NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
,nVorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
s0ember 1990 • številka 36 • leto XUV • cena 10 ainarlev
reča čaka
f Rumenem
IT&RC
Posebna izdaja Novega tednika, ki jo boste
za vsega 15 din lahko kupili na Mednarod-
nem sejmu obrti v Celju vsebuje poleg se-
jemskega vodiča in vrste uporabnih informa-
cij tudi dve loterijski srečki. Z malo sreče
lahko postanete lastnik enega od obeh avto-
mobilov, ki s celjskega sejma kličeta: »Tu
sva, vaša sva!« Na sejmu poiščite Rumeni
NT&RC.
Krivice se ne
da iziirisati
Intervju z magistrom Milkom Mikolo, zgodovinarjem, ki je za Celjski
zbornik pripravil razpravo o zaplembah v celjskem okro^u, napoveduje
tudi pričetek izhajanja tega gradiva, ki ga bo Novi tednik pričel poobjav-
Ijati prihodnjič. Stran 17.
vsa za obrt, oori za vse
Jutri bodo v Celju odprli 23. Mednarodni sejem obrti in drobnega gospodarstva - MOS 90 Alpe- Jadran. Več o tem na 2. strani in v Rumei)^ NT&RC.
gakaj ne bi kupovali ceneje?
Ponudbe industrijskih trgovin na celjskem območju je silno pestra. Stran 9.
jjaratonci da te kap!
Tudi krave so začudeno opazovale invazijo hodcev, udeležencev 6. maratona Celje-Logarska dolina.
.     v sliki in besedi obujamo spomine na maraton na strani 16.
Se Elkroju maje jo tla?
Intervju z direktorjem Ivanom Kramerjem.
Stran 5.
Zrcaice, zrcalce povej
Sprehod skozi kozmetične salone na celj-
skem območju. Stran 6.
Šopel( domačili za
deseti rojstni dan
Novi tednik na jubilejni Zlati harmoniki
Ljubečne. Stran 11.
Priden in prijazen,
zlati Jure
Intei^vju s konjiškim košarkarjem Zdov-
cem. Stran 15.
2. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990

Vse za obrt,
obrt za vse
Vsebina osrednjega in že
23. Mednarodnega obrtnega
sejma dežel Alpe-Jadran je
po besedah organizatorjev
optimalna, saj je prilagoje-
na zahtevam razstavljalcev
in obiskovalcev. Prvim naj
bi prinesla poslovni uspeh,
v celoti pa naj bi tudi zado-
voljila zahteve in želje obi-
skovalcev.
»Ponovno smo pripravili
borzo, tokrat predvsem ti-
stih tujih programov, ki bi
jih lahko uresničili naši obrt-
niki. Gre za celovito ponud-
bo, ki vključuje tako možno-
sti vlaganj in možnosti ko-
operacij in drugih oblik po-
slovnega sodelovanja,« je
povedal Cveto Lorger, di-
rektor sejemskih prireditev
Golovec, ter s tem potrdil, da
se skladno z splošnimi druž-
beno-gospodarskimi dogaja-
nji pri nas tudi celjski sejem
preusmerja na podjetniške
tirnice. Borza mora postati
tradicija in jedro te priredi-
tve, ki bo v Celju od jutri 7. 9.
do 16. septembra.
Organizatorja, Sejemski
center Golovec in podjetje
Step pri Zvezi obrtnih zdru-
ženj Slovenije pričakujeta
250 tisoč obiskovalcev. Raz-
stavljalcev bo več kot 2 tisoč
od tega 260 tujih (med temi
največ Avstrijcev, Zahodnih
Nemcev in Italijanov). Na-
kup bo možen na 450 zuna-
njih stojnicah, medtem ko
v pokritih halah nakupov to-
krat ne bo. To je novost, s ka-
tero so želeli organizatorji in
razstavljalci zagotoviti bolj
pregledno predstavitev do-
sežkov drobnega gospodar-
stva in obrti. Tako bo hala
A namenjena predstavitvi
dejavnosti in programov
Zveze obrtnih združenj in tu-
di posameznih obrtnih zdru-
ženj in zadrug, računalniških
storitev in opreme ter po-
slovnih daril, v hali B bo pre-
težno tekstil in moda, hala
C bo gostila podjetnike,
obrtnike, večja podjetja in tr-
govske hiše s ponudbo pro-
izvodov kovinske predelave
in elektro dejavnosti, lesni
predelovalci pa bodo napol-
nili halo D.
Organizatorji sejma, ki je
bil razprodan že pred mese-
cem dni, so na novo tlakovali
in asfaltirali dobršen del zu-
nanjih površin (3400 m^),
v tujini pa so tudi najeli dve
montažni hali, ki bosta na-
menjeni večjim trgovskim
sistemom in razstavljalcem.
Novost sejma bo multivizi-
ja, prek katere bo možno
spremljati najaktualnejša se-
jemska dogajanja, ponovno
bo na sejmu tudi vrtec za
najmlajše. Pestra bo tudi go-
stinska ponudba in ponudba
zabavnih in športnih priredi-
tev. Novost v okviru tega bo
sejemska noč, vožnja z balo-
nom, in še kaj. Sejem bo od-
prt vsak dan od 9.30 do 20.30,
po tem času pa bo organizi-
rana zabava na sejemskem
zabaviščnem prostoru. Več
o sejmu lahko preberete
v posebni, na 40 straneh ti-
skani izdaji »rumenega«
NT-RC.
R. PANTELIČ
Občina Mozirje praznuje
Občina Mozirje bo v soboto, 8. septembra, slavila
občinski praznik. Gornji Grad pa 850. obletnico. Ob tej
priliki bo v soboto ob 17. uri v Gornjem Gradu seja
skupščine občine Mozirje, na kateri bodo podelili
občinsko priznanje najbolj zaslužnim za prenovo kate-
drale v Gornjem Gradu. Letos v mozirski občini ne
praznujemo delovnih zmag, spremljajoči prireditvi
občinskega praznika sta le razstava Evrope v Savinj-
skem gaju in Tradicionalni Teden športa.
...____^JL.
Evropsici sejem - evropsico mesto
v dneh mednarodnega obrtnega sejma naj bi se tudi
mesto Celje pokazalo v čimlepši luči v smislu gesla »Evrop-
ski sejem - evropsko mesto«. Gradbinci so pohiteli, da bi
večji del obnovitvenih del (vsaj na pročeljih hiš v bolj frek-
ventnih ulicah) končan pred sejmom, da zidarski odri ne bi
»krasili« mesta. Potrudili so se tudi komunalci, ki te dni že
čistijo celjske ulice in ceste. Vrtnarstvo pa tudi ureja zele-
nice in nasade, za katere sicer skrbi vse leto.
Obstajajo bele lise - okolje stanovanjskih hiš in blokov.
Nekatera okolja (žal predvsem v novih naseljih kot je Pod
kostanji in nekaterih drugih) so precej zanemarjena, zato
celjske javne službe pozivajo hišne svete oziroma stano-
valce, da tudi sami opravijo svoj del nalog pred sejmom in
s tem sami pripomorejo, da bo mesto dobilo bolj evropski
(predvsem čistejši) izgled.
Zbujeni sociaiisti
Celjska organizacija Zveze socialistov Slovenije je sicer
ostala brez redno zaposlenih, zdaj pa so se vendarle dogovo-
rili, da bodo poskrbeli za stike s člani in ostalimi občani.
V Gledališki 2 v Celju bodo imeli uradne ure ob ponedeljkih
in sredah, ob četrtkih popoldan ob petih pa še svoj klub
socialistov. Ta čas se celjski socialisti pripravljajo tudi na
konstituiranje v stranko, kakor je bilo dogovorjeno na njiho-
vem kongresu.
TRAČI
niče ■
Vse očitke regijskih,oi,,
sti, da se nekorektno C"
varno le Demosa, odlo^
zavračamo. Lotevamo
tudi opozicije, pa nin,^^
k^ pisati, ker je ni niS!
opaziti.
Na celjskem dvoru $0 z.
lo budi na Majdo Meštr^
in njeno četico svobodnih
sindikalistov, ki so se ^ \
profesionalizirali in se^t \
brezposelni obesili na oh.
činski proračun. »Za svoj
tehnološke viške naj JI
skrbi Ravnik sam!«, je^j
šemu denuncientu jezjj
zamrmral neki dvorjan.
Sicer pa ta čas na ceh
skem dvoru vlada panika
Nekateri pododdelki so po
naročilu šefov že sneli Tito
ve slike, drugi ne dobim
jasnih navodil, v največji
zadregi pa so na oddelku za
borce. Sliko bodo pustih
viseti, če bodo v sosednji
pisarni odprli še oddelek za
belčke. Le koga bodo tam
obesili?
Ker celjski socialisti in
liberalci ne zmorejo več
plačevati visoke najemni-
ne, so si bratsko razdelih
nekdanje prostore fronte
v Rdeči hiši. V istem trak-
tu bi se našel še tudi kak-
šen kotiček za bankrotira-
ne prenovitelje. Čajna ku-
hinja je še prosta.
Sicer pa se moramo
ugrizniti v pero (glej prvo
tračnico). Medtem, ko so
župani Celja, Žalca in Mo-
zirja na pohodu v Logarsko
opravili štafetno hojo, je
celjski ^prenovitelj Zeljko
Cigler-Čombe v majici
»Evropa zdaj« vso pol
opravil kar lastnonožno.
Prehitelo ga je le nekaj Če-
hov in strankarsko neopre-
deljenih Slovencev.
Prvoborcu šentjurskegi
Demosa Francu Zabukov-
šku gredo v nos visokt
plače občinskih funkci-
onarjev. Po kozjanski me- j
tropoli se šušlJB o mašče- \
vanju malega Kitajčka, ki
ga pri delitvi funkcij po
volitvah niso spustili
b koritu.
Vsem trem šentjurskim
intelektualcem se vljudno
opravičujemo, ker smo ./iii
v prejšnjih tračnicah tako
nedopustno zatajili. Krivi-
co jim bomo popravili tako.
da bomo njihovo prvo zn3;
no intelektualno dejanji
vestno priobčili.
Več ogorčenih bralcev U
Mozirja in Konjic je prote-
stiralo, češ da v tračnici^
zanemarjamo njihove ob-
činske može. Brez panij^
Za vsako rit šiba raste.
rite nas.
Jože Župančič-Džozi
nove fore. Na prvi šols^
dan je namreč dijakom ^
ukazal, da v šolo ne srtiei"
z mastnimi lasmi, kajti ^_
vsako mastno kapljo J
bodo kaznovani. Uvedv
tudi sistem  telefonsk<-y
opravičevanja. Če
se ponesrečijo ali -
bog - se ubijejo, morajoo .
sotnost   sporočiti   taj^
med sedmo in deveto
Poštarji   in   proizva}f.
šamponov mu že P^''
zahvalne diplome.
Celjsko PTT podjetje izdalo obveznice
Kupci boao imeli prednost pri pridolJitvi telefonsltega ptilillučlia
z izdajo obveznic v skupnem zne-
sku 5 milijonov nemških mark dinar-
ske protivrednosti bodo v celjskem
PTT podjetju pospeševali razvoj tele-
komunikacijskega omrežja. Obvezni-
ce, ki so do 31. oktobra naprodaj
v vseh 66 enotah in na sedežu PTT
podjetja, bodo izdajatelju prinesle
četrtino potrebnega denarja za iz-
gradnjo šestih telefonskih central,
s skupno zmogljivostjo nekaj manj
kot 10 tisoč telefonskih priključkov.
Če bo prodaja obveznic v apoenih po
500 in tisoč nemških mark dinarske
protivrednosti dobro stekla, bodo
v celjskem PTT podjetju že do konca
leta v omrežje vključili dve digitalni
vozliščni tfelefonski centrali v Sloven-
skih Konjicah in Rogaški Slatini s po
3 tisoč telefonskimi priključki. Naj-
kasneje do sredine leta 1992 pa naj bi
nakupili opremo in dogradili štiri
končne centrale v Zrečah (tisoč 700
priključkov), Štorah (tisoč priključ-
kov) ter Podčetrtku in Rogatcu (po 500
priključkov). Z izgradnjo konjiške in
rogaške digitalne centrale, ki bosta
omogočali tudi prenos vseh računalni-
ških signalov, bodo v celjskem PTT
podjetju celo nekoliko presegli sred-
njeročni družbeni plan, kar se v zad-
njih letih ni dogajalo.
Po besedah direktorja celjskega
PTT podjetja Janeza Grila se kupcem
obveznic ni treba bati za denar, saj je
podjetje trdno, z veliko premoženja in
posluje brez izgub. Kupcem obveznic,
na katerih glavnico in obresti velja 18-
mesečni moratorij, bodo njihove vred-
nostne papirje v celjski pošti letno
obrestovali z 12 odstotki v dinarski
protivrednosti glede na namško mar-
ko. To pomeni, da bo kupec obveznic
za tisoč nemških mark dinarske proti-
vrednosti po petih letih dobil nekaj
manj kot tisoč 500 mark dinarske pro-
tivrednosti.
V celjskem PTT podjetju pa kupcem
obveznic poleg varčevanja ponujajo še
nekaj ugodnosti. Kupec obveznice
ima prednost pri pridobivanju telefon-
skega priključka v omrežni skupini
063, za drugi oziroma tretji telefonski
priključek v njegovem domu pa mu
pošta priznava 30 oziroma 50 odstotni
popust. Ugodnosti so deležni tudi ob-
čani, ki se za pridobitev telefonskega
priključka organizirajo v krajevni
skupnosti. Pošta jim v takšnem prime-
ru priznava nakup obveznic kot sovla-
ganje sicer nepovratnih sredstev, ven-
dar le do četrtine celotnega prispevka.
Ob promociji obveznic PTT podjetja
Celje je direktor Janez Gril še pouda-
ril, da bo (uspešna) prodaja le-teh po-
spešila razvoj telekomunikacijskega
omrežja na našem območju. V zad-
njem času namreč prihaja do prime-
Opremo za digitalni vozliščni centra-
li v Slovenskih Konjicah in Rogaški
Slatini ter telefonske centrale v Zre-
čah, Štorah, Podčetrtku in Rogatcu
v celjskem PTT podjetju kupujejo pri
ljubljanski Iskri Tel in mostarskem
Unis Elektroniki. Z dobavo so zaen-
krat zadovoljni, tehnologija pa je na
ravni zgornjega evropskega povpreč-
ja^_
rov, da prav nerazvite telekomunikaci-
je dušijo razvoj gospodarstva, izrazita
primera pa sta prav Slovenske Konjce
in Rogaška Slatina. Ob tem je potreb-
no zapisati, da ne gre težav iskati v teh-
nologiji (ki je vsaj v evropskem pov-
prečju), ampak v premajhnih zmoglji-
vostih omrežij.
IVANA STAMEJČIČ
Opozicijsifi l(lub
Danes popoldan ob šestih
bodo v prostorih krajevne
skupnosti Aljažev hrib celjski
prenovitelji ustanovili Klub
ZKS - Stranke demokratične
prenove. Po krajšem kultur-
nem programu bodo predsta-
vili tudi vsebinski in organiza-
cijski program stranke.
Novo celjsico
icrižišče
Pred dnevi so v Celju odprli
prenovljeno križišče Mikloši-
čeve, Gregorčičeve in Kersni-
kove ulice in tako odpravili po-
letno prometno zmešnjavo
v mestu. Celjska Komunala, ki
je opravila vsa dela, je uredila
tudi vodovod, plinovod, kana-
lizacijo in ostale napeljave pod
križiščem, samo križišče pa
povsem rekonstruirala in opre-
mila s semaforji. Ta čas imajo
za križišče začasno uporabno
dovoljenje, v enem mesecu pa
naj bi odpravili še nekatere
manjše pomankljivosti, ki so
jih opazili pri tehničnem pre-
gledu. V kratkem bodo v funk-
ciji uporabnosti novega križiš-
ča uredili še avtobusno posta-
jališče za mestne avtobuse
v Levstikovi ulici. gp
Zastoji pod Trojanami
Ker gradbeno podjetje Gradiš že izvaja priprav-
ljalna dela za gradnjo tretjega voznega pasu pod
Trojanami na odseku imenovanem Baba, prihaja na
tej magistralni cesti do občasnih zastojev.
Na Republiškem inšpektoratu za promet so Gradisu
izdali dve ustrezni dovoljenji. Po prvem, ki velja že od
devetega julija, lahko Gradiš med izvajanjem del zapre
polovico cestišča v dolžini največ sto metrov, ob pro-
metnih konicah med peto in sedmo zjutraj ter trinajsto
in petnajsto uro pa morata biti odprti obe strani ceste.
Obenem so Gradisu dovolili tudi vsakodnevne
popolne zapore ceste zaradi miniranja in sicer med
12.30 in 12.40, torej deset minut dnevno. Slednje dovo-
ljenje velja najdlje do konca oktobra.
BP
Žeieznišici zastoji Lašico - Ceije
Zadnji teden v avgustu so železničarji pričeli obnavljati
zgornji in spodnji ustroj desnega tira med Celjem in Laškim.
Tir je ves čas zaprt, tako pa naj bi bilo po besedah vodje
potniške postaje v Celju vse do dvajsetega septembra, nato
pa bi bil tir zaprt še kakšnih petnajst dni po osem ur dnevno.
Zaradi omenjenih del so morali ukiniti sicer le vlak, ki
zjutraj vozi iz Kumrovca v Zidani Most in nazaj, potniki pa
lahko uporabljajo druge potniške vlake. Kljub prizadeva-
njem železničarjev, da bi obnavljanje tira bilo čim manj
moteče, pa v potniškem prometu prihaja do deset do pet-
najstminutnih zamud.
BP
Priprave na stavko
v ponedeljek je bil v Vele-
nju posvet občinskih Svo-
bodnih sindikatov, na kate-
rem so sodelovali predsed-
niki sindikatov v podjetjih.
V splošni stavki, ki je napo-
vedana za naslednji teden,
bodo sodelovali Gorenje,
ESO, Elkroj in Sipak. V po-
djeju RLV Velenje bodo or-
ganizirali »delovno stav-
ko«, zaslužek pa bodo pri-
spevali za solidarnost pone-
srečenim rudarjem.
Podjetja kot so Vegrad,
ERA, Vekos in Zdravstveni
center, dela ne bodo prekini-
la, vendar podpirajo sindi-
kalna stališča. Zavzemajo pa
se, da bi nesporazume in
zahteve razrešili z dogovori
med delodajalci in delavci.
Za stavko se do ponedeljka
nista opredelila Vzgojno-izo-
braževalna skupnost in Cen-
ter srednjih šol.
Sindikalisti so ocenih, da
med ljudmi vladajo strah,
negotovost, apatičnost in bo-
jazen zaradi sedanjega polo-
žaja.
V Velenju pa še nimajo do-
ločenih cen stanarin, ncyem-
nin in komunalnih storitev.
Prejšnji teden je občinski
sindikalni svet zahteval, da
Skupščina občine Velenje
posreduje pri svojem Izvrš-
nem svetu, naj začne uresni-.
čevati sklep delegatov. Juni-
ja je občinski IS sprejel pri-
bližno 92 odstotno povišanje
cen stanarin in najemnin,
kar se je sindikatom zdelo
odločno previsoko. Delegati
so v Skupščini sprejeli
sklep, da se mora IS pogajati
s sindikati in določiti poviša-
nje, ki bo sprejemljivo z eko-
nomskega in socijalnega vi-
dika.
Do končnega dogovora
med sindikati in velenjskim
IS še vedno ni prišlo, na po-
nedeljkovem posvetu sindi-
katov pa so sporočili, da bo
predsednik skupščine Vele-
nje posredoval pri predsed-
niku občiskega IS, da mora
uresničiti sklep Skupščine.
Sindikalisti so svetovali svo-
jim članom, naj bojkotirajo
plačevanje stanarin in tako
se je v občinsko blagajno na-
tekala tretjina predvidenih
sredstev.
Na posvetu v ponedeljek
so še povedali, da bodo zače-
li preko sindikatov v podjet-
nih in sindikalnih konzum-
nih zadrug zbirati naročila za
ozimnico. Kilogram bodo
prodajali po štiri dinarje, ki-
logram čebule pa bo osem
dinarjev.
Tik pred zaključkom re-
dakcije pa smo še izvedeli,
da po Velenju krožijo ne-
uradne govorice, da bo pred-
sednik občinskega izvršnega
sveta Todor Dmitrovič od-
stopil.
URŠKA KOLENC
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 3
«ed ie pol uspeha
^^enskem šolstvu smo na poti, ki jo no bomo nikoli prehoailh če zUaJ ne
nnio "POhodlll-' nekal zastarelih zakonov_
' jj,fca nit pogovora slovenskega
nistra za šolstvo dr. Venclja s celj-
"'Ij  srednješolskimi   ravnatelji,
fesorji in učenci Gimnazije se je
f     navezovala na spremembe
I lie zakonodaje. Le-ta je trenutno
*''*jpravi, ministrstvo za šolstvo pa
'čakuje do konca leta, ko naj bi
?'Lvenskem parlamentu sprejemali
* g šolsko zakonodajo, še vrsto
%\ogo\ in pobud iz samih šol.
.Red je pol uspeha«, je poudaril slo-
-jjii minister za šolstvo dr. Peter
■Incelj. ko J6 opisoval stanje v našem
llstvu, ki je še neksg mesecev nazaj
idilo v pravo anarhijo. »Dosti bolje ni
flti zdžO,« je menil ravnatelj Srednje
^jlce šole maršala Tita Jože Ger-
ko je opisoval stanje na področju
^jjlce zakonodaje. Večina zakonov in
.^f^pisov ne velja več, novih pa še ni,
■p bo prehodno obdobje od vseh
.j^olstvu zahtevalo veliko požrtvoval-
nosti in discipline. Dr. Vencelj je med
jrugim celjske šolnike potolažil tudi
."obljubo, da jim bo stal ob strani, če
■jdo v dobro šole prekršili kakšen
(kon.
jcer pa se v našem šolstvu - od os-
(vne šole do Univerze - do konca leta
beta precej sprememb. Radi bi
tropsko šolo, vendar pa si načrtoval-
i slovenskega šolstva za primer niso
zeli enega samega vzorca, ampak po-
irajo izkušnje iz večine srednjeevrop-
irih šolskih sistemov. Izhodišče pri
elu jim je to, da šola ne more biti
rofitna enota, ampak mora namesto
B principih tržnih zakonitosti, delo-
ati s tekmovalnostjo in konkurenč-
ostjo, ki vodita v večjo kakovost. Šo-
ipo zdajšnjih predlogih sprememb
ikonodaje ne bo več mesto, kjer bi
ustvarjali« oziroma zagotavljah de-
ar, ampak delovno mesto učiteljev,
ivnatelja, pa morda še tgjnice in hiš-
ika. »Ce hoče država prevzeti šole,
otem mora poskrbeti tudi za poštene
sekakor pa višje kot zdaj) plače uči-
Ijev«, je bilo shšati na torkovem po-
rom.       . ^.     , ,
Drugi dan letošnjega šolskega leta je Celje obiskal predsednik republiške
vlade Lojze Peterle, ki je po obisku Gimnazije, v dvorani kina Union sprego-
voril vsem gimnazijcem, posredno pa tudi ostalim slovenskim šolarjem ob
začetku novega šolskega leta.
Dejstvo, ki za večino poznavalcev
slovenskega šolstva že nekaj časa ni
več presenečenje, je tudi to, da se nam
s spremenjeno šolsko zakonodajo obe-
tajo poleg državnih šol tudi zasebne.
Ustanovitelj šole bo lahko kdorkoli,
od delovnih kolektivov, skupin obča-
nov do posameznikov, minister za šol-
satvo pa obljublja, da bodo zakonski
predpisi dovolj široki in bodo dovolje-
vali vse tisto, česar republiški parla-
ment ne bo izrecno prepovedal. No-
vost, ki je v letošnje šolsko leto že
uvedena, pa je tudi odprava »klasič-
nih« inšpektorjev Zavoda za šolstvo,
ki so spremljali delo učiteljev. Nadzor
nad učiteljskim delom bo seveda ostal
še vnaprej, vendar pa je zdaj za delo
z učenci odgovoren izključno učitelj.
IVANA STAMEJČIČ
•   Foto: EDI MASNEC
REKLI SO:
Dr. Peter Vencelj, minister za šolstvo
Republike Slovenije:
»Spremembe v šolski zakonod^i sejga-
jo tudi na področje štipendiranja, social-
nih regulativov in plačevanja participaci-
je za šolanje. O slednjem, torej šolnini, se
je zadrge čase v sredstvih javnega obveš-
čanja veliko pisalo in govorilo, vendar pa
obstojajo tudi dobre plati tega ukrepa.
Gre za to, da bodo učenci ob plačevanju
šolnine bolj navezani na svoje šole, priča-
kujemo pa, da se bodo tudi njihova vest-
nost in marljivost ter šolski uspeh izbolj-
šali. Vsekakor šolnine ne smemo jemati
kot socialno »palico«, ki bi nekaterim
onemogočala šolanje, saj moramo sočas-
no z uvajanjem participacije za šolanje
poskrbeti tudi za ostale socialne regulati-
ve. Dejstvo, da v naši spremenjeni šolski
zakonodaji predvidevamo tudi zasebne
šole, pa le podpira uvedbo tega ukrepa.«
O splošni stavki
zelo različno
Po razpravah predsedni-
kov sindikatov podjetij
v Celju, ki so se zbrali na
posvetu v organizaciji celj-
skega občinskega sveta
ZSSS je jasno, da so mnenja
o napovedani splošni stavki
zelo deljena. Medtem ko ne-
katere dejavnosti stavko
podpirajo v celoti, so dru-
god mnenja, da bodo v njej
sodelovali le solidarnostno
ali pa, da podpirajo le zah-
teve, stavkati pa ne name-
ravajo.
V Celju se vodstvo občin-
ske organizacije Svobodnih
sindikatov ni odločilo za
sprejemanje odločitev
o stavki v svojih organih, pač
pa so odločanje prepustili za-
poslenim. Na posvetu naj bi
njihovi sindikalni predstav-
niki povedali, kako daleč so
s pripravami na stavko in
s kakšnimi težavami se sre-
čujejo. Namesto tega je iz
razprav izzvenelo, da mar-
sikje ugotavljajo, da se za
stavko ne bodo odločili, ker
so zaposleni zaradi najrazlič-
nejših informacij in medsin-
dikalnih bojev razdvojeni.
Ponekod, na primer v Cin-
karni, zahteve sindikata pod-
pirajo, vendar ne bodo stav-
kali, ker so ocenili, da v seda-
njih razhierah to ne bi bilo
smiselno. Podobno je pove-
dal predstavnik Blagovnega
centra, kjer se bodo stavki
priključili le iz solidarnosti,
ne pa zaradi težav v lastnem
podjetju. Hkrati je ocenil, da
je bilo za pripravo premalo
časa in podvomil v uspeh
stavke. Spet drugi so izrazili
bojazen, da bodo stavkajoči
doživeli različne sankcije
vodstva podjetja in da se za-
to ne bodo vključili. Po mne-
nju razpravljalca iz Kovino-
tehne pa bi morali pri orga-
nizaciji več storiti sindikati
dejavnosti in da tudi republi-
ško vodstvo sindikata ni
sposobno ustrezno zastaviti
celotne akcije. Temu je na-
sprotoval predstavnik Ingra-
da, ki je ocenil, da gre za iz-
govore sindikalnih aktivi-
stov zaradi premajhne lastne
Na posvetu so sindikalni
aktivisti podprli pobudo
občinskega sindikalnega
sveta ZSSS v Celju, da še
letos odprejo konzumno tr-
govino za svoje člane, ki bo-
do v njej kupovali cenejša
živila in se oskrbeli z ozim-
nico po ugodnih pogojih.
zavzetosti. Sicer pa bi se po
njegovem mnenju vsi zapo-
sleni morah pridružiti sploš-
ni stavki zaradi socialnih raz-
mer, ne pa zaradi direktiv iz
vrha organizacije ali zaradi
rušenja vlade, kot nekateri
očitajo. Ce ne bo stavka
spošna, ne bo pravega učin-
ka, je menila večina in po
dosedanjih informacijah iz
podjetij v Celju lahko priča-
kujemo le delo prekinitev
dela.
Popravek
v prejšnji številki No-
vega tednika je v prispev-
ku S Kristalom brez ni-
tratov? prišlo do tiskar-
ske napake. Izpadel je del
stavka, ki bi se pravilno
moral glasiti: Pri enem li-
tru vode se koncentracije
nitratov zmanjšajo za 90
odstotkov, pri desetih li-
trih za 82 odstotkov in pri
30 litrih le še za 40 od-
stotkov.
f celjskih vrtcih
i\ pomagajo sami
z novim šolskim letom je
celjskih vrtcih sicer vpi-
sih manj otrok kot lani,
' v upravah vseh treh
*jojno-varstvenih organi-
smo izvedeli, da se
"etresljivejših sprememb
"ubati. v vseh treh vrtcih
f^o v novo obdobje z ne-
'Jmanj zaposlenimi, ven-
'^irt osip delavcev pripi-
si' redni fluktuaciji ka-
^"v in nepodaljševanju de-
*^i»ih razmerij, sklenjenih
"določeni čas.
.^^ morajo vzgojno-var-
delavke v poletnem
^0 je v vrtcih manj
^ postoriti najnujnejša
^fževalna dela, je znano že
M let. Letos so v vrtcih
5[^em ponudih, da v polet-
jj" mesecih, v primeru, da
3^ga otroka izpišejo za
.časa,  plačujejo samo
^-0 oskrbnino, in to je
'ilo kar precej družin,
^^nateljica vrtca Tončke
^^^^e Emilija Pešec nam
W tem povedala, da so
^iteljice   in   varuhinje
sj[[^^h enotah ta čas izkori-
i^l      nujna vzdrževalna
Pf,,"i čiščenje prostorov,
pa jim je pomagala
Projektna skupina celj-
zavoda za zaposlo-
iajj^bliška skupnost za
ifl^ ^^anje je namreč v so-
i^-^^^ju s svojimi občin-
iavjji. oziroma območnimi
%fip^ letos oblikovala po-
■ kat .projektne skupine,
^ngu^i^ iskalci zaposlitve
' 'JSf4? *^ ^^^j^ nadomesti-
{."^^ga dohodka poma-
najnujnejših dehh.
''Jina 1- vrtcem so poleti
'^Itii f predvsem brezpo-
\..,^^^^^dbmci, saj je na vrt-
čevskih enotah potrebno po-
storiti kar precej zahtevnej-
ših vzdrževalnih del, ki jih
vzgojno-varstvene delavke
same ne zmorejo. Iskalci za-
. poslitve, ki sodelujejo v takš-
nih skupinah, pa imajo tudi
prednost pri zaposlitvi.
V vrtcu Tončke Čečeve
upajo, da jim bo še jeseni
uspelo zbrati dovolj denarja,
da bi obnovili pročelje enote
Otona Župančiča v Aškerče-
Prejšnji   teden   nas   je
v uredništvu presenetila
vest, da vzgojiteljice in va-
ruhinje vrtca Tončke Čeče-
ve, enote v Ulici frankolov-
skih žrtev na Hudinji, ple-
skaj lesene dele ostrešja.
Ravnateljica Emilija Pešec
nam je pojasnila, da gre za
redna vzdrževalna dela,
pleskanje lesenih delov
strešnih oken in opaža, ki so
nujna, vendar v vrtcu nima-
jo denarja, da bi plačali ra-
čune za te storitve. Pa si,
tako kot že nekaj let, poma-
gaj s svojimi močmi.
vi ulici - saj na to, da bi delo
predali obrtnikom, zaradi
pomanjkanja denarja ne gre
računati.
V vrtcih čedalje bolj raču-
najo tudi na pomoč staršev,
ki imajo svoje otroke vpisa-
ne v njihove enote. Tako so
vzgojno-varstvenim delav-
kam enote Aljažev hrib že la-
ni starši pomagali pri pleska-
nju vrtčevske ograje in lese-
nih delov montažne stavbe,
letos pa bodo v vrtcu Tončke
Čečeve starše povabili, naj
jim pomagajo pri šivanju in
krpanju opreme in igrač za
malčke.
IVANA STAMEJČIČ
Dva kratno slavje v Rogaški Slatini
Občani šmarske občine
bodo v nedeljo dvakrat naz-
dravili: najprej svojemu
prazniku, 9. septembru, na-
to pa še novemu in najmlaj-
šemu slovenskemu mestu.
Rogaški Slatini. Sklep
o preimenovanju tega nase-
lja v mesto je šmarska ob-
činska skupščina sprejela
letos junija. Letos bo Roga-
ška Slatina gostiteljica
šmarskega občinskega praz-
nika.
Občina Šmarje pri Jelšah
z nekaj nad 32 tisoč prebival-
ci je ena tistih, ki je svoj raz-
voj v bližnji preteklosti pre-
mišljeno načrtovala, da bi še
s hitrejšimi koraki stopila iz
skupine manj razvitih slo-
venskih občin. Razvoj je gra-
dila na tradiciji kot so indu-
strija s steklarstvom, turi-
zem in kmetijstvo, ki ostaja-
jo gonilne panoge nadaljnje-
ga napredka. Industrija
ustvarja dobrih 50 odstotkov
družbenega proizvoda, na
drugem mestu sta turizem in
trgovina ter gostinstvo s sko-
raj 11 odstotki, kmetijstvo pa
ustvari dobrih 10 odstotkov
družbenega proizvoda, pre-
težno v zasebnem sektorju.
V občini je skoraj vsako po-
djetje tudi izvoznik, pokri-
tost uvoza z izvozom (pretež-
no na konvertibilni trg) pa je
več kot šestkratna, kar je
v naši republiki izjemen do-
sežek.
Občina Šmarje pri Jelšah
sodi med naše turistične ob-
čine z dvema najpomemb-
nejšima središčema. Roga-
ško Slatino in Zdraviliščem
Atomske Toplice v Podčetrt-
ku. S turizmom ustvari obči-
na 11 odstotkov družbenega
proizvoda, vse bolj pa je, po-
leg zdraviliškega, v razmahu
tudi izletniški turizem. Lani
je občino obiskalo 63 tisoč
gostov, zabeležili so 505.600
nočitev, od tega blizu 40 od-
stotkov nočitev tujih gostov.
Turistična Rogaška Slati-
na bo v nedeljo, s podpisom
slavnostne listine, tudi urad-
no postala mesto z vsemi to-
vrstnimi pravicami, ki za ta
kraj pomenijo predvsern
spodbudo in večje možnosti
za hitrejši nadaljnji razvoj.
Rogaška Slatina ima tudi že
izdelan mestni grb. Sicer pa
je ideja o mestu Rogaška
Slatina stara že več let, z ure-
ditvijo infrastrukture in nas-
ploh kakovostne podobe na-
selja pa ima zdaj vse pogoje
da postane mesto.
Ob razglasitvi mesta bo
boter Rogaški Slatini mesto
Ljubljana, slavnostni govor-
nik na osrednji prireditvi ob
razglasitvi in prazniku obči-
ne Šmarje pri Jelšah pa bo
Lojze Peterle. Sicer pa se bo
slavje v Rogaški Slatini pri-
čelo v nedeljo ob 9. uri s poz-
dravom zdraviliške godbe na
pihala, ob 10. uri bo v roga-
ški kino dvorani slavnostna
seja zborov občinske skupš-
čine Šmarje pri Jelšah, na
kateri bodo podelili prizna-
nja »9. september«, osrednja
prireditev in slovesna razgla-
sitev naselja Rogaška Slati-
na za mesto pa bo ob 11. uri
pred Zdraviliškim domom.
Popoldne bo družabni del
praznovanja na ploščadi
pred kulturnim domom z bo-
gatim in zanimivim progra-
mom, dodatni program ne-
deljskega popoldneva pa
vključuje še ogled turistično
najbolj zanimivih krajev ob-
čine, saj pričakujejo veliko
gostov iz domovine in tujine.
.____..^..MARJELA AGREŽ
Načrtna prenova osnovne šole
¥ celjski občini novosti v treh osnovnih šolah
Na celodnevni osnovni šo-
li Frana Roša v Celju letos
prehajajo na tri ocenjeval-
na obdobja v šolskem letu,
na osnovnih šolah L celjske
čete in Veljka Vlahoviča pa
bodo v tem šolskem letu iz-
vajali projektno metodo in-
tegriranega pouka - to sta
dve novosti, ki jih Republi-
ški komite za vzgojo in izo-
braževanje preizkuša na po-
sameznih šolah, z name-
nom, da se prenove osnovne
šole v republiki lotimo kar
najbolj načrtno.
Šolskih reform, takšnih in
drugačnih, veUkih in malih,
smo bih v zadnjih letih že vsi
po vrsti siti - tako učenci,
njihovi starši kot strokovni
pedagoški delavci pa so se
strinjali, da reforma za vsako
ceno še ne prinese izboljša-
ve. Republiški komite za
vzgojo in izobraževanje je za
letošnje šolsko leto pripravil
tri novosti, ki jih bodo po-
skusno izvajali v 17 sloven-
skih osnovnih šolah. V celj-
ski občini bodo v celodnevni
osnovni šoh Frana Roša
uvedli trimestre, namesto
dosedanjih štirih ocenjeval-
nih obdobij, rekli smo jim
tudi konference, bodo starše
med šolskim letom dvakrat
(konec decembra in konec
aprila) pisno obvestih o otro-
kovem šolskem uspehu,
spričevala pa bodo osnovno-
šolci dobili konec šolskega
leta. 25. junija.
Na osnovnih šolah I. celj-
ske čete in Veljka Vlahoviča
bodo uvedli projektno meto-
do integriranega pouka (po-
doben način pouka v nižji
stopnji osnovne šole so ob
omenjenih osnovnih šolah
lani izvajali tudi na COŠ Fra-
na Roša in osnovni šoli Do-
brna), nad izvajanjem pa bo
bdel Republiški komite za
vzgojo    in    izobraževanje.
Tretja novost, ki jo je komite
pripravil za to šolsko leto, pa
je spremenjen način financi-
ranja osnovnih šol, vendar
po podatkih, ki smo jih dobi-
Za vse osnovnošolce v Slo-
venije bo letošnje šolsko le-
to nekoliko drugače razpo-
rejen čas počitnic. Šolarji
bodo imeli najprej takoime-
novane Božične počitnice
po 24. decembru, redne zim-
ske počitnice bodo med 28.
januarjem in 4. februarjem,
šolska vrata pa se bodo za-
prla spet preko prvomaj-
skih praznikov. Konec šol-
skega leta bo za slovenske
osnovnošolce predvidoma
25. junija.
U na Združenih osnovnih šo-
lah celjske občine, v ta pro-
jekt ni vključena nobena šo-
la iz občine.
IVANA STAMEJČIČ
4. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990
GOSPODARSTVU
Čas in potrpljenje
o vladi v prvih stotih dneh
Prvih sto in tudi že nekaj
več dni vladanja slovenske-
ga izvršnega sveta je mimo.
Tradicijo demokratičnih
družb v zvezi z stodnevno
vladavino, to je namreč ob-
dobje, ki ga drugod name-
njajo konsolidaciji novih
vlad ter morebitni pripravi
programa, smo prevzeli tu-
di pri nas.
Opozicija se več ne vzdržu-
je kritik. Vlada v senci trdi,
da je kljub vsemu vladna
ekipa pokazala premalo, zla-
sti na gospodarskem področ-
ju, medtem ko strpnejši opa-
zovalci menijo, da več kot
programske usmeritve v tem
času nova vlada ni mogla
pripraviti. Ker je največ očit-
kov ravno iz gospodarstva,
smo vprašanje, kaj menijo
o pravih stotih dneh vlada-
nja novega izvršnega sveta
zastavili nekaterim direktor-
jem v naši regiji.
Boris Marolt, direktor Že-
lezarne Štore: »Menim, da ni
vlade, ne glede na to kako bi
bila sestavljena, ki bi lahko
v takšnih družbeno gospo-
darskih razmerah kot so tre-
nutno pri nas, našla potreb-
ne rešitve v tako kratkem ča-
su. Načelno se je vlada, ki
išče ravnovesje med tem kar
se dogaja v Sloveniji in Ju-
goslaviji, pravilno lotila reše-
vanje zadev, vendar pa le
programsko poseganje lah-
iio da potrebne učinke.
Na drugi strani se sicer
sam čudim nekaterim posa-
meznim odločitvam. Pri tem
mislim predvsem na trenut-
no ustvarjanje neravnovesja
med gospodarstvom in ne-
gospodarstvom in to je tudi
moja največja pripomba.
Verjamem sicer, da se tega
v vladi že zavedajo, četudi je
po drugi strani tudi res, da
hitro ukrepanje najpogosteje
prinese le prelaganje breme-
na z enega na drugega. Prave
poteze bo treba povleči
sedaj.«
Peter Privšek, direktor
Topra: »Vlada je mogoče
preveč zaposlena sama s se-
boj, premalo pa z gospodar-
stvom. Tako pač razmišljam
kot gospodarstvenik, saj se
mi zdi, da že predolgo čaka-
mo v vrsti. Zato sem priča-
koval, da bo prej reševala go-
spodarstvo kot nadgradnjo.
Vsaka stvar sicer zahteva
svoj čas. Ali je sto dni dovolj
ali ne, pa je tudi vprašljivo.
Prvi konkreten primer po-
moči je prišel šele pred do-
brim tednom, s sprejetjem
programa pri reševanju vi-
škov delavcev. Lahko pa bi
več storili pri reševanju pro-
blema odkupa stanovanj in
pri razbremenjevanju gospo-
darstva na nivoju republike
in občin. Veliko se je seveda
ukvarjala z ,velikimi': Ela-
nom. Iskro in ostalimi. Mi
čakamo v ozadju. Kljub te-
mu vladi ne dajem negativne
ocene in pričakujem šele se-
daj konkretnejše odločitve.«
Marjan Prelec, direktor
Cinkarne: »Rečem lahko le
to, da Cinkarna kot izvozno
podjetje ob tem nerealnem
tečaju samo izgublja. Repu-
bliška vlada na to nima vpli-
va, tako da imamo tu skle-
njen krog: zvezna vlada ne
odstopa od svoje politike, re-
publiška pa deluje tam, kjer
lahko vpliva. Vendar z odo-
bravanjem rasti cen vhodnih
materialov in stroškov samo
še poglablja ta razkorak. Ob
velikem neredu si negospo-
darstvo povišuje plače. Mi-
slim, da bo na teh področjih
morala vlada intenzivneje
delati, kajti za sedaj po vseh
kazalcih v glavnem to-
nemo...«
Franc Avberšek, direktor
Rudnika Velenje: »Pridružu-
jem se mnenju tistih, ki me-
nijo, da bi moral izvršni svet
tudi v praksi dati sedaj pred-
nost gospodarstvu. Sto dni
je kratka doba, zato morda
tudi zato sami nismo uspeli
vzpostaviti stika z novo vlad-
no garnituro, da bi ji razložih
naše probleme. Upam, da
nam bo to uspelo v čim kraj-
šem času.«
Tone Zimšek, Razvojni
center Celje: »Glede na oko-
liščine, v katerih je nova eki-
pa sprejela vladavino, se pri-
družujem tistim, ki menijo,
da jim je treba dati še novih
sto dni. Za teh prvih sto dni
pa tako kot večina menim,
da je bil vložek aktivnosti
v gospodarstvu nesorazme-
ren z ostalimi aktivnostmi.
Upam tudi, da bo vlada na-
šla 4zhod iz svoje zaprtosti, iz
določene politične paranoje
in da bo intenzivno sodelo-
vala z vsemi ,ljudmi dobre
volje'. Malo preveč si namreč
v vladi še zamišlj^o sovraž-
nike okrog sebe.«
R. PANTELIČ
Deblokada na
šestdeseti daii
y štorah sedai pričakuieio pomoč
republike
Predvsem z lastnimi močmi ter tudi s pomočjo poslov
nih partnerjev so ob razumevanju dejanskega položaja
s strani Ljubljanske banke prejšnji četrtek v Železarni
Štore tik pred zdajci le deblokirali svoj račun, ter tako
preprečili možnost za izdajo predloga stečajnega p^.
stopka.
Deblokado so v železarni opravili nekoliko drugače kot
so načrtovali. Pričakovali so namreč tudi pomoč repu.
blike. Ker te ni bilo, so morali Ljubljanski banki splošni
banki d.d. za premostitveni denar dati menice, ki so jih
sicer nameravali porabiti za poslovanje v prihodnjih šest-
n^stih dneh. V tem času, tako namreč predvideva zakon
račun železarne ne bi smel biti ponovno blokiran, s čimer
bi bila ob morebitni ponovni blokadi po tem času ustvar-
jena možnost za ponovno 60 dnevno štetje.
Tako položaj železarne kljub deblokadi še zdaleč ni
rešen. Kot je povedal direktor Boris Marolt deblokada ne
bo veliko pomagala, če se tudi republika v kratkem času
ne bo odločila za konkretno pomoč, ki jo je z odobritvijo
programa sanacije slovenskih železarn na nek način že
obljubila. Za sanacijo in rešitev iz brezupnega položaja
rabi namreč železarna le svež denar.
R. PANTELIČ
Uresničene zahteve stavkovnega odbora
Direktor Corenje Glin ie izbral nove sodelavce
V podjetju Gorenje Glin v Nazarjah
je stavkovni odbor prenehal delova-
ti, saj so uresničili vse njihove zahte-
ve. Stavkovni odbor so ustanovili ju-
lija, zahteve delavcev pa so bile, da
jim izplačajo regres za letni dopust,
povišajo najnižje osnove osebnih do-
hodkov, zmanjšajo režijo, predvsem
pa so zahtevali nezaupnico trem čla-
nom poslovodnega odbora.
Regres za letni dopust so delavci do-
bili izplačan v dveh obrokih, najnižja
osnova za osebne dohodke je približno
3 tisoč dinarjev, razmerje med najniž-
jim in najvišjim osebnim dohodkom
pa je 1:4. Režijo bodo v podjetju
zmanjševali postopoma v okviru pro-
grama za ekonomsko in finančno sa-
nacijo Gorenja Glin, ki ga bodo začeli
izvajati še ta mesec.
Najhujše spore je povzročala zahte-
va, da avgustovska skupščina v po-
djetju ne potrdi treh članov poslovod-
nega odbora, ki so pristojni za kadrov-
ske zadeve, trženje in tehnologijo. Di-
rektor Glina Janez Zivko si je prejši
teden izbral nove sodelavce in s tem,
bila uresničena še zadnja zahteva sta
kovnega odbora.
Podjetje Gorenje Glin je najve(
dolžnik v mozirski občini, saj ima
več kot 20 milijonov dinarjev izgu
Torej bodo morali novi člani poslovo
nega odbora kar krepko poprijeti i
delo, če bodo hoteli rešiti ^odjel
pred dokončnim propadom.
URŠKA KOLEN
Velenje in Celje
toneta v Izgubah
V gospodarstvu nič nove-
ga, bi lahko rekli ob pregle-
du polletnega poslovanja
gospodarstva celjske regije,
ki so ga prejšnji teden polo-
žili na mizo v Službi druž-
benega knjigovodstva.
Pravzaprav se krvna slika,
če vzamemo v zakup pred-
vsem izgube, nizko akumu-
lacijo in rastočo nelikvid-
nost, le še poslabšuje.
Pravih primerjav letošnji
polletni obračun s prejšnjim
letom pravzaprav ne omogo-
ča, pa vendar je mogoče na
snovi nekaterih gospodar-
skih kazalcev sklepati, da
stanje ni nič boljše. Fizični
obseg proizvodnje je bil
namreč letos ob polletju nižji
kot lani v enakem obdobju
kar v petih občinah (Celje,
Slovenske Konjice, Šentjur,
Velenje in Žalec). Zaskrblju-
joče je tudi, da je bilo regij-
sko gospodarstvo ob polletju
precej slabše od republiške-
ga povprečja. Tako je bilo
doseženo slabše razmerje
med prihodki in odhodki,
nižji bruto dobiček na delav-
ca in, kar daje še najpopol-
nejšo primerjavo, regijsko
gospodarstvo zaostaja pri
akumulativni sposobnosti za
republiko za 6,8 odstotka in
ima tudi za 15 odstotkov viš-
je izgube. Pri tem ima aku-
mulacija seveda le simboli-
čen pomen, saj so jo izgube
presegle skoraj za desetkrat.
V tistih organizacijah, ki
so polletje sklenile z izgubo,
je zaposlenih kar 42 odstot-
kov vseh zaposlenih. Izgubo
v višini 1113 milijonov dinar-
jev je imelo 163 pravnih
oseb. Skoraj 60 odstotkov iz-
gub je bilo v velenjski obči-
ni, 28,7% v občini Celje, bli-
zu 5 odstotkov v Mozirju,
ostalo pa v ostalih petih ob-
činah.
Narašča tudi nelikvidnost.
Podatki o blokiranih žiro ra-
čunih neprekinjeno več kot
pet dni kažejo, da je bilo ju-
nija v regiji blokiranih 53
pravnih oseb v skupnem
znesku 150 milijonov dinar-
jev, kar je za 63 odstotkov
več kot januarja letos. V teh
organizacijah je zaposlena
skoraj tretjina vseh de-
lavcev.
Zaradi slabih možnosti
prodaje gospodarstvo pri-
siljeno izvažati, zato se je iz-,
voz regije v primerjavi z ena-i
kim lanskim obdobjem pM
večal za 16%, za toliko pa«
višji tudi uvoz. Prodna o|
konvertibilna tržišča je bil
višja za 21%. Kritje uvoza]
z izvozom v regiji ostaja ne-
spremenjeno. Izvoz ^0 z izje-
mo Šentjurja in Žalca pove-
čale vse občine. Žal zaradi
tečaja dinarja učinki poveča-
nega izvoza niso nič boljši
Tako se gospodarstvo še
vedno suče v začaranem kro-
gu izgub in nelikvidnosti.
Pri tem sta po mnenju go-
spodarstvenikov odločujoča
faktorja tečaj in pa visoice
obresti. Vlada je pri prvem
nepopustljiva, medtem koso
menda visoke obresti še ved-
no posledica bančnih pla-
smajev v preteklosti. ^1
R. PANTELIČ j

