NA810V—ADDRESS: ¡ Giasäo K. S. K. Jednote ¡ $117 St^CWr Aww» I JUBILEJNA KAM P A- i JV.M TRAJA SAMO 3 DO KONCA T. L. | VSI NA AGITACIJ- S ' SITO DELO! i ^mitiiiiiimiiiiiiimtiiiiiiimiHi'iiiiiiiit I Kranjsko - Slovenska § Katoliška Jednota I je prva in najstarejša | = slovenska bratska ped* = = potna organizacija o = i Ameriki § I s I S Posluje te 46. leto GESLO KSKJ. JE: "Vse ta vero, dom trn narod!" TitlMlIlllllllllllllllllllllllHIMIlitimttlllJ Entered m Second Claa Blatter December 12th, 1222, «4 the Port Offle» it - . .. _ . ' « ----—-——-------- NO. 52 — ŠTEV. 52 CLEVELAND, 0., 27. DECEMBRA (DECEMBER), 1939 LETO (VOLUME XXV. Dosežena kvota se vedno viša DRUŠTVO ŠT. 65 V MILWAUKEE, WIS. TIM DOSEGLO CIU ŠT. 206 NA JBOLJ AGELNO DRUŠTVO KAMPANJA TRAJA ŠE 4 DNI! 32. KAMPANJSKO POROČILO ^ Kolikor bolj se bližamo zaključku naše jubilejne kampanje, toliko bolj postaja ista živahnejša tako, da gotovo vsak izmed nas že težko pričakuje nadaljnega poročila na tem mestu. Več društev se je namreč šele zdaj, zadnji mesec, zavzelo za agitaciio in pridobivanje novega članstva, da ne bodo ostala v prav zadnjih vrstah Še dvakrat boste čitali običajno kampanjsko poročilo v tej koloni, potem se bomo pa lahko malo oddahnili in odpočili do zopetne, nove kampanje. Lahko pa že danes trdimo, da bo predzadnje in zadnje kampanjsko poročilo med vsemi minulimi najbolj zanimivo, kajti zdaj se je začela borba med gotbvimi društvi, da premagajo svojega tekmeca. Navzlic temu, da je zaželjena nam kvota (Milijon dolarjev nove zavarovalnine) že dosežena, se ista še vedno viša. Če poj ie vse posreči, bomo kvoto ob zaključku menda prekoračili za najmanj 25% ali 30'« ; saj je z današnjim poročilom že prekoračena za 15.4'f, ker se je v minulem tednu pridobilo drugo najvišjo svoto v enem tednu $71,750, kakoii iz dolioznačene ta belice razvidno. Te dni je stopila v vrsto častnih naselbin, ki se lahko ponašajo s k*kim društvom, ki je že tudi doseglo svojo kvoto, tudi naselbina Milwaukee, Wis., in sicer gre v tem oziru priznanje društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65, kateremu že več let predseduje sedanji glavni porotni odbornik brat John Oblak. S tem je brat Oblak izpolnil svojo dolžnost in držal svojo dano besedo, da naselbina Milwaukee, ne sme biti zadnja. Navedeno društvo je celo svojo kvoto prekoračilo in ima vsled tega tega za 105.6% iste k dobrem. Zadnji teden je med vsemi ostalimi vpisalo največ ($14,500) nove zavarovalnine, kar mu je prineslo palmovo vejico. Po svoji marljivosti in agilnem delovanju v tej kampanji je društvo sv. Neže, št. 206 v South Chicagu, 111., gotovo že vsem dobro znano, ker smo ga že večkrat omenili. Z današnjim kampanjskim poročilom je navedeno društvo svojo kvoto skoraj že potrojilo. kajti namesto $10.000 kvote ima že $27,000 k dobrem ali za 270*7,. Jako lepo se je omenjeni teden postavilo tudi društvo sv. Štefana, št. 187 v Johnstown, Pa., s $6,500, kar tvori 63.7'^ njegove kvote; isto tako naj omenimo tudi lep tedenski rezultat društva s*.. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., z $5,500 zavarovalnine (59.2r; Nedaleč od svoje kvote ostaja tudi društvo Marije Vnebovzete. št. 203, Ely, Minn., in sicer mu manjka samo še 11.7%. Ne vemo, kako gledajo vsled tega pri tamkajšnjem društvu št. 72? Kampanja traja samo še.štiri dni. V tej kratki dobi se še iahko vpiše ali sprejme nekaj članov, tajniki in tajnice naj bodo samo toliko pazni, da odpošljejo po pošti njih prošnje in asesment 31. decembra pred polnočjo, pa bo še za to kampanjo veljalo. Sledeča društva so pridobila od 13. do 20. decembra nove zavarovalnine: Št. 11, sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111............$ Št. 12, sv. Jožefa, Forest City, Pa...,............. Št. 23, sv. Barbare, Bridgeport, O................. Št. 29, sv. Frančiška Šaleškega, Joliet, 111.......... Št. 44, sv. Florijana, South Chicago, 111............ Št. 47, sv. Alojzija, Chicago, 111.................. Št. 50. Marije Device, Pittsburgh, Pa............. Št. 53, sv. Jožefa, Waukegan, 111.................. Št. 56, sv. Jožefa, Leadville, Colo................ Št. 59, sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......... Št. 64, sv. Petra in Pavla, Etna, Pa................ Št. 65, sv. Janeza Evangelista, Milwaukee, Wis... Št. 72. sv. Antona, Ely, Minn.................... Št. 81, Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa...... Št. 93, Friderik Baraga, Chisholm, Minn........... Št. 105. sv. Ana, New York City................... Št. 108, sv. Genovefe, Joliet, 111.................... Št. 110, sv. Jožefa, Barberton, O.............. Št. 128, sv. Barbare, Etna, Pa................ Št. 131, Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn.. Št. 136, sv. Družine, Willard, Wis................ Št. 148, sv. Jožefa, Bridgeport, Conn............ Št. 156. sv. Ane, Chisholm, Minn............... Št. 164, Marije Pomagaj, Eveleth, Minn.......... Št. 173. sv. Ane, Milwaukee, Wis............... St. 176. Marije Pomagaj, Detroit, Mich......... (Dalje na 1. strani) 500 1,500 2,500 1,000 1,000 1,000 2,500 5,500 3,000 4,000 1,500 14,500 500 1,500 500 1,500 1,250 1,000 1,000 1,750 750 1,500 500 500 1,750 1,250 ROOSEVELT IMENOVAL POSLANIKA ZA VATIKAN Washington, D. C., 23. dec. — Predsednik Roosevelt je danes naznanil v javnosti vest, da je imenoval kot svojega osebnega zastopnika pri sv. Stolici v Rimu Myron C. Taylorja, bivšega jeklarskega magnata. Mr. Taylor bo imel vso družabno, toda ne uradno stopnjo poslanika. Zaeno je pisal predsednik Roosevelt jako laskavo pismo papežu Piju XII., katerega ceni kot svojega osebnega prijatelja, saj je bil sedanji papež njegov gost leta 1936 ko se je še kot tajnik vatikanske države mudil na obisku v Ameriki. Op. uredništva : Predsednikovo nad vse lepo in pomembno pismo priobčimo prihodnjič. ZA NOVO LETO SMRTNA KOSA Clevelond, O. — Dne 21. decembra je umrl Jakob Koren-čan, star 70 let. Doma je bil iz Horjula pri Vrhniki, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Johano in tri hčere: Jennie Constant, Mary in He-en, v starem kraju pa brata Antona. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ., pri katerem je vodil posel reditelja in vratarja okrog 20 let. Spadal je k še neki drugi organizaciji. V Lakeside bolnišnici je preminil dne 22. decembra zjutraj Anton Jerman, star 44 let, p< domače Mehun. Pred 14 dnevi se je fnočno poškodoval v tovarni Patterson Leitch, kjer je bil zaposlen zadnjih deset let ter je tem poškodbam tudi podlegel. Stanoval je na 1126 E. 61st St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Logar in dve hčeri, Antonijo in Sophie. V starem kraju pa zapušča mater. Dne 22. decembra je preminil po dolgi bolezni v Lakeside bolnišnici John-Vogric, star 57 let. Tukaj zapušča brata Angela in dve sestri, Katarino o-moženo Gos in Mary omoženo Masera ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Beneški Sloveniji, kjer zapušča dva brata in štiri sestre. Tukaj je bival 26 let. — Naj v miru božjem počivajo., Naj vam novo leto v zdravju vseh začeto ure, dneve, tekne blagrov polne vedno radostne donaša! Naj vam solnce sreče sije, žarke meče v vsa domovja vaša! Božja roka mila blagoslov rosila, da bi vas čuvala pravi cilj kazala, v naši sveti veri! Naj vse vaše želje spolnijo v veselje se v največji meri! Težke dni življenja polne vse trpljenja, naj od vas odvrača v srečne le obrača radostne in zdrave! Vi pa vsi delujte, vez Jednote kujte! Kvišku srca, glave! Uredništvo. VAŽEN CERTIFIKAT V glavnem uradu naše Jednote so bili zadnje mesece in so gotovo-še vedno zaposleni z izdajanjem novih certifikatov v sedanji jubilejni kampanji. Pred nekaj dnevi nazaj se je naredilo gotovo zelo važen certifikat, katerega svota je tvorila ravno $1,000,000 zavarovalnine tekom te kampanje. Ta sreča in -važen slučaj je zadel mladega Frank G. Petroviča, sinčka Frank in Mary Pe- NA ČASTNI JEDNOTINl TABLI V sedanji jubilejni kampanji so do danes že štiri ( društva dosegla svojo kvoto ; zato se bo njih imena v trajen spomin označilo na Častni Jednotini tabli, ki bo obešena v glavnem uradu. Ta društva so: Št. 206, So. Chicago, 111. Št. 2, Joliet, 111. Št. 61, Pittsburgh, Pa. sŠt. 65, Milwaukee, Wis. Katero društvo bo tem sledilo? WHO IS NEXT? Frank G. Petrovič Jr. trovic, ki stanujeta na 1301 N. Hickory St., Joliet, 111., in ta čast je zadela vrlo društvo sv. Jožefa, št. 2, istotam; zaslugo pri tem ima pa gotovo tudi brat John Cernovic, .predsednik navedenega društva, ki je mladega Franka pridobil za pristop v mladinski oddelek. V spomin na ta izreden slučaj prinašamo na tem mestu sliko mladega Frankieja Petroviča, ki bo gotovo to številko skrbno hranil, tako bo imel tudi svoj zgodovinski certifikat v ferî^FgP^ veliki časti, ko enkrat doraste. UBOGI POLJAKI Pariški list " "Le Jour Echo de Pariš" objavlja daljša poro čila o položaju na Poljskem Poročila prihajajo na naslov poljske vlade, ki ima svoj sedež v Angersu v Franciji in kjer se stekajo vse novice, ki se tičejo Poljske, v pbsebnem poročevalskem oddelku vlade. Iz imenovanega pariškega listi posnemamo nekatere podatke: Med tem, ko je vzhodna Poljska priključena Sovjetski Ru siji, je zahodna Poljska razdeljena v tri nove pokrajine(Gau) ter priključena neposredno nemški državi. Iz zahodne Poljske je zbežalo veliko števi lo poljskih družin, ki so se porazgubile po ostalem nekdanjem poljskem ozemlju ali pa so bile tako srečne, da so prišle čez mejo. Drugi, ki niso zbežali, morajo prinašati usodo, trdo usodo naroda, ki je bil premagan. Veliko število ljudi, ki so prej stali v ospredju političnega življenja, je šlo v zapore. Mnogi so prišli pred sodišče, ki jih je obsodilo na smrt. Tako javljajo iz Pomorjanskega, da so bili v zadnjih dneh obsojeni na smrt naslednji poljski odlični-ki: Potvorowski, voditelj Katoliške