P tJuMJiuia, 89, &e.ptcinbm 1947. Poštnina plafann 7 gotovini f l&G lil. limm ESZK3JLTUUMA ZUEZA SL0¥E9iEJE Štev. 39 MESEČNA NAEOCN INA 12 0IN IZHAJA VSAK PONEDELJEK Cena 3 din KAfNOlfEISS DOSODKi Enotnost t Naša krila 1:0 (0:0) Hajduk : Crv. zvezda 1:0 (1:0) Dinamo : Metalac 3:1 (2:1) J femigies ud&fae flimie Sugo&Camje Te dni se je sestal v Beogradu 11. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Jugoslovanski narodi so se na ta pomemben dogodek skrbno pripravili, kajti zavedajo se, da pomeni 11. kongres Ljudske fronte važen mejnik v zgodovini našega narodnega in državnega življenja. Ljudska fronta, ki je v svojem jedru globoko demokratična in zasnovana na ideji borbe za svobodo in neodvisnost ter na ideji bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, je izvršila globok preobrat v zavesti ljudskih množic ter postavila pred jugoslovanske narode jasne cilje. Prav zaradi tega je postala osnovno gibalo in mobilizator ljudskih množic na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja. Drugi kongres Ljudske fronte Jugoslavije pa je tem pomembnejši, ker so se na tem kongresu že pokazali rezultati tistih velikanskih naporov, ki jih dajejo naši narodi za izgraditev svoje svobode in neodvisne države. Petletni gospodarski plan je eden glavnih sadov Ljudske fronte, ki je s svojim jasnim programom in njegovim doslednim izvajanjem znala strniti vse sile jugoslovanskih narodov za gospodarsko okrepitev in s tem tudi za politično neodvisnost nove Jugoslavije. S svojo dosledno in neizprosno borbo proti fašizmu in vsem njegovim ostankom, s svojim vztrajnim stremljenjem za resnično demokracijo, s svojim tvornim delom za mednarodno sodelovanje je postala Ljudska fronta Jugoslavije ne samo vodnik jugoslovanskih narodov, marveč resnični steber miru v Evropi. Kot odkritosrčen pobornik resničnega in pravičnega miru je Ljudska fronta Jugoslavije z navdušenjem pozdravila idejo in ustanovitev Organizacije združenih narodov ter je na široko popularizirala načela, na katerih bi moralo sloneti delovanje te ustanove. //. kongres Ljudske fronte Jugoslavije je znova potrdil, da imajo narodi Jugoslavije v Ljudski fronti svojo skupno politično organizacijo, prekaljeno in preizkušeno v najtežjih časih. Ljudska fronta je za vse jugoslovanske narode jamstvo, da bodo lahko uresničili svojo boljšo in srečnejšo bodočnost. Ta skupna organizacija je, kakor je poudaril v svojem referatu na H. kongresu maršal Tito, poroštvo, da bodo naši narodi ohranili pridobitve velike osvobodilne borbe, da bo- F9DELEJEN1 SO BILI PIVI FIZKULTURNI ZNAKI TEKMOVALCEM IN TEKMOVALKAM IZ §L©VENIJi Nosil« zlatega fizknlturnega znaka. Od leve proti desni stoje spodaj; Merhar Štefka, štrukelj Ivanka, Šentjurc Mira, v srednji vrsti; štrukelj Miro, Gregorin DuSan, Erman Tone, Turk Polde in Vovk Jože, v zgornji vrsti pa: Fele Stane, Volker Stane in Korce Danilo Ljubljana, 28. sept. Včeraj popoldne so bile v telovadnici Zavoda za fizkulturo na Taboru slovesno podeljeni fizkultumi znaki. Prenovljena telovadnica je bila lepo okrafiena in je tako dostojno spre-jela žteviine fizkulturnike, ki so si pri nas prvi priborili fizkulturni znak. Zbrane tekmovalce je pozdravil predsednik Mestnega fizkulturnega odbora tov. Vengust Albin, ki je poudaril velik pomen tekmovanja za znak in je vsem odlikovancem čestital; Za njim je v imenu Komisije za fizkulturo pri vladi LRS čestital vsem tekmovalcem tov. Savnik Tomaž in ponovno v daljšem nagovoru poudaril velik pomen tega tekmovanja za nadaljnji razvoj naše fizkulture, za uspešen dvig delovne sposobnosti naših fizkultumlkov in s tem v zvezi velik pomen za naš petletni plan. Tovariš Boris Osole, predsednik Republiškega centra tekmovanja, je tekmovalce pozdravil v imenu Fizkultur-ne zveze Slovenije in je v svojem nagovora omenil, da dosedanje število nositeljev fizkulturnega znaka še ne pomeni zadovoljiv uspeh ter bo treba v bodočnosti tekmovanje razširiti med najširše plasti naših delavcev in mladine. V imenu mestnega odbora LMS je govoril tov. šavta Jože, kt jo omenil veliko važnost organizirar do ohranili bratstvo in enotnost, ki je poroštvo vseh naših uspehov sedaj in za bodoče. Tega se zavedamo tudi fizkul-turniki in se zato ob H. kongresu Ljudske fronte zaobljubi jamo, da bomo še bolj poglobili svoje delo v zavesti da s tem pomagamo v borbi za dosego vseh Ustih velikih ciljev, za katere se bori Ljudska fronta, za moč in veličino naše ljubljene skupne domovine Jugoslavije. Naj živi II. kongres Ljudske fronte Jugoslavije! Naj živi naš veliki voditelj in učitelj maršal Titol nega tekmovanja na različnih delovnih akcijah naše mladine, kjer so udeleže« položili mnogo norm iz kompleksa tekmovanja za znak. Po končan lii slovesnih nagovorih je predsednik Mestnega fizkulturnega odbora izročal znake. Vsako podelitev je številno občinstvo navdušeno pozdravilo. Najprej so bili podeljeni zlati znaki, nato srebrni in bronasti, kot zadnji pa so prejeli svoja odlikovanja mladinci in mladinke, ki so osvojili mladinski znak. ZLATI ZNAK SO PREJELI: Fele Stane, Mihorko Milovan, Vovk Jože, Erman Tone, Turk Albin, Gregorin Dušan, Osovnikar Milan, Ravnik Ludvik, Volkar Alojzij, štrukelj Mirko, Korče Danilo, štrukelj Ivanka, šentjurc Mira, Papež Nuša, Merhar Štefka, Rupnik Lidija. SREBRNI ZNAK SO PREJELI: Gvardjančič Alojz, Smerdu Milan, Zidarič Franc, Kavčič Janko, Pigna-tari Igor, Leskovar Polde, Ošina Štefan, Mirkovič Mihael, Kobentar Marijan, Zidarič Anton, Pungartnik Prano, Gjura Janez, Ripp Aleksander, Žorž Vladimir, Gorišek Lado, France! Metka, Rodič Vinko, Groznik Franc, P eri-n čič Slavko. Khol Jože, Kerševan žarko, Fili Mirko, Sežun Andrej, Cof Ivan, Novak Emil, Logar Viktor, Žgajnar Vinko, Zagernik Franc, Hafner Milan, šifrer Živko, Smola Dušan, Ferfolja Avgust, Ham Mirko, Ili-ja Jože, Kroneger Lojzka, Jovan Meta., Rudolf Rudolf, Mravlje Milan. BRONASTI ZNAK SO PREJELI: Kajžnik Ivo, Brozovič Dušan, Ktir-ner Boris, Kočan Vinko, Kolar Ivo, Dolenc Dušan, Faganel Franc, Gerk Franc, Gjurasek Julij, Naglič Cveto, Hmelalc Savo, Hočevar Zoran, Jerman Miloš, Juvan Jože, Novelli Leopold, Sosič Anica, Rustja Vladislava, Sešek Danica, Rode Marijan, Rema Vitomir, pečar Štefan, Ostanek Bojan, Cestnik Pero, Debevec Ivan, Erman Rozalija, Lenassi Milan, Štefančič Franc, Ušaj Franc, Malgaj Mara, Haroch Brigita, HarOch Melita, Jakič Slavko Matjašič Marija, Hvale Maks, Cotič Ivan, Štirn Bojan, Završnik Janez, Ferlež Karol. MLADINSKI ZNAK SO PREJELI: Zotter Dušan, Vran Vera, Vadnjal Metka, Vran Živka, Arko Srečko, Bizjak Albin, Markelj Stanko, Bahovec Alenka, Smrekar Danila, Kianik Anton, Valentinčič Viljem, Leben Franc, Štemibal Marija, Kadunc Marko, Pirc Albin, žmuc Janez, Zuban Sašo, Zorko Franc, Zalokar Bojan, Vovk Milan, Vesič Alojzij, Vesel Rajko, Vehar Franc, Vatovec Steljo, Urbančič Stanislav, Trček Franc (Stane), Kocutar Ciril, štrumberger Jože, 'štrukelj Zvonka, Šebenik Franc, Stanič Anica, Snoj Jože, Sever Andrej, Se-kula Nikolaj, Sašek Peter, Rkin Jože, Rojina Štefan, Prvanovič Miodrag, Primožič Vlasta, Pozaršek Zalka, Požar Bogdan, Pokelnik Jože, Pečnik Danilo, Polenšek Marko, Pečar Stanko, Puhan Marija, Oman Zora, Nemec Rafael, Naglič Jože, Musil Miro, Mura Rudi, Mušič Nikolaj, Miklavčič Ivan, Maligoj Darij, Lukane Milan, Koler Rudi, Kudašer Rafael, Kržič Franc, Kramar Majda, Krajšek Božidar, Košir