KNJIŽNICA 4 bombažna predilnica in tkalnica tržič LETO XXII MAREC—APRIL Številka 3—4 PROBLEMATIKA TOZD KONFEKCIJA Proizvodnja v temeljni organizaciji Konfekcija se, podobno kot v drugili TOZD, srečuje s celo vrsto dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo fizičnega ob- sega proizvodnje, sprejetega v okviru gospodarskega plana. V prvem tromesečju se je gibal fizični obseg proizvodnje v naslednjih višinah: 1980 1981 plan kv. m 2.542.108 2.553.460 izvršitev 2.313.954,5 2.170.494,4 % izvršitve 91,0 85,0 plan enot 99.600 100.240 izvršitev 90.924,8 94.559,1 % izvršitve 91,3 94,3 delovne ure 98.710 95.971 Izkoriščanje strojnih zmoglji- kadrovske popolnitve na po- vosti je bilo boljše kot v prete- dročju vzdrževanja. klem obdobju, kar je posledica 1980 1981 strojne ure (montir. strojev) 89.568 90.304 % zastojev 16,61 15,54 Kadrovska zasedba je nekaj so se znižali tudi izostanki — nižja kot v letu 1980, ravno tako predvsem na račun boleznin: % zaposlenih % izostankov 1980 211,20 13,65 1981 206,96 12,92 od tega: bolezenski izostanki 8,34 5,25 porodniški dopust 2,94 3,36 letni dopust 2,00 3,00 opravičeni izostanki 0,28 0,46 neopravičeni izostanki 0,09 0,25 Oskrba z osnovnim in zmanjšala proizvodnja solo pomožnim materialom rjuh. Zaradi problemov pri barvanju je bilo prisotno veliko pomanjkanje barvanih in tiskanih tkanin, kar je povzročilo tudi spremembe v proizvodnem asortimentu izdelkov — večji poudarek dvodelnim garnituram. Za vse nove izdelke iz programa za leto 1981 še ni bila zagotovljena ustrezna tkanina, zato proizvodnja le-teh še ni popolnoma stekla. Zaradi potreb po izvozu in neusklajenih cenah je bil del tkanin (predvsem širokih) preusmerjen v izvoz ali prodajo v široki potrošnji, zato se je Pri zagotavljanju tkanin iz TOZD Oplemenitilnica so prisotne manjše neusklajenosti, zaradi česar nastopajo v proizvodnji konfekcioniranja težave, še posebno pri kompletiranju garnitur (barve, širine). Pri prehodu na uporabo vezenih trakov domačih proizvajalcev se pojavlja problem kvalitete, katere nam naši proizvajalci niso v stanju zagotoviti na ustreznem nivoju. Zato je še vedno prisoten uvoz tega materiala, ki se odvija nemoteno (vendar v odvisnosti od izvoza). Pri oskrbi z ostalimi pomožnimi materiali v glavnem ni bilo večjih težav, čeprav je bilo nekaj zastojev, ki so nastali zaradi problemov, ki so jih imeli naši dobavitelji z zagotavljanjem surovin za proizvodnjo gumbov, selotejpa, etiket ipd. Vsi ti problemi s katerimi se dnevno srečujemo, negativno vplivajo na produktivnost in doseganje planskih obveznosti, zato mora biti naša pozornost usmerjena predvsem na hitro reševanje tistih, ki so subjektivne narave. Vodja TOZD Konfekcija Slavko Teran ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Ob 27. aprilu, dnevu OF in 1. maju prazniku dela iskreno čestitamo vsem članom kolektiva Uredništvo AKCIJSKI PROGRAM OK ZKS TRŽIČ Občinska konferenca ZK je 9. aprila razpravljala o predlogu akcijskega programa, ki je bil predhodno obravnavan tudi v osnovnih organizacijah. Konferenca je program za obdobje 1981—82 sprejela, v njem pa so opredeljene naslednje naloge: Rok: aprii — uresničevanje sklepov skupne seje komiteja in osnovne organizacije ZK TOKOS Nosilec: komite Rok: april — rast in socialna struktura članstva občinske organizacije ZK ter aktivnost članov ZK Nosilec: komisija za 'org. in razvoj ter kad. politiko Rok: april — ocena delovanja osnovne organizacije ZK Kovor ter idejnopolitične razmere v KS in delovanje osnovne organizacije Carinska izpostava — Ljubelj Nosilec: komisija za idejnopolitično usposabljanje ter idejna vprašanja in delovna skupina komiteja Rok: april — priprave na programsko-volilne seje osnovnih organizacij ZK Nosilec: komisija za organiziranost in razvoj ter kad. politiko Rok: april — uresničevanje investicijske politike v gospodarstvu Nosilec: delovna skupina komiteja Rok: maj — seja komiteja v eni izmed osnovnih organizacij ZK v DO po predhodni oceni komiteja Nosilec: komite Rok: maj — problemska konferenca o vprašanju znanosti in raziskovalnega dela v gospodarstvu Nosilec: delovna skupina komiteja Rok: maj — izvajanje kulturne politike v občini in naloge ZK na področju kulture — problemska konferenca Nosilec: delovna skupina komiteja Rok: maj —junij — skupna seja komiteja, njegovih organov in sekretarjev osnovnih organizacij ZK: ocena dela komiteja in njegovih organov v obdobju marec— junij 1981 ter dopolnitev akcijskega programa do februarja 1982. Nosilec: komite in njegovi organi Rok: junij — občinski komite bo tekoče spremljal gospodarske rezultate in ocenjeval varnostno-po-litične razmere v občini. Osnovne organizacije ZK in njihovi člani bodo poleg aktivnosti za izvajanje sklepov višjih organov ZK in lastnih akcijskih programov, namenili vso pozornost še naslednjim nalogam: — osnovne organizacije bodo še bolj dosledno izvajale in Konferenca bo obravnavala in politično usmerjala aktivnosti ZK za: — doseganje ciljev, ki so opredeljeni v občinski resoluciji za leto 1981 ter spremljala in ocenjevala sklepe 14., 15. in 16. seje občinske konference ZKS Tržič, ki pomenijo dolgoročno usmeritev delovanja ZK, — analizirala ter usmerjala aktivnost ZK na področju gradbeništva in stanovanjske politike, kmetijstva, bančništva in na drugih področjih, če bodo to narekovale širše družbenopolitične potrebe, — krepila in usmerjala bo organiziranost in metode ter oblike dela ZK ter ocenila učinkovitost ZK v delegatskem sistemu, — razpravljala in sprejela bo poslovnik občinske konference ZKS Tržič ter spremljala delo statutarne in finančno-nad-zorne komisije, tovariškega razsodišča ter komiteja in njegovih organov, — usmerjala bo kadrovske in vsebinske priprave na kongres ZKJ in ZKS, programsko-volilne seje osnovnih organizacij ZKin na programsko-volilno sejo občinske konference ZKS Tržič. Komite občinske konference ZKS Tržič bo s svojimi organi pripravljal gradiva za sejo občinske konference ZKS Tržič ter organiziral in mobiliziral osnovne organizacije ZK ter njene člane za učinkovito uresničevanje sklepov in usmeritev, ki jih bo sprejemala občinska konferenca ZKS Tržič. Organiziral bo še več skupnih sej z osnovnimi organizacijami, organiziral problemske konference in okrogle mize za posamezna vprašanja, organiziral delo z delegati ZK in z delovnimi skupinami krepil stike in vpogled v varnostno-politične razmere in aktivnost ter učinkovitost ZK v vseh okoljih. V naslednjem obdobju bo občinski komite ZK obravnaval tudi naslednja vprašanja: — položaj kmeta in izvajanje kmetijske politike v občini Nosilec naloge: delovna skupina komiteja Rok: april — naloge ZK pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v gradbeništvu s posebnim poudarkom na usmerjeni stanovanjski gradnji — problemska konferenca ZK Nosilec: delovna skupina komiteja krepile kolektivno delo znotraj organizacije ZK, preverjale in ocenjevale aktivnost in učinkovitost posameznih članov, ki so zadolženi za posamezne nalo-loge. Proti neaktivnim članom bodo osnovne organizacije dosledno ukrepale. — sekretariati osnovnih organizacij morajo postati predvsem organi, ki bodo odgovorni osnovnim organizacijam v prvi vrsti za mobilizacijo in aktivnost članstva ZK. Naloga sekretariatov se ne more zožiti le na funkcijo preverjanja uresničevanja sprejetih sklepov. — osnovne organizacije vzpostavljajo vez z občinsko konferenco ZK predvsem preko zapisnikov. Z vso odgovornostjo bi morale osnovne organizacije zadolžiti člane konference, da prenašajo mnenja, stališča in vprašanja na seje konference, da so tudi osnovna vez med konferenco in osnovno organizacijo ter da aktivno sodelujejo pri ustvarjanju delovnih programov in pri izvajanju sklepov višjih organov ZK. — več pozornosti morajo osnovne organizacije nameniti akcijskemu povezovanju ZK, da se doseže višja stopnja idejne in akcijske enotnosti in s tem tudi večja učinkovitost ter pravo mesto in vloga ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. — v osnovnih organizacijah, kjer ni v zadnjih dveh letih sprejemov novih članov v ZKJ, je treba z vso odgovornostjo in samokritiko oceniti politične razmere v okolju, v katerem deluje osnovna organizacija. Ne moremo se zadovoljiti s površnimi ocenami, ki so nam dobro znane. Vzroki za nespre-jemanje iz svojega okolja so zanesljivo globlji in so povezani predvsem z dejansko vlogo in učinkovitostjo, ki jo ima osnovna