akcije; Tomaž Komie-rowski, papežev komornik; Mi-cislas Vhlapowski, brat bivšega poljskega poslanika v Parizu; Jan ZoItawski, bivši član poljskega Narodnega odbora Parizu za časa svetovne vojne; Stanislav Karlowski, bivši senator: grof Poninski, Jan Szol-derski, Tomaž Grocholski, Bar coszewski, bivši župan v Byd gošču; stolni kanonik Zablocki iz Gnjezna, Jankowski, župan mesta Tnowroclaw. Vsi so bili ustreljeni. To pa so samo najbolj vidni med njimi. Smrtnih obsodb pa je bilo mnogo več. Po mestih so bili po izvedbi smrtne obsodbe nalepljeni letaki, na katerih je stalo, da so bili ustreljeni zato, ker so bili "izdajalci Nemčije" in duhovni voditelji Poljske v zadnjih 20 letih. Večina med zgoraj naštetimi je starih 60 let. Mnogo Poljakov iz Pomorjanskega. Poznanskega in Šle-zije je bilo poslanih v koncentracijska taborišča v notranjost Nemčije. To velja za moške prav tako kakor za žen-skeske. V nekem koncentraci jskem taborišču v Nemčiji se nahaja tudi žena bivšega poljskega poslanika v Parizu gospa Chlapowska. Prav tako žena ustreljenega Potvorow-skega. Tiskovni urad poljske vlade v Franciji je nadalje v uradnem sporočilu objavil, da je bilo vseučilišče v Krakovu zaprto. Poteg dogodka je bil naslednji. Nemške oblasti so povabile vse profesorje in učitelje vseučilišča—160 po številu —na posebno konferenco, kjer naj bi jim govoril neki Nemec. Meti njegovim govorom je prišlo do protestov in končno so profesorji zapustili dvorano, ker se jim je vsebina govora zdela takšna, da je ne morejo poslušati. (Dalje na 2. strani.) RADIO PRIDIGA NA IZSELJENSKO NEDELJO, 3. DEC. 1939 KATERO JE IMEL LJUBLJANSKI ŠKOF G. DR. G. ROŽMAN Današnja nedelja je posvečena spominu naših bratov in sestra, ki so v tujini. Vsa obširna zemlja je posejana z našimi ljudmi, povsod je razškropljena naša kri. Njej velia danes naša misel in naša ljubezen. Mnogo je domov, še več družin, katerih člani so šli v tujino. Eni v skrbi za vsakdanji kruh, drugi morda v podzavestni želji po nenavadnih doživljajih v tujini. Šli so—doma pa je nastala vrzel, če ne med delavnimi rokami, pa gotovo* v duhovni skupnosti družine. Šel je sin, šel morda oče, šla je hči ali mladi zet. In kdaj se vrne? Kakšen se vrne? Kako se mu godi? In tam v tujini? Med ropot strojev in udarce krampa se meša žene glas, otroka jok, ali materino zaskrbljeno vprašanje. Spomin plava sem in tja, med tujino in domom. Misel plete tiho nežne vezi med domačimi in izseljenci. Pa molitve, se dvigajo k nebu in se spreminjajo v nevidno roso božjega blagoslova, ki razpenja mavrico iskrene ljubezni skozi božje Srce med človeškimi srci. Redka pisma, z okorno roko težko napisana, pripovedujejo o toplih vezeh, ki jih oddaljenost in tujina ni raztrgala. Ako pa v družinah in domovih pri nas pozabijo na brate in sestre, ki £0 odšli, je znamenje, da družina ni zdrava, da dom tega imena ne zasluži. Ako izseljenec na dom pozabi, so izgubljeni, ni jih. izginili so, narodno občestvo jih več ne pozna. Težko jim, težko narodu, če ni očesa, ki bi zanje solzo potočilo, če ni srca, ki b» v skrbeh nanje mislilo. Izseljenci so nam bratje in sestre iz iste narodove družine, ki jih je Bog Stvarnik sam povezal med seboj z vezjo istega jezika, istega Čuvstvovanja in jo utrdil z duhovno vezjo iste vere. Ce mi na te svoje brate in svoje sestre iz iste družine narodove pozibimo. dokazujemo, da naše narodno občestvo ni zdravo, da nekaj ni v redu, ker ne čutimoi rane, ko se ud za udom trga od "as. Kot narodno in versko občestvo moramo misliti na izseljence, z njimi vzdrževati duhovne vezi. Tudi oni imajo duše, ki so za isti najvišji cilj ustvarjene kakor naše—in ga morajo doseči. Pa ker so z nami zvezane od Boga samega, je naša dolžnost po svojih močeh pomagati, da si tudi v tujini, kjer so nevarnosti večje, zapuščenost občutnejša, rešijo svoje duše, da se snidemo na skupnem cilju. V molitvi danes mislimo nanje, kakor Makabejci na svoje brate v tujini—v Egiptu. Tako začenja druga knjiga Maka-bejcev: "Bratom, ki so v Egiptu, bratje, ki so v Jeruzalemu voščijo zdravje in dober mir. Bog vam stori dobro in se spomni svoje zaveze ... in daj vam vsem srce, njega častiti in storiti njegovo voljo z veliko srčnostjo in voljno dušo. Odpri vaša srca postavi in svojim zapovedim in stori mir. Usliši naše molitve in se spravi z vami in vas ne zapuščaj ob hudem času. Tudi zdaj tukaj molimo za vas." (II. Mk. 1, 1-16). To je svetopisemski zgled molitve in molitvenega spomina na odsotne. Po tem zgledu so kristjani molili za brate, ki jih ni ?-tukaj. Ne samo za brate in sestre, ki so v ječah čakali muče-ništva. k' so v rudnikih in kamnolomih prisilno delali in v gladu in trdem naporu umirali—ampak za vse člane božje družine, ki se niso mogli skupne božjd službe udeležiti. Cerkvena liturgija je povzela iz sv. pisma molitev za izse-i.ience in odsotne brate. Molimo jih, kadar molimo za vse potrebe po litanijah vseh svetnikov. Tako-le govorimo: "Molimo za svoje brate, katerih ni tukaj. "Pomagaj, Gospod, svojim služabnikom, ki v Tebe upajo, moj Bog. "Pošlji jim, Gospod, pomoč iz svetišča. "In varuj jih s Siona." — Ko bi vsaj to cerkveno molitev vsakokrat opravili pozorno in pobožno! Molitveni spomin je vez med dušami, ki gre skozi božje Srce—in je zato najbolj blagoslovljena. Vem, da mnogi na to malo ali nič ne drže. Molitve ne morejo ne izmeriti, ne stehtati, ne v blagajne zapreti, niti vknjižiti, niti vnovčiti. In kar to poslovanje presega, za mnoge sploh ne obstoja. In vendar je molitev stvarnost, s katero razumen človek računa. Kakor je ljubezen netvarna in vendar resnična vez —četudi moram žal reči, da je prave ljubezni manj kot si mislimo—tako je tudi molitev resnična duhovna vez, ki veže duše medseboj. Kdor sam ni skusil učinka molitve na sebi—aktivno in pasivno—morda dvomi, dk bi ta vez obstojala drugod kot v naši domišljiji. Kdor pasživi iz vere, je toliko izkusil, da mu noben dvom vere v molitev vzeti ne more. O, ni samo lepa beseda, če mati sinu ali hčeri ob slovesu pravi: "Na molitev ne pozabi." Ni samo sladka prevara, ko mati večer za večerom pošilja molitven blagoslov svojim otrokom, ki jih ni tukaj," ko v nedeljo pri sv. maši položi duše in zveli-čanje odsotnih otrok na altar, da jih z Odrešenikom vred daruje Bogu. Vse to so čudovito resnične in čudovito močne vezi, ki gredo čez vse meje in duše med seboj vežejo. (Nadaljevanj« na 2. strani) (Nadaljevanja k t strast). St. 187, sv. Štefana, Johnstown, Pa................ St 190, Marije Pomagaj, Denver, Colo............. St. 208, Marije Vnebovzete, Ely, Minn.............. St. 206 sv. Neže, South Chicago, 111................ St. 211, Marije Čistega Spočetja, Chicago, 111..'..... St 218, sv. Ane, Calumet, Mich................... St. 219, sv. Kristine, Euclid, 0............... St 232, tv. Ane, Pittsburgh, Pa................... St. 249, sv. Jožefa, Detroit, Mich.................. 6,500 2J00 1,600 2,600 600 1,000 2,600 600 600 Skupaj .....................................I 71,76fr Odračunjena zavarovalnina pri društvu St. 146 in 208. 1,000 $ 70,760 Zadnji izkaz ....................................$1,088,760 Skupaj .....................................PJS4J500 --o- RADIO PRIDIGA« LJUBLJANSKEGA äKOFA (Nadaljevan* • I. strani) Pismu, denarju in osebam se lahko meje zapro, vse druge vezi more sila pretrgati, molitvi nihče ni kos meja zapreti; mo litev predre tudi za zidovja ječ in čez bodečo žico raznih taborišč. Molitev je za verne kristjane moč, ki premaga vse ovire. Zaradi tega je tako važno, da se mi doma izseljencev v molitvi spominjamo in z njo trdne vezi z njimi pletemo. Vsaj danes se spomnimo na pomembnost te duhovne vezi. V zvizi s tem pa je še nekaj. Mi Slovenci imamo svoje Brezje, kjer stoluje Mati in Gospa naša Marija Pomočnica. Zelo redki o med nami tisti, ki se še nikdar niso zatekli k Mariji Pomagaj, saj še (irugoverci prihajajo v velikem zaupanju k Njej. Materin dom na Brezjah je prav zares duhovno središče katoliških Slovencev. Ali ne gredo izseljenci vedno tudi na obisk k svoji materi na Brezjah? Od koderkoli pridejo—iz Francije, Holandije, Nemčije ali Amerike, vodi pot mnoge najprej k Ma riji, potem šele v rodno hišo. Kako bi mogli to ljubezen in zaupanje uporabiti, da se vezi in stiki med nami in izseljenci utrdijo Po Združenih državah ameriških sem videl v slovenskih cerkvah male Brezje—kopije milostne slike na Brezjah na stranskem oltarju—kos domače zemlje jim je ta slika. Ko stopijo in pokleknejo pred sliko, so v duhu sredi med nami na Brezjah. Tolikokrat sem imel priliko prepričati se, da je ver ska vez najmočnejša, ki naše izseljene brate in sestre veže na domovino, na narod in rodno zemljo. In v tej verski vezi je Marija, njena podoba z Brezij skoraj najmočnejši člen. Kjer pa Slovenci v tujini nimajo lastne župnije in lastne cerkve, imajo v stanovanju radi brezjansko Marijo Pomagaj. Ob materinih nogah na Brezjah se srečujejo misli in prošnje vseh Slovence^ od povsod, kjer koli bije"verno slovensko srce. Duhovna vez molitve po Mariji med nami in izseljenci mora obstojati zmeraj. Zakaj potem posebna izseljenska nedelja? Zakaj? Približno zato, zaradi česar obhajamo praznik Vseh svetnikov in spomin vernih duš. V verski resnici o občestvu svetnikov je vzrok. Ta resnica pravi, da je duhovna zveza ver nikov na zemlji, duš v vicah in svetnikov v nebesih. Ta zveza obstoja v tem, da si med seboj pomagamo z molitvami in dobrimi deli. V trojno smer gre ta duhovna zveza občestva svetnikov: v nebesa k svetnikom, v vice k vernim dušam in po širni zemlji h katoliškim vernikom, članom iste Kristusove cerkve, in še prav posebej k tistim vernikom, ki so po krvi in jeziku nam bratje. Ta zv?za v trojno smer obstoja vedno, ali se je spomnimo ali ne, ali sc je zavedamo ali ne. Da bi se jd zavedali, da bi je popolnoma ne pozabili, za to je praznik Vseh svetnikov, ki nas spominja na ^vezo s svetniki in naslednji dan oživi našo zvezo našimi rajnimi, katerih duše se še očiščujejo v vicah, da se jih spomnimo z molitvijo in dobrimi deli. Zakaj ne bi imeli še posebnega dneva, ko se spomnimo vernikov na zemlji, predvsem tistih, ki so istega jezika, iste krvi, ki so sinovi naše zemlje, naših domov? Samo prav in primerno je to. In to bodi izseljenska nedelja vsako ieto. Dan, ko se spomnimo duhovne zveze z našimi izseljenci po vsem svetu, da jim pomagamo z molitvijo in dobrimi deli. * Ce to storimo, bo današnji dan—in vsakoletna izseljenska nedelja—dan obilnega blagoslova za oboje, za izseljence, bivajoče v hladni tujini, pa tudi za nas same—torej "molimo danes za svoje brate in sestre, katerih ni tukaj." -o- UBOGI POLJAKI (Nadaljevan)« s 1. strani) Ko so prišli profesorji na ulico, so jih pobrali, naložili na avtomobile in prepeljali v zapor. Pri tej priložnosti so imeli neprilike bivši rektor univerze in priznani zdravniški učenjak profesor Casimir Ko kova jih je bilo nekaj prijetih in odvedenih v zapore. Pri tej priložnosti so se na ulicah od i^ravali odvratni prizori. Tudi iz Poznanja prihajajo poročila, da so bili aretirani mnogi profesorji tamkajšnje ga vseučilišča. 