Marija, Kompare Janez, Kek Ivan, Kežman Vlado, Kajfejž Spasenija, Jankovič Franc, Iskra Miha, Hrastar Ivan, Godec Jurij, Fur-lanič Aldo, Fornazarič Miroslav, Erman Marija, Eržen Jurij, Deržar Bo-Benedičič Jernej, Brduik Franc, gomil, Crešnovec Štefan, Bajec Ivo, Brodnik Julij, Bučar Janez, Aplenc Andrej, Pelan Staš, Stanovnik Anton. Po končani razdelitvi fizkulturnih znakov je bila vprizorjena majhna telovadna akademija. Prvi so nastopili mladinci v skokih čez konja na šir s prožno desko. Pokazali so nekaj prav lepih skokov. Sledil je nastop dveh mladih boksarjev, kt sta pred-vedia ekshebicljsko borbo med vrvmi. Za tem so prikorakalo v dvorano članice, ki so telovadile na dvovišlnskt bradlji. Posebno sta se odlikovali GH-varjeva in Gerbčeva, ki sta obe članici državne telovadne reprezentance. Kot zadnja Je nastopila na bradlji moška vrsta naših telovadcev. Zmagovalca s prvenstva Armade v partizanskem maršu, ki jo bilo preteklo nedeljo v Ljubljani. Na levi je zmagovalec Zupan, na desni pa dru-goplasiranl Ivaniševič Konferenca flzkeltorn h prcpaogad stos s Beogradu V na o gropapmle je treba uvesti več kritičnosti la sistematičcega sle!a V petek 25. t. m. se je pričela v Beogradu konferenca fzkulturnih propagandistov, na kateri so sodelovali Člani propagandnih oddelkov glavnih fizkulturnih odborov vseh republik, predstavniki kulturno-prosvetnih oddelkov republiških svetov Ljudske mladine in športni novinarji iz vse države. Namen konference, ki je trajala do sobote, je bil poživiti naše propagandno delo v fizkulturi, kakor tudi ugotoviti dosedanje napake in na podlagi teh izdelati prOjgram, po katerem bo propagandno delo načrtnejše in uspešnejše, kajti od pravilnosti in intenzivnosti propagande je v veliki meri odvisen množični razvoj naše fizkulturne organizacije. Konferenco je otvoril predsednik Fizkulturne zveze Jugoslavije Rato Dugonjič, ki je poudaril v glavnem naslednje: jan Rus, ki je med drugim poudaril, da se je propagandno delo od I. kongresa precej izboljšalo. Opazilo se je izboljšanje v kvantiteti, kakor tudi večja kritičnost. Naloga propagandistov v naši novi družbi je čim ostreje odkrivati resnco in ne pisati le za publiko. Kljub temu pa je naša propaganda še vedno premalo strokovna in preveč šablonska, zlasti kar se tiče propagiranja sklepov I. kongresa. Pri populariziranju krosa bi morala biti naša propaganda bolj življenjska in bi se morala usmeriti zlasti v vzpodbujanju za vadbo. Kampanje za posamezne večje prireditve morajo imeti vzgojen pomen. Pisati moramo več o petletnem planu v fizkulturl, izdajati parole, pisati o fizkulturnih udarnikih in podobno. Druga velika naloga propagandistov je propaganda osnovne telesne vzgoje. Začeti je treba čim-prej s propagando za republiške zlete In napraviti za to propagando načrt. Treba je povečati kampanjo za tekmovanje za fizkulturni znak. O obeh referatih se je razvila živahna diskusija, v kateri so sodelo- vali predstavniki propagandnih oddelkov iz vseh republik. Vsi so poudarili potrebo čim tesnejšega sodelovanja športnih novinarjev in propagandistov s fizkulturnimi forumi na terenu. V nadaljevanju dela konference je mednarodni sekretar FISAJ-a Dušan Blagojevič podel referat o fizkulturni in športni propagandi preko tiska, člani propagandnih oddelkov v posameznih republikah so podali poročila, član propagandnega odbora »Tehnika in šport« pa je govoril o pomoči tiska komisiji. Sledila je d;skusija, v kateri je sodelovalo več športnih novinarjev, nakar je Bora Stojanovič referiral o fizkulturni in športni propagandi v množičnih organizacijah, Jovan ščekič pa o propagamdno-ldeo-loškem in vzgojnem delu v osnovnih fizkulturnih organizacijah. Diskusija o teh referatih je bila zadnji dan konference, to je v soboto, nakar so bili še soglasno sprejeti sklepi konference o bodočem propagandnem delu, ki j'h bom0 objavili v eni prihodnjih šter vilk. Delo FD Rudarja v Idriji Rato Dugonjič »V nasprotju s propagando v pred-aprilski Jugoslaviji, Id je imela pretežno trgovsko reklamni značaj, ki je reklamirala predvsem posamezna društva in športnike in imela namen privabiti na športne prireditve čim več gledalcev ter oddvojiti športnike od političnih dogodkov, kakor tudi podrediti šport interesom protiijudskih vlastodržcev, morajo biti danes naši propagandisti vzgojitelji, ki vzgajajo fizkultumike tudi politično, da imajo fizkulturniki jasne predstave o flzkul-turi, ki naj doprinese tudi s svoje strani vse za dvig naše države. Da-našnjl propagandisti ne smejo sedeti le v pisarni, ampak morajo razumeti, da leži na njih velika odgovornost, da morajo pomagati pri Izvedbi vseh nalog, ki so si jih zadali fizknltur-niki tako v mestu kot na deželi. Pomagati morajo našim fizkulturnlm organizacijam in ne biti samo regi-stratorji. Iz vsega tega sledi, da stoje pred našimi propagandisti določene naloge. Bilo je do sedaj dosti napak, kj jih moramo končno odpraviti. Zlasti v našem tisku mora zavladati krl-tičnejši duh. Mnogo premalo se je odpirala perspkefiva našim osnovnim organizaci jam, premalo je bilo propagande za fizkulturo v šolah, premalo je bilo pravilno pojasnitve namena naše današnje fizkulture. Predvsem moramo prenehat} z dosedanjim kampanjskim načinom dela. Velike množične prireditve moramo popularizitariti In pripraviti tako, da bodo dale tiste rezultate, ki jih od nji pričaka jemo. Da bomo to dosegli, je nu jno potreben sistem v našem delu, zlasti določitev točnega koledarja. Naša propaganda mora zaostriti borbo proti nezdravim pojavom v športu Sn njihovim nosilcem. Tako naši fiz-kulturinki-propagandisti kot ostalo Vodstvo v fizkulturi je bilo do sedaj premalo budno proti takim nešportnim pojavom. Naš kader propagandistov je treba usmeriti tako, da bo mogel v nadaljnjem razvoju ustvariti tiste osnovne naloge, ki se pred njega postavljajo.« Nato je imel referat predsednik propagandnega oddelka FISAJ-a Vo- V začetku septembra je imelo FD Rudar v Idriji izredni občni zbor, na katerem se je organiziralo kot sindikalno društvo tukajšnjega rudniškega sindikata. V tej zvezi je podal tajnik tov. Logar kritičen pregled dosedanjega dele, ki ni povsem zadovoljivo. Prav v tej zvezi je bil izdelan društveni koledar za to leto, ki obsega igro, telovadbo, kolesarjenje in predvsem lahko atletiko. Izvoljena je bila tudi nova društvena uprava v glavnem iz rudarjev s tov. Bajerjem Jožetom na čelu. Vprašanje igrišča je v Idriji še vedno pereče in pokrenjena je bila zopet akcija, da se zadeva premakne iz mrtve točke. Delo bo izvedeno v treh etapah. Najprej igrišče, nato plavalni bazen in končno fizkulturni dom. Okrajni fizkulturni odbor pa je že začel z gradnjo skakalnice na Vojskem, ki bo zgrajena že do zimske sezone. Po načrtih tov. inž. Bloudeka bodo na njej možni skoki do 40 m. Tako bo Vojsko postalo resnično center smnčarstva na Primorskem, ker je tukaj predviden tudi stalen smučarski tečaj. Prav te dni je bil že zaključen prvi del sporeda po koledarju. Pod vodstvom tov. Pajerja je bilo izvedeno nogometno prvenstvo pionirjev po rajonih. Pri tem tekmovanju je sodelovalo okoli 50 najmlajših nogometašev, ki so bili razdeljeni na štiri moštva, ki so igrala na točke. Zmagal je 5. rajon s pionirji iz Rožne in Tomšičeve ulice. To tekmovanje je bilo zelo zanimivo in se je zbralo na igrišču vedno lepo število najmlajših, ki so glasno navijali