Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. 3Wet f> dcifl. GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo: Karl Marksa (preje Turjaški) trg št. 2, pritličje.*— Naročnina za mesec 4, četrletno 12 Din. — Dopisi se ne vračajo. 18 . LJUBLJANA, četrtek, 16. avgusta 1923. Leto 1. Peti katoliški shod v Ljubljani. Od leta 1890. pripravlja slovenska katoliška politična stranka svoj peli kongres. Vsak od teh kongresov pomeni v zgodovini slovenskega ljudstva pravi zgodovinski dan, silen ofenzivni sunek organizacije Cerkve v političnem in gospodarskem življenju ne samo Slovencev, ampak tudi sosednjih pokrajin. Vsak od teh kongresov je bil prava mobilizacija, razgledovanje hi štetje duševnih in muskuloznih sil Slovenske ljudske stranke. In vendar so šli vsi taki katoliški kongresi skoro neopaženi mimo proletarijata naših dežel. Ponavadi se je prehajalo preko ieh nadvse pomembnih dogodkov za proletarijat Slovenije s kakšnimi banalnimi šalami o Marijinih »devicah«, o ;>čukih« in podobno ali pa celo molče na dnevni red. Nad vse plitva in prazna socijalna demokracija, ki ni vprašanju katoliške politike med Slovenci nikoli izdvignila svojega pogleda iznad po Aškrcu in Lotriču importiranega češkega špisarskega svobodomiselstva, ni imela najmanjšega smisla za te kongrese, ni znala pokazali prole-larijatu njihove politične važnosti, niti zavzeti proletarskega stališča proti njim. Slovenski proletarijat je gledal v vseh teh katoliških kongresih samo komični tingeltangel, samo »čukarske« parade, samo kaplanske in tretjered-niske izlete itd. Proletarijat Slovenije — in še več: Jugoslavije — mora gledali v teh, za nas nadvse resnih časih, na te kongrese z drugimi očmi. Naš namen ni, da pišemo zgodovino politike katoliške SLS, ampak, da jo ob času njenega V. kongresa, ki pada v dobo revolucije srednjeevropskega proletarijata, v par potezah karakteri-ziramo in postavimo prolelarijatu pred oči. SLS ima vse najugodnejše pogoje za stranko mase. Ne samo, da se poslužuje najefektnejših gesel, ki jih kratkovidne mase ljubijo, kakor n. pr.: narodnost, vera, gospodarska avtonomija itd., temveč ona ima ludi sijajen aparat za izgraditev organizacije mas. V vsaki župniji ima po dva, tri in več na vse strani neodvisnih in magično vplivajočih duhovnikov , ki brez vseh skrbi lahko posvete ves svoj čas izključno agitaciji in organizaciji. Oni imajo v rokah šolo in torej ves naraščaj. Samo najsilnejši se jim izvije iz. rok. Oni imajo v rokah cerkev z vsem mističnim pompom in spovednico, torej hudiča in boga; oni delijo odveze in odpuščajo grehe; oni vplivajo na ne-vesle in imajo v rokah žene; oni obvladujejo popolnoma kmeta in malega obrtnika, ki ga potem zasužnjujejo s svojimi gospodarskimi instituti. Vsled le sijajne pozicije mora z njimi računali vsaka meščanska vlada. Niti ena meščanska vlada, pa bi bila še tako fra-mazonska, se ne more odreči temu aparatu. Samo nekoliko vzgledov. Na Francoskem je buržuazija začetkom XX. veka ločila Cerkev od države. Že med svetovno vojno, ko si država ni bila več gotova svoje policije, je framazon Clemenceau poiskal zopet zveze z Vatikanom. Framazon ftriand že sklepa ž njim pogodbe, Poincarč, brezverec vzpostavi diplomatske od- nose s Cerkvijo in odpošlje svojega zastopnika v Vatikan. Pod pokroviteljstvom katoliškega maršala Focha se razvija danes, ko silijo ljudske mase v Franciji na plan, katoliško-fašističen inonarhizem. Tudi v Italiji smo imeli razkol med Cerkvijo in državo. Framazon Mussolini se je takoj, ko je zmagal nad delavskimi masami, začel pogajati z njo. Ateistični filozof Accerbo, v katerega rokah se nahaja danes italijansko šolstvo, je takoj vpeljal zopet razpelo v šolo. V Jugoslaviji postane najtrdnejši steber katoliških Franc-Jožefovih Stiirkhov zopet močna podpora pravoslavni kroni itd., itd. — Toda SLS ni Sv. Cerkev, vera ni politika. Katoliška vera je katoliška vera — za vse, za pristaše SLS kakor za socijaliste, kakor za komuniste. Tako nam pridigajo gospodje Trsoglavi in tako često tudi naprednejši, pismeni delavci, ki mislijo celo, da so komunisti. V tem ravno tiči največja nevarnost te stranke: da ne veš, kje končuje vera in kje pričenja politika, ali narobe. V resnici tu ni nobenega začetka in nobenega konca, ampak vse je enota, podobna krogu. Vse je vera in vse je politika. — Toda nauk Tesarjevega Sina? Ta nima ne s katoliško vero, ne s SLS ničesar opraviti. Ako se kot delavec še nisi povzpel v svojem filozo-fičnem naziranju na realnejša tla, ti idealizem Tesarjevega Sina ne zame-ravam: on je kažipot k nravnemu življenju, toda jaz zahtevam od tebe, da ne slediš njim, ki ga zlorabljajo v svoje politične namene, ampak da jih na vseh njihovih potih zasleduješ in natančno poslušaš kako govorijo. Ti, isti Trse-glavi in Gosarji, ki ti nudijo doma »enotno fronto«, dajejo »avtonomijo«, fingirajo zahtevo »republike«, se delajo boljše »komuniste« od komunistov samih — samo zato, da te zvijačno privabijo v svoje mreže — gonijo tudi svoje orle-delavce v Pariz proslavljat skupno z maršalom Fochem, predsednikom Mil-lerandom in krvnikom nemškega proletarijata, Poincarejem, torej skupno z največjo sodobno kapitalistično reakcijo, ki neprestano fabricira zadušljive pline in na tisoče in tisoče smrtnonos-nih letal in podmornic — slavno zmago francoskega velekapitalizma nad ostalo Evropo in zasužnjenje ne samo vseh delavcev in kmetov na zapadu, temveč še posebej slovenskih delavcev in kmetov. Nič, morda ne karakterizira naših katoliških politikov tako dobro, kakor iskanje zvez z najbolj reakcijonarno-kapitalistično gospodo tega sveta, t. j. s katoličanskim monarhistom Fochem in framazonoma Millerandom in Poica-rejem, izvršiteljem krvavega versaljske-ga mira. »Pozdravljeni zmagovalci!« Pozdravljeni slovenski občudovalci lega krv-niškega miral To dejstvo ne sme mimo proletarijata Slovenije! Ne sme pa tudi mimo V. katoliški shod z vso svojo organizacijo. Oglejte si dobro ves spored, ves program, vse osebnosti. Zasledujte z največjo pazljivostjo vse njihove govore, vse njihove publikacije. SLS je spravila tu vse svoje sile v akcijo: propagandiste, učenjake najrazličnejših sliok, verska drušlva, gospodarske organizacije, kmete, delavce, vse, kar je le mogla. Veliko in modro delo je to z njenega stališča: ona pregleduje svoje duševne, gospodarske in fizične sile, ki jih bo jutri uporabljala proti nam. Moramo jih pregledati tudi mi in meriti svoje z njihovimi, zakaj mi smo njihova žrtev. Ne zabimo, da je prvi streljal na nas katoliški duhovnik, dr. Korošec! Ne pozabimo, da je prvi vojaško mobiliziral železničarje proti štrajku, katoliški duhovnik, član SLS, dr. Korošec! Mi se SLS ne bojimo v politiki med delavstvom. Ona more nuditi delav- stvu, kakor socialna demokracija, izven svinčenk, zelo malo. Bojimo se je na kmetih, kjer bo v danem slučaju mobilizirala sfanalizirane in zaostale mase proli nam. To je točka, ki je ne sme izpustiti delavsko oko niti za trenutek! Zadnji boj za svoj obstanek, za svoj držaVni in svoj socijalni bo bil delavec v Sloveniji, pa morda v vsej Jugoslaviji, proti generalom, ki bodo nastopali na V. katoliškem kongresu. Ogromen dogodek tega kongresa bo, da bodo na njem sodelovali tudi hrvaški škofje. Niti eden delavski voditelj v Jugoslaviji ne bi smel zamuditi tega shoda! D. A. Pregled 24 urne protestne stavke javnih nameščencev in železničarjev. Sest mesecev je akcijski