9 -o- ucciijaK pruiesur casimir rvu- . _. . . . , . ,. . ... . _ , Nemčija namigava na premirje staneeki, ki je bil tudi ze pred- sednik poljske akademije znanosti, nadalje pofesor Zel, bivši predsednik državne komisije za 'kodificiranje zakonov, profesor Konopczycki in profesor Lehr-Splawinski, znani jezikoslovec. Profesorje so prepeljali v posebno taborišče blizu vojašnic, kjer so prenočili. Nato so bili odpeljani v koncentracijska taborišča v notranjost države. Med profesorji jih je nekaj, ki so stari nad 70 let. V Krakovu so bili zaprti tudi profesorji Akademije za rudarstvo kakor tudi velika večina ravnateljev srednješolskih zavodov in upraviteljev ljudskih šol. Tudi med prebivalstvom Kra- London, 15. dec.—Tukaj se je raznesla sicer nepotrjena vest, da se je Nemčija odločila prenehati z v o j n o in skleniti mir. V ta namen bi odstopila od vsega nedavno zavzetega ozemlja na Poljskem z izjemo Sudetov, da bi imela Poljska zopet svojo vlado. Tudi Avstri-naj bi bila zopet samostojna, vendar naj bi se to izvršilo potom plebiscita, če hoče njeno ljudstvo še v bodoče spadati k Nemčiji ali ne. o . Severni Jeleni v vojni službi V sedanji vojni na Finskem je vlada najela več močnih severnih jelenov, ki prenašajo po zasneženih kjrajih tovore, oso-fc!'.) pa strojne puške. Društvo so. Joiefa, U. It, Forest City, J*. Cenjeno članstvo! Žo več časa niste imeli prilike ¿itati kakega mojega dopisa v našem' Glaeilu; torej ker se bliža konec leta, stopam pred vas p pričujočimi vrsticami, odroma s prošnjo, da naj še te dni do Jcollca meseca vsak poravna svoj dolg društvu, kolikor mu le mogoče; na ta nafcin bomo imeli za Novo leto društvene knjige v pravem in lepem redu. Asesment bom pobiral še v soboto, 30. decembra; torej imate za to še dosti prilike, nakar bom knjige zakijučil za sestavo celoletnega računa, da ga nadzorniki pregledajo. Dalje poročam, da se ta mesec pobira od vsakega člana po 50 centov za društveni stroškovni sklad in to brez izjeme; torej morajo ta znesek plačati tudi člani, ki so dosegli 70 leto; Jednotinega asesmenta za smrtninski sklad ta mesec ni treba plačati, ampak samo 42 centov za razne druge sklade. Na zadnji glavni seji so bili izvoljeni sledeči uredniki: Predsednik Frank Telban. podpredsednik John Skrbeč, tajnik Valentin Malečkar, zapisnikar Anton Sever Jr., blagajnik Francis Sever, nadzorniki : Joseph Sever, Louis Grum in Frank Zidar; bolniški nadzorniki : John Grum, Frank Miklavčič in Anton Sever Sr., zastavonoša Joseph Pancar. maršal Joseph Princ, zdravnik Dr. A. J. Kamin. Seje se vršijo v dvorani društva Naprej vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, toda asesment se pobira že eno uro prej in po seji, do štirih. Na ta način bo imel vsak član priložnost plačati svoje asesínente na dan seje. Pri tej priliki prosim članstvo, da nikar ne hodite plačevat na dom tajnika na dan seje, ker isti dan imam itak dosti drugega posla, da se vse pripravi za sejo. Ce že ravno morate plačati asesment na mojem domu, pridite' tretjo nedeljo v mesecu po prvi sv. maši, s tem mi boste prihranili veliko dela. Izvolite torej to moje naznanilo vpošte-vati, da mi ne bo treba drugače vsakdan pičakovati kakega z asesmentom. Prihodnja seja se pa vrši dne 14. januarja, kjer bo prečitan celoletni račun. Pridite na to važno sejo vsi, da se boste seznanili o finančnem stanju društva. Srečno in zdravo Novo leto vsem skupaj. Pozdrav! Valentin Malečkar, tajnik. leto vsemu članstvu našega društva in Jednote. S sobratskim pozdravom, Louis Velkevrk, tajnik. Društvo sv. Srcu Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo. Naša zadnja glavna seja je bila povoljno obiskana; posebno naši fantje in dekleta so se pokazali v lepem številu. Če pomenijo takšne seje kaj novega, potem se nadejam v prihodnjem letu velikega delovanja za društvo, posebno v družabnosti. Je pa tudi v resnici prav, da se saj po sejah enkrat na mesec malo razveselimo med seboj, namesto da bi razvedrila drugod iskali. V odbor za bodoče leto so bili izvoljeni sledeči: Predsednik August R. Prebil, podpredsednik Vincent Benz, tajnik Anton J. Skoff, zapisnikarica Miss Ann Suljak, blagajnik John Mihelcic, nadzorniki: Joseph Simonich, Alois Susin in Frank Zlatareck, bolniški odbor: Mrs. Josephine Speck in Joseph Kramar, poročevalka za Our Page Miss Mary Bukowitz vratar John Desina, zdravnik Dr. John A. Virant, 3902 Russell Blvd., zabavni odbor Miss Mary Bukowitz, Miss Bernice Chrnich, Miss Mary Sestric, \ugust Prebil in Alois Susin. Zdaj, ko se staro leto nagiba h koncu, dragi mi sobrat, sestra, poglej malo na svoje de-'ovanje pri društvu in pomisli ili si bil aktiven in dober član društva ali ne? Ko boš delal novoletne zaobljube, nikar ne pozabi na samega sebe, če že na druge! Ob tej priliki izrekam zahvalo za vašo požrtvovalnost in delo v sedanji Jednotini jubilejni kampanji. Ker sem bil v tej zadevi jaz oviran in me ni bilo vedno doma zaradi dela izven mesta in večkrat tudi izven države, nisem mogel dosti za novo članstvo agitirati; pa k sreči smo vseeno dosegli neka i čez polovico določene nam kvote. Kampanji bo v par dnevih že zaključena, torej ko boste te vrstice čitali, bo že prepozno! In naše društvo, kje bo? K sklepu želim vsemu članstvu našega društva in Jednote uspešno, zdravo in srečno Novo leto! S sobratskim pozdravom, Anton J. Skoff, tajnik. Društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis. Naše društvo je imelo svojo glavno letno sejo dne 14. decembra s prav lepo udeležbo in se je vršila v prav vzornem redu. Na isti je bil izvoljen za bodoče leto sledeči, večinoma stari odbor: Predsednik John Oblak, podpredsednik John Ziherle, tajnik Louis Velkovrh, 2023 S. Kinnickinic Ave., telefon Sheridan 6259; zapisnikarica Anto-nia Jenich (nova), blagajnik Ignac Gorenc, nadzorniki: Pavel Maierle, Fr. Bregar in Matt Pipan, porotni odbor: Joe Marn vsako tretjo nedeljo v mesecu Frank Gregorcich in John Vi- po osmi sv. maši razen decem-dergar, zastavonoša John Moj- ske seje in januarske, ki se vr-strovich, reditelj Gabriel Kbva- še popoldne. Društvo je sklenilo prirediti v mesecu juliju svoj piknik; Društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, lil. Letna ali glavna seja našega društva se je vršila dne 17. decembra z jako povoljno udeležbo ; z malo izjemo so se iste vsi člani in članice udeležili. Zborovanje se je vršilo prav lepo in mirno. Tako smo se se-šli vsi v pravem prijateljstvu in sobratsvu, vsled česar se je lahko rešilo vse točke v splošno zadovoljstvo članstva in za napredek društva. V odbor za leto 1940 so bili izvoljeni sledeči: Predsednica Jennie Keber, podpredsednik Ignac Germ, tajnik John Hladnik, zapisnikar John Cankar Jr., blagajnik Tony Mozina, nadzorniki: Andrej Perman Sr., Frank Hladnik in Mary Nagode. Naše redne s^je ' se vršijo cich, zdravnik Dr. S. J. Stefa-nez. Seje se bodo v bodočem leto vršile vsako prvo Nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Tivoli je tudi za naše društvo marljiva in agilna, za kar ji iskreka-mo čast, zahvalo in priznanje, tako pa tudi naše čestitke k zmagi v minulem kontestu. Za .naše člane mladinskega oddelka je društvo priredilo dne 16. decembra boiičnico ali Miklavžev večer. Res, veselje je bilo gledati našo dobro razpoloženo mladino, kako je v skupnem zboru lepo prepevala božične pesmi in kako se je veselila daril izročenih po Miklavž. Hm, še nas, ta večje, je nekoliko obdaril. Sklenjeno je bilo tudi, da bomo imeli po dovršeni seji v januarju domačo družabno zabavo; na to sejo ste vsi člani in članice že danes prijazno vabljeni. Kakor v preteklosti, bo zopet po tej seji zelo prijetno, torej pridite za gotovo! To "party" bodo imele sledeče članice v oskrbi: Jennie Keber, Jennie Govekar, Gertrude Repp, Frances Jesenovec Sr., Mary Mivsek-Jackson Sr. in Mary Mivsek z Adams St. K sklepu voščim vsem glavnim uradnikom in uradnicam, tako tudi vsemu članstvu našega društva in Jednote srečno in blagoslovljeno Novo leto! S pozdravom, Jennie Keber, nadzornica. f)ruštvo Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O. Na letni seji našega društva ine 8 . decembra je bil ponovno ''zvoljen ves stari odbor, in sicer: Predsednica Mary E. Polut-nik, podpredsednica Agnes Me-iak, tajnica Frances Jevec, blaga j ničarka Ana Bruce, zapisni-k ari c a Josephine Pogačnik, nadzornice: Mimie Perusek. Matilda Vinovich, Mary Ger-bec, zastavonoše Regina Mar-'„. 'men da|. na razp0,aK0 svoj vrt. V sredi vrta stoji majhno sve- „ , . 