P tJuMJiuia, 89, &e.ptcinbm 1947. Poštnina plafann 7 gotovini f l&G lil. limm ESZK3JLTUUMA ZUEZA SL0¥E9iEJE Štev. 39 MESEČNA NAEOCN INA 12 0IN IZHAJA VSAK PONEDELJEK Cena 3 din KAfNOlfEISS DOSODKi Enotnost t Naša krila 1:0 (0:0) Hajduk : Crv. zvezda 1:0 (1:0) Dinamo : Metalac 3:1 (2:1) J femigies ud&fae flimie Sugo&Camje Te dni se je sestal v Beogradu 11. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Jugoslovanski narodi so se na ta pomemben dogodek skrbno pripravili, kajti zavedajo se, da pomeni 11. kongres Ljudske fronte važen mejnik v zgodovini našega narodnega in državnega življenja. Ljudska fronta, ki je v svojem jedru globoko demokratična in zasnovana na ideji borbe za svobodo in neodvisnost ter na ideji bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, je izvršila globok preobrat v zavesti ljudskih množic ter postavila pred jugoslovanske narode jasne cilje. Prav zaradi tega je postala osnovno gibalo in mobilizator ljudskih množic na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja. Drugi kongres Ljudske fronte Jugoslavije pa je tem pomembnejši, ker so se na tem kongresu že pokazali rezultati tistih velikanskih naporov, ki jih dajejo naši narodi za izgraditev svoje svobode in neodvisne države. Petletni gospodarski plan je eden glavnih sadov Ljudske fronte, ki je s svojim jasnim programom in njegovim doslednim izvajanjem znala strniti vse sile jugoslovanskih narodov za gospodarsko okrepitev in s tem tudi za politično neodvisnost nove Jugoslavije. S svojo dosledno in neizprosno borbo proti fašizmu in vsem njegovim ostankom, s svojim vztrajnim stremljenjem za resnično demokracijo, s svojim tvornim delom za mednarodno sodelovanje je postala Ljudska fronta Jugoslavije ne samo vodnik jugoslovanskih narodov, marveč resnični steber miru v Evropi. Kot odkritosrčen pobornik resničnega in pravičnega miru je Ljudska fronta Jugoslavije z navdušenjem pozdravila idejo in ustanovitev Organizacije združenih narodov ter je na široko popularizirala načela, na katerih bi moralo sloneti delovanje te ustanove. //. kongres Ljudske fronte Jugoslavije je znova potrdil, da imajo narodi Jugoslavije v Ljudski fronti svojo skupno politično organizacijo, prekaljeno in preizkušeno v najtežjih časih. Ljudska fronta je za vse jugoslovanske narode jamstvo, da bodo lahko uresničili svojo boljšo in srečnejšo bodočnost. Ta skupna organizacija je, kakor je poudaril v svojem referatu na H. kongresu maršal Tito, poroštvo, da bodo naši narodi ohranili pridobitve velike osvobodilne borbe, da bo- F9DELEJEN1 SO BILI PIVI FIZKULTURNI ZNAKI TEKMOVALCEM IN TEKMOVALKAM IZ §L©VENIJi Nosil« zlatega fizknlturnega znaka. Od leve proti desni stoje spodaj; Merhar Štefka, štrukelj Ivanka, Šentjurc Mira, v srednji vrsti; štrukelj Miro, Gregorin DuSan, Erman Tone, Turk Polde in Vovk Jože, v zgornji vrsti pa: Fele Stane, Volker Stane in Korce Danilo Ljubljana, 28. sept. Včeraj popoldne so bile v telovadnici Zavoda za fizkulturo na Taboru slovesno podeljeni fizkultumi znaki. Prenovljena telovadnica je bila lepo okrafiena in je tako dostojno spre-jela žteviine fizkulturnike, ki so si pri nas prvi priborili fizkulturni znak. Zbrane tekmovalce je pozdravil predsednik Mestnega fizkulturnega odbora tov. Vengust Albin, ki je poudaril velik pomen tekmovanja za znak in je vsem odlikovancem čestital; Za njim je v imenu Komisije za fizkulturo pri vladi LRS čestital vsem tekmovalcem tov. Savnik Tomaž in ponovno v daljšem nagovoru poudaril velik pomen tega tekmovanja za nadaljnji razvoj naše fizkulture, za uspešen dvig delovne sposobnosti naših fizkultumlkov in s tem v zvezi velik pomen za naš petletni plan. Tovariš Boris Osole, predsednik Republiškega centra tekmovanja, je tekmovalce pozdravil v imenu Fizkultur-ne zveze Slovenije in je v