Razne novice. * Osebne vesti. Nastavljeni so kot kaplani fcč. gg.: Franc Rop v ReČici, Anton Kuhar v Središ6u, Franc Rampre pri4 Sv. Vidu blizu Grobelnega, jTranc Kren pri Sv» IAntonu v Slov, goricali, Peter Pavlič pri Sv. Lenartu \i Slov. gor, — Prestavljeni. so: Anton Tkavc iz Liutomera v Maribor, (kot korni vikar), Janez Sirec iz Stoperc v. Leskovect Jožef Toplak iz Središča v. Ljutomer (kot II. kaplan). — V začasni pokoj sta stopila zaradi bolezni: Ferdinand Ciuha in Franc Lovrenko. * Duhovne va|e. Ta teden se vršijo y\ Alojzije- j vi cerkvi v Mariboru duhovne yaie, katerih se ude- ; ležuje okoli 100 duhovnikov Lavantinske j",kofije. Govori ylS.. P. Edvarda Fischer iz družbe Jezusove so vsestranski izvrstni in poslušalce do dna srca pretresujoči. f Iz pošte. Jožef Horviat pri Sv. Andražu v Leskovcu je dobil mesto poi&tnega ekspedijenta pri tamošnjem poštnem uradu. * tDrenažnl tefcaj. iDa se vzgojijo praktič.ni melioracijskipreddelavci po poklicu, je fteželni odbor skle- ! nil prirediti \. Mozirju, okraj Gornjigrad^ 6dnevni \ drenažni tečaj in sicer od 13. do 18. septembra t. 1. Štajerski deželni odbor bo podelil |5 ustanov po 20 K, da se lahko tudi revni kmefiki delavci tečaja udele- | žijo. ! * fTri maše na vernib duš dan. Ce bo uslišana pro§nja mnogih školov, naj bi sveti oSe dovolil vsem duhovnikom celega sveta opraviti na Vernih | du§ dan irikrat daritev svete maše, bo ta žalosten ] dan spremenjen v vesel dan za vernike, posebno pa za duše v vicah. Podoben bo potem ta dan svetemu božičnemu dnevu, Samo za '^rvo sveto mašo bodo smeli duhovnikj prejeti stipendij ali plačilo, vse druge maše se bodo morale opraviti brezplafino v prid pokojnih. Duhovniki, ki bodo radi forezplačno maševali, bodo s tem obenem pokazali, da so res preprifiani o tem, kar učijo vernike glede na yice. Naše Ijudstvo bo to ugodnost, 5e |o sveti oče dovoli, pozdravilo z največjim veseljem. * Svobodne šole zaprte. Nau&no ministrstvo je odločilo, da nasprotujejo Sole društva MSvobodna šo la" državnemu Ijudskošolskemu zakonu in se morajo torej zapreti. * Liberalni učitelji zopet za brezversbo Šolo! Da so aaši liberalni u&itelji za svobodno šolo in da bi po zgledu francoskih framasonov in barcelonskih požigalcev ter oskrurijevalcev mrliftev radi vrgli iz šol katekizem, iztrgali «trokom iz src vero ter pometali iz gol križe, to že davnej vemo, Saj se je za to izrekla jasno skup^Čina ,,Zavezar"ev:" v Radovljici, ki je obenem poslala zastopnike; ~? Prago na shod «Svobodne Misli", pri katerem so bili med drugimi navzofii tudi voditelji nedavnih barcelonskih Izgredov in gTOZot. Zadnji 6as pa so kranjski in ^štajerski liberalni uStelji, da bi kmeta ulovili, zatajili svoje nazore, in ,,,Učiteljski TovariŠ" je nekako pred enim mesecem pisal, -da je vera Jezusa Kristusa edino prava, katoliška Cerkev pa da edina prava ohranjevalka njegovih naukov. Danes pa beremo v porofiilu o skupščini ,,Zaveze" v Mariboru v poro&ilu nekega Pivka sledeče: »,00 je postala iz šolstva iz cerkvene institucije posvetna, to nam še ni zadosti . . ." ,,Vse šolstvo stremi po tem, da se bo morala razdružiti nenaravna zveza Šolslva z bogočastjem." — Liberalni učiteljij &1 boSejo razdreti vsako zvezo med Šolstvom in bogoftastjem, se pa Se Hrznejo sklepati resolucije in pozivljati ljudstvo, naj se postavi na njihovo stran. Slovensko ljudstvo pa, ki ima danes v svoji sredi že obilo kršganskjih ufiiteljev;, Hateri 'delujejo za njegov blagor v njega organizacijah, je mnenja, da liberalnih uSiteljev prav ni6 ne rabi in da se jim še veliko p/edobro godi. Naj se izselijo. na Francosko, kjer je razdrta zveza med šolo in Bogom. Vsak tam, kamor spada! Na bran za mejo! V naSem narodnoobramb- nem delii bila bi nam Velika pomoč, ako bi mogli slovensko Sasopisje na meji razširjati še v veBjera j obsegu kakor Že ilak to storimo. Razven denarnih ' doneskov v to svrho bi nam posebno dobro služilo, ¦ ako bi se nam 'dopošiljali tudi prefiitani fiasopisi, da i jih VTŽemo v obmejne kraje, Zlasti se obračamo na Ljubljano in druga blovenaka mesta in trge, kjer je nabiranje predtanega gasopisja zvezano z majhnim trudom in stroškom. Nabrano časopisje naj se pošil- ja na Slov. krščansko-socijalno Zvezo v Mariboru ali pa, kar je še boljSe, naj se stopi z jijo v dogovor zaradi naslovov, da se časopisje more pošiljati naravnost slovenskim obmejnim MŠam. Obrambna organlzaclja. \* vseh slovenskih katoliško-narodnib glasilih se javljajo gla^ovi, da se enotno organizira po jcelem Slovenskem narodno obrainbno delo. Po našem mneniu je ,treba tuka^ razločevati med dvema panogama obrambnega dela, ki bi se naj samostojno '^P^anizirali. Ho je nepolitično izobraževalno delovanje ob meji in drugih narodno ogrožeiuh krajih, drugič pa gospodarsko obrambno delo po vzoru Siidinarke. Za zadnje delo si mislimo da bi bilo najboljše, oživiti in reorganizirati že/ bbstojefio iNašo Stražo. Za narodno-izobraževalno delo in yse kar je žn];m v zvezi pa "se naj osnuje novo društvo, ki bo enotno organiziralo, nadaljevalo in razširjalo delovanje, kateregai so sedaj opravljale raelične pokrajinske krščansko-socijalne zveze, vsaka po svojem lastnem nafcrtu ali pa tudi brez nafirta. Ze danes pa je naše trdno prepričanje, da morajo taka društva nspegno delovati le v sluftaiju, ako si na.imeio za t'a posel določene tajnike. Tako velika druBr tva z ogromnim delokrogom ne morejo izhajati brez stalno iiastavljenili mo5i. Stara lumparija. Že opetovano smo zavrnili očitanje celjskih liberalnih listov, 8e§, da se rabi obmejni sklad v politifine namene. To je laž, katero so si izmislili celjski liberalci, ki rabijo ndstavljence liberalnih obrambnih organizacij neprestano za svojo strankarsko politično agitacijo. Samoumevno paje, da naša obrambna društva za obmejne hiše ne bodo naročevala svobodomiselnih listov. Toliko jasnosti, da to izprevidijo, bi pa6 smelo biti tudi v liberalnih buticah. Račun o obmejnem skladu smo položili na šentjakobskem shodu, liberalcem pa ga nikldar nismo in ne bomo, ker ni navada, da bi se pošteni ljudje opravičevali pred vsakdanjimi lumpi. Slovenske učjie knjige. NauBno ministrstvo, je dovolilo profesorjem: dr. Valentinu Kušarju na uciteljskl prjpraviiiici v, Ljubljani, (Franu Komatarju na državni gimnaziji v Kranju in ravnatelju druge državne gimnazije v Ljubljani, Franu Wiesthalerju dopust za šolsko leto 1909—10 v svrho spisan'ja slovenskih Šolskih knjig za srednje §ole, oziroma uSiteljiš<5a. — Da je ministrstvo vendar |Bnkrat ugodilo dolgoletni zahtevi Slovencev po svojih lastnih uSnih knjigah, to ne gre iz giave Nemcem, ki se zdaj zaletavajo z vso silo proti naučnemu, ministrstvu, 5eŠ, zakaj da je dovolilo sedaj dopust omenjenim proiesorjem za tako protia\strijsko delo. Ako en državnopravni narod v Avstriji zahteva upeljavo šolskih Bmjig v njegovem jeziku, |e nemSkemu kulturnemu Mihelnu že prevefi. Sami so pa taki patriotje, da še na rojstni dan našega vladarjai razobeSajo veleizdajniško nemško zastavo po svojih hišah in prepevajo tudi veleizdajniško .,Die fWacht am Rhein'4. Katoliški dijaki. Šmarje pri Jelšali, 23. avg. Naža župnija in ž njo celi šmarski okraj sta rioživela dne 22. avg. posebno čast. Katoliški dijaki, visoko- in srednješolci so imeli v gostilni g. Habjana preteldo nedeljo svoj dan, Predpoldan, ko sobili vsi poprej pri službi božji, so imeli ustanovni shod za pododbor slov. dijaške zveze, Jri se tako lepo razvija ter je zavzela takb velJkansko delovanje za katoliško narodno stvar Slovencev. Da so resnično prijatelji ljudstva, so pokazali popoldan, ko so nam prtpravili s svojo veselico nepopisljivo zabavo. Da so zapeli mnogo krasnih pesmij, da so nad vse spretni tamburaši, in se no dajo prositi za igranje, se pri njih samo razume in se je zahvalno priznavalo. Višek poštene zabave in nevkrotljivega smeha paso nudili ter izzvali s svojo Šaljivko: JTrije tiftki'', iTi pa znajo ti, boljše ee ne da igrati •— je bila ob&na sodba. Slavnostni govornik g. jurist Ogrizek, prireditelj slavnosti, je žel s svojim ognjevitim govorom, v katerega ie vpletal precej ,,gorkih* za nemfiurje, mlačn0že ter odpadnike, burno odobravanje. Razlaga narodno odločnost in ppsebej še važnost obrambnega ctela. Na to smo Se se dolgo pošteno zabavali ob prijetnih glasih neumornih grl in tamburic. Ob&udovati smo morali ves nastop, trezno in zmerno življenje teh gospodov, njili preprosto, prijazno občevanje z našim ljudstvom — so pač katoliški dijaki. Razlika med njimi in> njih nasprotniki je kar očividna. To je ves nov, čil, prerojen zarod, v katerega upravičeno stavimo najboljše upanje za 1 .rihodnost. 