odbor javnih nameščencev in železničarjev interveniral, zahtevni, prosil in vse mogoče podvzemal, du dopove lam doli v beogradu in ceji javnosti, da je nemogoče živeti v sedanji vratolomni draginji in brezobzirni »2arndni« in špekuiantski dobi s temi prejemki, ki jili država plača za trud in delo javnih nameščencev in železničarjev. Prislovica, da sit lačnega ne razume, je obveljala v polnem obsegu. Poslušalo se je le intervencije, priložbe, zahteve itd., s potrpežljivostjo sitega, katerega nadleguje berač, obljubljalo, apeliralo s cinično mirnostjo na državljansko zavest in narodno čustvo prosilcev in intei pelantov, z ironično tragiko na obrazu opozarjalo na nevarnost, ki preti državi, na njen ugled, ki bi trpel pri »neumestnem« koraku javnih nameščencev in železničarjev in vrag si vedi, kakšnih vse »dokumentiranih« izgovorov in nasvetov in apelov in ... In vse tako lepo po vrsti, po »očetovsko*, »protektoratorsko«, da so nekaterim celo stopile solze v srce in se jim je zasmilila diaga Jugoslavija, ki se konsolidira, a se ne more konsolidirati zbog »pretiranih« zahtev javnih nameščencev in železničarjev. In akcija, protestna stavka 60 minut ali eno celo uro, je bila preložena. Lačnim se je zasmilila uboga vlada, ki konsolidira narodno državo SHS. In vse to in vse tako v dobi bakkanalij špekulacije, skakanja cen in »zarad« in brezvestnih politično-strankarskih bojev med sitimi in oblečenimi na račun vsot, ukradenih davkoplačevalcem in odtrganih od krvavega zaslužka ročnega in duševnega proletarijata. Nevolja in nejevolja pa je rastla. Lačni želodci se niso dali dolgo potolažiti od ginjenosti »srčnih« besed, o konsolidaciji in o ljubezni do drage SHS. Omedlevali so liudje v uradih in na strojih, se vlačili okrog z bledimi, lačnimi obrazi in... in stiskali pesti in ... in zahtevali akcijo. Akcijski odbor je sopihal, delal, se potil, organiziral, grmel. Akcija, nje strašno sladak dan, težko in nestrpno pričakovan, se je približeval in ko je bil izrečen dan — o gorje — pa so se mnogi ustrašili. »Strokovna borba«, ki je izšla včeraj, poroča cel pregled stavkokazstva, strahopetnosti, petolizstvn ... Društvo strojevodij je prvo na mestu, ki je prav po ligurjansko stopilo v akcijo. To društvo je sklenilo, da strojevodje stopijo v štrajk, če prometniki stopijo. Uloga Pilata jim je bila najvzgled-nejša, ker umivanje rok je svetopisemsko veselje. Poleg tega pa je bil predsednih društva strojevodij pri policijskem ravnateljstvu, kjer je svečano obljubil, da če tudi bo vse štrajkalo, strojevodje ne bodo. Strojevodje, ki so člani tega društva, a so vseeno bili zvesti ideji solidarnosti, gotovo to krumirsko društvo raznesejo na solnčni prah, kakor se spodobi za izdajalstvo. Državni železničarji pa so v celoti po-gazili solidarnost, čeprav so vedno kimali, du bodo solidarni. Torej je bila od njih strani laž, da trpe pomanjkanje. Oni so siti in dokazuje to njih trud za konsolidacno SHS, ki se dokumentira v zgodnjih jutranjih urah s polnimi vozički, ki odhajajo iz postaje državne železnice v vse smeri k stanovanjem. Zares smešno, da bi stavkali — siti. Posameznih krumirjev je pa bilo vse polno. Njih imen ne bomo tu objavljali, ker nam prostora primanjkuje. Objavila jih je pa »Strokovna borba«, s kaj zanimivimi podatki in priporočamo, da si jo naši čitatelji nabavijo za spomin in dokument. Mi omenimo le bivšega narodnega poslanca in sedanjega načelnika narodno - socijalistične stranke g. Deržiča Ivana, ki je glasoval tudi za zakon o zaščiti države. Pravzaprav bi ga ne imeli pravico šteti k stavkokazom, ker je on vendar sit in kaj je njemu za protest lačnih. Omenjamo pa vendar le zato, ker je ta mož narodni s o c i j a 1 i s t, ki celo rod govori in piše o stiskah in potrebah proletarijata in ker je postni ravno sit po volji in kratkovidnosti lačnih, ki se jim je sedaj s svojim stavkokazstvom rogal. Proga južne železnice je bila, kakor, da je umrla. Da ni bilo državnih železničarjev, ki so po progi južne železnice peljali nekatere vlake, bi ostala tako mrtva celili 24 ur. Strojevodja Jarosch iz Maribora je pa peljal vlak celo dvakrat v Postojno in nazaj in se je — ei, slaba vest, slaba vest — našemit, da bi ga ne spoznali. Dobil je 30 srebrnikov, lierič Ivan, strojevodja v Zagrebu je v Zidanem mostu iskal žandarje, da bi kaznovali stavkujoče, ki so se mu za državrio-konsolidarni čin posmehovali. Tisti brandstiiter, ki je leta 1917. radiral na nabiralni poli zneske posameznikov in razliko vtaknil sebi v žep, je delal celih 60 ur. lntakodalje. Proga Celje-Dravograd, drž. žel., ni štraj-kala, ker je strojevodja Klinar krumiril. Načelnik Legat, slavnoznani iz leta 1920 pa bi rad vpostavil promet celo do Zidanega mosta, a m šlo. Na progi barsc-Pakrac, južna železnica, pa je bila stavka vzorna. Državni železničarji so hoteli krumiriti na tej progi, a so jih južni nagnali. Tudi vojaštvo, ki ga je pripeljal kontrolor državne železnice, je moralo oditi brez uspeha. To je bila ncomajana trdnost lačnih. Ali pisano je: »Ti me boš prosil kruha, n jaz'ti boin dal leumen. Prosil me boš ja-jec, jaz ti |>a bom škorpijona dal«. In t ranic v Zagrebu, sedaj radikal, 1919. komunist (saj izdajal se je, kakor mnogi politični špekulanti, za takegal in ki je Veli-zar Jankovič, minister saobračajar stric njegove žene, je izdajal telegrame in povelja tudi obratnemu ravnateljstvu južne železnice, da mora vse kolovodje stavke aretirali in njemu vsako uro o vsem telegrafično javljati. Ta gospod se je v vojni proti Srbiji proslavil kot avstrijski oficir in sedaj proti lačnim železničarjem kot podravnatelj državne železnice in sorodnik železniškega ministra. To je bilo med 24 urami protestne stavke. Ali zavladal je beli teror. Ne oziraje sc, da so železničarji in javni nameščenca točno po 24 urah nastopili službo, dobivajo sedaj južni železničarji nekakšne pozivnice, češ. da so mobilizirani. Da je io protizakonito, ne bomo podčrtavali. Saj je itak vse proti* zakonito, kar dela gospoda, ki drži v rokah oblast in usodo SHS. Če se gre, da se udari po lačnih, ki delajo in v resnici drže državo po koncu, se ne ozira na ustavo, spremembo ali revizijo, katere branijo tako krčevito, nego gredo kar preko nje in odrejajo samovoljno po svoje. Tu ustava ni merodajna. Tu sc jo lahko krši in spreminja. Parlament je ničla. Kaj treba njegovega dovoljenja za mobilizacijo. Kaj njim mar zakon. Mohilizira se, pa je, vse vprek, tudi neobvezne, nevojake, starce ... Država smo mi, govori vlada in oblastniki. S sužnji pa delamo, kakor je prav. Kaj nam treba še dovoljenja od hlapcev? Ugled države smo mi in če pade naš ugled, pade ugled države. Ugled prehrane sužnjev pa nima vpliva na državo. Intakodalje. In v tem smislu sc dela, mobilizira, zapira, preganja, odpušča — samo da ne slišijo kruljenje lačnih želodcev. Sodruga Marcel 'Zorgo so odpustili iz službe. No nezakonit način, na falsificiran način. Nič zato. Ugled SHS ie rešen. In vprašanje lačnih želodcev tudi. Ali vkljub temu je bila ta 24 urna protestna stavka velikega pomena. Ne samo, da je pokazala, kje je zrno in kje je smet, kje zdravo jedro in kje gniloba, ona je tudi odmc\. da je proletarijat stopil v ofenzivo. To nas prav nič ne straši in ne bega, da je bilo toliko bojazljivcev. Moj bog, saj je povsod najti takih, ki trepetajo k za svojo lastno, umazano kožo, (Rusi pravijo takim: škurniki) in bi radi na račun drugih cmokali z jezikom pri polni skledi. Trdnost in so- lidarnost ogromne večine nam dviga duha. O, saj ie ves teror zaman. ftismark ni uničil gibanja, nc bodo ga tudi SHS oblastniki, ki niso Bismarki. Tudi car in Sibirija in vislice niso strle ideje, ki je strla carja, Sibirijo in vislice, pa tudi ne bodo roditelji in babice in botri »Zakona o zaščiti države« v SHS. Nas-uči ta 24 urna protestna stavka, da se bodo brez organizacijske discipline vedno ponavljali taki pojavi strahopetnosti, omahovanja in iudežstva. Da bo vedno in povsod efijalstvo želo svojo žetev, ker bodo v organizaciji oblačili in vedrili koristolvei in potuhnjeni pctolizci. Maribor, Celje, Ptuj... Tu pa so državni nameščenci izvršili svojo nalogo in pokazali svojo solidarnost. Ni bilo stavkokazov.