za svoja moštva. Tekmovanje pa je bjlo potrebno tudi zaradi krize prvega moštva, ki je do sedaj v prijateljsikih tekmah dosegalo najlepše uspehe, pred prvenstvom samim pa je zašlo v tež-koče, ker si ni znalo pridobiti dovolj rezervnih igralcev, ki bi bili društvu vedno disciplinirano na razpolago. Manjka pa nam mladinsko moštvo, ki bi nam dajalo lepše izglede za bodočnost. Našj pionirji resno mislijo na osvojitve pionirskega pokala in samo čakajo, da jim bo določen nasprotnik. Dne 5. oktobra bomo imeli okrajni iizkulturni zlet v Idriji, na katerega se naše članstvo resno pripravlja, podeželje pa je tudi že dobilo potrebna navodila. Upamo, da bomo zopet napravili korak naprej. Zadnjo nedeljo je igralo naše moštvo, ojačeno z nekaterimi vojaki tukajšnje divizije, prijateljsko tekmo s simpatičnimi Poligrafiki iz Trsta. Verjetno je, da so 'gostje podcenjevali moč našega nogometa in so doživeli katastrofalen poraz 9:0. Naše moštvo je nasprotnika dobesedno pregazilo. Upamo, da stoji naše društvo pred novimi uspehi na vseh področjih, zato bomo v bodoče o njem kaj več slišali, saj je bilo prav naše društvo prvo poseglo v dedo na osvobojenem ozemlju. Rezultati te!;mov£nja za teiUarni znak med Ljubljano In fdariborom Mestni center tekmovanja za fiz- žičnost tekmovanja, drugič pa je bi-kulturni znak v Ljubljani je bil mest- la aktivizacija mnogo manj možna In nemu centru v Mariboru napovedal 14 dnevno tekmovanje od 8. do 22. t. m., in sicer v naslednjih točkah: 1. zato tudi neuspešno izvedena. Mestni center v Ljubljani pa je tekmovanje za fizkulturni znak postavil na bazo število osvojenih znakov, 2. število iz- decentralizacije kot jo je nakazal ple- polnjenih norm, 3. število izvedenih tekmovanj, 4. popularizacija tekmovanja. Rezultati tekmovanja so naslednji: narni sestanek FISAJ-a in uspehi niso izostali. Tekmovanje z Mariborom je pokazalo na slabe in dobre strani tekmo- Mestni center v Mariboru je zabele- vanja v obeh centrih. Rezultati so do- žil osvojenih znakov mladinskih 18, bronastih 5, srebrnih 2, zlatih 1, sku- kazali uspešnost decentraliziranega tekmovanja na eni strani, na drugi paj torej 26, mestni tenter v Ljubija- strani pa se je tekmovanje poživelo ni pa 21 mladinskih, 16 bronastih, 14 srebrnih in 5 zlatih, t. j. skupaj 56. V drugi točki tekmovanja je mestni center Maribor zabeležil 946 izpolnjenih norm, mestni center Ljubljana pa 1587. Mestni center Maribor je izvedel le 4 tekmovanja, medtem ko je center v Ljubljani izvedel 18 tekmovanj. Velika razlika v številu izvedenih tekmovanj kaže, da je decentralizirano tekmovanje za fizkulturni znak mnogo uspešneje kakor centralizirano. Ker je mestni center v Mariboru izvedel vsa 4 tekmovanja cem- in se uredila administracija, t. j. pregled nad izpolnjenimi normami, saj je bilo v interesu obeh mestnih centrov, da se ne izgubi iz evidence uiti ena izpolnjena norma. Tekmovanje industrijskih podjetij v Mariboru Tekmovanje Industrijskih podjetij ▼ Mariboru se je udeležilo o«em ekip. Doseženi so bili naslednji rezultati: MoSki: l. Ekipa delavnice drž. žel. z 3419 točkami. 2. Ekipa predilnico In tkalnice. Ženske: I. Ekipa delavnice * 4 -,_____________________.x______ drž. žel z 1415 točkami, 2. Ekipa predfl- tralisticno, je tu izpadla prvič rnno^uic.g ^ tkalnice. Najboljše rezultate so dosegli pri mo-Sklh: Čerpeš (žel. del) skok v višino 170 cm, skok v daljino 5,67 m, Gradišnik (Predilnica) tek na 3000 m 9:55 min.> Medvešček (žel. del ) streljanje 88 točk, Zadnik (žel. del.) met krogle 9,94 m, prosta vaja i0d točk in l^cfijak (žel. del ) v teku preko ovir 46 sek. Pri ženskah pa Herlč Alina v metu kroglo 9.98 m in v metu bombo 41,50 m, Topolnik Mila (tov. avtomobilov) v teku na 860 m v času 2:54 min. in v skoku v višino 130 em. PrvesSiVO Jugoslavije v odbojki od 3. do 5. sest. V petek, 3. oktobra se bo pričelo v Ljubljani prvenstvo Jugoslavije v odbojki. Ta prireditev bo za Balkanijado gotovo največja prireditev v Ljubljani. Tekme bodo na igriščih FD Enotnosti v Tivoliju. Za letošnje finalno državno prvenstvo se je na podlagi republikanskih prvenstev in kvalifikacijskih tekem plasiralo 6 moških in 8 ženskih društev. V tekmovanju moških ekip nastopajo naslednja društva: Partizan CDJA, prvak Hrvatske Mladost (Zagreb), prvak Slovenije Enotnost (Ljubljana), prvak Srbije Crvena zvezda (Beograd), prvak vzhodnega kvalifikacijskega tekmovanja Slaven (Beograd) in prvak zahodnega kvalifikacijskega tekmovanja Polet (Maribor). Vsa moštva so izenačena in se obeta napeta borba za prvo mesto, ki ga brani lanskoletni prvak in letošnji zmagovalec na turnirju mest moštvo CDJA Partizan, tako da je favorita za prvo mesto težko predvideti. Od ženskih ekip sodelujejo: Polet (Maribor), Enotnost (Ljubljana), Mladost (Zagreb), Siri itak (Subotica), Crvena zvezda (Beograd), Torpedo (Sarajevo) ter prvaka Črne gore in Makedonije. Lanskoletno državno prvenstvo sl je osvojila ekipa Poleta iz Maribora, letos pa je vrsta Spartaka iz Subotice v odlični formi in bo resen konkurent za prvo mesto. Tudi ostale ekipe se za prvenstvo resno pripravljajo, tako da se obetajo lepe in zanimive tekme, ki si jih naj ogleda vsak fizkulturniki Rszjsored nogometnih tekem za liska! FLR Jugoslavije v Sloveni i Tekmovanja za pokal FMRJ se je v Sloveniji udeležilo 60 društev. Dnu šiva so tekmovala v šestih skupinah, izvzemšj prve in druge skupine, kj tekmuje za slovensko prvenstvo. Ker je tekmovanje v teh skupinah končano, se vključijo v to tekmovanje prva in druga skupina slovenskega prvenstva. Na sestanku širšega odbora za no. gomel pri FZS in v prisotnosti delegatov posameznih društev je bilo dne 24. t. m. žrebanje parov za tekmovanje v četrt-finalu. Žreb je določil sledeče pare. ki igrajo 5. oktobra: Rdeča zvezda : Bratstvo ob 15. (Mlakar); Kovinar : Prvak Dolenjske ob 14. (Rajbenšu); Polet : G. Ljubljana ob 15.45 (Rajbenšu): Udarnik •• Domžale ob 15. (Gantar); Tržič : Adrija ob 15. (Šarabon —' Tržič); Litija : Škofja Loka ob 14. (Sort —* Trbovlje); Postojna : Triglav ob 15. (Vajaha h er); Kladivar : Železničar ob 15. (Kolar — Trbovlje); M. Sobota : J. Gregorčič ob 14. (Šušteršič Miha); Elan : Krim ob 15. (Gregorčič); Prvak Primorsko : Proletarec ob 15. (Slamič); Rndar : Nafta ob 15. (Hartman). Igra se na igrišču prvo imenovanega društva. V primeru neodločenega rezultata se tekma podaljša dvakrat po 15 minut Če tudi podaljšek ne prinese odločitve, odloči žrebanje takoj na igrišču. Ker mora biti to tekmovanje končano do 19. oktobra, se prvenstveno tekmovanje odloži do nadaljnjega. Službena objav* nogometnega odbora FZS Noši tekmovalci na lahkoatletskem prvenstvu Balkana 1947 v Bukarešti otvoritvijo balkanskih iger, smo lahko z njimi več kot zadovoljni. Sploh bi vsi teki kvalitativno bolje uspdj, ako bi bilo tekališče trše. , ...... _ Butia Alma je bila sigurna zmago- reprezentanca niti ni pokazala v Bu- valka v teku na 100 m. V predtaku karešti vseh svojih sposobnosti. Se le- je postavila celo nov balkanski in iu-tos bo ta napoved potrjena. gosiovanski rekord v času 12,8. Ona Vendar pa je to tekmovanje poka- Je edina naša sprinterka, ki so ji me-zalo, da v nekaterih lahkoatletskih j? zmogljivosti še močno oddaljene, disciplinah še nismo dorasli možem- Treba je le, da sistematični trening cem. Predvsem nimamo prvorazred- kakor ga je absolviraia na taboren ju nih sprinterjev v stalni formi. Vzrok v Celju, raztegne skozi vse leto. lilije deloma v tem, da so naši stometra- M Sentjurčeva, ki je tudi zmagala v ši najmanj resni izmed vseh tekačev svojem predteku s časom 13,1, je bila in da velik del talentiranih sprinter- y finalu tretja. S svojim nastopom jev prehaja na daljše proge. je potrdila svoj sloves rutinirane in V teku na 100 m se zato nismo ve- 60 .l16 tekmovalko, vidnejši uspeh Hko nadejali. Slanac je sicer v pred- T, °Pe™,?