6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 5
se Elkroju
najelo tla?
fdečaiu Elkrola lahko govorilo le nepoučeni In
1^3 novinarski konferenci pred
Liikom občine je predsednik mo-
Wga izvršnega sveta Alfred Božič
j^irneje govoril tudi o gospodarski
J^ljleinatiki. Ko je govoril o izgu-
K je med drugim dejal, da so pone-
J verjetno še večje od prikazanih,
^naj bi veljalo predvsem za Glin
jElkroj. V Elkroju pa se lahko zgo-
[dabo že v kratkem prišlo celo do
^aja.
\rzrokov za to je več, je menil Božič,
I, razmišljanjih za odpustitev delav-
evpa je treba razmisliti tudi o odpuš-
jiju vodilnih. Zanimalo nas je, kakš-
oje dejansko stanje v Elkroju in kako
^sednikove besede komentira di-
[Iftor Elkroja, Ivan Kramer.
jramer: Res je, da je Elkroj zašel
težak položaj. Z vso odgovornostjo
J trdim, da so za poglavitne težave
rivi predvsem zunanji vzroki, čeprav
egre zanemarjati tudi naših, notra-
lih. Obresti so pri nas do desetkrat
[čjekot na zahodu, prevelike so druž-
ene obveznosti, da je tečaj dinarja
erealen, pa že itak čivkajo vrabci na
[ehah. Kar naenkrat smo ostah brez
irinske zaščite, kar ni nikjer v svetu,
ankirji zagovarjajo stališče, naj se dr-
iva ne vmešava v višino obrestnih
ler, pač pa naj jih uravnava trg, pri
fflier seveda mislijo na jugoslovanski
IZ bankirji se strinjam pod pogo-
m, da tudi tujim bankam dovolimo
V desetih letih je Elkroj povečal
dčni obseg konvertibilnega izvoza
dvanajstkrat. V tem času so kupili
novih strojev, zgradili dve tovar-
r Sloveniji in dve v drugih repu-
tah. V Sloveniji je Elkroj na novo
poslil 600 delavcev in prav toliko
ii v drugih republikah. Vrednost
toza znaša 14 milijonov mark. El-
»jeve tovarne iz Slovenije izvozijo
odstotkov proizvodnje, ostali dve
ipolovico.
iinas konkurenco. Potem bomo kaj
fro videli, kakšna je realna obrestna
lera.
.^"^roj je že dolga leta velik izvoz-
ih na zahtevna svetovna tržišča. Za-
•jii nerealnega tečaja dinarja ste to-
marsikaj prikrajšani...
wamer: Že vsakomur je jasno,,da je
"■^ močno precenjen. Dovolj je le
■^ih bankah kupiti devize in z njimi
kupovati v Avstriji tam bomo dobili
'■^jmanj polovico več blaga kot pri
I^Nerealni tečaj dinarja ima za nas
l^ne posledice, saj mesečno izgub-
'"'o okrog šest milijonov dinarjev,
^Pomeni eno bruto plačo za ves ko-
*tiv,
V^ačetku pa ste zagovarjali Mar-
ycev program...
*|famer: Trdim, da je stabilnost go-
^arstva stvar, za katero je vredno
žrtvovati, če pa se izkaže, da so
u ^ prevelike, potem to ne more biti
Ukrepi so naravnani tako, da
^ Začela propadati najboljša po-
J^a, največji izvozniki. Tečaj dinarja
J| fnarki je bil v samem startu na-
zastavljen. Prilagodila naj bi se
l^slotna reproveriga in to z zniževa-
li ^en, kar pa je pravzaprav nemo-
• To se sicer kje tudi dogaja, ven-
'^oz'^^^?^^ glavno breme finalisti' in
|/niki, Elkroj pa je prvo in drugo.
je z možnostjo stečaja Elkro-
i^j,** izgube večje, kot ste jih prika-
(loY(,?'^^r: Stečaja nikakor ne smemo
JU Zato ne, ker se lahko v Elkro-
\ ^'^alimo z evropsko produktiv-
'^^la- ki je sad dobre organizaci-
^VtoV^ dolgoletnih izkušenj. Imamo
fjsg ^ možnosti, da preživimo težke
\^ roku dveh mesecev se bo mo-
%^^^diti nekaj bistvenega pri obre-
''bvL "deviznim tečajem in družbenimi
^pj^l^^stmi. Seveda bi bilo povsem
i^Pra 1 •' sdimi sedeli križem rok.
m^yanio ukrepe, ki bodo dali
Hr/^^^^ in dolgoročne rezultate.
Ve^jj?.^ izjave o možnosti stečaja so
tudi plod nekaterih osebnih
želja, upam pa, da se motim. Izgube so
takšne, kot smo jih prikazali v pollet-
nem obračunu.
Kakšni so torej ukrepi, da ne bi
prišlo do katastrofe?
Kramer: S poslovno banko se pogo-
varjamo, da bi dobršen del kreditnega
odnosa spremnila v sovlaganje. V po-
samezne dele Elkroja bomo pripeljali
tuji kapital in si tako zmanjšaU dinar-
sko zadolženost. Precej stvari imamo
že dogovorjenih. Podjetje bomo orga-
nizirali kot družbo z omejeno odgovor-
nostjo ali kot delniško družbo. Pro-
gram realizacije projekta Mustang je
tik pred dokončno uresničitvijo.
Ne nazadnje v Elkroju izvajamo pro-
gram zmanjševanja režije, ki sicer ne
predstavlja bistvenega stroška. Uspeš-
no potekajo tudi pogovori z znano fir-
mo Brax. Povem naj še to, da je bil
položaj Elkroja pred pol leta še precej
težji, kot je sedaj. Banka je takrat pre-
rešetala naše poslovanje in je ugotovi-
la, da Elkroj ni firma, ki bi si zaslužila
stečaj, saj se lahko pohvali z zanimi-
vim proizvodnim programom, visoko
produktivnostjo, relativno sodobno
tehnologijo in za svoj program osvoje-
nim tujim in domačim tržiščem. Vse to
velja še danes. Da je tako, pa imajo
zasluge tudi strokovni kadri.
Zadnje čase je marsiksd slišati o ta-
ko imenovani gonji proti »rdečim«
direktorjem. Kako gledate na te stva-
ri? Menda je bil najbolj znan primer
prav iz vaše branže, v Muri.
Kramer: Predvsem bi rad povedal
to, da direktorji nikoli nismo bili naj-
bolj rdeči. Veliko bolj rdeča je bila
množica tišjih, ki je čez noč spremeni-
la barvo in pozabila kakšno leto nazaj.
Poznam nešteto primerov, ko so bili
prav direktorji žrtve zaradi oponiranja
sistemu. Nova oblast se, vsaj kar se
tega tiče, po metodah ne razlikuje bi-
stveno od prejšnje. Glede odgovorno-
Ivan Kramer: »Ni je države na sve-
tu, ki bi opustila tekstilno industrijo
in kmetijstvo. Združene države Ame-
rike na primer so velik neto izvoznik
tekstila, čeprav veliko tudi uvažajo.
Vse več razvitih držav se odloča, da
jim dela opravljajo v nekaterih azij-
skih državah, kjer je poceni delovna
sila. Za zahtevna dela pa še vedno
ostajata zanimivi Jugoslavija in Por-
tugalska, pa tudi podjetja v njihovih
državah. Sicer pa naj povem, da bodo
kmalu začeli prve količine za Elkroj
izdelovati tudi v Hong Kongu. Vseka-
kor si razviti svet ne upa dati prav
vsega izdelovati v Azijo.«
sti direktorjev pa naj rečem, da nobe-
no delovno mesto ni nedotakljivo. Pri
ocenjevanju kogar koli pa je treba
uporabljati izdelane kriterije. Nespre-
jemljivo je na enem sestanku govoriti,
kako težko je gospodariti v sedanjem
težkem položaju zaradi zunanjih de-
javnikov, v isti sapi pa kar počez odgo-
vornost valiti na direktorja.
Predsednik mozirskega izvršnega
sveta meni, da se direktorji ne bi
smeli iti sive ekonomije in se tako
preživljati. Bolj bi se morali posveča-
ti delu v flrmah, seveda pa bi glede
na svojo uspešnost morali biti tudi
bolje plačani. S tem v zvezi izvršni
svet pripravlja tudi posebno priporo-
čilo, ki naj bi ga poslali v podjetja. Se
vam ne zdi, da malce tega leti tudi na
vas?
Kramer: Ne poznam direktorja, ki bi
delal le od šestih do dveh popoldne.
Takšen ne bi bil direktor niti pol leta.
Nekaj časa pa vendarle vsakomur
Ivan Kramer: »Slovenska vlada
ima prav, ker noče stečajev za vsako
ceno, kajti zunanji faktorji so tako
močni in skregani z vsako ekonom-
sko logiko, da bi lahko pahnili v ste-
čaje najboljše firme.«
ostane. Osebno sem prepričan, da je
vsako delo, pa četudi je opravljeno po-
poldne, družbi dobrodošlo. V nobe-
nem primeru pa ne sme biti konkureč-
no podjetju, kjer je zaposlen direktor.
Mene osebno čisto nič ne moti, če dru-
žin^ mojih najbližjih sodelavcev in ob-
činskih funkcionarjev opravljajo obrt-
no dejavnost. Tudi moji najožji družin-
ski člani imajo obrt in Hje piše, da jim
kot direktor ne smem pomagati? Nav-
sezadnje pa si že dolgo časa prizadeva-
mo za enakopraven odnos do vseh
oblik lastnine. Ugotavljam pa, da ima-
jo nekateri do obrtništva še vedno star,
preživel, da ne rečem boljševistični
odnos.
JANEZ VEDENIK
OKNO y JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Verige za Albance
»Stavka na Kosovu propadla«. »Stavka se ni posrečila«.
»Stavka pretresla Kosovo«. »Kosovske ulice opustele«. To
so štiije torkovi časopisni naslovi o dogodku v ponedeljek,
bralci Novega tednika pa bodo verjetno brez težav uganili,
iz katerega dela Jugoslavije je kateri od naslovov. Tistim,
ki se še na morejo vživeti v zapletene jugoslovanske raz-
mere, naj pomagamo: prva naslova sta bila natisnjena
v cirihci, druga pa v latinici; prva sta iz srbske metropole
(kmalu prestolnice, saj je vse več zahtev, da Jugoslavija
prek Srbije dobi nazaj dinastijo Karadordevičev, ki se je
tako »slavno in junaško« izkazala s pobegom iz domovine
leta 1941), druga pa iz severozahodnih krajev države.
Dejstvo je, da so na Kosovu v ponedeljek oboji dosegli
svoje - srbska oblast je s pomočjo »stavkokazov« iz Srbije
(poštarjev, avtobusarjev, železničarjev, črpalkarjev, pekov
itd.) dokazala, da so Albanci pravzaprav nepotrebni na
Kosovu, saj so si Srbi (teh je skupaj z drugimi nealbanci le
še 9 odstotkov od blizu 2 milijona prebivalcev) samoza-
dostni. Albanci pa so znova spričali, da spoštujejo navo-
dila edine oblasti, ki jo priznavajo za svojo - kosovske
opozicije; dokazali pa so tudi, da znajo mirno in potrpež-
ljivo prenašati vse nasilje »srbske pravne države«. Vpraša-
nje je, kje je meja te potrpežljivosti in kdaj se bodo Albanci
na nasilje odzvali z nasiljem. Še to jesen?
Večje usluge, kot jo je prejšnji teden naredil srbski
policijski režim na Kosovu zagovornikom človeških pra-
vic v Evropi in ZDA, si tudi najbolj zviti Albanci ne bi
mogli zamisliti. Več tisoč Albancev (3.000 do 4.000 po
srbskih virih, od 8.000 do 10.000 po zanesljivih virih) se je
zbralo sredi Prištine, da bi pozdravilo ameriške senatorje
na čelu z Bobom Doleom, ki so zaskrbljeni zaradi vse
hujših kršitev človekovih pravic na območju, ki ga je
Srbija nasilno priključila »^svojemu ozemlju. Srbska
»pravna država« je pokazala vso svojo strogost, surovost
in nečlovečnost, saj je skoraj pred očmi ameriških senator-
jev s silo (solzilec, gumijevke, vodni topovi, oklepniki,
pretepanje, ki bi služilo v čast južnoafriškim policajem
v obračunu s temnopoltimi) razgnalo tisoče ljudi, ki so
pripravljali gostom mirno in prisrčno dobrodošlico.
Tekala je tudi kri, dokaze o nasilju nad nedolžnimi ljudmi
pa so (na fotografijah) ameriški senatorji dobili od opozi-
cije takoj na mizo. Vsi nadaljnji pogovori so bili pravza-
prav nepotrebni. Zaman je bilo prepričevanje Srbov in
Črnogorcev, ki so se z Američani sešli na hodniku hotela
Grand (v konferenčno dvorano Srbi niso hoteli, ker je tam
visela Titova slika), da so oni poglavitne žrtve na Kosovu,
čeravno jim je pred 41 meseci Slobodan Miloševič obljubil
naglo pot v srbski raj na Kosovu. Propadel je tudi srbski
poskus zavajanja gostov, češ, v zadnjem času je bilo na
Kosovu posiljenih 90 mladih Srbkinj in Črnogork, saj, kot
je rekel Bob Dole, srbski policijski minister o tem ne ve
ničesar; propadel je tudi poskus, da bi pozornost Američa-
nov preusmerili v Kninsko krajino, češ, poglejte, kaj
delajo s Srbi v Jugoslaviji. S tem so kosovski Srbi zagrešili
eno največjih neumnosti v zadnjem času, ker so priznali,
da so le (privilegirana) manjšina na Kosovu, hkrati pa so
»zatirane brate« na Hrvaškem razglasili prav tako za manj-
šino, na kar ni pomislil niti Franjo Tudjman.
Samozadostni Srbi na Kosovu so tako padli v lastno
zanko. Če bi obdržali le še kanček pameti in diplomacije,
bi naredili za obisk ameriških senatorjev v Prištini enako,
kot delajo po Evropi ali Ameriki, ko gre za dogodke, ki jih
oblast ne mara, pa vseeno noče kršiti človekovih pravic:
okoli hotela Grand bi na platoju in sprehajališču Maršala
Tita lahko postavili pregrade, vanj spravili Albance, jih
obkolili s policaji in vsa zadeva bi se razpletla po evrop-
skih normah na splošno zadovoljstvo: Albanci bi lahko
pozdravili Američane, poUcaJem pa ne bilo treba pretepati
ljudi.
Do kdaj bodo še Albanci mirno odgovaijah na vse pro-
vokacije, je težko reči. Včeraj so jim z verigami"" zapečatili
in zaklenili trgovine in lokale (družbene in privatne), ki so
bih v ponedeljek zaprti; z dela bodo ta teden odpustili še
okrog 100.000 Albancev ali več, tako da bo verjetno samo
še vsak 30., za delo zmožni Albanec, zaposlen. V takih
razmerah pa med životarjenjem in bojem za boljše življe-
nje, ne glede na posledice, vključno z izgubo življenja, ni
več razlike.
Množijo se kot zajci
Srbi ne mirujejo niti v Kninski krajini. Nočno življenje
jim je postalo tako všeč, da še kar naprej stažarijo, le da so
tokrat manj napadalni, kot so bili sredi turistične sezone.
Referendum o »avtonomiji« so ponekod še podaljšali (gla-
sovali so celo Srbi, katerih prababice so bile rojene na
Hrvaškem, živeči v Sloveniji, in to sredi Ljubljane!), zdaj
pa srbska glasila v Kninski krajini odkrivajo nove »gro-
zote«: »z dela so nagnali 13.000 Srbov« (res je knjižice
dobilo 300 Srbov, ki jim je bilo bolj pri srcu tri tedne se
igrati cestne razbojnike, kot pa hoditi v službo, kjer bi
morali delati); iz Zadra in okolice je »že pobegnilo 27.000
Srbov, da bi se izognili linču, zabarikadirani v stanovanjih
pa so ostali tisti, ki imajo delovna mesta«. Zanimiv je
podatek, da je po zadnjem popisu v zadarski občini (z
okolico) bilo 116.174 prebivalcev, od teh 10.500 Srbov.
Zdaj jih je »že pobegnilo 20.000«. Prav neverjetno, kako so
se zadarski Srbi v devetih letih razmožili...
Rudar zatrl generala
Slovenski TV gledalci žal niso imeli priložnosti - tudi
mnogi drugi ne - da bi slišali generalsko-rudarski spopad
v Tuzh. Dr. Borisav Jovič je namreč prišel na prizorišče
najhujše rudarske nesreče v Jugoslaviji, ne da bi se prej
vsaj pozanimal, kako bedno so plačani tuzlanski (in drugi)
rudarji. Enemu od rudarjev ta Jovičeva malomarnost ni
bila všeč in je to Joviču javno povedal. To je razhudilo
navzočega generalpolkovnika JLA Adžiča, načelnika
generalštaba, ki je okrcal rudarja, češ da se tako /lespošt-
Ijivo ne govori s šefom države. Spoštljivo je, kot kaže, le
umreti v rudniku s praznim želodcem in s tanko kuverto
v žepu, je generalu zaprl usta prizadeti rudar, ki je ostal
brez 180 umrhh kolegov.
Nov most čez Bolsico
Krajevni praznik Prebolda v znamenlu komunalnih
priilobllev
V nedeljo so v Preboldu proslavili
krajevni praznik, ki je bil tudi tokrat
v znamenju mnogih komunalnih pri-
dobitev. Največ so v kraju storili po
zaslugi denarja, zbranega s krajev-
nim samoprispevkom, pozabiti pa ne
smemo tudi pomoči nekaterih podje-
tij, med katerimi velja v prvi vrsti
omeniti tekstilno tovarno, MIK,
Hmezad in Gradnjo.
V sedmih mesecih so s samoprispev-
kom zbrali okrog 600 tisočakov, tako
da so dela, ki so opisana v programu
samoprispevka, sproti uresničevan.
Tako so tik pred zaključkom gradnje
1470 metrov dolgega vodovoda v Gor-
njem Preboldu, kjer je bila oskrba
s pitno vodo doslej najbolj kritična.
Del denarja, zbranega s samoprispev-
kom, je namenjen hriboviti Marija Re-
ki, kjer so zaključili tri leta trajajočo
naložbo v povečavo in posodobitev te-
lefonije. Pravkar poteka izgradnja ka-
nalizacije, na katero se bodo priključiU
tudi individualni porabniki, v osnovni
šoli pa so dogradiU novi učilnici
v vrednosti tristo tisoč dinarjev. Tu
velja poleg samoprispevka omeniti še
denar Vzgojnoizobraževalne organiza-
cije iz Žalca ter nekaj posojil.
V kratkem bodo v Preboldu pričeli
graditi nov most čez Bolsko. Gre za
naložbo RepubUške skupnosti za ce-
ste, saj sodi most v sklop magistralne
povezave Latkova vas-Prebold-Vrhe-
-Trbovlje. Kako bo speljana ta cesta
skozi sam Prebold, zaenkrat še nihče
ne ve. Hkrati s krajevnim praznikom
pa so letos proslavih tudi sedemdeset-
letnico domačega gasilskega društva
in pevskega zbora.
Tudi za Prebold je značilno, da so
uspehi tudi rezultat prostovoljnega de-
la in prispevkov krajanov. Tako so si
na primer krajani lepo uredili okoUco
blokovnega naselja, sanirali toplovod
in zgradili garaže v enotnem stilu.
Franc Kalšek, predsednik skupščine
krajevne skupnosti, je na nedeljski
slavnostni seji pohvaUl pestro društve-
no dejavnost v kraju, pa tudi dobre
odnose z župnijo Sveti Pavel, saj so
korektni in na ravni medsebojnega
človeškega in verskega spoštovanja.
JANEZ VEDENIK
6. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990
Zrcalce. zrcalce, povej
Kozmetični saloni na celjskem območju Imajo pestro ponuilbo
Hiter tempo življenja da-
je ljudem občutek, da nima-
jo časa, ki bi ga lahko po-
svetili samo sebi, kljub te-
mu pa bi vsi radi bili lepi,
urejeni, radi bi se uprli sta-
ranju kože. Tisti, ki si zju-
traj nanesejo make-up, zve-
čer pa na kožo kar pozabijo,
se morda niti ne zavedajo,
da si s tem samo škodujejo.
Nega telesa je nekaj čisto
drugega, z njo se ukvarjajo
v kozmetičnih salonih, a za-
vest o pomembnosti takšne-
ga ravnanja mora najprej do-
zoreti v nas samih. Pokukali
smo v nekaj kozmetičnih sa-
lonov v celjski regiji.
Diana, najstarejši salon
v Celju, deluje že 27 let. Naj-
prej je salon vodila Diana
Papič, ki pravi, da je kozme-
tičarka tudi del psihologa,
saj ji stranke rade zaupajo
svoje težave. Diana Papič se
je po gimnaziji šolala v Grad-
cu, kjer si je pridobila po-
trebna znanja. Sedaj vodi sa-
lon njena hči Diana Lesko-
var, zadovoljili pa vas bodo
z masažo in čiščenjem obra-
za, zdravljenjem aken, teles-
no masažo, odstranjevanjem
odvečne maščobe in dnevni-
mi ter nočnimi make-upi.
Z voskom in električnim
aparatom odstranjujejo dla-
čice, odstranjujejo pa tudi
bradavice in nezaželene žili-
ce na obrazu in nogah. Že od
vsega začetka se povezujejo
z zdravniki. Kreme izdeluje-
jo sami iz naravnih setavin,
ugodno pa je tudi to, da lah-
ko plačate v več obrokih.
Potrebe po lepoti in do-
brem počutju lahko zadovo-
ljite tudi v kozmetičnem sa-
lonu Alenke Marguč v Celju,
ki je odprt od 7. do 20. ure,
ob sobotah in nedeljah pa
imajo zaprto. Pri negi upo-
rabljajo pripomočke, kot so
fiziotron, mio lift, limfna dre-
naža, imajo pa tudi solarij.
Opravljajo tudi pedikerska
dela, za katera se odločajo
predvsem starejši, spopri-
mejo se s celulitom, sanira-
nje aken pa raje prepustijo
zdravnikom. Poleti največ-
krat opravljajo anticelulitno
terapijo, pred prazniki pa se
ljudje najbolj odločajo za so-
larij. Delajo predvsem z na-
ravnimi preparati, ki jih do-
bijo iz inštituta DIBI, sami
pa pripravlajo kremne ma-
ske. Čakalna doba je v tem
salonu za celulit mesec dni,
za pedikuro pa en teden.
Imajo kartoteko strank, raz-
mišljajo pa o računalniku.
V salon Lučka v Celju, ki
ga vodi Jelena Založnik, lah-
ko zaidete ob torkih in pet-
kih od 7. do 19. ure, ob pone-
deljkih, sredah in četrtkih pa
od 13. do 19. ure. Nudijo vam
nego obraza, depilacijo, od-
stranjevane celulita, aken,...
Uporabljajo predvsem kre-
me francoske firme, ki od
njih zahteva tečaj za pravilno
uporabo teh krem. Plačate
lahko v več obrokih, zaradi
gneče pa je treba nekaj časa
čakati, vendar čakalna doba
ni dajša od meseca dni.
Vera Menhart je dala svo-
jemu salonu v Celju ime La-
da po boginji zdravja. Dela
4 ure dnevno po prilagodlji-
vem urniku. Večinoma upo-
rablajo kreme iz tujine in
imajo celo vrsto prvovrstnih
preparatov, po potrebi pa
pokličejo tudi zdravnika.
Vsak dan od 12. do 20. ure
pa lahko obiščete kozmetič-
no-frizerski salon Suzane
Kugonič v Velenju, kjer de-
lajo tudi eno soboto v mese-
cu. Tudi tu imajo večinoma
uvožen material, nekaj pa
delajo tudi sami. Zadovoljili
vas bodo s celotno nego,
vključno s pričesko, hujša-
njem, zdravljenjem celuUta,
odstranjevanjem gub, aken,
žilic, brazgotin, pri tem pa
uporablj^o klasično in spe-
cialno nego.
»Naš delovni čas je zelo
raztegljiv, čeprav delamo od
8. do 12. ure in od 14. do 19.
ure, se teh ur ne moremo dr-
žati, saj strank ne moreš pu-
stiti kar z masko na obraz na
cesto,« praivjo v salonu Vere
Umek v Žalcu, ki stalnim
strankam nudi nego obraza
glede na vrsto kože, epilaci-
jo, depilacijo, termo lifting
kuro za obraz in vrat s termo
masko, če utegnejo, pa radi
tudi manikirajo. Delajo iz-
ključno z uvoženimi prepa-
rati iz Nemčije in Francije,
nikoli pa nič ne poskušajo
sami. Krem ne prodajajo,
ampak stranki odstopijo, kar
potrebuje, saj pravijo, da ne
želijo salona spremeniti
v prodajalno.
V kozmetični salon Musta-
fe Mujadžiča Iris v Velenju
prejemajo stranke sanio po
naročilu, od 7. do 12. ure in
od 14. do 18. ure. Ukvarjajo
se s kornpletno nego obraza,
imajo pa tudi mio-lift proti
celulitu, gubicam, aknam,
strijam in brazgotinam ter la-
ser proti celulitu, brazgoti-
nam ali za regeneracijo celic.
V septembru bo ekrat do
dvakrat tedensko delal pri
njih tudi dermatolog. Ljudje
prihajajo predvsem zaradi
debelosti, celulita, aken in
gubic. Kreme, ki jih delajo
tudi za industrijo, lahko ku-
pite v salonu, seveda pa jih
uporabljajo pri celotni negi.
V hotelu Donat v Rogaški
Slatini je salon odprt vsak
dan od 8. do 18. ure, ob tor-
kih in sobotah pa od 8. do
12.ure. Dragica Anderlič
vam omogoča nego obraza in
telesa, zdravljenje aken, mio-
in mini lifting, limfne drena-
že, refleksne masaže, pedi-
kuro, zdravjenje celulita,
manikerstvo, za obraz pa
opravljajo tudi postopke z al-
gami. Imajo tudi aromotera-
pijo in termomaske, pa tudi
ušesne mečice predirajo.
V salon prihajajo večinoma
hotelski gostje, tujci. Stran-
ke sprejemajo samo po naro-
čilu.
V kozmetičnem salonu Jo-
žice Zorko v Velenju delajo
od 8. do 12. in od 15. do 20.
ure, ob četrtkih samo po-
poldne od 13. do 20. ure, ob
sobotah pa od 7. do 11. ure.
Nudijo vam kompletno nego
kože in dekolteja, epilacijo,
depilacijo, koagulacijo kapi-
lar na obrazu, imajo celutron
in pričakujejo mio lift. K jim
zahajajo predvsem ženske,
ki si želijo nege obraza, depi-
lacije in odstranjevanja celu-
lita. Ženske pri novostih
oklevajo, večkrat je problem
tudi denar, a se zanje odloči-
jo, ko vidijo uspehe pri dru-
gih. Sredstva uvažajo in ker
so majhen salon, jih ne pro-
dajajo.
V velenjskem hotelu Paka
je kozmetični^ salon Studio
skin Simone Žohar, kije od-
prt vsak dan od 13. do 20.
ure, le ob sredah od 8. do 14.
ure. Preparate, kijih uporab-
ljajo, nabavljajo predvsem iz
tujine ter ih ne prodajajo, če-
prav že razmišljajo o tem.
Njihove stranke morajo na
vrsto čakati do 2 tedna, po-
nudijo pa jim različno nego
obraza, vratu in dekolteja,
aromaterapijo, depilacijo in
odstranjevanje celulita ter
odvečnega maščevja.
Od 9. do 12. ure in od 15. do
19. ure ter ob sobotah od 9.
do 12. ure vas lahko pot vodi
tudi v kozmetični salon Ka-
fra v Celju, ki je last Nade
Bohorč. Tam vam nudijo ne-
go obraza na bazi zdravilnih
zelišč', imajo pa tudi ročno
masažo telesa. Pri tem ne
uporabljajo nobenih apara-
tov, v kozmetični salon pa
prihajeOo predvsem mladi,
tudi fantje, zaradi aken. Pre-
parate, ki jih dobijo od priz-
nanih zeliščaijev v Sloveniji,
prodajajo tudi sami in ta pro-
dega je o besedah Nade Bo-
horč zelo uspešna.
Kozmetični saloni so na-
menjeni mladim in ne več ta-
ko mladim. Mladi jih obisku-
jejo predvsem zaradi težav
z aknami starejši pa bi radi
odpravil celulit ali gube. Na
vprašanje, ali se ljudje bojijo
novosti, so v večini salonov
odgovorili, da so njihovi obi-
skovalci zelo razgledani in
povprašujejo po novostih ta-
koj, ko se pojavijo prve in-
formacije.
TANJA ŠTANTE
SIMONA BRGLEZ
Coklar iz Vitanja
Pohorske coklarje, tiste, ki še danes ročno izdelujejo (M
vala, kakršna niso manjkala v nobeni domačiji s hlevonJ
še redko kje najdemo. Zato smo bih kar veseli, da srn«
delu našU 67. letnega upokojenega gozdarja Franca iM
neka, ki si z izdelavo cokel zasluži kakšen dodaten dfl
Pravi, da roke sicer niso več tako spretne kot nekdaj, pal^
povpraševanja ni več toliko. Izdeluje jih iz javorjevega lesa,
da so ie te lahke, noge pa v njih ne pečejo. Svojo priložnost
za »plasma« pohorskih cokel je Franc našel na vitanjski
holceriji. EDI MASli£fl|
Zanimivo na
Pianini
Slabo vreme je sicer neko-
liko zmanjšalo obisk tradico-
nalne turistične prireditve
na Planini pri Sevnici, ki jo
je ob pomoči vseh društev
v kraju pripravilo domače
turistično društvo. Vseeno
pa so številni obiskovalci
uživali v pisani povorki,
v igrah vaških ekip, ki so se
pomerile v hoji s hoduljami,
vleki vrvi in v igrah s konji.
Tudi razstava v gasilskem
domu je pritegnila pozor-
nost, saj so prikazali kozjan-
sko domačijo, kjer so še po-
sebej iztopale stare skrinje.
Gospodinje pa so napekle to-
liko dobrot, da so se obisko,-
valcem že ob pogledu na njih
pocedile sline.
EDI MASNEC
Vode in
ceste
Zoya - Junakinja iz icnjige v Škofji vasi
v soboto je v Škofji vasi Vida Med-
ved odprla novo trgovino z mešanim
blagom, kar je za krajane nedvomno
velika pridobitev. Trgovina, v kateri
je zaposlenih pet prodajalk, bo odpr-
ta vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah pa do 18. ure.
Lastnica je trgovino poimenovala po
knjižni junakinji, ki je tudi sama imela
trgovino. Vida Medved je izučena tr-
govka in lastna trgovina je bila že ne-
kaj časa njen sen, vendar je bila ta
investicija previsoka in je zato delala
v domači gostilni, ki je znana že več
kot 200 let. Ko seje sistem spreminjal,
pa se je odločila in leta 1988 so stekla
dela. Danes Učno poslopje s prostor-
nim parkirnim prostorom kar samo
pritegne, da vstopiš.
Svojim kupcem bo Vida Medved nu-
dila zelo dobro založeno samopostrež-
no z artikli za vsak žep, na vsakih štiri-
najst dni pa je napovedala različne ak-
cijske prodaje. Prodajala bo oblačila iz
raznih butikov ter konfekcijo za vsa-
kogar, kristal iz Rogaške Slatine ter
kozmetiko - celotno paleto proizvo-
dov Afrodite iz Rogaške Slatine.
Vida Medved pravi, da se s trgovino,
ki jo je ustvarila skupaj s starši, bra-
tom in sestrami, ne boji konkurence.
Kupovala bo neposredno od proizva-
jalcev in grosistov in ker ugotavlja, da
se da živeti tudi z manjšo maržo, lahko
njenim besedam, da bodo cene konku-
renčne, res verjamemo.
Ob otvoritvi trgovine je govoril
predsednik krajevne skupnosti SkoQa
vas Branko Verdev, pogumno odloči-
tev mlade obrtnice je pozdravil tudi
predsednik Obrtnega združenja Celje
Leopold Drame, svoj blagoslov novi
trgovini z mešanim blagom, njenim
graditeljem in vsem, ki bodo v njej
kupovali, pa je dal gospod opat, prelat
Friderik Kolšek. Nad 400 obiskoval-
cev in prvih kupcev je zabaval ansam-
bel Šaleški fantje.
TANJA ŠTANTE
Foto: EDI MASNEC
V krajevni skupnosti i
draž ljudem nikoli ni bilo t
ko zgrabiti za kramp in lo
to, tudi kakšen dinar so vo
primaknili za razvoj svoj(
kraja. A denarja je v lastni
družben^ vreči vse manj, i
se vse pogosteje postal
vprašanje, kako bodo sp
uresničevali zastavljene p
ne. Kako bodo npr. napelji
vodovod tistim dvajsetim
stotkom ljudi, ki še ved
uporabljajo kapnico, kakol
do vzdrževali in gradili cel
ki jih povezujejo z dolin«?.'
Letos so si delo v tej krs^
skupnosti zastavili talp
uresničevali bodo progrart
moprispevka, kamor so uv!
li predvsem modernizacijo]
cest, in tako imenovani spi
program, kamor sodi zlasi
gradnja vodovodnega omn
Doslej gre po načrtih: v Ti
ku Sevčnik sta cesti prd^
z asfaltno prevleko, zakljui
je tudi izgradnja vodovodu
omrežja v Podsevčniku, o
nem pa zagotovljena tudi I
žarna voda.
Pretanka denarnica je p«!
vsem pri vzdrževanju cestj
ta dela v kri^evni skupJ^
dajejo tudi dinar, ki ga dol
za kr^evno samoupravo^
konca leta bodo z razpol<»
vim denarjem poskušali uK
ti n^nujnejše, predvsem P*
čaka priprava programa za P
hodnje leto. Tu se uba«
s precejšryimi težavami. ^
zato, ker v kraju ne po^
srednjeročnega plana obc^
V prihodnjih letih namera™
namreč   modernizirati
proti Gori Oljki, za to bodoP^
hodnje leto namenjali tu^l^
jevni samoprisevek. Ni'^ j
pa zaenkrat ne vedo o tei"-^
bodo kakšen dinar prin^^
iz bivše skupnosti za ko"'^
lo in ceste. Pripravili bodo «
projekt  izgradnje  vodo%
v višjih predelih PodsevCJ^
ter v Dobriču, vse pa ^^^■^
no od denarja, od tega,   J
bodo razvoju obrobja z"*^^
sluhniti tudi v dolini,
v Andražu. ]f
IJSTVO - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 7
fldKupne cene mleka nespremeniene
^av je Kmetijski inštitut Slove-
f^-raiunal, da so stroški pri proiz-
F[i mleka višji za 2,2 odstotka,
'JTodkuP"^ ^^^^ mleka v mesecu
^(fiiibru ostale nespremenjene.
opici bodo oddano mleko dobili pla-
J U 4,35 dinarjev. Kmetijski inšti-
: Slovenije je izračunal, da znaša
'Lrodna cena za liter mleka na
^gtijah 4,69 dmarjev, na družbenih
pa 5,63 dinarjev. Zaradi ne-
spremenjenih cen rejci negodujejo, še
zlasti, ker se obetajo višje cene nafte,
strokovnjaki pa zaradi suše napovedu-
jejo tudi podražitev koruze in krmnih
mešanic. Sicer pa mlekarji pričakuje-
jo, da bodo razmere v mlečni proi2^od-
nji uredili z ukrepi za zaščito domače
živinoreje. Ti predlogi in ukrepi naj bi
prišli v javnost sredi septembra. V ko-
likor zvezni sekretariat za kmetijstvo
ne bo ukrepal, bo po napovedih slo-
venskih politikov republika ukrepala
po svoje. Ker se na tržišču pojavlja po
nekaterih podatkih okrog 30 odstot-
kov več mleka, kot bi ga potrebovali,
se k^ lahko zgodi, da bo prišlo do
ostre selekcije in da vlada ne bo več
ščitila tako imenovanih malih rejcev,
tistih, ki oddajo le po nekaj htrov mle-
ka, a jim je to pogosto edini vir zasluž-
ka. Da bi takšen ukrep prizadel veliko
število malih kmetov, ne gre dvomiti,
zato se nam obeta vroča mlečna jesen.
IB
Povprečna letina krompirja     ]
Da jesen že trka na vrata, nas opozarj^o tudi prizori ^
s polj. Za večino pridelkov velja, da so letos hitreje
dozoreli kot prejšnja leta, zato so tudi kmetovalci pohi-
teh s spravilom. Hmeljarji so se obiranja hmelja lotili
nek^j dni prej kot običcgno, ponekod že opažajo barva-
nje grozdja, tudi koruza bo letos bolj zgodnja, pravijo
strokovnjaki. Tudi krompirišča so se letos hitro posu-
šila, ponekod pa so s spravilom krompirja hiteli že
sredi avgusta. Letošnja letina krompirja bo povprečna,
ocenjujejo poznavalci, kakšna bo cena krompirja, pa
se v teh dneh še dogovarjajo. Pri spravilu krompirja
smo v fotografski objektiv ujeli Martinkove s Polzele.
T. T.
azstava živine v Šoštanju
,j soboto pripravljajo
Oabrkah pri Šoštanju ži-
lorejsko razstavo rjave
\jie plemenskih krav in
Lenskih telic.
\i razstavi bo sodelovalo
^0 50 rejcev iz Šaleške
jjne, ki bodo razstavili
j^g sto plemenic rjave pa-
tri plemenske bike, ki
'vključeni za prirodni pri-
na tem območju, deset
jjev haflinške pasme ter
■jžino ovac in koz. S prire-
dijo bodo počastili 80-let-
[^0 rejskih organizacij na
jvenskem, 40-letnico rej-
•;ga dela za rjavo pasmo
Ičini Velenje ter 20-letni-
delovanja pospeševalne
službe v kmetijski organiza-
ciji, ki pokriva občino Vele-
nje. Vzrok, da bo ta sloven-
ski živinorejski praznik rav-
no v Šaleški dohni, je pred-
vsem velik rejski napredek.
Leta 1970 so v tej dohni od-
kupih 1014 litrov mleka na
kmetijo, leta 80 9865 litrov,
lani pa 19.459 litrov. Leta 70
so po kravi odkupili 412 li-
trov, leta 80 2247 litrov, lani
pa 3141 litrov. V A in AP
kontroU je bilo lani vključe-
nih 620 krav, ki so dosegle
povprečno mlečnost 4486 Li-
trov mleka s 3,79-odstotno
tolščo, in 170 prvesnic, ki so
dosegle 4019 litrov mleka
s 3,82-odstotno tolščo. Ti re-
zultati uvrščajo rejce temelj-
ne organizacije kmetijstvo
Šoštanj med najboljše rejce
rjave pasme v Sloveniji.
In kaj se bo to soboto do-
gajalo v Gabrkah? Ob deve-
tih bo najprej dovod živali,
obenem bodo v gasilskem
domu ustanovili tudi združe-
nje rejcev bikovskih mater
za ijavo pasmo. Med deveto
in enajsto uro bodo ocenje-
vali razstavljene živali, ob
enajstih bo otvoritev razsta-
ve, pol ure zatem podelitev
priznanj zadružne zveze, na-
grade za najbolje ocenjene
živali pa bodo podelili ob tri-
najstih.
IB
bubliško tekmovanje oračev
v soboto, osmega septembra, bo na Žovneku v krajevni
iupnosti Braslovče republiško prvenstvo oračev. Tekmo-
aje pripravljajo Zveza organizacij za tehnično kulturo
iivenije. Zavod za živinorejo in veterinarstvo iz Celja ter
L^ki Hmezad. V ekipi celjskega območja bodo nastopili:
sne Rotnik, Tomi Terčak, Anton Špital, Alojz Rožič,
inko Zupane, Andrej Kramer, Marta Golob in Marinka
mfič. T. T.
lužine bodo prepevale
Sedmič zapored bodo člani Kulturnega drštva iz Andraža
ipravih srečanje slovenskih in zamejskih družin. Na tradi-
aalni prireditvi Družina poje bo letos nastopilo okrog 25
iin. Srečanje bo to nedeljo, začelo se bo ob 14.30. Organi-
orji bodo oder postavili na prostem pred zadružnim
imom, če bo nagajalo vreme, pa bo prireditev v dvorani,
iii tokrat pričakujejo v Andražu nekatera znana imena
»venskega kulturnega in političnega življenja, slavnostni
vornik pa naj bi bil predsednik slovenske vlade Lojze
;terle.
»Matic« z mešanim
blagom
v Rakovljah pri Braslovčah je Milan
Hribernik odprl zasebno prodajalno
»Matic« z mešanim blagom. Osnovna
ponudba te prodajalne so nadomestni
deli za avtomobile Zastava 101, jugo,
126 P, Lade vseh tipov in druge, avto-
kozmetika in avto oprema. Za tako po-
nudbo se je Milan Hribernik odločil
zato, ker podobne prodajalne ni v tem
delu Savinjske doline. Poleg tega pa
ima prodajalna na izbiro tudi oblačila
za odrasle in otroke. Sobotne otvoritve
se je udeležilo precej ljudi, v imenu
krajevne skupnosti je ^ spregovoril
predsednik sveta Slavko Šketa in pro-
dajalno odprl.
T.TAVČAR
Na cesta v Sevčnik
► l^g^jjni zaselka Sevčnik
Ov/Y^draž v žalski občini
lOj poto slavih pomemb-
* Dr zmago. Namenu
iejto^~^^i novo asfaltirano
\/ dolžini nekaj več kot
»ijj^ovesnosti, ki so jo pri-
litgo' je zbranim najprej
^3^01-11 predsednik režij-
t^jj^^bora za gradnjo ce-
NsZi "^ezernik, nato pa
\^\}^^ sveta KS Andraž
1^ ^ešič in dejal: »Dol-
go so trajala prizadevanja
domačinov pozneje pa tudi
vikendašev, da imamo novo
cesto. Denar zanjo so prispe-
vali krajani, uporabniki ce-
ste, v višini 220 tisoč din,
SKIS Žalec 215 tisoč, iz sred-
stev krajevnega samopri-
spevka za leto 1990 je 120 ti-
soč din. Pomagale so tudi
nekatere delovne organizaci-
je. Bilo je tudi več tisoč udar-
niških ur, zato je tudi cena
znatno nižja kot bi bila sicer.
»Pred simboličnim prere-
zom traku je spregovoril še
domači župnik, Milko
Kranjc, ki je novo cesto tudi
blagoslovil, trak pa sta prere-
zala Jože Glušič in Janko Je-
zernik. V tem zaselku je bil
nato blagoslov novega križa
in kulturni program ter sre-
čanje krajanov. Škoda, da je
prireditev pokvarilo slabo
vreme. Na sliki: S slovesno-
sti ob otvoritvi nove ceste
v Sevčniku. TONE TAVČAR
KOZERIJA
IVIarš v Dragstor!
v petek je bilo peklensko
vroče. Pravzaprav soparno,
pa čeprav je bila ura že sko-
raj osem zvečer. Sprehajala
sem se po mestu in z očmi
mrzlično iskala znanca, s ka-
terim bi stopila na kozarček
osvežujoče pijače. Nenado-
ma sta jo izza ovinka prima-
hala Luka in Mojč. Napotili
smo se na vrt prijetne gostil-
ne in tam srečali še Nino in
njenega moža Aljošo.
Razvila se je živahna go-
stilniška debata in beseda je
nanesla tudi na poplavo za-
sebnih trgovin, ki rastejo po
Celju. Mojč je navdušeno
pripovedoval o Dragstoru na
Mariborski cesti, ki obratuje
noč in dan.
»Ali ste že slišali, da name-
rava policija Dragstoru
skrajšati delovni čas?« je
zgroženo vprašal Luka.
Vprašujoče nevedno smo ga
pogledali. »Bojda se tam po
deseti uri zvečer zbirko sa-
mo pijančki, ki kalijo mir, za-
to pa okoliške prebivalce
močno boli glava, pa tudi mi-
ličnike, ki morajo pogosteje
intervenirati.«
Aljoša je razburjeno dejal:
»Pravilno! Zadnjič sem se
okoli polnoči peljal tam mi-
mo in ededal UstiMiiance.M
so posedali po travi, razgra-
jali in smetili. Dragstor naj
po enajsti uri zapro! Kdo, ki
je normalen, pa potrebuje tr-
govino, odprto ponoči, ko
vendar vsi spimo?«
»Kaj pa če nepričakovano
dobiš obisk?« sem ga vpra-
šala. »Kdaj si že dobila obisk
ob treh zjutraj, lepo te pro-
sim ?« je dejal Aljoša. »Bodi
no pametna! Stvar je jasna
- Dragstor je treba zapreti,
pa pika!«
Nisem se želela prepirati,
zato smo pogovor preusme-
rili, urini kazalci pa so se hi-
tro nagnili že na enajsto uro
zvečer. Ko so nas vljudno
opomnili, da bi bil čas oditi
domov, smo razmišljali kam
bi se še odpravili. Nina in
Aljoša sta predlagala, da odi-
demo k njima. Ko smo vsto-
pili, njunega sina Roka, kije
v najbolj norih letih, ni bilo
doma. Posedli smo, Nina pa
je gostoljubno vprašala, kaj
bomo pili, češ da je doma
vsega na pretek. Enoglasno
smo se odločili za pivo. Raz-
vil se je že živahen pogovor,
ko je Nina v kuhinjo poklica-
la Aljošo. Ta je čez minuto ali
dve pribentil nazaj. »Mulec,
mu že pokažem! Ves pir je
spil, s tisto svojo druščino!«
Tudi z vinom smo se zadovo-
ljili, in nekaj časa je bilo vse
lepo in prav.
Potem pa je pričel Aljoša
godrnjati, da je lačen. Nina je
ubogljivo odšla v kuhinjo
a seje bleda vrnila. »Aljoša!
V hladilniku ni salame, ki
sva jo kupila včeraj, ne sira,
tudi kruha ni več, še slano
pecivo, ki smo ga imeli, je
izginilo!« Tokrat je bilo Aljo-
ši dovolj. Zatulil je in prekli-
njal Roka in njegovo druš-
čino.
Takrat pa je pozvonilo...
Na vratih seje prikazal Rok.
»Živjo, mami! Daj, posodi mi
nekaj denarja za disko!« »Ti
bom že dal denar!« je zavpil
Aljoša. »Vzemiga, ampak ta-
koj izgini v Dragstor na Ma-
riborsko in prinesi vse, kar si
pred nekaj urami doma po-
žrl! Pa še pivo pritovori ka-
kor veš in znaš. Pa hitro, če
ne...« In Roka že ni bilo več.
Hudomušno smo se spo-
gledali in se spomnili pogo-
vora za gostilniško mizo.
»Ali nisi rekel, da bi rhorali
Dragstor najkasneje ob pol-
noči zapreti?« smo vprašali.
Aljoša je nekaj zamrmral in
nervozno s prsti bobnal po
mizi: »Alkohola mu pa resne
bi bilo treba v manjših koli-
činah prodajati po polnoči,«
je spravljivo dejal. Obraz se
mu je razvedril, ko je zopet
pozvonil Rok in ko si je od-
prl steklenico piva, Nina pa
nam je pripravila okusno ve-
čerjo, pravzaprav že kar
zajtrk.
GENA
8. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990

