V Efutoliani 29. marca 1944 »Taikaj počiva norec!« Na dvoru burgrundskega kralja je žive! dvorjan, ki je na vso moč rad užival vse slasti tega življenja. Ko pa je ležal na smrtni postelji ter je premišljeval zgrešenost svojega življenja, je dejal: >K.o bom umrl in me boste pokopali, postavite na moj grob kamen z napisom: »Tukaj počiva norec, ki je odšel iz življenja, ne da l»i bil vedel, čemu je na svet prišel.« Ta dvorjan je povedal veliko, dasi bridko resnico, lukiii norcev je vse polno na svetu. 'Na milijone jih je, ki do svoje smrti ne vedo, čemu so živeli. Šele brklka smrt jih strezni, da se zavedo in spoznaj«, čemu iu zakaj s« prišli na svet, kukšen je bil njihov namen na. svetu. Blagor mu, ki te resnice ne spozna šele takrat, ko je prepozno! Temeljno vprašanje bi moralo za vsakogar l>iti: čemu pa sploh živim? Čemu pa bom umrl?, To vprašanje ni le zanimivo za radovedneža, marveč je tudi ?iino potrebno za vsakogar, ki misli. Saj človek menda ni prišel na svet kar ■tja v en dan, da nekaj časa po zemlji rogovili in nato spet brez sledu izgine. Na svetu ima vse sv;oj namen. Le opazujte božjo naravo, 'kako smotreno je vse urejeno. Od najmanjšo cvetke do veličastnih ozvezdij — vse je tako čtiikuvH® urejeno,- vse služi svojemu namenu, »las BHJrs iibku' človek strme občudovati tistega, fci je vse lo tako umno in modro uredil. In ča -že majhna muha enodnevnica služi nekemu namenu,'da je za mislečega človeka jasno, da ni slučajno prišla na svet, kaj naj potom misleči človek odgovori, ko se mu zastavlja vprašanje: »Čemu pa si ti na svetu?« Le norec je, ki si takih vprašanj ne zadaja in na nje ne zna odgovarjati! Toda, kdo jo ■tisti, ki naj nam na tako vprašanje pravi'no odgovarja!" Eni vele: Učenost in znanost! Uru--jfmu sinu: »Sbi moj, pomni, da je naš. opravek na svetu le In, da si zagotovimo . \ ečno živ? Ijenjet« Iu tako jo vzgojila svotega luučenea. DsljK n« 8. strnaS. Polhov gradeč Vojni dogodki preteklega tedna Boji v Italiji Nemško uradno poročilo z dne 20. marca se glasi, da je izvedel nasprotnik na nettun-gkem mostišču' jugozahodno od Aprilije vet, z močnim topništvom podprtih, a hrezuspesniti napadov. — V večernih urah 19. marca je oddelek nemških torpednih letal pred severnoameriško obalo poškodoval pet natovorjenih parnikov z več kot trideset tisoč tonami. Nemško uradno sporočilo z dne 21. marca javlja o živahnem izvidniškem in napadalnem delovanju na nettunskem bojišču. V mestu Cassino so doslej vsi z močnimi oklepiuskiim »iiami podprti sovražni napadi izkrvaveli v cbraiubnem ognju junaških nemških branilcev. Nemško uradno poročilo z dne 22. marca Ugotavlja, da sovražnik prej ko slej z največjo zagrizenostjo, e brez uspeha nadaljuje svoje izgub polne napade na Cassino. Nemške daljno-»trelne baterije so z velikim uspehom obstreljevale luki Anzio in Nettuno. Nemško uradno poročilo z dne 23. marea sporoča, da so nemške čete pri Cassinu v strnjenem obrambnem ognju zlomile več z oklep-siki podprtih sovražnih napadov na severni del Knesta. — Ob jadranski obali je nemška vojska »avruila sovražne sunke ter z lastnimi uspešnimi nastopi udarnih čet pognala v zrak več eovražuih oporišč. še vedno silni boji na vzhod, bojišču Nemško uradno poročilo z dne 20. marca met! drugim obvešča, da so ponovni sovražni jiapadi na Nikolajevsko mostišče, na področju Voznesenska in severovzhodno od Prvomajska ostali brez uspeha. Med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom so nemške čete na povelje izpraznile mesto Vinica. Vzhodno od Proskurova so nemški oklepniški oddelki razbili več sovjetskih strelskih divizij. Tudi med Proskurovim in Tarnopolom so imeli boljše-viki visoke izgube. Težki obrambni boji še vedno trajajo pri Kremencu in pri Kovlju, prav tako je prišlo do hudih krajevnih spopadov za neko višinsko postojanko pri Vi-tebsku. Nemško uradno poročilo z dne 21. marea javlja neuspešno sovražne napade pri Nikola-jevu in zožitev mostišča ob spodnjem ukrajinskem Bugu. — Pri Žmerinki je prišlo do silovitih najiadov, ki še trajajo. Med Proskurovim in Tarnopolom so nemški oddelki vdrli v sovražnikove postojanke in razbili sovjetske sile. Na področju pri Kremencu in pri Kovlju je fcrabra nemška armada v težkih in sprememb polnih bojih uničila ali zaplenila 18 sovražnih oklepnikov in potolkla boljševiško bojno skupimo, ki je vdrla v Kovelj. Nemško vojno poročilo z dne 22. marca »poroča o nadaljnji zožitvi sovražnega lnosti-iča »a spodnjem ukrajinskem Bugu. — Med erednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom se taadaljujejo težki boji z nadmočnimi sovjetskim; silami. Sovražnik je imel visoke izgube. Nemški oddelki so na ukaz izpraznili mesto Zmerinka. Med Proskurovim in Tarnopolom so Nemci v težkih bojih uničili 33 sovražnih oklepnikov. Posadka v Kovlju je odbila več »OVražnib napadov. Na področju pri Brodili pri mostišču ob Sivašu. Med srednjim in ukrajinskim Bugom in Dnjestrom, pa tudi na samem Dnjestru in na področju 1 roskurov-Brodi divjajo težki, izprememb polni boji, p" katerih so nemški oddelki sestrelili 5i sovražnih oklepnikov. Posadka v Kovlju jc hrabro odbila ponovne boljševiške napade, prav tako je sovražnik brezuspešno napadal pri Narvi. Načrte za novi Berlin že delajo Nemško časopisje poroča, da je trenutno 150 nemških arhitektov zaposlenih z izgotovit-vijo načrtov za obnovitev Berlina. Za najboljši načrt je razpisana posebna nagrada. Novi načrt predvideva mesto za 10 milijonov prebivalcev. Berlin bi bil potemtakem največja prestolnica v Evropi. Matura za vojne invalide V Nemčiji bodo v kratkem odprli štiri nove tečaje za vojne invalide, ki želijo napraviti maturo. Na ta način bodo nemški vojni invalidi imeli dostop k novim poklicem. Ko -se bodo invalidi na maturo pripravili, bodo deležni od oblasti brezplačnega stanovanja in vse potrebne oskrbe. Iz bojev zoper komuniste Ali za narod — proti komunizma, ali s komunizmom — proti narodu; to je danes vprašanje. Boljševiški kolovodja Broz-Tito bi se rad polastil zlata bivše jugoslovanske države; zlato je v Turčiji. Prazne nadel Ko je delal na polju v Koiškem v Brdih, je zadel komunistični strel l7-letnega Angela Simeiča in ga hudo ranil. 42.800 lir so odnesli razbojniški bol j še viki 45-lctni trgovki iz Krmiua. Nad sto komunistov je zopet padlo v Bojih z domobranci na Trški gori in njeni okolici. Najmanj toliko ie tudi ranjenih. Pri bojih okrog Trške gore so junaško padli ludi sledeči dkimobranci: Jožef Albin iz liarinje vasi pri št. Pefru, Žugič Franc iz Sv. Križa pri Kostanjevici, vodnik Kolenc Anton iz Globodola pri Mirni peči, Zcgorc Franc iz ždinje vasi pri Št. Petru, Koželj Anton iz Zn-fare pri Žužemberku, Bugclj Alojzij iz Dešečc vasi pri Žužemberku, Hočevar Franc in Žaga? Miha iz Podturna pri Trebelnem. Slava njihovemu spominu! Kri 15.000 nedolžnih Slovencev nas kliče, da se Slovenci strnemo v eno. »S skrajno ostrostjo bomo pobijali boljševizem in njegove zaplečnike,« je izjavil te dni v Trstu vrhovni komisar za »Jadransko pn-morje« dr. Rainer. Na štajerskem so padli sledeči domobranci: Primož Jamnik, Koilrad Koseker iz Slov. Gradca, Ivan Majhenič od Sv. Trojice, Maks 1 urnšek, Avgust Dalpee in Jurij Sreier iz Brežic. Slava jiml it. marca »o novomeški domobranci do zadnjega moža uničili IV. bataljon »Cankarjeve udarne brigade«. Pri napadu na Zdemsko vas s« tolovaji pokopali nad 50 svojih mrtvih. Vsi moški iz Arobrusa so se zaradi nasilne t .»,,..«»d • hujkiuvii jrvu»«vju ft u i » X •»■ l(> {( imulkmrai au trajajo še vedno hudi obrambni boji. Jugo- j komunistične, mobilizacije 13, marca umaknili vzliodno od Vitebska so boljseviki ponovili z I iz domače občine v Velike Laže močnimi silami svoje prodorne poskuse. Brez Nemško uradno poročilo z dne 23. marca apotavlja, Qnnrtiere Italia«. Ameriški podmornici »Capelia« in »Scul-pin« sta bili potopljeni. 