<>^a njena športna osa- Keprczentanca Jugoslavije v Bukarešti tekmovanju teke! ležerno čistih 11 sek., vendar je v finalnem leku odpovedal. Prijetno pa je presenetil Aca Stevanovič, ki je z 11,4 sek. zasedel tretje mesto. Zmagovalec Romun Moina je, kakor lansko leto, dokazni, da na Balkanu nima resnega nasprotnika niti v rezultatu niti v slogu teka, ki je dovršen in ritmičen. Njegov odriv je tako močan in melosi v Ptuju. Na 400 m smo pričakovali borho med Moino. in našim Sabolovičcm. Zmagal pa je Romun s časom 47,8, kar ga postavlja na vrh lestvice najboljših evropskih 400 metrašev Novi jugoslovanski rekord 43,3 je zasi-gural Saboloviču le tretje mesto. Račič, naš drugi zastopnik, si je malo .. .o-,iovanska lahkoatletska repre-zenranca se še nikoli ni pripravljala z« kak meddržavni nastop bolj siste-matično in resno, kakor za letošnje balkanske igre v Bukarešti. Več kakor mesec dni so izbrani tekmovalci in tekmovalke skupno vadili v Celju pod strokovnim vodstvom priznanih inozemskih in domačih trenerjev Be-auttueta, Kerssenbrocka, Varsegija, Bcma in Kumerja. Izdatna hrana, trd, susteinatičen trening ter redno življenje so dvignili tekmovalno sposobnost reprezentantov do take višine, da so Jugoslovani dosegli tako presenetljive uspehe kot še nikoli v obstoju naše lahke atletike. Za madžarsko ekipo, ki spada med najmočnejše v Evropi smo zaostali le za 22 točk. Ako bi točkovali tudi desetoboj in troboj za ženske, bi bila minimalna razlika 11 ttčk. Uspeh Jugoslavije pa se ne zrcali samo iz skromne razlike v točkah, temveč tudi v dejst da so naši zastopniki mladi po svoji športni karieri, da je dosegla naša lahko atletika visoko povprečje kar je postalo za nas karakteristično in nam to priznavajo tudi tujci. Kmalu pa se bodo iz to visoke avni dvignili še vrednejši vrhovi evropske in svetovne kvalitete. Nasprotno s tem imajo madžarski tekmovalci za seboj po večin; že desetletno mednarodno tekmovalno rutino, Romuni pa razpolagajo le z nekaj posamezniki kot so Moina, Dragomir in odbčne rezultate, toda za njimi je velika praznina. Tako na primer se n niti enkrat v teku olimpijskega račune prekrižal Čeh Bartušek, za ka-erremoniala počastitve dogodilo, da terega ni nihče sanjal, da se bo v nebi dva^ romunska predstavnika stopi- sluteno dobrem času vrinil na tretje čajnega, enkratnega. Predvidevali smo dez, kot da se ne dotika tal. Moina ga kot plod trdega, načrtnega dela leti! Časi, doseženi v tem teku, ne ne samo tekmovalcev, temveč tudi odgovarjajo sposobnostim tekmova'-vodetva naše nove fizkulture. Trdimo cev, toda če pomislimo, da je bilo te-lahko in to čisto skromno, da naša kališče dokončano šele pol ure pred s?., tMirt nastopil. S svojo požrtv > vžilno hojo je prinesel naši ekipi rlrajocono točko. (Dalje) Kritičen pregled plavalnega prvenstva Evrope Na letošnjem petem plavalnem prvenstvu Evrope smo s 13 točka- plavati še eno kvalifikacijsko tekmo, mi zasedli v moških disciplinah osmo mesto, v vvaterpolu pa smo kot ki jo je za malenkost izgubil, ko bi' sedmi ostali neplasir&ni. Da so pred nami Francija, Švedska |n Ma- bil, če bi bil v predtekmovanju imel džarska, pač ni nikako presenečenje, četudi je morda plasman Švedsko srečnejšo skupino, z lahkoto prišel v nepričakovano dober. Gotovo pa ni nihče računal, da bo pred nami finale. Da je bil prvi v tolažilnem fi-Italija, ČSR in Danska, dočim nam je Augiija zlasti po akademskem nalu za Fernov pokal, je zanj in njel plavalnem prvenstvu v Parizu izglodala — nevaren nasprotnik, pa ' .. prav nič več! Dve tretji mesti, eno peto in eno šesto je ves izkupiček, gotovo dosti, dosti manjši, kot je stal v našem proračunu in če gledamo še tako objektivno, tudi dosti manjši, kot smo ga zaslužili in kot nam gre. Na 100 m prosto je Miloslavič z 59.8 v finalu bil peti. Več na tej progi res nismo pričakovati in je njegov uspeh, pa še dvakrat sigurno odplavan rezultat pod minuto, moral vsakomur bitj prijetno presenečenje. Zato pa nista izpolnila pričakovanj, ki smo jih po rezultatih na treningu v Sušaku stavili v njiju, niti Pelhan, niti Škana-ta. Res, da zlasti pri prvem nihče ni mogel računati, da se bo v svoji, najmočnejši skupini prerinil v finale. Boljših rezultatov pa smo se nadejali od obeh in če bi bU Pelhan v finalu tolažilnega tekmovanja za Fernov po-Soetter, ki dosega jo kal ponovil vsaj svoj rezultat iz pred-za n jimi je tekmovanja, bi bil z njim sigurno prvi! V plavanju na 400 m prosto je vse nosti, kot pa v hrbtnem plavanju. Tu je ravno najbolj široka vrzel v našem plavalnem športu, ki jo že precej dolgo vrsto let močno občutimo. istočasno na stopnišče zmagovalcev, davija, ki je osvojila tl balkan-oi'ven ste v, postavila 9 novih bal--k'h in 10 državnih rekordov, pa lozemce presenetila. Nam pa la •'aprede.k ne pomeni nekai slu im Sm Zmagovalci teka na 800 m: v sredi Madžar Maroszt, na levi Ceraj, na desni Oberšek (oba Jugoslavija) mesto pred Madžara Kadaea in Šveda Olsona. Puharjevo šesto mesto na tej progi in DefiUpisovo prvo v konkurenci za Fernov pokal — oba s svojimi običajnimi časi — odgovarjata pričakovanjem in težim, da bi bila situacija kaj drugačna, če bi tudi imela priliko startatl v prvi, močnejši grupi. Brezi Ivom no največje presenečenje in najlepši uspeh je Jugoslavija dosegla z mlad.m Slipetičem na 1500 m p ras to, kjer je z za naše sedanje razmere skoro fantastičnim rezultatom zasedel tretje mesto aa obema Madžaroma. S plasmanom na tej progi smo pač računali, pa ne s tretjim mestom, prav gotovo pa ne s časom, ki mu ne manjka niti polnih devet sekund do visoko kvalitetne meje 20 minut, ki jo le tako redki dosežejo. Tudi jih ni malo, ki niso računali toliko s Stipetičem, kot morda z drugimi, starejšimi in rutiniranejšimi našimi tekmovalci za to progo. 190 m hrbtno je v predtekmovanjih prineslo običajen MLlcslavičev in za letos kar presenetljivo dober Pelhanov rezultat, čeprav sta bila vsak v svoji skupini na četrtem mestu. Kaj boljšega od njiju ni bilo upati ali pričakovati, saj se oba posvečata v prvi vreti prostemu slogu, kjer tudi vedno dese-zata rezultate povsem drugačne vred- gov kvalitativni uspeh gotovo premajhno zadoščenje. Za Jugoslavijo kot moštvo pa so bile to krivično in brez potrebe izgubljene točke. Cerer pravi, da mu je finale na 200 m prsno padel ravno v čas vrhunca krize po 36 urnem potovanju v avtobusu. Prepričan je, da bi, če bi bil plaval dva dni kasneje, zmogel sigurno 2:42 in tako le tudi posegel v borbo vsaj za drugo mesto. Drugič letos mu je že torej v važnem mednarodnem srečanju zmanjšalo izglede na uspeh prepozno in prenaporno dopotovanje na kraj tekmovali ia, kar bj pač vsaj v bodoče trebalo vsekakor izbeči. NEUGODNI PRESENEČENJI V ŠTAFETI IN WATERPOLU Če moremo in moramo do tod z našimi uspehi na letošnjem evropskem prvenstvu biti vsaj zadovoljni, sta pa obe preostali disciplini, v katerih smo nastopiti, za nas brezdvomno veliko razočaranje, saj smo ravno na njiju največ računali, pa nič dosegli! Naša štafeta 4 X 200 m bi po rezultatih na treningu v Sušaku morala plavati nekako 9:10—9:12. če računamo morda še z izboljšanjem rezultatov, ki mora v konkurenci, v razpoloženju in okolju, kakršno je prvenstvo Evrope, skoro nujno nastopiti, saj se je pri sko-Polhan in Klemen, dva naša odlična ro vsfh vI1re?^!oi Plavilo, bi bila plavalca prostega sloga morala naša da poseže štafeta računati s tem, borbo tudi v svoji res Naš Tone Cerer je klonil pred dve- nesrečno izžrebani skupini. Postava, ma nepričakovanima, fantastično do- ki ie v predtekmovanju nastopila, pa brima rezultatoma, s kakršnima ni ie očividno vnaprej resignirala na to prav gotovo računal absolutno nihče, Eorbo in plavala samo za plasman na pa uiti ne tekmovalca, ki sta ju po- svoi® precej sigurno četrto mesto. Da stavila, ali pa njihova trenerja. Sploš- i® tu