0 kaki surovosti, podivjanosti, razgrajanju ni bilo sledu. Veselice se je udeležiio <— prefi. g. dekan in ve6 drugih gospodov seveda tudi! — mnogo šmarskega prostega jjudstva v— iz med tržanov sila redki! — 6ast jim! — ter precejšno Števi- 10 zavednih gg. so&edov. V čast so oi šteli gg. dijaki, Ha* jih je pofiastil č. g. župnik in miadinolijub GomilŠek, kateri je katoliško dijaštvo pnsr&no pozdravlial ter bodril za razgirjenje n'jih delovanja. Vsem, M so fei pripomagali k tej izredni veselici in slavnosti, zlasti Se seveda gg. dijakom prisrčna zahvala za zabavo in čast, ki ste nam jo izkazali! Bog Vas živi in krepi ter ohrani na zafertani edino pravi poti! Mariborski okraj. m Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru se je 'preselila v pondeljek 23. t. m. v svoje nove prostore v stolno ulico št. 6. Nemci so za drag denar kupili hišo na dvornem trgu, da so laliko posojilnico ven vrgli. Pripomnimo še, da je! gostilna pri ,,6rnem orlu" sedaj ^zagrizeno nemška in se v njej nahaja ,,Kernstock&tublein". Izpred sodišca. Goljafiv ttrar. — Urar Fraa Staad it Goraje Radgoae se je moral pred mariborškim sodiščem zagovarjati radi goljafije, ker je aekega daaajskega urarja ogoljnfal za zlate verižice v zneska 113 kron in raznih drngih stvarij. Dobil je šest tedaov ječe, poostreae z eaim postom vsakih 14 dnij. — Ivaa Zinko iz Slov. Bistrice, že mnogokrat predkazaovan, je vkradel v Ptnju kolo Franou Haadreviču vredao 100 kron. Štiri mesece bo premišljeval svoje dejanje v težki ječi, poostreni s postom vsakih 14 dni. — Mehaaik Heank Kovačič" je pokradel mnogim avojim torarišem ure ia denaraioe ter obleko v vrednosti 105 kron. Ure je prodal ia z deaarjem pobrisal na Domaj. Tamkaj so ga radi aeke tatriae zasa&li. Sedel bo za svoj čin dva meseca v težki ječi, poostreai z jednim postom mesečno. Prej bo moral pa še prestati svojo kazen na Dunajn m Hoče pri Mariboru. Zborovanje S. K. Z. dne 22. avgusta se je izredno dobro obneslo. V dvorani izobraževalnega društva pri g. Rojku se je po ram maši zbralo nad 80 Svrstih krepkili mož iz cele žtipnije. Veselo jili je bilo gledati zagorele gospodarje iz polja' in lJorenjake i/ Pohorja. V predsedništvo je bil izvoljen enoglasno spodnje-hoški župan Pavel Vernik, podpredsednik Ivan Gorinšek iz Smiklavža, tajnik kaplan Jožef Krajnc in njega namestnik Jožei Gselman. Nad eno uro je govoril državni in deželni poslanec g. Frajic Pišek; opozarjal je pred vsem, naj se občine hitro oglasijo po Županstvih za krmo. VsleČJ nujnega predloga, ki so ga stavili poslanci Slovenske Kmečke Zveze, se je dosegla državna podpora 2 milijona kron. Za Štajersko namerava država naročiti 140 vagonov sena, kar pa je seveda premalo. Govoril je nadalje, kako se naj postopa, da se odpišejo davki, če sq kmetje trpeli Škodo na< polju, travinikih ali y vinogradih. Skliče naj se obfiinska seja, izvoh komisija, ki pregleda škodo od parcele do parcele. Napravi se zapisnik glede škode, se podpiše In odpošlje okrajnemu jglavarstvu. Najbolje je, da se izvoli ta komisija iz občinskega odbora že začetkom leta«! Splob! je treba hitro po kaki nesre&i škodo ceniti ter takoj naznaniii oblasti. Govoril je poslanec med drugim tudi o lovski postavi, ki je samo zato, da varuje zajoa. To, pravi, moraja prenarediti v kmetsko korist, ^etudi z obstrukcijo w deželnem zboru. Potem govori o obstrukciji v državnem zboru in njenih vzrokih. Ko omenja, kaka Škoda bi vsled pooblastilnega zakona nastala posebno za kmete, ker bi se uvažala tuja živina in bi cena domači živini še bolj pa^1. Ia, ee je poklazalo med zborovalci veliko cgorčenje in od vseh' se je odobravala obstrukcija slovenskega kluba. Potem omenja in razHada od vlade predloženi navi dohodninski davek, hišno-razredni davek, davek na pivo, vino, žganje, gpirit itd. Ker je vlada hotela na vsak na6in imcti pooblastilni zakon in Se ubogemu kmetu naložiti nove davfke, zato so ji slovenski kmetski in nekateri idrugi slovanski poslanci odrek- 11 pokorščino in so obstruirali. Nazadnje omenja Še govornik tudi veliko breme, ki ga nalagajo kmeftkemu Ijudstvu šole ter povdarja, da se bo povsod zavzemal za to, da bi. država prevzela vsaf 50% za Šole: obfiinski odbori pa naj v tem smishi" delajo marljivo peticije, Deloma že med poljudnim, domačim govorom, posebnjo j>a nazadnje, se je razvila živahna debata, ki sn se udeležili tudi priprosti kmetje, kar kaže, ida naSi ljudje znajo tudi sami misliti in govoriii. Razgovora so se med drugimi udeležili tudi kmet FrangeS iz Zagorc, J. Gselman, veleposestnik K. Novak, kaplan Krajnc in drugi. Ob sklepu predlaga in i.temeljuje g. knplan Kralinc slede^e resolu^ije: 1. Zborovalci, zhra.ni dne 22. VTTI. 1,909. na ^liodu S. K. Z. v Hočah, izražajn noslancem S. K Z. popolno zaupanje za njihov odloSen nastop proti sedanji vladi ler odobravajo obstrukcijo. Volilci želijo da vztrajajo poslanci v boju proti nam sovražni vla- di ter pozivljajo vse slovenske poslance, da so v tem boju edini. (Enoglasno sprejeto). 2. Volilci pozivljajo deželne poslance, naj delajo za tako spremembo lovske postave, da kmetje od divjačine ne bodo imeli škode; (Enoglasno sprejeto). 3. Volilci prosijo vlado da jim preskrbi kolikor mogoče veliko podporo za krmo. (Enoglasno sprejeto). 4. Volilci zahtevajo od vlade, naj eprejme 50 pdstotkov išolskih bremen, (Enoglaano sprejeto). 6. Voiilci odločno zahtevajo slovensko vseui_iliS.e y Ljubliani ter protestirajo proti italijanskem vseuoilisčn v Trstu. (Enoglasno sprejeto), 7, Volilci zahtevajo 71etno nepretrgajio obisko.vanje ljudske Šole brez poletnega oproščenja (Sprejeto, proti 1 glas). b. Volilci zalitevajo od vlade fca slovenske kraje slovenskib. ali 'slovenščine popiolnoma; zmožnlh uradnikov^ ŁEnoglasno sprejeto), Ko je g. poslanec Pišek ge na razna vprašanja odgovoril, se zahvali predsednik fupan P. Vernik poslancu ea njegov trud, in izreSe iv. imenu viseh popolno zaupanje, ga prcsi naj kiepko zastopa povsoci kipristi slovenskib kmetav; ter zaMjuCi zborovanjel z željo, da bi v kratkem zopet videli svojega rojakla in posl&nca PiŠeka v svoji sredini. i m Jarenlna. šentiljski Vlan se je minolo ne- | deljo prav dobro obnesel. Udeležil sei ga je državni | in deželni poslanec dr. Korošec, iv lepem Stevilu so bili zastopani Sentiljčani, a tudi iz drugih sosednih krajev gmo videli mnogo ljubih gostov. ^Prihiteli so tudi mariborski Orli in jievski zt>or( S. K. S. Z. Martin Krpan je občinstvo imenitno zabaval. Tudi igra ,,Trije tički" se *je dobro igrala. Uprav nestrpno pa smo že pričakovali, kedaj nastopi mariborski Orel, Marsikdo je pravil: Za vse drugo mi ni toliko. ;; samo Orfe bi eilno rad videl, kako bodo nastopili. In res, komaj se je igra doigrala, ge so prikorakali tudi Orli. Lepo je bilo gledati kako so korakali ob zvokiu godbe pri 'rajainem dohodu. Proste vaae so izva\jali tako krasno, da smo se jira kap. divili. Polastila se nas je vroCa želja, da si tudi "mi ustanovimo telovadni odsek.. Ke smemo pa pozabiti tuldi našega domaSega in marjforskega pevskega zbora, *ki so nam zapeli par p;rav lepih pesmi. Le prehitro je pretekel ta lep dan 5n morali smo se loSiti od ljubih nam gostov. m Sv. Marjeta ob Pesnici. V dobi jubilejev ži- vimo. ,Od mno,go strani nam prinašajo naši listi po- ročila o slovesnostih, ki so se \i ta namen vršile. Pa smo rekli: Kaj bi se samo drugje hvalili, tudi mi nekaj napravimo . , . Pa smo jo kmala t,pognintali" tak'o-le:! Zvedeli smo, da obhajajo naš veleč. g. žup- nik Jernaj svoje — petdeseto godovno. Dobro! To bo- di naš jubilej. V ta namen je v soboto večer, dne 21. avg. lodmevala po naši dolini, in hribih mogna strelba jz topičev. Ob .,,Ave Mariji" pa se je zasli- šalo veselo pritrkovanje naših milodonečih zvbnov. Rakete so, — liki žareče kače t- sikale in Švigale visoko v no&no tmino: pisani lajnpijoni, ter raznoboj- ni umetalni ognji so earobno razsvitljevali lepo po^ letno nofi, ,tam na hribu pa so ifantje zažgali čarobno lepl kres . . . iOb tej prilikl so naSega velezasluže- nega g. župnika vse Štiri obSine v župniji, — v znak hvaležnosti za naporni trud in slkrb v cerkvi, Šoli, ; itd. imenovale svojim ICastnim obeanom. V nedeljo 22. : avg. po slovesm službi bažji se je poklonila g. ju- : bilantu deputacijai obfiinskih odbornikov, z župani na ; čelu, jim Cestitala, (er jim izročila znak častnega : obcana, krasno dip.lomo. Tako smo torej mi napravili : svoj jubilej. 1 - Sv. Anton \ Slov. gor. Dne 29. avgcsta ima f"kaj g. drž. in dež. poslanec Roškar shod. 