300 mednarodnih pogodb so neznanci odnesli iz arhivov argentinskega zunanjega ministrstva. V Švici bodo s !. aprilom skrčili obroke mleka, sira in masla. 38.600 miši so polovili v minulem letu v občini Dennshvre v Švici, ki je izdala v ta namen 7600 frankov. Približno 30.000 gostiln v japonskem Tokiu je s 5. marcem ustavilo obratovanje; za več let so zaprli vse bare, bifeje, kavarne in plesišča. 1 Nevarno je začel bruhati italijanski ognjenik Vezuv. 1900 političnim ujetnikom iz španske državljanske vojne je priznala španska vlada pogojno svobodo. 17.500 finskih meščanskih otrok se nahaja trenutno na švedskem. Velikanski požari so izbruhnili v angleškem pristaniškem mestu llull po bombardiranju z nemških bombnikov. V globino de6ct milj od južne angleške obale in na polovici vzhodno angleške obale so popolnoma ukinili potniški promet. Madžai^Ita dobiva sukanec iz Švice. Papež je imenoval tri nove škofe na Madžarskem in sicer v Budimpešti, v Segedinu ip v Gyiiru. Otroke delavskih dražim bodo v Bolgariji odposlali iz mest v taborišča na kmete. Za prehrpno prebivalstva v Grčiji bo odposlale Romunija 1000 vagonov žita, Bolgarija pa milijon kilogramov krompirja. 355 novih obolenj na tifusa »o ugotovili februarja v Turčiji. 500 Bolgarov, naseljenih doslej v TavH-ženski guberniji » južni Rusiji, se je vrnilo te dni v domovino. Pet nilijonov fantov vojnih izdatkov predvideva novi angleški vojni proračun. 148.000 Japoncev, zaposlenih v trgovinah, so namestili v vojnih industrijah; v trgovinb pa so prišle ženske moči. ' Tokovi lave z Vezuva so zasuli že dve vasi. Madžarska vlada je odstopila; novo vlado je sestavil Dome Sztojav. Odstopil je Argentinski državni predsednik Ramirez. Odstopil je šef italijanskega generalnega štaba general Gambara; naslednik je general Archimede Bisclii- Komunizem in katolištvo sta nezdružljiva, je ugotovil nedavno v svoji poslanici irskemu narodu irski kardinal Mac Rorv. Dva milijona novih delovnih mož! se je lani posrečilo Nemčiji vključiti v vojno izdelavo: med njimi je precej inozemcev. Slovaška vlada je pozvala prebivalstvo, nfij se prostovoljno izseli iz prestolnice Bratislave. Z mislijo uvedbe starostnega zavarovanja se bavi švicarska vlada. "',''.. Islandija je prekinila vse zveze t Dansko ter se oklicala za samostojno državo. 20 cigaret na dan dobe moški kadilci na Portugalskem. Na 2-580 nio* so zvitimi! papeževo telesno stražo in jo sodobne oborožili tudi z avtomatski® orožjem in lahkim topništvom. .. V državnem odboru za obnovitev poi-Hseais verkvž in samostanov v Nimfi ji sedi tu tudi dva nemška škofa. Na trga v romanski Bukarešti je bilo za božič toliko prašičev, da jih niso mogli Pro" doti. Todobno je bilo na Slovaškem. V ječi zaradi komunistov Kako sem po nedolžnem prišel v Casteffraneo Zelo težko je trditi da ječa kaznjenca res poboljša. Ce najdemo nekaj primerov, ki nam to mnenje [»trdijo, bomo našli na drugi strani jhiIiio primerov, ki dokazujejo ravno nasprotno. aVekutere države so v zadnjem polstoletju uvedli. v jetniško življenje neke posebnosti, namreč tako imenovane modeme metode. No, pa statistike kaznjencev dokazujejo, da se zato njihovo število ni prav nič znižalo. V nekaterih ameriških državah se morajo kaznjenci učiti inu/ike, češ da glasba vpliva na človeka blagodejno in na ta način vzgaja njegov značaj. To jc že res, da glasba človeka, kakor pravimo po. domače, zagrabi. Samo vprašanje je, na katerem koncu telpsa človeka zagrabi. Naš človek se prav zaradi muzike večkrat tako raizgra, da zdivja. Cotovo ste kaj takega že doživeli ]Ht gostilnah. Ali ste bili kakšenkrat priča, ikiiko so se zadnja leta nekateri Srbi v gostilni tako »raznježiii«, torej nežni postali, tla so ra/.biii vse kozarce in litre, če ste kakšnemu zapeli, ali pa zaigrali na harmoniko pesem, ki imu je segla prav do srca? V tem slučaju mu je sepla tudi v roke, ker je vse razbil. Naj bo že, kakor hoče, dejstvo pa je, da mora biti tisti človek, katerega naj se muzika tudi prime, za njo že sprejemljiv tudi po naravi. To dejstvo nam potrjuje tudi narava. Če vržete še tako dobro seme v zemljo, ne bo dfllirega plodu, če zemlja ni za to pripravljena, liodisi da ni pognojena, ali da ni dobra. Tako tudi muzika ne bo naredila iz zločinca dobrega človeka. Sicer po naziranju nekaterih pravni-ikov zločincev sploh ni. Če ste brali Tolstojevo Iknjigo »Vstajenje«, ste videli, da po njegovem mnenju zločincev ni. On razvrata vse jetnike v pet vrst, toda za vsako vrsto jetnikov najde kakšno opravičilo. Tak pravni evangelij so oznanjali v 19. stoletju italijanski pravniki, ki So ustanovili tako imenovano italijansko pravno šolo. Radovedni smo, kaj bi rekli vsi ti pravni idealisti" in pisatelji, ki so se tega . naziran ja navzeli po Tolstoju, če bi doživeli vse te strahote. ki jih doživlja danes sleherni Slovenec. iMislimo, da bi nam morali pritrditi, da zločinci so. Kako jih pa spoznamo? Po njihovih dejanjih jih spoznamo, če bi zločincev res ne bilo na svetu, potem si mi ne bi mogli razložiti miarsikakšno dejanje, ki ga je pri nas povzročila OF v zadnjih treh letih. Taka dejanja zagreši lahko samo zločinec./ In takega zločinca flie poboljša nobena ječa, nobeno delo in no-ibena glasba. Lahko bi se pa zgodilo, da bi ječa iz dobrega in poštenega človeka naredila zločinca, če ni duševno dovolj močan in dovolj veren. To se zgodi v tem slučaju, če je človek j>o nedolžnem zaprt. Takrat se ga prav lahko poloti obup. Krivica vseka v človekovo srce najhujše rane. Zdaj pa samo malo pomislite, koliko Slovencev je bilo zadnja tri leta po nedolžnem ■zaprtih in oelo obsojenih na 50 let ječe. In po čigavi zaslugi? Po zaslugi naših komunistov in pn pravičnosti Fiadoglievcev. Menda je ni ječe v Italiji, v kateri bi ne' bilo vsaj 50 Slovencev. Mnogi so pomrli med zidovi.Veliko so doživeli naši trpini v ozkih jetniških celicah. Toda neznosno je bilo trpljenje tistih, ki so bili nasprotniki komunizma, pa jih je zalo nagradila s tridesetletno ječo. Ti reveži so 4>ili vsak dan tepeni z dveh strani. Po eni stra-"i jih je tepci strogi jetniški red, po drugi strani pa so jih duševno mučili »tovariši« s komunističnimi nauki, še bolj pa z grožnjami, liadoglievci so zagrešili nad njimi dva neod-pustljivp greha. Prvi, da so naše politične jetnike izenačili z italijanskimi kriminalci, drugi, da s« po ječah dopuščali in omogočali s pomočjo paznikov komunistično nasilje. O tem nam pripovedujejo tisti, ki so se srečno vrnili, čudovite zgodbe. Velika in debela bi bila knji-nič manjši kot ljubljanski nebotičnik, če "ii hoteli popisati vse gorje, ki so ga pretrpeli naši jetniki po italijanskih ječah. Popolnoma ^eeno je, katerega poslušamo. Nekdo, ki je "il nekaj reč kot 18 mesecev zaprt, nam je pripovedoval o jetni.škem življenju v St. Petru, v Ljubljani in v Castelfrancu. Prijeli so ga 5, junija 1942, kukor že mnogo drugih, na ta način, da so zgodaj zjutraj obkolili vas, |H>tem pa vse moške odpeljali, če so bili kaj krivi ali ne. V .