The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. RIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (Noj 143 CHICAGO, ILL., TOREK, 26. JULIJA — TUESDAY, JULY 26, 1932 LETNIK (VOL.) XLI • •• PO ŠESTMESEČNEM ZASEDANJU SE JE RAZOROŽIT-VENA KONFERENCA V SOBOTO RAZŠLA. — ZAZNAMOVATI NIMA ABSOLUTNO NOBENEGA U-SPEHA. — ZA BREZPOMEMBNO RESOLUCIJO GLASOVALO 41 DRŽAV. Ženeva, Švica. — Od vseh delegatov težko pričakovana za-ključitev razorožitvene konference se je končno izvršila preteklo soboto. Šest celih mesecev so se zastopniki svetovnih držav Prepirali, kako naj se izvede razorožitev in kdo se naj prvi začne razoroževati, in vse to dol-2o zasedanje ni prineslo toliko rezultata, da bi bilo vredno ome-niti. Iskrenosti na konferenci sploh j ni bilo nobene. Kakor na vseh prejšnjih podobnih konferencah, ni tudi na tej šlo delegatom za to, da bi dosegli cilj konference, splošno razorožitev, Marveč za to, kako bi mogli s triW in spletkami oslabiti druge države ter s tem napraviti svojo državo močnejšo od njihove. Kakoršen je bil potek, tak je bilvtudi konec konference, nam-re5 Polomija v polnem obsegu, se delegati ne vrnejo do-po tako dolgem zapravlja-časa in denarja popolnoma praznih rok, je bilo treba še v zadnjih dneh nekaj ukreniti in tako se je predložila delegatom neka resolucija, o kateri se trdi, da sta jo sestavila predsednik konference, Henderson, in čeho-slovaški zun. minister Beneš. Ta resolucija ni nič drugega kakor kup praznih fraz. V njej se Ugotavlja, prvič, da je prišel Cas. da se nekaj ukrene glede Razorožitve, drugič, da je konferenca odločena, da to ukrene, •ft tretjič se pohvali Hooverjev j*ačrt o znižanju orožja na eno tretjino sedanje količine. Dalje °rrtenja resolucija nekatere u-'sPehe, ki so se že dosegli na po-•)u razoroževanja. Resolucija je prišla na glaso-?avn.ie v soboto .Ker ni bilo predanega nič boljšega, o čemer 1 glasovali, so za njo oddali glas zastopniki 41 držav. sem držav je imelo vsaj toliko ^rainu, da se ni udeležilo glasoma za tako skrpucalo. Te dr-sv2ave so bile: Avstrija, Ogr-j..a -Bolgarija, Turčija, Italija, .Rajska, Afganistan in Albani-v.; Le dve državi, namreč Nem-■laj'n Rusija, sta imeli toliko '°Čnosti, da ste glasovali proti ej resoluciji. ŠERIF — BIVŠI KAZNJENEC Chicago, 111. — Po običajnem t ^gorskem načinu je bil pre-. I1 Petek zvečer umorjen porini šerif J. A. Werner. Ko se k z neko žensko vozli v avtomo-h je na 81. cesti dohitel drugi avto, iz katerega so llic °f'dani nanj streli iz stroj-Ub'v ^ 80 Werner j a na mestu ^ Po šerifovi smrti se je do-!°> da je bilo Werner j evo sJ^nje življenje tako, da bi ne nikoli nositi policijske Zaradi umora je svoje-že sedel v ječi in, ko je bil v » P°niiloščen, je ponovno iz-tL1 več zločinov, a je kljub s'užh konžno dobil policijsko V 2v bržkone je tudi zdaj stal i-6j z gangsterji in je bil to-sko a Unior navadno gangster-ltla§Čevanje. SPOR ZARADI RUSIJE Kanada zahteva ukinitev tr-1 govskih odnošajev s sovjeti. j — Delegati drugih britan-| skih dežel naspotni tej zahtevi. Ottawa, Otat., Kanada. — Sovjetska Rusija in njeno blago ferozi, da bo otežkočila, ako že ne popolnoma razbila ugodni rezultat, ki ga naj bi imela tukajšnja imperijalna britanska konferenca. Delegati posameznih britanskih dežel so namreč vse prej kakor pa v sporazumu, kako stališče naj se zavzame napram Rusiji. Kanada je v prvi vrsti odločno proti temu, da bi se imelo kaj opraviti s sovjetsko Rusijo v trgovskem oziru. Nje min. predsednik, O. B. Bennett, ki tudi načeluje konferenci, je v soboto izrazil zahtevo, da se ruski produkti popolnoma izključijo s trgov britanskega imperija. Kanada ima za to svojo zahtevo dosti vzroka. Ruska pšenica in les tvorita namreč za njeno trgovino občutno konkurenco. Zahteva Kanade je dala povod za spor med delegati. Prva je proti Kanadi nastopila Indija, katere zastopnik je izjavil, da se njegova dežela ne mara iz ekonomskih, kakor tudi političnih ozirov, podajati v spor s sovjetsko Rusijo. Isto struno je udaril tudi delegat Anglije. Po-vdarjal je, da bi njegova dežela izgubila na tisoče funtov šter-lingov, ako bi se izvedel prelom s sovjetsko Rusijo. S to deželo jo namreč vežejo trgovske pogodbe, katere je morala financirati, in je torej absolutno nemogoče, da bi ukinila svoje trgovanje z Rusijo. Kočljivo točko na konferenci tvorijo tudi napeti odnošaji med Anglijo in Irsko. Podpredsednik Irske se je izjavil, da njegova država ne pričakuje, da bi sklenila z Anglijo kak trgovski sporazum, in tudi ne bo poskušala. Istočasno je doma v Dublinu irski parlament sprejel znatno zvišanje carine za uvoz blaga iz Anglije. S tem je Irska nekako napovedala gospodarsko vojno Angliji. -o- PRIPRAVLJA PRIHODNJI PRORAČUN Ravnatelj proračuna, J. C. Roops, se je zdaj obrnil na vse načelnike vladnih departmentov, naj mu do 1. septembra sporoče, koliko bodo njih potrebe za prihodnje računsko leto, ki se prične s 1. julijem 1933. Mož se je izjavil, da bo že pri osnutku skušal, spraviti prihodnji proračun v ravnotežje. KRIŽEM SVETA — Lansing, Mich. — Kakor je objavil državni tajnik, se bo licenca za avtomobile znižala s 1. avgustom za 50 odstotkov v državi Michigan, da se s tem postavi v obrat na tisoče avtomobilov katerih lastniki ne morejo plačati sedanjih visokih pristojbin. — Asuncion, Parr.guaj. — Ponoven resen spor grozi, da bo izbruhnil med to državo in Bolivijo zaradi pokrajine Cha-co, ki že mnogo let tvori sporno točko med obema državama. Bolivija baje uvaža svoje čete v to pokrajino. — New York, N. Y. — Tukaj je v petek preminula znana gledališka osebnost, Florenz Ziegfeld. Pri prirejanju predstav je kazal ta mož nenavadno sposobnost, le škoda, da jo je uporabljal za kazanje bolj ali manj nemoralnih predstav. 1% Jugoslavije. VELIK ŠPIJONAŽNI PROCES PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM V BELGRADU. GLAVNI OBTOŽENEC JE MADŽARSKI DRŽAVLJAN, KI JE OBTOŽEN ŠPIJO-NAŽE. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE IN NOVICE. KONVENCIJA J»S• J f Delegati odločajo o bodočnosti Jugoslovanske katoliške jednote. -O- Indianapolis, Ind. — V tukajšnji šolski dvorani na 902 , Holmes Ave. se vrši ta teden konvencija slovenske podporne organizacije Jugoslovanske ka-, toliške jednote, ki se je otvorila ! v ponedeljek. Na njej zboruje (skupno z glavnimi odborniki 151 delegatov, kateri zastopajo o-krog 20,000 članov, ki jih šteje Jednota, namreč 14,000 v od-, rastlem in 6000 v mladinskem oddelku. Tukajšnja društva so sestavila program, po katerem se bo nudila delegatom vsak večer tekom zasedanja konvencije raznovrstna zabava. — Jednota, ki je bila ustanovljena 1. 1899, posluje na nepristranski podlagi in ima glavni sedež v Ely, Minn. Ima svoje lastno glasilo, namreč tednik "Nova Doba", ki izhaja v Clevelandu. Točasni glavni odborniki so sledeči: preds. Paul Bartel, Waukegan, 111.; tajnik Ant. Zbašnik, Ely, Minn., in blagajnik Louis Champa, Ely, Minn. — Zbranim delegatom in gl. odbornikom JSKJ. želimo dosti uspeha pri njih delu, da bi njih zasedanje doprineslo obilo dobrih sklepov v prospeh in napredek organizacije, zlasti v se-. dan jih trdih časih. DUNAJ NESREČA ROJAKA i , Chicago, 111. — Znani tukaj- DOBIL OBISK inj;sIovenski T^if ; .Zefran, se je podal pretekli te- .... den na izletno potovanje z avto-Pomemben obisk v avstr.jsk.; mobi]om z nekaterimi svojimi prestolici. Dunaj, Avstrija. — Na več prijatelji. Med potjo je na cesti blizu mesta Biggesville počila pnevmatika na kolosu, kar je načinov razlagajo prihod bivše- povzročilo> da je avto zdrknil g ga nemškega prestolonaslednika ceste -n gg preyrnil y jarek __ Friderika Viljema Ki je prispel Me(J ^ ko so drugi potniki o- semkaj pretekli petek. Docim se gta]. po yečini nepoškodovani) iz Viljemovih krogov zatrjuje, nekateri gQ dobm Je ma]e pra, da je to le brezpomemben obisk, ^ gi j& pa Louig prf nesreči zlomil nogo pri členku. Zdravi se na svojem domu, 1941 W. 22nd St., in, kakor ugotavljajo , . , . Tr.,. zdravniki, bo vzelo več tednov, kraljevi prestol in da je Viljem prednQ bo okreyal že]imo mu> le zato odšel v Avstrijo da s tem da b{ ge zdravljenje ugodno iz_ odvrne pozornost nemških repu- t k|Q blikancev. S tem bi imeli njego- ' _n_ vi pristaši lažje delo, da ga za časa njegove odsotnosti proglase za kralja. se drugod govori, da za tem .tiči nekaj. Pravijo namreč, da je že dovršen načrt za upostavi-tev Hohenzollerncev na nemški OBDOLŽBA PROTI POLICISTOM Mineola, N. Y. — Več tukajšnjih policistov se bo moralo zagovarjati pred sodiščem, pod ob-Jdolžbo, da so umorili nekega H. OGRSKA IZSLEDILA KOMUNISTE t> , . „i,„ t> j i Starka, ker so nad njim uporab-Budapesta, Ogrska,— Po dol-' . v . J J . . , . . +„, .v .... ljali mučenje, znano pod ime-gem iskanju se je tukajšnji taj- = 0 nečlove- ni policiji posrečilo najtl glavni - rayn gQ ffl stan ogrskih komunistov, od ^ ^^ ^ R0 m koder so po celi deželi vodili ______ ____j.. Odkrita špijonažna organizacija Beograd 8. julija. — Pred državnim sodiščem se je danes pričel proces proti večji skupini obtožencev, ki so obtoženi, da s vršili špijonažno službo na korist tuje države. Glavni obtoženec Andrasz Majton je madžarski državljan in je bil uslužben v Dekenješu ob jugoslovanski meji, odkoder je vodil špijonažno službo po Jugoslaviji. Kot njegovi pomočniki so obtoženi Johan Ratkovič, Josip Tekač, Albert Benoa, Ivan Kleeman, Imbre Kovacs, Ivo Šiprosz in Pata Horvat. Zbirali so podatke o naši vojski, dobavljali načrte in pošiljali poročila Majtonu. To špijonažno organizacijo so docela slučajno odkrili. Dne 7. septembra__lanskega leta je namreč poskusil Ratkovič izročiti nekemu železničarju pismo, da bi ga ta oddal v Dekenješu. Pismo je bilo naslovljeno na neko Regino Gajs, pod katere imenom se je skrival glavni obtoženec. Železničar je prenos pisma kljub obljubljeni nagradi odklonil. Ko je pa vlak že odhajal, je Sat-kovič vrgel pismo kar skozi okno v vagon, misleč da ga bo že kdo našel in ga oddal na naslovljeno mesto. Pismo so pa dobil železničarji in ker se jim je zdela vsebina sumljiva, so zadevo sporočili oblastem, ki so Ratkoviča imeli pod nadzorstvom in mu tako prestre-gli važna pisma ter ga koneč-no aretirali. Priznal je vse in s primernim izgovorom izvabil čez mejo v Jugoslavijo še glavnega krivca Majtona, kjer je bil aretiran in izročen sodišču'. prevratno propagando. Aretiranih je bilo 41 voditeljev, med njimi tudi prosluli E. S. Hollen-berg, ki je bil že leta 1923 obsojen na smrt v njegovi odsotnosti. Bil je namreč desna roka enako izpostavljeni od strani policije. -o- trpinčenju UMRLJIVOST SE ZMANJŠUJE NEPRAVEGA ZGRABIL St. Joseph, Mo.