'Ob enem priredi tudi bialno društvo svoj letni občni zbor. Vabljeni ste torej v obilnem žtevilu vsi farani in somišljeniki društva. Pride ve6 g. govornikov in bo torej jako zajiimivo. Nastopijo tudi domafti tamburaši. m Sv. jKriž nad -Mariborom. Naša dolgoletna želja, da bi se jzpolnilo zvonjenje tukajšnje župnijske cerkve b detrtim, velildm fcvonom, se je letos uresničila. Ko sta cerkveni kljuCar Jakob Stemad in njepov brat Janez Slernad obljubila vsakl po 1000 K, potem pa Še pet dnigih posestnikov vsak po 200 K in pet po IOOi-K, so 6. g. zupnild A. Kocbek naro5ili nov zvon pri livarju Maksu Samassa v Ljubljani, ki je izvršil svdje delo v obCno zadovoljnost. — Dne 7. avgusta t. 1. je bil zvon na posebnem, od iJakoba Sternada za to oskMbljenem vozu prepeljan z tnariborSkega kolodvora k Sv, Križu, teden dni pozneje pa so priSli premil. knez in Skof k nam, da nam ga na visoki prazniki Marijinega ,vnebovzetjai slovesno blagoslovijn. NaSo radost nad njihovim prihodom so izraŽali napisi na osmerih slavolokih, postaAiljenih ob cesti, ki vodi mimo Sobra do župnijske cerkve, potem veselo streljanje iz topičev, na veS^n Stevilni kresovi po okoliSkih orifiih, razsvetljava cerkv«nepa stolpa in naSiH hig, bakljada križevskih vetfirancev z godbo. Tn nepozabljiva nam ostane sveSanost dne 16. ( avgusta, ko so naS nadpastir najprej ob osmih ziiutj raj s pomenljivimi obredi, katere so sproti razlagali. krstili novi zvon, slnžili sveto mažo, z vneto besedo s prižnioo opisali kvoii ter blaženo smrt in častito vnobovzetje Marijino, pa bo se javno zahvalili vsem dobrotnikom, ki so dosedaj zložili za zvon že toliko, da je nepoVritih le še kakih .1000 K, in ko so se sami udeležili darovan.ia okoli altarja z velikodušnim darom 100 K, nazadnje pa, ob 12. uri opoldne, zapeli zahvalno pesem, Te Deum, s katero smo se Bogu za* bvalili za pomog pri težavnem niodjetju. — Nnvi zvon tehta 1830 kg ali 33 starih oentov, velja 6494 K, ne vštevSi stroškov; za prenarejanje stola; v zvoniku, in poje glas C, ki s preišnjimi tremi' tvori milo doneč skladni akord C I a c. Kmalu po poldnevu smo z veseljem zaslišali, kako Čisto je zadel zvonar nameravani glas zvona. — Posvefien je novi zvoa spominu trojnega letošnjega jubileja, kar pomenjajo podobe z napisi, ki ga krasijo, namreS: 1. Sv.. Mihael, na čigar ime je krščen, in napis: ,,V tvaležni spomin 20 letnega žkofovanja Nj. Eksc. dr. Mihaela Napotnik. 1889—1909." 2. Kristus na križu, pod podobo napis: ,,V spomin 50 letnice združitve župnije Sv. Križa z Lavantinsko škofijo. 1859—1909." 3. Sv. Andrej apostol, e križem, pod podobo napis: :,,y spomin 50 'etnice premešCenja školijsbega sedeža iz St. Andraža v Maribor. 1859—1909." jNa spodnjem robu zvona je čitati: ,,Vsaki čas klical Vas, vabil bom v božji dom. Omislili so me darežljivi žiupljani za Casa župnika Ant. Kocbek ter cerkvenih kjjufiarjev Jakoba Sternad in Janeza Hlebič, Vlil me je Maks Samassa v Ljubljani 1909." — Naj se nam vsem v zveli&anje uresničujejo besede na slavoloku pred župniščem: Mogočni novi zvon, posvečen vi trojni jubilej, Tvoj krasnomili don, v življenju spremljai nas odslej! ra Slov. Bistrica. Vsako leto se je priredila na Jernejovo jiedeljo v našem mestu ^eselica, da se okolič.ani navdušijo za narodno etvar. Tudi letos se je nameravala skupna elavnost vseh. tukajšnjih društev. Naša stranfca je zahtevala, da ostani polovica čistega dobiSka doma t. i. za otroke slovenske šole v Slov, Bistrici, drugi del pa se daj za St. Ilj. Z drugim namenom eo bili zadovoljni vsi, pri prvem pa je zahtevaJ g. ZaložaiK, pisar dr. Lemeža, da se darni polovioa ftistega dobička družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tej nameri so se ustavljali zelo pristaši liberalne stranke, Ceš, da bo vsa šolska mladina potegnila v šulferajnsko ponemCevalnico, ako se ne bo podpirala izdalno. Družba sv. Cirila in Metoda še ni dala vinarja za naš okraj. Vodja liberalcev pa se nikakor ni udal sklepu veSine, ampak na lastno pest uredil svojo veselico, poklical Prekoršeka in brzojavno zahteval pomoč iz Konjic, Celja, Maribora, da se ohrani liberalna glorija Slov. Bistrice. In res se je ohranila . .. . Kmečkega ljudstva ni bilo. Za naš okraj je bila veselica brezpomembna, ali bolje rečeno, Skodljiva. Dozdaj smo delali vsaj skupno okrajuo politiko, a zdaj je vsako skupno delo nemogpče. Ljudstvo je nanosilo denar, iz katerega se je zidalo posoiilnifino poslopje. Zdaj je bilo žaljeno to ljudstvo po skrajno netaktičnem govoru g. Prekoršeka. Ta je vse mogoče stvari očital klerikalcem, pral družbo sv. Cirila izi Metoda m povzdigoval ljubljanskega Hribarja. Toda ko. ga je imenoval, nikldo ni zaploskvd, nikdo oi zaklical' obižajnega živio. Zato je sklenil svoj dvajset minulni govor. Navzočih je bilo pri tej veselici tako okoli 300 gosiovi in domačinov iz mesta. Zlasti smo zupazili mnogo ufiiteljev in učiteljic, veliiko Homijev raznih naroijiilh tvrdk, M Ijubijo tudi naše groSe, a n-, naših misli, a si jili bomo zapomnili. Vse pplno pa je bilo liberalnib Študentov, menda najvegje število vsen udeležencev, ki sa hodili okoli kakor levi in nage pristaše nahrulili tu in tam. Dobili smo utis, da je hotei Avstrija liberalno gnjezdo Sn da je naša posojilnica pod komando Jiberalnih zaostalih Studentov. m Vabllo. nDruttro za otroško varstvo in mi-dinsko skrb t sodnem okraju 8v. Leiart" ima stoj ob~ni _bor v gredo dne 1. sept. t. 1. ob 10. nri dopoldne t *t. Letartu v sodnijakih prostorib. Vspored: 1. Poročilo tajnikovo in blagajniko»o. 2. Kako je drnštvo racširiti in njegova sredstra pomnožiti. 3 Predlogi gledž nporabe društvenih sredstev. K pray obilni udeležbi vabi odbor. m Sv. Hartln prl Vnrbergn Pri skioptiku g. Stebiha se je nabralo na primiciji g. Skofiča za Št. Ilj 25 E. m Jarenlna. Bralnemo društra sta darovala g. Sebastijan Polan~i~, hišnik t Mariboru, 10 K in Anlca Šipek, kaharica v Mariborn 5 E. PožrtvoTalnima rodoljoboma najsrčnejSa hrala. Odbor. ptujski okraj. p Sv. Marko niže PMja« V nedeljo, 22. avg. je gorelo v BorovcJJU, župnija sv. Marka. Zažgal je sam gospodarjev oče, Jožef (Majcen. velik prijatelj iganja. — Zahteval je od bolne žene denar, ps« ker mu qa ni dala, je bila od prijaznega moža tepena, potem se je zagrozil, odšel^ in zažgal hišo lastnega sina. Bolna žena je bila sama doma in( se le s težavo rešila. Nesrefini požigalec pa se je vrgel v skedenj in zgorel. Ostalo je samo neikaj prežganih kosti in Crev, poleg njega pokrov od pipe in ostanki steklenice za žganje. p Vellka nedelja. V nedeljo, dne 22. t. 111. se je Velikonedeljčanom razdelilo 139 kg. kavine primesi, katero je darovala prva jugoslovanskatovarna za kavine primesi v Ljubljani. Ta teden je pomožni odbor pod načelstvom gospoda deželnega poslanca Ozmeca ravno Velikonedeljčanom kot splošno najbolj prizadetim naiklonil. Ker je bilo okoli 800 zavitkov in Župnija štcje približno toliko družin, ni bila razdelitev ravno pretežka. Ni treba biti filoveku ravno prerahločutnega srca, da ga ne bi globoko pretresel poglcd na nesrečno ljudstvo, ki s hvaležnim srcem in solznimi očmi\*5prejema tudi male darove. To se je videlo sedaj kakor tudi takjrat, ko so dobri Bolfen&ani delili zelc. n'javo. Težko je nesreSnim premagati prirojeni ponos, ker sicer niso vajeni sp.rejemati darov. — Le velika potreba in ponekod že skrajna sila to zmore. V imenu hvaležnih župljanov izrekam javno zahvalo I. jugoslovanski to.varni v Ljubljani, kakor tudi slavnermi pomožnemu odboru za velikodušni dar ter priporofiam svoje trpefie in skoraj že obupano župljane Še v nadaljno podporo. Menhart, župnik. p Vellka nedelja. Celjski listi ne morejo pustiii svojega lažnjivega posla. Sedaj so si izmislili, da si je streljanje, ki se je na dan to&e vršilo proti prete- i čim oblakom, uprizorilo za župnikov god. Lažnjive.c naj ivendar pove, kdo je streljal za žup,nikov god, ki ga župnik ni imel isti niti prihodnji dan. Nesramno je tudi, poslancu Ozmecu očitati, da je obedoval pri ' g. župniku, namesto da bi si škodo ogledoval. Poslanec Ozme^se ni mudil nad 20 minut v župnišču, kjer se je vendar moral informirati. Osobito pa ee čudi- : mo, da toliko očitajo našemu župniku goetoljubnost ( oni listi, pri kateriii sodeluje Lesničar, ki je vendar i tudi rad zahajal k njim v, slabem in dobrem vremenu. p Ivanjkovci. Povsod se veteranci udeležujejo slovesnosti, ki se prirejajo bodisi v cerkvi ali zunaj v iproslavo našega ljubljenega sivolasega deželnega oceta! Tudi nas je načelnik sklical, da se udeležimo sv. maše. Radoveden sem bil, kaj bo storil naš oberkomandanU naš iajnikin blagajnik, ki je — včasih •¦— iako navdušen veteranec. Pa _glej ga no, ko smo korakali proli cerkvi, ga ni bilo poleg, potem §e le smo ga videli sedeti w klopi v civilni obleki! Tako torej, tisti, ki hoče edini komandirati, nima niti veteranske obleke? Je že mogoče,: da si je ne mor re kupiti; zato prosim slavni veteramski odbor, naj mu dovoli obleko na društvene stroške, saj jmamo, denar pa itak pobira in hrani gospod Petovar! Tako se mu primerno zabvalimo za zasluge, ki |ih ima za društvo! Kdor je zato, naj vzdigne prst!, Enoglasno sprejeto!! — Veteranec! p Sardinje. Kakor znano, nam je dne 24. julija 1909. v ormoškem okraju grozno toča pobila, in med tem tudi našo ob&no Sardinje. Zato zdaj nimajo naši liudje nobenih zelišč zaj živež, in to so zvedeli naši sosednji bratje o naši bedi in začeli so nam pošiljati iz raznih krajev zelenjave za živež, kar se jim tem potom najtopleje zahvalimo. — Posebno so se najbolj izkazali v tej pomoSi župljani Sv. Bolfenka pri Središču. — Podpisani se ,v imenu rvseh obdarovancev In obSanov obSine Sardinje prav lepo ¦zabvab vsem, kateri ste kaj darovali, posebno tudi gosp. u&itelju Košar-ju ter, še enkrat reče: Bog vam plati! Florjani Kuharig, župan. p Ilovcl. Vsak dan pogledam najprej, kako bo vreme, ker smo Že letos hudo preplašeni vsled velikih' ~7remenskih