svojem nagovora omenil, da dosedanje število nositeljev fizkulturnega znaka še ne pomeni zadovoljiv uspeh ter bo treba v bodočnosti tekmovanje razširiti med najširše plasti naših delavcev in mladine. V imenu mestnega odbora LMS je govoril tov. šavta Jože, kt jo omenil veliko važnost organizirar do ohranili bratstvo in enotnost, ki je poroštvo vseh naših uspehov sedaj in za bodoče. Tega se zavedamo tudi fizkul-turniki in se zato ob H. kongresu Ljudske fronte zaobljubi jamo, da bomo še bolj poglobili svoje delo v zavesti da s tem pomagamo v borbi za dosego vseh Ustih velikih ciljev, za katere se bori Ljudska fronta, za moč in veličino naše ljubljene skupne domovine Jugoslavije. Naj živi II. kongres Ljudske fronte Jugoslavije! Naj živi naš veliki voditelj in učitelj maršal Titol nega tekmovanja na različnih delovnih akcijah naše mladine, kjer so udeleže« položili mnogo norm iz kompleksa tekmovanja za znak. Po končan lii slovesnih nagovorih je predsednik Mestnega fizkulturnega odbora izročal znake. Vsako podelitev je številno občinstvo navdušeno pozdravilo. Najprej so bili podeljeni zlati znaki, nato srebrni in bronasti, kot zadnji pa so prejeli svoja odlikovanja mladinci in mladinke, ki so osvojili mladinski znak. ZLATI ZNAK SO PREJELI: Fele Stane, Mihorko Milovan, Vovk Jože, Erman Tone, Turk Albin, Gregorin Dušan, Osovnikar Milan, Ravnik Ludvik, Volkar Alojzij, štrukelj Mirko, Korče Danilo, štrukelj Ivanka, šentjurc Mira, Papež Nuša, Merhar Štefka, Rupnik Lidija. SREBRNI ZNAK SO PREJELI: Gvardjančič Alojz, Smerdu Milan, Zidarič Franc, Kavčič Janko, Pigna-tari Igor, Leskovar Polde, Ošina Štefan, Mirkovič Mihael, Kobentar Marijan, Zidarič Anton, Pungartnik Prano, Gjura Janez, Ripp Aleksander, Žorž Vladimir, Gorišek Lado, France! Metka, Rodič Vinko, Groznik Franc, P eri-n čič Slavko. Khol Jože, Kerševan žarko, Fili Mirko, Sežun Andrej, Cof Ivan, Novak Emil, Logar Viktor, Žgajnar Vinko, Zagernik Franc, Hafner Milan, šifrer Živko, Smola Dušan, Ferfolja Avgust, Ham Mirko, Ili-ja Jože, Kroneger Lojzka, Jovan Meta., Rudolf Rudolf, Mravlje Milan. BRONASTI ZNAK SO PREJELI: Kajžnik Ivo, Brozovič Dušan, Ktir-ner Boris, Kočan Vinko, Kolar Ivo, Dolenc Dušan, Faganel Franc, Gerk Franc, Gjurasek Julij, Naglič Cveto, Hmelalc Savo, Hočevar Zoran, Jerman Miloš, Juvan Jože, Novelli Leopold, Sosič Anica, Rustja Vladislava, Sešek Danica, Rode Marijan, Rema Vitomir, pečar Štefan, Ostanek Bojan, Cestnik Pero, Debevec Ivan, Erman Rozalija, Lenassi Milan, Štefančič Franc, Ušaj Franc, Malgaj Mara, Haroch Brigita, HarOch Melita, Jakič Slavko Matjašič Marija, Hvale Maks, Cotič Ivan, Štirn Bojan, Završnik Janez, Ferlež Karol. MLADINSKI ZNAK SO PREJELI: Zotter Dušan, Vran Vera, Vadnjal Metka, Vran Živka, Arko Srečko, Bizjak Albin, Markelj Stanko, Bahovec Alenka, Smrekar Danila, Kianik Anton, Valentinčič Viljem, Leben Franc, Štemibal Marija, Kadunc Marko, Pirc Albin, žmuc Janez, Zuban Sašo, Zorko Franc, Zalokar Bojan, Vovk Milan, Vesič Alojzij, Vesel Rajko, Vehar Franc, Vatovec Steljo, Urbančič Stanislav, Trček Franc (Stane), Kocutar Ciril, štrumberger Jože, 'štrukelj Zvonka, Šebenik Franc, Stanič Anica, Snoj Jože, Sever Andrej, Se-kula Nikolaj, Sašek Peter, Rkin Jože, Rojina Štefan, Prvanovič Miodrag, Primožič Vlasta, Pozaršek Zalka, Požar Bogdan, Pokelnik Jože, Pečnik Danilo, Polenšek Marko, Pečar Stanko, Puhan Marija, Oman Zora, Nemec Rafael, Naglič Jože, Musil Miro, Mura Rudi, Mušič Nikolaj, Miklavčič Ivan, Maligoj Darij, Lukane Milan, Koler Rudi, Kudašer Rafael, Kržič Franc, Kramar Majda, Krajšek Božidar, Košir Marija, Kompare Janez, Kek Ivan, Kežman Vlado, Kajfejž Spasenija, Jankovič Franc, Iskra Miha, Hrastar Ivan, Godec Jurij, Fur-lanič Aldo, Fornazarič Miroslav, Erman Marija, Eržen Jurij, Deržar Bo-Benedičič Jernej, Brduik