— 481etni Geo. Files je opazil na cesti pod svojim uradom dva moška, ki sta se pretepala. Stekel je ven, da bi ju pomiril in pri tem zgrabil od zadaj enega od njih. Drugi je porabil to priliko, razbil na mestu steklenico žganja in hitro stekel proč. Files je pa prejel nepričakovano plačilo za svojo miroljubnost. Tisti namreč, katerega je zgrabil, je bil prohibi-cijski agont, ki ga je pod ob-dolžbo, da ga je oviral v njegovi službi, vtaknil v ječo. -o- NajzanimivejS« ve«ti so * An er. Slovencu; čitajte ga I POLJSKA USMRČUJE UPORNIKE | Sanok, Poljska. — Pred vojnim sodiščem so bile pretekli petek obsojene na smrt tri osebe, dva Ukrajinca in en Poljak. Postavljeni so bili pred sodišče i kot udeleženci pri izgredih, ka-jtere so vprizorili ukrajinski j kmetje v Lisko okraju 1. julija, v katerih je bilo pet oseb ubitih i in več ranjenih. Kmetje so se j uprli vsled tega, ker so se raz-, nesle govorice, da namerava I Poljska zopet uvesti kmetsko suženjstvo, tlako. — Sodna obrav-inava je povzročila mnogo razburjenja med prebivalstvom in i ogromne množice ljudstva so Chicago, 111. — Kakor objav-diktatorja Bela Kun, ki je via- (lja tukajšnji zdravstveni komi-dal Ogrsko v letu 1919. Po pad- ,sar dr. Bundesen, je bila umrlji-cu diktatorja je Hollenberg zbe- vost v tem mestu tekom prvih žal v Rusijo, kjer je postal u-'šest mesecev letošnjega leta radnik v komunistični stranki. | znatno nižja, kakor v istem času Pozneje se je preselil v Berlin, preteklega leta. Dočim je lani u-od koder je skrivaj prispel na- mrlo na vsakih 100,000 oseb po zaj na Ogrsko, kjer je poslej ve- 11.10, je znašalo to število letos šče vodil komunistično propa-' samo 10.10. gando. Zdaj ima brez dvoma1 -o- pričakovati smrtne obsodbe. ! KAKI LJUDJE DOBIVAJO PODPORO „ . o, . , v . Chicago, 111. — Na Addison Katoliški Slovenci oglašajte gtreet y petek neki yelik ayto ^oje Prireditve v Amenkan-' dd y neki drugi parkan ayto> skem Slovencu !_jpri preiskayi 0 incidentu se je j pokazalo, da voznik, neki Ch. prispele v to mesto, da slišijo i Wagner, dobiva od države brez-nje izid. Po ječah je zaprtih šejposelno podporo med tem, ko okrog 140 kmetov, ki so sodelo-1 zmore stroške za vzdrževanje vali pri nemirih in koje še ča-1 velikega avtomobila in za naba-ka obravnava. 'vo razkošnih oblek. Radi pohlepa po posestvu Radeče, 8. julija. — Ni še leto dni, ko je bila na Skalar-jevi domačiji po domače pri Berinjekovih v Dolah pri Liti-ii, poroka. Domača hčerka Ivana se je poročila z Ignacom Sevškom. Srečno sta živela toliko časa, dokler je tast Jože Skalar, razdelil posestvo. O-moženi hčeri je dal polovico, zetu in drugi hčeri pa vsakemu četrtino. Sevšek je ženo nagovarjal, naj bi dala prepisati nanj svojo polovico posestva o čemer pa žena ni hotela slišati in radi tega je nastalo med njima sovraštvo. Ko je letos na praznik sv. Petra j in Pavla mož Sevšek odpravljal k maši, ga je žena nenavadno prijazno ogovorila in (mu ponudila kozarček žganja, i Čudno se je zdelo užaljenemu možu, da je žena naenkrat ta-jko prijazna in mu je tudi obljubila. da se bosta pobotala I in bosta glede posestva uredila po njegovi želji. Mož je žganje izpil, po hudih bolečinah je pa do 9 ure zjutraj že umrl. Moža so pokopali, ženo pa zaprli. — Oče zastivplje- valke, 62 letni Jože Skalar ni imel od dneva razdelitve posestva mirne ure. Zločin hčere ga je še bolj potrl. Včeraj se je odpravil da gre kosit in ko so šli za njim, so ga našli na , drevesu obešenega. Tako je napravil nesrečen pohlep po zemlji celo družino nesrečno. i -o- i Napredovanje gasilstva I Že je bilo enkrat poročano o slavnosti 60 letnice viškega gasilnega društva, ki je bilo ustanovljeno že leta 1872 leta. Letos za svoj 60 letni jubilej si je društvo postavilo nov krasen gasilski dom, na istem kraju, kjer je bil stari. Dom je med največjimi in najsposobnejšimi ter najmodernejšimi v Sloveniji. Stoji tik ob Gradaš-ci pred Mesenelovim mlinom. Svoj jubilej je društvo praznovalo s slovesnp sv. mašo, blagoslovitvijo doma in nato z gasilsko veselico. | -0- Smrtna kosa | Na Bledu je umrl Janez Me-žan, posestnik. — V Slovenje gradcu je umrl Alojz Sche-chel, okrajni šolski nadzornik v pokoju star 66 let. — V Mariboru je umrl Edmund Pla-ninšek, pisarniški ravnatelj. — V Št. Vidu pri Stični je vmrla Marija Puš. -o- Otroci zažgali hišo i Iz Št. Jerneja poročajo; Posestnik Furar iz Bana, ki je bil nekoliko bolan in je ležal doma. je opazil, da se zunaj nekaj sveti in diši po dimu. Pogledal je in o groza, del hiše je bil že v plamemu in skrajni čas da je še zbežal ven in si tako rešil življenje. V skrbeh je bil za otroke, kje so, pa jih je našel jokajoče v kleti. Igrali so se z žveplenkami in tako zanetili požar, ki je upepelil hišo. -o- Bogat ribolov Poročajo iz Splita, da je bila noč od 29 na 30. junija izredno dobra za ribji lov. Ribiči iz Hvara so nalovili nad 100 kvintalov rib, ribiči iz Komiže pa nad 112 kvintalov. -o- Ker so se stariši pobotali V Subotici si je na svojem stanovanju prerezala žile 17-letna Terezija Forgaši. Njen oče Peter Forgaši je imel delavnico za pletenje košev, pa je pustil obrt in ženo in odšel. Žena je vodila obrt naprej, ki je dobro uspevala, mož,u' se je pa slabo godilo in je prišel , domov ter se z ženo pobotal. | Hčerka se je pa radi tega u-smrtila. -o- Zlato kolajno Zlato kolajno in diplomo je prejel za svoj ročni izdelek mariborski krojač Rudolf Šti-ber, na svetovni razstavi krojaških del v Londonu. smS 0 AMERIKANSKI SEOVENEC in najstarejši slovenski AMERIKANSKI SLOVENEC list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pono-Icljkov in dnevov po praznikih. j v ospredje bolj in bolj, le zdi se, da Hitlerju manjka tiste mo- The first and the Oldest Slovene osebne vplivnosti> kot sta J° Posedovala Lenin in Mus- Newsn'om*r i« 4solmi' drugače bl bila v Nemčiji sprememba že davno izvršena. V Nemčiji so razmere silno napete. Gospodarsko je država na slabih nogah, ker so jo vojni dolgovi sproti izsušili. Newspaper in America, Established 1891. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: »849 W. 22nd St., Chicago, III Phone: CANAL 5544 Naročnina: 2a celo leto ________________ Za pol leta_______ 2a četrt leta _____________ ..$5.00 . 2.50 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta______________1.75 --- ------------------OW JVJ vu.jui uuiguvi »pruu IZSUSUl. Issued daily, except Sunday, Mon- Trezni državni elementi, kot bivši kancler Bruening so hodili day and the day after holiday , po poti zmernosti, računajoč, da se mirnim potom Nemčija Published By: j konečno reši dolgov in pride v boljše razmere. Toda tega še EDINOST PUBLISHING CO. i ne bo kmalu in ljudje so nezadovoljni. Na drugi strani pa so Address of publication office: | na delu hujskači, ki priporočajo preobrat in da se Nemčija 1849 W 22nd St. Chicago, 111.; odpove vsem obveznostim, ki jih ji nalaga mirovna pogodba, Telefon CANAL 5544 j Slednji vedno bolj in bolj pridobivajo RAZNOTEROSTI. BOMBAŽ Na otoku PRIDELUJEJO j park, kjer jo je policija Rabu, ki spada!močjo vojaštva ujela v mrežo. pod Jugoslavijo je pričel neki! kmetovalec Barčič po imenu, gojiti bombaž. Goji ga na Kan-porskem polju že 2 leti. Letos Subscription: For one year ____________ For half a year ................. v 1 - - «------- ■ Ujisiijt JC (casa, kedaj vulkan izbruhne in kedaj se bo svetu predstavila i za novo pano-o .$5.00 j nova Nemčija. | gospodarstva ° Tako bo imel svet v kratkem, ako znamenja ne varajo,, i _0_ LESENI KONJIČEK PREVRNIL VLAK Blizu postaje Staatz v Av-je pridelal že nad 100 kilogra-Jstriji se je ob železniški progi mov bombaža. Okoliški kmet- j igral 10 letni deček. V svoji m je samo vprašanje ; je so se pričeli zelo zanimati J razigranosti je postavil svoje- i n rv CITnfn , 5 i narodnega Iga lesenega konjička na želez- _ Po zdravnikovem receptu. Gospod zaloti svojega hlapci Miheža, ki se potika okrof kurnice. Mihež, kaj pa delaš tu 2.50! For half a year _ For three months 3.00 1.75 - - --------- Ideje novih "izmov" se bodo pojavile in preizkušale, kakor so se v bodočnosti, in no- NAJVIŠJE ODLIKOVANJE niški tir in odšel. Kmalu' na to je pridirjal osebni vlak, koje-ga je leseni konjiček vrgel s vpraša gospod. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je 5as do^ četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa _se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. F°r L5° n;nogo' ™<>go Političnih izprememb For one year----------$6.00 ln Poizkušale, kakor so se v bodočnosti, in no- Poročajo iz Italije, da ko so! tira. Pri tem so bile štiri "osebe" votarije se bodo pojavljale v političnem življenju, kakor so se.jse nedavno vršile v Rimu veli-1ranjene in promet je M vsled ke svečanosti ustanovitve itali-i nesreče na tej progi za več ur janskega letalstva, je Musso- i ustavljen. lini najhrabrejše častnike od- ---o_ likova.1 s tem, da je vsakega izmed najhrabrejših poljubil. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. U.: Res veliko odlikovanje in ZADNJA WASHINGTONO-VA SORODNICA V Monakovem v Nemčiji ži- kar je na najglavnejše tudi-[vi zadnja sorodnica prvega.« j — Veste, gospod, delam kar mi je zdravnik naročil. — Pa ti zdravnik mends vendarle ni naročil po noči k«' lovratiti okrog kurnice. — Seveda ne. Kurjo župc(l mi je predpisal. * * * Izgovor. — Učitelj: Ti siW" kavi poba, ti edini nisi napisa' domače naloge: Moja potr najcenejše. Novotarije v politiki SMRTNA KOSA V MINNE-SOTI SENZACIJA Povojna doba je prinesla svetu tudi mnogo novotarij v politiki. Pojav boljševizma in fašizma je novotaiija v politiki. Vsak neodvisen narod, ki je sposoben vladati samega sebe, stremi po večnem izboljševanju. Pri zasledovanju in iskanju izboljševanja pa delajo narodi skoke semintja in te .skoke bi smelo imenovali preizkuševanje raznih načinov in metod. Ko se narod naveliča enega načina vladanja in razmer in spozna, da stari način ne ugaja več toku časa. išče spremembe. Išče jih na več načinov. V nekaterih državah pri- Neki Nemec, ki se je nahajal;viIa 200 Ietnico rojstva svoje na počitnicah v Splitu je tam ga sIavnega prednika, kupil za 600 Din osla in ga na- .hale piskati, ker ni bilo dovolj I vode. Imamo namreč pri nas Ely, Minn, j or^j'e na vodni P«gon in če to- Dne 23. junija je bilo polo- rej" zmaftjfca vocJe, se tudi orgije . ženo k večnemu počitku truplo ne gasijo. No, sedaj bomo za . . . pokojne Mrs. A. Mikolich, ro- Par dni z°Pet imeli dovolj vode Z^Z vStlZ l ■ jene leta 1889 v vas Pijavk go- dovolj muzike. j odpeljal v Frankfurt da ga je rica pri Igu. Podvrgla se je bila; V teh dneh vročine se neka- SVO? ,mah ncen" ~ operaciji na žolču if slepeč £ ten, ki imajo svoje avtomobile'^ j ameriškega predsednika Geo. j Washingtona, Marija baroni-jca Washington, ki je tudi sla- in dovolj muzike. V teh dneh vročine se neka-teri' ki irnaj'o sv°Je avtomobile - . vesu. Nekaj dni je vse kazalo, da tudi med tedl1™ Podajo kam v j v , bo ozdravela, a usoda je hotela P1'08*0 ™ravo. Posebno Mr. A. ifJ^S da bl V FUi k" drugače. Prehladila se je bila in Bakše rad če je dobre vo- ff" T - ^JfH?; m polotila se je je pljučnica M Jo fc vzame s seboj tudi harmonij Se Je koncno odloci1 2a je vzela iz srede deveterih otrok, kc' kater0 P° mdi volji nateguje katerih najstarejša hčerka ie pcd senco hrastovo. Pravi, da Janezek: Gospod učitelj, J' nisem mogel, ker je moj a't> šolski sluga. Vsak po svojem okusu. -1 Moja žena zjutraj rada pii; kavo, jaz pa imam rajši čaj. j — To je pa nerodno, vsak' jutro kuhati dve vrsti zajutrlf — Kako? Saj pijemo kav» * * * de preobrat potom mirnega delovanja, dočim v drugih drža- stara 21 let, najmlajši sinček pa uči tičke pveti- če je to res ne vah pride potom surove sile, potom krvave revolucije. dve leti. Nad vse žalosten je bil vem- M°g°če je pa le Tako iskanje sprememb v narodnem ali državnem vod- prizor ob smrtni postelji, ko je! O naših bolnikih bom tudi šivu je opažati vseskozi dolga tisočletja, odkar se je človek umirajoča žena jemala slovo od malo poročal. Prvega bom ome ?acel zanimati za skupno narodno ali državno življenje. Opa- " - - žamo jih celo v starem testament^ in se pozneje razvijajo in širijo vedno bolj v novejše čase. To navajamo iz vzroka, da bo nam znan človeški nagib in da ne bomo mislili, da so razni politični pojavi kaka posebnost, ki se preje niso dogajali. človek ni nikdar zadovoljen. Le malo izjem je najti po svetu v tem oziru. Neka notranja sila nas žene naprej in naprej, kakor pero uro, iz dneva v dan. Ako danes do:;ežemo KAJ SI NEKATERI DOVOLJUJEJO Pred nedavnim časom je bil v Budimpešti na Ogrskem aretiran 23 letni brezposelni Ivan Englert, katerega so vseh dobrot polni "boljši" Sferah pred tatovi. — Polnoč1 ljudje grdo potegnili. Ko je,sem slišala sumljiv ropot' namreč Englert šel po Elizabe-; spalnici. Ko sem tiho vsta-l« ti ne m mostu, je tam stala gru- SGIn videla izpod postelje m0' ča dobi*o oblečenih "gospo- človeško nogo. I dov," ki so se iz dolgočasja' — BiIa je kajpada vlomi!" graški j prepirali, jeli voda podmo-.čeva? o ne-'stom topla ali mrzla. Tedaj je' — Ne> moževa. Tudi on 3C kakem podzemskem bobnen- lačni in brezposelni Englert■ slišal sumljiv ropot, ju, ki se je slišalo v Kaibing-'stopil k njim in jim reče" da' * * * dajo 100 pengov. skoči j pa ;s „_„ _ t • je novzroeilo med prebival-. v Donavo m iim rtnvp K ™ T v , J atvom dokaj pozornosti. iV d^ pod Sa £ " to " VULKANSKO BOBNENJE Letošnjo pomlad časopisi veliko so pisali ie, sli' rgli iz to želimo jutri še več. V tem je vse človeško zanimanje in to gnan je naprej in naprej je tisto pero, ki ga je Stvarnik položil v človeka, da bi ga gonilo k dobremu in popolnosti. Pojav fašizma v Italiji je sad človeške ambicije, ki je utelešena v idejah Mussolinija. " Slovenci nimamo vzroka, da 1 bi hvalili Mussolinija. ker pod njegovo tiranijo umira nad pol milijona Slovencev narodne smrti. V zgodovini našega naro- So. Chicago, 111. tudi že nekoliko boljši. Seveda,' ljubljenega moža in predragih nil Mr. Fr. Magajneta ki je že ju' ki se slišaI° v Kaibing-'st( ctročičev. Pred smrtjo je še toliko dober, da že okoli hodi. ?ergu' ne od Gradca, ki če prejela sv. obhajilo in s težavo, Nihče bi mu takrat, ko so ga a vdana v voljo božjo se prese- vzeli v bolnico, ne prisodil da bo --------* —*"*•». • uuu niostom copia an mrz- kavarne j lila s tega sveta. Njeno svežo še zemljo tlačil. No vidite, take ^bnenje so slišali tudi M»ri-(la. Gospodje so bili s tem prav] _ t; ie erdo ohrpknva!1je :i, ka- so človeške sodbe in ugibanja. Odmevalo je, kakor zadovoljni in eden mu reče,!in podia lažPrvič se v v^ Prizadeti nad njegovim' ^ ^ " ^ ^^ ^ ^ ;a zgled je nam lenja vadi v streljanju s topo- - ^ «« ----' 1 ' J een ravno omenjeni Mr. Fr Ma-aj- ^ Bobnenje se je sli?ial° ceio ne. - Mr. Frank Bizjak, ki si in Je prihajal° iz zemlje- -o--i je, kakor je bilo že omenjeno na i 1 VROČINO SMO IMELI dan birme zlomil levo roko, je' tudi že nekoliko boljši gomilo krasijo duhteči venci, ka- 'so človeške sodbe in ugibanja, tere so poklonili sorodniki in To je torej dokaz, da če človek prijatelji svoji ljubi predragi že tudi umira, še ni za obupati Frančiški Mikolich. ~ • - družini in sorodnikom naše zdravljenjem. Za zgled je nam . iskreno sožalje. J. P. so si tolmačili ta čuden pojav v okolici Gradca. ---o—— HARMONIJ IZ KARTONA Toda če sra na ; sKem siovencu, aa se je nekdo delo, ker predno se kosti zara- Z izredno veščino je Mari- tattS rX osebnoT^'tr'rn6™1 "ad d0PiSniki- da.fe b«^ F»« Povšič konstru- «» J" »lesena velika ^bLt^^lS^J FaW atna^^neTo "saVdt ^ ** ^ ^^ " ^ f 1[?rtona-Hr ostane, da je bila Italija takoj po vojni na tem, da zaide v J 0 vCenu ta o delf Ce T ^ ^ .f^"'"" ' ^ skrajno radikalne mte in da morda razpade. Mnssolini ie maio tak" pritSbe Jez doniš" " , k° "T? ^ a* zamuf(ao, da m v ^ .fJ , ^^"T116 cez_ aopis- sam ne more veliko pomagati. sna prvi pogled niti m mogoče je bil že dolgo brez zaslužka,' koj'sarn"od|el. se rac ne pomišlja tvegati svo-j * * * je življenje, samo da pride do Užaljene žemke. - Liz^ denarja, da S1 kupa živeža. { in ko Minko z ,et Skočil je v vodo ri zonet sivf-'™^- . ' • t , , 1etsiec- srečali, ie ne bova siti T}*«*!