8 5 9- A A	60 100200
OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126
PRimuriSKI DNEVNIK
Poštnin* plačana v gotovini	>.
Abb. postal« I gruppo Cdia 4UU lir
Leto XXXVD. Št. 242 (11.064)
TRST, torek, 13. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK 'je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskat v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ODPRT SPOPAD MED PREDSEDNIKOM PRI VISENT1NIJEM IN MARTELLIJEM
POLEMIKA MED SOCIALISTI IN REPUBLIKANCI GLEDE ZADEVE RIZZOLI-CORRIERE DELLA SERA
Martelli postavlja v dvom možnost nadaljnjega sodelovanja med PSI in PRI
RIM — V zvezi z najmanj popularnim in plemenitim zakonom, ki ga parlament v teh dneh obravnava, to je zakon o podvojitvi državnega prispevka političnim strankam, je včeraj vlada sklenila, da bo zahtevala zaupnico. Razlogov za to je več: od tega, da se s tem ukrepom lahko obide obstrukcijo radikalcev, ki so popolnoma onemogočili delo obeh vej parlamenta, do dejstva, da vlada ne more razočarati strank,
Malo preden je minister brez listnice Zamber-letti v imenu ministrskega sveta predstavil sklep, so v poslanski zbornici predstavili amandma, ki spreminja prvi člen sedanjega zakona. Po novem naj bi finančni prispevek države ne bil več vezan na premično lestvico, strankam pa naj bi državna blagajna izplačala 72 milijard in 630 milijonov lir za lansko leto, 82 milijard in 886 milijonov pa za tekoče. Ker je zakon retroaktiven, je treba k temu še dodati kvote za leta od 1974 naprej. Letos bodo torej politične stranke vnovčile 110 milijard in 516 milijonov lir, v začetku prihodnjega pa
RIM — Zadeva okrog stikov, ki lih je imel predsednik reublikanske stranke Viscntini z založniško hišo Rizzoli - Corriere dclla sera, bo v prihodnje še bolj zapletla politične odnose v Italiji. Včeraj gre zabeležiti zelo oster članek, ki ga je Vi-•enttni napisal za ugledni gospodarski dnevnik «Soic - 24 ore* in v katerem na dolgo in na široko piše, katera je pravzaprav bila njegova ▼loga v vsej zadevi. Visentini po trjuje, da je vzpostavil nekatere stike z namenom, da bi rešil izredno težaven finančni položaj založniške hiše in predvsem, da bi zagotovil neodvisnost enega najuglednejših italijanskih dnevnikov, se pravi Corriere dclla sera. Njegov namen pa ni bil prikleniti dnevnik 'k svoji stranki, temveč preprečiti, da bi ob tem prišlo do poskusov političnih strank in posameznih struj, da bi glede Corriere della sera pletle svoje mreže, kot je navada v italijanskem političnem življenju.
Pri tem je Visentini še zlasti o-stro napadel socialistično stranko ter izrazil mnenje, da je PSI sprožil vso zadevo zato, da bi odvrnil javnost od nekaterih dejstev, ki ga neposredno zadevajo, in pri tem je Visentini izrecno omenil posojilo, ki naj bi ga bančnik Calvi dal socialistom in pa zadnjo cepitev v vrstah socialistov, ko so dejansko izključili skupino, ki je preglasno izrazila svoje pomisleke o Craxije tem vodstvu stranke.
Predsednik PRI je tudi povedal, da je o vsej zadevi svoj čas obvestil predsednika vlade Spadolini-ja, ne zato ker bi finančna operacija lahko bila odvisna od političnih oblasti, temveč zato, da bi Spa-dolini bil obveščen. Visentini tudi odločno zavrača možnost, da bi prešla založniška hiša Rizzoli - Corriere della sera pod državne udeležbe, saj bi to pomenilo le še večjo lotizacijo t svetu informacije kot doslej.
Na Visentinijev članek je takoj in zelo ostro odgovoril namestnik tajnika PSI Martelli, ki predvsem obtožuje predsednika PRI obrekovanja ter dodaja, da gre za napad na stranke ter za skrajno nedemokratično vizijo vsega problema, ki je popolnoma različna od socialistične. Dejstvo, da prihaja s strani predsednika stranke, ki je skupaj s socialisti na vladi pa odpira vprašanje sodelovanja na vladni ravni med obema strankama. Še zlasti za-akrbljujoče pa je dejstvo, da je bil predsednik vlade Spadolini obveščen o vsej zadevi, ugotavlja nekje grozeče Claudio Martelli. Vsa zadeva bo v prihodnjih dneh vsekakor v središču pozornosti rimskih političnih opazovalcev.
V OKVIRU DNEVOV ZflHODNONEMŠKE KULTURE
Minister Genscher m obisku v Ljubljani
LJUBLJANA — V okviru »Dnevov I daljnji razvoj medsebojnih stikov, Zahodnonemške kulture», te do se-1 še posebej na gospodarskem po-
Spadolini je zahteval zaupnico o zakonu za finansiranje strank
153 milijard in 402 milijona lir.
Če so stranke do sedaj «stale» državo poprečno 45 milijard letno, potem lahko trdimo, da se bo ta vsota podvojila oziroma potrojila. Ob tem velja še poudariti, da nad to goro denarja ne bo imel nihče — razen strank samih — nadzorstva.
Dovolj je torej razlogov za dvome o politični legitimnosti te vladne izbire, kar so že izrazili poslanci PDUP in radikalne stranke. Gre zgolj za tehnično zaupnico ali je to politična izbira? Med včerajšnjo razpravo je sam podpredsednik poslanske zbornice, demokristjan Scalfaro, podvomil v »ustavno ortodoksnost* tega sklepa.
Dokaj polemično so odgovorili na njegovo izvajanje tako demokristjani kot komunisti. V imenu KPI je poslanec Spagnoli izjavil, da je finansiranje strank moralno vprašanje, kar pa je eno od temeljnih točk vladnega programa. Istočasno pa zadeva tudi vprašanje vloge strank in funkcionalnosti vlade. Torej ni le zgolj tehnična zaupnica, saj prerašča v politično.	R. G.
OB STOPNJEVANJU WASHINGTONSKE VOJAŠKE POMOČI EGIPTU
Moskva obtožuje ameriško administracijo vmešavanja v egiptovske notranje zadeve
Po sovjetski oceni so ZDA z diktati prisilile egiptovske voditelje, da nadaljujejo po Sadatovi poti - Danes bodo na referendumu potrdili Hosnija Mubaraka
KAIRO — Sovjetska vlada je včeraj prvič po Sadatovi smrti tudi uradno ocenila egiptovska dogajanja in je obenem obtožila Reaganovo administracijo «grobega vmešavanja v notranje zadeve Egipta*. Sovjetska sredstva javnega obveščanja so do sedaj posredovala predvsem stališča raznih arabskih držav, ki so negativno ocenjevale Sadatovo vlogo.
Tudi Kremelj se strinja s takimi ocenami, ko ugotavlja, da so Egipčani bržkone zadovoljni ob smrti svojega voditelja. Ob tem pa ga zanima predvsem, kam bo krenil Egipt. Sovjetski voditelji so prepričani, da novi egiptovski voditelji ne morejo skreniti s Sadatove izdajalske poti*, ker jim ZDA to preprečujejo s svojim bredovjem in s sredozemskimi silami hitrega posega. Za Moskvo je to «grobo vmešavanje nezakonito in v nasprotju z mednarodno priznanimi normami, ki urejajo odnose med državami*. Brez takega »vmešava-nja* in «diktatov» bi se kairska politika bržkone spremenila. «Kar s< dogaja ob Egiptu, trdi sovjetska
Z ODOBRITVIJO VRSTE SPECIFIČNIH RESOLUCIJ SKLENJEN KONGRES CISL
Kritika delu vlade, svarilo delodajalcem zavzetost za utrditev sindikalne enotnosti
Delegati zahtevali podvojitev družinskih doklad, skrajšanje delovnega časa, zamrznitev cen in tarif, davčno razbremenitev ter revizijo vladnih ukrepov - Omiljena stališča o draginjski dokladi in {(solidarnostnem skladu»
RIM — Po dolgi in vneti razpravi v posebni komisiji za resolucije je 1.031 delegatov na vsedržavnem kongresu sindikata CISL včeraj vendar odobrilo sklepne dokumente, ki jih je bilo bhzu 50, ker ,ie vsak obravnaval specifične obveze za nadaljnje delo organizacije. Največ težav pri oblikovanju kompromisnega besedila so imeli pri resolucijah o načinih boja pro ti inflaciji in recesiji, o sredstvih za premostitev energetske krize in o solidarnostnem skladu, medtem ko so že v nedeljo sprejeli pomembne sklepe glede zahteve no podvojitvi družinskih doklad, skrajšanju delovnega tedna na 35 ali
daj največ je in najpomembnejše kulturne manifestacije Zvezne republike Nemčije v Jugoslaviji, sta s* včeraj v Ljubljani pogovarjala z'ezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in podkancler ter Vnanji minister ZRN Hans Dietrich Genscher. Josip Vrbovec in njegov zahednonemškj gost sta tudi pokrovitelja te enkratne predstavitve zahodnonemške kulture v Jugosla-viii.
Hans Dietrich Genscher je pri-spel v Ljubljano včeraj zgodaj popoldne; na ljubljanskem letališču sta ga sprejela in pozdravila nje-6ov gostitelj Josip Vrhovec ter predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan.
Že kmalu po prihodu je zahodno-bcinškega zunanjega ministra spre-j«l Predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, prisrčnega snidenja pa se je udeležil tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič.
■V izrčano delovnem popoldnevu sta se voditelja obeli diplomacij Preselila v vilo pod Rožnik, kjer sta začela že letošnje četrte medsebojne pogovore. Večkratno srečanje Vrhovca in Genscher ja je torej pri-ča o vebkem zanimanju za sodelovanje obeh držav, ki ne glede na njun različen mednarodni položaj
dračju.
Iz njunega razgovora o mednarodnih odnosih pa naj omenimo predvsem razpravljanje o vseh najaktualnejših vprašanjih v odnosih med Vzhodom in Zahodom ter med Severom in Jugom. Razen tega pa sta izmenjala mnenja tudi o vseh tistih kriznih žariščih v svetu, ki danes ogrožajo svetovni rrjir in varnost.
Dosedanja praksa stikov med zunanjima ministroma se je po splošnem prepričanju izkazala za ko: ristno ter ’ izredno pomembno za krepitev medsebojnega zaupan ia.
(dd)
36 ur ter. postavili tajništvo v manjšino, ko 50 odvzeli osrednjim organom upravljanje sindikalnih prispevkov, s katerimi biJo poslej upravljale deželne strukture.
Kongres je tudi nekoliko omilil začetni Carnitijev predlog o splošni protestni stavki proti vladi in delodajalcem, čepray so že v prvi resoluciji delegati potrdili ostro negativno stališče do delovanja vlade in naslovili Confindustiii in Inter-sindu strogo svarilo, nai opustita strategijo protisindikalnega napada, sicer bo sledil trd odgovor enotne sindikalne zveze. Zavrnili so še posebej vsak poskus odlaganja novih delovnih pogodb in obvezali tajništvo, naj določi s CGIL in UIL enotne platforme zahtev.
Med vsemi je pa gotovo najjjo-membnejša resolucija o boju proti inflaciji, v kateri so delegati sicer potrdili znano stališče CISL o omejevanju draginjske doklade, a so vzeli na znanje, cia mu velik del delovnih ljudi ni naklonjen in so. zato naročili tajništvu, nai poveča napore za sporazum s CGIL in UIL. Od vlade pa kongres zahteva podaljšanje dogovora o zamrznitvi cen za nadaljnjih 6 mesecev in posodobljenje razdeljeval-ne mreže, znižanje obrestnih mer, takojšnjo davčno razbremenitev delovnih prejemkov, nujne ukrepe za ozdravitev družb z državno udeležbo in podjetij v krizi, zamrznitev tarif za iavne storitve in najemnin, revizijo vladnih odločitev o klestenju proračuna pri socialnih postavkah, zlasti kar zadeva predvidene samoprispevke za zdravniške preglede.
Delegati so tudi pmilili doslej preodločno zagovarjanje polodstct-nega odtegljaja na plačah, ki naj bi se stekal v »solidarnostni sklad* Va nalbžbe na Jugu, kateremu nasprotuje CGIL. Tak solidarnostni sklad naj bi sicer ustanovili, toda ne na račun plač, pač pa v okviru
preureditve socialnih dajatev. Odobrena posebna resolucija tudi ne o-menja odstotne mere, določa pa po novem naj bi bil namenjen predvsem razvoju samoupravnih dejavnosti na Jugu. Glede izhoda iz energetskih težav je sicer kohgres z dvotretjinsko večino podprl1 izgradnjo jedrskih central, a je postavil vrsto pogojev zlasti glede jamstev za varnost in uvajanja e-nergetske politike za razvoj alternativnih virov, kot jp senčna energija in veter.
Kongres CISL se je končal sinoči |
odstotkov. K uspehu jutrišnjega sestanka delodajalcev z Lamo, Carni-tijem in Benvenutom bržkone ne prispeva niti napovedani dokument Confindustrie, ki odreka delavcem plod povečane produktivnosti in predlaga okrnitev draginjske doklade ter ukinitev podpore v prvem dnevu bolovanja.
RIM — štiriindvajseturne stavke, ki jo je oklical, avtonomni sindikat železničarjev, se je udeležilo le majhno število osebja, a je kljub temu močno okrnila promet do si-
z izvolitvijo vsedržavnega sveta,! noči ob 21, uri po vsem državnem
oziroma 102 njegovih elanov’, ki ga bedo dopolnili s 66 izvoljenimi na kongresih strok, 66 zastopniki teritorialnih organov in 4 predstavniki priključenih organizacij. Vseh 238 bo čez kak teden izvolilo tajnika in njegove najožje sodelavce.
Medtem je Confindustria potrdila svoj izzivalen odnos z novim napadom predsednika Merlonija na sindikate, češ da sp nočejo pogajati o zajezitvi inflacije na stopnjo 16
omrežju. Po ocenah železniške u-prave je bilo ustavljenih 40 odstotkov vlakov, zlasti prizadeti so pa bili potniki na daljših progah in delavci, ki se peljejo v službo, čeprav so v več primerih poskrbeli za nadomestne avtomobilske zveze. Železniški promet bo težaven tudi v prihodnjih dneh, saj je od četrtka ob 21. uri oklicala 24-urno stavko tudi enotna zveza CGIL -CISL - UIL,
vlada v včerajšnji «Pravdi», zadeva tudi interese Sovjetske zveze, ki bo budno in od blizu sledila razvoju dogodkov*.
V	Kairu so sovjetski komunike takoj ocenili kot poskus aktivnejšega poseganja Moskve v egiptovska in bližnjevzhodna dogajanja. Z njim sovjetska vlada namerno istoveti ah ne ločuje prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami cd vmešavanja. «Egipt bo ostal zvest načelom neuvrščenosti, trdi kairska vlada, nikoli ne bo okrnil svoje suverenosti in svobode, a bo sprejel ukrepe in rešitve, ki jih bo smatral za koristne*.
V	zahodnih političnih krogih so tako sovjetsko sporočilo pričakovali. Sadatova smrt je namreč pospešila zbliževanje med Egiptom in ZDA. Kot piše ameriški tednik «New-sweek* bodo kaj kmalu ZDA in E-, gipt ustanovili skupno vojaško komisijo, ki bi usklajevala vojaške operacije ob morebitnem libijskem napadu. Že prihodnji teden, naj bi ameriške enote za hitre posege sodelovale pri sudansko - egiptovskih letalskih manevrih. Reaganova administracija bo tudi v «najkrajšem času* ooslala Egiptu tanke »M-60-A3*, bojna letaia «F-16* in protiletalske raketne baterije, Sudanu pa najrazličnejšo vojaško opremo. Bržkone pa bodo največji dokaz ameriške odločnosti, da ohrani svoje interese v Egiptu novembrski ameriško - egiptovski vojaški manevri. Ob tej priliki bodo iz ZDA v Egipt poslali strateške bombnike «B-52», da bi kairskim voditeljem dokazali, kako jih lahko ZDA vsak trenutek obranijo pred morebitnim sovražnikom.
Egipt se torej že nahaja v vrtincu blokovskega spletkarjenja. Ob tem bo le malo zaleglo današnje londonsko srečanje zunanjih ministrov »deseterice*, ki bo v dobršni meri posvečeno prav bližnjevzliod-nim dogajanjem. Zaliodna Evropa bo lahko sprožila lastno samostojno pobudo šele čez kak mesec, ko se bo položaj nekoliko razčistil in bodo Američani sprejemljivejši. S tega vidika je treba omeniti, da prihaja tudi v ZDA do bistvenih premikov. Ameriški politični krogi se vedno bolj zavedajo, da je campda-vidski sporazum zastal prav zaradi izraelske politike do palestinskega vprašanja. Beginova agresivna politika, židovsko naseljevanje na zasedenih arabskih ozemljih in samovoljna proglasitev Jeruzalema «za večno prestobiico Izraela* so povzročile Sadatovo osamljenost v a-rabskem svetu. Američani se torej padaj pripravljajo na «bitko za Egipt*, da bi zmagali svojo «bli-žnjevzhodno vojno*.
Eodoči egiptovski predsednik Mubarak pa bo danes slavil svojo prvo ..mago. Na ljudskem referendumu bodo brez dvomov potrdili njegovo izvolitev. S tem pa se bo notranja politična konfrontacija v deželi šele začela. Izgnani general Šazli je po-
novno pozval Egipčane, naj z revolucijo strmoglavijo »izdajalske voditelje*.
Salvadorska opozicija pripravljena na pogajanja
SAN SALVADOR — Salvadorska opozicija je pripravljena sprejeti posredovanja Hondurasa za vzpostavitev dialoga s salvadorsko hunto. To je izjavil voditelj opozicijske demokratične in revolucionarne fronte Guillermo Unec. Do sedaj pa je vse opozicijske ponudbe hunta zavrnila in vztraja Dri svoji zahtevi, da se bo pogajala samo z voditelji, ki jih bodo' izbrali na prihodnjih »svobodnih* volitvah.
0 zasluženi kazni za terorista Marica
SYDNEY — Jureta Mariča na
Obsodba terorista 4 leta zapora.
ki jo je izreklo sjdnevsko ekrožno sodišče za dokazano dejanje pripravljanja zarote na ozemlju Avstralije in vodenja vojaških priprav za oborožen vdor v Jugoslavijo je vzbudila veliko zanimanje avstralske .javnosti. Radio. TV in tisk objavljajo podrobne članke zaključnega dela precej dolgega sojenja 13 pripadnikom sovražne protijuffo-slovanske emigrantske skupine «Hr-vatsko revolucionarno bratstvo*. Devet članov skupine je sodišče oprostilo krivde, trem bodo znova sodili, samo kolovodja Marič pa je dobil zasluženo kazen.
RIM — Amnestv international je sporočila, da šo v Iranu od leta 1979, ko se je začela »revolucionarna doba*, usmrtili 3.350 oseb, v zadnjih štirih mesecih pa naj bi izvedli 1800 smrtnih obsodb. Amnestv pri tem opozarja, da so te številke le orientativnega značaja, saj jih ni uradnih. Zelo verjetno je torej, da je število usmrčenih veliko višje.
TRI DNI PO UMORU PALESTINSKEGA VODITELJA
Pogreb Abu Sharara
RIM — Včeraj je' bila v, Rimu pogrebna svečanost za ravnateljem urada za informacije pri PLO Aajeda Abu Sharara, ki so ga še neznani atentatorji umorili v noči od četrtka na petek v nekem rimskem hotelu. Pogrebne slovesnosti se je udeležil tudi nadškof Ivapudži. Uradna pogrebna svečanost pa bo danes v Bejrutu, kamor so sinoči prepeljali Abu Shaiarovo truplo. Kot je navada v islamskem svetu je palestinska organizacija oklicala 40-dnevno žalovanje za ubitim voditeljem.
Preiskava o umoru pa poteka z običajno počasnostjo. Včeraj dopoldne so končali z obdukcijo trupla in pri oddelku za sodno medicino ne izključujejo, da bi bil Abu Sharar najprej ubit s strelom iz samokresa in bi atentatorji šele nato razstrelili bombo pod njegovo posteljo. Ker preiskava poteka v popobii tajnosti pa seveda izsledki še niso znani in gre le za ugibanja. Vsekakor si bodo sodniki danes ponovno ogledali sobo v hotelu Flora, kjer je bil u-bit palestinski voditelj.
GIULIO ANDREOTTI IN DIEGO DE CASTRO PREDSTAVILA KNJIGO «TRŽAČKO VPRAŠANJE«
«ČE VAM KULTURA NI VŠEČ, JE MENI VSEEN0»
V dvorani Krožka za kulturo in umetnost so včeraj predstavili zajetno knjigo bivšega predsednika i-talijunske vlade pri ZVU Diega De Castra, «Tržaško vprašanje.* Knjigo je predstavil poslanec Giulio Andreotti, ki je bil v tistih letih, za časa De Gasparijeve vlade, podtajnik pri predsedstvu vlade in je bil torej aktivno soudeležen pri dogovarjanju za podpis Londonskega sporazuma.
kniiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiit.......................................
Tudi letos uspel Oktobrski tabor
CELOVEC — Kot pristno iskanje skupnih j/Oti za neobremen ieno sožitje med nemško in slovensko govorečimi ;ie izzvenel »Oktobrski tabor*, ki je bil v soboto popoldne v kulturnem domu na Radišah. Okoli petsto do šeststo l judi se je udeležilo prireditve, ki že Peto leto po vrsti skuša protislovenski mobilizaciji okoli obletnice plebiscita postaviti nasproti demokratično alternativo. V nabito Milni dvorani
- blokovsko ZRN in neuvrščeno i rat]iškega kulturnega doma je nre-Jugcslavijo — težita k obogatitvi scnetilo predvsem veliko število vsebine medsebojnega sodelovanja, I mi^jji, l judi nemškega jezika, ki ki se že zdaj dobro razvija na vseh j s0 pozorno sledili programu v obeh področjih.	| deželnih jezikih. Organizatorji »Ok-
V sicer kratkem času svojega tobrskega tabora* so za kulturni
razgovora sta Josip Vrhovec in Hans Dietrich Genscher izmenjala mnenje o jugoslovanska zabodno-nem,š!;ih odnosih kot tudi o številnih vprašanjih mednarodne noljtič-ne in gospodarske scene. Tudi mčd njunimi razgovori sc ie pokazalo veliko zanimanje obeh držav z* na-
spored pridobili tako domači radi ški zbor kot tudi celovške pevce s parodijo heimatdienstovskega glasila, tako južnotirol ko giasbcno skupino z nemškimi in itali lanskimi pesmimi kot tudi Koroški partizanski pevski zbor. Lok nastopov ie segal od sodobnega jazza
preko branja lirike in kabaretistič-nili komadov do slovenske narodne in borbene pesmi.
■ Po politično vsebinski plati se je letošnji tabor postavljal proti tri-strankarskemu paktu treh koroških strank, ki že od sprejetja sedmo-julijske zakonodaje pred jietimi leti določa (proti) manjšinsko Dolitiko na Koroškem. V tem smislu sta se tudi izrazila predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij, dr. Franci Zitter in dr. Matevž Grilc, ki sta prireditev viozdravila v obeli jezikih. Dr. Z\vitter je še posebej poudaril, da je slovensko vprašanje v bistvu vprašanje demokra cije in s tem prvenstveno tudi vprašanje večinskega naroda. Opo zoril je tudi na eklatantno diskriminacijo vse slovenske narodne skupnosti ob velikovškem pi-imeru in pribil, da v takem vzdušju in v noložaju. ko naimaniša stranka v deželi doleča politiko treh strank, ni mogoče govoriti o pomiritvi v
deželi. Dr. Grilc je imenoval vztrajanje pri trisirankarskemu paktu bi siljenje v sosvete nevarno zaostritev koroške situacije. Prav tako kot dr. Zwitter je apeliral na solidarnost nemškogovorečih sode-želanov in dejal, da se z »Oktobrskim taborom* začenja nova informacijska akcija no Koroškem in širši Avstriji.
