SIIV. 233.
¥ mm V sreio, dne 33. decembra 1925. Posamezna Številka stane t -5tJ Din LelO LII1.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
za celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
» Jugoslaviji .... Din «0 v inozemstvu. ... . 80
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIi. Rokopisi «e ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50. upravništva 328.
SvobotfcmSselmm liisterikom.
Mednarodno framasonstvo ničesar bolj ne črti kakor poglavarja katoliške Cerkve v Rimu. Stoletje za stoletjem se srdito zaganjajo v Petrovo skalo valovi svobodomiselstva. Podrli je niso, pač pa okrepili. Moralna sila pa-peštva ni bila nikoli večja kot danes, ko je framasonstvo samo še smešna figura.
Seveda ruje framasonstvo dalje, vendar se poslužuje danes vsaj nazunaj dostojnejših oblik borbe proti katolištvu. Znanost, v kateri so čedaljebolj uveljavlja objektivno in spoštljivo presojanje vere in Cerkve, ne služi več svobodomiselstvu. Samo državno oblast ima framasonstvo ponekod še v oblasti in pa judovski velekapital. Najbolj se drži v podržavljenem šolstvu, vendar se tudi ta njegova postojanka čedaljebolj maje. V najbolj kulturnih deželah Evrope in Amerike uživa Cerkev popolno svobodo in se bohotno raz-cvita. Danes se framasonstvo ruši celo že v romanskih deželah, kjer je tekla njegova zibelka. Skriva se za oblikami, prilagodenimi duhu novega časa, in je moralo svoj ton zelo omiliti.
Sirovo, strupeno in divje zagrizeno pa je .svobodomiselstvo ostalo v Sloveniji. Seveda gre tu samo za par oseb. ki je njihov fanatizem v nujnem sorazmerju z njihovo omejenostjo in zaostalostjo in ki dajejo ton liberal-""'"•t časopisju. Cele potoke leži zasramovanj jovk je že razlilo to časopisje nad kato-Cerkev, predvsem pa na papoštvo. V ;ih dnevih pa se je izpremenila ta proli-kalna gonja naravnost v histerično blaz-»Jutro« z dne 29. decembra je objavilo nost ostuden pamflet na oni večni Rim, vanj zastonj zaganjajo že petdeset let iske svobodomiselne bulice, u so si izmislili ti framasonski basno-....... da se je papež združil s fašizmom. Absolutno ničesar se ni zgodilo, kar bi opravičevalo k temu sklepu, niti senca kakšnega dogodka ne razun da se g. Mussolini, ki ni neumen državnik, prijazno obnaša napram katolicizmu. Sveta slolica pa. ki rezidira v Italiji, nima povoda iskati kakšnega konflikta s sedanjim italijanskim režimom, če le-ta upošteva kolikortoliko pravice, pomen in dostojanstvo svete stolice. oziroma katoliške Cerkve. Če g. Mussolini v tem ozirt, vidi delj nego prejšnje italijanske framasonske vlade, dokazuje to le njegov državniški talent v tem ožim, na drugi strani pa zagrizeno nesposobnost prejšnjih »naprednih«: laskih režimov, ki so s svojim sovražnim stališčem napram sveti stolici Italiji kol velesili in njeni mednarodni poziciji samo silno škodovali. Bistve-no pa se pravno stanje med italijansko državo 1n svelo stolico tudi pod fašistovskim režimom ni izpremenilo in papež tudi danes še vztraja v celem obsegu na reparaciji krivic, ki so se eveti stolici 1. 1870. storile. Ako hoče italijanska vlada to popraviti, dobro; in če ima pri tem pred očmi predvsem interese Italije, ji nihče tega ne more zamerili. Sveta stolica pa Ima slejkoprej pred očmi interese katoliško Cerkve in celokupnega katoliškega sveta ter katoliškega verskega nazora. Če bo poglavar katoliške Cerkve užival v Rimu tisto dostojanstveno stališče, ki mu gre. pa naj bo to po tej ali oni stranki, bo to v prid vsej Cerkvi Lu baš lo dejstvo je. ki peče framasone, ki v smrtnem strahu trepeče.jo pred tem. da bi se moč Cerkve in njenega poglavarja razvila v najpopolnejši svobodi!
Zato je onemogla jeza naših svobodomi-selcev popolnoma razumljiva kakor so razumljivi fantastični strahovi, ki jih rišejo na »Jutrovo m« papirju in v katere v svojem blaznem strahu menda tudi sami verjamejo. Pravijo, du delata papež in I talija v Rusiji sporazumno poli * i!--o! In vendar nima delo svetega očeta xa zedinjenje cerkva nič skupnega s prizadevanjem gospoda Mussolini ja, da utrdi trgovinske zveze > sovjeti! Pišejo tudi, da »oba Rima. enako instinktivno že stoletja in stoletja mraita Jugoslovane, in vendar piše »Jutro« pav vrstic preje, da odkrivajo spomini grofa Hevertere »uprav histerično sovraštvo papežev proti Italiji!« Enkrat so papeži histerični -oviažniki Ilnkje, drugič so z njo istovetni, kakor pnč pride prav histeričnemu piscu »Jutrov i h : uvodnikov.
Mož naj si zapomni, da je nam katoliškim SUvvonnn.^ —^ nedotakljiv. On je poglavar
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrst« mali ogla;! po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 rnm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4*—, oglasi v uredniškem delu vrstica do Din
*>ri vcSjem naročilu popust
izhaja vsak dan izv/emši ponedeljka in dnevu po ornzniku ob 4. uri zjuiraj.
prtlocjo wIIusJrirani Slovenec" PoSinHia plačana voolsvlnl
Vedno feilžje volitvam*
OBUPNI NAPORI RADIČEVCEV, DA NE BI OSTALI NA CEDILU.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Način, kako jo bil železniški minister Radojevič iz vlade odstranjen, je še vedno predmet živahnih razprav v vseh parlamentarnih krogih. Ti krogi predvsem naglašajo, da je ta način odkrit udarec parlamentarizmu in da je to prvi slučaj v naši politični zgodovini, da se je aktivni minister na tak način razrešil svoje dolžnosti.
Poleg tega pa smatrajo ti krogi, da je to najboljši dokaz za nestabilnost sedanjega položaja. Na vseh straneh vre. vsepovsod se pojavljajo nova nasprotja, tako da je danes stanje v vladni večini že popolnoma nevzdržno. Nezadovoljstvo vseh krogov pa se obrača vse proti Pašiču na eni. proti Radiču na drugi strani.
Misli se. da je ta prisiljena Radojevičeva demisija bila naperjena proli Pašiču, ki pa seveda ni hotel izvajati posledic. Gotovo je. da je današnje stanje nevzdržno in da moramo v kratkem času priti do močnejših pre-
tresljajev in do razčiščevanj v vladni večini. Išč?> se samo primeren trenutek in ugoden način da bi se pričelo s tem razčiščevanjem.
Radičevci to zelo dobro čutijo in se sami pripravljajo na to, da bi bili pripravljeni ra vse niorehihiosti. Predvsem mislijo v bližnji bodočnosti na obširno akcijo pri razpravi o izenačenju neposrednih davkov. Pri tri priliki bodo poskušali storiti korake, ki bi jih popularizirali. Če li njihov nastop izzval močnejše posledice, bi bili na ta način v ugodnejšem položaju kakor so danes.
Jasno je da se radikali, kakor ludi radičevci pripravljajo na volitve. Radikali vedno ta;e svoje namene, da bi šli sami na volitve. Radičevci pa ^e obupno bore za io, da ne bi ostali na cedilu. V poslednjem času jo opažati znatno približevanje po«ame-*nih uglednih radičevcev k opoziciji, pri kateri ponovno iščejo zašlo m be.
$m finančnega
KOMERCIALIZACIJA DRŽAVNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ. — VLADA V VELIKI ZADREGI RADI PRORAČUNA. — RAZPRAVA O PRORAČUNU ZUNANJEGA MINISTRSTVA ODGCDENA.
Belgrad, 29. clcc. (Izv.) Na dopoldanski seji jc finančni odbor razpravljal o predlogu radikalnega poslanca Novakoviča, da se izvede komercializacija drž. gospodarskih podjetij. Č'ani opozicije in vladne večine so ostro kritizirali gospodarstvo v drž. gospodarskih podjetjih. Zahtevali so, da sc napravi red.
Posl. P u š c nj a k jc poudaril, da jc skrajni čas, ds sc nekaj ukrene, ker ima država od leta do leta manj dohodkov cd drž. podjetij in ker jc treba pričeti s štedenjom in povečati drž. dohodke, ako želimo zboljšati državno gospodarstvo. Vsi smo zato, da sc država osvobodi vodstva in uprave neštetih drž. podjetij. Glede načina pa si nismo na jasnem. Podjetja pod drž. vodstvom ne uspevajo, ker je država preveč birokratična, ker zakon o drž. računovodstvu in zakon o glavni kontroli in načinu budžetiranja otežkočujetd gospodarstvo, ker centralistična državna uprava s svojimi instancami ovira brzo rešitev spornih vprašanj in ker nima država sredstev za nujno potrebne investicije i:i instalacije.
Zakon o drž. računovodstvu ovira trgovsko kalkulacijo in izkoriščanje ugodne ko-njunkture. Onemogočuje prodajo izdelkov po trgovskih tizancah. Drž. podjetja nabavljajo n. pr. surovine 25 odstotkov dražje kakor zasebna. Pri državnih dobavah ima država približno isto i/.gubo. Kaj jc treba storiti? Ne da sc izvesti, kar predlaga Grgin, da se naj poc
biti, da mora država z ozirom na interese konsumentov in uslužbencev podjetij splošnih drž. interesov imeti od!očujoč vpliv. Po prej so potrebne temeljite š udije, da se bo vprašanje ugodno rešilo. Poslanec zahteva, da se predjožijo proračunski zaključki teu podjetij od 1. 1919 dalje do današnjega dne. Naj sc zasliši mnenje strokovnjakov in izvoli parlamentarni odbor, kakor jc določeno v fi-
nančnem zakonu 1 op 22
Od
sor naj vse-
stransko prouči to vclcvaično vprašanje in naj stavi primera« predloge.
Ministra Šupcrina in Krsta Milctič sta izjavila, da jc treba nekaj ukreniti, ker so razmere nevzdržne. Vlada sama nc želi šc v bodoče imeti opravka z upravo teh podjetij.
So trije predlogi: Novakovičev, Grgnov in Šečerovov. Po posebnem posvetovanja vlao'ne večine je posl. Grgin umaknil svej predlog. Večina jc sprejela Novakovičev predlog, ki poziva vlado, da naj reši vprašanje komercializacije državnih podjetij. Predlog Sečcrova, v katerem zahteva, da sc vprašanje temeljito prouči in sc v to svrho izvoii poseben parlamentarni odbor, jc večina odklonila. Vsa znamenja kažejo, da bo ostalo samo pri pozivu na vlaclo glede mnogih drž. gospodarskih podjetij.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Na ]>opoldanski seji fin. odbora bi se moralo, kakor je bilo do.očeno, pričeti s podrobno razpravo e. drž. I proračunu. Kot prvi bi imel pri i i v razpravo jelja dajo v zakup. Nc da se izvesti, kakor proračun, zunanjega ministrstva. Seja je bila
predlagajo drugi za vsa podjetja in siccr naenkrat, temveč je treba uvaževati posebnosti posameznih podjetij in se nc prenagliti, da se nc povzroči še večje škode. Nekateri trdijo, da sc ni obnesel mešani sistem uprave pri Brodarskem sindikatu. Neuspeha pa ni kriv mešan sistem, temveč vodstvo podjetja. Kriva jc vlada, da ni skrbela za zanesljivo stro-
kovnjaško vodstvo, ki bi vodilo društvo skrbelo za pravilno kontrolo.
j sklicana za 4. uro popoldne. Zakasnila pa se je za tričetrt uve, ker so se člani vladne večine dogovarjali glede načina, po katerem naj bi se proračun obravnaval.
Pred 5. uro je predsednik otvoril sejo. Takoj je začel razlagati načela, katerih naj bi se odbor držal pri pretresanju. Predsednik je kot glasnik vladne večine hotel nekako po
in | ovinkih povedati, sklicujoč se na pomanjka-i nje časa, da naj bi fin odbor nadomestil oba
Cinkarna v Celju sc jc dala v zakup. Pa ; izvoljena odseka in bi radi tega odpadla debata ali pa se zelo skrajšala v plenu mu fin. odbora.
Dr. Kulovec je temu predsednikovemu naziranju ugovarjal. Izjavil je, da je intenzivna in podrobna razprava v odseku potrebna, ker še nimamo utrjenega proračuna in ker se mora na ta način izvrševati vaičevauje. Oe bi vladna večina ne bila pripravljena v leni smislu pretresuvati proračuna, je edino logično, da prične z j, uoralno debato v plenumu fin. odbora in da potem nadaljujemo po generacij d bati z obširno debato o posameznih ministrstvih.
Predsednik odgovarja, češ da no moremo začeli 7. generalno debaio, ker nimamo šo sporazuma s fin. ministrom in ni še celoten proračun natisnjen. Izjav lja, da jo za delo v odseku, izvajanja govornikov pa naj bodo precizna in kratka.
Posl. I' u š e n j a k se spominja, kako se je obravnaval proračun v prejšnjih letih. Zahteva, da se sedaj obnovi ista praksa. Graja, da nimamo ekspozeja fin. ministra v rokah,
ni uspela, ker zakupnik nc more ali noče dvigniti podjetja, ki bi lahko uspevajo, če bi produciralo bakreno galico, ki jo potrebujemo. Drž. gospodarska podjetja izkazujejo sicer nekaj dobička, toda ti dobički so pro-gramatični, ker ta podjetja nc plačujejo nc drž. davkov nc doklad. Ravnokar sc bore občine in okrajni zastopi za izplačilo doklad, katere dolguje premogovnik v Velenju žc več časa.
Glavno načelo pri komercializaciji mora
katoliške cerkve, najvišji dostojanstvenik na svetu, tudi naš najvišji duhovni poglavar, čuvar večne resnice. Histerični napadi slovenskih framasončkov ga ne dosežejo. Čimbolj se ruši kapitalistična stavba sedanjega sveta, čimbolj propada, tembolj se sveti večni Rim. tem mogočnejši in vplivnejši je glas papeža, ki je posvetil praznik Kristusu Kralju, Kristusu zmagovalcu, Kristusu, ki ima zavladati po svoji Cerkvi celemu svetu. Bodi! Bodil
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.34'J (za inseratel Sarajevo 7.563, Zagreb 39.0]t, Praga in Dunai 74,797.
zato tudi ne vemo, kako si zamišlja štedenje. V istem smislu so govorili ludi drugi opo-zicionalni poslanci.
Nato izjavlja predsednik fin. odbora, da bi moralo danes začeti z razpravo o proračunu zun. ministrstva. Ker so v tem proračunu nekatere točke, radi katerih bi se moral minister sporazumeti s fin. ministrom, zahteva zun. minister, da naj se razprava o tem preloži.
Opozicija ugovarja pro'i preložitvi; do-tične točke bi se pač lahko izloči e (gre za dispozicijski fond), o drugih postavkah pa se lahko takoj prične razprava. Šečerov poziva Ninčiča, naj se izjavi, v katerih točkah je mogoče v njegovem proračunu napraviti prihranke in zakaj ni izvršil zakonskega predpisa, da da zaupni fond prekontrolirati po članih narodne skupščine.
