Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (13/29 °C) bo sončno. V soboto (13/28 °C) in nedeljo (12/28 °C) delno oblačno - možne plohe.
Četrtek, 8. septembra 2016 številka 36 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
Gorenje na IFI s številnimi novostmi
TAKO mislim
-VO
iu-l ■in
50
■u-t i 1*1 :o
Gorenje se je tudi letos predstavilo na vodilnem sejmu zabavne elektronike in aparatov za dom IFA v Berlinu. Njihov sejemski prostor je bil tudi tokrat atraktivno urejen in je pritegnil veliko obiskovalcev. S ponosom so predstavili številne novosti, ki bodo, tako računajo, tudi njihove prodajne uspešnice. Gre za inovativne tako oblikovalske kot tehnološke rešitve, ki poenostavljajo gospodinjsko delo in omogočajo več prostega časa. Aparati pa so tudi lepi na pogled in zato niso le uporabni, ampak kar pravi okras našega doma. Številne ustvarjajo oblikovalci Gorenjevega design studia, nekatera pa so zasnovali skupaj z najvidnejšimi svetovnimi oblikovalskimi imeni. Več na strani 5.
Stopimo v jesen varno v prometu
Velenje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo v sodelovanju z Javno agencijo za varnost prometa jutri (v petek, 9. septembra) od 14. do 18. ure na Titovem trgu organiziral dogodek z naslovom Stopimo v jesen varno v prometu. Obeta se interaktiven, zabaven in poučen preventivni dogodek, v katerem boste lahko aktivno sodelovali in na zabaven način preverili znanje o prometnih pravilih.
a mkp
Velenjska plaža najboljši kraj za kopanje
Mestna občina Velenje je v nedeljo z glasbeno-plesno prireditvijo zaključila kopalno sezono na Velenjski plaži. Obiskovalce so zabavali Klemen Orter, ki je s skladbo Zaprta v grad navdušil na Melodijah morja in sonca, plesalke plesne šole Mdance in 2party.
Velenjska plaža je na tekmovanju »Best of summer in Slovenia 2016«, ki ga organizira ekipa »InYourPocket« (mestni vodiči), prejela naziv najboljši kraj za kopanje v Sloveniji. Z več kot 28 odstotki spletnih glasov je bila uvrščena pred reko Nadižo in Bohinjskim jezerom.
Letos so na Velenjski plaži zabeležili več kot 64 tisoč obiskovalcev. Večina gostov je s ponudbo zelo zadovoljna, kar je pokazala anketa, ki so jo izvajali v poletnem času. Velenjska plaža omogoča številne aktivnosti. Poleg brezplačnega kopanja in uporabe
vodnega parka obiskovalcem omogočamo vožnjo po jezeru s pletno, jadranje na deski in supanje. Inštitut za ekološke raziskave ERICO redno opravlja meritve in analize vode Velenjskega jezera. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da voda v času vzorčenja kakovosti Velenjskega jezera na lokaciji pri čolnarni ustreza standardom za kakovost kopalnih voda.
Velenjski župan Bojan Kontič je seveda navdušen nad tem, da je plaža tako dobro sprejeta. »Odločitev, ki smo jo sprejeli pred leti, da ta degradirani prostor zaradi odkopavanja premoga spremenimo v plažo, je bila vsekakor prava. Vsekakor bomo ta uspešni projekt nadgradili še z nekaterimi naložbami in prepričan sem, da bo tako postal zanimiv tudi za zasebna vlaganja, še posebej po tem, ko bo Premogovnik iz tega prostora umaknil zračni jašek,« napoveduje Kontič.	a
Šola - teorija in praksa
Tatjana Podgoršek
Pred tednom dni se je začelo novo šolsko leto, ki je pred učence, dijake, njihove starše, učitelje postavilo pred nove izzive. Za nekatere so ti večji, za druge manjši, so pa izzivi, o katerih bi se morala zamisliti tudi država in njen šolski sistem. Cilj so zastavljeni, pot je ovinkasta, pričakovanja enih, drugih, tretjih in še koga pa velika. Praksa v zadnjih letih kaže, da ta pri mnogih niso dosežena. Ob iskanju dela mnogim postane jasno, da nas šolski sistem večine pomembnih stvari ni naučil, da je tista prava šola življenje samo ter da se moraš tudi s kosom sicer težko pridobljenega in menda pomembnega papirja (diplomo) v žepu »znajti, kakor veš in znaš.« O marsikaterem predmetu s preveč »krame«, o preveč teorije in premalo prakse čivkajo že vrabci na strehi, a spremeni se nič. Tako v gospodarstvu tožijo, da prihajajo k njim diplomanti, ki ne poznajo osnovnih zakonitosti svojega poklica in jih morajo teh učiti vsaj pet let, sami pa bi nujno potrebovali strokovnjaka, ki bo takoj »zagrizel« v reševanje gordijskega vozla. Nezadovoljni so tudi sami diplomanti, ki so upoštevali nasvet staršev: uči se, da ti bo šlo bolje kot nam, a danes opravljajo delo, ki ni na ravni njihove izobrazbe ali pa so na seznamu na zavodu za zaposlovanje. Na ministrstvu za šolstvo pa se ukvarjajo z učbeniškimi skladi, fotokopiranjem in podobnimi zadevami. Ne rečem, da niso tudi to pomembna vprašanja, a za mlade kadre gotovo ne življenjsko pomembna. Pomembnejše so vsebine, ki bodo posamezniku omogočile razvijanje njegovih sposobnosti, da se bo kasneje v življenju lažje znašel ter s tem sebi in svoji družini omogočil spodobno življenje, državi pa napredek. Šolski sistem potrebuje spremembe, ugotavljajo mnogi, tudi marsikateri šolniki, ker je preživet, starokopiten, poln okostenelih prepričanj ter slabo podpira to, kar je zelo pomembno za življenje posameznika - razmišljanje z lastno glavo, kreativno in konstruktivno razmišljanje, samoiniciativnost in iznajdljivost. Snov, ki se predava, je pogosto suhoparna, nezanimiva, nerazumljiva. Težava, na katero prav tako opozarjajo, je, da niprave-ga dialoga med učitelji in učenci, da so pričakovanja sodelujočih nerealna.
Vkontekst vzgoje in izobraževanja zagotovo sodi še eno dejstvo, ki bi bilo prav tako vredno vse pozornosti - beg možganov, iskanje odgovora na vprašanje, zakaj šolani ljudje odhajajo po svetu, če je (menda tako kažejo razne raziskave) plača šele na sedmem mestu lestvice. Res je, ni težava, celo zaželeno je, da gredo v svet, da se tam dodatno izobrazijo, mogoče uveljavijo, naberejo izkušnje. Težava pa je, če se ne nameravajo nikoli več vrniti, in še večja, če so šli v druge države zato, ker ocenjujejo, da v lastni nimajo prihodnosti.
Skrajni čas je, da se odgovorni resno zamislijo, kje na začetku tretjega tisočletja je slovensko šolstvo, ki bi ne samo učilo, ampak tudi vzgajalo, predvsem pa podpiralo gospodarstvo in ustvarjalo nove ideje in odpiralo nova delovna mesta.
Več kot 1500 razstavljalcev iz 35 držav
Celje - Predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar bo v torek, 13. septembra, odprl največjo sejemsko prireditev v državi - 49. mednarodni obrtni sejem. Odprt bo do nedelje, 18. septembra. Zanj organizatorji pravijo, da je sejem regije za prave nasvete, dobre nakupe in nove posle.
Na 65 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo več kot 1500 razstavljalcev iz 35 držav. Poleg bolj nazornih predstavitev po razstavnih dvoranah so vsebinska novost tudi področja, ki so si jih zaželeli obiskovalci.	a tp
a
Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

S. septembra 2016
(T.
LOKALNE novice
Levi breg Vzhod praznuje
Velenje - Mestna četrt Levi breg Vzhod praznuje 35. obletnico ustanovitve. Jubilej bodo zaznamovali z dvema dogodkoma, petkovim glasbeno-filmskim večerom, na katerem se bodo predstavili Big band orkester glasne šole Frana Koruna - Koželjskega in filmski ustvarjalci, ki bivajo v mestni četrti, in sobotnim, ki bo potekal v kulturno-športnem ozračju ob sodelovanju društev, sekcij, podjetnikov in posameznikov iz mestne četrti.
Petkovo dogajanje bodo začeli ob 19. uri, sobotno ob 10.00 na Kardeljevem trgu.
■ mkp
Bojan Kontič vodi slovenske občine
Velenje, 7. septembra - Včeraj je potekala v Velenju seja predsedstva občin Slovenije, na kateri je dosedanji predsednik dr. Ivan Žagar predal vodenje velenjskemu županu Bojanu Kontiču. Sicer pa so največ pozornosti na včerajšnji seji namenili pogajanjem za financiranje občin, strategiji razvoja lokalne samouprave, predlogu zakona o lokalni samoupravi ter vpisu pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije.
Sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij
Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, društev in zvez za letos. Za ta namen je v letošnjem proračunu predvidela 6.500 evrov. Na videz malo, a tisti, ki delujejo v humanitarnih in invalidskih organizacijah, znajo vsak evro oplemenititi. Rok za oddajo vlog se izteče 30. septembra.
a mkp
Zbirajo predloge za priznanja in nagrade
Šmartno ob Paki - Uprava Občine Šmartno ob Paki je prejšnji teden objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad za letos. Predloge zbira do 15. septembra.
Letos je med možnostmi znova tudi razpis za najvišje občinsko priznanje - častni občan Občine Šmartno ob Paki. To je priznanje za življenjsko delo. Doslej je ta naziv prejelo sedem občanov. Poleg predlogov za najvišje priznanje bodo zbirali še predloge za grb Občine in za dve plaketi. Poleg omenjenih bo na slavnostni seji šmarškega občinskega sveta ob prazniku lokalne skupnosti župan podelil še svoja priznanja in priznanja mladim.
• Tp
V novo šolsko leto bolj pisano
Zadnje počitniške dni so obiskovalci Središča mladih in otrok v Mladinskem centru Velenje preživeli prav tako ustvarjalno kot prve. Pod mentorstvom Melite Anželak, ki je z njimi preživljala počitnice, ter evropskih prostovoljk Gemme iz Španije in Ane iz Portugalske so poslikali dvorišče mladinskega centra, kjer je tudi urbani vrt. Tam so poleti preživeli veliko časa, ko so skrbeli
za zelenjavo in zelišča, ki uspevajo na njihovem vrtu. S pridelki so tudi kuhali v tedenskih kuharskih delavnicah. Te se bodo nadaljevale v novem šolskem letu, ko se na spored Središča mladih in otrok ponovno vrača brezplačni tečaj tekvondoja, ki bo potekal vsak četrtek septembra ob 13. uri. Začel se bo tudi nov krog turnirjev v družabnih in športnih igrah, potekale bodo glasbene delavnice, z gostjama iz Evropske prostovoljne službe pa se bodo otroci učili tujih jezikov.
• tf
Za razliko od drugih mi vemo, kam gremo
20. tabor stranke SLS v Velenju - Po očiščenju stranka spet ljudska - Za ukinitev obveznega članstva v KGZS
a mz Tatjana Podgoršek
Velenje, 3. septembra - Člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke SLS so se na jubilejnem 20. taboru zbrali ob Velenjskem jezeru. Ta je potekal pod vtisom nedavnega burnega dogajanja v stranki, ki je - po besedah njenega predsednika Marka Zidanška - očistilo stranko in ta postaja znova ljudska.
»V stranki ostajamo združeni dobri ljudje, zaradi katerih verjamem, da bo naša skupna prihodnost svetla,« je med drugim menil Marko
Zidanšek.
Ne gremo v posteljo s sovražnikom
Zidanšek se je v uvodnih besedah nagovora zbranim (po
oceni organizatorjev jih je bilo blizu 2.500) dotaknil nekaterih perečih tem, kot sta bančna luknja, socialni položaj nekaterih zaposlenih, upokojencev, kmetov. Seveda se ni mogel izogniti zadnjim dogodkom, ki so bili - kot je dejal - stresni, a vendar nujni. »Po uspešno prestanih notranjih in zunanjih napadih sedaj še bolje vemo, kam gre SLS. Ne v posteljo s sovražnikom, ampak nazaj med ljudi. Izstope, ki so sledili po izključitvi Marjana Po-
dobnika (do konca tedna naj bi jih bilo 15), vidim kot nujno očiščenje podtaknjencev z dvema obrazoma, ki z eno roko ponujajo spravo, z drugo pa te primejo za vrat. Dvojni agenti so bili razkrinkani, sateliti so na poti k svoji »matični ladji«. Dosegli smo očiščenje in SLS postaja ponovno ljudska.« Kot je še dejal, ne morejo biti njihovi sogovorniki tisti, ki po navodilih drugih ustanavljajo nove stranke in gibanja, hkrati pa sami zaničujejo
pravo ljudsko stranko, kradejo njeno ime ter se pretvarjajo, da se zavzemajo za malega človeka. SLS je le ena. Da je bilo očiščenje stranke nujno, je menil tudi nekdanji predsednik SLS, danes pa evropski poslanec Franc Bogovič. Ta sicer obžaluje izstope nekaterih vidni članov. »Sam imam te ljudi rad. Marsikoga pogrešam. Žal pa so se odločili, da jih ne bo tu. Tisti, ki smo tu, bomo morali SLS voditi naprej.«
Nismo navadna stranka
Po Zidanškovih besedah je s prenovo političnega programa postavljen nov mejnik razvoja stranke. »Mi nismo navadna stranka. Naše delovanje vodi zelo jasen cilj: zavzemamo se za zdravo gospodarjenje po načelih dobrega gospodarja. Za razliko od drugih mi vemo, kam gremo!« Med drugim je na taboru pozval k ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Na naslednjih volitvah, je prepričan Zidanšek, se bodo vrnili v parlament. Stranka ima namreč dober program, jasne rešitve za smele cilje, ima svežo moč in srčne ljudi, odločno voljo in zdravo kmečko pamet. »Dovolj, da na naslednjih volitvah prevzamemo odgovornost za vodenje države kot dober in odgovoren gospodar. S povezovanjem programov, združevanjem moči in sodelovanjem ljudi bomo dosegli nove zmage in postali najmočnejša politična sila na desni sredini,« je še menil Marko Zidanšek.
Savinjsko-šaleška naveza
Znanje pridobiti, a ga tudi znati »porabiti«
Pokvarjeno slavje - Vol za praznik - Od Celja do Žalca -Delavnice v parku
Tako: rekordna generacija slovenskih šolarjev v šolskih klopeh že nabira znanje. Kmalu bodo v poslanske klopi sedli tudi poslanci in spet kazali, kakšno je njihovo znanje. Upamo, da se nekateri spet ne bodo obnašali tako, da bodo na njihov račun posamezniki žalili otroke. Da se obnašajo kot otroci! Svoje znanje pa ta čas kažejo tudi naši »ekipni« športniki. Košarkarji in nogometaši bi-jejo kvalifikacijske boje za evropsko oziroma svetovno prvenstvo, hokejisti so svoje znanje že potrdili in si že izborili nastop na zimski olimpijadi. Športno oziroma rokometno je bilo zadnje dni tudi v Celju. Tamkajšnji rokometni klub je namreč slavil 70-letnico. Ob tem so na Trgu celjskih knezov tudi odprli razstavo na prostem z »lokalnim« naslovom »Cele, Cele!« Žal so Celjanom še večje slavje preprečili Madžari. Tekmo Celjanov z madžarskim Veszpremom so namreč uvrstili v »dnevni red« praznovanja, tudi v upanju na zmago v ligi Seha, a se jim računi niso izšli. Res pa je, da so na tej tekmi nekateri Celjani le zmagali - v madžarskem moštvu. Po deželici še vedno tudi odmeva izključitev nekdanjega prvega moža stranke SLS. Še posebno, ker je sprožila odstope tudi nekaterih vidnih članov te stranke. Tudi Zgornje-savinjčan Jakob Presečnik. Tej temi se na sobotnem taboru ob Velenjskem jezeru v go-
voru seveda ni mogel izogniti sedanji predsednik stranke Marko Zidanšek. Naslovil ga je: Vemo, kam gremo! Ali bosta odšla ali ostala, pa bosta verjetno kmalu izvedela minister in ministrica, ki ju čaka interpelacija. Petra Gašperšiča zaradi drugega tira in Mi-lojko Kolar Celarc zaradi dogajanj v zdravstvu. Za slednjo je interpelacijo napovedovala Nova Slovenija, a jo je prehitela rival-ska stranka SDS.
Po poletnem zatišju, ko se zaradi vročine in dopustov manj občin odloča za občinska slavja, je takih zdaj spet vse več. Ponekod jih združujejo s še kakšnim pomembnim dogodkom. Tako so v Žalcu ob praznovanju odprli tudi težko pričakovano fontano, seveda fon-tano piva. V Podčetrtku pa bodo imeli v petek pravi dvojni praznik. S slavnostno sejo bodo počastili praznik občine, hkrati pa tudi 50-letnico Term Olimia. Te so se najprej imenovale drugače, najdalj časa so slovele kot Atomske toplice. Ob pol stoletja toplic bodo v soboto v športni dvorani pripravili tudi srečanje, na katerem se bo ob glasbi na žaru pekel vol, obiskovalci pa se bodo lahko posladkali tudi s torto velikanko. Pa še v žep jim ne bo treba seči. Sicer pa so v tem kraju prvi dan novega šolskega leta odprli novo igrišče pri osnovni šoli. V zadnjih letih so sicer povsem prenovili vse šole in vrtce v občini. Že
kar 550 let pa je minilo od začetka šolstva na Pilštanju. Tega dogodka se bodo spomnili ob prazniku občine Kozje. Praznovali so tudi v Rogatcu, tudi delili priznanja. Prejela ga je tudi rock skupina MI2. Na našem območju pa te dni poteka že 11. mednarodni folklorni festival. Čeprav se imenuje Od Celja do Žalca, bo eden od gala koncertov (danes) tudi v Velenju. Iz tujine nastopajo folkloristi iz Albanije, Estonije, Kameruna in Rusije. Celje je, ne za kak praznik, dobilo posebnost. Posebni mestni avtobus! Ne, to ni zametek celjskega mestnega prometa, progo posebnega avtobusa je odprla banka, ker je zaprla svojo podružnico v Novi vasi, o čemer smo pisali že tudi v naši navezi. To je naredila Abanka, zato se tudi njen avtobus imenuje Abus. Vozi pa občane Nove vasi in Dečkovega naselja proti predelom Celja, kjer ima ta banka enote. Ta avtobus pa ni zavrl prizadevanj »bančno prizadetih« občanov, da dobijo enoto banke nazaj. Vseeno katere banke. Sami pa želijo ob pomoči občine dobiti ustrezen prostor zanjo. Veselo in tudi poučno pa je bilo v nedeljo v središču Rogaške Slatine. Obrtno-podjetni-ška zbornica Šmarje pri Jelšah je v Zdraviliškem parku pripravila posebno prireditev, na kateri so prikazali priprave na poroko pred sto leti. Posamezne dele te svečanosti so prikazali člani zbornice: cvetličarji, vrtnarji, frizerji, vizažisti in gostinci. Delavnice so imeli kar v parku, po njem so pripravili tudi povorko.
Pa še to: stanovalci na območju celjske Pla-ve lagune imajo posebne zahteve. Terjajo policaje. Ne takih aktivnih, ki bi urejali promet, želijo ležeče policaje, da bodo promet v njihovem naselju malo umirili.
a k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 3
AKTUALNO	3
na račun podjetij
8. septembra 2016	""¿CAS
Država dodatno polni proračun
Ostro proti retroaktivnemu preverjanju upravičenosti davčnih olajšav - Nad težave višješolskega izobraževanja v regiji Saša tudi s tesnejšim sodelovanjem
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 31. avgusta - Člani upravnega odbora Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice so se na prvi seji po poletnih počitnicah sešli v novih prostorih družbe Podkrižnik v Nazarjah. Ob tej priložnosti so se seznanili z dejavnostjo družbe, ki danes zaposluje 170 delavcev in se uspešno odziva na izzive trga, domačih in tujih poslovnih partnerjev po zahtevnih produktih. Pozornost so na seji namenili še preverjanju upravičenosti podjetij do uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj ter težavam v višješolskem izobraževanju v regiji Saša.
V podjetjih ne raziskujemo, ampak razvijamo
»Retroaktivni pregledi podjetij finančne uprave, s katerimi
ta preverja njihovo upravičenost do davčne olajšave za raziskave in razvoj, so nezakoniti in neupravičeni. Država na račun pod-
jetij s tem dodatno polni proračun, povzroča gospodarstvu še večjo škodo kot doslej, hkrati pa jih odvrača od naložb. V podjetjih razvijamo, ne raziskujemo!
Kako naj podjetje doseže razvoj brez vlaganj? Neumnost brez primere,« so člani upravnega odbora komentirali početje finančne
uprave, ki v zadnjih mesecih preverja upravičenost številnih slovenskih podjetij do uveljavljanja davčne olajšave za raziskave in razvoj. Pri tem je sporno - so
menili v razpravi - njeno merilo, da so raziskave in razvoj le tista dejavnost, v kateri je prisoten element novosti in razreševanja
znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti v svetovnem merilu. Velika večina slovenskih podjetij takega standarda oziroma novih meril za presojo ne more iz-
polnjevati. Še bolj sporno - tako razpravljalci - pa je retroaktiven pristop na osnovi priporočil OECD-ja, ki doslej niso bila vgrajena v pravilnik v zvezi s tem ter ostalo davčno zakonodajo. Ostremu nasprotovanju, kar počne finančna uprava, so dodali še zahtevo Gospodarski zbornici Slovenije, naj v dialogu s pristojnimi ministrstvi takoj doseže prekinitev teh postopkov.
Manj študentov, večje težave
V programe Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje se že nekaj let zapored vpiše od 10 do 20 manj študentov, posledica tega pa je manj denarja, ki je nujno potreben za kakovostno izvedbo izobraževanja. Manjši vpis ni samo zaradi manjših generacij dijakov, ampak tudi zaradi njihovega nezanimanja za izobraževanje v tehniških poklicih. Po mnenju ravnatelja šole Uroša Sonjaka je zaradi tega lahko zaskrbljeno tudi gospodarstvo, ki potrebuje praktično usposoblje-
ne kadre takoj po zaključku študija. Trendi naslednjih šestih let ne kažejo na izboljšanje stanja. V razpravi, kako ustaviti oziroma zapolniti vrzel, so razpravljalci menili, da bi bilo treba navdušiti za naravoslovne študijske programe že učence v osnovnih šolah, poglobiti sodelovanje izobraževalnih ustanov, gospodarstva in širše skupnosti ter posodobiti učne načrte.
V nadaljevanju seje so se med drugim dotaknili še aktivnosti pri umeščanju trase hitre ceste tretje razvojne osi v prostor ter pri tem izrekli vso podporo šmar-škemu županu Janku Kopušarju. Menili so, da si z odgovornim in konstruktivnim dialogom s predstavniki države na eni ter občani na drugi strani prizadeva za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, ohranitev delovnih mest in dvig družbenega standarda.
a
Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so tokrat gostovali v novih prostorih
družbe Podkrižnik v Nazarjah.
Tokrat so se srečali ob glasbi
Gasilci, pripadniki civilne zaščite in člani društev s področja zaščite in reševanja se velikokrat zberejo na poziv sirene, tokrat pa so se na županovem sprejemu
Tina Felicijan
Velenje, 4. september - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-
tič je na TRC Jezero sprejel članice in člane velenjskih prostovoljnih in drugih gasilskih društev ter vseh vključenih v sistem za zaščito in reševanje - reševalce, bolničarje, civilno zaščito, potapljače, alpiniste, kinologe, radioamaterje, jamarje in tabornike. »Ob naravnih, prometnih, delovnih nesrečah se oziramo, kje so, jih pričakujemo. Takrat vemo zanje, se jim vedno znova zahvalimo, potem pa nekako pozabimo nanje. Vsaj enkrat na leto je prav, da se srečamo, malo po-veselimo in se na tak način zahvalimo,« je povedal župan in dodal, da je to le drobtinica proti temu, kar bi si zaslužili.
Občina se trudi, da jim tudi s
financiranjem zagotavlja nor-
> Letos Mestna občina malno delovanje, pravi župan, Velenje zagotovila ki je ob tej priložnosti gasilskim dodatna sredstva društvom razdelil nekaj doda,.	tne opreme v vrednosti 20 tisoč za zaposlitev I3. evrov, ki so jo nujno potrebova-poklicnega gasilca. li. Sicer je za potrebe gasilske
javne službe v letošnjem proračunu zagotovljenih 826 tisoč evrov, za delovanje reševalnih služb in civilne zaščite pa še dodatnih 39.500. Letos so gasilci največ sredstev namenili osebni zaščitni opremi, nakupu cevi ter nakupu opreme za posebno prikolico, ki se bo uporabljala ob neurjih in jo bo drugo leto prevzelo PGD Pesje. Po dveh namenjenih prikolicah za poplave in eni za neurja bo ta že četrta v občini. »Zanesljivo so primerno opremljeni in pripravljeni. Seveda pa niti financiranje niti oprema ne pomenita nič, če ni prostovoljcev - tistih, ki so pripravljeni žrtvovati velik del svojega prostega časa in tudi tvegati,« je še opozoril Bojan Kontič, ki se je več kot dvesto zbranim na sprejemu v obliki sproščenega druženja ob glasbi zahvalil za prizadevno delo in stalno pripravljenost.
j_F_C__TJ
I\1 JLULJUï i Ji jV JJi\
Pravi naslov za uspešno reklamo!
Spečo silo je potrebno prebuditi
Srečanje odborov SDS Savinjsko-šaleške regije na Gori Oljki - Na volitvah 2014 dobili oblast, ki ni v parlamentu in ne v vladi - Dovolj jih je za spremembe
Tatjana Podgoršek
Gora Oljka, 4. septembra - 'Z
domovino v srcu' so organizatorji naslovili 2. srečanje članov in sim-patizerjev odborov stranke SDS Savinjsko-šaleške regije na Gori Oljki. Osrednji govornik na srečanju je bil predsednik stranke Janez Janša, ki je med drugim dejal, da so ključ do sprememb »tisti, ki na zadnjih volitvah niso prišli na volišče. Spečo silo je potrebno prebuditi. S težkim delom in programom bomo uspeli prepričati razočarane volivce, da bodo spremenili Slovenijo.«
Politika novih nesposobnih obrazov
Stranka organizira v zadnjem času veliko takih druženj, in ko bodo potegnili črto pod njimi, je prepričan Janša, bodo prišli do velikega števila. To bo odgovor tistim, ki pravijo, da jih je premalo za spremembe. »Mislim, da nas je dovolj.« Dotaknil se je trenutnega stanja v državi in kot alternativo izpostavil uspešen svoj mandat v letih 2004-2008, ko so plače in pokojnine realno zrasle za 24 odstotkov. Prav tako se je v tem mandatu okrepil medna-
rodni ugled države v Evropi in svetu. Takratni dolg je znašal -tako Janša - manj kot 8 milijard evrov. Slovenija je bila druga najmanj zadolžena država v Evropi, »nato pa je sledila politika novih
Njen strokovni svet že od začetka leta pripravlja reforme, ukrepe, njena poslanska skupina je že vložila konkretne zakone, ki odpravljajo ključne pomanjkljivosti. »Poleg tega imamo pro-
vimi obrazi namreč na vsakih volitvah preslepijo volivce. "Na volitvah leta 2014, ki so bile nelegitimne, nepoštene, smo sicer dobili oblast, vendar akterji niso ne v parlamentu, ne v vladi. Z
»Naša množična srečanja so odgovor tistim, ki menijo, da nas je premalo za spremembe. Mislim, da nas
je dovolj,« je menil osrednji govornik Janez Janša.
nesposobnih obrazov, politika, vodena iz ozadja, ki je javni dolg povečala na 32 milijard evrov.«
Vprašal se je, ali se da tako stanje v državi spremeniti. Stranka je po njegovem mnenju v preteklosti že dokazala, da to zmore.
gram, ki je celovit in ga glede na parlamentarno moč poskušamo uresničiti.«
Janez Janša je povedal, da politika velikokrat potrebuje nekaj novega, a to novo je zgolj krinka za vladanje iz ozadja. Z no-
rekli so) Suzana Kavaš, predsednica Mestnega odbora stranke SDS Velenje, o srečanjih članov in simpatizerjev stranke: »Potrebna so, ker se tako spoznavamo med sabo. V našem mestnem odboru smo pridobili kar nekaj novih mladih članov. Med drugim so ti izrazili potrebo po oblikovanju športnih ekip. Tako smo že sodelovali na 17. letnih športnih igrah odborov stranke - teh je več kot 200 - v Bovcu in osvojili drugo mesto.
Sicer pa v velenjskem mestnem odboru stranke usmerjamo svoje aktivnosti k oblikovanju strokovnega sveta, ki nam bo v pomoč pri delovanju na ravni sveta Mestne občine Velenje
in tudi širše. Dobrodošla nam bo v prizadevanjih za zmanjšanje socialnih stisk občanov, pri ustvarjanju boljših pogojev za delovanje podjetnikov in družb, pri pozornem spremljanju porabe občinskega proračuna. Ob tem naj povem, da smo v mestnem svetu konstruktivna opozicija. Smo zadovoljni, ker nam je uspelo uresničiti nekatere predloge in pobude. V svetu Mestne občine imamo pet svetnikov, in ker so ti tudi iz gospodarstva, imajo težave dobiti prost dan, kadar so seje mestnega sveta. Zato bo naš predlog, da bi bile seje po 15. uri in tudi več naj bi jih bilo.«
novimi obrazi se ne splača polemizirati, ker niso intelektualno zanimivi. Ne smemo biti naivni, vedeti moramo, da v tem primeru namesto njih sprejema potrebne odločitve nekdo drug.«
Ključ do sprememb speči volivci
Ključ do sprememb v državi so - po mnenju Janeza Janše - volivci, ki niso prišli na zadnje volitve. »To je tista sila, ki lahko spremeni stvari na naslednjih volitvah. V SDS nas je dovolj, da to spečo silo prebudimo. Pristopimo do njih. To je težko delo, a je edina pot do uspeha. Prepričan sem, da to zmoremo. V Savinjsko-šaleški regiji je še veliko potenciala. Tu so speči volivci bolj dosegljivi kot tam, kjer je veliko betona,« je še med drugim menil Janez Janša.
■
a
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

8. septembra 2016
Iz druge roke spet v prave
V butiku z rabljenimi oblačili je dela več kot v katerem koli drugem - Rabljeno ne pomeni vedno staro ... in obratno - Mestna omara ni trgovina za reveže
Tina Felicijan
Zasnova prodaje in nakupa ali izmenjave rabljenih oblačil, tako imenovani second hand oziroma iz druge roke, je po svetu in tudi v večjih slovenskih mestih precej razširjen in sprejet. Tudi v Velenju posamezniki, nekatere šole in drugi zavodi ter organizacije prirejajo priložnostne sejme z rabljenimi oblačili in drugimi rečmi. Savinjčanka Sanja Arsovič pa je v Velenju odprla trgovino z rabljenimi oblačili Mestna omara, ki jo je vsak dan v skoraj treh letih delovanja obiskalo več ljudi, ideja ponovne uporabe in odgovorne potrošnje pa se hitro širi.
Ne stara, ampak mestna omara
Sanja, ki s prijateljicami in znanci že 16 let prodaja, kupuje in izmenjuje iz druge roke, »ker se mi zdi nesmiselno preplačati en kos oblačila, ki se ga tako ali tako naveličaš, popackaš, vržeš stran. Raje zapravim denar za kak dober koncert in imam spomin kot za obleko.« Idejo za svoj second hand shop je dobila iz filma. Odločila se je, da ne bo več čakala na službo v svojem vzgojiteljskem poklicu, in je izkoristila svojo karizmatično in klepetavo naravo za zagon butika z rabljenimi oblačili. »Za Velenje sem se odločila, ker sem imela občutek, da so tu ljudje veliko bolj odprti za take prakse kot v Celju. Poleg tega sem tu našla edini opremljeni poslovni prostor,« je poveda-
la. Posel je stekel v enem letu. Še zdaj ni povsem stabilen, »ampak danes tako ni noben. Treba je biti vztrajen, pozitiven, napredovati 'ziher, pa počas'.«
So pa ljudje dobro sprejeli njen butik, pravi in meni, da za-
Bistrice. »Če nočete kupovati tu, vsaj prinesite svoja oblačila,« vabi energična podjetnica, ki vsak kos podrobno pregleda in izbere le tiste, ki so ji všeč. »Predlagate ceno, če se z njo ne strinjam, jo določiva skupaj. Ko se vaše
tinovi čevlji, Laurenova usnjena jakna, Hugo Boss moške obleke in majice, Calvin Klein, Armani. Pravzaprav je več moških di-zajnerskih oblačil kot ženskih.« Sanjo preseneča, koliko čevljev proda. Vsak dan tudi več nakita.
>
»'Second hand' je lahko izjemno uspešen posel, če si vztrajen, pozoren na kritike in predloge strank ter se nenehno razvijaš. Trgovina mora biti pregledno urejena, ne sme biti nabasana in ne sme imeti vonja po stari omari.«
to, ker je koncept znala predstaviti, hkrati pa ponuditi kakovostna ohranjena oblačila. Prav zato jih ne uvaža iz tujine, ampak sprejema od ljudi. »Včasih je bila prva asociacija ob rabljenem oblačilu umazano, strgano, obrabljeno, razvlečeno, popackano. Jaz sprejemam in prodajam le brezhibno ohranjena in sveže oprana sezonska oblačila, ki imajo tudi primerno ceno. Moje stranke namreč razumejo, da se na second handu ne da obo-gateti. Bolj se splača prodaja na količino kot na kos,« pravi Sanja, ki sprejema stranke iz Primorja, Ljubljane, Maribora, Slovenske
»To ni trgovina za reveže, ampak za pametne ljudi,« v smehu poudarja Sanja Arsovič. »Zame je revež tisti, kije ozkogleden.«
stvari prodajo, dobite izplačilo. Kar se ne proda, pridete iskat. Če oblačil ne želite več, jih podarim v dobrodelne namene.«
Za vsak okus, postavo in žep
Na policah in obešalnikih so poleg oblačil tudi modni dodatki, čevlji in nakit. Ker se redki Velenjčanke in Velenjčani oblačijo vintage, je starinskih oblačil malo. »Mogoče kak plašč, čevlji, dve torbici, starejši od 50 let.« Nekaj je dizajnerskih kosov iz višjega cenovnega razreda, ki v Mestni omari dobijo za bolj dosegljivo ceno. »Recimo Loubou-
Rabljena oblačila pa niso le cenejša. So tudi bolj zdrava. »Stvari so preprane. Nova oblačila so prepojena z barvili, kemikalijami, plini. S kupovanjem rabljenih oblek delamo dobro zase in za okolje. Treba je vztrajati pri širjenju te zavesti,« je še povedala Sanja in poudarila, da je uspeh trgovine z rabljenimi oblačili v tem času, ko so nova tako zelo poceni, odvisen od prodajalca, ki mora znati predstaviti idejo in vse prednosti rabljenega pred novim.
Lokal na plaži je bil zanjo izziv
Ekonomistka, ki se je odločila, da bo gostinka - Ideje zbira tudi na potovanjih po svetu - Klasično je ne zanima
Bojana Špegel
Velenje, 26. avgusta - Mia Zager je
tista mlada podjetnica, ki je letos postala najemnica gostinskega lokala na (tudi letos) dobro obiskani velenjski plaži. Poimenovala ga je preprosto Plaža MiaMia. To zanjo ni prva gostinska izkušnja, saj ima majhen lokal tudi v Rogaški Slatini, ki se je zelo dobro prijel. V domačo dolino se je Šoštanjčanka prav zaradi podjetniškega izziva vrnila po osmih letih. In ni ji žal.
»Vse se je začelo, ko sem med študijem ekonomije preko študentskega servisa delala v lokalih. Gostinstvo mi je postalo všeč, rada pa imam tudi organizacijo dogodkov. Zato sem se odločila, da odprem svoj lokal, kar mi brez pomoči družine ne bi uspelo. Rogaško Slatino sem izbrala zato, ker se mi je zdela lokacija dobra. Nisem se motila. Moram pa priznati, da mi znanje ekonomije pri tem poslu pride zelo prav,« nam pove Mia, ko jo zmotimo med delom. Tudi sama je namreč zelo pogosto za šankom, saj želi, da so gostje hitro in dobro postreženi. Poleg tega pa v delu uživa, pri tem pa se trudi, da postrežba v lokalu ni čisto klasična. Uporablja številna sveža zelišča, tudi rožne cvetove, ki jih dodaja vodi, koktajlom. Trudi se, da gostom ponudi tudi trendovske pijače, da vsak pladenj, ki
Mia Zager je gostinstvo vzljubila, ko je opravljalo študentsko delo v lokalih. Še vedno je rada za šankom, pri tem pa se trudi, da sta postrežba in ponudba pestri,
tudi drugačni.
ga natakarji odnesejo do miz pod lično leseno teraso, ki jo je postavila na plaži, dobro izgleda. »Zanimivo je, ko ravno zaradi dela spet srečujem ljudi, s katerimi sem preživela otroštvo in mladost. Priznati moram, da sem se prijavila na razpis za najem lokala na pla-
ži tudi zato, ker sem pogrešala domače kraje. Poleg tega imam rada vodo in lokacija se mi je zdela zelo zanimiva, pa čeprav sem, ko sem prvič prišla sem, videla le pesek. Prav v njem sem videla velik potencial, ideje, kaj vse bi se dalo narediti, so kar vrele,« pripoveduje Mia. Rada potuje in kamorkoli gre, dobro opazuje. »Vse, kar mi je bilo všeč na potovanjih po svetu, sem ohranila v spominu. Združila sem najboljše stvari, ki sem jih videla, in jim dodala še ščepec svojih idej. Kakovostna postrežba je zame na prvem mestu, rada vidim, da je postreženo tudi videti lepo. Štejejo še majhni detajli, kar znajo ceniti tudi gostje v Velenju.«
Mia je letos na plaži ponudila tudi nekaj hitrih prigrizkov. »Tu lahko rečem, da gre za začetek, saj tovrstne ponudbe na plaži doslej ni bilo. Odziv gostov je dober. Prihodnje leto bomo zagotovo ponudbo jedi še okrepili,« izvemo. Kot tudi, da se trudi, da se ob lepih poletnih večerih, sploh ob koncu tedna, gostje lahko zabavajo še ob programu, ki ga pripravljajo na plaži. »Vreme nam letos žal ni bilo najbolj naklonjeno, a pripravljamo večere z zelo različno glasbeno tematiko.« In tako bo vse do konca septembra, ko bo za letos zaprla lokal na plaži. Prihodnje leto se nanjo zagotovo spet vrne, saj je z MO Velenje podpisala dvoletno najemno pogodbo. »To je zame velik poslovni izziv, zato si želim ostati še dlje. Sploh, ker bom tudi v prihodnje verjetno ostala gostinka,« nam za konec pove Mia.
GOSPODARSKE novice

Skaza utrjuje poslovne vezi na tujih trgih
Velenje - V družinskem podjetju Skaza se vedno bolj osredotočajo tudi na nove trge. Svoje do okolja prijazne trendovske izdelke za dom, ki jih izdelujejo iz biorazgradljivih materialov in reciklirane plastike, zato redno predstavljajo na sejmih v tujini.
Konec tedna so jih postavili na ogled na enem največjih trendseterskih sejmov Maison & Objet v Parizu. Na sejmu so, kot pravi Tanja Skaza, direktorica podjetja, preverili odziv obiskovalcev sejma na nove barvne linije izdelkov Contessa. Pripravili so izbor šestih pastelnih barv, od tega, kako bodo sprejete, pa je odvisno, ali bodo z njimi razširili ponudbo.
Podjteje Skaza se bo s pasteljno linijo Viva predstavilo tudi na treh sejmih v Skandinaviji, prvi od njih je vrata odprl v torek. Priložnost za utrjevanje poslovnih vezi bo tudi na dogodku Open doors pri enem največjih distributerjev za trgovske centre v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.
a mkp
Bobinac ocenjuje, da je sporazum s Panasonicom dober
Velenje - Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ocenjuje, da je sporazum s Panasonicom o izvedbi skrbnega pregleda, ki bi lahko vodil v prevzem velenjske družbe, za Gorenje dober, opredeljuje pa tudi že položaj podjetja znotraj korporacije Panasonic. Bobinac meni tudi, da se mu sovražni prevzem Gorenja ne zdi verjeten. O podrobnostih sporazuma z Japonci Bobinac sicer še ne more govoriti, a dogovor je po njegovih zagotovilih sklenjen v korist družbe in je dober.
NLB sklenila polletje s skoraj 70 milijoni evrov dobička
Velenje - NLB Skupina je v prvem polletju ustvarila 69,5 milijona evrov dobička po davkih, kar je 30 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. V prvih šestih mesecih leta so z dobičkom poslovale vse banke iz skupine. Banka NLB je dobiček po davkih na letni ravni okrepila za 78 odstotkov. Sicer pa so banke v Sloveniji v prvem polletju ustvarile 284,5 milijona evrov dobička pred davki, kar je 112 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček po davkih se je povečal za nekaj več kot 120 odstotkov - na 252,1 milijona evrov. Ključni prispevek k takšni rasti dobička ima še naprej sproščanje oslabitev in rezervacij.
Gospodarska rast se nadaljuje
Ljubljana - Rast gospodarske aktivnosti, ki se je začela sredi leta 2013, se je nadaljevala tudi v drugem četrtletju letos. Obseg bruto domačega proizvoda se je po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,7 odstotka. V primerjavi z lanskim drugim četrtletjem je zvišanje 1,9-odstotno. Podobno kot v preteklih četrtletjih sta k rasti največ prispevala izvoz in domače trošenje.
GZS zahteva strukturne spremembe
Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da bodo za dolgoročno rast potrebne strukturne spremembe, predvsem delovne zakonodaje. Te naj gredo v smeri fleksibilnega trga dela, ob vse večji dinamiki staranja prebivalstva pa tudi k zagotovitvi zadostnega trga aktivnih oseb. Vlada mora po mnenju GZS med pomembnejšimi nalogami zagotoviti tudi olajšave za investicije in razvoj.
Seveda pa se pri tem nekatera stališča že povsem razhajajo s stališči sindikatov. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije tako ministrstvo za delo poziva, naj iz strateškega dokumenta 'Za dostojno delo' nemudoma umakne nov razlog za odpoved, in sicer porušeno zaupanje med delodajalcem in delavcem. V nasprotnem primeru so sindikati po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča pripravljeni na generalno stavko, pa tudi na referendum.
Poštne banke ni več
Ljubljana - Poštna banka Slovenije je prenehala poslovati kot samostojna pravna oseba, vse njene obveznosti in pravice pa so bile prenesene na njeno pravno naslednico NKBM. Poslovanje za stranke teče nemoteno in jim zaradi te spremembe banke ni treba obiskati, zatrjujejo v NKBM.
Mercatorju padla prodaja
Ljubljana - Skupina Mercator je v prvem polletju ustvarila 1,25 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je sicer 3,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec je posledica nadaljevanja zaostrenih tržnih razmer kot tudi aktivnosti, povezanih s prenovami trgovin. Pripisati pa ga je mogoče tudi manjšemu številu trgovin v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem.
Telekom sodeluje z grško Antenno Group
Ljubljana - Telekom Slovenije in grška Antenna Group sta sklenila dogovor o nadaljnjem skupnem sodelovanju v družbi Antenna TV SL, ki izdaja televizijski program Planet TV in je v prisilni poravnavi. Lastnika nameravata dokapitalizirati družbo, in sicer tako, da bo Telekom postal njen večinski lastnik.
a mz
■
■
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 5
GOSPODARSTVO	5
številnimi novostmi
8. septembra 2016	""¿CAS
Gorenje na IFI s
Tudi letošnja predstavitev novosti Gorenja na največjem svetovnem sejmu zabavne elektronike in aparatov za dom izvirna in opazna
Gorenje se predstavlja na vodilnem sejmu zabavne elektronike in aparatov za dom IFA v Berlinu. Med drugim premierno predstavljajo posebno kolekcijo hladilnikov Gorenje Retro, navdihnjeno s podobo legendarnega in še danes izjemno priljubljenega Volkswagnovega kombija, ki je (p)ostal ikona številnih generacij. Kombi Volkswagen pooseblja sproščen in svoboden življenjski slog, v katerem si vzamemo čas za tisto, kar nam je resnično pomembno in nas bogati, prav to filozofijo pa s svojim sloganom Life Simplified v domove uporabnikov prinaša tudi Gorenje. Letos med drugim z novo generacijo inovativnih pomivalnih strojev SmartFlex, ki so rezultat Gorenjevega lastnega razvoja, ter vrsto izpopolnjenih aparatov za dom iz svoje ponudbe. Seveda predstavljajo tudi značilne Go-renjeve oblikovalske linije izdelkov, ki sta jih podpisala zvezdnika oblikovanja Philippe Starck in Ora-Ito, pogled v prihodnost, ki pripada pametni kuhinji, pa ponujajo tudi s predstavitvijo povezljivih aparatov premijske blagovne znamke Asko.
V osrčju uspeha in rasti IFE so inovacije in inovativnost, ki poganjajo razvoj panoge aparatov za dom ter omogočajo pogled v prihodnost sodobnega doma, ki ga razstavljalci s svojimi aktualnimi dosežki vsako leto predstavijo v Berlinu. Tudi Gorenje je na IFO znova prišlo s številnimi novostmi pod blagovnima znamkama Gorenje in Asko ter s svojim zaščitnim znakom - prepoznavnimi linijami oblikovalcev.
»Prednost IFE je, da je usmerjena k uporabniku in da gre za
kombinacijo gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, ki v dobi digitalizacije čedalje bolj vstopa v domove uporabnikov, aparati pa so čedalje bolj povezani v rešitve pametnega doma, zato je povezava med zabavno elektroniko in gospodinjskimi aparati še toliko bolj aktualna,« je prepričan predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. »IFA je največji sejem za gospodinjske aparate in vsako leto daleč najpomembnejši tovrstni dogodek za Skupino Gorenje. Odkar smo pred 9 leti, takrat v družbi le z nekaj največjimi proizvajalci gospodinjskih aparatov, prvič prišli na IFO, smo vsako leto zelo dobro izkoristili priložnosti, ki jih ta dogodek ponuja. Tudi letos predstavljamo vrhunske oblikovalske in inovativne novosti iz
vseh produktnih skupin, celotne ter vrhunsko oblikovane ter tudi izjemno prilagodljive aparate, ki se ponašajo s preprosto,
intuitivno logiko upravljanja. V dinamičnem tempu sodobnega vsakdanjika, ko postaja prosti čas čedalje bolj dragocena do-
brina, ga namreč želijo posvetiti tistim rečem v življenju, ki so res pomembne. Zato v Gorenju pri razvoju aparatov za dom sledijo
filozofiji Life Simplified: ustvarjajo aparate, ki izboljšujejo kakovost življenja, saj se prilagodijo življenjskemu slogu uporabnika
in mu omogočajo, da si lahko svoj čas razporedi po svoje. Nova generacija pomivalnih strojev Gorenje SmartFlex je z izjemno
prilagodljivostjo in preprosto logiko uporabe ter naprednimi tehničnimi funkcijami najnovejši korak v tej smeri.
Gorenje Ora-Tto spomladi v osveženi podobi
Gorenje nadaljuje tradicijo odmevnih sodelovanj s priznanimi oblikovalskimi imeni svetovnega slovesa z napovedjo vnovičnega povezovanja s francoskim oblikovalcem Ora-Itom. Osveženo linijo Gorenje Ora-Ito, prenovljeno različico izjemno uspešne
oblikovalske linije, ki so jo z Ora-Itom ustvarili leta 2007, bodo predstavili spomladi 2017. Poleg velikih tokrat zajema tudi male gospodinjske aparate.
Znanilci prihodnosti povezljivi pametni aparati Asko
Na letošnji IFI Skupina Gorenje pod svojo premijsko blagovno znamko Asko predstavlja nove povezljive aparate, ki omogočajo povsem novo uporabniško izkušnjo: gre za pametne kuhinjske aparate v podobi aktualne nagrajene serije Elements ter povezljive pralne in sušilne stro-
je. Napredne funkcije omenjenih aparatov bodo uporabnikom omogočile več časa za kakovostno preživljanje prostih trenutkov ter za lasten življenjski slog, ki se mu bodo pametni aparati kar se da prilagodili in ga podprli, hkrati pa bodo v kombinaciji z aplikacijami, čarovniki in pametnimi pomočniki omogočili vrsto novih personaliziranih storitev.
V sodelovanju z vrhunskimi ponudniki rešitev s področja informacijske tehnologije Skupina Gorenje razvija niz rešitev za povezljivi dom prihodnosti,
dovršene pametne gospodinjske aparate pa bomo kmalu ponudili tudi pod svojo globalno blagovno znamko Gorenje. Aparati pametnega doma bodo obsegali povezljive pečice, hladilnike, ku-hališča in nape, pomivalne, pralne in sušilne stroje ter grelnike za vodo, ki jih bodo spremljale aplikacije za mobilne naprave (za operacijske sisteme iOS, Android in Windows), platforma v oblaku, vmesniki in komunikacijske rešitve skupaj z obogatenimi digitalnimi vsebinami za naše uporabnike.
■
Gospodarstvo jezi povišanje plač v javnem sektorju
Ljubljana - Sindikate v gospodarstvu jezijo višanja plač v državnem sektorju. S septembrom je v javnem sektorju začela veljati plač-na lestvica, kakršna je veljala do sredine leta 2013. Osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev se s tem vračajo na takratno raven, kar zanje pomeni višje osnovne plače. Najbolj se bo dvig poznal tistim v višjih plačnih razredih. Letos bo to državo stalo dodatnih 13 milijonov evrov.
Odpreti je treba trgovalne račune
Ljubljana - Ste morda med tistimi, ki ste navidezno odmislili delnice, ki ste jih dobili iz lastniških certifikatov, saj vam bodo morda prav prišle v hudih časih. Vendar ne odmislite, da je potrebno zanje odpreti trgovalni račun. Zato bo treba počasi ukrepati, saj jih bo KDD brezplačno hranil le še do konca leta. Trenutno je še 240 tisoč državljanov brez trgovalnega računa, njihovo premoženje v teh delnicah pa je vredno več kot 100 milijonov evrov. Nekateri celo ocenjujejo, da je to vredno blizu milijarde. Seveda je za mnoge male delničarje to še eno breme, ki jim ga nalaga država. Iz brezplačnih registrskih računov namreč stopajo k odprtju plačljivih trgovalnih računov.
a mz
Kava s kolesa
»Mobilna kavarna je idealna za ljudi, ki nimajo časa med malico, ker je postrežba hitrejša kot v lokalu,« pravi Rok Potisek, ki želi svojo podjetniško idejo razširiti in za vsako večje
mesto kupiti kolo.
Prvo in za zdaj edino kolo s točilnim pultom v Sloveniji vozi prav po velenjskih ulicah
Tina Felicijan
Ponudniki razno raznih izdelkov in storitev iščejo inovativne načine, kako do strank. Prodaja na domu, prek telefona, spleta je že ustaljena in zelo razširjena praksa. Ljudje si tako skrajšajo pot in prihranijo čas, ki ga imajo vedno manj. Tudi za posedanje v gostinskih lokalih. Ne le, da na ulicah posegajo po hitri hrani, v naglici tudi kofetarski obred velikokrat izvedejo mimogrede. Zato je Ve-lenjčan, znan po tem, da je na tekmovanju v pripravi in postrežbi kave zbral največ točk in osvojil zlato priznanje, razvil podjetniško idejo - mobilno kavarno na kolesu.
Sodobna ponudba z nostalgičnim pridihom
Rok Potisek se je konec prejšnjega leta pridružil karavani Podjetniškega centra Standard, v katerem je odprl kavarno, a s tem ni izpolnil svojih podjetniških ciljev. »Moj cilj je bila mobilna kavarna, s katero sem želel dvigniti vzdušje v središču mesta in popestriti ponudbo storitev v njem,« je povedal lastnik
prvega kolesa v Sloveniji, prilagojenega za gostinske dejavnosti, ki verjame, da je prav to posebna prednost za Velenje. »Iskal sem stara kolesa, tricikle, ki so jih v preteklosti tudi v Velenju že uporabljali za dostavo mleka, prodajo sladoleda. Ogledal sem si ga lahko le v tehničnem muzeju. Dolgo sem brskal in naposled našel švedsko podjetje, ki proizvaja moderne potujoče kavarne. Kolikor sem seznanjen, je moja edina v Sloveniji.«
Delo za mobilnim točilnim pultom je zelo podobno delu v stacioniranem lokalu, saj je voziček tehnološko prilagojen - ima tekočo vodo, hladilnik, našteva Rok, ki streže tako vnaprej skuhano kavo kot sveži espresso. Nudi tudi prigrizke in piškote, zdrave napitke, smutije, ob menjavi letnih časov pa bo poskrbel za sezonsko ponudbo pečenega in kuhanega kostanja ter zakuhančka. Naj-
večjo prednost vidi v tem, da ljudi vabi na svež zrak, namesto v nakupovalna središča.
Za enkrat je mobilno kavarno testiral na sobotni tržnici, na začetku septembra pa jo je postavil tudi med dijake pred Šolski center, kolesaril bo tudi po Cankarjevi ulici, Titovem trgu, promenadi, pred Rdečo dvorano, centralnim otroškim igriščem in v Sončnem parku. »Ljudem je zanimivo, čeprav zaenkrat še precej sramežljivo gledajo bolj od daleč. A ker se trudim kot vedno, so odzivi dobri,« je povedal Rok, ki bo ponudbo storitev še razširil. Naslednji korak bo strežba svatom na porokah. »Pri nevesti kavico, na svatbi pa koktajle,« je povedal nasmejani gostinec, ki s svojim zanimivim kolesom ne dostavlja le dišečih napitkov, ampak tudi dobro voljo in prijetno ozračje.
a
107.8 MH^5 a.d'
»-Velene
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

8. septembra 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 31. avgusta
Na domačem političnem parketu je bila delovna predvsem opozicija. Odzivi strank v njej so kazali, da bodo poslanci NSi uspeli zbrati potrebnih 10 poslanskih podpisov pod interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.
Nepričakovano je odstopil turški notranji minister Efkan Ala, ki pa razlogov za odstop ni navedel.
Brazilski senat je z veliko večino izglasoval odstavitev predsednice Dilme Rousseff, s čimer se je končala 13-letna vladavina njene levičarske Delavske stranke.
dniški kandidat Donald Trump je dejal, da bo ob njegovi izvolitvi Mehika plačala zid, ilegalci pa bodo izgnani.
Petek, 2. septembra
SDS je prehitel NSi in vložil interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.
Brazilska predsednica je končala 13-letno vladavino.
Severna Koreja je zaradi nespoštljivega vedenja na srečanju, ki mu je predsedoval voditelj Kim Džong Un, usmrtila podpredsednika vlade, dva druga uradnika pa poslala na prevzgojo.
Na severu Sirije so ubili enega glavnih vodij t. i. Islamske države Abuja Mohameda Al Adnanija.
Četrtek, 1. septembra
Bil je prvi šolski dan za okoli 175 tisoč osnovnošolcev in 75 tisoč dijakov - še posebej zanimivo je bilo za okoli 22 tisoč otrok, ki so v osnovno šolo vstopili prvič.
SDS je vložil interpelacijo zoper ministrico za zdravstvo.
Škotska prva ministrica Nicola Sturgeon je predstavila pobudo, ki bo v obliki javnomnenjske raziskave prebivalstvo znova povprašala o neodvisnosti Škotske.
V	Indiji se je 150 milijonov javnih uslužbencev udeležilo celodnevne stavke proti reformam za večjo privatizacijo in predlogu glede nove ureditve minimalne plače.
V	venezuelski prestolnici Caracas so potekale največje demonstracije, na katerih so pozivali k referendumu za odstavitev predsednika Nicolasa Madura.
Melania Trump je zaradi navedb, da je v 90. letih delala kot spremljevalka, sprožila pravne postopke tako zoper Daily Mail in ameriškega blogerja kot tudi Slovenske novice, Bojana Požar-ja in Igorja Omerzo.
Bilje prvi dan novega šolskega leta.
Vlada je sprejela prenovljeni zakon o organiziranosti in delu policije, ki med drugim vzpostavlja nov karierni sistem znotraj policije.
Izvršni odbor stranke SMC je soglasno podprl infrastruktur-nega ministra Petra Gašperšiča, vodja poslancev stranke DeSUS Franc Jurša pa je napovedal, da pričakuje podporo tudi v njegovi stranki.
Notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar se je ozirala proti južni meji in dejala, da je položaj na področju migracij trenutno miren, a da se boji, da je »to zatišje le navidezno«.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz se je srečal s turškim državnim vodstvom, s katerim je govoril tudi o zahtevanih spremembah turške protite-roristične zakonodaje.
Ameriški republikanski predse-
Sobota, 3. septembra
Turčija je na sever Sirije poslala dodatne tanke in vojake, ki so sodelovali v operaciji zoper t. i. Islamsko državo, tamkajšnji mediji pa so poročali, da so pred turško vojsko bežali tudi civilisti.
Japonski premier je ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k novemu obdobju odnosov med državama, ki ju bremeni ozemeljski spor še iz časov druge svetovne vojne.
V Uzbekistanu so pokopali predsednika Islama Karimova, ki je z železno roko vodil državo 25 let.
Plaz kritik se je usul na francoski satirični tednik Charlie Hebdo, v katerem so objavili karikaturo na temo žrtev potresa v Italiji, v kateri so narisana tru-
dnika svetnika Rudija Štravsa.
Prestolnico Afganistana sta pretresla bombna napada, v katerih je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ranjenih pa 91.
Zavezniki Angele Merkel so nemško kanclerko pozvali, naj spremeni svojo probegunsko politiko po porazu njene stranke v zvezni deželi Mecklenburg -Predpomorjansko.
K pariškemu podnebnemu sporazumu sta pristopili Kitajska in ZDA.
pla v lazanji.
Kitajska in ZDA sta pred vrhom G20 formalno pristopili k pariškemu podnebnemu sporazumu.
Nedelja, 4. septembra
Na območju Seville v Španiji so v tovoru, v katerem bi morale biti banane, našli 900 kilogramov kokaina.
Mediji so poročali, da navkljub nekaterim poročilom o tem, da je dogovor med ZDA in Rusijo o Siriji blizu, velesili ostajata razdeljeni.
Odvijal se je vrh G20. Toda bolj kot sam dogodek so pozornost pritegnila obrobna srečanja, ki so obrodila konkretne sadove: tako sta se Turčija in Rusija dogovorili, da bosta oblikovali investicijski sklad.
Kolegi iz stranke so kanclerko pozvali, naj spremeni svojo probegunsko politiko.
Okoli 100 tisoč Brazilcev je na ulicah protestiralo proti novemu predsedniku Michelu Temerju.
Torek,
6. septembra
Oglasila sta se poslanca SMC Tilen Božič in Marko Ferluga, ki sta sporočila, da za razliko od uradnega stališča stranke sama ne podpirata ministra za infrastrukturo Petra Gešperšiča ter napovedala, da bosta glasovala po lastni presoji.
Stranka SDS toži državo za 886.257,37 evra zaradi vpliva
Papež Frančišek je mati Terezijo razglasil za svetnico.
Papež Frančišek je mater Tere-zo, ki velja za ikono dobrodelnosti, uradno razglasil za svetnico.
Ponedeljek, 5. septembra
Srečala sta se predsednik republike Borut Pahor in ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Po pogovoru je Pahor povedal, da bo za prihodnje leto na obisk v Slovenijo povabil papeža Frančiška.
Vrhovni sodniki so na občinski seji za predsednika vrhovnega sodišča podprli vrhovnega so-
sojenja v aferi Patria na držav-nozborske volitve leta 2014.
Na strateškem forumu na Bledu je bil tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. Izrazil je kritike do Evropske unije, ki ji je očital dvojna merila. Opozoril je tudi, da bi bil neuspeh sporazuma med EU in Turčijo za ustavitev migrantskega vala slab za vse.
Slovenska policija je potrdila, da sta dve osebi, ki so ju tuji varnostni organi povezovali z odgovornimi za teroristični napad v Parizu, v okviru množičnih migracij potovali skozi Slovenijo.
Jure Trampuš
Strateški forum na Bledu
Obsedenost s popolnostjo
Jure Trampuš
Minilo je poletje in četudi je v betonskih džunglah še vedno soparno, je jesen nedvomno tu. Prav lepo se to vidi v službah z malo bolj svobodnim delovnim časom, tisti, ki prihajajo prej, nosijo dolge rokave, oni, ki so v družbeni hierarhiji malce višje, so oblečeni poletno. Družbena stratifikacija se pozna tudi v nošnji oblek.
Ker je prišla jesen in z njo otožen dež, smo zapustili tudi plaže - te modne piste tisočernosti, golote, sonca in morja. Že pred časom je v eni od Žab Kaja postavila vprašanje, kam so izginile joške, kako to, da na naših, konkretneje na hrvaških plažah, ni več toplesa. Imela je prav, res ga je manj, manj je tudi nudističnih kampov, odprtosti. Težko je neposredno ugotoviti, zakaj je tako, nekaj je kriva moda, nekaj družbeno razpoloženje, ki po svobodomiselni hipijevski dobi, v kateri je veljajo, da je dovoljeno vse, vztrajno drsi v zadrti individualizem, prežet z obsojanjem in kon-servativizmom. Gotovo so zadaj tudi zdravstveni pomisleki, porjavela koža ni več zgolj znak absolutne lepote, ampak tudi nespametnega izpostavljanja sončnim žarkom in boleznim. Spremenilo pa se je še nekaj drugega. Živimo v času obsedenosti s popolnostjo, popolno mora biti vse, obraz, prsi, zadnjice, noge, roke, služba, zdravje, avto, stanovanje, žena, ljubica, potovanje, bančni račun, rezultat na maratonu. Kdor se ne trudi, da ne postane uspešen, kdor ni čim bližje popolnosti, ni samo ovca, ki vdano sledi pastirju, ne, on postane nepomemben, pogrešljiv del naše skupnosti, poraženec, ki so ga na ulici nehali pozdravljati ... Tipičen primer obsedenosti s popolnostjo je fascinacija novodobnih staršev z otroki in njihovim uspehom v šoli. Nekateri že v prvih letih šolanja prepisujejo otroke v druge šole, saj tam podeljujejo višje ocene, drugi pritiskajo na učitelje in jim pridigajo, kako naj se vodijo šolske ure, tretji so do lastnih otrok pretirano zaščitniški in krivdo za njihove spodrsljaje iščejo v šolskem okolju, ne pa (tudi) doma. Otroci so postali projekt helikopterskih staršev, njihovi šolski uspehi pa dokaz, kako popolna naj bi bila družina. Kar je povsem narobe. Šolske ocene so le eden od kazalnikov -pa še ta ne najpomembnejši - pridobljenega znanja, povedo le to, da so otroci v nekem času dosegli neko stopnjo vedenja. A to ni vse, cilj vzgoje in šolanje ni zgolj zbiranje petic, veliko pomembnejše je učenje spretnosti, pridobivanje lastnosti, kako se znajti v svetu, v katerem živimo, kako ostati radoveden, navdušen, kako ohraniti zaupanje vase in v druge.
Mladi morajo delati napake. To so njihovi spodrsljaji, ne pa porazi vse družine in staršev. Sam se dobro spomnim, kako mi je tova-rišica Herma v tretjem razredu osnovne šole povsem upravičeno očitala, da »jem končnice besed«, da ne znam postavljati vejic, da pozabljam na velike začetnice. Imela je prav. Še danes na tipkovnici kakšen prst prehitro spremeni zapovedano smer, z vejicami pa sem se spoprijatelji šele sredi študijskih letih (ko sem po mnogih poskusih opravil izpit iz postavljanja vejic). Kljub težavam s pravopisom in sklanjatvami ter kakšnemu cveku sem edini učenec tistega razreda, ki se danes preživlja s pisanjem. Ki imam to srečo, da to počnem rad, in imam še vedno tremo, ko sedem pred prazen ekran ... Če bi v tistih rosnih osnovnošolskih letih v meni želelipo-iskati popolnega učenca, bi se mi pisanje, branje uprlo, a ker so pomembni drugi le blagohotno govorili o površnosti, me pravila in ocene niso omejevali pri radoživosti.
Kdor išče popolnost, je bedak. Popolnosti ni, obstaja le uniformiranost, lahko jo dosežeš le, kadar jo presežeš, včasih so bistveno bolj iskreni ne vedno točni akordi mladega punk banda kot pa perfekcionistično dovršeno igranje klavirja, pri katerem prsti mislijo hitreje kot glava. Popolnost je dolgočasna ne zato, ker ne obstaja, ampak zato, ker omejuje domišljijo, ker zanika človeškost.
Posledice neurja
Šmartno ob Paki - Zadnje neurje s točo je povzročilo največ škodo na kmetijskih kulturah, objektih ter na javni cestni infrastrukturi. Najobsežnejša je bila škoda v Velikem Vrhu, kjer je do polovice uničen pridelek na osmih hektarjih zemljišč, v drugih delih občine pa je povsem uničen pridelek na slabih dveh hektarih zemljišč. Poleg težav, ki so jih imeli posamezni občani zaradi poškodb streh in avtomobilov, je za občino najbolj pereča sprožitev več manjših in enega večjega plazu v Velikem Vrhu. Ta grozi, da bo »odnesel« cesto.
Kot še ugotavljajo na občinski upravi, so poškodovane praktično vse makadamske ceste. Na nekaterih so se občani ob pomoči občine že lotili sanacije, drugje prevoznost ureja koncesionar. Ob tem tudi dodajajo, da se je znova pokazalo, kako zelo pomembno je sprotno vzdrževati prepustov in jarkov. Škoda bi bila sicer na cestni infrastrukturi še precej večja, kot je.
■ tp
a
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 11
15. septembra 2016

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
7
Velenje po domače
September je za Velenje praznični mesec. 20. septembra mesto praznuje občinski praznik in vsako leto je v Velenju v tem mesecu dogajanje še posebej bogato in pestro. Tako je bilo že prvi septembrski vikend. Po odlično obiskani kulinarični tržnici na Velenjski promenadi je potekal na Titovem trgu še koncert narodnozabavnih glasbenih skupin. Nastopili so Ansambli Moment, Potepini, Spev, Šepet in Skor band. Gre za ansamble oziroma glasbene skupine iz Šaleške doline, ki s svojimi nastopi po Sloveniji in v tujini skrbijo za dobro promocijo Velenja.
Ansambel Moment sestavljajo mladi fantje iz Vinske Gore, ki so letos osvojili nagrado za naj debitanta na festivalu Števerjan 2016. Ansambel Potepini so 4-članska narodnozabavna skupina iz okolice Velenja. Še posebej so se uveljavili s skladbo z naslovom Ljubezen greje potepine. Ansambel Spev se vse od leta 2002, ko so začeli delovati, udeležuje številnih večjih narodnozabavnih prireditev in festivalov, vsako leto pripravijo tudi koncert v Rdeči dvorani, Ansambel Šepet je bil prav to poletje zelo aktiven, med drugim je v Lučah prejel 3. nagrado strokovne komisije in 1. nagrado občinstva za pesem Ni več poljuba. Glasbena skupina Skor band iz Skornega pri Šoštanju zase pravi, da brez njih »skor« več ne gre.
V uvodu je obiskovalce nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je po pestrem poletju, ki so ga zaznamovale številne prireditve, napovedal prav tako pestro jesen in prazničen zaključek leta.
»Če stopimo skupaj, lahko marsikaj uresničimo
V občini Nazarje zagotavljajo, da so izpolnili vse postavljene cilje - Med prednostnimi nalogami komunalna infrastruktura
Tatjana Podgoršek
V občini Nazarje bodo letošnji občinski prazniki zaznamovali predvsem s prireditvami - kulturnimi, športnimi in drugimi oblikami srečanj. Začeli so jih minulo soboto, sklenili jih bodo 18. septembra. Letošnje praznovanje si bodo zapomnila tudi nekatera društva, ki bodo ob tej priložnosti praznovala okrogle jubileje delovanja.
Otvoritvenih slovesnosti ne bo. Je morda glede na to, da nekateri ocenjujejo razvoj lokalne skupnosti prav po pridobitvah, sklepati, da v Občini Nazarje niste bili uspešni pri uresničevanju postavljenih nalog? »Nasprotno. Uresničili smo vse zastavljene cilje in še katerega več. Za to so zaslužni seveda tudi občani. Ni fraza, ampak dejstvo, ki se je pri nas potrdilo v praksi: če namreč stopimo skupaj, se da marsikaj narediti. Tega sem zelo vesel in to kaže, kakšno je razpoloženje med občani,« je dejal Matej Pe-čovnik, nazarski župan, in nadaljeval: »Lahko bi pripravili kakšno otvoritveno slovesnost, a so nekatere pridobitve že v uporabi, druge pa še niso tako daleč, da bi rezali trakove.«
Imate starodobno kolo?
Šoštanj - Kulturnica Gaberke pripravlja v nedeljo, 18. septembra, srečanje lastnikov staro-dobnih koles iz vse Slovenije. Pravijo, da gre za prvo takšno srečanje pri nas. Če imate doma starodobno kolo, ki ne sme
biti mlajše od 40 let, vas vabijo, da se jim pridružite. Zaželena, ne pa tudi obvezna so oblačila, primerna temu obdobju.
Starodobni kolesarji se bodo pri kozolcu Kulturnice zbrali med 9. in 10. uro, nato pa se z
njimi peljali skozi Gaberke, po dolini Velunje in nazaj. Ob poti, dolgi 10 kilometrov, si bodo ogledali zanimivosti.
Tisti, ki bi si želeli samo ogledati starodobna kolesa, pa se jim lahko pridružite ob zaključku poti, predvidoma po 14. uri na družabnem srečanju.
a mkp
Matej Pečovnik: »Uresničili smo vse zastavljene cilje in še kakšnega več. Za to so zaslužni tudi občani.«
Izgradnja krožišča največji projekt v tem mandatu
Za primere tvornega sodelovanja občinske uprave in občanov je Pečovnik navedel obnovo lesene brvi v Pustem Polju, pripravo betonskega venca za postavitev varovalne ograje, kar tri mesece so trajala dela pri obnovi cerkve sv. Jošta.
Sicer pa so precej denarja namenili za obnovo vodovodnega sistema na najbolj perečih lokacijah, končali so dela pri ureditvi parkirišča pred pošto in lekarno, drugo fazo izgradnje parkirišča v Šmartnem ob Dreti. V tem trenutku izvajajo v sodelovanju z državo največjo naložbo v tem mandatu - izgradnjo krožišča, s katerim bodo poskrbeli za večjo prometno varnost, z njim pa se bo precej spremenila tudi podoba središča lokalne skupnosti. Projekt je na uresničitev čakal vse od leta 2008, po pogodbi je vreden 624 tisoč evrov, od tega znaša delež lokalne skupnosti 264 tisoč evrov. »Pri naložbi ne gre samo za izgradnjo krožišča, ampak za rekonstrukcijo državne ceste v dolžini 400 metrov, za posodobitev cestnega odseka od Mercatorja proti zdravstvenemu domu, za izgradnjo pločnika, kolesarske steze, novo javno razsvetljavo. Poleg tega smo zamenjali 170 metrov dotrajanih vodovodnih cevi, kar je bil velik zalogaj, ter prestavili nekatere telekomunikacijske vode.« Po pogodbi morajo biti dela
Letošnji občinski nagrajenci
Na slavnostni seji občinskega sveta bodo občinska priznanja in nagrade prejeli: zlati grb Občine Franc Grudnik iz Nazarij; srebrni grb Občine Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti; bronasti grb Občine Frančišek Praznik iz Dobletine, Pavel Skok iz Vologa ter Franc Praznik iz Spodnjih Kraš.
končana do 7. decembra.
Cestna infrastruktura je v kritičnem stanju
Z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj bodo počeli do prihodnjega občinskega praznika, nimajo težav, pravi Matej Pečovnik. Cestna infrastruktura je v kritičnem stanju in potrebno bo izdelati prednostni vrstni red vlaganj. Na pridobitev denarja za posodobitev vodovodnega omrežja Letošč na območju lokalne skupnosti v finančni perspektivi 2014-2020 ne računajo, zato se bodo morali sami lotiti zamenjave dotrajanih salonitnih cevi. Čaka jih izdelava projektne naloge za izgradnjo kroži-šča ob vstopu v Nazarje iz smeri Gornjega Grada pred nazarsko osnovno šolo. Potrebni bosta projektni nalogi, ki bosta pokazali na upravičenost izgradnje pločnika v Kokarjah in Šmartnem ob Dreti, rešiti bi morali nevaren priključek lokalne ceste na državno v Pustem Polju. Na drugo fazo rekonstrukcije čaka Lesarska cesta v Nazarjah, kjer želijo imeti krajani tudi javno razsvetljavo, na ureditev čaka parkirišče pri samostanu, skupaj z ostalimi zgornjesavinjskimi občinami se bo potrebno lotiti izgradnje prizidka k zdravstveni postaji
Za naložbe so tudi letos predvideli več kot milijon evrov. Vsega denarja ne bodo porabili zaradi zamude in spremembe projekta posodobitve čistilne naprave v Lokah. Predvidenih 320 tisoč evrov bodo prenesli v prihodnje leto.
■
a
Gradnja vodovoda se nadaljuje
Takoj po prazniku KS Paka podpisali pogodbo z izvajalcem izgradnje tretje faze vodovoda Loke-Jurk-Upajo, da jo jeseni odnesejo brez neurij
Bojana Špegel
Velenje, 29. avgusta - Zadnji konec tedna v avgustu so v krajevni skupnosti Paka praznovali letošnji krajevni praznik. V ponedeljek, 29. avgusta, pa so z izvajalcem del, lokalnim podjetnikom Vilijemom Rošerjem, podpisali pogodbo za gradnjo vodovoda. Loke-Jurk na južni strani Pa-škega Kozjaka. To bo v Paki ena največjih naložb v zadnjem desetletju, saj bo vredna nekaj več kot 700 tisoč evrov. »Gre za dveletno naložbo; letos bosta končani fazi 3 in 4. Gradili bomo na zgornjem delu območja, od Pa-škega Kozjaka do zaselka Jurk. Veseli smo, ker je izvajalec letošnjih del domačin in teren dobro pozna. Verjamemo, da bodo dela potekala brez težav, ljudje, ki živijo v teh krajih, pa že komaj čakajo, da dobijo dobro pitno vodo,« nam je povedal predsednik sveta KS Paka Srečko Avberšek.
i
Predsednik KS Paka Srečko Avberšek: »Najbolj se bojimo močnega dežja, ki uničuje naše makadamske ceste.«
Voda ima vsekakor prednost pri naložbah, še izvemo, kot tudi, da so veseli, ker so njihove lokalne ceste dobro vzdrževane in urejene. »Pri cestah je največ težav na priključnih cestah, saj je
Paka razvejana, hribovita. Imamo tri priključke v dolžini 700 metrov, ki povezujejo samo dve hiši. To so makadamske ceste, vzdrževanje pa je drago. Letos smo štiri krajše povezovalne ceste v skupni dolžini 1200 metrov temeljito obnovili, kar je stalo več kot 6 tisoč evrov. Zavedamo
pa se, da lahko že eno jesensko neurje z močnim dežjem uniči vse, kar smo naredili na njih,« doda Avberšek. K temu doda zanimiv podatek; po površini je KS Paka tretja po velikosti v MO Velenje, po številu prebivalcev pa prav tako. A slednji podatek velja za spodnji del lestvice 19 kra-
jevnih skupnosti, od zadaj navzgor torej. In to kljub temu, da število prebivalcev raste.
Letos spoznavali Hudo luknjo
Krajani se, odkar imajo obnovljen dom krajanov, v njem in na športnem igrišču veliko družijo. »V Paki imamo štiri društva; Športno društvo, Društvo prijateljev mladine, Društvo upokojencev in krajevni odbor Rdečega križa. Vsi dobro delajo, dobro sodelujemo, tudi letošnje praznovanje smo pripravili skupaj. V petek smo izvedli tekmovalni del za pokal KS Paka v šahu in ke-
gljanju na vrvici, ki se ga udeležijo tudi ekipe iz sosednjih krajev. Letos so pokal osvojili domačini, še izvemo. Kot tudi, da so v soboto pripravili planinski pohod na Tisnik in si ogledali Hudo luknjo, praznovanje pa zaključili pri jamarski koči. »Skoraj 50 krajanov se je udeležilo pohoda, hvaležni pa smo jamarjem Tomažu, Patriciji in Dragu, ker so nam omogočili tudi ogled Hude luknje, saj ne moreš kar tako vanjo,« doda naš sogovornik. Zadnji dan praznovanja je bil kulturno obarvan, na odru doma kulture so se zvrstili predvsem domačini vseh generacij. »Glavna točka je bil zagotovo poslovilni nastop vokalne skupine Paški veseljaki. Delovali so vse od leta 1999, vsi pevci so starejši, nekaj se jih je že poslovilo, zato so se odločili, da prenehajo,« izvemo. Njihov vrhunec je bil nastop v ljubljanskem Cankarjevem domu na koncertu vaških pesmi. V sestavu je bilo takrat 12 pevcev, skupaj pa so šteli skoraj 1000 let. Krajani so se jim zahvalili za številne nastope v domačem kraju, predsednik KS pa tudi zato, ker so bili dolga leta gonilna sila kulturnega ustvarjanja v Paki.
a
Letošnji krajevni praznik so praznovali tri dni, obarvali so ga tako športno kot kulturno.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE

8. septembra 2016
Zaradi omejitev se vsi ne učijo želenega instrumenta
Na velenjski glasbeni šoli za novo šolsko leto vpisali 920 otrok -Toča poskrbela za presenečenje - Do konca koledarskega leta še dve mednarodni tekmovanji
Tatjana Podgoršek
Na glasbeni šoli Frana Korana Koželjskega Velenja so začeli novo šolsko leto zaradi vpisa zelo spodbudno, pravi ravnatelj šole Boris Štih. Vpisali so 920 otrok, od tega se jih bo 707 učilo igranja na instrument, ostali so vključeni v predšolsko glasbeno vzgojo, v glasbeno pripravnico in plesni oddelek (pouk poteka tudi v dislociranem oddelku v Šoštanju in Šmartnem ob Paki). Srednješolski glasbeni program obiskuje 66 dijakov.
»Z vpisom smo zelo zadovoljni. Obrestovala sta se trud in delo, ki smo ga vložili v promocijo glasbene šole, mnoge prireditve in uspehi naših učencev. Ponosni smo na dan odprtih vrat, ki je bil zelo dobro obiskan. Žal se vsi vpisani zaradi določenih omejitev ne učijo instrumenta, ki so si ga želeli. Upam, da smo že ali še bomo našli rešitve, ki bodo zadovoljile tudi te.« Kot nadstandar-
dni program šola ohranja pevski zbor, pouk sintetizatorja in baletni vrtec.
Boris Štih: »Vpis je rezultat promocijskih aktivnosti šole, uspehi učencev in številne prireditve.«
Poleg načrtovanih obnovitve-no-vzdrževalnih del (obnova talnih oblog, pleskanje ...) je za počitniško 'presenečenje' poskrbela
julijska toča, ki je povzročila precej škode na strehi, avgustovska ujma pa je uničila bršljan v atriju pred orgelsko dvorano.
Osnovna dejavnost je glasbeno izobraževanje in vključevanje učencev v orkestre, zbore in komorne skupine, pravi Boris Štih in temu primerne so tudi ostale aktivnosti. Vpetost v kulturna dogajanja v državi in tukajšnjem ožjem ter širšem okolju dokazuje z organizacijo mednarodnih in mojstrskih seminarjev, tekmovanj ter lastnih koncertov, ki jih ne bo manjkalo tudi v komaj začetem šolskem letu s sodelovanjem pri organizaciji glasbenih abonmajev. Do konca leta bo šola soorganizatorica dveh mednarodnih tekmovanj: 3. klavirskega tekmovanja Acija Bertonclja in 4. harfističnega tekmovanja.
V letošnjem proračunu je Mestna občina Velenje zagotovila za glasbeno šolstvo 179 tisoč evrov.
Milijon evrov za izobraževanje zaposlenih starejših
Na Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje napovedujejo posebno šolsko leto - Pester nabor brezplačnih izobraževanj
Tatjana Podgoršek
Na Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje napovedujejo, da bo šolsko leto 2016/2017 posebno leto. »V njem bomo namreč izvajali velik projekt, za katerega smo na razpisih ministrstva za izobraževanje prejeli več kot milijon evrov. Gre za izobraževanje manj izobraženih zaposlenih, starejših od 45 let. Izvajali ga bomo tri leta, v 167 izobraževalnih oblik pa bomo poskušali vključiti blizu 2.000 občanov,« je pojasnila trditev o posebnem letu direktorica zavoda Brigita Kropušek Ranzinger.
Sogovornica je povedala, da se je ministrstvo odločilo za omenjena razpisa na osnovi rezultatov raziskave, izvedene za pra-šanje pismenosti odraslih. Rezultati so namreč pokazali, da je Slovenija na repu temeljnih kompetenc. Izobraževanja bodo za udeležence brezplačna.
Poleg omenjenega pripravljajo za novo šolsko leto še nekaj novosti, nadaljevali pa bodo tu-
Brigita Kropušek Ranzinger: »V 3 letih bomo poskušali privabiti v okviru novega projekta blizu 2000 manj izobraženih zaposlenih, starih več kot 45 let.«
di aktivnosti še v sedmih mednarodnih projektih, katerih ciljna populacija je zelo različna: projekt iFLIP temelji na metodi obrnjenega učenja, projekt Para-skills ustvarja podporo omrežja, infrastrukturo in model za nacionalna ter mednarodna tekmo-
vanja v spretnosti za invalide, projekt DME se osredotoča na brezposelne in težje zaposljive mlajše osebe, projekt Managig money naslavlja potrebo po boljši finančni pismenosti odraslih, predvsem tistih z nižjo stopnjo izobrazbe, projekt Maple je s področja šolstva, cilji projekta Similar pa so izboljšati integracijske ukrepe za migrante in begunce v partnerskih državah.
Prav tako ohranjajo vse pomembne ostale dejavnosti in več kot 160 brezplačnih izobraževanj. Lani je v 250 različnih projektih in izobraževalnih oblikah pridobivalo potrebno znanje več kot 4.000 občanov mestne občine Velenje in širše okolice. Pričakujejo, da jih bodo v novem šolskem letu izobraževali še več, saj programe oblikujejo po meri podjetij, dostopnosti, širijo ponudbo brezplačnih izobraževalnih možnosti ter vključevanja v nacionalne ter mednarodne projekte.
a
a
Tudi tokrat več učencev
Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje si želijo prizidek
Tatjana Podgoršek
Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje beležijo v zadnjih letih rast števila učencev s posebnimi potrebami v regiji Saša. Tudi v novem šolskem letu jih je več, kot jih je bilo v preteklem. Od 104 učencev jih je 62 vključenih v nižji izobrazbeni standard, 42 pa v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Največ učencev je v osmem razredu, in sicer 17 v dveh oddelkih, novinca imajo dva.
Po besedah ravnatelja centra Aleksandra Vališerja nadaljujejo vse projekte iz preteklega leta, ki omogočajo uresničevanje zastavljenih prednostnih ciljev učencev s posebnimi potrebami in njihovo pripravo na življenje. Med njimi je projekt Uživajmo v zdravju, ki ga financira norveški strukturni sklad. So menda edina šola s prilagojenim programom v Sloveniji, ki je vključena vanj, gre pa za pomoč učencem s prekomerno težo. »V tem trenutku nas zelo zanima razpis za Strokovni center v okviru novo nastajajoče mreže strokovnih centrov po Sloveniji. Vanjo naj bi bilo vključenih 10 centrov, bili pa naj bi večstranska podpora večinskim šolam pri zgodnji obravnavi otrok, dodatni strokovni pomoči, pri svetovalnih storitvah, predavanjih, didaktičnih pripomočkih. Mi smo se na ta razpis prijavili in pričakujemo, da bomo izbrani. Nekaj od tega smo namreč doslej že izvajali. Če bo tako, si bomo prizadevali vključiti še koroško regijo, ki
najbrž samostojnega centra ne bo imela.«
Ker imajo več učencev, so morali dokupiti manjkajočo opremo. Tako kot na drugih vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah so tudi na centru med počitnicami dali »priložnost« raznim mojstrom za izvedbo nekaterih vzdrževalnih in sanacijskih del. S pomočjo dijakov, ki so izvaja-
Aleksander Vališer: »Vzgojni načrt šole bomo tam, kjer bo možno, še nadgradili.«
li počitniško delo v mestni občini Velenje, so generalno očistili zbornico, hodnik, štiri učilnice. Po načrtu Kaje Flis urejajo mali notranji atrij, za načrtovano ureditev velikega je zmanjkalo denarja. »Obljubili so nam, da ga bomo uredili spomladi prihodnje leto, med naslednjimi poletnimi počitnicami pa naj bi dočakali začetek izgradnje prizidka, ki ga potrebujemo,« je še povedal Aleksander Vališer.
Pridružite se Univerzi za tretje življenjsko obdobje
Letos bo Univerza za tretje življenjsko obdobje praznovala 30-letnico delovanja. Kot pravi predsednica Marija Vrtačnik, smo aktivni vse leto. Vendar imamo čas za druženje. Če se nam želite pridružiti, se oglasite na sedež univerze, prelistajte časopis Naš čas, v katerem bomo v naslednjih tednih objavili urnik, berite nas na spletni strani ali FB strani. Veselimo se, če boste med krožki, ki jih razpisujemo, našli kaj zase. Med obstoječimi krožki razpisujemo tudi naslednje nove krožke: Zgodovinsko-etnološki krožek (mentor Damjan Klja-jič), Potepanje po Evropi (Leopold Kočevar), Kuhajmo zdravo (Irena Kočevar), Kitara (Franjo
Univerza za tretje življenjsko obdobje bo kmalu začela svoje 30. šolsko leto.
Jurovič), Ustvarjalna delavnica (Darja Kos), Obdelava digitalne fotografije (Leopold Kočevar), Italijanski jezik (Neva Trampuš), Diatonična harmonika (Robert
Goličnik), Družabni ples (Verena Šulek).
Informativni dnevi so na Univerzi za III. življenjsko obdobje Velenje vsak dan od 9. septem-
bra dalje od 8. do 12. ure na sedežu na Efenkova 61 (stolpič B).
a M. Skrt
Poslej še depresija, stres, tesnobne motnje ...
Velenje, 5. septembra - Zdravstvenovzgoj-ni center javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje je v avli tukajšnjega zdravstvenega doma pripravil Dan odprtih vrat. Aktivnosti so namenili predstavitvi zdravstvenovzgojnih delavnic, ki jih namenjajo odraslim, ter predstavitvi referenčnih ambulant.
Poleg delavnice zdravega hujšanja, zdrave prehrane, gibanja ter telesnih dejavnosti, odvajanje od kajenja je Karmen Petek iz omenjenega centra izpostavila novost - delavnico za premagovanje depresije, stresa, tesnobnih motenj in tehnike sproščanja.
Organizatorji so bili z odzivom zadovoljni. Zabeležili so blizu 160 obiskovalcev. Še bolj veseli pa bodo, so dejali, če se bodo občani v večjem številu tudi vključili v dejavnost posameznih delavnic. Udeležba na slednjih namreč zadnji čas nekoliko upada. a Tp
Na dnevu odprtih vrat so med drugim pokazali, kakšna so zdrava in kakšna bolna pljuča, brezplačno so merili krvi tlak, krvni sladkor, udeleženci so se lahko seznanili z analizo sestave telesa ter se vpisali na preventivne preglede za odrasle.
a
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 9
8. septembra 2016	""¿CAS
Z občutkom za gib in ritem
Načrtov v velenjskem Plesno-rekreacijskem studiu M dance ne manjka - Lani dvakrat osvojili zlato na svetovnem prvenstvu v Rimu
Bojana Špegel
Velenje, 27. avgusta - V soboto dopoldne so v Sončnem parku, v okolici vile Rožle, pripravili žur ob
koncu letošnjih počitnic. Moči sta drugič zapored združila MZPMK Velenje in velenjski Plesno-rekrea-cijski studio M dance, ki ga vodi domačinka Mojca Marko. Ta deluje šele tri leta, a uspehi njihovih plesalcev že odmevajo tako doma kot po svetu. Lani so v Rimu osvojili kar dve zmagi v močni konkurenci hip hop plesalcev iz vsega sveta, uspehe pa so želi tudi doma, zato nas je zanimalo, kakšen je njihov recept.
Mojca Marko je v ples in gibanje zaljubljena od malih nog. Kot otrok je plesala v Plesni šoli Urška, potem pa se je izobraževala na Plesni in Fitnes zvezi Sloveniji, v kateri si je pridobila vse potrebne licence za poučevanje. Nekaj časa je v tujini učila zumbo, po tem pa se je vrnila domov. Z odprtjem svojega plesno-rekrea-cijskega studia so se ji uresničile sanje, zanjo pa je največji uspeh zadovoljstvo učencev in njihovih staršev pa tudi njenih plesnih učiteljev. »Petega septembra bomo začeli četrto plesno sezono, ki se je že zelo veselimo. Sploh, ker so bile že prve tri
zelo uspešne. Začela sem sama, sedaj nas je v ekipi, ki predaja plesno znanje, že 6,« izvemo v uvodu. Svoje prostore imajo na Efenkovi 3, kjer so si v prostorih nekdanjega marketa uredili plesno dvorano. »Lahko rečem, da je v teh prostorih energija prav posebna, morda tudi to vpliva na naše uspehe. Imamo 170 mladih učencev, poučujemo pa tudi na Ravnah na Koroškem, Preva-
ljah, v Šmartnem ob Paki in na Dobrni. Letos jeseni bomo začeli še na Polzeli.« In katere plesne zvrsti učijo? »Hip hop, break dance, street dance, poučujemo pa tudi zumbo in bodymuve. Lahko rečem, da migamo v vseh pogledih,« pripoveduje Mojca. Ob tem doda, da v izobraževanje vključujejo otroke od tretjega leta dalje. »Našo mini ple-
Mojca Marko: »Po tem, ko sta lani dve naši tekmovalni skupini zmagali na svetovnem prvenstvu v hip hop in street dancu, bomo pripravam na tekmovanja tudi letos posvečali veliko pozornosti.«
H
sno šolo imenujemo MD Skakalček, v njej pa otroci predvsem telovadijo ob zvokih glasbe, da dobijo občutek za ritem. Od tu naprej ni več meja, kdor želi, se nam lahko pridruži. Odrasli pri nas obiskujejo predvsem razne oblike telovadbe, otroci in mladi pa plesne delavnice.«
Izvemo, da so šele v tretji plesni sezoni res visoko začrtali tekmovalne uspehe. »Šli smo na tekmovanje na Dunaj, v Sarajevo in Zagreb, sezono pa smo končali v Rimu, kjer smo postali svetovni prvaki v kar dveh kategorijah. Naša mlajša plesna skupina, v kateri pleše 7 tekmovalcev, in starejša skupina, v kateri je 7 tekmovalk, sta pometli s konkurenco. Mislim, da je bilo minulo leto tudi zato za nas popolno plesno leto,« doda Mojca Marko. Letos bodo skupine, ki bodo trenirale prav za tekmovanja, oblikovali na avdiciji, ki jo pripravljajo 10. septembra. Nanjo vabijo tudi tiste, ki doslej še niso bili člani njihove 'družine'. »Letos načrtujemo udeležbo na vsaj štirih tekmovanjih doma in v tujini, nanje pa bo tudi letos tekmovalce pripravljal naš plesni učitelj Marko.«
Za konec počitnic in uvod v novo plesno sezono so plesalci in učitelji studia M dance pripravili hip hop delavnice in mini zumba maraton. Udeleženci so migali tudi ob zvokih glasbene skupine 3SOMS in
uživali v ustvarjalnih delavnicah.
m
Dan, smrt in Pokemoni
Grafitarske prenove južne fasade Rdeče dvorane sta se lotili akademska slikarka Alja Krofl in likovnica Pina Špegel
Tina Felicijan
V času festivala Kunigunda se v Velenje zatečejo različne zvrsti ulične umetnosti, vsaki dve leti pa tudi grafitiranje. Letos je za preobleko prišlo na vrsto pet sten južne fasade Rdeče dvorane. Navdih za poslikavo sta Alja Krofi in Pina Špegel poiskali v načelih kulturne cone Avtonomne republike Kunigunda, ki so jo med festivalom razglasili pred klubom eMCe plac. Tako je ena stena nosilka ARK grba na zgovorni mavrični podlagi. Drugi dve steni je zavzel diptih, na katerega sta upodobili dan in noč z naravnim ciklom življenja in smrti. »Podnevi mati narava seje semena različnih ras. Ta del je bolj nebesni, nočna stran pa zemeljska. Ob ognjišču so ljudje, pod koreninami drevesa pa
okostje,« je stensko sliko predstavila Alja. Četrto steno je poslikala Pina, ki je za motiv izbrala Po-kemone. »Upodobila sem jih v vesolju, ker se po svetu trenutno razlega evforija zaradi mobilne igrice, kar je absurd.« Zadnjo steno je Alja poslikala skupaj z Guillermom Escalantejem, upodobila pa sta pisano gorsko krajino.
Umetnost na ulici doseže več ljudi
Slike si navadno ogledujemo v galerijah, po vsem svetu pa si tako ljubiteljski likovniki kot priznani umetniki prizadevajo, da bi podobe iz institucij prenesli na ulice med ljudi. »Ta ulična umetnost je odprta in dostopna za vse. Ogledajo si jo lahko vsi mimoidoči. Mislim, da bi tega tudi v Velenju lahko bilo še več,« pravi Alja, ki je
ulično umetnost spoznavala že med študijem, ko je na svojih potovanjih v Barceloni in Valenciji s prijatelji ponoči poslikavala skvote. »To je sicer adrenalinsko, ampak raje delam v miru in si vzamem čas, da ustvarim celovito stensko poslikavo, ki ima globlje sporočilo in bo ostala nekaj časa.«
Proces, ki je trajal ves teden, je bil za obe zanimiv tudi zato, ker sta pri delu usklajevali svoja različna sloga. Medtem ko je Alja akademska slikarka, je Pina občutek za risanje razvijala sama, tokrat pa prvič preizkusila spreje. Izkušnje s stenskimi poslikavami je nabirala, ko je v eMCe pla-cu poslikala manjšo steno na hodniku, maja pa je kot prostovoljka delala na ameriškem glasbenem festivalu, za katerega je poslikala dvoje vrat.
Njun največji izziv je bila kombinacija njunih različnih pristopov. Uporabljali sta tako razpršila kot akrilne barve. »Večje površine sva barvali z valčkom, detajle pa sva dodelali s spreji, s katerimi sva dosegli bolj sijoče barve in kontraste,« je pojasnila Alja. Sicer pa je slikanje na steno svojevrsten izziv tudi zato, ker je težje prelivati barve, senčiti, predvsem pa je treba izhajati iz ozadja in nato dodajati detajle, sta še povedali.
Alja Krofl in Pina Špegel sta v grafite na Rdeči dvorani vpletli sporočila enakopravnosti, strpnosti, trajnostnega razvoja in simbole naravnih ciklov.
Foto: Tilyen Mucik
I
S,
■
KULTURA	9
Razpisali 10 različnih abonmajev
Poleg gledaliških in glasbenih abonmajev lahko obiskovalci Kina Velenje izbirajo med štirimi filmskimi abonmaji
Bojana Špegel
Velenje, 5. septembra - V ponedeljek so v pritličju velenjskega doma kulture začeli vpisovati v letošnje abonmaje Festivala Velenje. Prednost imajo tudi letos stari abonenti, ki lahko abonmaje vpisujejo še do konca tega tedna, tudi v soboto dopoldne. Nove abonente k vpisu vabijo po 29. septembru, prve abonmajske sezone pa se bodo začele sredi oktobra. Lani so vpisali nekaj več kot 1000 abonentov, glede na aktualno ponudbo pa upajo, da jih bo najmanj toliko tudi letos.
Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam najprej pokaže lično oblikovano knjižico z letošnjo abonmajsko ponudbo. K temu doda: »Letos smo razpisali 10 različnih abonmajev in 4 filmske, tako da število abonmajev še raste. Veseli smo, da smo vanje umestili še več dogodkov za najmlajše in mlade od 10. do 15. leta starosti, ki jih je najtežje spraviti na prizorišča.« Za najmlajše ponujajo Mini Pikin abonma, namenjen otrokom od 3 do 6 let, v katerem so 4 predstave, za malo starejše, od 6 do 12 let, pa Maksi Pikin abonma s prav toliko predstavami. Prav posebna v njem bo prva, saj bo premierno prikazana v velenjskem domu kulture. Gre za otroško opero v enem dejanju Nežni velikan, Festival Velenje pa jo pripravlja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in ljubljanskim Cankarjevim domom. Na sporedu bo 22. oktobra. »Lansko leto je bilo zanimanje za te abonmaje tako veliko, da bomo letos, če bo potrebno, razpisali dva termina, da bomo ogled predstav omogočili vsem, ki bodo to želeli. Oba abonmaja smo združili v Mega Pikin abonma - za tiste, ki bi želeli videti vseh 8 predstav,« doda sogovornica.
Abonma Mladost bodo tudi letos pripravili v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje in osnovnimi šolami, saj je namenjen predvsem starejšim osnovnošolcem in srednješolcem. »V njem so letos 4 predstave, med njimi tudi impro predstava in odlični Muzikal 13, ki so ga ustvarili celjski osnovnošolci in dijaki,« še izvemo. Od gledaliških abonmajev tudi letos ponujajo Beli in Zeleni abonma. V prvem bo 6 predstav bolj resnih zvrsti, med njimi tudi odlično predstavo kralj Obu. V drugem bo prav tako 6 predstav, ki so lahkotnejše in bodo tudi bolj nasmejale, med njimi tudi predstavi Večno mladi in Cucki, o katerih se veliko govori. Zlati abonma z obiski predstav v Cankarjevem domu je že razprodan, tistim, ki radi potujejo na ogled vrhunskih predstav v ljubljansko ali mariborsko opero, pa ponujajo abonma Obiski.
Ljubitelji resne glasbe lahko tudi letos vpišejo abonma Klasika, ki ga pripravljajo v sodelovanju z velenjsko glasbeno šolo. V njem bo letos nastopila tudi svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer z Matejem Bekavcem. V abonmaju Klub, ki bo tudi v novi sezoni v dvorani centra Nova, ponujajo 6 koncertov etno, jazz in kvalitetne pop glasbe. Za tiste ljubitelje kulture, ki si želijo ogledati le posamezne predstave iz abonmajev, tudi letos ponujajo abonma A la carte. V njem lahko imetnik sam izbere svoj program iz obeh gledaliških in glasbenih abonmajskih ciklov. »Program je bogat, dobro premišljen, zato verjamemo, da bo zadovoljil vse okuse. Imetnikom abonmajev ponujamo številne ugodnosti, tudi cenejše vstopnice med letom in ne le vedno zagotovljenega sedeža na predstavah,« za konec poudari Barbara Pokorny.	a
Napotnik v Krškem
Šoštanj, Krško - V torek, 13. septembra, bodo ob 19. uri v Galeriji Krško odprli razstavo z naslovom Ivan Napotnik (1888-1960), izbor kiparskih del iz stalne zbirke Vile Mayer v Šoštanju.
Z razstavo želi Občina Šoštanj, lastnica zbirke, ki ima stalno mesto v vili Mayer, delo velikega slovenskega kiparja, znanega po mali plastiki v lesu, približati širšemu ob-čintvu ljubiteljev umetnosti. Izbor zajema 17 umetnikovih del, od njegovih ustvarjalnih začetkov do poznejših del.
Ivan Napotnik je eden najpomembnejših umetnikov prve polovice 20. stoletja v slovenskem prostoru. Večji del življenja je preživel v Zavodnjah, kjer je kiparil in kmetoval. Kasneje se je preselil v Šoštanj in tu tudi umrl.
a mkp
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

8. septembra 2016
Stari in novi skupaj v Sto Zaleščanskih portretih
Vlado Vrbič: »Nihče ni predstavljen po krivici, marsikoga pa po krivici med njimi ni.«
Milena Krstič - Planine
Osemnajst let po izidu prve knjige s petdesetimi portreti imenitnih, zanimivih, »venštrlečih« in že zaradi česa nase opozarja-jočih Šalečanov z naslovom Za-leščanski portreti je v teh dneh izšla nova knjiga istega avtorja - Vlada Vrbiča z naslovom Sto Zaleščanskih portretov. Njim je avtor, ki jih je prvih petdeset portretiral pod psevdonimom U. Hrast, pridružil še petdeset novih. Vsi portreti so bili objavljeni na straneh tega časopisa, zanj so tudi nastajali, med bralci pa bili zelo dobro sprejeti. Zato se je založnik Naš čas po prvi knjigi odločil, da izda tudi drugo. Knjiga, ko jo držiš v rokah, je kar težka, najbrž to ne pomeni, da so taki tudiportretiranci v njej. Kako težko pa jih je bilo nagovoriti, da se razgalijo pred javnostjo?
»Prvi so prebili led. Potem je šlo zlahka. Žal mi je le, da med njimi ni Srečka Meha, nekdanjega župana. Ta na to nikakor ni hotel pristati.« Ti je še kdo drug razen njega tudi dal košarico? »Ne, mislim, da ne. Nastajal je sicer še en portret s Francem Brglezom, sinom brivca iz Šoštanja, ki živi v Ameriki. Prehodila sva tri četrt poti, potem pa se pri konceptu razšla. Portret je izdelek obeh, ne samo enega.«
Kako si jih izbiral? »Po tem, kako zanimive osebnosti so, in po tem, kako pestra je njihova življenjska pot.« Prva portretiranka je bila marca 1997Herma Groznik, zadnji avgusta letos Beno Lukman. »Prvih petdeset portretov je tudi nastalo razmeroma hitro. V dveh letih. Takoj za tem je izšla knjiga. Takrat si nisem mislil, da bom čez vrsto let nadaljeval. Znova smo začeli leta 2007. Ne zato, ker bi razmišljal o novi knjigi, ampak zato, ker se mi je zdelo, da bi bilo škoda nekatere
izpustiti. Napletlo se je, da je v naslednjih letih nastalo še petdeset portretov.
Pripovedovanje o sebi, govorjenje o sebi in ljudeh, tesno povezanih med seboj... Tega nimajo vsi radi. Tebi pa je uspelo iz njih izvleči marsikaj, kar bi sicer ostalo skrito ali pa znano redkim?
Vlado Vrbič: »Če bi snemal, ne bi bili tako odkriti. Zabeležk pa nimam več. Včasih še sam ne znam brati za seboj. Grdo pišem.«
»Predvsem je ostalo veliko nenapisanega. Z njimi sem se pogovarjal o marsičem. Tudi o stvareh, za katere niso želeli, da je zapisano. So mi pa s tem, ko so pripovedovali tudi o tem, omogočili jasnejši vpogled v svoje življenje in bolj kompleksno sliko o sebi.«
Kak pristop si uporabil?
»Ko sem napisal svoje videnje portretiranca, si ga je ta vedno pogledal in ga potrdil, preden je bil objavljen. Zapisal nisem ničesar takega, za kar bi portreti-ranec menil, da javnost ne sme vedeti.«
To že, ampak vseeno so bili pri-
pravljenipovedati marsikaj.
Največje priznanje mi je bilo, ko so me ljudje na cesti po objavi v Našem času ustavljali in mi je kdo rekel - a veš, da tega zelo dobro poznam, ampak tega in tega pa o njem še jaz nisem vedel.«
Niso pa te mogli ustavljati po
objavah prvih petdeset. Portretiral sijih pod psevdonimom U. Hrast. Le redki so vedeli, da je skrivnostni avtor Vlado Vrbič? Zakaj psevdonim, zakaj skrivanje?
»S tem imenom sem določeno obdobje v Našem času pisal podlistke Prosti strel, pa še kaj drugega tudi. O gradnji nove cerkve recimo. Ljudje takrat dejansko niso vedeli, kdo sem. Bilo je pa zabavno. Potem pa sem se tako podpisoval tudi pod portrete, čeprav to ni bila več ne vem kaka skrivnost. Če si nekoga portretiral, je ta vedel, kdo ga je. Si kdaj od bralcev doživel kritiko v smislu, tole pa ni bilo čisto tako ... ?
»Seveda. Doživel sem, da so rekli, da se je kdo kakšno stvar zlagal, da je pretiraval ... Ampak, sem rekel - poglej, vsak ima svoje videnje. Na to je v spremni besedi Zaleščanski portreti v očeh znanosti in rokah stroke opozoril tudi dr. Jože Hudales. Pravzaprav so to spomini. Na isti dogodek imamo ljudje lahko veliko različnih spominov.« Ko že omenjaš dr. Hudalesa, ta je v spremni besedi zapisal, da bo iz teh portretov vedno mogoče razbrati tisto, kar je najbolj dragoceno in pomembno - glas ljudstva. Glasovi prebivalcev pa so lahko različni. »Točno tako. Od različnih ljudi sem o istem dogodku zvedel različne verzije. Če bi zapisal tudi čveke, ki so mi jih pripovedovali, bi bila knjiga še bolj pestra, a ni vedno dobro vsega zapisati. Iz različnih pogovorov sem dobil kar dobro sliko o nekaterih dogajanjih. Seveda pa nisem različnih mnenj širil in razlagal, ker bi lahko povzročil še kak prepir.« Najbrž pa si jih zabeležil... Nikoli se ne ve?
»Zabeležene imam samo v sebi. Beležk sploh nimam več. Zelo grdo pišem. Včasih še sam ne znam prebrati za seboj. Tudi snemal jih nisem. Če bi jih snemal,
ne bi bili tako odkriti, kot so bili. Bolj bi pazili, kaj govorijo.« Nisi pa delal razlik med njimi. Vsakemu si odmeril enako število besed?
»Malo se je zadeva pokvarila potem, ko sem dobil nov računalniški program. Z njim so se teksti malenkost podaljšali. Izjema pa je zadnji portret - točno stoti - Bena Lukmana. Ko sem mu ga dal v pregled, sem želel in mu povedal, da ga ne bi širil, ampak on mi je dal take popravke, da enostavno nisem mogel krajšati. Pa sem rekel, okej, pa naj bo zadnji portret malenkost daljši.« Ti je kdo ostal v posebnem spominu. Zaradi česarkoli? »Ne. Vsak zase so izjemni, izjemni po tem, da so se jim dogajale izjemne stvari.« Zdaj pa še nekaj? Od kod Naslov Zaleščanski portreti in zakaj ne Šaleški?
»Izraz Zales je za Šaleško dolino uporabljal Gustav Šilih v knjigah Nekoč je bilo jezero in Beli dvor. Simpatično slovensko poimenovanje tega, čemur danes pravimo Šaleška dolina. Pa v bistvu ni, ampak je Velenjska kotlina s Šmartnim ob Paki«. Stotim sledi še novih 100 veličastnih Zaleščanov? »Hja ....? Zdajle, ko je knjiga pred nami, me malo res mika, da bi nadaljeval. Dejansko je še ogromno tistih, ki so po krivici izpadli. Tako, kot sem zapisal v knjigi, da v njej ni nihče po krivici, je pa marsikdo po krivici izpadel.« Ali te je kdaj kdo sam poklical in rekel - jaz si tudi želim, jaz si zaslužim?
»Ja, pa se je. Ta gospod je zdaj že pokojni. Je rekel, poglej, če je on notri, če si on zasluži, a jaz si pa ne? Gospod takrat v ožji krog ni sodil, zdaj pa je pokojni in se ne da nič narediti. Izhodišče v tej knjigi je, da so to pogovori z živimi ljudmi in ne biografije pokojnih.«
S poletnih prireditev na abonmajske
Festival Velenje strnil 32. Poletne kulturne prireditve
Velenje, 4. september - S koncertom etno jazz zasedbe Čom-pe, ki ga je dež pregnal izpred kulturnega doma v malo dvorano, kjer se je občinstvo prav tako vži-
velo v uglasbeno poezijo Edvarda Kocbeka, Daneta Zajca, Andreja Rozmana Roze, Milana Jesiha in drugih, so se letošnje Poletne kulturne prireditve zaključile. Kljub slabemu vremenu, številnim prestavitvam in odpovedim je direktorica Festivala Velenje zadovoljna, saj je bilo med dogodki nekaj izjemno dobro obiskanih. »Najbolj so uspele vse prireditve, namenjene najmlajšim, torej Tor-
kove igranje, Sobotne lutkarije, ko so občani kar čakali, da pride ura za predstavo. Vesela sem, da smo iskali tudi nove lokacije in se sprehodili denimo do vile Herberstein, predvsem pa, da smo se letos podali do Velenjskega jezera, ob katerem smo pripravljali umetniške delavnice Jezerske kratkočasnice. Odmevnejši koncerti, ki so bolj zaznamovali to poletje, so koncert simfoničnega
orkestra RTV Slovenije, čeprav ga je na koncu zmotil dež, izjemen je bil koncert Braneta Završana na Velenjskem gradu, so pa obiskovalci zelo uživali na koncertu Kingostonov, kar dokazuje, da občanke in občani potrebujemo veliko zabave, in je prav, da s programom zadovoljimo vse okuse in generacije,« je povedala Barbara Pokorny, ki hkrati vabi k vpisu abonmajev.	■ tf
ALTIERHATOR
Ne razumem
Bojan Pavšek
Mobilni stampedo, ki ga je na začetku poletja povzročilo lansiranje aplikacije PokemonGo, mi še v času mediteranskega soljenja lastne kože ni dal miru. Pa ne da bi se kakorkoli zgražal nad vsakodnevnim večurnim tekanjem lovilcev žepnih pošasti po njihovi bližnji in daljni okolici. Bolj sem se osredotočil na vprašanje: "Zakaj jaz tega ne razumem?" Razlage, ki mi jih je serviral lasten razum, so bile že vnaprej bolj ali manj pričakovane in zato tudi nezadovoljive. Bil je čas, da za objektivna pojasnila raje ujamem kakšno outsidersko informacijo. Da bi bil nabor le-teh čimbolj kompleten, so lovke tipale in se prisesale na različne generacije. Od tistih, ki jim duda in kahla še nista tuja, pa vse do takšnih, ki začenjajo dan z rutinskim ogledom vseh španskih telenovel. Počasi se je slika kristalizirala, ampak ne v tisti smeri, ki bi obrodila sočne sadove. Komunikacija med različnimi generacijami je pokazala, da je za medsebojno razumevanje potrebno ogromno časa, ki ga v današnjem času na žalost primanjkuje. Zato je bolj kot generacijsko razumevanje pomembno generacijsko sprejemanje. Sprejeti nekaj, kar nam je drugačno, kar nam ni pisano na kožo, kar je morda celo kontradiktorno našim načelom, kar nam ni udobno, kar nam ne potegne, kar ni in ni, in seveda ob vsem tem še normalno živeti, zahteva velik razumski preskok. Gre namreč za pobeg iz območja poznanega, v svet, ki nam je (ne samo na prvi pogled) precej nerazumljiv.
	(g)		
LJ		—	V \ "V
P|		H ■	(i'.
	-mm, M	—*--	1
T
W -
L-L-

Še nedavno tega je bilo mogoče po Žgankovem modernem mestu slišati suverena balkonska robantenja na otročad, ki se je v zanosu igre znašla na napačni parceli. »Bejžte stran od mojga bloka!« Menjava terena se je po navadi odvila hitro in uspešno. Smeh je potihnil za vogalom. Definicija "mojga bloka" se je namreč nanašala še na socialistične aktivnosti vzkli-kajočega. On je z udarniškim delom pomagal pri izgradnji mesta in v njem stoječega bloka, kar mu je seveda prineslo tudi zajeten nabor točk za bivanje v njem. Res, bil je to tudi njegov blok. Ampak drobne nogice tega niso mogle razumeti. In ker so ugledale luč sveta precej precej kasneje, tega tudi nikoli ne bodo. Lahko pa z zgodovinsko razlago na didaktičen (njim razumljiv) način to sprejmejo in s tem neobremenjeno še dolgo živijo. Ob tem ne smemo pozabiti, da je pot sprejemanja obojestranska. Mobilne napravice, ki pokrivajo otroške dlani, ponujajo njihovim pred-med-po-pubertetnim uporabnikom skoraj neskončno možnosti, kako jih uporabljati tudi takrat, ko se jih po mnenju starejših generacij naj ne bi uporabljalo. Tukaj nastopi trenutek, ko se morajo antitehnološki pridigarji oziroma t. i. nekdanji lastniki katodnih televizorjev, polaroidnih fotoaparatov, prenosnih kasetofonov, VHS kaset in ostalih pase aparatur zavedati, da malo pred njihovim časom naštetih elektronskih čudes tudi še ni bilo. Zato so sedaj oni v vlogi, ko morajo hočeš-nočeš sprejeti to vsemobilno dejstvo. Dejstvo, ki logično najbolj privlači mlajše generacije, saj so le-te odraščale ob downloadani glasbi, pri tem barvale on-line pobarvanke ter se ob izdatni pomoči staršev že v plenicah objavljale na facebook zidovih. Njihov preplet analognega z digitalnim se bo z leti (tako kot se je že nam) samo še povečeval in ga bodo prenašali na svoje zanamce. Če ne oni, bo za to zagotovo poskrbela okolica. Tudi to je treba sprejeti. Če se bodo zaradi tega odtujili od nas, trenirali krčenje ro-ženice z buljenjem v monitor, imeli le še virtualne prijatelje ali si morda za življenjsko prioriteto zadali postati fantastični Pokemon Collector, pa ni odvisno samo od njih. Velike vajeti držijo pri tem različna bivalna in ustvarjalna okolja, od družinskega do mestnega merila, ki razpolagajo z množico vzvodov, kako spodbujati motivacijo v pravi smeri. In če je motivacija pravilno servirana, jo je tudi lažje sprejeti. V katero smer se bo razvijal ta svet, ne ve nihče. Niti ni zaželeno vedeti, saj bi potem za presenečenja ostalo premalo manevrskega prostora. Zagotovo pa nikoli več ne bo takšen, kot je bil takrat, ko smo se skrivaj igrali. Pod njegovim blokom.
■
■
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 11
8. septembra 2016

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Poleg kmetov nasveti dobrodošli tudi
za vrtičkarje
Vsak drugi teden v mesecu so v torkovih dopoldanskih oddajah Radia Velenje na sporedu kmetijski nasveti. Pripravljajo jih v svetovalni službi velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje.
»Upam si trditi, da jih pripravljamo že več kot 20 let. V izpostavi sva zaposlena dva in enkrat jih pripravlja eden, drugič drugi, daje manj obremenjujoče. Se pa trudimo, da so vedno na aktualno temo,« pravi Lidija Diklič, vodja velenjske izpostave. Konkretno Jj je pred dvema dnevoma tekla beseda o siliranju a oziroma tem, na kaj morajo biti kmetje pozor- fl ni pri spravilu pridelka, kako naj silirajo ko- fl ruzo, ki jo je pred nedavnim prizadela toča. d Poleg kmetov so mnogi nasveti s področja ^ poljedelstva, predvsem pa vrtnarstva, do- fl brodošli tudi za vrtičkarje.
Dikličeva je še povedala, da si za pripra- fl vo nasvetov vzamejo kar precej časa. To je pravzaprav nujno, saj morajo biti infor-
macije kakovostne in kratke. Ne nazadnje pa iz pogovorov s kmeti velikokrat zazna, da so kar zvesti poslušalci radijske rubrike, kar jih zelo veseli. Mnogo raje prisluhnejo radijskim kmetijskim nasvetom, kot preberejo v časopisu. Poslušanje jim vzame manj časa, saj lahko ob tem opravijo še kakšno drugo delo. Prav tako si lahko ob upoštevanju nasvetov prihranijo
K ne cente.
ičeva je zadovoljna, ker jim naša časo-a in radijska hiša omogoča, da lahko i njihove nasvete čim širši krog ljudi, ito si bodo prizadevali tudi v prihodnje a kakovostne kmetijske nasvete. Aktu-ilnih tem pa tako in tako v kmetijstvu in vrtičkarstvu ne manjka.
•Tp
Lidija Diklič:» Upam si trditi, da pripravljamo kmetijske nasvete že več kot 20 let.«
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	BEGINI - Ples života
2.	MITJA PODLESNIK - Hej ti
3.	JASON DERULO - Kiss the sky
Begini je priljubljena hrvaška skupina, ki prisega na nekakšno mešanico popa in tamburaške glasbe. Doslej je zasedba navdušila že z nekaj uspešnicami, kot so Iz protesta, Doci cu ti nocas, Kreče zabava in drugimi. Tokrat Begini predstavljajo novo skladbo z naslovom Ples života, ki ste jo izbrali za pesem tedna.
LESTVICA domače glasbe
GLASBENE novice
Sting objavil prvi singel z novega albuma
Britanski glasbenik Sting bo novembra izdal nov album z naslovom 57th & 9th, že zdaj pa si je s spleta mogoče naložiti prvo pesem z njegove nove plošče. Skladba z naslovom Can't Stop Thinking About You je ena od desetih novih pesmi nekdanjega frontmana zasedbe The Police, ki jo je leta 1977 ustanovil skupaj s Stewartom Copelandom in An-dyjem Summersom. Po prenehanju delovanja skupine se je Sting sredi prve polovice 80. let podal na uspešno solo pot. Za svoje delo je prejel 16 grammyjev, kot
član zasedbe The Police je bil sprejet v Dvorano slavnih rock and rolla, revija Time pa ga je uvrstila tudi na lestvico stotih najbolj vplivnih Zemljanov. V Ljubljani je leta 2000 v sklopu turneje Brand New Day nastopil v Hali Tivoli, leta 2011 pa je nastopil v Areni Stožice v sklopu turneje Symphonicity, na kateri je svoje skladbe predstavil v simfoničnih aranžmajih.
Čuki v novo šolsko leto z novo pesmijo Urca
Ob začetku šolskega leta so Čuki posneli novo pesem. T&ko veselo, otroško razposajeno, malce še dišečo po morju in v pozdrav novim šolskim dogodivščinam.
Pesem nosi naslov Urca in nas bo vse šolsko leto opozarjala na to, kako je vsak trenutek treba izkoristiti in v njem uživati, hkrati pa od mladostniških let odnesti čim več znanja. Prav takšno šolsko leto želijo Čuki vsem šolarjem, prav tako pa tudi učiteljem, ravnateljem in seveda staršem. Pesem Urca naj bo v veselje za ples in zabavo. Čuki so zanjo posneli tudi videospot, ki bo kmalu na ogled.
Nataša predstavlja single z istoimenskega albuma Nekje vmes
Nataša je kantavtorica iz Ljubljane. Pred nekaj meseci je izšel njej prvi CD z naslovom Nekje vmes s štirinajstimi avtorskimi pesmimi, s katerega predstavlja single z istoimenskim naslovom. Sama je napisala glasbo in besedilo ter zaigrala na kitaro, avtor aranžmaja pa je Vlado Le-šnjak. V živahnem, poletno nav-
dahnjenem videospotu, ki je bil posnet na ljubljanski Špici, so zaplesali plesalci in plesalke društva Vintage Swing. Prvi album Nekje vmes pomeni začetek Natašine profesionalne glasbene poti, vendar se z glasbo Nataša ukvarja že dalj časa. Začela je s harmoniko, zdaj nadaljuje s kitaro, petje pa jo je vedno spremljajo. Pred nekaj leti je začela pisati tudi pesmi in se po nastopu na Kantfestu 2014 odločila, da jih tudi posname.
Mineva 70 let od rojstva legendarnega Freddieja Mercuryja
5. septembra je minilo 70 let od rojstva pevca britanske zasedbe Queen Freddieja Mercuryja. Čeprav bo konec leta minilo že 25 let od njegove smrti, Mercury ostaja vzornik mnogim. Mercury se je rodil kot Farrokh Bul-sara na Zanzibarju v družini, ki je pripadala indijski skupnosti Parsov. V London se je preselil leta 1964. V spominu oboževalcev po vsem svetu pevec še danes ostaja po karizmatičnih nastopih, prepoznavnem glasu in uspešnicah skupine Queen, kot so Bohemian raphsody, We Are the Champions, Another One Bites the Dust, I Want To Break Free, Crazy Little Thing Called Love in druge. Mercury, ki je zbolel za aidsom, je 24. novem-
bra leta 1991 pri 45 letih umrl na svojem londonskem domu za posledicami pljučnice.
Lačni Franz z novim albumom na Hrvaškem
Po dveh desetletjih premora je legendarna slovenska skupina Lačni Franz na Hrvaškem izdala nov album z naslovom Sva-ko dobro. Dolgo pričakovani album prinaša deset popolnoma novih avtorskih pesmi Zorana Predina, kot avtor glasbe pa je pri eni skladbi sodeloval tudi kitarist Oto Rimele. Prihod novega albuma je že v juniju napovedal singl Daj pusu, daj pusu, njegov izid pa v teh dneh spremlja tudi nov singl Vaš as na deset, za katerega so posneli tudi vide-
ospot v režiji Andelka Jurkasa. Lačni Franz velja za enega najbolj vplivnih glasbenih sestavov v regiji iz 80. in90. let prejšnjega stoletja in je bil zelo cenjen tudi pri naših južnih sosedih. Podobno kot njegov vodja Zoran Pre-din, čigar nastopi so bili na Hrvaškem vedno dobro obiskani, znani pa so tudi njegovi nastopi z velikanom hrvaške glasbe Ar-senom Dedičem.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Lunca - Pesem lunce
2.	Ansambel Glas - Saj bi rad pa ne smem
3.	Ansambel Akordi - Pustite mi vsaj moje pesmi
4.	Fantje izpod Lisce - A ti je vroče
5.	Ansambel Vikend - Moj dan
6.	Ansambel Biseri - Črno kavo in cigaret
7.	Ansambel Klateži - Urco al dve
8.	Ansambel Šepet - Ker zdaj me ljubiš
9.	Ansambel Žargon - Lipa spet cveti
10.	Orkester Zvir - Venček Štajerskih
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
VIKEND
Ansambel Vikend je veliki zmagovalec 74. festivala narodnozabavne glasbe Ptuj 2016. Osvojil je kar tri nagrade, in sicer jim je strokovna komisija podelila Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo ter Orfeja za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, občinstvo pa jim je podelilo še nagrado za najboljšo melodijo festivala za skladbo Staram se.
AVSENIK
Izšel je katalog Avsenikove glasbe 1953-2016, ki je sad večletnega dela Založbe Avsenik in avtorja Aleksija Jercoga. Obsežna knjiga z naslovom Zlati Zvoki -Katalog Avsenikove glasbe, na 400 straneh predstavlja dvojezični popis življenjskega dela bratov Slavka in Vilka Avsenika.
ALYA
Pesem Srce za srce, s katero je Alya zmagala na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca, je zdaj dobila tudi svojo videopodobo. Alya se je odločila videospot posneti
z režiserjem Nikom Karom, snemanje pa je večinoma potekalo na hrvaški obali, kjer je Alya z ekipo pritegnila veliko zanimanja domačinov.
PERPETUUM JAZZILE
Perpetuum Jazzile so objavili 360-stopinjski videospot nove vokalne priredbe skladbe All I Ask, ki jo v originalu izvaja Adele. Ena najbolj priljubljenih vokalnih skupin napoveduje izredno pestro sezono za leto 2017, prihodnji mesec pa bodo izdali svoj novi album Both Sides, ki so ga snemali več mesecev.
SMAAL TOKK
Primorski raper Smaal Tokk se predstavlja z novim sin-glom Mucki, srčki, risanke an sladoled. Gre za lahkoten poletni hit, ki opeva pozitivno naravnanost do življenja. Kljub njeni po-cukranosti pa Smaal Tokk skladbo na radijske valove zaradi svoje klene trme in neuklonljivega nekon-formizma spušča šele po počitniški sezoni.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 14
12

8. septembra 2016
a a Člani Turističnega društva ^^ Velenje pridno vabijo za svetovno prvenstvo v pripravi re-stanega krompirja, ki bo prihodnje leto ob Velenjskem jezeru. »Konkurence se ne bojimo, sploh kitajske ne. Kako boš Kitajcu razložil, kaj je restan krompir?« so komentirali, ko so pridno mešali in mešali, pa dodajali začimbe. Katere, niso izdali, saj je to vedno skrivnost dobrih kuharjev.
Podžupanja Mestne občine Velenje Breda Kolar je nestrpno čakala kolesarje mladinske iniciative za Koroško, da se z Graške gore pripeljejo v Velenje. Odločena je bila, da del poti 3. razvojne osi do Šentruperta kolesari z njimi. Čas čakanja pa je izkoristila za trening. »Veste, oni so gotovo izkušeni kolesarji. Če so mladinska iniciativa, so tudi mladi... Potruditi se moram, da jim bom kos,« je razmišljala in poganjala.
^^ »Jaz pa že ne. Čvek vidi dvojno,« se je na Festivalu piva v Šoštanju uprl Roman Kramer iz Turistično-olepševalnega društva. »Če boste dobro pogledali, boste videli, da je tisto zadaj od zadnjič. Nikakor ne more biti od danes. Dokaz - tam je teklo vino, tu pa teče pivo. Kdo torej vidi dvojno?
ZANIMIVOSTI
Kazen
zaradi sence avtomobila
Nekega ruskega voznika je v domačem poštnem nabiralniku pričakalo neprijetno presenečenje: prometna policija mu je namreč poslala položnico, ker naj bi na moskovski obvoznici prevozil polno črto. Ko si je voznik dobro ogledal fotografijo prekrška,
Muzej iluzij
je presenečen ugotovil, da črte v resnici ni prevozil z avtomobilom, temveč je preko polne črte segala le senca avtomobila. »Kamere želijo, da plačamo kazen tudi, ko senca naredi prekršek,« je bil razočaran, ko je povedal, da je pristojnim seveda poslal pritožbo. Prometna policija se je kmalu opravičila, kazen umaknila ter pojasnila, da je šlo le za tehnično napako.
Knjigo ali pa v zapor!
V zvezni državi Alabama so se očitno naveličali strank, ki knjig, izposojenih iz knjižnic, ne vrača-
jo v roku. Ko so izračunali, da imajo knjižnični člani na dolgu skupaj za več kot 180 tisoč evrov zamudnine, so se odločili za ek-stremne ukrepe. »Po novem bomo delili globe do 90 evrov ter 30-dnevne oddihe v mestni ječi,« je povedala Paula Laurita, direktorica mestne knjižnice. »Preveč izvrstnih knjig imamo, ki niso bile vrnjene,« je še dodala in povedala, da verjame, da bodo z ukrepom preprečili tovrstne »kraje«.
Ob obletnici zažgali leseno maketo
V Londonu so ob 350. obletnici velikega požara, poimenovanega The great fire, pripravili ponovno uprizoritev ognjenih zubljev, le da so tokrat namesto mesta uničili leseno maketo. Velik požar, ki je divjal leta 1666, se je hitro širil predvsem zato, ker je bila večina hiš v celoti lesenih. Ob obletnici dogodka v Londonu vsako leto priredijo festival London's Burning (London gori), ki traja več dni, vključuje pa koncerte, razstave in druge umetniške oblike izražanja. Ker le-
V središču Ljubljane je vrata odprl Muzej iluzij, ki v Zagrebu in Zadru velja za eno najbolj obiskanih turističnih atrakcij, obiskovalce v Ljubljani pa pričakuje s sobami iluzij, hologrami, portreti, hororgrami in slikami, ki se spreminjajo, pojavljajo in izginjajo pred njihovimi očmi. Obiskovalci se bodo tako lahko sprehodili skozi antigravitacijsko, obr-
tošnja letnica prinaša okroglo obletnico, so se odločili, da bodo šli še korak dlje in dogodek ponovno uprizorili. In tako so na Temzi med mostovoma Tower in Blackfriars postavili kar 120 metrov veliko maketo. Skupaj so jo prižgali in opazovali, kako je zgorela.
Rešil mlajšega bratca
V Nemčiji sta bila bratca, stara dve in devet let, na obisku pri babici v mestu Korbach. Medtem ko je babica skočila po robček,
je dveletni Rudolf zakorakal na vrt in padel v bazen. Pogumni starejši brat je skočil v vodo in mlajšega bratca izvlekel iz nje, nato je sam poklical reševalce. Babica se je do takrat že vrnila na prizorišče, ker pa slabo govori nemško, je niti v roke vzel devetletni Markus. Poslušal je nasvete reševalcev, ki so mu pomagali pri postopku oživljanja, s katerimi je bratcu pomagal znova zadihati.
njeno ali neskončno disko sobo; večanje in manjšanje osebe bodo lahko doživeli s hojo po neverjetni sobi Ames, iskreno ogledalo pa bo osebi pokazalo, kakšna je videti v resnici. S foto iluzijami se bodo lahko gosti muzeja prepustili tudi doživetju lebdenja, transparentnosti ter pomanjševanja ali povečevanja. V muzeju pravijo, da želijo nuditi zabavo vsem generacijam.
frkanje
» Levo & desno «
Velenjska posebnost
Velenje je res nekaj posebnega. V mesecu, ko občina praznuje, ostane nekaj časa brez prvega moža. A je vseeno v dobrih rokah, saj oblast prevzame Pika. Nekaj več nagajivosti pa občini tudi ne škoduje.
Plus in minus
Menda se spet pripravlja združitev Premogovnika in Teša. Lastnikom naj bi prinesel nekaj pomembnih plusov. Šaleškim občinam in zaposlenim pa minusov.
Naši medvedi
Nekatere v Zgornji Savinjski dolini vznemirjajo medvedi na Menini planini. Medved druge vrste še vedno vznemirja nekatere v širšem okolju.
Kaj pa starši?
Voznike so ob začetku šolskega leta vsestransko opozarjali, naj pazijo na varnost otrok, ki se podajajo v šolo in iz nje. Staršev ni nihče opozarjal, naj gredo varno v trgovine s šolskimi potrebščinami.
Izključevanje
Holding Slovenske elektrarne je iz Premogovnika izključil male delničarje. Da se le ne bi odločil še za pretirano 'izključevanje' 'malih' delavcev.
Vrednost občanov
V	občinah niso veseli prvih predlogov države o njihovem bodočem financiranju. Za prihodnje leto na prebivalca »ponuja« 524 evra. V občinah menijo, da so njihovi prebivalci vredni več.
Pa starem 1
V	letošnjem poletju je bilo po naših krajih toliko prikazov kmečkih opravil po starem, kot že dolgo me. Nekatere priporočajo tudi za naše politike in še kakšnega gospodarstvenika. Recimo mlačev s cepci. Pri tem bi jih ti vsaj zagotovo dobili po glavi.
Po starem 2
Ne bi pa se mnogi politiki mogli pomeriti v žetvi s srpom. Še posebej, če bi želeli požeti tisto, kar so oni posejali.
Zaskrbljenost
Nekateri so spet zaskrbljeni. Delodajalci ponujajo vse več delovnih mest.
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 13
8. septembra 2016
»»WAS
REPORTAŽI
13
Pol stoletja ženskega rokometa v Velenju
Ob častitljivem jubileju se ženski rokometni klub bori predvsem za obstanek, a v novo sezono vstopa optimistično
Tina Felicijan
Ženski rokometni klub Velenje ima dolgo tradicijo, ki jo od samega začetka kronajo vidnejši uspehi na nastopih v 1. B zvezni jugoslovanski ligi, kasneje pa v 1. A in B državni slovenski ligi, v kateri vztrajajo v zgornjem delu lestvice. A dinamika uspehov se ne izrisuje z vedno naraščajočo krivuljo, ampak Ga-ussovo, saj klub nima stalnega financerja, ki bi omogočal nenehen razvoj. »Lahko bi rekla, da smo spet prišli na najnižjo točko našega delovanja. Sicer je naša zgodovina lepa, z mladimi smo vedno dobro delali in mislim, da bomo to lahko nadaljevali, bolj problematična pa je članska ekipa in njeno delovanje,« je povedala predsednica in trenerka najmlajših deklic v klubu Biljana Lakic. Poleg denarja jim primanjkuje ljudi, ki bi pomagali delati. »Funkcionarji smo trenerji, kar za klub ni zdravo. Ne-
S sobotno prireditvijo so želeli pokazati, da imajo tradicijo. Na druženje so povabili nekdanje igralke in funkcionarje, trenerje in olimpijce. S srečelovom pa so zbirali denar za
delovanje kluba.
kega skupnega interesa v lokalni skupnosti za ženski rokomet ni. Občina nam veliko pomaga, večjega sponzorja pa nikakor ne moremo najti, da bi lahko dobro in umirjeno delali.«
Skrbi jih prihodnost članske ekipe
Predsednica težko vidi lepo prihodnost ženskega rokometa v dolini. Mlajše selekcije so še lahko uspešne, višja, tekmovalna raven pa nima perspektive. »Mogoče sem pesimistična, čeprav to ni v moji naravi, ampak ob trenutni situaciji je težko imeti drugačen pogled.« Ali to pomeni, da se bo članska ekipa predala? »Ne, zaenkrat jo bomo še imeli, jo bo pa zelo težko obdržati, to moram priznati.«
V tekmovalno sezono borbeno
Treningi, ki že sedmo sezono potekajo pod kakovostnim vodstvom Snežane Rodic, normalno potekajo že ves avgust. Igralke delajo dobro, pravi Lakiceva, ki si želi, da bi brezplačne tekme obiskovalo čim več gledalcev in navijačev, ki bi s prostovoljnimi prispevki pripomogli k razvoju ženskega rokometa v dolini. »V mlajših generacijah imamo perspektivne igralke. Predvsem z njimi želimo intenzivno delati in s skupnega 11. mesta napredovati po slovenski lestvici. Da bi nekdo opazil perspektivo članske ekipe, pa bi se moral zgoditi čudež. Upam, da nas Abraham ne bo potolkel.«
V tej sezoni bodo igralke osre-
dotočene predvsem na obstanek v ligi, največje tekmice pa bodo članice Maribora in Ptuja.
Vpis je zadovoljiv
Poslanstvo ženskega rokometnega kluba je vzgoja igralk v disciplini in redu. Od njih zahtevajo vestno šolsko delo in intenzivno delo na treningih. »Poleg tega pa jim želimo druženja, veselja, zabave, ki je prav tako del rokometne igre,« pravi in dodaja, da je tako med igralkami kot med občinstvom še precej zanimanja za ženski rokomet.
Registriranih igralk imajo od 60 do 90. V brezplačnem programu mini rokomet, ki ga izvajajo na šolah, pa je vsake leto nekaj deset otrok.
rekle so > Tanja Oder: »ŽRK Velenje bo vedno moj matični klub, v katerem sem pri desetih letih začela svojo pot. Ko sem bila še zelo mlada, so me urili zelo dobri trenerji. V tem času pa se vse vrti okoli denarja. Toda včasih ga ni bilo veliko. Igrale smo tako rekoč za sendvič in sok in uživale v tem, kar smo počele. Sama sem bila ves čas z mislimi pri tem športu, ki sem ga tako vzljubila prav v Velenju. Šport ti veliko da, a mu moraš biti povsem predan. Danes opažam, da je mladina bolj aktivna za malimi ekrani kot pa v gibanju na prostem.«
Nada Zavolovšek Hudarin: »Ko potegnem črto, se zavem, da me je v najstniških letih doletelo nekaj res lepega, kar se kaže celo moje življenje. V zelo skromnih začetkih rokometa v Velenju smo zelo srčno spoznavali abecedo športnega življenja. Vseh 50 let je bilo težko vzdrževati ženski rokomet v Velenju, čeprav je to ogromna popotnica za deklice, ki šele začenjajo spoznavati življenje. Velenje bi moralo spoznati, kaj vse bi lahko dali otrokom, če bi jim omogočili vsaj minimalne pogoje za delo v klubu, ki omogoča duhovno rast in uči, kako zastaviti cilje in iskati poti do uresničevanja.«

Velenje ponovno gostilo
Največjega atletskega dogodka v Sloveniji so se udeležili vrhunski športniki iz 23 držav s štirih celin - Za Slovenijo dve zmagi - Mihalinčeva druga
Tina Felicijan
Športniki in njihovi navijači so se ponovno razveselili 21. mednarodnega atletskega mitinga, ki je v Velenje privabil nekaj domačih in tujih zvezdnikov kraljice športa in postregel z napetimi tekmami. »Praznika slovenske atletike in športa nasploh,« kakor je miting poimenoval generalni sekretar Luka Steiner, se je udeležila tudi glavnina najboljših slovenskih atletov, ki se je pomerila s konkurenco iz vsega sveta. »Želimo si, da bi prireditev rasla in se razvijala
naprej kot tisto središče slovenske in mednarodne atletike, ki bi slovenskemu športnemu prostoru dala dodano vrednost, Velenju pa prepoznavnost mesta, v katerem se ideje realizirajo in smo sposobni izvesti vrhunske športne dogodke z mednarodno udeležbo. Gre za športn spektakel v Sloveniji in lepo predstavitev slovenske atletike, ki športnikom omogoča, da se pomerijo z najboljšimi in se predstavijo eni najbolj zvestih atletskih občinstev v Evropi - to je ravno velenjsko, ki atletinje in atlete vedno nagradi z lepo udeležbo in spodbudi z aplavzom,« je povedal Steiner, pogled na tribune stadiona ob jezeru pa je njegove besede potrdil. Obiskovalci so še posebno pozorno spremljali skok ob palici in tekaške preizkušnje.
Ratejeva in Domjanova prvi, Mihalinčeva in Renner druga
Z letošnjega mitinga velja izpostaviti ženski tek na 400 metrov, v katerem so se med drugimi pomerile olimpijske prvakinje, članice jamajške štafetne
pritekla srebro in bron, pa tretja. Talentirana slovenska tekmovalka Anita Horvat je tekmo končala sedma.
Favorit v skoku s palico je bil tekmovalec celjskega kluba Kladivar Robert Renner, ki pa ga je premagal hrvaški tekmovalec Ivan Horvat. Skočil je decimeter višje kot Renner - 560 centimetrov.
Eden od vrhuncev letošnjega atletskega mitinga je bil ženski tek na 200 metrov, v katerem se je najboljša velenjska
sprinterka Maja Mihalinec, udeleženka vseh večjih atletskih tekmovanj, pomerila s konkurenco z Jamajke, Velike Britanije in drugih držav. Jodie Williams je bila s časom 23,18 za šest stotink sekunde hitrejša.
Obiskovalci so se še posebej veselili moškega teka na 800 metrov, saj je nastopal dobitnik bronaste medalje s svetovnega prvenstva Amel Tuka iz Bosne in Hercegovine, ki je svoj pohod proti svetovnem vrhu ene najbolj globalnih
disciplin začel lani prav v Velenju, v isti disciplini pa je nastopil tudi Slovenec Žan Rudolf, ki je na velenjskem stadionu dosegel dva svoja osebna rekorda, tokrat pa zadnji pritekel v cilj.
Dve prvi mesti za Slovenijo sta osvojili Martina Ratej z metom kopja, ki je poletelo 61,03 metra, ter slovenska rekorderka Veronika Domjan, ki je disk zalučala 56,35 metra.
športni spektakel
Obnovljena trim steza
Velenje - Mestna občina Velenje je zaključila obnovitvena dela na trim stezi nad vilo Herberstein v Velenju. Postavili so 18 orodij, za kar so namenili 12.562 evrov. Dela je opravilo podjetje Veplas trade.
a mz
ekipe Stephanie Ann McPher
son, ki je ciljno črto pretekla v 51,02 sekundah, Christine Day je bila druga, Shericka Jackson, ki je na olimpijskih igrah
Delo velenjskega atletskega kluba temelji na strategiji dela z mladimi. Zato so se pred večernim delom mitinga na mladinskem srečanju s predstavitvijo otroške atletike pokazale vse selekcije domačega kluba in drugih slovenskih atletskih klubov. »Tu smo predstavili tiste, za katere upamo, da bodo čez nekaj let nastopili na večernem mednarodnem delu mitinga,« je povedal Luka Steiner.
Maja Mihalinec je bila kljub drugemu mestu zadovoljna. Njen cilj je bil sproščen tek, kar ji je uspelo. »V Velenju je vedno super teči, občutek je vedno dober.
V Novem mestu sem pokazala, da sem še vedno zelo hitra, še posebej na 100-metrski razdalji. Za 200 metrov sem mogoče že malo utrujena, sezona je bila zelo dolga.« V nedeljo je tekla še v Amsterdamu, pred dopustom pa jo čaka še klubsko ekipno prvenstvo. Povedala je še, da je zadovoljna s celotno sezono, posebno z nastopom na evropskem prvenstvu in osebnim rekordom, malo manj pa z nastopom na olimpijskih igrah. V naslednji sezoni pa je napovedala udeležbo tako na evropskem dvoranskem prvenstvu kot na svetovnem prvenstvu v Londonu.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 14
14
PIKIN FESTIVAL
»»^AS
8. septembra 2016
Pika že pluje v smeri Velenjskega jezera
Najbolj zabaven, ustvarjalen, raziskovalen, kulturno-vzgojen, navihan in tudi največji otroški festival v Sloveniji bo letos potekal od 18. do 24. septembra v TRC Jezero
Dragi otroci in starši ter Pike, Fickoti in gusarji v vas, izvedeli smo, da je Pikapolonica Zmagoslavna Marjetica Nogavička v družbi gusarjev na veliki rjavi ladji z imenom Galeb že izplula z Antarktike. Na radijski zvezi smo ujeli cel kup njenih sporočil. Pravi, da je zelo zadovoljna, ker ima na voljo veliiiko sladoleda. »Sicer je brez okusa, ampak sladoled je! Če se ne bom preveč zadržala na tropskih otokih in moja ladja ne bo preširoka za Gibraltarsko ožino, bom na Velenjsko jezero priplula že tretji septembrov teden,« je sporočila Pika in tako najavila 27. Pikin festival. Vse prijatelje in tiste, ki bodo to še postali, je povabila na poučna doživetja, spoznavanje različnih vrst kulturnih prireditev in vseh področij človekove ustvarjalnosti: umetnosti, naravoslovja, znanosti, športa, ekologije in tehnike. V sedmih razigranih
Postala sem mojstrica! Boš tudi ti?
Znate sami izdelati slikarski čopič, obesiti perilo ali s tlačilko napolniti zračnico? Veste, da je mehanika koncertnega klavirja sestavljena iz 5.800 delčkov in da lahko baterijo telefona napolnite s pomočjo hišnih rastlin? Izzivam vas, da odkrijete, kaj vse lahko ustvarite sami. Na Pikinem festivalu lahko postanete mojstri umetnosti, tehnike, mehanike, tekstila, arhitekture, biologije in ekologije, celo gradbeništva in športa. Imeli boste veliko priložnosti za učenje, raziskovanje, igranje in urjenje v različnih mojstrskih kotičkih in ustvarjalnicah. Skupaj bomo popravljali avtomobile, zamenjali sijalko, zasadili vrt, sešili oblačilo, napeljali vodovod, ustvarjali iz lesa in testa. Prav vsi radovedni vajenci lahko postanete pravi mojstri v raz ličnih spretno stih, če boste le dovolj pikasto iznajdljivi!
Obešala bom slike in kostume
Seveda, postavljala bom razstave! Že nocoj ob 18. uri bom v Galeriji Velenje odprla razstavo ilustracij Marije Lucije Stupice, v sredo, 14. septembra, pa na Velenjskem gradu ob 18. uri skupinsko razstavo Fotokluba F8 na temo narave. Dan kasneje ob 17.30 si bomo v Knjižnici Velenje ogledali razstave Gumb za srečo modnih gumbov Dolejši, Sam svoj mojster Vrtca Velenje in razstavo najljubših knjig letošnje častne pokroviteljice festivala Pie Zemljič. Pol ure kasneje pa bodo v Muzeju premogovništva Slovenije odprli še razstavo 6. tabora ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije. V petek, 16. septembra, ob 19. uri bo Juma Valen-čak v Galeriji eMCe plac na razstavi Druga koža razkazala svoje kostume. Na osrednjem prizorišču na TRC Jezero bodo v času festivala na ogled še razstave Zeleni turizem, Pikin fotografski natečaj 2016 in Kako nastane knjiga, na velenjski pošti pa filatelistič-na razstava.
Moji prijatelji iz daljnih dežel
Na svojih potovanjih spoznam številne nove prijatelje. Nekaj se jih je z mano podalo celo na naše pustolovščine v Pikino deželo! Moji gostje prihajajo iz Srbije, Pika	Japonske, Venezuele,
Švedske in Avstrije.
bo prišla v Pikino deželo 18. septembra ob 16. uri, ko se bo na Kapitano-vem odru začela svečana otvoritev festivala z Adijem Smolar-jem
vrtu pa rastejo lizike. Ob jezeru bo ladjedelnica, da bodo gusarji ladjo pripravi na pot
V soboto, 10. septembra, ob 9. uri gremo na Pikin planinski pohod! Dobimo se pred ša leškim gasilskim domom.
dneh se bo na odrih zvrstilo 70 gledaliških, lutkovnih, plesnih in glasbenih predstav, za ustvarjanje in raziskovanje bo odprtih več kot 100 kreativnih delavnic, pa sedem mojstrskih umetniških četrti, veliko tematskih razstav,
po Pikinem mestu se bodo ponovno sprehajale žive lutke, ulice pa bodo polne presenečenj. Ampak pozor! Pikina dežela bo morda obrnjena na glavo! Zato se ne čudite, če ne bo vse
na istem mestu, boste pa našli kaj novega. Okrog Vile Čira-Čara, čudežne hiše, ki deluje po na glavo postavljenih gospodinjskih pravilih Pike, naj bi zrasla Guga dežela, na Pikinem
na otok Taka Tuka, zraven pa svetilnik, da se bodo razgledali nad vodami. V delavnico »A je to« pa sta se naselila neverjetna mojstra Pik-Pat in Pik-Mat. Kaj vse se bo letos še dogajalo v Pikini deželi? Preberite v Pikinih sporočilcih!
Razglašam mojstrske cone
Če mi bo župan ponovno predal lento, bom takoj razglasila mojstrske cone! Srečali se bomo z mojstri narave, umetnosti in tehnike.
Mojstri tehnike se boste lahko urili v Gusarski ladjedelnici in se po poteh gusarskega zemljevida odpravili na lov na skriti zaklad. Našli boste zidarski kotiček, vodoinštalatersko, lesarsko in avtomehanično delavnico. »A je to« kotička pa res ne smete izpustiti! Čakata vas slavna mojstra legendarne risanke, ki naredita vse čisto narobe in po svoje prav.
Sprostite svojo domišljijo z mojstri kulture! V Hiši glasbe boste spoznavali, preizkušali in z mojstri popravljali ter izdelovali inštrumente, v Lutkovni četrti pa uživali v vsakodnevnih nastopih in razstavah lutk. Knjižna četrt vam bo osebno razkrila skrivnosti zapisanih modrosti, odkrila kamišibaj in poskrbela za razgibavanje tako telesa kot duha. V Likovni četrti lahko zmešate vse barve sveta in ustvarjate v raznolikih likovnih tehnikah. V Filmski četrti vas bo junaški Kinozaver povabil v zanimiv snemalni studio na prostem. V Muzejski četrti lahko prevrtite kolo časa, se seznanite s kulturno dediščino in pravo zakladnico znanja naših prednikov. Plesna četrt vam bo pokazala, na koliko oblik in načinov je mogoče povezati glasbo z gibom, Gledališka četrt vsak dan vabi na predstavo po izboru s festivalskega menija.
Seveda imam tudi jaz vrt. Na eni gredi rastejo lizike, v samokolnici solata, v gusarskem sodu pa krompir! Moji mojstri ekologije vas bodo popeljali v svet gobarjenja, zeliščarstva in mojstrskega preživetja v naravi. Naša Mati Narava je namreč sam svoj mojster, s katerim lahko neskončno lepo sodelujemo.
Jaz se požvižgam na vsa modna pravila. Sem mojstrica čisto svojega stila. Tudi moje mojstrice mode, ki vam bodo pomagale ustvariti domišljijsko obleko in splesti unikaten modni dodatek. Poklonili se bomo tradiciji naših babic in dedkov in spoznali, kaj vse lahko naredimo sami. Pomagali nam bodo mojstri obrti, ki bodo s svojimi spretnimi prsti pletli koše, izdelovali piščali, gnetli glino, pletli, šivali, morda tudi kvačkali.

Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 11
15. septembra 2016
Ustanavljam mojstrske delavnice
Ustvarjalnost je glavno gorivo, ki poganja festivalsko ladjo po najrazličnejših domišljijskih oceanih. Ustvarjalne in doživljajske delavnice vam ponujajo pridobivanje novih znanj in izkušenj. Spet vam bodo pomagali moji dragi mentorji in animatorji, ki bodo iz vajencev napravili mojstre. V Pikini mestni hiši vas pričakujejo druščine mavrične ribice, ne znanih letečih pred metov in čarobnih oblikovalcev. V Pikini vesoljski akademiji bodo prasketali eksperimenti. V Pikinem modnem salonu pa bo prava modna pista in kreativna delavnica.	J
PIKIN PROGRAM www.pikinfestival.si
15
MrUJ
, CALLUIJA,
Večer prija
teljstva Velenje
Sf
u!
^ Ribič Pepe pride


v Pikino deželo v petek, 23. septembra, ob 17.30. Pričakal vas bo na Kapitanovem odru.
. iCf
"¿i
Migam pa vedno rada
Leva, desna, odriv, poskok, zamah, počep, stoja na glavi! Pikina družinska kolesarjenja bodo letos potekala od ponedeljka do petka. Na Titovem trgu se bomo zbrali ob 16. uri, iz Pikine dežele pa se bomo vračali izpred Restavracije Jezero ob 18.30. Vabljeni tudi v telovadnico pod soncem, v kateri bomo od ponedeljka do petka migali z velenjskimi športnimi klubi, od srede do petka pa boste lahko skejtali z Dušo. Suuup, suuup! Od ponedeljka pa do konca festivala med 15. in 16. uro boste lahko na Zoo-statio-nu otroci do 15 let brezplačno poskusili supati. Pozor! Morate znati dobro plavati, pospremiti pa vas morajo starši.
Cel teden se boste lahko ob plačilu po jezeru popeljali s Pikino ladjo, prvi in zadnji dan pa bo tudi turistično vodenje z zgodbami o poto pljenih krajih.
a
Znam zavrteti film!
Vi pa ne? Brez skrbi, prepričana sem, da se boste tudi tega lahko naučili v mojstrskih conah. Če pa hočete le stegniti noge in si podložiti glavo ter uživati v filmu, pa pridite v Pikin kino. V dvoranah Kina Velenje bodo ob nedeljah na sporedu animirane komične pustolovščine in komedije Zootropolis, Ovce in volkovi, Kung fu panda 3, Časovna kad doktorja Prokrorja, Ledena doba 5: Veliki trk in Alvin in veverički: Velika avantura. Vas zanima podrobnejši spored? Nič lažjega! Poiščite ga na spletni strani www.ki-no-velenje.si.
m.


! —i---
s *
M


I
ri —
Pika bo na zaključni svečanosti podelila najvišja festivalska priznanja - zlate pike, in se nato poslovila na koncertu Anike Horvat, ki se bo začel ob 17. uri na Kapitanovem odru.
■
iti


Pia vam želi obilo mene v življenju
Poznate tisto pogumno, nagajivo, iznajdljivo in preudarno Pio? Izvrstno odrsko igralko, pretkano voditeljico, skrbno mamo in neukrotljivo popotnico? Ja, prav imate. To je Pia Zemljič! Že več let z družino vneto obiskuje Pikine delavnice, predstave in druge aktivnosti. Vsako leto znova komaj čakajo, da spet zavzamem Velenje. No, pa sem se odločila, da bo Pia moja ambasadorka.
Povedala mi je, da jo moje pustolovščine spremljajo od ranega otroštva, ko ji je mama prebirala zgodbe o njih. Sama pa se je spraševala, zakaj njej niso dovoljene takšne lumparije. Pozneje je knjige sama požirala znova in znova. Bile so ji navdih v marsikateri življenjski in gledališki improvizaciji, zadnja leta pa jih bere svojima fantoma ali pa onadva njej, da se ob zgodbah, ugledanih skozi drugo prizmo, spet joče od smeha. Pa še eno sporočilce od drage Pie imam za vas: »Pika je sinonim za pogumno, bistro, duhovito, iznajdljivo, pošteno vedro osebo, ki jo lahko vsakdo najde znotraj sebe. Potrebuješ samo odprtost, vztrajnost in ljubezen. To so orodja, da postaneš sam svoj mojster in mojster sebe. Vaja dela mojstra! Pika bi najbrž nalašč rekla, da vaja dela vajenca, da bi ujezila kakšnega zadrgnjenega privrženca pravilno zapisanih rekov. Je že res, da je dobro stremeti k mojstrstvu, a je v resnici prav po Pikino uživati v vaji, v vsem, kar počnemo, najpomembnejše na poti vsakogar od nas. Obilo Pike v življenju
vam želim.«

f
Vzakulisju ježe vse pripravljeno
Pozor! Na mestnih odrih se bo zvrstilo dvakrat po deset predstav, v Pikini deželi pa kar 52! Pikin oder bo v domu kulture Velenje. V dopoldanskih urah festivala bo gostil najboljše slovenske otroške predstave. Vse predstave si bo pozorno ogledala moja otroška žirija in najboljši predstavi dodelila zlato piko.
Tomažev oder bo v glasbeni šoli Frana Koruna Koželj skega Velenje, v kateri bodo na ogled izbrani ustvarjalni biseri iz lokalnega okolja. Po predstavi pa se lahko v orgelski dvorani udeležite glasbene delavnice na največjem inštrumentu sveta.
Kapitanov oder je osrednje in največje odrsko prizorišče v Pikini deželi ob Velenjskem jezeru. Med tednom bo usmerjen proti jezeru in v vzdušju dnevne sobe na prostem pričaral paleto glasbene, gledališke in plesne ustvarjalnosti.
Gusarski oder je oder velikih doživetij malih biserov iz velike gusarske zakladnice. Razvajale nas bodo enote Vrtca Velenje ter plesne, lutkovne, glasbene in gledališke predstave pod dirigentskim vodstvom enega in edinega odrskega gusarja.
Aničin oder v Pikini mestni hiši bo oživel samo ob deževnih dneh. Jaz nisem iz sladkorja, vi pa tudi ne, zato rajamo tudi, kadar dežuje!
PIKIN FOTOGRAFSKI NATEČAJ
Otroci iz vrtcev ter učenci šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov! Do 14. septembra lahko na pika@ velenje.si pošlješ svojo fotografijo in osvojiš zlato piko - najvišje festivalsko priznanje! Tema: To pa je mojster! Orodje: fotoaparat, telefon, tablica Naloga: ujemi mojstra pri delu Akcija: fotografijo pošlji
DRUŽINSKI NATEČAJ
Vse iznajdljive, ustvarjalne in kreativne družine, Pika ima za vas mojstrski izziv! Do 14. septembra ji na naslov Festival Velenje - Pikin festival, za družinski natečaj, Titov trg 4, 3320 Velenje pošljite unikaten ročno izdelani predpasnik, ki ga bo Pika pomerila in razstavila na osrednjem prizorišču festivala. Tema: izdelava Pikinega predpasnika Naloga: družinski člani skupaj izdelajo predpasnik, ki bi ga Pika z veseljem nosila Informacije: pika@velenje.si
DOBRODELNA AKCIJA
Novo sonce - Pika pomaga Pika ve, da se vsak otrok razvedri, ko se mu čokolada na jezičku topi. Zato vas vabi, da postanete junaki in se od-rečete zavitku čokolade, pesti bonbonč-kov, vrečici piškotov ali liziki in jih podarite prijateljem v stiski. V Pikini mestni hiši v Beli dvorani bo v času festivala zbirno mesto za darovane sladke dobrote. Tvoj podarjeni priboljšek bo prevzela lokalna organizacija Rdečega križa in z njim dopolnila družinske prehrambne pakete.
KJE JE PIKA?
Na Pikino prizorišče na TRC Jezero lahko prideš peš, s kolesom, rolerji, skirojem ali z brezplačnim Lokalcem. Če pa boste prišli z avtomobilom, lahko parkirate na urejenem parkirišču ob Beli dvorani, kjer parkirnina stane 2 evra na dan.
PIKINA POŠTA
pika@velenje.si
PIKIN RADIO
96,3 MhZ
PIKIN DELOVNI ČAS
Nedelja in sobota: 10.00-18.30 Od ponedeljka do četrtka: 9.00-13.30 in 15.30-18.30 Petek: 9.00-18.30
V času kosila lahko obiščeš Vilo Či-ra-Čara, Pikino mestno ulico, telovadiš na poligonih, zapluješ s Pikino ladjo in uživaš na Pikini plaži ob jezeru.
PIKINI ORGANIZATORJI
27. Pikin festival pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s soor-ganizatorji in partnerji: Knjižnico Velenje, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, Mladinskim centrom Velenje, Muzejem Velenje, JSKD - OI Velenje, Vrtcem Velenje, Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje, Šolskim centrom Velenje, Športno zvezo Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Galerijo Velenje, ZKD Šaleške doline, Ljudsko univerzo Velenje, Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje, TlC-em Velenje, osnovnimi šolami in številnimi drugimi organizacijami in društvi iz Šaleške doline.
Prilogo pripravile: Tina Felicijan, Neža Jovan, Ana Godec in Barbara Pokorny; fotografije: Ksenija Mikor, Goran Petraševič
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
8. septembra 2016
Tudi v novi sezoni brez lige prvakov
Rokometaši Gorenja boljši od Fincev, a slabši od Slovakov - Sinoči s Celjani v prvem krogu lige Seha
Aktualni slovenski podprvaki niso uresničili želje, da bi znova zaigrali v ligi prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celine. Predhodni žreb na Dunaju, sedežu Evropske rokometne zveze, jih je uvrstil v prvo kvalifikacijsko skupino. Poleg njih so v tej skupini na turnirju prejšnjo soboto in nedeljo nastopili še slovaški Prešov Tatran, Red Boys Differdange iz Luksemburga in finski Rihimaki Cocks. Gostitelji turnirja so bili Slovaki. V prvi tekmi so bili Velenjčani boljši od Fincev. Za napredovanje pa bi morali v finalni tekmi premagati Tatran, ki je v pol-finalnem dvoboju premagal Red Bo-yse. Ob močni podpori več kot tisoč svojih navijačev so se v elitno evropsko ligo uvrstili domačini.
Po prvem polčasu so Velenjčani zaostajali za dva gola, kar jim je še vedno vlivalo upanje za končno veselje. Usodne so bile prve minute nadaljevanja, ko so jim Slovaki ušli za štiri gole (14 : 10), v prvem delu pa je njihova največja prednost znašala nekajkrat enega manj. V teh odločilnih trenutkih so zastreljali tudi dve sedemmetrovki (na vsej tekmi od sedmih kar štiri). Slabih deset minut pred koncem so igralci Pre-šova vodili že s sedmimi goli razlike.
Nato so (lahko) zaigrali bolj sproščeno, gostje so sicer ob tem iztisnili iz sebe še zadnje moči, a več kot ublažiti poraza jim ni uspelo.
Ta neuspeh so morali hitro pozabiti, saj so včeraj v Rdeči dvorani v Velenju na uvodni tekmi lige Seha gostili svoje večne rivale, državne prvake Celjane. So jih po dolgem času vendarle spet premagali in nekoliko ublažili neuspeh na Slovaškem?
Tekma bi morala biti v Celju, vendar sta se zaradi zasedenosti celjskega Zlatoroga tekmeca dogovorila, da bodo najprej gostitelji Velenjčani, 'povratni' dvoboj pa bo 22. novembra v Celju.
V soboto, 10. septembra, pa bo steklo domače državno prvenstvo za moške v prvi ligi, teden dni pozneje pa še za ženske. Moštva v najboljšem klubskem tekmovanju bodo v rednem delu odigrala 22 krogov, in to brez Celjanov ter Velenjčanov. Oboji se bodo zaradi nastopanja v ligi Seha vključili v tekmovanje v končnici za prvaka. Vanjo se bodo uvrstila najboljša štiri moštva. V njej bo tudi po novem deset krogov, 'pi-vovarji' in 'ose' pa bodo dobili toliko točk kot najboljše moštvo po rednem delu prvenstva.
Po turnirju v Prešovem je trener dr. Marko Šibila za klubsko stran povedal: »''Naši načrti sedaj so, da v sredo čim bolje odigramo tekmo s Celjem. Sezona se je začela, danes smo videli, da smo bili, predvsem v fazi napada, premalo učinkoviti, kar nas je tudi stalo uvrstitve v skupinski del Lige prvakov. Za to nam je seveda lahko žal, a s tem še ni konec sveta. Mislim, da so si fantje zelo
želeli zmage in v tej želji tudi pregoreli. Mi smo jih res poskušali kar se da sprostiti, a nam to na žalost očitno ni povsem uspelo. Sedaj gledamo naprej.''
Direktor kluba Matej Avanzo pa: ''Preboj v Ligo prvakov nam žal ni uspel, a ker je bila borbenost naših igralcev vseh 60 minut odločilne tekme proti gostiteljem na najvišji možni ravni, je težko biti preveč kritičen. S tako nerazpoloženim napadom pač ni šlo. Sezona je še dolga in naš kratkoročni cilj je gotovo začeti ligo SEHA z zmagama proti RK Celje PL in RK NEXE Našice, dolgoročni pa preboj na finalni turnir pokala EHF in naslov slovenskih državnih in pokalnih prvakov."
vos
Polfinale: Gorenje Velenje - Riihimaki Cocks 28 : 25 (16 : 14)
Gorenje: Zaponšek (7 obramb), Ba-znik (1 obramba); Cehte 4, Medved 5, Ovniček, Levc 4, Stojnic', Toskic 1, Mitrovic 7, Potočnik, Golčar 3, Kleč, Gams, Ratajec 3, Nosan, Brumen 1. Tatran Prešov - Red Boys Differdange 38:32 (19:17).
Finale: Tatran Prešov -Gorenje Velenje 23 : 21 (12 : 10)
Gorenje: Zaponšek (6 obramb), Ba-znik (4 obrambe); Cehte 2, Medved 1, Ovniček, Levc, Stojnic', Toskic' 2, Mitrovic' 4, Potočnik 1, Golčar 5, Kleč 4, Gams, Ratajec 2, Nosan, Brumen. Sedemmetrovke: Tatran 2 (2); Gorenje 7 (3); Izključitve: Tatran 6 minut, Gorenje 6.
Za tretje mesto: Riihimaki Cocks -Red Boys Differdange 30:21 (18:14)
Domače v okvir, gostje v mrežo
V šaleško-koroškem derbiju novinke, igralke Fužinarja, s 3 : 1 premagale domači Rudar-Škale
V igrah z žogo, predvsem v nogometu, pogosto slišimo besede, da je posamezna ekipa izgubila med drugim tudi zato, ker ni imela sreče. Ta ugotovitev vsekakor velja za nedeljsko tekmo na igrišču z umetno travo ob jezeru v Velenju, kjer je domača ekipa gostila novinke v ligi. Tekma je bila zelo zanimiva, živahna, z veliko tekanja, požrtvovalnosti. Domača dekleta so že od samega začetka krenile zelo napadalno, saj so želele čim prej zadeti. Novinke v ligi pa so se izkazale z izredno bojevitostjo. Njihova najpoglavitnejša naloga v prvem polčasu je bila, da žogo čim hitreje in čim dlje izbijejo izpred svojih vrat, ne glede na to, kam po priletela. Najzaslužnejša za zmago gostij je bila vratarka Nika Šapek. Vse tri gole za gostje pa sta dosegli še v prejšnjem prvenstvu rudarki Sanja Malinic (enega) in Vanja Duronjic (dva). Slednja je bila s svojo vratar-ko tudi najboljša igralka na tej tekmi. 'Zaslužne' za zmago gostij pa so bile tudi domače igralke, ki tudi s tako imenovanih stoodstotnih priložnosti niso zmogle premagati Šapkove, trikrat pa jim je to preprečil okvir vrat. Glede na to, da - kot velikokrat ugotavljamo - štejejo le zadetki in ne umetniški vtis, so se seveda Ra-venčanke zasluženo bučno veselile druge zaporedne zmage. Domača dekleta pa so bila zelo potrta.
Dobro začele, a ...
Ob zelo napadalni igri gostiteljic je prvih dvajset minut gostujoči gol nenehno 'visel' v zraku. V 22. minuti je nova velenjska igralka Tatja-
Zrečani iz Šoštanja s polnim izkupičkom
Domači tekmo končali z devetimi igralci
Po 2. krogu v tako imenovani Gol-geter ligi Medobčinske nogometne zveze Celje so s polno bero točk le še Zreče in šentjurski Fosilum. Aktualni podprvaki, nogometaši Šoštanja, so v soboto v prvi tekmi novega prvenstva na svojem igrišču gostili lani tretje Zreče. Moštvo izpod obronkov Pohorja jih je močno presenetilo in premagalo s 3 : 1.
Ti dve moštvi naj bi bili za nekatere celo glavna kandidata za naslov. Zrečani so še vedno zasluženo tam,
domače nogometaše pa po tem, kar so pokazali na tem derbiju, gotovo ne moremo uvrščati niti med papirnate kandidate. Morda je res, da so pregoreli v želji po zmagi, kot je po tekmi dejal trener Ervin Polovšak. Upali ali celo verjeli so namreč, da bodo po treh osvojenih točkah v uvodnem krogu v Vojniku zmagali tudi v derbi-ju tega kroga. Začetek tega dvoboja sicer ni napovedoval gladke zmage gostov, a so ti zadeli že v 12. minuti. V 59. minuti je moral zaradi drugega rumenega kartona na klop Žan Špacapan, samo dve minuti pozneje zaradi nekega razloga še Admir Hu-sanovic. Prednost dveh igralcev pa so Zrečani izkoristili s še dvema goloma in prevzeli vodstvo na lestvici.
Ker se je prvenstvo šele dobro začelo, bo priložnosti za točke še veliko. Bodo pa Šoštanjčani morali ponavljati lansko zelo dobro igro in seveda igrati veliko bolje, kot so v soboto. Mozirjani, ki so bili v prvem krogu prosti, so bili na svojem igrišču z 2 : 0 boljši od Vojnika, Žalec je doma s 3 : 0 premagal drugo moštvo Krškega, Šentjur je na lokalnem der-biju v Štorah slavil kar s 6 : 0, Kozje je bilo prosto. V naslednjem krogu bodo Šoštanjčani gostovali pri Krškem, Mozirjani v Zrečah, preostala para pa sta Kozje - Štore in Šentjur - Žalec.
Ervin Polovšak, trener Šoštanj: »Mislili smo, da bo veliko lažje in da bodo točke ali vsaj ena ostale doma.
Tako je tudi kazalo na začetku, imeli smo priložnosti, a žal niso bile izpolnjene. Potem se je vse obrnilo proti nam. Dobili smo dva kartona in ostali številčno oslabljeni. Igralci so bili preveč živčni. Poskušal sem jih umiriti z menjavami, toda preobrata z dvema igralcema manj nismo zmogli, še rešiti točko ne. To tekmo in dogajanje na njej moramo čim prej pozabiti. Gremo naprej. Puške po tem porazu ne bomo vrgli v koruzo. Naš cilj še vedno ostaja boj za prvo mesto in napredovanje v tretjo ligo.«
■ S. Vovk
MNZ Celje - Golgeter,
2.	krog
Šoštanj - Zreče 0:3 (0:1) Strelci: Sašo Pišek (12.), Matej Vin-kovič (66.), Tadej Kotnik (73.) Šoštanj: Smajlovič, Husanovic', Gegic (od 79. Mahmutovič), Šmon, A. Ome-rovic', Špacapan, Cafuta (od 79. Tur-sunovic'), Agic', Celcer (od 79. Ramic), Kotnik, Timotej, Pirnat (od 46. Šaba-novic). Trener: Ervin Polovšak. Rdeča kartona (dva rumena): Žan Špacapan (45., 59.), Admir Husanovic (20., 61.).
Drugi rezultati: Kovinar Štore - Fo-silum Šentjur 0 : 6 (0 : 2), Žalec - Krško B 3 : 0 (i : 0), Mozirje - Vojnik 2 : 0 (0 : 0); prost: Odred Kozje. Vrstni red: 1. Zreče 6, Šentjur 6, Mozirje 3 (tekma manj), Šoštanj 3, Žalec 3, Kozje (tekma manj) 0, Krško B 0 (tekma manj), Vojnik 0, Štore 0 (tekma manj)
3.	krog (10. 9., ob 16.30): Krško B - Šoštanj, Zreče - Mozirje, Šentjur -Žalec, Kozje - Štore.
rekli so y Dragoljub Žvanovič, trener Fužinarja: »Dekleta so igrala, kot smo načrtovali, pokazale stoodstotno garanje in zasluženo zmagale.« Milan Petrovič, trener Rudarja-Škal: »Dobro smo se pripravili na to tekmo. Čeprav so gostje novinke v ligi, imajo nekaj zelo izkušenih igralk, mi smo najboljše izgubili. Dekleta so igrala zelo dobro, bila so zelo nevarna pred gostujočimi vrati, toda žoga ni in ni hotela v njihova vrata. Že po prvih dvajsetih minutah bi morala povesti ne le z golom, ampak celo s kakšnim več. Tokrat pač ni bil naš dan. Kljub porazu jih moram pohvaliti za srčno, borbeno igro in kakovostno igro. Njihove priložnosti niso bile kar tako, ampak po izdelanih akcijah. Žal na koncu ni in ni šlo«
na Stanic le matirala vratarko Fuži-narja. Ob veselju zaradi vodstva so domače nogometašice pozabile na zbranost in gostje so z golom Sanje Malinic izenačile že po slabih dveh minutah. Po izenačitvi so gostje zaigrale bolj pogumno, najbrž bi bile zadovoljne že s takšnim koncem, ru-darke pa seveda ne. Toda gol je bil to nedeljo pač zanje začaran. Rezultat se ni spremenil do sredine drugega polčasa. Njihovi napadi niso prinesli spremembe rezultata. In če ne daš, dobiš. Gostujoča vratarka je z novo odlično obrambo preprečila morebitno domače vodstvo. Gostje so hitro stekle v napad in Duronji-ceva jih je popeljala v vodstvo. Kmalu za tem je morala zaradi drugega rumenega kartona z igrišča Nataša Maksimovic. V tem delu si je precej negodovanja pri domačih navijačih zaslužil sodnik, saj je spregledal(?) najstrožjo kazen za rudarke. Številčno premoč so Korošice kronale še s tretjim zadetkom. Svoj drugi gol je dosegla Duronjiceva z lepim pro-
stim udarcem. Nato so imele priložnost za še višjo zmago, a jim jo je preprečil okvir vrat, pa tudi dobra obramba vratarke Jadranke Zilic.
■ S. Vovk
SŽNL, 2. krog
Rudar Škale - Fužinar 1:3 Strelke: 1:0 Tatjana Stanič (22.), 1:1 Sanja Malinic (24.), 1:2 Vanja Duronjic (73..), 1:3 Vanja Duronjic (87.) Rudar Škale: Zilic, Jevtic, Stanic, Živkovic, Lukek, Šoronda, Maksimo-vic, Jelovšek (od 75. Praprotnik) Bric, Križaj, Turkanovic. Trener: Milan Petrovic.
Rdeči karton (dva rumena): Nataša Maksimovic (43., 74.) Druga rezultati: Radomlje - Ajdovščina 4:0 (3:0), Velesovo - Maribor 0:3 (0:2), Krim - Teleing GTM Beltinci 0:9 (0:3), Ankaran - Olimpija 0:6 (0:5).
Vrstni red: 1. Beltinci 6, Fužinar 6, Olimpija 6. Radomlje 6, Rudar Š. 3, Maribor 3, Ajdovščina, 8. Ankaran 0, Krim 0. Velesovo 0. 3. krog (25. 9. ob 11.00): Maribor - R. Škale.
Reli
V	Racing uspešno v Ilirski Bistrici
V	Ilirski Bistrici je od 2. do 4. septembra potekalo tekmovanje v GHD. Na vsega 5010-metrskem dolgem cestnem odseku proti Šembi-jam so svoje pomerili moči najboljši avtomobilisti Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Češke, Švice, Srbije in Kosova in njihove spremljevalne ekipe z mehaniki.
Na listi 167 prijavljenih dirkačev so bili tudi trije člani V Racing kluba iz Velenja, med vozniki t. i. staro-
dobnikov se je na progo podal Bojan Strožič s svojim Autobianchi A112 Abarth, med formulami in prototipi pa Patrik in Aleksander Zajelšnik,
oba z Norma M 20F.
Preizkušnja avtomobilistov se je končala z zmagoslavjem italijanskih dirkačev, na izvrstno 5. mesto v skupni razvrstitvi pa se je uvrstil Patrik Zajelšnik. V kategoriji starodobni-kov je bil Bojan Strožič nepremagl jiv.	■
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 17
8. septembra 2016
«»SÜAS
ŠPORT
17
Trenerja sta imela nos za menjavo Velenje podprvak Iger mest
Nogometaši Šmartna na lokalnem derbiju boljši (1 : 0) od Celjanov - Zmago jim je zagotovil rezervist
V 3. ligi - sever novinec v ligi Rogaška še vedno navdušuje svoje ljubitelje. Tudi po drugem krogu je skupaj z Mariborom B, Dobrovcami, ki tudi presenečajo z dobro igro v uvodnih treh krogih, in Šmarjem pri Jelšah še neporažena. Izgubila pa je prvi dve točki. Gostili so igralce iz Šmarja pri Jelšah. Dvoboj je privabil veliko število gledalcev, ki pa niso videli nobenega zadetka. Kljub izgubljenima dvema točkama so Rogaškoslatinča-ni z dosedanjimi skupaj sedmimi točkami še vedno drugi. Toliko jih imajo še nogometaši Dobrovcev in Šmarja, na petem mestu pa so nogometaši Šmartna 1928 s šestimi točkami. Slednji so po spodrsljaju (?) v prvem krogu, ko so na svojem igrišču izgubili z Rogatčani, še drugič zapored navdušili. Na lokalnem derbiju so gostili celjski Šampion.
Za derbije, zlasti lokalne, je značilno, da so zanimivi, nepredvidljivi, tu-
di prestižnega pomena, pred takšnim dvobojem pogosto tudi ni favorita, običajno tudi ne prednosti domačega igrišča. Približno takšen je bil tudi nedeljski v Šmartnem ob Paki. Gostje so gotovo prišli na to gostovanje odločeni, da z dobro igro in morebitno zmago popravijo slab vtis po nepričakovanem startu v novo sezono. V prvih dveh krogih so osvojili le točko, in to v gosteh pri novincu Brunšviku, v drugem pa so na svojem igrišču izgubili z Dobrovcami. Šmarčani pa so se zavedali, da si po izgubi točk v prvem krogu, ne smejo dovoliti novega poraza pred svojimi gledalci. Z morebitnim neuspehom pa bi obenem razvrednotili zmago v drugem krogu v gosteh pri Lenartu (3 : 1).
V zelo živahni tekmi je kazalo, da tako domači kot gostje ne bodo uresničili svoje želje in da ljubitelji nogometa ne bodo videli nobenega zadetka. Še sredi drugega polčasa sta imela tekmeca vsak po točko. Domača trenerja Dobrivoje Stevanovic in Peter Irman pa sta imela nos za menjavo. Na zelenico sta posla Til-na Kompana, ki je samo pet minut po prihodu (v 78. minuti) zadel za drugo zaporedno zmago domačih.
Maribora B. je tokrat na svojem igrišču s 6 : 0 premagal Lenart. Šest golov so videli nogometni navdušenci tudi v Vidmu pri Ptuju, kjer so domači premagali Dravo z rezultatom
5 : 1. Dravinja, pri kateri bodo v naslednjem krogu gostovali nogometaši Šmartnega ob Paki, je v Dobrov-cah klonila z 1 : 3. Novinec Brun-švik in Fužinar sta se razšla z neodločenim rezultatom 1 : 1, zmagovalca pa ni bilo tudi v Dravogradu, kjer je gostoval rogaški Mons Claudius. Bilo je 2 : 2. Dravograjčani so edini s tremi porazi, Šampion, Lenart in Prevalje pred njimi pa imajo po skromno točko.
■ S. Vovk
2. SNL - sever, 3. krog
Šmartno 1928 - Šampion 1 : 0 (0 : 0)
Igralci: Žan Verdev, Mario Stojako-vič, Martin Lenošek, Semin Omero-vič, Matjaž Trop, Safet Gavranovič, Tomaž Veler, Matevž Lenošek, Miha Irman, David Hrastnik, Jure Gojzdnik, Tilen Kompan, Jan Meh, Andraž Ro-škar. Trener: Dobrivoje Stevanovic' Rezultati: Maribor B - Lenart 6:0 (6:0), Rogaška - Šmarje pri Jelšah 0:0, S. Rojko Dobrovce - Dravinja 3:1, Videm - Dravograd 5:1, ZU-VIL Brun-švik Fužinar Ravne Systems 1:1 (1:0), Korotan Prevalje - Mons Claudius 2:2 (2:1).
Vrstni red: 1. Maribor B 9, Rogaška 7, Dobrovce 7, Šmarje 7, Šmartno 6, Videm 4, Dravinja 4, M. Claudius 4, Fužinar 4, Brunšvik 2, Šampion 1, Lenart 1, Korotan 1, Dravograd 0. 4. krog (10. 9., ob 16.30): Dravinja -Šmartno
Nordijci
Jelenko in Breclova solidna
Oberwiesenthal, 27. avgusta - Nordijski kombinatorci so se pomerili za poletno veliko nagrado Nemčije. Slovenijo sta zastopali dve ekipi, ena je bila povsem velenjska. Z združenimi močmi sta nastopila člana Smučarsko skakalnega kluba Velenje Vid Vrhovnik in Marjan Jelenko. Velenjski dvojec je po skokih na 106-metr-ski napravi zasedal 15. mesto, žal pa preizkušnje s tekom ni končal.
V	nedeljo, 28. avgusta, so se kombi-natorci pomerili še v posamezni preizkušnji. Marjan Jelenko je skočil na 50. mesto, na tekaške rolke se ni podal. Vid Vrhovnik je tek zaključil na 48. mestu.
V	soboto je tu potekalo tudi drugo tekmovanje za Kontinentalni pokal (COC) v smučarskih skokih. Pomerilo se je 48 mladih tekmovalk iz različnih držav. Barve Slovenije je zastopala Jerneja Brecl, članica SSK Velenje. 15-letna Velenjčanka je s skokoma 83,5 in 83 metrov osvojila 154,4 točke in zasedla dobro 19. mesto. Naslednje tekmovanje za COC bo v Lille-hammerju na Norveškem, in sicer 10.
in 11. septembra.
Beljak, 31. avgusta - Na tekmi v Beljaku je bil Marjan Jelenko 34., Vid Vrhovnik pa tekme ni končal.
Oberstdorf, 3. septembra - Na poletni veliki nagradi za nordijske kombinatorce v nemškem Oberst-dorfu je Jelenko s tridesetim mestom vknjižil svojo prvo točko v sezoni. Po nastopu na 137-metrski skakalnici je bil celo na 18. mestu, po desetih kilometrih na tekaških rolkah pa je končal na 30. mestu. Drugo tekmo v Obersdorfu je Jelenko končal na 25. mestu. Po skakalnem delu tekme je zasedal 24. mesto.
Skoki
Osterc dvakrat najboljši
Konec tedna, 3. in 4. septembra, sta v Einsiedlu v Švici potekali dve tekmi v smučarskih skokih. Na obeh je bil najuspešnejši skakalec slovenske reprezentance in član SSK Velenje Aljaž Osterc, ki je dva-
krat zmagal in se na FIS lestvici povzpel na visoko 3. mesto. Aljaž tako nadaljuje z odličnimi skoki v letošnji sezoni, saj je bil do sedaj zelo uspešen tudi v državnem pokalu Cocta do 18 let. Prvič je nastopil na celinskem pokalu na Finskem kot član slovenske B ekipe. Zasedel je 5. in 24. mesto.
Ponovno odlični
Člani društva petanke Velenje ne mirujejo. Tokrat so v soboto, 3. septembra, v Ljubljani med izredno močno konkurenco osvojili odlično tretje mesto na DP mešanih parov. Že na samem začetku so si zadali visoke cilje, ki jih dosegajo iz tekme v tekmo. Pred tednom dni so prav tako na državnem prvenstvu osvojili odlično 4. mesto. V soboto se podajo na Janče pri Ljubljani, kjer si prav tako želijo osvojiti opazne rezultate v tekmovanju TOUR. Vidi se, da je petanka že navdušila precejšen del občanov, ki se vse bolj zanimajo in opazujejo njihovo delo in seveda odlične rezultate. a Aleksander Čanč
VABLJENI NA KONJENIŠKO TEKMOVANJE V PRESKAKOVANJU ZAPREK OB
ŠKALSKEM JEZERU
s
9. - 11. september 2016 POKAL SLOVENIJE
16. - 18. september 2016 FINALE POKALA SLOVENIJE
Pridite in skupaj bomo navijali za naše člane, ki se bodo potegovali za najvišja mesta
v skupnem «¡števku pokala Stooiip. kon,eniški klub velenie
Črnogorci so bili »usodni« tudi za Velenjčane
Velenje, Biograd na Moru, 3. septembra - »Zadovoljni smo,« je po vrnitvi z mednarodnega finala City games ali Iger mest, kot se imenujejo naslednice Jadranskih iger, kjer so zasedli 2. mesto, dejala ka-petanka ekipe Velenja, ki je zastopala Slovenijo v Biogradu na Moru, Maja Kugonič.
»Upali in želeli smo si sicer, da urok drugega mesta slovenskih ekip na teh igrah razbijemo in pridemo do samega vrha, ampak tudi mi smo morali priznati premoč Črnogorcem,« je dejala.
»Največjo oviro pri tem so nam predstavljali pogoji. Težji so bili kot v bazenih, kjer smo tekmovali prej. Voda v bazenu je mirna, v morju va-
	'yjS^ÉÍgjff i J ^ijjj	
	- «iT vil"-'!®^??	
-		f Jü • E> Ji
r^L		(jflp
lovi. Tudi pomol je bil v primerjavi z robom bazena zelo visok. Ampak pogoji so bili za vse dokaj izenačeni.«
Vzdušje pa je bilo enkratno. Tudi po zaslugi navijačev, ki jih je bilo na tribunah zelo veliko. »Zahvala za to gre predvsem Mestni občini Velenje, ki nam je omogočila, da smo imeli
svoje navijače. Bili so najglasnejši, najsrčnejši in dejansko najboljši, kar jih je bilo tam.«
Že razmišljajo naprej? »Vsekakor to ni bil naš zadnji nastop. Drugo leto nas čaka nova priložnost v boju za zmago.«
a mkp
Mladim športnikom želi pomagati do uspehov
Petra Poznič se je po študiju in delu v ZDA vrnila domov - Trenutno pomaga rokometašicam kot kondicijska trenerka
Petra Poznič je čez lužo odrasla, magistrirala iz športnih znanosti in si pridobila veliko izkušenj pri treniranju mladih atletov. Svojo prihodnost vidi v Šaleški dolini.
Velenje, 26. avgusta - Petra Poznič je bila v najstniških letih odlična atletinja. Mnogi se je še vedno spomnijo kot »glavne« Pike Nogavičke na velenjskem največjem otroškem festivalu.
Tudi zato, ker ji je bila z oranžnimi lasmi in pegicami čisto zares podobna. Malce tudi po značaju. Po končani srednji šoli so ji atletski uspehi pomagali, da je odšla na študij v ZDA. »Tam sem odrasla, diplomirala, magistrirala iz športnih znanosti, se marsikaj naučila tudi o življenju, potem pa sem se odločila, da se vrnem domov in poskusim svojo srečo tukaj,« pravi Petra, ko jo vprašamo, kako je bilo čez lužo.
Petra je prva štiri leta študija opravila v Louisiani, na srednje veliki univerzi blizu New Orleansa. »Dali so mi športno štipendijo za skok s palico. Žal sem si poškodovala stopalo, zato sem presedlala na met kopja. Ko sem si poškodovala še hrbtenico, se je žal moja športna
kariera končala,« pove z obžalovanjem. Kljub temu je vedela, da hoče ostati v športu, zato je po dodiplomskem študiju kineziologije nadaljevala izobraževanje v Kansa-su, kjer je magistrirala iz športnih znanosti. »Bila sem asistentka na fakulteti in trenerka za skok in sprinte. Pri tem sem si nabrala veliko izkušenj in znanja. Ponosna sem bila, ko sem z »mojimi« atleti osvojila dve 'top'10. mesti v ZDA,« pripoveduje Petra.
In kaj jo je pripeljalo nazaj domov? Petra prizna, da je imela že v času študija v ZDA trenutke, ko si je želela priti domov. »Dilema, ali ostati tam ali se vrniti domov, ni bila majhna. Vesela sem, da sem vztrajala do konca študija. Prepričana sem, da imam veliko znanja, rada bi ostala trenerka. Kot kaže, pa si bom morala doma sama odpreti poti in vrata v svet športa. Načrtujem marsikaj,« je še malce skrivnostna o tem, kaj bo počela doma. Dejstvo pa je, da že pomaga v Rokometnem klubu Gorenje Velenje, prostovoljno je tudi kondicijska trenerka v ženskem rokometnem klubu. Želi si več dela na terenu, želi si delati z mladimi športniki, tudi atleti, s katerimi že ima izkušnje. »S svojim znanjem jim želim pomagati na višji nivo,« zaključi Petra, ki trenutno še išče pot, kako to uresničiti.
a bš
Balinanje
Velenje, 2. septembra - Tokrat se je odvrtel enajsti krog v prvi in drugi Štajerski ligi balinanja za upokojence. V četrtek dopoldan je bilo odigrano zelo zanimivo srečanje v Velenju med Premogovnikom in Kavčami. Prepričljivo so zmagali domačini z rezultatom 6 : 2. Ostala srečanja so bila popoldan. Najbolj presenetljivi tekmi sta bili odigrani v Topolšici, kjer so po hudem boju slavili domačini proti favoriziranim gostom z Gorice pri Slivnici z rezultatom 6 : 2, in v Šentjurju, kjer je vodilno moštvo lige Polzela moralo oddati točko domačinom. Končni rezultat je bil 4 : 4, pa čeprav je imela Polzela boljšo razliko točk.
V Konjicah se je pomerila ekipa Gorenja, ki je morala priznati premoč domačim z rezultatom 6 : 2, razlika v točkah je bila neodločena.
Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela, 17 točk, 2. Slovenske Konjice 14 točk, 3. Šentjur, 14 točk, 4. Gorica pri Slivnici, 12 točk, 5. Premogovnik, 11 točk, 6. Topolšica, 8 točk, 7. Gorenje, 6 točk, in 8. Kavče, 6 točk.
Tudi v drugi ligi je Gorica že v ponedeljek gostila ekipo iz Šmartnega ob Paki. Srečanje so prepričljivo dobili domačini z rezultatom 6 : 2. V četrtek sta bili še preostali dve srečanji, in sicer najprej so v Velenju domačini težko premagali ekipo iz Vinske Gore z izidom 5 : 3. Na Dobrni pa so domači tudi izbojevali zmago proti gostom iz Vrbnega -Vrbice z rezultatom 6 : 2.
Vrstni red v drugi ligi: 1. Gorica, 11 točk, 2. Velenje, 10 točk, 3. Dobrna, 10 točk, 4. Vinska Gora, 8 točk, 5. Vrbno, 2 točki, 6. Šmartno ob Paki, 1 točka.
a T. F.
Tenis
Uspešen nastop Krstulovica
V Velenju je med 24. in 26. 8 . na TC Jezero potekal turnir OP ZALA v starostni kategoriji do 16 let. Pri dekletih je turnir osvojila Alea Bubek (N. Gorica). Največ zanimanja velenjskih ljubiteljev tenisa so pritegnili dvoboji domačina Tina Krstulovica. Tin je letos nanizal celo vrsto odličnih rezultatov, še najbolj junija, ko je osvojil enega od turnirjev iz serije Tennis Europe. Tudi tokrat ni bilo drugače. Tin je prikazal vrhunsko igro. V prvih štirih dvobojih je oddal le dve igri, v finalu pa je s 6 : 3,6 : 4 zanesljivo premagal Gašperja Oblaka (Ltc). Glede na prizadevnost in voljo, ki jih kaže na treningih, kot tudi karakter zmagovalca, ki ga Tin premore, Tinova trenerja Blaž Weiss in Nina Dordevic opravičeno pričakujeta še veliko uspehov.	a
■
■
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modroBELA kronika
»»WAS
8. septembra 2016
Evropski teden mobilnosti
Letos pod sloganom pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost - Poleg prireditev v tudi trajnostni ukrepi
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Od 16. do 22. septembra bo potekal Evropski teden mobilnosti, v katerega se že več let vključuje tudi Mestna občina Velenje. Na ta teden se že pripravljajo, zaznamova ga bodo s številnimi dogodki. Poleg prireditev tudi z nekaj trajnostnimi ukrepi.
V kratkem bodo nadgradili obstoječ sistem izposoje mestnih koles z dvema postajama (eno v
Pesju in eno pri Velenjki) in petimi kolesi, v centru mesta bodo semaforje opremili z odštevalni-ki, pri čolnarni na območju jezera pa postavili servisno stojalo za kolesa, kolesarsko stezo Šu-mi-križišče Tomšičeve in Ceste talcev-Jager pa so že uredili.
Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost. Spodbuja k razmisleku, da okolju prijazna vozila, ureje-
cesti pripravili osrednjo prireditev Dan brez avtomobila. Med 9. in 14. uro jo bodo namesto avtomobilov zasedli ljudje, od najmlajših do najstarejših z različnimi aktivnostmi, od 19. do 23. septembra bo potekala akcija S kolesom na Piko, v soboto, 17. septembra, pa pohod in rekreativno kolesarjenje na Paški Kozjak.
ne kolesarske poti in navdušeni sprehajalci delajo mestna središča ne samo prijazna, temveč tudi ekonomsko uspešna.
V Evropskem tednu mobilnosti bodo 16. septembra na Jenkovi
>
Vsaj v Evropskem tednu mobilnosti za prevozno sredstvo izberite kolo ali Lokalca.
Za zdravo mobilnost kolesarski zajtrk
Spodbujanje trajnostne mobilnosti z več hoje, kolesarjenja, avtobusnimi in železniškimi prevozi in (so)uporabo čim bolj ekoloških avtomobilov
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - V Šoštanju nastaja celostna prometna strategija. Doslej so v procesu izdelave strategije izluščili dve ključni ugotovitvi. Ena je, da prometna gneča v mestu narašča tako na Primorski, Kajuhovi in Koroški cesti, ki predstavljajo glavne prometne žile v občini, kot tudi
na parkiriščih v centru Šoštanja. Glavni razlogi za to sta industrijska cona ter zapornice na obeh železniških prehodih in prihodi učencev v šolo.
Prebivalci opozarjajo tudi na hrup in onesnažen zrak, ki ga poleg premogovniškega jaška v mestu povzroča povečan promet, pogrešajo pa tudi več zelenih površin in sprehajalnih poti
v mestu. Kot zanimivost pa, da je javnih parkirnih mest v ožjem delu mesta kar 560!
Občina Šoštanj se letos prvič vključuje v Evropski teden mobilnosti. V soboto, 17. septembra dopoldne, bodo pred tržnico in na Trgu svobode k trajnostni mobilnosti spodbujali s kolesarskim zajtrkom. Šoštanjčane in prebivalce drugih krajev vabijo,
da se v mesto pripeljejo s kolesom, pridejo peš ali z javnim potniškim prometom. Na kolesarskem zajtrku bodo lahko brezplačno preizkusili dobrote domačih pridelovalcev. Dan brez avtomobila, 22. september, pa bodo posvetili odprtju prenovljene Aškerčeve ceste in novemu pločniku ter predstavili električna osebna vozila.
Tatovi na kolo za zdravo telo?
Velenje - Prejšnji teden so policisti na območju Velenja in Šoštanja obravnavali serijo kraj koles. Bilo je, kot bi se kradljivci pripravljali na začetek rekreativne sezone.
Lastništvo so zamenjala naslednja kolesa: kolo znamke Fuji - Nevada rumeno-zelene barve, gorsko kolo znamke Nakamura, črne barve z zelenimi nalepkami, kolo znamke Lombardo model tocal 500, kolo znamke Gary Ficher, rdeče barve, in urbano kolo črne barve, model H1 S 700 W s pogonom.
Po sedežno pred lokal
Velenje, 30. avgusta - V torek je neznanec izpred enega od velenjskih lokalov ukradel sedežno garnituro. Lastnico je oškodoval za 500 evrov.
Trije poškodovani pri Vinski Gori
Velenje, 1. septembra - V četrtek popoldan se je na odseku ceste Velenje-Vinska Gora zgodila prometna nesreča, ki je bila posledica vožnje preblizu desnemu robu vozišča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nje trčil v jašek meteornih vod. V nesreči so se tri osebe telesno poškodovale.
Vlomilec odnesel zlatnino Zapeljal v prepad
Velenje, 3. septembra - V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Cesti XIV. divizije. Vlomilec je odnesel večjo količino zlatnine. V hišo je vlomil skozi balkonska vrata.
Razdalja je bila prekratka
Velenje, 3. septembra - V soboto zvečer je počilo v križišču Partizanske in Foitove ceste. Povzročitelj nesreče, do katere je prišlo, je vozil pod vplivom alkohola. V nesreči sta se dva udeleženca lažje poškodovala, povzročitelj pa se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Bežal pred policisti in padel
Velenje, 4. septembra - V nedeljo popoldan je v Vinski Gori padel motorist, ki je bežal pred policijsko patruljo. V nesreči se je lažje poškodoval.
Vozil je brez vozniškega dovoljenja, motorja ni imel registriranega, na njem pa je imel ponarejeno registrsko tablico.
Policisti so motor zasegli, motorist pa bo moral svoje početje zagovarjati pred sodnikom za prekrške in zaradi ponarejene registrske tablice tudi na sodišču.
Šoštanj, 4. septembra - V nedeljo zvečer je voznik osebnega avtomobila, državljan Italije, v Belih Vodah zapeljal čez rob ceste v prepad. Pri reševanju so pomagali gasilci, ki so poškodovanega potegnili iz vozila, in reševalci, ki so ga odpeljali v bolnišnico.
Vlomilec bo imel dovolj orodja
Šoštanj, 5. septembra - Policisti so v ponedeljek zvečer obravnavali vlom v klet v Šoštanju. Neznanec je iz kleti odnesel več orodja v skupni vrednosti okoli 1.000 evrov.
Za voznico so bile posledice nesreče usodne
Velenje, 5. septembra - Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila 29. avgusta na Partizanski cesti, je umrla 41-letna voznica osebnega avtomobila.
To je letos štirinajsta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju pristojnoti Policijske uprave Celje. Lani je v enakem obdobju na tem območju v prometnih nesrečah umrlo trinajst ljudi.
Igranje z
evropskimi mejami, ljudmi in varnostjo
V zadnjih dneh in tednih so v medijih vse bolj izpostavljene novice o evropsko-turških odnosih, znotraj katerih sta v ospredju dve temi. Prvo je begunsko vprašanje in spoštovanje nekaj milijard evrov težkega sporazuma o varnostno zajezitvi begunskega migrantskega toka proti Evropski uniji, drugo pa je umirjanje stanja v °gledal° državi po spodletelem vojaškem udaru ter ne-spoštovanje določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Toda za evropske prebivalce in države Evropske unije begunci iz Turčije niso edini problem. Begunci pritiskajo na evropske meje tudi iz drugih držav, toda (varnostne) zahteve in težave ustvarjajo tudi politično-vojaška vpletenost nekaj deset držav na bojiščih v Siriji, med katerimi so tudi vojaške »supersile« z različnimi interesi. Po ocenah poznavalcev lahko takšna tesna vpletenost v dogajanje sproži in ustvari nove konflikte, ki lahko hitro prerastejo v konflikt veliko večjega obsega. Trenutno stanje v Ukrajini ter vpletenost ruske vojske v oboroženih spopadih ter njeno razkazovanje vojaške moči, kar naj bi bil povod in razlog za povračilne ukrepe NATA, med katerimi so poleg večje prisotnosti vojaške tehnike tudi nameščanje pripadnikov NATOVIH vojaških sil, ne obeta nič dobrega. Združene države Amerike so izgubile svetovni primat in vpliv, ki so ga nekoč imele, zato je globalna varnost izpostavljena in ogrožena, kot že dolgo ne, tudi zaradi njihovega oklepanja in poskusa povrnitve statusa »number one« v svetu. Situacijo dodatno poslabšujejo posamezni teroristični napadi, v katerih umira na desetine ljudi, ali morilski pohodi povsem navadnih ljudi, ki smo mu bili pred dnevi priča tudi pri nas, ko je sedemdesetletnik ustrelil zdravnika in policista. Včasih se zazdi, kot da je svet zblaznel.
Problematika nesrečnih prebežnikov iz držav, v katerih ni normalnih razmer za dostojno življenje, se po nekajtedenskemu umiku iz televizijskih poročil in časopisnih naslovnic vse pogosteje vrača na naslovnice, saj se število prebežnikov iz tedna v teden povečuje. In če bo turška stran popustila, lahko pričakujemo reke beguncev tudi na naši mejni črti. Zaostrovanje konflikta na račun Kurdov bo negativno vplivalo na njihovo varnost na kriznih žariščih, da jim ne bo preostalo kaj drugega, kot da se podajo na težko in nevarno pot proti krajem, v katerih ni vojne.
Svetovno dogajanje odpira številna vprašanja, ki se ne nanašajo le na zagotavljanje svetovnega miru, ampak kdo od sedanjih držav in velesil bo uveljavil svoje interese in tako vplival na nadaljnje mednarodne odnose in s tem tudi gospodarski razvoj, ki omogoča tudi življenjske pogoje za celotno človeštvo. Odpostavi-tve prvih ograj na madžarsko-srbski meji do danes so se stališča evropskih prebivalcev in politikov zelo spremenila. To je deloma rezultat pomanjkanja skupne evropske (zunanje) politike in odnosa do reševanja globalne begunske problematike in migracijskega toka, ki se vali proti Evropi, ne glede na to, da trenutno ni množic na naših mejah. Takšna strategija, če jo sploh lahko imenujemo strategija, vse bolj spominja na tiščanje glave v pesek v upanju, da se ne bo nič zgodilo, če pa se že bo zgodilo, se bo rešilo samo od sebe.
Čas teče. Skupnega evropskega pristopa ni na vidiku. Tako kot ga ni za druge pomembne in globalnega pomena teme, ki se ne glede na dogajanje v svetu tičejo prav vseh nas v Evropi in v Sloveniji. Zato ni presenetljivo, da znotraj evropskih držav narašča nestrpnost, sovraštvo, ideje o ustanavljanju nacionalnih gard, pa-ravojaških enot..., ki bi (za)varovale meje in prebivalstvo. Vse bolj očitno se teptajo skupna evropska načela in temelji, na katerih je zrasla Evropska unija. Begunska problematika to zgolj nazorno potrjuje. Vprašanje je le, kako dolgo bomo priča nonšalan-tnosti evropskih politikov in institucij ter kako bodo zdržali evropski temelji ob trčenju drugih (globalnih) težav, ki jih nočejo videti in se z njimi ukvarjati.
■
■
Iz POLICIJSKE beležke
Prodajalca odej sta se nedostojno vedla
Velenje, 30. avgusta - Državljana Romunije, ki sta na območju Silove prodajala odeje, sta se do občanke vedla nedostojno, zato so jima policisti izrekli globo.
Mladinec kršil javni red
Velenje, 30. avgusta - V torek zvečer so policisti šli v Mladinski center, kjer je večkratni kršitelj javnega reda in miru
znova kršil pravila. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Udaril ga je
Velenje, 31. avgusta - V sredo zvečer je na Vojkovi cesti moški udaril moškega. Kaznovali so ga.
Kazal ga je
Velenje, 31. avgusta - V sredo popoldan so bili policisti obveščeni, da neznani moški v križišču Bračičeve in Jurčičeve
kaže spolovilo. Policisti so ga izsledili in mu zaradi kršitve javnega reda in miru napisali plačilni nalog.
Obležal na železniških tirih
Velenje, 3. septembra - Okoli 13. ure v soboto so šli policisti v Pesje, kjer je na peronu in železniških tirih obležal vinjen možakar. Policisti so napisali plačilni nalog, poskrbljeno pa je bilo tudi, da so ga z reševalnim vozilom prepeljali v zdravstveni dom.
Vredno pohvale
Dva pozabljivca sta imela prejšnji teden srečo, da sta pozabljeno našla poštena občana. V petek, 2. septembra, je policistom eden prinesel 100 evrov, ki jih je našel na bankomatu BS Petrol na Celjski cesti v Velenju, v ponedeljek pa še eden 50 evrov, ki jih je nekdo pozabil na bankomatu pri trgovini Mercator na Kidričevi, prav tako v Velenju. Oba pozabljivca lahko denar prevzameta na tukajšnji Policijski postaji.
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem v naših medijih!
1 časopis/videostrani/radio		
1	13 89817 51	1
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 19
8. septembra 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
Dobrodelni za malo Lauro
Šentilj pri Velenju - V Društvu prijateljev mladine Šentilj smo v sklopu šentiljskega tedna pripravili Otroški živ žav, ki pa je letos dobil tudi dobrodelno noto. Organiziran je bil zato, da bi pomagali dobro leto in pol stari Lauri Vasle, ki se skupaj s starši pogumno bojuje za svoje zdravje. Čeprav je imela prejšnji dan terapije v Ljubljani, se je dogodka udeležila tudi Laura z družino. Še posebej veseli smo bili odziva vseh sodelujočih, ki niti za trenutek niso razmišljali in so takoj priskočili na pomoč, s tem pa so pomagali ustvariti prav poseben dan.
Andreja Zelenik je pripravila zanimive ustvarjalne delavnice, s seboj pa je pripeljala kar svojo ekipo pomočnic. Obiskal nas je klovn Tom, ki je z vragolijami in spretnostmi poskrbel, da tudi smeha ni manjkalo. Za posebno doživetje pa je poskrbela še Vesna iz štale Glinšek s konjičkoma Bibo in Nodi-jem, ki so ju otroci ob pomoči Vesne, Jureta in Jana veselo jahali. Valerija je poskrbela za poslikavo otroških obrazov, Laurina mamica
Marina pa je ličila mamice, medtem ko so se otroci veselo podili naokrog. Vsem bi se radi še enkrat iskreno zahvalili.
Seveda tudi letos niso manjkale palačinke, taborni ogenj in peka koruze
ter penic. Otroci so Lauri v znak podpore narisali risbico, zbirali pa smo tudi prostovoljne prispevke. Z velikim odzivom smo skupaj dokazali, da nam ni vseeno. Zato en velik hvala tudi vam. Popoldne je minilo, kot bi trenil, vendar bo še dolgo ostalo v lepem spominu. Lauri pa vsi skupaj želimo hitro ozdravitev in brezskrbno in srečno otroštvo.
■ Janja Jelen, DPM Šentilj, foto: Peter Vasle
HOROSKOP
F	K
□	V
fakulteta za komercialne in poslovne vede
WWW.fkpV.Si (((•080 2026')
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Varnostni menedžment
Študijski programi i., II. in III. stopnje
Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota
Zgodilo se je...
od 9. 9. do 15. 9.
-	predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je 9. septembra 1976 obiskal Velenje;
-	od 7. do 9. septembra leta 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu - športnori-bolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem;
-	leta 1999 sta 9. septembra Strašna Jožeta, Jože Krajnc in Jože Robida, v atriju Velenjskega gradu z igro Prihranjeni dolar obeležila 10-letnico zelo uspešnega skupnega delovanja;
-	10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor-Dravograd-Celje-Ljubljana, iz
katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter II. Ka-radordevic, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se nato vrnil v vagon;
-	10. septembra 1993 so na Našem času začeli oddajati video-strani na Kanalu 8;
-	10. septembra leta 1997 je takratni minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber na Graški gori predal namenu sodobno športno igrišče, takratni minister za notranje zadeve Mirko Bandelj pa je istega dne slavnostno odprl nove prostore državne uprave na Rudarski cesti v Velenju; v stavbi upravne enote Velenje, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Nandeta Korpnika, opravljajo storitve za občane mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki;
-	leta 1999 so 10. septembra v nemškem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepše urejeno evropsko mesto;
Jože Krajnc in Jože Robida na Velenjskem gradu 9.9.1999
(Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje;
-	k sv. Križu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške potrebe;
-	14. septembra 1966 je bil rojen slovenski rokometaš Iztok Puc, ki je umrl za rakom 20. oktobra
2011 na Floridi; ob 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije je bil razglašen za najboljšega slovenskega levega zunanjega igralca; leta 2016 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov;
- 15. septembra 1958 se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih Rudarske šole v Velenju.
a Damijan Kljajič
T
Oven 21. 3. - 20. 4.
Dobili boste pogum, da se lotite naloge, ki ne bo lahka. Le tega ne boste vedeli, če je že pravi čas. Brez skrbi, ko bo napočil, boste to začutili tudi vi, saj se bo vključil vaš šesti čut. Nekoga boste vsak dan bolj pogrešali. Ob tem se boste pogosteje kot sicer spraševali, kakšen je v resnici vajin odnos - prijateljski ali gre vendarle za kaj več, kar bi lahko vodilo v ljubezen. Ugotovili boste, da ste nekaj ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali, dali na stranski tir. In da to ni bilo dobro. V naslednjih dneh bi jih potrebovali, pa vam bo nerodno, da jih poiščete le zato, ker bi jih radi prosili za pomoč. Premagajte strah, saj je ta le v vaši glavi. Veseli bodo, če spet navežete stik z njimi, tudi pomagali bodo z veseljem. Če imate trenutno finančne težave, se ne obremenjujte preveč, saj dobro veste, da gre le za prehodno obdobje. Pazite raje na svoje zdravje, saj vas zna presenetiti prehlad.
ö
Bik 21. 4. - 20. 5.
Precej nemirni boste, saj so pred vami dnevi, ko ne boste imeli časa zase. Teža skrbi bo vplivala tudi na to, da boste težko komunicirali z drugimi. Še nekaj dni boste najraje sami s seboj, sploh med delom. Proti koncu tega tedna pa boste spoznali osebo, ki bo to spremenila. Naenkrat boste začutili, da imate opravka s sorod no dušo, kar se vam že do Igo ni zgodilo. Zato se boste vsak dan bolj trudili, da se pogosto srečata. Beseda bo dala besedo in spoznala bosta, da imata dokaj podobne načrte za prihodnost. Ni dvakrat za reči, da se ne bosta odločila, da srečo poskusita v dvoje. Najprej ne bo šlo za romantično razmerje, iz prijateljstva pa se lahko razvije tudi kaj več. A zato bo potreben čas, saj ste izgubili zaupanje v nasprotni spol. Gradili ga boste postopoma, sploh, ker boste pogosteje iskali napake kot lastnosti, ki vas navdušujejo. Ne računajte pa na večji zaslužek, ker tega ta mesec ne bo.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Sreča bo ves september na vaši strani, kar boste čutili že v teh dneh. Vikend bo tudi zato lep, predvsem pa veliko bolj sproščen kot trenutno pričakujete. Odmisliti vam bo uspelo vse težave, ki so pri vas povezane z začetkom septembra, ko se življenje vrne na ustaljene tirnice. V naslednjem tednu vas namreč čaka prijetno presenečenje. Pripravil vam ga bo prijatelj, s katerim zadnje čase nista veliko skupaj. Zato pa vam bo pomenilo še več. Partner ne bo navdušen, pa čeprav ga boste poskušali prepričati v nasprotno. Ne boste se zavedali, da je z mislimi pri povsem drugih stvareh kot vi. Skrbelo ga bo za enega od bližnjih družinskih članov, pa si vam tega ne bo upal povedati. Bal se bo, da bi preburno odreagirali. Kaj vam prikriva, boste odkrili v ponedeljek. Težko se boste sprijaznili, sploh, ker se boste takoj zavedali, da tokrat vaša pomoč ne bo dovolj. Nič hudega. Dobro veste, na koga se morate obrniti. Storite to čim prej.
©
Rak 22. 6. - 22. 7.
Prihajajo dnevi, ko se boste morali soočiti sami s seboj. Spoznali boste, da ste za marsikatero oviro v vašem življenju krivi čisto sami. Način ne bo ne lep in ne prijeten. Šele, ko se boste zavestno odločili, da prekinete s staro prakso, pa se boste lahko sprostili in prepustili toku življenja. Nikar se ne obnašajte kot razvajen otrok, ki ne prenese besedice »ne«. Dokažite, da ste odrasli in odgovorni, in da lahko sprejemate pomembne odločitve tudi brez partnerjevega soglasja. S tem se mu boste sicer kar malo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Partner vam bo to povedal sam, in to v družbi. To vam ne bo všeč. Želeli si boste, da bi vam bolj zaupal, obenem pa se boste zavedali, da zadnje čase nima pravega razloga zato. Premalo sta skupaj, premalo se pogovarjata. Poskušajte to spremeniti že čez vikend. Previdno z denarjem, sploh, če razmišljate o posojilu. Zberite več ponudb.
¿i
Lev 23. 7. - 23. 8.
Razočarani boste zaradi sodelovanja s poslovnimi partnerji, ki se doslej ni odvijalo po vaših pričakovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. In sploh ne bodo slabi, kar se bo izkazalo v roku tedna dni. To pa naj ne bo razlog, da pristanete na vse, kar bodo še hoteli od vas. Če si boste nakopali preveč dela, bo energija kopnela prehitro, občutek utrujenosti pa ne bo minil niti, če boste dovolj spali in počivali. Samskim se ob koncu tedna obeta avantura, na katero bodo skušali čim prej pozabiti. Da so storili napako, bo jasno takoj. Manj jasno bo, kako bi jo popravili, ne da bi prizadeli osebo, ki vas ima iskreno rada. Nehote se boste znašli v spletki, ki bo polna govoric brez osnove. Težko jo boste odnesli brez prask na duši. Vezani boste imeli veliko manj težav. Tudi zato, ker partnerju še nekaj dni ne bo do tega, da bi se družil z vami. Imel bo preveč drugega dela.
TffJ?
Devica 24. 8. - 23. 9.
O težavah, ki se vam vlečejo že nekaj mesecev, boste razmišljali drugače kot doslej. Spoznali boste, da pravzaprav ne gre za prave težave. Te so posledica prevelikih želja in prevelikih oči. Če bi šlo v življenju vse ta ko hitro, kot si želite vi, bi bilo pravljično. Ko boste spoznali, da vam v resnici nič ne manjka, boste že na pol poti do uspeha. Začeli se boste veseliti majhnih stvari, tudi majhnih darilc, ki jih boste prejemali dnevno. Tako od domačih kot od prijateljev. Še nekaj dni nazaj jih sploh ne bi opazili, sedaj jih boste. Ko se boste odločili, da tudi sami pomagate nekomu, ki pomoč res potrebuje, bo vaše življenje še lepše. Kolikor boste dali, boste dobili nazaj. Še več. Veselili se boste časa, ki ga boste preživljali z družino in prijatelji, saj samoto težko prenašate. Zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Tudi zato, ker ste sami naredili veliko za to, da se tako vaše telo, kot um počutita dobro. Poskrbite, da bo tako tudi ostalo.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Vaše razpoloženje bo ves čas nihalo. Čeprav si tega še sami ne boste priznali, boste z živci precej na tleh. Najhuje bo, da zato ne boste imeli nobenega dobrega razloga. Ali pa ta ne bo tako očiten, da bi ga prepoznali. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, morda bosta odgovor našli skupaj. Predvsem pa si privoščite sprostitev, ki še nikoli ni zatajila. Sami veste, kaj je to. Enim pomaga nakupovanje, drugim hrana, tretjim pijača. Vam pa bo tokrat najbolj pomagalo to, da boste dobili potrditev, da niste naredili napake na poslovnem področju. Previdni bodite pri poslih in ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte na slepo. V drugi polovici septembra, ki bo hitro tu, vas bo razveselila nepričakovana novica, o kateri niste niti sanjali. Povezana bo z vašim ožjim družinskim članom. To vam bo vlilo novo energijo za prihodnje obdobje.

Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Zdelo se vam bo, da ste v minulih dneh doživeli izjemen uspeh. Dokončali boste namreč predolgo nedorečeno zgodbo, ko boste pritisnili zadnjo piko, pa pravega zadovoljstva ne boste čutili. Ne bo vam jasno, zakaj je tako. Morda tudi zato, ker dobro veste, da ste zaprli le eno od poglavij v svojem življenju, ki vam ni dalo najbolj mirno spati. Od težav iz preteklosti pa si boste lahko oddahnili šele, ko si boste nalili čistega vina z osebo, ki ste se ji zamerili. Oba imata svojo razlago dogodka, ki vaju je razdelil. In oba imata prav. A tega ne bosta vedela, dokler si iskreno ne povesta vsega. Če sami ne zmorete, naj vam srečanje organizirajo prijatelji. Zadovoljni pa boste tudi s trenutno finančno situacijo. Ker ste pridno varčevali, vam bo po nekem večjem nakupu ostalo toliko, da boste lahko tudi sebi kupili darilo. Res si ga zaslužite, zato tokrat ne oklevajte. Včasih se je treba znati razvajati.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
V teh dneh se bo največ stvari vrtelo okoli doma. S partnerjem boste imeli precej težav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni družinski zadevi popolnoma razhajala. Čeprav ste vi po navadi tisti, ki je bolj strog, bo tokrat partner zadeve postavil na nož. To vas bo sprva presenetilo, potem pa tudi razjezilo. Zato naslednji dnevi do mane bodo naj bolj prijazni. Nič čudnega, da boste bežali od doma. Iskali boste tudi izgovore, da vam le ne bo treba prenašati mrkih pogledov in tišine, ki vam tokrat ne bo godila. Če želite, da se dilema razreši mirno, boste morali pristati na kompromis. Predvsem pa boste tokrat morali biti vi tisti, ki bo popustil. Partner namreč ne bo. Zdravje? Vse, kar se bo dogajalo, bo slabo vplivalo na spanec. Bolj malo ga bo. Mnogi bodo imeli tudi težave s sklepi.
Kozorog 22. 12.- 20. 1.
Znašli se boste sredi družinske drame. Ne obsojajte sorodnika, ki ga sicer ne marate preveč, še preden vam bo imel priložnost povedati svojo plat zgodbe. Raje mu resnično prisluhnite, potem pa se odločite, kako boste reševali neugodno situacijo. Če ste v razmerju, brzdajte svoja negativna razpoloženja, ki vodijo v prepire. Načrtovanje jesenskega potovanja bo dobro vplivalo na vaše počutje, saj vam bo vzbudilo občutek pričakovanja. Sicer pa boste še nekaj dni preveč željni spanca in lenarjenja, da bi počeli kaj drugega. Fizično delo vam ne bo dišalo, čeprav se zavedate, da bo jesen hitro tu in da ga bo treba opraviti. Rešitev je lahko preprosta - za pomoč prosite prijatelje in sorodnike, na koncu pa pripravite piknik. Ta konec tedna bo kot nalašč za to. V službi se bodo okoliščine nenehno spreminjale, zato se boste ves čas morali prilagajati. Tokrat vam ne bo težko, saj boste lahko zelo ustvarjalni.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Odločili se boste, da boste uživali v preostanku poletja, ki vsak dan bolj diši po koledarski jeseni. S težavami, ki ne bodo povezane z vami osebno, se zato ne boste preveč obremenjevali. Tudi, če vas bodo vprašali za mnenje, ga boste zadržali zase. Sodelavcem to ne bo všeč, saj bodo imeli občutek, da jim nekaj prikrivate. In da vam je vseeno, kaj se dogaja v službi. V resnici vam ne bo, le naveličani boste ene in iste zgodbe, ki pa nikoli ne pripelje do konkretnih rezultatov. Zato boste za te poskrbeli sami. In to tiho. Za vaše načrte tokrat ne bo vedel nihče. Da jih ne boste izdali niti partnerju, bo premišljena odločitev. Če vam uspe, ga boste želeli z novico ne le presenetiti, ampak tudi razveseliti. Zelo pa boste zadovoljni z vašim počutjem, saj je končno prišel čas, ko bodo minile vaše kar nekaj časa trajajoče zdravstvene težave. Na finančnem področju pa zvezde priporočajo previdnost. Ne zadolžite se, čas ni pravi.
K
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Zadnje čase ste bili precej otopeli. Škoda, saj ste prav zato zamudili nekaj dobrih priložnosti, ki bi vam lahko olajšale življenje. In to ne le finančno. Konec tega tedna pa boste spoznali kar nekaj ljudi, ki bivam lahko pomagali na novi poslovni poti. Ker ne znate biti vsiljivi, predvsem ^^¡^ pa ste zadnje čase zelo previdni pri sklepanju prijateljstev, bo trajalo kar nekaj časa, preden boste novim znancem sploh pripravljeni povedati, kakšno idejo imate. Podprli jo bodo, vi pa boste z njihovo pomočjo z lahkoto delali in reševali stvari, ki jih prej niste mogli. Celo bolj ambiciozni boste postali. Prva polovica septembra bo minila brez večjih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finančne težave, saj ste v zadnjem času preveč zapravljali. A dopust še nikoli ni bil poceni, zato ne imejte slabe vesti. Potrebovali ste ga. Zdravje vas v teh dneh ne bo pustilo na cedilu, čeprav boste ob spremembah vremena čutili stare težave.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
«»^AS
8. septembra 2016
Četrtek, 8. septembra
Petek, 9. septembra
Sobota, 10. septembra
Nedelja, 11. septembra
Ponedeljek, 12. septembra
Torek, 13. septembra
Sreda, 14. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Vsi vozovi Janka Samse, dok. odd.
12.25	Moji, tvoji, najini, 1/35
13.00	Dnevnik, vreme, sport
13.30	Padec Gorice, dok. film
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Pod drobnogledom, tv Lendava
15.40	V katerem vesolju smo, dok. odd.
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih
17.25	Zdravje Slovencev: Možganska kap
17.55	Novice
18.00	Utrinek: Črna z-račka, svet. odd.
18.10	Pavle, ris.
18.15	Pujs Pepa, ris.
18.20	Vem! kviz, ponovitev
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča: Prvi vladni polčas
21.30	Globus
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet: Poti duše
00.30	Profil, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic:
Elektroinstalater, 1. del
06.25	Otroški kanal
07.00	Janezek in Samuel, ris.
07.05	Jani Nani, ris.
07.10	Čarli in Mimo, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Robotki, ris.
07.45	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.00	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Zlatko
Zakladko: Srebrni breg
08.45	Točka, glasb. odd.
09.40	Na lepše
10.25	Alpe, Donava, Jadran
10.50	Kino Fokus
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
15.00	Paraolimpijske igre, otvoritev, posn.
16.30	Čarokuhinja pri atu: Kras
17.05	Bela sužnja, 33/62
18.00	Halo TV
19.00	Fletni Gaji, ris.
19.10	Male sive celice, kviz
20.00	Meje svetlobe, dok. odd.
20.50	City games - Igre mest, reportaža z izbora slovenske ekipe
21.20	Misijonar, franc. film
22.50	Paraolimpijske igre: povzetek dneva
23.20	Slovenska jazz scena
23.40	Točka, glasb. odd.
00.25	Halo TV
01.20	Paraolimpijske igre, otvoritev, posn.
02.55	Zabavni kanal
05.15	Točka, glasb, odd
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.55	Zdravje Slovencev: Možganska kap
12.25	Moji, tvoji, najini, 2/35
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča: Prvi vladni polčas, ponov.
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Meje svetlobe, dok. odd.
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, poletje 2016: Šola
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz, ponovitev
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Graška gora poje in igra 2016, 2. del
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Kinoteka
23.15	Sedmi pečat, šved. film
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
05.55	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Bine: Pravljica
o duhcu
07.20	Smrkci, ris. nan.
07.450	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.550	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.05	Studio kriškraš: Muzej
08.30	Vetrnica, ponov.
08.35	Ribič Pepe, ponov.
08.55	Firbcologi
09.20	Male sive celic, kviz
10.05	Intan, igrani film
10.20	Infodrom
10.30	Kdo si pa ti?, 5/10
11.00	Od blizu: msgr. Alojz Uran
12.00	Tednik, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Dragocena mokrišča, dok. odd.
15.20	Potopljena zgodovina:
Koliščarske naselbine v Evropi
16.20	20. festival Dnevi poezije in vina
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Marjana Deržaj: ob 80-letnici rojstva
18.00	Z vrta na mizo, ponov.
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Terapija, am. film
21.30	Prevara, 2/10
22.20	Poročila, šport, vreme
22.55	Omar, izraelski film
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Dnevnik, ponov.
01.55	Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.00	To bo moj poklic:
Elektroinštalater, 2. del
06.25	Otroški program
07.00	Janezek in Samuel, ris.
07.05	Jjani Nani, ris.
07.10	Čarli in Mimo, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Robotki, ris.
07.50	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.00	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe
08.45	Točka, glasb. odd.
09.45	Na obisku
10.30	Bleščica, odd. o modi
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.00	Dober dan
15.00	Paraolimpijske igre, povzetek dneva
16.00	O živalih in ljudeh
16.25	Na vrtu, svet. odd.
17.05	Bela sužnja, 34/62
18.00	Halo TV
19.00	Medvedek, ris.
19.05	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.20	Firbcologi
19.45	Infodrom
20.00	Pod skupno streho, franc. film
21.40	Mali princ, kraki film
21.55	Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton
22.25	Paraolimpijske igre, povzetek dneva
22.55	Polnočni klub: Morala in družina
nekoč in danes
00.05	Točka, glas. odd.
00.50	Halo TV
01.50	Zabavni kanal
05.40	Paraolimpijske igre, povzetek dneva
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 00.15
01.10 02.00 02.35
08.30 09.00 09.05
10.05 10.10 11.10 11.15 11.35
12.05 15.00
17.25
17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00
21.15 21.20
21.50 21.55 22.55
23.25 23.55
pop pop
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan. Survivor
Takle mamo, nan.
24urzvečer
Črni seznam, nan.
Dekle s popolnim spominom,
nan.
Razuzdanec, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Ministrski stol: Andreja Katič,
ministrica za obrambo
Napovedujemo
Pop Corn: l.C.E, Bilbi
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in
narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in
narodnozab.
Lestvica zabavnih in
narodnozab.
Napovedujemo
Mladi za Veleje
Regionalne novice 2
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospotdneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Naj viža: Poskočni muzikanti,
Navihanke
Regionalne novice 3
Pogovor z županom MO Velenje
Bojanom Kontičem
Videospotdneva
Iz oddaje Dobro jutro
Strokovnjak svetuje: Bonton
pri telefoniranju z mobilnim
telefonom
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 23.25 01.30 02.05
08.25
08.55 09.00 10.00 10.05
11.20
11.50 11.55 12.15
12.45 15.00
17.25
17.55 18.00
19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00
21.00 21.05 22.30 22.35 23.35
00.05
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan.
KuRarskjdvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan. Survivor
Survivor: Na robu preživetja 24ur zvečer Eurojackpot Sostanovalka, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in
narodnozab.
Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Naj viža: Poskočni muzikanti,
Navihanke
Pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Travniške rastline in gozdni plodovi Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, S kolesom po Škotski Regionalne novice 3 Koncert Tori Tango Videospotdneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Bela sužnja, 30/62 10.40 Bela sužnja, 31/62 11.40 10 domačih
12.25 Kajak kanu, finale sp, slalom na
divjih vodah, prenos iz Tacna 14.00 Paraolimpijske igre, povzetek dneva
14.45 Slovenska polka 2016 15.10 Na lepše
15.50 Zakaj revščina: Mi, reveži -
zgodovina revščine 17.00 Zakon srca, 1/14 17.45 Čarokuhinja pri atu: Kras 18.00 Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton
18.30 Infodrom, poletje 2016 18.45 Kdo si pa ti?, 5/10 19.20 Košarka: kvalif. za EP 2017 (M), Kosovo : Slovenija, prenos iz Prištine 21.20 Bučke, satirična odd. 21.40 Zvezdana
22.25 Paraolimpijske igre, povzetek dneva
23.00 Večer v Palladiumu, 1/6, ponov.
23.45 Aritmija, ponov.
00.15 Aritmični koncert: The Stroj,
ponov. 01.15 Zabavni kanal 02.10 Košarka: kvalif. za EP 2017 (M), Kosovo : Slovenija, posn. iz Prištine
03.55 Kajak-kanu, finale sp, SL na divjih vodah, posn. iz Tacna 05.15 10 domačih, ponov. 05.45 Polnočni klub: Morala in družina
nekoč in danes, ponov.
pop
24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Maša in medved, ris. Tačke na patrulji, ris. Fun with Flupe, ris. Lego mesto, ris. Lego prijateljice, ris. Winx klub, ris. Mija in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja
Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja
Glavna sestra Hawthorne, nan. Plesna scena, am. ser. Survivor, ponov. Survivor, ponov. Survivor, ponov. Takle mamo, 5. del Takle mamo, 6. del 24ur vreme 24ur
Umri pokončno 5, am. film Kupili smo živalski vrt, am. film Spartak, nan.
Glavna sestra Hawthorne, nan. Zvoki noči
POP TV 06.00
07.00
07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.30 08.35 09.00 09.25 09.50 10.20 10.45 11.00 11.50 12.45 13.00 13.55 14.25 15.25 16.25 17.25 18.10 18.55 18.58 20.00 21.50 00.20 01.25 02.15
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Mis maš, Travniške rastline in
gozdni plodovi 10.00 Ustvarjalne iskrice (168), Prvič v šolo
10.20 Napovedujemo
10.25 Videospot dneva
10.30 Iz glasbenega arhiva: Kad bi bio
Bijelo dugme, 2. del 11.30 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2413. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Iz arhiva VTV: Zaprijatelje,
koncert Andreja Šifrerja 22.00 Jutranji pogovori 23.00 Ministrski stol: Andreja Katič,
ministrica za obrambo 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.30 Videostrani, obvestila
07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.35 08.45 08.55 09.05 09.30 09.35 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25
15.30 17.00 17.20
18.40 18.50 19.00 20.00 20.50 21.40 22.10 23.45
00.50 01.15 02.10
Živ žav Ozi bu, ris. Poldi, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Liki, ris. Fletni Gaji, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Medo in Mica, ris. Peter Zajec, ris. Traktor Tom, ris.
Zu, ris. Robotki, ris. Knjiga o džungli, ris. Smrkci, nan. Pujsa Pepa, ris. Bonifacijevo poletje, ris. film Bacek Jon, ris. Med odmorom, 2/13 Prisluhnimo tišini Ozare
Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Graška gora poje in igra 2016, 2. del, ponov. General, am. film Poročila, šport, vreme Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del Tilka in prijatelji, ris. Šampion Jon, ris. Dnevnik, šport, vreme Skrivnost, 2/4 Intervju
Poročila, šport, vreme Vojna laži, dok. odd. V spomin na tenorista Marjana Trčka
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip, ponov. 07.15 Glasbena matineja 08.20 Marjana Deržaj, ob 80-letnici
rojstva 09.20 Bela sužnja, 32/62 10.05 Bela sužnja, 33/62 10.45 Bela sužnja, 34/62 11.45 Kajak-kanu, finale sp, SL na divjih vodah, prenos iz Tacna 13.15 Kožarka, kvalif. za EP 2017 (M), Kosovo:Slovenija, posn. iz Prištine
14.00 Paraolimpijske igre, povzetek dneva
14.30 Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok. odd. 15.15 Zvezdana 16.10 Igre mest, reportaža z izbora
slovenske ekipe 17.00 Zakon srca, 2/14 17.55 Živali v mestu, dok. odd. 18.20 20. festival Dnevi poezije in vina 18.55 Z glasbo in s plesom, dok. odd. 19.20 Komorni godalni orkester
Slovenske filharmonije in Urban Stanič 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Človeško vesolje: od človečnjaka
do vesoljca, 1/5 20.50 Vera (VI.), 1/4 22.25 Paraolimpijske igre, povzetek dneva
23.00 Bučke, satir. odd. 23.20 Sen znala jes, koncert Rudija
Bučarja, 1. del 00.40 Kajak-kanu, finale sp, SL na divjih vodah, posn. iz Tacna 02.10 Paraolimpijske igre, povzetek
dneva, ponov. 02.45 Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Maša in medved, ris. Tačke na patrulji, ris. Mašine pripovedke, ris. Fun with Flupe, ris. Lego mesto, ris. Lego prijateljice, ris. Winx klub, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Tv prodaja
Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja
Glavna sestra Hawthorne, nan. Mozart v džungli, nan. Harry Potter in svetinje smrti, 2. del ang. filma
Survivor: Na robu preživetja Dan najlepših sanj 24ur vreme 24ur
Lovca na družice, am. film Kaj je vedela Maisie, am. film Spartak, nan.
Glavna sestra Hawthorne, am. n. Zvoki noči
06.10	Utrip	05.55
06.20	Zrcalo tedna	06.00
06.55	Dobro jutro	06.55
07.00	Poročila	07.00
07.08	Dobro jutro	07.08
08.00	Poročila	08.00
08.08	Dobro jutro	08.08
09.00	Poročila	09.00
09.08	Dobro jutro	09.08
10.00	Poročila	10.00
10.08	Dobro jutro	10.08
10.15	Z vrta na mizo, ponov.	11.15
10.40	10 domačih	11.45
11.10	Vem!, kviz	12.25
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres?	13.00
12.25	Moji, tvoji, najini, 3/35	13.30
13.00	Dnevnik, šport, vreme	14.40
13.30	Sveto in svet: Poti duše	15.00
14.25	Osmi dan	15.10
15.00	Poročila	15.35
15.10	Dober dan, Koroška	15.45
15.40	Medo in Mica, ris.	16.25
15.45	Danov Dinosvet, otr. nan.	17.00
16.20	Z glasbo in s plesom, dok. odd.	17.30
17.00	Poročila, šport, vreme	17.55
17.30	Kdo si pa ti?, 6/10	18.00
17.55	Novice	18.05
08.00	eRTeVe	18.10
18.15	Zajček Belko, ris.	18.25
18.25	Taksi, kviz z Jožetom	18.55
18.55	Vreme	19.00
19.00	Dnevnik, šport, vreme	20.00
20.00	Tednik	20.55
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme	22.00
23.05	Umetnost igre: Spoletto	23.05
23.35	Glasbeni večer: Za njimi stojimo
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji	00.40
01.10	Dnevnik, ponov.	01.05
02.05	Info-kanal	01.30
02.25
Kultura
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Taksi, kviz z Jožetom
Obzorja duha
Moji, tvoji, najini, 4/35
Dnevnik, šport, vreme
Studio city
NaGlas!
Poročila
Potepanja, tv Lendava Nodi v Deželi igrač, ris. Ribič Pepe Profil
Poročila, šport, vreme Žuželke, dok. odd. Novice
Utrinek: Prostorož, svet. odd. Jani Nani, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme
Dnevnik, vreme, šport Vzhodnoberlinska saga (III.), 3/6 Kitajsko morje - vojna za otočja, dok. odd.
Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Cirila Strojnik, pogov. odd.
Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
__ _ _	^^^ 02.25 Info-kanal
TV SLO I TVSLOr
06.00 To bo moj poklic: Kamnosek, 1. ■ w WfcW ft.
06.00
07.00
07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.20 08.25 08.35 08.40 09.05 09.30 09.55 10.25 10.40 11.35 12.35 12.50 13.40 14.20
16.40 17.25 18.55 18.58 20.00 22.15 00.10 01.15 02.05
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Travniške rastline in
gozdni plodovi 10.00 2412. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Pogovor z županom MO Velenje
Bojanom Kontičem 10.55 2413. VTV magazin 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Župan z vami: JANKO KOS, župan
Občine Žalec 12.20 Koncert Tori Tango 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.50 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Za uspeh je potrebno trdo delo
18.40 Jesen življenja: Naš dom Vransko
19.10 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Pop Corn: I.C.E, Bilbi
21.00 Napovedujemo
21.05 Naj viža: Poskočni muzikanti,
Navihanke 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila
06.00 To bo moj poklic: Kamnosek, 1 del
06.25 Otroški kanal
07.00 Janezek in Samuel, ris.
07.05 Jani Nani, ris.
07.10 Čarli in Mimo, ris.
07.15 Timi gre, ris.
07.25 Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35 Robotki, ris.
07.50 A veš, koliko te imam rad, ris.
08.00 Bacek Jon, ris.
08.05 Zgodbe iz školjke: Bukvožerček:
Čarobni mlinček, ponov. 08.15 Zgodbe iz školjke: Buba Guba: Ptice
08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 Igre mest, reportaža z izbora
slovenske ekipe 10.35 Duhovni utrip 11.05 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.30 Paraolimpijske igre, povzetek dneva
15.05 Polnočni klub: Morala in družina
nekoč in danes 16.15 Ljudje in zemlja 17.05 Bela sužnja, 35/62 18.00 Halo TV 19.00 Neli in Cezar, ris. 19.10 Medvedek, ris. 19.20 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.30 Krtek, ris. 19.35 Intan, igrani film 20.00 Zadnji tango v Halifaxu(I), 1/6 20.55 Vera (VI.), 2/4 22.30 Paraolimpijske igre, povzetek dneva
23.00 Spomini, pogov. odd.
23.50 Halo TV
00.50 Točka, glasb. odd.
01.40 Paraolimpijske igre, povzetek
dneva 02.10 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.
pop
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24UR popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan. Dan najlepših sanj 24UR zvečer Črni seznam, nan. Dekle s popolnim spominom, nan.
Razuzdanec, nan. 24UR zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00
00.55 01.45 02.20
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2413. VTV magazin
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Videospot dneva
10.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in
narodnozab., videospot dneva
12.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Skrbimo za zdravje: Periferna arterijska okluzivna bolezen
18.35	Regionalne novice
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami: Peter Misja, župan
Občine Podčetrtek
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz arhiva VTV: 15 let ans. Goličnik,
ponovitev 2. dela
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.35	Videostrani, obvestila
06.00	To bo moj poklic: Kamnosek, 2. del
06.25	Otroški kanal
07.00	Janezek in Samuel, ris.
07.05	Jani Nani, ris.
07.10	Čarli in Mimo, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Robotki, ris.
07.50	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.00	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Bine: Pravljica
o duhcu
08.50	Točka, glasb. odd.
09.50	Korenine slovenskega morja,
dok. film
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.00	Dober dan
15.00	Paraolimpijske igre, povzetek dneva
15.50	Slikovitih 55: Mito Trefalt
17.05	Bela sužnja, 36/62
18.00	Halo TV
19.00	Neli in Cezar, ris.
19.05	Medvedek, ris.
19.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.25	Studio kriškraš: Muzej
19.50	Vetrnica: Uspavanka
20.00	Kolesa in avtomobili, skupaj na
cesti, dok. odd.
21.00	Vera (VI.), 3/4
22.30	Paraolimpijske igre, povzetek dneva
23.00	Noč, celovečerni film
00.20	Fortitude, 3/12
01.10	Točka, glasb. odd.
01.55	Halo TV
02.50	Paraolimpijske igre, ponov.
03.20	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan.
Preverjeno
24urzvečer
Črni seznam, nan.
Dekle s popolnim spominom,
nan.
Razuzdanec, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30
00.25 01.20 01.55
08.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
09.00	Vabimo k ogledu
09.05	Župan z vami: Peter Misja, župan
Občine Podčetrtek
10.05	Iz arhiva VTV: 15 let ans. Goličnik,
ponovitev21. dela
11.05	Napovedujemo
11.10	Videospot dneva
11.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.05	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo: Zakaj na študij v tujino?
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2414. VTV magazin
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Napovedujemo
20.35	Dotiki gora: Brinjeva gora
20.55	Videospot dneva
21.00	Iz našega arhiva: Koncert ans.
Vikend z gosti
22.30	Na obisku ... pri Srečku Mehu
23.30	Lestvica zabavnih in
narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
05.55	Kultura
06.00 Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.55	Umetnost igre: Spoletto
12.25	Moji, tvoji, najini, 5/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: Igor Omerza
14.25	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Če bomo imeli srečo, bomo vsi
stari, svet. odd.
17.55	Novice
18.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Bog, le kaj smo zagrešili?, franc. film
21.40	Kino Fokus
22.00 Odmevi, šport, vreme
23.05	Posrednik, ang. film
00.40 Profil, ponov.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Dnevnik, ponov.
02.30	Info-kanal
TV SLO T
06.00 To bo moj poklic: Pečar, 1. del
06.25	Otroški kanal
07.00	Janezek in Samuel, ris.
07.05	Jani Nani, ris.
07.10	Čarli in Mimo, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Robotki, ris.
07.45	A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Bisergora: Kdaj pride jutri
08.20
Zgodbe iz školjke: Gasilci, dok.
08.55 Točka, glasb. odd. 09.55 10 domačih 10.40 eRTeVe 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.00 Dober dan
15.00 Paraolimpijske igre, povzetek dneva
15.40 Sen znala jes, koncert Rudija
Bučarja, 1. del 17.05 Bela sužnja, 37/62 18.00 Halo TV 19.00 Jani Nani, ris. 19.00 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.10 Ribič Pepe 19.35 Žrebanje Lota 19.50 Košarka, kvalif. za EP 2017 (M), Slovenija:Bolgarija, prenos iz Ljubljane 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 Paraolimpijske igre, povzetek
dneva 23.00 Aritmija
23.30 Aritmični koncert: Srečna
mladina 00.30 Točka, glasb. odd. 01.15 Halo TV
02.10 Košarka, kvalif. za EP 2017 (M),
Slovenija:Bolgarija, posn. 03.50 Paraolimpijske igre, povzetek
dneva 04.25 Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Gorski zdravnik, nan. Survior
Takle mamo, nan. 24ur zvečer Črni seznam, nan. Dekle s popolnim spominom, nan. Razuzdanec, nan. 24ur zvečer, po
06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 00.15 01.10 02.00
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2414. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Videospot dneva
10.35	Koncert ans. Vikend z gosti
12.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (169), Beležka
18.25	Žogarija 3
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Ob prazniku Mestne občine
Velenje, gost Boja Kontič
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn:
22.05	Videospot dneva
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, S. 9. 2016, barve: CM K, stran 21
S. septembra 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
DU NOYER, Paul: Paul McCartney. Pogovori
od - Odrasli / 78 - Glasba
»Beatli so začarali svet. In ta se nemara ne bo nikoli čisto predramil.« Paul McCartney je, na hitro povedano, eden od Beatlov. In tako ga pozna večina ljudi po svetu. Kar je sicer čista resnica, ampak je še mnogo več kot to. Samostojni avtor, ustanovitelj in ključni član skupine Wings, pozoren sin, ljubeč soprog ... Človek, ki uživa v svojem življenju, ki se nenehno uči in v sebi ostaja skromen. Knjiga je nastala na osnovi intervjujev, ki jih je Paul McCarney dajal Paulu Du Noyer v
zelo prijetna tudi očem. Mladi oblikovalci se bodo razveselili oblikovanja Matevževe-ga gradu, izdelanega iz (jedilne!) fižolove mase. Igriva fižolova solata bo razveselila otroke, ne samo z okusom, prijetno bo
obdobju 35 let. Je bogata paleta vsestranskega umetnika, ki je v prenekaterih izjavah razkril svojo resnično bit in bralcem pustil priti čisto blizu. Brezčasne in vsem dobro znane ljubezenske pesmi stresa iz rokava z izjemno lahkoto. Rokenrolu se predaja s surovo spolno energijo in agresivnostjo, ki nas kar posrka vase. In o svojem delu skromno in iskreno pove, da to pač ni nič kaj posebnega. »Ko pišem, preprosto ustvarjam pesem, vendar se mi zdi, da se teme kar same pojavijo. Tako pač je. Kar se ti zdi pomembno, si utre pot na papir. Videl sem nekoga, kije pisal o umetniku, slikarju, in je rekel: »Vsaka slika, ki jo človek ustvari, je slika njega samega.« Čeprav je naslikal svojo ženo. Njegov jaz se prelije vanjo. Temu se res ne moreš upirati, kajti ti si tisti, ki v njej pusti svoj pečat. Mislim, da je podobno s pisanjem pesmi.«
BOLEN, Jean Shinoda: Babe ne tarnajo
od - Odrasli / 159.9 - Psihologija
Psihološka knjižica, ki bi jo naj prebrala vsaka ženska, sploh tiste nad petdeset. Takrat namreč prideš do tega, da si ta naziv pravzaprav zaslužiš. Če prej kaj narediš zanj.
Beseda baba v tem kontekstu ne pomeni zoprne, nekoristne in tarnajoče stare ženske. Ta opredelitev dobi drug, sočen pomen: to je polnokrvna, modra ženska, polna humorja, sočutja, poguma ter življenjske moči. Knjiga nam ponuja razlago trinajstih lastnosti, ki naj bi jih babe gojile, da bi postale modre. Ena od njih je, kot že naslov pove, ta, da babe ne tarnajo. Zakaj? Enostavno zato, ker lahko tako popolnoma zagrenijo življenje sebi in vsem okoli njih. Prav tako ni prav, da izsiljujejo, se prilizujejo ali celo izžarevajo splošno nesrečnost, ob kateri se ljudje okoli njih počutijo krive in ujete. Takšnih oseb pa se seveda vsi, kolikor le gre, v največjem loku izognejo.
In knjižica nam pokaže pot, kako postati sočna, kako verjeti sebi in svoji modrosti ter uživati dobre drobne stvari v življenju. S temi malimi premiki se lahko veliko prispeva k harmoniji sveta. Knjižica je polna dobrih nasvetov, kako se veseliti svoje ženskosti.
BAN, Tatjana: Posadimo fižolček in se z njim poigrajmo
ml - Mladina / 635 - Vrtnarstvo