Franc, gomil, Crešnovec Štefan, Bajec Ivo, Brodnik Julij, Bučar Janez, Aplenc Andrej, Pelan Staš, Stanovnik Anton. Po končani razdelitvi fizkulturnih znakov je bila vprizorjena majhna telovadna akademija. Prvi so nastopili mladinci v skokih čez konja na šir s prožno desko. Pokazali so nekaj prav lepih skokov. Sledil je nastop dveh mladih boksarjev, kt sta pred-vedia ekshebicljsko borbo med vrvmi. Za tem so prikorakalo v dvorano članice, ki so telovadile na dvovišlnskt bradlji. Posebno sta se odlikovali GH-varjeva in Gerbčeva, ki sta obe članici državne telovadne reprezentance. Kot zadnja Je nastopila na bradlji moška vrsta naših telovadcev. Zmagovalca s prvenstva Armade v partizanskem maršu, ki jo bilo preteklo nedeljo v Ljubljani. Na levi je zmagovalec Zupan, na desni pa dru-goplasiranl Ivaniševič Konferenca flzkeltorn h prcpaogad stos s Beogradu V na o gropapmle je treba uvesti več kritičnosti la sistematičcega sle!a V petek 25. t. m. se je pričela v Beogradu konferenca fzkulturnih propagandistov, na kateri so sodelovali Člani propagandnih oddelkov glavnih fizkulturnih odborov vseh republik, predstavniki kulturno-prosvetnih oddelkov republiških svetov Ljudske mladine in športni novinarji iz vse države. Namen konference, ki je trajala do sobote, je bil poživiti naše propagandno delo v fizkulturi, kakor tudi ugotoviti dosedanje napake in na podlagi teh izdelati prOjgram, po katerem bo propagandno delo načrtnejše in uspešnejše, kajti od pravilnosti in intenzivnosti propagande je v veliki meri odvisen množični razvoj naše fizkulturne organizacije. Konferenco je otvoril predsednik Fizkulturne zveze Jugoslavije Rato Dugonjič, ki je poudaril v glavnem naslednje: jan Rus, ki je med drugim poudaril, da se je propagandno delo od I. kongresa precej izboljšalo. Opazilo se je izboljšanje v kvantiteti, kakor tudi večja kritičnost. Naloga propagandistov v naši novi družbi je čim ostreje odkrivati resnco in ne pisati le za publiko. Kljub temu pa je naša propaganda še vedno premalo strokovna in preveč šablonska, zlasti kar se tiče propagiranja sklepov I. kongresa. Pri populariziranju krosa bi morala biti naša propaganda bolj življenjska in bi se morala usmeriti zlasti v vzpodbujanju za vadbo. Kampanje za posamezne večje prireditve morajo imeti vzgojen pomen. Pisati moramo več o petletnem planu v fizkulturl, izdajati parole, pisati o fizkulturnih udarnikih in podobno. Druga velika naloga propagandistov je propaganda osnovne telesne vzgoje. Začeti je treba čim-prej s propagando za republiške zlete In napraviti za to propagando načrt. Treba je povečati kampanjo za tekmovanje za fizkulturni znak. O obeh referatih se je razvila živahna diskusija, v kateri so sodelo- vali predstavniki propagandnih oddelkov iz vseh republik. Vsi so poudarili potrebo čim tesnejšega sodelovanja športnih novinarjev in propagandistov s fizkulturnimi forumi na terenu. V nadaljevanju dela konference je mednarodni sekretar FISAJ-a Dušan Blagojevič podel referat o fizkulturni in športni propagandi preko tiska, člani propagandnih oddelkov v posameznih republikah so podali poročila, član propagandnega odbora »Tehnika in šport« pa je govoril o pomoči tiska komisiji. Sledila je d;skusija, v kateri je sodelovalo več športnih novinarjev, nakar je Bora Stojanovič referiral o fizkulturni in športni propagandi v množičnih organizacijah, Jovan ščekič pa o propagamdno-ldeo-loškem in vzgojnem delu v osnovnih fizkulturnih organizacijah. Diskusija o teh referatih je bila zadnji dan konference, to je v soboto, nakar so bili še soglasno sprejeti sklepi konference o bodočem propagandnem delu, ki j'h bom0 objavili v eni prihodnjih šter vilk. Delo FD Rudarja v Idriji Rato Dugonjič »V nasprotju s propagando v pred-aprilski Jugoslaviji, Id je imela pretežno trgovsko