Dr. Ninčič je začel na dolgo in široko razkladali da je nemogoče, da bi se danes o njegovem proračunu razpravljalo, češ da se šo ni sporazumel s fin. ministrom glede postavi ki se plačujejo v francoskih frankih. Ker francoski frank pada, ni več stalna valuta, bo te kredite spremenil v drugo stalno valuto. ' ;sli, da bi bili to dolarji. S tem bi se pro-r;:čuu zun. ministrstva, ki zm.ša 182 milijonov, zvišal. Sploh bi se po čl. 84. fin. zakona proračun znatno povečal, ker je v tem členu določeno. da se več postavk proračuna zun. ministrstva razumeva v zlati valuti.
Dr. Ninčič razlaga, da so zaupni krediti ru,;: o potrebni in da so mnogo premajhni. Pri leni se sklicuje na bivšega ministra dr. Marinkoviča, češ da je ta zahteval večje kre-ciiie. Govori o proračunu bivše, Davidovičeve vlade in trdi, da je bil proračun te vlade -/a zun. ministrstvo večji, kakor je njegov. Izjavlja, da ne more v ničemer proračuna zmanjšati za svoje ministrstvo.
Dr. Kulovec nui odgovarja in konsta-lira, da je Ni.ičičevo sklicevanje na proračun Davidovičeve vlade deplasirano. Ker se je v javnosti govorilo in tudi v časopisju pisalo o proračunu Davidovičeve vlade, češ, da je znašal toliko in toliko milijard, mora ugotoviti, da Davidovičeva vlada spioh ne nosi odgovornost za noben proračun, ker je preje padla, preden je sploh prišel proračun pred ministrski svet, l i bi moral proračun šele sp.e-jeli. Na medklice, zakaj da se je govorilo o pov junih kreditih za poljedelsko ministrstvo, odgovarja dr. Ku'ovec, da so bili ti krediti dejansko povišani in da bi bili v znalni meri pove ani i:i sprejeti, če bi bila vlada ostala.
Posl. Šečerov izjavlja, da je današnja razprava dovolj pokazala, da niso niti vladna večina, 111li mbiistri pripravljeni na razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Zato predli':';'. da naj se razprava odloži in da naj pridt' jutri na razpravo proračun ministrstva ar, urno reformo, da bomo videli, kje hoče seljački minister varčevali.
Ker si vladna večina ni znala pomagati, je pred Ldnik prekinil :.ojo. Kakor običajno, je vladna večina oeišln v ministrsko sebo, da < posvetuje, kako bi se bi'o mogoče izvleči iz. z;i; ate. \ :. da poudarja, da je razprava o proračunu nujna in da je malo časa. sama pa zavla : > delo in ministri niso pripravljeni na razpravo.
Ko je predsednik zopet otvoril sejo, je viadna veči; a predlagala, ua naj se razprava o ministrstvu z.a zunanje zadeve odgodi in seja zaključi. J\tn v sredo pa naj se vrši se ja odseka /a ct inski tarif. Šele 31. decembra naj bi se vršila seja plenumu fin. odbora, na kateri naj bi se obravnaval pravilnik o pošit.ih uslužbencih. Več-. a je predlog sprejela.
Predsednik objavlja, do bo na prvi seji, na kateri se ho razpravljalo o proračunu, katere datum še ni določen, prišel ur vrsto proračun ministrstva za soc. politiko --- Iz tetra predloga se vidi, da je viadna večina glede obravnavanja proračuna v veliki zadregi. Dasi ravno je jasno, da je čas za pravilno obravnavanje proračuna skoraj prekratek, kljub temu viada nc prične z razpravo.
Na dopoldanski seji je govoril posl. Grgin, da je zadnja lela naša finančna politika napačna, da so bremena ogromna in neznosna. da naše narodno gospodarstvo zastaja in nazaduje in da se mora začeti s skrajnim varčevanjem. Ko bi bilo treba dejansko začeli o tem razpravljati, vladna večina in ministri ne vedo kaj ?nčcti. Današnja seja fin. odbora je nudila za to pač klasičen primer.
Kaos.
nazniotrivanja belgrajskih listov o sedanjem položaju in izgledih za bližnjo bodočnost, to je za čas do 29. januarja, ko se ima zopet sestati skupščina, so zanimiva zlasti v dvojnem pogledu: prvič ne najdeš dveh sodb, ki bi se vjemall, drugič pa iz vseh skupaj razbe-reš, da pravzaprav nihče nič ne ve —■ vsepovsod sama ugibanja, tipanja semtertja po temi, hlastanja po kaki stanovitni točki v tem čudnem kaosu, ki se čezdalje bolj meša in vrti, vili in meša.
Tako torej ožji Pašičevi krogi baje optimistično verujejo, da bo g. Pašič do sestanka skupščine vse spet gladko uredil, vse razprtije poravnal, vsa nesporazumljenja razčistil, skratka: vse najbolje naredil. In ti krogi zatrjujejo tudi, da ima g. Pašič dovolj garancij za uspeh. Če pa s svojo akcijo le ne bi uspel, potem da bo pred eventuelno izpremembo političnega kurza zahteval volivni mandat. V tem slučaju bi bile volitve v maju ali juniju.
V	Davidovičevem taboru pa verujejo v skorajšnjo izpremembo političnega kurza. V kavarni Akademije Nauka da se shajata že več dni gg. Ljuba Davidovič in Nastas Petrovič z nekaterimi člani radikalnega in tudi Radičevega kluba.
Z druge strani spet vzbujajo pozornost konference v Ninčičevi vili. Okolica g. Ninč!ča zatrjuje, da bi on v slučaju vladne krize dobil mandat za sestavo nove vlade, da celo volivne vlade. Ninčič ima, kakor znano, svojo grupo v radikalnem klubu.
V	radičevskem klubu ie opažati čezdape večjo nezadovoljnost, pred vsem pa nevoljo proti Stjepanu Radiču samemu radi njegovih avijatičnih ekskurzij, kjer trči zdaj ob lo zdaj ob drugo. Radičevci imajo samo en strah: da ne bi zleteli iz vlade, in samo eno željo: da bi prišlo do volivne vlade z njihovo udeležbo, tako da bi mogli oni delati volitve.
Poglavje za-se v politični kroniki se je odprlo z g. Radojevičem, ki zdaj grozi, da bo spravil na dan škandalozne stvari, da tako protestira proti njegovi nenavadni in nepar-lamentarni odslovitvi. On trdi, da uživa še vedno simpatija svojega kluba in krone. Njega da so samo zato iztisnili iz vlade ker ni hotel ustreči nenasitnim željam gotovih oseb. Rado-jevič trdi. da ga je vrgel Ninčič.
Politične kroge pa je baje prijtno izne-nadilo, da ie St. Radič odobril delno »rekonstrukcijo vlade, ki jo je izvršil Pašič s tem, da je odslovil Radojeviča. Potemtakem da bi odpadla tudi kombinacija, da bo prišlo po pravoslavnem božiču do »širše rekonstrukcije«. Kljub temu se trdovratno vzdržujejo glasovi, da 1)0 Pašič, da zadovolji svoj klub in da se izogne spopadu med pristaši g. Radojeviča in ostalimi člani kluba, izvršil širšo in temeljito rekonstrukcijo.
Tako torej stvari stoje. Samo da noben človek ne ve, kako pravzaprav sloje. Še manj pa: kaj se bo iz vsega tega razvilo. Stari do-vtip je tu menda še najbolj na mestu: Le nič s*. *>ati, bo že vse narobe šlo.
KitiHetske naarar-s.
Da bomo na jasnem, si dovoljujem malo pojasnila. Iz izjave delegata min. financ g. dr Šavnika se razvidi, da »Slov. narod« poroča o izplačilu zaostalih katehetskih nagrad v tem smislu, kot da jc dalo ministrstvo za vere nalog za izplačilo istih. G. delegat popolnoma upravičeno zavrača verjetnost takega poročila, kar je mahoma vsakomur jasno, kdor malo pozna kompetenco resora ministrstva ver v zadevi katehetov in kom-petme posameznih resorov v zadevi otvar-janji kreditov. V tem pog1cdu kaže »Slov. naroči« pomilovanja vredno nevednost. Ni čuda, če časopisje vrste »Slov. naroda« napravi često največje zmede v javnosti, ako imajo njegovi poročevalci tako pojmovanje o
administraciji naše centrale. V resnici je položaj sledeč: Katehcti spadajo v kompetenco in budget ministrstva prosvete — in vsa ministrstva glede otvarjanja kreditov zavisc edinole od ministrstva financ. V danem slu-ča ;u je telefonična vest »Slovenca« z dne 16. decembra popolnoma pravilna, ki poroča, da je nvnister financ podpisal potrebni kredit za izplačilo zaostalih plač katehetom in sicer iz partije 55, ki nosi naslov »Dugovi iz ranijih godina«. — Akt nosi Dr. br. 91.106 odnosno 149.584. Če depeša o podpisu cit. akta ni prišla še do fin. delegacije v Ljubljano do 24. decembra, je stvar administracije odelenja za izvršenje budgeta, ki pa na stvari ne spremene ničesar. Toliko v pojasnilo interesentom.	K. Škulj, narodni poslanec. *
Potem ko smo dobili dopis g. posl. K. Škulja, smo z merodajne strani zvedeli, da je finančno ministrstvo potrebni kredit Otvorilo in je finančna delegacija v Ljubljani prejela 29. t. m. tozadevno obvestilo od ministrstva.
Pasflreke
t> a ii. nr p S tla'
Dunaj, 29. dcc. (Izv.) Posebna izdaja dunajskega »Škofijskega lista« objavlja pastirsko pismo avstrijskih škofov, ki govori o naukih in navodilih o socialnih vprašanjih sedanjosti.
Pastirsko pismo ostro obsoja mamoni-zem in napačne nauke socializma. Pastirsko pismo se naslanja v prvi vrsti na papeže .-e besede, da mora katoliška Cerkev posvetiti vse svoje moči v prvi vrsti mirovni ideji na svetu in pravi, da obračajo avstrijski školje svojo posebno pozornost v smislu papeževih idej socialnim vprašanjem, z'asli pa veliki nalog: obnove vse sedanje družbe v Kristusu. Oni svarc pred poželjenjem po bogastvu ia moči, in svare pred gospodarskim liberalizmom in mamonističnim kapitalizmom, čegar pogubnost sedanjost čuli bolj kot kedaj prej. Svarc pa tudi pred socializmom v vseh njegovih izrastkih.
Gradeč na solidni podlagi nam daje papež svoja navodila. Škofje nam kličejo v spomin nauke Kristusove, ki so za ureditev današnjih razmer neobhodno potrebni.
Potem izvaja pastirsko pismo: Kapitali-zen je poguben, ker je zrušil vsako skupnost nad ljudmi. V najnovejšem času pa se je razvil v plutokracijo, v gospodarstvo denarja in v mamonizem, kakor ga ne poznajo niti najhujši časi poganstva. Kapitalizem se je polastil monopolov, trustov in kcncernov za določanje cen življenskih potrebščin in dviguje cene brez ozira na pravičnost in brez vsake kontrole. Bančno in kreditno poslovanje v zvezi z berzo jc postajo strupeno drevo, ki služi finančnim slani, cla ljudstvo izmozguva-jo, da ljudstvu jemljejo njegove prihranke in da vedno širše kroge po cbubožanju spravljajo v svejo popolno edvisnost in sužnost. Bankirstvo je odločilna meč v vseh državah. Dokler bodo razmere cstale kot so, je vsako delavsko zavarovanje brez pomena. Na mesto divje denarne špekulacije in borzne igre mora stopiti sigurnost, da bo vsak dobil delo. Tudi mnogih krščanskih krogov se je prijel pogubni duh denarnega špekulantstva. Premožni sloji se morajo končno zavedati, da so morajo v uživanju svojega bogastva cmejiti.
Socializem in komunizem sta glasnika sovraštva do Boga. To se vidi iz pokreta »prijateljev mladine« in iz socialističnih strokovnih organizacij, ki škodujejo odraslim. Varujte svojo svebedo in svojo družinsko življenje pred nauki, s katerimi hoče socialna demokracija zastrupiti naše rodbinsko življenje! Varujte sc ored strupom socialističnega čr-opisja! V-rujte se -red socialno-demokta-tičnimi društvi in organizacijami in pred socialno demokratičnimi strokovnimi organiza-
cijami. Te vam nalagajo s terorizmom težko
breme, ki je v dobi svobode in ljudovlade tem občutnejše. Delajte na to, da ta terorizem zrušite! Krščanski delavec, ti ne spadaš v socialno demokracijo in tudi ne v socialno demokratično strokovno organizacijo! Socialna demokracija jc poguba za družbo.
Razprava o univerzitetnem zakonu.
Zagreb 29. dec. (Izv.) Danes se je nadaljevala konferenca o zakonu za naše visoke
šole. Za predsednika je bil začetkom seje izvoljen dr. Gavrilovič. Na seji so razpravljali o posameznih členih zakona, pred vsem pa o splošnih načelih v našem visokem šolstvu. Posebno živahno so pretresali vprašanje o rektorskem svetu, ki naj bi ga tvorili vsi rek-torati vseučilišč. Sklenili so, da naj ima ta svet predvsem reprezentativen pomen. Konferenca se jutri nadaljuje.
NEPREVIDNI RADIČ.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) »Novosti objavljajo Radičev govor, v katerem je naglasil potrebo našega izhoda na Egejsko morje. Radičev govor jc izzval živahne komentarje v grškem časopisju in odkrito nezadovoljstvb v grških oficielnih krogih. Grški zunanji minister Rufos se je razgovarjal z našim poslanikom v Atenah Panto Gavrilovičem. Izjavil mu je svoje obžalovanje, da daje aktivni minister take izrave, ki razburjajo grško javno mišljenje in oficielne kroge.
RADIČ OBIŠČE BOSNO IN HERCEGOVINO.
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Kakor poročajo iz Sarajeva, bo Stjepan Radič v kratkem obiskal Bosno in Hercegovino. Ker je med HSS v zadnjem času vsled napredovanja HPS precej vznemirjenja, so poklicali na agitacijo samega g. Radiča. Tudi vlada v HSS precejšnje nezadovoljstvo ker številni pristaši prestopajo bodisi k radikalom ali k muslimanski stranki.
ZASLEDOVANJE PONAREJEVALCEV BANKOVCEV.
Zagreb, 29. dec. (Ijv.) Policija je uvedla zelo obširne preiskave, da zasledi ponarejal-ce bankovcev, katere so odkrili v Novi Gradi-ški. Domnevajo, da so ponarejevalci bili predvsem iz Ogrske. Dosedaj policija še nima ni-kakega uspeha.
češkoslovaška in Vatikan.
Praga, 29. dec. (Izv.) Nadškof dr. Kordač, ki jc bil pri papežu sprejet v avdijenci, je govoril pri tej priložnosti tudi o razmerju med češko vlado in Vatikanom. Dr. Kordač je naglašal, da žele vsi resni krogi v češki republiki, da sc zopet vzpostavi znosno razmerje med Češko in Vatikanom. Papež je odgovoril, da se bo to z nekoliko dobre volje tudi po-
Mm fnrnsoske vlatfe.
P^riz, 29. dcc. (Izv ) Položaj vlade je jako kritičen. Sedaj še latentna kriza bo postala akutna, čim bo predložil finančni minister Doumes svej zakonski načrt o zvišanju davka na promet. Briand pa jc pripravljen ostati na svojem mestu in prevzeti sestavo nove vlade.
BRIAND O POLOŽAJU FRANCIJE.