nezgod, ki so zadele naša sosede okrog in okrog. In ko tako gledam okrog* vidim, da se tam v Jeruzalemu neka hiša precej naglo vzdiguje. Kaj jjo neki to, vpraSam, in začuden, da sem edin tujeo v, kraju, mi odgovori delaveo: Tu gor se bo vozil ,,šnops" iz Ivanjkovec. — iTako, nova Šnopsarija? Za božjo voljo! Ko hudifi ni vedel za drugo sredstvo, s katerim bi naS siovenski rod uničil, zmislil si j« Snops. Ptujske Šnopsarije so zasloviele po vsem evet«, iz njih se yozi v vsako vas pogubni šnops, vsak pameten ftlovek obžaluje nesrečne Žrtve, ko JiK vidi, kakjo hirajo duševno, telesno in gospodarsko, le vlada tega ne vidi! Pa ka|j ho6e ~rlada, da pa, rečemo lahko, vsak teden dobiva nove prošnje za šnopsarlje! NaŠ Jeruzalem je bil dosedaj tako srečen, da v njem ni bilo šnopsarije! Bil je sicer malone popolnoma v uemških rokah in je Se, zdaj pa se mora v njega naseliti kuga v podobi smrdljivega šnopsa! PalaSa Snopsa hitro raste piioti nebu! Pa1 zakaj toliko jadikovanja? Saj bo prodajal šnops vendar g. Petovar, ki ga v JVanjkovcih izdeluje na veliko, in ga tanj prodaja na veliko in malo! Dosedaj tukaj na 'A ure dalefi ni bilo Snopsarije, zakaj neki! Le par revnih Ijločarjevje tukaj, drugi so sami revni viničarji, ki le s težavo toliko zaslužijo, da imajo tudi po ziml drva, obleko in boini živež. Prijatelj ljudstva gosp. Lovro Petovar liočo za te Ijudi ustanoviti novo posojilnico-Šnopsarijo. iAli bo občina dovolila? Ali bo dovolilo okrajno glavarstvo? Ce hoCete re^iti naSe ljudstvo, zaprite stare šnopsa|rije, ne od<piraite novih, če tudi prosi-zanje gospod, ki se piše Lovro Petovar! p Svetlnje. Mrtvaški oder gledam; med cvetjem in svečami spava mož, truden od dela; sivilasje, kolikor jih je Se, pričajo, da življenje ni bilo pofiitek; umrl je Andrefj Zadravec v 74. letu, ki si je s pridnostjo pripravil precejSnje premoženje;' bil je vse življenje mož, znaiCaj in zato priljubljieii po-vsod, Stiri dobe je županil, doigo vrsto let je zastopal občino v krajnem Solskem svetu, ti dv6 gastni službi je vsled starosti odložil §ele letos! Cerkveni ključar je bil trem župnikom! Vedno zvest pristaS katoliSko-narodne kmečke stranke se ni dal niti za las odvrniti od svojega preprifianja. Kako težko nam je za njim, kaŽe, da je vedno polna soba molilcev. Pogreb bo, kakor kaže, veMasten! Telo pofiivaj v miru, duša pa vživaj zasluženo plafcilo! p Sv. Bolfenk. V ,,Naradnem Dnevniku" se nekido hvali, kako so liberalci onemogočili zborovanje političnega društva "cine 15. t. m. Pomilujemo pred vsem Središftane, ki je njih edino narodno delo v zadnjem 6asu, da razgrajajo na shodih kiat. nair. stranke. PrepriSani smo, da bi BolfenČani (sami tega ne bili storili — vkljub vsem Zabukovfnikom, ki so bili na shodu! Središčani, piirgarji namreS, to je vaSa omika, vaS napredek, vafta svobodoljubnost ?! Eden je kakor otrok v svoji onemogli jezi metal klobuk y ženske, ki so si pa poSteno obrisale noge vanj. drugi jo dajal zauSnice poStenim možem (se bo imel zagovar.jati!), tretji je kakor kako pijano fante metal gostilnigarjeve kHipice okrog sebe itd. — same ovetke napredne 'omiko! Ker se pa tega ,,onemogo6en"a" že tako veselite, vam dajemo na znanje, da vam bomo dali Snofati paragraf 15 zborovalnega prava. Upamo, da se vam bo tako kihalo, da ne boste vec bodili kupovat takega ,,šnofeca"! p Sv. Barbara v Halozah. Na Vel. Gospojnico sa se zbrali tukajšnji sorodnikli in Castilci preč. g. zlatomašnika Jakoba Kolednika v Gruškoveu, da skupaj proslavija to redko obletnico. G. zlatomašnik je v soboto na tihem v Ptuju opravil sv. mašo- !ter se po vrnil nazaj v. St. Martin na Paki, poslovivši se od sorodnikov, kateri se jim tem potom prisrcno zahvaIjujejo za vso ljubeznivost ter jim žele doseči še v zdravju in veselju biserno sveto niašo. Slovesnost je na domu povzdigovalo veselo petje in strel, pa tudi ; doma&ega dušnega pastirja smo povabili, hotec poka- i zati svojo verno udanost katoli&ki cerkvi, Bog daj ¦ iz naših vinorodnih Haloz še mnogim duhovniški poklic, saj duhavniki nam posredujejo vec.no srečo! p Sv. Miklavž. Dne 19. t. m. so bile pri nas . ponovne občinsko volitve za 1. in 2. razred. V 1. so j zmagali pristaši K. Z., v ?lrugem liberalci, a samo i s tem, da dvema naSima pooblaščencema po v«(uni liberalna komisija m hotela dati izkaznic in glasovnic ter da so si liberalci \Tzeli na pomoč ormoška ! Nemca Diernmayrja in Gedliczka. Slednji lje nepo- j stavno 3al poobla^iiJo enerau liberalcu. Zoper volitve j 2. razreda je vložen priziv. p Na naslov SrediŠčanov! Središčani, ,,na]zavednejši"' pristaši Narodne stranke, se radi ponašajo s svojo narodnostjo. Veliki gromovnik pri razbijanju kmečkili shodov, Plepeo po imenu, je pa dne 19. {. m. prišel k abginskim volitvam kl Sv. Miklavžu na pomoft ondotnim liberalcem, ki so najbolj vneti zagovorniki nemške komajide pri veteranskem društvu, ki sq 'se za te volitve zvezali z ormoškimi Nemci, med katerimi je Gedliczka, eden izmed najljutejših ' sovražmkov Slovencev v ormožkem okraju. Da so miklavževski liberalci, njim na čelu g. nadufiitelj Salamun, zmožni take zveze, to smo že zdavnej vedeli; da je pa ,,narodni' Središčan zmožen hoditi roko v roki s tako družbo, to je pa naravnost naroflni š k a n d a 1. Heil, Središčani, tržani! Da ti taki narodnjaki in taki verniki kakor sa Središčani, kojih eden zastopnik je na shodu pri Sv. Bolfenku dejal, da njemu cerkve ni treba, Vladali in strahovali okoliško ljudstvo — SredišCani, ti 5asi so minuli! Dr. Kukovcu pa čestitamo, da zastopa tako patentirane narodnjake. p Katollško IiobražeTalno drnštTO ima sroj redai obini zbor T nedeljo dne 2'~. a-?a«ta popoldne ob 3 uri - žapniščo ˇ Stopercab. p Ptnjgka gora. 29. t. m. je na Ptnjski gori restlica s predsUTama: .Bratraaee" in -Dr. Vstmal in njegOT ghiga Štipko Tiček". Ciitl dobičrk je namenjen dijaiki knbinji ˇ Marlboru. Sosedi od Sr. LoTrenca, Majšperga, Žetal in drngi, priditc! Ljufomerski okra). 1 Ljutoiner. Na cesarjev rojstni dan so gasilci ljutomerskega okrajaobliajali petnajstletnico tevojega obstanka, Slovensko kiršfiansko ženstvo je ob iej pri~ liki izročilo načelniku zveze šopek s slovenskim trakom. Gasilce je z lepimi besedami pozdravila tnladenka Ribič. 1 Ljutomer. Liberalni listi: ^Narodni List", ,,Narodni Dnevnik" prav imenitno delujejo za slovensko ljudstvo. Da bi nikdo ne dvomil onarodnem delu teh listov, sta si oba postavila na Čelo besedico: ,,Narodni". Ep kako se kaže to delo?, Kje je tisti narod, kje tisto ljudstvo, ki hočeta zanj delati? Par ,,naprednih" učiteljev, par izgubljenih in moderno našemljenih študentekov, to je vse tisto ljudstvo, ld ga zastopata na. vedena lista! Kje je slovenski narod, kje je slovensko ljudstvo, so pokazale volitve! In to zavedno, krščansko Ijudstvo, njegovo versko življenje in prepričanjo smeši, Hannatiau kruto žali liberalno 6asopisje! — „. . . kaplan Skamlec; kršč. soc. mladeniSi so odvezovali konje in kradli bi6e, sedla in drugo . . ." — Zavedni Ljutomeržani, ki fitate napredne liste, ali se res strinjate s tako pisavo! ? Ali more še kdo dvomiti, kje je resnica? Kdor ima še iskrico blagega čuta v 9rcu, mora vsklikniti: fej taki pisariji! Zavedno slovensko, krščansko Ijudstvo bo šl& svojo zafirtano pot z železno vztrajnostjo ... 1 Nasllen gostilničar. Krčmar SenSar v Vučji vesi je imel v nedeljo, 22. t. fli. zveger nepotrebno godbo in ples. Na to skoraj vsakokrat usodepolno — zabavo je prišel iudi 25 letni mladeni^ Alojz Babič iz Iljaševec pri Sv. Križu. Ta fant je bil znan že od nekdaj kot pohleven in miren značaj. Tudi oni ve&er je sedel za mizo cela mirno ter prepeval z nekaterimi svojimi tovariši. Okoli %12. ure pa se vrne odnekod krčmar, ki ga je bila ravno poprej neka malenkost razjezila in Še mu je vrela kri. Ko mu pove natakar, Ha dela baje omenjeni BabiC nemir (kar pa ni bilo r^s), plane nad ubogega BaibiCa ter mu pritisne najprej dve grozni zaugnici. Nato ga zgrabi za ovratnik ter vleče — drže6 v eni roM samokres — na prag. Od tukaj ga sune črez visoke cementne in ostrorobe stopnjice na cesto. Revež je padel z velikb omabo na obraz, si prebil in odbil spodnjo ustnico ter pretresel možgane tako silno, da je bil pri priči mrtev. Kakšna žalost je bila za starše in brate, n kojih srede je odšel zvečer ?e zdrav in vesel! Najbolj sta obžalovala ofie in matir da je umrl brez spovedi, brez zadnje tolažbe. Naslednji dan je ležal rarlifi do iO. ure dopoldno na cesti v svarilo mnogobrojno zbranemu občinstvu: Ogibajte ee krfiem, alkohola in ,,fcalov" — zlasti fantje — in predvsem pono8i! — Upamo, da bo ta žalosten 'sluCaj odprl marsikomu oSi. Krfimarja je odgnal že pred dnem orožnik. Priselil se je ta krčmar pred približno enim letom iz Bolehnečic sem. 1 vT Okoslavcili so bile dne 18. avgusta t. 1. občinske volitve. Vvseh treh razredih so Slovenci sijajno zmagali. Sijajno se bo spet novi zavednl odbor potegoval za pravice teptanega elovenskega naroda. Ljntomer. Slov. pevsko društvo v Ljntomern priredi v nedeijo 29. avgusta koacert s prijazaim sodelovaajem saloBskega orkestra v gostilaiških prostorih g. Seršeaa. Čisti dohodek je nameDJea po toči prizadetim sosedom v onnožkem okraju. VstopBiaa 60 viB. Začetek ob 7. uri zvečer. Z ozirom na blagi namea prosi odbor obilaega poseta. 