reklamni značaj, ki je reklamirala predvsem posamezna društva in športnike in imela namen privabiti na športne prireditve čim več gledalcev ter oddvojiti športnike od političnih dogodkov, kakor tudi podrediti šport interesom protiijudskih vlastodržcev, morajo biti danes naši propagandisti vzgojitelji, ki vzgajajo fizkultumike tudi politično, da imajo fizkulturniki jasne predstave o flzkul-turi, ki naj doprinese tudi s svoje strani vse za dvig naše države. Da-našnjl propagandisti ne smejo sedeti le v pisarni, ampak morajo razumeti, da leži na njih velika odgovornost, da morajo pomagati pri Izvedbi vseh nalog, ki so si jih zadali fizknltur-niki tako v mestu kot na deželi. Pomagati morajo našim fizkulturnlm organizacijam in ne biti samo regi-stratorji. Iz vsega tega sledi, da stoje pred našimi propagandisti določene naloge. Bilo je do sedaj dosti napak, kj jih moramo končno odpraviti. Zlasti v našem tisku mora zavladati krl-tičnejši duh. Mnogo premalo se je odpirala perspkefiva našim osnovnim organizaci jam, premalo je bilo propagande za fizkulturo v šolah, premalo je bilo pravilno pojasnitve namena naše današnje fizkulture. Predvsem moramo prenehat} z dosedanjim kampanjskim načinom dela. Velike množične prireditve moramo popularizitariti In pripraviti tako, da bodo dale tiste rezultate, ki jih od nji pričaka jemo. Da bomo to dosegli, je nu jno potreben sistem v našem delu, zlasti določitev točnega koledarja. Naša propaganda mora zaostriti borbo proti nezdravim pojavom v športu Sn njihovim nosilcem. Tako naši fiz-kulturinki-propagandisti kot ostalo Vodstvo v fizkulturi je bilo do sedaj premalo budno proti takim nešportnim pojavom. Naš kader propagandistov je treba usmeriti tako, da bo mogel v nadaljnjem razvoju ustvariti tiste osnovne naloge, ki se pred njega postavljajo.« Nato je imel referat predsednik propagandnega oddelka FISAJ-a Vo- V začetku septembra je imelo FD Rudar v Idriji izredni občni zbor, na katerem se je organiziralo kot sindikalno društvo tukajšnjega rudniškega sindikata. V tej zvezi je podal tajnik tov. Logar kritičen pregled dosedanjega dele, ki ni povsem zadovoljivo. Prav v tej zvezi je bil izdelan društveni koledar za to leto, ki obsega igro, telovadbo, kolesarjenje in predvsem lahko atletiko. Izvoljena je bila tudi nova društvena uprava v glavnem iz rudarjev s tov. Bajerjem Jožetom na čelu. Vprašanje igrišča je v Idriji še vedno pereče in pokrenjena je bila zopet akcija, da se zadeva premakne iz mrtve točke. Delo bo izvedeno v treh etapah. Najprej igrišče, nato plavalni bazen in končno fizkulturni dom. Okrajni fizkulturni odbor pa je že začel z gradnjo skakalnice na Vojskem, ki bo zgrajena že do zimske sezone. Po načrtih tov. inž. Bloudeka bodo na njej možni skoki do 40 m. Tako bo Vojsko postalo resnično center smnčarstva na Primorskem, ker je tukaj predviden tudi stalen smučarski tečaj. Prav te dni je bil že zaključen prvi del sporeda po koledarju. Pod vodstvom tov. Pajerja je bilo izvedeno nogometno prvenstvo pionirjev po rajonih. Pri tem tekmovanju je sodelovalo okoli 50 najmlajših nogometašev, ki so bili razdeljeni na štiri moštva, ki so igrala na točke. Zmagal je 5. rajon s pionirji iz Rožne in Tomšičeve ulice. To tekmovanje je bilo zelo zanimivo in se je zbralo na igrišču vedno lepo število najmlajših, ki so glasno navijali za svoja moštva. Tekmovanje pa je bjlo potrebno tudi zaradi krize prvega moštva, ki je do sedaj v prijateljsikih tekmah dosegalo najlepše uspehe, pred prvenstvom samim pa je zašlo v tež-koče, ker si ni znalo pridobiti dovolj rezervnih igralcev, ki bi bili društvu vedno disciplinirano na razpolago. Manjka pa nam mladinsko moštvo, ki bi nam dajalo lepše izglede za bodočnost. Našj pionirji resno mislijo na osvojitve pionirskega pokala in samo čakajo, da