^ Še Mariborski trgovci so iz simpatij k lačnim zaprli svoje trgovine na ta dan in mesto Maribor jc izglodalo kakor praznik, turo-bno-resen. l jubljanski poštarji pa so delali. Tudi drugi javni nameščenci razen nekaterih izjem. A v akcijskem odboru so poštarji prisegali zvestobo. Jakše in Sto-ničar so imeli v tem odboru glavno besedo. Da, tako za špas se je videlo na dan stavke in par dni prej. Tako je potekla 24urna protestna stavka lačnih. Tako so lačni izdajali lačne. Tako so siti lačnim dali škorpijone mesto kruha, a stavkokazi so dobili nagrado — prazne želodce. Iz bogatega, grmečega, pretečega, melodij soiidarnosti polnega preludija je zadonela simfonija potresa, v kateri so sc slišale disonance, ker nje skladatelji niso bili iskreno prepojeni z resnično idejo. Epilog pa jc dvignjena proletarska zavest in skrivanje od stida zarudevajočh obrazov stavkokazov. Radikali in rudarski štrajk. (Dopis iz Trbovelj.) Današnja vlada je homogena radikalna vlada, to se pravi, da je ministrski svet in vse ostale državne institucije biiS, policija, žandarmerija, sodišča itd. le orodje radikalne stranke. Eno in isto lahko opraviš, če greš k ministrskemu predsedniku ali k načelniku radikalne stranke, ker oboje funkcij opravlja ena in ista oseba. Če sc ti godi krivica od strani državnih organov, so za jo odgovorni radikali, ker državni aparat sme delati samo to, kar mu diktirajo radikali. To je jasno kot beli dan. Ko jc v Sloveniji pred volitvami pričela svoje delovanje narodno radikalna stranka, se jc masam kmečkega in delavskega ljudstva predstavila kot stranka revežev in stranka zatiranih. Ker poznani radikali Pašič, Velizar Jankovič itd. niso niti reveži niti zatirani, ampak bogataši in tlačitelji, so bili zelo hladno sprejeti in pri volitvah so dobili toliko glasov, kolikor milijonov so za volitve izdali. Ker posebno med delavstvom niso mogli uspeti, so si kupili par ljudi, ki so bili pač na prodaj in ki bi šli za tistim, ki bi jim več nudil. Ker so radikali druge stranke na lep način odri-r. od korit, so na licitaciji, kjer so se prostovoljno prodajali razni Stefanoviči Koreni, Nachiigalii, Suntajzi, bog- veji itd. »pobedili« in si jih kupili za agitacijske in propagandne svrhe, računajoč, da bodo te kupljene duše potegnile za seboj tudi zavedne delavce. To sc ni zgodilo in radikali flegmatično »ima vremena, doči če vreme i za nas, narodne radikale«. Čakali so dolgo, kupili so še par ljudi, posebno državni uradniki in učitelji so jim všeč, ker so poceni in ker so mirne in ubogljive narave. »Vreme ni hteto da dodje« in kupljenim gospodom je šla trda, ker so beograjski radikali hoteli videti, kakšne uspehe jc dosegla ogromna denarna zaloga, ki so jo poslali kupljenim radikalom, da zgradijo močno in impozantno stavbo slovenske nerodne radi-kalije. Izbruh rudarske stavke je razveselil kupljene slovenske nerodne radikalce in z napenjanjem svojih možganov so potuhlali lep načrt, kako bodo na en mah dobili 10.000 knapov v radikalijo. Ker so slovenski radikalci vsled nara-premije za vsakega novega radikalca, so si že izračunali kak lep kšeft bo to. ščaioce draginje dobili 100% povišanje Da je načrt nepošten in ostuden, se niso zmenili, ker prodane duše nimajo poštenja. Načrt pa je ta-le: Mi, nerodni radikalci bomo kot stranka revežev in za- tiranih v besedah previdno zagovarjali stavkujoče in jim govorili, »da smo so-cijalna stranka, da soc. komunizem ni utopija« in enake lepe stvari, katere bomo preplonkali iz A B C in z i kar se bodo rudarji gotovo zanimali. Tako jih bomo zainteresirali za stranko. Kot vlada bomo pa mi, radikali dejansko z vsemi sredstvi (z orožniki v Kočevju, z deložacijo, z zapiranjem zaupnikov itd.) pritiskali in zatirali rudarje, pozaprli njihove zaupnike in z bajoneti in z grožnjami bomo udušili stavko in prisilili rudarje, da gredo še naprej garati za nezadostne mezde. Potem bomo blatili delavske zaupnike in se rudarjem ponuditi, da jim bomo mi pomagali. Kot stranka bomo šli v revirje in kot vlada bomo pa pritisnili na Trboveljsko premogokopno družbo, da ugodi zahtevam rudarjev in mi bomo gospodarji situacije. Taksen je načrt in kakor dejstva govore, so ga pričeli že izvajati. Radikali, kot vlada, zapirajo rudarje, kot stranka pa sporočajo stavkujočim: pokličite nas, dajte nam mandat, pa bomo pomagali, mi smo zagovorniki zatiranih. Mi smo njihov načrt spregledali in vemo že davno, da znajo kapitalisti in njihovi plačani sluge lepo govoriti za delavstvo, a taki so tudi radikali. Kot vlada nas preganjajo in zapirajo, a kot stranka intervenirajo »v korist« rudarjev. To je dvoličnost brez primere. Če nam hočejo radikali kot »socijat-nax stranka res pomagati, naj pomagajo. sprejmemo pomoč od njihove vlade. A fopajo pa lahko koga drugega. Kako je prišlo do mobilizacije južnih železničarjev. Južni železničarji so pozvani na orožno vajo. Ta orožna vaja pa ni vaja, kakor so navadno vaje z orožjem, nego se tu »vadijo«.s kretnicami, vagoni, lokomotivami itd. Če delajo tudi »Getenks-iibunge« z lokomotivami, vagoni in kretnicami, ne moremo sicer trditi. Trdimo pa lahko, da smo videli pozivnice, ki jih ni podpisala vojaška oblast, kakor bi morala v tem slučaju n. pr. Dravska divizija. Nego kot vojaška oblast se je ad hoc postavila južna železnica sama in sedaj izdaja pozivnice in tajne okrožnice. Železničarji, kar jih ni bilo vojakov, se boje teh pozivnic brez pečata, se hodijo javljat in mislijo resno, da so mobilizirani, dasi niso nikdar preje bili vojaki. Tako se igra privatna eksploatafor-ska in niti ne jugoslovanska družba vojaško oblast s svojimi uslužbenci. Tako iahko mobilizira v narodni državi SHS vsak, kdor hoče . Ali, kako je prišlo do tega, da se je začela ta tragikomedija? Šef štaba dravske divizije podpolkovnik Stojanovič je bil v Beogradu in je na dan protestne 24 urne stavke odpotoval nazaj v Ljubljano. Do Siska je prispel prav srečno, ker so državni železničarji krumirili. Tu pa je moral najeti voz in se peljati tako do Zagreba. Gospoda je že to dražilo, kajpada. V Zagrebu je vzel avtomobil in pripuhal v Ljubljano naravnost na komando dravske divizije, kjer je očital in se škandaliziral, zakaj se ni mobiliziralo. šef generalnega štaba dravske divizije se ni prav nič oziral na tajno naredbo ministra vojne in mornarice, ki je ukazovala, da se ima mobilizacija izvrši, če se stavka nadaljuje, ne pa, če je samo protestna 24 urna stavka. On je na svojo lastno pest in odgovornost odredil mobilizacijo in tako kot vojak in častnik bil nepokoren svoji vrhovni oblasti in dal s tem slab in pohujšljiv vzgled vojaštvu. Seve, če bi naredil to podčastnik ali vojak, ki ni šef