1 Slov. peTBko druitTo t Ljutomern priredi t nedeljo, 29. argnsta t gostilniških prostorih g. Seršena in salonskega orkestra ua korist po toii prizadetim Ormožancem. Vstopaina 60 vin. Zažetek ob 7. uri zTečer. Vspored: 1. Fudik: .TriglaT", koračoica, orkester; 2. Ferjančič: nPozdrav bIov. domu", meš. zbor; 3. Bach: nPomlad TBtaja", orkester; 1. Hladnik: nDekle in lilija", ženski ibor b klavirjem; 5. Eilenberg: .Koiaki na konjih", klavir-čveteroročno; 7. Foerster: nVenec VodnikoTih pesnij", meš. zbor 8 klavirjein; 7. Mozart: OVertara MFigarova ženitev", orkester; 8. Aljai: nUjetega ptiia tožba", meš zbor; 9. Parma: nSloven8ke cvetke", orkeBter; 10. Medtlssobii: nSan v poletni noči", korainica, orkester. 1 Bialno drnitfo pri Sr. Juriju ob ŠčaTnici ima due 5. septombra t. 1. Teselico z igro nRokovnjači". Slovenjjraški okraj. Za obstrufceijo. Iz Sv. Ane nad Pamečami smo prejeli: Do sedaj še ni biio pri nas političnega shoda. Zadnjo nedeljo je pa prišel med nas deželni poslanec dr. K. Verstovšek, katerega smo veseli pozdravili. Marsikateremu nasprotniku je sedaj žal, da tudi on ni dal glasu temu poslamcu pri zadjijih volitvab. Shod je \odil gpspod Uršej Ivan, ki je bil poprej glavni steber celjske laži-stranke. Z navdušenimi besedami je govoril o pomenu slioda in pozdravljal g. deželnega poslanca, kateri se povsod seznanja a svojimi volilci. Deželni poslanec razpravlja obširno o raznih vpraSanjih v drzavnem zboru, o bodočem zasedanju deželnega zbora in o namenilh S. K. Z., v katero vabi vse posestnike. Nadalje se Še zahvaljuje za zaupanje, katero »o mu skazali tisti, ki so ga volili, nikakor pa ne zameri istim, ki ga niso volili; ne bode metal kamenja za njimi, ampak sjkrušal bode, jih s svojim neutrudnim delom pridobiti 7*a. Kmečko zvezo In si priboriti njih zaupanje. Po poslanfievem govoru so izražali svoje želje nekateri kraetje, posebno Vrhnjak Simon in StrmŠek radi regulacije Mislinje. Gospod župnik Uurko se iOglasi nato k besedi inf sta^i resolucije, katere pojasni nata^ko in timIjivo. Ogprče.nje se je videlo na obrazu posameznikov, ko so se razkrinkale spletkarije liberalnih poslancev, zlasti pa hofrata dr. Ploja. Ker se nikdo ne oglasi več k besedi, da predsednik gospod Uršej resolucije na glasovanje in zahvali v jedrnatih besedah gospoda poslanca za trud in mu izraža v imenu vseh neomejeno zaupanje. Resolucije se glasijo tako-le: Dne 22. avgusta pri Sv. Ani nad Pamečami ^brani volilci izražajo: 1. poslancem Slovenskega kluba popolno zaupanje za njjhov odločen nastop proti vladi. voliloi odobravago obstrukcijo in pozivljajo svoje poslaiice. da vstrajajo v boju proti nasprotni vladi; 2. volilci obsojajo needino postopanje Blovans^kih in slovenskih poslancev v tako važnem trenutku Ła Slovanstvo v Avstriji; 3. volilci zahtevajo od vlade slovenskih uradnikov za slovenske pokrajine; 4. volilci pozivljajo poslance, da ne odnehaio od zahtev slovenskega vseučiliSča v Ljubljani; 5. poslanci se pozivljajo, da no dopuste raznih pogodb j, drugimi državami v fekodo in kvar kmečkega stanu; 6. Volilci pozivajo deželne poslance, da vse moči zastavijo, da se fekodljiva lovska postava spremeni kmetu v korist. 7. Država naj prevzame 50% šolskih bremen. 8. Ker dela Mislinja posebno v občinah Pame6e, St. Jan in Otiškibreg vsako leto veliko Šjjcode, se pozivljajo poslanci, da že leta sem nameravano regulacijo z vsemi mofimi pospeSujejo. 9. Velika potreba za kmetovalce, ki tržijo z lesom, posebno za ob^ine Pameče in Trbonjp, bi bila postaja med Vuzenico in Dravogradom. Gospod dež. poslaneo se prosi, da stori potrebne korake pri jviž. železnici, da se dotična postaja doseže. s Skale. Skalski liberalci so se zopet enkrat poSteno osmešili. Ovadili bo g. kaplana zaradi občinskih volitev in volitev v krajni šolski svet na Plešivcu, toda njihove obdolžitve so se izkazale pred sodiščem kot lažnjive; drž. pravdništvo v Celju je ustavilo nadaljnje postopanje, dasi je bilo zasliSanih 14 oseb. Ovadil je celo zadevo velenjski orožnik Schweiger. S takimi orožniki morajo vendar poslanci pošteno pomesti! Koliko let je Še tega, ko so tirali po nedolžnem od nas v zapor kaplana, sedaj pa zopot toži žandar Schweiger popolnoma brez potrebe ldaplana, državno Eravdništvo pa izjavi, da nima povoda za obtožbo. Take neutemeljene ovadbe ne izvirajo iz pravnih nagibov in 'se morajo obsojati, temboij. ker povzroSajo kmetom med najhujšim delom nepotrebnih' potov in stroškov« Ker gospodu kaplanu ni mogoče zaslediti tistega, ki je ovadil stvar orožniku, da bi si iskal zadoščenja pri sodniji in ovaduha ni moči posneti iz žaudarjeve ovadbe, kakor ta javlja odlok sodnije, se je poslanec di\ Verstovšek radi žandarmarije pritožil na pristojnem mestu. s Šoštanjski Hans Wosclinagg 'je odložil deželnozborski maiidat. s Za »Drustveni Dom" v Šmartnem pri Velenju je daroval g. nadreTizor Vladimir Pašenjak 50 K, g. Jožef Polh 25 K, i. g. Fran"išek Krošelj, kaplan v Šmihelu 24 K. Vsem darovalcem ae odbor pri8Tčno zahvaljuje. Konjiški okraj. k Zreče. Umrla je tukaj v. nedeljo 22. t. m. gospodi&na Tončka Orož. N, v m, p. k Dravinjska dolina. Bilo je na predvečer cesarjevega rojstnega dne. Mudil (šem se ravno v Ločab. TamoŠnji ^fajerber" je priredil v proslavo cesarjevega rojstnega dneva obbod z lampijoni in godbo. Kakor običajno, so se mui pridružili tudi cela kopa otrok in drugi i,,nefajerberi", med katerimi sem opazil tudi tamošnjega nadučitelja;" s svojima nadebudnima sinoma, usnjarja Pavšeca, trgovca iKrautsdorlerja, poŠtnega uradnika in druge, meni manj znane osebe. Odhod se je vrgil po celih Lo&ah z peprestanim bajlanjemL Najbolj soi lulili gori imenovani in pa od njih zapeljani otroci. Cudno se mi je zdelo^ kalčo pjcide celo nadu&itelj do tega, da se priHruži takemu "bajlanju, za katero se je izrabil ta obhod. Pravilo se je pelo, dai je naduBitelj sam otroke k hajlairju spodbujal, češ: ,,Kinder, tufs nur Jest ,,Heil" rufen." Dobro bi bilo, ko foi merodajni krogi to zadevo preiskali. ' Celjski okraj. Razprava Ajstrih — Woschnaflg, TrSila se je 16. t. m. ia so priče potrdile, da je pl. Hans Woeehaagg bil mozirski _Sokolu. Vklab temu je sodaik ngodil predloga zastopnika Wosebnagga, da se priče zaslišijo, katere naj potrde, da Haas ai bil Sokol. Dragi Jaaez, sedaj Hans, ako nisi bil Sokol, zakaj si pa celo gardo prigovornikov alias meSetarjev, med katerimi je bil tvoj nekdanji nasprotnik, poslal po svetu, naj z vsemi nekdanjimi Sokoli govore, nče ee še spominjajo, da si bil Sokol" itd. Ni se posrečilo vseh sokolov spremeniti v kavke; veadar zgabila sta dva prej znana narodaa moža spomin — zakaj, to vrabci po šaleški doliai čivkajo . . . Govori se, da je aekdaj vneti sokolaš se trndil pretečo aevaraost Hansovega m&ščeranja zaprečiti; ni se to posrečilo, ker resaiooljnbni možje niso hoteli svojo narodflost in možatost zatajiti — in postati nskok, kakor pl. Hana! Pri sodišču leii dokaz, kateri dovolj govori! Dobro bi bilo, 6e bi bil s sedmimi pečati zapečaten, da se ne spremeni kakor aekdanji sokoli! c Zalec. Glede na razne dopise iz Gotovelj, kjer je občainski sluga GregCKr Vipotnik ob1 ladnjih Dbčinskih volitvah prišel y javnost, in ker se mene, kifcsem enakega rodbinskega imena, smatra za to osebo, kakor da bi bil bodisi v zvezi ali sorodstvu, izjavljam, da nisem s to osebo niti v kakšni zvezi, niti v sorodstvu. Vsled tega se pastiti duhovSčini, kakor drugim, nadalje priporoCam. — lAnton Vipotnik, <slikar, Žalec. Hmeljar Roblek, ki opravlja tudi postranski posel državnega poslanca, je ob zadojih državnozborskih volitvah na vseh shodih zatrjeval, da bo dosegel višje oene za hmelj. In res, ko je Narodaa stranka z Roblekom zmagala v Ssvinjski doliai, se je hmelj prodajal po celih 100 K meterski stot in še aižje. Takrat so kričali, da je to izključna zaslnga Robleka ia Narodae stranke. Letos je pa v oaviBJeki dolifli sijajno zmagala S. K. Z. 8 svojima kaadidatoma in hmelj se letos prodaja po 310 K meterski stot. Kaj sledi iz tega? Sarinjska dolina. Hmeljaka kapčija se je po dolini že zadela. Kupcev je prišlo od vseh straai prav veliko. Ker se je hmelj v Nemčiji ia deloma tndi na Ceškem izjalovil, so obrnili hmeljski veletržoi svojo pozornost na nafio dolino. Naš hmelj je letos prav lep. Golding, ki se sedaj obira, je krasno dozorel. To prizaajo kupei sami. Eako pa je s ceno ? Sliši se, da so knpci skleaili kartel, da hmelja nad 3 K kilogram ne plačajo. Veliki hmeljarji pa pravijo: Mi ga pa pod 4 K ne damo. Prav je to. Hmeljarji torej pozor! Hmelja letos po sveta ai veliko. Naprarite hmelja oeno vi, ne pa da bi jo delali kapoi, ki bodo na tisoče pri bmelju profitirali. Okolu 4 K je hmelj letos vredea, ia če ste hmeljarji edini, morajo ga češki ia bavarski knpoi tudi