1JI meti ostalimi pionirji naše idejo v spremstvu sviTih otrok liTniJ" T^"' Pr6dnji del tiŠČC' V 0,tarni vdolbini ' Veselica se vrši v hr-' naselhin». f*. k. Ir^iL Na to božičnn vLln^ 0tr0k> adje 8e * hlt™ z**el potap- no kraljuje, sedeč na prekriža- čakut nkrocr Z K° 9em vldeI' da je ,ad' nih no*ah' kanit ^ai"a> božan. iZ?Ubljena' ~ ^ Pove-.stvo, ki se po njem imenuje lo- rodil primerno darilo. "Eksplozija je bila na desni vse lišču sv. Jožefa bo počival na11 ud? starih Torel nT^sJrl'^ p.arn*kaxpod vodo- Par" t« npiTrrv „«^i; A , ve8ei,ca 8e vrti v hr- naselbine, ter bo ohranjen ved- ko DRUGO nedeljo v mesecu v vatski dvorani sv Nikolp n« ' vi • ! nrn^tnriv, Krof« r^™; u • »c* • o , ' IN,K0Ie na 36. no v blagem spominu v zgodo-prostorih brata Gregoricha in St. m Superior Ave. ter bo tra Društvo sv. Križa, št. 217, Salida, Colo. Članstvu našega društva se naznanja, da je bil na zadnji glavni seji ponovno izvoljen ves stari odbor razen treh nadzornikov in sicer: Albina Robez-nik, Steffie Drobnick in Jerry Entihar. Torej se v drušvenih zadevah tudi v bodoče obrnite 11a sedanji odbor. Lepa hvala vsem skupaj za tako lepo udeležbo na zadnji seji v decembru. Le tako na prej! Ce bi se članstvo zavedalo, kako je odbor vesel števi ne udeležbe, sem prepričan, da bi hodili bolj številno na naše seje. V obče se pa iz tega raz vidi, da vlada sloga in zastop nost med članstvom in odborom, kar je velike važnosti za vse skupaj. Dalje prijazno vabim vse na še članstvo na sejo 14. januar j a na domu brata Jerry Enti harja ob dveh popoldne. Po seji bomo imeli malo družabne zabave s prigrizkom in pijačo Za to bosta skrbela brat Josip Drobnick in Jerry Entihar. Le pridite vsi brez izjeme! Želim vsem članom in (Slani cam Jednote veselo in srečno Novo leto, posebno pa članstvu našega društva. Pozdrav! -Katherina Drobnick, tajnica - ------— 1 viiii xare jala do 2. ure zjutraj. Igral bo1 naselbine izvrsten orkester, zato pridite vsi in pripeljite seboj svoje prijatelje. vini fare sv. Jožefa in slovenske v Jolietu. • Dragi Jože, odšel si v večnost, kruta smrt te je nenado-„ . ma vzela iz naše srede; pogre- Za bodoče leto je bil izvoljen šali te bomo, ne samo Tvoja do-pn našem društvu sledeči od- bra družina, temveč vsi Tvoji bor: Predsednik John Hodnik, številni prijatelji, ker si bil ve-podpredsednik Frank Zadra- dne točen pri društvih in vesel vec, tajnica in zapisnikarica družabnik povsod. Zato ne boš Theresa Kavas, blagajnik Mi-1 pozabljen od nas, v molitvah se Društvo sv. Kristine, št. 219, Euclid, O. Sporočati moram, da je naše društvo izvolilo sledeči odbor za leto 1940: Duhovni vodja Rev. A. Bom bach, predsednik Frank Kosten, podpredsednik Math Tekavec, tajnica Terezija Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Frank Primoznik, zapisnikar Joseph Debeljak, nadzorniki: Josip Nosse, Jane Lourin in Mary Kusar, reditelj in zastavonoša Andrej Zdešar, zastopniki kluba skupnih društev fare sv. Kristine: Terezija Zdešar, Josip Debeljak, Frank Kosten in John Kusar, zdravnika Dr. Anthony Skur in Dr. L. J. Perme Seje se bodo v bodoče vršile vsako tretjo sredo v mesecu, kar naj cenjeno članstvo vpo-števa. Že danes vas prijazno vabim na prihodnjo sejo dne 17. januarja zvečer ob 7:30, da pridete za gotovo in s tem pokažete svoje zanimanje do društva. Začnite s tem zanimanjem takoj ob začetku leta. Srečno, veselo in zdravo Novo leto želim vsem skupaj. Theresa Zdešar, tajnica. Društvo sv. Štefana, št. 224, Cleveland, O. Ker je gotovo vsem našim članom znano, da priredimo našo letno veselico 31. dec. (na Dr uk t vo Marije Čistega Spočetja, št. 211, Chicago, lil. S tem naznanjam naš novo izvoljeni odbor za bodoče leto: Predsednik Gregor Gr'egorich, podpredsednik John Mlakar, tajnica Anna Krapenc, 1636 W. 21st Place; blagajničarka Mrs. Frances Gregorich, nadzornice: Margareta Gregorič in Mary Bavec, bolniški nadzornik Alois Anzelc, obiskovalci bolnikov so pa vsi člani in članice društva. Cenjene člane in članice prosim sedaj ob koncu leta, da bi se leta 1940 bolj redno udeleževali sej, posebno pa seje v ja- Silvestrov večer), zato va& s VABILO SLOVENSKO PEVSKO IN DRAMATIČNO DRUŠTVO "DOMOVINA" BROOKLYN, N. Y. vas prijazno vabi na ZABAVO Id se vrši na SILVESTROV VEČER v Slovenskem Domu na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Za ples bo igral Jerrijev orkester in harmonika. Vstopnina 40 centov_ chael S. Horvath, nadzorniki: Aug. Pintaric, Steve Kerman in Matthias Gerich; duhovni vodja Rev. Jos. Mišič, zdravnik Dr. M. F. Oman, zastavonoše Steve Kerman in Anton Kavaš. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v navadnih prostorih. Naj še omenim, da je na potu okrevanja na svojem domu naš sobrat Vincent Boravic po prestani operaciji, stanuje na 1373 E. 41 St. Prošeni ste, da ga ob iščete. Želim vam obilno božjega blagoslova in zdravja v Novem letu. S pozdravom, Theresa Kavču, tajnica. in ostali odbor. --o- Te bomo vedno spominjali. Počivaj v miru, naj se Tvoja duša ,ysi>možie 2 ladje»' Vpr-čina. Neposredno pod tem ki-ltfo*. ^rv,«*« * x t j lvi rešilni čoln sem stopil jaz z pom sedi novi džaina, naš ap> nntinA rfrTv 19 m0Žmi' V drUiri čoln pa prvi kornik'in sice' * tako enaki dr- luriil i i ^ društvo sv. častnik Stolfa z angleškim pi- ži in položaju kot kip nad njim, Jurija in naši lokalni slovenski lotom in šestimi možmi. Pri da bi ju človek mogel zamenja tZt^ T tUVn° T Pred- eksploziji sva bila lahko ranje-jti. Spokomik jeteneks h hZZ\ t Th na Za" na drugl krmi,ar in jaz- Ker ie m oži ček, popolnoma brei oMe- nrivlačna in T ° H ladijSki radi° zaradi <*Mo-'ke, z obrito glavo in rjavo ko- privlačna m lepa Torej udele- zije pokvarjen, nismo mogli žo, gladko kot marmor. žite se iste številno. ■ I klicati na pomoč. Detonaci ja je bila zelo močna. Cula se je štiri do pet milj daleč na okrog. "Čez nekaj časa se je pribli- Za odbor: Joseph Zore. TlL^ZLlr. L", Ä; ZAHYALAJZSTARE|ža,a „a*™ *>,„„ neka an^ , plačilo za dobra dela, ki si jih rad vršil v življenju. Težko ¡prizadeti soprogi, sinovom in hčeram ter vsem ostalim sorodnikom pa izražamo naše globoko sožalje. Dne 21. decembra, ko sem skončal ta dopis, sem zvedel drugo žalostno novico, da je ponoči umrla blaga slovenska žena in skrbna mati Rozalija Ramuta. Pokojna je bila stara 57 let, doma od Metlike na Be- DOPISI DOMOVINE Pueblo, Colo.—Svoječasno je bilo poročano v Glasilu K. S. K. Jednote, da sem nabiral za pomoč pokritja stroškov nabave motorne brizgalne v Zagori-ci-Dobrepolje. Nabranega Nepremično sedi kot malik nad njim. Steklene oči ima uprte kot njegov kameniti vzor nekam v daljavo. Spoštljivo ga obdajajo prijatelji in verni-pomožna bojna ladja, kij ki. Po njihovem prepričanju ška nas je vzela na krov. Posadko iz drugega čolna pa je sprejel na krov neki obrežni pamik. Pozneje je tudi to posadko vzela na krov vojna ladja, na kateri smo bili mi. Še istega dne čena so bila tudi imena daro-j valcev. Vodstvo gasilske čete pošilja tukaj zahvalo vsem da-1 rovalcem, ki so kaj pripomogli k temu skladu. Zahvala se gla-lokranjskem; prišla je v Ame-jsi dobesedno takole: riko pred 35 leti. Izgubo dobre GASILSKA ČETA V ZAGORI- JOLIETSKE NOVICE Joliet, lil.—Ko se je v nedeljo večer, 17. decembra vračal domov rojak Joseph Legan po domače Plehač, je bil le par korakov od svoje hiše zadet od avtomobila in težko poškodovan, da je čez dve uri v bolnišnici sv. Jožefa umrl. Bil je pa še toliko pri zavesti pred smrtjo, da je prejel sv. zakramente za umirajoče. Bridko je pretresla njegovo družino in vso naselbino njegova nenadna smrt. Pokojni je pionir naše naselbine, doma iz Sadinje vasi, fara Žužemberk, od koder je prišel Ameriko leta 1890 in z malo izjemo bival ves čas v Jolietu, ter je vneto pomagal graditi našo naselbino in našo faro. IV mladih letih je bil tudi pri matere bridko obžalujejo dve CI, hčeri, Josephina in Anna ter šest sinov: Rudolph, Frank, Edward, John, to bratje športniki; poleg teh za pušča sestro Mrs. Anna Hor-; rojakom in drugim, za prispe- vath in mnogo drugih sorodnikov, vsi živeči v Jolietu. ije. w a oranega je . c .. bilo vsega skupaj $123. Priob- °\ ' PT f™ 8m.° ?"plul1 ! 'neko angleško pristanišče. Od tam so nas poslali v London. Angleški pomorščaki so nas zelo prisrčno sprejeli. V pristanišču, kjer smo se izkrcali, smo naleteli na okrog sto rešenih potnikov in mor narjev holandskega potniškega parnika 'Simon Bolivar.' Med njimi je bilo več ranjenih Parnik 'Simon Bolivar' je Sîp minut pred nami zadel ob mino, nedaleč od mesta, kjer se je potopila 'Carica Milica.' Tudi v Londonu so nam šli v vsakem oziru na roko. Ostali smo tam sedem dni. Morali poŠta videm-dobre- POLJE, Uprava Gasilske čete v Za-Joseph, Viljem in gorici Videm-Dobrepolje, Ju-so znani Ramutovi goslavija, se na tem mestu naj-topljeje zahvaljuje vsem onim vek, ki so ga darovali podpisani četi za nabavo nove motorne Pokojna je bila jako agilna brizgalne. , .. in družabna žena, pravi vzor ; V prvi Vrsti se pa prisrčno Sm° Sf ^novo obleči,nakupiti vrle katoliške Slovenke in sta-! zahvaljujemo našemu dobremu 'najP°trebnejŠe Stvan ,n 81 pre- ce. cerkvenem pevskem zboru, ter vodstvom častitih šolskih seje vedno visoko čislal slovenske s*er jako lepo božično predsta-pesmi. Dasi je bil že v visoki | vo v farni dvorani v korist naše starosti 76 let, je bil še vedno j cerkve. Krasna je bila živa vesele narave in dokaj čvrst J alegorična slika rojstva Gospo-Dolgo vrsto let je vodil gostil-1 dovega; kaj sličnega Še nismo no na Indiana cesti in pri Ple- j videli v naši dvorani. Jaslice, laču so se ljudje vedno dobro ahgelji in lepo petje, revni po- počutili, ter so ga vsi spoštovali cot vzornega moža. Bil je mirnega značaja in prijazen do vsakogar, sovraštva on ni poznal. Bil je skrben mož in oče svoje velike družine, katera je rokrajske matere. Vsa našel-: vaščanu in prijatelju naše ga-bina žaluje za n|o in jo bo po- silne čete gospodu John Ger-grešala. K večnemu počitku je mu kot nabiratelju darov, za