Gustav Strniša:
Kam pa hitite?
Beli oblački, kam pa hitite?
»DaZeč za gore nad morje prostrano, tla naJožili bomo vodice, da poškropili bomo cvetiee, ki čakajo žejne na solnčni poljani.
Solnce se sprošča na zlate stezice k coetkam o obiske in jih poljubuje, da jim ueneoa žametno lice.«
Beli oblačhi, hitite, tecite, polne mehooe vode nalozite, Ijubljene moje cuetke škropite!