št. Petru so jih zbasali v celice natesno-ma kot žveplonke. Dvajset dni jih niso pustili na sprehod, niti svežega zraka jim niso dali. Zastražili so jih kot največje zločince. Na stranišče so smeli samo od 9 do 10 dopoldne in zvečer od 6 do 7. Izven tega časa niso mogli »prositi dovoljenja za ves svet ne. Kakšne težave in neprijetnosti so imeli zaradi tega, si lahko mislite. Zgodilo se je, da si je Vinko Tavzelj iz Starega^ trga kupil pol kile fig in reveža, ki je bil že takrat bolan in je pozneje v novomeškem zaporu umrl, je pregnalo. Vsi križem so prosili, da ga spuste na stranišče, u vse zaman. In ker narava ni poznala badoglievske komande, je naredila svoje in 80 ljudi je spalo v smradu in to na golih deskah. V takih razmerah ni čudno, če so dobili takoj uši. Poleg uši jih je nadlegovala tudi primerna lakota. No, badoglievska bistrovidnost je kmalu odkrila nedolžne. Dne 1. julija popoldne so jih uklenili, naložili na avto in liajd v Ljubljano z njimi. Naš pripovedovalec je prišel v sobo 169, v kateri jih je bilo že 18 notri. Sprejem je bil približno tak, kot da bi ga kdo z mrzlo vodo po hrbtu polil. »Tovariši« so kar netovariško godrnjali, češ da jih je že itak preveč. »Tovariši« se vedno boje, da ne bi zgubili »komande«. Oni so pridno nadzirali vse jetnike, da ne bi kdo zanesel kaj protikomu-nističnega med nje. Dokler jetnika ne spoznajo, gu gledajo z nezaupanjem, ko ga pa spoznajo, ga pa smrtno sovražijo. Tudi v tej celici so imeli komunisti svojo organizacijo. Vodil jo je neki Vidmar Lado, črkostavec, njegov namestnik je bil neki Marijan, ki je bil tudi sobni starešina. Ti ljudje so širili razne vesti, potem so vodili javna razpravljanja in delili denarne ,podpore. Kakor se je pozneje pokazalo, so razpolagali z velikimi vsotami denarja. Naš pripovedovalec je prišel 21. julija pred sodišče, ki ga je obsodilo na 3 leta ječe. Nič ni pomagalo, da so ga komunisti primorali prijeti za orožje, sodišče je komuniste največkrat oprostilo, le tuintam je kakšnega obsodilo na ————- ■■ --— najmanjšo kazen, da se je izognilo očitkom, 'i a krat jih je bilo 11 obsojenih,. pa ni bil niti eden komunist. Neki kmet je bil obsojen samo zato, ker so mu tolovaji s silo vzeli dva kilograma krompirja, ostali so bili pa po 6 ur na straži. Pa to je bila še milostna kazen, ker državni tožilec je predlagal dosmrtno ječo. To je bil popolnoma svojevrsten način borbe proti komunistom s strani Badoglieveev. Postopali so tako z nami, da bi spravili čim vež ljudi v hribe, potem bi pa strojnice govorile. Komunisti pa pravijo, da je to borba za svobodo naroda. Dne 8. septembra 19+2 so odvedli v transportno celico 60 ljudi, naslednje jutro so jiln že naložili na vlak. Pri odhodu je neki Milan Grbec delil komunistom podporo, vsakemu j« dal po 100 lir in nekoliko cigaret. V Castelfrancu pa je prišla čez eno leto na dan velika goljufija s to podporo. O tem bomo pozneje govorili. »Vreme je bilo lepo,« pravi pripovedovalec, »toda v naših srcih je bila velika žalost. Nobeden se ni mogel posloviti od svojcev. Mučila nas je negotovost, ker nam niso prav nič po« vedali, kam nas peljejo. Zato smo sedeli vsak v svojem kotu in premišljali, najbrže o svoji usodi. Molk je vladal v vozil. Hvala Bogu. (ia smo prispeli ob devetih zvečer na mesto. Ka-rabinerji so nam povedali, da smo v Castelfrancu. /a božjo voljo, še nikdar liisiho slišali tega imena. Mestece je oddaljeno nekaj posta j od Mn« dene. Pravijo, da ima do 20.000 prebivalcev. Urejeno je še dokaj čedno, sicer pa mi nismo smeli nikdar v mesto. Na kolodvoru nas jo čakal starinski voz, ki smo ga krstili za »l'"a< raonovo kočijo«, ker iina streho kot baldahin« S to kočijo so nas prepeljali v ječo, ki jc od« daljena od mesteca dober kilometer. Ječa je kakor kakšna utrdba in ima obliko nepravi!* nega četverokotnika. Imenujejo jo »časa pe< nale« ali pa »forte Urbano«. Pazniki so nam pripovedovali, da je bila ta ječa včasih utrdbal papeža Urbana, ne vem že katerega. Ali je to res, ne vem. Ta ječa je bila poprej transportna; ječa, od koder so razpošiljali jetuike po vsej Italiji. Zadnje čase je postala transportna ječa; ona v Kopru. Sicer je pa v Italiji tak red, dal si največ eno leto v eni ječi, potem te pa pre* Kaj ¥ d Kad ur je alarm ob času zatemnitve, se smejo uporabljati le take ročne svetilke, ki so predpisno zatemnjene. Nedopustno je tudi, da c tako ročno Svetilko svetiš naravnost ali navzgor, temveč moraš svetiti Ie pred seboj, to je g svetilko obrnjeno v tla. d Sprejemanje poškodovanih bankovcev. Merodajni krogi poročajo, da bo podružnica zavoda Banca dTmlia v Trstu zamenjavala tudi •? Ljubljanski pokrajini obrabljene in poškodovane novčanice in bankovce, ki so nesposobni za promet, toda samo v omejenem obsegu. Poštni uradi in Poštna hranilnica bodo sprejemali poškodovane novčanice in bankovce samo v rednem prometu, to je v primeru vplačila nakazil itd., ne bodo pa morda poškodovanega denarja zamenjali. Javne blagajne fcodo sprejemale poškodovane novčanice in fcankovce kakor doslej. Denarni zavodi si pri-»adevajo. da bi pristojna oblastva določila zavod, ki bi poškodovani denar tudi zamenjal in 6e samo sprejemni v plačilo. d Na vzhodnem bojišču so zadnji čas padli Bledeči gorenjski junaki: desetar Janez Strnad iz čmuč, grenadir Peter Grašič iz Straliinja, grenndir Anton Dovžan iz Tržiča; vojaki: I ri- Slat Jože iz Most, Vinko Schiller iz Stražišča, aiiez Repovž iz Dvora, Janez Čelešuik iz Predoselj, Jožef Ušlagar iz Brega in pionir Gabrijel Moravec iz Trzina, ki je padel na italijanskem bojišču. d Prehod iz normalnega časa na poletni fus bo dne 3. aprila ob drugi uri zjutraj. Ob tej uri bodo vse kazalce ur pomaknili za eno Uro naprej. »elijo v drugo. Zakaj je to dobro, ne vem. Mogoče se v Italiji boje, da se ne bi jetniki preveč privadili in skušali pobegniti. Ta Jforte Urbano« sprejme lahko 2200 jetnikov, toda toliko nas ni bilo nikoli. Naše število se je gibalo med 1100 in 1300. Paznikov je bilo okrog devetdeset, vsi oboroženi. Okrog ječe je !0 metrov visok zid, po dolžini in širini okrog 200 metrov. Na vsakem vogalu stoji po ena stražarniea, nad glavnih vhodom so pa vzidane tudi strojnice, kakor smo videli 8. septembra. Notranje zgradbe so razdeljene na pet oddelkov (sekcij). V vsakem oddelku je od 200 do 250 mož. Poleg teh ie še več drugih poslopij, razne pisarne, ambulanta, kuhinja, vseh vrst delavnice, na sredini pa cerkev. V sobo, ki je bila okrog 9 metrov dolga, 5 široka in 3 visoka, so nas deli od 11 do 15 mož. V ječi je bilo že 392 majhnih sobic, ki 6o bile okrog 3 metre dolge in t meter široke, pa brez vrat, namesto njih so železni križi. Te sobice oziroma celice imenujejo cubiculi, mi sm0 jim rekli »knbiki«. Ko so nas vse pregledali in p::obIekli, so nas zaprli v sobo oziroma sobico. Pobrali so nam popolnoma vse, namesto denarja smo dobili pa plačil ne knjižice, kamor smo vpisovali vse izdatke, tako da smo sproti vedeli, koliko denarja imamo še na razpolago v pisarni, Bog ne daj, da so našli pri komu denar! Sledila je huda kazen. V Castelf ranču smo bili tri vrste kaznjenci: kriminalci, ki so bili obsojeni od 4 dO 30 let, potem cotmini, to smo bili vsi Slovenci in Hrvatje, ter politični kaznjenci, ki so bili razen nekoliko Primorcev sami Italijani. Politični kaznjenci so smeli imeti knjige, papir za pisanje, svinčnik, karte za igranje, hrano in red so imeli isti kot mi. Najboljši strokovnjak dobi največ 6 lir na dan. Vse delavnice s0 oddane v najem zasebnikom in ti prodajajo izdelke trgovcem. Izdeluje se v ječi popolnoma vse od otroške igrače do najfinejšega pohištva. Mislim, da najemniki klavnic ne zaslužijo kialo. f d Učiteljem je te dni predaval profesor učiteljišču g. Vinko Brumcn. Lepo je med drugim povedal, da mora šola biti prepojena z domačo miselnostjo. šola naj bo pomočnica donm in družini, ki morata v prvi vrsti skrbeti za vzgojo — otrok. Vprašanje razmerja šole do Cerkve je označil prav cfuhrtf že ško! A. M. Slomšek z besedami: Šola in cerkev stu sestrici dve, ena brez druge biti ne sme. Ker je to važno načelo naše šolstvo doslej premalo upoštevalo, mladina ni bila pravilno uravnana v življenje in je nasedla zapeljivcem. d Potniški vlak iz Ljubljane proti Trstu od nedelje, 19. marca dalje ne odhaja iz Ljubljane ob 6, temveč že ob 5.30. d Posebno kremo za britje, ki mehča kocine in utrjuje kožo ter vsebuje tudi pri britju nujno potrebno razkuževalilo sredstvo, je začela izdelovati kemična tovarna dr. liohme v Ljubljani. d VO letnico rojstva je praznovala te dni Gabrijela I.nnibarjcvn, upokojenka ljubljanskega gledališča. Živela! ■ iBiBinif^.iiBBiiHniii^iitHbiiui: iiimBi"'n jm Kim u: i ""HiiiaiB^11;: iPr:j»Bi«a'iiiriii!'i,;Bi««i<>*mii**B Ali ste že podpisali vsenarodno protikomunistično spomenico ? Hfi>nt!tim^iKii H ifrnnti n lilij mi »i "tijn m ■ t«i;' d 60.000 lir za ljubljanske mestne reveže je zapustil nedavno umrli trgovec Kari Prelog. d Nova odknpna cena za vole prve vrste v Primorju znaša 9, 10, odnosno 10.80 lire z ozirom na pasmo živine. Cena za vole druge vrste je 7.80, 8.