Amerikanski
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
41. številka
Joliet, Illinois, septembra leta 1905.
Imetnik XIA
ALI JE AMERIKA DEŽELA SVOBODE?
Michigan in Wisconsin prizorišči onečaščevanja katoliških pokopališč.
Oblasti se vedejo dokaj čudno.
Menominee, Mich., 19. sept. — Neznanci so vlomili na rimsko-kato-liško pokopališče v Birch Creeku, severno od tega mesta, in opustošili grobišča in pomnike. Vsak križ in katoliški znak je bil zdrobljen ali okrnjen tako ali drugače. Vsi leseni križi so bili iztrgani ali zlomljeni ter razkosani in razmetani na vse vetrove. Težki pomniki so bili izpodkopani, potem razdrobljeni. Vse tkaže,da so zločin povzročile barabe, ki so potem žrle in pile na pokopališču. To je peti slučaj divjaštva, ki besni v tem okraju. Drugi pri-zadeti kraji so bili Oconto, Oconto Falls, Peshtigo in Oconto Junction. V vseh teh krajih se je pustošilo istotako. Težki nagrobni kameni so prizadeti tako kakor cenejši, in očividno je,da je povsod zločinstvo-valo mnogo lj udi j. V Birch Creeku, Peshtigu in drugod je bilo opaziti slede “buggyjev” ali gosposkih vozov, ampak druzega se ni doznalo in policija samo zija. Druga mesta se razburjajo vsled pogostih in pregrešnih napadov ter oborožujejo in postavljajo straže na svoja pokopališča, ukazujoč, naj se kar strelja v takem slučaju.
Zločini se nadaljujejo.
Escanaba, Mick., 20. sept. — Sledeč napadom na katoliška pokopališča v Ocontu, Peshtigu in desetih drugih mestih v Wisconsinu, kjer se je razdejalo pomnikov zlasti križev vjvrednosti na tisoče dolarjev, so trije brezverci sinoči uničili v tem mestu nebroj pomnikov in križev, vrednih $1,000. Izruvani leseni križi so bili pometani v kot pokopališča. Vsi so bili podrti. Vsled poročil iz drugih mest so oblasti odredile sinoči straže, a vsled krivega umevanja odredbe (?) se straže niso prikazale.
Oblasti nemarne.
Oconto, Wis., 20. sept. —Zasledili so se onečaščevalci pokopališč, a nikdo ni še dejan v zapor. Dvanajsterico tajnih policajev so najeli skoti michiganski in wisconsinski. Okrožni pravdnik Glasson je našel v svojem uradu zavitek verskih listov,prevezan s črno nitjo in opremljen s skrivnostnimi znaki in napisi, kakor:	“Zvani boste kdaj, da
nas branite za versko svobodo, učite se.”
Posebni vlaki za pivce.
London, 18. sept. — “The Lancashire & Yorkshire Railway Co.” je sklenila, izvenredno skrbeti za tiste svoje potnike, ki jih zmaguje žeja. Kompanija bo uvedla vlake ob nedeljah in praznikih, ki bodo za izključno rabo potnikov dobro-voljčkov. Ti vlaki bodo vozili med večjimi mesti ter pobirali in izmetavali pijančke na posamnih postajah med vožnjo. Prvi poskus se je obnesel v prav splošno zadovoljnost.
človekoljub umrl.
London, 20. sept. — Dr. Thomas Jones Barnardo, znani ustanovitelj in vodja človekoljubnih zavodov, kjer se vzgaja več nego 55,000 zapuščenih pocestnih otrok in pripravlja za boj za obstanek, je po kratki bolezni umrl. Dr. Barnardo je bil rodom Irec.
Žitnuičarji štrajkajo.
New York, 20. sept____Člani žim-
ničarske unije so zaštrajkali, da iz silijo višje plače. Petinštirideset zavodov, v katerih izdelava žimnice 500 delavcev in delavk, je prizadetih po štrajku. .
Ljubljana se proslavila.
Rim, 16. sept. — Papež Pij X. je sprejel v avdijenci več odličnih gospej in govoril jako krepko zoper ženske obleke z dolgim vlekom ali repom. Ko je opazil, da imajo gospe v avdijenci težavo s svojimi oblekami, je sv. oče začel prijazno a odločno govoriti o zlih posledicah, jih ki povzročajo obleke z dolgimi repi, ki pometajo mestne ceste in oneči ščajozrak z raznovrstnimi mikrobi. Pij X. je baje tudi omenil,da je tudi papeška oprava o svečanostnib prilikah opremljena z dolgim vlekom, ampak zato je tudi šest prelatov na razpolago, ki skrbe, da papeška oprava ne pometa vatikanskih tal. Papeževe opombe je povzročilo dejstvo, da je mestni zbor ljubljanski — (“of Lubiana” piše chicaški dnevnik ‘The Inter Ocean’, ki je iz njega la brzojavka povzeta)—zadnjič sprejel naredbo, po kateri je prepovedano nositi predolge obleke.
CAR NIKOLAJ ZA SVETOVNI MIR.
Vabi velesile na II. konferenco, slično prvej v Haagu 1.1899.
Roosevelt je hotel storiti isto.
Košut pri cesarju.
Budimpešta, 20. sept. — France Kossutb, grof Julij Andrassy, baron Banffy in grof Zicby, voditelji raznih skupin ogrske opozicije, bodo dne 23. septembra sprejeti v avdi-jenco po cesarju-kralju Franc Jožefu. Položaj na Ogrskem je tako Kritičen, da se je bati revolucije.
Urad za novice v Vatikanu.
Rim, 19. sept. — Papež Pij X. namerava ustanoviti urad za časopisne novice v palači zvani Canoe-lleria v priskrbljanje vatikanskih novic poročevalcem. To misel mu je vdihnil kardinal Merry Del Val, in bo reševala sv. očeta mnogih ne-prijetnostij, ki jih ima sedaj vsled kroženja neosnovanih novic in širjenja krivih nazorov o Vatikanu.
Naduha ozdravljiva.
Dunaj, 18. sept.—Čudoviti uspeh zdravljenja s takozvanim “aseateo” za nahod (katar), naduho (astma) in vnetje sapnika se pripisuje prečudnemu delovanju istega na sluznate mrenioe, ne da bi se drugi telesni organi vznemirjali. 500 kapljic baje ozdravi naj hujši slučaj. Zdravilo je iznašel neki dunajski zdravnik.
Švedija in Norveglja.
Kristijanija, 21. sept. — Razmerje med Švedijo in Norvegijo je še skrajno napeto, čete si še stoje ob meji nasproti, pripravljene za udarec na prvo povelje. Vendar je upati, da ne pride do krvavega boja, ker obetajo pogajanja uspešen konec za obe deželi, ki sta bili še pred kratkim zvezani.
Witte v Parizu.
Pariz, 19. sept.—G. Witte je dospel v spremstvu svoje soproge in hčere z nekoliko člani ruske mirovne komisije iz Cherbourga semkaj. Na željo ruskega državnika je izostal vsak uradni sprejem, zato pa so bile vse ceste pred kolodvorom črne občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo slavnega g. Witteja.
Stiska za meso.
Berolin, 20. sept. — Nemški cesar je pripravljen, osebno delovati za olajšavo Btiske za meso. Ukazal jo že na miglej ministra za poljedelstvo pl. Podbielskega, naj se uvaja iz Rusije več prešičev in to 2500 mesto 1360 na teden.
Kolera na Nemškem.
Berolin, 20. sept. — Po uradnem poročilu je zadnjih štiriindvajset ur nanovo zbolelo šest oseb, a umrla za kolero je ena. Skupno jih je doslej obolelo 213, a umrlo 78.
Blizzard v Coloradi.
Cripple Creek, Colo., 18. sept.— Več palcev snega je zapadlo danes tukaj. Pred metežem je razsajal hud veter, ki je prevrnil več poslopij, vštevši veliko poslopje za led.
Petrograd, 19. sept. — Car Nikolaj stopa danes zopet na svetovno pozorišče kot zagovornik vesoljnega miru. Komaj je končana rusko-ja-ponska vojna in še predno je mirovna pogodba odobrena, pa že razpošilja ruski car vabila za na drugo mirovno konferenco v Haagu, Nizozemsko. Da je car to storil, se je danes doznalo iz najboljšega vira. Uradno se razglaša, da “ruska vlada predlaga razgovor z vnanjimi velesilami o drugi mirovni konferenci v Haagu,” a znano je, da so se pred tem razglasom vršila pogajanja zlasti z Združ? državami kar najbolj tajno, tako da ni nihče slutil, da Rusija namerava kaj tacega.
Roosevelt zadovoljen.
Razglas je vzbudil tu največje presenečenje. Da Rusija dela načrte za II. konferenco, dasi je pred-seduik Roosevelt že začel delovatCz. tem smislu, se je začulo z začude njem. Jasno je, da Rusija ni mo gla začeti, ne da bi se bila preje popolnoma sporazumela s predsednikom Rooseveltom. Dejstvo, da je predsednik Roosevelt baje popolnoma zadovoljen s predlogom in da baje misli, da mora začetniku prve kon ference v Haagu pripadati čast, da skliče tudi drugo, kar je brž in z veseljem prepustil ruskemu vladarju, je jasen dokaz, da je konferenca že sklicana in da je predsednik Rooseveltu prepustil svojo vlogo v istej carju Nikolaju. Trdnih vzrokov je za misel, da se novica tudi o nameri ruske vlade ne bi objavila, ako se ne bi bila vabila že razposlala velesilam, ki so bržkone že tudi odgovorile.
Kdaj bo konferenca?
V tej zvezi vstaja zanimivo vprašanje, kako se je vabilo sporočilo Japoniji z ozirom na manjkanje di-plomatične zveze, ampak morda se sporočilo odloži, dokler se taka zveza ne napravi ali pa se odpošlje potom Združ. držav. Nemožno je bilo doznati nocoj predlagani datum (dan in mesec) druge konference; toda bržkone se bo vršila v| kratkem. Rusija, kot velesila sklicavša konferenco,bo najbrž predložila uraden program, ostale velesile pa vroče svoje nasvete.
Car odločen miroijub.
Washington, D. C,. 19. sept. — Diplomatje, kolikor jih je sedaj tu, so se silno zanimali nocoj za brzojavko glede carjevega predloga. Po njih mislih je car hotel pokazati svetu svojo odločno ljubezen za vesoljni mir. Eden izmed njih je rekel, da je želel pokazati svetu, da je nasprotoval vojni z Japonijo; da se ni nikdar oddaljil od svojega nazora v prid razoborožbi in vesoljnemu miru. niti takrat ne, ko je imela Rusija že milijon mož pod orožjem in bi bila lahkojčuvala svoje pravice v Evropi in osrednji Aziji. Gotovo sprejme tudi Japonija predlog carjev, ker bi se sicer osramotila, da zagovarja vojno.
Konvencija premogarjev.
Shamokin, Pa., 18. sept.— Pred-' sednik John Mitchell od ‘United Mine Workers’ je danes razglasil, da bo tu dne 14. decembra t. 1. konvencija delavcev iz treh distriktov trdega premoga. Na konvenciji se bodo izrazile zahteve, ki se imajo predložiti družbam za trdi premog prihodnjo spomlad. Razsodek komisije v poravnavo štrajka premo-garskega poteče dne 31. marca prihodnje leto. Med zahtevami,ki jih konvencija bržkone izrazi, je esam-uren delavnik za vse razred« premo-garske, pripoznanje unije in letna pogodba z družbami za premog.
MIROLJUBI NA SHODU V ŠVICI.
Mednarodni mirovni kongres kaj ninogobrojno obiskan v Luzernu.
V Iowi se krči prebivalstvo.
Des Moines, Iowa, 16. sept. — Po popisu ljudstva v Iowi, ki ga je včeraj dovršil tajnik Davison, je država imela dne 1. jan. 1905 skupaj 2,-201,372 prebivalcev, t. j. 30,481 manj nego 1. 1900. Izguba pripada skoro docela na farmarske okraje. Uradniki, ki so proučavali statistiko t. L, soglašajo v tem, da je izgubo zakrivilo razširjanje farm in izseljevanje v kraje, kjer so zemljišča cenejša.
Yse plamti za vesoljni >nir.
Iščejo delavcev.
Milwaukee, Wis., 18. sept. — Vsepolno prošenj za delavce leži tu v državni brezplačni posredovalnici za delo. Večinoma se povprašuje po delavcih za na farme, pa tudi po železničarjih, cementarjib in zidarjih kakor tudi drvarjih, ker se v severnih gozdovih zopet začenja z delom. Tudi prekladalcev ledu ob jezeru zvanern Eagle Lake nedo-staje.
Pisma na pošti imajo:	Basarič
Božo, Brlošan Simun, Butkovič Pe-tar in Tomac Toso.
Huda železniška nesreča.
Reno, Nev., 20. sept. — Devet milj zapadno od Beowawa sta v torek zvečer trčila skupaj z veliko silo dva tovorna vlaka, a koj nato pa dva psebna vlaka. Strojevodja enega tovornega vlaka je povzročil nesiečo s tem, da je prekoračil pied-pisano vožnjo hitrost. Osebna vlaka, katerih prvi je sledil enemu tovor nih vlakov, sta se zaletela drug v druz?ga. Ranjenih je veliko število oseb najmanj 20. Nesreča se je pripetila na Southern Pacitie železnici.
Mirovna pogodba.
Washington, 20. sept. — Sedaj je gotovo, da se bo zamenja pritrdilnih pisem o mirovni pogodbi med Japonijo in Rusijo vršila v Wash-inglonu, kmalu potem, ko pogodbo podpišeta ruski car in japonski mikado. Zgodilo se bo to v čast pred sedniku Rooseveltu.
Luzern, Švica, 20. sept. — Občni mirovni ’ kongres je-imel danes v gledališču polnoštevilno sejo, med katero je Benjamin Franklin True-blood iz Bostona v imenu ameriških delegatov govoril o napredku mirovnega gibanja v Združ. državah. Hvalil je prizadevanja predsednika Roosevelta, omogočiti drugo mirovno konserenco v Haagu, in istotako njegovo ravnanje v končatev rusko japonske vojne. A ne da bi hotel zmanjšavati predsedniku pristojne časti, je dostavil govornik, je vendar bolj delal kot glasnik naroda, njegovih mirovnih družeb, cerkva in kupčijskih zbornic, ki so ga dostikrat prosile, naj uporabi svoj upliv v prid miru. Neki ruski delegat je rekel, da bo odslej, ko je vojna minula, imelo 140,000,000 Rusov, ki so bili poprej nemi, svoj glas v zadevah carstva. Nobeden narod, je rekel, ne odobrava miru bolj, nego ruski. Italijanski dele gatje so spominjali na zadnji potres v Kalabriji in pripomnili, da se milijoni lahko bolje uporabljajo za podpore ob nesrečah nego za nakupovanje orožja.
Mlin zgorel.
Toronto, Ont., 19. sept. — Med ognjem, ki je uničil na “Esplanade” ležeči mlin za žito, je bil usmrčen en ognjegasec, a trije drugi so bili hudo ranjeni. V mlinu je bilo 10,-000 sodov moke in 300,000 bušljev pšenice. Škoda znaša 1200,000.
Velik požar.
Seatle, Wash., 18. sept. — V noči
13.	sept. je v mestu Nome, Alaska; zgorelo 60 poslopij, in škoda znaša $200,000. Mestna zbornica je zgo rela, in baje tudi več ljudij pogrešajo, a natančnih poročil ni.
Nova katedrala.
St. Louis, Mo., 19. sept. — Nadškof John J. Glennon od katoliške nadškofije, ki je bil dva meseca v inozemstvu, se je danes vrnil in je prinesel s seboj načrte za gradnjo katedrale ali stolne cerkve, ki bo stala $),000,00C. V to svrho je obiskal arhitekte v Parizu in Bero-linu ter trdi,da bo očrtana katedrala v St. Louisu ena najveličastnejših v deželi.
Chicago in Kosciusko.
Berolin, 16. sept. — Kakor poroča “Berliner Tageblatt”, nameravata dve družini imenovani Kosciusko in živeči v Gneznu, vložiti zoper Združ. države odškodninsko tožbo za 425,-000,000 marek. Kosciuskovi trde, da so potomci poljskega narodnega junaka Kosciuska, ki je tudi igral vlogo v ameriški vojni za neodvisnost. V priznanje njegovih zaslug je ameriška vlada obdarila Kosciuska s kosom zemlje, na katerem je dandanes zgrajeno mesto Chicago. Ta podelitev je bila napravljena v obliki uradne listine, ki je prišla v posest sedanjih tožiteljev predkrat-kim kakor volilo. Odvetnik je že izbran, ki izroči zahtevo vladi Združenih držav v kratkem času.
Razkrivanje sleparstva.
New York, 20. sept.—“Equitable Life Assurance Company” se kaže v čimdalje temnejši Inči. Na dan prihajajo raznotera sleparstva, kise o njih javnosti ni niti sanjalo. Ravnatelji so z družbinim detfarjem podkupovali raznotere stranke in vplivne osebnosti, ter tako razmetali milijone dolarjev.
5 delavcev v smrt.
New York, 19. sept.—V razsvetljevalec. “United Electric Light and Power”-kompanije, East 29. cesta, se je razletel kotel z grom-skim pokom. Mnogo delavcev, uposlenih v bližini, je bilo vrženih na tla. Pet jih je storilo smrt.