organizacija v svojem okolju. — osnovne organizacije ZK morajo glede na splošno gospodarsko in varnostno-poli- tično situacijo, bolj pogosto ocenjevati razmere v lastnih vrstah in svojem okolju. Probleme je treba ocenjevati predvsem politično ter vztrajati, da se razrešujejo skozi politični sistem. Ocene morajo služiti osnovnim organizacijam predvsem kot mobilizator za nadaljnje akcije s ciljem odpravljanja negativnih pojavov, ki vplivajo na slabo razpoloženje delavcev in občanov. — posebno pozornost pri delovanju ZK je potrebno nameniti usposabljanju in delovanju mladih članov ZK ter zahtevati od njih, ob ustrezni pomoči in idejnem usmerjanju od ostalih članov, da postanejo najaktivnejši del v osnovnih organizacijah ZSMS. Zveza komunistov si bo v političnem sistemu prizadevala ustvariti normalne pogoje za njegovo delovanje in uveljavitev. Borili se bomo proti samo političnemu razreševanju problemov in zahtevali, da se problemi razrešujejo predvsem v delegatskem sistemu. Zato bomo še zlasti: — člani ZK se bomo v vseh okoljih zavzemali, da zaživijo vse demokratične oblike delovanja delegatskega sistema kot so zbori skupščin, družbeni sveti, delavski sveti in skupščine krajevnih skupnosti, svet krajevnih skupnosti s svojimi organi, konference potrošnikov, sekcijsko delo in drugi organi. — da se vsa pomembna in vsebinska ekonomska in politična vprašanja izpostavljajo in obravnavajo v skupščinskih zborih in da delegate vse manj obremenjujemo s formalnimi in nevsebinskimi vprašanji in problemi. — da se pristopi k resnični svobodni menjavi dela v skupščinah SIS in da se borimo proti proračunski miselnosti, ki hromi in zavira aktivnost delegatske baze. — vsak posamezni član ZK se mora boriti v vseh okoljih kjer deluje, za uresničevanje sprejetih sklepov in stališč ZK ter dosledno uresničevati načela demokratičnega centralizma. KAKŠNI SO STROŠKI GLASILA Verjetno si je že marsikdo zastavil to vprašanje, a odgovora si ni mogel dati. V ta namen objavljamo obračun stroškov tiskanja in obračun honorarjev za prispevke. V letu 1980 smo izdali 8 enojnih in dve dvojni številki Tržiškega tekstilca. Glasilo izhaja v 2000 izvodih, poleg zaposlenih v BPT jih prejemajo tudi vsi naši upokojenci. Za stroške tiskanja (Gorenjski tisk Kranj) smo porabili 265.020,10 din ali za posamezno številko 22.085,00 din. Za honorarje je bilo v letu 1980 izplačano skupaj 6.818,20 din ali 568,18 din za posamezno številko. To pomeni, da nas je izdajanje stalo skupaj 271.838,30 din. V povprečju je stala ena številka glasila 22.653,18 din, iz tega izračunana cena enega izvoda glasila pa 18,85 din. Stroški izdajanja glasila so, kot je razvidno, dokaj visoki, vendar gre kar 97% stroškov na račun tiska, za honorarje pa je šlo le 3 % stroškov) J. F. OBLIKOVANJE IN VREDNOTENJE DEL OZIROMA NALOG OB 4. MAJU Leto dni je že preteklo od najbolj žalostnega trenutka za vse narode in narodnosti Jugoslavije ter vsega napredno mislečega sveta: 4. maja 1980 nas je globoko presunila vest o smrti tovariša Josipa Broza-Tita. Nikoli ne bomo pozabili žalosti na obrazu vseh Jugoslovanov v popoldanskih urah četrtega maja lani, ko je zdravniški konzilij sporočil novico o tem, da tovariša Tita ni več med nami. Vendar — žalosti ob smrti našega dragega tovariša, soborca in voditelja se je istočasno pridružila zagrizena pripravljenost braniti in razvijati vse tisto, kar smo dosegli z njim na čelu. In na provokativna ugibanja tujega tiska smo odgovarjali: »Po Titu — bo Tito!« Vse tiste sovražno razpoložene sile, ki so po smrti tovariša Tita pričakovale razpad socialistične samoupravne Jugoslavije, so ostale z dolgim nosom. Res je in vselej bo v našem spominu tako: smrt tovariša Tita je slehernega Jugoslovana globoko pretresla, zavila v žalost in spoštovanje do umrlega voditelja. Obenem pa je vsak od nas vedel, kje je njegovo mesto in kaj je njegova dolžnost. Tako kot po vsej Jugoslaviji je bilo pred letom dni tudi v naši delovni organizaciji. Žalost, solze v očeh in črni trak preko slike dragega maršala Tita — hkrati pa prepričanje vsakogar od nas, da bomo brez Tita ostali ustvarjalci Titove Jugoslavije, da bo njegova pot ostala naša pot. Če se ozremo leto dni nazaj in pregledamo prehojeno pot, je ocena ugodna. Vse izrečene obljube smo držali, ob zaključnem računu smo lahko ocenili naše uspehe in rezultate našega dela. In četudi smo zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, visoke stopnje inflacije in padanja realnih osebnih dohodkov morali bolj zavihati rokave, nam ni bilo težko. Titova socialistična samoupravna Jugoslavija je stopala že skozi znatno težje trenutke zgodovine, a je vzdržala in je iz njih izšla močnejša, zrelejša. Z Zvezo komunistov na čelu je naša smer razvoja jasno začrtana — in tudi najnovejši nacionalistični izpadi na Kosovu ter hitra in odločna akcija komunistov je dokaz, da smo močni in vselej zavzeti v uresničevanju Programa ZKJ in Ustave SFRJ. Prav to spoznanje, da smer naše poti in razvoja niti za trenutek ni bila vprašanje ter da po njej stopamo odločneje kot kdajkoli prej, pa je največja dragocenost v trenutkih, ko se z žalostjo v srcu spominjamo obletnice smrti tovariša Tita. Ustavna preobrazba zahteva tudi izoblikovanje novih organizacijskih osnov, ki bodo podlaga za uresničitev pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Pri tej nalogi ima pomembno mesto uveljavljanje načela delitve po delu. Uresničiti to načelo pomeni uveljaviti tako delitev sredstev za osebne dohodke delavcev, ki bo resnično odvisna: — od rezultatov dejanskih prispevkov posameznikov in — od prispevkov delavcev k skupnemu uspehu temeljne organizacije. To zakonsko izhodišče postavlja v ospredje delavčev doseženi rezultat, ki ga je mogoče doseči le z izvršitvijo nekega dela v ustrezni količiti in kakovosti. Opravljeno, ne pa predvideno delo je torej izvor pravic delavcev v združenem delu. S tem pa postane razumljivo, zakaj smo zavrgli delovno mesto, ki je bilo, v predustavnem obdobju temeljna organizacijska osnova za ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev. Z delovnim mestom kot osnovo smo ugotavljali predvsem predvideno delo ali pa smo pod tem pojmom razumeli tako organizacijsko osnovo, ki nosi s seboj nekatere pravice, predvsem pa pravico do določenega osebnega dohodka. Ker pa mora biti merilo za delitev sredstev za osebne dohodke le ugotovljeno opravljeno delo, moramo torej poiskati take osnove, ki nam zagotavljajo načrtovanje, razporejanje in nadzorovanje opravljanja teh del. Ta osnova je lahko samo konkretno opredeljena naloga. Načrtovanje prispevkov delavcev določamo torej le na podlagi medsebojne delitve dela s predhodno ugotovitvijo potrebnega dela, kar izražamo v razvidu del oziroma nalog in ugotavljanjem zahtevnosti dela. dela. Družbeno zahtevo glede novih organizacijskih osnov za vrednotenje delavčevega prispevka k skupnem rezultatu in ugotavljanje njegovega deleža za osebne dohodke uresničujemo že skoraj dve leti. Rešitve, ki smo jih v tem času izoblikovali smo predstavili v metodologiji za izdelavo razvidov del oziroma nalog in metodologiji za vrednotenje del oziroma nalog. Ti metodologiji sta pravzaprav enotna organizacijska predpisa o izdelavi omenjenih samoupravnih splošnih aktov v TOZD in DSSS. Izdelati te akte na osnovi enotnih metodoloških izhodišč je za našo delovno organizacijo nujnost, kajti naša organiziranost je pogojena s tehnološko povezanostjo posameznih temeljnih organizacij in ne nazadnje tudi zaradi skupnih interesov pri ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka. V metodologijah smo opredelili predvsem metode, kriterije in način oblikovanja, obravnavanja in spremljanja izdelave razvidov in vrednotenja del oziroma nalog. Pri tem so najpomembnejše metode za oblikovanje teh aktov. Če hočemo namreč v razvidih zapisati samo potrebne naloge, jih moramo v vseh delih delovne organizacije ugotavljati na enoten način. To pa lahko le, če izhajamo iz skupne naloge, ki jo moramo uresničiti, da dosežemo začrtani cilj delovanja DO. To skupno nalogo pa moramo nadalje členiti do take stopnje nadrobnosti, da s posameznimi deli oziroma nalogami lahko Od kod ideja o predelavi steklenih vlaken? Smernice družbenega razvoja SRS med drugim predvidevajo postopno preusmeritev nizko akumulativne proizvodnje v proizvodnjo, ki je razvojno in tehnološko intenzivna, je usmerjena v izvoz in zagotavlja racionalno koriščenje