V okviru »Oktobrskega tabora* pa je bilo že v soboto dopoldne posvetovanje slovenskili in nemških učiteljev o dvojezičnosti v osnovnih šolali in o praksi desetooktobrskih proslav v šolah. (Sindok)
RIM — Italijanski predsednik vlade Spadolini je včeraj v palači Chigi sprejel poljskega zunanjega ministra Czyreka. ki je na ui‘ad-nem potovanju v Italiji. Czyrek je Spadoliniju sporočil vabilo jioljske-ga predsednika Jaruzelskega. naj obišče Poljsko.
Vzdušje, ki je vladalo v dvorani Krožka za kulturo iti umetnost, enostavno pojasnjujeta dva dogodka na uvodnem delu srečanja: ko je vstopil v natrpano dvorano župan Ce-covini, je ljudstvo burno zaploskalo. In ko je posl. Tombesi, predsednik krožka, pozdravil med gosti župana Cecovinija, je ljudstvo prav tako burno zaploskalo. Nihče ni ploskal, ko je Tombesi pozdravil podtajnika v zunanjem ministrstvu Floreta in prefekta Marro-suja ter druge predstavnike oblasti. In še: ko je Tombesi predstavil govornika, prof. De Castra in posl. Andreottija kot človeka, ki sta zastavila vse svoje energije, da ščitita italijanske interese Trsta, je bilo o dvorani slišati pokašljevanje, nerganje in posmeh.
V tem vzdušju je spregovoril Giulio Andreotti. z veliko diplomacijo in njemu lastno duhovitostjo. Govoril je o knjigi, a govoril je predvsem publiki, ki ne sprejema diskusije, ki je sirumentalizirana z običajnimi (tržaškimi) demagoškimi gesli, publiki, ki je povsem italijanska, ko gre za nacionalistično izživljanje, a je protiitalijanska, ko gre za pojmovanje družbene ureditve države, njenih inštitucij, njenih strank, njenih nekdanjih in sedanjih političnih voditeljev. Prav tistim, ki bolj ali manj tiho vodijo tržaško javnost, je bilo torej namenjeno skromno vabilo, naj pač ljudje, »ki lahko vplivajo na javno mnenje* preberejo De Castrovo knjigo. Knjigo, ki ne vsebuje fantaziranja, ampak je stvarno podajanje stanja v obdobju, ko je Italija imela le malo prijateljev in je bila pod velikim mednarodnim pritiskom ter je, v napetem mednarodne m vzdušju, iskala svojo vlogo v mednarodnem političnem življenju. To vlogo — je dejal Andreotti — je iskala predvsem na dvostranski ravni, kar je bilo možno za rešitev južnotirolskega vprašanja, a ni bilo možno za odnose z Jugoslavijo. Že ko je De Gasperi, v govoru na nekem tržaškem trgu samo bežno, v zvezi z nekim sporazumom o ribolovu (Dejal je tudi: sedaj, ko smo dosegli mir med ribami, dosežimo ga tudi za ljudi) omenil ime tedanjega jugoslovanskega
zunanjega ministra, ga je občinstvo izžvižgalo.
Kaj pa rezultati? Politika neke države, je dejal Andreotti, ne more mirno previdnosti in spoštovanja vrednot drugih držav. Samo preko sodelovanja je mogoče doseči varnost, pa tudi blokovska navezanost ne sme biti namen sama sebi. Vedno, v vsakem trenutku, je treba upoštevali meje, preko katerih ni bilo mogoče; upoštevati je treba, da nekaterih vprašanj ni bilo mogoče rešiti «ugodneje za italijansko ljudstvo' in še zlasti za vas».
Vzdušje, ki je vladalo v dvorani, je verjetno prepričalo prof. De Castra, da se omeji na nelcatere osnovne podatke o svoji knjigi in na pozdrav nekaterim, ki se jih spominja od svojega ^tržaškega obdobja», med temi sen. Vidalija, «fci je bil vedno korekten do moje vloge*. De Castro torej ni ponovil nekaterih lepih misli, ki jih je izrekel na dopoldanski tiskovni konferenci, ko se je na primer spomnil na izjavo dr. Aleša Beblerja, ki je v odgovor predstavnikom ZVU (predlagali so preselitev Slovencev v Jugoslavijo in Italijanov v Italijo) dejal «Na-učimo raje Slovence in Italijane, da bodo živeli skupaj.» Prav tako De Castro ni ponovil svoje ocene o bivšem tržaškem županu Gianniju Bartoliju, ki ga kot statista visoko ceni, njegovim solzam, ki so tekle v potokih vsakokrat ko je govoril o Istri, pa ne verjame. «Bartoli je bil kot mladenič član nekega ljudskega odra in to se mu pozna*, je dejal.
A tudi umirjena posega Andreottija in De Castra nista prepričala občinstva, da je knjiga resna študija o italijanskem gledišču na pomembno mednarodno vprašanje. K besedi so se prijavila znana imena: Gambas-sini, Gabrielli, De Vidovich, Femetti, Gerin, Agnelli in drugi. Vprašanja so bila običajna. bolj ali manj melonarsko obarvana: Zakaj ni bilo plebiscita? Zakaj je Italija kapitulirala? Zakaj ni bilo srečanja De Gasperi -Tito?
Odgovoril je najprej Andreotti. Indipen-dentistu Fernettiju, ki ga je ozmerjal z «ltalijanom» je dejal, da ni pričakoval, da bo deležen take «žalitve». O srečanju Tito • De Gasperi je dejal, da tudi glede na vzdušje, na katero je naletel včeraj, bi bilo morda v tistem obdobju srečanje med De Gasperijem in Titom (ki pa je, kot pravi De Castro, Tito štirikrat predlagal), deležno, milo povedano, marsikatere kritike. O odločnosti in kapitulaciji je Andreotti le omenil odločnost, s katero je Italija, nekaj let prej, navadla Grčijo («Poteptali jo bomo,* je dejal takrat Mussolini). In rezultat poznamo vsi. . . O plebiscitu je Andreotti dejal, da bi bila taka zahteva lahko nekoristna, ker so mnogi Italijani že zapustili Istro (mrmranje in negodovanje v dvorani). Končno pa je Andreotti še spregovoril o bodočnosti Trsta in dejal, da se je včeraj srečal z znanstveniki, tudi z Nobelovim nagrajencem Abdusom Sa-lamom. ki »je Trstu v prestiž in v zadoščenje». Odgovor je bil' bučen smeli V dvorani: občinstvu Nobelov nagrajenec nič ne pomeni. «če je to vaša reakcija, se mi zdi, da se globoko molim,* je bil polemičen odgovor Giulia Andreottija, ki je tako končal svoj poseg.
In nič manj polemična ni bila reakcija prof. De Castra. Tudi on je ob kancu' spregovoril o bodočnosti. Dejal je. da Slednja Evropa ni naravno zaledje Trsta, kajti rečne poti in kanali so onstran Alp mnogo bolj speljani do Hamburga in je prevoz zelo poceni. Treba je torej ustvariti infrastrukture in vzpostaviti pozitivne odnose s temi državami. Druga velika možnost Trsta pa je o njegovem kulturnem poslanstvu. In tu je tudi De Castro naletel na žvižganje, na proteste. Tako, da mu ni.preostalo drugega, kot da je (organiziranemu?) občinstvu zabrusil: *če vam kultura, ni všeč, je meni vseeno*.
Dejansko lahko rečemo, da prav po zaslugi takega občinstva, razprava ni doseg’a resne politične, pa tudi ne kulturne ravni.
(bbr)
V NOČI MED NEDELJO IN PONEDELJKOM
TIPIČNI ŠKVADRISTIČNI NAPAD NA SLOVENSKO SREDNJO ŠOLO SREČKO KOSOVEL»NA OPČINAH
Običajni neznanci vlomili v šolske prostore, vse prebrskali in premetali ter nato zanetili požar - Več milijonov lir škode - Danes ob 9. uri protestna manifestacija pred opensko šolo
V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznani zlikovci vdrli v poslopje slovenske srednje šole »Srečko Kosoveli* na Opčinah in tu napravili veliko škode. Nad šolo so se znesli tudi z zažiganjem. Dejanje pomeni vsekakor hudo provokacijo napram slovenski šoli in s tem na-pram vsem našim šolam In vsej naši narodnostni skupnosti. Zažigal-na in vandalska akcija ponovno potrjuje dejstvo, da moramo biti budni in da .moramo napeti vse sile za mir in sožitje v naših krajih, saj so vandalske in protislovenske sile še vedno na preži...
Posledice razbijaškega dejanja je prva odkrila sluginja šole Eda Pe-riani, ki je prišla včeraj v šolo približno ob pol osmih. Sama nam je povedala, da je, ko je odklenila vrata, začutila močanj vonj po di mu. «Prišla sem na hodnik in videla, da je na tleh kup dokumentov, ki so na pol ožgani. Iz kupa se je še kadilo in papir je tlel. Papirji niso takoj pogoreli, ker so bili tako zloženi, da so dušili ogenj.» Naj tu zapišemo, da je hodnik v pritličju nekakšna predsoba, od koder se gre v profesorsko zbornico in v urad ravnatelja. Iz istega prostora se pride tudi v tajništvo, o-ziroma prostori tajništva so tako urejeni, da je proti hodniku obrnjeno večje stekleno okno, ki je na pol odprto, kot pri večini nradov, kjer izdajajo strankam dokumente. Verjetno so zlikovci zlezli v tajništvo in nato v profesorsko zbornico (sobi sta povezani) prav skozi široko »špranjo* tajniškega okna.
Takoj za sluginjo je prišel v šolo «S. Kosovel* ravnatelj Dimitrij Sancin. Ko smo ga vprašali za ško do, je bil zelo razburjen. Povedal nam je. da so bili v omari, ki je na hodniku pred ravnateljstvom, važni dokumenti. Neznanci so dobršen del dokumentov požgali. »LI-
NA SLOVENSKIH ŠOLAH DANES NE BO POUKA
Zaradi stavke v znak protesta ob podlem atentatu na o-pensko nižjo srednjo šolo danes na vseh slovenskih šolah ne bo pouka. Tako šolniki kot dijaki se bodo udeležili protestne manifestacije, ki bo ob 9. uri pred opensko šolo »Srečko Kosovel*.
ničili so,» nam je dejal ravnatelj, »osebne mape profesorjev, ifbkumen-te dijakov, spričevala, razne odloke, pa sezname dopustov profesorjev in druge mape. Jasno je, da gre za veliko škodo, saj je arhiv vseboval dokumentacijo, ki služi šolskemu poslovanju. Tudi v profesorski zbornici so zažgali nekatere šolske zvezke in raztrgali dnevnike.* Ko smo prišli v šolo »S. Kosovel* je bilo marsikaj že pospravljeno, vseeno pa smo videli, da so se neznanci zagnali v sobe in nad dokumente z veliko zažigalno ihto. Profesorji so nam podrobno razkazali znake divjanja. V tajništvu so zlikovci pometali iz predalov vse mape, dokumente, v profesorski zbornici so zažgali tudi okensko zaveso, zublji pa so poškodovali bližnjo mizo in pod. Še prej so neznanci pometali iz omar zvezke, plošče, dnevnike in skakali po njih. Pri vsem tem je bila sreča, da so bili papirji tako spravljeni, da ni prišlo do večjega požara, morda ni do tega prišlo tudi zato, ker so bila okna zbornice zaprta in soba ni bila prezračena in v njej ni bilo prepiha.
Takoj po odkritju »napada* na šolo, so prišli na mesto policaji openskega komisariata, člani politične policije Digos in policisti znanstvenega oddelka. Preiskave so torej v teku. Moramo pa zapisati, da zlikovci niso pustili nobenega znaka ali napisa, ki bi kazali na to ali ono skupino političnih skrajnežev. Jasno pa je, da so neznanci poznali šolsko poslopje. V šolo so namreč vdrli tako, da so razbili okno ob zadnjih vratih, ki peljejo na vrt; še prej pa so se znesli nad rožami in razbili vrsto lončenih posod.
Vandalsko dejanje je seveda pomenilo za profesorje in dijake ve liko razburjenje. Takoj so se zbrali v protestni sprevod, ki je krenil do openske slovenske osnovne šole. Dijaki so v povorki nosili letaka z napisom: »Hočemo jamstvo' za mirno sožitje, nemoten obstoj in razvoj slovenske šole — Ogenj na šoli* in «Za mirno sožitje in razvoj*. Po sprevodu so šli učenci domov.
Profesorji in dijaki so vandalsko dejanje takoj ocenili kot hudo provokacijo proti slovenski šoli. Kot se je novica razširila, tako se je razširilo tudi ogorčenje naših ljudi na Krasu in potem po vsem Tržaškem.
Združcnie staršev, diiaki in profesorski zbor so sklenili, da priredijo danes protestno stavko in sprevod po Opčinah. Zbirno mesto bo pred šolo «S. Kosovel* ob 9. uri. Povorka bo šla po Opčinah do slovenske osnovne šole. Na manifesta cijo so vabljeni prebivalci Opčin, dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol, politični predstavniki, or ganizacije, skratka vsi, ki namera vajo izraziti svoj oster protest proti hudemu fašističnemu izzivu in proti dejanju, ki pomeni tudi napad na vso slovensko narodnostno skupnost. Po sprevodu bo v Prosvetnem domu na Opčinah protestno zborovanje.
Za danes je Sindikat slovenske šole oklical stavko vseh slovenskih šol na Tržaškem in t»ko izrazil o-gorčen protest nad zlikovskim dejanjem.
Predstavniki staršev šole «France Bevk» pri Marrosuju
V zvezi s položajem na openski slovenski osnovni šoli je včeraj dopoldne tržaški prefekt Marrosu sprejel delegacijo staršev, ki so jo sestavljali Stojan Spetič. Matejka Peterlin in Aljoša Volčič. Ti so prefekta seznanili s situacijo ter še enkrat poudarili željo in zahtevo, da morajo ostati vsi otroci v isti. sedanji šoli ter da morajo pristojne oblasti poskrbeti za ustrezne prostore. Skratka, prostorski stiski bo treba najti trajno rešitev.
Prefekt Marrosu je predstavnikom staršev osnovne šole »France Bevk* izjavil, da bo res treba rešiti to vprašanje in da se bo sam pozanimal in pogovarjal s pristojnimi organi, da se najde zadovoljiv izhod.
Stavka dijakov DTTZ Zija Zois
Takoj po nezaslišanem dejanju so se dijaki openske nižje srednje šole zbrali in šli v sprevodu s transparenti po openskih ulicah, da bi opozorili prebivalstvo o vandalski akciji, ki ne sme ostati nekaznovana
Dijaki DTTZ Žiga Zois so včeraj po prvi uri zapustili šolske prostore v znak protesta, ker ravnatelj ni uslišal njihove prošnje po ukinitvi odmorov med vsako učno uro. V svojem poročilu dijaki pravijo, da podaljšanje pouka zaradi odmorov povzroča znatne težave pri prevozu, še posebno dijakom iz okolice. Na koncu dijaki še grozijo, da ne bedo stopili v šolske prostore, dokler se stanje ne bo spremenilo.
NADALJUJE SE PROTESTNA AKCUA DEMOKRATIČNIH STRANJ
Zaradi odsotnosti večine svetovalcev se pokrajinski svet sinoči ni sestal
Zasedal pa bo lahko danes dopoldne, ko je za njegovo sklepčnost potrebno prisotnost le desetih svetovalcev ■ Tudi občinski odbor deluje, kot da hi se prav nič ne zgodilo
Pokrajinski svet, ki ga je sklical odbor Liste za Trst, se sinoči ni sestal: manjkalo je namreč zadostno število svetovalcev, saj se tudi tokrat predstavniki KPI. KD, PSI, SSk in PSDI niso udeležili seje: sicer pa sta tudi v listarskih vrstah manjkala dva predstavnika, odbornik Cavicchioli in svetovalec Mayer: odsoten je bil tudi en mi-sovski svetovalec, ki je bil po besedah predsednika zadržan drugod. Prisotnih je bilo torej le deset svetovalcev — stranke ustavnega loka jih skupaj imajo 17 — tako da ni predsedniku ostalo drugega, kot da je sejo odložil na danes dopoldne. ob 9.30 v drugem sklicanju; kot znano, je za njegovo sklepčnost potrebna prisotnost le tretjine svetovalcev: lista sama jih ima enajst, tako da bo pokrajinski svet na današnji seji lahko zasedal in sklepal. Na dnevnem redu sta dve točki: imenovanje revizorjev za leto 1981 in izvolitev predstavnika pokrajine v upravni svet tržaške univerze: na začetku seje bo predsednik poročal glede sodelovanj pokrajine na komemoraciji v Marzabottu.
Znani so razlogi, zaradi katerih se KPI, KD, PSI, SSk in PSDI -
OB ATENTATU NA OPENSKO SREDNJO ŠOLO «SREČKO KOSOVEL«
Ogorčen protest demokratične javnosti in ustanov
Vandalski napad na slovensko srednjo šolo Srečko Kosovel na Opčinah je vzbudil med vso slovensko javnostjo veliko razburjenje. Najprej so seveda na podlo dejanje reagirali profesorji, dijaki in starši učencev prizadete šole. Nakar so zavzele stališče do napada šolske, sindikalne, kulturne, noli-tične in druge organizacije. Tako je združenje staršev osnovne šole France Bevk na Opčinah izrazilo »vso svoio solidarnost ravnatelju, profesorjem in dijakom ob vandalskem dejanju na šolo*, ter izrazilo željo, da bi pristojni organi čim preje izsledili in kaznovali krivce. V popoldanskih urah se je sestalo tajništvo Sindikata slovenske šole in izdalo tiskovno sporočilo, v katerem med drugim oklicuje celodnevno stavko učnega, neučnega in vodstvenega osebja na rolah vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini in poziva vs» šolsko, osehje.. da.se udeleži protestnega zborovanja in povorke, ki bosta danes, 13. oktobra, ob 9. uri na Opčinah ter zah teva od pristojnih oblasti, da «čim prej izsledijo in kaznujejo krivce napada*. Tudi ravnatelji sloven-
skih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem «obsoja,io to zločinsko dejanje in izrekajo prizadeti šoli, ravnatelju, profesorskemu zboru, učencem in njihovim staršem svojo popolno solidarnost in pozivajo varnostne organe in odgovorne oblasti, da s temeljito preiskavo ugotovijo zločince in ukrenejo vse potrebno, da se podobna, zlonamerna dejanja proti .slovenskim šolam ne bodo več ponavljala*.
Ob zažigal nem napadu na slovensko srednjo šolo na Opčinah je Slovenska kulturno-gospodarska zveza izdala naslednjo izjavo:
Izvršni odbor in odbor za šolstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze z ogorčenjem obsojata zažigalni atentat na slovensko nižjo srednjo šolo »Srečko Kosovel* na Opčinah, ki po načinu izvedbe in izbiri cilja, ob vsph drugih a tentatih na spomenike NOB, šolska poslopja, slovenske kulturne, športne ustanove in sedeže, spominja na tragične čase divjanja črnega škva-drizma v Trstu in na Primorskem.
Da je bil ta najnovejši atentat na slovensko šolo izvršen na Opčinah, ni naključje. Pray na Opči-
Neznani vandali so zažgali vrsto važnih dokumentov, ki si jih ogleduje tudi policist. Ali bodo zažigalce prijeli?
nah, toda tudi drugod, obstajajo nerešena vprašanja slovenskih šol in starši slovenskih otrok na Opčinah si prav zdaj prizadevajo, da bi se vprašanje prostorske ureditve za razrede slovenske osnovne šole rešilo na način, ki bi zadovoljil potrebe slovenske šole in istočasno tudi italijanske v duhu strpnosti in sožitja, ki si ju želi velika večina prebivalstva. Toda prav strpnost in sožitje sta očitno napoti tistim oboževalcem tragične preteklosti, ki bi za svoje nacionalistične in rasistične cilje hoteli zastrupljati vzdušje, ponovno zanetiti ozračje sovraštva in preprečiti demokratični razvoj ter z njim uveljavljanje in spoštovanje pravic slovenskega prebivalstva.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza zato v imenu vseh svojih članic poziva vse Slovence in demokratično italijansko prebivalstvo, da se strnejo v naporih, za utrditev demokratičnega sožitja proti škva-drističnim in drugim netilcem sovraštva in da povečajo napore za končno zakonsko ureditev pravic slovenske narodnostne skupnosti;
pristojne šole pozivajo oblasti naj brez odlašanja razrešijo vsa odprta vprašanja slovenskih šol:
varnostne organe pa pozivajo, naj uvedejo resno preiskavo, in izsledijo storilce tega podlega dejanja.
Dijakom, staršem, neučnemu in učnemu osebju ter ravnateljstvu slovenske nižje srednje šole »Srečko Kosovel* pa izreka SKGZ vso svojo solidarnost.* Podlo dejanje je ožigosal tudi devinsko - nabre-žinski občinski odbor, ki ugotavlja, da ima »tepistično rovarjenje namen netiti nesporazum med dvema tu živečima skupnostima.*
Stališče do tepističnega dejanja je zavzela tudi sekcija KPI z Opčin in od Banov, Njeni člani so se zbrali na izrednem sestanku in ugotovili, »da se tepistična dejanja nekaznovano ponavljajo proti slovenskim šolam, partizanskim spomenikom, sedežem demo»ratič nih organizacij in ustanov.* Člani openske sekcije KPI odločno zahtevajo, da pristojne oblasti in organi javne varnosti «prevzamejo vse konkretne ukrepe, da se prepreči fašistom svobodno izvajanje vandalskih dejanj, ki preveč spominjajo na temne čase preteklosti* in pozivajo vse k budnosti in mobilizaciji.
O zažigalnem napadu in o problemih slovenskih šol nasploh je izdal tiskovno poročilo izvršni odbor Slovenske skupnosti. V poročilu je najprej govor o avtonomiji slovenske šole in o raznih trenjih ob začetku šolskega leta in o večkrat preveč birokratskem vodenju in reševanju problemov šol. Poročilo se nadaljuje z izjavo, da je izvršni^ odbor SSk zaprepaden* nad nočnim
napadom med nedeljo in ponedeljkom na slovensko srednjo šolo S. Kosovel, prav na Opčinah in vandalskimi dejanji običajnih — neznancev — ki jih je mogoče logično povezati s problemom prostorov v osnovni šoli pri tramvajski postaji. Pobudniki takšnih nasilnih dejanj*, pravi nadalje poročilo »so lahko samo politični dediči škvadrizma in fašizma pri nas, ki nasprotujejo mirnemu sožitju in enakopravnemu demokratičnemu dialogu*. Deželni svetovalec SSk Drago Štoka je ob tem dejanju vložil deželnemu svetu interpelacijo, v kateri sprašuje, »kaj namerava deželni odbor ukreniti, da se odkrijejo in kaznujejo, kot to zakon predvideva, avtorji nedopustnega in barbarskega dejanja.*
Tudi komisija za"	^Ttžžške
avtonomne federacije KPI ostro obsoja atentat na opensko šolo in med drugim piavi v svojem tiskovnem sporočilu, da gre za očiten »poskus kaljenja miru v delikatnem trenutku, ki ga preživlja šolsko sožitje in sodelovanje*. Nekatere sku pine imajo za cilj «pravi poročilo* ustvariti nezaupanje in sovra-
štvo med Slovenci in Italijani ter oživeli rasistično kampanjo proti slovenski narodnostni skupnosti in njenim ustanovam*.
Zveza slovenskih kulturnih društev pravi, da je bila »slovenska šola na Tržaškem spet tarča vandalskega izpada* in izraža solidarnost prizadetemu učnemu osebju, dijakom in staršem ter «odločno podpira zahtevo, ki so jo Openci naslovili pristojnim državnim organom, naj zajamčijo Varnost slovenskih šolskih ustanov.*'
Tržaški partizanski pevski zbor Pfnko Tomažič izraža «ob ponovnem izbruhu fašističnega nasilja, ki je tokrat prizadelo šolo s slovenskim učnim jezikom na Opčinah svoje ogorčenje nad sramotnim dejanjem*.
O podlem poslrliŠu požiga na slovenski srednji šoli S. Kosovel je zavzelo stališče športno združenje Sloga in ga označilo »kot ponoven poskus ustrahovanja naših ljudi*. ŠZ Sloga z ogorčenjem obsoja dejanje in izreka vso svojo solidarnost ravnatelju, profesorskemu zboru, neučnemu osebju, staršem predvsem pa dijakom.
za občino pride v poštev tudi PRI — niso udeležile seje: stranke u-stavnega loka namreč konlestirajo zadržanje LpT, ki ne glede na voljo večine obeh skupščin, ki predstavljata široko večino vsega prebivalstva, hočeta še naprej upravljati mesto in pokrajino. Listi zato ne priznavajo pravice do sklicanja sej, ker bi pač morala — tako poudarjajo — po zavrnitvi proračunov odstopiti. Lista pa se ni držala te ustaljene prakse, ki jo narekujejo sicer nenapisana pravila demokratične korektnosti, ampak je kljub vsemu ostala na svojem mestu in si lasti pravico do u pravljanja.
Enako kot na pokrajini je tudi na občini, kjer je bil občinski svet že sklican za soboto v prvem in za ponedeljek v drugem sklicanju. Medtem pa občinski odbor deluje, in sprpjema važne sklepe. Kot poroča tiskovna nota, je na včerajšnji seji sprejel preko sto sklepov, med katerimi tudi nekaj zelo važnih, z urbanističnega področja, ki bi gotovo zahtevali široko razpravo v občinskem svetu, pa tudi take, ki so bolj v skladu s sedanjim že predvolilnim vzdušjem. Občinski od bor se torej ravna, kot da bi se nič ne zgodilo in se dobesedno požvižga na voljo večine, ki mu oporeka pravico do upravljanja.
Stavka «avtonomnih» železničarjev brez posebnih nevšečnosti
Sinoči ob devetih sc ie končala enodnevna vsedržavna stavka železničarjev, ki so včlanjeni v samostojnem sindikatu FISAPS - CISAL. Za potnike je bilo to seveda nev-šečno, vendar ni stavka povzročila posebnih težav in zastojev v železniškem prometu, tako tudi na Tržaškem in v drugih pokrajinah naše dežele ne.
MARIJU MAGAJNI
ob lepem življenjskem jubileju izreka prisrčne želje in da bi se še mnogo let čil in zdrav potepal po naših krajih gostilna »Pri studencu» Dolina
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan draga nona ERMINIJA iz Boljunca. Vse najboljše ji želita Marina in Denis.
OB NEDELJSKI SKUPŠČINI TRŽAŠKEGA ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV
Krvodajatev zakonsko bolje urediti
»Kljub neugodnemu vremenu je to za nas bleščeč dan. Kakor kri povezuje najraznovrstnejša in drug od drugega tudi najbolj oddaljena tkiva človeškega organizma, tako dajanje krvi združuje ljudi različnih narodnosti: tudi zato, ker ljudje nič drugega niso, kot celičice prostranega organizma, ki mu pravimo člo veštvo.* Tako je naglasil predsednik tržaškega združenja krvodajalcev Claudio Gentile na predvčerajšnji skupščini ADS, med katero so obnovili vodstvo zaslužne ustanove in podelili zlata, srebrna in bronasta odličja ter diplome najbolj zvestim krvodajalcem. To je tudi bil tradicionalni «dan krvodajalca*.
V združenju je danes 12.723 članov, ki sicer niso vsi aktivni, deli pa se na 19 krvodajalskih sekcij, katerih zadhja je bila ustanovljena prejšnjo nedeljo v Dolini. Krvodajalska dejavnost se uspešno odvija, lahko pa bi se še lagodneje in
brže, ko bi odpravili prostorske in druge težave, ki nemalo zavirajo delovanje imunotransfuzijskega središča v prostorih glavne mestne bolnice (Ul. Pieta 4). Razmere, kakršne danes vladajo v tem centru, je poudaril predsednik Gentile, nikakor ne delajo časti mestu, ki šteje med svoje sinove prof. Sturli-ja. Sturli je leta 1901 odkril dotlej neznano krvno skupino AB.
Težave so tudi drugje, kot so nam pojasnili v združenju ADS. Že dalj časa tečejo pogajanja za odprtje krvodajalskega oddelka v otroški bolnici Burlo, vendar kljuo formalnim obljubam zaenkrat brezkoristno. Vrata ostanejo vsekakor odprta. Predvsem pa se krvodajalsko združenje že dolgo bori za zakonsko ureditev tako imenovane citoafere-ze, to je delnega odvzemanja krvi prostovoljcem za potrebe bolnikov. Za kaj gre?
S posebnim aparatom krvodajalcu
odvzeto kri centrifugirajo, jo torej razdelijo po sestavinah: če bolnik potrebuje le krvne ploščice (trombocite), jih pač izločijo, preostale sestavine, kakor so rdeče krvničke (eritrociti) in bele krvničke (levkociti) pa krvodajalcu znova vbrizgne-jo v krvni obtok. In tako naprej. Postopek traja kake tri ure in pol, njegove važnosti pa gotovo ni treba posebej poudarjati.
Združenje ADS je pred časom pritisnilo na pristojne oblasti, da bi izdale poseben zakon .o redni uporabi takšnih aparatov oz. njiho vi pomnožitvi. Kot vse kaže, ne zaman: senatorka Jelka Gerbec je javila, da bo senat o zadevnem osnutku razpravljal že prihodnje dni, nakar bo osnutek romal pred poslansko zbornico in upati je, tako pravijo pri ADS, da se zakon v najkrajšem odobri.
Tržaško združenje krvodajalcev
ŠE VEDNO NEPOJASNJENA DINAMIKA NEDELJSKE NESREČE V FURLANIJI
Smrtna nesreča štirih Tržačanov v čelnem trčenju pri Palmanovi
Žrtve nedeljske prometne nesreče Pletro Cavalli, njegova žena Letteria Trovatello in družinska prijateljica Marta Aimino
Še vedno ni pojasnjena dinamika strahovite prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo vzečer na Napoleonski cesti med Codroipom in Palmanovo, v kateri so izgubili življenje štirje Tržačani in en Furlan. Za posledicami silovitega trčenja med avtomobiloma, ki sta ju upravljala 30-letni Frediano Per-toldi iz Lestizze v videmski pokrajini in 52-letni policijski apuntat Pietro Cavalli iz Trsta, Ul. Grunht 19, sta umrla že na samem kraju nesreče oba voznika. Trije potniki v Cavallijevpm avtomobilu, ki so jih z največjimi tažavami izvlekli iz skrotovičene pločevine, njegova 44-letna žena Letteria Trovatello, 5-letni sinček Paolo in 73-letna družinska prijateljica in soseda Marta Aimino - Madaro pa so umrli med prevozom v bolnišnico, oziroma takoj po sprejemu na oddelek za oživljane v videmski bolnišnici in v osrednji bolnišnici v Palmanovi, kamor so pripeljali obe ženski v obupnem stanju.
Policist Pietro Cavalli, ki je bil zaposlen pri pomorski policiji, se je v nedeljo vračal iz Pordenona, kjer se je z družino udeležil koncerta polifonskega zbora iz cerkve Santa Maria Maggiore, v katerem že nekaj let sodelujejo njegove tri hčere, 20-letna Antonelia, 19-letna Patrizia in 15 letna Cri-stina. Tri hčere, ki so se vračale z avtobusom skupaj z drugimi člani zbora, so prav kmalu prišle na
ima sedež v Ul. Cavalli 2/c. (dg) sam kraj nesreče, kjer so videle
posledice strahovite nesreče, ki je tako kruto prizadela njihovo družino.
Smrt štirih Tržačanov je globoko odjeknila v Trstu, čeprav družina Cavalli nima v Trstu nobenega sorodnika, v našp mesto se je nam* reč preselila iz Messine.
Sodni postopek proti ugrabiteljema bolgarskega begunca
Tržaški preiskovalni sodnik Ben-no Boschini je včeraj sprožil sodni postopek proti bolgarskima državljanoma. 34-letnemv Ivanu Mla-denovu in 47-letnemu Teodoru Bo-gjilovu Vounovu, ki ju obtožujejo sodelovanja pri ugrabitvi sodržavljana Stojana Tassova.
Obtoženca naj bi Tassova ugrabila po naročilu in to le nekaj dni potem, ko je le ta zaprosil za politično zatočišče v Italiji. Iz Italije naj bi ga spravila skozi mejni prehod pri Fernetičih, skritega v tovornjaku TIR. To se je zgodilo 31.1.1977. Vendar je ugrabitev in nasilna vrnitev Bolgara prodrla v javnost šele 12.3.197", ko je milanski dnevnik H Giorno objavil poročilo pariške sekcije Amnesty international. Takrat so se začele tudi preiskave krajevnih sil javne varnosti, ki so se končale 29.1,1979
s podpisom zapornih nalogov za oba obtoženca.
O Mladenovu niso dobili nobenih stvamejših podatkov, glede Vou-nova pa so ugotovili, da se ie vrnil v Bolgarijo. Prav Vounov, ki je stanoval v Ul. Coroneo 41, naj bi biL vodja te ugrabitve. Ko je živel v Trstu se je izdajal za predstavnika bolgarskega prevoznega podjetja »DSO - MAT*, vendar je bil član bolgarske obveščevalne službe.
Včeraj popoldne, približno ob 15. uri, so sprejeli na zdravljenje v tržaško bolnišnico 51-letnega Guida Furlana iz Trevisa. ki se je ponesrečil v tržaški ladjedelnici San Marco. Z električno stružnico si je odrezal del desnega palca. Zdra viti se bo moral mesec dni.
Volitve za obnovitev šolskih svetov
Šolsko skrbništvo javlja, da zapade jutri, 14. oktobra, rok za izoblikovanje volilnih komisij na šolah in v otroških vrtcih v zvezi z bližnjo obnovitvijo pokrajinskega šolskega sveta in šolskih svetov v okrožjih št. 16, 17 in 18. Komisije bo imenoval šolski skrbnik na osnovi priporočil posameznih zborov učnega o-sebja.
Na daljših progah so vlaki — potniški in tovorni — vozili z manjšimi zamudami, na krajših progah je to ali ouo železniško kompozicijo zamenjal avtobus. Prehodi čez železniške tire ie ponekod niso bili zavarovani.
Po podatkih avtonomnega sindikata se je stavke udeležilo 25 od sto železničarjev, ki naj bi s prekrivanjem rok okrnili železniški promet v merilu 40 odstotkov. Stvar-nejša ocena pa kaže, da .je k stavki pristopilo samo 16 do 17 od sto železničarjev in da se ie promet zmanjšal le za kakih 30 odstotkov.
Pojutrišnjem, 15. t.m., ob 21. uri bodo začeli stavkati tudi železničarji, ki se združujejo v sklopu enotne zveze CGIL, CISL. UIL; tudi ta stavka bo enodnevna (do devetih zvečer v petek) Protest velja pripisati okoliščini, da so se pogajanja sindikalistov z ministrom Za prevoze Balzamom za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, ki je zapadla kanec decembra 1980, razbila. Zakaj? Ker ie Balzamo predlagal, naj bi zapadlo pogodbo podaljšali za leto dni, kar ie za sindikate in uslužbence državne železniške uprave pač nepojmljivo.
Komisija za načrt «Trst - FJK - Evropa» pri minisru AbLu
Prihodnjo sredo bo v Rimu zaključni sestanek komisije, ki je bila ustanovljena za uresničitev integriranega načrta »Trst - Furlanija -Julijska krajina - Evropa*; v bistvu gre za paket posegov in pobud. s katerimi bi si dežela, še posebej pa tržaška in goriška pokrajina, zagotovile važnejšo vlogo na evropski ravni.
Minister za komunitarno politiko Abis je namreč sklical delegate dežele, vladnega komisariata, občinskih in pokrajinskih uprav iz Trsta in Gorice, trgovinske zbornice, pristaniške ustanove in ustanove za industrijsko cono v Trstu, ki bodo morali skupno s predstavniki raznih zainteresiranih ministrstev odobriti pripravljene načrte. S tem bo dejansko zaključeno pripravljalno delo, ki ga je koordinirala deželna u-prava FJK v sodelovanju z neposredno zainteresiranimi krajevnimi ustanovami. '
Sporazum med Kuvajtom in miramarslrim centrom
Pojutrišnjem bosta ravnatelj mi-ramarskega Centra za teoretsko fi-ziko prof. Salam in ravnatelj kuvajtskega sklada za pospeševanje znanstvenih dejavnosti podpisala sporazum o poglobitvi sodelovanja med kuvajtsko univerzo in arabskim svetom sploh na eni ter miramar-sko mednarodno ustanovo na drugi strani. Omenjeni kuvajtski sklad bo Po navedenem sporazumu prispeval vsako leto miramarskemu centru
50.000	ameriških dolarjev.
Režiser Boris Kobal v Mestnem gledališču ljubljanskem
Mestno gledališče ljubljansko bo drevi imelo svojo drugo premiero, ki je za nas toliko bolj zanimiva, ker so jo pripravili tudi naši u-melniki. Gre za uprizoritev jugoslovanske praizvedbe dramskega besedila sodobnega srbskega dramatika Dragana Tomiča »Razpotje*.
Delo je režiral mladi tržaški režiser Boris Kobal, ki se čedalje bolj uveljavlja v vseslovenskem dramskem prostoru. Kobal pa ni e-dini drevišnji tržaški umetnik, ki sodeluje v Ljubljani, saj v prečki je oskrbel sceno, glasbenik A-leksander Vodopivec in kostumografinja Marija Vidau. Predstava V Ljubljani se bo začela ob 19.30. stavi sodelujejo še Marjan Kravos,
Razna obvestila
Zveza bivših partizanov Prosek • Kontovel vabi vse bivše borce NOV, aktiviste OF, simpatizerje in mladino na občni zbor, ki bo jutri, 14. t.m., ob 20.30 v dvorani Soščeve hiše na Proseku. Prosimo točnost. Odbor.
KD Slovan sporoča, da bodo pevske vaje za sezono 1981 82 ob torkih za ženske in ob petkih za moške v prostorih Gozdarske zadruge na Padričah ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
Na državni osnovni šoli Albert Sirk v Križu se bo jutri, 14. t.m., začelo vpisovanje na tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ki jih v akademskem letu 1981-1982 za odrasle Križane prireja ljudska univerza iz Trsta. Vpisovanje se bo nadaljevalo vsak ponedeljek, sredo in petek, od 19. do 21. ure do vključno 23, oktobra 1981, Vpisnina za vsak tečaj je 5.000 lir.
tssm
V spomin na Rudija Mahniča darujeta Anica in Milan Slokar 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Zvezo slovenskih upokojencev.
Ob smrti bivšega pevca Josipa Grgiča izreka iskreno sožalje družini in svojcem KD Lipa.

Gledališča
S S G
Danes ob 20. uri gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta v gledališču v Kopru s »Punčko*.
VERDI
Kot napovedano se bo operna sezona 1981/82 začela v torek, 27. t.m., ®b ^.20 .uri z Verdijevo opero «Na-bucco*.
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje kampanja za nove abonmaje- Zapadel je rok za obnovo starih abonmajev, zato bodo ta mesta oddali novim prosilcem, ki jih je letos nad sto. Bloke novih abonmajev se bo lahko dvignilo v prihodnjih dneh vedno pri blagajni gledališča (tel. 631 948).
ROSSETTI
Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju — Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upoko jence. Potrditev stalnih redov do 15. t.m. Informacije pri Teatru Sta bile tel. 567-201 /2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti
Si
GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu
KONCERTNI ABONMA Sezona 1981-82
23. oktober. 1981: -13. november 1981:
25.	november 1981:
11. december 1981: 8. januar 1982:
22. januar 1982:
26.	februar 1982:
26. marec 1982:
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 13. oktobra
EDVARD
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 17.24 — Dolžhia dneva 11.05 — Luna vzide ob 17.51 in zatone ob 5.46.
Jutri, SREDA, 14. oktobra NEDELJKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,9 stopinje, najnižja 13. ob 18. uri 15,5 stopinje, zračni tlak 1003.3 mb pada, brezvetrje, vlaga 54-od-stotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19.8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Simone Sava-rin, Francesco Baglio.
UMRLI SO:	86-letni _ Giuseppe
Matzaun, 84-letni Alessaridro Bon-gardi, 56-letni Carmine Ruggieri, 71-letni Eliseo Tonchella, 91 letni Riccardo Polo, 51-letni Silvano Ro-jnor, 82-letni Pietro Cink, 89-letni Nicolo Bonifacio. 76-letna Caterina Cosljanieh vd. Mosetti, 74-letni Na-tale Millo.

TRIO LORENZ, .	-. , %	-
sodeluje Jože Falout, rog MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE,
dirigent Stojan Kuret PRIMOŽ 'NOVŠAK, violina RoLF MASER, klavir VLADIMIR KRPAN, klavir IRENA GFAFENAUER, flavta ACI BERTONCELJ, klavir TRIO Dl TRIESTE MARJANA LIPOVŠEK, alt MARIJAN LIPOVŠEK, klavir SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, sobst Žarko Hrvatič, violina MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA iz Kopra, dirigent Mirko Slosar
— Mladinski, in invalidski 12.500 lir (parter) — ^ladinski in invalidski 9.000 lir (balkon)
Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 11. do 13. ure.
23. april 1982:
CENE ABONMAJEV
—	Parter 23.000 lir
—	Balkon 15.000 lir
Kino */
.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
-Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. Ul. Commerciale 26 in Trg XXV. a prila 6.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drev. XX Settembre 4 in Ul. Ber-Bini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drev. XX Settembre 4 in Ul. Ber-
nini 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tol. 226-165; Opčine: tel 211 (Kil; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: m,;, ,218137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure toL 732 627, predpraznična od 14. do 2L ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68 441.
Ariston 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »This is Elvis».
Ilitz 14.30 «Excalibur».
Eden 15.30 «La pelle». Režija Eliana Cavani. M, Mastroianni, Ken Mar shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «Storie di ordiuaria follia*. O. Muti, B. Gazzara. Pre povedan mladini pod 18. letom
Fenice 17.30 »Tarzan, 1’uomo scim-mia». Bo Derek.
Cristallo Danes zaprto. Jutri »Hor-ror show». Prepovedan mladini pod 14. letom,
Aurora 16.Oo' «Ricomincio da tre* Massimo Tpoisi.
Capitol 16.30 «The blues brothers*.
Moderno 15 30 - 17.40 - 19.50-22 00 «Papillon». Dustin Hoffman, • Ste-ve McQueen.
Miguon 16.00 «Profondo rosso*. Prepovedan mladini pod 14. letom
Filodrammatlco 15.00 «Porno agen zia Siscopa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00—22 15 «Sexy diabo-lic story». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Letti selvag-gi». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «11 paradiso del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «11 patrimonio di Maria Brown».
SLOVENSKO
^^^LEDAUŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1981 - 82
FERDO KOZAK
« P U N Č K A »
Dramatična zgodba v 5. slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936
Režija: JOŽE BABIČ Ponovitve:
Jutri, 14. t.m., ob 20.30 — a-bonma red D — mladinski v sredo;
v Četrtek, 15. t.m., ob 20.30 — abonma red E — mladinski v četrtek.
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, telefon 734 285.
Vse abonente prosimo, da pri blagajni Ku!turnega doma dvignejo svoje izkaznice ,(od 9. do .,14 in od 18. do 20. ure).
Prosveta
Izleti
KD Lipa obvešča, da ima na razpolago abonmaje za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Interesenfi'Wj'5e'~zglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 21. do 21.30 v Bazoviškem domu.
JEAN Super Jonny
POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO
TRG LIBERTA’ 3/A TRST
Sekcija KPI občine Dolina organizira dvodnevni izlet 24. in 25. t.m. v Kumrovec in Ptuj. Na razpolago je 50 mest. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu sekcije. Cena 45.000 lir.
Združenje Union - Podlonjer javlja, da po zelo uspelem nedeljskem izletu ponovno prifddi enodhbvni iz let 18. t.m. v Hrastovlje z ogledom fresk.. nato skozi komaj dokončan, predor pod Učko do Moščeničke Drage. Vpisovanje danes in v petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - .telefon 732858 ali 64459.
M.liochi
pori
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESLJAN (Center)

GROZDJE ZA VINO
š^4gsuPER0RT0FRLJTTIC0L0 " Tr9 Cagni1
w ,za 1 p *
SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT
konfekcija za vse
OD
otroka
DO
odraslega
Pričakujemo Vas z novimi kolekcijami za iesen/zimo po najugodnejših cenah
TR2IC
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 t- TEL. (0481) 44557
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
V CENTRU Križa oddamo v najem lokal. Za informacije telefonirati na št. 040/220 216 ob uri kosila.
IŠČEMO za' odkup .industrijsko zgradbo veliko približno 2.000 kv metrov, v goriški industrijski coni, Ponudbe na tel. 0481/32-517.
IŠČEMO sodelavca za .zanimivo ko mereialrto dejavnost.' Delo vezano na potovanja. Interesenti morajo obvladati slovenski in italijanski jezik. Pismeno naj se obrnejo na Meblo italiana, Tržaška cesta št. 138/40 v Gorici, z navedbo kratkega življenjepisa ter dosedanjih delovnih izkušenj.
OSM1CO je na Hrvatih 86 (Boršt) odprl Bruno Hrvat. ■
PRODAM fiat 128 coupe, 1100 v do brem stanju po ugodni ceni. tel. 040/743071.
TENIS club Devin organizira teniški tečaj za otroke. Za informacije obrnite se na št. (040) 200-785 od 9. do 13. ;in od 14. do 19. ure.
OSMICO je odprl Pepl Sancin ■ Šar-nek Dolina 112, toči pristno belo in črno ’ Vibo.	J
PRODAM lancia beta coupe 1600 letnik 1975. Telefon 040/227284.
PRODAM avto alfa romeo 2UO0 ber lina v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati 040/227222.
KUPIM že rabljeno knjigo Monesi istologia - Piccin. Tel. 040/825246
18-LETNI fant z vozniškim dovoljenjem dobi zaposlitev kot mizarski vajenec. Telefon 040/54390.
	
12. 10. 1981	
Ameriški dolar	1.160,—
Kanadski dolar	970.—
Švicarski frank	632.—
Danska krona	163,—
Norveška krona	200,—
Švedska krona	213,—
Hplandski florint	480.-
Francoski frank	210.—
Belgijski frank	31.—
Funt šterling	2.180.—
Irski šterling	1.870.—
Nemška marka	530.—
Avstrijski šiling	75.50
Portugalski escudo	16,50
Pezeta	12,-
Jen	4,50
Avstralski dolar	1.250,-
Drahma	16,-
Debeli dinar	27,50
Slednji dinar	26,50
Mali dinar	26,—
	
NA NEDELJSKI OTVORITVI PREHODA STANDREZ- VRTOJBA
Goriški avtoprevozniki predočijo potrebe kategorije zunanjemu ministru Colombu
Avtoprevozniki so zborovali v nedeljo - Njihova delegacija bo orisala zunanjemu ministru sedanje težave
ZAKON O PRAVICI DO ŠTUDIJA
odločeno (tako je vsaj pričakovati), kakšna večina vlada v KZE. Kot se govori, so se republikanci, ki so «krivi» za izvolitev socialdemokratskega predsednika KZE, premislili (iz drugih virov prihajajo nasprotne vesti) in nameravajo stopiti v ojnice, ali kot bi se temu reklo s političnim besediščem, bodo tudi v KZE podpirali petstran-karski odbor, takšnega kot vlada v občini in v pokrajini Gorica.
Ob priliki svečane nedeljske otvoritve novega mednarodnega prehoda pri Štandrežu bodo goriški avtoprevozniki orisali italijanskemu zunanjemu ministru Colombu položaj v katerem so se znašli, odkar veljajo nekatere omejitve deviznega značaja v plačilu prevozov med I-talijo in Jugoslavijo. O tem vprašanju smo že nekajkrat pisali. Zaradi težav deviznega značaja so v Jugoslaviji podjetja omejila plačilo prevoza tujim vektorjem. To je spravilo v težave goriške avtoprevoznike, ki so že dolgo let specializirani v prevozih blaga iz Italije v Jugoslavijo in obratno. Medtem ko so pred precej leti imeli goriški avtoprevozniki skoro nekak monopol v tem, se je po že omenjenih jugoslovanskih restrikcijah položaj spremenil in sedaj vrši večino prevo-voz na teh relacijah jugoslovansko avtoprevozništvo. Sicer pa je treba, resnici na ljubo, povedati tudi, da je prevozov manj, kajti zmanjšal se je uvoz blaga v Jugoslavijo.
Goriški avtoprevozniki so se zaradi tega znašli v težavah, tudi ker je zanje težko preusmeriti zanimanje na druga avtoprevozne proge.
Svoj položaj posebno v trenutku ko se odpira sodoben mednarodni avtocestni prehod, ki bo služil predvsem tovornemu prometu, bodo goriški avtoprevozniki orisali zunanjemu ministru Colombu z zahtevo, da posreduje njih potrebe jugoslovanskemu zunanjemu ministru Josipu Vrhovcu.
V nedeljo, so, v dvorani goriške trgovinske zbornice imeli zborovanje, na katerem sta sodelovala tudi goriški župan Scarano in pokrajinski odbornik Bressan. Župan je povedal o stikih, ki jih je imel prav s Colombom v Rimu.
Avtoprevozniki so se po obširni razpravi zmenili, da bodo masovno sodelovali na nedeljski manifestaciji otvoritve mednarodnega prehoda Štandrež - Vrtojba, tako da bodo na tem postajališču parkirali svoje tovornjake in seveda s tem pokazali s kakšnimi kapacitetami razpolagajo. Ne bo to manifestacija protestnega značaja, kot so hoteli nekateri, marveč bo to pri-' spevek k dobrim odnosom na meji.
Delegacijo avtoprevoznikov bo sprejel, kot smo že omenili, italijanski zunanji minister Colombo.
Seja skupščine KZE
prihodnji torek
Splošna skupščina goriške krajevne zdravstvene enote se bo sestala prihodnji torek, 20. oktobra ob 17.30 v prostorih občinskega sveta v Gorici. Na dnevnem redu je razprava o letošnjem (petmesečnem) proračunu in njegova odobritev. Sklepali bodo tudi o številu oddelkov in njihovih pristojnostih, se pravi o dveh zadevah, ki so razpravo o njiju odložili na zadnji seji skupščine.
Medtem se razčiščujejo odnosi j
med strankami, tako da bo kohčno I	______________
PRED RAZPLETOM DOLGOTRAJNE KRI2E ?
PORDENONSKIINDUSTRIJCI SE ZANIMAJO ZA DETROIT
V skrčeni obliki naj bi proizvodnjo hladilnih vitrin prenesli v bližino Pordenona ali Gradišča
Medtem ko delavci podjetja De-1 poročena Ferjančič. Z njo se je
zanov in domačega kulturno-rekrea-cijskega društva Vipava ponovno sestali in razpravljali o predlogu, da se padlim v osvobodilnem boju oddolžijo s postavitvijo spominskega obeležja. Znova in z različnih plati so osvetlili to vprašanje in izbrali organizacijski odbor,' ki ga sestavljajo Mirko Kovic, Stanko Malič, David Malič, Ludvik Pregel in Jožef Čavdek. Po vsej verjetnosti, bo ta odbor še v tem tednu začel z nabiranjem sredstev pri krajanih, da bi zagotovil za postavitev skromnega oboležja primerno vsoto denarja. Pogovorili so se tudi o načrtu in o materialih, ki bi jih uporabili pri gradnji.
Spomenik bo stal, na križišču na Golavnjah, torej na zemljišču, kjer je bil nekdaj kal.
Medle obljube oblasti o podpori beneškim otrokom
Zaradi različnega tolmačenja deželnega zakona v Vidmu in v Gorici so otroci materialno oškodovani
Vprašanje izplačila finančnih podpor učeči se mladini iz sklada deželnega zakona o pravici do študija, konkretno otrokom in dijakom iz Beneške Slovenije, ki stanujejo v dijaškem domu v Goriči in obiskujejo v tem mestu slovenske osnovne in srednje šole (o zadevi smo poročali prejšnji teden), ni še do-kočno razčiščeno. Zagotavljajo nam, da bodo povrnili potne stroške , za leti 1980 in 1{)81, stroškov oskrboval-nipe. pa ne. Zagotavljajo tudi,, da bi morali v prihodnje te podpore redno izplačevati in da do otrok iz Beneške- Slovenije, ki co prisiljeni študirati v Gorici, ker v svojem kraju še vedno nimajo slovenskih šol, tako mačehovskega odnosa ne bo Neč.
Zakaj gre? Dežela je odobrila zakon o pravici do študija in v tem z.akbnu določila finančna sredstva, njihovi) -razdelitev je zaupala po-
SESTANEK NA PEČI
Priprave za postavitev spomenika žrtvam NOB
V soboto zvečer so .se predstavniki organizacije nekdanjih parti-
uiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiii
PRIŠLI SO IZ RAZNIH KRAJEV JUGOSLAVUE TER ZAMEJSTVA
Nad 500 preživelih internirancev Auschwitza se je zbralo ob koncu tedna v Novi Gorici
Na akademiji v Kulturnem domu je govornik Lojze Bukovec omenil tudi internirance v italijanskih taboriščih
V Novi Gorici je bilo v soboto in nedeljo veliko zborovanje preživelih internirancev iz zloglasnega nemškega taborišča Auschvvitz. Bila je prva velika manifestacija te vrste po vojni. Zborovanje so priredili tudi v spomin na štirideseto obletnico prvih transportov iz Slovenije v omenjeno taborišče. Naj poudarimo, da je bil shod zelo dobro pripravljen. To je zasluga Komisije za nekdanje politične zapornike internirance in izgnance pri občinski organizaciji Zveze borcev v Novi Gorici, ter posebnega odbora za srečanje internirancev taborišča Auschvvitz. Slednjega je vodila prizadevna družbenopolitična delavka Marija Kenda - Majda.
Zbralo se je skupaj okrog 500 internirancev skoraj iz vse Jugoslavije ter iz območja Trsta in Gorice. Na slovesni akademiji v soboto pozno popoldne v Kulturnem domu je govoril Lojze Bukovec, član Republiškega' odbora Zveze borččv Slovenije. Razčlenil je poglavitne vidike trpljenja in žrtev Jugoslovanov v nacističnih in drugih taboriščih'’' šftirti, oziroma njihovega deleža v odporniških gibanjih evropskih dežel. Najprej je pozdravil udeležence, med njimi Slovence in Hrvate iz Trsta in Gorice in dejal, «da je potrebno
Slovensko planinsko društvo Gorica (SPDG) obvešča, da je nova telefonska številka urada v Gorici (Ul. Malta 2) (0481) -33 029.
vseh tujih valut
troit iz Tržiča, ki izdelujejo hladilne vetrine, v najrazličnejših, protestnih oblikah javnost opozarjajo na svoj . nevzdržni položaj in zahtevajo posredovanje, se industrijski krogi pogovarjajo o tem. če se splača prevzeti ta obrat in kako ga preurediti, da bi tp' koristilo najprej njim. če pa se njihove koristi «r -kriva jo* z delavskimi, toliko boljše.
Ena izmed možnih rešitev, ki jih nakazujejo industrijci (v tem primeru gre za pordenonski Zanussi in industrijca Dan Vera), je ta, da bi Detroit ukinili, proizvodnjo hladilnih vetrin pa prenesli ali v pordenonski kra.i Vilotta ali pa nekam v okolico Gradišča pri Gorici. Še lansko leto je bilo v Detroitu zaposlenih 500 delavcev, v letošnjem letu je to število zdrknilo na 430, če se bo sedanja kriza nadaljevala. pa se bo še bolj znižalo.
V primeru, da bi pordenonski industrijci prevzeli proizvodnjo Detroit in jo prenesli v kakšen drug kraj, bi najprej občutno skrčili število zaposlenih, morda celo na 150-200 delavcev. S tem bi se odprlo vprašanje zaposlitve preostalih delavcev, za tiste delavce, ki bi sprejeli zaposlitev v novem o-bratu, pa bi morali zagotoviti prevoz.
Kljub vsem nevarnostim, ki jih takšna rešitev vsebuje, bi zagotovitev proizvodnje na drugem kraju vendarle omogočila, da se reši tisto, kar je sploh rešljivo. Veliki industrijski obrati so pri nas v krizi in lastniki, država in zasebnik, se jih skušajo znebiti ali na njihov obseg zmanjšati do tiste mere. ki sta proizvodnja in delavski kolektiv še »obvladljiva*.
Avtomobilistka iz Benetk trčila pri Tolminu
Na nekem ovinku med Tolminom in Doblarji je ob videmski avtomobil trčil beneški avto, ki ga je vozila 66-letna Giovanna Vadnjet,
vozil sin Mario, ki pa se ni poškodoval. S svojim avtom se je pripeljala v goriško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh. Zlomila si je ključnico in se potolkla po glavi, vendar si možganov ni pretresla.
Z mopedom se je zaletel v avtomobil 63-letni Francesco Rosolen iz Ul. Garzarolli 143, Potolkel se je po glavi, okreval bo v 15 dneh.
Rajonska skupščina v Podgori se sestane v petek ob 20. uri ob navzočnosti odbornika za javna dela in podžupana Maria Del Bena in odbornika za finance Lanfranca Zucallija. Na dnevnem redu je razprava o pristojbinah za odplake.
Forluna predsednik trienala v Gradežu
Svojčas smp poročali o uspehu letošnje prve izvedbe evropskega trienala grafike v Gradežu, ki ga je priredila tamkajšnja letoviščar-ska ustanova s sodelovanjem priznanih ustanov iz Benetk in drugih krajev. Pripravljalni odbor te prve izvedbe umetniškega trienala je pozitivno ocenil letošnjo prireditev, in na tem srečanju so podpredsednika poslanske zbornice poslanca Lorisa Fortuno, izvolili za predsednika te umetniške prireditve.
Pričeli bodo seveda priprave za prihodnjo izvedbo, ki bo leta 1984. V tem presledku pa bodo v prihodnjem letu v Gradežu priredili tudi skupno razstavo slikarjev dežele Furlanije - Julijske krajine.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana, tel. 44 387,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor zo Italija 89, tel. 84-443.
obuditi spomine na čas, ko nismo bili ljudje, ampak le številke in ko nismo nikoli vedeli, kaj bomo doživeli že naslednjo uro ali naslednji dan.*
Opozoril je na načrt Hitlerja in Mussolinija, ki sta zasnovala uničenje vseli Židov in Slovanov. Vendar so jima bili pri izvajanju tega genocida v napoto tudi drugi narodi Evrope, zlasti komunisti, zato so jih začeli preganjati in zapirati. Ko pa so bili zapori prenapolnjeni, so začeli ustanavljati koncentracijska taborišča, ki jih nikoli ni bilo dovolj. Iz nepopolnih podatkov izhaja, da je bilo samo na območju tedanje Nemčije preko 800 taborišč, od katerih so mnoga imela podružnice. V njih so umorili preko 10 milijonov ljudi. Iz štajerske in Gorenjske so že leta 1941 izselili v Šlezijo, na Hrvaško in v Srbijo preko 60 tisoč ljudi. Hoteli so jih izseliti še. 100 tisoč, vet); dar jim je vstaja slovenskega na-, roda preprečila izvedbo tega načrta Namesto izseljevanja pa so začeli- še bolj preganjati in Streljati rodoljube misleč, da jih bodo odvrnili od organiziranega upora proti okupatorjem. Lojze Bukovec je v nadaljevanju svojega govora naglasil, «da so italijanski fašisti začeli preganjati in zapirati antifašiste takoj po okupaciji Slovenije, pri čemer so zlasti iskali primorske Slovence, ki so se pred vojno zatekli v Jugoslavije. Ko so bili zapori polni so začeli organi-, zirati koncentracijska" taborišča, na Rabu, v Gonarsu, Reniociju, Viscu, Padovi, Trevisu, Cairu Montenotte, pa Zdravščini in Perugii.*
V Auschvvitzu je bilo umorjenih preko 4 milijone ljudi. Med njimi je oilo preko 24 tisoč Jugoslovanov in od tega 1.331 ŠJovencev. Govornik je ob tem spomnil, da so' «leta 1944 prav iz tega področja, kjer smo se srečaji, pregnali preko 7U0 prebivalcev, med njimi največ žensk. Deskle in .Kromberk so popolnoma izpraznili in vaščane transportirali v zloglasni Auschwitz.»
Lojze Bukovec je svoj govor na shodu internirancev v Novi Gorici takole nadaljeval: »Tako kot opisujejo naše slavne partizanske. brigade svojo zgodovinsko pot, amo se tudi mi nekdanji interniranci organizirali in pišemo svoje spomine iz življenja in bojev v, zaporih in ta-, boriščih. Nekateri spomini so bili že napisani in knjige izdane, nekateri pa pišejo svoje spomine sedaj in med temi so tudi že napisani spomini o taborišču Auschvvitz. ki bodo izšli prihodnje leto pri mariborski založbi Obzorja. Ta zbornik bo še posebno, pester in zanimiv, saj bo obsegal poleg spominov tudi poimenski sez-znam internirancev z njihovimi taboriščnimi številkami.*
Sicer pa v okviru Jugoslavije izvajajo projekt o postopni izdaji serije knjig in drugih dokumentov iz katerih bo razviden delež Jugoslovanov v fašističnih zaporih, u.ietniških in koncentracijskih taboriščih in v odporniških gibanjih drugih držav med drugo svetovno vojno. To je bilo potrebno zato, da bo dokumentiran omenjeni delež, ki je bil zelo velik, mnogo večji, na primer, od žrtev nekaterih drugih narodov in držav, ki sedaj svoj delež v odporniškem gibanju Evrope in sveta precenjujejo in nerealno prikazujejo.
Udeleženci srečanja so ustvarili zelo toplo in prisrčno vzdušje in so sklenili, da se bodo v prihodnje red no in organizirano sestajali. Ob tem so obujali spomin na gorje, ki so ga prestali, pa obsodili primere nasilja in genocida v sodobnih mednarodnih odnosih. Njihova poglavitna misel in težnja je bila očitna že iz gesla srečanja v Novi Gorici, ki se je glasilo »Nikoli več Auschvvitza*. Med bivanjem so si ogledali tudi razstavo o sredn.jeprimorskem okrožju med vojno, ki jo je v Solkanu pripravil Goriški muzej. Udeleženci shoda — bil je pravzaprav mogočna politična manifestacija v korist miru in mednarodnega sodetovania — so poslali tudi pismi Mednarodnemu komiteju rlekdanjih internirancev Auschvvitza, ki ima sedež v Varšavi, ter Zvezi borcev Jugoslavije. V dokumentih o-pozarjajo na grozote, ki jih je moralo prestati človeštvo v boju za osvoboditev in izražajo svojo voljo
ter pripravljenost, da se bodo prizadevali za sožitje in strpnost, da bi svet lahko živel in napredoval v miru. Interniranci iz Auschvvitza v tem okviru čvrsto podpirajo miroljubno politiko svoje domovine Jugoslavije, ki se kaže tudi v prijateljstvu in sodelovanju s sosedno Italijo.
Punk koncert v Gorici
Za sobotni koncert ameriške punk skupine Dead Kennedgs je vladalo veliko zanimanje med tukajšnjo mladino, med ono nekaterih drugih dežel severne Italije in sosednje Slovenije. V soboto popoldne so Gorico napolnili ljubitelji te skupine, oblečeni so bili na najrazličnejše načine, t.j. s tako imenovanimi punk oblekami, ki niso nekaj običajnega. Mirni meščani so nekam začudeno gledali. Ni prišlo do nemirov, kajti punkovci so bili nepričakovano mirni.
Čeprav je bila vstopnina precej visoka (5.500 lir) se je dvorana UGG - kmalu napolnila. V njej je bilo več kot tri tisoč mladih poslušalcev. Kalifornijska glasbena skupina, ki ima svojega liderja v pevcu Jellu Biafri, ni razočarala fan-sov'. To je najbolj zna rta skupina na sedanji svetovni punk sceni in tudi njihova zadnja gramofonska ! plošča je med hiti', specializiranih lestvic. tCalifornia iiber allest, najbolj znana pesem 'te skupine, je vžgala prisotne. Za popestritev kon certa je poskrbel Jello Biafra, ki je večkrat slcocil z odra med publiko ter jo vabil na oder. Zlasti v prvih vrstah je bilo zelo živahno, saj je publika aktivno sodelovala z nastopajočimi s1 petjem in plesom.	v’
Le ob koncu koncerta je prišlo 'do nekaj izgredov. Naslednje jutro je bil Trg Battisti poln vsakovrstnih smeti, (al)
V SOVODNJAH
Natečaj za občinskega tehnika
Sovodenjska občinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov , in izpitov za mesto občinskega tehnika. Rok za predložitev prošenj za prepustitev k natečaju poteče ob 13. uri 30. novembra letos. Na razpisano delovno mesto lahko konkurirajo geometri ali gradbeni izvedenci, ki izpolnjujejo splošne pogoje o zaposlovanju v javnih u-stanovah. Poleg tega morajo kandidati poznati slovenski jezik, saj bodo prav na podlagi predhodne preizkušnje o obvladanju slovenščine prepuščeni k nadaljnji preizkušnji. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo županstva.
krajinam, s priporočilom, naj bo pogoj za izplačilo podpore kraj šolanja. Videmska pokraj na je osvojila to priporočilo deželnega odbornika za kulturo, goriška pa je postavila za pogoj stalno bivališče. Beneški dijaki tako ne izpolnjujejo niti pogoja videmske in niti pogoja goriške pokrajine. In zato tudi svoje pravice niso mogli uveljaviti.
Ob vsem tem samo tole priporočilo: krivica je očitna, zagotovila, da bo poslej boljše, pa tako medla, da se bo diskriminacija nadaljevala, če. ustanove in politične sile vprašanje ne bodo spremljale do njegove uspešne rešitve.
UPRAVA
JADRANSKEGA
KOLEDARJA
sporoča vsem lastnikom kupona v, vrednosti 7.000 lir, ki je bil priložen knjižni zbirki Jadranskega koledarja 1981 in ki ga niso še uporabili, da le ta velja — nepreklicno — do 15. oktobra t.l. Interesenti si lahko s kuponom nabavijo na u-pravi Primorskega dnevnika Drevored XXIV. maja št. 1 v Gorici naslednje knjige po znižani ceni:
1.	Černigoj: Monografija
2.	Slovenska plemiška pisma
3.	Kneippov Priročnik
Razstave
V	galeriji Venu Pilona v Ajdovščini razstavlja te dni kipar Negovan Nemec.
V	Kanalu, v galeriji Rika Debenjaka pa je odprta razstava jugoslovanske fotografije.
V	Goriškem muzeju v gradu Kromberk so odprli zanimivo etnografsko razstavo o umetnosti ljudstev Akamba Makonde.
V	deželnem avditoriju v Gorici je do 16. oktobra odprta retrospektivna razstava del priznanega goriške-ga slikarja Rudolfa Sakside.
Prihodnjo nedeljo bodo v raz; i-šču avditorija v UL Roma ouprli razstavo Karole Ramas, v Dresdnu 1940. leta rojene nemške slikarke, žene tržaškega violinista VValterja Ramasa, ki bo nastopil isti dan na koncertu, ki ga občina prireja v avditoriju. Umetnica bo predstavila toskanske in istrske motive.
Izleti
Planinsko društvo vabi v nedeljo, 18. t.m. jpopoldne, na tradicionalni praznik kostanja pri Štekarjevih v Števerjanu. Društvo prireja ob tej priložnosti tudi pohod po gozdnih poteh na Kalvariji. Zbirališče in odhod od pevmskega mosta, ob 9. uri. Oskrba s kostanjem, moštom, vinom (in kislo vodo) zagotovljena. Udeleženci pa si bodo po lastnem okusu napekli na žaru dobrote, ki jih bodo prinesli s sabo.
Razna obvestila
Športno združenje Mladost sporoča, da bo od jutri dalje vsako sredo ob 20.39 v občinski telovadnici v Doberdobu rekreacijska telovadba za odrasle.
Kino
dur Tea
VERDI 18.00—22.00 »Piso pisello*. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 »Lo chiamava-no Trinita*. B. Spencer in T. Hill.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »I vizi so-no bagnati*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Bronzo sel-vaggio*.
Aoiv) d ari ca m okolica
SOČA 18.00—20.00 «Po zakonu in pendreku*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Zadeva O-dessa*. Angleški film.
DESKLE 19.30 »Superman I*. Ameriški film.
Miiitiiiiititiiiiiittiiiiiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiitiitiaiiiiiiiiiiiiitiiiiiiif timu, ||lai|||||||||||||n||||||||||||||||f
UMRLA JE VIKA JERAM
Žal s precejšnjo zamudo smo pre- | bodilni boj jo je našel pripravlje-jeli vest, da je v Idriji preminila | no: Vika je s svojo družino z vsem
Vika Jeram roj. Obid iz znane O-bidove družine v Jesenici. Pokopali so jo 20. septembra na pokopališču v Orehku.	*
Pokojnica se je rodila v narodno zavedni družini pri Obidovih na Bukovem leta 1908. Bila je mlajša sestra Fanice Obidove, sodelavke tajne organizacije TIGR in poznejše žene Zorka Jelinčiča. Pri njih na Bukovem se je bil nekoč zglasil tudi mladi študent - pesnik Srečko Kosovel, bil je namreč v prijateljskih stikih z učiteljiščnico Fanico Obidovo, s katero si je dopisoval.
Po osnovni šoli na Bukovem je pokojna Vika obiskovala še gospodinjsko šolo v Kopru. Bila je splošno razgledana in načitana ter se je zanimala tudi za politična in socialna vprašanja. Že od mladega si je utrjevala svojo narodno zavest, kar jo je leta 1929 tudi privedlo v organizacijo TIGR. Poročila se je v bližnjo Jesenico; tudi na svojem novem domu ni prenehala s politično dejavnostjo in je nudila zavetje in pomoč narodnim in revolucionarnim delavcem. Osvo-
srcem pomagala partizanski vojski. Njena bodrilna beseda na številnih sestankih je vedno našla svoj odmev. Boj je spremljala tudi kot ljudska pesnica. Tako je nastala pretresljiva pesniška pripoved o pokopu 97 ubitih partizanih, ki so padli v zadnji — spomladanski o-fenzivi leta 1945 po kavernah in strminah ter pobočjih Porezna, zlasti še v okolici Jesenice. Bili so to v glavnem bcrci Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področ-ja-
Tudi v povojnem času je pokojnica sodelovala na razne načine pri obnavljanju in razvoju vaškega življenja, pozneje pa je nesebično pomagala pri vseh skupnih naporih za čimlepše in čimpopolnejše družbeno življenje. Umrla je strta od bolezni v domu upokojencev V Idriji. Rojaki so ji pripravili lep pogreb s sodelovanjem cerkljanskega zbora Peter Jereb in dekla-matorke Sonje Rutar. O njenem plemenitem liku sta ji spregovorila v zadnje slovo Stanko Jug in Rezka Kosmač.
T. P,
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LICI
Prva zmaga Videmcanov
Doma so premagali moštvo Torina ■ Juventus osvojil že peto zaporedno zmago in zanesljivo vodi na skupni lestvici ■ Roma uspešna v Cenovi
Na samem vrhu italijanskega nogometnega prvenstva A lige se ni nič spremenilo, in to niti po petem kolu. Lanski prvak Juventus še naprej vodi s tremi točkami prednosti pred Fiorentino (ki je sicer igrala tekmo manj) Romo in Interjem. Ostale enajsterice, med katerimi so Napoli, Torino, Milan in Catanzaro, pa imajo kar pet točk zaostanka.
Vse je kazalo, da bo Cagliari osvojil sredi Turina dragoceno točko. Resnici na ljubo domačini niso igra li najbolje, samo srečanje pa je motil močan veter. Samo tri minute pred koncem je prisebni Bettega dosegel gol in s tem priboril lastni ekipi, dve nepričakovani točki. To je bilo za goste prav gotovo prehuda kazen.
Z dvema dragocenima točkama se je vrnila iz gostovanja v Genovi Roma, ki je to pot povrhu kot edina zmagala na tujem. Z minimalno zmago je slavila še Fiorentina, ki je v domači areni gostila Avellino.
Nastop Krola je bil za Napoli izredno dobrodošel, saj so varovanci Marchesija izbojevali prvo letošnjo zmago. Tako so se v Neaplju duhovi nekoliko pomirili, čeprav meni trener, da je pri njegovi ekipi še precej težav.
Izredno živahen je bil neposredni obračun med Interjem in Ceseno. Gostje so kot prvi povedli, toda v nadaljevanju je bil Inter občutno boljši nasprotnik.
Tako Burgnich kot tudi Radiče sta morala za derbi med Bologno in Milanom poslati na igrišče precej spremenjeni enajsterici. Tekma se je končala kot edina v I. ligi brez zadetkov, pa čeprav je imel Milan v p-vem polčasu nekaj zrelih priložnosti.
Po uvodni delitvi točk in treh zaporednih spodrsljajih je Udinese poskrbel za prijetno presenečenje. Pred domačimi gledalci so Videmčani pospravili prvi par točk in to po za-skigi Causia (ki si želi povratek v državno reprezentanco) in Murara.
Domačini so odigrali eno najboljših tekem v zadnjih letih. Končna zmava ni bi'a nikoli v dvomu, pa čeprav je bil Bonesso kar dvakrat uspešen.
IZIDI 5. KOLA
Bologna - Milan	0:0
Catanzaro - Ascoli	1:0
Fiorentina - Avellino	1:0
Genoa - Roma	0:1
Inter - Cesena	3:2
Juvpntus - Cagliari	1:0
Nanoli - Como	2:0
Udinese - Torino 1	3:2
LESTVICA
Juventus 10. Fiorentina.'Roma in Tnter 7, Napoli. Torino, Milan in Ca*anzaro 5. Ascoh, Avellino, Bologna in Cesena 4. Cagliari, Genoa in Leline*- S. Como 2.
PRIHODNJE KOLO (25.10.)
Avellino - Bologna. Cagliari - Asco-11. Cesena - Napoli, Como - Catanzaro. Cerna - Udines°. M'lan - IiVer, Roma - Fiorentina, Torino - Juventus.
2. ITAUJANSKA LIGA
Varcsc in Cavese k nepremagana
V italijanski B ligi sta Varese in novinec Cavese še naprej nepremagana. Pravo odkritje prvenstva pa je Sambenedsttese, ki je pospravil tretji zaporedni par točk.
Izdaten korak proti sredini lestvi ce je Dapravil Lazio, ki je slavil drugo zaporedno zmago. Vrsti Brescie in Pescare, ki sta pred dvema letoma igrali v višji ligi, sta pa petih kolih na predzadnjem oziroma zad njem mestu lestvice. Neposredni obračun med novincema Cremonesejem in Reggiano se je končal s prepričljivo zmago prvih, ki so bili za nameček prvič uspešni v tej ligi. Obenem p i je Reggiana še edina, ki ni zrna gala.
Strelci tokrat niso bili najbolj raz-
položeni, saj se je število zadetkov znižalo na petnajst.
IZIDI 5. KOLA
Brescia - Lazio	0:1
Catania - Bari	2:1
Cavese - Pescara	1:0
Cremonese - Reggiana	3:0
Foggia - Palermo	0:0
Lecce - Sampdoria	1:0
Perugia - Pistoiese	2:0
Piša - Rimini	1:1
Sambenedettese - Spal	1:0
Varese - Verona	1:0
LESTVICA
Varese 9, Cavese 8, Sambenedet-tese in Lecce 7. Piša, Perugia in Ca-tania 6. Lazio, Bari, Spal. Palermo. Rimini in Pistojese 5, Cremonese in Verona 4. Sampdoria, Foggia in Reggiana 3, Brescia in Pescara 2.
PRIHODNJE KOLO (18.10.)
Bari - Pistoiese; Lazio - Lecce; Palermo - Cavese; Pescara - Cata-nia; Piša - Foggia;' Reggiana - Brescia; Rimini - Cremonese; Sampdoria - Varese; Spal - Perugia; Verona - Sambenedettese.
TENIS
TURNIR V BARCELONI
Lendl v finalu premagal Vilasa
BARCELONA - V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Barceloni sta se srečala Lendl (ČSSR) in Vilas (Argentina). Mladi češkoslovaški igralec je v finalu zaigral sijajno in gladko premagal Argentinca s 6:0, 6:3, 6:0.
Že izidi v setih najbolje povedo, da je bil Lendl nezadržen. V polfinalu je Vilas premagal Američana Dibbsa, Lendl pa Francoza Noaha.
Beograjčani prvaki
SPLIT — Na državnem atletskem klubskem prvenstvu je po pričakovanju zmagala beograjska Crvena zvezda pred Partizanom in Sarajevom. Četrto je bilo Novo mesto, peti pa Kladivar.
Kras je v soboto v Repnu osvojil drugo zaporedno zmago v prvi ženski italijanski namiznoteniški ligi. Na sliki: posnetek s sobotnega srečanja Kras - Cagliari. Na levi: Damjana Sedmak
ROKOMET -
V POKALU PRVAKOV
Cividin izločen
Visoko je izgubil proti švicarskemu prvaku - Pušpan je bil najboljši
Cividin Trst 20:15
St. Gallen
(12:10)
ST. GALLEN: Lutz, Hirsch, Prug-gmann, Jehle R. 5, Karrer 2, Wirth 1, Metzger, Vujinovič 1, Sturm 5, Platzer 4, Jehle P. 5, Trost.
CIVIDIN: Pušpan, Varesano, Sivini 5, Pischianz 8, Schina, Gitsl 1, Calcina, Scropetta, Bozzola 1, Giu-stin, Brandolin.
SODNIKA: Vehner in Ramp (oba NDR).
Cividinu ni uspel podvig v Švici. Po zmagi, a le z dvema goloma razlike v Trstu, so Tržačani v Švici igrali pod svojimi sposobnostmi z izjemo vratarja Pušpana. Ivan je igral namreč eno svojih najboljših tekem v «zeleno-plavem» dresu, a to ni bilo dovolj. Gostje so bili enakovredni domačinom do začetka drugega polčasa, a v drugem delu so Švicarji zagrizeneje igrali in so si tako počasi priborili odločilno prednost. Cividin bi se z malo več sreče lahko uvrstil v nadaljnje kolo.
Mas
ITALIJANSKI POKAL
lomsa Bologna - Sasson Trst 29:28 (13:18)
SASSON: Callegaris, Simonovich 2, Zacchi 2. Polese 3, Palma 4, Fabjančič 14, Muran 3, Grio, Piccione, Nait, Voltolina, Leghissa.
Kljub izrednemu Fabjančiču, druga tržaška rokometna ekipa Sasson ni še utegnila zmagati v italijanskem pokalu. cBelo-rdeči», ki so se srečali z bolonjsko Iomso, so bili večji del tekme v vodstvu (prvi polčas se je končal v njihovo korist z 18:13), na koncu pa so popustili. Najboljši igralec tekme je bil Fabjančič.
Max
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Podvig Ljubljančanov
BANJALUKA — Rokometaši Kolinske Slovana so pripravili prvovrstno presenečenje v 6. kolu rokometnega prvenstva 1. ZL. Sredi Banjaluke so odpravili že dobro leto nepremaganega jugoslovanskega prvaka Borca s 27:23 (17:12). Tako so Ljubljančani na tujem osvojili prvi par točk 30. jubilejnega prvenstva. Na lestvici vodi Metaloplastika z 10 točkami pred Borcem in Proleter-
jem, ki jih imata po 9, Kolinska Slovan pa je na odličnem četrtem mestu skupaj s Slogo z 8 točkami.
Jugoslavija v skupini A
LIZBONA — Na svetovnem mladinskem rokometnem prvenstvu, ki bo od 3. do 14. decembra na Portugalskem. bodo jugoslovanski mladinci igrali v skupini A, skupaj z NDR, Švico in Japonsko. Ostale skupine so naslednje: B — Danska, ČSSR in Nigerija, C — SZ, Islandija, Nizozemska in Portugalska, D — Francija. Švedska, ZRN in Argentina.
MOTOCIKLIZEM
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
............................v. . •. v.....
V COSTE VELIKO ŠTEVILO TOČK
Nikdar doslej gostujoča moštva niso bila tako uspešna. Gostje so namreč v 12. kolu osvojili kar 10 od 18 možnih točk. Gostujoča moštva so torej igrala kot doma: odločno, samozavestno, u-činkovito.
Uspeh gostov je bil še toliko večji, če pomislimo, da so jih od skupno 18 zadetkov Hajduk,
Dinamo, Crvena zvezda in Sloboda dosegli kar 11.
že razpleti na sobotni anticipirani tekmi so dali slutili, da bo to kolo potekalo v znaku gostujočih enajsteric. Tuzlanska Sloboda je namreč nasula Sarajevčanom kar štiri zadetke. Strelci pa so bili: Tomič 2, Smajlovič in Mehinavič. Za domačine je bil edini strelec reprezentant Pašič, ki v teh zadnjih kolih igra odlično.
Kar so začeli Tuzlanci, so nato
nadaljevali dan pozneje Spličani in Beograjčani. Hajduk je namreč v Zagrebu zanesljivo premagal domače istoimensko moštvo z zadetki Gudelja, Zlatka Vujoviča in Valiča. Zagrebčani so tudi v tem srečanju zelo slabo igrali in so zopet dokazali, da s tako igro ne sodijo med prvoligaše.
Beograjska Crvena zvezda pa je slavila zmago v Novem Sadu nad Vojvodino. Beograjčani bi lahko celo osvojili še izdatnejšo bero zadetkov, saj so povsem nadigrali domačine.
Kot gosti so bili uspešni tudi no-
Smrt mladega pilota
MONZA — Motoristični šport je terjal novo, mlado žrtev. Na motociklistični dirki v Monzi za ^Deželno trofejo» je namreč prišlo do incidenta, v katerem se je smrtno ponesrečil mladi italijanski pilot Franco Serra iz Nuora.
Serra je bil star 23 let.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiititiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiaiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMimiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiitiiriiinimiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiB
gometaši zagrebškega Dinama, ki so v Ljubljani proti razpoloženi O-limpiji osvojili dragoceno točko. S tem pa so tudi izgubili vodstvo na skupni lestvici, saj sedaj vodi sam beograjski Partizan, ki je v mestnem derbiju premagal moštvo Beograda.
Dragocene točke pa so v gosteh osvojili še mostarski Velež v O-sijeku, tilograjska Budučnost na Reki in Teteks v Nišu. Vsa ta srečanja pa so se končala s prav nič spodbudnim 0:0.
Sedaj pa so vse oči jugoslovanskih ljubiteljev nogometa uprte v
sobotno kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo v Španiji med Jugoslavijo in Italijo.
IZIDI 12. KOLA Olimpija - Dinamo	2:2
Partizan - Beograd	1:0
Zagreb - Hajduk	0:3
Osijek - Velež	0:0
Rijeka - Budučnost	0:0
Vojvodina - C. zvezda 0:2 Vardar - željezničar	3:0
Radnički - Teteks	0:0
Sarajevo - Sloboda	1:4
LESTVICA
Partizan 17; Dinamo 16; Crvena zvezda 15; Beograd, Osijek in Rijeka 14; Sloboda, Olimpija in Hajduk 13; Željezničar 12; Vardar 11; Vojvodina, Radnički, Velež in Sarajevo 10; Budučnost 9; Teteks 7; Zagreb 6.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.) Željezničar - Radnički; Dinamo -Vardar; Velež - Olimpija; Budučnost - Osijek; Beograd Rijeka; Crvena zvezda - Partizan; Hajduk - Vojvodina; Sloboda - Zagreb; Teteks - Sarajevo.
ODBOJKA
MEDNARODNI TURNIR V NARREZINI
ŠTUDENT ZANESLJIVO PRVI
Niške odbojkarice so v velikem linalu premagale Koprčanke * V tekmi za tretje mesto je Sokol z dokajšnjo težavo odpravil moštvo Sloge
V	nedeljo zjutraj sta bili v nabre-žinski telovadnici finalni tekmi ženskega mednarodnega turnirja Sokola. Za tretje mesto sta se spoprijeli ekipi Sloge in Sokola. Domačinke so zaigrale precej zaspano, a so kljub temu le osvojile prvi set z veliko težavo. Slogašice pa so nadaljevale z dobro igro in spravile v drugem setu Sokol na kolena. To je mogoče le prebudilo Nabrežinke, ki so dobro startale v tretjem setu in z lahkoto tudi zmagale.
V	borbi za prvo mesto sta se spoprijeli ekipi Kopra in Študenta iz Niša. Tekma je bila na dobri tehnični ravni in tudi precej borbena. Koper se je zelo dobro upiral prvoligašu iz Niša, ki je skoro vso tekmo vodil. V končnicah setov pa so niške odbojkarice pokazale večjo iz-
V TRETJI ITALIJANSKI LICI
KOLESARSTVO
DIRKA BLOIS CHAVILLE
Jan Raas zmagal Baroiifhelli četrti
V Chavilleju v Franciji je bila predzadnja letošnja klasična cestna kolesarska dirka, ki je prinesla zmago bivšemu svetovnemu prvaku Janu Raasu.
Do končne odločitve je prišlo 38 km pred ciljem 228,500 km dolge proge, ko je pobegnilo glavnini 9 kolesarjev, med katerimi je bil zmagovalec Raas in Italijan Baronchel-li. Slednji je bil v končnici dirke precej aktiven, toda končni zmagovalec je bil znan šele pri zadnjem sprintu in Raas je bil nepremagljiv.
Po končani dirki je bil tudi Saron-ni zadovoljen, ker ni več čutil bolečine v nogi, ki ga je prisilila k odstopu na dirki narodov.
Vrstni red:
1.	Jan Raas (Niz.), ki je prevozil 228,500 km v 5.41 '47” s poprečno hitrostjo 40,113 km na uro
2.	Van Den Haute (Niz.)
3.	Colyn (Bel.)
4.	Baronchelli (It.)
5.	Claes (Bel.)
6.	Bonnet (Fr.)
7.	De Rooy (Niz.)
8.	Kuiper (Niz.)
9.	Van De Ginste (Bel.) itd.
NOGOMET
Triestina zopet praznih rok
Tržačani so tokrat izgubili doma proti vodeči Padovi * S prikazano igro niso razočarali * Gostje dosegli odločilni gol v 87. minuti
Triestina - Padova 1:2 (1:0)
TRIESTINA: Niefi, Feroleto, Mar-lazzi, Leonarduzzi, Mascheroni, Do-minissini, De Falco (85’ Štrukelj), Mitri, Dreolini, Doto, Ascagni.
P/VDOVA: De Toffol, Brunello, Sgarbossa, Berlini, Favaro, Fellet, Massi, De Poli, Cavestro, Cerilli, Pezzato.
SODNIK: De Marchi iz Novare.
STRELCI: v 33’ Ascagni. v 53’ v 87’ Cavestro.
Triestina je v nedeljo doživela svoj tretji zaporedni poraz (drugi na svojem igrišču). Proti močni e-kipi Padove, ki jo popolnoma upravičeno štejejo med kandidate za napredovanje, je Triestina odlično i-grala v prvem polčasu in tudi povedla z lepim zadetkom Ascagni-ja in navdušila številne gledalce (12.500). Obramba, ki je bila zaradi poškodb (Bartolini) in disciplinskih kazni (Costantini in Schi-raldi) popolnoma prenovljena, se je zelo dobro upirala nevarnim napa-
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
Že m startu vrsta presenečenj
Da bo letošnje jugoslovansko ko-šarlcarsko prvenstvo le izenačeno, je jasno pokazalo že prvo kolo.
Presenečenj je bilo namreč na pretek.
Gotovo za eno največjih presenečenj tega uvodnega kola je poskrbela sarajevska Bosna, ki je doma visoko premagala favorizirano moštvo Zadra. Z «odhodom»
Delibašiča in Varajiča v tujino ter Radovanoviča in Hadžiča t’
JNA ie marsikdo menil, da se bodo morali Sarajevčani krepko boriti za obstanek v ligi. Mladi Bosnini košarkarji pa so proti Zadru dokazali, da je esarajevska šo!a» še kako živa in bogata.
Zd drugo veliko presenečenje so poskrbeli košarkarji Radničkega L MK. ki so v mestnem derbiju premagali Crveno zvezdo. Podcenjevanje nasprotnika je zelo drago stalo igralce Crvene zve zde. ki teh točk nikakor niso smeli izgubiti.
V tem kolu pa gotovo presenečala tudi poraza ljubljanske Iskre Olimpije in Sibenke. Novinec v ligi, čačanski Borac se je Ljubljančanom na najboljši način oddolžil za poraz v pokalu. Sicer pa bodo imeli Ljubljančani priložnost, da popravijo slab vtis iz tega srečanja že v drugem kolu, ko se bodo v Ljubljani spoprijeli z beograjskim Partizanom.
Šibenka ie letos izgubila svojega najboljšega košarkarja Zorana Slovnica, vseeno nihče ni pričakoval. da bi Šibenčani tako visoko izgubili v Titogradu.
Če dodamo še. da sta se morala tudi zagrebška Cibona in beograjski Partizan močno potrudili (po
prvem polčasu sta bila celo v zaostanku), da sta strla odpor tuzlanske Slobodc in skopjanskega Rabotničkega, potem je jasno, da bo letošnje prvenstvo potekalo v znamenju velike izenačenosti in seveda presenečenj.
Če je v prvi ligi prišlo do brste nepričakovanih izidov, kaj potem reči o 'spodrsljaju v Valjevu splitske Jugoplastike, ki je v prvem kolu B-l lige izgubila proti Metalcu. Spličani pa so igrali s svojo najboljšo postavo (Jerkov, Poljak, šolman itd.).
V obeh ligah se torej obetajo ogorčene borbe, kar je seveda tudi jamstvo, da bo v košarkarskih dvoranah vse več navijačev.
IZIDI 1. KOLA
Bosna - Zadar
Sloboda Dita Cibona Zagreb Budučnost - Šibenka Šibenik Partizan - Rabotnički Skopje Borac - Iskra Olimpija Ljubljana Crvena zvezda - Radnički LMK Beograd 87:94
LESTVICA
Bosna. Budučnost, Borac, Cibona, Partizan in Radnički LMK 2; Rabotnički. Iskra Olimpija, Slo boda Dita, Šibenka. Zadar in Crvena zvezda O.
PRIHODNJE KOLO (17. oktobra) Radnički LMK - Rabotnički: Iskra Olimpija -Partizan; Zadar - Borac: Cibona Bosna; šiben ka - Sloboda Dita; Crvena zvezda - Budučnost.
PRVA B LIGA (Izidi 1. kola)
Metalae • Jugoplastika 79:71: Jug - Sloga 95:97; Kvaroer - Željezničar 91:88: Slovan Ljubljana Jagodma t2o:116; Iskra - IMT 83:89; Monting -Železničar (C) 103:77.
120:97 65:77 105:86 101 :<J0 99:87
dalcem Padove. Na sredini igrišča sta posebno Leonarduzzi in Doto zelo dobro opravljala svoji nalogi in nudila mnogo uporabnih žog napadu, kjer je posebno Dreolini bil skozi ves prvi polčas nerešljiva u-ganka za sicer solidno obrambo gostov. Ascagni in De Falco sta večkrat spravili v škripce vratarja Padove.
Slika pa se je popolnoma spremenila v drugem polčasu. Na sredini igrišča je Padova predvsem po zaslugi odličnega Cerillija zagospodarila in začela resno ogrožati vrata domačih. Nieri, ki je včeraj prvič branil vrata Triestine, se je v 51. minuti izkazal z dvema odličnima posegoma. Bil pa je nekoliko nezanesljiv dve minuti kasneje, ko ga je Favaro presenetil s strelom iz 25 metrov. Od tistega trenutka dalje so gostje popolnoma nadkri-lili Tržačane. Ko je že kazalo, da bodo domačini zdržali do konca pritisk razigranih gostov, pa so ti dosegli zmagoviti zadetek tri minute pred koncem tekme, po zaslugi Ca-vestra.
Čeprav bi bil neodločen rezultat pravičnejši, je pa treba reči, da so gostje prikazali nekoliko boljšo igro in je njihova zmaga zaslužena. Nad Triestino pa se zagrinjajo
temni oblaki...	I. P.
IZIDI 4. KOLA	
Fano - Alessandria	1:0
Forli - Trento	3:1
Vicenza - Treviso	3:0
Mantova - Empoli	1:0
Monza - S. Angelo	3:1
Parma - Piacenza	3:2
Rhodense - Modena	0:1
Sanremese - Atalanta	Q:2
Triestina - Padova	1:2
LESTVICA
Padova 7 točk; Monza, Modena, Vicenza, Atalanta 6; Parma, Rho-dense, Alcssandria, Piacenza, San-remese, Trento 4; Forli, Mantova, Em poli, Fano 3; Triestina in Trevi-so 2; S. Angelo 1.
PRIHODNJE KOLO Alessandria - Forli, Atalanta -Fano. Modena - Vicenza, Padova -Monza, Piacenza - Triestina, S. Angelo - Empoli. Sanremese - Mantova, Trento - Rhodense, Treviso -Parma.
2. JUGOSLOVANSKA LIGA - Zahod
Slovenska predstavnika osvojila tri točke
Oba slovenska drugoligaša sta v 10. kolu igrala pred domačimi gle dalci. Končni izkupiček je tokrat dober. saj je Svoboda remizirala, Ru dar iz Titovega Velenja pa je premagal Kikindo.
kušenost in z minimalno razliko Or svojile vse tri sete.
Po končani tekmi je bilo nagrajevanje. Pokale pa so darovali: Hranilnica in posojilnica Nabrežina, Primorski dnevnik, ZSŠDI in Občina De-vin-Nabrežina. Zvečer sta si vodstvi Sokola in Študenta zamenjali darili v znak plodnega sodelovanja.
Finale za 1. mesto:
Študent - O.K. Koper 3:0 (12, 12, 14)
KOPER: Marinka Grebek, Bogdana Klun, Nelida Klun, Tatjana Bandelj, Sara Križišnik, Orjana Matič, Milena Radižnič, Neva Sever, Tanja Patočnik.
ŠTUDENT: Svetlina Krpan, Neve-na Radenka, Radinka Sovonovič, Nataša Igič, Lidija Spasič, Stojanka Kovačevič, Olivera Kitič, Svetlana Pautič, Vetica Milovanovič, Sladnja Blagojevič, Nediča Djordievič.
Finale za 3. mesto:
Sokol - Sloga 2:1 (16, -13, 14)
SLOGA: Valentina, Vidali, Damjana Bencina, Vladimira Grgič, Zdenka Hrovatin, Lucia Križmančič, Maruška Gregori, Milenka Križmančič, Neva Gregori, Tiziana Crociani, Ingrid Kalan, Anna Cink, Darinka Ražem.
SOKOL: Cirila Kralj. Patrizia Ca-policchio, Mariza Škerk, Grazia Le-giša, Lia Legiša, Vida Legiša, Ingrid Lazar, Lorenza Mervič, Erika Ko-janec.
KONČNA LESTVICA:
1. Študent Niš; 2. Koper; 3. Sokol; 4. Sloga.
JUTRI V NABREŽINI (20.00)
Jugoslovanski prvak Radnički iz Beograda proti Nabrežinkam
Ekipa OK Radnički iz Beograda bo jutri gostovala v Nabrežini. Tekma bo v nabrežinski telovadnici ob 20. uri in sodi v proslavo 15-letnice u-stanovitve ŠD Sokol. OK Radnički je prav gotovo najmočnejša ženska ekipa v Jugoslaviji, saj je že drugič zapored jugoslovanski prvak in pa zmagovalec jugoslovanskega pokala. Beograjčanke bodo nastopile v naj-
boljši postavi in prav gotovo bo to za- ljubitelje odbojke prava poslastica.
0:3
MLADINKE Volley club - Sloga (1:15, 4:15, 6:15)
SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Debenjak, Drnovšček, Križmančič, Malalan, Sosič, S. in V. Vidali.
V prvem kolu mladinskega prvenstva je Sloga po predvidevanju premagala skromno ekipo Volley Club.
Tekma sama na sebi ni bila zanimiva, saj je že po rezultatih razvidno. da tržaška ekipa ni bila kos slogašicam, ki se niso niti dosti potrudile, da bi zbrale prvi dve prvenstveni točki. V glavnem so zmagale s servisi.
ŠK Kras
sporoča, da se je začelo vpisovanje za tečaj otroške telovadbe. O-troci iz repentabrske občine naj se prijavijo Sonji Lazar, Repen 132, tel. 227-229, otroci iz zgoniške občine pa Nevenki Škrlj, Salež 35, tel. 229 393.
* * *
ŠD Polet — kotalkarska sekcija sporoča, da se bo kotalkarski tečaj za začetnike pričel 15. t.m. Vpisovanje in pojasnila na kotalkališču v Repentabrski ulici ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, od 18.30 do 19.30.
* # *
SPDT
obvešča, da se bo v petek, IS. t.m., ob 20.30 na stadionu «prvl maju začela predsmučarska telovadba za odrasle pod vodstvom prof. Furlaniča.
Ljubljančani z novincem Solinom niso igrali najbolje, saj so gostje napravili prav vse. Najprej so poslali žogo v lastno mrežo. Gostje so bili tudi po tem nesrečnem golu še naprej boljši nasprotnik in so povsem zasluženo izenačili.
Po dolgem času so nogometaši iz Titovega Velenja le zmagali
IZIDI 10. KOLA
Borac - Jedinstvo (Bi)	4:0
Proleter - Jedinstvo (Br)	3:1
Iskra - AIK	3:1
Svoboda - Solin	1:1
Leotar - Čelik	1:0
Spartak - Kozara	1:0
GOŠK Jug - Dinamo	0:3
Rudar - Kikinda	2:1
LESTVICA
Spartak 15, Borac 14, Dinamo, Kikinda in Proleter 12, Kozara in Leotar 11, Čelik in Jedinstvo (Br) 10,
Iskra 9, Jedinstvo (Bi) in GOŠK Jug 8, AIK, Solin in Rudar 7, Svoboda 5.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiHiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiifitiiimifilf«
Posnetek z mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja v Nabrežini. Na sliki: posnetek s srečanja Študent - Sokol
KOŠARKA
V 4. KOLU ITALIJANSKEGA PRVENSTVA A-2 LIGE
Podvig Tržačanov v Sieni, Goričani uspešni doma
Sapori Siena - OECE Trst 74:77 (30:43)
OECE: Campbell 2, Abromaitis 23, Bertolotti 14, Valenti 6, Ritossa 22, Tonut 10, Meneghel, Scolini, Flori-dan, Čuk.
SAPORI: Bucci 29, Vroman 20, Visigalli 10, Cagnazzo 5, Neri 6, Degli Innocenti 2, Casanova 2, Bac-ci, Chiustarini, Ceccarelli.
Tržaški OECE je že drugič zapored dosegel zmago v gosteh. Tokrat je Lombardijeva ekipa povsem zasluženo premagala sredi Siene ekipo Sapori,. ki je lani prav tako kot Tržačani izpadla iz A-l lige. Glavni junak je bil v vrstah OECE Američan Abromaitis, ki ga je del tiska med tednom ostro napadal in podpihoval Laurelovo vrnitev, po drugi strani pa na pretek hvalila Camp-bella. Ki je v prvih dveh tekmah razočaral. Ta teden je seveda pričakovati obratno. Zamenjati bo treba Campbella, Abromaitis pa bo nedotakljiv.
Po našem mnenju -sta oba igralca dokazala, da obvladala košarkarske elemente in da sta solidna košarkar ja: vendar jima pozna vključitev v ekipo preprečuje, da bi vedno pokazala vse, kar zmorela. Problem tre nerja Lombardija je sedal vključiti v igro ekipe ta dva Američana, kar pa ne bo tako enostavna zadeva,
saj je že med domačimi igralci nekaj izrazitih posameznikov (kot Ritossa in Bertolotti).
Marko
Goriziana-Napoli 88:71 (50:36)
GORIZIANA: Biaggi 7, Valentin-sig 12, Turel, Jones 22, Sfiligoi, Pa-leari 19. Ardessi, Pieric 8, May-field 18. Dellisanti.
NAPOLI: Pepe, Guerra 6, Davis 30, Dordei, Clarck 19. Gelsomini 12, Kunderfranco 4, Tallone, Sparagli, Zollo.
SODNIKA: Martolini iz Rima in Corsa iz Brindisija.
PM: Goriziana 12:15, Napoli 15:19.
Kot je bilo pričakovati, je Goriziana z gladko zmago odpravila šibko ekipo Napolija in tako ohranila prvo mesto na lestvici. Srečanje je bilo izenačeno samo v uvodnih minutah, nato pa so domači z nekaj odličnimi potezami Mayfiel-da odločno pritisnili na plin in odtlej ni bil rezultat več v dvomu. To je izkoristil trener De Sisti, ki je med srečanjem izvedel nekaj menjav, da bi ekipo bolje pripravil na prihodnja srečanja z močnejšimi nasprotniki.
Med posamezniki zaslužita gotovo lovoriko najboljšega Jones pri domačih in Davis pri gostih. Kar sc
ostalih tiče, so med Goričani zadovoljili še Paleari, Valentinsig pa tudi Mayfield, ki je zaradi 4. osebne napake presedel dober del drugega polčasa na klopi. Negativno o-ceno tokrat zaslužita Ardessi, ki mu ni šlo in ni šlo v metu, ter Ture). kateremu se precej pozna pomanjkanje prave kondicije, po Vsej verjetnosti zaradi služenja vojaškega roka.
M. M.
IZIDI 4. KOLA Sapori - OECE Trst Goriziana - Napoli Sacramora - Cidneo Matese - Lib. Livorno Lazio - Tropic Rapideht - Hcnky
74:77 88:71 81:100 92:79 82:79 81:78
Vigevano - Stella Azzurra 90:93 LESTVICA
Cidneo Brescia in Goriziana Go rica 8; OECE Trst in Rapident Livorno 6; Sapori Siena, Livorno, Lazio Rim jn Matese Caserta 4; Honky Fabriano, Tropic Videm. Sacramora Rimini, Napoli. Stella Azzurra Rim in Vigevano 2.
PRIHODNJE KOLO (18. 10.)
Cidneo - Rapident: OECE Trst -Tropic; Goriziana - Matese: Sacra mera Stella Azzurra; Lazio Vi gevano; Lib. Livorno - Sapori; Napoli,- Honky.
PRVENSTVO A l LIGE
Nikoličev Sinudync sam na vrliu lestvice
Po 4. kolu prve italijanske košarkarske lige je bolonjski Sinudyne, ki ga trenira jugoslovanski strokovnjak Aca Nikolič, že sain na Vrhu lestvice. Bolonjčani so namreč v nedeljo tesno premagali v Vareseju še moštvo Cagive, ki je tako še praznih rok.
Skansijev Scavolini ni blestel proti poprečnemu Bartoliniju, pa čeprav je premagal moštvo iz Brindisija. Kičanovič je bil s 16 točkami naj-
boljši strelec svoje ekipe, on ni zadovoljil.	toda tudi
IZIDI 4. KOLA	
Cagiva - Sinudyne	81:83
Billy - Recoaro	73:74
Scavolini - Bartolini	71:66
Acqua Fabia - Berloni	66:85
Jesus Jeans - Squibb	98:117
Benetton - Carrera	80:76
Latte Sole - Baneoroma	112:110
LESTVICA
Sinudyne 8! Acqua Fabia, Squibb. Recoaro, Benetton in Scavolini 6: Carrera, Billy in Berloni 4; Latte Sole, Bartolini in Baneoroma 2; Ca-giva in Jesus Jeans 0.
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
NOGOMET
V NEDEUSKEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Prva točka tudi za Vesno Dve zmagi in dva poraza naših moštev
Doma je izenačila proti solidnemu San Giovanniju
Vesna — San Giovanni 0:0
VESNA: Bubnich, Schettini, Som-ma, Acquavita. Pribac, Sodomaco, Cicchese (Bruno), Pipan, Starc, Candotti (Germani), Košuta,
SAN GIOVANNI: D’Orlando, Mazzini, Coronica, Maracich, Ferluga,
1. AMATERSKA LIGA
Četrto kolo nogometnega prvenstva 1. amaterske lige je bilo precej skromno z zadetki. V osmih odigranih tekmah je padlo samo 10 golov. Spet sta se najbolje izkazala tržaška Costalunga in Isonzo, ki sta z zmago v gosteh izkoristila nepričakovan poraz Palmanove in jo s tem dohitela na vrhu lestvice.
Končno je do prve točke prišla tudi kriška Vesna, ki je v prvem nastopu na domačih tleh igrala proti San Giovanniju neodločeno, brez gola.
IZIDI 4. KOLA Vesna - S. Giovanni 0-0 Lucinico - Sangiorgina 1:0 Portuale - S. Canzian 1:0 Torviscosa - Palmanova 1:0 Gradese - Muggesana 0:0 Ronchi - Costalunga 0:3 Fortitudo - Isonzo Turr. 0:2 So vrana - Lignano	0:0
' LESTVICA Isonzo, Costalunga, Palmanova 6, Portuale 5, S. Giovanni, Lucinico, Muggesana, Lignano, S. Canzian 4, Torviscosa. Gradese 3, Sangiorgina, Sovrana 2, Vesna, Ronchi, Fortitudo L PRIHODNJE KOLO (18.10.) Lignano - Ronchi, S. Canzian - Fortitudo, Muggesana -Sovrana, Palmanova - Gradese, Isonzo - Lucinico, Costalunga - Vesna, Sangiorgina -Torviscosa, S. Giovanni - Portuale.
B. R.
Četrta zaporedna zmaga za Pro Gorizio
Ciftadella — Pro Gorizia 0:1
(0:1)
CITTADELLA: Činel, Semenzin, Bandiera, Nalin, Pierobon, Zam-progno (Sandri), Berti, Visentin, Pizzotto, Bressani (Mason), Mo-resco.
PRO GORIZIA: Colavetta, Comis so, Marassi, Zanetti. Sabbadin, Lazzara, Bertoia. Codarin, Masut-ti, Truant, Colcmbo.
STRELEC: Colombo v 27. min.
V na.izanimive.iši tekmi koia (srečali sta se L in 2. na lestvici) je Pro Gorizia slavila v Cittacielli in s tem dosegla svojo 4. zaporedno zmago.
Povedati je treba, da so si go-
stje zaslužili zmago, saj so pokazali večjo uigranost in tudi tehnika posameznikov .je bila boljša od domačinov.
Srečanje se je odločilo v 27. minuti, ko je Colombo spretno izkoristil podajo s kota. Po zadetku so domačini skušali izenačiti, vendar so Goričani z dobro igro na sredini igrišča, kjer se je ponovno izkazal Truant, to preprečili, (pr)
Prekinitev pete partije
MERAN — Pri 45. potezi so sinoči v Meranu prekinili peto partijo svetovnega šahovskega prvenstva. Karpov, ki je igral s črnimi figurami, je kuvertiral svojo potezo 8 minut pred rokom za zaključek dvoboja.
Gregori, Prandi, Quaia. Del Negro, Romano (Sebani), Nicotera.
Vesna je proti solidni ekipi San Giovannija osvojila prvo točko v tem prvenstvu. Tržačani ki spadajo med boljše enajsterice, niso nikakor upravičili svoje vloge, saj so «plavi» skoro ves čas imeli pobudo v svojih rokah.
Gostje se lahko zahvalijo vratarju D’Orlandu. če so odnesli domov točko. Kronika tekme je dokaj skromna. Nevarnejše akcije je vsekakor izpeljala domača ekipa. San Giovanni se je posluževal le Protinapada, toda nevarnosti ža
Vladimir Petrovič, kapetan jugoslovanske državne nogometne reprezentance	(Foto AP).
Uspešna sta bila Zarja in Kras (ki je dal kar pet golov), poraz pa sta doživela Breg in Primorje
Kras — Roianese 5:0 (1:0)
KRAS:	Paulin, Škabar, Štoka,
Villalta, Salice, Terčon, Guglia 19. min. d p. L. Milič), Olivo, Fer-folja, Vascotto, Verk (v 1. min. d.p. Puntar).
ROIANESE: Colussi, Coretti (1. min. d.p. Manfreda), Boccia, Gnes-da, Dotti, B. Coccolutto, Ferrante (17. min. d.p. Papanio), Alfieri, M. Cocolutto, Patrizi, Catalan.
STRELCI: v 32. min. p.p. Ferfo-lja, v 48. min. Guglia, 75. min. Olivo, 77. Salice, v 82. min. Fer-folja.
Krasova nogometna enajsterica se je na najboljši način oddolžila navijačem za katastrofalnen poraz, ki ga je utrpela v prejšnjem kolu. Tokrat ji je stala nasproti najšibkejša ekipa prvenstva, ki je doslej prejela povprečno več kot pet zadetkov na tekmo. Kot pa se je izkazalo v prejšnjem srečanju, u-tegnejo tudi tovrstne enajsterice pripraviti marsikatero presenečenje. Tokrat pa se rdeče - beli niso dali presenetiti, igrali so kot so dejansko sposobni in nasuli nasprotniku kar pet golov.
V nedeljo so Kraševci prvič v letošnji sezoni igrali na odlično pripravljenem travnatem igrišču v Repnu. Dcslej namreč igrišče še ni bilo nared za prvenstvene na-stdpe.
Nedeljsko srečanje se je začelo s premočjo: domačinov, ki so stalno oblegali nasprotnikova vrata, vendar si niso ustvarili zrelih priložnosti za zadetek. V konici napada je bil že od vsega začetka najbolj aktiven Ferfolja, kar je dalo misliti, da bo predstavljal nerešljivo uganko za nasprotnikovo obrambo. Prav njegova odlična | kombinacija z Villalto na sredini igrišča je botrovala, da je Kras v; 32. min. končno le prebil led in. prešel v vodstvo. Do konca polčala I je imela gostujoča ekipa izredno j priložnost da izenači, a se je vratar z odličnim posegom oddolžil za malo prej storjeno napako.
Drugi polčos se je pričel ugodno .
za rdeče - bele, sa je Guglia že na samem začetku podvojil. Od tedaj dalje so imeli Kraševci mnogo več prostora v napadu in Villalta je z lepim strelom zadel prečko, Ferfolja pa le za las ni odbito žogo preusmeril v prazna vrata. Sledili so trije krasni goli, ki so nam dali jasno sliko o dejanskih razpletih na igrišču. Prvega je dosegel Olivo, ki je iz kakih 20 metrov neubranljivo poslal žogo v zgornji kot, sledil mu je Salice, najlepši zadetek srečanja pa je s krasnim strelom z glavo dosegel Ferfolja, ki je izkoristil odličen visok predložek z desne.
Z. S.
Zarja — Zaule 1:0 (0:0)
ZARJA:	Pucer, Žagar, Grgič,
Franko, Makor, Križmančič, Fabio Ražem, Mahnič (Vojko Ražem), Lenarduzzi, Sossi, Tognetti (Damjan Fonda).
ZAULE: Canziani, Vouk, Veglia, Tremul, Muiesan, Stefanich, Cat-tonar, Bianco, Puntin, Mondo (v 61. min. Brainič), Milanese.
SODNIK: Parise iz Fiumicella
STRELEC: v 49. min. Fabio Ražem.
Bazovska Zarja je tudi v nedeljo osvojila še dve zelo pomembni točki. Tudi tokrat pa s svojo igro zarjani niso zadovoljili številnih gledalcev. še posebno slabo so igrali v prvem polčasu, ko jim ni u-spelo resneje zaposliti obrambe gostov, ki so bili v prvih 45 minutah nevarnejši od domačinov.
Nihče ni tako pričakoval, da se bo Zarja v nadaljevanju pokazala v popolnoma drugačni luči. Že od prve minute so Bazovci silovito pritisnili in si ustvarili tudi nekaj ugodnih priložnosti. Gol je tako-rekoč visel v zraku, zanj je poskrbel Fabio Ražem, ki je po lepi podaji Sossija premagal nekritega
Canzianija. Vodstvo je dalo Zarji še večjega poleta in v naslednjih minutah je imela še dve izredni priložnosti, vendar je najprej Canziani lepo ubranil Ražmov strel, nato pa je Grgič slabo zadel žogo, tako da so jo branilci z lahkoto odbili.
Gostje so se le proti polovici drugega polčasa prebudili in bi skoraj izenačili, vendar je bazovski branilec rešil na gol črti. Do konca tekme pa je Zarja igrala preudarno in tudi večkrat poskusila presenetiti obrambo gostov, ki pa je bila vedno na mestu. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Damjan Fonda in Fabio Ražem.
Big.
Opicina — Primorje 1:0 (0:0)
OPICINA: Sardi, Gaeta, Gherzil, Gerin, Gabrielli, Vecchio, Volo, Ve-nier, Botteri, Privileggi, Castriotta.
PRIMORJE: Babuder, Tomizza,
DRUGA AMATERSKA LIGA
V 4. kolu 2. AL kar polovica ekip v nedeljo ni dala gola. Ena sama tekma se je končala z neodločenim izidom, kar v petih tekmah pa smo zabeležili tesne izide. Na lestvici še vedno vodi Stock s polnim številom točk, nepremagljivost pa je še vedno ohranilo šest ekip.
Dve zmagi (Zarja in Kras) in dva poraza (Breg in Primorje) je nedeljski obračun naših enajsteric.
Zarjanom je zadostoval gol F. Ražma, da so odnesli ves izkupiček in ostali na zgornjem delu lestvice.
Navijači Krasa so tudi to nedeljo videli točo golov: vratar Roianeseja je kar petkrat pobral usnje v mreži.
Brežani, ki so igrali v okrnjeni postavi, so morali doma prepustiti obe točki Olimpii, ki je do obeh zadetkov prišla v drugem delu igre.
Z negativno serijo nadaljuje proseško. Primorje, ki je (čeprav nezasluženo) doživelo .tretji zaporedni' poraz (vedno š tesnim 1:0). S tem je proseška enajsterica skupno z Roiane-sejem ostala na repu lestvice Trrez tačk.
Prihodnjo nedeljo se bodo -vse tekme amaterskih prvenstev pričele pol ure prej, in sicer ob 14.30.
IZIDI 4. KOLA Zarja - Zaule	'	1:0
Čampi Elisi - Op. Super. 1:0 Breg - Olimp,ia	0:2
Opicina - Primorje	1:0
Stock - Libertas	1:0
Campanelle - S. Marco .	0:0
Kras - Roianese	'	5:0
CGS - Domio	2:1
LESTVICA
Stock 8, Opicina 7, CGS, Zarja in Čampi Elisi 6, Olim-pia in Campanelle 5. S. Marco 4, Domio, Kras in Breg 3, Libertas 2, Op. Supercaffe in Zaule 1, Primorje in Roianese brez točk.
PRIHODNJE KOLO (18.10.)
Domio i Campanelle, Olim-pia - Kras, Libertas - CGS, Primorje - Stock, Roianese -Čampi Elisi, S. Marco - Zarja, Op. Supercaffe - Opicina, Zaule - Breg.
B. R.
• iiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiuirmi! 'iisitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimtiitiiiiiMiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiirnjiilimtitiiiniitiiiivtiiiiimiiitiiMiitiiitiinii
Bubnicha nraktično ni bilo, Prvtč- Bordun^-Cab«ni^C«*Hovati .Conii. ?e .je tržaški vratar Malkolt
.... _____ vratar izkazal.
lepo ubranil strel starca z glavo, jn nato še lep strela Košute izven kazenskega prostora. Ti' sta bili obenem najnevarnejši akciji tekme.
Tudi v tem srečanju so «plavi» Pokazali, da so enakovredni. tudi boljšim ekipam, pa čeprav so še nekateri igralci izven forme. Krstni nastop je v nedeljo opravil Ger-ntani, bivši član Primorja, ki je letos okrepil vrste Vesne.
Fabio
NOGOMET, - • * x
Za tekmo Jugoslavija - Italija
Seznam reprezentantov
RIM — Vodstvo italijanske državne nogometne reprezentance je včeit/ objavilo za sobotno mednarodno kvalifikacijsko nogometno tekmo (ki bo v Beogradu) za svetovno nogometno prvenstvo 1982 naslednji seznam 'reprezentantov: Al-tobelli, Antognoni, Bagni. -Bettega
gon, Oriali. Scirea. Selvaggi, Tar-delli, Vieranvocd. Zoff
V petek se bosta v Beogradu Do-merili tudi mladi reprezentanci tunder -21» obeh držav, ki bosta sestavljeni tako:
ITALIJA: Albiero, Battistini, Be-nedetti. Bonetti. Bcmni,' Boschm, Contratto, Cuttone. Mariani Mas-saro, Mauro. Monelli. fte!a.: Pin. Sclosa, Tassctti. Virdis Zinetti.
JUGOSLAVIJA: Pudar. Omerovič.
Bošnjak, Hadžibegič. Cvetkovič.
................................im | Ciurovski, Deverič. Živkovič. Jan-
[ kovič, Marič. Mlinarič. Bazdarevič i Maistorovič. Krkič. Aleksič, Mar
OBVESTILA
li......................
Jadralni klub Čupa vabi vse člane na izredni občni *bor, ki bo v soboto, 17. t.m., ob j-9- uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, s sledečim dnevnim redom: privezi.
Gimnastični odsek ŠZ Bor
sporoča, da se bo začela telovadba za dečke daues, v torek, ob 1®- uri na stadionu «1. maj» v Trstu.
Prijavijo se lahko tudi novinci (osnovnošolci, ki obiskujejo 3., 4. a'l 5. razred).
• • •
ŠD Mladina
obvešča, da se ho v četrtek, 15. t,m-> pričela rekreacijska telo-Vadba. Začasno bomo trenirali v Ptali dvorani doma »Albert Sirk* Y Križu, in sicer vsak torek in četrtek od 19.30 do 21. ure.
‘ kovič. Elsner.
V DERBIJIH 3. AMATERSKE LIGE
GOSTUJOČI ENAJSTERICI USPEŠNEJŠI
Gaja je odvzela točki Primorcu, Sovodnje pa Mladosti - Za Juventino pol izkupička
KOLESARSTVO
NA DIRKI PRI TREVISU
Odličen nastop Petelina (Adria)
V nede'jo je bila pri Trevisu dir ka v ciklokrosu, katere se je ude ležila vrsta najboljših krosistov iz vse Italije, med katerim so bili tudi državni reprezentanti. Prvo mesto je osvojil italijanski prvak Ot-tayio Pacagneila. Član Adrie Petelin je zasedel odlično 11. mesto, njegov uspeh pa je še večji glede na to, da je bil zanj prvi nastop v ciklokrosu.
LAS VEGAS — Jutri se bodo začele v Las Vegasti poskusne vožnje za Veliko avtomobilsko nagrado formule ena
Mladost — Sovodnje 1:2 (1:2)
MLADOST: Ferfolja, L. Frando-lič, Černič, Ladi Gergolet, D. Fran-dclič/ Marizza, D. Šuligoj, Edvard Gergolet, Kobal, Semolič, D. Gergolet (Ferletič); rezervi: Pahor in Vižintin.
SOVODNJE: Cabas, Devetak, Pahor, Florenin, Petejan, Marcc-n, S. Šuligoj, Zearo, Bu: kovic, Miilch, Gomišček. Rezerve: Kovic, Kodrič in Tomažič.
STRELCI: v 17. min. Zearo, v 21. min. Gomišček in v 36. min. Kobal.
V	prvem slovenskem derbiju je sovodenjska enajsterica sredi Doberdoba odpravila domačo Mladost.
Tekma se je začela s hitrim tempom, bodisi na eni, kot na drugi 'strani, čeprav so imeli lahko premoč Kraševci. V vrstah domače e-najsterice je bila opazna odsotnost Dul ana v obrambi, Šuligoj in tovariši pa so večkrat postavljali v težave obrambo Mladosti.
Prvi gol je padel po zašlugi Zea-ra, ki je osamljen v kazenskem prostoru z g'avo brez težav premagal Ferfoljo. Domačini so po golu skušali odgovoriti, vendar so gosHe z Gomiščkom v dvomljivem položaju povečali vodstvo na 2:0. Kljub vsemu domačini niso popustili. Po kombinirani akciji Kobal - Darijo Gergolet je prvi z neubranljivim strelom premagal Cabasa. Po tem golu so domačini skušali priti do remija. Številni napadi domačinov niso dali zaželenih sadov. Izid prvega polčasa je tako ostal nespremenjen.
V	drugem delu srečanja je bila slika na igrišču povsem drugačna. Domačini so pritisnili na Sovodenj-
*'lllllllllllln, iiimmiiiiiihhhii,m,n,iiiiiniii,Hlinili,imiiiiihiIIMIIMI INI HUMU, Hi HiMIIH,, „ III,Ul IMIIIIIII Hill IIIII Hilli I lili lOlUlllllinllllllllllHIIHIIIIIIIItlllllHIH
JADRANJE1"
NA REGATI V BARKOVUAH
Veliko slavje domačih jadralcev
Društvu iz Barkovelj in Grljana kar šest prvih mest Regate se je udeležilo izredno število jadrnic (kar 370)
Nedeljske regate v Barkovljah za '• Jesenski pokal, ki jo je organi-rslo Jadralno društvo iz Barko-■	,'n Grljana, se je udeležilo res
tem -°	jadrnic, kar 370. S
i* d6 prekošen evropski rekord Bresta (340), že samo število U*. daje jasno sliko o izrednem p 'zoru, ki se je nudil v Tržaškem
zalivu.
Start regate je bil v Barkovljah 'enkrat so ga morali sicer pono-11 zaradi nekaterih neučakanih «*movalcev), zaradi vetra pa so e najprej usmerili proti Križu, od p.v? Pa ngzaj proti Tenkemu rtiču. * '■’ 1e bil pred Miramarom. Z ve-om so tokrat imeli veliko srečo, >■’ je vseskozi pihal precej mo tap jugo.
Največji uspeh so gotovo dose-p 'ekmovalci domačega kluba iz arkovelj in Grljana, ki so osvo-»n* ^est prv'b mest. Nastopili tudi nekateri jugoslovanski pred-_, niki, od katerih se je najbolje °drezal Antonič iz jadralnega klu-
ba Pirat iz Portoroža. S svojimi plovili sta nastopila tudi zamejska kluba Sirena in Čupa, najvišje Da se je uvrstil Kosmina na iadrnici Ona, ki je zasedel 5. mesto v 4. kategoriji. Jadralci Čupt so sicer tokrat nastopali pod imenom Sive-ne, ker rami niso še včlanieni v mednarodno jadralno zvezo (FIV).
LESTVICA
L kat. (več kot 9,11 m): 1. White Shadow (Drioli) SVBG, 2. Rupe (Hofmeister) Munchen, 3. Linic II. (Boranga) Lignano.
2.	kat. (8,01 m - 9,10 m); 1. El Cid (Žago) STV, 2. Egea (Protti) YCA, 3. Raguseo (Colonna) STV, 8. Žaba - Pirat iz Portoroža.
3.	kat. (7,31 m - 8,00 m): 1, Mache-rie (Suban) SVBG, 2. La Gatta (Soppani) CDVM, Bilbao (Bonin) SNPJ, 6. Metulj (Štraus) Jadro Koper, 35. Maja (Rolich) Sirena.
4.	kat. (6,51 m - 7,30 m): 1. Perfec-tion (Starkel) SVBG, 2. El micio (Dollinar) CVM, 3. Barchippo
(Cattarini) SVOC, 5. Ona (Kosmina) Sirena 12. N13 (Zule) Pirat, 15. Kajtimar (Malalan) Sirena, 17. Yura II. (Zandomeni) Sirena, 23. Kaipirinha (Macuh) Pirat, 50. Tanja, Sirena.
5. kat. (5,81 m - 6,50 m): 1. Ondy You (Pertot) SVBG, 2. Alcholi-ta (Antonič) Pirat, 3. Analisi 1 (Sain) STV, 9. Pestiferin (Bogateč) Sirena, 23. Bosa (Prijatelj) Ljubljana 47. Simbad (Širca) Sirena.
0. kat. (do 5,80 m): L Madnesa (Ci-verchia) SVBG, 2, Stag 24 (Milan) SVOC, 3. Grog (Grigio) SV BG. 45- Teloh (Bensi) Sirena, 52. Ifigonia (Poljšak) Sirena.
Pasere: 1. Urania (Spangaro) SV BG, 2. Nibbio (Rossetti) STV, 3. Cimpi (Latin) SVBG, 9. Črni gusar (Macarol) Ljubljana, 15. Chi-chibio II. (Ferfolja) Sirena.
Motorsairler: 1. Frantom (Miani) YCA, 2. Enea II. (Pacorini), 3. Lindos (Dalmas) YCA.
ce; ti so le redkokdaj ogrožali vrata Ferfclje. Mladost je z množičnimi akcijaraUskušala priti do remija: -Sovodenjska-obramba pa je odbijala napadalne akcije domačinov, z grobo igro, katero je sodnik večkrat prezrl.
Izid tekme je tako ostal nespremenjen. Igra obeh ekip, je bila le od časa do časa dopadljiva. Remi pa bi bil vsekakor pravičen končni izid.
Juventina — Capriva 1:11
(1:1)
JUVENTINA: Buzzinelli, Furlan (Costa, Tavčar), Varacchi, Ligavic, Medeot. Devetak, Radikon, Russo, K'anišček. Lauri. Panico.
STRELEC za Juventino: Panico.
štandreška Juventina je v pr-
3. AL na Goriškem
Prvi letošnji slovenski derbi v 3. AL na Goriškem je bil v Doberdobu med Mladostjo in Sovodnjami. Zmaga je pripadala Sovodnjam, ki so tako skupaj z lsonzom in Audaiom obdržali 1. mesto na letsvici. Vodečo slovensko ekipo pa čaka v nedeljo druga preizkušnja, saj bo na domačih tleh igrala proti Ju-ventini.
Tretja slovenska ekipa, Juventina, je pred domačim občinstvom igrala neodločeno s Caprivo. Razveseljivo pa je dejstvo, da so Šlandrežci pokazali napredek v primerjavi
s prvim srečanjem. IZIDI Azzurra - Italcantieri	1-1
Poggio - Vermegliano	2:0
Begliano - Sagrado	0:0
Audax - Piedimonte	2:1
Juventina - Capriva	1:1
San Lorenzo - Isonzo	0:2
Mladost - Sovodnje	1:2
Brazzanese - Romana	4:0
LESTVICA
Sovodnje, Audax, Isonzo 4, Capriva, Sagrado, Azzurra 3, Mladost, Brazzanese, Piedi-montp, Poggio 2, Juventina, Italcantieri, Begliano 1, Ver-megliano, Romana, San Loren-zo 0.
PRIHODNJE KOLO
Italcantieri - Mladost; Romana - San Lorenzo; Capriva -Azzurra; Sagrado - Audax; Piedimonte - Poggio; Sovodnje Juventina; Vermegliano -Brazzanese; Isonzo - Begliano.
STRELCI
Florenin in Gomišček (Sovodnje), Kobal (Mladost), Bi-zai, Marega, Sammartino, Visentin, Tosolin: vsi 2 gola.
-pr-
V drugem polčasu pa so Štan drežci popolnoma nadigrali nasprotnika, ki se je v glavnem le branil. Več je bilo priložnosti za gol, Juventina pa je predvajala lep nogomet, V napadu se je tokrat izkazal Radikon in le smoli' ie treba pripisati, da štandrežci niso osvojili celotnega izkupička.
Primorec — Gaj’a 0:1 (0:1)
STRELEC: v 31. min. Vrše.
PRIMOREC: Leone. Marko Kralj, F. Milkovič, Križmančič. Husu, Darko Kralj (v 56. min. Fonda), Edvin Kralj, Boris Kralj Lugnan, Pavel Kralj, Franko Kralj 'od 38. min. Mule).
GAJA: Kante. Maks Grgič Križmančič, Gabrielli, Kalc, M. Ris-
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiMiiiimmifiiimiiiiiiiii
1.	—	1.	Lady Blu	X
2. Nucleo	1
2.	—	1.	Pobinsella	2
2. Arbiano	X
3.	—	1.	Maxwell	1
2. Menihe	X
4.	—	1.	Pabellon	1
2. Aggressore	2
5.	—	L	Loyal Manacle	1
2. Peppone	X
6.	—	L	Edrenon	X
2. On The Way	X
KVOTE 12 - 34.075 300 lir 11 —	608.000	lir
10 —	48.500	lir
mondo, Branko Grgič (od 51. min. Slavce), B. Rismondo, Bolcic. Zip-po (od 72. min. Guštin). Vrše.
SODNIK: Longo iz Mili
Rumena kartona: Pavel Kralj (13) in Franko Kralj (21).
Gaja je osvojila slovenski derbi 2. kola 3. AL na katerem se je v nedeljo v Trebčah (okoli odlično negovanega igrišča) zbralo lepo število navijačev obeh enajsteric. Gajevci so zmagali z zelo lepim zadetkom, ki ga ie v 31. minuti dosegel Vrše. Bil je to tudi edini gol, ki je Dadei na tem dokaj zanimivem in tudi tehnično zadovoljivem srečanju, v katerem bi si Trebenci zaslužili tudi neodločen izid.
Primorčevi nogometaši so sicer v drugem delu tekme (in oredvsem proti koncu le te) silovito napadali (v 60. min. je Boris Kralj zadel vratnico mimo nemočnega Kan-teja. Marko Kralj in Mule sta se dvakrat sama oredsta rila pred Ga-iinim vratarjem), gola p j niso mogli doseči in tako ie Gaja osvojila prepotrebni točki v borbi za napredovanje v višjo ligo.
Če so Trebenci ver letno tudi zaslužili neod'očen izid, pa te tudi na dlani, j'a ie Gaja zelo zrelo prišla do zmage. V prvem oolčasu ie bila v premoči, v obrambi (z Gabriellijem na čelu) zelo zanesljiva, na sredini igrišča iznajdljiva in požrtvova'na z odličnim Markom Rismondom nad vsemi v napadu pa s hitrima Brankom Grgičem in Vršetom zelo nevarna: In prav v tem delu tekme so gsjev-ci dosegli zadetek z Vršetom in to vodstvo z zelo zanesljivo obrambi v drugem polčasu tudi obdržali.
»Mislim, da smo zasluženo zmagali. Predvsem sem zadovoljena- z obrambo našega moštva.* je po tekmi dejal Gajin trener Aldo Kralj.
Trener trebenskega Primorca Edi Kralj se nikakor ni mogel sprijazniti s tem porazom. Kirnal je z glavo in dejal: «Zamudili smo veliko število priložnosti. Zaslužili bi si neodločen rezultat, upal bi st reči celo kaj več. V tei tekmi pa je bilo jasno, da so bili gajevci večji borci od nas. Mi smo tehnično igrali bolje, toda borbenosti ni bilo nikakršne, če izvzamemo Bruna Križmančiča, ki ie bil vsem ostalim za zgled.*
Z Edijem se povsem striniamo: borbenost ie v nogometu in še no-
vim srečanju pred domačim občinstvom igrala neodločeno s solidno ekipo s Koprivnega ter s tem potrdila, da .je slaba igra, ki jo ie pokazala v prvem srečanju, v glavnem rezultat slabega dne nekaterih njenih igralcev.
Srečanje v štandrežu se je pričelo s terensko premočjo gostov, vendar so se domačini kmalu uveljavili in tudi prvi povedli in prvi s Panicom. Gostie pa so pred počitkom le izenačili.
Gajini naraščajniki so se v preteklem kolu pomerili s Campanellami
3. AL na Tržaškem
Dvojica Giarizzole - S. Luigi je v prvenstvu 3. AL že v vodstvu (s polnim številom točk) po drugem kolu, v katerem je bil na sporedu tudi vzhodnokraški derbi med Primorcem in Gajo, ki se je končal s pičlo zmago padriško-gropajske enajsterice, po napeti in izenačeni igri.
S tem uspehom je Gaja ostala na zgornjem delu lestvice, Primorec pa ostaja brez točk na repu lestvice.
IZIDI 2 KOLA Rabuiese - S. Sergio 1:3 Primorec - Gaja	0:1
Esp. S. Giovanni - S. Anna 2:1 GMT - Aurisina	0:1
S. Luigi - Chiarbola 4:1 Edera - Unicn	1:0
S. Andrga - Giarizzole 0:3 LESTVICA
Giarizzole in S. Luigi 4, 'Aurisina, Esp. S. Giovanni in Gaja 3, Edera, GMT, S. Anna in S. Sergio 2, S. Andrea, Rabuiese in S. Vito 1, Union, Primorec in Chiarbola 0.
PRIHODNJE KOLO (18.10.)
Giarizzole - S. Vito, Union -S. Andrea, Chiarbola - Edera, Aurisina - S. Luigi, S. Anna -GMT, Gaja - Esp. S. Giovanni, S, Sergio - Primorec.
B. R.
sebno v nižjih kategorijah izredno pomembna, večkrat odločilna, kot je bilo to odločilno v nedeljo v Trebčah.	B LAKOVIČ
TENIS
DAVISOV POKAL 1982
Italijani zopet proti Britancem v prvem kolu
LONDON Včeraj so v Londonu žrebali nasprotnike za prvo kolo mednarodnega teniškega tekmova nja za Davisov pokal 1982. Italija bo tudi prihodnje leto v prvem kolu igrala proti Vel. Britaniji, vendar pa bo tokrat srečanje v Italiji (skoraj gotovo v Rimu).
Jugoslavija pa bo v B skupini i-mela v prvem kolu za nasprotnika Norveško.
Samese, Schipizza, Angileri, Mikuš (85. min. Cauzer), W. Pertot, P. Caharija, De Bernardi, Di Bene-detto, Rustja.
STRELEC: v 60. min. Castriotta.
SODNIK: Michelan iz S. Giorgia di Nogaro.
Banalna napaka branilca Tomiz-ze in nato vratarja Babudra v 60. minuti igre sta tokrat bili usodni za Primorje, ki je proti Opicini povsem nezasluženo doživelo tretji zaporedni poraz, s katerim je proseška ekipa obtičala na repu lestvice.
Primorje se je proti Opicini predstavilo spet z novim nogometašem in to Samesejem, ki je vrsto let igral pri bazoviški Zarji. Takoj v začetnih udarcih je bilo razvidno, da je trener Primorja Severino Kozina popolnoma spremenil taktiko i-gre. V obrambo je poslal Schipizzo (levi branilec), Rustja, ki po navadi igra vlogo napadalca je bil sto-per, na sredini igrišča so bili Samese, Mikuš, P. Caharija in Di Be-nedetto, v napadu pa je ostal le De Bernardi, kateremu je občasno priskočil na pomoč W. Pertot. Razvidno je torej bilo, da Kozina računa na remi. Sčasoma pa je bilo opaziti, da Opicina ni preveč nevarna. zato je Primorje začelo i-grati bolj odprto in tudi sproščeno. Kljub še kar zadovoljivi igri obeh ekip pa oba vratarja v prvem delu igre nista imela resnega dela.
V	nadaljevanju je pobudo odločno prevzelo Primorje in vse je kazalo, da bodo prišli tudi Prosečani v vodstvo, V 60. minuti pa so po bana'ni napaki domačini z edinim nevarnim strelom vseh 90 minut igre prišli do gola.
Po tem golu pa je ekipa Primorja začela dobesedno oblegati vrata domačinov, ki so ohranili doseženo prednost tudi po zaslugi odličnega vratarja Sardija, ki je bil vedno na pravem mestu.
Kliub porazom tokrat ekipi Primorja res ni kaj očitati. Enajsterica je dobro igrala, potrebna je vsekakor večja odločnost in točnost v napadu. Tokrat morda niti to ne bi zadostovalo, kajti v nogometu pač velja pravilo da zma?a ti?ti, ki da več golov. Primorje pa je še enkrat ostelo brez gola in tudi brez točke, vendar če nogometaši ne bodo popustili tudi rezultati ne bodo izostali, sai je enajsterica v nedeljo na Opč:nah pokaza'a, da lahko vsaj v tej )'<?i kljubuje vsakemu nasprotniku. To bodo primoriani morali pokazati že v nedeljo, ko bodo sprejemali v goste ekipo Stock, ki ie trenutno na prvem mestu razpredelnice.	B. R.
Breg — Olimpia 0:2 (0:0)
BREG: Micor, Finzin, Rodella, Perosa,oVisintin, Ražem, Samec, Albertini, "Russi (v 24. min. d.p. Ju-rinčič), Colja (v 5. min. d.p. Žerjal) in Strnad.
OLIMPIA: Dapas, Cosutta, Gulič; Di Cambia, Ciacchi, Cernivani, Kirschmeyer, Ghetta, Massimi (v
37.	min. d.p, Fernandelli), Pirello in Forte.
STRELEC: v 22 min. d.p. in v
38.	min. d p. Ghetta.
RUMENI KARTON: v 33. min. Samec (Breg), v 32. min. d.p. Dapas (Olimpia).
SODNIK: ToselM iz Krmina.
V	nedeljo so Brežani visoko izgubili proti ekipi Olimpie. Igrali so brez treh sfandardnih igralcev Daz-zare, Cigu'a in Pregarca, kar je mogoče vpliva'o na igro «plavih». V prvem polčasu Brežani niso zmogli ustvariti skupne igre, ki je bila površna; ker nasprotniki niso učinkovito napadali, se je prvi po'čas končal z neodločenim rezultatom. Omcmbe vreden je samo nevaren strel Strnada, ki ga je Dapas s težavo ubranil.
V	drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila. Brežani so še vedno neorganizirano napadali, o-dlični vratar Dapas pa je moral dvakrat poseči in rešiti svoja vrata. Toda nasprotniki so v 22. min. povedli ž Ghetto, ki je z lepim strelom izven kazenskega prostora premagal Micorja. Brežani niso odločno odgovorili in v 32. min. so nasprotniki dokončno pokopali upanje «plavih». V protinapadu so Tržačani z Ghetto dali drugi gol.
V	tem kolu Brežani niso zadovoljili (kar se tiče igre), disciplinsko pa so se nekoliko poboljšali, toda ne preveč.
Sedaj bo imel Softič precej dela, da bo izboljšal igro dolinskih predstavnikov.
F. Korošec
Za nogometno tekmo Jugoslavija — Italija
v soboto, 17. oktobra 1981, je pri AURORI še nekaj razpoložljivih mest za potovanje s posebnim letalom.
Cena izleta (vse vključeno) je 140.000 lir.
Vpisovanje pri potovalnem u-radu «AURORA», Trst, Ul. Ci-cerone 4, tel. 60-261,
Bologna — Mi'an	X
Catanzaro — Ascoli	1
Fiorentina — Avellino	1
Genoa — Roma	2
Inter — Cesena	1
Juventus — Cagliari	1
Napoli — Como	1
Udinese — Torino	1
Brescia — Lazio	2
Lecce — Sampdoria	1
Perugia — Pistoiese	1
Triestina — Padova	2
Rende — Ternana	X
KVOTE 13 - 2.327.900 lir 12 —	85.700 Ur
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino
Mesečno 7 000 lir — celoletno 84 000
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizaciie in podietia mesečno 100,00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržoškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
DRUGO SREČANJE OBČANOV SOSEDNIH IN PRIJATELJSKIH OBČIN DOLINE, MILJ IN KOPRA
PRIMORSKI DNEVNI
DZS 51000 Ljubljana
13. oktobra 1981
Za SFRJ ?iro račun 50101 60- 46361 «ADIT*
Gradišče KJ II nud telelon
Oglasi	Ob delovnikih trgovski t modni 'šir 1 st., viš 43 rtunf
27 000 lir Finančni 000 legalni BUU osmrtnice 300 sozako 400 lir zo mm visme v sumi i stolpno Mah >y usi cCO ur beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Ogluši iz dežele rurioniie Juliiske kro|irie se narocaio pri ogiu&nein ouaelku ali upravi. 12 vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske tj zveze časopisnih j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaje in tiska
H
7TT
Irst
zalcimkcv Fi£G
0
V Ankaranu še enkrat potrjena želja po sodelovanju med obmejnimi kraji
Pozdravi predsednika skupščine občine Koper Maria Abrama, miljskega župana Willerja Bordona in dolinskega župana Edvina Švaba - Pester kulturni program
ANKARAN — »Prebivalci treh prijateljskih občin (Doline, Milj in Kopra) na tem pomembnem prostoru na skrajnem severu Jadranskega morja zavedno delujemo za. tem, da se vedno boljše spoznat a mo, tla uresničujemo vse možnosti, ki jih imamo za medsebojno sodelovanje in se odpiramo sodelovanju obsežnemu zaledju Evrope in Sredozemlja^
To so misli predsednika skupšči ne občine Koper Maria Abrama z drugega srečanja občanov treh obmejnih občin, ki je potekalo V nedeljo popoldne v Ankaranu. V'svojem nagovoru številnim 'udeležencem z obeh strani meje je poudaril, da niti meja niti razlike v družbeni in politični ureditvi in niti različ nosi jezika in narodnosti ne morejo biti ovira za prijateljsko sožitje in akti \ no sodelovanje na vseh področjih skupnega interesa.
Te misli je podčrtal tudi župan miljske občine \Viller Bordon, ki je dejal, da prijateljstvo med občina mi Doline, Milj in Kopra temelji na skupnem osvobodilnem boju proti liacifašizmu in se dnevno oplaja v obrambi najvišjih idealov človeštva, med katere prav gotovo sodi tudi prijateljstvo in miroljubno sožitje med narodi. Svoj govor je miljski župan zaključil v slovenščini z že ljo, da bi se ti ideali krepili in se še naprej razvijali.
O pomenu tovrstnih srečanj med prebivalci, ki so različni po narod nosti, državljanstvu, jeziku, kulturi, veri in političnem prepričanju, je v svojem pozdravnem govoru spregovoril dolinski župan Edvin Švab. Prav na takih srečanjih se namreč gradijo neposredne prijateljske vezi in se utrjuje zaupanje med sosedi.
Goste nedeljskega shoda na prijetnem prostoru ob plaži pod hotelom Adria je pozdravil tudi podpredsednik krajevne konference SZ DL Ankaran Cvetko Roman.
Po pozdravnih govorih je predsednik SO Koper izročil v spomin na to srečanje obema županoma gostoma spominski plaketi z gibom mesta Koper.
Srečanje so popestrili z bogatim športnim in kulturnim programom, ki se je začel s sprejemorrt kolesarjev amaterjev iz Milj in Doline na mejnem prehodu pri Lazaretu. Ko lesarji pobratenih občin, ki so prešli mejo brez prepustnic, so nato sku paj prikolesarili na prireditveni prostor, kjer jih je pričakala mladin ska godba na pihala od Korošcev.
V okviru kulturnega programa so nastopili še godba na pihala KUD Svoboda iz Pridvora pod vodstvom Fabia Vatovca, mešani pevski zbor iz Bertokov, ki mu je dirigiral Angel Turk, moški pevski zbor »Fran Venturini* od Domja. gledališka kul turna skupina iz Doline, ki je upri zorila odlomek iz igre v narečju »Vndrigle na plači*, ki jo je sestavila in zrežirala Tatjana Turk in folklorna skupina z zborčkom «0h gia» iz Milj. Celotno kulturno pri reditev so poživile številne maske Iz Milj.
Prijateljskega srečanja občanov' Doline. Milj in Kopra so se udeležili tudi številni druž.ljfno politični delavci z obeh strani meje. Z italijanske strani so bili prisotni vladni komisar MaiTo.su, kvestor Bartolini, prefekt Mazzurco. predsednik de
želnega sveta Colli. predstavnik tržaške pokrajine odbornik Cavicchio-li, načelnik obmejne policije Fusaro in načelnik tržaškega Digosa D’0-nofrio. Iz Slovenskega Primorja pa so prišli medobčinski sekretar ZK Pucer, medobčinski predsednik SZ DL Kralj, občinski sekretar ZK Čehovin. predsednik OK SZDL Ogrin in predsedhik ZZB iz obale Rado Pišot Sokol ter načelnik UJV iz Kopra Dujmovič. Na prijateljskem shodu sta bila prisotna tudi jugoslovanski konzul v Trstu Cigoj in italijanski konzul v Kopru Tassoni Estense. (Dev)
PARIZ — Pariški dnevnik «Quo-tidien de Pariš* je včeraj objavil protestno pismo Birgite Haramer, sestre 1 (Metnega Dirka Hammerja, katerega je avgusta leta 1978 na Korziki težko ranil savojski princ Viktor Emanuel. Dirk je umrl po ltl dnen agonije in po 15 operacijah. spominja njegova sestra, kljub temu pa ni francosko sodstvo še nič ukrenilo, da bi kaznovalo »kraljevega sina*, ki lahko brezskrbno smuča v Švici. Birgit Hammer je svojo zahtevo po pravični sodbi poslala predsedniku Mitterrandu
Množica na nedeljskem srečanju prebivalcev dolinske, miljske in koprske občine med govorom predsednika skupščine občine Koper Maria Abrama
| Mili tllllllllllH|IIIIIIIIM||||||Hlllliaillllllllllllllllllllllini*(WIIIIIIIIIIIIIIIIIHJIIIIIIIMIlllll|ll||lllliaill||llirnnillfllllllllllll(illMlltlllllllll(HIHttlll»f Milili llllllllflHlItliaillllllllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllržllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllliml
VČERAJ ZJUTRAJ V M0NTECCHIU, NEPALEC OD RECCI0 EMILIE
Sest mrtvih in dva ranjena siloviti eksploziji plina
Nesrečo povzroči1 metan, ki je uhajal v kuhinji zakoncev Meccariello - Mrtva njuna otroka ter dva zakonska para
REGGIO EMILIA — Šest mrtvih in dva ranjena je tragični obračun eksplozije plina metana, ki je skoraj porušila štirinadstropno poslopje v kraju Montecchio Emilia, kakih 20 kilometrov od Reggio Emilie. Do silovitega poka, ki so ga slišali vsi prebivalci Montecchia, je prišlo okrog 5.30 zjutraj, ko so bili stanovalci poslopja, v katerem je živelo šest družin, še v globokem spanju.
Gasilci so ugotovili, da je plin n bajal v kuhinji družine Meccariel lo, v tretjem nadstropju. Metan je verjetno uhajal vso noč in zjutraj, ko je nekdo prižgal luč, je eksplodiral, pri tem pa je siloviti pritisk raznesel četrto nadstropje in streho. Ruševine so pod sabo pokopale tudi stanovalce, ki so bivali v drugem nadstropju. Gasdci in drugi re sevalci so kopali celo jutro, da so lahko potegnili na dan trupla.
V nesreči so izgubili življenje desetletni \Valter Meccariello in njego v a desetmesečna sestra Maria An tonielta, otroka zakonca Meccariello, ki pa sta le lažje ranjena; 81-letni Aurelio Noto in njegova 85-let-na žena Antonietta ter zakonca Dante in Luisa Del Rio, stara 56 oziroma 45 let. Oba sta bila v Mon-fecchiu priljubljena, saj sfa že vrsto let vzdrževala neki zelo obiskova ni bar.
36-letnega delavca Vincenza Mec-carjella in njegovo 39-lctno ženo Li no so prepeljali v krajevno bolni co, kjer so ju sprejeli na kirurškem oddotku. Ker sta bila starša pod močnim šokom, jima zdravniki niso še povedali, da sta ostala sama.
neofašističnih skrajnežev, ki je lani izvedla vrsto ropov v prevratniške namene. Tokrat jim sedijo zaradi repa v neki zlatarni v Trevisu, kjer so lanskega decembra streljali in kradli. Gre za Gilberta Cavallini a, Giusva FioEavantija, Cristiana Fio-ravantija, Stefana Soderinija, Gior-gia Valjeja. * Francesca Metnbra. Fiorenza Trincanata, Pašqualeja Belsita in Andra Viana. Od teh sta v naših krajih dobrot znana Giusva Fioravanti hi Gilberto Cavallini, saj sta v našem mestu oropala kar dve zlatarni, lani pa ju je tržaško sodišče obsodilo — Cavallinija v od sotnesti — na več let zapora.
Včeraj sta se pojavila pred sodniki le Giusva Fioravanti in Andrea Vian: Cristiano Fioravanti (Giusvov brat) je namreč v bolnici, ker je že
tretjič poskusil samomor, preostali pa so do sedaj ušli roki pravice in so še vedno ptički na veji. Na zahtevo branilcev so proces prenesli na poznejši datum, sicer pa je Giusva Fioravanti. ohol in predrzen kot vedno, jasno povedal včeraj novinarjem, da se ne kesa svojih dejanj in da se ne boji sodbe italijanskega sodišča.
AVELLINO — Agenti letečega oddelka so v glavnem mestu Irpinie odkrili tolpo tatov, ki so jo sestavljali tri;e otroci stari od 11 do 14 let. vodil pa jo je 20-letni Neapelj-čan Ciro Stella. V zadnjih 15 dneh je tolpa vlomila v 24 stanovanj, iz katerih je odnesla dragulje, zlatnino. srebrne predmete, denar in krznene plašče.
PRED OKTOBRSKIM POPISOM PREBIVALSTVA
Srečanja ministra Palira o južnotirolskem vprašanju
Sestal se je s socialdemokrati in z voditeljem Južno-tirolske ljudske stranke Silviusom Mugnagom
BOČEN — Nacionalistični prena-peteži so v Bocnu razbili šipo sedeža Južnotirolske ljudske stranke v Ul. Vintola, po zidu so s črno barvo napisali sramotilna protinem ška gesla, vandalsko dejanje na podpisali s siglo API (Associazione per la protezione degli Italiani — združenje za zaščito Italijanov). Ta skrajno desničarska italijanska organizacija se je v zadnjem obdobju, proslavila S sterilnimi dejanji. ki netijo nacionalno sovraštvo na Južnem Tirolskem. Poleg bombnih atentatov na ustanove južno-tiroiske nemške skupnosti je v javnosti še najbolj odjeknila zastrupitev jabolk v raznih sadovnjakih pripadnikov nemške skupnosti.
Včeraj pa so na južnotirolskem političnem prizorišču zabeležili po-
Odložili proces proti Fioravanliju in drujjim neofašistom
TREvTSO — Ob prisotnosti dveh od dfevetih obtožencev se je včeraj začel v Trevisu proces proti tolpi
■ IIMIIIIIIIIMIIIMMIIMIIIIimilllMlIlllllllllllllMIIIIIIIMMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V ŠPETRU SO PREDSTAVILI ZBIRKO «DIN DORAN»
NEKDANJI LJUDSKO BOGASTVO BO ZAŽIVELO TUDI NA ŠOLAH
25 beneških ljudskih pesmi je za kljunaste flavte priredil furlanski glasbenik Bruno Rossi
ŠPETER — Ljudska pesem je iz raz naroda in njegovih ljudi, v njej se pretaka njegova zgodovina, z njo se nadaljuje življenjska nit številnih generacij. Beneško l.jud sko izročilo je bogato, vendar se kulturni in prosvetni delavci, dobro zavedajo, da ustno izročilo lahko izumre in da beneški otroci nimajo pravice do pouka v materinem jeziku. Kako jim torej posredovati tiste prvine, «da bodo jutrišnji ljudje lahko še vedno — v novih oblikah — izpričtval: svojo kulturno dediščino, ki nam je potrebna, če hočemo še vedno biti ljudje?* kot je zapisal ljubitelj Be-
• MMMIMIMIIMMIIIIMIMtlMIIIIMimMIMMItMMIMIIMIMMMIimilllllMMIIIM||lll»MMMIIMIIMIIMIMMMM|MMIIIHII*IIMMI|MMIIIIMMHIIM|IMIIIMIIIMMltlllllMMIIIIIIIIIIIII8
Skoraj 400 žrtev usada
nečije in njenih dolin — glasbenih Pavle Merku.
Odgovor je v mali modri knjižici z naslovom »Din doran», ki so jo prejšnji teden predstavili v občinski dvorani v špetru. To ie zbirka 25 veselih in žalostnih, ljubezenskih in domotožnih ljudskih pesmi iz Benečije, ki iih ie za kljunaste flavte priredil furlanski profesor in glasbenik Bruno Rossi, izdal pa Zavod za slovensko izobraževanje pri tržaškem ZTT.
Kot ie Pavle Merku zapisal v predstavitvi, je zbirka odlično sredstvo. da «nekdan.je ljudsko bogastvo zaživi danes tudi na šolah*. To je poudaril tudi glasbenik Giuseppe Chiabudini, ki je še posebno naglasil uporabnost tega didaktičnega pripomočka v nižjih srednjih šolah. Glasbena pedagoginja Angela Petricig pa je spregovorila o novi možnosti, da se slovenske ljudske pesmi uveliavij., v šolah tudi- izven beneškega območja in da obogatijo kulturno bogastvo naše dežele, pa tudi države.
Bruno Rossi pa je udeležencem spregovoril o svoji želji, ki jo je skušal z zbirko «Din deran* uresničiti. Njen namen je bil ovrednotiti še vedno premalo poznano beneško ljudsko, pesem ter .jo istočasno približati furlanski kulturi, «Note ne poznajo meja in prav bi bilo, da bi jih tudi narodi ne poznali*, je dejal. Pavel Petričič, predstavnik Zavoda za slovensko izobraževanje, ki se je avtorju in njegovim sodelavcem zahvalil za prizadevanje, je nato predstavil kulturni program, ki so ga izpol nili pevski zborček «Mlada brieza* pod vodstvom učiteljice Lucie Co-staperane, trio flavtistk Glasbene matice, ki jih pripravlja profesor Miloš Pahor (trio ie prvi izkoristil note «Din doran*) ter mešani pevski zbor «Pod lipo* iz Barnasa, ki je pod taktirko Nina Specogne za pel vrsto priljubljenih beneških.
Ob te.i priložnosti je študijski center Nediža priredil tudi razsta vo fotografskih posnetkov in diapozitiv, s katerimi so fotografi Dorbolo, Strazzolini. Petričič in Fe-letig ujeli tragične dneve po potresu.
Udje, ki je po pomoti v Cadizu aretirala 27 seizmologov. Policija je v petek prejela zaupne informacije, da se Po mestu potika »sumljiva skupina* oseb. že po treh urah jih je policija odkrila, a je posegla Sele v zgodnjih sobotnih urah, ko so bili vsi »domnevni baskovski teroristi* v svojem hotelu. Znanstvenike so policisti strpali v kombije, a na poveljstvu so se jim morali oprostiti, ko je prišla vsa resnica na dan. Seizmologi so v mestu izvedli razne meritve m poizkuse, kar je vzbudilo sum med policijskimi konfi-denti.
zitivno oceno nedeljskega srečanja tajništva Južnotirolske socialdemokratske stranke z avstrijskim zunanjim ministrom Wiiiibaldom Pa-hrom. V svojem komunikeju južno-tirolski socialdemokrati ugotavljajo. da .ie nedavna razprava v i>n-slansk' zbornici o «.iužnotirolskem vprašanju* (popis prebivalstva) »pomirila južnotirolsko prebivalstvo*. Socialdemokrati poudarjalo tudi. da je avstrijski tisk na podlagi ugotovitev italijanske poslanske zbornice predlagal, naj tudi Avstrija sodeluje v razpravi, ki bi do popisu prebivalstva reševala še odprta vprašanja. Glede samega srečanja z ministrom Pahrom socialdemokrati navajajo, da se ie avstrijski minister v zadnjem obdobju že dvakrat sestal z italijanskim zunanjim ministrom Cohm bom, ki mu je zagotovil, da bo Italija čimpgcj rešila še odprta vprašanja južnotirolske avtonomije v spoštovanju določil posebnega kra jevnega statuta.
Medtem pa se je včeraj v Innsbrucku sestal avstrijski zunanji minister Pahr «z odborom za stike med Severnim in Južnim Tiroium*. Prisotna sta bila tirolski glavar Wallnoefer in predsednik južno-tirolskega pokrajinskega odbora ir. Južnotirolske ljudske stranke Sil-vius Magnago. V »odboru za stike* so namreč le predstavniki Juž-norirolske ljudske stranke, kar je v preteklosti sprožilo ostre reakcije drugih južnotirolskih nemških in italijanskih strank.
SYDNEY — Kogar kača piči, se boji tudi -zvite vrvi. Ta pregovor le delno velja za neobičajen pojav pred avstralsko obalo pri Sydneju, kjer je pravkar začela kopalna sezona. Morski tokovi so k obali prignali ogromno število morskih kač, da se Avstralci bojijo vsakega plavajočega kosa vrvi. Morska kača je namreč za las podobna meter dolgemu kosu tanjše vrvi.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska oddaja; Vodna zna nest
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Jack London: Pustolovščina na velikem Severu
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pravljice
15.00	šolska oddaja: Italija, zemlja voda
15.30	Capitan Futuro
15.55	Josephine Beauharnais
16.30	Moj brat policaj - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Furia - TV film
17.30	Ihtavi, simpatični Braccio di ferro
17.45	Trije vnuki in majordom
18.10	Glasba, glasba
18.30	Programi pristopanja
18.50	MASH: Pripetilo se je neko noč, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Življenje na Zemlji
21.35 Mister Fantasy
22.15	Adam Strange: Drago plačana šala
23.05	Programi pristopanja
23.20	DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenska slika
23.45	Medicina ’81
Drugi Kanat
12.30	Meridiana: Informacije, predlogi. . .
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska reforma
14.00	Popoldanski program
14.10	Sestanek z zgodovino
15.25	Znanost in literatura
16.00	Program za mladino Lord Tramp - TV film Čarovnica Bia
16.55	Starsky in Hutch - TV film
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport
18.05	Muppet show
18.30	štirideset stoletij - dok.
18.50	Korenine. Nove generacije Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	II medico dclla mutua, film Igrajo: Alberto Sordi. Biče Vaiori, Sara Franchetti 22 25 Filmske novosti
22.30	Zgodovina otoka svetlobe DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretll kana)
17.00	Vabilo: Kako naj se rodimo?
17.30	Gledališke predstave
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželni programi
20.05	Simbol, kultura . . .
20.40	Jazzovska glasba
21.40	Znanost na trgu
22.40	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.00	in 10.00 TV v šoli
15.40	šolska TV: Na pragu fašističnega napada
17.10	Poročila
17.15	Beli delfin, risajia serija
17.30	Ko utihne šolski zvonec:
18.00	Praznični dnevi slovenske folklore
18.30	Obzornik
18.40	Mostovi - Hidak
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.3U DNEVNIK in Vreme
20.00	Skupno
21.10	Ta vražji človek, nadaljevanka
22.05	V znamenju
22.20	Za lahko noč: Slavko 0-sterc: Saloma, opera
Koper
13.00	in 15.30 Odprta meja
16.00	Narodna glasba
16.30	Kinonotes
17.00	Zdravo otroci
18.00	Ponovitev filma
19.45	V središču . . .
20.15	Stičišče
20.30	Fantje, tecite okoli zastave, film. Igrajo: Paul Newman, Joanr.e Wodwart
22.15	Dnevnik danes
22.25	TV film
23.20	Vrnitev odpisanih, TV priredba
Dnevnik danes
TRST A
7.00, 8.C0, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Domači o-brazi; 8.45 GJaafeene s.k.ice; . ,i),30 Ali ste že prebrali?: 10.1t> Koncert; 11.30 Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 14.55 Naš jezile; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Slovenci v miljskem okolišu (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: moški zbor «Ermes Grion*; 18.00 Evripid -Fran Bradač: »Medeja*. Radijska priredba.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.03 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba IX) željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15
Horoskop; 8.32 Muratti mušic; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja: 10.20 Glasbeni cikcak; 10.45 Mozaik;
11.00	Kirn; 11.32 Made in Italy;
12.00	Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 12.50 Z nami je...; 1-1.33 Lestvica popularnih popevk; 15.45 Poje zbor Rosalpina; 16.00 Glasovi naših dni; 16.15 Casadei Sonora; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje ansambel «1 cu-gini di campagna*; 17.45 Radijski oder; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	Prvi kanal: 6.03 Almanah; 6.08, 7.40, 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio anghe noi; 11.10 Dan za dnem; 11.44 Moll Flanders, 2. nadaljevanje; 12.03 Ul. Asiago Tcnda; 13.25 Kočija: 13.35 Master; 14.28 Giuseppe, Giuseppe. 3. nad.; 15.03 Errepinuo, popoldanski spored; 16.00 II Paginone, kulturne aktualnosti; 17.30 Jeep, oddaja o predstavah; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Jazzovska zgodba:
20.00	AUa maniera del Grand Gui-gnol; 20.45 Srečanje z...; 21.03 Folklorna glasba; 21.30 Kronika nekega umora; 22.00 V dveh na odru; 22.30 Avtoradio flash; 22.35 Pogovori se; 23.03 Danes v parlamentu.
MANILA — Filipinske oblasti so opustile vsak up, da bi našli še pri življenju kakih 200 oseb, ki jih še pogrešajo po katastrofalnem usadu, ki je v nedeljo pokopal pod seboj rudarsko vas Tagum, približno 1000 kilometrov južno od Manile. Števila smrtnih žrtev bi s« take lahko
povzfielo na več kot 370. Naj omenimo. da so nekatera trupla (doslej je ugotovljenih smrtnih žrtev 174) odkrili celili 32 kilometrov od vasi. Tudi število ranjenih je že preseglo stotino.
Do dogodka je prišlo v nedeljo ponoči, ko je nad 600 oseb v vasi
spalo. Vse področje je zajel zemelj ski usad. ki se je utrgal z bližnjega hriba, najbrž zaradi ogromnih ko ličin dežja.
Na sliki (teleMo AP); zaradi pomanjkanja krst so trupla žrtev morali začasno namestili kar na lesenih odrih.
Nereden spodrsljaj španske policije
MADRID — Strah pred baško v skimi teroristi je v soboto botroval nerodnemu spodrsljaju spanske po-
.       i"""   n i milu n     'm,mm,  
PRIMORSKE VESTI • PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
UKREPI DRUŽBENEGA VARSTVA ZA CIMOS
Sprejet predlog izvršnih svetov občin Koper, Sežana in Buzet
KOPER — Po letu dni iskanja najustreznejše rešitve za prebroditev težav, v katere , je (tudi navzven) lani zabredel Cimos, so se konec minulega meseca oblikovalci številnih predlogov vendarle |x>enptili in svetovali, najv izvršni sveti občin, v katerih so Cimosovi tozdi, zaradi ogrožene socialne in materialne varnosti delavcev, dejegatom v svojih skupščinah predlagajo sprejem ukrepov družbenega varstva, za delovno organizacijo pa dodatnih ukrepov družbenega varstva. Za delovno organizacijo so jih v omejenem obsegu sprejeli že letos maja. *
Delegati občinskih skupščin v Kopni, Sežani in Buzetu so tako usklajeno sprejeli sklepe o odstavitvi direktorjev tozdov in delovne skupnosti skupnih služb v Cimosu, razpustitvi delavskih svetov in njihovih izvršilnih organov, omejitvi uresničevanja nekate rih samoupravnih pr a v je delavcev in začasni omejitvi višine izplačevanja sredstev za oseb ne dohodke in skupno (Ktrabo delavcev. Delegati koprske skupščine pa so sprejeli podobne ukrepe za delovno organizacijo s tem, da so začasnega organa upravljanja Vojka čoka, ki so ga imenovali za v.d. direktorja Cimosa že lani, na njegovo lastno željo in ker je izpolnil zadolžitve, ki so mu bile zaupane, razrešili. Na vsa vodilna mesta so imenovali začasne organe, za začasnega organa v delovni organizaciji pa Borisa Bcr-netiča, predsednika SO Sežana.
S tem naj bi omogočili kar se da hitro izpeljavo nalog, ki so jih sprejeli z lani obli kovanim skupnim konceptom razvoja proizvodnje cestnih vozil v Sloveniji. Ta koncept, ki so ga z nekaterimi pripombami sprejeli tudi v Cimosu, je med drugim predvideval tudi vključitev Cimosovih tozdov v .Tomos. Ko
pa je bil junija letos pripravljen program za samoupravno in proizvodno - programsko povezovanje Tomosa in Cimosa, so ga v Cimosu zavrnili, še zlasti veliko pripomb so imeli delavci v Senožečah in Buzetu, podpirali pa so jih tudi v njihovih družbenopolitičnih skupnostih. Nato so v Cimosu pripravili nov predlog, po katerem naj bi Cimos ostal (z manj zaposlenimi, seveda) tak kot je — brez šem-petrskega tozda — ohranil kooperacijo s Citroenom ter se tesneje programsko povezoval (Buzet, Senožeče) s Tamom in Agrosom, zmogljivosti v Kopru pa naj bi uporabili, pravzaprav to deloma že počno, za proizvodnjo za Utok in 'Tomos. Te različice, ki ni zagotavljala socialne stabilnosti delavcem v koprskih tozdi!}, pa niso sprejeli na koprskem izvršnem svetu. Razen tega tak pro gram ni omogočal istočasne sanacije Tomosa. kar je ena najpomembnejših nalog v občini Koper.
In tako je konec septembra nastal predlog, ki zavoljo nadaljevanja kooperacija s Citroenom — mimogrede: za to je poleg nas zainteresiran tudi francoski partner, ki je soglašal z najnovejšim predlogom za razreševan,je težav Cimosa — ohranja Cimos. Ta pa se mora organizacijsko in kadrovsko skrčiti na racionalen obseg, v najkrajšem času pa je treba tudi proučiti možnosti za programsko povezavo s Tomosom, kar naj bo tudi osnova za samoupravno povezovanje.
Delegate vseh treh skupščin, ki so sprejele gkrepe družbenega varstva minuli petek, je podrobneje z nalogami, ki naj bi jih spe Ijali že do novega leta. seznanil Boris Bcr-netič, predsednik SO Sežana, ki so ga predlagali za novega začasnega organa upravljanja na ravni delovne organizacije. Povedal
je, da bo »mali* Cimos ohranil kooperacijo s Citroenom ter obstoječe dodatne programe. Bistveno bo treba zmanjšati delovna mesta v Reziji po tozdih in v skupnih službah. To naj bi dosegli s prezaposlovanjem v proizvodnjo, zlasti pa v druge kolektive, V Cimosu bo treba doseči tako število zaposlenih, ki jim obstoječi obseg kooperacije ter dopolnilni programi omogočajo nadaljnji obstoj na osnovi ekonomskih zakonitosti. Do 15. novembra bo treba zaključiti tudi stečaj tozda v Šempetru, vlagatelji (Citroen, Tomos in Iskra) pa naj bi nemudoma in to v gotovini pokrili lansko izgubo - okrog 200 milijonov din. lako bi — kot je dejal Bernelič — postavili osnovo za drugi bistveni eilj; ustanovitev tozda, ki bo združeval Cimos in Tomas, če pa bi ta interes pokazali še v drugih tozdih, pa tudi druge. Samo Cimos, na primer, ima poslovne stike s tozdi, v katerih je okrog 5000 delavcev vezanih na programe Cimosa. Tozd naj bi omogočil uresničevanje vsebine programov Tomosa, obsežnejšo in kakovostnejšo kooperacijo ter že zdaj prisotne dodatne proizvodne programe. Vse. kar ne bo dovolj akumulativno, perspektivno bo koucept tozda izločal, je dejal Bernetič. Pred oblikovanjem tozda pa lx> treba razrešiti tudi vprašanje vloge domačih vlagateljev v sedanjih tozdih oziroma v DO Cimos. To tudi pomeni, da bi morali Cimosovi delavci pridobiti v upravljanje, skrb in odgovornost sredstva, ki so jih za ustanovitev Cimosa vložili Iskra in Tomos - okrog (X) milijonov din. Takoj bodo imenovali tudi skupno komisijo, ki bo pripravila samoupravne akte in rokovnik razprav ter sprejemanja aktov, ki so potrebni za ustanovitev tozda.
DUŠAN GRČA