Sprehod skozi zgodovino
PoHobe Rogaške Slatine na porumenellh listih In razgletinlcah
v počastitev rojevajočega se nove-
ga slovenskega mesta, Rogaške Slati-
ne, bo tam tudi več kulturnih priredi-
tev. Med njimi velja izpostaviti otvo-
ritev razstave, ki je bila 3. septembra
v Grafičnem muzeju in nosi naslov:
Rogaška Slatina na starih grafičnih
: istih, na razglednicah, v podobi na
steklu in v literaturi.
Kar precej materiala se je nabralo za
postavitev te razstave. Vsak eksponat
pa je delček rogaške zgodovine v ma-
^em. Namen razstave je pokazati jav-
losti vse podobe Rogaške Slatine na
starih grafičnih listih in razglednicah,
.i čimer je dana primerjava med izgle-
dom Rogaške skozi, obdobje nastaja-
nja do danes. Videnje razvoj zdravihš-
ča, parkovna ureditev, pa tudi vse
spremembe, ki so jih prinesla posa-
mezna časovna obdobja - od podiranja
starih objektov do gradnje novih. Zato
razstava veliko prispeva k boljšemu
vrednotenju preteklosti. Očem se po-
nujajo najlepši in najboljši eksponati,
ki na svoj način pripovedujejo o življe-
nju in dogajanju neke evropske kultu-
re v tem prostoru. Razstava je sprehod
skozi tristoletno zgodovino zdravihšča
in zbuja pri obiskovalcih različna ču-
stva, marsikoga pa vodi v razmišljanja.
Za nekatere je to le nostalgična vizija
preteklosti, nekateri pa vidijo razvoj
Rogaške Slatine vse do danes. In so
tretji, ki začutijo v teh podobah velike
spremembe in pomanjkanje stare pati-
ne, ki se je izgubila. Spremembe pa
kljub vsemu govorijo v jeziku napred-
ka in prihodnosti. Grafične liste je kot
celotno zbirko prispeval gospod Kurt
Muler iz Švice, ki je donator tudi vseh
ostaUh 199 stalnih zbirk Grafičnega
muzeja.
Del starih razglednic je last starega
zdravihškega arhiva, del tega gradiva
pa je poklonil profesor zgodovine Igor
Vodnik iz Maribora, prav tako simpati-
zer zdravilišča in Rogaške Slatine.
Vedno več je namreč tistih, ki želijo
svoje bivanje v Rogaški obeležiti kot
darovalci hkovnih del. Nekaj čudovi-
tih razglednic iz zgodovine Rogaške je
prispeval tudi zasebni zbiralec Beno
Urbič. Pred časom je devet avtorskih
grafik podaril akademski kipar sve-
tovnega slovesa Janez Pirnat. Vse gra-
divo je vključeno v stalni fundus mu-
zeja.
MP
Alternativa se predstavi
Mariborska knjigama Cankarjeve založbe in Založba za
alternativno teorijo, katere direktor je Roman Leljak,
uspešno sodelujeta in občasno skupaj predstavljata nove
in zanimive knjige. i
Tako so minuli petek predstavili delo z naslovom Zaprav-
ljena dediščina Josipa Broza Tita, in sicer kot prevod Neve ^
Predan. Ta je dejala, daje bilo šele leto 1990 prva priložnost
ko se je upala lotiti tega dela.
Zora Modrinjak je avtorica knjige Sklavinja, Milan Predan
pa je zbudil zanimanje z delom Vse slovenske povojne vlade
in dobil namig, da bi z opisovanjem vlad nadaljeval.
MP
Oživijanle icuiture
Delo ¥ Uuhlteljsklh vrstah marsikje pi
Tudi v ljubiteljski kulturi
nekatera društva te dni za-
čenjajo z novo sezono. Člani
trnoveljske Zarje so se v po-
nedeljek zvečer srečali na
vaji za Partljičevo komedi-
jo Oskubite jastreba, ki je
nekakšna parodija na Can-
karjeve Hlapce. Te priprav-
ljajo v poklicnem gleda-
lišču.
Pri celjski Zvezi kulturnih
organizacij, pod katere okri-
ljem je 57 društev, so si zače-
tek nove sezone zastavili ta-
ko, da bodo člani izvršnega
odbora zveze, teh je 25, obi-
skaU prav vsa društva. Na ta-
kem delovnem srečanju se
bodo podrobno pogovorili
o delu in težavah posamez-
nih društev, med seboj se
bodo bolje spoznali in sku-
paj bodo lahko postaviU po-
nekod šibke temelje delova-
nja društev. Delo namreč
marsikje peša, ugotavljajo
pri ZKO Celje, vendar ni
vzrok, vsaj v večini primerov
ne, denar. Težave so s kadri.
Če se zgodi, da vodilni člo-
vek nekega društva odide,
delo navadno zamre in kar
nekaj časa traja, preden ga je
mogoče oživiti. Drug pro-
blem, spet nič kaj nov, so
kulturni   domovi  in  njih
vzdrževanje. Na šolah so
zave z mentorji, ki nen
prevzemajo nase še del bi
mena in odgovornosti za (
lo v društvu. Prostorska s
ska je bolj očitna v mestn
kot pa v okoUških društv
Vojniški dom so kulturni
z lastnim delom in prizac
vanji toUko usposobili, |
bodo tudi lahko začeli z c
lom, pevski zbori se bodoi
naprej menjavali v dvorani
ZKO, prostore v nekdanji t
lovadnici Ekonomske šo
pa si bodo delih folkloristii
plesalci Foruma. Precej t
žav ima največje društv
v Celju, France Prešere
Nekatere sekcije odminj
kot na primer godba na pihi
la. Pa spet ni posredi dena
v tem primeru so to prostd
za vaje in shranjevanje i«
strumentov.
O vseh teh težavah bofl
torej govorili na takoimen
vanem jesenskem srečaj
s kulturnimi društvi, kjerW
do posebno pozornost nan«
niU tudi predšolski kultu^
vzgoji in ustvarjalnosti- ^
končani akciji bo strokoj?
služba naredila an^
o uspešnosti takšnega fl^
in obiskov po društvih
Polni
novih
zamisli
Mešani pevski zbor France
Prešeren iz Celja, ki letos
praznuje 95. letnico delova-
nja, je naslednik leta 1895
ustanovljenega Celjskega
pevskega društva, je že
pred tednom pričelo s pev-
skimi vajami. Tako zgodaj
zato, ker se bodo pevci sredi
septembra odpravili na go-
stovanje v nemški Duden-
hofen, kjer so pred leti že
uspešno nastopili, pa tudi
sicer je pred njimi zahtevna
pevska sezona.
Edvard Goršič, zborovo-
dja, se je odločil, da bodo
Prešernovci do Božiča pri-
pravili vokalno-instrumen-
talni koncert, za ta zahteven
projekt pa bo ^rjetno Ed-
vard Goršič zboru priključil
še kakšnega od pevcev iz
zborov, ki delujejo v Celju.
Prešernovci se namerava-
jo v sezoni 1990/91 udeležiti
tudi enega izmed evropskih
pevskih festivalov. Prejeh so
že povabilo iz Montreauxa,
nekaj jih je še pričakovati,
glede na finančne zmogljivo-
sti zbora in presojo dirigen-
ta, pa se bodo odločili kate-
remu povabilu se bodo od-
zvali.
Letošnja novost je, da bo
zbor vsak mesec nastopal na
Dobrni in se s krajšim kon-
certnim programom pred-
stavljal zdraviliškim gostom.
Prvi tovrstni koncert bodo
pripravih že konec septem-
bra. Vsako leto pa se na let-
nem koncertu predstavijo še
Celjanom, kar bodo storili
tudi spomladi prihodnje
leto.
V načrtu imajo še snema-
nje na ljubljanskem radiu,
pa izmenjavo koncerta s pev-
skim zborom iz Zadra, za iz-
vedbo ambicioznega pevske-
ga projekta pa bo Edvard
Goršič potreboval še korepe-
titorja, ki bo z zborom pričel
sodelovati konec septembra,
po vrnitvi pevcev iz gostova-
nja v ZRN..
V tej sezoni praznuje jubi-
lej tudi Edvard Goršič, ki
zbor vodi že trideseto leto.
Zbor se bo v kratkem tudi
preimenoval v Celjsko pev-
sko društvo France Prešeren
m s tem izstopil izpod okrilja
Železničarsko prosvetnega
društva.
Tudi letos vabijo v zbor
nove pevce, ki lahko na gla-
sovni preizkus pridejo vsak
ponedeljek in četrtek ob 19.
uri v Gregorčičevo ulico
v Celju, kjer ima prostore tu-
di celjska ZKO.
NATAŠA GERKEŠ
Sijaj Ceijsicega doma
Rekonstrukcija po Rrangovih načrtih In Pelikanovih
fotogralljah
»Obnova Celjskega doma,
ki jo investira Stanovanj-
ska skupnost, dela pa izvaja
Remont, nikakor ne sovpa-
da s političnim dogajanjem
pri nas,« poudarja Branka
Prime z Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediš-
čine, ki spremlja rekon-
strukcijo in konzervator-
stvo na tem objektu.
»Nismo zato odpeli zvezde
s fasade in odstranili druge
detajle, temveč smo se držali
starih dokumentov in načr-
tov, po katerih izvajamo de-
la. Ljudje, ki hodijo mimo,
pa cesto obnovo jemljejo
drugače, z današnjega poli-
tičnega trenutka.«
Poglavitno    konzervator-
sko izhodišče pri obnovi zu-
nanjščine je bilo v čim večji
meri povrniti prvotno podo-
bo stavbe in s tem njeno zgo-
dovinsko in likovno arhitek-
turno vrednost. Na osnovi
originalnega načrta in pred-
vojnih fotografij je dipl. ing.
arh- Janko Hartman pripra-
vil načrt rekonstrukcije mo-
tivov na čelni fasadi objekta:
celjski grb s prapori ter na-
pisne trakove in letnico
gradnje. Tu je svoj delež pri-
dal tudi kipar Franc Purg.
Figuralnega slikanega prizo-
ra v niši pa žal zaradi po-
manjkanja podatkov ni bilo
mogoče rekonstruirati, kar
velja tudi za reliefni friz na
stolpu. Do sedaj zazidano ni-
šo na čelni fasadi pa so po-
novno odprU.
Stavba, ki je v zavesti po-
vojnih Celjanov znana kot
dom OF, je bila zgrajena v le-
tih 1906-1907 kot Nemška
hiša (Deutsches Haus) z izra-
zito vlogo potrditve nemštva
ter kot izziv in odgovor Nem-
cev na slovenski Narodni
dom. Na natečaju, na kate-
rem je sodelovalo kar 37 ar-
hitektov, je zmagal dunajski
arhitekt Peter Pavel Brang,
ki je stavbo oblikoval po du-
najskih zgledih v izrazitem
slogu poznega historizma
- v slogu nemške »težke« go-
tike. Stavba predstavlja edi-
ni ohranjeni primer tako iz-
razito monumentalne arhi-
tekture v staronemškem slo-
gu v slovenskem prostoru in
ima lastnosti kulturnega
spomenika.
Kasneje je stavba doživela
nekaj sprememb. V tridese-
tih letih je že imela naziv
Celjski dom. Po drugi sve-
tovni vojni pa so z nje odstra-
niU prizore iz nemške zgodo-
vine, in sicer rehefe na stol-
pu ter figuralno poslikavo
v niši na čelni fasadi. Odstra-
njen je bil tudi v reliefu izve-
den celjski grb s prapori ter
napisni trakovi.
Po motivih starih Pelika-
novih fotografij, predvsem
pa po srečnem naključju naj-
denih starih Brangovih načr-
tih, dobiva objekt pravi sijaj
in če mu bodo odstranih ne-
katere priveske okoh njega,
kot so panoji, ograjice, kio-
ski in morda še kaj in bo re-
konstruirana tudi okolica
doma, bodo Celjani lahko
upravičeno ponosni na Celj-
ski dom in odlično izpeljano
rekonstrukcijo- Končana bo
predvidoma do jeseni, z deh
pa so začeli junija.
M.PODJED
Pojoči vrtec
Glasbeni vrtec, ki ga
bo enkrat tedensko vodi-
la pevka Damjana Go-
lavšek, je star tri leta.
Prav toliko, kolikšna je
najnižja starost otrok za
sprejem v pojočo sku-
pino.
Otroci, do starosti 7 let
v glasbenem vrtcu prepe-
vajo, igrajo na glasbila,
poslušajo pesmice in
glasbene pravljice, radi
tudi nastopajo in se na
tak način najbolj nepo-
sredno pripravljajo za
vstop v glasbeno šolo.
Vpis bo tudi letos na
Srednji pedagoški šoh
v Celju, še danes in jutri,
7. septembra od 16. do 18.
ure. Vpisnina pa je 200
din. MP
TEDNA
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 9
zakaj ne bi kupovali ceneje?
yiistrUske prodajalne ¥ celjski regiji
^piiko podjetij ima svoje
'Jajalne, v katerih pro-
f.:Q blago po ugodnejši
^'^j v primerjavi s trgovi-
/^j Toda mnogi ljudje
•fprodajaln sploh ne poz-
^tisti, ki jih, pa so že
^, stalni gostje.
takšnih industrijskih
,aln je v Libeli v Celju,
a je od 7. do 15. ure, ob
,h od 8. do 12. ure,
prodajajo samo prvo-
, blago. Po zelo ugodni
ihko v tem času kupite
ce, ki stanejo samo 150
valjev, vse ostalo prodaja-
lno tovarniških cenah in
prometnim davkom.
V industrijsko prodajalno
jjraini<5ne industrije Libo-
i( lahko greste vsak dan od
'o 18. ure, tudi ob sobotah,
•cm ko imajo ob nede-
^. odprto od 8. do 14. ure.
jiJdijo izključno blago z na-
1^0, ki je znižano za 50 od-
^ov. Odločite se lahko za
gliup   gospodinjske    ali
^sne keramike, pri naku-
Hinad 500 dinarjev pa dobi-
jše darilo.
VMerxu v Celju se z indu-
trijsko prodajalno sicer ne
jorejo pohvaliti, imajo pa
iosk, v katerem je na voljo
lanjvredno blago oziroma
iago, katerega rok trajanja
o kmalu potekel. Kiosk je
idprt od 10. do 13. ure.
Volnene odeje, pregrinja-
išale in še kaj lahko kupite
rindustrijski prodajalni To-
nroe volnenih odej Škofja
»s. Blago prve kakovosti ni
tižano, blago druge kako-
(osti pa je zaradi napake zni-
Bio za 20 odstotkov. Proda-
ilnaje odprta od 7.30 do 15.
re, ob sobotah od 7. do
30, blago pa prodajajo po
arniških cenah, vendar
20,5-odstotnim davkom,
iko stanejo na primer pre-
tinjala za francosko poste-
ljo, velikosti 200x240 cm,
1.390 dinarjev za prvo kako-
vost, druge kakovosti 834 di-
narjev, s 30-odstotno napako
pa 695,20 dinarjev.
V industrijski prodajalni je
tudi popravljalnica vseh vrst
čevljev, ponosno trdijo v in-
dustrijski prodajalni podjet-
ja Obutev v Celju. Pri njih
lahko od 7. do 15. ure in vsa-
ko drugo in tretjo soboto od
8. do 12. ure kupite čevlje,
natikače, telovadne copate,
pa tudi na zimo se že vneto
pripravljajo. Izdelki z napa-
ko so tukaj cenejši za 50 od-
stotkov, tisti z majhnimi na-
pakami (npr. v samem us-
nju) pa za 25 odstotkov. Vse
blago prodajajo brez marže.
Od 7. do 15. ure se lahko
odločite za nakup v indu-
strijski prodajalni Cometa
v združenju z Emono v Zre-
čah, kjer prodajao bruse po
tovarniških cenah tudi brez
marže.
15 odstotkov lahko privar-
čujete, če se odločite za na-
kup v Metkini industrijski
prodajalni v Celju, ki je od-
prta od 8.30 do 11.30 in od 13.
do 16. ure, ob sobotah pa od
8. do 12. ure. Na voljo so tka-
nine, posteljno perilo in kon-
fekcija za mlade po norveški
licenci, kakšno prodajajo le
še v butiku Red boogie...
V posezonskem znižanju je
konfekcija ceneša od 30 do
40 odstotkov, nakup pa vam
olajša plačilo na tri obroke,
brez obresti in brez pologa.
Konec meseca maja so od-
prh industrijsko prodajalno
tudi v KIV, Kovinski indu-
striji Vransko. Trajnožareče
peči, brzoparilnike in peči
KIV Energetik lahko od 10.
do 15. ure kupujete po tovar-
niških cenah, tako imenova-
ni kredit 1-1-5 brez obresti pa
vam olajša denarno stisko.
Med prvimi 100 kupci bodo
izžrebali tri nagrajence, na-
grade pa naj zaenkrat osta-
nejo skrivnost.
Steklarna Boris Kidrič
v Rogaški Slatini prodaja
v industrijski prodajalni bla-
go druge kakovosti od 8. do
15. ure, ob sobotah pa do 12.
ure. Izvozni ostanki so zniža-
ni za 30 odstotkov, vsak me-
sec pa pripravljajo tudi po-
nudbo meseca. Ta mesec so
v to ponudbo vključili kozar-
ce za peneča vina, pa tudi za
bela in črna vina ter kozarce
za ledeno kavo. Redna cena
teh kozarcev je 90 dinarjev,
v okviru ponudbe meseca pa
stanejo 73.30 dinarjev. V po-
nudbo meseca spadajo tudi
mini vazice po 79.90 dinarjev
in svečniki po 75.90 dinarjev.
Tujcem, ki kupijo nad tisoč
dinarjev, vrnejo davek.
Industrijska prodajalna
Scala Zarja Petrovče je od-
prta od 8. do 18. ure in ob
sobotah od 8. do 12. ure. Pro-
dajajo svoj program moških,
ženskih in otroških oblačil,
pa tudi dodatke, kot so noga-
vice, spodnje hlače in po-
dobno. Nekaj stvari imajo
tudi iz uvoza in iz Modnega
salona v Velenju.
Gradbeni material, stavb-
no pohištvo in belo tehniko
pa lahko kupite v industrij-
ski prodajalni Ere v Velenju,
ki je odprta od 7. do 19. ure.
Za 10 odstotkov je znižan sa-
mo premog, plačilo pa vam
olajšajo s 3,4 in 5-mesečnimi
krediti s 30 odstotnim polo-
gom in z obrestmi.
Era-Vino Šmartno ima
dve prodajalni. Prva je di-
skont Bukovžlak, druga pa
diskont na Partizanski ce-
sti. Vina njihove lastne pol-
nitve so cenejša za 25 odstot-
kov, ostala pa za 10 odstot-
kov. Imajo tudi dodatno po-
nudbo živil.
Kar 5 industrijskih proda-
jaln ima Elkroj: v Šoštanju,
Mozirju, Slovenj Gradcu,
Krškem in Tržiču. V vseh
pl-odajalnah so ugodnosti
enake. Izdelki z napako, med
njimi zelo veliko
jeansa, so znižani od 40 do 50
odstotkov, pripravili so tudi
znižanje letnih oblačil za 40
odstotkov. Ostala znižanja so
do 40-odstotna.
Edino sredstvo, ki vam
olajša plačilo v industrijski
prodajalni Garant Polzela,
je bančni kredit, drugače pa
imajo v tej prodajalni 20-od-
stotni popust za vse blago, ki
ga prodajajo, torej za jogije,
spalnice, predsobe, otroške
sobe...
Od 6.00 do 13.45 in ob so-
botah od 8. do 12. ure se lah-
ko odpravite v Cinkarno Ce-
lje, kjer prodajajo vse prvo-
vrstno blago, ki ga proizv^a-
jo, brez marže. V času sejma
bo urnik nekoliko spreme-
njen.
Emo omogoča prodno ta-
ko v svoji industrijski proda-
jalni kot tudi v samem skla-
dišču. V industrijski proda-
jalni prodajajo posodo prve
kakovosti po normalni ceni,
posodo tretje kakovosti pa
na kilograme - en kilogram
stane 65 dinarjev. Ugodnost,
ki jo v industrijski prodajal-
ni še nudijo, je prodaja na tri
čeke brez obresti in brez po-
loga. V Emovem skladišču
pa lahko kupite vse, kar de-
lajo, vključno z novostjo, bio
Unijo, ki vključuje aromat
pekač, vok, univerzal pekač
in plinski žar. Kupujete lah-
ko vsak dan razen nedelje od
8. do 18. ure. Tudi tukaj nu-
dijo kredit na tri mesece,
vendar s 30-odstotnim polo-
gom, pri tem pa je potrebno
kupiti za 750 dinarjev. Če pa
kupite nad 4 tisoč dinarjev,
vam lahko plačilo olajša
šestmesečni kredit z 2-od-
stotnimi obrestmi in 30-od-
stotnim znižanjem. Omogo-
čajo tudi prodajo na tri čeke.
Pri plačilu z gotovino ali
z enim čekom je znižanje 5-
odstotno. blago prve kako-
vosti prodajajo po tovarni-
ških cenah in s prometnim
davkom.
Klinker keramične plošči-
ce, opečne izdelke in še kaj
lahko kupite v industrijski
prodajalni Ljubečne, ki je
odprta od 6. do 14. ure. Če
plačate z gotovino, vam pri-
pada 10-odstotno znižanje,
imajo pa tudi do 6-mesečne
kredite s pologom in mini-
malnimi obrestmi. Prodajajo
izdelke prve in druge kako-
vosti.
Za ženske, ki nosijo oblači-
la konfekcijskih številk od
38 do 42, in za moške, ki no-
sijo oblačila velikosti 50 in
52, je industrijska prodajalna
Tovarne usnje Šoštanj od-
prta od 8. do 12. ure, ob tor-
kih in četrtkih pa delajo tudi
popoldne. Imajo 25-odstotno
znižanje za plačilo v gotovini
in dodatno 10-odstotno zni-
žane za nakup blaga nad ti-
soč dinarjev. Prodc^ajo tudi
ostanke usnja
V industrijski prodajalni
tekstilne tovarne Prebold
prodajajo tekstilno blago na
metre, ženske hlačne nogavi-
ce, nekaj konfekcije, kuhinj-
ske krpe, krpe za čiščenje,
predpasnike, trenutno pa
imajo tudi delovne obleke,
vse po tovarniških cenah.
Vse blago, kije na metre, sta-
ne od 30 do 50 dinarjev, ku-
pite pa ga lahko v času od
7.30 do 19. ure.
"Tudi industrijska prodajal-
na Tovarne nogavic Polzela
je odprta od 7.30 do 19. ure,
ob sobotah in nedeljah pa
imajo zaprto. Prodajajo no-
gavice od prve do četrte ka-
kovosti, prva kakovost je
znižana od 30 do 40 odstot-
kov, ostale pa so zaradi na-
pak še cenejše. Nogavice
prodajajo po tovarniški ceni.
V Klimi prodajalne še ni-
majo, vendar upajo, da se bo-
do čez slab mesec že lahko
pohvalili z njo. Nudili bodo
tudi drobne usluge, kot so na
primer rezanje navojev, izde-
lava manjših izdelkov, pro-
dajali pa bodo tudi viške ma-
terialov, vse po znižanih
cenah.
Ugodnosti, ki jih nudijo
v industrijski prodajalni to-
varne Toper Celje, so zelo
privlačne, saj lahko od 8. do
19. ure in ob sobotah od 8. do
12. ure kupite oblačila na tri-
mesečni kredit, brez obresti
in brez pologa ter s 30-od-
stotnim popustom. Pri naku-
pu z gotovino velja 40-od-
stotni popust, oblačila z na-
pako so znižana za 20 odstot-
kov, vzorci pa kar za 60 od-
stotkov, vendar so vzorčne
številke samo ženska 38, mo-
ška 50 in otroška 8. Imajo
tudi od 30 do 40-odstotno
znižanje za lanskoletno zim-
sko konfekcijo.
Industrijskih prodajaln je
kar nekaj in večina jih nudi
zelo lepe ugodnosti. Zakaj
jih ne bi izkoristili, če jih
lahko?   SIMONA BRGLEZ
Evropsko cvetje
v Savinjskem gaju
Jutri bo ob 16. uri uradna
otvoritev mednarodne raz-
stave cvetja »Cvetje Evro-
pe« v Savinjskem gaju
v Mozirju. Otvoritev bo po-
vezoval Mito Trefalt, med
drugimi bosta sodelovala
mozirski pevski zbor in
godba na pihala.
Sobotno popoldne bo po-
pestrilo 8 pevskih zborov iz
cele Zgornje Savinjske doli-
ne. Ob 21. uri oziroma ko se
bo stemnilo, pa vrtnarji pri-
pravljajo veličasten ognje-
met, ki bo dal razstavljene-
mu cvetju poseben čar. Obi-
skovalci si bodo lahko ogle-
dali še lepote Slovenije, kot
Razstavo »Cvetje Evrope«
pripravljajo slovenski vrt-
narji, sodelovalo bo približ-
no 80 razstavljalcev, četrtina
od teh bo iz drugih evrop-
skih držav. Vsak razstavlja-
lec se je lahko sam odločil,
kako in s kakšnim cvetjem
se bo predstavil, vrtnarji pa
obljubljajo pravo pašo za oči.
Razstava ob odprta od petka
do ponedeljka, vsak dan do
22. ure.
Tudi v Mozirju samem se
bo med razstavo marsikaj
dogajalo, obiskovalci pa se
bodo lahko namesto z avto-
mobili vozili kar s kočijami.
URŠKA KOLENC
Po dedkovih stopinjah
»Rad bi, da pekovski poklic v naši družini ne bi bil pozab-
ljen,« nam je povedal upokojeni pek Ivan Ostrovršnik. Zato
je na semenji dan v Velenju vzel s sabo tudi petletnega
vnuka Roka in mimogrede sta zavila v Merxovo pekarno,
kjer je Ivan dolga leta mesil vsakdanji kruh. Za veselje in
spodbudo sta si nadela pekovska oblačila in bila v središču
pozornosti, v svoj objektiv pa ju je ujel tudi naš fotoreporter.
Foto: EDI MASNEC
Sejem bil je živ
Sejemska prireditev v starem Velenju
staro Velenje, odmaknje-
no od novega dela, kaže kaj
klavrno podobo: tu so na-
meščeni kontejnerji za od-
padke, parkirani avtomobi-
li, trgovine, ki ne sodijo v to
okolje, kot na primer želez-
nina in še bi lahko našteva-
li. Vendar so v starem trgu,
ko je Velenje štelo še okoli
500 prebivalcev, bili včasih
živahni trgi, kar pa je po
vojni zamrlo.
Prireditev, ki je bila v so-
boto, je bila že šesto leto. Or-
ganiziral jo je Kulturni cen-
ter Ivana Napotnika z željo,
da do Staremu Velenju sijaj
trga. Organizatorja Jože Hu-
dales, vodja muzeja in Mar-
jan Marinšek, vodja priredi-
tvenega dela v kulturnem
centru, sta povedala, da so že
pred 10. leti razmišljali o ob-
novi in oživitvi starega cen-
tra, a je vse padlo v vodo.
Prireditev Sejem bil je živ
v starem trgu ima tako dvoj-
ni pomen: predstaviti samo
prizorišče ter obuditi in pri-
kazati domačo obrt ne samo
naključnim obiskovalcem,
ampak tudi ljudem, ki se
z njo ukvarjajo. Pred šestimi
leti so začeli s kramarskim
blagom, letos pa so poskuša-
li prikazati kar trinajst do-
mačih obrti, večinoma iz Ša-
leške doline: pletarstvo, žga-
njekuho, coklarstvo, čevljar-
stvo, kovaštvo, klobasičar-
stvo, pekarstvo, piskrovezni-
štvo, zeliščarstvo, izdelova-
nje papirnih rož in vencev,
imenovano tudi kranclpint
in druge. Starinarji so proda-
jali antikvarjate po zmernih
cenah, za dobro voljo pa je
skrbel ciganski ansambel Li-
pa iz Lendave z glasbo, zna-
čilno za stare sejme.
Čeprav je slabo vreme okr-
nilo prireditev, ostajajo želje,
da bi bili v starem delu te-
denski kramarski trgi ali da
bi sem prestavili nefunkci-
onalno velenjsko tržnico, se-
daj nasilno rinjeno med stol-
pinice, ter da bi v tem delu,
kjer je prostora za okoli dvaj-
set lokalov, odprh primerno
obrt, še vedno prisotne.
TANJA ŠTANTE
slavje gasilcev
Hembergu
Mnogim praznovanjem
} obletnicah  gasilskih
j^štev na celjskem po-
J*«ju v letošnjem letu so
r Prvo nedeljo v septem-
pridružili še gasilci
^^ttibergu, ki so prosla-
letnico obstoja,
za sicer številčno
^•l"no društvo, ki pa je iz-
vJ^o   pomemben   člen
1^^'ovanju kraja na različ-
p^. Področjih od skrbi za
f^^no varnost do kultur-
tijj '»i družabnega Življe-
1^0 taktični vaji so pri-
8o    slavnostno sejo, kjer
ti^Podelili tudi več priz-
Hjj J Republiška odlikova-
ituit' stopnje sta dobila
hafo in predsednik Mi-
lji '^'^ar, občinski prizna-
5oj^.^ 1. stopnje Simon
2. stopnje Slavko
v . TV
(an planinca tokrat drugače
Planinska zveza Sloveni-
'se je odločila, da tradici-
"Haitio praznovanje dneva
1'anincev tokrat pripravi
sjlce drugače, ne več na en
^ dan in na enem mestu,
^^Pak na številnejših posa-
'*«nih krajih sirom po Slo-
> se bo teh slavij lahko
lo še več planincev,
mnogim skrajšana pot
•daljenejše postojanke,
.-• so doslej  pripravljali
^^novanja. Pri Planinski
^Slovenije so trenutno
1^ podatke za osem takš-
|tap(^anj, med katerimi so
nekatera že bila prvo nedeljo
v septembru, druga pa bodo
v nedeljo, 9. septembra. Med
osmimi prireditvami sta dve
tudi na celjskem območju.
Prva je bila v nedeljo, pri-
pravili pa so jo člani planin-
skega društva Ljubno pri ob-
novljeni in povečani planin-
ski koči na Travniku (1610
m) z imenom Antejevo zave-
tišče. Koča, v katero so do-
mači planinci vložili preko
tri tisoč ur prostovoljnega
dela, leži na polovici poti slo-
venske transverzale med
Smrekovcem in Raduho
v čudovitih južnih pobočjih
Travnika. Ob otvoritvi so
pripravili tudi prijeten kul-
turno zabavni program.
Podobno srečanje bo tudi
v nedeljo, 9. septembra na
Paškem Kozjaku, pripravlja-
jo pa ga člani PD Velenje.
Srečanje se bo začelo ob 11.
uri, osrednji del kulturnega
programa pa bodo izvedli
člani tamburaške sekcije
kulturnega društva Lipa iz
KS Konovo, ki so hkrati čla-
ni novoustanovljene sekcije
PD Velenje. Na prizorišče je
možno priti z avtomobilom
ali peš po Šaleški planinski
poti ah poti KIV. divizije.
T. VRABL
10. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990
Sejem na radiui
Celjski Mednarodni obrtni sejem Alpe Adria
postaja iz leta v leto bolj zanimiv tako za obrtnike, ki
v njem vidijo možnost predstavitve svojih izdelkov
kot tudi za obiskovalce, ki imajo na sejmu priložno-
st za nakup in informiranje o posameznih proizvo-
dih in proizvajalcih.
Radio Celje že vrsto let posveča sejmu vso potrebno
pozornost s posebnimi oddajami, v katerih poskuša
nuditi svojim poslušalcem čimveč informacij o sejmu
in razstavljavcih, hkrati pa jih seveda tudi zabavati
z glasbo in nagradnimi igrami. Letošnji sejemski pro-
gram bo še posebej bogat in raznovrsten, saj bodo
sejmu posvečene tri posebne oddaje, ki bodo skupaj
trajale pet ur in pol.
Prvič v svoji, več kot trideset letni zgodovini, bo
Radio Celje pričel z jutranjim programom, ki bo imel
naslov Dobro jutro, sejemsko Celje. V njem naj bi na
prijeten in kramljajoč način zbujah poslušalce in jim
dali čimveč spodbude za odhod na delo. Med prijet-
nimi vedno zelenimi melodijami vseh zvrsti, bo veliko
splošnih (čas, vreme) in tudi sejemskih informacij (vi
sprašujete mi odgovarjamo, ugoden nakup itd.) Poseb-
nost pa bo prav gotovo rubrika Šopek za damo in še
kaj.
Opoldanska sejemska mavrica bo namenjena pred-
vsem predstavitvi posameznih razstavljalcev, nagrad-
nim igram in pa odgovor na vprašanja poslušalcev
o sejmu, ki jih bodo postavili v jutranjem programu.
Zaradi velikega zanimanja razstavljavcev za ta pro-
gram bodo te oddaje na sporedu tudi v ponedeljek,
torek in sredo med 16. in 17. uro.
Sejmu bo namenjena tudi zadnja ura radijskega pro-
grama vsak dan razen nedelje, ki se bo v času sejma
imenovala Sejemski vrtiljak. Kot že ime pove, bo
oddaja pestra, s kratkmi rubrikami. Zaporedje posa-
meznih rubrik bo odvisno od poslušalcev, ki bodo
s pomočjo telefonov lahko sodelovali v njej in si prido-
bili tudi kakšno nagrado. Iz te oddaje naj omenimo
samo nekaj rubrik: Gost MOS, povabilo na večerjo
(pokrovitelj Špital), nebesna znamenja (pokrovitelj
Zlatarstvo Kragolnik), sejemska ponudba, vaše mne-
nje o sejmu in podobno.
Skratka Radio Celje bo na letošnjem MOS prisoten
povsod, kljub temu, da ne bo imel razglasne postaje ter
press centra na sejmu. Obiskovalci sejma bodo torej
naše novinarje srečevali povsod po sejmu, seveda pa
bodo s pomočjo telefonov v sejemskih oddajah lahko
sodelovali tudi sami.
Pouk angleščine
v nižji stopnji
v tej starosti so otroci najtioij dovzetni
za učenje tujih Jeziitov
Izkušnje svetovne peda-
gogike že nekaj let kažejo,
da je sposobnost otrok za
učenje tujih jezikov - pred-
vsem fonetičen pristop in
čistost dikcije - največja
pri otrocih do desetega,
dvanajstega leta starosti.
Prav zaradi tega na dveh
celjskih osnovnih šolah, na
celodnevni osnovni šoli Fra-
na Roša in osnovni šoh Iva-
na Kovačiča Efenke, uvajajo
fakultativno učenje anglešči-
ne tudi za učence od 1. do
vključno 4. razreda.
Na obeh šolah so s fakulta-
tivnim učenjem tujih jezikov
začeli že lani in odziv učen-
cev je bil izredno dober. Na
osnovni šoli Ivana Kovačiča-
Efenke so lansko šolsko leto
med decembrom in majem
pripravili tečaje angleščine,
na COŠ Frana Roša pa pouk
nemščine za učence višje
stopnje. Prav zaradi tega bo-
do ob fakultativnem učenju
angleščine za učence nižje
stopnje na tej šoh pripravili
tudi pouk nemščine, v obliki
začetnih in nadaljevalnih te-
čajev. Prijave učencev na
obeh šolah zbirajo vključno
do petka, 7. septembra, an-
gleščino pa bodo šolarje, od--
visno od prijav, poučevali
šolski pedagoški delavci ozi-
roma zunanji sodelavci.
Skupinam učencev od 1.
do vključno 4. raizreda bodo
na obeh šolah ponudili 30
oziroma 60-urne tečaje,
učenci pa bodo lahko ob
koncu pouka opravljali tudi
preizkuse znanja in tako do-
bili ocene. Na obeh šolah
pravijo, da je idealno število
učencev v skupini med 10 in
12, vsekakor pa v nobeni
skupni ne bo več kot 15
učencev. Ob plačilu šolnine
(za 60-umi tečaj znaša 2.550
dinarjev) dobijo učenci tudi
vso potrebno, uvoženo učno
Uteraturo, pouk pa je prila-
gojen starostni stopnji otrok,
sai vsebuje ogromno igre,
pesmi in plesa.
IS
REKLI SO:
Ivan Pasero, Občinska ga-
silska zveza Celje.
»Obiskali smo občinsko
gasilsko zvezo v Ptuju, kjer
smo s pogovorili o pripravah
in izvedbi 23. srečanja pi-
onirjev gasilcev Slovenije in
Hrvaške, ki bo 23. septem-
bra. Organizator pričakuje
okoli 2 tisoč pionirjev, od te-
ga jih naj bi bilo predvidoma
okoli 500 s celjskega področ-
ja. Zjutraj bo sprejem vseh
sodelujočih, nato tekmova-
nje, ogled mestnih kulturnih
in zgodovinskih zanimivosti
ter zaključek s kulturnim
programom.
Prav tako so se začele prve
priprave za praznovanje le-
tošnjega dneva gasilca v celj-
ski občini. Ta bo v mesecu
požarne varnosti oktobra in
sicer v prvi polovici, med-
tem ko smo ga doslej pri-
pravljah v drugi. Tokrat bo
dan prostovoljnih in poklic-
nih gasilcev celjske občine
na Teharjah, kjer imajo eno
najboljših gasilskih društev
v občini, poleg tega pa še
edini niso pripravih tega
praznovanja.«     x. VRABL
Udeleženci srečanja nekdanjih ranjencev, zdravstvenega in tehničnega osebja partizan-
skih bolnišnic na Kozjanskem.
Srečanje v Selah pri Jurkloštru
že deveto leto so prvi te-
den v septembru pripravili
nekdanji ranjenci in zdrav-
stveno ter tehnično osebje
partizanskih bolnišnic na
Kozjanskem srečanje v Se-
lah nad Jurkloštrom.
Med vojno so bile na Koz-
janskem tri partizanske bol-
nišnice in nobena, tako kot
tiste na Pohorju, ni bila niko-
li izdana. Žal danes ni noben
objekt več ohranjen, je pa še
precejšnje število tistih, ki so
se v vojnih časih po teh
zdravstveno skromno
opremljenih objektih zdravi-
h. S Kozjanskega področja
so združeni v odboru, ki ima
že vse od nastanka največjo
oporo v občinskem odboru
borčevske organizacije La-
ško ter Sevnica, medtem ko
nekatere druge občine stoji-
jo bolj ob strani, pa čeprav so
tudi od tam člani oz. nekda-
nji ranjenci in predstavniki
sanitete.
Deveto srečanje so izrabili
tudi za delovni pogovor, ka-
ko z odborom v bodoče. Vsi
so si bili enotni, da je treba
vztrajati in z delom nadalje-
vati. Lani so v Jurkloštru od-
krili spominsko obeležje sa-
niteti in kmetu, kar pomeni
prvo akcijo sprave. Tistim,
ki so največ pripomogli pri
postavitvi spominskega obe-
ležja, za katerega skrbita šola
in krajevna borčevska orga-
nizacija, bodo na jubilejnem
desetem srečanju podelili
posebna pisna priznanja.
Prav tako so se dogovorih,
da poskrbijo za ohranitev
starega lesenega mostu
v Rimskih Toplicah, ki ga za-
radi prenosa ranjencev med
hudim napadom sovražnika
v letih 1944 in 45 upravičeno
imenujejo hudičev most.
Vojne invalide in sanitetno
osebje tudi moti nepoštenost
pri dodeljevanjuv vsakolet-
nih ali občasnih zdravljenj
v zdraviliščih, poleg tega pa
so ta zdravljenja s treh
zmanjšali celo na samo dva
tedna, kar pa je nevzdržno.
Na 9. srečanju so prip:
tudi krajši kulturni progr/
s   sodelovanjem   moškeS
pevskega zbora iz Jurkloštfl
pod vodstvom Julija GončJ
recitatorjev  osnovne šole
domačega ansambla Utrin«
z Vrha nad Laškim, medte«
ko je bil slavnostni gov
dr. prof. Herbert Zave
Tudi do 10. srečanja b
bor vodil dosedanji pn
nik Franc Križnik iz ■
nika. ,
TONE VI^
REKLI SO:
Dr. prof. Herbert Zavf
nik na srečanju rm^f.
in sanitetnega ter tehnifj
ga osebja Kozjanskega J
močja na Selah nad
štrom: ^
»V zadnjem času se P^Jj
Ija, da vojnim invalidom'Jj
merjajo vse krajše vsaK"'
ne zdravstvene terapija ^
naših   zdraviliščih.
morajo na njih čakati tuo'J
več let. Prepričan pa senj^
je štirinajstdnevno zdra^
nje nedopustno, kaJtJ ^'
ko zdravljenca sredi na
reakcije pošljemo d
Zdravljenje mora traj^
tedne in to pozna ve.^
drugače je bolje, da n
Ob tem pa je treba tud;
toviti, da omogočimo '
Ijenje resnično tistini' '
ga potrebni, ne pa da !
Jajo v zdravihšča Ip'^"'
jim je to razvedrilo.«
Plen carja in Srečka
Marlio Gruber Je v Šmartinsitem Jezeru ujei 196 cm veiikega soma
v ponedeljek, 3. septem-
bra popoldne je bilo sopar-
no vreme in ribiči pravijo,
da kot nalašč za prijemanje
rib. Napoved se je uresniči-
la 20 letnemu Marku Gru-
berju iz Celja, zaposlenemu
v EMO, sicer pa že šest let
članu Ribiške družine
Celje.
Marko je resnično strasten
in dober ribič. Lovil je tudi
v nedeljo, 2. septembra, ko je
v Šmartinskem jezeru poteg-
nil na suho 1,27 cm dolgega
soma težkega 14 kg. Odrh in
očistili ter pripravili za že-
lodce ter nekaj kosov tudi za
zmrzovalnik so ga pri Horva-
tovi domačiji v Prekorjah 68.
Prav Horvatova hiša pa je bi-
la že v torek dopoldne v sre-
dišču pozornosti mnogih ob-
čudovalcev velikega soma,
ki ga je Marko ulovil v pone-
deljek popoldne. Takrat se je
ponovno odpravil k Šmar-
tinskemu jezeru, družbo pa
mu je delal Marjan Zupanec
iz celjskih Zlatarn, navdušen
ribič, ki je letos tudi postal
ribiški car, ko je ulovil skoraj
7 kg težkega krapa.
»Prvič sva lovila z Markom
skupaj,« se spominja Mar-
jan. »Zdaj nama pravijo kar
»car« in »Srečko«, ko sva do-
segla tako velik uspeh.«
Do okoli pol osme ure zve-
čer je bilo na gladini Šmar-
tinskega jezera mirno. Spari-
na je pritiskala k tlom. Mar-
ka in Marjana pa je sredi ra-
hlo zibajočega čolna hladila
vodna gladina. Potem se je
nenadgma začelo. Na umet-
no vabo se je nekaj prijelo in
potegnilo. Marko je trznil,
vendar ker je imel izkušnje
od prejšnjega dne, je bil to-
krat mirnejši. »Začel se je
ples,« pravi Marjan. »Som
naju je vozil sem in tja, do-
kler ni omagal,« doda Marko
tako, kot da se ni nič zgodilo
in kot da je ulovil navadno
ribico. Po dobri uri in pol sta
velikana spravila do obale in
potegnila na suho. Pred nji-
ma je ležala ogromna riba.
Kam zdaj z njo? Najprej do
bližnjega kmeta, nato pa
k Horvatovim. Soma so čez
noč porinili v vrtni bazen,
zjutraj pa obesili z balkona
ter zmerili.
196 centimetrov! Enajst
več, kot je meril dosedanji
rekorder, ki so ga ulovili
pred dobrimi štirinajstimi
dnevi. Tehtnica je potegnila
do 46 kg, prejšnji rekorder
pa je tehtal štiri kilograme
manj.
Marko se je odločil in bo
dal trofejo preparirati ter jo
bo podaril celjski ribiški
družini, da bo krasila novi
ribiški dom ob Brezovi ob
Šmartinskem jezeru, kjer je
veliki som tudi dočakal zad-
nje ure življenja.
V dveh dneh dve veliki
trofeji. Kaj pa tretja, saj
v tretje gre rado?
»Danes (torek) ne grem lo-
vit. Dovolj je bilo in prezado-
voljen sem,« je povedal
Marko.
Velikega soma so si pri
Horvatovi hiši ogledali šte-
vilni krajani in ribiči. Vsi so
z veseljem stiskali roko Mar-
ku, eden pa je nekako potrto
rekel, da je sicer rad hodil
lovit na Smartinsko jezero,
vendar zdaj, ko vidi to mrci-
no, ga je pa malce strah.
Prišel je tudi predsednik
ribiške družine Celje Franc
Vitanc: »To je velik uspeh
Marka, našega člana in naše
celotne družine. To je odlič-
na reklama za Smartinsko je-
zero, saj se v njem skrivajo
še verjetno večji somi, katere
smo začeli vlagati pred na-
tanko dvajsetimi leti. To je
lep uspeh, ki pa je kar dobro-
došel, saj gre za ribo ropari-
co, ki dobesedno žre vse živo
okoli sebe in dela veliko ško-
do. Bo pa ta primerek kot
nalašč za naš nov ribiški
dom.«
Marko in Marjan takole
opišeta boj s somom: »Bilo
je zabavno in že dolgo se ni-
Celjan Marko Gruber z rekordnim izplenom, 196em M
ki m in 46 kg težkim somom iz Šmartinskega jezera. 5
Foto: EDI MASim
sva toliko presmejala, kot to-
krat. Edino česar sva se bala
je bilo, da bi bil som močnej-
ši od tanke Markove vrvice.
Potem bi vse propadlo. Ce bi
se odtrgal, bi midva to pripo-
vedovala, prijatelji pa bi re-
kh, da je vse skupaj navada
ribiška potegavščina. Pac,
za to vam jamčita ,Srečko'n
,Car' z dokaznim prima-
kom, ki je na sliki.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC

6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 11
$op8k domačih za
deseti rojstni dan
^monfke^^naUu^^^ tonign Jevšenak so slavlienci Jubilejne Zlate
noki frajtoneric, nasme-
ni in prijazni obrazi har-
Jnikarjev ter prijetno raz-
Soženje so v nedeljo za-
r,jili prostor pred gasil-
domom na Ljubečni.
^jlejna prireditev Zlata
JfPionika se je zgodila
približno 1400 glavo
Užico, ki je s svojo pri-
dnostjo počastila deseto
^letnico tekmovanja in
^(rdila zaupanje vsem
todskim godcem, med ka-
Jrimi je nekaj takšnih, ki
-1 leti postali ljubljenci
^instva in s tem nepogre-
jljivi del prireditve.
.Bo tudi letos »zašpilal« ti-
tiZoki iz Laškega, kije lani
^ prepričljivo zmagal«, je
ilo slišati med obiskovalci
(dokler ga niso zagledali na
(iru niso verjeli, da bo res
;išel, kajti nihče ni upal na
jvoljenje vojaških oblasti
[Zoranov prihod na tekmo-
vanje, saj seje njegovo služe-
nje domovini šele začelo.
»Zame ni ovire«, preprič-
ljivo govori Zoran in z nav-
dušenjem nadaljuje: »V voj-
ski so mi dovohli in odmerih
čas, ki ga lahko preživim
s harmonika in zato tudi le-
tos ni bilo težav s pripravami
na tekmovanje. Na Ljubečno
pa sem prišel, videl, nastopil
in glej ga zlomka, celo
zmagal.«
Zoran Zorko iz Laškega si
je tako že drugič priigral po-
kal Zlate harmonike, pred
dvema letoma plaketo Avgu-
sta Stanka, dve zlati plaketi
in eno bronasto, z letošnjo
zmago pa seje pridružil Mitji
Kapšu, Miru Klincu in Toni-
ju Sotošku, ki so dvakrat po-
segh po najvišjem priznanju
oziroma nagradi prireditve.
Janiju Vodovniku iz
Oplotnice pravi njegov uči-
telj Tine Lesjak, da je »ži-
vec«, na Ljubečni pa so ga že
drugič proglasili za ljubljen-
ca občinstva in mu poklonili
majoliko. Preden so organi-
zatorji razglasili rezultate,
sem Janija prosila za njego-
vo mnenje o lastnem izvaja-
nju, pa ni bil preveč zadovo-
ljen sam s seboj. Hudomuš-
no se je nasmehnil in rekel:
»Publika je menda že bila za-
dovoljna z mano, toda kaj,
ko je vse odvisno od komisi-
je. Kakorkoli že, če dobim
katero od glavnih nagrad se,
prosim, še enkrat oglasite pri
meni, vam bom še kaj zani-
mivega povedal o sebi«, je
dodal 13-letni harmonikar
Jani.
Res sem ga pocukala za ro-
kav, ko je že držal majoliko
v rokah in veselo je začel pri-
povedovati o narodni noši,
v katero je bil oblečen. »Klo-
buk z rdečim nageljnom,
srajca, hlače, gumijasti škor-
nji ter »šircl« so simbol po-
horskega kmeta. Če boste vi-
deh koga tako napravljene-
ga, s harmoniko na rami ter
majoliko v rokah, potem bo-
dite prepričani, da ste nalete-
h na Janija iz Oplotnice.« •
Avgust Stanko je bil vse-
lej odličen spremljevalec
mnogih pevcev, ki so ohra-
njali izvirno slovensko na-
rodno pesem, zato njemu
v spomin vsako leto podeli-
jo plaketo tistemu harmoni-
karju, ki odigra najbolj
pristno slovensko vižo. Pla-
keto, ki jo podeljuje Radio
Slovenija je redaktorica na-
rodno-zabavnega programa
Jasna Vidakovič izročila
Domnu Jevšenaku iz
Stranic.
Tudi veterani so pokazali
svoje spretnosti in izpiljeno
igjraoje, tigrmonike, med ryi-
Skromno, a z navdušenjem je Domen Jevšenak iz Stranic
sprejel plaketo Avgusta Stanka in se obvezal, da bo v pri-
hodnje še več pozornosti in časa namenil harmoniki.
mi pa so največ simpatij ob-
činstva in strokovne komisi-
je poželi Edi Goršič, Alojz
Vrtačnik, Jože Križan, Hin-
ko Srriec, Gregor Oblak in
Sonja Šile. Kot vsako leto so
tudi letos prišli v goste neka-
teri predstavniki iz tujine;
Peter Luzar iz Kanade, Ves-
na Žagar iz Plattinga v ZRN
in David Melon iz Trsta.
Enaintrideset harmonikar-
jev je zaigralo 62 polk in
valčkov, da pa ne bi skoraj
tri ure trajajoče raztegovanje
mehov postalo enolično in
utrujajoče, so organizatorji
povabili na prireditev vokal-
no skupino Kornpolčani, ki
jo vodi Dragica Zvar.
Predsednik organizacij-
skega odbora Zlate harmoni-
ke Milan Brecl je ob koncu
prireditve dejal: »Deset let
smo uspešno vodili in izpe-
ljali prireditev, ki je postala
del nas, živi z nami, mi pa se
trudimo, dajo bomo ohranili
tudi za naše bodoče rodove.«
SANDRA KOJNIK
Foto: EDI MASNEC
itni zmagovalec Zlate harmonike 90 je bil Zoran Zorko iz Laškega, prejel pa je
"'^A ki ga je izdelal Miran Skutnik iz Arclina.
Jani Vodovnik iz Oplotnice med občinstvom, ki mu je z 233 glasovi prisodilo majoliko.
F^iuj - zibeika
domače giasbe
^eiek tretjega desetletja
'jjikega festivala domače
Bfvne glasbe bodo obele-
1^0, da bodo celotno pri-
prenesli v dvorano
?|ter v Ptuju. Vse preveč-
so bili namreč organiza-
odvisni od vremena, če-
okolje minoritskega
tana prav gotovo do-
io k vzdušju ob poslu-
ovrstne glasbe.
' letos bo festival raz-
na tri dneve. Jutri in
j^^^oto, vsakič ob 20 uri, se
Jčel tekmovalni del te
'^'tve. V nedeljo pa bo
^na retrospektiva ne-
W u najboljših  ansam-
]^' ki so letos in minula
Pk°if^ajali najvišja odličja
f kega festivala. V petek
!a ,^^0' Z našega območja,
%^\čke Orfej potegovali
Štajerski vrelec iz
Slo7pKe Slatine, Štajerci iz
i^tiK ^odi^i-ajski fantje iz Ve-
^r^Kp^esna iz Šoštanja ter
ta i ^2 Oplotnice; v soboto
'■^ršl^i^^bel Jožeta Šumaha
'ttij^^eški fantje, oba iz Ve-
Rogaški instrumen-
talni kvintet. V nedeljo pa
bodo na zaključni prireditvi
nastopili Celjski instrumen-
talni kvintet. Bratje iz Oplot-
nice, Rogaški instrumental-
ni kvintet. Šaleški fantje ter
ansambla Zeme in Brane
Klavžar.
V
12. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990

