DOMAČE BRANJE

FRAN MILČINSKI:

GOSPODIČNA

MICI

♦ ♦♦♦♦♦♦ »»♦»♦♦♦♦♦♦<♦♦

IZDALA KNJIŽEVNA ZALOŽBA „ADRIJA“

73460


TISKALA  KATOLIŠKA TISKARNA V GORICI - 1930

1. O treh Mickah, starejši,
mlajši in najmlajši. ———

Naj me blagovoli takoj brcniti koklja, če ni
sledeča historija skoz in skoz resnična, ne dosti
manj. Od konca do kraja je posneta po uradnih
spisih, skoraj bi lahko pritisnil pečat podnjo s pti*
čem in povest ne bi bila več povest, ampak —
kapo dol! — javna listina in učena reč. Res in brez
šale! Nimajo povsod takega leposlovja.

Pričenjajo se pa ti slavni dogodki recimo pred
kakimi petindvajsetimi leti ali kali, nemara baš na
dan tretjega decembra — zakaj pa ne? — in ni?
koder drugod nego v beli Ljubljani.

Tisti dan je proti večeru pričelo snežiti. Tiho,
počasi, enakomerno so padali gosti veliki kosmiči.
Kakor neskončna koprena so očem zagrinjali hiše
in ulico, motno je skoz njih nemi ples mežikala
skromna cestna luč.

Hudo pot je imela ženska, ki se je tesno za?
vita v veliko kocasto' ruto' počasi pomikala po vi?
jugasti Karlovški cesti proti mestu. S trudom je
gazila sprijemajoči se vlažni sneg, segajoč ji čez
gleženj. Ali je bila bolna, ali le upehana? Zdaj?
zdaj se je naslanjala ob zid, sključena zaječala,
ozirala se okrog — ali po cilju? — ali po pomoči?

3

— potem stokaje nadaljevala pot. Srečala ni žive
duše. Ni bilo še pozno, ali neprijazno vreme ni ni?
kogar vabilo čez prag. —

Žensko bitje je torej počasi in stokaje rilo na«
prej skoz snežni metež, vedno češče se ustavljalo,
počivalo, iška je obračalo glavo.

Zdajci ji zazvene v neposredni bližini udarci
ob zvon — v stolpu je bilo osem.

Ženska se je oddahnila. Za snežno kopreno je
uganila obrise cerkve sv. Florijana — zdaj je ve«
dela, kod je.

Napela je omagujoče svoje sile, krenila v po«
stransko ulico na levo in se vlekla naprej. Pri če«
trtih vratih je postala. Tipajoč je segla po zvoncu,
oprijela se za ročaj im ga potegnila, potem pa
omahnila na prag — moči so ji bile pri kraju in
zdelo se ji je, da 1 h>  kar zaspala in se ne bo nikdar
več zbudila.

Kakor v polsnu je čula odklepanje vrat, go«
vorjenje moškega glasu in ženskega, pred očmi ji
je zabliščala luč, več rok jo je spravilo v zaduhel
gorek prostor in potem se ji je mešalo in ni več
ločila v svojem spominu, kaj je bilo res od vse
grozote in kaj le sen vroče groznice.

Ko se je slednjič prebudila iz dolgega glo«
bokega spanja in se do dobra zavedla, je bil velik
dan.

^ Ležala je v mali kamrici na škripajoči postelji,
zadeta z visoko pernico. Poleg postelje je stala
majhna okrogla gospa v ponošeni mestni obleki,
rdečega obraza je bila in drobnih, svetlih oči, in ji
je molila belo povito štruco, ki je na enem koncu
vekala kakor mlad petelinček, ki bi rad pel, pa še
ne zna. Režala se je gospa in se klanjala:

4

»Dobro jutro, mlada mamica! Ali ste se na*
spančkali? Hvala Bogu, vse je šlo dobro in naša
mala punčka je močna kakor kanonir.« Popestovala
je s prispodobo kanonir ja počaščeno štruco: »Prid¬
na bodi, miška!« in pripovedovala: »Vaši mami sem
še včeraj poslala pošto po potu, kakor sva se zme*
nili, ravno sem ga še ujela, že je sedal na voz; dru*
gega mu nisem naročila, kakor da naj jih pozdravi
in da prineso kokoš. Tako sva se zmenili z mamo.
Če bi bil fantek, bi pa naročila petelinčka.«

Dekle v postelji — komaj je štelo osemnajst
let — je zatisnilo velike izmučene oči. Pa le za par
hipov. Hitro si je uredilo misli in se spomnilo po*
glavitnega, kje je in zakaj. Dvignilo je glavo, ople*
teno z debelima kitama, in se uprlo na komolca.

»Pokažite!«

Okrogla gospa ji je pomolila jokajočo se štruco
pred obraz, bolesten nasmev je spreletel dekletu
zagorelo, pa vendar Jdedo lice.

»Majčkena je!«

»Hvala Bogu, recite! Če bi se ponujala na svet
velika kakor star kanonir — o jej!«

Ta razlog je bil tehten in mlada mamica se mu
je uklonila. Ali miru ji še ni dalo.

»Veka. Nemara je lačna. Ali je ne daste meni?«

»Nič ne skrbite za naju. Ne bova gladu po*
ginili, ne midve, kaj ne, miška moja, midve bova že
iz stekleničke pupali, ko' pride najin čas. Se ne
smeva razvaditi, reci, pri mamici, ko naju mamica
ne obdrži. Št*št...«

Mladi mamici sta se orosili očesi. Rada bi bila
ugovarjala, vprašala, izvedela ... Pa se je iz prve
sobe začul droben moški glas. »Žena kh, kh, žena!«

Bolnica se je spomnila glasu, cula ga je bila
oni prvi večer...

Okrogla gospa je položila otroka na posteljo
k nogam, odprla duri iz kamre v sobo, pa je kar
na pragu obstala, razkrilila roki in od radostnega
presenečenja zacvilila. »Le noter, stara mama, le
noter, gospa Lončarka!«

Plosknila je z rokama, ročno* se zasukala in
stekla nazaj k postelji, vzela otroka in režeča se ga
ponujala košati kmetski ženski, ki se je z veliko
košaro na roki prerivala skoz duri v kamro.

»Marna!« je zavekalo dekle v postelji.

»Vina sem ti prinesla, kruha in kuro,« je rekla
mati in postavila košaro na tla. Potem se je obrnila
k detetu, mu naredila križ in vzdihnila: »Kakor je
božja volja.«

Ko je bilo vse to opravljeno, je z novim glo«
bokim oddihom sedla na rob postelje. Pa je po«
steljnak tako vznemirljivo pod njo zahreščal, da
se je urno spet vzdignila in prenesla pezo svojega
života na skrinjo pri vzglavju. Potem je pravila.

»Vidiš, tako je, če otroci ne ubogajo staršev.
Ali te nisem zmeraj prav učila? — V Kosezah še
nobeden nič ne ve. Le Petru sem povedala tistemu
tvojemu. Hotel je kar z menoj. Pa sem mu ubranila
— da ne bi ljudje ugibali, sem* mu rekla. — Ko«
likokrat 'sem te svarila: Pazi se! — Kar je, je —
zdaj ne pomaga ne jok, ne stok. Saj se je Peter tudi
jokal, kakor otrok se je jokal, ki mu pogača pade
v mlako. — Prej bi se cmeril, sem rekla, šema;
zdaj je prepozno! Pa je vprašal: kdaj prej? Sem se
mu morala smejati, šemi šemasti!«

Obrnila se je proti gospe, ki je z enakomer«
nim »št, št« skušala uspavati nemirno dete. »Ve«

6

ste, saj se bosta vzela, Menartov Peter in naša.
Zdaj se še ne moreta, Petru! brani oče. Je sila skop
dedec, Petrov oče, še peška ne da o'd sebe, kadar
je češplje. Misli, da bo kaj s sabo nesel na oni svet,
pa ne bo.«

Hči im mati sta se spogledali in mati je rekla:
»Če vas je volja, gospa, pa nesite žival v kuhinjo,
jo bomo jedli pri botrinji!«

Pestujoča ženska je odložila dete, ki je bilo
slednjič utihnilo, v zibelko za vznožjem. Postrežno
je vzela iz košare kregajočo se kuro z zvezanima
nogama, tlesknila z jezikom v znak priznanja in
odšla po prstih iz kamre.

Zdaj sta bili sami.

Mati se je naslonila k hčeri in ji polglasno prh
povedovala:

»Peter mi je dal sto goldinarjev, tukaj le jih
imam. Miič se ni obotavljal. Rekla sem, pa je dal.
Še naročal je, da si le vsega privošči — vina in
vsega, česar poželiš. Ne bo napačen Peter, če se
ne izpridi. — Za rejo, sem rekla, bo treba vsak
mesec šest goldinarjev, rejnice so drage, mleko
stane in milo. . . in vse, v nesrečo si jo spravil. ..
pa ni odrekel. Naj plačuje, saj ima doto! Ti pa
moraš tudi nase gledati, če bi te nazadnje le ne
vzel — zaupaj dedcu! Več kakor tri ne sme stati
reja, trije ostanejo tebi, vrže na leto goldinarjev
trideset in šest.«

»Da ne bo punčka stradala, da ne bodo grdo
z njo ravnali. .« je skrbelo mlado mater in se ji
je nabiral okoli ustnic jok.

»Nafc,« je zatrjevala mati, »brez skrbi, v po?
sten mora kraj, h krščanskim ljudem, da bodo gle?
dali nanjo in) da ne bo umrla. Če bi umrla, bi si

7

Peter hitro premislil, da te ne vzame. Nič ne rečem
čezenj, ampak kaj veš, kakšni so.«

Hči je zamižala. Ali je bila trudna? Ali jo je
bolel ta pogovor?

Mati je vzdihnila; »Oče nebeški!« in ker se
hči ni genila niti sni dala glasu od sebe, je počasi
pobrala košaro in šla v prvo' sobo, kjer se je v co«
patah sukal okoli mize suhi gospod Muhič in z vro«
čim likalom delil zadnji potrebni blesk novim hla«
čam, izdelku svojih veščih rok.

Gospod Muhič je z obzirno vljudnostjo pre*
kinil svoje delovanje. Pobrisal je obisku stol in
stopil zapirat vrata kamre, da se ne bi budila bob
niča. Potem se je spet lotil likala, se prijazno
smehljal, vljudno pokašljeval in ni od same skronb
nos ti nikdar pogledal košatemu obisku v oči, a im
pak se lovil s pogledi ves čas le po tleh in po kotih.

»Koj pride žena,« se je opravičeval z rahlim
glasom. »V župnišče je šla vprašat zaradi krsta.«

»Oče nebeški!« se je spomnila Lončarka. »Saj
je res — kako ji bo ime? Če bi bil fant, bi bil Peter,
veste, po očetu. Zmeraj sem računala, da bo fant.
Fantje so bolj veljavni...«

»Punce so bolj pridne,« je tolažil z vljudnim
smehljajem Muhič.

»Se vidi, da so,« je vzdihnila Lončarka. »Ti se
nas usmili, oče nebeški! — Micka bo, kaj bi si iz«
birala takade!«

»Marija je lepo ime,« je pritrdil vljudni krojač,
ki je bil dokončal svoje delo in je zdaj zaljubljeno
ogledoval čez roko zganjeni plod svoje mojstrske
umetnosti. In je dostavil globokoumno besedo:
»Grdo ni pravzaprav nobeno ime, da le človek ni
grd.«

8

»Micka bo, pa je,« je ponovil košati obisk, »jaz
sem Micka, hali je 'Micka, naj bo pa še vmi*
kinja!« —

Da bi modremu temu preudarku in sklepu
kdo ugovarjal, ni bilo nikogar pod milim nebom,
in zato se je tako zgodilo. Ob treh popoldne je bil
krst, gospa iri gospod Muhič sta šla za botrico in
za botra, gospa Muhič s klobukom — huje! —- in
gospod Muhič v črni suknji in brez copat, pa bos
tudi ne — seveda — in je bila majhna kranjska
Micka več na svetu. Pri botrinjU' so trčili na njeno
zdravje in je gospod Muhič, ki je bil zopet v co*
patah, izrazil željo, da bi se kmalu zopet videli pri
enaki priliki.

Kokoš je bila obširna in ljubezniva, vino je
teklo kakor olje in ga je bilo dovolj in splošno ob*
čutje je bilo jako ugodno. Zadovoljnost pa se je
še podvojila, ko je stara mama svečano položila na
mizo pred gospo Muhičevo tri bankovce po deset
goldinarjev za uspešni njen trud in za prehrano
hčere skozi štirinajst dni, in je stisnila gospodu in
gospe, obema, še posebe po en trd tolar v roko,
ker sta šla za botra. V onih časih je bilo to dokaj
denarja in več, nego ga je gospa Muhičeva običajno
služila ob takih dogodkih. No, Lončarkai je pač ve*
dela, zakaj ne skopari; potrebovala je še sveta in
pomoči izkušene gospe Muhičeve.

Ko sta bili po srečno končani pojedini obe za*
stopnici nežnega spola sami v kuhinji, kjer je
gospa Muhičeva pomivala posodo, tedaj je Lon*
čarka po raznih ovinkih razložila svoje želje.

Pobahala se je najprej, koliko da imajo, da
niso nikomur nič dolžni in da se ni še nikdo kesal,
kdor jim je pomagal s svetom ali dejanjem. Po*

9

tem se ji je jezik zasukal na drugo plat in je za*
tarnala o slabih časih, o dolgeh in davkih in kako
je zlasti hudo vdovam, kakršna je ona. In slednjič
je zavila proti cilju in načela vprašanje, kako bi
se napravilo in kam bi dali dete v rejo, da ne bo
zanj preveč stroškov. Čim manj, tem boljše, naj*
rajši pa nič! — Seveda, kar za svojo ne bi hoteli
proč dati punce. Saj pride prej ali slej čas in se
starša poročita in jo vzameta k sebi. Ali par let jo
bo vendar še treba prikrivati in par let, mesec za
mesecem, se nabere plačevanja in gospe ne bo žal,
če ve in bi znala pomagati.

Stara mati je umolknila. Praskala je z nohtom
madež na ognjišču in čakala odgovora.

Gospa Muhičeva si je obrisala roki in rekla:
»Hm, hm!« — Zmajala je glavo, stisnila ustni in
preteklo je nekaj napetih trenotkov, predno ji je
dozorelo premišljevanje v besede: »Šlo bi že, šlo.
Vse gre, če se pozna pot. Nekaj stroškov bo seveda
odkraja ...«

Stara mama je rekla: »Ne bi gledali na kraj*
carje, če prihranimo goldinarjev.«

Gospa Muhičeva se je s svojim ozadjem na*
slonila na ognjišče; sklenila je roki čez prijazni
trebušček in razložila sadove svojih misli: V Trstu
da imajo hišo, ki se ji pravi najdenišnica. V zidu je
kar lina, v linot se položi otrok, pozvoni se, pa pri*
dejo in vzemo otroka in ne vprašajo ne zakaj ne
odkod in je otrok spravljen in ni plačati zanj ne
vinarja. Ta reja da je najcenejša.

Lončarki ni bila neznana najdenišnica niti ne
tuja njenim mislim. Le sama ni marala o njej pri*
četi, da ne bi škodila svojemu ugledu. Vendar se

10

je delala, kakor da še preudarja in okleva. »Ali se
bo dobil otrok nazaj, kadar bi hoteli?«

»Dobil. Brez zaprek. Le kakšen spisek ali
kakšno znamenje je treba dati z otrokom, kako?
pak, da po njem spoznajo onega, ki bi prišel ponj.
To vse vem, oh, nisem bila enkrat tam ali dva?
krat...«

»Ljuba gospa,« je rekla Lončarka in grabila
Muhičevo za roko, »v živo dušo nimam takšnega
zaupanja kakor v vas. Ne bom pozabila in prvič
ko pridem, vam prinesem košek jajec, domačih
—se lahko zanesete, da bodo vsa dobra. — Torej
vi mislite ... Koliko bi pa bilo stroškov?«

Gospa Muhičeva je računala: »Trst je daleč ...
vožnja tja in sem... voz tukaj in v Trstu — voz
mora biti, v tem mrazu ne morem črvička prenašati
kar na rokah tako daljo, sami recite! . . . nemara
bo še prenočevati treba v Trstu . . . Trst je drag ...
Pod tridesetimi goldinarji si ne upam izhajati.«
Tako je preudarjala na glas. Tihi račun je bil malo
drugačen: »Če mi da tudi le dvajset goldinarjev,
mi jih vendar ostane petnajst čistih, ker ne bo treba
ne voza ne prenočevanja.«

Toda stara mama ni nič barantala. Kar v svoj
hranilnik je šla, tja v globine nedrij, izmotala de?
narnico, brskala in mečkala po nji in stisnila gospe
Muhičevi zahtevano svoto v roko. Obrnila je oči
proti nebu v sajasti obok, obrisala si z mezincem
kot očesa in izjavila, da se ji otrok smili in da bi
dala zanj vse zaklade sveta, da le pride v dobre
roke!

Zamislila se je. »Ali ni hiša — kako ste ji rekli?
— ravno kakor samostan?«

Muhičeva je prekladala nepričakovano boga?

11

stvo iz ene roke v drugo. »Samostan, samostan!« je
pritrjuje ponavljala, misli pa so ji bile pri denarju
in kam ga bo obrnila.

»Glejte,« je rekla Lončarka, »kakšna sreča! In
na jajčka ne bom pozabila, ne bo dolgo, da zopet
pridem.«

Še sta se pomenili eno in drugo, potem se je
Lončarka lepo poslovila od vseh in umirjena mah*
riila s prazno košaro proti dolenjski mitnici, da
ujame kakega voznika, ki jo vzame s sabo do bla*
Ženih Kosez, kjer je bila doma. Tačas še ni bilo
dolenjske železnice.

Dvanajst dni za materjo se je vrnila v blažene
Koseze še Micka Lončarjeva mlajša. Koj za njo
pa je zapustila belo Ljubljano še Micka najmlajša.
Dobro zavito jo je vlekla gospa Muhičeva v daljni
Trst. Podobico Matere božje je bila prerezala na
dvoje; eno polovico si je spravila, drugo polovico
ini krstni list je pa zateknila detetu za povoje. Tam
v daljnem Trstu je poiskala najdenišnico, položila
dete v lino in pozvonila ji.n ko se je okno odprlo
in so roke segle po živi culici, je bilo naročeno ji
opravilo srečno končano. Samo kave je še nakupila
pet kil, prilike ni kazalo zamuditi, kajti tam doli
v Trstu je kava dokaj cenejša nego v Ljubljani in
pravijo, da tudi boljša.

Tako je bila vsa reč z Micko najmlajšo jako
povoljno urejena, razun da se skrbnemu Petru niti
sanjalo ni, kod in kako mu izrejajo otroka. Točno
je nosil stari Lončarki prvi dan vsakega meseca
svojih šest goldinarjev in je večkrat priložil še kak
desetak povrhu bodisi za zdravnika, bodisi za
oblekco, bodisi za milo, kavo in sladkor. Stara
Lončarka je bila vzorna gospodinja in je ves denar,

12

izvabljen s to pretvezo ali ž drugo, lepo spravljala
in hranila. In je bila tudi dobra mati. Ko je čez tri
leta Petrov oče umrl za češpljevo peško, ki jo je
bil iz skoposti pogoltnil in je ni maral več dati od
sebe, in se je kmalu nato zvesti Peter poročil s svojo
Micko, mu je ženica prinesla poleg drugega celo
par sto goldinarjev dote v gotovini; odštela jih je
stara Lončarka in so bili vsi iz Petrovega žepa, pa
se jim seveda ni poznalo, odkod da so. —

Menartov Peter in mlada Lončarjeva sta bila
srečen zakonski par. Pridnih rok, zadovoljnega srca
in edina v mislih sta se brižno zavzela za gospo*
darstvo in gospodinjstvo in božji blagoslov je bil
z njima. Ko pa je bil dom urejen, sta sklenila in
ukrenila, da vzameta še malo Micko k sebi.

Rekel je Peter: »Čemu bi trosil zanjo denarja,
ko jo lahko rediva doma zastonj. Skoraj bo imela
štiri leta, tak otrok že kmalu pomaga pri hiši. Še
par let, pa bo pasla, ker imamo pašnik v lepem,
brez jarkov in grmovja, in zibala bo tudi, če bo
treba.«

»Da!« je rekla žena in zardela. »Zdaj je še
majceno, zdaj se bo naju še hitro privadilo.«

Mladi gospodar je torej segel še enkrat v žep
in naprosil taščo in stara Lončarka se je napotila
v Ljubljano k Muhičevi. Nesla je s sabo Menartov
denar in poleg Menartovega denarja še rejenega
petelinčka z lastnega dvorišča in sta imeli z Mu*
hičevo dolgo posvetovanje, pri katerem je bil pe*
telinček izboren odvetnik, da je šlo vse gladko in
po volji.

Napočil je tretji dan in ni bilo še opoldne, že
se je pojavila v blaženih Kosezah gospa Muhičeva.

13

Od važnosti se ji je svetilo lice in za roko je vodila
zdravo, živahno dekletce prikupnega lica — malo
Micko.

Mlada mama jo je solznega očesa stisnila
k sebi in poljubila. »Peter, tebi je podobna.«

Peter je bil ginjen. Pritisnil je palec ob desno
nosnico in krepko pihnil skoz levo, obrisal se v
rokav in izjavil: »Nemara je res.«

Dekletcu pa so še bliskale oči; venomer se je
smejalo in zraven klepetalo po laški in ko so jo
'do dobra napasli in napojili, se je ko j naučila
reči ata in mama in silno veselje je zavladalo pri
Menartovih.

Gospa Muhičeva, modra ženska, ki je mislila
na vse, je bila preskrbela tudi nov krstni list; sta*
rega, je rekla, so obdržali »tam«. Sploh vso čast
gospe Muhičevi! In je bila tudi primerno pogoščena
in ko se je vračala, je prežala še stara Lončarka
nanjo pred svojo bajto, da je morala še njej čim
natančnejše razložiti, kako je bilo v Trstu. Tedaj
je gospa Muhičeva marsikaj povedala, česar pri
Menartovih ni, in baš tisto je staro Lončarko naj*
bolj zanimalo in ni vedela, kako bi Muhičevi po*
stregla, in ji je zavezala v ruto bokal prosa, deset
jajec in polič suhih hrušk, tako ji je bila hvaležna.

Še nekaj sitnega opravka sta imela Peter in
njegova žena: s krstnim listom sta morala v domače
župnišče. Lagali bi, če bi trdili, da je bilo gospodu
župniku posebno všeč, ko mu je Peter, jedva par
mesecev poročen, prijavil anahronizem 1 ) v osebi šti*
riletne hčerke Micke. »To ni po božjih postavah,«
je rekel gospod župnik. Bil je pa preudaren mož,

*) časovno nesoglasje.

14

ki je izprevidel, da se reč ne da več spraviti s sveta,
naj še tako živo nasprotuje božjim zapovedim.
Vpisal je torej otroka v knjigo in potrebno ukrenil,
da se otrok še v krstnlih bukvah ljubljanske žup?
ni j e prepiše kot zakonski.

Tako je bila stvar vnovič in človek bi mislil
dokončno zravnana v red in kolo časa se je lahko
z mirno vestjo sukalo naprej.

Micka je rasla kakor konoplja, zdrava kakor
riba, pridna kakor čebela. Za vse se je zanimala,
vsakega dela se lotila. Dobivala je skoro leto za
letom bratca ali sestrico, toda kolikor jih je bilo,
vsak je bil drugačen, pa nobeden tako čeden kakor
ona. Prijazno sta jo gledala oče in mati.

In prijazno jo je gledala tudi stara Lončarka,
ki so ji vsak mesec prihajali po pošti trije goldinarji
iz Trsta. Dobri so bili in dobra sta bila maseljc
vina in kos belega kruha, ki si ju je zanje lahko
vsak dan privoščila. Pravila je, da dobiva denar iz
ustanove, naklonjene ji po bogati žlahti.

Da se je stara Lončarka pri tem nekoliko iz?
ognila resnici, ji ni šteti v zlo. Čiste resnice namreč
ni mogla povedati, ker bi drugače zahteval denar
Peter, njegova žena pa je bila tudi taka, da bi prej
z možem držala nego z rodno materjo.