Pr.riz, 29. dcc. (Izv..) Briand je izjavil časnikarjem: Vnanjcpolitični položaj Francije še nikdar ni bil tako ugoden kakor je sedaj. ; V Siriji so izgubili Francozi tekom enega mc-scca lc 10 mrtvecev. V Maroku odpada od Abd-el-Krima vedno več rodov. Zato pa ne smemo delali ulisa na svet, da sami ne vemo, kaj hočemo s svojimi financami. V tem smislu bom govoril Iudi na seji ministrskega sveta.	j
ZA ZDRUŽITEV KRISTJANOV.
Rim, 29. dec. (Izv.) V Rimu se je vršila svečana proslava nicejskega koncila. Na proslavi so nastopili govorniki iz vseh vzhodnih de/ei. Papež je ponovno izrazil svojo željo po združitvi vseh krščanskih cerkva.
RIM — GUBERN1JA.
Rini, 29. dec. Dne BI. t. m. ustoličijo na slovesen način prvega rimskega guvernerja; vrše se velike priprave.
ITALIJANSKI DOLGOVI ANGLIJI.
Rim, 29. dec. (Izv.) Finančni minister Volpi odpotuje 2. januarja v London, kjer se prično 4. januarja pogajanja za ureditev italijanskega dolga Angliji. Italijanski finančni krogi pričakujejo, da bo Anglija po vzoru Amerike upoštevala težaven finančni položaj Italije.
TRGOVSKA BILANCA ITALIJE.
Rim, 29. dec. (Izv.) Poročajo, da bo letošnja trgovska bilanca Italije slaba. Kot vzrok navajajo velik uvoz žita. (Slaba trgovska bilanca naj bi bila pritisk na Anglijo, da popusti Italiji nekaj njenega vojnega dolga, op. Ul'.).
DRŽAVNO PODTAJNIŠTVO ZA POBI JANJE KOMUNIZMA.
Atene, 29. dec. (Izv.) Grški listi poročajo, da je sklenila grška vlada ustanoviti posebno državno podtajništvo za pobijanje komunizma.
KEMAL-PAŠA POTUJE V MOSKVO.
Pariz, 29. dec. (Izv.) Iz Angore poročajo, da bo Kemal-paša potoval meseca aprila v Moskvo, da se dogovori s Čičerinom še o raznih v zvezi v turško-rusko pogodbo stoječih vprašanjih.
FRANCOSKA PRITOŽBA V BERLINU
Pariz, 29. dec. (Izv.) Francoski poslanik v Berlinu se je pritožil, da razširja radio-po-staja v Nauenu tendenčne vesti o položaju v Siriji. Nemški minister za vnanje zadeve dr. Stresseman je odgovoril, da mu je težko v tej zadevi posredovati, ker je radio-postaja Nauen privatno podjetje.
BREZPOSELNOST V NEMČIJI.
Berlin, 29. dec. (Izv.) Kakor poroča »Ber-lincr Tageblatt«, znaša število brezposelnih v Nemčiji po najnovejših podatkih okoli 670.000 oseb. V nekaterih občinah jc narastlo število) brezposelnih za 4 odstotke. Na Bavarskem je narastlo število brezposelnih od 102.000^, kolikor jih je bilo dne 15. decembra, do danes na 120.000.	v
BOJI NA KITAJSKEM, m
London, 29. dec. (Izv.) Po svoji zmagi nad Kuo-sung-lingom je maršal Čang-tso-lio zopet gospodar Mandžurije in se pripravlja na odločilen boj proti generalu Fer.gu.
Kaša dolenja za Ameriko.
Kakor izvemo, je naša delegacija, katera odpotuje v Washington. da uredi vprašanje vojnih dolgov z Zedinjenimi državami Severne Amerike, definitivno sestavljena takole:
Šef dclegacije: minister financ dr. Milan Stojadinovič; delegati: dr. M. Gjurič, naš poslanik v Londonu, Stanislav Avramovič. N. Radosavljcvič, dr. Lujo Kežman, dr. Rudoll Steinmctz Sorodolski in dr. Ivan Schvvegel. — Generalni tajnik: dr. Nova-
kovič.
(
Minister dr. Stojadinovič jc žc 24. t. m, odpotoval v Pariz s tremi delegati; medtem ko delegati dr. Kežman, dr. Rudolf Stein-metz-Sorodolski in dr. Shvegel odpotujejo prve dni januarja v Pariz, kjer se sestanejo z ostalimi člani delegacije ter skupno odpotujejo 6. januarja v Newyork oziroma t Washington.
-• .i i . wt <: i	---v

Fran Bouač:
i um a d ils j^vJ £vt£LJ.
Razbeljeno nebo, menda siplje solnce žerjavico. Sv. Marjeta, zaščilnica notranjske Planine je bila naklonila uprav bajno vreme; urno in ročno je klepal Kraševec koso še hitreje jo sukal, da se je zdelo, kot da polzi ves sok težkega dela stoletij izpod nje, zmagoslavno so se gugali naloženi vozovi duhte-čega sena proti domu. Pa sem si mislil: tako vreme treba letos, ko nas vedno draži moča ln čmerikavo nebo prav dobro izkoristiti, pa hajd iz Planine. 1oda kam? Prav blizu tam stoji možiček s pihalnikom in veleva: Non si passa! Pa mu že pokažem prave listine, iu bo šlo.
Predjamskl grad. ta okostenela legenda pradavnih vekov, ta čudovita jama nobel-raz-bojnikov me je najbolj mikal. Nahaja se v hrenovi?!-i župniji, dve uri od Postojne proti zahodu, severno od Šmihela. Iz Planine pa m hiš dobri dve uri in pol mimo sela Strmca do Sludeno, potem po cesti Dilce-Bukovlje konečno po zložni poljski občinski cesti do vasi Pred jamo.
ivled potjo sem skušal razrešiti to uganko, kako je bilo mogoče, da laška vojska, ko je bila na Planini, ni krivila nili lasu domačemu «.;o.:- .odi! župniku, dasi se jim je krepko po-dnvil po robu in ponosno dvigal zastavo slo-• : Iva in krščanstva, čim pa so ti možakarji odšli, so mu pa koj domači temni elementi
razbili vsa okna in naravnost s težkimi kame-nitimi možnarji bom! ardirali župnišče. Za časa okupacije so se bili poskrili ali pa uganjali napram Lahoiu črevesno turi-iiko. sedaj se pa spet šopirijo in postavljajo kot najbolj zavedni narodnjaki. To pa ne samo na Planini, marveč marsikje na Krasu tako da se celo pametnim Italijanom gabi tako početje. Na levi me pozdravlja mogočni grad Haasberg, lastnina Hugona Windischgratza z velikanskimi gozdovi. Tu zareže vsled naše nespretnimi državna meja globok klin v naše ozemlje; knez ni maral pod Jugoslavijo in tako je njegovo ogromno posestvo in žal še marsikaj drugega prišlo po laško oblast. Na meji vse v redu. Pospešil sem korake in kmalu sem se zna>el v divje zaraščeni samoti na strmem klancu med dvema gorskima stenama, res prava idila in eldoratio za hajdušlvo. Še bolj le pretrese, ko zapaziš nad velikim propadom kapelico že v italijanskem slogu, vendar s slovenskim sledečim napisom: Alojzij Jenček, vas Strmca 6, 9. IV. 1903 — t 10. I. 1921, je bil ubit od roparjev priporoča se v molitev za njegovo du-o! Slika predstavlja fantiča, ležečega v lastni krvi, dva maskirana razbojnika pa baš vlečeta proč vprežena vola, eden od njiju s ciničnim nasmehom suva še ubogo žrtev v stran. Brr! Kar zagomazi li nekaj za vratom, pesti nehote stisneš krepkeje in že tuhtaš kam bi jo ubral, če bi naenkrat planila iz goščave kaka tolpa modernih Črrngov. Misel pa li uhaja za raznimi Erazmi in drugimi takimi vitezi, ld so tod okoli uganjali krvave
| in nekrvave pustolovščine in na tem, takrat i skoraj nepristopnem terenu norce brili iz ce-' sarskih čet. ki so jih zasledovale.
Slolelja gredo, stoletja izginjajo, človek pa o lirja vedno ono s'aro bitje, ki se prelevi v grozno pošast, če ne črpa plemenitosti in poštenosti od zgoraj. Oddahneš se, ko zapaziš ljudi, ki hi le na delo in vidiš, da si na kcncu one nič kaj vabljive lesni. Na travnikih kosci in zopet kosci, ki te nekan nezaupljivo motrijo. »Kaj išče la škric tod okoli, morda je kak plačani vohun kak črnosrajčnik ali kali?« Pa se jim razjasni temno čelo ko jih nagovoriš po naše in praviš: »Bog daj srečo, možje!« : Dh, prav sle rekli, gospod, če je On ne ho dal, naši gospodarji prav gotovo ne!« In jih pobaraš: >No. kako pa Vam je, bratje s kruto silo nam odtrgani, s podvojeno ljubeznijo v našem srcu negovani?« Odpre se jim duša in prav kraševsko-rezko odgovore: »Eli, gospod ... ena salamenska strela je lako pri nas kol p i i vas!< Eden ;-e nasloni na koso in modruje: »Kar se tiče davkoV in uprave, vas prav nič ne zavidamo. Govorico našo boste prej vi pozabili ali popačili nego mi trdi, ne-iz. sni Kraševci. Naši ljubeznivi gospodarji uganjajo lake pajacade, da se jim smejejo paglavci, ki prodajajo platno na vasi... vendar, gospod, udarci skele in še huje kot takrat, ko so gospodarili tod okoli kruti Erazmi. Vi pa bodite I k)! j pametni, gospodarite previdneje če hočete, dn vas mi in Korošci šlim.-uno in ne pozabimo! Mi čakamo, potrpežljivo čaka, mo; če bi naša lica mehka bila, bi se grabni
naredili vsled solz, ki smo jih že pretočili; sedaj je naše lice raskavo in suho solz ni vefi, a v srcu peče, peče.« Po cesti je prihajal vojaški avlo. Kosci so krepkeje zamahnili, mlad dečko je zapel: Po cesti fura furman mlad in se joka na ves glas ...
Vas Studeno... V šoli poje nek srebrno-čisti glas: Rondineiia pellegrina che ti posi in sul verone; učiteljica je nekje iz daljne Romagne otroci pa se poredno brcajo in pojejo: Naša Tinca nima vina. Na šoli tableau, slovenski, samo slovenski plakat! Juhe! Ali so Italijani spremenili svoje nasilje I Berem iu berem; lepa, čisla slovenščina, naše može in fanle vabijo naj gredo za karabinerje! Dobro vedo merodajni krogi, da je krepek in pošten la rod ki tu prebiva in jih zato vabijo v to elitno ital. četo. Drugače vsepovsod dvojezični ali celo samo italijanski napisi.
Cesle so v najlepšem slanu, še nove so napravili; v mogočnih serpentinah se vijo po Krasu. Vešče oko vidi in človek koj sluti zakaj in čemu. Spet te objame samota, po travniškem kolovozu kobacaš in nestrpno pričakuješ, kedaj zagledaš grad, ki je najznamenitejši od vseh takratnih viteških gradov na Kranjskem. Pa ga ne vidiš, dokler ne prideš v globok udrtino. Sredi skalovttega gorovja se dviga strma pečina v nebo in na njej strči kot ogromno orlovsko gnezdo sivi grad Lueg ali grad Pred jamo; prav spretno je potisnjen pod skalo v votlino, tako da ga skalnata stena nad streho docela obvaruje dežja, nevihte io drugih vremenskih nezgod. Ali no čredo rav-
Beležke.
Vsak po svoje. »Jutro« beleži, da je dr. Korošec želel za Božič vladi in parlamentu dela, ljubljanski škof našim državnikom modrosti, lavantinski Škof narodu moralne povzdige. — A kaj je želel dr. Žerjav? Da se ljudstvo odvrne od »klerikalne garjeve kuge«. Res, vsak po svoje!
Po Avstriji hrepene? Starina »Slov. narod« je privlekel od nekod predavanje nekega Hermana Ullmanna o naši državi, kjer da jc ta Ullmann razpravljal tudi o stališču Slovencev napram novi državi. Slovence jc opisal kot nekake Nemce, ki da hrepend po združitvi r Avstrijo in v dokaz tega navedel dr. Korošca samega, proglasivši ga »za prvega eksponiranega politika, ki da sc seveda nikakor nc more sprijazniti s sedanjim stanjem stvari.« — Mi nc poznamo tega Hermana Ullmanna (to mora biti kakšen Narodov« dopisnik a]i pa zaupnik) in tudi nismo njegovega predavanja brali, torej ne vemo, v koliko je j »Narodovo« poročilo točno. Ali če jc res tako govoril, potem je pač bedasto govoril. Ni da bi človek na take oslarije sploh reagiral. To je samo »Slov. narodu* naslada, ki mu Avstrija menda šc vedno ne gre iz glave. Mi smo jo že zdavnaj pozabili.
Portugalske kolonije.
Ker se perijodično pojavljajo v inozemstvu tendencijozne vesti o event. odstopu portugalskih kolonij neki velesili, nas naproša poslaništvo portug. republike za objavo sledečega komunikeja: Poslaništvo Portugala izrecno in formelno izjavlja: 1. da nikdo nima pravice niti povoda trditi, da se je sploh kdaj mislilo odstopiti ali oddati portugalske kolonije, in 2. da Portugalska nikdar ne bo odsto-': pila nobene svojih kolonij niti Nemčiji niti katerikoli drugi velesili.	_
Dopisi.
S ma rt nn pri Litiji. Božičnico jc priredilo tukajšnje Kat. prosvetno društvo v nedeljo ob treh popoldne v Društvenem domu. Igrali so igro :>Logarjeva sinova ali mir ljudem na žemljic. Igralci so vloge dobro rešili ter podali snov, ki je povprečno zanimiva, toda pripmsta Ln razumljiva tako živo, da so se naši dobri stari očetje kar razjokali. Zanimanje za božičnico je bilo veliko, tako, da je moralo polovico Litijčanov domov, ker je bila dvorana že prenapolnjena. Na splošno zahtevo se bo (igra ponovila H. januarja na dan Sv. treh Kraljev ob treh popoldne. — Tudi režijo in petje je treba nelo pohvaliti.
li Laškega nam pišejo: Kakor je iz raznih listov razvidno, se potegujejo za izpraznjeno mesto po rajnem odvetniku dr. Kolšeku 3 do 4 odvetniki it raznih krajev. Dvomimo, da bo tukaj za toliko ndvotnikov prostora in trajnega zaslužka. Laščani rt pa želimo ljudomilega zdravnika, da bo mogoče tudi revnim slojem po potrebi iskati zdravniške pomoči. Edini tukajšnji zdravnik, ki ima razen velike prakse v velikem okolišu, obenem še službo adravnika pri bolniški blagajni, je tudi rudniški in kopališki zdravnik. Torej je tako zaposlen, da j© primorano veliko število bolnikov iti v Celje se lečit. Zatorej bi bilo prakse še za enega zdravnika dovolj.
Prosvetne prireditve.
Hrastnik. Na novega leta dan vprizori dramatični odsek izobr. društva božično igro »Sirota': v Logerje.vi dvorani. Začetek ob pol štirih pop.
Slov. kat. prosv. društvo >Šoča« v Novem me-«tn je priredilo dne 20. decembra Krekov večer. Na vaporedu so bile deklamacije dr. Pregljeve posvetitve dr. Jan. Ev. Kreku, kadar bi mu bilo 80 let in Oton Zupančičeve pesmi: Kovaška, Naša tefteda in Begunka ob zibeli. Vse deklamacije so bile prednašane dobro, le Kovaška je bila dekla-mirana s premajhnim zanosom in )jovdarkom. Mešani zbor je pei Devove Koroške narodne pesmi, Adamičevo: Da sem jaz ptičica in Lebanovo: Vzdihi za mladostjo. Slavnostni govor je govoril g. prof. Ambrožič. Večer je bil dobro obiskan.