Poneveril $200,OOU.
Washington, 19. sept. — Zaprli so klerka imornaričnega bolniškega oddelka, J. W. Boyda, ker je poneveril veliko svoto vladnega denarja, in sicer $200,000, kakor sedaj sam priznava. Sleparil jeirespra'v prekanjeno. V vladni službi je bil 12 let. Bil je velik prijatelj avtomobilskega športa.
Turčija se pripravlja.
Carigrad, 18. sept. — Nadaljnje vtrjevanje Bospora povzroča hoina-tije med Rusijo in Turčijo.* Utrjevati se je začel Turčin začasa upora na ruski bojni ladiji “Knjaz Potemkin”. Pravijo, da je ruski poslanik Sinovjev že zagrozil turški vladi s pretrganjem diplomaiične zveze, ako se ne preneha z utrjevanjem.
— 16 let stari Anton, sin alder-mana Antona Nemanicha, je bil včeraj t. j. v četrtek po 4. uri pop. prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa. Ko se je vozil ravno po Jackson cesti, se mu je konj splašil in padel je pod voz. Bržkone mu je kolo zlomilo nogo.
Pred smrtjo priznala.
Bloomiugton, Ind., 19. sept. — Ko jo je 20 let vest pekla in strašilo, je Mrs. John Lyneh na svoji smrtni postelji priznala,da je 3 885 uspvrtila svojo 3 leta staro hčerko z morfijem. Takrat je bila rekla zdravniku, da je otrok jedel zeleno koruzo in sumil ni nihče na umor.
Poljaki v dumi.
Petrograd, 19. sept. — Gosudar-stvennaja duma ali ruski državni zbor bo štel v svoji sredi tudi zastopnike poljskega prebivalstva. Zastopani bodo veleposestniki, kmetje in meščani. V dumi bo 36 Poljakov.
Petrolej dražji.
Pittsburg, Pa., 19. sept. — Vse cene za sirovi petrolej, izvzemši vrsto “Raglan” je Standard Oil Company že spet povišala. To je tretje zvišanje v dveh tednih. Boljše vrste petroleja stanejo 3c, cenejše 2c za galon več nego preje.
COLL. McNAUGHTON,
neodvisni kandidat za sodnika v tem sodnem okraju. Volitev se vrši v soboto 23. septembra. On je Bryanov demokrat in dobropoznan kot govornik. Priporočamo ga rojakem-voliicem z lahko vestjo, ker ima on pravo zmožnost za razsnditev kje je pravica, in iz njegovega življenja vemo vsi, da se je ob vsaki priliki potegnil za delavno ljudstvo. Volimo vsi zanj ker ga vsi poznamo.
joliet, 111., 20. sept. — Cas hiti,
& gradnja nove slovenske cerkve sv. Jožefa bo dovršena ob določenem času. Sedaj polagajo tlak iz mozaike in marmorne stopnice do sank-tuarija ali svetišča. Stopnice, ki drže na prostrani kor, so iz trdega lesa. Barvana stekla sc deloma že tudi vložena. Platforma bo iz bed-fordskega kamena. Novi božji hram bo razsvitljalo 700 električnih lučij, a C0 jih bo na oboku sanktuarija. Prihodnji teden se stebri opremijo združno z električno in plinovo razsvetljavo. Do dne 1. oktobra bo vse urejeno in dovršeno, kar še treba.
___ F a ir ali cerkveni bazar v prid
novi slovenski cerkvi se začne drugo nedeljo, t. j. dne 1. oktobra in bo trajal celi teden v novem poslopju, ki bo blagoslovljeno dne 15. okt. Vstopnina -za celi teden znaša $1, za en večer pa 25c. Ob istem času bo priredilo vsak večer po eno naše društvo veselico v Golobičevi dvorani, a dobiček se daruje za novo cerkev. Veselice napravijo slavna društva v sledečem redu:	V pone-
deljek, dr. sv. Jožefa; v torek, dr Vit. sv. Jurija; v sredo, dr. sv. Cirila in Metoda; v četrtek, dr. sv. Frančiška Sal.; v petek, dr. sv.Mar tina; v soboto, dr. sv. Antona Pad. s pomočjo vseh gori omenjenih društev. Ena najznamenitejsih to-ček te velekrasne prireditve bo kon-test med spoštovanima našima rojakoma, gg. Jurijem Lopartzem in aldermanom Antonom Nemaničem. Kakor znano, sta to moža, ki sta se e svojim podjetnim duhom in neumornim delom povzpela na visoko socialno stališče. Bila sta med ustanovitelji naše fare sv. Jožefa ter kažeta tudi o tej priliki svojo požrtvovalnost in nesebičnost s tem, da sta določila, naj se z denarjem, ki bi se uporabil za nagrado zmagal-cu, rajši kupi krstni kamen za novo cerkev. Z ozirom na ta lepi namen se gotovo izkažejo tudi vsi ostali rojaki hvaležne obema s tem, da jima vsak po svoji moči pomorejo v tem plemenitem boju do zmage.
— Ko se je po polnoči od nedelje na ponedeljek bližala zadnja pocest-ka kara Aurori, je sprevodnik Dickens opazil dva moža,ležeča v dračju ob razkrižju E. J. & E. tirov, in švignil mu je v glavo sum. Na povratku iz Aurore, si je sprevodnik oskrbel dva policaja, ki sta se skrila v kari. Ob omenjenem razkrižju je ustavil in stopil do ogibališča. V tem hipu sta priskočila rečena klati-viter.a iz dračja in sprevodniku pomolila pod nos revolverja, rekoč, da naj dvigne roki. Pa policaja sta bila nerodna, in predno sta ju mogla zajeti, sta roparja že opazila nevar nost in pobrala pete. Sledil je divji lov. Ujet je bil samo eden izmed dvojice, neki John Sime, ki trdovratno molči o svojem pajdašu. Sima pride pred porotno sodišče.
—	V mesnici Grahek & Ferko na
207 Indiana Street dobite različne vrste mesa kot govedino, bravino, šunke, klobase in suho meso po nizkih cenah. Velika zaloga kokošij In rac. Govedina za juho po 5c, 6c in 7c funt. Jetrne klobase po 8c funt, najboljše frankfurtce po lOc šunka po 8c in lOc funt. Mast po 8c, lOc, in 12c funt. Fine krvavice ta teden po 8c funt. Suhe mesene klobase po 12#c.	d41tl
—To soboto se vrši dopolnilna volitev tega sodnijskega okraja za mesto izpraznjeno vsled smrti sodnika Hilscherja. Kandidatov za ta urad je štiri. Neodvisni kandidat g. Coli. McNaughton je jedini, ki je poznan rojakom našim v Jolietu. On je član pravniške firme Dona-hoe, McNaughton & McKeon. Ker je mož odličen pravnik in pozna postavo, bo gotovo znal razsoditi kje je pravica če bo izvoljen. Želimo, da vsi rojaki naši volijo zanj ta dan, in naj tega ne pozabijo storiti v soboto 23. sept.
—	Slovenske borštnarice lepo na predujejo. Dvor sv. Ane sprejema nove članice,potrjene od zdravnika, proti 12.60. Več o tem je citati v dopisu na tej strani te številke.
—Rev. Francis Jager, iz Minne-apolisa, Mina., je v ponedeljek počastil s svojim obiskom našo tiskarno na svojem povratku iz Cincinnati, O., kjer se je mudil na nem-ško-katoliški konvenciji.
—	Umrl je Ivan Likar, star 41 let, v Silver Cross Hospitalu v petek J5. t. m. zjutraj. Ponesrečil seje bil v jeklarni,a po ozdravljenju je šel takoj spet delat, pa se je pre hladil in dobil zlatenico. Pogreb je bil v nedeljo iz slovenske eerkve sv. Jožefa. Hrvatsko društvo Zrinjski-Frankopan, čigar član je bil pokojnik, ga je spremilo na slovensko pokopališče. Doma je bil rajnik iz Ravcegore, Hrvatska. N. p- v m.!
—	Hickory creek ali rečico bodo očistili, kolikor je teče v obmestju. Čiščenje bo stalo 11,000.
—	Santa Fe železnica je naprosila mestni zbor, da se ji dovoli zgraditi most čez Columbia cesto, v zvezi z nameravanim povzdigom železniških tirov. Prošnja se je predložila kot nujna, ker bi železnica rada pričela z delom takoj.
—	Most, ki čeznj drži Cass cesta, bo tlakovan z asfaltom. Tako je konečno ukrenil mestni zbor. In most, ki čeznj drži Ruby cesta, bo tudi tlakovan, a z lesom.
društvo dekleta in žene od 18—50 leta.
Vsaka članica, katera predlaga kako novo kandidatinjo in če je taista potrjena od zdravnika in od članic za sprejem, dobi plačeno od naddvora 50c. In to-le od 1. okt. do 31. dec.
Vsako novo članico stane samo 12.60, ako želi stopiti v naš dvor.
Društvenemu zdravniku se plača 81.25.
Članice so lahko v tem društvu zavarovane za $500, za 81,000, za 1,500, za 82,000 in za 82,500.
Za natančneja pojasnila se lahko obrnete na tajnico zapisnikarico: Ivanka Ogulin, 606 N. Hickory St., Joliet, 111.
Pri zadnji seji, katera se je vršila pretečeno nedeljo, obljubile so vse članice našega dvora sv. Ane, štv. 534, da hoče vsaka pomagati za cerkveno veselico po svoji moči
Želeti je, da tudi one, katere niso bile pri tej, pomagajo, da bode na cerkvenem bazaru “štant” Sloven skih borštnaric najlepši, kar bode vsem članicam v čast in ponos!
Prav z malimi stroški lahko vsaka kaj napravi. Ako jej pa čas ne dopušča kaj narediti, pa lahko kaj storjenega kupi.
Vse reči naj se prineso na blagaj-nično tajnico go. M. Knkar, 207 Bridge St. Gospa Kukar bo na-nanko zaznamovala darove in imena darovalk, ki bodo kaj storile v čast božjo in za lepoto nove slovenske cerkve sv. Jožefa.
S pozdravom Ivanka Ogulin, tajnica zapisnikarica.

—	Kadar vam zmanjka kaj pri
hiši in zapazite to šele zadnji trenutek ko je stvar že treba rabiti, ako nimate nikogar, da bi šel po ono kar potrebujete, kaj morate storiti? Iti morate sami. Vse to si prihranite, ako imate v hiši telefon. Za 5c na dan je vam na razpolago cela udobnost in imate svojega grocerja in mesarja vedno pri roki. Najboljši je Chicago telefon, ki seže najdalje. Ne bodite več brez njega! Po zadnjem štetju rabi 131,754 strank Chicago telefon. Zakaj tudi ne vi? Samo 5c na dan.	*
—	13 let stari George, sin George Plešeta, slovenskega salunarja v Rockdalu, se je vrnil k staršem vesel in zdrav. Zadnjič smo posneli iz angleških dnevnikov, da se pogreša, a o srečni vrnitvi nam je sporočil šele g. Josip Sitar, ki je govoril s fantom.
—Spetžaloigra nesrečne ljubezni, evo je:	17 let stara Irka Mamie
O’Brien, ki je stanovala pod h. št. 1602 na North Broadway, se je bila zagledala v 19 let starega Rudolfa Zitzke, ki je dostikrat govoril in plesal ž 'njo. Tako tudi v nedeljo v Theilerjevem parku ali kje. Ker je pa fant plesal tudi in še več z drugimi, je postala Mamie ljubosumna in to tako, da je revica izgubila pamet in sklenila umreti. V nedeljo zvečer po plesu je šla iz parka z neko prijateljico. Ta je doma vzela steklenico mišnice ali strupa zoper miši in ga hotela nesti neki gospej,kakor je obljubila. Mamie je prijateljico spremljala. Na oglu Herkimer in Clay cest ji je nenadoma odvzela steklenico iz roke in izginila ž njo v neko vežo, ase koj spet vrnila, rekoč, da je pila strup. Prijateljica ni verjela. Ko sta pa prišli čez most Jackson ceste, je začela kazati znake zastrupljenja. In pred salu-nom na voglu Broadway in Bridge ceste se je Mamie zgrudila. Policija in zdravniki so bili takoj na licu mesta, toda nesrečna devojka je čez kakih 10 minut izdahnila dušo. Ves Joliet je s pomilovanjem prešinila ta žaloigra. Z druge strani se je govorilo, da je fant zapeljal devoj-ko, a se je naveličal in jo zapustil, kar jo je spravilo do obupa. N. p. v m.!
— Poroča se. da ima mestni vodni urad (water department) v svoji blagajni samo še 837.89 in s to svo-to naj deluje in posluje do novega leta — kako, to je drugo vprašanje. In vsi ostali departmenti niso baje nič na boljšem.
\/
Joliet, 111,, 20. sept— Naddvor katoliških borštnaric je sklenil pri svoji zadnji seji, da se sprejemajo v
So.Chicago, 111., 19.sept.—Vrli Slovenci so zadnjo nedeljo obhajali lepo slovesnost blagoslovljenja no vih stranskih oltarjev. Lani so rojaki zgradili krasno cerkev, ki so jo posvetili sv. Juriju, cerkev, kakršnih je malo v So. Chicagi. Blagoslovljen je bil lani veliki oltar, jako okusno, umetno in fino delo,ki je pravi kinč v tej lični cerkvi. Letos pa je slavni pevski zbor na prijazen predlog priljubljenega, za petje in hišo božjo vnetega gospoda Fr. Medoš,si stavil vzvišeno nalogo, okrasiti cerkev z dvema stranskima oltarjema. Pevsko društvo, ki pod spretnim in umnim vodstvom g. Jakoba Smrekarja izborno napreduje, se je temu hvalevrednemu pozivu velikodušno odzvalo in v nedeljo dne 17. sept. smo blagoslovili oltarja — dar dobrih pevcev. Ko je č. g. župnik Ivan Kranjec blagoslovil oltar Matere božje, zadonela je na čast blagorodnici iz moških grl slovenska pesem tako močno, tako čisto in precizno, kakor morejo le izvežbani pevci tako učenega orga nista kakor je J. Smrekar. Nato se je vršilo blagoslovljenje oltarja sv. Jožefa. Slovesno sv. mašo z leviti je daroval domači župnik na čast bogorodnici in nje ženinu za srečo in blagostanje župljanov. č. g. Jager iz Minneapolis, Minn., ki ga štejejo v šentpaulski škofiji med najboljše pridigarje, je imel cerkveni govor. Kdor ga je slišal, pozabil ga ne bo; poslušalci so se ta-korekoč zamaknili v govornika; marsikatero oko je bilo rosno, mar sikateri dober sklep se je porodil ali ponovil. Petje pri sv. maši je bilo latinsko in slovensko. Občudovali smo prekrasen “solo” g. Medoša divili se krepkim, milodonečim glasovom izurjenih pevcev in mojster-skemu spremljevanju na orglah. Da, bilo je veselje biti v cerkvi, kjer so te taki pevci navduševali k pobožno sti. Pevski zbor je po večernicah priredil veselico v prid cerkve. Da se je veselica dobro obnesla, ni dvoma, ker ravnatelj in duša veselici je bil g. Fr. Medoš, odlični veljak, kateremu se vse posreči, kateremu vse zaupa. Veseli nas napredek te župnije, veseli nas sloga, ki kraljuje med modrim g. župnikom, njega umnim in neumorno delavnim cerkvenim odborom in vernim, pobožnim in radodarnim ljudstvom. Slava jim!	^
Hibbing, Milin., 15. sept Huda nesreča je zadela rojaka John Verdervarja v hibbinških runikih. Zlomilo mu je obe nogi in nesrečnež, ako preživi bolečine, ne bo več nikdar za nobeno delo. John Verdervar— po domače Relja — je bival nedolgo še v Calumetu ter je delal v North Tamarak rudniku.
■ 1 B f	_ ' , ...	. • f				:edai i	1 RAPIDS 0WA
W. 1	h. 5	EV	E	RA UO. 1		
NEZAVZTNOST—
je bolezen prav lahko poznata po svojih mnogih neprijetnih znakih. Prav nič ni čudno, da ljudje, prizadeti vsled te bolezni,izgledajo utrujeni, potrti, zdražljivi, kajti oni trpe noč in dan. Nepokojni spanec, grenkost v ustih, izguba okusa do jedi, pobeljen jezik, sesušeno grlo, velika neprijetnost po jedi, nervoznost, glavobol, nagib k bruhanju—ali ni to že več kot more pre-nesti človeška potrpežljivost? Neumnež, čemu trpite vse to, ko vam more pomagati
SEVEROV BALZAM f
v
ŽIVLJENJA
Ta lek bo korenito in zagotovo ozdravil vsak slučaj ne-zavžitnosti (dispepsije), naj že traja kakor dolgo hoče. Skušajte ga vživati in prepričali se bodete o njegovem učinku. Cena 75j.
Q/?
“Vse kar sem povžil, je ležalo kot kamen na dnu mojega želodca. Porabil sem samo dve steklenici Vašega balzama življenja in počutil sem se kot bi bil vnovič rojen. Ozdravili ste me nezavžitnosti, kar mnogoteri dolarji, ki sem jih plačal zdravnikom, niso mogli storiti.	Vincenc Guzack, Marissa, 111.
Nova kri.