* no nvinlfl.vsl na l-i^orv je yjJJ jWM zagrabil za vajeti s silo fašizma, tajiti. To dosedaj, kako bo v Zanimiv pojav je pojav in uspehov se n^v.ne da nike korenito podlago ali ne,'ne bodoče, bo pokazala bodočnost, bom preiskoval, ker večkrat še š rojak pevec Mr. Anton - - - boljševizma v Rusiji. Ako bi tako zmožnega dopisovalca vre- Vo3k' ki je odšel meseca ma-)'a v govorili pred 25 leti, da bo prišlo v Rusiji najprvo do preobra- me goljufa, in ne more kar tako staro domovino na obisk piše ta V radikalno omnv k; ___ 1 , 1 t-. • ■ o »j . . T........ misliti, da bi bil to drugačen harmonij, kakor so običajno konstruirani. Ko udarjaš po tipkah in prisluškuješ blago- ^caritkadi° Smer' W Č,°Veka Za b6daka- RUSija' m0Č" ^i^oT da bi gVmalo ne'Tvrknlh da *** %ei v Jugoslaviji prav ^^S^ -a carska država, m v tej naj se pojavi komunizem najprvo? Pa sem si mislil te dni, ko nas ^ ^ ^ zvokon-mtl blutltl noč = ^ f°VSOd,takemU govoričenju. In vendar čez je tako grelo to nebeško sonce, ob ,kak0 te° reaI"0Stl° P.re- da bi nekoliko zapisal še jaz o prišel na most ni bilo tamj Gisa. In še, več ge leda,i PaCPag^ra-Mbo™' kak0 novo oblek0 kal stražnik m ga prijel radi;in-,a javnega pohujšanja. Morda soj =1= * * stražnika gospodje sami po-1 V trgovini in dama. - Go-klicah. , , , vv . , spa, tale plašč m le zelo lep« IFT.,n „ „„ ampak tudi od sile trpežen. < LETALO S SPREMENLJIVI, j Nosili ga boste lahko pet let; Doma: Možiček, le pog1-^ moj novi plašč, kako je lep >" imenitno, ko je tam vse veliko bolj poceni, kakor tukaj v Ameriki. Posebno je pohvalil vinsko ohvflfo ta , , , • — ,1-ttJ,,WVJU i " aa 01 neKoiiKo zapisal se jaz o ... ... —""" ------ , Hr^n f ff r°brat in nekdaj mogočna carska Rusi-ia- tej preteti vročini. Vse je hitelo kaP]',1C0- tako ^ Pisal, po td lipicna dežela t.lačanaHra an +„1....... ;___jm. i . _ ' iisotn „ T 4..1.1.' —; moreš, da je to posebne vrste in izviren harmonij iz kartona. je znaš,a v to,,u Mjradika'- r« T da se ToVn ^ac f, , , Michiganskem jezeru. Tudi ]az u*ra' ŽvLn^ I- g učijo da potek političnega držav- sem se odpravil nekega večera, ^i1 JT mma Prav. n0l,enih fundamentov, to je, da bi pa sem se vrnil nazaj, ker v jene Alo podvrženo spreminjanj,. Kakor vreme je državno Lu ni bilo več prostora. V e vsem Dolenjskem, v Ljubljani in celo v Celju na Štajerskem.1 Sedaj se nahaja pri svojem bra-1 tu v Julijski Krajini, ki je, ka- ž i vi i eni p • f„i™ • T',"""'" JC —vno zeru m bilo vec prostora. V če- kor je menda mn°gim bralcem Treba ie lP fl, ^,kakorsni 1° Ca31 in kakor zahtevaJ° trtek popoldne smo pa dobili iz- Sedai P°d ItaliJ°- tu- \a 1 sm-eraemhp f^l™ mo^očna oseb«o.st in daton dež, ki je namočil suho ;d\da •ielzel° veliko dela sedaj v Vd,i spitmembe je tukaj. To notriuiptn nniVmli r o,-,;^ „ r>„ ... ...... ooletni. Vr> ^mno-a no siji in Mussolini v Italiji. Pojav zadnjih dni v Nemčiji, ko čitamo, da je To potrjujeta najbolj Lenin v Ru- zemJjo in zopet bodo zeleneli na- P°Iet'«- ko pomaga na polju in ...... i Si vrtovi. Veste, dežja smo pa [3n Senu" Zdrav pa ^ kakor ri" glasila voiaško Hitt t -emcyi. k0 čitamo, da je vlada pro- že tudi potrebovali, ker nam je b*.-To naj za enkrat zadostu- na2 če znamlma «! lllTlTl™ ^ Primanjkovalo vode. Ko sem bil ^ « ^ LEV1NJA RAZBURJALA MESTO Kielce, Poljska. — Nekemu potujoemu cirkusu je v tem mestu v torek ušla iz kletke levinja, ki se je pričela nato ______ ______ sprehajati po glavnih mestnih j manjših letališčih ulicah, v velik strah prebival-' stva. V malo trenotkih so bile ;vse ceste izpraznjene; vse je MI KRILI Na berlinskem letališču so prvič preizkusili letalo s spremenljivimi krili, katero je izdelal profesor Schmeidter iz Vratislave. Pri tem letalu lahko med letom spreminja krila in sicer da jih po potrebi veča, ali manjša, kakor pač potreba nanese, kar je posebno važno pri dviganju ali padanju. S takimi krili, se bodo lahko tudi večja letala lahko kretala na ne ir?Vma priti i*™**™*® v torek večer v cerkvi prij kratkem času do prav radikaln.h sprememb. Hitler prihaja blagoslovu, so že orgije prene-' naših Boostarjih. steklo v hiše in zabarikadiralo rata, trgovci pa so naglo zaprli svoje trgovine. Končno se Novinar. I je zatekla levinja v mestni — Ali Ali? AM ste že poslali obnovitev naročnine za "A. S."? Ako ne, storite to trpežen. Dve leti ga bom la*1' ko nosila, je rekel sam pr°' dajalec. * * * Nezanesljiva služkinja. Novo služkinjo smo že odslovili. Saj niti prati ni znal«' Bila je pa tako predrzna, da nam je ukradla celo pet brisač. — Tistih najlepših, t eta-kajne, ki je bilo na njih napisano "Grand hotel Novara". * * * Pravi vzrok. — Skoraj utonili bi bili?! Kako je bilo ven- TARZANOV SIN (93; čimpreje po možnosti, ker list dar to mogoče? Ali je bil čol'1 potrebuje Vaše pomoči in zve-[prenapolnjen? stobe' ! — Čoln ne, marveč veslači- (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS mm4 iJikdar preje v življenju ni Korak občutil take Silovite groze, kakor v teh trenutkih, ko je zrl na ta prizor. Vedel je, da vsak trenotek bo zdrobljeno ono srce, ki mu je hotelo pomagati, a brezumni slon tega ni vedel, ne razumel, niti mu m bilo moč dopovedati. Na drugi strani slon ie 'me' najboljšo voljo ščititi pred vsem Koraka Mi storit, vse zanj. Komplikacija dveh dobrih volj m src, ki pa naj bi končalo na tak le način. . .? Zdaj se je zgodilo nekaj, ki je osupnilo Kora-kove oči. Videl je jasno da je z drevesa, proti kateremu je dirjala Meriem pred razkačenim slonom skočil veliki beli človek, dvignil roko, slon se je stresel in zdrznil ter se ustavil pred niim. Kdo je to bil? Oster lcrik iz ust tega velikega človeka, ki je skočil z'drevesa je ustalil rantorja, da 'je ta obstal, kakor očaran. Meriern je medtem skočda na drevo in Korak se je oddahnil od strahu. 1 Veliki beli človek, ki se je pojavil na enkrat, kakor nam pripoveduje po,vest fe v zamolklem glasu zarenčal nad slonom in ta se je takoj udal in je postal krotek. Meriem je ta dogodek opazovala z velikim začudenjem. Nato se je veliki orj'ak obrnil proti ležečemu Koraku iji korakal proti njemu, k: je ležal na tleh privezan na stebru, s katerim vred ga je prinesei v džunpclo vn-liki Tantor. SJon niu je sledil, kakor domači psiček. „ > t ^ ^0<><>0<>0 0-0<>0<^-000<>00-C>0 OOOOOOO^i LEPOTA SLOVENIJE 6 JE^SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI orenjska 9 V tistem trenutku se je veliki človek obrnil na drevo in Meriem je zapazila- njegov obraz. Vzra-doščena je zaklicala^ "Bwana!" In je hitela k njemu. Slon ji zdaj ni več grozil. Velikemu be-lajnu orjaku je sledil slon in Meriem in so šli h Ko/aku, kateri je milo gledal na bližajočega moža, kakor,bi hotel Že z očmi prositi odpušča-nh. "Takcc moj sin!" je vzkliknil orjak, in iz Koralrovih ust se je čul odgovor: "Moj oče!" — Kaj Bledi temu? To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral vsak Sloevncc, kaj šele sinovi in hčere prekrasne vo-nVanticne Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in ljčcrc prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mle rodne vasice, trge in mesta, svoja pestra gorenjska polja m livade m svoje divne lepe fforenjske gore in planine. V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skpro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi. Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenj ska mesta, tfige in vasi, pestra polja in livade in divne gprenjske gore in planine. PIŠITE PO NJO ŽE DANES! - STANE S POŠTNINO $2.00 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC v W. 22nd ŠTREET. CHICAGO, ILL. T ■^oooeeooocooo-ooooooooooeoooooooooooo^?^' Torek, 26. julija 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC ®ran S <žfl Tvoj nedeljski tovariš KarabinCske šikane V Ložicah pri Št. Vidu pri Vipavi je priredil 35 letni Anton Frelih osem dni po svoji poroki, na svojem domu domačo pojedi- Iz zapora v smrt J precizno izdelani izdelki splo- Pred kakimi štirimi tedni je šno občudovanje. bil v Saležu pri Zgoniku areti- \ -o- ran Janko Obad. Karabinerji so , Kranjska Gora ga odpeljali v zapore in prijavi- j Stavbno delo precej počiva, li preiskovalnemu sodniku, da" le prejšnje leto dozidana po- 3tfuiu.«wiiiiwMw.MiiiijumiiinimTi TEDENSKI KOLEDAR 31 Nedelja — Ignacij Lojolski. 1 Ponedeljek — Verige sv. Petra. Torek — Porcijunkula. Alfonz. Sreda — Najdenje sv. Štefana. Lidija. Četrtek — Dominik. Petek — Marija Devica Snežnica. 6 Sobota — Gospodovo Spremenjenje. 2 3 4 5 Rev. J. C. Smoley: ENAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH ! no s plesom. Mladi gospodar je ! gostoljubno povabil vsakogar, | je poškodoval v Saležu drevesce, slopje se dokončavajb. Veliko ki je prišel mimo njegove .ki je bilo zasajeno v spomin u- jih je, ki bi radi zidali, a pri-hiše, naj vstopi in se malo poza-'mrlega Mussolinijevega brata manjkuje denarja. Postavili ibava. Nenadoma so pa prišli ka- Arnalda. V zaporih je Janko pa bodo nov most čez Pišenco. rabinerji in prekinili zabavo, strašno trpel, zaradi nasilnih za- V Krnici pod Razorjem pa bo češ da jo je Frelih priredil ne sliševanj, kar se lahko spozna iz postavilo Planinsko društvo da bi prej naznanil oblasti in do- tega, da je komaj po štirih dneh novo planinsko kočo. bil za to potrebnega dovoljenja, zapora umrl. Pogreb se je vršil -o- Zaman se je Frelih zagovarjal, v Zgoniku. Kljub temu, da so se ' Cesto delajo da je vsa zabava brezplačna in zbrale pri pogrebu cele čete. ka- j Poročajo iz Trbovelj da so da je le domača, ne pa javna ve- rabinerjev in fašističnih milič- 'pre£i ča~.om pričeli delati cesto selica. Zabavo so morali preki- nikov iz vsega kraja, ni to opla- Radegfe-Litija ki se dela meniti zato, ker se je zbralo tam šilo ljudi, da bi ne počastili spo- sto veijke zasavske ceste ki bi mnogo Slovencev. Frelih je bil mina narodnega mučenika, ki je za rndars^e kraje kakor pa radi tega prijavljen sodišču, tako žalostno končal pod tiran- 1Q Hrastnik Zagorje in Trbov- -o--,sko roko fašizma. Pogreb je bil ,je veiikega pomena. Brezpo- Uboj ; veličasten. Za krsto je šlo nad kateri ,,0 dobili delo pr; časom do zaželjene svobode je tudi dobro preskrbljeno. Na zunanji strani jetnišnice prstih, 136.175 krat s cu i o za brisanje čclske table po giavi. Razen tega je gojencem razdelil 10.215 zaušnic in jih je visok zid, poleg zidu pa močna ograja iz bodoče žice. {1,11*6,800 tlesknil po E03u ali Po hodnikih med zidovi injp0 glavi. Te številke niso izredno visoke.Haberle ceio pripoveduje, la so mu očitali nekateri tovariši popustljivost. A. noben drugi učitelj ni bil tako vnet za računarstvo kakor spoštovani avtor spominov. O Zveličarju se je reklo: "Vse je prav storil." Se more 'i kaj takega tudi o nas reči? Lahko tako rečemo, če smo na-1 onnn linrli mori niimi if> hiln tn- , , mvili iz naše duše tempelj sv. Duha. Kako tak tempelj po- . V bližini Kanfanara v Istri TrodTih niš. Godba Tu^^ZlZ^u- !