Odlični rezultati invalidov paraplegikov
v soboto je bil v Celju Hro-
vatinov memorial. Gre za at-
letsko tekmovanje invalidov
paraplegikov, ki šteje hkrati
za republiško prvenstvo, le-
tos pa so se tekmovanja ude-
ležili še Čehi in Hrvati. Izje-,
men uspeh je dosegla Miro-
slava Behalova s Češkoslo-
vaške, ki je dosegla svetovni
rekord v metu diska in v me-
tu kopija.
Tekmovanja se je udeleži-
lo 80 tekmovalcev, med nji-
mi tudi Celjani. Najuspeš-
nejši so bili Mariborčani, ki
so tudi ekipno zmagali, med
Celjani pa gre izpostaviti pr-
vo mesto Hudeja ter tretji
mesti Kraljeve in Povšeta.
TONE TAVČAR
Jože Volfandje v imenu pokrovitelja ČGP Delo Miroslavi I
Behalovi izročil medaljo, ker je zmagala v metu kopja in^
diska. V teh dveh disciplinah je dosegla tudi nova sve-]
tovna rekorda. ^    i
Foto: T.TAVCARi
ŠPORT VČERAJ...
.. .je bil še vedno v zname-
nju atletike in evropskega
prvenstva v Splitu ter dveh
zlatih, srebrnega in brona-
stega jugoslovanskega odlič-
ja. Na Celjskem pa je minil
v znamenju velike rekreativ-
ne prireditve, 6. maratona
Celje-Logarska dolina.
V 3. kolu republiške nogo-
metne lige so predstavniki
s Celjskega igrah solidno.
Celjani so doma premagali
Domžale z 2:0, velenjski Ru-
dar Jadrana Lamo s 4:2, Ste-
klar in Partizan Hmezad, ki
sta gostovala, pa sta srečanji
izgubila. Žalčani so morah
priznati premoč trboveljske-
ga Rudarja, ki jih je ugnal
s 4:0, Steklar pa Svobode, ki
jih je premagala z 1:0. Na le-
stvici vodi Ljubljana, velenj-
ski Rudar je tretji, Ingrad
Kladivar šesti. Steklar dva-
najsti in Partizan Hmezad
brez točke zadnji.
V Splitu je bilo 15. odprto
prvenstvo Jugoslavije
v plavalnem maratonu.
Zmagal je nemški plavalec
Christof Wandratsch, naj-
boljšo jugoslovansko uvrsti-
tev pa je dosegel Celjan De-
jan Tešovič, ki je bil peti.
Minuh teden je bil jugoslo-
vanski letalski rally, na ka-
terem je drugič zapored prvo
mesto osvojil Celjan Leon
Bauer. Med 33 sodelujočimi
piloti je zmagal s prednostjo
več kot 200 točk.
Na strelišču na Gričku je
bilo minuli vikend republi-
ško prvenstvo v streljanju
z   malokalibrsko   puško.
Tekmovalci so dosegU nekaj
odličnih rezultatov, opaziti
pa je bilo, da upada zanima-
nje za ta šport med ženska-
mi. Nekaj solidnih rezulta-
tov so dosegli tudi strelci
s Celjskega. Tako je bila mla-
dinska ekipa Celja četrta,
v njej pa so nastopih Marko
in Matej Dobovičnik ter Ta-
dej Dolar. Pri članih je na-
slov prvaka osvojila ekipa
Kamnika, štorski Kovinar je
bil četrti, Celjani šesti, žalski
Juteks sedmi in šempetrska
strelska družina Slavka/
Šlandra štirinajsta. Med po-
samezniki je nekohko nepri-
čakovano zmagal Branko
Kurnik iz Maribora pred
Kamničanom Marjanom Re-
pičem in Brankom Malcem
iz štorskega Kovinarja. Naj-
boljši strelci so si pridobili
pravico do nastopa na držav-
nem prvenstvu, ki bo 15. in
16. septembra v Beogradu,
poroča Tone Jager.
V Šempetru pa je bilo ob-
činsko prvenstvo v strelja-
nju z malokalibrsko puško
v trostavu. Vsa prva mesta
so zasedli člani strelske dru-
žine iz Šempetra, najboljši
posameznik je bil Ošep, po-
roča Tone Tavčar.
Na 22. kolesarski dirki za
Veliko nagrado Roga, v ka-
teri je zmagal Marko Polanc
iz Save Kranj, sta sodelovala
tudi člana celjskega^kolesar-
skega kluba Merx. Šmerc je
bil peti, Baloh pa osmi.
Na teniškem mastersu
v Domžalah je bil odličen
tretji dvanajstletni Celjan
Igor Virant, dobro pa sta se
uvrstila tudi Iztok Jurenec,
ki je zasedel četrto mesto
med pionirji do 14 let, ter
Ana Brajkovič, ki je bila
sedma.
... IN JUTRI
...ko na Celjskem ne bo
večjih športnih prireditev.
V 4. kolu slovenske nogo-
metne lige se bodo celjski
nogometaši podali v goste
k Jadranu Lami, Steklar se
bo doma pomeril z velenj-
skim Rudarjem, Partizan
Hmezad pa bo doma gostil
Medvode.
V Ptuju bo od jutri do po-
nedeljka republiško ekipno
teniško prvenstvo. Udeležili
se ga bodo tudi člani in člani-
ce teniškega kluba Zlatarna
Celje.
V nedeljo bo v Rogaški
Slatini kolesarski maraton.
Start bo ob 9. uri pred želez-
niško postajo, proga pa bo
dolga 80 kilometrov. Prijave
sprejemajo organizatorji tu-
di pred startom.
Te dni se na desetdnevni
turneji po Sloveniji mudi
ameriška košarkarska se-
lekcija, v kateri nastopajo
nekateri košarkarji profesi-
onalnih hg NBA in CBA.
V Sloveniji so že odigrali ne-
kaj srečanj, eno izmed njih
bo tudi v soboto v Velenju.
V občini Mozirje se te dni
odvija 7. teden športa, ki ga
bodo sklenih v nedeljo. Tako
bo danes ob 17. uri tekmova-
nje v karateju, jutri ob 15. uri
v Nazarjah turnir v malem
nogometu, tri ure kasneje pa
v Gornjem Gradu še prija-
teljski troboj v odbojki. V so-
boto se bodo ob 16. uri po-
merih smučarji skakalci na
skakalnici iz umetne mase
na Ljubnem, v nedeljo pa bo
v Mozirju ob 8. uri tekmova-
nje v streljanju z malokahbr-
sko puško. Uro kasneje se bo
na Rečici pričel teniški tur-
nir, ob 14. uri pa bodo alpini-
sti prikazali plezalne veščine
v Igli, poroča Urša Kolenc.
Žaičanke
v slovenski ligi
Na Celjskem imamo po
dolgih letih ponovno žen-
sko rokometno ekipo, ki bo
nastopila v slovenski hgi.
Gre za ekipo Partizana iz
Žalca, ki se pospešeno pri-
pravlja na pričetek tekmo-
vanj 23. septembra. Roko-
metašice vodi bivši celjski
rokometaš Aleš Fihpčič,
pomagata pa mu še Boris
Virant in Zoran Gajšek.
Ekipo sestavlja kar 26
igralk.
TONE TAVČAR
Čakajoč na usodo
Na Rogli so bili minuli teden na pripravah rokometaši Aera. Pod vodstvom trenerjč>
Vedada Ljuboškiča so intenzivno trenirali in odigrali dve prijateljski srečanji, da bi se čin-
bolje pripravih na bližajočo se sezono. Kje bodo nastopili, ne ve še nihče, saj tudi po
zasedanju slovenske in hrvaške rokometne zveze ni nič jasnega.
Po nasmejanih obrazih rokometašev in njihovega trenerja sodeč, pa je očitno njihov
moto: »Pomembno je igrati nogomet in se ne obremenjevati s trdobučneži, ki meša)"-
kuh^o ini;marijo mineštro, saj bo do takrat, ko bo skuhana, že usmrajena.«
Foto: EDI MASNBOB
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 13
na Dnevu atletike sodelovali tudi mladi, še neuveljavljeni atleti. Množičnost je lahko tudi korak h kvaliteti,
jtiti nastop najmlajšim v družbi z najboljšimi, pa je lahko prava vzpodbuda za nadaljnje delo.
Foto: EDI MASNEC
Han atletike za
športne sladokusce
v ponedeljek si je okoli
isoč gledalcev ogledalo
Dan atletike Celje 90, ki so
«atletski delavci AD Kla-
iivar pripravili kot neke
rrste nadomestilo za od-
pdli Skokov memorial.
1 Celje so povabili nekaj
idiičnib jugoslovanskih at-
letov, žal pa na startu ni bi-
isprva napovedane Sneža-
'i Pajkič, dobitnice zlate
Jedalje iz Evropskega pr-
rastva v Splitu.
V teku na 200 metrov z ovi-
"inii je zmagal Celjan Miro
•jcuvan in obenem dosegel
-lavni članski rekord v tej
-sciplini s časom 23:50, kar
^2a20 stotink bolje od mi-
■^lega, ki ga je imel že nekaj
^'.Rok Kopitar. Prva je bila
■inetu kopja tudi Cieljanka
::?iiata Strašek, z rezultatom
metrov in deset centime-
" memorialni disciplini
Skoka, to je v teku na
*rov za moške, je zma-
-tojnčan Borut Bilač,
.   nik bronastega odličja
I   Evropskem   prvenstvu
--u v skoku v daljavo,
bil Celjan Miran Zu-
Prav tako tretja je bila
.^'janka   Silva   Jazbinšek
^ku na tisoč metrov.
! "memorialni disciplini Fe-
.^^ Gradišnika, v teku na
metrov z ovirami za žen-

iJozo Radmanovič, profe-
:"?alni trener AD Kladivr
"•»evu atletike Celje 90:
^'r družino odhajam za
v";'^ v Beograd. Treniral
J, Pri AK Partizan. Moja
iiila u' Radmanovič, je
Prvau- ^ državna mladinska
prva^^ja in balkanska pod-
^bii^^^ v skoku v daljavo
ive^^^hko nastopila tudi na
veiw^^^m mladinskem pr-
%c , ^ Plovdivu. Norme
\ciu ^^^^^ izpolnila,
^'elvJ^ bi pri Kladivarju
ItL' "i Maja v Plovdivu
'Ch ^' kajti njen osebni
^^Ijski ^^^^^ cm. Tudi na
%^ prireditvi ni bilo dis-
Ito? '.^ kateri bi Maja lah-
'%^.s^opila. Nočem stvari
Hm vehk zvon, saj si
{^einj Prijateljskega slovesa,
te y ^^^in razočaran, saj je
Ponedeljek lepa prili-
h jsaj kakšno rožico, le-
fC^^do... Kar je, je,
■^^avr^^i^"^ bo tole koristi-
prihodnje.«
ske, je zmagala Brigita Bu-
kovec iz IBL Olimpije.
Celjskega atletskega tek-
movanja se je udeležil tudi
beograjski skakalec v višino
Dragutin Topič, ki je v tej
disciplini zmagal v Splitu,
prvo mesto pa je, pred Male-
ševim, zasedel tudi v Celju.
Kot zanimivost naj povemo,
da so v torek v skoku v viši-
no, nastopili tudi veterani.
Medtem ko je spremljal nji-
hov nastop, je Topič prosil
sodnika, ko je bila letvica na
190 centimetrih, da bi smel
poizkusiti s škarjicami pre-
skočiti to višino. Seveda mu
je uspelo.
Prireditev, ki je lepo uspe-
la, čeprav jo je čisto na kon-
cu nekoliko skazilo vreme,
so s svojimi nastopi pope-
strili v različnih disciphnah
tudi pionirji in pionirke.
Brigita Bukovec, IBL
Olimpija: »S svojim nasto-
pom na Evropskem prven-
stvu nisem preveč zadovolj-
na, ker sem zelo slabo tekla,
izpolnila pa sem pričakova-
no, to je uvrstitev med prvih
šestnajst. Danes, V Celju,
sem tekla za desetinko bolje
kot v Splitu, to predvsem za-
to, ker sem sproščena,
v Sphtu pa sem imela precej
treme. Sedaj se bom pričela
pripravljati za nastop na
Svetovnem prvenstvu v To-
kiu. Prihodnje leto se bom
skušala pripraviti za rezultat
13:00, kar naj bi bilo dovolj
za uvrstitev v ekipo
v Tokio.«
Borut Bilač, AK Primor-
ska: »To je moja prva tekma
po Evropskem prvenstvu.
Zelo sem utrujen, ne samo
zaradi tekmovanja samega,
temveč tudi zaradi tistega,
kar se je dogajalo po tekmi.
Ker sem osvojil prvo meda-
ljo so vsi novinarji navalili
najprej name, malo smo tudi
proslavljali skupaj z repre-
zentanco, malo sem sam, ta-
ko da sem predvsem psihič-
no utrujen. Današnji tek ni
bil nič posebnega, v takšni
konkurenci ni bilo težko
zmagati. Atletska steza je se-
daj v Celju že boljša, ko tar-
tan ni več tako mehek, žal pa
Celje, ki je bilo včasih zares
center slovenske atletike, ni-
ma več veUko tekmovalcev.
Pravzaprav ne vem zakaj,
imajo v Celju tohko proble-
mov. Kot vidim je tribuna
danes kar polna, tega sem
vesel.«
Dragutin Topič, AK Crve-
na zvezda: »Splitsko zlato
sem proslavil skupaj s tre-
nerjem, dekletom in nekaj
prijatelji. Medalje nisem pri-
čakoval. Sedaj se bom pri-
pravljal za Barcelono.«
Miro Kocuvan, AD Kladi-
var: »Miting je zelo dobro
uspel, čeprav je tekmovanje
nekoliko pokvarilo vreme,
sicer pa mi je bilo zelo všeč.
Po tihem sem pričakoval da
bi dosegel mladinski rekord
v teku na 200 m z ovirami,
nisem pa vedel, da mi bo
uspelo tudi članskega.
Renata Strašek, AD kladi-
var: »Glede na to, da nisem
nič trenirala, sem kar zado-
voljna z današnjim nasto-
pom. Konkurenca pa tudi ni
bila premočna.«
DEAN ŠUSTER
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Partizan Nova vas
pričenja z vadbo
Telesnovzgojno društvo
Partizan Nova vas bo 10.
septembra v telovadnici os-
novne šole Fran Roš pričel
z redno vadbo.
Urnik vadbe je naslednji:
Ponedeljek od 16.30 do
8.30 gimnastika - pionirji in
pionirke; od 18.30 do 19.30
starejše članice.
Torek od 16.30 do 17.30
mlajše pionirke; od 17.30 do
18.45 pionirji; od 18.45 do
20.00 mladinke; od 20.00 do
21.15 mlajše članice.
Četrtek od 16.30 do 17.30
cicibani; od 17.30 do 19.00
starejše pionirke; od 19.00 do
20.30 članice.
Sobota od 9.00 do 11.00
gimnastika - pionirji in pi-
onirke.
Poleg redne vadbe bo Par-
tizan Nova vas tudi letos pri-
pravil vrsto srečanj, tekmo-
vanj in rekreativnih aktivno-
sti v naravi.
Mali maraton v Topolšici
Tekaška sekcija v Gorenju bo v soboto, 8. septembra
pripravila 1. mali maraton na 21 km v Topolšici. Pri-
jave zbirajo do danes, četrtka, v Gorenju (prijavnina je
50 din) ter dobro uro pred startom v hotelu Vesna
v Topolšici (startnina 80 din), kjer bo možno tudi dvig-
niti startne številke. Start bo pri mostu in gasilskem
domu v Topolšici, nato pa bodo tekmovalci tekli proti
Lajšam^ do Raven in sp. Raven pa proti Gaberkam in
mimo Šoštanja nazaj mimo Lajš do Topolšice, kjer bo
cilj pri hotelu Vesna. Na teku pod naslovom »s tekom
v naravi - k zdravemu človeku« bodo tekmovalci
nastopili v posameznih starostnih kategorijah.
TV
14. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990
BEPORTAŽA-g^,^
»Vsi smo IVlirniicovi!«
Tako trdUo v en glas njihovi štirje rejenci in sin
v vasi Leskovec pri Celju živi na prvi
pogled skromna družina - Mirnikova. Se-
stavljajo jo mama Ivanka, oče Daniel, sin
Bogdan ter štirje rejenci: Suzana, Branko,
Robert in Ksenija. Zadnji so k hiši priha-
jali postopoma in zdaj so vsi njeni. Med
njimi ni razlik in če danes te otroke kdo
vpraša čigavi so, takoj povedo, da so Mir-
nikovi.
Ce smo na začetku trdili, da je Mirnikova
družina skromna, drži to ie delno. Dičijo se
z bogastvom, ki ga ne premore vsak, zlasti
pa ni zanj prostora v vsaki družini. Imajo
ljubezen, tisto neponovljivo, ki je nekoč
držala skupaj rodove, zdaj pa se najde le še
pri posameznikih.
Na polju sta si starša Ivanka in Dani po-
stavila močno hišo, ki je zamenjala nekda-
njo staro, gospodarska poslopja pa so še
ostala. V njih gojijo krave, koze, prašiče in
drobnjad. Mama Ivanka je računovodkinja
v Hmezadu v Žalcu, Dani pa je privatni
avtoprevoznik. Delo doma si porazdelijo,
tako da je zmerom vse nared in sproti po-
spravljeno.
»Doma sem sama odraščala in vedno sem
si želela številno družino. Ko sem rodila
sina Bogdana, sem si želela več otrok. Pa so
prihajali k hiši: Branko je bil leto dni star,
ko sem ga dobila, Suzana je štela že šest let.
Robija sem dobila mesec dni starega kar iz
bolnišnice. Ksenijo pa sem vzela staro tri
leta. S prošnjami so prihajale socialne de-
lavke in kadar so prišle, sem se zbala. Mish-
la sem, da so mi prišle jemat otroke, a so jih
le prinašale. Najprej s prošnjo, da bi jih
imela le nakaj časa, potlej pa so vsi ostali.
In takoj so bili naši in člani družine. Vedno
je v meni tlela bojazen, da bi mi jih vzeli, ko
bi se njihove družine uredile. Zdaj te bojaz-
ni ni več, zdaj tudi nikamor ne bi šli.« Pri-
poved mame Ivanke, ki jo vsi otroci kličejo
za mamo, je bila skraja pritajena, potem pa,
ko se je »ogrela«, je prišla na dan njena
toplina, vzgoja otrok, ljubezen do njih.
Želja po orkestru
Mama Ivanka se je želela glasbeno šolati,
a ji ni bilo dano. Zato pa je v glasbeni uk
poslala vse svoje otroke. Šolali so se pri
mojstru Martinu Zagožnu v Trnovljah. Da-
nes sin Bogdan, ki je dopolnil osemnajst
pomladi in se uči tapetništva, igra harmoni-
ko. Suzana, izučena frizerka, nateza strune
na violini, Branko, ki je učenec trgovske
šole, piha v trobento, Robert, ki bo letos
obiskoval osmi razred osnovne šole in pra-
vi, da bo gostinec, pa vadi na klarinetu.
Ksenija, najmlajša, dopolnila je šestnajst
let, rada poje. Branko in Robi igrata pri
To je Mirnikova družina iz Leskovca pri Celju. Na sliki manjka najmlajša članica
Ksenija.
godbi na pihala v Emu, vsi skupaj pa u
enkrat imeli svoj orkester. Kadar zaiL'^*^
doma, se trese hiša, najbolj ponosen n
njihov stari ata, ki šteje devetinsedemd
let in tudi sam rad ubira prste po razi?*^«
inštrumentih.
Branko in Bogdan sodelujeta tudi nji j
samblu Trobentica, njune želje pa^'
usmerjene v domač orkester. Nasrnei ^
prijetni kot so vsi, polni energije in hotp^
po višjih ciljih, bodo tudi to dosegli 5?
podpori staršev, seveda. Ta pa ni samoti;"
terialna, predvsem je v vzgledu in uku
štenemu življenju, kjer pridne roke nek^
veljajo. ^
Poprimejo za vsako delo
In če je mama Ivanka Mirnikove ow
vzpodbujala pri učenju glasbe, jih je ^
Dani naučil poprijeti za vsako delo. PriliJ?
nikovih ni delitve na moško in žensko dek
Vsi znajo poprijeti povsod. Tako v stali m!
dvorišču, v vinogradu, v hiši, pa tudi vJi
postoriti. Fantje umivajo okna, medtem ^
dekleti pereta sode za vino.«
»Delo je vrednota in največja dota, ki i«*
lahko dam otrokom«, pravi oče Dani ^■
dodaja, da se v delu kalijo tudi medsebojni
odnosi, ker jih delo druži.« Pri nas znanJ
vsi kuhati, zato je vsaka skrb, da bi ostafi'
lačni, če bi mama zbolela, odveč. Treba pj
je začeti z malega in midva z ženo sva se
tega zavedala. Medtem smo se navezaK^
drug na drugega in vsakega člana našednj.
zine pogrešamo, če ga ni.«
Besedo, dve, smo rekh še o rejnini in
skupaj ugotovih, da z njo ni nikoli poplača-
na skrb, predvsem pa ljubezen med seboj
ni plačljiva. Tega se dobro zavedajo Mirni-
kovi vsi, najbolj pa otroci, štirje »nekdanji,
rejenci.
Pa je nastal gorni zapis o srečni in številni
družinici, kjer je doma toplina, strogost,
razumevanje in velik pehar ljubezni.
ZDENKA STOPAR
Mmti Slovenifa^ tvoji so (tudi) zapori
1. nadaljevanje
Ni rečeno, da ta ukrep
ni nujen v posameznih primerih, kjer se
s tem nakazuje optimalna rešitev sicer
nevzdržnih razmer v zasebnem žvljenju ne-
katerih zapornikov. Drugač pa je to mnogo-
krat vodilo v osebne tragedije, policijsko
sodna oblast pa si je s tem nalagala kvanti-
teto zaposlenosti že sicer prezaposlenih ka-
drov, družbi pa lumpenproletariat. Bistve-
no breme prenašanja kazni zapornikom ni
v odvzetem jim času, v ločitvi od najdraž-
jih, v ukrnitvi lastnega in svojih ljudi glede,
v prebivanju med nezdravimi stenami ali
v bolj ali manj prisiljenem delu itd., temveč
še vedno v realsocialistični represivnosti,
ki ima lahko kvečjemu le en sam, znani
smoter, ne glede na to, kako to represivnost
imenujemo, ali opravičujemo. Tudi slep,
hrom in slaboumen zapornik ne bi mogel
mimo silne tendence v slehernem, trenut-
ku, na slehernem mestu zaporniku mehčati
hrbtenico in možgane s poneumljajočimi
načini in edinim smotrom prevzgojiti ga
v psihično povsem poslušen in ubogljiv
medij. Vidno so opazne ugodnosti tistih, ki
Piše DUŠAN GREGL
to stopnjo prevzgojenosti dosežejo ali pa so
jo sposobni igrati (!?), kar pa je mogoče le
značajem z že znanimi potezami, lastnost-
mi. Ne glede na svoje podrejanje zahteva-
nim in pričakovanim normam ustanove in
tudi sicer osebni lojalnosti predpostavlje-
nim, vse to nima nobene teže v primerjavi
s »predrznostjo« zapornika, ohranjati oseb-
no dostojanstvo, čeprav le na še sprejemlji-
vem nivoju. V takšnem primeru so zaporni-
ku zagotovljene kvečjemu le tiste zakonite
ugodnosti, kijih ni mogoče ovreči niti z naj-
domiselnejšimi, spletkarskimi prevarami
določenih, vplivnih, predpostavljenih po-
sameznikov. Ne malokrat bo odslužil že tu-
di sicer maksimalno odmerjeno kazen »do
deske«. Pa še na nekaj osebnostno vzrav-
nan zapornik nima vpliva in niti s potrpež-
ljivostjo ne more preprečiti: vpisa samo-
voljno krojenih karakteristik v njegov dos-
je po takšnih predpostavljenih, kar je moč
razbrati iz obnašanja teh istih krogov, do
njega. Zagotovo bodo vse to zunanji ovred-
notili le kot miselno konstrukt, nič ne de.
Bistveni subjekti na zunanji strani rešet-
ke naših zaporov so predvsem vzgojitelj,
komandir, paznik, za njimi pa zdravnik, so-
cialni, učitelj, terapevt, itd., nekje na koncu
tudi upravnik KPD-ja. Med njimi in preje
naštetimi se mota še množica bolj ah manj
potrebnih subjektov za katere zapornik ve
ali ne, jih koristi ali ne, tudi ne ve, če so mu
resnično potrebni. Od tod tudi med zapor-
ništvo razširjeno in ustaljeno mnenje, da je
število zanj zadolženih ljudi v naših zaporih
absolutno preveliko (»mnogo babic, kilavo
dete«), kar naše zaporništvo podraži, prebi-
vanje v (njemu), v njih (prevzgojo!) pa obre-
menjuje do skrajnosti. Mnogi preje našteti
kadri so seveda v funkciji zapora samega,
medtem ko je še vrsta kadrov v zaporniških
delavnicah ali v tovarni, ki imajo poleg svo-
jih tehniških zadolžitev na skrbi tudi do-
brobit zapornikov. Tako se razmerje med
zaporniškimi skrbniki in med zaporniki
približuje v 1,5:2. Točneje pa seveda to
opredeljuje statistika.
Kazensko poboljševalni dom.
»Kazensko«. Pri nas ni znan termin »stro-
ge« kazni, oziroma »strogega zapora«. Kaz-
ni pa so večinoma visoke, nerazumljivo vi-
soke, včasih pa skoro nerazumljivo nizke,
kar je sicer redko. Zato obstajajo tihi sumi
na pošteno delo pohcijskih preiskovalcev
v preteklosti pa tudi na (njen?) indirektni
vpliv na našo advokaturo, kakor tudi na
sodstvo (Svojčas v tisku: osvoboditi sod-
stvo!). Odkod sicer tudi neposredno dej-
stvo, da se v naših zaporih ne ustavljajo
ljudje s t. i. behmi ovratniki. Bilo je že mno-
go obširnih poročanj o vsemogočih nezako-
nitih poslovanjih, grabežih, tatvinah, uta-
jah, malverzacijah, da o samovoljnosti
v mednarodni trgovini in poslovanju z njo
ne govorimo. Na to kažejo tudi sicer bolj ali
manj spretno prikrita bogastva mnogih na-
ših, tudi uradnih poslovnežev v tujini. Pri-
hajalo je sicer do preiskav, vendar pa se je
skoro vse to početje dosledno izgubilo ka-
kor hudournik v pesku (»tresla se gora,
rodila miš«). Kvečjemu so sem in tja kakš-
nemu živinčetu iz zadnjega konca kšeftar-
ske verige naložili breme, ki naj bi bilo
razdeljeno na vso klapo. V glavnem so pre-
iskave zastajale brez stvarnih dokazov
(»sum ne osnovan«), v naših zaporih pa je
čemela množica delikventov večinoma t. i.
drobnega kriminala in prenašala na sebi
publiške kvote kazni (»cvet slovenskega
kriminala«) in to dežuranje se nadaljuje še
danes. Tu in tam je v zaporu po kakšen
predstavnik iz obrobja domačega in celo
tujega podzemlja pa razni individualisti
z bolj ali manj zasluženo kaznijo in še nekaj
pijančkov, žeparstva in potepuhov, oziro-
ma potepuštva.
V slovenskih zaporih je malo zapornikov
Slovencev, večino tvorijo bratje iz sosed-
njih republik, predvsem Bosna. Znašli so
se tudi zaradi specialnega »začasnega« ah
pa »terenskega« dela. Medsebojni nacional-
ni odnosi so podobni onim iz JNA. V zad-
njih treh letih so se bistveno spremenili
v olajšanje Slovencev: nismo več po bratih
preganjani v lastnih zaporih in naši »zuna-
nji« ne trepečejo več pred valjarjem »brat-
stva in enotnosti«. Pri nekaterih posamez-
nikih je moč kmalu opaziti, da so del mla-
dosti preživeli v VPD-jih, naših vzgojno po-
pravnih domovih. Poleg drugih nezavidlji-
vih lastnosti jih krasi še sadistična zloba.
Pač pa je moč reči za zapornike, ki so zagre-
šili prometni prekršek s smrtnim izidom,
da jim je olajšano prestajanje kazni v kate-
rem izmed odprtih oddelkov KPD-jev. Ce
jih je le moč zaposliti v redno delovno raz-
merje izven zavoda, hodijo v glavnem
v Dom na prenočevanje in na sestanke.
Njihovo plačo prejema Dom, s pravilnikom
Doma določeni delež od nje pa prejemajo
sami.
O tem »kazensko...« je seveda povedati
še mnogo kar se verjetno ne bi ujemalo
s statistiko, vendar bi presegalo dovoljen
okvir.
Kazensko poboljševalni dom. Kako idi-
hčno zveni gornji »poboljševalni« in kako
zmotno je ljudsko mnenje o prevzgoji
v smislu poboljšanja ljudi za našimi rešet-
kami! Gotovo o poboljšanju v te ustanove
dovedenih ljudi, ni sledu. V najboljšem pri-
meru strah in odpor. Tudi o tej temi ni moč
govoriti enostavno, kratko in jasno. Pobolj-
šanje naj bi menda dosegh s prevzgojo,
vendar pa že tudi ta beseda zveni tako re-
alsco, s prizvokom nečesa zgrešenega, da se
je v zadnjih letih izogibljejo celo sami
prevzgojni kadri. Če je robijaš-obsojenec
klenega značaja in zdravih živcev, potrebu-
je vso energijo za ohranitev svoje notrar,
identitete do odpusta iz KPD-ja. Ker jc
takšnih obsojencev še najmanj, je večini
duševnost izmučena do mere, ki jo je ko-
maj moč prikrivati okolju. Ker pa je člove-
ški obraz izdajalski, na njem ni moč prikriti
brazd zasluženih v KPD-jih in prodorne
temine v očeh, kamor se naseli za vedno
- robijaški pogled. V zaporih duhovno troh-
ni večina tistega, kar je iz »pokUcne« in
slučajne dehkvence obrala kriminalna poli-
caja in včasih (blagoslovila) politična. Gre
za ljudi, ki jih je bilo brez globljih pomisle-
kov lahko obrati in žrtvovati (v nasproti"
z vsemi, ki so ji sicer na terenu stalno »po-
trebni« in kamor sicer iz drugih razlogov
štejemo tudi »cele ovratnike«, tudi za tre
ning pohcijskih, fizično-psiholoških metod
ugotavljanja upogljivosti človekove hrbte-
nice ter mehkosti istih možganov. Tako ob-
delanemu »materialu« se je mnogokrat na-
ložilo čim več iz kupa nerešenih krimina|-
nih dehktov (ti sam pa dokazi nedolžnost
čemur se je edina formalno upirala advok--
tura s slaboumnim besedičenjem, ki
opravičilo dober honorar. Vsemu temuJ^
sodni servis dal pravno obhko in obsojene-
ga odposlal v K. »poboljševalni« D. Pol'^|'
jam je bila v aktih spisana kvantiteta ^
kvahteta kot dokaz budnega čuvarja ri?
»imetjem, varnostjo in življenjem o|":'
nov«, sodstvu pa so podobni akti dopoW.
vali letni plan ter tudi razdelitve primen^j
kvot kazni. Nad vsem predvsem pa 'J .j
strogostjo tega početja, so kot ujede beoj
javni tožilci. Kaj pa »v imenu Ijuds^v^
-javnost? V desetletjih je otopela. Tudi ra
je vedno dobila svojo kost. Vsakokrat J
imela priliko zgražati se nad naročeno v
bino izpisanega čvekanja znanih treh »
venskih pisunov, ki so si ovekovečali sv J
čudne priimke na za njih edino možen
čin. Kot velblodi, ki žvečijo protje, trnJ^j^i
stare košare, če ne dobe boljšega v odvra
gobec. ^
K prestopništvu nagnjene značaje je v
poboljševalnem D. moč skoro do po^P ^
sti teoretično izučiti znanj, uporabi«^^jj.
široki spekter kriminalnih dejavn.j^^
Uspeh je seveda odvisen od posarnez^g,.
vega Q-ja in dobe trajanja »poboljševaui
Nadaljevanje pribod|jjJ
0^
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 15
'MIGO 5
Mariborska c. 54
CELJE
^0m, ugoilno, ugodno
^ SENČILA
Dobavljamo in montiramo vse vrste
senčil za lokale, balkone in terase
, ELEKTRO MATERIAL
po zelo ugodnih cenah
. TURIZEM
Ujemite še zadnje poletne sončne
dneve v Rovinju od 18. 8. 90. polpenzi-
oni po samo 210. din
Informacije na telefon (063) 28-749 o 16. uri ali
osebno v prodajalni 'MIGO 5 Mariborska
cesta 54.
Kozmetični in
frizerski salon
IRIS
Cesta 1/8, Titovo Velenje
Telefon: (063) 856-837    .
ŽELITE BITI LEPŠE, VITKEJŠE?
Odslej vam poleg nege z MVOLIFTOM nudijo v salonu IRIS
t^OVOST - lasersko nego obraza in telesa!
Odlično vam bodo pozdravili akne, brazgotine, atrije,
manjšali gube, odstranili gubice okrog oči, učvrstili prsi,
odstranili celulit, bradavice in vtetovirana znamenja ter
m rešili odvečnih kilogramov.
Hudijo vam tudi dermatološke preglede in nasvete!
I Pokličite, naročite se po telefonu 856-837!
PETROL
PETROL TOE CELJE
Obvešča, da bo na bencinskem servisu KOZJE
začasno prekinjeno poslovanje od
ponedeljka, 10. septembra 1990
naprej, predvidoma 2 meseca.
Začasna prekinitev poslovanja je potrebna zaradi
nujnih vzdrževalnih del.
Cenjene stranke prosimo za razumevanje!
Priden in prijazen, z
zlatom ovenčani, Jure
KonJIčan Jure Zdovc le bil nedvomno ena zvezd svetovnega košarkarskega
prvenstva
Po svetovnem prvenstvu
v košarki, ki je bilo pred
tedni v Argentini, so se ju-
goslovanski košarkarji že
tretjič zapored ovenčali
z zlatom. K zlatu je s svojo
igro v dobršni meri pripo-
mogel Jure Zdovc, Konji-
čan, ki že nekaj let igra za
ljubljanski košarkarski
klub Smelt-Olimpija. Iz
obetajočega košarkarja se
je Jure razvil že v pravo
športno zvezdo, ki ne le da
slavo zanje doma, temveč
morebiti še bolj v tujini.
Tuji novinarji so o njem pi-
sali kot o odkritju in zago-
tovo ne bo dolgo, ko bo tudi
Jure pričel resno razmišlja-
ti o ameriški profesionalni
košarki, kje lahko svoj ta-
lent združi tudi z dobrim vi-
rom zaslužka.
Pri 22 letih imaš skoraj
vse, kar lahko osvoji ama-
terski košarkar. Zlato me-
daljo iz Evropskega kadet-
skega prvenstva, mladinski
bron, zlato iz svetovnega in
evropskega prvenstva ter
srebro iz seulskih olimpij-
skih iger. Kaj ti pomenijo te
kolajne?
»Vse te medalje so zame
veliko priznanje. Veliko vlo-
ženega truda je bilo. Toda
življenje gre dalje, ponovno
se je treba dokazovati in
upam, da bom še osvojil
kakšno. Manjka mi še zlato
državnega klubskega prva-
ka, kar je sedaj moja največ-
ja želja.«
V tvoje zasebnem življe-
nju se bo kmalu marsikaj
spremenilo, bi nam hotel
zaupati kaj več o tem?
»Poročil se bom s Celjan-
ko Ireno, na poti je tudi že
prvi otrok, upam pa, da ne
zadnji.«
Tvoja priljubljenost
v javnosti raste iz dneva
v dan, izven igrišč pa osta-
jaš isti. Se moraš za to kaj
posebej potruditi?
»Ne bi rekel, da se za to kaj
posebej trudim. Odraščal
sem v skromni družini in za-
to mi popularnost ni stopila
v glavo. Trudim se, da bi bil
do prijateljev isti.«
Še vedno te čaka služenje
vojaškega roka...
»Za vojsko še nekako ni-
sem pripravljen in upam, da
mi še nekaj časa ne bo treba
vanjo. Skrbno tudi navijam
za naše pohtike, da bi čim-
prej uredili, da bi slovenski
fantje služili vojsko čim
bliže.«
Kaj pa bo k temu rekla
bodoča žena, ko boš vendar-
le moral v vojsko?
»Morajo se zavedati, da ka-
dar sem doma, sem priden in
prijazen, kadar pa me ni,
sem pač na poti. Rad pravim,
da manj kot se vidimo, raje
se imamo.«
Pa se zopet povrniva
k minulemu svetovnemu
prvenstvu. Dokazal si, da
tvoja igra temelji na razu-
mu, to pa je s pridom izkori-
stil Dušan Ivkovič. Si si
z odlično igro na svetovnem
prvenstvu že zagotovil stal-
no mesto v prvi reprezen-
tančni peterki?
»Letos sem imel več pro-
stih rok pri igri v napadu, pa
tudi soigralci so me pričeli
bolj ceniti po finalu v ZDA,
ki si ga je ogledal tudi Dra-
žen Petrovič. Soigralci so me
kasneje sami pričeli nago-
varjati naj mečem več, da ne
bo nobenega problema...«
Novinarji so pohvalili
tvoj in Savičev nastop, ven-
dar so pogosto pretiravali,
ko so v ospredje potiskali
zvezde kot so Kukoč, Petro-
vič, Paspalj in Divac.
»To je stvar novinarjev.
Dejstvo pa je, da so zgoraj
našteti še vedno zares zvez-
de, vrhunski igralci. Savič je
tudi zaigral odlično, presene-
til je z borbeno igro pod
košem.«
Zadnjo besedo pa je ven-
darle izrekel zvezni selek-
tor Duda Ivkovič, ko je izja-
vil, da si bil ti prvi igralec
naše selekcije. Tega članka
najbrž nisi spregledal?
»Da, to izjavo sem prebral
in mi zelo laska, vendar me-
nim, da je bil prvi igralec re-
prezentance vendarle Toni
Kukoč. Tudi Paspalj je bil
odličen, nisem pričakoval,
da bo toliko pokazal. Dražen
je zadeval, kadar je bilo naj-
bolj potrebno. Za Divca vsi
pravijo, da je odigral malo
slabše, vendar si jaz repre-
zentanco težko predstavljam
brez njega, po poškodbi Ra-
dje. Predvsem je odlično
nadzoroval prostor pod na-
šim košem, pametno pa je
igral tudi v napadu.«
Kaj pa profesionalna ko-
šarka? Pomočnik trenerja
ameriške reprezentance B.
J. Carlesimo je dejal, da bi
ti lahko brez težav zaigral
tudi v najmočnejši svetovni
ligi - NBA?
»Tudi nekaj stikov sem že
imel s temi managerji, ven-
dar sem dal takoj vedeti, da
dokler ne bom dopolnil 26
let, ne bom smel v tujino. To
je starostna meja v Jugosla-
viji. Po dveh letih, torej po
Olimpijskih igrah v Barcelo-
ni, kjer si bom znova skušal
priigrati mesto v reprezen-
tanci in odigrati še bolje, se
bom poizkusil še v tujini.«
Te astronomske vsote de-
narja, ki jih je za prestop
dobil Radja, močno mi-
kajo?
»Te ponudbe mi včasih tu-
di spati ne dajo. V bistvu ti je
ta denar na dosegu roke, po
drugi strani pa še zelo
daleč.«
Selekcija Portorika, pre-
senečenje prvenstva, vas je
edina ugnala. Kaj se je do-
gajalo v garderobi, po sre-
čanju z njimi?
»Po tekmi smo bih vsi bolj
tiho, tudi zvezni trener Du-
šan Ivkovič. Odkrito pove-
dano, pričakoval sem večji
rompompom. Rekel je, da
smo pač izgubili, da je plan
kljub temu izpolnjen, saj
smo se uvrstili v četrtfinalno
skupino, ki je sicer izgledala
težja od druge. Normalno
smo nato igrali dalje, saj je
vedel, da nam je igralcem
poraz tako razburkal kri, da
bodo to občutili tudi na-
sprotniki v naslednjih sreča-
njih, kar se je res zgodilo.«
Veliko je bilo slišati o sla-
bi organizaciji prvenstva.
Ste to občutili tudi igralci?
»Da. V Santa Feju smo
v predtekmovanju stanovali
v slabem hotelu, kjer so
okradli skoraj vse reprezen-
tante. Vsakega od nas so
oškodovali za nekaj sto do-
larjev. Šele ko smo prišh
v Buenos Aires, smo nekoli-
ko bolj občutili, da smo na
svetovnem prvenstvu. Na-
stanili smo se v izredno kva-
litetnem hotelu, ostalo pa ni
bilo kaj boljše od prejšnjega.
Kot primer n^ povem, da
sem si moral sam kupiti za-
stavico za spomin na prven-
stvo. Naprodaj ni bilo spo-
minkov, majic, niti biltenov,
ki bi poročali o statističnih
podatkih tekem.«
Reprezentanco Sovjetske
zveze ste ugnali v flnalu. Je
bilo kaj strahu pred tekmo?
»Pred finalnim srečanjem
smo z Rusi letos odigrali že
štiri tekme. Vse smo dobili,
zato bi pred srečanjem z nji-
mi na svetovnem prvenstvu
lahko obstajala določena bo-
jazen, da bi se naša ekipa
preveč sprostila in bi bila že
pred tekmo prepričana
o zmagi. Na srečo nam je
uspelo tudi petič zmagati.«
Selekcija ZDA je osvojila
bronasto odiičje. Je ta uvr-
stitev realni odraz njihove
igre?
»Da, je realna, kajti ameri-
ška ekipa je zelo mlada. Že
v četrtfinalu so komaj pre-
magali Avstralijo. Sam bi ce-
lo uvrstil pred njih Porto-
riko.«
Si imel priložnost ogleda-
ti si Argentino?
»Žal za to ni bilo časa. Pre-
cej smo se pogovaijah z naši-
mi zdomci, ki so Argentino
opisovah z izrednim občudo-
vanjem. Pred finalno tekmo
smo zato, da ne bi zaspali,
odšU pred kosilom na spre-
hod do grobnice Evite Pe-
ron, žene bivšega argentin-
skega predsednika. Ogledali
smo si največje drevo na sve-
tu, popili kavico in tako ne-
kohko izkoristili prosti čas.«
Sedaj so na vrsti Olimpij-
ske igre v Barceloni, zlata
medalja z Olimpijskih iger
verjetno ostaja cilj?
»Da. Kot sem videl pred
dnevi, tudi prijatelji iz repre-
zentance že razmišljajo
o tem zlatu, kar pomeni, da
se nihče ne bo poslovil in da
bomo vsi igrali skupaj. To bi
lahko bil vrhunec naše gene-
racije. Upam, da bom v Bar-
celoni zraven.«
Če bi ameriški selekciji
na olimpijskih igrah dodali
tri kvalitetne profesionalne
košarkarje, bi jih bili Jugo-
slovani sposobni prema-
gati?
»Pravijo, da bo na Olimpij-
skih igrah igralo tudi nekcO
profesionalcev, vendar je
treba biti vedno optimistič-
no razpoložen, nenazadnje
pa bomo tudi mi čez dve leti
boljši kot smo sedaj, bolj iz-
kušeni, več naših igralcev bo
igralo v NBA ligi in upam, da
bomo imeh možnosti za prvo
mesto.«
Si zadovoljen z novo po-
godbo, ki si jo podpisal
s Smelt-Olimpijo?
»Če bi jo podpisal po sve-
tovnem prvenstvu, bi bila
gotovo bolj ugodna zame.
V športu je pač tako, da ko
pogodbo podpišeš, se je mo-
raš držati. Recimo, da sem
zadovoljen.«
Kaj ti pomeni košarka, je
to zate zgolj igra?
»Košarka je zame še vedno
veselje. Ko se organizem pri-
vadi na napore, potovanja,
igro, gre vse laže. Še vedno
se lahko dosti naučim in tudi
napredujem, dokler pa bom
tako razmišljal, bo to pome-
nilo, da košarko še vedno
igram z veseljem.«
DEAN ŠUSTER
Juretu Zdovcu so krajani Slovenskili Konjic pripravili veličasten sprejem, kije dokazal,
kako ponosni so na slavnega sokrajana.
Foto: IGOR NAPAST
16. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990
Maratonci
da te kap!
v soboto ob enih ponoči je
iz Celja krenilo 542 tekačev
in hodcev, udeležencev 6.
maratona Celje-Logarska
dolina. Letošnji maraton se
je od prejšnjih razlikoval
v marsičem: prvič je bila ta-
ko številna udeležba, prvič
so na njem sodelovali tujci,
najštevilčnejša je bila eki-
pa Čehov, prvič je na njem
sodeloval in prišel do cilja
paraplegik, prvič sta se ga
udeležila celjski župan An-
ton Roječ in žalski Milan
Dobnik, prvič pa se je tudi
izkazalo, da je prireditev
v organizacijskem smislu
prerasla zmožnosti priza-
devne peščice organizator-
jev, zato bo prihodnje leto
treba organizacijski odbor
razširiti in odpraviti neka-
tere napake, ki so se tu in
tam pojavljale.
Na poti v Logarsko dolino
je najprej prepričljivo vodil
Celjan Mirsad Ejup, približ-
no v Šempetru pa ga je pre-
hitel Celjan Filip Glašič in
nato dolgo vodil. Nekaj kilo-
metrov iz Mozirja je zaradi
poškodovane ahilove tetive
odstopil, vodstvo pa so prev-
zeh češki tekači. Iz skupini-
ce se je kmalu odcepil Vac-
lav Miler in močno povedel
ter brez vidne utrujenosti te-
kel do cilja, kamor je prišel
v petih urah in osmih minu-
tah. Dvanajst minut za njim
je v cilj pritekel Ivo Draho-
rad in nato še^Zdenek Pri-
vratsky, oba s Češke. Pet ur
in pol je za progo potreboval
četrtouvrščeni maratonec,
Celjan Zlatko Lah, štiri mi-
nute kasneje pa je pritekel še
Brane Škoberne, prav tako
iz Celja. Kot da fantoma 75
kilometrov ni bilo dovolj, se
je zdelo, ko sta se pričela po-
govarjati, da bosta krenila še
na Okrešelj. Namero Jima je
skazilo vreme.
Tudi 34 žensk je bilo na
letošnjem maratonu. Prva je
bila Čehinja Dagmar Draho-
radova, druga pa Celjanka
Alenka Kavtičnik, ki je pro-
go pretekla v osmih urah.
Izjemen podvig je uspel
Laščanu Bojanu Kotarju, ki
je v invalidskem vozičku na-
meraval sodelovati do Mozir-
ja, zmogel pa je še več in je
v 12 urah ter 14 minutah pri-
spel na cilj v Logarsko dolino.
Zadnji pohodniki so bili na
cilju okoli 16. ure, ko je že
krepko deževalo. Slabo vre-
me je marsikaterega udele-
ženca pripravilo do tega, da
je sedel v spremljevalno vo-
zilo oziroma avtobus, res pa
je tudi, da je bilo na marato-
nu veliko takšnih, ki svoje
sposobnosti precenjujejo, to
velja posebej za tistih nekaj,
ki so vidno alkoholno utruje-
ni tavali že na startu.
Od 542 udeležencev jih je
na cilj prispelo 340, kar po-
meni 63 odstotkov. Vehko je
bilo ožuljenih, utrujenih, to-
da nihče ni govoril o tem, da
se prihodnje leto maratona
ne bi udeležil.
Pohvala gre tudi obema
županoma, Rojcu in Dobni-
ku, ki sta dokazala, da zmo-
reta tudi fizične obremenitve
in ne zgolj psihičnih, ki sta
jim izpostavljena na delov-
nem mestu, pa čeprav sta
pot prehodila le delno. Celj-
ski, žalski in mozirski župan
so se namreč dogovorili, da
bodo progo prehodih v štafe-
ti, dogovora pa niso uresniči-
li, ker se je mozirski župan
izneveril.
Letos na maratonu ni bilo
štartnine, prihodnje leto pa
jo bodo organizatorji uvedli,
saj upravičeno predvidevajo,
da bo tudi v bodoče udelež-
ba vsaj tohkšna kot letos, kar
je povezano z ogromnimi
stroški, ki jih lahko štartnina
vsaj delno pokrije.
Maratonu na rob lahko za-
pišemo, da je zbral na kupu
številne ljubitelje hoje in te-
ka, žal pa eden izmed ciljev
maratona ni v celoti uspel,
pri čemer gre verjetno okrca-
ti tudi turistične poslovalni-
ce. Organizatorji so namreč
pred maratonom dejah, daje
njihov namen med drugim
popularizirati Logarsko doh-
no, še posebej letos, ko so
bili na startu tudi tujci. V ta
namen so pričakovali, da bo
.v večjih kohčinah na voljo
turistično-propagandni ma-
terial, a ga je bilo, resnici na
ljubo, videti bolj malo. Ob
vžigalnikih, planinskih klo-
bukih, majicah in podobni,
sicer potrebni krami, ni bilo
nikjer opaziti prospektov
o Logarski dohni ali katalo-
gov, ki bi opozarjali na turi-
stične zanimivosti, ki jih
Zgornja Savinjska dolina
nudi na pretek.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Izjemen podvig Laščana Bojana Kotarja: na cilj je prispel
v 12 urah in 14 minutah in s tem za dve uri prehitel tiste, ki
so v cilj prihajali zadnji.
»Hopla!«, je vzkliknil inšpekim
skritih Neptunovih majic v fo«
Gneča je bila na startu največja, na cilju pa manjša, saj so nekateri že odhajali, ko so drugi v cilj šele prihajali.
Od žuljev se zvrti...
...od lakote omedli.
...od utrujenosti pa zaspi.