jim bo določen nasprotnik. Dne 5. oktobra bomo imeli okrajni iizkulturni zlet v Idriji, na katerega se naše članstvo resno pripravlja, podeželje pa je tudi že dobilo potrebna navodila. Upamo, da bomo zopet napravili korak naprej. Zadnjo nedeljo je igralo naše moštvo, ojačeno z nekaterimi vojaki tukajšnje divizije, prijateljsko tekmo s simpatičnimi Poligrafiki iz Trsta. Verjetno je, da so 'gostje podcenjevali moč našega nogometa in so doživeli katastrofalen poraz 9:0. Naše moštvo je nasprotnika dobesedno pregazilo. Upamo, da stoji naše društvo pred novimi uspehi na vseh področjih, zato bomo v bodoče o njem kaj več slišali, saj je bilo prav naše društvo prvo poseglo v dedo na osvobojenem ozemlju. Rezultati te!;mov£nja za teiUarni znak med Ljubljano In fdariborom Mestni center tekmovanja za fiz- žičnost tekmovanja, drugič pa je bi-kulturni znak v Ljubljani je bil mest- la aktivizacija mnogo manj možna In nemu centru v Mariboru napovedal 14 dnevno tekmovanje od 8. do 22. t. m., in sicer v naslednjih točkah: 1. zato tudi neuspešno izvedena. Mestni center v Ljubljani pa je tekmovanje za fizkulturni znak postavil na bazo število osvojenih znakov, 2. število iz- decentralizacije kot jo je nakazal ple- polnjenih norm, 3. število izvedenih tekmovanj, 4. popularizacija tekmovanja. Rezultati tekmovanja so naslednji: narni sestanek FISAJ-a in uspehi niso izostali. Tekmovanje z Mariborom je pokazalo na slabe in dobre strani tekmo- Mestni center v Mariboru je zabele- vanja v obeh centrih. Rezultati so do- žil osvojenih znakov mladinskih 18, bronastih 5, srebrnih 2, zlatih 1, sku- kazali uspešnost decentraliziranega tekmovanja na eni strani, na drugi paj torej 26, mestni tenter v Ljubija- strani pa se je tekmovanje poživelo ni pa 21 mladinskih, 16 bronastih, 14 srebrnih in 5 zlatih, t. j. skupaj 56. V drugi točki tekmovanja je mestni center Maribor zabeležil 946 izpolnjenih norm, mestni center Ljubljana pa 1587. Mestni center Maribor je izvedel le 4 tekmovanja, medtem ko je center v Ljubljani izvedel 18 tekmovanj. Velika razlika v številu izvedenih tekmovanj kaže, da je decentralizirano tekmovanje za fizkulturni znak mnogo uspešneje kakor centralizirano. Ker je mestni center v Mariboru izvedel vsa 4 tekmovanja cem- in se uredila administracija, t. j. pregled nad izpolnjenimi normami, saj je bilo v interesu obeh mestnih centrov, da se ne izgubi iz evidence uiti ena izpolnjena norma. Tekmovanje industrijskih podjetij v Mariboru Tekmovanje Industrijskih podjetij ▼ Mariboru se je udeležilo o«em ekip. Doseženi so bili naslednji rezultati: MoSki: l. Ekipa delavnice drž. žel. z 3419 točkami. 2. Ekipa predilnico In tkalnice. Ženske: I. Ekipa delavnice * 4 -,_____________________.x______ drž. žel z 1415 točkami, 2. Ekipa predfl- tralisticno, je tu izpadla prvič rnno^uic.g ^ tkalnice. Najboljše rezultate so dosegli pri mo-Sklh: Čerpeš (žel. del) skok v višino 170 cm, skok v daljino 5,67 m, Gradišnik (Predilnica) tek na 3000 m 9:55 min.> Medvešček (žel. del ) streljanje 88 točk, Zadnik (žel. del.) met krogle 9,94 m, prosta vaja i0d točk in l^cfijak (žel. del ) v teku preko ovir 46 sek. Pri ženskah pa Herlč Alina v metu kroglo 9.98 m in v metu bombo 41,50 m, Topolnik Mila (tov. avtomobilov) v teku na 860 m v času 2:54 min. in v skoku v višino 130 em. PrvesSiVO Jugoslavije v odbojki od 3. do 5. sest. V petek, 3. oktobra se bo pričelo v Ljubljani prvenstvo Jugoslavije v odbojki. Ta prireditev bo za Balkanijado gotovo največja prireditev v Ljubljani. Tekme bodo na igriščih FD Enotnosti v Tivoliju. Za letošnje finalno državno prvenstvo se je na podlagi republikanskih prvenstev in kvalifikacijskih tekem plasiralo 6 moških in 8 ženskih društev. V tekmovanju moških ekip nastopajo naslednja društva: Partizan CDJA, prvak Hrvatske