Kadar postane kri zagažena z nečistobo, tedaj se jih skuša znebiti. Mozulji, spuščaji, mehurji, turi, i. dr. znaki na koži so dokaz, da vaša kri ni v redu. Uživajte
Severnega kričistilca
in dobili bodete novo kri. Cena $1.00.
Nova koža.
Opekline, praske in oparnine vam dostikrat odvzemajo kos kože. Ako denete na nje Severovo olje sv. Gotharda s pomočjo mehke fianelne cunjice, se vam bo bolečina kmalu izlefila. Ozdravi vam tudi vse revmatične boli in otekline.
Severovo olje sv. Gotharda
vam podeli novo živčno moč in novo kožo. Cena $1.
V vseh. lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
— Kadar nameravate potovati na kupčiji ali pa za zabavo od Chicage pa do Buffalo, New Yorka, Bostona ali drugih vshodnih mest, tedaj bo v vašo korist ako se nekoliko poučite o spretni zvezi, ki jo vzdržuje Nickel Plate železnica s svojimi tremi ekspresnimi vlaki. Zamorski strežaji so vslužbeni na vagonih,ko-jih dolžnost je skrbeti za udobnost potnikov na vlaku. Posebna pazljivost se obračana ženske in otroke kot tudi na priletne ljudi, kadar potujejo brez spremstva. Nikake preplače se ne zahteva od vas na nobenem vlaku Nickel Plate proge. Obedi po American Club načinu se servirajo v Nikel Plate obednih va gonih odf35 centov do 81.00. Jeden $am poskus vas bo uzadovoljil. Vsi vlaki odhajajo iz La Salle Street kolodvora, ki je jedina postaja v Chicagi, nahajajoča se ob progi nad-cestne železnice. Za nadaljne po drobnosti se obrnite,ali pa pišite na John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room298,Chicago, 111.	34 —38t5
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
150 Slovencev
si zamore še omisliti najpopolnejši s slovenskimi črkami opremljeni
PISALNI STROJ (Typewriter)
ker le 150 strojev, model 1904. je še v zalogi. Ti pisalni stroji so zelo priročni, tako da zamore i pisanja nevešč človek po par vajah hitro ic popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo jih pod tovarniško ceno, komad	p38t4
po $12.00.
Društveni tajniki dobe izdaten popust. Ker se zaloga hitro manjša, naj se z naročili ne odlaša.
THE JERSEY SUPPLY COMPANY.
P. O. Box 34.	HOBOKEN, N. J.
Ne pozabite na naš
Električni mlin
kadar imate za mleti kako žito za krmenje živine ali pa tudi za svojo uporabo. Prodajamo vsakovrstno mleto žito na debelo in drobno. Obila zaloga sena, slame in krme za živino in perutnino.
V obilna naročila se priporoča
John Pubentz, lastnik,
203-205 Division St., Joliet, 111.
N. W. telef. 631.
Vprašajte svoj ega mesarja za
i
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street	Joliet
R.	C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403 CassSt.. nadstr.
JOLIET.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	  100	kron,
za 8	41.00	.........	200	kron,
za 8 204.50	  1000	kron,
za #1021.75 .......... 5000	kron.
Poš-tarina je všteta pri teh svotab. Doma se nakazane s vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naši» denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje -zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da predajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino #d 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galcD. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fin* sin c H o. Fino n vtkale] vino Na zahtevanje poŠjem naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Coutra Costa Co.,Cal.
po 50c galon, uzorce. Vsa
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N .W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
C. W. Brown, preds ^tobt. PUcber, podpred». W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National
Kapital $100,000.00.
BARBER BOlLDING. JOLIET. ILL.
Agent for Besley’s Waukegan Ale
Bar Goods.
and Porter.	_
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
bray-eva lekarna
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizo mosta.
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
IZ STARE DOMOVINE.
—Berač Merčun, ki je zažgal kozolec na Černučah, je dobil zato 8 iet težke ječe.
—	Žrtev neprevidnega skoka. Simončič Rudolf, ki je pri Savi ob južni železnici skočil iz brzovlaka, je v deželni bolnišnici umrl.
—	Za kruhom. Dne 29. avg. se je z ljubljanskega kolodvora odpeljalo v Ameriko 55 Slovencev in 18 Hrvatov.
—	Smrtnonevarno je ranil v Godoviču lOletni Ignacij Leskovic 26 let starega Jožefa Hajana. Zabodel ga je sedemkrat z nožem.
—	Zmešalo se je rez. pešcu Ant. 'Hafnar iz Bitnja pri Kranju od 2. stotnije. Oddali so ga opazovalnici vojaške bolnišnice.
—	Prvo državno nagrado za umno obdelovanje barja je dobil 18. avg. Anton Jevc, posestnik v Črnivasi v ljubljanski okolici.
—	Roparskega umora, ki se je pri Idriji izvršil nad lesnim trgovcem Osvvaldom, je sumljiv -38 let stari •delavec Fr. Poženel. Orožnik ga je do Ljubljane že zasledoval.
—	Redka prikazen. Piše se: Dne •23. avg. videl sem na kupuciuskem vrtu v Škofji Loki vinsko trto, na 'kateri sta 2 grozda: eden dozoreva, drugi je še le v cvetju.
—	Mejmašni sejem v Novem me atu se je jako slabo izpadel. Popoldne je nastalo neurje s silno ploho, ki je pregnala vse sejmarje proti domu.
—	Metriška mera. Prvi, ki je v Avstriji poizkušal uvesti metriško mero, je bil slavni Slovenec Jurij Vega, toda še le 71. leto po njegovi smrti se je njegovo prizadevanje oži-votvorilo in se uvedla metriška mera.
* — Umrla je v Metliki preblag, gospa majorica Klementina Keki, mati soproge gosp. Davorina Vuk-šiniča, oskrb. n.v.o. Kajna bila je blaga gospa in mirnega tihega značaja, zato se je vsakemu priljubila.
—	Velik ogenj. Dne 30. avg., ob pol 10. uri zvečer, je ogenj uničil v vasi Brege osmerim posestnikom vsa gospodarska poslopja. Zgorela je vsa hišna oprava, orodje in poljski pridelek. Živino so le z velikim naporom rešili.
—	Kratka,toda huda vihra je bila dne 23. avg. okrog 8 ure zvečer po ribniškem svetu. Podrla je več dreves, je razvršila več slamnatih streh, podrobila več opeke po Kočevskem baje tudi nekaj poslopij. Pri Sv. Gregorju je upognila križ na zvoniku, skoro za 45 stopinj. Sreča, da je trajala z vso silo samo kakih 10 minut.
—	Oče jo je ovadil. Dne 19. jul. t. 1. povila je 26 let stara Marija Jurjevčič,samska posesestnika hči v Žerovskem vrhu, po noči dvojčke, katere je skrivaj umorila. Na očitanje domačih je od hiše pobegnila, obiskala neko znanko v Osojnici, kjer so jo orožniki na ovadbo lastnega očeta prijeli. Porotniki so potrdili umor enega otroka, potrdili «o pa tudi vprašanje, da je bila zmedena. Vsled tega je bila detomorilka oproščena.
—	Roparski umor. Pri mostu med Idrijo in Vojsko so našli mrtvo truplo, katero je gostilničar Tuje «poznal za lesnega trgovca Janeza G8walda iz Gornjega Logatca, ki je 95. avg. prenočeval pri njem. Sledovi kažejo, da se je izvršil roparski umor. Pri mrtvem niso našli nobenega denarja, ampak samo uro, ki je kazala na 5-5 min., rožni venec in usnjato mošnjo napolnjeno s tobakom.
—	Preprečena pot. Dne 28. avg je mestni policijski nadstražnik Ni-kolaj Večerin aretoval na južnem kolodvoru v Ljubljani Ivana Vidmarja, delavca, roj. 1886 v Starem, logu, okr. Kočevje, ki se je nameraval izseliti v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Vidmar je rekel nadstražniku, da gre
na Nemško,kar ae mu pa ni verjelo. Pri preiskavi je našel Večerin pri Vidmarju v suknjiču pod podlago všito večjo vsoto denarja, nakar je Vidmar priznal, da je nameraval iti v Ameriko in ponudil Večerinu 10 K, da bi ga pustil iti naprej.
—	Vojaške vaje na Vipavskem. Dne 28. avg. se je mudil Vipavcem zanimiv prizor. Vojaštvo—bilo je okrog 4000 mož pehote, artilerije in kavalerije — je imelo okrog Manč vojaške vaje. Ljudstvo, ki še ne pomni, da bi bile tod vojaške vaje, je gledalo z velikim zanimanjem “vojsko”. Vipavska dolina je eden najvažnejših prehodov od Italije proti sredini Avstrije, zato je gotovo zanimivo, da se vrše tu vojaške vaje, dočim jih doslej menda še nikdar ni bilo, ker naredi vojaštvo zlasti po vinogradih velikansko škodo.
—	Velikanski hrast zgorel. Orjaški hrast ob cestii blizu vasi Breg, cenjen na tisoč let starosti, ponos in znamenitost Ribniške doline, je pri zadnji nevihti od strele zadet zgorel. Gasilno društvo je prihitelo na pomoč, pa ga ni moglo oteti. Hrast velikan, 12 metrov v obsežku, ki je stoletja videl mimo iti in je neomajno stoječ kljuboval nezgodam časov in vremenu, je zginil s površja. Posekaii so ga v petek popoldne. Kupil ga je neki kmet za 60 K. — Stena nekdanjega breškega gradu bo še nekaj časa stala,pa tudi ona bo pala v prah. Na mestu zgorelega “debelega hrasta” pa naj mu vzraste enako čvrst naslednik!
—	Zopet požar v Horjulu pri Vrhniki. Grozen klic “Pomagajte! gori, gori!” zbudil nas je v četrtek 31. avg. ob pol dveh ponoči iz trdnega spanja. V nepopisnem strahu smo hiteli na kraj nesreče,a žalibog, bilo je že vse v ognju. Domači so si komaj rešili življenje. Poskakati so morali kar skozi okna. Vrla domača požarna bramba je bila hitro na mestu, Ki je s svojo neumorno delavnostjo zabranila, da se ogenj ni zanesel na blizo stoječe gospodarsko poslopje. Pogorela je vulgo “Žagarjeva” hiša v Horjulu,ki je nekaj korakov oddaljena od župnišča. Zgorelo jim je vse, tudi mnogo žita, ki so ga že itak revni Horjulci prinesli v “Žagarjev” mlin. Škode ima ubogi pogorelec približno 4000 k. Zavarovan je bil le za malo vsoto.
—	Ljubljančan na Nemškem prijet. Nevarni ljubljanski tat in vlo-mitelj Ivan Černe,ki ni bil nič manj kakor 11 krat že pred kaznovan, se sedaj “kratkočasi” v hanoverski bolnici. Ko ga je tam policija prijela, je trdil, da se piše N iko Poža-revac, a ko so začeli prebirati njegov zapisnik, so šele izvedeli, da je Ljubljančan. V zapisniku grozi,da si bode vzel življenje, ker ga sumničijo hudodelstva, umora v Ameriki in ker je že bil v blaznici. Ko je pa bil v zaporu sam, se je res nevarno ranil in morali so ga oddati v tamošnjo bolnišnico. Černe je zelo nevaren vlomitelj in je bil sedaj namenjen v Ameriko, toda dolgoprst-než ni dosegel svojega cilja.
—	Duhovske izpremembe v ljubljanski škofiji. Vič. g. dr. Frančišek Ušeničnik, spiritual v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, je imenovan zp. rektorja kn. šk. zavodov v Št. Vidu. Č. g. Alojzij Stroj, katehet v uršulinskem samostanu v Ljubljani, pride za spirituala v bogoslovno semenišče. Č. g. dr. Gnidovec je imenovan za ravnatelja in profesorja na gimnaziji v kn. šk. zavodih v Št. Vidu, za profesorje čč. gg. Anton Jarc, Luka Arh in Anton Koritnik. Za generalnega prefekta na kn. šk. zavodih je imenovan č. g. dr. Janez Zore, za prefekta in učitelja risanja č. g.Gašper Porenta. Premeščen je č. g. Karol Čerin, kaplan v Kostanjevici, za kaplana v Škofjo Loko; č. g. Bertold Bartel, kaplan v Stari Cerkvi pri Kočevju, v Kostanjevico in č. g. Anton Jerič za kaplana pri Svetem Duhu.
—	Uprava dolenjskih železnic in potujoče občinstvo. Na progi Gro-
suplje Kočevje vozita po navadi samo dva osebna voza. Da ta dva ne zadostujeta,dokazuje občinstvo vsak dan s tem, da se jih vozi več, kakor je prostora. Občinstvo, ki si je za pošten denar kupilo sedeže, mora seveda stati, ako hoče naprej; kdor je pa namenjen po opravku, seveda ne bo ostal na kolodvoru in čakal morda celo noč drugega vlaka in tako raje gre na vlak, če tudi si more osvojiti mesto le ondi, kjer je za pisano, “da se med vožnjo ne sme stati”. Pa v sili se tudi taki predpisi prezirajo, dasi so napravljeni v varnost občinstva. Tako ravnanje železnične uprave z občinstvom je skrajno žaljivo in brezvestno! Zakaj ne da več vozov? Ali niso potniki tudi davkoplačevalci v deželi, ki je prevzela garancijo za železnico?
—	Z Dovjega. Znano je, kako nevarno je bil bolan g. župnik J. Aljaž. Že se je sklenilo, da ga pripeljejo iz Ljubljane na domače pokopališče, ko umrje. Toda mesto mrtev, pripeljal se je živ dne 21. avg. popoldne. Lep sprejem je pričal, kako farani čislajo svojega župnika. Postavili so mlaje in slavolok pred župniščem. Na kolodvoru so ga pričakovali občinski odbor, obe požarni brambi, šolska mladina in veliko ljudstva. Veliko jih je bilo navzočih tudi v cerkvi, kamor se je g. župnik najprej podal, zahvalit se Bogu, da zopet vidi svojo faro. Zvečer v mraku so goreli kresovi, pred župniščem je bila razsvetljava, kjer so domači pevci zapeli nekaj pesmij. Tako je bil ta dan res dan veselja za dovško faro, v kateri naj triglavski g. župnik še dolgo let zdrav in čvrst biva.
—	Umor v Zagorju. — Osumi je nec prijet. Ob veliki udeležbi rudniških uradnikov, rudarjev in drugega občinstva vršil se je v nedeljo 27. avg. pogreb umorjenenega uradnika Dettela v Zagorju, potem kose je vršila preje obdukcija. Kot osumljenca so zaprli nekega 25 let starega delavca Martina Raka, kateri je bil že enkrat radi poboja kaznovan. Storilec je udaril svojo žrtev od zadaj z ostrino v zatilnik ter Detteli predrl vrat, nato ga je še s s plošnatim delom cepina po glavi udaril in mu razbil črepinjo. Ker je orodje s številkami zaznamovano in je cepin ležal v obližju ubitega, se je takoj vedelo,da je po znamenju številke cepin last Martina Raka. Tudi stopinje,da celo žreblji obutve se vjeroajo z Rakovimi črevlji; na enem črevlju našla se je krvava lisa in nekaj Delih las. Kakor se čuje, je Rak to storil iz maščevanja, ker mu Dettela ni hotel dati preduje-ma, marveč je rekel, da naj žena ponj pride. Osumljenca Raka so orožniki odvedli v sodnijski zapor v Litijo. Žena Rakova je orožniku sama rekla o svojem možu: “Bo že ta pravi!”
—	Zaradi hudodelstva premetene goljufije in izsiljevanja je sedela 29. avg. na zatoženi klopi neka povsod slaboznana 31 let histerična ženska Neža Zakrajšek množena Cimperman iz Roba (Sela) pri Turjaku. Zakrajšek ima skozi in skozi bujno preteklost. Otrok ni imel nobene prave vzgoje. Še kot komaj dorasla deklica si je nekoč najela v Ljubljani izvoščeka ter se dala peljati na svoj dom preti Turjaku. V bližini tam pa je izstopila z izgovorom k potrebi; voznik jo čaka ali “Nežke” ni bilo od nikoder. Popihala jo je med tem časom že zdavno po bližnjem gozdu. S tacih sleparij je prišla počasi na vedno večje, začela je polagoma tudi krasti. “Nežka” je bila že v svoji- “nežni” mladosti okoli 15krat kaznovana. Enkrat je bila hči poštarja,drugič hči trgovca, tu zopet hči bogatega krčmarja itd. Pri tem je seveda vedno na posebno rafinirani način izvabljala večje denarne vsote. Zagovarjati se ima zaradi goljufije,izsiljevanja in grožnje. Škode je napravila 6,000 K, ne glede koliko hudega je storila PurkartoVi z vedno grožnjo. Obtoženka deloma priznava; tuli in joka, da je groza in pripoveduje grozne stvari. Zdravnika izvedenca sta pa izjavila, da žena sicer ni normalna, da pa je svoje zločine izvršila pri polni zavesti. Ker se to mnenje ne vjema z mnenjem nekaterih drugih zdravnikov, je dr. Žitek kot zagovornik priglasil ničnost. Neža Cimperman je dobila 5 let težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem.

*
>
*
,g>a
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKS£p
GLAVNA PISARNA-	M. >
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3795 CORTL.ANDT.
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 !