Kavarna »LEON« Gostilna
Kolodvorska ulica St. 2*). — Vsak <lan koncert. -Odprto že ob 4. uri zjutraj. - Točijo se najboljša vina, posebno kapiteljska vina iz Trške gore. nadalje Delkoto in stari Jeruzalemcc 1922 leta.
Dnevne novice.
Odlikovani slovenski planinci. Na predlog ministra za trgovino in industrijo so bili odlikovani sledeči slovenski planinci: g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, ter predsednik S. P. D. g. dr. Fran Tominšek — oba 1. redom sv. Sava III. razreda; nadučitelj v p. Fran Kocbek z redom sv. Save IV. razreda ter učitelj v p. Davorin Lesjak v Rušah z redom sv. Save V. razreda.
Osebne vesti. Pri agrarnem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan za nadzornika dosedanji referent Albin R a d i k o n. — Pisar pri generalnem konzulatu v Bukarešti Teo Vodu š e k je v istem svojstv u premeščen h generalnemu konzulatu v Budimpešti.
I« zdravniške službe. Za okrožnega zdravnika v Planini pri Sevnici je imenovan dr. Anton Leve c.
Ii uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti prinaša v štev. 114. z dne 24. t. m.: Naredbo o pobiranju prenosne, takse; Pojasnilo o pobiranju žigovine na kon-ve, v katerih se izvaža mleko; Odločbo o pobiranju trošarine na alkohol; Odločbo o pobiranju državne trošarine na pivo; Odločbo o izvozu zlata, srebra in platine kot produktov naših rudarskih podjetij; Dopolnite* člena 24. v predlogu zakona o obči carinski tarifi C br. 29.201/1925. Popravek k pravilniku za ogledovanje klavnih živali in mesa. — V štev. 115. z dne 29. t. m. objavlja Uradni list: Dodatek k specialnim določilom pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih.
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Kansas City, Kans., je umrla 41 letna Marija Janeš, doma iz Osilnice pri Kočevju; zapustila je soproga in sina. — V Clevelandu je umrla 44 letna Frančiška Pnjsar, roj. Troba, doma iz Podlipe pri Vrhniki; zapustila je soproga in pet otrok.
Pogreb rajnega veleindustrijalca g. Andreja Gassnerja bo iz Bolzana v Bludenz na Predarl8kem.
Društvo slovenskih književnikov poziva vsa prizadeta kulturna društva, da mu pismeno javijo svoj pristop k Jugoslovanski sekciji Mednarodne literarne in umetniške zveze v Parizu. Pristop k sekciji naj javijo čimprej, ker se bo vršila v najkrajšem času ustanovna konferenca navedene sekcije v Zagrebu. Ob tej priliki se bo obravnavala kot najvažnejša točka načrt zakona o avtorskem pravu, ki pride nato pred narodno skupščino. — Dmštvo slovenskih književnikov.
Od loterije Dijaškega podpornega društva je odvisen gmotni položaj našega visokošolskega dijaštva v bodočih letih. Zal današnji uspeh še ni zadovoljiv. Kljub temu pa se vrši žrebanje ob napovedanem rosu, t. j. 15. januarja 1926. Zato prosimo naše podpiratelje, da pohite z nakupom srečk. Dobiti jih je po vseh trafikah in drugod. Glavni odbor ima naslov: D. P, D., Ljubljana, Miklošičeva 5.
Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, okrajni odbor t Trbovljah, vabi vse vojne tovariše ob Posavju, ki bi bili pripravljeni organizirati v svojem kraju krajevne organizacije Zveze slovenskih vojakov, da javijo svoje naslove ali okrajnemu odboru Z. S. V. v Trbovljah, ali pa glavnemu odboru Z. S. V. v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7/a, nakar bodo prejeli od tam pravila iu vsa za organizacijo potrebna navodila. — Kakor je znano, je Zveza slovenskih vojakov strogo nepolilična in nestrankarska Organizacija, ki zbira okrog sebe vse vojne tovariše brez razlike političnega prepričanja. — Zveza si je nadela nalogo, da umiri razpaljene politične strasti zlasti med vojnimi tovariši, ter obudi ono idealno vojno tovarištvo in bratstvo, ki se je porodilo v straš-šnih bitkah na krvavih bojiščih. — Z. S. V. hoče hoče podpirati moralno iu gmotno one
naše najbednejše tovariže-vojne invalide, vdove in sirote, ki so postali žrtve svetovne vojne. Onim pa, ki so dali svoje življenje na žrtvenik svetovne vojne, hoče postaviti spomenike, ki bodo poznim rodovom pričali, da slovensko ljudstvo ui zaostalo za drugimi narodi v ljubezni do svojih sinov, ki so padli v svetovni vojni. —
Napredovanje v višje skupine. Te dni prihajajo dekreti poštnim uslužbencem, kakor je bilo pred par meseci obljubljeno. Glede napredovanja zvaničnikov in služiteljev je prosil predseunik Zveze poštnih organizacij za Slovenijo, da bi pomočnik generalnega ravnatelja kmalu in ugodno rešil tozadevna poročila l jubljanskega poštnega ravnateljstva. Gospod dr. Horvat je to drage volje obljubil.
Zvon je počil. Na sveti večer, ko so pritr-kavali, se je ubil veliki zvon v Radovljici. Zvon je bil lansko leto vlit v Mariboru.
Cvetje t Božiču. Iz Lesec na Gorenjskem nam poroča prijatelj, da tam že cvete teloh in resje.
Nesreča. V tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se je zopet dogoaila nesreča. Preddelavee Blaž Kranju, oče številne rodbine, je na sv. Štefana večer hotel neko 1 stvar sporočiti svojemu mojstru. Od delavnice. ; do pisarne je moral iti mimo martiuovih peči, v katere so ravno metali železo. V hipu, ko je šel mimo, so se premaknili vozički, na katerih je bilo naloženo staro železo, in so gfc pritisnil s tako silo čez trebuh, da je padel v nezavest. Težko poškodovanega so oddali v bolnico.
Predavanje o brezalkoholni uporabi sadja. V Lomu je priredilo prosvetno društvo 26. t. m. protialkoholno predavanje. Prišel je iz Ljubljane načelnik zadruge »Brezalkoholne produkcije*, g. Joško Lindič, ki je razložil, kako se dela brezalkoholni mošt iz sadja in z navdušenimi besedami j okazal v pravi luči našega najhujšega sovražnika — alkohol. Ker je posestnik Fr. Meglic", ki je že preteklo jesen napravil brezalkoholni sadjevec, prinesel po-kušnjo v društveni dom, so se vsi navzoči prepričali, koliko beljši, okusnejši in sladkejši je lak brezalkoholni mošt od alkoholnega. Vse potrebne priprave za lako uporabo sadja se dobe pri »Brezalkoholni produkciji- v Ljub-! ljani, ki na željo rada pošlje predavatelja.
Utopljenca je Sava izplavila v Kresnicah. Ležal jc najbrže že dolgo v vodi.
Kakor vsako leto, tako se tudi letos trudimo, da ustrežemo mnogoštevilnim prošnjam naših soirpinov. Čutimo se dolžni zahvaliti se vsem dobrotnikom, ki so se nas spomnili s kakim darom in nam olajšali znatno našo skrb. Z žalostjo konstatiramo, da letos prvič ne zadostujejo prispevki usmiljenih src za veliko Število naših soirpinov Ln smo prisiljeni obrniti se s ponovno prošnjo na one, ki nameravajo obdarovali naše sotrpine, da se nas spomnijo sedaj ob Novem letu. Nadejamo se, da bomo uslišani. Podporno društvo slepih, Ljubljana, VVolfova ulica 12(dvorišče). Na željo pošljemo položnice.
Napad na stanovanje Stjepana Radiča. V noči od 26. do 27. t. in. so neznani storilci vrgli skozi okno v stanovanje prosvetnega ministra Stjepana Radiča v Zagrebu več kamnov ler povzročili na oknih iu pohištvu nekaj škode. Izmed Radneve družine ni bil nihče zadet.
Krvava dogodek v Skoplju. Načelnik občinske javne varnosti v Skoplju D. Čohadžič je dne 27. t. m. zvečer streljal nase iz revolverja in se težko ranil, čohadžič je bil vdovec in je ! imel štiriletnega sinka. Zadnje tri mesece je i imel znanje z ne ico zasebno uradnico, s katero , so je zadnjo, dni spri in ji grozil s smrtjo. Po | viharnem nastopu z njo je streljal nase. Slu-! čaj še ni pojasnjen, ker je bil čohadžič menda ■ tudi v velikih denarnih zadregah.
nokar vitezi oklopnjaki v sijajni opremi po strmi stezi navzgor, gozd sulic štrli nad nji-• mi? Ne, ne, to so le skale in smrečje, ki daje j celemu prizoru uprav divje romantičen pogled.
Sličen grad se nahaja tudi na Dolenjskem, eno uro in pol hoda od Novega mesta, imenovan Lukenjsld grad. Baje ga je sezidal 1 in se tudi v njem skrival v XV. stoletju isti Erazem Pred jamski kot tu. Vendar je la ve-; liko večji, bolj obširen in romantičen. Pečina, s rodi katere je kakor uklesan, meri 123 metrov ln nad njo in okoli nje so se v srednjem veku razprostirali temni, nepredirni gozdovi, kjer »o se klatile oele trume volkov, medvedov fai razbojnikov. 2e ime Rauberkommando pove, da je bila Notranjska pravo zatočišče vseh todanjih gosposkih in negosposkih Čaru-gov. Globoko pod gradom drvi deroči potok •famščica. S strahovitim bobnenjem se izgublja v skalnato brezno, teče dve uri in pol pod i zemljo in potem izvira nekje pri Vipavi. Ze večkrat so nasuli, kot pripoveduje Valvazor, pri potokovem ustju žaganja v vodo, ki je zopet priplavalo na dan pri Vipavi.
(Dalje sledi.)
Največja izbera
Jamskih in otroških predpasnikov iz kreiona. Mota, listra, Sifona in batista v različnih fazonah nudi ▼ Ljnbljani najceneje
F. & l GORIČAR, LJubljana, Sv. Petra c. 29
Blagoslov in otvoritev novega Društvenega doma v Trbovljah
Zgodovinsko pomemben dan je bil t.i Trbov- j lje dan, ko so otvorlli novi Društveni dom, 26. de- . cembra 1925. Razmah in lep napredek naših dru- , štev zadnjih let jo zahteval, da se zgradi novo po- j siopje, ki bo ustrezalo vsem zahtevam današnjega i časa. Ni bila lahka naloga, ki si jo je začrtal stav- : beni odbor stavbinske zadruge »Lastni dom<- a se [ jih ni ustrašil, akoravno je gradba tako velike | Stavbe zvezana s skrbmi, za katere je potreba že- ! lesnih živcev.
Cela proslava blagoslovi jen ja in otvoritve se je zvršila po sporedu, kot je bii sestavljen. Nebo nem jo bilo naklonjeno, solnce je sijalo prijazno na množico, ki ee je zbirala že pred deseto uro v prostorih nove lepo okrašene dvorane. Ob četrt na 11. uro je sprevod odkorakal v cerkev k sv. maši. V sprevodu so bili na čelu: polnoštevilna rudarska godba, zastava Orlov, odbor stavbinske zadruge, v sredini med njimi gospod rudniški ravnatelj inž. Julius Pauer in minister n. r. gospod GostinČar, narodne nošo, Orli, Orlice in njihov naraščaj, uniformirani rudarji. Kmečka zvez«, obrtniki in nato ostala množica.
Nad vse lep in za Trbovlje jako primeren govor je imel pred sv. mašo celjski opat milost lj. gospod Jorak. Množica v nabito polini cerkvi ie v največji tišini poslušala govorniki, ki je razlagal kulturo krščanstva, v kameri edini jo rešitev današnje socialne bede.
Po sveti maši smo se zbrali zopet v Društvenem domu, ki ga jo slovesno blagoslovil milost I j. gosp. opat.
Po blagoslovu, ko se je odpela himna »Povsod Bogat, nam jc podal sedanji načelnik zadruge č. eospod Jože 2mavf, najprvo zgodovino Društvenega doma. V težkih časih je začel orati ledino leta 1906 takratni trboveljski kwr>lan. sedanji Supnik
Imenovanja v Zag; ; !<u. S kraljevim ukazom so imenovani: za upravnega ravnatelja umetnostni' akademije v Zagrebu dr. Branko
Sen o a (dosedanji načelnik umetnostnega oddelka v prosvetnem ministrstvu); za rednega profesorja na visoki pedagoški šoli dr. Milovan G r ba; za ravnatelja I. ženske realno gimnazije v Zagrebu prof. dr. Zdenka S m rele ar (piva srednješolska ravnateljica v Jugoslaviji).
Tatvine in vlomi v Gornjeriulgonskeiri okraju. Prazniki so e ušili /.epe neznanih zli-kovcev, ki so se zato hoteli s tatvino zopet podpreti. Vlomili so v noči od 27. do 28. decembra v trgovino Jožefa Hermana v Očeslav-cih. Zvenketanje šipe na oknu in svetloba vžigalice je prebudila v trgovini spečega brata gospe Hermanove. Ker se je takoj dvignil, je sprožil lopov iz repetirne pištole skozi okno slrel na njega, pa ga k sreči ni zadel. Lopovi pa so se svojega lastnega alarma ustrašili iu zbežali, ter niso napravili druge škode, kakor cla so šipe pobili. Tem huje so pa gospodarili v kake pol ure oddaljeni trgovini g. Severja v Ivanjcih. Izdrli so okno ter odnesli razno blago in denarja v še ne ugotovljeni vrednosti. T? novice so vznemirile ljudi, še bolj pa oblastva, katera pridno poizvedujejo za storilci.
Boj z volkom. V selu Blatnice pri Mostar-ju (Hercegovina) je neki dan udri v hlev kmeta 'vana Miiiča velik volk in planil na konja. Milic ga je se pravočasno zapazil in ker ni imel drugega orožja, je pograbil kol, skočil v hlev, zaprl za seboj vraia in se lotil volka. Ta pa je moža besno naskočil in bogve kako bi se. bil ta boj končal, cla ni k sreči prišel Miliču na pomoč njegov brat. Skupno se jima je posrečilo ubiti zver. Bil je to star, silen volk, ki je tehtal 58 kilogramov.
Konfekcijska tovarna Fran Dercmla & Cie Ljubljana, naše največje tovrstno domačo podjetje je ustanovilo podružnico v Belgradu v Sremski ul. 4 nasproti Praške kreditne banke, kar je viden napredek tega podjetja.
Župni uradi naročajo čipke za prte le pri Osuednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo, ker nudi najlepše blago po najnižjih cenah.
Redha ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, do kler ta zaloga traja. Vse blago je garantiram najboljše kvalitete, prodaja se pa samo lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Ce skrb in žalost nas navdaja. Napor prehud živco razkraja, Izpijcmo ra.ao »Buddha< raja, Kadost na novo nas nreraja!
mctlnct
Čaj za dame
I mila, cvetna, ne razburjajoča, § J	takoimenovana • tj
\Ruska čajna mešanica |
| posebne primerna za pripravo o| sam.ova.yjv., ker ludi pri daljšemu vlečenju S ne postane grenka.	H

. izzTCSSUBfOKicnTCTOi	-.
pri Sv. Jederti č. g. Jože Lončariž. Ustanovil je izobraževalno društvo, čitalnico. L 1907 Orla in še Kmečko delavsko hranilnico in posojilnico. Videli nas niso nikjer radi. Odpovedali so nam na več krajih lokale in organizacije so bile primorane misliti na lastne prostore. Zbral je skupaj nekaj pogumnih mož in izvolili so letos umrlega g. Ivana Zupana za načelnika. Ta je vse svoje moči vporabil v tO, da se zgradba čimprej začne graditi. Posrečilo se je že leta 1908 stari Društveni dom spraviti pod streho. — Dobro pomoč je imel g. Zupan v č. g. P^eiinku, sedanjemu župniku v Sromlah, ker je bil č. g. go&pod Lončarič prestavljen nn drugo mesto So pred počet kom zgradbe.