tako plačati. Domace mešetarje pa pozirljamo: Pomagajte veadar rernemn kraetu, da svoj hmelj drago proda, ne pa bogatema tujcu, da ga po ceni kapi. Tako bote v dejaaju pokazali, da st6 prijatelji sloveaskega kmeta. Po rašem ravnanjn vas bodo sodili. Hmeljar. c Vrbje. Pod zastavo Kmecke Zveze smo §e podali tudi mi, kkneftki fantje* To pa ne dopada dopisniku N. L. in N. D., ter nas napada* *z raznimi priimki. KupiCi laži v teh umazanih cunjali ter doprinaSa vest, da nam niso g. petrovški Vaplan privoščili ni8 za trud pri zadnji veseliei ter da so odnesli 300 K kot Cisti dobiCek od veselice. Grtlo laž je poročal, da se veselica ni vrSila pri Kažu, ampak pri Jancu. Nesramnejših laži si pa& ne moremo misliti." Tq ^je edino pri Narodni stranki mogoče. Mi na te laži ne bodemo odgovarjali, Kar pa> se tiče napada na osebo g. kaplana dr. Vraberja, povedano naj bode grdemu lažnjivemu dopisniku, da se naj v dno duše sramuje, da je tako predrzen, da si upa na naš račun in v našem imenu napadati tako požrtvovalne gg. duhovnike, kateri vi enem dnevu veC dobrega za narod store, kakor vsi narodni strankarji, odkar obstojajo. S takžnimi napadi nas fantov ne bodeš odvrnil od naših voditeljev, ampak tem tesneje se jih bodemo oklenili ter sledili njihovim vzornim naukomi. Vlč. g. Vraberju pa bodi tem potom izreCena vsa Čast in hvala za njihov trud, ki so ga imeli z nami. — Račun naredimo mi brez dopisnikovi N. L., akb si pa -Jjil ti lažnjivi kljukec, žejen, bi se bil pa prikazal, ter poprosil za čašico izborne pive, pri katerej smo se mi izvrstno zabavali, ter nismo šli žejni doinov, kakor ti vohun, ki si za plotom sline požiral, Vrbenski fantje. ' c Polzela. Prostovoljna požarna bramba polzel- ska priredi dne 12. septembra veliko veselico v prostorih g. Cimpermana. Igrali sel bosta dve igri. Slavna bratska in druga druStva naj se blagfohotno ozirajo na to, da ne priredijo ta dan veselic. c Bi-aslovče. Umrl je tukaj dne 22. t. la. g. Anton Hribernik, oče naŽ(Bga veleč. g. dekana Jakoba Hribernik. Pogreba se je uideležilo silno. <mnogo Ijudstva. iNagrobne besede je govoril stolni župnik v pok, g. Jakob Bobinc. iN. V m. p. c Braslovče. Tukajšnje obfiinske volitve vršile so se med domačini povsem mirnOj ker je bil, kakor znano, skienjen kompromis. A tembolj smo se 6udili, ko smo videli liberalce iz sosednje paške občine, da so prišli delat zgago. Bili so sicer, le trije in sicer Goričnik, Klinar in še nekdo, kojega ime fee danes zamoKimo. Od teb imata prva dva nekaj parcel v naši občini, a slednji prišel je volit s pooblastilom. kTako delajo liberalci zdražbo,' kjer le morejo. Pristaši Kmečke zveze iz paške obftine se seveda z ozirom na kompromis niso udeiežili volitve. Drugažni so, kakor liberalci in se nočejo vtikati v razmere sosednjih ob8in in kalit miru, A liberalci so seveda vse prej nego taktni. Sedaj ee ne Cudlino, dai so v pažki občini z možmi a l.a Goriunik, Klinar i. dr. tako naenkrat  pometli. Prav so imeli!  c Smartno cL< Paki. Našhn liberalcem ni prav ni6 všeč sedanji obcinski odbor, ker so v njem pri staši Kmečke zveze. Posebno se jezi liberalni nemški  baron Heinrich, kateri je z drugimi liberalci vred 1 pri zadnjih volitvah propadel. Ker mu je ~/ zadnjem ¦ dopisu ai upal dopisnik povedati popplno resnioo, br\ ca sedaj na vse strani, preti in obljubuje z vsem ) mogočim. A mi se mu le pomilovalno smejimo. — Ka- kor se sli&i, namerava priti na prihodnjo sejo občinskega odbora in povedati, kateri odborniki mu niso  všeB. iTi bomo menaa potem na željo baronovo morali takoj odstopiti. Morda še celo Želi, da iz strahu pred njim odstopi celi odbor? Ha, ba! Ubogi baron, k'ako ga pomilujemo! MogoCe misli, da se odbomiki bojijo in tresejo pred njim. Kako se silno moti! Nismo vec  v srednjem yeku, ko so gospodovali še oholi grašSa-  ki nad ubogim kmetom. Naj le pride k seji, radovedni in z veseljem ga pričalkujemo, Zvedel bo od nas kmetov, da nima on ničesar 3;raven govoriti, da smo popolnoma neodvisni, da se ne bojimo'in tresemo pred njim. On naj torej popolnoma mirno drži svoj jezik za zobmi. 'A preti, obljubuje in ioče ee lahka, kolikor mu Ijubo/Ne pomaga mu nič. Občinski odborniki, odlofini, katoliško-narodni možje, vedo, da jim liberalni, nemški baron nima ni5esar •uka~~ovati,i Da se_zopet  vidimo!  c Šmartno ob PaJd. Liberalci, posebno tukajšnji, niso za druzega na Bvetu^ kakor da delajo prepir in zgago, akoprav tako radi vpijejo po ljubem miru in slogi. Da je to njihovo vpitje le prazen lari-Iari, pokazali so sedaj zopet ot» priliki_volitev sosednje občine Braslovče. Vedeii so dobro tukajšnji liberalci, da je bil tam sklenjeu kompromis, a so navzlio temu šli trijo najbujši zagrizenci delat zgago v sosednjo občino, in sicer: propadli župan Goričnik,, bivši odbornik Narodne stranke, Klinar, in &e eden drugi, katerega ime pa za danos zamolčimo. ^Takšni so! A če se jim potem nekoliko na prste stopi, cvilfjo in tulijo, da je groza. jNapadajo poštene može brez vsakoršnega fvzroka, a pred svojim pragom ne pometejo. BivŠemu županu Gori6niku, kateri se vselej silna Jezi, pe se poroča resnica, pa svetujemo, da naj ostane drugikrat rajši doma. Opusti naj liberalno agitacijo in ne hodi v sosednje občine zdražbe delat. Prihranjena mu bo blamaža in jeza. Na svidenje! St. Jarij ob juž. iel. Dae 19. t. m. je bila volitev za žnpaaa v trga Sv. Jarij ob jnž. žel. Izvoljen je bil Franc Pisaaec, posestaik v Bezovjn, pristaS Sloy. kmečke zveze. V starešinstvo so izvoljefli gg.: Ivan Artaian, Alojzij Nendl in Herman Kinol. Torej so v oelem starešiastra, raznn enega (Al jzij Nendl), sami pristaši Slov. lunedke zveie. S tem je torej končan dolgotrajea boj v okoliški in trški občiai za občinsko zastopstvo, ki se je koačal z zmago Slov. kmečke zveze. Ia to aam daje npaaje, da je aastopila za Sv. Jnrij ob juž. žel. boljša doba, doba vstrajaega resaega dela za blagor okoliške in trlke občiae. c Št. Vld pri Smarju. V teh vroCdli avgustovili dnevih se je tudi pamet urednikov liberalnih eeljskih časopisov popolnoma posušila, da dajo tiskat J51anke, kakor je zadnji iz St. Vida pri Smarju. 0 tukajšni hranilnici in posojilnici, ki jin_ 4j8 trn v peti, pišejo  v enem in istem dopisu, da leži v zadnjih zclihlja'jih, obenem pa, da je na^tvorojeno dete. *— Oboje ne moie biti res. Ako je bila mrtvorojeno dete, potera sploh ni nikdar dihala, ako pa i& *zdaj po poldrugem letu obstanka Se le v zadnjih zdihljajih, potem ni •bila mrtvorojena. Ker torej oboje ne more biti tres, je pr- vo laž ^ali drugo, aii pa oboje. In laž ge oboje. — Ker je trebalo kaplanijo osnažiti .in prebeliti, se je morala Magajna umakniti, a ne k 'Metličarju v neko zaduhlo jn temno feumnato, ampak na prav primeren kraj, četudi nekoliko bolj oddaljeno od cerkve. ^Ta preselitev je seveda liberalce silno razveselila. Mi slili 60, izdaj pa je konec posojilnice. Tako sa se yeselili že tudi takrat, ko je odhajal iz St. Vida njen ustanovnik, 6. g. Fr. Ostrž. Sam Vodja šentvidskih liberalcev se je ponujal takrat po drugih gospodili, da je pripravljen prevzeti vodstvo posojilnioe, ako pristopi k celjski zvezi. Pai je bilo grozdje prekislo. Zato pa se zdaj jezijo nad g, Val. Metličerjem, da on eam zna voditi posojilnico. Ko bi bila posojilnica v liberalnih rokah, bi jo celjsko časopisje v vsaki Številki hvalilo in priporočalo Št. Vidčanom, katerim zaradi pjihovega kupCevanja lasten denarni zavod lahko veliko koristi, ako se ga Še bolj poslužujejo, posebno s 'takozvanim teko5im računom, kjer lahko svo^j odvišen denar nalagajo, vsaikSas vzdigujejo, ako pa jim pomanjkuje kaj denarja za nakup živine, ga dobijo za veliko manjše obresti, kakor (na sejmiščih, ne da bi trebalo ysakokrat pripeljati pon-oke. Da bi pa nikdo no mogel reči, da so liberalci za nič, ;Ia 'ne ustanovijo ni6 koristnega za kmeta, so. potem, ko smo jih s posojilnico prehiteli, ustanovili na Grobolnem neko mlekarno, pa samo na papirju. To je pa6 pravo mrtvorojeno dete, Hi ge ni zaeelo dibatl -in menda nikdar ne bo —. Prav je, liberalci, da se zanimate za kmečka gospodarstvo, toda pri vsej vaši liberalni; 'modrosti vendarle ne kaže mlekarne ustanayljati tam, kjer se zaradi močvirnatih travnikov bolj goji konjereja, kakor govejereja. Saj menda ne boste kobil moizli —. Ce je bila naša posojilnica »peto kolo, kakor ste ob njenem zaftetku pisah, potem je vaša mlekarna petnajsto —. Sicer pa vam žehmo veliko uspeha. c Gornilgrad. Podpisani kmetje in mladeniči, odločno obsojamo nesramno gonja gornjegraških liberalcev zaper našega g. kaplana. Mi smo č. g. kaplanu hvaležni «a njegovo jako mairljivo delovanje v cerkvi in društvih. Liberalcem, ki ne hodijo v cerkev in ki zmerjajo feploh vse, kar ne trobi v njihov rog, pa odloSno svetujemo, naj pustijo g. kaplana v miru in naj irajši pred svoiim pragom pometajo, bodo našli jako veliko smeti. Mi krščansko misleči možje in mladeniSi iz cele gornjegraške Župnije pa kli6emo našemu g. kaplanu: Bog *jih živi! Ivan Završnig, ml. Jakob Ogradi, kmet, Jožef