surovin. Z ozirom na te smernice imamo dokaj majhne možnosti za realizacijo načrtov, ki bazirajo le na modernizaciji in razširitvi klasične tekstilne proizvodnje in zato je preusmeritev na izdelavo steklenih tkanin smotrnejša. V določenih kvalitetah je že sedaj na razpolago domača surovina iz obstoječih predilniških kapacitet, obstajajo dobre možnosti za širšo povezavo z ostalo predelovalno industrijo in s tem v zvezi tudi boljši pogoji za direkten in indirekten izvoz in končno je možno s tako proizvodnjo ustvariti večji dohodek na zaposlenega. Pojem predelave steklenih vlaken je dokaj širok, kaj bomo pri nas pravzaprav delali? Proizvodni program predvideva predelavo tekstilnega stekla, t. j. preje in rovingov iz vlaken, ki imajo premer mono-filamenta manjši od 13 mikronov (v glavnem med 5 in 9 mi- zadolžimo vse konkretne izvajalce. Ker pa vse naloge niso enako zahtevne jih moramo analizirati oziroma določiti sestavljenost del oziroma nalog, odgovornost pri opravljanju teh nalog, razmere, v katerih se dela opravljajo ter posebne pogoje in zahteve, ki se pri konkretnem delu pojavljajo. Naloge in ugotovljene zahtevnosti so podlaga za vrednotenje del oziroma nalog. Vrednotili jih bomo na osnovi predloga analitične metode za vrednotenje del oziroma nalog. Enotni metodologiji obravnavata za vse nas zelo važno področje. Zato je potrebno predloga temeljito preučiti in v postopku obravnave opozoriti na možne pomanjkljivosti. Zavedamo se, da lahko oblikujemo dobre samoupravne akte le, če pri tem sodelujemo vsi delavci naše delovne skupnosti. J. E. kronov), v tkanine namenjene predvsem za potrebe elektroindustrije pri izdelavi elektro laminatov, tkanine za elektro izolacijo, tkanine za ojačanje umetnih mas, tkanine za industrijo brusov ter različne tehnične tkanine. Tako bo celotni proizvodni (ca. 5.()()<).()(M) kv. m tkanin) obsegal pripravo (snovanje, škrobljenje), tkanje (za finejše tkanine čolnični tkalski stroji, za tkanje rovingov pa brezčolnični), termično od-škrobljanje tkanin (obvezno za tkanine namenjene za izdelavo elektro laminatov) ter impregnacija — obdelava tkanin z ve-zilnimi sredstvi (silani, krom silani) t. j. sredstvi, ki zagotavljajo dobro oprijemanje umetnih mas na steklo. Ali so zagotovljeni pogoji za prehod na predelavo steklenih vlaken (finančna sredstva, stroji in oprema, delovna sila)? Vsi pogoji za preorientacijo dela klasične tekstilne proizvodnje na predelavo steklenih vlaken — dodelavo steklenih tkanin še niso zagotovljeni, predvsem velja to glede zagotovitve finančnih sredstev za realizacijo investicije. Za predvideno strojno opremo so zbrane odgovarjajoče ponudbe, roki do- (Nadaljevanje na 4. strani) PREDELAVA STEKLENIH VLAKEN Le redki člani kolektiva še niso slišali o naši bodoči preusmeritvi, to je, o predelavi steklenih vlaken. Dokler zadeve niso bile dovolj obdelane tudi ustrezne informacije ni bilo mogoče dati, zato je bilo često slišati določena vprašanja v zvezi s tem. Tudi zlonamernih pripomb ni manjkalo, vse to pa nas je vodilo k temu, da smo zaprosili za razgovor dipl. ing. Pegana — vodjo razvojnega oddelka, da pove kaj več o predvideni preusmeritvi. PREDELAVA STEKLENIH VLAKEN (Nadaljevanje s 3. strani) bave opreme pa se gibljejo od 5—10 mesecev po vplačilu avansa. Glede delovne sile pričakujemo, da bodo potrebe krite predvsem s prekvalifikacijo obstoječega kadra, delno pa tudi s kadrovanjem izven DO. Kolikšna sredstva so predvidena za investicijo in kako jih bomo zbrali? Celotna vrednost investicije znaša po predračunski vrednosti opreme in ocenjenih stroških adaptacije prostorov 260.000.000 din, potrebna sredstva pa bodo zbrana z združevanjem dela in sredstev TOZD BPT ter združevanjem dela in sredstev uporabnikov naših končnih proizvodov. Kakšen je program uvajanja nove tehnologije, kdaj se bo pričelo z montažo strojnega parka in s poskusnim obratovanjem? Glede na do sedaj opravljeno delo predvidevamo, da bomo v začetku drugega polletja lahko pričeli z zbiranjem potrebnih dokumentacij in soglasij, tako da lahko realno pričakujemo začetek realizacije investicije koncem leta 1982, leta 198.1 pa naj bi začeli s poskusnim obratovanjem. Z dobavitelji strojne opreme potekajo razgovori o priuče-vanju delavcev, ki se bo delno vršilo pri proizvajalcih strojev, delno pa med uvajanjem tehnologije v obratu samem. Vzporedno s pripravo na delno preorientacijo obstoječe proizvodnje na predelavo steklenih vlaken, poteka v okviru programa Raziskovalne skupnosti raziskovalna naloga podobne problematike, v katero smo vključeni tudi mi kot so-finanserji. V okviru te naloge bomo skupaj s TIM Maribor pričeli s praktičnimi poizkusi predelave in dodelave steklenih vlaken oz. tkanin, tako da bomo proizvodnjo steklenih tkanin pričeli z določenimi izkušnjami. Od kod bo strojni park? (dobavitelj) Kompletno strojno opremo za naš predviden program je možno dobiti le pri proizvajalcih konvertibilnega področja, tako da bo možno le minimalen del investicije realizirati na domačem tržišču. Glavni dobavitelj opreme za pripravo in tkanje bodo nemški oziroma švicarski proizvajalci strojev, medtem ko bo celotna dodelava tkanin francoska. Kje bo lociran oddelek za predelavo? Lokacija za novo proizvodnjo je predvidena v TOZD Tkalnica na prostoru, ki se bo sprostil z izločitvijo 140 tkalskih strojev Utas in Kovo. Kje bomo plasirali naše izdelke; je bila izvedena raziskava trga? Pred pričetkom izdelave projekta delne preorientacije v predelavo steklenih vlaken je bila opravljena analiza tržišča in na podlagi le-te se je izdelal proizvodni program. Iz razgovorov s potencialnimi porabniki steklenih tkanin lahko z gotovostjo trdimo, da je izbran asortiman zelo iskan na domačem, pa tudi inozemskem tržišču. Glavni porabnik naših proizvodov bo elektro industrija oziroma proizvajalci artiklov za elektro industrijo ter predelovalna industrija umetnih mas. Istočasno z iskanjem možnosti prodaje na domačem tržišču, potekajo razgovori o možnosti plasmaja v izvozu — po grobi oceni moramo izvo-žiti ca. 40 % celotne proizvodnje. Kako bo z oskrbo s surovinami, bodo to domače surovine ali iz uvoza? V prvem obdobju proizvodnje bomo krili potrebe po osnovnih surovinah (preje, ro-vingi) približno 50% iz uvoza in 50% od domačih proizvajalcev steklenih vlaken. Vendar predvidevamo, da se bo to dokaj neugodno razmerje v naslednjem obdobju bistveno spremenilo v korist domačih proizvajalcev vlaken saj le ti zagotavljajo že v bližnji prihodnosti tak asortiman prej in ro-vingov, ki bo skoraj v' celoti kril vse naše potrebe. Seveda pa bo še vedno potrebno najzahtevnejše kvalitete preje kriti iz uvoza, enako tudi praktično vsa škrobilna in vezivna-apreturna sredstva. Kaj si obetamo od nove usmeritve? Nova tehnologija je bistveno zahtevnejša od sedanje, zahteva mnogo več vloženega znanja, je po vseh ocenah perspektivna (nekateri viri ocenjujejo steklena vlakna celo kot strateško surovino), v končni fazi pa od nove proizvodnje pričakujemo večji dohodek. To je vprašanje, ki se često postavlja na nekaterih samoupravnih organih pa tudi med delavci je večkrat na »dnevnem redu«. Določeni odgovori so bili sicer že posredovani, a kot vse kaže so z njimi seznanjeni le nekateri posamezniki. Zato tokrat objavljamo celoten potek reševanja tega vprašanja. Kot je znano, je bil na samoupravnih organih sprejet sklep, da se brunarica prestavi na eno od planin v okolici Tržiča. Služila naj bi za oddih našim delavcem. V ta namen je bilo izoblikovano stališče, da se brunarica postavi na planino Pungrat ter poslana vloga na ustrezni upravni organ SO Tržič. (Oddelek za gradbeništvo in komunalne zadeve). S tem momentom je bilo treba pričeti s pridobivanjem soglasij. Po mnogih urgencah (osebnih in telefonskih) smo končno le dobili soglasje, vendar pogojno, saj je bilo treba določiti tudi prostor za postavitev brunarice. Po ogledu na kraju samem je bilo določeno, da bo brunarica stala na začetku planine ob ograji na desni strani (ca. 150 m od poti). S tem sta se strinjala tudi Kmetijska zadruga in Pašna skupnost, kar pomeni, da je bilo z njune strani dano soglasje. Seveda pa to še ni bilo vse kar je potrebno za postavitev ob- jekta. Treba je bilo dobiti še dovoljenje ustreznih inšpekcijskih služb (požarna, sanitarna itd.). Tu so se zadeve zataknile, saj enostavno ni bilo mogoče najti dneva, ko bi se našel čas, da bi se opravil inšpekcijski ogled. Glede