Pa je bila vendar stara Lončarka trdno pre*
pričana, da gredo mesečni trije goldinarji le njej
in nikomur drugemu, ker je le ona sama izkuhala
to reč in jo napeljala in Muhičeva ji je pomagala,
pa jo je za to plačala z bokalom prosa, desetimi
jajci in poličem suhih hrušk, in ne skopi Peter.
Peter je sploh premalo prebrisan za kaj takega!
Lončarka pa Lončarka! Ta se je bila spomnila in
sta se zmenili, da gre Muhičeva po malo Micko,

15

pa vendar v najdenišnici ne pove, da jo vzemo
lastni starši k sebi, marveč naj reče, da pride otrok
v rejo k mali teti materinega polbrata, torej k so*
rodstvu, ki ni več v sorodu, in mora potemtakem
najdenišnica plačevati zanj rejnino, kakor jo pla*
čuje vsakemu drugemu tujemu človeku do štirinaj*
stega leta otrokovega. Tako se je bilo zgodilo. Peter
in njegova žena sta bila dobila deklico, stara Lon«
čarka pa je zanjo prejemala rejnino in sta ji vino
in beli kruh dela prav dobro, da je imenitno nosila
svoja leta in je mirno! zaspala v Gospodu še le, ko
ji je s štirinajstim rejenkinim letom usehnil vir nje*
nega priboljška.

2. Zagonetna neznanka.

Leta so tekla, mala Micka je rasla, dorasla
pod vrh in! dobila moža. Izbral ga ji je oče.

Izbranec Nace Smuk je bil vdovec brez otrok.
Na sklonjenem hrbtu je nosil že nekaj križev, malo
plešast je bil in v obrazu mu je stalo zapisano, da
vina baš ne sovraži! Toda imel je lepo domačijo,
najlepšo v Kosezah, in je zlasti bil voljan, narediti
pismo tako, da bo žena za njim dedič. Preudarjala
sta zakonska Menartova: Smuk ni hudoben; kdo ve,
morebiti bo ubogal ženo in ne 'bo več pil čez po*
trebo, pa bo prav in bosta oba srečna. Če ne in se
bo dedec še naprej tako zalival, kakor se zaliva
zdaj, ga pa bo skoraj konec, grunt ostane njej in
bo tudi prav.

Micka ,pridna in delavna, si s takimi računi
ni belila glave; videla je lepo domačijo, ki zane*

16

marjena hrepeni in kliče po gospodinji, kakor za*
puščeno dete po materi. Moža je štela le za ne*
izogibno pritiklino pri domačiji, kakor v hlevu vos
leta. Seveda vole v hlevu, če ne dela dobro, se ga
iznebiš in si omisliš boljšega, dedec ti pa ostane
in ga moraš gledati in naj ima toliko cesarskih
napak, da ga še cigan ne bi maral zastonj ...

Micka je torej postala gospodinja in se lotila
reda in ker današnji svet tako pelja, da ni moč
odsloviti moža, naj je še tak, je tem hitrejše od*
slovila njegovega hlapca Rabuzo.

Ta Rabuza je bil oženjen, toda skregan z ženo
in sta hodila vsak svojo pot za svojim zaslužkom.
Imela sta otrok, kakor če beraču s česalom greš
skoz lase, pa se nista kaj prida brigala zanje. Le
včasi sta jim prinesla od kake strani kos kruha ali
par krompirjev v njih brlog v občinski bajti, dru*
gače so nebogljenci pač živeli pri tisti hiši in tisti
skledi, kateri so bili najbolj blizu, kadar je bil
čas južine ali večerje. Ta Rabuza je torej služil
takrat pri Smuku. Več poslov ni bilo treba, ker je
bil večji del sveta oddan v zakup. Pa še Rabuza
je bil Smuku bolj pajdaš nego hlapec. Oba sta bila
enako vneta uda bratovščine onega svetega Šte*
fana, ki ne stoji v altarju, ampak na mizi, in mora
biti poln, a nikar ne vode. Vkupe sta častila tega
svetnika, posedala po krčmi in prepričevala drug
drugega o svoji imenitnosti; doma pa je žalostno
mukala živina lačna in žejna in klicala dobrosrčnih
sosedov na pomoč, da ji pride kateri pokladat ali
jo napajat.

Ta slavni mož je torej moral od hiše in ga niti
ni bilo treba dosti goniti. Izjavil je, da itak ne bi
ostal, zakaj batiranka ga ne bo komandirala, in je

17

šel in odslej rajši dnina ril, kadar, koder in kolikor
se mu je ljubilo. Na njegovo mesto je prišla gr*
čava Rotička, s stopami kakor slon, z glasom kakor
žandar, ki je, če je bilo treba podkovati konja
v kobal ga zajahala h kovaču z viržinko v ustih.
Bala se ni ne biriča ne hudiča, dela pa tudi ne. —
Rotička je bila začetek. Njej sta sledila drugi in
tretji posel, čim ju je zahtevala potreba širečega
se gospodarstva. V velikem delu so pritegnili v po*
moč še Menartovi.

Tako je zlezel Smuk očitno v manjšino in se
mu je godilo, kakor se pri nas pač godi manjšinam.
Zlasti ko so bili tolikanj navskriž njegovi in nje*
gove boljše polovice nazori o potrebi in koristi pi*
jače. Ne pijače v obče, saj piti mora vsaka stvar,
ki diha pod milim nebom, ampak o potrebi in ko*
risti onih odličnejših tekočin, katere so edine pri*
hajale v poštev pri Smuku.

Skratka, dobri Smuk bi bil gagal kakor riba
na produ, da ni imel izza boljših časov še tupa*
tam razposojen kak goldinar, ki ni zanj vedela
prevarčna in natančna gospodinja. Te kljuke je po
malem poterjeval — krede ga je bilo od kraja še
sram — da si »ga« je mogel kupiti merico ali dve.

»Ga!« — »Ga« je namreč kratica za blaženo
opojno tekočino. »Ga« in nič drugega in najširši
krogi vedo, kaj. Iz kratkosti kratice je moč sklepati
na obširnost njene vloge, zveni pa iz njene oblike
hkrati tajinstveno spoštovanje do pojma, ki tiči
zanjo — kakor da ga ne kaže imenovati v nemar.

Da bi rekel, da je Smuka ženitev kaj prida po*
boljšala, potemtakem ni, da bi rekel. Vendar prve
mesece nista preslabo vozila vkupe, dokler se je
mlada žena držala modrega materinega nauka in je

18

molčala, kadar je bil Smuk muhnjen. Če je dedec
poln, ne kaže vanj drezati. Toda težko je molčati
onemu, ki ima od Boga jezik, od šivilje pa krilo ...

$ »*» sjc

Poteklo je blizu leto dni, odkar Smuk ni bil
več vdovec, pa je nekega lepega dne zopet sedel
v Šipljevi krčmi. Pred njim na mizi je stalo pol litra
vina, postrani klobuk na glavi. pa je pričal o te?
danjem vznesenem razpoloženju svojega gospo*
darja.

Ob drugi mizi sta stala in se menila sosed
Žerjav in krčmar Šipelj, in se je menil Žerjav o
Šipljevi čistilnici, ki bi jo bil rad dobil na posodo,
Šipelj pa, ki ni rad posojal, je stokal o putiki, ki
da se mu oglaša v palcu šepave desne skončine,
in sta sukala tok pogovora vsak nal svoje kolo.

Dobremu Smuku je bil čas dolg. Prekladal se
je z enega komolca na drugi, premikal klobuk iz
slikovite lege nad desnim ušesom v še slikovitejšo
nad levim, popraskaval se po glavi — pretet in pol,
dolgčas je, silen dolgčas! Če bi imela ona dva vsaj
pošten one, pomenek, takšen, da bi se izplačalo
vmes zinita kako moško ...

Čistilnica, čistilnica! Da bi ga strela, tega Žer*
java! Čistilpica! Kakor da njemu, Smuku, oponaša
brezdelje in mu zavida kapljo vina. Pri tej vročini!
Ob taki vročini ni nikomur zameriti, če ga stisne
polič ali dva. Čistilnica! Pojdi se ...!

Mu je pa še ljubše Šipljevo čvekanje o putiki
in bolečinah v palcu. Tod se prej lahko pritakne
kaka pametna beseda iz lastnih bogatih izkušenj.
In jo je pritaknil.

19

»Hardun!« je rekel in se preložil na drugi ko*
moleč, »ko sem služil komis in so mi šla leta
h koncu, hardun! — jaz pa bolan. V hrvaški deželi,
one se pravi mestu — Zagreb. Vroče je bilo, har«
dun! da so cepali od vročine kakor muhe — mene
pa zeblo kakor psa. V špitalu sem ležal marot, pa
pravi rogamencarcet in reče: »Smuk, reče, jaz se te
ne upam izonegati, kje rajši umreš, tukaj ali
doma?«

Hardun! Dobri Smuk je prekinil svojo zank
mivo povest — oni dve žlambori ga ne poslušata!
Čistilnica in čistilnica! — Zmajal je glavo in po*
cedil dolg in počasen pljunek pod mizo.

Zmislil si je drugo.

Natočil je in polni kozarec porinil tja od sebe,
da je pljusknila blažena moča čez rob. »Žerjav,
na, pij!«

Žerjav, bahač štimani, še v mar ni vzel pri*
jazne ponudbe.

Tako je prisilil gostoljubnega Smuka k ponov*
nemu, nujnejšemu klicanju. »Žerjav, slišiš? Žerjav,
ali sli gluh?«

Zdaj se mu je Žerjav vendar oglasil. Ali ne
tako, kakor je Smuk pričakoval in je po pravici
smel pričakovati. Čevsknil je vanj. »Siten bodi!
Sam pij, če si žejen! Če nisi, pa pustil« In sta se
pomekriila s krčmarjem iz sobe.

»O primoj!« je zamrmral Smuk. »O primoj!«
Zmajal je z glavo in si popravil klobuk v docela
nov, nič manj slikovit položaj.

Nak, ta svet!

Potegnil je pred se kupo, ki jo je bil Žerjav
tako neprijazno odklonil, in je malo odpil. Onih
dveh ni bilo več čuti v veži. — Smuk je bil sam.

20

Sam s svojimi mislimi in z nebrojem muh, ki
so tekale po mizi, srkale polito vino, letale okoli
Smuka, mu sedale na nos in mu silile v usta.

Kaj bi Smuk z muhami! Ali naj muham pripon
veduje, kako je bolan ležal v mestu, ki mu pravijo
one — Zagreb? Brigajo ga muhe!

Za druščino so mu torej ostajale le še misli.
Pa komaj je pričel misliti, že je stresel glavo in si
z novim požirkom poplaknil grlo in možgane:
svoje misli — nak! Skoraj so' mu muhe bolj všeč.

Zagledal se je vanje, ki so srebale opojno lužo.
Kako so zamaknjene v pijačo! Dregneš jo s prstom

— kmalu, da se ne prestopi! Diši jim, mrcinam.
Muha je nespametna stvar, ve pa le, kaj je dobro.

— Hardun! nalezle se ga bodo.

Glej jo, onode, kako si brusi noge! Ali se na
ples ravna? Ali na boj? Pa se dajmo! Nemara bi
še klobuk treščila ob tla, če bi ga imela, kakor se
spodobi pijancu, ha! — in na glas zavriskala, ka*
nacija.

»Ji ji ji ji!«

Hudika: Razlegel se je vrisk.

Pa ni treba misliti, da je dobri Smuk tudi le za
hipec sodil, da je zavrisnila muha — o, Smuk je
bil prepameten mož! Harmonike pa so tudi pele
poleg vriska in harmonik, ne, harmonik muha ni
imela.

Ozrl se je skoz okno. Ha! Rabuza je! Sredi
ceste koraka, s klobukom na primojduš, za klo*
bukom solnčno rožo, veliko kakor pehar, golorok

— in vleče in tlači brenčeči meh. Smuk mu je
tretji posel, čim ju je zahtevala potreba širečega
s pestjo pobunkal po oknu, z glavo mu pomigal.

21

Rabuza ga je spoznal; z vojaškim okretom je
krenil s ceste in z donečo glasboi prikorakal v hišo.

»Lani sem kupil ji kilo kofeta,
letos pa hoče cel’ga teleta.

Kje bom jemal,
da bom babam dajal!

Ejupjupjupjup, ejupjupjup!«

se je drl in se spremljal. Končal je s hreščečim
akordom, kakor da se je spopadlo krdelo mačk,
in postavil svoj orkester na mizo. Rekel ni ne bev,
ne mev, ampak si natočil Smukovega vina, ga izpil
v dušku in prazni kozarec trdo postavil na mizo.
Z visečih brk si je otresel kaplje, potem si je spet
oprtal meh. »Mudi se mi.«

Smuk je ugovarjal: »Kam se ti mudi? Tod=le
sedi in pij! Hardun, vroče je — kam boš hodil!
Pasje vroče, hardun! kakor takrat, ko so me dali
od Soldatov in sem bil bolan kakor cucek. — Pij,
Rabuza, vem da si žejen! — Ob kozolcu sem ležal,
hardun, solnce je žgalo, jaz pa zadet z vojaškim
plaščem, se mu reče bandura, in me je zeblo, da
sem kar pokal.«

Rabuza je zvrnil drugi kozarec vase in prazs
nega loputnil po mizi. Fff — je puhnil kaplje z brk
Smuku v lice, to mu je bilo v zahvalo.

»Mudi se mi, krščen Matiček! Danes je sveta
Ana, baba je prišla domov, da dobi za god batine.
Grem vezovat. Ji ji ji ji!

Ana podgana, županova hči,
bi se rada možila, pa dote nič ni,«

je zapel in zagodel in brez slovesa odvriskal skoz
duri.

22

Zopet je bil sam dobri Smuk. Potočil je ostanek
in ga pocedil vase. — Preklicani Rabuza! — Pre*
udaril je Rabuzo, moža in njegovo početje, in tudi
ni zamolčal cilja in konca svojega preudarka:
»Ha!« se je zasmejal kratko, kakor da se mu je
zaletela kost, in »Hardun!« je rekel in »Nak!« Tako
je razodel posledek svojega preudarka in še glavo
je zmajal in prepeljal klobuk na drugo uho in plju=
nil pod mizo. In bi bil razodel in povedal še mar*
sikaj lepega in vrednega, da se zabeleži in natisne
v prid poznejšim rodovom, pa je začutil zunaj
v veži krčmarja.

Poklical ga je: »Šipelj! Šipelj!«

»O jeja!« se je slišal vzdih in prišvepal je
v sobo kislega obraza Šipelj. »Jeja!« je postokal,
vzel z mize prazni polič in spet odšvepal.

Čim se je vrnil, mu je Smuk napil. »Pij, Šipelj,
in na dobro zdravje! Mene je tudi imelo, mene!
One sem mislil — ne boš več trave tlačil. To je bilo
takrat, ko so me od Soldatov poslali. Vse recnije
sem preizkusil, pa ni bilo tistih, da bi mi pomagale.
Za kozolcem sem ležal — poslušaj me Šipelj, doli
sedi! — in zeblo* me je, da so mi zohje peli...«

Krčmar je dvignil čašo, toliko, da si je zamočil
ustni. »Joj joj!« je rekel in ni zastokal nad vinom
— kaj še! — ampak nad palcem desne noge, in se
je obrnil zopet vun in spotom godel: »Sitnost
sitna!« in ni sitnost veljala Smuku, kaj še! — Šipelj
je bil preolikan, da bi žalil gosta, petičnega ali vsaj
kreditnega — veljala je Žerjavu, ki se je zopet
oglašal pred hišo in se ga ni bilo moč otresti.

Dobri Smuk pa je zopet sameval. Hardun! in
o primoj! — sameval čisto sam sredi že omenje*
nega nebroja muh, ki so se pasle po mizi, rojile po

23

sobi, brenčale ob šipah in nagajale Smuku okoli
nosa. Sam je bil, grelo ga je, parilo' se je razlito vino
in dehtelo, muhe so šumele, od daleč mu je bila
ob uho enakomerna pesem cepcev ta*ta*ta*ta ta*tas
ta*da, ta*ta*ta=ta ta*ta*tasta, ta*ta*ta ta*ta*ta brez
konca in kraja in Smuk bi bil nemara zakinkal.

Morebiti je celo zakinkal — reč je čudna — in
morebiti — le sanja. Sanja, da stoji ženska prikazen
v durih. Ženska, kakršnih ni v Kosezah, in baš zato
je Smuk sodil, da sanja.

Odpiral je oči, da se mu je gubalo čelo, in zijal
tja v duri.

Hardun! Niso sanje. Ženska je, iz mesa in krvi,
in mlada je — belo, pikasto jopico ima, višnjevo
krilo in odprt rdeč solnčnik — suče glavo, obrača
očli po kotih in zdajci jo začudeni Smuk tudi čuje:
»Ali ni nikogar doma?« in mu je zvenelo po ušesih,
kakor da je že prej dvakrat vprašala enako.

Nenadna in nevajena je bila ta prikazen. Zlasti
je Smuka bodel v oči rdeči solnčnik. Takih marel
ob lepem vremenu ne nosijo ljudje, če niso nemara
prav visokega rodu. Zapustila sta ga samozavest in
zgovornost in ni zmogel daljšega odgovora nego:
»Nikogar.«

Sitno se mu je zdelo, počasi si je nalil, počasi
je pil in počasi dotakal; obširno se je odkašljeval,
važno sukal klobuk in se praskal po glavi — vse
to, da zopet ulovi izgubljeno ravnotežje duha, pa
tudi zato, da bi vznemirljiva prikazen z rdečim
solnčnikom videla, izprevidela in upoštevala, koli*
ko ima on opravila, in ga ne bi več motila in sprav*
ljala v zadrego z ogovori in vprašanji.

Ženska je stala v durih, z robcem si pahljala
zrak v zariplo lice in čakala, če bo kanilo še kaj od*

24

govora. Ni ga bilo. Glasno je dehnila »h!« pa je
pogumno stopila v sobo in 1  sedla ob steni na klop
kraj mize, kjer je na nasprotnem koncu vladal
Smuk.

Sede je zaprla solnčnik in ga položila poleg
sebe. Obrisala si je z majhnim, premočenim robcem
čelo in vrat, dala zopet od sebe sapo — h! — po«
ložila si roko z razprostrtimi prsti na prsi, za«
mežala, glavo naslonila nazaj, iz ust pomolila jezik.
V tej veledramatični pozi je ostala pet sekund. Dalj
žalibog ni mogla — zaradi muh, ki so domišljave
smatrale, da je iz ust ponujajoča se sladčica na«
lašč pripravljena zanje. Še par trenutkov in si je
toliko opomogla, da je vzdihnila: »Vroče je.«

Dobri Smuk ni bil vajen občevati z odličnimi
osebnostmi. Presenetil ga je bil rdeči solnčnik; ve«
ledramatična poza z razkrečenimi prsti na prsih in
z jezikom iz ust pa ga je naravnost zbegala. Ne, da
so taka bitja na svetu! Menda jim gospodične pra«
vijo in v mestu žive ali kali. Že dve slini je bil
požrl, ki sta bili prvotno namenjeni drugam, pa ju
je od same obzirnosti sredi pota zatajil in spravil.
Pa se je sramoval svoje okorne zadrege in jo pre«
magoval: Saj ni tako visoka. Če bi bila visoka, si
je rekel, ne bi k njemu prisedala, k Smuku, in ga
ogovarjala. Zapazil je tudi, da ima prepoteno bluzo
— visoka gospoda se nemara sploh ne poti!

Pa se je drznil in ji pogledal v obraz: gologlava
je, lase ima nafrfrane po čelu, lica je bolj suhega,
nosu kljukastega, oči bolj majhnih, ampak živih,
da je Smuku kar zaščemelo okoli vratu. Ni na«
pačna, se mu je zdelo, in čudil se je: tuja je, pa
obraza vendar tako domačega, kakor da jo je videl
že neštetokrat.

25

Vračal se mu je pogum, popravil si je klobuk
lepo na čelo in pritrdil: »Vroče«. Izpregovoril je to
besedo in jih pravzaprav ni imel več v svojem
načrtu in sporedu. Pa je zagonetna neznanka vanj
zrla s takim zanimanjem, da se mu je nerodno
zdelo nehati in je dodal še konček; »Vroče. — Har;
dun, kakor takrat...«

Govoril je bolj zase, preslabe je imel danes iz=
kušnje s svojim pripovedovanjem. Zasukal je
klobuk, mahnil z roko, kakor bi podil spomine, in
rekel: »Ha!«.

»Grozno!« se mu je čudila tujka in se poleg
branila muh, ki so z neomajnim zaupanjem prežale,
da se jim slednjič uresniči obljubljena slastna po;
jedina.

»Ja,« je potrdil Smuk z rastočo možatostjo,
»tamde ob tistemde kozelcu sem ležal,« — po=
kazal je s palcem, čez ramo — »se pravi: ta kozel c
je nov, takrat je stal še stari, vihar ga je podrl
ravno tisto jesen in je bilo na svetega Lukeža dan.«

»Kozelc je vaš?« — je vprašala neznanka.

»Moj, čegav pa!« — Ob kozelcu sem ležal,
s soldaško banduro zadet, solnce je žgalo kakor
sam one, mene pa je zeblo kakor cigana v burji.«

»Ne .. . ampak ...« se je čudila tuja ženska.
Glas ji je bil hripav. Dvignila je levico in razkre;
čene prste položila na goltanec, zamežala in zopet
vznemirila sladkosnedo mušje krdelo z vabljivo
sliko slastnega prikuska v odprtih ustih. »Žejna!«
je vzdihnila. »Ne vem ... in sploh ...«

Ne krčmarja niti njegovih ljudi ni bilo v bli;
žini. O takem času je na kmetih dovolj nujnejšega
dela nego pasti pijanca in njegovo žejo. Smuk je
preudarjal, ali bi ali ne bi. Dotočil je v kozarec, ga

26

počasi pomeknil tja po mizi, in ne da bi pogledal
zanimivo* neznanko, rekel: »Če se ne gabi!« Potem
si je zamišljen mel nos, kakor da ni rekel ničesar.

Neznanka je bila sila presenečena. Rekla je:
»O!« in »kaj...« in »Ampak ...« in »Res ...« in
»Grozno!« Slednjič pa je le iztegnila roko po ko*
zarcu. S prstom in robcem si je nežno krog in krog
obrisala ustni in s sramežljivim nasmehom nasta*
vila mastni kozarec, ki je prej postal prazen, nego
ga je odstavila — tako majhen je bil. Oziroma ni
bil baš majhen, toda njena žeja je bila tako velika.

Prileglo se ji je. »Grozno!« je izjavila in
»Hvala!«

Smuk se je ni več bal — pijača ljudi izenači in
pobrati. »Nemara ste iz Ljubljane?« je vprašal.

Ženska je pokimala. »Iz Ljubljane.« Nasmeh*
nila se je, tajinstveno* je pogledala v strop in za*
bincala z nogo. »Iz Ljubljane prihajam. Doma sem
pa drugod.« Lično je: zapela: »La la la .. .«

Smuk je natočil, si z dlanjo obrisal brke, malo
odpil, zopet dotočil in kozarec porinil nazaj po
mizi. »Če se vam ljubi.« Spomnil se je krčmarske
resnice, ki jo* je večkrat slišal iz Šipljevih ust, in jo
povedal: »Boljše je dvakrat piti, kakor enkrat biti
žejen. Hardun!«

Ženska se ni branila. »Grozno!« je rekla, se
s prsti doteknila goltanca in 7 očitno težavo požrla
slino. »Bom še jaz dala za pol.« Krepko je potegnila.

Potem pa se je pričela smejati. Najprej se je
smejala kar tako* in brez vidnega vzroka, potem
se je smejala lastnemu smehu, slednjič ni mogla
nehati.

Smuku je bila všeč. Je vsaj prijazna, ne kakor
njegova ...

27

Odleglo ji je od smehu inj se je oddehnila: »O
Marička!« Vstala je in se ozrla skoz okno. »Tistide
kozelc, pravite, je vaš?« — Pogledala je Smuka.
»Sem mislila, morebiti je Menartov ...«

Smuk se je zavzel. Tako se je zavzel, da se je
spozabil in sline ni požrl, ampak jo počasi spustil
pod mizo. — Menartov! Odkod ga pozna, Me*
narta, in kaj naj bi imel Menart pri njegovem, do*
brega'Smuka, kozelcu. Mar ženska ve, da je ože*
njen z Menartovo Micko? Pai če je, zaradi tega ko*
zelc ni Menartov. Ni in ne bo. — Ta reč Smuku
ni bila po godu in prvi slini je sledila druga.

»O, takoi me vse zanima!« je vzkliknila ne*
znanka, »ne, ampak res ...« in je v dokaz resnic*
nosti te izjave položila razprostrto! roko sredi prs
in obrnila oči, da je pogledala kar z belim.