>S0, odnosno 9.40 lire. Cena zn vole trelje vrste je 6.30, 7.20, odnosno 7.60 lire. Cena za krave prve vrste znaša, 8, 9 in 10 lir; za krave druge vrste 7, 7.60 in 8.40 lire; za krave tretje vrste 6, 6.60, odnosno 6.80 lire. Odkupna cena za teleta se giblje od 9 do 13 lir. 90 letnico rojstva je praznoval pred kratkim znani celjski profesor v p., Josip Kožuh. Na mnoga leta! d Častno zaponko so uvedli po Fiihrerievem nalogu za nemške vojake. Nosili jo bodo nemški borci, ki bodo poimensko 'z dnevnim poveljem imenovani v »Častnem listu nemške vojske«. d Notar Miroslav Prenirn. V Gorici je nedavno umrl bivši notar v Kobaridu, 72 letni Miroslav Premru. Njegova mati je bila sestra pesnika, in skladutelja Miroslava Vilharju. d V Gorici je umrl v 72. letu svoje dobe bivi okrajni glavar v Gorici baron Hubert Baum v. Appelshofen. Kot okrajni načelnik je zlasti med svetovno vojno za ljudstvo mnogo dobrega storil in ga je zato imenovalo več občin za častnega občana.' Pokojnik je obvladal tudi slovenski jezik, čeprav je bil doma iz Dunajskega Novega mesta. Kri 15.000 nedolžnih Slovencev nas kliče, da se Slovenci strnemo v eno in da to voljo izpričamo s podpisom na protikomnnistični spomenici! d Sir, salama in pršuta. V Gorici jc razdelil prehranjevalni zavod 300 gramov sira na I o«eiv> ter 100 gramov salame in nršnta. Cena za sir je 20 lir bilogram, za salamo 40 lir, za prSut 7>j 46 lir. d Nesreča ne počiva. Na postaji št. Vid-Vižmarje se je ponesrečil obratni delavec Jožef Sernec. Lokomotiva mu je odrezala obe nogi. — d Ljubljanske nezgode. Na Jožefovo je avto podrl in hudo ftoškodoval 35 letnega Janeza Pečnika. — Avto je podrl 33-tetnega skladiščnika Jakoba Kfavsa in mu poškodoval levo nogo. — Pri mestnem pogrebnem zavodu zaposleni delavec Tomaž lleinrihar je dobil pri padcu hude poškodbe na glavi. — Majdo Le-nnssijevo, 6-letno »radnikovo hčerko, je popade! pes in jo ugriznil v desno nopto. — Posest-nikova hčerka, 3-letna Ivanka Glavanova, se je močno opekla po životu z vrelo vodo. --Dva krojaška vajenca sta se sprla. Pa je eden s skorjami sunil v desno lice pod očesom dru- i gega, 17-letnega Alojzija Zrimška, da je moral I iskati zdravniško pomoč v splošni bolnišnici. I H 0 V I GR0B0¥l V Ilirski Bistrici je umrla v 71. letu sta« rosti Frančika Srebot roj. Valenčič. — V večnost je odšel Mirko Gradišnik, trgovec in jvo-sestnik v Zulogu pri Ljubljani. — V št. Jerneju sta zapustila solzno dolino Kalin Jože in njegova žena Neža. — Na Lešnici pri Novem mestu se je poslovila od sveta žena posestnika HiTlju. — V občini Golnik so februarja umrli: Vida Pušer iz Spodnjih Dupclj, Jožef švegelj i/. Gorič, Marija Švegelj, rojena Reker iz CoL rič, Anton Jeier iz Spodnjih Dupelj,• Rafael Grandovec iz Sv. Križa, Antonija Lombnr iz Pristave, Kristina Mali, roj. Zelnik iz Gorič, Helena Mali iž Spodnjih Vetrn. Marjana Tome, roj. Ahačič iz Ziganje vasi, Peter Teran iz Sv. Križa in Frančiška Grašič iz Spodnjih Tenetiš. — V občini Mojstrana so odšli po novem letu v večnost: gorski vodnik 67-lctni Gregor Lah, 74-letni Boštjan Milovnik, 70-letni Gregor Klančnik. mati dovškegn cerkovnika 75-letna Cecilija Pezdirnik in 77-letna Jern Kunčuč. — Na Dunaju je odšel v večnost 70-letni general-major Camillo Richetti. — V Ribnici je umrla Frančiška Burgnr. — V Banja luki so umrli v januarju: pisateljica Mura IIus vdova Maric, dijak Bogomil šrinif. mala Ivanka Šriumf. profesor Sedej Anton in njegovu žena Ivana, roj, Itojkar. — V Ljubljani so odšli v večnost; Klopčarjeva mati, ključavničarski mojster Gcver Rudolf, Frančiška Krednr in uradnik Ivan Kenda. Naj počivajo v miru! Preostule tolaži Bog! Okrog sosedov s Ljotičeva predavanja proti komunizmu. Vodja srbskega nacionalističnega pokreta Dimitrij Ljotič je pripravil vrsto predavanj, ki jih ima proti komunizmu na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogrudu. »Donan Zeitung« poroča, da so predavanja dobro obiskana. V njih pa Dimitrij Ljotič dokazuje, da je komunizem ostal še naprej kotnjmizem ler se ni niti za las spremenil. Za dedego svojih ciljev komunizem spreminja samo svojo takfiko, nikdar pit ne nauka samega. Govornik nadalje srbskim poslušalcem dokazuje, da sedanja Sovjetija ni Rusija, temveč čisto komunistična državna tvorba, ki s prejšnjo nacionalno Rusijo nima ničesar skupnega. Komunizem ni samo proti ruskemu, nemškemu ali srbskemu narodu, temveč proti vsaki narodnosti sploh, ker zanika, da bi bil kak narod velika družina iste krvi, ki jo vežejo nadalje še enake duhovne vrednote in sposobnosti ter ista skupna usoda. Po njegovem nauku je vsak narod sestavljen iz dveh skupin, ki sta si vedno v bojnem nasprotju. Zato Ljotič poziva Srbe, nuj ne nasedajo raznim vabam iz inozemstva ter naj rajši poslušajo generala Nedičo. ker edino njegova pot vodi do prave svobode. Republika Andora Republika Andora, ki si jo jo prisvojila Španija, leži med Španijo in Francijo. Na severu meji na vzhodne -Pireneje, na jugu na Katalonijo. Državica mori v dolž.ino 29, v širino pa 27 km ter ima bore šest tisoč prebivalcev. V osmem stoletju so Andoro osvojili Francozi, pozneje, po borbi raznih grofov, je prišla pod cerkveno oblast, a je še večkrat menjala gospodarja. Za časa napoleonskih vojn ji je stal na čelu župan, ki je zastopal Francijo. Tudi pozneje je ostala pod francoskim protektoratom in vplivom. Andora ni bogata dežela. Sestoji povečini iz pašnikov, njeno prebivalstvo, ki je rimsko-katoliške vere, pa je zelo gostoljubno. Pospeševanje kmetijstva po turški vladi V preteklem letu je turška vlr.da z raznimi dobavami pospeševala turško kmetijstvo. Tako je dala kmetovalcem na razpolago: 40.000 ton krušnega ter krmilnega žita za seme, nad 20.5000 plugov raznih vrst, približno 61.500 motik, nad 18.000 nadomestilih delov za kmetijske stroje in kmetijsko orodje, 4700 kos, 1950 srpov, okrog 1100 vozil, 14 mlatilnic, 5150 ton lice za zaobalo, skoraj 190 ton podkev, 80 ton žebljev za podkve in skoraj 12.000 toni drugih teleznih predmetov. j* NOVEGA POVtST J ML KO IZ ČASOV HOKOVNJAČEV O Ožboltu som slišal že veliko le.pega in prav privoščim ti, prijatelj, ua boš dočaka! Boltar-jevo Jero. Prav brhka je bila včasih in znala ie dobro krščanski nauk. Stavim, da bi jaz nikoli ne bil opravil nauka pri tistem gospodu I-ovrctu, ki je bil doma tam od Bleda, ako bi Jerice ne b;'o. Prav tako je pri Boltarju kakor pri Auku: edina hči Mica je dobila doni. Prej se je reklo pri Anki, zdaj pri Janki.« Dobro se mi godi«. Tako je govoril Klanškov zbranim Fantom tam prt šenprunki in jim ponujal tobaka. »Veseli me, Miklavž, da si še zmerom tako čvrst. Jteliru ti, da jo tudi ti pri Ankovih tako izpelješ, kakor jo mislim jaz izvoziti pri Boltarjevih. Čisto sen\ se udomačil in v91 fantje so moji prijatelji samo Gradov Andrej nam dela skazo. Ta-le Matijec, vidiš ga, je 3>a doma od Seiniča na Dolenjskem in je tudi naš prijatelj, saj ga preganja taista usoda kakor nas,« je odgovarjal Boltarjev Ožbolt. »Nuš Jernej pravi, da se več ne vrne na Kranjsko. Tudi meni bo najbrž Koroška moja druga domovina.« »Moja pa Kranjska.« odvrne Ožbolt in se oklene Miklavža. Tako so,sc fantje pomenkovali in počasi razhajali. Tam po Gradišarjevem lazu pa je prihajal Vranjek iu se izgubil med sadnim drevjem. »Lucija, oglasi.se!« znkliče Vranjek pod oknom Mejačeve hiše in bojazljivo pogleda čez cesto svojo ■rojstno hišo. »Kaj hočeš, Andrcjec? Ali se ne bojiš?« »Koga neki, Klanškovega Miklavža?« >Kaj že veš, da je doma?