na to, da se je celotna zadeva izredno razvlekla, do pregleda v lanski jeseni ni prišlo, saj je zgodnji sneg to preprečil. Tako je bilo reševanje zadeve »brunarica« prestavljeno na pozne spomladanske mesece, ko bo skopnel sneg in bo možno opraviti zahtevni ogled. Iz navedenega je razvidno, da je vsa stvar dokaj zamotana, vendar smo tu temočni, saj smo odvisni od razpoložljivega časa odgovornih tovarišev v občini. Upamo, da bo letos ogled opravljen čimprej, da se bo lahko začelo s konkretnimi drugimi akcijami, katere izvedba je pogojena z vsemi soglasji in dovoljenji. Kako izgleda iskanje ustreznih dovoljenj vedo le tisti, ki so oz. še gradijo hiše, zato bo podana obrazložitev v celoti jasna le njim, saj ostali niti ne vedo koliko časa je potrebno in koliko vrat je treba odpreti predno dobiš vso potrebno dokumentacijo. Postavitev brunarice pa ne zahteva dosti manj kot gradnja hiše, zato se celotna zadeva vleče že več kot leto dni. Seveda pa se ob vsem tem postavlja še eno vprašanje, ki je poleg dovoljenj in soglasij še kako pomembno — finančna sredstva. Po rešitvi administrativnih in tehničnih vprašanj se bo pojavilo novo, ki pa ne bo odvisno od drugih, temveč od nas samih, to je, kako finančno izvesti prestavitev brunarice, saj bodo za to potrebna določena sredstva, tako za samo demontažo, prevoz, ponovno montažo oz. postavitev kot tudi za izolacijo in notranjo opremo. J. F. \ Dopisujte v svoje glasilo v_______________J r > DEŽURNI STOLPEC ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO ____________________________—------------------J V naši delovni organizaciji se z delovanjem samoupravne delavske kontrole ne moremo pohvaliti. Vsi pač — po liniji najmanjšega odpora — računamo na to, da je samoupravna delavska kontrola delo ustreznih odborov, ki smo jih izvolili na volitvah. In po takšnem sklepu čakamo na to, da bodo ti odbori reševali štrleče probleme v delovni organizaciji kot celoti ali pa po posameznih tozdih. Kako že piše v Zakonu o združenem delu? V 551. členu zakona smo v letu 1976. zapisali: »Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic so delavci v organizacijah združenega dela upravičeni in dolžni uresničevati samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organih upravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole.« Poglej zlomka: v zakonu piše o odborih za SDK šele na tretjem mestu! Najprej vsak in vsi delavci neposredno, zatem samoupravni organi in drugi organi upravljanja, šele tretje mesto zavzemajo izvoljeni organi SDK. Mi pa, po stari praksi, čakamo na to, da bodo vse probleme skušali reševati odbori SDK. To pa zanesljivo ne bo šlo — dokler bomo tako enostavno razmišljali in zlasti delali, bo samoupravna delavska kontrola zgolj na papirju. Odbore za samoupravno delavsko kontrolo smo izvolili na volitvah v decembru 1980, v vseh tozdih, skupnih službah in za raven delovne organizacije. Med akcijami za boljše delo je Odbor za SDK DO BPT v soglasju z uredniškim odborom Tekstilca pridobil za popularizacijo dela SDK na vseh ravneh »Dežurni stolpec«. Torej stolpec je tu, pljuniti je treba v roke in začeti. Za začetek Na volitvah 18. 12. 1980 smo izvolili sledeče odbore za SDK: 1. v TOZD Predilnica: Rejc Niko — predsednik in člani: Rožič Ana, Jezernik Franc, Mali Marija, Srečnik Liljana, Smolej Ljuba ter Toporiš Marija. 2. v TOZD Tkalnica: Franc Ferlič — predsednik ter člani: Marjan Ahačič, Cvetka Bergant, Stanko Fornazarič, Marija Oman, Pavla Šparovec in Hinko Urbančnik. 3. v TOZD Oplemenitilni-ca: Alojz Čebron — predsednik ter člani: Franc Kališnik, Jože Krnjak, Dragica Lai-bacher, Franc Meglič, Vera Ropret in Marija Zaplotnik. 4. v TOZD Konfekcija: Bojana Hladnik — predsednica ter člani: Ivanka Košir, Franc Bohinjc, Stana Knific, Mira Horvat, Marica Filipovič in Francka Sterle. 5. v DSSS: Jože Bukovnik — predsednik ter člani: Janez Švab, Tone Jurjevčič, Stane Meglič, Igor Zaplotnik, Meri Valjavec in Stipe Leontič. 6. za DO BPT: Marko Valjavec — predsednik ter člani: Marija Bajrič in Rezka Klemenc iz Predilnice, Vili Gros in Marija Težak iz Tkalnice, Alojz Čebron in Franc Meglič iz Ople-menitilnice, Ivana Košir in Bojana Hladnik iz Konfekcije ter Samo Cotelj iz DSSS. To je torej »postava« odborov, ki smo jim »naprtili« silno nehvaležno nalogo. In zdaj seveda od teh odborov pričakujemo, da bodo, na primer, kontrolirani prihodi na delo, službena potovanja, finančni posli, vožnje avtoparka, delitev osebnih dohodkov,' kvaliteta proizvodov, reklamacije, poslovna morala itd, itd. Zajamčeno teh zadev odbori za samoupravno delavsko kontrolo ne bodo nadzorovali, ker vsega tega enostavno niti fizično ne zmorejo. Konec koncev SDK ni »služba družbenega knjigovodstva« s profesionalno in strokovno visoko usposobljeni inšpektorji, ki do potankosti poznajo vse predpise. Med vsemi izvoljenimi pa ni nikogar, ki bi izpolnjeval te pogoje. Pač pa je pravica in dolžnost vsakega delavca, da neposredno vrši samoupravno delavsko kontrolo. To z drugimi besedami pomeni, da mora vsakdo svoje delovne naloge in opravila opravljati tako, da ne zlorablja svojega položaja, in prav vseeno je, ali gre pri tem za vratarja ali direktorja. Če bomo to določbo Zakona o združenem delu dosledno uresničevali, bo namen samoupravne delavske kontrole dosežen. Konkretno Besede iz zadnjega stavka prejšnjega odstavka zvenijo vsekakor zelo lepo. Kar preveč lepo, da bi bilo res. In ker pač ni res, so v prvem letošnjem tromesečju odbori za SDK poleg zaključnih računov obravnavali še vrsto drugih zadev. Primer: v DSSS so se na pobudo delavcev člani odbora za SDK lotili dodatkov, ki jih delavci prejemajo za razširjen-obseg dela. Po mnenju SDK ga na tem področju zelo lomimo, ker teoretično polno zaposlenim delavcem za 8 ur dela izplačujemo dodatke, ker opravljajo dela odsotnih sodelavcev. SDK meni, da so dodatki dokaz naše slabe organizacije dela, kajti v oddelkih in sektorjih se le na ta način more zagotoviti opravljanje del odsotnega delavca. Nadalje je za DSSS za vse dodatke pooblaščen direktor DO BPT, poslovni odbor pa odobrava vloge oddelkov in sektorjev, so ugotovili člani SDK. Vendar pa so tako posvetovalni organ direktorja kot tudi samoupravni organi menili, da naj dodatki ostanejo. Delo je potrebno izvršiti in zato so dodatki neizogibni. Člani SDK pa vendarle vztrajamo na vprašanju: kako delajo v drugih delovnih organizacijah, da zmorejo opraviti vse delo (ki se včasih deli na nujna dela in manj pomembna dela posameznih delavcev), pa vseeno ne plačujejo dodatkov? Smiselni so dodatki za težje pogoje dela in resnično neodložlivi razširjeni obseg, ki pravzaprav pomeni prekomerno fizično in umsko obremenitev ter neposredno vpliva na zastoje v proizvodnji. Če pa je v ospredju avtomatizem v smislu »eden manjka, vsakemu od prisotnih po 10%«, pa je dodatek povsem neupravičen. A kaj, ko smo ta avto- matizem v delovni organizaciji (tako v TOZD kot v DSSS) začeli z leti obravnavati kot nujnost, brez katere ne gre. Nenazadnje — če ne bi bilo dodatkov, bi bile mesečne seje poslovnih odborov TOZD in DSSS brez točk dnevnega reda! Tako pa je včasih tudi do 10 strani dolg spisek tistih, ki so dobili dodatke. Zato je po mnenju samoupravne delavske kontrole prav, da o tem problemu ne rečemo zadnje besede. Toliko za prvi »Dežurni stolpec«. Vse delavce BPT in druge bralce Tekstilca vabimo, da za »Dežurni stolpec« samoupravne delavske kontrole pismeno ali ustno posredujejo vprašanja, ki bi jih morali obravnavati na sejah odborov za SDK in na straneh Tekstilca. Vprašanja lahko posredujete uredništvu Tekstilca ali pa neposredno predsednikom odborov za SDK. Veseli bomo vsake pripombe in nanjo (če bo to možno) bomo dali argumentiran odgovor. Nagrad za to aktivnost ni — kajti v 551. členu Zakona o združenem delu pi- Pred kratkim smo vam poročali, da je v marcu republiška inšpekcijska služba za požarno varnost izvršila pregled delovne organizacije. Ena od glavnih ugotovitev je bila kajenje na nedovoljenih mestih in malomarno odmetavanje ogorkov. Glede tega je komite za SLO in DSZ sprejel sklep, o strogi omejitvi kajenja. Kadilci naj v bodoče koristijo določene kadilnice v obratih, izven obratov pa je kajenje dovoljeno samo na klopeh med zgornjo vratarnico in starim upravnim poslopjem. V obeh primerih se morajo ogorki odmetavati v zato pripravljene posode z vodo. Ponovno opozarjamo vse kadilce, da upoštevajo ta navodila in opozorila službe za požarno varnost. Na zgornji sliki vidimo klop in primerne posode za ogorke, vendar še vedno večina meče ogorke na tla, kar povzroča (predvsem v suhem in vetrovnem vremenu) veliko nevarnost požara. S tem še enkrat resno opozaijamo vse prizadete, da se držijo navodil, ker bomo v nasprotnem primeru prisiljeni kajenje v DO popolnoma prepovedati. RAZPORED DEŽURNIH TRGOVIN Čeprav je bil razpored oz. plan dežurnih trgovin pripravljen že v začetku leta, ga v naši prvi številki nismo mogli objaviti. Upamo, da tudi v tej številki objava še ne bo prepozna saj je pred nami še osem mesecev leta 1981. 