: trudnost truden[trúd.n]pridevnik utrujen TMB: Trudn-a -uNEM.: Matt LAT.: La..usKG: Ste truden? 'Seyd ihr müde?’ (str. 189) truditi[truditi trúdim]nedovršni glagol truditi se 81: delati, truditi se TMB: TrudčmtruditiNEM.: Sich abmatten LAT.: La..are Nemški prevedek pomeni 'utrujati se, omagovati’. trudnost[trúdnost]samostalnik ženskega spola 1. utrujenost 546: utrujenost 2. trud, delo 77: dejanje, delo TMB: Trudno.t-e.h. Siehe TrudPRIMERJAJ: trud truma[trúma]samostalnik ženskega spola 1. truma, krdelo 927: skupina ljudi 2. creda 1007: skupina živali TMB: Tra -e.h. NEM.: Eine SchaarLAT.: Caterva, grexGS: Truma – a gr. t..µ.., rotunditas; quia turma non erat in ordine aciei, .ed in globo, ut cohors.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Trumma (1765, str. 18) truplo[trúplo]samostalnik srednjega spola truplo 900: mrtvec TMB: Truplu-an. NEM.: Todter KörperLAT.: CadaverKG: en .hivot bres dushe je enu mertvu truplu (str. 171) truskavec[trúskav.c]samostalnik moškega spolarastlina pticja dresen, latinsko Polygonum (aviculare) 617: vrsta zelike TMB: Truskavčz-am. NEM.: Der WegtrittLAT.: Polygonum trzatenGLEJ: trsaten trzina[trzína](tržina) samostalnik ženskega spola stojnica, (zacasna) prodajalna 299: prodajalna TMB: Ter.ina-e.h. NEM.: Der Krä.er NiederlageLAT.: Emporium, .tatio mercatorum Pricakovana tvorba bi bila tržina. trziti[trziti trzím](tržiti) nedovršni glagol trgovati 733: trgovati TMB: Ter.imNEM.: Märkten, handelnLAT.: Negotiari Mogoce je sicer misliti na tiskovno napako namesto tržiti, a se domneva ne zdi verjetna, saj je beseda v slovar umešcena na abecedno mesto, ki ga narekuje zapis Ter.im. Z z namesto pricakovanega ž je tudi trzina. PRIMERJAJ: trgovati Tržic[trž.c]samostalnik moškega spola gorenjsko mesto Tržic 360: krajevno ime TMB: Ter.hizh-am. NEM.: Neumarktl LAT.: Neoforum, oppidum tržinaGLEJ: trzina tržišce[tržíšce]samostalnik srednjega spola prostor za trgovanje, trg, sejmišce 328: kraj za trgovanje TMB: Ter.hishe-an. NEM.: Der MarktplatzLAT.: ForumKG: Ter.hishe 'Jahrmarktplatz’ (str. 131) tržitiGLEJ: trziti tšiGLEJ: ci tu biti[t. bíti t. sem]nedovršna glagolska zveza biti prisoten 2: biti TMB: Tusčmtubiti NEM.: Gegenwärtig seynLAT.: Ade..e tucat[túcat]samostalnik moškega spola ducat, dvanajstica 426: mera TMB: Tűzat-am. NEM.: Ein DutzendLAT.: Duodena tudi[t.di]clenek tudi TMB: Tudi NEM.: AuchLAT.: Etiam KG: tudi 'auch’ (str. 98) tuhtati[túhtati (?) túhtam]nedovršni glagol zaskrbljeno razmišljati, gristi se 435: snovati v mislih TMB: TuhtamNEM.: Sich ińerlich grämmenLAT.: Interius con.umi, affligiGS: Tuhtam– fors a germ. dichten. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tukaj[t.kaj]prislov tukaj TMB: Tukaj, TukejNEM.: HierLAT.: Hic, prć.toKG: Tukej 'allda’ (str. 90) tul[t.l (?)]samostalnik moškega spola tulec za pušcice 236: posoda za orožje TMB: Tul -am. Sieh. TolPRIMERJAJ: tol; zamojstra tuliti[tuliti túlim]nedovršni glagol tuliti 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Tem tulitiNEM.: HeulenLAT.: Ejulare GS: Tem – lat. ululo: infer. Sax. hulen: germ. heulen: Angl. howl: Suec. ulfwa: gr. , ejulatio: alel . .. ......e.., ...e..: hebr. gemuit, exclamavit prć dolore. .. . Arab. Omnia .onum ejulantis exprimunt.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Stücke vom Thonf.LAT.: 1. Melandrya 2. Thynni partes collectć tup[t.p (?)]pridevnik neoster, top TMB: Tup-a -uNEM.: Stumpf tulpa[t.lpa]samostalnik ženskega spolacvetica tulipan, latinsko Tulipa 617: vrsta zelike TMB: Tulpa-e.h. NEM.: Ein Tulipan LAT.: Tulipa tumbana[tumbana]samostalnik ženskega spola žensko pokrivalo iz traku, ki se ovije okoli glave 137: žensko oblacilo TMB: Tumbŕna-e.h. NEM.: Weibermitze börtch. LAT.: Mitra Besedo pozna tudi Vorenc: neikadai .hene, inu moshč .o v'Egypti no..ili LAT.: HebesGS: Tup– affine Gall. dup. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tur[t.r](tvor) samostalnik moškega spola tvor, furunkel, bula 35: oboleli del cloveka TMB: Tur -am. NEM.: Das Geschwür LAT.: UlcusGS: T – Cambris twrr, acervus dwyre, .urgere: germ. Thurm. Syris, & Gallis tur: Armoricis twor coincidunt.; gr. t..... vel potius t..s.., lat. turris: Tartar. , ab . ... e.t porta. Syriac. thurn crimen.ibus tumpa[túmpa]samostalnik ženskega spola neumna, bedasta, neotesana ženska 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Tumpa-e.h. NEM.: Ein tölpisches Weib LAT.: Stipes feminaGS: Tumpa– coincidit cum germ. stumpf, .icut.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tumpast[túmpast]pridevnik bedast, neumen, neotesan TMB: Tumpa.t -a -uNEM.: Grob, tölpischLAT.: Hebes, agre.tis tumpec[t.mp.c]samostalnik moškega spola bedast, neumen clovek, neotesanec 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: Tumpz-am. NEM.: Ein Tölpel LAT.: Hebes, agre.tis tuna[túna]samostalnik ženskega spolamorska riba tun, tuna, latinsko Thunnus 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: Tuna-e.h. NEM.: Der ThonfischLAT.: Thynnus tunina[tunína]samostalnik ženskega spola 1. ribja juha 261: hrana 2. kosi tunovega mesa 261: hrana TMB: Tunina-e.h. NEM.: 1. Fischbrühe 2. Viele tumbane. Razlaga je s stališca , rupes.zur . .. . Hebr. današnjega jezikoslovja napacna. turati[túrati (?) túram]nedovršni glagol voditi, peljati 589: gnati TMB: Tam NEM.: FührenLAT.: Ducere Turcija[turc.ja]samostalnik ženskega spola Turcija 358: ime dežele TMB: Turzhya -e.h. NEM.: TürkeyLAT.: TurciaABC: Turzhija (1765, str. 18) Turek[túr.k]samostalnik moškega spola Turek 355: pripadnik ljudstva TMB: Turk -am.NEM.: Ein TürkLAT.: TurcaKG: Turki so od Kraynzov v'tek, v'wejh .agnani bili (str. 143) turen[túr.n]samostalnik moškega spola stolp 773: zgradba TMB: Turn-am. NEM.: Der ThurmLAT.: Turris Turjak[turják]samostalnik moškega spola trg (in grad) Turjak na Dolenjskem 360: krajevno ime TMB: Terjâk-am. NEM.: Markt AuersbergLAT.: Oppidum Aurupium turoben[turób.n]pridevnik zlovoljen, resnoben TMB: Turóbn-a -u NEM.: SauertöpfigLAT.: Agela.tus turški[túrški]pridevnik turški TMB: Turshke-a -uNEM.: Türkisch LAT.: Turcicus tuta[túta]samostalnik ženskega spola potrt, melanholicen clovek 825: custveno trpec clovek TMB: Tuta-e.h. NEM.: NiedergeschlagenLAT.: Melancholica GS: Tűta– lat. Tutánus, defen.or, & tutus: Carn. .ubtimida .onat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tutast[tútast]pridevnik potrt, žalosten, melanholicen TMB: Tuta.t-a -uNEM.: Niedergeschlagen, Traurig LAT.: Melancholicus tutika[t.tika](tutka) samostalnik ženskega spola kovancu podoben predmet, ki pri igri nadomesti denar; žeton 188: pripomocek za igranje TMB: Tutčka-e.h. NEM.: Ein TantesmünzLAT.: AbaculusGS: Tutčka– ab Ital. tutto; quia abaculus valet omnia in .uppo.itione, in .e nihil.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. tutkaGLEJ: tutika tvoj[tv.j]zaimek tvoj TMB: Tvoj -a -uNEM.: DeinLAT.: Tuus KG: Tvoj, tvoja, tvoje 'dein’ (str. 53) tvorGLEJ: tur U u[.k] crka u 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Uk, U, u (str. 163)PRIMERJAJ: uk˛ ubegniti[ubegniti ub.gnem]dovršni glagol pobegniti 563: bežati TMB: Uwejgnem -nitiNEM.: EntfliehenLAT.: EffugereGS: Uwejgnem– vide wejg, wej.him.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: ubežati ubelGLEJ: obelą ubert[ubert]samostalnik moškega spola ribnik 342: ribnik TMB: Ubért-am. NEM.: Der TeichLAT.: Pi.cina ubežati[ubežáti ubežím]dovršni glagol pobegniti 563: bežati ABC: V'beshim (1794, str. 8)PRIMERJAJ: ubegniti ubijalecGLEJ: ubijavec ubijati[ubíjati ubíjam]nedovršni glagol ubijati 108: ubiti TMB: Uwyam NEM.: TodtschlagenLAT.: Occidere ubijavec[ubij.v.c](ubijalec) samostalnik moškega spola ubijalec 935: morilec TMB: Wyavz-am. NEM.: Ein SchlägerLAT.: Occi.or ubiti[ubíti]dovršni glagol ubiti 108: ubiti GS: Strela– a gr. ..ast... agito; unde germ. Strahl; der Strahl hat ihn getet, njega je .trela uwyla ajt Carniolus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ubivanje glaveGLEJ: ubivanje te glave ubivanje te glave[ubívanje te gláve](ubivanje glave) samostalniška zveza srednjega spola razmišljanje, tuhtanje, umsko delo 435: umsko delo TMB PREDGOVOR: Noben dan nima bres zherke prejidti, per katiremu je glava od nature, inu uka .atú, de je v' .tanu tu ne le skus volo, temuzh she tudi skus uwyanje te glave, inu v'dijanju .vershiti, inu na konz perpraveti. (str. 2 s.) ublanicaGLEJ: oblanica ublatiGLEJ: oblati ubog[ub.g]pridevnik ubog, reven TMB: Uwôg-a -uNEM.: Arm Gen bohu .. . – Hebr. Uwôge GS: Pauper LAT.: c. r. inane, inanitas.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Uwoge 'Arm’ (str. 38)PRIMERJAJ: ubožen ubogati[ub.gati ub.gam]dovršni in nedovršni glagol ubogati 424: ubogati TMB: Wugam NEM.: FolgenLAT.: Obedire, ob.equiGS: Wôgam – Poppowitsch prćtendit e..e germ. folgen, obtempero, qua.i folgam.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Wugam, -gal, -gati 'gehorsamen’ (str. 112)PRIMERJAJ: bogati; folgati ubogljiv[ub.gljiv](bogljiv) pridevnik ubogljiv TMB: Wugliv -a -uNEM.: Gehorsam LAT.: Obediens ubogljivost[ub.gljivost] (bogljivost) samostalnik ženskega spola ubogljivost 379: ubogljivost, ponižnost TMB: Wuglivo.t-e.h. NEM.: Der Gehorsam LAT.: Obedientia ubojnik[ub.jnik]samostalnik moškega spola ubijalec, morilec 935: morilec TMB: Uwojnik-am. NEM.: TodtschlägerLAT.: Homocida uboštvo[ub.štvo]samostalnik srednjega spola uboštvo, revšcina 549: pomanjkanje TMB: Uwoshtvu-an. NEM.: Die Armuth LAT.: Pauperies ubožen[ub.ž.n]pridevnik ubožen, reven TMB: Uwo.hn-a -uSiehe UwogKG: Uwo.hne, primernik Uwo.hnejshe (str. 41)PRIMERJAJ: ubog ubožic[ub.žic](božic˛) samostalnik moškega spola ubožec 918: siromašen clovek ABC: Zhes to je .he tudi zha.i kakimu boshizhu od tiga /…/ kak mali dar dal (1794, str. 24) ubraniti[ubraniti ubránim]dovršni glagol prepreciti 749: varovati TMB: Ubranem -nitiNEM.: VerhindernLAT.: Impedire ucec[uc.c (?)](ucejoc) pridevnik ki poucuje; ucec KG: Uzhezhe -a -u 'lehrend’ oder auch uzheozhe (str. 77) ucejocGLEJ: ucec ucen[uc.n]pridevnikucen, izobražen KG: Uzhen, uzhena, uzhenu 'gelehrt’ (str. 77) ucenik[uceník]samostalnik moškega spola ucitelj 955: ucitelj TMB: Uzhenik-am. NEM.: Ein LehrerLAT.: Doctor ucenost[ucen.st]samostalnik ženskega spola ucenost 813: znanost, vešcina TMB: Uzhenű.t-e.h. NEM.: GelehrsamkeitLAT.: DoctrinaPRIMERJAJ: ucenost v dejanju; ucenost v pameti ucenost v dejanju[ucen.st v dej.nju]samostalniška zveza ženskega spola prakticno, pri delu uporabno znanje; praksa 813: znanost, vešcina TMB: Uzhenű.t v' dijanjuNEM.: Die PraxisLAT.: PraxisPRIMERJAJ: ucenost; ucenost v pameti ucenost v pameti[ucen.st v pámeti]samostalniška zveza ženskega spola teoreticno znanje; teorija 813: znanost, vešcina TMB: Uzhenű.t v' pametiNEM.: Die TheorieLAT.: TheoriaPRIMERJAJ: ucenost ucenost; v dejanju ucernaGLEJ: ucirna ucirna[uc.rna](ucerna) samostalnik ženskega spola ucilnica 777: del zgradbe TMB: Uzhirna -e.h. NEM.: LehrstubeLAT.: Mu.ćum PRIMERJAJ: naucirna uciti[uciti ucím]nedovršni glagol uciti 124: poucevati TMB: Uzhim; VuzhimNEM.: LehrenLAT.: DocereGS: Uzhim– .atis detorte quidam putat deductum a lat. doceo, qua.i dozhim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Uzhim 'ich lehre’ /…/ (str. 76 s.)KG: Uzhim, -zhil, -zhen, -zhiti 'lehren, lernen’ (str. 111) Prevedek lernen se nanaša na neizraženi povratni osebni uciti se. PRIMERJAJ: uciti se uciti se[uciti se ucím se]nedovršni glagol uciti se 125: uciti se TMB: Uzhim sęNEM.: LernenLAT.: Di.cereKG: Uzhč se rad kake uke (str. 187) ucljiv[ucljív]pridevnik ucljiv TMB: Uzhliv-a -uNEM.: Geliernig LAT.: Docibilis, docilis ud[úd]samostalnik moškega spola ud, clen 972: del cloveka ali živali TMB: Ud -am. NEM.: Das GliedLAT.: Artus udajalenGLEJ: vdajalen udajati seGLEJ: vdajati se udajljivGLEJ: vdajljiv udarec[ud.r.c]samostalnik moškega spola udarec 727: udarec, udarjanje TMB: Udarz-am. NEM.: Der SchlagLAT.: Ictus udariti[udáriti ud.rim]dovršni glagol udariti 727: tolci, bosti TMB: Udârem udaretiNEM.: SchlagenLAT.: Concutere udavatiGLEJ: vdavati se uden[úd.n]pridevnikgibcen, gibljiv (?) TMB: Udn-a -uNEM.: GelenkigtLAT.: Articulatus Pomenska opredelitev se naslanja na nemški prevedek, ki pa pomeni še 'dejaven’ in 'uren’. Latinski prevedek pomeni le 'sestavljen iz clenov’. Vse tri besede, slovenska, nemška in latinska, so tvorjenke iz osnove s pomenom 'ud, clen’. udinj[ud.nj]samostalnik moškega spola 1. placilo za delo 73: placilo 2. najem delavca 111: najem delavca TMB: Udin-am. NEM.: Der Lohn LAT.: Merces, conductio udinjati[ud.njati ud.njam]dovršni glagol vzeti v službo, najeti delavca 111: najeti delavca TMB: UdinamNEM.: In Dienst nehmenLAT.: Conducere udinjevanje[ud.njevanje]samostalnik srednjega spola služba 56: služba ABC: V'dinuvanje (1794, str. 8) udiren[udír.n]pridevnik mocviren, moker TMB: Udirn-a -u NEM.: SumpfichtLAT.: Udus, uligino.us udreti[udr.ti udérem]dovršni glagol udreti se, pogrezniti se 561: premikati se TMB: Udęremuderl, udretiNEM.: Einsinken, einfallenLAT.: Immergere, irruere Beseda je pomensko opredeljena upoštevaje prvi nemški in prvi latinski prevedek. Tako kot v vec primerih verjetno tudi tu manjka prosti morfem se. PRIMERJAJ: vdreti; udriti udrica[údrica]samostalnik ženskega spola bic 255: živalska oprava TMB: Udriza-e .h. NEM.: Eine GeiselLAT.: Flagrum udrihati[udríhati udríham]nedovršni glagol mocno tolci; udrihati 727: tolci, bosti TMB: UdrihamNEM.: Sehr schlagenLAT.: Vapulare udriti[udriti údrim]dovršni glagol 1. udariti 727: tolci, bosti 2. udreti se, pogrezniti se 670: pasti KG: Udrem, -dril, -dren, -riti 'schlagen, versenken’ (str. 111) Drugi pomen, ki spada k udreti, je zmotno pripisan temu glagolu. uganiti[uganiti ugánem]dovršni glagol uganiti 435: snovati v mislih TMB: Ugânem-nitiNEM.: ErrathenLAT.: Divinare, .olvereGS: Ugânem– Suec. gan: .pecies magić: Hi.p. Enganno: Gall. engan: Betrug: lat. med. ćvi ingeniare, betrügen; quia ćnigmate alios fallere intendimus, ut aliud putent, quam .it in quć.tione.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. uganjati[ug.njati ug.njam]nedovršni glagol gnati (žival) noter, domov 589: gnati TMB: UgajnamNEM.: EintreibenLAT.: Agere, pellere uganka[ug.nka]samostalnik ženskega spola uganka 253: literarno delo TMB: Ugânka -e.h. NEM.: Das RäthselLAT.: Ćnigma ugasniti[ugasniti ugásnem]dovršni glagol pogasiti, ugasiti 485: pogoreti, ugasniti TMB: Ugâsnem-netiNEM.: AuslöschenLAT.: Extinguere uhajati[uh.jati uh.jam]nedovršni glagol uhajati, bežati 563: bežati TMB: Uhâjam NEM.: EntlaufenLAT.: FugerePRIMERJAJ: uhiteti uhat[uh.t]pridevnik ki ima (velika) ušesa; uhat TMB: Uhat-a -uNEM.: LangohrLAT.: Auritus, an.atus GS: Uhat– auritus ab uhu auris per .e patet: auscultavit, gr. ...: germ. heesin . .. .. .. .. . Hebr. Ohr: lat. exoletum au.is, pro auris, au.culto: Razlaga vsebuje nekaj auris. o.en . ... . Hebr. pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. uhek[.h.k]samostalnik moškega spola majhno uho, majhen uhelj; ušesce, uheljcek 972: del cloveka ali živali TMB: Uhk-am. NEM.: Das OhrleinLAT.: An.ula uhiteti[uhit.ti uhitím]dovršni glagol 563: bežati TMB: Uhitim -hitetiSiehe UhajamPRIMERJAJ: uhajati uiti, zbežati uho[uh. úha (?)]samostalnik moškega spola 972: del cloveka ali živali TMB: Uhú-am. NEM.: Das OhrLAT.: AurisGS: .hlaferneza– a germ. Schlaf, tempus; quia ad tempora datur colaphus, .eu ad collum; Carnioli ajunt .a uh perhneti, colapho cćdere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: uhu 'Ohr’ (str. 33) uho PRIMERJAJ: ušesa uhule[uhule]samostalnik moškega spola zelo natancen, pedanten clovek 821: clovek TMB: Uhůlé-tam. NEM.: Ein Pedant LAT.: Vanus o.tentator ujec[.j.c]samostalnik moškega spola ujec, tj. materin brat 950: sorodnik ipd. TMB: Ujz-am. NEM.: Mutterbruder LAT.: Avunculus ujed[uj.d]samostalnik ženskega spola odrgnina, poškodba kože 33: poškodba ali njena posledica TMB: Ujed-y.h. NEM.: Die Aufreibung der HautLAT.: Lć.io, herpes ujedati[uj.dati uj.dam]nedovršni glagol z grizenjem, drgnjenjem škodovati; zajedati se 627: poslabševati, zatirati TMB: UjedamNEM.: EinbeissenLAT.: Mordere, lćdere ujeti[uj.ti ujámem]dovršni glagol ujeti 403: loviti TMB: Ujamem -jeti NEM.: FangenLAT.: Capere uk1 [.k]samostalnik moškega spola uk, ucenje 813: znanost, vešcina TMB: Uk -am. NEM.: Die LehreLAT.: Doctrina PRIMERJAJ: u; uka uk2 [.k] ime crke u 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Uk, U, u (str. 163)PRIMERJAJ: u uka[úka]samostalnik ženskega spola uk, vešcina 813: znanost, vešcina KG: Uzhč se rad kake uke (str. 187)PRIMERJAJ: uk ukalecGLEJ: ukavec ukati[.kati .kam]nedovršni glagol ukati, vriskati 490: oglašati se od veselja TMB: Ukam NEM.: JauchzenLAT.: JubilareGS: Ukam – germ. jauchzen: juchen, juheyen: germ. .uper. juchzen, jugenzen: a grćco ...e.., & ab interjectione: .., ...: lat. Jo! Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ukavec[.kav.c](ukalec) samostalnik moškega spola kdor uka, vriska; vriskac 911: clovek, ki se oglaša TMB: Ukavz-am. NEM.: JauchzenderLAT.: Jubilator ukaza[uk.za]samostalnik ženskega spola 1. ukaz 737: ukaz 2. dokument, s katerim se dovoljuje potovanje; potni list 208: pravni pisni izdelek TMB: Ukâ.a-e.h. NEM.: 1. Der Befehl 2. PaßportLAT.: 1. Ju..io 2. Patentes literć itinerarićPRIMERJAJ: ukazilo ukazati[ukazáti ukážem]dovršni glagol ukazati 522: ukazati TMB: Uka.hem uka.âtiNEM.: BefehlenLAT.: JubereKG: Ozhe so toku uka.alli 'der Herr Vater hat es also anbefohlen’ (str. 137) ukazilo[ukazílo]samostalnik srednjega spola ukaz 737: ukaz TMB: Uka.ilu-an. NEM.: Der BefehlLAT.: Ju..io, mandatumPRIMERJAJ: ukaza ukaznik[uk.znik]samostalnik moškega spola 1. kdor ukazuje; ukazovalec, zapovednik 906: posvetni oblastnik 2. dedic 921: clovek v pravnem razmerju ali procesu TMB: Uka.nik-am. NEM.: Der BefehlshaberLAT.: Ju..orKG: Uka.nik 'deme etwas im Testament vermacht wird’ (str. 114 s.)PRIMERJAJ: oblastnik; porocnik; zapovednik ukazovati[ukazováti ukaz.jem] nedovršni glagol ukazovati 522: ukazati TMB: Uka.ujem LAT.: Siehe Uka.hemKG: Uka.ujem 'ich schaffe immerbar’ (str. 122) uklada[ukl.da](vklada) samostalnik ženskega spola temelj 777: del zgradbe TMB: Uklâda-e .h. NEM.: GrundlageLAT.: Fundamentum ukladati[ukl.dati ukl.dam](vkladati) nedovršni glagol postavljati, zidati temelj 773: graditi TMB: UklâdamNEM.: GründenLAT.: Fundamenta ponere uklenitiGLEJ: vkleniti uklepGLEJ: vklep ukoreniciti[ukoreníciti ukoren.cim] dovršni glagol ukoreniniti se 706: rasti (o rastlinah) TMB: UkorenizhemNEM.: Wurzel fassen LAT.: Radices agerePRIMERJAJ: ukoreniniti ukoreniniti[ukoreníniti ukoren.nim] dovršni glagol ukoreniniti se 706: rasti (o rastlinah) TMB: UkoréninemNEM.: Wurzel fassenLAT.: Radices agerePRIMERJAJ: ukoreniciti ukraden[ukr.d.n]pridevnik ukraden TMB PREDGOVOR: Per usemu temu nezh mejn vonder enčm ene, inu druge besede nadopadejo; al .akaj ne? – Ke Kraynske niso – so slovésam ręzhi, ukradene – so Hrovashke, so Koroshke, so Be.jashke (str. 4) Mišljene so seveda prevzete besede, ki jih Pohlin verjetno ekspresivno imenuje ukradene. ukreniti[ukreniti ukr.nem]dovršni glagol ukriviti, upogniti 675: spreminjati obliko TMB: Ukrenem-nitiNEM.: BeugenLAT.: Inflectere ukrotiti[ukrotiti ukrotím]dovršni glagol premagati 416: biti nasilen KG: katira tolkaj' Je.ár sovra.hnekov srezhnu mogla vkrotiti (str. 182) ulice[úlice]množinski samostalnik ženskega spola ozka cesta med hišami v naselju, vaška cesta 553: cesta, pot TMB: Ulčze.h. NEM.: Die GasseLAT.: Platea, aditiculusGS: Uleze – Hung. vuleze.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. GS: Gasa – vindicum, germ. Gasse: Ital. Chia..o: carniol. uleze.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Uleze, ulz 'Gasse’ (str. 111) uljnjak[uljnják](voljnjak) samostalnik moškega spola cebelnjak 800: domovanje žuželk, mrcesa TMB: Volnâk-am. NEM.: Bienenhaus LAT.: ApiariumPRIMERJAJ: cebelnjak; panjevica ulomiti[ulomiti ul.mim]dovršni glagol zlomiti 621: lomiti, treti ABC: zhe ße ti le ena Shprikla ulomi (1794, str. 27) um[úm]ali [.m]samostalnik moškega spola um, razum 878: del cloveka TMB: Um-a NEM.: m.LAT.: Die VernunftIntellectus umakniti[umakniti umáknem]dovršni glagol umakniti, odtegniti 581: premikati TMB: Umakném-nitiNEM.: Entziehen LAT.: Subtrahere umazano[um.zano]prislov umazano KG: per Kovazheh je u..e uma.anu 'bey den Schmieden ist alles rußig’ (str. 86) umen[úm.n]pridevnik umen, razumen TMB: Umn-a -uNEM.: VernünftigLAT.: RationalisKG: Umne 'Verständig’ (str. 38) umesti[um.sti um.dem (?)]dovršni glagol premešati, zmešati, vmešati 581: premikati TMB: Umędémume.tiNEM.: DurchrührenLAT.: Commi.cere umetalec[umet.l.c]samostalnik moškega spola umetnik 960: umetnik TMB: Umetâlz-a m. NEM.: Der KünstlerLAT.: ArtifexPRIMERJAJ: umetalnost umetalni[umet.lni]samostalnik moškega spola poznavalec 969: clovek z znanjem KG: Umetalne svetiga pisma (str. 134) umetalnost[umet.lnost]samostalnik ženskega spola umetnost 739: umetnost TMB: Umetalno.t-e.h. NEM.: Die KunstLAT.: Ars, Mu.aPRIMERJAJ: umetalec; umetnost umetati[um.tati um.tam]nedovršni glagol uriti se, vaditi se 125: uciti se TMB: UmetamNEM.: Sich üben, aufklärenLAT.: Exercere .e in aliqua arte umeten[umét.n]pridevnik 1. umetniški 2. izobražen TMB: Umętn-a -uNEM.: KünstlichLAT.: Artificio.usPREDGOVOR: use take, mejn potrebne besede pak, v' katireh si .na ena srednu umetna glava enukolku is nemshkega, ali latinskega: enukolku tudi po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy lohka sama pomagati, so vezhdejl popolnema vonspushęne. (str. 3) umeti1 [um.ti umánem]dovršni glagol streti, zmencati 621: lomiti, treti TMB: UmânemumetiNEM.: ZerreibenLAT.: Friare, diflerere umeti2 [um.ti umánem]nedovršni glagol razlagati, tolmaciti 435: snovati v mislih TMB: UmânemumetiNEM.: Dolmetschen LAT.: InterpretariGS: Manem– Pridi na metvo: a gr. µ...., vates a µa...µa., umeti, interpretari.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Umanem, -mel, -manen, meti 'dolmetschen, auslegen’ (str. 111)KG: Mi smo Me.iasa neshli (kar se umane Christus) (str. 173) umetnost[umétnost umétnosti] samostalnik ženskega spola umetnost 739: umetnost TMB: Umętno.t -e.h. Siehe Umetalno.tPRIMERJAJ: umetalnost umetovati[umetováti umet.jem] nedovršni glagol 1. razmišljati 435: snovati v mislih 2. vaditi, uriti se 125: uciti se TMB: UmétűjemNEM.: 1. Ueberlegen 2. Sich üben LAT.: 1. Perpendere 2. Exercere umirajocnost[umiraj.cnost umiraj.cnosti]samostalnik ženskega spola umrljivost 441: umrljivost in smrt TMB: Umirajozhno.t-e.h. NEM.: Die Sterblichkeit LAT.: Mortalitas umiranje[umíranje]samostalnik srednjega spola umiranje, agonija 441: umiranje TMB: Umiranje-an. NEM.: Das AbsterbenLAT.: AgoniaPRIMERJAJ: umirava umirati[umírati um.ram]nedovršni glagol umirati 441: umreti TMB: Umiram NEM.: Sterben in Zügen liegenLAT.: AgonizareGS: Umiram – a gr. µe..., divido: inde µ...., muth .Razlaga vsebuje nekaj . .. . mors: hebr. pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Smert– Letticum smertis: lat. mors; unde germ. Schmerz quidam deducunt. Vid. Umiram.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Umiram 'ich sterbe, greife in Zügen’ (str. 66) umirava[umir.va]samostalnik ženskega spola umiranje, agonija 441: umiranje TMB: Umirava -e.h. NEM.: Das Absterben LAT.: AgoniaPRIMERJAJ: umiranje umiti1 [umíti um.jem]dovršni glagol ocistiti z vodo in milom; umiti 535: ukvarjati se z osebno higieno TMB: Umyem umytiNEM.: WaschenLAT.: Lavare umiti2 [umiti (?) umím (?)]nedovršni glagol razmišljati, pojmovati, razumevati (?) 435: snovati v mislih GS: Dvohomim– Dvomim a Dva, & umim, .icut in lat. Dubius inter duas partes po.itus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. umivalo[umiválo]samostalnik srednjega spola sredstvo za umivanje, cišcenje (rane) 650: milo KG: Umivallu 'Lavament’ (str. 116) beseda je bila v tem pomenu znana v zgodnjenovovisokonemškem obdobju. umivati[umívati umívam]nedovršni glagol umivati 535: ukvarjati se z osebno higieno TMB: UmyvamumytiNEM.: WaschenLAT.: LavareKG: Omivam 'ich wasche ab’ (str. 65) umljiv[umljív]pridevnik pozoren, pazljiv TMB: Umliv -a -u NEM.: AufmerksamLAT.: Attentus umolknitiGLEJ: molkniti umretiGLEJ: mreti unca[únca]samostalnik ženskega spola utežna mera, pribl. 35 g; unca 431: utežna mera TMB: Unzha-e.h. NEM.: Eine UnzeLAT.: Uncia unkac[?]samostalnik moškega spola sprednji lok pri sedlu 255: živalska oprava TMB: Unkazh-am. NEM.: Sattelknopf LAT.: Pomum ephipii upanje[.panje]samostalnik srednjega spola 1. upanje 58: custvo 2. obet 435: miselni pojem TMB PREDGOVOR: si je.t upanja delam (str. 5) | imam upanje (str. 5)KG: ta fant je enega dobrega upanja, ene dobre glave (str. 142) ABC: Vupanje (1794, str. 8) upati[.pati .pam]nedovršni glagol upati 58: obcutiti, custvovati TMB: Upam; VupamNEM.: HoffenLAT.: SperareGS: Upam – Dalmatć enuntiant ufam: infer. Sax. hapen: Angl. hope: Anglo.. hopian: Holl. hoopen: germ. hoffen, .ub.tantivum Hoffnung: antiq. germ. Vuane, modernum Wahn: gr. .pe.e.., videre, .perare aliquid obtinendi cau.a. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. upir[up.r]samostalnik moškega spola zavracanje, odklanjanje 58: custvo TMB: Upir-am. NEM.: Die WeigerungLAT.: Abnutus upirati se[up.rati se up.ram se] nedovršni glagol 1. delati, truditi se, ukvarjati se 81: delati, truditi se 2. zavracati, odklanjati 64: imeti negativno custvo TMB: Upiram seNEM.: 1. Sich Mühe geben 2. WeigernLAT.: 1. Laborare, conari 2. RenuereGS: Upiram– compo.itum ex prćpo.itione vu, & antiquo prem, aut frequentativo Piram.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. upreti[upr.ti upr.m]dovršni glagol 1. podpreti 10: postavljati spodaj 2. upreti se 413: nasprotovati TMB: UpremupretiNEM.: SpreitzenLAT.: Reniti ura[.ra]samostalnik ženskega spola casovna enota ura 428: casovna mera TMB: Ura -e.h. NEM.: Die UhrLAT.: HoraGS: Ura – lat. hora: germ. Uhr: gr. ..a, tempus, hora.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. GS: Uręme– dubio procul ab ura, quod tempus horas ab.orbeat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Kolku je ura? 'Wie viel Uhr ist es’ (str. 194) uravnati[uravnáti uravn.m]dovršni glagol uskladiti, urediti, prilagoditi 37: izboljševati TMB: UrovnâmNEM.: Schicken, bequemenLAT.: AccomodareKG: Toku bom jest tedej tebe prelube syn! uzhil, koku be imel tu dijanje tvojega .hivlenja urovnati (str. 186 s.) urbas[úrbas]samostalnik moškega spola sprednji del zgornjega dela obuvala; urbas 131: del oblacila ali obutve TMB: Urbŕs -am. NEM.: Ueberzugleder LAT.: Ob.tragulum urbati[úrbati úrbam]nedovršni glagol tolci, tepsti 727: tolci, bosti TMB: Urbam NEM.: Schlagen, prügelnLAT.: ConcutereGS: Urbam – huic affine e.t gärben, & po.itione, & .ignificatione: lat. verbero.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. uren[úr.n]pridevnikuren, spreten, živahen TMB: Urn-a -u NEM.: Hurtig, geschicktLAT.: Agilis, alacerKG: bo.hje ressvitlenje je v'temu narbel potrebnu, inu per tebi ena urna dobra vola (str. 176) urfar[?]samostalnik moškega spola selitev rib 575: selitev rib TMB: Urfar -ja m. NEM.: FischwechselLAT.: Tran.itus pi.cium GS: Urfar – Lincii .uburbium vocatur Urfar, forte ex commutatione, vel tran.itu pi.cium.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Mestni predel Linza severno od Donave se imenuje Urfahr. urno[úrno]prislovurno, spretno, živahno KG: Urnu 'schleinig’ (str. 88)KG: Urnu, rozhnu 'geschwind, hurtig’ (str. 91)KG: Urnu! Gospudji! 'Hurtig ihr Herrn’ (str. 195) urnost[úrnost]samostalnik ženskega spola urnost, spretnost, živahnost 366: delavnost, spretnost TMB: Urno.t-e.h. NEM.: Die HurtigkeitLAT.: Agilitas urocen[ur.c.n]pridevnik urocčn, zacaran TMB: Urozhn-a -u NEM.: BeschrienLAT.: Fa.cinatus urocost[uroc.st]samostalnik ženskega spola urocenost, zacaranost 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Urozhű.t-e.h. LAT.: Fa.cinatioSiehe Uroki uroki[ur.ki]množinski samostalnik moškega spola uroki 498: urok TMB: Urôkim. NEM.: Die BeschreyungLAT.: Fa.cinum uržoh[úržoh]samostalnik moškega spola vzrok 435: miselni pojem TMB: Ur.hoh -am. LAT.: Cau.aSiehe ArrezhGS: Ur.hoh– vindicum & in Carniola prćvaluit a germ. Ursache, rejecto vocabulo arrezh.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: arec uscane[uscan. uscan.ta]samostalnik srednjega spola kdor urinira v posteljo 827: kdor ima težave z izlocanjem TMB: Uszáné-netan. NEM.: BettbrunzerLAT.: Subminctor uscanela[uscan.la]samostalnik ženskega spola ženska, ki urinira v posteljo 827: kdor ima težave z izlocanjem TMB: Uszanela-e .h. NEM.: BettbrunzerinnLAT.: Subminctrix PRIMERJAJ: uscanka uscanka[uscánka]samostalnik ženskega spola ženska, ki urinira v posteljo 827: kdor ima težave z izlocanjem TMB: Uszanka-e .h. NEM.: BettbrunzerinnLAT.: Subminctrix PRIMERJAJ: uscanela usednina[usednína]samostalnik ženskega spola usedlina 482: odpadna tekocina TMB: Usédnina-e.h. NEM.: Der SatzLAT.: Sedimentum usek[us.k]samostalnik moškega spola sunek, udarec 727: udarec, udarjanje TMB: Usék -am. NEM.: Der HiebLAT.: Ictus usekalnik[usek..nik]samostalnik moškega spola škarjam podobna priprava za odstra­njevanje izgorelega dela stenja pri goreci sveci 168: orodje ali pripomocek za ogenj TMB: Usekalnčk-am. NEM.: LichtputzeLAT.: EmunctoriumPRIMERJAJ: usekalo; useknik usekalo[usekálo]samostalnik srednjega spola škarjam podobna priprava za odstranje­vanje izgorelega dela stenja pri goreci sveci 168: orodje ali pripomocek za ogenj TMB: Usekâlu-an. NEM.: Lichtputze LAT.: EmunctoriumPRIMERJAJ: usekalnik; useknik useknik[us.knik]samostalnik moškega spola škarjam podobna priprava za odstranje­vanje izgorelega dela stenja pri goreci sveci 168: orodje ali pripomocek za ogenj TMB: Useknék-am. NEM.: Putzscheer LAT.: EmunctoriumPRIMERJAJ: usekalnik; usekalo usekniti[usekniti us.knem]ali [us.kniti us.knem]dovršni glagol usekniti se 536: usekniti se TMB: Usekném-nitiNEM.: Schneitzen, putzenLAT.: EmungereKG: Useknem 'ich butze, schneize’ (str. 73) usekovati[usekováti usek.jem] nedovršni glagol usekovati se 536: usekniti se TMB: Usekem NEM.: Schneitzen, putzenLAT.: Emungere usenjar[us.njár]samostalnik moškega spola usnjar 862: kdor izdeluje material za obleke TMB: Usčnar-jam. NEM.: Der Lederer LAT.: Coriarius usenjat[us.nj.t]pridevniknarejen iz usnja; usnjen TMB: Usenat-a -u NEM.: Vom LederLAT.: Coriaceus usenje[ús.nje](usnje) samostalnik srednjega spola usnje 247: blago ali usnje TMB: Usčne -an. NEM.: Das LederLAT.: CoriumPRIMERJAJ: sameš usenje usesti[us.sti us.dem]dovršni glagol posaditi, posesti 12: posesti TMB: Usedemuse.tiNEM.: Niedersetzen LAT.: Con.iderePRIMERJAJ: usesti se usesti se[us.sti se us.dem se]dovršni glagol usesti se 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: Usede seNEM.: Setzt sich LAT.: Sub.iditKG: Nej se usedejo k' mi.i (str. 190)PRIMERJAJ: usesti uslišati[uslíšati usl.šim](ušlišati) dovršni glagol uslišati 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Ushlishem-shatiNEM.: ErhörenLAT.: Exaudire usmiliti se[usmíliti se usm.lim se] dovršni glagol usmiliti se 409: imeti socutne medsebojne odnose TMB: Usmilem se NEM.: Sich erbarmenLAT.: Mi.ereri usmiljenje[usm.ljenje]samostalnik srednjega spola usmiljenje 409: socutje KG: Udove, .akonske .hene, inu .apushene deklizhi so usmilenja uredne (str. 140) usmrtiti[usmrtiti usmrtim]dovršni glagol ubiti, usmrtiti 108: ubiti TMB: Usmértem -titiNEM.: Tödten, brechenLAT.: Perdere usnjeGLEJ: usenje usrane[usran. usran.ta]samostalnik moškega spola cistilec stranišc 871: uslužbenec TMB: Usráné-netam. NEM.: Nachtkönig LAT.: Foricarius usranetov[usran.tov]pridevnik ki pripada cistilcu stranišc TMB: Usranetov-a -uNEM.: Der Nachtkönigs LAT.: Foricarii usta[ústa]množinski samostalnik srednjega spola usta 972: del cloveka ali živali TMB: U.ta n. NEM.: Der MundLAT.: OsGS: U.ta– lat. os, vel o.tium cibi, & potus, vocis, & .piritus: gr. .st.a, .st..Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Usta, ust 'der Mund, das Maul’ (str. 111) ustanoviti[ustanoviti ustanovím] dovršni glagol ustanoviti 742: ustanavljati TMB: U.tanovimNEM.: GründenLAT.: Fundare ustaviti[ustáviti ust.vim]dovršni glagol ustaviti 680: ustavljati TMB: U.tâvem -vetiNEM.: Einhalt thunLAT.: Si.tere ustiti se[ustiti se ústim se]nedovršni glagol 1. širokoustiti se, bahati se 519: bahati se 2. groziti, pretiti 520: groziti TMB: U.temu.titi seNEM.: 1. Begierden 2. Drohen LAT.: 1. Appetitum habere 2. MinariGS: Hru.tim se– quod u.tim se, minitor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. uš[.š uš.]samostalnik ženskega spola žival uš, latinsko Pediculus (humanus) 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: Ush-y.h. NEM.: Die LausLAT.: PediculusGS: Ush– germ. Laus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ušafanje[ušafanje]samostalnik srednjega spola prirojena lastnost, nagnjenje 364: beseda s pomenom 'znacaj, lastnost’ TMB: Ushafanje-an. NEM.: Die Beschaffenheit LAT.: Affectio ušceniti[ušceniti ušc.nem]dovršni glagol ušcipniti 727: tolci, bosti TMB: Ushenem ushenitiSiehe UshipnemGS: Ushenem– compo.itum ex antiquo shenem, .eu shiplem abrado, decerpo, minuo. Unde e.t ushęnu, Grieß.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. ušcivati[ušcívati ušcívam]nedovršni glagol nenadzorovano urinirati (zaradi inkon­tinence) 694: izlocati TMB: Ushzhivam NEM.: Unter sich lassenLAT.: Submingere ušesa[uš.sa]množinski samostalnik srednjega spola ušesa 972: del cloveka ali živali TMB: Ushesan. NEM.: Die OhrenLAT.: Aures PRIMERJAJ: uho ušesnik[uš.snik]samostalnik moškega spola uhan 532: okrasje TMB: Ushesnčk-am. Sieh. NaushesnekPRIMERJAJ: naušesnik uševati[uševáti uš.jem]nedovršni glagol obirati, odstranjevati uši in jih ubijati 57: obirati mrces s telesa TMB: Ushűjem NEM.: LausnenLAT.: Pediculos necare ušiv[ušív]pridevnikki ima mnogo uši; ušiv TMB: Ushyv-a -u NEM.: LausichtLAT.: Pediculo.us ušivec1 [uš.v.c]samostalnik moškega spola rastlina podlesek, latinsko Colchium autumnale 617: vrsta zelike TMB: Ushivz -am. NEM.: Die ZeitloseLAT.: Colchium autumnale ušivec2 [uš.v.c]samostalnik moškega spola kdor ima uši; ušivec 889: kdor ima uši TMB: Ushyvz-am. NEM.: LäuseknittelLAT.: Pediculo.us ušivost[ušívost]samostalnik ženskega spola ušivost 22: ušivost TMB: Ushyvo.t-e.h. NEM.: LäusekrankheitLAT.: Phthiria.is ušlišatiGLEJ: uslišati ušnik[.šnik]samostalnik moškega spolaneka rastlina, verjetno ušivec, latinsko Pedicularis 617: vrsta zelike TMB: Ushnik -am. NEM.: LauskrautLAT.: Alebba ušteti[ušt.ti ušt.jem]dovršni glagol zmotiti se pri štetju 102: motiti se TMB: Ushtejem-shtetiNEM.: Im Zahlen sich irren LAT.: Errare numerando uta[úta]samostalnik ženskega spola manjša lesena zgradba; uta, lopa 773: zgradba TMB: Utta-e.h. NEM.: Hütte, TabernakelLAT.: Tabernaculum uteci[utéci utécem]dovršni glagol zbežati 563: bežati TMB: Utęzhemutezhi NEM.: EntlaufenLAT.: Auffugere utegniti[utegniti ut.gnem]dovršni in nedovršni glagol 1. moci, biti sposoben 813: moci, znati 2. imeti cas, utegniti 43: biti nekaj casa TMB: Utegnčm-nitiNEM.: 1. Können 2. Zeit habenLAT.: 1. Po..e 2. Vacare, otium habere GS: Utegnem– compo.itum ex verbo exoleto Tegnem, traho, utegnem, qua.i extraho, expedio me impedimentis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Tegnem– exoletum u.urpatur in compo.itis utegnem. utek1 [ut.k]samostalnik moškega spola pobeg 565: hoja TMB: Utek-am. NEM.: Die FluchtLAT.: Fuga utek2 [ut.k]samostalnik moškega spola uspeh, izdatnost (?) 70: zaželena rec TMB: Utek-am. NEM.: GedeihungLAT.: ConducentiaPRIMERJAJ: tek˛ uteken[ut.k.n]pridevnik uspešen, izdaten TMB: Utekn-a -u NEM.: GedeichlichLAT.: ConducensPRIMERJAJ: teken utekljiv[utekljív]pridevnik uspešen, izdaten TMB: Utekliv-a -u NEM.: GedeihlichLAT.: Conducens utekniti[utekniti (?) ut.knem]dovršni glagol uspeti 740: uspevati TMB: Uteknem -knitiNEM.: GedeihenLAT.: Conducere GS: Uteknem– vide utegnem, melius teknem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. uteknost[ut.knost]samostalnik ženskega spola izdatnost, nasitnost 70: zaželena rec TMB: Utekno.t-e.h. NEM.: Gedeichlichkeit LAT.: Conducentia utepsti[utépsti utépem]dovršni glagol umazati z blatom 738: umazati, oskruniti TMB: Utępem-tep.tiNEM.: Mit Koth beschmütz.LAT.: Luto se inficere utisnjen[ut.snjen]pridevnik natisnjen TMB PREDGOVOR: Use besede so is veliko mujo koker use sorte rô.he po gorri Hymettus, ali is utisneneh, ali in pisaneh bukuv skup.brane (str. 4) utociti se[utociti se utocím se]dovršni glagol pribežati, zateci se 564: pribežati TMB: Utozhim seNEM.: Zuflucht nehmen LAT.: Refugere utocnišce[utocníšce]samostalnik srednjega spola zatocišce, pribežališce 305: dober kraj TMB: Utozhnishe-an. NEM.: Zuflugsort LAT.: A.ylum utoniti[utoniti ut.nem]dovršni glagol utoniti 441: umreti TMB: utonitiNEM.: ErsäufenLAT.: Aquis mergi GS: Utônem– vide Tonem verbum antiquum, quod extra u.um venit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. utopiti[utopiti utopím]dovršni glagol utopiti, potopiti 108: ubiti TMB: Utopim NEM.: EintauchenLAT.: MergereGS: Utopim immersus e.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. utragljiv[utragljív]pridevnik pocasen, len TMB: Utragliv-a -uNEM.: Träg, faulLAT.: Acedio.us, pigerPRIMERJAJ: tragljiv utrata[utr.ta]samostalnik ženskega spola stroški 73: placilo TMB: Utrâta-e.h. NEM.: Die UnköstenLAT.: Sumptus taba .. .... intinxit, & tabal .. ... . – Hebr. utratiti[utratiti utrátim]dovršni glagol potrošiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: Utrâtem-titiNEM.: VerwendenLAT.: Impendere utrpeti[utrp.ti utrpím]dovršni glagol utrpeti, moci dati 112: dajati TMB: Uterpim; Nauterpim-titi; -terpetiNEM.: Vermögen; Nicht vermögenLAT.: Pollere, valere; Non habereABC: Vterpi rad, kar ti nima.h (1794, str. 32) uvinjen[uv.njen]pridevnik pijan, vinjen TMB: Uvinén-a -u NEM.: BezechetLAT.: Temulentus uzda[úzda]samostalnik ženskega spola 1. vajet 255: živalska oprava 2. uzda 255: živalska oprava TMB: Uj.da; Vuj.da-e.h. NEM.: 1. Das Leitseil 2. ZaumLAT.: 1. Ver.oria 2. FrśnumGS: Uj.da– a vem, vel vô.em qua.i voj.da. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. GS: Vuj.da– a Vem, dirigo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. užitek[už.t.k]samostalnik moškega spola pravica do uživanja, korišcenja dobrin 556: pravni izraz TMB: U.hytk-am. NEM.: Der GenußLAT.: Fructus, fruitio užiten[užít.n]pridevnik koristen ABC: potrâta pak .tury dnarje bol .hkodlivi, koker vshytne (1794, str. 25) užiti[užíti už.jem]dovršni glagol užiti dobrine 110: imeti TMB: U.hyem (-.hyvati)Siehe U.hyvamPRIMERJAJ: uživati uživati[užívati užívam]nedovršni glagol koristiti, uživati dobrine 110: imeti TMB: U.hyvamNEM.: GenüßenLAT.: Frui PRIMERJAJ: užiti V v1 [víd..] crka v 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Vidil, V, v (str. 163)PRIMERJAJ: videl v2 [v]in [.]predlog v TMB: V'NEM.: InLAT.: InGS: V'– pro vu: Illyric. ve: Ru..ic. va.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Nezh pridnega njemu v'glavo nagre 'nichts nutzlich gehet ihme im Kopf’ /…/ Sem v'ko.telnu bil 'ich bin im Götzentempel gewesen’ (str. 87) va[v. (?)]dvojinski zaimek vidva KG: Va, ve, va /…/ (str. 48)ABC: Vaji ve.sele je s' temi.tim kipkam sginilu (1794, str. 24)PRIMERJAJ: vadva; vaji vabiti[vabiti vábim]nedovršni glagol 1. vabiti z vabo 403: loviti 2. vabiti na obisk 926: imeti obisk TMB: Vabčmvablen, vabitiNEM.: Locken, einladen LAT.: 1. Allicere 2. Invitare vabljenka[vábljenka]samostalnik ženskega spola ujeta ptica, s katero se pri lovu privabljajo druge ptice; vabnik 998: divja ptica TMB: Vablénka-e.h. NEM.: Ein LockvogelLAT.: Avis alectrix vaditi[váditi v.dim]nedovršni glagol privajati, navajati 124: poucevati TMB: VadčmvadetiNEM.: GewöhnenLAT.: A..ue.cereKG: Vadem, -del, vajen, -dčt 'gewohnen’ (str. 111) vadlja[vádlja]samostalnik ženskega spola stava 752: igra ali njen del TMB: Vâdla-e .h. NEM.: Eine WetteLAT.: Spon.io vadljati[vadljáti vadlj.m]nedovršni glagolstaviti, tj. dogovoriti se s kom, da tisti, cigar trditev ni pravilna, dá doloceno stvar, placa doloceni znesek 752: igrati TMB: Vadlam NEM.: WettenLAT.: Spondere, certareGS: Vadlam – in Lotharingia Vouadgi, wetten.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vadljav[vadlj.v (?)]samostalnik moškega spola kdor stavi 965: kdor igra TMB: Vadlav -a m. NEM.: Ein WettenderLAT.: Spon.or, certans vadva[v.dva]dvojinski zaimek vidva KG: kje ste ve dve bile? (str. 133)ABC: Va dva, katere .ta .voje dnarje sa .ladkarye vondala (1794, str. 24)PRIMERJAJ: va vaga[v.ga]samostalnik ženskega spola tehtnica 162: tehtnica TMB: Vaga -e.h. NEM.: Eine WageLAT.: LibraGS: Vaga – unde Vagret: germ. eine Waage.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vagret[vagret (?)]samostalnik moškega spola pretirano pogumen clovek, ki brez vecje potrebe tvega svoje življenje 974: predrzen clovek TMB: Vagrét-am. NEM.: Ein WaghalsLAT.: In.igniter audax GS: Vaga – unde Vagret: germ. eine Waage. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Besedo s prevedkom Waghals navaja tudi Gutsman. vahljati[vahljáti vahlj.m]nedovršni glagol goreti s plapolajocim, migljajocim plamenom 484: goreti TMB: Vahlâm NEM.: Loh auflodernLAT.: Famme.cere vahtati[v.htati v.htam]nedovršni glagol cuvati, stražiti 749: varovati GS: Vahtam – germ. wachen: germ. .uper. wachten: Kero habet Wachtu: wacht: Wileram Wachtar, wachter: infer. germ. wacken: Angl. wake: Suec. waka.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vajd[v.jd]samostalnik moškega spola predstojnik, vodja 906: posvetni oblastnik TMB: Vajd -am. NEM.: Ein Pfleger LAT.: PrćtorPRIMERJAJ: vajda vajda[v.jda]samostalnik moškega spola predstojnik, vodja 906: posvetni oblastnik TMB: Vajda -am. NEM.: Ein Pfleger LAT.: Prćtor vajet[vájet]samostalnik moškega spola vajet 255: živalska oprava TMB: Vajét-a m. NEM.: Das LeitseilLAT.: Ver.oria vaji[vaji]zaimek vajin TMB: Vaje -a -uNEM.: Euer 2LAT.: Ve.trum IIPRIMERJAJ: va vajkušnica[vájkušnica]samostalnik ženskega spola vzglavnik, blazina za pod glavo 222: posteljnina TMB: Vajkshčnza-e.h. NEM.: HauptküßenLAT.: Cu.mus, cervicalGS: Vajkshenza– Suec. Wänge: Hung. wankos, vankos.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. vajkušnišce[vajkušníšce]samostalnik srednjega spola oblazinjen sedež za vec oseb; kanape 216: sedež ali ležišce TMB: Vajkshenishe -an. NEM.: Ein KanappeLAT.: Anaclinterium vajncaGLEJ: anca vajncatiGLEJ: vancati vajvod[vájvod (?)](vojvod) samostalnik moškega spola 1. vojskovodja 909: vojaški poveljnik 2. vladar, knez 906: posvetni oblastnik TMB: Vajvod -am. NEM.: Ein Heerführer, FürstLAT.: Dux, imperatorPRIMERJAJ: vajvoda vajvoda[vájvoda (?)](vojvoda) samostalnik moškega spola 1. vojskovodja 909: vojaški poveljnik 2. vladar, knez 906: posvetni oblastnik TMB: Vajvoda -am. NEM.: Ein Heerführer, FürstLAT.: Dux, imperatorGS: Vajvoda – Carnioli ajunt: alii Slavi Vojvoda a Vojska & vem duco, qua.i Vojda ene vojske, quod coincidit cum latino Belli dux: germ. Herzog. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Vajvoda 'Herzog, Heerführer’ (str. 129)PRIMERJAJ: vajvod vajvodstvo[vájvodstvo] (vojvodstvo) samostalnik srednjega spola vojvodina 304: dežela TMB: Vajvod.tvu -an. NEM.: HerzogthumLAT.: Ducatus val[v.l (?)]samostalnik moškega spola val 449: vodni naravni pojav TMB: Val valôvam. NEM.: Eine WelleLAT.: FluctusGS: Val – germ. die Welle: Angl. Swel.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ABC: Valovi (1765, str. 19) valiti[valiti valím]nedovršni glagol valiti, valjati 581: premikati TMB: Valim NEM.: WälzenLAT.: VolverePRIMERJAJ: valjati valjalnica[valj..nica]samostalnik ženskega spola priprava za valjanje sukna 186: priprava ali pripomocek pri izdelovanju blaga, oblacil ali obutve TMB: Valavnčza-e .h. NEM.: Die WalkeLAT.: Fullonia valjar[váljar]samostalnik moškega spola lesen ali kamnit valj za valjanje; valjar 187: orodje za tolcenje, bodenje TMB: Vâlar; Valer -jam. NEM.: Ein Walger, WalzsteinLAT.: Cylindrus ligneus, lapideus GS: Valar – germ. Walger: a lat. volvere, wälzen.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. valjati[váljati váljam]nedovršni glagol valjati 581: premikati KG: Vallam, -lal, -lan, -lati 'welzen’ (str. 111)PRIMERJAJ: valiti valpet[va.pet]samostalnik moškega spola nadzornik tlacanov pri delu; valpet 875: sluga oblasti TMB: Vavpčt-am. NEM.: Ein AmtmannLAT.: Accer.itor, operum prćfectusGS: Vavpet– quidam deductum vult ab upyem, clamo, quia laboranti-bus angariam continuo inclamat, & ad laborandum perurget.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. valpetov[va.petov]pridevnik valpetov ABC: Vavpetov (1794, str. 8) vamp[v.mp]samostalnik moškega spola 1. velik trebuh 878: del cloveka 2. goveji predželodec kot hrana; vampi 980: del živali TMB: Vamp-am. NEM.: 1. Schmeerbauch 2. KudelfleckLAT.: 1. Abdomen 2. TrippćGS: Vamp– unde .uper. germ. die Wampe.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vampeš[v.mpeš](vampež) samostalnik moškega spola kdor ima velik trebuh; vampež 964: clovek glede na velikost in težo TMB: Vampésh-am. NEM.: Großbauch LAT.: Abdomen Ce je pravilno branje vampež, je rodilnik v TMB naveden napacno namesto pricakovanega -.ha. vampežGLEJ: vampeš vancati[váncati váncam](vajncati; vanjcati) nedovršni glagol 1. opazovati 770: videti, gledati 2. vneto si prizadevati, tekmovati 423: biti v tekmovalnih medsebojnih odnosih 3. imeti homoseksualne spolne odnose z moškim 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: Vajnzam; Vanzam NEM.: 1. Acht haben 2. Eifern 3. Schänden; Acht habenLAT.: 1. Ob.ervare 2. ćmulari 3. pćdera.t. exercere; Ob.ervare, attendereGS: Vajnzam– vide Povajnzam.KG: vajnzam se 'ich schände’ (str. 66) Zapis, ki kaže na mehki n, je verjetno posledica Pohlinove etimologije, navedene pri povancati, kjer besedo izvaja iz vanj (zijati), pri cemer domneva, da pomen 'opaziti, opazovati’ izvira iz onega, ki ga narekuje njegova etimološka razlaga, tj. nekako 'pohotno buljiti v koga’. PRIMERJAJ: anca; povancati vandrati[vandrati vandram]nedovršni glagol potovati v tujino 568: potovati TMB: VandramNEM.: WandernLAT.: Peregre profici.ciGS: Vandram– germ. wandern: Angl. wander: Suec. wandra ab andra gehen: Ital. andare.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. vanjca GLEJ: anca vanjcati GLEJ: vancati vapno[vápno]samostalnik srednjega spola koroško apno 668: snov, ki se uporablja v gradbeništvu GS: Apnu– Vindis Vapnu, a Grćc. .p...., mortuum, .ine a.piratione. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: apno varen[vár.n]pridevnik 1. skrben, previden 2. skrbno premišljen TMB: Varn-a -u NEM.: BehutsamLAT.: CautusKG: U..aku i.volenje ima varnu biti, taistu pak narbel, na katerimu tu vezhnu visy (str. 175) varenica[vareníca]samostalnik ženskega spola zlitina za spajanje kovinskih delov; spajka 639: kovina TMB: Varéniza-e.h. NEM.: LöthmaterialLAT.: Ferrumen varilnik[var..nik]samostalnik moškega spola 1. priprava iz žgane gline v obliki prirezanega stožca za taljenje kovin, spajanje kovinskih delov 152: orodje za obdelovanje kovin 2. medeninast kotel za meso 229: posoda za hrano TMB: Varivnek-am. NEM.: 1. Schmelztügel 2. FleischkesselLAT.: 1. Alembicus 2. Ahenum variti[variti varím]nedovršni glagol 1. spajati kovinske dele s tekoco zlitino 756: spajati kovinske dele 2. spajati, združevati 550: zbirati, sestavljati 3. kuhati 265: pripravljati hrano TMB: Varim NEM.: 1. Löthen 2. Zusammenfügen 3. KochenLAT.: 1. Ferruminare 2. Conjungere 3. Coquere -variti[variti (?) varím (?)]glagol, samo v sestavi GS: Varim – unde translatum prevarén pfifich: lat. med. ćvi prćvarus, schlimm. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: prevariti˛ varna[?]samostalnik ženskega spola (?) GS: Varna– lat. med. ćvi warena.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. V dostopnih srednjeveškolatinskih virih besede ni zaslediti. varovati[várovati várujem]nedovršni glagol varovati, stražiti 749: varovati TMB: Varijem -ruvatiNEM.: HütenLAT.: Cu.todire, ravereGS: Varijem – unde germ. bewahren: Ital. guardia &c.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. GS: Arrest– a varijem; idem vocabulum & Mo.chovitć u.urpant: germ. Kasserne: affine lat. caverna.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Varvam, -val, -van, -vati 'hüten’ (str. 111) varstvo[v.rstvo]samostalnik srednjega spola 1. varstvo, straža 760: vojaške reci 2. stražarji 967: skupina vojakov TMB: Var.tvu-an.NEM.: Die HutLAT.: Cu.todia varuh[váruh]samostalnik moškega spola varuh, stražar 966: vojak TMB: Varh-a m. NEM.: Hüter, WächterLAT.: Cu.tos vas[v.s]samostalnik ženskega spola 1. manjše naselje, vas 281: kraj 2. obisk 926: obisk TMB: Vas -y.h. NEM.: 1. Das Dorf 2. Der BesuchLAT.: 1. Vicus, pagus 2. Vi.itatio vasljiv[vasljív]pridevnikki rad ljubimka, vasuje, tj. ponoci obiskuje dekleta TMB: Vasliv -a -u NEM.: BuhlerischLAT.: Amatorie vasovanje[vasov.nje]samostalnik srednjega spolavasovanje, tj. nocno obiskovanje dekleta 596: vasovanje KG: Redke so zirkve, inu Duhovnisha, shafti njeh bode tolku, koker je oshtarij v'mejstu, al ponozhneh sten .a vasuvanje v' predmejstah, inu na kmeteh. (str. 149) vasovati[vasováti vas.jem]nedovršni glagolljubimkati, vasovati, tj. biti ponoci na obisku pri dekletu 926: obiskati TMB: Vasem NEM.: Buhlen, liebelnLAT.: Ama.iam frequentare Cubitus Zapis Cubitus je natisnjen pri naslednji iztocnici Vatl. vaš[v.š váša]zaimek vaš TMB: Vash-a -eNEM.: EuerLAT.: Ve.ter KG: Vash, vasha, vashe 'euer’ (str. 53) vatel[vát..]samostalnik moškega spola dolžinska mera vatel, pribl. 77 cm 432: dolžinska mera TMB: Vatl-am. NEM.: Eine ElleLAT.: Cubitus važa[váža]samostalnik ženskega spola 1. ruša 667: zemlja, blato ipd. 2. trata, travnik 334: kmetijsko zemljišce TMB: Va.ha-e.h. NEM.: Der WasenLAT.: Ce.pesGS: Va.ha– in Onoldino decreto de anno 1772 legere e.t: die Mle ist befugt, 9 Tage Wiesen, und 13 Tage Wääsen gemein­schaftlich zu hten, qua.i Wasen, Rasen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Va.ha 'grüner Anger’ (str. 29) važen[váž.n]pridevnik pomemben TMB: Va.hn-a -uNEM.: WichtigLAT.: Momento.us važnost[vážnost]samostalnik ženskega spola uporablja se za ogovor pomembnega cloveka 411: spoštljivi medsebojni odnosi TMB: Va.hno.t-e.h. NEM.: Ehrentitel LAT.: Pleno tituloKG: so vashnost shlishali? 'haben Euer Edl! gehört?’ (str. 137) vbogajme[vb.gajm.](bogajme) milošcina 76: milošcina TMB: Wugajme NEM.: Das AllmosenLAT.: Eleemo.ynaGS: Wugajme – a Bo.hje ime, ajt Poppovitasch; .ed .i .ic, ita .cribi deberet orthographice: bogejme.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Wugejme 'Almosen, gesammeltes Geld’ ist unabänderlich (str. 34) ABC: Wugejme (1765, str. 20) v bran[v br.n](bran) prislovna zveza v obrambo, v zašcito TMB: Bran, v'bran NEM.: Zur GegenwehrLAT.: In defen.ionem Zapis Bran kaže na absorbcijo glasu .. v caker hoditi[v cák.r hoditi v cák.r h.dim]nedovršna glagolska zveza družiti se, prijateljevati 408: biti v dobrih medsebojnih odnosih TMB: v' Zakr hôdemNEM.: UmgehenLAT.: Conver.ari vceraj[vc.raj]prislov vceraj TMB: UzhirejNEM.: Gestern LAT.: HeriGS: Uzhirej– latinum he.ternus .atis prodit radicem e..e germanici gestern: ita & latinum heri indicat genui..e carniolicum uzhirej, qua.i v' heri per interpo.itionem literć slavicć .ibilantis z, ad normam slavicć formationis.Razlaga je s stališca današnjegajezikoslovja napacna. vcerajšnji[vc.rajšnji]pridevnik vcerajšnji TMB: Uzhirejshne-a -u NEM.: GestrigLAT.: He.ternus vdajalen[vdajál.n](udajalen) pridevnik 1. ki se vda, preda nasprotniku 2. ki se poda; upogljiv TMB: Udajovn -a -uNEM.: 1. Ergebend 2. BeuglichLAT.: 1. Dedititius 2. FlexilisPRIMERJAJ: vdajljiv vdajati se[vd.jati se vd.jam se] (udajati se) nedovršni glagol 1. vdajati se, predajati se 416: biti nasilen 2. upogibati se 675: spreminjati obliko TMB: Udajam se NEM.: 1. Sich ergeben 2. BeugenLAT.: 1. Se dedere 2. Flectere PRIMERJAJ: vdavati se vdajljiv[vdajljív](udajljiv) pridevnik 1. ki se vda, preda nasprotniku 2. ki se poda; upogljiv TMB: Udajliv -a -uNEM.: 1. Ergebend 2. BeuglichLAT.: 1. Dedititius 2. FlexilisPRIMERJAJ: vdajalen vdavati se[vdávati se vdávam se] (udavati) nedovršni glagol 1. vdajati se, predajati se 416: biti nasilen 2. upogibati se 675: spreminjati obliko TMB: UdâvamLAT.: Siehe Udajam Sestavku v TMB manjka zaimek se tako v iztocnici kot v vodilki. PRIMERJAJ: vdajati se vdova[vd.va]samostalnik ženskega spola vdova 950: sorodnik ipd. TMB: Udova -e .h. NEM.: Eine WittweLAT.: ViduaGS: Udôva – lat. Vidua: germ. Wittwe: Anglo.. wuduwa: Ital. Vedova: Gall. Veuve.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vdovec[vd.v.c]samostalnik moškega spola vdovec 950: sorodnik ipd. TMB: Udovz-a m. NEM.: Ein WittwerLAT.: Viduus vdovski[vd.vski]pridevnik vdovski TMB: Udovske -a -uNEM.: WittiblichLAT.: Vidualis v dref hoditi[v (?) hoditi v (?) h.dim]nedovršna glagolska zveza pred odhodom hitro in v casovni stiski opravljati vse potrebno 566: odhajati GS: Dref – Suec. Dreif, eine Menge Leute. Proverbium Carniolicum: v' dref hoditi dicitur de eo, qui aliquo ire debet, & alia prius cito agere contendit, in angu.tias temporis redactus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vdreti[vdr.ti vdérem]dovršni glagol vdreti, vpasti 576: priti TMB: Udęrem uderl, udretiNEM.: Einsinken, einfallenLAT.: Immergere, irruere Beseda je pomensko opredeljena upoštevaje drugi nemški in drugi latinski prevedek. PRIMERJAJ: udreti ve[v.](vej) medmet izraža žalost, bolecino GS: Ve!– Vej! germ. weh! Angl. woe: Anglo.. we: lat. vć! gr. ..a..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Opredelitev samo­glasniške kvalitete in kvantitete temelji na tvorjenki v.kati. vec[v.c]prislov spet, ponovno ABC: Kateri .e je enkrat slegal, temu .e te.hku vezh verijame (1794, str. 20) veca[v.ca]samostalnik ženskega spola ustanova 742: ustanova TMB: Vezha -e.h. NEM.: Die StiftungLAT.: Fundatio GS: Vezha– qua.i vezhna.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vecen[v.c.n]pridevnik vecen TMB: Vezhn-a -uNEM.: EwigLAT.: ĆternusGS: Vezha– qua.i vezhna.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vecer[v.cer]samostalnik moškega spola vecer 43: cas ali njegov del TMB: Vezhér-am. NEM.: Der AbendLAT.: Ve.per GS: Vezher– gr. .spe...: lat. Ve.per. Inde Vezhirja, cśna: Hung. Vatsora. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Crka e vedno oznacuje dolgi naglašeni ozki ., crka é pa skoraj vedno nenaglašeni, nepolglasniški e. Ce bi bil naglašen drugi zlog, bi pricakovali zapis z i v drugem zlogu. Naglaševanje v.cer je (kakor v primerih m.rje, p.lje, j.zero) posplošen iz predložne zveze na v.cer. vecerenGLEJ: vecerni vecerja[vec.rja]samostalnik ženskega spola vecerja 263: obrok TMB: Vézhirja-e.h. NEM.: AbendmahlLAT.: CśnaGS: Vezher – gr. .spe...: lat. Ve.per. Inde Vezhirja, cśna: Hung. Vatsora.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vecerjališce[vecerjalíšce]samostalnik srednjega spola jedilnica 777: del zgradbe TMB: Vezhirjalishe-an. NEM.: Speisesaal LAT.: Cśnaculum vecerjati[vec.rjati vec.rjam]nedovršni glagol vecerjati 700: uživati obrok TMB: VézhirjamNEM.: Zu Abend speisen LAT.: Cśnare vecerni[v.cerni](veceren) pridevnik vecerni TMB: Vezhern-a -uNEM.: Abendlich LAT.: Ve.pertinus O naglasu glej vecer. Vecernica[vec.rnica]samostalnik ženskega spolazvezda vecernica, tj. planet Venera na vecernem nebu 361: ime nebesnega telesa TMB: Vezhernčza-e.h. NEM.: AbendsternLAT.: He.perusPRIMERJAJ: Jutrnjica˛; Danica; Krasnica; Mracnica; Mrakonos vecernice[vec.rnice]množinski samostalnik ženskega spola vecerne, predzadnje molitve, ki jih duhovnik opravi v dnevu 504: verski govor TMB: Vezhirnčze-e.h. NEM.: Die VesperLAT.: Ve.perć vecidel[v.cidel (?)]prislov vecinoma TMB: VezhdejlNEM.: Mei-stentheilsLAT.: Plerumque veckrat[v.ckrat]prislov veckrat TMB PREDGOVOR: Te, inu take rezhy sem je.t .he vezhkrat shlishal bres use navole (str. 4) vecnost[v.cnost]samostalnik ženskega spola vecnost 44: z vero povezan cas TMB: Vezhno.t-e.h. NEM.: Die EwigkeitLAT.: ĆternitasKG: Vezhnost 'Ewigkeit’ (str. 117) vedaje[vedáje]prislov vedé TMB: VedâjeNEM.: Mit WissenLAT.: Scienter vedarec[vedár.c]samostalnik moškega spola krvoses, vampir 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje TMB: Vedârz-a m. Sieh. ShtrigonPRIMERJAJ: štrigon vedejoc[vedej.c (?)]pridevnik zavesten, hoten ABC: Savolo teh, inu v.eh mojeh vedejozheh inu nevedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva (1789, str. 24) veden[v.d.n]pridevnik ucen, izobražen TMB: Vedn-a -uNEM.: Wissentlich, weisLAT.: Scientificus veder[v.d.r]samostalnik moškega spola vedro 225: posoda TMB: Vedr-am. NEM.: Ein EymerLAT.: Urna, .itulaGS: Vedr – Hung. weder.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Ta sod der.hy en veder (str. 148)PRIMERJAJ: vedrica vedeti[v.deti v.m]nedovršni glagol vedeti 435: snovati v mislih TMB: Vem; Navemvedel, vedeti; -vedčtiNEM.: Wissen; Nicht wissenLAT.: Scire; IgnorareGS: Vem – Suec. weta, & wetenskap, .cientia: Angl. weet: infer. Sax. weten.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Vem 'ich weiß’ /…/ (str. 82)KG: Navem 'Ich weiß es nicht’ (str. 194)ABC: vediti (1794, str. 21) vedez[v.dez]samostalnik moškega spola znanost 813: znanost, vešcina TMB: Vedés-.am. NEM.: Die Wissenschaft LAT.: Scientia vedež[v.dež]samostalnik moškega spola kdor je pomanjkljivo izobražen in misli, da veliko ve; polizobraženec, polucenjak 971: clovek s pomanjkljivim znanjem TMB: Vedésh-.ham. NEM.: Wisser, Wissling LAT.: Sciolus vedno1 [v.dno]prislov neprestano, neprenehoma TMB: Vędnu, V'ędnuNEM.: UnaufhörlichLAT.: Semper, inde.inenterKG: V' ednu 'unabläßlich’ (str. 91)KG: V' ednu 'unabläßlich’ (str. 111) vedno2 [v.dno]prislov vedoma, vedé KG: Vednu 'weißlich’ (str. 111) vedoc[v.doc]ali [ved.c]pridevnik 1. vedoc 2. splošno znan, javen TMB: Vedôzh-a -u NEM.: Wissend, bekanntLAT.: Notus, publicus KG: vedozh oder vejozh 'wissend, mit wissen’ (str. 82) vedoma[v.doma]prislov vedoma, vedé TMB: VedŕmaNEM.: Mit WissenLAT.: Scienter vedomec[v.dom.c]samostalnik moškega spola polizobraženec, polucenjak 971: clovek s pomanjkljivim znanjem TMB: Vedómz-a m. Siehe Vedesh vedrica[vedríca]samostalnik ženskega spola vedro 225: posoda TMB: Vedriza-e .h. NEM.: Ein EymerLAT.: Amphora, hydria PRIMERJAJ: veder vedriti se[vedriti se vedrím se] nedovršni glagol vedriti se, jasniti se 450: delati vremenski pojav TMB: Vedry seNEM.: Heiter seynLAT.: Serenat vedro biti[vedr. bíti vedr. je] nedovršna glagolska zveza biti vedro, jasno 450: delati vremenski pojav TMB: Vedrú jeNEM.: Heiter seyn LAT.: Serenat veha[v.ha]samostalnik ženskega spola zamašek za sode; veha 227: del posode TMB: Veha-e.h. NEM.: Ein SpundbeuleLAT.: Dolii operculumGS: Vehnem– onomatopśia po vehi dushim, obturaculi odorem habet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vehniti[v.hniti v.hnem]dovršni glagol oveneti 627: poslabševati se TMB: Vehném-netiNEM.: WelkenLAT.: Corrugare GS: Vehnem– onomatopśia po vehi dushim, obturaculi odorem habet.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vehtra[v.htra]samostalnik ženskega spola 1. preproga, zavesa iz rogozovine; rogoznica 221: hišni tekstil 2. velnica, tj. lopati podobna priprava za vejanje žita 148: kmecko orodje za cišcenje TMB: Vehtra-e.h. NEM.: Silfflechte, WanneLAT.: Vannus, storeaPRIMERJAJ: velnica; veslica vejGLEJ: ve veja[v.ja]samostalnik ženskega spola veja 604: drevesni del TMB: Veja-e.h. NEM.: Der AstLAT.: Ramus , clamando flevit.becha .. ... . – Syr. Vekam vejati[v.jati]nedovršni glagol odstranjevati pleve in primesi iz žita; vejati 274: locevati zrnje od neužitnih rastlinskih delov TMB: Vejam NEM.: Getreid überwerfenLAT.: Ventilare vek[v.k vek.]samostalnik moškega spola vpitje, kricanje 487: oglašanje TMB: Vek -m. NEM.: Das GeschreyLAT.: Clamor vekati[v.kati v.kam]nedovršni glagol vpiti, kricati 487: oddajati glasove TMB: VekamNEM.: SchreyenLAT.: ClamareGS: Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vekavec[v.kav.c]samostalnik moškega spola jezikoslovje zvalnik 269: izraz KG: Vekavz 'Ruffall’ (str. 21) vekomaj[vek.maj]prislov vekomaj TMB: Vekumej NEM.: EwigLAT.: ĆternumKG: Na vekumej 'in Ewigkeit’ (str. 89) ABC: od vekumei da vekumej (1765, str. 26) veleti[vel.ti velím]nedovršni glagol 1. imenovati, proglasiti 501: javno govoriti 2. zapovedati, ukazati 522: ukazati TMB: Velim NEM.: 1. Nennen 2. HeißenLAT.: 1. Nuncupare 2. JubereKG: Velim 'befehle, heisse’ (str. 77)PRIMERJAJ: velevati velevati[vel.vati vel.vam]nedovršni glagol ukazovati, velevati 522: ukazati TMB: VelevamNEM.: Heißen, befehlenLAT.: Jubere GS: Velevam– Velim e.t radix vocis povęle. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: veleti velicastvo[velic.stvo]samostalnik srednjega spola velicanstvo 906: posvetni oblastnik TMB: Velizha.tvu-an. NEM.: Die Majestät LAT.: Maje.tas velik[vélik]pridevnik velik TMB: Velik -a -uNEM.: GroßLAT.: MagnusGS: Velik – Batav. Veel: germ. viel: Anglo.. fela: gr. ......, quantus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Velik, primernik Vezhe 'Größer’ (str. 41) PRIMERJAJ: velika cesta; velika noc; veliki srpan; veliki traven velika cesta[v.lika c.sta]samostalni­ška zveza ženskega spola deželna cesta 553: cesta, pot KG: Je velka zesta 'Ist die Landstraße’ (str. 192) velika noc[velika n.c]samostalniška zveza ženskega spola velika noc 46: praznik TMB: Velikanozh -e.h. NEM.: Die OsternLAT.: Pa.cha velike službe[velike sl.žbe] množinski samostalniška zveza ženskega spola lep pozdrav KG: Velike slu.hbe na vashega Gospuda 'Grüßet euren Herrn’ (str. 193) veliki srpan[veliki srp.n](srpan veliki) samostalniška zveza moškega spola veliki srpan, avgust 43: cas ali njegov del TMB: Serpan, velikeNEM.: Aerndmonat LAT.: Augu.tus veliki traven[veliki tráv.n](traven, mali) samostalniška zveza moškega spola veliki traven, maj 43: cas ali njegov del TMB: Travn velikeNEM.: Wonnemonat LAT.: Majus velikokrat[velíkokrat]prislov velikokrat, mnogokrat, pogosto KG: Velikukrat 'gar oft’ (str. 89) velikonocen[velikonóc.n] (velikonocni) pridevnik velikonocen TMB: Velikanozhn-a -u NEM.: OesterlichLAT.: Pa.chalis velikonocniGLEJ: velikonocen velikost[velik.st]samostalnik ženskega spola 1. velikost 750: razsežnost ..... . : gr. e...: Hebr. Vélam – lat. valeo GS: 2. množina, množica 624: kup TMB: Velikű.t-e.h. NEM.: 1. Größe 2. VieleLAT.: 1. Magnitudo 2. multitudo velikovšen[velíkovš.n]pridevnik precej velik, precejšen TMB: Velikůshne -a -uNEM.: Fast großLAT.: Grandis veljati[veljáti velj.m]nedovršni glagol 1. zaradi dobrih, primernih lastnosti biti upoštevan, uporabljan; veljati 672: biti spoštovan 2. imeti ceno; stati, veljati 734: imeti ceno TMB: VelâmNEM.: GeltenLAT.: Valere chajil robur copia.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Vellam 'ich gelte, bin nutz’ (str. 66)KG: Kaj vella en firkel? 'Was kostet die Maaß?’ (str. 189) velnica[v..nica]samostalnik ženskega spola velnica, tj. lopati podobna priprava za vejanje žita 148: kmecko orodje za cišcenje TMB: Vevnčza-e.h.NEM.: Wurfschau­felLAT.: VentilabrumPRIMERJAJ: vehtra; veslica ven[v.n]prislovven, venkaj TMB: Von; VoniNEM.: Aus, hinausLAT.: Ex, extra, forasKG: Von, vonkej 'hinaus’ (str. 90)PRIMERJAJ: venkają vencevan[venceván]pridevnik ovencan TMB: Venzuvân-a -uNEM.: BekränzetLAT.: Laureatus venda[v.nda](vonda) clenek izraža nasprotje s prej povedanim; vendar ABC: inu vonde: nozhesch poprej zherk po.nati ße nauzhiti (1794, str. 27) PRIMERJAJ: vendarą; vinerą vendar1 [vend.r](vonder) clenek izraža nasprotje s prej povedanim; vendar TMB: VonderNEM.: DochLAT.: AttamenPRIMERJAJ: venda; vinerą vendar2 [vend.r](vonder) veznik za izražanje primerjave s prej povedanim; vendar prav tako KG: Vonder, viner, vender 'doch gleichwohl’ (str. 98)PRIMERJAJ: dete vendar; viner˛ ven dati[v.n dáti]dovršna glagolska zveza potrošiti 628: neprimerno upravljati lastnino ABC: Va dva, katere .ta .voje dnarje sa .ladkarye vondala (1794, str. 24) ven in ven[v.n in v.n]prislovna zveza stalno, neprestano TMB: VoninvonNEM.: Durch und durchLAT.: Semper, per omnia veniti[veniti v.nem]nedovršni glagol veniti 627: poslabševati se TMB: Venem venitiNEM.: WelkenLAT.: Arere venkaj1 [v.nkaj](vunkają) prislov ven, venkaj TMB: VonkejLAT.: Siehe VonKG: Von, vonkej 'hinaus’ (str. 90)ABC: Vunkej (1765, str. 19)PRIMERJAJ: ven venkaj2 [v.nkaj](vunkaj˛) medmet uporablja se za izražanje želje, ukaza, naj ogovorjeni odide KG: Zukej! vonkej 'troll dich fort’ (str. 96)PRIMERJAJ: venkają venkaj gnati[v.nkaj gnáti]nedovršna glagolska zveza gnati ven, izganjati 589: gnati KG: vonkejgnati 'Hinaustreiben’ (str. 125) ven spustiti[v.n spustiti v.n spustím]dovršna glagolska zveza ne izreci, zamolcati 440: molcati KG: Ta modre pametnu vonspu.ty, Kar ta neumne ne.amovzhy 'Supprimit orator, quć ru.ticus addit inepte’ (str. 61)PRIMERJAJ: ven spušcen ven spušcen[v.n spušc.n]pridevniška zveza izpušcen, zamolcan TMB PREDGOVOR: Nalash so ble te pervorodne, inu koreninske besede, is eno besedo: te narpotrebnejshe skupisyskane, te od tei.teh se odvyajozhe, ali skup.lo.héne, inu ob kratkem: use take, mejn potrebne besede pak, v' katireh si .na ena srednu umetna glava enukolku is nemshkega, ali latinskega: enukolku tudi po kraynske grammatike uku od narejanja odraseneh inu skup.lo.heneh besedy lohka sama pomagati, so vezhdejl popolnema vonspushęne. (str. 3) PRIMERJAJ: ven spustiti ventati[v.ntati v.ntam]dovršni glagol ozdraviti, pozdraviti 79: opravljati zdravniško dejavnost TMB: Ventam NEM.: Gesund machenLAT.: Sanare venvzetek[v.nvz.t.k]samostalnik moškega spola izjema 435: miselni pojem TMB: Vonu.etk-am. NEM.: Der AusnahmLAT.: ExceptioKG: S' vonu.etkaj 'mit Ausnahm’ (str. 99)PRIMERJAJ: venvzetje venvzetje[v.nvz.tje]samostalnik srednjega spola izjema 435: miselni pojem TMB: Vonu.etje-an. NEM.: Der Ausnahm LAT.: ExceptioPRIMERJAJ: venvzetek vera[v.ra]samostalnik ženskega spola vera 347: kršcanske verske reci TMB: Vira -e.h. NEM.: Der GlaubenLAT.: FidesKG: toku je vira bres dobreh del ena mertva vira (str. 171) verbasGLEJ: jerbas; erbas verdaca[verdáca]samostalnik ženskega spola navadno množina zelena sliva 613: sad ali plod za prehrano TMB: Verdâzhe.h. NEM.: Grüne PflaumenLAT.: Pruna viridia GS: Verdâzhe– Ital. Virdaccio, verdaccio: lat. viridia pruna: germ. Ferdatschen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. veren[v.r.n]pridevnik veren TMB: Virn-a -uNEM.: Glaubig LAT.: Fidelis verjeten[verj.t.n]pridevnik verjeten TMB: Virijetn; Virjetn-a -u NEM.: GlaublichLAT.: Credibilis verjeti[verj.ti verjámem]nedovršni glagol verjeti 435: snovati v mislih TMB: Virijamem -jetiNEM.: GlaubenLAT.: Credere vernik[v.rnik]samostalnik moškega spola vernik 894: clovek glede na kršcansko vero TMB: Virnčk-am. NEM.: Ein Gläubiger LAT.: Fidelis, Creditor verovati[v.rovati v.rujem]nedovršni glagol verovati 435: snovati v mislih TMB: Virijem (virijeti)NEM.: GlaubenLAT.: Credere ABC: viruvati (1789, str. 25) veruga[verúga]samostalnik ženskega spola veriga 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Vera -e.h. NEM.: Eine Kette LAT.: Catena, vinculusGS: Vera – Illyrica vox qua.i ferrugo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. ves[v.s]zaimek ves KG: U..i dobri duhovi hvallejo Boga (str. 143)KG: U..e sorte (str. 190) ves cihern[v.s cíher.n vs. cíherna] (cihern) zaimenska zveza ves, celoten KG: veszhiherne, u..azhiherna, u..ezhihernu 'allgemein, allsammentlich, ganz’ (str. 52) vesel[ves..]pridevnik vesel TMB: Vesel-a -uNEM.: Froh, freudig LAT.: Lćtus, hilaris veselec[vesel.c]pridevnik izražajoc veselje, dobro voljo KG: 'Freunden’ (ve..elezhega) (str. 96) veseliti (se)[veseliti se veselím se] nedovršni glagol veseliti 751: veseliti TMB: Vesélim NEM.: FreuenLAT.: Gaudere, lćtariKG: Ti tujeh se v' senzah ve..elbish (str. 181) Zapis ve..elbish je tiskarska napaka za ve..ellish. veselje[vesélje]samostalnik srednjega spola veselje 67: veselje TMB: Vesęle-an. NEM.: Die FreudLAT.: GaudiumKG: Ve..elle, -la 'die Freude, Wonne’ (str. 111) veslati[vesláti vesl.m]nedovršni glagol 578: premikati se po vodi TMB: VéslâmNEM.: RudernLAT.: Remos adigere veslati veslica[v.slica]samostalnik ženskega spola velnica, tj. lopati podobna priprava za vejanje žita 148: kmecko orodje za cišcenje TMB: Veslčza-e.h. NEM.: Wurf­schaufelLAT.: VentilabrumPRIMERJAJ: vehtra; velnica; veslica veslo[véslo]samostalnik srednjega spola veslo 595: del ladje TMB: Vęslu-an. NEM.: Das RuderLAT.: RemusGS: Vęslu– Hung. evez. A veslu deducit Adelung germ. Wiesbaum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vest[v.st vest.]samostalnik ženskega spola vest, tj. obcutek o moralni vrednosti lastnega ravnanja 435: miselni pojem TMB: Ve.t-y.h. NEM.: Das GewissenLAT.: Con.cientiaGS: Ve.t– a Vem (.cio) Suec. Samuete, qua.i sam ve, samvetje, con.cientia. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: .ve.t– a Ve.t.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. vesti[vésti védem]nedovršni glagol 1. preživljati koga, skrbeti za koga 116: dajati hrano, pijaco 2. preživljati se, shajati 2: biti TMB: Vędemvę.tiNEM.: DurchbringenLAT.: Agere, curare, vivereKG: Vedem 'ich bringe mich durch’ (str. 75)KG: Vedem, vedel, -den, vésti 'durchbringen sich’ (str. 111) vešca[v.šca]samostalnik ženskega spola 1. carovnica, vešca 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje 2. luc, ki se ponoci prikazuje v gozdu ali nad mocvirjem in zavaja ljudi 447: svetlobni naravni pojav TMB: Vesha-e .h. NEM.: 1. Hexe 2. FeuermännchenLAT.: 1. Strix, venefica 2. Ignis fatuusGS: Vesha – Frisland. Wicke: Anglo.. wicca: Angl. Witch, eine Hexe.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Vejsha, Vejshzha 'Hex, Nachtfräule’ (str. 162) vešcevati[vešceváti vešc.jem] nedovršni glagol ukvarjati se s carovništvom 472: ukvarjati se z magijo TMB: Veshzhujem NEM.: HexenLAT.: Incantare veter[v.t.r]samostalnik moškega spola veter 452: veter TMB: Vetr-am. NEM.: Der WindLAT.: VentusGS: Vetr– unde germ. Wetter mutua..e videntur, a gr. a....: lat. ćther.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. vetrati[v.trati v.tram]nedovršni glagol z velnico metati zrnje proti vetru, da se ocisti plev 274: locevati zrnje od neužitnih rastlinskih delov TMB: Vetram NEM.: Wind machenLAT.: Ventilare a.ar ligavit. Razlaga , .. ... . , & Syr. .. ... . – Hebr. vetrenicaGLEJ: vetrnica vetrenikGLEJ: vetrnik vetrn[v.trn]pridevnik vetroven KG: Veterne 'windig’ (str. 118) vetrnica[v.trnica](vetrenica) samostalnik ženskega spola pahljaca 177: pripomocek za zrak, dim TMB: Vetrenčza-e.h. NEM.: Ein Fächer, WäderlLAT.: Flabellum vetrnik[v.trnik](vetrenik) samostalnik moškega spola iz plocevine izdelana podoba petelina, ki jo pritrdijo na vrh strehe 777: del zgradbe TMB: Vetrenčk-am. NEM.: WetterhahnLAT.: Criton vetrovi[vetr.vi (?)]množinski samostalnik moškega spolavetrovi, tj. izlocanje plinov iz crevesja 697: plin iz crevesja TMB: Vetrovi-vovm. NEM.: BauchwindeLAT.: Flatus veverica[v.verica]samostalnik ženskega spolažival veverica, latinsko Sciurus vulgaris 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Vevérza-e.h. NEM.: Ein EichhornLAT.: ScyurusGS: Veverza– Anglo.. Aquerna a Cwern, Mühle, quod avelanas molat: lat. Viverra, Wiesel.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. vez[v.z vez.]samostalnik ženskega spola kar se uporablja za vezanje; vez, sponka 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Ves-.y.h. NEM.: Das BandLAT.: Ligula PRIMERJAJ: vezilo; vezenga vezati[vezáti v.žem]nedovršni glagol vezati 755: vezati TMB: Ve.hemve.âti NEM.: BindenLAT.: LigareGS: Ve.hem je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: nevezati se; vezovati vezati seGLEJ: nevezati se vezenga[v.z.nga](vezinga) samostalnik ženskega spola vez, trak za vezanje 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Ve.čnga-e.h. Siehe Vé.iluPRIMERJAJ: vez; vezilo vezilo[vezílo]samostalnik srednjega spola vez, trak za vezanje 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Vé.ilu-an. NEM.: Das BindbandLAT.: LigamenPRIMERJAJ: vez; vezenga vezingaGLEJ: vezenga vezniti[v.zniti v.znem]dovršni glagol stara beseda obrniti 581: premikati GS: Ve.nem– apparet in compo.ito pove.nem olim fui..e in u.u.GS: Pove.nem– ab antiquo Ve.nem, inverto.PRIMERJAJ: povezniti vezovati[vezováti vez.jem]nedovršni glagol vezati 755: vezati TMB: Ve.űjem LAT.: Sieh. Ve.hem veža[véža]samostalnik ženskega spola 1. veža, tj. prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati 777: del zgradbe 2. lopa, uta 773: zgradba TMB: Vę.ha-e .h. NEM.: Vorhaus, LaubeLAT.: Atrium vežejoca beseda[vežej.ca bes.da] samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje veznik 497: vrsta besede KG: Od Ve.hejozeh be..edy 'Von den Bindwörtern’ (str. 98) vežmed[v.žmed]samostalnik moškega spola kovina bizmut 639: kovina GS: Ve.hmed – germ. Wißmuth: a ve.hem slavico verbo; propter texturam, quam in .uperficie prć.efert.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vhod[vh.d]samostalnik moškega spola vhod 777: del zgradbe TMB: Uhod-am. NEM.: Der EingangLAT.: Ingre..us vi[v. v.]množinski zaimek 1. vi, tudi pri vikanju in polvikanju 2. on, ona KG: Vi /…/ (str. 48)KG: Das personliche Fürwort Vi wird bald für die 2. Person in der vielfachen Zahl bald für die 3. Person einz. Zahl gebraucht Ste vi shlishali 'habt ihr es gehöret’. Ste vi shlishal 'hat er es gehöret’ /…/ Die deutliche Redensart per Sie hat in craine­rischen diese Anmerkung: daß man das Zeitwort bald in der 3. Person einz. Zahl ste shlishal, oder shlishala, 'haben sie (Vater, Mutter) gehöret’; bald in der vielfachen Zahl setzet: so shlishali, 'haben sie gehöret /…/ (str. 137)ABC: ve bi .pet na enimu tretimu kraju to pravile (1794, str. 26) vice[v.ce]množinski samostalnik ženskega spola vice 310: kraj posmrtnega bivanja TMB: Vize.h. NEM.: Das FegfeuerLAT.: PurgatoriumGS: Vize– ignotć quidem radicis; quo tamen non ob.tante, non vides, quomodo quidam Vindi derivatum velint a germ. Hitze, & ideo etiam ita .cribunt Hize, ni forte illi in.i.tant: quod animć in purgatorio igne, ut aurum purgentur. Abundet, pace mea, quisque .io .en.u!Razlaga je s stališcadanašnjega jezikoslovja napacna. vicja[vicja]samostalnik ženskega spola s slamo ali šibami opletena steklenica; pletenka 239: posoda za pijaco TMB: Vizhja-e.h. NEM.: Eine FlascheLAT.: Ampulla, lagenaGS: Vizhja– lagena .tramine, vel viminibus obvoluta, & ideo melius .criberetur vyzhja, quod cum gr. .r.t.a, & germ. .uper. Pitschen concordat. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vid[v.d]samostalnik moškega spola vid 770: vid ali pogled TMB: Vid -am. NEM.: Das GesichtLAT.: Vi.usGS: .vid– a Vid, videm, qua.i impo..ibilitas videndi: lat. invidentia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vidalica[vidalíca (?)]samostalnik ženskega spola neka manjša pišcal, morda orgelski register pikolo 171: glasbilo TMB: Vidaliza-e.h. NEM.: ZwergpfeiffeLAT.: Tibia ABC: Vidaliza (1765, str. 19)PRIMERJAJ: postranicaą videl[víde.] ime crke v 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Vidil, V, v (str. 163)PRIMERJAJ: vą Videm[víd.m]samostalnik moškega spola furlansko mesto Videm 360: krajevno ime TMB: Vidm -am. NEM.: Stadt, Weiden LAT.: Utinum videti[vídeti v.dim]nedovršni glagol videti 770: videti, gledati TMB: Vidčm videl, viden, videtiNEM.: Sehen, schauen LAT.: Videre, intueri cernereGS: Videm – lat. video: gr. e.d.., e.d..Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: .vid– a Vid, videm, qua.i impo..ibilitas videndi: lat. invidentia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. videti se[vídeti se v.di se]nedovršni glagol zdeti se 435: snovati v mislih KG: Meni se vide 'mir scheint es’ (str. 83) videz[v.dez]samostalnik moškega spola videz 465: videz TMB: Vides -.am. NEM.: Der ScheinLAT.: Apparentia vidra[v.dra]samostalnik ženskega spola žival vidra, latinsko Lutra lutra 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Vidra -e.h. NEM.: Der FischotterLAT.: LutraGS: Vidra – Suec. Vtter: Hung. Vidra: I.land. Vddr, humor: lat. udus: germ. Otter, Fischotter.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vigred[vígred]samostalnik moškega spola koroško pomlad 43: cas ali njegov del TMB: Vigréd -am. NEM.: Der LenzLAT.: Ver GS: Vigred – vindicum ad .imilitudinem nograd: Carnioli habent vert.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vihar[vihár]samostalnik moškega spola vihar 452: veter TMB: Vihâr-jam. NEM.: SturmwindLAT.: Turbo, procellaGS: Viham – .ine dubio e.t a vyem, & ideo conformiter radici .cribi deberet vyham, & .ic etiam Vyhâr, vyhtim &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Viharnik[vih.rnik]samostalnik moškega spola bog vetra, Ajol 349: lastno ime nekr-šcanskega clovekolikega bitja KG: Viharnek, Fertunz 'Aeolus’ (str. 184) vihati[víhati (?) víham]nedovršni glagol 1. zvijati, ovijati 755: vezati 2. spodrecevati, tj. delno zvijati in podvezovati oblacilo v pasu, da se skrajša 464: vezati, zapenjati obleko TMB: VihamNEM.: Umwickeln, schürzen LAT.: Convolvere, .uccingereGS: Viham– .ine dubio e.t a vyem, & ideo conformiter radici .cribi deberet vyham, & .ic etiam Vyhâr, vyhtim &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vihteti[viht.ti vihtím]nedovršni glagol vihteti, mahati 727: tolci, bosti TMB: VihtimNEM.: SchwingenLAT.: Vibrare GS: Viham– .ine dubio e.t a vyem, & ideo conformiter radici .cribi deberet vyham, & .ic etiam Vyhâr, vyhtim &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vijerGLEJ: vjer vikati[v.kati v.kam]nedovršni glagol vikati, tj. uporabljati v pogovoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola 505: ogovarjati TMB: Vikam NEM.: IhritzenLAT.: Vositare vikšati[v.kšati v.kšam]nedovršni glagol višati, poviševati 41: povecevati TMB: VikshamNEM.: ErhöhenLAT.: Elevare, extollere vikši[v.kši]pridevniški primernik višji TMB: Vikshe-a -uNEM.: Höher, Oberer LAT.: SuperiorKG: Vi.ok, primernik Vishe, Vikshe 'Höher’ (str. 41)PRIMERJAJ: visok vila[víla]samostalnik ženskega spola neko neprijazno bajeslovno bitje, primerljivo z grško boginjo Hekato; carovnica 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Vila, Vilna 'Höllfurie, Hex, Heckate’ (str. 130)KG: Vila, Vilna 'Heckate’ (str. 184)PRIMERJAJ: vilina vile[víle]množinski samostalnik ženskega spola vile za gnoj, seno 147: kmecko orodje TMB: Vile .h. NEM.: Mist- HeugabelLAT.: FurcaGS: Vile – unde infer. Sax. furcam, Heugabel vocant twyll: Hung. wyla, vella. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. vilice[vílice]množinski samostalnik ženskega spolavilice, tj. kos jedilnega pribora 146: kuhinjski pripomocek TMB: Vilčze.h. NEM.: Die GabelLAT.: Fu.cinula vilina[vílina]samostalnik ženskega spola neko neprijazno bajeslovno bitje, primerljivo z grško boginjo Hekato; carovnica 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Vila, Vilna 'Höllfurie, Hex, Heckate’ (str. 130)KG: Vila, Vilna 'Heckate’ (str. 184)PRIMERJAJ: vila vime[víme vímena]samostalnik srednjega spola vime 980: del živali TMB: Vime -nan. NEM.: Die KüheuterLAT.: Uber, .umen GS: Vime – lat. .umen in.inuat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vinar[v.nar]samostalnik moškega spola kovanec za pol krajcarja; vinar 85: denar TMB: Vinar-jam. NEM.: Der Pfennig LAT.: Nummus, obulusGS: Vinar– a germ. Wienerpfenig.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. viner1 [vin.r]clenek izraža nasprotje s prej povedanim; vendar TMB: VinerLAT.: yshi Vonder PRIMERJAJ: vendarą viner2 [vin.r](vonder) veznik za izražanje primerjave s prej povedanim; vendar prav tako KG: Vonder, viner, vender 'doch gleichwohl’ (str. 98)PRIMERJAJ: vendar˛ vinika[viníka]samostalnik ženskega spolarastlina divja trta, latinsko Vitis labrusca 610: vrsta grma TMB: Vinika-e.h. NEM.: Wilde RebeLAT.: Labru.ca viniti[víniti v.nem]nedovršni glagol upogibati (?) 581: premikati GS: Svinz – a Vinem; quia flexibile e.t metallum. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vino[víno]samostalnik srednjega spola vino 661: alkoholna pijaca TMB: Vinu-a n. NEM.: Der WeinLAT.: VinumGS: Vinu– lat. vinum: germ. Wein: gr. .....: Anglo.. & Kero Vin: Suec. & infer. Sax. Win: Angl. , vinum.jajin ..... . : hebr. jena ...... . . : Chald. Wine Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vinograd[vin.grad]samostalnik moškega spola vinograd 319: kmetijsko zemljišce z eno rastlinsko vrsto TMB: Vinograd-am. Siehe NogradABC: Vinnograd (1765, str. 19) PRIMERJAJ: nograd vinski[vínski]pridevnik vinski TMB: Vinske-a -uNEM.: Weinicht LAT.: Vino.us vinta[v.nta]samostalnik ženskega spola vitel 192: priprava za navijanje TMB: Vinta-e.h. NEM.: Die WindeLAT.: Trochlea vintati[v.ntati v.ntam]nedovršni glagol vrteti vitel 581: premikati TMB: Vintam NEM.: AufwindenLAT.: Trochleam agereGS: Vintam– a vyem, & ideo orthographice melius .cribendum Vyntam: germ. winden. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Quinta – ge.ticulatio a vintam, vyem, torquere, ge.ticulari.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. virhGLEJ: viruh viruh[víruh](virh) samostalnik moškega spola 1. kadilo 645: snov, ki se uporablja v kršcanskih obredih 2. rastlina kopitnik, latinsko Asarum europaeum 617: vrsta zelike TMB: Virh -am. NEM.: 1. Weyhrauch 2. Haselwurz LAT.: 1. Thus, incen.um 2. A.arumGS: Virh – germ. Weyhrauch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. viseti[vis.ti visím]nedovršni glagol 1. viseti 434: biti v mirujocem stanju 2. biti odvisen 407: biti v medsebojnih odnosih TMB: Visem; Visim; Včsimviseti; vesetiNEM.: HangenLAT.: PendereKG: Nej vi..y, na komer otshe (str. 138)ABC: sgol .amu od tebe vi.im (1794, str. 12 s.) visla[visla] vrsta psa (?) 989: vrsta kopenske domace živali GS: Visla – Hung. Visla: Vorstehehund.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Mišljeno je madžarsko vizsla 'vižla, vrsta lovskega psa’. visok[vis.k]pridevnik visok TMB: Visok -a -uNEM.: HochLAT.: AltusKG: Vi.ok, primernik Vishe, Vikshe 'Höher’ (str. 41) visokost[visok.st]samostalnik ženskega spola višina 750: razsežnost TMB: Visoku.t-e .h. NEM.: Die HöheLAT.: AltitudoKG: 'Einer Größe’ (k'Visoku.ti) (str. 93) visokošolec[visokošól.c]ali [visokoš.l.c]samostalnik moškega spola visokošolec, bogoslovec 956: ucenec TMB: Visokasholz-am. NEM.: Ein Theolog, AkademikerLAT.: Theologus, Academicus višnja[višnja]samostalnik ženskega spola drevo višnja, latinsko Prunus cerasus, ali njegov plod 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: Vishna-e.h. NEM.: Weichsel­kirscheLAT.: DuracinumGS: Vishna– Ital. Vi.ciola: Gall. gui.ne, guigne.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Višnja Gora[višnja góra]samostalniška zveza ženskega spola dolenjsko mesto Višnja Gora 360: krajevno ime KG: Tu mej.tu se Vishnagorra imenuje 'die Stadt wird Weichselburg benamset’ (str. 69) višnjat[višnjat]pridevnik temno rdec, višnjev TMB: Vishnat-a -uNEM.: DunkelrothLAT.: Subruber, rufus PRIMERJAJ: višnjev višnjev[višnjev]pridevnik modro rdec, temno moder, temno vijolicasto rdec TMB: Vishnov-a -uNEM.: BlaurothLAT.: SublividusPRIMERJAJ: višnjat viteski[v.teski]pridevnik viteški, junaški TMB: Wytéske-a -uNEM.: RitterlichLAT.: Eque.tris, hćroicus vitez[v.tez](bitez) samostalnik moškega spola vitez, junak 966: vojak TMB: Wytés-.am. NEM.: Ein Ritter, HeldLAT.: Eques, hćrosGS: Wytes– Hung. Vitez. Bohem. Witez.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. viti[víti v.jem]nedovršni glagol viti 581: premikati TMB: Vyemvyti NEM.: Winden, aufwindenLAT.: Rotare, agglomerareGS: Vyem– lat. vieo; unde germ. Finne: lat. pinnć pi.cium. deductum a..erit Poppowitsch: item winden, die Wiede: Suec. wika biegen, wickeln, krümmen: wik ajunt litus curvum.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. GS: Klovzhizh– a vyem: in .uper. germ. Kleuel: Inf. Sax. Klouwen, Anglo.ax. Clowe, Clywe. Angl. Clew. lat. globus.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. vitje[vítje]samostalnik srednjega spola kar je navito; navitje 681: stvar TMB: Vytje-an. NEM.: Das Gewundene LAT.: Agglomeratum vitra[v.tra]samostalnik ženskega spola šiba, vitra 600: del rastline TMB: Vytra -e.h. NEM.: SchwankenreiserLAT.: VimenGS: Vytra– & .imiles voces a Vyem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vitrih[v.trih]samostalnik moškega spola ponarejen kljuc, vitrih 193: priprava za zapiranje TMB: Vitrčh-am. NEM.: Ein DietrichLAT.: Clavis adulterinaGS: Vitreh – .i deductum e.t a vyem, drehen, conveni­entus .cribendum foret vytreh, quam vitreh; con.onat tamen cum germ. Dietrich.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. viža[v.ža]samostalnik ženskega spola 1. nacin 435: miselni pojem 2. napev 250: pesem, ki se poje 3. jezikoslovje naklon 269: izraz TMB: Vi.ha-e.h. NEM.: 1. Die Art, Weise 2. Eine ArieLAT.: 1. Modus 2. Aria modulatioGS: Vi.ha– Suec. wis: Angl. wi.e: infer. Sax. wies: germ. Weise: Ital. gui.a: Gall. Gui.e: quod vocabulum pariter in his idiomatibus pro modo, seu aria cantus u.urpatur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Arten, oder Weisen (Vi.he) wie man eine Sache verrichtet, sind viererley (str. 54)KG: Na kaj.eno vi.ho 'was gestalten’ (str. 99)KG: Na u..e vi.he 'Auf alle weis’ (str. 189) vižar[v.žar]samostalnik moškega spola upravitelj, ravnatelj 906: posvetni oblastnik TMB: Vi.har-jam. NEM.: Ein DirektorLAT.: Director vižati[v.žati]nedovršni glagol voditi, vladati 461: biti oblastnik TMB: Vi.hamNEM.: Leiten, regierenLAT.: Dirigere, gubernareGS: Vi.ham– germ. weisen, leiten: Suec. vi.e, bellidux, quod con.onat cum carniolico Vi.har, director.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. viženga[víž.nga](vižinga) samostalnik ženskega spolakotnik, tj. priprava iz dveh pravkotno povezanih ravnil za dolocanje pravega kota v stavbarstvu ali mizarstvu 139: orodje TMB: Vi.hčnga-e.h. NEM.: Das NormaleLAT.: Norma Oba prevedka sta vecpomenska. Opredelitev se opira na razumevanje iztocnice norma v Vorencevem slovarju, ki je tam prevedena opisno kot '.ydarska, ali zimpermanska mčra’ in s sopomenkami '.hnora, vi.ha, Winkelmo.’. vižingaGLEJ: viženga vjer[vj.r](vijer) samostalnik moškega spola ptica postovka, latinsko Falco tinnunculus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Vyer-am. NEM.: Wannenweyhe LAT.: TinunculusGS: Vyer– a Vyem; quia se in aere girat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Primerjaj pri Pleteršniku v.r 'sova uharica, Strix bubo’. PRIMERJAJ: postojka vjutroGLEJ: jutroą vkladaGLEJ: uklada vkladatiGLEJ: ukladati vkleniti[vkleniti vkl.nem](ukleniti) dovršni glagol 1. zakleniti 588: zapreti 2. vkleniti v okove 560: kaznovati TMB: UklenemNEM.: 1. Schliessen 2. in Eisen und Bande SchlagenLAT.: 2. Vincire, vinculis onerare vklep[vkl.p](uklep) samostalnik moškega spola 1. zaklepanje 561: premikanje 2. okovi 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: Uklep-am. NEM.: Die SchliessungLAT.: Vinctio v kratkem[v krátkem]prislovna zveza kmalu, v kratkem KG: v'Kratkem 'in kurzen’ (str. 93)KG: V'kratkem 'kürzlich’ (str. 99) vlaciti[vlaciti vlácim]nedovršni glagol 1. vlaciti 581: premikati 2. branati 277: obdelovati zemljo TMB: Ulâzhem-zhitiNEM.: 1. Ziehen 2. EggenLAT.: 1. Trahere 2. OccareGS: Ulâzhem– ab Uleze qua.i per .emitas ambulo: Poulazhem a gr. .a.a..., fodio: e....a, vomer.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Ulezhem– .icut ulâzhem a prćpo.itione vu: & lezhem antiquo verbo: traho.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vlacuga[vlacúga]samostalnik ženskega spola potepuhinja, vagabundinja 924: berac, potepuh TMB: Ulazhűga-e.h. NEM.: HerumfahrerinnLAT.: AmbubajaPRIMERJAJ: vlacugarica vlacugar[vlac.gar]samostalnik moškega spola potepuh, vagabund 924: berac, potepuh TMB: Ulazhugar-jam. NEM.: Ein VagabundLAT.: Vagabundus vlacugarica[vlac.garica]samostalnik ženskega spola potepuhinja, vagabundinja 924: berac, potepuh TMB: Ulazhugŕrza-e.h. Sieh. UlazhugaPRIMERJAJ: vlacuga vladati[vládati vládam](ladati) nedovršni glagol vladati, voditi 461: biti oblastnik TMB: Lâdam; VâdamNEM.: Regieren, leitenLAT.: RegereGS: Ladam – germ. leiten: Suec. Lader, palatium Principis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vladica[vladíca]samostalnik ženskega spola vladar 906: posvetni oblastnik TMB: Uladiza-e.h. NEM.: Ein Regent, FürstLAT.: Princeps, moderator vlaga[vlága]samostalnik ženskega spola vlaga, vlažnost 449: vodni naravni pojav TMB: Ulâga-e.h. NEM.: Die Feuchte, Näße LAT.: Humor, humiditasGS: Ulaga – Trubero mador, uvor, Näße: infer. Sax. Flage, hoc e.t: dicke Regen, Donnerwolke.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vlak[vl.k]samostalnik moškega spola 1. vlacenje, vleka 561: premikanje 2. vleka ribiške mreže 404: loviti ribe TMB: Ulak -am. NEM.: Der ZugLAT.: Tractus, capturaGS: Ulâk– germ. Sax. Flacke, rete pi.catorum: Flacker, pi.cator marinus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vlakno GLEJ: lakno vlastnik[vlastník]samostalnik moškega spola svobodni kmet; baron 952: clovek glede na stan TMB: Ula.tnik-am. NEM.: Ein FreyherrLAT.: Baro vlažen[vláž.n]pridevnik vlažen TMB: Vla.hn-a -uNEM.: Feucht, naß LAT.: Humidus vleca[vl.ca]samostalnik ženskega spola neka skupinska otroška igra 753: otroška igra TMB: Vlezha-e.h. NEM.: Ein KinderspielLAT.: Lu.us promi.cuus vleci[vl.ci vl.cem](leci˛) nedovršni glagol vleci 581: premikati TMB: Ulezhemulezhi NEM.: ZiehenLAT.: TrahereGS: Ulezhem– .icut ulâzhem a prćpo.itione vu: & lezhem antiquo verbo: traho.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. GS: Slâzhem – ex prćpo.itione is & lezhem (traho) germ. ausziehen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vleci na daljo[vl.ci na dáljo] nedovršna glagolska zveza potovati v tujino 568: potovati TMB: Ulezhem Na daloNEM.: In die Ferne ziehen LAT.: Profici.ci peregre vljudenGLEJ: ljuden vlokno GLEJ: lakno vman[vm.n]prislov zaman TMB: UmânNEM.: Vergebens LAT.: Fru.tra, inca..umPRIMERJAJ: zavman vmes[vm.s]prislov vmes KG: Med tempelnam, inu Oltarjem je v'mejs stal 'er stunde mitten zwischen dem Tempel, und Altar’ (str. 85) vmesek[vm.s.k]samostalnik moškega spola posredovanje (?) 77: dejanje, delo TMB: Umejsk-am. NEM.: Das MittelLAT.: Medium Nemški in latinski prevedek sta vecpomenska. Poleg prvotnega pomena 'sredina’ latinski pomeni tudi 'javnost’ (srednjeveško latinsko tudi 'sodišce’ in 'argument’), nemški pa tudi 'posredova­nje’ in 'sredstvo’. PRIMERJAJ: brez vmeska; z vmeskom vmesgnati[vm.s gnáti]nedovršni glagol gnati vmes 589: gnati KG: v' mejsgnati 'Dazwischentreiben’ (str. 125) vmes postavljena beseda[vm.s post.vljena bes.da]samostalniška zveza ženskega spola jezikoslovje medmet 269: jezikoslovni izraz KG: od v' mejs po.tavleneh be..edy 'von den Zwischenwörten’ (str. 95) vnamljati se[vnámljati se vnámlja se]nedovršni glagol zacenjati goreti, vnemati se 486: zagoreti KG: se unema, unamla 'es fangt an Feuer zu fangen’ (str. 121)PRIMERJAJ: vnemati se; vnemati se; vneti se vnamljiv[vnamljív]pridevnik gorljiv TMB: Unamliv-a -uNEM.: Brennbar LAT.: Inflammabilis vnanjiGLEJ: vunanji vnemati se[vn.mati se vn.ma se] nedovršni glagol zacenjati goreti, vnemati se 486: zagoreti KG: se unema, unamla 'es fangt an Feuer zu fangen’ (str. 121)PRIMERJAJ: vnamljati se; vneti se vnet[vn.t]pridevnik zardel ABC: Ter vnete .a liza v.e (1794, str. 29) vneti se[vn.ti se vnámem se]dovršni glagol zaceti goreti, vneti se 486: zagoreti TMB: Unâmemuneti seNEM.: Entflammen LAT.: SuccendereGS: Unamem– ab exoleto Namem.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Amčm– ubera prćbere proli. Amém vero simplex exolevit a lat. emo, unde germ. .uum nehmen habent; jam in compo.itis u.urpatur tantum, ut unâmem, posnâmem, &c.Razlaga je s stališcadanašnjega jezikoslovja pravilna. KG: se unema, unamla 'es fangt an Feuer zu fangen’ (str. 121) PRIMERJAJ: vnamljati se; vnemati se vnetje[vn.tje]samostalnik srednjega spola vnetje, tj. bolezensko stanje, pri katerem je del telesa vroc 17: bolezen TMB: Unetje-an. NEM.: Die EntzindungLAT.: Inflammatio v noter[v n.t.r]prislovna zveza noter KG: v' noter 'hereinwerts’ (str. 91) vnovicGLEJ: novic vnucic[vnúcic](nucic) samostalnik moškega spola vnuk, vnucek 950: sorodnik ipd. TMB: Nuzhčzh-am. Siehe NukABC: Nuzhizh (1794, str. 7)PRIMERJAJ: vnuk vnuk[vn.k vnúka](nuk) samostalnik moškega spola vnuk 950: sorodnik ipd. TMB: Nuk; Unűk -am. NEM.: Der EnkelLAT.: NeposGS: Nuk – Hung. Onoka.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. GS: Unuk– quod Nuk: Hung. unoka.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: vnucic; vnukinja vnukinja[vnúkinja](nukinja) samostalnik ženskega spola vnukinja 950: sorodnik ipd. TMB: Nukčna -e.h. NEM.: Die EnkelinnLAT.: Neptis PRIMERJAJ: vnuk voda[vóda]samostalnik ženskega spola voda 662: voda TMB: Va -e.h. NEM.: Das WasserLAT.: AquaGS: Voda – Phrygibus ..d., aquam .onat: lat. unda: Suec. wat: infer. germ. Water: Anglo.. waeter: germ. Wasser.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. Vodan[vod.n]samostalnik moškega spola bog voda, Neptun 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: Vodân-am. NEM.: WassergottLAT.: Neptunus vodarna[vodárna]samostalnik ženskega spola vodni stolp, tj. stolp, s katerega je voda napeljana v mesto 792: zgradba za vodo KG: Vodarna 'Wasserthurm, woraus das Wasser in die Stadt geleitet wird’ (str. 119) vodeb[vod.b]samostalnik moškega spola koroško ptica smrdokavra, latinsko Upupa epops 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Deb – Croatis Upupa: Carniolis odab, otap per Prothe.in: Vindis vodeb per novam Prothe.in.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: adofs; deb; odab; otap; smrdokavra voden1 [vód.n](vodni) pridevnik ki je v zvezi z vodo; voden TMB: Vódn-a -uNEM.: Des WassersLAT.: Aquć, aquaticus voden2 [vod.n]pridevnik ki vsebuje veliko vode; voden TMB: Voden-a -uNEM.: WässerichtLAT.: Aqveus vodenica[vodeníca]samostalnik ženskega spolavodenica, tj. bolezensko nabiranje tekocine v tkivih ali telesnih votlinah 17: bolezen TMB: Vodéniza-e.h. NEM.: Die WassersuchtLAT.: Hydropi.is vodenicen[vodeníc.n]pridevnik ki ima vodenico; vodenicen TMB: Vodenizhn -a -uNEM.: WassersüchtigLAT.: Hydropicus voder GLEJ: goder vodica1 [vodíca]samostalnik ženskega spola potok, recica 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Vodiza-e.h. NEM.: Das WässerchenLAT.: Rivus vodica2 [?]samostalnik ženskega spola ribiška vrvica 157: pripomocek za ribolov TMB: Vodiza-e.h.NEM.: FischerschnurLAT.: Funiculus pi.catorum Beseda, ki je v TMB obravnavana kot drugi pomen enakopi­snice s prvim pomenom 'potok, recica’, je iz drugih virov znana kot v.dica, pomeni pa 'trnek’. Zaradi odklona v pomenu in neupoštevanja naglasne razlike se zdi verjetno, da Pohlin besede ni poznal iz živega govora. vodilnica[vod..nica]samostalnik ženskega spola jermen za vodenje živali; povodec 255: živalska oprava TMB: Vodivnčza-e.h. NEM.: Die WeisebänderLAT.: Balteus deductorius voditi[voditi v.dim]nedovršni glagol voditi 589: gnati TMB: Vôdemvoditi NEM.: FührenLAT.: DucereKG: Vodem, -dil, -jen, -dit 'leithen’ (str. 111) vodniGLEJ: vodeną vodnik[vodník]samostalnik moškega spolakdor vodi popotnike po njim neznanem ozemlju; vodnik, vodic 850: kdor se ukvarja s prevozništvom, tovorništvom, potovanjem TMB: Vodnik-am. NEM.: WegweiserLAT.: Dux, comes vićPRIMERJAJ: vojancan vodonos[vodon.s]samostalnik moškega spola posoda za vodo, škaf (?) 241: posoda za vodo ABC: Vodanos (1765, str. 19) vodopivec[vodop.v.c]samostalnik moškega spola kdor ne pije alkohola; abstinent 821: clovek TMB: Vodopyvz-am. NEM.: Wasser­trinkerLAT.: Ab.temius vodriGLEJ: odri voferGLEJ: ofer vogel[v.g..]samostalnik moškega spola ogel, vogal 777: del zgradbe TMB: Vôgl -am. NEM.: Eine EckeLAT.: Angulus voglat[vogl.t]pridevnik oglat, voglat TMB: Voglât-a -uNEM.: EckichtLAT.: AngularisPRIMERJAJ: voglen voglen[vogl.n (?)]pridevnik oglat, voglat TMB: Voglén-a -uNEM.: EckichtLAT.: AngularisPRIMERJAJ: voglat voglenik[vogl.nik]samostalnik moškega spola na vogal izklesan kamen, ki je namešcen na hišni ogel; vogal 777: del zgradbe TMB: Voglenk-am. NEM.: Der EcksteinLAT.: Lapis angularis vohati[v.hati]nedovršni glagol vohati, duhati 766: vohati TMB: Voham NEM.: RüchenLAT.: Odorare, olfacere vohon[voh.n]samostalnik moškega spola pes, ki sledi divjad; slednik 989: vrsta kopenske domace živali TMB: Vohôn-am. NEM.: SpürhundLAT.: Canis odorator vojaGLEJ: ojaą vojancan[voj.ncan]samostalnik moškega spola kdor vodi popotnike po njim neznanem ozemlju; vodnik, vodic 850: kdor se ukvarja s prevozništvom, tovorništvom, potovanjem TMB: Vojânzhan-am. Sieh. Vodnik vojar1 [vojár]samostalnik moškega spola vladar 906: posvetni oblastnik TMB: Vojâr-am. NEM.: Ein HerrscherLAT.: Rector PRIMERJAJ: vojarnik Vojar2 [vojár]samostalnik moškega spola Bavarec 355: pripadnik ljudstva KG: Bayerlingen Vojarji die Feldfürsten (str. 7) vojaren[vojár.n]pridevnik vladajoc TMB: Vojarn-a -uNEM.: HerrschendLAT.: RegensPRIMERJAJ: vojarski vojariti[vojáriti voj.rim]nedovršni glagol vladati 461: biti oblastnik TMB: Vojarčm vojaritiNEM.: HerrschenLAT.: Regere, dirigere vojarnik[voj.rnik]samostalnik moškega spola vladar 906: posvetni oblastnik TMB: Vojarnčk-am. Siehe VojarPRIMERJAJ: vojarą vojarski[vojárski]pridevnikvladajoc (?), vladarski TMB: Vojârske-a -u Siehe VojarnPRIMERJAJ: vojaren vojda[?]samostalnik moškega spola vodja 906: posvetni oblastnik GS: Vajvoda – Carnioli ajunt: alii Slavi Vojvoda a Vojska & vem duco, qua.i Vojda ene vojske, quod coincidit cum latino Belli dux: germ. Herzog. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovjapravilna. PRIMERJAJ: vajvoda vojdišce[v.jdišce]ali [vojdišce] samostalnik srednjega spola pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode 777: del zgradbe TMB: Vojdčshe-an. NEM.: SpaziergangLAT.: AmbulacrumPRIMERJAJ: gangic; gank; hodin; hodišce; krpt vojlcigar[v.jlcigar]ali [vojlcigar] samostalnik moškega spola kdor umrlega pripravi za pogreb 848: pogrebnik TMB: Vojlzčgar-jam. NEM.: Lei-chenbesorgerLAT.: Conditor defunctorum vojlibar GLEJ: oljbar vojniceGLEJ: ojnice vojnikGLEJ: ojnik vojska[vójska]samostalnik ženskega spola 1. armada, vojska 967: skupina vojakov 2. vojna 458: vojaško dejanje TMB: Vojska -e.h. NEM.: 1. Armee 2. KriegLAT.: 1. Exercitus 2. BellumKG: bosh umerl na vojski (str. 172)PRIMERJAJ: crna vojska vojska crnaGLEJ: crna vojska vojskovati se[vojskováti se vojsk.jem se]nedovršni glagol vojskovati se 418: izvajati vojaško dejanje KG: Vojskuj se .a du.hello (str. 187) vojster GLEJ: oster vojšcak[vojšcák]samostalnik moškega spola vojak, vojšcak 966: vojak TMB: Vojshâk -am. NEM.: Ein KriegsheldLAT.: Athleta ABC: Voj.hak (1765, str. 19) vojvodGLEJ: vajvod vojvodaGLEJ: vajvoda vojvodstvoGLEJ: vajvodstvo vol1 [v..]samostalnik moškega spola skopljen samec goveda; vol 989: vrsta kopenske domace živali TMB: V -am. NEM.: OchsLAT.: BosGS: Vol – Holl. Bolle: germ. Bulle, taurus. Unde Vola.ha pro Bora.ha. /…/Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: govedo vol2 GLEJ: ol volar1 [volár]samostalnik moškega spola rejec goveda 891: kmet TMB: Volâr-jam. NEM.: OchsenhändlerLAT.: Boarius, bubulcus volar2 GLEJ: olar volarijaGLEJ: olarija volcaj[vo.c.j]samostalnik moškega spola jajcnik (?) 977: del ženske ali živalske samice TMB: Vovzhaj-am. NEM.: Eyterstock LAT.: Glandula Nemški prevedek pomeni samo 'jajcnik’, novolat. samo 'žleza’. Besedo v pomenu 'jajcnik’ po Jarniku navaja tudi Pleteršnik. volcic[vó.cic]samostalnik moškega spola dleto 180: orodje za rezanje, sekanje TMB: Vovzhčzh-am. NEM.: Das Meisel LAT.: Cć.trumPRIMERJAJ: ovcic volcji[vó.cji]pridevnik volcji TMB: Vovzhje-a -uNEM.: Vom Wolfe LAT.: Lupinus Volga[?]samostalnik ženskega spola 362: vodno ime GS: ruska reka Volga Vol – /…/ Vol vero cerevi.ia derivatum e.t a Vol medula grani triticei; unde Volu.ia & Voluta Dea, & tot Slavicorum locorum nomina Volhinia, Volga, Volgaria &c. etiam Wolga.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: ol; vol˛ Volgarija[Volgarija]samostalnik ženskega spola pokrajina Bolgarija na južnem Balkanu 358: ime dežele GS: Vol – /…/ Vol vero cerevi.ia derivatum e.t a Vol medula grani triticei; unde Volu.ia & Voluta Dea, & tot Slavicorum locorum nomina Volhinia, Volga, Volgaria &c. etiam Wolga.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: Bulgarin; ol; vol˛ volgast GLEJ: bolugast Volhinija[Volhínija]samostalnik ženskega spolaVolhinija, tj. vzhodnoevropska zgodovinska pokrajina južno od Polesja 358: ime dežele GS: Vol – /…/ Vol vero cerevi.ia derivatum e.t a Vol medula grani triticei; unde Volu.ia & Voluta Dea, & tot Slavicorum locorum nomina Volhinia, Volga, Volgaria &c. etiam Wolga.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Poljsko Wolyn, ukrajinsko Volýn.. PRIMERJAJ: ol; vol˛ voliti1 [voliti v.lim]nedovršni (?) glagol soglašati, privoliti 410: soglašati TMB: VôlemvolitiNEM.: EinwilligenLAT.: Con.entire voliti2 [voliti volím]nedovršni glagol voliti, izbirati 126: izbirati TMB: Volim volitiNEM.: ErwählenLAT.: EligereKG: Voliti, -lil, -len, -liti 'wählen’ (str. 111) volja[v.lja]samostalnik ženskega spola 1. volja 435: miselni pojem 2. glas pri volitvah 462: beseda s pomenom 'oblast’ TMB: Vôla-e.h. NEM.: 1. Der Willen 2. StimmeLAT.: 1. Voluntas 2. SuffragiumGS: Vôla– germ. Wille: Angl. Wil: Anglo.. Wylla: gr. ß...., lat. voluntas. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: pri volji voljan[volj.n]pridevnik voljen, tj. ki ima voljo, je pripravljen za kaj KG: Volan 'willig’ (str. 38)KG: de se u..akemu pomagati; nobenemu shkoduvati volán (str. 142)PRIMERJAJ: voljen voljbar GLEJ: oljbar voljeGLEJ: olje voljebarGLEJ: oljbar voljen[v.lj.n]pridevnik voljen, tj. ki ima voljo, je pripravljen za kaj TMB: Volne-a -uNEM.: Willig LAT.: Voluntarius, lubensPRIMERJAJ: voljan voljikaGLEJ: oljika voljnatGLEJ: oljnat voljnjakGLEJ: uljnjak voljno[v.ljno]prislov z dobro voljo ABC: to dobru ni.im v.elej rad, inu vôlnu .turil (1794, str. 16) volk[v..k]samostalnik moškega spola žival volk, latinsko Canis lupus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: Vovk -am. NEM.: Der WolfLAT.: LupusGS: Vovk – lat. lupus: germ. Wolf: Suec. Vlf: Alban. Vllk. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. volna[vó.na]samostalnik ženskega spola volna 665: tekstilna surovina TMB: Vovna-e.h. NEM.: Die WolleLAT.: LanaGS: Vovna– ab ovn, v prćfixo: germ. Wolle: lat. lana; huc pertinet lat. Vellus.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. volnar[vo.nár]samostalnik moškega spola trgovec z volno 959: trgovec TMB: Vovnâr -jam. NEM.: WollkrämmerLAT.: Lanarius volnat[v..nat]pridevnik volnen TMB: Vovnat-a -uNEM.: Von der WolleLAT.: Laneus volovice1 [vol.vice]množinski samostalnik ženskega spola staja za vole 798: domovanje kopenske domace živali TMB: Vólôvze.h. NEM.: OchsenstandLAT.: Boviarium volovice2 GLEJ: olovice volovski[vol.vski]pridevnik volovski, goveji TMB: Volovske -a -uNEM.: Vom OchseLAT.: Bovinus, bubulus volovski jezik[vol.vski jézik]samo­stalniška zveza moškega spolarastlina volovski jezik, latinsko Anchusa officinalis 617: vrsta zelike TMB: Volovske Je.ikNEM.: Ochsenzunge LAT.: Anchu.a, buglo..um volšaGLEJ: olša volugast GLEJ: bolugast vondaGLEJ: venda vonderGLEJ: vendarą; vinerą vonic[von.c (?)]samostalnik moškega spola ptica krivokljun, latinsko Loxia curvirostra 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali GS: Vonizh– germ. Gritz: infer. Sax. Schwunitz, Wohnitz: Dan. Evenske.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. vopicaGLEJ: opica vor[v.r]samostalnik moškega spola splav, tj. plovilo iz brun 594: ladja TMB: Vôr-am. NEM.: Ein FloßLAT.: Rates PRIMERJAJ: matac vorenga GLEJ: orenga voringa GLEJ: orenga vorlicaGLEJ: orlica vosaGLEJ: osaą vosek[v.s.k]samostalnik moškega spola vosek 257: cebelji izdelek TMB: Vôsk-a m. NEM.: Das WachsLAT.: Cera vosimek GLEJ: osinjek vosinatGLEJ: osinat vosinjek GLEJ: osinjek voster GLEJ: oster voš[v.š voš.]samostalnik ženskega spola kaca gož, latinsko Natrix natrix 997: vrsta plazilca ali druge golazni TMB: Vôsh-y.h. NEM.: Eine UnkeLAT.: BoaPRIMERJAJ: guš voša GLEJ: olša vošcen1 [vošc.n]pridevnik narejen iz voska; vošcen TMB: Voshen-a -uNEM.: WächsenLAT.: CereusGS: Voshen– a Vosk non Visk .icut communiter enuntiatur: aliis tamen ommi..o v, osk: germ. per .uum w pro vWachs effecerunt: Suec. & Angl. wax.Razlagaje s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vošcen2 [v.šc.n]pridevnik ugoden, naklonjen TMB: Voshn-a -uNEM.: GünstigLAT.: FavorabilisPRIMERJAJ: vošcljiv vošcilo[vošcílo]samostalnik srednjega spola vošcilo, tj. izraz, s katerim se vošci 494: beseda TMB: Voshilu-an. NEM.: die GlückwünschungLAT.: Aggratulatio vošciti[vošciti v.šcim]dovršni in nedovršni glagol želeti, vošciti, cestitati 69: želeti TMB: VôshemvoshitiNEM.: Wünschen LAT.: Optare, gratulari vošcljiv[vošcljív]pridevnik ugoden, naklonjen TMB: Voshliv-a -u NEM.: GünstigLAT.: FavorabilisPRIMERJAJ: vošcen˛ vošupnikGLEJ: ošupnik votek[v.t.k]samostalnik moškega spola nit, ki se pri tkanju vtke precno med podolžne niti; votek 247: blago ali usnje TMB: Vôtk-am.NEM.: Der EintragLAT.: Stamen votel[v.t..]pridevnik votel TMB: Votl-a -uNEM.: HohlLAT.: CavusGS: Votle– germ. hohl: Angl. hollow convenit cum gr. ......: lat. cślum; quod concavum orbem circumdat. Ital. Vuoto ca..us ut nux.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. votlina[votlína]samostalnik ženskega spola 339: jama votlina, podzemna jama TMB: Votlina-e.h. NEM.: Eine Höhle LAT.: Cavitas votliti[votliti votlím]nedovršni glagol delati kaj votlo; votliti 675: spreminjati obliko TMB: VotlemvotlitiNEM.: Hohlen LAT.: Cavare voz[v.z voz.]samostalnik moškega spola voz 591: voz TMB: Vos -.ám. NEM.: Der WagenLAT.: CurrusKG: Vus 'Wagen’ (str. 129) vozduh[vozd.h]samostalnik moškega spola zrak 647: plinasta snov TMB: Vo.dűh-a m. NEM.: Die LuftLAT.: Aer, re.piratio vozekGLEJ: ozek vozel[vóz..]samostalnik moškega spola vozel 127: izdelek TMB: Vó.l-am. NEM.: Der KnopfLAT.: Nodus vozicek[voz.c.k](vožicek) samostalnik moškega spola majhen voz; vozicek 591: voz TMB: Vo.hizhk-am. NEM.: Ein WägchenLAT.: Vehiculum voziti[voziti v.zim]nedovršni glagol voziti 573: voziti TMB: Vô.emvo.iti NEM.: Am Wagen führenLAT.: Vehere vozkotaGLEJ: ozkota vozlat[vozl.t]pridevnikki ima vozle; vozlast TMB: Vo.lât-a -u NEM.: KnöpfichtLAT.: Nodo.us vozlati[vozláti vozl.m]nedovršni glagol 1. vezati z vezjo, vrvjo 755: vezati 2. vozlati 755: vezati TMB: Vo.lâm NEM.: KnüpfenLAT.: Ligare, innodare voznija[vozn.ja]samostalnik ženskega spola pravila, predpisi o vožnji, prometu 208: pravni pisni izdelek TMB: Vo.nya -e.h. NEM.: FuhrrechtLAT.: Jus aurigandi PRIMERJAJ: vozništvo voznik[vozník]samostalnik moškega spola voznik 850: kdor se ukvarja s prevozni­štvom, tovorništvom, potovanjem TMB: Vo.nik-am. NEM.: Der Fuhrmann LAT.: Auriga voznina[voznina]samostalnik ženskega spola placilo za vožnjo; voznina 74: voznina TMB: Vo.nina-e.h. NEM.: Der Fuhrlohn LAT.: Vectura vozništvo[vozn.štvo]samostalnik srednjega spola pravila, predpisi o vožnji, prometu 208: pravni pisni izdelek TMB: Vo.nishtvu -an. NEM.: FuhrrechtLAT.: Jus aurigandi PRIMERJAJ: voznija vožicekGLEJ: vozicek vožnja[vóžnja]samostalnik ženskega spola vožnja 568: potovanje, pot TMB: Vó.hna -e.h. NEM.: FührwerkLAT.: Aurigatio vpeljati[vpeljáti]dovršni glagol seznaniti koga s cim; vpeljati 124: poucevati ABC: na.s ne upeli v'sku.hnavo (1789, str. 22) vpiti[vpíti vp.jem]nedovršni glagol vpiti, kricati 487: oddajati glasove clamavit: chald. Paa ..... – Hebr. Upyem GS: ... ..... clamavit, balavit de ovibus Pea ...... TMB: UpyemupytiNEM.: SchreyenLAT.: Clamare Peija, clamor, balatus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vpitje[vpítje]samostalnik srednjega spola vpitje, kricanje 487: oglašanje TMB: Upytje-an.NEM.: Das GeschreyLAT.: Clamor vprek[vpr.k]prislov na oni strani, prek TMB: V' prejk NEM.: JenseitsLAT.: Ultra vracati[vrácati vrácam]nedovršni glagol vracati, zavracati, tj. delati, da pride kdo na mesto, od koder je prišel 589: gnati TMB: UrâzhamNEM.: Zurüzkweisen LAT.: RepellereGS: Urazham– ex antiquo Razham.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. PRIMERJAJ: racati; vrniti vrag[vr.g vr.ga]samostalnik moškega spola hudi duh, hudic vrag 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: Urâg-a m. NEM.: Böser GeistLAT.: Cacodćmon GS: Urâg– a gr. ...a, vis impetus Anglo.. Wrace vindicta: Suec. wraeka, rächen: Holl. wrok, Groll. I.land. Rogr, lettice Raggana: Per.. Rachg, iracundus, & Kobolt, Teufel. Ex hac radice provenit urâ.ha &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Sovrash– a urag adjective ura.hne. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Urah 'böser Geist’ (str. 24) vrag mene vzemi[vr.g méne vzémi]medmetna zveza izraža podkrepitev trditve KG: urah, .lude mene u.emi 'der Teufel hol mich’ (str. 93) vran[vr.n]samostalnik moškega spola ptica krokar, latinsko Corvus corax 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Urân-am. yshi OrlPRIMERJAJ: orel vrana[vrána]samostalnik ženskega spolaptica (siva) vrana, latinsko Corvus cornix 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: Urana-e.h. NEM.: Eine Krähe LAT.: Cornix vranica[vránica]samostalnik ženskega spola vranica, tj. organ v levem zgornjem delu trebušne votline med želodcem in rebri 972: del cloveka ali živali TMB: Urančza-e .h. NEM.: Die MilzLAT.: Splen vraštvo[vr.štvo]samostalnik srednjega spola ugovor proti sklenjenemu dogovoru, latinsko exceptio pacti (?) 556: pravni izraz TMB: Urashtvu-an. NEM.: Widerpackt LAT.: Contrapactum Pomensko nejasna beseda. Nemške besede Widerpakt in latinske contrapactum dostopni viri ne navajajo. Le v Gutsmannovem slovarju je v nemško-slovenskem delu Widerpakt prevedeno kot vra.htvu, pruti.prava in prutna savesa, pogodba, v slovensko-nem­škem delu pa je vra.htvu prevedeno kot 'Widerpakt’ in 'Widergift’, tj. 'protistrup’. Katja Škrubej, ustno, navaja možnost, da bi beseda pomenila to, kar je v rimskem pravu 'exceptio pacti’, namrec ugovor proti pravno neobvezujocemu dogovoru. vrat[vr.t vrat.]samostalnik moškega spola vrat 972: del cloveka ali živali TMB: Urât-m. NEM.: Der HalsLAT.: Collum GS: Uratizh– ab urat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: rodilnik ednine Uratú (str. 27) vrata[vráta]samostalnik ženskega spola vrata 223: stavbno pohištvo TMB: Urata -e.h. NEM.: Das Thor, die ThürLAT.: PortaGS: Urâta– lat. obturata porta, qua.i obt urata perforata, u, & o affinibus permutatis, ut in germ. Nadelr, Loch. Sic & Urat, guttur qua.i porta, per quam cibi ingrediuntur, ad .tomachum. Unde.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vratar[vratár]samostalnik moškega spola cuvaj vrat; vratar, portir 871: uslužbenec TMB: Uratâr-jam. NEM.: ThürhüterLAT.: Portenarius vratariti[vratáriti vrat.rim]nedovršni glagol odpirati in zapirati vrata 871: delati kot služabnik TMB: Uratârem-ritiNEM.: Auf, und zu machenLAT.: Aperitare portam vratic[vrat.c]samostalnik moškega spola rastlina vratic, latinsko Tanacetum vulgare 617: vrsta zelike TMB: Uratizh-am. NEM.: ReinfahrenkrautLAT.: TanacetumGS: Uratizh – ab urat.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: abraca; abrata; abratic; amarak; režimbaba vraža[vráža]samostalnik ženskega spola carovništvo, magija 88: nekršcanske duhovne reci TMB: Urâ.ha-e.h. NEM.: SchwarzkunstLAT.: Ars magicaGS: Urâg – a gr. ...a, vis impetus Anglo.. Wrace vindicta: Suec. wraeka, rächen: Holl. wrok, Groll. I.land. Rogr, lettice Raggana: Per.. Rachg, iracundus, & Kobolt, Teufel. Ex hac radice provenit urâ.ha &c.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vražen[vráž.n](vražni) pridevnik vražji, hudicev GS: Sovrash– a urag adjective ura.hne.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vražiti[vražiti vrážim]nedovršni glagol 1. škodovati 627: poslabševati, zatirati 2. poškodovati, raniti 919: raniti, slabiti TMB: Ura.hemura.hitiNEM.: 1. Schaden 2. VerletzenLAT.: 1. Nocere 2. Lćdere GS: Ra.hen– Razhohe ejusdem radicis: ura.hem, lćdo; quia ad tran.figendum olim in u.u erant bellantibus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vražji[vr.žji]pridevnik vražji, hudicev KG: O te ura.hje .hvale! (str. 148) vražniGLEJ: vražen vrba[vrba]samostalnik ženskega spola drevo vrba, latinsko Salix 605: drevesna vrsta TMB: Včrba-e.h. NEM.: Eine Weyde LAT.: SalixGS: Verba – germ. Felber.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vrbje[v.bje]samostalnik srednjega spola vrbov gozd; vrbje 317: rastišce dreves KG: Verbje, Jevshje, Jedlovje, Gaberje, Bukovje, Bre.je 'Felder-, Erlen-, Feldzypres-sen, Hagbuchen-, Buchen-, Birkenbäumer­reihe’ (str. 120) vrc[v.c]samostalnik moškega spola vrc 239: posoda za pijaco TMB: Verzh-a m. NEM.: Der KrugLAT.: Amphora, hydria vrcin[vrc.n]samostalnik moškega spola velik vrc 239: posoda za pijaco TMB: Verzhin-am. NEM.: Ein Großer Krug LAT.: Urna, urceusPRIMERJAJ: vrcon vrcon[vrc.n]samostalnik moškega spola velik vrc 239: posoda za pijaco TMB: Verzhôn-am. NEM.: Ein Großer Krug LAT.: Urna, urceusPRIMERJAJ: vrcin vrdeti[vrd.ti vrdím]nedovršni glagol skrbeti za, oskrbovati 116: dajati hrano, pijaco TMB: VčrdimNEM.: PflegenLAT.: Curare, admini.trarePRIMERJAJ: vrdevati vrdevati[vrd.vati vrd.vam]nedovršni glagol skrbeti za, oskrbovati 116: dajati hrano, pijaco TMB: VerdevamNEM.: PflegenLAT.: Curare, admini.trarePRIMERJAJ: vrditi vrditi[vrditi vrdím]nedovršni glagol skrbeti za, oskrbovati 116: dajati hrano, pijaco TMB: VčrdimNEM.: PflegenLAT.: Curare, admini.trarePRIMERJAJ: vrdevati vrecaGLEJ: vreca vreca[vr.ca](vreca) samostalnik ženskega spola vreca 243: vreca ali torba TMB: Urejza-e .h. NEM.: Ein langer SackLAT.: Saccus vreci[vr.ci v.žem]dovršni glagol 1. vreci 433: metati 2. v obliki 3. osebe ednine doseci vrednost, kot jo izraža dolocilo; znesti 734: imeti ceno TMB: Včr.hémurezhiNEM.: Werfen LAT.: JacereKG: Kaj .nese (ver.he) 'Was machts Herr Wirth.’ (str. 191) vred1 [vr.d vred.]samostalnik moškega spola (podkožni) tvor, oteklina, furunkel, karbunkel 35: oboleli del cloveka TMB: Uréd -m. NEM.: Das UnterwachsenLAT.: Spi..itas carnisGS: Ured – gr. ..e.., irrito. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vred2 [vr.d]prislov skupaj, vred KG: V'red 'mitsam’, S'tabo v'red 'mit dir’ (str. 93)KG: S'njim v'red poredn (str. 136) vreden[vr.d.n]pridevnikcastitljiv, castivreden TMB: Uredn-a -u NEM.: WürdigLAT.: DignusGS: Uredn– germ. prćfixa litera familiari w, wdig.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vrediti se[vrediti se vredím se] nedovršni glagol dobivati (podkožne) tvore, bule 17: boleti, bolehati TMB: Uredim se NEM.: Un­terwachsenLAT.: Ulce.cerePRIMERJAJ: vredą; vrejen vrednik[vredník]samostalnik moškega spolarastlina srcna moc, latinsko Potentilla erecta 617: vrsta zelike TMB: Urédnik-a m. NEM.: RuhrwurzLAT.: Tormentilla vrednost[vr.dnost]samostalnik ženskega spola castivrednost 672: spoštovanje TMB: Uredno.t-e.h. NEM.: Die WürdeLAT.: Dignitas vrejen[vrej.n]pridevnik ki ima tvor, bulo TMB: Uréjęn-a -uNEM.: UnterwachsenLAT.: Subcra..ulusPRIMERJAJ: vrediti se vreme[vréme]samostalnik srednjega spola vreme 450: vreme in podnebje TMB: Uręme-nan.NEM.: Wetter, ZeitLAT.: Tempe.tas GS: Uręme– dubio procul ab ura, quod tempus horas ab.orbeat.Razlaga je s stališca današnjegajezikoslovja napacna. Ker nemško Zeit v starejšem jeziku pomeni tudi 'vreme’,se ne zdi verjetno, da bil z navedbo tegaprevedka mišljen 'cas’, sploh ker tega nepotrjuje latinski prevedek. vremenik[vrem.nik]samostalnik moškega spola barometer 158: pripomocek za merjenje, odmerjanje TMB: Uremenčk-a m. NEM.: WetterglasLAT.: BarometrumKG: uremčnek 'Wetterglas’ (str. 185) vreme pijanoGLEJ: pijano vreme vrešcati[vrešcáti vrešcím](vrišcati) nedovršni glagol oglašati se kot zajec ali majhen otrok 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: Urishim; UrejshimurishatiNEM.: Schreyen wie ein Haas oder kleines KindLAT.: Vagire vretence[vreténce]samostalnik srednjega spola vrtavka 188: pripomocek za igranje KG: Jegrej se is uretenzam (str. 187) vreteno[vreténo]samostalnik srednjega spola vreteno pri kolovratu 166: del priprave za izdelovanje niti TMB: Uretęnu-an. NEM.: Der SpinnwirbelLAT.: VerticillumGS: Uretęnu– a vertim, roto, giro.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Nemško Spinnwirbel kakor Spinnwirtelsicer navajajo le v pomenu '(kamnit) obroc za obtežitev vretena’, a Vorencev slovar pod verticillum navaja tudi slovensko na koluvrati vretenu. vreti[vr.ti vr.m]nedovršni glagol 1. vreti, tj. gibati se zaradi dviganja mehurckov pare, nastalih ob mocnem segrevanju tekocine 577: premikati se (o tekocinah) 2. vreti, tj. fermentirati 444: fermentirati TMB: UręmuretiNEM.: Sieden, wallenLAT.: BullireGS: Urem – Cambris berw, Coctio: Armoricis berwi, coquere.Razlaga je s stališcadanašnjega jezikoslovja napacna. GS: Urisk – non ab.urde ab urem, quod vinum fervendo tran.eat in acetum: unde uriskam clamare prć doloribus & torminicus alvi.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja napacna. vrh1 [v.h]samostalnik moškega spola vrh 337: vzpetina TMB: Včrh-am. NEM.: Der GipfelLAT.: CacumenGS: Verh– in .ignificatione montis: germ. Berg. Anglo.. Beorg: I.land. Biarg: Dan. Bierg: Finnice wari, & wuori: inf. Sax. Berch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vrh2 [vrh]predlogvrh, na vrh, na vrhu KG: Verh vodá 'ober des Gewässers’ (str. 84) vrhunec[vrh.n.c]samostalnik moškega spola (zobcasti) nadzidek na vrhu stolpa, trdnjave 777: del zgradbe TMB: Verhűnčz-am. NEM.: Die Zinne LAT.: Pinaculum vrisk[vr.sk]samostalnik moškega spola kis 660: pijaca TMB: Urisk -am. NEM.: Der EssigLAT.: AcetumGS: Urisk – non ab.urde ab urem, quod vinum fervendo tran.eat in acetum: unde uriskam clamare prć doloribus & torminicus alvi.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Jeseh – vindicum a germ. Essich: Carnioli ajunt urisk. Hud ked urisk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: jesih; vrišcecen vriskati[vrískati vrískam]nedovršni glagol vpiti na vse grlo 487: oddajati glasove TMB: Uriskam NEM.: Aus der Kehle schreyen LAT.: Adrumare vrišcatiGLEJ: vrešcati vrišcecen[vríšcec.n]pridevnik kisel kot kis TMB: Urishézhn-a -uNEM.: EssigsauerLAT.: Aceto.usPRIMERJAJ: vrisk vrlGLEJ: vrv vrlo[vrlo]prislov zelo TMB: Verlu NEM.: SehrLAT.: Valde, admodumKG: Verlu 'sehr’ (str. 111) vrniti[vrniti vrnem]dovršni glagol 1. vrniti se 576: priti 2. dati komu kaj nazaj; vrniti 112: dajati TMB: VčrnemvernitiNEM.: 1. Zurückkehren 2. WiedergebenLAT.: 1. Reverti 2. Reddere GS: Vernem– lat. verto.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: vracati vroc[vr.c]pridevnik vroc TMB: Urôzh-a -uNEM.: Warm, heiß LAT.: CalidusGS: Urôzh– Ital. bruciato: Hung. Forro .onat fervidum calorem.Razlaga je sstališca današnjega jezikoslovja napacna. vrocina[vrocína]samostalnik ženskega spola vrocina, toplota 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: Urozhina-e .h. NEM.: Wärme, HitzeLAT.: Calor, ć.tus vrotekGLEJ: vrutek vrsta[vrsta]samostalnik ženskega spola vrsta 624: kup TMB: Včr.ta-e.h. NEM.: Ordnung, ReiheLAT.: Ordo, .eriesPRIMERJAJ: sorta; rida vrstiti se[vrstiti se vrstím se]nedovršni glagol pojavljati se drug za drugim; menjavati se 815: ponavljati se TMB: Ver.tim se NEM.: UmwechselnLAT.: Alternare KG: Ver.tim se 'ich wechsle ab’ (str. 77) vrstljiv[vrstljív]pridevnik izmenicen TMB: Ver.tliv-a -uNEM.: WechselbarLAT.: Alternativus vrstnica[vrstníca]samostalnik ženskega spola ženska v razmerju do druge osebe približno iste starosti; vrstnica 833: clovek glede na starost TMB: Ver.tniza-e .h. NEM.: Gleichen AltersLAT.: Coćtanea vrstnik[vrstník]samostalnik moškega spola moški v razmerju do druge osebe približno iste starosti; vrstnik 833: clovek glede na starost TMB: Ver.tnik-am. NEM.: Gleichen AltersLAT.: Coćtaneus vrstopis[vrstop.s]samostalnik moškega spola seznam 201: pisni izdelek TMB: Ver.topis-am. NEM.: Der CatalogLAT.: Catalogus vrša[vrša]samostalnik ženskega spola vrša, tj. iz vrbovih vej pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov 157: pripomocek za ribolov TMB: Včrsha; Varsha-e.h. NEM.: Fischergarn LAT.: Na..aGS: Versha– a ver.hem, jacio, vel potius, .icut vershelu, (quod pariter a Verh prognatum videtur) a Vershim, verbo .onitum flantis venti, vel aquć cadentis indicante derivantum venit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: ravšelj vršaj[vrš.j]samostalnik moškega spola snopi, ki se istocasno mlatijo; nasad 246: kup snopov ali sena TMB: Vershaj-a m. Siehe NasadPRIMERJAJ: nasad vršati[vršáti vrším]nedovršni glagol šumeti, bucati, žvižgati 487: oddajati glasove TMB: VershimvershatiNEM.: Rauschen, pfeiffenLAT.: Sonare, .ibilare vršelo[vršélo]samostalnik srednjega spola 1. vojaška, vojna ladja 594: ladja 2. košara na jamboru 595: del ladje TMB: Vershęlu-an.NEM.: 1. Kriegsschiff 1. Mastkorb LAT.: 1. Navis bellica 2. Cacumen mali vršicek[vrš.c.k]samostalnik moškega spola vršicek, tj. poganjek, s katerim rastlina raste, se razrašca 600: del rastline TMB: Vershizhk-am. NEM.: Ein Sträuschen LAT.: Ramulus vršnina[vršnína]samostalnik ženskega spola površina 84: del stvari TMB: Vershnina -e.h. NEM.: Die OberflächeLAT.: Superficies vršnjak[vršnják]samostalnik moškega spola zenit, nadglavišce, tj. najvišja tocka nebesne krogle navpicno nad opazovalcem 333: splošnozemlje­pisni pojem TMB: Vershnâk-am. NEM.: HauptpunktLAT.: Nadir Novolatinski prevedek nadir, ki je kakor zenit prevzet iz arabšcine, ni tocen, saj pomeni ravno nasprotno, 'podnožišce’. vrt[v.t]samostalnik moškega spola vrt 316: rastišce TMB: Včrt-am. NEM.: Der GartenLAT.: HortusGS: Vert– Hung. kert: gr. ....., germ. Garten: Anglo.. geard: in glo..ario Lips. Virtthum .ignificat clau.trum olerum, quod Carnioli .elnek a .ele (olus) appelant.