bila položena dne 23. decembra, njegovo naklonjenost in za nje-z sv. mašo zadušnico iz cerkve gov trud." sv. Jožefa na farnem pokopali- Poročamo, da naša nova mo-šču. Večni mir in pokoj duši torna brizgalna dela povsem blage slovenske matere; bridko dobro in je bila že preiskušena prizadetim preostalim pa izre- pri požaru. .. i . .. kamo naše globoko sočutje nad Uprava kakor tudi člani z izgubo ljubljene skrbne mami-J vsemi vaščani vasi Zagorica, sej vsem najtopleje zahvaljujemo in vse naše rojake in vaščane, ki so na onostran morja najlepše pozdravljamo. Erčulj Vinko, s. r., predsednik. Hren Janez, s. r. blagajnik. Končno se tudi jaz še enkrat zahvaljujem v imenu gasilske čete vsem pridnim rojakom-darovalcem. Bog vam stotero popačaj. John Germ. -o- H koncu tega žalostnega poročila naj še omenim, da je v nedeljo, dne 17. decembra naša šolska mladina priredila pod skrbeti dokumente za potovanje. v soboto, 25. novembra, smo odpotovali iz Londona. Pri vožnji čez Kanal smo imeli zelo slabo vreme. Sledila je utrujajoča pot skozi Francijo, Švi co in Italijo do Sušaka. Izguba parnika 'Carica Milica' je zelo hud udarec za našo trgovsko mornarico, ki ga bomo le težko preboleli, čeprav je bil parnik s tovorom vred zavarovan." -o- Kako je bil potopljen goslovanski parnik "Carica Milica Sušak, Jugoslavija, 28. JU- nov. stirji, trije kralji s svojim spremstvom, oder urejen jako primerno za dogodek sv. noči.' Vsa predstava je segala navzočim globoko do srca. Častite šolske sestre gotovo zaslužijo J —Danes je prišla posadka ob vzgojena v pravem katoliškem! vse naše priznanje za njih velik angleškem obrežju potopijene-duhu ter jim je zapustil poleg ¡trud, kajti to ni bilo majhno ga parnika "Carica Milica" epe domačije tudi lep vzgled delo, toliko šolarjev izvežbati pod vodstvom kapitana Milora-vzornega katoliškega moža. j za nastop na odru. Tako tudi da Miljeviča. Posadko so spre-Njegovo nenadno smrt brid- naši mali zaslužijo pohvalo, ki, jeli zastopniki "Jugoslovanske-ko obžalujejo: njegova soprtf-'so tako izborno igrali, kar tudi ga Lloyda." Častniki in mor-ga Mary rojena Spelich, štirje,ni bilo brez truda. narji so še vedno pod vtisom sinovi: Josip, Frank, Anton in j Ker bomo nastopili Novo leto katastrofe, ki k sreči ni zahte-Albert, pet hčera: Frances, v par dnevih, voščim vsemu vala nobenega človeškega živ-Mary, Catharina, Mrs. Viljem, članstvu KSKJ in glavnemu Ijenja. Kot pravi mornarji ob-McKean in Mrs. John Hauben- odboru ter vsem čitateljem žalujejo potop "Carice Milice," sack, vsi živeči v Jolietu. V Glasila zdravo, srečno in uspeš- enega izmed največjih in naj- Clficagu živi njegova sestra no Novo leto 1940. S sobrat- modernejših jugoslovanskih tr-jgovskih parnikov. Kapitan Miljevič je sprejel v hotelu "Kontinental," kjer se Mrs. Rose Mahkovec, v stari | skim pozdravom, domovini pa tri sestre: JuKa,I Michael Hochevar. poročena Košiček, Marija in i -o- Antonija ter brat Frank. Po- VABILO NA MIKLAVŽEV je nastanil, časnikarje in jim je leg teh zapušča tudi osem pra-, VEČER vnukov in številne druge sorod-' Waukegan-NorthChicago,IU. opisal potek katastrofe. "V petek, 17. novembra, ob INDIJSKI SP0K0RNIKI V verskem življenju "svetega" mesta Benaresa najdemo malo prizorov, ki bi napravili tako mračen vtis kot pogled na divje, razmršene 'in zanemarjene sannijasije," spokornike, ki naletiš nanje v vseh ulicah in rečnih nabrežjih. Neizrečeno te odbija skorja blata, pepela in potu, ki spreminja obraz pod divje razmršenimi in grivastimi lasmi v pravo vražjo spako. In potem še grozno trpinčenje samega sebe, katero razkazujejo ljudstvu. Ntftaj satanskega tiči v njihovem bitju. Iz njihovega neiskrenega, pošastnega pogleda šviga žareči ogenj kot iz celega pekla strasti. V bližini teh postav te zgrabi groza . . . Prvo srečanje z resničnim ?annijasijem se mi je zdelo, kot bi prišel v dotik s čisto d*ugim svetom . . . V času, ko sem se mudil v Benaresu, so smatrali v Bena-resu za "najsvetejšega med svetimi" spokornika, ki je nosil ime Swami Saraswati. Moj spremljevalec me je peljal k svetišču, kjer je ta čudni mož živel že dolgo vrsto let svoje spokorniško življenje, visoko nike. Bil je dolgoletni član —Sv Miklavž bo obiskal mladi- g. Uri zjutraj smo odpluli iz (spoštovan od vseh hinduistov. društva sv. Frančiška Šaleške- no iz teh dveh naselbin, in si ga, št. 29 KSJK ter cerkvenega cer pHhodnjo soboto, dne 30.; proti Dubrovniku društva Najsvetejšega Imena. 1 decembra zvečer ob 7. v dvorani smo imeli 8,950 ton premoga in Pogreb se je vršil s peto sv. šole Matere Božje, mašo zadušnico iz cerkve sv. j Vsi člani mladinskega oddel-Jožefa na farno pokopališče ka naših treh Jednotinih dru-dne 20. decembra. Da je bil štev v teh naselbinah, vsi otroci pokojni splošno spoštovan' v | farne šole Matere Božje in otro-naši naselbini so pokazali ro-1 ci članov društva Vitezi sv. J u- 1," . a-------J-1 .t, X a a«i Irr» m,', o/, .TO KI lani Aa a O llHolp/iin angleškega pristanišča Team | Kot šo mi pravili, je bil prej Naloženega bogat mož. Ko se je odločil za spokorni- jaki in drugorodci ob času, ko rija so vabljeni, da se udeležijo je ležal na mrtvaškem odru, ki tega večera. Program se pri-so ga številno obiskovali, molili čne točno ob 7. In za nekaj ve-ob krsti in darovali za sv. maše selja, smeha in zadovoljno za-in vence. Na zadnji poti do bavo se bo predstavilo dobro groba so ga spremili številni znanega Dr. Silvestra iz Chica- nekaj drugega blaga. Držali ško življenje, je zapusti svo-smo se natančno predpisane j jim otrokom precejšnje premo-vodne poti. Naslednji dan ob ženje. Pripadal je džanistični 11:50 je ladja zadela ob nem- verski ločini. Ko je bil že pre-ško mino. Bili smo v tistem cej star, je začutil v sebi željo tretnutku okrog devet milj od- postati džanistični spokornik daljeni od obrežja. Jaz sem Vrgel je torej s sebe vse do stal na poveljniškem mostu, poleg mene so bili angleški pi- še v Swamiju preraja eden izmed 24 Džainov, ki prihajajo v teku neskončnih razdobij na svet, da ga odrešijo. Kaj pa je gnalo tega moža iz udobnega življenja v to najhujšo odpoved? Indija je polna zagonetk. Tu uprizarja po-čutnost svoje divje razvratno-sti, tam se naslaja spokornost v najstrašnejšem mučenju samega sebe. Indijsko spokorništvo je res stvar, ki bi je človek v bujnem bogastvu te tropske dežele najmanj pričakoval. Tu, kjer razgrinja na eni strani narava največje izobilje in plodnost, kjer se na drugi strani razkazuje knežji sijaj v razkošju kot komaj kje na svetu, se zdi, da ni prostora za življenje, ki za-metuje vse, kar ugaja čutom, da tem strašneje divja po lastnem mesu. A prav tukaj najdemo epokorništvo, ki do neverjetnosti muči samega sebe.. Tu najdemo ljudi, ki v prah teptajo, kar je vredno časti, da b postavili proti največjemu iz življenju najsilnejše trpinče nje samega sebe. To mučenje samega sebe tako presega vsako mero, da ne govorijo po krivici o neki nasladi do mučenja samega sebe. Zdi se, da gosain res čuti v mučenju samega sebe neko živalsko ugodje. Na pristno podobo takega spokornika sem zadel včeraj na stopničastem obrežju Tulsi. Bilo je okrog poldneva. Mož je sedel na plošči ene izmed kamenitih kapelic, ki delijo stopničaste dohode do reke. Bil je posušen prav do kosti, tako da so mu rebra na prsih ostro štrlela ven. Glavo je imel čisto obrito in žareče ndijsko opoldansko sonce je žgalo spokornikovo golo glavo. Treba, je okusiti to indijsko sonce, četudi s tropskim klobukom na glavi in s sončnikom, potem si lahko predstavljaš vsaj nekoliko o žgoči vročini,' kateri se izpostavlja ta spokornik ure in ure. Z žgočim soncem nad seboj, s pekočim kamnom pod seboj sedi tu tiho in nepremično, negibno kot kamenit malik, s pogledom, uprtim v tla in z rokami v naročju. Ne gane z roko, ne z nogo, niti z očesom ne trene, niti dih življenja se ne zgane na zagorelem obrazu. Prikazen je res bolj podobna indijskemu kamenitemu mali-ku kot živemu človeku. Nehote se pojavi v opazovalcu vprašanje: "Ali pripada ta kupček kosti brez mesa res živemu bit- ju?" Že štiri ure sedi možak tu. Šele, ko bo sonce utonilo v Gangesu, bo zapustil svoj prostor. Okrog se gnete mnogo ljudstva, ki moli in daruje, se smeje in govori. On niti za hip ne dvigne oči. Kaj neki se godi v glavi tega spokornika, ko se da tako rekoč pri živem telesu peči v tem silnem žaru? Kako čudno se zdi to spokor-svitu sodobnih prido- zadnje krpice, da bi tako po-pvie* mene »u «... ■ stal podoben onim, džinastič- ništvo v lot, prvi častnik Vladimir Stol- nim svetnikom, katerih kipe ka-|bitev! Vlak, ki pelje popotm-fa in prvi krmilar. Večina mor-¡žejo v odbijajoči nagoti "verni- ka po Gangesovi dolini, ga v narjev je obedovala. kom." ' (DaUe na 8. rtianD UMU L 1 IL JEMOTF nn «t. CLSVSLAMD. OBO omaul oboam or amd poblxshxd bt TBS OBAHD CARNXOLXAIV KjOVKHIAM OATBOUO omxon ot u* daa. IB Mm Mral of UM Orte cut st. cum* mm ouviland, OHIO iwty _____JO.M __11.80 ____83.00 K 25 LETNICINAŠEGA GLASILA V prihodnji izdaji našega lista boste videli na prvi strani na desno Številko letnika (Volume) premenjeno na XXVI., kar znači, da je že poteklo 25 let, kar ta list izhaja. Ta izreden in vesel dogodek naj bo proslavljen bolj na tih in skromen način, brez kake posebne ali slavnostne izdaje. Je pač pri tem važno dejstvo, da srebrni jubilej Glasila obhajamo baš v dobi Jednotine 45-letnice. Menda je važno tudi to, da piše pričujoči članek ravno ista roka, ki je sestavila in uredila prvo izdajo Glasila začetkom januarja, leta 1915 v Cnicagu, 111. Vsak razsoden fraternalist mora priznati, da je kaka bratska ali druga večja organizacija brez svojega lastnega glasila veliko na slabšem kakor pa organizacija, ki vzdržuje in izdaja svoj uradni list, ki naj bi bil njen klicar, oznanjevalec in širitelj njene ideje ter delovanja. Jednota brez lastnega glasila se Tni zdi podobna zvoniku