1. Si SŠZVAM OblUOJJlU 7 SCO V! H MAJ ! mn JULIJ AVGUST ■■ 'V OKTOBER Mh DECEMMi R 0 16 23 30 6 u 20 lì 3 11 S 21 i 1 8 15 22 2? 5 12 19 26 i 10 17 24 31 } 14 21 20 5 12 V) £6 51 4. MSZCAToa Svoboda 2} È 8 1 P 1 È 1 2 macRToa 7rg Svabado 24 I 1 1 1 I I I 3 memos Msfrioa W Salo I s 1 1 1 1 1 1 h HÈBcaroa 7rg Uabada ita 1 ij 1 1 1 j oc 1 SB 1 5 ŽIMA -UPA Kolika 3 1 1 1 I 1 1 i n« i 6 MESCatos thnka^aca 4 1 1 1 L- 1 1 S 1 7 HERCAT0O , Datatj'i É I 1 c i ip ■ ; R- ! 1 15 M EEC ATO B, Korop I I 1 J 1 i ; :—J 1 1 % - L — Ì _ LJ !_ ! Li_ 1 i LU 1 _L ( GASILSKA PREVENTIVA V zadnji številki našega glasila smo med poročili o delu Industrijskega gasilskega društva in službe za izvajanje požarne varnosti posredovali tudi informacijo o številu začetnih požarov jn povzročeni materialni škodi v letu 1980. V tem članku vas želimo seznaniti o vzrokih in vam obenem ponuditi nekaj navodil glede uporabe in delovanja ročnih gasilnih aparatov. V lanskem letu je bilo v delovni organizaciji 15 začetnih požarov od tega: v TOZD Predilnica 6 v TOZD Tkalnica 7 v TOZD Oplemenitilnica 1 v VEO — DSSS 1 Glavni in najnevarnejši povzročitelj je električna iskra (v lanskem letu kar 7 primerov). V treh primerih je bil ugotovljen vzrok tujek (kovinski delček ali drobec), ki je zašel v stroj z bombažem. Na tretje mesto po lanskoletnih ugotovitvah sodijo mehanske okvare. V vseh primerih, kjer so se pojavili začetni požari je bila prisotna hitra in učinkovita intervencija delavcev in delavk, ki so se nahajali v neposredni bližini. V vseh primerih so bili pravilno in učinkovito uporabljeni ročni gasilni aparati, kar nam potrjuje, da so člani kolektiva seznanjeni z načinom uporabe le-teh. Ob zadnjem inšpekcijskem ogledu delovne organizacije s strani republiškega inšpektorja za požarno varnost je bila v ospredju razprava o ogromni materialni škodi, ki je nastala v slovenskem gospodarstvu zaradi pogostih požarov v zadnjem času. Ugotovljeno je, da v nekaterih delovnih organizacijah delavci niti niso znali uporabljati RGA in je prav zaradi te pomanjkljivosti prišlo do take materialne škode. Da bi bila akcija usposabljanja na področju požarne varnosti še bolj uspešna, bomo v tem in naslednjem članku namenili nekaj prostora ročnim gasilnim aparatom, ki jih danes uporabljamo in kakšne so njihove tehnične oznake. Vrste ročnih gasilnih aparatov A. ročni gasilni aparat na vodo — oznaka je VH B. ročni gasilni aparat na peno — oznaka je PH C. ročni gasilni aparat na prah — oznaka je S D. ročni gasilni aparat na ogljikov dioksid — oznaka je GO: Vrste požarov delimo na: — navadne, če gori npr. les, slama, papir, bombaž — kemične, če gori petrolej, maščobe, laki, topila — požare na elektro napravah, če gorijo elektroinstalacijc, elektromotorji, transformatorji. Sredstva, ki se uporabljajo za gašenje različnih požarov — za navadne požare: ročni gasilni aparat na vodo VH — za kemične požare: ročni gasilni aparat na peno PH — za požare na elektro napravah, ki so pod napetostjo, pa aparati na GO’ in aparati S. Glede na tehnično opremljenost glavnih in pomožnih proizvodnih obratov, tehnologijo in naravo dela imamo v naši delovni organizaciji največ aparatov GO: in S. Aparat na CO2 Izdelan je iz jeklene pločevine, debeline 6—7 mm v obliki jeklenke. Na spodnjem delu ima vtisnjen močan kovinski obroč, ki služi tudi za stojalo. Na zgornjem delu ima visokotlačni ventil za odpiranje in zapiranje, ki se lahko odpira na navoj s kolescem ali pa z ročico na potisk. Na izhodno odprtino ventila je privita gumijasta cev, ki ima na koncu ekspanzivni ročnik. Ročnik je zelo lahek in ne prevaja električnega toka. V visokotlačnem ventilu je vdelan varnostni ventil, ki popusti pri 165/175 atm. Notranjost aparata je polnjena z ogljikovim dvokisom GO: pod pritiskom SO atm. To polnjenje je v notranjosti utekočinjeno. Uporaba aparata na ogljikov dioksid C02 Pri uporabi tega aparata je potrebno, da se požaru čimbolj približamo zaradi kratkega dometa. Nato odpremo z eno roko ventil, z drugo v kateri držimo ročnik, pa usmerimo curek plina v požar, ker imamo aparate opremljene tudi s sifonskim ventilom, je treba to upoštevati in pred pritiskom na ventil odstraniti razcepke (varovalke), ki varujejo ročico. Prihodnjič opis aparata »S«. T. J. PLENUM DRUŠTVA TEKSTILNIH MOJSTROV Strokovna organizacija, ki združuje tekstilne mojstre, je imela v soboto, 11. aprila, svoj redni plenum. Po izvolitvi organov plenuma je predsednik društva tov. Rupar podal poročilo o delu društva v preteklem obdobju. Iz njegovega izvajanja je bilo razvidno, da je bilo aktivnosti sorazmerno precej in da je bil program, ki so si ga zastavili v glavnem realiziran. V razpravi, ki je sledila poročilom je najprej spregovoril predstavnik DTM iz Kranja. Ugodno je ocenil delovanje tržiškega društva in poudaril pomembnost sodelovanja obeh društev, ki je bilo tudi v zadnjem času zelo dobro. V svoji razpravi je naglasil tudi mesto in vlogo mojstrov v tehnološkem procesu, kot tudi naloge pri zagotavljanju dobrih medsebojnih odnosov. V imenu Društva inženirjev in tehnikov je pozdravil plenum tov. Šmid, ki je med drugim poudaril, da s sodelovanjem med društvoma ne bi smeli biti Ker je utrujenost glavni negativni faktor pri vsakem delu, nas dostikrat zanima, kako se boriti proti utrujenosti, kako jo preprečiti ali vsaj preložiti za kasnje. Pri vsakem delu se po določenem času pojavi utrujenost. Čas nastopa utrujenosti in pa jakost sta odvisna od več faktorjev. Ti faktorji so: pogoji in teža fizičnega in psihološkega dela, razpored samega dela in odmorov, zanimivost dela, zainteresiranost posameznika za delo ter še vrsta drugih. Preprečevanje utrujenosti se začenja s tem, da se delo čim bolj organizira, pri čemer imajo veliko vlogo organizatorji posameznih del (mojstri), pa tudi vsak posameznik. Manj se bomo utrudili oziroma kasneje, če bomo pri delu upoštevali: — če je mogoče opravljati delo sede in ne stoje. Pri sedenju se porabi samo 5% energije več kot v ležečem položaju, pri stoječem položaju pa 15% več. Tako lahko prihranimo 10% energije, če pri delu sedimo. — najbolje je, če delo lahko opravljamo izmenoma stoje — sede. V tem slučaju se menja obremenitev mišičnih skupin, ki služijo za ohranitev statičnega položaja telesa. — delo bomo opravljali lažje, če bomo gibe izvajali simetrično, to je z obema rokama hkrati, seveda, če nam to način dela omogoča. Gibi rok zadovoljni, saj bi bilo to lahko precej boljše kot doslej. Skupne akcije, je dejal, bi bile veliko bolj uspešne, saj iste ali podobne, organizirane ločeno nimajo in ne morejo imeti takih rezultatov kot bi jih imele skupne. O poslovanju in stabilizacijskih prizadevanjih je govoril direktor DO tov. Tomazin, ki je dejal, da mojstri lahko izredno veliko prispevajo k dobrim rezultatom poslovanja s posebnim poudarkom na kvaliteti naših izdelkov. Opisal je situacijo na trgu kjer še vedno vlada konjunktura in ni težav s prodajo, saj je povpraševanje še vedno večje kot ponudba pa tudi izvoz je zadovoljiv. Predsednik IGD tov. Dobrin je pozdravil plenum V imenu gasilcev, v razpravi pa je izrekel priznanje mojstrom, ki so v preteklem letu pogasili precej začetnih požarov in s tem preprečili večjo škodo ter prihranili precejšnje vsote težko zasluženega denarja. naj bodo zaobljeni in ne lomljeni. — pazimo, da ne delamo s težami večjimi od 5 kg. Večje teže je bolje razdeliti. Mani se bomo utrudili, če bomo dvignili dvakrat po 5 kg kot enkrat 10 kg. — paziti moramo, da imamo orodje na delovnem mestu primerno razporejeno, tisto, ki ga največ uporabljamo najbliže, najdlje pa tisto, ki ga najmanj uporabljamo. — kar se da, se izogibamo nefiziološkim položajem telesa, to je čepenju, delu z upognjenim telesom ipd., kar nenormalno obremenjuje mišice. To naj bi bilo le nekaj