JoSt, ml. Jožef Trepel, ml. Janez Petek, kmet, Aat. Mermal, kmet, Jakob Kajter, kmet, Jaaez Bnrja, kmet, Ivaa Trepel, kmet, Iran jPresečnik, kmet, Franc Ermeac, ml., Iven Beiovšek, ml., Janez Miklavc, ml., Janpz Špeh, ml, Anton Stenšak, ml., Ant. Ajnik, ml., Martin PustoslomSek ml., Matija Ajnik, ml., Jožef Miklavc, kmet, Antoa Miklavc, kmet, J. Pečaik, kmet, Janez Mermal, ml., Jaaez Potočaik, ml., Jaa, Pečaik, ml, Josip Miklavc 8t. »1., Fraac Jošt, ml., Jožftf Mavrič, kmet, Aaton Lamprečnik, kmet, Janez Leskovšek, kmet, Jeniej Plamik, kmet, Valeatia Mermal, kmet, Jožef JnSnlk, kmet, Jakob Ugovšek, kmet, Jožef Završaik, ml., Franc Završnik, ml., Franc jHribrflik, kmet, Frano Jošt, kmet, A. Ribič, organist, ml., Matija Zabrezaik, kmet, Fr. Ugovšek, ml., Ant. Presečaik, ml., Fraac JnSaik, ml., Ivan Fale, kmet, Alojaij TominSek, kmet. — Nekdo, ki se ne da komandirati gornjegrajskim liberaleem. — Opomba uredništrn: Izvirnik podpisov se aahaja v aredBištvn na vpogled. c Poiarna bramba na Gvinllskem priredi dne 5. leptembra ljudsko Teselico na Gomilskem. Sosedaa biat«ka drnStva prosimo, da 8« blagovolijo Da to okolnost ozirati. c Izobraievalno drnštvo na Vranakem priredi dna 29. arg. salonn g. I. Brinovca igri BRaz Marijino 8tce" in nPri gospodi". c Movaaarker. V nedeljo dne 29. argnata priredijo dekleta tukajšnjega bralnega druStva igro ,Sveta Cita" to"no po večernicah r prostorn bralnega druitva. E obilni udeležbi vabi odbor. Brcžiški okraj. b Planlna. V; feedeljo, dne 22. t. m, je pri podružnici sv. Miklavža pri Planini delavec Kadivnik tako neprevidno ra\nal pri streljanju z možnarjev, da se mu je v vročem možnarju smodnik vnel in ga !na obrazu in levi roki mofino poškodoval. Odpeljali so ga v Celje v bolnišnico. b Planlna. Dolgoletni želji tukaJSnjega prebivalstva po vodovodu se bo vendar enkrat ustreglo. Saj je tudi neobhodno potreben.. Gradenje se lbo zaČelo že to jesen. Delo je izro&eno stavbenemu mojstru g. Janko Pohhnu, kateri je žq tudi vodovode v Lučah, 'Gornjem giadu ia Kamniku mojstrskio izvršil. b Sv. Vld na Planini. Po vecernicab dne 29. t. m. bo shod volilcev. PoroCa dr. Korošec* b Plšece. Dne 22. t. m. je obbajalo naše mlado požarna društvo posebno slavnost, ki naj bi bila obnovitev in dopolniiev pne svečanosti, ko so iNjih ekscelenca, prevzvišeni knez in škol, dne 14. iulija 1. 1. na predviečer dneva s\\. birmie, blaigoisaovili (niovo brizgalno. Takrat so bili zbrani samo domafiini, 6, danes so priSli k nam tudi požarnild iz tujih krajev: iz Rajhenburga, iViama in celo od hrvaške strani, iz Klanca. Med pokanjem topiBev in narodno godbo (godci so bili iz Klanca) korakali so Hrepki možjje in mladeniči v cerkev, kjer so bili navzo^i pri pridigi in slovesni službi fcožji. Nato so zborovali pri gosp. županu. Ob J45. un popoldne pa se ja pričelat gledališfca igra ,,Tihotapci", katero ]e priredilo požarno društvo. Pri *odmorih je svirala godba slovenske in hrvaške pesmi. Dasi se je že po prvem prizoru vlila ploha in za nekoliko fcasa pretrgala igro, vendar nas io ni dosti motilo; igra je prav dobro uspela. Proti večeru so se gostjo razšli, utrjeni v slogi in navduSeni za narodno delo» Upam, da bo ta dan ostal nam, mornar na neki ladiji. Ker je enkrat patfel raz visoko jamboro na ladiji, ni bil več za mornarsko službo, v kateri pa si je nabral veliko skujšenj, ki jih je pozneje tako spretno uporabil. Vstopjl je v službo k nekemu uSenjaku in mu pomagal v kjemijskem laboratori|u. Od nekdaj ga je zanimalo, kako priti aa sled zločincu. Ko ni mogla leta 1886. londonska* policija nikakor priti na sled neki drzni družbi ponarejalcev denarja, se je ponudil v njenoi službo Filip Belague in kmalu se mui je posreSilo. najti vse tifike. Takoj je zaslovelo njegovo ime. To je bilo od sedaj njegovo delo do smrti. ge sedaj malo Dred srartloi je izvršil sli6no veliko delo, ker je prišel na sled veliki indijski zaroti. Toda Se predno je mogel imeti vse niti v rokah, ga je pograbila nemila smrt. Prehladil pe je v svoji službi in na pljučnici umrl. iTežko, da bi mu nagli para med vsemi policaji na svetu. Najnovejše novice. Katol. polit. društvo za ormoški okraj priredi v nedeljo 29. avg. t. 1. javen političea sbod pri Sv. Lenartn pri Vel. Nedelji. Govorijo: dež. poalaaec Meško, 6. gosp. kaplaa Štuhee, kmet T. Korpar i. dr. St. Janž na Dra?. poljn. V nedeljo dne 29. avg. po večernicah bo politično ia nepolitičao zborovaaje v prostorib g. I. Zela. Pridite vsi! V pomožni sklad za poškodovance po toči r ormoškem, ptnjskem in sosednib okrajih so darovali sledeči p. n. gg.: Zadnji izkaz . . . K 109505 Žnpaik Jakob Znpančic", dar gotoveljskih žnp- ljanov „ 7428 Emetska hranilaica in posojilnica za žnpnijo Rajheflburg „ 20"— Fr. Zorko, kaplaa pri sv. Petrn v Ljnbljani . . 20-— Župai nrad Mar. Nazaret pri Mozirju . . . „ 30'— Anton Šibal, žnpaik aa Teharjih _ 5-— Fraao Javšovec, snperijor, za aeko osebo v Celju . 5-— Dr. Franc Eovačič, profesor bogoslovja v Mariborn „ - 20"— Aaton Eolarič, c. kr. profesor v Ptuju .... 10-— 0. Jaaez Štrbak, miaorit aa Duaaju . . . „ 20"— Žnpai nrad Sv. Marko aiže Ptnja, po župaika L. Skuhersky 40 — Župaik Janez Tomasid, dar urbanskih žnpljaaov _ 82'— Župnik Gregor Dnpelnik, dar ksaverijskih inp- Ijanov „ 30-27 Dekan dr. Anton Sahač, dar anovskih žup- ljanov , 55-— Župai urad v Sv. Petru aiže Maribora, po žnp. M. Štrakl „ , 441& Žnpni arad v Ribaici na Pohorjn, po žapaikn A. Fišer _ 25-50 Znpni nrad v Dolifiu „ 4042 Žnpai arad pri Sr. Jakobn v Slov. gor. . . „ 60 — Alojz Horyat, kamfloaek v Račah . . . . „ 4*— Žnpnik Jos. Eostanjevec, dar kalobskih žapljanov _ 40"— FraBC Bratašek, župaik v Svetiajah . . . . 20-— Hranilaica ia posojilaica v Svetinjah .... 20"— Žapni arad na Poakri, dar žapljaaov . . . „ 63*— Župni urad Sv. Peter na Eronski gori .... 8-— Žapni urad Sv. Jorij v blov. gorieah . . . „ 126-— Žnpni urad Ljabno, po žnpaiku I. Dekorti . . 70-84 Zupni nrad Dramlje „ 24*— Zupai nrad Zavodaje, po župaiku Janezn Roiman „ 16'— Žnpni nrad Skomre, po župaika Jan. Eozodero - 1306 Anton Tkanc, Ljntomer, kaplan, Babral pri blagoslavljanju kapele v Radomerščakn za nesrečae sosede - 1135 Žnpai nrad Šmartao pri Gorajemgrada .... 20-— Žapni arad aa Remšaiku, po žapaikn Aatoaa Podviaski , 20-— Fraao Ciiej, žnpaik v ŠaaartBem pri Velenju . 12 — Henrik Hrašovec, žapaik v Peraicah .... 9-12 Valentin Eropivšek, kaplan pri Sv. Lovrenca v Slov. goricah „ 7-— Antoa Lajašič, župaik v Sv. MartiBU pri Vur- bergn, s?oj in župljaBOv dar . . . . , 20*32: Žapai urad Spodnja Sv. Kuagota, po žapnikn Alojzn Vojsk B 1724 Jos. Žnflko v Selnici ob Dravi, dar kegljačev n T— Župai nrad Sv. Antoa na Pohorju, po župniku I. Panič „ 20 — Jožef Eorošak, kaplan v zač. pok., v Kozjem . 10 — Eraa Razlag, učiteljica v pok. v Lintomeru, dar kat. mladeak o priliki petaajstletnice slov. gasilcev » 18*20 Ivaa Jurko, žnpaik, dar pamečkih župljaaov . „ 18.— Žapai arad aa Plaaiai, dar planiaskih žnpljaaov „ 40'— Fraac Heber, žapaik, dar spodnjepalskavskih inpljanov n 4274 Omizje žnp. I. Frangeš pri Sv. Marjeti ob PesBici, o priliki kanoaič. vizitaoije ¦ ¦ „ 4240 sknpaj . . . K 239695 Vsem darovalcem se v imeau poaesrečeacev zahvaljaje in Bovim prav toplo priporoča Joief Ozmec, žnpnik in deželni poslanec pa tudi r.ašim štajcrskim in hrvatskim bratom v blagem spominu. leleznica Rogatec — Breiice—Novomesto. Trgovinsko ministrstro je dovolilo Faleschiaijo, žapanu brežiškemu, Hansn Saidersohitscha in dr. Janeschn, da trasirajo in projektirajo oikotirao železnioo Rogateo—Breiioe—Novolneeto. To velja za eno leto. Vesfnik mladinske orjanizacije. Hladeniški shod na Gomilikem. Naš prvi mladeaiški shod, ki smo si ga drzaili sklioati mladeniči sami v srediao Savinjske dohae na Gomilskem t nedeljo dae 22. t. m. po večeroicah, privabil je nad vse pričakovanje obilao vdeležbo iz eele Savinjske doline; §e celo odsek Trboveljskega ia Šentjnrskega .Orla". Shod je otvoril mladeaič Antoa Raačigaj iz Gomilskega. med prisrčaimi pozdravi vsem aavzočim Predsednikom je bil izvoljea z navda~enj6m iB med ploBkanjem mladeaič Matija Bošnjak iz Pariželj. Podpredsedaikom mladecič Aaton Raačigaj, zapi^aikarjem pa Maks Cukala, zadaja oba iz Gomilakega Predsednik je v primernih besedah pozdravil občinstvo ter ga opomiajal k redu ob zborovaBJn. Prvi nastopi mladeaič Bošnjak (sorodaik predaedaikov) iz Braslovd s probujajočo deklamacijo. Nato naa počasti naš zaani vrli predavatelj m)ad. Tajašek iz Št. Aadraža, kojega izrajanja proti liberalizmn, aemškntardtvu, alkoholizmn ia ponočevanju mladiae je občinstvo z vao pozoraostjo zasledovalo ter ga spreoiljalo z živahaim ploskom raz odra. Dalje je govoril mladesič Ivaa Beaetek iz Griž o medsebojai Ijnbezai ter nas vzpodbnjal k drnieajn. Z veselim srcem ib vsem spoštovaajem pozdravili smo lahko na aašem govoraiškem odrn tudi gospodi abiturijeflta Lakmana iz Vraaskega, ki je zaal se svojim nastopom v ajega nmetaem govoru, našo mladino tako vrio Bavduševati k organizaciji, bodriti jo k proc^itu