Neptunovo malico, M
»Poletja je torej konec,« j
je rekla gospa Malči in se (
useknila v robec. Nato je i
zavzdihnila: »Kaj pa bova |g
počela sedaj. Martinček?« .]
Veste, gospa Malči je bila |^
čisto nora na odkrivanje
skrivališč, v katerih so bile (j
skrite Neptunove majice, ij
Pa tudi jaz do vsega skupaj ^
nisem bil ravnodušen. Pred- a
vsem na koncu mi je že šlo J
malo na živce. j^
Če zaprem oči in se zazrem i
v preteklost, se naprej vidim, I
kako sem z glavo navzdol vi- 1
sel v cinkarniškem dimniku, |
visoko zgoraj, nekje na robu I
svetlega krogca, pa je slonela i
gospa Malči in si prepevala i
zabavne pesmice, da bi preg- i
nala vrtoglavico. Vsake toli- i
ko časa je gospa Malči neha- i
la prepevati in je nestrpno i
zakričala v dimnik: »A si 1
že?!«
Pa tudi takrat, ko je bila i
majica skrita v trgovini med i
ostalimi majicami, je bilo <
špasno. Tistega dne so v tr- |
govini morah oddelek z ma- '
jicami zapreti, ker se je go-
spa Malči s tako ihto vrgla na
prodajne police, da je vse
Lov na
majico
Zaključek poletne akc
ki ga je Radio Celje izv^"
daje ta akcija pri pos^Sj
Potrdila pa je tudi dejsi ^
kjer je tudi slišnost radia.
V devetih tednih akcU^^^
šalci slej ah prej, s por"
gospe Malči, odkrili/'J|r(
skrita majica. Skupaj z
telj akcije, smo podelili ^
nekaj Miroteksovih
Za zaključek akcije »y
drugi sponzorji, ki so U
nagrade. To so bih Pj^^-^jil«
Celje, Grabnarjeva hi^^.rn^'
stvo Kragl Žalec, Pi^^f^^^
Orel Šentjur in Stekla^ j
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 17
\^milega Grgorja Krajnca iz Celja v roke in skupaj sta našla eno od
Foto: EDI MASNEC^

iga mala
[ skupaj
močno
ala člen-
thovala:
.< Gospa
la sredi
jla maji-
t Ko je
ije vsta-
podplu-
skričala:
J proda-
li, jaz pa
tupomi-
"'in kar
»3 gospo
f lahko
oesenost
Prababi-
"^nem
t>anano
'sejeza-
'\'eio in
Wla.
'Sajebi-
Malči.
* bo več
J^^pleza-
JJajanja
^vsem
J majic.
iPasem
5:'2aprav
«iole te-
•»baževi-
ne kar malo utruja. Mene že,
pa tudi vas bi verjetno.
Ne pa gospe Malči. Gospa
Malči je bila vsak trenutek
pripravljena na lov za Neptu-
novo majico. Vsak večer,
preden se je spravila spat, si
je mrmrala: »Jutri gremo
spet na lov, spet na lov, spet
na lov...« Nekega dne seje
odpovedala tudi svojemu
ljubemu močniku, samo da
se je lahko pognala na lov.
S povečevalnim stekelcem
na levem, očesu je skakljala
sem ter tja in iskala sledi. In
ni se ustrašila ne prepadov
ne močvirja, ne množice ne-
topirjev v jami Pekel, ne me-
tuljev, skratka - ničesar! Ne-
ustrašno je stopala Neptuno-
vim majicam naproti. In ni
se zmenila ne za dež, ne za
vročino, ne za svojih devet-
inosemdeset let. Takšna je
pač gospa Malči. Ko si stvar
zabije v glavo, je ni sile, ki bi
jo odvrnila. Moje testo je ra-
hlo drugačno. Ce ne bi bilo
gospe Malči, bi že kdaj pre-
nehal. In če sem to slučajno
omenil gospe Malči, me je
samo pogledala in rekla:
»Moj dragi Martinček!« In
to je bilo dovolj.
Če se spet spustim po reki
spominov, lahko vidim, daje
bila gospa Malči tista, ki je
celi stvari dajala podton. Ta-
ko! Čas je, da se poslovimo,
si sežemo v joke in skupaj
zakličemo: »Živela Neptuno-
va majica, živela gospa Mal-
či, Živeli poslušalci-detekti-
vi in živel.
INŠPEKTOR MARTINČEK!
P.S.: Na svidenje!
TOP FOTKA
stil je pomemben, pravijo nekateri, naš fotoreporter Edi
Masnec pa je v objektiv na minulem Dnevu atletike ujel
dva sloga skakalcev v višino. Lahko bi dejali: tako nekoč
Branko Vivod, in drugače danes Dragutin Topič.
Storjene krivice
se ne da izbrisali
Magister Milko MIkola ie obdelal povojne zaplembe premoženja na
Celjskem
»Vsak odvzem premoženja, pa tudi če je legalen,
predstavlja nasilje nad človekom, kaj šele, če gre
za zaplembe ali odvzeme zemlje z agrarno refor-
mo. Takšni načini so značilni predvsem za države,
kjer vlada brezpravje. Tako množičnih zaplemb
premoženja, kot smo jih pri nas doživeli po vojni,
v zgodovini skoraj ne poznamo.
Tako razmišlja magister Milko Mikola, ki je tret-
jo stopnjo študija zgodovine zaključil z nalogo o za-
plembah premoženja v celjskem okrožju v letih
1945-^8. Gre za prvo tovrstno študijo v Sloveniji, ki
povojna leta osvetljuje na drugačen način, kot smo
ga bili vajeni iz šolskih učbenikov. Raziskati, kaj se
je res dogajalo in zabeležiti takratne skoraj nera-
zumljive partijske poteze, ki naj bi jo utrdile na
oblasti, vse to si je Milko Mikola zastavil za cilj pri
svojem znanstvenem delu. Izbor teme ni bil naklju-
čen, prav tako tudi ne zavzetost, s katero je brskal
med dokumenti Zgodovinskega arhiva v Celju. Živ-
ljenje ga je namreč že večkrat postavilo na preiz-
kušnjo in politika je pri tem odigrala pomembno
vlogo.
Nezaželeni profesor
Sam pravi, da sodi v povojno generacijo in da je
imelo njegovo kmečko poreklo precejšen vpliv na
kasnejše delo. »Že v mladosti sem doživljal travme
kmetov v času obveznega odkupa. Spominjam se,
da so mi mater in očeta odpeljali v preiskovalni
zapor, ker nista imela dovolj za obvezno oddajo
pridelkov.«
Na osnovi odloka Avnoja iz leta
1944 so v celi Sloveniji izdali pre-
ko 20 tisoč odločb o zaplembi pre-
moženja osebam nemške narod-
nosti, vojnim zločincem in držav-
ljanom nemškega rajha. Med peti-
mi okrožji v Sloveniji seje celjsko
znašlo na tretjem mestu z 2393 iz-
danimi odločbami.
Ce ne bi imel že v mladosti težke nesreče, zaradi
katere ni bil sposoben opravjati kmečkih del, bi bil
danes verjetno gospodar na kmetiji v Grobelnem.
Tako pa je vso svojo energijo usmeril v študij zgo-
dovine, ki ga je privlačila že kot osnovnošolca.
»Verjetno je bil učitelj zgodovine Mirko Vrečko
v Šentjurju »kriv«, da sem si ves čas želel, da bi tudi
sam na tako zanimiv način predaval učencem. Po
diplomi sem se zato zaposlil na šoli Borisa Kidriča
v Celju pedagoški pokhc pa sem pred leti moral
zapustiti po sporih z vodstvom šole. Takrat sem
občutil, kaj pomeni biti politično preganjan. Službe
v prosveti nisem več dobil, zato sem se odločil za
prosto mesto v zgodovinskem arhivu, »z grenkobo
pripoveduje Milko Mikola. Danes ugotavlja, da je
imel ob prihodu v arhiv precej težav, ker je delo
poznal le okvirni. Obihca gradiva pa ga je pritegni-
la, da je lažje pozabil na učence in predavanja.
»Sedaj vidim, kako zanimivo je delo v arhivu,
kjer spoznavaš dokumente in dogodke iz preteklo-
sti brez različnih interpretacij. Študij literature
o naši povojni zgodovini na eni strani in prebiranje
gradiva v arhivu na drugi mi je pokazalo, kako
enostransko in nekritično so obdelana povojna ob-
dobja. Nekatere stvari so enostavno izpuščene, dru-
ge samo nakazane ah pa so polne opravičevanja, da
so bile v takratnih razmerah nujne. Tako naši šolarji
skoraj ničesar ne izvedo o obvezni oddaji kmetij-
skih pridelkov, o razlastitvah ali celo o množičnih
likvidacijah. Večino ukrepov razlagajo kot revolu-
cionarne poteze za srečno bodočnost družbe,« ugo-
tavlja Mikola.
V imenu oblasti...
Ko je prišel v arhiv, je najprej brskal za dokumen-
ti, ki bi zadovoljih njegov osebni interes, hotel je
torej čim več izvedeti o povojnih obveznih oddajah.
Vendar je bil razočaran. Gradiva ni, ker so ga verjet-
no namenoma odstranili, namesto tega pa so Miko-
lo pritegnile zaplembe, agrarne reforme in naciona-
lizacija.
»Ugotovil sem namreč, da so se tudi pri tem
dogajale ogromne krivice. Na srečo je gradivo sko-
raj v celoti ohranjeno in ga ni težko najti za vsak
posamezni primer. Vse to kaže, da je hotela oblast
dokumente shraniti, da bi lahko v vsakem trenutku
dokazala, da je odvzeto premoženje njeno in da ima
za to vso pravno podlago.«
In kakšne so glavne ugotovitve študije o zaplem-
bah v celjskem okrožju? Magister Mikola pravi, da
je že prej vedel, da je bilo po vojni zaplenjenega
ogromno premožerya, kljub temu pa je bil presene-,
čen nad podatki. Na osnovi odloka Avnoja iz !t
1944 so v celi Sloveniji izdah preko 20 tisoč odlo,
o zaplembi premoženjam osebam nemške narodri<.>
sti, vojnim zločincem in državljanom nemškega rr j
ha. Med petimi okrožji v Sloveniji se je celj.-. •
zrjašlo na tretjem mestu z 2393 izdanimi odločba
»Že ta številka je presenetljiva, saj toliko nemšk-.
premoženja pri nas ni moglo biti«, ugotavlja m
ster Mikola. »To pomeni, da je prihajalo do šte,
nih nepravilnosti že pri izvajanju omenjenega oc
ka.« Vehko so zaplenile že zaplembene komii.,
poleg tega je vojaško sodišče pri obsodbah po ni.
di izreklo tudi zaplembo premoženja, svoj delež i
je prispevalo še posebno sodišče slovenske nar-j
ne časti, ki je prav tako kršilce zoper slovensk
narodno čast obsodilo na zaplembo premoženja. K
so bile oktobra 1945 sodbe tega sodišča razveljavhe
ne, pa pomiloščeni niso dobili vrnjenega premožt
nja. Sodne zaplembe so v skladu s prejetimi zako:i:
izvajala še civilna sodišča in tako je bilo do leta 194«
večina podjetij že zaplenjena, tako da nacionalizaci
ja na Celjskem ni imela pravega pomena.
V naslednji številki Novega tednika bomo obja-
vili prvi del magistrske naloge Milka Mikole z mi
slovom Zaplembe premoženja v celjskem okrožju
v letih 1945 do 1948.
Kaj vse se je pri omenjenih zaplembah dogajalo,
dovolj zgovorno pove že primer Vošnjakov iz Šošta-
nja. Odlok Avnoja je določil, da so tisti Nemci, ki so
aktivno sodelovali v NOB, izzvzeti iz ukrepov za-
plembe. Lokalne oblasti pa so si to seveda razlagale
po svoje. Če je šlo za veliko premoženje, potem so
bili vsi dokazi zamaii. Tako so bh Vošnjakovi, last-
niki tovarne usnja v Šoštanju, vil in posestev, obso-
jeni kot vojni zločinci, čeprav so od leta 1942 sode-
lovah v NOG. Herbert Vošnjak je bil celo v Dachau,
ženo Malvino pa so ustrelih kot talko v Mariboru tik
pred osvoboditvijo. Vse to ni zadoščalo, da ne bi
ostalih članov družine izgnah in jim zaplenili
imetje.
»Podobnih krivic se je zgodilo ničkohko«, ugo-
tavlja magister Milko Mikola »in zanje ne more biti
opravičila.«
Bodo stare krivice zamenjale nove?
če je na osnovi ohrnajenih dokumentov dokaj
lahko ugotoviti, komu je bila storjena krivica, pa bo
zato tohko težje napake popraviti. Milko Mikola je
odločen: »Krivice je treba popraviti, da bodo ljudje,
ki so bih prizadeti, dobili, kar jim pripada.« Kako to
storiti, pa je seveda drugo vprašanje. »Če gre za
tovarne, potem najveijetneje v obliki delnic, če gre
za kakšno drugo lastnino, potem v obliki odškodni-
ne ali po možnosti z vračilom premoženja,« razmiš-
ja magister Mikola. Sam sodeluje v komisiji za
sprem^anje aktivnosti za vračanje premoženja
v občini Celje in se vsakodnevno srečuje s številni
mi občani, ki prihajajo v arhiv iskat dokumentacijo
o odvzeti lastnini. Takole pravi: »Res, da mi to
povzroča kar precej dela, hkrat pa sem vesel, da je
prišlo do teh novih dogajanj v naši družbi. Ob tem
naj bi bila moja razprava predvsem opozorilo, da se
napake ne bi ponovile in da bi ljudje spoznali, da se
dogodkov iz preteklosti ne da enostavno izbrisati in
pozabiti nanje. Tudi če izginejo vsi dokumenti, zp >-
dovina bo ostala v zavesti ljudi in njihovih pripo-
vedih.« TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC,
18. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990

ODMEVI
Še enkrat
o »Izpuhteli
obeti« v Sipu
škoda vas je g. Vojko Zu-
pane, tako mlad pa tako zelo
skregan z resnicoljubnostjo
in spajdašen z zlobnostjo. Od
kod vam vse to? V partijski
šoli vas tega gotovo niso na-
učili, čeprav se sedaj često-
krat tako tolmači. Izgleda
potemtakem, da vam je
nravnost problematična. Ze
lani 7. septembra ste v NT
s svojim pisanjem »Velika
usta so spregovorila«, pre-
stopili meje dostojanstva.
Podtikali ste mi stvari, ki ni-
so imele nobene zveze z me-
noj in me nesramno žalili.
Tedaj vam težko bolan, ka-
kor sem bil, nisem mogel od-
govoriti. Morda ste zato se-
daj dobili ponovno korajžo
in motiv, da ste se spet
obregnili s svojim monstru-
mom v NT, 23. 8. 90 ob moj
članek »Izpuhteli obeti«, ob-
javljen isto tam teden pred
tem. Prav v tem mojem pri-
spevku navedene trditve
o sedanjem poslovanju Sipa
namreč spodnašajo tudi vaše
omenjeno lansko pisanje.
Toda tokrat vam ne bom
ostal dolžan. Naj o vaši novi-
narski etiki presodijo tudi
vaši kolegi - če ste sploh res-
nično novinar - saj ni znana
redakcija časopisa, katera bi
vam dajala novinarski služ-
beni status, kakor se sami
predstavljate.
In sedaj še mimogrede, da
javnoti dokažem nekaj vaših
laži:
1. Lani avgusta, ko sem
jaz še zadnji mesec vodil po-
slovanje Sipa je v tem po-
djetju znašal srednji osebni
dohodek delavca (17 grupa)
din 10.500. Tolikšni so bih
OD že leto in več nazaj, saj
smo jih redno tekoče vsak
mesec revalorizirali za polno
inflacijsko stopnjo. Če bi ta-
ko nadaljevah tudi po mo-
jem odhodu, bi znašal npr.
julija letos okoh 7.500 seda-
njih din. Toda dosegel ni niti
5.000 din. Realno so se torej
v Sipu OD pod sedanjim
vodstvom zmanjšali za celo
tretjino. Po vaših trditvah pa
so nekoč, začasa mene, bih
»izredno nizki«?!
2. Očitate mi nostalgijo,
kot, da bi bila ta že sama po
sebi kaj nemoralnega. Ob
moj zaslužen pokoj postav-
ljate vprašaj in mi oponaša-
te, da pogrešam klanjanje.
Toda vsi moji sodelavci ve-
do, da mi to ni bilo v naravi.
Kljub velikim delovnim do-
sežkom in evropskem po-
slovnem slovesu, ki sem si
ga ustvaril, sem ostal pre-
prost delavec, ki mi je bila
enako prijetna družba z na-
vadnimi delavci kot ministri
ali velekapitahsti. To v Sipu
vsi vedo! Le časa za vsakod-
nevno srečanje z delavci, mi
je ob težki gospodarski krizi,
vse bolj zmanjkovalo. Kar pa
se mojih zaslug tiče, se mi ni
treba samemu hvaliti, dosti
hvale in priznanj, tudi naj-
višjih, so mi, celo proti moji
volji, izrekah drugi. Pri moji
kritiki sedanjega Sipovega
poslovanja pa me ne vodi no-
stalgija, kakor mi Zupane
neumno očita, temveč ogor-
čenje nad slabim, zgubanos-
nim poslovanjem, kakor ga
vodi sedanje vodstvo in soli-
darnost s trpečimi delavci, ki
so jih zadušili, da bi se ka-
korkoh svobodno izražah.
3. Niti eden novinar nikoli
z moje strani ni bil odklo-
njen, če je le hotel kakršno-
koli informacijo ali razgovor
z menoj. Zato so tudi redno
:>rihajali in veliko pisah o Si-
DU. Resda zadnje čase bolj
poredkoma kot nekoč, ko
smo imeli zlato obdobje.
Podtikanje meni iz tega raz-
loga nečiste račune in po-
slovno nemoralnost, temelji
torej na najbolj nesramni la-
ži, kar lahko potrdijo novi-
narji vseh slovenskih glasil.
Enako velja za očitano mi
hvalisanje Sipovega poslov-
nega stanja, kajti v resnici
sem ga zelo kritično ocenje-
val, tudi javno, toda istočas-
no sem nakazoval rešitve in
poslovanje usmerjal v njiho-
vo realizacijo.
4. O »velikem svetniku«,
ki da se kar naprej oglaša
v časopisih in o delavcih, ki
da neprestano »iščejo grešne
kozle« pa le to, da jih je nekaj
maščevalnih povzpetnikov
te delavce resnično uspelo
zmanipulirati, da so bili za
nezaupnico meni, ker da bol-
nik kakršen sem, ne bom več
sposoben voditi podjetja?!
Zato pa je sedaj razočaranje
in ogorčenje na njihov račun
temvečje. Laž ima pač krat-
ke noge.
Končno pa še to: Kar se
mojega pisanja tiče, ne bom
miroval, dokler ne bodo raz-
krinkani akterji sedanjega
gorja Sipovega kolektiva. Da
se pri tem aktivno angaži-
ram, čutim za moralno dolž-
npst in pravico.. Za to pa
imam tudi vse dispozicije,
znanje in podporo ter želje iz
vrst Sipovih delavcev. Ne
bom jih razočaral, kot še ni-
koli doslej.
Čujemo se torej še!
LEOPOLD RAJH,
Prebold
Pelin na
TRAČ-nicah
v predprejšnji številki
NOVEGA TEDNIKA ste po-
leg informativnega članka
Ines DRAMETOVE posveti-
li sestanku šentjurskega DE-
MOSA , šest odstavkov
v TRAC-nicah. Take pozor-
nosti nismo vajeni vse od
lanske katastrofalne popla-
ve, ah letošnjega Kramber-
gerjevega volilnega zmago-
slavja.
Vse skupaj bi nas lahko še
celo veselilo, če ne bi avtorji
TRAČ-nic uspeli v svoje
»duhovitosti« vnesti toliko
lastnih pregrenkih spoznanj,
da z resničnim dogajanjem
nimajo skoraj nobene prave
zveze več!
Kaj ste res pri NT tako za-
kompleksani?
F. KOVAČ
Šentjur
Opozicija nagaja
v soboto, dne 25. tega me-
seca sva^bila na zboru Demo-
sa ob Šmartinskem jezeru
pri Celju. Zelo sva bila zado-
voljna z nastopajočimi slo-
venskimi demosovskimi po-
litiki. Po burnih aplavzih
sklepava, da so bili z izvaja-
njem nastopajočih zadovolj-
ni tudi vsi prisotni. Zato
predlagava, da bi bilo zelo
potrebno, da bi se slovenska
vlada predstavila s predsed-
nikom na televiziji in radiu
ter vsem Slovencem poveda-
la kaj je dosedaj napravila,
kakšne težave ima pri svo-
jem delu in kako ji nagaja
opozicija.
Govori se, da hoče opozici-
ja osnovati vlado v senci, mi-
nistri pa plačani. Danes, ko
je gospodarski položaj tako
težaven in že je toliko ljudi
brez dela, naj bi imel še eno
vlado, ki naj bi jo plačevali.
In to vlado iz vrst ljudi, ki so
nam 45 let lagali in privedli
do gospodarskega in moral-
nega propada. Svetujeva, da
naj slovenska vlada postopa
bolj odločno, kajti dovolj
nam je posiljevanja prenovi-
teljev in njihovih simpati-
zerjev.
Po pogovorih z raznimi
ljudmi sva ugotovila, da je
veliko ljudi nepoučenih in
vse vprek kritizira, zato bi bi-
lo nujno potrebno, da se vla-
da predstavi ljudstvu.
JOŽE SORIČ
ALFONZ GERM,
Celje
PREJELI
SMO
Obvestilo
občanom
Skupščina Republike Slo-
venije je na zasedanju zbo-
rov 2. 7. 1990 sprejela Zakon
o začasni prepovedi sečnje
gozdov v družbeni lastnini in
začasni prepovedi prometa
z nepremičninami v družbe-
ni lastnini (Uradni list RS št.
26/90 - v nadaljnjem besedi-
lu: zakon).
Z zakonom je začasno, do
31. 12. 1990, prepovedana
sečja v gozdovih v družbeni
lastnini, ki so bili prejšnjim
lastnikom odvzeti na podlagi
agrarne reforme, nacionali-
zacije, zaplemb, arondacije,
neodplačnega prenosa za-
družne lastnine v družbeno
lastnino ali odvzema zem-
ljišč in gozdov agrarnim
skupnostim.
V drugem členu citiranega
zakona so navedeni zakoni,
na podlagi katerih so bili ti
odvzemi izvršeni. S citira-
nim zakonom je tudi prepo-
vedan promet s kmetijskimi
zemljišči in gozdovi od 31.
12. 1990 ter prepoved prome-
ta z drugimi nepremičnina-
mi v družbeni lastnini, s ka-
terimi razpolagajo družbeno-
poUtične skupnosti in to do
30. 6. 1991.
Sekretariat za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, je
z javnim pozivom pozval
prejšnje lastnike oziroma
njihove pravne naslednike,
da priglasijo nepremičnine,
odvzete na osnovi zakonov.
navedenih v zakonu o prepo-
vedi sečnje v gozdovih
v družbeni lastnini in začas-
ni prepovedi prometa z ne-
premičninami v družbeni
lastnini, z namenom da se za-
gotovi izvajanje tega zakona
in vzpostavi evidenca teh ne-
premičnin, ki pa bo dobro-
došla tudi pri evnetualnem
vračanju nepremičnin. Za-
konodaja, ki je v veljavi, na-
mreč ne omogoča, da bi se te
nepremičnine že lahko vrni-
le prejšnjim lastnikom in bo-
do zbrani podatki služili tudi
pri spreminjanju obstoječih
predpisov.
Izvršni svet skupščine ob-
čine Celje je imenoval komi-
sijo za pripravo predlogov za
vrnitev neopravičeno odvs-
zetega premoženja, ki bo do
spremenjene zakonodaje
sprejemala prijave, informi-
rala občane, obveščala seda-
nje upravljalce teh nepre-
mičnin in sodelovala z repu-
bliškimi organi.
Občane seznanjamo, da je
dokumentacija o neopravi-
čeno odvzetem premoženju
delno arhivirana pri Zgodo-
vinskem arhivu Celje, pri Te-
meljnem sodišču v Celju
- Enota v Celju - izvršilni
oddelek in pri Občinskem
komiteju za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja - referat
za premoženjsko pravne za-
deve.
Obrazci za priglasitev od-
vzetih nepremičnin se naha-
jajo v sprejemni pisarni
skupščine občine, informa-
cijo pa je možno dobiti pri
Občinskem komiteju za ure-
janje prostora in varstvo
okolja - referat za premo-
ženjsko pravne zadeve - ali
pri imenovani komisiji, tele-
fon: 28-822, interna 19.
Predsednik
Izvršnega sveta
MIRKO KRAJNC
Paberki s poti po
Španiji
Za vse kar nam je neznano
radi pravimo, da nam je
španska vas. Španci opazko
radi prenesejo na ramena
Grkov, ostaja pa dejstvo, da
je za Jugoslovana španska
vas španski turizem. Španci
so na tem področju dali svoji
domišliji možnost, da se raz-
mahne do skrajnih meja, ta-
ko da je Španija danes v sa-
mem zenitu svetovne turi-
stične moči in slave.
Skoraj vse kar se na špan-
ski zemlji giblje, osebe, pred-
meti ali ideje prihaja pod ja-
rem turizma, ki daje čudovi-
te rezultate.
Z nagrajevanjem po delu
se v zadnjem obdobju inten-
zivno ukvarjamo tudi pri
nas, zato bi bila zanimiva to-
vrstna primerjava. V šport-
nem žargonu bi dejali, da so
nas španski turistiau. delav-
ci v vseh elementih turistič-
ne igre nadigrah. Po kate-
remkoli kriteriju že merimo
učinkovitost natakarjev, po
prehojenih kilometrih, po
obrabljenih čevljih. po
ustvarjalnem dobičku ali po
zadovoljnih obrazih turistov,
v nobenem kriteriju nimajo
pri naših natakarjih resne
konkurence. Je pa res, da ti
isti natakarji opravijo polovi-
co kretenj brez potrebe kot
posledica budnega spremlja-
nja nadarjenega, ki v končni
fazi odloča o njihovi plači.
Da bi se naši natakarji nad-
povprečno gibah ni prave
bojazni, čeprav tajnost plač
prinaša s sabo prav to kom-
ponento. Uspešen natakar
pa si tako šele prek napitni-
ne (javne ah tajne) zasluži
življenja vredno plačo.
Naslednja španska spo-
sobnost je način, kako ožeti
turista. Ko turist stopi na uli-
co, ga milo rečeno oropajo,
zakaj na slehernem koraku ti
žepe praznijo drobne trgovi-
nice, lokali, ki so odprti do
pete ure zjutraj, pa so tako
poglavje zase. Ni mi znano
katere fakultete proizvajajo
tovrstno znanje, vendar jim
to v praksi uspeva kot da so
španski turistični delavci
učenci priznanih ameriških
univerz. Je pa letovanje
v Španiji relativno racional-
na zadeva. Dnevno se spi le
štiri ure, tako da se po na-
tančnem matematičnem iz-
ralunu na račun nespanja le-
tovanje podaljša za par dni.
Pri letovanju ob naši obali
pa lahko mirno zaspiš že ob
desetih, le v primeru hudega
glavobola ob polnoči, zjutraj
pa je tako bolje da ostaneš
v postelji vsaj toliko časa, da
komunalci počistijo ne-
snago.
Kot povsod, smo tudi
k španskemu turizmu Jugo-
slovani pristavili svoj lonec,
Prispevek k španskemu tu-
rizmu je jugoslovanskemu
turistu z normalno dioptrije
takoj opazen. V sami Barce-
loni si lahko ogledamo naše
lokomotivo (očitno razpro-
daj anje družbene lastnine ni
naš najnovejši hit), v samem
osrčju Španije opaziš slašči-
čarno, v kateri prodaja slado-
led neka naša pustolovske
naravna duša, na zelo vid-
nem mestu pa si lako napa-
semo oči ob gledanju Zasta-
ve 750, ki sicer ne služi več
svojemu namenu, opravljs
pa koristno funkcijo kokoš
njaka.
Navedel sem le nekaj pri-
merov, bralec pa ta seznam
lahko dopolni še sam s pri
meri iz svojih lastnih izku
šenj in opazovanj.
Le kdaj bo Bog položi]
z roko na našo fiziologije
umskega tabernaklja - m
naše možgane sodobno turi-
stično miselnost?
FRANCI ČEČ
Radeč€
Luknje v nra^^s
vreci        '
stranke DEMOs.a '
smatrajo za dolžnost d %
ročijo javnosti svoje sn^
do napovedane onrv!^
stavke Svobodnih ,iS
tov Slovenije.        ^^^^1^
Pravica do stavke i  I
stavni del prave demoi "
je. S stavko kot poslp.
sredstvom, ščiti Sindii,"
terese delavcev, pr^^,"
tiste, ki izhajajo iz dei" '
razmerij, ko so posta'
predhodna pogajanja'r
uspešna.
Strankam   Demos-a r«
LJE ni doslej poznan nou
primer, da bi se bil ovg^
tor stavke neposredno z
lodajalci  pogajal o s*
zahtevah.       Gospoč^
zbornica Slovenije pa
mo   predstavnik   po
kjer še ni opredeljena 1
na. Nadomestilo ose;
dohodka stavkajočim \
stavke je s pravnega st^
vprašljivo, ker bi str
moral pokrivati organiz^'
štrajka.
Vsi zahtevki, ki jih pojK
Ija organizator stavke, šoti
korekoč prepisani iz progr
ma slovenske vlade.
Svobodni sindikati Slovi
nije so za slovensko delai
stvo tragična dediščina koii
promitirane in preživele 'i
ologije, ki je zavajala dese
letja. Vladavina s temi na«
je mnoge pripeljala narc
eksistenčnega minimum
po preizkušeni boljše\Ts
strategiji pa žeh zavajati
naprej; krivdo za vse paz\
liti na prvo povojno den
kratčno vlado, ki si resnifi
prizadeva rešiti zavoženo j
spodarstvo.
Stranke DEMOS-a CEL
ne nameravamo iz medi]
obveščanja in javnih oh
prepisovati upravičenih oi
kov v neštevilnih zamujei
priložnostih in potreb
štrajku v prejšnjih deseti
jih, ki jih je roditelj SSSop
stil ali celo prepovedal,
teh razlogov se obračamo i
vse delavce, ki znajo misl
s svojo glavo:^Ko boste
odločitvijo: Štrajk DA i
NE?! - se odločajte san
stojno po svoji vesti.
Na koncu pa nekaj mi
gospodu Ravniku, predsf
niku SSS: Resnica ima d
obraza. Ker vam je ljudst
dalo možnosti, da ste živ
srečno obdobje blagostai
bi moralo vse vaše bist
prevevati iskrena želja,
kar najbolj normalno pK"
gamo krizno obdobje.
Kaj bodo delavci pridol
s štrajkom?
^  Bili ste soustvarjalec vA
na  slovenskega  gospo"
stva in potapljanja do tren
ka popolnega poloma.
to, da ničesar v vas ni kriC'
jBALCEV - ROMAN
6. SEPTEMBER 1990 > STRAN 19
.^j in zahtevah, da bi
iP^ delovnega ljudstva
»"^Dravičujete štrajk in
'''^.vzpodbujate tiste, ki
reteklosti imeh malo,
v P^e manj.
»iUovaš prispevek k re-
težkega položaja de-
iz katere se napaja
rstvo je prazna - de-
^ potu svojega obraza
^ i zapravlja še dodatno
^,0 in denar, da bo še
^^rpz socialne varnosti.
LpOVEJTE SE POLI-
CAM CILJEM PEŠČICE
PRIZANAŠAJTE S PO-
'    JANJEM    STOTI-
ijpOVEJTE ŠTRAJK!
Odbori strank
DEMOS-a CELJE
iziskave
jokogorskega
asa
f okviru raziskav vodnih
0 visokogorskih planot
rekreacijskih centrov
jjših Alpah smo v zad-
j, času zabeležih nekaj
jembnih rezultatov,
(a tradicionalnem zboro-
ju slovenskih jamarjev
Preboldu, konec junija,
5 slišali, da nadaljnja
jbena dejavnost ha Gol-
ne bo dobro vplivala na
;ovost vode v zajetju na
tiji, ki napaja Šaleško
iio. To je kraška planota,
»odmaka prav v ta izvir,
Bnaženje iz hotelsko-turi-
jne dejavnosti pa se v kra-
sn podzemlju ne prečiš-
[(pa tudi drugačno one-
fcnje podzemeljske vode
širi pa se na večje da-
t
iziskave na Veliki plani-
Ijer obstaja (in kaže ten-
ce po širitvi) obsežno na-
selje počitniških hišic, so po-
kazale enake posledice. Izvi-
ri v obrobju Velike planine
kažejo znake onesnaženja,
večina pa jih je zajetih za
oskrbo s pitno vodo. Letoš-
nje barvanje podzemeljske
vode v breznu v območju Ti-
he doline je dalo jasne rezul-
tate. Barva se je pojavila na
površju v izviru Lučnice. Le-
ta je zajeta, za sedaj le za ri-
bogojnico, glede na kohčino
pa je eden od izvirov, ki bi
lahko služil za oskrbo s pitno
vodo.
Izvirov s kakovostno vodo
je v Sloveniji vse manj, vse
bolj gledamo po vodi z Alp.
Če pa onesnažujemo že to,
s pretiranim in nepravilnim
širjenjem in razvijanjem tu-
rizma, kaj bomo pih čez 10,
20 let?
D.N.,
Ljubljana
PRITOŽNA
KNJIGA
Kam je šel asfalt
Oglašamo se s kraja, kjer
ni srhljive jutranje megle in
kjer rano oko mirno počiva
na mehki beli blazini, ki pre-
kriva dolino. Belino predira-
jo samo ponosni vrhovi gri-
čevnate Kozjanske dežele. In
eden izmed teh vrhov je tudi
naš Vrh nad Laškim, ki ima
tudi mnogo toplejše ime
Šentlenart, ki je opevano ce-
lo v stari slovenski pesmi, pa
vendar oblasti po vojni ni bi-
lo všeč in ga je spremenila.
Toda o imenih kdaj drugič,
tokrat bo govora o drugi pro-
blematiki, ki je nekoliko po-
vezana z lanskimi tragičnimi
dogodki - nevihtno ujmo, ki
je uničila vse pred seboj.
V vsej nesreči smo imeli kra-
jani na Vrhu srečo v tem, da
je od nas teklo v dolino, kjer
so strešne posledice opazne
še danes, kljub zelo uspešno
izpeljani sanaciji. To pa seve-
da ne pomeni, da s hribov ni
nič odneslo. Marsikatera ce-
sta je dobila hudourniško
strugo in prenekatera vodna
zajetja kot po eksploziji
bombe. Kot ob vseh vehkih
katastrofah se je tudi tokrat
pokazala humanost sloven-
ske družbe in pomoč je pri-
čela pritekati z vseh strani.
Na posamezna prizadeta ob-
močja so prišh najvišji pred-
stavniki precejšnje sloven-
ske vlade in njihove odločne
obljube so nam vlivale upa-
nje, da se bo uredila še mar-
sikatera zadeva, ki bi sicer,
če ne bi bilo naravne nesre-
če, ostala še lep čas ob strani
■ Stvari so se resnično zače-
le hitro urejati, odvisno pač
od prizadetosti področij. Pri-
šla je mehanizacija in inže-
nirji, ki so pričeli spreminjati
trase vodnih in cestnih poti,
vse seveda s ciljem, da se
preprečijo ponovne kata-
strofalne posledice morebit-
nega divjanja narave. Tudi
na področjih vasi Male in Ve-
like Grahovše, od koder se
pravzaprav oglašamo, so se
vršile meritve za cesto, ki naj
bi po temeljitem popravilu
dobila tudi asfaltno prevle-
ko. Gre pravzaprav za 4 km
dolgo makadamsko cesto
med Vrhom in Velikimi Gra-
hovšami, ki v svojem nada-
ljevanju, vendar v mnogo
slabši izvedbi, predstavlja
povezavo s Šentjurjem. Da
gre za cesto občinskega po-
mena je morda pomemben
podatek, da po mjej vsakod-
nevno vozi avtobus, ki pove-
zuje te kraje z dohno. To je
pravzaprav edina avtobusna
proga, ki se nadaljuje od vr-
ha nad Laškim naprej. Ta
podatek o avtobusu poudar-
jamo predvsem zato, ker
smatramo, da bi moral igrati
pomembno vlogo pri določa-
nju kriterijev za asfaltiranje
cest v krajevni skupnosti.
Ko so namreč razni merilci
in načrtovalci zapustili pri-
zorišče, so na sceno stopili
krajevni veljaki in po svojih
kriterijih določili, komu je
namenjena pomoč družbe in
komu ne.
Kako si sicer naj razlaga-
mo odločne izjave funkcioni-
ranja bivše SZDL g. Seliča,
da Male in Vehke Grahovše
ne bodo dobile asfalta, če bo
le on imel kaj besede. Rezul-
tat kaže, da jo je imel, kajti če
se pripeljete v Šentlenart,
nas ne bo težko najti. Široka
prašna makadamska cesta je
dober kažipot, ostale polpro-
metne poti pa imajo asfaltno
prevleko. Za borih 4 km as-
falta je zmanjkalo denaija,
mi pa se sprašujemo, če ni ta
asfalt šel v cesto, ki pelje do
hiše prej omenjenega funk-
cionarja in predstavlja spo-
menik vehki socialistični
osebnosti, ki je volilci na na-
šem območju nismo podprli
in tudi njemu podobnih ni-
koli ne bomo. Preprosto za-
to, ker za nas in naše lepe
kraje ni napravil ničesar. Še
več, njegove zadnje akcije
pri oblikovanju nove krajev-
ne vlade so pokazale, da
kljub porazu na volitvah,
smatra, da je pri urejanju
krajevnih zadev nepogre-
šljiv. Stara skupščina sveta
KS je predlagala in zbor kra-
janov potrdil sestavo novega
Sveta KS, kjer smo tudi kra-
jani Vehkih in Mahh Gra-
hovš dobih »pomembno«
funkcijo. Toda ne za dolgo.
Na seznamu članov sveta KS
se je namesto našega pred-
stavnika v funkciji blagajni-
ka pojavil »veliki« sociali-
stični funkcionar. Prav ne-
verjetno kako si nekateri
predstavljajo demokracijo.
Morda spada k demokraciji
tudi to, da je novi predsed-
nik Sveta KS prevzel to
funkcijo s pogojem, da ureja-
nje tega cestnega problema
ni njegova skrb. Verjetno je
imel v mislih že uveljavljeno
metodo, da je potrebno naj-
prej poskrbeti zase in svoje
bhžnje okolje, druga območ-
ja KS pa naj počakajo na
svoj mandat. Vidite, tako se
mi v našem lepem Šentle-
nartu borimo za funkcije, ki
omogočajo, da ne stopiš
s svojega praga naravnost
v blato. Toda s čigavim de-
narjem si ti krajevni veljaki
asfaltirajo svoje ohišnice,
med tem ko se krajani ob
najbolj prometni cesti dušijo
v prahu? To bi se morala
vprašati tudi nova občinska
vlada. Zato na tem mestu na-
slavljamo na Izvršni svet ob-
čine Laško javno vprašanje.
Kakšni so občinski plani re-
ševanja prometne infra-
strukture občinskega pome-
na oz. tega našega cestnega
odseka Vrh-Vel. Grahovše,
ki se ga izogibajo vsi pred-
sedniki te (pre)velike krajev-
ne skupnosti. Za odgovor se
že v naprej zahvaljujemo
ogorčeni krajani Malih in
Vehkih Grahovš, zanje
VILI JAZBINŠEK
Vzel ml le
psičke!
Sem učenka O. Š. Primoža
Trubarja v Laškem, stara
sem 13 let, zato me je zelo
potrlo, ko so mi vzeh psičko.
Naj začnem od začetka;
v Novem tedniku dne 23. 8.
1990 sem prebrala oglas, da
se podari psička stara 3 me-
sece - bila je tudi telefonska
številka 26-583.
Odšla sem na telefon (do-
ma ga še nimamo) in vpraša-
la, kako je? Gospa mi je od-
vrnila, da jo lahko dobim, če
imamo svojo hišo, ker v blok
je ne bi rada dala. Tako sva
se dogovorili, da pridem po
njo v soboto zjutraj.
Ati je naprosil kolega, da je
peljal v Bukovžlak 33, tja
smo pripeljali ob 7.30 uri, kot
smo se dogovorili. Ko smo
prišh, je gospa dejala, da naj
ji plačamo oglas 100 din in
tako sem dobila psičko, ter
se odpeljala domov.
Psička je ponoči prespala
pri meni v sobi. Ime pa sem
ji dala Daša. V nedeljo do-
poldne pa je prišel ob 9.30
uri »fmi gospod«, se predsta-
vil za moža gospe, ki je psič-
ko oddala. Pobral jo je, ter jo
odnesel s pretvezo, da jo bo
pokazal ženi.
Moja mama je ta čas sku-
hala še kavo, ker ji je gospod
obljubil, da se vrneta z ženo.
Čakali smo in čakali, ven-
dar se ni vrnil. Smatram, da
od omenjenega »finega go-
spoda« Kocjana Franca in
njegove žene, iz Bukovžlaka
33, ni bilo na mestu, da sta
mi vzela psičko, za katero
sem plačala oglas in prevoz.
Obvestih smo pa tudi
ustrezne službe, ki bodo
(upam ustrezno ukrepale),
saj bi psičko zelo rada dobila
nazaj, ker sem jo zelo vzlju-
bila! TINA KROŠEK,
Laško
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
TON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
fot spoznanja in kesanja pa je odvisna od posamez-
ii človeka in prav malo ima opraviti pri tem število
'^pora ali vrsta delikta. Tu se začnejo razpotja ljudi,
nikoli več v življenju ne povrnejo. Mnogi ostanejo
^ življenje izprijeni!«
moje prisluhnil, ker je čutil, daje naletel na člo-
*3,ici mu v tem trenutku lahko veliko pomaga in tudi
tej mnogo stvari. Pomislil je tudi na to, ali mu
povečuje iz lastnih izkušenj ali pa pozna svojo stroko
^ dobro, da ve, kje je potrebno pričeti vzgojo in vse
"^^sprijeme. Ni mu popolnoma zaupal.
^^'diin, da danes ne boste popustili in da nisva našla
^P^e točke. V prihodnje bo preiskavo vodil kolega in
r^' da se bova videla še kdaj prej kot na obravnavi.
pametni in ne delajte težav preiskavi, ker bo ta
r^wa na neizpodbitnih dokazih, ki jih boste lahko
jaiiie, če boste lagali. Pamet v roke, fant!«
^/nii seje proti strojepiski in dejal:
^stavite dva lista in zapišite: Stranka ne želi dati
^ih pojasnil ali izjav v zvezi s svojim kaznivim
~Vem ali prestajanjem kazni v priporu. Za zakoni-
i^^stopnika po uradni dolžnosti sporazumno dolo-
^ odvetnika Franca Kralja iz Celja in v zvezi s tem
izdali pooblastilo za obisk pri preiskovalcu.«
^ftf^^ I;© podpisali?« se je obrnil k Vojku in ko je
)^r^^^> je sodnik nadaljeval: »Preiskovanec ne želi
hvr^^^ i>eiei/5:e. Z vsebino je seznanjem ob pisanju
l^j^fci/j diktiranju.«
i^l^^l^ Je paznik in s tem je bilo cele zadeve konec.
Ho^f ^azaj proti celici in na koncu hodnika zavila
)vpjj' ^ojko je to opazil, vendar je molčal. Paznik je
»Od danes naprej boste v tej celici!«
'^''e poglavie
'l'<'hitro mineval, dnevi so tekli brez kakih velikih
^i^^^^^čnih dogodkov, kakršnih je bilo na prostosti
Ja;jj^^^ov'o.(/. Prva dva dni je bil v sobi sam. Soba je
'^Po/ stisnjena med zidove, na katerih je bilo
ksledov Vojkovih predhodnikov. Popisani so
'ipOf^^J^^niki raznih barv, tudi izrezanih ali graviranih
ffejv, ?. celo verzov je bilo precej. Očitno so tu
0j3q. ^Judje, ki jim ni manjkalo dobre volje, humorja
% j^^^ seksualnosti, popisovali so svoje prigode,
kk^^^i motilo in se za slikarije ni zanimal. Po nekaj
iDo/^ ^Pazii, daje na steno vpisano tudi Francevo
.     So je ugotavljal, ali je to res njegova pisava,
nazadnje pa mu je postalo jasno, da se takih črk spomi-
nja iz obdobja izposojevanja in prepisovanja domačih
nalog. Nikakor pa mu ni šlo v račun, daje poleg skrom-
nih verzov z istim svinčnikom narisan nag par
v objemu. Takih slik prej pri Francu ni opazil, zato je
sklepal, da jih je najbrž narisal nekdo drug, ki sije tudi
želel pustiti na steni delček svojega jaza.
Tik nad straniščno školjko, kamor do sed^ ni pozorno
gledal, je opazil verze:
Prišel, videl Mici
pri Franceljnovi riti,
vija vaja, rest nagaja,
seks ugaja, v roke uhaja,
ona stvarca v vodo maja...
To mu ni bilo po volji, sicer pa življenje krojijo ljudje
in ne posamezniki, ki trmasto vztrajajo pri svojih princi-
pih. Sila in večina napravita svoje, pa če to človek hoče
ali noče.
Pred vrati je zaslišal glasove. Vstopil je prileten paz-
nik in dejal:
»Danes boste zaslišani in soočeni z nekaterimi pri-
čami, s katerimi ste počenjali neumnosti!«
Vojko je začudeno pogledal.
»Prav, pa pojdimo!« je stopil proti izhodu. Na hod-
niku ni bilo nikogar. Paznik je zaprl celico, nato je pričel
odklepati prehodna vrata. Ko sta stopila skoznje, jih je
spet zaklenil. Proces se je ponavljal in Vojku je kar
prijalo, da se je vse to nekako zavlačevalo. Globoko
v sebi je čutil, da bo morda to srečanje odločilno in
prelomno zanj. Razmišljal je, s kom ga bodo pravzaprav
soočili in ali bo najprej na vrsti grad ali morje. Sicer pa
verjetno sodišče ne dela samo po naključju, ampak
obstaja v sodnem postopku določen sistem glede na
težo storjenega prekrška. Postalo mu je jasno, da bo
najprej na vrsti najtežje.
»Tukaj vstopite!« je zaslišal za seboj paznika, ko Je
prišel na konec hodnika. Paznik je odprl vrata in Vojko
se je našel v prostrani sobi. Za mizo so sedeli sodnik,
strojepiska, Jasna in Martina, ob njej pa je stala debelu-
šasta paznica, ki je v levi roki držala sveženj ključev.
Vojko je mrko gledal predse, le občasno Je dvignil
pogled ter ostro opazoval obe dekleti. Nikakor ni mogel
verjeti, da tudi ti dve nista več na svobodi, saj vendar še
niso do konca razkrili stvari. Ali pa se morda moti?
Dekleti sta bili skromno oblečeni, nenaličeni in neure-
jeni. Takih že dolgo ni videl. Morda sta bili naravni še
v osnovni šoli, pozneje pa ne več. Obiskovali sta gimna-
zijo, kljub temu pa so stike ohranili in z Jasno sta ob
sobotah hodila plesat v Narodni dom. Upadla obraza
obeh deklet sta izpričevala, da ju je nek^ zelo potrlo.
Zavedal seje, da mu lahko Marta s svojim pričevanjem
celo škodi, medtem ko bo Jasna govorila resnico, če že
ne bo skušala ublažiti stvari in jih spraviti v mirne vode.
»Marta Koren, ali poznate obtoženega Cerar Vojka?«
je tiho vprašal mož, ki je sedel odmaknjen od pisalne
mize.
»Da«, je komaj slišno odgovorila.
»In vi. Jasna Pust, poznate Cerarja?«
Jasna je dvignila pogled in se zazrla v Vojka, ki je
z očmi pozorno sledil dogodkom. Njuna pogleda sta se
mimogrede srečala, hotela sta si povedati, da med njima
še vedno obstajajo vezi, ki jih Je čas nekoliko zrahljal.
»Da. Znan mi Je, je podala in pri tem pogledala vstran,
kot da bi se tega sramovala. Vojko je to opazil in vedel
je, da bo to soočenje z resnico in ne streljanje v prazno.
»Dovolite vsi skupaj nekaj pojasnil, ki sem vam jih
dolžan povedati, predno preidemo na stvar, ki jo name-
ravamo danes obravnavati.
Vojko je spoznal, da bo pod argumenti tega človeka
postal šibak. Sodnik Lavrič - preiskovalec - ni poznal
popuščanja.
»Veste, da smo tuk^, da bi ugotovili vzroke, okoliš-
čine in razmere, v katerih se Je pripetil dogodek na
starem gradu. Nočem, da bi podc^jali izjave, s katerimi
se ne strinjate, vendar opozarjam, da bodo resnične
izjave za vsakogar od vas pri izreku sodbe olajševalna
okolnost. Premislite in videli boste, da bo sodišče na
koncu zaupalo le resnici. Izjave, ki jih boste podali
sedaj, pa Jih pozneje skušali ovreči in ponovno dopol-
niti, nikoli ne bodo pridobile na vrednosti, ampak bodo
zgubile tudi svoj logičen in pravni pomen. Cerar, vas
smo enkrat že zaslišali, vendar zapisnika niste hoteli
podpisati. Iz zbranih podatkov, dodatnih zaslišanj in
ovadb pa smo prišh do zaključka, da ste skupaj z ome-
njenima obdolžencema 3. maja 1964 iz objestnosti na i
grob in zahrbten način s pištolo ubili Antona Krivica na 1.
starem gradu v Celju. Ah to dejanje priznavate? Imate \
k tem ugotovitvam kaj oporekati ali dodati?
Nastala je mrtva tišina. Pogledi so se uprli v tla, le
občasno seje slišal hrup, kije prihajal iz sosednjih sob.
Trenutek, ko mora nekdo priznati svojo krivdo, zaradi
katere bo pozneje kaznovan, je zelo mučen. '
Vojko je vedel, da je najbolje, če sprva ne daje izjav, =
ker ga sicer pričevanja drugih lahko spravijo v položaj,
da bo obdolžen tudi za tisto, česar nikoli ni storil. Po
dolgih nočeh premišljevanj o tem, kako se bo vedel, Je
trdno sklenil, da bo molčal in priznal samo tisto, kar mu
bodo predočili z neovrgljivimi dokazi.
Bal se Je, da bo moral kloniti, predno bo napočil
odločilni trenutek: glavna obravnava. Do takrat ni imel
nobenega namena ljudem- pripovedovati o tem, kar je
počel, ker bodo prav vse sami dobro raziskali, razčlenili \
in tudi časovno uskladili. 1
20. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990
OTROS^
Ljubezen moja
Prvo ljubezen sem v tvojih objemih spoznala,
takrat se spomniš, tisti poljub sem ti dala.
Takrat, ko na ramenih sem se zjokala,
veš takrat sem spoznala,
da tebi srce sem zdavnaj že dala.
Bilo je poletje, poletje s teboj,
ostale so sanje, v njih vedno boš moj.
ANA
Še vedno »full«
zaljubljena
Dolgo sem premišljevala,
kaj naj storim. Bila sem mla-
da, hodila sem vsa srečna
v šolo in seveda sem vsak
dan srečala tebe. Tebe, ki si
mi pomenil toliko kot nihče
drug. Spoznala sva se, ko je
bil lep dan in seje približeval
tihi večer. Prišel si in to je
bilo zame najvažnejše. Sprva
sva se samo pogovarjala,
a v tvojih očeh je bilo nekaj
drugega. In kar naenkrat je
prišel tisti trenutek. Prijel si
me za roko in mi rekel: »Lju-
bim te!« Tudi jaz sem ti priz-
nala to isto stvar. Na licih
sem začutila solze sreče.
Ljubila sva se. Tvoji dotiki
rok so bili tako nežni in tvoji
poljubi polni ljubezni. Spre-
hajala sva se po poteh, kjer
so cvetele rožice. A prišel je
dan, ko je vse to minilo.
Jokala sem in solze so mi
pomagale pregnati žalost
z obraza. Hvala ti za vse kar
si mi dal; ljubezen srečo in
veselje. A moje zadnje misli
so: Se iščem tvoj pogled,
v tvojih očeh ljubezni več ni.
Morda imel si me za igranje,
imel si me za igre svoje. Se-
daj vedno mislim, da vsak
mesec z drugo hodiš. Ampak
ne verjamem. Ti nisi tak.
MILENA
Prva
ljubezen
Oh, moja prva ljubezen kje
si, kod hodiš, kaj se dogaja
s tabo? To je prvo na kar po-
mishm. In to seveda o tebi.
Dolgo sem premišljevala,
kaj naj storim. Bila sem mla-
da, hodila sem vsa srečna
v šolo in seveda sem vsak
dan srečala tebe. Tebe, ki si
mi in mi še pomeniš toliko,
kot nihče drug.
Spoznala sva se, ko je bil
lep dan in se je približeval
tih večer. Prišel si. To je bilo
zame najvažnejše. Spr\'^a sva
se samo pogovarjala a v tvo-
jih očeh je bilo nekaj druge-
ga. A kar naenkrat je prišel
tisti trenutek. Prijel si me za
roko in mi rekel, da me imaš
rad. Tudi jaz sem te imela
a to že dlje časa. Solze mi
tečejo po obrazu in seveda to
od sreče. Od sreče, ki si mi jo
dal ti. Ti, ki te imam tako
rada.
Ljubila sva se. Tvoji dotiki
rok so bili tako nežni in tvoji
poljubi polni upanja do živ-
ljenja. Sprehajala sva se po
poteh, kjer so cvetele rožice.
A prišelje dan, ko je vse to
minilo. Že prvi dan po odho-
du sem potočila solzo, solzo
- spomin nate. Lepo je bilo.
Hvala ti za vse, kar si mi dal;
ljubezen, srečo in veselje.
A moje zadnje misli so:
Še iščem tvoj pogled,
v tvojih očeh ljubezni več ni.
Morda imel si me za igranje,
imel si me za igre tvoje. Se-
daj vedno mislim, da vsak
mesec z drugo hodiš. Ampak
ne verjamem.
Jaz mishm, da me ljubiš,
čeprav ne vem, če je to res.
Kadar pri vratih zvoni, mi-
slim, da si to ti.
Oh, življenje dala bi, da še
enkrat poljubil me bi.
MILENA
Da, to je
ljubezen
Drugo leto boš odšel k vo-
jakom, mene pa pustil samo,
doma z vprašanjem: »Ali ti je
sploh kaj zame?«
Ljubim tvoje oči rjave, tvo-
je svetlo obarvane lase in
tvoj nasmeh. Zaljubljena
sem v tvoj nasmeh, ki nikoh
ne izgine z obraza. Ljubim
zvok tvojega motorja, čeprav
je hrupen, ljubim vodo v ba-
zenu pa čeprav je umazana,
le da si ti v njej. Vse kar je
tvoje ljubim, ti pa mi veno-
mer ponavljaš: »Premlada si
zame!«
Ko si se preselil iz drugega
kraja v naš konec si s sabo
prinesel nekaj, kar se ne da
opisati. Dekleta se zaljublja-
jo vanj. In tudi jaz sem se.
Vem, da se rad pogovarja
z mano, rad me zafrkava, ni-
koli pa mi še ni rekel: »LJU-
BIM TE!«
BARBY
Prva ljubezen
Nekoč, ko mislil boš kot mislim jaz sedaj,
ko ljubil boš kot ljubim jaz sedaj.
Takrat spoznal boš, da nisi prav ravnal in
jokal boš kot jokam jaz sedaj.
Mlada ljubezen v pesek se piše,
vetrček pihne, očke izbriše.
Ljubila sem te, ljubila te bom,
če samo tvoja nikoli ne bom.
MATEJA
Nepopolna ljubezen
Ko fanta sem spoznala, ni bil mojih let.
A z njim sem kmalu tud' končala, ker drugo je spoznal.
Zato zdaj sama sem ostala in pismo sem čakala.
Ker pisma ni bilo sem odločila, da neham misliti nanj.
KARMEN
Alfa za Marjetico in Sebastjana
Privlačni nagradi, ki ju poklanja trgovina Alf v Žalcu sta
ta teden prejela MARJETKA GAJŠEK, Trnovec 20/b, Šent-
jur pri Celju in SEBASTJAN MLEKUŠ, Trubarjeva 40,
Celje.
Vesoljske prigode
nabritih zemijančicov
Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Molca Vilar
9»Službo imam popoldne,« je dejal
• stric, »pa vas bom kar spotoma odložil
v pristanišču.« »Stričko, sila si!« je navduše-
no zaploskal Cicek in se že videl kot kapita-
na dolge plovbe. To pa si je resnično že zelo
dolgo želel iz vsega srca. Stric je nato ročno
odklenil motor, dečki pa so se prijetno vzne-
mirjeni le vkrcali. Torej, ne predaleč od oba-
le in previdno!« je še zabičal stric in odšel.
^»Zdaj pa zares!« je menil Piko. »Tri-
•je prvovrstni mornarji bodo raziska-
h bližnje otočke!« »Nekako tako kot James
Cook!« je z narejeno resnostjo dodal Cufek.
Cicek pa je vžgal motor in spretno kot star
morski volk prekrmaril med velikimi ribi-
škimi barkačami na odprto morje. »Oglej-
mo si najprej tistile otok!« je predlagal Pu-
fek in pokazal na otoček, ki je bil zaraščen
, z bvjjno vegetacijo. .
nCicek je molče obrnil proti otočku, ki
•je bil kar precej oddaljen. »Predstav-
ljaj si, da bi na otočku našh zaklad,« je rekel
Cufek. »Saj so v vseh pravljicah zakladi na
otokih!« »Hej, hej,« je nenadoma preplaše-
no kriknil Piko, »pusti pravljice in raje po-
vej, kaj pomeni ta mastni madež v vodi!«
Kapitan Cicek in mornar Cufek sta takoj
pogledala v nakazano smer in zares opazila
masten kolobar pri vijaku.
»Sveta nebesa,« je zabrundal Cufek,
■.^•ko je motor kar na lepem utihnil, »pa
smo mrzli!« »Kaj mrzli, najmanj ledeni!« je
nerazpoloženo dodal Cicek ter sočasno pre-
gledal rezervoar. Bil je povsem prazen, na
dnu pa se je svetila za kovanec velika luk-
nja. »Gorivo nam je izteklo pa sploh nismo
opažih!« je modroval Piko. »Le kaj nam je
storiti?« se je vprašal Cufek. »Pa še tako
daleč je do otoka!« Tedaj pa se je zgodilo
nekaj nezaslišanega. Čoln je začel kar sam
pluti proti otočku.
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 21
22. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 23
STRAN - 6. SEPTEMBER 1990

Nagradni razpis
1. nagrada 250 din
2. nagrada 100 din
3 nagrade po 50 din
Pri žrebanju bomo upoštevali i
ne rešitve, ki bodo v naše uredn«'
spele do torka, 11. septembra d
dopoldne. Rešene križanke lahk
sete tudi osebno, na vhodnih vr^M
NT&RC je poštni nabiralnik.    ?k
obvezno napišite: NAGRaDNa
ZANKA in svoj točen naslov.
Rešitvi
Križanka - vodoravno: 1 PRcv,,
BUSH, 2 LETALONOSILKA
ITO, OSMAN, 4 NORMALNO^^
5  CIKADA,  PERIKA,  6 KRaV
DOLAR.
Premečite črke
SVETLANA MAKAROViC      '
Izid žrebanja
1. nagrado 250 din prejme: Tani;
dovšek, Gorišica 1/b, 63230 ŠeV
Celju.
2. nagrado 100 din prejme: Ju-
glav, Badovinčeva 4, 63000 Celje.   1
3. nagrado po 50 din prejmejo U
Zahradnik, Zeleznikarjeva 14, jjj
Ljubljana, Franc Golob, Nazarje i
63331 Nazarje, Slavko Kamenik iJ
Ijanska c. 33, 63000 Celje. ' ^
Nagrajencem iskreno čestitamo! J
Nagrade boste prejeh po poštik|l
iko
.liovabljenih...
Velenjčani so povabili
na teniški turnir veliko
nosilcev stare' in nove
oblasti. Nekateri so zato
že rekli, da gre za neke
vrste spravo po teniško.
Vendar: bilo je veliko
povabljenih, a bolj malo
prisotnih.
Spoznanje ali...
SLG pričenja novo se-
zono s Hlapci.
Spoznanje ali opozo-
rilo!

Roka pravice je bila
leta v mavcu - ali jo
zdaj odgovorni želijo
»amputirati«?
Psi lajajo, toda kara-
vana ne more iti dalje
- vsak pes vleče v svo-
jo smer.
Očitno nekateri misli-
jo, da se lahko ujame
zadnji vlak, če idejne
nasprotnike potisneš
na slepi tir?
Če imaš še tako dobro
prebavo, so poteze
mnogih politikov tež-
ko prebavljive.
Pri politikih ateizem
ni ovira za klicanje
duha iz steklenice.
Gasilci ne morejo po.
magati, če je v poM.
ki »ogenj v strehi*.
Bolj ko vlečemo do-
godke »iz naftalina^,
bolj je jasno, da smo
»daleč za modo«.
Kot kaže so mnogi po-
žari ob obali nakazo-
vali, kje se igrajo z og-
njem v politiki.
MARJAN BRADAČ
Iarava nas je letos obdarila z bogatimi
lodovi; nekdo se nas pač mora usmiliti
10 - RC
časi se spreminjajo: pred časom je
šei Razvojni center v Emo, da bi jih
rešil hudih težav.
Pa ni uspelo.
Zdaj je šel Emo v poslopje Razvoj-
nega centra. Da bi se rešil z diskont-
no prodajo.
Morda bo ta korak uspešnejši.
Namesto plač - obveznice bodo nam plačilo,
a vprašanje je, če delo to bo prebudilo.
a roke kar dobiš le kaj velja,
e tisto, kar v oblakih plapola.

OVEN
Ona: V srce ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te
bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš trezno
mislila, ampak le medlela od skor^ bolečega hre-
penenja. To pa je lahko varljivo, s^ se ti lahko kaj
hitro zgodi, da boš razočarana.
On: Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne
odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate.
Predvsem se boš predal delu, kar ti bo na nek
način celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč
oddaljil od svojega partnerja! j
• BIK
Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav niče-
sar, pa četudi te bo nekdo prepričeval popolnoma
nasprotno. R^e se prepusti trenutnemu utripu in
si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmika-
la. Uspelo ti bo!
On: Kadar bode tvoja čustvš globoka in iskrena,
naj ti ne bo nerodno o tem govoriti. Znova si izgu-
bil naklonjenost ljubljene osebe, vendar se boš
vseeno potrudil in jo ponovno osvojil. Za ostale
reči pa bo še čas... ■.
DVOJČEK
Ona: Presenečena boš, ko boš ugotovila, da se
z nekim sodelavcem popolnoma ujemaš v nekate-
rih pogledih na življenje, predvem v ljubezni. Izko-
risti priložnost, ki se ti ponuja, saj imaš presneto
lepe možnosti za uspeh.
On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega
mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se
boš zmotil, n^ ti ne bo nerodno priznati, saj boš
zaradi spodrslj^ev bližji. Ne pozabi na važen se-
stanek.
• RAK
Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest
in dokončno razčistiš, k^ v resnici pričakuješ.
S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten
prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot pa boš
pričakovala.
On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer
boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se
boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti
bo nakopala težave, vendar pa se boš kaj hitro
znašel.
• LEV
Ona: Prišelje prvi trenutek za poravnavo spora, s^
boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt,
ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila
nekaj več počitka, ki ti je več kot potreben.
On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa
bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne
znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden iz-
med vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno
presenečenje...
• DEVICA
Ona: ni tako hudo, kot pa se pritožuješ. Vse
skupaj je potrebno pogledati z malo bolj optimi-
stičnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši.
Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodo-
bra izčrpala.
On: Tvoji namigi so več kot pozorni, zato se nikar
ne trudi prepričevati ljudi v nasprotno. Nekdo te
na skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč
tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še keu več
kot pa le arogantnost.
• TEHTNICA
Ona: Ali si res želiš pretrgati staro ljubezensko
zvezo, ali pa je to le tvoja trma ? Partner bo zaradi
tega zelo prizadet in ti ne bo kar tako odpustil.
Preveč živiš samo za danes, premalo misliš na jutri,
na včeraj pa kar pozabljaš.
On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico,
ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj
več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si želiš,
ali pa je vse skupe^j le posledica nagovarjanja tvojih
znancev? „
ŠKORPIJON
Ona: Zadnje čase poslušaš le glas svojega srca,
vendar pa bi ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj
razum. SedcU je pravi čas', da si tudi ti omogočiš
vs^ manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le
koristil...
On: V prihodnjem tednu boš imel kar precej mož-
nosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega),
zato nikar ne zgrabi kar prve. Uživaj dokler še
lahko in si privošči tudi kakšno malo bolj žgečklji-
vo stvar...
• STRELEC
Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sed^ si v iz-
redno ugodnem obdobju za sklepanje novih prija-
teljstev, kar ti bo v veliki meri povečalo krog prija-
teljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo
tudi kaj več!
On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, ven-
dar pa bo vse skupaj minilo brez velikih posledic.
Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v lju-
bezni, ki si ga iskal že dalj časa. Pazi se - nekdo ti
hoče škodovati! j
• KOZOROG_
Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako. ^^'^
zamislila, se bo na koncu vendarle J^Aa^ai^'
imela popolnoma prav. Partner ti boprirea^^
no presenečenje, ti pa mu boš vrnila na"^
možni način.
On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno
nje, da si se vendarle uštel in se prehitro
v nekaj, za kar si bil še nedavno povsem P^^^
da ti lahko prinese samo dobro. In nihče f
pomagal...
• VODNAR___^
Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega,
ne izogiba družbi, ki te že kar P^^^^^^
Preko vikenda se ti obeta prijetna avantaf^^
lahko prinese še kaj več kot pa le eno V
noč... ,
On: Vaša sumničenja se bodo pokazala P^^
zgrešena, zato je še n^bolje, da se čimP/^^e*
čite. Kar pa se tiče vaše poslovne naložb^'
ne sekir^te, ampak se kar pogumno sp^^
meravano investicijo! __^
• RIBI     _
Ona: Vse boš stavila na eno samo karto.
povsem prepričana, ah bo dobitek res tou^
bi te zadovoljil. Toda star pregovor pra"^^;^
»norci- srečo, pa se bo to izkazalo tudi
primeru.
On: Postavi se na noge in si zavihaj ''^^f^t^ei''
lahko upaš, da se ti bodo načrti ^'^"'JigilU
Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek ca
i7onWar na cf. hr,i Irai hifrn rnaifl  LC P''^

6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 25

Ijpt (Eucalyptus globulus Labill.) je drevo iz
!Lfie mirtovk. Ta je zelo obsežna in obsega kakih
dov z več kot 3 tisoč vrstami. Vanjo spadajo
^ne, veljajo za najbolj zanimive na svetu. Na
'rastejo v tropskih, izjemoma tudi v subtrop-
' krajih- Za te rastline so značilni nasprotni,
'''sto aromatični listi. Če jih gledamo proti svet-
r^pazimo drobne, kot glava bucike velike lise.
h, prosojne žlezice z eteričnimi olji, ki so raztre-
Jjpo listni sredici.
(\kalipt je izredno drevo in njegovi predstavniki
rigjo višino tudi čez 165 metrov ter obseg do 40
^v. Doma je v Avstraliji in na sosednjih otokih, od
^so ga razširili tudi v druge kraje. Drevo so prine-
v Evropo, kjer uspeva samo v južnih, sredo-
Lcjdh krajih. V tropskih krajih Azije in Afrike ga
tjo v močvirskih pokrajinah. Evkalipt irna veliko
ibo po vodi in zelo hitro raste ter ga tako uporab-
^za izsuševanje. Dobro uspeva tudi v slabi zemlji in
{porabljajo za pogozdovanje,
gvk^ipt ima sivo lubje in njegovi Usti so jajčaste
Lg. Pri mladih rastlinah so hsti nasprotno nameš-
Tpri starejših pa so premenjalni. Listi imajo sivo-
jer voščen oprh, zato pravijo evkahptu tudi modri
ijjevec. Drevo ima nenavadno obhkovane belkaste
jove, iz katerih se razvijejo trpki plodovi,
f zdravilne namene nabirajo starejše hste gojenih
P^es. Ti so zelo prijetnega, aromatičnega vonja in
ijo izrazit pekoč okus. Iz njih pridobivajo z destila-
(eterično olje. Listi vsebujejo še čreslovine, gren-
f, smole, triterpene in flavonoide.
Kedtem ko se eterično olje pogosto uporablja, se
p skoraj nič več ne uporabljajo. Čaj iz evkaliptuso-
ilistov ponekod še pijejo pri bronhitisu in katarju
jiiu. Včasih so uporabljah pripravke iz evkaliptovih
(ov kot antiseptik, antipiretik in adstringens, danes
še v tropskih krajih kot zdravilo zoper mrzhco, ki
^mlja malarijo in zoper obolenja črevesja (kolera),
jično olje evkahptovih listov ima tukaj glavni uči-
i Dobro vphva na vnetja dihal, olajša astmatične
pade in pospešuje izločanje seča. Pomirjajoče vpliva
[živčevje, blaži napade migrene, zdravi vnetja v ustni
(lini. Evkaliptovo olje je v večinj iz cineola, v manj-
ikoličinah pa vsebuje še nekatere monoterpene, kot
pinen, kamfen in cimen. Če uživamo evkahptovo
rifno olje v malih kohčinah, se ga del izloči skozi
Dta in učinkuje kot antiseptik, ekspektorans, desor-
rans in hladi. Razkužuje prebavila, pospešuje prekr-
rilev notranjih organov in s tem tudi prekrvavitev
fe. Zato ima tudi blag diuretični učinek. Njegovo
»vanje lahko primerjamo z delovanjem rožmarino-
B olja. Čeprav se razlikujeta v sestavi, imata
iobni učinek. Zato uporabljamo evkahptovo olje
prehladnih obolenjih, pri vnetju ustne votline. Pri
iladnih obolenjih vdihavamo soparo. V velik lonec
Jelovodo damo nekaj kapljic eteričega olja in se nad
Kem pokrijemo čez glavo oziroma uporabljamo pri-
ime inhalatorje. Evkaliptovo olje raztopimo v 70%
toholu v razmerju 1:25 in ta dišavni alkohol vtiramo
iožo pri telesni utrujenosti, pri glavobolu, revmatič-
"težavah in protinu.
?n zmerni uporabi evkahptovega olja ni nobenih
snskih učinkov. Če pa z njegovo uporabo pretira-
"10, lahko pride do slabosti, bruhanja in driske,
"dje, ki imajo okvaro ledvic in jeter evkahptovega
ine smejo uporabljati. Cineol namreč zavira delova-
?encimskih sistemov, ki v jetrih skrbijo za presnovo
osnovi. Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi alergija
Plo eterično olje. Bolniki z vnetji v trebušni votlini
P ne uživajo eteričnih olj in njihovih pripravkov.
P^'tako je potrebna previdnost pri mahh otrocih.
I BORIS JAGODIC
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Težko bi našU še kakšno
modno stalnico, v letih in ob-
segu, seveda, ki bi bila vsaj
približno tako močna kot je
jeans. Staro, dobro kavboj-
sko platno, v takšni ali dru-
gačni različici, bo krojilo tu-
di letošnjo jesensko modo in
precej je takšnih, ki smo se
ob tej novici zadovoljno od-
dahnili.
Sicer pa jesen prinaša še
nekaj novosti. O njih bo Vla-
sta Cah-Žerovnik pisala
v prihodnjih številkah Nove-
ga tednika, seveda pa bo od-
govarjala tudi na vaša vpra-
šanja. V uredništvu se jih je
nekaj že nabralo, spet pa je
prišlo cel kup nagradnih ku-
ponov brez vprašanja oziro-
ma prošnje za modni nasvet.
Naj še enkrat ponovimo,
upam, da tokrat zadnjič, sta-
ro zgodbico o tem, kako vsa-
ka igra zahteva svoja pravila.
V našem Modnem klepetu
so takšna, da ob nagradnih
kuponih zahtevamo tudi
vprašanja, sicer pošto neu-
smiljeno mečemo v koš za
smeti. Z žrebanjem in mož-
nostjo, da konec meseca do-
bite lep, unikaten ročno ple-
ten pulover Vlaste Cah-Že-
rovnik, pa tako ni nič.
Uredništvo
Jeans kot
navdih jeseni
Hvaležen, trpežen, udo-
ben in diskreten, saj ne
sprašuje za leta, le postavo
zahteva mladostno - to je
večni jeans z neštetimi mož-
nostmi kombiniranja, za
skoraj vsako priliko.
Če spadate tudi vi med ti-
ste, ki od prvih pomladnih,
pa do poznih jesenskih dni
nikakor ne morejo zlesti iz
svojih oboževanih kavbojk,
potem bi bilo prav, da si jih
za spremembo letošnjo jesen
nekoliko popestrite. To na-
mreč zahteva moda, ki jo je
treba včasih vsaj malo ubo-
gati, mar ne?
Jesenski modni trenutek
pravi, da morajo biti oblačila
z jeansa okrašena, prešita in
poslikana do pretiravanja,
prav takšna, kot jih je nosila
Woodstoch - generacija. To-
rej, prišijte si zlate trakove,
barvaste resice, nalepke,
svetleče gumbe, bleščice...
Če pa želite preizkusiti svoje
shkarske sposobnosti, potre-
bujete le čopič in nekaj lonč-
kov tekstilne barve. Pa moti-
vi? Meksiko seveda, z vsemi
živopisanimi narodnimi
vzorci, ki jih lahko mirno
prerišete iz indijanskih ogri-
njal in preprog!
VLASTA
RECEPT TEDNA
Paprikaš iz stročjega fižola
Potrebujemo: en kg stročjega fižola, eno srednje veliko
čebulo, dve žlici olja, eno žlico sladke mlete rdeče paprike,
eno zeleno papriko, en paradižnik, en del kisle smetane ter
eno žlico sesekljanega peteršilja.
Fižol očistimo nitk, ga operemo ter narežemo na majhne
enakomerno velike koščke. Čebulo olupimo in jo sesek-
ljamo in jo prepražimo na olju. Nato posodo odstavimo in
umešamo rdečo papriko, dodamo kuhan stročji fižol, na
koščke narezano očiščeno zeleno papriko, olupljen in na
koščke narezan paradižnik ter vse skupaj dušimo, dokler se
ne zmehča in večina soka izpari. Tik pred koncem prilijemo
kislo smetano, prevremo in potresemo s sesekljanim peter-
šiljem in takoj postrežemo h pečeni perutnini.
Kakšno je zdravo spanje?
Redno spanje je za človekov živčni sistem velikega
pomena. Zdravo spanje, za možgane edina možnost počitka,
je za človeka še pomembnejše od prehrane ter pomeni naj-
boljše sredstvo za nabiranje novih moči in regeneracijo
telesa.
Zlasti pomembno je spanje za ohranitev otrokovega
zdravja. Otrok in dojenček potrebujeta dnevno od 12 do 16
ur spanja. Za šolarje priporočajo poleg vsaj 10-urnega noč-
nega spanja tudi popoldanski počitek. Odrash potrebujemo
povprečno 8 ur spanja. S spanjem se odpočijemo tohko bolj,
čim močnejše in čim manj moteno je. Najbolj zdravo je spati
ob odprtem oknu.
Pomembna je tudi priprava na spanje. Zadnji lahko pre-
bavljiv obrok lahko pojemo najmanj 2 uri, preden se odpra-
vimo v posteljo. Strokovnjaki odsvetujejo, da bi opravljali
naporno intelektualno delo vse do spanja.
26. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI Sb.
Pokliči Radio
Ceije za randi
Ali tudi vam zavre kri ob poslu-
šanju Vročega CE, ki je na valo-
vih Radia Celje ob petkih v poz-
nih popoldanskih urah? Ste tudi
vi med tistimi, ki ogorčeno pišete
jezna pisemca na naš naslov in
preklinjate mladce, ki nezapeto
kramljajo s poslušalci o teh in
onih zadevah, ob katerih zardeva-
te? Okusi so pač različni, toda še
več je poslušalcev, ki imajo Vroči
CE zelo radi in ki nočejo, da bi ga
odslovih iz naše radijske sheme.
O odmevnosti oddaje priča tudi
rubrika »Komad izpod vročih
gat,« v kateri sva s Simono pred
skoraj mesecem dni prejeli v štiri-
desetih minutah kar 96 telefon-
skih klicev poslušalcev!
Pred štirinajstimi dnevi pa seje
ravno iz rubrike »Komad izpod
vročih gat« rodila simpatična
anekdotica, ki jo velja zaupati
vsem tistim, ki te oddaje ne po-
slušate in onim, ki niste izvedeli
za epilog prigode, ki ga je le-ta
dobila v prijetnem lokalu Atrij na
Tomšičevem trgu v Celju.
Ko sva s Simono v oddaji spre-
jemali telefonske klice, sta drug
za drugim poklicala poslušalka
Simona in poslušalec Peter, ter za
komad izpod vročih gat predlaga-
la isto skladbo istega izvajalca.
Imela sta srečo, da sta bila izžre-
bana v ožji izbor, in še večjo, da so
tudi poslušalci glasovali za njuno
pesem. Kot zmagovalca sta si pri-
služila spodnje hlače, toda kako iz
enih narediti dvoje? Peter je našel
Salomonsko rešitev. Dejal je, da
jih pokloni Simoni, vendar pa jo
želi prej spoznati. Pred vesoljnim
Celjem je Simoni napovedal ran-
di v soboto, ob 16. uri, v Atriju, za
razpoznavni znak pa je določil
rdečo vrtnico, ki da jo bo imel
v rokah in jo bo poklonil Simoni.
Seveda s Simono, da ne bo po-
mote, gre za Simono Brglez, ki je
pri nas že vse poletje na počitni-
ški praksi in hitro dojema osnove
novinarstva, ne bi bili ženski, pa
še z novinarsko žilico povrhu, če
ne bi odšli tudi midve v Atrij. Ko
sva prispeh tja, je osamljen, z vrt-
nico na mizi, že posedal Peter in
se vprašujoče zaziral k vhodnim
vratom. S Simono sva hihitajoč
sedh nekoliko proč in čakah, kaj
bo. Pet minut čez četrto je prispe-
la čedna temn»laska in se napoti-
la naravnost k Petru. Očitno sta
se kar dobro ujela, saj je bilo vide-
ti, da si imata veliko povedati.
Po tridesetih ali nekaj več mi-
nutah, sva se jima pridružili še
midve. Najprej je bilo vehko sme-
ha, nato pa nama je Peter zaupal,
kako se je dogovarjal s kolegi, da
bi jih prišlo več v Atrij in bi vsak
v roki držal rdečo vrtnico, kako
da mu je eden izmed njih obljubil,
da bo prišel v Atrij s kamero in bo
srečanje posnel, Simona pa je
prav tako dejala, da so ji znanci in
prijatelji obljubljah, da si bodo ta
randi ogledali. Vendar pa firbcev
niti ni bilo na pretek. In ko se
nam je od pretiranega klepetanja
že sušilo grlo, je prijazna natakari-
ca Jožica prinesla buteljk^ odlič-
nega vina in štiri kozarce ter deja-
la, da nas s tem »častijo« v Atriju,
ker da smo jim z oddajo naredili
brezplačno reklamo.
Potem smo se zaklepetali, kot
pač klepetamo mladi, Simona in
Peter kar nista mogla prehvaliti
Vročega CE, dejala sta, da si bosta
tale randi zapomnila do konca
življenja, da pa seveda svojih že
izbranih partnerjev ne bosta za-
pustila, čeprav sta ugotavljala, da
vlada med njima prav neverjetna
podobnost v načinu razmišljanja.
S Simono se nama je nenadoma
zazdelo prav, da se posloviva in
da ju še kakšno minutko ah dve
pustiva sama, zato sva se poslovi-
li. Spoznah sva dva nova, prijetna
znanca in zadovoljni, da najino
klepetanje vendarle ni šlo v veter,
temveč zares v eter in ušesa po-
slušalcev, odkorakali domov.
NATAŠA GERKEŠ
RADIO CELJE
Četrtek, 6. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti-
la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glas-
ba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 7. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Slovenija, Do-
bro jutro Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja kronika
Radia Slovenija), 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna
uganka, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 18.00 Sejemski vrtiljak, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Sobota, 8. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Slovenija,
Dobro jutro Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja kronika
Radia Slovenija), 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opol-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.15 Odprto z violinskim klju-
čem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 18.00 Sejemski
vrtiljak, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 9. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Slovenija,
Dobro jutro Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja kronika
Radia Slovenija), 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 10.30
Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska oddaja
domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, laJ^i
ke in pozdravi. '
Ponedeljek, 10. 9.: 5.30 Jutranja kronika Racjja c;
ja, Dobro jutro Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutran"'«i
ka Radia Slovenija), 8.00 Napoved, 8.05 PoroM ^'i
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9 Qnf !
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 2a nl"^'';
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki i '^i
vi (prenos ftS), 16.00 Sejemska mavrica, 17.00 k^'^'^
osmrtnice, 17.15 Odprto z violinskim ključem
domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.      ^^tv.
Torek, 11. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Ru
Dobro jutro Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja ^ "i
Radia Slovenija), 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, e u*^''
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Do
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, n r^'-'-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS)
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila !?
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Sejemska m-
17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Sejemski vrtijjakT
Zaključek sporeda. ' M
Sreda, 12. 9.: 5.30 Jutranja kronika Radia Slov
Dobro jutro Sejemsko Celje, (7.00 Druga jutranja i^r!"'
Radia Slovenija), 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, sisaJ
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 DodoS
z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.ooq
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS) 1?
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila.-
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Sejemska inav!,
17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Sejemski vrtiljak n
Zaključek sporeda. '
Radio Celje oddaja vsak dan od 5.30 do i9i]g
nedeljah od 5.30 do približno 15.00, na UKW frekveJ
100,3 in 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kH;
RADIO ŠMARJE
Četrtek, 6. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RS), 16.00 Bistriški teden, 17.00 Poroči-
la, obvestila, 17.30 Šopek domačih, 18.30 Novice, obvesti-
la, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 7. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.05 Moč glasbe,
EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice,
14.05 Instrumenti in glasovi, 14.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 16.05 Melodije po želji poslušalcev, 17.00
Poročila, obvestila, 17.15 Vroča lestvica, Stari spomini
v dvoje, 18.30 Novice, obvestila. Na vrhu vroče lestvice,
19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 8. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca,
18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 9. 9.: 8.00 Napoved sporeda, vreme, obvestila,
9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00
Kmetijska oddaja, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in n,
zdravljajo. 1
Ponedeljek, 10. 9.: 11.00 Napoved sporeda, 1115,
jemski bazar, 12.00 Obvestila, 12.30 EPP, 13.00 Dan«
13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, 14.15 Sejemskih
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Šport, 1
S pesmijo našo, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zali
sporeda.
Torek, 11. 9.: 11.00 Napoved sporeda, 11.15 Seji
bazar, 12.00 Obvestila, 12.30 EPP, 13.00 Danes do
(prenos RS), 14.00 Novice, 14.15 Sejemski bazar,
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Vaš preds
pred mikrofonom, 17.00 Poročila, obvestila, 17.15
zem, kultura, 18.00 S pesmijo našo, 18.30 Novice, ob
la, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 12. 9.: 11.00 Napoved sporeda, 11.15 Seja
bazar, 12.00 Obvestila, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13]
(prenos RS), 14.00 Novice, 14.15 Sejemski bazar, IS
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Aktualno, 1:
Poročila, obvestila, 18.00 S pesmijo našo, 18.30 Ncj
obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, obnei
Ijah pa tudi na frekvenci 1566 kHz.
RADIO VELENJE^^
Petek, 7. 9.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi
imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in
pozdravi; 17.30 V imenu Sove, 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 9. 9.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude
luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom
med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše
čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 10. 9.: 11.00 Začetek sporeda, 15.15
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16
Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli;i!
Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 12. 9.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od"-«
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 KdH
kaj; 18.00 Nasveti vrtičkarjem.
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem obiMJ
na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
SLOVENIJA !■
8.35-1.40 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 RADOVEDNI TAČEK: ZAJEC; 9.15 ZLATA PTICA:
GOSPOSKA IN POUSKA MIŠ; 9.20 PISANI SVET; PESNIKI
O OTROCIH; 9.45 A. Glazunov: BALETNA SUITA, glasbena
pravljica; 10.00 MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI - 10.
zadnji del angleške nanizanke; 10.30 ČUDEŽNA LETA;
10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 9. oddaja: 11.25 OČI KRITIKE;
12.05 VIDEO STRANI: 12.35 VIDEO STRANI; 13.30 MALA
MO; 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.20 SOVA, ponovitev
- DRUŽINSKE VEZI; 17.05 ČEBELICA MAJA: MAJA IN KAČ-
JI PASTIR, risana serija; 17.30 ZBIS; KAKO SO ŽIVALI PRI-
ŠLE V AVSTRALIJO: 17.40 POGLEDI: IZ ZGODOVINE SLO-
VENSKEGA NARAVOSLOVJA; 19.10 RISANKA, 19.20 TV
OKNO: 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE
3x3; 20.35 EUROMUSICA, 1. del zabavnoglasbene oddaje;
21.40 SADAM HUSEIN, dokumentarna oddaja; 22.10 TV
DNEVNIK 3; 22.35 SOVA; SRCE MESTA KO TUJEC POKLI-
ČE, ZUTA DEKLETA, 1.30 VIDEO STRANI ^
SLOVENIJA II ■
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.30 DANES SKUPAJ, oddaja HTV; 18.00 Varaždin; ROKO-
MENI TURNIR (Ž) VASSA, prenos finala; 19.30 TV DNEVNIK;
20.15 FILMSKE USPEŠNICE: VRTIŠ ME, A NE SPUSTIŠ;
22.05 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do"
1.30)
HRVAŠKA I —
9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana serija;
10.00 PROGRAM PLUS, ponovitev; 12.10 LOV ZA SREČO;
13.00 POLETNI PROGRAM; 13.30 PO BREZKONČNOSTI
SVETA, dokumentarna serija; 14.00 PRIZORI IZ PRETEKLE-
GA STOLETJA; 14.25 CIKLUS FILMOV O LASSIE: POGU-
MEN KOT LASSIE: 15.55 SKRIVNA BRATSTVA - PROSTO-
ZIDARJI, 1. del dok. oddaje; 16.55 POROČILA V NEMŠČINI;
17.00 NARODNA GLASBA; 17.30 ULICA STRAHOPETCEV;
18.20 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 ŽIVETI Z NARA-
VO, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.15 BOGU ZA HRBTOM; 21.50 TV DNEVNIK;
22.05 ŠPORTNA SOBOTA; 22.25 POROČILA V ANGLEŠČI-
NI: 22.30 PROGRAM PLUS: SANTA BARBARA, SIN Z OTO-
KA, SMEJMO SE NAPREJ; 0.55 EKSTRA PROGRAM PLUS:
HOROSKOP, OPERNE ZGODBE
HRVAŠKA II
16.00 TEST; 16.05 TV KOLEDAR: 16.15 IGRE BREZ MEJA:
FRANCIJA; 18.00 DANES SKUPAJ; 18.30 VSOTA, otroška
oddaja; 19.30 DNEVNIK; 20.00 UTRIP, oddaja TV Slovenija;
20.15 GLASBENI VEČER; 21.40 POROČILA; 21.45 OSMI
DAN, Oddaja TV Slovenija; 22.35 ZID
11.30 TENIS, FLUSHING MEADOW (ponovitev); 15.30 NO-
GOMET, Nemško prv./ nep. prenos; 17.00 TENIS, FLUS^
HING MEADOVV / nep. prenos: 19.15 TV NOVICE; 19.30 TVD
STIČIŠČE; 20.00 TENIS, FLUSHING MEADOW / nep. pre-
nos; 22.00 TV NOVICE: 22.15 TENIS, FLUSHING MEADOW
/ nep. prenos; 24.30 NOGOMET, Nemško prv. / pos. prenos
AVSTRIJA I:
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALICE, ponovitev; 9.30
ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 FRANCOŠČINA: 10.30
RUŠČINA: 11.00 BUFFALO BILL, ponovitev (Ameriški ve-
stem, 1944); 12.30 JOUR FIXE, pogovor s filozofom Odom
Marguardom; 13.30 POROČILA; 13.40 Ml, ponovitev, 14.10
RAJI ŽIVALI, Male dragocenosti; 14.30 SKORAJ POŠTENO
DEKLE (Una Chica časi formal - nemško-španska komedi-
ja, 1963); 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI; 17.05 ČUDEŽNA DEŽELA - GLASBA; 17.30 KAPI-
TAN SMODNIK NA ČRNI SVINJI, Imenitna gusarska ladja,
risanka; 17.35 MUPPETS SHOW, gost: Linda LavinJS.oo
SESTANEK oddaja Monika Lindner; 18.24 VPRAŠANJA
KRISTJANOV, odgovarja župnik Josef Moosbrugger; 18.30
NOGOMET: 19.00 MILIJONSKO KOLO, vodi Pater Rapp;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
SHOW RUDIJA CARELLA, prenos iz Kolna; 21.50 UBIJALCI
SE NE PREDSTAVIJO (Trois hommes a abattre - francoski
film, 1980); 23.25 POROČILA; 23.30 NEUSMIUENt MAŠČE-
VALEC (Young Billy Young - ameriški vestem, 1969); 1.00
EX LIBRIS
AVSTRIJA ll==r^:^
iojo PRESTOLONASLEDNIK, TV film po knjigi M
Hamann; 12.15 SWINGING JAZZ EVERGEENS, Big^
Manfreda Stoppacfierja; 13.15 ETNIČNI JAZZ, 2 del:1j
BORZNA POROČILA: 14.30 POZDRAVUEN, SOSED^
ra in narava ob Neusiedlerseeju; 16.00 ERNST Kfi9
- MED SVETOVI, portret,17.00 TOČKE, METRI, SEKlI
5. del: 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM^
TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 SLIKA AVST
19.00 AVSTRIJA DANES: 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19«
ME; 20.00 KULTURA; 20.15 BLEDOMODRA ŽENSKAl
VA (1. del avstrijskega filma, 1984/85); 22.15 POR«
22.20 ŠPORT; 22.50 V ŽIVO V SOBOTO, glasba in kvn
EX LIBRIS
SLOVENIJA I
8.25-12.40 in 14.00-0.05 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.40
VIDEO STRANI: 8.50 ŽIV ŽAV; 9.40 SKRIVNI ROV; PET
PRIJATEUEV; 10.05 NASHVILLE V OKNU, zabavna oddaja
HTV; 11.05 ALO, ALO; 11.30 DOMAČI ANSAMBLI; ANSAM-
BEL MARELA; 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA; 12.30 VIDEO
STRANI: 14.15 VIDEO STRANI; 14.25 Celje MEDNARODNI
OBRTNI SEJEM, kronika; 14.35 J. Marek: PRAŠKI PANOP-
TIKUM, ponovitev: 15.35 SOVA, ponovitev; ZLATA DEKLE-
TA, SRCE MESTA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 GOLOWY-
NOVE NORČIJE: 18.55 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15
TV OKNO: 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 KAZI-
MIR KLARIČ: POZITIVNA NIČLA, 20.55 ZDRAVO; 22.15 TV
DNEVNIK 3; 22.40 SOVA: DOKTOR DOOGIE HOWSER, SR-
CE MESTA; 23.55 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II M
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in BRATA PO MATE-
RI, jugoslovanski film; 14.25 Maribor; FINALE SP V MOTO-
NAVMI, prenos: 15.30 MONZA: FORMULA 1 ZA VELIKO
NAGRADO ITALIJE; 16.50 ŠPORTNO POPOLDNE, vključi-
tev; 19.00 DA NE BI BOLELO; UČNE TEŽAVE NAŠEGA
SOURJA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 OB 500-LETNICI IDRI-
JE, dokumentarna oddaja; 20.40 LE CORBUSIER, franco-
ska dokumentarna serija, 1/3; 21.35 ZABAVA VAS HALID
BEŠLIČ S PRIJATEUI, glasbena oddaja TV Sarajevo; 22.05
FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO ITALIJE, posnetek iz
Monze; 22.35 ŠPORTNI PREGLED (do 23.20)
HRVAŠKA I
7.55 POROČILA; 8.00 NEDEUSKO DOPOLDNE ZA OTRO-
KE; 9.00 JESEN V VINKOVCIH, prenos; 10.30 SMRKCI,
ponovitev risane serije, 11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00
RESNA GLASBA; 13.00 POSLOVNA ŽENSKA; 13.50 PORO-
ČILA; 13.55 MOŽ Z BULEVARJA KAPUCIN; 15.30 KONCERT
ERICA CLAPTONA, posnetek; 16.00 ODKRITJA POD VODO'
16.55 POROČILA V NEMŠČINI; 17.00 ZADNJI SAFARI; 18.45
SMRKCI, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.00 E. Zola; DENAR; 21.30 ZADNJI SHOW, zabavno-
glasbena oddaja; 22.15 TV DNEVNIK, 22.35 ŠPORTNI PRE-
GLED, 23.20 POROČILA V ANGLEŠČINI, 23.25 PROGRAM
PLUS: ALO, ALO, ZLA SILA; 1.35 POROČILA
HRVAŠKA II
10.20 TEST; 10.30 TV KOLEDAR; 10.40 PROGRAM PLUS,
ponovitev: 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE - Maribor; SP
v MOTONAVTIKI, FINALE: Monza: F1 ZA VELIKO NAGRA-,
DO ITALIJE; 19.30 DNEVNIK; 20.00 IGRE BREZ MEJA, FINA-
LE: 22.00 POROČILA: 22.15 VELIKE PUSTOLOVŠČINE;
23.00 ARGUMENTI II
KOPER^a^ ..^M
11.30 TENIS, FLUSHING MEADOVV / ponovitev; 18.50 TV
NOVICE: 19.00 TENIS, FLUSHING MEADOVV / nep. prenos;
22.00 TV NOVICE: 22.10 TENIS, FLUSHING MEADOVV / nep.
prenos; 23.00 AVTOMOBILIZEM, Posebna oddaja Grand
Prix Italije; 23.30 TENIS, FLUSHING MEADOVV / ponovitev
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJA II, dokumentarna serija;
10.40 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden;
11.00 TISKOVNA KONFERENCA: 12.00 HELLO AUSTRIA,
HELLO VIENNA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem
jeziku: 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 SESTANEK,
ponovitev: 13.25 TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
13.50 KAKO POETI UŽIVAJO ŽIVLJENJE (Jak basnikum
voni život - češkoslovaški film, 1987); 15.30 HIŠA V JERU-
ZALEMU, 14. del: 15.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI
KLUB: 15.40 SMRKCI, risanka; 15.55 AVGUSTA IN JAZ,
lutkovna igrica; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI,
risanka: 17.00 X-LARGE, oddaja za mlade z »X-Charts«;
18.30 FALCON CREST, Obup; 19.15 LOTO 6 iz
JEM; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.48 ŠPORT: 20.15 JA^
Paul Hoffmann - Grandseigneur nemško govor^
dališča ima veliko povedati o sebi, saj je kot
tako znan kot režiser in direktor Burgtheatra.: *^
VVALLV, opera Alfreda Catalanija; 23.30 DANCE »J
DEO, posnetek 2. mednarodne prireditve »Video
v francoskem Setu; 0.20 POROČILA
AVSTRIJA ll__^^
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK: 9.3« ^7*1
IN SVETA GORA, Zapis o mitih in medijih: lO-^" ,^1
KNJIŽNICE: 10.55 UMOR NA ORIENT EKSPRE^^pi
on the Orient Express - britanski film, 1974); 13',ji
DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence;
IZ AVSTRIJE: 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE: l^l* ,
SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu os' i
18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; »^uJ
AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU: 19.00 AV^''q^
NES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA   i
20.15 JAVNIH TOŽILCEV NE POLJUBIŠ
- ameriška komedija, 1986); 22.10 POROČILA, ^''^^Al
FINA MUTZENBACHER (Nemški film, 1970); ZS-«"
Odhod v smrt; 0.25 ŠPORT - POROČILA
^.riJSKI SPORED
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 27
SLOVENIJA lž====^M
,,6.10.55 in 15.10-0.35 teleteksttv slovenija; 8.50
JiOEO strani; 9.00 spored za otroke in mlade; Eva
plroci: nina in ivo: ivo fotograf, 7/8; 9.15 da ne bi
rolelo: učne težave našega šolarja; 9.35 medna-
RODNI folklorni festival folk art - uudska
glasbila; 10.00 utrip; 10.15 zrcalo tedna; 10.30 tv
Mernik; 10.45 video strani; 15.25 video strani; 15.35
eoVA ponovitev: Doktor Doogie Hovvser; 17.00 tv dnev-
2|k 1; 17.05 zdravo, ponovitev; 18.30 radovedni ta-
?fk karta; 18.45 čebelica maja; maja in mravue,
risana serija; 19.10 risanka; 19.15 tv okno, 19.30 tv
Snevnik 2; 19.55 vreme; 20.05 Nikola Čurčin: senti-
hfntalna zgodba, drama tv Beograd, 21.10 osmi dan;
^00 tv dnevnik 3; 22.20 pregled modernega bale-
TI' japonski butoh; 23.10 sova; alfred hitchcock
^p,M predstavua, srce mesta; 0.25 video strani
SLOVENIJA II——M
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 18.50
Celje: MEDNARODNI OBRTNI SEJEM, kronika; 19.00 ČLO-
VEK IZ TAUTAVELA, poljudnoznanstvena oddaja; 19.30 TV
pNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA;
21.00 SEDMA STEZA, oddaja o športu; 21.20 KARAVANA
ZAPRAVUlVČKOV: NOGOMETNI STADION, zabavnogias-
bena oddaja, 1/8; 22.00 IGRE BREZ MEJA: Francija, zabav-
na oddaja tv Beograd
HRVAŠKA I
9.45 POROČILA; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 30 LET ŠOLSKE
TELEVIZIJE: hrvaščina in hrvaška književnost; tuji jeziki;
12.00 POROČILA; 12.05 PREZRLI STE, POGLEJTE VELIKE
PUSTOLOVŠČINE, ponovitev; 12.55 DENAR; 14.45 PORO-
ČILA; 14.50 PROGRAM PLUS,. ponovitev; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 17.50 ARTENIJ IN
MATILDA, lutkovna igrica; 18.05 RADOST EVROPE, oddaja
za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA
V NEMŠČINI; 18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA; 19.15 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 M. KLOPČIČ, A. HIENG,
E. KOCBEK: ČRNA ORHIDEJA, drama tv Slovenija; 21.00
PARALELE, zunanja politika; 21.30 TV DNEVNIK 3; 21.50
POROČILA V ANGLEŠČINI; 21.55 PROGRAM PLUS: CHE-
ERS V SENCI KOBRE, CLIVE JAMES VAM PREDSTAVUA
PLAYBOY, 1/2; 0.05 POROČILA
HRVAŠKA II
19.30 DNEVNIK; 20.00 SVET ŠPORTA; 20.50 POROČILA^
20.55 MORJE, dokumentarna oddaja; 22.00 KINOTEKA: 01-
OCIARA
KOPER^g=^ M
12.30 TENIS, FLUSHING MEADOVV (ponovitev); 13.30
SPORTIME - Športni pregled; 13.45 TENIS, FLUSHING
MEADOVV (ponovitev); 16.30 SPORTIME - Športni pregled;
16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Arg.
prv.; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE, 20.00 VSE
O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET: GOLI TEDNA; 22.15 TV
NOVICE; 22.25 SPORTIME (Športni pregled); 22.30 SPEED-
VVEEK - Svet motorjev; 23.30 SPORTIME (Športni pregled);
23.45 NASLOVNICA; 24.00 GOLI OPOLNOČI; 00.15 OB RIN-
GU; 01.15 NOGOMET: GOLI TEDNA (ponovitev)
AVSTRIJA IE=^^M
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 SLIKA AVSTRIJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 JAVNIH
TOŽILCEV NE POUUBIŠ, ponovitev (Legal Eagles - ameri-
ški film. 1986); 13.20 POROČILA; 13.25 PRIMER ZA TOŽIL-
CA, ponovitev z odmevi gledalcev; 13.55 TEDNIK, ponovi-
tev; 14.15 FRED BASSET, risanka; 14.20 OČARUIVA JEAN-
NIE, serija; 14.45 ANGEL NA ZEMUi, Ti si zmagovalec;
15.30 Otroški program - ŠLUP Z ZELENE ZVEZDE, Cirkus
Lominotti, lutkovna serija; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20
5 X JAZ IN TI; 16.30 MINI SREČANJE; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI; 17.05 GUSARJI Z REKE SPREE, Bye bye, mama;
17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 FAL-
CON CREST, Pogrešan; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 21.08 KUHARSKI
MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 MAGNUM,
Ukanjen; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 ZANIMIVOSTI IZ
SVETA FILMA; 22.40 LJUBEZEN V HONGKONGU (Love in
a Fallen City - hongkonški film, 1984); 0.15 POROČILA;
0.20 MANNIX, Neslišni krik; 1.05 POROČILA
AVSTRIJA 11^
17.00 FRANCE A LA CARTE, 2. del: V deželi šampanjca
- Cfiampagna; 17.30 LIPOVA ULICA, Mešano; 18.30 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, Srčne zadeve, 18.30 VVURLITZER;
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53
VREME, 20.00 KULTURA; 20.15 TEKMECI NA DIRKALIŠČU,
8. del: Nevarna igra; 21.00 NOVO V KINU, filmi in njihove
zvezde; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALI-
TETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS
V SLIKI 2; 22.25 ISKANJE BOUŠEGA SVETA, Filozof Kart R.
Popper; 23.10 NOČNI STUDIO, Je država na koncu?; 0.10
POROČILA i
SLOVENIJA I:
5.35-12.15 in 14.00-23.30 TELETEKST TV SLOVENIJA;
J.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE:
ZGODBE IZ SKOUKE, 10. Oddaja; 9.30 PORTRETI ZNAN-
STVENIKOV: RENE DESCARTES; 10.00 BOJ ZA OBSTA-
NEK: V PARKU NI VEČ PROSTORA; 10.25 NEMŠČINA - AL-
LES GUTE, 13. lekcija, 11.00 SEDMA STEZA, oddaja o špor-
tu; 11.20 OSMI DAN; 12.05 VIDEO STRANI; 14.15 VIDEO
STRANI; 14.25 Celje: MEDNARODNI OBRTNI SEJEM, kroni-
ka; 14.35 TV MOZAIK: NEMŠČINA - ALLES GUTE, ponovi-
tev 13. lekcije; 15.05 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.35 SOVA,
ponovitev: ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, SR-
CE MESTA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 PORTRETI ZNAN-
STVENIKOV: RENE DESCARTES; 17.35 BOJ ZA OBSTA-
NEK: V PARKU NI VEČ PROSTORA. 18.10 ZLATA PTICA:
BEDIN IN BEDINA; 18.15 ZUGO IN NJEGOVA SENCA, 2. del
predstave SMG; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 P. Mugia. ZMAGA; 21.00
FESTIVALSKA NOČ GOSTOV MELODIJE MORJA IN SON-
CA PORTOROŽ '90, 1. del; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05
SOVA: DEKAMERON, SRCE MESTA; 23.20 VIDEO STRANI
- FRANCIJA, prenos; 19.00 OB OBISKU ERICA ERICSONA
V UUBUANI, oddaja o zborovski glasbi; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.00 GRADOVI: NEME PRIČE PRETEKLOSTI, 1/13;
20.35 ŽREBANJE LOTA; 20.30 GLASBENA ODDAJA; 21.05
TEME IN DILEME, kontaktna oddaja
HRVAŠKA 1=^
9.45 POROČILA; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 30 LET ŠOLSKE
TELEVIZIJE: Zgodovina in zemljepis; 12.00 POROČILA;
12.10 PREZRLI STE, POGLEJTE: PRIZORI IZ PRETEKLO-
STI; 12.40 SVET ŠPORTA; 13.30 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA
MOJA VRATA; 15.45 POROČILA; 15.50 PROGRAM PLUS,
ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 DRUŽINSKE TEME,
izobraževalna oodaja; 17.30 MALI SVET, oddaja za otroke;
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA, 18.45 ZNA-
NOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBA-
NJE LOTA; 20.05 POKRIJTE JI OBRAZ; 21.05 KONTAKTNA
ODDAJA; 23.05 TV DNEVNIK 3; 23.25 POROČILA V AN-
GLEŠČINI; 23.30 PROGRAM PLUS: MIDVA, V SENCI KO-
BRE, CLIVE JAMES VAM PREDSTAVUA PLAYBOY, 2/2;
1.40 POROČILA
ZABAVNI TOREK; 21.10 KO NI BlU PRIDNA; 22.45 VIDE-
OBOOM; 23.15 NOČNI PROGRAM KULTURE: EKRAN BREZ
OKVIRJA
12.30 SPEEDVVEEK - Svet motorjev; 13.30 SPORTIME
- Športni pregled; 13.45 NOGOMET: GOLI TDNA (ponovi-
tev); 15.30 OB RINGU (ponovitev); 16.30 SPORTIME
- Športni pregled; 16.45 VVRESTLING SPORTIME; 17.30
NOGOMET, Angl. prv.: EVERTON - ARSENAL; 19.00 ODR-
TA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU;
20.30 OB RINGU L- posebna oddaja; 22.15 TV NOVICE;
22.25 SPORTIME (Športni pregled); 22.30 BASEBALL MLB;
23.30 SPORTIME - Športni pregled; 23.45 NASLOVNICA;
24.00 GOLI OPOLNOČI; 00.15 OB RINGU - posebna oddaja
(ponovitev)
SLOVENIJA II
16.10 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 17.00 Cetinje; EVROP-
SKA SUPER LIGA V NAMIZNEM TENISU: JUGOSLAVIJA
HRVAŠKA II:
16.50 TEST; 17.00 Cetinje: NAMIZNI TENIS, EVROPSKA
SUPER LIGA: Jugoslavija - Francija; 19.30 DNEVNIK; 20.00
AVSTRIJA\——^^m
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE: 10.00 ŠOLSKA TV;
10.30 KAKO POETI UŽIVAJO ŽIVUENJE, ponovitev; 12.10
ŠPORT V PONEDEUEK, ponovitev; 13.05 POROČILA;
13.15 Ml, ponovitev; 13.45 ZAČIMBE ŽIVLJENJA, Muškat;
14.10 NEPOVABUENI GOSTI; 14.20 OČARUIVA JEANNIE.
Vzgoja je otročja igra; 14.45 ANGEL NA ZEMLJI, Ljubezen
je nebeška moč; 15.30 Otroški program; 15.35 TUDI HEC
MORA BITI; 16.00 AM, DAM. DES; 16.20 NASVET PO ŽICI,
ORF-ov servis za otroke; 16.30 MINI ČAS V SLIKI; 17.05
TOLPA Z DRUGE STRANI ZIDA; 17.55 GULLIVERJEVA PO-
TOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Izobčen in
pozabljen; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: TONG TA-
NA, 2.-zadnji del potovanja v notranjost Bornea; 21.00 TV
KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 RALLY, 7. del: Dediči; 22.00
POGLEDI S STRANI; 22.10 HOVVARD .. ŽIVALSKI JUNAK
(Hovtrard the Duck - ameriški film, 1985); 23.55 POROČILA;
0.00 MANNIX, Eden mora umreti; 0.45 POROČIU
AVSTRIJA 11^
17.00 ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, Babica pred sodiščem, 18.30 VVURLIT-
ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ZABAVNA ODDAJA;
21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJI-
NE, oddaja zunanjepolitične redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2;
22.25 KLUB 2; POROČILA
SLOVENIJA II
8.35-11.45 in 15.05-23.50 TELETEKST TV SLOVENIJA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE:
ŽIV ŽAV; 9.45 Nikola Čurčin: SENTIMENTALNA ZGODBA,
drama TV Beograd; 10.45 P. Mugia: ZMAGA; 11.35 VIDEO
STRANI; 15.20 VIDEO STRANI; 15.30 SOVA, ponovitev: DE-
KAMERON. SRCE MESTA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 OB
500-LETNICl IDRIJE, dokumentarna oddaja; 17.45 PO SLE-
DEH NAPREDKA; 18.15 ZBIS: JUŽNI KRIZ; 18.30 ČAROBNI
KOVČEK; 19.05 RISANKA, 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 20.05 FILM TEDNA: MORNAR 512,
francoski film; 21.40 GLASBENA PARADA RADENCI '90:
JAZZ ORKESTER RTV BEOGRAD: 22.00 TV DNEVNIK 3;
22.25 SOVA: ALF. SRCE MESTA; 23.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA IIK
17.00 SATELITSKI PROGRAM - posivubni pr.tnobl.
18.20 Celje: MEDNARODNI OBRTNI SEJEM, kronika; 18.30
SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 19.00 ZDRAVILA, izobraževalna
oddaja, 1/7; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 NE-
KAJ NOVEGA, NEKAJ STAREGA, glasbena oddaja; 20.55
Belfast: KVALIFIKACIJE ZA EP V NOGOMETU '92: SEVER-
NA IRSKA - JUGOSLAVIJA, prenos; 22.50 SVET POROČA;
M£0 SP V PADALSTVU LE£iCE. reportaža (do 0.10).
HRVAŠKA 1"^
9.45 POROČILA; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 30 LET ŠOLSKE
TELEVIZIJE: Spored za male šolarje; Likovna in glasbena
umetnost; 12.10 PREZRLI STE, POGLEJTE: OPERNE
ZGODBE; 13.10 EKRAN BREZ OKVIRJA; 14.45 POROClU;
14.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 PROMET: ŽELEZNICA VČERAJ, DANES IN JUTRI,
izobraževalna oddaja, 1/3; 17.50 BENJI, SAX IN MALI
PRINC, ameriška nanizanka za otroke, 11/13; 18.20 ŠTEVIL-
KE IN ČRKE; 18.40 POROČIU V NEMŠČINI; 18.45 POTO-
PIS; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 MODERNI
ČASI, oddaja o filmu in ŠKRJANČEK NA ŽICI; 22.45 TV
DNEVNIK 3; 23.05 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.10 PRO-
GRAM PLUS: CHEERS, V SENCI KOBRE, PORTRETI: VVIN-
STON CHURCHILL, KONCERT; BORIS NOVKOVIČ; 1.20
POROČILA
HRVAŠKA II
19.30 DNEVNIK; 20.00 GLASBENA ODDAJA; 20.15 POROČI-
LA; 20.50 Belfast: NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 92:
Irska - Jugoslavija; 22.45 ZNANSTVENI FORUM
KOPER^^^^—»
12.30 JUKE BOX; 13.00 RAZISKOVALNA BAZA; 13.30
SPORTIME - Športni pregled; 13.45 OB RINGU - posebna
oddaja (ponovitev); 15.30 BASEBALL MLB (ponovitev);
16.30 SPORTIME - Športni pregled; 16.45 VVRESTLING
SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET Angl. prv.: VVIMBLEDON
- LIVERPOOL; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE-
20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 U. S. A. ŠPORT: FOOT-
BALL NFL; 22.15 TV NOVICE; 22.25 SPORTIME - Športni
pregled; 22.45 NOGOMET: ŠKOTSKA - ROMUNIJA, za Evr.
prv. '92; 00.30 SPORTIME - Športni pregled; 00.45 NA-
SLOVNICA; 00.55 OB RINGU
AVSTRIJA
9.00 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 TEKMECI NA
DIRKALIŠČU, 8. del: Nevarna igra, ponovitev; 11.15 NEIZ-
PROSNA, A PRISRČNA, Dvojnica; 12.00 1000 MOJSTRO-
VIN, Hugo von der Goes: Čaščenje kraljev; 12.10 REPORTA-
ŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.00 POROClU; 13.10 Ml, pono-
vitev; 13.40 VSAKDANJE ZGODBE. Počitnice v kampingu;
14.20-OČARUIVA JEANNIE, serija; 14.45 ANGEL NA ZEM-
UI, serija; 15.30 Otroški program; 15.35 DUCK TALES
- NOVO IZ RAČJE HIŠE, Zlata mrzlica, risanka; 16.00
ZMAJČEK, lutkovna igrica; 16.25 DOBRO POGLEJ; 16.30
GUSBENA DEUVNICA; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05
TOLPA Z DRUGE STRANI ZIDA, 2.-zadnji del; 17.55 GULLI-
VERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST,
Tvegane igre; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 NI TRUPLA BREZ LILLI,
kriminalna komedija Jacka Popplevvella; 21.55 POGLEDI
S STRANI; 22.05 VOJNO SODIŠČE (Nemški film, 1959);
23.25 MANNIX, Nevarnost za Kellyja Greena; 0.10 PORO-
ClU ,
AVSTRIJA ll===-
17.00 GRADITI, STANOVATI, ŽIVETI, 2. del: Graditi z občut-
kom; 17.30 ZEMLJA IN LJUDJE; 18.00 TRI IZ OKREPČE-
VALNICE, Veliki načrt; 18.30 VVURLITZER; 18.55 ŠPORT:
NOGOMET - KVALIFIKJVCIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO.
Faroer Inseln - Avstrija, iz Landskrone, Švedska; 20.50
NAŠ ŠEF JE ŽENSKA, 1. del: Preizkušnja moči; 22.30 PO-
ROČIU; 22.35 Teleskop: PROSTITUTKI - GUSNO IN LE-
POTICE NOČI; 23.25 JOUR FIXE. Kulture krize Rusije; 0.25
POROČIU
SLOVENIJA lEZTE^^-
8.35-12.05 in 14.25~0.15 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN M UDE; 9.25
OTROK IN ŠOU; 9.55 KRUH SKOZI STOLETJA: KRUHA IN
IGER, 2/5; 10.30 »MUZZY IN GONDOUND«, angleščina za
najmlajše, 1/20; 10.40 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 11.10
ZAKON V LOS ANGELESU; 11.55 VIDEO STRANI; 14.40
VIDEO STRANI; 14.50 Celje: MEDNARODNI OBRTNI SE-
JEM, kronika., 15.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU, ponovitev;
15.30 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.00 SOVA, ponovitev: SRCE
MESTA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ŠOLSKA TV: OTROK IN
ŠOU, 2/4:17.35 KRUH SKOZI STOLETJA, 2/5; 18.10 »MUZ-
ZY IN GONDOLAND«, angleščina za najmlajše, 1/20; 18.25
RISANKA; 18.35 ČUDEŽNA LETA, 19.00 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 20.05 O. Osetinski-L. Nehorošev: MIHAJLO
LOMONOSOV; 21.25 TEDNIK; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50
SOVA: VSE RAZEN UUBEZNI, SRCE MESTA; 0.05 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
UUBUANA; 19.00 ALO, ALO; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
ŽARIŠČE; 20.30 ODUGALIŠČE JEDRSKIH ODPADKOV, 2.
- zadnji del poljudnoznanstvene oddaje; 21.00 MALI KON-
CERT NAGRAJENCEV 19. TEKMOVANJA : UČENCEV IN
ŠTUDENTOV GLASBE SLOVENIJE: simfonični orkester
srednje jlasbene in baletne šole Ljubljana; 21.10 AFERA
PRISLUŠKOVANJA, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 21
6; 21.40 VEČERNI GOST: PROF. DR. SILVESTER KOPRIVA;
22.25 SVET NA ZASLONU; 22.55 TENIS: Seleš-Sanches.
posnetek iz Novega Sada (do cca 0.30)
HRVAŠKA I!
9.45 POROČIU; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 30 LET ŠOLSKE
TELEVIZIJE: naravoslovne znanosti; 12.00 POROČIU;
12.10 PREZRLI STE, POGLEJTE: POLETNI DAN V STINICI;
13.10 ŠKRJANČKI NA VRVICI; 14.45 POROČIU; 14.50 PRO-
GRAM PLUS, ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 IZO-
BRAŽEVALNA ODDAJA; 17.50 MAJSKE IGRE, oddaja za
otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČIU
V NEMŠČINI; 18.45 EKOLOŠKI PRSTAN, dokumentarna
oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 SPEK-
TER, politični magazin; 21.05 ZABAVNOGUSBENA ODDA-
JA; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.25 POROČIU V ANGLEŠČINI;
22.30 PROGRAM PLUS: ALF, V SENCI KOBRE, POPOTO-
VANJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, potopis, PORTRETI:
VVINSTON CHURCHILL; 0.40 POROClU
HRVAŠKA M^^^^^™
19.30 DNEVNIK; 20.00 TENIS: M. Seleš - A. Sanchez. pre-
nos; 21.30 POROČIU; 21.35 V GORI RASTE ZELEN BOR
KOPER ^^^^^^^^
12.30 JUKE BOX; 13.00 RAZISKOVALNA BAZA; 13.30
SPORTIME (Športni pregled); 13.45 U. S. A. ŠPORT - FO-
OTBALL NFL (ponovitev); 15.30 OB RINGU (ponovitev);
16.30 SPORTIME (Športni pregled); 16.45 VVRESTLING,
SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET: ŠKOTSKA - ROMUNIJA, za
Evr. prv. '92 (ponovitev); 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD
STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 »VELIKI TE-
NIS«; 22.15 TV NOVICE; 22.25 SPORTIME (Športni pre-
gled); 22.30 NOGOMET: EVROPSKI GOLI; 23.30 SPORTIME
- (Športni pregled); 23.45 NASLOVNICA; 24.00 GOLI
OPOLNOČI; 00.15 TENIS, ATPTOUR; 01.15 -VELIKI TENIS«
/ ponovitev
AVSTRIJA 1=-^       ^
9.00 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 ZEMUA IN UUDJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV;
10.30 VOJNO SODIŠČE, ponovitev (Nemški film, 1959);
11.50 RAJI ŽIVALI, Morske kače; 12.15 KLUB ZA SENIORJE.
ponovitev; 13.00 POROČIU; 13.10 Ml, ponovitev; 13.45
ZAČIMBE ŽIVUENJA, Curty; 14.05 SKRINJA S STARO ŠA-
RO, Larry v Kunfgunistanu, burteska z Larryjem Semonom.
ČB; 14.20 OČARLJIVA JEANNIE, serija; 14.45 ANGEL NA
ZEMLJI, serija; 15.30 OTROŠKI PROGRAM; 15.35 PERRI-
NE, risana serija po romanu Brezdomci Hectorja Malota;
16.00 AM, DAM, DES; 16.20 USPEŠNICE IN NAPOTKI; 16.55
MINI ČAS V SLIKI, 17.05 ZLATI DEŽ, 1/7 del danske otroške
nadaljevanke; 17.30 MINI LEKSIKON; 17.55 GULLIVERJEVA
POTOVANJA, 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Eksplozija;
19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME;
20.00 ŠPORT; 20.15 SHOVV MIX - POZOR, KAMERA, novo
zgodbe s skrito kamero; 21.45 KULINARIKA; 21.50 POGLE-
DI S STRANI; 22.00 Videoteka: JEKLENA MREŽA, Hiša;
23.25 POROČIU; 23.30 IN BOG JE USTVARIL ŽENSKO (Et
Dieu crea lafemme - francoski film. 1956); 0.55 POROClU
AVSTRIJA II —^
17.15 OSVAJANJE NEBA, 1. del: Pionirji; 18.00 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LO-
KALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE; 21.45 Spek-
trum: FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH, reportaža; 22.05
ČAS V SLIKI 2; 22.25 KAVARNA CENTRAL, z gradu Stainz
na Štajerskem; FILM PO ŽEUI; POROČIU
SLOVENIJA I ^
?;3S-11.45 in 14.10-0.45 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
^'DEO STRANI; 9.00 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE: ČUDNA
^OSIUKA, 3. del lutkovne igrice; 9.10 DELFIN FLIPPER,;
»•30 ODUGALIŠČE JEDRSKIH ODPADKOV, 2.-zadnji del
^liudnoznanstvene oddaje; 10.00 AFERA PRISLUSKOVA-
!^A, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 2/6; 10.30 O. OSE-
riNSKI-L. NEHORŠEV: MIHAJLO LOMONOSOV, sovjetska
jadaljevanka, 4/9; 11.35 VIDEO STRANI; 14.25 VIDEO
^fRANl; 14.35 SVET NA ZASLONU, ponovitev; 15.05 ZA-
I SCE, ponovitev; 15.35 SOVA, ponovitev: VSE RAZEN
^^BEZNI, SRCE MESTA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TED-
li";' ponovitev; 18.10 GRADOVI: ponovitev; 18.40 PET PRI-
JATEUEV: LETAU V VIHARNI NOČI, 19.05 RISANKA;
'»•15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
^•^CALO TEDNA; 20.20 V 80 DNEH OKOLI SVETA, angleška
°?^umentarna serija, 6/7; 21.15 ZAKON V LOS ANGELESU;
f-00 TV DNEVNIK 3, VREME. 22.20 SPOMINI NA OČETA
^''^ERSKEGA VINOGRADNIŠTVA NADVOJVODO JANE-
22.35 SOVA: DRUŽINSKE VEZI, CIKLUS FILMOV JOH-
S^pPRANKENHEIMERJA: VNOVIČ ROJENI; 0.35 VIDEO
^LOVENIJA M M
m;1°i^EGlONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
BEi ,   ^- "''^'-E M; 19.00 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAM-1
MAREU, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ-1
ČE; 20.30 KULTURA VINA - VVEINKULTUR; 21.15 VELIKI
DIRIGENTI: KARAJAN V SALZBURGU; 22.40 VPRAŠAJTE
ZIS; 23.40 SP V PADALSTVU LESCE, reportaža; 0.00 SATE-
LITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (DO 1.30)
HRVAŠKA II
9.45 POROČIU; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 30 LET ŠOLSKE
TELEVIZIJE: SPORED ZA UČENCE IN UČITEUE; 12.00
POROČILA; 12.10 PREZRLI STE, POGLEJTE: USSIE SE
VRAČA; 14.45 POROČIU; 14.50 PROGRAM PLUS, ponovi-
tev; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 ZNANSTVENI FORUM;
17.50 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČIU V NEMŠČINI; 18.45
TAKSI; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 J. LE
CARRE: POPOLNI VOHUN; 21.00 FESTIVAL ZABAVNE
GUSBE SPLIT '90: VICE VUKOV; 21.45 ODDAJA O KULTU-
RI; 22.45 TV DNEVNIK 3; 23.05 POROČIU V ANGLEŠČINI;
23.10 PROGRAM PLUS: DRAGI JOHN, AVTOŠTOPAR, SAN-
TA BARBARA, KULT MESTA; 1.20 POROČIU; 1.25 EKS-
TRA PROGRAM PLUS: PARAUX, dokumentarna serija (do
2.25)
HRVAŠKA II^^^^^^M
19.30 DNEVNIK; 20.00 SKRIVNOSTI BRATSTEV - SVO-
BODNI ZIDARJI, 2/3 del; 20.50 POROČIU; 21.15 VPRAŠAJ-
TE SIV; 22.15 RETROSPEKTIVA FILMOV A. MARKSA: MOR-
JE; 22.35 ZDAJ SI ODRASEL FANT
KOPER^----
12.30 NOGOMET: EVROPSKI GOLI (ponovitev); 13.30
SPORTIME (Športni pregled); 13.45 »VELIKI TENIS« (pono-
vitev); 15.30 TENIS - ATP TOUR (ponovitev); 16.30 SPOR-
TIME (Športni pregled); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT;
17.30 NOGOMET, Špansko prv.: BARCELONA - VALEN-
CIA; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIšče; 20.00 VSE
O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET, Nemško prv.: KAISER-
SUUTERN - NUREMBERG / pos. prenos.; 22.15 TV NOVI-
CE (Športni pregled); 22.25 SPORTIME (Športni pregled);
22.30 »ASSIST«; 23.30 SPORTIME (Športni pregled); 23.45
NASLOVNICA; 24.00 GOLI OPOLNOČI; 00.15 OB RINOU;
01.15 NOGOMET, Nemško prv. (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 IN BOG JE USTVA-
RIL ŽENSKO, ponovitev (Et Dieu crea la femme - francoski
film, 1956); 12.00 DOMAČE REPORTAŽE, ponovitev; 13.30
POROČILA; 13.40 VEVEY, portret mesta ob Ženevskem
jezeru; 13.45 DAUNA OBZORJA (The Far Horizons - ame-
riški film, 1955); 15.30 Otroški program; 15.35 INŠPEKTOR
GADGET, risanka; 16.00 DAM, DAM, DES; 16.20 ŠPORTNA
ABECEDA, Jahanje; 16.40 5 X TI IN JAZ, pregled programa;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ŠPORTNIK GOFFY, risanke
VValta Disneya; 17.30 MINI KVIZ; 17.55 GULLIVERJEVA PO-
TOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Črepinje; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 DERRICK, Čustveni prepad; 21.20 NAŠ ŠEF
JE ŽENSKA, 2. del: Zbodljaj v osje gnezdo; 22.10 POGLEDI
S STRANI; 22.20 TRAILER, oddaja za ljubitelje filma; 22.50
RIO GRANDE (Ameriški vestern, 1950); 0.35 MANNIX, Prija-
telj o imenu Charlie; 1.20 POROČIU
AVSTRIJA II
16.25 BORZNA POROČIU; 16.40 MOSELBRUCK, Vinski
škandal; 17.30 SREČANJE Z NARAVO, oddaja o živalih
v sodelovanju z WWF; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE,
serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
NA ZAHODU JE VZŠLO SONCE, Kaj je ostalo od Ataturka;
21.00 MEDIJ, radijske in televizijske zgodbe; 21.20 KOM-
PAS, evropski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT;
22.50 LETEČI CIRKUS MONTYJA PYTHONA, prenos z Ars
Electronica 1990; 23.15 DIGITALNE SANJE, Ars Electronica
1990; 23.25 KEPLERJEV SEN, fantastična opera z glasbo in
lunarno astronomijo; 0.00 HOTEL PAMPINO, Ars Electroni-
ca 1990; 0.10 KATINKINA PESEM, za flavto in elektronsko
glasbo; 0.45 LINZ - PRIX ARS EELECTRONICA, Vsakolet-
no srečanje računalniških umetnikov - letos sodeluje 682
umetnikov iz 31 držav; 1.00 SANJE O KOZMOSU, odlomki iz
predstav Kepler's Last Dream Frances Marie Uitti, Le syste-
me du monde - Zgodba imaginarne kozmologije Sergea
Dutrieuxa in Michela Rostaina in Golemi Richarda Teitelba-
uma.; 1.00 HIPERMATI IN CIBERPUNKI, Zbogom TV - Vir-
tual Reality je prihodnost, pravijo prognostiki
28. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990