brez zvona, vozu brez koles ali avtomobilu brez motorja. Seveda je treba ta kolesa, vedno mazati, da gre voz naprej. Zgodovina našega Glasila je precej zanimiva in pestra. List je bil spočet in odobren v Milwaukee, luč sveta je zagledal v Chicagu, 111., kjer je izhajal v medvojnem času celih šest let, nato tri leta v Jolietu, 111., a zadnjih 16 let pa izhaja v Cleve-landu, Ohio. Poglejmo prvo številko Glasila, ki je izšla 13. januarja, leta 1915. Na prvi strani je uvodnik ali pozdrav, ki se začen ja takole: "Mir z vami, dragi sobratje in sestre K. S. K. Jednote! S tem, gotovo najlepšim pozdravom vseh pozdravov stopam danes prvikrat pred vas in v vašo hišo," itd. Ravno s takimi besedami naj vse Jednotino članstvo pozdravlja tudi danes, oziroma po preteku 25 let. Kakor je bilo ze v prvi številki našega lista označeno prelepo Jednotino geslo: "Vse za vero, dom in narod!" stopa na^ list tudi po preteku toliko let pred vse Jednotarje in Jednotarice z ravno istim geslom in bodrilom. < Da je bilo naše Glasilo tekom minulih 25 let v veliko reklamo in propagando Jednote, naj služijo sledeči podatki in pojasnilo, kar je povzeto iz zapiskov in knjig: V tej dobi je izšlo 1,304 izdaj, ki tvorijo nad dvajset milijonov (20,907,740) iztisov. Ako računamo vsak posamezni list na osmih straneh, je torej v tej dobi romalo v svet in med članstvo 167,261,920 strani Glasila. Kaj ne, lepo število! Če računamo po osem številk na en funt teže lista, se je v tej dobi porabilo za tiskanje 1,367 ton papirja. . Da je lastno glasilo pripomoglo do takega napredka, moramo priznati, kajti tudi naša Jednota je rastla brez novih priseljencev ¡z Evrope in med depresijo, to pa zato, ker se je potom Glasila našemu zavednemu katoliškemu narodu po vseh državah lahko tolmačilo in povedalo veliko vrednost in pomen organizacije. Z nrjvečjim veseljem pa ob tej 25-letnici tudi lahko po-vdarjamo, da se je tudi zaradi Glasila tako navdušeno oprijela tukaj rojena mladina naše dične K. S. K. Jednote in^z vsem prepričanjem lahko gledamo v njeno lepo bodočnost ali še na \;ečji napredek v prihodnjih 25 letih. ^ OB ZATONU LETA ter se nam ni treba bati vojnega strahu in človeškega klanja kakoršnega morajo zopet prestajati nekateri nesrečni narodi v Evropi. Nain. dolžnost je, da se ob koncu leta spominjamo tudi vseh naših pokojnih »obratov in sester. Letos do 14. novembra se je istih izredno veliko v večnost) preselilo—228 iz odTastlega in 12 iz mladinskega oddelka. Naj počivajo v miru božjem in naj jim bo ohranjen blag spomin. Zdaj, ob nastopu novega leta naredimo tudi gotove zaobljube. katerih se bomo dkušali držati. Pred vsem gojimo kot člani in članice naše bratske organizacije med seboj pravo bratsko ljubezen, spoštovanje, zaupanje, mir, slogo in naklonjenost. Nikdar v bodočem letu ne pozabimo obljub, katere smo svečano izrekli pri vstopu v društvo, to je, da bomo vedno delovali za ugled in napredek društva in naSe dične Jednote. Ne zaosta-jajmo s plačevanjem prispevkov za druitvo in Jednoto! Ne ogibajmo se mesečnih sej! Skušajmo pridobiti kakega novega člana ali članico! Vršimo tudi naše verske dolžnosti in slednjič: prečitajte vsako številko Glasila, v katero tudi radi dopisujte! \ o- Ameriški vzori in ideali Spisal Louis D. Brandtls (Urednikova opazka: Do svoje nedavni vpokojitve v starosti 82 let je bil sodnik Brandeis za dobo več kot 20 let eden izmed najodKčnej-ših članov federalnega vrhovnega sodišča. Tekom svojega dolgega življenja je zaslovel po svojem neumornem delovanju za socjalno pravičnost. Ta članek je del njegovega govora 4. julija, 1915 o "Pravem amerikanizmu." Dasi je imel ta govor pred četrtstoletjem, sodnik Brandeis piše, "da še vedno izraža moje naziranje." Ta članek je 15 v vrsti člankov o demokraciji po odličnih tu-rodnih in tujerodnih Ameri-kancih, ki jih je dobil For-eign Language Infirmation Service. Naziranja,,izražena v teh člankih, so ona član- karjev samih. » * » Demokracija počiva na dveh stebrih. Eden je načelo, da so vsi ljudje enako upravičeni do življenja, svobode in težnje za srečo; drugi pa je prepričanje, da ta enaka priložnost je najboljša za napredek civilizacije. Naša oblika vlade, kakor tudi človečanstvo, sili nas, da težimo za razvoj poedinega človeka. Pod splošno volilno pravico je vsak volilec deloma vladar države. Ako pa vladarji nimajo v splošnem izobrazbe in značaja in niso svobodni ljud- jah, ali naj se pridobiva potom čitanja časopisov, revij ali knjig, kar je neobhodno potrebno, da se to doseže, je svež um. In da um ostane svež, je kratek delovni dan ravno tako bistveno potreben, kakor primerna hrana in primerne razmere dela in življenja. V drugih besedah, delavec mora imeti prosti čas na razpolago. Nadalje, delavec v uspešni demokraciji mora ne le imeti izobrazbo; on mora biti svoboden. Ljudje niso svobodni, ako so odvisni v industrijalnem življenju od samopašne volje drugega. Industrijalna svoboda s strani delavca ne more torej obstojati, ako ima pred seboj preveč industrijalne oblasti. In ako Amerikanec postane sposoben za svojo nalogo vladanja, on mora imeti poleg izobrazbe in industrijalne svobode tudi neko stopnjo denarne neodvisnosti. Naš obstoječi industri-jalni sistem preobrača stalno večji odstotek prebivalstva v mezdarje; in izkušnja nas uči, da velik del teh postane nekdaj finančno odvisnih, iz razloga bolezni, nezgode, neusposobljenosti, visoke starosti, nezaposlenosti ali prerane smrti vzdr-ževatelja družine. Take nezgode, ki se v poedinem slučaju nazivajo slaba sreča, se sedaj priznavajo kot običajni dogodki v življenju. Nastalo je jasno, da je treba poskrbeti za odškodnine proti finančnim zgu-bam, nastalih vsled teh običajnih nezgod v delavčevem živ se izkazali toliko lojalne, kotiti kot dosedanjega podanik» v Helsingforsu (gUvnem me- katerisibodi državljan te deže-! kralja Velike Britanije. Begun-le. Svoboda nas je tesno pove; ci iz mnogih dežel so se morali zala kot Amerikance. ¡odreči zvestobi napram mnogim Celotni narodi imajo indivi- vladarjem, ki jih sploh niso nik-dualnost ne manj izrazito kot dar pripoznali. n* s« stori ko- ono poedinih ljudi. Novi naci-jonalizem, ki so ga Amerikanci sprejeli, proglaša, da vsako pleme ali ljudstvo, ravno tako kakor vsak poedinec, ima pravico in dolžnost razvijati se, in da le potom takega diferenci- Da se stori konec takim komplikacijam, je Kongres odpravil ta poslednji predpis. Nova prisega zvestobe se glasi tako-le: "Jaz s tem izjavljam pod prisego, da se povsem in popolnoma odrekam in odklanjam ranega razvoja se more doseči zvestobo in udanost napram vsakršnemu inozemskemu knezu, je, naš veliki eksperiment v de-i^enJU' mokraciji mora propasti. Na- Mi nismo edini narod. ki 8Pa' loga države je torej, da uspo- je J/^f6" do sv0^e s prak-sobi svoje vladarje za njihovo nalogo in da zahteva udejstvo- so demokracije in težnjo za so-cijalno pravičnost. Ali imamo eno točko v naših idealih in Zopet se od nas za vedno poslavlja eno leto. V nedeljo, na Silvestrovo, nas bo zlato solnce v tem letu zadnjič proti večeru pozrravi'o, med tem, ko bodo tudi to noč nebeške zvezdice spremile v večnost, kamor je odromalo že toliko tisočletij. Kako hitro mine letna časovna doba: 12 mesecev, oziroma 52 tednov adi 365 dni! V našem vsakdanjem vrvenju in borbi1 za košček Kruha nam tako naglo potekajo sekunde, minute, ure in dnevi, da sploh dosti ne mislimo in računamo na celokupno časovno letno dobo. • f * Leto 1939 si bomo tudi dobro zapomnili, ker nam je zopet donašalo več iznenadenj ter bridkih razočaranj. Koliko pridnih in delovnih rok je moralo zopet počivati vsled depresije in gospodarske krize, ki še vedno vlada v naši tako hvalisani in najbogatejši deželi na svetu. Da, marsikaka delavska družina je bila to leto prizadeta. Očetje ali družinski gospodarji iščejo že mesece in mesece dela, toda dobiti ga ne morejo; in kjer ni dela, tam tudi ni jela. Naše oblasti nas vedno tolažijo: "Potrpite, potrpite, kmalu bo boljše," toda vse to so samo prazne obljube in prevare. Morda si tako srečen, da delaš zopet par dni v tednu, toda za manjšo plačo in nestalno. ) Pravijo, da čas zaceli vsako rano, tako menda tudi srčno? Radi ali ne radi se moramo vdati usodi, ter pričakujemo z novim letom izboljšanje delavskih razmer. Mislimo in tolažimo se samo s tem, kajti druge odpomoči res ni; vsaka slaba stvar traja samo nekaj časa, tako bodo gotovo tudi za delavce v Ameriki zopet nastopili ali nekdanji stari, ali pa še boljši časi. Pred vsem bodimo Bogu hvaležni za dragoceno zdravje. Da, koliki reveži in kako omilovanja so pač vredni oni, katere tarejo poleg sedanjih slabih časov še bolezni in druge neprilike; saj je zdravje največje bogastvo na svetu! Poleg tega pa bodimo zadovoljni in Bogu hvaležni, ker živimo v deželi svobode in miru vanje onega, kar mi nekoliko l po domače zovemo ameriški Pr»ksah, ki je izrecno ameri standard življenja. ®ka- To Je vsesplošno brat- Kaj vključuje ta standard stv0-ali način življenja? V bistvu Druge dežele, dočim razvija-izvrševanja onih pravic, ki jih jo poedinega človeka, smatra-naša ustava jamči—pravico do jo» da njihovo splošno dobro se življenja, svobode in težnje za more doseči le, ako se privile-srečo. Življenje, v tej vezi, po- gij državljanstva skoraj izmenja živeti, ne le eksistirati; ključno omeji na domorodce svoboda pomen ja svobodo toli-,aJi osebe posebne narodnosti, ko v industrijalnih, kolikor v.Amerika, na drugi strani, se je političnih stvareh; sreča vključuje izmed drugih stvari ono zadoščenje, ki more prihajati le vsjed popolnega razvaja in vporabe lastnih zmožnosti. Da morejo ljudje živeti in ne le eksistirati, da morejo razvijati svoje zmožnosti, morajo imeti dostojen dohodek; morajo imeti zdravje in prosti čas. Visoke mezde ne morejo odgovarjati delavčevim potrebam, ako zaposlenost ni redna. Najboljše