1. številka. Ljubljana, 4. julija. List na ogled. I. leto, 1873. Slovenski Tednik. Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. I* Izhaja vsak petek. a celo leto 2 gld. 40 kr., za pol leta kr. — Posamezni list velja 5 soldov. Uredništvo in opravništvo lista je v „N&rodni tis kavni" v Tavčer-jevi hiši „IIotel Europa.“ A »Slovenski Tednik44 stopa denes prvikrat med Slovence. Namenjen je našemu kmetskemu ljudstvu, katero tudi hoče in mora pozvedeti, kaj se po svetu godi, kaj je novega in kako Slovenski in drugi narodi napredujejo. Davno že so minoli časi, ko je kmet bil tlačan graščakom. Tačas mu nijso gospoda nič dali vedeti, in on ni misliti nij smel, kako bi se vladalo v deželi in kakšnem bi trebalo biti postavam, da bi bile koristne in pravične vsim stanovom. A zdaj ima kmetski stan iste pravice, kakoršne drugi stanovi. Ne sme se nobeden nov davek naložiti, nobena nova postava dati, da ne bi tudi kmetski stan v postavodajalnih zborih bil zastopan po svojih poslancih. Zato je treba, da se tudi kmetski gospodar kolikor toliko bavi (peča) s p o-litiko; umeti mu je občinske, deželne in državne razmere, da se ve potezati za svoje osobne, narodne in državljanske pravice. O vsem tem bode govoril „Slo-venski Tednik." Pa tudi o gospodarstvu, o poljedelskih, živinozdravilskih, ovočnih (sadnih) in vin o gr a d ski h stvareh bode „Slovenski Tednik1' donašal podučne kratke spisa. A poleg tega vsak teden prinese novic za kratek čas. Upravo bi »Slovenskemu Tedniku11 zdaj bilo svojim bralcem povedati, kaj misli o mnogih političnih, narodnih, šolskih, cerkvenih in drugih vprašanjih, o katerih človek vsak dan sliši govoriti. „Slo venskemu Tedniku11 bi se bilo izpovedati svojega programa, to je, onih načel, katera se mu zde najboljša, da bi se po njih Slovenci ravnali. A to se ne da storiti' z malo besedami niti v enem listu. A tega niti zdaj tudi treba nij. „S1 o venski Tednik11 prispeje k vam možje, vsak teden po enkrat, in bode torej imel dosti prilike, svoja načela razlagati. A naši bralci smejo upati, da bode »Slovenski Tednik" vselej govoril resnico in branil pravico.. Kaj je novega po Slovenskem. Vsak teden hočemo svojim bralccm poročati, kaj se je posebnega po Slovenskem pripetilo, politične in druge novosti. Volitve za državni zbor, od katerih govorimo v enem prihodnjih listov, .sicer še nijso razpisane, vendar so tudi že po Slovenskem bili shodi in pogovori, kdo da bi se naj za poslanca izvolil. Mi moremo le pohvaliti volivce, da se brigajo za svoje pravice in bodemo še večkrat priliko imeli, o volitvah'pomenkovati se. Na Kranjskem so se v Repnjah patri jezuiti pred nekoliko leti naselili brez vladnega privoljenja. Jezuiti so delali misijone od fare do fare, kakor da bi mi Slovenci bili pagani ali ajdje. Nam so se taki misijoni zmirom prav nepotrebni zdeli; saj imamo svoje domače duhovnike, da nas zadosti v veri poduče. Vsled prenapetih pridig teh jezuitov je več ljudi obnorelo. Zato je postala občna nevolja proti jezuitom in vlada je zaukazala, da morajo kranjsko deželo precej zapustiti. Slišimo, da gredo jezuiti odtod na Koroško. Srečen pot! V Trstu je mestno starešinstvo lahon-sko ter neče pravično biti slovenskim o-količanom. Slovenci