Društva so se lepo razvijala, prostori so postajali premajhni. Treba jo bilo misil'i na Dom, ki bo ustrezal močnemu društvenemu gibanju. Tn zopet sr> bil tu možje, ki se dela niso ustrašili. Prejšnji trboveljski župnik mil. g. Franc Ca*!, sedaj kanonik v Mariboru, je s svojim vplivom pridobil zadrugi pripomočkov, da je bilo že letos omogočeno spomladi počeli z gradbo novega Doma.
Toplo se je g. načelnik Žmavc zahvalil mnogim dobrotnikom, ki so na ta ali oni način pripomogli k zgradbi, kakor Trboveljski premogokopni družbi, ki ob vsaki prilki podpira prosvetna društva, rudniškemu ravnatelju inž. Jul. Pauer-ju, i;i nam je šel ob vsaki priliki na roko, kmetom za da-rovaui le« in vožnje, kemični tovarni in steklarni v Hrastniku, delavcem, mladeničem in dekletom, ki so »e brezplačno trudili in delali ob vsakem vremenu za dober namen, g. stavbeniku Kralju in nadzorniku stavbo g. CeScutu in še mnogo drugim. Nato proglasi Društveni dom kot otvorjen.
Za njim pozdravi navzoče kot zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze g. minister n. r. .ložt (ioitinčur, v imenu Kmečke zveze g. Ahac. za Kršč. soc. delavstvo pa tov. Stanko Keše.
Ob koncu nam bodi še dovoljeno, da se s|Knnnimo iudi gospodov, ki jim je zoperna vsaka hvala, imajo pa pri zgradbi zasluge, ki se ne smejo orozreti, kor vsako delo zasluži tudi Bvoje plačilo.
Največ deia in skrbi je imel sedanji načelnik zadruge č. g. Jože Žmavc. Cela zgradba j< visela na njegovih ramah in najmanjša stvarca mu m ušla iz vida. O težkočali, ki jih ima zgradba tako stavbe ni nikdar tožil, vse je mirno p:_ nesel.
In kdo je spravil za zgradbo potrebni stavbeni malerijal kot opeko, ves les iz gozda, apno gasii, opeko čistil itd.? To je bil č. g. Gorogranc. Z dobrini zgledom ie nehote marsikoga prisilil, da je prijel z;t delo. Od početka so ga nasprotniki po časopisju hoteli odvrniti od dela, pa se za take čenče ni zmenil; nasprotno, dobil je ugled, kot ga zasluži.
Velike zasluge za stavbo iniii ludi g. dr. Ja-nec. Jcnšterlo. S šegavo besedo, zraven pa vplivno osebo je pridobil marsikak dar v korist Umna, kar bi drugi ne. Njegove prošnje so imr-le gotovo uspeh.
Pozabiti ue sinemo ?e g. Dimnika Jožeta. Ni bilo skoraj dneva, da bi ne delal kaj zn zgradbo.
Pozni rodovi se bodo s hvaležnostjo spominjali tel: mož, ki so jim rini i z zgradbo stavbe priliko gojiti prosveto, ki bo v korist celemu slovenskemu narodu.
Krasna moderna stavba obsegu veliko dvorano z vsestransko galerije, vse zidano iz železo-betomi. Dvorana imn velik oder s prizidkom za žensko in moško garderobo, skladiče z.i kulise in šp druge potrebne lokale. Pred dvorano je mala dvorana za oddih med predstavami in še ena velika sob;i za čitalnico. Takoj oh vhodu so stopnjice. ki vodijo na galerijo in v telovadnico. Cela stavba je opremljena moderno in z vsem predpisom ustrezajoči m i postranskimi napravami. Ob telovadnici se napravi ludi kopalnica s prho. Pod odrom jo tudi klet in skladišče za premog itd. Zgradba imn napeljano električno razsvetljavo in vodovod.
Stara dvorana je prezidana in se bodo gornji prostori uporabljali za posojilnico, posvetovalnica, za osl»b i i o vos! n n o v an j e,Jol n j i pa za trgovino in Jto^til® s ki^pkjo. — SMbo je zgradila, kakor Hbjlv,napravila načrte stavbena tvrdka inž dr. M.
Zvišanje zdravniških taks na Bledu.
Bled, 29. decembra, /juno je, da je dolg tukajšnje občine letos ogromno narasel in bo kakor mora dolga leta tlačil davkoplačevalce. Zupan bi rad znižal občinske doklade, da bi se zdelo, da dobro gospodari; zato pa je predlagal, da sc najame SOO.OOO Din posojila v pokritje stroškov. Kakih 300.000 Din od te vsote se je porabilo za razne nepotrebne škarpc, zidove, ograje, trotoare, napravo nepotrebnih potov, zdraviliški park itd. Mrzlično se je delalo vso lansko zimo in pomlad na račun dohodkov od igralnice. Toda na Bledu obračajo, v Belgradu obrnejo. Igralnica se ni smela odpreti in odkod vzeti denar, ki se je na ta način izdal? Iztuhtali so, da bi se velike vsote dobile, ako se zvišajo zdraviliške in godbene takse. Ta denar bodo plačali tujci in proti temu vendar ne more noben pameten občan ugovarjati! Stavili so v občinski seji predlog, da se zdraviliške in godbene takse zvišajo in to za šestkrat. Rodbina petih oseb, ki je do sedaj plačala za vso sezijo 400 Din (1600 K) — bi plačala v bodoče 2480 Din (9520 K) —I! Z večino 14 glasov proti 10 je bil predlog sprejet; »nazadnjaki« so glasovali proti. Ko se je o tem zvedelo, so vsi občani (brez razlike strank), ki jim je blagor Bleda pes na srcu, odločno nastopili proti imenovanemu sklepu. Že sedaj je namreč mnogo gostov godrnjalo proti taksam, ki se jim nc nudi tudi najmanjša ugodnost, odkar se je posekal zdraviliški park. Tako velikansko zvišanje taks mora odgnati Bledu še tc prijatelje, ki ga sedaj posečajo. To je vsakemu razsodnemu človeku jasno. Do se prepreči potrditev tega usodepolnega občinskega sklepa, se je vršil 28. t. m. v hotelu Belgrad protestni shod, na katerega jc prišlo veliko število interesentov vseh strank. G. dvorni svetnik dr. A. Ferjančič je pozdravil navzoče, ki so se zbrali tako številno in s tem pokazali, kako pereče jc to vprašanje. Na to je v doi-gem in jasnem govoru temeljito osvetlil, kake posledice bi to imelo za Bled. Za njim jc prosil za besedo župan g. Kenda ter v dolgem govoru skušal vsaj oslabiti utis, ki ga je naredil govor dr. A. F., kar se mu je pa temeljito ponesrečilo. G. Iv. Rus je potem podal pregled o taksah jugoslovanskih, italijanskih in nekaterih nemških kopališč, katere je po večini osebno obiskal in se o tem temeljito informiral. Na podlagi številk je opozoril na nevarnost, ki bi jo imele v posledici take takse, zlasti, ker se tujcem za to nič ne nudi, Občinski odbornik Fr. Rus je na to pokazal, kje naj išče občina dohodkov. Odpravijo naj se nepotrebni izdatki in uvede v občinsko gospodarstvo varčnost — edino na ta način se sčasoma doseže ravnovesje. Slednjič je še gospodična T. Vovk krepko zavrnila namen tega nevarnega eksperimenta. Vsem govornikom so navzoči burno pritrjevali. Nazadnje je dal g. dvorni svetnik dr. A. F. na glasovanje primerno resolucijo na g. velikega župana, da se ta sklep obč, odbora ne potrdi. Za resolucijo so glasovali vsi navzoči interesenti. G. župan je zahteval, da se tudi proti glasuje. Predsednik je temu ugodil in štel: 1, 2. — G. župan sam in še Iv. Pretnar! Nato se predsednik zahvali navzočim in zaključi zborovanje, ki sc je vršilo v najlepšem redu.
Novomeški občinski proračun.
Občinski proračun se je obravnaval v seji, ki se je vršila v soboto dne 19. t. ni. Župan dr. Režek je bil sklical že za 14. decembra sejo. Odborniki kluba SLS in reda in dela so bili zaprosili, da se dotična seja preloži, ker je bila sklicana na kratek rok 24 ur in se o važnih postavkah proračuna odbornikom ui bilo mogoče informirati in posvetovati. Ker
pondeljkova seja ni bila sklepčna, je bila skli-rana zato druga 19. decembra pod pretnjo
§ 42 o. r., kar sta presednika obeh klubov koncem seje v soboto grajala, ker ta naredba ni bila umestna, kajti v dopisih na županstvo se je prosilo, ozir. poudarjalo, naj se pondelj-kova seja preloži, da se zamorejo klubovi Slani posvetovati in sklepati o proračunu.
Župan je razložil posamezne postavke proračuna ter odredil debato. Skupne potrebščine mestne občine so bile po proračunu določene na 722.312.80 Din. Večinama so ostale potrebščine iste kakor v letu 1925. Nastaviti je treba le peto novo policijsko moč. Istotaiko se zviša nagrada županu od 16.000 na 18.000 dinarjev, za popravo perišča se je stavilo v proračun 15.000 Din, za popravo kopališča 25.000 Din. za nasade 5000 Din, za gramoz po ulicah in čiščenje 10.000 Din, električno razsvetljavo 14 000 Din, m kanalizacijo in jarke 12.000 Din, novo postavko za babico 2000 Din, za obrtno šolo 5000 Din, v fond za stavbo nove ljudske šole 250.000 Din, za nove svetilke 5000 Din. K debati o teh potrebščinah so se oglasili odborniki Perko, Uderman, dr. Česnik, Petrič, Ogrič in Lužar. Vse omenjene postavke so bile sprejete deloma soglasno, deloma z večino glasov.
Glede postavke po 5000 Din za nasade je omenjal dr. Česnik, da iz stališča pietete in pa tudi iz praktičnega stališča ne kaže zasaditi še nekaj let starega pokopališča. Odbornik Picek je predlagal, da se vstavi v proračun ludi postavka 5000 Din za trgovsko nadaljevalno šolo, odbornik Uderman pa postavko 2000 Din za ljudsko šolo, odbornik Ska-licky. cla se vstavi postavka 6000 Din za regulacijski načrt. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti.
Ker redni dohodki mestne občine niso zadostovali za kritje potrebščin iii je znašal primanjkljaj 521.891.80 Din, se je sklenilo kriti ta primanjkljaj s sledečimi nakladami: 250 odstot. doklado na vino. za kar dobi občina 227.500 Din, z 200 odstot. naklado na mošt v iznosu 15.230 Din, naklado 10 Din na buteljke v iznosu 5000 Din z naklado 50 Din na bi piva v iznosu 30.000 Din. Doklade na žganje in likerje p rine-o občini 20 000 Din, doklada na tujske ?obe po 2.50 Din vrže občini 9000 Din, nočna taksa po 50 par vrže 17.000 Din, 40 odstot. doklada na najemnino da 16.640 Din, 15 odstot. naklada na druge davke pa 23.122 dinarjev.
Glede posameznih naklad se je zelo živahno debatiralo in ?o posegli v debato odborniki: Košak, Petrič, Ogrič, Skalickv. Perko. dr. Česnik. Nekateri odborniki so bili za to, da ostane naklada na vino 200 odstot., kakor je bila dosedaj in da se nočno takso odpravi, ker povzroča pobiranje takse veliko šikan ter da se na tujske sobe uvede 20 odstot. pobiranje. V proračunu je bila nočna laksa od kavarn in gostiln določena na 1 Din, toda ta predlog je bil odklonjen. Sprejet pa je bil predlog, da ostane pri sedanji nočni taksi 50 par. Soglasno se je tudi sprejel predlog, da se kritje ostalega primanjkljaja dobi iz dohodkov mestne hoste ter se je v proračun stavila tozadevna postavka po 180.000 Din.
Kakor smo zaznali, se je hotelo kritje potrebščin dobiti iz užitnine na meso ir pa iz reklamnih taks. o čemer se je veliko razpravljalo v finančnem gospodarskem odseku, a so te doklade kar naenkrat pri zdanji seji finančnega gospodarskega odseka bilo črtane in se je našlo kritje v dohodkih iz mestne boste.
\1 LjobSjane.
Silvestrov večer »Ljubljane« je še vselej najlepše zaključil staro leto iu nas uvedel v novo, da smo staro z veselim srcem v poštenem .neprisiljenem veselju nehali in novo z radostnim srcem začeli. — Tudi letos bo »Ljubljana« vse storila, da si ohrani naklo-
njenost svojih prijateljev ln si še veliko novih pridobi. Dve godbi, petje zbora, kupleti bodo razveseljevali udeležence, hkrati se jim bo nudila krasna prilika, pridobiti si poceni lepo pitanega prašička, da bo novega leta dan z očarujočim vonjem zadehtel na mizi. Pa že prej zvečer si bo vsakdo lahko privoščil, kar mu bo srce zaželelo, saj je postrežba, ki jo > Ljubljana« nudi svojim cenjenim gostom, že od nekdaj znana kot prvovrstna in na vso moč poceni, da ne omenjamo izredno nizke vstopnine.
»Ljubljana« bo imela za Silvestrov nastop zadnjo vajo dane«, sredo zvečer in sicer ob pol 8. za moški, ob 8. za mešani zbor.
Osebna vest. Profesor mariborske gimnazije g. Ivan Mazovec je prestavljen na državno realko v Ljubljano.
Elizabetna in Vincencijeva konferenca pri oo. frančiškanih sta priredili 23. decembra skupno božičnico v samostanski dvorani. Pred lepo razsvetljenim in bogato obloženim drevescem so se vrstile deklamacije, nakar je bilo okoli 60 otrok in staršev obdarovanih z obleko, čevlji, pecivom, šolskimi potrebščinami ter z nakaznicami za moko. Opravili smo tudi brez magistrata! Bog povrni vrlim gg. članicam in gg članom obeh konferenc ves njih obilni trud kakor tudi vsem blagim dobrotnikom!
Silvestrov večer z raznovrstnim sporedom priredi Pripravljalni odbor za zgradbo Prosvetnega doma« v Šiški v dvorani »Reining-haus«. Kdor hoče veselo razpoložen pričakati novo leto, naj pride ta večer v našo sredo!
Srečka Dijaškega podpor, društva je dvojno novoletno darilo: za obdarovanca in hkra-tu za revne dijake.
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da od 30. decembra t. 1. do 15. januarja 1926 zaradi velikega prometa ne bo sprejemala in izplačevala vlog na .Domače hranilnike«.
Blagajna poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo 31. t. m. z ozirom na letni zaključek pri zavodu otvorjena samo do pol 12.
Kje se aboniram v novem letu? V Rokodelskem domu. Komenskega ul. 12. Daje se stalna brana, kosilo in večerja, večerja tudi ob nedeljah. Cene so čim nižje, brez alkohola, iz-prememba velika brez običajnega tedenskega turnusa kakor v privatnih kuhinjah. V hiši je tudi moderno, nanovo urejeno zimsko in letno kegljišče.
Iz Maribora.
