o®®©
0 •
til
NOVO MESTO - V dvorani občinske skupščine bosta imela danes popoldne skupno sejo občinski komite Zveze komunistov in predsedstvo občinske konference Zveze mladine. Govorili bodo o delovanju komunistov med mladino.
SEVNICA - Včeraj so se sestali izvršni odbori SZDL Sevnica 1 in 2 od štirih, kar je prvi korak k oživitvi dela SZDL v mestu po mnogih letih. Govorili so o programih dela.
NOVO MESTO - O predlogih za nov statut občine bosta danes dopoldne razpravljali naskupni seji občinska konferenca Socialistične zveze in občinska skupščina.
KRŠKO - V sindikalni dvorani tovarne celuloze bo danes popoldne letna skupščina organizacije ZB NOV Krško. Na njej bodo podelili odlikovanja najstarejšim in naj-delavnejšim članom.
ČRNOMELJ - Včeraj je izvršni odbor občinske konference SZDL sprejel programe dela za organe konference in sklepal o s^stvih za delo Socialistične zveze v letošnjem letu.
KOCEVJE - Včeraj popoldne je predsedstvo občinske konference ZMS obravnavalo resolucijo 3. konference ZKJ, ki je razpravljala o mladini^
KRŠKO — Jutri popoldne se bo sestalo predsedstvo občinske konference ZMS. Sprejelo bo prodam predavanj za mladinske aktive.
SEVNICA - Jutri popoldne bo ponoven razgovor o 3. konferenci ZKJ in o vprašanjih mladih iz delovnih organizacij. Vodila ga bosta Franc Buko-vindcy, sekretar medobčinskega sveta^ ZK Posavje, in Anton Vodišek, delegat na 3. konferenci ZKJ za Dolenjsko.
Reklama-tako in driiaače
fiA	rwf\	«	•	.	«
JUTRI STARTA ZA SVETOVNO PRVENSTVO 42. RALLY MONTE CARLO in edina slovenska posadka na njem; Aleš Pušnik in Rok Freyer, oba člana AMD Novo mesto, z avtom renault 12 gordini. Začela bosta v enem od 8 startnih mest - Atenah in se na skoraj 5000 km dolgi poti do cilja med drugim ustavila pojutrišnjem popoldne okrog 16. ure na Otočcu, kjer smo jih slikali tudi v torek zvečer, ko sta šla zdoma (Foto; M. Moškon)
Poročali smo že, da za Slovenijo še ni dokončno znano, kolikšno ceno naj bi za gospodarsko stabilizacijo (učvrstitev) plačal posameznik. Te dajatve bodo znane še ta mesec. Med nje naj bi se uvrstil tudi poseben davek na reklamo.
Bodimo kratki in poglejmo v domači lonec: dohodek od reklamnih oglasov vseh vrst znaša pri našem tedniku zadnja leta od 25 do 33 odstotkov vseh dohodkov, ki jih list ustvarja. Tako smo v 1971 zbrali reklam, čestitk, razpisov, malih o^asov in vseh drugih objav za 933.296 din, kar je pomenilo predlanskim dobrih 28 odst. vseh dohodkov lista. Za lani bo ta odstotek še nekaj vi^i. To pomeni, da DolenjsM list brez takega dohodka ne more izhajati, saj bi sicer moral biti brez reklam in objav znatno dražji ali pa bi mu morale občine-izdajateljice ta denar nadomestiti kako drugače.
Nevarnost za znaten padec reklam v časopisih pa je pred
durmi: obeta se poseben stabilizacijski davek na reklamo. V Srbiji predvidevajo, kot smo izvedeli, 10 odst. takega davka na ekonomsko propagando, posebej pa še 10 odst. davka na vse avtorske honorarje. Področne občinske skupščine v svojih zadnjih odloki o posebnem občinskein
nadaljevanje na 4. strani
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Samovolja posameznika ne more zmagati
Direktor Jurglič je kršil samoupravni red, tako ugotavlja gradivo s konference; kako je v tem podjetju postavil na cesto predsednika delavskega sveta, smo že pisali. Uprava javne varnosti v Novem mestu je pred dnevi ugotovljene nepravilnosti odstopila javnemu tožilcu. Sekretar komiteja občinske konference ZK in predsednik občinskega sindikat-
„Ali lahko direktor izsiljuje vso občinsko konferenco ZK? ** se je^ spraševal marsikateri razpravljalec na seji občinske konference Zk Trebnje minuli petek, ko so govorili o direktorju podjetja IN-KOT Pa\iu Jurg^ču. Sklepa z novembrske seje konference ^ede njega politične organizacije in samoupravni organi v INKOT namreč niso izpeljali.
nega sveta sta sklep občinske konference razložila v podjetju na skupni seji tovamišk^ aktiva ZK in izvršni odbora sindikalne organizacije, delavski svet pa je na seji izrekel direktorju zaupnico (pri glasovanju 14:1!). Tudi na kolektivnem referendumu je bil izid glasovanja 31:21 za doktorja. Kot je dejal sekretar komitda občinske konference ZK Tone Žibert, je ob številnih obiskih kolektiva marsikdaj slišal pripombo delavca: „Kako si naj imamo ...? “ Ko so predstavniki občinskih druž-beno-političnih organizacij v podjetju rekli, da direktor nima več družbene podpore, je bilo dišati vprašanje: „Kaj pa ta podpora sploh pomeni? “
VEČINA ZA „NAPREJ"
Izbor pesmi za slovensko himno je preskromen, so menili udeleženci na ponedeljkovi javni razpravi v Brežicah. Pesmi „Naprej“, „Zdravica" in „Naša zemlja“ jmi je lokalna radijska TOstaja predvajala v štirih izvedbah. Poslušalci so bili najbolj naklonjeni
Eesmi .,N^rej“ pa še to s pridrž-om, ker menijo, da nobena od predlaganih ni zares prikladna za himno.
V razpravi je integracija INKOTA
Gre torej tudi za slabo samoupravno zavest. Kot je dejal sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto Ludvik Golob, je potrebno iti v širšo akcijo. Ugotoviti je treba vzroke, zatem pa pri članih ZK ukrepati. Konferenca je izvolila 5-čliisko komisijo, ki mora ob pomoči komiteja uresničiti sklep konference. Tovariš Golob se je pohvalno izrazil o podori dru^ politič-	poleg direktorjeve samovolj pripe-
nih organizacij. Tudi občmska skup-	Ijalo do slabih odnosov. Minuli peščina ne bi smela stati ob stranL	tek se je že sestala skupna komisija
za int^racijo med INKOTOM in ^	^	TRIMOM, danes pa je predvidena
ponovna seja.
A. ŽELEZNIK
z drimm največjim podjetjem v občini TRIMOM, poudariti pa je treba, da bi do ekonomskih povezovanj podjetja moralo slej ko prej priti, saj je ie sklad republiških skupnih rezerv postavljal kot pogoj integracijo s podjetjem, ki ima razvite dužbe. Le-teh, predvsem v kadrovskem pogledu, v INKOTU ni bilo, to pa je
V NOVEM MESTU TA TOREK POPOLDNE
Teiko smo te čakali, o, beli sneg! V torek dopoldne je začelo * neba najprej previdno plahutati, potem je začelo mesti. V ve-*lje otrok, v juhej ljubiteljev zime, ob kletvicah a^omobilistov in cestnih sluw. N^ bo zdaj, ko je čas zanj! Kdaj bosta polje I in log prekrita belo, če ne v prosincu, prvem mesecu leta? Le padaj, padaj, beli sneg!
Sevnica:med delavce
SKLEP O STANOVANJIH
V torek se je v Krškem sestal medobčinski svet ZK Posavje. Sklepal je o ndogah komunistov v dniž-beni akciji za graditev stanovanj, v akcjji za varčevanje in izboljševanje življenjske ravni delavcev. Dopolnili so tudi sklepe, ki jih je svet sprejel v novembru lani, ter določili merilo i za ugotavljanje presežka stanovanj-sk^a prostora.
PREGLED DELA
Prejšnji teden je imel aktiv komunistov v predsedstvu občinske konference ZMS Novo mesto sestanek, na katerem so ocenili delo vodstva mladinske organizacije, delo predsedstva in posameznih članov.
BOSENSKA KRAJINA V DOLENJSKI GALERIJI
Danes, v četrtek, 18. januarja, bo v galerj:' Dolenjskega muzeja ob 18. uri odprta razstava umetniških del slikarjev, ki so v nekaj preteklih letih sodelovali v slikarskih kolonijah, organiziranih v Bosenski krajini. Razstavo je pripravil Regionalni muzej v Bihaću in gostuje v Dolenjskem muzeju od 18. januarja do 4. februarja 1973.
Med umetniki, katerih dela so razstavljena, so poleg slika^ev domačinov iz Bosen^e krajme zastopani tudi Slovenci (Anton Dolenc, Izidor Mole, Miša Pengov, Dore Klemenčič-Maj), Slovak Stefan Prukner, Norvežanka Britha Skaar, Anglež Dunbar Marshall-Malogola in Poljak Aleksander Wiimicki. Razstavljenih je 49 del.
Uvodno besedo bo spregovorila Branka Raunig, direktorica muzeja v Bihaću. Razstava, ki bi naj bUa prirejena že ob dnevu republike 1972, naj tudi s svojo umetniško izpovedjo pripomore k utrditvi povezanosti naših bratskih narodov in pokrajin.
BANKA OSTANE
O usodi Dolenjske banke in hranilnice bo odločalo domače go^odarstvo in ne izvenrepjski vplrvi - so med drug^ poudarili predstavniki njenih ustanoviteljev v torek popoldne v Novem mestu. Na posvetu, ki se ga je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Avgust Avbar, so razpravljali o novostih na področju, bančnega poslovanja in izvajanju ustaviiih določU na tem področju, o čemer bo več govora na bližnjem zboru banke. Tako. predvidevajo za DBH več temeljnih orra-nizacij združenja dela, s čimer naj bi ta banka postala denarni servis za gospodarstvo.
Miško Kranjec v Novem mestu
Knjigama Mladinske knjige v Novem mestu si je zadala hvalevredno nalogo, da s posebnimi knjižnimi razstavami poži\ija zanimanje za našo lepo in znanstveno Im^go. Pred časom je tako priredila razstavo knjig in publikacij o Novem m^tu, pretekli četrtek pa je pripravila razstavo del pisatelja Mi^ Krajca.
Razstava je bila prirejena izidu Kr^jčevih Izbranih del v dvanajstih knjigah, na otvoritev pa so povabili tudi pisatelja in obenem s sodelovanjem šol organizirali z njim razgovor, ki naj bi v n^risiljeni obliki pokazal rast umetniškega snovanja pisatelja, njegovo soočenje s problemi, s katerimi se umetnik ubada od svojih prvencev do danes, njegov odnos do sočasnih Uteramih in umetniških smeri, do naše sodobne literature ustvarjalnosti in podobno.
Po uvodnem referatu prof. Jožeta Škufce, ki je orisal imietniško podobo Miška Kranjca, se je razvil pogovor med avtorjem in zlasti milimi udeleženci - dijaki naših šol, ki je izzvenel v kratkih in jasnih'urato-vitvah: piši, kadar veš, da imaš kaj
Eovedati; piši jasno in razumljivo, ne opiči in ne nizaj praznih besed v nerazimiljivih zvezan, ker na ta način pisati ni težko, ne razume pa tega tuhče, tudi avtor ne, in čez sto
let ga prav tako nihče ničesar razumel ne bo. Tako pisati, da te tudi preprosti človek razume, pri tem pa tako, da resnično izbrusiš umetnino, ^ sila težko. Zakaj le v trdem boju in soglasju med idejo, mislijo ter čustvovanjem in ustreznim oblikovnim besednim izražanjem z močnim pečatom lastne o^bnosti lahko nastajajo dela, ki tudi sočloveku kaj pov^o, ga privlačijo in dohovno bogate. Le tako nastaja resnična umetnina, v literaturi prav tako kot v vsaki drugi zvrsti umetnišk^a ustvarjanja.
Pisatelj Miško Kranjec je pred sklepom lep^a srečanja podpisoval interesentom tudi svoja dela. Vsi udeleženci lUeram^a večera smo bili zaddovoljni z umetnikovim obiskom, hvaležni pa smo tudi vodstvu knjigarne MK v Novem mestu, ki nam je omogočilo prijeten večer z uglednim slovenskim pisateljem.
Ob koncu minulega tedna je oila v Sevnici izredna programska dejavnost sindikatov in Zveze mladine. V petek so sc o izvajanjih ^stavnih dopolnil pogovarjali pred-^niki sinmkalnih oiganizac^ isti «an pa se je pričel tudi 3-anevni •cniinar, ki ga je pripravilo predsedstvo občinske konference ZMS mlade v delovnUi organizacijah. Imeli 80 zelo dobre predava-7 v v petek dipl. pravnika Aloj-^ Kramjaka z repuoliškega sveta l^dikatov, v soboto Petra Toša, Pred^nikg komisije za samoupra-pri CK ZKS, v nedeljo pa
sekretarja medobčinskega sveta za Posavje Franca Bukovinskega.
V nede^ je predsednik komisije za samoupravne odnose pri republiškem svetu sindikatov Miria Svab govoril delavcem v LISCI. Kot je povedal predsednik sindikalne oijganizacije v LISCI Jože Jazbec je bila ob edinem prostem dnevu udeležba vseeno dobra.
delavskih ustavnih torej posegla med
Razprava o ^polnilih K delavce. 2al med mladimi ni bilo
doi
; f'«vu
j '^ian
večjega odziva. Zakaj?
A. Z
V torek so bile po dobrem mesecu dni ponovno padavine v notranjosti Slovenije kot sneg. Do nedelje bo prevladovalo oblačno in milo vreme. Proti koncu tedna bodo ponovno manjše padavine, predvsem v vzhodni Sloveniji.
Pisatelj Miško Kranjec, predsednik društva slovenskih književnikov, med mladimi ljubitelji v Novem mestu. (Foto: S. Mikulan)
Zemljo obdelovalcem
Novi zakoni bodo pomagali kmetom, ki želijo obdelovati več zemlje, kot jo imajo, da jo bodo dobili ~ Koliko zemlje za »rekreacijo«?
Minili so časi, ko je bila kmetijska zemlja navadno trgovsko blago, ki gaje lahko kupil vsakdo in z njim počel, kar je hotel. Lani je bila prodaja omejena. Letos, veijetno kmaJu, bo pa sprejet zakon, ki bo med drugim določil, da jo bodo morali tisti lastniki, ki je ne obdelujejo sami, prepustiti drugim s prodajo ali kako drugače. Kdor ne bo prevzel zasebnega posestva z namenom, da bi ga sam obdeloval, ga sploh ne bo mogel podedovati.
Po vrnitvi iz Sovjetske zveze, kjer se je pogovaijal z generalnim sekretaijem komunistične partije SZ Leonidom Brežnjevim, se je francoski predsednik Georges Pompklou odpravil na krajšo turnejo po nekaterih afriSdh državah. V Djibutiju, prestolnici Francoske Somalije, (na sliki) so mu priredili prisrčen in topel sprejem. Turneja so^ v okvir tradicionalnih obiskov, ki j& francoski predsednik v skoraj rednih časovnih presledkih opravlja po deželah, ki so bfle'nekoč francoske kolonije. (Telefoto:
tedenski zunanjepolitični pregfed
tedenski
mozaik
Ta teden bomo začeli naše „potepanje" po globusu kar doma, v Beogradu, kjer so imeli miličniki dovolj dela, da so spravili z vrha devet nadstropne stavbe nekega Bojana Pešića, ki je grozil, da se bo ubil v znak protesta, ker v Vietnamu še vedno divja vojna. Šele ko mu je miličnik zatrdil, da so že podpisali ^orazum o prenehanju vojne (kar sicer ni res J, se je vdal in dal odpeljati na varno... globoka prizadetost za človeško tragedijo v Indokini ...
Kmalu potem, ko se je francoski predsednik Georges Pom-pidou vrnil z obiska v Sovjetski zvezi, so začeli časnikarji ugibati, če je tudi topot Leonid Brežnjev (ki je znan kot velik in strasten ljubitelj hitrih in močnih avtomobilov, ki jih ima več) dobil kakšno darilo te vrste. Kot je znano, je francoski predsednik pred časom že podaril Brežnjevu posebno izvedenko citroena. Toda kljub največjim naporom pa niso novinarji zvedeli ničesar in tako ostanejo zgolj ugibanja... skrivnost, hi ne prodre zlahka v javnost...
In če smo že pri predsednikih, še ena iz Argentine: oblasti so prepovedale tiskati izjave nekdanjega argentinskega predsednika Juana Perona v domačem tisku. Če bo Peron, ki se trenutno mudi zopet v Španiji, kjer prebiva že polnih sedemnajst let, izjavil karkoli v zvezi s položajem ali politiko v Argentini, tega domači časopisi ne bodo smeli objaviti... strah pred učinkom premišljene propagande je očitno večji od svobode tiska...
Medtem pa so prišla iz Katt-fomije poročila, da je bilo med poplavami porušenih veliko hiš, kar pa najbrž niti ne bi bilo (v poplavi drugih nesreč na svetu) tako zanimivo, če ne bi bUe med njimi tudi hiše nekaterih znanih ameriških filmskih in televizijskih osebnosti. Poročajo, da je med drugim odneslo tudi hišo znanega komika Bob Hopa... dogodek za naslovno stran nekaterih (rumenih) časopisov ...
In za konec še nekaj iz sosednje Italije: sociološka raziskava je ugotovila, da Italijanke (mlade namreč, za starejše generacije to menda ne velja) kaj rade skačejo čez plot. Tako rmj bi to počelo kar 26 odstotkov vseh anketiranih. Zelo velik odstotek je tudi izjavil, da bi to storile, pa nimajo nobene prave priložnosti ...
Koliko kmetijske zemlje naj bi smeli imeti tisti občani, ki se ne bodo preživljali z delom na njej? Le toliko, da bi jim služila za tako unenovano rekreacijo—razvedrilo in oddih po delu v redni zaposlitvi.
Mnenja o tem so še različna. Nekateri menijo, da bi smeli imeti do 2,5 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, od tega največ pol hektara gozda in toliko vinograda. Tako je zapisano tudi v osnutku zakona, kar pa se do sprejetja zakona lahko še spremeni. O tem teče javna razprava. Vodstvo zadružne zveze Slovenge je že predlagalo, n£g bi zakon dovoljeval za rekreacgo delavcev največ en hektar zemljišč, od tega do 20 arov vinogradov. Potem bi tisti, ki se bodo preživljali z delom v kmetijstvu, lahko dobili več zemljišč.
Delavci, ki bodo imeli ob
sprejetju novega zakona več l^etijske in gozdne zemlje, kot je bodo smeli imeti, bodo presežke lahko prodali ali komu podarili. Torej ne bodo nacionalizirani. Za to jim bo puščen daljši čas. Pri nakupu bodo imeli prednost sosedi: kmetska organizacija ali kmet. Če zemlje ne bo hotel kupiti nobeden, jo bo prevzel občinski zemljiški sklad in plačal odškodnino, ki bo določena po prepisih.
Z občinskim zemljiškim skladom bodo gospodarili zastopniki kmetijskih organizacij in kmetov. Ta jo bo dajal v zakup tistim kmetom, ki jo bodo hoteli obdelovati. Tako bodo dobili kmetijska zemljišča v obdelovanje kmetijske organizacije in kmetje, četudi jih ne bodo kupili. Gotovo bodo laže plačevali zakupnino, kot da bi morali naenkrat plačati kupnino. Za-
UPI)
kupna doba bo dolga najmanj osem pa do 25 let, da se bo zakupniku splačalo sodobno urediti tudi vinograde, sadovnjake in hmeljnike. Biti mora vsaj tako dolga kot amortizacgska doba nasadov.
Zakon bo omejeval tudi višino zakupnine, kadar bodo sklepali pogodbe med sabo zasebniki. Po dosedanjih predlogih naj ne bi smela presegati višine prispevkov od katastrskega dohodka, odmeijenih po najviši republiški in občinski stopnji. Določiti pa bo treba, kdo bo plačeval od takih zemljišč prispevke v proračune in za zdr?v-stveno ter starostno zavarovanje kmetov.
Spodnja meja zakupnine naj ne bi bila določena, kajti obdelovati bi bilo treba tudi taka kmetijska zemljišča, za katere ne bi hotel nihče plačati visoke zakupnine.
Nekateri predlagajo, naj bi zemljiški sklad dajd zemljišča v zakup na natečajih. To pa že spada v poslovanje sklada, ki ga bodo upravljali kmetovalci.
Novi zakoni, ki bodo verjetno kmalu sprejeti,'bodo usmerjali razvoj kmetijstva tako, da bodo zemljišča prehajala z nakupi, zakupi in dedovanjem v roke tistih, kijih bodo obedelo-vali in se s takim delom preživ-
• J02E PETEK
Po 'mesecih negotovosti je v zadnjih 24 urah prišlo iz Pariza, Hanoja in Washingtona več novic, na osnovi katerih je mogoče sklepati, da se je v dolgih mirovnih pogqanjih o Vietnamu vendarle nekaj premaknilo na bolje. To. ob nekaterih drugih, glavna tema današnjega komentarja.
SPORAZUM?:	ameri^
predsednik Richard Nixon je ukazal, naj prenehajo bombardirati Demokratično republiko Vietnam. Ukaz velja za vsa področja te države m ne zgolj za tista nad 20. vzporednikom. Uradni tiskovni predstavnik Bele hiše je ^ročH, daje ame-ri^ predsednik prejel ta sklep neodvisno od pariScih pogajat^ in kot dokaz dobre volje. Prepoved bombardiranja pa ne velja za Južni Vietnam, Laos in Kambodžo, kjer se jbodo opera-cqe (tudi na zemlji) nadaljevale.
To je vsekakor dokaz napredka na pogananjih, ki sta jih pred dvema dnevoma začasno prekinila v Parizu de Henry Kis-singer in Le Duc Tho. je potem odletel na Florido, kjer se trenutno mudi ameri^ pred-' sednik.
Kissingeijev pomočnik general Haig je medtem prilegel v Saigon, kjer je očitno poročal o najnovejšem razvoju dogodkov južnovietnam^emu predsedniku Thieju.
Medtem so prišle vzpodbudne novice tudi iz nekaterih drugih virov in čeprav je sevemo-vietnamska delegacija na pa-ri^ih mirovnih pogovorih zanikala glasove, da bo sporazum „podpisan že čez nekaj ur“, je vendarle videti, da so dosegli na pogajanjih očiten in odločiltn napredi.
Nekaj znamenj o tem je bilo zaznati že pred dvema dnevoma, takoj ob koncu najnovejše runde pogajanj med Kis-singeijem in Le Duc Thojem v Parizu.
Vkleti je, da sta se obe strani precej približali kompromisni formuli za rešitev vojne in sprejetju sporazuma. To bi pomenilo, da Američani ne vztrajajo več tako togo na priznanju dveh Vietnamov in potrditvi južnovietnamske suverenosti, da pa je hkrati tudi Hanoi popustil v nekaterih točkah.
Natančneje je seveda v tem trenutku nemogoče poročati, kajti podrobnosti m še vedno zavite v tančico skrivnosti.
NADAUEVANJE V HELSINKIH: v fmski prestolnici se je začela druga runda razgovorov na pripravljalni konferenci o evropiki varnosti in sodelovanju, na kateri sodelujejo predstavniki 34 držav Evrope, Združenih držav Amerike in Kanade.
Men^o, da bo ta del, ki sledi' splošni razpravi (trajala je od 22. novembra do 15. decembra lani), dosti bolj konkreten. Predvsem naj bi poskusili izoblikovati dnevni r^, čas in kraj glavnega sestanka, oziroma konference.
Sodeč po prvih poročilih še < vedno prevladuje duh strpnosti in sodelovanja in čeprav delegati ne bodo imeli lahkega dela, prevladuje v krogih opazovalcev vendarie optimizem.
MEIR PRI PAPEŽU: izraelska premierka Golda Meir, ki se je udeležila kongresa socialistične internacionale v Parizu (mimogrede: ta sestanek se je končal brez pomembnejših skle- i pov), je odpotovala v Rim, kjer | jo je prejel papež Pavel VI. To je bila sicer ,j)rivatna av-dienca“, vendar pa prva te vrste: doslej Golda Meir še nikoli ni bila uradno v Vatikanu. Med drugim se je zvedelo, da Vatikan še vedno na^rotuje stalni okupaciji Jeruzalema in se zavzema za status odprtega mesta.	*
TELEGRAMI
MANAGUA — Kljub uradnemu zanikanju krožijo po Managui, prestolnici Nikarague, ki jo je nedavno tega prizadejal hud potres, govorice, da je nekdo streljal na predsednika Somose. Doslej ni bilo mogoče o tem domnevnem atentatu zvedeti nobenih drugih podrobnosti, razen, da je menda na predsednika streljal j neki pripadnik vojske. Menijo, da i preživlja sedaj ta srednjeameriška država eno najhujših kriz v svojem obstoju.
WASHiNGTON - Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval i več ameriških pravnikov, med njimi predsednika Vrhovnega sodišča . , ZDA Wanena Burgeija. Odlikovanje 1 jim je podelil na slovesnosti v našem veleposlaništvu v Washingtonu ambasador Toma Granfil, dobili pa so ga za sodelovanje na lanskoletni mednarodni konferenci „Svetovni -mir skozi pravo“, ki je bila v Beo- A gradu.	]
BELFAST - Gverilci na Severnem Irskem so ubili tri policijske častnike. Mesta na Severnem Irskem je pretreslo tudi več ck^lozij bomb, ki so jih podtaknili pripadniki prepovedane Irske revolucionarne armade.
ISTANBUL Avtobus, poln potnikov, je zaradi poledice zdrsnil v propad ob črnomorski obali. Ubilo se je 14, hudo ranjenih pa je bilo 22 potnikov.
(IZ PAVLIHE) ■lIMfcMEMITEf
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
v republiškem izvršnem svetu so v začetku minulega tedna razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah republiškega zakona o davkih in taksah. V Sloveniji naj bi neobdavčeni del' skupnega dohodka občanov ostal tudi letos nespremenjen (25.000 dinaijev). Dosledno nameravamo namreč izpeljati ustavno načelo: kdor ima več, njg tudi prispeva več za splošne družbene potrebe. Povečale pa naj bi se davčne olajšave za vzdrževane družinske člane od sedanjih 8000 na 12.000 dinaijev za otroke oziroma na 10.000 din za odrasle vzdrževane 'člane, tako da bi družinske razmere še bolj vplivale na obdavčitev.
Ta zakon naj bi veljal tudi za obdavčitev skupnega dohodka v minulem letu. Davčne stopnje bodo veijetno ostale enake, izjema naj bi bfla le ta, da bi davčno osnovo nad
150.000 din oziroma za skupni dohodek nad
175.000 dinaijev uvedli 90-odstotno davčno stopnjo namesto dosedanje osemdesetodstotne.
Seveda je republiški izvršni svet predlagal tudi večjo najvi^o kazen za davčne utaje. Zdaj utajevalec ne bo več kaznovan z odvzemom e^ratnega zneska utajenega davka, temveč kar s štirikratnim zneskom. Za prekršek velja tudi to, če občan na zahtevo komisije za ugotavljanje premoženja ali na javni poziv ne bo v določenem roku predložil zahtevanih podatkov. Kazen je predvidena med 500 in 10.000 dinarji. '
Naslednjega dne (v torek) je republiški izvršni svet razpravljal o ekonomskih stikih naše republike s tujino. Ta menjava je potekla dokaj ugodno, naša gospodarska dejavnost onstran meia je bila zelo razgibana, pa
DOLENJSKI LIST
čeprav so jo spremljala inflacijska gibanja, ki so povečevala cene v Zahodni Evropi.
Uspešna menjava s tujino ni le močna podlaga za pridobivanje novega trga in povečevanje obsega izvoza, temveč nam odpira možnosti za proizvodnjo velikih serij in posege po tehnološko znatno zahtevnejših izdelkih. Prav zaradi tega moramo še naprej
V znamenju Izvršnega sveta
poudarjati ekonomski pomen naših trgovskih odnosov s tujino, pri tem pa preudarno omejevati nekatere težnje in pojave, kot je to na primer preobsežen uvoz.
Na podlagi sedanjih poslovnih uspehov in izkušenj v menjavi s tujino je treba sčasoma priti do bolj celovitega in bolj konkretnega programa ekonomskih odnosov s tujino. Po mnenju predsednika izvršnega sveta Andreja Marinca mora biti bodoča skupščinska razprava usmerjena predvsem v to smer, saj je že velik del našega gospodarstva sposoben za oster boj z mednarodno konkurenco, ki ga zahteva sodobna gospodarska menjava. Pri vsem tem pa bi bilo treba precej več pozornosti posvečati trgovinski menjavi z vzhodno Evropo.
V četretek je republiški izvršni svet razpravljal o celi vrsti predlogov zakonskih predpisov, med drugim o javnem obveščanju, delovnih sredstvih upravnih organov, kazenskih sankcijah in še nekaterih.
Zvezni izvršni svet je razpravljal o kre-ditno-monetami politiki za letošnje leto in jo je tudi sprejel. Predvideno je, da bo skupna masa denaija naraščala počasnejše kot pa družbeni proizvod celotnega gospodarstva: to se pravi za okoli 17 %, skupni bančni krediti pa se bodo povečali za okoli 13 % (v primeijavi z lanskim letom). Nadaljevala pa se bo lanskoletna pozitivna težnja naraščanja denarnih sredstev v gospodarstvu. Predvidevajo namreč, da bodo gospodarske organizacije letos imele okoli 24 % več denarnih sredstev.
Primarna denarna emisija, ki jo bo zagotovila Narodna banka Jugoslavije, bo 5900 milijonov dinaijev. Od še tega bodo 4 milijarde in 300 milijonov din povečali bančni krediti, preostali denar pa naj bi zagotovili s prenosom depozita poštne hranilnice na poslovne banke.
V SFRJ se je mudil na enodnevnem uradnem obisku predsednik arabske republike Egipta Anvar el Sadat, ki se je na Brionih pogovarjal s predsednikom Titom o krizi na Bližnjem Vahodu. V skupnem komunikeju sta državnika sporočila, da se v svojih podedih na to krizo in sploh na mednarodno poUtiko zelo ujemata. Jugoslavija in Egipt bosta ostali še naprej neuvrščeni državi.
Obiskala nas je tudi delegacija koroških Sl<^ vencev, ki je predsedniku IS Andreju Marincu opisala položaj naše manjšine onstran meje in ponovila zahteve, naj Avstrija izpolni svoje obveznosti iz državne pogodbe. Predstavniki so se ob lem zahvalili tudi za zavzetost, ki jo kaže matična dežela do težav slovenske manjšine na Koroškem.
St. 3 (1190) - 18. januarja 1973
Jok utihne takoj, ko se „štručke** nasitijo. Babica Marija Ogorevčeva bo zdaj vsakega otročka položila počivat v svojo posteljico. Posnetek je iz brežiške porodnišnice, kjer se je lani rodilo 372 deklic in 420 dečkov. Osemkrat so zabeležili porod dvojčkov. (Foto: J. Teppey)
Golobičevi iz vasi Maline v Goijancih vozijo kostanjeva debla v odkup v kmetijsko zadrugo Ju-rovski Brod na Hrvaškem. To predstavlja za večino ljudi v podgoijanskih vaseh edini vir pomembnejšega zasluga.
(Foto: R. Bačer)
Brat in sestra Andrej in Branka Škafar in Krškega sta odlična plavalca s slovenskimi in jugoslovanskimi rekordi. Pioniiji so ponosni nanju, ker sta jih tako uspešno zastopala na tekmovanjih. S priznanjem se jima je oddolžila tudi Zveza prijateljev Nadine.
Kje je živina? V mesnicah je slaba izbira. Sicer pa
—	tudi na sejmišču ni kaj prida boljše! Na sobot--nem sejmu v Sevnici bi namesto sejma živine lahko priredili sejem avtomobilov, ki so jih „kupci“ razpostavili kar po sejmišču. Zakaj ne, koje bil prostor! (Foto: Železnik)
NA ZAHODU NIČ NOVEGA
Ponekod na zahodu so začeli poskusno uvajati tako imenovani prožni delovni čas, kar pomeni, da si zaposleni lahko sam izbere, v katerem času bo opravil svoje število delovnih ur. Tako poročajo iz italijanske avtomobilske industrije FIAT, da 4.800 uslužbencev lahko izbira čas prihajanja v službo med 8. in 9. uro dopoldne, lahko pa tudi podaljša opoldanski enourni odmor v dveumega. Ugotovili so, da prožni delovni čas ni zmanjšal proizvodnje, zmanjšalo pa se je zamujanje na delo in neplačani izostanki.
Nič novega; pri nas tega ne dela samo 4.800 uslužbencev, žal nimamo podatkov o proizvodnji, zamujanju in neplačanih izostankih.
Nepotrebna režija - na čigav račun
Pred leti smo uvedli odvajanje prispevka od osebnega dohodka po kraju bivališča zaposlenega. y delovnih organizacijah z večjim številom zaposlenih so takrat pri dvigu osebnih dohodkov morali izpolnjevati namesto dotedanjih 4 ali 5 nalogov po 500 nalogov. Ker so se
Sejmišča
NOVO MESTO: Tudi v ponedeljek je bil sejem zelo živahen, povpraševanje veliko, temu primerne pa tudi višje cene pujskom. Na prodaj ^ bilo 487 prašičev, od tega 449 starih do 3 mesece, prodanih pa skupno 396. Mlajši pujski so bili po 310 do 380 din, stari nad 3 mesece pa po 390 do 700 din.
2ŽICE: Velika je bila ponudba lUdi na sobotnem brežiškem sejmu. Rejci so pripeljali v prodajo 631 živali, od tega 602 pujska, mlajša od 3 mesece. Lastnike je menjalo 587 prašičev; do 3 mesece stari so bili po 18 din, nad 3 meseca pa po 13,5 din kilogram žive teže.
Posodobiti, poenostaviti, ne pa zapletati!
zaradi tega jezili, je SDK uvedla zbirne račune za občine, iz katerih je potem sama nakazovala posameznim občinam ustrezni del prispevkov.
Najnovejše, 23 tipkanih strani dolgo navodilo sekretariata za finance ZIS o tekočih računih, na katere naj po novem računu spet po kraju bivališča za
Kmetijski nasveti
Podcenjevano jagodičevje
„Tudi drobna proizvodnja je zanimiva. Trajni nasadi, jago-diče\pe in zelenjadarstvo so zelo konjunkturne kulture, ki omogočajo zaposlitev razpoložljivih delovnih moči na majhnih površinah," t^o je v svojem govoru ob otvoritvi nove tovarne za predelavo krompirja na Mimi dejal inž. Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo.
Ni zastonj opozaijal na tovretne možnosti. Slovenije je na pra^ industrijsko razvite Evrope, kamor bi lahko prodajala jagodičevje in zelenjavo. Sama ima razvito predelovalno industrijo, (ki mora surovine uva uvažati z juga), ima hladilnice, tako rekoč vse, razen prave volje in širokopoteznejših načrtov, ki bi pripomogli da bi se pridelovanje jagodičevja v resnici premaknilo naprej.
V preteklosti so se pridelovalci nekajkrat „opekli“ in to skeli še danes. Pred 14 leti smo imeli v Sloveniji 300 ha nasadov malin. Danes nimamo niti enega malinovega nasada več, te sadeže pa zato vozimo iz Srbije in od drugod. Leta 1963 smo imeli že 750 ha ribeza. Danes ga imamo precej rnanj, komaj 500 ha. Pozebe, premajhna skrb za nasade, stalno nihanje cene, vse to je opravilo svoje.
Pri pridelovaniu jagodičevja je treba upoštevati pr^vsem naslednje: jagodičje je donosno, če so nasadi intenzvim, dobro urejeni, obilo gnojeni, skrbno varovani pred boleznimi in škodljivci. Polovičarstvo k tu ne izplača. Torej podobno, kot je v vrtnarstvu.
Predvsem ribez bi lahko našim kmetom v že oblikovanih proizvodnih okoliših (sem šteje tudi del našega Posavja) dajal veliko več, če bi se drždi temeljnih navodil. Nasadi naj bodo veliki najmanj 20 arov, ribez mora biti sajen na višjih legah, da ga ne doseže spomladanska pozeba. Nasadi naj bodo intenzivno oskrbovani in obdelani, brez plevela, redno škropljeni. Potem se lahko nadejamo vsaj 2,5 kg pridelka na en grm, kar je spodnja meja donosnega pridelovanja. Doseči je treba tudi večje sodelovanje med pridelovalci in predelovalno industrijo — v dobro sadjarju in tovarni.
Inž. M. L.
vskega posameznega zaposlenega nakazujejo delovne organizacije prispevke iz osebnih dohodkov (teh je 6 vrst) in druge proračunske dohodke (8 prometnih davkov, 5 taks in carin, 5 prispevkov interesnim skupnostim in 13 prispevkov skladom), pa kažejo, da tudi na bridke izkušnje radi pozabljamo.
Tako bo zdaj delovna organizacija, ki je pred leti pri dvigu osebnih dohodkov izpolnjevala 500 nalogov, morala zdaj, da bi ustrezne prispevke in davke iz osebnih dohodkov nakazala neposredno delavcem izpolniti štirikrat več ali kar 2.000 nalogov (en nalog za republiški in enega za občinski davek na osebni dohodek, en nalog za republiški in enega za občinski prispevek za izobraževanje). Vsak nalog (obrazec) stane 1,65 din. Koliko dodatnega dela bo potrebno, da bi lahko pripravili vse potrebno za dvig osebnih dohodkov, še ni znano. Sicer pa, le kdo bi si s tem belil lase! Sestavljavci takšnih predpisov gotovo ne, saj že do zdaj velika družbena režija tako in tako leži na delavčevih plečih. Naš delavec pa je vajen nositi!
M. JAKOPEC
i
nitrata, ki ga delajo tudi tovarne v Pančevu, Kutini in Lukavcu. Na trgu bo letos skoraj milijon ton tega • gnojila, to pa je za dobro petino več kot v letu 1972.
Večja bo ,tudi ponudba karbami-da, zelo koncentriranega dušičnega gnojila, ki mu pravimo tudi sečnina ali urea. Dovolj bo kompleksnih (sestavljenih) umetnih gnojil, ki vsebujejo dušik, fosfor in kalij, saj obetajo, da bo njihova proizvodnja za 17 odst. večia kot lani
Če bo ob tolikšni proizvodnji kje manjkalo gnojil, bodo krivi lokalni oskrbovalci in trgovci.
Dovolj gnojil
Pred letošnjo pomladansko setvijo ni treba biti v skrbeh. Za dobre, takojšnje plačnike bo dovolj umetnih gnojil vseh vrst. Tako napoveduje beograjska Ekonomska politika. Pomeni, da s pomanjkanjem gnojil ne bo mogoče opravičevati Sc vedno sorazmerno zelo majhne mrabc, ki nas uvršča na rep evropskih dežel. Ostane fc vprašanje cene.
Gnojil bo letos, napovedujejo, cc-
lo	preveč. Jugoslovanske tovarne umetnih gnojil bodo proizvedle 3 milijone ton gnojil, to pa je približno polovico več, kot znaša domača poraba. Za gnojila bo treba iskati kupce tudi v tujini.
Na trgu bo več vseh vrst gnojil. Proizvodnja dušičnih hnojil se bo povečala predvsem z obratovanjem nove tovarne v Obiliću, ki bo letos naredila 120.000 ton KAN - a, to jc 25 odstotnega kalcijevega amon-
France Popit: „Odločanje približati delavcu!"
Brez izgovorov
Trd oreh jc uveljavljanje ustavnih dopolnil. Seveda ne gre gladko. Komisije, ki so jim zaupali to delo, mu niso vedno kos. Vsak izgovor jim pride prav.
Ko se jc predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit oglasil k besedi na seji slovenskih papirničarjev v Krškem, je med drugim dejal, da se komisije ne smejo izgovarjati na predpise in nedeljivost tehnološkega procesa. Podjetja se morajo dokopati do novega samoupravnega statusa, ta pa jc možen samo v okviru ene ali več temeljnih organizacij združenega dela. Tovariš Popit je dal še nasvet, naj sc komisije za uveljavljanje ustavnih dopolnil obrnejo za pomoč na gospodarsko zbornico ali na ustrezno komisijo pri centralncm komiteju Zveze komunistov Slovenije.
Naj bo žc tako ali drugače, puške ne smemo vreči v koruzo! Sprejeto nalogo bo moral vsak kolektiv izpeljati do konca, če ne sam, pa ob pomoči ljudi, ki te stvari bolje poznajo. Seveda pa TOZD niso začetek in konec vsepa. Veliko samoupravnih predpisov je treba šc spraviti v sklad z novo ustavo in približati odločanje širšemu krogu delavcev.
J.T.
Nič več mrzlice
Pomanjkanja cementa, „sive mrzlice, ki je graditeljem zadnja leta pila kri in načenjala živce", ne bo več. V letu 1973 bo na jugoslovanskem tržišču dovolj cementa, pa tudi betonskega železa. To lahko ugotovimo iz nedavno sklenjenega dogovora med proizvajalci in porabniki teh dveh osnovnih gradbenih materialov.
Računajo, da se bosta obseg gradbenih del in poraba cementa letos povečala za 8,5 odstotkov, kar je manj kot zadnja leta, ko je investiranje spodbujala inflacija. To pomeni, da bo treba jugoslovanskim graditeljem zagotoviti 7,6 milijona ton cementa; tolikšno količino bodo v glavnem sposobne dati jugoslovanske cementarne. Začelo bo nanureč delati več novih oziroma moderniziranih obratov. Proizvajalci cementa zagotavljajo, da bodo sami proizved-
li	6,8 milijona ton, kar je za en milijon več kot v letu 1972. Razliko, ki bo nastala med proizvodnjo in porabo, bodo premostili z uvozom cementa iz Romunije, Sovjetske zveze in Nemške demokratične republike.
Obetajo, da letos cementa ne bo manjkalo.
Graditelji so torej lahko pomirjeni, vendar ne povsem. Rahel dvom še vedno ostaja, zakaj preteklost jih je žc nekajkrat izučila. Cementarji ne zagotavljajo prvič, da bodo preskrbeli tržišče s cementom, vendar ga je v sezoni vedno primanjkovalo. Izgovarjali so se na zaJcasnitve pri rekonstrukcijah cementarn in podobno. Upajmo, da se to letos ne bo zgodilo.
M. L.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
BI^ME
— VSI moramo nositi breme stabilizacije!
(Karikatura: Maijan Bregar)
tpredtM je
•••
Bojazen pred gospodarskim stopicanjem na mestu, ki bi utegnilo v omejitvenem 1973. letu nastati zaradi zmanjšanega povpraševanja po izdelkih na trgu, ta je najbrž narekovala zveznemu izvršnemu svetu, da je tik pred novim letom odprl ventil: potrošniška posojila.
Po novem lahko delovne organizacije in banke podeljujejo potrošniška posojila ne le v znesku do milijona starih dinarjev, kot je veljalo doslej, marveč mnogo večja
-	odvisno od mesečnega zaslužka tistega, ki posojilo prosi. Omejitev je samo pro-silčev osebni dohodek; mesečni odplačilni obrok ne sme presegati ene tretjine njegovega osebnega dohodka. To pomeni, da bo tisti z velikim zaslužkom lahko dobil veliko pospjila, tisti z majhnim pa majhna. Če ne bi posojilo v naših neustaljenih razmerah prinašalo injla-cijskih dohodkov, bi to Šlo, ker pa jih prinaša in jih najbrž še bo, je to načelo navzkriž s prizadevanji, da bi odpravljali neupravičene so-cialne razlike.
Koliko na »puf«
Sicer pa kot napovedujejo poznavalci, sprostitev potrošniških posojil ne bo prinesla posebnega preobrata zaradi tega, ker banke in delovne organizacije nimajo na voljo neomejenih možnosti. Ko bo denar za posojila, določen po slepu kreditnega odbora banke, razdeljen, posojil na bo, pa četudi jih zvezni predpis dovoljuje.
Pozabiti ne smemo na posebno omejitev, ki pravi, da je mogoče kupovati na potrošniško posojilo samo predmete, ki so vredni vsaj 400 din eden. Torej ne bo mogoče na posodo kupovati gradbenega materiala, lahko pa bomo kupovali na primer avtomobile, ki bodo spet šli bolje v prodajo.
Za našo Dolenjsko je zanimivo novo določilo, ki pravi, da lahko dobi potrošniško posojilo ne le delavec, temveč tudi kmet - če le redno plačuje davke. Višina posojila zanj sme znašati do ene tretjine letne davčne osnove. Priložnost bi kazalo izkoristiti.
M. L.
KVIZ V BREŽICAH
„Življenjska pot tovariša Tita“ je bil naslov sobotnega mladinskega kviza v Brežicah. Na vprašanja sta odgovarjali tričlanski ekipi brežiške gimnazije in garnizije Cerklje. S točko prednosti so zmagali gimnazijci in prejeli vsak po 100 dinarjev nagrade.
V	^
Reklama
nadaljevanje s 1. strani
davku od prometa proizvodov sicer predvidevajo oprostitev takega 10 odst. davka za reklame v radiu, televiziji in informativnem tisku, ne poznamo pa še stališča republike.
Obdavčena reklama bo zategadelj seveda skrčena v vseh delovnih organizacijah na kar najmanjšo mero. Udarec bodo v prvi vrsti občutila časopisna podjetja in RTV. Lahko se kaj hitro zgodi, da bo novi davek na reklamo v Sloveniji pobral celo več kot naj bi n.pr. politično informativnemu tisku pomenil napovedani 50 odst. regres na časopisni papir. Zato bi kazalo tehtno premisliti, koga naj davek na reklamo udari. Tiste, ki so doslej z reklamo zganjali različne goljufije, podpirali z njo nogometne klube in druge „izbrane športeali hodili na račun „reklame“ na „poučna strokovna potovanja“ v London, Tokio ali (na lov) v Afriko, naj nova obdavčitev reklame seveda pošteno prizadene! Poznamo pa tudi potrebno ekonomsko propagando v sredstvih javnega obveščanja.
Ne gre torej metati prave reklame, ki je v bistvu del obveščanja, v en koš z reklamnimi izdatki v nekoristne in prikrite namene. TONE GOŠNIK
Ljudje in zemlja
Ljudje in zemlja, to je ime prve slovenske kmetijske televizijske oddaje, namenjene kmetom in vsem, ki jih kmetijstvo zanima. Postala naj bi most med vasjo in mestom, je bilo rečeno to nedeljo popoldne, koje kot sad sodelovanja med RTV Ljubljana in redakcijo „Kmečkega glasa“ prvič zagledala luč sveta.
300.000	slovenskih kmetov oz. članov njihovih družin ter nadaljnji desettisoči polkemfov, ki živijo in bodo živeli „z eno nogo na zemlji,“ ima pravico do svoje enourne oddaje vsak mesec, četudi marsikateri kmečki dom še nima sprejemnika in kot tak za televizijsko hišo ni zanimiv. Kmečka oddaja je nastala po mnogih zahtevah in javno izraženih pozivih, naj Ljubljana vendarle sledi drugim jugosovanskim televizijskim studiom in se pridruži pomoči, ki jo televizijski ekran lahko nudi kmetu in njegovemu prosvetljevanju ter osveščanju. Celo republiška konferenca ZKS je spregovorila o tem.
Prva oddaja (na leto jih bo. zaenkrat 12) je samo iwtrdila znano dejstvo, da ima televizija kot množično komunikacijsko sredstvo prednost pred vsemi drugimi oblikami sporočanja in poučevanja -predvsem zaradi svoje neposrednosti. Ljudem so v domovih spregovorili: inž. Zidar o kmetijski politiki, Franček Simonič o novih zemljiških zakonih, Tone Bevc s Kija pri Otočcu o svoji kooperaciji, Franc Juvane iz krškega Agrokombinata o načrtih, inž. Jože Tanko iz novomeške zadruge pa o težavah v živinoreji.
Za prvo oddajo bi še rekel, da je bila preveč namenjena organizacijskim vprašanjem, premalo pa kmetijsko strokovnim. Ce bo tudi vnaprej predvsem tako usmerjena, je nevarnost, da bo postala aktivistična, aktivizem pa kmeta odbija, ker ga je svoj čas že razočaral.
Sicer pa je bila prva oddaja zanimiva, dobra. Pravijo, da je vsak začetek težak, toda to pravilo velja za lutinsko opravilo, manj pa za stalno oddajo ali rubr'ko, kjer je nadaljevanje pravzaprav težje od začetka. Vedno znova se bo treba potrjevati in -stopnjevati v kakovosti, ne nazadnje, ker bo oddajo spremljalo vse več oči, tudi tistih izpod Gorjancev ali Pohorja, zakaj televizija je začela svoj pohod na vas. ^ LEGAN
Tovarne bi lahko verificirale svoje izobraževalne centre. Vendar: je v eni občini dovolj strokovnih kadrov za tako kvalitetno šolanje? Povezovanje bi bilo vsekakor primernejše. Sedanje izobraževanje je bilo pač izhod v sili. Na sliki: priučevanje v obratu ROG Mokronog. (Foto: Železnik)
Kakšne konfekcionarke?
Grm:tekma v znanju
Da bi povečali zanimanje za kmetijstvo in med mladino razširili to dejavnost, so na pobudo Skupnosti kmetijskih šol Slovenije 12. januarja hkrati na šestih slovenskih šolah za kmetovalce priredili tekmovanja v kmetijskem znanju. V Šentjurju pri Celju, Rakičanu, Turnišču, Svečini,* Novi Gorici in Grmu pri Novem mestu se je pomerilo 37 tričlanskih ekip, ki so se borile za uvrstitev na Analno tekmovanje, ki bo v februarju in ki ga bo prenašala tudi RTV Ljubljana.
Na Grmu so učenci šole za kmetovalce, med katerimi jih' je približno ena tretjina z Gorenjsk^a, prikazali dokajšnje znanje iz kmetijskega
MESARIJA TOZD PRI KZ „KRKA"
Novomeško Mesno prehrambeno podjetje bo poslej ena imed šestih temeljnih organizacij združenega dela pri kmetijski zadrugi Krka. Za pripojitev k zadrugi jc kolektiv MPP glasoval na referendumu 26. decembra. Od 86 zaposlenih je prišlo na glasovanje 78 ali 92,8 odstotkov, bd tega se je za pripojitev izreklo 70 članov kolektiva MPP ali 83,3 odstotka. V ponedeljek, 15. januarja, je pript^ jitev potrdil zadružni svet kmetijske zadruge. Poudarili so, da bo ena prvih nalogov bližnji prihodnosti ureditev predelave mesa in zgraditev klavnice, ki je že dolgo v načrtu.
VELIKI TRN - Sekcija za^ kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Krškem bo priredila v nedeljo prvi razgovor o kmetijstvu. Vodil ga bo Stane Nunčič.
Črnomelj - v nedeljo
bodo v večini krajevnih organizacij ZZB NOV na območju občine letni občni zbori, na katerih bodo volili nova krajevna vodstva in razpravljali o politični aktivnosti.
BREZICE — Za soboto sklicuje SZDL zaključno razpravo o urbanističnem progra-^ mu brežiške občine.
^ '
ODLIČNA UVRSTITEV MARKA GRANDOVCA
v soboto in nedeljo jc bilo v Kranjski gori meddruštveno tekmovanje cicibanov in starejših pionirjev v veleslalomu za Kebrov memorial. Tekmovalo je 67 cicibanov iz 17 klubov, med njimi jc Marko Grandovec, član SK Trebnje zasedel odlično četrto mesto. Andrej Strajnar je bil dvanajsti. Jure Velikonja pa enaindvajseti. Pri pionirjih jc nastopilo 112 tekmovalcev iz 23 klubov. Pionirji SK Trebnje so zasedli naslednja mesta: 60. Gustcij Pavlin, 65. Rado Ogrin, 79. Tomaž Bukovec.
strojništva, prehrane in varstva rastlin ter poznavanja zgodovine hrvat-sko-slovenskega kmečkega upora. Zmagalo je moštvo, v katerem so bili Jože Križan, Tone Ravnika in Milan Zorman. Vodstvo šole pa je že poprej odbralo najboljše slušatelje, tako da bodo grmsko šolo v Ljubljani zastopali Milan Zorman, Ignac Hladnik in Marko Rupert. Za njene „barve“ se bodo borili v imenu 42 učencev, kolikor jih ima trenutno v dveh letnikih grmska šola za kmetovalce.
M. L.
Kar 5 občinskih skupščin, poleg vseh treh posavskih še Zagorje in Laško, je minuli teden poslalo republiškemu sekretariatu za šolstvo pisma, s katerimi izražajo podporo predlogu, da bi v Sevnici ustanovili poklicno šolo za konfekcionarka. Ta del republike kot tudi Dolenjska . nasploh je prepletena z raznimi konfekcijskimi obrati. Zato izobraževanje ne sme biti zapostavljeno.
Kot je dejal poklicni svetovalec dipl. psiholog Tone Koren iz Sevnice, gre večinoma za različne načine priučevanja za delo na tekočem traku v tovarniških centrih. To je torej interno priučevanje, ki ni družbeno priznano, zato tudi ne morejo izdajati spričeval. Dekleta torej tega znanja ne morejo dopolnjevati v drugih poklicnih šolah. V Sevnici že imajo oddelke kranjske tekstilne šole ter zagrebške šole „Djuro Salaj“, ki jih
SALAMIADA 73
Razstava domačih mesnih izdelkov „Salamiada 73“ bo do četrtka, 25., do sobote, 27. januarja, v HOTELU PUGLED v Kočevju. Na otvoritvi in tudi ob določenih urah med razstavo bo pokušnja izdelkov. Razstava bo zaključena v soboto ob 12. uri, nakar bo posebna komisija ocenila razstavljene izdelke. „Salamiada 73“ se bo zaključila v soboto zvečer s podelitvijo diplom in nagrad razstavljalcem najbolje ocenjenih izdelkov in z zabavnim programom ter plesom. Mesarski mojster Ivan Lampe še vedno zbira prijave izdelovalcev domačih mesnih izdelkov, ki žele sodelovati s svojimi izdelki na .,Salamiadi 73“.
je vpeljala že Jutranjka. Ta šola pa traja tri leta, pogostokrat predolgo obdobje, saj tovarne tarnajo, da šolanje predolgo traja.
Tone Koren pravi, da zaradi dolžine šolanja nekateri kolektivi izražajo bojazen, da bi bil priliv delavcev manjši, ter da širših profilov ^loh ne potrebujejo. Tudi sicer želijo dekleta priti do kruha kar najhitreje iz osnovnošolskih klopi; ta potrošniška miselnost se ponekod kaže že v slabih ocenah. Glede obsega znanja pa tudi posamezna podjetja že prihajajo do spoznanja, da ne potrebujejo le gibkih prstov za stroji, temveč tudi delavce samoupravljal-ce. Kakšna naj bo torej rešitev?
Morda bo prišlo do kompromisa? Rešitev bi bila vsekakor Jažja, če bi bilo dovolj denarja. Republiška izobraževalna skupnost podpira s svojim denarjem le šole širokega profila, ne pa tudi šol ožjih profilov. O samih profilih tečejo razprave v strokovnih krogih. Vsekakor pa ne bi bilo prav, če bi moralo gospodarstvo, ki pobira delovno silo iz nera-zvitiii krajev, nositi vse breme po-kH’cnega usposabljanja!
A.ŽELEZNIK
Njunih 50 zlatih let
V	soboto, 13. januaija, sta si v poročni dvorani novomeškega rotovža zakonca Janez in Pepca Zupančič iz Žabje vasi po 50 letih skupnega življenja znova obljubila zvestobo. Zlata poroka uglednih zakoncev je bila nenavadno slovesna. Njuno življenje resnično ni bilo čas počitka, temveč naporen in vztrajen delavnik, da sta vzgojila štiri otroke in jima z lastnim zgledom pokazala pot do kruha in globoke narodne zavednosti.
Odbornik Rudi Mraz jima je po dolžnosti prvi čestiti in se jima toplo zahvalil za vse, kar sta dala domovini in skupnosti. Zakonca sta si nato izmenjala nova poročna prstana, darilo njunih štirih živečih otrok, nakar so jima prisrčno čestitali trije pionirčki Gorjanskega bataljona z grmske osnovne šole in jima podarili velike šopke nageljnov. Avgust Avbar, predsednik občinske skupščine, je nato pozdravil jubilanta in zbrane sorodnike; govoril je o njuni odločnosti, skromnosti in zgledni vztrajnosti, s katero sta si bogatila življe-
nje in našla že 1941 pot za aktivno delo v KP, OF in v ilegali. Vsa Zupančičeva družina je bila v partizanih in zalednem delu, vseskozi pripravljena na vse žrtve za svobodo domovine. V imenu vseh jima je voščil še mnogo let skupnega življenja in družinske sreče, zdravja in veselja. V znak priznanja za življenjsko delo jima je podaril občinsko plaketo Novega mesta.
Tople čestitke je zakoncema nato izrekel v imenu občinske zveze Združenj borcev NOV še Jože Butara, nakar so jima s cvetjem čestitali predstavniki borčevske organizacije, komiteja občinske konference ZK in občinske skupščine. Čestitke 4 otrok, 7 vnukov in 3 pravnukov so ganile vse zbrane, sin Jože pa se je predstavnikom občine v imenu družine zahvalil za skrbno pozornost ob visokem življenjskem jubileju zakoncev.
Pozdravom, čestitkam in številnim dobrim željam se v imenu vseh prijateljev, tovarišev iz NOV in drugih pridružuje tudi DOLENJSKI LIST
Pokal so vrnili
Funkcionarji črnomaljskega Partizana so sc počutili tako užaljeni, ker smo v Dolenjskem listu pred tedni kritizirali kakovost ženskega rokometa in ženskega športa na Dolenjskem sploh, da so v znak protesta vrnili pokal, ki ga je Dolenjski list namenil zmagoviti ekipi.
Ob tem naj zapišemo le to; Do-
lenjski list niti z besedico ni namignil, da črnomaljske rokometašice pokala niso zaslužile, nasprotno, zapisali smo, da so bile boljše od tekmic. Pa še to; za pokroviteljstvo nismo prosili mi, pač pa je črnomaljski Partizan prosil' ^nas, naj prevzamemo pokroviteljstvo nad turnirjem in prispevamo pokal.
V Karteljevo, ŠentEenart in še kam
Nekaj desetin manj rešitev kot za predzadnjo nagradno križanko smo dobili na novoletno križanko, katere žrebanje je bilo konec tedna v uredništvu. Največ rešiteljev je bilo pravilnih. V tolažbo vsem, ki so ugibali ob vprašanju po priimku pokdjnega Daga Hammarskjoelda, pa tole: upoštevali smo vse rešitve, ki so bile poslane s črkama T oz. D - ker je bila vmes napakica sestavljavca.
Žreb je bil tokrat naklonjen na-
Gojenci grmske šole za kmetovaice med preizkusom strokovnega znanja, (boto. b. Mikulan)
slednjim 30 reševalcem, od katenh dobijo;
DENARNE NAGRADE - 1. Marija Prešeren, Dol. Karteljevo 20, p. Mirna peč - 250 din; 2. Anica Kostanjšek, Scntlcnart 117/a, Brežice - 200 din; 3. Anton Tomažin, Dol. Impolje 8, Sevnica - 150 din;
4.	Franc Kotnik, Dobrnič 15 -120 din; 5. Stanko Balkovec, Zilje 45, p. Vinica pri Črnomlju — 100 din, in
6.	1'ranja Kumelj, Sodražica - 80 din.
b) KNJIŽNE NAGRADE:
Ivan Poreber, laze 3, Uršna sela', Anica Bučar, L terško selo 2, p. Otočcc ob Krki; Anica Pelko, Tržišče 2; Eda Kren, Malgajeva 20, Celje; Cilka Konečnik, Reška 25, Kočevje; Majda Kovačič. Stična 66, p. Ivančna gorica; Nežika Travnikar, CBE 40/b, Metlika; Marjan Lokar, Dol. Karteljevo 21, Mirna peč: Jožt Mešiček. Žigerski vrh 10, Sevnica; Jure Preželj, Cigaletova I, Ljubljana; Lojze Keglovič, Grmulje 35, Škocjan pri Novem mestu; Alojz Svetič, Obrh II, Dragatuš;
Nedeljko Ivkovič, Blanca; Poldi
Kocjan, Na Obrh 6, Metlika; Julijana Tratar, Rakovnik 21, p. Šentrupert; Viktor Podlogar, Mestni log 13, Kočevje; Nataša Sobar, Ragov-ska 2, Novo mesto; Jože Kostanjevec, Češnjice 2, Trebelno; Ivanka Iskra, Goriča vas 46,'Ribnica na ^oL; Lučka Breskvar, Krško, CKŽ 48; Brane Vovk, Soteska 2, p. Straža; Marija Zalokar, Brestanica 102 ob Savi; Eleonora Bastaž, Kolodvorska c. 8, Kočevje, in Ivan Barič, Cankarjeva 3, Črnomelj.
Denarne in knjižne nagrade smo medtem poslali izžrebancem po pošti.
UREDNIŠTVO
Nepogrešljiva samoupravna kontrola
Bili so' časi, ko so nekateri zanesenjaki verovali, da b^o prišlo obdobje, ko kontrola ne bo več potrebna, saj bomo ljudje z razvito socialistično družbeno zavestjo. Vendar še dolgo ne bo tako, samoupravna kontrola, ki smo ji doslej posvetili premalo politične in strokovne pozornosti, bo še potrebna. O njej želim zapisati nekaj misli.
Ob tem ne nameravam razpravljati o samoupravni kontroli nasploh, ampćdc o tisti, ki jo zadnje ča.se nazivamo samoupravno delavsko nadzorstvo. Gre za organiziranje nadzorstva delavcev v temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela, da bi sprcm^ali celotni proizvodni in poslovni proces. To je vsekakor poirtbno zaradi zavarovanja in nada’jnjega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, za uresničevanje načela delitve po delu, racionalno gospodarjenje, krepitev poslovne morale in uveljavljanje osebne odgovornosti slehernega posameznika v združenem delu.
Delavcem samim bomo morali omogočiti, da bodo organizirano nadzorovati delo in poslovanje, da bodo vsa dogajanja, razen poslovnih tajnosti, javno podvržena raznim oblikam stalne in občasne kontrole, predvsem pa, da se povsod tam, kjer narava dela posameznin« delavcem daje pravico samostojnega upravljanja strokovnih in poslovnih odločitev, razvija praksa kolektivnega odločanja in javnega seznanjanja kolektiva s sprejetimi odločitvami.
Vsi, posebno pa delavci, vemo, da obstajajo delovna mesta oziroma ilelovne in poslovne operat'ije, kjer je več možnosti /.a zlorabe in okori-
ščanje, neracionalno ponašanje, zanemarjanje delovne kvalitete, neodgovorno trošenje materialnih sredstev, delovnih zmogljivosti, kadra itd. O tem so med delavci pogoste tudi razprave, slišijo se opazke, oblikujejo se razne prispodobe in podobno, kar je znak, da delavska kontrola v resnici obstaja, seveda v neformalnem smislu.
Doseči pa moramo, da bodo pod nenehnim organiziranim nadzorstvom vse tiste poslovne in proizvodne funkcije, kjer že sama narava in vsebina dela odkrivata razne možnosti in najrazličnejše nepravilnosti. Delavcem bo moralo biti v prihodnje v celoti omogočeno, da preko organov delavskega nadzora spremljajo, kako poteka oddaja del, pod kakšnimi pogoji so sklepajo pogoil-be, kako se prevzema blago, opravljajo razne naloge, kako se plačujejo intelektualne storitve, kakšni so
odnosi s pogodbenimi sodelavci, z zastopstvi, trgovskimi potniki, kaiko in pod kakšnimi pogoji potekajo odpisi in odprodaja poslovnih sredstev, orodij, strojev, poslopij itd. kako se troši reprezentanca, izplačujejo kilometrine, dnevnice in podobno, ali se spoštujejo pravila, ki urejajo delovne odnose, sprejemanje, razporejanje na deiu, premeščanje in odpustitev iz dela,Jizkoriščanje dopustov, dode-ljevanj({| stanovanj, pomoč pri reševanju stanovanjske problematike itd.
Prepričan sem, da uresničevanje zamisli o delavskem nadzoru ne bo vsem povšeči. Tako kot vedno, kadar smo hoteli napraviti korak naprej pri graditvi samoupravne socialistične demokracije, se bodo tudi to pot pojavljale razne oblike odpora in oportunizem. To nas ne sme razorožiti, .saj pomeni samoupravna kontrola v resnici nujnost v procesu
upravljanja. Proti njej se ne bodo oglašali delavci niti ne tisti, ki z javnostjo svojega dela nimajo kaj izgubiti, trn v peti pa ' o posameznikom in skupinam, ki jim bo prav delavsko nadzorstvo onemogočilo delati tako, da bi imeli od tega vedno tudi kakšne osebne, iz položaja izvirajoče materialne koristi in posebne pravice.
In še to! Samoupravno delavsko nadzorstvo, kakor tudi samoupravna kontrola v političnih, interesnih, krajevnih skupnostih, pa tudi političnih organizacijah (kar se mi zdi tudi pomembno) ne bosta le pripomogla k spoštovanju sklepov, >i.ilišč samoupravnega reda in zakonitosti, ampak bosta tudi močno orožje proti vsem tistim nergačem in kriti-kastrom, ki ne znajo soditi ljudi po delu, ampak jih neupravičeno napadajo, klevetajo z zlonamernimi površnimi in nepremišljenimi obtožbami. Zal so med nami tudi taki, ki v veri, da so pravičniki, nastopajo v škodo posemeznikom, delavskemu razredu in ideji socializma.
FRANC SALI
IZOBČENKA
Ljudje, zakaj me sovražite? Nikomur v življenju še nisem skrivila lasu, pa me vendar sovražite. Alije res treba, da sem bila vse življenje nesrečna in mi to nesrečo privoščite, povrhu pa še prezirate in se me ogibate kot steklega psa?
V	mladih letih sem si hotela ustvariti družino in postati mati. Poročila sem se. Bila sem revna, zato sem bila vesela male kmetije in hiše, ki je postala moj novi dom. Bila sem tako srečna, da sem molče prenašala pretepanje moža, ki je pogosto prihajal pijan domov. Trpela sem, toda še vedno sem ga ljubila, dolder se ni več vrnil. Obležal je v pretepu.
Ostala sem sama s sinom. Nanj sem prenesla vso svojo ljubezen, kajti on je bil moj edinr smisel življenja. Čeprav sem bila z njim potrpežljiva in ga učila le dobrote, je postal svojeglav in se mi je vse bolj odtujeval. Izbral si je svojo druščino in svojo pot.
Prišla je vojna. Takrat je začel še -bolj pogosto odhajati z doma. B^a sem se zanj. Le katera mati se ne boji za svojega otroka? Trepetala sem, kadar je kje pokalo. Ob redkih obiskih je postal še bolj osoren in molčeč. O svojih potih mi ni govoril. Mogoče bi bilo bolje, da tega ne bi nikdar zvedela, kajti od takrat se me vsi ljudje izogibljejo. Sin je pobijal ljudi v bližnji in daljni okolici. Postala sem mati morilca. Rotila sem ga, naj s tem preneha, pa me ni poslušal. Izginil je. Poznge so mi pravili, daje biJ nekje skrivaj ubit.
Vniili ste mu, kar si je zaslužil. Zob za zob, glavo za glavo. Izgubili ste svoje hčere, sinove, očete in druge in zdaj se znašate nad menoj, ki sem izgubila svojega edinega otroka. Sem jaz kriva zato, ker sem svojega sina ^rodila in ljubila svojo kri, čeprav je odšel po napačni poti? Ne preklinjam sina. Stokrat naj bo prekleti tisti, kije vojno zažel.
Kdo ve, kaj se je med vpjno pletlo v človeških glavah? Tudi drugi so ubijdi. Jim je bilo dovoljeno ubijati? Pravzaprav bi morali danes obsojati vsakogar, ki je ubijal. Eni so ubijali iz koristi, drugi iz maščevanja, a tretji iz prepričanja, da opravljajo koristno delo. Morda je kdo ubijal le zaiadi zadovoljstva ali dru^ vzrokov, ki jih ne bomo mogli odkriti, pa ga ne obsojate? Sem mar m edini zlobni duh, ki vas spominja na krvavo zgodovino? Če bi bila morilka, bi mi morda odpustili. Odslužila bi svojo kazen in začela znova živeti kot toliko drugih.
Tudi jaz sem bila srečna. Imela sem svojega otroka, bitje, ki me je klicalo „mama“, imela sem svojo majhno srečo, ki je rasla iz živela ob meni. To je bil moj sin. Prerasel me je in šel svojo pot kot toliko drugih, a vendar tepe usoda samo mene. Sem tudi jaz kriva za počele svojega sina, ki je zapustil svojo mater? Ubijal je druge in s svojim krvavifn delom počasi ubijal tudi mene. Celih trideset let me ubija, čeprav še živim.
Ubijate me tudi vi, sosedje in drugi ljudje, ki me srečujete. Iz vaših ust ne slišim besede, ki bi bila namenjena meni. Ne slišim pozdrava. Ne slišim odgovorov na svoja vprašanja. Postali ste nemi. Celih trideset let živim v gozdu med drevesi, ki živijo in šumijo v vetru in med ljudmi, ki me obdajajo s tišino.
Nate, vse vam dam: zemljo, hišo, življenje, vse, le govorite z mano, kajti jaz sem živa, čutim kakor vi, govorim kakor vi, pa se vendar ne razumemo!
Molče mi postrežete v trgovini. Nema so vaša usta na cesti. Glave vam neznane sile obračajo proč od mene. Ljudje! Ste mar brez oči, ušes in jezika? Ste mar živi mrliči, ki se premikajo okrog sedemdesetletne starke?
Moja pot ni vodila vštric z zmagovalci, ki so se borili za boljše življenje. Molče ste me obsodili. Tudi v cerkev me več ne nosijo noge, kajti jaz sem črna mati, ki ni vredna, da prosi ljudi in boga za milost. Živim sama v živi puščavi. Jaz, ki sem toliko trpela in se mučila, zaman čakam na srečo, kajti sovraštvo mi je pokopalo vse upe na lepše življenje, na življenje z ljudmi, ki bi jih imela rada.
Zame ni praznikov, ni nedelj niti delavnikov. Moje živ-He^e je brezoblično, brez pomladi in drugih letnih časov. Čakam na smrt, ki me bo rešila. Mi tudi ti ne boš prizanesla? še nisem dovolj trpela za grehe, ki jih je storil moj sin? Mar še nisem dovolj kaznovana za svojo ljubezen do otroka? Pridi, smrt, in reši me, nesrečnico!
L. MOROSTAR
Spet ribniške Žale
v lanskem Dolenjskem listu št. pi^, kako so v Ribnici že P.j ,.“®®®timi leti premiSljali, da bi zidaU mrliške vežice. Ko je ta moj cl^ek izšel, mi je nekdo iz Ribnice telefoniral, da Irado do takrat, ko bom jaz umrl, mrliSke vežice že gotove. Ni me spravil s tira ali v slabo voljo: če bo res tako, bom veijetno še dolgo Živel!
„TISOČ RADOSTI ..."
27. decembra smo imeli na naši sob proslavo 304etnice PO in razvitje. pionirskega prapora. Na svečano-predsednik Po Jože Ramovš Da so Ka-
-	».cr smo ravno v teh
ve»a	504etnico	pesniko-
Nato smo gledali igrici, pa ^	Sžko Z^an
bom nikiuXabi£'T'' stala pred oSSm -vorila*	^	80*
yublj^ _ «	zastavo ob-
delavni pionini smo bili nalivnim^*^®"*-^ lepimi i^igami in Tudi n^ fola Je kbe^if-	..Tisoč	radosti" in
to trni ” ^	^‘ani strelske-
ga toožka za prvo mesto.
spomnili tudi imenuiP	po	katerem se
nem n«	Pionirski	odred, obe-
mo itf	pozdravili	njegovo ma-
proslave.	udeležiU naše
ZDENKA JURGLIC
O.	S. Shntrupert
injiiniTini
Kljub vsemu so mrliške vežice bolj potrebne, kakor so bile pred desetimi leti. Da so res zelo potrebne, je pokazal nedavni pogreb ribniškega občana Toneta Smaka. Po tigu so se nabili po pločnikih v obeh smereh avtomobili in to samo avtomobili obzirnih voznikov. Veliko jih je vozilo brezobzirno mimo pogreba in so s tem pokazali svojo vozniško v^ojo in stopnjo kulture. Zakaj niso za ta čas uredili obvoza avtomobilov preko Hrovače za vrtmi v Gorenjo vas?
Torej le vse kaže, da bo po ;ala gradnja mrliških vežic v Ribnici nujna in še kako potrebna tudi še iz drugih vzrokov, do katerih bodo Ribničani sami prišli, če bodb želeli v korak z drugimi, naprednejšimi kraji, ki so te komunalne potrebe že uredili.
ANDREJ ARKO
OBISK ČLANOV RK
Nekaj dni pred Novim letom so nas obiskale mladinke-članice Rde-č^a križa. Prišle so, nam zaželele srečo, trdnega zdravja in nas obdarile. Skoraj bi se utrnila solza ob ugotovitvi, da za nas starejše Se kdo skrbi. Pravzaprav že sama beseda, ki kaže, da nas »oštujejo, pogladi ostarelo srce. 2Sa vso pozornost; iskrena hvala v imenu vseh nas v Dol. Lazah podmladkaijem Rlečega križa iz osnovne^ šole Ribnica in občinskemu odboru RK Ribnica.
REZKA PRIJATELJ Dol. Laze Ribnica
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Trebnje: »ekspres pošta«
Kako se ta naš (gospodarski) svet vrti! iNajpreJ so bue visukc ccu«. koruze in krmil in nizke cene mesa, ker se potem pitanje ni izplačalo, zdaj sledijo visoke cene mesa in pomanjkanje prašičev ter prašičjega mesa. Zagato delno rešujejo kmetje, ki ob dobrih cenah živali raje prodajo, kot pa zakoljejo za doma. Še poprej jih je treba stehtati, kot kaže tale posnetek iz Sel pri Ratežu. (Foto: Z. &ruga)
Trebnje se pripravlja, da bo postalo mesto; ceste so asfaltirane, bloki in nove hiše rastejo kot gobe po dežju. Kraj ima celo umetniško galerijo, ki je znana že onkraj republiških mej, ima sodišče, zdravstveno postajo, pa tudi pošto, s katero pa ni tako, kot bi bilo treba.
Poštar mi je 5. januarja prinesel pokojnino šele — v kraj Grm, oddaljen dobrih 5 minut od železniške postaje in debele pol ure peš hoje iz Trebnjega. Ko sem ga povprašala, s kakšno pravico zadržuje pošta moj dohodek, mi je rekel, da nimajo ljudi, da sta dva odpovedala ...
Poštar seveda ni kriv, da se nanj grmadi delo. Z najboljšo voljo prenaša polno torbo po hribUi in dolinah, v blatne klance, v Rihpovec, Dečjo vas, Vrhtrebnje in kdo bi še vedel kam. Toda ob tem se vendarle vprašujem, če se menda ne vračamo v Napoleonove čase, ko je tod mimo potovala enkrat na teden poštna kočija. Na naslove pisemskih pošiljk
NI NUJNO
da sc uredništvo Dolcnjskcpu lista strinja z vscini sL-stavki. ki so objavljeni na tej strani. K prispevkom. ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njcjiovo pravo ime za javnost tajno (poil-pis;ili ua bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je prcii soiliščem /a resničnosi n;i-pis;met:a otkovoren predvsj.ni sam.
pišemo zdaj poštne številke, da bi jih naslovniki prej in zanesljivo dobili. Toda če ni poštarjev, jih ne morejo. Kaže, da vsi stroji za sortiranje in podobno našim ljubim podjetjem PTT kaj malo koristijo. V naš kraj smo še nedavno dobivali pošto trikrat na teden, zdaj se je pa tako poslabšalo. Za območje vse trebanjske pošte dostavljata pošiljke le dva poštarja, in še ta dva peš. Drugje, vem, so opremljeni vsaj z mopedi.
V	premislek še to: trebanjska občina ima precej nezaposlenih ljudi. Najbrž bi se med isJcalci dela le našel kdo, ki bi se oprijel te službe
-	samo poiskati ga je treba.
FANIKA MAUSiC Grm 11 pri Trebnjem
SE ENKRAT: NAJLEPŠt SPOMINČKI
V Dolenjskem listu sem pred kratkim prebral pismo z naslovom: „Najlepši spominčki mojega srca“. Napisal ga je Stanko Cemas, naš rojak iz Toronta v Canadi. Tudi jaz imam veliko lepih spominov iz nila-dih let: fantje smo ob večerih na vasi peli, terice so trle lan in konopljo do polnoči, pomagali smo jim fantje, zraven pa se zabavali in glasno vriskali.
V sušilnicah smo kurili, da sta se konoplja in lah hitreje sušila. Danes pa ni več takih običajev. So popolnoma zamtli.
Stanku Cemasu pa za njegov 60. rojstni dani iz srca čestitam. Želim mu veliko zdravja, osebne sreče in da bi še mnogo let prebiral Dolenjski list, pa se spet l^j oglasil iz Toronta.
TONE ŽELJKO
O »Mirijn očku« še tako in drugače
Mladinski aktiv iz Podbočja nam je poslal svoj odgovor na reportažo, ki je bila objavljena v reviji JANA. Zaprosil je, naj ga, da bi bila javnost obojestransko obveščena, v celoti objavimo. Pismo nam pisala tudi Marija Kaplanova, Mirina rejnica, v katerem je obširno opisala svoje življenje in odnose s sosedstvom. Navedla je tudi več manj bistvenih nadrobnosti, ki se ne dotikajo spornih trditev prizadetih ljudi v tem kraju, zato ga objavljamo skrajšanega.
Vsakdo ima pravico in dolžnost ravnati v življenju po svojih najboljših močeh, v najboljši smeri. In če človekovo ravnanje ni takšno? Lahko je pri tem kriva mati narava, ki je včasih bolj skopa. Takšnemu človeku je potrebno pomagati. Kaj pa, ča se zavestno odloči za n^^ač-no ravnanje? V vsaki civilizirani družbi je treba takšnega človeka poklicati na odgovor.
Za kaj ^? Za podle laži in podtikanje v članku „Kje si, očka ‘ izpod peresa novinarke Marine Dra-sčič v 50. številki revije JANA, s katerim je grdo umazala naš kraj, prizadela vse ljudi, posebno pa še nas mlade.
Ne bomo ponavljali zgodbe. Za razjasnitev primera naj povemo samo naslednje. Nihče izmed nas ni psoval Mire s Ciganko in tatico. Nihče ni vedel, da je Ciganka (če je? ). To je govorila okrog njena rejnica Kaplanova, za njo pa je to povzela predšolska otročad in revija JANA. Nihče je ni izobčil. Vedno je v družbi svojih sošolk in sovrstnic v vasi. Tudi če bi bila Ciganka, naše obnašanje ne bi bilo drugačno. Sami smo že imeli za sošolce Cigane, a nismo poznali ne ciganskih razredov ne ciganskih klopi. Bili smo enaki med enakimi.
Cernu potem pisanje? Kjer živimo, ni ravno bogat kraj, ljudje trdo delajo in radi pomagajo, in to tudi Kaplanovi in Miri. Zato krivica še toliko močneje boU. Kako je mogla novinarka iz „rekla-ni rekla“ dveh sprtih strank (obe sta se šele pred časom priselili sem) vzeti zgodbo za resnično? Ali gre res za t^o naivnost? Zakaj se ni oglasila pri nobeni organizaciji in pri nobeni drugi hiši? Kaj pa, če je imela tovarišica Draščičeva kak drug namen -mogoče popularizirati revijo ali pa morda še kaj drugega?
Prav gotovo je naredila največ škode M^iri, ne pa Kaplanovi, ki pravi, da se to izplača. Res, Mira dobiva pomoč od vsepovsod, in prav je tako. Dobivala je tudi prej, toda ^aj je vrgla Mira paket v potok. Ko je obleka ponošena in umazana, vzame drugo. Ni kriva 12-letna Mira,
kriva je rejnica, kriv je tisti, ki ji je otroka dal, in ne nazadnje, kriva je tudi revija. Novinarka je s takim pisanjem dosegala samo to,_da se bomo ob vsakem članku s podobno problematiko v reviji JANA vprašali, če je res, kar piše.
MLADINSKI AKTIV PODBOCJE Predsednik: Ivan Pirc
Problema z oskrbo za Miro v resnici ni. Do letos nisem še ničesar prosila zanjo; če sem jo preživela brez plače 8 let, jo bom še 3, da se bo izšolala in dobila službo. Tovariš Glinšek trdi, da nisem prilagodljiva ljudem, sam pa ve, da sem vsak dan hodila mimo njegove hiše na dnino. Da sem imela v Zavodih primemo stanovanje, je grda laž. Živela sem pri vdovi 5 mesecev, tako rekoč v pravem suženjstvu. Toda suženj si zasluži vsaj hrano, jaz pa sem si jo morala kupovati. Sobica, v kateri sem stanovala, je bila tako majhna, da celo za posteljo ni bilo prostora.
Omenjena vdova me je priganjala, enako pa tudi Miro, iz dneva v dan samo delati. Toda moja kaša se je kuhala tudi za druge delavce. Nikoli nisem bila prosta, prikrajšana sem bila za vse, celo za zdravila. Miro je nagovarjala in ji obljubljala vse mogoče ter ji govorila, naj ne obiskuje šole. Cisto jo je zmešala, tako da se je otrok res uprl šoli in da je bilo treba iti celo na milico in v šolo, da je kasneje vendarle ubogala. Miro so po nedolžnem obdolžili tudi, da je kradla, vendar sem se kasneje sama prepričala, da tega ni storila.
Da se s sosedi ne razumem, je laž. Od hiše do hiše greste lahko povprašat, s kom s prepiram. Iz te hiše se bom spomladi že odselila, ne bom se pa iz Podbočja, ker tu najbolje shajam. Grda laž je tudi trditev, da sem se pritožila v Beograd maršdu Titu. Res sem se pritožila v Ljubljano, vendar ne zaradi stanovanja, temveč zaradi goljufije v Trebežu. Zakaj sem pisala v Mavrico? Ce sme vsak otrok pisati o svojem očku, zakaj ne bi smela Mira? In če ga nima? Pri tem nisem imela nobenega namena. Očka sploh ne iščem. Miro sem posvojila zase, ne za očka. Da je bil v Krškem, sem zvedela kasneje. In če jo je zatajU, ali naj gre otrok tja, če ga ne pozna, in naj vpije: „Ti si moj očkaf“? Mira očka ne išče, ker . ne ve,« kod, čeprav bi ga želela po-
znati. Tudi ni res, da sem sama povedala, od kod je Mira. Še na matičnem uradu nisem povedala njenega prejšnjega imena. Novinarka JANE je bila prva, ki sem ji to zaupala.
In kako rešiti problem? Saj ga ni. Mira ne prejema nobenih doklad, pa le živi in raste. Tov. Glinšek ji ni še ničesar dal in ga za pomoč tudi nikoli ne bom prosila. Je mar ljudem v napoto pomoč, ki jo dobivava? Mire ne bo dobil kdo drug. Lahko rečem, da sem jo rešila smrti. Kaj vse so mi Cigxm samr povedali, kako da so jo tc^ kei je bila brez očeta, da bi jo Dianft} l^j vse smo prestali na Crešiqicak in na Žigr-skem vrhu! Cudiio, d& za te stvari nihče noče slišati. Koltto sem se premučila z otrokonr, ko je hodil v šolo. Zakaj se mr je sosed smejal, ko sem Miri hodila naproti; češ; toliko sem jih imel, pa mr po nobenegami bilo treba v šolo? Zakag nttvprašigo sodnika za prekrške, h kateremu sem se hodila pritožennrt; ka sa litiro pretepali Cigani. 21ato sem mon^a bežati iz kraja v kraj, vse sem Legubi-la zaradi tega utn^ega. otroks, ki sem ga zredila biez soditicpomoči Iz Podbočja zdaj ne grem, sem se preveč privadila. Skušala bom doseči, da se bo Miia izučibkin postala pošteno dekle.
MARIJA KAPLAN Podbočje
Šola v Brezju bo znova odprta
Pod naslovom „Ce se hribovska učiteljica poroči v dolino, je vse narobe** je bila v 48. številki revije JANA objavljena reportaža, ki povsem enostransko prikazuje razmere po začasni ukinitvi pouka na tej šoli. Zaradi pravilnega informiranja javnosti vas prosimo, da objavite naš odgovor, kakršnega smo poslali tudi reviji JANA, a ga do danes, 8. januaija še ni objavUa).
gnetlo preko sto otrok, poučevala pa jih je ena sama učiteljica. Kmalu
Že v uvodu je zapisano, da se šolski drobiž muči kot duše v vicah in da bo polovico otrok pomrlo. Šolski drobiž v Brezju in okoliških vaseh se je resnično mučil kot „duše v vicah “ - toda to je že skoraj zgodovina. Tako ^ bilo pred vojno, ko v teh krajih niso imeU ne šole ne učiteljice. Otroci so morali, če so sploh prfliajali v šolo Podbočje, prepešačiti tudi po 22 km na dan. Takrat jih v šoli ni čakala topla malica. Kruha doma skorajda niso poznali, kaj šele, da bi namazanega metali v koš za smeti! Res, tudi prva povojna leta je bilo hudo: zasilno učUnico so imeli v mizli graški cerkvici, dokler ni bila postav^ena baraka, v kateri se je
Na ostarele niso pozabili
z leti pride starosK Tako ». ,r.o-gibno kot pride za poletjem jese. in za njo mizla zima. Starost je že sama po sebi tegobna. Prav malo prijetnega je v njej. Onemoglost, betež-nost, osamelost. To so nejpogostnej-še težave, ki grenko zadnje dneve. Le malokdaj posije žarek radosti v otrplo srce. Človek gre v pozabo in lahko postane nekoristen član družbe.
Pa vem, da ni vedno tako. Pri nas na Otočcu že ne, ko nas je presenetila pozornost naše krajevne skupnosti Otočec. Prav tako ni na nas stare pozabil Rdeči križ. Ko se je poslavljalo staro leto, smo sc tudi mi
razveselili daril, čestitk z najlepšimi željami, še posebej tega, da so se nas q)omnili in dokazali, da se za nas zanimajo, da le nismo stari ljudje tako osamljeni, kot mislimo v trenutkih težav.
Za to gre zasluga socialnim delavcem krajevne skupnosti na Otočcu, delavcem na Rdečem križu. Zato se jim v imenu vseh ostarelih na našem območju za njihovo pozornost iskreno zahvaljujem. Vsem ostarelim, ki bodo brali te vrstice, pa želim, da bi kar najprijetneje preživeli jesen življenja.
P. P
otoCec
sta prišli dve učni moči, pouk pa je potekal normalno. Trudili sta se, spali na zasilno urejenem podstrešju brez postelj, na slami, in nemalokrat sta se prebudili, obdani s snežinkami.
Tudi barako smo odstranili in 2%radili lepo šolo z dvema učilnicama ter primerna stanovanja. Število otrok je medtem upadalo, učence v^ih razredov smo prešolali v matično šolo v Podbočje,.v nižjih razredih pa sta poučevala dva prosvetna delavca v dveh kombiniranih oddelkih. Kljub majhnemu številu otrok bi v tem letu pouk potekal nemoteno, če.,.. če ne bi tov. učiteljica Marta Ibžmanova dobila delovnega mesta v Cerkvah (tudi učitelj ima pravico izbirati delovno mesto in si urejati življenje po svoje) in če bi bili prisiljeni „potegmti“ učiteliice tov. Božičeve na matično tolo, ker se na tri razpisana mesta ni javil nihče in bi morali družiti nad 40 učencev v enem oddelku.
Odločili smo se za manjše zlo. Tovarišico iz Brezja smo premestili na matično šolo, učence iz podružnične šole pa porazdelili v oddelke matične šole. Pred tem smo se o nameravjtfii rešitvi posvetovali s pedagoškim prostovolcem, obvestili Zavod za šolstvo SRS - organizacijsko enoto Novo mesto, ObS Krško
in se pogovorili s starši na roditeljskem sestanku.
Njim smo tudi zatrdili, da bomo začeli pouk takoj, ko bomo dobili novo učno moč, v vsakem primeru pa, ko zaradi snega prevoz ne bo mogoč. Kljub cestam, kakršne so v reportaži opisane, učenci nii^ razredov zaradi prevoza niti enkrat niso ostali doma. Ce je 'bil šolski kombi pokvarjen, so pomagali gasilci s svojim vozilom. Vse učence - razen dveh iz vasi Planina — pripeljemo skoraj do praga domače hiše.
Učenci brezjanske šole bodo v zimskem času imeli pouk v šoli Brezje; od 8. do 17. ure jih bo poučevala tov. Božičeva, zato pa bomo na matični šoli morali ta^ dve paralelki združiti v ene oddelek s preko 40 učenci.
Poznam ljudi in razmere v teh vaseh. Prehodiksenrvse.’kolovaze±i‘ stezice-tudi po nad:, meter visokih-snežnih zametih, ko sem spremljal Kuharjevega • Viii«ntinn iz . iole domov v hudrag snežnem metežu, ker sem se bal, da hi ostal v sn^. Pa tudi ob tetentroka, ko sem -zdaj je tega žaMik.15 let - s člani učiteljsk^a ksMrtiva in prizadevnimi članicami: MM obiskal vsako hišo v teh raztresenih vaseh, da smo lahko skromno obdarili otroke takrat, ko so bili pomoči resnično potrebni. Danes so otroci kar lepo m toplo oblečeni. Le zakaj jih reporterka ni fotografirala, saj bi to njene navedbe odločno ovrglo. Naša šola je na kmečkem območju, toda kar 68 otrok iz teh vasi prejema otroSci dodatek v šoli pa topel obrok hrane in brezplačne učbenike. Taka so dejstva, zakaj torej tako enostransko obveščanje javnosti?
Ravnatelj šole: JOŽE ZUPANCiC
DOLENJSKI LIST
tura
in
bra-
anje
DIPLOME KROŽKOM
V počastitev 30-letnice pionirske organizacije je bila 27. decembra na osnovni šoli v Kočevju proslava. Poleg kulturnega programa sta se v zaključnem tekmovanju o poznavanju zgodovine pionirske organizacije pomerili ekipi učencev iz 6. a in 7. b razreda. Proslavi so prisostvovali tudi predsednik občinske skupščine Miro Hegler in sekretar občinskega komiteja ZK Jože Novak. Predsednik občinske zveze DPM Kočevje Stane Jajtič, je ob tej priložnosti predal diplome za uspešno delo posameznim krožkom in njihovim mentoijem.
KONGRES GLASBENIKOV
V soboto in nedeljo je imela v Ljubljani kongres Zveza združenj orkestralnih umetnikov Jugoslavije. Med drugim so pripravili referate o pogojih za nadalj-ni razvoj orkestralne umetnosti pri nas, o orkestralnem umetniku nasplošno in še posebej o izvajalskih pravicah, posebnostih dela orkestralnih umetnikov z medicinskega vidika in podobnem.
Vsakdo končno najde tisto knjigo, ki mu odpre „tajna vrata*' in postane njegova najbolj priljubljena knjiga, knjiga življenja. Naj jo išče, dokler je ne najde.
^	ADOLF	SPEMANN
LORENZI NA PLOŠČI
Mladinska knjiga je kdala samostojno ploščo znanega slovenskega umetniškega ansambla Tria Lorenz, ki ga pri nas poznamo tudi s številni nastopov po Dolenjskem, Beli krajini in Spodnjem Posavju. Na plošči je posneta komorna glasba: Haydnov Trio v G duru, Ramovševe Kontraste in Beethovnov Trio duhov. Plošča pomeni veliko obogatitev za slovensko glasbeno „skrinjo** in bo vzra-dostila vs^ega glasbenika in ljubitelja glast^.
•••••••••MiaMaaaMriuiaa
Učenci osnovne šole Kočevje so pod vodstvom učiteljice Mare Saikič in Angele Rudi naštudirali lutkovno igrico „Novoletno praznovanje**, s katero so razveselili predvsem prvošolčke, za katere so nastopili dvakrat (Foto: F. Brus)
Vzgoja nič več na stranskem tiru
Zdaj, ko je financiranje vzgoje in izobraževanja vsaj znosno urejeno in utečeno, razlike, ki so bodle v oči, pa ublažene ali celo odpravljene, bo imela izobraževalna skupnost več časa, da se bo posvetila tudi drugim vprašanjem svoje dejavnosti.
Na decembrski seji v Novem mestu so člani skupščine menili, daje prišel čas, ko se je treba vprašati, kaj je z delom na vzgojnem področju izobraževalnih ustanov, ah imamo kader, ki bi bil kos tem zahtevnim nalogam in kako v prihodnje zastaviti prizadevanje, da nam ne bi bilo treba večno zapravljati časa o „neustreznih**,„preozko usmeijenih** in „nezgrajenih** ljudeh v učiteljskem poklicu. V obravnavo in na razrešitev morajo torej številna pereča vprašanja vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki so zavoljo takšnih ah drugačnih razlogov obtičala „odprta** na stranskem tiru in so morali na zanemarjanje le-teh po pismu tovariša Tita opozoriti številni partijski dokumenti na zvezni, republiški in občinski ravni.
Da je srž vzgojnoizobraževalne dejavnosti idejno delo, je že stara „plošča**. Od predlanske razprave na slovenskem CK sem podušamo, kaj bi se moralo izboljšati, v čem je potrebno dosedanji izobraževalni proces spremeniti, kaj opustiti in kaj
Mali kulturai barometer
PEVOVODJE KONČALI - V Novem mestu se je prejSnji teden
Kje smo?
Po podatkih iz leta 1940 - torej pred zadnjo vojno -smo imeli v Sloveniji 26 znanstvenih, 855 ljudeh in 971 šolskih knjižnic, ki so štele 2,228.000 knjig. Deset let kasneje se je število ljudskih knjižnic povzpelo na 1.488, po letu 1952 pa je bilo knjižnic vsako leto manj. Hitrega zmanjševanja knjižnic do leta 1968 ni bilo možno ustaviti. Nazadovanje je zavrl šele sklep pristojnih, da je treba obstanek in razvoj ustanov te vrste opredeliti. Prizadevanja, da bi ohranili, kar imamo in knjižnice še razvili ter posodobili, niso ostala jalova setev. Danes ugotavljamo, da se je kljub težavam in krizam v knjižničarstvu posrečilo doseči stopnjo, na kateri se je možno pogovarjati o sodobni mreži splošnoizobraževalnih knjižnic. Kljub temu na bi smeli biti zadovoljni, saj stanje iz leta 1968, ki se tudi do danes ni bistveno spremenilo, pove naslednje: v Sloveniji deluje 1.862 knjižnic s knjižnim skladom, ki presega 6,970.000 knjig. Ljudskih knjižnic je 333, znanstvenih 129, strokovnih 172 in šolskih 1.228.
dodati za goro papiija, popisanega s teoretičnimi razglabljanji, mnenji in protimnenji o tako imenovani socialistični naravnanosti šole, imamo pri roki. Ko človek začne te govorjene ah napisane napotke uporabljati v vsakdanjem življenju, se šele zave, kako težaven je korak od besed do dejanj. Kajpak se temu uidi izobraževalna skupnost ne more izogniti. Brž ko je sklenila „današnje** naloge usmeriti na vzgojno delo, je srečala tradicionalno trd oreh: kadrovanje za učiteljski poklic. Pri tem pa je začetek in konec vsega ...
V učiteljski poklic je potrebno kadrovati zgodaj, denimo, od osnovnošolskih klopi. Sklenili so, da bo ,4zbrane*‘ učence spremljala komisija, na srednjih Šolah pa bo podobno nalogo imela posebna sekcija pri TIS; le-ta bo že med šolanjem obiskovala dijake in jih poskušala prodobiti za kasnejši študij na pedagoški akademiji oziroma na tistih vi^ih in visokih šolah, ki vzgajajo kader za izobraževanje. H^ati se bo izobraževalna
končal seminai za pevovodje, ki ga je vodil skladatelj in dirigent Invalidskega pevskega zbora Radovan Gobec. Seminarja, ki se je začel v drugi polovici lanske jeseni, se je udeleževalo okoli 40 zborovodij z Dolenskega in iz Spodnj^a Posavja. Za tem seminarjem se bo v Novem mestu začel p<^oben seminar za režiserje.
LITERARNI VEČER V KRŠKEM - Letošnji kulturni praznik — Prešernov dan bodo v Krškem počastili z literarnim večerom, na katerem se bodo občinstvu predstavili domači ustvarjalci. Svoja dela bodo brali pesniki in pisatelji, ki se občasno pojavljajo v javnosti. Prireditev bo predvidoma 9. februarja ob 18. uri.
ZA PREŠERNOV DAN; „TUGOMER “ - V počastitev Prešernovega dne bodo v novomeški občini uprizorili Levstikovega „Tugomera**. Zavod za kulturno dejavnost kot organizator prireditve se je začel dogovarjati za gostovanja tudi v nekaterih podežel^ili središčih.
RAZSTAVE SLIKARSKE KOLONIJE NI VEČ - V Dolenjski galeriji so prejšnji teden razdrli razstavo del udeležencev H. dolenjske slikarske kolonije, ki jo bila v zgornji dvorani odprta od lanskega 27. novembra. Razstava je požela velik uspeh, saj si jo je ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev, med njimi tudi učenci številnih šol iz Novega mesta in okolice. Veliko razstavljenih del so slikarji prodali domačim in tujim ljubiteljem umetnosti.
PRVI LETOŠNJI ABONMA -Obiskovalci dramskih prireditev v novomeškem Domu kulture so si v ponedeljek zvečer ogledali novo delo iz abonmajskega sporeda za sezono 1972/73. Videli so domače delo „Lažna Ivana** pisatelja in dramatika Andreja Hienga.
TUJI JEZIKI V KOČEVJU - Jezikovne tečaje, ki jih je novem bi u začela kočevska delavcu univerza, obiskuje: nemški začetni točaj 20 slušate^ev, angleški začetni tečaj 12 slušateljev. Poučujejo po sodobnih metodi.
V brošuri, ki jo je izdala za svojo 25-letnico Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, je ravnatelj škofleloškega muzeja, prof. Andrej Pavlovec, na Dolenjskem znan tudi kot komisar obeh slikarskih kolonij v dolini Krke, zapisal:
„Likovni tečaji, ki so bili pod ok^em ZKPO, so ali presahnili ali pa so tako redki, da bi jih morali prešteti in ugotoviti, kje bi bilo še zanimanje zanje.'*
To bi bilo zanimivo - je razpredel misel - za nekatere kraje in za likovne amaterje, ki čutijo potrebno po izpopolnjevanju svojega znanja. „S tem bi nadaljevali tradicijo iz NOB*in tradicijo ZKPO,“je ugotovil.
Bliže ljudem
Bolj kol do zdaj naj bi 2^P0 sodelovala pri Talraru in Salonu likovnih samorastnikov v Trebnjem, še tesnejše stike bi morala imeti s slikarskimi kolonijami (pri nas z Dolensko kolonijo), nc nazadnje pa tudi s klubi likovnih amaterjev neposredno ali prek ustrezne organizacije. To omenjamo še posebej zategadelj, ker imamo tudi na našem območju nemalo likovnih amaterjev m tudi nekaj klubov.
Naslonitev na galerije bi sc morala poznati v prirejanju razstav za delovnega človeka. Nikakor ni greh ali prepovedano prirediti likovno razstavo v podjetju, recimo, na samem delovnem mestu. Naj v zvezi s tem spet omenimo novomeški z^lod -Novoteks, ki od Dolenjske slikarske kolonije, ki jo pretežno fmancira, odkupljena dela postavijo za nekaj tednov na ogled v sejin dvorani.
_______________________J.	JUST
skupnost trudila doseči, da bi v srednjih šolah posvečali večjo skrb marksistični vzgoji, saj bo tudi od tega odvisno, kako bodo pripravljeni kandidati za učitelje.
Z malo drugačnimi očmi bodo poslej sicer gledali pri kadrovanju učiteljev in ravnateljev vzgojnoizobraževalnih zavodov. St^išče izobraževalne skupnosti je, da ni možno enakovredno obravnavati ljudi, za katere je značilna ozkost (gola strokovnost) z drugimi, ki imajo izdelan odnos do vsega, kar zdaj predvsem zahtevamo od pedagoga. Pri tem poudaijajo, da je članstvo v ZK zaželjeno, ni pa edino merilo za vrednotenje učiteljeve sposobnosti. Zato prosvetnih delavcev tudi ne bodo šilih, naj stopijo v vrste ZK: vstop si morajo sami prislužiti.
I. ZORAN
Izziv mrtvilu
Skoraj tako kot otroci v Cankarjevih povestih zvrhanega peharja krhljev so se v Mirni peči razveselili s skupnimi močmi obnovljene in opremljene kulturne dvorane za minuli dan republike. Brž ko so dobili dom, se je kulturno življenje tako rekoč čez noč razcvetelo. Kq to pomeni za kraj, ki ne premore niti kvadramega metra asfalta in si ljudje v njem gasijo žejo iz studencev ter v sušnih dneh iz cistern, razlaga učiteljica Tatjana Nahtigal:
„ V kulturnem življenju smo bili hudo dolgo pri tleh, če izvzamem šolo, kjer se je dejavnost krožkov razživela zlasti po preselitvi v novo stavbo. Ce se ne motim, je domača igralska družina zadnjič stopila pred občinstvo pred več kot sedmimi leti. Pred tem mrtvila ali vsaj dolgotrajne kulturne suše nismo poznali. Zakaj se je kultura „razšla", ne vem pravega razloga. Morda tudi zaradi neprimerne in neurejene dvorane. Zdaj pa bo, kot kaže, drugače. “
Nahtigalova nerada pritrdi, da poleg celodnevnega učiteljevanja in opravil doma, kjer je mati in gospodinja, uspešno vodi dramski krožek v šoli in igralsko družino pri kulturno prosvetnem društvu, ki so ga spet postavili na noge v zadnjih mesecih minulega leta. S šolarji je v tem šolskem letu naštudirala igro ,Mačeha in pastorka" slovenske pisateljice Kristine Brenkove. Do zdaj so jo zaigrali že trikrat, razmišljajo pa tudi o gostovanjih. Dogovarjali se za to še niso, radi pa bi šli vsaj po okoliških krajih.
„Kaj pa pripravljate z odraslimi? "posežem v njeno pripovedovanje. „Pravilneje bi me morali vprašati, kaj bomo igrali z mladimi, saj^e v igralski družini samo eden, ki je že malce v letih. Sicer so člani pretežno dijaki srednjih in poklicnih šol pa drugih, ki niso več šolarji, je nekaj, ‘ odvrne. „Učimo se Golarjeve Vdove RoŠlinke. Iskali smo nekaj lažjega, ljudskega, mikavnega in smo se odločili za to delo, ki zlasti na podeželju še vedno zvabi v dvorane staro in mlado. Kdaj bo stvar zrela, bi težko napovedala, v tej sezoni jo bomo vsekakor uprizorili. Mislim, da več del kot eno ne bomo mogli pripraviti na leto, čeprav se o tem še nismo dokončno pomenili. A tudi pri tej družini bomo morali uveljaviti, da bomo uprizoritve večkrat ponovili in gostovali na drugih odrih. Za eno samcato predstavo se res ne izplača izgubljati časa z vajami."	.	,
šega sorodstva s piscem -vašim dedom? " poskusim z naslednjim vprašanjem. ,JNe, ne, čeprav ne morem trditi, da ni bilo vsaj majhnega vpliva. Kaj morem, sem pač iz pisateljske družine in nekaj se me je moralo oprijeti. Že mlada sem rada brala in že kot otrok veliko igrala. Spominjam se takih igric: Palčki, Jurček itd. Veselje za igre se me drži, zato sem tudi v Mimi peči tako vpre-žena."
I. ZORAN
m
%
„Ste se morda za Vdovo Rošlinko odločili zavoljo va-
Neizčrpna volja tisočev v ZKPO
Med jubileji, ki smo jih lani praznovali v Sloveniji, velja še s posebnim spoštovanjem omeniti 254etnico Zveze kulturno prosvetnih oi^anizacij, torej organizacge, ki se je od ustanovitve leta 1947 trudila obogatiti človekovo osebnost, mu omogočala samostojen vstop v kulturno življenje in — to je tudi treba poudariti — mu pomagala laže dojemati in uresničevati naloge, ki jih je predenj posta^jala socialistična družba.
Z vodilom, da na prostovoljni osnovi organizira v najrazličnejših obliki ljubitelje kulture in umetnosti, da se poglabljajo humanistične in estetdce vrednote človeka, je Zvezi uspelo prodobiti na področju kulture takšno članstvo, s kakršnim se lahko pohvali malokatera organizacija na Slovenskem. Še več: organizirana prizadevanja kulturno prosvetnih organizacij pri nas so v svoje vrste vključila približno 100.000 aktivnih članov, ki so ustvarjalno sodelovali pri oblikovanju in uresničevanju kulturnih prografnov in prireditev.
Trenutno imamo v Sloveniji 800 pevskih zborov, vštevši mladmske in otroške. V njih poje 42.392 pevcev. Ce prištejemo še vse instruihentaliste, je ugotovitev na dlani: vsak štirideseti Slovenec poje ali muzicira. Ljubiteljskih gledahških skupin v okviru ZKPO je nad 500, lutkovnih 150, folklornih 49, poleg tega pa imamo tudi 150 aktivnih klubov. Ne smemo pozabiti tudi drugih zvrsti, med katere sodijo: knjiga in knjižničarstvo, filmska vzgoja, likovna 'Ustvarjalnost in druge. Za vso to široko paleto dejavnosti skrbijo strokovni odbori, sestavljeni iz strokovnjakov z najrazličnejših poklicnili področij. Le-ti se nenehno trudijo za kakovostno izvajalsko in programsko raven. V ta namen prireja ZKPO vsako leto seminarje in posvetovanja, na katerih člani strokovnili odborov izpolnjujejo svoje znanje za posamezne kulturne zvrsti.
Obširna in vsestranska dejavnost ZKPO se kaže tudi v prire-
janju tekmovanj in drugih manifestacij. N^ navedemo le nek^ lanskih: XV. jubilejno srečanje gledahških skupin Slovenije v Velenju, „Naša beseda 72*‘ v Idriji, revija mladinskih pevskih zborov v Zagoiju, „Naša pesem 72*‘ v Mariboru, ,^aš klub 72** v Čezsoči, srečanje z ljudskimi godci, pevci in plesalci v Ribnici, srečanje šolskih folklornih skupin v Ljubljani, posvetovanje o slovenski knjigi in druga. Mnoge skupine, ki so gostov^e v tujini, so dobile laskave ocene in priznania stroVr*vntoi/-r»v in
občinstva. ZKPO je v tem času navezala stike z vsemi slovenskimi kulturnimi oiganizacijami, ki delujejo v zamejstvu ter s tem prispevala neprecenljiv delež pri utrievanju enotnega slovenskega kulturnega prostora, svojo pomoč pa daje tudi kulturnim organizacijam in društvom naših delavcev v tujini.
S tako širokim konceptom delovanja je ZKPO v petindvajsetih letih, še zlasti pa v zadnjem obdobju, spodbudila k dejavnosti in ustvarjalnosti veh-kan^ krog ljudi, ki so z neizčrpno voljo do dela na kulturno prosvetnem področju dokazali, da je tudi kultura majhnega naroda lahko velika, množična, kvalitetna in nadvse plodna.
MIHA MATE
Novomeške malčke je dedek Mraz razveselil z baletno pravljico ,JDelavnica lutk**, ki so jo gojenke baletne vzgoje pri Zavodu za kulturno dejavnost prikazale po zamisli koreografinje Milice Duhove iz Ljubljane (Foto: P. Pungerčar)
St. 3 (1190) - 18. januarja 1973
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
Mirenski center za skoke
Posebno mlade navdušujejo športi, ki teriajo zvrhano mero poguma, smučarsH skoki, ali kot jih dandanes že kar imenujejo - poleti. Na Dolenjskem lahko govorimo seveda le o skokih in predvsem o željah o .tem, kako bi tudi ta šport uspešneje gojili.
Kraj z že kar lepo skakahio tradi-cgo je Mirna. Kaj jih tam najbolj tare, smo M pogovarjali s predstavniki starejše in mlajše garde smučarskih delavcev, ki jih na Mimi ne manjka. Da, res, kadre, ta prvi pogoj so si sami zagotovili! Na tečaju pred dvema letoma so si vzgojili pet sodnikov za alpske teke in skoke, kar trije med njimi so že republiški sodnikL Težava številka ena: ,jPomanjka-nje snega, kadar bi ga najbolj potrebovali,* pravi predstavnik starejših prizadevnih mirenskih prirediteljev in tudi začetnikov tega športa v lora-ju Bojan Kolenc. V sredini tedna, ko smo govorili, je kaj slabo kazalo, da bi v nedeljo, 14. januaija, imeli kaj snega za tradicionalne skoke. Bili so n^reč že dvakrat prireditelji državnih mladinskih prvenstev in pionirskih republiških prvenstev; kar dvakrat so morali naložiti vse pripomočke in reklamne table, ki so glavni vir dohodka, v kombije in skupno s tekmovalci preselili tekmovanja v Kranjsko goro. Razumljivo torej, zakaj na Dolenjskem nimamo skakalnih prireditev! *
Želijo se otresti nevšečne odvisnosti od vremena. Imajo gradbeni odbor pod vodstvom Marjana Umaka, le-ta pa želi vsaj v petih ali 10 letili uresničiti zahteven načrt, po katerem bi imeli na Mimi edinstven smučarski center. Na mestu sedanje 40-metrske skakalnice, bi zgradili 50-metrsko in 30-meUsko poleg nje za vadbo najmlajših. Pokrili bi ju seveda s plastiko. Zemljišče pa bi bilo primemo tudi za plastično smuško progo, drsališče in še marsikaj. V Italiji so si že ogledali razne materiale, tehničnih ovir sploh ni!
Pa bi bilo tudi dovolj domačih skakalcev, da takšni objekt ne bi bili le „spomenik? “ Mladi Janez Kolenc, ki nosi v sebi precej izkušenj znanih imen Vidoviča in Rudija Fini^aija, ki so radi zahajali na Mimo, že od spomladi trenira skupi^ no okrog 10 let starih pionirjev. Po programu so prešli že skoraj vse oblike terenskih in dmgih preizkusov. Volje, poguma in idej torej ne manjka. Vendar ali ne terjajo takšni' načrti, kot jih je za ta center brezplačno ponudil avtor planiške velikanke inž. Janez Gorišek, širšega sodelovanja občinskih dejavnikov ^ pa kar tudi pokrajinskih? Mirenska krajevna skupnost je res med na^olj delavnimi v državi, nekaj denarja so že zbrali z reklamo, vendar samo to ne bo dovolj!
A. ŽELEZNIK
' X
7
Na ustnem časopisu, ki ga je v INovem mestu pripravilo uredništvo Sportskih novosti, so v domu JLA sodelovali štiije znani jugoslovanski športniki. Na sliki od leve proti desni; Vlado Sučič, vojak, novinar SN, nogometaš Mladen R^miljak, kar^turist Rudi Stipković, svetovni prvak v ke^janju Nikola Dragaš, avtomobilist Robert'Lang, trener Vere Nikolič Leo Lang, novinar in urednik SN Vilko Lijncer, Vera Nikolič in predstavnik doma JLA. (Foto: Mikulan)
Košarkarsko prvenstvo 21. januarja
Tako vzdušje naj bi vladalo na Mimi vsako drugo nedeljo v januarju. Tudi v nedeljo ni bflo nič, ker ni bilo snega. Te negotovosti bi se zanesljivo rešili s plastično prevleko.
Tradicionalno zimsko košarkarsko prvenstvo Dolenjske se bo pričelo v nedeljo, 21. janeaija, ob 8. uri v telovadnici osnovne šole v Bršlinu, toda samo za šestnajst prijavljenih ekip, ki ne igrajo v slovenskih ligah. Za ekipe metifiške ^ti, KK Novoteksa in košar-kaije iz. Kočevja se bo prvenstvo, finale Dolenjske, pričelo nedeljo kasineje, 28. januarja, prav tako ob 8. uri v bršlinski telovadnici. Na tumii]u teh treh bo igrala še ekipa, ki bo zmagala na tumiiju nedeljo prej.
Oigankatoiji prvenstva, Dolenjski list, občinska zveza za telesno kulturo in vodstvo bršlinske šole, prosimo vse tekmovalce, njihove spremljevalce in gledalce, naj pridejo v telovadnico samo v copatah.
Da ne bo v telovadnici prevelike gneče, smo v ureništvu za prvo sku-
Asfaltirati večjo površino
Rin^ je skozi Koče\je tako trdno zaledenela, kakor že deset let ne. Kljub razmeroma lepemu in toplemu vremenu traja drsanje že 14 diu. Drsanje je nadomestilo za sankanje in smučanje. Rinža je vsa zamrznjena in tako im^o drsalci na voljo 4 km ledu, : Srt^ega 10 do 20 metrov. Mladeži je na ledu polno. Drsajo se z Idrsalk^i in brez, sankajo, igr!yo hokej, se sprehajajo itd. Veliko (^starejših ima športne drsalke in izkoristijo prosti čas za drsanje.
V dolgoročnem načrtu je gradnja betonskega rokometnega igrišča pri
domu telesne kulture. Grajeno bi bilo tako, da bi ga pozimi polivali in tako dobili umetni led oziroma drsališče. Ugodno bi bilo tudi. ker so v
Veliko starejših zaide na zaledenelo Rinžo. Sedaj, ko še ni snega, pa je 4 km ledene proge za mlade kar dobro nadomestilo.
domu tople garderobe in sanitarije. Od drsališča do garderob bi bilo samo 10 metrov. Drsališče bi imelo še to prednost, da se led ne bi udrl, torej M te vrste nesreče izključene. Drsališče bi bilo razsvetljeno in bi bil prosti čas za drsanje podaljšan pozno v mrak, kar na kinži ni mogoče. Drsališče bi bilo objekt športnega, rekreacijskega in turističnega pomena ter v veliko korist občanom m nekaterim vejam gospodarstva.
Opozorim naj še, da bi poleti na igrišču tudi kotalkali, s čimer bi nudili šolski mladini možnost smotrno izkoristiti proste sobote in nedelje.
Razumljivo pa je, da bi mor^a biti gradnju igrišča stvar vseh občanov in ustreznih organov občine in krajevne skupnosti Kočevje -mesto, pa tudi gospodarskih organizacy. Le
TRI ZMAGE BREŽIC
V Brežicah sc je pričelo žensko zimsko rokometno prvenstvo SRS. V A skupini igrajo med 10 ekipami tudi rokometašice Brežic, ki so v treh tekmah zmagale. Rezultati: Brežice-Slovan 8:7, Steklar-Brežice 6:14 in Brežice-Branik 9:5. Med najboljšimi igralkami sta bili domačinki Toplakova in Božičnikova.
V. P
z združenimi močmi bo akcija uspela. Novo drsališče, kotalkališče oziroma igrišče za rokomet pa bi bilo nam v ponos, razen tega pa bi bilo koristno za zdravje občanov.
ANDREJ ARKO
namiini tenis
KRKA-SEDMA
V Poljčanah pri Celju je bil prejšnji teden turnir osmih najboljših ekip v peti republiški namiznoteniški ligi, na katerem so igrali tudi oslabljeni igralci novomeške ICrke. Uvrstili so se na sedmo mesto, in če -bi bili fizično bolje pripravljeni, bi lahko segli po višjem mestu. To napako bodo poskušali popraviti v drugem delu tekmovanja v Ljubljani. Rezultati: Smartno-Krka 4:5 (edina zmaga), P-Klub-Krka 5:0, Hrastnik-Krka 5:3, Krka: Voklo 2:5, ^ka-Poijčane 3:5, Ingrad-Krka 5:1, in Murova-Kr|;a 5:2. Za krko so nastopili: Vindiš, Žigante, Doboši in D. Pezelj; le-ta je bil drugi najuspešnejši igralec na tem turnirju.
pino šestnajstih ekip že izžrebali pare in določili ure, kdaj se bodo posamezne ekipe pomerile. Zato naj se vse ekipe ravnajo po umiku tekem, ki je objavljen pod tem člankom. Za tekme naj igralci pripravljeni počakajo ali kot gledalci ali pa se lahko ogrevajo na hodniku. Prav tako prosimo vodstva ekip, naj takoj ko pridejo, oddajo pri zapisnikarski mizi prijavo postave svoje košarkarske ekipe, ki naj bo po možnosti natipkana. Ker bomo turnir odigrali po sistemu na izpadanje, morajo ekipe, ki se bodo uvrstile naprej, priti na naslednje srečanje pravočasno; kdaj
Penkov poraz
Na kvalifikacijskem turnirju za udeležbo na prvenstvu dolenjske šahovske podzveze sta bili odigrani 5. in 6. kolo. Posebej velja omeniti zmago Miliča, ki je v šestem kolu premagal Penka. Trenutni vrstni red: 1. Milič 6 točk, 2. Škerlj 5, 3.-4. Sitar in Penko 4,5, 5. Istenič 4(1), 6. Poredoš 3,5 (1), 7. Pucelj 3(1 Mn drugi.
Rezultati 5. kola: Poredoš-Kita-novič 1:0, Podrebarac-Skerlj 0:1, Kostelec-Hrovatič 0:1, Petric-Sitar 0:1, Jenko-Sčap remi, Jakljevič-Mi-lič0:l Penko-Balkovec 1:0, Istenič-Avsec 1:0 in Komelj-Pucelj remi. 6. kolo: Kitanovič-Pucelj prekinjeno, Avsec-Komelj 0:1, Balkovec-Istenič prekinjeno, Milič-Penko 1:0, Sčap -Jakljevič odloženo, Sitar-Jenko 1:0. Hrovatič-Petric prekinjeno, Skerlj-Kostelec 1:0, Porcdoš-Podre-barac prekinjeno.
J. UDIR
se bo njihova tekma pričdia, bodo zvedeli pri zapisnikarski mizi.
Umik tekmovanja; ob 8 uri GTŠ Novo mesto; KK Rekreator, 8.35 AK N. mesto; Ekipa novomeških študentov, 9.10 KK Trebnje: TVD Partizan Straža-Vavta vas, 9.45 SD Šentjemej; Gimnazija N. mesto, 10.20 Partizan Semič; Old boys, N. mesto, ob 11. uri KK Krško ; KBS Cmomelj, 11.35 Gimnazija Brežice KK Črnomelj in ob 12.10 VPD TVD Žužemberk.
Radeče
J. P.
Vera Nikolič: »Še enkrat!«
Le Nada in Darka
V zadnjem kolu druge slovenske š^ovske lige-zahod je ekipa Mokronoga gostova-^ v ^rknici. F^nstveno srečanje so gos^ izgubili z wliko razliko 8:2. Za mo-|ut)nog sta zabeležili zmagi te Nada Peterie in Darka ^jc. V ligi 80 zmagali šahisti Cericnice, sledijo pa jim Jeseničani. PredstavniJd Mokronoga so se uvrstili na šesto, zadnje mesto.
^ republiški ša-krnn« ^ ^ pokazalo, da člani Mo-io	^tevncjše	tekme nima-
Zai^^u 1 »zkuSenj, medtem ko sta mil iP	v	vseh tek-
V dvniS^^ odlično in sta iz dvoboja '^Tjojmzali zmage.
mi^ju. ^.anesliivo je zmagala Nada Peterla m zbrala 11 točk, takoj za nio pa se je uvrstila Darka Zajc ki je zbrala samo pol točke manj. Sledijo; Hočevar in Videčnik 7 10 točkami, Zupančič 9, Dvornik 8 in dnigi.
Nada je po vseh zanesljivih igrah v hitropoteznem šahu postala tako klubska prvakinja za leto 1972. Nabrala je 126 točk, Hočevar pa točko manj. Na tretje mesto se je uvrstil Videčnik s 123 točkami, četrta je Darka Zajc, ki je zbrala 87 točk, sledijo pa še: Zupančič 74, Lavriniek 71, Dvornik 57, Z. Pre-skar 55 točk in drugi.
Na vseh hitropoteznih turnirjih je sodelovalo 37 š^istov, kar kaže, da je šah v Mokronogu vse boy priljubljen, in prav gotovo je, da se bo kmdu in množice mladih šahistov pojavilo znano ime. Tako imamo razen Kočevja in Novega mesta na Dolenjskem Se eno šahovsko središče -Mokronog.
j.HoCevar
Prejšnji petek so športni ljubitelji v Novem mestu napolnili kinodvorano v domu JLA. Na ustnem časopisu, ki so ga pripravile zagrebške Sportske Novosti, so se zbrali štiije znani jugoslovanski športniki.
Več kot 400 gledalcev je poslušalo Vero Nikolič, letošnjo najboljšo jugoslovansko ^ortnico in bivšo svetovno rekorderko, ki je napovedala, da se boju za svetovni rekord še ne bo umaknila, njenega treneija Lea Langa, svetovnega prvaka v kegljanju Nikolo Dragaša, kije zaželel vsem novomeškim kegljačem, da bi čimprej dobili moderno ke^jišče doma, nosilca „zlate čelade“ in starega znanca Gorjancev Roberta Langa in nogomešaša Dinama Mladena Ramljaka, ki je v Novem mestu pri vojakih. Njegovo izjavo so najbolj navdušeni nogometaši vihamo
E ozdravili, saj bo v času, ko bo v jovem mestu, sodeloval z Elanovimi nogometaši in jim „prodajal** svoje znanje in bogate izkušnje.
Ustni časopis je v celoti uspel, vodila pa sta ga novinaija Sportskih novosti urednik Vilko Luncer in Vladimir Sučić, ki je v Novem mestu pri vojakih.
Ob koncu prireditve je nastopil Se znani karikaturist Rudi Stipkovič, ki je v 30 sekundah narisal vsakega prostovoljca.
Po ustnem časopisu je Vera Nikolič odprla 6. jugoslovansko razstavo najboljših Športnih fotografij, na
kateri so si Novomeščani ogledali 50 posnetkov znanih športnih fotore-porteiiev.
J. P.
NOVOTEKSrPRULE 78:52
Do začetka novega tekmovanja v slovenski košarkarslu ligi je sicer še tri mesece, vendar so Novomeščani že začeli igrati prijateljske tekme, da bi se kar najbolje pripravili. Čeprav za zdaj še ne vadijo z žogo, so v prvi tekmi močno premagali Prule, ki igrajo v I. B ligi. Sodeč po pripravah, bodo Novomeščani letos i^ali v obrambi bolj trdo, proti taki i^ pa Prule nikakor niso mogle najti orožja.
Koše za Novo te ks' so dali: Splichal 17, Munih 10, Kopač 6, S. Kovačevič 20, Ivančič 10, Seničar 6, Počrvina 7 in Šepetave 2.
NOVOTEKS:BETI 83:84
Glavna odlika obeh tekmecev je bila, da imata letos znatno bolj izenačeni postavi kot prejšnja leta. Medtem ko so Novomeščani to dosegli z vzgojo v lastnih vrstah, so MetHčani iz drugih klubov pripeljali pet novih igralcev. Novomeščani so sicer ves čas narekovali oster tempo in so vodili že tudi s 17 koši razlike sredi drugega polčasa ( 68:51), potem pa so presenetili še Metličani z odličnim presingom, kar sicer prejšnja leta, ko so igrah samo cono, ni bila njihova navada. Prav ob izteku tekme so potem tudi premagali No-vomeščane, ki S9 ostali brez štirih igralcev, ker so imeli po pet osebnih napak.
Novoteks: Splichal 2, Ž. Kovačevič 18, Kc^ač 10, S. Kovačevič 12, Ivančič 16, Munih 3, Počrvina 4, Blažič 2, Šepetave 2, Sobar 14.
. Beti: T. Vergot 2, Dautovič 16, Orlič 4, 2. Veigot 7, Rožič 17, Me-dek 26, Arbutina 12.
BREZICE - Po sklepu občinske zveze za telesno kulturo Brežice morajo vsi športni kolektivi v občini do 20. januaija predložiti delovni program in finančni načrt kot prilogo k zahtevku za dotacijo v letu 1973. V prihodnje bodo financirali športno dejavnost preko telesnovzgojne skupnosti.
(V. P.)
NOVO MESTO — SahovsU krožek mlajših pion^ev na osnoviii šoli Katja Rupena si je zastavil za letošnje leto pester delovni načrt. Obiskuje ga 28 učencev, vodi pa tovarišica Marija Sinur. Krožek je organiziral razredna prvenstva, prvaki pa se bodo kasneje pomerili med seboj.
(K. B.)
BREŽICE — Na četrtkovem občnem zbom Nogometnega kluba Brežice so ugodno ocenili uspehe moštva in delo uprave v preteklem letu. V razpravi je kot gost sodeloval tudi predsednik celjske nogometne podzveze Mirko Presinger, ki je orisal razmere v našem nogometu. Med sklepi delovnega občnega zbora velja omeniti obvezno ustanovitev mladinske in po možnosti pionirske ekipe.
(V. P.)
NOVO MESTO — Na osnovni šoli „Katja Rupena“ so začeli pred tednom delovati skoraj vsi krožki. Veliko učencev zahaja k atletskemu krožku, zato so učenci, ki vodijo šolsko športno društvo, pripravili že precej atletskih tekmovanj, na katerih so nekateri atleti dose^ lepe rezultate.
(K. V.)
KRSKO - v dragem kolu zimske Dolenjske kegljaške ^ za ekipe v 6 X 200 lučajev, so bili doseženi naslednji rezultati: Krško-Železničar
4537:4454,
4744:4698,
4699:4750,
4574:4923.
Rudar-Brežice Trebnje-Krka Iskra-Metlika
(J. M.)
TREBNJE - Tudi v tretjem kolu Dolenjske ke^jaške lige so zabeležile zmage najboljše e^pe. Kegljači Krke so Se enkrat močno zmagali, prav tako pa tudi Belokranjci. Rezultati:	Ela-Metlika	3949:4404,
Krka-Iskra 4975:4841, Novoteks-KršKo 4519:4763 in Železničar-Brežice 4690:4595. Trenutni vrstni red je naslednji: 1. Krka 17 točk, 2. Krško 14, 3. Železničar 9 točk in drugi.
(M. J.)
KRMELJ - Na novoletnem šahovskem tumiiju je zmagal Presenik s 16 točkami, pred Sribaijem, ki je zbral 14,5 točke. Sledijo: Debelak 12, Zvar 11,5 in drugi. Tumir je enajst Šahistov odigralo dvokrožno.
(B. D.)
6652 kegljev
Na tekmovanju za prehodni pokal J. Mavra v Kočevju so sodelovala štiri moštva v disciplini 8x200 lučajev. V zelo izenačeni igri je zasluženo zmagala ekipa Novega mc^ta, ki je podrla 6652 kegljev. Za novomeškimi kegljači so se uvrstili igralci Kočevja s 66 J 6 podrtimi keglii, ekipa ljubljanske Ilinje s 6493 keglji in ekipa Goranina iz Delnic, ki je podrla 6400 kegljev. Za ekipo Novega mesta so nastopili: Rožič in Dravi-nec (oba 851 podrtih kegljev), Mrzlak 831, Židanek 830, Hren 823, Badovinac 824, Jarc 828 in Turk, kije podrl 814 kegljev,
J. M.
Klub za podvodne aktivnosti
V Novem mestu smo prejšnji teden dobili še en športni klub-Klub za podvodne aktivnosti. Ustanovili so ga novomeški študentje s predstavniki Ljudske tehnike in gasilskega društva.
Na ustanovni sestanek so študefiT je povabili tudi predstavnike nekate rih družbeno-političnih otganiza^ ki pa kljub obljubam niso prišli. 2< na prvem srečanju je bUo 18 članov pričakujejo pa, da se jim bo kmal<. pridružilo Se nekaj elanov. Clar-kluba se bodo zbirali v prostori': Ljudske tehnike v stari pošti vsa' petek ob 19. uri. Za začetek b< upravni odbor, v katerem so Vojko Oklešen, Matj^ Verbič, Drago Les. Vojko Škrabi in Bmno Mirt, pripravil nekaj strokovnih predavanj. O športnem potapljanju in plavanju, opremi, podvodni fotografiji in podvodnem ribolovu bodo predavali strokovnjaki iz Ljubljane.* Spomladi bo društvo pripravilo teoretični tečaj za opravljanje izpita iz prve kategorije. Vsak, kdor m bo uspešno opravil, se bo sam l^ko potapljal z dihalnimi nq>ravami - akvalungami.
Nedvomno smo z novim klubom v Novem mestu veliko pridobili. Po-
pestril se bo splošni ljudski odpor, klub bo sodeloval z gasilci, milico, ribiško družino in vsemi gospodarskimi organizacijami, ki bodo potre-
bovale potapljaško pomoč. Novomeški potapljači pa bodo raziskali, in kadar bo potrebno, tudi očistili dno Krke.	^
Na sliki: skupina novomeških potapljačev, ki je bila do sedaj član ljubljanskega potaplja^ega kluba. Novi klub za podvodne aktivnosti ie že ob ustanovitvi štel 18 članov, pričakujejo pa, da se jim bo sedaj pridružilo še okoli 15 novih članov.
Stron uredil: JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI UST
Naslednji, prosim!
cmcj
„ ... in predvsem: v prihodnjih treh tetinih ne smete ka-diti!“
»Dolenjski list«
pred 20 leti
Splav pri Otočcu ni dovolj
(Prebivalci) Otočca, Uotne vasi, Brusnic, Gumberka, Žihovega sela, skratka vsa okolica to in onstran Krke pri Otočcu, si že dolgo vrsto let želijo primernega mostu, ki bi združil široka bregova naše reke. Med Novim mestom in Krono-vim ni nobenega mostu, samo splav pri Otočcu pa tudi ne more zadovoljiti čedalje večjega prometa. Ljudje z desnega brega Krke imajo vinograde in travnike na levem bregu, Šenpetrčani in drugi pa bi radi krajšo zvezo z vasmi pod Goijanci. Odkar je novo sejmišče v Novem mestu prestavljeno na ločensko cesto, bi se čez novi most lahko odvij^ ves živinski promet iz šentjer-nejske doline; izognil bi se mestu in šel skozi Otočec.
(Za zimske) mesece je okraj Kočevje organiziral pri kmetijskih zadrugah predavanja in izobraževalne tečaje. S tem je okrajni ljudski odbor ustregel želji večjega števila kmečkih proizvajalcev, ki so izrazili željo po takih predavanjih. Namen tečajev in predavanj je posredovati strokovno izobrazbo čim širšemu krogu kmetovdcev za lažje opravljanje nalog v kmetijstvu in za večji hektarski donos.
(P r e z i d i j) Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval z medaljo dela za požrtvovalno službo 73-letnega služitelja mestnega ljudskega odbora v Črnomlju tovariša Alojzija Stuparja.
(Tipizirani) darilni paketi iz Amerike in Kanade — po ukinitvi trgovin s takimi paketi v Ljubljani in Zagrebu je to delo prevzela organizacija CARE v Beogradu za vso državo. Za Slovenijo, predvsem pa za Dolenjsko, pa opravlja te posle odnosno tranzitira pakete tvrdka Domenico Kozulič, Import—Export, Trst, Casse p. 1352. Tvrdka pošilja pakete vedno v najlepšem redu v treh tednih od dneva naročila v Ameriki ali Kanadi svojcem izseljencev v Sloveniji, odnosno na Dolenjskem. Zato lahko to exportno tvrdko toplo priporočamo vsi, ki smo že dobili take pakete in to z zadovoljstvom objavljamo tudi v Dolenjskem listu.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. januarja 1953)
Zgodilo seje...
PRIJATELJSTVO IN SOVRAŠTVO — Nenavadne reči se dogajajo vsepovsod. Tole je bolj običajna zgodba. Zgodilo se je v Ledcovcu. Pes in mačka sta postala prijatelja, zato pa je pes dobil sovražnika. Domači so klali praŠča, ob kolinah sta se živali rooprijateljiU. Prišel je tudi ,4nkasant ki je hotel gospodinji zmeriti obseg prsi tudi z rokami, ne le z očmi. Sultan mu je pomeril hlače. Nikoli ne veš, kdaj dobiš prijatelja in kdaj sovražnika ...
VSE MLAJSA najstarejSa OBRT - Vestni statistiki pri francoski policiji so izračunali, da so tamkajšnje prostitutke vse mlajše. Lani je bilo v Franciji registriranih 30.000 častilk ljubezni za denar — skoraj vsaka druga je začela obrt pri 16 ali 17 let}h. Obrt torej ostaja najstarejša, le njene služabnice so vse mlajše!
PAZI, KAKO KIHAŠ - V Goete-borgu na Švedskem je pritekel v bolnišnico mož, ki je bil brez konice nosu. Potem ko so ga zdravniki obvezali, so miličniki po službeni dolžnosti izvedeli, da si je možak pripravljal večeijo. Medtem ko je v ponev rezal klobaso, je kihnil — in si z nožem odrezal kos nosu. Nauk: pazi, kako kihaš,- še bolje: kuhanje ve-čerie prepusti ženi (če jo imaš) ...
KRIMINALKA - TODA ZARES — Namesto ljubezni ali jazza so v francoski četrti ameriškega New Orleansa prebivalci gledali in poslušali resnično kriminalno zgodbo. Dva ali trije lopovi (policija še ni ugotovila njihovega števila) — so z vrha enega izmed hotelov tega mesta ob Mississipiju streljali na ljudi. Sest ljudi je bUo mrtvih, med njimi eden izmed teroristov. Tisti, ki so imeli bolj rahle živce, so si vse to lahko ogledali po televiziji. Naš program jo tako slab, da kaj takega ne bi mogli videti, če bi se strelisili v Ljubljani!
ČESEN NI VEDNO ZDRAV -56 let stari priseljenec iz Poljske je v angleškem Stokeu umrl iz strahu pr&d vampiiji. Strok česna v ustih naj bi ga varoval pred nadlogo - pa ga je zadušil v spanju. Sicer pa je imel v spalnici veliko soli, popra in česna. Stare vraže v modemih časih niso vedno dovolj, da nas rešijo smrti...
MISLI NA PRIHODNOST! - Miroslav Birclin, naše gore list, sicer pa direktor iz Sente, se je s pomočjo svojega računovodje izkazal za mojstra gospodarskega kriminala: kljub poslovanju z izgubo sta z lažnim računom pokazala dobiček. Podjetje, ki se je ukvarjalo s skladiščenjem blaga, jc kupilo različne dele za letalo. Zdaj bosta šla v arest. Ni dobro, če človek preveč bere tujo literaturo - zlasti ne, če bere tisto, kako se v Ameriki in tudi drugod vozijo z zasebnimi letali!
ABECEDA ZA CIGANE - Dva Makedonca — prosvetni delavec in pisec prve makedonske slovnice -sta sestavila cigansko abecedo. Pravita, da se bo poslej njihovo življenje izboljšalo. Cigani so namreč pogosto dobivali komplekse, ker govore otroci do prihoda v šolo le cigansko, potem pa prehitro obupajo. Ce bo le pomagalo: vseskozi so trdili, daje samo na Dolenjskem 1.200 Ciganov, popis pa je pokazal, da jih je v Sloveniji - manj kot 1.000 ..,
DOBER RIBIČ - S palice je visel trnek nad ulico na Brodwayu v New Yorku. Ljudje so se smejali neumnemu možu, ki je ribaril. Novinar mu je rekel: „Ce hočete jesti ribe, pojdite z menoj! “ Ko se je mož najedel, ga je novinar vprašal: „Danes niste pa nič ujeli, kaj? “ Ribič pa je odvrnil: „Nasprotno, vi ste že peti!“ Pozor, ribe je potrebno loviti na pravem mestu!
Mostovina čez Savski most
(Iz Krškega) se nam poroča: Mostovina čez Savski most pri Krškem se je izdatno znižala počenši dne 1.1. m. Pešci, ki so plačevali prej 2 kr. tja in nazaj, so sedaj prosti mostovine: mostovina preje 68 kr. za dvovpreženi voz, se je znižala na 48 krajcarjev, mostovina za dvovpreženi voz Krških mestjanov pa znaša sedaj 32, kr., preje pa 48 kr.
(R u s i) pač več ne gledajo s takim dopada-jenjem na Francosko, kakor se je to prej včasih godilo, ko vidijo, kako brezvestni ljudje tamo vladajo.
(Angleški) minister Gladeston skuša dolgo zatiranim katoliškim Ircem dati vse pravice, ki se jim spodobijo. Bode li šlo ni še gotovo.
(S m i 1 i t e) se ubogih ptičkov! Grozno trpe sedaj naši krilati pevci, koje bela odeja zagrnila hrib in dol, Lakota in mraz sta hude reči. Mrazu bi jih še varoval gorak kožušek, katerega jim je dal stvarnik; ali želodček ne dobi hrane. Vrzite
tu in tam na okno ali kamorkoli zrnec, drobtinice ali kar si bodi, da si ubožice drobne potolažijo lakoto, Povračevale Vam bodo spomladi obilo, ko Vam bodo preganjale škodljivi mrčes, pa razveseljevale Vas s svojim živahnim prepeva-
■ njem.
2 (V Boštajnu) napravili lepo božično
■ slavnost; dvesto šolskih otrok je bilo za božič 2 obdarjenih z obleko. Posnemanja vredno!
■ (K o č i j a ž), ne premlad, pošten in trezen, B čeden po vnanjosti in zadržanju, ter je dober in
■ zanesljiv voznik, sprejme se 15. februarja, ali pa
■ tudi poprej v grajščini Pleterje pri Št. Jerneju. " Plača je 8 gold. in hrana pri grajskem oskrbniku. Zato službo naj se samo zanesljivi oglasijo.
(Na p r o d a j) je v Škocjanu, štev. 27 čisto nov in jako dober harmonium pod ugodnimi pogoji. Več in natančneje se izve pri lastniku.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. januarja 1893)
Kako je zajec lisico jahal
Malce naglušna gospodinja na Suhoiju je dejala o svojem možu Tonetu Željku; „Ni ga doma, v Metliko je šel kupovat vole. Če greste ^a, ga boste brez težav našli, saj ga vsi poznajo ...“ Sredi vasi je bil, na skednju, se mi zdi, pripet koš, a je bilo premraz za košarko. Mlaka je bila zamrznjena, toda otroci so bili v šoli in nihče se ni drsal. Samo purman je vozil kočijo sredi vasi in nekje od daleč se je slišalo cviljenje prašiča, v grlu sem občutil duh po
   ________________________
Metliški sejem je bil živ, kot uporabim pet žic. Največ pre-
je vedno. Možak živih oči a že osivelih las je v visokih škornjih strumno stopal po asfaltu. „Tale je pa Željko,“ mije namignila ženska, ki sem jo vprašal za znanega preparatorja — samouka.
,JHja, par volov sem kupil. Že nekaj mesecev sem brez, pa ^ se mi zdi, kot da mi nekaj manjka!“ T^o je pribil 75-letni kmet, preparator in mojster za vse druge reči.
„Čez zimo, ko je sezona, nosijo vse. Največ, da, največ je kraguljev, sov, fazanov in šoj. Prinesejo tudi podlasice, veverice pa lisice, zajce, kune, dihurje in celo medveda so že prinesli. Prinesli so pa že tudi čudne živali, ki jim niti imena ne vemo. Recimo, je zadnjič prinesel nekdo živ^, podobno goski, samo bolj dolg in zašiljen kljun je imela.“
-Kako ste pa od kmetovanja prišli do preparotorstva?
„Po vojni je bilo. V Badovin-^ čevi gostilni je kraljeval nagačen kragulj. Kako bi jaz to naredil? Otroci so pa prav takrat prenašali mrtvo sovo naokrog. Pa so mi jo dali in sem jo naga-til. Tako se je 2ačelo.“ pokima preparator.
— Pravijo, da dobro preparirate. Kako to naredite?
„Najprej žival čez trebuh prerežem in pustim le glavo, prve člene na tacah ali kosti na perutih, sicer pa le kožo. Iz lesa oblikujem trup in potem si pomagam z žico: za vsako žival
glavic mi delajo oči. Kupivne niso najboljše, v trgovinah sem že videl, da je srnina glava gledala z lisičjimi očmi. Zato jih dostikrat naredim sam, pa se svetijo tako, kot da so kupljene v trgovini! “ se ponosno pohvali Željko.
Od vojne sem je naredil že nič koliko stvari. Na vprašanje
^et in preparator — Tone Željko
zmigne z rameni. Kdo bi vedel, koliko jih je nagatil. Tisoč? „O, to gotovo!“
Lepo je, ko je človek mlad, meni Željko. Zdaj, na stara leta, bi rad uvedel V preparatorske skrivnosti sina, ki se bo vrnil iz tujine, iz nemške tovarne v Muenchnu. Da bi vsaj prepariral, ker vsega tega, kar zna Željko, sin ne bo nikoli znal;
Križ, kraž, kralj Matjaž...
16
20
26
28
40
44
29
41
24
38
12
34
32
45
30
48
49
27
42
□
25
22
10
39
46
35
43
36
VODORAVNO: 1. sloj, 6. kljunač, 11. naš gledališki igralec (Ali), 12. vrsta palme, 13, trd črn kavčuk, 15, nemški idealistični filozof, začetnik kriticizma (Immanuel, 1724-18()4), 16. simbol za silicij, 17. način ogovarjanja, 19, Siam, 21. južnosibska reka, pritok Morave, 22. glavni štev-nik, 23, znani španski rudnik živega srebra, 25,‘portugalska poročevalska agencija, 26, letni gozdni posek, 27. rimski državnik in pisatelj, po katerem se imenuje znana cesta, 28. moško ime, 30, tatinska ptica, 31. grški bog vojne, 32, cent, 33. termin, 34. TOmata odeja, 37. latinski veznik, 38. kinematograf, 39. katran, 40. igra na srečo, 43. avtomobilska oznaka Niša, 44. muslimanski duhovnik, 45. strgalka v mcdicini, 47. drozg, 49. predrimska železna doba, 50, letopis, 51. kos pohištva
NAVPICNO: 1. pekarski izdelek, 2. ustnični glas, 3. Češka pritrdilnica, 4. pokošena trava, 5. srednjeameriška otočna država, 6. avtomobilska oznaka Skopja, 7. stanovalec na loki, 8. človek z velikimi očmi, 9,
vojak na konju, 10, šibkost, nemoč. 14, azijska visoka planota, 18. ime mongolskili in tatarskih vladarjev, 20. premoženje, 24. pogorje na po-lotoKu Halkidika, 25. rudnina, iz katere pridobivajo superfosfat, 27. židovsko moško ime, 28. vrsta sadja, 29. Človek z bolezensko zveč^un spolnim nagonom, 30. strojilna snov, 32, shramba za seno, 34, gostija, 35. središče, 36. znano delo francoskega pisatelja Aneta, 38. eno od imen turškega državnika in reformatorja Ataturka, 41. teža embalaže, 42. ime skladatelja Hačaturjana, 46, grška črka, 48. avtomobilska oznaka Reke
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
Vodoravno: 1. sklopcc, 8. spravilo, 9. opat, 10. ariman, 13. alk, 14. acidoza, 15. ZA, 16. klika, 17. TR, 18. avenija, 20. lev, 21. tuba, 22. Reka, 23. Amati, 25. fosil. 26. loža. 27. kalk. 28. Iza. 29. poklaja. 32. Na. 33. Davis, 34. Er. 35. crgotin. 37. ski, 38. atonon, 39. valj, 40. nakazilo. 42. Guardia
Oče namreč dela pisanice, ki so našle prostor tudi v Belokranjskem muzeju v Metliki. Na pirhe naslika narodno nošo, če hočete pa tudi portret, kakršnega želite. Od Trumana do Stalina je naredil pravzaprav vse kronane glave, škofe in kaplane, zaljubljena dekleta in podobe mest. Kot najdražji spomin in pravzaprav kot dokaz svojega znanja hrani v varnem kotičku^^; portret tovariša Tita. Njega dni,' ko je imel še boljše oči, so naročili pirhe s podobami na malem Suhorju v Beli krajini iz velikih mest belega sveta, Željkovi pirhi so v Ameriki in Sovjetski zvezi, v Nemčiji in ItaUji, v Srbiji in Hrvaški. Najmanj jih je — na Suhorju.
Ob koncu, bolj za dokaz, da je preparator po belokranjskem običaju tudi šaljivec, mi je pokazal nagačenega zajca, ki nagačeno lisico jaha. In ko sva se | poslavljala, je še zaupno dodal: „Pri nas doma nikoli nismo potrebovali obrtnikov. Vse vino, kar ga imam, je y sodih, ki j sem jih sam naredil. Če se je kolo pri vozu zdrobilo, sem sam | naredil novo. Če se je konj j zbosil, ni bilo treba klicati ko- ' vača, sem ga kar sam podkoval...“
Na dvorišče so prignali par volov, ki jih je Željko dopoldne kupil na sejmu v Metliki. Italija- ^ nov takoj po novem letu še ni^; bilo po nakupih in cene so bile'' nekaj nižje, ker dinarjem niso lire delale konkurence. Kmetija! je bila spet popolna ,..
J. SPLICHAL
To se lahko zgodi le naga
§
k, k)
i J
15. Zavila sta v oddelek, cija,“ Pisalo pa je tu tudi dano!“ in v oddelku je dežural na umu, dragi bralci, da so na Kupiš jo za pet par, oblečeš jo. in kane ti kaplja golaža na ovrf obleko v smetnjak, za naslednjf
Na podlagi 22. člena temeljnega zakona o delovnih odnosih in 25. ter
26.	člena pravilnika o delovnih odnosih kombinata Varteks, Varaždin, OOUR Sektor prodaje razpisuje
' NATEČAJ
Za popolnitev prostega delovnega mesta
POSLOVODJE PRODAJALNE
„Varteks oblačila" v Novem mestu
Pogoji;
Visoko kvalificiran ali kvalificiran delavec v trgovini tekstilne stroke z najmanj 5 leti delovne dobe.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov kombinata.
Natečaj velja 15 dni po objavi.
Prošnje pošljite osnovni organizaciji združenega dela — kadrovski oddelek Varteks, Varaždin, oddajte pa jo v prodajalni „Varteks oblačila" v Novem mestu.
PRiVOSC
OVOLJSTVO!
Razpisna komisija Komunalno obrtnega podjetja T^ebnje razpisuje na podlagi 6. člena pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih prosto delovno mesto
MATERIALNI KNJIGOVODJA
Kandidati za ražpisano prosto delovno mesto morajo izpolnjevati a) da ima srednjo strokovno izobrazbo in 2 leti prakse v knjigovodstvu.
Rok prijave na razpis je 15 dni od objave.
Nastop delovnega razmerja lahko takoj ali pa po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku podjetja.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi nafe ljubljene mame, stare mame, sestre, tete, tašče, babice in svakinje
FRANČIŠKE JARC rojene KUŽNIK iz Vibovča št. 14 pri Dobrniču
se iskrno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem sosedom, po-ter vsem, ki so karkoli pomagali v teh tezkm trenutkih, poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. rnsrčna hvala ra pomoč, ki so jo nudili v Prečni v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu za obred. Še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: hčerice Pavla, Fani, Marija in Tončka z družinami, brat Tone in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda
GABRA SMILJANIČA iz Doljan št. 8
se iskreno zahvaljujemo vsem pritate^em, znancem in sosedom, Id 90 nam v najtežjih ^nutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za obred, tov. Daku Rebi in Dra^ Carju za poslovilne besede ter vsem lovcem društva Rada-tovič in Suhor za častno zadnje slovo. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika v tako lepem številu spremljali na zadnji poti in mu darovali cvetje.
Žalujoče družine Smiljanič, Car in Radič
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame in stare mame
ANTONIJE PRIJATELJ iz Dobruške vasi
se najlepie zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam izrekli sožafle, darovali cvetje in vence. Z^vujujemo se zdravniškemu osebju pljučne^ oddelka,* sindikalni podružnici Standard in Gramex ter častiti duhovščini za obred in poslovilne besede.
Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo
DELAVSKA UNIVERZA TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto za: ADMINISTRATIVNO - RAČUNOVODSKE POSLE
Od kandidata se za razpisano delovno mesto poleg splošnih pogojev zahteva popolna srenja šola — srednja ekonomska ali srednja administrativna, z znanjem strojepisja. Za razpisano delovno mesto je določen poln delovni čas. Kandidatu bo nudena pomoč za nadaljnje izpopolnjevanje na delovnem mestu.
Rok za prijave je 15 dni. Prijavi je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Prijave pošljite na naslov: Delavska univerza Trebnje, 68210 Trebnje.
GIMNAZIJA NOVO MESTO razpisuje delovno mesto UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE
POGOJI:
visoka izobrazba. — Razpis veija do zasedbe delovnega mesta.
Podjetje za izdelavo elektrospojnih elementov, elektrokon-fekcije in elektrotermičnih aparatov „ELA" Novo mesto
objavlja
več prostih delovnih mest „delavec v proizvodnji"
Pogoji:
splošna zdravstvena sposobnost, starost nad 17 let, poskusno delo 1 mesec.
Na prosta delovna mesta sprejmemo predvsem ženske.
Prijave lahko vložite osebno v splošnem sektorju ali pošljete pismeno na naslov: „ELA" Novo mesto, Ragovska 7 a.
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO
vabi k sodelovanju
KV ZIDARJE in KV TESARJE .
za območje občin: Novo mesto, Brežice, Sevnica, Krško in T rebnje
Kandidati imajo možnost nadaljnjega šolanja na Delovodski gradbeni šoli.
Zaposlitev nudimo tudi
PRIUČENIM ZIDARJEM IN TESARJEM
Kandidati, ki bi se želeli zaposliti pri naši organizaciji lahko pridejo predhodno na razgovor ali pošljejo prijavo po pošti na naslov:
Splošna vodna skupnost Dolenjske Novo mesto, Trdinova c. 23.
Zadružni svet BOHOR SEVNICA
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1. višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
2. najmanj 5 let prakse na delovnem mestu računovodje Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in navedbo
dosedanjih zaposlitev, naj kandidati pošljejo upravi v 15 dneh po objavi.
Poizkusno delo traja 3 mesece.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI
RAZPISUJE SPREJEM
- 150 UČENCEV V SOLO ZA MIUČKIKE KADETE
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje:
— da so uspešno končali osnovno šolo,
— da niso starejši od 17 let,
— da so telesno in duševno zdravi,
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da rfiso v kazenskem postopku,
— da obvladajo slovenski jezik,
— da imajo pismeno privojenje staršev ali skrbnikov.
ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA
Začetek šolanja bo 3. septembra 1973 in bo trajalo tri leta.
Pravice in dolžnosti učencev:
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Kdor uspešno konča šolo, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let.	__
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba.
Tistemu, ki je uspešno končal šolanje, je priznana srednja strokovna izobrazba.
KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija naslednje dokumente:
1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovanoz 1,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis,
2. spričevalo o uspešno končani osnovi šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo,
3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep,
4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku,
5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto felal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni.
Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1973.
VSA POJASNILA DAJEJO:
1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon St. 23-801, interna št. 427 ali 380,
2. Šola za miličnike kadeta, Ljubljana, Tacen 48, telefon St. 51-737 ali 312-227 in
3. vse postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
JUGOKOMERCIJA NOVI SAD POSLOVNA ENOTA MARIBOR
Aškerčeva 28, tel. 21-206 in 25-184
VAM TAKOJ DOBAVI TAVARNIŠKO NOVA VOZILA LITOSTROJ RENAULT R 12 BREAK (CARAVAN)
motor 1289 ccm, 54 KS, 5 vrat, 5 sedežev, za dinarska sredstva, tudi na kredit.
RAZPIS
Občinsko sodišče v Novem mestu razpisuje prosto delovno mesto
1.) zemljiškoknjižnega referenta in
2.) strojepiske
Priglasitveni rok 14 dni.
Osebni dohodek po sporazumu.
Stanovanja ni.
Pogoji:
ad. 1.) srednje šolska izobrazba
ad. 2.) administrativna šola ali strojepisni tečaj.
RAZPRODAJA
sezonske
KONFEKCIJE
moške obleke od 350 din naprej Imenski plašči pa od 250 din naprej
n-di DOLENJKA
• prodajalna TEKSTIL, Novo mesto
• blagovnica ČRNOMELJ
• prodajalna OBLAČILA v Mokronogu
KflĆEUSKE NOVICE -K- KOČEUSKE NOUIGE -K- KOČEVSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE
Študente približati življenju
Iz kočevske občine odhaja na študij v druga mesta precej mladih, nazaj pa se vračajo le redki. Ena izmed možnosti za vračanje mladih strokovnjakov v Kočevje je, da so tesneje povezani z delom in življenjem mladih v občini, z delovnimi organizacijami, ki jih štipendirajo in z občinsko skupščino ter občinskimi organizacijami. To so ugotovili na nedavnem razgovoru predstavnikov predsestva občinske konference ZMS in Kluba študentov kočevske in ribniške občine.
V bodoče morajo imeti študentje veliko več s^ov z delovnimi organizacijami, ki jih štipendirajo. Podjetja morajo vabiti študente na sestanke, ko razpravljajo o načrtih dela in razvoja podjela. To je eden izmed sklepov tega sestanka. Študente naj bi obvezno vabili na seje občinske skupščine. Tudi o vseh družbenih dogovorih, ki jih sklepno v občini, je treba obvestiti Klub študentov.
Seveda pa zanimajo študente tudi vse analize, ki jih izdeluje občinska skupščina oziroma družbeno-politične organizacije, zato naj bi te analize pošiljali tudi študentom.
Vendar mladi in študente niso sprejemali le sklepov, kaj naj bi drugi napravili za tesnejše sodelovanje z njimi, ampak so tudi sami ponudili pomoč. Tako bi otuđenje lahko sodelovali pri izdelavi raznih analiz, ki jih pripravljajo v občini. Tudi seminarske naloge, ki zadevajo občino, so pripravljeni pošiljati občinski skupščini ali občinskim oiganizacijam, da bi jih uporabile. Pripravljeni so sodelovati na sestankih po posameznih delovnih oiganizacijah, na katerih bi se skupaj z izrednimi štml^nti in strokovnimi službami podjetja dogovaijali o vključevanju v delo v posamezni delovni ofganizaciji.
Ostali pomembnejši sklepi so še, da morajo ndadinski akfivi V svoje delo vključiti tudi štu-
dente; da je treba ugotoviti, kdo, kje in kakšno štipendijo dobiva, in da so družbeni dogovor o štipendiranju dolžne popisati vse delovne organizacije, za kar so odgovorne vse družbeno-politične organizacije v delovi^ oiganizacijah.
Te sklepe je mladina poslala vsem delovnim organizacijam, družbeno-političnim organizacijam, mladinskim aktivom in občinski skupščini.
Kasneje je mladina razpravljala še o drugem vzroku, da se mladi po študiju ne vračajo v občino — o izkoriščanju prostega časa mladih. Za mladimo (pa tudi za odrasle) je namreč zelo malo narejenega, da bi se koristno razvedrili po delu. Vendar o tem več kasneje.
.MM
„Okrogla miza“ o športu je imela precej vogalov, kot jih ima tudi športno delo in življenje v KocCViu. (Foto: J. Primc)
Šport za Kočevje dražji kot Ljubljano
Pred kratkim je bila v Kočevju „okrogla miza“ o športu v občini. Udeležili so se je predstavniki vseh športnih panog in drugi športni delavci. O športu so rekli tako:
Investicije zahtevajo tudi strokovnjake
Poseben poudarek so dali gospodarjenju v občini, ko so komunisti Senovega terena v Kočevju nadalje-v^ razpravo o uresničevanju misli pisma predsednika Tita. Tudi pismo in program za delo komunistov občine Kočevje namreč v posebnem poglavju govorita o gospodarstvu.
Najprej so ugotovili, da kočevska
občina v zadnjih letih (po letu 1967) napreduje občutno počasneje kot republika Slovenija. Tako delovni program komunistov v občini ugotavlja, da je v premeijavi z republiškim povprečjem znašal leta 1967 narodni dohodek na prebivalca v kočevski občini 103,4 odstotka (se pravi, da je bil za 3,4 odstotka nad republiškim poprečjem), leta
Prepočasna roka pravice
Na nedavnem občnem zboru članov Ribiške družine (RD) Ko-če\^ so imenovali gradbeni odbor za popravilo jezu v Slovenski vasi in za pregled vseh ostalih jezov. Vodi ga Vinko Zajc. Ribiči so sklenib, da bodo s prostovoljnim delom sodelovali pri urejanju jezov. Pri tem delu pa računajo na pomoč delovnih organizacij, ki so zaintersirane, da je v Rinži čimveč vode.
Sklenili so tudi, da začasno ne b(^o lovili v Kočevju na desni obili Rinže med obema mostovoma in z otočka. Tam- so namreč zasebni vrtovi in otroci, ki se priključijo ribičem, delajo po vrtovih Škodo.
Vendar pa so se hkrati zavzeli, daje treba zgotoviti nemoten ribolov na območju stadiona. Tu namreč Rinža z ene strani ni dostopna zaradi močvirja in zaraščenosti z druge pa je. stadion, ki so ga lani zagradili
roreminjali v kanal. Okolje na Kočevskem je razmeroma še
m tako preprečili dostop ne le huliganom, ki so ga uničevali, ampak tudi ribičem.
V bodoče nameravajo prirejati tudi ribiška tekmovanja v suhih disciplinah, kar bo za kočevske ribiče novost. Sprejeli so tudi posebni disciplinski pravilnik, vendar so zadolžili upravni odbor, naj še enkrat pregleda vsa njegova določila in ga vskladi tako, da bo primeren za kočevske razmere.
Tesneje bodo sodelovali tudi s komisijo oziroma skupnostjo za varstvo okolja, katere predstavnik inženir Dušan Oražem se je tudi udeležil občnega zbora in sodeloval v razpravi. Opozoril je, naj bi brez potrebe voda ne regulirali, krajšali in jih >lfe
čisto, vendar je Rinža v primeijavi s predvojnim stanem le precej onesnažena, saj ni več primerna za kopanje kot nekoč, ko so v njej perice prale, ko so mesaiji z nje sekali led in ko je bila voda tako čista, da so jo celo pili. Inženir Oražem je predlagal še sodelovanje med ribiči in krajevnimi ^upnostmi pri urejanju bodočega jezera v opuščeni kadunji dnevnega kopa kočevskega rudnika.
.Ribiči so opozorili še na naraščanje krivolovstva med mladino. Vzrok za krivolov me0 mladino ie tudi ta, da imajo starši vse premalo časa, da bi se ukvarjali z otroci.
ZLATO IN BRON V KOČEVJE
V počastitev 30-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije in v okviru proslav ob dnevu republike je bila 27. novembra v Litiji odprta XIII. republiška razstava pionirske fotona-nje pod naslovom „Pionirski foto 1972“.
V o^no je prispelo 600 fotografij, ki jih je poslalo 35 fotokrožkov iz vse Slovenije. Za razstavo so izbrali 163 fotografij. Člani foto-kino krožka osnovne šole v Kočevju so poslali na to razstavo 14 fotografij dveh avtorjev in prejeli kar dve medalji in diplomo za kolekcijo štirih fotografij.
FRANCE BRUS KOČEVJE
Vendar je tudi kaznovanje krivolov-cev prepočasno in zato ne do^a vzgojnih namenov. Tisti redki krivo-lovci, ki so jih ribiči zalotili in predali sodniku za prekrške, še vedno čakajo na zaslišanje in kazen, čeprav je minilo že pol leta in več, odkar so jih zalotili pri krivolovu.
Na vprašanje, zakaj ni uresničen načrt o vihanju belega amuija v Rinžo, je bil dan odgovor, da teg rib ni bilo nikjer dobiti. Zamisel o vlaganju teg rib, ki „popasejo** vodno rastlinje, bodo uresničili, ko bodo dobili primerne ribe. Izkušnje so namreč pokazale, da vlaganje odraslih amuijev ne daje pravih rezultatov, zato kočevski ribiči čakajo, da bodo dobili mlade amuije.
J. P.
1970 le še 87,3 odstotka, zadnji objavljeni podatki pa govore, da znaša le še , 77,8 odstotka (ali 22,2 odstotka manj, kot je poprečni narodni dohodek na prebivalca v republiki).
Komunisti so v razpravi ugotovili, da to niti ni tako zaskrbljujoče, če upoštevamo, da so zaključene ali se zaključujejo nekatere investicije, ki bodo pripomogle k velikemu napredku kočevskega gospodarstva (MELAMIN, LIK, ITAS). Vendar so hkrati poudarili, da l^ko doživi občina tudi gospodarski neuspeh, če te investicije ne bodo res dajale pravih rezultatov. To pa je odvisno predvsem od sposobnih kadrov, zato je prav kadrovskim ^rašanjem treba posvetiti vso skrb. Žalostna je nam-, reč ugotovitev, da se po študiju via-ča le malo strokovnjakov v Kočevje in da ni narejenega kaj posebnega, da bi strokovnjake pritegnili in obdržali. Pri tem so komunisti posebno poudarili, da so ti strokovnjaki običajno mladi, zato mora mesto dobiti tudi take objekte, ki bi pritegovali mladino. Pri tem so omenili gradnjo plavalnega bazena in še nekateri objektov, za kar bi lahko uvedli tudi samoprispevek, če bi bili občani za to.
Nadalje so opozorili, da bi za bo^še gospodarske uspehe kazalo združiti nekatera podje^'a znotraj občine (omenili so podjetja kovinske in tekstilne industrije), pa tudi izveh nje. Poudarili so, da laiminalci in korupcionaiji ne smejo zasedati vodilnih delovnih mest, vendar niso omenili nobenega konkretnega primera.
Zavzeli so se za gospodarski razvoj podeželja in poudarili, da je ko-
čevsko podeželje vsaj tako zapuščeno, če ne celo bolj kot Kozjansko.
Sklenili so, da bodo v bodoče vabili na svoje sestanke tudi mladino s svojega območja, in sicer tako, da bodo vabila za sestanke obešali na oglasno desko v gimnaziji in v poklicni šoli pri delavski univerzi. Z osebnimi vabili pa bodo vabili le tiste mlade, ki so že predlagani za sprejem v ZK. Menili so namreč, naj bi kandidati za sprejem v ZK najprej prisostvovali več sestankom osnovne oiganizacij'e, da se bodo v „pripravljalni dobi za sprejem**^ seznai^ z delom Zveze komunistov.
Nekatere je zanimalo, kaj je doslej ugotovila komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Clan te komisije je odgovoril, da bo lahko komisija dala javnosti podatke šele čez približno mesec dni.	__
Clan organizacije Jože Ožbolt je opozoril, da Je bilo nekomu dodeljeno stanovanje, vanj pa se je vselil drug in zamenjal ključavnico. Tudi take male osebm nepravilnosti je treba hitro pravično rešiti.
Nadalje je opozoril, da za „navadne** občane včasih ni slanine v mesnicah (npr. 28. novembra), nekateri pa jo dobe kar v klavnici. To zadevo bo raziskala še inšpekcija.
Na sestanku so sklenili, da bodo zadnjič s priporočenim pismom pol^cali na razgovor tri člane, ki že dalj časa ne hodijo na sestanke, da povedo razlog, in da bodo skušali zadevo čim pravičneje rešiti. Ce poklicani na sestanek ne bodo prišli, jih bodo črtali ali izključili iz ZK. Ker je dosedanji sekretar postal član druge osnovne organizacije, so za novega sekretarja izvolili Staneta Poljanška.
CVETO ARKO, vodja košarkarjev: „Košarkani so v šti^ letih zelo napredovali. Žal ima ograjeni stadion razen dobrih strani tudi to slabo, da košarkarji ne morejo vaditi, kadar imajo čas. Skupin^a vadba dvakrat na teden je premalo. Tudi za vadbo drugih bi bilo bolje, če bi bilo igrišče podnevi odprto. Na igriščih za otroke bi morali postaviti tudi kakšen koš za košarko, da bi se naučili metati na koš. N^ cUj je prva B liga. Naprej ne bomo mogli, dokler ne bomo imeli visokih igralcev. Košarka je letos porabila več denarja, kot je dobil Partizan vse dotacije. Kočevje potrebuje še eno telovadnico.**
ANDREJ ARKO, upravnik doma telesne kulture: „Včasih smo človeka najprej vzgojili, da je bil dober državljan in da je znd pametno uporabljati prostore, se pravi, daje imel pralen odnos do lastnine. Malo-več skromnosti današnjim športnikom tudi ne bi škodovalo. Pisanje v časopisih o športu mi ni všeč zaradi ‘kratkih, telegrafskih sporočil in ker so nekateri naslovi preveč senza--cionalni.**	''
BERTO DEBEVC, predsednik nogometnega kluba: „V malem qo-.gometu igra 12 ekip in'nogometaši so si brez dinarja pomoči uredili 12 igrišč. Tu je 200 mladih, na katere je treba tudi politično in moralno vplivati.**
ALOJZ PETEK, predsednik občinske zveze za telesno kulturo: „V ^rtnih društvih in klubih je 3.968 članov. V tem številu niso všteti igralci malega nogometa. Šport živi in kar dobro dela, zato v občini ali podjetjih nobenega glava ne boli. Ce pa to ne bi delovalo, bi nekoga zelo glava bolela .. .**
ANDREJ ARKO: „ ... Razčistiti treba, če je šport konjiček za prismojene ali je tudi to družbeno koristno delo .. .**
ALOJZ PETEK: „V vrednotenju družbenega dela športnega delavca je osnovni problem. Ker to delo ni prav vrednoteno, tudi ni dovolj športnih delavcev.**
Številke, ki niso dolgočasne (V.)
V današnjem sprehodu po labirintu številk sem se namenil pretresati številke iz raznih dob. Kakor jih obrnem, vedno ugotovim, da so bile na svetu socialne razlike. Bogat je bil vedno bogat, revež pa vedno revež. To razmerje na svetu se le počasi popravlja v korist revežev.
Na najmodernejši in naj večji potniški ladji Titanic, kije leta 1912 na svoji prvi vožnji z^ela na Atlantskem oceanu v ledeno goro in se potopila, so imeli za potnike tri razrede. Vozovnica za eno osebo v I. razredu z vso oskrbo je bila 22.150 zlatih lir. To je bilo toliko, kolikor je veljala voznina za 110 potnikov III. razreda.
Včasih je bila na primer učiteljska plača 7(X) (starih) dinarjev, sodnikova pa 2100, torej rcznrerje 1 : 3. Danes pa beremo v glasilih delovnih kolektivov, da je pri njih razpon med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki v podjetju 1 : 3,8. Po samoupravnem sporazumu pa se dovoljuje celo razpon 1 : 6,7. Vse to pove, da razlike med nekdaj in sedaj nismo bistveno zmanjšali v korist malih, čeprav to večkrat poudarjamo.
Za zadnje silvestrovanje so bile v Kočevju rezervacige od 10 do 18 starih juijev, pa tudi več. Vračunajmo še pijačo, pa pridemo čez 225 din za en večer. Prav te dni pa smo brali, da imamo v naši občini kar 71 občanov, ki so potrebni socialne podpore iz občinskega proračuna. Ta socialna podpora je od 225 din navzgor, poprečna pa je 313 din. Ce te številke malo premešamo, vidimo, da si nekateri privoščijo na en sam
večer 10 do 22 starih juijev za veselje, 71 občanov v naši občini pa ima komaj 1.043 starih dinarjev na dan za skromno življenje in tegobe starosti.
Bral sem, da v Ljubljani trnovske branjevke prodaji^o radič in motovilec po 5 do 6 din četrt kilograma, to je 20 do 24 din kilogram, kar je točno enako ceni ene ure za upora-
bo telovadnice v domu telesne kulture, v kateri vadi med to uro kar 35 šolarjev in si krepi zdravje in telo!
ANDREJ ARKO
Na sliki so krvodajalci, ki so na nedavni svečanosti v Kočevju prejeli priznanja za največkrat darovano kri. To so Jože Legan (prvi z leve), ki je prejel plaketo za 25-krat darovano kri, znak za 20-krat darovano kri pa so prejeli Stanko Plot, Mirko Kordiš in Jože Maričič. Razen teh bo te dni prejel plaketo za 25-4crat darovano kri še Franc Kram žar iz Mlake, znak za 20-krat darovano kri pa bosta dobila Franc Kiselak iz Gornjih Ložin in Slavko Mueleer iz Slovenske vasi. (Foto.: J. Primc)
IVAN OBERSTAR, predsednik občinske konference ZMS Kočevje: „Zgrešeno je, če organiziramo sindikalne športne igre le enkrat ne leto in trajajo 14 dni. Učinek je ta, da tekmovalci, ki sicer ne vadijo, zaradi iger celo zbole, namesto da bi igre laepile njihovo zdravje. Najprej treba urediti financiranje množične telesne kulture v delovnih organizacijah, nato športa v občini in končno vrhunskega športa. Pri
'gimnaziji treba zgraditi telovadnico in pri vsakem podjelu športno igrišče.**
PROFESOR SAŠA BI ŽAL: „Jaz delim ^rt na šolski, tekmovalni in rekracijski. Zanj so potrebni objekti, l[udje in denar. Pri nas ni posluha za finan<^anje športa. Od ustanovitve temeljnih telesnokultumih skupnosti smo veliko pričakovali. Namesto
140.000 din bi dobili na leto
450.000 din. Naša odbojka je propadla, ker nismo imeli prostora za vadbo. Judoisti gredo lahko najbliže na tekmovanje v Ilirsko Bistrico. Za dinu, vložen V šport, dobimo v Kc čevju veliko več kot drugod, čeprav je šport v kočevski občini prav zaradi velike razsežnosti in redke naseljenosti občine veliko dra^i kot drugod. Ce se hoče kočevska ekipa s kom pomeriti, mora potovati do Ljubljane - izjema je rokomet, ki je najbliže v Ribnici - kar je glede na potne stroške zelo drago. Ce se hoče pomeriti k^šna ljubljanska ekipa z drugo ekipo, jo ima kar v
_mestu ali bližji okolici.**
IVE STANiC, predsednik šahovskega kluba: „Članski šah so že skoraj onemogočili šahovski naslovi. Mladincev redno vadi okoli 20, pionipev pa okoli 200, od tega ima TO pionirjev že razne šahov^e kategorije.**
J. P.
PROTEST PROTI NASILJU
27. decembra je bilo v Fari protestno zborovanje pionirjev, mladincev in učiteljev osnovne šole. Na njem so najprej poslušali predavanje o zgodovinskem razvoju Vietnama ter o strašni vojni, ki traja na tem ozemlju že skoraj 20 let. Enotno so obsodili teror nad Vietnamci in zahtevali ustavitev morije ter skorajšnji podpis mirovne pogodbe. Iz-' razili so solidarnost z bojem Vietnamcev. Protest in želje so zUli v pismo, ki so ga naslovili na r^ubli-Ski odbor ZPM in ga prosili naj njihove želje in zahteve posreduje naprej na pristojno mesto. V tednu solidarnosti z Vietnamom so pri-fuski šolarji zbrali za Vietnam 780 din. S to akcijo še nadaljujejo.
M. VOLF
NAČRT JE, DENARJA NI
Novi most pri otroškem Vitcu v Kočevju bo izdelan po načrtih Projektivnega ateljeja iz Reke. Njegova gradnja bo predvidoma veljala 550 do 7()0.000 din. Vendar denaija za-1^0 ni, zato še ni znano, kdaj bo zgrajen. Gradnja je torej odložena za nedoločen čas. Cimprej *pa bodo
in pi iG
reizkus (sondiranje) zemljišča.
skušali opraviti vse potrebne meritve ■ tku
rajevna skupnost namerava kmalu urediti tudi peš pot za Rinžo od trgovine „Železnina** do stare šole, da ne bc^o otroci hodili skozi bodočo zelo prometno novo avtobusno postno.
KOPRIVNIK: DOBILI UČITELJA
Osnovna Sola Koprivnik v kočevski občini je 8. decembra le dobila še enega učitelja. Dosedanja učite^i-ca N^a Perko uči zdaj 1., 2. in 3. razred, novi učite^ Božo Bregar pa 4. in 5. razred. Oba pa si nato delita poučevanje posameznih predmetov v 6., 7. in 8. razredu
Takole je pokojni zidar napeljal gumijaste cevi iz izpušnih cevi svojega vozila v notranjost vomswagna. Policijska komisija na kraju ^gedije.
Bavarska: krvava sled nezveste žene
Večina večjih nemških časopisov je pred kratkim poročala o postnem dogodku, kakršnega zlepa ne pomnijo v državah, kjer so (icer vajeni velemestnih kriminalnih zgodb, ubojev, ropov in umo-<>v. 40-letni zidar Johann Bliemhuber je zastrupil sebe in štiri otrobe, koje videl, da ga žena vara z njegovim najboljšim prijateljem.
„Vse je naredil zanjo! “ so pred devetimi leti le premislil.
5ravili sosedje ob šušljanju, da ie 30-letna Irmgard Blieir^uber la skrivaj vlači s 33-letnim pi-n^cem stekla Seppom L. iz <^|^iburga na Bavarskem. Znano e bilo, da se je že prvi zakon pridnega zidarja razbil prav za-’adi nezvestobe njegove prve že-ie. Ko se že sploh ni imel več lamena drugič poročiti, si je
luna: zajec jaha lisico ...
Vzel je ločenko Irmgard in njenega 11 -letnega sinka Hansa, zakonu pa so se jima rodili š< trije otroci.
,J^eumno, zlobno govorje nje!“ je Johann zavrnil govorice in namige prijateljev, češ ds doma z ženino zvestobo le ni vse v redu. Neko nedeljo popoldne je le zapustil nogometno tekmo v domačem kraju in se nepričakovano vrnil domov. Ženo je našel v tesnem objemu s svojim najboljšim prijateljem ... Pretresen in razočaran se je po krajšem prerekanju z vsemi otroki odpravil v krčmo, kamor je stalno zahajal, in se tam nekam čudno poslovil: „Tako ne gre več naprej, zdaj bom nekaj naredil...“
Gostilničarka je sicer hotela obvestiti policijo, toda gos^e so jo prepričali, da Johann kakršnekoli neumnosti sploh ne more početi. Naslednjega dne je kmet Matij Sax (54) na gozdnem robu pri Pietenbergu videl zelen volksvvagen z značko MUE—N 392. Ker so se tu radi ustavljah ljubezenski parčki, se za avtomobil ni zmenil. Naslednjega dne ga je videl še vedno tam. S sinom sta pogledala okoli avtomobila - in se zgrozila: od izpušne cevi vozila sta bili speljani dve gumijasti cevi v avtomobil, v katerem so ležali mrtvi: oče s sinom Haraldom spredaj* zadaj pa so bila trupelca treh otrok.
Policija je ugotovila: ,,Možje zastrupil sebe in otroke z izpušnimi plini avtomobila.“ V pokojnikovi denarnici so našli Ustek: „Če hočete zvedeti, zakaj, vprašajte mojo ženo ..
Nezvesta žena se je hotela nato zastrupiti s spalnimi tabletami. Vaščani je niso pustili na pogreb moža in otrok. „Ubili jo bomo, če pride!“ so grozUi, župnik-J. Hamberger pa je ob pogrebu med dru^mi dejal: ,J^i vaša stvar soditi liudem. To pri-
stoji le Naj višjemu. Varovati se moramo črtiti, odpuščati moramo ...“
Irmgard Bliemhuber bo preživela poskus samomora. Nihče več pa ji v življenju ne bo mogel vrniti družinske sreče
Umril so z očetom, ki ni mogel preboleti ženine nezvestobe: tla-rald, Kornelija, Robert in Hansi, ženm sin iz njenega prvega zakona
Na Marsu je življenje!
Odkar je itahjanski astronom Schiaparelli v prejšnjem stoletju zagledal v 'svojem objektivu Marsove kanale, svet živo razpravlja o tem, ali je na rdečem planetu življenje ali ga ni.
Zgodbe o Marsovcih so znanstveniki že zdavnaj zavrnili, razmišljali so le o najnižjih oblikah življenja. Razprave znanstvenikov so se pravzaprav obrnile v eno samo točko: je na Marsu voda ali ne. Če je voda, sicer še ni nujno, da je tudi življenje, toda brez vode zanesljivo življenje ni mogoče.
Danes lahko z gotovostjo povemo, kar je sporočil ameriški Mariner 9, ki je leto dni krožil okrog Marsa kot njegov umetni satelit. Bradford Smith, eden izmed vodij tega znanstvenega načrta, je pred dnevi izjavil: „Po fotografijah, ki jih je poslal Mariner 9, mora Mars imeti trajen izvor vode! Mars namreč vsak dan pošlje v vsemiije okrog 100.000 Utrov vode.“
Pravijo, da bodo astronavti, ki naj bi se na Mars spustili vsekakor še pred 1990. letom — bodo prej Sovjeti ali Američani? — naleteli na rdečem planetu na znatno manj sovražno po-kr^ino, kot so na Luni.
Če bi bili Daenikeni, bi rekli: „Saj sem vedno govoril, da so nas obiskovali bogovi z drugih planetov! “
BREZ BESED
SKOK NA MARS
B
m.
.j^ pisalo „Konfek-A*	prepovc-
gasilec. Imejmo obleke iz papiija. piš v gostilno z njo “‘• Pri priči zabrišeš si namreč že
kupiš drugo, za pet par, seveda.
Zavila sta torej Paradižnik in njegova soproga v oddelek s konfekcijo! Imela sta kaj kmalu to, kar sta iskala: tiste čudovite, praktične žabe, ki jih tako dobro poznamo iz stripov o Marsovcih. Česa drugega, dragi bralci, na Marsu ni dobiti. Modni kreatoiji so tod, kot kaže, silno leni.
Nataknila sta žabi, se ogledala v zrcalu in se zadovoljna sprehodila po lokalu: Paradižnikov „bodelj“ je prišel t!d(o veliko bolj do veljave in marsikatera mična' Marsovka je zavila oči za mojstrom peš hoje! No, pri-zniiti je treba, da tudi Klara ni ostala neopa.ena med marsovskim moškim svetom ...
r	——^
WREN MACKEV:
OŽGANI KARTON
Truplo Algernona Ashea so naSli zgodaj zjutraj nekega lepega julijskega dne v grmovju krasnih vrtov v neposredni bližini kazina v • Monte Carlu. Ashe je bil Anglež, sicer pa poklicen igralec in malce tudi zvodnik. Stanoval je že nekaj tednov v nekem imenitnem hotelu.
Mestni čuvaji reda so odkrili telo in uspeli so narediti naslednje zaključke: Ashea so ubili z revolverjem naravnost v srce. Krogla je prišla izza hrbta. Ni bilo sledov smodnika na obleki Žepi na plašču in hlačah so bili prebrskani, vendar sta velika vsota denarja in masiv-, na, zlata žepna ura, še bili tam. Zraven trupla niso našli nobenega orožja. Ashe je bil mrtev vsaj že šest ur.
Mnogi odtisi stopal na I^ju zločina so pripadali ubitemu, kar je kazalo, da se je pokojnik tu dosti dolgo sprehajal in nekoga čakM. Dva ogorka a^eških cigaret sta še bolj dokazovala, da je nekoga čakal.
Skrbna preiskava' in raziskava kraja, kjer so našli truplo, sta dali naslednje podrobnosti: našli so uporabljeno vžigalico, papirnat ovoj-ček od vžigalic, francoske proizvodnje in prazen. Nazadnje so našli košček mehk^a, tankega kartona, ki je bil delno ožgan. Na njem je pisalo na pol čitljivo v angleščini: „Ljudje, kot ste vi.. Jahko vas... sploh .,Na drugi strani pa je pisalo „228.230.232“ — vse v eni vrsti, zraven srednje številke pa je bila puščica.
Detektivi so povsem logično sklepali, da je ožgani karton moral pustiti morilec, ker so v žepu pokojnega našli vžigalnik, ki je delal, tako da Asheu ne bi bilo treba uporabljati vžigalic za prižiganje cigaret. Noč, ko je bil zločin storjen, je bila izredno temna m morilec je pri preiskovanju žepov moral pridati papir, ki mu je bU pri rokah. Torej: morilec je po vsem sodeč, prižgal še kartonček, ki gaje imel v žepu, da bi ohranil svetlobo.
Bilo je vprašanje: kakšen karton je to bil? Ga je morilec vzel iz svojega žepa?
Ker je besedilo na kartonu bilo nerazumljivo, so detektivi odšli v hotel, kjer je Ashe bival. Tam so našli pismo. Prišlo je z jutranjo pošto. Pismo je bilo odposlano iz mesta. S hitro žensko pisavo je v njem pisalo:
„Najdražji A., v zadnjem trenutku so mi preprečili, da bi prišla. Obupana sem, ne vem, kam naj grem. Ne vem zato, ker je on nenadoma zapustil igralno mizo in mi rekel, naj takoj pripravim prtljago. Cez eno uro odpotujeva. To je zaradi neke borzne zadeve. Toda čez štiri dni najkasneje se bom vrnila in potem bova šla v Indijo, Brazilijo ali kamorkoli. Seveda jaz in ti dragi. To-Je ti bom skušala po nekom poslati. Sicer bom poslala po poštL Ljubim te. Vedno tvoja M,“
Detektivi so imeli pred sabo zelo težak poseL Kako najti žensko, katere ime ali priimek se začenja z M., katere moški spremljevalec je prejšnjo noč na hitro odpotovaL Kam, tega pa niso vedeli. Ta ženska je pisala angleško in njeno ime se je začenjalo z M. To je bilo vse. Vsakodnevni promet v Monte Carlu pa je velik. Kdo je ona med stotinami turistov, potnikov in drugih, ki so odšli iz Monte Carla tisto noč? ^
Temeljit pregled hotelskih knjig in policijskih prijav je pomagal le malo. Iz stotin teh podatkov so se detektivi omejili na tri skupine potnikov, ki bi lahko bili sumljivi To so bili: 1. Maude in Homer Rhonde iz Londona, hčerka in oče, ki sta odpotovala v Španijo. 2. Mary in Frederic Freeman, žena in mož iz Buffala, država New York’ ZDA, odpotovala v Pariz; in 3. Družina De Ruyter: Miriam, Louisa, Andreas in Simon iz Rotterdama. To so bili dve sestri, brat in oče. Sli so v Rim.
Vsi so odšli minulo noč. Preiskava je odkrila:
De Ruyterovi so odlično govorili angleško, francosko, flamsko in malajsko. Oče je bil star in se je težko premikal, Andreas pa mlad, ognjevit. Pogosto je igral in ponavadi izgubljal Tudi tisti večer je izgubljal, pred odnodom pa je imel neki sestanek.
Podatki o drugih dveh skupinah sumljivih ljudi so bili še bolj borni. Maude Rhonde je bila lepa in tiho deUe, njen oče pa strog, majhen človek, z velikimi sivimi brki, opazno je šepaL Freeman sta bila mlad, premožen, zakonski par. Ona je bila majhna, čedna ženička, on pa tih, samozadovoljen, visok in močan človek, vedno dobro obrit
Detektivi so bili v zagati Iz tega se ni dalo sklepati prav nič. Če začno preganjati vse tri skupine osumljenih, se lx) stvar zavlekla,' mimo tega pa bi to v dveh primerih bil lov v prazno.
V Monte Carlo je prišel tudi neki angleški detek*:v, ki je rad ^-stal, da bo pomagd francoskim tovarišem. Pregledal je razpoložljivi material in takoj rekel: — Morilec je Amerikanec, Frederic Freeman, njega je treba zasledovati. To je jasno kot beli dan.
- Toda, kako je mogoče, da tako nezmotljivo trdite, daje prav on morilec? Nanj smo najmanj mislili. Mar je ta mlada žena varala svojega prav tako mladega moža? - je vprašal eden od francoskih detektivov.
- To je preprosto - je odgovoril Anglež - bilo pa bi zelo težko, če ne bi bilo tega ožganega kartonaKTo je vaša zasluga.
- Besedilo je popolnoma nerazumljivo - je dejal drugi francoski detektiv.
- Nasprotno - zelo razumljivo je. To je kartonček, ki ga mečejo ulični avtomati za merjenje teže v ZDA. Izvira iz morilčevega žepa. Tista 230 s puščico je teža morilca: 230 funtov oziroma nekako okoli sto kilogramov. Ker je De Ruyter star in suh, Rhonde pa majhen, suh in Sepast, ta teža najbolj ustreza Freemanu.
Anglež je končal:
- Torej, treba je preganjati Freemana, Smer je - Pariz.
Zakaj je bil Freeman morilec in zakaj je ubil Ashea? Zgodba je stara in dobro znana.
Zasumil je, da se je med Asheom in njegovo ženo razvila ljubezen. Ko je njegova žena popoldne dobila pismo od A shea, ga je dobil v roke Freeman. Prebil ga je in potem zaprl v ovojnico, kot da ni nič. Njegova žena ni imela pojma, da je pismo prebraL V tem pismu je Ashe predlagal sestanek v vrtu, kjer so ga pozneje našli mrtvega. Sestanek naj bi bil ob pol desetih zvečer, v času, ko je bil Freeman navadno sredi najbolj zanimive igre v igralnici
Freeman ni rekel nič in je odšel kot navadno v kazino, odkoder se je hitro vrnil in rekel ženi, da ga nujni opravki klič^o v Pariz, Obljubil je, da se bosta hitro vniila in žena je pristala, da gre z njim. Začela ! je že pripravljati prtljago. Freeman je medtem odšel namesto nje na sestanek in hladnokn^no ubil Ashea, Preiskal je mrliča, da bi našel kakšno pismo svoje žene.
Na koncu je nekdo vprašal angleškega detektiva, zakaj ni osumil Andreasa De Ruyter«i, ki je prav tako imel neki sestanek.
- Njega nisem sumil zato, ker sem ugotovil, kakšen sestanek je imel. Pogosto je zgubljal v igralnici Sestal se je z zastopnikom bankirja Elsevira in Rotterdama in zahteval nujno posojilo tisoč funtov sterlingov - je rekel Anglež.
v_____________________________________________________________________
„No, ljubica, je tvoj stari še vedno na službenem potovanju? “
%
POTA
IN snt^
Dežurni
poročajo
UKRADENO SENO - 6. januaija je nekdo izpod kozolca Janka Borse-ta iz SmaijeSkih Toplic ukradel približno tono sena, vrednega 500 dinarjev.
TAT VVEŽI - V noči na 8. januar je Antonu Golobiču iz Semiča iz domače veže izginil moped rdeče barve z registrsko tablico NM
56-811. Kaže, da moped tudi za vrati ni dovolj varen.
VLOM V BRSLINU - V noči na
13. januar je bilo vlomljeno v samopostrežbo „Dolenjke" v Bršlinu. Neznan vlomilec si je v lokalu izbral nekaj moških srajc, ženskih in otroških jopic in moških žametastih hlač. Pobral je tudi drobiž v znesku 150 din. Skupna vrednost ukradenih predmetov je 3.100 dinarjev.,Za storilcem poizvedujejo.
MOPED JE VRNIL - 13. januarja ponoči je nekdo vlomil v garažo Jožeta Beleta na Dol. Težki vodL Vlomilec je vzel moped, se z njim vozU, nato pa vozilo vrnil v garažo.
KDO GA JE VZEL? - V noči na
14. januar je nekdo odpeljal Andreju Vavtaiju iz Bistrice pri Sentru^r-tu moped z registrsko tablico N M
57-159. Vavtar je moped pustil parkiran v Mokronogu.
NAD PSA SE JE SPRAVIL; 7 10. januarja je miličnikom prijavil Jože Murgelj iz Gor. Kamene, da so mu dva dni prej ukradli enega psa, drugega pa dan kasneje. Domači in miličniki so preiskali okolico hiše m za skednjem našli ubitega psa, ki je bU izginil drugo noč.
FANTIČKA JE ZBIL
Zjutraj 15. januaija je Marjan Kolenc z Mirne z avtom zavijal s Ceste komandanta Staneta v Novem mestu na Ulico talcev, pri tem pa trčil v kolesarja, 13-letnega Slavka Salehaija z Male Cikave in ga zbil na tla. Fantič ima poškodovano desno nogo, vendar poškodbo štejep za lažje vrste; materialne škode je za 300 din.
KLJUČE JE VZEL
V noči na 15. januar je nekdo vlomil v kabino tovornjaka podjetja KREMEN, ki je st^ pri obratu pol^ stadiona v Kandiji. Vlomilec, ki je prišel v notranjost skozi trikotno okence, je vzel ^p mehanični ključev.
DESKE NA PLOČNIKU
Na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu se je 10, januaija dopoldne s tovornjaka usul na pločnik pred hišo št. 34 kup desk. Anton Olaj iz Zaloga je peljal dieske, toda zdrknile so mu s tovornjaka in ima za 1.100 din škode.
Pešec mrtev
8. januarja okrog 15.30 je Jože Mukavec z Brega našel mrtvega na cesti med Špeharji in Starim trgom ob Kolpi Martina Špeharja, 65-letnega kmeta iz Dečine. Roke je imel v žepu in kazalo je, da mu je na poledeneli cesti tako nesrečno spodrsnilo, da je bil na mestu mrtev.
Na kraj dogodka so prišli miličniki in zdravnik, ki so ugotovili, da ni znakov nasilja na umrlem, domnevajo pa, da ga je zadela možganska kap. Ta dan je šel Špehar že zjutraj od doma v gozd, da bi odkazal sosedu drevesa za posek, potem je hodil še po svojih gozdnih parcelah vse dopoldne, toda na poti domov ga je doletela smrt.
NA PREHODU ZA PEŠCE PODRL OTROKA !N ŠEL
14-letni Bogdan Iličln iz Novega mesta je 14. januaija zvečer prečkal cestQ pred mostom na novomeškem Glavnem trgu, ko je pridrvel neznanec z osebnim avtomobilom, ga podrl in odbrzel naprej. Iličin se je pri padcu sicer le laže poškodoval, vendar je avtomobilistova brezvestnost vredna obsodbe.
Daleč old Eldorada
Takole poprek te postavi, če moraš pred prehodom za pe^ na poledeneli cesti nenadoma pritisniti na zavore. To pot si jo srečno odnesel, kaj pa jutri? Posnetek je narejen na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. (Foto: Sandi Mi^lan)
Manj ubojev, zato pa več tatvin
Generacije se menjajo. Vs^a živi za odtenek drugače, ukv^a se z drugačnimi, vedno novimi in bolj ali manj zapletenimi vprašanji, s problemi, ki so velikokrat odvisni od časa in okolja, v katerem živijo. Kako rešujeta vsakdanje težave na delu eden najbolj izkušenih miličnikov in kako novinec, sta povedala:
MARJAN NOVAK: „22 let sem imel, ko sem postal miličnik. Sedaj
Marjan Novak: „Raje ne pospravljajte po sobah!“
jih štejem 34 in vseh dvanajst let sem na novomeški postaji miliM. Kako je s kaznivimi dejanji pozimi? Tatvine, telesne poškodbe, gozdne tatvine in še druga kazniva dejanja v tem času zamrejo. Zato, ker se storilci v tem obdobju težje skrijejo, dasti po snegu. V jeseni je trgatev,
r'
Soseda
Bilo je onega dne, ko je Mihol, menda nehoi., za pedenj zaoral v Slivnikovo njivo. Saj veste, take reči se kaj rade dogajajo in skoraj vselej pride potlej do prepira. Tudi ta primer ni bil izjema...
Čez čas je Slivnik pridrvel do Miholovega plota, ga začel — namreč plot - stresati, vmes pa je kričal:
„A tako, baraba Utinska? Ti ni dosti lastne zemlje, še mojo spod-kopuješ? “
Mfliolie miril in se opravičeval, pa ni nič pomagalo.
„le niKar se ne ^renevedaj, tatič! Poznam te, tebe in vso tvojo ra;^rapano dolgoprsto žlahto ...“
To pot je začelo Miholu čudno gomazeti za vratom. Postajal je vse bolj rdeč in končno se je tudi sam začel dreti:
„Drži gobec, u5 salamenska! Kaj pa je hudega, če pomotoma za-orjem v tvojo usrano zemljo? Saj mi je žal, ko imam zdaj plug zamazan.*'
„Idiot... baraba ... osel..
„Krava.,. pezde ... govedo ...“
„Tolovaji...“
„Banditi...“
„Lopovi...“
„Teie!“	...	*
In tako sta se zmeijala, da je bilo po celi vasi slišati.
Ni minil mesec, ko je Mihol prejel sodno pi^je in vabUo, naj ride na sodišče. V papirjih je pisalo, da ga Slivnik toži zaradi razžl^ itve časti, ko mu je m<^ drugim rekel tudi „tele“.
,3te mu res rekli? “
„Res!“
,4*a zakaj? “
,JKer jc tudi on mene žalil, z enakimi izrazi, če ne s hujšimi. Lahko bi tudi jaz njega tožil..
„S^j ga lahko.“
In tio je prišlo do na^rotne tožbe, do nadaljnth obravnav m naposled do sodbe, ko sta biu obsojena oba.
In ko je bilo že vsega konec, je Mihol, preden je stopil skozi vrata, vprašal s<^nika:
„Ali lahko temule gospodu Slivniku še rečem tele? “
„Ne.“
„Ali pa lahko teletu rečem gospod? “
Oc hočete
Po teh besedah pa se je Mihol obrnil k Slivniku, se mu poklonil in rekel:
-gospod!-	mKAPRAVIČNIK
E
zato je takrat neprimerno več pretepov in zaradi tega resnih telesnih poškodb.“
„Kakšne spremembe opažam po 12. letih dela? Industrializacija je močno vplivala na način življenja v mestu. Avtomobili, televizija, revije, časopisi... Ljudje so bolj razjedanu Na kriminalnem področju pa je predvsem manj ubojev in pretepov. Včasih smo imeli na našem območju zaradi pretepov in ubojev v^ liko dela, sedaj ga imamo več s tatvinami, ki so v porastu. Kakšne da so delovne izku^je? Marsikdo misU, da je naše delo lahko. Nasprotno je res. Niti dva primera si nista podobna. Zato bi ljudem svetoval -
Eredvsem kmetom, naj ob tatvinah, i jih morajo prijaviti čimprej, ne pospravljajo po sobi, da bi nas lepše sprejeli. S tem nam delo samo ote-žijo.“
„Kaj mislite o miličnikih, ki pridejo iz šole?
.^lanjTca jim prakse! Zato bi morali biti čim več ob strani bolj izkušenih starejših kolegov."
Tako pa je na moja vprašanja odgovarjal eden najmlajših miličnikov: ZVONE KESE: „Iz Krmelja sem po osemletki odšel v Ljubljano v ka-detsko" šolo, na praksi pa sem bil v RogaŠcvcih blizu Murske Sobote. V Novem mestu sem že osmi mesec. Razlika v načinu življenja tu in tam je velika. Tam so ljudje bolj umirjeni in ie v enem mesecu sem imel veliko prijateljev. Tu je šlo bolj težko. Tudi delo je lu precej bolj zahtevno. Tam sem delal ria carini, kjer je bilo malo prekrškov. No, pa sem se navadil. Sc najraje delam'z mladin*’ Jih razumem in tudi oni hitro priznajo, da so ga polomili. S star»"5imi je včasih bolj ccžl; >. Skušajo sc zvili z lažnimi opravičili in mislilo, da me bodo za-
radi inojih 18 let prelisičili. Priznam, v začetku so me kar velikokrat. Sedaj sem že veliko bolj izkušen. Človeka znam oceniti.**
„Kai me moti? To, da mladina v
Zvone Keše: „Žalostno je pogledati mladega pijanca**
Novem mestu v prostem času ni pravilno zaposlena. Sprehodite se po lokalih! Kako žalostno je ogledati mladca pijanega človeka! Nekaj jih celo osebno poznam. Izzivajo druge obiskovalce, želijo si pretepa in verjetno je pri nas to zadnja moda, da tako korajžno razbijajo kozarce. Kakšna škoda, ko bi ti mladi ljudje lahko svoje moči koristneje uporabi-li.‘*
„Sola mi je dala predvsem teorijo. Prakse veliko premalo, zato mislim, da bi morali med letniki več časa posvetili praksi. Seio tu se res nekaj naučimo, hkrati pa spoznamo nove kraje, ljudi in običaje.
J, PEZELJ
Mogoče za gostijo...
Gregoija Brajdiča, znanega pod imenom Noiil, je prejšnji teden senat okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča obsodil na leto dni strogega zapora, ker je vlomil v kumik in odnesel 8 kokoši in petelina. Kazen je tako stroga zato, ker je Noni poseben povratnik, saj je bi ie šestkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj: vloma, tatvine in celo ropa, a se ga ni prav nič prijelo.
Namesto da bi se vendarle skušal zaposliti in pošteno živeti, krade naprej, pri tem pa še laže, da je kaj. idaj so ga dobili po gumbu, ki je ostal za kumikom Antona Bdanca v Dol. Težki vodi, kjer je v noči od 9. na 10. marec lani vlomfl. Odtrganega gumba se je držalo nekaj blaga, suknjič z odtrganim mmbom iii istim blagom pa so n^i v baraki Gregoija Brajdiča v Šmihelu. Dokaz je prepričljiv, toda Noni kljub temu ni hotel priznati. Rekel je, da jc prav to noč suknjič obesil na klin pred barako in da je povsem mogoče, da si ga jc „izposodil** kdo od žabjaških Ciganov, ki so bili tedaj na obisku v Šmihelu in so taborili zraven. Tako
Metlika je med tistimi slovenskimi občinami, ki nima stalnega sodnika za prekrške, pač pa to delo honorarno opravlja Jože Došen, sekretar tovarne BETI. Ko se je to razvedelo, je bilo med ljudmi slišati pripombo: ,^daj bo drobni kriminal udiko še bolj cvetel, ko ne bo nikogar, da bi knvce k^noval.** Kot je izjavil sodnik za prekrške Jože Do^ šen, se ni treba nobenemu veseliti, da bo res tako. Metlika ne bo postala Eldorado za prekrške.
- Imate odgovorno delo v rednu službi. Kdaj se lahko ukvarjate s posli sodnika za prekrške?
„Delam ob popoldnevih, ob večerih, ob sobotah. Ce ni drugače in imam veliko nerešenih ali važnih zadev, si vzamem tudi kak dan dopusta v službi, da se lahko posvetim reševanju prelaškov.“
- Imate v mapah morda -še nerešene zadeve od lani?
„Res je ostalo okrog 150 nerešenih spisov, toda to je normalno, ker je tolikšno število vsako leto.**
- Koliko došlih zadev računate praviti „ad acta** v letošnjem letu?
„Vsaj 80 odstotkov prijavljenih prekrškov bom rešil, čeprav bi moral vsak dan do polnoči sedeti pri spisih.**
- Navadno imate v zimskem času precej opravka z zdomci in cestnoprometnimi prekrški. Tudi za letošnje novoletne praznike jih je bilo precej doma. Je spet veliko Prijavljenih?
,^etos so zdomci pokazali veliko boljše disciplino na cestah,. Z njimi ni bilo omembe vrednih težav. Postali so previdnejši.
- Dosti slišimo govoriti o poostritvi kaznovalne poutike. Za l^šne roremembe gre? 	_	.	..
n oinedo
paragrafi
za lase privlečenega izgovora sodišče ni mogio upoštevati, zlasti ne, ker je Noni, kot že rečeno, .izvedenec** za
V
Kl/I 4<v lvVviiW|
taka kazniva dejanja.
Prav verjetno jc, da ie bil Noni eden od treh Ciganov, ki so nekaj dni pred vlomom prišli k Bojancu
„Predpisi so strožji. Primer: če kdo gradi hišo brez dovoljenja, je najmanjša zagrožena kazen 30 dni z^ora. Takega primera pri nas še ni bilo, lahko pa bo. Prednosti pri reševanju zadev dajemo družbeno bolj škodljivim pojavom, kot so: neupravičeno pridobivanje premoženjske koristi, utaja davkov, obrt brez dovoljenja in podobno.
Tudi novi zakon o javnem redu in miru je ostrejši. Za hujši pretep je po novem obvezna zaporna kazen, enkrat večje pa so tudi denarne kazni za tak prekršek.**
F.
piusit, eden pa si je kumik izrecno ogledi. Ni izKljučeno, da je Gregor Brajdič z Bojančevimi kurami in petelinom priredil gostijo, kajti dva dni po vlomu je imel god; bilo jc Gregorjevo.
ROPAR ŠOŠ ZA ZAPAHI
Ludvika ?oša iz Kočevja, Reška cesta 13 b, ki jc v razmeroma krat-, kem času zagrešil 3 rope, 2 veliki (vlomni) tatvini in tatvino, so 10. januarja, ko se je spet vrnil v Kočevje, miličniki prijeli. O nekaterih njegovi ropih m vlomih, ki jih je zagrešil med tem, ko jc bil v bobiiškcm stažu, smo že poročali.
Ko je Soš začutil, da ga bodo miličniki zaradi vrste *110^^ kaznivih dejanj prijeli, je 15. decembra izginil iz Kočevja. Klatil se je iz kraja v kraj in bil med drugim na Vrhinki, v Ljubljani, Zagrebu, na Reki in drugod. PrivoSčU si je tudi obisk bara „Nebotičnik** v Ljubljani, kjer jc zapravljal ukradeni oziroma naropani denar.
Njegova „tehnika** ropanja je bua taka, da se je v gostilnah spoznaval z ljudmi, za katere je vedel, da imajo denar. Izbrano žrtev	'n na ta
ali oni način dobil nj • kraj, jo napadel in ji pobral	l’cK’te-
ga roparja so miličniki i/iu-' !• preiskovalnemu sodniku	-'ga
sodišča v Ljubljani.
CEROVI LOG; TRK MED SREČANJEM - 8. januaija popoldne sta v “Cerovem logu naproti pripeljala avtomobila, ki sta ju vozila Franc Breznik iz Grmovelj in Stane Luzar iz Orehovice. Med srečanjem na ozki cesti sta vozili trčili, tako da je škode za 8.000 din, voznika pa nista bila poškodovana.
OTOCEC:	PREKUCLJAJ	NA
TRAVNIKU - Slavko Bergant iz Ljubljane se je 9. janu^a peljal z avtom proti Zagrebu. Pri Otočcu je zaradi spolzke ceste avto zaneslo preko roba ceste na travnik, tam pa se je prekucnil na streho in obstal na kolesih. Bergant ima za okrog 5.000 din škode.
MEDVEDJEK:	NI	MOGEL
USTAVITI - Tovornjak puljske registracije, ki ga je vozil Etore Carič iz okolice L^ina, je hotel 10, januarja ustaviti na parkirnem prostoru pri Medvedjeku, da bi sovoznik
f>revzel volan. Na močno poledene-em parkirišču pa vozila ni mc^el pravočasno ustaviti, zato je trčil v zadnji del tovornjaka, s katerim je tu parkiral Alojz Muhič iz Dol. Toplic. Škode je za 4.000 dinarjev.
NOVO MESTO: NARAVNOST V ZID — Franc Kosec s Trške gore se je 10. januaija zjutraj peljal po Jerebovi lilici v Novem mestu. Na cestišču je bil led, zato je avto zaneslo v zid ob ulici. Zaradi udarca je za 500 din škode. \
RATEŽ: OBRNJEN NA GLAVO - 11, januarja popoldne seje Novo-meščan Martin Petretič peljal proti Šentjerneju. Pri-Rateču je dohitel avtobus, iti je zavil v levo. Petretič je pritisnil na zavore, tedaj pa je osebni avto na ledeni cesti zaneslo, prekucnil se je na streho in obstal pod cesto. Škode je za 6.000 din.
SOTESKA; TRCIL V VSEK -Repar Vlado z Dvora se je 13. ja--nuarja popoldne peljal z osebnim 3\'tom proti Str^.i. V Soteski jc začelo avto zanašati. Trčil je v vsek, nato sc jc prekucnil in obstal na sredi ceste. Skoda znaša okrog 6.000 . din,
VAVTA VAS; ZARADI KANALIZACIJE Novomeščan Anton Gorenčič je 13. januarja popoldne z avtom pripeljal v nepregledni ovinek v Vavti vasi in pred seboj na cesti ^ opazil luknjo, kjer se je udrla k^ali-zacija. Da ne bi zapeljal vanjo, je zavil na levo, tedaj pa je naproti pri-
Peljal tovornjak Slavko Gorše iz odtuma. Vozili sta trčili, škode je za 1.500 din.
NOVO MESTO; TRIJE NA KUPU - Novomeščan Jože Pucelj je 13. januarja vozil avtomobil po Cesti komandanta Staneta, ko ga je začel prehitevati z avtom someščan Miloš Zivert. Prav tedaj je naproti pripeljal osebni avto Alojz Andrejčič z Gor. Težke vode. Vsi trije so trčili, tako da je gmotne škode za 5.500 din.
PODGRAD: AVTO V SKALO -Franc Kulovec s Hriba pri Stopičah jc 12. januarja okrog poldne peljal avto po gozdni cesti proti Podgradu. Na poledeneli cesti je avto zaneslo, da je trčU v skalo. Kulovec ima za 1.000 din škode.
* NOVO MESTO: TRK NA PARKIRIŠČU - 12.-januaija zvečer je Franc Kirm z Mirne vozil kombi po novomeškem Glavnem trgu. Ko je Z£q7cljal v ovinek na Cesto komandanta Staneta, jc avto zancrio na parkirni prostor, kjer jc stal avto Antona Vesela Iz Šmihela. Škode jc za 2.000 din.
TRČILA V KRIŽIŠČU
V kandijskem križišču sta 15. januarja okrog 18. ure trčUa z avtomobili Franc Jcralič iz Hrušice in Franc Udovč iz Crmošnjic. Nesreča, pri kateri gre za 5.000 din škode, je nastala zato, ker je Jcralič pripekal Trdinovi ulici proti mostu, ne da se prepričal, ce Jc cesta prosta. Tako je zaprl pot Francu Udovču, ki je pripeljal po Partizanski cesti navzgor.
POLJANE: PELJAL PO SREDI — 14. januaija zvečer se je Ljubljančan Roman Vovk peljal z osebnim avtom iz Žužemberka proti Ljubljani. V Poljanah mu je naproti pripeljal po sredi ceste domačin Vid Struna. Med srečanjem sta avtomobila trčila, škode pa je za 5.000 din.
SLABOST MED VOŽNJO
Jožeta Potočarja in njegovo ženo Albino, oba iz Ljubljane, so zaradi poškodb 10. januaija dopoldne odpeljali v novomeško bolnišnico. Peljala sta se z avtom proti Zagrebu, pri Jezeru pa je Potočarju za volanom nenadoma postalo slabo. Izgubil je oblast nad vozilom, da je zdrknilo na levo stran po nasipu navzdol in trčilo v drevo. Voznik se je hudo poškodoval, njegova žena pa ima lažje poškodbe, medtem ko je na avtomobilu kar za 12.000 din škode.
Alkoholizem
Računajo, da od dvesto tisoč alkoholikov v Jugoslaviji odpade na Slovenijo najmanj osemdeset tisoč takih izgubljencev. Namreč 15 odstotkov odraslih moških je bolnih za alkoholizmom, naslednjih 15 odstotkov pije pretirano, tako da že imajo težave zaradi pitja in sestavljajo rezervno armado za nove alkoholike.
Omeniti je treba še neznansko gmotno škodo, ki jo povzroča alkoholizem. Alkoholik v zadnjih fazah svoje bolezni slabo in malo dela, je precej v bolniškem staležu. Računajo, da tak človek izgubi v življenju vsaj 10 delovnih let, kar pomeni za Slovenijo in vsako njeno generacijo 800 tisoč delovnih let.
Zaskrbljujoče je tudi, da Čedalje več starejših mladoletnikov čaka na zdravljenje alkoholikov v Škofljici. Mlad človek uživa alkoholne pijače zato, da bi se počutil enakega z odraslimi v svoji okolici. Misli, da bo. če pije alkoholne pijače kot starejši v njegovem okolju, uglednejši,-bolj odrasel in bolj spoštovan. Spočetka se okolica ne meni za to pitje, zave pa se šele tedaj, ko se mladi človek zaradi pitja začne obnašati izrazito asocialno.
To je nekaj misli iz gradiva dr. Janeza Ruglja, ki so ga prejšnji teden med drugim obravnavali tudi na posvetu v Portorožu. Na tem posvetu, ki so ga pripravili republiška konferenca SZDL, republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varnost ter inštitut za kriminologijo, so tri dni razpeljali samo o preprečevanju negativnega vedenja med mladino in otroki.
ČETRTKOV INTERVblU
I »Sveženj« Je pripravljen
■
I
Na vprašanje, kako se bomo pripravili na letošnjo turistično sezono - zastavil ga je predsednik občinske skupščine Avgust Avbar, je predsednik Dolenjske turistične zveze Marko Ivanetič odgovoril:
,J*onovno oživljamo že pred leti navrženo zamisel in že pripravljen koncept poslovno tehničnega sodelovanja gostinskih in nekaterih drugih delovnih organizacij na našem območju, ki so posegle v turistični promet z namenom, da bi na tem področju dosegli še večjo učinkovitost ih uspešnost. “ „Obrazložite podrobneje!" ■
„To naj bi se nanašalo na vse gostinske obrate, organizacije združenega dela np
P
občutil, da sedi v dolenjskem oziroma spodnjeposav-skem lokalu. “
„Bo kaj novega tudi na področju kmečkega turizma? “
„Sodelovali bomo v pripravah za ureditev dveh vinskih cest, v kar nameravamo vključiti tudi nekaj kmetij oziroma njihovih zidanic."
,JCaj bi še lahko povedali? “
„Prek šolskega centra za gostinstvo bomo priredili gostinske, gospodinjske in turistične strokovne tečaje, usklajevali ureditvena dela in akcijo za čistočo krajei^, obnovili turistične table, usklajevali cene za zasebne turistične sobe, pripravili in založili cenik za Dolenjsko in Spodnje Posavje, predlagali uskladitev turističnih taks, okrepili informativno službo in podobno. Posebej se bomo pripravili na skupne propagandne akcije - nastope na 10 inozemskih in 3 domačih velesejmih, propagan-' ^
MIM ANKETA:
Kdo potrebuje politični izvid?
glede na to, ali so samostojne ali delujejo v okviru drugih večjih delovnih organizacij. “
,Jn dejavnost? “
„V dogovoru z občinskimi skupščinami oziroma v sodelovanju z njihovimi pristojnimi službami bomo pregledali gostinske obrate, še zlasti, kako so urejeni in pripravljeni na turistično sezono. Po potrebi bomo dali strokovno pomoč za dopolnilno ureditev. V zvezi s tem bomo priredili seminar in ustanovili servis. Vsako naše gostišče naj bi bilo posebnost: po urejenosti, izbiri jedi in pijač itd. Gost naj bi
dno gradivo pa razposlali tudi na mejne prehode, v naša predstavništva, agencije in gostinska podjetja. Med drugim bomo pripravili turistični vodnik po Novem mestu in okolici z načrtom, sodelovali pri izdaji novih in pri ponatisu že objavljenih prospektov (Otočec, Bela krajina), v sodelovanju z ribiči pa založili navodila o turističnem ribolovu (vsaj za Krko). Nadalje imamo v načrtu izdajo 100.000 turističnih barvnih razglednic, tri serije (po 4 izvode) barvnih diafil-mov itd. “
Marko Ivanetič je na koncu zastavil vprašanje Jožetu Lampretu, direktorju hotela Grad Otočec in predsedniku strokovnega pododbora za gostinstvo pri republiški gospodarski zbornici: ,JCako l^že rm področju nadaljnjega povezovanja oziroma združevanja v gostinstvu novomeške občine? “
I. ZORAN
V novomeški občini so naredili še korak dalje v uresničevanju Titovega pisma in partijskih teles - od zveznih do občinskih; politična in samoupravna vodstva so začela ocenjevati (iz strokovnih in moralnopolitičnih vidikov) vodilne in vodstvene delavce v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, političnih in drugih oiganizacijah ter društvih.
Sekretar Franci Šali je na seji občinskega komiteja ZK 11. januarja poudaril, da ne gre za lov na čarovnice, marveč zgolj za tovariško oceno ljudi na vodilnih in vodstvenih mestih. Z njo naj bi zagotovili resnične samoupravne in tovariške odnose med ljudmi,spoštovanje do de-
ZAKAJ DELITEV?
Očitke, da si je občinski komite ZK pred novim letom izplačal „trinajsto plačo“, so 11. januaija na seji komiteja zavrnili. Poudarili so, da so po sklepu občinske konference ZK še pred zveznimi ukrepi o zamrznitvi OD izplačali profesionalcem le 60 ods.Jtkov na decembrski osebni dohodek in s tem dvignili mesečno povprečje od 80 na 84 odstotkov. Na komiteju so vse leto izplačevali za 20 odstotkov manjše osebne dohodke, kot bi jih smeli po samoupravnem sporazumu.
la, družbenega premoženja, socialistične samoupravne družbe in slehernega človeka v njej.
Tako preveijanje kadra — na seji komiteja je nekdo to imenoval politični izvid — je potrebno na vseh ravneh, sicer „bomo morali požreti očitke, da smo nedosledni, da naročilo iz Titovega pisma ni uresni-čeno“. Ocena vsekakor ne bo nekaj, kar je namenjeno, „samo sebi“, marveč naj bi sledili kadrovski ukrepi: pohvala, graja, v najhujših primerih tudi premestitev. Predvideli so štiri faze omenjenega preverjanja, pri čemer je treba poudariti, da bodo šle ocene vodilnih in vodstvenih delavcev tudi v javno razpravo oziroma pred oirši krog ljudi.
V hiše je pritekla voda
Ko bodo občani krajevne skupnosti Šmaijeta tehtali, koU-ko so naredili lani, bodo lahko zadovoljni. Dejavnost KS Šmarje ta je bila v letu 1972 usmerjena razen v številne drobne zadeve predvsem v urejanje vodovoda Radulja-Zbure in v obnovitev dveh krajevnih cest.
Na območju Zbur so lani položili večje cevi od zbiralnika do naselja Radulje. S tem je 16 gospodinjstev v Raduljah oskrbljenih z zdravo pitno vodo, ki je je dovolj za vse potrebe. Prebivalci so v denarju in z izkopom jarkov za nove cevi prispevali
Darilo z dobro besedo za srečo
v škocjanski krajevni skupnosti so za novoletne praznike obdarili 45 ljudi, starih nad 70 let. PripravUi so jm pakete, v katerih je bilo po 2 kg riža, sladkorja, moke in makaronov,
1 kg masti in zavitek keksov. Najpotrebnejšim so preskrbeli tudi oblačila in posteljno perilo. Darila so ^ domovih raznesli mladi člani Rdečega križa, čestitke za novo leto pa so priložili predstavniki krajevne skupnosti, RK, SZDL, Centra za socialno delo iz Novega mesta in dru-
Podobno kot v Škocjanu so za novo leto obdarili stare in onemogle prebivalcc v vseh kraievnih skupnostih v novomeSci občini. Računajo, da so za darila porabili okrog 100.000 din, denar pa so dali: krajevne skupnosti, RK, Center za socialno delo in druge organizacije v posameznih krajih. Povsod so obda-rovancem tudi Čestitali, hkrati pa so prisluhnili njihovim vsakdanjim tegobam. V novomeški občini je tovrstna skrb za ostarele žc tradicionalna.
I.Z.
okoli 40.000 din, preostalih 40.000 din pa je prispevala krajevna skupnost.
Letos spomladi nameravajo nadaljevati s polaganjem večjih cevi še na odseku od Radulj do Zbur. Ko bo končan tudi ta del, bo s pitno vodo oskrbljenih 55 gospodinjstev. Obnova letošnjega odseka bo dražja, ker je razdalja večja. Stala bo 160.000 din. Z letošnjim odsekom bo dobil vodo tudi obrat novomeške kmetijske zadruge Kle-vevž-Grič. V krajevni skupnosti Šmarjeta bodo letos pripravili -potrebne načrte še za vodovode do Vinice in Orešja.
Lani so obnovili kr^evni cesti Strmca-Kievevž in Šmarjeta-Orešje-Prc! ic. Za obnovo obeh cest je krajevna skupnost odštela 10.000 din, prebivalci pa so pri tem sodelovali s prostovoljnim delom in s prevozi.
Letošnji načrti krajevne skupnosti Šmarje ta niso izčrpani samo z obnovo vodovoda od Radulj do Zbur in s pripravo načrtov za vodovod do Vinice in Ore^a. S komunalnim pod-
POLITIČNA ŠOLA V NOVEM MESTU
Kaže, da bodo v Novem mestu kmalu ustanovili pokrajinski oddelek politične šole, ki jo je lani ustanovil v Ljubljani CK ZKS. Zamisel, da bi izobraževanje te vrste približali terenu, so podprla vsa partijska vodstva na našem območju, 11. januarja tudi občinski komite ZK v Novem mestu.
jetjem v Novem mestu se dogovarjajo tudi za ureditev kanalizacije v Šmarjeti. Dela bi veljala okoli 200.000 din. Nekaj bo prispevala krajevna skupnost, nekaj komunalno podjetje, nekaj pa občinski komunahii sklad. Kanalizacijo bodo začeli urejati v letošnji pomladi. Nato ostane Šmarječanom samo še ena neizpolnjena želja: asfalt od Šmarjeških Toplic do Šmarjete. Upajo, da bo ta velika obljuba izpolnjena iie pred prihodnjimi volitvami.
M. J.
Ni strahu za restavracijo
Vreme pomaga ^adbincem: obnovitvena dela v bivši Germovi hiši na novomeScem Glavnem trgu pospešeno napredujejo, zato vodstvo šolskega centra za gostinstvo upa, da bodo prostore naposled uredili in jih do letošnie jeseni izročili namenu."
V hiši, kjer so dela zaostala zavoljo posega spomeniškovarstvene službe, bo šolski ccnter za gostinstvo uredil šolsko restavracijo s ceneno prehrano, prehrano za dclavce, mlečno restavracijo in slaščičarno.
Po preselitvi delavske restavracije v nove prostore bodo hišo na Društvenem trgu obnovili in povečali število učilnic na 14. Hkrati z učilnicami, ki gostujejo v sosednjem sindikalnem domu, bo imela šola dovolj prostorov za nemoteno delo.
Trenutno ima gostinska šola 456 učencev in pouk v dVeh izmenah: dopoldne in popoldne. Za pouk ima pod eno streho na voljo vsega 6 učilnic, od tega 2 kabineta. S preureditvijo bodo toliko pridobili, da si za ddjši čas ne bo treba beliti las s prostori in organizacijo pouka.
S šopkom tudi novo tovarno
Delavkam mimopeškega obrata gradi Beti nove proizvodne prostore. Poleg sedanjih, kjer se proizvajalke počutijo skoraj tako kot vžigalice v škatlici, je Že zrasla sodobna dvorana s površino 1.100 m2 in zraven sanitarni trakt z garderobami (360 m2) ter prizidkom za centralno kurjavo.
Obratovodja Tone Bevc, ki je za neredek v Mimi peči naredil tisoče kilometrov poti, odprl številna vrata in presedel sto in sto ur na sestankih, pravi:
- Radi bi imeli otvoritev za 8. marec. Mislim, da bi se našim delavkam najlepše oddolžili za njihov ženski praznik, če bi jim prav ta dan izročili v upravljanje novo tovlimo.
Proizvodnjo v novi dvorani bodo uredili po najnovejših postopkih. S tem in novimi zaposlitvami (trenutno iščejo 80 novih delavk) bodo proizvodnjo
/
povečali za več kot 100 odstotkov: od sedanjih 9.000 na 18.000 do 20.000 enot ženskega perila dnevno.
- Napredek v našem obratu je očiten, kar se pozna tudi na plačilni Usti, razila Tone Bevc. Osebni dohodki so se zlasti v lanskem letu precej povečali. Ce odštejemo vse nadure, bolniške in podobno, ugotavljam, da je poprečni osebni dohodek 1.640 din. Ta podatek je za november, medtem ko lahko za december pričakujemo še višje povprečje.
Ponekod so tako ocenjevanje poskusili s posebnimi listi, ki so jih pripravile komisije pri delavskih svetih. „Model“ ocene bodo dobili v roke v sleherni delovni ali družbeno-politični organizaciji, vendar naj bi bil to le pripomoček, kako bi se lotili naloge.
Ne za pijačo!
Decenibra so v novomeški občini izplačali prvi obrok pomoči, namenjene otrokom iz nepremožnih kmečkih duržin po sklepu repubU-3te skupnosti otroškega varstva. Po 50 din na mesec so priznali 529 otrokom iz družin, katerih katastrski dohodek ne presega 2.000 din. Drugi obrok nakazilo za drugo polletje 1972 - bodo izplačali do konca januarja oziroma pred seme-stralnimi (zimskimi) počitnicami.
Za prvo leto znai^ pomoč kmečkim otrokom - nekateri jo imenujejo tudi kmečke doklade - 26.450 din. Kako bo s to obliko denarne pomoči letos, še ni znano, čeprav manjša kot v minulem letu ne bo smela biti. To mnenje je slišati s poudarkom, da stabilizacija na to področje ne bo posegla.
Za marsikoga 50 din ne pomeni več kot enkratna napitnina. Otrokom, ki jim starši pogosto nimajo dari kaj boljšega na krožnik, pa je to prepotrebna podpora. Kajpak, če so otroci tega denarja tudi res deležni, da jim starši kupijo obleko, obutev, šol^e potrebščine, malico in podobno. Ni prav, da nekateri (to je prišlo na ufesa) tistih 50 din pretopijo v vino ali plačajo račune. Sklep republiške skupnosti otroškega varstva bo uresničen samo tedaj, če bo šla pomoč v celoti za otroke!
Maie sole so po šolah v novomeški občini že utečene in mnogi starši, ki so v začetku nanje gledali z nezaupanjem, so z njimi vse bolj zadovoljni. S kakšnimi problemi se srečujejo vodstva malih šol in kakšne načrte imajo, smo v telefonskih pogovorih zvedeli:
OS MIRNA PEC: „Malo šolo organiziramo vsako leto. Letos jo bomo po zimskih počitnicah. Trajala bo 72 ur, čeprav smo letos želeU pripraviti okoli 140 ui. Imeli b^o dva oddelka, v katerih bo okoli 52 malčkov. Ce bo prijav več, bi morali imeti še eno vzgojiteljico, hkrati pa tudi nekaj več prostora."
Male šole
03 3RSLIN: „Spomladi, marca ali aprila, bo začeto v malo šolo zahajati 107 učencev, ki jih lwsta nadzirali dve vzgojiteljici. Že pri vpisovanju učencev smo se pogovorili s starši in vsi so sc s to šolo strinjali."
OS DOLENJSKE TOPLICE: „Tri leta imamo malo šolo. Dva oddelka na matični šoli in dva na podružničnih. 40 otrok poučujejo učiteljice iz prvegii razreda, ki zjutraj učijo v šoli. Tako je to delo precej naporno. Ko se bomo vselfli v novo šolo, bo veliko problemov odpadlo. Ukinili bomo podružnične šole, tako da bo kadra na novi soli dovolj. ‘
OS MILKA SOBAR-NATAŠA: „Na matični šoli nimamo te šole, ker je v sklopu novomeškega vrtca. Imamo pa jo v Birč-ni vasi in na Lazah. Po vsej verjetnosti jo bomo letos na Lazah ukinili, ker nas tam tarejo kadrovski problemi in kombiniran pouk.“
OS VAVTA VAS; „Vpisanih imamo že 46 malčkov, po vsej verjetnosti pa bodo starši vpisali še nekaj otrok. Imali bomo dva oddelka in če na novo vpisanih ne bo veliko, se bo kar lepo de-lalo.“
OS ŠENTJERNEJ:	„Vsak
učenec bo 40 ur v „posebnem" varstvu, ker imamo pri nas malo ljudi, ki bi lahko razen poučevanja na šoli skrbeli še za malo šolo. Največja težava, s katero se srečujemo, so prostori in oprema z igračkami. Imamo dve podružnici, na katerih pripravimo malo šolo po 25. juniju, traja pa največ 20 do 30 ui. To zato, ker so učitelji prez^sleni.“
OS ŽUŽEMBERK: ,>Ialo šolo imamo na matični šoli in na vseh podružnicah že štiri leta. Starši so s to obliko varstva zadovoljni, ne morejo pa kriti vseh stroškov. Prav tako so težave z nabavljanjem učil in igrsč, ker za to nimamo flnančnih sredstev. Težava je še v tem, ker nimamo vzgojiteljev, zato je ta naloga prepu^ena učiteljem, ki so tako naknadno obremenjeni."
<_______________________________hU
TA MESEC; KONFERENCE ZK
Do konca januaija bodo osnovne organizacije ZK v novomeški občini opravile letne konference. Ocenile bodo akcijske programe in sprejele delovne načrte za leto 1973.
Kovomcšl<a kronika
SESTANEK VOJNIH INVALIDOV - Zveza vojaških vojnih invalidov vabi invalide na sestanek, ki bo 23. januarja ob 17. uri v prostorih Zveze združenj borcev. Pogovarjali se bodo o organiziranju invalidske športne strelske sekcije.
POPRAVLJENA KUHINJA - V šolski restavraciji Breg so te dni obnovili kuhinjo in staro opremo zamenjali s sodobnejšo. Med obnovo so pripravljali jedila začasno v Trdinovi sobi.
POPRAVLJENE PEČI - Otrok osnovne šole „Katja Rupena“ med poukom ne bo zeblo. Pred dnevi so po vseh razredih pečarji slabe peči pričeli popravljati.
TELEFONSKE GOVORILNICE NEUPORABNE - Pred pošto in v Kandiji sta javni govorilnici že nekaj dni pokvarjeni zaradi nepravilne uporabe avtomatov in tudi zaradi objestnosti otrok.
TRŽNICA - V petek je bUa tržnica dobro založena predvsem z mlečnimi izdelki, cvetjem, nekaj branjevk pa je ponujalo regrat. Prav tako je bilo živahno na dru^ strani pod kostanji, prevladovalo je umetno cvetje in drugi kičasti izdelki. Cene: jajčka, 1,20 do 1,35 din, liter mleka 3 din, skuta 1,5 za kos, smetano 10 din za lonček, domači med 25 dinarjev za kilogram, jabolka za kompot 2 din za kg, zelena solata 7 din, nrerica motovilca 2 din, jabolka 5 do 7 din, pomaranče 7 din, limone 10 din, banabe 7 din, cvetača 8 din, kislo zelje 6 din za kg, česen 25 din za ks, repa 4 din za skodelico, korenček 5 do 6 din in merica r^rata 3 dinaije.
ROJSTVA - Rodili sta: Marija ^^lič iz Valantičeve 8 - deklico in, Marija Filipčič z Nad mlinov 31 — Sandro.
POGOSTITEV UPOKOJENK -Upokojenke iz Laboda so imele 5. januarja v prostorih upokojenskega doma novoletno pogostitev in obdaritev, ki jim jo je priredila tovarna perila Labod. Več kot 50 upokojenk so na prireditvi seznanili z letošnjimi uspehi tovarne in jih povabili na ogled proizvodnje. Upokojenke so Labodu za pozornost hvaležne.
- Ena go jpa je rekla, da k rekreaciji za delavce IMV pride zelo malo delavcev. Dodala je, da jim pač ni treba, saj zanjo poskrbijo med delovnim časom kar v pisami*kot na primer mlajša tovarišica, ki je zadnjič krepko treščila starejšo, obe pa sta se nato nekaj časa rekreirali z -lasanjem ...
L'V
♦	.iSP	I
. ..
^•-x.. -v- ■	-	s.	>^5^
,	i'*'-’'	•	5	f	«	•<	-‘v:^	'
Konec marca se bo v brežiški občini izteklo plačevanje samoprispevka za gradnjo in obnovo šol. Družbeno-polidčne oiganizacije napovedujejo sdecijo za podaljšanje samoprispevka, ker zbrani denar zaradi podražitev ne bo zadostoval za uresničenje sprejetega programa. Če se bodo občani odločili za podaljšanje, potem se bo del samoprispevka stek^ za šole, del pa za bodoči zdravstveni dom v Brežicah. Na sliki: srečna mladost v šoli bratov Ribaijev. (Foto; J. Teppey)
Ne moremo si več zakrivati oči
Za rešitev najnujnejših primerov bi v brežiški občini potrebovali 144 stanovanj. Ta številka takoj poskoči na 500, če bi omogočili boljša stanovanja tistim, ki žive v slabih prostorih. In če upoštevamo srednjeročni program stanovanjske graditve, se za obdobje petfli let srečamo s potrebo po 900 stanovanjih.
V načrtno graditev stanovanj	bi uporabili za nadomestilo stase bodo morale vključiti s svoji-	narin in nakup družbenih stano-
mi programi vse delovne organizacije, tudi tiste, ki so doslej zanemarjale skrb za delavce v tej obliki.
Odborniki So na zadnji seji skupščine konec leta 1972 predlagali družbeni dogovor o stanovanjski izgradnji, po katerem naj bi delovne organizacije plačev^e šestodstotni prispevek od bruto osebnih dohodkov. Od pristanka večine kolektivov je odvisno, če bo obveljalo šest ali samo štiije odstotki.
Za nove gradnje bi oročali pri poslovni banki 30 odst. zbranih sredstev, 30 odstotkov
vanj ljudem, ki sami ne morejo najeti posojil, 40 odst. pa bi ostalo delovnim organizacijam. Podjetja pa lahko še zvišajo stopnjo za svoje potrebe. ' Stanovanjsko stisko bodo prav gotoVo še naprej omiljevali
zasebni graditelji. V občini so zadnje čase izd^i po 400 in več gradbenih dovoljenj letno, v lastna stanovanja pa se vsako leto vseli približno tretjina graditeljev. Med njimi je seveda precej takih, ki hišo dokončajo le toliko, da lahko stanujejo v njej. Interesentov za lastno stre-
Združenje borcev NOV in druge družbene organizacije iz Sromelj so te dni obdarili najstarejše člane ZB. S Slovenčevo mamo (v sredini), ki ima na plečih že osem križev in ki je ž vsemi desetimi otroki sodelovala s partizani, so se za spomin še slikali. (Foto: Martin Zupančič)
NOVO V BREŽICAH
BO MESTO GRELA TOPLARNA? Od razgovora o možnostih za graditev toplarne v Brežicah so se stvari premaknile. Na pobudo vo-jai3(ih oblasti, ki so se že odločile ogrevati stanovanja JLA na sodobnejši način, je oddelek za gospodarstvo razposlal anketne liste delovnim organizacijam. Zbrani odgovori bodo pokazali, koliko je med njimi interesentov za priključitev na skupen toplotni vir.
IMV SE SELL V tem tednu bodo delavci IMV izpraznili prostore nekdanjega Posavja, na katere že težko čaka ^rotehnika. Podjetje bo imelo v njih svoj obrat za izdelovanje traktorskih ohiSij in drobnih kmetijskih strojev, predvsem kosilnic, se-jalnikov in drugih pripomočkov.
50 REJNIŠKIH DRUZIN. V občini opažajo, da se zadnja leta ne povečute število socialno <^roženih otrok. Med rejenci je precej učencev posebne Sole. Zanje je obiskovanje posebnih oddelkov v Brežicah zvezano s težavami, ker nimajo prevoza, Sola pa ne internata, kjer bi otroci
stanovali. Vseh rejniških družin je v občini 50. Za 30 otrok plačuje občinska skupščina po 100 do 550 din rejnine na mesec.
DOBRO SO SE IZKAZALI. Poziv občinske Zveze prijateljev mladine delovnim organizacijam ni bil zaman. 38 kolektivov je za novoletno obdaritev otrok prispevalo 34.390 din, obrtniki in drugi posamezniki pa 3.000 din. Zbrani denar so razdelili 4.776 predšolskim in šolskim otrokom. Prispevek občinske zveze je dospel po 7 din na otroka, lani pa le 2,5 din. Za obdaritev so prispevala denar Sc društva in starši.
INVESTICIJE V ŠOLSTVU. Komite občinske konference in temeljna izobraževalna skupnost sta minuli teden sklicala posvet z ravnatelji šol. na katerem so med drugim obravnavali potrebe po investicijah za obnovo in dograditev šol v brežiški občini. O tem je četrtek spregovoril tudi razširjeni politični aktiv in podprl predle^ za podaljšanje samoprispevka.
ho je veliko tudi med zdomci. To je potrdilo novoletno srečanje, ki ga je z njimi sklical občinski sindikalni svet.
J. TEPPEV
NEPRIJETNO IN ODGOVORNO DELO
Komite občinske konference ZK v Brežicah je na seji 8. januarja ocenjeval delo občinske komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Obveljalo je mnenje, da komisija v redu opravlja svojo nalogo, čeravno se srečuje s težavami, ki jih povzročajo neustrezni predpisi. Delo je odgovorno, 2^asti če upoštevamo, da se širi okoli bogatenja veliko pretiranih govoric. Razen tega je izvor premoženja, ki ni bilo pridobljeno na legalen način, težko ugotavljati.
Komisija je doslej izdala dva sklepa za uvedbo postopka in pred svetom za finance sta že pritožbi prizadetih. Svet bo odločil, če so pogoji za postopek utemeljeni ali ne. Komisija raziskuje še devet primerov. Komite pričakuje, da bo kljub težavam hitreje rešev^a in razčiščevala te stvari.
KDO MORA PRIJAVITI
Po sklepu komiteja občinske konference ZK v Brežicah morajo voljeni funkcionarji, predstavniki občinske uprave, inšpektoiji, novinarji, sodniki, tožilci, direktoiji in vsi vodilni v delovnih organizacijah predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja popis premičnin in nepremičnin ter prihrankov v banki ali doma. Prikazati morajo vse dohodke, ki so jih dobili v obliki kreditov, dediščine, zavarovalnine in drugih virov. Namen tega ukrepa je ugotoviti premoženjsko stanje omenjenih občanov ter jih zavarovati pred neupravičenimi očitki, če jih niso zaslužili.
„ŠEŠIR" VSTARI VASI NA BIZELJSKEM
Sola v Stari vasi je prazna. Za en razred je bilo samo po nekaj učencev, zato jih raje vozijo na Bizeljsko. Tam lepše napredujejo, ker Jiimajo kombiniranja pouka. Opuščeno poslopje bo kmalu oživelo. Tovarna „Sešir“ iz Skoije Loke bo v njem odprla svoj obrat. Spočetka bo zaposlovala 15 do 20 delavcev, pozneje pa verjetno več. Kruh bodo v njem našle vičinoma ženske. Izdelovale bodo razna pokrivala.
DOVOLJENJE ZA HLEVE
Ljubljanska „Gruda'‘ je dobila gradbeno dovoljenje za postavitev tranzitnih živinskih hlevov v !fližini dobovske železniške postaje. Gradbišče ima že zakoličeno. Na pomlad bodo stekla gradbena dela. Vrednost hlevov cenijo na 2,2 milijona din, pri čemer niso upoštevane podražitve gradbenih del in materiala.
USPEŠNOST BO MERILO
Delovne organizacije, ki te dni podpisujejo družbeni dogovor o načelih korovske politike v brežiški občini, bodo ob ponovni izvolitvi direktorja in drugih vodilnih delavcev morale upoštevati uspešnost poslovanja pod njihovim vodenjem. Pretresti bodo morale razvojne načrte, samoupravne odnose v podjetju, skrb za strokovno zasedbo delovnih mest, izboljševanje življenjske ravni zaposlenili in Sc marsikaj. Odločilen vpliv bodo imele tudi izobrazba kandidata in njegove delovne izkušnje.
»Črne« hiše podirajmo
C me gradnje Krčanom ne povzročajo toliko skrbi kot Ljubljančanom, Celjanom in Mariborčanom, kljub temu pa ljudje gradijo brez dovoljenja tudi v tej občini. Nobene hiše niso porušili, ker niso bili dovolj pripravljeni na tak postopek. To pa ni opravičilo za popuščanje v prih(^nje, saj ni mogoče, da bi zaradi manjkajočega sklepa skupščine še naprej naknadno priznavali „čme“ hiše in hišice.
stila, razen tega pa se v skem programu zavzemajo^ odločno in dosledno ukre|
J. TE
V primerih, ko se bo urbanistična inšpekcija odločila za rušenje, bo moralo biti delo opravljeno takoj. Občinska skupščina je sprejela tak predlog inšpekcije, saj so težave marsikje nastale zaradi zavlačevanja, pa tudi zato, ker so na črne gradnje prepozno opozarjali.
BREZ PISMONOŠE
V Kostanjevici nimajo pismonoše, ker ta pol^c le malokoga še veseli. Vsakdo išče delo tam, kjer je več dohodka in več prostega časa. Pismonoša sj pa redkokdaj ali pa nikoli ne vrne ob dveh. Sicer kostanjeviška pošta ni ijema, tudi drugod so v zadregi za take delavce. Najteže je dobiti ljudi z^ hribovske okoliše.
MARKSIZEM V ŠOLSKE KLOPI TSŠ V KRŠKEM
Mladinski aktiv na krški tehniški srednji šoli je z anketo ugotavljal, kakšnih oblik izven-šolskega dela si dijaki najbolj žele. Presenetljivo veliko si jih želi predavanj, s katerimi bi si pridobili osnovno marksistično znanje. Tej želji bo mladinski aktiv v kratkem ustregel s pomočjo občinske konference Zveze mladine. Predavali bodo profesorji in družbeno-politični delavci. .
Ž.Š.
V Krškem predlagajo dosledno rušenje že pri nastajanju temeljev. Za graditelja in za tistega, ki bo začeto gradnjo podiral, pomeni to manjše stroške -pa tudi manj zapletov.
Za rušenje črnih gradenj je občinska skupščina pooblastila komunalno stanovanjsko podjetje ,JKlostak“ v Krškem. Tak ukrep je bil nujno potreben. Slišali smo že za vrsto primerov drugod, ko neprijetnega dela ni hotel nihče prevzeti, ta čas pa je hiša rasla naprej.
Skupščina je dala urbanistični inšpekciji tudi finančno zagotovilo za izpeljavo naročila o rušenju. Za letos je v ta namen predlagala vsoto 50 tisoč dinarjev iz občinskega proračuna.
Po vsem tem je pričakovati, da pred samorastniškimi hišami na občini ne bodo več zamižali. Z dopolnjenim zakonom o urbanističnem planiranju so dobili tudi inšpektorji širša poobla-
ENAKO KOT LANI
V občinski sklad za otroško varstvo se bo letos stekal enak odstotek prispevka kot preteklo leto. Odlok predpisuje za Krško občino 0,45 odst. od vsote, namenjene za osebne dohodke, in 0,40 odst. od čistega mesečnega zneska za pokojnine.
Bela vrana?
Za prepoved jutranjega nja alkoholnih pijač so v na pol^do odbornikov prip® predlog občinskega odloki 1 dar so ga na zadnji seji odi® Pr^ričani so, da je tak u* primeren za vse posavske f ne, zato predlagajo, da pot zanj prenesjo čl^ na m? činski svet. Učinek bo večji, če se bosta za pi odločili še brežiška in sev občinska skupščina.
Na več sejah so odbor tizirali gostišča, kjer ^jutn odhodom na delo ponujajo^; lavcem samo žgane pija^>v; grizka pa nič. Predlagatelji ■ delajo utvar, da bodo z	:
popolnoma odpravili pitj®^V nih alkoholnih pijač pred pom dela (marsikdo si bf plaknil ^lo že dom!^, ga omejijo. Ljudje se bodo,,*>n mo, postopoma odvadili njega kozarčka, ki organiz®^^ koristi, ampak samo zmaflj-
delovno sposobnost in
V predlogu odloka o pr®P^ . di jutranjega točenja vseh 'Jj alkoholnOi pijač je zapisa®®!^ velja to do pol osme ure Delovna organizacija, ki
bi upoštevda, je lahko na z denarno kaznijo do dinarjev, kdor toči, pa z kaznijo do 300 dinarjev. sebne gostince je kazen do 300 din^ev. odlok sprejet, bo njegovo ^ njevanje nadzorovala tržn* ; Rekcija.	,	^
V Krškem čakajo, mnenja bodo sosednje, in uK da njihova občina ne bo vrana v Posavju.	^
V predlogu odloka o
Trta počiva, ljudje pa ne. V vinograde pridno navažajo gnoj, kofrijejo ali pa obrezujejo spomladi ne bo priganjal čas. Tudi za zimo velja izrek: „1^ l^ko narediš danes, ne odlagaj	i
Posnetek je iz dežele cvička v vinorodnem okolišu Podbočja. (Foto: Jožica Teppey)
»Dolenjski list« tribuna bralcev
HOTEL „SREMIČ" BOLJE ZASEDEN
Med delovnimi kolektivi, ki so v krški občini uspešno končali poslovno leto, je tudi obrat koprskega Slavnika hotel „Sre-mič“. S celotnim dohodkom 4,6 milijona dinarjev je presegel načrtovani znesek za 350 tisočakov, dohodek iz 1971. leta pa celo za 1 milijon din^ev. Hotel ,3remič“ v Krškem in restavracija „Pod Gorjanci” v Kostanjevici sta imela minulo leto na voljo 78 ležišč. V tem času so zabeležili 11.517 nočitev, skoraj 4000 več kot poprej.
Ž. S.
ODPISANI DAVKI
Skoraj vsa kmetijska območja občine Krško so lani prizadele nezgode. Najbolj je pustošila toča. Zaradi tega kmetje ponekod niso imeli pridelka niti zase, kaj šele za trg. Bilo je predvsem manj vina, krompirja in sadja. Prizadetim so odpisali davke ali jih zmanjšali, kar je povzročilo sušo tudi pri dohodkih iz kmetijske dejavnosti v občinskem proračunu.
KRŠKE NOVICE
OSNOVNE Sole v krSki občini BODO imele polletne počitnice med 27. januarjem in 4. februarjem in se bo drugo polletje pričelo 5. februarja. Tako so sklenili pred dnevi v Kostanjevici vsi ravnatelji osnovnih šol in predstavniki novomeškega zavoda za Šolstvo.
V SOBOTO DOPOLDNE JE BIL V KRSKEM POSVET, ki ga je na pobudo družbeno-političnih oreani-zacij sklicala občinska skupščina. RazpravljaU so o ustanovitvi enotnega štipend^skega sklada in kadrovske službe pri občinski skupščini. Posvetu so prisostvovali tudi predstavniki KJuba posavskih študentov in gospodarskih ter družbeno-političnih organizacij.
VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN Čitalnica je imela v minulem letu 1718 vpisanih bralcev, ki so si z njenih polic izposodili nad 8000 knjig. Četudi bi po normativih morala ustanova v^o leto nakupiti vsiU 700 novih knjig, jih ie lani lahko le 238. Kljub maloštevilnim knjižnim novostim pa zanimanje za branje v Krškem naraSča, saj so lani zabeležili za 22 odstotkov večji obisk kot leto poprej.
DELOVNA SKUPNOST KRSKE „kovinarske** je v minulem te-
J
dnu izdala prvo številko ga glasila. Z njim bodo vrzel pri obveščanju silo bo najprej izhajalo le ^ ■ naklada pa bo 600 izvodov- . NIŽJA r.i asrf.NA
uresničil. 2e spomladi izročili namenu manjšo šolske produkcije in certe. V ustanovi ta čas harmonikarski orkester, bo še letos pričel vaditi pevski zbor. Krška glasben*
130 gojencev, ki jih poucuj® dagogov.
V KRŠKEM SPEC;^4 NEM PODJETJU opremo so kot običajn uspejo zaključili	^
tr^icionalnem novolctij^^ tivnem sestanku je skupnosti čestital	za	sm
direktor podjetja	jK»^
predsednik občinske ^ A V )ožko Radej pa	MlRN,^lJJ
NAKU in FRANJU ^il vicnki rviliknvanii
d
BREŽIŠKE VESTI
f®MEU - Z LASTNIMI MOČMI DO AVTOBUSNE POSTAJE: Koliko sodelovanja in lastne pobude je v naših krajevnih skupnostih. Kmeljčani so se odločfli, da postavijo postajo, ki naj nadomesti tudi kiosk sredi križišča. Kovin^o ogrodje so naredili v Metalni, tiidi ostala dela opravljajo Na sliki: zadnje dni v starem letu so se kovinarji spremenili v „mizaije“, skupno s predsednikom •“^j^vne skupnosti.
^ je 5as sestankov in izjavo podpori Titovemu pismu. Sklepi konference komunistov sevniške ffle in komunistov vsega Posavja so bili času primemo jasni. Kako jih uresničujejo? tem se pogovarjali s sekretarji aktivov ZK v nekaterih podjetjih.
tem ^ojmoč, Lisca: „Sklepe o vim’	že	predV
glasilu objavili v tovarniškem Jemkov^*® postavke iz osebnih pre-ni ta	^	bodo	izplača-
^aja site?’5 razobešeni. Sklep vendar S ^ prejšnjega meseca, dai ko c« J®. mogoče izvesti šele sesalnik	prenesli	na raču-
datki n „”^.0 bodo razobešeni po-vantu	’ namenskem varče-
cija ZK ^ in drugem. Organiza-
že s til	j®	opravljeno	----
besili Hal ’	^°^o podatke razo-
treba’^	začenja:	Cani
odnro?r	odmev na te spiske
delavd S-nepravilnosti, če bi "iisUb, daso!“
lerii	Kopitarna: „Po no-
doljtui, *^^9^esili listo upnikov govorili	Miiiuli petek so se do-
® dnieih	plačilnih	list
Ivo^°°^ prejemkov."
Stiiio>. ^®rnik in Maks Zupanc, v decembru so objavili
Kako uresničiti Titovo pismo?
na oglasnih deskah podatke o dohodkih zaposlenih od januarja do novembra. Organizacija se je dobro pripravila na stabilizacijo in varčevanje, vendar smo kljub temu morali popustiti, da smo namesto celotne 13. plače izplačali po 750 dinarjev na zaposlenega-predvsem zaradi vpliva razmer drugod, npr. zaradi dodatnih Lrolačil v Jutranjki. Družbenopolitične organizacije bi morale pred tem opraviti vsklajevalno vlogo med vsemi kolektivi v občini, pred lačevalno mrzlico**, je menil Ivo amemik.
Kot nam je pov^ala sekretarka aktiva v Jutranjki Dragica Cigler, so sklepe občinske konference ZK razmnožili, prebrali pa .so iih tudi na
kolektivnem sestanku. V petek, 12. januarja, je bil sestanek organizacije, kjer so se dogovarjali o drugih nalogah.
Kaj je bilo posebno zanimivo v tej akciji? V StMesu so še , preden so dobili sklepe občinske konference ZK, ustanovili iz vrst delavcev 4-člansko komisijo, ki je po merilih, ki jih je izdelala sama, ocenjevala strokovno sposobnost in politične kvalitete vodilnih, odnos do sodelavcev ipd. Čeprav je komisija delo končda že lani in samoupravtu organi o tem še niso razpravljali, se, kot pravijo v Stillesu, že poznajo spremembe v boljših odnosih-čeprav ne bodo „sekali glav“.
A. ŽELEZNIK
»6 let sem bil dober!»
Spisi službe Zavoda za zaposlovanje hranijo mnogo usod, večinoma bridkih, saj gre za liubi kruhek.
'2V0R premoženja
=	konference ZK
Vicjei skl	minuli četrtek ~
da komisija za ugotav-u?	premoženja	obravnava
v ohft *n imenovane predstavni-- >nski skupščini, družbeno-oiganizacijah, predsedni-
«1	preascuni-
Josti	samoupravnih skup-
0^^. .	de1nv<v^ v olii^Ki /1ni^.
Sni
Opravi na odmeri davkov ob-
'•''u»a	’	‘^®l®vce	v	službi druž-
^®^odstva, ki delajo na ^Cni M«-5^^®nega nadzora, v
^ov,
I
I	ti\/vuAcujw	ut
^ *^isiii , organizacijah ter
V«A . v 7	UOVJ^VV	uu-
novinarje in
^ družbeni nadzor.
Nudir
5^**R0DAJA
KONFEKCIJE!
10 v	različno	konfekci-
kih	po	izredno niz-
""Sl' v obeh
I^^nfekcije
podjetja
prodajalnah
Franc Jereb: ;3omo sporočili,** je rekel direktor, ko sem vprašal, kdaj naj kurim ...
Eden bi rad preko meje, dnm dobro delo doma, Franc Jereb iz Gornjega Brezovega pa ie sezonsko delo pozimi. Med letom je raje doma, čeprav ima „kmetija** le pol hektara obdelovalne zemlje.
„Kot kurjač centralnega gretja pri Trgovskem podjetju Sevnica sem si prislužil za najnujnejše, razdelili smo
si tako, da je šlo," pravi Franc ob ženi in 2 otrocih. Zakaj ni več kurjač pri trgovcih?
.prejšnja leta so me večkrat hodili sami iskat, zato sem se tudi letos zanesel na ta sezonski zaslužek. Nazadnje pa sem izvedel, da so zaposlili upokojenca!**
- Zakaj niste spet vzeli Jereba?
— smo vprašali podovodjo Simončiča.
„Z njim nismo bili zadovoljni. Dosti bi se dalo še reči!** je odgovoril.
- Je lani centralna grela? — smo povprašali v nekaterih dru^ trgovinah, ker so bila očitna tudi nekatera druga mnenja.
„Zanič**, je dejal poslovadja Elek-troteh,>ne.
„Bilo je toplo,** je odgovorila knjižničarka, kr je morda v najbolj hladnem delu stavbe. „Jereb je večkrat prišel pregledat grelce.**
Sicer pa ni le poglavitno, ali je močno grelo ali ne. „A^ vseh šest let ni bilo dru^ga, če je bil Jereb zanič? So ga kdaj disciplinsko kaznovali? ** se sprašujejo na Zavodu za zaposlovanje. Najbolj pač bode v oči dejstvo, da je sedanji kurjač upokojenec z nad 2000 dinuji to-kojnine, Jereb pa živi družino «i-rih ...
A. Ž.
SEVNIŠKI PABERKI
Kot je treba -
I
ta v Flori	mestno
*ia sien«^*	jarku ni vze-
v v«>5	razne	rešitve
jg ®^itev Zi nrv°	”^^o pa so
smetišče sprejeU betft ^'i'etišče	^^"'jsel	za
ko ^”^®	posebne
todo	taje^”« bo	skrili	in
^ boimf	umazani-
oddsr Potoka	stanovalci
J®valo Smetišče se bo z leti ^ bo i."^*J®nih hiš proti m rešitpv° komunalni
avtnu ‘*®ceniK^ ^ ~ Fantje, ki
jih >*nega ncS	^f®n«
''ožS Proti
la i? > a so se nL • \	*	posebno
s	8^®**®	Plaii-
so
KOLIKO CASA ne bo OGLEDALA? Ob trčenju tovornjaka in osebn^a avtomobila pri kurilnici v Sevnici je bilo uničeno tudi prometno ogibalo, ki je dosti pomagalo voznikom v tem nepreglednem in prometnem ovinku. Bodo krivca trčenja kmalu potipali 7a novo ogledalo?
*ikesii
ponedeljek
^®Prav »vniškim sodi-so	miličniku
Usledm	miUčniki
^tniku. *^'anjca iz L^a pri
STUDENEC: KUP PA CAKA -Na studenškem pokopališču že lep čas buri duhove velik smetnjak, ki ga grobar ni odstranil niti za dan mrt^. Zadevo so grajali že na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti 9. julija lani, vendar je kup še vedno 'tam. Ce ni bilo volje na toplejše dni, kako bo sedaj?
KDO BO NESREČNEŽ? Kdo bi vedel, kako se je odlomil robnik pred izpostavo hubljanske kreditne banke v Sevnici? Robnika namreč manjka ravno ob odtoku vode s ceste, tako da je luknja kot nalašč za to, da si kdo zlomi nogo. Banko bodo sicer preselili, zato tudi ni kriva, napako bi moral vsekakor odstraniti tisti, ki vzdržuje pločnike.
Cesta
Kdo najbolje ve, kakšne so ceste?. Šofer, ki vozi dan za dnem tako gmoto, kot je avtobus, prav gotovo. Drago Božič vozi »Iske otroke in delavce.
- Kje je najslabše „Na cesti proti Zabukovju po dolini V sredo, 10. januarja, so to cesto delavci novomeškega Cestnega podjetja posipali šele ob 16. uri, seveda šele po številnih posredovanjih!**
Etelo na cesti je v zimskem času posebno nevšečno, še bolj pa iles vozil na poledenelem cesti-Ta avtobus mora prevaliti to pot z mno^mi življenji 10-krat na dan, prihodnji teden pa kar 12-krat. Bodo za cesto v tem času le skrbeli kaj bolje? Predvsem pa pravočasno? !
ples
šču.
vi:srKii[
Boljši časi za delavsko univerzo
Kar dva soseda trebanjske občine nimata te ustanove, ki lahko toliko naredi za izobraževanje delavcev ob delovnem mestu: Grosuplje in Sevnica. V litijski občini, la se vsaj po prebivalstvu ne ločuje dosti od trebanjske, pa imajo na delavski univerzi kar 9 ljudi zaposlenih redno poleg pisarniških moči. V Trebnjem pa imajo sedaj „poklicno** le administrativno moč za eno luo na dan! O tem in še drugih težavah smo se pogovarjali z novim vodjem Štefanom Kaminom, ki pa bo to delo lahko opravljal le honorarno poleg dela v šoU.
„Izobrazbeni produkt v treban}^ ski občini je le 14 odst. in je najnižji v Sloveniji, to daje izobraževanju zaposlenih poseben pomen,** pravi tov. Kamin. „Zato bi bilo treba dopolnjevati manjlcajočo splošno izobrazbo zaposlenih, kar poudarjamo
v vseh resolucijah, vendar je ravno za to v delovnih organizacijah še vedno premalo razumevanja. Delovne organizacije kažejo večje zanimanje za ozko izobraževanje, kot je priučevanje za posamezna opravila na delovnem mestu. Takšno izobraževanje je bolj mikavno tudi za delavce, saj se najbolj pozna pri napredovanju na delovnem mestu, to je očitno tudi pri plači. Vendar že malo zahtevnejše oblike pokažejo na luknje v splošni izobrazbi, ki jih moramo dopolnjevati z uvajalrdmi te-čaji.“
— Kako je s stroški splošnega izobraževanja?
„Kar največ stroškov bi radi prenesli na temeljno izobraževalno
Kdo je član?
Pravzaprav edina stvar, ki je stari odbor mirenskega Partizana ni imel urejene na včerajšnjem občnem zboru. „Kolikor jih je bilo treba, jih je vedno prišlo skupaj ob akciji,“ je dejal predsednik Tone Klenovšek ob obisku pred občnim zborom. Partizan na Mirni je namreč edini v občini, nekaj, česar niti v Trebnjem ni.
„Šolska telovadnica je preobremenjena; lani je Ivan Polajnar vključil že 120 telovadcev v redno vadbo. Poleg nogometa, smučarske sekcije, iz katere je izšel državni reprezentant Veljko Kolenc, gradbenega odbora za novi smučarski center, želijo ustanoviti tudi judo in karate sekcijo. V Dani in tovarni gospodinjske opreme je še v vsaki po 70 mladih, ki bi jih lahko vključili v naše vrste. Lani in predlani smo imeli tudi redno vadbo za starejše. Prav tako smo za lanski krajevni praznik izvedli prve športne tekme med delovnimi organizacijami v krajevni skupnosti.
— Siceršnja povezanost Partizana s krajem?	_
„Nimamo primerne kulturne dvorane, zato bomo v sodelovanju s krajevno skupnostjo podaljšali dvorano in uredili oder tako, da bo lahko sprejel tudi gostovanja večjih skupin.“
Že pred občnim zborom so vložili dosti truda v kadrovske priprave, da so pridobili ljudi, ki bodo lahko še marsikaj dosegli v razvoju društva. To delo ni lahko. Za vso dejavnost društva je bilo na voljo lani le 5.000 tisočakov, nogometaši so prejeli svoje, zato so že doslej dosti prenesli na pleča krajevne industrije. To je tudi v duhu novih smernic za razvoj telesne kulture.
A. Ž.
PREVEČ FUNKCIJ NA ENEGA
V posebni anketi za sejo občinske konference ZK, ki se je sestala minuli petek, je kadrovska komisija ugotovila, da ima vrsta javnih delavcev v občini preveč raznih zadolžitev v raznih organih, vodstvih društev in drugem, kar prav gotovo vse te tovariše močno obremenjuje. Največ funkcij imata predsednik občinskega sindikaln^a sveta Ivan Longar in predsednik občinskega odbora ZB Janko Oven (kar po 14), predsednik občinske skupščine Ciril Pevec in načelnik za družbene službe Janez Zajc po 13, sekretar komitda občinske konference ZK Tone Zi-bert 12, Alojz Kihin 10, Ivan Gole, Slavko Kržan po 9, itd. Vsakdo se-'^ veda opravlja fc dolžnosti na delovnem mestu, zato je razbremenitev nujna.
RAZPIS PRIZNANJ OF '73
Občinska konferenca SZDL Trebnje poziva vse družbenopolitične organizacije, samoupravne organe in skupnosti, društva ter druge organe v občini, da pošljejo predloge za letošnja priznanja Osvobodilne fronte. Predlogi morajo biti uteme-I Ijeni s pre^edom dela v družbe-no-političnih organizacijah, sa-imoupravnem sistemu, delu v komunalnih, prosvetnovzgojnih j in kulturnih dejavnostih ter drugem. Komisija bo zbirala predloge na predpisanih obrazcih le do 30. janu^a letos. Ker I je rok kratek, pozivamo vse, da jpdiitijo s predlogi. Žirija bo predloge obravnavala po pravil-1 niku in jih posredovala občinski konferenci.
OBČINSKA KONFERENCA
SZDL TREBNJE
Štefan Kamin: „Zaenkrat ruma-mo niti stalnega aktiva predavateljev!"
skupnost in delovne organizacije. Gre namreč za delavce z majhnimi
Srejemki; kar bi bilo več od simbo-čnega prispevka delavcev, bi jih še bolj odvračalo. 6. razred večerne osnovne šole bomo odprli poleg Trebnjega tudi na Mimi m Mokronogu, če bo zanimanje.**
— Nove šole?
„V jeseni bomo priredili dvoletno poklicno šolo za kmetovalce v sodelovanju z grmsko kmetijsko šolo. To bi bil lep korak dalje od sedanjih tečajev o molži in drugih opravilih. Vpisovali se bodo lal^o tudi tisti kinečki slušatelji, ki so končali le 6. razred. Z mariborsko višjo tehniško šolo bi lahko odprli oddelek; že se-d^ se za to šolo zanima 20 delavcev. Samo Titovo pismo nam nalaga kot vsem dejavn&om večjo skrb za družbeno izobraževanje.**
Po zakonu mora biti delavska univerza verificirana. Trenutno pa, kljub mnogo volje, izpolnjuje kaj malo pogojev. Občinska skupščina je sprejela novo ustanoviteljsko listino, ki terja tudi obveznostL Največ obeta družbeni dogovor o načelih kadrovske politike, ki jih je ravno tako sprejela občinska skupščina na zadn^ lanski seji. Do konca marca morajo namreč delovne organizacije vnesti določbe v svojo zakonodajo. Tako določn^a dokimient^ kot je ta dogovor, dosld še ni bilo, zato lahko tudi delavsKa univerza pričakuje boljše čase.
A.ŽELEZNIK
IZHOD
S seje občinske skupščine na sejo se vlečejo med vprašanji odbornikov vprašanja, kako urediti že kar pretesna pokopališča (enkrat v Velikem Gabru, drugič spet na Mimi), težave z grobarjem v Ponikvah itd. Zato je na seji nekaj dni pred novim letom ob podobni pripombi predsednik ObS Gril Pevec dodal: ,J^ajbolje bi bilo sprejeti priporočilo, naj bi ljudje ne mrlir
?.S
Ne le bolj mestno, tudi bolj prijetno v nočeh bo slej ko prej med Starim trgom in Trimom v Trebnjem: minuli teden so delavci novomeškega Elektra postavljali 22 kovinskih drogov, na katere bodo v kratkem namestili tudi živosrebma svetila. Vrednost del znaša skoraj 300 tisočakov.
IZ KRAJA V KRAJ
VELIKA LOKA: OGLEJTE SI JIH! - Gledališki amaterji Kultur-no-umetniškega društva Ivan Cankar bodo v nedeljo popoldne pokaz^ v krajevnem k^tumem domu priljubljeno ljudsko igro Miklova Zala. Ponavadi so vstopnice hitro razprodane, zato ne odlašajte z nakupom vstopnice tik do nekaj minut pred pričetkom proslave. Ne nazadnje: gledališki amaterji želijo s tem odrskim delom tudi manifestirati podporo koroškim Slovencem, ki, kot so pokazali zlasti lanski dogodki, še vecmo niso svobodni!
TREBNJE: NE LE ZA MLADINCE — V zimskih počitnicah bo občinska konferenca ZMS priredila večdnevni seminar za vodje mladinskih aktivov in mentoqe na osnovnih šolah. Prizadevajo si, da bi dobili kar najboljše predavatelje iz Ljubljane, ki se ukvarjajo z vprašanji mladih. Da se tudi tokrat ne bi ponovilo podobno kot ob lanski politični šoli: dobra je bila udeležba mladincev iz raznih krajev občine, izostal pa je marsikateri član ZK, zlasti mlad po letih!
DOL: ZVIJALNICA MANJ ZVITA? - Čeprav so občani že kaj malo verjeli dolenjski vodni skupnosti.
da bo kaj ukreiiila, da bi ta nevSečni potok in še nekatere studence speljali v neko strugo, vliva zadnje tedne nekaj upanja le bager po teh močvirnatih travnikih. Pravijo, da pa je precej dni staL Le kako bo z obračunom?
TREBNJE: VOZNI RED ZA VRABCE — Čeprav so avtobusno postajo že pred meseci prestavili na dvorišče pi^ krojaškim podjetjem, tabla z voznim redom še vedno vztraja na starem mestu. Kaj je hujše: dobiti žebelj za dru^ zid ali prenesti tablo? Koliko jih je na starem mestu že zastonj čak^o avtobus?
DOLŽANI GOSTUJEJO - V nedeljo bodo lahko prišli na svoj račun hubitelji te glasbe vse od Trebnjega, Šentruperta, Mokronoga do Krmelja. Z ansamblom gostuje tudi Ivanka Kraševec.
MIRNA: SMRDECE DRSNICE - Vodni rokavi, natančneje nesnage, na Mimi, ki so po r^lacin dolenjske vodne skupnosti ostali brez (^toka, so v hladnih dneh drsnice za mladež. Dobro, da je dosti zime
E red nami, sicer bi bila ta nesnaga še olj nevšečna.
mmiUSEE NOVICE
^ 18. januaria 1973
.Stran uredil: JILFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
21
Krivica pri štipendiranju
Družbena dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov ter o enotnih osnovah kadrovske politike v občini je treba v načelu podpreti, so sklenili na zadnji seji občin^ega komiteja ZK Kočevje. Taka in podobna dc^ovar-janja bodo vedno bolj zamenjavala oziroma nadomeščala zakone in
Eredpise, to pa pomeni nadaljnjo TOTitev samoupravljanja.
Člani komiteja in gostje so imeli nekatere bolj £li manj upravičene pripombe glede predloga oziroma osnutka. O nekaterih bomo spregovorili že v tem sestavku, o nekaterih pa kasneje.
Nekateri so menili, naj bi ne štipendirali študentov, učencev in dijakov v prvem letnilcu, ker jih prvo leto veliko odpade in bi to pomenilo vreči denar vstran. Vendar so drugi spet prav tako ali še bolj upravičeno zatrdili, da bi odklanjanje štipendij za prvi letnik pomenilo onemogočiti izobraževanje otrokom s podeželja in socialno Sbkim.
Hkrati so celo pravilno opozorili, da tudi sedanje dodeljevanje štipendij z ozirom na učni uspeh ni dobro in pošteno. Gotovo lahko dosegajo boljše učne u^he učenci iz mestnih središč, ki imajo znatno boljše možnosti za učenje (šola je blizu, predmetni pouk, kvalitetnejša predavanja, knjižnice, dopolnilno izobraževanje itd.) kot učenci s podeželja (ki imajo daleč do šole, več razredov uči hkrati en učitelj, ni kabineta pouka, knjižnic itd.). Tako je povsem razumljivo, da tudi bolj nadarjeni učenci s podeželja ne morejo (vsaj prvo leto) dos^ati takih učnih uspehov kot učenci oziroma študentje iz večjih mest. Vendar pravilniki nekaterih TIS in RIS, pa tudi nekaterih drugih določajo, da dobivajo njihovo štipendijo lahko študentje oziroma učenci, ki dosegajo v povprečju prav dobre učne uspehe. Tako dobe štipendije spet mestni študentje in učenci, ki stanujejo doma in študirajo, podeželski pa ne, čeprav so je najbolj potrebni. Zaradi vsega te^a in še nekaterih drugih vzrokov je treba merila za dodeljevanje štipendij dobro pretehtati, preden bodo dokončno sprejeta.
Zelo pomembna je tudi ugotovitev, da je treba zagotoviti vsem šti-
pendi^tom (pa tudi vsem strokovnjakom, ki se žele zaposliti pri nas in so v občini delovna mesta zanje) primemo zaposlitev. Se vedno se namreč dogaja, da strokovnjaki ne dobe primernega dela in zato zapuščajo podjetja in občino. Slab in nepravilen odnos do strokovnjakov je treba odpraviti, za kar pa niso odgovorne le delovne organizacije, ampak tudi dru^eno-politične in druge organizacije, kar je bilo v razpravi nekoliko premalo poudarjeno.
Pravilna pa je ugotovitev članov komiteja, ki so jo že prej nakazali delavci in mladina, da bo Kočevje privlačno za strokovnjake in vse ljudi tudi, če bo imelo urejene nekatere druge zadeve,, kot so: boljše prometne zve^e v vse smeri (Reka, Novo mesto, Postojna, Bela Krajina), stanovanja, plavalni bazen in le razne druge objekte družbenega standarda. Skraika: če se bodo ljudje v nekem kraju dobro počutili, bodo tam tudi ostali.	j	prjmc
Kostelski fantje za gasilstvo
Rekli so:
RUDI MOHAR, predsednik društva upokojencev:	Včasih
smo imeli SKOJ, ki je bil zelo koristen partiji, saj je vzgajal kadre zanjo. Danes, ko take organizacije nimamo, bi morali za-
fotoviti marksistično vzgojo v alah z marksistični kroi^, poglobljenim učenjem zgodovme m podobnim.
ALBIN SVETE, delavec, ITAS-Rudnik: Nekateri so stopili v ZK zaradi koristi. Ko so korist dose^, so izstopili. Treba jih je poklicati na odgovor, saj prav t^, ki so tudi na vodUnih pok)žajih, zavirajo neredne sile v podjetjih.
ALOJZ PETEK, namestnik sekretarja občinske konference ZK: V ZK prejemamo vse preveč po „rodovniškem** načelu, se pravi: oče član ZK, siačlan ZK. Hkrati pa imamo v marksističnih kiožkih veUko razdeda-nih mladih Ijud^ ki jih nihče ne predlaga za sprejem v ZK.
7.	januarja je imelo gasilsko društvo (GD) Vas-Fara redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je 45 članov in osem pionirjev - gasilcev. Zboru sta prisostvovala gosta iz Kočevja Anton Kovačič, predsednik občinske gasilske zveze, in Anton Vlašič ter predstavniki množičnih organizacij in podporni člani društva iz naše doline.
Najprej so o delu GD poročali njegov predsednik Franc Volf, ko-
REVNI OBRTNIKI
Ker imamo v Kočevju vedno razne samoprispevke, predlagajo nekateri, naj bi uvedli še samoprispevek za nakup zastav tistim, ki jih ne morejo sami kupiti. Na sprehodu skozi mesto se lepo vidi, kdo so ti reveži, ki ne zmorejo denarja za zastave. Med njimi je največ - obrtnikov!
OD KOD PREMOŽENJE?
Kočevska komisija za ugotavljanje izvora premoženja je imela doslej 4 seje. Na prvih dveh se je seznanila s predpisi in pristojnostmi, na zadnjih dveh pa je sprejela delovni program in začela proučevati nekatere primere. Davčna uprava je dala komisiji v postopek tri obrtnike. Komisija je odgovorila, da bo te primere obravnavala, ko bo dobila predloge še od ostalih, se pravi od tožilstva, komisije za družl^ni nadzor in javnega pravobranilstva.
mandir Jože Rački, tajnik Jože Selan, orodjar Anton Juretič in predsednik nadzornega odbora Jože Marinč. Delo je v preteklem letu potekalo v najlepšem redu. Prijateljsko je GD sodelovalo tudi z društvom na Brodu.
Podporni člani društva so lani prispevali za razvoj GD 9.000 din. Kostelski fantje, ki živijo in delajo v ^bljani, se večkrat sestajajo in so med. drugim zbrali za niaše GD 450 din. Ti fan^e so: Janez Delač, Valentin Južnič, Jože Rački, Edvard Južnič, Martin Ožbolt, Mihael Lisac, Anton Kajfež, Jože Obrano-vič in Marijan Klarič. GD jim je za prispevek hvaležno in prav gotovo so lahko za zgled drugim.
Naše društvo ima v Kužlju desetino, ki pridno dela. Gradijo orodjišče in potrebujejo denar za dokončanje del. Lani so prebivalci Kužlja prispevali 360 prostovoljnih ur pri gradnji, starejši pa so prispevali denar in so še pripravljeni pomagati z lesom.
Zbor je pozdravil tudi predsednik občinske gasilske zveze iz Kočevja ter odlikoval nekaj zaslužnih članov: Anton Juretič iz Potoka je prejel značko za 40-letno delo v GD; Alojz Stimec in Anton Bizjak za 10-letno delo. ‘občinsko odlikovanje
II.	stopnje za uspešno delo sta dobila Joi^ Rauh in Martin Štefančič, občinsko odlikovanje I. stopnje za požrtvovalno in uspešno delo pa Joža Selan, tajnik GD, in orodjar Anton Juretič.
Gasilci so med drugim sklenili, da se bodo redno in vestno pripravljali za obrambo domačih krajev pred naravnimi nesrečami, a se tudi vadili za potrebe SLO. Prepričani so, da bodo tako potrdili zaupanje prebivalstva in upravičili obstoj društva.
MARIJA VOLF
Vsako leto 100 stanovanj
Program gradnje stanovanj v občini Kočevje od leta 1972 do 1976, ki je bil sprejet na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, predvideva, da bo v tem obdobju zgrajenih najmanj leta 1985^35 2000 pa bo zgrajenih še novih 2.000 stanovanj.
MLADI O SLO
Mladinski aktiv v ITAS Kočevje je pred kratkim razpra^jal o spološ-nem ljudskem odporu in samozaščiti s posebnim poudarkom na tem, kako imajo to urejeno v podjelu. Mladinci so se seznanili z dolžnostjo služb in posameznikov v primeru vojne ali elementarne nesreče. Pogovorili 90 se tudi o vplivu mladih na odločanje in o sprejemu mladine v ZK.
DROBNE IZ KOČEVJA
VELIKO POSTNIH POSiLJK je bilo za minule praznike, pa vendar manj kakor druga leta. Tako so ugotovili na pošti v Kočevju. Mogoče je tudi pismonošem pomagalo pismo, da je bilo manj pošiljk, vsaj kar se tiče večjih pol^jk koleda^v, notesov in podobnega. Pismonoši so potožili, da imajo še vedno velike težave z dostavo zaradi netočnih naslovov in naslavljanja imena starih ulic. Pošiljke za ou^emo, pravijo, so sed^ že v redu opremljene s številkami pošt. Vsekakor gre celotnemu osebju pošte Kočevje pohvala za veliko in vestno izvršeno prekomerno dek> pred prazniki in po jijih.
PRVA ZLATA ZNACKA za TAM-20(X) v Kočevju. Matija Delač, šoref instruktor za vse vozniške razrede, je vozil tudi s tovornjakom TAM-2000 in je z injim prevozil 2(X).000 kilometrov brez večjih po-praviL Za tak podvig je potrebne
Erecej vestnosti m ljubezni do vozi-
1,	ku je dokaj težko v pločevinastem vrvežu na naiih cestah. To je zmogel Mat^ Delač, za kar je prejel od tovarne TAM diplomo, pipeto, značko in ročno uro z vgraviranim posvetilom. Čestitamo!
LOVSKI TECAJ se bo pričel v nedeljo, 21. januaija. Organizirala ga bo Lovska zveza Koče^ za nove člane lovske družine z območia občin Ribnica in Kočevje. Tečm bo v domu telesne kulture vsako soboto od 16. do 19. ure in nedeljo od 8. do 11. ure. Trajal bo SO ur, na kar bodo izpiti.
RAZSTAVO PTIC organizira Društvo za vzsojo in varstvo ptic Koče^e. Po zelo uspeli prvi razstavi in velikem zanimanju občinstva zanjo - to je bila najbolj obiskana razstava v Kočevju - so se odločili člani društva pribiti razstavo tudi letos. Razstava bo v avli nove šole v Gaju med zimskimi počitnicami od
27.	januarja do 3. februarja. Razstavljali bodo vse vrste gozdnih ptic naših logov, doma vzgojenih kanarčkov, mešancev ter vse vrste golobov. Imeli bodo tudi srečelov, prodajo kletk in drugega pribora. FUatelisti bodo hkrati razstavili zbirke znamk z motivi ptic.
VSAK PETI JE NEPISMEN in vsak dvajseti naš državljan ima orožje. No, tak odnos za Kočevje ne držL Vsi so znali prebrati plakate za silvestrovanje, pa tudi gostilne so našli. Streljanja pa tudi ni bilo razen pokanja petJ^, kar sodi po vsem svetu k poslavljanju od starega leU. Povsod so se dobro zabavali. Večjih nerodnosti, razen velikega mačka, za novo leto ni bilo. Nesmiselno pa je bilo trganje in razbijanje žarnic okrasnih napeljav, metanje velike slike dedka Mraza na led v Rin^, podiranje smrečic in podobno. Čudno je, da zaradi mladosti in njihove družbene zaščite smemo zapisati v časopisju samo velike začetnice teh storilcev. Nihče pa jih ne da ne bi tavali celo noč od gostuim do gostilne. Kaže, da uredba o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnim za silvestrovanje ne velja. Zakaj pa naj bi, saj tudi druge dneve ne! ,4Cšeft »e kSeft!“
500 stanovanj, in sicer polovica zasebnih, polovica pa druž^nih.
Po popisu stanovanj leta 1971 je bilo ugotovljeno, da mar^a v občini 1.049 stanovanj, ker 210 družin nima svojega stanovanja, ostala pa so prezasedena ali dotrajala. Tako bo v tem obdobju zgrajenih vsako leto povprečno po 100 stanovanj, medtem ko jih je bilo v zadnjih letih po 90 na leto.
Med pomembnimi sklepi, ki jih je v zvezi z gradnjo stanovanj sprejela občinska skup^ina, je tudi ta, da morajo delovne organizacije do 31. januaija letos predložiti občinski skupščini svoje petletne programe gradnje stanovanj, ki naj prikažejo
gadnjo stanovanj po posameznih tih.
Vsem'delovnim oiganizacijam s sedežem izven občine Kočevje, ki pa imajo svoje obrate v Kočevju, bodo priporočili, naj sredstva za stanovanjsko gradnjo dajejo tudi za ^ad-no stanovanj v kočevski občini. Tu ^ za tisti del denaga, ki ga ustvarjajo delavci teh podjetij, ki delajo v obratih v kočevski občini.
Poročflo za občinsko skupščino je nadalje ugotavUalo, da bo treba do leta 1985 v kočevsU občini žuditi še 1700 stanovanj (v tej številki je vštetih tudi 500 stanovanj do leta 1976), s čimer bi bil odpravljen stanovanjski primanjkljaj v občini. Od
Ribnik radioamateijpi so zelo delavna skupina znotraj Ljudske tehnike. Uspešno sodelujejo tudi na raznih prireditvah in proslavah. V ribniški občini je med radioamateiji največ mladine, pa tudi nek^; odraslih je zraven. (Foto: J. Primc)	[
Zakaj ne borcev v zdravilišča?
Podoben zdravstveni pregled borcev kot v Sodražici bil pred kratkim tudi v splošni ambulanti v Ribnici. Pre^edanih je bilo 81 borcev. Pri večini je bilo ugotovljeno, da imajo težave za-
Na kratko
VELIKO OTROK, MALO PROSTORA - V Ribnici je vse večja potreba po gradnji nove otroško-varst-vene ustanove. Z zaposlovanjem vse večjega števila mater je tudi vse več otrok, ki so potrebni varstva. Govore, da je že sedaj 180 prošenj za sprejem otrok v vrtec, zmodjivost sedanjega vrtca pa je 40 otrok. Zato je povsem na mestu akcija družbe-no-političnih organizacij za zbiranje sredstev za ^dnjo nove varstvene ustanove v Ribnici.
NI JAVNE RAZSVETLJAVE -
V	številnih domovih v ribniški občini imajo sodobne kuhinje, televizorje, avtomobile in temu primemo življenje. Zato je pravo nasprotje temu dejstvo, da je polovica vasi še brez javne razsvetljave. Vsekakor pa morajo vprašanje javne razsvetljave najprej reševati prebivalci prizadetUi vasi sami, v okviru svojih krajevnih skupnosti.
BORCI O BODOCEM delu -Na nedavni razširjeni seji občinskega odbora Zveze zdniženj borcev NOV v Ribnici so se pogova^ali o nalogah Zveze borcev, ki izhajajo iz pisma. Bivši borci so pomemben politični dejavnik, saj so zastopani v velikem številu v odborih družbeno-politič-nih organizacij, društev, orgaiiih oblasti itd. Na seji so sklenili, da bodo imele organizacije ZB v januarju pregledne konference, na katerih se bodo pogovorili o dosedanjem delu in nalogah v bodoče. Izvolili bodo tudi nove člane za občinski plenum ZZB NOV. Občinska konferenca ZZB NOV bo predvidoma februarja.
KONČNO *A4RT
Pripravljenih je končno večji del podatkov za predlog srednjeročnega načrta razvoja občine fUbnica. Javna razprava o predlogu se bo predvidoma začela te dni. Izdelava tega načrta je v zamudi, kot so v zamudi tudi v drugih občinah. Načrt obravnava namreč petletno obdobje do leta 1975, se pravi obdobje, katerega polovica je že za nami.
KOĆEUSKE NOUICE
Kmalu sestanek dopisnikov
Lani je imela izmed naših dveh občin (Kočevje, Ribnica) le občina Kočevje celo stran v Dolenjskem listu, letos pa so se tudi odgovorni v ribniški občini odločili za celo stran. Uvideli so namreč, da je pol strani premalo za dobro obve^anje.
Vendar pol strani na teden zahteva tudi ve dela. Zato bo kmalu sklican ^^dnek dopisnikov iz območja občin Kočevje in Ribnica. Sestanek bo predvidoma eno izmed bližnjih sobot. Začel bi se ob 9. ali 10. uri. Na njem bi po sedanji zamisli bilo predavanje za dopisnike o tem, kako se napiše vest, članek, poročilo, intervju in še nekatere novinarske zvnti. Dopisniki bi se seznanili tudi z roki za pošiljanje
svojih prispevkov in sploh z nastajanjem časopisa.
Na sestanek bi vabili tudi
predstavnike občinskih skupščin m občinskih konferenc SZDL, ZK in morda tudi ZMS. Predstavniki teh organov bi lahko seznanili dopisnike s svojimi načrti, oziroma kje žele posebno pomoč dopisnikov in naš<%a li-
sta. Zvedeli smo na primer, da občinska skupščina Kibnica že pripravlja polletni načrt o obveščanju občanov (morda bodo kaj podobn^a pripravili tudi v Kočevju), in s tem osnutkom ali načrtom bo predstavnik občinske skupščine seznanil dopisnike. Seveda velja tudi za družbenopolitične oiganizacije, da bodo lahko seznanile dopisnike s svojimi načrti obveščanja, če jih bodo do takrat pripravile.
Dopisniki in ostali, sporočite, če se strinjate z rokom za sestanek (sobota ob 9. aU 10. uri), knyem (motel Jasnica) in vsebino sestanka (novinarske zvrsti, načrti obveščanja za posamezne občine). Upoštevali bomo mnenje večine. Lahko predlagate tudi še kakšno novo temo za sestanek ali da kakšno predlagano spustimo. Vsekakor bo ob zaključku tudi razgovor, na katerem bomo predstavniki Dolenjskega lista (morda še občinskih skupščin in organizacij) odgovarjali na vaša vprašanja. O točnem datumu sestanka vas bomo še obvestili.	J02E	PRIMC
radi slabega srca, zvišanega pritiska itd. Za te tegobe pa so kriva tudi leta. Vojna leta se vse bolj odmikajo, borci postajajo vse starejši, zato so tudi razne bolezni vse pogostejše.
Zdravstvena služba v Ribnici je borcem že doslej veliko nudila in jim ne more nuditi več. Ta pomoč zdravstva so pregledi, zdravila in usmeijanje v specialistične ambulante in bolnice. Do tu je vse prav. Žal pa ni možnosti za zdravljenje borcev v naravnih zdraviliščih, ki bi bilo potrebno in koristno mnogim pregledanim borcem. Zgrešeno je, da je družba to možnost zdravljenja in rehabilitacije sko-
raj popomoma odpravila, saj so le redki tisti, ki jih bolniška! služba usmeija v zdravilišča; Zato predlaga splošna ambulan-' ta v Ribnici, naj bi za borce! nekje rezervirali denar, ki bi najpotrebnejšim omogočil vsa-' koletno okrevanje v zdravi^ liščih. Takega mnenja so tud^ borci, občinski odbor ZZB inl krajevne organizacije Zveze bor-J cev.	I
Zdravstveno osebje ambulan-| te v Ribnici na. čelu z dr. Boži-i daijem Voljčem zasluži vso! pohvalo za izredno pozornost,! ki jo je posvetilo borcem ob! času zdravstvenih pregledov. , I K. O.
Več za stanovanjsko gradnjo
Na nedavnem občnem zboru sindikalne oiganizacije RIKA iz Ribnice so ugotovili, da so lani uspešno go^odaj^. Celotna vrednost bruto proizvodnje je znašala nekaj manj kot 30 milijonov din, kar je lep napredek od lani. Letos bodo proizvodnjo še povečali. Podjede se bo prizadevalo za še večji izvoz tudi v države tretjega sveta. TažiU bodo tudi k poslovnem sodelovanju v kovinski industrui, na primer z ljubljanskim LITOSTROJEM.
Na zboru je bil prejet predlog, da bodo povečali prispevek za stanovanjsko »adim od dosedanjih 4 na 8 odstotkov. Predlog bo veljal, če ^ bo potrdil tudi delavski svet. To je vsekakor pametna odločitev in kaže na zrelost delovnega kolektiva, da si na ta način zagotove več sredstev za gradnjo družbenih in zasebnih stanovanj za člane svoje delovne skupnosti.
Pohvaliti moramo nekatere sindikalne delavce v podjetju, ki so organizirah razdano ^ortno dejavnost. Športna tekmovanja so bila za člane kolektiva, teiano^ pa so tudi s ^ortQiki v sosednjih občinah in v
drugih delovnih organizacijah. Sindikalno ^ortno dejavnost bodo letos še krepui.
Prepričani smo, da bo novi izvršni odbor sindikalne organizacije tako kot dosedanji sodeloval pri vseh po membnih odločanjih v p^jetju.
K.C.
Rekli so:
FRANC HENIGMAN, 75 let, Rakitnica: ^aša vas šteje 70 ali še več hišnih številk. Med obema vojnama le od treh hiš ni nobeden delal v tujini, se pravi v Ameriki ali Kan^L Danes dela v Nemčgi le 10 do 12 naSh mož in fantov.
JANEZ POGORELC, predsednik ali direktor ,jSon£ne uprave" iz Dolenje vasi (več o tej organizaciji bomo še poročali): Naša „Sončna uprava" letos kar dobro dela, saj smo že daleč v zimi, pa še vedno ni snega in nas prijetno greje sonce.
RIBNiSiU ZOBOTREBCI
duma za podalj^je krajevnega samoprispevka za nadaljnjih 5 let. Pri občinski konferenci SZDL bo še v tem mesecu imenovan občinski štab za izvedbo referenduma. Upravne službe občinske uprave bodo pripravile gradivo o porabljenem denarju, ki je bil zbran z dosedanjim samoprispevkom, in povedale kaj se namerava zgrbiti in urediti z novim samoprispevkom. Referendum bo razpisan predvidoma v začetku le-toi^je pomladi. Plačevanje dosedanjega samoprispevka je poteklo s 31.
DINAR ZA GOBDO - Sindikalnim organizacijam je bil poslan v potrditev sklep seje občinskega sindikalnega plenuma, da bi letos vsi zaposleni plačevali vsak mesec en di-riar v sklad za financiranje godbe. Za protiuslugo bi godba igrala brezplačno na pogrebih umrlih članov delovnih skupnosti in na proslavah. Tako imajo to urejeno v kočevskih delovnih kolektivih. Sprejetje uvedbe plačevanja tako imenovanima „sindikal-n^a dinarja" pa bi omogočilo oživitev ribniške gasilske godbe. Glasbeni instrumenti so, potreben je le še denar, ki bo omogočfl delo sodbe.
NAJMANJŠA PLA(?A 1.200 DIN? - Ribniški sindikat predlaga, naj bi bil letos najmanjši osebni dohodek 1.200 din na mesec. To so uteme^ili s ^lošnim porastom cen, ki vplivajo na zmanjšanje življenjskega standarda delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Predlog bodo posredovali vsem delovnim in ostiuim organizac^am združenega dela.
Sindikalne organizacije se bodo trudile za uresničevanje sprejetega
**^Ml^DLOG ZA SAMOPRISPEVEK - Družbenoi>olitične organizacije in občinska skupščina pri-prav^ajo akcUo za izvedbo referen- bo Franc Levstek.
jpriroi
decembrom. Spričo velikih potreb pri urejar\ju komunaliiih potreb, grad^ telovadnice v Dolenji vasi, otroških varstvenih ustanov itd. je nujno, da spet uvedemo samoprispevek.
PRIHODNJIČ STRAN VEC -Odslej bo imela občina Ribnica v Dolenjskem listu vsak teden pol svoje strani, vsak drugi teden pa razen polovice še celo stran (kot lwi in tudi letos Kočevje). Ze prihodnji teden bo torej v ribniški občini najmanj stran in pol branja. Prav zato smo za prihodnjo številko, ko bo^ več prostora, odložili objavo o na-i! grajenih i^ortnikih, ki smo jih napovedali za to številko. Predstavil jih
RESETEl
v oceno, toda brez vsake zlobe
v semiški Iskri, v Rudniku Kanižarica ter v osnovnih šolah Vinica in Cmomelj so že ocenjevali ljudi na vseh vodilnih mestih, drugod bodo
Eno in isto
Za Ivana Žuniča iz Kanižarice nihče ne bi mislil, da se ukvaija s pesnikovanjem, ko je splošno znan kot upokojen rudar. Kar deset let je preživel pod zemljo, zdaj, kot upokojenec, se ukvaija z družbenim delom. V prostem času, takole ob večerih, pa se mu utrinjajo verzi ob spominih na strahote, prestane med vojno v Jasenovcu in Lepoglavi.
Midva sva se prejšnji teden pogovarjala o tem, kaj ga kot predsednika krajevne organizacije Socialistične zveze najbolj teži.
„Tri stvari so, zaradi katerih težko dobim ljudi na sestanke. Pravijo, da govorimo že več let eno in .isto, kar ljudje zahtevajo, tega pa ne dobijo. Gre za trgovino v Kanižarici, ki bi bila dobro založena. Tu imamo nad 200 družin, navezanih na majhen in neutrezen lokal, kjer sploh ne morejo imeti zalog. Plesen vse uničuje. V zaselku Blatnik hočejo boljšo električno napetost, ker strojev ne morejo uporabljati niti ne morejo gledati televizije. Glavna rana našega kraja pa je podrti most čez Dobličico pri tovarni Belsad, zato prebivalci dveh blokov in več družin ne morejo čezenj. Pot naokrog pa je zelo dolga.“
Kje je vzrok, da o težavah samo govotite na sestankih, narejenega pa ni nič?
„Vse tri stvari bi lahko uredili, če bi bilo za naše želje malo več razumevanja.“ R. BACER
morali to nalogo v kratkem opraviti, ker čas te zadolžitve ne bo prerasel. In tudi pozabilo se ne bo! Po sklepu občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju so dolžni komunisti v vseh deloviuh organizacijah skupno s sindikatom organizirati ocenjevanje v samoupravnih organih, v političnem aktivu in tudi pred vsem kolektivom.
Na podlagi ocene je treba potem prizadetemu povedati: ali gre za pohvalo njegove dejavnosti, morda za kritiko, včasih bo potrebna tudi graja. Če pa kdo na vodilnem mestu ne ustreza, bodo zanj predlagali drugo delovno mesto.
Pri teh ocenah ne gre za to, da bi hoteli koga očrniti ali se koga „izne-biti“, če je na položaju. Gre zgolj za tovariški pretres dela vodilnSi, kar je potrebno. Te navade doslej ni bilo, a so jo delavci pogrešali, saj tudi njihovo delo kar naprej ocenju-
jejo. Seveda pa je potrebno pri ocenah povsem odstraniti morebitne osebne spore in zlobo, če hočemo, da bo pnpomogla k boljšemu vzdušju v kolektivu in da bo dosegla namen.
Ocenjevanja so se že lotili tudi v krajevnih skupnostih ler v društvih in organizacijah. V več krajevnih skupnostih so nalogo opravili, ko so ob volitvah v nova vodstva Socialistične zveze delali obračun dela, hkrati pa ugotavljali uspešnost posameznega funkcionarja.
Kot že rečeno; zamudniki bodo morali pohiteti, kajti nove naloge so & pred durmi, ne bo pa mogoče z njimi začeti, dokler stare zadolžitve niso črtane. Paziti bo treba, da se ocen ne bi lotili površno, sicer se upravičenim zameram ne bo mogoče ogniti.
R. B.
Ivan Žunič, bivši rudar, pesnik in predsednik
Drugi trakt črnomaljske posebne šole bo kmalu povsem narejen. Na fotografiji vidimo sodobno stavbo, kjer je prvi del že zaseden z učenci, v drugega pa bodo sprejemali kategorizirane otroke v novem šolskem letu. (Foto: R. Bačer)
Ne pozabite predlagati!
Nad 500 ljudi iz občine Cmomelj bo moralo biti izvoljenih v razne funkcije, ko bo začel veljati delegatski sistem, zato evidentiranje možnih kandidatov že teče. Doslej je zbranih čez 100 predlogov, v glavnem s terena, medtem ko s predlaga-
HOČEJO K VINICI
Vaščani Bojane so na zboru volil-cev ponovno zahtevali priključitev ovoje vasi h krajevni skupnosti Vinica. Želijo, da bi tudi viniški krajevni urad vodU njihove matične knjige, ker jim je ta kraj dosti bolj pri roki kot Adlešiči, kjer morajo matične zadeve urejati zdaj. Tako zahtevo so Bojančani že večkrat izrekli, a nihče na občinski skupščini jih noče slišati.
Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga vam priporočamo brezobve-zen ogled naših zalog.
V prodaji ženski in dekliški plašči, moške obleke in hlače po izredno znižanih cenah.
Odefeksiil'" Črnomelj
ČRNOMALJSKI DROBIR
njem v delovnih skupnostih še niso resno začeli.
Računajo, da bodo do marca zbrali še nadaljnjih 150 predlogov za kandidate in da bodo že spomladi v nekaterih krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah praktično preizkusili delovanje novega sistema.
Med doslej predlaganimi so mlajši občani zadovoljivo zastopani, na kandidatni listi je tudi precej zastopnikov različnih družbenih interesov, kot običajno pa so predlogi za ženske spet zelo redki. O tem bo morala spregovoriti še konferenca za družbeno akrivnost žensk.
V	pripravah na nove volitve je letos mnogo več dela. Najprej so morali občane seznaniti z vsebino delegatskega sistema, z načinom dela delegacij v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela, v sambupr-vnih skupnostih itd. Zdaj bo veliko več možnosti za sodelovanje širšega kroga ljudi pri soodločanju na vseh ravneh, seveda pa bo narobe, če bi funkcije odklanjali. Tudi če kdo takih poslov ni vajen, ni rečeno, da se tega ne bi mogel naučiti. Vsi, tudi zdaj izkušeni funkcionarji, so bili enkrat začetniki.
PROSPEKT BO PONATISNJEN ■- Dolenjska turistična zveza bo v kratkem ponatisnila prospekt Bele krajine, ki je izšel pred štirimi leti v
30.000	izvodih in je že razprodan. Sredstva bodo zbrdi v obeh občinah, prispeval pa bo tudi Viator in nekatera dn'ja podjetja. Cmomaljcj želijo, da bi v prospektu še bolj poudarili vinogradniški turizem, lov >n dolino Kolpe.
KAM Z A WOMOBILI? Pre(l veleblagovnico Dolenjke je majhen parkirni prostor, a fe ta je večkrat „zaseden z železom, ki ga tam zlagajo. Mar ne bi bilo bolje, če bi za železo našli prostor za hišo, parkirišče pa bi služilo svojemu namenu?
DO KDAJ SMREČICE? Marsikje v Črnomlju še niso preboleli Novega leta in dedka Mraza. Take okraske so imele še prejšnji teden nekatere trgovine in tudi na javnih mestih so še stale okrašene smreke.
SOLNIKI DVA DNI V SOLO -Od 29. januarja do 3. februarja bo v Črnomlju več skupin prosvetnih delavcev iz vse občine obiskovalo dvodnevni seminar. Na 5 predavanjih bodo spoznali marksistično idejno vzgojo, aktualne politične zadeve in samoimravo v šolskih kolektivih.
LETOS 107.958 UCNIH UR - V. 6 Dopolnili osnovnih šolah črnomaljske občine in na 12 podružničnih šolah bodo imeli letos čez
100.000	pedagoških ur, od tega na razredni stopnji 47.000 ur, na predmetni nekaj čez 60.000 ur, še vedno pa bo nad 18.000 ur v kombiniranem pouku.
LIKOF JE ŽE BIL - Graditelji črnomaljske tržnice, v kateri bo delikatesa in sodobna mesnica, so že postavili smrečico nad novim ostrešjem. Z deli so lahko dolgo nadaljevali, ker letos zima gradbincev ni posebno ovirala.
Kar 30 lastnikov hiš iz naselja Sadež v Črnomlju je poslalo občinski skupščini protest oziroma zahtevo, naj uredijo oskrbo s pitno vodo v dnevnem času. Takole pišejo:
„Zahtevamo pismeno pojasnilo, zakaj ni vode. Okva-
Sadež zahteva
re so že leto dni in pol, pn-tožbe in pripombe na zborih volilcev, pri komunalnem podjetju in na občini ne zaležejo. Ker redno plačujemo krajevni samoprispevek in vodarino, zahtevamo, da sel to uredi po hitrem postop-\ ku. “
Bomo videli, če bo to pot \ zaleglo ...
(^//
Ob vhodu v mesto z novomeške strani čaka gosta takle pozdrav prav pred napisno tablo: METLIK/ (Foto; R. Bačer)
40 zdravstvenih predavanj
Metličani verjetno prvi v Sloveniji začenjajo uresničevati zakon o obvezni zdravstveni vzgoji prebivalstva s tem, da bodo od 13. januarja do konca februarja organizirali v 8 vaseh kar 40 predavanj.
Kot je povedal dr. Evgen Bienen-feld, predsednik zdravstveno-prosvetne komisije pri občinskem odboru Rdečega križa, je bila zdravstvena vzgoja prebivalstva doslej neorganizirana. Imeli so sicer občasna predavanja, kot v tednu boja proti tuberkulozi ali v tednu alkoholizma itd., organizirana je bila patronažna služba, imeli so dispan-zeije, toda vse to delo ni bilo načrtno.
Letos bo 5 zdravnikov, ki jih ljudje že poznajo: dr. Blaž Mlaček, dr. Želimir Šuqak, dr. Anton Starc, dr. Željo Bošnjak in dr. Bienenfeld, predavalo v 8 krajih. Prebivalstvo bodo zbrali v MetUki, v Drašičih, na Radoviči, na Suhoiju, v Krivo^avicah, v Gradcu, Podzemlju, na Božako-vem, tako da bo zajet celotni teren občine.
Trda borba
Ob tridesetletnici pionirske organizacije so tudi učenci osnovne šole v Metliki priredili kviz, na katerem so se pomerili o znanju iz NOB, o svoji organizaciji ter o razvoju in uspehih domače občine. Na tekmovanje so se pripravljali več mesecev, zato so pokazali precej znanja.
Ocenjevalna komisija je morala uporabiti sl«)raj vsa pripravljena dodatna vpra^ja, kajti boj za prvo mesto je bil zanimiv in trd. Prireditev so popestrili z ^asbenimi točkami in fotografijami. Nekaj vprašanj je bilo namenjenih tudi učencem -gledalcem, a so prav na vsa odgovorili.
Kviz tekmovanje je pokazalo, da vlada med mladimi Metličani za take prireditve veliko zanimanja.
---------VSF’
TONI GASPFRIC
in o čem bodo ljudem govorili zdravniki? V vsakem od teh krajev se bo zvrstilo 5 predavanj, in sicer najprej o higieni okolja. To je potrebno kljub napredku, kajti marsikje ljudje še ne vedo, kako urediti stranišča, greznice in kako nastopati v boju zoper nečistočo. Sle^o bo predavanje o črevesnih nalezljivih boleznih s posebnim poudarkom na nalezljivo zlatenico. Vsekakor pa bodo za ljudi zanimiva tudi predavanja o boleznih srca in ožilja, o raku na prebavilih in dihalih, o škodljivosti kajenja in tudi o alkoholiz-
Ne bo počitnic?
Za otroke in šolnike sicer bodo polletne počitnice, toda prosvetni delavci lwdo imeli medtem dvodnevni seminar. Delavska univerza bo za prosvetne delavce iz celotne občine organizirala predavanja o marksistični filozofiji danes, o marksistični idejnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu, o aktualnih vprašanjih dnižbeno-političnega sistema ter o vlo^ ZK v Jugoda«ji. Drugi dan seminarja je namenjen obravnavi samoupravljanja v šolah, ustavnim dopoMom in nacionalnim prbblemom v SRFJ.
MALA ŠOLA BO DALJŠA
30. in 31. januarja bodo v Metliki vpisovali otroke v prvi razred. Vpisovanje bo v prostorih Zdravstvenega doma od 7. xue dalje, starši pa lahko vpišejo otroke, rojene od 1. aprila 1966 do 31. marca 1967. Letos bo mala šola trajala 140 ur ali celih 47 dni, kar je dosti več kot prejšnja leta. Za oddaljene učence bo organiziran prevoz s šolskimi avtobusi, zmenjeno pa je, da bodo zunanji ,iiodili k pouku samo dopoldne. Metličani in otroci bližnjih zaselkov bodo imeli malo šolo popoldne.
Novo leto je Metlika pričakala brez snega, zato pa je bila bogato okrašena z odpadnim papirjem, zavrženimi polivinilnimi vrečicami, smetmi in najraznovrstnejšo navlako. Tako žalostne in zanemarjene podobe naše mesto že dolgo ni imelo. Druge krati je morda sneg prekril, kar naj bi bilo skrito, letos pa je bila brezbrižnost meščanov do čistoče do konca razgaljena.
Res je, da vidimo včasih smetarja na ulicah in trgih, a kaj, ko se vedno v velikem loku izogne nasmetenim parkom in zelenicam! Avtobusno postajališče pod oboki
V smeteh
Murnove hiše že več tednov ni videlo metle. Pa vendar tu izstopajo številni tujci. Kcq si pri tem mislijo, ni težko uganiti.
S papirjem so nastlana tudi javna stopnišča, zelenice oicrog novih blokov, medtem ko se brežine Tovarniške ceste kar svetijo od papirja, kartonskih odpadkov in raztrganega polivinila. Tudi drugod ni dosti boljše. Ali naj bo to ncgnovejša podoba Metlike, ki se je še pred leti ponašala, da spada med šest najbolj urejenih in najbolj snažnih mest v Sloveniji?
N. M.
Tudi Šetinc na seji komiteja
PRAKTIČNO POMOČ
Predstavniki tehničnih klubov v občini Črnomelj želijo, da bi spet zaživelo delo v občinskem odboru Ljudske tehnike, ki bi povezoval foto-kino klube, radioamaterje, jamarje in tehnične krožke v krajevnih središčih in šolah.
Ko je 5. januarja letos zasedal komite občinske konference ZKS v Metliki, je bil navzoč tudi Franc Šetinc, novi sekretar sekretariata Centralnega komiteja ZKS, v spremstvu Ludvika Goloba, medobčinskega sekretarja ZKS. Kaj so v navzočnosti teh dveh gostov obravnavali, je povedal Ivan Škof, sekretar metliškega komiteja:
„Ker zadnja občinska konferenca ZK ni bila enotna glede odgovornosti posameznikov iz BETI do primera Vujčič, smo na seji komiteja pretresali to vprašanje. Sklenili smo predlagati konferenci, naj ustanovi posebno komisijo, ki bo proučila odgovornost vs^ega posameznega komunista iz BETI, obenem pa naj bo ta komisija v pomoč osnovni organizaciji ZK v tem kolektivu.
Nadalje smo obravnavali stanje v podjetju KOMET. Sklep je bU: na-
Precej gripe
Po novem letu je gripa preče potipala metliško prebivalstvo. Zdravniki imajo dela na pretek, pa tudi v kolektivih se pozna, ker marsikoga ni v službo. Pozna se, da so se proti gripi ccpili, na primer v kolektivih Komet in BETI, cepljeni so bili vsi šoloobvezni otroci, vsi v domu počitka, delno pa tudi člani drugih kolektivov. Edino zaposleni iz obrata Novoteks se za cepljenje niso oneli. Vsega j^e bilo cepljenih okrog 1500 ljudi. Če te preventivne akcije ne bi organizirali, bi bilo obolelih prav gotovo dosti več.
LETOS DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE
Upravni odbor metliške delavske univerze je skupno s predstavniki družbcno-političnih organizacij, občine in temeljne izobraževalne skupnosti razpravljal o verifikaciji delavske univerze. Pogoji za to obstajajo, zato je bil sprejet sklep, da je treba čimprej poskrbeti za verifikacijo ustanove, kajti potrebe po izobraževanju odraslUi so zelo velike.
daljevati z akcijo za dokončno uveljavitev samoupravljanja in pojasniti kolektivu, zakaj dnižbeno-poUtične organizacije in občinska ^upščina ne podpirajo več direktorja. Organizirati je treba sestanek vsega kolektiva v Kometu in zaposlenim natočiti čistega vina.
Razen teh dveh vprašanj smo obravnavali še priprave na občinsko konferenco ZK, ki bo sklicana še ta mesec.“
-	In kaj bo konferenca tokrat obravnavala?
„Osrednja točka bo stabilizacija in gospodarski položaj podjetij in> občine, razpravljali bomo o uresničevanju ustavnih dopolnil in nekatere organizac^ske zadeve.**
-	Ste morda predvideli tudi naloge bolj dolgoročnega pomena?
„Tudi o tem smo govorili. Mnenje članov komiteja je bilo, naj bi kasneje obravnavali socialne razlike in pretresali kadrovsko zasedbo vodilnih ljudi v smislu stališč in smernic Zveze komunistov.**
R. B.
SPREHOD PO MEUIKI
MED KOŠARKARJI - Mladinci od 14. do 16. leta imajo svojo košarkarsko ekipo, ki jo vodi Željko Ver-got. V spomladanskem delu tekmovanja od njih še ne pričakujemo večjih uspehov, ker so mladi igrdci večinoma učenci osnovne šole in šele začetniki v tem športu. Pion^e vadi dvakrat na teden tovariš Rož^.
KINO DVORANA Zi^^OC - Temeljite preureditve bi bila potrebna metliška kino dvorana. Uprava kma bi morala o tem temeljito razmisliti, prav pa bi bilo, če bi s finančnimi sredstvi pomagala tudi kulturna skupnost.
HVALEŽNI ZA POZORNOST -Kolektiv in sindikat osnovne šole Metlika sta pred kratkim za woje upokojence priredila družabni večer, ki se je končal v splošno zadovoljstvo vseh navzočih.
TO JE PETJE! V okviru gostovanj je pred kratkim v Metliki nastopil znani oktet Gallus. Gledalci in poslušalci so bili zares zadovoljni,
metliški tednik
saj ni dostikrat priložnost za tako kvalitetne prireditve. Gostovanja organizira kulturna skupnost v sodelovanju s sindikati iz podjetij.
NABITO POLNA MENZA - V soboto je mlade v Metliki zabaval ansambel Silvestra Mihelčiča. Prireditev je bUa v prostorih menze tovarne BETI, po krajšem programu pa so igrali tudi za nles.
JE CISTO VSEENO? Kaj je s fo; to kino klubom Fokus, kije bil svoj čas zelo delaven? Bodo obmolknili kot mladinska igralska skupina Osip Sest? Kaže, da mrtvilo v teh dveh društvih nikogar ne boli.
LUKENJ NE MANJKA - Cesta skozi Metliko je močno jamasta, zato se vozniki jezijo. K sreči je letošnja zima suha, sicer bi tudi pešci marsikatero rekli, ko bi jih avto potopil.
JpL
UMRLI SO: Boris Ferenc iz Rakovca, star 35 let; Jože Jaklič iz Metlike, star 69 let in Antonija Petrič iz Metlike, 76 let.
St. 3 (1190) ★ 18. januarja 1973
Stran uredila: RIA BAČER
T2JJ IHZlMHJOa
121
^ C ^ if i
• rt I
TEDEN%,r
B:
Četrtek, 18. januarja - M^eta Petek, 19. januarja - Marij Sobota, 20. januarja - Fabjan Nedelja, 21. januarja - Neža Ponedeljek, 22. januarja - Vincenc Torek, 23. januarja - Alfonz Sreda, 24. januarja - Felicijan Četrtek, 25. januarja - Trpimir
ČRNOMELJ: 21. 2. italijanski barvni film „Ljubezenska zgodba“. 24. 1. italijansko-ameriški barvni film „Camango"^ KOSTANJEVICA: 21. 1. ame-
riški barvni film „Nomadi s Sener-
KRŠKO: 20. in 21. 1. ameriški barvni film „Tora! Tora! Tora!“ 24. 1. ameriški barvni film „Zaljubljene žene“.
MIRNA: 2o. in 21. 1. film „48 ur do smrti“.
MOKRONOG: 20. in 21. 1. italijanski barvni fibn „Požar Rima“.
NOVO MESTO: 18. 1. ameriški barvni film „Naše dobre soproge". Od 19. do 22. 1. ameriški barvni film „Steza smrti“. Od 23. do 25. 1. zahodnonemški barvni film „Eva“. - POTUJOCl KINO NOVO MESTO: Od 19. do 23. 1. ameriški barvni film „Vohun v zelenem klobuku”.
RIBNICA: 20. in 21. 1. slovenski barvni film „Rdeče klasje".
SEVNICA: 20. in 21. l.pieriški film „Poišči si kraj, kjer boš umrl". 24. 1. italijanski film „Sarafino".
TREBNJE: 20. in 21. 1. ameriški barvni avanturistični film „Tarzanov
IZZIV
SLUŽBO DOBI
FANTA za priučitev pekovske stroke sprejme ^kama Omerzel, Krško. Hrana in stanovanje preskrbljena. OD po tarifi.
PEKOVSKEGA pomočnika sprejme pekama Omerzel, Krško. Vsa oskrba v hiši OD po dogovoru.
TAKOJ ali po dogovoru sprejmem fanta za pomoč pri vrtnarskem delu. Hrana in stanovanje v hiši. Adamičeva 28, Novo mesto.
FRIZERSKO UČENKO sprejme salon Pucelj, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 36.
KUHARICO in natakarico, kvalificirani ali priučeni, in kmečko dekle za priučitev v gostinstvu, sprejmemo v stalno zaposlitev. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna R)ž-nik, Ljubljana, Cankarjev vrh 1.
SLUŽBO DOBI mlado dekle, ki ima veselje za priučitev v bifeju. Hrana in stanovanje v hiši. Malnerič, Kruhova 18, Ljubljana.
Štiričlanska družina žeii
pomoč v gospodinjstvu. Plača do-Dra. Naslov v upravi lista (111/73).
SLUŽBO IŠČE
SPREJMEM kakršnokoli popoldansko honorarno delo na dom. Delo zanesljivo končam v določenem roku. Ponudbe pošljite na naslov: Janez Hrovat, Ul. like Vaštetove 8,68000 Novo mesto.
STANOVANJA
NUJNO POTREBUJEM po možnosti neopremljeno sobo z uporabo kopalnice v ožjem okolišu centra mesta. Ponudbe pod „Poštena-nujno“.
NUJNO IN POCENI prodam štirisobno stanovanje z vrtom v zasebni hiši. Naslov v upravi lista (97/73).
ISČEM opremljeno sobo v Novem mestu, po možnosti v bližini pošte. Ratomir Petrovič, PTT Novo mesto.
MLAD FANT išče opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (142/73)
Motorna vozila
PRODAM Austin mini, letnik 69. Dol. Toplice 67.
PRODAM tovorni avto Magerus 4500. Feliks Glivar, Potok 29,
PRODAM traktor Ursus 35 KM, letnik 72, plug in Renault 4, letnik 66, v voznem stanju. Oglasite se! Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 70, dobro ohnmjen. Oglasite se lahko vsak dan po 14. uri. Somrak, Vrhovo 4, Mirna peč.
PRODAM AVTO SKODA, letnik 1967. Janez Vidrih, Otočcc 10 ob Krki. Ogled vsak dan.
POCENI PRODAM avto Zastava 750, letnik 1961, z motorjem 1971, registriran za leto 1973. C^led pri Bilbiji, Bršlin 44, v soboto in nedeljo.
PRODAM VW 1200 v dobrem sU-nju, letnik 1960, za 12.000 din. Pieničnik, Lamutova 2, Novo mesto.
RENAULT 16, letnik 1967, v odUč-nem stai\ju, prodam. Jože Cirih du, Sentlenart 2, Brežice.
PRODAM
PRODAM DVE kravi - mlekarici. Slavič, Grm 9 pri Trebnjem.
PRODAM dve omari, posteljo, kuhi-nisko krcdenco, šivalni stroj Sin-
ger, štedilnik, model (pupa) za šivUje in dobro ohranjen kožni plašč rjave barve. Vprašati pri Me-lanšek, Vrhovčeva l. Novo mesto.
ZARADI SELITVE prodam trajno žarečo peč. Jandrič, Zagrebška 8, Novo mesto.
PRODAM hladilnik Himo in štedilnik na trdo gorivo TobL Ogled vsak dan od 13. ure. Novo mesto, Mirana Jarca 27, telefon 21-172.
PRODAM pet mesecev starega psa volčjaka. Ferdinand Prijatelj, Podboršt 14i Šentjanž.
KLAVIR Seuffert prodam. Cena. nizka zaradi stanovanjske utesnjenosti. Primeren za učen^. Mirjam Klemenc, Grajska, Ribnica.
PRODAM zelo dobro ohranjen kavč. Naslov v upravi lista.
PO UGODNI CENI prodam samsko omaro in komodo. Janez Rodič, Mestne njive b. 10, Novo mesto.
PRODAM polkavč v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (80/73).
PRODAM prikolico za osebni avto. Franc Penca, Dol. Mokro polje 1, Šentjernej.
PRODAM hladilnik, gramofon in 50 plošč. Naslov v upravi lista (82/73).
PRALNI STROJ Candy, superavto-matic 75, skoraj nov, prodamo. Hadl, Novo mesto, Kristanova 12.
UGODNO PRODAM skoraj nov trarizistor z magnetofonom znamke Rekorder. Male Poljane 4, Škocjan.
UGODNO PRODAM zaradi selitve tridelno in dvodelno omaro, komodo, kavč, divan, tri fotelje in dve mizi. Majetič, Nad mlini 42, Novo mesto.
PRODAM suhe smrekove deske (25 in 50 mm). Mavčiče 44, 64000 Kranj.
SKEDENJ (pod) v dobrem stamu prodam po nizki ceni. Janez Či-mermančič, Juma vas 6, Stopiče.
PRODAM 80-basno harmoniko. Naslov v upravi lista (114/73).
PRODAM kmečki mlin na par kamnov. Janez Hočevar, Breza 7, Trebnje.
UGODNO PRODAM nov žitni ko-mbanj s popolnim čiščenjem, možna priključitev na vse standardne traktoije. Dobrava 32, Škocjan.
kupim
KUPIM novejšo hišo v Novem mestu ali bližnji okolicu Naslov v upravi lista (96/73).
RAZ N O
iSČEM ŽENSKO, dobro gospodinjo, staro od 40 do 48 let. Imam hišo, nekaj gotovine in lep mesečni prejemek. Ponudbe pod „Želim si srečnih dni“.
POROČNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana se Vam splača v Ljubljani k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
ODDAM okrog 45 m2, skladiščnega prostora, primernega tudi za delavnico. Naslov v upravi lista (123/73).
Po dolgotrajni bolezni smo izgubili našo drago teto
IVANO UHAN iz Dol. Ponikev
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo medicinski sestri Milki Lenič.
Žalujoči: Slakovi, Borštnaijevi in drugo sorodstvo
Ob smrti naše drage sestre, tete in stare mame
FRANCKE ČUBRILO iz Rakovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in darovali vence. Posebno se zavaljujemo ZB Novo mesto in tov. Emi Muser za poslovilne besede ter ZB Ljubljana-Stadion.
Žalujoče družine: Rozina, Potokar, Kos, Hrovat Ljubljana, Novo mesto
Ob boleči izgubi dragega ata in starega ata
ANTONA BOJCA iz Trške gore
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebna hvala gospodu župniku iz Otočca za opravljeni obred. Vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi poti, lepa hvala.
Žalujoči: hčerka Rezka, Marija in Anica ter sin Janez z družinami
POSEST
PRODAM 1 ha gozda. Informacije pri Alojzu Kulovcu, Uršna sela 81.
ZAMENJAM enodružinsko hišo v Vodicah pri Ljubljani na zelo primernem kraju ob avtobusni postaji za enako ali podobno v Novem mestu ali bližnji okolici. Marija Semen, Vodice 22 nad Ljubljano.
PRODAM ALI dam v najem takoj vseljivo hišo, po želji tudi obdelovalno zemljo, v Beli krajini, na
Erometnem kraju. Nas^v: Can-arjeva l/III, stan. 15, Črnomelj.
PRODAM vinograd v Tolstem vrhu. Lepa lega, cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (116/73).