nasvetov za zmanjšanje ali preložitev utrujenosti na kasnejši čas. Ker pa utrujenost kljub temu nastopi, se v praksi poslužujemo odmorov in poživil. Za odmore velja, da imajo boljši učinek, če jih razdelimo na več krajših, saj je dokazano, da se v prvih desetih minutah človek največ odpočije. Poživila imajo kratkotrajen učinek in večina puščajo posledice v organizmu (tablete, kava). Spanje je edini način, da se popolnoma odpočijemo, seveda izven delovnega časa in prostora. Psihologi so dokazali. da je bolje, da utrujen človek v zato primernem prostoru eno uro zaspi in preostali delovni čas normalno dela, kot pa da dela ves delovni čas in je njegov učinek zelo majhen. Od vabljenih se je vključil v razpravo vodja TOZD Konfekcija tov. Teran, ki je opisal delo mojstrov v tej temeljni organizaciji. Žal med prisotnim članstvom ni bilo vneme za razpravo, niti za oceno preteklega dela kot tudi za delo v bodoče. Ob tem pa velja omeniti še izredno slabo udeležbo na plenumu, prisotnih je bilo tako majhno število članov, da se ni čuditi izjavi direktorja DO, ki je dejal, da je nad udeležbo razočaran. Kaj pomeni tako velika odsotnost članstva na letnem ob- V prejšnji številki našega internega glasila smo vas seznanili z uspehi in neuspehi naših štipendistov. Verjetno se je marsikateremu zdelo čudno, da si mladi, katerih delo je izključno samo učenje, tako malo prizadevajo. V naši delovni organizaciji je zaposlenih tudi 24 delavcev, ki poleg svojih delovnih nalog in opravil na delovnem mestu opravljajo še dodatno delo doma — vključili so se v šolanje ob delu, da bi tako izpopolnili strokovno znanje, ki jo v bodoče pa bo še bolj zahteval napredek tehnike in tehnologije. Ni lahko opravljati dvoje del. Treba se je marsičemu odreči in dan se marsikdaj potegne tja do polnoči, a močna volja v večini primerov ven- računu opravljenega dela je težko definirati, toda nesporna ugotovitev je, da je to skrajno neresen in neodgovoren odnos do društva katerega naloge so še kako pomembne. Najbrž ne bo odveč, če bi tistim, ki se plenuma neopravičeno niso udeležili, svetovali, naj razmislijo o svojem statusu člana, saj verjetno ni članstvo v strokovni organizaciji nekaj takega kar ne bi bilo vezano tudi na določene dolžnosti in odgovornosti. Tisti, ki se dolžnosti nočejo zavedati, naj tudi ne iščejo pravic v okviru društva. Lahko pa bi postavili tudi vprašanje ali taki sploh sodijo v društvo. darle žanje uspeh in notranje zadovoljstvo. Zato iskrene čistitke Jožetu Bukovniku in Branku Sajovcu, ki sta junija 1980 maturirala pri DU — Tomo Brejc v Kranju, Jože na strojni tehniški, Branko pa na elektro tehniški šoli. Jože Eržen je prvi diplomant II. stopnje ekonomsko-tehniške smeri, ki je leto pred rokom, 27. marca letos, uspešno zaključil obe stopnji s šolanjem ob delu in si tako pridobil strokovni naslov Diplomirani ekonomist tehniške smeri. Smiljan Bogataj je 14. aprila letos diplomiral na Višji tehniški varnostni soli v Ljubljani in si kot študent ob delu pridobil naziv varnostni inženir. Še enkrat — prisrčno in iskreno čestitamo! — FOTO VEST Po dolgem času je bila pred vhodom v našo DO spet postavljena tabla. S tem bo končano iskanje »lokacije« druge največje delovne organizacije v Tržiču. Res je, da bodo nekateri, ki so se navadili na naš novi znak nekoliko čudno pogledali, saj tablo krasi še vedno stari znak. KAKO PREPREČITI UTRUJENOST LE Z DELOM DO USPEHA r n LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMO V MATERADI PRI POREČU Marsikdo med nami je že pričel razmišljati o letošnjem dopustu, o tem kje ga ho preživel oz. na kakšen način si bo privoščil teden ali štirinajst dni brezskrbnega počitka v hribih ali na morju. Velik del naših sodelavcev bo tudi letos odšlo na dopust v naš počitniški dom v Materado. In kako bo letos urejeno letovanje? Kakih bistvenih sprememb v primerjavi s preteklimi leti ne bo. Sezona se bo pričela 13. junija in končala 13. septembra, izmene se bodo menjavale ob sobotah in nedeljah. Ob izplačilu OD v mesecu aprilu so delavci prejeli navodila, prijavnice in cenik letovanja, ki je sle- deč: Člani BPT 200.— Zakonci članov BI’T — nezaposleni 200.— Zakonci članov BI’T — zaposleni 223.— Upokojenci BPT 200.— Otroci članov BPT do 10 let 100.— Otroci članov BPT od 10 do 19 let 140.— Otroci članov BPT nad 19 let, študenti 200.— Direkcija Beograd 275.— Zdravstveni dom Tržič in SOI’Tržič 260,— Tuji gostje 295.— Otroci tujih gostov do 10 let' 165.— Otroci tujih gostov od 10 do 19 let 210.— Zdomci, naši delavci v tujini 330.— Prehodni gostje — domači 210.— Prehodni gostje — tuji 350.— V času od 13. do 27. junija in od 6. do 13. septembra bodo imeli gostje 10% popusta. V tem času se priporoča letovanje upokojencem in tistim, ki nimajo šoloobveznih otrok. Prijave za letovanje se bodo zbirale do 5. maja, akontacija v višini 500 din za odraslo osebo pa se bo vplačevala od 20. do 29. maja vsak dan od 13. do 15. ure pri referentu za družbeni standard. Opozarjamo vse interesente za letovanje, da se do določenega roka prijavijo, ker bodo po tem datumu razporejeni za letovanje v prostih kapacitetah ostali prijavljena, ki niso zaposleni v BPT. Isto velja tudi za plačilo akontacije, ki mora biti vplačana za vso sezono do 29. maja. Prijavljeni, ki akontacije ne bodo vplačali bodo izpadli iz razporeda. Da ne bo prišlo do neljubih zapletov in težav ter nepotrebnega razburjanja naj interesenti za letovanje upoštevajo zgornje opozorilo. Čeprav v lanskem letu ni bilo večjih problemov pri razporejanju gostov, velja vseeno priporočiti vsem, ki bi zaradi eventuelnega pomanjkanja kapacitet v glavni sezoni ne mogli letovati točno v tistem tednu, ki so ga navedli v prijavnici, da iz tega ne delajo problema, saj se običajno najde ustrezna rešitev in razporeditev po želji. J. F. ZADREGA Majhne nerodnosti, včasih tudi večje, se primerijo vsakomur. Zoper smolo ni cepiva, zato se prime kdaj pa kdaj kogarkoli. Ali se ne nasmehne vsa dežela, če napovedovalec v radiu reče »ob udarcu na uro bo gong točno osem«? Nihče ni popoln. Najslabše je kajpak, če se človeku s smolo smejimo. To je res nevljudno. Uvideven človek gre hitro preko neprijetnega dogodka. »Se zgodi tudi v najboljših hišah«, ali »to se pač vsakomur zgodi«, take in podobne so običajne fraze v takih primerih. S tem je zadeva za druge opravljena. Za »nasmoljenega« pa seveda ne. Od primera do primera različno. Če se prevrne in razbije vaza ali drug drag predmet: opravičilo in šopek rož ob pravi priložnosti sta le zasilni obliž. Poleg tega bo treba seči v žep in škodo povrniti, če hočemo ostati na dobrem glasu in na dobri nogi z oškodovanim. Če se gost prikaže napačno oblečen: kadar pride kdo na svečano večerjo v športni gobarski obleki, se kajpak nima smisla pretvarjati, kot da se ni nič zgodilo, temveč je treba povedati razloge za spodrsljaj. Če so splošno sprejemljivi, jih bodo ljudje sprejeli. Če niso, bi bilo bolje odpovedati se večeru že prej in oditi domov. & se gostje skregajo: to se po nekaj kozarčkih rado zgodi. Gostitelj se v takem primeru ne sme držati ob strani ali celo pobegniti, temveč mora pomirjujoče poseči vmes. Seveda vsaka ognjevita debata še ni prepir, zato je pogosto treba pustiti ljudi, da izrečejo, kar jih teži, nakar se kmalu sami pomirijo. če sc kolcanje ne neha: dušeči kašelj v gledališču, kolcanje za mizo — zelo vsakdanje reči, ki pa so za prizadetega kaj zoprne. V obeh primerih je treba vstati in oditi ven. Pri kolcanju priporočajo ležanje na ravni podlagi in globoko dihanje. Če se gost napije: mogoče ga kaj posebnega hudega teži, tudi to se lahko marsikomu primeri. Gostitelj ga bo spravil v kako sobo in na kavč, dokler si za silo opomore, ali pa bo poklical taksi in ga pospremil domov, po morebitni svoj avto bo že prišel, ko bo mogel voziti. Še lepše je, če ga kdo od prijateljev naloži v njegov avto in odpelje domov. če pride gost prepozno: četrt ure po napovedanem času se začne nositi na mizo, kdor je zamudil je sam kriv. Zamudnik se seveda opraviči pri gospodinji, sede in dobi na krožnik tisto jed, ki je ravno na vrsti. Las v juhi: položimo ga na rob krožnika in ne izgubljamo besed, tudi sosedu ne omenimo ničesar. Isto velja za vse podobne nerodnosti, ki se lahko primerijo pri kuhi. Madež, na obleki: če je mogoče, ga odstranimo pri mizi, brez velikega razburjenja. Če ne, gremo ven in se pomagamo v kuhinji ali v kopalnici s toplo vodo. Če še to ni zadostna pomoč, bo treba domov, razen v primerih, ko smo v domačem krogu, da se lahko gremo preobleč, tudi v kaj izposojenega. Krompirjeva rezina na mizi: z vilicami ali z roko jo poberemo in odložimo na krožnik, kjer ostane tudi še potlej, ko drugo pojemo. Prevrnjeni kozarec: pred- vsem nobene panike, je prava beseda za tak primer. Pozorna gostiteljica je nesrečo že opazila in pritekla s krpo za brisanje in s svežo servieto, ki jo položi na politi prt, da se pobriše madež. Če kaj pade na tla: po pravilu mora vse, kar pade na tla, tam tudi ostati do konca kosila oziroma dokler ljudje ne vstanejo od mize, nakar tisti, ki pospravlja pobere še to. Vendar v primerih, ko bi lahko nastala škoda, na primer če je padel na preprogo zrezek z omako, povemo, kaj se je zgodilo in pro- Težko bi bilo verjeti, če se človek sam ne bi prepričal kakšno je videti stanovanje, potem, ko kdo od naših sodelavcev odide iz delovne organizacije in odda ključe stanovanja v katerem je bival v času zaposlitve v BPT. Pred nekaj meseci smo objavili fotografijo stanovanja ob bazenu pri zgornji vratarnici, danes pa sta »dani v oceno« še dve fotografiji, ki sta bili narejeni v stanovanju na Proletarski 6, kjer je pred odhodom v JLA stanoval Marinič Zvonko zaposlen v TOZD Oplemenitilnica. Fotografij ne bomo komentirali, komentar prepuščamo bralcem samim! (Nadaljevanje z 8. strani) simo za krožniček z žlico, s čimer nesnago poberemo in izročimo gospodinji. Če pade na tla pribor: v lokalu prosimo natakarja za nov kos pribora in onega na tleh pustimo tam. Doma pribor poberemo, in prosimo gospodinjo za nov kos. Kos zamaška v kozarcu: vzamemo nož ali kos kruha, v sili tudi prst, in ga odstranimo iz kozarca, razen v primero, ko pijemo iz kozarca samo enkrat: takrat izpijemo tako, da smet ostane v kozarcu. Madež na prtu: prt je zato na mizi, da varuje mizo. Kajpak je to pozabljeno in često dragocen prt razkazuje bogastvo hiše. Kjer ljudje dobro in radi jedo, kaj lahko dobi prt tak madež. V mnogih deželah ni to nič posebnega in nič hudega. Vendar je v srednji Evropi čist prt tako važen kot nc-omadeževana zastava. Ribja koščica v grlu: gremo ven v drugo sobo ali v kopalnico, kjer nam gostitelj pomaga, najbolj s koščkom kruha. V hudih primerih pa naglo pokliče zdravnika. Oblačilna napaka: človeku, ki se mu to zgodi, je že dovolj neprijetno, tako glasno opozorilo ali šala zadrego le še poveča. V vsakem primeru mu napravimo uslugo, če mu s povsem običajnim glasom in vsakdanjim glasom povemo: »Pozabili ste zapeti zadrgo na hlačah!« Nakar opozorjeni mirno reče »O, hvala,« in brez razburjanja zapre zadrgo —- če mu to uspe, namreč, če mu uspe izogniti se razburjenju. (Po knjigi »Lepo vedenje od A do Ž«) Pri Pincgaverjevih so ititeli sestanek SDS (samoupravne družinske skupnosti). Predsedujoči, oče Pincgaver, je prebral dnevni red: prva in edina točka se je glasila: Lov na premog in kurilno olje. Oče Pincgaver je soglasno odločil, da se tega lova udeležijo on, sin in hčerka, mati Pincgaverka pa naj ta čas čuva hišo in energetske zaloge v kleti. Pincgaver je kar malce zavidal stanovalcem bližnje stolpnice, ki so to skrb prepustili svojemu kurjaču, vendar ne bi menjal z njimi, ker ta stolpnica je bila nekaj posebnega. Stanovania v niei so bila tako maihna. da je bil to že svetovni rekord. Projek*ant, neki arhitekt Trot, je bil na svojo umetnino zelo ponosen; vsak dan znova se je čudil, koliko teles mu je uspelo stlačiti vanio. Da, še celo Kitajci bi mu lahko zavidali! Stanovalci te konzerve pa niso prav nič ponosni, da so lastniki svetovnega rekorda, četudi jih je sam Guinness nameraval uvrstiti v svojo znano Knjigo rekordov. Arhitekta Trota so ozirali v vseh sredstvih javnega obveščanja in ta jim ni ostal dolžan; napisal je razpravo, v kateri se je ie7.il: »... kaj za vraga so se ljudje zapičili v te kvadratne metre površine! Na razpolago imajo vendar še stene in strope, ti pa imajo tudi svoje kvadratne metre. Naj vendar uporabljajo tudi te površine, ne vem, zakaj se tako trmoglavo držijo poda, saj menda niso prilepljeni na tla! Poleg tega stanovalci lahko stegnejo roke, ne da bi se dotaknili nasprotnih sten, lahko poskakujejo v zrak, ne da bi z glavami butali ob strop. In čemu se lahko zahvalijo za ta razigrani ples teles, ki ga lahko izvajajo v svojih bivališčih? Dejstvu, da ima vsako stanovanje tudi prostornino. Če bi občani vedeli, koliko kubičnih metrov zraka imajo na razpolago v vsakem prostoru, bi kar vriskali od hvaležnosti. Res ne vem, kaj se oklepajo tistih talnih kvadratnih metrov, kot pijanci plota. Upam, da bodo v bodoče upoštevali vseh šest ploskev svojega bivališča in tudi njegov volumen!« je zaključil arhitekt Trot svojo razpravo. Vendar afera še ni bila zaključena. Ubogega Trota je nekega večera napadla podivjana množica občanov, ki so imeli čast, da se lahko gnetejo v njegovem projektu; vse sami sovražniki volumnov in kubičnih metrov. Nemilo so s pestmi obdelali vse štiri stene Trotovega telesa, tudi na strop (glavo) niso pozabili! Pustimo nekoliko poškodovanega arhitekta Trota na remontu v bolnici in se vrnimo k družini Pincgaver. Ker oče Pincgaver tistega dne ni bil parnik, je razpel svoje spodnje okončine in odjadral iz toplega pristana na mrzle ulice. V bližnjem bifeju je konzumiral nekaj tekoče energije (znamke Slovin), ki mu je ogrela telo in omehčala možgane. Kar dobre volje je stopil v pisarno podjetja Ku-rivoprom in z ganjenim glasom milospevno izustil: »Ko brez miru okrog divjam, prijat'lji prašajo me, kam? Prašajte raje tistega, ki olja in premoga da. Samo to znam, samo to vem, da k ženi prej domov ne smem, dokler ne zrihtam ^energije, ki dom ji in telo obsije!« Skladiščnik, ki je bil čez glavo pokrit z »Delom« se je prebudil in začudeno pogledal. Ko je zagledal rahlo zibajočega se očeta Pincgaver ja, se je zasmejal. Tudi sam je bil ljubitelj dobre poezije, zato mu je takoj dal kontro z naslednjimi verzi: »Že dolgo tukaj sem v službi, koristen sebi sem in družbi. Je stanje resno, ni brezupno, če se izkažeš s kuvertico prikupno! Pincgaver, ki ni priplaval po juhi, temveč po semenski tekočini, je takoj razumel poanto. Iz žepa je potegnil kuverto prijazne modre barve, v kateri je domovalo nekaj lepih sličic, ki slišijo tudi na ime bankovci. Kuverta je v hipu zamenjala stanovanje, skladiščnik pa je Pincgaverjevo ime zabeležil v sam vrh lestvice »Privilegiranih dvajset« in mu obljubil takojšnjo dobavo na dom, ko prispejo nove pošiljke kurilnega olja in premoga. Zadovoljni oče Pincgaver je obiskal še nekaj nahajališč tekoče energije, ki jo Slovenci najraje črpajo. Ko je prišel domov, so mu tla pod nogami že rahlo valovila, zato ga je mati Pincgaverka počastila Z nekaj izbranimi živalskimi itn eni (katere živali so bile, naj ostane skrivnost; verjetno pa boste uganili, če povemo, da jih v mesnicah vedno primanjkuje). Ko je raportiral, da je nalogo uspešno opravil, se je unesla in nestrpno sta čakala na mlajša člana družine. Hčerka Pincgaverka se je privlekla šele proti jutru in vrgla starše iz sladkega spanja ob televizorju. Povedala je, da jo je prejšnji večer na cesti ustavil bradat mladenič in jo zvabil v svoje mrzlo stanovanje. Prisilil jo je, da se je slekla in legla z njim v posteljo. Razložil ji je, da se on požvižga na energetsko krizo. Dneve preživi v ogrevanih javnih lokalih, za ponoči pa si ulovi žensko, ki ga greje v postelji. Seveda so najboljša mlada dekleta, ta so najbolj kalorična. Ob tej čudni, skorajda vampirski zgodbi je mati Pincgaverka izbuljila oči; ko pa ji je hčerka zatrdila, da je njena cvetlična gredica ostala nedotaknjena, se je pomirila. Oče Pincgaver se je mastno zakrohotal, saj je vedel, da je hčerkina cvetlična gredica pravzaprav botanični vrt, ki ga obiskujejo študentje vseh letnikov. Pincgaverja mlajšega pa sploh ni bilo domov; čez dva meseca so prejeli njegovo razglednico iz Indije. Pisal je, da se bo vrnil spomladi, ko ne bo več tega »sranja« z energetsko krizo. C. F. MODA V SVETU PET MODNIH TEM Köln — Mednarodni sejem OBLAČIL ZA OTROKE otroške mode prikazuje pet osnovnih tem, katere smatrajo za najbolj karakteristične detajle oblačil za otroke. (Nekaj o kraticah) Skoraj ni zapisnika ali druge oblike informiranja kjer ne bi bilo uporabljenih pravilnih ali nepravilnih (»neuradnih«) kratic, ki naj bi nadomestile določene besede. V zadnjem času smo s tem že pričeli resno pretiravati, saj