« fVein, ali teoti: »Ta mreža bi nam bila kmalu pobrala današnjo večerjo. Komaj sem obdržal Tacana, da ni poskočil na omreženo okno in še sebi zapravil večerjo. Pa pravijo, da so ženske mehkega srca. Mlada Grogovka bi se smejala, ko bi bila danes pričujoča pri našem lovu. To je dobro, da je naš harambaša sedmi zakrament pokopal pod krivo jelko.« Tovariši so se muzali, Vranjek pa je škrtal z zobmi. »I acman, ti se motiš, ker me slabo sodiš,« pravi naposled kapi- ' mf »Lačen sem, daj mi jesti.* ta n in se dela, kakor bi ga ne je« žilo. »Ne boj se, s«j je bil samo Taca n poleg mene in ta ne zna govoriti. Kaj se boš izgovarjal, ko se ni treba, Vranjek! Vesel bodi, da si tako srečen pri dekletih. Mene odganja od deklet kurja taca na licih, tegale Štefana Mejnčevega pa bezgavke na vratu. Ni vsak tako srečen, kakor si ti, Andrejec, ki imaS Gro^ovo hčer za ženo!« Navihani Tacman je tako daljo zabaval svoje 'tovariše, zbadajofi svojega kapitana. »Vsak res nima sreče pri ženskah. Le poglej Ju rja, kak lep fant je, belega obraza, živih oči, junaške postave, da se je Peharka tako hitro vanj zagledala. Pa vendar ga zdaj več ne mara. In zakaj? Ker jo tistemu tržiškemu iblajterju nož zasadil v hrbet,« izpregovori Fuu-dež. »Vsak ima svoj okus. Povej nam raje, Tomaž, kako si tako hitro naše ujetnike rešil iz tržiike ječe?« skuša Vranjek speljati na drug pogovor. »Kako je bilo? Bolje kakor danes tebi, ko si mrežo sekal. Dvignil sem železne križe z železnim drogom, Štefan na jih je od znotraj ven porinil. Ujetniki so poskakaU skozi okno, pa smo šli čez Bistrico.« »Da ne pozabim povedati,« spregovori spet Mejačev Štefan. »Ono nedeljo nas je naklski župnik omenjal v pridigi. Govoril je o sedmera zakramentu in se je norčeval iz naših porok. Svaril je mladino predi znanjem in sklenil svoj govor nekako tako: Fantje in dekleta, varujte se, da vam ne bodo godli pri poroki rokovnjaški šroncarji.« »Kdo mu je neki povedal, kaj je uaša šronca (svatba)? Naj le počaka, da ,-se kaj več nabere v cer« krene pnšice,« zagrozi Vranjek. V bližini se začujejo otroški glasovi. »Aha, danes bo pa dober obli« zek! Naši otroci love rake po Že« linu,< pravi Tacmaa in za kliče 4 šruci (otroci)! Mali Jurček je na ta klic prite« kel blizu in vneto prippvedoval« koliko rakov so že otcoci nalovili« Luna je priplavala izza gora ia se smejala skozi drevje pouočnira vasovalcem. Hlad je bil in zmrznjeno so se držali otroci, hiteč t odraslimi proti velikemu ognjv IX. Osem tednov je bilo nredpusta« Ni čuda, da je diipljanski gospod Tomaž pričaka! več porok, pa kakšnih! Boltarjev Ožbolt se je ženil z domačo Jerico, Smole pa z Bol« tarjevo deklo. Stari Boltar je spo« znal, da hiša potrebuje mladih ia<»« či pri gospodarstvu in gospodinjstvu in da je njegov hlnpec Ožbolt vreden njegove hiše. Saj mu je štirinajst let zvesto služil'in mladosti je bežala izpred oči. Vsak delavec je vreden svojega plačila- Marjani; Brenk je bil stari Boltar za varuha iu spoznal je, da je tudi Matija Šprajcar poštenjak ter pameten človek. Tam od Seiniča je prKel in služil pri Jami Zadrego. Z varčnostjo in pridnostjo si je .tolik« prihranil, da si je kupil konja ia voz ter je vozil čez Ljubelj cino-ber, česplje in hruške. Prihranil si je toliko, da je kupil Smoletovo liišo v Spodnjih Dupljah. Poprosil je Boltarja za Marjanico in prošnja mu ni bila odbita. Tako sta sr tistega leta (leta 1835.) priženila dva tujca, dra vojaška beguna v Dupljah. (Dallr prito^M.) O denarju — sveta vladarju Bila je doba, ko so se n. pr. v Švici ne samo pokrajine, ampak celo nekatera mala mesta, 'kot n. pr. Burgdor! in Zofingen ponašala z lastnini denarjem. Čeprav je denarna zmešnjava jravzro-iala nemale gospodarske zapreke, so v Švici dobiti enotni denar šele pred kakimi 95 leti. Podobne prilike so vladale svoj čas tudi v mnogih drugih državah. Zalo večtisočletna zgodovina denarja ni brez zanimivosti. Denar ni bil vedno in povsod mali košček kovine, pa tudi ne papirnati bankovec današnjih dni. Na Kitajskem so v 3. stoletju pred Kristusom uporabljali kot plačilno sredstvo malo sliko okrog 14 cm dolgega meča. Zanimiv je tudi zlati denar, ki so ga našli v kraljevskih grobovih v Mykenah; veljal je dva talenta in je podoben lekarniški tehtnici (Glej si. 4.).Neka grška nov-čanica iz 5. stoletja pred Kristusom je sestojala k precej težkega leva, ki je imel na hrbtu ročaj da so lažje s tem denarjem obratovali. (Glej sliko pod št. 2.) — Podol»a pod št. 1 kaže staro rimsko novčanico; št. 3 predstavlja svojevrstni staroegiptovski denar utežne oblike.) Na Gilbertovih otokih v Velikem oceanu plačujejo nakupe s školjkami, zvezanimi v dolge ;venčke. Na otoku Yapu so kot denar v prometu okrogli kamenčki, pa tudi veliki kamni. Naši bančni zavodi bi vsekakor prišli v nemalo zadrego, če bi nekega dne pred jioslovnimi prostori Bagledali cele vozove takih kamenčkov in kamnov, »akaj na Yapu sprejemajo tudi mlinske kamne Jtot — hranilno vlogo. V Nemčiji so v letih 1920-21 izdali porcelanasti denar. 2e Kitajci so v letih 1670 do 1880 imeli v prometu denar, ki se je pri padcu lahko rav.bil. V Lincu eo leta 1920 delali male novca-niče celo iz usnja. Ta denar je pa ljudstvo kmalu »vzelo iz prometa«. Ljudje so namreč pritrdili »denar« na čevlje v varstvo pet, ker so bile v tistih dneh cen usnja izredno visoke. Še eno nemško denarno zanimivost naj omenimo iz žalostne dobe pred nastopom Fiihrerja Adolfa Hitlerja. Leta 1923, meseca marca je bilo treba za dolar odštei 20.975 nemških mark, štiri mesece pozneje že en milijon mark in koncem novembra 4.200,000,000.000 marki Za en dolar I Nemški časopis jKolner Tagblatt« je tedaj predlagal, naj se papirnati denar uporablja kot kurivo in je izračunal, da je 36.000 krat cenejša kurjava z bankovci po tisoč mark, kakor pa s premogom. Deset kilogramov premoga je veljalo 8 bilijonov papirnatih mark. Bankovec za eno mi-lijardo mark bi lahko zamenjal v banki za en Bilijon papirnatih tisočakov. Denarja seveda nisi V Nemški denar iz porcelana iz leta 1920. mogel zložiti v aktovko, zakaj milijon papirnatih tisočakov, eden vrh drugega, bi segalo 100 m v višino. Toliko bankovcev je tehtalo nič manj kot 1500 kg. Izračunali so, da daje ta množina papirja prav toliko vročine kot 860 kg dobrega premoga. Še večji bi bil vsekaor prihranek, če bi mogli bankovec za milijardo mark zamenjati v papirnati denar po 10 lir. Mnogo knjig je izšlo, ki dokazujejo, da bo treba sedanji denarni ustroj zamenjati z drugim boljšim, sicer raznih kriz ne bo konca. Strokovnjaki pišejo o takozvaiiem svobodnem denarju, ki ga pa doslej ni poskusila uvesti še nobena država. Kakšno obliko >6vobodnega denarja« si predstavlja švicarski strokovnjak, kaže zadnja slika. Kakor znano, nastajajo denarne krize tudi zato, ker špekulanti bankovce odtegnejo prometu. Načelo »svobodnega« denarja pa naj bi bilo, da bi n. pr. lastnik bankovca za sto švicarskih frankov vsak mesec zmanjšal, na način, viden na spodnji sliki, vrednost bankovca za 50 stotink. Takega bankovca bi se vsakdo čimprej rad znebil. Tako bi bil — po mnenju švicarskega bančnega strokovnjaka — zagotovljen denarju živahen obtok. Ne vemo, kako bi se vsa zadeva obnesla v praksi. Smo mnenja, da je za odpravo raznih gosjKidarskih kriz samo uvedba »svobodnega denarja« — več kot premalo. 