Proračun okrajnega zastopa v Maribora sprejet. Dne 23. t. m. je imel proračunsko sejo okrajni zastop v Mariboru, na kateri je bil sprejet proračun za leto 1926., o katerem smo že obširno poročali. Proračun je bil sprejet brez izprememb. Doklade znašajo na hišno najemnino 100 %, na ostale direktne davke pa 167'g. Pritožba tvornice za dušik v Rušah proti proračunu je bila zavrnjena kot neutemeljena.
Ob polnočnicah so se nekateri ljudje po naših cerkvah obnašali skrajno nespodobno. Menda je ta barbarizem dosegel višek v frančiškanski cerkvi, kjer se je vprizorilo, kakor bi bilo najeto, najbolj prostaško razgrajanje, nagajanje, žvižganje, sešivanje oblek, da se je sleherni ogledoval pri izhodu, če ne nosi na obleki kakega znamenja tega brezprimernega prostaštva. V bodoče bi bilo dobro, če že ti elementi, ko se napijejo. nočejo ostati doma. da se fizičnim potom odstranijo.
71. krstna proslava društva kat. rok. pomočnikov v nedeljo je bila častna. Ljudski oder je vprizoril »Sovraštvo« in sicer s prav dobrim uspehom. Občinstvo se je častno odzvalo vabilu, med njim tudi mariborski škof dr. Karlin.
Osebna vest. Z rešenjem ministrstva za socialno politiko št. 15.688 je imenovan za namestnika šefa državne borze dela v Maribo-\ ru g. Andrej K1 a n š č e k . ki ima nastopiti i službo s prihodnjim letom.
Veliki župan mariborske oblasti nam po
šilja z ozirom na neko tozadevno notico našega lista sledeče uradno pojasnilo: »Z ozirom na vest, da se je povodom bivanja ministra prosvete Stjepana Radiča v Mariboru v dneh 12. in 13. decembra t. 1. v njegovo osebno varnost koncentriralo večje število orožništva, pojasnjuje veliki župan mariborske oblasti, da podatki ne odgovarjajo istini. Niti veliki župan, niti pristojni okrajni glavar v teh dneh nista odredila koncentracije orožništva, ker za varnostne mere tolikega obsega ni bilo nikake potrebe. V dneh 12. in .13. decembra 1.1. ni bil noben orožnik s svoje orožniške postaje dirigiran v Maribor. Varnostno službo je kakor običajno vršila izključno lokalna policija.«
Redukcija na carinami. Govorice o novi redukciji uradništva se uresničujejo in sicer najprej pri tukajšnji carinami. G. Ivan 11 c iz Dolenjih Lazov pri Ribnici je brzojavno reduciran in sicer iz razlogov »štedenja«. Gosp. B r 1 o ž n i k pa je istotako brzojavno upokojen in sicer po 18 letnem službovanju. Kakor se kaže, bodo na carinami ostali kot uradniki samo Srbi. In vendar je g. Radič zadnjič v Mariboru oznanjal, da Slovenec uraduj na Slovenskem itd. — Naša carinama torej zopet doživlja presenečenja in — kakor vse kaže —• ne bo zlepa na njej nemotenega življenja.
Iz Trbovelj.
Orlovska akademija, ki se je vršila na Štefanov dan 26. decembra v novi dvorani Društvenega doma, se je izvršila nad vse zadovoljivo. Naj si bodo izvajanja na bradlji, drogu, naraščajske proste vaje itd., vse vaje, katerih je bilo na sporedu petnajst, so bile izvajane brezhibno. Najbolj se je pa občinstvu dopadla simbolična vaja članic: Gor čez izaro. Za lepo prireditev so Orli želi burno aplavdi-ranje po vsaki točki. Predsednik Orllovske zveze br. dr. B a s a j je imel lep govor, katerega so vsi živahno odobravali.
Martin Krpan, ki se je predstavljal drugi dan na nedeljo, je istotako imel uspeh kot še nobena igra ne tako. Dvorana je bila razprodana že eno uro pre<' predstavo, naval občinstva je bil ogromen. Veliko jih je odšlo, ki niso dobili vstopnic. Igra se v nedeljo dne 3. januarja 1926 na splošno željo ponovi. Vse one, ki niso dobili v nedeljo vstopnic k predstavi opozarjamo, da se dobe vstopnice v prodajalnah konsuma v Trbovljah in na Vodah.
Duhome vaje za mladeniče, Iti so vpoklicani k vojakom, bodo v >Domu-- v Ljubljani od 9.—13. januarja iu od 23.-27. januarja. Udeleženci naj se pravočasno priglase po dopisnici Vodstvu Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega 9. Tudi drugi fantje se lahko priglase. — Vodstvo.	,
Kongregaeija za gospo pri sv. Jožefu ima jutri v četrtek- sveto mašo ob 7 zjutraj v kongrega-cijski kapeli.
Naznanila.
Društvo državnih policijskih nameščencev priredi (xx.l pokroviteljstvom gosp. velikega župana iir. Baltifa v soboto dne 2. januarja 1926 v veliki dvorani hotela Union veselico z bogatim srečolo-vom. Začetek ob 20. uri. Ker je cisti dobiček namenjen za podporni sklad onemoglih članov, vdov in sirot, se za vsestranski poset priporoča — vese-lični odsek.
Slovensko pevsko društvo ^Krakovo-Trnovo«
priredi svoj običajni Silvestrov večer v gost. prostorih g A. Steinerja, Opekarska cesta. K posetu se vabijo vsi prijatelji petja iu zabave.
Silvestrova nuc pevskega društva »Ljubljanski zvon«, dne 31. t. ni. v vseli zgornjih prostorih Narodnega doma. Koncertni in zabavni vzpored. Orkester nar. glasb, društva sSIoga-. Pevske točke: Solospevi s spremljevanjem klavirja, moški kvartet (br Grilca. Hartman in šule) moški in mešani zbori. Komični prizor. Bogat srečolov. O polnoči nagovor, alegorija. Prvovrstna kapljica. Vstopnina 10 Din. Vse prijatelje v Ljubljanskega Zvona« in petja ter neprisiljene zabave vabi že danes na udeležbo odbor j Ljubljanskega Zvona..
Ne pozabi, kaj bo 15. jan.!
Kasal iz Ljubljane, mizarska dela je vešče izvršil j mizarski mojster g. Valentin Cestnik. kleparSKn g. Rado Klenovšek, oba iz Trbovelj, vodovod g. | Pondeljek 4. jan.: Zaprto.
Prežclj iz Novega mesta, električno napeljavo pa	----
domača Zadružna elektrarna.
BALETI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Narodno gledišče v
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sreda 30. dec.: ZA NARODOV BLAGOR F Četrtek 31 dec.: Zaprto. Petek 1. jan. ob 3 popoldne: PERIFERIJA Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 8 zvečer: ZAPELJIVKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Obakrat izven. Sobota 2 jan.: PROFESOR STORICIN. Red C. N«sdelja 3. jan. ob 3 pop.: KRALJICNE VIDKE KRESNA NO C. Pravljična igra s petjem in godbo v štirih dejanjih. Otroška predstava po nizkih cenah. - Ob S zvečer: PEGICA MOJEGA SRCA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Pondeljek 4. jan.: VERONIKA DESENIŠKA. Ked E.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Sreda 30. dec.: EVA. — Red C.
Četrtek 31. dec. ob 4 pop.: OHPEJ V PODZEMLJU.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. PVtek 1. jan. ob 3 pop.: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Sobota 2. jan.: ORFEJ V PODZEMLJU. Red D. Vedel ja 3. jan. ob 3 pop.: MANON. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol S
z\eiv. srci: :z lecta, poziv na ples.
PAPRICCIO ESPAGNOLE. PANTOMIMICN1
Narodno	v Mariboru.
Sreda 30. dec. in četrtek 31. det:.: Zaprto. Petek 1. januarja ob lo. uri: TRNJULČICA. Otroška predstava. Peto I: 1	ib 20 uri: STAMBULSK A ROŽA.
So!-' •	SUMLJIVA OSEBA. V \ fKitp.)
Glasba.
' .	■ -'KEGA ODSEKA :-6* ANKE< V
LJUBLJANI.
V ponedeljek, 21. decembra je priredil pevski odsek društva ^Grafika« v Filharmoniji koncert vokalnih in pevsko-inštru mentalni h točk. ki ga je dirigiral odsekov pevovodja prof. A. Grobming.
Na sporedu so bile. pesuii L. Zajca, V. Vodo-pivca, E. Adamiča, A. Hajdriha in E. Griega. Ta program ni bil baš zelo moderen ali težak, visok-ambiciozeu. kar da sklepati na to, da si društvo za svoje, sedaj še zelo mlade zmožnosti, noče staviti nalog teh možnosti presegajočih. Toda reči treba, to malo, kar si je teh 24 pevcev pod svojim pevovodjo naložilo, smo dobili v precej popolni formi, kakršne često niti pri zelo dolgo obstoječih pevskih organizacijah ne najdemo. Odznak močne dirigontove roke je bila vzorna vokalizacijn, čista intonacija, logičen muzikalni izraz, do skrajnosti pretehtana jakost glasovnih skupin v zboru (v smislu nošnje kantilenp in podpiranja itd.); spričo !oh vrlin j« bilo mogoče zboru odpustiti, do nam je zapel šele Hajdriha, Zajca ... odpustiti mu šibke glasovne zmožnosti. Z malimi sredstvi je lako g. Grobming dosegel sorazmerno velik do-egljr.j. Po odmoru je -'Dravska dlv, godba • nod dr. Čerinovim
vodstvom dala uverturo k Nicolajevim " Veselim ženam«, dosti odtehtano in plastično, vendar ta točka nekako ni spadala v okvir koncerta. Zadnja točka je bil znameniti Griegov moški zbor »Landkjen-ding. l orkestrom in bariton soloin (g. L. Sekula), ki je dostojno zaključil koncert s svojo nordijsko liriko, dražečo melodiko in po vestni uvežbanosti zbora in bari tonske parti je. Želimo zboru brzega razvoja v prav tej smeri, v kateri je začel! V.
1
Koncert pevskega zbora prosvetnega društva v Celju, S. decembra. Marij Kogoj piše: od dobre, kritike se sine pričakovati nič več in nič manj, kot da jo resnična. Kritika ima povedati po pravici, Icakšua je umetnina ali kakšne lastnosti ima na sebi prednašanje. —■ Ta koncert je res lopo uspel 1 in smo izvrstnemu skladatelju in pevovodji gosp. Mihelčiču hvaležni za izredni užitek, ki nam ga je nudil ob tej priliki. Pri Adamičevi >Vragova ne-; vesta- je bila enotnost lepa tudi v najhitrejšem ! tempu. Pri Bordjanski . Nynje-: smo občutili neko organično celoto. Tu se je zbor zelo skrbno držal raznih dinamičnih nians, točno po zahtevah ix-bornega dirigenta. Ravno radi te pazljivosti pevcev, ki je prepotrebna v vsakem zboru in ki le tako omogoči proizvajati skladbe umetniško celot-I no, bi tudi lahke pesmi, če so polne čustva, tople I prisrčnosti, učinkovale kot one zgoraj omenjene. Tenor je od lani veliko napredoval. Pri Mihelčlčevi novi skladbi Kosa: je pol tenor-solo gospod Jerič
I lepo zaokroženo z vso lahkoto dobrega tenorista. : Le »nastavek« mu je še nesiguren. Iz Mavove >Ti-! niče« veje prijeten naroden duh, zato je dopadla. i Glasbeniku iti ljudstvu je ljuba. G. Mav sploi' dobro zadene zlasti cerkven ljudski ton. Dobra jo bila vmes ta sprememba, da sta nastopila dva solista. Gospodična Mihelčičeva z močnim sopranom nenavadno
temnega kolorita je pela dobro, vendjr mestoma pretrgano in premalo občuteno. Močim zadovoljil nas jo solisi-barilonist. Zapel > z veliko sigunostjo SkrjnnSevo Vizijo in z veliko brnvurn • Strnussov »Tajni poziv«. Ima prijeten, simpatičen.
volnjno doneč glas, v nižavi nekoliko šibek, v višini mogočen. — Poslušalci v celoti niso občutili zgoraj omenjenih nedostatkov. Vsekakor — ponosni smo nad neverjetnim glasbono-kulturnim napredkom.	—a
Knjltfe in revije.
»Mladika«. St. 1. letnika 1926 prinaša sledečo izbrano vsebino: Leposlovje: Malešič, Kruh. povest Slovenske Krajine. — Kmetova, Prve jaslice. — Trunk, Z metlo 4360 m visoko. — Lea Fatur, Dom dedov. — Vuk, Kako sc je Janez Vrabec ženil. — Orczy-Poljanec, Za Cezarja. — Pesmi: Strniša, Sveti večer. — žužek. Mati. -r- Kosovel. Sveti Štefan Na večer. Kraška cesta. — Koritnik, Pada sneg. — Ks. Meško, Boj z življenjem, Sužnji? — Poljudna znanstvo: Drica Piskernik, Rastlinske svatbe. — Steska, Langusova doba. — Pisano polje: Dr. Je-liart, V deželi Gosen — M. Munda, Politično prebujenje vzhodnih narodov. — Strašna povodenj i Prekmurju. — Dr. Fr. Detelova 75 letnica. — Nove knjige. — Krivogledovi odgovori. — Slike: Od-puščenje, V deželi Gosen. Povodenj. — Koštial. Slovniški brus. — Humek, K vsaki hiši vrt! — Dr Brecelj, O prehrani. — Gospodarstvo. — Moda. -Kuharica. — Šale. — čarodej. — Uganke. — Mladika« Izhaja prvega dne v .akega meseca. Letna naročnina je za naročnike v Jugoslaviji 84 Din s krojno priogo 100 Din; v Italiji 100 Din (50 lir), s krojno prilogo 116 Din (58 lir); v Ameriki 2 dolarja, 8 krojno prilogo 2 dolarja -10 cent. — Kdor bi ne zmogel celotno, sne poslati naročnino za pol leta, tudi za četrtletje naprej. Vse dopise, ki :;e tičejo naročnine ali reklamacij, je pošiljati na naslov: Uprava Mladike-, Prevaljc. Reklamirati sc more vedno le zadnja številka.
Mudi se že, da kuniš srečko DPD
Gospodarstvo.
poročila.
Ceno živine, telet in prašičev v Ljubljani dne 29. decembru 1925. Voli prvovrstni, za kg žive teže Din 9.25 do 9.50, voli debeli 8.75 do 9, voli rejeni 8—8.25, voli mršavi 6.50 do 7, krave pitane 7—7.50, krave debele 6.25 do 6.75, krave rejene 6—6.25, telice debele 8 do 8 50, telice rejene 6.25—7. teleta težja debela 9.25—10, teleta rejena 8.25—9, teleta zaklana po kakovosti 12.50—13.75, prašiči špeharji domači 13.75—14.75, peršutarji 10.50-11.25. zaklani prašiči domači po kakovosti 14.50 do il5.50, banaški špeharji prvovrstni težki 16.75 do 17.25, banaški špeharj« lažji 16—16.50, ko-štrimi po kakovosti 4—5. Kupčija z govejo živino jo med prazniki skoro onemogla, ker se je v Ljubljani tudi konzum mesa zmanjšal radi božičnih počitnic. Zato so cene govedi popustile. Isto je s kupčijo telet. Tudi tukaj vlada pravo kupčijsko praznično počivanje in je ta ku))čija sedaj neznatna. Kupčija z zaklanimi prašiči se je ustavila radi južnega vremena, z živimi prašiči pa vsled božičnega počitka. Pričakovati pa je. da se kupčija takoj po novem letu dvigne iz sedanjega mrtvila in se krepko poživi. Pričakovati je lorej, da se sedanje cene gotovo obdrže, za dobro re-jeno in pitano blago, kojega primanjkuje, pa ee bodo popravila.	(K.)
jone k. s., od katerih je minimalni del izrabljen.