Sedla je zopet, z robcem, zmečkanim v kepico,
si je obrisala, čelo, usta in nos in pokimala' Smuku:
»Oh ... jaz ... in sploh! — Pod kozelcem ste ležali?
Kako je bilo?«

Prijazni ogovor je Smuku razpršil pomisleke.
Tako hvaležnega poslušalstva ni bil deležen še
nikdar. Privzdignil je klobuk, da se je malo po*
praskal nad čelom.

»Kako? Ha! — ležal sem, hardun! — in obetalo
se mi je: štirim na ramo, hajd v jamo! Pa pride
ženska mimo — saj ne vem, ali je bila ženska ali
ne, na oči se je kazala, kakor bi bila — in je nesla
koš, menda je bila beraške sorte. Pogleda me
ženska in vpraša. Kaj mi je, pravi, zakaj da ležim.
Oci pa je imela take, hardun! — oči...«

Ozrl se je Smuk po mizi na steklenico, na ko*
zareč, na lužo, na muhe — ozrl se je po sobi na
uro, ki 1  je stala, na peč, na metrgo, na podobo sve*

28

tega'  Martina v kotu in iskal s katerim predmetom
bi lahko' prispodobi! one oči. In bi se mu bilo ne¬
dvomno prej ali slej tudi posrečilo in bi bil čim
najtočnejše označil posebnost onih oči.

Ali hvaležna poslušalka se je prehitro začudila:
»A ja?« in »Grozno!« Polni ta uspeh je napotil
pripovedovalca da je opustil nadaljna prizadevanja
zastran prispodobe in je nadaljeval svojo povest.

»Vprašala me je in jaz ji povem: tako in tako
in da me trese one, mrzlica. Pa me vpraša one,
ženska — saj ne vem, če je bila ženska — kako sem
se recnoval in če sem že pil lužo izza hleva.

Pil.

Vodo od kuhanih mrtvaških kosti?

Pil! — Ni bilo smetita, da ga ne bi bil vžival,
pomagala pa ni nobena reč.

Pa mi je dala še en svet. Hardun, mislil sem,
da ne bom mogel. Pa sem zamežal in stisnil nos in
sem pil. Prvič —. nič! Drugič — nič! Tretjič mi je
pa odleglo kakor odrezano.«

Poslušalka se je sila čudila. »Ne ... ampak ...
jaz ... kaj je bilo tisto?«

»Ne povem, ker ne 'smem,« je zavpil Smuk.
»Nikomur nisem povedal in ne bom, še že —«

Hotel je reči, da niti lastni ženi ni razodel
skrivnosti čudovitega onega leka, pa je zadnji hip
zasukal besedo, da ženski že celo ne.

»Nak, vi!« mu je šegavo požugala neznanka
in ni odklonila ji vnovič ponudene čaše.

»Kaj sem pil, ne povem, »je junaško razkladal
Smuk. »Greh ni bil, drugače bi se moral izpovedati.
Grdo pa je bilo in hudo. In še to je rekla, če bi
jo še kdaj videl, takrat bo z menoj amen, hajd po
gobe.«

29

Poslušalka je majala glavo in pogledi polni ob»
čudovanja se ji niso mogli ločiti od Smuka. »Kdo
je neki bila ona ženska?«

»Ne prej je nisem videl ne pozneje. Izza Men?
cejeve hiše pa je prihajala.«

»Izza Menartove?«

Smuka je zbodlo. Kaj vedno onega z Menart
tom! »Izza Melmcejeve pravim. Mencej je tamde,
one — Menart pa todde v stran, kjer gleda kos
strehe izza oreha.«

Kazal je, tujka je pristopila in se stegovala, da
bi boljše videla, in se je naslanjala na rame dobrega
Smuka. Vrh oreha in kos strehe sta morala biti
dokaj zanimiva, kajti trajalo je nekaj minut, da se
ju je tajinstvena tujka nagledala.

Potem je zopet sedla na svoj prostor.

Vzdihnila je: »Svet je godla, mi pa kuhalnice
v nji.« Zamežala je, toda se hitm spet otresla mrač*
nih misli. »O, gospod, ne ... zakaj ne pijete? ...
jaz... saj je res...« Natočila mu je in lično za*
žvrgolela:

»Za čašo vinca rujnega
pošten kristijan življenje da,«
in je pojoč zibala glavo, da človek ni vedel, ali jo
je bilo lepše videti ali lepše slišati.

Kar iznenada pa je vprašala: »Menartove —
ali jih poznate?«

Hudimana, že zopet Menartovi! Ali me lovi
babnica ali kali — je preudarjal Smuk.

»Poznam,« je odgovoril kratko in; previdno. Ne
kaže, si je mislil, da ji razlagam kako* sem zvezan
z Menartovo hišo. Spomnil se je svoje žene — kaj
bi rekla 1 , če bi ga videla takode v veseli druščini!
Pusto ga je prijelo okoli srca.

30

»Imajo kaj otrok?« je izpraševala neznanka.

Kam neki meri ljubljanska ta perut, je po*
mišljal Smuk. Pokimal je, pa hkrati poskusil, da
besedo obrne na drugo plat. Popravil si je klobuk
s čela, izjavil: »Hardun!« in zahreščal prelepo pesem
od Lovrenca in njegovega čevlja brez podplata.

Pa je 'bil Smuk slabši pevec nego pivec in je
lepo to pesem, komaj jo je pričel, tudi že zavozil
in sramotno prekucnil v jarek. »Ha!« se je opra*
vičil, »preveč je vroče«.

»Mogočen glas imate,« ga je pohvalila vljudno
tujka, »sploh ... bariton ...«

»Baratom,« je modro pritrdil Smuk. »Ko sem
bil soldat, sem; tudi; znal ogrski — kmalu da boljše
kakor kranjski. Kako besedo še zdaj ločim: ba*
ratom ... lazica ... skokica ...«

»Slišite,« mu je segla v besedo ona, »jaz sem
jako ... in sploh... ako veste, koliko je star naj*
starejši od otrok pri Menartovih?«

Smuka je dražilo večno izpraševanje. Mar je
na spovedi? Mar je na 'sodniji? »Kaj jaz vem!«
je zagodrnjal. Pa se mu je samemu zazdelo zamalo,
da menida res ne ve starosti svoje lastne žene; mislil
je in računal: »Kakih štiriindvajset jih bo ali kali.«

»Ali je dekle?« je vprašala tujka. »Jaz sem
jako ... vi ne veste . . .«

Glej ga spaka, me že ima! si je mislil Smuk.
Pomigal je z glavo, ampak omožena. Privlekel je iz
da ni več dekle, ampak omožena. Privlekel je iz
žepa dve desetici, in ju položil na mizo. Tega za*
sliševanja je bil sit. Plačal bo in šel.

Pa če je bil Smuk sit odgovarjati, čudna tujka
ni bila sita izpraševati. »Ne ... ampak ... slišite ...

31

kako ji je pa ime?« je silila v ubogega Smuka in
kar žarile so se ji oči in lica od same zvedavosti.

»Hardun, so muhe danes sitne!« je zamrmral
Smuk in se ne ve, na katere da je mislil muhe.
»Kako ji bo neki ime? Micka je vsak dan.« Vzdig*
nil se je izza mize in se okrenil proti durim.

Neznanka je tudi vstala. Sklenila je roki in
blažena ponovila: »Micka!«

Smuk jo je gledal. Kaj pa ji je, kavki? Pa ne,
da je pijana? S te stralnd bi ga zanimala — ta stran
spada takorekoč v njegov strokovnjaški delokrog.
Postal je in počakal, kaj bo.

Ni mu bilo! žal..

Ženska se je zbudila iz svojega zamaknjenja.
»O ... vi... ali jo vi poznate, Menartovo Micko?«

»Ha!« se je zagrohotal Smuk. »Kaj je ne bom.«
Zijal je v ženščino in se ji režal — hardun, da je
pijana!«

Takrat pa je tudi ženska prasnila v glasen
smeh i!n vzkliknila: »Micko poznate? Saj sem jaz
tista Micka.«

Obrnila se je v kraj, da si je pri bluzi odpela
gumb. Privlekla je na dan papirnat zavitek, bluzo
je zopet zapela, zavitek pa na mizi razmotala,
v roke vzela preperel list, ga razgenila in z njim
mahala: »Kdor ne verjame: Eto, moje krstno
pismo!«

Smuk se je nehal režati. Morebiti pa ni pijana,
ampak zmešana. Še sitnosti bodo zaradi nje in pota.
Pomaknil se je počasi proti durim.

V veži so po kamendtem tlaku zapeli koraki,
krčmar Šipelj je pogledal v sobo.

»Kaj pa imata,« je vprašal. Žerjava se je bil
srečno iznebil, z Žerjavom pa tudi putike.

32

»Tam*le imaš denar,« je rekel Smuk. — »Ta*le
pravi, da je Menartova Micka, hal«

»Kakšna Micka? Saj Micka je tvoja ne?« je
vprašal Šipelj. — Ogledal si je neznano žensko in
ji vzel iz rok list, ki mu ga je molila. »Krstni list?
Čegav?«

»Čegav? Moj!« se je prešerno zasmejala ne*
znanka. »Meniartova Micka sem jaz in sem prišla
starše obiskat. Še bukvice poglejte!« Vzela jih je
iz ovoja na mizi in dala krčmarju.

Smuk je lovil svoje misli, da jih zbere in uredi,
krčmar pa je prebiral krstni list in delavsko knji*
žico in še in še si ogledoval osebo. »Marija Me*
nart, tako stoji zapisano. Podobna je pa tudi sta*
renu Menartu. Pa reci, Smuk, če ni!«

Vtnil ji je list in knjižico, zažvižgal in udaril
Smuka po rami. »Smuk, brhko si dobil žlahto —
lahko daš za likof!«

Smuku nekaj ni bilo prav, pa sam ni vedel kaj.
»Južinat grem,« je zamrmral in šel brez slovesa.

3. Sirota išče starše.

Oče Menart je odklanjal novi rodbinski pri*
rastek, ki mu je tako nepričakovano padel v hišo.
Odklanjal ga je odločno, toda brez razburjenja —
trezno in ravnodušno, kakor se spodobi kranjski
korenini.

Obračal in sukal je krstni list in delavsko knji*
žico med grčavimi svojimi prsti, pa oboje zopet
vrnil nepovabljenemu gostu.

33

»Kaj hočem s papirji! Mi imamo svojo Micko,
zredili smo jo, omožili in odrajtali, čemu nam bo
nova?«

Nova Micka pa je rekla: »O, ... nak!. .. Jaz
ne vem ... ampak ... Lepi ste starši, ki zametate
svojo hčer ... in tako ... To me jako ...« Položila
je prste ina prsi in stresla glavo. »Ali če ni vam za
otroka, je pa meni za starše, da veste. Jaz sem
reva... in sploh... in sem tudi potrebna dote.
Jaz sem jako ...« In se je v podkrepitev vsega tega
vsedla na klop in si pokrila oči z robcem.

Šlo je proti opoldne in vsa družina je bila pri
domu in čakala južine.

»Dvojčkov nemara nisi imela?« se je obrnil
gospodar proti ženi.

»Šema!« je odgovorila žena v zanikalnem
zmislu. Tesno pa ji je bilo pri srcu. Niti sanjala se
ji ni možnost takega zapletka! Ali zdaj, ko je gle*
dala ženščino pred sabo, ji je bilo kar jasno: Ta
je moja hči, ne ona. ki smo jo redili. — Spominjala
se je možu prikritih zvijač rajnke matere ob roj*
stvu hčerke Micke in vedela je in se bala: zdajde
prihaja kazen za laži.

»Lahko da je zmota,« je omenjal oče Menart,
»kaj vem, kje in kako ste dobili papirje.« Ali pa
goljufija — je nameraval dostaviti. Toda ni si
mogel utajiti, kako je podobna njegovi mlajši deci:
iste sive oči, isti ravni nos, isti malo zabrekli vrat
— in šlo mu je skoz spomin, da so v šali radi dra*
žili Micko, ono, ki so jo dali Smuku, da je druge
sorte in da ni podobna ne očetu nei materi.

»Zmota! O, kakšna zmota?« je ugovarjala
nova Micka in vzela robec izpred oči in niso bile
oči prav nič mokre. »Vi ste jako ... Jaz ne vem...

34

in sploh... Tukaj je krstni list, ali vidite kolek,
ali veste, kaj je kolek? Če ne verjamete meni, po<
glejte kolek!... Grozno!... O, ni treba misliti, da
sem goljufica, in sploh... lahko vprašate Čežuljo
v Prapretnem, naj pa priseže, da me je dobila v rejo
iz spitala tržaškega in krstni list z menoj... ta
kolek je veljaven pred vsako sodnijo ... in sem bila
pri Čežulji do štirinajstega leta. Jaz sem jako ...
Pri Sv. Jakobu sem tudi bila, kjer sem krščena, po?
gledali so kolek in so vedeli... tam so drugače olb
kani gospodje! — niso rekli, da nisem prava, še
pripisali so mi, da sta se moja starša poročila in kje
da sta. Vsak otrok ima starše, — da bi jih le jaz
ne imela? Iz zraka nisem padla, kaj pa mislite!«

Tako je govorila in se hkrati in sproti sama
divila svoji zgovornosti. O —< ona!

Ta in pa strgani dohtar! si je mislil gospodar
in je vprašal:

»Vi ste tržaški otrok, pravite? Naše Micke
vendar nismo v Trst dali v rejo in v špital? Kaj,
žena?«

Žena je odgovorila in je bil njen odgovor bolj
zadirljiv nego je zaslužilo stvarno vprašanje. »Kaj
jaz vem! Vse sta ravnala ti (in rajnka mama. Jaz
nič ne vem.«

Posegla je vmes nova Micka. »Res žalostno!
Iz take hiše otrok, pa v tržaški špital! To je jako...
In mi niste dali druge dote s sabo ... in sploh...
samo krstni list in tode polovico podobice.« Vzela
jo je iz delavske knjižice. »Grozno! To je vse, dru*
gega nimam dozdaj od svojih staršev. O! Lepa
dota! Jako!« Spet si je šla z robcem prek oči.

Menartovka se je zdrznila, ko je uzrla podo*

35

biča — vedela je o nji iz materinega pripovedo*
vanja. Obrnila se je v stran, globoko je šla po
sapo.

Menart je pogledal ženo, pa mu je umikala oči.
Skomizgnil je z ramami. »Eno sem odrajtal, kaj mi
bo zdaj druga!«

Hči Urša je prinesla južino na mizo, orjaško
skledo. 'Kadilo se je iz nje kakor iz žrtvenika in
zadišalo je po zabeli.

Nova Micka je pobrala svoje listine, jih zavila
v zavitek in spravila v svoj arhiv tam za bluzo.
Duša ji je bila užaljena in tresla se ji je roka ...

»0,« je rekla, »vi ste jako ... jaz sem jako ...
svet je jako ... ne vem ... že vem ... se že še vi*
dimo... pri doktorju ... na sodniji... o, gospodje
me poznajo ... in sploh ...« Varana v svojih naj*
svetejših občutkih je kar prekipevala takih in ena*
kih gorjupih očitkov in mrkih groženj.

Besedo ji je prekinil sam ljubi Bog.

Zazvonilo je opoldne.

Oče Menart je z umerjeno kretnjo snel klobuk
in ga vrgel na klop. Prekrižal se je in pričel moliti
angelsko češčenje in družina v sobi in v veži mu
je odgovarjala v polglasnem zboru, ki je tudi lju*
bljanska Micka v njem sodelovala trudeč se, da se
odlikuje z nežnostjo glasu in z izrazitostjo preda*
vanja.

»Molili ste z nami, pa še jejte z nami!« jo je
kratko povabil gospodar in se porinil za mizo na
svoj običajni prostor v kot pod podobo svetega
Petra, svojega patrona. »Bog žegnaj, troštar sveti
Duh!«

»Joger božji sveti Šentjanž!« je vzdihnila mati.

Gost se ni branil in je prisedel.

36

Zbral se je tudi domači naraščaj iz kuhinje in
veže, najmlajši Franček, imenovan ,Cek\ pa s peči,
kjer je skrit v kot vlekel pogovor na uho, in jih
je bilo šest glav.

Sedeli so in zajemali.

Otroci so si pasli radovedne oči ob zanimivem
gostu, mati je molčala in gledala predse v mizo in
jed, gospodar pa je brez naglice izpraševal, mirno
odgovarjal in hkrati preudarjal zamotano to reč.
Nemo so hodile žlice svojo elnakomerno pot.

Nova Micka je jedla bolj malo. Morebiti ji ni
dišalo, morebiti pa je bila lesena žlica prevelika
za njena gosposka usta, ki so bila že vobče majhna,
danes pa še manjša nego običajno — o, naj vidi
kmet, s kom mu je opraviti! Odgovarjala pa je
ljudomilo in olikano, spodobno svojemu stanu.

Razodela je, da živi že nekaj let v mestu, sploh
se šteje za mestno. Namignila je, da se ji' zde
ljudje na kmetih jako ... Vendar je ostro to sodbo
takoj omilila omejujoč njeno veljavo le na Pra*
pretno, kjer je bila vzrejena. In se je videlo njeni
obzirnosti celo umestno pripomniti, da so tukaj
v Kosezah ljudje pravzaprav drugačni in vsi jako...
Zlasti v tej hiši, je rekla, je kakor v paradižu, ker
ni nič muh. Kar srce jo boli, je rekla in položila
roko z razprostrtimi prsti sredi prsi, kakor da ima
tam srce — če se spominja Ljubljane... in pijani
moški v Ljubljani, kakšne kvanta jo, nak! — polo*
vice njih kvant niti ne razume. Res! Grozno!

Na vprašanje gospodarjevo, kod, zakaj in
kakšen da ima posel s pijalnci in kvantači, je rekla,
da tega ni nikoli rekla. O, kaj pa mislijo! Ima dobro
službo, imenitno službo, več služeb, sploh, kar tr=
gajo se zanjo. Pri katerem da je gospodarju, se

37

sploh ne da povedati, ker jih je več in so v kom«
paniji. Imenitni gospodje... pet hiš imajo in še
jih zidajo.

Gospodar si je mislil: malto nosi pri zidarjih.
Ko je sklonila glavo, si jo je ogledal, ali je oguljena
od škafa. Nak, visoko ima nafrfrane lase. —-

Micka iz Ljubljane pa je nadaljevala, da ima
zdaj pravzaprav drugačno službo. Ena gospodična
— prijateljica gospodična Fini — ta jo je za božjo
voljo prosila, naj bo tako prijazna in ji hodi ob
nedeljah pomagat. Grozno jo 1  je prosila, ne, res! —
Gospodična Mici, je rekla ta gospodična, gospo«
dična Mici, s povzdignjenimi rokami vas prosim,
gospodična, ni drugače, hodite mi pomagat, na ko«
lenih vas prosim! Res ... grozno! Saj se mi po«
nujajo, je rekla, ampak vsake šavre ne vzamem,
v vas pa imam zaupanje, gospodična Mici, vem,
da mi ne odrečete. Tako je govorila gospodična
Fini — res! lahko jo vprašajo. Kaj je hotela! Ni se
mogla ubraniti, pa pomaga gospodični Fini. Ob ne«
deljah in praznikih. Jako ... O, kaka gospoda tja
zahaja! Celo župan, ki je jako... in en major,
krono ima na cigaretni dozi... grozno! — gotovo
je baron ali grof in je sploh jako ... in vsi samo
njo kličejo: gospodična Mici in gospodična Mici in
gospodična Mici — o, to se sploh ne da dopo«
vedati!

Gospodična Mici se je bila tako razvnela ob
svoji važnosti in slavi, da je pozabila na hladni
sprejem, kar gorelo ji je z 'lic in iz oči.

Natakarica bo, je ugenil gospodar. — Ozrl se
je okoli "mize, ali so vsi gotovi, odložil žlico, se
prekrižal in so molili.

38

»Še v župnišče lahko gremo,« je rekel, »naj še
gospod pregleda vaše spiske in krstno knjigo.«

Otroci soi se razpršili vsak na svoje delo, mati
se je šla obleč, oče je stopil še v hlev. Gospodična
Mici pa je sedla pred hišo< in se skušala sprijazniti
iz najmlajšim, s Čekom, ki jo je hodil kukat pri
vežnih vratih; klical jo je: »Gospodična Mici!« —
čim pa se je ozrla, ji je hitro pomolil jezik in
smuknil nazaj za duri. Pa se gospodični Mici ni
zdelo vredno, kazati zamere.

Vrnivši se iz hleva, je gospodar oblekel suknjič,
viseč ob hiši na oknu, in si odrgnil škornja ob travo.
Poklical je ženo in pozval gosta. »Zdajde gospoda
ravno še ujamemo. Potem ima navado, da gre v
uljnak in ne sme nihče do njega. Kuharica pravi,
da študira pridigo. Pa ne vem, če jo; zastraln mene
jo lahko. Zdajle po kosilu je še najbolj pri volji.«

Šli so. —

Postarni gospod župnik je sedel v kotu svoje
oguljene zofe, ki je bila tudi že davno polnoletna,
okoli nog se mu je smukala marogasta mačka, na
mizi se je kadila črna kava. Zdajzdaj je napel zdra*
vordeči lici in puhnil predse; včasi je s počasno ro<
ko zamahnil proti nosu in prepodil nadležno muho
in ni bil nič slabše volje kakor po navadi. Prav do=
bre seveda ni bil in kdo bi mogel biti, kateri ima
oči in ima vest in gleda zanikarnost tega sveta, ki
na vseh koncih in krajih poganja svoj nečimurni
cvet in ga ne moreš iztrebiti ob vsem neugnanem
prizadevanju.

Zdajci mu je pozornost zbudil šunder po stop?
nicah. Šunder je prihajal bliže in bliže in nekdo je
potrkal na duri — »bum, bum!« z okorno pestjo,
kakor pač trka trda kmetska roka.

39

»Le not!« je zaklical župnik in ko so se počasi
odpirala vrata, je dostavil: »Pa si prej škornje
obriši zunaj ob slami, kdor si!«

»Sem si jih«, je odgovoril oče Menart, »hva*
ljen bodi Jezus Kristus!« —- in je vstopivši v sobo
spoštljivo klecnil s koleni. Za Menartom sta se
porinili v sobo žena in gospodična Mici in se usta«
vili pri durih — o ničemurnost: gospodična Mici
s frizuro in z rdečim solnčnikom! Začuden iln dolg
je bil pogled in nič kaj prijazen, ki je švignil vanjo
tamkaj od zofe.

Oče Menart je kratko in jedrnato povedal,
kako in kaj in oddal listine.

Poslušal ga je župnik in ni zinil besede, gubal
pa je čelo. Pogledaval je krstni list in delavsko
knjižico, ali pogled se mu je po sili obračal od
važnih teh listin proti durim, iz oči se mu je blis=
kalo in niso strele letele nikamor drugam nego na
lastnico teh listin. In ko je oče Menart končal, se
je župnik oberoč oprl ob mizo in je v vsem svo*
jem obilnem veličastvu vstal. Dvignil je roko in z
iztegnjenim kazalcem pokazal na gospodično Mici
in zagrmel: »Mule, mule, mule!«

Gospodična Mici je bila iznenadena. Komu je
to veljalo? Kaj je pomenilo? Vprašuje je, uprla
svoje oči v gospoda, vprašuje položila razprostrte
prste na bele prsi s črnimi pikami.

»Ti, .ti, da, ti!« je z gromkim glasom potrjeval
ogorčeni župnik. »Tako nafrfrane lase nosijo mule
in ne poštetna dekleta. In rdeč parazol se tudi ne
spodobi krščanskemu človeku!«

Gospodična Mici je bila užaljena. »Pardon!«
je rekla ...

Samo te besedice je bil še potreben gospod.

40

»Vun,« je zagrmel, »vun, pohujšanje, zglavnik pe*
klenski!«

Grozno! Ali bi mu jih bila povedala gospo*
dična Mici, pošteno, brez strahu in brez ovinkov!
Ali bi jih bil slišal, kakršne je zaslužil: Jako... in
sploh ... in vse .. ! Toda prepadena Menartovka je
hitela odpirat vrata in pomagat gospodični Mici
vun in je stala gospodična Mici zunaj, še preden
je bila zajela ono količino sape, kolikor je je po*
trebovala za nameravano izjavo.

Docela pa ji besede vendar niso zatrli. Stopala
je po stopnicah navzdol in ko so jo stopinje pri*
nesle mimo kuhinjskih vrat, se je ustavila in za*
brusila v kuhinjo: »Sem že lepše gospode videla,
kakor je vaš.« Zabrusila jih je uničujoče besede in
šla, kuharica pa je gledala, kdo je to, da je prišel
k staremu In j en emu gospodu Francu iskat lepote...
Pred župniščem je bila senca. Gospodična je na*
vzlic senci neizprosno odprla solnčnik, jezno je
pogledala gor v okno — »naj poči!« je rekla. Neu*
gnana se je šetala pred hišo in čakala.