Mladost (Zagreb), prvak Slovenije Enotnost (Ljubljana), prvak Srbije Crvena zvezda (Beograd), prvak vzhodnega kvalifikacijskega tekmovanja Slaven (Beograd) in prvak zahodnega kvalifikacijskega tekmovanja Polet (Maribor). Vsa moštva so izenačena in se obeta napeta borba za prvo mesto, ki ga brani lanskoletni prvak in letošnji zmagovalec na turnirju mest moštvo CDJA Partizan, tako da je favorita za prvo mesto težko predvideti. Od ženskih ekip sodelujejo: Polet (Maribor), Enotnost (Ljubljana), Mladost (Zagreb), Siri itak (Subotica), Crvena zvezda (Beograd), Torpedo (Sarajevo) ter prvaka Črne gore in Makedonije. Lanskoletno državno prvenstvo sl je osvojila ekipa Poleta iz Maribora, letos pa je vrsta Spartaka iz Subotice v odlični formi in bo resen konkurent za prvo mesto. Tudi ostale ekipe se za prvenstvo resno pripravljajo, tako da se obetajo lepe in zanimive tekme, ki si jih naj ogleda vsak fizkulturniki Rszjsored nogometnih tekem za liska! FLR Jugoslavije v Sloveni i Tekmovanja za pokal FMRJ se je v Sloveniji udeležilo 60 društev. Dnu šiva so tekmovala v šestih skupinah, izvzemšj prve in druge skupine, kj tekmuje za slovensko prvenstvo. Ker je tekmovanje v teh skupinah končano, se vključijo v to tekmovanje prva in druga skupina slovenskega prvenstva. Na sestanku širšega odbora za no. gomel pri FZS in v prisotnosti delegatov posameznih društev je bilo dne 24. t. m. žrebanje parov za tekmovanje v četrt-finalu. Žreb je določil sledeče pare. ki igrajo 5. oktobra: Rdeča zvezda : Bratstvo ob 15. (Mlakar); Kovinar : Prvak Dolenjske ob 14. (Rajbenšu); Polet : G. Ljubljana ob 15.45 (Rajbenšu): Udarnik •• Domžale ob 15. (Gantar); Tržič : Adrija ob 15. (Šarabon —' Tržič); Litija : Škofja Loka ob 14. (Sort —* Trbovlje); Postojna : Triglav ob 15. (Vajaha h er); Kladivar : Železničar ob 15. (Kolar — Trbovlje); M. Sobota : J. Gregorčič ob 14. (Šušteršič Miha); Elan : Krim ob 15. (Gregorčič); Prvak Primorsko : Proletarec ob 15. (Slamič); Rndar : Nafta ob 15. (Hartman). Igra se na igrišču prvo imenovanega društva. V primeru neodločenega rezultata se tekma podaljša dvakrat po 15 minut Če tudi podaljšek ne prinese odločitve, odloči žrebanje takoj na igrišču. Ker mora biti to tekmovanje končano do 19. oktobra, se prvenstveno tekmovanje odloži do nadaljnjega. Službena objav* nogometnega odbora FZS Noši tekmovalci na lahkoatletskem prvenstvu Balkana 1947 v Bukarešti otvoritvijo balkanskih iger, smo lahko z njimi več kot zadovoljni. Sploh bi vsi teki kvalitativno bolje uspdj, ako bi bilo tekališče trše. , ...... _ Butia Alma je bila sigurna zmago- reprezentanca niti ni pokazala v Bu- valka v teku na 100 m. V predtaku karešti vseh svojih sposobnosti. Se le- je postavila celo nov balkanski in iu-tos bo ta napoved potrjena. gosiovanski rekord v času 12,8. Ona Vendar pa je to tekmovanje poka- Je edina naša sprinterka, ki so ji me-zalo, da v nekaterih lahkoatletskih j? zmogljivosti še močno oddaljene, disciplinah še nismo dorasli možem- Treba je le, da sistematični trening cem. Predvsem nimamo prvorazred- kakor ga je absolviraia na taboren ju nih sprinterjev v stalni formi. Vzrok v Celju, raztegne skozi vse leto. lilije deloma v tem, da so naši stometra- M Sentjurčeva, ki je tudi zmagala v ši najmanj resni izmed vseh tekačev svojem predteku s časom 13,1, je bila in da velik del talentiranih sprinter- y finalu tretja. S svojim nastopom jev prehaja na daljše proge. je potrdila svoj sloves rutinirane in V teku na 100 m se zato nismo ve- 60 .l16 tekmovalko, vidnejši uspeh Hko nadejali. Slanac je sicer v pred- T, °Pe™,?