generalnega štaba, bi prišel pred vojno sodišče, kjer bi ga sodili z vso strogostjo, kot v eksemplar vsem kršilcem vojaške discipline. Vendar ta akt smešnosti in kršenja discipline je gospodom postal velika peza in sedaj poskušajo, kako se izmazati iz te šlamastike in skriti dolgi nos, ki jim raste. Obratno ravnateljstvo južne železnice je zaprosilo sedaj ministrstvo vojne in mornarice, da ukine mobilizacijo. S tem hoče pokazati javnosti, da ni šef generalnega štaba kršil discipline in da je ministrstvo samo odredilo mobilizacijo. Kakor da bi se dala naredba, čeprav izdana kot skrajno »po-verljivo«, ki ne odreja mobilizacije, sedaj spraviti iz sveta, ko jo že vsi poznajo in vedo, da je to le delo šefa generalnega štaba in obratnega ravnateljstva južne železnice. Ali v državi SHS ie vse mogoče. Mobilizacija kljub prepovedi vojnega ministrstva, fungiranje eksponentov privatne kapitalistične družbe, kot vojaška oblast in ko preti vsled lega državni škandal, prošnja, da ministrstvo ukine mobilizacijo, ki je rfi nikdar odredilo. Tako se en gros deluje za čimvečji ugled države SHS. Da bode pa javnosl vedela, omenjamo še, da je šef štaba dravske divizije pred kratkim do krvi pretepel dva vojaka, ki ležita sedaj v bolnici. Da je ta dični oficir in šef za to v disciplinarni preiskavi, zbitima vojakoma ni nič lažje in drugi vojaki so kljub temu izpostavljeni njegovi surovosti. In ni torej čuda, da je gladen in bos železničar po svojem 24 urnem kriku za LISTEK. Avgust Ccsarec: Moskva z ulite. (Nadaljevanje.) 'in knjigarne! V tistem razmerju, kakor so pn nas gostilne, so tam knjigarne. Same nove izdaje, prevodne in izvirne. Od te strani izgleda Moskva kot nekako papirnato mesto. Rekord dosega Mohovaja uji-co, sedem hiš v eni fronti in sedem knjigarni Fn io še ni dovolj! Sc poleg tega so po celi Moskvi stojnice in kramarji so naložili v njih knjige, nove in stare. Kjerkoli jc kaj na bolj prometnem mestu izbočeno ali ravno ob zidu, spremenjeno jc vse v regal za knjige. Zjutraj jih razložijo, zvečer odnesejo in tako dan za dnevom, Dasi so knjige v svobodni trgovini precej drage, se vendar zelo kupujejo. Pri nas sc pije in moli, tam se pa čita. Kaj? V Moskvi, da sc nc pije in nc moli? Mar niso Rusi z vodko in svojim pravoslavjem na glasu? Nočem pretiravati. Vodke se danes, dasi strogo prepovedana, popije mnogo in sc pije še vedno trajno. Značilno je, do tudi v tem izmed ostalih, prcdnačiio — popi. Alkoholiziranjc ruskega naroda je In! vedno poklic popov m danes je to nekaka vrsta borbe proti sovjetom. Samo dva slučaja, oba i/. te zime in v Moskvi. Na nekem cerkvenem stolpu ie našla O. P. U, — ali popu, kako moli? Ne, nago aparat /a kuhanje vodke z vsemi pripravami in špirit, katerega jc drugače dobiti težko tudi za zdravilo v lekarnah. Drug slučaj jc, bogme, šc znamenitejši. Vsaka cerkev ima oltar. To je znano. Ruška ga jc, kot vsaka pravoslavna, nekoliko zakrila za »carskimi vrati«. Nckolikokrat se pop samo pokaže svoji pobožni publiki, a drugače sc skriva za zaprtimi carskimi vrati. To jc najsvetejše, sem ima pravico samo on, da stopi s svojo posvečeno nogo. Še niti vsako oko nc sme videti, da on pred oltarom služi mašo in sc pogovarja z bogom. No, nekega dne, vsled neke prijave, se je drznila SPU, da pregleda malo tudi to najsvetejše mesto. Ničesar ni našla-Prav ničesar. Samo svete knjige na oltarju in to, kar tja pripada. Naposled pa je GPU pogledala tudi pod oltar — i vot, vot (glejte, glejte): za sveto vodko sta bila tu zakopana dva aparata in nekoliko sodčkov špirita. In kaj sc je še vse v tisti preiskavi pokazalo? Da so popje, ti dobri ruski pravoslavni, katerim so ostale vere in nacije naprave, a komunisti sami črni antikristi — to bogoljubno delo (kuhanje vodke) delali v sporazumu z onim Kitajcem, ki sc jc, da lažje opravlja tihotapska pota, izdajal kot delegat kitajske komunistične stranke na kongresu Kominterne (komunistične inter-nacijonale). No, »komunizem« gospodom v kutah ni bil ovira, ko se je šlo za to, da se reši — vodka in sc sabotira pametni ukrep komunistov. Kar se drugače tiče alkohola, to so tudi za to lokati. Ali v vseh teh beznicah in šan-kanih sc vino radi visoke cene (okrog Božiča je stala navadna steklenica 15 rubljev) pije malo. Vkljub temu pa te beznice znajo biti zelo vesele. Muzicira se in prepeva pri čaju in pivu. Za celih pet mesecev sem v Moskvi, dasi sem vsak čas hodil tu in tam, bil mnogo na vseh mogočih ulicah, videl pet ali šest pijanih ljudi. (V vasi je seve še vedno nekoliko drugače glede tega). A cerkve, a pobožnost? Jasno je, da mora v mestu, kjer je »soroka sorokov« (štiridesetero štirideset) cerkev še vedno biti ljudi, ki gredo v nje. To je sicer religiozno vprašanje in o njem bom pisal kedai drugikrat posebej. Za sedaj ostanem samo na ulici. Ali z ulice gledano, je vidno, da |e teh, ki se pred cerkvijo ali pred kakšno ikono (podobo, kipom) križajo, še mongo. A še mnogo več jc onih, ki z ničem več ne kažejo, da jc Moskva sveto mesto pravoslavja. Prvi, kar je umevno, so v prvi vrsti ženske, potem starci; ti umejo stati in se klanjati in križati pred ikono čez celo ulico, ki vrvi od prometa. To se posebno vidi pred Kremljom. Poleg tega sem pa tudi videl mnogo svetilnic pred cerkvami na ulic pobitih in mnoge ikone so zapuščene in temne, kot na grobovih. Samo zvonovi, ti se slišijo, sedaj tu, sedaj tam, a posebno v soboto zvečer, ko zazvone vsi. Tedaj .se sliši, kako da so se zlila v eno, to je cela poplava zvokov. In to čudno pridušenih, zamolklih, kot da je v kovini duh; najbrž prihaja to od tega, ker zvonarji ne nihajo zvona, nego udarjajo ob njega z jezikom (kladivom) in tako zvok zgubljaje jasnost nc spaja z medijom ljudskega telesa. Sicer pa je to samo moja razlaga, ker kemijskega sestava ruskih zvonov nisem študiral. Za ušesa je ta kor »kovinarjev«, ki je organiziran najbrže v kakšni nebeški strokovni organizaciji, lep; sedaj je, in sicer ta, ki je z vetrom, ona grupa teh zvonov glasnejša, sedaj druga. Ti glasovi se dvigajo in padajo, kakor valovi. Vse je, kakor čudna, nekaka daljna, prastara simfonija, to še iz tistega časa, ko še ljudje sami niso znali za dar govora in so pustili, da so govorile reči. Tako jc, kot da zbor samih basov poje komu — popotnico ? Slišijo se majhni zvončki, nngli kot ksilifon — kot da so se ttidi otroški soprani vmešali — no, ali jc to veselje?’ Prisluškoval sem pogosto k tem zvonovom; omamili so me nekoč in sem, kot da sem zaspal na cesti, Ali poskočil sem: nad mano so ti zvonovi plakali, doneli kot miserere nad grobom, žalovali nad smrtjo prošlosti in hoteli še vedno, da žive. In vsi so kot demonstracija stare Rusije proti novi, ki je spregovorila z ljudskim jezikom in za človeštvo. Demonstrirajo zvonovi. A na reki Moskvi, na drsališču igra vojaška godba in nad tribunami plapola rdeči prapor. V mestu, začenši od Krasnaje do Sovjetske in Tri— umfaljnaie ploščadi in še na mnogih mestih stoje nepremakljivo spomeniki revolucije, njenih mislecev in herojev. Na Tealralnoj in Tuerskoj ploščadi električne žarnice mečejo iz višine parole dnevnih političnih potreb. Na Krasnoj ploščad je prikorakala grupa delavcev in se vežba s puškami. Raz, dva (eden, dva) smirnot (pozor!). — Razlile so se po ulici druge kolonije delavstva, demonstrirajo tudi te; volitve so v Moskovski Sovjet, ali ie obletnica smrti Karla in Rose, ali se iz Evrope pojavljajo oblaki vojne. Pa ni treba, da je tako, vedno jc na ulici nek sled komunistov. In če ne demonstrirajo, pa so demonstracije. Demonstracija z neba in demonstracija 7. zemlje; dva življenska napora, dve epohi. ena proti drugi. No, tudi ona nebesna je z zemlje in zlo je delala na zemlji - zaslužila je smrt. Mrtvi so za novi življenski nazor njeni zvonovi in živ je samo zvon, ki zvoni na usta ljudi, pesem internacionale. Da se pravilno sliši ta novi zvon, treba ie zapustiti ulico in pogledati Moskvo od znotraj. (Konec) Zbirajte za tiskovni skladi »Glasa svobode"! Impozanten javen shod železničarjev in javnih nameščencev Ljubljani. kruhom dobil papir z nadpisom »Po-zivnica«. Na, nažeri se, lakota, papirja. Dodatek k pov. št. 152-I./6-23, kot, seve, poverljivo izdan od 11. avgusta 1923 Rasi podpis Bračiča, ki pa se je odpeljal že 4. t. m. v Švico. Torej fal-zikat, ponarejen podpis. In ta dodatek češ, da bosta molčala — pst). •Za administrativno osobje strojnega -oddelka so vpeljane mašinske in de-lavniške premije. Seveda ravnatelj Šega je takoj zraven in si pusti za svoje »brezdelje« nakazati letno čez 30.000 dinarjev premij, med tem ko dobe uslužbenci. ki res garajo, le po par dinarjev na mesec. Posebne nagrade sprejemajo za seje. Kjospodje radi dosti sejejo, seveda med službenim časom; tam sklepajo kaj in 'kako bodo osobju umetno znižali plače in ga šikanirali ter si puste te seje posebej plačati in stavijo predloge na upravni svet pod naslovi »remuneracije za ^udeležence pri sejah«, katere državni zastopniki brez vsega odobre. Ravnatelj Sega je najbrže tudi deležen raznih renumeracij za ekonomično »razpolagalne« IGebarung) s črnim premogom in Jutro razkladanje tega tudi precej nese. Uslužbenci in delavci, ki garajo piii jpremogu, pa do danes še niso prejeli miti tička. Ako vzamemo po malem, la pristni šega ima postranske dohodke, ki znašajo letno čez 200.000. Južni železničarji so svoj čas v akcijskem odboru južne železnice zahtevali, ■da se uvede od strani železničarjev nadzorni odbor nad skladišči živil. Do sedaj -še ta zahteva ni rešena. Neomejena gospodarja tega skladišča sla gg. Planinšek in dr. Fatur; za vzorno gospodarstvo se jima je za novo leto izplačala nagrada 10.000 Din. Verujemo, da bi tukaj kontrola bila zelo neprijetna. 'Čudno pa je, da so cene živil skoro dražje kot pri trgovcih v Ljubljani. In kljub temu, da ima to skladišče živil vsakovrstne ugodnosti, kakor režijske vožnje itd., je pasivno. In to je pravzaprav umevno, ker se dele nagrade. Tudi strojnemu referentu Ogrincu ne gre sicer slabo. Ko je bil v Mariboru, je nosil vse svoje imetje s seboj; tekom treh let, kar je na ravnateljstvu, si je nabavil vinograde, vilo, ima tekoče račune pri bankah. Res, radovedni smo, koliko si je vsak mesec prištedil od svoje plače, da si je vse to nabavil. Saj postranski kšefti so uslužbencem prepovedani' Namiguje se, da'naročanje .materijala pri raznih tvrdkah precej nati edinice in kako se naj kaznujejo prestopki (tudi s smrtjo) govori o dopustih in drugem in vse to pod podpisom Bračiča. Torej vse skupaj falzikat. Ali je še kaka oblast nad to falsifi-cirano oblastjo, da jo prime za vrat v tem buržuaznem kaosu? nese. Veliko se govori od kupčij s črnim premogom. Kot dobaviteljico si je ravnateljstvo južne železnice izbralo neko gotovo tvrdko v Trstu. Tja hodijo razni ravnatelji in centralni nadzorniki Bračiči, Arkoti, Ogrinci, včasih tudi v spremstvu svojih soprog, komisijonelno nakupovat »Stiickkohle«. Kako izgleda ta »Stiickkohle« se lahko vsak prepriča v raznih kurilnicah južne železnice in tudi v Ljubljani, kjer so celi kupi (tako imenovane figure) pretežno samega prahu. Govori se, da je bila pri eni sami kupčiji ponudba zavoda Lampret v Ljubljani za 125.000 lir ugodnejša kot onega v Trstu in vendar prihaja ves premog le iz Trsta. Zakaj??? Mogoče je bolj ugodno to iz gospodarskih ozirov posameznikov? Državna kontrola, kje si? Tukaj bi bilo potrebno, da bi se enkrat nazaj pregledale vse naročitve premoga in zahtevalo od ravnateljstva južne železnice vse oferte in naj bi se primerjala ponudba prometnega zavoda v Ljubljani z drugimi tvrdkami, potem bi se dalo dognati in bi lahko rekli, da je to prava kontrola. V družbi teh grabežljivih ravnateljev se nahajajo tudi posamezni srednji uradniki. Odlikftvani štrajbreher je bil višji revident Zadnik, reflektant ria mesto načelnika pododdelka L/2, hrepeneč po naslovu inšpektorja in referenta za di-jete in ločeno gospodinjstvo. Ta človek noč in dan tuhta, kako bi železničarje ociganil in bi ubogemu uslužbencu kaj odtrgal; ako že tega ne more storiti, pa zavlačuje in zadržuje rešitve mesece in mesece. Substituti pri prometu se imajo le njemu zahvaliti, da so izgubili dnevnice in dobe le dnevnice samo za čas faktične službe, čeprav delajo 12 dc 24 urno službo. G. Zadnik pa kot nagrado vleče že leta rodbinsko doklado za svojo ženo, s katero je ločen. Vprašamo ravnateljstvo južne železnice, kdaj mu bo doklado z naknadno veljavnostjo ukinilo, tako kakor je on storil drugim uslužbencem? S svojim nastopom si je nakopal preziranje vseh poštenih uradnikov in uslužbencev. Pri bolniški blagajni južne železnice se tudi posnema razne gospode pokrajinskega urada bolniške blagajne. Imenovani predsednik bolniške blagajne je dr. Fatur. Koliko naorad za vestno upravljanje denarja bolniške blagajne se je razdelilo, natanko ne vemo, dobili pa so posamezniki po 10.000 Din in še več. Železničarjem se pa ne more dovoliti nabavljanje zob in boljših zdravil, češ, saj enaka voda za vse bolezni zaleže. H koncu moramo omenili še Wran-glovce, ki sploh ne obvladajo slovenščine, ampak tolčejo le slabo nemški. Njih se sprejema kot honorarne uradnike odnosno diurniste, daje se jim dnevna plača od 28 do 36 Din, napolnjuje se z njimi pisarne, slovenski maturanti pa čakajo na službo in če se jih sprejme, pa dobe dnevno plače le 22 dinarjev. Železničarje, Jugoslovane, pii-šedše iz Tirolske, pa se ne sprejema kljub temu, da so nameščeni po določilih splošnega službenega reda za uradnike in sluge. Odstavlja se jih, češ, niso zadostno sposobni slovenskega jezika. En tak slučaj je Metinger, strojevodja v Mariboru, ki je prišel iz Bočna v svojo domovino, a ga je ravnatelj šega odpustil. Komentar k temu si javnost lahko sama naredi. Vsak razredno zaveden proletarec mora biti član Neodv. Delavske stranke Jugoslavije. SH2HSHSlt21t2J12J121i21121t21121ffiJl21 Za danes, četrtek, 16. avgusta so »Zveza neodvisnih strokovnih organizacij«, »Strokovna komisija«, »Jugoslovanska strokovna zveza« in »Narodno so-cijalna zveza« sklicale javen shod pred »Mestnim domom« v Ljubljani. Ker je pa bilo deževno vreme, se je shod moral vršiti v dvorani »Mestnega doma«. Še pred pol 8. uro zvečer je bila dvo-lana že natlačeno polna in še so prihajali v celih gručah. Hodniki so bili vsi zasedeni. Shod se je otvoril ob navzočnosti nad 2000 ljudi. Več kot s/3 udeležencev, ki so prihajali pozneje, je moralo oditi. Shod je otvoril tajnik »Zveze neodv. strok, organ.« s. Hlebec. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen s. Makuc, za zapisnikarja s. Kralj. Vsi govorniki, zastopniki vseh strokovnih organizacij in drugi so povdarjali krivico, ki se godi proletarijatu, ki živi v taki bedi, da si mora s stavko izsiljevati boljši košček kruha in še se jih zato preganja, zapira, mobilizira. Navdušeno je bil pozdravljen nastop Marcela Žorga, ki je s podatki in številkami dokazal vso korupcijo gospode pri južni železnici. Enoglasno je bila sprejeta sledeča RESOLUCIJA: Na javnem shodu v »Mestnem domu« dne 16. avgusta 1923 zbrani delavci, železničarji in javni nameščenci vseh kategorij konstatirajo: 1. Da je gmotni in socijalni položaj jugoslovanskega delavstva in name-ščenstva vsled neznosne draginje in mnogo prenizkih mezd postal nevzdržen in skrajno obupen. 2. Da je vsled reakcionarnega zakona o zaščiti države, s katerim je delavski razred postavljen izven zakona, delavcem in nameščencem onemogočena vsaka uspešna legalna borba za obrambo svojih interesov in svojega življenjskega obstanka. 3. Da so vse dosedanje vlade kraljevine S. H S. v korist svojih strankarskih interesov brezvestno ignorirale najbolj pereče socijalno vprašanje ročnega in duševnega proletarijata, ki je vsled takega postopanja vlade izgubil še zadnjo trohico vere in upanja v socijalno pravičnost buržuaznih vlad. 4. Da v času, ko si posamezna industrijska podjetja grabijo milijone in milijone profita, v času, ko železnice povišujejo za 100 in 100% svoje tarife, ko vlada povišuje davke in ko draginja dnevno narašča, ostanejo mezde in pla- ^83000000000083® Svobodo ali smrt. (Bojni speu angleških reoohicijonarjeu.) Bratje, glejte, prapor rdeči kaže bojno pot! Pod svobode sveti prapor vkup od vsepovsod ! Le naprej kljub vsem sovragom, prapor je razstrt! Geslo naše: le naprej, v svobodo ali smrt! Akoravno je že pade! prvi rdeči vod, iz krvi padlih sodrugov vzklije novi rod! Ne jokajte nad sodrugi: prapor je razstrt! Geslo naše: le naprej, v svobodo ali smrt! Vsi progoni, ječe ne zalro duha nikdar, z pepela bolečin izplamtel bo novi žar. Smrt krvnikom izdajicam: praporj e razstrt. Geslo naše: le naprej, v svobodo ali smrt! Es/ orožjep opustimo, zvojujoč naš boj. prek osvobojene zemlje izplul bo rdeči soj. Glejte, kak zore vsa polja, zeleni nam vrt! Geslo naše: le naprej, v svobodo ali smrt! Priredil Mile Klopčič. če delavcev in nameščencev vedno enake, vedno bolj nezadoslne. 5. Da je vsled tega stalnega znižava-nja realnega zaslužka delavec in nameščenec prisilen boriti se za svoj obstanek in da je mornarska in rudarska stavka, kakor tudi železničarska in na-meščenska 24 urna protestna stavka te posledica mizernega položaja delavskega razreda. Z ozirom na zgornje konstatacije zahtevajo na shodu zbrani delavci, železničarji in javni nameščenci: 1. Da vlada nemudoma ukrene vse potrebne korake, da se upravičenim zahtevam in rudarjev takoj ugodi, in da se takoj prestane z represalijami nad mirnimi rudarji. 2. Da vlada odredi kontrolno komisijo, v katero se naj pritegne zastopnike rudarjev, ki bo določila cene premogu tako, da trboveljski družbi mesto dosedanjega pretiranega 900% profita ostane samo najvišji zakonsko dovoljeni profit od 30%. Odločno zahtevamo kontrolno komisijo, v kateri bodo zastopani i konzumenti delavci in ki bo ugotovita prave cene premogu. Protestiramo proti zadnjemu neutemeljenemu 5% povišku cene premogu in zahtevamo znižanje cen premogu. 3. Zahtevamo, da vlada takoj in brc? zopetnega nadaljnega odlaganja in praznega obljubovanja ugodi zahtevam železničarjev in javnih nameščencev, ki so bile predložene vladi v resolucijah od 11. in 16. marca tega leta. 4. Najodločneje protestiramo proti brezmiselni in protiustavni militarizaciji juž. železničarjev, ki se je izvedla samo-lastno po ukazu nekompetentne dravske divizije brez pristanka kompetentnega ministarstva. 5. Odločno zahtevamo takojšnjo ukinitev militarizacije železničarjev in energično protestiramo proti vmešavanju orožništva v štrak rudarjev in proti temu, da se rudarske zaupnike brez dokaza, samo na polagi podlih denuncija-cii trboveljske prem. družbe zapira in preganja ter zahtevamo, da se jih takoj izpusti. 6. Kategorično zahtevamo popolno svobodo koalicije in štrajka za delavstvo in nameščenstvo ter ukinitev zakona o zaščiti države. 7. Opozarjamo še enkrat vlado na obupno stanje delavskega razreda in izjavljamo, da se bomo borili z vsemi sredstvi za svoje pravice in za svoj ob-stavnek. Strokovni pregled. Pričetek ofenzive kapitala in njene metode. (Za funcijonarje in zaupnike.) (Dalje.) 4. Z razvojem in porastom konjunkture spomladi 1920 leta pričenja kapitalizem v vseh deželah z napadi na delavske pridom bitve in delavske pravice. Ta napad se je sedaj razširil in povečal v splošno ofenzivo. Buržuazija izvaja to ofenzivo brezobzirno, ne samo s svojo gospodarsko močjo, ampak se poslužuje tudi državnega aparata in fašistov za pobijanje delavstva in delavskih organizacij. Cilj ofenzive kapitala je, zvaliti vsa bremena svetovne vojne in gospodarske krize na ramena delavstva, s tem da se odpravi 8 umi delavni čas, z znižanjem realnih zaslužkov in s povečanjem delavne produkcije itd. 5. V državah z visoko valuto, se znižujejo delavske mezde, češ da to diktira potreba konkurenčne zmožnosti na svetovnem trgu. Brez obzira na draginjo sc. v teh deželah znižujejo mezde za 20—40%. Odpor delavstva se zlomi z izporom delavstva, z zapiranjem tovaren, z vstvarjanjem brezposelne rezervne armade, z nasilnimi sredstvi in takozvanimi razsodišči. (Razsodišča pri nas ne poznamo. Imajo jih pa v drugih državah. V razsodišču so zastopniki delodajalcev z zastopniki delavstva in predsednik od vlade. Razume se, da predsednik vedno odloči v korist podjetnikov. Socijalpatrijotje se za taka razsodišča zelo navdušujejo.j V deželah z nizko valuto je boj kapitalistov za znižanje realnih zaslužkov mnogo lažji in enostavnejši. Plače in mezde v takih državah se nikdar ne ppvečavajo v istem razmerju kot pada vrednost denarja in kot narašča draginja. Podjetniki pa cene svojih produktov držijo vedno na višini, ki je na svetovnem trgu in tako z lahkoto konkurirajo na račun delavstva. 6. Odprava 8 urnega delavnika se navadno prične v posameznih strokah in se zagovarja s posebnostjo v tej stroki. S parolo »obnova gospodarstva zahteva odstranitev vseh zaprek povečanju produkcije« se vkljub splošni in ogromni brezposelnosti v vseh frt- Krumirji na dan protestnega štrajka in njih fizionomija. dustrijah zahteva podaljšanje delovnega časa in vršaiev nadurnega dela (Češka, Nemčija, Amerika, Anglija, Francija). Kjer morejo, podjetniki odpravijo 8 urni delavnik v splošnem z obljubo, da ga zopet uvedejo, ko bodo »boljši časi.« 7. Velikansko naraščanje bede in umrljivosti med delavnim ljudstvom, posebno med najbolj izkoriščenim in malo odpornim ženskim delavstvom, med mladoletnimi in med delavskimi otroci, upadanje njihove delavne sposobnosti, propadanje srednjega sloja (uradništva in malega obrtnika), uničenje delavskih in vojnih invalidov so posledice kapitalistične ofenzive. Nadaljna posledica nizkih mezd pa je v nekaterih državah tudi poslabšanje tehničnega produkcijskega aparata. 