  • .a še niko^li se glavno mesto Sovjet-sk9 zveze ni poditfcilo tako mladostno kakor na nepozabni dan svoje osern-sioietnjce. Sonce, mladost, radost in nepopisno veselje je vršalo na njenih cestah, praznično okrašenih z zastavami. lepaki in zelenjem. Zdrav, močan in poln življenjske radosti je mlati: rod sovjetskega ljudstva praznoval veVki dan mogočne sovjetske sociali-s p? Moskve. stadionu postrojili za parado. Ta mladina, ki je dosegla zavidanja vredne uspehe na mednarodnem športnem polju, se j«'proslavila z domovinskimi podvigi v delu, ustvarjalnimi uspehi v znanosti, umetnosti in literaturi. Mnogi med Moskovčani — udeleženci tega praznika — so se herojsko borili v vrstah Sovjetske armade v k*tih velike domovinske vojne. Posebno lepo je bila z zelenjem, cvetjem in zastavami okrašena južna vrstah mladine so biti predstavniki vseh poflcljcev. V koloni društva »Torpedo* je stopala delovna mladina tovarne avtomobilov »Stalin*. S posebnim ploskanjem je občinstvo pozdravilo mlade fizkulturnLke »Tru-dovih rezervov«. To zelo mlado športno društvo je doseglo splošno priznanje, ker je vzgojilo slavno vrsto mladih rekorderjev Sovjetske zveze. Svečan mimohod moskovske mladine sta zaključili najbolj znani športni društvi v enem koncu je bil izoblikovan moskovski Kremelj in grb Sovjetske zveze, na drugem pa grb Estonske SSR. Estonski športnik,! so pretekli 1160 kan dolgo pot, menjajoč na etapah drug drugega, da M na dan jubileja glavnega mesta Sovjetske zveze prinesli pozdrav estonskega ljudstva Moskovčanom. Nato so dalj časa na stadion prihajali kolesarji — odposlanci starinskih ruskih mest Gorkega, Tule, Kal:n:na, Rjazana, KaJuge. Vladimira, Smoien- farada fizk ul tuniško v športnih dru štev o priliki proslave 800 letnice M oskve na velikem stadionu Dinama veselja in radosti 2e zgodaj zjutraj 7. septembra eo etotisoči Moskovčanov jzšli na sončne ulice in trge, na katerih je odmevala godba in pesem. Vse, kar se je dogajalo ta dan, je imelo nenavaden iz-gied in je odražalo v sebi poseben globok smisel. Na ta dan vzhičenja ni slučajno zavzemal posebno značilno mesto v praznovanju šport — delež mladih po duhu, bodrih in zdravih, ki smelo gledajo v svojo bodočnost. opoldne se je brezkončna reka ljudi in povorka avtomobilov napotila po ulici Gorkega in Leningrajski cesti na veliki stadion »Dinama*, kjer se je ob 2 popoldne začel narodni praznik v čast slavnega jubileja velikega giavne-gr mesta sovjetske države. - nak praznika je bila mladina — cvet in ponos Moskve — kj se je pro-einvi'a v borbi in delu. i avno športno prizorišče obnovljene At oskve — stadion Dinama je sprejel ta dan desettiscče gostov. Tu so se zbrali stahanovci moskovskih podjetij, kj so proslavili jubilej svojega glavnega mesta z novimi delovnimi zmagami, ministri. Ljudski poslanci Vrhovnih Sovjetov ZSSR in RSFSR, heroji Sovjetske zveze, ki so se odlikovali v borbah za Moskvo, heroji socialističnega dela, prdstavniki oboroženih sil ZSSR, znanstveniki, umetniki in pisatelji. V pos-baih ložah so se razmestile delegacije zveznih republik, ki so prispele na jubilejno proslavo. Med številnimi gosti so se nahajali predstavniki glavnih mest inozemskih držav, Han,! diplomatskega zbora, predstavniki sovjetskega in tujega tiska. Plavi amfiteater stadiona, okrašen s pestrimi zastavicami, svilenimi zastavami športnih društev, barvanimi transparenti in parolami, ki so proslavljale sovjetsko ljudstvo |n njegovega velikega voditelja tovariša Stalina — tvorca nove socialistične Moskve. 7200 mladincev in mladi uk —- športni cvet glavnega mesta — so se na tribuna, nad katero so stali državni grb ZSSR, grbi 16 zveznih republik ter ogromni portreti tov. Lenina in Stalina — osnovateljev prve socialistične države na svetu. Tribuna je bila preurejena v velik vzvišen prostor, na katerem se je razmestil združeni pevski zbor več tisoč pevcev. Točno ob 14, so prišli v glavno ložo tov. Vorošilov, Andrejev, Švernik, Popov, Škirijatov, Budjoni in drugi, ki jih je občinstvo navdušeno pozdravilo. Komandant parade generallajtnant Tarasov je podal raport tov. Černou-sovu, na kar so svečano zadonele besede himne Sovjetske zveze iz grl več tisoč članov pevskega zbora. Nastop stalinske mladine Zvoki fanfar so naznanili začetek nastopa športne mladine glavnega mesta. Na čelu odlično postrojene kolone so stopali pitomd višjih učnih zavodov glavnega mesta — predstavniki večtisočglave armade moskovskih študentov, bodočih znanstvenikov, pedagogov, inženirjev, arhitektov, zdravnikov. Nesli so z rdečimi zastavami obkrožen Uk Kremeljske trdnjave — simbola Moskve. Visoko nad vrstami športnikov so bili vzdignjeni z zelenjem obrobljena portreta tev. Lenina in Stalina ter velikanski transparent: »800-letnica Moskve*. Dalj časa so fizkultutrniki vzdolž severne tribune nosili zastave in prapore 22 »porini h društev. V paradnem koraku so pridefilirale kolone športnih društev »Boljševika*. »Burevestni-kac, »Krasnoje znamja*, »Nauke*. »Me-dika*, »Rodine*, »Špartafca«, »Dinama* in ostalih. Športniki društva »Kralja Sovjetov* so korakali razvrščeni v obliki lelala. Na čelu kolone je stopal proslavljeni dvigalec uteži, prvak Evrope in sveta Grigorij Novak. 690 tzk uit umikov — železničarjev je izdelalo ogromni barvani transparent, na katerem so bile narisane velike domače lokomotive. V Sovjetski zvezi in izven njenih meja ska, Ivanova, Jaroelavlja, Kostroma. »Spartakc in »Dinamo«. Parada tižkulturnikov je bila demonstracija moči, zdravja in lepote so-vjeteke mladine, njene pripravljenosti za delo in obrambo domovine. Pozdrav delegacij Moskovčanom Kakor hitro Je zadnja kolona udeležencev parade zapustila stadion, so se na njemu pojavili leningrajska kolesarji, ki jih je herojsko mesto poslalo, da pozdravijo Moskvo o priliki njenega slavnega jubileja. Pred tribunami so preleteli motociklisti in kolesarji Belorusije, ki so v praznični štafeti prevozili pot iz Minska v Moskvo. Takoj za njimi je sledil finiš 36 iahkoatletov Estonije. Enemu med estonskimi tekači je bila že v Talilna izrečena štafetna palica, na katere Po tem ko so prevozile pozdravni krog na stadionu, so se športne delegacije teh mest postrojih; druga za drugo. Tisoči gledalcev so topio pozdravili goste, med katerim,! eo spoznali udeležence mnogih športnih tekmovanj. Moskovčani so izročili gostom Ogromne šopke cvetja. Na velikanskem polju štadiona eo se nato začeli množična nastopi telovadcev moskovskih športnih