8«5t J H. 3it. M27M m Sdnrvt.v-T Jrergelfc ' - ■JSfft Umit««, i|S VSW 3»t)nf>« a« bsfl anttMfcittr, ««!ta KtMUfttntejito. it n« aitre 'Bitni«* fafttn, m;®mil>< mit) Im (gm S>unbert fronten. «U>«. iz življenja za življenje Nedolžna žrtev Na dvoru francoskih kraljev je bilo dolgo časa navada, da niso nikdar tepli mladega-princa, ako je kaj takega napravil, ampak vedno kakega dečka iz njegove drpžbe, ki so ga izbrali za strelovod. Tega reveža so potem tepli, blagorodni princ, ki je batine zaslužil in jih res bil potreben, pa je gledal obred in poslušal, kako tovariš, ki je njegova nedolžna žrtev, obupno tuli. Vzgojitelji so mislili, da mora dobro vplivati na kraljeviča, ako gleda in posluša nedolžno svojo žrtev. Mislite li, da ni vsak izmed vas česa kriv, in da nima vsaka izmed vas take nedolžne žrtve? Razlika je samo taka, da je francoski kraljevič tisto žrtev videl in slišal, vi pa ste slepi in gluhi. Da ni tako? Res ne? ... No, potem mi pa povejte, če je sploh mogoče, da stori kdo na svetu kako nerodnost, od katere ne bi trpel kdo drug, četudi storilec sam morda odnese pete! Ako izrečete kako nelepo besedo, vedite, da jo kdo ulovi, zanese domov, in da ga tam zavoljo nje natepejo. Ali pa posurovi zavoljo nje, kar mu škodi v življenju. Vi ne čujete, kako vpije, in ne vidite njegovega neuspeha zavoljo nje, a vendar je on vaša nedolžna žrtev. Ali f», vi ste umazani in neredni. Zato vas morda nikdo ne kaznuje takoj, A drugi se nalezejo vašega zgleda in se tudi tako zapustijo, in kam morejo s tem priti, to že vemo. Razen tega pa morajo drugi za vami čistiti in pospravljati. Vsi ti so vaše nedolžne žrtve. Ako bi se mogli vsi ljudje, ki po nedolžnem zavoljo naa trpijo, isti čas soglasno jokati, bi bi! to tako žalosten zbor, da bi se mora! svet zrušiti. In tu niso priračunani tisti, ki zavoljo nas trpijo morda šele po naši smrti. Saj bodo otroci, ki jih bodete imeli kdaj pozneje, tudi nedolžne žrtve vaših prestopkov in slabih dejanj. Jezljivost, nerednost, lažnjivost in opravlji-vost, vse te vaše lastnosti preidejo na vašo deco, ako se vsega pravi čas ne odvadite. S tem bodo tepeni otroci zavoljo vas, ker bo to njihova dediščina; razen tega se jim bodo pa te nelepe lastnosti še pri drugih ljudeh bridko utepale. Kajti one bodo vzrok, da vaši otroci ne bodo priljubljeni in da bodo imeli v življenju mnogo nepotrebnih' težav. Vpitje in vrišč vaših nedolžnih žrtev gre še daleč v bodočnost in sedaj razumete tisto mesto v katekizmu, ki pravi, da se bodo grehi očetov ma&čevali na otrokih še v tretjem in četrtem kolenu. Zato pa mislite, kakor da ste že sedaj očetje in matere, ki morajo skrbeti za otroke, dasi ste sami še otroci: Vadite se dobrega, izogibajte slabega. Navade in razvade prehajajo iz roda v rod. Koruza se v goratih krajih ne izplača Hektarski donos krompirja je v nekaterih romunskih krajih prenizek in zato je romunsko kmetijsko ministrstvo razpisalo tekmo glede proizvodnje krompirja. Denarne nagrade pa dobijo samo kmetovalci, ki nimajo več ko 50 ha zemlje. Večja gojitev krompirja je j>o mnenju romunskih vladnih krogov potrebna tudi zato, ker je gojitev koruze v goratih krajih nerentabilna in naj ti namesto koruze goje krompir. Zlati zaklad bivše Poljske ntjr. banke so po polomu poljske republike odpeljali najprej v Romunijo, nato pa v Zapadno Afriko. Zlati zaklad bivše Poljske cenijo na 15 do lo milijonov funtov. Poljska emigrantska vlada v London u si sedaj prizadeva, da bi mogla razpolagati s tem zlatom. Dvojčka z brado V neki ženski kliniki v Barceloni je neka žena pred kratkim povila dvojčlka, ki sta imela že v trenutku rojstva do p rs dolgi bradi. Maii je bila zaradi tega sprva tako oznevoljena, da je hotela izvršiti samomor. Le s težavo so zdravniki preprečili njeno namero. Toda v teku dveh tednov sta bradi izginili popolnoma in dojenčka se danes ne razlikujeta v prav ničemer od svojih drugih sovrstnikov. ' Pozneje sem mu začel pripovedovati o Jezusovem življenju, o njegovem trpljenju in smrti. Poslušal me je zelo pazljivo, jokal in trepetal, stiskal bele zobe in pesti. Nekega dne pa se ni mogel več premagovati. Planil je pokonci, pograbil za meč in začel kričati: »Kje, kje Judež? Kje Judje? Razbojniki! Pobiti vse).,. Judež Karib, Judež Karib!« Najbolj je bil jezen na Judeža. Sam je čutil do mene neizmerno hvaležnost in zato je občutil toliko večji odpor do nehvaležnega učenca, ki je za sramotno ceno prodal svojega dobrega Učenika, Ko sem mu potem povedal, da se je Juda sam obsodil, sc je začel krčevito smejati in skakati od veselja. Kričal je na vse grlo: »Judež, Judež obešen!,..« Pri tem se je prijel za vrat, kot da bi se hotel zadaviti in iztegnil jezik iz ust. Ubogi Petek! Zdelo se je, da je cblaznel. Polagoma sem iz mladega divjaka naredil kristjana. Da ga vedno bolj utrdim v veri in zbudim vedno večjo ljubezen do Jezusa, sem mu od časa ido časa prebiral in razlagal odlomke iz svetega pisma. Petek je sedel ob mojih nogab, iste pazljivo posluial, spraševal in delal duhovite opazke, da sem bil včasih kar v zadregi z odgovorom. Včasih je bil ginjen do solz in ko sem končal z razlago je prosil, naj mu dovolim, da poljubi »božjo besedo« (sveto pismo). Naučil sem ga tudi moliti. Vsako jutro in vsak večer je pobožno molil in nikdar ni pozabi! pristaviti; »Moj Bog, prosim Te, usmili se tudi ubogih Ka-ribov.« Do teh svojih sovražnikov ni čutil več prejšnjega sovraštva, ker je bil prepričan, da so tudi oni njegovi bratje, ki so bili na krivi poti iz nevednosti, kot pa iz lastne hudobije. Petek je sedel ob mojih nogah in me pazljivo poslušal Razgovori s Petkom. .. Ker je Petek že dobro razumel angleščino in jo je tudi že kar dobro govoril, sem mu povedal zgodbo svo-S«ža življenja, da bi mu dokazal resničnost božje Previdnosti i n ga utrdil J »eri. Čeprav ne po krvi. i« pa po "u Postal moj otrok. Tedaj sc mi je zdelo prav, da ga poučim tudi o skrivnosti »bliska in groma«, kakor tudi kako se uporablja »trdi kolec«. Podaril 6em mu nož, ki ga je bil silno vesel. Pritrdil si ga je na pas ob boku, kakor kak srednjeveški vitez. Pripovedoval sem mu tudi o evropskih deželah, o naših mestih, o naših običajih in o mnogih lepih ter koristnih stvareh, ki smo jih vedeli in znali. Bil je ves prevzet. Pripovedoval sem mu o naši industriji, o trgovini in o ladjah Ker mu nisem mogel pokazati ladje, ki sem 6e z njo ponesrečil v bližini otoka, ker je ostanke morje že davno odplavilo, sem mu pokazal čoln, ki je ostal med skalovjem tako zadelan, da ga nisem mogel premakniti, čeprav sem to večkrat poskusil. Ta čoln in moja. razlaga sta naredili na Petka velikanski vtis. Ves zamišljen je gledal razbili Čoln in ko sem ga vprašal, kaj premišlja, mi je odgovoril: »Zdi se mi, da videti pred seboj velik čoln, kakršen priti nekoč k nam. Beli ljudje z brado.« »Kaj hoče reči s tem?« sem se vprašal. Po nadaljnjem izpraševanju sem doznal, da je prav tak čoln ob ivekem viharju morje vrglo na njihovo obalo in v tem čolnu so bili beli ljud-je z brado, podobni meni. »Skoraj utoniti, a ne utoniti; mi rešiti.« Vprašal sem gi. koliko je bilo teh belih ljudi. Petek je nekaj časa premišljeval, nato pa mi je s prsti pokazal, da jih je bilo sedemnajst. »Kaj pa potem? Kje so tisti beli ljudje? So že vsi mrtvi?« »Živi, živi, sedemnajst. Živeti ved no pri nas. Dobri prijatelji.« »Koliko let?« Dvignil je štiri prste in mi e tem hotel povedati, da so Evropejci pri njih že štiri leta. Razumljivo je, da se mi je ob tej novici vzbudila želja, da bi se odpravil na pot do ... A takoj sem ga vprašal: »So tvoji rojaki pojedli belce?« »Ne, ne, ne!« je vzkliknil užaljeno. »Živi, bratje. Ne boriti se in zato tudi ne pojesti.« Iz teh nejasnih besed sem uganil, da njegovi rojaki pojedo samo sovražnike, ki so jih ujeli v boju. Brodolomci pa so se pokazali dobre, niso se postavili po robu z orožjem in so jih zato sprejeli lepo, kot prijatelje. Petek zagleda svojo domovino. Nekega dne sva odšla skupaj na grič na vzhodnem delu otoka. Ker je Petek bil gibčnejši od mene, je. pred menoj dospel na vrh. Nenadoma pa je začel kričati kot blazen. Dvignil sem pogled in ga zagledal, kako mi je skakaje prihitel naproti in kričal: >Moja dežela, moja dežela, tam, tam...« , , Pri teh besedah je kazal z roko v smeri proti morju. Ker je bil krasen dan in ni bilo na obzorju niti najmanjšega oblačka, se mi je zdelo popolnoma umljivo, da je mladenič zapazit daleč onstrsn morja temno liso, ki bi je inoje oči nikdar ne mogle opaziti. Vzel sem daljnogled, ga naravnal v določeno smer in zdelo se mi je, da res vidim nekaj temnega v veliki daljavi. Ker nisem bil popolnoma prepričan, sem mogel verjeti mojemu Petku, ki ni mogel premagovati svojega veselja in ki je kričal neprestano, kakor da bi feil gluh: »Moja dežela, tam, tam... Moj oče, tam, tam... moji bratje, tam, tam.