8. Pri svojem splošnem napadu na delavski razred nastopajo kapitalisti po načrtu in se lotevajo v prvi vrsti onih, ki niso dovolj pripravljeni in ki ne kažejo dovolj odporne sile. Oni izkoriščajo posebno organizacijsko slabost socijalno zaostalih plasti delavskega razreda, osobito med ženskami in mladoletnimi, katerih slabe delavske pogoje izkoriščalo za to, da pritiskajo z njimi tudi na ostalo delavstvo. Da popolnoma razorožijo delavstvo in da mu vzamejo še zadje sredstvo za obrambo njihovih pridobitev, uporablja kapitalizem državno oblast in nasilno razpušča delavke institucije ter jih potom fašistovskih band uničuje, (Poljska, Jugoslavija, Madžarska, Španija). Jemljejo jim vsako pravico, posebno pa pravico do štrajka. Poziv R. S. I. romunskemu proleiarijatu. V Romuniji se bo v kratkem vršil kongres strokovnih organizacij. R. S. I. je poslala svojim pristašem poziv, da naj aktivno sodelujejo pri tem kongresu in da naj ostanejo v strokovnih organizacijah, četudi bi kongres ne sklenil svoj pristop k R. S. I. Mi se borimo za enotnost v strokovnih organizacijah, zato moramo enotnost tudi očuvati. Štrajk stavbincev v Franciji. Stavbinci so zahtevali 4 Iranke poviška in da podprejo to svojo zahtevo so 20. julija stopili v 24 urno stavko, katero je izvajalo nad 30.000 stavbincev. Sklenili so na svojih shodih, da bodo delali po plačah: za nizke mezde malo dela. štrajk lesnih delavcev v Mislinjah je izbruhnil pretečeni teden. Delavstvo zahteva 35% povišanje mezd, kar pa se podjetnik neki nemški Žid Perger brani ugoditi. Kakor izgleda, bo stavka dolgotrajna. Delavstvo je odločeno vstrajati do konca. Štrajk stavbincev v Rimu. V Rimu je 20.000 stavbincev spontano stopilo v stavko, ker lim ie policija zabranila napovedan shod. Aretiranih je že nad 80 stavkujočih. Brezposelnost v Angliji. 9. julija je statistični urad naštel v Angliji 1,189.100 brezposelnih. Od teh je 906.800 možkih, 214.600 ženskih in ostali so mladoletni delavci. Samo tri dni v tednu je zaposlenih 63.200 delavcev, kateri prejemajo delno brezposelno podporo. Pred veliko rudarsko stavko na Češkem. Ce podjetniki ne bodo umaknili svojega predloga za znižanje dosedanjih mezd za 25%, bodo češki rudarji stopili v generalno stavko. Velike mezdne boje na Poljskem so pričeli prvi tekstilni delavci, sledili so jim kovinarji in njim pa lesni delavci. Tudi poljski (kmečki) delavci so v mezdnem gibanju. Rudarski štrajk v Kanadi. V Sidney so rudarji v stavki. Reformistična organizacija ie vse siavkujoče odpustila, češ da se ravnajo po navodilih iz Moskve. Stavkujoči so si osnovah svojo organizacijo. V Indiji je zaposlenih nad 300.000 rudarjev, ki imajo dnevno plačo 12 centov. Higi-jenične in sanitarne razmere so pod ničlo. Podjetniki večinoma Angleži pa imajo velikanske profite. Rudarji se pripravljajo na štrajk. FRANCE KOZARJEV : Poslanica v ječo ... (Vam sodrugom in sodružicam v pozdrav v ječo.l Pozdravljeni, pozdravljeni sodrugi, vi trpeči tam za zidovjem, Iger ločeni ste od življenja! Pozdravljeni... Cul sem, ko zarožljale so verige vam krog skeletov, videl sem vas, ko z bolestjo na obrazu vam mračen pogled je švigal v pozdrav krutemu ukazu; zrl sem vam v vaše oči, i in videl sem kak žar v njih gori... Upori In potem, pahnjeni tam za zidovi ?3 v verigah ukletih, kako duh vam je plamtel, r?'! in kako ognjeni krik je zvenel skozi zamrežena okna v svet: »Osveta, osveta, kadar naš iz verig iztrgamo skelet!« Pozdravljeni, pozdravljeni sodrugi upornih duhov, lam izza jetniških grobovi 'Pozdravljeni... Gospodarski pregled. RUSKI IZVOZ. V maju letos se je izvozilo iz Rusije blaga v vrednosti 32,800.000 zlatih rubljev. Največ je šlo iz Rusije kož, za tem petroleja. Na 4. mestu pri izvoznih predmetih stoji žito. V teku meseca maja je izvozila Rusija žita za 6,250.000 zlatih rubljev. Ker je letos v Rusiji izborna žetev, se bo v sledečih mesecih izvoz žita iz Rusije v izdatni meri povečal, kar bo nedvomno zelo pripomoglo k obnovitvi Rusije. V prvi vrsti kupuje ruske proizvode Nemčija, v katero gre polovica celokupnega izvoza. Na drugem mestu kot kupec stoji Anglija. V primeri z uvozom, ki je znašal samo 17 milijonov zlatih rubljev, je izvoz skoro še enkrat večji nego uvoz, kar kaže, da je ruska blanca s tujino aktivna. Že od marca letos je zaradi silno naraslega izvoza, ki se bo gotovo še v veliki meri povečal, bilanca aktivna. Iz teh številk je razvidno, da gre rusko gospodarstvo pod energično roko s hitrimi koraki k ozdravitvi, ki po vseh vesteh in tudi po priznanju buržujskih gospodarskih strokovnjakov ni več daleč. Sli2)arJ[21®t2lt2Jt2!t2)12ltai2!!2Jt21 Dopisi. »VESNA« V LJUBLJANI. V nedeljo, 12. t. m. se je vršila veselica kovinarjev, ki jo je priredila »Zveza neodvisne kovinarske organizacije« na vrtu hotela »Tivoli« v Ljubljani. No to veselico je priredilo proletarsko izobraževalno in telovadno društvo »Vesna« iz Zagorja svoj izlet z zastavo in v kroju. Ko se je pripeljal vlak, so ljubljanski sodrugi sprejeli na kolodvoru »Vesno« z godbo iz Domžal ter odkorakali v paradnem maršu v Delavski dom na Karl Murksovem trgu. Zvoki godbe so privabili ljubljančane na okna in iz kavarn ter gostiln in čudom so se čudili vzorno korakajočim četam članov in članic »Vesne« v kroju. Člani v belem kroju, z rdečim širokim pasom, z rdečim peresom za črnim klobukom, članice v rdečih bluzah in v rdečih rutah na glavi, potem naraščaj. Mnogim, ki so gledali so bledela lica in silile ustnice pod zob. Prapor »Vesne«, razvit in osvetljen od solnca je plapolal, zvoki godbe so udarjali ob stene palač in tako so prikorakali, trdim, zmagovitim korakom v »Delavski dom«, svoj dom, kjer jih je na dvorišču pozdravil Jaka Žorga v imenu revolucionarnega proletarijata. Ko so se nekoliko odpočili, zapeli nekaj bojevitih proletarskih pesmi, je tromba zaklicala na zbor in odkorakali so v »Tivoli« na veselični vrt Gledal sem v »Zvezdi« na ljudi. V kavami je sedelo nekaj »inteligentstvujo-šcin«. Uporno so strmeli v časopis, mimo pa je korakala »Vesna« in igrala godba. Še bolj so skrivili hrbet »inteligentstvujošči«, ker po buržuazni psihologiji popolnjenih je udarjal enoten korak proletarijata. Ljubljana, bela Ljubljana, je gledala rdeče čete proletarijata in grizla — ustnice. Nastop »Vesne« na veselici je bil fasciniran. Občinstvo je strmelo nad disciplinirano. kakor en mož vaje izvršujočo četo. Dosedaj so videli le »Sokole« in »Orle«. Sedaj pa naenkrat »Vesna«, proletarsko društvo, z načelniki, vaditelji, starosti itd., proletarci izvajajo precizno, kakor »Sokoli«, in bolje nego »Sokoli«, kjer so proletarci izvršitelji, načelniki in staroste — višja gospoda, daleč od proletarske ideologije, a tako blizu buržuaznc. Toliko let delovanja »Vesne«, kakor ga ima za seboj »Sokol«, pa nadkrili stoferokrat »Sokola«. In ko spoznajo proletarski sinovi in hčere, ki so danes še člani »Sokola« ali »Orla«, in ki faktično drže ti dve organizaciji pokoncu, da je lepše in logično, telovaditi v svoji organizaciji, nego v organizaciji, ki jo drži buržuazija v svoje svrhe in pozdravlja fašistovsko-orjun-sko gonjo nad proletarijatom, pa je konec slave »Sokola«. Proletarska telovadnna organizacija »Vesna« pa stopi na njegovo mesto in bo pozdravljala boj proletarijata s kapitalizmom. Zato smo z dvakrat večjim ponosom gledali nastop te naše »Vesne«. Vaječlanov... Kako, da jih opišem. Ali se da opisati to, kar se čuti? Mogočni gibi, enakomerni, kakor eden. Vsak zgib napeto \ulo\auic mišic, enotna slika sile in moč proletarijata. Vaje članic... Nežna, slikovita, kakor proletarska pesem, graciozni zgibi so dali sliko proletarske žene, samozavestne in odločne v svojem boju za pravice ponižanih. — Vaje naraščaja... Gola zgornja telesa, bose noge... Otroški obrazi... Proletarsko dete stoji pred vami, in njega otroški udi se vijejo v mišicah, ki so zrastle vsled truda in dela v rani mladosti. 