-;tavimo, smo slišali zadnjo nedeljo. Zidan mora biti na trd-.Je pnHo 30. junija zvečer med ^ fantov mu . k da tako vsaj nekoliko za.lu- Ro vero v našega Odrešenika, na zvestobo naši cerkvi. Morajnekim neznancem in skupino ž*logtinke. cna krgti je bU velik __ imeti štiri stene modrosti, pravičnosti, zmernosti in srčnosti,1 kmetov domačinov do incidenta, ^ ^^ 'z velikim rudečim sr- * streha tega svetiša pa mora biti ponižnost. Nekaj manjka v ki Je zahteval človeško življenje, ^ po o K s Altar mora biti za daritve, žgavne daritve. Goreti mora Perkovce. V neki jasi sredi ®oz~;mjadenjgu ki je pogreb foto- na njem svet ogenj, in sicer ogenj goreče božje ljubezni. Dar, da so opazili vola, -ki je bil na. o.rafjraj; so zaplenili aparat. _ ga bomo položili na ta altar, je naše srce, V tem obstoji videz brez Pastirja. Kmetje so ' avnhnrff) v 1.. • v i • ' v J ' '1 1 J. U C u V UWvUcl V "istvo božje ljubezni, da darujemo Bogu svoje srce z vsemi Pricel1 sumničiti, cta je on vol vRVj y dvajsetem stoletju. padati vrel dež, ki je u Našimi mislimi in željami, da ljubimo sami sebe in kar je zu- ukraden, in so se volu pri-j 1_q_ ' vso žetev. Ta čudovit in nena- nas, v kolikor nam nalaga to Bog. Bog sam pravi v knji- bližali, da ga natančneje ogle-. Aretacije ,vaden dogodek si razlagajo Si modrosti: "Moj otrok, daruj mi svoje srce." Ne pravi: dajo. Tedaj sta se pa iz bližnje- _ _ na način, da je neslo dež skozi Del srca, — ampak celo srce. Zato tudi molimo: Moj Bog, i?™ucja oglasila dva neznan- ^ V Batuljah nad Crničami v yroči djm ki ge je dviga] iz ljubim te iz celega srca. Samoobsebi se razume, da ljubimo Boga ; nošo oblečene osebe, nekemu VREL DEZ Nad okrajem Somma pod civilizirani dr- Vezuvom, je začel nedavno uničil V Batuljah nad Crničami v j ca, ki sta kmetom zagrozila, da Vipavski dolini so vrgli heznan-iz celega srca.!bosta takoj streljala, če se ne u- ci v Vipavo,_ napisno tablo ba- 7zraku "zavrela* de- .1fil.,vse'„ najmanjše šol- Vezuva. Ta dim in pa vroča ograjo pa patru lira j o močni in nalašč za to dresirani policijski psi, poleg tega so na vogalih postavljeni še stražniki, ki z vestnim očesom lahko na dve strani pregledujejo dvorišče. -o- ZNAČILNA SIMBOLA .... Italijanski diktator in fašistični vodja Mussolini, ki je znan po svojih govorih, s katerimi obrača mladino na svojo stran, je nedavno imel govor na vseučiliščnike. Med navdušenim govorom, s katerim jim je razlagal faiiz,em, jim je v govoru večkrat pokazal puško in knjigo kot simbola . , pravih vseučiliščnikov-faši-;fega' Sltl pa n?_Ted°\da ,S° stov. , -0- • ZANIMIVI SPOMINI „ j Mnogi, ki kažejo bistroum- V Berlinu so natisnili Spo- nost> podajajo le izposojeno bi-mins starega učitelja. Njih _ st.r0umnost. avtor, učitelj Johan Haberle, j _ je umrl 1. 1824. Bil je sodob-' nik Napoleonovih let in videl marsikaj zanimivega. A največ občudovanja zasluži njegova neverjetna podrobna natančnost. Učitelj je v teku dolgega življenja dnevno be- UTRINK1 Vse ideje so navadno prelepe, da bi se uresničile. Zato se uresničijo le manj lepe. * $ * Človek je že sam na sebi zadosten razlog za žalost.—Me-nander. Lačen ne more razumeti si- jhovi učenci naukov. lačni kruha, ne DENAR Ce Je on najvišje bitje v nebesih in na zemlji, potem nobena: maknejo. Kmetje so razumeli tujske šole. Navsezgodaj so na- žeyne kaplje_ stvar ne zasluži večje ljubezni, in Bog ne dovoljuje, da bi mi>se to kot za šalo in so odgovo- slednjega dne prišli karabinerji in izvršili kaJ bolj ljubili, kakor njega samega. Mi moramo biti pri-;rili: "Kar streljajta". Tedaj ie m pričeli preiskavo ..... pravljeni, da darujemo vse, kar nam je najdražje na svetu,iP» eden neznancev zares sprožil mnogo aretacij. Med drugimi jej y bavarskem mestecu cla, celo naše življenje. Toda Bog tako velikih žrtev od nas|in 33 letni Ivan Sosič je nadel aretiran tudi mlad dijak iz Seia zing> obhajajo že od leta 1512 ske dogodke. Ko je stopil v pokoj, je skrbno zračunal vse NAD 400 LET "STAR OBIČAJ ki je šolarjem po- 'delil v službenih letih. Dognal je sledeče visoke številke, ki ne zahteva, zadovoljuje se z manjšimi darovi, da se ne dotaknemo tujega blaga, da (On zahteva, I smrtno zadet v nrsa na tla in na Vipavskem. Vsi aretiranci so 'nenavaden^ "važen "binkoštni jse zdij'°. naravnost ^verjetne Ilte'Va, da ga bolj ljubimo kakor greh, torej dejanje, ki nas'80 stvar karabinerjem, ki pa ni- zaščiti države in javne varno p-Pravi samo nesrečne. Ni torej tako težko Boga čez vse so krivce še izsledili. sti. liubiti. i -o--' -o-- ne gojimo sovraštva j kmalu nato izdihnil. Ostali kme- bili odvedeni v Gorico, kjer bo- običaj Po uljcsh TOesta jeadi pr°ti bližnjemu, da spolnjujemo naše verske dolžnosti.) &a-jitje so nato zbežali in naznanili do najbrže sojeni po zakonu o ;trop jezdecev, ki jim na čelu jezdi jezdec s križem in vencem roki. Ko prejezdijo vse ulice, se vstavijo pred hišo mladeniča, ki slovi za najbolj poštenega v vsem mestu. Temu izroči potem duhovnik venec, katerega so nosili po-v procesiji. -o- i Smrtna nesreča Desetletni Ivan Pajer v Idri- Tako tudi vidimo, kaj je znamenje prave, resnične 1 ju-' - ■ Pokazati se pa znajo kezni. Le ta ljubi Boga resnično, kdor spolnjuje njegove za- j Kakor poročajo, so priredile Ppvedi. Odrešenik sam pravi: "Kdor drži moje zapovedi, ta'dcpolavorične organizacije Ju- ji, se je igra! na cesti, ko se je ki me ljubi." Če hočemo vedeti, ali ljubimo Boga, treba ijjske Krajine velik izlet na nenadoma utrgala žica električ- premisliti božje zapovedi, cerkvene zapovedi, glavne Snežnik ob državni meji in to nega voda in ga oplazila. Elek-lprej de«iiosti, dolžnosti našega stanu, in odgovor, ki ga nam bo dne 10. julija. Že naprej so fa- trični tok je bil tako močan, da' 3e '9. naša vest, nam bo povedal, če ljubimo Boga. «aše Včasih je gistieni listi trobili da se bo tega je dečka na mestu ubil. Na me-. MODERNA JETNISNICA sm SrCe ^raV mrzl° pri P^^nianju zakramentov, morda izleta, udeležilo nad 3000 ljudi, sto nesreče so prihiteli karabi-| Na Brandeburškem v Nem-pri božji slu.žbi- vse to še ni znamenje, da ne lju- Povabili so tudi fašističnega nerji, ki niso mogli drugega u- Siji so letos zgradili najmoder- i . A-*-* yviijii OJUiUUJ, VOC l.V OC /UL1CLLI i1 ,imo B°ša- "Ljubezen božja," pravi sv. Janes da obstoji v tem, tajnika Staraceja, da na ta na- gotoviti, kakor dečkovo smrt. -o- njeg0Ve zap01vedi- čin pokažejo onim onstran me- ,.„_ m0Cna' Kakor premaga smrt ie, ki še misiljo, da bo Julijska vt>e, Kai zi^i, tako premaga tudi liubezen vsak p-i-ph in vsakn tz ti-- j - strn^f IT.W v , ]' , , VoaK m vsaKo Krajina nekdaj se združena z strast. Kakor sezge plamen vse, tako bo prava ljubezen iz- wCslaviio da do tesa nikdar trebila vse ostanke naše slabe narave. Kdor Bo,a liubi uda- l?l^l^Jl^SjSSf Boga ljubi ud no, kojega srce je pravi altar, o tem bo veljalo na onem ' "vse je prav storil, imel bo delež v Pripravil tem, ki ga ljubijo.' Širom Tn^o^lf?' ne pride. To bo manifestacija, tako so povdarjali listi, ki bo po-' j kraljestvu, ki ga je Bog kazala, da je ljudstvo Julijske j Krajine italijansko in da bo tako tudi ostalo. Št! n Nesreča pastirja 11 letni Janko Janoš, sin vini-čarja v Sv. Križu pri Viri vi tiči je pasel kravo, katere je držal na vrvi. Ker je pa imel v rokah neke igrače, si je dal vrv okoli vratu. Krava se je splašila in vlekla nesrečnega dečka za se- nejšo jetnišnico, v kateri je ■prostora za 900 jetnikov in bc-jdo lahko radi tega Dozaprli ■'večje število starih jetnišnic. jjetnišnica je opremljena z vso j moderno higijensko opravo. Da pa jetniki ne pridejo pred v naši dobi. V najhujših slučajih ie kaznoval gojence s palico in z njo podelil 211.517 udarcev. Ob sobotah je šib?i zakrknjene dijake in v čelom naštel 240.000 šib. Za manjše, prestopke je 20.989 krat dijake oplazil z ravnilom po ^ ' y Jugoslavijo in druge države pošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj tmo računali: Za 100 din ........ $ 2.25 Za 250 din ....... $ 5.05 Za. 500 din ........ $ 9.50 Za 1000 din ------- ..........518.50 Za 2500 din -------- ..........$46.15 Za 5000 din ________ ..........$91.50 Za 100 lir .............. $ 5.90 Za 500 lir ............... ..........$27.00 Za 1000 lir .............. ..........$53.25 Ste v. ion, k. s. a. jednote. Ohio Wiu- člane družine aretirali doma pri delu V Podgori pri Gorici je prišlo boj, da so ga bližnji delavci, ki v torek 5. julija do hudega in- so orihiteli na pomoč, komaj °va fašistična kampanja j javnosti vprizoriti slovanske' cidenta med Bregantovo druži- rešili smrti. Proti slovenski cerkvi I manifestacije, ki so docela poli- 110 in karabiflerji. Bregantov 32 -o- Ji* Brjih blizu Rihemberka „!tičnega značaja jtičnega značaja. — List nato sin Angel je bil namreč j ^WkWloliTiTo'nred'Wkim'nadaljuJe: "Jugoslovanske"^ pod P°sebnim Policijskim nad-' DosSv so Pied kratkim, zorstvom, ki bi moralo te dni f"Svetili novo podružnično cer- nionsnacije na tsrjin so pnpra- kvico. za katero so Brijci žrtvo-i j vili vsekako tedaj, ko goriške poteči" Z^Iasni so se torej v hiši sejmu precei denar ia in iih i p šta inadškofije še ni upravljal msg. ^bmerji, da bi ugotovili, če k. Sta: :Sirotti. Toda, sedaj, ko so njiho- fe Anj'el favna po določilih. Ta- Angela Breganta, ninogo truda. Vinarska in ■ ..............