društev, ki so jim sledila borbena tekmovanja lahkoatle-tov, kolesarjev, odbojkarjev, nogometašev, nato pa izvajanja članov višje jahalne šole ter nastopi združenega večtisočglavega pevskega zbora. Praznik na stadionu Dinama je sijajno prikazal uspehe v borbi in delu proslavljene moskovske mladine, ki je pripravljena na nove podvige v čast Moskve, v čast velike socialistične domovine. Lahkoatletsko prvenstvo ZSSH H a r k o v, 28. sept Tukaj je bilo končano lahkoatletsko prvenstvo ZSSR. V teni tekmovanju so bili doseženi Številni rekordi. Estonec Hoino LIpp jo vrjirel krogrlo 18.73 m, kar predstavlja najboljši rezultat v Evropi In tretji na svetu. LIpp je razen tesra vrgel disk 43.41 m In s tein ponovno osvojil naslov prvaka ZSSR. V teku na 10*1 in 2C9 ra je zmagal prvak Evrope Iz ZSSR Nikolaj Karakalov s časom 18,8 In 22,1. Serec J K omaro v je pretekel progo 4S0 m v času 49.4. Koma-rov je zmagal tudi v teku na 40$ m z zaprekami v času 55.3. Aleksander Puga-čevskl Jo osvojil naslov prvaka na progi 15J39 m. ki jo je pretekel v 3:51».6. Vladimir Volkov jo osvojil prvenstvo v desetboju In z dobljenimi 7159 točkami postavil nov vsezvezni rekord. Njegov rezultat presega za nad 100 točk najboljši svetovni rezultat v desetoboju, ki ga je dosegel Argentinec Hristofor. Aleksandra Čudina je dosegla nov svetovni rekord v mnogol>oju z 4581 točkami, to Je za 91 točk več, kakor pa znaša uradni rekord Mauermayerove. Cudina je skočila v višino 185 cm. kar je prav tako nov rekord ZSSR. Med mladinci je skočil Ukrajince Zajcev v višino 180 em, Moskovllanska Kum-nielna 5e pretekla progo 15C0 m v času 4:13 2. Moskovljanka Borodina pa je vrgla kroglo 12.58 m. H#ff?»ii!£tfio prvefistv® Sovjetske zveza Moskva, 28. sept Danes je v Tbllisu moštvo moskovskega Dinama v tekmi s tamkajšnjim Dinamom doseglo visoko In zasluženo zmago 4:0 (3:fi). S teni je moskovski Dinamo zbral 38 točk. ima pa odigrati še eno tekmo !n sicer s Traktorjem v Stalitngradu. Njegov največji nasprotnik CDKA, ki jo seda? v izredni formi. je premagal v petek Zenit iz Leningrada s 9:1 ter jo tako zbral v 21 tekmah 35 točk. Ce CDKA zmaga v preostalih tekmah z Dinamom (Tbilisi) Spartakoni In Traktorjem, bo dosegel 41 točk, d oči m bo Imel Dinamo (Moskva) v najboljšem primeru 49 točk. Razen teh tekem so bile med tednom še naslednje tekme: V Moskvi Spart&k:Din&mn (Minsk) 5:0 in Dinamo (Leningrad):VVS 3:0, v sredo n:' se ,1e v Tbllisu tekma med tamoSnjlm Dinamom In Traktorjem končala neodločeno 0:0. Titmii* m državno prvenstvo Prihodnjo nedeljo se prične v Ljubljani tretji finalni turnir za šahovsko prvenstvo FLRJ. Ob 11 dopoldne bo v Mladinski dvorani slovesna otvoritev in žrebanje, popoldne pa se igra takoj prvo kolo. Šahovski odbor pri FISAJ-u je v razpisu določil igralni čas od 16. do 21., za prekinjene partije pa naslednjega dne od 9. go 11. dopoldne, vendar bo igralni čas morda še spremenjen. Po dosedanjih pripravah sodeč bodo verjetno na turnirju sodelovali vsi upravičenci, in sicer: državni prvak dr. Trilanovič, velemojstri dr. Vidmar, K oslič in Pirc, mednarodni mojster Gligorič, mojstri Tomovič, S. Vukovič, inž. Vidmar ml., Tot, Milič, Božič, Puc, Kulžimski in kaptean Markovič ter mojstrski kandidati Bidev, Germek, Radolčič in Gruber. Ce kateri izmed igralcev vendarle še odpade, vstopi kot 18. udeleženec Djaja, ki je prva rezerva. Turnir obeta torej zelo zanimive in napete borbe. Zlasti zanima borba za prvo mesto, ki se bo verjetno zopet vodila med dosedanjim prvakom dr. Trifunovičem in našim najboljšim mladim mojstrom Gligoričem. Nevarni pa jima utegnejo postati še dr. Vidmar, Kostič, Pirc, Tomovič in inž. Vidmar mlajši. Prva številka posebnega turnirskega Biltena bo izšla predvidoma že 3. t. m. Objavila bo med drugim biografije vseh udeležencev. 0 poteku turnirja bo nato poročalo ostalih devet številk, in sicer jih bo osem izšlo kot dvojne številke, zaključna pa zopet Velika maga ZSSR nai Anglija Tekma med reprezentancama Sovjetske zveze in Velike Britanjie je bila igrana v Londonu 21., 22. in 23. t. m. Pričetek tekme je bil odložen za en dan na željo sovjetskih igralcev, ki so bili še utrujeni po dolgi vožnji z letalom. Obe koli sta se igrali prvi in drugi dan od 14—19, vse prekinjene partije pa tretji dan. Iz prvega koda je bilo prekinjenih kar 6 partij in za. časno stanje 2:2 zato ni dalo jasme slike o poteku tekme. V drugem kodu pa je sovjetska reprezentanca že do prekinitve dobila 7 točk in oddala eno samo, tako da je prišla njena premce takoj do izraza. Po odigranju prekinjenih partij je dalo prvo kolo rezultat 7:3, drugo pa 8:2 za ZSSR. Skupno se je torej mateb končal z visoko zmago ZSSR 15:5. Da bo sovjetska reprezentanca v tekmi zmagala, je bilo pač že v naprej gotovo. Visoki rezultat pa znova potrjuje že znano dejstvo, da so sovjetski šahisti brez dvoma najmočnejši na svetu. Angleži so dosegli samo 25% možnih točit, torej manj kot »mojstrsko tretjino«. Sovjetska reprezentanca je nastopila brez Botvinnika, ki mu elektrotehnično znanstveno delo trenutno ne dopušča udeležbe na šahovskih prireditvah. Angleži pa so nastopili brez Tylorja, ki bi bil moral igrata na 6. deski, pa je v zadnjem trenutku zbolel. Od 6. deske dalje so se zato angleški igralci pomaknili vsi za eno desko višje, na zadnjo desko pa je vstopil rezervni igralec Nevvman. Sovjetska reprezentanca je imela s seboj tri rezerve, velmojstra Levenfiša ter mojstre Makogonova in Kasparjana, ki pa jim sploh ni bilo treba nastopiti. Na prvi deski .je Keres z novo po- tezo v španska otvoritvi lepo porazil Alexandra. Druga njuna partija je po velikih zapletih končala remi. Presenetil je najmlajši tekmovalec, Anglež Crovvn, k,i je prvo partijo z velemojstrom Kotovom dobil. Podrobni rezultati so razvidni iz tabele. ZSSR Anglija 1. Keres 1 V« Alejander 0 •/« 2. Smislov */i >/« Gokraibek V« Vi 3. Boleslavskd 1 1 Thomas 0 0 4. Kotov 0 1 Crovvn 1 0 5. Bondarevski 1 Vi Wintcr 0 Vi 6. Liliental ■/. 1 Milner-Barry Vi 0 7. Flor 1 V. Fairhurst 0 V. 8. Ragozin 1 1 Aitken 0 0 9. Bronštejn 1 1 Abrahams 0 0 10. Toluš 0 1 Nevvman 1 0 15 5 Sovjetsko reprezentanco je vodil osebno podpredsednik komiteja za fiz-kulturo in šport Ukrajincev. Vrhovni sodnik pri tekmi je bil predsednik Angleške šahovske federacije Derbysb,i-re. v sodniškem zboru pa sta bila za ZSSR mojster Zobarjev, za Anglijo pa Dev man. Obisk občinstva je bil večji kot pri kateri koli dosedanji šahovski prireditvi v Angliji. Iz Sovjetske zveze Pravkar je bilo končanih sedem turnirjev za mojstrske kandidate, na katerih je igralo skupno 127 udeležencev. Turnirji so bili v Moskvi, Tbilisi, Leningradu, Rostovu. Novosibirsku, Jaroslavu in Draškemikih. Samo zmagovalci vsakega turnirja so si priborili pravico sodelovanja na polfinalnih turnirjih za prvenstvo ZSSR. Zmagovalci so naslednji: Geller, ZagorovskJ, Itjividoki, Kirilov, Petrosjan in Podel jo i. PARTIJE Naslednja partija je iz nekega letošnjega sovjetskega turnirja. Zanimiva je po tem, da beli v 24. potezi žrtvuje za pozicijo skoro celo damo, nakar je črni po nadaljnjih 15 potezah prisiljen h kapitulaciji. Sicilijanska obramba BeH: Gusev Črni: Anerbah 1. e2—€4, c7—c5, 2. Sgl—f3, «17— d6, 3. «12—d4, c5:d4, 4. Sf3:d4, Sg3— t6. 5. Sbl—c3, J?7—g6, Tako zvana zmajeva varianta. 6. 12—f4. Zelo ostro nadaljevanje. Izgledna za belega je tudi poteza sovjetskega mojstra Ranzerja 6. f3. 