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH DRUŽB, j* &
Pešilja denarje v staro
----------— domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke ProdaJa
virnih cenah.
•po l z-
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
1	...	.	__je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
1W GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
*
♦
*


Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f
KOROŠKO.
—	Sneg je zapadel vrhove koroških hribov.
«
—	Železniška proga Celovec Rožna dolina bojotvorjena letos v pozni jeseni. Črta Celovec-Bistrica je skoro popolnoma izvršena.
—	Za “Narodno šolo” v Rožu na Koroškem je bilo darovanih doslej 10,000 k. Od teh je dala Koroška sama 8899 k. Lep zgled redke požrtvovalnosti, ki temeljito postavlja na laž njih,ki vedno jočejo in zvone “smrtno uro” koroškemu Slovenstvu.
—	Vsled strahu umrla. V Malem sv. Pavlu na Koroškem’je soprogi županova Albina Kasper opazila, da so ponoči vdrli tatovi v občinsko pisarno. Poklicala je moža, ki je takoj hitel proganjat tatove. Ko se je mož vrnil, je dobil—mrtvo ženo. Umrla je vsled strahu.
—	V Dornbergu je umrl znani krčmar in posestnik gospod Franc Poljšak.
—	Japonska vojna komisija v Re ki. Na Reko je došla japonska vojna komisija, sestavljena iz gene neralov Šjans, Vihasten in Hav. Naročili so v tovarni torpedov več torped.
—Beda izseljeuikov.Parnik“Pan-nonia” je v Reki izkrcal več ogrskih ¡podanikov, ki so se izselili v Ameriko, pa so se morali vrnili v domovino, ker niso dobili dela. Med njimi je neki Gabor Gal, ki je med potjo v Ameriko zblaznel.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar
društvenih odztiakov (badges), regalij, kap, batider im zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
HRVATSKO.
f
t
—	Slive so v Bosni letos prav slabo uspele. Nabrali jih bodo komaj za 1000 vagonov. V Srbiji je boljše, pridelali so za 3400 vagonov sliv.
—	Roparski umor zaradi 20 kron. V loškem okraju pri Reki so našli v gozdu Mrkavodici truplo, pokrito listjem. Mrlič je neki Tomaž Stimic, ki ga je nekdo v gozdu ubil, da ga je oropal borih 20 kron, katere je imel seboj.
—	Fra Martič. Slavni hrvaški pesnik sivolasi frančiškan Fra Grga Martič je umrl dne 30. avg.
NAZNANILO.
Sunny Brook žganje
JE DOBILO
meflalil na «slavi t 81. Louis
ZLATO IN SREBRNO
0
kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO, ILL.
Nerver!
xr jk w in	To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka
I»	«J A v/ • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
jT“bauerTco. Na Pr°daj po vseh
142.148 E. Huron St,, Chicago. slovenskih gostilnah.
AMERIK ANSKLSLOVEÜEG.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
ILOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
naročnina za Združene države le proti pred plači $100 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
©opisi in denarne pošiljalve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Jolieto 111.
'Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 • UredniStva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SL0VENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co. Joliet. 111.
Advertising rates sent on application.

cerkven: koledar.
24.	sept.
25.
26
27.
28.
29.
30»
nedelja
pondeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
15. Pobink. Kleofa. spoz. Ciprijan. muč. Kozma in Domij. Vaclav. kralj. Mihael, arhang. Hieromin.spo/.n.
Socialna demokracija in IV. zapoved božja.
Najlepše in najljubše bivališče aa zemlji ostane človeku vedno domače ognjišče, kjer je z očetom in materjo, s svojimi brati in sestrami užival prisrčne, otročje radosti, ki jih ne more nobena sreča na svetu aadkmlrfci glede nežnoRti. Bog sam je, ki je s to iskreno ljubeznijo zve-aal starše, brate in sestre. Tako zelo skrbi Bog za to domačo srečo člo-yekovo, da se prva izmed zapovedij, ki urejajo človekovo razmerje do ajegovihibližnjiikov^iče takoj družine, . Boghoče, da otroci časte svoje starše, jih poslušajo in zato tudi pod pirajo v telesnih in duševnih stiskah ter molijo zanje. Nasprotno pa morajo, tudi, starši |vedno skrbeti za blagor svojih otrok. Skrbeti morajo sa telo in dušo svojih otrok, v varstvo jim zaupanih, ©d Boga. Krščanski starši so dolžni svoje otroke poučevati-v resnicah verskih, čuvati morajo.strogo nad nravstvom in ve-ienjem,svoje dece, njih najsvetejša dolžnosti je, kaznovati zlo, ako je »pazijo pri svojih otrocih. To so vkratkem dolžnosti, ki jib imajo starši za dušno zveličan,ie svojih otrok. Pri tem pa morajo skrbeti Uidi, za .časno srečo svojih otrok. Dolžni 'so jih,preživljati, čuvati nad njih zdravjem in rastjo, oblačiti jib stanu primerno ter misliti tudi na njihovo bodoče življenje na tem svetu.,
'l’a »o lepe in krasne dolžnosti, ki so jih vrli starši veseli. Kadi delajo in trpe za svoje malčike. Presrečni s©., a¡kir vidijo svoje otroke srečne. Dog blagoslavlja otroke, ki svoje stacše časte:	“Očetov blagoslov
zida otrokom hiše”, pravi modrijan.
Odgoja otrok je dostikrat za starat; težka dolžnost, ampak tudi sveta; njene posledice se kmalu čutijo v življenj a. zaupanih jim otrok. Koso otroci večji, starši dostikrat ne utegnejo in ne znado,sami oskrbljati to odgojo. Potem zaupajo svoje sine in hčere šolL. V izbiri učiteljev in od-gpjiteljev morajo starši ravnati zelo vestno.
Kako stališče pa zavzema socialna demokracija glede vseb važnih vprašanj, ki nam jih polaga na srce četrta zapoved božja?
No, tu moramo že vnaprej povedati, da nima socialna demokracija za to zapoved ni. čuta ni srca. So-alna demokracija ne pozna od Boga postavljene družine. Njen glavar SJcbel govori o.“svobodni ljubezni”, kj naj nadomesti od .Boga postavljeno in po zakramentu ,sv. .zakona posvečeno družino. Otroci se torej tadi ne bi odgajali v družini, v prvi »dadosti že bi,se,izročali državi, ki bi jih.oblačila, preživljala in odga-
jala. Maternega srca in materne ljubezni torej socialni demokrat ne pozna. Godilo bi se v tej socialno-demokratieni državi bodočnosti de-ci huje, nego živalim. Življenje donaša dostikrat človeku v poznejših letih mnogo bridkosti, trpljenja in skrbij, rad misli potem na življenja jasno jutro, ki mu je svetilo na srcu maternem. Takili sladkih spominov iz vesele neskrbne dobe, ko sta oče in mati skrbela in čuvala, ne bo več v bodoče državi socialne demokracije.
In kaj bo šele iz verske in nravstvene odgoje mladinske,če joprev-zame socialna demokracija. Pogled na Francosko nam kaže v živih barvah, kako brezbožna socialna demokracija razumeva vzgojo, ki je po njenem nazoru nadloga šole.
Želja socialne demokracije je, da se vsa vera odstrani iz šole, otroci naj se vzgajajo brezversko. V programu predloženem strankinemu vodstvu v Erfurtu 1. 1891., je bila zahteva:	“Posvetnost šole. Obvezu-
zujoče pohajanje javnih ljudskih šol.”
Socialnim demokratom iz Kolonije (Koelna) ta predlog ni zadošče-val. Želeli so:	Popoln izključek
vseh verskih ukov in vaj. Socialni demokratje v Iserlohe so hoteli mesto “Posvetnost šole” — “Odprava vere iz vseh javnih šol”. Socialni demokratje zahtevajo iorej, da naj nima vera prav nič opraviti s šolo.
Tu se je spet prav jasno pokazalo, kako se socialna demokracija hlini, če trdi, da je zanjo vera zasebna stvar. Povsodi, že pri otroku hoče vero pobijati in zatirati. V zapisniku strankinega shoda v mestu Halle je rečeno:	“Mi smo zoper vse
oblasti, zoper nebeške kakor zoper zemeljske. Kadar bomo imeli soci „ališko državo,nam vera ne bo delala preglavice.”
Vernemu delavcu kliče socialna demokracija:	“Vera je zasebna
stvar, vsakdo lahko verjame, kar hoče!” Drugače pa govore socialni demokratje med sabo. Tako je spet rečeno v zapisniku strankinega shoda v Halle: “Vero moremo pritisniti samo s tem, da pustimo vero pri miru, a učimo ljudstvo vede. Šolo moramo zoper cerkev mobilizirati, t. j. spraviti v tir in dir, učitelja zoper farja; prava vzgoja odstranjuje vero samaposebi.”
Katere pa bodo žalostne posledice te šole brez Boga?
To nam pravi v žal le prezgovor-nih številkah znani vojvoda de Bro-glie, član francoske akademije. Ta je januarja meseca 1895 v Parizu predaval in navedel sledeče podatke: “L. 1889. je bilo obtoženih 98,000 nedoletnikov radi prestopkov in skoro 800 otrok radi zločinov. L. 1891. je prišlo 32,000 mladih ljudij pred policijska sodišča, izmed katerih je bilo 6743 še ne 16 let starih. Porotna sodišča jih so morala 626 obsoditi. Tudi samomori med otroci so vedno pogostejši. To so posledice tistega nravstvenega potika, ki je v francoskih državnih šolah nadomestil verski, pouk Pravega bla-gonravja brez vere ni.”
Iz tega je razvidno, kam vodi šola brez Boga, ki se zanjo socialna demokracija navdušuje in s katero misli ves svet “osrečiti”. Žal, da je tudi naša nova domovina “osrečena” s šolo brez Boga po zarodniku socialne demokracije, liberalizmu (svobodnjaštvii) in njegovem bratu, prostozidarstvu, in v roči katoličanov in vseh vernikov Kristusovih jie, preprečiti prizadevanja te cerkvi sovražne trozveze, ki hoče vzdrža-vanje župnijskih šol onemogočiti s pomočjo vsakovrstnih zvijač in prevar.
vilo tnolčljive skritosti in svobodno govoril z nekim poročevalcem o raznih predmetih. Ko je izrazil začetkom omenjeno, je nadaljeval:
“Naučil sera se gojiti svojstvi srčnosti in potrpežljivosti, ko sem bil 16 let star. Moja prva resnična skušnja je bila, ko sem delal vozne račune za raznotere brode v Clevelandu. Tu je bilo treba mnogo potrpežljivosti in tu sem imel prvo priliko v svojem življenju krivo nastopati, zavračati bolj nego izsiljevati zaupanje od svojih sodeležnikov in delodajalcev.
“Dostikrat je hotel kak kapitan, da napišem krive številke. Zagotavljal me je, da se ne bo nikdar dc-znalo.da jeiravada delati tako in da tudi jaz prav storim, če delam tako. Razpravljal i sem ž njim:	‘Ce je to
in to tako, potem je tako in tako prav.’ Vztrajal sem pri tem, kar sem mislil da je prav, ampak potrpežljiv sem bil z vsemi, ki so mi ugovarjali.
“Kmalu so moji delodajalci opazili moj način delovanja. Drugi delodajalci so spoznali, da sem želel delati prav. Bankirji so dobivali zaupanje do mene, in potem je sledil moj uspeh, stopoma.”
“Kake možnosti ima kak mlad mož dandanes?” je bil vprašan g. Rockefeller.
“Mnogo boljše dandanes v Clevelandu nego za moje mladosti. Tiste dni je bilo to malo mesto in obrti, ki tu cveto danes, so bile tedaj nezaslišane. [ Omejene so bile možno sti za mladega moža, ki si je želel napraviti trdno stališče v življenju. A kmalu »nato je g. Chisholm začel razvijati železno in jekleno obrt tu. Začeli smo kupčijo z oljem. Drugi so se lotevali česa druzega — vsi so bili srečni, in danes žanje vsak mladenič iz Clevelanda veliko korist iz tistih ranih podjetij. Mesto se je razvilo okrog njih, in zdi se, da treba mlademu možu še dandanes samo izbrati. Mesto je polno možnosti.”
Glede dejstva, da se po ljudskem mišljenja preveč ogiblje ljudij, je kralj oljar rekel:
“To je nekaj, česar ne morem in nisem nikdar mogel razumeti.”
Potem, čez dober hip, je dodal:
“Čas poravna mnogo teh rečij. Kar se tiče moje takozvane samije, je bilo neobhodno potrebno, da se nisem družil z ljudmi, četudi sem jih vesel. Vendar sem mnogo občeval z ljudmi — resnično,skoro vsak dan me posečajo cela krdela, in veseli trenotki v življenju nas vseh so, kadar se vozimo ali hodimo čez breg in dol. Kluboveo nisem bil nikdar, in nikdar nisem pohajal prostorov, kamor ljudje navadno hodijo zaradi tovarišije, ampak svoje prijatelje sprejemam med odpočitkom, zlasti mnoge svoje farane.”
Spet se je razgovor doteknil vremena. G. Rockefeller je rekel, ko je pogledal skoz okno na pršavico in jesensko meglo:
“Nikdar mi ni žal prihajajoče jeseni, dasi znači konec bivanja pod milim nebom, kjer telovadba čudovito dobro dene. Rad zasedem kolo in dirjam naokrog, a zima napravi temu konec.”
Kralj oljar nosi vedno čisto obleko, ki se mu kaj prilega in kaže iz boren vkus. Videti je kakor dobro preskrbljen star gentleman, ki je sklenil mir s svetom, ki ljubi ljudi in se veseli življenja.
Srčnosti treba.
“Čas spreminja in poravnava skoro vsako reč. Neizmerne potrpež-• ljivosti in srčnosti treba, predno pripraviš ljudi do tega,da ti zaupajo. Kakor mislim,imam jaz obe ti svojstvi in tudi mislim, da sta tajnosti mojega uspeha.”
Tako je govoril baje najbogatejši človek nasvetu John D.Rockefeller i v nenavadnem interviewu zadnjič— nenavadnem, kajti g. Rockefeller se 1 je zatajeval javnosti in poročevalcem mnogo let.
Že dolgo let se je skoraj umaknil v svojo “trdnjavo” v Forest Hillu, kamor je bil zabranjen vhod vsakomur.
Zadnjič je pa prekršil svoje pra-
Zločini v Chicagi.
Statistiški urad mesta Chicago je sestavil zadnjič pregledne podatke o razdelitvi zločinov po lažnih narodnostih,ki se razteza na prve trime-sece t. 1. in je vstanu, osvetliti vprašanje priseljevanj? in značaj priseljencev. Delo, ki se je začelo z dnem 1. januarja 1905, se naslanja na poročila novega urada za policijske “recorde”.
Skupno število v prvih treh mesecih i 90$ podanih tožeb je znašalo 16,381, izmed katerih je bilo podanih 2836 za zločine, 1568 za prestopke zoper državne postave in 11,-977 za prestopke zoper mestne na-redbe. Izmed 2836 tožeb za zločine je bilo podanih 1783 zoper belopolte Američane, 328 zoper črnopolte Američane in 725 zoper državljane, rojene v inozemstvu. Največ odstotkov tožeb radi zločinov v razmerju s številom prebivalstva pri pada na črnopolte Američane: ti
tvorijo samo 2 odstotka skupnega prebivalstva, a nje pripada 11.5 odstotka zločinov. Belopolti Američani tvorijo 64 odstotkov skupnega prebivalstva, a kažejo 62.8 odstotka skupnih tožeb radi zločinov. Samo ena narodnost v Chicagi je popolnoma brez vseh zatožeb, Slavonci. Njihovo skupno število znaša po cenitvah mestnega urada 6000. (Tako piše “Illinois Staats-Zeitung”, iz katere prevajamo te vrstice, ter omenja v zaglavju “Die guten Slavonier”.)
Izmed prebivalcev rojenih v inozemstvu pride na Nemce, katerih je okoli J1 odstotkov prebivalstva, 6.1 odstotka zločinov; na Irce, katerih je okoli 4.5 odstotka prebivalcev, okrog 2 odstotka; na Poljake 4.5 odstotka, na ruske jude 2.5 odstotka. Z ozirom na močno priseljevanje iz teh dežel v zadnjem času je jako težko, podati natančne odstotke teh narodnosti j, a na temelju popisa ljudskega po zvezinih oblastih se da preceniti, da tvorijo Poljaki 3.8 in Rusi 1.6 odstotka prebivalstva. Zoper Italijane je bilo podanih 45 zatožeb radi zločinov, ali 1.5 odstotka skupnega števila pri enakem odstot ku prebivalstva.
Ce preiskujemo značaj zatožeb, je bilo po dozvedbab statističnega urada podanih 1310 tožeb zaradi tatvine. 170 istih pripada na črnce, 72 na Nemce, 63 na Poljake, 33 na Irce, 27 na Italijane in 22 na ruske jude. Izmed 410 zatožeb zaradi vloma je bilo podanih 276 zoper belopolte Američane, 73 zoper črnopolte Američane, 21 zoper Nemce, 3 zoper Irce, 8 zoper Poljake in 5 zoper ruske jude.
237 tožeb zaradi ropa se razdeljuje sledeče: 172 belopoltih Američanov, 21 črnopoltih Američanov, 14 Nemcev, 4 Irci, 8 Poljakov, 5 ruskih judov, 3 Italijani.
Izmed 35 zatožeb umora, ki so bile podane prve tri mesece 1905, pripada 13 na belopolte Američane,
2	na črnopolte Američane, 1 na Av-strijane (?), 1 na Angleže, 3 na Nemce, 3 na Grke, 2 na Irce, 2 na Italijane, 4 na Poljake, 2 na ruske jude in 2 na Švede.
Od 101 zatožbe, ki so bile podane radi sprejetja ukradenega blaga, pripada nič manj nego 20 na ruske jude in 7 na Poljake, dočim je bilo 17 črnopoltih Američanov pod isto zatožbo. Zatožeb radi “kmetolovi” ali cigaujenja kmetov je bilo podanih skupaj 145, in sicer 112 zoper belopolte Američane, 12 zoper Nemce, 3 zoper Grke, 4 zoper Poljake in
3	zoper ruske jude. Zaradi sile je bilo podanih 34 tožeb, ki so bile namerjene zoper 20 belopoltih Američanov, 2 črnca, 4 Nemce in 7 Grkov.
Nasilni značaj nekaterih ljudskih razredov in narodnostij se kaže v zatožbab radi napada in napada s smrtonosnim orožjem. Podanih je bilo 58 teh zatožeb zoper Nemce, 33 zoper Irce, 18 zoper Italijane, 76 zoper Poljake, 25 zoper ruske jude in 50 zoper črnopolte Američane.
Zatoženih, ker so nosili skrivaj orožje, je bilo 30 črncev* 11 Nemcev, 12 Italijanov, 20 Poljakov in 7 ruskih judov. Znamenito dejstvo je, da pripada od 145 tožeb radi do-bitve denarja po krivem presleplja-nju nič manj kot 44 na Italijane.
Od navadnih prestopkov znašajo tožbe radi nerednega obnašanja 8892, izmed katerih pripada 5274 na belopolte Američane, 639 na črnopolte Američane, 579 na Nemce, 445 na Irce, 7 5 na Grke, 168 na Italijane, 547 na Poljake in 185 na ruske jude.
Tožba zaradi odpora proti policaju je bila podana 103 krat v prvem četrtletju t. 1. 62 teh tožeb je bilo namerjenih zoper belopolte Američane, med temi 2 ženski, 5 zoper črnce, 7 zoper Nemce, 8 z »per Irce, 4 zoper Poljake in 2 zoper ruske jude.
(Konec prih.)
Kulikovski, ki je dne 11. julija t. 1. umoril generala grofa Šuvalova v Moskvi, je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo.
Zelo previdne glede izseljencev so sedaj parniške družbe v Evropi, ker morajo iz Amerike zavrnjene ljudi voziti nazaj zastonj.
Vrednost sedežev v new-yorški bor^i neprestano narašča. Najnovejša prodaja enega tacega sedeža je donesla $83,000 skupička.
Povodna kača je zlezla v usta zadnjič Davidu Dregociticku med plavanjem v reki Kaw, Kansas City, Mo., in ga zadušila, da je utonil. Bil je 38 let star in dober plavalec.
, Cenena vožnja po Santa Fe.
Od 15. sept. do 31. oktobra bo Santa Fe železnica prodajala cenene tikefe do zapadne Colorade, Utah, Wyoming, Montana, Washington, New Mexico, Arizona, Nevada, California, Alberta, British Columbia. Hodite vprašat Santa Fe agenta za nadaljne podrobnosti, če mislite potovati do katerega teh krajev. II. C. Knowlton, agent.
41t4
Združeni poljski pevci v Ameriki so imeli začetkom t. m. v New Yorku svoje petnajsto letno zborovanje. Otvorili so isto z velikim koncertom, ki se ga je udeležilo nad 2,000 oseb.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
44
SIDRO
»»
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
KEUMATIZEM, P0EÖSTIM00, P0DAGK.0 itd.
in i’azne reumatične neprilike.
S A no 25ct. in SOct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Ameriški poslanik v Tangeru, Moroko, g. R. Gumere, je zadnjič moral zapustiti poslansko hišo V predmestju Tangera in se zateči v osrednje mesto. Vzrok je bila bitka med vstaši in četami guvernerja Raisuli, ki je bil poprej razbojniški načelnik.
Ogn jegasoi radovoljci v mestu Etna pri Pittsburgu, Pa., so se vsi odrekli svoji mastni službi zadnjič, ko je mestni zbor odredil, da bivališče ognjegascev odslej ne sme biti več igralnica, kjer se meščani shajajo, da igrajo prepovedane igre.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
121H. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanaino toliko Časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
Velika ž&iogra ¿latnine ih Srebrnine. — Ce rabite očala, pridite
k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očalapotrebujete.
300 Italijanov se je zadnjič zbralo pred uradom bančnega agenta Luigi Mazze v St. Louisu, Mo., ker so čuli, da je poneveril njihove prihranke. Da ni policija posredovala, bi bili razbili “banko”. Mazza je neznano kam izginil.
R0BT P. K1EP
121 N. Chicago St. JOLIET
Pred 4 leti je bila v Altoni na Nemškem umorjena neka prostitutka. Prijeli so tedaj mesarskega pomočnika Meilana, ki je bil obsojen na smrt in usmrčen. Sedaj pa so prijeli nekega hamburškega mizarskega pomočnika Habecka, ki ga je izdala kot pravega zločinca — lastna mati.
Na okrajnem razstavišču v Richfieldu, Utah, je zadnjič 1,200 oseb gledalo konjsko dirko. Zdajci je v množico treščilo, neki Atlas Bean je bil usmrčen, njegov stričnik smrtno ranjen, a vsepoluo drugih oseb je bilo hudo ranjenih. Nad dvesto oseb je bilo vrženih ob tla in večina jih je ostala nezavestna več ur. Privezani konji so se odtrgali in spustili v divji dir.
Pantaloo P i g n a t o r o o, italijanski umetnik iz South Con-nellsvilla, je izdelaval tri mesece velikansko lilijo iz ploče ali pleha. Visoka je 6 čevljev in tehta 150 funtov. Ima trinajst listov. Na vsakem je narisanih 13 rudečih, belih in modrih zvezd, predstavljajočih trinajst prvotnih držav. Piguatoroo je poslal plehnato lilijo predsedniku Rooseveltu, od katerega upa dobiti sedaj kako službo.
“F rancija je izgubila svojo glavo in dela kot brezumuica Njeno srce je čutno in meseno. Brez glave ali srca se bliža pogubi.” Tako je rekel prem. nadškof John Keaue iz Dubuqua, la., v svojem prvem javnem govoru po povratku iz Rima, glede izganjanja katoliških menihov in učiteljev iz Francije. S temi besedami je izrazil mišljenje sv. očeta, s katerim je govoril o tem vprašanju.
“T he Washington el m”, t. j. brest ali ilmovec v Cambridge parku, Cambridge, Mass., pod katerim je Washington prevzel poveljstvo ameriške armade dne 8. julija 1775 in pod katerim so se poprej običajno posvetovali Indijanci, sah-ne in se suši. Zgodovinskemu drevesu morajo odrezavati ud za udom, t. j. vejo za vejo, in bati se je, da drevo kmalu docela usahne. Drevo je staro nad 350 let. ,,
Novo! Novo!
Dovršenost na polju lekarniškega znanja
FRANČIŠKANSKI
želodečni grenčec
Veliki krepčilecf
oživljalec sistema r«?	in tvoritelj krvi.
Napravi slabotnega Slovela močnega.
Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodečne neprilike, kakor Uidi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah.
Cena eni steklenici $1,0(i, šest steklenic za $5. Mi plačamo vse pošil javne stroške.
Mvičiii obliž rdečega križa
(lted Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvoj na moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
CENA 35c.
THE PME PHARMACY
104 Ottawa St., Joliet.
S.	F. SCHICK, lastnik .
ZASTONJ !
Da se naši občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na želje vsakomur jednega zastonj doposiati.
To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljeuja živcev. bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate sprideu želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vara mogli isti pomagati,'tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporu bi tudi drugim tolniKom priporočali, da
zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, iu še več, pas me je iznova zopet, pomladil.” Fran Jenčič, 3Q Hryon Ave., Chicago, 111.
Kar govorimo, tudi držimo.’ Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime iu naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto
zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street.	New York, N. Y.
mihocemotyoj denar,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš Lumbe oglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.

K. S. K.
JEDNOTA
fnkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898. Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mioh.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebk, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc,22 Messaave., Pueblo, Colo. ■(Slavni tajnik: Mihael VVardjan, 903 Scott St. Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc, 167? St. Clair St., Cleveland, O.
¡Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Johet, 111. Duhovni vodja^REV. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Gartield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., o lid, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jps. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, lil. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moaž,70Q S, Central Park Ave., Chicago, 111.
Nadzor- J niki:	|
Finančni I odbor: "j
Pravni J odbor:	J
Prizivni I
odbcr: V
K drušfvn sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2565 Petkovšek Johana, roj 1885, 2566 Košir Poloua, roj 1882, 2567 Steblaj Marija, roj 1881, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 50 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 2568 Bokal Marija, roj 1879, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 12 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming,Kana., 2569 Strubelj Uršula,roj 1873, 2570 Eccli ADgela, roj 1869, spr. 18. sept. 1905. Dr. š. 3 članice.
K društvu Marije Čistega Spočetja 85, Lorain, Ohio, 2571 Berletič Marija, roj 1874, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 15 članic.
Suspeudovani elauic zopeti sprejeti:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 271 Sprajcar Katarina, 12. sept. 1905.	Dr. š. 56 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1920 Svete Franca, 16. sept. 1905.	Dr. š. 47 članic.
MIHAEL WARDJAN, glav.
tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois
Prošnja.
Novo društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. želi pristopiti h K. S. K!. Jednoti. Imena:	Pavel Dobrenič, roj 1887; Janez Miketič, roj
1887; Jure Adlešič, roj 1887; Janez Klemen, roj 1886; Tomaž Hr-govič, roj 1885; Peter Wivitina, roj 1884; Nikolaj Matjašič, roj 1881; Janez Munič, roj 1881; Janez Hotnjc, roj 1879; Peter Starešinič, roj 1879; Marko Gojtan, roj 1875; Nikolaj Likovič, roj 1867.
1	Dr. š. 12 članov.
Pristopili:
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 8719 Pražen Janez, roj 1882, 8720 Šebat Franc, roj 1872, spr. 18. sept. 1905. Dr. š. 127 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8721 Omahen Fran, roj 1884, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 206 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 8722 Bezek Valentin, roj 1885, 8723 Karič Janez, roj 1880, 8724 Strukel Janez, roj 1866, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 63 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 8725 Šikonja Jure, roj
1881,	spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 108 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 8726 Valčič Štefan, roj 1884,
8727 Nosan Anton, roj 1882, 8728 Kral Jožef, roj 1878, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 146 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8729 Žalec Gregor, roj 1887, 8730 Žunič Jožef, roj 1887, 8731 Žalec Frane, roj 1886, 8732 Jurkovič Franc, roj 1886, 8733 Balkovec Peter, roj 1886, 8734 Balko-vec Nikolaj, roj 1884, 8735 Filipovič Nikolaj, roj 1882, 8736 Cve-taš Franc, roj 1882, 8737 Bencetič Ferko, spr. 18. sept. 1905.
Dr. š. 109 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8738 Zore Martin, roj 1887, 8739 Bezek Jakob, roj 1886, 8740 Grom Janez, roj 1881, 8741 Malovrh Janez, roj 1872, 8742 Pezdirc Jernej, roj 1865, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 227 članov.
K društvu Srca Jezusa 54, Chisholm, Minn., 8743 Widmar Franc, roj
1882,	spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 60 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8744 Bauer Jure, roj 1887,
’	8745 Lakner Janez, roj 1878, 8746 Fugina Jure, roj 1875, 8647 Zu-
rel Matija, roj 1874, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 80 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8748 Ambrož Franc, roj 1887, 8749 Kožer Franc, roj 1886, 8750 Gorše Anton, roj 1836, 8751 Tanko Janez, roj 1882, 8752 Galle Andrej, roj 1866, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 219 članov.
K društvu sv. Jurja 64, Etna, Pa., 8753 Čadanič Jožef, roj 1887, 8754 Skoff Marko, roj 1886, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 55 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 8755 Virant Anton, roj 1887, 8756 Janežič Jernej, roj 1887, 8757 Oven Anton, roj 1886, 8758 Švigel Aleš, roj 1884, 8759 Jerič Ignac, roj 1880, 8760 Debevo Janez, roj 1880, 8761 Jerič Florjan, roj 1876, 8762 Jerič Jure, roj 1872, spr. 18. sept. 1905.	Dr š. 75 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, I1L, 8763 Peternel Vincenc, roj 1887, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 40 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 8764 Breznik Alojz, roj 1876, 8765 Hauptman Blaž, roj 1869, spr. 18. 1905.
J	„	Dr. š. 52 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, III., 8766 Kužnik Anton, roj 1866, spr. 18. 1905.	Dr. š. 18 članov.
K društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 8767 Delač Jožef, roj 1867, spr.
18.	sept. 1905.	-	Dr. š. 98 članov.
Suspendovaui člani zopet sprejeti:
K društvu sv. Cirila iu Metoda 4, Tower, Minn., 4634 Turk Anton, 344 Sprajcar Jakob, 12. sept. 1905.	Dr. š. 193 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 5083 Žigon Janez, 12. sept. 1905.
Dr. š. 100 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7732 WurdsingerPeter, 5089 Gresel Franc, 6464 Kres Rajmund, 11. sept. 1905. Dr. š. 205 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4494 Mlinar Franc, 11. sept. 1905.
Dr. š. 84 članov.
Odstopili:
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4627 gina Nikolaj, 18. sept. 1905.
Od društva sv. Roka 10, Clinton, Iowa, 3319 Brunskole Janez, 19. sept. 1905.	Dr. š. 8 članov.
Suspendovani:
Od društva V. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7497 Boh Janez, 13. sept.
1905.	i	Dr. š. 23 članov.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 455C Kržišnik Janez, 13. sept.
1905.	Dr. š. 111 članov.
Od društva V. sv. lurja 3, Joliet, 111., 6753 Dragovan Janez, 18. sept.
1905.	Dr. s. 72 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, lil., 8439 Kavčič Ignac, 2234 Me-glin Lovrenc, 18. sept. 1905.	Dr. s. 224 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4842 Rupar Jožef, 3978 Seljak Jure, 5316 Pivk Janez. 18. sept. 1905.	Dr. š. 97 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 6198 Klobučar Franc, 18. sept. -1905.	Dr. š. 91 članov.
Izločeni člani:
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8222 Setina Anton, 8223 Pirnar Matevž, 8226 Lobae Jure, 18. sept. 1905. Dr. š. 17 članov.
' Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6362 Žakel Janez, 4140 Selan Franc, 18. sept. 1905.	Dr. š. 222 članov.
Od društva sv. Jurja 73, Toluca, 111., 7080 Randič Andrej, 7567 Sama-nič Tanez, 7255 Jurešič Franc, 7081 Sojič Janez, 8452 Kužnjak Vajteh, 19. sept. 1905.	Dr. š. 24 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 2562 Strukel Franca, roj 1880, spr. 18. sept. 1905.	Dr. š. 28 članic.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2563 Delač Marija, roj 1870, spr.
18. sept. 1905.	Dr. š. 51 članic.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2564 Zlatorepec Marija, roj
Naznanilo iz urada glavnega predsednika K. S. K. J.
S tem se naznanja vsem društvom, spadajočim h K. S. K. Jednoti, da se je g. Mihael Wardjan, tačasni glavni tajnik K. S. K. Jednote odpovedal imenovanemu uradu,iz katerega izstopi z dnem 1.oktobra t.l. Zatorej opozarjam vsa društva, da naj doneske (asesmente) za mesec sep tember pravočasno odpošljejo na g. M. Wardjana, da b.. mogel čist račun predložiti gg. nadzornikom K. S. K. Jednote na dan 2. oktobra t.l.
Obenem dajem na znanje vsem društvom, spadajočim h K. S. K. Jednoti, da bo g. Josip Dunda, dosedanji pravni odbornik K. S. K. I., prevzel urad glavnega tajnika iste z dnem 1. oktobra t. L in društva naj blagovolijo na njega odpošiljati doneske (asesmente) za mesec oktober in zanaprej.
Bratski pozdrav vsem članom K. S. K. Jednote.
John R. Sterbenz, predsednik K. S. K. Jednote.
Iz slovenskih naselbin.
14O4O4O404O4O4O4O4O4O4O4Č
Springfield, lil., 18. sept.— Sporočiti želim par vrstic svojim rojakom o springfieldski' slovenski naselbini, kot uovodoše! fojak, ki sem tu šele malo časa. 'Jfukojšnji Slovencitse mi prav močno dopadejo,-ko so tako presbcbljeni s svojimi domi, ki so obdani z vrti in sadnim’ drevjem. Tako se mi ni še nikjer dopadlo, kakor tukaj v Springfieldu. Precej, ko sem prišel v to mesto, sem opazil, da je naše društvs sv. Barbare št. 74. K. S. K. J. prav dobro urejeno. Obedem sporočam, da je mojemu bratu Jožefu umrla hčerka, stara 21 mesecev.
Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki.
Anton Zupančič.