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. vrtalnik[vrt..nik]samostalnik moškega spola igraca vetrnica 189: igraca TMB: Vertâvnek-am. NEM.: Ein DreherLAT.: Gyraculum Nemško Dreher poleg'strugar’ in 'loncar’ oznacuje razlicnevrtece se priprave; srednjeveško latinskogyraculum navajajo le v pomenu 'vetrnica’. vrtati[vrtati v.tam]nedovršni glagol vrtati 727: tolci, bosti TMB: VertamNEM.: BohrenLAT.: Forare, terebrareGS: Vertam– lat. verto; quia terebra perforando continuo vertitur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vrten[vrt.n](vrtni) pridevnik nanacajoc se na vrt; vrtni TMB: Včrtn-a -uNEM.: Zum Garten gehörigLAT.: Horten.is vrteti[vrt.ti vrtím]nedovršni glagol vrteti 581: premikati TMB: Vertim NEM.: DrehenLAT.: Rotare, torneare GS: Vertim– unde germ. Wirbel, wirbeln. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Vertim 'ich wende, drähe’ (str. 77) vrtilo[vrtílo]samostalnik srednjega spola vijak 139: orodje TMB: Vertilu-an. NEM.: Die SchraubeLAT.: Vertebra vrtnar[vrtnár]samostalnik moškega spola kdor ureja vrt; vrtnar 871: uslužbenec TMB: Vertnâr-jam. NEM.: Der GärtnerLAT.: Hortulanus, olitorABC: Vertnar (1765, str. 19) vrtniGLEJ: vrten vrtnina[vrtnína]samostalnik ženskega spola zelenjava, ki se goji na vrtu; povrtnina 612: rastline za prehrano TMB: Vertnina -e.h. NEM.: Grüne WaareLAT.: Horten.ia vrtoglav[vrtogl.v]pridevnik ki ima vrtoglavico; vrtoglav ABC: Vertaglov (1765, str. 19) vrtoglavec[vrtogl.v.c]samostalnik moškega spola kdor ima vrtoglavico 826: clovek s hibo ali posebnostjo TMB: Vertoglavz-am. NEM.: SchwindelkopfLAT.: Vertigino.us vrutek[vr.t.k](vrotek) samostalnik moškega spola izvir, studenec 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: Urűtk-am. NEM.: Eine QuelleLAT.: Scaturigo, fonsGS: Urűtk– ab Urém.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. vrv[v.v vrv.](vrl) samostalnik ženskega spola ladijska vrv 190: pripomocek, sredstvo za vezanje TMB: Veruv -vy.h. NEM.: SchiffseilLAT.: RudensKG: Verl, -la 'das Schifseil’ (str. 111) vsacihrnost[vsacihrnost]samostalnik ženskega spola 1. obcestvo, skupnost 927: skupina ljudi 2. univerza 748: šola TMB: Usazhiherno.t-e.h. NEM.: 1. Gemeinde 2. UniversitätLAT.: Universitas vsak[vs.k]zaimek vsak, kdor koli TMB: Usâk-a -uNEM.: JedermannLAT.: Quilibet, quivisKG: usake, usaka, usaku 'ein jedweder’ (str. 52) vsakateri[vsakat.ri]zaimek prav vsak TMB: Usakatir-a -uNEM.: JedwedererLAT.: Quilibet, quivisKG: u..akatire 'ein jedwederer’; enu..akatire, enau..akatira, enuu..akatiru 'ein jeder besonders’ (str. 52) vsak dan[vs.k d.n]prislovna zveza vsak dan, dnevno TMB: UsakdanNEM.: TäglichLAT.: Quotidie vsakdanji[vsakdánji]pridevnik vsakodnevni TMB: Usakdane-a -uNEM.: TäglichLAT.: QuotidianusABC: u..akdane Kruh (1765, str. 22) vsakletenGLEJ: vsakletni vsakletni[vsakl.tni](vsakleten)pridevnik vsakoletni TMB: Usaklejtne-a -uNEM.: AlljährlichLAT.: Annuus vsaksebi[vsaksébi]prislov narazen, vsaksebi TMB: Saksebi NEM.: AuseinanderLAT.: Dis, divi.im vsegamogoc[vsegamog.c]pridevnik vsemogocen KG: Tvoja u..egamogozha roka o Gospod! (str. 132)PRIMERJAJ: vsegamogocen vsegamogocen[vsegamog.c.n] pridevnik vsemogocen TMB: Usegamogôzhn-a -u NEM.: AllmächtigLAT.: OmnipotensPRIMERJAJ: vsegamogoc vse gladko[vs. gládko]prislovna zveza (?) znova, ponovno od zacetka (?) TMB: UseglâdkuNEM.: Gar sauber allesLAT.: Ex integro Zveza pri Svetokriškem pomeni 'popolnoma vse’. vsejati[vsejáti]dovršni glagol vsejati, posejati 277: obdelovati zemljo KG: Sovra.hne zhlovek je luleko med pshenizo usejal (str. 147) vselej[vs.lej]prislov vedno, vselej TMB: Uselej NEM.: Allzeit LAT.: SemperPRIMERJAJ: vseler vseler[vs.ler]prislov vedno, vselej TMB: Useler NEM.: Allzeit LAT.: SemperPRIMERJAJ: vselej vseskozen[vsesk.z.n](vseskozni) pridevnik neprenehen TMB: Usesku.ne-a -u NEM.: UnaufhörlichLAT.: A..iduus vseskozi[vsesk.zi]prislov vedno, vecno TMB: Usesku.i NEM.: ImmerdarLAT.: Semper vseskozniGLEJ: vseskozen vse skup[vs. sk.p](vse skupaj) zaimenska zveza vse skupaj, vse hkrati TMB: Useskup NEM.: Alles mit einanderLAT.: Omnia .imul PREDGOVOR: se pak .he tudi navelizhal, ter use skupej naenkrat na kol obesčl (str. 1) vse skupajGLEJ: vse skup vseskupen[vseskúp.n](vseskupni) pridevnik splošen TMB: Useskupne-a -uNEM.: AllgemeinLAT.: Univer.alis vseskupniGLEJ: vseskupen vsesploh[vsespl.h]pridevnik (?) vsakovrsten TMB: UsesplohNEM.: Allerley LAT.: Omnigenus vstajati[vstajati vstajam]nedovršni glagol vstajati 561: premikati se TMB: U.tâjam NEM.: AufstehenLAT.: A..urgere vstati[vstáti vst.nem]dovršni glagol vstati 561: premikati se TMB: U.tânem u.tatiNEM.: AufstehenLAT.: A..urgere GS: U.tânem– gothice in.titutionis e..e demon.trat textus Marc. 6. Joan. II.31 &c. u.toll, .urrexit.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. KG: Ustati se more 'Man muß aufstehen’ (str. 188) všec[vš.c]pridevnikprijeten, ljub, mil TMB: Ushezh-a -uNEM.: Beliebt, angenehmLAT.: Gratus, acceptus KG: Ushezh, -zha, -zhu 'angenehm, recht zufrieden’ (str. 111) všegarica[vš.garica]samostalnik ženskega spola pomocnica pri porodih; babica 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: Ushegarza-e.h. NEM.: Ge-burtshelferinnLAT.: Ob.tetrixGS: Ushegarza – unde germani vocem quidam reddiderunt Beseherin: quod ćque e.t ineptum, ac dicere derivatam e..e a voce ush, quod ob.tetrices puerpueris pediculos venentur. Quod, licet aliquando una feci..et, communiter tamen hoc ob.tetrices facere non .olent.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: baba; težkulja všegariti[všegáriti všeg.rim]nedovršni glagol biti pomocnica pri porodih 80: opravljati babiško dejavnost TMB: Ushegârem-ritiNEM.: Zur Geburt helfen LAT.: Ob.tetricari všeno[všéno]samostalnik srednjega spola olušcena zrna; pšeno 261: hrana TMB: Ushęnu-an. Siehe PshenuPRIMERJAJ: pšeno vštric[vštr.c](štric) prislov 1. vštric 2. poleg, skupaj, v bližini TMB: Shtriz; V'shtrizNEM.: Neben, miteinanderLAT.: Pone, unaKG: v'Striz 'neben, glat an’ (str. 93) vtakniti[vtakniti vtáknem]dovršni glagol vstaviti, vtakniti 5: postavljati noter TMB: Utaknčm-nitiNEM.: Einschieben, einsteckenLAT.: Imponere, recondere vtekost[vt.kost]samostalnik ženskega spola trdna volja (?) 435: miselni pojem ABC: daj nam tedej o Bog! v' temu vteko.t sanaprej (1794, str. 15) vtikati[vtíkati vt.kam]nedovršni glagol vstavljati, vtikati 5: postavljati noter TMB: UtikamNEM.: EinschiebenLAT.: Recondere vtikati v oci[vtíkati v oc. vt.kam v oc.]nedovršna glagolska zveza ocitati 508: ocitati TMB: Utikam v'ozhy NEM.: VorrüpfenLAT.: Calumniari vtis[vt.s (?)]samostalnik moškega spola tisk 542: tisk TMB: Utis-am. NEM.: Der DruckLAT.: TypusPRIMERJAJ: vtisek; stis vtisek[vt.s.k]samostalnik moškega spola tisk 542: tisk TMB: Utisk-am. NEM.: Der DruckLAT.: TypusPRIMERJAJ: vtis; stis vtiskalecGLEJ: vtiskavec vtiskati[vtískati vtískam]dovršni glagol natisniti 540: pisati TMB: UtiskamNEM.: DruckenLAT.: Prćlo committere vtiskavec[vtisk.v.c](vtiskalec) samostalnik moškega spola tiskar 853: izdelovalec knjig TMB: Utiskavz-am. Siehe StiskavzPRIMERJAJ: stiskavec vtisnjen[vt.snjen]pridevnik natisnjen ABC: li.t ene na popir uti.nene deshela (1794, str. 24) vunanji[vun.nji](vnanji) pridevnik zunanji ABC: Vunajni (1765, str. 19) vunkaj1 GLEJ: venkają vunkaj2 GLEJ: venkają vzdigniti[vzdígniti vzd.gnem]dovršni glagol dvigniti, vzdigniti 581: premikati TMB: U.dignem-netiNEM.: AufhebenLAT.: Elevare GS: U.dignem– ab exoleto verbo dignem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vzdigovati[vzdigováti vzdig.jem] nedovršni glagol dvigovati, vzdigovati 581: premikati TMB: U.digujemNEM.: AufhebenLAT.: Elevare vzdihatiGLEJ: zdihati vzdihljajGLEJ: zdihljaj vzdihnitiGLEJ: zdihniti vzdihovanjeGLEJ: zdihovanje vzdihujocGLEJ: zdihujejoc vzdivjatiGLEJ: zdivjati vzdržatiGLEJ: zdržati vzdržati seGLEJ: zdržati se vzdržljivostGLEJ: zdržljivost vzeti[vz.ti vzámem]dovršni glagol 1. vzeti 115: jemati 2. vzeti za ženo 47: delovati v zvezi s poroko TMB: U.amemu.etiNEM.: Nehmen LAT.: AccipereGS: .amem– vide u.amem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovjapravilna. GS: U.âmem– a gr. ..µ..., damnum affero, qua.i is, qui accepit, damnum alteri afferat. Profert vulgus u.emem, & .ic magis con.onat cum lat. emo, emere; qui enim emit, accipit. In alia .ignificatione: gr. Gaµ.., , ... . , copulare .. . uxorem duco: Arab. cogno.cere.Razlaga je s stališca današnjegajezikoslovja napacna. GS: Snâmem– ex prćpo.itione is, & .amem, litera epenthetica interjecta.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih innekaj napacnih povezav ali trditev. vzeti slovo[vz.ti slov.]dovršna glagolska zveza posloviti se 566: odhajati KG: U.emite slavu 'Nehmet Abschied’ (str. 193) vzetje[vz.tje]samostalnik srednjega spola prejem, sprejem 260: jemanje, izposojanje TMB: U.etje-an. NEM.: Der EmpfangLAT.: Acceptio vzglavnikGLEJ: zglavje vzkupGLEJ: skupą vznak[vzn.k](znak) prislov s hrbtno stranjo proti tlom; vznak TMB: .nag, .nakNEM.: RücklingsLAT.: SupineGS: Amnak– ab Am, am, hier, diesseits, & nak .yllaba finali .itum indigitante, uti in .nak, retrover.us.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. vznikniti[vznikniti vzn.knem] (znikniti) dovršni glagol vzkliti 706: rasti (o rastlinah) TMB: .niknem-knitiNEM.: AufkeimenLAT.: Pullulare vznožje[vzn.žje](znožje) samostalnik srednjega spola 1. posteljno vznožje 217: del postelje 2. vreca za gretje nog v postelji 222: posteljnina TMB: .nô.hje-an. NEM.: Unterstes Theil des BettesLAT.: Pes lectiGS: .no.hje– ex is, & noga, ubi colliguntur, in lecto pedes.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Snoshje 'Fußküse, oder Sack’ (str. 120) vzpenjati[vzp.njati vzp.njam] (spenjati) nedovršni glagol raztegovati se, dvigovati se 561: premikati se TMB: SpejnamLAT.: Siehe SpnemGS: Pejnam– exolevit, extat tamen in compo.itis spejnam a pejna.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Spejnam– ab exoleto Pejnam.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. Pomen je opredeljen na osnovi Pohlinovega sklica raztegniti se, dvigniti se 561: na dovršnik speti se. Tako kot v vec drugih premikati se TMB: Spnęmspeti se primerih tudi pri slovarski navedbi tega NEM.: Sich ausstreckenLAT.: Extendere glagola domnevno pomotoma manjka PRIMERJAJ: vzpenjati prosti morfem se. Etimološka navezava na pena verjetno sloni na tem, da je vžgati[vžgáti vžg.m]dovršni glagol tekocina s peno višja kot ona brez, je prižgati 484: kuriti, žgati TMB dvignjena. PRIMERJAJ: vzpeti se PREDGOVOR: Le tolkajn vezh je mene u.hgâlu, vzpeti se[vzp.ti se vzpn.m se] moje delu naprejgnati (str. 1)ABC: ushgi v' (speti se) dovršni glagol njihi ogn tvoje lubesni (1794, str. 14) W w[b.di] crka w 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Wodi, W, w (str. 164)PRIMERJAJ: bodi X x[ksi] crka x 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Xi, X, x Wird ausgesprochen wie iks (str. 164) PRIMERJAJ: ksi Y y[?] crka y 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Ybxonyre, Y, y (str. 164)PRIMERJAJ: ibksonire Z z1 [c.v] crka z 807: crka, dvo- ali veccrkje TMB PREDGOVOR: Lete besede se najdejo v' .tareh buqvah is C pisane, v' noveh se .he .dej use is Z pishéjo.KG: Zheruv, Z, z (str. 164) z2 [z]predlog 1. iz 2. z TMB: S'LAT.: Siehe IsGS: S'– pro antiquo se, prćpo.itione, quć .ervata e.t in se.hgan, combu.tus: se.űjem, exuo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Is, s' 'aus’, wird mit der zweyten Endung gemacht, s' glave povedat, 'aus dem Kopfe aussagen’. Heißt aber Is oder s' 'mit’, wird mit dem siebenten Endung gemacht, s' noveme gnadame, 'mit neuen Gnaden’, is tovarsham is mejsta, 'mit dem Gespann aus der Stadt’. (str. 85)PRIMERJAJ: se˛; iz za[za]predlog 1. za 2. namesto TMB: .aNEM.: Für, anstatt LAT.: Pro, ab, ad, per, locoGS: .a– prćpo.itio con.onat cum grćca particula .a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Jest .a steno, ti .a plutam 'ich hinter der Wand, du hinter dem Zaume’ /…/ Sa svojo .héno se je odgovoril 'er hat sich für sein Weib verantwortet’ /…/ je .a svojega brata v'.hovt shl 'er ist anstatt seines Bruders ins Feld gezogen’ (str. 87) zaarati[za.rati za.ram]dovršni glagol zastaviti, dati v zastavo 112: dajati TMB: .aâramNEM.: VerpfändenLAT.: Oppignorare zabavljati[zabávljati zabávljam] nedovršni glagol zbadljivo govoriti, iskati prepir, pretep 511: prepirati se TMB: .abavlamNEM.: Händel anzettelnLAT.: Altercari, con.tare zabavljivost[zabavljívost]samostalnik ženskega spola prepirljivost 380: negativna lastnost v zvezi z govorom TMB: .abavlivo.t-e.h. NEM.: ZänksüchtigkeitLAT.: Altercabilitas zabedniti[zabedniti zabedním]dovršni glagol KG: Pokaj niste .abednili? (str. 168) Nejasen hapaks legomenon. zabela[zab.la]samostalnik ženskega spola vroca zacimbna polivka 261: hrana TMB: .awela; .abela-e.h. NEM.: Die EinbrüheLAT.: Condimentum zabeliti[zabeliti zab.lim]dovršni glagol zaciniti 265: pripravljati hrano TMB: .awelem-welitiNEM.: EinbräunenLAT.: Condire dapes zabiti[zabiti zábim]dovršni glagol stara beseda pozabiti 438: pozabiti TMB: .abčmLAT.: Siehe Po.abem.tar. beseda GS: .abem– u.itatius vocabulum in compo.itis oblitus fuit. .chachach .. .. .. . Hebr. Po.abem Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: pozabiti zaboleti[zabol.ti zabolí]dovršni glagol zaboleti 17: boleti, bolehati KG: .aboly (str. 177) zabstonj[zabst.nj](zastonj) prislov 1. zaman 2. brez placila, zastonj TMB: .ab.tojn NEM.: Vergebens, umsonstLAT.: Fru.tra, gratis KG: Kedu bode enemu ptujemu .abstojn tlako dellal? (str. 128)ABC: Sabstojn (1794, str. 8) zabuhljiv[zabuhljív]pridevnik zabuhel, nabrekel, otekel TMB: .abuhliv -a -uNEM.: Du., geschwollenLAT.: Tumidus, ćmidus zabuhniti[zabúhniti zab.hnem] dovršni glagol zabuhniti, nabrekniti, oteci 17: boleti, bolehati TMB: .abuhnem-nitiNEM.: Ver­schwellenLAT.: Tume.cere zacenjati[zac.njati zac.njam] nedovršni glagol zacenjati 96: zaceti TMB: .azhejnam NEM.: AnfangenLAT.: Incipere zacesvoljo[zacesv.ljo (?)]zaimek zakaj, cemu TMB: .azhésvolo?NEM.: Warum?LAT.: Quare, qua de causa? zacetek[zac.t.k]samostalnik moškega spola zacetek 96: zacetek TMB: .azhetk-am. NEM.: Der AnfangLAT.: Initium zaceti[zac.ti zacn.m]dovršni glagol zaceti 96: zaceti TMB: .azhnęm.azheti Siehe .azhejnamGS: Zhnem– .implex venit extra u.um: viget in compo.itis perzhnem, .azhnem &c. Ejus meditativum e.t zhejnam. PRIMERJAJ: -ceti; zacenjati zacetnik[zac.tnik]samostalnik moškega spola clovek, ki se prvi zacne ukvarjati s cim; zacetnik, ustanovitelj 840: delavec TMB: .azhetnčk-am. NEM.: Der Radelführer LAT.: Incentor zacimba[zac.mba]samostalnik ženskega spola balzamicni pripravek za mazanje mrlicev 652: sredstvo za mazanje TMB: .azhimba -e.h. NEM.: TodenbalsamLAT.: Amomia zad[z.d]prislovzadaj, nazaj TMB: .adNEM.: Rückwärts LAT.: Retro, retror.umKG: .ad 'hinterrücks’ (str. 162)PRIMERJAJ: zadaj zadaj[zádaj]prislov zadaj, nazaj TMB: .adejNEM.: Rückwärts LAT.: Retro, retror.umPRIMERJAJ: zad zadavljati[zadávljati zadávljam] nedovršni glagol zadavljati, daviti 108: ubiti TMB: .adavlamNEM.: ErwürgenLAT.: Suffocare zadegati[zad.gáti zad.g.m]ali [zadegáti zadeg.m]dovršni glagol zapraviti, pognati, potrošiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .adegâmNEM.: DurchjagenLAT.: Pe..umdare PRIMERJAJ: zadejati zadejati[zadejáti zad.nem]dovršni glagol 1. naložiti, natovoriti 13: postavljati gor 2. zapraviti, pognati, potrošiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .adenemdijall, dijan, dijatiNEM.: 1. Aufbürden 2. VerthunLAT.: 1. Tollere, imponere 2. quod .adčgâmPRIMERJAJ: zadegati zadetek[zad.t.k]samostalnik srednjega spola 727: 1. udarjanje, trcenje, vtiranje (?) udarec, udarjanje 2. prizadevanje 77: dejanje, delo TMB: .adetk-an. NEM.: 1. Die Anstossung 2. BestrebungLAT.: 1. Affrictus 2. Conatus zadeti[zad.ti zad.nem]dovršni glagol 1. zadeti, udariti, trciti 727: tolci, bosti 2. tikati se, zadevati 769: tipati 3. oprtati si 459: nositi TMB: .adenem; .adene mene-del, detiNEM.: Treffen, angehen; Angehen, betreffenLAT.: Contingere; AttinetKG: Sadéni 'nehme es auf die Achsel’ /…/ .adčne 'er nimmt es auf’ (str. 157) KG: Shentej! plentej! blisk 'nu strella! De be tebe bla .adčlla (str. 180) PRIMERJAJ: zadevati zadetje[zad.tje]samostalnik srednjega spola 1. udarjanje, trcenje, vtiranje (?) 727: udarec, udarjanje 2. prizadevanje 77: dejanje, delo TMB: .adetje-an. NEM.: 1. Die Anstossung 2. BestrebungLAT.: 1. Affrictus 2. Conatus zadevati[zad.vati zad.vam]nedovršni glagol 1. zadevati, udarjati 727: tolci, bosti 2. tikati se, zadevati 769: tipati 3. oprtovati si 459: nositi TMB: .adevam LAT.: Sieh. .adenemPRIMERJAJ: zadeti za dne[za dn.]prislovna zvezaza dne, še podnevi TMB: .a dneNEM.: Noch beym TageLAT.: Diu, de die zadnji[z.dnji]pridevnik zadnji TMB: .adn-a -uNEM.: Der letzteLAT.: Ultimus zadnjica[z.dnjica]samostalnik ženskega spola zadnja plat, zadnjica 878: del cloveka TMB: .adnčza-e.h. NEM.: Der HintereLAT.: Podex, anus zadnjic[z.dnjic]prislov zadnjic, poslednjic TMB: .adnjezhNEM.: Letztens, letztlichLAT.: Po.tremoKG: Sadnezh 'letzthin’ (str. 93) zadobiti[zadobiti zadobím]dovršni glagol dobiti 114: dobivati, jemati ABC: Je.t upam inu shelim od tebe moj Buh! sadobiti kar je meni na du.hi inu tele.su k' .velizhanju potreba (1789, str. 25) zadojiti[zadojiti zadojím]dovršni glagol izgubiti mleko, prenehati dojiti 117: dojiti TMB: .adojimNEM.: Die Gespine verlierenLAT.: Lac prodigere zadosti[zadósti]prislov zadosti TMB: .ado.tiNEM.: GenugLAT.: SatisGS: .ado.ti– lat. .at, .atis: gr. .dd... Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zadosti storiti[zadósti storiti zadósti storím]dovršna glagolska zveza zadostiti, zadovoljiti 761: zadošcati TMB: .ado.ti.turimNEM.: Genug thunLAT.: Satisfacere zadovoljen[zadov.lj.n]pridevnik zadovoljen, dobre volje TMB: .adovoln-a -uNEM.: VergnügtLAT.: Contentus zadovoljiti[zadovoljiti zadovoljím] dovršni glagol narediti kolikor je mogoce dobro in prav, po najboljših moceh 761: zadošcati TMB: .adovolimNEM.: Für gut haltenLAT.: Ćqui, bonique facere zadovoljnost[zadov.ljnost] samostalnik ženskega spola zadostnost 70: zaželena rec TMB: .adovoljno.t-e.h. NEM.: Die Genügsamkeit LAT.: Sufficientia zadovoljšcina[zadov.ljšcina] samostalnik ženskega spola radost, uživanje 67: veselje TMB: .adovolshena-e.h. NEM.: Das Vergnügen LAT.: Oblectatio zadrga[zad.ga]samostalnik ženskega spola zanka (za lovljenje divjih živali) 155: pripomocek za lov na kopenske živali TMB: .adčrga-e.h. NEM.: Eine Masche LAT.: Pedica zadrgniti[zadrgniti zad.gnem]dovršni glagol zategniti zanko, zadrgniti 755: vezati TMB: .adergnem-nitiNEM.: Die Masche zuziehenLAT.: Pedicam contrahere zadržanje[zadrž.nje]samostalnik srednjega spola 1. (ustaljeno) obnašanje, vedęnje 466: obnašanje 2. ovira 539: ovira TMB: .ader.hânje -an. NEM.: 1. Die Sitten, das Verhalten 2. HindernißLAT.: 1. Mores, productio 2. Impedimentum zadržati[zadržáti zadržím]dovršni glagol zadržati, tj. narediti, da kdo za krajši cas ostane na dolocenem mestu 680: ustavljati TMB: .ader.him-.hâtiNEM.: ZurückhaltenLAT.: Ante.tare, remorari PRIMERJAJ: zadrževati zadržati se[zadržáti se zadržím se] dovršni glagol obnašati se, vesti se 466: obnašati se TMB: .ader.him-.hâtiNEM.: Sich aufführen LAT.: Se gerereABC: de .e bodem /…/ mogl prov sadershati (1789, str. 22)ABC: Se prov zhednu .ader.hati (str. 182) zadržba[zad.žba]samostalnik ženskega spola 1. zadržek 631: težava, nesreca 2. zamujanje, odlašanje 43: dejanje glede na cas TMB: .adčr.hba-e.h. NEM.: Das HindernißLAT.: Mora, obexPRIMERJAJ: zadržek zadržek[zad.ž.k]samostalnik moškega spola 1. zadržek 631: težava, nesreca 2. zamujanje, odlašanje 43: dejanje glede na cas TMB: .ader.hk-am. Sieh. .ader.hbaPRIMERJAJ: zadržba zadrževati[zadrževáti zadrž.jem] nedovršni glagol zadrževati, tj. delati, da kdo za krajši cas ostane na dolocenem mestu 680: ustavljati TMB: .ader.hujemLAT.: Siehe .ader.himPRIMERJAJ: zadržati zadržljiv[zadržljív]pridevnik 1. zaviralen 2. ki se obnaša skladno z ustaljenimi navadami; moralen TMB: .ader.hliv-a -uNEM.: 1. Hinderlich 2. SittlichLAT.: 1. Impeditivus 2. Moralis zaduha[zad.ha]samostalnik ženskega spola 1. težko dihanje, naduha, astma 19: težko dihanje 2. sopara (?) 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: .aduha-e.h. NEM.: Der DampfLAT.: Anhelitus zadušiti[zadušiti zaduším]dovršni glagol zadušiti 108: ubiti TMB: .adushimNEM.: ErstickenLAT.: Suffocare zadušljiv[zadušljív]pridevnik zadušljiv TMB: .adushliv-a -uNEM.: ErstickendLAT.: Suffocabilis zadušnost[zadúšnost]samostalnik ženskega spola zadušljivost 627: nezaželena rec TMB: .adushno.t-e.h. NEM.: Das Ersticken LAT.: Suffocabilitas zafajdrati[zafajdráti zafajdr.m] dovršni glagol zapraviti, potratiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .afajdrâmNEM.: Unnütz verwendenLAT.: Profundere, di..ipare zafir[?]samostalnik moškega spola dragi kamen safir 272: dragi ali poldragi kamen TMB: .afir-jam. NEM.: Der SaphyrsteinLAT.: Saphyrus zaganjati se[zag.njati se zag.njam se]dovršni glagol zaganjati se 561: premikati se TMB: .agajnam seNEM.: AnlaufenLAT.: Incurrere zagled[zagl.d]samostalnik moškega spola pogled 770: vid ali pogled TMB: .agléd -am. NEM.: Das AnschauenLAT.: A.pectus, con.pectus zagledati[zagl.dati zagl.dam]dovršni glagol zagledati, spregledati 770: videti, gledati TMB PREDGOVOR: Ludji bi.trega spo.nanja tudi nabodo tega dela .a kaj zel toku malega der.hali, koker njemu na zhęlu .apisanu .tojy, temuzh per pervemu pogledu .agledali (str. 3) zagnan[zagnán]pridevnik pregnan, izgnan KG: Turki so od Kraynzov v'tek, v'wejh .agnani bili (str. 143)PRIMERJAJ: zagnati zagnati[zagnáti]dovršni glagol pognati, pregnati 589: gnati KG: .agnati 'Vertreiben’ (str. 125)PRIMERJAJ: zagnan zagoltiti[zago.titi (?) zago.tím (?)] dovršni glagol zadaviti z vrvjo 108: ubiti TMB: .agovtimNEM.: StrangulierenLAT.: Gulam re.te frangere zagorel[zagor..]pridevnik zagorel, porjavel TMB: .agorel-a -uNEM.: VerbranntLAT.: Adu.tus, .ubfu.cus zagoreti[zagor.ti zagorím]dovršni glagol zaceti goreti, vneti se 486: zagoreti TMB: .agorim-goretiNEM.: Angebrannt werdenLAT.: Aduri zagostiti[zagostiti zagostím]dovršni glagol zgostiti 100: zgošcati TMB: .ago.tim NEM.: Dicht machenLAT.: Conden.are PRIMERJAJ: zgostiti zagovarjati[zagov.rjati zagov.rjam] nedovršni glagol 1. govoriti v korist nekoga, zagovarjati 514: govoriti pravne reci 2. zdraviti z zagovori; rotiti, zaklinjati 498: govoriti vraževerne reci TMB: .agovarjamNEM.: 1. Entschuldigen 2. BeschwörenLAT.: 1. Excu.are 2. Exorci.are zagozda[zag.zda]samostalnik ženskega spola klin, zagozda 144: orodje za držanje TMB: .agoj.da-e.h. NEM.: Der Keule LAT.: Cuneus zagozditi[zagozditi zagozdím]dovršni glagol utrditi s klinom 89: pritrditi TMB: .agoj.dimNEM.: VerkeulenLAT.: Cuneo firmare zagraja[zagr.ja]samostalnik ženskega spola utrdba, trdnjava 793: vojaška zgradba TMB: .agrâja-e.h. NEM.: Eine Festung LAT.: Munimentum zagreb1 [zágreb]samostalnik moškega spola obrambni nasip; okop 796: vojaški nasip TMB: .agréb-am. NEM.: Schanze, BollwerkLAT.: AggerPRIMERJAJ: zasip Zagreb2 GLEJ: Zagrobą zagrinjalo[zagrinjálo]samostalnik srednjega spola zavesa, zagrinjalo 221: hišni tekstil TMB: .agrinâlu-an. NEM.: Der Vorhang LAT.: Velum, tegmen zagrinjati[zagrínjati zagrínjam] nedovršni glagol zastirati, zagrinjati 581: premikati TMB: .agrinamNEM.: VerhängenLAT.: Obvelare zagrniti[zagrniti zagrnem]dovršni glagol zastreti, zagrniti 7: zastreti TMB: .agerném-gernitiNEM.: VerdeckenLAT.: Velare, contegereGS: Gernem– .implex non e.t in u.u: .ed compo.ita duntaxat: oggernem, .agernem.PRIMERJAJ: -grniti zagrob1 [zágrob]samostalnik moškega spola obrambni nasip; okop 796: vojaški nasip TMB: .agrob-am. yshi .agreb PRIMERJAJ: zagrebą Zagrob2 [zágrob](Zagreb˛) samostalnik moškega spola hrvaško mesto Zagreb 360: krajevno ime TMB: .agrob-am. NEM.: Stadt Agram LAT.: Zagrabia urbsPRIMERJAJ: Rožliną zahajati[zah.jati zah.jam]nedovršni glagol 1. o soncu zahajati 684: svetiti, temniti se 2. obiskovati 926: obiskati 3. bloditi, ne iti po pravi poti 554: zgrešiti pot TMB: .ahâjamNEM.: 1. Niedergehen 2. Besuchen 3. VerirrenLAT.: 1. Occidere 2. Frequentare 3. Aberrare Zaharias[?](Caharijas) samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Zaharija 352: svetopisemsko osebno lastno ime KG: Zaharias (str. 165) Zaheus[zah.us](Caheus) samostalnik moškega spola svetopisemsko osebno ime Zahej 352: svetopisemsko osebno lastno ime ABC: Zaheus (1765, str. 21)ABC: Zaheus (1789, str. 19)ABC: Zaheus (str. 165) zahod[zah.d]samostalnik moškega spola zahajanje sonca 447: svetlobni naravni pojav TMB: .ahod-am. NEM.: Das NiedergehenLAT.: OccidensGS: .ahod– antiquitus .ajidka: Goth. .aithqua a .aitgan ponere, reponere, auf die Seite legen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: zahod zahvala[zahv.la]samostalnik ženskega spola zahvala 493: govor TMB: .ahvâla-e.h. NEM.: Die DanksagungLAT.: Gratiarum actio zahvaliti[zahvaliti zahválim]dovršni glagol zahvaliti se 493: govoriti TMB: .ahvalem -hvalitiNEM.: DanksagenLAT.: Grates agere KG: Lepu .ahvalem 'Ich bedanke mich gar schön’ (str. 191) zaigrati[zaigráti zaigr.m]dovršni glagol izgubiti pri igri 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .ajegrâm NEM.: VerspielenLAT.: Ludo perdere zaiti[zaíti (?) zaídem (?)]nedovršni glagol 1. biti sprejemljiv, razumljiv 86: ustrezati 2. zabloditi, zaiti 554: zgrešiti pot TMB: .ajidemNEM.: 1. Angehen 2. VerirrenLAT.: 1. Tran.ire 2. AberrarePRIMERJAJ: zajti se zajarati[zajarati zajaram]dovršni glagol zastarati (?) 555: narediti pravno dejanje TMB: .ajâramNEM.: VerjährenLAT.: Prć.cribere Latinski prevedek pomeni 'napisati spredaj, predpisati’, kot pravni termin 'nasprotovati, imeti pomisleke, navajati izjemo’. zajcek[z.jc.k]samostalnik moškega spola 1. majhen zajec; zajcek 986: mladic kopenske divje živali 2. odsev svetlobe, odbite od vode, ogledala; zajcek 683: svetloba in z njo povezani pojavi TMB: .ajzhčk-am. NEM.: 1. Häschen 2. Wiederschein von Wasser, Spiegel u.LAT.: 1. Lepus 2. Radii reflexi .alientes in pariete zajcja detelja[z.jcja d.telja] samostalniška zveza ženskega spolarastlina zajcja deteljica, latinsko Oxalis acetosella 617: vrsta zelike TMB: .ajzhja detélaNEM.: HaasenkleeLAT.: Oxys zajec[z.j.c]samostalnik moškega spola žival zajec, latinsko Lepus 985: vrsta kopenske divje živali TMB: .ajz-am. NEM.: Der HaaseLAT.: LepusGS: .ajz– qua.i .atez: Arab. Hazaz: germ. Has.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zajemati[zaj.mati zaj.mam]nedovršni glagol crpati, zajemati 115: jemati TMB: .ajemamNEM.: SchöpfenLAT.: Haurire PRIMERJAJ: zajeti zajeti[zaj.ti zájmem]dovršni glagol zajeti 115: jemati TMB: .ajmem.ajeti Siehe .ajemamPRIMERJAJ: zajemati zajeziti[zajeziti zajezím]dovršni glagol zgraditi jez; zajeziti 773: graditi TMB: .ajé.imNEM.: Eine Wehre machen LAT.: Repulgam aquć .truere zajezovati[zajezováti zajez.jem] nedovršni glagol izdelovati jez; zajezovati 773: graditi TMB: .aje.ujemNEM.: Eine Wehre machen LAT.: Repulgam aquć .truere zajidka[zaj.dka]samostalnik ženskega spola stara beseda zahajanje sonca 447: svetlobni naravni pojav GS: .ahod– antiquitus .ajidka: Goth. .aithqua a .aitgan ponere, reponere, auf die Seite legen.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: zahod zajti se[zájti se zájde se]nedovršni glagol 86: ustrezati biti sprejemljiv, razumljiv TMB: .ajde seLAT.: Tran.itSiehe .ajidem KG: Se .ajde 'es gehet an’, je .ashlu 'es ist angegangen’, bo .ashlu 'es wird angehen’ (str. 82)PRIMERJAJ: zaiti zajtren[z.jtren]pridevnik zgodnji, jutranji TMB: .ajtrén-a -u NEM.: FrühzeitigLAT.: Antelucanus zajtrenica[zajtreníca]samostalnik ženskega spola zajtrk 263: obrok TMB: .ajtreniza-e.h. NEM.: MorgenbrodLAT.: Acrati.maPRIMERJAJ: zajtrka zajtrka[z.jtrka]samostalnik ženskega spola zajtrk 263: obrok TMB: .ajtrčka-e .h. NEM.: Das FrühmalLAT.: Jentaculum PRIMERJAJ: fruštik; zajtrenica zajtrkovati[zajtrkováti zajtrk.jem]in [z.jtrkovati z.jtrkovam]nedovršni glagol zajtrkovati 700: uživati obrok TMB: .ajtrčkujem; .ajtreqvamNEM.: FrühstückenLAT.: JentareS. .ajtrekujem KG: Sajterquam 'ich frühstücke’ (str. 65) zajtro[z.jtro]prislov jutri zjutraj TMB: .ajtruNEM.: Morgens früh LAT.: Cras maneGS: .ajtru– qua.i .daje v' jutru.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Sajtru, juter, jutri 'morgen’ (str. 89)KG: Sajtru 'morgens frühe’ (str. 109)KG: Sajtro .gudej 'Morgen Frühe’ (str. 195)ABC: de bom .upet .ajtro ve..ellu mogl goriu.tati (1765, str. 25) zakaj1 [zakáj]prislov zakaj TMB: .akaj?NEM.: Warum?LAT.: QuarePRIMERJAJ: pokaj zakaj2 [zakaj]veznik kajti, saj TMB: .akaj?NEM.: DennLAT.: Nam KG: Ke, .akaj 'denn, weil’ (str. 99) zakaj nikar[zakaj nik.r (?)]clenkovna zveza zares, brez šale KG: Sakaj nekar, Bres shalle 'im Ernst ohne Scherz’ (str. 92) zaklada[zakl.da]samostalnik ženskega spola 1. zastavek 73: placilo 2. temelj 777: del zgradbe TMB: .aklâda -e.h. NEM.: 1. Verlag 2. GrundlageLAT.: 1. Provi.io 2. Fundamentum zaklati[zakláti zak.ljem]dovršni glagol ubiti domaco žival; zaklati 736: klati domaco žival KG: Se bo .aklallu (str. 168) zakleniti[zakleniti zakl.nem]dovršni glagol zakleniti 588: zapreti TMB: .aklenem -nitiNEM.: ZuschliessenLAT.: Occludere .eram zaklep[zakl.p]samostalnik moškega spola ograjena, utrjena stavba, trdnjava, tabor, samostanska klavzura (?) 773: zgradba TMB: .aklęp-am. NEM.: SchlußrahmeLAT.: Clau.uraPRIMERJAJ: zapira zaklepati[zakl.pati zakl.pam] nedovršni glagol zaklepati 588: zapreti TMB: .aklepam LAT.: yshi .aklenem zakon[zákon]samostalnik moškega spola zakon, tj. s poroko urejena življenjska zveza moškega in ženske 556: pravni izraz TMB: .akon-am. NEM.: Der Ehestand LAT.: MatrimoniumGS: .akon– Illyr. Lex; quia primarić leges in voluntaria obligatione, & limitatione con.i.tebant. Vetus & novum te.tamentum longi..imo temporeabhinc .akon vocabantur; quia Deus fśdus cum .uis ado-ratoribus iniit.ABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29) Pomena 'pravni predpis’ in 'del Svetega pisma’ Pohlin v GS omenja kot hrvaška. zakonski[zakónski]pridevnik zakonski, porocen TMB: .akonske-a -uNEM.: VerheyrathetLAT.: Matrimonialis KG: Udove, .akonske .hene, inu .apushene deklizhi so usmilenja uredne (str. 140)KG: Lubi tvoj .akonske tal (str. 187)PRIMERJAJ: zakonski tal zakonski tal[zak.nski tál]samostalni­ška zveza moškega spola zakonec 950: sorodnik ipd. KG: Lubi tvoj .akonske tal (str. 187)PRIMERJAJ: tal zakopan[zakopán]pridevnik zakopan, nedostopen TMB PREDGOVOR: Toku lę.he v myru do.tireh dobre misle, inu vóle .akopâne, ter o.tanejo .a uselej en nagodne sad (str. 2) zakopavati[zakopávati zakopávam] nedovršni glagol pokopavati mrlica 474: izvajati obred za umrlim TMB: .akopâvamNEM.: Vergraben LAT.: Sepelire zakrament[zakram.nt]samostalnik moškega spola zakrament 474: kršcanski obred TMB: .akrament-am. NEM.: Das SakramentLAT.: SacramentumABC: Sedem S. Sakramentov. 1. S Ker.t 2. S. Firma 3. S. Re.hnu Telu 4. S. Pokura 5. S. Po.lédnu vojle 6. S. Ma.hnekov shegnuvanje 7. S. Sakon (1789, str. 29) PRIMERJAJ: svetstvo˛ zakrnel[zakrn..]ali [zakrn.. zakrn.la]pridevnik žolcen TMB: .akernel-a -uNEM.: Schwar­zgallichtLAT.: Bilio.usGS: .akernele– ex .a prćpo.itione, & zhern, zh in k permutato. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zakuriti[zakuriti zakúrim]dovršni glagol zakuriti ogenj 486: zagoreti KG: Sakurite 'Heitzet ein’ (str. 195) zal[z..](zali) pridevnik lep, zal TMB: .ale-a -uNEM.: Schön, hüpsch LAT.: Bellus, vene.tus zalar[z.lar]samostalnik moškega spola koroško izdelovalec vrvi; vrvar 851: izdelovalec orodja TMB: .alar-jam. NEM.: Der SeilerLAT.: Funarius, re.tioGS: .alar– vindicum a germ. Seiler.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zalega[zal.ga]samostalnik ženskega spola 1. zaklad 110: imeti 2. cebelja zaloga v satju 267: hrana za živali TMB: .alega-e.h. NEM.: 1. Der Schatz 2. BienenvorrathLAT.: 1. The.aurus 2. Apum penus zalegati[zal.gati zal.gam]nedovršni glagol shranjevati, dajati na zalogo 749: varovati TMB: .alegamNEM.: Hinterlegen LAT.: Recondere zalesti[zal.sti zal.zem]dovršni glagol zalesti, tj. priti skrivoma, z dolocenim namenom blizu koga 415: nadlegovati TMB: .ale.em.ale.tiNEM.: Nachschleichen, nachstellenLAT.: Furtim per.equi, in.idiari PRIMERJAJ: zalezati zaletavati[zaletávati zaletávam] nedovršni glagol 561: premikati se TMB: .alejtâvamNEM.: AnrennenLAT.: Incur.itare zaletavati se zaletvo[zalétvo]samostalnik moškega spola 903: neumen ali lahkomiseln clovek TMB: .alętvu-am. NEM.: Stock anLAT.: Homo improvidus nepreviden clovek zaleza[zal.za]samostalnik ženskega spola zalezovanje, cakanje v zasedi 105: hudodelstvo TMB: .aleza-e.h. NEM.: Die NachstellungLAT.: In.idić zalezati[zal.zati zal.zam]nedovršni glagolzalezovati, tj. prihajati skrivoma, z dolocenim namenom blizu koga 415: nadlegovati TMB: .ale.amNEM.: Nachsc­hleichen, nachstellenLAT.: Furtim per.equi, in.idiariPRIMERJAJ: zalesti zalezovalecGLEJ: zalezovavec zalezovavec[zalezov.v.c] (zalezovalec) samostalnik moškega spola zalezovalec 932: hudodelec TMB: .ale.uvavz-am. NEM.: Ein Nachsteller LAT.: In.idiator zaliGLEJ: zal zalivati[zalívati zalívam]nedovršni glagol zalivati 586: premikati tekocino TMB: .alyvamNEM.: ZugiessenLAT.: Affundere zalizan denar[zalízan denár]samo­stalniška zveza moškega spola star, obrabljen kovanec 85: denar TMB: .ali.an dnârNEM.: Abgeschliefnes GeldLAT.: Nummus detritus zaljšaGLEJ: zalša zaljubiti se[zaljubiti se zaljúbim se] dovršni glagol zaljubiti se 63: obcutiti ljubezen KG: jest se salubem 'ich verliebe mich’ (str. 82) zaljubljen[zaljúbljen]pridevnik zaljubljen TMB PREDGOVOR: Le Kratkozhasno.te, jčgre, pojedne, sprehajanje, dolgozhasnu pogovarjanje, inu obyskanje merski enem tai.te zhas, katir njim poleg dol.hnu.t svojega .tanu pre.tája, temu delu, v'katiriga so szer .alubleni, odu.amejo (str. 2) zaljubljenka[zaljúbljenka]samostalnik ženskega spola zaljubljena ženska; zaljubljenka 836: clovek glede na ljubezenska in tem podobna custva TMB: .alublénka-e.h. NEM.: Eine VerliebteLAT.: Ama.ia, illex Nemški prevedek je enoznacen, latinska pomenita 'ljubica’ in 'zapeljivka’. zaljubo[zalj.bo]prislov v zadovoljstvo, na ljubo TMB: .alubu NEM.: Zu liebLAT.: In gratiam zaljuden[zaljúd.n]pridevnik uglajen, prijazen TMB: .alűdn-a -uSiehe PerludnPRIMERJAJ: priljuden zalo[zálo (?)]prislovzalo, ljubko, cedno TMB: .aluNEM.: Schön, sauberLAT.: Venu.teKG: Salu 'artig’ (str. 92) KG: .alu 'hübsch’ (str. 162) zaloga[zal.ga]samostalnik ženskega spola 1. cebelja zalega 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa 2. zaklad 110: imeti TMB: .alôga-e.h. NEM.: Der SchatzLAT.: The.aurusPREDGOVOR: Tem buqvam be bil .nal enu na.nanu ime: Volnâk dati, v'katiremu 24. pajnov polneh satovja, medú, voskâ, .terdú, .alóge, obnó.hne itdr, tuje: tolkajn besédy, katire je Kraynska zhebela po Abecedikarski ver.ti skup.nosila (str. 1)GS: .alôga– Hung. Zalog.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. zalost[zálost]samostalnik ženskega spola lepota, zalost, ljubkost 373: lepota TMB: .alo.t-e.h. NEM.: Die Sauberkeit LAT.: Venu.tas založiti[založiti založím]dovršni glagol 1. založiti, tj. odložiti kaj kam tako, da se ne ve, kje 628: izgubiti 2. narediti si zalogo 9: zbirati TMB: .alo.himNEM.: 1. Verlegen 2. Sich vorsehen LAT.: 1. Ignoto loco reponere 2. Providere založnica[založníca]samostalnik ženskega spola kašca, shramba za zaloge hrane 324: shramba živil TMB: .alo.hniza-e.h. NEM.: Das MagazinLAT.: AnnonariumPRIMERJAJ: založnišce založnikar[zal.žnikar]samostalnik moškega spola kdor denarno omogoci kako delo, dejavnost; financer 838: dajalec TMB: .alo.hnčkar-jam. NEM.: Der VerlegerLAT.: Sumptus faciens založnišcar[založníšcar (?)] samostalnik moškega spola kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico; zakladnik, blagajnik 872: zakladnik TMB: .alo.hnishar-jam. NEM.: Schatzmei­sterLAT.: Ćrarius založnišce[založníšce]samostalnik srednjega spola kašca, shramba za zaloge hrane 324: shramba živil TMB: .alo.hnishe-an. NEM.: Das MagazinLAT.: AnnonariumPRIMERJAJ: založnica zalša[zalša](zaljša) samostalnik ženskega spolarastlina solata, locika, latinsko Lactuca sativa 617: vrsta zelike TMB: .alsha-e.h. NEM.: Der SalatLAT.: LactucaGS: .alsha– a .ele.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. zalušciti[zalušciti zalušcím]dovršni glagol glasno zapreti, zaloputniti 588: zapreti TMB: .alushimNEM.: ZuschlagenLAT.: Claudere cum impetu zamakniti se[zamakniti se zamáknem se]dovršni glagol zamakniti se, pasti v ekstazo 62: imeti versko custvo TMB: .amâknem seNEM.: VerzuckenLAT.: In exta.in rapi zamaknjenje[zamáknjenje] samostalnik srednjega spola zamaknjenje, ekstaza 762: dejanje v zvezi z zaznavanjem TMB: Samaknenje-a n. NEM.: Die VerzuckungLAT.: Exta.is zamašek[zam.š.k]samostalnik moškega spola zamašek 227: del posode TMB: .amashk -am. NEM.: Der StöpfelLAT.: Obturaculum zamed[zam.d zamed.]samostalnik ženskega spola snežni zamet 451: oblak in padavine TMB: .amed-y.h. NEM.: 1. Verwehung 2. SchneewandLAT.: Cumulus nivium vento agge.tus zamedlevka[zamedl.vka]samostalnik ženskega spola omedlevica 17: bolezen TMB: .amedlevka-e.h. NEM.: Kleine Ohnmacht LAT.: Deliquium zamek[zám.k]samostalnik moškega spola zapah 224: del stavbnega pohištva TMB: .amék-am. NEM.: Der RiegelLAT.: Pe.tulus Prevzeto iz ceško zámek. PRIMERJAJ: zarinek zamera[zam.ra]samostalnik ženskega spola 1. zamera, nemilost 61: jeza 2. lažna, ponarejena mera 426: mera TMB: .amira-e.h. NEM.: 1. Ungnade 2. Falsches MaaßLAT.: 1. Di.gratia 2. Men.ura adulterina zamerek[zam.r.k]samostalnik moškega spola narisan, vrezan znak, znamenje 804: znamenje, znak, crta TMB: .amirk-am. NEM.: Das MerkmalLAT.: Signaculum zameriti[zam.riti zam.rim]dovršni glagol 1. zameriti 65: sovražiti, zameriti 2. zameriti se, pasti v nemilost (?) 64: imeti negativno custvo 3. napacno odmeriti 764: meriti TMB: .amirem-mirel, -miren, .amireti NEM.: 1. Vermessen 2. Falsch messen LAT.: 1. Offen.am incurrere 2. ex ćquo non men.urareKG: .amirem 'ich vermesse, ich falle in Ungnad’ (str. 124) zamerkati[zam.rkati zam.rkam] dovršni glagol opaziti 770: videti, gledati KG: zhe je dolgu .amirkej: Ni morebet myrú? Ke nise na voglu .amirkal (str. 180) zamerkovati[zamerkováti zamerk.jem]nedovršni glagol 1. opazovati 770: videti, gledati 2. oznacevati, zaznamenovati 540: pisati TMB: .amirkujemNEM.: 1. Aufmerken 2. AufzeichnenLAT.: 1. Attendere 2. Adnotare zamesti[zamésti zamédem]dovršni glagolzamesti, tj. zakriti s snegom v veliki kolicini 450: delati vremenski pojav TMB: .amędem-mę.tiNEM.: Verwehen LAT.: Nive cooperiri zamestonos[zameston.s (?)] samostalnik moškega spola mestni glavar 906: posvetni oblastnik TMB: .amej.tanos-am. NEM.: Der Burger-meisterLAT.: Con.ul zametati[zam.tati]nedovršni glagol zavracati, odklanjati 64: imeti negativno custvo TMB PREDGOVOR: Je.t nabom nigdar .ametal, ali .anezhuval, kar na.a.tôpem (str. 5) zamisliti se[zamísliti se zam.slim se] dovršni glagol zamisliti se 435: snovati v mislih TMB: .amislem seNEM.: Sich vergessen LAT.: Cogitatu aberrare zamjet[zámjet (?)]samostalnik moškega spola zmaj 94: živaloliko bajeslovno bitje TMB: .amjét-am. NEM.: Der DracheLAT.: Draco Primerjaj v Bohoricevi slovnici zmjet (zapisano smiet) 'zmaj’. zamoci[zamóci zam.rem]dovršni glagol zmoci, moci 813: moci, znati TMB: .amôremNEM.: Können, vermögenLAT.: Po..e, valereKG: zamorem 'ich vermag’ (str. 80)KG: Zhlovek is Bogam, Buh is zhlovekam u..e .amoreta (str. 140) zamojstra[?]samostalnik ženskega spola 1. tulec za pušcice 236: posoda za orožje 2. vrsta helebarde 199: orožje TMB: .amoj.tra-e.h. NEM.: 1. Köcherbogen 2. BollesterLAT.: 1. Pharetra 2. Bipennis PRIMERJAJ: tol; tul zamolcati[zamo.cáti]dovršni glagol zamolcati 440: molcati KG: Ta modre pametnu vonspu.ty, Kar ta neumne ne.amovzhy 'Supprimit orator, quć ru.ticus addit inepte’ (str. 61)ABC: kaj takiga samovzhati (1794, str. 26) zamonzitka[?]samostalnik moškega spola (?) popotni tovariš, sopotnik (?) 920: popotnik GS: Smano.jid– corrupte .amon.itka (comes itineris) apud Ottfriedum .aman.indo a veteri .ind, via.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: smanozjid zamorec[zam.r.c]samostalnik moškega spola zamorec, crnec 823: clovek glede na barvo TMB: .amurz-am. NEM.: Der Mohr LAT.: ĆthiopsGS: .amurz– qua.i .a Murjam. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Ti zherni .amurzi so beli na .obeh (str. 136) zamoriti[zamoriti zamorím]dovršni glagol zadušiti 108: ubiti TMB: .amorimNEM.: ErstickenLAT.: Suffocare zamorkinja[zam.rkinja]samostalnik ženskega spola zamorka, crnka 823: clovek glede na barvo TMB: .amurkena-e.h. NEM.: Eine MohrinnLAT.: Ćthiopi..a zamorski[zam.rski]pridevnik zamorski, crnski TMB: .amurske-a -u NEM.: Von MohrenLAT.: Ćthiopicus zamožnost[zam.žnost]samostalnik ženskega spola moc, zmožnost 623: nasilje TMB: .amô.hno.t-e.h. NEM.: Die Möglichkeit LAT.: Potentia zamreževati[zamreževáti zamrež.jem]nedovršni glagol namešcati rešetko 773: graditi TMB: .amre.hujemNEM.: VergitternLAT.: ClathrarePRIMERJAJ: zamrežiti zamrežiti[zamrežiti zamrežím]dovršni glagol namestiti rešetko 773: graditi TMB: .amré.himNEM.: VergitternLAT.: Clathrare zamuda[zam.da]samostalnik ženskega spola 1. zamuda, zamujanje 43: cas ali njegov del 2. opustitev, opušcanje 687: škodovanje TMB: .amuda-e.h. NEM.: Versäumniß, UnterlaßungLAT.: Negligentia, omi..io zamuden[zamúd.n]pridevnik težaven, zamuden KG: Ta zesta je /…/ Samudna 'Mühsam’ (str. 192) zamuditi[zamuditi zamudím]dovršni glagol 1. zamuditi 582: preložiti v casu 2. opustiti, ne se udeležiti 43: biti nekaj casa TMB: .amudimNEM.: Versaum., unterlaß.LAT.: Negligere, ommittere zanaprej[zanapr.j]prislov v naprej, v bodoce, odslej TMB: .anaprej NEM.: KünftighinLAT.: Impo.terum zanašati[zan.šati zan.šam]nedovršni glagol 1. prizanašati, popušcati 409: imeti socutne medsebojne odnose 2. zanašati se, zaupati 407: biti v medsebojnih odnosih TMB: .anasham NEM.: 1. Nachsehen 2. VerlassenLAT.: 1. Indulgere 2. Confidere zanesljivo[zanesljívo]prislov zanesljivo, zagotovo, brez dvoma TMB: .aneslivuNEM.: ZuverläßigLAT.: Certo, indubitato zanesti[zanésti zanésem]dovršni glagol 1. prizanesti, pogledati skozi prste 409: imeti socutne medsebojne odnose 2. zanesti se, zaupati 407: biti v medsebojnih odnosih TMB: .anesem-nę.ti NEM.: 1. Nachsehen 2. VerlassenLAT.: 1. Indulgere 2. Confidere zanicevan[zaniceván]pridevnik zanicevan KG: En modr namore od nekoger .anezhuvan biti (str. 172)ABC: od hudobnih sanizhuvan (1794, str. 20) zanicevati[zaniceváti zanic.jem] nedovršni glagol zanicevati, prezirati 65: sovražiti, zameriti TMB: .anezhujemNEM.: Verachten LAT.: Vilipendere zanicljiv[zanicljív]pridevnik zanicljiv, prezirljiv TMB: .anezhliv-a -u NEM.: VerächtlichLAT.: Abjectus zanikrn[zan.krn]pridevnik nemaren, neskrben, zanikrn TMB: .anikčrn-a -uNEM.: NachläßigLAT.: Negligens, acordiusGS: .anikern– qua.i .a Nizheser.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zanikrnik[zan.krnik]samostalnik moškega spola nemaren, neskrben, zanikrn clovek 928: clovek z negativnimi lastnostmi TMB: .anikernek-am. NEM.: Fahrläßiger MenschLAT.: Negligens, acordius zanikrno[zan.krno]prislov hladno, nenavdušeno KG: Sanikernu 'kaltsinnig’ (str. 93) zanka[zanka]samostalnik ženskega spola zanka, petlja, vez 755: sveženj ali vez TMB: .anka-e.h. NEM.: Eine MascheLAT.: Pedica, ligaturaGS: .anka– Angl. Hank: Suec. Hanka, Weidenband.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zanohtnica[zan.htnica]samostalnik ženskega spola gnojno vnetje za nohtom in ob njem; zanohtnica 17: bolezen TMB: .anohtnčza-e.h. NEM.: Ein Nagelgeschwür LAT.: Reduvić za nosom[za n.som]prislovna zveza naravnost za nosom KG: Sa nu..am 'der Nase nach’ (str. 91) zapad[zap.d]samostalnik moškega spola ponoven padec v greh, ponovitev slabega dejanja (?) 102: greh TMB: .apâd-am. NEM.: Der RückfallLAT.: Relap.us zapadljiv[zapadljív]pridevnik ki je ponovno padel v greh, zagrešil slabo dejanje TMB: .apadliv-a -u NEM.: VerfälligLAT.: Recidivus, caducus zapaja[?]samostalnik ženskega spola stara hrvaška beseda pivo 661: alkoholna pijaca GS: .apaja– antiq. Illyric. cerevi.ia, dicta a levanda .iti: lat. med. ćvi, .abaia. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zapalcnik[zap..cnik]samostalnik moškega spolakazalec, tj. prst roke med palcem in sredincem 878: del cloveka TMB: .apavzhnek-am. NEM.: Der ZeigefingerLAT.: Index zapar[zap.r (?)]samostalnik moškega spola vonj po kuhi, sopara zaradi kuhanja 647: plinasta snov TMB: .apar-jam. NEM.: Brodem, Geruch von den Speisen LAT.: Vapor, nidor zaparica[zap.rica]samostalnik ženskega spola 1. izparevanje, para 647: plinasta snov 2. poletna soparna vrocina 454: vremenski pojav, povezan s temperaturo TMB: .apârza-e.h. NEM.: 1. Der Dampf, Dunst 2. SchwülhitzeLAT.: 1. Evaporatio 2. Ć.tus .olis zapariti[zapáriti zap.rim]dovršni glagol (s kuhanjem) povzrociti nastanek sopare 265: pripravljati hrano TMB: .apárem-reti NEM.: ErhitzenLAT.: Nidorem facere zapas[zap.s]samostalnik moškega spola pas za nošenje mošnje z denarjem, sablje 130: oblacilo ali obutev TMB: .apâs -am. NEM.: Ein BeygürtelLAT.: Baltheus zapasti[zapásti zapádem]dovršni glagol propasti, zapasti 627: poslabševati se TMB: .apadem-pâ.tiNEM.: Verfallen LAT.: Incidere, ammittere zapeljevanje[zapeljev.nje] samostalnik srednjega spola zapeljevanje v greh 102: greh ABC: obvari mene pred greham, inu pred u..im sapeluvanjam tega hudiga .ovrashnika (1789, str. 23) zapeljiv[zapeljív]pridevnik zapeljiv TMB: .apeliv-a -uNEM.: Verführe­rischLAT.: Seductorius zapenjalo[zapenjálo]samostalnik srednjega spola sponka, petlja, za spenjanje obleke (?) 135: del oblacila ali obutve za spenjanje TMB: .apejnâlu-an. Siehe .apejnek Iztocnice .apejnek v TMB ni. Pleteršnik navaja zapenjálo po Cigaletu le v pomenu 'Hemmeisen’, tj. 'zavora, zlasti pri vitlu’. PRIMERJAJ: zapon; zaponek zapenjati[zap.njati zap.njam]dovršni glagol zapenjati, spenjati 464: vezati, zapenjati obleko KG: Sapejnam 'ich häfte zu’ (str. 65) zapeti[zap.ti zapn.m]dovršni glagol zapeti, tj. narediti, da sta konca oblacila z zaponko, petljo povezana drug z drugim 464: vezati, zapenjati obleko TMB: .apnem-pel, -petiSieh. .apejnam KG: Sapnem 'ich hefte zu’ (str. 75) KG: .apnem 'ich hefte zu’ (str. 125) zapira[zap.ra]samostalnik ženskega spola 1. ograjena, utrjena stavba, trdnjava, tabor, samostanska klavzura (?) 773: zgradba 2. kljucavnica 193: priprava za zapiranje TMB: .apira-e.h. NEM.: 1. Schlußrahm 2. Ein SchloßLAT.: 1. Clau.ura, clathrć 2. Sera PRIMERJAJ: zaklep zapisan[zapísan]pridevnik zapisan, napisan TMB PREDGOVOR: njemu na zhęlu .apisanu .tojy (str. 3) zaplata[zapl.ta]samostalnik ženskega spola zaplata, tj. manjši kos blaga za nadomešcanje raztrganega, izrabljenega dela 247: blago ali usnje TMB: .aplŕta -e.h. NEM.: Der FlickfleckLAT.: A..utura, commi..uraPRIMERJAJ: flika; krpa zaplecnik[zapl.cnik]samostalnik moškega spola strežnik, lakaj 871: uslužbenec TMB: .aplezhnek-am. NEM.: Ein LaquayLAT.: Pedi..equus zaplivek[zapl.v.k](zaplj.vek) samostalnik moškega spola crv, žerka, žuželcja licinka 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: .aplivk -am. NEM.: Eine MadeLAT.: Acarus, tinea zaplj.vekGLEJ: zaplivek zapoden[zapod.n]pridevnik prepoden, pregnan KG: en dejl pčshčzhov so bili od kojnekov v'vodo .apodeni (str. 140) zapomnetiGLEJ: zapomniti zapomniti[zap.mniti zap.mnim] ali [zapomniti zap.mnim zap.mnim] (zapomneti) dovršni glagol pozabiti 438: pozabiti TMB: .apomnem -mnitiNEM.: VergessenLAT.: Memoria labi zapon[zap.n]samostalnik moškega spola sponka, petlja, za spenjanje obleke (?) 131: del oblacila ali obutve TMB: .apôn -am. Siehe .apejnekPRIMERJAJ: zapenjalo; zaponek zaponek[zap.n.k]samostalnik moškega spola sponka, petlja, za spenjanje obleke (?) 135: del oblacila ali obutve za spenjanje TMB: .apűnék-am. Sieh. .aponGS: .aponk – vide Pném.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: zapenjalo; zapon; zaponki zaponki[záponki]ali [zap.nki] množinski samostalnik moškega spola (kovinske) zaponke na cevljih 135: del oblacila ali obutve za spenjanje TMB: .aponki-ovm. NEM.: Die Schuhschnallen LAT.: An.ćPRIMERJAJ: zaponek zapopadek[zapop.d.k]samostalnik moškega spola osrednja vsebina, bistvo, razumevanje 435: miselni pojem TMB: .apopâdk-am. NEM.: Inbegriff, AuszugLAT.: Anagraphć zapopasti[zapopásti zapopádem] dovršni glagol razumeti 435: snovati v mislih TMB: .apopâdem-pa.tiNEM.: BegreifenLAT.: Capere, intelligerePREDGOVOR: Je.t nabom nigdar .ametal, ali .anezhuval, kar na.a.tôpem: nigdar hvalil, kar na.apopâdem. (str. 5) zapored[zap.red]prislov drug za drugim, po vrsti, zapored, zaporedoma TMB: .aporedNEM.: OrdentlichLAT.: OrdinateGS: .apored– a gr. sp..ad.., .par.im; .ed melius a Red ut .upra. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Red – .apored per ordinem: Dani Sueci, I.landi dicunt Rad, .eries: veteres Vale.. Urdd: apud Syllaba der inverta.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. GS: Sporâda– a Red, vel .apored (vernaculi) qui deducta longa .erie familić, in aliquo loco nati .unt unde fors melius .criberetur sporoda. Sumitur communiter pro communitate alicujus loci.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: sporedoma zaporeden[zapor.d.n](zaporedni) pridevnik postavljen v vrsto, zapovrsten, zaporeden TMB: .aporedn-a -uNEM.: OrdentlichLAT.: Ordinatus zaporedniGLEJ: zaporeden zapoved[zap.ved]samostalnik ženskega spola zapoved, ukaz 737: ukaz TMB: .apovd , ordo, ultima seder ..... . : hebr. Redha I.idor. -e.h. NEM.: Das GebotLAT.: Prćceptum GS: .apovd– Sapovem ex prćpo.itione .a, & povem, .icut germ. dicunt einprägen, hoc e.t: .erio ad exequendum memorić mandare. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. KG: Sapovd, -de 'der Befehl, das Geboth, Geheiß’ (str. 109) zapovedan praznik[zapov.dan práznik]samostalniška zveza moškega spolazapovedani praznik, tj. praznik, ki se praznuje kot nedelja 46: praznik ABC: sapovedan prasnik (1789, str. 29) zapovedati[zapov.dati zapov.m] dovršni glagol zapovedati, ukazati 522: ukazati TMB: .apovem-vedatiS. .apovdujemGS: .apovd – Sapovem ex prćpo.itione .a, & povem, .icut germ. dicunt einprägen, hoc e.t: .erio ad exequendum memorić mandare.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: zapovedovati zapovedinstvo[zapoved.nstvo] samostalnik srednjega spola podrocje pod eno oblastjo, kraljestvo 304: dežela TMB: .apovedin.tvu-an. NEM.: Das Gebieth, ReichLAT.: Imperium zapovednik[zapovedník]samostalnik moškega spola 1. ukazovalec, zapovednik 906: posvetni oblastnik 2. zakonodajalec 906: posvetni oblastnik TMB: .apovdnik; .apovednik -am. NEM.: 1. Befehlshaber 2. Gesetzgeber LAT.: 1. Mandatarius 2. LegislatorPRIMERJAJ: oblastnik; porocnik; ukaznik zapovedovati[zapovedováti zapoved.jem]nedovršni glagol zapovedovati, ukazovati 522: ukazati TMB: .apovdujemNEM.: BefehlenLAT.: Prćcipere zapraviti[zapráviti zapr.vim]dovršni glagol zapraviti, pognati, potratiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .aprâvem-pravetiNEM.: Verthun LAT.: Abatare zapravljati[zaprávljati zaprávljam] nedovršni glagol zapravljati, razsipavati, tratiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .apravlamNEM.: VerthunLAT.: Abatare zapravljivec[zapravlj.v.c]samostalnik moškega spola zapravljivec 936: clovek z negativno lastnostjo, ki je v zvezi z imetjem TMB: .apravlivz-am. NEM.: Verschwender LAT.: Ambro zapreda[zapr.da]samostalnik ženskega spola 1. zapletenost (?) 435: miselni pojem 2. zapleteno govorjenje (?) 493: govor TMB: .apreda-e.h. NEM.: Die Verwicklung LAT.: Circum.eptio zaprega[zapr.ga]samostalnik ženskega spola ovira, oviranje 539: ovira TMB: .aprega -e.h. NEM.: Das VerhauLAT.: Impedimentum zapreti[zapr.ti zapr.m]dovršni glagol zapreti 588: zapreti TMB: .apręm-perl, -pretiNEM.: VerschliessenLAT.: Accludere KG: Saprem 'ich mache zu’ (str. 75) zaprtek[zaprt.k]samostalnik moškega spolazaprtek, tj. jajce s pokvarjeno vsebino 36: oboleli del živali TMB: .apértk-am. NEM.: Ein WindeyLAT.: Ovum hypenemium zaprtica[zap.tica]samostalnik ženskega spola zaprtje, zapeka 20: zaprtje in driska TMB: .apčrza-e.h. Siehe .apertjePRIMERJAJ: zaprtje tega trupla zaprtje tega trupla[zaprtje tega trúpla]samostalniška zveza srednjega spola zaprtje, zapeka 20: zaprtje in driska TMB: .apertje tega truplaNEM.: Eine Verstopfung des LeibsLAT.: Adiarrhea PRIMERJAJ: zaprtica zapustiti[zapustiti zapustím]dovršni glagol 1. zapustiti, tj. narediti, da kdo kaj dobi kot dedišcino 112: dajati 2. oditi 566: odhajati TMB PREDGOVOR: be meni use besede svojga je.ika .apo.til (str. 3)KG: Ozha je nam otrokam u..e svoje premo.henje .apustil (str. 175)KG: Site planine pak mi mor'mo .apustiti (str. 181) zapušcen[zapušc.n]pridevnik zapušcen KG: Udove, .akonske .hene, inu .apushene deklizhi so usmilenja uredne (str. 140) zareci se[zaréci se zaréce se]dovršni glagolzareci se, tj. pomotoma reci kako besedo namesto druge 493: govoriti TMB: .aręzhe se meniLAT.: Siehe .arekam zarediti[zarediti zaredím]dovršni glagol zarediti, razmnožiti, tj. narediti, da kaka žival zacne živeti v velikem številu 41: povecevati TMB: .arédimNEM.: Vermehren, wachsenLAT.: Multiplicare, .uccre.cere zarekati se[zar.kati se zar.kam se] nedovršni glagol 1. zarekati se, tj. pomotoma veckrat reci kako besedo namesto druge 493: govoriti 2. prisegati, zaklinjati se 514: govoriti pravne reci TMB: .arekam sęNEM.: 1. Sich verreden 2. Sich verschwörenLAT.: 1. Labi .ermone 2. Ejurare zares[zar.s]clenek zares TMB: .aresNEM.: FürwahrLAT.: Profecto zareza[zar.za]samostalnik ženskega spola zareza 619: razpoka ali luknja TMB: .are.a-e.h. NEM.: Der EinschnittLAT.: Inci.io zarežati[zarežáti zarežím]dovršni glagol 1. zarežati, zarencati 487: oddajati glasove 2. zadircno spregovoriti 502: jezno govoriti TMB: .aré.him-ré.hâtiNEM.: AnfahrenLAT.: Vehementer invehere PREDGOVOR: Sam zhes se be je.t .are.hal, aku be meni le kedaj ta misl v' glavo padla, se nad takemi Momusovemi bratami mashtuváti (str. 5) zarijaGLEJ: zarja zarinek[zar.n.k]samostalnik moškega spola zapah 224: del stavbnega pohištva TMB: .arinčk-am. NEM.: Der RiegelLAT.: Pe..ulus PRIMERJAJ: zamek zariniti[zaríniti zar.nem]dovršni glagol zariniti, zapreti, zadelati 588: zapreti TMB: .arinem-rinetiNEM.: VerramelnLAT.: Oppilare zarja[zárja](zarija) samostalnik ženskega spola zarja 447: svetlobni naravni pojav TMB: .arija-e.h. NEM.: Die MorgenrötheLAT.: AuroraGS: .arija– Vide .or.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: zor zarobljen[zar.bljen]pridevnik zarobljen, neuglajen, neotesan, robat TMB: .arôblén-a -uNEM.: GrobLAT.: Cra..us KG: O teh .arobleneh kmetezhov! (str. 148) zarobljenec[zar.bljen.c]samostalnik moškega spola neuglajen, neotesan clovek; neotesanec, grobijan 940: neroden, neotesan clovek TMB: .aroblenz-am. NEM.: Ein GrobianLAT.: Merum rus zarociti[zarociti zarocím]dovršni glagol obljubiti poroko; zarociti 47: delovati v zvezi s poroko TMB: .arozhimNEM.: VermählenLAT.: De.pon.are zarod[zárod]samostalnik moškega spola narod, rod 927: skupina ljudi TMB: .arod-am. NEM.: Nation, Geschlecht LAT.: Natio zaroki[zar.ki]množinski samostalnik moškega spola zaroka 48: poroka TMB: .arôki-ovm. NEM.: HeyratsversprechenLAT.: Spon.alia zarotiti[zarotiti zarotím]dovršni glagol priseci, zarotiti se 514: govoriti pravne reci TMB: .arotimNEM.: Beschwören LAT.: Adjurare zarožljati[zarožljáti zarožlj.m]dovršni glagol zarožljati z verigami 487: oddajati glasove TMB: .aro.hlâmNEM.: Mit Ketten schepernLAT.: Catenis .trepere zasajanica[zasajaníca]samostalnik ženskega spola (mlada) rastlina 614: mlada rastlina ali njen del TMB: .asajaniza-e.h. NEM.: Die PflanzeLAT.: Planta zasajati[zasájati zasájam]nedovršni glagol saditi rastline 277: obdelovati zemljo TMB: .asâjamNEM.: PflanzenLAT.: Plantare zasajen[zasaj.n]pridevnik posajen, tj. dan v zemljo z namenom, da zraste ABC: Kater sa.agen' je sa .ad (1794, str. 31) zased[zas.d]samostalnik moškega spola 1. zborovanje, seja 908: skupina vladajocih ljudi 2. dan, ko je gospoda na zborovanju, seji 43: cas ali njegov del TMB: .ased-a m. NEM.: Sitztag der HerrenLAT.: Con.e..us zasedeti[zased.ti zasedím]dovršni glagol obsedeti 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: .asédim-sedetiNEM.: Sitzen bleibenLAT.: Con.idere zaseka[záseka]samostalnik ženskega spola nasekana, nasekljana slanina; zaseka 261: hrana TMB: .asčka-e.h. NEM.: Gehacktes FettLAT.: Adeps conci.a zasesti[zas.sti zas.dem]dovršni glagol zasesti prostor 576: priti TMB: .asedem-se.tiNEM.: Platz einnehmen LAT.: Prćoccupare locum zasip[zas.p]samostalnik moškega spola obrambni nasip, okop 796: vojaški nasip TMB: .asip-am. NEM.: Das Bollwerk LAT.: AggerPRIMERJAJ: zagrebą zaskeletiGLEJ: zaskleti zaskleti[zaskl.ti zasklí](zaskeleti) dovršni glagol zaboleti 17: boleti, bolehati TMB: .askly meneNEM.: Es tut mir weheLAT.: Dolet me zaskliven[zasklív.n]pridevnik pekoc, rezek, grizoc, bolec, skelec TMB: .asklyvne-a -uSiehe OssklyvnePRIMERJAJ: oskliven; skliven zaskovincati[zaskovíncati zaskovíncam]dovršni glagol 531: zakricati kot ptic, ko se ujame oglašati se z živalskimi glasovi TMB: .askovinzhamNEM.: Schreyen wie die Vogel, wenn sie gefangen werdenLAT.: Clamare, vociferari ut aves, dum capiuntur zaslišati[zaslíšati zasl.šim]dovršni glagol zaslišati, tj. s sluhom zaznati 767: slišati TMB: .ashlishem-shatiNEM.: AnhörenLAT.: Inaudire zaslon[zasl.n]samostalnik moškega spola premicna stena iz ogrodja in ponjave; španska stena 209: pohištvo TMB: .aslôn-am. NEM.: Spanische WandLAT.: Cortina, conopćum zasluž[zasl.ž]samostalnik moškega spola placilo za opravljeno delo, dnino; zaslužek 73: placilo TMB: .aslu.h-am. NEM.: Verdienst, TaglohnLAT.: Meritum, merces zasmod[zasm.d zasm.da]ali [zasm.d zasm.da]samostalnik moškega spola opeklina 33: poškodba ali njena posledica TMB: .asmôd-am. NEM.: Der AnbrandtLAT.: Ambu.tio zasmodati se[zasm.datise zasm.da se]dovršni glagol zadišati po dimu 543: oddajati vonj KG: se .asmoda 'es räuchelt’ (str. 121) zaspano[zaspáno]prislov zaspano KG: Saspanu 'schläferig’ (str. 93) zaspati[zaspáti zaspím]dovršni glagol zaspati, zamreti 546: pocivati ABC: kader u..i pozhutki .a.pe (1765, str. 25)ABC: kader u..i pozhutki sa.pe (1789, str. 23) zasramotiti[zasramotiti zasramotím] dovršni glagol oklevetati, osramotiti 503: grajati, svariti TMB: .asramotimNEM.: Verleumden, verspottenLAT.: Calumniari, cavillari zastajati[zastajati zastajam]nedovršni glagol ustavljati se 680: ustavljati se TMB: .astâjamNEM.: Stehen bleibenLAT.: Con.i.tere, hćrereKG: .astaja 'es fängt an stehen zu bleiben’ (str. 121) zastava[zast.va]samostalnik ženskega spola 1. ženitovanjska, svatbena zastava 252: likovni izdelek 2. zastavilo, zastavljen predmet 110: imeti TMB: .astâva-e.h. NEM.: 1. Hoch­zeitfahne 2. Ein PfandLAT.: 1. Vexillum hymeneum 2. Pignus zastaviti[zastáviti zast.vim]dovršni glagol zastaviti, tj. izrociti stvar za zavarovanje upnikove terjatve 112: dajati TMB: .astâvem-vetiNEM.: VerpfändenLAT.: Oppignorare zastavljati[zastávljati zastávljam] nedovršni glagol 1. zastavljati, tj. izrocati stvar za zavarovanjeupnikove terjatve 112: dajati 2. zastavljati, tj. s postavitvijo cesa delati kaj neprehodno 13: postavljati gor TMB: .astavlamNEM.: VerrammelnLAT.: Oppilare, prćcludere zastavnik[zast.vnik]samostalnik moškega spola 1. nosilec ženitovanjske zastave 954: clovek, ki sodeluje pri šegi 2. kdor da kaj v zastavo; zastavitelj 838: dajalec 3. talec 902: talec TMB: .astavnek-am. NEM.: 1. Hochzeitfähnrich 2. Verpfänder 3. Ein GeiselLAT.: 1. Vexillifer hymeneus 2. Oppignorator 3. Ob.es zastentati[zastentáti zastent.m] dovršni glagol potratiti, zapraviti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .a.tentamNEM.: VertranschelnLAT.: FrugiperderePRIMERJAJ: zatentati zastonjGLEJ: zabstonj zastopen[zast.p.n]pridevnik pameten, razumen, razsoden TMB PREDGOVOR: skus kup teh samu sebi .a.topne da.devajozheh vedomzovPREDGOVOR: njeh bo uselej vezh teh provędneh, dobrutliveh, .a.topneh, inu .a umetno.te, inu zha.t svoje roj.tne du.hele noteru.eteh mo.hov (str. 5) zastopiti[zastopiti zast.pim]ali [zast.piti zast.pim]nedovršni glagol razumeti, zastopiti 435: snovati v mislih TMB: .a.tôpem-pitiNEM.: VerstehenLAT.: Intelligere acquie.cerePREDGOVOR: Je.t nabom nigdar .ametal, ali .anezhuval, kar na.a.tôpem: nigdar hvalil, kar na.apopâdem. (str. 5) zastopno[zast.pno]prislov razumljivo TMB: .a.topnuNEM.: Verständli­chLAT.: Intelligibiliter zastopnost[zast.pnost]samostalnik ženskega spola razumnost, inteligenca 435: miselni pojem TMB: .astopno.t-e.h. NEM.: Ver­ständlichkeitLAT.: Intelligentia za stran mene[za str.n méne] prislovna zveza kar se mene tice, zaradi mene TMB: .a .tran meneNEM.: MeinethalbenLAT.: Mea pace zasulje[zasulje (?)]samostalnik srednjega spolaneka rastlina, verjetno sirek, latinsko Sorghum saccharatum 617: vrsta zelike TMB: .asűlje-an. NEM.: PerlenkrautLAT.: ĆgonychonPRIMERJAJ: sirek zasuti[zasúti zas.jem]dovršni glagol zasuti, zagrebsti 10: postavljati spodaj TMB: .asűjem-sűtiNEM.: VerschüttenLAT.: Adobruere zasvitati se[zasvítati se zasv.ta se] nedovršni glagol zasvitati se, zdaniti se 684: svetiti, temniti se TMB: .asvita seNEM.: Es wird lichtLAT.: Albe.cit dies zašentati[zaš.ntati zaš.ntam]dovršni glagol zakleti 496: preklinjati ali psovati TMB: .ashentamNEM.: Gotteslästern LAT.: Blasphemare zašiti[zašíti zaš.jem]dovršni glagol zašiti 247: ukvarjati se s tekstilom ali usnjem TMB: .ashyem-shytiNEM.: VernähenLAT.: A..uere zatakniti[zatakniti zatáknem]dovršni glagol 1. zastreti, zagrniti 7: zastreti 2. vtakniti 5: postavljati noter TMB: .atâknem-nitiNEM.: Verhängen, sperren LAT.: Obducere, infigere za tega voljo[za t.ga v.ljo]ali [volj.]vezniška zveza zato TMB: .atega voloNEM.: Derohalben LAT.: Quamobrem, ideoKG: Sategavolo 'der Ursach halben’ (str. 99)ABC: sategavoló (1794, str. 17)PRIMERJAJ: zatorej zategniti[zategniti zat.gnem]dovršni glagolzategniti, tj. s potegom narediti, da je kaj trdno, tesno namešceno in se ne more premikati 755: vezati TMB: .ategnem -nitiNEM.: ZuziehenLAT.: Contrahere zatelebati se[zatelebáti se zateleb.m se]dovršni glagol zaljubiti se 63: obcutiti ljubezen TMB: .atelébam seNEM.: Sich vergaffenLAT.: Oculis capi zatemen[zatém.n (?)]pridevnik zatemnjen TMB: .atemne-a -uNEM.: VerfinstertLAT.: Ob.curus zatentati[zatentáti zatent.m]dovršni glagol potratiti, zapraviti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .atentâmLAT.: Siehe .a.tentamPRIMERJAJ: zastentati zatilje[zat.lje](zativje) samostalnik srednjega spola zahrbtnost, prevara, zvijaca 107: prevara TMB: .ativje-an. NEM.: Die HinterlistLAT.: A.tus, fallaciaPRIMERJAJ: zavitje zatilnik[zat..nik]samostalnik moškega spola zadnji del glave in vratu; tilnik, zatilje 972: del cloveka ali živali TMB: .ativnek; .atilnek-am. NEM.: Das GenückeLAT.: CervixSiehe .ativnekABC: Sativnek (1765, str. 16) zatisniti[zatísniti zat.snem]dovršni glagol 1. zatisniti, zapreti 588: zapreti 2. zatisniti ušesa 767: slišati TMB: .atisnem-netiNEM.: ZustopfenLAT.: Obturare aures zatišje[zatišje]samostalnik srednjega spola grmovje 318: rastišce grmovja TMB: .atishje-an. NEM.: Das GebüscheLAT.: FruticetumGS: .atishje– a tishim: vel a dushim, quod .pinć, & fruteta nil aliud .inant .uccre.cere.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zativjeGLEJ: zatilje zato1 [zat.]prislov zato TMB: .atúLAT.: Siehe .atorej PREDGOVOR: Noben dan nima bres zherke prejidti, per katiremu je glava od nature, inu uka .atú, de je v' .tanu tu ne le skus volo, temuzh she tudi skus uwyanje te glave, inu v'dijanju .vershiti, inu na konz perpraveti (str. 2 s.) | Kaj morem je.t .atu! (str. 4)KG: Antwortend (odgovoriti) Ja! na! .atu 'darum’, Zel ne 'gar nicht’ (str. 91) zato2 [zat.]veznik zato KG: Satu, .atorej, torej 'derowegen’ (str. 99)KG: Satu 'darum’ (str. 99) zatorej[zat.rej]veznik zato TMB: .atôrejLAT.: Sieh. .atega voloKG: Satorej 'deshalben’ (str. 99)KG: Satu, .atorej, torej 'derowegen’ (str. 99)PRIMERJAJ: za tega voljo zatratiti[zatrátiti zatr.tim]dovršni glagol zapraviti, potratiti 628: neprimerno upravljati lastnino TMB: .atrâtem-tetiSiehe PotratemPRIMERJAJ: potratiti zatreti[zatr.ti zatr.m]dovršni glagol opustošiti, opleniti 627: poslabševa-ti, zatirati TMB: .atręm-terl, -tretiNEM.: VerwüstenLAT.: Deva.tare zauh[za.h]samostalnik ženskega spola zaušnica, klofuta 727: udarec, udarjanje TMB: .auh-e.h. NEM.: Eine OhrfeigeLAT.: Colaphus za uh prhniti[za .h prhniti]dovršna glagolska zveza dati zaušnico, klofutniti 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov GS: .hlaferneza– a germ. Schlaf, tempus; quia ad tempora datur colaphus, .eu ad collum; Carnioli ajunt .a uh perhneti, colapho cćdere.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja napacna. PRIMERJAJ: prhniti; zauh; žlafrnica zaukazati[zaukazáti zaukážem] dovršni glagol ukazati, narociti 522: ukazati KG: Kaj imajo .auka.ati? 'Was haben sie zu befehlen’ (str. 195) zaupanje[za.panje]samostalnik srednjega spola zaupanje 58: custvo TMB: .aupanje-an. NEM.: VertrauenLAT.: Fides, fiducia zaupati[za.pati za.pam]dovršni glagol zaupati 58: obcutiti, custvovati TMB: .aupamNEM.: VertrauenLAT.: ConfidereKG: Saupam 'ich hoffe, verlasse mich’ (str. 65) zaužiti[zaužiti zauž.jem]dovršni glagol zaužiti, pojesti 699: jesti TMB: .au.hyem -.hytiNEM.: GenießenLAT.: Abedere zavdati[zavdáti zavdám]dovršni glagol zastrupiti 627: poslabševati, zatirati TMB: .audâmNEM.: Vergeben mit GiftLAT.: Venena prćbere zavekati[zav.kati zav.kam]dovršni glagol vzklikniti 487: oddajati glasove ABC: O! je on savekal (1794, str. 22) zavera[zav.ra]samostalnik ženskega spola vraža, vraževerje, praznoverje 88: nekršcanske duhovne reci TMB: .avira-e .h. NEM.: AberglaubenLAT.: Super.titio zaveratiGLEJ: zavirati zavetiti[zavetiti zavetím]dovršni glagol 1. obvarovati, ubraniti 749: varovati 2. posvojiti 120: dobiti nekrvno sorodstvo TMB: .avétimNEM.: 1. Schützen 2. AnnehmenLAT.: 1. Protegere 2. Adoptare zavetno dete[zav.tno d.te]samostal­niška zveza srednjega spola posvojen otrok; posvojenec 950: sorodnik ipd. TMB: .avętnu deteNEM.: An Kindesstatt angenommenLAT.: Adoptivus zaveza[zav.za]samostalnik ženskega spola zveza, tj. stanje povezanih reci 755: zveza TMB: .ave.a-e.h. NEM.: Das Bündniß LAT.: Fśdus, pactum zavid[zav.d]samostalnik moškega spola zavist 58: custvo TMB: .avid-am. NEM.: Der NeidLAT.: Invidia zavidati[zavídati zavídam]nedovršni glagol zavidati 64: imeti negativno custvo TMB: .avidamNEM.: BeneidenLAT.: Invidere zavijanje[zavíjanje]samostalnik srednjega spola tuljenje, zavijanje 487: oglašanje KG: Savyanje 'Wolfsheulen’ (str. 33)KG: der kurz- oder lindlautende (tu hitru .avyanje) (str. 168)PRIMERJAJ: hitro zavijanje zavijati1 [zavíjati zavíjam]nedovršni glagol zavijati, motati 755: vezati TMB: .avyam NEM.: EinwickelnLAT.: Involvere zavijati2 [zavíjati zavíjam]nedovršni glagol oglašati se kot volk; tuliti, zavijati 531: oglašati se z živalskimi glasovi TMB: .avyamNEM.: Heulen wie die Wölfe LAT.: Ejulare luporum more zavinek[zav.n.k]samostalnik moškega spola ovinek 569: del ceste, poti TMB: .avink -am. NEM.: Der UmschweifLAT.: Ambages zavirati[zav.rati zav.ram](zaverati) nedovršni glagol zavirati, upocasnjevati voz 573: voziti TMB: .averamNEM.: Den Wagen sperren LAT.: Currum prćpedireGS: .averam– vide PremVernem & frequentativum Viram: germ. sperren. Unde.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zavit[zav.t]pridevnik 1. skrit, prikrit 2. zahrbten TMB: .avyt-a -uNEM.: Verdrähet, hinterhältigLAT.: Secretus, ab.con.us zaviti[zavíti zavíjem]dovršni glagol sukati, izkrivljati (resnico) 500: govoriti izmišljene reci KG: .aviti 'verdrähen’ (str. 65) zavitje[zavítje]samostalnik srednjega spola zahrbtnost, prevara, zvijaca 107: prevara TMB: .avytje-an. Siehe .ativje PRIMERJAJ: zatilje zavitost[zav.tost]samostalnik ženskega spola zvitost, zvijacnost 107: prevara TMB: .avyto.t-e.h. NEM.: Die HinterlistigkeitLAT.: A.tutia, .agacitas zavlje[zavlje]predlog zaradi TMB: .avleNEM.: WegenLAT.: Ob, propterKG: Savol, Savle, dekle 'der Magd wegen’ (str. 84)KG: .avle tebeABC: savle tebe lube moj Buh (1789, str. 25)PRIMERJAJ: zavolj zavman[zavm.n]prislov zaman TMB: .aumânNEM.: Vergebens LAT.: Gratis, fru.traPRIMERJAJ: vman zavolj[zavolj]predlog zaradi TMB: .avolLAT.: Siehe .avleKG: Savol, Savle, dekle 'der Magd wegen’ (str. 84)PRIMERJAJ: zavlje zavora[zav.ra]samostalnik ženskega spola zavora pri vozu 592: del voza TMB: .avňra-e.h. NEM.: SperrketteLAT.: Retinaculum currusGS: .avóra– Hung. Závar: germ. Sperrkette.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: zavornica zavornica[zav.rnica]samostalnik ženskega spola zavora pri vozu 592: del voza TMB: .avornčza-e.h. NEM.: SperrketteLAT.: Retinaculum currus zavpiti[zavpíti zavp.jem]dovršni glagol zavpiti, zakricati 487: oddajati glasove TMB: .aupyem-upytiNEM.: Aufschreyen LAT.: Exclamare zavrelica[zavr.lica]samostalnik ženskega spola vino, ki se je pri vrenju pokvarilo zaradi previsoke temperature 661: alkoholna pijaca TMB: .aurelza-e.h. NEM.: Versottener WeinLAT.: Sapa zavržek[zav.ž.k]samostalnik moškega spola kar pride iz telesa, da se ocisti; izvržek, izmecek, izlocek 694: izlocek živega bitja TMB: .aver.hk-am. NEM.: Der Auswurf LAT.: Perip.ema zavzeti[zavz.ti zavzámem]dovršni glagol osupniti, presenetiti, prevzeti 58: obcutiti, custvovati TMB: .au.amem-u.eti NEM.: ErstaunenLAT.: Ob.tupe.cere zazdaj[zazd.j]prislov za zdaj, tokrat TMB: .a.dejNEM.: Für diesmalLAT.: Pro hac viceKG: Sa.dej 'dermalen’ (str. 88) zazloben[zazlób.n (?)]pridevnik slutec zlo (?) TMB: .a.lobne-a -uNEM.: ApprechensifLAT.: Apprehen.ivus za zlo gori vzeti[za zl. góri vz.ti] dovršna glagolska zveza 1. zameriti 65: sovražiti, zameriti 2. strogo kaznovati 560: kaznovati TMB: .a .lo goriu.âmem; .a .lo goriu.etiNEM.: Uebel aufnehmen; Sehr heftig ahndenLAT.: Maligne interpretari; Durius interpretari zažigati[zažigati zažigam]nedovršni glagol prižigati 484: kuriti, žgati TMB: .a.higam NEM.: AnzindenLAT.: Adurere, .uccendere zažigati se[zažígati se zažíga se] nedovršni glagol smoditi se, žgati se 484: goreti KG: se .a.higa 'es brändelt’ (str. 121) zažmagati[zažm.gati zažm.gam] dovršni glagol 1. oklevetati 493: govoriti 2. zanicevati 64: imeti negativno custvo TMB: .a.hmagamNEM.: 1. Verleumden 2. VerachtenLAT.: 1. Caluminari 2. Spernere, horrere Caluminari je tiskovna napaka namesto calumniari. zbadati[zb.dati zb.dam]nedovršni glagol kopati, izkopavati 771: delati z zemljo TMB: .wâdamNEM.: AusstechenLAT.: Eruere, cavare zbarati[zb.rati zb.ram](izbarati) nedovršni glagol izprašati 524: vprašati TMB: .bâram NEM.: AusforschenLAT.: Expi.cari zbasati[zbásati zb.sam]nedovršni glagol stlaciti, zbasati (?) 730: polniti TMB: I.basamLAT.: itdr. yshi .basam Beseda se v TMB pojavi le kot vodilka, ne pa tudi kot slovarska iztocnica. Pomenska opredelitev zato ni zanesljiva. PRIMERJAJ: izbasati zbedran[zb.dran]pridevnik krivonog, šepav TMB: .bedran-a -u NEM.: KrumfüßigLAT.: Anguipes zbedriti se[zbedriti se zbedrím se] dovršni glagol zaceti šepati, razkreceno hoditi 30: šepati TMB: .bédrim seNEM.: Krumfüßig werdenLAT.: Varicari zbir[zb.r]samostalnik moškega spola sotocje 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: .bir-am. NEM.: Der Zusammen­flußLAT.: Confluxus zbirališce[zbírališce]samostalnik srednjega spola srecanje, zbor 927: skupina ljudi TMB: .biralshe-an. NEM.: Der Zusammenkunft LAT.: Congregatio zbirati1 [zbírati zb.ram]nedovršni glagol stekati se, prihajati skupaj 576: priti TMB: .biramNEM.: ZusammenlaufenLAT.: Congregare zbirati2 GLEJ: izbirati zbirek[zb.r.k](izbirek) samostalnik moškega spola 1. kar je izbrano, izbor 126: izbor 2. iz prodaje izloceno blago 477: odpadek TMB: .birk-am. NEM.: Der AusschußLAT.: 1. Delectus 2. Merces rejiculć zbloditi[zbloditi zbl.dim]dovršni glagol 1. pomešati 581: premikati 2. zaceti imeti nedovoljene ljubezenske odnose 104: grešiti v zvezi s spolnostjo TMB: .blôdem.bloditiNEM.: Vermischen LAT.: 1. Commi.cere 2. Fornicari zboleti[zbol.ti zbolím]dovršni glagol zboleti 17: boleti, bolehati TMB: .bolim .boletiNEM.: ErkrankenLAT.: Ćgrotare, infirmari zbor[zb.r zb.ra (?)]samostalnik moškega spola zborovanje, skupšcina 927: skupina ljudi TMB: .bôr-am. NEM.: Die VersammlungLAT.: Concilium zbornik[zborník (?)]samostalnik moškega spola volilni knez 906: posvetni oblastnik TMB: .bornik-am. NEM.: Ein Churfürst LAT.: Elector zbozom[zb.zom]medmet neka kletvica KG: 'Fluchend’ (Preklinati) s'Bu.am (str. 92) Nejasen hapaks legomenon. Morda namesto zbogom z z po nekdanjem mestniku pri bozi, podobno kot je korac namesto korak po imenovalniku množine koraci. zbriht[zbriht (?)]samostalnik moškega spola spomin, spominjanje 437: spomin TMB: .briht-am. NEM.: Die Erinnerung LAT.: Reflexio zbrihtati se[zbríhtati se zbríhtam se] dovršni glagol 1. spomniti se 435: spominjati se, pozabiti 2. ovesti se, zavesti se 435: opravljati telesno funkcijo TMB: .brihtam seNEM.: 1. Sich erinnern 2. Zu sich kommenLAT.: 1. Reflectere 2. Ad mentem redire zbrihten[zbríht.n]pridevnik ki je ponovno pri zavesti; ovedel, priseben TMB: .brihtne-a -uNEM.: Fündig, sich gegenwärtigLAT.: Reflexus, recollectus zbrisan1 [zbr.san]pridevnik bistroumen TMB: .brisan-a -uNEM.: ScharfsinnigLAT.: Ingenio.usPRIMERJAJ: prebrisan zbrisan2 GLEJ: izbrisan zbrnožiti[zbrnožiti zbrn.žim] (izbrnožiti) dovršni glagol odkriti skrivnost 435: snovati v mislih TMB: .bernô.hem-.hitiNEM.: Geheimniß entdeck.LAT.: Abarcare zbroja[zbr.ja]samostalnik ženskega spola orožje 199: orožje TMB: .brôja-e.h. NEM.: Die RüstungLAT.: Armatura zbrojnica[zbrojníca]samostalnik ženskega spola shramba za žito; kašca 324: shramba živil KG: Sbrojniza 'Kornhause’ (str. 119) Ociten bohemizem. zbrojnišce[zbrojníšce]samostalnik srednjega spola 1. zakladnica, blagajna 323: blagajna 2. orožarna 326: orožarna TMB: .brojnishe-an. NEM.: 1. Schatzka­sten 2. ZeughausLAT.: 1. Ćrarium 2. Armamentarium zdaj[zd.j]prislov zdaj KG: Sdej, .daj, .dajzi, .daje 'alsobald’ (str. 88)ABC: sdej (1789, str. 20) zdajci[zdajci (?)]prislov vsak cas, zdajci TMB: .dajziNEM.: Alsbald LAT.: Acclutum, illicoPRIMERJAJ: zdaje zdaje[zdáje]prislov vsak cas, zdajci TMB: .dâjéNEM.: Alsbald LAT.: Acclutum, illicoPRIMERJAJ: zdajci zdati1 GLEJ: izdatią zdati2 GLEJ: izdatią zdavnaj[zdávnaj]prislov davno, zdavnaj TMB: .davnejNEM.: Längst LAT.: Pridem, antiquitusKG: Sdavnej 'längst’ (str. 89) zdavnost[zdávnost]samostalnik ženskega spola 43: 1. cas davno pred nami; davnost cas ali njegov del 2. zelo dolgo casovno obdobje; vek 43: cas ali njegov del TMB: .davno.t-e.h. NEM.: Lange ZeitLAT.: Antiquitas, ćvum zdegati gori[zd.gáti góri zd.g.m góri]ali [zdegáti góri zdeg.m góri]dovršna glagolska zveza divje živali pri lovu vznemiriti, pregnati, pognati v tek 589: gnati TMB: .dčgâm gori NEM.: AuftreibenLAT.: Excitare, exagitare zdehati se[zd.hati se zd.ha se] nedovršni glagol zehati se 693: dihati ipd. TMB: .deha se meniNEM.: GähnenLAT.: Hiare, o.citare GS: .deha– ex prćpo.itione is & duh, .piritus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Sdeha se 'jähnen’ (str. 109) zdehavec[zd.hav.c]samostalnik moškega spola potreba po zehanju; zehalica 546: pocivanje TMB: .dehâvz-am. NEM.: Die GähnsuchtLAT.: O.cedo zdejiti se[zdejiti se zdejím se] nedovršni glagol biti prevzeten, ošaben 470: prevzetno se obnašati TMB: .déim seNEM.: Stolz thun LAT.: Efferri zdenšek[zd.nš.k]samostalnik moškega spolasvetinjica, tj. manjša kovinska plošcica ali posvecen kovanec z reliefno podobo svete osebe ali s kršcanskim simbolom 252: likovni izdelek TMB: .denshčk-am. NEM.: AblaßpfenigLAT.: Numi.maPRIMERJAJ: devcek; svetinjica; zdevcek zdeti se[zd.ti se zdí se]nedovršni glagol zdeti se 435: snovati v mislih TMB: .dy se męniNEM.: Es scheint mirLAT.: Adopinor, videtur mihiGS: .dy se meni– & .ub.tantivum .dyn: germ. Schein: lat. opinio: sis .. .. . : Hebr. sken : Suec. shin : Angl. dzin Pol. .plendor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Meni se .dy 'mir dünkt es’ (str. 78)PRIMERJAJ: zdevati se zdevanje[zd.vanje]samostalnik srednjega spola mnenje 435: miselni pojem TMB: .devanje-an. NEM.: Die MeinungLAT.: Opinio zdevati se[zd.vati se zd.va se] nedovršni glagol zdeti se, dozdevati se 435: snovati v mislih TMB: .deva se męniLAT.: yshi .dy se PRIMERJAJ: zdeti se zdevcek[zd.vc.k]samostalnik moškega spola svetinjica, tj. manjša kovinska plošcica ali posvecen kovanec z reliefno podobo svete osebe ali s kršcanskim simbolom 252: likovni izdelek TMB: .devzhčk-am. Siehe .denshčkPRIMERJAJ: devcek; zdenšek z dežele dalec prec[z dežéle dálec pr.c](iz dežele dalec prec) prislovna zveza v tujini KG: S' dushelle delezh prezh 'über Lands, ausser Lands, weit davon’ (str. 90) zdihati[zdíhati zdíšem](vzdihati) nedovršni glagol vzdihovati 491: oglašati se od žalosti TMB: .dishemLAT.: Sieh. .dihnem zdihljaj[zd.hljaj](vzdihljaj) samostalnik moškega spola vzdihljaj 693: sapa TMB: .dihléj-am. NEM.: Der SeufzerLAT.: Su.pirium zdihniti[zdíhniti zd.hnem](vzdihniti) dovršni glagol vzdihniti 491: oglašati se od žalosti TMB: .dihnem-netiNEM.: SeufzenLAT.: Su.pirare zdihovanje[?](vzdihovanje) samostalnik srednjega spola vzdihovanje 491: vzdihovanje TMB: .dihuvanje-an. NEM.: Das SeufzenLAT.: Su.piratio zdihujejoc[zdihujej.c (?)] (vzdihujoc) pridevnik vzdihujoc KG: 'Seufzenden’ (sdihujejozhega) (str. 96) zdin[?]samostalnik moškega spola mnenje 435: miselni pojem GS: .dy se meni– & .ub.tantivum .dyn: germ. Schein: lat. opinio: Pol. dzin: Angl. shin: Suec. sken: Razlaga je s stališca .plendor. sis .. ... > Hebr. današnjega jezikoslovja napacna. ženskega spola zdiratiGLEJ: izdirati zdivjati[zdivjáti zdivj.m](vzdivjati) dovršni glagol podivjati 627: poslabševati se TMB: .dovjâmNEM.: Wild, rasend werden LAT.: Alienari mente, ferecire zdol[zd.l]prislovspodaj, zdolaj TMB: .dol; .dulNEM.: UnterhalbLAT.: InfraKG: Sprud, .podej, .dul, .dolej 'unten’ (str. 90)PRIMERJAJ: zdolają zdolaj1 [zdólaj]prislov spodaj, zdolaj TMB: .dolejNEM.: Unterhalb LAT.: InfraKG: Sprud, .podej, .dul, .dolej 'unten’ (str. 90)PRIMERJAJ: zdol zdolaj2 [zdólaj]predlog zdolaj TMB: .dolejNEM.: UnterhalbLAT.: Infra KG: Sdolej, mi.e 'unter dem Tische’ (str. 84) zdolnji[zd.lnji]pridevnik spodnji, zdolnji TMB: .dolne; .dulne-a -u NEM.: UntererLAT.: Inferior zdrav[zdr.v zdráva]pridevnik zdrav TMB: .drâv-a -uNEM.: Gesund LAT.: Sanus zdravica[zdravíca]samostalnik ženskega spola pitje na zdravje (?) 661: pitje TMB: .draviza-e.h. Sieh. .dravjePRIMERJAJ: zdravje zdravinar[zdrav.nar]samostalnik moškega spola lekarnar, apotekar 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: .dravinar-jam. S. .dravnishar zdravje[zdr.vje]samostalnik srednjega spola zdravje 70: zaželena rec TMB: .dravje-a n. NEM.: Die GesundheitLAT.: SanitasKG: Na .dravje vas (str. 147)PRIMERJAJ: zdravica zdravilo 656: zdravilo TMB: .dravnya-e .h. NEM.: Die ArzneyLAT.: Pharmacum zdravnišcar[zdravn.šcar]samostalnik moškega spola lekarnar, apotekar 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: .dravnishar-jam. NEM.: Der ApothekerLAT.: Pharmacopola zdražba[zdr.žba]samostalnik ženskega spola zdraha, prepir, razdor 414: slabi medsebojni odnosi TMB: .drâ.hba-e.h. NEM.: Die ZwietrachtLAT.: Di.cordia zdražiti[zdražiti zdrážim]dovršni glagol razzdražiti 61: jeziti se TMB: .drâ.hem -.hitiNEM.: ReitzenLAT.: Irritare zdrib[zdrib (?)]samostalnik moškega spola usoda 435: miselni pojem TMB: .drib-a m. NEM.: Das SchicksalLAT.: Sors Latinski prevedek pomeni tudi 'žreb’, nemški je enoznacen 'usoda’. združba[zdr.žba]samostalnik ženskega spola družba, združba 927: skupina ljudi TMB: .dru.hba-e.h. NEM.: Die Gesellschaft LAT.: Societas zdržati[zdržáti zdržím](vzdržati) dovršni glagol vzdržati (?) 735: trpeti KG: .der.him, kupem, shlishem (str. 144) zdržati se[zdržáti se zdržím se] (vzdržati se) dovršni glagol vzdržati se 735: trpeti TMB: .dershim se NEM.: EnthaltenLAT.: Ab.tinere zdržljivost[zdržljívost](vzdržljivost) samostalnik ženskega spola vzdržnost 371: moralna cednost TMB: .dčr.hlivo.t-e.h. NEM.: Die Enthaltsamkeit LAT.: Ab.tinentia zebsti[z.bsti z.be]nedovršni glagol zebsti 768: zaznavati temperaturo TMB: .ebe meNEM.: Es frühret michLAT.: Algeo, frigeo zel[z.. zel.]samostalnik ženskega spola zel, zelišce 615: zelika TMB: .él-y.h. NEM.: Das KrautLAT.: HerbaGS: .el– .ele: gr. s......, apium, quod cum .elenina con.onat: Phrygibus .....a .unt olera.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. GS: Krapun.el– ex duplici voce krap, radix, & .el, herba: germ. Rapunzel: lat. Campanula rapontica, rapunculus.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: zelišce zelen[zélen]ali [zel.n]pridevnik zelen TMB: .ęlen-a -uNEM.: GrünnLAT.: Viridis zelena[zélena]samostalnik ženskega spola rastlina zelena, latinsko Apium graveolens 617: vrsta zelike TMB: .ęléna-e.h. NEM.: Der SellerieLAT.: Apium .elinumGS: .ęléna – germ. Selerie, Ital. Celeri: Gall. Celeri: Angl. Celery: lat. Apium .elinum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zelenija[zelen.ja]samostalnik ženskega spola iz vej in lubja narejena koca 773: zgradba TMB: .elenya-e.h. NEM.: LauberhütteLAT.: Tabernaculum zelenina[zelenína]samostalnik ženskega spola zeleno rastlinje, zelenje 615: zelika TMB: .elénina-e.h. NEM.: Grün Gewächs LAT.: Ć.tivaGS: .el– .ele: gr. s......, apium, quod cum .elenina con.onat: Phrygibus .....a .unt olera.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. PRIMERJAJ: zelenje zelenje[zelénje]samostalnik srednjega spola zeleno rastlinje, zelenje (?) 615: zelika ABC: Selenje (1765, str. 16)PRIMERJAJ: zelenina zelenkast[zel.nkast]pridevnik zelenkast TMB: .elenka.t-a -uNEM.: GrünlichtLAT.: Subviridus zelen klobuk[zélen]ali [zel.n klobúk]samostalniška zveza moškega spolarastlina preobjeda, latinsko Aconitum napellus 617: vrsta zelike TMB: .ęlen Klob NEM.: WolfswurzLAT.: Aconitum zelišcar[zel.šcar]samostalnik moškega spola zelišcar, botanik 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: .elshar -jam. NEM.: KräutermannLAT.: Botanicus zelišce[zelišc.]samostalnik srednjega spola zel, zelišce 615: zelika TMB: .elshe-an. NEM.: Das KrautLAT.: HerbaPRIMERJAJ: zel zelišcinovec[zelišcínov.c]samostalnik moškega spola z zelišci aromatizirano vino 661: alkoholna pijaca TMB: .elshinovz-am. NEM.: KräuterweinLAT.: Antho.mias zelje1 [z.lje]samostalnik srednjega spola rastlina zelje, latinsko Brassica oleracea 617: vrsta zelike TMB: .ele-an. NEM.: Das KrautLAT.: OlusGS: .alsha– a .ele.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: .el– .ele: gr. s......, apium, quod cum .elenina con.onat: Phrygibus .....a .unt olera.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. zelje2 [z.lje] ime crke . 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Sčle, S, . (str. 162) zeljnat[z.ljnat](zelnat) pridevnik zeljnat TMB: .elnat-a -uNEM.: Vom Kraute LAT.: Oleraceus zelnatGLEJ: zeljnat zelnijakGLEJ: zelnjak zelnik[z.lnik]samostalnik moškega spola zelenjavni vrt, zelnik 334: kmetijsko zemljišce TMB: .elnčk-am. NEM.: KrautgartenLAT.: Olerarium zelnikar[z.lnikar]samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z gojenjem zelenjave, povrtnine; povrtninar 891: kmet TMB: .elnčkar-jam. NEM.: Kuchelgärtner LAT.: Olitor zelnjak[zelnják (?)](zelnijak) samostalnik moškega spola zelena prevleka na bakru; zeleni volk 640: prevleka na kovini TMB: .elnyak-a m. NEM.: Der GrünnspachtLAT.: Ćrugo zelo[zel.]prislov zelo KG: Slo 'sehr’ (str. 91)KG: On, ino ti sta se prov .lo podobna (str. 140)KG: Dam tebi ta dar, ke meni odpustish, da sem se tebi toku .lo proti postavel (str. 142) zemeljski[z.m.ljski]pridevnik zemeljski TMB: .emčlske-a -uNEM.: Irdisch LAT.: Terreus, terre.tris zemlja[zémlja]samostalnik ženskega spola zemlja 333: zemljišce TMB: .emla-e.h. NEM.: Die Erde, der GrundLAT.: Terra, fundus zernek[?]samostalnik moškega spola arzenik (?) 658: strup GS: .ernek– lat. Ar.enicum: Per.. zernih.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zet[z.t z.ta]samostalnik moškega spola hcerin mož; zet 950: sorodnik ipd. TMB: .ęt.etam. NEM.: TochtermannLAT.: Gener zevati[z.vati z.vam]nedovršni glagol zevati, režati 619: zevati TMB: .evam NEM.: GähnenLAT.: Hiare zganiti[zganiti zgánem]dovršni glagol 1. prepogniti, preganiti, zganiti 581: premikati 2. razgnati, razpoditi 589: gnati TMB: .gânem.ganil, .ganitiNEM.: 1. Zusam­menlegen 2. Auseinander fahrenLAT.: 1. Complicare 2. Exhorre.cereGS: .gânem– a Ganem.Razlaga je s stališca današnjega jezi­koslovja pravilna. zganjatiGLEJ: izganjati zginitiGLEJ: izginiti zglavje[zgl.vje](vzglavnik) samostalnik srednjega spola vzglavnik, blazina 222: posteljnina TMB: .glavje-an. NEM.: Das Hauptpfühl LAT.: Pulvinar zgledovati se[zgledováti se zgled.jem se]nedovršni glagol razgledovati se, ogledovati 770: videti, gledati TMB: .gledujem seNEM.: Beschauen, gaffenLAT.: Con.pectare zglihati se[zgl.hati se zgl.ham se] dovršni glagol sporazumeti se 410: soglašati KG: Gliha .e rada sgliha (1794, str. 19)PRIMERJAJ: gliha zgoda[zg.da]samostalnik ženskega spola dogodek 87: dogodek TMB: .gôda-e.h. NEM.: Das EräugnißLAT.: Accidens, eventus zgodaj[zg.daj]prislov zgodaj zjutraj TMB: .gudej; .godejNEM.: FrüheLAT.: Mature, mane zgoden[zg.d.n]pridevnikjutranji, zgodnjejutranji TMB: .gudn-a -u NEM.: Frühzeitig, morgensLAT.: Matutinus, antelucanus zgoditi se[zgoditi se zgodí se]dovršni glagol zgoditi se 772: zgoditi se TMB: .gody se NEM.: Es eräuget sichLAT.: Accidit ABC: Isgodi .e (1789, str. 20) zgodniti[zgodniti zgodním]dovršni glagol povzrociti, da postane kaj godno, zrelo; goditi, zoriti 266: mediti sadje TMB: .godnimNEM.: AuszeitigenLAT.: Mature.cere PRIMERJAJ: goditi; zgodniti zgolj sam[zg.lj s.m]zaimenska zveza popolnoma sam TMB: .gol samNEM.: Ganz alleinLAT.: Solus unicusKG: Sgol sam 'ganz allein’ (str. 93) zgor[zg.r]prislov zgoraj TMB: .gôrNEM.: ObenLAT.: Supra, .uperiusKG: Sgur, .gorej 'oben, daroben’ (str. 90)PRIMERJAJ: zgorają zgoraj1 [zgóraj]prislov zgoraj TMB: .górejNEM.: ObenLAT.: Supra, .uperiusKG: Sgur, .gorej 'oben, daroben’ (str. 90)PRIMERJAJ: zgor zgoraj2 [zgóraj]predlog nad KG: Sgorej, ognisha 'auf, ober der Feuerherde’ (str. 84) zgorenji[zgor.nji]pridevnik zgornji TMB: .gorejn-a -uNEM.: Oben LAT.: SupernusPRIMERJAJ: zgornji zgornja pika[zg.rnja píka]samostal­niška zveza ženskega spola jezikoslovje podpicje 810: locilo KG: .gurna pika 'Oberstrichp.’ (str. 172) zgornji[zg.rnji]pridevnik zgornji TMB: .gôrne; .gurn-a -uNEM.: ObenLAT.: SupernusSieh. .gornePRIMERJAJ: zgorenji zgostiGLEJ: izgosti zgostiti[zgostiti zgostím]dovršni glagol zgostiti 100: zgošcati TMB: .go.tim LAT.: yshi .ago.timPRIMERJAJ: zagostiti zgovar GLEJ: izgovor zgovarjati[zgov.rjati zgov.rjam] (izgovarjati) nedovršni glagol 1. izgovarjati se, opravicevati se 493: govoriti 2. klepetati, cebljati 510: pogovarjati se TMB: .govarjamNEM.: 1. Ausreden 2. SchwätzenLAT.: 1. Excu.are 2. Confabulari zgovarljiv[zgovarljív]pridevnik klepetav TMB: .govarliv-a -uNEM.: SchwätzhaftLAT.: Garrulus zgovor GLEJ: izgovor zgovoren[zgov.r.n]pridevnik zgovoren TMB: .govorn-a -uNEM.: Beredet LAT.: EloquensPRIMERJAJ: zgovorljiv zgovorljiv[zgovorljív]pridevnik zgovoren TMB: .govorliv-a -uNEM.: BeredetLAT.: EloquensPRIMERJAJ: zgovoren zgovornost[zgov.rnost]samostalnik ženskega spola zgovornost 493: govor TMB: .govorno.t -e.h. NEM.: Die BeredsamkeitLAT.: Eloquentia zgrbiti[zgrbiti (?) zgrbim (?)]dovršni glagol zgubati, nagubati 675: spreminjati obliko TMB: .gčrbčm.gčrbětiNEM.: Falten, runzelnLAT.: Plicare, rugare zgreniti[zgreniti zgrením]dovršni glagol zagreniti 627: poslabševati, zatirati TMB: .grenimNEM.: VerbitternLAT.: Exacerbere zgrešiti[zgrešiti zgreším]dovršni glagol zaiti, zgrešiti pot 554: zgrešiti pot TMB: .greshimNEM.: Irrgehen, ahnden LAT.: Perditum ob.ervare zgubaGLEJ: izguba zgubicekGLEJ: izgubicek zgubiti1 [zgubiti zgubím]dovršni glagol prepogniti, preganiti, zganiti 581: premikati TMB: Sgubim NEM.: Zusammenle­genLAT.: Complicare zgubiti2 GLEJ: izgubiti zgvon[zgv.n zgvon.](zvon) samostalnik moškega spola zvon 169: priprava, ki ustvarja zvok TMB: .gvon-m. NEM.: Die GlockeLAT.: CampanaKG: Sgvon, -na 'die Glocke’ (str. 108) zgvonar[zgvonár](zvonar) samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z ulivanjem zvonov; zvonar 854: izdelovalec kovinskih predmetov TMB: .gvonâr-jam. NEM.: Der GlockengießerLAT.: Campanarius zgvoncek[zgvónc.k](zvoncek) samostalnik moškega spola zvoncek 169: priprava, ki ustvarja zvok TMB: .gvonzhčk-am. NEM.: Glockenblume LAT.: Campanula zgvonec[zgvón.c](zvonec) samostalnik moškega spola zvon 169: priprava, ki ustvarja zvok TMB: .gvonz-am. Sieh. .gvon zgvonik[zgvoník](zvonik) samostalnik moškega spola zvonik 783: kršcanska verska zgradba TMB: .gvonik-am. NEM.: Glockenthurm LAT.: Turris zgvoniti[zgvoniti zgvoním](zvoniti) nedovršni glagol zvoniti 487: oddajati glasove TMB: .gvonimNEM.: LäutenLAT.: Campanas pul.are zib[?]samostalnik moškega spola sorodnik 950: sorodnik ipd. GS: .ib– .iba (Affinis) germ. Sipp: Angl. Sybbe: Suec. Sifia, affinitas: .if, affinis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. ziba1 [ziba]samostalnik ženskega spola sorodnica 950: sorodnik ipd. GS: .ib– .iba (Affinis) germ. Sipp: Angl. Sybbe: Suec. Sifia, affinitas: .if, affinis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Ziba2 [ziba]samostalnik ženskega spola boginja ljubezni Venera 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: .iba-e.h. NEM.: Die VenusLAT.: Venus GS: .iba– erat idolum veneris pri.cis Slavis; unde .ibel, .iblem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. KG: Siba, zhistlika 'Venus, Liebsgöt­tinn’ (str. 185)PRIMERJAJ: Cistlika; zibni dan zibanje[zib.nje (?)]samostalnik srednjega spola zibanje zibelke 561: premikanje TMB: .ibânje-an. NEM.: Das WiegenLAT.: Cunas agitareKG: Sibanje 'das Wiegen’ (str. 131) zibarnica[zibarnica]ali [zibarnica] samostalnik ženskega spola dar, ki ga staršem prinesejo ob rojstvu otroka 71: podarjena stvar TMB: .ibarnčza-e.h. NEM.: Das Wiegenband LAT.: Donum genitale zibati[zibáti zíbljem]nedovršni glagol zibati zibelko 581: premikati TMB: .iblem.ibâtiNEM.: WiegenLAT.: Cunas agitareGS: .iba– erat idolum veneris pri.cis Slavis; unde .ibel, .iblem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. zibel[zíbe. zíbeli]samostalnik ženskega spola zibel, zibelka 218: zibelka TMB: .ibel-e .h. NEM.: Die WiegeLAT.: CunćGS: .iba– erat idolum veneris pri.cis Slavis; unde .ibel, .iblem.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: zibelka zibelka[zíbe.ka]samostalnik ženskega spola zibelka 218: zibelka TMB: .ibuvka-e .h. Sieh. .ibelABC: Siwuka (1765, str. 16) PRIMERJAJ: zibel zibni dan[zibni d.n]samostalniška zveza moškega spola petek 43: cas ali njegov del TMB: .ibne danNEM.: Der FreytagLAT.: Dies Veneris PRIMERJAJ: Ziba˛ zid[z.d zid.]samostalnik moškega spola zid 773: zgradba TMB: .id-m. NEM.: Die MauerLAT.: Murus zidalecGLEJ: zidavec zidanje[zid.nje]samostalnik srednjega spola stavba 773: zgradba TMB: .idânje-an. NEM.: Das GebäudeLAT.: Ćdes, ćdificium zidar[zidár]samostalnik moškega spola zidar 864: gradbenik TMB: .idâr-jam. NEM.: Ein MaurerLAT.: Murarius zidarica[zidaríca]samostalnik ženskega spola zidarka 864: gradbenik KG: Klobzhariza, 'Hutmacherin’. Sidariza, 'Maurerin’. Pastariza, 'Schäferin’ (str. 115) Beseda je navedena v kontekstu pravih feminativov, ne poimenovanj žena moških s takim poklicem. zidarstvo[zid.rstvo]samostalnik srednjega spola zidarska dejavnost; zidarstvo 78: rokodelstvo TMB: .idar.tvu-an. NEM.: Mau­rerhandwerkLAT.: Ćdilatus zidati[zidáti zídam]nedovršni glagol zidati, graditi 773: graditi TMB: .idam NEM.: Mauern, bauenLAT.: Ćdificare zidavec[zid.v.c](zidalec) samostalnik moškega spola kdor financira gradnjo; investitor 838: dajalec TMB: .idâvz-am. NEM.: Der Bauherr LAT.: Ćdificator zidek[z.d.k (?)]samostalnik moškega spola hišni malik 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Sidek 'Hausgötz’ (str. 184) zidje[z.dje]samostalnik srednjega spola ruševine starih zidov 773: zgradba TMB: .idje-an. NEM.: Alte MauernLAT.: Ruinć muriPRIMERJAJ: zidovje zidovje[zid.vje]samostalnik srednjega spola ruševine starih zidov 773: zgradba TMB: .idovje-an. NEM.: Alte MauernLAT.: Ruinć muriPRIMERJAJ: zidje Ziga[Ziga]samostalnik ženskega spola boginja rokodelstva, znanosti, umetnosti, Minerva 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja GS: .iga – idolum Minervć, id e.t: Magnć Deć a voce Phśnicia, vel Syriaca a Cadmi po.teris dicebatur.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. zijalo[zijálo]samostalnik srednjega spola 1. radovedni gledalec; zijalo 968: clovek glede na zaznavanje 2. sencilo, žaluzije na oknu 777: del zgradbe TMB: .ijalu; .yâlu-an. NEM.: 1. Gaffer 2. SchattenfensterLAT.: 1. Spectator; Circum.piciens 2. Clathrum zijalost[zijálost]samostalnik ženskega spola nedostojno gledanje, opazovanje 770: vid ali pogled TMB: .yâlo.t-e.h. NEM.: Aus­schweifungLAT.: Evagatio vi.usPRIMERJAJ: zijalost teh oci zijalost teh oci[zijálost teh ocí] samostalniška zveza ženskega spola nedostojno gledanje, opazovanje 770: vid ali pogled TMB: .ijâlo.t teh ozhyNEM.: HerumgaffungLAT.: CircumvagatioPRIMERJAJ: zijalost zijati[zijáti zij.m]nedovršni glagol nedostojno gledati, opazovati; zijati 770: videti, gledati TMB: .ijamNEM.: GaffenLAT.: Ciecumferre oculosGS: .ijâm – infer. Sax. janen, Hung. a.ijatnij: lat. hio: , amplitudo; huc ge .... . patuit: hebr. ... Arab. pertinet etiam gr. .a..e.: germ. gähnen. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Sjam 'ich gahne’ (str. 65) zima[zíma]samostalnik ženskega spola zima 43: cas ali njegov del TMB: .ima -e.h. NEM.: Der WinterLAT.: HyemsGS: .ima– lat. hyems, a gr. .e.µa; unde & lat. chima.trum. .eµ.a, damnum, quod hyems orbi inferre vulgo putetur.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. zimovati[zimováti zim.jem]nedovršni glagol prezimovati 43: biti nekaj casa TMB: .iműjem.imuvâtiNEM.: In Winterquar-tier liegenLAT.: Hyemare zimski[zímski]pridevnik zimski TMB: .imske-a -uNEM.: Winterlich LAT.: Hyemalis ziniti[zíniti z.nem]dovršni glagol odpreti usta; ziniti 493: govoriti TMB: .inem.inčl, .inetiNEM.: Den Mund aufthunLAT.: Os aperire zjutraj zgodaj[zjútraj zg.daj] prislovna zveza zgodaj zjutraj TMB: .jutrej .gudej NEM.: Frühe morgensLAT.: Summo mane KG: Sjutrej .gudej 'frühe Morgens zeitlich’ (str. 89) zlagati[zl.gati zl.gam]nedovršni glagol sestavljati, skladati, zlagati 550: zbirati, sestavljati TMB: .lâgamLAT.: Siehe Skladam ABC: be.ede .lagati (1765, str. 22)PRIMERJAJ: skladati zlahkotiti[zlahkotiti zlahkotím] (izlahkotiti) dovršni glagol olajšati 38: lajšati TMB: .lohkotim NEM.: ErleichternLAT.: Alleviare zlasten[zl.st.n]pridevniknenavaden, poseben TMB: .la.tn-a -u NEM.: SonderbarLAT.: Singularis zlasti[zl.sti]clenek zlasti, predvsem TMB: .lastiNEM.: BesondersLAT.: SingulariterKG: Slasti 'fürnemlich’ (str. 91) zlat1 [zl.t]samostalnik moškega spola zlatnik, dukat 85: denar TMB: .lât-am. NEM.: Ein DukatenLAT.: Nummus aureus KG: En .lat 'Ein Ducaten’ (str. 191) zlat2 [zl.t](zlati) pridevniknarejen iz zlata; zlat TMB: .latč-a -uNEM.: GüldenLAT.: AureusGS: .lat– Boh. zluti: Pol. zloto, Gold, & zolty gelb, atque communiter in omnibus slavicis linguis affine vocabulum. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. zlatar[zlatár]samostalnik moškega spola pozlatar 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: .latâr-jam. NEM.: Ein VergolderLAT.: Deaurator zlatenica1 [zlat.nica]samostalnik ženskega spola bolezen zlatenica 17: bolezen TMB: .latenza-e.h. NEM.: Die Gelbsucht LAT.: Icterus zlatenica2 [zlat.nica]samostalnik ženskega spola navadno množina cvetica krizantema, latinsko Chrysanthemum 617: vrsta zelike TMB: .latenze.h. NEM.: Goldblume LAT.: Chry.ocome V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. zlatiGLEJ: zlatą zlatica[zlatíca]samostalnik ženskega spola rastlina zlatica, latinsko Ranunculus (acris) 617: vrsta zelike TMB: .latiza-e.h. NEM.: Der HahnenfußLAT.: Ranunculus zlatic[zlat.c]samostalnik moškega spolarastlina krvavi mlecnik, latinsko Chelidonium maius 617: vrsta zelike TMB: .latizh-am. NEM.: Groß Schellkraut LAT.: Acibion zlatina[zlatína]samostalnik ženskega spola zlat nakit, zlatnina 532: okrasje TMB: .latina-e.h. NEM.: GoldgeschmeidLAT.: Aurefacta zlatiti[zlatiti zlatím]nedovršni glagol prekrivati s tanko plastjo zlata; pozlacevati 39: lepšati TMB: .latim NEM.: VergoldenLAT.: Deaurare zlatnar[zlatnár]samostalnik moškega spola izdelovalec zlatih prstanov, zlatar 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: .latnâr-jam. Siehe .latunarPRIMERJAJ: zlatnikar; zlatonar zlatnikar[zlatnikar]ali [zlatnikár] samostalnik moškega spola zlatar 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: .latnčkar-jam. NEM.: Der GoldschmiedLAT.: Aurifaber zlato[zlat.]samostalnik srednjega spola 639: kovina TMB: .latú-an. NEM.: Das GoldLAT.: Aurum zlato zlatonar[zlat.nar](zlatunar) samostalnik moškega spola izdelovalec zlatih prstanov, zlatar 856: izdelovalec ali negovalec okrasja TMB: .latűnar-jam. NEM.: Ein GoldarbeiterLAT.: AnnulariusPRIMERJAJ: zlatnar; zlatnikar zlatovist[zlatovist (?)]samostalnik ženskega spolarastlina turška lilija, latinsko Lilium martagon 617: vrsta zelike TMB: .latovi.t -e.h. NEM.: GoldwurzLAT.: Martagum zlatunarGLEJ: zlatonar zlecati[zl.cati zl.ca]dovršni glagol iztegniti, zlekniti 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: .leza męne NEM.: ReckenLAT.: Pandiculare zlecati se[zl.cati se zl.cam se]dovršni glagol iztegniti se, zlekniti se 722: biti v telesnem položaju za pocivanje TMB: .lezam seNEM.: ReckenLAT.: Pandiculare zleciGLEJ: izvleci zlegati[zl.gáti zlážem]dovršni glagol zlagati se, izreci laž 499: grešno govoriti TMB: .lâ.hem.legâtiNEM.: LügenLAT.: Mentiri zlegati se[zl.gati se zl.ga se] nedovršni glagol razlegati se, doneti 487: oddajati glasove TMB: .lega seNEM.: Es ertönet LAT.: Re.onatPRIMERJAJ: razlegati se zlego[zl.go]samostalnik srednjega spola zlo 627: nezaželena rec TMB: .legu-an. NEM.: Das UebelLAT.: MalumGS: .legu– a .lo, übel, bös.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zlez[zl.z]samostalnik moškega spolarastlina drobnocvetni slezovec, latinsko Malva pusilla 617: vrsta zelike TMB: .les-.am. NEM.: GeispappelnLAT.: Malvć Geispappeln je zapis za siceršnje Gänsepappel. PRIMERJAJ: zmršen klobuk zlezati[zl.zati zl.zam](izlezati) dovršni glagol lesti ven 561: premikati se GS: .le.de – a .le.am, pro.erpo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zlezda[zl.zda (?)]samostalnik ženskega spola navadno množina bezgavka 972: del cloveka ali živali TMB: .le.de.h. NEM.: Drüsen, FrieselLAT.: AdenGS: .le.de– a .le.am, pro.erpo.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. zlo[zl. zl.ga]samostalnik srednjega spola zlo 627: nezaželena rec TMB: .loNEM.: UebelLAT.: MaleKG: ur.hoh u..ega .lega (str. 139) zloba[zlóba]samostalnik ženskega spola 1. jeza, bes 61: jeza 2. nicvrednost, podlost, nizkotnost 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: .lôba-e.h. NEM.: 1. Der Wuth 2. SchalkheitLAT.: 1. Furor 2. Nequitia zloben[zlób.n]pridevnikjezen, besen, besnec TMB: .lobn-a -u NEM.: WüthendLAT.: Furio.usKG: Slobne, -na, -nu 'wüttend, grimmig’ (str. 109) zlobiti[zlobiti zlobím]nedovršni glagol besneti, razsajati 61: jeziti se TMB: .lobimNEM.: Wüthen, tobenLAT.: Furere, ć.tuare zlobnost[zlobn.st]samostalnik ženskega spola jeza, besnost, bes 61: jeza TMB: .lobnu.t-e.h. NEM.: Die WuthLAT.: Furia, furor zlodej[zl.dej]samostalnik moškega spola hudic, vrag, zlodej 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: .lud-jam. NEM.: UnmenschLAT.: Mon.trum hominis diabolusGS: .lűde– qua.i non homo: Chald. Razlaga je s , maledicere.lut , . .. . & Syr. stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: De – videtur e..e grćcum d.. oportet: Conjunctio d.. & per Cra.in d.. De vas e.t elliptica imprecatio, .ubintelligitur: .lűde u.ame.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Slude 'Sathan’ (str. 24)KG: De be .lude te v.el bil! Preden sem te jést dobil (str. 180) zlodej mene vzemi[zl.dej méne vzémi]medmetna zveza izraža podkrepitev trditve KG: urah, .lude mene u.emi 'der Teufel hol mich’ (str. 93) zlomek1 [zl.m.k]samostalnik moškega spola hudic, vrag, zlodej 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: .lômk-am. NEM.: TeufelLAT.: Diabolus Zlomek2 [zl.m.k]samostalnik moškega spola bog ognja, Vulkan 349: lastno ime nekršcanskega clovekolikega bitja TMB: .lômk-am. NEM.: FeuergottLAT.: Vulcanus zloža[zl.ža]samostalnik ženskega spola jezikoslovje zlog 495: del besede TMB: .lô.ha-e.h. NEM.: Die SylbeLAT.: SyllabaKG: Die Buchstaben (zherke) sind figürliche Zeichen, aus denen Wortglieder (.lo.he) zusamgesetzt werden (str. 17)KG: Aus Buchstaben werden Sylben (.lo.he) aus Sylben Worte (be..ede) aus Worten eine Rede (govor) gemacht. (str. 18) zložen[zl.ž.n]pridevnik složen, enoten TMB: .lo.hn-a -uNEM.: EinträchtigLAT.: Concors zložiti[zložiti zložím]dovršni glagol sestaviti, zložiti 550: zbirati, sestavljati TMB: .lo.himLAT.: Siehe SkladamGS: .lo.him – ab antiquo lo.him.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: -ložiti zložnost[zl.žnost](žložnost) samostalnik ženskega spola sloga, složnost 408: dobri medsebojni odnosi TMB: .lo.hno.t; .hlô.hno.t-e .h. NEM.: EinträchtigkeitLAT.: Concordia PRIMERJAJ: skladnost zlušcitiGLEJ: izlušciti zmaknikGLEJ: izmaknik zmaknitiGLEJ: izmakniti zmamljen[zm.mljen]pridevnik premamljen, zmeden (?) KG: Smamlen (str. 166) zmanjšateljnost[?]samostalnik ženskega spola poetika besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj dolocno, navadno z zanikanjem; litota 269: jezikoslovni izraz KG: und sich der /…/ Miosen, Smajnshatelnost /…/ befleissen (str. 184) zmanozjidGLEJ: smanozjid merasch .. .... .uos defectus annuntiare: Syr. zmeketatiGLEJ: zmiketati zmencati[zmencáti zmenc.m]dovršni glagol zmencati, zmeti, zmendrati 675: spreminjati obliko TMB: .menzâmNEM.: ZertrettenLAT.: Conterere zmenjenikGLEJ: izmenjenik zmeraj[zm.raj]prislov zmeraj, vedno TMB: .mirejNEM.: Allweil, allzeitLAT.: Continuo, .emper zmerjati[zm.rjati zm.rjam]nedovršni glagol zmerjati, sramotiti, oštevati 503: grajati, svariti TMB: .mirjamNEM.: Schänden, scheltenLAT.: Convitiari, exprobrareGS: .mirjam– apud Ulphilatem merjam, ankündigen, qua.i increpando alicui culpavit.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. zmes1 [zm.s zmes.]samostalnik ženskega spola 1. zmes, mešanica 635: snov 2. mešanec (?) 821: clovek TMB: .mejs -y.h. NEM.: Mischling, GemischtLAT.: Mixtura zmes2 [zm.s]prislov vmes TMB: .mejsNEM.: DazwischenLAT.: Mixtim zmešnjava[zmešnj.va]samostalnik ženskega spola zmešnjava 627: nezaželena rec TMB: .mejshnâva-e.h. NEM.: Die Verwirrung LAT.: Confu.io zmet[zm.t]samostalnik moškega spola kup (zemlje, peska, ruševin) 624: kup TMB: .męt-am. NEM.: Schutt, Haufen LAT.: Agge.tio zmikalecGLEJ: zmikavec zmikatiGLEJ: izmikati zmikavec[zmik.v.c](zmikalec) samostalnik moškega spola tat, zmikavt 933: tat TMB: .mikavz-am. NEM.: Ein SchnipferLAT.: Suffureator zmiketati[zmik.táti zmik.t.m] (zmeketati) dovršni glagol stresti, zatresti, premikastiti 727: tolci, bosti GS: Meketam– in alia .ignificatione in compo.itis .meketam &c. a gr. .µe.te., ćgre fero. commoveor.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: miketati z milim Bogom[z m.lim B.gom] medmetna zveza neka kletvica KG: 'Fluchend’ (Preklinati) S'milem Bogam (str. 92) zmisliti[zmísliti zm.slim]dovršni glagol pomisliti 435: snovati v mislih ABC: de vezhkrat na tebe smislim (1794, str. 13) zmislovednik[zmislov.dnik (?)] samostalnik moškega spola pesnik (?) 963: literarni umetnik KG: Smislovedneki se .mishlujejo 'Es dichten die Poeten’ (str. 146 s.) zmišljaGLEJ: izmišlja zmišljatiGLEJ: izmišljati zmišljevati se[zmišljeváti se zmišlj.jem se](izmišljevati se) nedovršni glagol pisati pesmi; pesniti 253: delovati v literarni umetnosti KG: Smislovedneki se .mishlujejo 'Es dichten die Poeten’ (str. 146 s.) zmleziva[zml.ziva]samostalnik ženskega spola prvo mleko; mlezivo 694: izlocek živega bitja TMB: .mle.va-e.h. NEM.: Erste Milch LAT.: Colo.tra zmota[zm.ta]samostalnik ženskega spola zmota, pomota, zmeda 102: zmota TMB: .môta-e.h. NEM.: Verirrung, Fehler LAT.: Perturbatio, errorPRIMERJAJ: zmotnjava zmotnjava[zmotnj.va]samostalnik ženskega spola zmota, pomota, zmeda 102: zmota TMB: .motnâva-e.h. NEM.: Verirrung, Fehler LAT.: Perturbatio, errorPRIMERJAJ: zmota zmršen[zm.šen]pridevnik nepocesan, skuštran, razmršen TMB: .mershén-a -uNEM.: ZerraustLAT.: Impexus zmršen klobuk[zm.šen klobúk] samostalniška zveza moškega spolarastlina drobnocvetni slezovec, latinsko Malva pusilla 617: vrsta zelike TMB: .mershén KlobűkNEM.: GeispappelnLAT.: MalvaPRIMERJAJ: zlez zmrviti[zmrviti zmrvím]dovršni glagol zdrobiti na drobne košcke 405: drobiti TMB: .mčrvimNEM.: Klein zerreibenLAT.: Affricare zmrzel[zmrz..]pridevnik 1. zmrznjen 2. neprebojen TMB: .mčr.l-a -uNEM.: 1. Erfroren 2. SchußfestLAT.: 1. Congelatus 2. ImpenetrabilisPRIMERJAJ: zmrzljiv zmrzljiv[zmrzljív]pridevnik 1. zmrznjen 2. neprebojen TMB: .mer.liv-a -uNEM.: 1. Erfroren 2. SchußfestLAT.: 1. Congelatus 2. ImpenetrabilisPRIMERJAJ: zmrzel zmrzlota[zmrzlóta]samostalnik ženskega spola sladoled 261: hrana TMB: .mrer.lóta-e .h. NEM.: GefrorenesLAT.: GelatumPRIMERJAJ: mrzlotina; zmrzlotina zmrzlotina[zmrzlotína]samostalnik ženskega spola sladoled 261: hrana TMB: .mrer.lotina -e.h. NEM.: GefrorenesLAT.: Gelatum PRIMERJAJ: mrzlotina; zmrzlota .... .. .ignavit, hebr. .immen .. .. .. – Thalmud. zmrzniti[zmrzniti zm.znem]dovršni glagol zmrzniti 677: spreminjati se zaradi temperature TMB: .mer.ném-netiNEM.: ErfrierenLAT.: Gelare zmrzovati[zmrzováti zmrz.jem] nedovršni glagol zmrzovati 677: spreminjati se zaradi temperature TMB: .mer.űjemNEM.: ErfrierenLAT.: Gelare zmuznitiGLEJ: izmuzniti zna biti[zn. bíti]clenkovna zveza utegne biti res, morda KG: Sna biti 'kann seyn’ (str. 94) znakGLEJ: vznak znamenje[známenje]samostalnik srednjega spola 1. znamenje 804: znamenje, znak, crta 2. jezikoslovje naglasno znamenje 809: diakriticno znamenje TMB: .namčne-an. NEM.: Das ZeichenLAT.: SignumGS: .namene siman, signum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: kluke, .namčna 'Accente oder Mundthöne’ (str. 168) znamenovati[známenovati známenovam]nedovršni glagol znamenovati 540: pisati TMB: .namenuvamNEM.: ZeichnenLAT.: Signare, notare znan[zn.n]pridevnik znan, poznan TMB PREDGOVOR: je.t sem se rajshi enega .nanega, od vezh drugeh goriu.et.ga imena Besedishe, Buqve teh besedy prijel (str. 1) znanec[znán.c]samostalnik moškega spola 1. znanec 898: clovek v medsebojnih odnosih 2. sorodnik 950: sorodnik ipd. TMB: .nanzi-ovm. NEM.: Bekannte, AnverwandteLAT.: Noti, cognati, affines KG: Snanz 'Bekannter’ (str. 192) znaniti se[znániti se zn.nim se] nedovršni glagol postajati znan, prepoznaven, privlaciti pozornost 813: biti znan TMB: .nânem .nančti seNEM.: Bekannt werdenLAT.: Notitiam contrahere znanje[zn.nje]samostalnik srednjega spola sorodstvo 419: sorodstveno ali temu podobno razmerje KG: Snanje 'Verwand­schaft’ (str. 33) Morda je pomen že konkretiziran v 'sorodniki’. znati[znáti zn.m]nedovršni glagol 1. znati 813: moci, znati 2. moci 813: moci, znati TMB: .nâm .nal, .natiNEM.: Wissen, könnenLAT.: Scire, po..eGS: .nâm– Armoricis aznataznawt, manife.tus, notus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. znatnica[znatníca (?)]samostalnik ženskega spola modrijanka 969: clovek z znanjem ABC: Glejdte! to malo .natnizno: Koku modru ona pomuja .e (1794, str. 29) znebiti se[znebiti se znebím se] (iznebiti se) dovršni glagol znebiti se, osvoboditi se 412: biti prost TMB: .nebim seNEM.: Anbringen LAT.: Liberari znesti[znésti znésem]dovršni glagol 1. odnesti ven 459: nositi 2. znesti jajca 716: nesti jajca in gnezditi 3. v obliki 3. osebe ednine doseci vrednost, kot jo izraža dolocilo; znesti 734: imeti ceno TMB: .nęsem.nesl, .nę.tiNEM.: 1. Vertragen 2. Eyer legen LAT.: 1. Exportare 2. Ponere ovaKG: Kaj .nese (ver.he) 'Was machts Herr Wirth.’ (str. 191) zneveriten[zneverít.n (?)] (sneveriten) pridevnik uporen, puntarski TMB: Snévéritn-a -u NEM.: WiderspänstigLAT.: Rebellis Beseda je domnevno pomotoma zapisana z zacetnim S namesto .. Drugi socasni viri navajajo zneveriti se 'izneveriti se’, zniknitiGLEJ: vznikniti znoj[zn.j]samostalnik moškega spola znoj zaradi strahu, želje, ne zaradi vrocine 696: cloveški izlocek TMB: Snôj -am. NEM.: Schweiß, doch nicht von der WärmeLAT.: Sudor ex angore, de.iderio etc. znojiti[znojiti znojím]nedovršni glagol mocno se znojiti 694:opravljati telesno funkcijo TMB: SnojimNEM.: SchwitzenLAT.: SudareKG: Snojim 'ich schweiße heftig’ (str. 77) znotraj1 [zn.traj]prislov znotraj TMB: .notrejNEM.: InnerhalbLAT.: Intra znotraj2 [zn.traj]predlog znotraj, v KG: Snotrej, trebuha 'inner des Bauchs’ (str. 84) znotrenji[zn.trenji]pridevnik znotranji TMB: .notrejne-a -uNEM.: InnererLAT.: Interior znožjeGLEJ: vznožje zob[z.b zob.]samostalnik moškega spola zob 972: del cloveka ali živali TMB: .ôb -âm. NEM.: Der ZahnLAT.: DensKG: Serze, stran, urat, glava, inu .obji mene bole (str. 140) zobat[zob.t]pridevnikki ima velike zobe, zobat TMB: .obat-a -u NEM.: GroßzahnichtLAT.: Dentatus zobati[zobáti z.bljem]nedovršni glagol jesti kaj drobnega, cešnje ipd.; zobati 699: jesti TMB: .ôblém.obal, -bâtiNEM.: Essen Kirschen u.LAT.: Edere cera. etc. zobederec[zobed.r.c]samostalnik moškega spola kdor ruva zobe; zoboder, zobar 869: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali babištvom TMB: .obedirz-am. NEM.: Ein Zahnbrecher LAT.: Agyrta zobina bolezenGLEJ: zobna bolezen zobna bolezen[zóbna bol.z.n] (zobina bolezen) samostalniška zveza ženskega spola bolecina v zobeh 17: bolezen TMB: .obina bole.nNEM.: Das Zahnwehe LAT.: Dentagra zobnijakGLEJ: zobnjak zobnik[zobník]samostalnik moškega spolarastlina (crni) zobnik, latinsko Hyoscyamus 617: vrsta zelike TMB: .obnik-am. NEM.: BilsenkrautLAT.: AltercumPRIMERJAJ: zobnjak zobnjak[zobnják](zobnijak) samostalnik moškega spolarastlina (crni) zobnik, latinsko Hyoscyamus 617: vrsta zelike TMB: .obnijak-am. NEM.: BilsenkrautLAT.: AltercumPRIMERJAJ: zobnik zobrincaGLEJ: zobrinica zobrinica[zobrínica](zobrinca) samostalnik ženskega spola navadno množina posušena grozdna jagoda; rozina 613: sad ali plod za prehrano TMB: .obrinze.h. NEM.: Wein­beerchenLAT.: Uvulć pa..ć V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. zoper1 [z.p.r]predlog proti, zoper TMB: .upčrNEM.: WiderLAT.: Contra, adver.usKG: Katire ni .uper me..u, svejt, inu hudizha, ta je Bogu .uper 'wer nicht wider das Fleisch, die Welt, und den Teufel ist, der ist wider Gott’ oder katire ni me..ovu, svejtu, inu hudizhu .uper, ta je .uper Boga (str. 87) zoper2 [z.p.r]povedkovniknasproten, nasprotovalen KG: Katire ni .uper me..u, svejt, inu hudizha, ta je Bogu .uper 'wer nicht wider das Fleisch, die Welt, und den Teufel ist, der ist wider Gott’ (str. 87) zopergnati[z.p.rgnáti]nedovršni glagol gnati proti, nasproti 589: gnati KG: .upergnati 'Zuwidertreiben’ (str. 125) zopergovoriti[z.p.rgovoriti z.p.rgovorím]nedovršni glagol ugovarjati, oporekati 493: govoriti TMB: .upergovorimNEM.: Widersprechen LAT.: Contradicere zoperpostaviti[z.p.rpostáviti z.p.rpost.vim]dovršni glagol upreti se 413: nasprotovati TMB: .uperpo.tâvemNEM.: Sich widersetzen LAT.: Re.i.tere zoperrekoc[z.p.rrek.c]pridevnik ugovarjajoc, nasprotujoc KG: 'Widerspre­chenden’ (.uperrekozhega) (str. 97) zoperstrup[z.p.rstr.p]samostalnik moškega spola protistrup 656: zdravilo TMB: .uper.trup-am. NEM.: Der Gegengift LAT.: Antidotum zopervera[z.p.rv.ra]samostalnik ženskega spola praznoverje, vraža 88: nekršcanske duhovne reci TMB: .upervira-e.h. NEM.: AberglaubenLAT.: Super.titio zopet[z.pet]prislov spet, zopet, znova TMB: .űpétLAT.: Siehe SpetPRIMERJAJ: spet zopetljiv[zopetljív]pridevnik ki se lahko ponavlja; ponavljalen TMB: .upetliv-a -uNEM.: Wiederhollend LAT.: Iterabilis zopetovati[zopetováti zopet.jem]in [z.petovati z.petovam]nedovršni glagol ponavljati se 815: ponavljati se TMB: .upetűjem; .upetvamNEM.: Wiederhollen LAT.: Repetere zoprn[z.prn]pridevnik nasproten, sovražen, neugoden, zoprn TMB: .upern-a -uNEM.: WidrigLAT.: Adver.us zoprnik[z.prnik]samostalnik moškega spola nasprotnik, zoprnik 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: .upernek -am. NEM.: WidersacherLAT.: Adver.arius PRIMERJAJ: zoprotnik zoprnost[z.prnost]samostalnik ženskega spola nasprotovanje, sovražnost 414: slabi medsebojni odnosi TMB: .uperno.t-e .h. NEM.: WiderwärtigkeitLAT.: Adver.itas PRIMERJAJ: zopršcina zoproti[z.proti (?)]prislov nasproti, proti TMB: .uprotiNEM.: GegenseitsLAT.: Altrover.um zoprotnik[z.protnik (?)]samostalnik moškega spola nasprotnik, zoprnik 898: clovek v medsebojnih odnosih TMB: .uprotnek-a m. NEM.: Ein WidersacherLAT.: Adver.arius PRIMERJAJ: zoprnik zoprstvo[z.prstvo]samostalnik srednjega spola nasprotovanje, zoprvanje 627: nezaželena rec TMB: .uper.tvu-an. NEM.: Der WiderpartLAT.: Contentio zopršcina[z.pršcina]samostalnik ženskega spola nasprotovanje, sovražnost 627: nezaželena rec TMB: .upershna-e.h. Sieh. .uperno.tPRIMERJAJ: zoprnost , ortus e.t..arach , ..... . merrus eficax: hebr. zor[z.r]samostalnik moškega spola zarja 447: svetlobni naravni pojav TMB: .ôr-am. Siehe .arijaGS: .or– a gr. ....., Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: .arija– Vide .or.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: zarja zoreti[zor.ti zorím]nedovršni glagol zoreti 599: cveteti, zoreti TMB: .ôrem .oretiNEM.: ZeitigenLAT.: Mature.cere GS: .orim– ex prćpo.itione is & veteri verbo orim, mature.co.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. GS: Orim – vide .orim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Zapis .ôrem resda kaže na naglas z.rim, ki pa v tej glagolski vrsti ni mogoc, poleg tega na zorím nedvoumno kažeta zapisa iz GS. PRIMERJAJ: oreti zrak[zr.k]samostalnik moškega spola stara beseda zrak 647: plinasta snov TMB: .râk-am. NEM.: Der LuftLAT.: Aer.tar. bes. zraven[zr.v.n]prislov zraven TMB: .ravnNEM.: NebenbeyLAT.: PenesKG: Sraven 'zu nächst daran, neben bey’ (str. 90)KG: Sraven 'dazu’ (str. 98) zravenbeseda[zr.venbes.da] samostalnik ženskega spola jezikoslovje prislov 497: vrsta besede TMB: .ravenbeseda-e.h. NEM.: Das Nebenwort LAT.: Adverbium zravenpristaviti[zr.v.npristáviti zr.v.nprist.vim]dovršni glagol dodati 112: dajati TMB: .ravnper.tavem NEM.: BeysetzenLAT.: Apponere, addere zravnost[zr.vnost]samostalnik ženskega spola okolišcina 435: miselni pojem TMB: .ravno.t-e.h. NEM.: Umstand, Nebensache LAT.: Circum.tantia zrcalo[zrcálo]samostalnik srednjega spola zrcalo, ogledalo 174: pripomocek za osebno higieno TMB: Serzŕlu-an. NEM.: Der SpiegelLAT.: Speculum zreciGLEJ: izreci zrekGLEJ: izreka zrekatiGLEJ: izrekati zrel[zr..]pridevnik zrel TMB: .rel-a -uNEM.: ZeitigLAT.: MaturusGS: .rel– vide .orim.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zrezanGLEJ: izrezan zrklo[zrklo]samostalnik srednjega spola zenica, šarenica, puncica ocesa 972: del cloveka ali živali TMB: Serklu -an. NEM.: Der AugapfelLAT.: Pupilla oculi zrnat[z.nat]pridevnik peckat TMB: .ernat-a -uNEM.: Kernicht, kernhaftLAT.: Acino.us zrnce[zrnce]samostalnik srednjega spola majhno zrno, jedro; zrnce, jedrce 613: sad ali plod za prehrano TMB: Sernčze-an. NEM.: Das KernchenLAT.: Nucleus, granum, GlobulusPRIMERJAJ: pukšino zrnce zrnje[zrnje]samostalnik srednjega spola zrnje 613: sad ali plod za prehrano TMB: .črne-nan. NEM.: Der KernLAT.: Nucleus, granumGS: .črné– germ. Kn: a lat. caro quidam deducit.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. zrocitiGLEJ: izrociti zunaj1 [zúnaj]prislov zunaj TMB: .vunejLAT.: ExtraGS: .vunej – ex duplici prćpo.itione is, & von: germ. außen, von ausßen: apud Kero, & Ottfried uzzana, foris.Razlaga vsebuje nekaj pravilnihin nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Svunej, suunej 'daraussen’ (str. 90) zunaj2 [zúnaj](zvunaj) predlog 1. razen 2. zunaj TMB: .vunejNEM.: Aussen, außerhalbLAT.: ExtraGS: .vunej– ex duplici prćpo.itione is, & von: germ. außen, von ausßen: apud Kero, & Ottfried uzzana, foris. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Svunej, nograda 'außer dem Weingarten’ (str. 84) KG: Svunej 'ausgenommen’ (str. 91) KG: Svunej 'ausser, ausgenommen’ (str. 99) zunaj da[zúnaj da]vezniška zveza bodisi KG: Svunej de 'es seye denn’ (str. 99) zupan[zup.n]samostalnik moškega spola predstojnik vasi, vaški sodnik 906: posvetni oblastnik GS: .hupán– etiam .ine .enex, a .av ... hebr. & Chald. .upán .ibilo Pan cane.cere: & Slavico .ubh .. . radice (Dominus) .ignificaret ergo .upan: qua.i, .ub- vel condominus: communiter .unt judices pagorum .uorum, qui germ. Schulze . dicuntur; Hebr. Scapini, qua.i Scamnini (a .camnis) Schfe, Schefe in jure Saxonico dicuntur; unde carnioli .imilitudinarie vocant .hupânz Schuhfleck, qua.i in .u.tentaculum, & commi..uram adhibitum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: županą zupanka[zupánka (?)]samostalnik ženskega spola navadno množina sorta hruške 606: vrsta drevesa ali njegov plod TMB: .upanke.h. NEM.: Eine Art BirnLAT.: Species pyrorum V TMB je iztocnica navedena v množinski obliki. zurnaf[zurnaf (?)]samostalnik moškega spolažival žirafa, latinsko Giraffa camelopardalis 985: vrsta kopenske divje živali GS: .urnaf – germ. & Gall. Giraffe ex Arabico zurnapa. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. , judex; schophet ... .. zvadaGLEJ: razvada zvariti[zvariti zvarím]dovršni glagol spojiti kovinske dele; zlotati, zvariti 756: spajati kovinske dele TMB: .varim NEM.: ZusammenlöthenLAT.: Conferruminare PRIMERJAJ: lotati zvecer[zvec.r]prislov zvecer TMB: .vezherNEM.: AbendsLAT.: Ve.peri zveciti[zveciti (?) zv.cim]nedovršni glagol žveciti 699: jesti GS: Dvezhem– quo .vezhem u.itatius e.t, licet corruptius, quia ma.ticando in duas partes mordemus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: dveciti; žvekati zvedatiGLEJ: izvedati zvedenGLEJ: izveden zvedetiGLEJ: izvedeti zvedovatiGLEJ: izvedovati zvelicanje[zvel.canje]samostalnik srednjega spolazvelicanje, tj. stanje vecne srece po smrti 347: kršcanske verske reci TMB: .velizhŕnje-an. NEM.: Die Selligkeit LAT.: Beatitudo zvelicanski[zvel.canski]pridevnik zvelicaven TMB: .velizhanske-a -u NEM.: SeligmachendLAT.: Beatificus zvelicar[zvel.car](izvelicar) samostalnik moškega spolazvelicar, odrešenik, tj. Kristus 93: clovekoliko kršcansko duhovno bitje TMB: .velizhar-jam. NEM.: Der Seligmacher LAT.: SalvatorABC: mojga Isvelizharia (1789, str. 23)ABC: de .im /…/ mojiga Isvelizharja reshalil (1794, str. 18) zvelicati[zvel.cati zvel.cam]dovršni glagol zvelicati, tj. vzeti po smrti v nebesa 347: izvajati kršcansko dejanje TMB: .vélizhamNEM.: Selig machenLAT.: Salvare, beatificare zveniti[zveniti zv.nem]dovršni glagol oveneti 627: poslabševati se TMB: .venem.venitiNEM.: Verwelken LAT.: Ab.torquere zver[zv.r zv.ri]samostalnik ženskega spola divja žival, zver 984: divja kopenske živali TMB: .ver; .vjer-e.h. NEM.: Das Thier LAT.: BelluaGS: .ver– .verina: lat. Fera, ferina pecus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. Naglas v rodilniku, ki ga potrjujeta oba zapisa v TMB, ni skladen s pricakovanji; morda je narecni, kakor izkazuje narecni izgovor tudi zapis .vjer. zverijacnostGLEJ: zverjacnost zverina[zverína]samostalnik ženskega spola divja žival 984: divja kopenske živali TMB: .vérina-e.h. NEM.: Wildes Thier LAT.: Fera, be.tiaABC: Sverina (1765, str. 16) PRIMERJAJ: zverjacina zverinski[zver.nski]pridevnik živalski, zverinski, divji TMB: .verinske-a -uNEM.: Von ThierenLAT.: Animalis, ferinus PRIMERJAJ: zverjaški zverjacina[zverjácina]samostalnik ženskega spola divja žival 984: divja kopenske živali TMB: .vérijazhčna-e.h. Siehe .verina PRIMERJAJ: zverina zverjacnost[zverj.cnost](zverijac­nost) samostalnik ženskega spola divjost, divjaštvo 386: divjost TMB: .verijazheno.t-e.h. NEM.: Wildheit LAT.: Ferocia zverjaški[zverjáški]pridevnik živalski, zverinski, divji TMB: .verijashke -a -uNEM.: Thierisch, wildLAT.: Belluinus TMB: .ve.dishe-an. NEM.: Das Gestirn PRIMERJAJ: zverinski LAT.: A.trum zvest[zv.st]pridevnik zvest TMB: .ve.t-a -uNEM.: GetreuLAT.: Fidus, fidelisGS: .ve.t– a Ve.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zvestoba[zvestóba]samostalnik ženskega spola zvestoba 371: moralna cednost TMB: .ve.tóba-e.h. NEM.: Die TreueLAT.: Fidelitas PRIMERJAJ: zvestost zvestost[zvest.st]samostalnik ženskega spola zvestoba 371: moralna cednost TMB: .ve.tű.t-e.h. NEM.: Die TreueLAT.: Fidelitas PRIMERJAJ: zvestoba zveza[zv.za]samostalnik ženskega spola vez, zveza, vezilo 755: sveženj ali vez TMB: .ve.a-e.h. NEM.: Das Band LAT.: Vinculum zvezda[zv.zda]samostalnik ženskega spola zvezda 314: nebesno telo TMB: .ve.da-e .h. NEM.: Der SternLAT.: Stella zvezdarna[zvezdárna]samostalnik ženskega spola astronomski observatorij, zvezdogledni-ca 331: zvezdoglednica TMB: .ve.dârna -e.h. NEM.: Eine SternwarteLAT.: Specula PRIMERJAJ: lukovica; zvezdogledarna zvezdarnik[zvezd.rnik]samostalnik moškega spola kdor opazuje zvezde; zvezdogled 969: clovek z znanjem TMB: .ve.darnčk-am. NEM.: SternwärterLAT.: Speculć cu.tos zvezdat[zv.zdat]pridevnikpoln zvezd; zvezdnat TMB: .ve.dat-a -u NEM.: GestirntLAT.: Stellatus zvezdišce[zvezdíšce]samostalnik srednjega spola ozvezdje 314: nebesno telo zvezdogledarna[zvezdogledárna] samostalnik ženskega spola astronomski observatorij, zvezdo­glednica 331: zvezdoglednica TMB: .ve.dogledârna-e.h. yshi .ve.darna PRIMERJAJ: lukovica; zvezdarna zvezdogledec[zvezdogl.d.c] samostalnik moškega spola kdor preucuje zvezde; astronom 969: clovek z znanjem TMB: .ve.dogledz-am. NEM.: SternkündigerLAT.: A.tronomus zvezdoglednost[zvezdogl.dnost] samostalnik ženskega spola znanost o zvezdah; astronomija 813: znanost, vešcina TMB: .ve.dogledno.t-e.h. NEM.: Die SternkundeLAT.: A.tronomia zvid[zv.d]samostalnik moškega spola zavist 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: .vid-am. NEM.: Der NeidLAT.: InvidiaGS: .vid– a Vid, videm, qua.i impo..ibilitas videndi: lat. invidentia. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zvidati[zvídati zvídam]nedovršni glagol zavidati, biti ljubosumen 64: imeti negativno custvo TMB: .vidamNEM.: Eifern LAT.: Invidere, ćmulari zviden[zvíd.n]pridevnik ljubosumen TMB: .vidn-a -uNEM.: Eifer­sichtigLAT.: Zelotypus zvidost[zvídost]samostalnik ženskega spola zavist 398: sovražnost, zahrbtnost, hudobija, zavist TMB: .vido.t-e.h. NEM.: Der NeidLAT.: Invidentia zvijati[zvíjati zvíjam]dovršni glagol zvijati, navijati 755: vezati TMB: .vyam NEM.: WindenLAT.: Contorquere zvik[zv.k]samostalnik moškega spola šega, navada 686: navada TMB: .vik-a m. NEM.: Der GebrauchLAT.: U.us zvinitiGLEJ: izviniti zviratiGLEJ: izvirati zvirati se[zv.rati se zv.ram se] nedovršni glagol raztegovati se, stegovati se 590: premikati telesni del TMB: .viram se NEM.: Sich ranzenLAT.: Pandiculare zvirekGLEJ: izvirek zvisle[zvísle]množinski samostalnik ženskega spola podstrešje, svisli 777: del zgradbe TMB: .visle.h. NEM.: DachbodenLAT.: Contignatio GS: .visle– a visle, vel visim pendeo, quod qua.i .uper po.ita ćdificio pendeat contignatio.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. zvišateljnost[zviš.teljnost (?)] samostalnik ženskega spola poetika besedna figura, ki izraža pretira­vanje; hiperbola 269: jezikoslovni izraz KG: und sich der /…/ Hyperbolen, Svishatelnost /…/ befleissen (str. 184) zvižati[zv.žati zv.žam]dovršni glagol prepricati, dokazati 493: govoriti TMB: .vi.hamNEM.: UeberzeugenLAT.: Demon.trare zvižgati[zvížgati zvížgam]nedovršni glagol piskati, žvižgati 529: muzicirati TMB: .vi.hgamNEM.: PfeiffenLAT.: Fi.tulare PRIMERJAJ: piskati; žvižgati zvižgavec[zvížgav.c]samostalnik moškega spola kdor piska, žvižga 911: clovek, ki se oglaša TMB: .vi.hgavz-am. NEM.: Ein PfeifferLAT.: Fi.tulator zvleci GLEJ: izvleci z vmeskom[z vm.skom]prislovna zveza posredno TMB: Is Umejskam m. NEM.: MittelbarLAT.: MediatePRIMERJAJ: vmesek; z vmeskom zvolitiGLEJ: izvoliti zvoljaGLEJ: izvolja zvonGLEJ: zgvon zvonarGLEJ: zgvonar zvoncekGLEJ: zgvoncek zvonecGLEJ: zgvonec zvonikGLEJ: zgvonik zvonitiGLEJ: zgvoniti zvotljenGLEJ: izvotljen zvršitiGLEJ: izvršiti zvržekGLEJ: izvržek zvunajGLEJ: zunają Ž ž[živíte] dvocrkje .h 807: crka, dvo- ali veccrkje KG: Shivite, Sh, .h (str. 162) žaba[žába]samostalnik ženskega spola žival žaba, latinsko Rana 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali TMB: .hâba-e.h. NEM.: Der FroschLAT.: RanaGS: .haba Zephardéa : lat. rana.Razlaga .. .. ..... .. – hebr. je s stališca današnjega jezikoslovja moškega spolarastlina žafran, latinsko Crocus 617: vrsta napacna. žaben[žáb.n]pridevnikki pripada žabi; žabji TMB: .habn-a -u NEM.: Des FroschesLAT.: Ranć žabica[žábica]samostalnik ženskega spola 1. majhna žaba; žabica 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali 2. neka goveja bolezen 26: bolezen domacih živali TMB: .habčza-e.h. NEM.: 1. Fröschlein 2. Eine Krankheit der KüheLAT.: 1. Ranula 2. Morbus vaccarumGS: .habeza– germ. die Padde, eine Krankheit der Kühe. žabja poreslica[ž.bja por.slica] (poreslica žabja; preslica žabja; žabja preslica) samostalniška zveza ženskega spolarastlina mocvirska preslica, latinsko Equisetum palustre 617: vrsta zelike TMB: Poreslčza .habja; .habja poreslčza-e .h. NEM.: KatzenschwanzLAT.: Equi.etum žabja preslica GLEJ: žabja poreslica žabnica[ž.bnica]samostalnik ženskega spola mlaka, mocvirje, kjer živijo žabe 340: voda ali z vodo povezan kraj TMB: .habnčza-e.h. NEM.: Die Froschlacke LAT.: Palus, lacuna žafran[žafr.n](žefran) samostalnik zelike TMB: .hefrân-am. NEM.: Der Safran LAT.: CrocumGS: .hefrân– germ. Safran. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žaga[ž.ga]samostalnik ženskega spola žaga 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: .hâga-e.h. NEM.: Die SägeLAT.: Serra GS: .hâga– Shagam: germ. Säge, sägen: Anglo.. Sagu: Ital. Sega.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žaganje[ž.ganje]samostalnik srednjega spola drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju; žaganje 479: lesni odpadek TMB: .haganje-an. NEM.: Sägspänne LAT.: Sarmenta žagati[ž.gati]nedovršni glagol žagati 620: rezati, trgati TMB: .hagam NEM.: SägenLAT.: Serrare žagradGLEJ: žagred žagradarGLEJ: žagredar žakelj[žák.lj]samostalnik moškega spola 243: vreca ali torba TMB: vreca, žakelj žagred[žágred](žagrad) samostalnik .hâkl-am. NEM.: Der SackLAT.: SaccusGS: moškega spola .hakl– lat. .accus: germ. Sack: Hung. saek: zakristija, žagrad 784: del cerkve .ak , .accus.Razlaga je , .. . . gr. S.....: Hebr. s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. LAT.: SacrariumGS: .hagred– lat. .acrum, .acrarium.Razlaga je s stališca današnjega žal[ž..]povedkovnik jezikoslovja pravilna. žal TMB: .hal mi je; .hov, mi je; .al mi je NEM.: Es ist mir LeidLAT.: Dolet meGS: .hal TMB: .hagréd-am. NEM.: Die Sakristey žagredar[žágredar](žagradar) samostalnik moškega spola – ..... a gr. .s....., mćreo: Hebr. je meni kdor skrbi za oblacila, predmete, red v zakristiji; zakristan 871: uslužbenec TMB: .hagrédar-jam. NEM.: Der Sakristan LAT.: Sacri.ta žajbelj[žájb.lj žájb.ljna]samostalnik moškega spolarastlina žajbelj, latinsko Salvia officinalis 617: vrsta zelike TMB: .hajbel-nam. NEM.: Der SalbeyLAT.: SalviaGS: .hajbel– lat. .alvia: germ. Salbey.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žajfa[ž.jfa]samostalnik ženskega spola milo 650: milo TMB: .hajfa-e.h. NEM.: Die SeiffeLAT.: SapoGS: .hajfâ– lat. Sapo: Plinius & Martialis ajunt: quod ex .ebo: & cinere paretur, nomen traxi..e.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: šmigla žajfar[ž.jfar]samostalnik moškega spola izdelovalec mila 860: izdelovalec mila TMB: .hajfar-jam. NEM.: Seiffensieder LAT.: Saponarius žajfeno zelišceGLEJ: žajfno zelišce žajfno zelišce[ž.jfno zelišc.] (žajfeno zelišce) samostalniška zveza srednjega spolarastlina navadna milnica, latinsko Saponaria officinalis 617: vrsta zelike TMB: .hajfenu .elsheNEM.: Seiffenkraut LAT.: Saponaria ja.cham de.olatus e.t.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: de meni žal Žalce[ža.ce]množinski samostalnik ženskega spola štajerski trg Žalec 360: krajevno ime TMB: .havze.h. NEM.: Sachsenfeld LAT.: Saxopedium žal detiGLEJ: de meni žal žaliti[žaliti žálim]nedovršni glagol 1. žaliti 503: grajati, svariti 2. žalostiti 68: žalostiti se TMB: .halem .halitiNEM.: BeleidigenLAT.: Offendere KG: .halliti 'betrüben’ (str. 162) žalost[žálost]samostalnik ženskega spola žalost 68: žalost TMB: .halo.t-e.h. NEM.: Die TraurigkeitLAT.: Tri.titiaABC: Shalo.t (1765, str. 16)ABC: Shelo.t (1789, str. 14) žalosten[žálost.n]pridevnik žalosten TMB: .halo.tn-a -uNEM.: Traurig LAT.: Tri.tis žalovati[žalováti žal.jem]nedovršni glagol žalovati 68: žalostiti se TMB: .halujem NEM.: TrauerenLAT.: Tri.tari žaložaj[žal.žaj (?)](želužej) samostalnik moškega spola želja, potreba po jedi; tek 699: lakota TMB: .helu.héj-am. NEM.: Eßlust, Appetit LAT.: Appetitus Besedo navaja tudi Gutsman kot Shelushai 'Eßlust, Appetit’. Nastavitev ni zanesljiva. Tu predstavljena rešitev izhaja iz besede zal.žaj 'zalogaj’ pod predpostavko, da zapis izkazuje nesticno asimilacijo, slabitev nenagla­šenih a v e in dolenjski refleks dolgega o, kar vse izkazuje tudi Vorencev zapis .helu.heiz 'majhen zalogaj, kos’. žaltav[žá.tav]pridevnik 1. plesniv 2. žarek, žaltav TMB: .havtov-a -u NEM.: Graulicht, rächLAT.: Mucidus, acer žalujejoc[žalujej.c (?)]pridevnik izražajoc žalost KG: 'Traurenden’ (.halujejozhega) (str. 96) žamet[žámet]samostalnik moškega spola žamet 247: blago ali usnje TMB: .hâmét -am. NEM.: Der SammetLAT.: SargiaGS: .hamet– Angl. Samet: Suec. Sammet: gr. ...µ.t.., Gewick von 6 Fäden. Vide Shmant.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žanjica[žanjíca]samostalnik ženskega spola ženska, ki žanje (žito); žanjica 891: kmet TMB: .hajniza-e.h. NEM.: Eine Schnit­terinnLAT.: Metens fćmina žanjik[žanjík (?)]samostalnik moškega spola kdor žanje (žito); žanjec 891: kmet TMB: .hajnik-am. NEM.: Der Schnitter LAT.: Me..or žantlaha[žántlaha]samostalnik ženskega spola tesarska sekira 181: orodje ali pripomocek za rezanje, sekanje, obdelovanje lesa TMB: .hantlŕha-e.h. NEM.: Eine ZimmeraxtLAT.: A.cia žareg[žár.g](žarek) samostalnik moškega spolažarek, tj. svetloba, ki izhaja iz vira v obliki tanke ravne crte 683: svetloba in z njo povezani pojavi KG: Sharg, -ga 'der Sonnen­strahl’ (str. 108)PRIMERJAJ: žarji žarekGLEJ: žareg žareti[žar.ti žarí](žereti) nedovršni glagol plesneti 627: poslabševati se TMB: .hęry NEM.: Graulicht seynLAT.: Muce.cere žarg[ž.rg](žrg) samostalnik moškega spola krsta 232: krsta TMB: .harg; .hčrg-a m. NEM.: Ein SargLAT.: CapulusSieh. .harg GS: .harg– lat. .arcophagus: germ. Sarg. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žarji[žarji (?) žarjev (?)]množinski samostalnik moškega spolažarek, tj. svetloba, ki izhaja iz vira v obliki tanke ravne crte 683: svetloba in z njo povezani pojavi TMB: .harji-ovm. NEM.: Ein Strahl, ScheinLAT.: RadiusGS: .harji– Sharki: inf. Sax. Sparke: Anglo.. Spearca: Funken, Glanz, Angl. spark. Holl. Spaerke. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: žareg žarka[žarka]samostalnik ženskega spola 1006: vrsta ribe ali druge vodne živali GS: .harka– Angl. sharkfi.k: germ. Hayfisch.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. morski pes žat[?]samostalnik moškega spola (?) žepna ura (?) 159: ura GS: .hat– .hatka, qua.i ar.hatka, Sackuhr.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: aržatka; žatka žatka[žatka]samostalnik ženskega spola žepna ura (?) 159: ura GS: .hat– .hatka, qua.i ar.hatka, Sackuhr.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. PRIMERJAJ: aržatka; žat žavba[ž.vba]samostalnik ženskega spola koroško mazilo, krema, žavba 653: krema TMB: .havba-e.h. NEM.: Eine Salbe LAT.: UnguentumGS: .havba– vindica vox a germ. Salbe.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žavbati[ž.vbati ž.vbam]nedovršni glagol 1. mazati z mazilom, mazivom 406: mazati 2. tolci, udarjati, tepsti 727: tolci, bosti TMB: .havbamNEM.: 1. Schmieren 2. SchlagenLAT.: 1. Ungere 1. Cćdere Iz prevedkov ni razvidno, ali je drugi pomen samo splošnejši 'tolci, udarjati’, samo 'tepsti’ ali oboje. žavbelj[žavb.lj]samostalnik moškega spola bolna ovca 988: bolna domaca žival GS: .havbel– ovis ćgra, & morbida. Žavcje[žávcje (?)]samostalnik srednjega spola nemška kneževina Saška 358: ime dežele TMB: .havzhje-an. NEM.: Das SachsenLAT.: SaxoniaPRIMERJAJ: žavski žavski[žávski (?)]pridevnik saški TMB: .havske-an. NEM.: Sächsisch LAT.: SaxonicusPRIMERJAJ: Žavcje že[ž.]clenek že TMB: .heNEM.: SchonLAT.: JamKG: She 'schon’ (str. 89) žebeGLEJ: žrebe žebecGLEJ: žrebec žebelj[ž.b.lj]samostalnik moškega spola žebelj 128: kovinski izdelek TMB: .hčbl-am. NEM.: Der NagelLAT.: Clavus K naglasu na crkovno neizraženem polglasniku primerjaj škripec. žebica[ž.bíca]samostalnik ženskega spola majhen žebelj; žebljicek 128: kovinski izdelek TMB: .hčbiza-e.h. NEM.: Nägelchen LAT.: ClaviculusPRIMERJAJ: žebljic; žebljicek žebljar[ž.bljár]samostalnik moškega spola izdelovalec žebljev; žebljar 854: izdelovalec kovinskih predmetov TMB: .heblâr-jam. NEM.: Ein Nagelschmied LAT.: Clavorum faber žebljarski[ž.bljárski]pridevnik žebljarski TMB: .heblarske-a -uNEM.: Zu den Nagelschmieden gehörigLAT.: Fabrilis PRIMERJAJ: žebljar žebljic[ž.bljíc]samostalnik moškega spola majhen žebelj; žebljicek 128: kovinski izdelek TMB: .hebliz-am. Siehe .hebiza PRIMERJAJ: žebica; žebljicek žebljicek[žeblj.c.k]samostalnik moškega spola majhen žebelj; žebljicek 128: kovinski izdelek TMB: .heblizhk-am. LAT.: Claviculus Siehe .hebizaPRIMERJAJ: žebica; žebljic žebrati[žebráti žebr.m]nedovršni glagol izgovarjati besedilo molitve; moliti 504: govoriti verske reci TMB: .hebrâm NEM.: BethenLAT.: Orare žefranGLEJ: žafran žegen[ž.g.n]samostalnik moškega spola blagoslov 347: kršcanske verske reci TMB: .hegn-am. NEM.: Der SegenLAT.: Benedictio žegnana kopriva[ž.gnana kopríva] (kopriva žegnana) samostalniška zveza ženskega spolarastlina žegnana kopriva, latinsko Cnicus benedictus 617: vrsta zelike TMB: Kopriva .hegnana-e.h. NEM.: Kordbenediktenkraut LAT.: A.phodellus žegnani koren[ž.gnani kor.n] (žegnan koren) samostalniška zveza moškega spolarastlina navadna sretena, latinsko Geum urbanum 617: vrsta zelike TMB: .hegnan korenNEM.: BenediktenkrautLAT.: Geum žegnanje[ž.gnanje]samostalnik srednjega spola praznovanje godu zavetnika cerkve; žegnanje 46: praznik TMB: .hegnanje-a n. NEM.: Der KirchtagLAT.: Dedicatio templi žegnan korenGLEJ: žegnani koren žegnovanje mašnikovGLEJ: mašnikov žegnovanje žehta[ž.hta]samostalnik ženskega spola pranje perila v lugu; žehta 52: cišcenje TMB: .hehta-e.h. NEM.: LaugenwäschLAT.: ElixiviatioGS: .hehta– .hehtam: germ. die Wäsche sehteln. Shehtârz, ein Sechtelschaff. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žehtarec[žehtár.c]samostalnik moškega spola lesena posoda za molžo; golida 229: posoda za hrano TMB: .hehtârz-am. NEM.: Milchkübel, SchaffLAT.: Mulctra, alveusGS: .hehta– .hehtam: germ. die Wäsche sehteln. Shehtârz, ein Sechtelschaff.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žehtati[ž.htati ž.htam]nedovršni glagol prati perilo v lugu 55: prati TMB: .hehtamNEM.: In der Lauge wasch.LAT.: ElixiviareGS: .hehta– .hehtam: germ. die Wäsche sehteln. Shehtârz, ein Sechtelschaff. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žehtnik[ž.htnik]samostalnik moškega spola banja, korito za pranje perila 226: posoda za cišcenje TMB: .hetnčk-am. NEM.: WaschwanneLAT.: Labrum žeja[ž.ja]samostalnik ženskega spola žeja 702: žeja TMB: .heja-e.h. NEM.: Der DurstLAT.: SitisGS: .heja– lat. .itis, a gr. s.t.s.., s.t..; quia cibus cau.at .itim: Hebr. žejati[ž.jati ž.ja]nedovršni glagol obcutiti žejo; žejati 699: jesti TMB: .heja meNEM.: Mich dürstetLAT.: SitioKG: njega nedol.hne kryvy tebe .heja? (str. 142) žejen[ž.j.n]pridevnik žejen TMB: .hejn-a -uNEM.: DürstendLAT.: Sitibundus želeti[žel.ti želím]nedovršni glagol želeti, hrepeneti 69: želeti TMB: .helim .heletiNEM.: VerlangenLAT.: Cupere, de.iderareGS: .hęlod– a .helim; quia Japides glandibus ve.cebantur: & ideo eis e.ca de.iderabilis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. železen[žel.z.n]pridevnik železen TMB: .hęle.n-a -uNEM.: Eisern LAT.: Ferreus železje[žel.zje]samostalnik srednjega spola 1. iz železa narejene stvari 128: kovinski izdelek 2. okovi, spone za jetnike 145: priprava za kaznovanje hudodelcev TMB: .héle.je -an. NEM.: 1. Eisenwerk 2. Eisen, und Bande LAT.: 1. Ferramentum 2. VinculaPRIMERJAJ: železnina železnina[železnína]samostalnik ženskega spola iz železa narejene stvari 128: kovinski izdelek TMB: .hele.nina-e.h. NEM.: EisenwerkLAT.: FerramentumPRIMERJAJ: železje železo[žel.zo]samostalnik srednjega spola železo 639: kovina TMB: .hele.u-an. NEM.: Das EisenLAT.: FerrumGS: .hele.u , petra, sela , ...... ferrum, bar.el .. ....... – hebr. videtur ćs e..e.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. . .itivit.tsecha .. .... potatio: Syr. .cheth .. .. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. željan[želj.n]pridevnik željan KG: Dnarjov shellán (str. 135) PRIMERJAJ: željen želje[žélje željá]množinski samostalnik ženskega spola želja, poželenje 711: spolno poželenje TMB: .hęlje-lâ.h. NEM.: Verlangen, Begierd LAT.: De.ideriumGS: .hęle– a gr. ... ferveo, ... ..a., valde ferveo, totus ć.tuo: ....., , .uccendit; a.a ...... ćmulatio: Chald. .helu.hej, appetitus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. željen[žélj.n]pridevnikpoželjiv, pohoten TMB: .hęln-a -uNEM.: BegierlichLAT.: CupidusPRIMERJAJ: željan želo[žélo]samostalnik srednjega spola želo 980: del živali TMB: .hęlu-an. NEM.: Der StachelLAT.: Stimulus želod[žélod]samostalnik moškega spola želod 601: sad ali plod TMB: .helod-a m. NEM.: Die EichelLAT.: GlansGS: .hęlod– a .helim; quia Japides glandibus ve.cebantur: & ideo eis e.ca de.iderabilis.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. želodec[žel.d.c]samostalnik moškega spola želodec 972: del cloveka ali živali TMB: .helodz-am. NEM.: Der MagenLAT.: StomachusGS: .helôdz– qua.i e.cć videlicet ex glandibus paratć receptaculum.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. želužejGLEJ: žaložaj žemlja[ž.mlja]samostalnik ženskega spola kruh iz bele pšenicne moke 261: hrana TMB: .hemla-e.h. NEM.: SemelbrodLAT.: SimilaGS: .hemla– germ. Semelbrod: a gr. ..µ., fermentum, panis fermentatus: lat. .imila, .emella.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. PRIMERJAJ: reglja žena[žéna]samostalnik ženskega spola žena 821: clovek TMB: .hęna-e.h. NEM.: Das WeibLAT.: MulierGS: .hęna– .hęnem, .henem, .henen ejusdem .unt originis a verbo .hęnem, jam pa..ive, jam active .umpta: Syr. Razlaga je s stališca , fornicatus e.t..ena .. ... . današnjega jezikoslovja napacna. ABC: Shena (1765, str. 16) že naprej[ž. napr.j](že vnaprej) prislovna zveza že vnaprej KG: She poprej, .he naprej 'schon zum voraus’ (str. 94)PRIMERJAJ: že poprej ženfta[ž.nfta]samostalnik ženskega spola stol za nošenje pomembnih oseb; nosilnica 214: nosilnica TMB: .henfta -e.h. Sieh. NeshtergaPRIMERJAJ: neštrga; nosilnice ženica[ženíca]samostalnik ženskega spola ženica 821: clovek TMB: .heniza-e.h. NEM.: Das WeibchenLAT.: Femella ženin[ž.nin]samostalnik moškega spola ženin 950: sorodnik ipd. TMB: .henen-a m. NEM.: Der Ge.ponsLAT.: Spon.usGS: .hęna – .hęnem, .henem, .henen ejusdem .unt originis a verbo .hęnem, jam pa..ive, jam , fornicatus e.t..ena .. ... . active .umpta: Syr. Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ženiti se[ženiti se ž.nim se]nedovršni glagol ženiti se 47: delovati v zvezi s poroko TMB: .henem.heniti seNEM.: Heyrathen, ein Weib nehmenLAT.: Matrimonium inire, uxorem ducereGS: .hęna– .hęnem, .henem, .henen ejusdem .unt originis a verbo .hęnem, , .ena .. ... . jam pa..ive, jam active .umpta: Syr. fornicatus e.t.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. ženitno pismo[žen.tno písmo] samostalniška zveza srednjega spola pogodba o premoženjskih zadevah, doti, ki se sklene pred poroko; ženitna pogodba 208: pravni pisni izdelek TMB: .henitnu, pismuNEM.: Heyratskontrakt LAT.: Pactum dotaleKG: Tu so lestne be..ede .henitnega pisma (str. 174) ženitva[žen.tva]samostalnik ženskega spola ženitovanje, svatba 47: ženitovanje TMB: .henitva-e.h. NEM.: Die Hochzeit LAT.: NuptićPRIMERJAJ: moženje; možitva; ohcet; ohcetovanje; svatba; svatovšcina ženof[žénof (?)]samostalnik moškega spola rastlina gorcica, latinsko Sinapis, ali njena semena 618: vrsta zelike ali njen užitni plod TMB: .hęnof-am. NEM.: Der Senf LAT.: Sinapi ženski[ž.nski]pridevnik ženski TMB: .henske-a -uNEM.: Weiblich LAT.: Femineus ženski spol[ž.nski sp.l]samostalniška zveza moškega spola 669: besede s pomenom 'vrsta, sorta’ 1. ženski spol 2. jezikoslovje ženski slovnicni spol 269: izraz KG: Shenskega sp. Ardria (str. 101) KG: Shensku bodi, kar je .hen, inu .henskega spolla (str. 180)PRIMERJAJ: moški spol; noben spol; šibki spol žepGLEJ: šep že poprej[ž. popr.j]prislovna zveza že vnaprej KG: She poprej, .he naprej 'schon zum voraus’ (str. 94)PRIMERJAJ: že naprej žerelo[žer.lo](žrelo) samostalnik srednjega spola odprtina za izletavanje in vletavanje cebel iz panja; žrelo 799: del zgradbe za domace živali TMB: .hęrelu-an. NEM.: Das FluglochLAT.: Os alvearis žeretiGLEJ: žareti žerjav[žerj.v]samostalnik moškega spola ptica žerjav, latinsko Grus grus 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: .herjav-am. NEM.: Der KranichLAT.: Grus žerjavica[žerj.vica]samostalnik ženskega spola žerjavica 484: ogenj ali goreca stvar TMB: .herjavza-e.h. NEM.: Feuerkohlen LAT.: Prunć žeselj[ž.s.lj ž.s.ljna]samostalnik moškega spola udoben, vecji stol 216: sedež ali ležišce TMB: .hesel-nam. NEM.: Der SesselLAT.: Sedile, .ellaGS: .hesel– lat. Sella: germ. Sessel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žeti1 [ž.ti žánjem]nedovršni glagol kositi, rezati žito; žeti 275: pobirati pridelke TMB: .hajnem.hel, .hetiNEM.: Getreid schneidenLAT.: Metere triticum žeti2 [ž.ti žm.m]nedovršni glagol 1. stara beseda ožemati 55: prati 2. izkorišcati, odirati 115: jemati TMB: .hmęmNEM.: Ausbalgen, ausdrückenLAT.: Exprimere.tar. bes. GS: .hmém– .implex exolevit; re.tat in o.hmem (exprimo). žetva[ž.tva]samostalnik ženskega spola žetev 275: pobiranje pridelka TMB: .hetva-e.h. NEM.: AerndzeitLAT.: Tempus me..is že vnaprejGLEJ: že naprej žgan[žgán]pridevnik žgan, ožgan TMB: .hgem.hgan, .hgâti NEM.: BrennenLAT.: Urere, adolereGS: .hganz – a .hgem, participio pa..ivo .hgan, peru.tus cibus.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: žganec; žgati žganec[žgán.c]samostalnik moškega spola žganec 261: hrana TMB: .hgânz-am. NEM.: Der SterzLAT.: PolentaGS: .hganz– a .hgem, participio pa..ivo .hgan, peru.tus cibus.Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja pravilna. PRIMERJAJ: žgan žganje[žgánje]ali [žganj.]samostalnik srednjega spola žgana pijaca, žganje 661: alkoholna pijaca TMB: .hganje-an. NEM.: Brandwein LAT.: Crematum žgati[žgáti žg.m]nedovršni glagol žgati 484: kuriti, žgati TMB: .hgem.hgan, .hgâtiNEM.: BrennenLAT.: Urere, adolere PRIMERJAJ: žgan žida[ž.da]samostalnik ženskega spola svila 247: blago ali usnje TMB: .hida-e .h. NEM.: Die SeideLAT.: BombyxGS: .hida – germ. Seide: infer. Sax. Side: Ital. Seda: .adin carba.us. Razlaga je s stališca .. ..... Hebr. današnjega jezikoslovja pravilna. židana volja[ž.dana v.lja](židane volje) samostalniška zveza ženskega spola dobra volja, dobro razpoloženje 751: kratkocasnost TMB: .hidane vole NEM.: Wohl auf, gutes MuthesLAT.: Bonć voluntatis Besedna zveza je v TMB navedena v rodilniku, kakor se pojavlja v povedni rabi: biti židane volje. Tudi latinski in drugi nemški prevedek sta v rodilniku. židane voljeGLEJ: židana volja židanik[ž.danik (?)]samostalnik moškega spolasviloprejka, gosenica metulja, latinsko Bombyx mori 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: .hidanik-am. NEM.: Ein SeidenwurmLAT.: Bombyx žiher[žíh.r]pridevnikzanesljiv, gotov, varen TMB: .hihrNEM.: SicherLAT.: SecurusGS: .hihr– lat. .ecurus: germ. sicher: apud Kero. .ihhur: Ottfried .ichor: infer. Sax. seker: gr. .......Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. žihrenga[žíhr.nga](žihringa) samostalnik ženskega spola poroštvo, zavarovanje 556: pravni izraz TMB: .hihrenga-e.h. NEM.: Versicherung LAT.: A..ecuratio žihringaGLEJ: žihrenga žila1 [žíla]samostalnik ženskega spola žila 972: del cloveka ali živali TMB: .hila-e.h. NEM.: Die AderLAT.: VenaGS: .hila– Armenice dwil (nervus) in remota, & tran.lata .ignificatione, quod germ. Seil. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. žila2 GLEJ: žilja žilja[žílja](žila˛) samostalnik ženskega spola vrv za vpreženje živali k vozu; zaprežnica 255: živalska oprava TMB: .hila-e.h. NEM.: WagenseilLAT.: Re.tis PRIMERJAJ: furžilje žima[žíma]samostalnik ženskega spola dolga dlaka iz konjskega repa, grive; žima 980: del živali TMB: .hima-e.h. NEM.: Das RoßhaarLAT.: Seta equinaABC: Shima (1765, str. 16) žimnat[ž.mnat]pridevnikki je iz žime; žimnat TMB: .himnat-a -u NEM.: Vom RoßhaareLAT.: Cilicinus žin GLEJ: šin žingrcGLEJ: šingrc žinj GLEJ: šin žinjeGLEJ: šinje žir[ž.r žir.]in [ž.ra]samostalnik moškega spola plod bukve; žir 601: sad ali plod TMB: Shir; Shyr-; -am. NEM.: Buchecker; Bucheln, BucheckerLAT.: Glans fagea GS: .hir– Hung. zsir, glans fagea: Armenis zhir, fructus .iccati.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. V TMB je beseda pomotoma zapisana s Sh namesto .h. PRIMERJAJ: žirovje žirovec[žir.v.c]samostalnik moškega spola trgovec z žirom 959: trgovec TMB: .herôvz-am. NEM.: GnobeerhändlerLAT.: Balanophorus žirovje[žir.vje]samostalnik srednjega spola vec plodov bukve, žiri 601: sad ali plod TMB: .hęrovje-an. Siehe .hirPRIMERJAJ: žir žitar[ž.tar]samostalnik moškega spola trgovec z žitom 959: trgovec TMB: .hitar-jam. NEM.: Getreidehändler LAT.: Frumentarius žitnica[ž.tnica]samostalnik ženskega spola 1. dajatev v obliki žita 72: dajatev 2. prostor za shranjevanje žita 324: shramba živil TMB: .hitnčza-e.h. NEM.: 1. Getreidabgabe 2. GetreidkastenLAT.: 1. Prć.tatio frumenti 2. Ćnopolium žitni molj[ž.tni m.lj]samostalniška zveza moškega spolažival žitni molj, latinsko Nemapogon granella 994: vrsta žuželke ali drugega mrcesa TMB: .hitne molNEM.: Getreide­wurmLAT.: Gurgulio žito[žíto]samostalnik srednjega spola žito 617: vrsta zelike TMB: .hitu-an. NEM.: Das GetreidLAT.: Frumentum, ador GS: .hitu– a gr. s.t.., frumentum: lat. med. ćvi .itanium, Sauerkorn: ....., potus ex frumento, .eu cerevi.ia.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. živ[ž.v]pridevnik živ TMB: .hiv-a -uNEM.: Lebendig LAT.: VivusGS: .hiv– a gr. ..., vivo: vel ab Razlaga je s stališca , vixit.chaja ..... . Hebr. današnjega jezikoslovja napacna. žival[živ.. živ.li]samostalnik ženskega spola žival 979: žival TMB: .hivâl-e.h. NEM.: Das ThierLAT.: Animans živenina[živenína (?)]samostalnik ženskega spola vsa živa bitja 820: živo bitje TMB: .hivenina-e.h. NEM.: Was lebet LAT.: Viventia živeti[živ.ti živím]nedovršni glagol 1. živeti 43: biti nekaj casa 2. preživljati, prehranjevati 116: dajati hrano, pijaco TMB: Shivim.hivetiNEM.: 1. Leben 2. ErnährenLAT.: 1. Vivere 2. Alere Za drugi pomen je nedolocnik domnevno nastavljen napacno namesto živiti. PRIMERJAJ: živiti živež[ž.vež]samostalnik moškega spola življenjska potrebšcina, živež 261: hrana TMB: .hivésh-.ham. NEM.: Lebens­mittelLAT.: Nece..aria victusPRIMERJAJ: živitek živica[živíca]samostalnik ženskega spola vila sojenica, mojra, parka 92: clovekoliko nekršcansko duhovno bitje KG: Sodize, .hivize 'Parzen, Göttinen des Lebens’ (str. 185)PRIMERJAJ: sodica živina[živína]samostalnik ženskega spola živali 979: žival TMB: .hivina-e.h. NEM.: Die ThiereLAT.: Animalia živince[živínce]samostalnik srednjega spola vprežna, tovorna žival 987: kopenske domace živali TMB: .hivinzhé-tan. NEM.: Ein LastthierLAT.: Jumentum živinski[živ.nski]pridevnik živalski TMB: .hivinske-a -uNEM.: Thierlich LAT.: Animalis živinstvo[živ.nstvo]samostalnik srednjega spola živalska narava, živalsko bistvo 401: živalska lastnost TMB: .hivin.tvu-an. NEM.: Thierisches WesenLAT.: Animalitas živi ogel[žívi .g..](živogel; živvogel) samostalniška zveza moškega spola žerjavica 484: ogenj ali goreca stvar KG: Shivvogel, .hivegavogla (str. 134) živite[živíte] ime dvocrkja .h 808: ime crke, dvo- ali veccrkja KG: Shivite, Sh, .h (str. 162) živitek[živ.t.k]samostalnik moškega spola življenjska potrebšcina, živež 261: hrana TMB: .hivitk-am. Siehe Shivesh PRIMERJAJ: živež živiti[živiti živím]nedovršni glagol vzdrževati, preživljati, krepiti 116: dajati hrano, pijaco TMB: .hivim.hiviti NEM.: Erhalten, erquickenLAT.: Su.tentare, reficerePRIMERJAJ: živeti življenje[življénje]samostalnik srednjega spola življenje 475: obstajanje v nekem stanju, položaju TMB: .hivlęnje-an. NEM.: Das LebenLAT.: Vita, ćtas živogelGLEJ: živi ogel živoroden[živor.d.n]pridevnik živoroden, tj. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladice TMB: .hivorôdn-a -uNEM.: Lebendig gebärendLAT.: Viviparus živost[živ.st]samostalnik ženskega spola živahnost, vitalnost 70: zaželena rec TMB: .hivű.t-e.h. NEM.: Lebhaftigkeit LAT.: Vivacitas život[živ.t]samostalnik moškega spola cloveško telo 878: del cloveka TMB: .hivót-am. NEM.: Der LeibLAT.: CorpusKG: en .hvot bres dushe je enu mertvu truplu (str. 171) životenGLEJ: životni živvogel GLEJ: živi ogel žlage GLEJ: šlage žlahtnik[žl.htnik]samostalnik moškega spola plemic 952: clovek glede na stan TMB: .hlahtnčk-am. NEM.: Ein Edelmann LAT.: Nobilis, Eques žlak[žl.k]samostalnik moškega spola 1. udar, met 727: udarec, udarjanje 2. možganska kap, apopleksija 17: bolezen 3. ugodno, primerno mesto 305: dober kraj TMB: .hlâk-am. NEM.: 1. Der Schlag 2. Ein gelegensamer OrtLAT.: 1. Jactus, apoplexia 2. Locus opportunusGS: .hlak– a germ. Schlag.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žleb[žl.b žleb.]samostalnik moškega spola žleb, tj. manjši kanal za odtekanje vode 777: del zgradbe TMB: .hleb-m. NEM.: Die RinneLAT.: Alveus, canalis žlebast[žl.bast]pridevnik po obliki podoben žlebu; žlebast TMB: .hleba.t-a -uNEM.: Rinnenformig LAT.: Alveatus žleht[žl.ht]pridevnik slab, cenen, manjvreden TMB: .hléht NEM.: SchlechtLAT.: Vilis, tenuis, levisGS: .hléht– e.t germ. schlecht.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žlem[žl.m žlem.]samostalnik moškega spola 1. sluz 694: izlocek živega bitja 2. mehur 972: del cloveka ali živali TMB: .hlem-m. NEM.: 1. Schleim 2. Blater LAT.: 1. Lentor 2. Ve.icaGS: .hlem– a Slina: germ. Schleim, Leim: inf. Sax. Sliem: Suec. Slem: Angl. Slim: quod magis accedit ad Slina.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žlemast[žl.mast]pridevnik sluzast TMB: .hlema.t-a -uNEM.: Schleim­michtLAT.: Pituito.usPRIMERJAJ: žmukeljnast žlempati[žl.mpati žl.mpam]nedovršni glagol piti z iztegovanjem jezika kot pes; lokati 704: piti kot žival TMB: .hlempam NEM.: Das Getränk lecken, wie die Hunde LAT.: Potum lambere more canum GS: .hlempam– a gr. ..pt., lambendo bibo; unde triviale germanicum schlampen. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. žleza[žl.za]samostalnik ženskega spola zaradi kuge otekla vratna bezgavka 35: oboleli del cloveka TMB: Shle.a-e.h. NEM.: Die PestilenzLAT.: Pe.tilentia žlica[žlíca]samostalnik ženskega spola žlica 146: kuhinjski pripomocek TMB: .hliza-e.h. NEM.: Der LöfelLAT.: Cochlear GS: .hliza– qua.i exceptorium ab i.lezhem. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. žlicnik[žl.cnik]samostalnik moškega spola 1. visec kos pohištva z odprtinami, v katerih so spravljene žlice 211: kuhinjsko pohištvo 2. cmok, žlicnik 261: hrana TMB: .hlizhnčk-am. NEM.: 1. Löfelgesteck 2. Ein KnettelLAT.: 1. Cochlearium 2. Diphtongus žlindra[žl.ndra]samostalnik ženskega spola žlindra 478: kovinski odpadek TMB: .hlindra-e.h. NEM.: Die SchlackenLAT.: ScoriaGS: .hlindra– germ. Sinter: Dan. Sinder.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žlobedranjeGLEJ: žlobudranje žlobedratiGLEJ: žlobudrati žlobudra[žlob.dra]samostalnik ženskega spola klepetulja, blebetac 912: clovek glede na govorjenje TMB: .hlobűdra-e.h. NEM.: PlappermaulLAT.: Lingulaca žlobudranje[žlobudr.nje] (žlobedranje) samostalnik srednjega spola klepetanje, žlobudranje 510: govorjenje ABC: narvezhi shlobedranje (1794, str. 26) žlobudrati[žlobudráti žlobudr.m] (žlobedrati) nedovršni glagol klepetati, žlobudrati 510: pogovarjati se TMB: .hlobedrâmNEM.: Plaudern LAT.: Blaterare žlofati[žlofáti žlof.m]nedovršni glagol klofutati 728: udariti zaradi slabih medsebojnih odnosov TMB: .hlofâm NEM.: Maulschellen gebenLAT.: Colapizare GS: .hlofâm– vid. .hlaferneza.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žlota[žl.ta]samostalnik ženskega spola stik dveh strešnih ploskev; žlota 777: del zgradbe TMB: .hlôta-e.h. NEM.: Die DachfugeLAT.: Junctura tectiGS: .hlôta– Gothis giota, ein Kanal: germ. der Schlot: infer. Sax. Sloot: Holl. Sloot: inf. Sax. Gote e.t canalis tectorium inter duas domos: Schlot vero fo..a in agro aquam imbrium.Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. žložnostGLEJ: zložnost žmah[žm.h]ali [žm.h žmah.] samostalnik moškega spola okus 765: okus TMB: .hmah-m. NEM.: Der GeschmackLAT.: SaporGS: .hmah– germ. Geschmack: Angl. Smacke: Suec. Smak: apud Notker Smach.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žmahten[žmáht.n]pridevnik okusen TMB: .hmahtne-a -uNEM.: Ge-schmackhaftLAT.: Sapidus žmigla[žmigla]samostalnik ženskega spola dolenjsko licilo, lepotilo (?) 532: okrasje GS: .hmigla– terminus interioris Carniolć con.onans cum latino .migma: germ. Schminke.Ne znam oceniti pravilnosti razlage. žmor[?] GS: .hmor– apud He.ych, s.µ...Ne znam oceniti pravilnosti razlage. Nejasen , labium..apha .. .. . . de.umtum videtur: Hebr. hapaks legomenon. Pri Hezihiju navedena beseda s.µ.. je domnevno iranska, partska, pomeni pa ali 'hrcek’ ali pa je neki števnik. žmukelj[žmúk.lj žmúk.ljna] samostalnik moškega spola sprijeta lepljiva, sluzasta snov; sprimek 635: snov TMB: .hműkčl-nam. NEM.: Zusammengesetzte MaterieLAT.: Lentor, mucusGS: .hműkel– a gr. µ..a: lat. mucus. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. žmukeljnast[žmúk.ljnast]pridevnik sluzast TMB: .hmukelna.t-a -uSiehe .hlema.tPRIMERJAJ: žlemast žnabelj[žnáb.lj]samostalnik moškega spola ustnica 878: del cloveka TMB: .hnâbl-a m. NEM.: Die LefzeLAT.: LabiumGS: .hnabl – unde germ. Schnabel (avium labia) Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. KG: Shnabli 'Lefzen, Lippen’ (str. 27) žnidar[žn.dar]samostalnik moškega spola krojac 849: krojac, cevljar GS: .hnidar– germ. Schneider: Dan. Snider.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žnoder[žn.d.r]samostalnik moškega spola smrkelj 694: izlocek živega bitja TMB: .hnôdr-am. NEM.: Der RotzLAT.: Mucor, pituitćGS: .hnodr– inf. Sax. Snodder: Angl. snot.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. žnodrast[žn.drast]pridevnik smrkav TMB: .hnodra.t-a -uNEM.: Rotzig LAT.: Muco.us žnora[žn.ra]samostalnik ženskega spola vrvica za dolocanje ravne crte 158: pripomocek za merjenje, odmerjanje TMB: .hnôra-e.h. NEM.: Die Richtschnur LAT.: Amu..isGS: .hnora– Hung. .ijnor: germ. Schnur.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žoga[ž.ga]samostalnik ženskega spola žoga 189: igraca TMB: .hôga-e.h. NEM.: Der BallLAT.: PilaGS: .hôga– a .hôkam, qua.i pila farta.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. žok[ž.k (?)]samostalnik moškega spola nogavica (?) 130: oblacilo ali obutev GS: .hók– germ. die Socke: Angl. .ock: Suec. .ocka: Gall. .ocquet: lat. .occus: gr. s...a: & apud He.ych. s......Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žokalnik[ž.ka.nik](žokavnik) samostalnik moškega spola pocasen, len clovek 942: pocasen clovek TMB: .hokovnčk-am. NEM.: Ein DaunderlaumLAT.: Acejćus Pomen je opredeljen na osnovi nemškega prevedka. Latinske besede acejćusdostopni slovarji ne navajajo. PRIMERJAJ: žokavt žokati[ž.kati ž.kam]nedovršni glagol 1. trpati, polniti 730: polniti 2. muditi se, zavlacevati 43: biti nekaj casa TMB: .hôkamNEM.: 1. Schoppen 2. VerziehenLAT.: 1. Farcire, onerare 2. Morari GS: .hôga– a .hôkam, qua.i pila farta. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. žokavnikGLEJ: žokalnik žokavt[ž.kavt]samostalnik moškega spola pocasen, len clovek 942: pocasen clovek TMB: .hokovt-am. NEM.: Ein DaunderlaumLAT.: AcejćusPRIMERJAJ: žokalnik žolc[ž..c]samostalnik moškega spola žolc 972: del cloveka ali živali TMB: .hôvzh-am. NEM.: Die GalleLAT.: FelGS: .hovzh– germ. Galle. Suec. galla: Angl. yallow, flavus: gall. Jalou.ie, ćmulatio: gr. .....Razlaga je s stališca današnjega jeziko­slovja napacna. žolcnat[ž..cnat]pridevnik žolcen TMB: .hovzhnat-a -uNEM.: Gallicht LAT.: Bilio.us žold[ž..d (?)]samostalnik moškega spola vojska, vojaštvo, vojaška služba 760: vojaške reci TMB: Shôvd-am. NEM.: Der KriegLAT.: MilitiaKG: je .a svojega brata v'.hovt shl 'er ist anstatt seines Bruders ins Feld gezogen’ (str. 87) žoldenGLEJ: žoldni žoldni[ž..dni (?)](žolden) pridevnik vojaški TMB: .hovdne-a -uNEM.: MilitärischLAT.: Militaris žolna[žó.na (?)]samostalnik ženskega spola ptica zelena žolna, latinsko Picus viridis 999: vrsta divje ptice ali druge zracne živali TMB: .hovna-e.h. NEM.: Der GrünspechtLAT.: Picus viridis žolnir[žo.nír (?)](žolnjer; žovner; žovnir; žovnjer) samostalnik moškega spola vojak 966: vojak TMB: .hovnir-jam. NEM.: Der SoldatLAT.: MilesKG: Shovnjer, -rja 'der Soldat’ (str. 109)ABC: Shovnjerji (1765, str. 16)ABC: Shovnjerji (1789, str. 14) žolnirstvo[žo.nírstvo (?)] (žovnirstvo) samostalnik srednjega spola vojaško življenje, vojašcina 760: vojaške reci TMB: .hovnir.tvu-an. NEM.: SoldatenlebenLAT.: Militia žolniršcina[žo.níršcina (?)] (žovniršcina) samostalnik ženskega spola organizirana skupina vojakov; vojska, krdelo 967: skupina vojakov TMB: .hovnirshčna-e.h. NEM.: Die Armee, KommandoLAT.: Exercitus, agmencohors žolnjerGLEJ: žolnir žolta[?]samostalnik ženskega spola neka tuja kamnina 637: kamen, kamenina TMB: .hôlta-e.h. NEM.: Der TrippelLAT.: Samius lapis Nemški prevedek, ki se navadno zapisuje Tripel, oznacuje nekak prodnik rumene, žolte barve, latinsko terra Tripolitana, silex Tripolitanus, poimenovan po libanonskem mestu Tripoli, ki se v prvi vrsti uporablja za glajenje. Latinski prevedek oznacuje dve vrsti kamnin z grškega otoka Samos, mehkejšo in tršo, ki se je uporabljala tudi za glajenje. PRIMERJAJ: samija; samnija žonft[ž.nft]samostalnik moškega spola sok 600: del rastline TMB: .hónft-am. NEM.: Der SaftLAT.: SuccusGS: .hónft– germ. Saft.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žonta[ž.nta]samostalnik ženskega spola mošt 660: pijaca TMB: .hônta-e.h. NEM.: Der Masch, MostLAT.: Mu.tumGS: .hônta – a gr. ....., dickes Getränk.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. žorgati[ž.rgati]nedovršni glagol žuboreti 526: oddajati glasove pri premikanju vode TMB: .hôrgamNEM.: Rieseln wie ein BachLAT.: Strepere, demurmurareGS: .horgam– onomatopśia .icut germ. riseln.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: žorgljati žorgljati[žorgljáti žorglj.m]nedovršni glagol žuboreti 526: oddajati glasove pri premikanju vode TMB: .horglâmNEM.: Rieseln wie ein BachLAT.: Strepere, demurmurarePRIMERJAJ: žorgati žovner GLEJ: žolnir žovnir GLEJ: žolnir žovnirstvoGLEJ: žolnirstvo žovniršcinaGLEJ: žolniršcina žovnjerGLEJ: žolnir žrebe[žreb. žreb.ta](žebe) samostalnik srednjega spola žrebe 991: mladic kopenske domace živali TMB: .hčbé; .hrébę.hebeta; -betan.; m. NEM.: Das FüllenLAT.: Pullus equiSiehe .hebe žrebec[žr.b.c](žebec) samostalnik moškega spola žrebec 989: vrsta kopenske domace živali TMB: .hebz-am. NEM.: Ein Hengst LAT.: Equus admi..arius žreloGLEJ: žerelo žreti[žr.ti žr.m]nedovršni glagol žreti 699: jesti TMB: .hręm.herl, .hreti NEM.: FressenLAT.: VorareGS: .hrém– gall. : .chera .. ... . : convivium: Chald. chere.cheru , cibus.Razlaga je s .. ... epulatus e.t, stališca današnjega jezikoslovja napacna. postrežbo TMB: .hulvamp-am. NEM.: Ein FlecksiederLAT.: Thermopola žrgGLEJ: žarg žrt[ž.t (?)]samostalnik moškega spola dolg drog za pricvrstitev sena, žita na vozu; žrd 175: orodje, ki je palica TMB: .hčrt-am. NEM.: WiesbaumLAT.: Longurius žrtica[žrtíca]samostalnik ženskega spola pticjemu lovu namenjen drog z ostanki vej, ki jih premažejo z lepilom 156: pripomocek za lov na ptice TMB: .hertiza -e.h. NEM.: Der ReißbaumLAT.: Ames žrtje[žrtje]samostalnik srednjega spola žrtje 699: jedenje TMB: .hertje-an. NEM.: Der FraßLAT.: Gula žrtnik[ž.tnik]samostalnik moškega spola požeruh 937: požeruh TMB: .hertnik-a m. NEM.: Der FraßLAT.: Gulo.us žugajoc[žugaj.c]pridevnik žugajoc, grozec, pretec, svarec KG: 'Drohenden’ (.hugajozhega) (str. 96) žugati[žúgati ž.gam]nedovršni glagol zamahovati z iztegnjenim kazalcem v svarilo; žugati, pretiti 520: groziti TMB: .hűgamNEM.: Mit dem Finger drohenLAT.: Minari digitoABC: Shugati (1765, str. 16) žulec[ž.l.c]samostalnik moškega spola grobar 848: pogrebnik TMB: .hulz-am. NEM.: Der TodtengräberLAT.: Ve.pillo žuliti[žuliti žúlim]nedovršni glagol 1. drgniti, natirati 769: tipati 2. zaklanemu prašicu odstranjevati šcetine; mavžati 736: klati domaco žival TMB: .hűlem.hulil, -len, -liti NEM.: 1. Anreiben 2. Die Schweine hären LAT.: 1. Callos abducere 2. De.etare žulivamp[?]samostalnik moškega spola krcmar, ki ponuja kuhane jedi 852: kdor se ukvarja s pripravo hrane ali njeno žulj[žúlj]samostalnik moškega spola žulj 33: poškodba ali njena posledica TMB: .hűl-am. NEM.: Eine Schwiele LAT.: Callus žumer[žum.r]samostalnik moškega spola vodnik tovornih živali, tovornik (?) 850: kdor se ukvarja s prevozništvom, tovorniš­tvom, potovanjem GS: .hűmr– gr. ..µa, cingulum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Pomenska razlaga temelji na etimološki, ki tako kot za priimek Žumer predpostavlja prevzem iz srednjevisokonemško smćre. Pohlinova etimološka navezava na grško ..µa 'pas, predpasnik’ je sicer napacna, a kaže na miselno povezavo med pasom in povezanim tovorom, ki ji je morda botrovala. župa[žúpa]samostalnik ženskega spola juha 261: hrana TMB: .hupa-e.h. NEM.: Die SuppeLAT.: Ju.culumGS: .hűpa– germ. Suppe: Suec. .oppa: Angl. .op, .up a lat. .uccus.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. župan1 [žup.n]samostalnik moškega spolagorenju nastali odpadek TMB: .hű.hčk-a 906: m. NEM.: Der KienrußLAT.: Fulligo predstojnik vasi, vaški sodnik posvetni oblastnik TMB: .hupân; .hepân-a žužela[žuž.la]samostalnik ženskega spola m. NEM.: Ein DorfrichterLAT.: Comarchus žuželka, hrošc (?) 993: žuželke ali drug ... .. GS: .hepân– vide .hupan.GS: .hupán movere .us .. . – a chald. .hu.hela GS: mrces ... hebr. & Chald. .upán – etiam .ine .ibilo , fera, juxta Rabbi Salomon .is ... . Hebr. cane.cere: & .ubh ... .enex, a radice .av reptile.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. Slavico Pan (Dominus) .ignificaret ergo .upan: qua.i, .ub- vel condominus: communiter .unt judices pagorum .uorum, žvaje GLEJ: šlage . dicuntur; Hebr. Schulze qui germ. schophet, judex; Scapini, qua.i Scamnini (a .camnis) Schfe, Schefe in jure Saxonico dicuntur; unde carnioli .imilitudinarie vocant .hupânz Schuhfleck, qua.i in .u.tentaculum, & commi..uram adhibitum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: zupan župan2 [žup.n]samostalnik moškega spola usnjena zaplata, s katero se zakrpa strgan cevelj 131: del oblacila ali obutve TMB: .hepân-am. NEM.: Ein Shuhfleck LAT.: A..utura calceiPRIMERJAJ: županec županec[žup.n.c]samostalnik moškega spola usnjena zaplata, s katero se zakrpa strgan cevelj 131: del oblacila ali obutve TMB: .hepânz-am. NEM.: Schusterfleck LAT.: QuadrulaGS: .hupán– etiam .ine .ibilo žveciti[žveciti žv.cim]nedovršni glagol žveciti 699: jesti KG: Shvezhem, zhil, zhen (str. 145) žvekati[žvekáti žvek.m]nedovršni glagol 1. žveciti 699: jesti 2. prazno, nespametno govoriti; klafati 507: neumno govoriti TMB: .hvékâm NEM.: 1. Käuen 2. Unschicklich redenLAT.: 1. Ma.ticare 2. BlaterareGS: .hvekâm– aliis dvezhem, per medium dentibus .cindo. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslov­ja napacna. GS: Dov.hekar– non a Dolg (debitum) alias .cribi deberet Dol.hekar: .ed a Dovęl, multum, & .hveka, garrit, blaterat fallendi cau.a.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: dveciti; zveciti; žvekljati; žveciti žvekljati[žvekljáti žveklj.m]nedovršni glagol .enex, a radice .av ... hebr. & Chald. .upán .ubh cane.cere: & Slavico Pan .. .... (Dominus) .ignificaret ergo .upan: qua.i, žveciti 699: jesti TMB: .hvéklâm NEM.: KäuenLAT.: MandereGS: .hvéklâm .ub- vel condominus: communiter .unt – e.t diminutivum a .hvekâm: & in alia judices pagorum .uorum, qui germ. Schulze .ignificatione fi.tulationis e.t onomatopśia: . dicuntur; Hebr. , judex; schophet ... .. .icut germ. Schwiegeln, auf der Flötte Scapini, qua.i Scamnini (a .camnis) Schfe, Schefe in jure Saxonico dicuntur; unde carnioli .imilitudinarie vocant .hupânz Schuhfleck, qua.i in .u.tentaculum, & commi..uram adhibitum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. PRIMERJAJ: župan˛ žužek[ž.ž.k]samostalnik moškega spola saje (od smolnatega lesa) 481: pri spielen: Anglo.. sweg, tonus .wegam, .onare. Unde.Razlaga vsebuje zelo malo povednega. PRIMERJAJ: žvekati žvenk[žv.nk]samostalnik moškega spola žvenket kovancev 487: oglašanje TMB: .hvénk-am. NEM.: Klang des Geldes LAT.: Sonitus monetćGS: .hvénk– .onus numorum.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žvenkelj[žv.nk.lj žv.nk.ljna] samostalnik moškega spola kembelj 170: del priprave, ki ustvarja zvok TMB: .hvenkel-nam. NEM.: Der SchwengelLAT.: Pi.tillumGS: .hvenkel– ex eadem radice .hvenk: germ. Schwängel. Razlaga vsebuje nekaj pravilnih in nekaj napacnih povezav ali trditev. žvenkljati[žvenkljáti žvenklj.m] nedovršni glagol 1. zveneti 487: oddajati glasove 2. žvenketati 487: oddajati glasove TMB: .hvénklâmNEM.: Schallen, tönen LAT.: Sonare, tinire žveplenka[žvepl.nka]samostalnik ženskega spola vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo; žveplenka 168: orodje ali pripomocek za ogenj TMB: .hveplenka-e .h. NEM.: SchwefelkerzchenLAT.: Sulphuratum žveplo[žvéplo]samostalnik srednjega spola žveplo 635: snov TMB: .hvęplu-an. NEM.: Der SchwefelLAT.: SulphurGS: .hvęplu – germ. Schwefel.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žviš[žv.š (?)]samostalnik moškega spola droben pesek, ki ga nosi veter (?) 638: kamen, kamenina GS: GS: .hvish– fors a .hvi.hgam, fi.tulo: in montibus carpaticis pariter vocatur .wiszcz, .wiszcza. Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja pravilna. žvižgati[žvížgati žvížgam]nedovršni glagol piskati, žvižgati 529: muzicirati TMB: .hvi.hgamNEM.: PfeiffenLAT.: Fi.tulare GS: .hvi.hgam– Dan. svidske, .ibilare: germ. zischen: gr. ...e...Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. KG: Shvi.hgam, -gal -gati 'pfeiffen, zischen’ (str. 109)PRIMERJAJ: piskati; zvižgati žvrgoleti[žvrgol.ti žvrgolím]nedovršni glagol 1. igrati na orgle 529: muzicirati 2. žvrgoleti, civkati 487: oddajati glasove TMB: .hvergolim-lel, -letiNEM.: 1. Orgeln 2. Singen schwätzen wie die Spatzen LAT.: 1. Fu.tulare, organo canere 2. Pipire GS: .hvergolim– expre..io cantus, ut germ. zwitschern.Razlaga je s stališca današnjega jezikoslovja napacna. žvrgolišce[žvrgolíšce]samostalnik srednjega spola orgle 171: glasbilo TMB: .hvergolishe-a n. NEM.: Die OrgelLAT.: Organum Iztocnice glede na izbrane besednovrstne podkategorije SAMOSTALNIKI > ABSTRAKTA abotnija; ahtanje; ahtenga; ajdovstvo; ajdovšcinija; ajfer; amvzetje; ananje; andel; andoht; antverh; aranje 1.; aranje 2.; arijanstvo; bahavnost; baja; barantija; belina; belost; bernja; besedništvo; besedorecnost; betežnost; bistrina; bistrost; bitje; blodnost; bogabojecnost; bogastvo; bogatija; bogovanje; bojecljivost; bolecina; botrina; bradinstvo; bramba 1.; branje; bridkost; brisanje; brumnost; bržina; budalost; budenje; buklovarna; bur; buzija 1.; cenenga; cenitva; cijanje; carkanje; cednost 1.; cednost 2.; ciselnost; cistost 1.; cutljivost; dajanje; dalja; daljnost; davnost; debelost; dejanje 2.; dekelstvo; deklištvo; delanje; delavnost; delnija; delo; detomorstvo; devicnost; devištvo; direk; dobrota 1.; dobrotljivost; dolgost; dolžnost; dopadajenje; dostojnost; dramenje; dražba; drtija 1.; drtje; drušcina; dvomljivost; edinacenje 1.; edinacenje 2.; edinorojstvo; edinost; edinovanje; edinovoljnost; edinovoljšcina; edinstvo; enakopeznost; enakost; enakovšnost; enomislenost; enovoljšcina; fadljanje; falenga; falenje; faler; farbanje; farbarija; fasanje; fatkanje 1.; fefljanje; fent; fentanje; figanje; flis; fovšija; frajhanje; frajost; frbežnost; frfljanje; frkanje; furbarija; furenga; furija; ganenga; ganjenje; garbanje; gingavost; gladkost; gliha; glihenga; glihoba; globokost; gluhoba; gluhost; gluhota; gmah; gnada; gniloba; gnilost; gnusoba; godnost; golina; goljufija; golost; golota; gonjenje 1.; gonjenje 2.; gorijemanje; gorivstajanje; gorkoba; gorkota; gotovost; grdoba; grdoglednost; greh; grenkoba; grenkost; grevanje; grevenga; grizenje 1.; grobost; groza; gvalt; hamba; hantanje; himba; hinavšcina; hišnovanje; hitrica; hitrost; hlapcevanje; hlepenje; hod 1.; hotenje 1.; hotinstvo; hotljivost; hripost; hromenje; hromost; hudoba 1.; hudobija; hudobnost; hvaležnost; iht; izguba; izgubicek; izpridnost; izvelicanje; izvoljenje; jajcnost; jakost; jalost; jalovnost; jasnost; jecanjeą; jecanje˛; jeza; ježa; junaštvo; kakršnost; kalnost; kasnuta; kazanje; kesanje; kesnoba; kisloba; klanje 1.; kljubljivost; kljubo; kljuvanje; klofutanje; kmetovanje; kocljivost; kojle; koljenje; kopnenje; korajža; kositva; košnja; kovacija; kozlanje; krajšarija; kraljevšcina; kramarija; krat-kocasnost; kratkost; krepkost 1.; krepkost 2.; kresanje; krhkost; kricanje; kristjanstvo; krivover­stvo; krmežljivost; krotkost; kršcanstvo; kurbarija; kurjava; kvar; kvartopirnost; kviškomernost; kviškomerstvo; ladjelom; lahkoba; lahkota; lakomnija; lakomnost; lakotnija; lastenje; lastnost; lenoba; lepota; levenje 1.; ležanje; ljubezen; locitva; lopastvo; loputanje; lovstvo; lušt; mahtikost; marljivost; marnost; marter; martra; mas 2.; masa 2.; masnost; maštovanje; materstvo; mazanje; medenje; mehkoba; mehkost; mehkota; mekužnost; meništvo; merstvo; meštranje; meštrija; metva; milost; miselnost; mlacnost; mlacva; mladenstvo; mladost; mnoge štetve; množenje; množica 2.; množitva; modrija; modrostą; modrovanje; mogocnomislost; mogocnost; mokrota; molcanje; moški spol 1.; mraz; mrazenje; mrlenje; mrtvacnost; mrzlota 1.; mudljivost; muja; mujanje; muževnost; nadložnost; nagenga; naglica; naglost; nagnjenje; nagost; nagota; name-stništvo; napast 1.; napast 2.; napetje; napuh; narava 2.; naredba; narejanje; nastor; nebojecnost; necast; necistost; nedolžnost; nehanje; nejevera; nejevolja; neljubnost 1.; neljubnost 2.; nelušt 1.; nemarnost; nemaršcina; nepokoj; nepokojšcina; neprijaznost; nepriljudnost; nesnaga 1.; nesnaga 2.; neumrjecnost; neuteknost; nevarnost; nevidljivost; nevist; nevolja; nezmas; nezmasa; nezvestoba; nicemrnost; nid; nobenoplatnost; noben spol; norcija; norija; norost; novaštvo; novicijat; nuja; obdušje; obilje; obilnost; oblast; oblednost; obnašanje; obreza; obrtnost; ocanstvo; ocetstvo; odložnost; odpušcanje; odstop; odur; odušje; odvzetje; ofer; ofrnažnost; ofrt; oguljenje; ohol; okornost; okroglost; opolzlost; oracva; orastvo; osebenstvo; osladnost; ostrina 1.; ostrina 2.; ostrost; otenje; otrocija; otrošcina; otrpnost; ovcarija; palta; papersko pobiranje; parnost; parost; paska; peka; peza 1.; pijanost; plecva; pleme 1.; pletva; poboljšanje; pobožnost 1.; pocitek; pocivanje; poclovešcenje; pocutljivost; podložnost; podoba 2.; pogla­varstvo; pohlevnost; pohlevšcina; poklic; pokoją; pokojnost; pokoršcina; polzkost; pomanjkanje; pomladenje; pomoc; pomor 2.; ponižnost; ponovljenje; popolnomost; poprava; porednost; porocanstvo; porokovanje; posebnost; posiljenje 1.; posnemanje; posodba; postrežba; posvoja; posvojenje; posvojevanje; poštenje; poštenost; potovanje; potrata; potreba; potrebnost; potrebšcina; potrpežljivost; potrpljenje; potuha; pozabljivost; pozir; poželenje; požrešnost; pravednost; pravicnost; praznost; praznota; prebitek; predają; pregled; pregnanost; pregreha 1.; prejetje; prekladnost; prekletje; prekletstvo; premetalnost; preobilnost; prepirnost; preprošcina; preprošnost; preseljevanje; presežnost; prestavnost; presuštvo; prešuštvo; previdnost; prevoz; pridnost; prido 1.; prigba; prigliha; prijateljstvo; prijaznost; prijetnost; prilicnost; priliznost; priljudnost; primerovanje; priprava; pripravljanje; privolja; privoljenje; privošcljivost; privošcnost; prizadetje; prodaj; prodo; prostnost; prostornost; prvina˛; pustost; pustota; rabot; radost; ra­dovoljnost; rahlost; rajža; razbitje; razbor 1.; razbornost; razdel; razdir; razdirek; razmer; razmir; razsvetljenje; razumnost; redkost 1.; redkost 2.; resnica; reva; revnost; revšcina; rezitva; reznost 1.; reznost 2.; režanje 1.; ribištvo; ripecost; rjovenje; rjovost; rodnost; rodovitnost; rokodelnost; rokodelstvo; rufijanje; rufijanstvo; ruvanje; samoglavnost; samohvalnost; samopašnost; samota; samovlastnost; seja; sen; setva; silnost; siromacija; sirošcina; sitnost; sivnost; skaza˛; skladnost; skominost; skoparija; skrb 1.; skrbnost; skrucenje; skušnjava; sladkost; sladnost; slanota; slobodnost; služabnost; služnost; sovenstvo; sovraštvo; spodobnost; spoštija; spoštovanje; spoznanje; sprava; sramežljivost; sramota; srbecina; srbecnost; srbecost; srbljivost; srceustnost; srcevidnost; srcnost; srd 1.; srditnost; srecnost; stanovitnost; stis; strah; strn; stud; studnost; suha; suknarstvo; sumljivost; sužnost; svacina; svaknost; svašcina; svecava; svetloba; svetorop; svetost; svojbodnost; svojeglavnost; šantovanje; šara 1.; šcipanje; šega 1.; šibkost; širjava; širokost; šivanje; špoganje; špot; štata; števenje; šum; tabrh; tajba; tarbina; tarenje; tatvina; tek˛; tekmen­ljivost; teknost; tesnoba; tešcljivost 1.; tešcljivost 2.; teža; težava; težavnost; teženga; ticarstvo; ti­cegledstvo; tiranje; tlaka; togota; toplota; tožljivost; trdnost 1.; trdoba; trdoglavnost; trepet; tres; trezljivost; trezlost; trgovanje; triznost; trma; trošt; trpecnost; trpkost; trpljenje 1.; trpljenje 2.; trud 1.; trud 2.; trudnost 1.; ubivanje te glave; ubogljivost; uboštvo; umetalnost; umetnost; umi­rajocnost; upanje 1.; upanje 2.; upir; urfar; urnost; urocost; usmiljenje; ušafanje; utek˛; uteknost; varstvo 1.; vasovanje; vek; velikost 1.; vera; veselje; visokost; vklep 1.; vlak 1.; vožnja; vpitje; vrednost; vrocina; vtis; vtisek; zabavljivost; zadovoljnost; zadovoljšcina; zadržanje 1.; zadržba 2.; zadržek 2.; zadušnost; zaleza; zalost; zamaknjenje; zapad; zapeljevanje; zastopnost; zaupanje; zavera; zavid; zavijanje; zavitost; zdihovanje; zdravica; zdravje; zdržljivost; zgovornost; zibanje; zidarstvo; zloba 1.; zloba 2.; zlobnost; zložnost; zmota; zmotnjava; zopervera; zoprnost; zoprstvo; zopršcina; zvelicanje; zverjacnost; zvestoba; zvestost; zvezdoglednost; zvid; zvidost; žehta; ženski spol 1.; žetva; žihrenga; živinstvo; živost; žlahta 2.; žlobudranje; žold; žolnirstvo; žvenk SAMOSTALNIKI > FEMINATIVI IN POIMENOVANJA ŽENSKIH OSEB TER ŽIVALSKIH SAMIC abotnica; afklarica; aftašica; ama; Amarila; avša; baba 1.; baba 2.; babica 1.; babica 2.; babica 4.;babina; bajavka; Balburga; Barbara; beracica; biriška; boginjaą; Boginja˛ 1.; bogovka; bolnica;branjevka; britvarica; brljavka; brlozga; budnica; burdelnica; Cecilija; Celjanka; Celovcanka; conta; Cistlika; Dalila; decla; dekla; dekle; deklica; deklic; devica; dižna žena; dojnica; dolžnica; donda 1.;donda 2.; drajna 2.; Dražena; Dražica; Dražnica; družicaą; ecljavka; efa pod komunom; Egiptarica;Estrijanka; farbarica; feganka 1.; feja; Fortuna˛; frfljavka; frfulja; frkocarica; fuganka; furba; gledavka;godrnjavka; golobica; Gorenjka; goska; gospa; gospodicna; gospodinja; grafinja; grbavka; grešnica;Grominja; hci; Herta; Hidra; hotnica; hrepavka; Hudina; jagnjica; jarcica; jerebica; jezljavka; Jolen;junica; Juno; Katarina; Katra; kevdrarica; Klara; klekarica; kljucarica; klobucarica; kmetica; knižinja;kobila; kobilica 2.; koklja; kokoš; Koleda˛; korarica; Korošela; Korošica; košuta; kovacica; kraljica;kraljicica; Kranjica; krava; krcmarica; kršcenica; krtica 1.; kuharica; kurba; kure; kuzla; kuzlica;kvakavka; Lahinja; lajdra; lajna 1.; lajna 2.; lakotnica 1.; levinja; lisica 2.; Lišpeta; ljuba; ljubica; Lju­bljancanka; lotrica; Lula; macehaą; macica˛; mada; majda; majka; malha 2.; mama; mamika; Marena;Marija; marljivka; Marna; mati; medvedinja; medvedka; mešetarica; mlekarica; Mocirna; modricaą;Modrica˛; modrijanka; Modrina˛; mojstrovna; mojškra 1.; mojškra 2.; možakinja; muštacarica;najerica; Nemškuta; nevesta; Neža; nimfa; Ninga; Noclica; Nocnica˛; norica; nuna; Oglasovavka;orjakinja; oslica; otrocnica; Pagoda; pasterka; pastirica 1.; perica; pestrna; pevka; pezdljivka; pisanamati; piška; pivkaą; plevica; podpihovavka; polegnica; polegžena; poljanka; porocnica; porodnica;poslušavka; potuhnjenka; prasica; prasicica 1.; predajavka; predbabica; predica; prepiravka;prerokinja; prevnukinja; pridružnica 2.; prijatljica; priliznjenka; prispavavka; prlja; psica; punca;puncica 1.; pura; purovka; puta; Rebrnica˛; rednica; rejka; Rimljarica; rjavka 1.; Rožnicvetarica;rufijanka; samica 1.; samica 2.; sestra; sestrica; sestricna; sinanka; sinka; sinkinja; sirotica; sivora2.; služabnica; smrdljivka; Smrt; snaha; sodica; sosedinja; soveška; Sreca˛; srna; srnica˛; stenarica;Strašnica; svakinja; sveta peta; svinja; šeškarica; šibki spol; Špela; Štajerka; švagrinja; tašca; telica;teta 1.; teta 2.; tetika; težkulja; Torka; trola; trotarica; tumpa; uscanela; uscanka; vdova; vila; vilina;vlacuga; vlacugarica; vnukinja; vrstnica; všegarica; zaljubljenka; zamorkinja; zibaą; Ziba˛; zidarica;Ziga; znatnica; žanjica; žena; ženica; živica SAMOSTALNIKI > MANJŠALNICE afinjica; ahkercek; akek; akelj; akeljc; aluška; angelcek; angelec; barcica; bariglica; bicek; birtašec; blazinica; bobek; bratec; breskvica; britvica; bukvice; cevca; deklica; deklic; delce; delcece; denaric; detece; drevce; drevjice; dušica; erbic; fantic; glavica 1.; glažek; gnezdice; goska; goslinec; gospodicic; gozdic; gradic; grofic; grozdice 1.; hipec; hipek; hlebcek; hlebec; hrastic; hribec; iglica; iskrica 1.; jamica; jedrce; jermenec; Jernejce; jetrca; jezicek 1.; jopica; kapljica; kaveljc; ketinica; kiklica; klobasica; kmetic; kobilica 2.; kobric; kolbica; kolencek; korbica; koritce; košcica; kotlic; kozle; kozlic; kožica 1.; kraljek; kraljic; kraljicek; kraljicica; kronica; kure; kuzlica; kužek; labudic; lajnice; lampica; levce 1.; librica; listek 1.; listek 2.; loncek; lužica; macicaą 1.; mamika; merica; metlica; miška; molitvica; mošnjica; mrvica 1.; mrvica 2.; mucika; mušica; nosek; nožica; orešcek; orlenek; otrocaj; otroce; ovcica; paglavcek 1.; paglavcek 2.; palicica; pasec; pecenka; pecica˛; perice; pese; pesek˛; petelincek 1.; picica; piplica; piskrc; piskrcek; pišcanec; pišce; platic; plošcica; pokrovec; prase; prasec; prasicica 1.; prstancek; prucica; pse; psicek; pubic; pukšica; puncica 1.; puric; putrišec; rakek; rilcek; rocica; ropotuljica; rožica; sestrica; sircek; sirec; slivica; sodec; srajcica 1.; srebljati; srnica; stremenek 1.; stvarca; suknjica; škratek; škratelj; ticek; ticica; toporišcece; torbica; trnek 2.; uhek; vnucic; vodicaą; vozicek; zajcek 1.; zgvoncek; zibelka; zrnce; žabica 1.; žebica; žebljic; žebljicek; ženica SAMOSTALNIKI > MASKULINATIVI IN POIMENOVANJA MOŠKIH OSEB TER ŽIVALSKIH SAMCEV