plače ne morejo odškodovati za pretirano dolge ure dela, ki izpodkopavajo zdravje. In delavne razmere utegnejo biti tako slabe, da izbrišejo dobre učinke visokih mezd in kratkih ur. Bistvene potrebe ameriškega državljanstva niso zadoščene, ako se delavcu daje le to, kar potrebuje v gmotnem pogledu. Vsak državljan mora imeti izobrazbo—široko in neprestano skozi vse življenje. Naj se izobrazba daje državljanu v poznejših letih v razredih ali z javne govornice, naj se nudi potom razpravljanja v društvih ali delavskih organizaci- vedno izjavila za enakost narodnosti, kolikor za enakost posameznikov. Pri poznava plemensko enakost kot bistven del popolne Človeške svobode in pravega bratstva, in da plemenska enakost je nadopolni-tev demokracije. Amerika je zato dala enako dobrodošlico vsem narodom Evrope. E pluribus unum—iz mnogih eden—je bilo geslo, ki so ga prevzeli ustanovitelji te republike, ko so ustvarili zvezo tri-najstorice držav. Ustanovitelji so bili prepričani, kakor smo i mi, da se bo mogel zgraditi jak narod potom federacije. Bili so tudi prepričani, kakor visoka civilizacija. .Le tedaj, ko bodo ta načela nacijonaliz-ma, kakor ona demokracija, Splošno priznana, bo svoboda popolnoma dosežena in bodo manjšine sigurne v svojih pravicah. Le tedaj bo mogoče postaviti za trajen mir med narodi. Pismen^&e po-godbe za farmarske najemnike Najemnikom farm., je v korist, da jemljejo svoje farme v najem pod pismeno pogodbo namesto ustmene, kakor nasve-tuje administracija za varnost na farmah. Na tak način se najemnik izogne vsem mogočim nesporazumljenjem z lastnikom, ako so jasno začrtani vsi pogoji najemninske pogodbe. To pa je tudi v korist lastniku samemu, kajti ako najemnik zna, da bo poplačan za gotove izboljšave in popravke, jih bo tem rajši izvršil. » Mnogo tujerodnih družin, ki se hočejo posvetiti poljedelstvu, začenja s tem, da vzame kako farmo v najem. To je dostikrat prav modro počenjanje, kajti novodošlec ima takole priliko poskusiti, ali se mu poljedelstvo izplačuje v dotič-nem okraju in ali se hoče tam naseliti za vedno. Dostikrat prevzema farmo v najem z opcijo, da jo kupi v gotovem roku. More se tudi dogajati, da najemnik hoče nekaj popraviti ali zidati kako poljdelsko poslopje, ker računa na dolgodo-ben najem; ako ni zavarovan po pismeni pogodbi, utegne se dogajati, da mora iz farrr.e ven, ako jo lastnik proda kakemu drugemu. Pismene pogodbe so posebno važne za takozva-ne sharecroppers, ki plačujejo najemnino z delom letine gospodarju; mnogi izmed njih imajo priliko nakupiti si svojo lastno farmo s pomočjo posojil, danih od federalne vlade. Federalni poljedelski izvedenci so pripravili vzorce takih najemninskih pogodb in vsak jih more dobiti, ako piše za "Standard flexible farm lease" na Farm Security Administration, Washington. D. C. Te pogodbe določajo arbitracijo sporov med najemnikom in lastnikom in tudi povračilo stroškov za stalne izboljšave, izvršene od najemnika. Tekom lanskega leta se je 26,000 farmskih družin povzpelo rta gospodarski lestvici od stanu "sharecropper-j ev" na ono najemnikov. Dobro pripravljene pogodbe so imeli mnogo opraviti s tem napredkom. 0 .-o- Prisega zvestobe Združenim državam Vsak prosilec za naturalizacijo mora priseči zvestobo Združenim državam, predno more biti proglašen državljanom Združenih držav. Kongres je na svo-smotudi mi, da v Ameriki pod jem zadnjem zasedanju spreme-svobodno vlado mnoga rszna; nil to prisego. Dosedaj se je mo-Ijudstva utegnejo postati en ral kandidat za državljanstvo ne narod. Tekom vseh teh let samo odreči zvestobi katerisibo-smo pripustili v našo deželo in\di inozemski državi sploh, mar-državljanstvo priseljence ' iz več je moral posebej navajati ime raznih dežel Evrope. Imeli, "stare domovine," katere poda-smo zaupanje, da bi na tok na-|nik oziroma državljan je bil do čin najbolj postregli sebi in (tedaj, in odreči se zvestobi na-človeštvu. To zaupanje se je pram njenemu vladarju ali vla- luteranska cerkev državno pri opravičilo. Združene države so | di. Ta-le zahteva se je izkazala postale velike. Priseljenec in ket vzrok mnogokatere zmede, njihovi neposredni potomci so Na primer, Irec se jo moral izja- viadarju, državi ali suvereniteti, katere sem bil poprej državljan ali podanik; da bom podpiral in branil Konstitucijo in zakone Združenih Držav Amerike proti vsem sovražnikom, inozemskim in domačim; da bom nosil pravo vernost in udanost napram istim; in da prevzemam to obveznost svobodno brez nikake mentalne reservacije ali namena izogibati se jej. Tako mi Bog pomagaj." -o- Nekaj podatkov o Finski Ker je zadnji čas mala Finska republika postala svetovno znana in se o nji toliko piše in govori vsled uspešnega bojevanja z mogočno Rusijo, prinašamo na tem mestu kratek opis Finske države, katere površina znaša 134,557 kvadratnih milj, prebivalstva je pa štela pred devetimi leti 3,667,067. Od leta 1154 do 1800 je bila Finska del švedske kraljevine. Isto leto je postala avtomna velika Vojvodina in je spadala k Rusiji. Od Rusije se je od-ce"pila 6. decembra leta 1917 ter proglasila svojo neodvisnost z začasno vlado, samostojna republika je pa postala leta 1919. Na severni strani meji Finska na Norveško, na iztočni na Rusijo (do Leningrada znaša razdalja samo 60 milj), na jugu jo obdaja Finski zaliv, na zapadu pa Bothnia zaliv, Švedska in Norveška. Po površini ozemlja je Finska tako velika, kakor naša Nova Anglija, država New York in New Jersey. Njeno površino zavzema okrog 35,000 jezer, 11:5% skupne površine ali 17,099 štirjaških milj. Po teh jezerih in kanalih lahko plovejo ladje v razdalji 2,500 milj. Jako znani so Ima-tra slapovi reke Voukski, ki se pretaka po 25 jardov širokem kanalu in pada 72 Čevljev globoko v daljavi 1,400 jardov, dokler ne priteče v Ladoga jezero. To je največji umetni vodopad v Evropi, ki meče do 700 kubičnih metrov vode naprej v eni sekunli. Na severni strani se Finska razprostira v trajno zasneženo in oledenelo pokrajino, ki je visled mraza povsem neoblju-dena. Vse drugačno in milejše je pa njeno podnebje na juž-~ii strani. Na Finskem se nahajajo ogromni smrekovi gozdovi, zato se ista največ bavi z lesno industrijo, z ribarstvom in poljedelstvom. Izvozi se veliko papirja za časnike in takozva-ne papirnate kaše (pulp), potem železa, sukna, usnja, ko-žuhovine in kemičnih izdelkov. Največ tega blaga gre an Angleško, 33.5%, v Nemčijo 16.2'i, na Švedsko 8.4%, v Ameriko 8.4%, Belgijo 5%, Zizozemsko 4'r, Dansko 3.7'i, Francijo 3.7%, Norveško .1% in v druge države. Uvažati pa mora kovine, stroje in bombaž. Vse gospodarstvo in industrija na Finskem se vrši že zadnjih 40 let po zadružnem ali kooperativnem načinu, zaradi tega je ondi depresija nepoznana. Leta 1938 je bilo na Finskem registriranih stu) in dve v mestu Turku. Odkar se je Finska odcepila od Rusije, je imela začasno reprezentativno vlado. Po vpadu od strani boljševikov je Finska ustanovila svoj parlament. Nato je sledila civilna vojna med "Rdečo" in "Belo" armado. Tedaj so bili boljševiki ali "Rdeči" s pomočjo Nemčije premagani, bitka se je vršila v aprilu, 1918. Dne 17. julija, 1919 se je pa Finska proglasila za samostojno republiko in 14. oktobra, 1920 je bil sklenjena z Rusijo mirovna pogodba. Predsednika te republike se voli za dobo šest let in sicer potom direktnega glasovanja po 300 elektorjih, ki zatem nastavi svoj kabinet. Sedanji predsednik je Kyosti Kallio, rojen 10. aprila, 1873. V finskem parlamentu leta 1936 je bilo 83 socialistov, 53 agrareev, 21 članov švedske stranke, 20 unionistov, 14 patriotov (fašistov in nazijev), 7 progresivcevč en član farmer-ske stranke in eden ljudske. V kabinetu je pa bilo leta 1937 pet agrareev, pet socialistov in trije progresivci. Finska ima 150 bojnih letal, večinoma domačega izdelka. Število njene armade je leta 1937 znašalo 1,842 častnikov in 33,000 vojakov. Potem ima Finska dve obrežni bojni ladji po 4,000 ton, štiri oborožene čolne, sedem torpednih čolnov in pet podmornic. Finska ima splošno vojaško dolžnost. Službena doba traja eno leto. Prva rezerva obsega moštvo do 40. leta, druga rezerva do 60. leta. Finska vojna industrija more sama kriti velik del vojnih potrebščin, seveda le za orožje, ki ga rabi pehota. Topništvo mora uvažati iz inozemstva. Moštvo finske vojske je predvsem izvežbano za vojno pozimi. Izvrstno so Finci izvežbani v smučanju. V primeru vojne more Finska poklicati pod orožje do 400,000 dobro izvežbanih mož. Po-velj-nik Finske vojske je nadarjeni general Mannerheim. Kar je važno od Finske, je dejstvo, da redno plačuje svoj vojni dolg Združenim državam ameriškim, kar dela izjemo. V ta namen so ji te dni Združene države zopet posodile deset milijonov dolarjev. Denarna valuta na Finskem je marka, ki znaša okrog 2.1 ?enta naše ameriške veljave. Finska se dalje ponaša tudi s tem, da nima nikdar v svojem državnem proračunu kakega primanjkljaja. Razne prireditve Jed-r. o tinih društev 30. decembra: Miklavžev večer v šolski dvorani, Waukegan, 111. 30. decembra: Društvo sv. Patrika, št. 250, Girard, O., priredi plesno zabavo v Slovenskem Narodnem Domu v korist cerkve sv. Roze. 30. decembra: Plesna veselica društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn, v Rakoczy dvorani. 30. decembra: Plesna zabava društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., v Slovenskem Narodnem Domu. 13. januarja: Plesna zabava Kay Jay boosterjev Ambridge, Pa. v Ruski dvorani. 14. januarja, 1940: Chica-ška združena društva KSKJ priredijo igro in veselico v dvorani šole sv. Štefana. 27x in 28. januarjaSedma redna letna KSKJ basketball okrog1 tekma v jolietu, 111. 6,000 kooperativnih zadrug z 15. februarja: Kartna zaba-800,000 člani; te zadruge so va (Card Patry) društva Ma-tvorile 60% prometa na debe-.rije Pomagaj, št. 78. Chicago, lo. Na Finskem jei evangelska m>f v šolski dvorani. ■i Ostala društva, ki imajo to znana, vendar je ondi bogo-j „erono tudi kakšno prireditev služje povsem prostovoljno. !nn procrramu, naj nam izvolijo Finska šteje tri univerze: eno to naznaniti.