Utica, III., 19. sept. — Namenil sem se, poročati rojakom, kako se nam tukaj godi. Hvala Bogu, zdravi smo, dela imamo tudi zadosti, edino kar nam majka to je: delavcev nam primanjkuje. Toraj, rojaki, kdor je brez dela tukaj v bližini, naj pride k nam, delalo se bo celo zimo. Delo je, kamne nalagati za cement. Plačilo najmanjše za 9 ur $1.50.
Pozdravljam vse rojake in kličem:	Na svidenje!
John Culjan.
Perko Matija, 6376 Fu-Dr. š. 89 članov.
Cleveland,0., 19. sept. — Predsednikom Jugoslovanske Jednote je bil izvoljen gosp. Mihael Žunič iz Calumeta, Mich., podpredsednikom g. Ivan Germ iz Braddocka, Pa glavnim tajnikom g. Geo.L.Brozich iz Ely, Minn., blagajnikom g. Ivan Govše iz Ely, Minn. V torek zvečer je priredilo društvo Triglav gg. delegatom časten večer v Knausovi dvorani, v sredo zvečer so pa bili gostje g. Frank Sakserja, in v četr tek zvečer jim je priredilo pevsko društvo Sava lepo zabavo.
Anton Vegaj z 171 East Madison ave. je skočil zgodaj v nedeljo zju traj pri Bliss ave., iz hitro vozeče St. Clair St. kare tako nesrečno, da se je močno poškodoval na glavi. Abelov rešilni voz ga je odpeljal v bolnico St. Clair. Težko da bo okreval.
Delagua, Colo., 17. sept. —Ni svetovati,rojakom, da bi hodili dela iskat semkaj. Pri premogu zaslužimo komaj po $2 na dan, a koliko je trpljenja! Ako bi kdo komu prigovarjal sem, naj se ne da ujeti.
mili), pa tudi po druzih oddelkih so pričeli poslovati s polno silo.
G. Josip Rus z gospo soprogo Julijo, roj. Horwat, seje vrnil v naše mesto z ženitovanjskega potovanja.	c. N.
Eveleth, Miun., 16. sept. — Grozna nesreča je zadela dne 1. t. m. zjutraj rojaka Pavel Staudoharja. Kare, polne železne rude so ga povozile in usmrtile na mestu. Vposlen je bil pri Adams rudniku. V jutro dne septembra je bil Staudohar kakor po navadi zopet pri delu, a siromak ni zapazil prihajajočih kar za hrbtom. Strojevodja ga je zapazil šele, ko je padel na tla, ustavil je naglo kare,toda bilo je prepoeno, nesrečni rojak je bil že pod kolesi, katera so mu odtrgala glavo proč od telesa in levo nogo pod kolenom.
Ponesrečeni Paul Staudohar je bil d»ma iz župnije Stari trg pri Poljanah ter star 73 let. V stari domovini zapušča ženo, sina pa v Calumetu. Pri podpornem društvu ni bil nobenem, kajti zaradi visoke starosti mu je vsako društvo zabra-nilo pristop. V Ameriko je prišel pred 15 leti. Pogreb je bil v nedeljo dne 3. septembra.
L. STERN & SON
1005 Collins St«, Joliet,
iu 903 N. Chicago St.
¡11.
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar p°5iljamo
pri nas zanesljivo ceneno in hitro v staro domo-
Posojujemo denar na zemljiško lastnin, pr,ti nizkim obrestim. Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi.
Hiše, kijih imamo mi na prodaj se nahajajo na: Raub^~ Gora
St., Broadway, Chicago st., Jackson st.,, Indiana st., State st., Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road in drusrie’ Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po $175 vsaka, in eno
vogalno loto na isti cesti za $200.
Mnogo izmed hiš, ki jih imamo mi na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino.
Pridite k nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so nai-nižje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA.
tedaj je pa začel hirati. Pokojnik je bil rojen v vasi Zvirče, okraj Žužemberk, na Dolenjskem in bil star 28 let. V Ameriki je bival izza 1889. Bil je član društva Slovenija št. 8. J. S. K. J. V tej deželi za pušča 3 brate in 7 sester.
1884, spr. 18. sept. 1905.
Pueblo, Colo., 16. sept. — Poro-čilijso se v naši cerkvi v sredo: Alojz Marolt, doma iz Dobregapolja s Francko Peček iz Lašč in Jernej Klinc iz istega kraja s Francko Ste blaj iz Želimla.
Jakob Kaplan, Mat. Fatur in J. Slavič bodo zaslišani začetkom prihodnjega tedna, ko se otvori sep-tembersko zasedanje okrožnega sodišča. Kador znano, so rečeni napadli Johna Ažmana v nekem sa-lunu zaradi neke punce in so sedaj obtoženi nameravanega umora. Ažman bo okreval, dasi je bil hudo razparan.
V ponedeljek se je pričelo zopet Dr. š. 65 članic! t1 delom v žičarni in palicami (rod
Kaylor, Pa., 15. sept.- Ljubi “A. S.”, dovoli mi nekoliko pro štora v svojih predalih, da naznanim rojakom o delavskih razmerah tukaj. Pri nas je dosti dela in tudi dobra plača. Od $25 do $50 se zasluži na 14 dnij, kakor je kdo naučen delati in dela je dosti tudi izven rudnikov. Delalo so bo celo zimo. Kompanija bi rada dobila še novih delavcev, najmanj 300 ljudij, in to zato, ker bi rada odprla še šest novih rovov, a ji je sedaj nemogoče, ker ima ljudij premalo. Dve leti je tega, kar se je tukaj začelo delati, a že se dviga hiša za hišo ia kmalu bo tu velik kraj. Sam superintendent je rekel, da tukaj ima dosti dela 5,000 ljudij. Zato sem se oglasil z dopisom in pravim: Ako kateri naših rojakov ne bi imel dela, lahko pride sem če ga je volja, ker tukaj je lahko dobiti delo in board. Tukaj imamo odprte svetilke in rovi niso mokri, so suhi. Zatorej, ljubi rojaki, če kateri ne verjame tega, dasi je gola resnica, naj mi piše, jaz mu odgovorim na njegovo pismo. Superintendent me je prosil, da naj dam to reč v časopis in naznanim, da bi on rad “Av-strijane”, t. j. Slovence za delavce. Tukaj je več premogovih rovov naokoli, nedaleč od Kaylorja. Tri milje oddaljen je East Brady, potem Red Bank, Dubois, Remensville in New Bethlehem. Tam so rovi na “šebt”, tukaj so kar naravnost in plača od tona za mašino 3l£c, za “piko” pa 58c, kar je dosti po tem, kolikor je zmožen naložiti. Tiket stane od Pitteburga na Kaylor $1.90, od Butlera pa 65e. čas mi ne dopušča, da bi pisal več o tem.
Pozdravljam vse rojake po Ameriki ter želim “A. S.” veliko naročnikov in predplačnikov.
Peter Hribar, Box 119.
Talley, Wash., 18. sept. — Dragi mi “A. S.”, blagovoli sprejeti par vrstic v svoje predale, ker želim naznaniti rojakom o razmerah v našem kraju. Spomladi smo imeli mnogo dežja, poleti pa nenavadno vročino, pa je vkljub temu letina dosti dobra; samo malo prehitro je prišla suša, da se veliko ne namlati, ker je drobno zrnje. Sena je bilo tudi obilo. In tudi dela je dosti, ker je med nami nova žaga in več druzih naokoli.
S cerkvijo smo pa morali malo počakati med največjim delom na polju, in tudi denarja ni bilo. Sedaj smo pa zopet dobili nekaj denarja in začeli zopet marljivo delati. Dne 8. oktobra bomo priredili po sv. maši veselico v prid cerkve, vsi rojaki so uljudno povabljeni. Mislimo, da bo cerkev blagoslovljena še to leto, kar bom uatančneje poročal v tem listu.
Tem potem se vsi tukajšnji rojaki prav iskreno zahvaljujemo č. g. Jožefu Zalokarju iz Bridgevilla, Pa., za veledušni dar/ v zuesku $50.00 za našo cerkev. Bog ga obrani na mnogo let!
Sedaj pa želim vsem rojakom zdravje in srečo, “Am. Slovencu” pa mnogo naročnikov.	A. S.
9 gl. na najboljše posestnike. Zdaj je zvonik jako lep. Prihodnje leto pa bomo prekrili še cerkev s plehom in upam, da nam boste rojaki tudi k temu kaj pripomogli. Vsaj slišim, da nabirajo še v par drugih krajih v Ameriki za Tribuško cerkev. Potem bo pa cerkev vsa prenovljena tudi zunaj, kakor je znotraj in bo veliko let mir, da ne bo pri njej nobenega popravila.
Letina kaže zdaj še dosti lepo, ra-zun grozdja, ki je silno slabo, odkar je že skoraj ves list odpal, tako da nekateri ne bodo imeli kaj trgati ali pa bo grozdje prav trdo. Tudi sadja-je malo, le nekaj sliv, drugega pa nič.
Vse rojake lepo pozdravljam.
Ivan SaSelj.
Johnstown, Pa., 16. sept. — Umrl je rojak Jernej Turk v tukajšnji bolnišnici dne 8. t. m. Se do
27.	jul. je delal v premogovem rovu,
Adlešiče, 29. avg. — Potrjujem, da mi je poslal naš rojak .Jože Ka zan (iz Tribuč) iz Ironwooda, Mich., 108 K, katere je nabral med našimi rojaki in Hrvati za našo podružnico sv. Ivana Krst. v Tribučah. Darovali so: po $2, Jože Kozan, Jože Vlašič, Peter Vardijan; $1.50, Anton Štrk; po $1, Matija Vlašič, Jože Fric, Mih. Mavrin, Marko Vajdetič, Martin Sute, Miha Muhar, Ivan Simonič, France Petruša, Ivan Ra-muta; po 50c, Jožef Vajdetič, Ivan Rupe, Jože Mavrin, lure Rupe, Jure Mubvič, Anton Celarc, Anton Romuta; po 25c, Jure Kure, Marko Petruša, Ivan Jurijevčič, Jure Briški, Marko Vukaše, Ivan Balič-Miko Drašič, Alojz Levinski, Ivan Bojadovič, Ivan Anič, Miha Anič, Viktor Kranjec. Za ta lepi dar se vsem dobrotnikom prav srčno za hvaljujem. Bog Vam obilo poplačaj! Ta znesek bomo porabili za novi altar in novi Križevi pot, kar še ni vse plačano, kakor sem omenil še v zadnjem dopisu.
Rojakom naznanjam, da smo že naredili novo streho na zvoniku v Tribučah in ga pokrili s plehom. Streha ima zdaj drugo obliko in je zvonik zdaj prav podoben zvoniku farne cerkve. Naredili smo na njem tudi strelovod, katerega prej ni bilo. Za vse delo izdali smo te le zneske: Kleparju za prenarejanje strehe,pleb in pokrivanje ter za strelovod 387 gl., za štango in novi križ 9 gl. 50 kr., zidarju 3 gl. Za pokritje teh stroškov pa smo porabili 110 gl. cerkvenega denarja, drugo pa so zložili Tribučam v primeri z davki eni več, eni manj. Največ je prišlo
Ženin svoje hčere.
Pred dvajsetimi leti je zapustil mladi Švicar, po imenu Mueller, svojo ženo in novorojeno hčerko ter odšel v Meksiko. Kot trgovec si je pridobil ondi veliko premoženje. Med tem pa mu je umrla doma, ne da bi bil izvedel za to, njegova žena in hčerko so oddali neki kmečki družini po imenu Schloss, ki je deklico vzgojila ter ji dala tudi svoj priimek, tako, da so jo sploh smatrali kot svojo. Pred enim letom pa je prodal Mueller, ki si je v Mek-siki nadel ime Ilfelder, svoje imetje ter se pod novim imenom vrnil domov. Tu je izvedel, da sta mu umrli žena in hči. Pod svojim novim imenom je prišel slednjič tudi v hišo kmeta Schlossa, kjer je spoznal in vzljubil 20 letno deklico. Deklica mu je ljubezen vračala in oba sta si skrivaj obljubila zakon. Ko je slednjič stopil pred krušnega očeta, ki ga je smatral za pravega očeta, ter
zasnubil deklico, mu je ta, ničesar ne sluteč, povedal, odkod in čigava je njegova rejenka. Snubec je sedaj izpoznal, da je snubil svojo lastno hčer. Silno potrt je zapustil hišo ter takoj odpotoval v Bazel. Od tu je vse pojasnil ter izginil v tujino, ko je še položil pri neki ameriški banki za nesrečno deklico 60.000 K.
Delavčeva glavnica.
Vsakdo, ki dela za plačo, ima glavnico, ki preživlja njega in njegovo družino, in to v svojih možganih, v svojih mišicah, v svojem zdravju. Pripustiti ne sme, da se mu zmanjša glavnica, ker bi se potem sorazmerno zmanjšal njegov dohodek. Skrbeti mora neprestano za svoje zdravje—svoje edino bogastvo. Za nič boljšega ne vemo v ohranitev zdravja in moči delavčeve nego je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto pripravi vsak delček človeškega telesa do soglasnega delovanja, kakor izurjen mehanik strojilo v veliki tovarni. Pomnoži ti želodčno izločevanje, okrepi mišice želodca iu črev ter spravi telo v tisto srečno stanje, ko se vsaka hrana lahko uživa in prebavlja. Obrani strojilo telesno v delavnem redu. Izguba slasti je prvo znamenje kake bolezni. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ti naglo vrne slast. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland ave., Chicago, 111.
IX.
Rešitev.
(Dalje).
Francisco je z zanimanjem poslušal celo pripovedovanje Don Cuma-aosa ter mu na to pripovedoval, kako je on sata prišel z roparske îadije in tudi se vse ostale dogodke. Francisco je seda j pred vsem skrbno gledal na to, da bi prišli najhitreje do suhe zemlje. Veliko število ljudi na plavu in pa dolgi čas, ko so se že nahajali na morju, ga je primoralo štediti z vodo. In po vseh teh skušnjah je imel navsezadnje vendarle srečo. Tretjega dne se je prikazala ladija, ki jih je'tudi zagledala. Obrnila se je proti njim ter jih rešila. Bila je neka ladija, ki je po obrežju nabirala zlati 'prah in slonovo kost. Ugodne ponudbe Dpn Cumanosa pa so jo pripravile do tega, da je opustila svojo pot in se podala na pot čez Atlantski ocean v Kartageno. Franciscu je bilo prav vseeno, kam se poda in našel jev Don Cumanotu odkritosrči ega prijatelja.
“Vi ste bili moj rešitelj,”je rekel Španec, “dovolite, da vam povr-nem svoj dolg — pojdite in živite pri meni.”
Ker je tudi Francisco bil zadovoljen z Don Cumanosom, je rad sprejel njegovo ponudbo. Konečno so prišli varno v Kartageno in se od tam podali na Don Cumano-sova posestva ob Magdalenski reki.
XII.
Lajtenant.
Ko smo zadnjič govorili o Edvardu Templemore, smo omenili, da je bil takrat lajtenant admiralske la--dije v zapadnoindijski postaji ter poveljnik pomožne ladije, z imenom ‘Enterprise1, ki je bila skupno z neko drugo zgrajena v Baltimore, Obe dve sta se odlikovali s svojo lepoto in svojimi dobrimi lastnostmi, a ste ©bed ve služili v popolnoma nasprotne namene. Zgrajeni ste bili prvotno za trgovino s sužnji. Sedaj pa je ena nosila angleško zastavo ter križarila pod imenom ‘Enterprise’, druga pa je imela črno zastavo in plnla po raznih morjih kot ‘Avenger’.
‘Enterprise’ je bila zgrajena in »premij e na ravno tako, kakor smo ze popisali njeno ladijo družico — So je, z enim dolgim topom iz medi iredi ladije in s še več drugimi ob straneh. Glede števila moštva pa 3ta si bili zelo različni, kajti ‘Enterprise’ ni imela več kakor petinšestdeset angleških mornarjev, ki so spadali na admiralsko ladijo. Vpo-sabljali so ‘Enterprise’, kakor so sploh takrat vporabljali take pomožne ladije, včasih kot spremstvo admirala, ali pa tudi v bojne namene, ako je zahteval tako»admiral; včasih pa, in zlasti kadar se jih ni pose Bno potrebovalo, tudi v druge važne »vrhe.
Edvard Templemore *pa je sem in tja tudi iskal sreče po morju in je pred kratkim po ljutem boju vjel jako lepo roparsko ladijo, zaradi katerega junaškega čina se je nadejal povišanja. A zdel se je admiralu še premlad, ki je zaradi tega ua prihodnje prazno višje mesto postavil 3vojega vnuka, ki pa je bil še mlajši, kar pa je admiral gotovo poza-MI.
Edvard se je smejal, ko je po svojem prihodu v Port Royal slišal o tem, iti admiral, ki je mislil, da se Bode ta pri svojem prvem obisku in sporočilu držal bolj kislo, je bil tako zadovoLjen z njegovo dobro vo’jo, da je obljubil Edvardu prihodnje višje prazno mesto. To obljubo pa je admiral seveda tudi pozabil, posebno ker je bil Edvard ob izpraz-njenju nekega višjega mesta slučajno na dolgem potovanju. Pregovor: “Izpred oči, iz misli”, je tu tako umesten in veljaven, da se ga prav lahko porabi kot oproščenje ali izgovor za osebo, ki ima o toliko različnih stvareh misliti kakor admiral, komur je izročeno poveljstvo nad 3apadnomdijsko postajo.