Zgorej se je opravičeval Menart: »Gospod,
jaz mislim, da nimam pravice, ji ukazovati, kakšna
naj bo.« Njegova žena je majala glavo in sklepala
roke, da si upa deklina in reče gospodu pardon —
taka sramota!

Gospod župnik se je pomiril. Stopil je k pultu,
odprl veliko knjigo, gledal vanjo in jo primerjal
s krstnim listom. Potem se je obrnil k Menartovki
in jo vprašal zastran babice, ki je bila pri rojstvu
hčere Mice, Pa je vprašana žena proseče pogledala
župnika in se s prstom doteknila ust in je župnik
rekel Menartu, naj stopi v hlev in si ogleda cika*
stega vola, kaj mu je, da ne mara žreti.

41


Menart je ubogal in si ogledal žival in se mu
je zdela ješča in zdrava — drugače če bi se hlinila.
Še se je sukal okoli nje, ko je čul, da ga kličejo
gor. Ubogal je in šel, niti si ni pozabil obrisati
škornjev, preden je vstopil.

Žena je stala pri oknu, usekovala se je in imela
objokane oči, gospod pa je razložil Menartu, da
zdajle še ne more povedati kaj gotovega. V bukvah
je ona Mica, ki je poročena s Smukom, vpisana za
pravo Menartovo hčer. Čudno pa je vendar, da ima
ta nova deklina pravi stari krstni list in je na
krstnem listu vzad pečat tržaške najdenišnice. Na
tem pregrešnem svetu je pač vse mogoče ... Pisal
bo ma jdenišnici, potem bo 1  že prišla resnica na dan,
ali in kod je pomota ali goljufija ali kali. Vse dru*
go mu bo žena sama razjasnila.

Zahvalila sta se in šla.

Izpred župnišča se jima je pridružila še go*
spodična Mici, ki je zdaj iz lastnega nagiba za*
prla pohujšljivi solnčnik. Molče so korakali proti
domu. Pred domačim pragom je gospodar postal
in ogovoril gospodično:

»Gospod bo pisal v Trst. Teh par dni lahko
ostanete pri nas, da pride odgovor. Saj jela imamo
dovolj za vse. — Dela pa tudi!« je dostavil resno.

4. Sirota najde starše.

Nebogljeno sirotče zapuščeno blodi po širo*
kem svetu za sledovi ljubljenih svojih staršev —
blažena sreča, če jih najde! — Kako lep je tak pri*
godčk, kako ganljiv, kar solza se ti utrne in si' mo*
raš obrisati oči in nos!

42

Gospodična Mici je bila v onem presrečnem
položaju, da je našla svoja iskreno zaželjena ro*
ditelja. Vse in sleherno ji seveda ni bilo čisto po
volji. Toda vprašam: Kdo je tisti pod božjim soln*
cem, da mu je sreča popolna? — Odgovor: Ni ga!

Tako ji ni bilo všeč niti ni odobravati, da so
se ji sorojenci nespodobno muzali. Namesto da
so ponosni na novo' sestro, ne? — ki prihaja iz me*
sta, ne? — in je grozno olikana in sploh... se ji
prikrito rogajo: Gospodična, ali greste gnoj kidat?
— Gospodična, prašiči krulijo, lačni so! — Mar ji
štejejo v sramoto, da ni zarobljen zmazek — kmalu
bi dostavila — kmetski, ampak, da je gospodična?

Včasi se ji je celo zdelo, da nabira kateri usta
ne le za »gospodično«, ampak celo za ono drugo
besedo, ki jo je morala slišati v župnišču — o, naj
se drzne kateri!...

Zlasti sestra Urša je najbolj počenjala in je
bilo gospodični Mici slednjič preveč in se je po*
stavila in jo prijela in jo vprašala, čemu se ve*
nomer reži in tako ...

»Vesela sem,« je odgovorila Urša i'n je kazala
bele zobe.

»O,« je rekla gospodična, »vesela — to se lah*
ko verjame ali ne, in sploh... povej, zakaj si
vesela!«

»Srček,« se je široko zasmejala Urša, »zakaj
sem vesela? Zato, ker imam škaf, moj ljubček
zlati, in mi ni treba v perišču nositi pomij.« In se
je zasukala na peti. —

Jela je bilo res dovolj. Toda njen okus ji je
bila že oblažila mestna kultura in zato ji je bil —
s priliko povedano— golaž ljubši od žganjcev. Ne
da bi bila izbirčna, o! — jedla je, da ostanemo pri

43

priliki, golaž in naj je bil že trikrat pogret in ma*
gari začinjen z grilom. Izbirčna torej ni bila in ko
je dajala golažu prednost pred žganjci, povalja*
nim obrezinam gnjati pa prednost pred dehtečo
ocvirkovo kašo in je čislala plesnjivo branjevsko
pogačo nad zdravi kmetski kruh, to ni bila snede*
nost, kje neki, marveč le izraz višje kulturnosti.

Še bolj od hrane pa se je odlični njeni oseb*
nosti upiralo delo. Vsak človek pač ni za vsak po*
sel in sploh .. . delavne obleke ni imela s sabo, bila
je jako ... Silil je pa tudi ni resno nikdo, saj je bila
še gost.

Tako ji je preostajalo časa, da je posedala
pred hišo, polglasno prepevala »lalala« in si zdaj
z eno roko, zdaj z drugo rahlo otipavala umetelno
frizuro, ali še sedi, na pravem koncu.

Ali pa je z rdečim solnčnikom v roki počasi
krenila po vasi, ljudomilo se ozirajoč na desno in
na levo, tukaj ogovarjala psa, tam klicala puto. Pri
Šipljevi krčmi se je ustavila, ctodu je bil najlepši
razgled ali kali — kar ločiti se ni mogla od razgle*
da in se je sukala in obirala, ali se ne prikaže kdo
iz krčme in jo ogovori.

Dopoldne in popoldne in po večkrat je hodila
to pot inl se je rado zgodilo, da se je res pojavil na
pragu Šipelj in jo prijazno pozdravil: »Bog daj, go*
spodična!«

O, Šipelj je bil gostilničar, torej olikan človek:
ta se ni norčeval! Ko je rekel »gospodična«, je tudi
mislih »gospodična«. Izobražen mož, ki je znal po*
vedati kako besede o vremenu ... in sploh ... in
vprašal po počutkih . . . in tako ... in kaj de*
la jo doma. Namreč doma pri Menartovih. O, zanj
ni bilo treba šele odgovora iz Trsta, sam je imel to*

44

iiko pameti, da je razumei krstni list in vedel, kod
je njen dom. Fin mož! Kako pozorno je znal poslu*
sati, da je biloi veselje mu pripovedovati. — Pa mu
je pravila kaj malega o Menartovih, kaj več o sebi,
pol po resnici, pol kar tako, kakor ji je baš priha*
jalo na jezik, in poleg sama napeljevala in lovila
besede, kaj da mislijo o njej v Kosezah in kaj da
govore in kako kaj cenijo Menartovo domačijo.

Menila se je s Sipljem in gledala in poslušala,
ali se ne oglasi kaj iz gostilne. Če bi bil Smuk !na
primer notri in bi jo povabil, ne bi se pomišljala in
bi se odzvala — zakaj pa ne! Saj je vendar njen
svak — in imovit je tudi, še bolj nego Menart.

Toda iz gostilne ni bilo glasu, vsaj ne pravega.
Pa je napravila s solnčnikom v cestni prah svoj
monogram in izjavila: »O . . .« in »sploh . . .« in
»da je jako« ... in »da mora zopet domov«. Na*
klonjeno je pokimala gospodu Šiplju in nesla svojo
zanimivo osebnost zopet na klop pred Menartovo
hišo.

Tako sta ji enolično potekala in potekla drugi
dan in tretji in zbujalo se ji je domotožje po Ljub*
Ijani in po ljubljanskih živih in neživih ugodnostih.

Da bi le že prišel odgovor iz Trsta!

Da ji odgovor prinese neovržno potrdilo nje*
ne pravice, o tem je bila trdno uverjena. Preudar*
jala je le, koliko' bi potem zahtevala od staršev
dote. Če bi vsaj vedela, koliko je dobila ona Micka,
ki so jo omožili sl Smukom. Še enkrat toliko ji mo*
rajo dati nego so dali oni, ki niti ni bila njih hči!
Najmanj še enkrat toliko! — Ko pa dobi doto: tisti
hip adijo in nazaj v Ljubljano — o, tukaj v Kose*
zah bi skoprnela od dolgega časa!

45

Četrti dan ji je slednjič prinesel konček izpre«
membe in razvedrila.

Bilo je v drugič ta dan, da se je šetaje zibala
s solnčnikom v roki po običajni poti proti Šiplju,
pa jo je že od daleč pozdravljal hrupen smeh iz
gostilne. Po šipi so bunkale pesti in ko je prišla
bliže, se je skoz vrata prismehljal krčmar:

»Gospodična,« se ji je klanjal s praga, »notri
sta dva gospoda, nista dosti drugačna kakor ka«
valirja. Priporočata se vam in vas prosita, da pri«
dete k njima v vas, če niste previsoki.«

Ne, visoka ni bila gospodična! Navzlic svoje«
mu stanu ni bila visoka! Niti se ni bala krčem
vobče, Ali imela je manire in zato se je malce po«
mišljala in je položila razkrečene prste na čmopi«
kaste prsi in izjavila, da je jako . . .

»Niso tuji, ljudje,« jo je smehljaje potolažil
Šipelj, »Smuk je, vaš tast.«

Ozrla se je proti domu, ali jo kdo gleda, in je
vstopila.

Dva gosta sta bila notri, Smuk in Rabuza.

Smuku se nekaj ni ujemalo v želodcu in je bil
čmeren. Kaj čuda, ko ne dobiva doma po volji hra«
ne — je sodil in obsojal dobri Smuk. Spadal je med
ljudi, ki jim škodi, tako mislijo, vedno le jed,
nikdar ne pijača — bognedaj včerajšnji kanoto,
rajši lanske kumarice!

Tem glasnejši je bil Rabuza. Sedel je bolj na
hrbtu nego drugod, za klobukom se mu je zibalo
orehovo pero, svoji dolgi nogi pa je stezal daleč
pod mizo, da sta gledali na drugem koncu izpod
nje.

»Fantje, bežite, dekleta gredo!« se je prijazno
zadrl, da so šipe zapele. Zavedel pa se je takoj tudi

46

družabnih dolžnosti, ki jih ima človek, ki ni dosti
drugačen nego kavalir, in je pozdravil in izprego*
voril: »Krščen Matiček — ta pa ta, lepa kakor no*
va cvancgarca! Še odkril bi se ji, če bi se ji mogel,
pa se ne morem, ko imam kremplje v žepu!«

»Veste,« ga je opravičeval krčmar, »to je
Rabuza«.

»Rabuza Janez,« je dostavil predstavljeni in
pojasnil. »Goljufali so me; bi moral biti Florijan,
pa so se babnice zaklepetale, da so res zamudile
svetega Florijana in so me ujele šele na svetega
Janeza dan. Pa bi bil rajši Florijan. Florijan ni
samo po cerkvah spoštovan, ampak tudi med
svetom.«

»Hardun!« je rekel Smuk, da ni bil čislo tih,
in se je popraskal pod klobukom.

»Haha,« se je smejal krčmar in se zadovoljno
gugal na krivih nogah. »Še v gostilnah ga časte,
Florijana, kaj ne?« — Primeknil je gospodični
stol in je prinesel kozarec; bil je resnično izobra*
žen človek, ki je vedel, da gospodična ne more piti
iz istega kozarca kakor ona dva mustačarja, ne?
mara bi še nji zrasle brke.

Smuk je natakal, pa je poleg majal glavo in
mrmral, tresla se mu je roka — očitni dokaz, da je
še premalo 1  pil.

Gospodična je gledala Smuka in je gledala ko*
zareč in je obračala oči, kar čudno je prihajalo
Smuku pri srcu. »Ne . .« je ugovarjala, »ampak
res . . o vi . . slišite . .« Ko pa je bilo natočeno,
si je s prstom in robcem čedno obrisala usta, trčila
s Smukovim kozarcem, se sramežljivo nasmejala
in pila in se ji ni slabo odtekalo.

47

»Živio,« je kričal Rabuza, »zakaj si jo pa vzel!«
in je sam sebi odgovarjal: »Zato ker je bila brdka.
— Saj je res, krščen Matiček! Muhe silijo v vas, še
požrle vas bodo. Zakaj? Zato ker ste tako sladke
sorte! — Šipelj, občinski odbornik, po konjača
pošlji, ti pravim, naj muhe polovi!«

Smuk je zijal v gospodično, zvrnil je kozarec
vase, ga nalil in porinil Rabuzi.

Rabuza pa ni pil kar tja v dan kakor neumna
krava. Ampak se je najprej izvlekel izpod mize,
da je pošteno sedel, potem pa je izpregovoril lepo
napitnico: »Da bi ga še velikokrat pilj pri dobrem
zdravju,« je rekel, »mojstrganduš! — enkrat pa
v božji gnadi umrli!« — Stegnil se je čez mizo in
gospodična je trčila in rekla: »Na zdar!« in tako
vnovič razodela bliščečo svojo oliko.

Obrnila se je k molčečemu svaku. »O ... in
sploh . . . tako ste tihi?«

Rabuzi, kavalirju, se je videlo umestno, da po
svoje podpre to njeno vprašanje. »Morska podgan
na, ali si slišal?— Zakaj molčiš, kadar si vprašan,
krap smolikavi!«

»Jest?« je vprašal Smuk. Šel si je natakat in je
v tem početju tičal tih in podzavesten, pa vendar
točen odgovor, da je še premalo pil. Glasno pa je
rekel: »Ha! Ko onide v enomer pridiga!« in je z
glavo mignil proti Rabuzi. Dvignil je čašo, da se
okrepča, pa se je spomnil, da mora prej trčiti. Ho*
tel je trčiti, pa je videl, da mora najprej naliti,
kajti pri gospodični je vladala suša. Postavil je
svoj kozarec zopet na mizo, zmajal glavo, se po*
praskal, izjavil »Harduti!« in natočil. No in potem
sta srečno trčila, gospodična je rekla: »Na zdar!«

48

pa tudi Smuku se ni skrivala olika in je pobrskal
po slavnih vojaških spominih in izgrebel konček
pesmice in se z njo postavil:

»Tinke, tinke, tinke bajn,
kdor ga izpije, ta je fajn!«

V zmislu tega gesla je izpil in mu je pomagalo.
Že je bil zgovornejši in je povedal: »Tako pojejo v
štajerski deželi.« Vzpodbudno ga je pogledala go*
spodična, pa je nadaljeval: »Štajerci so čudni

ljudje! Ha! V kruh devljejo peteršilj in ga kličejo
za potico. Če veste, kje je štajerska dežela!«

Rabuza je buljil .oči. »Krrrizostom! Vikata se,
pa sta žlahta! Poncijus Pilatuž! Še jaz bi jo rad ti*
kal, pa je ne smem, kruc muc! Brdka je, kar v tron
bi jo posadil in moja baba mora tudi tako*le gnezdo
nositi na glavi, drugače jo koj ubijem! Če jo bo
prav gospod Franc zmerjal z mulo; kaj on ve, ka*
ko pelja svet! —. Ampak ti, Smuk, vidva se morata
tikati. Ali si njen svak ali nisi, krščen Matiček? —
Šipelj, goljuf, ali imaš dušo in vest, pa gledaš pra*
zen liter!«

šipelj je smeje se vzel steklenico in odkoracal
v vežo.

Gospodična Mici je pokarala Rabuzo. »Ne ...
vi... ampak ...« Pogledala je v naročje, kjer je z
rokama mencala robec, pogledala je Smuka, da so
ga kar izpreleteli mravljinci, in potem zopet po*
vesila oči. »Jako ... in sploh ... saj gospod Smuk
. . . gospod Smuk je preimeniten, da bi se ti*
kala . . .«

Dobri Smuk se je razvnemal. »Kaj imeniten?
Nič imeniten!« se je kregal. »Žlahta je žlahta, žla*
hta mora vkupe držati, hardun! vkupe kakor hr*

49

vatski prešiči, kadar pride volk.« — O, Smuk ni
bil neumen in tudi kos je bil besedi, le v glavi ga
je moral malo imeti!

Šipelj je prinesel vino in še zase kozarec in pri*
sedel. V svoji gostilni si je prisvajal pravico, da
lahko pije pri gostih, kadar ga je volja, še v čast
si morajo šteti. Zabava ga je pričenjala zanimati.
»Bom pa jaz točil.« Tako je storil.

Resen in moder mu je bil obraz, ko je segel v
pogovor in rekel: »Istina, Smuk! Z vsemi Menar*
tovimi se tikaš — spodobi se, da se vidva z go*
spodično tudi!«

»Pa ne kar po ciganski,« je odločil Rabuza,
»bratovščina se mora piti.« — Zlezel je kvišku.

Gospodična Mici je izpod čela pogledovala
Smuka in sramežljivo sukala kozarec med prsti.
Rabuza je stal in ukazujoč raztezal roki kakor
prerok stare zaveze, potem je zarjul prelepo za ta
obred veljavno pesem: »Tičica golobček, poljubi
me na gobček ...« Dobri Smuk je bil pokorno vstal,
molil je od sebe svoj kozarec in bil uverjen, da
mora vse tako biti in da drugače ni mogoče. Na
Rabuzov migljaj je zaokrožil roko in zaokrožila jo
je gospodična, ki se je bila tudi dvignila, in sta pila,
in ker je Rabuza ukazal: »Tuš, do dna! Pol je vode
notri, pol dežja!« sta izpila tuš — to je dol dna.

Slavnostni obred pobratitve se zaključuje v
olikanih krogih s poljubom. Smuk, Okorni Smuk,
hi bil seveda pozabil nežni ta zaključek, ni ga pa
pozabila gospodična — o, bila je izobražena in iz*
kušena in sploh! — in je dobil dobri Smuk res tja
pod nos sočen cmok, ki sta ga pozdravila Rabuza
in Šipelj z živahnim odobravanjem, dočim je bil
Smuk tisti hip bolj presenečen nego vzradoščen,

50

dasi se mu naknadno stvar ni zdela baš napačna.

Zdaj je povzel besedo Šipelj »Smuk,« je rekel
in neskaljena nedolžnost mu je sijala z lica, »Smuk,
kaj sem hotel reči! — ali je pravzaprav gospodična
tukaj le tvoja svakinja ali ni? Se pravi — ali je
sestra tvoje žene ali ni?«

Smuk je mislil: zdajde ga bodo zopet vlekli.
Tega je bil vajen in ga ni bolelo. Še všeč mu je
bilo, da je središče zabave. »Harduti!« se je od*
rezal. »Ali ne znaš brati? Saj si imel krstni list v
rokah!«

Šipelj je dal Smuku z roko znamenje, naj hipec
počaka. »Moraš me razumeti! Da je tade gospo«
dična tukajde Menartova Micka, je tako gotovo,
kakor si ti Smuk, jaz pa Šipelj. Ampak me po*
slušaj! Če je tale gospodična tukajde Menartova
Micka, ne more biti tudi tvoja žena Menartova
Micka, zakaj Menart ni imel dveh Mick. Le malo
pomisli! Potemtakem si pa tade gospodična tukaj*
le in tvoja žena nista sestri.«

Smuk je zijal. Rabuza pa je v znak svojega za*
čudenja udaril s ploskima rokama po mizi. »Da te
strela ogrska!«

»Kaj in kako?« je lovil Smuk svoje preudarke.
»Ali da moja ni Menartova? Kako da ni? Zakaj
pa je v pismu zapisana za Menartovo, kaj? in one,
v poročnih bukvah tudi? Hardun! — Pismo je pla*
čano, poroka je plačana, procenta tudi. — Pa da je
pismo neveljavno, kaj?«

Nad Rabuzo je prišlo tačas kakor razsvetlje*
nje. Strmele so mu oči in usta in krilil je roke.
»Smuk,« je vzkliknil, »čimbolj si neumen, večjo
imaš srečo!« In je utemeljil to izjavo. »Pismo je

51

veljavno, poročni spisek tudi in procentov ne do*
biš nazaj, nič se ne boj, vse je pošteno in v redu!
Le to je drugače, da tvoja žena n& tista, ki jo imaš
doma in ki grozi nad tabo kakor šmarni oblak in
ti krade spred in vzad —■ nikoli mi 'ni bila všeč, re*
vež si, Smuk! — ampak tvoja žena je ta*le zraven
tebe, krotka kakor jara kokoš! Ta je Micka Me*
nartova, s to si poročen!«

Šipelj se je smejal in se bil po stegnih; vstal
je lin se odgugal na prag, če pride kdo mimo, da
mu razloži najnovejšo burko.

Smuk je gledal predse, stresal glavo in si jo
praskal, čisto jasna mu še ni bila zadeva. Gospo*
dična je silno ogorčena gledala Rabuzo in izjav*
ljala, da je jako ... iti, sploh ...

Rabuza pa je razvnet govoril vanjo: »Nič ni*
kar se ga ne branite! Ni napačen dedec Smuk, če
ga ne pogledate preblizu. In petičen je, denarja
ima kakor hudič toče. —« Bodril je Smuka. »Smuk,
krucmuc, turški cesar! Glej svojo baburo! Krščen
Matiček, še poroke vama ne bo treba, ko sta že po*
ročena: Kar domine pace, primi jo za tace, pa bo!«

Gospodična je vstala in si pogladila krilo. »IIu*
da sem!« je rekla in skušala prilagoditi poteze
svojega lica označetaemu razpoloženju, pa se ji ni
posrečilo.

»Smuklja,« je kričal Rabuza, »krščen Matevž,
ne zapuščajte svojega dedca! Smuk, primi jo, drži
jo!«

Stekla je skozi duri.

»Mati, počakajte, kam greste!« se je za njo
razlegal glas Rabuzov.

* * #

52

Smukova je one dni v svoje iznenadenje opa*
žila, da v njeni mali državi nekaj ni v redu. Za
hrbtom in izza vogala je cula od kraja bolj redko,
potem vedno češče godrnjanje, ugovore, grajo;
glej ga: njen dobri Smuk se je pričetajal kujati in
kopitati!

O, saj bi ji bilo prav, če bi se vzdramil iz pre*
velike brezbrižnosti in bi kos gospodarstva vzel z
njenih ram na svoje. Toda vedi ga, kaj je pravza«
prav hotel.

Godel je okoli hiše, da je on gospodar, njega
da je treba vprašati in on da bo ukazoval. Menil pa
je, da je s tem vse opravljeno, k večjemu če je še
kod kaj ponagajal, odvezal junčka in izpustil preš
šiča in tako dokazal svojo oblast. Da se gospodar
kaže v delu, tega dobri Smuk ni preudarjal, ker mu
tak preudarek ni dišal.

Smukova se je čudila svojemu možu, takega !ni
bila vajena. Ko se je sam ogibal delu in navzlic
prošnjam in opominom rajši slonel pri pijači, do=
sedaj vsaj drugih ni oviral pri delu: bil je le odveč!
Zdaj pa je bil napoti! Ugibala je, kaj mu je, ali je
bolan ali ga ščuva Rabuza, tisti kajfež, ali kali.
Spoznala je, da mora priti stvari do dna.

Bilo je v ponedeljek zjutraj.

Smukova je ravnala zajtrk, žganjce in mleko
za družino, kavo zase in za moža, dobri Smuk pa
se je šele pripravljal, da vstane.

Prebil je bil to noč v hlevu in če ležišče ni bilo
gosposko, je imelo zato lepo vrsto drugih lagod=
nosti. Prvič ni bilo treba v hlevu nikomur odgovora
dajati odkod? obkorej? kakšen? — niti poslušati
zbadljivih besed in ogabnih pridig. Drugič ni bilo

53

treba sezuvati škornjev, kar včasi ni šala — baba
sitna ga pa ni puščala obutega v posteljo. In tretjič
recimo, da se mu je pripetilo in so ga prijele sla«
bosti — bolnik je revež, bolniku ne smeš ničesar
zameriti — ne le da mu ni pomagala, da bi mu dr«
žala glavo' in rekla kako tolažljivo besedo, še za«
ničevala ga je in mu potem ves ljubi dan takorekoč
v zobe metala tisto reč. Kadar je torej kazalo na to
plat, se je rajši ognil sobi in postelji in z njima
združenemu sramotenju in si rajši volil seno in
mir: zatekel se jev hlev, padel tja v svoj vajeni kot
in obležal kakor snop.