<>^a njena športna osa- Keprczentanca Jugoslavije v Bukarešti tekmovanju teke! ležerno čistih 11 sek., vendar je v finalnem leku odpovedal. Prijetno pa je presenetil Aca Stevanovič, ki je z 11,4 sek. zasedel tretje mesto. Zmagovalec Romun Moina je, kakor lansko leto, dokazni, da na Balkanu nima resnega nasprotnika niti v rezultatu niti v slogu teka, ki je dovršen in ritmičen. Njegov odriv je tako močan in melosi v Ptuju. Na 400 m smo pričakovali borho med Moino. in našim Sabolovičcm. Zmagal pa je Romun s časom 47,8, kar ga postavlja na vrh lestvice najboljših evropskih 400 metrašev Novi jugoslovanski rekord 43,3 je zasi-gural Saboloviču le tretje mesto. Račič, naš drugi zastopnik, si je malo .. .o-,iovanska lahkoatletska repre-zenranca se še nikoli ni pripravljala z« kak meddržavni nastop bolj siste-matično in resno, kakor za letošnje balkanske igre v Bukarešti. Več kakor mesec dni so izbrani tekmovalci in tekmovalke skupno vadili v Celju pod strokovnim vodstvom priznanih inozemskih in domačih trenerjev Be-auttueta, Kerssenbrocka, Varsegija, Bcma in Kumerja. Izdatna hrana, trd, susteinatičen trening ter redno življenje so dvignili tekmovalno sposobnost reprezentantov do take višine, da so Jugoslovani dosegli tako presenetljive uspehe kot še nikoli v obstoju naše lahke atletike. Za madžarsko ekipo, ki spada med najmočnejše v Evropi smo zaostali le za 22 točk. Ako bi točkovali tudi desetoboj in troboj za ženske, bi bila minimalna razlika 11 ttčk. Uspeh Jugoslavije pa se ne zrcali samo iz skromne razlike v točkah, temveč tudi v dejst da so naši zastopniki mladi po svoji športni karieri, da je dosegla naša lahko atletika visoko povprečje kar je postalo za nas karakteristično in nam to priznavajo tudi tujci. Kmalu pa se bodo iz to visoke avni dvignili še vrednejši vrhovi evropske in svetovne kvalitete. Nasprotno s tem imajo madžarski tekmovalci za seboj po večin; že desetletno mednarodno tekmovalno rutino, Romuni pa razpolagajo le z nekaj posamezniki kot so Moina, Dragomir in odbčne rezultate, toda za njimi je velika praznina. Tako na primer se n niti enkrat v teku olimpijskega račune prekrižal Čeh Bartušek, za ka-erremoniala počastitve dogodilo, da terega ni nihče sanjal, da se bo v nebi dva^ romunska predstavnika stopi- sluteno dobrem času vrinil na tretje čajnega, enkratnega. Predvidevali smo dez, kot da se ne dotika tal. Moina ga kot plod trdega, načrtnega dela leti! Časi, doseženi v tem teku, ne ne samo tekmovalcev, temveč tudi odgovarjajo sposobnostim tekmova'-vodetva naše nove fizkulture. Trdimo cev, toda če pomislimo, da je bilo te-lahko in to čisto skromno, da naša kališče dokončano šele pol ure pred s?., tMirt nastopil. S svojo požrtv > vžilno hojo je prinesel naši ekipi rlrajocono točko. (Dalje) Kritičen pregled plavalnega prvenstva Evrope Na letošnjem petem plavalnem prvenstvu Evrope smo s 13 točka- plavati še eno kvalifikacijsko tekmo, mi zasedli v moških disciplinah osmo mesto, v vvaterpolu pa smo kot ki jo je za malenkost izgubil, ko bi' sedmi ostali neplasir&ni. Da so pred nami Francija, Švedska |n Ma- bil, če bi bil v predtekmovanju imel džarska, pač ni nikako presenečenje, četudi je morda plasman Švedsko srečnejšo skupino, z lahkoto prišel v nepričakovano dober. Gotovo pa ni nihče računal, da bo pred nami finale. Da je bil prvi v tolažilnem fi-Italija, ČSR in Danska, dočim nam je Augiija zlasti po akademskem nalu za Fernov pokal, je zanj in njel plavalnem prvenstvu v Parizu izglodala — nevaren nasprotnik, pa ' .. prav nič več! Dve tretji mesti, eno peto in eno šesto je ves izkupiček, gotovo dosti, dosti manjši, kot je stal v našem proračunu in če gledamo še tako objektivno, tudi dosti manjši, kot smo ga zaslužili in kot nam gre. Na 100 m prosto je Miloslavič z 59.8 v finalu bil peti. Več na tej progi res nismo pričakovati in je njegov uspeh, pa še dvakrat sigurno odplavan rezultat pod minuto, moral vsakomur bitj prijetno presenečenje. Zato pa nista izpolnila pričakovanj, ki smo jih po rezultatih