Z ozirom na vse to se je prigodilo, da je bil lajtenant Templemore sko-To cele dve leti poveljnik ‘Enter-
prise’ in to brez godrnjanja. Bilje namreč, kakor znano, jako srečnega značaja in je imel sploh tudi jako srečno življenje. Witherington je bil jako dober napram njemu ter mu dovolil, da je po volji podpisaval dolžna pisma, vsled česar je imel polno denarja za samega sebe in pa tudi za onega prijatelja, ki ga je potreboval. Zabave mu tudi ni manjkalo Mej drugim se je tudi zaljubil čez glavo. Na enem svojih izletov proti Atlantskim otokom je pomagal neki španski ladiji, ki je imela na krovu novega guvernerja za Porto Rico, z njegovo družino, ter se zavezal, da jih srečno in varno izkrca na tem otoku. Za to uslugo je prejel angleški admiral lepo pismo, ki se je končevalo s skromno željo, da bi njegova ekscelenca, živela še tisoč let, Edvard Templemore pa povabilo, da obišče guvernerja, kadar zopet utegne priti po tej poti, in ki je bilo, kakor so navadno enaka povabila, le bolj izraz uljudnosti, kakor resna želja. Slučajno pa je imel tašpanski guverner jako lepo in edino hčer, katera je bila pod skrbnim nadzorstvom neke duene ali odgojiteljle in pa meniha.
V	to dekle se je Edvard Templemore naravnost blazno zaljubil.
Ona je bila v resnici jako lepa in kakor vse njene sodeležanke, jako živahna. Onih par dui, ko je bila na krovu ladije s svojim očetom, in jih je ‘Enterprise’ spremljala do pristanišča, je bilo popolnoma dovolj, da sta se vneli tako lahko vzplamte-či srci, kakor sta bila Klara d’Alfa-rez in Edvard Templemore. Menih je ostal na krovu španske ladije,ker na ‘Enterprise’ ni bilo prostora niti zanj niti za dueno, njen oče Don Felix de Masos de Cobas pa je imel preveč opravila s svojo cigaro, da bi mogel paziti na svojo hčer.
Stopivši na suho je bil Edvard Templemore povabljen v guvernerjevo stanovanje, nahajajočem se izven mesta ob nekem krasnem zalivu na južni strani otoka. Stanovanje v mestu je bilo pridržano za uradne posle in slovesne priložnosti. Bilo je pa sicer tudi pretoplo za trajno bivanje in guverner je vsak dan preživel tamkaj le nekoliko ur.
Edvard Templemore je ostal na otoku samo nekoliko dnij in je prejel pri odhodu od očeta zgoraj omenjeno pismo za angleškega admirala, od hčere pa zatrdilo nepre-menljive zvestobe do angleškega lajtnanta. Ob povratku je izročil pismo admiralu, ki je bil z njegovim obnašanjem popolnoma zadovoljen.
Ko je dobil zopet povelje na kri žarenje, kar se je navadno vedno zgodilo, kadar ni bilo nič druzega opraviti, je Edvard opomnil admiralu, ali ne bi bilo dobro za slučaj, da pride zopet blizu Porto Rica, če vzame seboj odgovor na pismo španskega guvernerja. Admiral, ki je znal oeniti dobre odnošaje s tujci, je temu pritrdil ter izročil pismo. Lahko si mislimo, da je bil drug sestanek od strani mlade gospodične mnogo bolj prisrčen kakor prvi, ukoravno nista bila niti duena niti menih s tem zadovoljna, ki sta kmalu spoznala, da je njihova varovanka v nevarnosti, seznaniti se s krivoverskimi nazori.
Treba je bilo toraj pozornosti in ker dela tajnost ljubezen mnogo mi-kavnejšo in krasnejšo, je prejela Klara dolgo pismo in pa daljnogled.
V	pismu ji je Edvard sporočal, da se bode.kolikt r srat mu bode le mogoče, prikazal s svojo ladijo na južni strani otoka in vselej čakal znamenja, ki naj bi mu ga ona z določenega okna dala v znamenje, da je spoznala njegovo ladijo. V noči po vsakokrti.em znamenju bo prišel s čolnom na suho ter se sešel z njo na določenem prostoru. To vse je bilo jako lepo in zgodilo se je, da se je Edvardu štiri ali petkrat posrečilo, sniti se s Klaro, ne da bi se to opazilo, in zopet in zopet sta si obnovila svoje prisege in obljube. Dogovorila sta se, da bode takrat, ko on zapusti svojo postajo, tudi ona zapustila svojega očeta in svojo do-
mačijo in njemu zaupala svojo bodočo srečo.
Marsikateremu našemu čitatelju se bode morebiti čudno zdelo, da admiral ni opazil teh pogostih obiskov v Porto Rico, posebno ker je moral Edvard ob povratku pokazati ladij in zapisnik. Toda admiral je bil z Edvardom popolnoma zadovoljen, kakor tudi z njegovo vnemo za križarenje, kadar ni bilo nič druzega opravila. Zapisniki njegove lar dije so bili preneseni na suho vedno lepo zaviti in zapečateni. Admiralov tajnik je vrgel celo stvar v kot in se ni več brigal zanjo, Edvard pa je imel vedno pripravljeno celo zgodbo, da jc pripoveduje, kadar se vsede k admiralovi mizi.
‘Enterprise’ je bila kmalu nato poslana v Antigua in Edvard je mislil, da je to izvrstna priložnost, obiskati svojo Klaro d’Alfarez, zaradi česar je na povratku ustavil na običajnem mestu in kmalu zapazil belo zaveso na oknu.
“Evo znamenja,” je dejal eden izmed pomorskih kadetov, ki je stal blizu njega—bili so namreč že tolikokrat na tem mestu, da je že vse moštvo na ‘Enterprise’ vedelo za njegovo skrivnost — “dala je znamenje, da se ustavimo.”
“Da vi ustavite svojo neumnost, Warren”, je odvrnil Edvard smejoč se. “Kako morete vi kaj vedeti o tem?”
“Jaz sodim le po vzrokih in učinkih, in jaz vem, da bodem moral še nocoj iti na suho ter čakati na vas.”
“To ni nemogoče. Ukažite zaviti prednja jadra. Gledati moramo, da pridemo za ono predgorje.”
Warren je imel prav. Zvečer, nekoliko predno se je stemnilo, je moral spremljati svojega poveljnika na suho, mejtem pa je ‘Enterprise’osta-la na svojem mestu s svetilko na navadnem prostoru.
“Zopet enkrat, draga Klara!” je rekel Edvard, ko je odgrnil njen dolgi pajčolan in jo pritisnil v svoje roke.
“Da, Edvard, zopet enkrat—toda bojim se, samo zopet enkrat; moja služabnica Inez je bila namreč zelo nevarno bolna in se je spovedala patru Rikardu. Zelo se bojim, da je v svojem strahu, ko se je bala, da umrje, povedala vse. Sedaj ji je že bolje.”
“Kako moraš kaj tacega misliti, Klara?”
“O, ti ne veš, kako strahopetna neumnica je ta Inez, kadar je malo bolna! Naša vera ni taka kakor
vaša?”
“Ne, draga, ni; toda jaz te bom učil boljše!”
“Tiho, Edvard, tega mi ne smeš več reči. Sveta Devica! Ako bi pater Rikardo to slišal! Meni se zdi, da mu je morala Inez povedati, kajti on me jako resno pogleduje. Včeraj mi je rekel, da že dolgo nisem bila pri spovedi.”
“Povej mu, da naj se briga za svoje stvari.”
“To so njegove stvari in jaz sem morala iti sinoči k njemu k spovedi. Povedala sem mu veliko reči in nato me je vprašal, je-li to vse. Njegove oči so me presunljivo gledale. Tresla sem se, ko sem zinila neresnico, kajti rekla sem mu, da je vse.”
“Jaz se spovem svojih grehov le svojemu Stvarniku-, Klara! In jaz priznam svojo ljubezen samo tebi. Delaj, kakor jaz, moja draga.”
“Na pol te bonnubogala, Edvard. O svoji ljubezni se ne bodem spovedovala.”
“Grehov tako nimaš, Klara in zato me bodeš ubogala popolnoma.”
“Tiho, Edvard, ne smeš tako govoriti. Mi vsi imamo grehe, in joj, kako velik greh, pravijo, da je ljubili tebe, ki si krivoverec! Sveta Devica, odpusti mi! Toda jaz nisem mogla drugače.”
“Ako je to tvoj edini greb, draga moja, potem ti dam prav lahko odvezo.”
“Nikar, Edvard, ne šali se, temveč čuj me. Ako je Inez povedala, me bodo tukaj iskali in zaradi tega se ne smeva več sniti vsaj tukaj ne. Gotovo ti je znan mali zaliv zadaj za skalo, ni mnogo dalje od tukaj, in tam se nahaja podzemeljska jama, kjer te morem čakati. Prihodnjič se morava sniti tam.”
“Toraj se snideva tam, vendar ali
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedil in temeljito prebavuost. Sami »este, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čist» kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.	Močni živei.
Dobro prebavljanje.	Močne mišice.
Dobro zdravje.	Dolg»	življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
I	---------
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue	CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetab:
Tritterjevem brinjevcu, slivo vici, tropinovcu in konjaku.
JOSEPH TBINEJUB
)o»o»»o»oo»o»»o»oo»o»»o»oc
Anton Terdič
F 200 RUBY STREET, JOLIET, ILL. i 2	N. W. Phone 825.	S
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po s nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
)040»»0»0(HO»»0»00*04
USTANOVLJENA 1871.
it
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Ttie D, S.” lOc. in ‘leerscnaam” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llis.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj nov
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Matija Pogorelc pro<“iialec ur-verlilc’ nia“°v-
prstanov in druge zlatnine.
4*1 BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG I<$4
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let ia velikost: kot
slika s 15 kamni...........
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni---------- .$14.0®
Nikljasta ura s 7 kamni....$ 6.0®
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kol9sovje poiiljam kakoršao si kdo izbere Elgin ali Waltfiara.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
fl ugle l lic s slik i ni s- urb ali n irav-uiti p’i/.>r>v razliti -111 »riških držav 3 za 10. 12 za 3oc. Velika razglednica s sliko cele eentlmiške razstave ena za 15 centjv. Veliki učno razglednice 3 za lOc 12 za 3>;
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, c. o. B. Schuette, Rokih 606 Mašimic Temple, Chicago, 111.
Naslov za knjige in cenik:
M. POGORELC, Box 226, Wake-field, Mich.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
J
Prvi slovenski pogrebniški
zavod im konjušnica.
Chicago Phone 2273.	ff	Northwestern 416.

Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 013 TV.	Street,
Northwestern Telephoue 344.
M. F. LOUGHRAN,
lionghran Bldg.	JOLIET, 1LL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
110 RUBY STREET
•JOLIET, ILL,
Slovenski —čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljar-sko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po na j nižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing A ve., vogal 9oth ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
G
♦004-
ostilnicar ...
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifk&rte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
L Chicago telef. 2794	N. W. telef. 927
322 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL
fie Joliet National Bail
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,00 0.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. EOBERT P. KELLY, blagajnik.
Ma voglu Chicago in Clinton ulic
PRVA GOSTILNA
V ROCKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo.	27tfn
J eni ej Marentič.
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast •je zelo okusna ter je garantirano
čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
3103 N. Broadway, Joliet, 111.
North-western Phone 1113.
Chi eago Phone 4531
ni preblizu obrežja? Ali se ne bodeš bala mož v čolnu, ki te utegnejo videti?”
“Tedaj moreva iti še dalje od obrežja. Samo Rikardo je, ki sb ga bojim, in pa Donna Maria.
Sveta nebesa! Ako bi moj oče vedel o tem, bi bila izgubljena — ločena za vedno!” Klara je ihte položila svojo glavo na Edvardovo ramo — in solze so ji tekle v potokih.
“Nič se ti ni treba bati, Klara. Tiho! Čnl sem šumenje v onih pomarančnih drevesih. Polušaj!”
“Da! Da!” je šepetala Klara,“tam se nahaja nekdo. Proč! Dragi Edvard! Proč!”
Klara je skočila od njega proč ter hitela proti gozdiču. Tudi Edvard se je vrnil, skakal po ozki stezi skozi grmovje ter bil kmalu pri obrežju in v svojem čolnu. ‘Enterprise’ je prišla zopet domov in Edvard se je podal k admiralu.
“Delo imam za vas, g. Temple-more, mu je dejal admiral ob povratku, “pripravljeni morate biti,da greste takoj na delo! Dobili smo nekaj za vas!”	i
“Upam, da vas zadovoljim”, je odvrnil lajtenant.
“Tudi jaz se nadejam, in ako prinesete dobro poročilojo celi stvari, dobite še en znak na vaše rame. La-dija‘Amelia, je pri otokibJBarbodoes videla in zasledovala roparsko ladi-jo, ki je.toliko Sasa nadlegovala in iznemirjala Atlantski ocean, toda zdi se Sii, da ni v celem mojem oddelku ladije, ki bi jo mogla vjeti, razun ‘Enterprise’. Od tedaj je ladija roparica zajela dve ladiji, namenjeni, v Zapadno Indijo ter so jo videli pluti z njima proti Guian-skemu obrežju. No, jaz vam dam še trideset mož ter vas pošljem za njo.”
“Hvala vam,” je odvrnil Edvard in obraz mu je žarel veselja in radosti.
“Kako kmalu bodete pripravljeni?” je vprašal admiral.
“Jutri zjutraj.”
“Jako dobro. Povejte Hadley-ju, naj mi prinese povelje za moštvo in navodila, 'kje in kam morate pluti, da jih podpišem. Toda pomnite,g. Templemore, da imate izvrstnega sovražnika pred seboj. Bodite previdni — da znate biti hrabri, mi je znano.”
Edvard Templemore je obljubil vse, kakor stori večina ljudi v po dobnib slučajih, in predno je napočil prihodnji večer, so že jadra gnala ‘Enterprise’ brzo v odprtem morju.
XIII.
Na stilnem.
Posestvo, na katero se je podal Don Cumanos v spremstvu svoje družine in Francisca,se je razprostiralo več milj navzgor od izliva reke Magdalen. Obsegalo je večinoma velikanske pašnike, na katerih so se pasle črede" govedi. Hiša je stala manj ko sto jardov od bregov krasne reke in inal, toda globok zaliv se je razširjal notri do postranskih poslopij. Don Cumanos je imel še druga bogata posestva, kajti bil je lastnik zlatega rudnika blizu mesta Jambrano, ki je ležalo kakih osem milj ob reki navzgor. Ta rulnik je bil jako bogat na rudi, katero so po čolnih prepeljavali po reki vzdol ter jo topili v zunanjih poslopjih blizu ravno omenjenega zaliva.
Pripomniti moramo tudi, da je bilo v službi plemenitega Španca skoro sto oseb. ki so bili vslužbeni ali pri rudotopilnici ali pa na pose stvih.
Francisco je živel tukaj nekoliko časa srečno in zadovoljno. Postal je zaupni nadzornik vsega gospodarstva Don Cumanosa. Izkazal se je vrednega zaupanja v vseh važnih stvareh ip so ga že sploh imeli za člana družine.
Nekega jutra, ko je šel Francisco doli k radotopilnijpi, da nadzoruje razkladanje rude raz čolnov, ki so dospeli iz Jambrano in ki so bili zaprti, mu je edep izmed višjih potedal, da se je dan poprej ob izlivu reke usidrala neka ladija in zopet odplula pd obrežja zgodaj zjutraj.
“Morebiti je prišla iz Kartagene,” je odvrnH FraDcisco.
“Valga me Dios,če bi to verjel,” je dejal Diego; “prav nič ne bi premišljeval o tej stvari, toda Giacomo
in Pedro, ki sta šla kakor po navadi tudi sinoči ribe lovit, se nista še vrnila, akoravno bi morala biti že pred polnočjo doma.”
“Ali res? To je jako čudno. Ali sta kedaj poprej izostala tako dolgo?”
“Nikdar, in onadva sta lovila ribe skupaj že sedmo leto.”
Francisco je oddal ključe možu, ki je odprl zapahe na čolnih in ga dal nazaj.;
“Tam le je!” je zavpil mož, ko so se prikazala najprvo gorenja jadra in je bilo čez nekoliko časa videti celo ladijo kake štiri milje daleč od obrežja. Francisco je pogledal proti njej in se na to hitro napotil proti hiši, ne da bi zinil besedico.
“No, Francisco,” je dejal Don Cumanos, ki je ravDO mešal čašo čokolade, “kaj je novega danes?”
“Ladija ‘Nostra Señora del Carmen’ in ‘Agnilla’ ste dospeli in jaz sem jih ravno dal odpreti. Tam zunaj na odprtem morju pa se nahaja ladija, katero si je treba nekoliko natančneje ogledati, in prišel sem po daljnogled.”
“Ki si jo je treba malo natančneje ogledati! Zakaj, Francisco?” “Ker se Giacomo in Pedro, ki sta šla sinoči ribe lovit, še nista vrnila in se prav nič ne ve, kje da bi utegnila biti.”
“To je čudno! 'Poda kako je vse to v zvezi z ladijo?”