« Tedaj sem spoznal, kako zelo je vsak človek navezan na domovino, čeprav je še tako grda in revna — seveda ne govorim tu o pokvarjenih ljudeh, ki sploh nimajo več srca — tudi če prebivajo v še tako lepi tuji deželi. Ne bom pa prikriva! nekega nejasnega strahu, ki me je prevzel ob Petkovem veselju. Mislil sem si: »Če je Petek še tako zelo navezan na domovino in na svojce, ali bi se ne moglo zgoditi, če bi njegovi domači prišli na otok, kot so prišli Karibi, da bi se jim pridružil in skupaj z njimi skoval zaroto proti meni?.,.« Kljub temu pa sne še ni zapustila misel, da bi nekega dne odpotoval s čolnom v njegovo domovino, kjer je živelo tistih sedemnajst evropskih bro-dolomcev. Toda ali so ti še tam?.., Tudi če so Petkovi rojaki dobri ljudje, ki jedo samo sovražnike, ki so jih premagali v boju, aH niso medtem morda prišli na oblast hudobni Karibi? Kako bi se mi godiio, če bi se srečal s temi ljudmi, ki mi jih je Petek naslikal t barvami, temnejšimi od njihove polti? Ta razmišljanja so nekoliko ohladila moja čustva do Petka in nekaj dni «cm bil do njega hladen in nekam 1 nezaupen. To pa je bilo zelo krivično, ker nisem imel niti najmanjšega po* voda, da bi dvomil o njem. Bil je vedno -dober, spoštljiv in ljubezniv do mene. Prizadeval si je, da bi v vsem ravnal po krščanskih načelih in skušal posnemati dobrega Jezusa, katerega je iskreno ljubil in občudoval. Od časa do časa je omenil kak zgled in dejal: »Kakor dobri Jezus.« Ko sem mu na primer nekoč pripovedoval o nekem človeku, kateremu sem storil mnogo dobrega, ki pa je bil hinavec in me je le izkoriščal, je Petek nenadoma vzkliknil: »Ti dober kot Jezus, oni hudobni Judež.« Toda moje nezaupanje je kmalu začelo pojemati, dokler ni popolnoma izginilo. Bil 6em zopet samo dober in skrben oče za svojega varovanca. Pozneje sva nekoč zopet šla n« tisti grič. Toda nebo je bilo pokrito z oblaki in Petek ni mogel več videti svoje domovine. Vprašal sem ga: »Bi se rad vrnil domov, k domačim?« »Da,« je odvrnil, »eelo rad zopet videti domeče.« »Kaj bi počel tam? Bi zopet začel živeti kot prej?« Pogledal me je osuplo, skoraj g grozo in odločno zaklical: »Ne, ne, ne! Jaz krščanske krvifc samo kristjan, ves kristjan!« »A potem te bodo tvoji ubili.« »Ne, ne, ne bodo ubili. Beli ljudj«> poučiti domače. Malo kristjani. Jas poučiti zelo kristjane, vse kristjane.* Razumel sem, kaj je hotel reči, da! so namreč brodolome! že poučili njegove rojake v krščanski veri, da pa! jih bo oa sam še bolje poučil, da bodcu postali vsi zares dobri kristjani. Vprašal sem ga tedaj, zakaj sa ne skuša vrniti domov, »Plavati dolgo, dolgo, dolgo; slabo" ten piti vodo in umreti,« mi je žalostno odvrnil, ker ni-vedel, da znam graditi tudi čolne. Ko esm mu povedal« da znam delati tudi čolne, je bil zelo vesel. Dejal sem mu, da bo odpotoval sam. Tedaj se mu je obraz stemnil, Zmajal je z glavo m resno dejal: »Ne, ne, ti sem tukaj, jaz sam iam, ne, ne! Jaz, ti, vedno dva, skupaj.« j Pri teh besedah je kazal z roko proti morja. mm- 49. Benjamin se je zavedel v grajski ječi. Skozi okno — bilo jc močno zamreženo — je lita jasna luč luninib žarkov naravnost nanj. In nenadoma Se je Benjamin zavedel, da ga nekdo preganja. Kdo, lega ni vedel. Da je v grajski ječi, jc spoznal po znaku, ki je bil pribit na vrata. Dva navzkriž položena meča in Irioglat ščit. 50. Nenadoma je v vratih zarožljal ključ, zapahi so popustili in v ječo je stopil zakrinkan in zgrbljen neznanec. Svetloba plamenice, ki jo je nosil t seboj, mu jc padla na obraz in Benjamin je opazil, da je neznanec že star. S 51. Nato se je neznanec odurno zakrohotat in rekel: »Oli, si ti, Benjamini Pa da ti povem brez olajšave. Jaz sem nekdanji berač Malha in jaz... mi... da ... jaz sem pogubil tvojega očeta, razumeš? No, pa saj ti vendar o tem nič ne veš t D« ti povem I < Križem sveta Pitanje prašičev z odpadki V spoznanju, da je v kuhinjskih odpadkih mnogo hranilnih enot, so pričeli v Nemčiji že leta 1042 zbirati kuhinjske odpadke za pitanje svinj v posebnih pitališčih. Lansko leto je bilo v obratu v Nemčiji 4000 pitališč, kjer so zredili 190.000 svinj. Podrobni podatki za Štajersko povedo, da je bilo lani tam v obratu 10 takih pitališč s 395 svinjami. Ta pitališča so v prvih mesecih lanskega leta sprejela 2 in pol milijona kilogramov kuhinjskih odpadkov in so oddala trgu za prehrano prebivalstva 40.000 kg mesa in masti. Zdaj je na Štajerskem 12 pitališč s 1500 živalmi. Samo z. odpadki v Gradcu oskrbujejo štiri pitališča, kjer pitajo skupaj 1000 živali. Poleg kuhinjskih odpadkov dobe prašiči dnevno le še po 00 dkg rezancev sladkorne pese in 10 dkg beljakovinskih hranil. Združitev Kathreinerja in Francka Nedavno sta se združili dve največji in najbolj znani tvrdki v nemški industriji, ki izdelujeta kavine nadomestke. To sla družbi Kathreiner in Franckovi sinovi. Prva družba ima 18.0, druga pa 16 milijonov mark osnovnega kapitala. Iz nekdanje ostre tekme teh dveh velikih starih tvrdk se je polagoma razvilo zaradi skupnih koristi vzajemno delovanje. Zdaj v vojni dobi, ko je za vso induslrijo urejena razdelitev in dobava surovin, pa je prišlo tudi do upravne združitve obeh podjetij. V Nemčiji so iz leta 1933. naslednji podatki: >kav< iz nadomestkov 9 milijard litrov, prave kave 8 in čaja pa 1 milijarda litrov. Polovica kavine prodaje je torej prišla na nadomestke. Med vojno so stare zaloge prave kave kmalu pošle in zdaj je delež prave kave in čaja zelo skromen, izdelek industrije nadomestkov kave pa se je močno povečal, čeprav je nakup racioniran. Uporaba zmrznjenega drevesa Drevesa, ki so pozimi zaradi velike pozebe zmrznila, navadno posekamo in les porabimo za kurjavo. Takšnio ravnanje pa ni vedno na mestu. Preiskave so dokazale, da je les zmrznjenih dreves še vedno uporaben za mizarska dela, posebno če gre za les orehov, češenj in hrušk. Takšnih dreves torej nikakor ne posekajmo za kurjavo, ker nam lahko prinesejo več koristi, če jih prodamo mizarskim obrtnikom. Nazadovanje pomarančnega pridelka v Palestini Pred vojno je bila Palestina za Španijo največji izvoznik naranč ali mandarink in njen povprečni letni pridelek tega sadu je bil 15 do 20 milijonov zabojev (okrog 40 kg). Pri kulturah mandarink je bila zaposlena skoraj ena četrtina prebivalstva. Od leta 1939. pa eo se kulture mandarink skrčile za 11 odstotkov in ena petina nasadov je tako zanemarjena, da se je povprečni hektarski pridelek znižal na eno četrtino povprečnega predvojnega pridelka. Za obnovo zanemarjenih kultur bo potrebno mnogo dela in stroškov. Romunsko žito Žilne kulture bodo letos v Bomuniji obsegale 3.48 milijona ha. Na staro Romunijo in Banat pride od tega 2.6 milijona ha, na Besarabijo nad 700.000 ha, na Bukovino pa okrog 118.000 ha. Pšenico bodo pridelovali na površini 3.1 milijona ha, rž na 279.000 ha, ječmen na 76.000 ha, ogrščioo na 8500 ha, oves pa na 1400 ba. Kino v vlaku Dansko ljudstvo ljubi zabavo in dobre domi-3leke ter je nemalo ponosno na novost, ki so jo uvedli na danskih železnicah. Ta novost je vafon s kinematografsko dvorano, kjer se predvajajo filmi med železniško vožnjo. Očividci poročajo, da danski kino na kolesih znatno prekaša celo tovrstne ameriške naprave. Potniki, ki prihajajo iz inozemstva, se zdaj že na poti v prestolnico lahko seznaijo z znamenitostmi Kodanja — seveda le tedaj, če se jim bolj ljubi slediti prizorom na platmu, kakor — gledati skozi okno. Rdeči Nil V spodnjem teku Nila so se Bvoje dni poj*, vile krvavordeče struje. Nekaj časa ni mogel tega pojava nihče razložiti. Potem so našli pojasnilo, t rikaz«h