Smuk je torej baš zbiral svoje telesne in du«
ševne sile, da vstane. Sedel je na poležanem senu,
mežikaje se oziral po kloboku in iščoč ga z ro«
kami tipal okoli sebe. Drugih oblačil ni pogrešal,
ker je bil iz prevtidnosti vse obdržal na sebi. Le
klobuka ni bilo! Hardun! Glavo je imel kakor
čeber, vrat, kakor bi bil kropivo potegnil skozenj,
in v ustih okus, kakor da ni pil vina, ampak giioj«
nico — Šipelj, ta goljuf, toči včasi že tako pijačo,
da bi še medved faliral, če bi jo pil...

Zdaj je zapazil, da mu dimka pleše po pogre«
šanem klobuku. Brrr! jo je postrašil. — Skobacal
se je kvišku. — O, kako je pametno, če človek leže
v škornjih, da mu jih zjutraj ni treba obuvati! Po«
bral je izpod krave klobuk, ga strkal ob roki,
obrisal ob hlačah in poveznil na glavo; odkašljal
se je in stopil iz hleva.

Prek pota mu je ležala motika in se je spotekel
ob njo. Ta grda zanikarnost mu je dala povod, ne
da pobere motiko, kakor bi kdo mislil, marveč da
je preklel vesoljno ždnstvo vsega sveta. Godrnjaje
je zavil okoli hleva. Ko je prišel okoli vogala, se

54

je ozrl, potem pa segel vrh zida pod nizko streho.
Imel je srečno roko, vrnila se je s steklenico — od*
mašil jo je in pil. Notri je bilo zdravilo; neprijetni
telesni počutek se mu je zboljšal in oglasila se mu
je žeja. O, po dobri slivovki je človek vsakikrat
žejen.

»Ha!« je rekel in stresnil glavo, spominjal se
je včerajšnje zabave. Hardun so se smejali in Mici
je bila spet zraven, nak! in pela je kakor kos —
in kakšne je pela! Rabuza je bil nasut... on sam
pa tudi — ti reč ti! Kdaj in kako je prišel domov
sploh ne ve... Nenadoma mu je šinilo prek misli:
kisla jetrca! Kislic jetrc bi bil potreben! Saj je res:
Šipelj, ta goljuf, je obljubil, da jih pripravi za
zajtrk. Da, tako> so se zmenili.

Baba bo seveda godla. — Brez vzroka ne bo
mogel z doma. Pa saj brez tehtnega vzroka sploh
ni nikdar hodil pit — kadar je šel, je imel vsakikrat
vzrok: ali prehudo vročino ali slabo vreme in dež
ali ker je bil baš dobre volje in razpoložen ali da
se iznebi slabe volje — o, brez vzroka ga ni no*
benkrat videla krčma!

Stopil je v hišo. Žena je zajtrkovala, na mizi
je stala tudi zanj pripravljena skledica.

Ogovorila se nista. On se je popraskal nad
ušesom, ona pa si ga je ogledala od škornjev do
klobuka — obleka mu je pričala, kod je spal, obraz,
kako se je snoči imel, prelepi vonj po hlevu in
pijači pa je harmonično zaokroževal ves prijazni
vtisk. Vzdihnila je. Tako sta se pozdravila.

Njej ni ugajal njegov vonj in grebeničila je
nos. Zato pa tudi njemu ne vonj kave in da jasno
posvedoči, kako mu je zoprn, je porinil skledico od

55

roba mize proti sredi in mu niti ni bilo žal za ko*
ristno rjavo tekočino, ki je pri tej priliki pljusknila
iz posode po mizi.

Malenkosten je bil ta prigodek ali vendar po*
treben, da v tek spravi razgovor zakoncev, sicer
bi nemara molčala še danes.

Ali je še pijan, je ona pričela z vprašanjem.
Odgovoril je, da pijan ni, pač pa lačen. Ona: Zakaj
ne je, če je lačen. On: Ker nima česa; te čorbe ne
bo pil, bolan je — za bolnika je meso in vino, to
dvoje daje moč, ne pa čorba, hardun! Toda njega
nalašč stradajo ... Ona: Oče nebeški — stradajo!
Ko noben berač ne gre lačen od hiše! On: Za be*
rača imaš, za gospodarja ne!

Križana nebesa — takšen očitek! Pogledala je
dedca, pogledala strop, ali se ne podere nanj, po*
gledala tla, ali ga ne požro. In ker ni bilo ne odzgor
pomoči, ne odzdol, je vzela reč v lastne roke in na
dobrega Smuka se je vsula ploha njene zgovornosti,
da je stal kakor kužek pod curkom.

Najprej je dala duška svojemu prepričanju,
da je še pijan,. Trezen ne bi mogel govoriti takih
neumnosti. Da ga ni 1  sram in ne ve, kdaj ima dosti!
Naj bi vendar žugal k dacarja, da mu izmeri že*
lodec, da bo vedel nehati z nalivanjem, predno mu
steče čez rob. V tednu je osem dni pijan, če ima
groš v žepu, je za desetico žejen. Ko se ves dan in
pol noči obira po krčmi, naj bi še spal tam! Poročila
se je z njim, ko je bil tešč in trezen. Kadar je trezen,
je Smuk, kakršnega je Bog ustvaril, z dušo in s pa*
metjo, ali kadar je pijan, ni več Smuk, ampak le
smrdljiva posoda za Šipljevo vino in kramarjevo
žganje. S Šipljevim vinom in s kramarjevim žga*
njem pa ni poročena in ju ne mara, njune smrdljive

56

posode pa tudi ne. Malo naj se ogleda, kakršen je,
še vragu bi se gabil in ga niti ne bi maral za novo
leto, pa če bi mu črno kokoš ponudil povrhu! To*
liko je zdaj dela pri hiši, tak križ z ljudmi, pa ne
da bi kdaj pogledal za družino na polju, za živino
v hlevu, le za škodo je pri hiši, za greh in za pokoro.

Prevzela jo je bridkost, da si je šla s pred*
pašnikom čez oči, in solze so ji prekinile besede.

Zdaj je bila prilika za Smuka, da vskoči z be*
sedo.

Zvrhan kup jih je imel pripravljenih pritožb
in očitkov, tehtnih in utemeljenih. — Rabuza ve,...
pa glej spaka, ta hip se ni mogel domisliti nobene!
Hardun, jezi to človeka! Da bi bil vsaj Rabuza
tukaj! — No, slednjič se je vendar spomnil nečesa.

»Delal! Bi že delal, toda za koga? Ko mi vse
pokradete!«

Smukova je ostrmela in ustavile so se ji solze.
»Marička pomagaj, kakšno si zdajle spet zinil!
Kdo ti krade, kaj ti krademo?«

»Telico! Kam si dala denar? Denar je moj!«

»Kradem ti! Bog te ne kaznuj! Da zadnjega vi*
narja imam spravljen denar, franke bo treba pla*
čati in obresti, kdo jih bo, če jih ne bom jaz!«

»Denar je moj!«

»Če ga dobiš danes v roke, si jutri že brez.
Kar ga ne bi zapil, bi ga izgubil, ko imaš večji del
toliko pameti kakor kij na tnalu.«

»Če ga zapijem, saj je moj — če ga izgubim,
komu kajj mar? Jaz sem gospodar!«

»Gospodar, da se Bogu smiliš! Ali se ti kaj
sanja, kod in koliko imamo posejanega, kaj in kod
danes delajo? Ali kdaj trezen pogledaš v hlev?«

57

»Bom že pogledal v hlev, bom že. Pa bo še kdo
drug z mano prišel in pogledal. Hardun! Morebiti
kaj kupi.«

Žena se je razhudila. »Nagajal mi pa ne boš.
Kar poizkusi in kaj prodaj! Zdaj sem te sita! Če se
ne maraš z lepo izpametovati, te bodo pa z grdo.
Naj te pa prekličejo, da veš. Kar šla bom na sod*
nijo — vsaj krede ne boš imel pri krčmarjih.«

Krute so bile te besede in v živo so zadele do*
brega Smuka — doteknila se mu jedra in duše. Za
denar mu itak prede, ko žena pobere vsak sold —
in zdaj bi mu vzela še kredo? Tega pa ne! — Zra*
sel mu je greben, stopil je pred njo- in merila sta se
iz oči v oči. »Ti me boš preklicevala, ti? Hardun,
kdo si pa ti?«

»Tvoja žena!«

»Tako? Se še ne ve, če si. Moja žena je Me*
nartova Mica, pravijo poročne bukve. To se pa bo
šele izkazalo, ali si Menartova Mica ali odkod si se
vzela. Nisem tako neumen, kakor misliš. Morebiti
je pa katera druga moja žena in ne ti — katera
druga, ki je bolj prijazna kakor ti, in sem ji bolj
všeč kakor tebi. Me boš kmalu rešena, ampak dru*
gače, kakor misliš.«

»O ti mrzlica nemarna!« je siknila žena. »Ti
vrisk ti hudobni! — ali se mi pobere® ko j izpred
oči?« Odprla mu je duri in ga razjarjeno pogle*
dala. »Marš vun!«

Dobri Smuk je imel zdaj tehten vzrok in lep
povod, da gre nad kisla jetrca, poslužil se ga je in
je šel. Ko je bil zunaj, je mahnil z roko in rekel:
»Ha!« Zavriskal je in po fantovski zateptal z nogo,
prijateljsko so mu odgovorili pujski, ki jih je baš

58

krmila Rotička. Pa tudi Rotička se mu je odzvala.
»Moj naj bi bil,« je zamrmrala, »tako ga stepem
kakor ušiv kožuh! Pa bo že Bog dal, da bo vrag od*
nehal!«

Smukova je zdaj vedela, odkod veje veter.

5. Sirotino trpljenje
in njen blaženi sen.

Bolj in bolj se je širilo število onih, ki so ne*
strpno čakali odgovora iz Trsta, ki naj razjasni
razmere in prinese red in mir.

Oče Menart je prišel do sklepa: Odgovor bodi
tak ali tak, da bi le skoro prišel; ženščino imam
na vratu, pravice pa nobene ji ukazovati, in ven*
dar vsa vas gleda name zaradi pohujšanja.

Gospodična Mici je bila čez grlo in glavo sita
blaženih Kosez vobče in svojega novega doma
posebe in hrepenela je po Ljubljani: O preljub*
ljena Ljubljana, kje sem jaz in kje si ti! — Ali bo
smeha pri gospodični Fini, ko bo pravila svoje
doživljaje in sploh ... to bo jako ... in šele, ko
položi na mizo doto . . . dolgo vrsto samih novih
stotakov . . . grozno! Prijazno jo je grela ta misel.
Ženinov bo dobila na doto, kolikor bo hotela, po
pet na vsak prst, izbirala si bo in ne bo se ji mudilo
— o, naj le kopme, tako so smešni, kadar so za*
ljubljeni. O, da bi le že imela denar! — Čutila je,
da jo domači gledajo po strani. Gotovo jo z a vi*
dajo, da se včasi malo razvedri pri Šiplju. Kaj pa
mislijo! Če ni drugega razvedrila! V sili je pes če*
sen, hudič pa muhe . . .

59

Smukova se je pripravljala na sodnijo, da ji
prekličejo zapravljivega moža, pa je vendar še od*
lasala, češ, skoro pride odgovor iz Trsta, ptica
zdrahe bo spet odfrčala, odkoder jo je prineslo, in
mir se povrne sam po sebi.

Smuk ni dosti premišljal, zanj so mislili drugi,
imenitni Rabuza in učeni krčmar.

Vsi pa so čakali, kaj bo.

Slednjič je prišel cerkovnik in poklical Me*
narta v župnišče.

Gospod Franc je sedel v vajenem kotu svoje
zofe, pri durih je stal stol in župnik je velel:

»Ali si odrgnil škornje? Na veke amen! Pa
tjakaj sedi! — Vroče je, vroče, malo dežja naj bi
nam Bog dal, drugače bo slaba za repo in za fižol
in za turščico.«

»Za ajdo tudi, za ajdo,« je dostavil Menart.

»Ajde nisem sejal,« je vzdihnil gospod. »Pa
kakor je božja volja!«

Vzel je z mize list, parkrat pihnil in potem po*
vedal in; razložil:

»Vidiš, moj ljubi Menart, vedno sem pravil in
še povem: Greh je čudna zel in sramota je njen
cvet. Grešnik si prizadeva, da bi jo iztrebil, ruje jo
in podkopava in sežiga in misli, da jo je zatrl in da
sta greh in sramota pozabljena in izbrisana. Pa čez
deset, dvajset let spet požene zel iz starih korenin
in se razrašča in cvete in priča: Tod je bil vse jan
greh! — in vnovič oznanja sramoto. — Z otavo ali
si že pričel? Zate je lahko, ko vse opraviš z doma*
čimi! Po trideset grošev zahtevajo na dan in k
predpoldanici vina in k malici vina — svet ne bo

60

stal več dolgo, Bog se nas usmili! — Iz Trsta pišejo
tako, da je tista ljubljanska Mica — v cerkvi je še
nisem videl, slišal sem pa že dosti o njej,pol preveč
— tako le pišejo iz Trsta, da je tista ljubljanska
Mica prava in da ni na njih strani nič pomote. Pi¬
šejo, da je pomota drugod, pomota ali zvijača.

Tako pišejo, da so Marijo Menartovo, tvojo
pravo hčer, res dali v rejo k Čežulji v Praprotno 1  —
vse, kakor pripoveduje ljubljanska Mica. Ona baba
pa, Muhič ise je pisala in Rozala ji je bilo ime, ki
ste jo poslali v Trst, je dobila čisto drugega, tujega
dekleta, zakaj prosila je le za rejenčka, razumeš,
takšnega, da bo najdenišnica zanj plačevala. Tvoja
rajnka tašča je bila lakomna rejnine in sta mečkali
z ono ljubljansko- babo, da bi ti in tvoja žena do-
bili pravega otroka, v najdenišnici naj bi pa mislili,
da gre otrok v plačano rejo k tujim ljudem. Zviti
sta bili, toda premalo. Tvoja rajnka tašča je sicer
res dosegla rejnino onih šest kron vsak mesec, saj
veš, ki se je legala, da jih dobiva po tržaški žlahti.
Ali vidva) sta dobila namesto svoje rodne hčeri tu=
jega rejenčka, ki je bil ravno na vrsti — zakaj v
plačano rejo ne puste otrok izbirati — in je temu
rejenčku ime Marija Ana Fermentin. Tako pišejo
iz Trsta. — Soparno je, Menart, soparno, muhe so
sitne, barometer se mi je pa potrl, muca ga je vrgla
z žeblja. — Kakor je, tako je, moj ljubi Menart!
Marijo Ano Fermentin si redil, Marijo Ano Fer*
mentin si omožil, Mariji Ani Fermentin si štel
doto. — Pa ne smeš svoje žene zaradi tega zavi«
dati, tvoja žena je krščanska gospodinja, greh je
star in sta ga deležna oba, večji del teh zmešnjav
pa ima na vesti njena rajnka mati, naj v miru po*
čiva! — in ni tvoja žena vedela zanje. Kakor je,

61

tako je! — Ajde nisem letos nič sejal, tri leta za*
pored mi jo je vzela slana — sem rajši naredil
praho.«

Menart je poslušal in molčal.

»Kaj boš?« je vprašal župnik.

»Kaj bom? Naj gre po postavah! Če je naša,
je naša, ne bom se je branil. Saj nima le ust, ima
roke tudi. Glavo bom pa jaz imel za oba, če bo tre*
ba.« — Vstal je.

»Smuk se nekaj punta in usti, da bo ono Mico,
ki smo mu jo dali, zapodil in bo to vzel k sebi;
pravi, da je po poročnih bukvah s to poročen, kii je
prava moja hči, ne z ono.«

»Smuk je šema,« je rekel župnik. »Sem že sli*
šal. Pa si ne bo prebiral. Saj je bil z osebo poročen,
ne z imenom. Ga že pokličem pred se.«

»Torej je zakon veljaven, kakršen je?«

»Veljaven do smrti.«

»Samo to me je skrbelo. Drugo ni taka reč. Če
je naša, naj le bo! Ampak pri naši hiši morajo ubo*
gati eden kakor drugi. Do zdaj je počenjala, kar je
sama hotela, zdaj bo, kar bom jaz ukazal.«

»Prav je lin povej ji, da mul ne maram v fari!
— Na veke amen.« Pokimal je Menartu in Menart
je spodobno klecnil s kolenoma in šel.

Doma pa je sklical svojce, kar jih je bilo baš
okoli hiše, in tudi ljubljansko gospodično in jim je
povedal: »Izkazalo se je, da je ta Mica res naša.
Zato ima v naši družini enake pravice, kakor jih
ima vsak drug otrok. Pa je mir besed!«

Mica je zardela od razburjenosti! Bila je tik
zaželenega cilja — skoro bo konec dolgočasju v
Kosezah! — Položila si je razprostrte prste na blu*
zo in izjavila: »Jaz . . .« in »jako . . .« Stopila je k

62

očetu in mu oberoč stisnila roko* in rekla: »Oče!«
Obrisala si je oko in dala roko še materi in po vrsti
drugim in je bila bolj ginjena nego vsi ostali vkupe

— bila je pač mestna, kmet pa je grčav — in je ča*
kala, kdaj privleče oče trebušnato listnico na dan
in se bo štela dota.

Oče Menart pa je nadaljeval: »Odslej te bom
tikal, ker si moja hči. Tiste pravice imaš pri hiši,
kakor jih ima vsak mojih otrok — pa tudi tiste
dolžnosti! Hvala Bogu, otroke imam pridne, jih po*
hvalim! Glej, da mi tudi ti ne boš delala sramote!
Zdaj pa povej, kam naj naročim potu, da gre po
tvoje cape in kar imaš, če je vredno hoditi ponje!«

Le*te besede očetove niso bile všeč gospodični
Mici. Ne*le zaradi omalovaževalne oblike — cape!

— to je jako . . . ne? . . . ampak tudi zaradi vsebine.

Upoštevala je sicer očetovska čuvstva in ume*
la je očeta, da se niti za hip ne mara več ločiti od
toliko let pogrešane hčerke, zlasti takšne, kakršna
je, in da bi jo rad obdržal blizu svojega srca v
diko in ponos vsega Menartovega rodu. Ali njeni
računi so bili drugačni! Prišla je po doto, ne pa
umirat od puščobe.

Bila je v zadregi. »O, jaz .. . jaz sem jako . . .
in sploh ... to, ne gre . . . jaz moram v Ljubljano,«
je rekla. »Pot ne bi našel . . . kaj pa mislite! . . .
obleko imam razposojeno . . . ne? Prijateljice me
prosijo, ne? — pa jim posodim. Jaz sem grozno'. . .
In sploh . . . Moja služba . . . kaj bi rekla gospodič*
na Fini in gospodje ... o, to ne gre, moram prej
odpovedati . . .« Kar pel ji je glas, tako prepriče*
valno je govorila.

»Ej no,« je omenil oče Menart, »če so bili zdaj
lahko štirinajst dni brez tebe, te menda tudi za na*

63

prej ne bodo pogrešali. Kako natakarico ali kakor
takim pravijo, menda vendar še kod najdejo . . .«

»O,« je ogorčena ugovarjala gospodična, »pro«
sim . . . moja častna beseda . . .«

»Vsako delo je dobro, da je le pošteno,« je re«
kel oče Menart in končal pogovor. Zasukal se je in
ukazal: »Alo, zdaj pa le zopet na delo! Ti, Urša, se
podvizaj z malico v Gorenji laz, pa glej, da boste
čisto grabili! Ko pomalicate, mi predolgo ne sedite
in klepetajte!«

Stopil je pred hišo, zažvižgal in ko je iz hleva
čul odgovor, zaklical: »Tone, naprezi! Lahko vso
otavo še danes spravimo domov. Jutri ne vem, kaj
poreče vreme.«

Družina se je razpršila. Gospodična Mici je
sama ostala v hiši, grizla si je spodnjo ustnico in
ni vedela, kaj bi. — Kar naravnost ni mogla reči:
Doto sem in adijo! Za tak nastop je bila vendar
preolikana — kaj pa mislite! Pa tudi očetove na«
klonjenosti ji ne bi baš povišal tak nastop. Z lepo
bo laže priti do cilja nego z grdo. Izprevidela je, da
ni drugače— potrpeti mora še par dni, da prinese
prilika besedo z očetom.. . Da bi pa zdajle hodila
v Ljubljano po svoje reči — nak! Zgolj muzali bi
se ji, ko bi v culici pritresla svoje bališče... in
sploh, saj ne misli ostati tukaj...

Zunaj se je zopet oglasil oče. »Tone, bom pa
sam šel z vozom. Ti stopi rajši k Mici, k Smukovi,
če te kaj potrebuje! Lahko čez noč tam ostaneš, če
bi Smuk rogovilil.«

Potem je pogledal v hišo. »Ali si se odločila?
Ali greš v Ljubljano?«

»Jaz ne vem ... danes ne,« je odgovorila, »bom
prej pisala ... vi ne veste .. to je jako ...«

64

»Pa pojdi z mano! Izpred hleva si vzemi gra*
bije! In izpodrencaj se!« Izza duri kamre je snel
podrenc in ji ga vrgel: »Na!«

»O ... v nedeljski obleki...« se je pomišljala
gospodična.

»Pa jo nosi za vsak dan. Praznično ti že drugo
napravim, tako, da bo za našo hišo in za naš kraj.
Da se ne bodo izpregledovali nad tabo. Zvečer reci
Urši pa gresta k šivilji! In lase si tako ravnaj, da
ti jih ne bodo s prižnice dol grebenih!«

Gospodična je globoko zajemala sapo. Dota
se bo težko služila. — Izpodrencanje ji ni šlo od
rok — bala se je, da se bodo videle luknje v noga*
vicah.

»Ali bo kaj?« je priganjal oče že sedeč na vozu.

Zavezala si je podrenc, stopila po grablje in
zlezla na voz. Hijo! je pognal oče in postrani po*
gledal hčer, ali je pač pustila doma rdeči solnčnik.
Ni ga imela s sabo! Oče Menart se je rahlo na*
muzal.

Senožet v Gorenjem lazu je ležala v breg in
ljubo solnce se je upiralo vanjo z vso neusmiljeno
svojo silo.

Gospodična Mici pa je v brezobzirni, neoli*
kani tej vročini morala obračati otavo, kakor so jo
obračali drugi, in jo je grabila in nosila v kupe in
hiteti je bilo treba — zakaj na zahodu se je dvigala
siva meglena stena, ki ni obetala nič dobrega — in
prelestno lepa bluza gospodične Mici je dobila na
hrbtu in ob straneh velike črne lise od potu.

V zvoniku na nasprotnem griču je ura bila
šest. Ob tem času se v Ljubljani delo pri zidarjih
že nehava; kdor dela naprej, dobi posebe plačano
vsako uro. Natakarice ob tej uri šele pričenjajo,

65

prej lahko ves popoldan dremljejo ali se frizirajo.
Tu pa gre delo kar naprej in vedno bolj se je mm
dilo in že je bila trdna noč, ko je tudi drugi voz
otave bil naložen in je počasi pokal in stokal po
nerodni gozdni poti navzdol proti domu.

Gospodična Mici je bila vsa zbita in tako
trudna, da po večerji niti ni marala k šivilji, ampak
se ji je hotelo po postelji. Toda ko je legla, dolgo
nli mogla zaspati — bolele so jo, kosti. In je mislila
na preljubljeno Ljubljano in na gostiln bogato
Šiško, na gugalnice v drevoredu in čar drugih ko*
medij, — na svojega prijatelja Milana, ki zdaj vo*
jake služi v Celovcu, in na Ivana, ki je v civilu in
začasno onega nadomestuje v njenem srcu, in po*
tem so ji prešle misli na dobrega Smuka in na nje*
govo lepo domačijo, pa se ji je pričelo zdehati in je
zaspala in zasanjala in se ji je sanjalo — pa brez
zamere — od uši. Take sanje sicer niso gosposke,
toda so koristne. Kajti drobna ta žival pomenja
denar. Siguren denar! Tako siguren, da so baje
banke, ki na take sanje kar koj in brez težkoč in
druge varnosti dajo primeren predujem.

6. Družina brez srca.

Ponoči se je bliskalo in grmelo, z dnem je ne*
hala nevihta, ni pa nehal dež, ki je enakomerno in
vztrajno padal na žejno zemljo in se ni kaj pri*
pravljal, da se umakne boljšemu vremenu. Toda
zaradi dežja ni bilo nič manj dela. Že navsezgodaj
so zapeli na podu cepci in so neumorno peli svoj
starodavni kanon: »Pikapoka pikapoka pikapok

66

pdkapok . . .«, popoldne pa je pred podom pod na*
puščeni pričela zveneti in klopotati še čistilnica in
je bilo dela za vse roke.