“To vam povem, kakor hitro si jo malo bolje ogledam,” je odvrnil Francisco, ki je prijel za daljno-vid. Nato ga je nastavil ob okno in gledal nekoliko časa molče proti ladiji.
“Da, pri živem Bogu, to je ‘Avenger’ in nobena druga ladija!” je vzkliknil, ko je obrnil oko od daljnogleda.
“Kaj?” je zavpil Don Cumanos.
“Roparska ladija je — ‘Avenger’ — svoje življenje stavim! Don Cumanos, pripraviti se morate. Znano mi je, da so se večkrat pogovarjali, da pojdejo semkaj, kjer se nadejajo bogatega plena, in nekaj jih je na ladiji, ki dobro poznajo te kraje. Dejstvo, da sta izginila dva izmed naših mož, me potrjuje v misli, da so poslali sinoči svoje čolne, da si vse ogledajo in da so pri tem vjeli ona dva. Mučenje bo izvabilo iz nju to, kar hočejo pomorski roparji vedeti, in tudi nikakor ne dvomim,da nas ne bi napadli, kakor hitro zvesto, koliko zlata se nahaja sedaj tukaj.”
“Morebiti imate prav,” je dejal zamišljeno Don Cumanos; “to se pravi, v slučaju, da je to v resnici ladija.”
“Gotovo, Don Cumanos! Jaz poznam na njej vsako desko in vsako bruno; na njej ni ene vrvi, da je ne bi zopet mogel spoznati. V daljavi štirih milj zamorem s pomočjo tega daljnovida razločevati vsako manjšo stvarico na njenih vrveh. Lahko prisežem, da je roparska ladija,” je ponavljal Francisco in zopet gledal skozi daljnogled.
(Dalje prih.)
Cista hrana in strup.
Zdravstveni odseki vsepovsod ustanavljajo strogo nadzorstvo jestvin in skrbi se, da se vse nareja čisto in snažno. Posode, ki jih rabijo mlekarji in tisti,nam preskrbljajo živež, se čuvajo vestno čiste. Ampak, zakaj vsi tako skrbimo za vnanjo čistost, ko notranje posodje kar sopari umazanosti in stupa? Smrtonosna kiselina scalna zastruplja mar sikateri ustroj in jetra in mehur in črevesje in obisti, kjer se nabirajo škodljivi plini in strupi. Rmena koža, zlatenično oko, bolečine v hrbtu, potrti'duh, vse izdaja navzoč nost strupa v ustroju. Hrani izločila telesna čista, uporabljajoč Severovo zanesljivo zdravilo za jetra in obisti. Isto ublaži vnetje, izloči scalno ki-splino, očisti in pomiri razdražene cevi in dovede organe do pravšega delovanja. Mjs. F. Knoll iz Grelne, Neb., piše:	“Moj sin je imel nad-
logo z obistmi, da je trpel neizreče no. Dve steklenici Severovega zdravila za obisti in jetra sta ga ozdravili.” Cena 7oc in $1.25. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. y
— Amerikanski Slovenec je prvi ■slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
OTA JTE NOVO IZŠLO KNJIGO
ZDRAVJE!
K8*°ro je
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. j
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv n at: in — zato naj jo vsak I rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo" njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali 'temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa«
v
«te li zdravi ali Bolni pilite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej’ nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
SO tisoč knjig zasl on j razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 30.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. •
3E<liiio Profesor Oolliiistt je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in Bodete sprevideli kako zamorete v sljicaju Bolezni najhitreje zadoBi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS.
MEDICAL
140 W. 34th Street,
INSTITUTA,
NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove.
Ali se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jngn?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugcdrm ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda, o živinoreji v krajih kjertraja zunsko krmljenje kratkih šest 16) tednov? O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite ’zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporcčil natant-no in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RA1LR0AD CO.
LOUISVILLE, KY.
MEH H. STASSEH
Sobe 201 in 202 Barber fcîdg. JOLIET, ILLINOIS,
jr^ TNi NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in*boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
F. KORBEL & BROS.
pr*oclai»Jec ’vina od trte ia žganja
Sonoma Oo. Oeiliiorniet.
Vbodna zaloga vina in nrad: 684-686 W 12 St.
TElBFONt 110 CANAL.
Cta£0 11!
E.PORTER BREWING COMPANY
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Pogojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Pie«krbuje zavarovalnino ns posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke ■
Cor. Cass & Chicago Street®,
I. nadstropje,
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
w
Izdelovalci
ULEŽAKE FIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Petrič & Legan
! 209 Indiana Street, Joliet, Illinois ( N. W. Phone 703
i Slovenska * gostilna.
Naznanjeni rojakom, da sem pievzel ji m-d kratko» že dobro-poznano gostilno ter se priporo-I čam vsem v obilen obisk.
©♦©♦♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦c*©
I iz delavskih krogov. $
©♦♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦^
—	G. John Mitchell, predsednik narodne premogarske organizacije, ima sedaj v rokah protest ali ogovor in priziv premogarjev Chicago & Alton suhdistrikta glede poravnave vprašanja o razstreljeval cih (shot firers).
—	Kakor nam piše p r i-jatelj našega lista, je v kraju Kay-lor, Pa., dela dovolj, a plača je tudi dobra, tako da se zasluži od |25 do |50 na teden. Rudniška kompanija išče še do 300 delavcev, in zaželjeni so zlasti “Avstrijani”, t. j. Slovenci. Več o tem v dopisu v tej številki.
—	“Miru ne bo brez osem-
urnega delavnika”, tako je rekel J. Mitchell. predsednik od ‘United Mine Workers’, v nagovoru na velikem shodu v Mahanoy City, Pa., dne 13. t. m. “Stalnega ali trajnega miru v okolišu trdega premoga ne bo, dokler se ne pripozna unija in ne uvede 8 urni delavnik.” V paradi na čast Mitchellu je bilo 5,000 premogarjev. Na nekem praporju je bilo citati:	“Častimo naša dva do-
bra predsednika-Roosevelta in Mit-chella.” Vsi premogovi rovi v dolini zvani Mahanoy Valley so bili zaprti, premogarji so si vzeli praznik. 10,-000 premogarjev v tem okraju -si je odtrgalo dan dela in zaslužka, da sluša Mitchell.
—	Nedeljska seja c h i-caške zveze ‘Federation of Labor’je bila prva izza dolgega časa, da se je završila vsaj nekoliko mirno.
—	Štrajk črkostavcev, ki se razteza čez vse Združ. države, je bil najprej naperjen samo zoper člane pod imenom “Typothetae” znane zveze tiskarnarjev, a razširil se je tudi na neodvisne tiskarje, vkolikor niso ti hoteli dovoliti zahtev, ki sta: ‘Closed Shop’ in osem--urni delavnik. Člani gori omenjene zveze “Typothetae” so nato sklenili zvezo v ohrano in obrano z drugimi tvrdkami, prizadetimi po štrajku, da proizvedejo boj skupno.
—	Chicaški tovorni nakladalci so zahtevali zvišanja-plače, a železniške družbe so zahtevo odklonile, no, do štrajka menda vendar ne dojde, ker se nakladalci boje, da bi slučajno podlegli v boju.
—	Iz Clevelanda, O., dohaja vest,' da so tam začeli med slavjanskimi narodnostmi neki agentje iskati ljudij,da pojdejo v Panamo na delo in sicer “državno delo” pri prekopu panamskega kanala. Ampak naši ljudje naj bodo oprezni in previdni, kajti v Panami je podnebje tako nezdravo, da naš človek dolgo doli vzdržati ne more, a tudi drugih narodnosti j ljudje ne, razun kitajskih in japonskih kulijev. Drugič pa pa to ni nobeno državno'delo, nego delavcev išče kak kontraktor, ki bo ž njimi ravnal, kakor bo hotel. Nihče naših, ki mu je milo življenje in ljubi rojake, ženo, otroke, mater ali očeta, naj ne grede tjadoli, ker bi se utegnil kesati, ko bi bilo prepozno.
—	Čez dve leti o tem času ali še preje se začne stiska za delavce, pravi bogatinec John D. Rockefeller, ki menda precej pozna položaj industrije ali obrti v Združ. državah. Poudarja namreč, da bo dotedaj že preveč izdelkov in 10,-000,000 delavcev bo moralo praznovati. Zatorej je priporočati šted-ljivost ali varčnost, kajti Amerika brez dela je pekel.
©♦©♦©♦©♦©♦©♦♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦o
5 Iz Združenih Držav A | na Filipine.	♦
j (Piše Frank Oclasen — Okleščan.) j 0+0*<>*0+0*0*0*+04©+0+0+©+0
II.
Od Honolula do Filipinskih otokov.
Djal spm poprej, da smo imeli precej slabo vreme od mesta San Francisco do Honolula, toda sedaj, ko smo zapustili to zadnje mesto, smo imeli lepo in prijazno vreme skoz in skoz do mesta Manile, in vožnja po gladkem morju je bila prav prijetna. Na tej vožnji, ki je
trajala devetnajst dnij, se ni pripetilo nič posebnega, izimši, da kakih deset dnij potem, ko smo zapustili Honolulu, smo šli spat na Velike sobote večer in smo vstali ng Velikega ponedeljka jutro, preskočivši Veliko nedeljo, tako da v mojem življenju bodem imel jedno Veliko nedeljo manj nego let. Ali ni to precej čudno? Toda to se vedno zgodi, ako potujemo dalje in dalje proti zahodu, okrog zemlje in se povrnemo na ravno isti kraj nazaj, vidimo da smo zgubili jeden dan. Mi smo zgubili ta dan, ko smo prestopili stoosemdeseti meridijan ali poldnevnik, kakor ga imenujejo zemljepisci.
Življenje na parobrodu je bilo sedaj zelo prijetno in tudi nam ni bilo dolgčas. Imeli smo telesne vaje vsaki dan na zgornjem krovu parobroda, tako da bi naši udi ne pospali, kakor so dejali častniki
Seveda v začetku, ko še nismo bili navajeni gibanju parobroda, je bilo precej težko stati na samo jedni nogi, delajoč z drugo kak krog ali kako drugo vajo, in pogostokrat se je zgodilo, da ravno ko smo imeli jedno nogo povzdignjeno od tal, se je parobrod močno nagnil, in pred-no smo znali, smo se .znašli vsi na zobeh na krovu parobroda. Toda to nas ni ustrašilo prav nič, vstali smo zopet, in nadaljevali naše vaje
Tu smo imeli na parobrodu vojaško godbo, ki je vsak večer igrala dolgo v noč, in sedeli smo okrog po krovu, pripovedujoč si razne do godbe iz svojega življenja, in poslušajoč godbo. V takem položaj u si človek pridobi mnogo prijateljev, ki jih ne more pozabiti. Jaz sem se še posebno sprijateljil z nekim Poljakom, doma iz Clevelanda, ki je tudi stopil v vojake zato, ker si je želel videti Filipinske otoke in poiz kusiti malo po svetu. Ostala sva najboljša prijatelja, dokler se nisva ločila v Manili, ko sem jaz zapustil vojaški stan in ostal tukaj, a se je on povrnil nazaj v Cleveland, kjer upam se mu dobro godi sedaj. Kolikokrat sva stala drug poleg drugega, navduševala drug drugega, ko so smrtonosne kroglje frčale nad našimi glavami! Mnogokrat se še spominjam tega Poljaka. Bilo je pa tudi mnogo drugih, kojih prijateljstvo sem pridobil na tej vožnji, in ki so mi pozneje pomagali v mnogih stiskah. Hrana, moram reči, ni bila najboljša, toda vsekakor se ne morem tožiti, ker je bila mnogo boljša nego ona, ki sem ]o dobival na nemškem parobrodu na Atlanti-škem morju. In morje čisti želo dec, kakor pravijo mornarji, in se je tudi nam zgodilo, ker sedaj smo mogli jesti in piti kolikor se nam je dalo. Tako so potekali dnevi na ši vožnji.
(Dalje prih.)
? MALI OGLASI
ASI. J
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščanje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, 25c, za jkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno mrščenje 50c, in za Jfkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
— Navadne vožnje cene so stopile zopet v veljavo na vseh progah med Chicago, Búllalo, New |York, Bo ston in drugimi vshodnimi točkami. Nickel Píate proga je še vedno pri pravljena poslovati z najboljšo zvezo med Chicago in vshodom s po močjo svojih treh vlakov, vozečih naravnost do New Yorka in Bosto na, po cenah ravno tako nizkih kot so v veljavi po drugih progah. Na vlaku lahko dobite obed kakoršnega hočete v obednem vagonu, ali po a la carte, club ali table de hote načinu, a v nobenem slučaju vas ne bo obed stal več ko en dolar. Naše cene vas bodo gotovo zanimale. Vse podrobnosti se vam z veseljem dajo na zahtevo na 111 Adams St., ali pa če pišete na adreso:	John Y. Cala-
han, General Agent, 113 Adams St., Room 298,Chicago,111. 33-3815.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Na prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
cjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijski vino, dobro žganje in tržim najbolJSe smodke.
Telef. 2252.
1012 N Broadway, Joliet. Ills.
NAPRODAJ: 2 POSTELJNJA-
ka, 5 pečij, 1 šivalni stroj, obedni in zibalni stoli, 3 preproge, kosmate in volnene, in vse pohištvo. Za vašo lastno ceno. Mrs. Simson, 505 North Ottawa Street, Joliet, 111.	p41tl
PRODA SE TAKOJ POD UGOD-
nimi pogoji cela zaloga grocerije in mešanega blaga (Dry Goods) na 1101 N. Hickory St., cor. Granite, Joliet. 111. Več se poizve istotam, N. W. telef. 815.	p39t4
KJE JE JOHN GRAHEK? PRED
14 meseci je šel iz Eveleth. Doma je nekje od Črnomlja. Zanj bi rad zvedel Jacob Zalar, Box S55, Eveleth, Minn.	p39t4
Cenena vožnja v Kalifornijo
S ant a Fe
Vsaki dan od 15. sept. do 31. oktobra vas stane vožnja iz Jolieta le $33.
Vse nadaljne podrobnosti daje zastonj in radovoljno
H. C. KNOWLTON, Agt. JOLIET, ILL.
î©o©exx>OQoooQOOCx>ocxx}ooooooo©oooo©ooQooo©oooooooooooç3
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 20 milijonov kron
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
IŠČE SE MIHAEL STARAŠINIČ,
doma iz Krasinca, fare Podzemelj. V Ameriki je že kakih 15 let, Biva nekje v Chicago ali v okolici. Zanj bi rada izvedela njegova starejša hči Ana Sta-rašinič, Box 334, Bradley, 111.	p40t4
KJE JE IGNAC PERPAR? DO-ma iz 32 Brezovice pri sv. V rhu nad Mokronogom. Nazadnje je delal v Leadville, Colo., Box 182, sedaj pa ni že več let sledu o njem. Naslov bi rada izvedela njegova zapuščena dru žina: Marija Perpar, 32Brezovica, P. Mokronog, U. Krain, Austria. 4H8
SLUŽBO DOBI DEKLE, KI JE
spretno pri gospodinjstvu ona, ki zna malo poljski ali ruski ima prednosti. Dojjra plača. Vprašati je na 316 N. Hickory St., Joliet, lil.	p41tl
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
The Spol Cash
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
Zakaj so se mu režali.
“Pa zakaj neki sc mi reže ljudje tamle nasproti? To mi ni prav—
— grem rajši notri.’
Drzen zrakoplovec in njegova barka.
A. Roy Knabenshue je menda najuspešnejši zrakoplovec sedanjosti. Navadno živi v mestu Toledo, O., in je vedno goreče proučaval zrako-plovstvo. Najprej se je javno proslavil, ko je uspešno plaval po zraku s Captain Baldwmovo zrakoplovnico “California Arrow” na razstavi v St. Louisu. Sedaj veleuspešno poskuša zrakoplovnico lastne iznajdbe in sestave. Ta teden se je predstavljal v Chicagi, 111.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg teta še mesto ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da lilagatelji ne morejo nikdar imeti "nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, k< r je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno vareu denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljuhljansKa posluje t svoji naiafii t Prešernovih ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
lOOOOOOOOOOQOOOOOOOOQOOOOOQOOOOCTOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telef. 26.
Pristen kranjski brinjevec
)
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložiti denar.
John
Kracker,
1199 St. Clair Street,
CLEVELAND.
OHIO.
Ne pozabite nas povprašati za cene ■premogu predno ga naročite za svojo zimsko potrebo.
Mi vam bomo prihranili denar. Wilmington mehki premog v kepah in manjših kosih ter Scranton trdi premog.
F. A. Barthelme,
Urad: 414 E. Washington St.
Oba telefona 198
Naročila se tudi sprejemajo
1141 N. Hickory St.
Chicago telefon2302. Joliet, 111.
Svetilnice.
Ste opazili, kako kmalu se zdaj že stemni na večer? Mi smo. In to nas spominjak kako prav bi vam prišla ena naših svetilnic za rabo zunaj hiše. Ne stanejo mnogo, a so zelo koristne.
---Pridite si jih ogledat.-
No. 0 Tubular svetilke, po 50c ISP^No- 2 Svetilke, ki ne ugasnejo v sapi, po 90c i^Temne svetilke, od 20c do 60c ®”Železniške svetilke, po 90c