Ob smeti naše drage mame, stare mame in tašče
MARIJE JERŠE roj. JAK^E
sc najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in v tako lepem številu spremili pokojnico na zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom in drugim vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, in gospodu župnir ku iz Žužemberka za opravljeni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerka in snaha z družinami
Jama pri Dvoru, 2. januarja 1973
Ob prezgodnji smrti sina in brata
IVANA KLEPCA
iz Kočevja se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Hvala sorodnikom in sosedom, io.sebno Mrvarjevi, ki so nam v tež-:ih trenutkih pomagali, in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, tter g. župniku iz Kočevja za opravljeni obred. Žalujoči: mama, bratje, sestri in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage mame, tete, babice in prababice
MARIJE LETIG
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovii in nam izrekli sožalje, ki ste poklonili vence in spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Hvala dr. Nikoliču iz Vasi in gospodu župniku iz Fare. Največjo zahvalo smo dolžni vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: hčerka z možem in sinovi z družinami Žaga, 3. januarja 1973
Ob smrti naše drage mame in stare mame
MARIJE ZAMIDA iz Podhoste
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in jo v tako lepem številu spremili na njeni, zadnji poti. Posebna hvala vsem sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, pevskemu društvu, Gozdnemu obratu Podturn in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena, hvala.
Žalujoči Zamidovi
Ob težki in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA SIMONČIČA
iz Žapuž
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in premili pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč, tovarni Tskra-Sentjemej, Soda-vičarstvu More, 5. d. razredu šent-jernejske osemletke, krajevi organizaciji, ZB, Društvu upokojencev. Gasilskemu društvu Orehovica in vsem govornikom. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za ganljive besede in izredno lep obred.
Žalujoči: žena Neža, sin Franci, hčei^i Štefka in Anica tter Fanika in Marica z družino
Ob nenadni in težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
STANKA ČERINA
iz Reštanja 57, Senovo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, soscd,om in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala tudi kolektivoma Sig-mat iz Brestanice in motelu Petrol iz Brežic za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala godbi iz Senovega in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Anica, sinova Silvo m Stane z družino
E
NA JAVNI dražbi bo 28. januarja f®* ob 13,30. uri naprodaj nizkoprit-Učna s tanovanjsVa hiša v Lukov-ku pri Trebnjem. Interesenti naj se zglasuo pri Jožetu Čehu, Lu-kovek 7, Trebnje.
NA MALKOVCU prodam ob cesti lep vinograd ali ga oddam v najem. Dostop z vsemi vozili. Poizve se pri Jerič, Krmelj 65.
PRODAM vinograd v Ručaski goru Stane Grahek, Petrova vas 16, Črnomelj.
sestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Podpisana Alojz in Marija Brečko iz Razborja 3, p. Loka pri Zidanem mostu, preklicujeva vs<? žaljive in obrekljive izjave, ki sva jih izrekla 6. decembra 1972 v Razboiju o Hedviki Jelenc iz Razborja 6, Aleksandru Stiglu iz Brega 1 in Rudiju Stiglu iz Okroglic, p. Loka jih obžalujeva in se oškodovancem zahvaljujeva, da so odstopili od tožbe.
Prepovedu^m vsako hojo, vožnjo in parkiranje vozil na mojem sadnem vrtu v Vinjem vrhu. V nasprotnem primeru bom vsakogar sodno preganjala. Neži Udovč, Kettejev drevored 32, Novo mesto.
Jože Smole, Mej vrti 3, in France Regina iz Dol. Kamene-5, lastnika podedovanih gozdov v Jagodniku in Razbomih, prepovedujeva vožnjo po gozdu, sečnjo lesa in grabljenje listja v omenjenih gozdovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova preganjala na sodišču.
Prepovedujemo hojo, pašo kokoši in obračanje živine, kopanje kanalov na naši zemlji in delanje škode na stavbah. Če te prepovedi ne bodo upoštevali, bomo uvedli sodni po-
Ob tragični in boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in brata
HUSEINA MAHMUTOVIČA'
se zahvaljujemo za pomoč in skrb ob nesreči tovarnam Novoteks-Novo mesto, Beti-Metlika in Kmetijski zadrugi Metlika, še posebno vsem zaposlenim v tovarni Novotcks iz Metlike. Hvala za krasne vence, prav tako vsem, ki so našega Huseina spremljali na zadnji poti. Iskreno se zi^valjujemo tistim, ki so nam denarno pomagali in nam izrekli sožalje.
Globoko žalujoča žena Semsa, hčerka Esma, sin Enes, bratje in sorodniki
Jurovski Brod, Metlika, 8. januarja 1973
stopek. Marija in Franc Lukman to Jožefa Bašelj, Obrh št. 7, Smarjcškf Toplico.	I
Preklicujem vse neresnične izjave izrečene zzoper Jožeta Prhneta, zt poslenega pri SGP Pionir, s katcrid sem ga po krivem obtožil. Stant Starčevič, Kettejev drevored, Novff mesto.
tt^OMSTILA(
Obveščam cenjene stranke, di sem začel voziti v Novem mesti nov avtotaksi. Usluge opravlja® vestno in. solidno in se priporočam za naročila. Ciril' Zajc, lebT' nova 11, telefon 21-947.	^
IZDELUJEM centralne peči n< trda in tekoča goriva. Montažo i> instalacijo opravim na domu. Iff teresenti, zglasite se na naslov Vinko Papež, Malkovec 22, 68293 Tržišče.
Enodnevne piščance, bele težki rjave in črne, srednje težke, dobit lahko od 24. januarja naprej vsaka sredo v valilnici na Senovem. Upo^ . števamo naročila. Priporoča se Mijtf Gunjilac, valilnica, 68281 Senova
Dragemu atu Antonu Škofu iz Sel pri Jugorju čestitajo za 75. rojstni dan in mu želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let vsi njegovi.
Dragemu bratu Slavku Mikliču iz Hudenj pri Škocjanu za njegov 19. rojstni dan želi vse, kar si sam želi, predvsem pa mnogo sreče v življenju — sestra Stanka.
Dragemu nadvse ljubemu sinu Ivanu Prazniku, ki služi vojaški rok v Titogradu, iskreno čestitajo in mu želijo vse lepo, očka, mamica, brat Tone ter sestri Vida in Tončka.
Dragemu sinu oziroma bratu Antonu Lončariču, ženi Ani in hčerki Meri želijo srečno vrnitev v Kanado, obenem pa ji iskreno čestitajo za god ate, sestra Marička z družino, sestra Stanka z družino in sestra Bariča z družino.
Dobrim staršem ter st&rim staršem Alojziji in Venceslavu Avšče-vima iz Gornjih Laz pri Rožnem dolu želijo za 50-letnico skupnega življenja in zlato poroko še mnogo let otroci z družinami. Vnuki in vnukinje pa jim pošiljajo koš poljubčkov,
Antonu Bučarju iz Zaloga in Vinku Skedlju iz Dobravice za praznik mnogo lepega, predvsem zdrav^, sreča in veselja ter Sc mnogo let življenja želi nekdo.
Dragemu atu Janezu Skedlju iz Javorovice za dvojno praznovanje iskreno čestitajo ter mu želijo mnogo srečnih, zdravih let v krogu svoje družine, mamo pa lepo pozdravlj^ otroci z družinami, posebno Štefka in Kristina.
PREKLICI
Anton Enčimer, Hrvaški brod 19, Šentjernej, prepovedujem pašo perutnine in živine po mojem po-
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA GORŠINA
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence'ter nam izrekli sož^je. Posebej se zahvaljujemo kolektivoma trgovskega podjetja Novotehne in Elektrotehničnega podjetja iz Novega mesta, članom Lovske družine (Joijanci, govorniku tov. Avscu za ganljive poslovilne besede ter gospodu p. Mateju za zadnje spremstvo. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Pavla, hčerki Joža in Pavla z družinama
Zaluioci: zena ravia, nceriti. Vel, tikava, 9. januarja 1973
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
FRANCA KOČEVARJA iz Gradca v Beli krajini
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali med njegovo dolgotrajno boleznijo. Posebna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu in zdravnikom Zdravstvenega doma Metlika. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku in darovali vence. Hvala kolektivom Novoteksa, Zavoda za rezerve SRS in PTT, Posebno se zahvaljujemo g. (Jekanu za obred in poslovilne besede.
Žalujoči: žena in otroci z družinami Gradac, 13. januaija 1973
i
6.01
15.
san
C 8.K aka( vas stič: ne. Slav na n J .Prip Jinst me2 Kor 18,: Ljul 19. Kar ma( čer roci
Gh
mL
ma
pol
Kn
PO)
12
Pri
slu
15
„V
18
ot
zn:
skj
„1
ijv
Gl
m
P<
K
kr
g
jo
Gl
t
Ul
M
21
n(
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti očeta, sina in brata
BRUNA MERVARJA iz Prečne
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, tovarišem iz Mesu-skega podjetja Novo mesto in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za požrtvovalnost in pomoč v najtćžiih trenutkih. Mesarskemu podjetju Tržič, Gasilskemu društvu Prečna, posebno pa Francu Mesojedcu /.a tolažilne poslovilne besede in župniku iz Prične za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka, mati in oče, sestra in bra^e ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežica, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Senica m Trebiy IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), franc Beg, Viktor Dragoš. Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc L^ajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stadoh« in Ivan Ži^č tftEJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone C^šmk (glavni ui^nik) Marian Lesan (odgovonu urednik), Ria Bačer, Janez Pe^lj, Jofe PrSc, Jož SpUchll, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železmk.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 dinarja - Letna mrnčnina 79 dinaijev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vna-inoSvo f60 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev ali 30 DM (oz ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52 1-620-1-32002-10-8-9
man OgiaS UW lU	U	UUI, VSMUt
ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St 1 71972
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-678-80048 - Naslov uredništva
MESTO, Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Casojmnj sta^k in fotografije: Dolenjski list Novo mesto, ofset roto tisk, tiskarna „Ljudske pravice" v Ljubljani.
221
DOLENJSKI LIST
St. 3 (1190) ^ 18. januarja 1973
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 dp 8.00.
Četrtek, i8. januarja:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Poje akademski koroški oktet. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Pwočfla - Turistični napotki za n^ goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Uvedba knjigovodstva na urejenih ur-netjenih kmetijah. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Sestanek ^instrumentov. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert ^o željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 L^ko noč, otroci! 19.15 Minute z ajisamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovensko pisateljico Elo Peroci. 22.15 Nočni koncert.
PETEK, 19. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Koncert za mlade poslušalce. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: Poraba mesa pri nas in v svetu. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši i»-dušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Operni koncert.
18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Dobrimi znanci. 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov. 20.30 „Top-pops 13**. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 20. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Cilka An-žič: Kako želimo urediti vinarstvo v kmečki proizvodnji z zakonskimi predpisi. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslavyi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-liak**. 17.10 Z ansamblom Francija Puharja. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka.
20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDEUA, 21. JANUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Žarko Petan: Poslednja vojna njegovega veličanstva. 9.05 Srečanje v studiu 14.
10.05 Se pomnite, tovariši... Dr. Božena Grosman: Velik* prispevek slovenskih sanitetnih delavcev v n orodnoosvobodilnem boju. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna — Moj prejšnji poklic.
15.05 Nedeljsko športno popoldne.
17.05 Radijska igra - Jovan Cirilov: Samomorilec. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razgle^iiice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 22. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetnski nasveti - Inž. Janez Verbič: Pomen hranilne vrednosti sena in silaže za gospodarno prirejo. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam...
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo ^asbeno popoldne.
18.15 Zabavni zvoki iz vzhodno-
evropskih dežel. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Munute z ansamblom Štiije kovači. 20.00 Stereofons^ operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 23. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Mag. Brane Matičič: Možnost zaposlitve poljedelcev pri hidro in agromelioracijski pozimi. 12.40 Z domačimi ansambli.
13.30 Priporočajo vam ... 14.30 S kvartetom Jahana Jonesa. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-ljak“. 17.10 Dirigira Geoig Solti. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Od premiere do premiere. 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 24. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Aleksander Hržič: Ne-matološke analize na kmetijskem inštitutu Slovenije. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ...
14.10 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 14.30 %N^ poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Naša g^bena galerija. 18.15 Glasbene vinjete. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 25. JANUARJA;
8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turi-
stični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Janez Verbič: Nasveti za pridelovanje dobre krme iz pogleda gospodarnosti mleka in žive teže. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pepni in napevov. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
RADIO BREŽICE
Četrtek, i8. januarja:
16.00-16.15 Napoved program^ poročila, šport in turistični napotkL 16.15-16.30 Nove plošče RTB.
16.30—17.00 Aktualnost tedn^ Mala šola avtomobilizma. Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA,	20.	JANUARJA:
16.00—16.30 Pol ure za pop glasbo.
16.30-17.00 Voščila. 17.00-17.40 Radijska univerza - Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.40-18.00 Za naše najmlajše - ter - skladbica iz brežidce glasbene šole.
NEDELJA, 21. JANUARJA: 10.30 Domače zanimivosti - Kakšna bo stanovanjska i2^adnja v brežiški občini v prihodnjih letih - Za naše kmetovalce: Koristnost analize zemlje ^ Nedeljski razgovor o delu občinskega sodišča Kr^o — Obve-
stila, reklame in filmski pregled.
12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 23. JANUARJA:
16.00-16.51. Napoved programa in melodije z ansamblom Otavia Braj-ka. 16.15 — 17.15 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, obvestila in reklame ter pregled filmov. 17,15—17.30 Tedenski športni komentar. 17.30-18.00 Mljulinska oddaja.
NEDELJA, 21. JANUARJA: ob
10.30. uri - Reklame in oglasi - Po domače - Kotiček za šoferje - Minute s slovenskimi popevkarji - Nedeljski intervju - Za vsakogar nekaj - ob 12.30 uri Poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - ob
14.30. uri Zaključek programa SREDA, 24. JANUARJA; ob 16.
uri — Poročila — Nekaj o avtomobi-listiki - Iz diskoteke naših poslušalcev - Oddaja za najmlajše - ob 17. uri - Zaključek
SOBOTA, 27. JANUARJA; ob 16. uri - Sobotni vrtiljak na valu 213,8 m (oddaja zabavne, narodnozabavne in revijske glasbe z naslednjimi rednimi rubrikami) - wt minut za... — ob 16.30 uri — Poročila — Mini anketa — ob 17. uri — Zaključek in napoved programa za nedeljo
Četrtek, i8. januarja
16.45 Madžarski Tv pr^ed (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -17.20 Čarovnik iz ozza (Lj.) -18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Druščina Jehu — filmska serija (Lj.) — 18.55 7 morij - zadnja oddaja (Lj.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik — (Lj.) — 20,25 Kje, kam, kako na oddih (Lj.) — 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj.) — 21.30 V. Petrovič: Popje z oi^anega grma (Lj.) - 22.20 D. Šostakovič: Katarina Izmajlova - (Lj.)
- 23.10 Poročila (Lj,)
UHF — oddajnik Krvavec:
17.40 Poročila (Zg.) - 17.45
Otroški sprehod (Sk.) - 18.15 Kronika (Zg.) — 18.30 Narodna glasba (Zg.) - 19.00 Mozaik (Zg.) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg.) - 20.00 Spored TV zagreb (Zg.)
PETEK, 19. JANUARJA 16.50 Madžarski Tv pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05 (B.) — 17.45 Otroški spored (Lj.) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka (Lj.) -
18.40 Vzgoini problemi: Otrok se boji (Lj.) - 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) -19.00 Sodobniki; Bela Czobel -barvna oddaja (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 (Lj.) - 20.35 Iz zakladnice sloveiv ske književnosti: Zločin in kazen (Lj.) - 22.25 Dokumentarni film (Lj.)) - Poročila (Lj.)
UHF — oddajnik Krvavec:
17.15 Poročila (Zg.) - 17.20 Oddaja za prosvetne delavce (2^.) -
17.40 Daljnogled (Zg.) - 18.15 Kronika (Bg.) — 18.30 XXI. stoletje (Zg.) - 19.00 V petek ob 19h (Zg.)
- 19.45, Propagandna oddaja (Zg.)
- 20.00 Spored TV Zagreb (Zg.)
SOBOTA, 20. JANUARJA 16.30 Košarka Lokomotiva: Crvena Zvezda — prenos (Zg.) — 18.00 Obzornik (Lj.) 19.10 Mozaik (Lj.) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - .20.25 3-2-1 (Lj.) - 20.30 Pesem s čolna in ceste (barvna oddaja (Lj.) - 21.15 Na poti k zvezdam
- barvna oddaja (Lj.) - 21.40 Ar»-ne Lipin - serijsU barvni film (Lj.)
- 22.30 TV kažipot (Lj.) - 22.50 Poročila (Lj.)
UHF - oddajnik Krvavec:
18.00 Kronika (Zg.) - 18.15 Otroški spored (Bg.) - 19.15 Humoris-tičra oddaja (Bg.) - 19.45 Propagandna oddaja (Bg.) - 20.00 Spored TV Zagreb (Zg.)
NEDELJA, 21. JANUARJA;
8.50 Po domače z Zadovoljnimi kranjci (Lj) - 9.20 Mestece Peyton (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja; Prigode psa Civila, Gvajana dežela voda (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 TV kažipot (do 12;15) (Lj) - Nedeljsko popoldne - 18.05 Poročila (Lj) - 18.10 Grenak kruh - II. del it^janskega filma (Lj) - 18.10 Gonja - serijska oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20,30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Šoferji - serijska oddaja (Bgd) - 21.20 Jugoslovanski jazz danes (Zg) - 21.35 Športni pregled (JRT) - 22.05 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 20.00 Spored TV Zagreb
PONEDELJEK, 22. JANUARJA: 16.45 Madžarski TV oreRled (Po-
horje, Plešivec do 17,0*5) (Bgd) -
17.45 Zmajeve težave - II, del oddaje TV Zagreb (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -
18.30 Gvajana, dežela voda - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19,00 Mladi za mlade (Sa) - 19»,45 Risanka (Lj) - 19,50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 E. Petrovič: Mileva Einstein - drama TV Bgd (Lj) -21.35 Kulturne diagonale (Lj) —
22.25 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Lutke (Zg) —
18.00 TV vrtec (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18,30 Trenutek spoznanja (Zg) - 19.00 Mladi za mlade (Sa) -
19.45 Propagandna oddija (Zg) -
20.00 Spored TV Zagreb
TOREK, 23. JANUARJA 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) -
17.45 Srečni metulj - barvna oddaja (Lj) - 18.10 Risanka (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Moški zbor Stane Žagar (Lj) - 18,55 Mozaik (Lj) - 19.00 Infekcijske bolezni - III. oddaja (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Iz razkola med prelesti umetnin (Mehika) (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20,35 Mi med seboj (Lj) - 21,35 R. Brat-ny; Kolumbovci - III. del (Lj) -
22.25 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana (Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec; 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Daljnogled (Bgd) - 18.15 Kronika (Zg) -
18.30 Znanost (Zg) - 19.15 Turizem (^d) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb
SREDA, 24, JANUARJA
16,50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17,05) (Bgd) -
17.45 Prigode psa Chila - serijski film (Lj) - 18,10 Obzornik (Li) -18.25 Na sedmi stezi (Lj) - 18.45 Znanost in ekonomika; Elektronska obdelava podatkov (Lj) — 19.10 Mozaik (Lj) - 19,15 Zabavna glasba (Sk) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.i35 Celovečerni film (Lj)
- Likovni nokturno; L<^e
Spacal, barvna oddaja (Lj) -.......
Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec; 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Serijski film (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Reportaža (Ti) - 19.00 Risanka (Zg) - 19.15 Zabavna glasba (Sk) -
19.45 Propagandna oddaja (Zg) -20.00 Spored TV Zagreb
ČETRTEK, 25. JANUARJA 16,45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) -17.45 Otroški ^ored (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Druščina Jehu - serijski film (Lj) - 18,55 Opice, človeku podobne opice in ljudje (Lj) - 19.05 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik ’ (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj)
- 21.30 Slovo Andreja Vitužnika: slovenski film - tri zgodbe (Lj) -22.05 D. Šostakovič: Katarina Izmajlova - nadayevanje in konec opere (Lj) - 22.50 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg)-- 17.45 Otroški spored (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) -17.30 Narodna glasba (Zg) - 19.00 Srečanja (Ti) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb
ZA LJUBITELJE SMUČANJA ZANIMIVA PRILOŽNOSTI OD 15. JANUARJA 1973 -PRED ZIMSKIMI ŠOLSKIMI POČITNICAMI NUDI
Uagovnica
xT1 nama
^ ■ kočevje
10°/. popusta
ZA NAKUP ZIMSKO-ŠPORTNE OPREME
t SMUČI IN PALICE t VEZI
• SMUČARSKA OČALA
• KAPE IN ROKAVICE
• SANKE
• RAZLIČNE MAŽE ZA NEGO SMUČI
I
• ŠPORTNO KONFEKCIJO M.C. GREGOR—TOPER
• PANCERJE
• DRSALKE
SEVNICA
Tedaj se je prebudil hlapec. Leno je iztegnil ude, sedel, zazehal in me potegnil za nogo.
„Spiš, Silvester? “
„Ne spim.“
„Kai ti ne da, pa vzemi. — Še danes!
-	Jokeljnu naročim, da bosta kupčevala. — Le pogum! Ne bo nas pestinila. En mernik še danes prispem na svislih.“
Tako je govoril brez studa in strahu ter plunil po skednju. Na vzhodu je Zardelo nebo, kakor bi se me sramovalo. Zakaj greh je bil v moji duši že storjen.
Ko sem prilezel iz sena, je odletela kakor ob kamnu od mojega srca psovka gospodinje, ki me je pognala iskat izgubljeni ovci. Nič več me ni zabolelo in za boglom sem dvignil pest proti gospodinji.
Nato sem šel v goro.
Ni še bilo poldne, ovci sta bili najdeni, prodani - v žepu sem pa nosil Šest goldinarjev. Pred nočjo sem gnal
čredo domov in čudovita predrznost se me je polastila. Še pomislil nisem na to, kaj mi poreče gospodinja.
To pot pa mi ni nič rekla, ker je ni bilo doma. Šla je k fari po opravku.
Kakor nalašč, sem se razveselil in hitro smuknil na podstrešje, navezal v culo obleko in se pripravil na odhod. Nikdo me ni opazil, ko sem odnesel sveženj v grmovje.
Po večerji sem naglo odšel - pa ne spat. V gozd sem se skril in ob svežnju obleke čakal, da je prišla gospodinja domov. Potem sem se pa takoj dvignil in se napotil po globeli v temno noč.
Sprva sem čutil v srcu toliko veselja in poguma, kakor še nikoli. Toda potem je veselje ginilo, pogum je upadal, ob vsakem šumu sem vztrepetal. Goldinarji v žepu so me pričeli težiti, nekaj me je peklo in grizlo. Vsak hip se mi je zdelo, da slišim korake, da nekdo teče, kriči in mi preti. Postajal sem, vlekel na uho, hitel naprej v temo po neznani
poti, ki se je vila v tesni zagati, zamračena s smrekami. Kadar koli’sem se spotaknil ob kamen, se zadel ob korenino, vselej sem mislil, da mi je nekdo podstavil nogo, me prijel od zadaj za tilnik ter zakričal':
Stoj, tat!
Zato moja pot ni bila nič več hoja, to je bil beg, Kajnov beg v grozni temi, ki je bila polno strahov. Pred menoj so rasla iz tal črna debla, za vsakim deblom je stala skrita temna senca, ki se mi je pripogibala in iztezala roke po meni. Ce sem plašen obstal, so obstde tudi črne sence in me čakale. Kakor skozi šibe sem bežal, znoj mi je lil curkoma po licu.' Želel sem dneva, želel ven iz tega žleta, na piano, k ljudem. Toda noč se je vlekla, z njo se je vlekla globel; noči ni bilo konec — in ni bilo konec pretečih senc.
Na pol iz obupa, na pol zaradi utrujenosti sem se sesedel pod veje slare smreke, se sključil v dve gube, naslonil glavo na sveženj ter zaspal.
Dan me je prebudil. Strahovi so izginili, pogum se mi je vračal. Ročno sem se naravnal dalje. Gora se je polagoma nižala, soteska širila in sredi dopoldneva se je odprla pred menoj široka do-* lina, iz katere je kipel kvišku zvonik.
Začuden sem obstal. Zakaj to ni bila fara, kjer sem bil prvič z očetom in potem tudi še z gospodarjem. To je bil
neznan kraj. Spoznal sem, da sem ponoči zgrešil pravo pot.
Sprva sem se preplašil. Samo za trenutek. Ko sem pa preudaril, sem se celo razveselil, češ nikdo me tu ne bo spoznal. Vesel sem korakal proti vasi.
Preden sem prišel v vas', tik pred hi^, mi je nenadoma padel sveženj iz rok. Hitro sem se sklonil ponj, pa se mi je roka tako tresla, da sem s težavo vtaknil prste v zanko povezane cule.
I	|Proti meni je šel orožnik.
: „Fant, od kod — in kam? “
Tako meje ogovoril.
„Iz službe in domov,“ sem jecljaje otlvrnil. Čutil sem, da mi je šinila vsa kri v glavo; kar zapeklo me je v licih.
„Iz katere službe? “ je postal orožnik in stopil preko ceste do mene.
„Od tod in tod,“ sem razlagal in se napravljal naprej.
„A — a —se je glasno začudil, česar sem se tako ustrašil, da mije vnovič padla cula na tla.
„Tako, tako, fant, kaj pa kupčija z ovcami? “
Tedaj meje že držal.
Tretjič mi je zdrsnil zavoj iz rok, po licih so se mi udrle solze.“
Silvester je premolknil. Oči so se mu orosile.
„Kako je zaslutil orožnik vaš greh? “ sem ga vprašal.
„Gospodinja je obvestila orožnike.
ko je bila na fari, da sta dve ovci izgubljeni, dve starki, taki in taki, tako zaznamovani na ušesih. Ce bi jih kdo prodajal, da bi vedeli.
Pa ju je prignal Jokelj še tisti dan k mesarju — no, in §edaj veste, kako se je to zgodilo."
„In potem? Vas je odgnal v zapor? “
,4*rav bi bilo, ko bi me bil ^dgnal. Toda tisti prvi zapor in vsi zapori za take grešnike, kakor sem bil tedaj še jaz, niso zapori, niso kazen, ampak šola, gospod! Bog nas varuj take šole!“
Ko je Silvester izgovoril besedo šola, je leglo na njegovo lice nekaj žalosti podobnega; pa vendar nisem mogel jasno razbrati: je H to res žalost ali je le odsev prikrite navihanosti.
„Torej šola da je bil tisti zapor, pravite? “
_ „Šola pohujšanja, gospod! Pa ne samo tisti, vsi, vsi taki zapori in ni izjeme med njimi. Zame in za takele“ — Silvester je pokazal s prstom na svojo sivo glavo — „menda ni več pohujšanja na svetu. Zakaj če je kdo na vrhu, ne more več kvišku, če je na dnu, ja pa tudi konec.“
„Za mladino, sodite, je pohujšanje? “
„Za mladino! Koliko tega sem videl! Ppvem vam, da meje srce bolelo, kakor sem malopriden in zanič. Srce me je bolelo vselej — in če sem vseh grehov
St. 3 (1190) - 18. januarja 1973
DOLENJSKI LIST
23
»Urica zase...«
živini moram nekaj postoriti. Veste, teleta... Kot otroci so, veliko nege potrebujejo. Pa konji - koliko rok odslužijo! Uh, pozen sem, pozen. V peskokopu me čakajo. Poti bomo spet malo popravljali. Saj pravim: človek mora biti povsod zraven. Hočejo mojo besedo, moje mnenje. Na fante se zanesem: karkoli se zmenimo, vržemo na papir, napisano pa drži kot pribito - pravice in dolžnosti. Takih ljudi ni povsod, a v tej naši Škocjanski dolini so. “
Predsednik krajevne skupnosti, odbornik, član skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov — to so le glavne funkcije, a še obilica drugih, manjših sicer, krajevno pa nič manj pomembnih se ga drži: Pavleta Zupeta, kmeta, prvega moža Škocjana, „babice za vse‘\ kot se je nekoč sam predstavil v šali. Z njegovim imenom je povezano malone vse, kar so Škocjan in okoliške vasi pomembnega pridobili, denimo, v zadnjih petnajstih letih: pitno vodo, elektriko, asfalt, kanalizacijo. Ves ta čaj je bil Zupet na čelu vsem večjim akcijam, če pa že to ne, je bil med organizatorji.
„Od vojne sem se me držijo te funkcije, “ pripoveduje. „Leta 1942 sem bil predsednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora. Po letih internacije na Rabu, v Viscu in Trevisu so me leta 1945 izvolili za predsednika KLO. Tri leta kasneje me je za-
menjal Blaž Šutar, da sem si malo oddahnil. Po reorgani' zaciji občin pred dvanajstimi leti sem bil spet izvoljen za predsednika, medtem ko sem predsednik krajevne skupnosti od začetka. Včasih, ko si vzamem urico zase in premišljam o vsem tem, se me poloteva občutek, da se predsedništva ne bom znebil do smrti. Ne rečem, da ne bi več zmogel, vsaj v krajevni skupnosti bi rad delal še nekaj let. Marsikaj bi rad izpeljal. Sem že tak, da se držim načela: če funkcijo prevzameš, jo opravljaj kot mož in izpolni zaupanje volilcev. “
Premišljen v besedah, zadržan in nevsiljiv, s pretehtano odločnostjo in neprena-glen v dejanjih je bil Pavle Zupet vselej, tiidi že tedaj, ko so ljudje še z nekakšnim nezaupanjem sprejemali akcije samoprispevkov. Z leti je vse te svoje lastnosti izpilil in oplemenitil z izkušnjami, ki so se mu oblikovale v odnosih z ljudmi.
Nisem ga spraševal po starosti in vsem drugem, s čimer bi se njegov človeški lik še izrazitejši pokazal v tem portretu tedna. Sicer pa -kako je že rekel malo prej?
„ Včasih, ko si vzamem urico zase... “ Pavle Zupet je mož, kakršnega je naredilo delo od jutra do večera, kakršnega je oblikoval občutek za odgovornost, kot ga je kalilo veselje do vsega, kar mu je prišlo pod žuljavo roko -pa čeprav je bil to samo hrbet dva tedna starega telička. ■ IVAN ZORAN
VLOMILECZNAN?
Vlomilcu, ki je vlomil 8. januarja v novo župnišče v Ribnici in odnesel okoli 13.000 din, so miličniki na sledi. Zanimivo je, da o njem vedo skoraj vse, le do našega obiska ga še niso dobili. Pravijo, da je star 67 let, da je doma iz Zagreba in da je „po-klicni“ vlomilec. Pravijo, da so ga odkrili na zelo zanimiv način, vendar več o tem niso hoteli povedati.
ZA POMOC -JiVALA
Zahvaljujemo se tekstilni tovarni Novoteks, zavodu za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov Rog, tovarni perila Labod in tovarni u«mer-niških naprav Iskrfiz Novega mesta za nudeno materialno pomoč pri organizaciji silvestrovanja.
UPRAVNI ODBOR MK IN MLADINA NOVEGA MESTA
Medved ^ razkril čebelnjak
Ljudje v Lakencih pri Mokronogu* vedo kaj malo povedati o tem, da bf kdaj zverjad ogrožala njihovo varnost. Toda v noči od 9. na 10. ja*’ nuar se je to zgodilo; medved je obi- ■ skal čebelnjak, last kmeta Antona' Vovka v Srednjem Lakencu.	i
V čebelnjaku že nekaj časa ni bilo čebel, pač pa so na njegovem podstrešju ostali čebelni panji, v čebelnjaku pa je lastnik redil doma^.
Katera ml^a, ali pa tudi ne, če ima le postavo, si ne želi takega hlačnega kompleta iz semiša v svetli kovinsko modri ali svetli travnato zeleni barvi?	..	i	.-..li?—?	^	•	»i
modelov precej, le da cene niso znane. (Foto: M. Vesel)
Na sejmu mode v Ljubljani je takih
Za pet tisoč od pete do glave
Od 13. do 21, januapa je v ljubljanski festivalni dvorani dvakrat na dan modna revija, ki jo organizira Center za sodobno oblačenje s poklicnimi manekenkami. Na popoldanski reviji kažejo konfekcijska oblačila ( okrog 200 je raznih modelov), na večerni pa unikate, krojene iz metrskega blaga. Šiviljam, krojačem in ljudem z debelejšimi denarnicami ali fantazijo priporočam večerno revijo, popoldansko pa takim, ki žive po JUS. Poprečno dober zaslužek mora imeti tudi tak, ki kupuje konfekcijo, kadar ni v razprodaji.
Najprej naj povem, da je NOVOTEKS na prvi popoldanski reviji doživel aplavz na odprti sceni, ko je vrsta moških in ženskih manekenov kazala najnovejše modele hlač. Bolj potiho so zaploskali tudi metliški BETI za serijo letošnjih kopalnih oblek in za dva spalna kompleta.
Ce bi jaz zadela na loteriji in bi imela kakih 5.000 din samo zase, bi za pomlad kupila eno širokih jop tovarne IDEAL iz Nove Gorice, lahek včlneni kostimček s plisiranim krilom bi vzela pri ALMIRI, rumen mehak plašč s kimono rokavi in šalom ovrtanikom ter velikimi žepi pa pri VARTEKSU. Za katerega odličnih KONUSOVIH ali UTOKO-VIH hlačnih kostimov iz semiša, pripravnih za potovanja, bi najbrž že zmanjkalo denarja. Ker hodim zvečer spat namesto na prireditve, mi niti ne bi bilo žal za kakim modelom plesne obleke blejskih VEZENIN.
Revija je kar prijetno razvedrilo, zlasti če si predstavljaš, da bi to ali ono lahko kupil. Za pomlad kažejo nekaj zelo posrečenih dežnih plaščev ozkega in širokega kroja, medtem ko je konfekcija ženskih plaščev iz blaga še zelo previdna v modnih novostih. Veliko je plaščev klasičnega tipa: oprijetih, zadaj z raz-, porkom, s pasom ali brez njega. Malo je zares modernih, široko krojenih, z raglan ali kimono rokavi, z velikimi žepi in modnimi ovratniki.
Hlačne kostime v pleteni, semiš izvedbi ali iz yerseja in blaga dela
LJUBITELJI SMUČANJA!
Smučarsko društvo „Rog“ Novo mesto in občinska zveza M telesno kulturo bosta v Crmošnjicah med 29. januarjem in 3. februarjem pripravila smučarske tečaje za odrasle in mladino. Šestdnevni tečaj velja za odrasle JOO in z^ mladino 250 dinarjev, v ceno pa so všteti prevoz z avtobusom, strokovno nadzorstvo, topli obrok v gostišču in uporaba vzpenjač.
Avtobus bo iz Novega mesta odpeljal ob 8., vračal sc bo ob 15.30, Prijave sprejema občinska zveza za telesno kulturo (novi stadion) do 26. januaija do 12. ure. Ob prijavi pri tov. Majdi Rodič je treba plačati ves denar. Ce bodo snežne razmere slabe, bo tečaj prestav-yUen.
veliko tovarn, tako da je izbira precejšnja. Ce se bo pa katera čudila, da na njej modni plašč podjetja TIP-TOP ali INDIPA iz Lendave ni tako lep, kot jQ bil na reviji, naj p« pozabi, da k učinku pripomorejo torbica, klobuk in čevlji. Letos je precej klobukov v roza ali živo zeleni barvi, take pa so tudi torbice.
Da je firma Cristian Dior iz Pariza za novomeškega LABODA pripravila nekaj ekskluzivnih modelov moških srajc, je občinstvo sprejelo z-osuplostjo.. Moški elegani bodo najbrž češče potovali v Novo mesto v tovarniško trgovino.
Videli smo še modo na snegu, pa modo za delavce. DELOZA iz Zagorja je pokazala delovne halje in različne delovne pajace za trgovce, za pisarniške uslužbence in t^e za smetarje pri komunali. V nasprotju s tem pa se je sežanska Pletenina predstavila z modeli, ki jih lahko oblečeš le, če si povabljen na čaj ob petih k k^emu A^ležu ali h kateremu domačih petičnežev v vilo ob Bohinjskem jezeru. Pa ne mislim nič slabega o Pletenini. Lepe modele
Na reviji se lahko prepričamo tudi, da so NARTA lasulje sodobno počes^e. Ni tako napak imeti doma v škatli kaj takega za vsak primer, če moraš na hitro v javnost, pa si brez frizure.
___________________, HA BACER
ŽUPNIJSKI KOZOLEC POGOREL
V ponedeljek, 15. januarja ob — 18.30, so bili gasilci obveščeni, dav Šmihelu pri Novem mestu gori. Na kraj požara so takoj odhiteli z vsemf pripravami za gašenje, obenem pa so tja odhiteli tudi miličniki in delavci UJV. Ugotovili so, da je močan ogenj zajel kozolec dvojnik na 4 okna, krit s slamo, ki je last Šmihel-\ ske župnije.
zajce. Prav gotovo je kosmatinca, mu je prirojeno odlično vohanje, ' vlekel prikupen vonj po medu. Sj svojo spretnostjo se je lotil čebelnja-i ka najprej pri vratih ter jih poskušali odpreti s šapami in zobmi. Toda kerl so mu dobro kljubovala, se je med-"; ved povzpel še na streho čebelnjaka ' ter jo skoraj povsem razkril in pri ■ tem podrobil večino opeke. V če-^ belnjak je skušal priti skozi strop,* vendar se mu tudi to ni posrečilo.
Gospodar Vovk, ki je zjutraj našel razdejan čebelnjak, je najprej pomislil, da mu je to storil kak dvonogi zlobnež. Toda kmalu je lahko ugotovil, da se čebelnjaka ni lotil človek, temveč medved, ki je za-“ pustil razločne sledove svojih šap,1 da ni bilo mogoče več dvomiti o' storilcu. Da je bil res medved, je sl svojim obnašanjem potrdil tudi do-| maČi pes Medo, ki je sicer znan kot' zelo hud čuvaj, pred kosmatincem’ pa je cvileč pobegnil na skedenj in se skril v seno tako globoko, kolikor mu je dopuščala veriga.
STANE LOŽAR
KONUS SEVNICA: FURFURAL TEČE
Z novim letom je v sevniškem obratu Konus stekla proizvodnja furfurala, na zahodu znanega bor-zn^a proizvoda kemične industrije. Sedaj delajo 3 izmene, naredijo po 2 toni na dan, kilogram te snovi pa „vrže“ 10 dinarjev.
'teDEUO ODPRTO
NIARKET na
Kristanovi cest
market™ c««'
DOLENJKA
Resno in zabavno o šahu
ga
Ive Stanič, predsednik Šahovske-kluba Kočevje in organizator
»Kdor ne bere, je cepec«
Najstarejši prebivalec Lončarije je Anton Henigman iz Rakitnice, ki bo v ponedeljek, 21. januarja, praznoval 99. rojstni dan.
Zogarjev ata, kakor mu pravijo po domače, zelo rad bere. Prebere vse, od Dolenjskega lista do Komunista. V Rakitnici in okolici je znan njegov izrek „Kdor ne bere, je cepec“.
Anton Henigman je bil v mladih letih lončar, kasneje trikrat v Ameriki, pa še cestar je bil, zato se ga je tudi prijel vzdevek „Zogarjev • ata“.
Med vojno je bil skupaj z ženo zaprt zaradi sodelovanja s partizani. Nekoliko več
bomo o jubilantu pisali v naši reportaži „Lončarstvo propada, Lončarija napre-duje“, ki bo objavljena v eni prihodnjih številk našega lista.
J. PRIMC
„Šahovskih muzikalov" s tekmova- [ njem (kvizom) o znanju šaha, je ; dobil pred kratkim tole obvestilo | RTV Ljubljana:	   J
„Snemali bomo šahovski kviz. Ko } se dogovorimo z režiserjem, vas po-1 kličemo. Lep pozdrav. Krnu Cipci.“ j
Zdai še vedno ni znano, če bo TV ’ snemala vse kvize oziroma „Šahov- L. ske muzikale" ali le nekatere. Te za-/ • bavne prireditve sc bodo začele 9.' februarja in bodo vsak petek vse do j 23. marca v Seškovem domu v Kočevju.
Ozračje za te zabavne šahovske’ prireditve je vedno bolj ugodno. Po-’ samezna podjetja in drugi iz vse Slo-^ venije so že obljubili pomoč in na- j grade za to prireditev, katere čisti | dobiček je namenjen svetovnemu ! skladu „lačni otrok".
V teh dneh je Šahovska zveza Slo- | venije posodila kočevskemu kinu j dva šahovska kratka filma (šahovski dvoboj Sloyenqa-Hrvatska na 200 I deskah, ki je bil pred približno 20 \ leti, in državno šahovsko prvenstvo \ v Ljubljani leta 1947). Tudi v časopisju in radiu je bilo objavljenih že j več prispevkov o pripravah na to za- j bavnoglasbeno-šahovsko prireditev, ! ki bo nekaj posebnega, kot je nekaj posebnega šahovska šola, ki jo je v Kočevju uvedel Ive Stanič.
J. PRIMC
0 „To je konec. Konec moje ^ kariere in mene samega. Po-^ glej, poglej si to svinjarijo!“je ™ dejal in s tresočo se roko ka-^ zal nekam na steno.
^	„2e,	Francelj,	ampak — kaj
A ima ta zakajena gostilniška so-^ ba opraviti s tvojo kariero? 9 Saj nisi sanitarni inšpektor.
Zaradi nje se res ne izplača ^ gnjaviti se!“ sem poskušd ves A začuden tolažiti starega prija-
2	telja, čeprav me je rahlo ™ skrbelo, če ne vidi na tej steni ^ belih miši.
0 „Tepec neumni, kaj ne vi-^ diš na njej cenika? se je za-U čel jeziti. Res nisem vedel, 9 kam meri s tem, in moja iz-^ java, da morajo ceniki viseti v A vseh javnih lokalih, kjer pač ^ točijo, ga je še bolj razkačila.
se vsaj potrudi prebra-
met!
No, pa sem pričel: ,J*ijače: vino belo, vino rdeče, cviček, rebula, teran, merlot, vinjak, konjak, slivovka ..." In prebral bi ga bil do konca, če me ne bi težka roka zgrabila za vrat.
,JPokora slepa, ne varaj sam sebe in drugih s svojim idiotskim obrazom nevedneža, temveč poglej že enkrat nove cene, ki so na ceniku!“
Naj mu bo oproščeno! Ko sem si jih dodobra ogledal, sem vprašal še natakarico, ali so na ceniku cene v starih ali novih dinaijih. Po njenem zagotovilu, da so v novih, sva si s Francljem padla v objem kot
REŠILNA BILKA
ti, kaj piše na njempče ne, ti ga bom jaz prebral, tako da ga boš znal na vekov veke na pa-
na smrt obsojena. Preživeti takšno podražitev — ne, to se nama ne bo posrečilo.
Po tem čustvenem izbruhu je v naju začel delovati samoohranitveni nagon. Preživeti! . ..
Poskušala sva z raznimi variantami. Res je človeku prijetna zavest, da z vsakim kozarčkom, ki ga zvrne, pomaga občini. Toda da bi občina sedaj pomagala nama — ne, tega si že zaradi ugleda v našem mestu ne moreva privoščiti.
Lahko pa ostane kot zadnja možnost, če nama vse drugo spodleti. Potem sva nekaj časa
tuhtala vsak zase, pa zopet skupaj, pa vsak zase, dolder naju ni ljubezniva natakarica pospremila do vrat z besedami: ,J)raga gosta, izvolita (marš) ven!“
Na^ednji dan moja ljubljena soproga ni mo^a veijeti svojim ušesom, ko sem ji rekel: „Pusti, ljubica, bom jaz pomil posodo!** Redko se zgodi, da ji zmanjka besed. Tokrat ji jih je. Pol posode sem že pomil, preden seje zavedela. Ko sem še pospravil stanovanje, zvečer umil otroke in jih spravil spat, sem v njenih očeh opazil strah. Ko sem ji zjutraj pripravil zajtrk.
ga ni mogla pojesti. V njej je še vedno tič^ strah pred nečim novim, nepoznanim ... Ko sem ji obljubil, da bom v tem tednu prebelil kuhinjo, mi je veijetno hotela reči, da me predobro pozna, da bi mi veijela, toda — molčala je. Le rahlo je prikimala in nekaj brkljala po omarici za prvo pomoč ...
Cez tri dni mi je dala juija. S tresočo se roko sem ga vtaknil v žep in grenka je bila misel, da dobim sedaj zanj le dva vinjaka.
Ko mi ga je natakarica nalivala, sem z nekakšnim spoštovanjem gledal tisto drobno črtico na kozarčku, ki tako ostro loči vodnjak od puščave. Meg globokim, pesimistično filozofskim razmišlianiem
o vplivu te črtice na razpoloženje pivca in gostilničaija se je pri vratih zaslišal prešeren smeh prijatelja Francija. „Kaj bova spila? “ so bile prve besede, ko je prisedel.
Prepričan sem bil, da se ne norčuje namerno, temveč je to le posledica šoka, ki ga preživlja že nekaj dni tako kot jaz. Ko pa je zavpil: ,4)va dvojna vinjaka in to z dei-tom!“ se mi je njegov glas zdel podoben tistemu, ki je rekel: „Bodi noč in bodi dan!“ Vsemogočen.
Vse, kar sem si ga še upal vprašati, je bUo: „Kako? “ „Veš, danes sem prejel akontacijo. Dobil sem delo kot honorarni tajnik društva za boj proti alkoholizmu ..
DURAKOV TOMAŽ
I
J
i