6. ... Sb8—c6, 7. S<14—b3, Lf8—g7, S. Lfl—e2, 1-a‘H—<*> '1, Sovjetske analize priporočajo O—O, 9. O—O, b5, 10. Lb5:, Db6+, 11. Khl, Se4:. 9. 0—0, Ta8—c8, 10. f4—f5, Beli takoj prehaja k ostremu napadu. 10. ... Le6—d7, 11. g2—g4!, Sc6— e5, 12. g4—g5, Sf6—g8, 13. Sc3—d5, f7—f6, Sicer igra beli f6. 14. Lel—e3, b7—b6, 15. S 1)3—dl, Ke8—f7, Orni je zamudil priliko, da bi z rokado spravil kralja na varno, pa postane beli napad kmalu nevzdržen. 16. c2—c3, 11(18—c8, 17. S«14—-e61, Ld7:e6, 18. f5:e6-f, Kf7—f8, Na Ke6: odloči 19. Db3. 19. Sd5:f61, žrtev figure je popolnoma korektna. Na ef6: dobi 20. Dd6:+, De7, 21. De5:. 19. ...Sg8:f6, 20. g5:f6, 20. g5:fG, Lg7 :f6, 21. Le3—he+, Kf8—g8, 22. Tfl:f6! Nova, dalekosežna žrtvena kombinacija, ki vodi forsirano do zmage. 22. ... e7 :fG, 23. DtllidC, Tc8—c6, Črni je mislil, da je s tem beli napad odbit, ni pa videl sijajnega odgovora belega, 24. Dd6:e5!!, v LpMjani posamično. Bilten se lahko naroča pri Šahovskem domu v Ljubljani ali pa naravnost na položnico Ljudske pravice (štev. 60—40—45—22). Na položnici pa mora biti izrecno pripasano, da je to naročnina za šahovski Bilten. Celotna naročnina za vse številke je 40 din, cena posamezne številke pa bo 5 din, oziroma za dvojne številke 10 dinarjev. — Ker je zanimanje za Bilten zelo veliko, ponovno opozarjamo, da maj ga vsi interesenti naroče čim preje. Sekcije naj po možnosti naročila za svoje čiane pošljejo skupaj. Vstopnina pri turnirju bo 10 dim, permanentna 80, za vojake in dijake pa 5 din, permanentna 40 din. Za obiskovalce izven Ljubljane, ki pridejo v skupinah, je določen popust. Žrtev dame, kakršno redko srečamo v mojstrskih partijah, čeprav nima beli odslej niti figure za damo, črn! ne more preorečiti poraza. 24. ... f6e5, 25. Tal—fl, Tc6—c8, Na Tc7 odloči že 26. Lb5 in nato Ld7. 26. Le2—dl, bS—b5, Proti grožnji 27. Lb3 ima črni začasno obrambo samo v tem, da žrtvuje kvaliteto, kar pa trajno tudi ne pomaga. 27. L<11—b3, Tc8—e4, Na De7 gre 27. Tf7, Dh4, 29. Tf84-, Tf8:, 30. e7+ ter mat! 28. Lb3:c4, b5:c4, 29. b2—b3! Črna dama je trajno vezana z obrambo mata na f8. Med tem pa odloči prosti kmet na damskem krilu. 29. ... a7—a5, 30. b3:c4, DeS—e7, 31. Kgl—g2, De7—«3, Bg7 bi vodilo v izgubljeno končnico. 32. Tfl—f2, Da3—«7, 33. Kg2—g3, ne7—a3, 34. Tf2—f3, Da3—e7, 35. Hg3—g2, g6—g5, 36. Tf3—fS, g5— g4, 37. c4—c5, De7—«18, 38. c5—cO, Dd8—e7, 39. c6—c7, črni se vda. DOMAČE VESTI j m i ....1 iiiiiiiiiiimiiimiimiiimmiiiiiiiiiiiMiii. Šahovske šare v radia Od 1. oktobra dalje bodo redne šahovske ure v Radiu Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje vsak torek o«l 21. do 21.15. V teku oktobra bodo šahovske ure obsegale izčrpna poročila in reportaže s turnirja za državno prvenstvo v Ljubljani. O turnirju pa bo radio še posebej poročal vsak večer ob 22.15 po beograjskih poročilih, o prekinjenih partijah pa v jutranjih ali opoldanskih poročilih. Z novembrom bodo v šahovskih urah v radiu uvedena tečaji za začetnike. Žensko prvenstvo Beograda V Beogradu se je te dni pričel prvi turnir za žensko prvenstvo prestolnice. Sodeluje deset igralk, in sicer sedem iz Zemuna, tri pa iz Beograda. Med udeleženkam,! je tudi bivša državna prvakinja L. Timotejeva, ki pa je že po prvih kolih presenetljivo zaostala. Slismsltattika v Trfe&vljati V okviru okrajnega festivala je igral dne 24. t. m. mojster inž. Vidmar ml. v Trbovljah simultanko z 38 nasprotniki. Po pet in pol urah je dobil 30 partij, izgubil 5 in remiziral 3. Okrajni tfia Jesenicah Dne 21. t. m. je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor Okrajnega šahovskega odbora. Zastopane so bile sekcije Gregorčič (Jesenice), Gczd-Marluljek, Hrušica, Podnart-Krapa in Slovenski Javornik. Kot zastopnik Gorenjskega okrožnega šahovskega od- bora je bil navzoč tov. Pogačnik. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Jalen, tajnik in odbornik za povezavo s fizkutturo Gasar, blagajnik-go-spodar Jug, tehnični vodja Jan, odbornik za statistiko in kroniko Šuhelj, za verifikacijo in kategorizacijo Rav-hekar, za povezavo z LMS pa Škrlj. Nadzorni odbor sestavljajo Betorac (Kropa), Ojzelj (Gozd-Marluljek) in en zastopnik sekcije Bled. V razsodišču so prof. Muziovič, dr. Penko in Štrumbelj (vsi Jesenice). Šahovska sekcija FD Gregorčič je dne 4. t. m. ponovila vprizoritev šahovske partije z živimi figurami. Prireditvi je prisostvovalo 2500 gledalcev. Pri prvi prireditvi je bilo 2000 gledalcev. Velemojster Vasilij Smislov Rekordna prireditev v Moskvi O priliki proslave 800-letnice Moskve je bilo v Moskvi izvedeno množično moštveno tekmovanje, ki po številu udeležencev daleč prekaša vse dosedanje šahovske prireditve na svetu. V moštvenem turnirju je igralo 48 moštev, vsako s 100 igralci, torej skupno 4800 ljudi! V eni izmed pred-skupin je zmagal Kujbiševski rajon nad Proletarskim rajonom. Ob pričetku tekmovanja so bile po vseh moskovskih javnih parkih in sekcijah igrane še propagandne proste in brze partije. NUhovo skupno število ie znašalo 20.000! SIMULTANKA V ROGATCU Prof. Ludvik Gabrovšek je o«iig'ral v petek 26, t. m. si mu tanko proti 24 igralcem šahovske sekcije FD Bratstva v Rogatcu. Dosegel je naslednji uspeli: dobil 16 partij, remiziral 7 in 1 izgubil. Za FD Bratstvo je dobil Sotošek Zdravko, remizirali pa so dr. čohadžiC, dr. Mikolič, Verk Miloš, Gabriel Drago, Bergoč Ivan, Oplotnik Martin in Auguštin Štefko. Ali si že poravnal^ naročnino s iiininiiintniminiHiinmimiMmiiniiitiimumimiimmntmumiinitmiintinnmmtMiHMinv Sindikalni aktivi m tekmovali v ttinagnbojik ©& m«sM§mšSm liste Ljubljana, 28. sept. Danes dopoldne dosege! najboljši rezultat Legat Pese je pričelo na stadionu tekmovanje ter, ki je zalučal bombo 50.20 m. V gpppr-gg v sindikalnem mnogoboju. Vreme je suvanju krogle je dosegel najboljši ” bilo izredno iepo in je omogočilo, da rezultat Žagar z znamko 10.21 m. Z se je tekmovanje najlepše razvijalo, rezultatom 5.80m je dosegel najbolj- p Točno ob pol 9. uri zjutraj so priko- šo oceno skoka v daljino Horvat, ki ' Nogometna prvenstva evropskib držav I 6:1, Naney:Red Star 5:1. Straatmur^:Xoa« louso S:«, Ronb8ix:Ales 1:6, Sov.hsurrS _______MSS&Si f ____ _________ 'or s svečano otvoritve tekmovanja sindikalnih aktivov v mnogobojih ko^GUEHT4vsca^imv^ sfoi:nog l-o trofUt8 f ig^Se P°s"e ekipe mu je uspelo doseči prvenstvo tudi v »^4 % tetcmovalcev, ki so po pozdravnem na- teku na 100 m z rezultatom 12.2. V TJEOSZ 1:9. govoru pričele s tekmovanjem. popoldanskem programu je bila po- Vrstni red na lestvici je po V. kolu ------------- Sotshsurr&G. Etieuno 2:Ž. Na lestvici vodita Lilič la Reims z la . 'j?;*', točkami pred St, Etiennc-om 11, Marseit nje IV. kolo českosiovaske- les 18, Racntng In Metz 9 Nanev In Konga uosometnega prvenstva bais 8 točk. so le končalo z znatnim presenečenjem. V tem kolu so se štiri izmed potih tekem končale z rezultatom 3:2. Včeraj jo uh lastnem Igrišču na Vršo vicah Bohemians premagal Šparto s 3:2 (1:21, kar je prvi letošnji r „ a . poraz Šparte In hkrati največje prosene- iS".i,. ■? , n' ,• JMn' čenje tega kola. Golo eta dala za šparto fei- Sak Jonski Arsenal je včeraj Elba in Vojvoda, za Bohemlans pa Pia- P? Jd prmnagal v Burnloyu do-nlcky. Kalous In Vebral. Danes ie šleska IH=-Se-IIoS nlar0 mostve r. 1:0. Gol jo Ostrava premagala Jednoto Košiče 9 3:2, ' , žor v Pr?c"1 PO*č¥n dos«Sel Trnava pa Oehie Karlin tudi s 3:2. Na- J,0?./* napada Lewis. Nepričakovani re- daljnjc presenečenje je zmaga Čeških f"l, H„s0,S®i rmaga Blnekbnrn-KovonMi Budjejovlc nad Žili no. tudi s 3:2. Slavija |!il'1,w.(-V1 ty^r 8 IS Prestole premagala Vitorio Plzen s 4:2. Manchesterom U. z 2:1. Ostal! ra- Na lestvici vodita šleska Ostrava in so: Aston Vlila: Huders- Bohemians e 6 točkami pred Trnavo In rteld, .V0"'"1 Wam!erers:Sliddlesbo-Slavljo, ki imata po 5 točk, ter Bratisla- ■ Everton:IAverpooI 9:3, Griitm- vo s 4 točkami, dočlm jo Sparta s 3 JA Portemoutb rCbarltzm točkami šele na šestem mestu. Athletlc 3.1, Štoko City:slictleld IJ. 1:L Sunderiaud:Deroy Comity 1:1, Wolver-hampton Wand:Chelsea 1:0. mn',!.'w n mi .i iM i , n, um .ni Na lestvici vodi še vedno nepremagani 5W5S«ysKsil^5tA3s?Ea Arsenal, ki je v 3 tekmah dosegel 17 ____ točk. Sledijo mn Preston NE, ki je v 18 Budimpešta, ŽS. sept. tekmah zbral 15 točk. Blaekpool 14, \Vih-V V. kolu nogometnega vershampton 13, Portsmouth 12, Aston prvenstva Madžarsko ni bilo X,m,a 13, »r Mlddlesboroogh, Burnely, nobenih večjih presenečenj, Ohelsea In Shofield 11. z 10 točkami, razen da je Salgotavlan premagal MTK z 2:8. Ostalo tekma so se Milano, 2S. sept. Današnje III. kolo ja imelo na sporedu nekaj zanimivih __ ________ srečapj. Na lastnem Ipdšču movalcev, ki so tekmovali v petih ob- m, kjer je zmagal Jeseničan Benedi- EMTK 5, MATEtiSZ, MTK. Elektromos! vodilnim Juventusmu'ž* 2t{!' do čl m 'je' 'to-veznin disciplinah in sicer v teku na čič z rezultatom 9-55.6 V strelianiu ie AC, Salgotavlan 4, MOGUERT, Szol- rino visoko premagal Luchese s 6:8. Ve-r,m — ——■ -• J -J J nog, ElO Gyor 3. DVSC 2 točki. llko presenečenje jo zmaga Florentlne __ Milanom z 2:1; ostale tekme pa so Vsaka'moška ekipa je štela 10 tek- sebno~'zanimiva'b^ba 7 teku "rm 3000 v^d“n Sz®^?* F^varos sfujp^fc 100 m, ^ suvanju krogle, prosti vaji, dosegel najboljšo oceno Mihorko z teku cez ovire in skoku v višino. 48 krogi, v teku čez ovire pa sta si Zenske ekipe pa. so bile sestavljene delila prvo in drugo mesto Lesjak iz 6 tekmovalk, ki so tekmovale v šti- ter Medvešček z enakim rezil tatom rih obveznih panogah in sicer v teku 48 sekund, na 60 m, suvanju krogle, vaji na gre- D , „ , . , , d« in skoku v daljino. V navedenih ,nPr! ^fnovaikal, fe ie v teku na panogah so tekmovale ekipe v dopol- °° m najbolje izkazala Jerihova, ki je danskem Drosrramu. nonnlrln,, reT to Pr0P° pretekla v 9 sekundah. V bile na programu, popoldne pa so u preieivia v v seKunaau. v Pers je ponovno visoko zmagi s nn rod n lAtrnB v iolri, metu bombe je zmagala Jarčeva g nad Cantonalom s 6:1, Loearno sporeou leKine V teku na c,,, „ tr __CAA . _r _ niae-»l Iliri a s.n Osfj.n rf. — - 2:1; ostale tekme pa so dale naslednje rezultate: Bari:Roma 2:1, Uvorno:TrIest!na 2:1, BoIogna:Atalai3ta 3:1, Inter:Alessandris 6:0, V!cenza:Saler-nltana 2:9, Pro Pairla:SampDor!» 1:8, La-V IV. zto:Modesia 1:9. „_______ prven- Na lestvici vodi nepremagani Juveutus stva Švice se je končala s G točkami pred Florentlno, ki Ima 5 glavna tekma Basel.-Belico- točk. dočlm so Torino, Inter, Livorno, Gena neodločeno 0:9. Grasliop- noa, Milano in Bari dosegli po 4 točke. Bern. 28. sept. kolu nogometnega zmagal In sicer pa je pre. m , 'j , ..r K ,v ... . ;PS0m Y teku ns ROP m na tp dosp- “>ag»l Biel s 2:0. Ostali rezultati so: >000 m, skoku v daljtno, streljanju m ' JLu U “n0; r* 'Te -e Grcnehen:Servette 4:3, Lugr.no:Young Fe- suvan hi Icr-o^lp mo^lc p ^pnclrp nn 't?1® zelo aober rezult-at J e n nova s ca- iows i!i. ZilrlclnBcrn 3:i* Phaux d© so tekmovale popoldneS v metu tem- ““2^.0. Najbolj zanimive točke Fo„ds:Lausanne 3:2 mmMmm mmmm ŠVEDSKA Stockholm, 28. sept. V VIII. kolu nogometnega prvenstva je glavni dogodek poraz prvaka Norrkbpinga, ki je na po ena najboljša tekmovalka iz vsa- bll' ^?ld??tn<. Popravljeni, ker jim ke ekipe. Ob zaključku tekmovanja Pr'redI,t?‘J n; pravočasno, objavil da eo moški tekmovali tudi v vlečenju bodo tekmovali tud) v tej panogi, vrvi. . Omenili smo že, da je tekmovanje Tekmovanje je bilo dobro orgamizi- potekalo v povsem lepem redu in do-rano in se je program odvijal brez bri organizacij-.. Vendar pa na koncu zastoja. Veselo je bilo gledati mlade tekmovanja števna komisija svoji ua-tekmovalce sindikaliste, ki so polni logi ni bila kos in je prišlo zaradi te-mladostne sile in zdravega borbenega ga do ponovnega preračunavanja do-dnha preizkušali svoje sjxwobnosti. seženih rezultatov, kar je v precej-Mnogi od njih so dosegli dokaj (spe šnji meri motilo sicer dokaj lepi po- USr>r‘'V a Ir ct rt :r\nn~t nrt4-rt Z*-. Zn Inn. > A—.1» A ^ 1- ^ 2 _ XT l I _ Y 1 * 1 M _ __ Lugano, Biči tn Bern p. Cantonal 1, Lau-sanu« 9 točk. 5:2, HalmstadiHalmla 2:1, AIK:Degerfors 1:9, Bfursarden:HeIslnhorg 1:1. Po VIII. koln vod! Malmij s 14 točkami daleč pred Galso, ki Ima 18 točk, sledijo pa Norrkoplng, Degerfors, Ilelslnghorg In Halmstad z 9 točkami. Pariz, 28. sept. V današnjem VII. kol« nogometnega prvenstva Francije je doslej vodilni Lili© iz- BOLGARIJA Sofija, 28. sept. Polfinalni srečanji _ __ _ _____ nogometnega prvenstva Bolgarije sta se gubll v Marselllesu tekmo končali, kakor je bilo pričakovati, z s tamkajšnjim Marseille z 1:4. toda ostal zmago dneh najboljših sofijskih društev. Jo še vedno v vodstvu zaradi boljše raz- Lokomotiv Je v obeh tekmah premagal like golov, kakor Reims, ki j® danes le Spartak (Sofija) s 3:1 In 3:0, dočlm je so-„ , i . -- - , , , . - -y ,--v. r- s 3:2 premagal Montpcller. Včeraj jo na fljskf Levskl v prvem srečanja v Plovdi- spene, kar nam potrjuje lep naprc- tek tekmovanja. V bodoče bi bilo po- stadionu Pare des Princes pariški Kacin g vu premagal tamkajšnjega Levskega s & ^ r“" 'led posamezniki se je posebno od- ker so prav sindikalisti poklicani, da —x * ........ likoval Žgalin v skoku v višino z re- dvignejo naše fizkulturno gibanje na zultatom 1.70 m. V metu bombe je zadovol ji--1 višino fokalol turalr ¥ košarki v Mariboru Maribor, 28. sept. Včeraj in danes Triglav (Lj) : KNOJ 62:15 (34:6), je bilo v Mariboru največje letošnje Triglav (L,j) : Kladivar (C) 45:25 tekmovanje v košarki v Sloveniji. Na (21:6), Enotnost (Lj) : Triglav (Lj) turnirju so nastopila naslednja mo- 48:24 (26:11). štva: prvak Slovenije FD Enotnost Tabela prvenstva je naslednja: iz Ljubljane, FD Triglav iz Ljubija- Enotnost (Lj) 5 5 00330:45 10 (0) Sa) ^Sobota iz.Murske Sobote, FD Triglav (Lj) 5401245:99 8 (2) f,1rz Wartelle s 3:51.0 53-3.’ 8k?K. v vls'n»- Bjork (Šved)), divar (C) : ---- — -............. (Lj) : Sobota w:i4 (14:7), Enotnost Kljub dobri propagandi je lepim . . (Lj); Kladivar (C) 64:5 (28:5), že- igram prisostvovalo le nekaj nad 100 scipltnah odlični, čCjvpa j j r , r .... - R. . Triglav’ (5) i Sobota Mri/?48°7 S^KdoSv^^ tekmovania „ Brackman (Belgija) 10.8, (Šved.') 67.49 m,’ 2. Tissot (Francija) s JI oopoia J4.11 (48.7, je bila zadovoljiva. 2. Strandberg (švedska) 10.9; 200 m: 64.22 m (nov francoski rekord). Xm^'2o!o: Enotni “žorško TnS P-d Švedom Studom rS:58.0^- fLl ^ . 40:14 (14:7), Enotnost Kljub dobri propagandi je lepim di.ostall fezuHati so bili v mnogih di- ^ ®XSK TISKAMi® .ELOVTOTSKIMA PORO CBVAIX3A< V LJIlBlIjANi!"GLAVin^O RKDNTK " ZDENKO^VAHTAr"""-- TELEFON 54-19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 - ČEKOVNI RACtjiT DPRAVEotIioIS-M UREDNIŠTVO TN UPRAVA: L.IUBLJANA. TABOR.