je razno raznih kratic že toliko, da bi kazalo pričeti z izdelavo ustreznega slovarja, sicer bomo od prebranega teksta razumeli bolj malo, če pa bo med kraticami še nekaj novih, ki so si jih izmislili »inovatorji« na tem področju, potem bo zadeva še bolj zamotana. Nekaj primerov: — Na predlog CIK, inšpektorjev SDK ter predhodni obravnavi na SDK je PO pri IPO DO v soglasju z IO KOO ZSS sprejel sklep, naj DPO v TOZD, VEO in DSSS ter na nivoju DO na skupni seji, kjer naj bodo prisotni predstavniki OO ZSS, OO ZK, OO ZSMS in SO na osnovi določil ustreznega SaS sprejmejo ustrezno stališče ter ga posredujejo PO DO, vsem PO TOZD in DSSS in vsem DS. — OO ZSS naj organizirajo razpravo po SS v zvezi z delitvijo SSP ter pri tem upoštevajo tudi dotacije DPO, 1GD, DTM, DIT, določena sredstva pa naj bodo rezervirana za kritje stroškov MDA. — Na OPPŠ so bili udeleženci seznanjeni z dejavnostjo SIS, SSS, nekaj besed pa je bilo rečenih tudi o delu SISEOT. — Pri izbiri kandidatov so bila upoštevana določila ZZD, ZDR, ter SaS in stališča DPO kot tudi sklepe zasedanja DPZ SO Tržič. No, kaj pravite na to? Dobra telovadba za možgane, ni kaj I Strop v priročnem skladišču TOZD Tkalnica je že dalj časa »ojačan« s tramovi, sicer bi že prišlo do nezgode. Res, da je dostop v prostor in ogled te zadeve onemogočen večini članov kolektiva, vendar ni razloga, da se zadeva zato ne bi uredila. Če je nekaj skrito s tem ni rečeno, da je primerno in nenevarno in da ni potrebno popravila. NEZGODE PRI DELU Padec zaradi poledice Smolej Ljuba, zaposlena v TOZD Predilnica je pri izhodu iz okrepčevalnice padla in si zlomila desno roko v zapestju. Nepazljivost pri čiščenju stroja Tepič Persa, zaposlena v TOZD Tkalnica se je pri čiščenju tkalskega stroja vbodla v prstanec leve roke. Nezgoda zaradi spolzkih tal Jurič Viktorin, zaposlen v DSSS je odstranjeval kovinsko ploščo, ki služi za nakladanje vozil. Zaradi spolzkih tal mu je spodrsnilo tako, da mu je plošča padla na palec leve noge in mu ga poškodovala. Nezgoda na poti na delo Jurkič Luka, zaposlen v TOZD Tkalnica je na poti na delo padel in si pri tern poškodoval desno roko in desno koleno. Nezgoda zaradi prenatrpanega delovišča Bizjak Sanda, zaposlena v TOZD Konfekcija se je zadela v paleto in si pri tem poškodovala levo nogo. KADROVSKE NOVICE V mesecu marcu so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Mujanič-Rukič Asima Džakovič Ilija Vekova Nevenka Pjetrovič Rafet Ügljanin Izeta TOZD Tkalnica Žunec Suzana Mehanovič Šefika Koceva Jelica Bacanovič Zvonko Pajič Žarko TOZD Oplemenitilnica Kern Zlatko DSSS Veselinovič Rado V istem času so. delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Po lastni izjavi Kern Zlatko Kavedžič Marko V pokoj Ropret Blaž Košir Marija Invalidska upokojitev Veselinovič Branko NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem čistilne kolone — vdevalnici in mojstrom ter ostalim sodelavcem TOZD Tkalnica, ki so mi izkazali vso pozornost in prisrčno slovo. Vodji TOZD ing. Šmidu najlepša hvala za lepe poslovilne besede. Posebno se zahvaljujem za darila, katera mi bosta v trajen spomin. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov. Smolej Janez Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem mojstrom, asistentom in vodstvu TOZD Tkalnica za izrečene želje ter prelepo darilo. Še enkrat prisrčna hvala, obenem pa vam želim obilo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Perko Anton Najlepše se zahvaljujem Zibler Mimi iz TOZD Konfekcija za najden uhan. Šlibar Slavica Osnovni organizaciji ZS TOZD Tkalnica se zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni, sodelavkam in sodelavcem pa za obisk in izkazano pozornost. Žagar Stana Ob boleči izgubi moje drage mame Rozalije Rebernik se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. hčerka Francka Primožič Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Jožeta Perka se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujem mojim ožjim sodelavcem iz TOZD Tkalnica. hčerka Jožica z družino Josip Broz Tito: Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Izbor najpomembnejših del Josipa Broza Tita na temo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je nov zvezek iz serije Titovih del v izdaji združenih založnikov Jugoslavije. Redakcija je upoštevala vse-obsežnost in bogastvo Titove ustvarjalnosti, njen izjemen pomen, veliko zanimanje za Titovo vojaško delo, zato se je odločila za izbor del iz območja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V knjigi so predstavljena nekatera Titova dela iz predvojnega obdobja o obrambi države, njegovo bogato ustvarjalnost iz narodnoosvobodilne vojne in iz povojne graditve naše izvirne obrambne koncepcije in razvoja obrambne moči naše države ter dela o družbeni samozaščiti, zlasti iz zadnjih petih let. Knjiga je namenjena najširši javnosti, vsem, ki v teoriji in praksi nadaljujejo in uporabljajo Titove misli in delo. Marguerite Yourcenar: Milostni strel in Aleksis ali študija o brezposelnem boju Obe zgodbi znane francoske pisateljice sta lepo a zahtevno in težko branje. Zgodba Milostni strel pripoveduje o nenavadnem razmerju med dvema mladima človekoma v Kurlandiji sredi strašnih bojev med interven-cionisti in boljševiki po ruski revoluciji. Ona ima za seboj grozno doživetje, ki še vedno maliči vsako dejanje in odločitev. On dojame njen dra-poceni duševni 0,0 želi, vendar odnos med njima nikoli ne dozori v sproščeno, polno ljubezen, čeprav njo dopolnjuje silovita želja in čeprav je on tako prevzet od nje. Po čudni logiki njunih src in hkrati trenutnih razmer se vse konča s tem, da on ubije njo, in to na njeno željo, namesto da bi jo ustrelil drugi. Zgodba o Aleksiju ali Študiju o brezposelnem boju je izpoved mladega moža, namenjenega njegovi ločeni, mladi ženi. Zakaj se je zgodilo med njima to, kar se je, skuša iunak obrazložiti kar se da izčrpno z okoliščinami, iz katerih izhajata, z zakonitostmi svoje in njene osebnosti, in notranjim razvojem, ki je oba pripeljal do poloma. Svojevrstni zgodbi sta napisani v izbrušenem tankočutnem in zelo čistem jeziku, Dobriča Ćosič: Čas smrti V čosičevi obsežni pripovedi, pretkani z montažo izvirnih dokumentov o prvi svetovni vojni, nastopajo nemara vsi predstavniki tedanjega srbskega življenja. Vse plati romana je pisatelj oživil z elementarno pripovedno energijo, ki razkriva tako človekov notranji svet in njegovo tragiko, kot hkrati obnavlja objektivno resničnost nekega prelomnega časa. Čas smrti je obsežen zgodovinski roman. Požrešno se hrani z zgodovino, golta vojskovodje in kralje, bitke in divizije, predsednika vlade in ministre, dokumente in datume, dopise carjev in diplomatov, časopise in priče, ljudi in dejstva, že zapisana v neizbrisane anale zgodovine. Toda Dobriča čosič ve, da zgodovine ne delajo samo mogočneži in protagonisti, še zlasti ne zgodovine podvigov nekega naroda. Zato v romanu žive in umirajo vojaki in kaplarji, starci in študenti, gospodične in kurbe, uporniki in podrepniki, špekulanti in zdravniki, junaki in straha netci. IZ DELA ZSMS V soboto, 2NEG,U ko GLAS. VEČJA SUK/ ALI RISBA NA PLATNI, JUG0SL0V BOKSAR KORALNI OTOK 11.ČRKA ABECEDE GLAVNI ŠTEVUIK LATINSKI PREDLOG DRŽAVNI UDAR REAUMUR wr STANDARC GASILSKO VRSTA SLA DKOVODNE O^oBOOlt 4. ČRKA ABECEDE PREJME NAJ VEZNIK ...MARIE AUX MINES POSLOVNI ODBOR ROZMAN ilEFAN ŠIVANKE OPEN END TONA KRILA AVT. OZN. KRANJA OKRAJŠ. ZA AVSTRIJ. DENAR KEM.ZN. ZA FLUOR NEWTON ZNAK ZA TRITIJ OST ZAČETEK ABECEDE BPT 1 1 1 1 SLOVO Ot FANTOV. STANU IZVRŠNI SVET OBJAVA Planinsko društvo Tržič objavlja prosta dela in naloge pri oskrbovanju planinskih postojank na Kofcah, pod Storžičem, in na Dobrči v času glavne sezone od 1. (15.) junija do 15. (30.) septembra. Iščemo oskrbniško dvojico, od katerih je eden spreten in izkušen v oskrbovanju koče in pri strežbi, drugi pa v kuhanju, ki je v oskrbnikovi režiji. Prosimo, da prijave z osebnimi in delovnimi podatki pošljete na naslov: Planinsko društvo Tržič. Rešitve nagradne križanke oddajte do 11. maja v nabiralnik Tržiškega tekstilca ob vhodu vokrep-čevalnico. Izmed reševalcev bo z žrebom določeno deset dobitnikov nagrad. Pri reševanju vam želimo veliko uspeha. Uredništvo * * l »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Änderte Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, Torkar Marija, Eler Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.