v okolici imajo šest zastopnikov v starešinstvu tržaškem, a edini poslanec g. Ivan Nabergoj, posestnik v Proseku, potezuje se za svoje slovenske rojake in se ne boji kričanja Lahonov. Slovenski okoličani smejo ponosni biti, da imajo med soboj takega poštenega rodoljuba in vrlega zagovornika narodnih pravic. — (Iz savinske doline) na Štajerskem se nam piše 27. junija: Osepnice še zmirom hudo razsajajo, posebno po srednji savinski dolini in je že več otrok in tudi nekoliko odraščenih na tej bolezni umrlo. V takih okolščinah bi kazalo, da se mrliči precej v mrtvašnice odneso in ne doma v hišah na pare deno. Osepnice so najbolj nalezljive kadar se suše in lupijo. Šole naj bi se že zdaj zaprle, sploh pa bi se moralo paziti, da noben otrok, če je imel osepnice, prej ne sme v šolo, predno so se kraste popolnem olupile in je koža zopet zdrava videti. — (Iz Postojne) se nam piše: „Tu-kajšnji kavarnar g. Merkel je 26. t. m. ve-licega volka ustrelil. Volk tehta blizu 90 funtov. Najbrž se je priklatil iz gozda za ovcami, pa se mu nij izšlo po sreči. — Pri tej priložnosti naj še povem, da tukajšnji oskrbnik državnih sadišč, g. Fr. Padar razlaga v ljudski in nedeljski šoli gozdarske in kmetijske reči z dovoljenjem c. k. okrajnega šolskega sveta — brezplačno. — Iz Ljutomera se piše 30. junija: Naša okrajna posojilnica lepo napreduje. Promet denarja se vekša od dne do dne, ravno v tej meri raste zaupanje, katerega to društvo popolnem zasluži, kajti v pomoč je ljudem vseh stanov, ter ne tira nobene politike. Naše čitalniško društvo nameravamo pre-ustrojiti v „politiško- gospodarsko" društvo, ali pš, tudi samostalno tako društvo osnovati. Sprevidamo namreč bolj in bolj, da Čitalnica po sedanjih pravilih qe ustreza našemu kme-tiškemu ljudstvu in ne zadostuje pri sedanjih razmerah. Pa o tem bodem že pozneje poročal. — (Štajerski deželni šolski svet) je 19. jun. dovolil razširjenje ljudske šole v Mozirji in Središči za en razred. — Katehetu Fr. Janežiču v Mariboru se je izrekla zahvala za njegovo čez tridesetletno delovanje. — („Du windischer Esel“) pravijo surovi nemški ali nemškutarski kulturonosci Slovencu posebno na Štajerskem in Koroškem kadar hočejo povedati kako visoko stoje nad Slovanom. Tako je tudi pretečeni teden neki nemškutarski debel Celjan traktiral premožnega Slovenca O. v Dobrni z istim kulturnim primkom „windischer Esel“. Ali Slovenec si v lastni hiši od debelega nemškutarja ta-cih na njegovo narodnost zmerjajočih grdih titulov nij dal dopasti, temuč je pograbil nemškutarja čez pas in ga iz svoje hiše na ulico vrgel na ves vzdolž. Voznik, ki je bil nemškutar-skega Celjana tja pripeljal, nij ga hotel nazaj voziti, ko je čul da je zato bil iz hiše vržen ker je na Slovence psoval. Tudi drugi vozniki ga nijso hoteli voziti. S težavo je naposled nemškutar dobil za dr&g denar voz, ki ga je spravil domu. Drugikrat se bode pa gotovo varoval Slovenca ogovoriti z nemškim „windischer Esel“. — Iz Šoštanja na slov. Štajerskem 29. junija [Izv. dop.] Denes v nedeljo zjutraj ob četrt na 6. uro je bil pri nas hud potres, kateri je trajal kakih 10 sekund in šel od vzhoda do zahoda; jutro je bilo jasno in vreme mirno. — V noči 25. junija je bila v naši dolini h ud o ur a. Treščilo je v pristavo J. Stropnika, katera je do tal pogorela; še živine nij bilo moč vse rešiti, dve svinji in dve kravi ste pogoreli. Škoda znaša 2000 gld. Nesrečni posestnik pa nij bil pri nobenem društvu zavarovan tedaj ga samega vsa škoda zadene. Sploh moram grajati tu-kajšne kmetske posestnike, da še polovica njih nij zavarovana. To je velika nemarnost. — »Slovenski Tednik" nam bode dobro došel; samo to želimo, da se ne spušča v pričkanje in kreganje o političnih programih. To nij za naše kmetsko ljudstvo. Ono si želi poduka v mirni, tehtni besedi. — (Strela udarila.) Piše se nam: 20. t. m. je v Zavrči pri Ptuji strela udarila v hram in umorila 201etno deklico Barbaro Žiher. Opravljala je v kuhinji in ker je še v peči ogenj bil, in se kadilo, prišla je strela po dimniku v kuhinjo, kjer je ona stala. Dimnik je raztrgala, od klopi, ki se je v kuhinji nahajala, je velik kos odtrgala, a nesrečnej deklici je zadaj lase in po hrbtu kožo osmodila. — Svarilo, da se ne sme kuriti, ako se bliska. Politični razgled. Avstrijska drsava. V poletnem času je navadno bolj tiho in mirno v politiki. Nobeni zbori ljudskih poslancev niti deželni, niti državni nij so zbrani in tudi ministri gredo v tem času v toplice. Letos pa se jim nij zljubilo. Denarne homatije na Dunaji jim delajo preveč preglavice. Tudi se ministri pripravljajo na bodoče volitve v državni zbor, da bode tačas izvoljenih kolikor mogoče njihovih privrženikov in prijateljev. , Ogri in Hrvati so po večletnem pričkanji prišli do nekake sprave in mislijo skleniti pogodbo, po kateri bi Hrvatje nekaj o-pustili od svojih pravic, nekoliko pa bi se Ogri udali. Želeti bi res bilo, da enkrat pride do sprave med Ogri in Hrvati. Vnanje države. Rusi so pred tremi meseci poslali vojsko v srednjo Azijo proti Kivanom, kateri so bili napadali ruske trgovce. Vojska je zdaj prišla do sredi ki-vanske dežele in vzela glavno mesto. Ki-vanski vladar pa je zbežal. Ruska, že zdaj največja država sveta, je po tej vojni zopet narastla za 5000 kvadratnih milj. Francoska in španjska republika ne morete priti do pravega miru. Pa upamo, da zmaga pošteno rodoljubje in da se ne bode posrečilo hudobnim naklepom nekih častihlepnih ljudi, zatreti ljudovlado in narode. Na Italijanskem prodajajo cerkvena posestva in so zanj že skupili črez štiri sto miljonov frankov. Razne stvari. * (Tihotapci) ali kontrebantarji s tobakom na srbsko-avstrijski meji blizu Pančeva in Belgrada so oni pondeljek opolnoči bili zaloteni od financarjev. Pričel se je krvav boj, en financar je ubit, drugi hudo ranjen. Tihotapci pak so ušli. * (Velika kača.) Na otoku pri mestu Nitra na Ogerskem so kosci seno kosili. Enemu koscu se ovije velika in močna kača okolo stegna. Kosec je bil ves prestrašen in si nij vedel pomagati. Tudi drugi si od po-četka nijso upali blizu; nazadnje si vendar eden kmetov korajžo vzame in s svojo koso kačo dvakrat prereže. Dasiravno je pri tem tudi moža v stegno hudo vrezal, vendar je prerezana kača pala na tla. Odrezan kačji del z glavo je potem kmetom še v goščo ušel, ker so bili tako v strahu da je niti ubiti nijso utegnili. Gospodarske stvari. — Jabolk se je lansko jesen 30 tisoč sodov iz Amerike črez morje v Evropo uvezlo (pripeljalo), tfer so se drago prodala, največ na Rusko. Koliko je še po naših slovenskih deželah praznega prostora, kjer je zemlja pripravna sadnemu drevju. Že zdaj se vsako leto dosti sadja, posebno jabolk, proda v druge dežele in pridni ovo-čarji (sadjerejci) lep denar zanje izkupavajo. Na slovenskem Štajerskem pošiljajo jabolka po Dravi na čolnih doli do Romunije in Turčije, pa tudi dosti sodtiv po železnici v severne kraje na Poljsko in Rusko, cel 3.60 2.40 2.— 1.20 -.80 —.60 — 5.50 3.20 — Hartberg . . II. 77 2.80 2.— 1.20 —.80 -.60 —.30 — — — — III. 77 2.— 1.20 —.80 —.60 -.30 —.20 — — — — Judenburg . . ■ I. 77 2.40 1.60 1.20 -.80 -.50 — — 1.30 — — II. n 1.60 1.20 —.90 —.60 -.30 —.20 — 1.30 —.40 — Lipnica . . . 1? 77 5.75 4.75 3.60 2.70 2,— 1.10 — 8.— — — Ljubno . . . I- 77 4.- 3.20 2.40 1.60 1.20 -.80 -.50 3.20 — — IL n 2.80 2— 1.60 1.20 -.80 —.50 —.25 3.20 —.65 —. Liezen I. . . 2.40 1.60 —.80 —.60 —.30 —.16 — 2.60 1.50 —.6. Liezen II. . . 77 1.80 1.20 —.80 —.60 -.30 -.20 —.10 2.60 1.20 —.5 Ljutomer . . E 77 6.— 4.75 3.60 2.80 2,— 1.40 — 4,— — — Maribor . . . H. rt 77 5,— 3.— 3.80 2.40 2.70 1.40 1.80 —.80 1.20 -.35 -.70 — 6.50 5.— 1.6 Murava . . . Tl 77 1.40 —.90 —.65 —.30 —.20 —.10 — 3.20 —.40 — Ptuj .... j /f Radgona... E 77 5.50 4.75 3.60. 2.80 2.10 1.16 -.80 3.20 — 77 3.50 2.60 1.80 1.10 —.40 ' — 77 6.25 5.— 4.— 3.20 2.60 2.— 1.40 4.— — Brežce (Kozje) I- 77 77 3.- 1.80 2.20 1.30 1.60 —.80 1.10 —.50 -.65 —.25 -.30 — — 77 4.75 3.60 2.80 2.- 1.20 —.80 — 4.75 — Weiz . . . . II. 77 3.60 2.80 2.— 1.20 -.80 —.60 -.30 III. 77 2.20 1.60 1.20 —.80 —.50 —.30 —.20 Slovenji Gradec E 77 2.40 1.80 1.10 —.75 —.35 —.20 — V. M, - — gold. 50 kr., v konji-50 kr., v šmarskem 50 kr., v Brežicah škem okraji 24 gol 17 gold. Čisti doliodek od vinogradov I. vrsto ceni deželni komisijon v mariborskem okraji 50 (!!) gold., v ptujskem 49 gold., v ljutomerskem 44 gold., v breškem 32 gold., v konjiškem 32 gold. in v šmarskem 19 gold. Tako različue so cenitve. Gruntni posestniki naj pregledajo na tanko številke, in čo sc jim previsoke zde, naj se pritožijo, dokler jc čas. Z 12. julijem t. 1. pa poteče obrok za take pritožbe. V i n s t v o. — V vinogradih na Štajerskem in Kranjskem je po večjem že ocvelo.. Po hudem mrazu in deževnem vremenu meseca aprila se je bilo bati velike škode v vinogradih. Na Francoskem so res koncem aprila po-zeble mlade rozgve in Francozi so cenili škodo po mrazu v vinogradih na višje od sto milijonov frankov. Tudi iz Nemškega iu Ogerskega smo slišali enake pritožbe. Na Slovenske m hvala Bogu od mraza nijsmo dosti terpeli, a trte nijso lepo pognale, grozdiči so sc nad 5. ali 6. listom pokazali in hladni, deževni čas meseca maja je zadržal rast. Meseca junija pa smo imeli P a š n i k i Planine I. II. III. IV. V. 4,— 2.80 1.40 —.40 — 2.80 2,— 1.— —.30 — 9.50 6.50 4.— 2.— 1.10 4.25 2.70 1.60 1.20 -.80 6.— 3.60 2.40 —.80 —.40 4.50 3.20 —.80 —.40 9.50 6.50 4,— 3.20 1.60 4— 2.40 1.60 —.80 —.40 11.— 8.— 3.20 1.60 — 8.50 4.75 2.80 1,— — 4.75 3.20 1.80 t.80 — 2.90 1.60 —.65 — — 1.60 — — — — 13.— 8.— 4.75 3.20 1.60 7.25 5.50 4.— 2.40 1.60 2.40 1.60 —.80 —.55 -.25 2.60 1.80 1.30 -.65 -.30 1.80 1.10 —.70 —.30 —.20 4— 2.40 1.60 -.80 — 2.50 1.40 —.60 —.25 — 2.40 1.30 —.60 —.20 — 5.— 1.80 —.80 —.40 — 4.50 2.— —.80 —.25 —.12 8.— 5.— 3.20 — ’ — 16.— 9.50 5.50 4,— 2.40 8.— 4.— 3.20 2,— -.40 4.— 2.80 1.60 -.40 —.25 8,— 5.50 3.60 2.40 1.60 4.75 3.20 2.— —.80 — 8.— 6.— 2.50 — — 11.— 6.— 3.20 2.10 1.20 4.75 2.80 1.40 —.40 — 3.60 2 40 —.80 — — 4.50 2.40 1.60 4,— 2.60 —.70 • — 6.75 5.25 2.90 1.80 —.80 VI. VII. VIII. -.40 — -.80 -.25 I. 2.40 2.40 II. 1.60 1.60 III. IV. -.80 —.50 —.80 —.50 V. VI. —.30 -.20 —.30 —.20 VII. VIII. 1 — —.50 —.25 — — — 1.70 1.10 —.80 —.60 — — — — 1.60 1.30 —.80 —.50 — 2.40 1.40 1.20 1.60 —.80 -.80 1.20 —.80 —.50 —.25 —.60 —.35 -.55 —.30 —.25 —.10 — — 1.20 1.20 —.70 —.90 —.80 —.80 —.55 —.70 —.40 —.20 —.20 —.10 —.55 —.20 -.10 — — — 1.30 1,- -.65 —.50 —.30 —.25 —.20 —.10 2.50 1.60 — — 2.40 1.60 -.80 — 2.— 1.---------.30 — lepe, tople dneve in tako so se grozdi naglo razvili in začeli cvesti. Kaže se zdaj, da bode še precoj dobra vinska letina, vsakako dosta boljša od lanske in tudi tam, kjer so pozeble prve rozgve, so pognala postranska oka in ne bodo brauje preslabo. Pa kje jo še jesen? Vinske cene so še zmirom visoke. Na Štajerskem je pohorsko vino od leta 1872 od Maribora do slovenske Bistrice po 14 do 18 gld avst. vedro (40 bokalov), v Ormuži in Ljutomeru so cene še višje. Starejša vina od 1. 1868 in 1869 se samo še pri vinskih trgovcih najdejo in so po 20 do 30 gl. vedro. Slabejša štajerska vina od leta 1872 so pa 11 do 13 gld. na vedro. Dolenjska vina so po 14 do 16 gold. Ker so domača vina tako draga, so začeli vinotržci uvažati laška iu tirolska vina. Črnega laškega Siciljanca leži v Trstu nad 40.000 veder in so dobi po 13 do 18 gld. vedro. Na Gorenjskem točijo tirolska vina; v Mariboru pa črna laška. — Vinorejno društvo se jc v Slo v e n s k i Bistrici pod Pohorjem na slov. Štajerskem ustanovilo. To društvo bode skrbelo za boljšo obdelovanje vinogradov in za umno kletarstvo. Blizu Slovenske Bistrico so obširni vinogradi v najboljših legah na podnožji Pohorja. Vravnanje zemljiškega davka. Beseda gruntnim posestnikom. Zemljiški davek, kakoršnega zdaj plačujejo gruntni posestniki, je bil že pred petdesetimi leti naložen. Takrat so bili komisi-joni postavljeni, kateri so cenili, koliko nesejo njive, vinogradi, travniki itd. čistega prihodka na leto in potem je davek bil iz-računjen. Gruntni davek pa je tačas bil prav neprimerno naložen, v nekih deželah, posebno na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem previsok, v drugih prenizek. Da se ta nepravičnost odpravi, se zdaj v vseh deželah našega cesarstva gruntni davek na novo izračuna. Pri vsakem okrajnem glavarstvu so se leta 1869 sestavili okrajni cenilni komisijoni iz cesarskih uradnikov in zaupnih mož, kateri sami davke plačujejo od svojih gruntov. Ti komisijoni so za vsak kraj morali izračuniti prihodke od zemlišč ali gruntov: 1. koliko se pridela, 2. cene pridelkov, in 3. stroške obdelovanja. Ker so pa letine različne, tedaj prihodki skoraj vsako leto drugačni, so morali komisijoni poizvedeti za poslednjih petnajst let od leta 1854 do 1869, koliko se je povprek pridelalo, kakšno ceno so pridelki: žito, vino, drva itd. imeli, koliko se je