abecedikar; abotnik; afklar; ajd; ajfrar; akolit; akolitar; Alcida; aldovavec; Andrej; Anek; Antev; Anton; antverhar; Anže; apnar; apostelj; apotekar; Aram; arban; arcat; arendavec; arestant; Aron; ata; Avguštin; avtmant; avžlokar; bahavec; bahavnik; bakrenar; baksador; Balentin; barantac; barantavec; barbar; barkador; bašador; bašcenik; bebec; Belbog; Belin; Belineš; Benceslaus; bendercar; berac; beravselj; Bernardus; bernjac; bernjavec; Beron; besednik; betežnik; bicek; bik; Bilhelm; biric; blagajnik; blodnik; bobnar; bobnicar; bocar; bodežnik; Bog˛; bogataj; bogatin; bogatinec; boginec; bogovec; bogovednik; bojevavec; bojnik; bolnik; bolšcnik; Booz; Borovit; borštnar; boter; Božak; Božicł; bradac; bradobrivec; branik; branjevec; brat; bratec; Bratek; bratinec; bratranec; bravar; britvar; brivec; brljavec; brodnik; brusar; buklar; buklovarnik; bukvovezec; buroviš; burovizda; caf; cap 1.; cap 2.; Cedut; Cefas; ceglar; cehovec 1.; cenik; cenitnik; Cerberus; cesar; cigar; cimbalnik; Ciprianus; Cirilus; citrar; colnar; Copirus; camer; car 1.; car 2.; carkar; cebelar; cednik; cekmašter; cevljar; ciležnik; cimžman; cislar; colnar; copar; crnošolec; cuvaj; darovnik; David; debeljak; dedą 1.; ded˛; dedec 1.; dedic; dejanjak; dekelnik; delavec 1.; delavec 2.; desetak 1.; desetar; desetnik; dever; dimnikar; dirjavec; divji mož; dobrotnik; dodelilnik; dohtar; dolžekar; dolžnik; draginjar; dragonar; drajnik; drakslar; drevnikar; druže; drvar; duhovnik; dvajsetak 1.; dvojcek; dvojcic; dvoran; dvornik; Eacidar; ecljavec; ec; Efraim; erb; erhar; erold; erzeg; evangelist; ežbin; fadlavec; fajancar; fajdac 1.; fajdac 2.; fajmošter; fakin; falot; fant; fantic; far 1.; far 2.; farbar; farizer; fatkar 1.; fatkar 2.; fegan; Ferdinand; Fermensevel; figamož; figar; Filip; firšt; flankon; Flinz; Fortunec; fosar; fošenar; frajhar; Franciškus; fretar; Fridrik; frjancic; frjanec; frkocar; frkolin 1.; frkolin 2.; furman; fušar; Gabrijel; gajžlar; galejec; galijot; garbar; general; Gideon; girob; gladež; gladniką; gladnik˛; glajnik; glavar; glumac; glušec 1.; gmajnar; gnadljivec; godec; golec; goljuf; goljufivec; golobar; gologlavec; gonjac; gonjek; gorjak; gornik; gosar; gosjak; goslinec; gospod; gospodar; gospodicic; grašcinar; grašcinovec; grbac; grbavec; grdež; grdin; grebenicar; grobijan; grof; grofic; Gromac; Gruden˛; gruntar; gumpec 1.; Hanibal; haramoc; Heribert; Hieronim; himbec; hinavec; hiroškof; hišnik; hitropetec; hlacar; hlapcic; hlapec; hlapic; hosteljnik; hostnik; hotnik; hranik; hrepenik; hromac; Hromik; hrust; hudodelnik; iglicar 1.; Ignacius; igravec; imenitnik; Izaijas; Izak; izmenjenik; iztiranec; jakovavec; Janez; jarec; Jason; jedrnik; jelen; Jelovec; jereb; jerhar; jermenar; Jernej; Jernejce; jetnik; jevžljar; jezdic; Jezicnik˛; Jezus; Jodut; Jonas; Jože; Jožef; junak 1.; junak 2.; junec; Jurij; kacmar; kaldovalnik; kaldovavec; kamenar; kartezan; kašar; kavklar; kedeš; kevdrar; kilavec; kirasirar; klavec; kljucanicar; kljucar 1.; kljucar 2.; klobasar; klobucar; Klodius; kmet; kniž; kobilicar 2.; kokošar; kolar; kolednik; kolovratar; komatar; konjar 1.; konjederec; konjik; kopacą; kopac˛; kopitar; koplan; kopljivec; kopun; korar; korenjak; Kornelij; kosec; koštrun; košutnik; kotlar; kovac; kozar; kozel; kozle; kozlic; koželjnik; koželjnikar; kraguljcar; kralj; kraljek; Kraljemoc 1.; kraljevavec; kraljic; kraljicek; kramar; Kraterus; kravar; krcmar; Kristus; krivec; križanik; križar; krmežljivec; Krode; krojac; krovec; krpavec; krpuc; krstnik; kruhar; krznar; Ksantes; Ksaverius; ksel; kuhar; kupecą; kurbin sin; kurbir; kvakavec; kvartac; kvartopirec; kviškomerec; Ladon; lajder; lastnik; latinec; lažnik; lažnivec; ledrar; lesni bog; lesosuk; levicnik; ležnik; likeb; lisjak 1.; lisjak 2.; listar; listmarnik; ljubcek; ljubec; ljubi 1.; ljubi 2.; ljubiceką; Ljubicek˛; lodricar; lokaj; lokostrelec; loncar; lopež; losovedež; loter; lovec; lovše; Lucifer; Ludvig; macek 1.; mackar; majer; makavec; malic; malicnik; malinar; mamec; maravt; markec; Marko; martolos; mašnik; maštalir; mecir; medar; medicar; mejac; mejaš; mekužnik; menih; mercun; merjasec; Merkuries; Merot; mesar; Mesijas; mestjamest; mestnir; mestonos; mešetar; meštar; mezeg; mezgar; mežnar; Mihael; Milo; mizar; mladenic; mlatic; modrijan; modrorecnik; modrovavec; Mohor; mojster; mokar; mordrir; mornar; mošnjar; mož; možak; mrežnik; mrgolin; mrkac; mulec; Muran; mutec; muzikontar; nagajavec; nagajivec; najemnik; namestnik; narednik; narocniką; nasprotnik; nastacila 1.; nastacila 2.; navratnik; Nazon; nebore; Nemarnica; neslanec; nevidljivnik; nezdušnik; Nikodemus; ninec; nogradar; norec; nosac; novak; novinek; nožar; obešavec; oblastnik; obotavljavec; obraznikar; obreznikar; obvladavec; oca; ocak; oce; ocic; ocim; Odam; odstavcek 1.; odvetnik; oglar; ohrnik; okmašter; olar; opat; oprešnik; oproda; oratar; orjak 1.; orjak 2.; orožnik; oslar; osob; oštir; ovcar; oven; pabolcek; padar; pagadur; paglavec 1.; Pan; papež; Paramuc; pasterek; pastir; pastuh; pastuk; patriot; pek; Peklenec; pericnik; pesmenik; pesmoust; pešavt; pešec 1.; pešec 2.; petelin; petelinec; pevec; pezavt; pezdljivec; pezovec; pijanec; pilar; Pilatuš; pisar 1.; pisar 2.; pisarnik; piskavec; pismoznalec; pivec; placevavec; planenik; platnar; plesar; plesavec; plešec; pocetnik; Podaga; poducenik; podviz; podvnuk; poglavar; poglavitnik; pogovec; Pohvist; Polde; poljaką; Poljak˛; poljemerec; pomarancar; pomerkac; Poncij Pilatuš; pop˛; porkulab; porocnik; porok; posel; poslanik; postavar; postavnik; postopac; posvetovavec; potą; potepin; potepinec; potepuh; potreknjavec; prapognik 1.; prapognik 2.; prašic; pratikar 1.; pratikar 2.; pravdnik; preceptor; predbendircar; predded; preddurec; prednik; predvnuk; preganjavec; pregledavec; prekuhec; prekupec; prerok; prerokovavec; preskrbnik; presuštnik; prešuštnik; prevnuk; prevozar; pridigar; prigodinski pisar; prijatelj; prilizovavec; primerovavec; pripomocnik; priporocevavec; prisednik; pristavnik; pristavšcak; privošcljivec; privošcnik; Prosenec˛; prošnjavec; Prove; prstancar; prvoro­jencic; pubic; pukšar; puntar; purman; Pustł; rabelj; racman; racunik; racunar; Radogost; radovoljec; rajmnodedic; rakar; ranocelnik; ratar; ratni gospod; razbojnik; razdelivec; razdelnik; razlocnik; recnik; rednik; rejnik; rešetar 1.; rezanec; rezar 1.; rezavec 1.; ribic; rihtni hlapec; risą; rjavec; rjavobradec; rokavicar; rokodelec; rokomalhar; ropar; rotivec; rožanec; rudar; rufijan; Rugevid; Salomon; samec 1.; samec 2.; samodržek; samooblastnik; Samson; sedlar; sel; Selan; seljak; setkavec; sin; sinovec; sirotec; sitnež; sitnik; sivec; sivnik; sivoglavec; skaldic; skednjar; sklenar; sklinar; skrinjar; skrivnovedež; skušnjavec; slapot; Slavina; slepec; slepivec; slepur 1.; sluga; služabnik; smradljivec; smrcaj; smrdljivec 1.; smrkavec; smrkolin; snubac; snubec; sodar; sodnik; sokup; solar; Sonce˛; sosed; spevorecnik; spreda; sprednik; srnec; srnjak; starec; stari; starinar; starnik; starostnik; stenar; stenovec; stiskar; stiskavec; stoglar; stramor; stražan; strelec; strežnik; stric; strunar; suknar; suženj; sužnjik; svak; Svantevid; svetovavec; svinjar; šahar; šantavec; šelm; šentovavec; šepec; šermir; Šimen; škilec; škof; šnakerar; šolar; špendir; šribar; štacunar; Štefan; štekljacar; štercon; Štinde; štoncelj; štorec; šuntovavec; šurija; švirkar; švirkavt; švoger; tabore; taravt; tast; tat; tekavec; tele; temnjak; tepec; tesar; testenicar; tiran; Titir; tkavec; Tolistobog; Tolistoboj; tolovaj; Tor; Torek˛; tovornik; Travni Pan; Tribek; Triglav; trinog˛; trkac; trobec; trobentar; trojcek; trojcic; troštar; trot 1.; trpljinec; tumpec; ubijavec; ubojnik; ucenik; ujec; ukaznik 1.; ukaznik 2.; umetalec; umetalni; uscane; usenjar; usrane; vagret; vajd; vajda; vajvod 1.; vajvoda 1.; vajvoda 2.; valpet; vampeš; varuh; vdovec; vedež; vedomec; Viharnik; visokošolec; vitez; vižar; vlacugar; vladica; vnucic; vnuk; Vodan; vodnik; vodopivec; vojancan; vojarą; vojarnik; vojda; vojlcigar; vojšcak; volą; volarą; volnar; voznik; vratar; vrstnik; vrtnar; vrtoglavec; vtiskavec; zacetnik; Zaharias; Zaheus; zalar; zalezovavec; založnikar; založnišcar; zamestonos; zamorec; zanikrnik; zaplecnik; zapovednik 1.; zapovednik 2.; zapravljivec; zarobljenec; zastavnik 1.; zbornik; zdravinar; zdravnišcar; zelišcar; zelnikar; zet; zgvonar; zib; zidar; zidavec; zlatar; zlatnar; zlatnikar; zlatonar; Zlomek˛; zmikavec; zmislovednik; zobederec; zupan; zvezdarnik; zvezdogledec; žagredar; žajfar; žanjik; žebljar; ženin; žirovec; žitar; žnidar; žokalnik; žokavt; žolnir; žrebec; žrtnik; žulec; žulivamp; žumer; županą SAMOSTALNIKI > KOLEKTIVI amariška; arovica; bezgovje; bicje; blago 1.; blago 2.; borje; borovje; borovnicje; brestje; brezje; brinje 1.; brinje 2.; brstje˛; bukovje; cir; cesnovje; cešminje; cloveštvo; crnobje; denar 2.; deževje; divjina 1.; dlaka; dobje; domacija; dracje; drevje; drevnik; drob; drobiž; drobje; družina; duhovstvo; duhovšcina; faršje; figovje; flasina; folk; fratje; gabrje; glogje; glogovje; gložje; gospoda; gospodstvo; gosposka; gospošcina; gostią; gošcevje 1.; govedo; griva; grjes; grmadišce; grmicek; grmovje; grozdje; hmelje; hmeljevje; homulje; hrastje; hrga; iverje; jagnedje; jedlovje; jelšje; jerhovinaą; kalinje; kislina; kmetje; kocina; kolnenje; komatija; kositarnina; kosmatina; kotlenina; krpina; kura 1.; kuretina; lapušje; lešcevje; listje; ljudovina; ljudstvo; locje; mahovje; markaj; maštvo 2.; mecicevje; mladina 1.; mladina 2.; narod; nekdina; neževje; obistje; obrsje; okraža; osrcje; pecevina; pecevje; perje 1.; perje 2.; perutje; pisarda; planina; plevel; pohištvo; posoda; prapratišce; prstenina; rakitje; resjeą; resje˛; resovje; rjavina; rod 1.; rodovina; rogovile; rokitje; rozminka; sadje; sadjevina; sakovina; satovje; sitovje 2.; skalovje; slama; slastje; smrecje; snaga; snažnost; snetivje; snopje; sociva; socivje; sporada; srebrnina 1.; srebrnina 2.; srobracina; srobratina; strocje; sušmad; sušmat; svetstvo˛; šcetina; šibki spol; šmrak; težina; topolje; topolovina; trava; trdina; trnje; trnovina 1.; trstje; trstovina; tunina 2.; varstvo 2.; vrbje; vrtnina; zarod; zatišje; zbroja; zelenina; zelenje; zidje; zidovje; zlatina; zrnje; zvezdišce; železje 1.; železnina; žima; žirovje; živenina; živina SAMOSTALNIKI > VECALNICE gadac; glavina 1.; vrcin; vrcon PRIDEVNIKI > BARVNI bel; belkast; brezast; crn; crnkljast; crnook; fijolicen; fijolnast; fijolnat; fuksast; gel; karmežinast; majolikast; moceradast; moder˛; mražen; nebinast; nebinji; pepelnat; pisan; plav; rdec; rdeckast; rjav 1.; rjav 2.; rumen; rumenkast; siv; sliv; slivast; temno zelen; višnjat; višnjev; zagorel; zelen; zelenkast PRIDEVNIKI > LASTNOSTNI aboten; almaten; andohtljiv; avšast; bahaven; bebast; bedrast; betežen; betežljiv; bister 1.; bister 2.; bistrogleden; blagovit; blaten; bled; bogabojec; bogat; bogoneroden; bogoroden; bojec; bolen; bolhast; bolhat; bolhav; bolugast; bradavicast; brhek; bridek; bridkoten; brumen; bržec; budalast; cagav; cagljiv; cagoviten; cvrst; casen; castit; castitljiv; catren; ceden 1.; ceden 2.; cist 1.; cist 2.; cmeren 1.; cmeren 2.; cuden; cutljiv; daroviten; debel; delaven; denaren; dešter; dihanski; dimljiv; dober; dobrohlihen; dobroten; dobrotljiv; dobrovoljen; dolg˛; dolgocasen; dolipobit; domac 1.; dopadljiv; drag; drobckan; droben; dvomljiv; edinovoljen; enakovšen 2.; fajn; fin; fleten; flisen; forkeljnast; fovš 2.; frbežen; frfljav; friš 1.; friš 2.; frišen; fržmajhten; furbast; galant; gingav; gingavast; gladek; gladen; gladoviten; glasen; glasovit; glasoviten; globok; gnadljiv 1.; gnadljiv 2.; gnusen; goljufen; goljufiv; gorak; gorji; gorjup; gorši; gost˛; grd 1.; grd 2.; grdogleden; grdoslišen; grenak; grob˛ 1.; grob˛ 2.; grozen; grozovit; grozoviten; gubni; hambajoc; himbast; himbešen; hiter; hladen; hotljiv; hud 1.; hud 2.; hudoben; hvalen; hvaležen; hvaliten; imeniten; izveden; jagodast; jak; jakomislen; jasen; jezen; jezicen; jezicljiv; junaški; južni 2.; kalen; kanast; kasen; kec; kesan; kesen; kisel; klamast; klavrn; kocljiv; košat 1.; košat 2.; kratek; krcljiv; kregljiv 1.; kregljiv 2.; krepek; krhek; kriv 1.; kriv 2.; krivicen; krotek; kumrn; kunšten; kvacast; kvad; lacen; lahek 1.; lahek 2.; lahkomasten; lakomen; lakoten; lažniv; len; lep; licen; lickak; lisast; ljub; ljubezniv; ljuden; lušten 1.; lušten 2.; mahtik; majciken; majhen; malopriden; malovreden; maren; markak; marljiv; marsikaken; marsikakršen; masen; masljiv; masten; medan; medel; mehek; mekužen; mevžast; meževen; mil 1.; mil 2.; milosten; milostiv; miren; mlad; mlecnat; mocen; moderą; mogoc; mogocen; moker; mokroten; molcec; molcljiv; moljav; motrn; možakast; možat; mrazen 1.; mrazen 2.; mrazljiv 1.; mrazljiv 2.; mrzel; mrzloten; mudljiv; muhast; muževen; nadležen; nadložen 1.; nadložen 2.; nadušljiv; nagajiv; nagel 1.; napuhnjen; neljuben; nemaren; nemil; neobcutljiv; nepokojen; nepravicen; nepreviden; ne­pripravljen; neroden; nesporeden; neukreten; neumen; neuren; neutecen; neuteken; nevaren; nevidljiv; nevošcljiv; nevreden; nezaupljiv; nezmasen; nizek; nizkoobnašen; nor; norcast; norcav; norski; nov; obilen; oblacen; obleden; obrajtljiv; obrten; ociten; oduren; oholen; okoren; oskliven; osoren; osten; oster 1.; oster 2.; ozek; pameten; penast; picel; plitev; pocasen; podložen; podoben; podstopen; podstopljiv; pohleven; pokoren; polhen; poln; polzek; ponižen 1.; ponižen 2.; ponocen; poreden 1.; poreden 2.; postaren; postrežljiv; pošten; potraten; potratljiv; potreben; povoljen; pozen; požrešen; praveden; pravicen; prazen; praznoskrben; prebrisan 2.; prekoreden; premislen; premožen; prepiren; prepirljiv; preprost; prešeren; prevaren 1.; prevaren 2.; preveden 1.; preveden 2.; previden; prevzeten 1.; prevzeten 2.; priden 1.; priden 2.; prihek; prijazen; prijazniv; prijeten; priležen; prilicen; priljuden; priložen; pristren; prižen; prostoren; pust˛ 2.; radoveden; rahel; razboren; redek 1.; redek 2.; resnicen; reven; rezan 2.; ripec; ritast; rocen; roden; rodoviten; rogljat; rogovilast; rogovilicast; rosonosen; sadonosen; sadoviten; samogolten; samopaš; samopašen; silen; siromaški; sirošen; sit; siten; siven; skliven; skominast; skop; skrben; slab; slabovižen; sladek; sladen; slan; slaven; smešen; smrten; snetjav 1.; snetjav 2.; snežen; sovraž; sovražen; sporen; sramen; sramežljiv; srbljiv; srborit; srboritast; srboriten; srceviden; srcen 1.; srcen 2.; srdit; srecen; star˛; strahopezdljiv; strahoviten; strašljiv 1.; strašljiv 2.; strden 1.; strezljiv; strmoviten; strupen; studen; suh; sumežljiv; sumljiv; sumniv; svetł; svetel; svinjski 2.; svojevoljen; šcetinast; šegaven; šestovilast; šibek; širok; širokonog; škodljiv; špindig; šronfast; štajf; tajen; tanek 1.; tanek 2.; tapast 1.; tapast 2.; teken; temen; tepcast; tesen; težaven; težek 1.; težek 2.; tih; tikvast; togoten; tolsk; tolst; topel; tožljiv 1.; tožljiv 2.; tragljiv; trapast 1.; trapast 2.; trd; trden; trdoglav; trdoglaven; trdovraten; trnov; trpek; trsaten; truden; tumpast; tup; turoben; tutast; ubog; ubogljiv; ubožen; ucljiv; uden; umen; umeten 1.; umljiv; uren; ušiv; uteken; utekljiv; utragljiv; užiten; varen 1.; vasljiv; važen; vdajalen 2.; vdajljiv 2.; veden; velik; velikovšen; veren; verjeten; vesel; vetrn; vikši; visok; vlažen; vnamljiv; vošcen˛; vošcljiv; vražji; vreden; vrišcecen; vroc; všec; zadovoljen; zadržljiv 1.; zadržljiv 2.; zadušljiv; zakrnel; zal; zaljuden; zamuden; zanicljiv; zanikrn; zapeljiv; zarobljen; zaskliven; zastopen; zavit 2.; zdrav; zgoden; zgovarljiv; zgovoren; zgovorljiv; zlasten; zloben; zložen; zneveriten; zoprn; zvelicanski; zverjaški; zvest; zviden; žalosten; žejen; željen; žiher; žlahten 1.; žlahten 2.; žleht; žmahten; žmukeljnast; žolcnat PRIDEVNIKI > MANJŠALNICA majciken PRIDEVNIKI > RAZMERNI daljnji; desni; gornji; južni 1.; levi; notrajšnji; notranji; polnocni 2.; poslednji; prednji; predpredza­dnji; predzadnji; spodnji; sprednji; srednji; vunanji; zadnji; zdolnji; zgorenji; zgornji; znotrenji PRIDEVNIKI > SNOVNI agresov; ajdov˛; alojev; amarakov; amaranten; apnen; bakren; bezgov; brezapnen; brezov; broncen; bukin; bukov; cedrov; citronin; drenov; erhast; glaževnat; glinast; hrastov; ilov; iloven; ilovicast; ilovnast; ilovnat; jecmenov; jedlov; jeklen; jelšev; jerhast; kafren; kamenit; kameniten; karmenast; kufrast; kufren; lanen; leden; lesen; lipov; lojev; macesnov; maklenov; makov; medeną; meden˛; meglen; melisen; meseną; mocnat; murbin; ognjen; oljnat; ovsen; papirast; pavolnast; pavolnat; platnen; prejnat; prosen; prsten; prtnen; ržen; slamnat; slonokosten; srebrn; strden 2.; suknen; svincen; testen; tisav; tisov; usenjat; voden˛; volnat; vošceną; zeljnat; zlat˛; železen; žimnat PRIDEVNIKI > STANJSKI berejoc; beroc; bijoc; bilkast; blekast; bos; bradat; brej; brezbožen; brezdušen; brezrožjen; brezskrben; briten; briven; brljav; capast; celą; cifast; cimast; cunjast; cebulkast; cešcen; ceternog; cokljast; copast; cudejoc; dajoc; dan˛; dedišcen; delajoc; delan; deležen; derec; divjacast; divjakast; dižen; dolivisec; dolžan; dolžen 1.; dolžen 2.; dostojen; dozdevajoc; držan; dušljiv; dvojen; enak; enakomislen; enakopezen; enakovšen 1.; enoguben; enomislen; enook; enosrcen; enovoljen; fentan; flusast; fovš 1.; fraj; gajžlan; ganljiv; garjav; gibec; gibecen; glavat; gledaven; gležnjat; gležnjevat; glih 1.; glih 2.; glistav; glistomoren; gluh; gnidav; gnil; gnusec; gobav; goden; godrn; gol; gologlav; gorec; goripostavljen; gorivzet; gorovat; gospodarski; grampast; grbast; grcast; gredoc; grizec; grižav; hlepen; hrbovat; hrom; hvalejoc; ikrast 1.; ikrast 2.; ikrat 1.; ikrat 2.; ikren 1.; ikren 2.; imenovan; izbrisan; izrezan; izvotljen; jajcen 1.; jal; jalov; jeden; jel; jeticen; jokajoc; kamniten; kevžišen; kihajoc; kilav 1.; kilav 2.; kipec; klapouh; kljukast; kocast; kocinast; kodrast; koritast; kosten; košcen; krevljast; križan; krmežljiv; kronan; kruljav; kuštrast; kužen; lasat; lasten; ležec; licnat; listmaren; listnat; lociten; luskinast; lužen; malook; marogast; maslen; mehast; mesecen; minejoc; mlacen; mlahav; mlakužen; mnogiteren; mnogoglaven; mocaren; mociren; mrtev; mulast; mutast; muzgen; nag; nagnjen; namenjen; napacen; narobe; naroben; natvezen; navajen; nedolžen; neobrezan; neobvaren; nevedejoc; nezdušen; neznan; nezvest; nikdarsit; nobenoplaten; nogat; nosat; nosec; notervzet; obel˛; obhojen; oblicnat; obljubljen; oboj˛; obrnjen; obrven; obtežan; obvarovan; odmeknjen 1.; odmeknjen 2.; odrasen; ofen; ogiben; ogorel; ohljancen; ohranjen; okat; okrogel; okroglast; okroglat; osinat; oviš; pacolatast; pajcolanast; parnag; pegast; pernat; perutast; peškat; pikast; piškav; plavoden; plenast; plesniv; plešast; plošcnat; pobit; podolgast; pogrnjen; poklican; pokoncan; pokrit; polizan; položen; pomaltan; popravljen; popren; porocen; portast; posmehujejoc; posnet; posvecen; potegnjen; potuhnjen; pozabljen; prebrisan 1.; prehvalen; preklet; preljub; premagan; preobilen; prepovedan; preslab; presvet; pretecen; prevelik; prezaupljiv; prezgoden; pricajoc; pricen; priganjiv; prihodnji; priklenjen; priklonjen; prileten; prilizniv; priliznjen; primerljiv; primski; pripaden; pripeljan; pripomoren; pripraven; pripravljen; pripušcen; prisrcen; privošcen; prost 1.; prost 2.; pust˛ 1.; raven; razdelen; razdiren; razdirljiv; razlocen; razrožen; razsvetljen; razuzdan; ražohast; rejen; resnat; robat; rogat; rojen; rosljiv 1.; rosljiv 2.; rosnat; rubljen; saden; sajast; sam; samedin; samocist; samopodoben; samoten; samoživec; samsvoj 1.; samsvoj 2.; samsvojen; sežgan; sivoglav; skaloviten; skazen; skozisvetel; skoziudaren; skriven; skupajziskan; skupajzlo­žen 1.; skupzbran; slep; sloboden 1.; sloboden 2.; smolen; smolnat; smradljiv; smrdljiv; smrkav; snažen; snubljiv; sodljiv; sokrov; spocet; spomnljiv; spreobrnjen; stanoviten; starikast; stiskan; stojni; storjen; strgan; strohljiv; surov; svojboden 1.; svojboden 2.; svojeglaven; šantav; šemast; šepast; škilast; škrbast; škrbozob; špicast; štirinogat; štirivoglat; štokljast; štrahast; štrenast; štrucast; štulast; štuloglaven; švedrast; tekoc; tešc 1.; tešc 2.; trezel; trezen; triglaven; triguben; trivogel; trivoglat; trizen; trnat; trojeden; trojen; trpljiv; ucec; ucen; udiren; uhat; ukraden; umeten 2.; urocen; utisnjen; uvinjen; varen 2.; vdajalen 1.; vdajljiv 1.; vecen; vedejoc; vedoc 1.; vedoc 2.; vencevan; ven spušcen; veselec; vnet; vodenicen; voglat; voglen; vojaren; voljan; voljen; votel; vozlat; vrejen; vrstljiv; vrtoglav; vsegamogoc; vsegamogocen; vseskozen; vtisnjen; zabuhljiv; zagnan; zakopan; zaljubljen; zanicevan; zapadljiv; zapisan; zapoden; zapušcen; zasajen; zatemen; zavit 1.; zazloben; zbedran; zbrihten; zbrisaną; zdihujejoc; zgolj sam; zmamljen; zmršen; zmrzel 1.; zmrzel 2.; zmrzljiv 1.; zmrzljiv 2.; znan; zobat; zoperrekoc; zopetljiv; zrel; zrnat; zvezdat; žaltav 1.; žaltav 2.; željan; žgan; živ; žlebast; žlemast; žnodrast PRIDEVNIKI > SVOJILNI Abarov; abecedikarjev; Abijev; Abramov; afinjin; aftašicin; ajdovą; amin; apnarjev; bikov; cesaricin; cesarjev; Davidov; deklin; devicni; Evropin; glistin; golobicni; golobov; gospejin; gospodov; grabcov; grlicni; hcerin; hcernji; hlapcov; jagnjetov; jelenov; ježev; Jolin; Katonov; komarjev; kovacev; kraljev; kraljicnji; Kranjcov; krotin; labudov; levov; lipanov; lisicni; mackin; mackov; materin; medvedov; metuljev; mišni; moljev; Momusov; možev; nevestnin; Pangarcev; Pangar-cevkin; sestrin; škofov; teletov; usranetov; valpetov PRIDEVNIKI > VRSTNI abarski; abecedikarski; adreni; adventni; afinjski; ajdovski; alin; angelski; apnarski; arast; babast; babji; bakleni; barkin; barzunski; bedren; bezjaški; biblijski; bikovski; bilkin; biriški; bobov; borov; božji; brezapnenski; brezin; brinov; brodniški; cerkovni; cerkveni; cesarski; cestni; citronski; coprski; cešminov; cloveški; današnji; deklinski; dekliški 1.; dekliški 2.; desetarski; desetinski; detišcni; deviški; deželski; divji; dohodni; dolenjski; drobenski; drugią; družinski; duhovni; duhovski; dvorljiv; dvorski; edin; edinorojen; eksemplarski; enakonocni; estrijanski; evangeljski; evropejski; fantovski; farovški; farški; figov; frajvoljen; francoski; fretarski; frkljin; gabrov; gadov; galov; glagolitski; glagolski; glavni; glogov; golobji; gomelicen; gorenjski; gosin; gosji; gosposki; gostni; gotov; goveji; gozdni; grašcinski; grozdni; hišenski; hišni 1.; hišni 2.; hlapški; hmeljev; hojnią; hojni˛; hostni; hrastav; hrbten; hrbtov; hrenov; hrovaški; imenski; jajcen 2.; jar 1.; jar 2.; jelenovski; jelenski; jelov; jerebicen; jesenski; jetren; jetrn; jezerski; jogrski; judovski; jutren; jutrišnji; jutrnji; kacji; kacni; kalamiti; kalamitov; katoliški; klicejoc; kmetiški; kniški; koconog; kokošarski; konjski; korarski; koroški; kosmat; kostanjev; kovaški; kozji; kozlov; kraljevi; kranjski; krcni; kristjanski; krivav; križev; križni; kršcanski; kuhinjski; kurji; kvartopirski; kvatrn; lanov; lanski; laški; latinski; ledjen; leskov; lešcev; leten; letenski; linski; lisicji; ljubljanski; ljudski; ljudški; lorbarjev; lovški; ložni; mali; malinarski; malinski; mališki; materni; maternicni; meniški; mesarski; mesecov; mesen˛; mestni; mišji; mitni; mlatiški; mlecen; moje ance; mojstrovski; mornarski; morski; moški; mrliški; mrtvaški; mrzlicen; mušelinast; nagel 2.; nasleden; naukski; navaden; nazajdržec; nebeški; nedeljski; negoden; nekdanji; nemški; nezakonski; nocni; nosni; nožni; obletenski; obletni; oboj˛; obojak; obojen; oborok; odvijajoc; ohrnski; ondanji; opresen 1.; opresen 2.; oslovski; otrocji; otrocni; ovcji; pasji; pastirski; peklenski; planinski; podzemelj-ski; poglaviten; pojutrnji; poldanski; poleten; poljski; polnocni 1.; pomladan; pomladanski; popotni; poprejšnji; poprov; poroden; posavski; poseben; posevcni; posten; posveten; povoden; pravdarski; pravdni; pravi; pravoveren; pražnji; precspokajoc; predmestni; predpeklenski; pre­rokovavski; presen; presušten; preverski; prijateljski; primorski; prisežni; psicji; pšenicni; ptuj; racji; racunski; radovoljen; ranocelniški; repjev; rezan 1.; ribiški; rimski; rmanov; rojsten; ropanski; rudarski; samoeden; samoglasen; sedanji; skupajzložen 2.; skupglasen; slednji; sleherni; slovenski 1.; slovenski 2.; služni; sobotni; sodev; soncni; spomladanski; sproten; sprotiven; sracji; strešni; svinjski 1.; šent˛; šmaren; štacunski; štiridesetdanski; taborski; tatinski; tedenski; telecji; telesen; ticji; trorarski; turški; vcerajšnji; vdovski; vecerni; velikonocen; vinski; viteski; vodeną; vojarski; volcji; volovski; vražen; vrten; vsakdanji; vsakletni; vseskupen; zajtren; zakonski; zamorski; zaporeden; zemeljski; zimski; zverinski; žaben; žalujejoc; žavski; žebljarski; ženski; živinski; živoroden; životni; žoldni; žugajoc PRISLOVI > CASOVNI brez konca; brž; casi; cesto; cez eno malo; cez majhno; cez malo; danes; davi; davnaj; davno;dodosehmal; dolgo˛; dopoldne; do zdaj; drevi; drugibart; drugifart; drugikrat; encas; en drugikrat; ene krati; enfart; enkrat 1.; enkrat 2.; enkrat nikar; idoma; jutri; jutro˛; kadarkoli; kaker bipihnil; kaker hitro bo mogoce; katerikrat 1.; katerikrat 2.; kedają; kmalu; koj˛; lani; letos; lihkar;malokaterikrat; malokedaj; malokrat; marsikedaj; medtem; naenkrat; na obrat; naposled;narpoprej; narposled; nato; na vecer; nedolgo; ne enkrat; nekedaj; netegoma; nikdar; nikdarvec; nikoli; nocoj; noter dod seh malov; noter do teh malov; noter do zdaj; obpoldne; obrat;obsorej; od kedaj; od le-tod; od nekedaj; odsehmal; od seh malov; odtehmal; ondan; onkrat;podnevi; pogosto; pojutrišnjem; ponoci; popoldan; popred; poprej; poredkem; poredkemu;posehmal; potehmal 1.; potehmal 2.; potemą; potlej; potlerą; pozno; prav priložno; precej;preckaj; predą; predaj˛; pred nekaterimi dnevami; pred nekaterimi letami; predsnocnjim;pred ta dan; predtem; predvcerajnjim; predvcerajšnjim; prepozno; prevec ko bo mogoce;prezgodaj; pri cajti; rano; scasoma; sedaj; skorają; snoci; šelej; šeler; še zdaj; tacas; takrat;tedają; temcasi; temcasu; vceraj; vec; vednoą; vekomaj; ven in ven; v kratkem; vsak dan; vselej;vseler; vseskozi; za dne; zajtro; zanaprej; zazdaj; zdaj; zdajci; zdaje; zdavnaj; zgodaj; zjutrajzgodaj; zmeraj; zvecer; že naprej; že poprej PRISLOVI > KRAJEVNI amnak; blizuą; dalec; delj; do le-sem; do le-tod; doli 1.; doli 2.; doma; do nekam; do nekod; do ondokaj; do onod; do tod; drugam; drugje; drugod; gorią; gori in doli; kamerbodi; kamerkoli; kje drugje; kjekoder; kjerbodi; kjerkoli; koderkoli; kvišku; le-ondi; le-ondokaj; le-onod; le-sem; le-takaj; le-tod; le-tukaj; lih tod; lih tukaj; marsikje; nacvisto; na kmetih; na kvišku; naprej; naprotią; narzadaj; na samem; nazaj; nekam; nekdej; nikamer; nikjer; nikod; noter; notraj; notri; od dalec; od drugod; od le-ondi; od nekod; odondod; odonod; od spod; od spodaj; od spred; od spredaj; od tod; od zad; od zadaj; od zdol; od zgor; od zgoraj; od znotraj; od zunaj; okolią; okrog; omnak; onak; ondi; ondokaj; onod; ovak; pod milim Bogom; podrugod; povsod; prec; preką; sem; semkaj; sem ter tam; spod; spodaj; spred; spredaj; tam; tamkaj; tja; tjakaj; tod; tukaj; ven; venkają; vmes; v noter; vprek; vštric 2.; zad; zadaj; za nosom; z dežele dalec prec; zdol; zdolają; zgor; zgorają; zmes˛; znotrają; zoproti; zraven; zunają PRISLOVI > KRATNI dostikrat; nekaterikrat; novic; spet; tolikokrat; veckrat; velikokrat; vse gladko; zadnjic; zopet PRISLOVI > MERNI bolj; celoą; cez ino cez; daljej vec; dobroą 2.; do dna; do framenta; dokaj; dosti; dotikoma; dovelj; en del; enokolikanj; enokoliko; eno malo 1.; eno malo 2.; kolickaj; kolikanj; kolikor; malo; manj; napol 1.; narblje; narbolj; narmanj; nartomanj; nekoliko; nicminer; odvec; pol; popolnoma; posebej; posebno; povse; prav 2.; premalo; preobilno; prevec; soseb; sosebno 1.; srednje; s tem bolj; stikoma 1.; tik˛; tolikanj; tolikanj vecą; toliko; vecidel; vrlo; zadosti; zelo PRISLOVI > NACINOVNI ajfrik; brez premisleka; brez vmeska; bridko; brle; brumno; cele trope; cesarsko; cedno; deviško;dobro 1.; drugaci; duhovsko; enakovš; estersko; fletno; flisik; friško; gladko; gosposko; grdo; grede;gredeje; gvišno; hitro; hlepitno; hrovaško; hudo; inac; inaš; jasno; jedrno; kesno; kleceje; k nogam;komaj; koptiš; kranjsko; krivo; križem; laglje; lahko; lahkoma; leno; lepo; ležeje; lih tako; marljivo;mežeje; mogocno; moško; naglo; nak; nakljubu; na lice; nalic; nanagloma; na obak; napak; napol2.; na prodaj; narazeną; nasproti; natanko; natihoma; natirlih; neprevidno; nepridno; nerodno;netragljivo; nic manj (vendar); ništermanj; norcavo; ob kratkem; odloceno; okobel; pametno;pangarcevsko; peš; pocasi; pocasuą; pohlevno; pomagaje; po malem; ponavadi; ponižno; po sili;postariš; postrani; povrh; povrhkje; po vrsti; prav 1.; primerši; radovoljno; razdeljeno; resnicno;ritensko; rocno; samo na sebi; sede; sedeje; silno; skrivaj; skrivši; skup˛; skupaj; smetno; snažno;sosebno 2.; spešno; sporedoma; sproti; srecno; stežaj; stikoma 2.; stoje; strašno; strmo; šafti; tak˛;takisto; takoą; temno; tenko; umazano; urno; v bran; vedaje; vedno˛; vedoma; vman; voljno; vred˛;vsaksebi; vštric 1.; vznak; zabstonj 1.; zabstonj 2.; zaljubo; zalo; zanesljivo; zanikrno; zapored;zaspano; zastopno; za stran mene; zavman; z vmeskom PRISLOVI > VZROCNI nalašc; zato˛ ŠTEVNIKI > DELILNI dva ino dva; samodva ŠTEVNIKI > GLAVNI cvetiri; deset; desetsto; devet; devetdeset; dva; dvajset; dvanajst; dvesto; eden 1.; eną; enajst; jezar; miljar˛; mirijad; osem; pet; petdeset; petnajst; petsto; sedem; sto; šest; šestdeset; šeststo; štirideset; štirje; tavžent; trideset; triji ŠTEVNIKI > KRATNI desetkrat; desetstokrat; drugic; dvajsetkrat; dvakrat; dvanajstkrat; enbart; jezerkrat; prvic; stobart; stokrat; tretjic; trikrat ŠTEVNIKI > MNOŽILNI dvoji; osmeri; troji ŠTEVNIKI > VRSTILNI cetrti; deseti; devetdeseti; deveti; drugi˛; dvajseti; dvanajsteri; dvanajsti; enajsti; jezarski; miljarski; osmi; petdeseti; petił; prvi; rajmo sto; samo petsto; samo sto; sedemnajsti; sedmi; šestdeseti; šesti; štirideseti; tisuci; tretji; trideseti ZAIMKI > KAZALNI le-oni; le-ta; lih ta; lih tak; lih takršen; oni; taą; taisti; taką; takršen; tak takršen ZAIMKI > NEDOLOCNI bodikdorhoce; dosteri; karkoli; karkoli za en; kateri kdo; kedorkoli; kogarkoli; marsikaj; marsiki eden; mnog; nekaj; nekak; nekakršen; nekateri; nic; niceser; nihce; nikoger; ništer; nobeden; noben; oba; obdvoje; obeden; ves; ves cihern; vsak; vsakateri; vse skup ZAIMKI > OSEBNI jest; ma; mi; obadva; oną; seą; sebe; ti; va; vadva; vi 1.; vi 2. ZAIMKI > OZIRALNI kateri; kir; komur ZAIMKI > SVOJILNI moj; naji; našą; njegov; njen; svoj; tvoj; vaji; vaš ZAIMKI > VPRAŠALNI alią; cigav; do kam; do kje; doklej; dokorej; jeli 2.; kaj 1.; kaj 2.; kaj za en; kaką; kak kakršen; kakoą 1.; kakršen; kam; kamkoli; kam le neki; kam lih; kedaj˛; kedo; kje; kod; koder˛; koliko; kolikokrat; obkorej; odklej; od kod; od kod koli; odkorej; po cim?; poglej kdo; pokaj; s cem; zacesvoljo; zakają CLENKI > NAKLONSKI aj norci; amen; baje; blizu˛; bog lonaj; brez šale; ceš; cez ramo; golo; ja; jeli 1.; kajne;kajpakda 1.; kaj še; kakopak 1.; le˛; li; lih; menda; mendaj; morda; mordaj; morebiti; nasploh;na vse viže; ne; ne drugace; ne li ali ne; nikar˛; ni li res; obljubim; po nobeni ceni; po pravici;rajmno; res; seveda 1.; seveda 2.; skoraj˛; skoro; stoprav; tako dalje naprej; zakaj nikar; zares;zlasti; zna biti; že CLENKI > POVEZOVALNI arci; bašti; celo˛; ki; kratko malo nikar; kratko nikar; neki 1.; neki 2.; paą; pac; pac pac; paką; potemtakem; sają; še; tak; tako˛; tedaj˛; torej; tudi; venda; vendarą; vinerą MEDMETI > OGOVORNI dragi moj; svetlost; važnost MEDMETI > POSNEMOVALNI ci; cof; frk; ha ha ha; he he he; hi hi hi; khi MEDMETI > POZDRAVNI Bog te/vas sprimi; dober dan; kako je; velike službe MEDMETI > RAZPOLOŽENJSKI a; aejov; ah; aj; as buba; blagor; Bog tebi pomagaj; Bogu se usmili; cuda; cudo; da bi tebe grom pobil; dete˛ 1.; dete 2.; dete vendar; dobro dobro; eh; fej; glej 2.; glejte; gorje; gorje meni; gorje tebi; ha; hah; hajsasa; hejsasa; hojał; hopsasa; hozana; hujah; ih ih ih; jah; jaj; jej; jest tebi povem, da tebe bom; jiiih; joj; jojmenes; jojmeni; jojprejoj; jomeni; jov; jujuju; kaj bo, kaj bo; kaj bo z mano; kaj vraga je to; kek; kolite kolite; križenamen šentaj; le cakaj; no no; oł 1.; oł 2.; o da bi te pes; oh; oh he; oh oh; o ja; ojał; o le poglej; o mene neumno; o moj Bog; o nadložni casi; o nesreca; o nesrecna kost; o spreobrnjeno zadržanje; ovbe; ove; o vej ino joj; o zlodej nesrecni; poglej; pojdi zlodeju v rit; polej 2.; prec s tabo, potepuh; prejomeni; prejov; primojduha; primojveri; pri svetem Kristusovem evangelium; s križnim znamenjem; šircajte; širckajte; ti krvavi tat; ve; vrag mene vzemi; zbozom; zlodej mene vzemi; z milim Bogom MEDMETI > VELELNI ala˛; bo; Bog daj; Bog pomagaj; Bog tebe/vas obvaruj; boha; cst; cukaj; caj; dadar; glej 1.; gori˛; hajdi; hej 1.; hej 2.; hem; hodi; ho gori; hojša; hojša slišite; klec; lej lej; lejte; le ne nemarno; molci; na˛; na pomagaje; no; nu; o Bog hotel; o da bi; oha; poberi se; pocasu˛; pojdi od tod; polej 1.; pomagajte pomagajte; pst 1.; pst 2.; pusti; redli; s poti; st; stoj; strani; št; tiho; venkaj˛ GLAGOLI > MANJŠALNICE ajckati; cickati; hrustljati; lokljati; migljati; mrgoleti; prisrebati; sekljati; skakljati; srkljati; trkljati; žvekljati GLAGOLI > MODALNI hoteti 1.; ljubiti se; moci 1.; moci 2.; morati 2.; ne hoteti; ne imeti 2.; smeti; utegniti 1.; zamoci; znati 2. VECBESEDNE LEKSEMSKE ENOTE A B C; abecedikarska vrsta; aj norci; alcenov rog; ali sproti; as buba; beli luk; betežnih hiša; Bog daj; bog lonaj; Bog pomagaj; Bog tebe/vas obvaruj; Bog tebi pomagaj; Bog te/vas sprimi; Bogu se usmili; božji žlak; brez konca; brez premisleka; brez šale; brez vmeska; britvica za jezik spodrezati; Burovska kola; busula brodniška; cele trope; cerkveni štok; cerkveni vitez; casna beseda; cešnjeva goba; cez eno malo; cez ino cez; cez majhno; cez malo; cez ramo; cez to; crna šola; crna vojska; crni luk; da bi tebe grom pobil; daljej vec; dejano je z nami; dejati iz kože; dejati ob glavo; dejati se kam; de meni žal; dete vendar; dirjavna ograja; divji mož; dižna žena; dober dan; dobra misel; dobro dobro; dobro ime; dobro iti; dobro stati; do dna; do framenta; do kam; do kje; do le-sem; do le-tod; do nekam; do nekod; do ondokaj; do onod; do tod; do zdaj; dragi moj; dušica v lešcerbi; dva ino dva; dve piki; efa pod komunom; enako premoci; en del; en drugi krat; ene krati; enkrat nikar; eno malo; erbov varuh; farška kapica; frigana riba; glavni glep; goba jur; gori in doli; gorje meni; gorje tebi; Gornji Grad; grižna trava; ha ha ha; he he he; heška dlaka; hi hi hi; hišni malik; hitro zavijanje; ho gori; hojša slišite; ih ih ih; imenska beseda; iver na kolenu; iztakniti oci; iztikati oci; jebat ratati; jecmenova kaša; jest tebi povem, da tebe bom; kaj bo, kaj bo; kaj bo z mano; kaj še; kaj vraga je to; kaj za en; kaj za žejo; kaker bi pihnil; kaker hitro bo mogoce; kaker – tako; kak kakršen; kako je; kam le neki; kam lih; Kana Galileja; karkoli za en; kašnata klobasa; kateri kdo; kazati se žalosten; kje drugje; k nogam; kolite kolite; koreninska beseda; kovaški štok; kraljevi kops; kratko malo nikar; kratko nikar; kraže delati; krivo priseci; križe kraže; križenamen šentaj; križeva pot; križna kost; križni mor; kropilni kamen; krstni dan; krstni kamen; krtova dežela; kruhek (ta mali); krušna kamra; k temu; kurbin sin; kurja cevca; kurji dor; kurji pot; lastno ime; le cakaj; ledjena kost; ledjenska kost; lej lej; le ne nemarno; lesni bog; lih kakor; lih ta; lih tak; lih tako; lih takršen; lih tod; lih tukaj; Limbarska gora; list ene na papir vtisnjene dežele; listov gnoj; ljudi žrtnik; luski na glavi; mackin med; mali srpan; margaranovo jabolko; marsiki eden; mašnikov žegnovanje; mašni plašc; materina dušica; mec na obak zbrusen; mnoge štetve; množena beseda; moje ance; moški spol; muškatov oreh; nageljnova žebica; na kmetih; na kol obesiti; na kvišku; na lice; namestna beseda; namesto da; na obak; na obrat; napol; na pomagaje; na prejo iti; na prici biti; na prodaj; na samem; na vecer; na vse viže; ne drugace; ne enkrat; ne le; ne li ali ne; ne li – ampak tudi; ne li – temuc tudi; ne – ne; ne povedovati; nesramni vrh; nic manj (vendar); nikdar vec; ni li res; ni moc; noben spol; no no; noter do; noter dod seh malov; noter do teh malov; noter do zdaj; ob kratkem; o Bog hotel; obracna kost; ocna prica; o da bi; o da bi te pes; odamov krhelj; od dalec; od drugod; od kedaj; od kod; od kod koli; od le-ondi; od le-tod; od nekedaj; od nekod; odražena beseda; od seh malov; od spod; od spodaj; od spred; od spredaj; odstavljati od mleka; od tod; od zad; od zadaj; od zdol; od zgor; od zgoraj; od znotraj; od zunaj; oh he; oh oh; o ja; o le poglej; o mene neumno; o moj Bog; o nadložni casi; o nesreca; o nesrecna kost; o spreobrnjeno zadržanje; o vej ino joj; o zlodej nesrecni; paci se vse; pac pac; palmino drevo; papersko pobiranje; pasji luk; pereci ogenj; pesemski del; pijano vreme; pinjeno mleko; pisana mati; piti po soncu; pitni ofer; pocen groš; po cim?; pod koš iti; pod milim Bogom; poglej kdo; pojdi od tod; pojdi zlodeju v rit; polna mas; polževa lupina; pomagajte pomagajte; po malem; Poncij Pilatuš; po nobeni ceni; popkova žnora; po pravici; po sili; poslednje olje; potepeno pismo; potna jamica; po vrsti; prav priložno; prec s tabo, potepuh; pred nekaterimi dnevami; pred nekaterimi letami; pred ta dan; prekaste oci; preklican denar; prestopno leto; preteceni cas; prevec ko bo mogoce; pri cajti; pricni cas; prigodinski pisar; prihodnji cas; primorska gebanica; pripekati sonce; pristavna beseda; pri svetem Kristusovem evangelium; pri volji; prosena kaša; prskati kot koza; prvorodna beseda; puhki kamen; puhla repa; pukšino zrnce; pustni dnevi; rajmo sto; rajski tic; ratni gospod; razdelilno število; rdeca klobasa; repata zvezda; resnata pšenica; rešnje telo; ribja kost; ribna kost; rihtni hlapec; rinjati s smrtjo; ritno cevo; rojstni dan; rožna voda; samo na sebi; samo petsto; samo sto; scasoma; s cem; semanji dan; sem ter tam; skozi hoja; s križnim znamenjem; skupskladanje teh besedi; skupzložena beseda; sladka koreninica; slovo dati; sodni dan; spacen sad; spodnja pika; spodrasen jezicek; spolecno godenje; spolska beseda; s poti; sram biti; sramotna kost; stekli pes; s tem bolj; stolna cerkev; sveta peta; sveti vecer; svinjska repa; svinjski grud; še zdaj; šibki spol; šmarni dan; šmarni križą; Šmarni križ˛; šmarni slak; špehova potica; tako dalec; tako dalje naprej; tako – kakor; tak takršen; temno zelen; ticje proso; ti krvavi tat; tkalska brda; tolikanj rajši; tolikanj vecą; tolikanj vec˛; tolsti koren; tovorniski konj; Travni Pan; trenutje oces; tu biti; ubivanje te glave; ucenost v dejanju; ucenost v pameti; v bran; v caker hoditi; v dref hoditi; vedro biti; velika cesta; velika noc; veliki srpan; veliki traven; ven dati; ven in ven; venkaj gnati; ven spustiti; ven spušcen; ves cihern; vežejoca beseda; Višnja Gora; v kratkem; vleci na daljo; vmesgnati; vmes postavljena beseda; v noter; volovski jezik; vrag mene vzemi; vsak dan; vse gladko; vse skup; vtikati v oci; vzeti slovo; za dne; zadosti storiti; zajcja detelja; zakaj nikar; zakonski tal; zalizan denar; za nosom; zapovedan praznik; zaprtje tega trupla; za stran mene; za tega voljo; za uh prhniti; zavetno dete; zazdaj; za zlo gori vzeti; zdegati gori; z dežele dalec prec; zelen klobuk; zgolj sam; zgornja pika; zibni dan; zijalost teh oci; zjutraj zgodaj; zlodej mene vzemi; z milim Bogom; zmršen klobuk; zna biti; zobna bolezen; zunaj da; z vmeskom; žabja poreslica; žajfno zelišce; žegnana kopriva; žegnani koren; že naprej; ženitno pismo; ženski spol; že poprej; židana volja; žitni molj; živi ogel; Pojmovni sistem 1 BARVA: barba; barbati; barzun; belina; beliti 1.; belost; boja; crniti; farba; farbanje; farbati; kalnost; karmezin; ogra; škrlat 2 BITI: biti˛; držati 2.; na prici biti; ne biti; obstati 2.; petią 2.; prebivatią; slišati 2.; tu biti; vesti 2. 3 (DELATI) BITI > MEDSEBOJNI ODNOSI > PROST: razprostiti; rešiti 4 (DELATI) BITI > NA MESTU: dejati; devati; obesiti 1.; obešati 1.; povezniti 5 (DELATI) BITI > NOTER: prebirati 2.; takniti 2.; vtakniti; vtikati; zatakniti 2. 6 (DELATI) BITI > OKROG: obdajati; obdati; obsuti; okaditi; okleniti 7 (DELATI) BITI > PRED: zagrniti; zatakniti 1. 8 (DELATI) BITI > PROC: dolipripraviti; fortati; izvreci; odgrinjati; odgrniti; odstavljati 9 (DELATI) BITI > SKUPAJ: skupspraviti; skupspravljati; skupznositi; spravljati; založiti 2. 10 (DELATI) BITI > SPODAJ: poddati se; podpirati; podpreti; podtakniti; skriti; skrivati; upreti 1.; zasuti 11 (DELATI) BITI > SPODAJ > VODA: pogroziti; pomakati; potopiti 1.; topiti 2. 12 (DELATI) BITI > TELESNI POLOŽAJ: posaditi; usesti 13 (DELATI) BITI > ZGORAJ: kriti; kupicati 2.; nakladati; nalagati; naložiti; nasaditi 2.; odeti; odevati; pogrinjati; pokladati; pokriti; pokriti se; postaviti; postavljati; povleci 2.; pregrniti; staviti 1.; štuliti; štupati; zadejati 1.; zastavljati 2. 14 (DELATI) BITI > ZNOVA: namestiti 15 (DELATI) BITI > ZUNAJ: moleti 16 BIVANJE: bitje; osebenstvo 17 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN: beteg; betegovati; betež; beteževati; betežnost; bodljaj 1.; bodljaj 2.; bolecina; bolehati; boleti; bolezen; božja; božjast; božji žlak; bubati; cetrtnica; davica; ecin 2.; garja; gnusija; grizenje 2.; grlovica; grlovina; hujšati; jetika; kašelj; kašljanje; kevžih; klanje 2.; koze; kozlanje; krc; krciti; križni mor; krmežljevati; krtica 2.; kuga; kumrati se 2.; kušcar 1.; lišaj; madron; mrsenje 1.; mrtvica 1.; mrzlica; nahod; obnemagati; odleci; omagati; omedleti; omedlevica; omotica; otekati; pereci ogenj; pešati; pomor 1.; prhaj 2.; prhavka 2.; prhljaj; prisad; prisaditi se; pšora; rdecica; skapanje; skapati 2.; skleti; skljucnost 1.; skrcevanje; skrcnica; slabost; srbecica; steklina; šen; trganje 2.; trpecnost; vnetje; vodenica; vrediti se; zaboleti; zabuhniti; zamedlevka; zanohtnica; zaskleti; zboleti; zlatenicaą; zobna bolezen; žlak 2. 18 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > CUSTVO: bolest; malomiselnost; malosrcnost 19 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > DIHATI: hrepanje; hrepati; hripanje; hripost; hropost; naduha; nadušljivost; sopljivost; sopsti; zaduha 1. 20 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > IZLOCATI: derenje; drista; drsa; griža; zaprtica; zaprtje tega trupla 21 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > KAMEN: drif; frocak 22 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > MRCES: ušivost 23 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > OTROK: bleki 24 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE: acek; jajcek; jaloviti se; senki 1.; spacen sad; spak; spaka 25 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: pijaca 26 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC: fajbelj; ovcic 1.; plare; svinjanka; šola˛; žabica 2. 27 BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KAMEN: bezljaj 2. 28 BOLEZNI IN HIBE > HIBA: dlakopustnost; gingavost; krmežljivost; plešiti se; pleštvo; pužiti se 29 BOLEZNI IN HIBE > HIBA > OGLAŠATI SE > GOVORITI > NERAZLOCEN: brbotati; ecljanje; ecljati; hohnjati; jecljati; kekljati; lelovati 1.; lelovati 2.; šlekedrati 30 BOLEZNI IN HIBE > HIBA > PREMIKATI SE: bedriti se; cijaziti 1.; hromenje; hrometią; hromost; kinkati; krevljati; krevsati; obotavljati se 1.; omahovati; opotakniti se; opotekati se; potekati se 1.; spodletati se; šantovanje; štekljati; štokljati; zbedriti se 31 BOLEZNI IN HIBE > HIBA > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE: jaliti se; jalost; jalovnost; nemožnost 32 BOLEZNI IN HIBE > HIBA > ZAZNAVATI: brleti; gluhoba; gluhost; gluhota; glušeti 1.; prekaste oci; slepost; slepota 1.; škiliti 33 BOLEZNI IN HIBE > POŠKODBA: brazgotina; bunka; gumpa; modrost˛; poprask; prhnjak; proga; rana; šronf; ujed; zasmod; žulj 34 BOLEZNI IN HIBE > RASTLINA > DEL: doblica; ježica; šiška 35 BOLEZNI IN HIBE > ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEL: asla; bula; dimljaca; drezen˛ 2.; goba 2.; grinta; hrasta; izpušcaj; jasla; jecmenec; kila; krofą 1.; kužnik 1.; luski na glavi; mehur 1.; mozolj 1.; mozolj 2.; mramor 2.; mrenaą; naboji; osip 2.; osuta; otok 1.; pecenina 2.; podkožnik; prekurž; preskurž; stržen 2.; tok˛; tur; vredą; žleza 36 BOLEZNI IN HIBE > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DEL: kvajst; medljaj; nadušek; zaprtek 37 BOLJŠI: gladiti; likati; meciti; mehcati; postiljati; rahljati; ravnati 2.; ridati; uravnati 38 BOLJŠI > LAŽJI: polahcati; polahkati; zlahkotiti 39 BOLJŠI > LEPŠI: frnažiti; ofrnažiti; polepšiti; posrebrniti; zlatiti 40 BOLJŠI > TRŠI: gozditi; krepcati; mašiti; strditi 1.; taboriti; trditi 1. 41 BOLJŠI > VELIKOST IN TEŽA: daljšati; debeliti; gmerati; izlegati se; množiti; pogmerati; povekšati; povekševati; povikšati; povzdigniti; priboljšati; razšopirati se; razvaljati; sprestreti; težati; vikšati; zarediti 42 BOLJŠI > ZNOVA: noviti; popraviti; popravljati; predelati˛ 43 CAS: cajt; cas; cetrtek; daną; davnost; delavnik; doprinesti; enakonocnost; grudeną; gvirati; hitrica;hitrost; jaro; jesen˛; jutroą 1.; kalender; kasnuta; kimavec; kolender; kozoprsk; kres; kvartirati;kvatre; leto 1.; leto 2.; listov gnoj; mali srpan; mesecą; mudljivost; naglica; naglost; nedelja;nekdina; noc; novaštvo; obahtnik; ostati; osujak; petek; poldan; polnoc 1.; pomladan;pomladenje; pomrak; ponedeljek; ponovljenje; prenocevati; prenociti; prestopno leto;preživeti; prica 2.; pricnost; prosenecą; pustą; pustni dnevi; rojstni dan; rožencvet; sobota;somrak; spomlad; sreda˛; starina; sušec; svit 1.; teden; toreką; trditi 3.; trenutje oces; trpež;utegniti 2.; vecer; veliki srpan; veliki traven; vigred; zadržba 2.; zadržek 2.; zamuda 1.;zamuditi 2.; zased 2.; zdavnost 1.; zdavnost 2.; zibni dan; zima; zimovati; živeti 1.; žokati 2. 44 CAS > KRŠCANSTVO: advent; novicijat; post; sodni dan 2.; vecnost 45 CAS > PRAVO: sodni dan 1. 46 CAS > PRAZNIK: binkušti; božicą; ebehtnica; god; gospodnica; krstni dan; obletnica 1.; pametiva; pepelnica; praznik; praznovati; prosenica˛; pustovati; sedmina; svecnica; sveti vecer; šmarni dan; trojaci; velika noc; zapovedan praznik; žegnanje 47 CAS > PRAZNIK > MEDSEBOJNI ODNOSI > PRAVO > POROKA: moženje; možiti; možitva; ohcet; ohcetovanje; porociti 2.; snubiti; svatba; svatovšcina; vzeti 2.; zarociti; ženiti se; ženitva 48 CAS > PRAZNIK > MEDSEBOJNI ODNOSI > PRAVO > POROKA > OBRED: poroka; poroštvo; zaroki 49 CAS > RASTLINA: godnost; letina 50 CAS > TRGOVATI: draginja; dragota; semanji dan; semenj 51 CAS > ŽIVO BITJE > CLOVEK: bradinstvo; deklištvo; detišcnost; fantinstvo; mladenstvo; mladost; sivost; starost 52 CISTITI: brisanje; cediti; gajiti; mestią 1.; ometati; otrinjati; pomesti; pometati; pospraviti 1.; precobirati; pucati; trebiti; žehta 53 CISTITI > LUŠCITI: goliti; izlušciti; izmuzniti 1.; izpužiti; lupiti; lušciti; mavsati; metva; movsati; muzati 1.; muziti se 1.; oblušciti; olupiti; olušciti; razvijati; rifnati; skubsti; šlepati 54 CISTITI > VODA: odcejati; splakniti 55 CISTITI > VODA > OBLEKA IN OBUTEV: opirati˛; oprati; ožeti; prati; trepatią; žehtati; žeti˛ 1. 56 CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA: dekelstvo; hišnovanje; hlapcevanje; maštvo 1.; poklic; poslužba 1.; poslužba 2.; postrežba; služabnost; služba; sužnost; udinjevanje 57 CLOVEK > MRCES: bolhovati; uševati 58 CUSTVO: ajfer; ajfrati; cuditi; cuditi se; enakovšnost; fržmagati se; mrzlota 2.; nadega 1.; nadega 2.; navelicati se; obstreci; obstrmeti; odur; paska; pocutljivost; razsajati; skrbeti; sram biti; sramovati se; upanje 1.; upati; upir; zaupanje; zaupati; zavid; zavzeti 59 CUSTVO > BESEDA: narava 1.; pocutek 60 CUSTVO > GNUS: gnusiti (se); gnusoba; gravžati se; grdoba; mrdati; mrsiti se 1.; nesnaga 1.; prignusiti se; primrsniti 61 CUSTVO > JEZA: crtje; dražiti; furija; hudenje; huditi se; hudovati se; iht; ihtiti se 1.; jeza; jeziti se; kaciti; nastor; nejevolja; neljubnost 2.; nevolja; pekliti se; podajati 2.; razdražiti; razjeziti se; razkaciti; rojiti; sovraštvo; srd 1.; srd 2.; srditi (se) 1.; togota; togotiti; zamera 1.; zdražiti; zloba 1.; zlobiti; zlobnost 62 CUSTVO > KRŠCANSTVO: andoht; kajati se; kesanje; kesati se; odpustiti; odpušcanje; pobožnost 1.; pobožnost 2.; zamakniti se 63 CUSTVO > LJUBEZEN: ljubezen; ljubiti; marati; mikati 2.; štemati 1.; zaljubiti se; zatelebati se 64 CUSTVO > SLAB: cagati; cagovati; dolidevati; upirati se 2.; zameriti 2.; zametati; zavidati; zažmagati 2.; zvidati 65 CUSTVO > SLAB > SOVRAŽEN: crtiti; sovražiti; srditi (se) 2.; zameriti 1.; zanicevati; za zlo gori vzeti 1. 66 CUSTVO > STRAH: bati se; groza; skoprneti; strah; tesnoba 67 CUSTVO > VESELJE: dopadajenje; ljubiti se; poljubiti se; veselje; zadovoljšcina 68 CUSTVO > ŽALOST: bridkost; de meni žal; grevanje; grevati; grevenga; grimati (se); jamer; kujati se; kumer;kumrati se 1.; objokati; objokovati; razžaliti; skrb 1.; skrucenje; trorati; žaliti 2.; žalost; žalovati 69 CUSTVO > ŽELJA: dehteti; hlepenina; hoteti 1.; hrepeneti; ne hoteti; skominati; skomine 1.; vošciti; želeti 70 CUSTVO > ŽELJA > DOBER: krepkost 1.; srecnost; tek˛; teknost; trdnost 1.; trdnost 2.; trdoba; utek˛; uteknost; zadovolj­nost; zdravje; živost 71 DAJATI: bir 2.; dar; dohitek; povrhnina; površina; priklada; privržek; zibarnica 72 DAJATI > DAJATEV: col; cimž; dac; dacija; desetina; desetiniti; desetovati; kazen; odkup 2.; opatovina; štibra; štolenga; žitnica 1. 73 DAJATI > DENAR: ara; dohodišce; dolgą 1.; fajda; letnice; lon; mitje; najem; naprejdavek; obrest; odkup 1.; odkupnja; placa; placilo; posvojenga; posvojilo; povracilo; priboljšek; prihodilišce; prihodišce; primšcina; strožeg; udinj 1.; utrata; zaklada 1.; zasluž 74 DAJATI > DENAR > PREMIKATI SE > POTOVATI: brodnina; voznina 75 DAJATI > JESTI > ŽIVO BITJE: fadljanje; kojle; pleme 1. 76 DAJATI > SOCUTJE, MILOST IN POPUŠCANJE: almožna; vbogajme 77 DEJANJE: andel; bernja; budenje; dejanje 2.; delanje; delce; delcece; delo; muja; mujanje; naredba; opravek; opravilo; otenje; pomoc; poprava; priprava; pripravljanje; prizadetje; trud 2.; trudnost 2.; vmesek; zadetek 2.; zadetje 2. 78 DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO: antverh; delnija; farbarija; fretariti; kovacija; krajšarija; kramarija; mesarstvo; rokodelnost; rokodelstvo; suknarstvo; zidarstvo 79 DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ZDRAVLJENJE IN BABIŠTVO: celiti; goditi 2.; mrtvaciti; pušcati 1.; ventati 80 DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ZDRAVLJENJE IN BABIŠTVO > ŽENSKA: babiti; babovati; všegariti 81 DELATI: ahtati se; andlati; delati; delovati; detią; doprinašati; flisati se; izdelovati; izliti; izpolniti; izvršiti; marnovati; mujati se; napolniti; napraviti; napravljati; naprejgnati; narediti; narejati; obdelati; obdelovati; opraviti; opravljati 1.; penjati se; pomagati; pomujati se; porednati; pripomoci; pripraviti; pripravljati; prizadeti (si); prizadevati si; rinkati; roditi 2.; storiti 1.; storiti 2.; stvariti; truditi; upirati se 1. 82 DELO: dobrota 2. 83 DELO > STAN: rabot; tabrh; tlaka 84 DEL: del; desno; falat; kosą; levo; obsek; odrezek; odsek; part; plat; platic; polovica; spolovina; sredaą; sredbina; sredek; stranica; škrbina; štuk 1.; tal; teme 1.; vršnina 85 DENAR: bec; belic; božjak; cetrtnina; denar 1.; denar 2.; denarec; denaric; desetak 2.; desetica 1.; dvajsetak 2.; dvajsetica 1.; dvajsetica 2.; dvanajstica; dvojak 1.; enajstica 1.; goldinar; gotovina; govedinar; groš; krajcar; krona 2.; marka; mna; nežica; novec; petak; petica; petnajstica; poltrak; poltura; preklican denar; rajniš; repar; rešetar 2.; sedmica 1.; sold; šestica; škofica; šmarnica 2.; toler; trojak; vinar; zalizan denar; zlatą 86 DOBER: prileci se; rajmati; zaiti 1.; zajti se 87 DOGODEK: prigodba 1.; prigodnost; srecaą; zgoda 88 DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE: ajdovstvo; ajdovšcinija; aldov; baja; bogovanje; coprnija; carkanje; koštomaja; nejevera; sovenstvo; ticegledstvo; urocost; vraža; zavera; zopervera 89 DRŽATI: okovati; okrepcati; pritrdovati; zagozditi 90 DUHOVNO BITJE > BREZOBLICEN: crt 2.; duh; mora; ostudnost 91 DUHOVNO BITJE > BREZOBLICEN > KRŠCANSTVO > SKUPINA: trojica; trojstvo 92 DUHOVNO BITJE > CLOVEKOLIKO BITJE > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE: bavec; bogą; boginjaą 1.; divji mož; hišni malik; kresnica; lesni bog; malik; marljivka; merkocin; nimfa; popevka 2.; sajevec; skritek; sodica; strašnik; škrat; škratek; škratelj; štrigon; vedarec; vešca 1.; vila; vilina; zidek; živica 93 DUHOVNO BITJE > CLOVEKOLIKO BITJE > KRŠCANSTVO: angel; angelcek; angelec; ankršt˛; hirangel; hudic; hudoba 2.; izvelicar; odrešenik; ohranik; pomocnik 1.; rarašek; stvarnik; vrag; zlodej; zlomeką; zvelicar 94 DUHOVNO BITJE > ŽIVALOLIKO BITJE > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE: bažilišk; belzor; birjot; drakon; feniks; kvajs; lintvrn; pošast; premog; samirogac; samorogac; strupovid; zamjet 95 FAZNOST > KONEC: cilj; dejano je z nami; dodelati; dolistopati 2.; izginiti; jenjati; koncati; konec; kraj 1.; miniti; nahdati; na kol obesiti; nehanje; nehati; oditi 2.; odjenjati; podelati; preiti; prenehati; skleniti 1.; sklep; sklepati˛ 1. 96 FAZNOST > ZACETEK: ar; asą; cikati; fundament 2.; gratati 1.; gratovati; jeti; napeti 2.; pocenjati; poceti; podstopiti; postajati 1.; postati; pricenjati; pricenjati se; priceti se; prihajati 2.; ratati 1.; ratovati 1.; stvarjenje; zacenjati; zacetek; zaceti 99 GOLOTA: golina; golost; golota; nagost; nagota 100 GOST: gostitią; gostiti se; strditi 2.; zagostiti; zgostiti 102 GREH, ZMOTA: blod; bloditi se 1.; falenga; falenje; faler; faliti; greh; grešiti; izirati; nemarnost; nemaršcina; pregreha 1.; pregrešiti se; premotiti se; tribati; ušteti; zapad; zapeljevanje; zmota; zmotnjava 103 GREH, ZMOTA > KRŠCANSTVO: krivovera; krivoverstvo 104 GREH, ZMOTA > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE: bloditi se 2.; bur; burdelati; burdeliti; fegati; hotinstvo; kurbarija; kurbati; necistost; presuštvo; presuštvovati; prešuštvo; prešuštvovati; rufijaniti; rufijanje; rufijanstvo; skurbati se; specati se; vancati 3.; zbloditi 2. 105 HUDODELSTVO: hudobrnost; krivina; lop 2.; plen; pregreha 2.; rop; skruna; zaleza 106 HUDODELSTVO > JEMATI: fuliti; izmakniti; izmikati; puliti 2.; razboj; ropati; tatvina 107 HUDODELSTVO > PREVARATI: ciganiti 2.; goljufati; himba; klamiti; krasti; mamiti; ociganiti; okaniti; oklamiti; opehariti; prekvantati; preslepiti; prevariti˛; zatilje; zavitje; zavitost 108 HUDODELSTVO > UBITI: daviti; dejati ob glavo; detomorstvo; križati; ljudomorstvo; mordrija; mordriti; mordrovati; moriti; obesiti 2.; obešati 2.; okoliprinesti 2.; pobijati; pobiti; pogonobiti; pogubiti; potopiti 2.; ubijati; ubiti; usmrtiti; utopiti; zadavljati; zadušiti; zagoltiti; zamoriti 109 IGRA > ŽREBATI: kabel; kablati; kablovati; los˛; losati 110 IMETI: blago 1.; bogastvo; bogateti; bogatija; fija; glajštati 1.; gleštati; imenje 1.; imenje 2.;imeti; last; lastiti si; lastnina; ne imeti 1.; obilje; obilnost; obogateti; poses; posesa;prebitek; premornost; premoženje; preobilnost; užiti; uživati; zalega 1.; zaloga 2.;zastava 2. 111 IMETI > CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA: bermati; muštrati; najemati; udinj 2.; udinjati 112 IMETI > DAJATI: arati 1.; arendavati; dajanje; dajati; darovati; dati; dodajati; dodati; dodeliti; izdajati 2.; izdatią 2.; obdarovati; obdeliti; odrajtati; ofer; ofrati; ofrovati; ohrnija; podajati 1.; podati; polonati; pomoliti; ponuditi; ponujati; posodba; posvojenje; posvojevanje; povracati; povrniti; preskrbeti; pridajati; pridati; prikladati; priložiti; pristaviti; prišiti; prizlepiti; racati; skazati 2.; streci; števenje; utrpeti; vrniti 2.; zaarati; zapustiti 1.; zastaviti; zastavljati 1.; zravenpristaviti 113 (DELATI) IMETI > DENAR > PLACILO: fajdati; lonati; obrezniti se; ohrati; placati; placevati; podmititi; poplacati; posvojati; posvojevati; posvojiti 114 IMETI > DOBIVATI: dobiti; doiti 1.; fremati; najeti; pooblastiti se; pridelati; pridobiti si; sprijeti; zadobiti 115 IMETI > JEMATI: grabiti 1.; jematią; jemati˛; kratiti 2.; krsniti 2.; makniti; nacenjati; naceti; odvzeti; okratiti; pobirati; podsesti; polastniti se; posesti; prejeti˛; prevzeti 1.; prilastiti si; prilastovati si; prisvojiti si; rubiti; snemati; sneti; vzeti 1.; zajemati; zajeti; žeti˛ 2. 116 (DELATI) IMETI > JESTI > ŽIVO BITJE: frontati; gorizrediti; kojiti 1.; napajati; napojiti; rediti; špižati; vesti 1.; vrdeti; vrdevati; vrditi; živeti 2.; živiti 117 (DELATI) IMETI > JESTI > ŽIVO BITJE > CLOVEK > OTROK: amitią; dojiti; odstavljati od mleka; zadojiti 118 (DELATI) IMETI > JESTI > ŽIVO BITJE > ŽIVAL: fadljati; futratią; klasti; krmiti; pasti˛ 1.; pasti˛ 2.; pitati; porediti 119 IMETI > KMET: grunt; kmetija; podanik; prostnija 120 IMETI > MEDSEBOJNI ODNOSI > SORODSTVO IN TEMU PODOBNA RAZMERJA: pobratiti se; pohceriti; posiniti; zavetiti 2. 121 IMETI > OBLEKA IN OBUTEV > ODSTRANITI: sezuti; sezuvati; slaciti; sleci se 122 (DELATI) IMETI > OROŽJE: orožiti 123 IMETI > PRAVO: bala 2.; bir 1.; dedišcina; dota; erbšcina; imetje; jutrenina; jutrina; obdel 124 (DELATI) IMETI > ZNANJE > DAJATI: kojiti 2.; podvižati; uciti; vaditi; vpeljati 125 IMETI > ZNANJE > JEMATI: modriti se; nauciti se; srbeti 2.; uciti se; umetati; umetovati 2. 126 IZBIRATI: izbirati; izvoliti; prebirati 1.; voliti˛; zbirek 1. 127 IZDELEK: obroc; podstava; puša; remelj; ror; svaljek; vozel 128 IZDELEK > KOVINA: broncenina; bucika; cavelj; ciležen; drat; drot; gavter; grebenež; kositar; kositarnina; latovec; pleh; roželj; srebrnina 2.; šina; žebelj; žebica; žebljic; žebljicek; železje 1.; železnina 129 IZDELEK > LES: bezgovina 2.; deska; dila; koncica; krajnik; lata; leska˛; plošca 1.; špelta 130 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV: aftah; ašterželj 2.; birtah; birtašec; cokla; cevelj; cižma; coštar; fareža 1.; fareža 2.; gosli 2.; gvant; halja; hant; hment; kapa; keprnik; klobuk; klofrnica 1.; kloftica; klofuta 1.; košulja; kožuh; krampežar; krevsa; lednik; mraž; nadkolenica; naramnica; narocnik˛ 1.; nogavica; noša; nošnja; oblacilo; obleka; obuda; oglavje; ogrinjalo 1.; opanka; palcnik; pas; pasec; perilo; plašc; podveza; povrhsuknja; preprt; priseljc 1.; prsnica; pruštof; ramenica; rancoha; robaca; rokavica; rokavnik; sas; slamnik; srajca; srajcica 1.; suknjica; šavba; škornja; škornjica; šmant; šment; šostar; štibala; štula 1.; štumf; zapas; žok 131 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV > DEL: aržat; aržek; bavd; blek; cifa 2.; favd 2.; franža; guba 2.; gumpec 2.; kreželjc; kvedro; lošne; obsec; obtok; opetnica; oštep 2.; oštepek 2.; peklja; pirkeljc; porta˛; pramež; rob; robec 1.; rokavec; rokavo; stogla; stopala 2.; šep; škric; šlof; špice; štepenga; urbas; zapon; župan˛; županec 132 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV > KRŠCANSTVO: arnož; križemnik; kuta; mašni plašc; nadramnica 2. 133 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV > MOŠKI: bregeži; hlace; kaftan; kamižola; povojnik; suknja 134 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV > OTROK: plenica 135 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV > VEZATI: afkelj; dedą 2.; knoflica; neškelj; štogli; zapenjalo; zaponek; zaponki 136 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV > VOJSKA: bramež 2.; bramin 2.; celada; franten; kabat; oklep 1.; pancar 137 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV > ŽENSKA: avba; interfat; janka; jankara; jecrma; jopa; jopica; kanduš; kikla; kiklica; krilo 2.; mezlanka; modrc; ošpetelj; peca; pecicaą; raš 2.; rehta 2.; ruta 2.; svitice; svitici; šamper; tror; tumbana 138 IZDELEK > OBLEKA IN OBUTEV > ŽENSKA > OTROK: šap; šapelj 139 IZDELEK > ORODJE: brandus; orodje; pripomoc; rodje; skupstika; šravf; viženga; vrtilo 140 IZDELEK > ORODJE > BRUSITI: brus; osla 141 IZDELEK > ORODJE > CISTITI: fužilnik; krtaca 1.; lisicek; lisicje; metla; metlica; omelo; poreslo 2. 142 IZDELEK > ORODJE > CISTITI > OBLEKA IN OBUTEV: perilnik; perulja; trepalnik 143 IZDELEK > ORODJE > DEL > DRŽATI: držaj; držalo; elce; helce; roc; rocica; toporišce; toporišcece 144 IZDELEK > ORODJE > DRŽATI: ak 2.; akek; akelj; akeljc; celešnik; gantnar; kavelj; kaveljc; klešce; kliną; kneftra; koza 2.; krevelj; opretje; pavša; precep 1.; zagozda 145 IZDELEK > ORODJE > HUDODELSTVO: barge; gavge; obešilo; ogrlin; oklep 2.; panoge; peza 2.; prerocnica; skripec; spone; špringarji; trlica 2.; vklep 2.; železje 2. 