Gospodično Mici je uvajala šegava sestra Urša
najprej v skrivnosti svinjske kuhinje in ji sila
resno razkladala, da je svinjam teže kuhati nego
ljudem. Zakaj če kuhaš ljudem in se kuha skazi,
jed vendarle ne gre v nič: ako ni za ljudi, zaleže
vsaj svinjam! Kdo pa naj je za svinjami, kadar tem
ne bi dišalo, kar so jim skuhali! — Popoldne so jo
postavili k čistilnici. Tod in tam, povsod dim,
smrad, prah in prepih, neznosen za gosposki nos,
za gosposko lice, za gosposko gospodično Mici!
Jako ... In namesto priznanja za požrtvovalnost
in trud in sploh ... in sploh ... še ono očitno ali
prikrito roganje sodelavcev, pogledi, šepet, smeh,
opazke! Vse ji je bodlo v oči: njena obleka, vsa in
vsak kos posebe in prav vsaka njenih kretenj, res,
grozno! Vsak človek vendar ni za vsako delo — o,
če bi jo videli, kako se je sukala v Ljubljani pri
gospodični Fini ... In sploh, celo njeni govorici so
se muzali, ko je vendar gosposka ljubljanščina
tako visoko vzvišena nad robato kmetsko besedo.
Zavračala jih je z uničujočimi bliski iz svojih oči.
Ali kmet je kmet —< kaj se meni kmet za poglede,
ko se ga niti ne prime, če mu v lice zabrusiš narav*
nost »Pardon!« ali »Oprostite!« — Grizlo je gospo*
dično, tolažila se je pa: »Ne boste me dolgo gle*
dali!«

Deževalo je tudi drugi dan in tretji se je začel
po istem kopitu. Gospodična Mici je bila razdra*
žena, da se ji je kar ponujal jok. Sklenila je, da iz*
pregovori danes odločilno besedo z očetom, bodi
potem, kakor hoče!

67

Bilo je torej tretjega dne dopoldne. Uboga
gospodična se je pod odgovornim vodstvom sestre
Urše trudila pred svinjskim kotlom in sekala buče,
pesno perje, zeljno ščavje in druge zakuske za
svinjski obed. Smilila se je sama sebi. Od gorjupih
občutkov ali od pekočega dima butaric so se ji dvi«
gale solze, pa jih je junaško požirala: Saj bo še da«
nes konec trpljenja!

Niti ji ni mogla razvedriti obupnega razpolo«
ženja vesela pesem, ki jo je menda baš njej na čast
zložila in neumorno prepevala sestra Urša po sta«
rem znanem napevu:

»Sem svinjska deklica,

Mici mi je ime,

sem obraza umazanega,

kuham za svinje.«

Nak, kako 'so neotesani nekateri ljudje!

Priplazil pa se je tedaj na Menartov dom go«
loglav in bos paglavec. Zavil je okoli hiše, postal
pri zadnjih durih in napel ušesi: ničesar ni čul, da
bi bilo zanj. Stopil je na dvorišče in oprezal na«
okoli. Iz svinjske kuhinje so prihajali glasovi, pa
je krenil v velikem loku mimo in s širokimi očmi
in odprtimi usti gledal tja. Nemara se mu je
zdelo, da je našel, kar išče, kajti obrnil se je in se
pritepel bliže kakor maček pod drevo. Kraj vrat
se je ustavil, z očmi lovil gospodično Mici in ji
delal skrivnostna znamenja.

Gospodična Mici ga je poznala: pri Šipi ju je
služil za pastirja in ob nedeljah fantinom postav«
ljal keglje, pa je bil večkrat lasan, ker jih je deval
na špago. Pomaknila se je iz kuhinje in mu mignila
v stran, Urši izpred oči.

»Kaj bi rad?«

68

»Doli pridite k Šiplju!« je povedal in si mel
nos. »Eden vas čaka. Rekli so, naj rečeni, da vas
čaka' prijateljica.« Lokavo so se mu smejale oči.

Ni dvomila, kdo da jo vabi, in dobro ji je delo,
da jo v teh zoprnih Kosezah vendar še kdo čisla,
čeprav ne drugi nego dobri Smuk. Smuku vso čast!
Plešast je sicer in plesniv, to je res, ali Rabuza je
rekel in Rabuza že ve, da ima več v smeteh kakor
Menartovi v denarjih. O, Smuk, kaj bi se mu na
primer poznalo, če bi ji poklonil par tisočakov, ne?
— In sploh* ko je po poročni knjigi pravzaprav
njen mož . . .

Ozrla se je po Urši, če je kaj zapazila bosega
postiljona ljubezni, hkratu je preudarjala, kako bi
jo zdaj«le najlepše pobrisala. Urše ni bilo na vi«
dežu.

Ali glej spaka! od poda sem se je bližal oče
Menart čuda dolgih bedres in nasršenih obrvi.

»Kakšne pošte pa prenašaš, fante?« je vprašal
in že od daleč stegal roko proti fantovi glavi.

Fant se je počasi in oprezno umeknil par ko«
rakov nazaj, potem pa se bliskoma obrnil in jadrno
zbežal okoli vogala.

Na kuhinjskem pragu se je prikazala Urša s
hudomušnim nasmevom okoli ust — očitno, da je
ves čas skrivaj prisluškovala . . .

»Jaz ne vem . . .« je rekla Mici in se je čutila
pravzaprav užaljeno, »jaz sem jako . . . fant je
jako . . . nekdo me čaka . . . Morebiti je prišla kaka
pošta iz Ljubljane ... in sploh . . .«

»Bo že semkaj našel, kdor ti ima kaj pove«
dati,« je rekel gospodar in strogo so mu gledale oči.

69

»Če ti ima povedati kaj poštenega. Moje hčere ne
lazijo po krčmah. Dokler so pod mojo streho in
pod mojo oblastjo — ne!«

Očetov očitek jo je zbodel v živo. Mar je kaka
cunja? Ona grdoba v durih se pa reži! Nak, mera
je bila polna, zgodi se, kar hoče, več ne bo odla*
šala!

Streslo jo je in je rekla: »Oče, jaz grem v
Ljubljano!« Sovraštvo in strah obenem sta ji gle*
dala iz oči, rjula bi bila od onemoglega srdu.

»Le!« je mirno odvrnil oče. »Pa se mi koj vrni!
V enem dnevu lahko opraviš in si spet nazaj. Ne
maram, da bi izostajala čez noč.«

Obrnil se je, da se vrne k delu.

Gospodična Mici je stisnila pesti in od jeze
zaječala. Potem je stekla za njim. »Oče! Jaz . . .
par besed ...«

Oče je postal. »No?«

»Jaz grem v Ljubljano.«

»No?«

»V Ljubljano grem . . . jaz sem jako . . . jaz ne
vem, če bom mogla tako hitro nazaj. Služba je
jako ... in sploh . . . škoda, da bi jo pustila. Ono
delo znam, tukaj se moram vsega šele učiti . . .«

»Če te tako drži Ljubljana, čemu si pa prišla
semkaj?« je vprašal oče.

Talko vprašanje! O kmetska brezsrčnost!

Dve solzi ogorčenja sta se ji pocedili iz oči,
pa jih nalašč ni obrisala — naj ju gleda dedec,
naj ga pečeta na duši!

Bruhnilo je iz nje.

»Nisem mislila ... o, da vas ni sram! Pa če vam
ni za vašo hčer, ni meni za starše, za take že ne

70

— sem; videla že lepše! — O, meni ni treba... jaz
grem in me ne bo nikdar več blizu ...«

Mirno in resno ji je odgovarjal oče: »Jaz te
ne podim. Ne branim ti pa tudi ne. Nisem te klical,
prišla si sama in si zdraho prinesla med nas in po*
hujšanje.«

»Tako? Jaz? O vi...  Nič se ne bojte ... jaz
sem jako . . . nikomur ne bom v nadlego. Ni treba
misliti, jaz poznam postave ... grozno ... Kar doto
mi izplačajte, pa grem.«

Hvala Bogu — zdaj je bila beseda izprego*
vorjena, težka je bila, toda potrebna, in gospo*
dični Mici je odleglo. Le še denar sem! je mislila,
želela, pričakovala — popoldne pa bo že lahko
v Ljubljani — o, kako bo srečna!

Oče Menart se je močno začudil. »Kako doto?«

»Kako doto?« je ponovila gospodična Mici.
»Doto! Vsakemu otroku gre od staršev dota! Ne?
In sploh... saj ste jo še oni dali, ki ni bila vaša.«

»Ono kar pusti! Ona si je doto zaslužila. Pet*
najst let je delala pri hiši, ni zastonj dobila dote.
Še ti tako pridno delaj, pa tudi dobiš svoj delež.
Kadar umrem — to se ve! — Če pa ne bi marala
ostati doma in delati, ampak se boš rajši na svojo
roko potikala po svetu, potem ne bo nič, še pe*
taka ne!«

»Tako? Lepo! O, vi ste jako ... Ona Mica pa
ni čakala vaše smrti. Kaj?«

»Ker se je omožila. Kadar bom tebe možil, tudi
ne bošl šla praznih rok od hiše.«

»Možila ... seveda se bom možila ... se bom
že sama možila,« je rekla gospodična Mici in se ji
je od razburjenja tresel glas, »ni treba, da bi me vi.
že imam ženina,« in se pobahala, »da veste, pet

i 71

jih imam, deset imam ženinov... in sploh... v
enem mesecu bo poroka ... jaz sem jako . .. jaz
potrebujem ... doto mi izplačajte!«

Oče je zmajal glavo. »Deset ženinov je pre*
malo, en sam bi bil več! Dekle zapomni si, ti ne
boš srečno! — Se mi je zdelo, da prihajaš le po
doto ...«

Pustil jo je in šel naprej k podu, odkoder je
bil prišel.

Gospodična Mici je od togote zateptala z nogo.
Kaj bo zdaj? Nič! — Obrnila se je. Na kuhinjskem
pragu je sestra Urša, ta nesramnica, prodajala zi¬
jala. Gospodična Mici jo je ošvrknila z uničujočim
pogledom in hitela mimo v hišo.

V kamri je vrgla ruto z glave, si uredila frizuro
in vzela solnčnik. »Pik aduti!« je zamrmrala — to
je bila najhujša psovka, kar jih je zmogla. Z dvig*
njeno glavo je odšla.

V veži jo je skrbnega obraza vprašala mati:
»Kam pa greš?«

»Boste že videli in slišali,« je osorno odgovos
rila in ni je bilo več.

Mati je sklenila roke in vzdihnila: »To ni hči,
to je kazen.«

7. Slovo.

Dobiii Smuk je brez druščine sedel v Šipljevi
krčmi in se uspešno ukvarjal s pijačo, ki je je bil
polagoma, pa vztrajno premestil že precejšnjo
mero z mize pod svoj klobuk.

- Pastir je prisopihal z neugodno vestjo, kako
ga je napodil Menartov oče. »Hardun!« je rekel

72

Smuk in je zmajal glavo: splavalo mu je upanje, da
pride Mici. Lotila se ga je žalost. Toda junak se
ni udal, ampak se lotil žalosti, da jo utopi.

Tembolj se je razveselil, ko se je vendarle po*
javila.

»Mica potica,« jo je pozdravil, »beži pit!« Ra*
dosti mu je žarel nos kakor jutranja zarja.

Ogovorjena gospodična je zabrisala solnčnik
tja po klopi. »Jezna sem!« je povedala in je bila
res tako jezna, da si je celo pozabila položiti raz*
krečene prste na dražestne svoje prsi, ki so bile
v teku dogodkov žal izgubile prvotni oskrobljeni
značaj in so v svoji sedanji zmečkani sivini verno
razodevale mrko občutje svoje lastnice.

Resno je gledala Smuka, pomembno mu poki*
mala in globoko vzdihnila.

»Pij, stara!« je kričal Smuk.

Izpila je ponudeno čašo in je iz nje črpnila to*
liko moči, da je mogla podati dodatno izjavo:
»Lačna sem!«

»Hardun!« je rogovilil Smuk. »Šipelj, goljuf,
kje si? Mesa na miizo!«

Šiplja ni bilo, Kočljiva komedija mu je začela
dosedati, ni ljubil sitnosti in zamere, zato se je
rajši izogibal čudnemu paru.

Prišla in postregla je dekla.

Gospodična Mici se ni lagala — o, kaj pa mi*
šiite! — res je bila lačna. Prekajena svinjina ji je
šla v slast, da je pričelo še Smuka skominati in si
je naklonil par koscev.

Še kupe vina ji je bilo treba, gospodični Mici,
pa se ji je srečno vrnilo ravnovesje duha in so ji
služili spet prsti, da si jih je položila na prsi.

73

»Smuk,« je rekla, »jaz sem jako ... Poslušaj
me: Zdajle me vidiš zadnjikrat. Smuk, jaz grem
v Ljubljano.«

»Kako, zakaj?« je vpil Smuk, »ti si moja žena,
hardun!« in jo je zagrabil za pest.

»O,« je rekla, »Smuk, ti si...  res ...  moja
častna beseda!« in je pogledala Smuka tako, da ni
bilo moč dvomiti o resničnosti pravkaršnje njene
izustitve. Z mehko svojo roko je prisrčno stisnila
raskavo njegovo in tedaj je Smuka prijelo pri srcu,
da ni mogel drugače in je zamrmral: »Če greš ti,
grem pa še jaz!« in je pil na te besede.

Le polglasno je zamrmral te besede, kakor da
sam pretrdno ne veruje vanje. Ali izdatni požirek,
ki jim je sledil, ta je razgnal sleherni dvom, bil je
kakor pika in pečat na koncu listine.

Gospodična Mici je bila jako izobražena; go*
spodična Fini in gospodje, vsi so jo hvalili, kako je
spretna in sploh... in da hitro razume vsako reč
in si zna pomagati. O, gospodična Mici. .. Menart
tovi naj se prezgodaj ne smejejo.

Kakor zatopljena v misli je Smuka božala po
roki. »O, Smuk ... jaz ... ni treba misliti... Ali
oče sol rekli in je res: To je zdraha in pohujšanje.
Ne? V poročnih bukvah sem ti jaz zapisana kot
žena, živiš pa z drugo. Ne? Jaz sem jako . .. Jej ...
če bi se prav hotela, se ne bi mogla več možiti.
Zakaj ne? Ker sem že poročena, kakor stoji v po*
ročnih bukvah. Poročena s tabo. To je jako ... in
sploh . .. rajši ne vem kaj ... in če imi kdo položi
tisoč goldinarjev, še ne pogledam jih.«

Obrisala si je nos in ker je bil robec baš pri
rokah, še oči.

74 , ' ' , s. .

»Ne jokaj se!« je rekel Smuk, »ne morem gle*
dati, če se jokaš. Hardun, ti si moja žena pa je.«

»O, Smuk!« ga je posvarila, »nikar ne vpij, ni
treba, da sliši vsa vas, kar se meniva in sploh...«
Vstala je in šla pogledat v vežo — bila je prazna.
Zaprla je duri.

Milo se je nasmehnila. »Tvoja žena, praviš ...
da, če ne bi imel dveh, eno v bukvah, eno doma!«

»Ono spodim!« je zakričal Smuk. »Ne kriči!«
ga je opozorila gospodična. »Spodim jo!« je tišje
ponovil.

Zmajala je z glavo. »Ne bo šla.«

Smuk se je popraskal pod klobukom, pritrdil
je: »Nak, ne bo šla ne! Zlepa že ne. Pa še Rotičko
ima ob strani — ankršta! — in one, Tone, tvoj
brat, tudi preži okoli hiše...«

»Jaz sem jako... jaz ne bi za ves svet...«
je zatrjevala gospodična. »O, taka reč mora iti
skoz doktorja in skoz sodnijo... kaj pa misliš!
Doktorji in sodnija so za pravico. Pravica mora
biti! In sploh ... Zadnjič so enega zaprli, ki je imel
dve ženi... O, Smuk, če še tebe zapro!... Nak!
jaz ... ti... Smuk, ti moraš k doktorju!«

»Ampak ti greš z mano!« je rekel Smuk, ki sam
ni rad hodil po pisarnah.

»Jaz, o, jaz... jaz sem jako... mene poznajo
doktorji. Če kaj rečem, ko j vsi: »gospodična Mici«
in »gospodčna Mici«... grozno... res! Posebno
doktor Pika! Boš videl, doktor Pika je jako...
doktor Pika bo uredil vse, stroške... in sploh...
še z žandarji bo morala iz hiše! Ti si gospodar!«

»Jaz sem gospodar!« je ponovil Smuk in ju«
naško udaril ob mizo. »Pij, pa še ne gremo!«

75

Hotel je s steklenico potrkati po mizi, pa ga
je ujela gospodična za rokav. »O, Smuk, nikar! To
niso majhne reči... in sploh... Če misliš, da
greš, morava koj. . vlak je jako ... Greva rajša
v Ljubljani kam. O, v Ljubljani boš videl... je*
trca in sploh... Če greš!«

»Greš!« je moško pritrdil Smuk. »Hardun,
jetrca na mlizo!«

»O, jetrca in sploh ...« je obetala rajska kača
v podobi gospodične Mici. »Kar idiva, boš pa drugič
plačal! Da, in denarja ne pozabi, Smuk! Doktor
je jako... in za koleke... Sploh, ves denar vzemi
s sabo, da ti ga ne pokradejo, ko te ne bo doma!
Ti si gospodar ... jaz se bojim ...«

Gospodična Mici je že stala pripravljena na
odhod. Odpirala in zapirala je solnčnik, z enim
očesom je gledala skoz okno po vremenu, z drugim
po Smuku.

Smuk se je bil tudi kvišku zvlekel oprši se
z eno roko ob mizo, z drugo ob naslonilo klopi.
Zdaj je stal sredi sobe, si prerival klobuk z enega
ušesa na drugo |in se gugal. Pa ni treba misliti, da
se je gugal radi pijače, le duša mu je kolebala
radi dvomov in preudarkov.

»Denar ima spravljen baba ...« Izpregovoril jo
je, bridko besedo.

»O,« se je začudila Mici in obe očesi uprla v
svojega prijatelja. »Če je njen denar ...«

»Kaj bo njen!« se je razburil Smuk. »Moj je,
hardun, vse je moje! Jaz sem gospodar!«

»Če je tvoj, pojdi ponj!« ga je sladko poučila.
»O, jaz...  pri kapelici te počakam, jaz grem
naprej.«

76

Še so ga gugali dvomi. »Zaklenjeno ima. Vem,
da ima zaklenjeno, ključ pa skriva.«

»O,« je rekla gospodična, »gospodarju je vsaka
reč ključ. Še sekira!«

Prijazno sta se razločila in krenila vsak na
svojo stran.

❖ * ❖

Dež je ponehal, ali nizko nebo je pričalo, da
imajo oni tam zgoraj še nekaj moče odveč, ki se je
skoro otresejo na Koseze in Kosezam sosednje
evropske pokrajine.

Zadovoljna sama s seboj je korakala gospo*
dična Mici počasi skoz vas. Pogumna je gledala
okoli sebe, oblastno prestavljala zaprti solnčnik
kraj sebe — kaj ji pa morejo!

Zunaj vasi, kjer se obesi cesta navzdol po
gozdu proti postaji in ima sveti Jožef svojo pri*
prosto kapelico, se je ustavila, da počaka svojega
Smuka. Na ramah in na hrbtu ji je lepela obleka,
premočena od dežja, pa ni čutjila vlažnega hlada:
vino jo je prijetno grelo. In ni je motilo sivo nebo,
ko je imela glavo polno solnca, solnčnoprijaznih
misli na Ljubljano, na mesnine in sladčice, na bluze
in pentlje, vrtiljake in komedije lin sploh na ves
paradiž, ki ji ga na stežaj odpre Smukov denar.
Kar pelo je iz nje od prekipevajoče radosti! Saj je
Smukova žena, ne? — in Smukov denar je njen
denar. Kar je žena, to je mož, rekel je že sveti
Ambrož! Ko je obveljal krstni list, bo obveljala
poročna knjiga tudi, nič se bati! Smukec je njen
in bo prodal domačijo v teh kozjih Kosezah in se
naselita v Ljubljani in si kupita gostilno, o, restav*
racijo! — in ona bo gospa z briljantnimi uhani in

sploh ... in z električnim klavirjem kakor pri go*
spodični Fini. In v gostino lahko pride Milan, ki
je zdaj v vojakih — ali Ivan, ki je v civilu... in
tako ... in sploh... Koi bo doma gostilna in vino,
se bo Smuk hitro izpil in če bo vdova ...

Zavedela se je svoje pregrešnosti, ko misli na
Smukovo smrt. S svetim strahom se je ozrla v ka=
pelico, zdelo se ji je, da s takimi nekrščanskimi
željami v nevarnost spravlja obetajočo se ji sijajno
bodočnost.

O, ona ni taka, ljudje je niti ne poznajo, kako
je dobra! Vsakomur privošči svoje. Še Smuka bi
privoščila Kosezanom in ga pustila oni Mici, naj
ga imajo, ki so ga že vajeni! — Sploh Smuk —
v Ljubljani se bodo norca delali iz njega in iz nje
tudi, Smuk ni, da bi ga s sabo jemala med ljudi;
k gospodični Fini že ne bo mogla z njim, škoda!...
O, če bi jo prosili, ona je jako ... pa jim pusti
Smuka v Kosezah! Ali odškodovati jo- morajo. Če
ji dajo polovico njegove imovine, ne? ni preveč.
In morebiti bi še kaj odnehala ... Tako ali tako,
bogastvo jo čaka ... o, drugače se ne meni!«

Čutila je potrebo-, da se z nohtom mezinca po*
praska pod frizuro- — o, ni bil brez vzroka oni bla*
ženi sen zadnjič!

Ob prijetnih takih mislih ji je kaj hitro po*
tekal čas in skoro je bila presenečena, ko se je
izza ovinka že prikazal njen dični Smuk. Oziral
se je nazaj in se žuril proti kapelici.

Žena iz poročnih bukev mu je stopila naproti
dva drobna koraka. »O,« je rekla, »mislila sem...
Ali imaš?«

»Imam!« je odgovoril in se potrkal po prsih.
»Harrdu-n!« je dostavil in se še enkrat ozrl in je

78

dražestna njegova slutvožena iz vsega, kakor se
je vedel, lahko spoznala, da junaški njegov čin ni
potekel brez nevarnosti.

Pospešila sta korake in jo, da odrežeta rido,
ubrala po stezi. Ko sta skoz mokro grmovje, čez
polžke korenine in kamene srečno spet dospela na
gladko cesto, ni več strpela gospodična Mici.

Najprej se je odduškala od težavne poti:
»Ah!« in z očitajočim pogledom na Smuka še en*
krat: »Ah!« Potem pa je rekla:

»O, Smuk, kaj si naredil z mano! Jaz sem
jako ... nak! nikar ne misli... za noben denar ...
O, tako se bojim ... Ali ne boš izgubil denarja? ...
Ali veš, koliko si ga vzel s sabo?«

»Vsega sem vzel, kar ga je bilo!« je odgovoril
Smuk in so iz dodatnega vzklika: »Hardun!« kakor
ga je izgovoril, vnovič odsevale nevarnosti, srečno
prestane. Segel je za suknjo in iz malhe ruval in
vlekel listnico; bila je tako obilna, da jo je komaj
spravil na dan.

»Ne, ampak . . .« je občuduje vzkliknila Mici,-
ko jo je zagledala. Segla je po nji, ali dobri Smuk
že dolgo ni imel takega zaklada v rokah in ga ni iz*
pustil in sta oba držala listnico, ko jo je gospodična
odpirala in razgrinjala. Lepo rdeča je bila, sila je
imela predalov in vsi so bili napolnjeni.

Pa se je gospodični Mici hitro shladilo navdu*
serije. Kajti že prvi površni pogled ji je povedal,
da dobršen del njene vsebine niso spoštovanja
vredni bankovci, ampak druge vrste papirji. Je*
mala jih je iz predalov in jih obračala in iskala in
pričakovala, kdaj da pride do bankovcev. Pa je
našla krstni list in ženitno pismo in sodni spisek —
davčne pobotnice, oglasilne pole od žganjekuhe in

79

zraven dva izpovedna listka — /in še ;  mnogo druge*
ga je našla lepega, celo pobotnice raznih krčmarjev
o Smukovih zapitkih, ki jih je za njim plačala že*
na — o ta baba, čemu jih neki zbira! — mar res
misli na preklic?

Smuk je zijal vedno bolj, gospodična Mici pa je
stiskala ustni in jih Vedno bolj stiskala. Tako je
oprezno in natančno pregledovala list za listom —
o, bila je res izobražena! — in so prišla na dan še
stara šolska naznanila in razni računi, dve po*
dobici Marije Pomagaj z Brezja in enake javne in
zasebne listine, le o denarjih ne duha ne sluha!