— "" ---— ko so našli 'Hjarskn rnAman ip Hnrnvnin!V1 nameni že vsem snani, jih ni . 40oi / g je darovala tolerirati 7aradi Jiube njegovega 61 letnega očeta, 27 4^eTor1e'poSbr SiSSpS:^^ b-ta Leopolda in 17 f.o GT ^ "o, da se cerkvi v Podgradu in pn delu, ko so tisk L.ep uspeh čipkarstva Poročajo iz Ljubljane, da je slovensko čiDkarstva na vele-v Milanu, doseglo lepe uspehe. — Dasi je Italija znana. po svojih krasnih ročnih delih, so vendar želi slovenski, štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111- Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi pd sle-:ečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. 4 4* * * f * 4* Predsednik. LAVEENC LESKOVEC. Podpredsednik, PIJANK M ATOLI. Tajnik, PAUL KOGOVSEK. Blagajnik, JOHN J. OMEEZA. Društvene seje se vršijo vsaki 'tretji četrtek v mesecu v Si. domu na Holrae;-, olyxo'l osmih zvečer. Društo vsprejema v svojo sredo člane, stare od 16. do 55. let. Zavarujete se lahko od $250.00, in 1 dolar bolniške podpore, do $2000.00 in $2 podpore. Otroke se sprejema takoj po krstu, in so v mlad. oddelku do 16. leta; plačujejo malenkostno svoto 15c na mesec, ali pa 30c, in zato dobijo v slučaju smrti na 15c največ $450.00, za 30c pa Jednota plača $1000.00. VSI, KATERI ŠE NISTE ZAVAROVANI, ZAVARUJTE SE IN PRISTOPITE K NAŠEMU DRUŠTVU! Pri večjih svotah primeren popust. Money Order In pisma naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. * & & fr & & * + I * f6 ^ q, ^ ^ ^ ^ ^ f« ^ ^ # na Birji prekrstita z imeni svet- ravno razkladali seno z voza. pečena sv. 6irilu in Metodu.,'^ ki P^ojata ^ijan-1^^.^^ N nekaj leti so istima svetni- ,skim cuvstvom ljudstva, četudi k J bi no doTočilih posvetili tudi novo cerkev ista balk*«ska letnika vpisana I t SS podgradu v Istri. Ta dva slu- ^ ^toliških svetnikov, ^otT^BrefaXvim ostr^nasto aja sta dala tržaškemu "Pic sta bl,a vendar nasprotnika ]a. • Pron m egantovim ostio nasto- r'olu" ? tr/askemu i ic- zadniih letih pih' BreSantovi so se pa tudi za- f, 11 Povod za najhujše n ne-; 111 8la v zaclnjin letin v ,. , stojne iznade nroti s]ovan simbol protitalijanske in Celo f11 . , ^ 1 U8l° Je do spopa: ■tvu. "^»SHS®,. ^.."J?™: '^iir-^iiairo pri katerem so se morali 'vdati in vklenili Jast žetnli*,," "" "J"™." ,rneji. — vse jim je napoti, zdaj I -o Uu -----------|ŠIRITE AMER. SLOVENCA! »od V.- p i upagaiiuo ge Celo svetniki. ^ Krmko slovanskih svetni-; —- .....-........... ^ • Svojo trditev utemeljuje .Cr (jv da sta namreč ravno ta politično propagando krinko slovansl ' Svojo trditev to, da sta namri a svetnika že desetletja *slo-ska politična agitatorja in ^ Je pod njunim imenom že 6cl vojno tudi v Julijski Kra-delovala slovanska nacional- Jini t^^lturna družba, ki da je po-vgrlj e na vodni pogon in če to-Dne 23. junija je b'ilo polo- rej zmanjka vode, se tudi orgije za 600 Djn Qgla in na_ ženo k večnemu počitku truplo ne oglasijo. No, sedaj bomo za ^ nft luksuzni avto ter ga pokojne Mrs. A. Mikolich, ro- Par dni zopet imeli dovolj vode d ljaj v Frankfurt, da ga je ZADNJA WASHINGTONO-VA SORODNICA in1 V Monakovem v Nemčiji ži- tudi-'vi zadnja sorodnica prvega g0}0 (ameriškega predsednika Geo. Janezek: Gospod učitelj> j Washmgtona, Marija baroni- nigem moge]> ker je moj SENZACIJA j ca Washington, ki je tudi sla- g0]ski siug-a. . . ,T , . . . . , ';vila 200 letnico rojstva svoje- Neki Nemec, ki se je nanajal, , ,,, " na počitnicah v Splitu je tam in dovolj muzike. V teh dneh vročine se nekateri, ki imajo svoje avtomobile - podaril svoji mali hčeri. — Dolgo časa, tako pove poročilo premišljeval, kaj bi prinesel ga slavnega prednika. vesu. Nekaj dni je vse kazalo, da tudl med tednom P°daJ° kam v iz Jugoslavije, da bi v Frank- bo ozdravela, a usoda je hotela Prosto naravo. Posebno Mr. A. f,..rtu yzbudiio senzacijo. " drugače. Prehladila se je bila in Bakse gre rad 111 ce Je dobre v0" tako se je končno odločil polotila se je je pljučnica ki jo yzame s seb^. tudi.harmoni" osla. je vzela iz srede deveterih otrok, ko' katero m;Ii vol^i nateguje -Q- katerih najstarejša hčerka je ča dobro oblečenih "gospo-'ieti> človeško nogo. |dov," ki so se iz dolgočasja'^ — Eila Je kajpada vlo»i Letošnjo pomlad so graški j prepirali, jeli voda pod mo-^eva? časopisi veliko pisali o ne-jstom topla ali mrzla. Tedaj je' — Ne> moževa. Tudi on kakem podzemskem bobnen- lačni in brezposelni Englert j slišal sumljiv ropot, ju, ki se je slišalo v Kaibing-' stopil k njim in jim reče, da * * * Pa je bilo res, — Lojze, si' je povzročilo mea preoivai-.v Donavo in jim pove, je li vo-|gal sem, da se te snoči vrgli stvom dokaj pozornosti. To da pod mostom topla ali mrz- kavarne. bobnenje so slišali tudi Mari-Ja. Gospodje so bili steni prav; _ To je grdo obrekova'^ borčani. Odmevalo je, kakor .zadovoljni in eden mu reče,jjn podla laž! Prvič se v vs" da bi streljala artiljerija in;da naj le skoči in za to bo do-;sty|r nisem mešal; drugič to. želimo jutri še več. V tem je vse človeško zanimanje in to gnanje naprej in naprej je tisto pero, ki ga je Stvarnik položil v človeka, da bi ga gonilo k dobremu in popolnosti. Pojav fašizma v Italiji je sad človeške ambicije, ki je utelešena v idejah Mussolinija. Slovenci nimamo vzroka, da bi hvalili Mussolinija. ker pod njegovo tiranijo umira nad pol milijona Slovencev narodne smrti. V zgodovini našega naroda ostane in j da naj le skoči in za to bo do ...... .. , . , » v , ,. . v . , ,. Mariborčani so tudi za gotovo; bil, ko pride iz vode, 100 pen-i bil plačilni popolnoma tnjj|; prijatelji svoji ljubi predragi že tudi umira, še ni za obupati . 1M. , , •• , „ „ c-, 7 , , • ^ I , • iJld-euiu iJiJ ___. mislili, da se avstrijska arti-Jgov. Sila kola lomi. Engeri, ki tretjič pa, saj bi bil vseeno f Frančiški Mikolich. Prizadeti nad njegovim življenjem in o-družini in sorodnikom naše zdravljenjem. Za zgled je nam iskreno sožalje. J. P. ne. lerija vadi v streljanju s topovi. Bobnenje se je sli'alo celo ,, ™ zimo in je prihajalo iz zemlje, Mn Frank Bizjak. ki si Tako sQ gi tolmačili ta čuden ravno omenjeni Mr. Fr. Magaj- I je, kakor je bilo že omenjeno na lpoj^ y oko1ic1 Gradca VROČINO SMO IMELI So. Chicago, 111 Nekoč sem bral v Amerikan- ne more še roke uporabljati za apisan kot tiran in zagrizen sovražnik slovenstva, skem Slovencu, da se je nekdo delo, ker predno se kosti zara- ! dan birme- zlomil levo roko, je tudi že nekoliko boljši. Seveda, HARMONIJ IZ KARTONA Z izredno veščino je Mari- Toda, če ga pa pogledamo skozi nepristranska očala, vidimo pritoževal nad dopisniki, da le stejo vzame nekoliko časa. Pravi, borčan Franc Povšič konstru v Mussoliniju nek izreden pojav mogočne osebnosti, v kate- tisti, ki nimajo in ne vejo niče- da ga nič posebno hudo ne boli, rem je utelešena velika sposobnost vodstva in diktacije. Fakt sar napisati, začnejo vsak do- samo nerodno je, ker mora ved-ostane. da je bila Italija takoj po vojni na tem, da zaide v pis o vremenu in o delu. Če i- no roko tako visoko držati in si skrajno radikalne vrste in da morda razpade. Mussolini je majo, take pritožbe čez dopis- gam ne more veliko pomagati, zagrabil za vajeti s silo fašizma, in uspehov se m^v.ne da nike korenito podlago ali ne, ne Naš rojak pevec tajni. To dosedaj, kako bo v bodoče, bo pokazala bodočnost, bom preiskoval, ker večkrat se . , ,->■•• . . . , ,.v • ... A1 ; 1 v , . , Volk, ki je odšel meseca maja v Zanimiv pojav je pojav boljševizma v Rusiji. Ako bi tako zmoznega dopisovalca vre- , , , •v j oc , j- \ i -v, t, ... • j , . , , , staro domovino na obisk pise, govorili pred 2o leti, da bo prišlo v Rusiji najprvo do preobra- me goljufa, m ne more kar tako ta v radikalno smer, bi imeli človeka za bedaka. Rusija, moč- mimo, da bi ga malo ne švrknil. na carska država, in v tej naj se pojavi komunizem najprvo? pa sem si mislil te dni, ko nas Ila, smejali bi se povsod takemu govoričenju. In vendar čez je tako grelo to nebeško sonce, noč, predno je švet mogel računati s kako tako realnostjo pre- da bi nekoliko zapisal še jaz o , obrata, je prišel preobrat in nekdaj mogočna carska Rusija, tej preteti vročini. Vse je hitelo ta tipična dežela tlačanstva, se je znašla v toku najradikal- pretekli teden da se ohladi.v nejših vrst, v toku komunizma. Michiganskem jezeru. Tudi jaz Tako nas ti dogodki učijo, da potek političnega držav- sem se odpravil nekega večera, nega življenja nima prav nobenih fundamentov, to je, da bi pa sem se vrnil nazaj, ker v jene bilo podvrženo spreminjanje."'