13 let je najmlajšim... V gladu in pomanjkanju so se rodili, so rastli, radosten, brezskrben otroški smeh jim je neznan ... spoznali so takoj pri rojstvu trpljenje. Zato je njih korak, so njih kretnje moške, samozavestne. Figuralne vaje. ki so jih izvajali bistro in svežo, so človeku razširile prša do ponosu. Ej, naraščaj naš, bodočnost proletarijata! ... Srečne proletarke-matere! Kaj vse trpljenje, kaj prečule noči. Evo... to so vaši Kaji Grahi... In naši... — Veselica je bila živahna, obisk popolen. Treba vedeti v bodoče, kar so že izkazale tolike izkušnje, da sredi meseca proletarske veselice niso priporočljive. Proletarec ima komaj prvega nekaj denarja, buržuju je ves mesec prv:. Zato se ga ne sme v prireditvah posnemati Vendar so prireditelji vkljub temu bdi zadovoljni. Ob enajstih ponoči je tromba zvala na zbor in »Vesna« je odkorakala na kolodvor. Godba ji je igrala v slovo, mi smo jo pa spremljali. — »Ura... Mladina prole- icilTSlkO k MIUTAR1ZACIJA ŽELEZNIČARJEV. Že svetovno je znano, kako znajo naši merodajni krogi dobro gospodariti. To vidimo fudi v militarizaciji železničarjev. Ti gospodje ravnatelji, ki so na dan 24 urne protestne stavke konkurirati Močnim slugam, ne računajo z izdatki, ki jih povzroča ta psevdomobilizucija. Da se trati čas s pisanjem pozivnic, s podpisovanjem, raznašanjem, javko mobiliziranih, žigosanjem itd. Celi dan trije uradniki delajo to delo — plača pa jih uprava železnic. In koliko gre za tu »hec« papirja?! Sedaj, ko je tako drag. To vse ne pride v poštev. V poštev pride le, če bi se uslužbencem in delavcem kakšna krona (ne dinar, krona) več plačala. Ako se vpraša gospodo, nove Močne sluge (ravnatelje in nadzornike) po katerem paragrafu se prav za prav moblizira, se ne dobi odgovora. Pogumni so pa tudi, ker se pri tem skrivajo hrabro za hrbte raznih načelnikov, ki morajo vse njih ukaze podpi-savati in jih izdajati. Da bo pa ukaz še bolj piavomočen, je zato postavljena tam »merodajna« vojaška oseba, bivši feldvebel ali sedaj podporočnik Krsta Milutinovič. Tudi tega mora plačati uprava južne železnice in vse njemu dodeljene vojake. Gospodje ravnatelji vse to radi store, same da ni treba povišati plače gladnim železničarjem. Tolažba, da bo vkljub vsem tem mobilizacijskim izdatkom ostalo vseeno še toliko, da bodo še naprej zidali v delu se nahajajočo egiptovsko sfingo, ki mu pravijo »Ljubljanski dvor«, v katerega zgi-njajo draginjske doklade južnih železničarjev, jih bodri in navdušuje. Vse to je nam železničarjem jasen dokaz, da bi nas radi imeli eksponenti tuje kapitalistične družbe za sužnje. Zato pa je naša dolžnost, da se vsi organiziramo in tako organizirani pokažemo tem gospodom, da se motijo. Trpeči železničarji. KAMNIK. Večer, sobota 11. t. m. Godba. Cete »Orlov«. Pevski zbor. Ploskanje, ži-vio-kriki. Pri oknu je škof. Vse to je veljalo namreč škofu kot podoknica. Koliko radovednežev je stalo okrog, da vidijo obličje svetega moža. Ali so ti ljudje pomislili v tistem trenutku, ali morda mislijo sedaj, kako je delavcem v škofovih gozdovih, ki jih ima v Kamniku, Kranju ,itd.? Ti škofovi delavci, dasi so v službi svetega moža, so izkoriščani do mozga. Njih družine so lačne in nedolžni otroci prosijo kruha, a ga ni. Cerkveni veleposestnik ima planine, na stotine gozdov in pašnikov, za katere niti sam ne ve, kje so in kako se upravljajo, isiin krščanski pomagači pa prav po krščansko izžemajo te siromake. In ni boga, ki bi zagrmel, da bi se začudil in zmajal z glavo, češ: »Moje kraljestvo ni od tega sveta, a vi ga imate vseeno?« Koliko je revnih kmetov, kjer so gozdovi cerkvenih poglavarjev, n. pr. Tuhinj, Sela, Pod hruško, v Bistrici itd., ki nimajo gozdov niti za domačo uporabo, medtem, ko v teh škofovih gozdovih gnijejo drva. Ubog delavec nima niti toliko, da bi si pozimi ogrel peč. Ce je to krščanska pravičnost? Zato mora biti zahteva malih kmetov in delavca po agrarni reformi, brezplačno do-deljenje gozdov malim kmetom, bajtarjem in dninarjem. Hinko. pljunejo v lastno skledo. Organizacija pa bo ga gotovo izključila. Vrste razredno - zavednega delavstva se čistijo v akcijah, hlapci kapitalizma pa takrat očitno ližejo njegove pete. Koller se je sodil sam in sam obsodil. Železničarji si ga bodo dobro zapomnili, pa tudi drugo delavstvo, kakor pač vsakega denuncijanta. Tudi mi smo že o Kollerju nekaj slišali. Sedaj je s svojim postopanjem to dokazal. ZA ŽRTVE BELEGA TERORJA se je nabralo na polo št. 1. Zagorje 256.50 Din. Pola št. 2 39 Din, skupaj Zagorje 295.50 Din. Jesenice, nabiralna pola št 13 194.75 Din, nabiralna pola št. 14 90 Din. Skupaj Jesenice 284.75 Din. Vsega skupaj 580 25 Din. JSl!Sll51J5JI5J{51f51ISll51[Slf51IS1C5J(Si Tiskovni sklad. Krašovec Pankrac, Brezovica 9 Din; Stojan Ivan, Javornik 5 Din; Franc Schmit, št. Jernej 8 Din; Skok Ivan, Ljubljana 1 Dinr Ogorevc Anton, Ljubljana 300 Din; Šešek Fran, Medvode 5 Din; Nabrano na veselici kovinarjev v Ljubljani 670 Din. Skupaj 998 dinarjev. Izkaz v zadnji številki 6.938.50 Din. Vsega skupaj 7.936.50 Din. 12ltSit2!IS!l2li2BtSitSltSli2iiSltSllSJt2K Sestanek ljubljanskih zaupnikov N. D. S. J, je vsako sredo ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem domu.« ®!SJ15]!SllSiJ5![SlISlJSJI5irafSllSC51 Zgodilo se je, da iz nekaterih krajev Jugoslavije baje pošta ni hotela sprejeti denarne pošiljatve na naše položnice, češ, da niso veljavne za vso Jugoslavijo in so dotični naročniki bili primorani poslati denar po nakaznici. Opozarjamo, da so položnice pošlno-hranilnega urada v Ljubljani veljavne za vse kraje Jugoslavije in se morajo sprejemati denarne pošiljke po položnicah »Glasa Svobode«. 111=: 111=111=111=111=111=lll= SODRUGI 1 Širite »Glas Svobode«, ki je delavski list. Zbirajte za njegov tiskovni sklad, pošiljajte redno naročnino. Nabirajte mu novih naročnikov. »Glas Svobode« bi moral biti v hiši vsakega zavednega proletarca. Ali nam treba to vedno ponavljati? Ali sami ne sprevidite, da je proletarski tisk moč in orožje Vaše? fcitajt I in širite ,Prol. Mladino4! Mesečna naročnina Din 4 —. Listnica uredništva. TRBOVLJE. Koller Friderik, prog. obhodnik v Trbovljah, je na dan stavke oziroma ob 12. uri po noči ostal na svojem mestu. Sele na opomin dveh sodrugov, katerih na srečo ni poznal, je moral zapustiti službo. Ta človek, organiziran sicer pri strokovni organizaciji, ni imel toliko solidarnega čuta, da bi sam izpolnil svojo dolžnost solidarnosti, nego je celo poskušal štrajkbreherstvo in se moral dati odgnati od bolje zavednih. Zato ven i? organizacije s takimi ljudmi. A najlepše še pride Koller je šel isti dan in naznanil orožniku, da sta ga dva, njemu nepoznana delavca prisilila, da je moral stopiti v stavko. Ako bi poznal dotična delavca, bi ju ta človek spravil še s svojo denuncijacijo ob bori košček kruha. Fej!... Priče na razpolago! Opomba uredništva: Najdejo se pač res v strokovni organizaciji take sorte ljudje in ker se nobenemu ne vidi v glavo, so elani, dokler se sami ne razkrinkajo in si tako P. R., Tržič: Povestici »V temni noči« in »Kaliberček« nam ugajate. Vendar je naš list tako še majhen, a prepotrebnega gradiva toliko, da za sedaj ne moremo priobčiti. Ko bi se proletarci še bolj zavzeli za svoj tisk in ga razširiti povsod, da bi list lahko povečali, potem bi lahko mislili tudi na zabavne podlistke. Sedaj pa je zares tako pičel prostor, da si urednik mnogokrat ne ve sveta, kaj naj izpusti, kaj nai priobči. Zdravi! Lastnik in izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton Šušteršič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljane