Cerkvene zadeve. Udom bratovšine sv. Cirila in Metoda. Vsakega vernega Slovenca veseli zvedeti, kako bratovšiua sv. Ciiila iu Metoda napreduje. Doklev so premilostljivi škof Anton Martin, njen pobožni začetDik še živeli, so vsako leto po ,,Zgodnji Daniei" kratko poročilo o tej bratovšiui razglasili. Preblagi vrtnar že 12to leto v hladni zemlji počivajo, drevo pa, katerega so 1. 1852 na slovauskih tleb zasadili, se lepo razcveta. V semeniški cerkvi v Maiiboru se nabajajo glavne bukve te bratovaine. Na čelu se sveti pieslavno ime Antona Martina Slomšeka, prvega uda omenjene bratovšine. Za ujiin so zapisani vsi tadanji korarji Lavantinske ceikve, od katerih sta le še dva žjva, sedauji inil. knez in škof Lavantinski in častni koiar, konjiškr dekan g. Jož. Rozraan. Lepi izgledi pastiijev so obilno število vernikov k tej bratovšini pripeljali. Sedaj je v tej glavni matici že nad 100.0^0 udov vpisanib. *) Druge glavne družbine bukve so shranjene pri bv. Jožefa nad Celjem. Tarnkaj je bilo do letošujega praznika sv. slovauskih apostolov 17.298 udov vpisanih. Te dni so pa prejeli vec ato novih udov, katere je ,,Zg. Danica" nabiala. Pri bv. Jožefu je tudi drnštveni altav, na kterem se po želji rajnega ustanovnika te bratovsine vsako leto v praznik sv. Cirila in Metoda prav slovesna božja služba za vse žive in mrtve ude te bratovšiue opravlja. Vrh tega iraa bratovšina ae več podružnic, raed kterimi je ona v Konjicah, ki šteje 54-1 udov. Sice vernemu Slovencu veselja poskoči, ako piemisli, koliko molitev in dobrib del da se vsak dan za združenje v veri ločenib slovauskih bratov opravi. Kedaj da bo Bogu dopadlo podreti zid, ki staroverce loči od rimsko katolške cerkve, tega nobeden človek ne ve. Zgodilo se pa bo, in se mora zgoditi, Baj nam je *) Tako mi je č\ g. Horvat, misijonar pri sv. Jožefu v Celji povedal. Dopisn. Krista« obljubil, rekofi: ,,Če sta dva izmed vas na zemlji edinih misli o kakej stvari, za kar prosita, zgodilo se jima bode od mojega Očeta, ki je v nebesih" (Mat. 18, 19.) Ako že združena molitev dveh toliko premore, koliko ae bo le združena molitev več kakor 100 tavžent bratov in sester bratovšine sv. Cirila in Metoda premogla! Zatoraj le ne opešati! Misijon. V Zvečah 80 fič. oo. jezuiti 22. t. m. (tiho nedeljo) začeli sv. misijon, ki bo 8 dni trajal. To je že tretji misijon, katerega isti neutrudljivi misijonai ji v konjiški dekaniji vodijo. L. 1866 so bili na Pribovi, 1. 1867 pa v Konjicah. V Ločab so deset let poprej vodili ljudski misijon čc. Lazaristi od sv. Jožefa pri Celju. Ne odlagaj sv. spovedi na slednjo uro! — V bolnišnici mariborski je ta mesec umrl delavec iz slov. Goiic, Fr. Fekonja, kteri se nikakor ni botel spovedati. Spovednik ga silno prigovarja na spoved, bolenik pa mu odgovarja: nProsim ne nadlegujte in ne mučite me, saj vidite, da se ne morem spovedati!1' To se je godilo popoldan ob četrti uri. Spovednik je menil, da bo lep izgled drugih bolenib trdovratneža spreobrnil, in je ravno v tisti izbi več bolenib preskrbel s sv. zakramenti. Potem se vrne zopet k omenjenemu boleniku in ga prosi za božjo voljo, naj bi se vendar spovedal, sicer bo prepozno. Bolenik pa odgovarja: ,,Ko bi moral umreti, bi mi dali piti in jesti, kar koli poželim; zdaj pa že tri dni nisem vina videl, — ne bom umrl ne!" — Spovednik odide žalosten in boče zvečer še enkrat poskusiti spreobrniti ga; ali prepozno je bilo! Ob sedmi uri zvečer je nagle smrti umrl. — Učimo se iz tega, ne zanemarjati milosti pokore, dokler jo se usmiljeni Bog ponuja.