na treningu v Sušaku stavili v njiju, niti Pelhan, niti Škana-ta. Res, da zlasti pri prvem nihče ni mogel računati, da se bo v svoji, najmočnejši skupini prerinil v finale. Boljših rezultatov pa smo se nadejali od obeh in če bi bU Pelhan v finalu tolažilnega tekmovanja za Fernov po-Soetter, ki dosega jo kal ponovil vsaj svoj rezultat iz pred-za n jimi je tekmovanja, bi bil z njim sigurno prvi! V plavanju na 400 m prosto je vse nosti, kot pa v hrbtnem plavanju. Tu je ravno najbolj široka vrzel v našem plavalnem športu, ki jo že precej dolgo vrsto let močno občutimo. istočasno na stopnišče zmagovalcev, davija, ki je osvojila tl balkan-oi'ven ste v, postavila 9 novih bal--k'h in 10 državnih rekordov, pa lozemce presenetila. Nam pa la •'aprede.k ne pomeni nekai slu im Sm Zmagovalci teka na 800 m: v sredi Madžar Maroszt, na levi Ceraj, na desni Oberšek (oba Jugoslavija) mesto pred Madžara Kadaea in Šveda Olsona. Puharjevo šesto mesto na tej progi in DefiUpisovo prvo v konkurenci za Fernov pokal — oba s svojimi običajnimi časi — odgovarjata pričakovanjem in težim, da bi bila situacija kaj drugačna, če bi tudi imela priliko startatl v prvi, močnejši grupi. Brezi Ivom no največje presenečenje in najlepši uspeh je Jugoslavija dosegla z mlad.m Slipetičem na 1500 m p ras to, kjer je z za naše sedanje razmere skoro fantastičnim rezultatom zasedel tretje mesto aa obema Madžaroma. S plasmanom na tej progi smo pač računali, pa ne s tretjim mestom, prav gotovo pa ne s časom, ki mu ne manjka niti polnih devet sekund do visoko kvalitetne meje 20 minut, ki jo le tako redki dosežejo. Tudi jih ni malo, ki niso računali toliko s Stipetičem, kot morda z drugimi, starejšimi in rutiniranejšimi našimi tekmovalci za to progo. 190 m hrbtno je v predtekmovanjih prineslo običajen MLlcslavičev in za letos kar presenetljivo dober Pelhanov rezultat, čeprav sta bila vsak v svoji skupini na četrtem mestu. Kaj boljšega od njiju ni bilo upati ali pričakovati, saj se oba posvečata v prvi vreti prostemu slogu, kjer tudi vedno dese-zata rezultate povsem drugačne vred- gov kvalitativni uspeh gotovo premajhno zadoščenje. Za Jugoslavijo kot moštvo pa so bile to krivično in brez potrebe izgubljene točke. Cerer pravi, da mu je finale na 200 m prsno padel ravno v čas vrhunca krize po 36 urnem potovanju v avtobusu. Prepričan je, da bi, če bi bil plaval dva dni kasneje, zmogel sigurno 2:42 in tako le tudi posegel v borbo vsaj za drugo mesto. Drugič letos mu je že torej v važnem mednarodnem srečanju zmanjšalo izglede na uspeh prepozno in prenaporno dopotovanje na kraj tekmovali ia, kar bj pač vsaj v bodoče trebalo vsekakor izbeči. NEUGODNI PRESENEČENJI V ŠTAFETI IN WATERPOLU Če moremo in moramo do tod z našimi uspehi na letošnjem evropskem prvenstvu biti vsaj zadovoljni, sta pa obe preostali disciplini, v katerih smo nastopiti, za nas brezdvomno veliko razočaranje, saj smo ravno na njiju največ računali, pa nič dosegli! Naša štafeta 4 X 200 m bi po rezultatih na treningu v Sušaku morala plavati nekako 9:10—9:12. če računamo morda še z izboljšanjem rezultatov, ki mora v konkurenci, v razpoloženju in okolju, kakršno je prvenstvo Evrope, skoro nujno nastopiti, saj se je pri sko-Polhan in Klemen, dva naša odlična ro vsfh vI1re?^!oi Plavilo, bi bila plavalca prostega sloga morala naša da poseže štafeta računati s tem, borbo tudi v svoji res Naš Tone Cerer je klonil pred dve- nesrečno izžrebani skupini. Postava, ma nepričakovanima, fantastično do- ki ie v predtekmovanju nastopila, pa brima rezultatoma, s kakršnima ni ie očividno vnaprej resignirala na to prav gotovo računal absolutno nihče, Eorbo in plavala samo za plasman na pa uiti ne tekmovalca, ki sta ju po- svoi® precej sigurno četrto mesto. Da stavila, ali pa njihova trenerja. Sploš- i® tu