plačalo delavcem, hlapcem in deklam i. t. d. Na tej podlogi so okrajni komisijoni delali svoje račune in jih poslali deželnemu komisijonu v glavno mesto. Na Štajerskem je deželni komisijon v Gradci že pregledal te tarife, jih prenaredil, kjer so se mu previsoke ali preniske zdele ter jih po vsej deželi razglasil. V včerajšnjem listu so tarife za Štajersko natis-neue in prinesemo o svojem času tudi tarife za Kranjsko in druge slovenske dežele. Graški deželni komisijon je neke tarife znižal, posebno za vranski in celjski okraj, vendar so še zdaj za ta dva okraja taiife previsoke. Zdaj imajo okrajne cenilne komisije in občine ali soseske pravico pritožiti se, ako se jim tarifo previsoke zde. Poslednji čas za ulaganje pritožeb pa je za Štajersko do 12. julija tega leta. Tarife bodo podloga gruntnemu davku. Naj tedaj gruntni posestniki vsake občine te tarife pregledajo, naj tarife svojih okrajev primerjajo z onimi za sosedne okraje in če se jim previsoke zde, naj se občine pritožijo. Take pritožbe pa ne smejo biti površno napisane. Treba je dokazati, da so se ali prihodki od zemljišč in cene pridelkov previsoko cenile, ali pa stroški prenisko v račun vzeli. Zato bi se moralo pregledati, kako so okrajni cenilni komisijoni cenili prihodke in stroške. Te cenitve pa leže pri okrajnih glavarstvih, kjer so se izdelale tarife. Občine se naj tedaj obrnejo do enega uda ce-cenilne komisije svojega okraja, do katerega imajo zaupanje, da jim pomaga pri izdelo-nji pritožbe. Razvrstenje gruntov v razrede se bode zgodilo, kadar državni komisijon na Dunaji vse deželne tarife pregleda. Potem še bode tudi gruntnim posestnikom mogoče, saj to doseči, da se njihovi grunti ali zemljišča vvrstijo v kak nižji razred. Tarife za Kranjsko še nijso od deželnega komisijona izdelane, ampak še le od okrajnih cenilnih komisij ; tedaj za Kranjsko še nijso razglašene in tudi še nij obrok za pritožbe napovedan. Strašna Mezen. S Pivke 27. junija [Izv. dop.j V velikem strahu je tukajšnje ljudstvo zaradi epidemične bolezni „uščev“ (Friselausschlag), ki v Slavini, Selcih, Kočah, Žejah, Matenji vasi in Rakitniku razsaja in mori. Strašna je res ta bolezen kajti človek je v 12 urah zdrav, bolan in mrtev. Umirali so sedaj največ odrasli okolo dvajsetega in tridesetega leta. Gospodje duhovniki so skoro noč in dan z obhajilom na potu in kakor je čuti, je v nekaterih vaseh že čez trideset bolnikov. Ako bode bolezen tako napredovala kot je sedaj pričela, kmalu bode po vaseh vse tiho in prazno, kajti vse bode v bolnifikej postelji zdihovalo. Ljudstvo je vse zbegano in tožno; a kaj bi tudi ne bilo, ko je skoro v vsaki hiši bolnik in v nekaterih še več. V takih prilikah so mrtvašnice zelo potrebne, kajti kakor hitro je mogoče, treba je mr-vace v njo prenesti, ker je bolezen nalezljiva. — Sedaj ko to pišem, imamo že dva v mrtvašnici in prej, ko bode jutri poldne, bode že morda mrtvašnica premajhna. — Želeti bi pa bilo, da, bi bile mrtvašnice trdno zidane in na primernih prostorih [pokopališč; ne pa kake raztrgane lesene barake preblizu šolskih poslopij (kakor je pri neki kaplaniji na Pivki), kjer se vsaki dan šolska mladina zbira in lehko bolezen po vsej okolici zatrosi. Nove postave (zakoni.) Velika preglavica na kmetih so berači, lenuhi, potepuhi in klateži (klači), kateri brez dela pohajkujejo in živč ob stroških poštenega delavnega gospodarja. Postave poprej nobene nij bilo, ka bi v strahu imela take delomrzne ljudi. A zdaj je razglašena postava sč 10. maja 1873. leta, katera ukazuje, kako naj se kaznujejo klači in potepuhi, kateri nečejo delati. Ta postava veleva v prvem členu: „Kdor brez trdnega prebivališča okolo pohajkuje ali svoje prebivališče pustivši se brez dela in posla po svetu klati, kaznjevan bode za potepuha tako, da ga zadene osem dni do enega meseca zapora, če se ne more izkazati, da more ob svojem živeti, ali da se izkuša pošteno hraniti. Ce je tak klatež že večkrat bil kaznjevan, sme se mu prisoditi mesec dnij do tri mesece trdega zapora. “ V ta člen spadajo tudi vsi berači, kadar iz svoje vasi gredo po bližnjih vaseh beračit. Županu ali občinskemu načelniku je dolžnost, take postopače odpravljati pred sodbo, katera jih potem obsčja, in zapira. Dalje govori postava: „ Prepovedano je vsacemu, kakoršno koli spričevalo o nesrečah ali uboštvu dati komur koli v ta namen, da človek, kateremu bi se tako spričevalo dalo, potem ž njim od vasi do vasi pohaja in berači. Kdor da tako spričevalo iz rok, plača 10 do 100goldinarjev kazni.“ To je dobro in pametno. Dozdaj se je res dosti kratov pripetilo, da so se berači izkazavali s takimi spričevali, katero je bilo ali od zdravnika, da ne morejo delati, ker so bolehni, ali od fajmoštra (župnika), da so ubogi, ali od občinskega načelnika, da jim je hiša pogorela itd. Odslej takih spričeval nikdo ne sme dajati, če neče 10 do 100 goldinarjev kazni plačati, in tega ne bode nihče hotel. (Konec postave prinesemo v prihodnjem listu.) Potres zemlje. — (Potres zemlje.) V nedeljo 29. junija smo ob 5. uri in 10 minutah zjutraj čutili tukaj v Ljubljani silni potres. Slišalo se je kakor daljni grom, potem se je tresla zemlja in hiše, okna so šklepetala in na mnogih krajih je od zida se rušil omet. Prvi močni potres je trajal 2 sekundi, potem je malo ponehalo in prišel je drugi tudi 2 sekundi. Potres je šel od severo-vzhoda proti jugo-zahodu. Na bližnjem močvirji je bil še silneji. Tudi od drugod se nam piše od tega potresa. V Trstu je bil 12 sekund čutiti. Treslo se je, kakor bi valovi barko zibali v naglih sunkih; po 20 minutah se je na novo začelo tresti skoz 4 sekunde, pa bolj mirno. Vrata so škripala in pri nekaterih večjih hišah so popokale kamenitne stopnice. Sliši se, da je v nekih hišah škoda po potresu velika. — Iz Ajdovščine se nam piše 29. junija: Denes ob 5. uri zjutraj bilje pri nas velikanski potres, katerega se naj starejši ljudje ne spominjajo. Trajal je dobro minuto. Izhajal je od zahoda proti izhodu, s prva bolj močan, potem vedno slabeji. Ljudje, kateri so še v spavnicah bili, govorč, da se je postelja pod njimi zibala kot čoln na vodi. Steklenice in lučniki na mizah so se zvrnili, slike na zidovji majale, kot bi jih hudi vihar pihal. Druge nesreče pa nij bilo nobene. — Iz Šmarja pri Gorici se poroča, da je bil 29. junija ob 5. uri zjutraj veli-kansk potres, ki je trajal pol minute in proti koncu vedno bolj močan; izhajal je od zahoda proti izhodu.