Kavčuk. Cene kavčuku še vedno gredo gor. Sklepajo se terminske kupčije celo za leto 1927. Cene za dobavo v letu 1923. se glase n,a 3 sh 9 d. Prišlo je do sklepov za 1926 po ceni 4 sli. Sicer pa so zaloge promptnega blaga zelo majhne.
Lan. Zaloge lanu na evropskem kontinentu zaradi zastoja v poslih naraščajo in zato računajo z znižanjem cen lanu. Letonska vlada je oficielne notacije že znatno znižala. Na splošno je industrija lanenih izdelkov v Evropi dobro zaposlena.
Kovine. V drugi polovici meseca septembra se je položaj izboljšal. Na Angleškem so bile koncem meseca sledeče notice (za promptno blago): baker 60, cin, 285, svinec 341/4, cink 38s/i« funta šterlinga. V Ameriki so bili kurzi: za baker 14 20 centov, za cink 8.75 centn, za svinec 9.25 centa.
Kranjska industrijska družba ima 56. skupščino dne 16. januarja 1926 v Ljubljani (bilauca 1924-1925, volitev upravnega sveta in preglednikov).
Pooblaščena trgovinska agencija kraljevine SHS v Milanu. Te dni je ministrstvo trgovine in industrije u postavilo pooblaščeno trgovinsko agencijo kraljevine SHS v Milanu, ki je pred letom dni radi odhoda šefa prenehala poslovali. Naslov je >Agenzia cornmerci-ale privilegiata de regno SHS Milano (XII.), Via Monteliello 36. Šef je g. Dušan Smilja-nič-Rapo.
Skupščina Glavne zadružne zveze. Iz Belgrada poročajo, da se vrši redni občni zbor članov Glavne zadružne zveze v Belgradu meseca marca 1926 v Zagrebu.
Razdelitev turškega dolza. Odbor za upravo turškega dolga je te dni objavil razdelitev tega dolga v smislu lausannske pogodbe. Na Jugoslavijo odpade kapital v nominalnem znesku 5 435.51)7 turških tir, normalne dolžne anuileie znašajo za Jugoslavijo 301.957 turških lir.
Svetovni kongres za avtomobilistiko. Dne 11. januarja 1926 se vrši v Ne\vyorku drugi svetovni kongres za avtomobilistiko.
Ceneni avtomobili. Angleška avtomobilska industrija se zelo živahno peča s problemom poceniti produkcijo avtomobilov. Zato jo treba izdelovati vozila po amerikanskem modelu in jih še ceneje kakor pa A meri kanci prodajali. Dve angleški tvrdki sta začeli izdelovati 4 cilindrske vozove po ceni 100 funtov šterlingov (27.300 Din). Voz bodočnosti bo imel notranjo kurjavo in steklo, ki se ne razbije.
Za izrabo vodnih sil. Danska vlada je sklenila v svrho pospeševanja elektrifikacije, da se morejo naprave do 500 .k. s. zgraditi brez posebnega dovoljenja. Za naprave do 25.000 k. s. daje vlada koncesijo po ugodnih pogojih. Dajatve za naprave do 500 k. s. so ukinjene. a;i naprave od 500 do 25.000 k. s. pa so znatno znižane. To pride zlasti v poštev za Islandijo, kjer cenijo vodne sile na 4 mili-
Dno 29. decembra 1925. Denar
Zagreb Berlin 13.38—13.-18 (13 375—13 475), Itaija 226.H0-229.30 (226.89—226.29). London 272.95-274.95 (272.71-272 81), Nevvvork 56.1125 —56.7125 (56.09-56 69), Pariz 210 21 1 (205.45— 209.45). Praua 16050—lG8.no (166.40—IfiS/O), Dunaj 7.927- 8.027 (7 925-8.025), Curih 10.98-1101 (10.856-10.93H) Valute: dobri' 55.525 -56.125, franc. franki 205—209, Kč 104—166.
Curih. Bclfirnd 9.175 (9.175). Italiia 20 83 (20 85). Lcndon 25 085 '25 075), Nevvvork 51 ".75 (517.25). Pariz 19.10 (18.82), Praga 15 325 (15.325), Dunai 73 (73.10).
Dimni. Devize: Belerad 12.527, Kodnnj 175 05 London 34.34, Milan 28.52. Nevvvork 7P8. Pariz 26.20. Varšava 81 25. Valu'?.: dolarji 701o5. nngle-?ki funt 84 °9. lira 28.38 dinar 12.43, češko«'ovn-ška krona 20.98.
Prnrn. Devize: Urn 135 97."0. 7aprph 59.76, Pariz 124.84. London 163.5750. Nevvvork 33.70.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Vojna odškodnina 315—319, zastavni listi 20-22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—205, I.jublj. kreditna 210 den.. Merk nti.na ICO—102. zaklj. 102. Praštediona 918 bi. Slavenska 50 den., Kred. zavod 175 -185 Strojne 125—127, Vevče 120—125, Stavbna 100—110, še"šir 115—120, zaklj. 115.
Zagreb. 7% invest. posoj. 77.50—77.75, vojna odškodnina 316—317, Hrv. esk. 119—120, Kred. 133—125, Hipobanka 64—84.50. Jug«.banka 108-109, Praštediona 947.50—950. Ljublj. kreditna 215 den., Kksploatacija 38—41, šečernn-i 425—430, Nihag 39 bi.. Gu inann 800—320, Slavex 140—1 IS, Slavonija 42—44, Trbovlje 325 bi., Vevče 120 den., Strojne tovarne 125 den.
Dunaj. I'f.(!nn -savska-jadr. 062.700. Živilo 780. . Alpine 251, Greinitz 128 TOO. Kranjska ndestrij.ka 285, Trbovlje 398. Hrv. esk. 128, Levkam 148X00. Hipobanka 80.00), Gutmnnn 545, Mundus 080.
Blago.
Ljubljana. Les: Brzojavni drogovi do 10 m dolžine, dimenz jo običajne, fco vag. meja 330 bi., bukovi plohi, 40, 50, 60, 70 mm, večina 50 in (iO mm, I„ II fco vag. meja 600 bi., bukovi hloii od 00 eni prem naprej, od 3 in dolžine naprej, T. fco naklad, post. 20 bi., hrastovi plohi, neobrobljeni, 80, 90, 110, 130 mm, od 3 m naprej, z 15% od 2.60 do 2.90 m, od 25 cm širine naprej, fco var;. meja 1000 den., Ii.volele, uso Croatia, fco vag. meja 1000 den., bukovi pragovi 2.60X14X24, fco vag. raklad. post. 33 b!., bukova drva, l ni dolžine, fco naklad, posl- 0 vag. 21 21. zaklj. 21, bukovi hlodi, o I 3 m dolžine naprej, od "0 cm širine nanrej, I , II., fco nak'ad p<. . 230 bi. - Žito in poljski pridelki. Pšenica prekmurska 75-76 kg, 2'}i pri-j mesi, fco vag. naklad, post. 300 bi., pšenica bučka 76 kg, 2%, fco vag. naklad, post. 290 bi., koruza nova, fco vag banatska naklad, post. 1 vag. 123— 123, zaklj. 123, koruza nova z k v al gar., fco vagon Novi Sad 128 bi., koruza, umetno stišera. ico vag. i Novi Sad 158 bl„ koruza, drobna, mlrtve sposobna, v peči sušena, fco vag slov. post. 175 bi., oves, re-
šetani, Ico vag. naklad, post. 195 bi., ajda prekm. Ico vag. nakl. post. 260 bi., otrobi drobni, fco vag! naklad, post. 180 bi. — Stročnice in semena: Fižol banalski, beli rinfusa, fco vag. naklad, post. 200 bi., fižol banatski, v egal iz i ranili vrečah, fco vag. naklad post. 215 bi, brinje italijansko, Ico vag. Ljubljana 875 bi., laneno seme, fco vag. Ljubljana 550 bi.
•o* Oi W I 4/.. □ j1
V	senci Prešernovega spomina z njegovo Zdravico v roki slopa Dom in svet pred Slovence na pragu svojega 39. letnika. Kako je slovenstvo dorastlo od tistih svojih temnih dni v Prešernovi dobi! Kako se je razbohotila njegova literarna kultura od takrat in posebno od rojstva Doma in sveta naprej! Slep mora bili, ki ne vidi in ne prizna, da je Dom in svet najživahnejši literarni poganjek na našem literarnem deblu. V njegovi zgodovini se neprenehoma ponavlja pomlajanje: privije se mu energija, ga nosi vrslo let in oslabi, pa ie zopet zapolje nova, kri po njegovih žilah. V tem je njegova skrivnost in ker je vedno znova mlad, zato jc pogosto sporen kot je sporno vsako nedožilo življenje. Vse, kar se kili s svojo ustaljenostjo, z nesporno neoporečnostjo ali zmernostjo, pa je živelo včeraj in ne živi za jutri.
V	mladeniški živahnosti temelji aktivnost Doma in sveta. Aktivna sila je bil on že od začetka; želja no akciji ga je rodila pod zvezdo Fr. Lampela, aktivnost ga je odlikovala v dobi E. Lampeta, aktivnost mu je bita odličen znak v eri Iz. Cankarja in ni ga zapustila do danes. In če stopa danes s Prešernovo Zdravico pred javnost, je io znak, da se zaveda, da narod danes pogreta Besede, porojene iz naših dni, besede, ki bi vžgala za desetletja. Eno črlo je obdržal namreč skozi vsa deset etja: živel je is svojega časa za svoj čas in za jutri Ier ustvarjal in narekoval za preroki po svoje svoj tekst. Danes, ko so utihnili preroki, sloji kot glas vpijočega in kliče po novih.
Jasen je danes program Doma in sveta, saj je okvir, ki se je dobro izkazal Glasnik estetične in jezikovne kulture je, a nikdar redi njih samih, vedno le v službi tvornih sil, vtdno v luči etično pozitivnega ali negativnega. Vera v zmago pozitivnih vrednot, vera v estetsko silo slovenske besede in vera v v'o lastno moč in našo bodočnost so ga držale pokonci v najtežjih dneh no vojni in ga samozavestno peljeta čez prag v novo leto.
Okvir delovanja Doma in sveta je danes j skem, krajše članke o estetiki priobči dr. Fr. že loliko izrazit, da je odveč vsakoletno na- I Cibej, dr. St. \'urnik ho pisal o kritiki in po-povedovanje presenečenj. Razume se. da je v j rofal o glasbenem življenju; J. Pogačnik priobči vrsto člankov o nemškem modernem
f aram c
Mi s/tza
Mamica in otročtfek, vsa dehtita žarita svetosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru»
jete lepoto in zdravje Vaših zob.
(ti „ , /' Jdic'cc *.rj>hat£ci7ia' n.
Oirk/cr

h^ • m i
•A
^mSu -
\ : v Ubit/i vsa fToccir
rt) t n o oznanjenje v prevodu dr. A. Debeljaka. Tu moderna drama uživa svetoven sloves. V prosvetnem delu bomo priobčevali kakor dcsetlaj informoivno in progvamalično gradivo iz področja literature in umetnosti. Tako priobčimo zanimivo Uv.dijo iz novejše slovenske literature, ilustrirano razpravo o zgodovini porlretnega slikarstva na Sloven-
uredniški zamisli v osnovnih črtah letnik ze gotov in da list ne živi od slučajnih prispevkov.
Krog sotrudnikov ostane dosedanji in se spopolni s svežimi mladimi močmi, ki so do-raslle iz akademskih vrst ali uspešno dora-ščajo. Presenetil bo nedvomno protagonist našega leposlovja iz zadnjih let, dr. Ivan Pregelj, s svojo svežo poezijo v »O sm e -ro pesmih«. F r. S. F inž g ar, klesar našega živega jezika, bo priobčil par zaokroženih poglavij svojega novega romana. F r. U e v k je izročil daljšo novelo Julija n Sever, Jernej S t ante objavi močno sc lalno dramo N o č. Že v prvi številki prinesemo daljšo pesnitev Iv. It obide : Pesem o m l a di mlinaric i. Krajše prispevke imamo od M. J ar ca, J.,J al e n a, M. M al e šič a, N. Vel ijc o n j a, T. D e-beljaka, T. S e li š k a r'j a. Staro zvestobo sta ohranila lislu K s a v er Meško in S i l vin S a r d e n k o. — Ker je letos dokončava Divina Commedia, bo njeno mesto zavzel Paul C lan delov misterij M a -

159
Circka kapitana Granta.
(Potovanje okoli svela.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D.
—	Postlali jima bomo v mornarski kabini, ki nam Jo morate prepustili.
—	No, in?
Ali veija? je vprašal John Mangles, ki ga kapitanovi odgovori niso prav nič spravili iz ravnotežja.
—	Bomo viddi, je odgovoril gospodar »Makarije«.
Will I-Ialley je šel parkrat po krovu gori in doli.
Veliki nakovani čeviji so robantili naokrog, da je bilo joj, naio pa se je master nn hitro vrnil k John Manglesu.
—	Kaj p'aeate?
—	Laj zahtevate?
—	Pet "oset funtov.
Ulunarvart je prikima' da sprejme.
—	Dobro, j'1 povzel J. hn Mangles, damo vam pet QP-el funtov.
—	Pa samo vožnja je pristavil Will Halley.
—	Samo vožnja.
—	Hrana posebej.
—	Posebej.
—	Velja. No in? je nadaljeval Will IIallley in pomolil ogromno dlan.
—	Kaj?
—	Ara?
—	Tu imate polovico domenjene vsote, petindvajset funtov šterlingov, je dejal John Mangles in jih odštel kapitanu. Master jih je vteknil v žep, ne da bi se z besedico zahvalil.
—	In jutri na krov, je pristavil. Pred poldnevom! j prav nič začudeni, če vam povem, da si je poiskal Ce vas ne bo, odplovem.	| krasen zemljevid Nove Zelandije, ki je izšel v Edin
Brez skrbi.	burgu pri Johnstonu.
s lovstvu, Tilgher studijo o modernem italijanskem gledališču. Prezrti ne bomo tudi informacij o sodobnem, umetniškem življenju pri nas. Ilustracije bodo izbrane v zvezi s članki, posebno pa tako. da bodo opozarjale na aktualne umetniške probleme.
Razveseljivo je dejstvo, da vsa ta snov gre že preko obsega našega lista; zato bomo mogli prinašali res samo izbrane prispevke. Ker dosedanji obseg lista postaja vedno tesnejši, se tem boli živo obračamo do naše izobražene javnosti in jo prosimo, da lisi širi in podpira, ker nam bo le tako mogoče okvir lista v doglednem času razširiti.
Izhajal bo Ust letos, počenši z novim letom, osemkrat, vsak poldrugi mesec (1. ja. nuarja, 15. februarja, 1. aprila, 15. maja, 1. julija, 15. avgusta, J. oktobra. 15. novembra), v dosedanjem obsegu. Naročnina ostane letno 100 Din, za dijake 75 Din č želimo, dn naročajo skupno). Prva številka bo imela dvojen obseg (64 strani). ZALOŽNIŠTVO.	UREDNIŠTVO.
Wi!l Hailey le s prstem deteknil čepice iz voščenega platna, ki je čepela kakor prilepljena na rdeči butici.
—	Kakšen pijanec! je dejal John.
—	Kaj zato, vseeno mi ugaja, ga je zavrnil Paganel. Pravi morski volk.