146 IZDELEK > ORODJE > JESTI: cedilo; domacija; kolce; kuhalnica; pajtelj; penovka; pinja; racohe 1.; raženj; ražnjik; rehta 1.; rešeto; reženj; ribežen; rožą; sito; sitovje 2.; strgalo; strgulja; špikalnik; taler; vilice; žlica 147 IZDELEK > ORODJE > KMET: babica 3.; heben; podajalnik; racohe 2.; ražohe; vile 148 IZDELEK > ORODJE > KMET > CISTITI: orev; srpica˛; vehtra 2.; velnica; veslica 149 IZDELEK > ORODJE > KMET > DEL: cesram; crtalo; gloška; goža; kosišce; lemež; orlen; orlenek 150 IZDELEK > ORODJE > KMET > REZATI: kosa; srp 151 IZDELEK > ORODJE > KMET > ZEMLJA: brana; drevo 2.; grablje; kopulja; kramp; lopata 1.; motika; ogrebalica; otkaą; plug; pralica 152 IZDELEK > ORODJE > KOVINA: kladivalnik; naklo; nakovalo; pila; varilnik 1. 153 IZDELEK > ORODJE > LOV: nasad 2.; nastava; pirotnica; rogovilice 1. 154 IZDELEK > ORODJE > LOV > MRCES: muhovnik; pokrc 155 IZDELEK > ORODJE > LOV > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DIVJI: lop 1.; mišnica; past; prepad 2.; progla; skopec 2.; zadrga 156 IZDELEK > ORODJE > LOV > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DIVJI: bezgovnica; brgon; klefka; limanica; precep 2.; žrtica 157 IZDELEK > ORODJE > LOV > ŽIVAL > RIBE IN DRUGE VODNE ŽIVALI: brdce; draga 1.; kajca; kreveljc; metalnica; mreža; nocnicaą; plutva; pocvo; poltar; prot; ravšelj; reją; ribnica; sak; sakina; saknica; sakovina; špeglarica; trnek 1.; vodica˛; vrša 158 IZDELEK > ORODJE > MERA: gladnika; plajba; poteza; rož˛; štrihalnik; vremenik; žnora 159 IZDELEK > ORODJE > MERA > CAS: aržatka; žat; žatka 160 IZDELEK > ORODJE > MERA > CAS > DEL: nemirka; stenidlo 161 IZDELEK > ORODJE > MERA > LADJA: busula brodniška; kviškomerec 162 IZDELEK > ORODJE > MERA > TEŽA: štidera; vaga 163 IZDELEK > ORODJE > MERA > TEŽA > DEL: glavica 2.; grideljnica; gviht; jekeljc; melar; prhaj 1. 164 IZDELEK > ORODJE > NOSITI: hoprug; nadramnica 1.; svitek 165 IZDELEK > ORODJE > OBLEKA IN OBUTEV: kopito 166 IZDELEK > ORODJE > OBLEKA IN OBUTEV > DEL: ahljice; koželj; vreteno 167 IZDELEK > ORODJE > OBRED > KRŠCANSTVO: kadilnica; škrofilo; škropilnik; škropilo 168 IZDELEK > ORODJE > OGENJ: burkle; kresalo; krevlja; netilo; usekalnik; usekalo; useknik; žveplenka 169 IZDELEK > ORODJE > OGLAŠATI SE: budilo; cežin; klopotec; kragulj 2.; zgvon; zgvoncek; zgvonec 170 IZDELEK > ORODJE > OGLAŠATI SE > DEL: kembelj 2.; žvenkelj 171 IZDELEK > ORODJE > OGLAŠATI SE > UMETNOST > GLASBA: arfe; bitalice; bitalo; boben; bobnica; cimbala; cingelj; citra; citre; dromlja; ega; flašineteljc; flavta; glasbe; gosli 1.; huba; lajna 1.; lajne; lajnice; lapt; mešin; orgle; pavka; pišcal; pišcev; postranicaą; raglja; roženica; trobenta; vidalica; žvrgolišce 172 IZDELEK > ORODJE > OGLAŠATI SE > UMETNOST > GLASBA > DEL: kobilica 3.; lok 2.; struna 173 IZDELEK > ORODJE > OKRASJE: frkocilo 174 IZDELEK > ORODJE > OSEBNA HIGIENA: britva; glavnik; greben 2.; grebenik; ogledalo; razgled 2.; šcet; špegel; zrcalo 175 IZDELEK > ORODJE > PALICA: ak 1.; bavta; drog; furželj; grjaca; grjacevica; hlod; iver 1.; kij; kol; kravola; leskovica; natic;palica; palicica; podvirek; porajkelj; povirek; prekla; prungelj; rajkelj; ranta; robatica; štanga; tiką;žrt 176 IZDELEK > ORODJE > PISATI: fluspapir; fšež; kreda; pecatnik; penzeljc; pero; pisarda; rtac; samija; smugalnik; stiskalnica 177 IZDELEK > ORODJE > PLIN: fajfa; meh 1.; pihalnik; vetrnica 178 IZDELEK > ORODJE > PREMIKATI SE: firgla; lojtra; lojtre; prelaz; štekljaca; štrevce 179 IZDELEK > ORODJE > PREMIKATI SE > DEL: šprikla 180 IZDELEK > ORODJE > REZATI: britvica; fovcek; glodilo; makace; maklica; nož; ovcic 2.; popkarica; sekalo; strižalo; škarje; škrbec; šobar; volcic 181 IZDELEK > ORODJE > REZATI > LES: bradvica; cimbara; dvopernica 2.; nabošcic; obelą; pantoka; ploh; rogac 2.; sekira; sveder; tesla; teslo; tosman; žaga; žantlaha 182 IZDELEK > ORODJE > SVETITI: bakla; dopje; lampa; lampica; latirna; lešcerba; lihtirna; luc; slepur 2.; spletenica 2.; stavnica; sveca; svecnik 183 IZDELEK > ORODJE > SVETITI > DEL: dušica v lešcerbi; fužil 184 IZDELEK > ORODJE > TEKOCINA: bezgalica; cev 1.; korec 185 IZDELEK > ORODJE > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: preša; stiska 186 IZDELEK > ORODJE > TEKSTIL IN USNJE: ahelj; ahlja; bodaloą 1.; cev 2.; eftanka; fingrat; garmprat; igla; iglica; klinec 2.; kobilica 4; kolovrat; krtaca 2.; likalnik; motovilo; naprstnik; preslica; rahlica; snovalnica; statva; strgon; sukalnik; šilo; šivanka; šlage; tarica; terica; tkalska brda; trlica 1.; valjalnica 187 IZDELEK > ORODJE > TOLCI: bijalnik; bit; falkelj; kembelj 1.; kladivo; klepalnik; kovaški štok; lopuca; možnar; nabad; nabada; ost; šoba 2.; špica; tromba; valjar 188 IZDELEK > ORODJE > VESELJE > IGRA: desetak 3.; desetica 2.; dvajsetak 3.; dvajsetica 3.; dvojak 2.; dvojka; enajstica 2.; frtavka; gonic; kegelj;kober; kobric; košcenek 2.; kvarta; pandol; sedmica 2.; taticek; tatišce; trojka; tutika; vretence 189 IZDELEK > ORODJE > VESELJE > IGRA > OTROK: caca; guganica; gugavica; igraca; klepetulja; lapta; lopta; mecek; ropotulja; ropotuljica; smuke; tintrka; vrtalnik; žoga 190 IZDELEK > ORODJE > VEZATI: alce; bažnik; jermen; jermenec; ketina; klamfa; klinec 1.; kljuka 1.; krepcina; ostnik 2.; poreslo 1.; preveslo; štrik; tetiva 2.; tetivka 2.; trak; veruga; vez; vezenga; vezilo; vrv 191 IZDELEK > ORODJE > VEZATI > DEL: klep 192 IZDELEK > ORODJE > VEZATI > NAVIJATI: argan; škripec; vinta 193 IZDELEK > ORODJE > ZAPRETI: kljuc; kljucanica; pokrivalo; pokrovec; škridla 1.; vitrih; zapira 2. 194 IZDELEK > ORODJE > ZAZNAVATI > SLIŠATI: trobilo 1. 195 IZDELEK > ORODJE > ZAZNAVATI > VIDETI: hile 196 IZDELEK > ORODJE > ZDRAVLJENJE IN BABIŠTVO: oklad; štula 2. 197 IZDELEK > ORODJE > ZDRAVLJENJE IN BABIŠTVO > REZATI: ankrštą; britvica za jezik spodrezati; drepanik; durgelj; pušca; šoftrijalec 199 IZDELEK > OROŽJE: bodaloą 2.; bramba 2.; buzdihan; cestoper; cokan; darda; dvopernica 1.; elemparta; fasenga; flinta; fonjal; fraca; frumba; hanžar; kopje; kopka; kordic; kos˛; lok 1.; mec; mec na obak zbrusen; orožje; ostrip; pah; palaš; pukša; pukšica; pukšino zrnce; pušcica; rajmeželj; raztropilo; risanica; rožje; sablja; steropelj; strela 2.; sulica; šestopirnica; štit; štuk 2.; tarca 1.; tarca 2.; tolh; top; totah; troha 3.; zamojstra 2.; zbroja 200 IZDELEK > OROŽJE > DEL: muha 2.; ratišce 201 IZDELEK > PISATI: dolipisek; imenik; kopija; križe kraže; list 2.; listek 2.; listrom; maža; obeliš; odstavek; oznanilo; pecat; pismo; posnetek 1.; posnetek 2.; posnetje; potega; potepeno pismo; potezaj; prepisanica; prepisek; ris˛; spisek; vrstopis 202 IZDELEK > PISATI > KNJIGA: bukve; bukvice; casnice; knjiga; kronika; list ene na papir vtisnjene dežele; pratika; rožnišce 2. 203 IZDELEK > PISATI > KNJIGA > DEL: celo 2.; platnica; predgovor; štetva 204 IZDELEK > PISATI > KNJIGA > JEZIKOSLOVJE: besedišce; dikcionarium 205 IZDELEK > PISATI > KNJIGA > JEZIKOSLOVJE > DEL: A B C 206 IZDELEK > PISATI > KNJIGA > KRŠCANSTVO: Biblija; trebnik 207 IZDELEK > PISATI > KNJIGA > ŠOLA: abecedika; bukvar; plateljtof 208 IZDELEK > PISATI > PRAVO: gornica; kšaft; kvitenga; lista; pogodba 1.; postava; ukaza 2.; voznija; vozništvo; ženitno pismo 209 IZDELEK > POHIŠTVO: cerkveni štok; košcenek 1.; miza; pohištvo; postranica˛; spovednica; tabla; zaslon 210 IZDELEK > POHIŠTVO > DEL: ladeljc; miznica; obracaj; predel 1.; predelek 1. 211 IZDELEK > POHIŠTVO > JESTI: lava; sklednik; žlicnik 1. 212 IZDELEK > POHIŠTVO > KNJIGA: naslon 2.; naslonilo; slonilo 213 IZDELEK > POHIŠTVO > MRTEV: nosilo; pare 214 IZDELEK > POHIŠTVO > NOSITI: neštrga; nosilnice; ženfta 215 IZDELEK > POHIŠTVO > OBLAST: sedež 2.; tron 216 IZDELEK > POHIŠTVO > POCIVATI: klop; kobel; lega 2.; lenišce; leža 2.; naslon 1.; postelja; predal 2.; predalica 2.; prucica; pruka; rašpet; rašpetelj; sedež 1.; stol; trinogą 1.; trinoga 1.; vajkušnišce; žeselj 217 IZDELEK > POHIŠTVO > POCIVATI > DEL: vznožje 1. 218 IZDELEK > POHIŠTVO > POCIVATI > OTROK: kadunje 2.; kolinka; zibel; zibelka 219 IZDELEK > POHIŠTVO > PRAVO: besednišce; sodnica 220 IZDELEK > POHIŠTVO > SHRANITI: ladica; olmara; omara; ošlopnik; skrinja; špižirna; tarna 221 IZDELEK > POHIŠTVO > TEKSTIL IN USNJE: firenk; krpot; nebo 3.; ogrinjalo 2.; ogrinjalo 3.; pogrinjalo; predprt; prt; storija; vehtra 1.; zagrinjalo 222 IZDELEK > POHIŠTVO > TEKSTIL IN USNJE > POCIVATI: arovnica; arovnik; blazina; blazinica; cehta; cekaą; guber; jastuk; koc; kolter; odeja; pernica; plevnica; podglavje; prtenina; prtnina; rjuha; vajkušnica; vznožje 2.; zglavje 223 IZDELEK > POHIŠTVO > ZGRADBA: ahkercek; banger; davri; duri; lesa; naddurce; oblocnica; oblok; oboją; oknica; okno; podboj; vrata 224 IZDELEK > POHIŠTVO > ZGRADBA > DEL: ejec; karjice; narba; pant 2.; šteklo 2.; tecaja; zamek; zarinek 225 IZDELEK > POSODA: brenta; bromina; cebuh 1.; deža; fajance; focan; kadilnik 2.; kadunje 1.; kangla; kibel 2.; kibla; koritce; kotlenina; krancelj 2.; kvancelj; medenica; posoda; prikrovnica; prstenina; raztopnica; smolnjak 1.; srebrnina 1.; trecof; veder; vedrica 226 IZDELEK > POSODA > CISTITI: bajla; pomijnik; žehtnik 227 IZDELEK > POSODA > DEL: cep; doga; kantnar; legnar; otor; pipa; pipek; pokrov; rena; veha; zamašek 228 IZDELEK > POSODA > IZLOCATI: crep; crepina; jevželjc; kahla 1. 229 IZDELEK > POSODA > JESTI: bakrac; ibrik; kotel; kotlic; kozica 2.; lembas; loncek; lonec; maslenik; multra; neške; okrožnik; pehar; piskrc; piskrcek; ponev; ponva; skleda; solnica; šala˛; trinogą 2.; trinoga 2.; varilnik 2.; žehtarec 230 IZDELEK > POSODA > KOŠARA: erbas; jerbas; korba; korbica; pledenica; spletenica 1. 231 IZDELEK > POSODA > KOŠARA > KMET: berovnica; cajna; koš; sejalnica; sevalnica 232 IZDELEK > POSODA > MRTEV: žarg 233 IZDELEK > POSODA > OGENJ: kadilnik 1.; lantra 234 IZDELEK > POSODA > OKRASJE: škatla 235 IZDELEK > POSODA > ORODJE: aramba; perjanica; pušica 236 IZDELEK > POSODA > OROŽJE: nožnica; nožnice; tol; tul; zamojstra 1. 237 IZDELEK > POSODA > OSEBNA HIGIENA: ceber; kad; nalivalo 238 IZDELEK > POSODA > OSTER: oselnik; oslenik 239 IZDELEK > POSODA > TEKOCINA > PIJACA: bocica; flaša; glaž 2.; glažek; kelih; kokotulja; kozarec; kupa; kupica; latvica; lij; liv; peharec; pivnicaą; šteselj; vicja; vrc; vrcin; vrcon 240 IZDELEK > POSODA > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: barigla; bariglica; bedenj; bokal 2.; bunkarica; cotara; debanica; frakelj 2.; lodrica; majolika; putrih; putrišec; sod; sodec 241 IZDELEK > POSODA > TEKOCINA > VODA: korito; škaf; vodonos 242 IZDELEK > POSODA > TEKOCINA > VODA > KRŠCANSTVO: kiferlj; kropilnik; kropilni kamen; kropilo; krstirna; krstni kamen 243 IZDELEK > POSODA > VRECA: backa; baška; cebuh 2.; malha 1.; meh 2.; mošnja 1.; mošnjica; škrnicelj; taška; vreca; žakelj 244 IZDELEK > POSODA > VRECA > PREMIKATI SE > POTOVATI: bisaga; cula; ronec; toką 2.; torba; torbica 245 IZDELEK > RASTLINA > KMET: otep; snop; snopje; škopa; škopnik 246 IZDELEK > RASTLINA > KMET > KUP: fema; kopa; kopica; nasad 1.; stavek 1.; štog; trešta; vršaj 247 IZDELEK > TEKSTIL IN USNJE: abad; ahljati; aras; aškrc; aškrt; bodati; capa; cunja; cviren; dreta; drtija 1.; drtje; dvojžrt; erh; erhovina; facanekelj; fatkanje 1.; fatkati 1.; figanje; figati; flasa; flasina; flika; flikati; futrati˛; gaber 2.; garbanje; garbati 1.; haba; hantanje; hantati; hlebnica; hodnik; jerh; jerhovinaą; jerhovina˛; kambraš; kamuka; karaš; klekati; klobcic; klobko; klobucina; kodelja; konopnina; kosem; kožuševina; kronraš; krpa; krpina; krpucati; krtaciti 1.; krtaciti 2.; mezlan; mezra 1.; mikati 1.; mušelin; nit; obvezilnica; opresti 1.; osnuj; osnutek; otka˛; otrnalo; pacolat; pajcolan; pala; pankeljc; pavola; platno; plestią; podloga; pomikati 2.; povesmo; povoj; pražnje 1.; pražnje 2.; predivo; preja; prepreci 2.; preprega 2.; presti; prevoza; rantoha; raš 1.; robiti; ruta 1.; sameš usenje; sešiti; setkati; strojiti; sukanec; sukanik; sukno; šat; šiti; šivanje; šivati; špenat; štepati; štrena; štrikati; tarenje; tencica; tkati; tobrati; trižrt; usenje; votek; zaplata; zašiti; žamet; žida 248 IZDELEK > TEKSTIL IN USNJE > OSEBNA HIGIENA: adra 2.; antila; brisalo; robac 1.; robec 2. 249 IZDELEK > UMETNOST: mojstrija 250 IZDELEK > UMETNOST > GLASBA: arija; drajna 1.; jutrnjicaą; koledaą; odpevanje; pesem; popevka 1.; viža 2. 251 IZDELEK > UMETNOST > GLASBA > DEL: brenk; glasin 252 IZDELEK > UMETNOST > LIKOVNA UMETNOST: devcek; figura; jaslice; kip; kipati; listek 3.; malą 2.; malati; obraz 2.; obrazek; obraziti; obraznik; pild; podoba 1.; podobovati 1.; podobovati 2.; popetina; prapoga; sohot; svetinjica; toplina; zastava 1.; zdenšek; zdevcek 253 IZDELEK > UMETNOST > LITERATURA: basen; evangelium; fabula; izmišlja; kvanta 1.; kvanta 2.; norcevati; povedba; povest 1.; pregovor; preža; pripovedka; pripovest; razgled 1.; uganka; zmišljevati se 254 IZDELEK > UMETNOST > LITERATURA > DEL: pesemski del; predahnjenje; raja 2.; rajm; razdelnost; skok 2. 255 IZDELEK > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC: aftra; ašterželj 1.; brzda; fremen; furžilje; gajželnik; gajžla; grebenica 1.; ham; harm; jarem; kefa; kleštre; komat; naprsnik; oprsnik; ostnik 1.; ostroga; podkva; podprsnica; podprsnik; podrepnica; podrepnik; preprega 1.; sedlo; štrigelj; štrka; udrica; unkac; uzda 1.; uzda 2.; vajet; vodilnica; žilja 256 IZDELEK > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC > OBLEKA IN OBUTEV: deka; farkeš; plahta 257 IZDELEK > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > MRCES: vosek 258 IZDELEK > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > MRCES > JESTI: medą 259 IZLOCATI > RASTLINA: cedika; drogont 2.; gumi; mackin med; smola 260 JEMATI: lastenje; odvzetje; posvoja; vzetje 261 JESTI: ajdovnik; beljak; bospor; brodet; bržole; centrih; cerenga; cimat; cmok; cuker; cvrk; cešpljevec; cežane; corba; danka 2.; dašcica; drobtinica; drožje; erythace; fagotelj; flancat; frigana riba; front; fronta; gebanica; godlja; govedina; grižljaj; hleb; hlebcek; hlebec; hrana; hruševica; iverica; jabolcnik; jajnik; jebaca; jecmenova kaša; jed; jedba; jelenina; jestnina; ješprenj; jetrnica; juha; kanela; kaša; kašnata klobasa; kašnica; kavselj; kislina; klobasa; klobasica; kofetelj; koją; kolac; krajec; krhelj; krhljak; krhljevec; krof˛; kruh; kruhek (ta mali); ksiric; kuha; kvas; kvirc; lecet; limberg; lizanje˛; makaron; mal˛; maslarija; maslenka; maslo; mast; mavca; mesnina; mešta; mlinec; mocnik; mohant; mohovt; moka; mrzlotina; muškatov oreh; muželj; nageljnova žebica; objedje; oblat 1.; oblat 2.; oblica 2.; ocvirek; olipa; opresnik; ovsenjak; parjenik; parnik; parnikar; pecenina 1.; pecenje; pecenka; peceno; pirh; piškot; podmed; podmedenec; pogaca; polivka; polpeta; pomocil; poper; popotnica; poprc; poprtnik; posevek; posevnik; potica; povtica; prekuha; presta; prešica; primorska gebanica; prosena kaša; pšeno 1.; pšeno 3.; puter; rajž; rdeca klobasa; reglja; reja; rihta 1.; rozminka; rž 1.; sir; sircek; sirec; skralup; sladcica; sladkarija; slanina 1.; slanina 2.; slastje; smetena; smojka; smok; sok; sol; solata 2.; soržica; sredica; susek; šarkelj; špehova potica; špehovka; špendija; špiža; štirka; štravba; štruca; štrukelj; štupa; šubelj; taca 2.; testenina; testo; tolta; torta; trenta; tunina 1.; tunina 2.; všeno; zabela; zaseka; zmrzlota; zmrzlotina; žemlja; žganec; živež; živitek; žlicnik 2.; župa 262 JESTI > BOLEZEN: nadnica 263 JESTI > OBROK: fruštik; južina; kosilo; malica; pokosilce; sobotnija; vecerja; zajtrenica; zajtrka 264 JESTI > OBROK > DOGODEK: garmus; gostarija; gostje; križma 2.; likof; obletnica 2.; odhodnja; pogrebšcina; pojedina 265 JESTI > PRIPRAVLJATI: beliti 2.; cvreti; frigati; gnesti; kuhati; kvasitią; mastiti; medenje; mesiti; mesti˛; peci 2.; peci 3.; peka; pinjiti; povreti; pražiti; rehtati; roštati; soliti; špiliti; variti 3.; zabeliti; zapariti 266 JESTI > PRIPRAVLJATI > SAD: goditi 1.; godniti; mediti; zgodniti 267 JESTI > ŽIVO BITJE > ŽIVAL: ežbicje; facelj; futer; futraža; klastje; klastnina; krmaą; mrva 1.; mrvica 1.; otava; paša; seno; zalega 2. 269 JEZIKOSLOVJE > BESEDA: abecedikarska vrsta; azbuk; dajavec; drugacnost; govorina; glasnik; gramatika; imenovavec; imenovednost; izmaknik; mnoge štetve; moški spol 2.; narejanje; noben spol; odložnost; odseknost; pisanica; posmehovacnost; prebracnost; prekladnost; prestavljenost;prestavnost; preteceni cas; pricni cas; pridadelnost; prigba; prihodnji cas; protistavnost; razdelilno število; rodnik; samosvojna; skupjemanost; skupskladanje teh besedi; spevorecnost;spremljevavec 2.; tožnik 2.; vekavec; viža 3.; vmes postavljena beseda; zmanjšateljnost; zvišateljnost; ženski spol 270 KAMEN > KUP: abora; groblja; gromaca 271 KAMEN > MRTEV: nadgrobnica 272 KAMEN > OKRASJE: ahat; ametist; broncuza; burcen 1.; burcen 2.; djemant; ksijon; lacol; okštan; pegrin; pirelj; zafir 273 KMET: grabiti 2.; kositi˛; kositva; košnja; 274 KMET > CISTITI > LUŠCITI: hejati; mlacva; mlatiti; nasaditi 1.; retati; vejati; vetrati 275 KMET > PRIDELEK: brati 2.; papersko pobiranje; strn; trgati 2.; žetią; žetva 276 KMET > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: bendiba; frociti; rezitva; trganje 1. 277 KMET > ZEMLJA: branati; brazdati; crtati 1.; flancati; gnojiti; kmetariti; kmetovanje; kmetovati; okopavati; okopovati; oracva; orastvo; orati; plecva; pleti; pletva; podorati; prašiti˛; ruvanje; saditi; sejati; setva; štihati; vlaciti 2.; vsejati; zasajati 278 KMET > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC: glajštati 2.; molsti; namolsti; ovcarija 279 KMET > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC > UBITI: klanje 1. 281 KRAJ: držaja; dvorišce; gospostvo; kmetje; kraj 2.; kraj 3.; lega 1.; leža 1.; ležaj; mestoą; mesto˛; pokrajina; preddurje; preddvor; predmestje; predmesto; prostor; prostornjak; samišce; selo 1.; sencenina; skrivalnica 1.; soseska; sosešcina; stavek 2.; svetišce; tama; trg 2.; vas 1. 282 KRAJ > CLOVEKOLIKO BITJE > SKUPINA: klek 283 KRAJ > CLOVEK > SKUPINA: shodišce 284 KRAJ > DELATI: delovnišce 285 KRAJ > DELATI > JESTI: malin; mlin 286 KRAJ > DELATI > JESTI > DEL: stopa 287 KRAJ > DELATI > KAMEN: brusnica; brusnišce 288 KRAJ > DELATI > KMET: pajštuva 289 KRAJ > DELATI > KNJIGA: stiskarija 290 KRAJ > DELATI > KOVINA: broncija; kovacnica 291 KRAJ > DELATI > LADJA: barcin 292 KRAJ > DELATI > LES > OGENJ: oglišce 293 KRAJ > DELATI > OBLEKA IN OBUTEV: pasarija 294 KRAJ > DELATI > PISATI: buklovarstvo; pisarna; spisirna 295 KRAJ > DELATI > PREVOZNO SREDSTVO > KOPNO: kolarija 296 KRAJ > DELATI > SNOV > STEKLO: sklenarija 297 KRAJ > DELATI > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: olarija 298 KRAJ > DELATI > TEKSTIL IN USNJE: belišce; suknarišce 299 KRAJ > DELATI > TRGOVATI: štacuna; trzina 300 KRAJ > DELATI > TRGOVATI > JESTI: mesnica 301 KRAJ > DELATI > TRGOVATI > KNJIGA: buklarija; knjigarija 302 KRAJ > DELATI > TRGOVATI > TEKSTIL IN USNJE: suknišce 303 KRAJ > DELATI > ZGRADBA: apnišce; cegelnica 304 KRAJ > DEŽELA: ajdovšcina; cesarstvo; dežela; firštnija; kraljestvo; markecija; markozina; starostija; vajvodstvo; zapovedinstvo 305 KRAJ > DOBER: pribežališce; utocnišce; žlak 3. 306 KRAJ > IZLOCATI > KOPENSKE ŽIVALI > DOMAC: gnojnišce 307 KRAJ > JAMA > MRTEV: grobą; krtova dežela; pokopnica 308 KRAJ > JAMA > RUDA: bakrišce; rudetina; rudina 309 KRAJ > JAMA > SHRANITI > JESTI: bednica 2.; hladilnica; jamnica; repnica˛; tamra 310 KRAJ > KRŠCANSTVO: nebo 1.; pakel; paradiž; pekel; predpeklo; raj; temnica 2.; vice 311 KRAJ > LADJA: colnišce; sted 312 KRAJ > MRTEV: britof; mrtvališce 1.; pokopališce 313 KRAJ > NASILJE: gumpališce 314 KRAJ > NEBESNO TELO: planet; repata zvezda; sonceą; šcep; Šmarnice; Šmarni križ˛; zvezda; zvezdišce 315 KRAJ > ODPADEK: smetišce 316 KRAJ > RASTLINA: vrt 317 KRAJ > RASTLINA > DREVO: bezgovje; borišce; borje; borovišce; borovje; boršt; brestje; brezje; bukovje; cepljenišce; dobje; dobrava; drevje; drevnik; faršje; gabrje; gaj; gozd; gozdic; hojišce; hostelj; hrastje; jagnedje; jedlovje; jelšje; les 2.; ljubno; log; logac; lokovš; pašgred; topolje; topolovina; vrbje 318 KRAJ > RASTLINA > GRM: borovnicje; brinje 2.; fratje; gošca 1.; gošcevje 1.; hosta; lešcevje; protje 2.; rakitje; resovje; rožnišce 1.; srobracina; srobratina; sušmad; sušmat; trnišce; trnovina 1.; zatišje 319 KRAJ > RASTLINA > KMET: nograd; obrsje; vinograd 320 KRAJ > RASTLINA > KMET > ZELIKA: cesnišce; hmelje; hmeljevje; hrenovica 1.; hrenovica 2.; makovje; repišce; strnišce; tikvišce 321 KRAJ > RASTLINA > ZELIKA: bicje; homulje; lapušje; locje; mahovje; mecicevje; prapratišce; trstje; trstovina 322 KRAJ > SHRANITI: almacin; blagohranišce; hramba; hranišce 323 KRAJ > SHRANITI > DENAR: zbrojnišce 1. 324 KRAJ > SHRANITI > JESTI: brehtra; ežbišce; hram; kašta; krušna kamra; mazda; medija; mlecnica; sadnišce; špendišce; založnica; založnišce; zbrojnica; žitnica 2. 325 KRAJ > SHRANITI > KNJIGA: bukvališce 326 KRAJ > SHRANITI > OROŽJE: orožnišce; zbrojnišce 2. 327 KRAJ > SHRANITI > TEKOCINA > VODA: guštrna; štirna 328 KRAJ > TRGOVATI: trg 1.; tržišce 329 KRAJ > UBITI > PRAVO > KAZEN: friškovec; mrtvališce 2.; mrtvišce 330 KRAJ > VESELJE > IGRA: dirjavna ograja; dric; igrišce; kegljišce; krcmarišce; polovž; semnišce; šermišce 331 KRAJ > VIDETI > NEBESNO TELO: lukovica; zvezdarna; zvezdogledarna 332 KRAJ > VOJSKA: bijišce; bojevališce; bojišce; ležišce; mestrišce; muštrišce 333 KRAJ > ZEMLJA: celina; dno; dvojnik; jutroą 2.; ledina; nebo 2.; polnoc 2.; pustlica; suhotina; ticaja; tla; vršnjak; zemlja 334 KRAJ > ZEMLJA > KMET: greda 1.; koseze; lokaą; njiva; olegica; polje; praha; prašnica; prelog; rovte; senožet; travnik; važa 2.; zelnik 335 KRAJ > ZEMLJA > KMET > DEL: brazda; kraj 4; osredek; razor 336 KRAJ > ZEMLJA > OBLIKA: dolina; grmada 1.; ozkota; podlezina 1.; poljane; prepad 1.; pušcava; pušcoba 1.; ravnica; ravnik; ravnišce; ravnost; razprostina 2.; svetą 337 KRAJ > ZEMLJA > OBLIKA > GORA: ajc; brda; gora; grbava 1.; gric; homecą; hrib; hribec; humec; pecevina; planina; predgorje; reber; rtic 1.; snežnik; strmocina; strmota; vrhą 338 KRAJ > ZEMLJA > OBLIKA > GORA > KAMEN: melina; pecevje; plaz 1.; sivora 1.; skalovje 339 KRAJ > ZEMLJA > OBLIKA > JAMA: beznica; brezen; duplina; duplja 1.; globocina; jama; jamica; ledenica; podlezina 2.; votlina 340 KRAJ > ZEMLJA > TEKOCINA > VODA: berecina; berek; bistrica; breg; brod 1.; brod 2.; brud; curek 1.; curek 2.; gojla; graben; izvirek; jarek; jezer; jezerišce; jezero; kališce; luža; lužica; mlaka; mlakuža; mocur; morje; muzga; obkraj; okraj; otocice; otok 2.; plitvost; polotok; potok; reka; slap 2.; struga; studenec; šrovotek; toplice; vodicaą; vrutek; zbir; žabnica 341 KRAJ > ZEMLJA > TEKOCINA > VODA > JAMA: dežirna; posredek; stekva 342 KRAJ > ZEMLJA > TEKOCINA > VODA > ŽIVO BITJE > RIBE IN DRUGE VODNE ŽIVALI: ališce; bajer; lama; ribnik; ubert 343 KRAJ > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DIVJI > SKUPINA: ežbinje 344 KRAJ > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > MRCES > SKUPINA: mrgolišce 345 KRAJ > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DIVJI > SKUPINA: kumpališce; labudišce 346 KROTITI: krotiti; privadati; strahovati 347 KRŠCANSTVO: arijanstvo; cudež; izvelicanje; kristjanstvo; kršcanstvo; meništvo; odrešiti; odstop; poclove-šcenje; razsvetljenje; starovernost; svetstvoą; vera; zvelicanje; zvelicati; žegen 348 LASTNO IME > OSEBNO LASTNO IME > ANTIKA: Alcida; Amarila; Antev; Copirus; Eacidar; Hanibal; Jolen; Klodius; Kornelij; Kraterus; Ksantes; Milo; Nazon; Titir 349 LASTNO IME > OSEBNO LASTNO IME > DUHOVNO BITJE > CLOVEKOLIKO BITJE > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE: Anek; Belbog; Belin; Belineš; Beron; Boginja˛; Borovit; Božak; Božicł; Bratek; Cedut; Cistlika; Dražena; Dražica; Dražnica; Družica˛; Fermensevel; Flinz; Fortuna˛; Fortunec; Gromac; Grominja; Gruden˛; Herta; Hidra; Hromik; Hudina; Jason; Jelovec; Jezicnik; Jodut; Juno; Klivina; Koleda˛; Kraljemoc 1.; Krode; Ladon; Ljubicek˛; Lula; Marca; Marena; Marna; Merkuries; Merot; Mocirna; Modrica˛; Modrina˛; Muran; Nemarnica; Ninga; Noclica; Nocnica˛; Oglasovavka; Pagoda; Pan; Paramuc; Peklenec; Podaga; Pohvist; Prosenec˛; Prove; Pustł; Radogost; Rebrnica˛; Rožnicvetarica; Rugevid; Selan; Sevina; Slavina; Smrt˛; Sonce˛; Sreca˛; Strašnica; Svantevid; Tolistobog; Tolistoboj; Tor; Torek˛; Torka; Travni Pan; Tribek; Triglav; Viharnik; Vodan; Ziba˛; Ziga; Zlomek˛ 350 LASTNO IME > OSEBNO LASTNO IME > DUHOVNO BITJE > CLOVEKOLIKO BITJE > KRŠCANSTVO: Bog˛; Jezus; Kristus; Lucifer; Mesijas 351 LASTNO IME > OSEBNO LASTNO IME > KRSTNO IME: Andrej; Anton; Anže; Avguštin; Balburga; Balentin; Barbara; Benceslaus; Bernardus; Bilhelm; Cecilija; Ciprianus; Cirilus; Ferdinand; Filip; Franciškus; Fridrik; Gabrijel; Heribert; Hieronim; Ignacius; Janez; Jernej; Jernejce; Jože; Jožef; Jurij; Katarina; Katra; Klara; Ksaverius; Lišpeta; Ludvig; Marija; Marko; Mihael; Mohor; Neža; Nikodemus; Polde; Špela; Štefan; Štinde 352 LASTNO IME > OSEBNO LASTNO IME > SVETO PISMO: Aram; Aron; Booz; Cefas; Dalila; David; Efraim; Gideon; Izaijas; Izak; Jonas; Odam; Pilatuš; Poncij Pilatuš; Salomon; Samson; Šimen; Zaharias; Zaheus 353 LASTNO IME > OSEBNO LASTNO IME > ŽIVALOLIKO BITJE > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE: Cerberus 354 LASTNO IME > PREBIVALSKO LASTNO IME > KRAJ: Benecan; Bohinjec; Celjan; Celjanka; Celovcan; Celovcanka; Dolenjec; Dunajcan; Gorenjec; Gorenjka; Korošec; Korošela; Korošica; Kranjec; Kranjica; Ljubljancan; Ljubljancanka; Rimljar; Rimljarica; Štajerec; Štajerka 355 LASTNO IME > PREBIVALSKO LASTNO IME > LJUDSTVO: African; Afrikanar; Amerikanar; Arapin; Arbanar; Arbanaš; Armenar; Bojem; Borkuš; Bosnijak; Bulgarin; Cigan; Ceh; Drinopoljec; Egiptarica; Englendar; Erdeljec; Estrajhar; Estrijan; Estrijanka; Evropejec; Filistar; Galilejec; Grek; Harap; Hrovat; Ilirec; Istrijan; Jud; Lah; Lahinja; ljudovina; ljudstvo; Moravec; Moškobit; Nemec; Nemškuta; Oger; Poljak˛; Pomorjan; Prajs; Razsajen; Sklavon; Slovenec; Turek; Vojar˛ 356 LASTNO IME > PREBIVALSKO LASTNO IME > LJUDSTVO > ANTIKA: Abar; Kvadar 357 LASTNO IME > ZEMLJEPISNO LASTNO IME > CELINA: Afrika; Amerika; Evropa 358 LASTNO IME > ZEMLJEPISNO LASTNO IME > DEŽELA: Abarija; Arbanija; Cerig; Dolenjska; Drinopolje 1.; Egipt; Erdelje; Estrija; Istrija; Koratan; Kras˛; Pivka˛; Štajersko; Turcija; Volgarija; Volhinija; Žavcje 359 LASTNO IME > ZEMLJEPISNO LASTNO IME > GORA: Arad; Himetus; Kum; Limbarska gora 360 LASTNO IME > ZEMLJEPISNO LASTNO IME > KRAJ: Arak; Bela; Beligrad; Benetke; Biden; Borovlje; Braslovce; Carigrad; Celjo; Celovec; Carigrad; Drinopolje 2.; Dunaj; Eapolje; Egra; Etalija; Gorica; Gornji Grad; Gradec; Homec˛; Idrija; Kamenik; Kana Galileja; Kelhima; Knižja; Krakovo; Kranj; Lipica; Ljubljana; Loka˛; Mokronogo; Najm; Novigrad; Picem; Posavje; Prag˛; Radovljica; Rim; Rožlin˛; Rudolfova; Slavkovje; Trnovo; Trojane; Trst˛; Tržic; Turjak; Videm; Višnja Gora; Zagrob˛; Žalce 361 LASTNO IME > ZEMLJEPISNO LASTNO IME > NEBESNO TELO: Burovec; Burovska kola; Burovž; Danica; Gostosevcici; Hervor; Jutrnjica˛; Kraljemoc 2.; Krasnica; Kuzlak; Lel; Luna; Mesec˛; Mracnica; Mrakonos; Polel; Povodnik; Smrtonos; Vecernica 362 LASTNO IME > ZEMLJEPISNO LASTNO IME > VODA: Ama˛; Dunava; Elba; Krka; Ljubljanica; Sava; Volga 363 LASTNOSTI IN ZNACAJ: cutljivost; kocljivost; prigliha; srbljivost 364 LASTNOSTI IN ZNACAJ > BESEDA: lastnost; narava 2.; obdušje; odušje; šara 1.; šega 2.; štata; ušafanje 365 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER: cednost 2.; dobrota 1.; mogocnost; neumrjecnost; nobenoplatnost; popolnomost; potrpe­žljivost; potrpljenje; presežnost; previdnost; skrb 2.; skrbnost 366 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > DELATI: delavnost; dostojnost; flis; lahkoba; lahkota; marljivost; marnost; obrtnost; pridnost; prido 1.; prido 2.; rodnost; urnost 367 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > ISKRENOST: srceustnost; srcevidnost; triznost 368 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > KRŠCANSTVO: bogabojecnost; brumnost; svetost 369 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > LJUBEZEN: dobrotljivost; hvaležnost; nagenga; nagnjenje; prijaznost; prilicnost 370 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > MERA: mas 2.; masa 2.; masnost; pokojnost 371 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > MORALA: cednost 1.; cistost 1.; cistost 2.; devicnost; devištvo; krepkost 2.; nedolžnost; spodobnost; sramežljivost; stud; studnost; zdržljivost; zvestoba; zvestost 372 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > NEŽNOST: muževnost; šibkost 373 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > OBLIKA: lepota; zalost 374 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > PAMET: bistrost; modrostą; premetalnost; razbor 1.; razbornost 375 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > POGUM: junaštvo; korajža; nebojecnost; srcnost 376 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > POŠTENOST: jakost; poštenje; poštenost; pravednost; pravicnost 377 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > SKROMNOST: pohlevnost; pohlevšcina 378 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > STANOVITNOST: stanovitnost 379 LASTNOSTI IN ZNACAJ > DOBER > UBOGATI: krotkost; pokoršcina; ponižnost; služnost; ubogljivost 380 LASTNOSTI IN ZNACAJ > GOVORITI > SLAB: bahavnost; prepirnost; samohvalnost; zabavljivost 381 LASTNOSTI IN ZNACAJ > NEUMEN: abotnija; budalost; nespamet; norcija; norija; norost 382 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB: mekužnost; nedostim; nemoc; nezvestoba; nicemrnost; pomanjkanje; pomor 2.; preprošcina; preprošnost 383 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > CAS: bržina; kesnoba 384 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > CUSTVO > JEZA: srditnost 385 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > DELATI: lenoba; tožljivost 386 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > DIVJI: zverjacnost 387 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > IMETI: lakomnija; lakomnost; neuteknost; skoparija 388 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > JESTI: lakotnija; požrešnost 389 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > MERA: nezmas; nezmasa 390 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > NAPUH: mogocnomislost; napuh; oblednost; ofrt; ohol 391 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > NASILJE: grobost 392 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > NERODEN: okornost 393 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > POKVARJEN: blodnost; izpridnost 394 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > PREBRISAN: furbarija; pregnanost 395 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > PREDRZNOST: frbežnost; prešernost; samopašnost 396 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > PRILIZOVATI SE: priliznost 397 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > SKLJUCEN: skljucnost 2. 398 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > SOVRAŽEN: fovšija; grdoglednost; hinavšcina; hudoba 1.; hudobija; hudobnost; kljubljivost; kljubo; neprijaznost; nepriljudnost; nevidljivost; nevist; nid; sitnost; zloba 2.; zvid; zvidost 399 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > STRAH: bojecljivost 400 LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > TRMA: otrpnost; samoglavnost; svojeglavnost; trdoglavnost; trma 401 LASTNOSTI IN ZNACAJ > ŽIVO BITJE > ŽIVAL: živinstvo 403 LOV > ŽIVAL > DIVJI: drvenje; lov; loviti; lovstvo; ticarstvo; ujeti; vabiti 1. 404 LOV > ŽIVAL > RIBE IN DRUGE VODNE ŽIVALI: ribicevati; ribištvo; vlak 2. 405 MAJHEN: arati 2.; drobiti; drobiž; grutati; kopaja; meti; mleti; mrva 2.; mrvica 2.; odrob; paperek 2.; razdrobiti; skola; tiptik; treti; troha 1.; zmrviti 406 MAZATI: mazanje; mazati; pipati; smoliti; štrihati 1.; žavbati 1. 407 MEDSEBOJNI ODNOSI: ananje; blišc; cijanje; dolžnost; drušcina; edinost; izgovor; izvolja; maštovanje; mir; množica 2.; moci 1.; morati 2.; ne imeti 2.; obet; obljuba; podpornja; priložnost; radovoljnost; reznost 2.; samovlastnost; sloveti; smeti; viseti 2.; zanašati 2.; zanesti 2. 408 MEDSEBOJNI ODNOSI > DOBER: amvzetje; bratiti se; dobro ime; dramenje; edinovoljnost; edinovoljšcina; edinstvo; enomislenost; enovoljšcina; hvala; miriti; mirovati; pajdašiti se; prijateljstvo; priljudnost; privošcljivost; privošcnost; razmir; skladnost; slava; slova; sprava; v caker hoditi; zložnost 409 MEDSEBOJNI ODNOSI > DOBER > SOCUTJE, MILOST IN POPUŠCANJE: božati; dopušcati; gnada; milost; milovati; odžaliti; pobožati; potuha; pregled; pregledati; prejenjati; prenesti; prijetnost; pripustiti; privošciti; prizanašati; prizanesti; pustiti; smiliti se; spregled 2.; tašiti 1.; tašiti 2.; tolažiti; trošt; uslišati; usmiliti se; usmiljenje; zanašati 1.; zanesti 1. 410 MEDSEBOJNI ODNOSI > DOBER > SOGLAŠATI: jakovati; potrditi; prikimati; privoliti; trditi 2.; volitią; zglihati se 411 MEDSEBOJNI ODNOSI > DOBER > SPOŠTOVATI: pozir; važnost 412 MEDSEBOJNI ODNOSI > PROST: frajost; prostnost; razprostiti; rešiti; slobodnost; svojbodnost; znebiti se 413 MEDSEBOJNI ODNOSI > PROTI: dolipostavljati se; dolistaviti se; kljubovati; protipostaviti (se); upreti 2.; zoperpostaviti 414 MEDSEBOJNI ODNOSI > SLAB: ardrija; hamba; izdajati 1.; izdatią 1.; kavs; komatija; kreg; locitva; maštovati; necast; nesnaga 2.; ponižati; posmehovati se; prepir; prepirenga; ravs; ravsati; razdir; razdirek; sramota; špot; špotati se; štritenga; tir; zdražba; zoprnost 415 MEDSEBOJNI ODNOSI > SLAB > NADLEŽEN: nadlegati; nadlegovati; nadleževati; nagajati; presedati se 2.; zalesti; zalezati 416 MEDSEBOJNI ODNOSI > SLAB > NASILJE: cezgnati; lasati; lopiti˛; morati 1.; napenjati; posiliti; premagati; premoci; premožiti; primorati; tezati; ukrotiti; vdajati se 1.; vdavati se 1. 418 MEDSEBOJNI ODNOSI > SLAB > NASILJE > VOJSKA: bojevati se; fehtati; meštrati; meštrati se; obleci˛; planiti; puntati se; rvati se; vojskovati se 419 MEDSEBOJNI ODNOSI > SORODSTVO IN TEMU PODOBNA RAZMERJA: botrina; edinorojstvo; otrošcina; palta; svacina; svaknost; svašcina; znanje; žlahta 2.; žlahta 3. 420 MEDSEBOJNI ODNOSI > SORODSTVO IN TEMU PODOBNA RAZMERJA > MOŠKI: ocanstvo; ocetstvo 421 MEDSEBOJNI ODNOSI > SORODSTVO IN TEMU PODOBNA RAZMERJA > ŽENSKA: materstvo 422 MEDSEBOJNI ODNOSI > STAN: podložnost; stan 1. 423 MEDSEBOJNI ODNOSI > TEKMOVATI: enako premoci; mojstriti; nastorati; obvladovati; premojstriti; preseci; preteci; tekmati; vancati 2. 424 MEDSEBOJNI ODNOSI > UBOGATI: bogati; ubogati 425 MEJA: meja; seca 426 MERA: cetrt; cetrtinka; firkeljc; klaftra; kviškomernost; kviškomerstvo; narocnik˛ 3.; perišce; polcetrtinka; polcetrtnik; polna mas 1.; polna mas 2.; primerovanje; tucat; zamera 2. 427 MERA > BESEDA: mas 1.; masa 1.; mera; merica; merstvo 428 MERA > CAS: hip; hipec; hipek; minuta; ura 429 MERA > PLOSKEV: orolje 430 MERA > PROSTOR: bokal 1.; firkelj; frakelj 1.; kibel 1.; maseljc; mernik; polic; polovnik; rešta; starą 431 MERA > VELIKOST IN TEŽA > TEŽA: cent; funt; kvinteljc; libra; librica; miljarą; skremen; stremenek 2.; unca 432 MERA > VELIKOST IN TEŽA > VELIKOST: milja; ped; seženj; tecaj 2.; vatel 433 METATI: brkati 1.; brskati; grebati; lucati; metati; nametati; tlaskati; vreci 1. 434 MIR: cakati; obstati 1.; obticati; ostrmeti; potihniti; ticati; viseti 1. 435 MISLITI: anca; arec; areciti; botati; buzija 1.; buzija 2.; cislati 2.; dimljanje; dimljati; domisliti si;dozdevati se; dozdevek; eksempel; enakost; gliha; glihoba; gotovost; hibun; izgled;izmišljati; izvedeti; izvoljenje; kakršnost; manenga 1.; manenga 2.; meniti; merkati1.; misel; miselnost; misliti; množenje; množitva; modrija; modrovanje; mušter;nakljucenje; namen; nameniti; napadanje; naprejvzeti si; naprejvzetje; natolcevati;nauk; nicemer; ništrc; obstava; obstavek; okolišce; orenga; pametovati; pobotati;podoba 2.; pomenek; pomeniti 1.; pominjati 2.; pomišljevati; porajtati; potiz; pravitise; prekladek; premislek; premišljevati; preštevati; preudariti; prigled; pripadnost;prisoditi; privolja; privoljenje; proba; racuniti; racun; racunati; rajtati; razbor 2.;razlocek; razlociti; razmer; razmišljati; razsvetliti; razumnost; recenje 2.; red; resnica;sanjati se; sanje; skleniti 2.; sklepati˛ 2.; skrivnost; skumati; skušnja; soda; spodbodek;spominovati; spoznanje; spoznati; spravda; spregled 1.; sum; sumljivost; sumnja; šin;šteti; število; šuma; tuhtati; ubivanje te glave; uganiti; umeti˛; umetovati 1.; umiti˛;upanje 2.; uržoh; vedeti; venvzetek; venvzetje; verjeti; verovati; vest; videti se; viža 1.;volja 1.; vtekost; zamisliti se; zapopadek; zapopasti; zapreda 1.; zastopiti; zastopnost;zbrihtati se 1.; zbrihtati se 2.; zbrnožiti; zdeti se; zdevanje; zdevati se; zdin; zdrib;zmisliti; zravnost 436 MISLITI > DVOM: cencljati; cvibel; cviblati; dimljevati; dvohomiti; dvomiti; dvomljivost; meškati 2.; obojetovati; obotavljati se 2.; pohibovati 437 MISLITI > SPOMIN: obdržati; pomin; pomniti; prebrihtati se; spomin; spominjati se; spomniti (se); zbriht 438 MISLITI > SPOMIN > SLAB: pozabiti; pozabljivost; zabiti; zapomniti 439 MLAD: pomladovati se 440 MOLCATI: molcanje; molcati; molkniti; mutati 1.; ven spustiti; zamolcati 441 MRTEV: dušepust; gagniti; konecjemanje; krepati; krepniti; krepovati; mreti; mrtvacnost; pod koš iti; poginiti; pomreti; rinjati s smrtjo; smrtą; stegniti se; umirajocnost; umiranje; umirati; umirava; utoniti 442 NADLEŽEN: dražba; nadlega 443 NARAVA: natura; rast 444 NARAVA > KISEL: siriti; vreti 2. 445 NARAVA > OGLAŠATI SE: oglas 446 NARAVA > OGLAŠATI SE > GRMETI: grmeti; grometi; grumeti 447 NARAVA > SVETITI: burjava; hudournik; luftnina; mlaj; mrak; mrknjenje; obstretina; svit 2.; tema; temnota; troha 2.; vešca 2.; zahod; zajidka; zarja; zor 448 NARAVA > ŠKODA: paleš; podir; potop; potres; povodenj; preplutje; smod 1.; smoj 1. 449 NARAVA > VODA: flus; frtulja; krnica; mokrota; penaą; val; vlaga 450 NARAVA > VREME: bistriti se; bucati; deževati; dežiti; jasniti se; mestią 2.; nanebje; oblaciti se; pariti 2.; podnebje; pršeti 1.; pršeti 2.; rositi; snežiti; vedriti se; vedro biti; vreme; zamesti 451 NARAVA > VREME > PASTI: dež; deževje; ivje; megla; oblak; ploha; rosa; slana; sneg; srež; toca; zamed 452 NARAVA > VREME > PLIN: burja; cirok; fortunaą; garbin; grbin; hlad 1.; jug; piš; potih; sevar; soncnik; tihota; veter; vihar 453 NARAVA > VREME > SUH: suhota; suša 454 NARAVA > VREME > TEMPERATURA: gorkoba; gorkota; hlad 2.; kopnenje; mraz; mrzlota 1.; odmeka; parica; parnost; parost; toplota; vrocina; zaduha 2.; zaparica 2. 455 NARAVA > VREME > TOLCI > ŠKODA: tresk 456 NASILJE: drtija 2.; gonjenje 2.; posiljenje 1.; rujenje; silnost; sivnost; teženga 457 NASILJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE: krsniti 3.; kršniti 2; posiljenje 2. 458 NASILJE > VOJSKA: boj; crna vojska; meštranje; meštrija; muštra; odpor; plan; preskok 2.; punt; štrit; vojska 2. 459 NOSITI: basenga; breme; butara; cijaziti 2.; krošnja; nesti; nositi; nuditi; odnašati; okoliprinesti 1.; pokaža; ponesti; prenašati; prinesti; tovor; zadeti 3.; zadevati 3.; znesti 1. 460 NOSITI > OTROK: huckati se; pestovati 461 OBLAST: gospodariti; gospodinjiti; gospodovati; governati; kljucariti; kraljevati; kronati; mežnariti; oblastovati; ravnati 1.; vižati; vladati; vojariti 462 OBLAST > BESEDA: gvalt; kraljevšcina; mahtikost; namestništvo; oblast; poglavarstvo; samodrstvo; samoobla­stvo; volja 2. 463 OBLEKA IN OBUTEV: krajšati 2.; oblaciti; oblecią; obuti; obuvati; ogrinjati se; ogrniti 464 OBLEKA IN OBUTEV > VEZATI: afklati; neškljati; peti˛ 1.; podvihati; prepasati; vihati 2.; zapenjati; zapeti 465 OBLIKA: furm; krasą; kugla; oblica 1.; okroglost; okroždelj; okrožnost; pant 1.; plosk; podobstvo; površnina; rogelj; štalt; štirivogel; videz 466 OBNAŠATI SE: masati; nositi se; obnašanje; obnašati se; otrocija; poboljšanje; poocetiti; rajmati se; spodobiti se; zadržanje 1.; zadržati se 467 OBNAŠATI SE > DOBER: masati se; poboljšati se 468 OBNAŠATI SE > POSNEMATI: oponašati; paciti se; posnemati; posneti 469 OBNAŠATI SE > SLAB: hiniti se; kazati se žalosten; norovati 1.; obpametovati 470 OBNAŠATI SE > SLAB > NAPUH: hrepenciti se; hrustiti se 2.; košatiti se; napuhovati; ofrtovati; prevzeti 2.; prevzeti se; repenciti; štemati 3.; zdejiti se 472 OBRED > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE > CAROVNIŠTVO: coprati; vešcevati 473 OBRED > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE > MALIKOVANJE: aldovati; kaldov; kaldovati; koline; malikovati; pitni ofer 474 OBRED > KRŠCANSTVO: bilje; blagorovati; blagorreci; firma; firmati; firmovati; kanduht; križeva pot; križmanje; križmati; krst; krstiti; krstovanje; krstovati; maša; maševati; mašnikov žegnovanje; meša; obhajati 2.; obhajilo; obhod 2.; pogreb; pokopovati; pokora 2.; poslednje olje; posvecenje; posvecevanje; posvecevati; posvetitią; požegnati; procesija; rešnje telo; spoved; spovedovati; svetstvo˛; šentjanževica; zakopavati; zakrament 475 OBSTAJATI: napetje; posebnost; redkost 1.; samota; stan 2.; stava; življenje 476 OBSTAJATI > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: pijanost; tešcljivost 2.; trezljivost; trezlost 477 ODPADEK: brkarije; brkljarije; obrezek; ostrsek; pobirek; prah; prašitią; prašiti se; smet; smetiti; zbirek 2. 478 ODPADEK > KOVINA: olter; plena 1.; rjavina; strgotina; tropina 2.; žlindra 479 ODPADEK > LES: fraška 1.; oblanica; žaganje 480 ODPADEK > LUPITI: olup; olupek 481 ODPADEK > OGENJ: pepel; prhavka 1.; prhuta; saje; žužek 482 ODPADEK > TEKOCINA > NEUŽITEN: fraška 2.; gošca 2.; gošcava; gošcevje 2.; grampa; nanga; sodrga; usednina 483 ODPADEK > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: drozgą; olovice; tropina 1. 484 OGENJ: frcati; glavina 2.; glavnja; glovnja; goreti; iskra; iskreti se; iskrica 1.; kresati 1.; kuriti; mrleti; ogel; ogenj; oglje; ogorek; otrinek; paliti; peci 1.; pepeliti; plamen; podžigati; poleno; sežgati; smodilo; smoditi; teleti; tleti; vahljati; vžgati; zažigati; zažigati se; žerjavica; žgati; živi ogel 485 OGENJ > KONEC: gasiti; ogasiti; pogoreti; ugasniti 486 OGENJ > ZACETEK: povahljati; vnamljati se; vnemati se; vneti se; zagoreti; zakuriti 487 OGLAŠATI SE: bas; bobneti; brbranje 2.; cingljati; cvrcati 2.; glas; glasiti se; grcati; hrebati; hrebetati; hrepetati 1.; hrepsti 1.; hrup; hrupeti 1.; hrušcati; jecanjeą; jok; klenkati; klepetati 1.; klepetati 2.; klicati se; kricati; krik; kruliti 2.; kvekati; larma; pijano vreme; pisk; pokati; pozvanjati; prvina˛; rjovenje; rjovost; rompljati; ropotati; sloviti˛; sluti; smeh; soveti 2.; škrebljati; škripati 1.; škripati 2.; škrnitią; škrtati; štima; šum; šumeti; vek; vekati; vpiti; vpitje; vriskati; vršati; zarežati 1.; zarožljati; zavekati; zavijanje; zavpiti; zgvoniti; zlegati se; žvenk; žvenkljati 1.; žvenkljati 2.; žvrgoleti 2. 488 OGLAŠATI SE > BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN: brehati; grgrati; hrepetati 2.; hrepsti 2.; hripati; hripotati; hropotati; hropsti; kašljati; kihati; kihniti 489 OGLAŠATI SE > CUSTVO > POSMEH: muzati 2.; muziti se 2.; režati 2. 490 OGLAŠATI SE > CUSTVO > VESELJE: facati; grohotati 1.; krohotati (se); regetati 2.; smejati se; ukati 491 OGLAŠATI SE > CUSTVO > ŽALOST: cmendriti (se); cvicati; cviliti; dreti se 1.; ihtiti se 2.; jecatią; jokati (se); kolcanje; peh; plakati se; stokati; zdihati; zdihniti; zdihovanje 492 OGLAŠATI SE > GOVORITI > POGOVARJATI SE: pogovor 493 OGLAŠATI SE > GOVORITI: beseda 2.; besedorecnost; cahniti; crhniti; deti˛; doliudariti; dopovedati; drežnjati; fajtanje; godrnjanje; goripraviti; govor; govoriti; govorjenje; graja; hvaliti; imenovati; izporocati; izreci; izrekati; javljati se; jezik 2.; jezljati; klic; klicanje; klicati; kricanje; kvanta 3.; marnja; modrovati; moledovati; ne povedovati; novina 2.; obetati; obetovati; obljubiti; obljubovati; odgovarjati; odgovor; odgovoriti; odpoved; odpovedati se; odreci; ogovarjati; oklic; oštep 1.; oštepek 1.; pogovarjati 1.; pojerjati; pojerovati; poklicati; poprositi; poreci; pošta 1.; povedati; povest 2.; praviti; pregovarjati; prigodba 2.; prigovarjati; pripovedovati; prositi; prošnja; razglas; razklada; razkladati; razlagati; razlegati se; recenje 1.; reci; skazaą; skazati 1.; slavenje 2.; svet˛ 1.; svetovanje; svetovati; špel; tajba; tajiti; tehtati 2.; tirjati; zahvala; zahvaliti; zapreda 2.; zareci se; zarekati se 1.; zažmagati 1.; zgovarjati 1.; zgovornost; ziniti; zopergovoriti; zvižati 494 OGLAŠATI SE > GOVORITI > BESEDA: beseda 1.; geslo; imeą; pridejek; pridevek 1.; priimek; rec 2.; slovoą; vošcilo 495 OGLAŠATI SE > GOVORITI > BESEDA > DEL: zloža 496 OGLAŠATI SE > GOVORITI > BESEDA > GREH, ZMOTA > KLETI: fržmajht; katorna 2.; kleti; kletva; kletvina; klinjati; kolnenje; plentati; prekleti; preklinjati; pridušati se; šentą; šentati; šentovati; zašentati 497 OGLAŠATI SE > GOVORITI > BESEDA > JEZIKOSLOVJE: casna beseda; enakorecnost; imenska beseda; koreninska beseda; lastno ime; lastno-recnost; množena beseda; namestna beseda; naroberecnost; nazglihavnik; odražena beseda; polegbeseda; pridevek 2.; pristavna beseda 1.; pristavna beseda 2.; prvorodna beseda; skupzložena beseda 1.; skupzložena beseda 2.; spolska beseda; vežejoca beseda; zravenbeseda 498 OGLAŠATI SE > GOVORITI > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE: bajati; panati 2.; rotiti; uroki; zagovarjati 2. 499 OGLAŠATI SE > GOVORITI > GREH, ZMOTA: klafarija; klafati; laž; legati; zlegati 500 OGLAŠATI SE > GOVORITI > IZMIŠLJEN: marnjati; soveti 1.; zaviti 501 OGLAŠATI SE > GOVORITI > JAVEN: glasiti; oznaniti; razglasiti; razodeti; razodevati; veleti 1. 502 OGLAŠATI SE > GOVORITI > JEZA: grencati; nergati; revkati; zarežati 2. 503 OGLAŠATI SE > GOVORITI > KAZEN: cereslati; favšati 2.; fržmagati 1.; fržmagovati 1.; grajati; hrustiti se 1.; karati; opominjati; pominjati 1.; posvariti; premsati; spremsati; sramotiti; svariti 1.; svariti 2.; tadlati; zasramotiti; zmerjati; žaliti 1. 504 OGLAŠATI SE > GOVORITI > KRŠCANSTVO: molitev; moliti; molitva; molitvica; odveza; pridiga; pridigovati; spovedati (se); spovedovati se; vecernice; žebrati 505 OGLAŠATI SE > GOVORITI > MEDSEBOJNI ODNOSI: tikati˛; vikati 506 OGLAŠATI SE > GOVORITI > NERAZLOCEN: memljati 1.; memrati; mrmrati; mutati 2.; šepetati; šumljati 507 OGLAŠATI SE > GOVORITI > NEUMEN: beleštrati; blebetati; blesniti; blesti; frfuriti; klobeštrati; kvasiti˛; žvekati 2. 508 OGLAŠATI SE > GOVORITI > OCITATI: cijati; ocitati; oponesti; oponositi; vtikati v oci 509 OGLAŠATI SE > GOVORITI > OTROK: atanje; atati 510 OGLAŠATI SE > GOVORITI > POGOVARJATI SE: besediti se; brbranje 1.; brbrati; cencati; cinkati 2.; fajtati; fatkanje 2.; fatkati 2.; fefljanje; fefljati; fržmagati 2.; fržmagovati 2.; jeziciti; kramelj; kramljati; kregati; kvantati; opravljati 2.; pogovarjanje; pogovarjati 2.; pomeniti 2.; pomenitva; posvetovati se; raznašanje; raznašati; zgovarjati 2.; žlobedranje; žlobedrati 511 OGLAŠATI SE > GOVORITI > POGOVARJATI SE > SLAB: ardrati; degati se; prepirati se; zabavljati 512 OGLAŠATI SE > GOVORITI > POZDRAV: pozdraviti; pozdravljati 513 OGLAŠATI SE > GOVORITI > POZDRAV > ALKOHOLNA PIJACA: pomaziniti 514 OGLAŠATI SE > GOVORITI > PRAVO: ariti; besedovati; krivo priseci; obtožiti; odgovoriti se; odpornja; prica 1.; pricati; pricevati; priseci; prisegati; protipovest; tožba; toževati; tožiti; zagovarjati 1.; zarekati se 2.; zarotiti 515 OGLAŠATI SE > GOVORITI > PREVAJATI: mušti; tolmaciti 516 OGLAŠATI SE > GOVORITI > PRIHODNOST: napovedati; napovedovati; naprejjemati; prerokovati 517 OGLAŠATI SE > GOVORITI > PRILIZOVATI SE: maliciti se; prilizovati; rožmariniti se; smrkati 2.; smukati 2. 518 OGLAŠATI SE > GOVORITI > PRITOŽEVATI SE: godrnjati; jamrati; klagovati; tožiti se 519 OGLAŠATI SE > GOVORITI > SLAB: bahati se; jezicevati; ustiti se 1. 520 OGLAŠATI SE > GOVORITI > STRAH: groziti se; ostrašiti; pretez; pretež; pretiti; protiti; strašiti; ustiti se 2.; žugati 521 OGLAŠATI SE > GOVORITI > ŠCUVATI: halovati; šuntati 522 OGLAŠATI SE > GOVORITI > UKAZATI: naprejpostaviti; narocati; narociti; porocati; porociti 1.; prepovedati; prepovedovati; priporocati; priporociti; ukazati; ukazovati; veleti 2.; velevati; zapovedati; zapovedovati; zaukazati 523 OGLAŠATI SE > GOVORITI > UKAZATI > ODHAJATI: slovitią; slovo dati 524 OGLAŠATI SE > GOVORITI > VPRAŠATI: barati; gruntati 3.; izpraševati; poprašati; poprašek; prašati; zbarati 525 OGLAŠATI SE > JESTI: cmakati; dleskati; grgljati; hrustati; kruliti 1.; pšeno 2. 526 OGLAŠATI SE > NARAVA > VODA: pljuskati; plunkati; žorgati; žorgljati 527 OGLAŠATI SE > NARAVA > VREME: grmenje; grom 528 OGLAŠATI SE > POCIVATI: hrcati; hrkati; smrcati 529 OGLAŠATI SE > UMETNOST > GLASBA: bobnati; brenkati; godenje; gosti˛; izgosti; koledovanje; lajnati; orglati; petje; piskati; spolecno godenje; štimati; trobiti; zvižgati; žvižgati; žvrgoleti 1. 530 OGLAŠATI SE > UMETNOST > GLASBA > PETI: izpevati; koledovati; odpevati; petią 1.; popevati; prepevati; pripevati 531 OGLAŠATI SE > ŽIVAL: bavkati; bleketati; brencati; cvrcati 1.; cinkati 1.; civkati; gigati; grohotati 2.; hrigrati; hrigretati; hromiti; hrupeti 2.; jaskati; javkati; kavkati; kleštati 2.; klokati; klokotati; knakati; kokodaskati; krehtati; krokati; krožiti; kukanjati; kvakati; lajati; mavkati; meketatią; mukati; olajati; ragljati 1.; ragljati 2.; ragotati 1.; ragotati 2.; regetati 1.; rencati; režgetati; rigati 1.; rjoveti; sišhetovati; tuliti; vrešcati; zaskovincati; zavijati˛ 532 OKRASJE: baroka; cir; ketinica; kita 2.; klekanice; kliganice; koralda; krancelj 1.; kronica; lepotica; nagrlina; narocnik˛ 2.; naroknica; naušesnik; ofrnažnost; ogolica; okraža; polzom; pomada; pomaža; prstan; prstancek; puntek; rinka; rogovilice 2.; rožna voda; snaga; snažnost; splednik; šmrak; ušesnik; zlatina; žmigla 533 OKRASJE > PLIN: cebet; cveba; mira; pižem 534 OROŽJE: basati; fasanje; fasati; streljaj; streljati; švirkati 1. 535 OSEBNA HIGIENA: briti; kopatią; umitią; umivati 536 OSEBNA HIGIENA > IZLOCATI: usekniti; usekovati 537 OSTAJATI: ostajati; ostanki; prestajati 538 OSTER: brusiti; ostiti; ostriti; špiciti 539 OVIRA: napotje; skrnoba; zadržanje 2.; zaprega 540 PISATI: belišiti; crkati 1.; crkati 2.; crtati 2.; kraže delati; naznacati; pisati; risati; smugati; spahniti 2.; spisati; spisovati; vtiskati; zamerkovati 2.; znamenovati 541 PISATI > IMETI: buklovarna 542 PISATI > KNJIGA: stis; vtis; vtisek 543 PLIN: dišati 1.; pahteti; puhteti; smraditi; smrdeti; zasmodati se 544 PLIN > OGENJ: dimiti se; kaditi 545 PLIN > SLAB: smrdecina 546 POCIVATI: dremati; dremota; dremotec; gmah; ležanje; mežati; pocinek; pocitek; pocitią; pocivanje; pocivati; pokoją; prestanek; seja; sen; spanje; spati; trud 1.; trudnost 1.; zaspati; zdehavec 547 POCIVATI > KONEC: buditi; dramiti se; prebuditi 548 POCIVATI > SLAB: hleniti se; leniti; polegati; polegovati; posedati; postavati; postopati 549 POMANJKANJE: doiti 2.; manjkati; nuja; pomanjkovati; potreba; potrebnost; potrebšcina; primanjkovati; reva; revnost; revšcina; sila 2.; siromacija; sirošcina; suha; uboštvo 550 POSTAVLJATI > SKUPAJ: bernjati; edinacenje 1.; ediniti; edinovati; kupicati 1.; skladati; sklepatią; sklepovatią; snovati; stakniti; štukati; variti 2.; zlagati; zložiti 551 POSTAVLJATI > ZRAVEN: kliniti; limati; prilepiti; primrzniti 552 POŠKODBA: odreti; prašniti 553 POTOVATI > CESTA: avce; brv; cesta; gasa; gaz; kolovoz; most; obhodišce; opeš; pešpot; plaz 2.; potł; pripotje; saninec; steza; ulice; velika cesta 554 POTOVATI > GREH, ZMOTA: zahajati 3.; zaiti 2.; zgrešiti 555 PRAVO: biricevati; biriciti; dobro stati; dolžiti; kšaftovati; kvitirati; obdolžiti; obsoditi; pogoditi; porokovati; pravdati se; soditi; zajarati 556 PRAVO > BESEDA: arenda; besedništvo; dedovati; edinacenje 2.; erbanje; erbati; frek; imenovanje; krivica; odlog; pogodba 2.; porocanstvo; porokovanje; pravda; pravica; prekletje; prekletstvo; preklicanje; prepoved; previža; previženga; prisega; pristavek; rihta 2.; sodba; sosebnost; šacenga; užitek; vraštvo; zakon; žihrenga 557 PRAVO > HUDODELSTVO: dolgą 2. 558 PRAVO > HUDODELSTVO > JEMATI: lopastvo 559 PRAVO > HUDODELSTVO > PREVARATI: forkelj; goljufija 560 PRAVO > KAZEN: arestovati; band; jecanje˛; jecati˛; jecenje; kamenovati; kaštigati; pana; pena˛; pestiti; peza 1.; pokora 1.; pokoriti se; posa; posati; poštrafati; premsa; pretep; spokoriti se; svar; štrafati; štrafenga; trpljenje 2.; vkleniti 2.; za zlo gori vzeti 2. 561 PREMIKATI SE: cefrati; dejati se kam; dolistopati 1.; drcati; drkati 1.; drkniti; drsati se; drsniti; folgati; frfljanje; ganenga; ganjenje; genutje; gibati se; gomazeti 1.; gomazeti 2.; gorivstajanje; gorivstati (se); gugati; gugljati; hoditi; iti; klon; koracati; kozlecą 1.; kvinta; laziti 1.; laziti 2.; lesti; lovžati; mrgoleti; nasledovati; obhajati 1.; odmakniti se; ogibati; ogibati se; ogniti; ogreda; pad; padati; padec; pahati; pasati; plaziti se; pohajkovati; polesti; polzeti; pomahati 2.; poteci 1.; presedati se 1.; prestavek; prikloniti se; rokovodnost; seliti se; slediti; srecati; stopati; stopiti; suk; štapati; teką 2.; tiranje; trepet; tres; udreti; vklep 1.; vlak 1.; vstajati; vstati; vzpenjati; vzpeti se; zaganjati se; zaletavati; zibanje; zlezati 562 PREMIKATI SE > HITETI: bržiti; buhtiti; dirjati; dohiteti; drkati 2.; frkati; fuckati; hiteti; hlacati; nagliti se; prehiteti; skakati; skakljati; skociti; šiniti; švigati 1.; teci 1.; tekati 563 PREMIKATI SE > HITETI > BEŽATI: bezljati; bežati; fugniti; pobegniti; pobežati; ubegniti; ubežati; uhajati; uhiteti; uteci 564 PREMIKATI SE > HITETI > BEŽATI > PRITI: pribežati; utociti se 565 PREMIKATI SE > HODITI: beg; drkanje; frkanje; gazenje; hod 1.; hod 3.; hojaą; korac; koracaj; obhajanje; obhod 1.; pobeg; prestop; skok 1.; teką 1.; uteką 566 PREMIKATI SE > ODHAJATI: izmuzniti 2.; odhajati; odhod; oditi 1.; odlociti se; opustiti; podati se; pojti; popustiti; popušcati; posloviti se; pušcati 2.; slavenje 1.; v dref hoditi; vzeti slovo; zapustiti 2. 567 PREMIKATI SE > PLIN: letati; leteti 568 PREMIKATI SE > POTOVATI: cestovati; direk; furenga; hod 2.; ježa; pospraviti 2.; potovanje; potovati; preseljevanje; prevoz; rajža; rajžati; selitva; spremljati; tecaj 1.; vandrati; vleci na daljo; vožnja 569 PREMIKATI SE > POTOVATI > DEL: klanec; krebro; ovinek; razpotje; razprostina 1.; skozi hoja; zavinek 570 PREMIKATI SE > POTOVATI > JEZDITI: jahati; jezdariti; jezditi; podirjati; pojezditi 571 PREMIKATI SE > POTOVATI > POMANJKANJE: beracija; ciganiti 1.; lajdrati se; obhoditi; potepati se; štercati; štrlincati; tarbina; tarbižiti se; tepižiti se 572 PREMIKATI SE > POTOVATI > POŠILJATI: poslati; pošiljati 573 PREMIKATI SE > POTOVATI > PREVOZNO SREDSTVO > KOPNO: cizati; peljati 1.; popeljati; voziti; zavirati 574 PREMIKATI SE > POTOVATI > PREVOZNO SREDSTVO > VODA: jadriti; trniti 575 PREMIKATI SE > POTOVATI > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > RIBE IN DRUGE VODNE ŽIVALI: urfar 576 PREMIKATI SE > PRITI: bližati se; cavfati; obiskanje; prejetje; prihajati 1.; prihod; prikaditi; prilesti; pripeti; pri­plihtniti se; priskociti; pristop; pristopiti; priti; ropiti; smukniti; vdreti; vrniti 1.; zasesti; zbiratią 577 PREMIKATI SE > TEKOCINA: cediti 2.; izvirati; kaniti; kapati; kidati 1.; kipeti; peniti se; poteci 2.; potekati se 2.; skapati 1.; skipeti; steci; teci 2.; vreti 1. 578 PREMIKATI SE > TEKOCINA > VODA: bresti; broditi 1.; broditi 2.; brosti; odtek; odtekanje; plavati; pluti; prebresti; veslati 579 PREMIKATI SE > VESELJE: prehoditi; prehoja; sprehajanje; sprehajati (se); sprehod 580 PREMIKATI SE > ZAZNAVATI > TIPATI: štorati; štorkljati; tapati; tavati 581 PREMIKATI: cefedrati; cukati 1.; ganiti; gnati; grbaciti; izsneti; izvleci; mahati 1.; majati; mešati; napeti 1.; natresti; obracati; obrniti; obvrniti; odmikati; odmikovati; odpeljati; odriniti; ogrebati; peti˛ 2.; pomakniti; pomikati 1.; porivati 1.; potegniti; potegovati; potresati; povleci 1.; preložiti; preobrniti; prepreci 1.; presajati; pripeljati; razpeti; razsipati; razsoditi; rukati; rukniti; sipati; spahniti 1.; stegati; stezovati; sukati; šibiti; švigati 2.; švirkati 2.; takati; takovati; tociti˛; tresti; trositi; umakniti; umesti; valiti; valjati; vezniti; viniti; vintati; viti; vlaciti 1.; vleci; vrteti; vzdigniti; vzdigovati; zagrinjati; zbloditi 1.; zganiti 1.; zgubiti; zibati 582 PREMIKATI > CAS: muditi; odlašati; odložiti; zamuditi 1. 583 PREMIKATI > CUSTVO: cukati 2.; motiti; napast 2.; noreti 2.; norovati 2.; pohujšati; skusiti; skušati; skušnjava 584 PREMIKATI > KOŽA: cohljati; drpavsati se; praskati; ripsati; škrbati 585 PREMIKATI > ODPRETI: odkleniti; odklepati; odpenjati; odpirati; odpreti; ofnati; regniti 1. 586 PREMIKATI > TEKOCINA: cediti 1.; dotakati; kropiti; liti; livati; mociti; natakati; okapati; pariti 1.; peniti; plati; škrofiti; škropiti; tocitią; zalivati 587 PREMIKATI > TEKOCINA > VODA: plaviti 588 PREMIKATI > ZAPRETI: kleniti; klepati; vkleniti 1.; zakleniti; zaklepati; zalušciti; zapreti; zariniti; zatisniti 1. 589 PREMIKATI > ŽIVO BITJE: drviti; goniti; gonjenje 1.; izganjati; izgnati; iztirati; naganjati; nastrangnati; nazajgnati; notergnati; obgnati; obvladati; odgnati; ognati; okolignati; optujiti; panati 1.; peljati 2.; podgnati; poditi; podvizati; poganjati; pognati; pojati; precgnati; preganjati; pregnati; prekgnati; pricvenkati; priganjati; prignati; protignati; razganjati; razgnati; riniti; riti 1.; rivati; segnati; skozignati; skupajgnati; skupgnati; spregnati; spustiti; tirati; turati; uganjati; venkaj gnati; vmesgnati; voditi; vracati; zagnati; zdegati gori; zganiti 2.; zopergnati 590 PREMIKATI > ŽIVO BITJE > DEL: cebati; cepetati; drgetati; drgotati; frfljati; iztegati; iztegniti; iztegovati; kimati; klanjati se; kloniti; migati; migniti; nagniti; nakloniti; odmajati; poklekniti; prekrižati; priklanjati; pripogniti; ritati; seci; segati; skljuciti se; treniti; trepati˛; trepetati; tresti se; zvirati se 591 PREVOZNO SREDSTVO > KOPNO: cakerelj; hibla; kocija; kola; koles; koleselj; kripa; pošta 2.; sani; taliga 1.; taliga 2.; voz; vozicek 592 PREVOZNO SREDSTVO > KOPNO > DEL: gredanica; gridelj; kolo; obloga; oja˛; ojnice; ojnik; osa˛; pega˛; pezda; sora; zavora; zavornica 593 PREVOZNO SREDSTVO > KOPNO > KMET: šajtrga; tacka; taklja 594 PREVOZNO SREDSTVO > VODA: barcica; barka; bortun; brod 3.; coln; galeja; gondola; harma; ladja; matac; mostovina; vor; vršelo 1. 595 PREVOZNO SREDSTVO > VODA > DEL: adra 1.; ambora; barva; garcin; jadro; jambora; krma˛; lantina; macek 2.; rtic 2.; štorija; veslo; vršelo 2. 596 PRITI > LJUBEZEN: vasovanje 597 RABITI: nuc; nucati; potrebovati; špoganje; špogati 598 RASTLINA: divjina 1.; plevel 599 RASTLINA > CAS: cvesti; izzoreti; precvesti; zoreti 600 RASTLINA > DEL: abranka; brst; brstje; cved; cvetje; kal; kalbrin 2.; korcek; koren; korenika; korenina; krap; lika; list 1.; listek 1.; listje; lup; lupek; lupina; lušcina; macicaą 2.; mešicek; mešicje; mezga; mladika; obnožina; obnožnina; obrezina; odrasek; ol 2.; ostarelek; panj 1.; perje 2.; picke; plošca 2.; poliska; popek 2.; puncica 3.; šiba; šteblo; štor 1.; trn; trnek 2.; trta 1.; vitra; vršicek; žonft 601 RASTLINA > DEL > SAD: nadlišcka; seme; skorž; želod; žir; žirovje 602 RASTLINA > DEL > SAD > DEL: ocimek; paperek 1.; pecelj; peška; recelj 603 RASTLINA > DREVO: drevce; drevjice; drevo 1.; maja 604 RASTLINA > DREVO > DEL: cep; cepiti 1.; cok; crž; deblo; drezen˛ 1.; duplja 2.; gal; grebenica 2.; grebeniciti; klenavec; licje; ocep; reznik; skorja; smrecje; strom; stržen 1.; šestovilo; štibla; štiblica; štor 2.; tiph; veja 605 RASTLINA > DREVO > VRSTA: adraš; beka; bezeg; bor 1.; bor 2.; borovec 1.; borovec 2.; brest; breza; buka; ceder; cer; cipres; dob; dub; farž; figovje; flantoga; gaber 1.; habat; hebat; hebet; hoja˛; hojka; hrast; hrastic; jablana; jagned; javor; jeder; jedla; jela; jelka; jelo; jeloš; jelovka; jelša; jeseną; kacjak 1.; kristavec; lipa; macesen; maklen 2.; mariška; nagnoj; nagnojevina; oljika; olša; palmino drevo; pavos; pažulek; smrdljivec 2.; smreka; škorš; tis; topol; topolka; trnavka; vrba 606 RASTLINA > DREVO > VRSTA > SAD: breskva; breskvica; brutabana; cibora; cunjevka; cešnja; cešplja; crnica; doluncica; epatka; figa; garcarola; helcica; hrustavka; hruška; jelcigar; korobela; kosmac; kostanj; kravojnica; kutina; lesnika; limona; lošperna; lozarna; macarija; margarana; mesnik; muškatelica; oreh; packana; sliva; štrboncelj; tepka; višnja; zupanka 607 RASTLINA > GOBA: goba 1. 608 RASTLINA > GOBA > VRSTA: blagva; cešnjeva goba; cešnjevica; gliva 1.; goba jur; kajžerlj; kukmak; kukmanka 2.; mavroh; mušnicaą; olih; pecenica; sirnica; sirovka; srnicaą 609 RASTLINA > GRM: dracje; grm; grmadišce; grmovje; trnje 610 RASTLINA > GRM > VRSTA: belestika; brajda; cešmin; cešminje; dreną; farška kapica; fušpan; gartroža; glog; glogje; glogovje; gložje; hrastovec; lepje; leskaą; lešca; lorbar; macoha; maklen 1.; mastiks; medvednik; ohmetje; oparnica; patrska; rakita; resjeą; robida; rožmarin; srobrat; sumah 1.; špincelj; trobelika; trta 2.; vinika 611 RASTLINA > GRM > VRSTA > SAD: agres; borovnica; kalina; kalinje 612 RASTLINA > JESTI: sociva; socivje; vrtnina 613 RASTLINA > JESTI > SAD: amariška; angurka; arlijica; arliška; badem; bobek; brinje 1.; bunjon; cepljenica; citrona; cešulja 1.; dren˛; drenulja; dristljivka; figica; frunca; grmulja; grozd; grozdice 1.; grozdice 2.; grozdje; jabolko; jagoda; jedrce; jedro; klas; koldem; lešnik; mahovnica; malina; malinec; mandelj; marelica; margaranovo jabolko; marvalana; mirabelica; murba; murka; nešplja; novina 1.; olešnik; oljbar; orešcek; orešnik; pridelek; prvinaą; prvotina; puhla repa; rožic; sad; sadje; sadjevina; selzadke; slivica; strocje; strok; trnulja; verdaca; zobrinica; zrnce; zrnje 614 RASTLINA > MAJHEN: flanca; mladica 1.; zasajanica 615 RASTLINA > ZELIKA: grmicek; roža; rožica; trava; zel; zelenina; zelenje; zelišce 616 RASTLINA > ZELIKA > DEL: ajdovica; bil; bilka; bobovnica; cima; gomela; gomelice; lakno; mekina; okrož; osip 1.; osje; ošupnik; otrobi; ozobki; pleva; premek; prosenicaą; resa; resje˛; slama; snet 1.; snetivje 617 RASTLINA > ZELIKA > VRSTA: aborad; aborat; abraca; abrata; abratic; agartnik; ajda; akamek; aloe; alušperg; amarak; amaranta; andelj; andibija; angelika; angelišce; apih; ardecovka; astoklep; bajnrutica; bar; bažilika; beli luk; beluš; bic; bicevje; bika; blegijac; blitva; bobovnik 1.; bobovnik 2.; bobulica; boleglost; bombaža; boraža; bozurak; brisavek; brkoncica; broc; bršlin; cepetec; cepnesina; cikorija; cinta; cebul; cesen; cesnovje; cešuljika; cmerika 1.; cmerika 2.; cmerunka; crnaben; crni luk; crnob; crnobje; crvivec; detelja; dežen; dliskva; dobra misel; drezeną; drobnjak; drogont 1.; duhan; dušica materina; ebrašica; encijan; esmilka; fajdircic; fajdirek; falon; farbovnik; faronika; fidulika; fijola; fijolica; fraprc; frešil; frpolan; fršaj; gabež; galgan; glušec 2.; glušprg; golica; grahor; grašica; grint; grižna trava; gumbala; gušec; hadrijan; hanžoft; hivojka; hmelj; homulice; hrceg; hren 1.; hren 2.; iskrica 2.; iva; ižop; jahcin; janež; jarica; jecmen; jesenjak; jetrinjak; jezarica; jezicek 2.; jezicniką 2.; kacjak 2.; kadulja; kaloprc; kapus; karfijola; karun; kimelj; kiržet; kislica; kobulica; kokalj; kokorik; kokotica; kolmež; koloraba; kompolje; konoplje; kopitnik; koprc; kopriva; korenje; kosmaljcek; kosmaljek; kostreva; kostrevec; kostrevica; kotlica; kožica 2.; kraljevi kops; krapunzelj; krebuljica; kremuc; krožic; ksaberta; kurja cevca; kurjicaą 1.; kurjica˛; kurji dor; kvabe; lan; lapuh; lebeda; lecijan 1.; lecijan 2.; likorica; lilija; limbar; lisicnik; lisjak 3.; ljuljika; loc; lopatika; luk; luštrk; mah; majaron; majeron; majkalan; mak; marciza; margalina; materina dušica; mecicje; medenika; melisa; meta; metlika; metlikovina; motovilec; mrtvica 2.; mrtvica 3.; musterd; mušec; mušnik; nadlišcek; nagelj; naprstek; natresk; neževje; ništamisel; nokata; oblajst; obroncina; ogršcica; ohrovt; olant; orlica; oslad; oslak; ostrogli; oves; padijan; pasji luk; pašpertant; pehtram; pelin; peretšilj; pesa; petelincek 2.; peteršilj; petolišnik; pirjevec; pirjevica; plavica; plavisa; pljucnik; plušec; podlesek 2.; polaj; por; poreslica; potocnica; potonika; povica; praprat; pripotec; proso; pšenica; redkev; redkva; regrat; repa; repicek; repje; repulja; reseda; resenica; resnata pšenica; režimbaba; rigeljc; rman; rojica; rokitje; roman; rožliną; runje; rutica; rž 2.; samojeja; sesamojda; sirek; sladka koreninica; slak; slis; smetlika; smiljka; solata 1.; sporiš; srpicaą; svinjska repa; svinjski grud; šcavje; šcer; šcetice; šceticevje; šcir; šetraja; šetrajika; šingrc; šinje; šles; šmarnica 1.; šmarni križą; šmarni slak; špiknarda; špinaca; šporgelj; talovje; tavžentroža; telohje; ticje proso; tiseculja; tolsti koren; trbižje; trpotec; trstą; truskavec; tulpa; ušivecą; ušnik; viruh 2.; volovski jezik; vratic; vrednik; zajcja detelja; zalša; zasulje; zelena; zelen klobuk; zeljeą; zlatenica˛; zlatica; zlatic; zlatovist; zlez; zmršen klobuk; zobnik; zobnjak; žabja poreslica; žafran; žajbelj; žajfno zelišce; žegnana kopriva; žegnani koren; žito 618 RASTLINA > ZELIKA > VRSTA > SAD: bob; buca 1.; cizara; cicrka; dinja; grah; kihra; kumara; leca; plotnica; tikva; ženof 619 RAZPOKA ALI LUKNJA: deliti; dvojiti; krehniti; lociti; luknja; predelatią; razcep; razcesniti; razdel; razdeliti; razdevati; razdreti; razganiti; razgrniti; razplat; razpok; režanje 1.; režati 1.; špranja; zareza; zevati 620 REZATI: beckati; cepiti 2.; dolbati; dolbljati; dolbsti; drakslati; izsekovati; klati 2.; kleštati 1.; koljenje; krajšati 1.; kratiti 1.; kršiti; krušiti; oblati; obreza; odirati; odtrgati; okrajšati; ostrici; ostrina 1.; ostrost; parati; piliti; presekati; razklati; razuditi; rezati; režnjati; sekati; sekljati; spodrezati; spreklati; strgatią; strici; škrniti˛; trgati 1.; trinati; žagati 621 REZATI > LOMITI: cesniti 1.; lomastiti; lomiti; okrušiti; polomiti; pretrgati; skruciti; ulomiti; umetią 623 SILA: marter; martra; mocą; sila 1.; tekmenljivost; zamožnost 624 SKUPINA: arpa; edinovanje; kepa; kup˛; kupec˛; rida; velikost 2.; vrsta; zmet 625 SKUPINA > LES: grmada 2.; skladovnica 626 SKUPINA > ZEMLJA: gruca; krtina; ogreb 627 SLAB: dolitreti; favšati 1.; fentati 1.; fentati 2.; fentovati; gniti; grditi; izdivjati; izpriditi se; kalitią; kaniti se; kaziti; krhkost; neljubnost 1.; nepokoj; nepokojšcina; nepremislek; noreti 1.; omajati; opresti 2.; oprhniti; oprkniti; oveniti; paciti; plesnovati; pociti˛ 1.; podirati; podreti; poguba; pojedati; pojedovati; pokaziti; pokoncati; porednost; porušiti; praznost; praznota; preguliti; prhniti 2.; razjedati; razsuti 1.; razvaliti; redkost 2.; regniti 2.; ripecost; ripiti; rjaveti; segniti; skaliti; skaziti; spaciti; škodovati; ujedati; vehniti; veniti; vražiti 1.; zadušnost; zapasti; zatreti; zavdati; zdivjati; zgreniti; zlego; zlo; zmešnjava; zoprstvo; zopršcina; zveniti; žareti 628 SLAB > IMETI: izgubiti; pivkati; potratiti; potratovati; potreknjati; potrošiti; razpivati; razpivkati; skopovatią; spivkati; utratiti; ven dati; zadegati; zadejati 2.; zafajdrati; zaigrati; založiti 1.; zapraviti; zapravljati; zastentati; zatentati; zatratiti 629 SLAB > OBLEKA IN OBUTEV: cofedrati; dreti se 2.; obnositi; pokveciti; ponositi; popetati; strgati 630 SLAB > OSTER: krhati; skrhati 631 SLAB > TEŽAVA: nadloga; nadložnost; napast 1.; nelušt 1.; nesreca; nevarnost; težava; težavnost; zadržba 1.; zadržek 1. 632 SLED > PREVOZNO SREDSTVO > KOPNO > VOZ: laze 633 SLED > PREVOZNO SREDSTVO > VODA > LADJA: slap 1. 634 SLED > ŽIVO BITJE: sled; sledina; stopinja 635 SNOV: element; erusol; komozis; lubje; materija; mazilo; sitovje 1.; sklen; zmesą 1.; žmukelj; žveplo 636 SNOV > BARVA: cešulja 2.; crnilo 1.; crnilo 2.; firnaž; furmac; galic; galup; grana; kalup; kaluzina; karmež; mavec 2.; menika; tinta 637 SNOV > KAMEN: alabaster; cer; forfir; glaževina˛; granat; granatelj; grjes; hrga; kamen; kat; kremen; marbelj; mejnik; mrglina; ognjenik; peseką; prga; puhki kamen; samnija; skala; skrilo; sotan; stremen; stremenek 1.; šibra 2.; škrl; šlibra 2.; žolta 638 SNOV > KAMEN > MAJHEN: žviš 639 SNOV > KOVINA: antimon; baker; bron; cin; grodelj; jeklo; kalamit; kovalt; lošc; magnet; med˛; medlan; mednik; medo; pirenc; rudelj; srebro; svinec; šteklo 1.; varenica; vežmed; zlato; železo 640 SNOV > KOVINA > DEL: rja; zelnjak 641 SNOV > LES: bezgovina 1.; brezovina; eban; hrastina; hrašcina; klada; les 1.; prežilika; trhlenina 642 SNOV > LES > DEL: crvojedina; crvovedina; crvovina; grca 643 SNOV > LES > DEL > MAJHEN: iver 2.; iverje; pezdir 644 SNOV > LES > OGENJ: beganica; cepin; drva; socje; trnovina 2.; trska 645 SNOV > OBRED > KRŠCANSTVO: kadilo; križma 1.; viruh 1. 646 SNOV > PISATI: karmen; papir; plošcica 647 SNOV > PLIN: bed; dim; dušek; luft; smod 2.; smoj 2.; vozduh; zapar; zaparica 1.; zrak 648 SNOV > POCIVATI > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC: nastilja 649 SNOV > RUDA: cinober; glejek; hobrež; hul; kleg; klegje; krivnik; oglen; pilpoh; ruda 650 SNOV > SREDSTVO > CISTITI > OSEBNA HIGIENA: krepka; lug; šmigla; umivalo; žajfa 651 SNOV > SREDSTVO > DRŽATI: lim; popą 652 SNOV > SREDSTVO > MAZATI: kolomast; kolomaz; pegla; zacimba 653 SNOV > SREDSTVO > MAZATI > OSEBNA HIGIENA: žavba 654 SNOV > SREDSTVO > OGENJ: cunder 655 SNOV > SREDSTVO > TEKSTIL IN USNJE: cereslo; golun; lidek; mezdra 2.; mezra 3.; stroj 656 SNOV > SREDSTVO > ZDRAVLJENJE IN BABIŠTVO: arcnija; kafra; krištira; kukmanka 1.; lekarija; lemnovica; lizlina; purgacija; terjak; zdravnija; zoperstrup 657 SNOV > STEKLO: glaž 1.; sklin; staklo 658 SNOV > ŠKODA: cmer; gift; mišica; strup; zernek 659 SNOV > TEKOCINA > NEUŽITEN: brusnina; fluma; gnojnica; kalnica; ogrilica; pomije 660 SNOV > TEKOCINA > PIJACA: cirop; citronada; fanac; ižopin; jesih; julep; kaj za žejo; murja; olje; pinjeno mleko; posreb; požirek 1.; repnicaą; siratka; slanamurja; sokrovica 1.; srbat; srbatje; srk; vrisk; žonta 661 SNOV > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: brežanka; brinovec; brsa; cvicek; dobrodošlica; došlica; draga 2.; drenuljec; fermažija; kamba; medica; melija; meštra; mošt; muškat; napitek; ol 1.; olantin; patoka; pelinovec; podcepina; povecerek; skavec; slivovec; vino; zapaja; zavrelica; zdravica; zelišcinovec; žganje 662 SNOV > TEKOCINA > VODA: studencina; voda 663 SNOV > TEKOCINA > VODA > DEL: kaplja; kapljica; sraga 664 SNOV > TEKOCINA > VODA > TEMPERATURA: krop; led; raga; ragist 665 SNOV > TEKSTIL IN USNJE: ahljanice; kadif; ohljanice; volna 666 SNOV > VOJSKA: purfelj 667 SNOV > ZEMLJA: blato; glina; ilo; ilovica; plundra; prst˛; rušina 1.; rušina 2.; važa 1. 668 SNOV > ZGRADBA: apno; gips; malta; mavec 1.; morter; vapno 669 SORTA > BESEDA: fela; moški spol 1.; sorta; spol; šara 2.; ženski spol 1.; žlahta 1. 670 (BITI) SPODAJ: cepati; pastią; štrbunkniti; udriti 2. 671 (BITI) SPODAJ > VODA: pogrezniti 672 SPOŠTOVATI: cast 1.; cast 2.; castiti; cislati 1.; gorivzeti; poštovati; spoštija; spoštovanje; spoštovati; šonati se; štemati 2.; veljati 1.; vrednost 673 SPREMEMBA: levenje 1.; levenje 2.; menja; menjati; odvada; premeniti; spremenitva; spreminjati 674 SPREMEMBA > MANJ: manjšati; odmekovati; pojemati; prazniti 675 SPREMEMBA > OBLIKA: favdati; grbavati se; grbiti se; kriviti; meckati; podganiti; podjedati; preganiti; ukreniti; vdajati se 2.; vdavati se 2.; votliti; zgrbiti; zmencati 676 SPREMEMBA > OKUS: greniti; ogreneti 677 SPREMEMBA > TEMPERATURA: greti; hladiti; kaliti˛; kopniti se; mlacneti; ogreti se; ohladiti se; polediti; prevaritią; razbeliti; razpušcati; segreti; skopniti; tajati; topiti 1.; zmrzniti; zmrzovati 678 SPREMEMBA > TRD: kameneti; okameneti; otrpniti; trpniti 679 SREDSTVO > ZDRAVLJENJE IN BABIŠTVO: melem 680 STATI: postajati 2.; ustaviti; zadržati; zadrževati; zastajati 681 STVAR: dejanje 1.; rec 1.; smolnjak 2.; stvar; stvarca; trdina; vitje 682 SUH: otrnovati; sušiti 683 SVETITI: blešcati se; lešketati (se); migljati; mrlenje; obstreti; obstretje; posvetiti˛; prestreti; prikazen; senca; senciti; svecava; svetiti; svetloba; zajcek 2.; žareg; žarji 684 SVETITI > NARAVA: daniti se; mraciti se; mrkniti; nociti se; pripekati sonce; sijati; temniti se; zahajati 1.; zasvitati se 685 SVETITI > NARAVA > VREME: blisk; bliskaciti; bliskanje; bliskati se; jasnost; mavrica; nebahlad; strela 1. 686 ŠEGE IN NAVADE: navada; navaditi; odvadati se; odvaditi; razvada; razvaditi; šega 1.; šema 1.; zvik 687 ŠKODA: cepinja; fent; fentanje; glaževinaą; gniloba; gnilost; kan; kvar; kveka; ladjelom; oguljenje; pokveka; razbitje; skaza˛; skazba; svetorop; škoda; zamuda 2. 688 ŠKODA > IMETI: izguba; izgubicek; potrata 689 TEKOCINA: kisati 2.; kislovati 2.; lužiti; makati; razmakati 690 TEKOCINA > KISEL: kisati 1.; kislovati 1. 691 TELESNE FUNKCIJE: puhati 2. 692 TELESNE FUNKCIJE > CAS: splahniti 693 TELESNE FUNKCIJE > DIHATI: dihati; gagati; hukati; kolcati se 1.; kolcati se 2.; liptati; pehati se; pihati; pihniti; podpihovati; puhati 1.; rigati 2.; sapa; sopiti; zdehati se; zdihljaj 694 TELESNE FUNKCIJE > IZLOCATI: botiti; burkati se; fitenje; fititi; kakati; kozlati; krmežljinek; leviti se 1.; leviti se 2.; mleko; mleziva; osirati; pljuniti; pljuvati; pot˛; potiti (se); prskati kot koza; scalnica; scanje; scati; sliniti; smrkelj; solziti; srati; tišcanje; ušcivati; zavržek; zmleziva; znojiti; žlem 1.; žnoder 695 TELESNE FUNKCIJE > IZLOCATI > BOLEZEN: gnoj 2.; sokrovica 2. 696 TELESNE FUNKCIJE > IZLOCATI > CLOVEK: kurji pot; lajno; ljudnjak; pljunek; solza; znoj 697 TELESNE FUNKCIJE > IZLOCATI > PLIN: pezdec; pezdeti; pezdniti; prdeti; prdniti; vetrovi 698 TELESNE FUNKCIJE > IZLOCATI > ŽIVAL: gnoj 1.; govna; kravjak; mišjak; mišnjak; pasjak 1. 699 TELESNE FUNKCIJE > JESTI: cerati 1.; cerati 2.; dišati 2.; dveciti; glad; glodati; gristi; grizenje 1.; gruditi; grusti; hlastati; hrustljati; izjedati; izjesti; jesti; kavsati 2.; kljuvanje; kocljevati; lakota; lizanjeą; lizati; memljati 2.; najesti se; odtešcati se; oglodati; papati; pojesti; postiti se; požirati; požreti; prebavati; pregrizniti; sititi se; snedati; snesti; tešcljivost 1.; zaužiti; zobati; zveciti; žaložaj; žejati; žreti; žrtje; žveciti; žvekati 1.; žvekljati 700 TELESNE FUNKCIJE > JESTI > OBROK: fruštikati; južinati; kosilcati; kositią; vecerjati; zajtrkovati 701 TELESNE FUNKCIJE > JESTI > ŽIVAL: kavsati 1.; kavsniti; kljuvati; popasti˛ 702 TELESNE FUNKCIJE > PITI: piti; pitje; prisrebati; srbati; srebati; srebljati; srkati; srkljati; žeja 703 TELESNE FUNKCIJE > PITI > ALKOHOLNA PIJACA: napijati; napiti se; pijancevati; piti po soncu; poplakniti 704 TELESNE FUNKCIJE > PITI > ŽIVAL: lokati; lokljati; žlempati 705 TELESNE FUNKCIJE > PITI > ŽIVO BITJE: cuzati; sesati 706 TELESNE FUNKCIJE > RASTI > RASTLINA > CAS: cimiti; obrasti; rasti 2.; ukoreniciti; ukoreniniti; vznikniti 707 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE: jajcnost; rodovitnost 708 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > CLOVEK: polega; porivati 2.; porod 1.; prispavati; rod 2.; spoceti; spocetje 709 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > CLOVEK > CAS: braditi se; bradovati; jebat ratati 710 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > CLOVEK > RODITI: poroditi; poviti 2.; roditi 1.; rojstvo 711 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > CLOVEK > ŽELJA: hlepenje; hlepiti; hotenje 1.; hotljivost; hrepenje; lušt; mrsiti se 2.; osladnost; poželenje; sladnost; strast; želje 712 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > CLOVEK > ŽENSKA: diže; diženga; popadek; sumah 2. 713 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > ŽIVAL: brejiti; hotenje 2.; jarcati; štramljati 714 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DIVJI: bezgetanje; listenje 1. 715 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC: buk; mrkanje; mrsenje 2.; štramelj 716 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI: gnezditi; znesti 2. 717 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > RIBE IN DRUGE VODNE ŽIVALI: drstiti; drstva; listenje 2. 718 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > RODITI: povreci 719 TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > ŽELJA: bezgetati; bukati se; goniti se; hincati se; hoteti 2.; listeti; mrkati; pojati se 720 TELESNE FUNKCIJE > ŽIVO BITJE > CAS: goriiti; gorijemanje; gorijemati; porasti; posiviti se; postarati se; rasti 1.; starati se 721 TELESNI POLOŽAJ: cepeti; klecati; naslanjati se; opiratią; opreti (se); poceniti; pocepati; pocepiti; posaditi; sloneti; stati; usesti 722 TELESNI POLOŽAJ > POCIVATI: ajati; ajckati; cickati; doliusesti se; lecią; ležati; obležati; obsedeti; sedati; sedeti; sesti; usesti se; zasedeti; zlecati; zlecati se 723 TEMPERATURA: kurjava; mlacnost 724 (IMETI) TEŽAVA: giniti 725 TIPATI > LJUBEZEN: kuševati; kušniti; objem; okuševati 726 TIPATI > ZGRABITI: lotiti; popadati; popastią; prestreci; spasti 727 TOLCI: aranje 2.; bazniti; bezati; bijati; bitią; bosti; brljuznica; brsniti; bunkati; butati; butiti; cesniti 2.; dregati; dregniti; drenjati; drogati; fogrc; frtamuza; garbati 2.; goslati; guliti 2.; hlastniti 1.; hlastniti 2.; izpahniti; kecati; klepsti; kljukati; kovati; krcati; krcniti; kresanje; kresniti; krhniti; krsniti 1.; lopitią; lopucati; lopuskati; loputanje; loputati; lucaj; luskati; mahati 2.; mahniti; miketati; nabadati; nakljuciti; natakniti; natikovati; oplaziti; pahniti; pehati; piciti; pikati; pocen groš; pociti˛ 2.; pokovnik; pomahati 1.; pomendrati; poteptati; potolci; prebiti˛; prebivati˛; predirati; prepahniti; preriti; pretepati; pretepsti; pretikati; prhniti 1.; pribijati; pritiskati; puh; puhniti; riti 2.; rogoviliti; ruvati 1.; sklepatił; sklepovati˛; stip; stiskati; stisniti; šarbati; šceniti; šcipanje; šcipati; šcipniti; šeškati; šnobrc; štrihati 3.; štrkati; štrkniti; švegelj; švigniti; telebiti; tepežkati; tepsti; teptati; tišcati; tlaciti; tolci; trciti; treskati; trešciti; trkati; trkljati; udarec; udariti; udrihati; udriti 1.; urbati; usek; ušceniti; vihteti; vrtati; zadetek 1.; zadeti 1.; zadetje 1.; zadevati 1.; zauh; zmiketati; žavbati 2.; žlafrnica; žlak 1. 728 TOLCI > MEDSEBOJNI ODNOSI > SLAB > NASILJE: brljuzniti; burkati; cofiti; gumpati; klofniti; klofrnica 2.; klofuta 2.; klofutanje; za uh prhniti; žlofati 729 TOLCI > NOGA: becati; brcati; brcniti; cebniti; mendrati; spodbiti; spodnesti; suniti; suvati 730 TOLCI > POLNITI: gatiti; izbasati; nabasati; nabuliti; nagnesti; polniti; prebasati; zbasati; žokati 1. 731 TOLCI > PULITI: izdirati; kidati 2.; pipljati; pukati; puliti 1.; ruvati 2. 732 TOLCI > ŠKODA: kveciti; ohrometi; razsuti 2. 733 TRGOVATI: aranje 1.; barantati; barantija; blago 2.; caker 2.; cenenga; ceniti 2.; cenitva; dobicek; glihenga; kant; krama; kramariti; kupą; kupcevati; kupcija; kupilo; kupiti; kupovati; kupva; mešetariti; mešetiti; nakupiti; ponudba; predają; predati; prekupilo; prodaj; prodo; rešetariti; skupa; skupiti; skupovati; trgovanje; trgovati; trziti 734 TRGOVATI > CENA: cena; ceniti 1.; dragiti; glihati; koštati; koštenga; veljati 2.; vreci 2.; znesti 3. 735 TRPETI: potrpeti; pretrpeti; trpeti; zdržati; zdržati se 736 UBITI > ŽIVAL > KMET: dejati iz kože; dreti; klati 1.; zaklati; žuliti 2. 737 UKAZATI: izreka; napoved; porocilo; povelje; španenga; ukaza 1.; ukazilo; zapoved 738 UMAZATI: ognusiti; omadeževati; opackati; oprižati; oskruniti; ostuditi; smrkati 1.; svinjati; utepsti 739 UMETNOST: umetalnost; umetnost 740 USPEH: dobro iti; gratati 2.; ratati 2.; ratovati 2.; tekniti; utekniti 741 USPEH > SLAB: doliiti; fratati; nevezati se; paci se vse 742 USTANOVA: gruntati 2.; ustanoviti; veca 743 USTANOVA > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO: bratovšcina 2.; ceha; ceka 744 USTANOVA > KRŠCANSTVO: bratovšcina 1.; Cerkev˛; duhovnišce; fara; koplanija; podfara; škofijstvo; štiftenga 745 USTANOVA > OBLAST > POSVETEN: obec; poselstvo; selstvo; slapotstvo 746 USTANOVA > OBLAST > POSVETEN > SODIŠCE: štokanda 747 USTANOVA > ZNANJE: akademija 748 USTANOVA > ZNANJE > ŠOLA: glagole; kraneum; modrišce; šolaą; vsacihrnost 2. 749 VAROVATI: amvzeti se; anati se; brambati; braniti; citati; gledati 2.; hraniti; marniti; merkati 2.; obvarovati; ohraniti; oteti; otevati; pasti˛ 3.; prikratiti; ubraniti; vahtati; varovati; zalegati; zavetiti 1. 750 VELIKOST IN TEŽA: dalja; daljnost; debelost; dolgost; enakopeznost; globokost; kratkost; prostornost; širjava; širokost; teža; težina; velikost 1.; visokost 751 VESELJE: dopasti; kratkocasnost; poživiti; radati; radost; radovati; razveseliti se; režanje 2.; sladiti se; sladkost; šalaą; šalati; šaliti; veseliti (se); židana volja 752 VESELJE > IGRA: ceglati; fajdiga; igra; igrati (se); kegljati; kepati; kobrati; kvartati; kvartopirnost; posnemanje;skak; skrivalnica 2.; slepota 2.; slepotija; staviti 2.; špana; španati; vadlja; vadljati 753 VESELJE > IGRA > OTROK: fuckati; svinjka; vleca 754 VESELJE > IGRA > PLESATI: ples; plesati; raja 1.; rajati 755 VEZATI: bala 1.; gace 1.; pekljati; povezovati; povijati; poviti 1.; prikleniti; pušeljc; sklad; sklada; spletati; vezati; vezovati; vihati 1.; vozlati 1.; vozlati 2.; zadrgniti; zanka; zategniti; zaveza; zavijatią; zveza; zvijati 756 VEZATI > KOVINA: lotati; variti 1.; zvariti 757 VEZATI > NAVIJATI: fnorati; motati 758 VIDETI: brbati; brkati 2.; brkljati; iskati; iztakniti; izvedati; izvedovati; kazati; najti; pokazati; preiskati; skazati se; sušnjati; štefnjati 759 (STVAR) VODA: plutje; priplutje 760 VOJSKA: bramba 1.; krantara; obvlada; pomorstvo; varstvo 1.; žold; žolnirstvo 761 ZADOSTI: skezati; zadosti storiti; zadovoljiti 762 ZAZNAVATI: ahtanje; ahtenga; bistrina; cuti; cutiti; kazanje; pozirati se; trpljenje 1.; zamaknjenje 764 ZAZNAVATI > MERA: ciljati; meriti; merovati; namerjati; primerjati; tehtati 1.; zameriti 3. 765 ZAZNAVATI > OKUS: grenkoba; grenkost; kisloba; okus; ostrina 2.; pokus; pustost; pustota; pušcoba 2.; reznost 1.; skomine 2.; skominost; slanota; trpkost; žmah 766 ZAZNAVATI > PLIN: dišanje; duhati; poduh; poduhati; poduš; smrad; vohati 767 ZAZNAVATI > SLIŠATI: glušeti 2.; posluš; poslušati; preslišati 1.; preslišati 2.; slišati 1.; slušati; zaslišati; zatisniti 2. 768 ZAZNAVATI > TEMPERATURA: mrazenje; mraziti; ozebati; premirati; premreti; prezebati; zebsti 769 ZAZNAVATI > TIPATI: brisati; dotakniti; dotikati (se); dotikovati se; drapsti; drgljati; drgniti; držati 1.; gladkost; guliti 1.; mehkoba; mehkost; mehkota; mencati; meškati 1.; objemati; objeti; obseci; obsesti; opolzlost; plena 2.; podrcati; polzkost; potip; prijemati; prijeti; pritakniti; rahlost; ribati; smukati 1.; srbecina; srbecnost; srbecost; srbeti 1.; šcegetati; šlatati; štrihati 2.; takniti 1.; tikatią; tipati; tišcati se; zadeti 2.; zadevati 2.; žuliti 1. 770 ZAZNAVATI > VIDETI: bolšcati; buljiti; gled; gledati 1.; kukati; lukati; nagled; nagledati se; ogled; ogledati; ozirati se; pogled 1.; pogled 2.; pogledati; pogledovati; pogrešati; pogrešiti; povancati; prežati; špegati; vancati 1.; vid; videti; zagled; zagledati; zamerkati; zamerkovati 1.; zgledovati se; zijalost; zijalost teh oci; zijati 771 ZEMLJA: kopati˛; prekopavati; prgati; rušiti 1.; rušiti 2.; skopovati˛; zbadati 772 ZGODITI SE: goditi se; iziti se; nakljuciti se; nameriti se; narajmati se; prigoditi se; primeriti se; sniti se; zgoditi se 773 ZGRADBA: bednica 1.; cimper; cimprati; dom; drvarnica; drvnica; dvor; flajšter; flajštrati; frajhanje;frajhati; goder; graditi; gruntati 1.; hiša 2.; hotla; jeziti; kolišce; koliti; kurbišce; lustovž;obzidje; ocmokati; odri; ograja 1.; ograja 2.; ohlodje; ovcarnišce; planka; plot; podrtija;prebivališce; preluka; pristava; selo 2.; šotor; tesati; tlak; turen; ukladati; uta; veža 2.; zajeziti;zajezovati; zaklep; zamreževati; zamrežiti; zapira 1.; zelenija; zid; zidanje; zidati; zidje; zidovje 774 ZGRADBA > BOLEZEN: betežnih hiša; betežnišce; protje 1.; rašpovs 775 ZGRADBA > DAJATEV: avžlok 776 ZGRADBA > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > JESTI: erperge; irprge; krcma; litovž; oštarija; pivnica˛; tovirna 777 ZGRADBA > DEL: afker; ahker; ajhker; ardak; bolta 1.; bolta 2.; brun; cegel; falar; fištrna; frajh; fundament 1.; gangic; gank; gvelb; hiša 1.; hodin; hodišce; kamnata; kamra; kap; kevder; kotą; kroklja; kroknica; krpt; kuhinja; kvartir; lesnica; lestva; leznica; lina; lopa; nadglavje; nadstrešek; nadstrošek; nahišje; nastop 1.; nastop 2.; nastrešnik; nastropje; naucirna; okrožje; omrežje; pezirna; podą; poli; polica; portaą; pragą; predal 1.; predalica 1.; sencilo; skule; stanovanje; steber; stena; stop; streha; strešnik 1.; strop; stropnica; šinkelj; šipa; škodla; štabla; štibeljc; teme 2.; tram; ucirna; uklada; vecerjališce; vetrnik; veža 1.; vhod; vogel; voglenik; vojdišce; vrhunec; zaklada 2.; zijalo 2.; zvisle; žleb; žlota 778 ZGRADBA > DEL > JESTI: gostnišce; jedišce; jestnišce 779 ZGRADBA > DEL > OGENJ: dimnik; ješa; kahla 2.; kamin; leva; modelnica; ognjišce; pališce; pec; pecica˛; sleme; steja; škridla 2. 780 ZGRADBA > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE: kaldovišce; kaldovnica; kaldovnišce; kostelj; mecit; orakelj; tempelj 781 ZGRADBA > HUDODELSTVO: arest; jeca; kavarna; keha; narka; temnica 1.; tranca 782 ZGRADBA > KMET: bajta; gumno; jesenice; kajža; koca; kocur; kozlecą 2.; parna; senice; skedenj; šupa 783 ZGRADBA > KRŠCANSTVO: cerkevą; farovž; kapela; klošter; menihovišce; mežnija; opatija; pridružnica 1.; prosevka; proštija; stolna cerkev; zgvonik 784 ZGRADBA > KRŠCANSTVO > DEL: kor; lišer; oltar; porcehen; prižnica; žagred 785 ZGRADBA > MRTEV: gruft; karnar 786 ZGRADBA > OBLAST: grad; gradic; grašcina; poslopje; rotovž; sodnišce; svetovališce; svetovalnica; škofija 787 ZGRADBA > OGENJ: apnenica 788 ZGRADBA > OGENJ > KOVINA: plavž; stopnica 789 ZGRADBA > OSEBNA HIGIENA: kopą; kopvaą; mlacnišca; potnica; potnišce 790 ZGRADBA > POCIVATI: cunata; ispaą; ispicaą 791 ZGRADBA > UMETNOST > LITERATURA: gledališce; gledišce; razgledališce; razgledarna; skazališce 792 ZGRADBA > VODA: jezą; rake; steska; vodarna 793 ZGRADBA > VOJSKA: boštija; cuvajnišce; gradenje 1.; gradenje 2.; gradišce; predzidje; tabor 1.; tabor 2.; zagraja 794 ZGRADBA > ZEMLJA: izspa 795 ZGRADBA > ZEMLJA > VODA: gace 2.; izspica; izspice 796 ZGRADBA > ZEMLJA > VOJSKA: bramež 1.; bramin 1.; namet; nasip; ojaą; ponta; prekop; preskok 1.; šutina; zagrebą; zagrobą; zasip 797 ZGRADBA > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DIVJI: brlog; jazbine; obora 798 ZGRADBA > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC: hlev; kozarje; kozlinjak; ovcak; ovcarna; ovcnjak; svinjak; štala; voloviceą 799 ZGRADBA > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC > DEL: greda 2.; jasli; predel 2.; predelek 2.; žerelo 800 ZGRADBA > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > MRCES: cebelnjak; mravljišce; osinjak; osinjek; pajcevina; panj 2.; panjevica; sat; satovje; strd; uljnjak 801 ZGRADBA > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI: gnezdice; gnezdo 802 ZGRADBA > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DIVJI: bulovž; foglovž; ticnica; ticnik 803 ZGRADBA > ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DOMAC: golobinjak; golobnjak; gosinjak; kurnik 804 ZNAK: križ; malą 1.; smuga; zamerek; znamenje 1. 805 ZNAK > BARVA: lisa; madež; maroga; picica; pika 1. 806 ZNAK > OBLAST: bendero; bopen; ceptar; kambuta; krona 1. 807 ZNAK > PISATI > CRKA: aą; b; c; crka; d; e; f; g; h; i; ibksonire 2.; j; ką; l; m; n; oą; p; q; r; s; .; š; šc; t; u; vą; w; x; y; z; ž 808 ZNAK > PISATI > CRKA > BESEDA: as˛; bodi; boga; ci; crv˛; dobro˛; esti; fert; hir; ibksonire 1.; ime˛; jota; kako˛; ksi; ku; ljudi; mislite; naš˛; on˛; ot; pokoj˛; reci; slovo˛; ša; šca; trdo; uk˛; videl; zelje˛; živite 809 ZNAK > PISATI > DIAKRITICNO ZNAMENJE: dolgoą; hitro zavijanje; kljuka 2.; znamenje 2. 810 ZNAK > PISATI > LOCILO: dve piki; pika 2.; požirek 2.; spodnja pika; zgornja pika 811 ZNAK > POTOVATI: kažipot; potkaz 812 ZNAK > ŠTETI: cifra; cislo 813 ZNANJE: babstvo; bogovednost; božjevednost; branje; brati 1.; ciselnost; crna šola; dobropisnost; filozofija; kunšt; matematika; moci 2.; poznati; pravopisnost; prigodba 3.; rajtenga; sveta­vednost; ucenost; ucenost v dejanju; ucenost v pameti; uką; uka; utegniti 1.; vedez; zamoci; znaniti se; znati 1.; znati 2.; zvezdoglednost 815 (BITI) ZNOVA: oživeti; vrstiti se; zopetovati 816 (BITI) ZRAVEN: amiti˛; amtikati; amzadeti 817 (BITI) ZUNAJ: picati; stržati 818 ŽIVETI > IZOBILJE: izdati˛; lebati; obilnovati; prebitią 819 ŽIVETI > POMANJKANJE: frbegati se; obubožati; peklati; stradati; trpižiti 820 ŽIVO BITJE: kreatura; živenina 821 ŽIVO BITJE > CLOVEK: clovek; eden 2.; fledanec; mož; možak; možakinja; osebstvo; peršona; stiskar; telo; trapa 2.; uhule; vodopivec; zmesą 2.; žena; ženica 822 ŽIVO BITJE > CLOVEK > ALKOHOLNA PIJACA: cehovec 2.; pijanec; pivec; pivkaą; trot 2. 823 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BARVA: rjavec; rjavka 1.; rjavobradec; zamorec; zamorkinja 824 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN: betežnik; bolnica; bolnik; hrepavka; kilavec; kužnik 2.; pešavt 825 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > BOLEZEN > CUSTVO: tuta 826 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > HIBA: budalo; fošenar; grbac; grbavec; grbavka; krmežljivec; levicnik; muštacarica; plešec; vrtoglavec 827 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > HIBA > IZLOCATI: uscane; uscanela; uscanka 828 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > HIBA > OGLAŠATI SE > GOVORITI: ecljavec; ecljavka; mutec 829 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > HIBA > OTROK: izmenjenik 830 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > HIBA > PREMIKATI SE: hromac; šantavec; šepec 831 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > HIBA > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE: obojnak 832 ŽIVO BITJE > CLOVEK > BOLEZNI IN HIBE > HIBA > ZAZNAVATI: bolšcilo; bolšcnik; brljavec; brljavka; glušec 1.; slepec; slepur 1.; škilec 833 ŽIVO BITJE > CLOVEK > CAS: baba 1.; babica 1.; babina; dedec 2.; sivec; sivoglavec; sivora 2.; starec; stari; vrstnica; vrstnik 834 ŽIVO BITJE > CLOVEK > CAS > OTROK: decla; dekle; deklica; deklic; detece; devica; donda 1.; fant; fantic; frkolin 2.; hlapcic; kolencek; mladenic; mladi; mladina 1.; mulec; odstavcek 1.; otrocaj; otroce; otrok; pestrna; podvržek; porod 2.; pridojnicic; prvorojencic; pubic; punca; puncica 1.; smrkavec; trojcek; trojcic 835 ŽIVO BITJE > CLOVEK > CUSTVO: ajfrar; hrepenik 836 ŽIVO BITJE > CLOVEK > CUSTVO > LJUBEZEN: ljuba; ljubcek; ljubec; ljubi 1.; ljubi 2.; ljubica; ljubiceką; patriot; prijatelj; prijatljica; privošclji­vec; privošcnik; zaljubljenka 837 ŽIVO BITJE > CLOVEK > CUSTVO > SOCUTJE, MILOST IN POPUŠCANJE: tašnik 2.; troštar 838 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DAJATI: arendavec; darovnik; dobrotnik; dodelilnik; placevavec; razdelivec; založnikar; zastavnik 2.; zidavec 839 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DATI > JESTI > ŽIVAL > DIVJI: ežbin 840 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST: bernjac; bernjavec; dejanjak; delavec 1.; narednik; novinek; pocetnik; primerovavec; pripomocnik; zacetnik 841 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST: antverhar; brusar; cehovec 1.; cekmašter; dimnikar; fatkar 2.; fušar; gladnik˛; glajnik; iglicar 2.; jermenar; kacmar; kovacica; loncar; mojškra 2.; nožar; obreznikar; oglar; prapognik 2.; rezar 2.; rezavec 2.; robac 2.; rokodelec; starinar; starnik; stenarica 842 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > BARVA: barbar; farbar; farbarica; makavec 843 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > CISTITI: perica; pericnik 844 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > DELATI > ZEMLJA: kopacą 845 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > DENAR: ohrnik 846 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > IZDELEK > ROKODELSTVO > OROŽJE: mecir; pukšar 847 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > IZDELEK > ROKODELSTVO > ŽIVAL > DOMAC: komatar; sedlar 848 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > MRTEV: vojlcigar; žulec 849 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > OBLEKA IN OBUTEV > ROKODELSTVO: cevljar; klobucar; klobucarica; krojac; krpavec; krpuc; krznar; najerica; rezar 1.; rezavec 1.; rokavicar; žnidar 850 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > POTOVATI: furman; kobilicar 2.; vodnik; vojancan; voznik; žumer 851 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > IZDELEK > ORODJE: afklar; afklarica; pilar; prevozar; rešetar 1.; zalar 852 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > JESTI: klavec; klobasar; krcmar; krcmarica; kruhar; malinar; mesar; oštir; pek; testenicar; žulivamp 853 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > KNJIGA: bukvovezec; stiskavec; vtiskavec 854 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > KOVINA: britvar; britvarica; ciležnik; kljucanicar; kotlar; kovac; mackar; zgvonar; žebljar 855 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > LES: drvar; kopitar; lesosuk; mizar; skrinjar; sodar 856 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > OKRASJE: bradobrivec; brivec; fosar; frkocar; frkocarica; prstancar; zlatar; zlatnar; zlatnikar; zlatonar 857 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > ORODJE > OGLAŠATI SE > UMETNOST > GLASBA: strunar 858 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > PREVOZNO SREDSTVO > KOPNO: kolar 859 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > RASTLINA > DREVO: grebenicar 860 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > SREDSTVO > OSEBNA HIGIENA: žajfar 861 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > STEKLO: sklenar; sklinar 862 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > TEKSTIL IN USNJE: erhar; figar; garbar; jerhar; klekarica; kolovratar; ledrar; predica; setkavec; suknar; tkavec; usenjar 863 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > VRECA: mošnjar 864 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > ZGRADBA: apnar; frajhar; krovec; stenovec; zidar; zidarica 865 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > ZGRADBA > KAMEN: ceglar; kamenar 866 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > ZGRADBA > LES: stenar; šnakerar; tesar 867 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ROKODELSTVO > ŽIVAL > DOMAC > MRTEV: konjederec 868 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: medicar; olar 869 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ZDRAVLJENJE IN BABIŠTVO: apotekar; arcat; baba 2.; babica 4.; padar; ranocelnik; težkulja; všegarica; zdravinar; zdravnišcar; zelišcar; zobederec 870 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SAMOSTOJNA DEJAVNOST > ŽIVAL > MRCES: cebelar 871 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA: amaą; bocar; borštnar; bravar; cednik; dekla; deklovati; delavec 2.; dojnica; drakslar; fakin; gonjek; gosar; hlapec; hlapic; jevžljar; kevdrar; kevdrarica; kljucar 1.; kljucar 2.; kljucarica; kopac˛; kopljivec; kozar; kraguljcar; kravar; kuhar; kuharica; likeb; lokaj; maštalir; mezgar; mežnar; mlatic; mojškra 1.; najemnik; nosac; oslar; ovcar; pastir; pastirica 1.; pisar 1.; pisarnik; pomerkac; pomocnik 2.; posel; postreci; prekuhec; preskrbnik; prigodinski pisar; prlja; purovka; racunik; razdelnik; rožanec; rudar; skrivnovedež; sluga; služabnica; služabnik; služiti; strežnik; suženj; sužnjik; svinjar; šribar; usrane; vratar; vratariti; vrtnar; zaplecnik; žagredar 872 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA > DENAR: blagajnik; pagadur; založnišcar 873 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA > JESTI: hranik; nastacila 1.; špendir 874 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA > LADJA: brodnik; cigar; colnar 875 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA > OBLAST: avžlokar; biric; biriška; buklovarnik; caf; cap 2.; colnar; cuvaj; girob; grašcinar; hišnik; majer; mercun; obešavec; okmašter; pezavt; pezovec; poljemerec; porkulab; pregledavec; pristavšcak; rabelj; rihtni hlapec; skednjar; taravt; trinog˛; valpet 876 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA > OTROK: pabolcek; smrkolin 877 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEJAVNOST > SLUŽBA > PREMIKATI SE > POTOVATI: erold; hitropetec; jedrnik; konjar 2.; listar; potą; sel 878 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEL: arzin; bedro; bezgavka; boltic; cipcek; cop; desnica; dlan; duša; dušica; eklin; faja; favd 1.; goleno; grba 2.; grcanik; guba 1.; kazin; kazinec; kljukanos; komolec; krilo 1.; kukavica 2.; laket; lakot; las; latki; ledija; ledja; ledje; leht; lekat; levica; lice; lopata 2.; mezinec; narocje; noht; nos; nosek; nosnica; oblicje; obocje; obraz 1.; obrv; palec; pamet; pazduha; pest; peta; podplat; popek 1.; prstą; prstanik; rama; razum; rit; roka; senec; sram; sramotna kost; stopala 1.; teme 3.; trebušnjak; um; vamp 1.; zadnjica; zapalcnik; život; žnabelj 879 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEL > BOLEZNI IN HIBE > HIBA: bradavica; gliva 2.; grba 1.; grbava 2.; hrbovina; levce 2.; pegaą; pleša; spodrasen jezicek; škrba 880 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEL > MOŠKI: abronka; brada; brke; heška dlaka; kurec; modi; mošnja 2.; muštaca; muštase; odamov krhelj 881 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEL > OKRASJE: cesati; frkocelj; koderą; kravželj; kušter; razcesati 882 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DEL > ŽENSKA: abrat; arba; cifa 1.; kurjicaą 2.; nedrje; nesramni vrh; piski; šlapa 2. 883 ŽIVO BITJE > CLOVEK > DRUGE, NEKRŠCANSKE VERE, POGANSTVO IN VRAŽEVERJE: ajd; aldovavec; bajavka; boginec; boginjaą 2.; bogovec; bogovka; coprnica; carkar; cevogledec; crnošolec; far 1.; hosteljnik; kaldovalnik; kaldovavec; koželjnik; koželjnikar; losovedež; malic; malikovavec; nejevernik; pogovec; pratikar 1.; prerokovavec; rotivec; sove; soveška 884 ŽIVO BITJE > CLOVEK > GOVORITI > SLAB: bahac; bahavec; bahavnik; fajtac; figamož; fržmagljivec; fržmagovavec; goflja; podpihovav­ka; prepiravka; šoba 1. 885 ŽIVO BITJE > CLOVEK > GREH, ZMOTA: grešnica; lažnik; lažnivec; ležnik; šentovavec 886 ŽIVO BITJE > CLOVEK > GREH, ZMOTA > KRŠCANSTVO: bogotajivec; krivoverec; krivovernik; nezdušnik; odstopnik 887 ŽIVO BITJE > CLOVEK > GREH, ZMOTA > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE: blodnik; burdelnica; cifa 3.; conta; dekelnik; drajna 2.; drajnik; fegan; feganka 1.; feganka 2.; fuganka; hotnica; hotnik; kršcenica; kurba; kurbir; loter; lotrica; polegnica; polegžena; presuštnik; prešuštnik; pridružnica 2.; prispavavka; rufijan; rufijanka 888 ŽIVO BITJE > CLOVEK > IMETI: bogataj; bogatin; bogatinec; lastnik; pogorelec; poljaką 889 ŽIVO BITJE > CLOVEK > IMETI > MRCES: ušivec˛ 890 ŽIVO BITJE > CLOVEK > JEMATI: dolžnica; dolžnik 891 ŽIVO BITJE > CLOVEK > KMET: fadlavec; gruntar; kmet; kmetica; kmetic; kosec; meštar; oratar; plevica; ratar; volar; zelnikar; žanjica; žanjik 892 ŽIVO BITJE > CLOVEK > KMET > TEKOCINA > PIJACA > ALKOHOLNA PIJACA: gornik; nogradar 893 ŽIVO BITJE > CLOVEK > KRAJ: deželan; deželanik; gorjanec; gostac; hribovnik; krajanjak; mejac; mejaš; novac; osebenjek; otocan; planinec; poljanec; poljanka; prihajanik; prihajavec; pripušcavec; priselnik; sebenjek; sosed; sosedinja 894 ŽIVO BITJE > CLOVEK > KRŠCANSTVO: boguljubni; duhovnik; far 2.; farman; gajžlar; korarica; kristjan; krstnik; mašnik; menih; nuna; patron; pop˛; prekrstenec; prekrstnik; staroverec; sveta peta; vernik 895 ŽIVO BITJE > CLOVEK > KRŠCANSTVO > SKUPINA: duhovstvo; duhovšcina; farmanstvo; maštvo 2. 896 ŽIVO BITJE > CLOVEK > LOV > ŽIVAL > DIVJI: gonjac; lovec; lovše; mrežnik; ticar 897 ŽIVO BITJE > CLOVEK > LOV > ŽIVAL > RIBE IN DRUGE VODNE ŽIVALI: rakar; ribic 898 ŽIVO BITJE > CLOVEK > MEDSEBOJNI ODNOSI: bližnji; bližnjik; budivec; budnica; ksel; nebore; obvladavec; pajdaš; pogrebec; privolnik; protihojnik; protinožnik; pušcavnik; samec 2.; samica 2.; sprotihodnik; sprotnik; srednik; svat; tašnik 1.; tovariš; znanec 1.; zoprnik; zoprotnik 899 ŽIVO BITJE > CLOVEK > MEDSEBOJNI ODNOSI > PRAVO > POROKA: snubac; snubec 900 ŽIVO BITJE > CLOVEK > MRTEV: martrnik; mrlic; mrtvac; mrtvašcek; obesenik; rajnci; rajnki; rebrnicaą; rebrnik; truplo 901 ŽIVO BITJE > CLOVEK > MRTEV > DEL > KRŠCANSTVO: svetinja 902 ŽIVO BITJE > CLOVEK > NASILJE: osob; zastavnik 3. 903 ŽIVO BITJE > CLOVEK > NEUMEN: abota; abotnica; abotnik; avša; bebec; frfljavka; frfulja; gumpec 1.; klama; neslanec; norec; norica; oslovna; osmeh; šema 2.; šlapa 1.; tapa; tepec; trapa 1.; tumpa; tumpec; zaletvo 905 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OBLAST > KRŠCANSTVO: aftašica; fajmošter; hiroškof; koplan; korar; opat; oprešnik; papež; škof 906 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OBLAST > POSVETEN: baksador; barkador; bašador; buroviš; burovizda; cenik; cenitnik; cesar; car 1.; car 2.; cimžman; desetnik; dvoran; dvornik; firšt; glavar; gmajnar; gospodar; gospodinja; grafinja; grašcinovec; grof; grofic; imenitnik; kniž; knižinja; kralj; kraljek; kraljevavec; kraljica; kraljic; kraljicek; kraljicica; markec; markovec; mestjamest; mestnir; mestonos; mornar; namestnik; narocniką; oblastnik; paglavcek 2.; paglavec 2.; poglavar; poglavitnik; porocnica; porocnik; postavar; postavnik; posvetovavec; prednik; priporocevavec; prisednik; ratni gospod; razlocnik; samodržek; samooblastnik; seljak; sivnik; sodnik; sprednik; starostnik; svetlost; svetovavec; tiran; ukaznik 1.; vajd; vajda; vajvod 2.; vajvoda 2.; velicastvo; vižar; vladica; vojarą; vojarnik; vojda; zamestonos; zapovednik 1.; zapovednik 2.; zbornik; zupan; županą 907 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OBLAST > POSVETEN > POSLANIK: poslanik; slapot 908 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OBLAST > SKUPINA: gospoda; gospodstvo; gosposka; gospošcina; svet˛ 2.; zased 1. 909 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OBLAST > VOJSKA: avtmant; desetak 1.; desetar; dvajsetak 1.; erzeg; frjancic; frjanec; general; križanik; spreda; stoglar; tabore; vajvod 1.; vajvoda 1. 910 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OBLEKA IN OBUTEV: gologlavec; hlacar; strešnik 2. 911 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OGLAŠATI SE: kvakavec; kvakavka; smrcaj; ukavec; zvižgavec 912 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OGLAŠATI SE > GOVORITI: fajdac 2.; fatkar 1.; feflja; godrnjavec; godrnjavka; govorecnik; grajavec; hohnjavec; hvalnik; jezicniką 1.; jezljavka; klepetavec; kvantac; kvasalnik; kvasavec; modrorecnik; molitnik; obetavec; pridigar; prošnjavec; razglasovavec; recnik; šuntovavec; trobilo 2.; žlobudra 913 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OGLAŠATI SE > GOVORITI > PRILIZOVATI SE: gladež; jakovavec; malicnik; priliznjenka; prilizovavec 914 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OKRASJE: bradac; cifrati; donda 2.; golec; lišpati; snažiti 915 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OKRASJE > KODRATI: frkocati; kodrati; kodrež; krišpati 916 ŽIVO BITJE > CLOVEK > OKRASJE > MAZATI: lepoticiti se; lepovati 917 ŽIVO BITJE > CLOVEK > PISATI: pisar 2. 918 ŽIVO BITJE > CLOVEK > POMANJKANJE: gladniką; lakotnik 1.; revež; revnik; siromak; ubožic 919 ŽIVO BITJE > CLOVEK > POŠKODBA: furiti se; iztakniti oci; iztikati oci; izviniti; kresati 2.; kršniti 1.; pezati; raniti; slabiti; slepiti; šronfec; tarati; vražiti 2. 920 ŽIVO BITJE > CLOVEK > POTOVATI: dirjavec; jezdic; pešec 1.; popotnik; smanozjid; spremljevavec 1.; tekavec; zamonzitka 921 ŽIVO BITJE > CLOVEK > PRAVO: bašcenik; besednik; ded˛; dedic; erb; erbic; erbov varuh; kšaftnik; ocna prica; odvetnik; poprosnik; porok; pricevavec; pristavnik; rajmnodedic; svetok; tožnik 1.; ukaznik 2. 922 ŽIVO BITJE > CLOVEK > PREMIKATI SE > BEŽATI: bezljaj 1.; bežec; pobegnjenec 923 ŽIVO BITJE > CLOVEK > PREMIKATI SE > POTOVATI > KRŠCANSTVO: romar 924 ŽIVO BITJE > CLOVEK > PREMIKATI SE > POTOVATI > POMANJKANJE: berac; beracica; beravselj; flankon; lajder; lajdra; lajna 2.; potepin; potepinec; potepuh; rokomalhar; štekljacar; štercon; vlacuga; vlacugar; vlacugarica 925 ŽIVO BITJE > CLOVEK > PREMIKATI > CUSTVO: skušnjavec 926 ŽIVO BITJE > CLOVEK > PRITI: gostą; gostiti˛; gostovati; na prejo iti; obiskavati; obiskovati; prejati; prejemati; prejetią; vabiti 2.; vas 2.; vasovati; zahajati 2. 927 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SKUPINA: banda; buhta; caker 1.; cloveštvo; drenj; družba; družiti; folk; gmajna 1.; gmajna 2.; gostią; koledova; kompanija; krdelo 2.; ljudje; množica 1.; narod; obcina; oslovšcina; pecati se; puk; pulk; shod; skupą; skupšcina; skupzbirališce; snidati se; sniti; šibki spol; tovarišija; tovarištvo; truma 1.; vsacihrnost 1.; zarod; zbirališce; zbor; združba 928 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB: brlozga; drobtinicar; falot; mekuž 2.; mekužnik; škodljivec; tajivec; zanikrnik 929 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > DELATI: lenec; postopac 930 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > DIVJI: divjak 931 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > GIZDALIN: frkolin 1.; štoncelj 932 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > HUDODELSTVO: arestant; galejec; galijot; iztiranec; jetnik; krivec; ljudi žrtnik; trpljinec; zalezovavec 933 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > HUDODELSTVO > JEMATI: grabež 2.; hostnik; lopež; razbojnik; ropar; šahar; tat; tolovaj; zmikavec 934 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > HUDODELSTVO > PREVARATI: fajdac 1.; goljuf; goljufivec; himbec; mamež; šelm 935 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > HUDODELSTVO > UBITI: mordrir; navratnik; ubijavec; ubojnik 936 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > IMETI: dolžekar; grabež 1.; lakomnik; potreknjavec; skoporitec; zapravljivec 937 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > JESTI: lakotnica 1.; žrtnik 938 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > MALOPRIDEN: efa pod komunom; izvržek; maloprida; smetlaka 939 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > NADLEŽEN: nagajavec; nagajivec; nelušt 2.; sitnež; sitnik; tožljivec 940 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > NERODEN: bivolina; zarobljenec 941 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > OBLEKA IN OBUTEV: cap 1. 942 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > POCASEN: cijaz; meškav; obotavljavec; žokalnik; žokavt 943 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > POTUHNJEN: potuhnjenka 944 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > PREBRISAN: lisjak 2. 945 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > SILA: grobijan; grobina; lotovavec; premagovavec; pulež; ranik; silnik; tekmenik 946 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > SOVRAŽEN: crt 1.; furba; furbo; grdogledec; grdogledež; hinavec; hudobnik; hudodelnik; ihtrka 2.; nasprotnik; nevidljivnik; preganjavec; sovražnik; temnjak 947 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > STRAH: arga; mevža; pezdljivec; pezdljivka; šleva 948 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > ZAZNAVATI > PLIN: kozlovina 1.; smradljivec; smrdljivec 1.; smrdljivka 949 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SLAB > ZAZNAVATI > VIDETI: grdež; grdin 950 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SORODSTVO IN TEMU PODOBNA RAZMERJA: arban; ata; babica 2.; boter; botrinec; brat; bratec; bratinec; bratranec; dedą 1.; dedec 1.; deteą; dever; druže; dvojcek; dvojcic; ec; edincic; feja; hci; kurbin sin; macehaą; mada; majda; mama; mamika; mati; nevesta; ninec; oca; oce; ocic; ocim; pasterek; pasterka; pisana mati; podvnuk; predbabica; predded; predvnuk; prevnuk; prevnukinja; rednica; rednik; rejce; rejcic; rejec; rejka; rejnik; rodovitnik; sestra; sestrica; sestricna; sestrinec; sin; sinanka; sinka; sinkinja; sinovec; sirota; sirotec; sirotica; snaha; stric; svak; svakinja; šurija; švagrinja; švoger; tast; tašca; teta 1.; tetika; ujec; vdova; vdovec; vnucic; vnuk; vnukinja; zakonski tal; zavetno dete; zet; zib; zibaą; znanec 2.; ženin 951 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SORODSTVO IN TEMU PODOBNA RAZMERJA > SKUPINA: družina; rod 1.; rodovina; sporada; starši 952 ŽIVO BITJE > CLOVEK > STAN: gnadljivec; gospa; gospod; gospodicic; gospodicna; manjši; mestnik; plemenitnik; podložnik; prostnik; rojak; svojbodnik; tlacan; vlastnik; žlahtnik 953 ŽIVO BITJE > CLOVEK > SVETO PISMO: apostelj; evangelist; farizer; ocak; prerok; prerokinja 954 ŽIVO BITJE > CLOVEK > ŠEGE IN NAVADE: družicaą; kolednik; maškara; nastacila 2.; skaldic; šemež; teta 2.; zastavnik 1. 955 ŽIVO BITJE > CLOVEK > ŠOLA: kedeš; mojster; mojstrovna; plesar; poducenik; podviz; preceptor; ucenik 956 ŽIVO BITJE > CLOVEK > ŠOLA > OTROK: abecedikar; akolit; akolitar; maravt; novak; šolar; visokošolec 957 ŽIVO BITJE > CLOVEK > TELESNE FUNKCIJE > SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE: dižna žena; otrocnica; porodnica 958 ŽIVO BITJE > CLOVEK > TOLCI: šeškarica 959 ŽIVO BITJE > CLOVEK > TRGOVATI: bakrenar; barantac; barantavec; branjevec; branjevka; buklar; copar; draginjar; golobar; iglicar 1.; kašar; kokošar; konjar 1.; kramar; kupecą; lodricar; martolos; medar; mešetar; mešetarica; mlekarica; mokar; platnar; pomarancar; predajavka; prekupec; solar; štacunar; tovornik; volnar; žirovec; žitar 960 ŽIVO BITJE > CLOVEK > UMETNOST: umetalec 961 ŽIVO BITJE > CLOVEK > UMETNOST > GLASBA: bobnar; bobnicar; cimbalnik; citrar; godec; muzikontar; pesmenik; pesmoust; pevec; pevka; piskavec; trobec; trobentar 962 ŽIVO BITJE > CLOVEK > UMETNOST > LIKOVNA UMETNOST: fajancar; obraznikar 963 ŽIVO BITJE > CLOVEK > UMETNOST > LITERATURA: spevorecnik; zmislovednik 964 ŽIVO BITJE > CLOVEK > VELIKOST IN TEŽA: debeljak; gorjak; hrust; junak 1.; korenjak; majka; malha 2.; mrgolin; orjak 1.; orjakinja; paglavcek 1.; paglavec 1.; risą; stramor; trola; vampeš 965 ŽIVO BITJE > CLOVEK > VESELJE > IGRA: bodežnik; glumac; igravec; kartezan; kavklar; kvartac; kvartavec; kvartopirec; mamec; plesavec; slepivec; šermir; štorec; vadljav 966 ŽIVO BITJE > CLOVEK > VOJSKA: bendercar; bojevavec; bojnik; branik; cerkveni vitez; dragonar; haramoc; junak 2.; kirasirar; konjik;križar; lokostrelec; oproda; orjak 2.; orožnik; pešec 2.; planenik; prapognik 1.; predbendircar;preddurec; puntar; radovoljec; stražan; strelec; švirkar; švirkavt; varuh; vitez; vojšcak; žolnir 967 ŽIVO BITJE > CLOVEK > VOJSKA > SKUPINA: armada; cvetrtnik; frja; straža; tropa; varstvo 2.; vojska 1.; žolniršcina 968 ŽIVO BITJE > CLOVEK > ZAZNAVATI: gledavec; gledavka; poslušavec; poslušavka; zijalo 1. 969 ŽIVO BITJE > CLOVEK > ZNANJE: bogovednik; bravec; cislar; dohtar; drevnikar; latinec; listmarnik; modricaą; modrijan; modrijanka; modrovavec; pismoznalec; pratikar 2.; pravdnik; racunar; sokup; umetalni; znatnica; zvezdarnik; zvezdogledec 970 ŽIVO BITJE > CLOVEK > ZNANJE > SKUPINA: modrinaą 971 ŽIVO BITJE > CLOVEK > ZNANJE > SLAB: fretar; vedež; vedomec 972 ŽIVO BITJE > DEL: boka; brahor; brklja; buca 2.; ciplja; clinek; celenek; celjust; celo 1.; cevca; cevo; clanek; crevo;danka 1.; dasne; dimlje; dlaka; drob; dušnik; ecin 1.; ganek; gib; glava; glavica 1.; glavina1.; glavni glep; gleženj; glid; gliža; golt; goltanec; grlo; hapan; hrbet; hrbtanec; hrbtišce;hrustanec; ikra 2.; iver na kolenu; jetra; jetrca; jezicek 1.; jezik 1.; kita 1.; klup; klupek; kocnik;koleno; kosmatina; kost; kostnik; košcica; koža; kožica 1.; kri; križna kost; kura 2.; kurjicaą 3.;lakotnica 2.; lakotnik 2.; lalok; ledica; ledjena kost; ledjenska kost; mehur 2.; mezdra 1.; mezra2.; mihtar; mišek; mozek; možgani; mrenica; mrežica; nebes; noga; nožica; obist; obistje;obracna kost; oci; oko; osrcje; pereponka; plece 1.; pljuce; popkova žnora; potna jamica;priseljc 2.; priželjc; prsi; puncica 2.; rebro; ritno cevo; salo; slapina; slezena; slina; srce; stegno;stran; šibra 1.; šija; šinjak; šlibra 1.; tetiv; tetiva 1.; tetivka 1.; tolstina; tolstnina; trebuh; ud;uhek; uho; usta; ušesa; vranica; vrat; zatilnik; zlezda; zob; zrklo; želodec; žilaą; žlem 2.; žolc 973 ŽIVO BITJE > JESTI: glodavec 974 ŽIVO BITJE > LASTNOSTI IN ZNACAJ > SLAB > PREDRZNOST: vagret 975 ŽIVO BITJE > POŠKODBA: pikec 976 ŽIVO BITJE > SKUPINA: par 977 ŽIVO BITJE > ŽENSKA > DEL: cuzek; maternica; puhor; senki 2.; sesec; snet 2.; srajcica 2.; volcaj 979 ŽIVO BITJE > ŽIVAL: divjacina; lisec 2.; lišcek 2.; mrha; pitanec; samec 1.; samica 1.; žival; živina 980 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DEL: alcenov rog; alkur; arovica; boh; cvep; cohovina; crmeljak; divjina 2.; drobje; flam; frklja; gnjad; gobec; greben 1.; grebenec; griva; ikra 1.; jajce; kalbrin 1.; kljun; kocina; kolba; kolbica; kraca; krempelj; krofą 2.; loj; luskina; meso; ostnina 1.; ostnina 2.; parkelj; pasjak 2.; peretnica; perice; perje 1.; peruta; perutnica; plavuta; plece 2.; polževa lupina; popek 3.; putan; rajželjc; rep; repetnica; ribja kost; ribna kost; rifelj; rilcek; rilec; rog; rogovile; rumenjak; slonokost; šcetina; špeh; taca 1.; vamp 2.; vime; želo; žima 981 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DEL > TEKSTIL IN USNJE: kozina; kozlicevina; kozlovina 2.; krzen 1.; krzen 2.; madrovina; ovcnina; pibrovina; teletina 982 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > DOMAC: bositi; jarmati; sedlati 983 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI: mešnina 984 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DIVJI: zver; zverina; zverjacina 985 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DIVJI > VRSTA: afinja; alcen; bis; bistrovid; bivol; bodicijes; bregomacka; cmintar; cuš; damjak; dihur; elcen;elfont; godrnica; hevec; jazbec; jelen; jež; košuta; krt; krtica 1.; kržek; kuna; lev; levec; levinja;lisavt; lisica 1.; lisica 2.; lisjak 1.; losą 1.; losą 2.; medved; medvedinja; medvedka; merkovca;miš; opica; ostrovid; piber; podgana; podlastica; polh; risa; risina; roclin; sedlon 1.; sedlon 2.;slon; srna; srnec; srnica˛; srnjak; špicmoh; tekir; veverica; vidra; volk; zajec; zurnaf 986 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DIVJI > VRSTA > MLADIC: afinjica; jelencek; jelenec; košutnik; levce 1.; miška; zajcek 1. 987 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DOMAC: drobnice; jarec; junec; kobilica 2.; muša 2.; živince 988 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DOMAC > BOLEZEN: stekli pes; žavbelj 989 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DOMAC > VRSTA: bik; brav; camer; fijal; govedo; hrt; jahon; kamela; kljusa; kobila; komela; konj; koštrun; koza 1.; kozel; krava; kuzelj; kuzla; kuzlica; macek 1.; macka; merjasec; mezeg; mrkac; mucika; muša 1.; osel; oslica; ovca; oven; para; pastuh; pastuk; pes; prasica; prasicica 1.; prašic; psica; svinja; tovorniski konj; trkac; visla; vohon; volą; žrebec 990 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DOMAC > VRSTA > BOLEZNI IN HIBE > HIBA: jalovina 991 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > DOMAC > VRSTA > MLADIC: bicek; cucek; jagnje; jagnjica; jalovica; junica; kozle; kozlic; kužek; macicaą 1.; ovcica; pese; pesek˛; prase; prasec; pse; psicek; tele; telica; žrebe 992 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > KOPENSKE ŽIVALI > MLADIC: mladica 2.; mladic; mladina 2.; odstavcek 2. 993 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > MRCES: gosenica; markaj; metulj; mrgolinec; žužela 994 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > MRCES > VRSTA: adrušcica; adruška; babura; babuška; belka; bolha; brencelj; bucela; cebela; cesravec; cmrlj; farflja; fota; furmacica; gnida; gril; kankara; keber; klošc; kobilica 1.; kobilicar 1.; komar; krstnica; kršelo; macica˛; martinec 1.; molj; mramor 1.; mravlja; mravljinec; muha 1.; murinic; mušica; mušnica˛; navratnica; obad; osaą; pajek; penklja; prasicica 2.; rogac 1.; ropanica; skrakek; skvor; sršen; stenica; strigalica; strupijan; šcurek; tekut; tobolica; trot 1.; uš; zaloga 1.; zaplivek; židanik; žitni molj 995 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > MRCES > VRSTA > BOLEZNI IN HIBE > HIBA: trotarica 996 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PLAZILCI IN DRUGA GOLAZEN : biba; crvą; giftrka; gomaza; pojedež 997 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PLAZILCI IN DRUGA GOLAZEN > VRSTA: belouška; gad; gadac; glista; guš; ihtrka; kaca; kukec; kušcar 2.; martinec 2.; matek; mocerad; mocerol; modros; pijavka; polž; rozica; špunder; voš 998 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DIVJI: mokož; tica; tic; ticek; ticica; vabljenka 999 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DIVJI > VRSTA: adofs; basant; belakin; belokožnik; bolt; boltek; bregovnica; breguljaą; bregulja˛; brgles;brinovka; brojica; brolica; bubuj; carar; cigavt; cikavt; cipa; cizek; cvrcek; caplja; cerulek; cicek;cofinek; cofitelj; cuk; deb; detel; deževnik; dlesk; drozg˛; drskac; evcuncic; fazant; fimor; fugrle; fultran; gajec; gavec; gavek; gavgarica; gimpel; glastovica; glastovka; glavac 2.; goršcnik;grabec; grilcek; grilec; grivnik; grlica; gumpal; harec; hitap; horopka; hudournica; jastrob; jereb;jerebica; kanja; kanjec; katorna 1.; kavka; kavran; kavranoc; kljunac; knipka; kobilar 1.; kobilar 2.;kosł; kozica 1.; kragulj 1.; kreclik; krokar; kukavica 1.; kumpal; labud; lahec; lastovica; lastovka;lešnikar; lisec 1.; liska; lišcek 1.; lunj; menišcek; mracnik; odab; orel; otap; palcic; pastirica 2.;pelikan; penica; pinož; pirpogacica; pišcenik; pivelj; pivljek; plašica; plavka; plezavt; podhujka;podlesak; podlesek 1.; pondirek; posavka; postojka; postojna; postovka; prepelica; rajka; rajskitic; rangar; remica; repnik; režgotinec; rjavka 2.; senica; skopec 1.; slavec; smrdokavra; sokolec;sova; sraka; srakoper; strnad; stržek; šapljica; šcinkavec; škorec; škrjanec; šoga; štiglic; štorklja;štrus; topir; tropir; vjer; vodeb; vonic; vran; vrana; žerjav; žolna 1000 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DIVJI > VRSTA > MLADIC: labudic 1001 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DOMAC: kura 1.; kuretina; perutje 1002 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DOMAC > MLADIC: jarcica 1003 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DOMAC > VRSTA: copka; golob; golobec; golobica; gos; gosjak; goska; koklja; kokoš; kopun; pav; petelin; petelinec; pura; purman; puta; raca; racman; rezanec 1004 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > PTICE IN DRUGE ZRACNE ŽIVALI > DOMAC > VRSTA > MLADIC: aluška; cibika; golobic; goslinec; kure; mladica 3.; petelincek 1.; piplica; pišcanec; pišce; piška; puric 1005 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > RIBE IN DRUGE VODNE ŽIVALI: riba 1006 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > RIBE IN DRUGE VODNE ŽIVALI > VRSTA: aksa; alaą; androga; arink; atapot; avštriga; balena; bizina; blates; blateš; bolar; brodaška; cinklja; crnooka; delfin; ekina; etnica; fokina; frigeljc; fugor; glavac 1.; glavatica; golub; grum; grundelj; hebetonica; hobotnica; jevžljarica; jez˛; ježevka; kacela; kalamara; kapelj; kapica; karf; karpoc; keca; keta; kit; klin˛; koreselj; košcak; košir; krota; lipan; mekuž 1.; menek; mrena˛; mušelj; nistor; okukok; omocel; opolzlak; orada; ostrež; ostriga; piškur; podlestva; postrva; puf; rak; rakek; raza; sklednica; slavka; som; sulec; svoja; svola; šcuka; štokš; toką 1.; tuna; žaba; žabica 1.; žarka 1007 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > SKUPINA: ceda; creda; krdelo 1.; roj; stan 3.; truma 2. 1008 ŽIVO BITJE > ŽIVAL > SORODSTVO IN TEMU PODOBNA RAZMERJA: pleme 2. potica [potíca] D potica 261: hrana TMB: Potiza -e  NEM.: LAT.: Affricia GS: Potiza – Illyrice Povytiza Carnioli ajunt Povtiza; quia convolvendo Razlaga je  PRIMERJAJ: povtica