Otroški priročnik nas popelje v čarobni svet, kjer igra glavno vlogo - fižol. Vsem dobro poznana stročnica izhaja iz Južne Amerike, kjer je imela pomembno mesto med koruzo, krompirjem, bučami in konopljo. V Evropo je prišel v sredini 16. stoletja, do Slovenije je potreboval še približno 100 let. Fižolove jedi so dobre, nasitne in zdrave. Knjiga nam ponuja dva recepta, oba
pobožala tudi oči. Posledice kosila s fižolom so lahko golobčki. Kakšni in zakaj pride do njih, izvemo iz knjige. V njej najdemo tudi dve ideji za igrici s fižolčki; dodana je predloga za igro V knjižnici s fižolčki ter navodila za Štiri v vrsto. Priložena je še zgodbica Fižolček, ogelček in slamica. Kljub temu da je pred vrati jesen, se lahko poigramo s kaljenjem fižola. Knjiga nas popelje tudi v ta poskus: v steklen kozarec damo kos navlažene vate in nanj fižolova zrna. Skrbimo za vlago in kmalu nas bo presenetilo novo življenje.
SIMONS, Paullina: Bronasti jezdec
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
V dnevu, ko je Nemčija napadla Rusijo, sta se v središču Moskve ob igri slučajev spoznala 17-letna Tatjana Metanova ter častnik Rdeče armade, Aleksander. Med njima je v hipu vzplamtel ogenj ljubezni, nepričakovan in silovit. Kot vsaka usodna ljubezen ima tudi ta na poti veliko ovir. Kaj kmalu se namreč izkaže, da je Aleksander tudi velika ljubezen Tatianine starejše sestre Daše. In Daša ne ve nič o »prepovedani« ljubezni, ki se dogaja za njenim hrbtom. V življenja glavnih junakov kruto poseže vojna ter posledično neznosna lakota v Leningradu. Prebivalci množično umirajo, družina Metanovih je na robu preživetja. Tare jih mraz, lakota in sčasoma tudi brezupje. V vsem tem dogajanju in trenutkih nepozornosti pa bi se utegnila razkriti skrivnost, ki jo Tatjana ter Aleksander tako skrbno varujeta in ki je prav tako uničujoča kot vojna sama. Glavne akterje posrka neusmiljen vrtinec usode, ki za vedno spremeni svet in njihova življenja ... »Zbogom, moje življenje in moj dih, moje bele noči in zlati dnevi, moja čista voda in moj ogenj. Zbogom in upam, da boš našla boljše življenje, da boš spet našla uteho in svoj neutrudni nasmeh. Ko bo tvoj ljubljeni obraz obsijal zahodni sončni vzhod, bodi prepričana, da to, kar sem čutil do tebe, ni bilo zaman. Zbogom in ohrani vero in upanje, moja Tatjana.«
LIU, Si-yuan: Albert Einstein. Domišljija je pomembnejša od znanja
ml - Mladina / 929 - Biografije
Albert Einstein se je kot židovski otrok rodil v Nemčiji. V mladosti je bil precej nedruža-ben in tih. Še pri petih letih je stežka povedal kaj več kot eno besedo. Otroške igre ga niso zanimale, ves čas je stal ob strani in otroke le opazoval. Rad pa je zlagal kocke v velikanske gradove ter iz kart zapletene stolpe. Pri petih letih pa je Albert zbolel in oče mu je za kratkočasje podaril kompas. Drobna igla v njem mu je spodbudila domišljijo in željo, da bi to nevidno silo enkrat doumel.
Albert je sovražil izjemno stroga pravila, ki so se jih tiste čase morali držati v šoli. Prav tako je imel velik strah pred četami, ki so korakale po ulicah. Zaradi vsega tega je postal še bolj tih, učitelji ter vrstniki pa so ga imeli za čudaka in bedaka. Njegov ventil za izražanje je bila njegova družina. Mati mu je odstrla prelep svet klasične glasbe, stric Jakob ga je popeljal v čaroben svet matematike. Družinski prijatelj, študent, pa ga je "okužil" z naravo in astronomijo. In Alfred je vzcvetel in poletel. Vse ostalo je zgodovina ...
"Tišina lahko skriva globoko razmišljanje, nedružabnost pa željo biti drugačen."
a Stanka Ledinek
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 8. september
9.30 Vila Bianca, Galerija
Lirikonova knjižna stojnica poezije XXI. st.
11.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Šolska predstava: 11. mednarodni folklorni festival 12.00 Vila Bianca
Lirikonfest 2016, esejistično-debatne refleksije gostujočih avtorjev in prevajalcev 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Odprimo knjige, pogovor s pisateljico Antico Marijanac 18.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave: Ilustracije, Marija Lucija Stupica, 1950 - 2002 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Društvo NOVUS, družinski center Harmonija
Večer z ginekologinjo Tinkaro Srnovršnik, pogovorni večer za ženske
19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Gala folklorni koncert: 11. mednarodni folklorni festival (Estonija, Albanija, Rusija, Slovenija) 19.00 Vila Bianca
Lirikonfest 2016, 13. podelitev Pretnarjeve nagrade 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Radoživa Kuba, potopisno predavanje Francija Horvata
Petek, 9. september
19.00 Kardeljev trg
Glasbeno - filmski večer, praznik MOV in Mestne četrti Levi breg Vzhod 21.00 eMCe plac
Antologija glasbe, antika 21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Beach bar
Beach party
Sobota, 10. september
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica, Velenje
Bolšji sejem 9.00 Gasilski dom Šalek, zbirno mesto
Pikin planinski pohod 10.00 Knjižnica Velenje, zbirno mesto Knjižnica Velenje, tematsko turistično vodenje za občane 10.00 Kardeljev trg
Praznovanje 57-letnice MOV in 35-letnice Mestne četrti levi breg Vzhod 10.30 Galerija Velenje
Galerijske sobotnice, lutkovna predstava Svinjski pastir 17.00 Ribiški dom ob Škalske jezeru Nostalgični večer z Matjažem Ograjenškom 18.00 Amfiteater na velenjski promenadi Koncert Šaleškega študentskega okteta s prijatelji 21.00 eMCe plac
Antologija glasbe, barok in renesansa
21.00 Plaža na Velenjskem jezeru, Beach bar
Beach party
Nedelja, 11. september
14.30 Dolina mlinov v Vinski Gori 10. Mlinarska nedelja
Ponedeljek, 12. september
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 17.00 Galerija Velenjka
Utrinki, odprtje fotografske razstave
Torek, 13. september
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 17.00 Galerija Velenje
Družinska urica v Galeriji Velenje, spoznavanje aktualnih razstav 17.00 KAC, Efenkova 61
Kuharska delavnica, Kako uporabimo oreščke in semena? 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Pika Nogavička in
njeni prijatelji 18.00 Amfiteater na velenjski promenadi Večer plesa s Plesnim studiom N
Sreda, 14. september
17.00 KAC, Efenkova 61
Stezosledci, mesečno srečanje 18.00 Velenjski grad
Odprtje skupinske fotografske razstave Fotokluba F8, Pikine razstave 19.00 Park Vile Herberstein
Razpoložena za Pariz, predstavitev knjige in pogovor za avtorico Vesno Milek
ŠOŠTANJ
Petek, 9. september
10.00 Središče za samostojno učenje Računalniške urice: Najpogostejša vprašanja - individualna pomoč Sobota, 10. september 11.00 REKS Ravne
Otroški izlet v neznano Nedelja, 11. september 14.00 Športno igrišče Gaberke
Turnir v malem nogometu med zaselki Gaberk Ponedeljek, 12. september 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 13. september 19.30 Dvorana OŠ KDK Šoštanj
Cvetje v jeseni Sreda, 14. september 13.00 Središče za samostojno učenje Izdelava spletnih strani - orodje Kompozer
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, S. september,
17.CC
Športni park, Memorialna nogometna tekma med ekipo slovenskih županov in ekipo Računskega sodišča RS
Petek, 9. september,
20.00 Prireditveni prostor ob MC ŠoP
(v primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 11. 9.)
Pozno poletni festival - Spevoigra Lumpacij Vagabundus
Ponedeljek, 12. september,
18.00 Hiša mladih
Svetniška pisarna SD 19.00 Hiša mladih
Poslanska pisarna SD
Lunine mene
9. septembra, ob 13:49, prvi krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 8. 9., Biotržnica
•	Petek, 9. 9., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja,11. 9. ,11.00 Pravljične urice Kaj dela očka
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Ilustracije Marije Lucije Stupice
Velenje, 8. septembra - Nocoj ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo ilustracij Marije Lucije Stupice, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj in hčerko Hano Stupica. Razstavo bodo na pot pospremili otroški pevski zbor velenjske glasbene šole in Pika Nogavička, saj je razstava del največjega otroškega dogajanja v Sloveniji - Piki-nega festivala, ki se bo v Velenju začel naslednji konec tedna.
Začenja se osma bralna sezona
Velenje, 8. september - Knjižnica Velenje ponovno vabi k sodelovanju pri projektu Bralna značka za odrasle, s katerim spodbu-
ja bralno kulturo. Bralni seznam bodo predstavili danes ob 17. uri v študijski čitalnici, večer pa se bo nadaljeval s pesnico in pisateljico iz Brežic Antico Marijanac, ki bo predstavila zadnjo knjigo z naslovom Razsuti cvetovi.
September v vili Mayer
Šoštanj - Vila Mayer bo z več dogodki popestrila tudi september. Z utrinki o trajnostnem bivanju in potopisnim predavanjem ter s pogledi na trajnostno mobilnost v Baltskih državah se bo vključila v Evropski teden mobilnosti. Utrinke bo 16. septembra nasul Naro Petrovič, poglede pa bo 19. septembra predstavila Verona Hajnrihar.V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine bodo 21. septembra ob 85-letnici šoštanj-
skega vodovoda odprli razstavo z naslovom Dobili smo en vodovod, en vodovod iz Belih Vod, ob občinskem prazniku, 30. septembru, pa bodo vrata vile odprli na stežaj.
Začenjajo se brezplačni tečaji tenisa na mivki
Velenje, 11. septembra - V nedeljo ob 10. uri se bo na igrišču Počitniškega društva Kažipot na Kono-vem začel brezplačni tečaj tenisa na mivki, ko bo osnove tega športa in nekaj skrivnosti profesionalcev predstavil državni prvak. Tečaj se bo nadaljeval vsako soboto ob 16. uri ob suhem vremenu. Vsak petek ob 16. uri in soboto ob 10. uri pa na igrišču potekajo tudi brezplačne prireditve društvenega projekta Mala šola športov za otroke in mladino do 18. leta starosti.
Jubilejna mlinarska nedelja
Vinska Gora, 11. september - V
dolini mlinov, v Lokovini pri Dobrni, na meji med mestno občino Velenje in občino Dobrna, bodo člani KUD Dobrna in TD Vinska Gora v sodelovanju z ostalimi društvi iz obeh krajev izvedli 10. Mli-narsko nedeljo, ki se bo začela ob 14.30. Na sprehodu po dolini bosta pri vsakem mlinu voditelja Ivi-ca Vanovšek in Jaro Tašler predstavila njegovo zgodovino. Poleg tega bodo člani društva podeželske mladine iz Vinske Gore zmla-tili in zveli pšenico, ki so jo poželi pred dobrim mesecem, Vitanjčani, pa jo bodo zmleli na mobilnem mlinu. Članice društva kmečkih žena bodo s slamo pokrile kozol-ček, pestra ponudba pa bo tudi na stojnicah.
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
OVCE IN VOLKOVI
Sheep & Wolves, sinhronizirana animirana komedija, 97 minut (Rusija). Režija: Maxim Volkov, Andrey Galat. Glasovi: Mirko Medved, Jaka Vižintin, Aleksander Golja, Tina Ogrin, Emanuela Montanič, Sašo Prešeren idr. Petek, 9. 9., ob 18.00 Sobota, 10. 9., ob 18.00 Nedelja, 11. 9., ob 16.00 - Pikin kino
ZOOTROPOLIS 3D
Sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 108 minut (ZDA) Režija: Byron Howard, Rich Moore Slov. glasovi: Lija Pečnikar, Klemen Slako-nja, Sebastijan Cavazza, Saša Pavlin Stošic , Rok Kunaver, Lara Jankovič, Tatjana Burič Ribič, Tilen Artač, Jernej Kuntner idr.
Nedelja, 11. 9., ob 1G.3G - Pikin kino MILES DAVIS
LEDENI MORILEC: VRNITEV
Mechanic: Resurrection, akcijska krimi-nalka, 99 minut (ZDA) Režija: Dennis Gansel. Igrajo: Jason Stat-ham, Jessica Alba, Tommy Lee Jones, Michelle Yeoh, Natalia Guslistaya idr. Sobota, 10. 9., ob 20.00 Nedelja, 11. 9., ob 18.00
BEN HUR
Zgodovinska pustolovska drama, 141 minut (ZDA)
Režija: Timur Bekmambetov Igrajo: Jack Huston, Toby Kebbell, Rodrigo Santoro, Nazanin Boniadi, Ayelet Zu-rer, Morgan Freeman idr. Petek, 9. 9., ob 20.00
Miles Ahead, glasbena biografija, 100
minut (ZDA)
Režija: Don Cheadle
Igrajo Don Cheadle, Ewan McGregor,
Emayatzy Corinealdi, Lakeith Lee Stan-
field idr.
Petek, 9. 9., ob 22.30 Nedelja, 11. 9., ob 20.00
NEVARNOST IZ GLOBINE
The Shallows, triler, grozljivka, 86 minut (ZDA)
Režija: Jaume Collet-Serra
Igrajo: Blake Lively, Oscar Jaenada, Sedo-
na Legge idr.
Sobota, 10. 9., ob 22.00 Ponedeljek, 12. 9., ob 18.00
VOJNA
Krigen, vojna drama, 115 minut (Danska) Režija: Tobias Lindholm Igrajo: Pilou Asbsk, Tuva Novotny, Soren Malling, Dar Salim, Dulfi Al-Jabouri idr. Petek, 9. 9., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 10. 9., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 11. 9., ob 19.00 - mala dvor.
ČUDEŽ NA REKI HUDSON
Sully, akcijska biografska drama, 90 minut (ZDA)
Režija: Clint Eastwood
Igrajo: Tom Hanks, Anna Gunn, Laura Lin-
ney, Autumn Reeser, Aaron Eckhart, Sam
Huntington, Mike O'Malley idr.
Ponedeljek, 12. 9., ob 20.00 - filmsko
gledališče
■
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
8. septembra 2016
Nagradna križanka Mobtel
RADIO VELENJE
Paket brezskrbni B
Že od 17,95 € na mesec*. Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila.
Internet plačate po porabi, a največ 5 € na mesec, kar vključuje 10 GB.
* več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
EJ prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 19. 9. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
Postanite naročnik
»»^Cas
03 898 17 50 | press@nascas.si
Za naročnike do 8 številk zastonj!
Nagrajenci križanke »FKPV Celje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. avgusta 2016, so:
•	Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje;
•	Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje;
•	Martin Lokvar, Kardeljev trg 2, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade (poslovnik) priporočeno po po šti. Čestitamo! Rešitev gesla: FKPV TURIZEM.
PRAVI NASVETI, DOBRI NAKUPI, NOVI POSLI
iZ MOS
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Celjski sejem, 13.-18. september 2016
NOVOSTI IN SEJEMSKE UGODNOSTI VEČ KOT 1500 RAZSTAVLJAVCEV
VSE ZA GRADNJO, OBNOVO IN OPREMO DOMA
KAMPING, KARAVANING IN KULINARIKA
BREZPLAČNI NASVETI STROKOVNJAKOV
UGODNI NAKUPI, DOŽIVETJA ZA VSO DRUŽINO
(g) ugodna cena vstopnice
(ft) zabava v MOSovem Outdoor Parku za vse starosti
(napihljiva igrala, trampolin, zipline, zorbing, bike park ...)
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 29. avgusta do 4. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 29. avgusta do 4. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
r*
* * /¡M
Zdravniški nasveti: Nuša Konec Juričič, dr. med., spec. socialne medicine in javnega zdravja z Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje. Tema: samomori
ČETRTEK, 8. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 9. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 10. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 11. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 12. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 13. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 14. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. avgusta do 4. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO
od 29. avgusta do 4. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 z2raka
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 23
S. septembra 2016
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
habit
nepremičnine
Hablr, d.o.o, Kbroika 48, v&tonje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje, 90,4 m2, Šoštanj, Cesta talcev, adaptirano l. 2009, 1/2 nad. Cena: 78.000,00 € ER: D (60 - 105 kWh/m2a)
3-sobno stanovanje, 76,1 m2, Velenje, Koroška cesta, adaptirano l. 2011, 4/4 nad. Cena: 68.000,00 € ER: D (60 - 105 kWh/m2a)
več na
■ v w ■	m	m u m	m
www.habit.si
* samo do 30. 09. 2016 Več na www.rogla.eu
Sezonska ski karta PONEDELJEK - PETEK je še vedno najboljša:
• Nagrajuje zvestobo!*
*Za imetnike Sezonske SKI karte PONEDELJEK - PETEK v sezoni 2015/16 je cena karte 119,00 €.
(Pogoji poslovanja na www.rogla.eu)
•	70 dni snežne garancije!
100 x smučamo na dnevni smuki.
• Tudi med zimskimi počitnicami!
Tudi od 20. 02. do 24. 02. in od 27. do 03. 03. 2017.
• Tudi nočna smuka!
36 x smučamo na nočni smuki (četrtki in nedelje).
•	3 x smučamo na Krvavcu!
3 poljubni dnevi v času veljavnosti karte. Menjava karte ni potrebna, (glej Pogoje poslovanja RTC Krvavec - www.krvavec.eu)
• Roglastične ugodnosti!
« Ste vedeli?
Cesta, ki povezuje Mislinjo in Roglo je potovalni čas med njima skrajšala kar za polovico.
Informacije in nakup:
Unior d.d. Program Turizem, Cesta na Rogli 15, Si-3214 Zreče T 03/75 76 161, natalija.gosak@unitur.eu
ISCEM
IŠČEM soplesalko, starejšo, velikosti do 163 cm. Gsm: 040 306 496
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
RAZNO
DVE novi pasji uti, različne velikosti, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 491 709.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 11. 9., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
PUJSKE, svinje in merjasca, različne teže, prodam. Gsm: 051 369 850
mali OGLASI
VISOKO breji telici prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 825 432
NEPREMICNINE
STANOVANJE, 56 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828
2-SOBNO STANOVANJE s kabinetom, v središču Šoštanja, 1. nads., sončna lega, zgr., 1963, prodam za 46.000 €. Gsm: 041 739 688
PROSTOR primeren za društvene dejavnosti, klub, ples, druženje ipd. oddam v najem. Garderoba za 15 oseb, ogledala, wc,tuš,klima. Gsm: 041 714 488
GOSTINSKI lokal na dobri lokaciji, primeren za picerijo, gril pekarno, oddam v najem za 800,00 evrov. Gsm: 041 714 488
POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji, 300 m2, 165.000,00
evrov prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo. Gsm: 041 714 488
ODDAM
ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj - Velenje. Gsm: 041 754 699
PRIDELKI
DOMAČE češplje prodam. Gsm: 031 861 865
FIŽOL češnjevec, letošnji, prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 JEČMEN prodam po ceni 0,18 evra za kg. Gsm: 051 630 807 SENO v kuckah,jabolčnik, domačikis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
Profesionalno In s plololo poskrbimo za vso potrobno ob boločl Izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Sem, kar sem bil. In vsakdo me bo moral pozabiti.
In vendar moram reči: sem in bil sem in bom, zato sem več od pozabljenja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča.
(Edvard Kocbek)
ZAHVALA
Od nas se je nepričakovano poslovila ljuba mama, oma in tašča
HERMINA MEDVEŠEK
iz Velenja, Bevkova 4 13. 12. 1938 - 11. 8. 2016
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji ob slovesu izkazali spoštovanje. Posebej smo hvaležni za vse izraze sočutja in iskreno podporo v času hudih preizkušenj. Hvala vsem, ki ste bili prijazni sopotniki v njenem življenju in ste obogatili njeno življenje.
Žalujoči: hči Viktorija ter vnukinja Neva z mamico Heleno
Velenje, Ljubljana, avgust 2016
Našla sva pravo energijo za vsak dan.
IMMB
>	Električna energija in zemeljski plin na 1 položnici.
>	Nižja cena energentov do konca leta 2017.
>	Menjava dobavitelja brez dodatnih stroškov.
>	Vse informacije dobite na brezplačni številki 080 21 15.
m
Dvojni plus
GIBANJE
prebiva Istva
UE Velenje POROKE
Bujan Gregor, Prisojna cesta 12, Velenje in Enci Saša, Ulica Janka Ulriha 41, Velenje; Šižgorič Bojan, Kosovelova ulica 2 c, Velenje in Avbreht Valerija, Kosovelova ulica 2 c, Velenje; Kmetič Stanko, Levstikova cesta 20, Šoštanj in Pocajt Nataša, Levstikova cesta 20, Šoštanj; Spahič Mehmed, Prešernova cesta 9 a, Velenje in Šaldič Ines, Prešernova cesta 9 a, Velenje.
SMRTI
Pocajt Ivan, roj. 1924, Mali Vrh 58, Šmartno ob Paki; Cegnar Silvester, roj. 1931, Efenkova cesta 10, Velenje.
ö] ENERGIJA PLUS
www.energijaplus.si
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10. in 11. 9. - Mojca Koprive Bujan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in pradedija
CIRIL PLEŠNIK
iz Andraža 43, Polzela 1. 7. 1929 - 26. 8. 2016
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili do večnega počitka. Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše ter izrečena sožalja. Posebna zahvala govorniku g. Dragu Kolarju, častni straži Premogovnika Velenje, vsem
uniformiranim rudarjem, godbi Premogovnika Velenje in zaigrani Tišini, praporščakom, gospodu župniku za opravljen pogreb, pevcem in Domu upokojencev na Polzeli.
Vsi njegovi
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 24
Sprehod med okusi
Tokrat so se mediteranski okusi mešali z jesenskimi -Pleskavice na ploščah, klobase nad žerjavico, v loncih pa rezanci - Teklo je pivo, vino in koktajli
Tina Felicijan
Kot večina večjih mest je tudi Velenje uvedlo kulinarično tržnico posebnih jedi lokalnih gostincev in drugih ponudnikov hrane in pijače. Kaže, da bo
Promenada okusov postala stalnica, saj so jo pretekli petek priredili že drugič v tem letu.
Izbrani okusi jedače in pijače
Na več kot dvajsetih stojnicah se je predstavilo dvanajst kuharjev, slaščičarjev in točajev iz Šaleške doline in bližnje okolice, ki so v svojih priložnostnih kuhinjah na prostem pripravljali za to priložnost izbrane glavne jedi, sladice in
pijače. Prvič sta sodelovali Herbika s ponudbo zdrave hrane in Šili testenine z novimi izdelki, ki sta jih s polivkami obogatila lanskoletna zvezdniška šefa Tilen Stropnik in Tjaša Koren.
Promenada okusov je tudi tokrat bila priložnost za okušanje edinstvenih jedi, ki jih restavracije nimajo na svojih dnevnih jedilnih listih. Spodbuja namreč k ustvarjalnosti kuharjev, ki lahko stopijo iz običajnih smernic in eksperimentira-
jo s sestavinami, začimbami in pripravo. Pester je bil tudi izbor vin, različnih vrst piva, koktajlov in ostalih kreativnih napitkov.
Izziv gostincem in povabilo gostom
Poleg doživetij ob odprtih kuhinjah na prostem, novih okusih in urbanih piknikih je namen Promenade okusov predvsem promocija vseh, ki si v dolini
prizadevajo za obogatitev kulinarične ponudbe, in povabilo občank in občanov, da si privoščijo obede v restavracijah in gostilnah. To je za gostince tudi svojevrsten izziv, saj morajo nekoliko drugače pripravljeno hrano tudi zanimivo dekorirati in postreči gostom, ki so postali že pravi gurmani in previdno izbirajo med pisanimi jedmi. Take svežine, kot jo ponuja Promenada okusov, pa si želijo tudi na dnevnih jedilnikih. a
Dimnikarja še ne bo treba klicati
S kolesom po 3. razvojni osi
Sedem kolesarjev mladinske iniciative za 3. razvojno os je prekolesarilo traso severnega kraka med Prevaljami do priključka na avtocesto Al pri Šentrupertu - Številni so se jim pridružili na posameznih odsekih
Milena Krstič - Planine
Velenje, 4. septembra - Kolesarji mladinske iniciative za 3. razvojno os so se v nedeljo zbrali na mejnem prehodu Holmec in kolesarili po njenem severnem kraku. Ustavili so se v Prevaljah, Ravnah na Koroškem, Dravogradu, Slovenj Gradcu, Graški gori,
> »Podpira nas več kot 7.000 podpisnikov peticije, ki smo jo predali podpredsedniku vlade in ministru za infrastrukturo že lani.«
Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Braslovčah, pot pa zaključili v Šentrupertu. Prekolesarili so 60 kilometrov dolgo pot, zanjo so s postanki potrebovali dobrih šest ur.
»Namen našega kolesarjenja je poslati sporočilo, da nestrpno pričakujemo, da bo država v tem
letu sprejela državni prostorski načrt na relaciji Šentrupert-Ve-lenje, ki je osnova za to, da se bo hitrocestna povezava zgradila tudi do Koroške,« pravi Aljaž Vrhovnik, vodja mladinske iniciative za 3. razvojno os:
Ob poti so srečali kar nekaj podpornikov. Nekateri so se jim s kolesom pridružili na posameznih odsekih, drugi so jih spodbujali z aplavzi. Med njimi so bili tudi predstavniki oblasti, poslanci, župani, gospodarstveniki ... V Velenju jih je sprejela
in se jim pridružila na delu poti podžupanja Breda Kolar: »Tudi tako je treba opozarjati na nujnost čimprejšnje umestitve 3. razvojne osi v državne načrte in čimprejšnji pristop k izgradnji. Mladi imajo pravico zahtevati pogoje za življenje, razvoj, za delo v kraju, kjer živijo, mi pa jih moramo v njihovih prizadevanjih podpirati.« Da je podpora Mestne občine Velenje pri tem zelo pomembna, poudarjajo v iniciativo povezani mladi.
Nedeljsko kolesarjenje je bila
ena od aktivnosti, da pridejo na cilj. Sicer pa vseskozi razmišljajo, kako na inovativen mladosten način opozoriti javnost in vlado na nujnost te povezave, s katero bi preprečili tudi beg možganov iz regije. V nadaljevanju aktivnosti bodo prikazali tudi nekaj kratkih filmov, ki govorijo o tem, kako je videti pot Korošcev v Ljubljano. »Na različne načine želimo spodbuditi javnost, da se zave, kako nujen za naše življenje je ta projekt.«
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav je dvignila saje, a so se te hitro polegle
Julija je vlada na predlog ministrstva za okolje in prostor izdala spremembe in dopolnitve uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Predpisala je obvezne meritve ter najvišje dovoljene izpuste tudi za sobne kurilne naprave, kot so štedilniki, lončene peči in odprti kamini na les. Zaradi odzivov stroke in javnosti pa so se na ministrstvu že odločili, da bodo pred uveljavitvijo teh meritev v gospodinjstvih uredbo še spremenili.
Meritve bo treba naštudirati
Razširjena samogradnja in prodaja neustreznih (enosobnih) peči v trgovinah, pa tudi evropski standardi so povzročili, da bodo dimnikarji po novem merili njihove izpuste, na osnovi katerih bodo inšpekcijske službe odredile ustrezno prilagoditev
naprave ali prepovedale njihovo uporabo. To naj bi blagodejno vplivalo na kakovost zraka predvsem na degradiranih območjih, pričakujejo na ministrstvu.
Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa so takoj opozorili, da je tako spisana in potrjena uredba neživljenjska, saj bodo problematične tako meritve kot prilagoditve. Predvsem v starejše peči bo treba vrtati luknje za merilne naprave, marsikatero pa razkopati, da bodo lahko ugotovili, kako je sestavljena in kje lahko potekajo meritve. V odprte kamine pa naj sploh ne bi bilo mogoče vgraditi filtra. Poleg tega iz tujine poročajo, da meritve še niso zanesljive, saj se rezultati različnih merilnih naprav na istih kurilnih napravah zelo razlikujejo. Po zadnjih informacijah bodo zato na ministrstvu najpozneje prihodnje leto izdelali metodologijo za izvajanje meritev, zato bodo dimnikarji šli na teren šele takrat.
V starinske peči bodo še lahko nalagali drva
Sprva bodo lastniki naprav oproščeni meritev, nato pa bodo izpusti morali ustrezati mejnim vrednostim, ki so veljale v času nakupa. Medtem bodo lahko trgovci prodajali le kurilne naprave na plinasto in trdo gorivo, ki delujejo po predpisih o najvišjih dovoljenih izpustih trdih delcev in ogljikovega monoksida.
Merjenje izpustov, morebitna sanacija ali ugašanje pa ne bodo potrebni, če je kurilna naprava edini vir ogrevanja stanovanjskih prostorov ali je bila izdelana oziroma postavljena pred letom 1950. Tako se lastnikom vikendov, ki jih ogrevajo le krušne peči, za zdaj ni treba bati, da v njih ne bodo smeli kuriti. Na Velenjskem gradu in v drugih enotah Muzeja Velenje trenutno ne uporabljajo nobene take naprave. Že v preteklosti, ko so v pečeh ali Kavčnikovi dimnici zakurili ob posebnih priložnostih, so se namreč srečali z zakonodajnimi predpisi in varnostnimi ukrepi ter drugimi omejitvami.
Se pa ob vseh teh omejitvah, ki jih Evropa sprejema, mnogi že sprašujejo, če ne bodo birokrati kmalu prišli z novo odredbo, ki bo prepovedala uporabo klasičnih žarov in podobnih kurišč.
a tf
Koncert slovenske identitete, kulture ...
Šmartno ob Paki, od 2. do 5. septembra - Na povabilo Kulturnega društva Šmartno ob Paki, tamkajšnjega moškega pevskega zbora Franca Klančnika in javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki so se konec tedna mudili v Šmartnem ob Paki člani Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada. V delegaciji so bili predvsem člani mešanega pevskega zbora in moške pevske
skupine. Ob tej priložnosti so jih gostitelji v sodelovanju s šmarškimi turisti popeljali na ogled znamenitosti lokalne skupnosti, v soboto zvečer pa so se skupaj z domačim moškim zborom predstavili na koncertu. Občinstvo v dvorani so navdušili, saj so mnogi ocenili, da je bil to koncert slovenske identitete, kulture in nacionalnega ponosa.
Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Novi Sad Elza Ajdukovic nam je povedala, da šteje društvo več kot 1.700 članov, od tega je aktivnih več kot polovica. Njegov osnovni cilj je negovanje slovenske identitete, slovenske kulture in slovenskih navad. Poleg mešanega pevskega zbora in moške pevske skupine delujeta v društvu še igralni ansambel, recitatorski krožek, ponosni so na bogato knjižnico, izdajajo tudi bilten. »Aktivnosti je več, za nas pa je najpomembnejše učenje slovenskega jezika, kar podpirajo tudi slovensko ministrstvo za izobraževanje, Zavod RS za šolstvo in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in v svetu. Slovenski jezik negujemo že pri najmlajših otrocij.«
Povabilo oziroma gostovanje, kot je bilo v Šmartnem ob Paki, je zanje zelo pomembno. Z njim so skupine v društvu nagrajene za celoletno delo, hkrati jim veliko pomeni prisrčnost, odnos, ki ga občutijo ob obisku domovine. »Na ta način rojaki, ki živijo v matični domovini, lahko zaznajo, da je nacionalni ponos med Slovenci v zamejstvu velik in bi bil lahko tudi pri njih še večji,« je med drugim še dejala Elza Ajdukovic.
a Tp