i« namreč prav tako naglo izginila ka- kor se je bila pojavila. Babjeverni ljudje so bili prepričani, da krvavordeča barva naznanja usodne dogodke. Znanstvena preiskava pa je dognala, da jc nastopil pojav zaradi neke posebne vrsto rdečih alg, ki rasejo na duu svete reke. 18 različnih poklicev v kmetijstvu predvideva nemška državna kmečka J organizacija in se istočasno trudi, da ustvari za- | nje tudi primerne šole ali tečaje. Imenujemo sa« f nio poklice kmetijskega delavca, molzca, ovčarja, svinjarja, vrtnarja, perutninarja, sadjarja, računovodje, mlekarnarja. Šele ko se posreči, za vsako kmetijsko delo ljudi primerno usposobiti in izobraziti, bo kmetijski donos odgovorjal delu in iz« datkoni v kmetijstvu. Na Slovaškem dve vrsti kruha Od t. aprila nalje bodo na Slovaškem lahko pekli dve vrsti kruhu: običajen ljudski kruli, obstoječ iz mešanice pšenične in rženo moke ter kruh boljše vrste iz pšenične moke. Obenem je od 1. aprila dalje prepovedano uporabljati za krušno peko dodatek krompirja. Žito namesto krompirja Od 15. novembra dalje so dodeljevanje krompirja v nekaterih nemških pokrajinah omejili. Zato pa prejemajo državljani od to dobe naprej, namesto krompirja ustrezajočo množino žitnih pridelkov. Poljubno si lahko izberejo namesto krompirja rženo in pšenično moko, odnosno kruh iz navedenih žitnih vrst. Kazen za pokvarjeno sadje Mestna občina v Milanu je sklenila izvesti več kazenskih ukrepov proti milanskim trgovcem s sadjem. Trgovci so namreč na svojevrsten način hoteli izvesti ugovor proti najnižjim, oblasti določenim cenam za sadje. Namesto da bi sadje prodajali, so ga trgovci zadrževali v skladiščih, tako da se je (»okvarilo in zgnilo. Vsi trgovci, ki se jim je sadje zaradi tegu pokvarilo, bodo morali plačati kazen, Kruh iz krompirjeve moke Upravne oblasti v Švici hočejo v najkrajšem času predpisati novo obvezno krušno mešanico, ki predvideva večjo količino krompirjeve moke. Švica je od začetka sedanje vojno podvojila pridelovanje žita na domačih tleh. kljub temu mora še polovico žita za svoje j Ralieln njegova. Niti malo ni dvomil, da mu veliki duhovnik ne bo dal hčerkine roke za plačilo Pavlovega umora. »Ako mi je ne da...I Kakor Pavel, kakor Pavel!« govori z močnim glasom, da bi vsem pokazal svojo trdo« odločnost, kako bo prisilil Ananija, da b- »Kaj?« pristavi Ozej. »Prisegli smo, da u bijemo Savla.« Jln ga bomo ubili.« »Naša prisega torej .,.« >Je sveta.« »Ali se ti ne zdi, da smo se prenaglili?« »Zares smo se prenaglili,« pritrdi stari Ofnes. »fudi Eieui se zdi,« godrnja £*tih. »Ali ne bi bilo dobro...,« nadaljuje Kvart. »Kaj?« »Mlim. Preklicati in nadomestiti s čim drugim.« Krik studa je ašel iz aekaterih »st. Ti lopovi, ki so sklenili prelivati aedolžno kri in se niso strašili velikega zločina, so bili v strahu, da bodo onečastili obljubo, čeprav nespametno in prenagljeno, pa ne samo to, marveč zlobno in grešno. »Ne gre!« ugovarja Evtih. »Ne predlagaj takih predlogov,« vpije Ofnes. »Ali si nor, da toliko zahtevaš?« nadaljuje Evtih. »Tnkn obljnba! Odstoiviti od nje; we držati obljube dane Najvišjemu! Žaliti na tako težak način Gospodovo Veličastvo! Pametna ali nespametna, obljubo smo naredili in jo moramo držati!« kriči Ozej, »Toda žeja?« vpraša Kvart, ki ga te besede aiso prepričale. »Ta se prenese.« >Pa je tako huda.« »Morda jo čutimo mi bolj kot ti. Gre samo, do kdaj.« »Ia ako bi tribun ne pripeljal Pavla pred veliki zbor?« »Se moramo še naprej postiti in ne piti,« pravi Ozej, vesel, da more mučiti Kvarta. ki si je drznil predlagati nekaj, kar se tako 6labo sliši na judovska ušesa. »Ne morem nič več,« vpije la. Ozej se smeje. Njegov smeh je bil obupan. Tako se smeje obsojenec na konopcu, kadar vidi obupane gibe ooih, s katerimi zraku. 24. pritrdilnica. 26. drevo ih sad, 29. gora v Paleslini, 31. riba. 32. hrani dojenčka, '38. zemeljsko bogastvo, 34, mlinsko korito. Navpično: 1. zelenjava, 2. prebivalec dela Štajerske. 3. še ni izpolnil polnoletnosti, 5. mošlvo (tujka), 6. v njej pripravimo divjačino za kuhanje, 7. italijanska reka. 8. poseduje, 9. mesto v Peruju, severno od Lime. 10. vzklik, 14. klic za pomoč, 15. oblfka ]>o možnega glagola, 10. član izumrlega naroda, 18. ?rfi~ko moško ime. 20. pekova potrebščina. 22. de! cveta. 24. necivilizirana, 25. sinova žena. 27. nssiot d#!a JiHot; trilogije, 38. vzklik, 20. začinil*. »>. .mslfc. reki. Rešitev križanke št. 9 Vodoravna: 1. disk, fl. lisa, 10. iznenaden, 11. Alos, 12. žena, 13. noj, 14. (Jot, 1«. Mal, 17. ak, 18. trnki, 20. ti, 21. rokomavhi, 22. pk, 24. obeta, 25. ep. 27. Itok, 20. A.li, 30. »to, 31. orel, 33. srez, 34. zapleteno, 35. anal, 30. Omar. LJUDSKA Posojilnica ie bila ustanovljena ieta 1393, lOSOJILNICA V UUBUANI zadruga z neomejenim jamstvom v lastni pa. .laii v Ljubljani, Mikloličeva cesta 6 nasproti botela Union sprejema hrambe vloge * vsaki višini is jibn ajugodneje obrestuje, daje posojila ca vknjižbo in proti poroštva Navpično: 1. Dian(i, 2. Iztok, 3. Snoj, 4. kf.Niinamu znamk, poštnino plača naslovnik ob prejemu!« — Poštni urad potrdi sprejem takšnega pisma s svojim žigom ter dostavi pismo naslovljencu. od katerega izterja poštnino. Ovitki te vrste bodo j« sodbi zbirateljev znamk zelo dragoceni, zakaj po.it-ni uradi že dobivajo nove vrste znamk, a k»t»-rimi bodo ljudje lahko frankirali pošlne pošiljke. Romunskim vojakom so zvišali prejemke Maršal Atilonescu je izdal ukaz, po kalen-m bodo prejemali pripadniki romunske vojske polej svojih dosedanjih plač tudi posebne mesečne do-klade. IJoklads bo znašala pri narednikih 1300 le-jev, pri desetnikih 1200 lejev. pri poddesetnikih 1100 lejev, pri navadnih vojakih pa 1000 lejev na mesec. Družine na fronli se nahajajočih vojakov bodo poleg tega prejemale tudi predpisane družinske podpore. Plug jta radijem V argentinskem poljedelskem ministrstvu s« razpravljali o načrtu, da bi poljedelske motorno pluge opremili i radijskimi sprejemniki. S toui naj bi se odpravila enoličnost, ki je zvezana z mnogimi poljskimi deli. Lažje je sicer sedeti n.i plugu, nego stopati po neravnih tleli za plugom, a tudi celodnevno sedenja pri prašnem delu to utrudi. Brezžična rmizlka naj bi olajšala to delo. Predlagatelji menijo, d« novole ne IkkIo ljudje samo veseli, temveč da lio tudi povečala veseli« do dela in delovni uspeh, kar ho imelo spet ugodne posledice za dvig poljedelske proizvodnje. Izsledovanjo tatov s fofojsrafskim aparatom Nepodkupljivo oko fotografske kamere je pred kratkim v francoskem romarskem kraju Quim-peru v Bretonski odkrilo tavvino. Neki i-omarici je v gneči izginila iz ročne torbice vsota 16.000 frankov. Za žeparjem ni bilo nobenega sledu. Policijski komisar si je tedaj izmislil, da je izdal na javnost poziv, naj bi mu poslali po eno kopijo vsakega fotografskega posnetka, ki so ga napravili o romarskem živžavu. Dobil je mnogo slik in na eni_ so v resnici odkrili moža, ki sega mimoidoči ženski v ročno torbico. Fotograf tega prizora na svoji sliki nili ni bil opazil. V žeparju, ki ga je razkrinkala fotografska kamera, so s|h>-znali zločinca, ki so ga iskali že dolgo časa in ki so ga že naslednji dan lahko prijeli v Parizu. Maill ogrii^fsrillc Ptiitoj&ina za tnale eglsse se piaiuje naprej. Harmonike najbolje popravlja in oglašuje po ugodni ceni. — A. Železnih, Vrhnika. Stara cesta št. 51, gostilna Novak SmkGH Modi vam plača najbolje — Krža, mizarstvo Vrhnika, Idrijska c. 2. Q|liSl)v»DgMljiN« FUr 7Li.dška*isUrra«-ZaJ .lii^o.ktnLr F-0* V »^»"iftleiter-- Urednik: France Kremžar, journalist, časnikar, .t ... m n , 7 »Ljudsko tiskarno: Jože Kramaric, Direktor, ravnatelj. — Alle in Laibach — Vsi v Liubliani V. a^a'va .DomoliubL0 '«,0-0",~ »opise » spisa .prejem. orednlštvo .Domoljub..?oaročnlaoL11» ?«klan.acl|« pa oprava »Domoljuba«. - Oglasi m zaračunajo po posebnem etaikn. - Telelon uredništva lo n p i a v iištev. 40-fkL