ter z gorečo vaemo vzpodbnjati aas vse k trdni, neomahljivi veri v Boga in mater Marijo; poraziti liberalstvo ter aas krepiti za dnševne in političae boje na krščenski podlagi. Nato je aastopil zopet sam otvoritelj shoda mladenič Anton Rančigaj, lepo proizvajal oilj mladeaiških shodor, govoril o mladosti sploh, goreče Bavdaševal mlaiino k probnjeaosti ter opisoval koristi izobraževalaib. in bralnih društev. Ravaotako je pozdravil tudi zapisaikar Maks Cnkala, množico s prisrčnimi besedami ter odvajal v evojem poljndnem, precej obSimem in jedraatem govorn mladež od našega narodaega škodljivoa pijančevaaja, ter vzpodbujal slov. kmečke mladeniče k poaosa <io svojega stanu, vere in narodaosti. Mladenič Martin Kot iz Šempetra nam je gororil o omiki sploh, o koristi narodaih droštev; povdarjal pa posebno, kako aaj bo slov. kršč. mladeaič trdno veren. Eo se pa še oglasi k govoru naš preč. gospod dr. Jančič, žnpaik Šempetereki, so se ljudstvu veselja zaŽarela lica in besedo za besedo je sledilo Bjegovim izvajanjem. E govoru se prijavi Se predsedaik Trboveljskega BOrlau gospod Zapaa. S poaosom smo zrli na vzornega, bndečega poveljaika ter z Bajvečjo VBemo ia pozomostjo sledili njegovim lepim naukom in izgledom, v katerih nam je znal tako obširao, tehtno in poaienljivo razlagati vzvišea cilj in smoter drnStva rOrlov", da nas je že s svojo vnanjo prikupljivostjo tako vnel in pridobil za pospeSevaBJe te bl»ge ifl koristBe misli tadi v saviajski dolini. Njegove besede branimo v srcn ter bodo gotovo tndi pri nas ostalih saviajskih mladeničih aašle rodovitea odmev; kajti ie v Št. Jurju o. T. rodi Bjegovo veliko zaBimanie obilea sad nad vzoraim mladem draštvu tam. BOrla". Moral bi ti dragi čitatelj samo videti, kakor so ti ti Št. Jureki orli ponosno, čilo ia eamozavestao, prikorakali na ta shod, da je človekn kar srce vzkipelo, ko jih je ngledal. Vsa čast jim in gospodn Znpann! Eonečao nas počastijo še veleč. gospod žapnik Zdol8ek kot načelnik okr. odb. Vranskega, ki so v lepih besedfth še enkrat povdarjali velevažea pomeB mladeaiške orgaflizaoije ter izrazili svoje začndenje nad mladeniSko zavedaostjo in toliko vdeležbo, kakor tndi nad vse lepo Tspelimi govori razaih mladeaičev. Nato je povzel besedo zopet naš predsednik mladenič Bošnjak, ki je zaal naše zborovaaje skozi oele tri ure tako spretno voditi, ter v ogDJevitih bosedah zaključil shod, ki 86 je vršil docela mirno. Le žal, da smo se morali raziti! Mladeniči, tovarisi! Še enkrat Vas vljudno vablmo na naS shod pri Sv. Erižn aa Planiai, dne 29. t. m. Nobeden naj ne ostane doma. Začetek oerkveaega opravila ob V« 10- Pndiguje vlč. g. dekan Tomažič. Zborovanje ob 2 popoldaa pri sv. Vida aa vrtu g. Pregrada. Govorita dr. Eorršec in mladeaič Zebot. Mladeni.ki Shod v Št. Jnrijn ob jnžni železaici bo v nedeljo, dne 29. avgnsta. Po oerkveaem opravilu bo takoj mladeniško zborovaflje, na katerem bodo gOForili priznani orgaaizatorji aaše mladifle. Mladeaiči iz Št. Jarija in sosedflih žnpBij, pridite v obilaem štonln ! Tudi drngi Bomišljeaiki, posebno še prijatelji aaše krščaaske sloveflske mladiae so dobro došli! Mladeniški Marijin shod v. Kostrivnici se bo vršil v nedeljo, 5. septembra. Do 10. ure pridejo mladeniči od raznih strani v procesijab. Db 10. pridiga in sv. maSa. Od 1.—3. ure veliko mladeniško zborovanje pod župnikJovim kozolcem. Ob 3. uri vefiernice in pridiga,, ob 4. uri odhod vi procesijah. Ta shod prirede mladeniška Marijine družbe v Kostrivnici, Łri Sv. Križu, Sv. Petru na Medv. selu, v Smarju in na Sladki gori obenera y zvezi e mladenišikimi zvezami in ^abijo mladeniCe drugih sosednjih Župnij, šmarske, rogaSke in slovenjebistriška dek*ainije, da  se ga udeležijo polnoštevilno. Slovesnost v cerkvi naj mladeniče utrdi v ljubezni do Marije ftn do Marijinih družb, zborovanje izven cerkve pa; nam bo podalo pregledna sliko o delovanju naših mladeniških zvez in nam bo začrlalo naše bodoče delovanje v svojih vodilnih govorih. Jtldeleži sa ga tudi zastopnik naŠega kat. dijaštva ter deputacija Orlov. Mladeniči, agitirajte za velikansko udeležbo!| Shod se vrši pb vsakem vremenu. Ob vznožju orjaka Boča pod varstvom znamenite poljske Matere božje v Kostrivnici bo izredno prijetno zborovati. Dekliški Marijin shod na Tinskem v župniji zibiški se bode vršil nas praznik Marijinega rojstva 8. septembraj oU vsakera vremenu. Ob 10. uri bo priditra in sv. maša, od 1.—3. ure pomenljivo dekliŠko zborovanje zunaj cerkve, ob 3. večernjbG in pridiga, ob 4. uri pa odhod. Dekleta pridejo in odidejo v procesijali. Veli6astna starodavna romarska cerkev Marijina na Tinski gori še takega shoda ni videla. Jedro mu bodo dekliSke Majijine družbe v Smarju, na Sladki gori, pri Sv. Petru na ^Medv. selu, v Kostrivnici in pri Sv. Križu in sedera dekliških zvez, izmed katerih bo ona v Zibikiflvse pripravila zalep sprejem. Da naše mladenke epoznajo duha* Marijinih družb ter njih prekrasne sadove, da podajO' ra6un o svojem delovanju v cvetoSih dekliških zvezah, in da poglobijo in še razširijo svoje bodofie delovanje, to je namen slovesnosti v cerkvi in zbora zunaj cerkve. Dekleta v obližju iz dekanij femarske, rogaške in kozjanske na veselo svidenje 8. septembra na Tinski gori! Knlttaimost. § Dmžba vednega češčenja presvetega Rešajega Telesa in v podporo nbožnih cerkeF lavaatiaske Skofije. V Mariboru 1909. Tako se imeflnje lična knjižica, ki obsega pravila drnžbe vednega češčeaja presv. Rešajega Telesa, drnžbine odpnstke, razae molitve v počeščeaje presv. Rešnjega Telesa razvrščea »a dve molitveai nri. Na konoa je razgledno kazalo aiolitveBih dai v počeščeaje presv. Reš njega Telesa po raznih cerkvah ia kapelah Lavaatiaake škofije. Ear je bilo poprej v treh Hergovih knjižicah, je sedaj spretno zdrnžeao na eoi sami. Eer ima kajižiea 94 straai, je določena oena (30 viaarjev vezaaa v platno, 20 v mehko vezaaa, posamezne s pošto 10 via. ve6), ekrajno nizka. Da se prihraai poštaiaa, naj dnšai pastirji vsaj po 50 iztisov sknpao aaročajo pri trgovini tiskame sv. Cirila v Mariborn. Iz dru jih slovanskih dežel. t Razpisan& je do 1. oktobra 1.1. slažba beaeficijata v Eortah (Trogtrn) (podrnžaica žapaije Obirsko) aa Eoroškem. Dosedaaji tamošnji beneficijat Janez Slomšek iz lavaatiaske škotije, žnpaik v pokoja je nmrl 18. jnlija 1.1. Slažba je posebno primerna za peazijoaiste, ki bi biii še sposobni za šolski podnk. Beneficijat naj namreč hkrati prevzame cel šolski podak, ki šteje približno 15 ar na teden. — Za slnžbo beoeficijata obstoji zasebaa ustaaova, ki zaaša za pastirovanje 800 E, za šolo pa sto kroa. Razon tega izplača šolska oblast za časa šokkega podaka 50 mesečaih kroa kot renaaaeracijo. Šolarjev je pribliiao 12 do 14. Hiš je 7. Pošta je na Jezerskem. Železaa Eapla je zadaja železaiška postaja. Odtod se rabi pet nr v Korte. Polovica je lepa oesta, polovica pa vozaa pot. Cerkev in šola ste sloveaski. Seveda morejo prositi tudi izvenkoroški dnhovaiki za to slaibo. ProSnje ae naelorijo na kn. škof. ordinarijat v Celovcn. Drobfinice. d Smrt od gosenice ˇ kati. V Bosai se je pripetil aeaavadai slnčaj zastrapljeaja: Nekje pri Travniku sekajo hosto. Opoldae med odmorom je žena nekega drvarja skuhala kavo, pa jo aalila svojema možn ia sebi. Mož je prvi srkflil, pa se takoj streeel ifl rekel žeai: .Ti si mi dala stiupa!u A ona ma odgovori: -Eaj govoriš, Človek, Bog 8 teboj!" Pa je hitro tudi ona napravila požirek, aseje istotako stresla in kmaln st» bila oba nirtva. Drvarji so takoj javili oblastim. Prišli so zdravaiki ia obducirali mrtveca, pri čemer so se preprifiali, da eta se zastrapila. Pregledali so tudi poaodo s kavo, ki sta jo pila, ia našli so aa dna gosenico. Ta goseaica je bila slnčajBo z drevesa padla v kavo ia se sknhala. Stvar preiskujejo sedaj strokoFajaki. d Iz drnžinskega žiTljenja aogle&kega kralja Edvarda priobčnjejo listi ta-le ljabezBji? dogodek: NedavBO je sedel kralj z družiao pri obedn; razpoložeaje je bilo izborno, a najbolj živahea je bil aajmlajši kraljev vnuk. Nnjao je klical kralja: rDed, ded!" No, ta pa ga je okregal, češ, aaj pnsti starejše preje govoriti ia molči dotlej. Otrok je res amolkail; ko so drugi povedali svoje, se je kralj BasmehBil malema ia rekel: rZdaj pa še ti povej, kar si hotel preje reči" Odgovor malega je bil resigairan: _Oh, zdaj je že prepozno, adaj si že pojedel polža, ki sem ga videl v solati!" d wSherlock Holmes" umrl. Listi poročajo, da je sedaj umrl resnični Sherlock Holmes, to je tisti mož, ki je služil slavnemu angleškemu pisatelju Co- nan Doyleu za predpodobo junaka njegovih zanimivih romainov, v katerih tako mikavo opisuje, kajko je ta ali oni zločin prišel na dan. Nekateri teh romanov so prevedeni tudi v slovenščino. Sberlock Holmes pa je bilo samo izmišijeao ime, ki ga jef dal pisatelj temir slavnemu junaku, v resnici pa1 se je glasoviti angleški policist klical Filip Beague. Ta se je porodil leta 1860 in prišel v London 20 let star brez vsake omike, S početka je aelal kot te'žak y» luki, potem pa kot