Skratka: reč je bila taka, da zapiti Smuk ni
preudaril, da ženstvu za blagajno ne služi skrinja,
ampak postelja: v posteljo pod slamnico sprav*
Ijajo svoje vrednote, ne v skrinjo, in sta mu bila
zastonj trud in junaštvo, ko je s sekiro odklepal
skrinjo! — Zatorej si zapomnimo, da še vlomilcu
hodi navskriž, če je pijanec!

Gospodična Mici je mislila, da jo prizadene.
»Nič ni!« je rekla.

Smuk je buljil v prazno listnico. »Nič!«

Strogo ga je pogledala. »Ne, kaj takega! . . .
Tega ne razumem ... in sploh . . . kako more biti
človek tako ... Nak! O!« Obrnila je pogled od
Smuka v nebo in odtod zopet v Smuka. »Kaj bo
zdaj? No?«

»Kaj jaz vem!« je odgovoril poparjeni Smuk.

»Kaj jaz vem, kaj jaz vem,« ga je oponašala
gospodična Mici, »kaj jaz vem . . . Nazaj moraš,
nazaj! Tako neumen menda vendar nisi, da ne bi
našel denarja. Samo' prej poglej, predno vzameš in
greš! O ti . . .«

80

Smuk se je popraskal po glavi, pomislil je in
preudarno pljunil. »Nazaj ne grem. Rotička je
za mano kričala — ankršt grdi! — Nemara je
skrinjo zapazila vlomljeno. Če se jim zdajle pri?
kažem, hardun . . .«

»TH si možak!« se je hudovala gospodična, »ni
čuda, da nosi baba doma hlače ... in sploh in vse!
— Ne, tak zajec, taka slapa! O!« Solze so ji stopile
v oči. 1

»Zmerjala me pa ne boš,« se je uprl dobri
Smuk, »za zmerjanje imam že ono, mi ni treba še
tebe.«

Gospodična Mici je bila jako izobražena, toda
kar je preveč, je preveč! Oči so ji švigale okoli in
usta so ji kar hlastale, da bi našla pravega izraza
prenezaslišani krivici, ki se ji je godila. »Nak . . .
jaz . . . naj reče, kdor hoče . . . sploh . . , Smuk, ti
si...  ti si ...  ti si.  . ,«

»Kaj bi!« je rekel Smuk in segel po spisih v
njenih rokah, da jih spet spravi v listnico. »Kaj bi!
Zdaj bi me zmerjalo, za tisto sem pa bil dober,
kaj, da si zastonj pri meni jedlo in pilo.«

»Nesramnost ... in sploh . . .« ga je ogorčena
zavrnila gospodična Mici. »Mara kdo zate! Takde
osel kiha za Bežigradom!«

»Tako?« je rekel Smuk. »Hardun!« in je
dvignil svojo široko rjavo roko, da ji z njo zapre
usta. Še mu je bila všeč, ljubljanska ta ptica, njen
živi obraz ga je mikal, da ga dobi med svoje prste
in malo stisne.

»Barabež, smrduh!« je nadaljevala gospodična,
mu zalučala dragocene listine, javne in zasebne,

81

v glavo in ga za priklado Še s solnčnikom oplazila
po roki.

Ubogi solnčnik se je strl, listine pa so vzele za
hip dobremu Smuku vid, da mu je šapa zgrešila
cilj in ni pogodila lica živahne njegove nasprot*
niče, ampak njene lase.

Ostrmel je Smuk in se skoro prestrašil: lasje
so mu ostali v rokah, držal jih je kakor kodeljo!
Strmel je in ni slišal, ne čutil besne gospodične, ki
je vekala: »Cigan, rabelj, rokovnjač!« in se vanj
zaganjala, da mu iztrga dragoceni plen in maščuje
sramoto.

Tako se je moglo zgoditi, da sta se čisto neopa*
ženi pojavili na licu mesta dve novi osebnosti,
ena po stezi, druga na okoli po cesti, ena z oklešč?
kom v roki, druga z dolgo borovo fižolovko, obe
pa v krilih. In sta prišli Smuku na pomoč, kakor
angela z nebes. Kajti ga je bila nenadna frizura,
ki jo je strmeč stiskal v rokah, tako zmedla, da se
ni kaj branil, in bi mu bili brez te pomoči v krilih
kremplji gospodične Mici skoro razpraskali lice
tako temeljito, da ga ne bi bil lastni pes več
spoznal.

Saj sta bila oklešček in fižolovka skraja nas
men jena pravzaprav njemu. Ali ko sta Smukova
in Rotijčka spoznali položaj, sta obrnili svojo silo
njemu v prid in zoper skupno sovražnico, prh
četnico vsega zla. In sta jo hitro ugnali in temeljito,
da je odnehala in odstopila.

Potem je Smukova z dolgima prstoma vzela
rešenemu Smuku iz rok znamenito frizuro, se na*
mrdnila, rekla: »Fej!« in jo vrgla za sovražnico. In
Rotijčka je z orjaškim glasom, ki ga je bilo

82

čuti do cerkve zgoraj in do postaje spodaj, namig«
nila, ako bi se ljubljanska ta slina in skomina še
kdaj prikazala v teh krajih, naj že preje obudi kes,
kajti potem utegne biti prepozno.

Dobri Smuk pa je bil takšen, da je obema
pritrdil, rekoč: »Hardun!« Kratko in jedrnato! Pri«
jeli sta ga pod pazduho vsaka od ene strani in ga
gnali domov. »Prav treba ti je bilo tega!« je rekla
žena in drugega nič.

Uboga zapuščena gospodična Mici je ostala
sama sredi ceste, ječe lovila sapo, gladila si strga«
no krilo in se bridko jokala. Poizkusila je zakli«
cati za onimi tremi: »Sem že lepše videla!« in »Pik
aduti!« pa ni bila kos govoriti in ni mogla drugače
dati duška svojim občutkom, nego da je z rokoi ob
nosu pokazala za odhajajočimi rogovilice ali ka«
kor pravijo v Ljubljani — osle.

Blažene Koseze je niso videle nikdar več.

Niti ne bi vedeli v Kosezah, ali še živi ali ne,
da ni par let po popisanih dogodkih prišlo pisanje
od ljubljanskega župana na onega v Kosezah za«
stran čisto majhnega otroka, ki spada pod Koseze
in ga naj prevzemo in rede. Ime je bilo detetu Ma«
rija Menart in je bila hčerka gospodične Mici in
njenih desetih ženinov oziroma neznano katerega
izmed njih. S takimi otroki imajo občine veliko
sitnosti in stroškov, da molčimo o pohujšanju.

No, s tem otrokom izjemoma ni bilo posebnih
križev. Kajti Menartovi so ga brez besed in pre«
rekanja vzeli za svojega in ga lepo vzredili to
vzgojili lin mlada Micka je bila ubogljiva, rada je
delala in rada molila, zato je pa tudi dobila o svo«
jem času enak delež kakor drugi. —

83

Le o Smukovih še par besedi. Dobri Smuk je
polagoma res zlezel pod kuratorja, kakor je 'kazalo
že od kraja. Njegova žena pa je ostala pridna in
poštena. Morebiti bo še kdaj srečna. Toda s tem
dedcem ne!

Zakaj pijanec je kakor presica: če se presica
navadil v rž, jo moraš pobiti ali pa rž požeti, — ne
poboljša se ne!

S to lepo domačo priliko, biserom narodne mo«
drosti, pa končam.

84

FRAN MILČINSKI

Povest, ki spravi čemernega človeka v dobro voljo, je
velika dobrota. A takih povesti ni mnogo; še manj pa je pU
sateljev, ki pišejo res izvrstne vesele žgodbe. Redki so, zato
jih pa človek tembolj ceni.

Tudi nam je Bog dal človeka, ki se je najbrž prismejal
na svet. To je Fran Milčinski. Doma je iz Loža (rodil se je
1. 1867.), sedaj pa živi v Ljubljani kot sodni svetnik. Služboval
je tudi v naših krajih (v Idriji). Napisal je precej knjig. Mika
ga predvsem smešna stran življenja. Iz malenkostne stvari, ki
bi je človek niti ne opazil, naredi dovtip. Veselost ga tudi v
težkih časih .ne zapusti. Med vojno je, n. pr. objavil več črtic
o takratnih razmerah (Aprovizacija itd.), v katerih je pa
smeje se povedal marsikatero bridko resnico. Napisal je pa
tudi dva zvezka prelepih pravljic. Snov za te pravljice je
vzel iz narodnih pesmi. Članom celovške Mohorjeve družbe je
Milčinski znan po svoji povesti »Ptički brez gnezda« (1917.),
v kateri opisuje življenje otrok brez prave vzgoje. V Koledarju
Gor. Mohorjeve družbe je pa 1. 1927. izšla kraška črtica »Po«
sojilo«. Milčinski je torej že star znanec našega ljudstva, ki
bo tudi »Gospodično Mici« z veseljem pozdravilo.

a. k.

JOSIP JURČIČ:

DVA BRATA

RESNIČNA POVEST


I.

Na pokopališču prifarne cerkve v hribih so
pokopavali gruntarja Abrarika. Malo pogrebcev
je bilo; razen dveh rajnikovih sinov samo še
nekoliko starih babic in otrok. »Naj v miru po«
čiva!« so rekli duhovnik, odmolili nekaj očenašev
za njegovo dušo in duše vseh vernikov, ki tukaj
čakajo božje sodbe, potem so šli v cerkev razpra«
vit se in vsi so se razšli. Samo mlajši sin France
Abranek, osemnajst let star fant, je še klečal na
tleh pred grobom in jokal. Vsi drugi, celo njegov
brat Tone, se niso mnogo zmenili zanj ne za raj«
nika. »Ko bi bil še kaj časa živel stari Abranek, bi
bil zapravil in zapil vse do zadnjega klina svoje
domačije; prav je, božja volja je, da je umrl,« tako
je dejal svet. Le mlajši sin je vedel, da mu je bil
rajnik vendar oče, da je kolikortoliko skrbel zanj
in da ga zdaj ne bo nikdar več videl na tej zemlji.

Solnce je bilo že visoko, ko je France Abranek
vstal in počasi zapustil pokopališče ter krenil proti
domu.

Abrankova hiša je stala bolj samotno sredi
vasi. Lesena je bila in opuščena pa veliko zemljišča
je spadalo k nji. Nekdaj je bila najboljša v vasi

89

in Abranki so dobro in lahko živeli. Šele danes po¬
kopani gospodar jo je spravil na nič in zabredel v
dolge, ker je pijančeval.

Doma najde France svojega starejšega brata,
sedečega pri orehovi polomljeni mizi, s komolcem
glavo podpirajočega in v mislih zatopljenega. Tiho
sede k peči in oba brata dolgo molčita.

»Kaj bo pa zdaj?« pravi mlajši brat France
črez nekaj časa.

»Naj bo, kar hoče,« odgovori starejši Tone
osorno.

»Očeta ni več, matere ne.«

»Prava reč, če takega očeta ni več, kakor je bil
najin. To še oče ni bil« — pravi Tone. — »Zapra*
vil je vse, pil je po krčmah, na svoja sina še mislil
ni. Jaz ga ne spoznam za svojega očeta. Lehko bi
mi bil zapustil lepo domačijo, da bi bil živel kakor
drugi ljudje, zdaj je pa pustil samo gole stene in
dolgove.«

»Oh, Tone! Ne govori tako, to je greh; oče so
oče, Bog jim bo grehe odpustil, spokorno in izpo*
vedani so umrli. Če so nama pustili dolgove, se
zato ne smeva hudovati na očeta, ampak gledati
morava, kako jih bova sčasoma plačala. Bog nama
bo gotovo pomagal.«

»Kaj govoriš: bova plačala,« odgovori Tone.
»Kaj sam sebe šteješ? Ti boš figo plačeval, doma«
čija je moja, jaz sem starejši. Tebi nič mar naša
hiša in dolgovi ne, katere je starec naredil.«

»Saj vem, da je vse tvoje,« pravi France.

»No, tako pa tiho' bodi, kaj pa golčiš! Kar ti bo
gosposka spoznala iz hiše za doto, tisto ti bom vr=
gel pod noge, potlej pa idi, kamor hočeš, jaz te ne
maram. Ti nisi nič boljši, kakor najin oče, ki je vse

90

zapravil. Saj te je dobro poznal, zato te je rad imel,
mene pa ne. Seveda, ti si mu dajal potuho, kadar je
pijan prišel domovi Če sem mu jaz očital in ga
zmerjal, kakor je zaslužil, si bil brž s svojim jezi*
kom vmes in si ga skoraj zagovarjal.«

»Ti si četrto' božjo zapoved čisto pozabil.
Staršem se morajo slabosti prizanašati in prikri*
vati,« pravi mlajši brat.

»Le prikrivaj jih, če hočeš, zdaj se lahko pri«
krivajo. Poprej je bilo pa treba drugače in morda
bi vendar tako ne bilo. Zato pa molči; kar ti gre, to
boš dobil. Kakih petnajst goldinarjev ti bodo pri*
sodili, namesto dvesto ali tristo, potlej pa pojdi.
Jaz bom že sam gospodaril, bolje od očeta in tebe,
ki si ga zagovarjal.«

»Ne bom ti delal napotja, svet je velik,« pravi
France in začne tiho jokati. Da je brat tako trd in
kamenitega srca, da še po smrti ne odpusti očetu,
da ga precej goni od praga: to ga je bolelo.

»No, še tega je treba, da boš tu cvilil in jokal
kakor mlada mačka. Kajpak!« reče Tone.

Oba sta zopet dolgo molčala.

Bilo je poldne, nobeden ni še jedel. Tone vsta*
ne, gre za peč, vzame s police veliko skledo in žlice.
Bil je ostanek snočnje večerje. Postavi na mizo in
začne jesti.

»Pojdi jest, če hočeš,« pravi Francetu.

»Ne bom, Bog ti blagoslovi!«

»Tudi prav, joka se boš nasitil.«

Takoj potem mlajši brat vstane in odide iz

hiše.

»Pojdi, kamor hočeš,« godrnja Tone, pogloje

91

skledo in jo zopet postavi prazno na staro polico.
Kake pol ure potem se vrne France v hišo. Imel je
culo pod pazduho.

»Kaj boš?« vpraša Tone.

»Grem,« odgovori France.

»Kam?«

»Svet je velik, Bog je povsod. Doma vidim, da
sem ti! nadležen, da me podiš, zato grem.«

»Kdo te podi? Jaz sem le hotel reči, da ti ne
boš gospodaril. Pri hiši si pa lahko, dokler ti dote
ne dam. Potlej lahko greš služit ali pa sq oženiš ali
kar si bodi. Tega nisem rekel, da pojdi precej.«

»Čim prej, tem bolje je, ker mora biti. Daj mi
roko za slovo, Bog te obvaruj!«

Tone da roko, pa gleda stran, ne stisne je nič,
ne reče ničesar kakor: »Saj menda te ne bo vrag
daleč ponesel?«

»Daleč grem. V Trst najprej in potlej še kam
dalje morebiti. Če se več ne vidiva, moli zame, jaz
bom pa zate,« pravi: France in si obriše solzo.

»E, rajši že vsak zase moliva, kaj bi to! Kadar
boš hotel imeti doto, pa pridi ponjo. Spomladi, če
lan ne pozebe, ti bom morebiti že vrgel tiste kraj*
carje.«

Rekši odide Tone na vrt, vzame motiko v roke
in začne kepe tolči po brazdah novoizorane njive.
Še mar mu ni, da je danes pokopal očeta in da je
brat šel bogvekam. Prav je, da ju ni več — obeh,
misli samopašnik in samopridnež. Oče je zaprav*
ljal, brat pa je pri hiši. Delam lahko sam, jem lahko
sam. Tako si bom vsaj zopet kaj opomogel v go*
spodarstvu.

France pa je s svojo culo postal vrhu hriba zu*

92

naj vasi, se ozrl najprej proti cerkvi, kamor je od
otroških let hodil molit, proti pokopališču, kjer
oče in mati počivata v miru, potem proti domači
rojstveni hlisi, kjer je ostal trdosrčni brat. Za hip
ga obide jeza in misli si, takega brata kakor jaz,
nima nihče na svetu. Ni vreden, da bi se ga kdaj
domislil, ni vreden, da bi ga kdaj iskal. Nikoli! ga
ne bom ničesar prosil, naj ima tisto doto, lakom*
nik, naj ima domačijo sam; pa tudi’ pomagal mu ne
bom nikdar. A takoj zopet pravi: Brat je moj, tiste
matere sin kakor jaz. Naj bo tak ali tak, brat je. O
mati, ljuba matij, kaj bi rekli vi, ko bi bili to dozi*
veli! Prav je menda, da ste umrli, in vendar bi vas
rad videl živih, rajši, kakor da bi imel vse bogastvo
tega sveta.

Bog te obvaruj, domača vas! Bog te obvaruj,
brat, Bog ti daj srečo! Težko, da bi me kdaj videl.

II.

Tone Abranek je bil odslej sam gospodar pri
hiši. Najpridnejši in najdelavnejši kmet je bil v
vsej vasi. Delal je dan na dan kakor črna živina,
storil toliko kakor trije drugi. Privoščil si je malo,
ni se upal ne enkrat dositega najesti, nikdar ni po*
kusil vina ali druge drage pijače.

Čeprav je bil sam svoj in ni govoril s sosedi,
so ga vendar hvalili, da je ves drugačen kakor oče
njegov, da pridno plačuje dolgove, redi živino in
kmetuje.

Črez šest let je bila Abrankova domačija zopet
dobra, brez dolga. Tone je bil trideset let star

93

in mislil se je ženiti. Ker je bil nekako oduren, ne*
vljuden in neroden, mu je povsod izpodletelo,
kamor se je obrnil, nobena ga ni marala.

Ker se v obližju ni dalo, je šel Tone Abranek
v daljno sosedno vas. Tam ga ljudje niso poznali.
Razložil je svoji nevesti, da je kmet brez dolga, da
ima dobro zemljišče itd.; tako mu je šlo nazadnje
vendar srečno izpod rok; oženil se je in dobil z
mlado ženo nekaj stotakov.

Vendar je s tem kupičkom dobil mačka v
vreči. Deklice poprej ni poznal, spoznaval je šele
ženo poročeno. Bila je huda, delala ni rada, rada pa
dobro živela. Dobila ga je čisto v pest, vse je mo*
ralo tako biti, kakor je ona hotela. A pregovor
pravi, da gospodinja tri ogle hiše podpira, gospo*
dar samo enega. To se je pri Abrankovih kmalu
pokazalo. Vse je šlo nekaj let nazaj, dolgovi so se
povračali, v hlevu je 'bilo manj živine, na dvoru
manj gnoja, na polju slabši pridelek, davki pa
vedno večji.

Bog je bil Abrankov zakon na drugi strani bla*
goslovil z obema rokama; podelil mu je celo kopico
Otrok, vsem tem pa je bilo treba skrbeti očetu za
opravek in za jed, dasitudi so bili še premladi, da
bi bili česa pridelali, pridobili in pripridili. Tako se
je naredilo, da je imel Tone Abranek skrbi črez
glavo, da ni mogel mirno spatii in' se mu je hudo
godilo.

O svojem bratu ni nikdar slišal ničesar. Ne
pisma ne poročila ni bilo o njem. Sploh so mislili
vaščanje, da je umrl. Tone Abranek se ga je neka*
terikrat domislil, dasitudi je bil ta spomin malo
grenak.

94

Ker je imel otroke in ženo, je spoznal, kaj
je ljubezen. Spoznal je, da do svojega brata in do
svojega očeta nekdaj ni imel nobene ljubezni.
Mislil je, kako hudo bi pač bilo, ko bi moj otrok
mene tako imel, kakor sem jaz očeta pred smrtjo
in po smrti! Ko bi kateri mojih svoje brate in
sestre tako zgrda odpravil od hiše, kakor sem jaz
svojega brata.

Tako je včasih mislil in vest ga je pekla. Ker
je videl, da nima nikjer sreče, da gre vse od leta do
leta na slabše, mu je prišla misel, da ga Bog kaznu*
'je. Ta misel je bila strašna, noč in dan se je ni mo*
gel znebiti. Dostikrat se mu je sanjalo, da Vidi
očeta, kako mu očita, da je grdo ravnal ž njim, da
vidi brata, kako je pri tujih ljudeh onemogel in na
smrt bolan, brez postrežbe.

Jame bolj pogostoma moliti, da bi se utolažil
in pregnal skrbi, pa ni se dalo. Vest je bila še hujša.
Da bi jo ukrotil, se vda tisti pregrehi, katero je
očetu tako brezsrčno očital, pijančevanju.

Pozno ponoči je bilo nekega dne, ko pride vina
poln domov. V hišo se ne upa, tam je žena, huda bi
bila. Tam so otroci, grdo bi ga gledali, kakor je on
nekdaj gledal očeta, če je v enakem stanju prišel
domov. Zleze torej v lopo pred hlevom v slamo
in pade, kakor bi ga ubil. Tobak je kadil, žareča
pipa mu pade iz ust na slamo. Preden je še zaspal,
se razsveti okrog njega, slama je v ognju. Zdajci je
niinila pijanost, preplašen zakriči, vstane in jame z
rokami in nogami ogenj teptati. Ali prepozno je;
kakor blisk naglo je vsa slama v ognju, vsa lopa
gori.

Preden na njegov krik sosedje priteko vkup,

95

se je že vnela slamnata streha na hiši, na hlevu, na
skednju, vse gori, vse je suho, pomoč je zastonj.

Kakor iz uma se je valjal Abranek po vrtu.
Proč je bilo vse, kar je imel, v pepelu je bila hiša, v
pepelu njegov poljski pridelek, hrana za zimo.
Ostala je še zemlja, polje in gozd. Gozd je bil že
rajni oče obropal in posekal, zdaj je rastlo majhno
mladovje, mnogo ni bilo vredno. Polje pa je bilo
zadolženo, ni bilo več njegovo.

»Vse je proč, Jezus, pomagaj!« je kričal Abra*
nek. Pomagalo ni vse nič. Kar je, to je. Hipoma je
bil berač.

Da je Abranek zažgal svojo domačijo sam iz
lastne nerodnosti, tega ni vedel nihče. Nikomur se
ni upal povedati, celo ženi ne. Ravno zato, ker je
to sam vedel, ga je še bolj peklo. To je očitna roka
božja — mu je dejalo nekaj. — Svojega očeta si
pisano gledal, če je prišel v svoji slabosti domov,
zmerjal si ga, smrti si mu želel. Zato te je zadela
šiba božja. Podoben si tistemu Noetovemu sinu
Kamu, o katerem se sliši v pridigi in bere v svetem
pismu, da je pijanega očeta zaničeval in sramotil in
zato ga je oče preklel in Bog zapustil. Podoben si
Jožefovim bratom, ki so mlajšega sobrata od doma
prodali v tuji svet.

Tako mu je govorila vest in potrt je bil tako,
da ni mogel ničesar začeti. Še bi bil novo hišo sezi*
dal s pomočjo dobrih sosedov, ali ni se upal lotiti,
mislil je, da ga, je Bog zapustil.

Upniki so se jeli oglašati po vrsti. Kar je
ostalo, so prodali in razdelili med seboj. Gledali
niso in ne poslušali prošenj uboge žene, ubogih
otrok. Bili so neusmiljeni.

96

Eden Abrankovih sosedov je bil dober mož.
Videč tako nadlogo in revščino, je ponudil svojo
stransko bajto Abrankovi družini za stanovanje.
Drugi pa so mu dajali živeža, tako da je prišla
spomlad.

Bilo je več dobrih letin. Ta spomlad pa je pri«
nesla s seboj slano, slana je poparila zimno setev,
za slano je prišla suša in požgala jaro žito. Krom«
pir je gnil že na njivah. Huda letina je bila. Za
hudo letino prihaja lakota in res je prišla.

III.

Zima je bila, sneg debel. Kmetje, ki so včasih
prodajali žito, so hodili letos v mesto ponje; tam so
imeli kašče. Ker večjidel niso imeli gotovega de«
narja, so ga jemali tudi od oderuhov in bogatinov
na upanje in obetali o prihodnji novini drago
plačilo.

Tone Abranek je imel obilo otrok, vsi so ho«
teli jesti; denarja pa ni imel, upanja ni imel. V dar
mu ni mogel dati, kdor bi bil rad dalj’kdor bi bil pa
lahko dal, ta ni imel navade dajati vbogajme. Re«
vež Abranek je bil v hudi stiski. Kaj, če je bil sam
lačen, on je trpel. Ali otroci niso znali trpeti, brez
prestanka so hoteli imeti kruha — jesti.