. Kakor vreme je državno ?eru ni bilo več prostora. V če-življenje; tako je, kakoršni so časi in kakor zahtevajo časi. trtek popoldne smo pa dobili iz iral harmonij iz kartona. Harmonij je sestavljen s toiko Rokovnjaško zamislijo, da ,na prvi pogled niti ni mogoče 'misliti, da bi bil to drugačen harmonij, kakoi" SQ običajno konstruirani. Ko udarjaš po , ... tipkah in prisluškuješ blago-da se je imel v Jugoslaviji prav donečim zvokom,niti slutiti ne je bil že dolgo brez zaslužka, koj sam 0(jgel se nič ne pomišlja tvegati svo-j * je življenje, samo da pride do j Užaljene ženske. — LiZ»: denarja, da si kupi živeža, j in ko bova Minko zope Skočil je v vodo in zopet sreč-'srečali, je ne bova siti poz&* no priplaval na breg. Ko je vili prišel na most, ni bilo tam Giza: In še več, še pogled^ "gospodov," pač pa ga je ea-' ne. bova, kako novo oblek0 kal stražnik in ga prijel radi: ima. javnega pohujšanja. Morda soj * * * stražnika gospodje sami po-1 v trgovini in doma. — G0' klicali. imenitno, ko je tam vse veliko bolj poceni, kakor tukaj v Ameriki. Posebno je pohvalil vinsko kapljico. Bil je, tako je pisal, po vsem Dolenjskem, v Ljubljani in celo v Celju na Štajerskem. Sedaj se nahaja pri svojem bra-tu v Julijski Krajini, ki je ka- ™u y torek kor je menda mnogim bralcem znano, sedaj pod Italijo. Piše tu- moreš, da je to posebne vrste in izviren harmonij iz kartona. --o- LEVINJA RAZBURJALA MESTO Kielce, Poljska. — Nekemu —o- LETALO S SPREMENLJIVIMI KRILI Na berlinskem letališču so prvič preizkusili letalo s spremenljivimi krili, katero je izdelal profesor Schmeidter iz Vratislave. Pri tem letalu lahko med letom spreminja krila pa, tale plašč ni le zelo l^' ampak tudi od sile trpežen, i Nosili ga boste lahko pet Doma: Možiček. le moj novi plašč, kako je lep '"j trpežen. Dve leti ga bom If'1' ko nosila, je rekel sam Pr°' dajaleft: * * * Nezanesljiva služkinjs ali manjša, kakor pač potreba nanese, kar je posebno važno potujoemu cirkusu je v tem j pri dviganju ali padanju. »S ta- in sicer da jih po potrebi veča,, Novo služkinjo smo že odsl°'j ušla iz kletke levinja, ki se je pričela nato sprehajati po glavnih mestnih! ' ..............^ » "V. .i ui /I v W.OA. L1 tC ^V JJUjJ Wlt-l 1OIMU JJ rOOOQOO OO aO O CK>00<>00-0 aOOOOO°^\ LEPOTA SLOVENIJE ' & JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI ©renjska v Nikdar preje v življenju ni Korak občutil take silovite groze, kakor v teh trenutkih, ko je zrl na ta prizor. Vedel je, da vsak trenotek bo zdrobljeno ono srce, ki mu je hotelo pomagati, a brezumni slon tega ni vedel, ne razumel, niti mu ni bilo moč dopovedati. Na drugi strani slon ie ime! najboljšo voljo ščititi pred vsem Koraka in storiti vse zanj. Komplikacija dveh dobrih volj in src, ki pa naj bi končalo na tak le način. . .? Zdaj se je zgodile nekaj, ki je osupnilo Kora-kove oči. Videl je jasno, da je z drevesa, proti kateremu je dirjala Meriem pred razkačenim slonom skočil veliki beli človek, dvignil roko, slon se ie stresel in zdrznil ter se ustavil pred njim. Kdo je to bil? Oster krik iz ust tega velikega človeka, ki je skočil z drevesa je ustavil Tantorja, da je ta obstal, kakor očaran. Meriem je medtem skočila na drevo in Korak se je oddahnil od strahu. Veliki beli človek, ki se je pojavil na enkrat, kakor nam pripoveduje poyest ie v zamolklem glasu zarsnčal nad slonom in ta se je takoj udal in je postal krotek. Meriem je ta dogodek opazovala z velikim začudenjem. Nato se je veliki orjak obrnil proti ležečemu Koraku ijn korakal profi njemu. Iti je ležal na tleh privezan na ste,-bru, s katerim vred ga ie prinesel v džunprlo veliki Tantor. S {on niu je sledil, kakor domači psiček. * ' •_*. li V tistem trenutku se je veliki človek obrpil na drevo in Meriem je zapazila njegov obraz. Vzra-doščeha je zaklicala: "I$wana.!" *!n je hitela k njemu. Slon ji zdaj ni več grozil. Velikemu be-l ki je pogreb f0to-; Ja njem svet ogenj, in sicer ogenj goreče božje ljubezni. Dar, da so opazili vda/ ki je bil na g0 zapieniii aparat. —1 kl ga bomo položili na ta altar, je naše srce, V tem obstoji vid®z _brez Pastirja. Kmetje so svoboda '-'jstvo božje ljubezni, da darujemo Bogu svoje srce z vsemi Pričeli sumničiti, da je bil vol žavi v dvajsetem stoletju. padati vrel dež, ki je iJašimi mislimi in željami, da ljubimo sami sebe in kar je zu- k-i® ukraden, in so se volu pri-j '_q__ ' vso žetev. Ta čudovit in nena- l!aJ nas, v kolikor nam nalaga to Bog. Bog sam pravi v knji- bližali, da ga natančneje ogle-, Aretacije ,vaden dogodek si razlagajo Si modrosti: "Moj otrok, daruj mi svoje srce." Ne pravi: da-i°- Tedaj sta se pa iz bližnje- ,v . na način, da je neslo dež skozi Bel srca, — ampak celo srce. Zato tudi molimo: Moj Bog, 2™ičja oglasila dva neznan- V Batuljah nad Crmcami v yroči dim< ki se je dvigal iz ljubim te iz celega srca. i ca, ki sta kmetom zagrozila, da Vipavski dohm so vrgli neznan- Vezuva_ Ta dim jn pa vroča - Samoobsebi se razume, da ljubimo Boga iz celega srca.!bosta takoj streljala, če se ne u- ei v Vipavo, napisno tablo ba- gopara je v zraku zavrela de. je on najvišje bitje v nebesih in na zemlji, potem nobena: maknejo. Kmetje so razumeli tujske sole Na vse zgodaj so na- žeyne kaplje_ VREL DEŽ Nad okrajem Somma pod civilizirani dr- Vezuvom, je začel nedavno ki uničil UTRINKI Vse ideje so navadno prelepe, da bi se uresničile. Zato se uresničijo le manj lepe. * # * Človek je že sam na sebi zadosten razlog za žalost.—Me-inander. * * * i Lačen ne more razumeti si- je v govoru večkrat pokazal puško in knjigo kot simbola . . pravih vseučiliščnikov-faširi ?ega' Sltl pa n? !edo' ,da us0 njl" stov. jhovi učenci lačni kruha, n§ naukov. ZANIMIVI SPOMINI V Berlinu so natisnili Spomine starega učitelja. Njih avtor, učitelj Johan Haberle, je umrl 1. 1824. Bil je sodobnik Napoleonovih let in videl marsikaj zanimivega. A največ občudovanja zasluži njegova neverjetna podrobna natančnost. Učitelj je v teku 'dolgega življenja dnevno beležil vse, tudi sajmanjše šolske dogodke. Ko je stopil v pokoj, je skrbno zračunal vse | Mnogi, ki kažejo bistroumnost, prodajajo le izposojeno bistroumnost. DENAR stvar ne zasluži" večje ljubezni, in Bog ne do'voljuje, da bi mii vse to kot za šalo in so odgovo- slednjega dneprišli karabinerji j r . . v . kaj bolj ljubili, kakor njega samega. Mi moramo biti pri-! rili: "Kar streljajte". Tedaj ie in pričeli preiskavo m izvršili ,NAD 40G LEX STAR OBIČAJ/f^f1' kl ^ Je tolarjem po Pravljeni, da darujemo vse, kar nam je najdražje na svetu, Pa eden neznancev zares sprožil mnogo aretacij. Med drugimi je ( y baYarskem mestec:,: cla, celo naše življenje. Toda Bog tako velikih žrtev od nasiin 33 letni Iva" Sosič je nadel aretiran tudi mlad dijak iz bela zing; obhajajo že od leta 1512 (On zahteva, i smrtno zadet v nrsa na tla in Sela na Vipavskem. Vsi aretiranci so nenaVaden, važen bili odvedeni v Gorico, kjer bo-|običaJ- Po ulicah mesta jezdi do najbrže sojeni po zakonu o trop jezdecev, ki jim na čelu zaščiti države in javne varno- jezdi jezdec s križem in ven-sti. ne zahteva, zadovoljuje se z manjšimi darovi. da se ne dotaknemo tujega blaga, da ne gojimo sovraštva j kmalu nato izdihnil. Ostali kme-pr°ti bližnjemu, da spolnjujemo naše verske dolžnosti.) Za-,'tje so nato zbežali in naznanili hteva, da ga bolj ljubimo kakor greh, torej dejanje, ki nas'so stvar karabinerjem, ki pa ni- .j^-pravi samo nesrečne. Ni torej tako težko Boga čez vse 30 krivce še izsledili. ^ti. cem roki. Ko prejezdijo vse '•'Ubiti. | --0--i 0-v ulice, se vstavijo pred hišo Tako tudi vidimo, kaj je znamenje prave, resnične lju-' - • Powazati se pa znajo j Smrtna nesreča mladeniča, ki slovi za najbolj hezni. Le ta ljubi Boga resnično, kdor spolnjuje njegove za-j Kakor poročajo, so priredile1 Desetletni Ivan Pajer v Idri-,poštenega v vsem mestu. Te-P°vedi. Odresenik sam pravi: "Kdor drži moje zapovedi. ta'dcpolavorične organizacije Ju- ji, se je igral na cesti, ko se je mu izroči potem duhovnik 3e> ki me ljubi." Če hočemo vedeti, ali ljubimo Boga, treba' lijjske Krajine velik izlet na nenadoma utrgala žica električ-1venec, katerega so nosili po-^am0 premisliti božje zapovedi, cerkvene zapovedi, glavne Snežnik ob državni meji in to nega. voda in ga oplazila. Elek-iprej v procesiji. Milosti, dolžnosti našega stanu, in odgovor, ki ga nam bo dne io. julija. Že naprej so fa- trični tok je bil tako močan, da \ -o- šistični listi trobili da se bo tega je dečka na mestu ubil. Na me-izleta udeležilo nad 3000 ljudi. Po.vabili so tudi fašističnega Kot_ delil v službenih letih. Dognal je sledeče visoke številke, ki binkoštnilse zdij4° nara\most neverjetne v"'v naši dobi. V najhujših slučajih je kaznoval gojence s palico in z njo podelil 211.517 udarcev. Ob sobotah je šib?"; zakrknjene dijake in v celem naštel 210.000 šib. Za manjše prestopke je 20.989 krat dijake oplazil z ravnilom r>o dala 'a naša vest, nam bo povedal, če ljubimo Boga. Včasih je ^ašo srce prav mrzlo pri prejemanju zakramentov, morda jino mlačni pri božji službi, vse to še ni znamenje, da ne l ju-11710 B°Sa- "Ljubezen božja," pravi sv. Janez, obstoji v tem, ■a spolnjujemo njegove zapovedi." Ljubezen je pa močna, kakor smrt. Kakor premaga smrt vse, kar živi, tako premaga tudi ljubezen vsak greh in vsako strast. Kakor sežge plamen vse, tako bo prava ljubezen iztrebila vse ostanke naše slabe narave. Kdor Boga ljubi uda-j10' kojega srce je pravi altar, o tem bo veljalo na onem tu: "Vse je prav storil, imel bo delež opravil tem, ki ga ljubijo." O v v, tajnika Staraceja, da na ta način pokažejo onim onstran meje, ki še misiljo, da bo Julijska Krajina nekdaj še združena z Jugoslavijo, da do tega nikdar ne pride. To bo manifestacija, tako so povdarjali listi, ki bo po-' MODERNA JETNISNICA sto nesreče so prihiteli karabi-1 Na Brandeburškem v ■Nem-nerji, ki niso mogli drugega u-čiji so letos zgradili najmoder-gotoviti, kakor dečkovo smrt. Širorn Tniroslaviip v kraljestvu, ki ga je Bog kazala, da je ljudstvo Julijske j Krajine italijansko in da bo ta- UZNE NOVICE IZ MOBREŠENE ko tudi ostalo. Štiri Nesreča pastirja 11 letni Janko Janoš, sin vini-čarja v Sv. Križu pri Virivitici .je pasel kravo, katere je držal , na vrvi. Ker je pa imel v rokah i neke igrače, si je dal vrv okoli vratu. Krava se je splašila in vlekla nesrečnega dečka za se- nejšo jetnišnico, v kateri je •prostora za 900 jetnikov in bc-jdo lahko radi tega nozaprli •'večje število starih jetnisnic. Jjetnišnica je opremljena z vso S moderno higijensko opravo. Da pa jetniki ne pridejo pred V Jugoslavijo in druge države nošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: Za 100 din ........ $ 2.25 Za 250 din ........ $ 5.05 Z& 500 din ------- _________$ 9.50 Za 1000 din -------- ..........$18.50 Za 2500 din ------- $46.15 Za 5000 din -------- $91.50 Za 100 lir ------------- ..........$ 5.90 Za 500 lir .............. ..........$27.00 Za 1000 lir _______________ ..........$53.25 N °Va fašistična kampanja Proti slovenski cerkvi člane družine aretirali doma pri delu V Podgori pri Gorici je prišlo boj, da so ga bližnji delavci, ki J v torek 5. julija do hudega in- so prihiteli na pomoč, komaj slovanske' cidenta med Bregantovo druži- rešili smrti. no in karabinerji. Bregantov 32 letni sin Angel je bil namreč javnosti vprizoriti manifestacije, ki so docela poli-v> Brjih blizu Rihemberka v' tičnega značaja. - List nato poiiciiskim nad Svski dolini so pred kratkimnadaljuje: 'Jugoslovanske de- ^fbi mor^o teTi ^svetili rft™ nnrlHr/ni^nn pp,- 'monstracije na Brjih so pripra- zo"tyom, ki bi moralo te dni < Tatero so bX žrtvo"!--kako tedaj, ko goriške fote": Z^asiH so se torej v hiši katel° 80 i5nJ?1ZrtV0"!.,rl«l>-nfi-;P S« ni „nr«vli«l karabinerji, da bi ugotovili, če ni-ffo^ ,-r, n'i'Vi inadškofije še ni upravljal msg. Piecej denarja in jih je sta- ^ " se Angel ravna po določilih. Ta- >ogo truda. Vinarska in^ roctl" toda. sedaj, ko so njiho- Angela Breeanta mrfr,,™ rinrnv>l» !vi nameni že vsem mani, jih ni KO so liabl1 An^ela ^reganta, MTraka za«i"ga Je daiovala;______^ „ , njegovega 61 letnega očeta, 27 Lep uspeh čipkarstva i Poročajo iz Ljubljane, da je slovensko čiokarstva na vele-sejmu v Milanu, doseglo lepe uspehe. — Dasi je Italija znana, po svojih krasnih ročnih delih, so vendar želi slovenski, Dmštvo sv. Jožefa štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, III- Sprejcma vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi pd sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. Pri večjih avotah primeren popust. Money Order in pisma naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, III. * * * * t r. r , ^ ^ ^ cfc ^q.; x 4 i * f i f me- JEDNOTE. Ohio Predsednik. LAVKENC LESKOVEC. Podpredsednik, FBANK MATCH. Tajnik, PAUL KOGOVSEK. Blagajnik, JOHN J. OMEEZA. Društvene seje se vršijo vsaki tretji četrtek v 82cu v Si. domu na Holmer-. olypol osmih zvečer. Druato vsprejema v svojo sredo člane, stare od •16. do Go. let. Zavarujete se lahko od $250.00, in 1 dolar bolniške podpore, do §2000.00 in $2 podpore. Otroke se sprejema takoj po krstu, in so v mlad. oddelku do 16. leta; plačujejo malenkostno svoto 15c na mesec, ali pa 30c, in zato dobijo v slučaju smrti na 15c največ $450.00, za 30c pa Jednota plača $1000.00. VSI, KATERI ŠE NISTE ZAVAROVANI, ZAVARUJTE SE IN PRISTOPITE K NAŠEMU DRUŠTVU! V lir vreden prostor, kjer i mogoče tolerirati. Zaradi ljube- -------- r------, . ___^ . 1 letnega brata Leopolda in n cerkvica. To, kar je poseb-l^ 17111 u 111 ieda ^ nu^no P°treb- letrte„a Gvidona nri delu ko so . ; ... : ... . ™ Hn sp ^ ieuitK«radu v Istri. Ta dva slu_ Registrih katoliških svetnikov, i pr\rBreganto^ ostrrnasto-sta rfaln "Pip sta bi]a vendar nasprotnika la-'Pf1' gamovim ostl°^ nast0" Povod^ L ^naThuTe in ne" tillstva in sta v zad«^h ^tih P'^ Bregantovi so se pa tud> za- protitalijanske in celo ^ d° ^ 3e u- ki da hoče še celo sedaj, ko P>'otikatohške politike, kakoršne^ Bregantovi nazadnj j Po zaslugi fašizma postala ni mogoče niti najmanj toleri-1 karabinerji so vse štiri vklenili Krajina Italije- širiti na njenem o-;mejj.» _ yse jim je napoti; zdaj | -0- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! 8tv ! služil to seno, kar bi po določilih tedaj so se morali e 'vdati in nedotakljiva rati baš na italijanski zemlji ob,in jih izročili sodišču. je, širiti j) . 111 politično propagando • (l krinko Hi, k, ■0y, slovanskih svetni-Svojo trditev utemeljuje dy. da s^-a namreč ravno ta van ,SVetnika že desetletja slo-<><>0<>^00-0<>0-000-00000<>00000-0-000000-0000-00000000000000'J šillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. < « ( 4 ICJIIIIIIH Cllllllll < murnu« lOIIIII« minion] i "AMER. SLOVENCA" ne č»ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. MIIIIMII ►nemim Jiiiiiiinn rinili«1 Jlllllini« > > t Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. V uradu "Amer, Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko p°šljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; 0 —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na. slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. NEGA LAS Prvi pogoj razumne nege las je, da ohranimo kožo, kjer rase-jo, v krepkem in za življenje sposobnem stanju, kar se doseže z izdatnim in smotrenim čiščenjem las in lasne podloge. V ta namen je najbolj razširjeno česanje in krtačenje, dasi bolj kot toaletno opravilo. Kot čistilna metoda pa ne zadošča. Česanje in krtačenje se mora vršiti tako, da ne draži preveč lasnih papil. Zaradi tega se moramo čuvati grobega trganja in puljenja las, ostrih glavnikov in krtač in prevelikega pritiska na kožo, ker vse to povzroča preobilni dotok krvi v lasne bradavice. Blago draženje te vrste, ki poveča le v mali meri in mimogrede krvni obtok, vpliva pa u-godno na rast las. Glavniki in ščetke morajo biti dobre kakovosti in snažne. Glavniki ne smejo biti pregosti ne preostri, [ščetka ne sme imeti prekratkih lin trdih ščetin. Številne maščobne žleze izlo-1 čaj o mnogo maščobe, na katero se radi prilepijo delci nesnage in praha. Temu se pridružijo še odločeni delci kože, prhljaj, tako da nastane mazilasta tvarina, ki jo težko odstranimo samo z glavnikom in ščtetko. Zato je potrebno večkrat umivanje las z vodo in milom. Napačno je mnenje, da umivanje lasem škoduje. Paziti se pa mora, da ne nastopi prehlajenje, zato je najbolje, da si umivamo glavo zvečer pred spanjem. U-i mi van je dvakrat na teden popolnoma zadostuje. Če so lasje po kopelji preveč suhi, jih na rahlo namažemo z dobro maščobo. Kar se tiče mazanja las, se je treba držati srednje poti. Od prirode mastni lasje potrebujejo malo, suhi obilnejšo maščobo. Čim bolj se lasje mažejo, tem večkrat jih moramo umivati, ker mast hitro postane žarka. Kot maščobo lahko uporabljamo j neslano prašičjo mast, kateri jpridenemo, da ne postane prehitro žarka, nekaj bencola (45 na 100 g masti) ali salicilne kisline (0.5 na 100). Kdor hoče, jo lahko še parfimira in pobarva, kakor so različne pomade, ki so i v prodaji. Druga vrsta maščob I za lase so olja (mandljevo, oliv-,no ali najboljše behenovo olje). i DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Av« Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred ob sredah 9 do 11 Hop.; ob »obotal 1 do ♦ ooo. Brilantine so alkoholne raztopine maščobe ali glicerina. Da striženje las podpira njih rast, je samo v toliko pravilno, v kolikor postane koža na glavi prostejša in zraku, svetlobi in snagi pristopnejša. Zaradi tega je dobro posebno otrokom večkrat ostriči lase. Širite "Amer. Slovenca"! KAKO SO NEKDAJ MISLILI O KOPANJU Ko je londonski župan k 1812, zaprosil magistrat, da mu postavi kopalno kad, so njegovo prošnjo zavrnili s naslednjo .utemeljitvijo: Doslej se ni še noben župan pritožil zaradi nedostajanja kopalne kadi. Če se hoče sedanji župan s svojo družino kopati, naj to stori na svoje stroške. Šele ko si je lord John Rus-sel kot prvi Londončan omislil kopalnico, je prišel čas, da so ž njo postregli tudi londonskemu županu. Prva kopalnica .1 Londonu je bila prava senzaci ja, ki so jo ljudje prihajali ogledovat od blizu in dalee, med njimi tudi neki Američan Adam Thompson, ki si je dal nekaj podobnega napraviti p° tem doma. Zanimivo je, da so zdravniki tistega časa sodili 0 kopanju- takole: I Če se bo luksus kopanja razširil v široke kroge, ni drii' gega pričakovati nego pogostejše primere revmatizma> mrzlice in pljučnice.! j -o- i Katoličan, ki ne naroča katoliškega časopisa, ni katoliško patriotičen. * » a Nemški pregovor pravi: V*1 (osli ne hodijo po štirih nogah. * * * Tisti, ki odpušča, zmaguje. * * * Človekovo vrednost svet računa samo v dolarjih in centih' * * * Bolj, ko je pot mehka, težko je potovati po njej. £ FINE TEXTURE „ in your cakes * THE DOUBLE TESTED DOUBLE ACTING BAKING V POWDER SAME PRICE FOR OVER £ 42YEAR* 25 ounces for COPVUICMT tov Kt i Ann Ll Mf^ r.ft ' MILLIONS OF POUND J UfED BY OUR GOVERNMENT SUCH IS LIFE— from any offict window these days.