—	Recite raje medved! ga je opozoril major.
—	In mislim, da se ne motim, če pravim, da je ta medved svoje dni prevažal živo blago, je pristavil kapitan John.
—	Nič ne marajnlo! je odgovoril Glenarvan. Samo, da je kapitan na >Makariji„ in da »Makarija« odjadra v Auckland! Na poti od Tvvofoldskega zaliva do Auck-Ianda ga bomo videli le malo, potem pa nikdar več.
Lady Helena in Mary Grantova sta z veseljem sprejeli novico, da odpotujejo že tak j naslednji dan. Glcnanan f.evcda pozabil > rLomniti, da »Makarija ne bo : Duncanc, posebno kar :.adeva udobnost. Pa kaj je bila ta malenkost pogumnima ženama, ko sta prestali žc toliko preskušenj. Gospodu Olbinettu so naročili, naj se zalo/i z živili. Ubožec se je po izgubi.
Duncana večkrat razjokal nad nesrečno gospo Olbi-nettovo, ki je ostaia na krovu in tako postala deležna grozne usode, ki je zadela Duncanovo« posadko. Bog ve, kaj so naredili ž njo krvoločni konvikti! Vendar otožni kuhar ni pozabil na svoje krharske dolžnosti. Njegova lu harska vnema ni popustila niti v najtežjih trenotkih. Tako je torej nakupil živeža in sicer »slaščic,, ki jih sicer na krovu Makarije« niso poznali. V par urah so bile shrambe polne.
Med tem je major vnovčeval pri menjalcu nakazilo, l<i ga je imel Glenarvan za Zadružno banko v Melbonrnu. Hotel je biti založen tako z zlatom kakor /. orožjem in strelivom. Tako jc spravil popotno oro žarno zopet v rod.
Kaj pa je delal Paganel? Mislim, da ne boste
bo zdrav kot riba. Dejal je, da so najboljši lek sapice lihega morja.
Wi!sonu so naročili, naj pripravi na krovu »Ma-karije« sobico za dami. Pod njegovo ščetko in metlo
< i >
ms

siici in njegove tovariše se je presneto malo zmenil, saj ni vedel niti, kdo so in kako jim je ime. Za to mu ni prišlo na mar. Novi »tovor« mu je prinesel petdeset funtov šterlingov. Mislil je, da* je'to malenkost v primeri z dvestotonskim tovorom ustrojenih kož, ki ga je imel nakopičenega v spodnjih prostorih. Najprej so kože, potem šele ljudje. \Viil Halley je bil trgovec. Kar zadeva njegove mornarske sposobnosti, so ga imeli za moža, ki se zelo dobro spozna v tem delu morja in se zna izogibati nevarnim koralnim čerem.
Zadnje ure tega dneva je hotel Glenarvan porabiti za iskanje. Vrnil se je na obalo, tam kjer jo preseka sedemintrideseti vzporednik. K temu ga je nagnalo dvoje okoliščin.
Še enkrat je hotel obiskati kraj, kjer se je baje potopila uboga Britanija«. Ayrlon je bil nekoč brez dvoma njen čolnar in kdo more reči, če se ni ladja res ponesrečila na tem mestu avstralskega obrežja. Če se nesreča ni zgodila na zapadni obali, še ni rečeno, da se ni zgodila na vzhodni. Glenarvan se ni smel lahkomiselno poslov iti od krajev, ki jih ne bo nikoli več videl.
Tn še nekaj. Če ne bo sledov »Britanije«, je pa vsaj : Dunean vprav na tem kraiu prišel v roke zlo-
' 05
prcmljal zvesti John. Krfmar
Po tem odgovoru so Glenarvan. major, Paganel, Robert ln John Mangles zapustili krov, ne da bi se
AT'lrady je že okreval, komaj da je še čutil rano.
ki bi ii bil skoro podlegel. Par ur vožnje do morju, pa Tvvoioldskem zalivu.
Glenarvana
ima jc bil posodil d\o*je konj in tako sta odilirjala po '"SEJHH osti, ki se v i je v velikem loku oroti severu, vedno ob irmm*m*
m '",J	, =||| = |||

>SLOVENEC<', dne 30. decembra 1928.
krajev »o darovali lako znatno, da so bili vsi bol, niki primerno obdarjeni, ubožni tudi s toplimi oblatili. Vsem cenjenim darovalcem in nabiralkan; iz Brežic, Bizeljskegn, Uajhenburga, Sevnice, Kostanjevico, Čateža ter i/. ZapreSiča se imenom bolnikov najtopleje zahvaljujeta vo-rlsivo in uprava l)olnice v Brežicah.
da bi utrdil pozicijo v Belgradu . Tudi je bilo govora o »Poitemkinovih vaseh,-- ki pa tudi že v Belgradu ne držo več. Zagovornik »Jutra«: dr. Knaflic je ugotavljal, dn je pisal prvi inkriminirani članek stalni dopisnik Jutra'; dr Keisman v Mariboru vsled česar se je ta zadeva izločila, avtorja drugega članka pa ne sme imenovati. Trdil pa je zagovornik, da je članek navadna, skromna, politična kritika in ni podan dejanski stan niti za »kleveto« niti za »uvredoc. Tudi Potemkinove vasi niso danes več žalitev. Po daljern posvetovanju je razglasil predsednik senata v iS sod. svet. Anton Mladič, sodbo, s katero je bil obsojen dr. Kramar, da je kriv uvreda po členu 52 točka 4 tisk. zak., ker jo s člankom »Na mariborski obmejni policiji R izpostavil tožitelja javnemu omalovaževanju in se je odmerila kazen na 500 Din denarno globe. Vrh-tega mora razsodbo objaviti po pravomočnosti v listu Jutro«: na isteiu mestu, kot je bila objav-Ijejia inkriminirana notica, brez navedbe razlogov, in mora plačati takso 50 Din in pa stroške. Oproščen pa je bil radi članka »Lepa reprezentanca Slovenije*, ker je smatral senat ta članek zgolj za politično polemiko. Napadi na politično stranko ali stranCico še ne veljajo tudi kot napadi na osebo. Oba zastopnika sta prijavila ničnostno pritožbo.
Turistika in šport
polno drugih atletov. — Znana turška rokoborca Kara Ahmod in Hali Adali sta pred vsako borbo opravila kratko molitev. Poddubnij, nepremagljivi rokoborec, se je zmeraj prekrižal, preden je nastopil, in so mu ravno to boljševiki najbolj zamerili. Da se je Znikin v Ljubljani pred bojem vselej prekrižal, smo videli mi sami.
Kranjska pora. Vremensko poročilo od 29. t. m. ob 7. zjutraj —5° C. Barometer se dviga. Nebo jasno. Sneg visok 25 cm. Sreil Smuka idealna! Sa« ninec vrlo dober.
Uohinj.-ka Bistrica. Vremensko poročilo od 29. t. m. ob 7. zjutraj. — 2° C. Megleno. Brez snega.
Dom na Krvavcu (1700 m). Smuka nemogoča, 1:;t je sneg poledenel. Dohod mogoč turistom z
in brez derez.
Molitev prod tekmo ali bojem. Že parkrat
siro pisali o tem. Koberlson, znani športni urednik lista Ne«v York Herald , piše sedaj: »Na zadnji olimpijadi v Parizu sem šel zjutraj v prostore, kjer so Finci trenirali. Hote) sem govoriti z najznamenitejšim od njih, z Nurmijem, l otel sem ga vprašati, kako trenira, kaj misli o bodočih tekmah, in tako dalje. Pa me niso noter pustili. Rekli so mi, da Nurmi sedaj moli in da naj pridem šele čez dve uri.-.. — Nogometno moštvo visoke šole v Mare'iall-tov.-nu (država Indiana v Zed. državah) je v pretekli seziji dobilo vse tekme; pred vsako tekmo se •/.družijo igravci na glavnem igrišču v glavni molitvi. — Veliki tekač Liddel, tisli, ki je napravil v Parizu nov svetovni rekord v teku na 400 metrov (47.(3), je pred končnim bojem stopil ven iz vrste tekmovalcev in je par minut prav iskreno molil. Vemo, da je šel za misijonarja na Kitajsko, iu smo brali, da poučuje tam mlade Kitajčke ne samo v krščanskih resnicah, temveč tudi v športnih panogah. Liddelov zgled je potegnil za seboj vse
Podpornemu društvu slepili so darovali: Rodbina Legat tu 50 Din Karel Pollak in ?in 100, 11. Neubaucr, Golnik, 50, Neimenovani 100. Bre=tič 7o-fi tu 30, Kante tu 10, dr. Ivo Pipenbacher 100 Din. Skupaj 440 Din. Srčna hvala! — Odbor. _
Meteor©; o*ijčih> poročilo
l, u bl ana %0'."t m n m v:.s Normalna barometersku višina 73fi mm.
tiaro-tnofoi v mm
t'R<tavin« v rum
Nouo votrovi
megla
p. las jasno
Pfl7nr ' lanuana ic rii£.UI • zadnji dan razstave krojev. 2. jan. početek krojnega tečaja za krojače, konfekcionerje, krznarje, šivilje in nešivilje. —■ Kroj je lahko razumljiv in se nauči vsak učenec izdelovati kroj po vsaki podobi. Za konfek-cionarje poseben tečaj v šte-denju blaga. Prepričajte se na razstavi! Dipl. krojna šola Stari trg 19, I. nadstr., Ljubljana. — F<oste lahko videli rizbe o štedenju blagat
Iščemo dobro vpeljanega, zanesljivega potnika za Hrvatsko, Slavonijo, Bačko, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo za prodajo enega, že več let dobro vpeljanega predmeta. — Ponudbe na upravništvo »Slovcnca« pod šilroi »Stalen zastopnik« 8601. Ponndbc naj vsebujejo tudi dosedanje delovanje.
Vsaka drobna vrstica F^in 1'50 ali vsaka beseda 50 par. Naj-
munjši S Oin. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
VPollova ulica 1/11. - Tclelon 56
Koieselj Ti^rr
30°/o POPUSta!	usnjatih ^ODPADKOV,'°malo
Radi razprodaje zaloge pr-	decimalno TEHTNICO, lepo
vovrstnega toaletnega mila	2 letno PS1CO volčje pasme,
dobi vsak pri odjemu ene-	malo rabljen kratek moški
ga original, kartona 30%	KOŽUH, 24 kranjskih PA-
popust, dokler traja zaloga.	NJEV, praznih, in PEČ za
A. LAMPRET - Ljubljara,	žaganje poceni proda JAN-
Duuajska cesta 22. 8461	ČIGAJ, Zg. Šiška 114, 8594
VAJENEC ali vajenka
1JS?- se takoj sprejme '"3JBC za lotogralsko stroko, s primerno šol. izobrazbo, v starosti od 14 do 16 let, z običajnimi pogoji, o katerih podrobnosti se izve pri IVAN TIjLER, fotogral na Vrhn ki.
išče službe; vajena jc vsakega gospodinjstva, z večletnimi spričevali. Naslov pri upravi lista pod štev. 8630.
UČENEC
s primer, šolsko naobrazbo, se sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na naslov; A. SUŠNIIC, železnica, Ljubljana.	8513
Rodbine naselirkov in pol sk' delavci!
Ocdam malo SOBICO
s hrano in drugo oskrbo. Cena 750 Din. - Naslov pove uprava lista pod štev. 8644.
Kanadska vlada je za pom ad 1°26 dovolila naselitev gotovega števila podskih delavcev in kmečkih rodbin.
To število fe pa maihno 2n se ne sme
prekoračiti.
Oni, ki sc zanimajo za pobližje pogoje, dobe vsi brezplačne lnform-c!|e pri
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. B, v LJUBLJANI!
Kopitarjeva uSica 6/18.
CariADIAN
Lju^ana, Jos. Z!dar, Duna ska 31 Zagreb, Petrin ska 40
Nepotrebna skrb
asa novoletno darilo!
ELEKTR0-CGHPAHY
UU3UANA «T«)r., end.Uil ivMr
gmfiH
za istomerni tok, 110 Volt, i iikost 0.5 KS, 2000 tur na
	—---.'----;-----------1 n inuto. - Ponudbe upravi
I'rts-"-!'SI so nudi 'ista pod Elektromotor 8517.
iajiati.iaiU prilika, da ----—-----........——-
postane so'as!nik event. tudi	j^SlRRfirjST
lastnik splošno koristne u. WIUI*nUW. dobičkanosne iznaidbe. Do- vsakovrstne, žične vložke, j piše pod »Izuu« štev. 8647 otomane, divane in klubske i na upravo »Slovenca«. garniture dobite in izvršile i "	—------------- po naročilu priznano t;ol'ci- I
KUHARICA no in najceneje RUDOLF
ki zna opravljati tudi druga SEVE& Gosposvetska 6. I hišna dela, dobi st»'no služ-	. ,
BnaJevo osja :
—	---------------kupuje vsako množino po
KURJAČ-KOVAČ ! najvišjih dnevnih cenah dro-
se sprejme k 38 HP Lanzovi	gerija A. KANC pir.OVa,
lokomobili na neki parni ža-	Ljubljana, Židovska ulica 1.
gi na Dolenjskem. Ponudbe________________
pod: »Kurjač-fawec« 8:98 na	;? upravo »Slovenca«.
2	cevni aparat, kompl. Din 2500"—
3	„ „	„ 3000"—
4	„ „	4200"—
V teh cenah so vračunjene vse pritikline z dvema naglavnima slušaloma.
Za ainteno sprejeminie skoro vseh evropsk h postaj.
Plačila na obroke.
Za amaterje vsi posamezni deli zelo poceni.--Radio-klubi 10% popust.
napraviti svojim s primernim darilom veselje in to je le mogoče, če isto kupi pri tvrdki
!:i ima veliko zalogo, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajc«? /.e gospode, toaletne potrebščine, samoveznice. angleške Sifone, fino klote, vezenine, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veiffco. vellho drugih lepih in potrebnili stvari po
znatno znižani ceni. Na veliko in malo!	Na veliko in malo
Sporočamo pretužno vest, da je naša ljub Ijena mati, stara mati, tašča in teta
»p-eimem. - J^S. ADAMIČ, vrvarna, Domžale. 8555
Kuharico-
COcFODINJQ sprejme takoi ali 15. januarja 1976 D.jaški dom Kočevje. Pogoji; prvo-vrclna samostojna moč, ki zna Gospodinjstvo in dobro kuhati.	8654
dne 29. decembra po mučni in dolgotrajni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 77. letu starosti umrla. — Pogreb nepozabne bo v sredo ob 16. uri.
Zagorje ob Savi, 29. decembra 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
Po dolgoletnem, mukepolnem trpljenju je Vsemogočni na Sveti večer p d k Sebi v lepše življenje najboljšo ženo, hčer in mater, preblago gospo
v cvetju njene dobe, na njenem domu v Kozani pri Gorici, kamor si je šla iskat zdravja.
Njeni zemski ostanki so bili položeni k večnemu počitku na domačem pokopališču v Kozani.
Plemenito pokojnico ohranimo v neizbrisnem spominu.
Radeče - Kozana, dne 28, decembra 1925.
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljubljena mama, stara mama in 'ela, gospa
NAJBOLJŠA
REKLAMA v »Slovenca«.
v ponedeljek zvečer ob pol 6 zaspala v Gospodu po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti. Pogreb blage rajnlce bo v sredo popoldne ob 3 iz Ambroževega trga št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
žalujoča: hči MINKA in sin RUDOLF.
Žalujoče rodbine:
Dr. Jereb, Prinčič, Dr. Ssjovic
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Cc&
izdajatelj: dr. Fr. Kulovec
Urednik. Franc Ttrseglav.