Žena je ležala bolna od strada in glada. Otroci
so lačni jokali okrog nje. Abranek je zamišljen
sedel in ugibal, kako, kje bi se dobilo kaj za v mlin.

»Oče, le malo kruha!« joče mlajši sin.

»Le počakaj, dobili ga bomo, zdaj ga ni,« od«
govori oče.

97

»Lačen, strašno lačen,« pravi drugi sinek in
prime očeta za koleno.

»Jaz tudi, oče!« se oglasi deklica.

Abranek popade svojo kučmo, naroči ženi, ki
je na slami v kotu bolna ležala, naj otroke utolaži,
in pravi: »Na vsak način 'kaj prinesem, naj izpro*
sim ali posili vzamem ali ukradem; če ne, pa me ne
bo več nazaj. Poginil bom, pa poginite potem še vi
vsi.« In beži iz koče.

Kam bi se obrnil? Povsod je že bil, nihče ni
hotel ničesar dati. V mlinu ima največ, mlinar bo
dal, moral bo dati. Tjakaj krene.

Mlinar je bil bogat mož, žita je imel dosti, ne*
kateremu ga je dal že to zimo za denar in brez de*
narja na upanje.

»Lepo vas prosim za pet ran božjih, dajte mi
žita ali moke ali kar je. Gotovo vam ga bom pla*
čal,« prosi Abranek.

»S čim ga boš plačal, ko ničesar nimaš?« pravi
mlinar z zaničljivim smehljanjem.

»Dajte mi kaj, da mi otroci od lakote ne po*
mrjo. Plačal bom, če krvavo zaslužim. Dajte za
božjo voljo, usmilite se!«

»Ne morem,« odgovori mlinar in se obrne
proč.

»Če le hočete, lahko daste.«

»Saj si imel hišo, njive in dosti žita, kaj si pa
zapravil in zagospodaril? Le drugam pojdi, jaz
nimam.«

»Domislite se tistega Lazarja v evangeliju in
bogatina, ki je bil neusmiljen.«

»Kaj meni mar tisti bogatin! Jaz nisem boga*
tin, sam sem revež. To bom menda sam bolje vedel
kot ti!«

98

»Pa mi vendar dajte samo malo moke, nikdar
vas ne bom pozabil,« prosi Abranek.

»Ali ne slišiš, da nimam, nimam, pravim, sliši,
če imaš ušesa,« vpije mlinar. »Vse sem razdal in
poprodal. Če mi daš cekin za četrtnik, ne morem
dati. Pridi črez dva dni, pa ti bom bokal moke dal
zastonj, ker si že ravno tako siten in nadležen. Da
človek nima miru!«

Tako rentači mlinar in gre v izbo. Abranek
pa se žalosten obme in odide po stezi.

»Skopuh! Ima pa ne da! Neusmiljen je. O,
prav mi je! Da bi vsaj jaz sam umrl; da bi le otroci
imeli kaj jesti!«

Šel je k drugemu žitnemu trgovcu, vendar tudi
tu ni dobil ničesar, takisto ne pri tretjem. Vsakdo
mu je drugam svetoval in rekel: oni laže da kot jaz.

Mrak se je delal, ko je šel Abranek potrt in
pobit po cesti proti domu. Prazen se ni upal k otro«
kom, dobiti pa 1  si ni upal nikjer ničesar, povsod je
bilo pomanjkanje ali pa neusmiljenje.

Obupavati začne, v glavi se mu jame vrteti, oči
se zabliskajo in kleti začne zdaj, zdaj zopet moliti.

»Meni ni več živeti,« reče zamolklo.

Ob cesti na samotni trati je rastla kriva hruška.
Sneg je visel na vejah, sneg je bil na debelo okrog
debla. Na vršičku pa je sedela vrana in kavkala,
kakor da bi bila tudi ona lačna. Ko je ugledala
Abranka na cesti stoječega, je zletela frfraje črez
polje vrh vaisi in izginila v sinjih oblakih tam daleč.

»Obesil se bom, pa bo vse končano. V peklu
menda ni huje, kakor je meni,« pravi Abranek, ki
se mu je že v glavi mešalo.

Angel varih ga je zapustil. Res gre k stari krivi
hruški odpne svoj jermenast pas in naredi zanko.

99

Potem spleza na drevo, natakne zanko okoli vratu
in. na štrcelj odlomljene veje ter se izpusti. Visel
je med zemljo in nebom, zakričal, sape mu je
zmanjkalo, temno se mu je storilo pred očmi in nič
več ni vedel, kaj je.

IV.

Ravno ob istem času, ko je Abranek sam nad
seboj v svojem obupu storil sttašno pregreho, so
pridrsele majhne sani po cesti. Uprežen je bil dro*
ban, suhoten konj, na saneh je sedel kmetiški voz*
ni k, za voznikom pa gosposki človek srednje sta*
rosti v plašč zavit.

»Kaj je pa tam*le?« vpraša gospod voznika,
kažoč proti stari samotni hruški.

»Jezus pomagaj!« zavpije voznik. »Človek se
je obesil. Pravkar menda, ziblje se še.«

»Brž,brž ustavi, morebiti ga rešiva,« pravi go*
spod ustrašen in oba poskačeta hitro z voza. V hi*
pu sta bila pri; drevesu in voznik naglo prereže jer*
menasti pas, na katerem je visel nesrečni Abranek.
Truplo pade v sneg.

»Gorak je še in srce še bije,« pravi voznik.

Oba ga začneta s snegom drgniti po čelu. Kma*
lu Abranek debelo potegne sape vase in začne di*
hati. Gospod mu vlije iz velike steklenice vina v
usta in takoj potem se obešencu vrne zavest, odpre
oči in čudno gleda okrog.

Pomagata mu na noge.

»Kaj pa je?« vpraša Abranek, ki v tem hipu ni
čisto nič vedel, kaj se je zgodilo ž njim .

100

»Pijte tukaj še malo, slabi ste,« pravi tuji go«
spod ter mu pomoli steklenico z žganjem. Potegne
nekaj požirkov; to ga okrepča.

»Bog vam povrni,« pravi.

»Odkod ste? Iz vasi?« vpraša tujec.

»Iz vasi.«

»Pojdite z nama na voz, hoditi ne morete; pe«
ljali se boste.«

Daši tudi Abranek ni vedel, ne kam ne kako,
je vendar šel ž njima do ceste. Voznik ga je držal
za ramo. Tam se zavali na sani.

Šele po poti se mu povrne vsa pamet. Domisli
se, kaj je hotel storiti, kaj ga čaka doma in vse.
Stresne se, samega sebe ga je groza.

Tudi tujec je menda opazil, kaj premišlja.
Začne ga izpeljavati in izpraševati ter zve vzrok,
zakaj se je mislil sam usmrtiti. Ko ga tujec pogleda
natančneje, ga izprelete barve in naglo ga vpraša,
kako se piše.

»Tone Abranek.«

Tujec se zgane. Precej časa molči, potem ga
jame zopet izpraševati, kako je izgubil domačijo
itd. Obenem mu obljubi, da bo skrbel za to, da on
njegova družina dobe še danes živeža. Abranku so
prišle solze v oči, zahvaljeval se je gospodu, da ni
bilo ne konca ne kraja, sklepal roke in molil, vse
obenem.

»Ali imate kaj staršev še?« ga vpraša gospod.

»Nič, oče so umrli, že dolgo tega, Bog jim daj
nebesa.«

»Tudi bratov nimate, da bi se v sili obrnili
nanje?«

»Nobenega nimam. Enega sem imel. Menda je
že umrl; po svetu je šel; ne vem kam.«

101

»Kako je to?«

»O nikar me ne poprašujte; če je nesrečen, ni
niihče kriv tega kakor jaz, zato me je Bog udaril.«

»Kako nesreča človeka prenaredi,« je dejal tu*
jec sam pri sebi.

V vasi se voz ustavi. V mali krčmi nakupi tu*
jec kruha, vina in drugega ter izroči Abranku, naj
nese brž domov. Obljubi mu, da pride za njim.

Čudno je bilo gledati otroke v nečedni koči,
kako so poželjivo grudili kruh; oče je v veži pred
pečjo kuhal, mati je sedela na postelji. Na polom*
Ijenem stolu pa je sedel njihov tuji dobrotnik, imel
najmlajše dete v naročju, veselo gledal, kako se mu
dobro je ter govoril ž njim prav po otroško. Žena
pa ga je čude se gledala s postelje sem; ko ne bi
bila vina pred seboj videla in jedočih utišenih
otrok okoli sebe, bi bila mislila, da so vse to le
sanje. Ko bi bil tuji gospod malo mlajši, bi bila
mislila, da je sam angel varih iz nebes, tako pa ni
vedela, kaj in kako.

Abranek prinese skledo gorke jedi. Otroci so
posedli okrog nje, oče pa ni mogel veliko jesti,
približal se je tujcu in mu hotel poljubiti roko.

»Brat bratu tega ne stori,« pravi tujec.

»France!?« zavpije Tone Abranek in se ga
oklene.

»Da, tvoj brat France sem!«

❖ * S

Nekaj časa pozneje je imel Tone Abranek zo*
pet lastno domačijo, boljšo in lepšo od prejšnje.
Postal je ves drugi človek, dober sosed, revnim
podpora in Vsem možem zgled. Nadloga ga je bila
predrugačila. Vsako leto pa je potoval z enim svo*
jih sinov v Trst k svojemu bratu, trgovcu.

RADO:

SKRIVNOST PUŠČAVE.

Skrivnostna je mati narava. Toda ni ga menda
prostranstva, ki bi človeka tako prevzelo kot sivo
peščeno morje v neizmernih puščavah. Na vsakem
kontinentu je kaka puščava ali vsaj pustinja. Na*
stane navadno tam, kjer je malo dežja ali pa kjer
se vlijejo le silne plohe, da vsa deževnica odteče.
Puščavski pas se vleče od Severne Afrike (Šaha*
ra), preko Arabije in Perzije v! osrednjo Azijo s
puščavo v Turkestanu in naprej v pustinjo Gobi,
ki pa je pravzaprav le stepa, ker požene ob dežju
bujno travo. Manjše puščave so v južni Ameriki
(Atakama in perujsko obrežje), v južni Afriki (Ka*
lahari) in v zapadni Avstraliji. Na severu, razen
par pokrajin v severnoameriškem Skalnem pogor*
ju, puščav v pravem pomenu ni. So pač dneve in
tedne hoda dolge ledene samote, toda te ne spadajo
v naše kramljanje. Od tal je pa odvisno, kakšno
obliko ima puščava. Ponekod so skalne puščave
(hammada z arabsko besedo), 'kjer se ti zdi, da se
je pravkar razsula v razvaline prestolnica mogoč*
nega naroda. Kamen nad kamenom, vse prevrženo
in v vseh mogočih oblikah.

103

Ker je v puščavi velika razlika med toplotd po
dnevi in mrazom ponoči, včasih celo do 50 °C,
začne kamenje in skalovje kar pokati in se drobiti
v grušč. Pa pride še veter in zanaša ter zmelje
grušč v droban pesek, ki ga nanese v visoke gore
tako zvane dune ali sipine. Zato se tudi zdii puščava
kot valovito peščeno morje, polno skrivnosti in
strahot.

Prav kot opomin leži sfinga stegnjena ob vho*
du v največjo puščavo sveta v Saharo v severni
Afriki. Sfinga, pol človek, pol žival v senci tisoč*
letnih grobov mogočnih egiptovskih faraonov, zre
z obrazom proti vzhajajočemu solncu, edinemu
kralju puščavskih tajnosti.

Mimo Sfinge pelje karavanska steza preko li*
bijske puščave! v osrčje Sahare in doli proti jugu k
Tsadskemu jezeru v bajno mesto Timbuktu, glav*
no sejmišče puščavskih rodov. Tedne in mesece se
zibljejo kamele, ladje puščave, v dolgi karavani od
oaze do oaze. Gorje karavani, če se ji mehovi za
vodo izpraznijo, predno je prišla do zelenice z vi*
sokimi palmami, ki se hlade nad žuborečim stu*
dencem. Od dežja sprane in od solnca obeljene
kosti kamel in vodnikov pričajo, kje je dohitela
arabske trgovce peščena smrt. Trikrat gorje pa
karavani, ki opazi ob solnčnem zatonu črne pike
na južnem nebu. Približuje se strahoviti puščavski
veter, pravzaprav peščeni dež samum ali hamzin.
Vodniki poskačejo s kamel, razprostrejo po pesku
molilne preproge ter se sklanjajo proti Meki. Ala*
hovemu svetišču, proseč ga, naj jih otme peščene
smrti. Ko je samum že prihrumel nad karavano s
strašnimi bliski in pišem ter šklepetanjem, pole*
žejo živina in ljudje v krog in se stisnejo iščoč živ*

104

ljenja pred strašno smrtjo. Nebo postane močno
rumeno ali rdeče. Vihar pa zasiplje in zasiplje živo
kopico v peščeni grob, iz katefega ni rešitve. Le
vihar tuli nagrobne žalostinke. Ko se tema razvleč
če, je v puščavi mirno, kot je bilo, le par desetin
metrov pod sipinami leži mrtva karavana. Ko bo
veter spihal pesek raz nje, se bodo kosti sušile na
solncu v opomini, kako strašna je moč puščave.

Za dolgo potujočo karavano je pa pravi praz?
nik, ko zagleda že od daleč zeleno oazo. Dneve in
dneve hoda ni videti v Sahari (= v arabščini ve?
lika peščena pustinja brez rastlinstva) nobenega
zelenja. Le kod v kotlu med dvema sipinama se
vleče po tleh kako rastlinje, podobno slaku z
usnjatimi listi. V oazah in zelenicah, kjer so kara?
vanske postaje, klije pa prav bujno zelenje.

Ko dežuje ob robu puščave, deževnica pro?
nikne kot pri nas na Krasu v tla, se zbira v podze?
meljskih strugah in privre na nižje ležečih ko?
tanjah na dan ter namaka korenine datljevih, ko?
kosevih palm ter različne zelenjadi (med to po?
sebno tomat, do 1 meter visok grm z jabolkam ali
paradižnikom podobnim sadom, ki se vživa kot
solata ali kuhan kot omaka). V zelenicah se kara?
vane založijo z datelji za nadaljno pot. Prgišče
datljev in požirek vode sinu puščave zadostuje.
Zato pa tudi datljevo palmo skrbno goje. Prvih
sedem let palma nič ne rodi. Po 25 letih je pa
silnoi rodovitna in ima sadeže do' 80 leta.

Palma in kamela, ki sta si osvojili puščavo okoli
1. 525., zapadno Saharo pa šele ob koncu rimskega
cesarstva, sta predpogoj za življenje puščavskih
plemen.

Saj Sahara tudi ni tako pusta, kot bi že ime po?

105

vedalo. Na devetih milijonih kilometrov (torej
malo manj kot cela Evropa) se menjajo s sipinami
in oazami v ravninah tudi planjave in pogorja, ko*
der je možno stalno bivanje. Prav sredi Sahare se
pne pod solnčne žarke do 3000 metrov visoko po*
gorje Ahaggar in kakih 1000 kilometrov proti ju*
govzhodu pa Še razsežnejše pogorje Tibesti. Tod
živijo pod lahno francosko nadvlado divji rodovi
Tuaregov. Toda tako redko so naseljeni, da pride
komaj po en človek na 1 kvadratni kilometer. Se*
verno od Tuaregov imajo raztresena šotorišča raz*
lična arabska plemena, na jugu pa žive zamorska
Tibbu plemena.

Velikanske pokrajine Sahare in drugih puščav
pa je neobljudena zemlja polna tajnosti in strahot,
ki jih slikajo orientalske bajke. Res Sfinga, uganka
na površju zemlje.

106

RUBINI.

Amsterdam, ponosno obmorsko mesto na Holandskem,
je mesto, kjer brusijo drage kamene. Zato je tudi šel Jon v
Amsterdam in je 'ponudil draguljarju Hilverkumu dragoceno
ogrlico. »To so sami koščki,« se je smejal draguljar. »Tega
vam nihče ne kupi.«

Jon je bil ves preplašen. Tako iz sebe, da sei je moral
nasloniti na Hilverkumovo pisalno mizo. Tedaj je draguljar
zagledal Jonovo roko in na prstu krvavordeč iskreč se rubin.

»Kaj pa imate tu?« pokaže na prstan. »To je bajen
kamen.«

Jon se je trudno smehljal. »Lepo že izgleda, toda rubin
je ponarejen.«

Hilverkum je strmel v kamen. Potegnil je lastniku prstan
z rok in kamen preizkusil. »Res, ponarejen je. Toda jaz vam
vseeno ponudim zanj 1000 goldinarjev.«

»1000 goldinarjev za ponarejen dragulj?« se čudi Jon.
»Sicer pa ga itak ne prodam, ker mi je drag spomin.« —
In je šel.

Naslednji dan se je vrnil. »Tu imam zapestnico z dva«
najstimi diamanti.« Hilverkum je diamante preizkusil. »Ma?
lovredna reč,« je zmajal z glavo, »toda za rubin vam ponu?
jam 2000 goldinarjev.«

»Rubin je ponarejen,« ponavlja Jon. »Družinski sporni?
nek je in je zame vreden več kot 10.000 goldinarjev.«

Hilverkum strmi v prstan. »Dam vam 10.000 goldinarjev.«

»Za božjo voljo, saj me bodo imeli za sleparja.«

»Nič. Vztrajam! Dam vam 10.000!

»Pred pričami!«

Hilverkum gre po knjigovodjo.

»Jaz vam torei nred nričami prodam.« prične Jon, »po?

narejen rubin za 10.000 goldinarjev.«

Hilverkum je vzel prstan, Jon denar. Ko se je Jon vrnil
v hotel, je odprl skriven predal v kovčegu, kjer se je lesketalo
devet popolnoma enakih prstanov z rubini. V posebnem pre*
dalčku pa je imel spravljen tisti prstan, ki ga je Hilverkum
preizkusil. Jon si ga je nataknil na prst in ga šel ponujat k
naslednjemu draguljarju , R-B.

107

RADO:

OBISK PRI KRALJU
AVTOMOBILOV.

Po vsem svetu je znano ime Forda, največjega
ameriškega bogataša in kralja avtomobilov. Glavna
Fordova tovarna je v mestu Detroitu.

Prav zanimivo si je ogledati ta Babilon dim*
nikov, strojev, tračnic, žerjavov in — živih strojev,
125.000 delavcev. Ne izgledajo slabo, a vsem sije
iz očes neka utrujenost in otopelost.

Obiskovalca peljejo najprej v sprejemni salon,
kjer ga izroče posebnemu pazniku oblečenemu kot
so ameriški policaji. Odtod vodijo obiskovalca
po oddelkih. V velikanskih dvoranah polnih br*
nenja tiče ljudje drug poleg drugega ob »tekočem
traku«, ki vozi mimo delavcev posamezne dele
avtomobila.

Vsak delavec ima že določen gib.

Ta potisne vijak,
drugi zabije žebelj,
tretji pritrdi kolo,
četrti ogladi robove
itd.

108

dokler ne pride na koncu traku (t. j. širok pod, ki
se premika okoli) že izgotovljen avto izpod delav?
čevih rok. Na koncu sede v avto delavec?šofer, ki
novo vozilo kar zapelje v velikansko prodajno dvo?
rano. Vsak dan zapusti tovarno do 600 avtomo?
bilov.

Pri Fordu ni treba dosti znati. V pol ure se
privadiš vsem potrebnim prijemom. Amerikanski
način dela!

Delavci delajo po 8 ur dnevno. Nihče ne sme
govoriti, ne kaditi, nei sedeti. Če hoče kdo prekiniti
delo, mora kot v šoli dvigniti roko, da pripelje
paznik na njegovo mesto namestnika, sicer bi se
vse delo ob »tekočem traku«, ustavilo. Natančno
je tudi preračunan čas za sleherni gib, ker trak se
ne ustavi pred vsakomur kot le za določene mi?
nute pa se spet premakne.

Sirene zapiskajo. Čas kosila je. Delavci imajo
le 15 minut časa, da pokosijo. V dvorano pripeljejo
vozičke obložene z jestvinami. Za 25 centov si kupi
delavec »zavoj kosila« (2 obložena kruha, malo
sadja, en papirnat kozarec juhe in steklenico
kave). Obed povžijejo kar stoje ali na tleh sede.
Le pazniki in uradniki imajo posebne obednice,
čeprav ima kateri od njih nižjo plačo kot delavec.
Toda Ford ve, da je treba gojiti tudi duševno raz?
položenje. Zato hoče paznikom z obednicami pri?
šepniti, da so nekaj več kot delavci.

Najmanjša plača pri Fordu znaša 5 dolarjev
(okoli 90 lir) na dan. Po prvih 2 mesecih se zviša
na 6 dolarjev. Dela se le pet dni! na teden. Toda ko
se dela, takrat pa je treba pri Fordu res gibati
Zato pa tudi delavci v teh tovarnah dvakrat več
izvrše kot n. pr. pri nas.

109

Blagostanje delavcev ni slabo. 73 odstotkov jih
ima lastne hišice, z avtomobili hodijo pa na delo.
Toda to še ni vse. Vsi so nekam otopeli, ker pod*
zavestno čutijo, da so ponižani pod stroj. Dan za
dnem, teden za tednom, mesec za mesecem vedno
isti gib. Kakoi duhamorno!

Poleg tega pa še vedna bojazen, da si opoldne
še pri delu, zvečer pa te že odslove, ker se je trg
poslabšal. Ameriški delavec je zjutraj še gospod,
zvečer pa že lahko popoln berač, če ni kaj pri*
hrankov.

Taki brezposelni se že zvečer ob 11 uri posta*
vijo pred ravnateljevim poslopjem v vrsto in ča*
kajo, da jih morda naslednje jutro pozovejo v delo.
Po tisoče jih preždi po cele noči z upanjem na
delo. Pa pride zjutraj osma ura, uslužbenec obesi
na vrata tablico: »Danes ne sprejmemo nikogar!«
Obupanci pa le še čakajo, dokler ne pridejo ognje*
gasci ter jih s curki mrzle vode razpode ...

To so načini ameriškega življenja.

110

Rado:

VOJNA, POPOLNA VOJNA!

Mirovne konference, shodi, zbori, poslanice, vse samo
slepilo, če človek prebere kar piše NViliiam G. Shepherd, naj*
boljši ameriški vojni poročevalec.

Šel je v vojno ministrstvo, da bi pozvedel, kakšna nova
morilna sredstva so iznašli po končani svetovni vojni. .Tam
je zvedel, da so v ameriški armadi uvedli smodnik, ki mu vo*
da ne more škoditi. Iznašli so tudi tako občutljive granate,
da se razpočijo, če le trčijo ob platno, druge so zopet take,
da prodro najprej najbolj debele oklepe križark in se šele v
notranjosti ladje razpočijo. Pripravljeni so za bodočo vojno
tudi taki oklopni vozovi (tanki), Ifi se bodo pomikali po su*
hem in po vodi. Ko sc bodo narodi začeli spet lasati, bodo vsi
vojaki oboroženi s strojnimi puškami. Po 100 strelov na mi*
nutO' bodo oddajale. Tako oboroženi vojaki bodo korakali ob
majhnih tankih za 2 moža, ki bosta imela v vozu posebne
strojne puške na vzmeti, da bo krogla kljub stresanju voza
cilj dobro pogodila. Tanki bodo polagali tudi telefonske žice,
kot polagajo ladje morske kable. Sploh bo, tako pravi orne*
njeni poročevalec, prihodnja vojna, vojna tankov in stru*
penih plinov. Francozi že imajo tanke po 600 ton, Rusi celo
po 800.

Ko se bodo začele valiti v strnjeni vrsti te železne, ogenj
in strupene pline bljuvajoče pošasti (tanki), se jim pač noben
polk ne bo mogel ustavljati v strelskih jarkih. Vojne v streh
skih jarkih je konec!

Najhujši sovražnik tankom se je pa tudi žc rodil. To so
posebne bombe iz letal, s katerimi bodo v stanu v par mi*
mutah zemljo tako preluknjati, da ne bodo mogli tanki na*
prej. Američani že imajo štiritonsko bombo, ki vrže proti
nebu, ko se na tleh razpoči, toliko zemlje, da bi jo moralo 25
mož komaj v 4 dneh proč spraviti.

Kakšen trušč, dirn, ropot, vzdušje bo v prihodnji vojni,
tega si niti misliti ne moremo, zaključuje poročevalec
Shepherd. Bravec si pa gotovo še dostavi: in koliko neizmer*
nega gorja in trpljenja ...

111

00000209765

KAZALO.