PRIREDITVE
V Kulturnem domu v Šentvidu pri Grobelnem j do
nedelje, 9. septembra odprta razstava domače obrti, kuli-
narike in likovnih del likovne sekcije ŽPD France Pre-
šern.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do 19. septem-
bra odprta razstava ovitkov različnih zvrsti knjig.
V galeriji Mozaik v Celju do 22. septembra razstavlja
svoja dela akademska slikarka Grace Renci-Kantušer. Sli-
karka ustvarja olja na platnu, grafike, akvarele in patele.
V razstavnih prostorih Muzeja Revolucije še do sredine
septembra gostuje razstava Trgovina v Celju.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, 6.
septembra ob 20. uri večer opernih arij. Nastopili bodo
Norina Radovan, Alenka Dernač-Bunta, Igor Filipovič,
Franc Javornik in Igor Švara. Izvajali bodo dela Verdija,
Puccinija, Bizeta, Masseneta in Smetane.
V Mozirju bo jutri, v petek 7. septembra ob 16. uri
uradna otvoritev mednarodne razstave cvetja »Cvetje
Evrope«. Razstava bo odprta do ponedeljka, 10. septem-
bra, vsak dan do 22. ure.
V parku v Rogaški Slatini bo v soboto, 8. septembra
nastop folkornih skupin.
V Savinjskem gaju v Mozirju bo v soboto, 8. septembra
ob 18. uri nastop pevskih zborov, ob 21. uri pa bodo
pripravili ognjemet.
V MKC Kljubu bo v soboto, 8. septembra ob 21. uri
koncert skupine Strelnikoff.
C Kulturnem domu v Grobelnem pri Šentvidu bo
v nedeljo, 9.. septembra ob 18. uri poletno gledališče
Šmartno ob Paki predstavilo igro Josipa Jurčiča Deseti
brat v režiji Bogomirja Verasa. Igro bodo izvedli združeni
gledahščniki občine Velenje, mešani pevski zbor Svoboda
iz Šoštanja in šaleška folklorna skupina Koleda.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 11.
septembra ob 20. uri vokalni koncert ljubljanskega okteta.
V dvorani glasbene šole v Celju bo v četrtek, 13. sep-
tembra ob 19.30 uri koncert sopranistke Michiko Kobay-
ashi in pianista Bruna Petrischeka. Izvajala bosta dela
Hirote, Yamade, Mozarta, Schuberta, Brahmsa in Stra-
ussa.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v četrtek. 13.
septembra ob 20. uri koncert Tria Lorenz in mezosopra-
nistke Eve Novšak-Houška. Predstavili bodo dela
Haydna, Brahmsa, Beethovena, Ramovša in Dvoraka.
PAPILLON
trgovina z metražnimi tkaninami
Zidanškova 1 a - Celje
(Friderikov atrij)
telefon: 29-596
OBIŠČITE NAS NA OBRTNEM SEJMU!
Ponudili vam bomo veliko izbiro jesenskih tkanin
po izredno ugodnih cenah.
Posebna ugodnost - kilogramska prodaja.
Za zahtevnejše pa imamo v naši trgovini
v Zidanškovi ulici v Celju pestro ponudbo
najmodernejših tkanin za jesen in zimo.
Za vas smo pripravili tudi bogato izbiro gumbov,
sukancev in modnih dodatkov.
TRŽNICA
Celjska tržnica je dobro za-
ložena z zelenjavo, sadjem in
mlečnimi izdelki. Pojavile so
se sveže smokve. Cene pa so
sledeče:
ZELENJAVA: cvetača 20 do
40 dinarjev, čebula 15 do 25
dinarjev, česen 50 do 60 dinar-
jev, fižol v stročju 20 do 30 di-
narjev, fižol v zrnju 40 do 50
dinarjev, krompir 8 do 12 di-
narjev, korenje 15 dinarjev, ku-
mare 10 do 20 dinarjev, kuma-
rice za vlaganje 20 do 30 dinar-
jev, ohrovt 20 do 30 dinarjev,
pesa 15 do 20 dinarjev, peter-
šilj 50 dinarjev, paradižnik 7 do
20 dinarjev, paprika 12 do 25
dinarjev, radič 20 do 30 dinar-
jev, glavata solata 25 do 40 di-
narjev, endivja 20 do 30 dinar-
jev, špinača 30 do 50 dinarjev,
presno zelje 20 dinarjev, kislo
zelje 30 dinarjev, repa 20 dinar-
jev, malancani 20 do 25 di-
narjev.
SADJE: breskve 16 do 25 di-
narjev, banane 25 do 40 dinar-
jev, grozdje 25 do 35 dinarjev,
hruške 15 do 25 dinarjev, jabol-
ka 10 do 20 dinarjev, limone 35
dinarjev, pomaranče 35 dinar-
jev, sveže slive 12 do 16 dinar-
jev, sveže smokve 40 dinarjev,
lubenice 12 do 15 dinarjev.
MLEČNI IZDELKI: maslo
50 dinarjev, skuta 40 dinarjev,
smetana 40 dinarjev, kaj mak
200 dinarjev, srbski sir 100 di-
narjev.
Za eno jajce morate odšteti
1 do 2 dinarja.
Vse udeležence v prometu obveščamo, da se v petek, 7. 9. 1990 pričenja v Celju
Mednarodni sejem obrti, ki bo trajal do nedelje, 16. 9. 1990. Zaradi omenjene
prireditve bo potrebno prometni režim v Celju spremeniti. Po Dečkovi cesti,
Opekarniški cesti. Cesti na Dobrovo, Vrurjčevi ulici in Ul. VIII. Črnogorske brigade
bo promet v času sejma za vsa vozila potekal enosmerno, med 8. in 20. uro. Za
obiskovalce sejma bodo urejena parkirišča na dvorišču »LIK« Savinje, Libele,
travnik ob Cesti na Dobrovo, ter Aero ob Dečkovi cesti.
Spremenjeni prometni režim bo označen z ustrezno prometno signalizacijo. Vse
udeležence v prometu pa naprošamo, da se ravnajo po navodilih redarjev in
miličnikov, ki bodo skrbeli za red in varnost v prometu.
URNIK MAŠ
V cerkvi Sv. Danijela v Ce-
lju so maše vsak dan ob 6., 7. in
zvečer ob 18.30 uri, od 1. junija
dalje pa so večerne maše ob 19.
uri. Ob nedeljah so v tej cerkvi
maše ob 6., 7., 8., 9. (takrat je
istočasno maša tudi v Marijini
cerkvi, na Trgu V. kongresa
v Celju), ob 10., 11.30 in ob 19.
uri.
V cerkvi Sv. Duha v Celju je
maša vsak dan ob 19. uri, ob
nedeljah pa še ob 8. in 10. uri.
V cerkvi Sv. Cecilije, na
Bregu v Celju so poleti maše
ob delavnikih ob 8. in 18. uri,
ob nedeljah pa ob 6.30, 8. in 9.
uri, ob 10.30 je maša v cerkvi
v Tremarjah, ob 18. uri pa zo-
pet v cerkvi Sv. Cecilije. Patri
kapucini upravljajo tudi cer-
kev na Miklavškem hribu, kjer
so maše le občasno, zato po-
sebnega urnika ni, upravljajo
pa tudi cerkev na Svetini, kjer
so ob sobotah maše ob 8., ob
nedeljah pa ob 10.30 uri.
Laško - ob ponedeljkih, sre-
dah in petkih so maše ob 7., ob
torkih, četrtkih in sobotah ob
19., ob nedeljah so ob 7., 9. in
10.30 ter ob praznikih ob 7.,
10.30 in 19. V Rečici pri La-
škem so maše ob nedeljah ob
10.30. Pozimi se urnik nekoli-
ko spremeni, kar pomeni, da
so večerne maše kakšno uro
prej.
Zreče - maše so vsak dan ob
6.30 in ob 19. (do oktobra, nato
pa se večerne maše postopoma
prilagajajo krajšemu dnevu,
tako so najprej večerne maše
ob 18. in pozimi ob 17.). Ob
nedeljah so maše ob 7., 9. in
10.30 ter na Brinarjevi gori ob
sredah ob 8. ter vsako tretjo
nedeljo v mesecu ob 10.30.
Vojnik - maše so vsak dan
ob 7., ob nedeljah pa ob 6.30,
8.30,10.30 in ob 18. ter v cerkvi
Device Marije vsako soboto ob
7.30.
Strmec - maše so vsak dan,
vendar včasih ob 7. včasih ob
19. ob nedeljah pa ob 7. in 10.30
ter v Lembergu vsako nedeljo
ob 9., razen prve nedelje v me-
secu.
Frankolovo - maše so vsak
dan ob 8. ob nedeljah pa ob
7.30 in 10.
Dobrna - maše so ob delav-
nikih ob 7. in 18. (v zimskem
času ob 17.), ob nedeljah in
praznikih pa ob 7., 10. in 18.
Rimske Toplice - maše so
med tednom ob 7., ob nedeljah
pa ob 7. in 10.30 ter v Šmiklav-
žu nad Laškim ob nedeljah ob
9- .
Šentjur - maše so vsak dan
ob 7., ob nedeljah pa ob 7., 9. in
19. ter ob nedeljah tudi v cerk-
vi Sv. Ahaca ob 10.30.
Sladka gora - maše so vsak
dan ob 7.30, občetrtw^
ob nedeljah pa ob 7 iV,'*^
v cerkvi Sv. Miklavž i:',
bergu ob nedeljah Ob
Sladka gora - maš/
dan ob 7.30, ob četrtk^K^'
ob nedeljah pa ob 7 [1 ^'
ter   v   cerkvi   Sv Miu'
v Lembergu ob nedeli.^
Rogaška Slatina
vsak dan ob 6.30 ter v r
Sv. Ane ob 17., ob n^Zk
oh 8.30, 10. in 19. ter, 1=
Sv.Aneobll.
Grobelno - maše sn
dan ob 7. ter ob nedeliJv
in 10.
Žalec - maše so vs;.j,
7., ob sobotah ob 7. m j
nedeljah ob 6.30, 8., lo''
praznikih ob 7., 10. in 19-vj
pomaknemo urine kaJj
jesenski čas so večerni
ob 18. ^
Gotovlje - maše so vb
ob 7., ob praznikih paj^
oziroma pozimi ob 17. |
deljah so maše ob 7. in
vsako prvo nedeljo v n
ob 10. pri podružnici Sv,
zato je takrat v župnijsk
vi maša namesto ob 10. j
Petrovče - maše so ^
ob 7. in 19. ter ob ned(
6.30, 8., 9.30.
Teharje - maše so.ol
deljkih, torkih in sreda
uri, ob sobotah ob 18.3
mi 17.30) in ob četrtki!
botah ob 7. uri pri pod
Sv. Lovrenca v Kompo
nedeljah ob 7. in 9. uri vi
ski cerkvi, ob 10.30 uriv|
družnici   Sv. Lovrenca '
praznikih so maše ot
18.30 uri (pozimi 17.3
Sv. Lovrencu pa ob 17. n
ob 16.) uri.
DR TAMI,
tapetništvo-
mizarstvo Ceije d
razpisuje dela in nalol
za nedoločen čas s mk
delovnim časom in ^
3 mesečno poskusno
dobo, J
tehnologa 'w
mizarskega ob«
Pogoji: višja ali H
strok. izob. lesne srfl
3 ali 5 let delovnih is
na enakih ali podobfl
lih oz. nalogah.     %
Pisne ponudbe s priložen
mi dokazili o izpolnjevani
razpisnih pogojev najia
didati pošljejo na našla
TAMI CELJE, Kosova«
v 15 dneh od dneva ra^
Borza dela
Delovna organizacija_Občina Prosta dela in naloge__^
Skupščina občine Žalec gradbeni inšpektor in \ni9^
ceste (str. izp.)
Denter za socialno delo Žalec dipl. psiholog (strok, izpi')
Srednja tehnična šola Celje učit. angl. in nemš. jez.
N^aršala Tita
Lik Savinja . Celje tehnolog razvoja in tehnoi
Zdravilišče    Rogaška Šmarje vod. posl. en. Polnilnica
Slatina
Srednja kmet. živil, šola Celje prof. angl. jezika ^
Dsnovna šola Šmarje učit. razr. pouka na šd'
vrh
Skupščina občine Žalec inšpektor II
Srednja kmet. živil, šola Celje učit. strok, predmetov vr^
djarstva in vinogradništva
Osnovna  šola  Ljubo Žalec specialni pedagog
Mikoš
Osnovna  šola  Ljubo Žalec učitelj teh. pouka (dop
Mikoš spec. pedag. in strok.
mesecev ,j(
Osnovna šola XIV. div. Celje pouč. mat. na predmet.*
Dobrna izobrazba in ust. zn. mat'
Centerza varstvo in de- Celje vzgojitelj
lo Golovec
Elektrokovinar Laško vodja priprave dela
Osnovna   šola   Peter Žalec pred. učit. mat. fiz.
Šprajc-Jur 1^
Tekstilna tovarna Pre- Žalec komer, preds. za podr-
bold nije
Sred. kmet. živil, šola Celje inštruktor kuhanja    .  J
Sred. kmet. živil, šola Celje inštr. za smer vrtnar ali si ^
Sred. kmet. živil, šola Celje inštr. za praktični pouk ^
Biroservis - Dibetec S. Konj. serviser
Gostilna »Zeleni gaj« Žalec kuharica
Gotovlje
Gostilna »Zeleni gaj« Žalec pomožna dela
Gotovlje gv)
Osnovna šola Pranja Celje hišnik kurjač (11 mesei'
Vrunča Hudinja a)
Sedminek Karel Sliko- Žalec pom. slik. dela (2 mesec
pleskarstvo Podlog 33/a
Pilko Slavica Žalec čiščenje posl. prostore
Steklarna B. Kidrič Ro- Šmarje čistilka sanitarij
gaška Slatina

6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 29
JO v KINO
mm DRUŠTVO MR-
l^gŠNIKOV-ameriški
I g. ne SLIŠIM, in NE
l^'- ameriški film
NION
:TY BLUE - fran-
fercESARSTVO SON-
f jpieriški film
KiRKA KENONBAL ii.
r.meriški film
''"o   VONJ GOLEGA
ameriški film
jGNJENE ULICE
t^^' film
pOJNOST - ame-
^gUD spencer V AK-
italijanski film
['^'ameriški NINJA
briški film
\ do 10. 9.: SICILIJA--
[-ameriški film
od 11. 9.: BATMAN - ameri-
ški film
Mladinski program
od 7. 9. do 10. 9.: DALEČ
V PRIHODNOSTI - ameri-
ški film
KINO VOJNIK
9. 9.: BATMAN - ameriški
film
KINO ŠENTJUR
8. 9.: VOZNIŠKO DOVO-
LJENJE - ameriški film
KINO ŠMARJE
6. 9. in 9.9.: BESNILO - ame-
riški film
7. 9. in 8. 9.: ROJEN 4. JULI-
JA - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
6. 9. in 7. 9.: SMRTONOSNI
PLES - ameriški film
8. 9. in 9. 9.: LJUDSTVO VE-
SOLJA - ameriški film
10. 9. in 11.9.: GLEJ KDO TO
GOVORI - ameriški film
KINO VELENJE
6. 9. in 7. 9.: GRDE SANJE
- ameriški film
8.9. in 9.9.: TURNER IN HO-
OCH - ameriški film
10. 9. in 11. 9.: PEKEL PRA-
VICE - ameriški film
12. 9.: SILA IZVEN ZAKO-
NA - ameriški film
Nočni kino
6. 9., 7. 9. in 9. 9.: LJUBE-
ZENSKI STROJ - ameriški
film
8. 9. in 10. 9.: V SLAST - ame-
riški film
KINO DOM KULTURE
6. 9.: GRDE SANJE - ameri-
ški film
10. 9.: RAN - japonsko-fran-
coski film
Otroška matineja
9. 9.: ŠERIF V DOLINI NILA
- ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
9. 9.: GRDE SANJE - ameri-
ški film
10. 9.; TURNER IN HOOCH
- ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
7. 9.: TURNER IN HOOCH
- ameriški film
ZAHVALA
OB PREHODU IZ ZEMELJSKEGA V VEČNO ŽIVUENJE NAŠE DRAGE
HČERKE, SESTRE IN TETE
EMICE LOKOVSEK
se zahvaljujemo:
sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sosedom in znancem, ki ste bili z nami v teh
težko doumijivih trenutkih, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in
pospremili Emico na poti v večno svetlobo.
Posebna zahvala:
g. župniku Dragu Svetku, g. prelatu Frideriku Kolšku, g. organistu Antonu Petku,
družini King in ostalim pevcem ter filozofski fakulteti.
Njeni: mama Vida, oče Franc, sestra Marička, bratje Frane, Alojz, Jože,
Dani in Andrej
jjli so se: Zvonko
H iz Marija Gradca in
'GRAČNER iz Harja,
SL^ROT iz Laškega in
iUŽNER iz Šentjurja,
KR-^^MER iz Laškega
;ana KERŠ iz Šmiklav-
Škofji Loki, Darko
IZ Sp. Rečice in Ma-
iJERAN iz Zg. Rečice,
HESTRIČ iz Hrastnika
jVINTAR iz Sedraža,
ANČIČ iz Marijine vasi
lloštru in Marija MA-
2 Olešpč, Bojan ŠA-
in Andreja SUSTER
lomžal. Matjaž Kapitler
ima PRISLAN, oba iz
m Darko DAMIŠ ter
iPODLESNIK, oba iz
|a pri Radečah.
Lo se: Janez STVAR-
■Ksenija STROPNIK,
oba iz Raven, Janez ŠMIGO-
VEC iz Gradišča in Marija
PRELOŽNIK iz Velenja, Mat-
jaž PETKOVŠEK in Silvana
DOBOVIČNIK, oba iz Velenja.
^ Umrli so: Franc ZUPANC,
75 let iz Požnice pri Laškem,
Frančiška RAMŠAK, 83 let iz
Spodnje Rečice, Marija BEZ-
GOVŠEK, 79 let iz Brez, Marija
JELENC, 52 let iz Trobnega
dola, Frančiška BERVAR, 42
let iz Radeč.
Velenje
Umrli so: Frančiška MEŽA,
85 let iz Velenja, Karol VRA-
BIČ, 62 let iz Florjana, Ivan
ŠALAMON, 65 let iz Velenja,
Neža PIRNAT, 78 let iz Vele-
nja, Albin GRAČNER, 80 let iz
Dolaja pri Planini, Rafael NO-
VAK, 64 let iz Pristave.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega in
nenadomestljivega moža in očeta
RUDIJA
HORVATA
iz Šmarja pri Jelšah
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter družinam
Regoršek, Dečman in Paniki Vošnjak za nesebično pomoč.
Iskrena hvala g. dekanu za ganljive besede in pogrebni
obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku KZ Šmarje
ob odprtem grobu.
Hvala vsem, ki so pokojniku darovali vence in cvetje, daro-
vah za sv. maše, nam stali ob strani ter izrekh sožalje.
Vsem, ki so se prišli pokloniti njegovemu spominu ter ga
v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena
hvala.
Žalujoči: žena Štefka, sin Egon in hčerka Lucija.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
FANCA
KOLENCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za
spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, sin Boris, hčerka Cvetka in vnukinje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
KRISTINE
DESTOVNIK
se iskreno zahvaljujemo za pomoč in izrečena sožalja sose-
dom iz Gajstove poti, Hruševec, Šentjur.
Posebna hvala sosedom Jeseničnikovim in Dragomerovi-
čevim.
Žalujoči sin Edi z družino
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi-
nacijah: v Zdravstvenem domu v Velenju pa je zdravnik dežu-
ren v sprejemni pisarni. V Zdravstvenih domovih v Celju, Šent-
jurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi
v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega
dne. V Slovenskih Konjicah, Velenju in Laškem pa zdravniki
dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511. Slovenske Kor^jice:
751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621. Žalec: 711-
138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018,
Bistrica ob Sotli: 784-110, Velenje: 856-711 in Laško: 731-233.   ^
rinarska dežurstva
KINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
leterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
bska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer
(o red no dežurno službo organizirano v popoldanskem in
mtasu. Telefon: 34-233.
KRINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
^ Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
•■rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah,
jt^o od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinaski
'Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
'liežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
!«lefon: 731-121.
'RINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
■^ski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
■^evod 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure rjutrsu naslednjega
' je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
^751-166.
^RINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
^Je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
'"'jeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
"J^ga dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
Jaznikih. Telefon: 714-144.
'•RINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
Postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
*'jah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
ure. Do 9. septembra bo dežural Zagožen Drago, dipl.
Hubnega, tel.: 840-179. Od 10. septembra dalje pa Ciril
2\ vet. iz Ljubnega, tel. 840-112.
J^^INarsKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
Postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
?'0d 15. pa do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
.° 6. septembra dežura Jože Pangerl, dipl. vet., na Vete-
^f*ostaji Šentjur, tel. 741-041, od 7. septembra dalje pa
**Pušek, dipl. vet., Ul. Valentina Orožna 8 d, tel. 741-935.
pBJAVA
'^ID ŽREBANJA PRIREDITVENIH
•KARTIC KK ALPOS ŠENTJUR
^Pbitke prejmejo imetniki kartic št.:
JJ204, 00221, 00231, 00261, 00267, 00272, 00276,
Jr^SO, 00289, 00303, 00309, 00417, 00427, 00445,
3^8, 00432, 00450, 00452, 00468, 00489, 00500,
00535, 00539, 00555, 00578, 00597, 00648,
0X5^2, 00677, 00678, 00679, 00681, 00695, 00705,
oJ;09, 00710, 00773, 00799, 00854, 00892, 00897,
0:^32, 00933, 00953, 01185, 01201, 01230, 01244,
0^55, 01264, 01285, 01286, 01288, 01329, 01342,
O 7?^' ^''393, 01394, 01584, 01624, 01694, 01749,
01980, 01995, 03034, 03050, 03056, 03094.
.avni dobitek JUGO 45: št. 01342
šenr*^' ^° ^ prostorih TVD Partizan
vsako sredo od 13. ure do 15. ure. Int. tel.
'"312.
KK Alpos Šentjur
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare
mame
ANGELE
ŽOHAR
roj. Pečnik
iz Štor
se iskreno zahvaljujemo za pomoč, izraze sožalja ter daro-
vano cvetje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala govorniku Jožetu Kraglju za ganljive besede,
pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Posebna zahvala Albini Sivka za njeno nesebično pomoč
v času bolezni
«.       Žalujoča sinova z družinama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare
mame in sestre
PEPCE
IMENŠEK
iz Valentiničeve 16, Laško
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem za izrečeno sožalje, za darovano prelepo cvetje in
vence. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospre-
mili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. duhovniku za
opravljen obred, pevskemu zboru in godbi na pihala.
Vaše iskreno sočustvovanje nam bo lajšalo bolečine.
Žalujoči: hčerka Ani, sin Pavel in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in
starega očeta
STANKA
RANDLA
iz Arclina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem, znancem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje,
darovane vence in cvetje ter številno spremstvo na njegovi
zadnji poti.
Iskrena hvala duhovniku za lep cerkveni obred ter zdrav-
stvenim delavcem visceralnega oddelka bolnišnice Celje.
Žalujoča žena Zinka z otroki
30. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990

motorna vozila
GUL - Yugo 55 (Amerika), s katali-
zatorjem, prevoženih 17.000 km,
okt. 1988, ugodno prodam. Tel.
27-515, popoldan.
BODOČI vojak nujno proda 101
GTL 55, 1985, 61.000 km, 27.000
din. Tel. 772-035, od 17. do 19.
ure.
CITROEN GS XL 2, ugodno pro-
dam. Olga Žužek, Zadobrova 35/
b, Škofja vas.
ŠKODO 120 LS, I. 82, prodam. Žer-
jav, Osenca 4, Celje.
BT-50, letnik 1988 prodam ali za-
menjam za drugo motorno kolo.
Tel. 713-712.
ZASTAVO 101 GT, letnik 86, pro-
dam. Tel. (063) 711-491.
GOLF, »S-paket« diesel, prodam
ali menjam za cenejši golf D ali
drug avto. Tel. 721-520, Drago.
DODATNO opremo, spoilerje, alu
kolesa, Michelin 175-70-13,
sončno streho, prevleke, pro-
dam - kredit. Tel. 721-520,
Drago.
ZASTAVO 101 GTL, letnik decem-
ber 85, prodam. Tel. 721-110.
JAWO 350 TS - 1400 km, prodam
ali zamenjam za kredit. Cena
12.000 din. Tel. 35-239, zvečer.
FIAT 126 PGL, 1. november 1987,
prodam. Tel. 21-115.
SPAČKA, I. 1973, registriran do
maja 91 prodam. Tel. 713-979.
GARAŽIRANO Lado Rivo 1500, I.
88, ugodno prodam. Tel. 29-885,
popoldan.
Z 126 P, I. 87, karambolirano, del-
no popravljeno in motor veteran
Triumph, I. 39 in Kavvasaki KX
kross 125,1.89, ugodno prodam.
Franc Rotar, Kapla 17/b, Tabor.
CITROEN Visa super E, I. 82,
68.000 km, prodam. Pilih, Tkal-
ska 4, Celje.
ZASTAVO 128, I. 81, ugodno pro-
dam. Tel. 741-960, popoldne.
ZASTAVO 750, I. 77, prodam za
50.000 din. Korpnik, Kovinarska
3, Celje.
ŠKODO 120 LS, letnik 80, ugodno
prodam. Vlado Flis, Vine 16, Str-
mec pri Vojniku.
MOTOR Mercedes 220 D, prodam.
Tel. 821-401, po 16. uri.
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
Opel Ida
VW - Audi - Tas
Chevrolet
- tudi staro za novo
- prodaja rezervnih delov
- rent a car
- vsako soboto dopoldne
avtomobilski sejem
telefon: (063) 731-282
Prava trgovina za vaš
avto
Ceije, Čuprijska 9
Tei. 24-025, 24-303
VW 1200, I. 76, prodam po ugodni
ceni. Informacije tel. (063) 737-
031, popoldan.
NOVE dele za kombi IMV, Hein-
schel Hanomag, Bosch pumpo,
Tam 2001 kompleten zavorni
boben, Fiat 126, rezervne dele,
-prodam Ivan Dobišek, Arciinska
cesta 12, Vojnik, petek od
7.-11., sobota in nedelja cel
dan.
AVTOMOBIL A 3-ML in dela za
Z 101 maska, blatnik, pragovi),
ugodno prodam. Tel. (063) 711-
552.
FORD Fiesto »S« prodam, vza-
mem v račun gradbeni material.
Tel. 32-515.
A X Citroen TRE 11,1. 88, prodam.
Tel. 746-255.
GOLF diesel, nov, 1.87, rdeč, 4 vra-
ta, prevoženih 38.000 km, dobro
ohranjen, prodam. Tel. 721-102.
GOLF JGL, I. 80, cena 5.800 DEM
v dinarski protivrednosti, regi-
striran do julija 91, prodam. Tel.
770-089.
ZASTAVA 128, I. 87, registriran do
marca 91, 30.000 km, dobro
ohranjen, ugodno prodam. Tel.
28-284.
VW hrošč 1200,1. 67, vozen, dobro
ohranjen, prodam. Tel. 713-147
- od 8.-13. ure.
JUGO 45 L, I. 86, cena 5.000 DEM,
prodam. Tel. 28-530.
DIANO, 1.79, registrirana do febru-
arja, prodam. Tel. 712-430.
R-4,1. 87, za 6.500 DEM v dinarski
protivrednosti, prodam. Lam-
pret, Zadobrova 24.
ŠPORTNO žensko kolo, novo, še
v garanciji in avto Jugo 45,
ugodno prodam. Tel. 746-187.
R-4 prodam za 10.000 din. Ljubo
Lampret, Gotovlje 106. Tel. 713-
845.
ZASTAVO 128, I. 88, prevoženih
18.000 km, prodam, cena po do-
govoru. Tel. 713-660, popoldan.
REGAT0100 s, belo, prodani, v ra-
čun vzamem vozila do 4.000
DEM In športno jadrnico 4,25 m
za 2 osebi, cena 7.000 din. Tel.
26-310 v službi, 29-250 - doma.
KAVASAKI KLR 650, I. 87, dobro
ohranjen prodam. Tel. 853-321,
Int. 194.
R-4, I. 78, neregistriran, prodam.
Tel. 776-831.
ZASTAVO 101, I. december 86,
ugodno prodam. Tel. 741-625.
ZASTAVO 750, registriran, cena
600 DEM in Lado karavan, pro-
dam. Tel. 741-347.
GS, I. december 77, prodam ali
menjam.. TeL 713-006, po 19.
uri.
R-18 ugodno prodam. Tel. 37-069,
popoldan.
TOMOS avtomatik, srebrne barve,
prodam. Možnost plačila na kre-
dit. Prekorje 87, tel. 39-161.
CT X 80 ugodno prodam. Tel. 31-
470.
JUGO 45, I. 82, cena 24.000 din.
Tel. 723-515.
VISO 11 RE, letnik 86, prodam. Tel.
721-164.
ATX 50, star 2 leti, z dodatno opre-
mo, prodam. Cena po dogovoru.
Tel. 39-172, od 17. ure dalje.
OPEL kadet 1,3 S, I. 85, briljant
rdeče barve, prevoženih
52.000 km, prodam za 16.500
DEM v dinarski protivrednosti.
Tel. 831-801, od 19. do 21. ure.
LADO, neregistrirano, letnik 77,
ugodno prodam za 1000 DEM
din. protivrednosti. Telefon 783-
208.
HITRA PRODAJA
- DOBER NAKUP
MOTORNIH VOZIL
TEL.: (063) 39-720
OD 8.-11. URE
MOTOR APN 6, letnik 86, dobro
ohranjen, metalne barve, s če-
lado, zelo ugodno prodam. Tele-
fon 745-282.
R 4 GTL, letnik december 86, pro-
dam za 5500 DEM din. protivred-
nosti. Telefon 21-689.
GOLF DIESEL, letnik 84, prodam.
Telefon 714-114.
VW 1200 avtomatik - hrošč, ugod-
no prodam. Telefon 713-032.
MOTORNO KOLO ELEKTRONIK
90 in avtomatik A 3 MS, dobro
ohranjena, prodam ali zame-
njam za APN 6. Informacije na
naslovu Bojan Vrečko, Ipavče-
va 46, Šentjur.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 86,
prodam. Telefon (063) 714-435.
KOMBI ZASTAVA 850 AK, star
4 leta, ugodno prodam. Pokličite
na telefon 37-812, od 16. do 18.
ure.
ALFA ROMEO GlULIA 1600 super
in 126 P, odlično ohranjena, pro-
dam. Kotnik, (063) 33-818, po-
poldan.
VOLKSVVAGEN KAMIONET, nere-
gistriran, v voznem stanju, pro-
dam za 2000 DEM din. protivred-
nosti. Stojan Devic, 8. črnogor-
ske brigade 4, Celje.
SIMCO 1308, letnik 1976, reg. do
avgusta 91, v zelo dobrem sta-
nju, prodam. Telefon 714-456.
LADO 1600, 80, karambolirano,
vozno, prodam. Telefon 701-
618, zvečer.
DVE ŠKODI 110, reg. do 8. 91,
ugodno prodam. Ponudbe pod
UGODNO.
DAIHATSU SCHARADE 1,0 turbo
diesel, črne metalne barve,
s sončno streho, star 1 mesec,
prodam. Inf. na telefon 726-020.
ETZ MZ 250, dobro ohranjen, pro-
dam. Franc Recko, Javorje 39,
Gorica pri Slivnici.
ZASTAVO 101, 78, poceni prodam.
Mirko Komčar, Zgornja Rečica
36, Laško.
OHRANJEN televizor Telefunken,
na daljinsko upravljanje, ekran
66, prodam za 4.000 din . Tel.:
32-520.
TRAKTOR Farmall, 21 KS, ugodno
prodam. Kamenšek, Gaberce 7,
Rogaška Slatina.
NOVO motorno žago Tomos Hu-
sqarna FF 61, ugodno prodam.
Tel.: 714-456.
TRAKTOR IMT 539, nov, prodam.
V račun vzamem tudi malo rab-
ljen Jugo. Tel.: 721-139, zvečer.
TRAKTOR Tomo Vinkovič, 18 KM,
z vitlom ali brez, ugodno pro-
dam. Franc Mlakar, Svetli dol
15, Štore.
TRAKTOR Univerzal 445, po ugod-
ni ceni prodam. Alojz Deželak,
Velike Gorelce 15, Laško.
ČEVLJARSKO stolperco za težja
dela. Ritme RX 15 in citre pro-
dam. Mikola-čevljarstvo, Arciin
38.
ROVOKOPAČ MF 50 B. I. 80, pro-
dam. Peter Topole, Jagoče 8,
Laško.
CAR
-SHOP
CELJE, d.o.o. i
JENKOVA 26
CELJE
TEL & FAX
063/29-979'
'---'
GRAD. PARCELE prodam.U
714-374, po 20. uri.      ]
. ZEMLO Z VIKENDOM, ih
dovnjakom, na ugodni li
v Šentjurju, prodam za|
DEM v din. protivrednosi,
NUJNO. i
POSESTVO - mehanizirnoki
3 ha zemlje in gozd, na I
kraju v Šentjurju, prodam,
ja Vrečko, Kameno?,^
posest
NAJAMEM hišo za več let ali sta-
novanje v Celju ali okolici. Šifra:
Predplačilo.
VIKEND z vinogradom 10 arov
v Slivnici prodam. Tel.: 741-188
po 16. uri.
STARO hišo s 600 m^ zemlje pro-
dam. Šifra: 25.000 DEM.
PARCELO za vikend 1200 m'' pro-
dam na Velikem vrhu - Svetina.
Tel.: 39-566.
VIKEND parcelo s kletjo, 4 km iz
Celja, zamenjam za sobo v me-
stu. Šifra: Soba.
HIŠO v Celju prodam. Tel.: 32-730.
LOKAL v centru Žalca, primeren
za gostinstvo ali trgovino« od-
dam v najem. Tel. 711-978, od
petka po 14. uri.
SADOVNJAK in vikend hišico
s kletjo in urejenim podstrešjem
v bližini Žalca prodam. Inf. tel.:
711-424, od 16. dalje.
STAREJŠO hišo v Šmarjeti pri Ce-
lju prodam. Tel.: (063) 36-221,
popoldan.
V OKOLICI Laškega prodamo 8 ha
posestva na lepi sonči legi, po
zelo ugodni ceni. Panika Vrano-
vič, Zg. Rečica 107, Laško.
PARCELO za vikend v Kasazah
prodam. Tel.: 776-872.
KMETIJO, 22 hektarjev, prodam
zaradi starosti. Franc Pinter, Po-
lana 6, Jurklošter.
NOVO PODKLETENO HIŠO,
13x8 m, s sadovnjakom, veli-
kost 7.000 m^, v Kompolah pri
Štorah, prodam. Telefon 721-
508, Romih.
ZAZIDLJIVO PARCELO in gospo-
darsko poslopje, primerno za
obrt, v središču Vojnika, Čufar-
jeva 5, prodam.
PARCELO, ZEMLJIŠČE, na sončni
legi, z elektriko in cesto, pro-
dam. Tel. (063) 701-387.
PARCELO ZA VIKEND, velikost
500 m', na Paškem Kozjaku bli-
zu Velenja, prodam. Telefon
(063) 853-446, zvečer.
AVTOMATIK A3 ML, letnik 87, rde-
če barve, kot nov, malo vozen,
prodam za 4500 din. Telefon 27-
185, popoldan, med 15. in 17.
uro.
AVTO ZASTAVA 128, marec 1989,
prodam. Krč, Botričnica 16,
Šentjur, tel. 741-667.
Z JUGO SKALA 55, nov, prodam
ali zamenjam za tovorno vozilo
z B kategorijo. Telefon 741-075.
AVTOMATIK, star 3 leta, prodam
za 3900 din. Telefon 721-349,
Parižlje 71 a. Bpitian.^ _
Stroji
STRUŽNICO za les s kopirno na-
pravo prodam. Mihelčič, Prose-
niško 28. Šentrjur.
NOV sadni mlin na žage, mizarsko
kombinirko ter diatonično har-
miniko CFB special, prodam.
Martin Selič, Marje 2 c, Laško.
SILOKOMBAJN SK 80, rabljen eno
sezono, nov vrč original Alfa
- Laval, nov zaganjač za traktor
Univerzal - zelo gudono pro-
dam. Janez, Strniša, Dobovec
20, Ponikva.
gradbeni mateni
OSTREŠJE za hišo in kvadre
reks, ugodno prodam. T«
Krašovec, Arciin 4, Škof]«'
3 m^ smrekovih plohov, ded
5 cm ter suha bukova i
ugodno prodam.Alojz Vo|
Sedraž 11, Laško.
200 kom. podpornikov, iM
polnila, 1 kom. armaturna)
0 10X6, prodam. Tel.: 37-
RABLJENO zidno opeko, i
nizkovalne salonitke intn
1 profil, po ugodni ceni pO
Tel.: 741-208, po 20. url.
oprema
OMARO za dnevno sobooW
no prodam. Tel.: 34-625
NOV jedilni kot Maries-I*
garnituro, prodam. In""^
tel.: 32-461, vsak dan od
ure - Spolenak.
PRALNI stroj, star štiri le«^
obročno odplačilo, f'
Tel.: 24-895.
STAREJŠO SPALNICO i"
sko kredenco prodam,
cije na telefon 27-617
KUHINJO MARLES, novO,
pakirano, s štedilnikoni ^
20% ceneje kot v trgovi"*^
fon 779-239, od 6. do
OTROŠKO STAJICO, |
prodam. Šifra: »Stajic«" I
ZAMRZOVALNO SKRI^Jj^
prodam za 1500 din-G" |
Bukovžlak 13, Teharje  i
NOVO PEČ za centralno*']
znamke ferotherm 32 k»
lo ugodni ceni pro«'«'",
Rebec, Dobrna št. 13»'
778-042. 1
TERMOAKUMULACIJSI'''!
3,5 KW, trajnogorečo J
električni bojier, »Oi^^J
no eno sezono, 50% fjl
dam. Javornik, PoniK"
nikva.
^^Si - INFORMACIJE
6. SEPTEMBER 1990 - STRAN 31
Semič
.pri Jelšah 69
.frokovno popravljam
'"stroje, štedilnike,
zmrzovalnike in
li Obiščite našo
^,5 2 rezervnimi deli,
^^nnlfurenčne.
(j/3 sprejemamo od 7.
■ure-_
jčencev
^Destovnika-
fi Celje,
fcanska 21, '
on 28-013,
ja prostore       i
giične storitve._
istični aparati
glasbila
ISKO 80 basno Royal stan-
[larmoniko ugodno pre-
jel.: 38-142, po 18. url.
MIKA Melodija 96 basov
I nova -ugodno prodam.
(063) 831-832.
INIKO Melodija, 120 basno,
{Ohranjeno, prodam. Cena
din.  Int.  714-310,  po-
li.
ideokaseto s posnetkom
igakoli filma dobite za 130
iira: Die Hard 2.
mo Weltmelster,120 ba-
ft11-i-5, popolnoma novo,
k prodam. Maček, Slom-
trg 6, (pri Glasbeni šoli),
ali
^PO Izbiri prodam. Inf. ^ri-
l>ornja vas 43, Prebold.
^ stare 10 tednov, pro-
dan RandI, Griže 14, tel.:
193.
"^Dl BREJI kravi prodam.
J||Gračner, Krajnčica 42,
brejo, prodam. Franc
5"^ek,   Proseniško   39,
1^ po 1 teletu prodam. Zu-
^^grad 85, Celje (ob že-
"sreče prodam 7 mese-
*'eio kravo - 4, tele, brejo
^'mesecev, leto staro tell-
^^''odovan trakotr Fend 24
'^^ niolzni kozi ali menjam
^ Kosec, Glinsko 7 a, pri
^ "emškega ovčarja pro-
. °9led popoldan. Franc
^"ik. Cesta na Ostrožno
, J''"entaiko, brejo 8 mese-
. ^tiani. Franc Ulaga, C. na
J ^aSko.
^'^od 40 do 50 kg prodam,
i?l za zakol ali nadaljnjo
(063) 776-437.
\^ "'emensko simentalko,
Q I ^io 8 mesecev, pro-
ti^ "'Ob, Slance, Teharje.
\1 '"^secev brejo, sivo-
»18 y "^^fn- Martin Verk, Do-
\ ^ 17, Prebold, telefon
^i^^^OM IN JAGNJE, sta-
•^ik prodam. Martin
y   '■''ki samostan, Špl-
;l:i^ENTALKO, 6 mese-
%djn Telefon (063) 745-
.   ^°<Jo 21. ure.
JAPONSKE PREPELICE tik pred
začetkom nesnosti, prodam. Te-
lefon (063) 712-237.
PSA RJAVE BARVE, starega leto
in pol, majhne rasti, prodam. Te-
lefon 744-137.
DVE MLADI KRAVI simentalki,
breji, prodam ali menjam za
klavno živino. Vinko Bračun,
Golobinjek 20, Podčetrtek.
TELICE, breje, prodam. Jože Bos-
nar, Gotovlje 46, tel.: 711-690.
ostalo
POHIŠTVO ZA DNEVNO sobo In
kolo BMX, zelo poceni prodam.
Tel. 34-819, popoldan.
BRAKO PRIKOLICO z dodatno
opremo, ugodno prodam. Tele-
fon 31-338, zvečer.
NOV ZUNANJI KAMIN, ugodno
prodam. Sonja Gaber, Luterje
34, Ponikva.
MOTOR ZA 126 P, generalno ob-
novljen, prodam. Telefon (063)
35-560.
VW1200 J, odlično ohranjen, nere-
gistriran, traktorsko kosilnico
LPN 160, elektronik 90, jawa ČŽ
350, ugodno prodam. Marko
Jernejčič, Čeplje 18, Vransko.
ŽENSKO POROČNO obleko, št.
36-38, ugodno prodam. Inf. na
tel. 31-697, med 15. in 16. uro.
LIKALNIK El NIŠ, valj 90 cm,
s podstavkom, prodam. Telefon
25-073.
LESENO UTO, 8 x4m In nahrbtno
škropilnico panonlja, poceni
prodam. Marjan Žilnik, Tabor 45,
Tabor.
ELEKTRIČNI     ŠTEDILNIK     na
4 plošče, v dobrem stanju, kolo
In razno pohištvo, prodam. Val-
vazorjeva 1, Celje.
INVALIDSKI  VOZIČEK  prodam.
Telefon 29-232.
KROMPIR IGOR za ozimnico, pro-
dam. Klepej, Kanjuce 15, Sve-
tina.
TRAKTORSKO PRIKOLICO za pre-
voz goveda prodam. Telefon
744-137.
GRADBENO barako ugodno pro-
dam. Inf. tel: 721-175, popoldan.
AVTO prikolico, novo, In gozd 1,25
ha, ugodno prodam. Tel.: 775-
121.
KROMPIR za ozimnico, bele vrste,
prodajamo. Viki Prislan, Poljče
2, Braslovče.
4 GUME s platišči, dimenzije 155/
78/13 Michelln, za Golf X, pro-
dam. Cena 400 DEM v dinarski
protivrednosti. Inf. 33-151, Int.
10, dopoldan, popoldan - 36-
825.
BARVNI TV Saba in pony ekspres
Puch, prodam. Tel.: 28-448, po-
poldan.
MLINE za sadje in grozdje ter kla-
virsko harmoniko, 80-basno, pi-
salno mizo z dvojnimi predali
Stol Kamnik, R-9 letnik 88, pro-
dam. Inf. 741-945, zvečer.
ŽARNICE po Izredno ugodni ceni
za posameznike, trgovine In po-
djetja prodajamo. Večje količine
dostavimo na dom. Tel. In tele-
dax: 741-609.
GARAŽO ob Ljubljanski cesti pro-
dam. Tel.: 26-804, po 15. uri.
UGODNO prodam otroško postelji-
co z jogijem, stajico, stolček
chicco za dojenčka, otroško ko-
lo, kombiniran voziček Tribuna
ter kompletna oblačila za sta-
rost otrok do 4 let. Tel.: 712-187
Lilljana.
PRODAM motor Tomos 14 M. L. 87,
za 7000 din In uokvirjen gobelin
85X60. Sandi Šturbej, Pokela
205 a.
RABLJENO  termoakumulacijsko
peč prodam (3,5 KW). Tel.:
39-970.
STISKALNICO na sleme, dobro
ohranjeno, prodam. Ivan Kom-
plet, Brezova 11, Šmartno v Rož.
dolini.
TRAKTOR TV 18, starejši letnik,
prikolico, plug in brano ugodno
prodam. Miha Podpečan, Veše-
nlška 7, Slov. Konjice.
NERJAVEČI sod za vino 300 I in
lesen vinski sod 108 I, stisklani-
co za grozdje 1001, prodam. Ga-
ber Jože, Leskovec 6 b. Škofja
vas.
DVOREDNI pletllnl stroj, štedilnik
na trdo gorivo, prodam. Tel.:
27-348.
KAFRA
- zeliščna lekarna
Zidanškova 3, Celje
Kako shujšati?
če imate močno voljo, da
bi shujšali, pridite po na-
svet in žitarice!
HIDROFOR, enofazni, prodam. An-
ton Rožencvet, Bodrež 6, Gro-
belno.
UVOŽENI otroški voziček z dodat-
no opremo in videorekorder Fi-
sher prodam. Tel.: 39-780.
PEČ Ferrotherm, 35 cca, prodam
ali menjam za kredit ali za grad-
beni material. Tel. 721-520,
Drago.
BREZHIBEN pralni stroj, hladilnik
In električni štedilnik gorenje,
Kiippersbusch peč, peč na olje
Ignis, barvni TV Grundig, ekran
66 cm In komplet opremo za ko-
palnico, prodam, teL (063) 29-
985.
DOBREGA inštruktorja - inštrukto-
rico nemškega jezika iščemo za
deklici 10 In 13 let, čimbližje
Šempetra. Tel.: 701-694.
AKVIZITRJE Iščemo. Pogoj avto.
Tel.: 714-796, od 17. do 20. ure.
DVE dekleti za delo v bifeju zapo-
slim. Tel.: (063) 32-508.
POMOČ pri ustanavljanju zaseb-
nih podjetij nudi podjetje PIRA-
NID. Tel.: 772-007 ali 831-365.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko
In angleščino. Prevajam stro-
kovno angleško literaturo. Tel.:
21-971.
AKVIZITERJE za prodajo prizna-
nega artikla Iščem. Najvišji pro-
centi. Tel.: 36-339, od 15. ure
dalje.
ZAPOSLIM PRIJAZNO dekle za
strežbo v gostin. lokalu. OD po
dogovoru. Tel. 32-956.
Od 6. do 9. URE zjutraj honorarno
zaposlim čistilko za čiščenje
gost. lokala. Honorar 1500 din.
Telefon 32-956.
SPOSOBNO KVALIFICIRANO tr-
govko s prakso v delikatesi za-
poslim. Telefon 34-683.
IŠČEM AKVIZITERJE in skupino-
vodje za prodajo priznanega ar-
tikla po kmetijah. Telefon 701-
421, od 20. do 22. ure.
ŠIVILIJO za Izdelovanje usnjene
konfekcije na domu Iščem. In-
formacije na telefon 746-229.
NUDIM HONORARNO delo. Izred-
no plačilo, predstavitev In dogo-
vor v hotelu Rubin Žalec, vsak
petek ob 21. uri.
STANOVANJA
DEKLETOMA iz okolice Celja nu-
dim sobo. Tel.: 25-037.
MIREN invalidski upokojenec, 46
let, išče opremljeno stanovanje
v okolici Celja. Šifra: Stano-
vanje.
MLAD par brez otrok išče manjše
stanovanje v Celju ali okolici.
Enoletno predplačilo. Tel.: 38-
528, popoldan.
PAR išče stanovanje v Celju. Tel.:
21-854.
TRIČLANSKA družina vzame v na-
jem enoinpolsobno ali dvosob-
no stanovanje v Celju ali bližnji
okolici. Šifra: Zima.
ROMANA
SALOBIR
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 19. ure
- nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej
- velika Izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev
ter očal priznanih Izdelovalcev: FERARI, GUCCI. MIS-
SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI
- uvožene dioptrijske plastične leče za očala
- fotostekla
To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in
potrebe.
Modna oblačila, metražno blago, modni dodatki, živila,
delikatesa, sadje, zelenjava, čistila, kristal, nakit, parfumi,
ličila...
Posebna ponudba:
- italijanske srajce po 199,00 din
- angleške kavbojke po 450,00 din
- belgijski smučarski kombinezoni po 720,00 din
Ob nakupu nad 1000 dinarjev dobite še 10 odstotni popust,
nad 500 din pa 5 odstotkov popusta. Blago vam po želji
dostavimo na dom.
Tudi vse ostale cene so konkurenčne!
Trgovina ZOYA,-Vida IVledved, ŠKOFJA VAS
ZA dobo enega leta potrebujem
20.000 DEM posojila z velikimi
obrestmi in pravno pogodbo. Ši-
fra: Pravna pogodba.
V VARSTVO vzamem otroka. Tel.:
24-949.
NUJNO rabim 70.000 din posojila
za 12 mesecev. Vrnem z 50%
obrestmi. Šifra: .Obrt garancija
IŠČEM starejšo žensko, vdovo. Ši-
fra VDOVA.
POTREBUJEM garažo za avto,
2 X tedensko. Telefon 27-311/23
ali šifra CELJE - OTOK.
18 KM IZ CELJA oddamo prostore
na lepem mestu, najprimernej-
še za grosistično poslovanje.
Šifra PODJETNIKI.
V CENTRU ŽALCA oddam urejen
lokal. Pogoj tiha obrt. Šifra
CENTER.
IŠČEM DELO In sobo. Tel. 741-347,
Metka, Prijateljeva 13.
GARAŽO TRIPLEKS ob Vojkovi uli-
ci oddam oktobra za dve leti.
Cena 12.000 din. Inf. popoldan
na telefon 28-087.
KLESANJE IN OBNOVA črk na
kamnu. Telefon 29-855.
OPRAVUAM VSE VRSTE elektro-
instalaclj. Registrirana obrt. Jo-
že Šket, Vojnik, I venca 10 a.
KAKO PRITI do dobrega počutja in
lepšega videza? Z najsodobnej-
šo in preizkušeno metodo co-
smomed myolift vam v zelo krat-
kem času pomagamo pri odpra-
vi celulita In maščobnih oblog.
Zelo uspešno odpravljamo gu-
be na obrazu, zdravimo akne In
strije. Inf. in naročila sprejema-
mo vsak dan, razen nedelje, po
telefonu (063) 855-668.
TELIČKO simentalko, 130 kg tež-
ko, od dobre mlekarice in mo-
torno žago Alpina 0,50, prodam.
Kresnike 1. nad Štorami.
ZAPOSLITEV
GOSTILNA »Zeleni gaj« Gotovlje,
zaposli KV ali PK delavko v ku-
hinji. Inf. na tel.: 713-222.
HONORARNO snažilko za čišče-
nje poslovnih prostorov, vsako
soboto med 8. In 12. uro, Išče-
mo. Informacije na tel.: 731-282.
DELO na domu (sestavljanje, paki-
ranje, lepljenje) sprejmem. Tel.:
731-254.:
POSTANETE lahko zavarovalni
agent druge najmočnejše zava-
rovalnice v Avstriji. Odlični po-
goji zavarovanja in visoka ta-
kojšnja izplačila. Tel.: (063) 32-
_.-fioa^________ _
MLAD fant, najame garsonjero ali
sobo (lahko neopremljeno),
s kopalnico ali souporabo. Tel.:
37-070.
NUJNO in ugodno prodam nov vi-
deo player Orion, z daljincem.
Cena 3.900 din. Tel.: (063) 24-
484.
IŠČEM manjši prostor za lokal
v centru mesta. Šifra: Najem.
ROLETE in žaluzije v več izvedbah
Izdelujemo in montiramo. Tel.:
24-296.
GARAŽO na Otoku vzamem v na-
jem. Tel.: 24-296.
NAJAMEM prostor za uporabo kot
skladišče. Šifra: Mirna dejav-
nost.
PLESNA skupina »OPUS« vabi
k vpisu novih članov. Inf. tel.:
26-165, od 17, ure dalje.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Vera Orešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Mesečna naročnina je
37 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 900 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Ce^e. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN - 6. SEPTEMBER 1990

NOČNE
CVETKE
• Ta teden spet bujna
vegetacija in cvetenje. Pa
ne zaradi cvetala ali sub-
strala. Rast naših cvetk so
spet spodbujala znana po-
živila, kot so vinal, šnopsal
in podobna.
• Stan in Olio sta si
v slaščičarnah ponavadi
privoščila obmetavanje
s tortami, Peter H. iz Celja
pa je v torek zvečer metal
po zraku inventar v slašči-
čarni ob Mariborski cesti in
s tem napravil pravo razde-
janje. To slaščičarnarju
Rizvanu, jasno, ni bilo
všeč, zato je poklical milič-
nike. Ker razgr^aški in al-
koholno razgreti Peter
z njimi sploh ni bil priprav-
ljen »razpravljati«, se je
moral potem ohlajati v iz-
treznjevalnici.
• Nekateri so za vroče.
Močno pa sta v četrtek po-
poldne pretiravala Pavel K.
in Boris O., ki sta se s pest-
mi in brcami spravila nad
Marka B. in to na njegovem
domačem dvorišču na
Tomšičevem trgu. Marko je
obležal nezavesten, po-
škodbe pa so mu pozdravili
v bolnišnici.
\     • Ker se Slobodanka in j
Mladen M. iz Celja naen-]
krat nista imela več rada,^
sta zakonsko zvezo uradno^
prekinila. Oba imata v ro-j
kah črno na belem, da stal
ločena, živeti pa sta še ved-
no prisiljena skup^. Takš-
ne vrste simbioza pa se po-
navadi ne obnese. V četr-
tek je Slobodanka tepla svo-
jega bivšega soproga, ki je
na policiji povedal, da se je
nadenj spravila s stolom.
Slobodanka   bo   morala
k sodniku za prekrške.
• Oče Marjan P. iz Kom-
pol se ga je dva dni nepretr-
goma nacejal, v tej svoji ra-
dosti pa pretepal ženo, pa
tudi sinu in hčerki ni priza-
našal. V četrtek zvečer seje
hčerka odločila temu nare-
diti konec in je poklicala
mihčnike. Ti so očeta odpe-
ljali s seboj in ga napotili na
iztreznitev.
• Pravo nočno cestno in
prometno zmedo je v pe-
tek, kmalu po polnoči, pov-
zročala skupina razgretih
mladcev, ki se je postavila
kar na križišče med Čopo-
vo in Ljubljansko cesto
v Celju. Polnočni piknik si
je eden iz skupine popestril
tudi tako, da je začel ustav-
ljati vozila. Vrla ekipa, ki so
jo miličniki kmalu odstra-
nili, je bila v postavi; Aleš
in Peter J., Rok Š., Zoran
K., Petra P. in Mladen M.
• V petek popoldne se je
na postaji milice oglasila
Sidonja B. iz Celja in pove-
dala, da jo je dva dni pred
tem njen partner, s katerim
že dolgo živi v nepožegnani
zakonski skupnosti, »pra-
skal« s kuhinjskim nožem
in ji grozil z najhujšim. Kdo
ve zakaj se je nesrečnica za
obisk pri miličnikih odloči-
la šele dva dni po krutem
dejanju.
• Receptor v hotelu
Merx je v petek ponoči za-
vrtel številko celjske poli-
cijske postaje. K tem pose-
gu ga je prisihl neznani pi-
jan možakar, ki je razbijal
hotelska straniščna oken-
ska stekla potem pa začel
pretepati goste. Možje po-
stave so se kmalu soočili
z Igorjem B. iz Celja in ga
poslah tja, kjer mu je bilo
mesto. V soboto zjutraj je iz
stolpnice ob Ljubljanski
cesti odkorakal v sprem-
stvu mačka.
M.A.
Zaskrbljujoča kronika sedmiii mesecev
stanje prometne varnosti
je na Celjskem, milo rečeno,
slabo. O tem govore sedem-
mesečni podatki Uprave za
notranje zadeve Celje.
V tem obdobju se je na na-
šem območju pripetilo 418
prometnih nezgod, ki so ter-
jale hude ali lažje telesne
poškodbe in smrt.
Od skupno 418 nezgod jih
je bilo letos po sedmih mese-
cih 33 smrtnih, kar je enako
število kot lani v enakem ob-
dobju, so pa bile posledice
teh nezgod letos hujše. Letos
je v prometnih nezgodah
umrlo 41 oseb ali 7 več kot
lani.
V prometnih nesrečah je
bilo 537 oseb hudo ali lažje
telesno poškodovanih, lani
pa 515, kar pomeni poveča-
Mladi so bili 103 krat ude-
leženci oziroma žrtve v pro-
metnih nezgodah: 10 krat
v smrtnih nezgodah in 93
krat v nezgodah s telesnimi
poškodbami. Na naših ce-
stah so v prvem polletju
umrli trije mladi, še ne pol-
noletni ljudje.
nje za 4,2 odstotka. Največ
smrtnih nezgod so povzročili
vozniki osebnih avtomobi-
lov, na drugem mestu so voz-
niki koles z motorjem. V nez-
godah s smrtnim izidom so
bili Hcovečkrat ogroženi ozi-
roma žrtve potniki v vozilih
in sopotniki na motornih ko-
lesih. Teh je v letošnjih sed-
mih mesecih umrlo že 13, na
drugem mestu po ogroženo-
sti pa so pešci. Teh je letos
umrlo že 9. Najpogosteje so
vzroki za smrtne nezgode
prevelika hitrost vozil, izsi-
ljevanje prednosti in vožnja
pod vplivom alkohola.
Največ prometnih nezgod
je bilo na magistralnih ce-
stah oziroma odsekih Tepa-
nje-Zajesovnik ter Celje-
-Rogatec. Najbolj črni dnevi
v tednu so bili petki (65 nez-
god), sledijo srede (55), torki
(53) ter nedelje in ponedeljki
(44). Najbolj kritične ure so
med 17. in 20. uro. Edini
spodbudnejši podatek je, da
je bilo lani zaradi alkohola
v prometnih nezgodah teles-
no poškodovanih 99 oseb, le-
tos se je to število zmanjšalo
na 44.
Najbolj tragično je, da je
na naših cestah vse več pro-
metnih nezgod, v katerih so
udeleženci otroci oziroma
mladoletniki. Mladi so bili
v letošnjih šestih mesecih
v 47 primerih povzročitelji
prometnih nezgod, od kate-
rih se je ena končala s smrt-
jo. Največ mladih povzroči-
teljev je v starosti od 7. do 14.
leta (predvsem kolesarji) ter
v starosti od 14. do 18. leta
(kolesarji in vozniki koles
z motorjem.
MARJELA AGREŽ
Tudi naše
območje se \t
malce zatresin
Seizmološki zavo^ t
venije je v pone^Ž
sporočil, da so seizn^ J
fi observatorija na (j^f'
cu zabeležili tega
12.48 uri močan
sunek iz epiventraCj
daljenosti 110 kilo J
vzhodno od observa-
ja. Moč potresa je bil-
stopnje^po Richterjev"
stvici. Žarišče je nas-
severno od Zagreba'^
področju   seizmogen^
bloka Zagrebške gore •
prvih podatkih v ok
Stubiških Toplic. Pc
ni sunek so občutili
bivaki po vsej Slovt;
Seizmologi ocenjujejo"!
je  bila jakost pott^,
v epicentru med 6. in'
stopnjo po Mercal%
lestvici.
Varna pot v šolo
Letošnja akcija za varno pot v šolo je uspela. Tako vsaj poročajo miličniki, ki v prvih dneh
novega šolskega leta niso zabeležili nobene nesreče in nobenih težjih kršitev prometnih
predpisov na mestih, kjer mladi hodijo v šolo. Foto: EDI MASNEC
Gorela Je sušilnica
hmelja
v torek 28. 8. zjutraj je pri-
čela goreti zasebna sušilnica
hmelja, last Antona Mošnika
v Pondorju. Zgorel je leseni
del sušilnice in del gospodar-
skega poslopja, okoli 3 tone
posušenega hmelja. 16 kubič-
nih metrov drv, elektromotor
z reduktorjem, stiskalnica za
sadje, mlin za žito in razno oro-
dje. Požar je nastal zaradi sla-
bo vzdrževane sušilne peči,
škoda pa po prvi oceni znaša
okoli 700 tisoč dinaijev.
Zaradi požara ob
skoraj vse imetje
Požar, ki se je razvnel v če-
trtek, 30. avgusta dopoldne je
gmotno hudo prizadel Rudija
Kosca iz Glinskega.
Goreti je pričel kozolec
v sklopu gospodarskega po-
slopja, pogorel je del ostrešja,
uničene je 15 ton krme za živi-
no, poginili sta dve kravi, zgo-
rel pa je tudi traktor, elektro-
motor, kolo z motorjem ter raz-
no kmetijsko orodje. Vzrok po-
žara še raziskujejo, po pribhžni
oceni pa je škode za 800 tisoč
dinarjev.
Vandailzem na
pohodu
v torek, 28. avgusta med 20.
in 21. uro je neznanec fizično
napadel 18-letnega Petra Pod-
gorška iz Rečice ob Paki, ki se
je v tem času zadrževal na
Vodnikovi ulici v Celju. Na-
padalec je žrtev tako močno
udaril s pestjo, da ga je huje
telesno poškodoval.
Čez štiri dni pa "je neznanec
na Miklošičevi ulici v Celju na-
padel 65-letno Izidoro Jezov-
šek iz Celja. Lotil se je je takoj
po polnoči, jo z udarcem zbil
po tleh ter jo nato še obrcal.
Zbežal je v smeri proti Kersni-
kovi ulici. Zraven napadalca je
bila še mlajša ženska, ki ga je
mirila in ga klicala po imenu
Branko. Pretepena ženska ima
hude telesne poškodbe, za sto-
rilcem, ki je bil očitno vinjen,
pa še poizvedujejo. Kdor bi
o dogodku kaj vedel, naj to
sporoči Postaji milice Celje.
Lotil se ga Je
z nožem
v sredo zvečer je prišlo v bi-
feju Tinka na Prešernovi ulici
v Velenju do prerivanja in pre-
rekanja, potem pa naj bi Milan
Maličevič z nožem zabodel
v desno stegno Zorana Bojiča
iz Šoštanja. Osumljenega Mali-
čeviča so prijeli miličniki, Bo-
jič pa je bil lažje telesno poško-
dovan.
Kupil avtomobil, ki
je bil ukraden
Da je treba biti pri sejem-
skem nakupu avtomobila še
kako previden, govori dogo-
dek z dne 26. avgusta.
Petindvajsetega julija je bil
v Zadru ukraden osebni avto-
mobil znamke Golf, reg. št. OS
128-088. 26. avgusta je isti avto-
mobil kupil na sejmu Tomi-
slav Ban iz Radeč, kije kupčijo
sklenil tako, da je kupcu dal
svoje motorno kolo BMW, raz-
hko pa poravnal v denarju.
Prodajalec se je predstavil kot
Milan Grudic iz Karlovca. Ku-
pec je zdaj brez Golfa, brez mo-
tornega kolesa in brez denarja.
Na pohodu tudi
vlomilci in zmikavti
v noči od 28. na 29. avgust je
neznanec vlomil v vikend
- brunarico v Pristavi pri Do-
brni. Potem ko je vse premetal
in razmetal, je odnesel radio-
kasetofon, vreden okoli tisoč
dinarjev. Oškodovani je bil Ja-
nez Križman.
Nepazljivost prod^alke je
17. avgusta med 17. in 19., uro
v prodajalni Standard na Šale-
ški cesti v Velenju izkoristil
neznanec, kije s prodane poli-
ce odnesel video znamke Sam-
sung. S tem je Ero oškodoval
za 5.680 dinaijev.
Neznanec je v času od 28. do
30. avgusta vlomil v kamp pri-
kolico, last Alojzije Knez iz Za-
grada. Odnesel je šotor za tri
osebe. Če se je z njim morda
odpravil na morje, naj ga po
uporabi vrne.
LISTAMO
POHUMENELE
STRANI
Zbira:
Miloi Ukar
Savinjski vestnik, 1950
Prejšnji teden je ceijslio sodišče sodilo štirim sovraž-
nikom zadružništva. Na zatožni klopi so bili vodilni
člani KZ v Dramljah. Razprava je pokazala, da je nji-
hovo protizadružno delovanje bilo vnaprej priprav-
ljeno, kajti zadrugo v Dramljah so ustanovili prav oni,
ki so najbolj rovarili in ovirali njen razvoj ter izkoriš-
čali zadružno imovino v svoje svrhe. Obtoženci, ki so
bili najvidnejši funkcionarji v Dramljah, so držali svoje
položaje v množičnih organizacijah, v zadružnem živ-
ljenju ter v oblastnih organih. Svoje položaje so na
moč izkoriščali. Sekali so zadružni les, krmili svojo
živino z zadružno krmo, dajali zadružno živino na
uslugo privatnikom, kot organi oblasti so krivično
odmerjali odkupne količine, prisvajali so odkupljeno
živino, medtem ko so svoje najbližje ščitili pred
odkupi in d^atvami. Sovražniki zadružništva niso
samo oškodovali zadrugi in blatili ogled ljudske obla-
sti, temveč so s svojim delom odvračali kmeta od
zadružne miselnosti. Obtoženci so bili obsojeni na zelo
nizke kazni - od tri in pol leta zapora do deset mesecev
poboljševalnega dela. Javni tožilec se je upravičeno
pritožil zoper prenizke kazni.
TAKO SO SODILI NEKOČ
Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pravdnejj
reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas v veljaki
nad 200 let.
O neimenovanih pričah
Nepoznane  priče  ne morejo biti  na izpodbijali
nasprotne stranke pripuščene, dokler ni ta, ki jih je pre
gal, postavno dokazal, da so poštene in neobrekljive.
O plačanih pričah
Plačane priče je treba ravnotako zavrniti in krvavo
novati.
Kako naj priče izpovedujejo
Priče naj izpovedujejo samo to, kar so same vidd
slišale, kar so slišale od drugih, n^ se ne upošteva
dokaz.
O neoporečnih pričah
Neoporečne priče so tiste, ki niso na slabem glasu in ji
tudi sicer ni mogoče zavreči s primernim razlogom.
O neoporečnem izpričanju
Če je hudodelstvo dokazovano vsaj z dvema ali tret
verodostojnimi pričami, ki izpovedujejo, kar so sanK
videle in slišale, naj se s krvnim postopkom nadaljuje z
sodi.
O krivih pričah
Priče, za katere se ugotovi, da so v zlobnem pajdaš"
spravile ali skušale spraviti nedolžnega na krvniški
zapadejo same tej kazni. ■
PROMETNE NESREČE
Nezgoda v križišču
V četrtek, 30. avgusta se je,
ob 19.45 uri, pripetila promet-
na nezgoda na magistralni ce-
sti v Celju, v križišču Ašker-
čeve in Cankarjeve ulice. Hu-
do se je telesno poškodoval
kolesar.
Po Cankarjevi ulici je proti
križišču z Aškerčevo ulico vo-
zil osebni avtomobil Bojan
Kr^nc iz Žalca. Pri zeleni luči
je zavil v levo na Aškerčevo
ulico in pri tem zaprl pot kole-
sarju Francu Lokovšku iz Ce-
lja, ki je vozil naravnost. Kole-
sarje pri trčenju med voziloma
padel po vozišču, nakar so ga,
hudo telesno poškodovanega,
prepeljali v celjsko'bolnišnico.
S ceste v Jarek
Na magistralni cesti v kraju
Beli Potok se je v petek zve-
čer pripetila prometna nesre-
ča, v kateri je bila ena oseba
huje in ena lažje telesno po-
škodovana.
Po magistralni cesti iz smeri
Stranic proti Vojniku je vozil
osebni avtomobil tuje registra-
cije Robert Šprah iz Škofle va-
si. V Belem Potoku je v levem
ovinku zapeljal s ceste v ob-
cestni jarek ter se z vozilom
prevrnil na bok. Voznik se je
hudo telesno poškodoval, nje-
gov sopotnik Bojan Hojnik pa
lažje. Materialna škoda na vo-
zilu znamke Mercedes znaša
okoli 300 tisoč dinarjev.
Neizkušenost
mladega motorista
V nedeljo ob pol petih se je
na Cesti na Dobrovo pripetila
prometna nezgoda, v kateri se
je hudo poškodoval mladolet-
ni voznik motornega kolesa.
Sedemn^stletni A. M
Ija je vozil motorno kolo K:'
saki iz smeri Dečkove a
proti Dobrni. V desnem c
ku je zapeljal na levo stran
stišča, kjer je trčil v obce
drog ter se pri tem hudo te
no poškodoval. Mladi motu
nima ustreznega voznišii
dovoljenja, pri vožnji P«
uporabljal varnostne čelai
Z regionalke na ^
magistralko    i
Na magistralni cesti v
Ločica pri Vranskem^
v nedeljo popoldne pripj
prometna nesreča, v kat^
bila ena oseba hudo t«'"
poškodovana.
Po regionalni cesti M ^
Motnika proti križišču z/*
stralno cesto Celje-U"^
je vozil motorno l^"^
z lahkim priklopnikom^
Drolc iz Ločice. Ko je z^P
na magistralno cesto. ^
z desne smeri pript '^^i'
osebnega avtomobi; ■ I'''j
nišnik iz Zaplanine i
nju je bil voznik kosiln"*
do telesno poškodovan- .
Pristal med bral4
v ponedeljek, 3. sep<J
popoldne je prišlo do P™
ne nezgode na iokaln'
v kraju Hotunje pri ^rK,
Voznik avtomobila se K
telesno poškodoval, i"^,
na škoda pa znaša
52 tisoč dinarjev.
Iz smeri Primoža pij
nikvi je vozil osebni ^
Milan Cverle iz S«"
V Hotuf\jah ga je v ovj
čelo zanašati, tako da^
Ijal na levo stran vozis^
nil s ceste po nasipu
v betonsko škarpo m
med brcgdami.