—Uredništvo. Denver. Oolo S. HtOK UM. iMji GLAVNI URAD: HI N. CHIGAQO ST, JOUET ILL. Tslsfon v davnem uradu: Jottst 5448: stanovanje gi. tajnika: »44« Solventnost 122.49% -m««. Od ustanovitve do 31. oktobra. 1938 snaia skupno izplačana podpora $7,257,037 ČA&rm Ming: PRANK OPEKA. NORTH CHIOAOO. ILL OLAVNI ODBORNIKI Glava! pradssdnlk: JOHN GORIC, 817 Rsat "C St„ Pueblo, Oolo »WW. 1Mb BL, Chicago. m. PAVLAKOVIOH. 4718 HatfMd M, Plttsbgh. P» MXKX CERKOVNIK, p. O. Bose 387, By, Minn JOHANA IfOHAR, 1188 DOhngbam Ava„ Sheboygan dead imdnortsUntk: GEORGE PAVLAKOVIOH. «¿78 Pearl 8t Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 881 N. Chicago St., JoUet, m. Pomodni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago, St., JoUet, 111 Glavni blagajnik: 1CATT P. SLANA. 881 N. Chicago 8t„ JoUet, m Duhovni vodja: RKV. MATH BUTALA. 418 N. Chicago St, JoUet, lili VMwvni «travnik: DR. M P. OMAN. 8411 at Clair Av*. Oevaland. o NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINGS. 718 Jooss 8L. tnhth. m»" L nadscrnloa: MART B. POLUTNIK. 1711 B. 30th BL, Lorain. O. n. nadaornlk: FRANK LOKAR. 1883 Hawthorne St^ Pittsburgh, Pa m. nadsornik: JOHN PEZDIRTZ, 778 K 158th St.. Cleveland, O IV. nadaornfea: MART HOOHEVAR, 21241 Millar Avo, Cleveland! O FINANČNI ODBOR FRA1IK J. GOSPODARIC, 800 Ruby 8L, JoUet, m. MARTIN SHUKLR 811 Aveouo A. Evelsth, MUm. RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN DBCMAN, 1103 Jancey St. Pittsburgh. Pa. AGNES GORIČEK. 5338 Butler St, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUBS, 1101 Z. 8th St, Pueblo, Colo. JOHN OBLAK, 315 W. Walker 8t„ Milwaukee, Wis. WILLIAM F. KOMPARE, 9208 Commercial Ave, So. Chicago. HI. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN Z (JPAN, 8117 St. Clair Ave, Cleveland. O. VODJA ATLCTIKB JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, HL Vsa pisma hi denarne sadeve, tikajoče se Jednote. naj se pofiljajo w , glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St, Joliet, HI.; dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO. K. 8 K JEDNOTE, 8117 8L Clair Ave, Cleveland. Ohio. ' »_ ...................... .............. 5 17 23* ...............M... ., .............. 27 34 241 __ 142 ..................... .............. — lt 242 — $ ...............«...... .............. — 249 ....................... .............. 4 17 250 ................H.... ............... — _ 251 IS 3 i 4 32 — 28 — — 41 12 — 8 - — 8 Skupaj ............................5.032 873 Glasovanje se je vršilo od 1. septembra do 29. novembra 1939. Glasovnice so imele biti vrnjene na glavni urad do 13. decembra 1939. V Pravomočnih glasovnic se je prejelo 5,907. Izid glasovanja kaže, da je glasovalo 5.032 članov in članic za resolucijo in 875 proti. Ker je bila resolucija v smislu pravil od strani članstva odobrena,se vsled tega smatra člen 26 Jednotinih pravil za pro-menjen in poslovanje v tem oziru se bo vršilo kot v odobreni resoluciji določeno. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Joaip Zalar, glavni tajnik. -—o--- IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE STENSKi KOLEDARJI ZA LETO 1940 Stenski koledarji za leto 1940 so bili na društva potom eks-presa odposlani. Društveni tajniki in tajnice so naprošeni, da prejem koledarjev potrdijo in na glavni urad naznanijo, so li koledarje v redu prejeli ali ne. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. REZULTAT SPLOŠNEGA GLASOVANJA 0 RESOLUCIJI GLAVNEGA ODBORA ZA PREMEMB0 ČLENA 26 JEDNOTINIH PRAVIL S:, dr. 3 4 5 7 8 10 11 12 13 14 15 16 17 23 21 23 2 3 29 30 32 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 50 51 52 53 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 69 • 70 72 73 74 75 77 78 79 80 81 83 84 85 86 87 83 90 91 92 93 94 95 97 98 101 103 104 105 108 109 110 111 112 113 Za Proti Št. dr. Za Pro'i 87 7 114 ......... __ _ 100 1 115 ......... * ...... 33 _ 64 _ IIS ......... ...... 25 _ 43 119 ......... ...... 40 4 14 _ 120 .......... ...... 76 _ 78 _ 121 ......... _ _ 81 122 ......... _ _ 12 _ 123 .......... .......36 _ 37 _ 124 ........ _ _ 126 ........ _ _ 14 127 ......... ...... 25 1 15 128 ......... ...... 48 _ 28 _ 130 ...... __ 15 3 1 35 11 34 133 .......... ...... 21 3 10 _ 134 .......... _ _ 135 .......... ...... 34 _ 39 53 136 . .. ...... 20 4 48 9 139 ...... 23 3 45 7 14.3 19 25 _ 144 ...... 31 5 _ 145 .......... _ _ _ 146 _ _ 55 147 .......... ...... 28 _ 148 148 ........ _ _ 150 ......... ...... 30 12 55 1 152 .......... ...... 73 __ 35 4 153 ......... ...... 24 _ 49 154 .......... _ 156 ........ ...... 45 _ 26 157 89 _ 116 _ 158 .. ...... 26 _ 26 1 160 ...... _ 161 ....... ...... 32 12 30 2 162 .......... ...... 30 3 27 2 163 . ...... 21 67 15 164 ......... 42 5 40 _ 165 ...... ...... 115 _ _ 166 .......... ...... 23 _ 95 7 167 .......... __ _ 168 .......... _ _ 89 169 ......... ...... 97 89 8 17« .......... ...... 39 1 42 1 171 ....... ...... 21 __ 11 172 .......... ...... 18 39 79 173 .......... ...... 56 _ 32 4 174 .......... ...... 35 7 36 6 175 • 24 19 6 176 ......... ...... 62 _ 178 .......... _ _ 38 179 _ _ 180 ......... _ 181 7 32 58 35 5 182 ....... _ 62 183 .......... ...... 29 _ 184 .......... ...... 30 _ 51 185 .......... ....... 44 _ ]86 .......... ...... 12 _ 187 .......... ...... 28 _ 36 48 75 19 2 1S8 .......... ...... 41 * l 189 ......... ...... 20 2 190 ...... ...... 35' _ 191 .......... ...... 10 22 41 1 193 ....... ...... 36 27 63 194 ........ 193 .......... ...... 27 1 74 24 63 13 55 40 5 66 21 78 5 9 1 196 ......... __ __ 197 .......... 198 .......... ...................... ...... 23 — 2C2 ........ ...... 17 ß 203 . ...... 44 _ 204 .......... ...... 15 _ 1 206 ......... _ 297 ....... ...... 13 1 1 20g .......... £10 1 1 ...... 18 _ 211 ......... _ 40 213 .......... __ 214 ......... ...... 25 3 SI 85 1 216 ...... ...... 37 __ ...... »30 — IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA MESECA NOVEMBRA 1939 Dr. Cert. št. St. Ime Vsota 3 30611 John M. Mutz......S 14.00 4 492 Rose Zallar ................9.13 4 34236 Louis Ahcin ................16.00 4 2865 Anna Zobiti ................11.03 4 9189 Joseph Brula ............9.38 5 28698 Frank Kobilsek.... 9.00 5 2C741 Frank Ajster ............35.00 5 22739 Anton Ajster................16.03 5 5405 Michacl Härtel .... 21.00 11 396 Barbara R. Fayfar 30.00 11 4702 Frances Zakovsek 28.00 11 2969 Anton Drenik ...... 16.Û0 14 2874 John Turk .................34.00 14 24009 Jos. Severinski .... 31.00 14 259C6 Philip Crnkovich.. 11.33 16 5159 Kath. Vajdetic .... 14.00 16 798 Rose Blatnik ............13.80 17 16057 John Mocivnik .... 19.03 21 2881 Mary Delach ...... 35.00 21 1246 Peter Lukas ........ 38.00 23 29693 Raymond Berus .. 16.66 23 13264 Martin Racki ............33.00 25 DD 157* Rose Jcksa .......... 30.00 25 31237 Edward Gliha ............14.03 30C81 Ludwig Avsec............37.00 11767 Joseph Besenicar 35.03 4013 Frank Avsec................40.00 6959 Anton Basca ................37.00- 1365 Joseph Opalek .... 16.00 1382 Mike Setnikar............27.00 28791 Steve Markalia .... 11.68 30084 Albert Jerman .... 36.00 15118 John Spreitzer .... 6 00 25 25 25 25 25 25 25 30 30 30 30 30 30 30 30 40 41 41 41 41 45 46 52 52 52 52 52 55 5: 55 56 56 56 56 56 56 56 56 59 59 59 59 59 59 59 59 28135 Joseph Zalec ...... 35.00 17.50 40.00 46.00 131 133 131 135 135 135 120 152 152 152 152 152 152 152 153 153 153 154 Ii« 158 160 160 162 182 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 C38£0 Josephine Putzel.. 4250 Helen Marincic .. D5I31 Dorothy Zeunil: .. 31991 Frank Pike ........ 1167 Joseph Babich .. 314 Anton Intihar ...... 7983 Mary Setina ........ 345G3 Cath. Pavellc ,'... 31566 Kate Jerbic.......... 15243 Mary Vukovic .... 4284 Matijas Grdic ...... 19810 Mate Colaric 32747 Helen Stojkovic .. 9378 Mike Chemie ...... D3646 John Kushmä .... D3139 Frank Bevec ...... I0i00 36 0: 31.C0 13.5 J 28.03 18.00 3.63 173 176 176 183 184 185 ies 188 189 189 190 190 191 191 191 194 194 197 203 203 :o3 <03 203 20 i :oo 208 211 •213 213 213 213 'I » 214 214 218 218 218 33956 Josephine Turk 15201 Mary Lopatka ... 17504 Jos. Petricevich 4431 Andrew S. Clay C32 Josephine Murn 13032 Fiances Ulager D4566 Jennie Zele ........ 22.00 30.00 70.00 18.50 7.00 39.00 17.50 35173 Anton Zupančič P2051 Mary Srork ......... 25523 Rev. F. Maiir ...... 14670 Mary Jelnikar .... 13160 Mary Koprivec .... 12894 Frances Zagorc .. 29067 Ernest Vodnik .... 12574 Mary Darovec .... 10140 Joannp. K. Motznik DI8I7 Angeline Hervol .. 6 526 Jacob Rupar ...... 31925 Angela Marench.. 149 *2 Josephine Burja .. 15291 Gertrude Lah ...... 16431 Frances Koschak.. 13521 Agnes Marench .. 14194 Katherine Mufich J63?3 Mary Kotzc........... 17538 Mary Cunnincham 1934 Mary Anzelc ...... i J3f 1 Louis /Marold pogledih izrabiti nastali novi red. Vojna, ki divja v Evropi, in ki je sedaj samo gospodarska, pa izžareva svoje reflekse v naše gospodarstvo, ki bo moralo polagoma, kot pri vseh nev-tralcih, zavzeti oblike, kakor-šne zadaja počasno dušenje. Pretežni del naše industrije je 28.oo j navezan na uvoz iz inozemstva, 19.00 15.50 60.00 16.00 30.00 46.00 12.00 33.00 28.00 28.00 28.30 Nemci ne skrivajo preveč svojih strahov in mirno priznavajo, da bodo, če bo tako treba in jim drugače ne bo mogoče, postali rdeči in z boljševizmom okužili cel svet. Kolikor se bo seveda dal. Kajti to, kar je svet videl in ne predstavlja idealov bodočega družabnega življenja, od katerih si je sicer svet mnogo obe- 37.00 17.50 32.50 27.00 28.00 35.00 38.00 14.00 na uvoz sirovin, katere imajo j tal; ko pa je videti, kaj se skri-samo dfžave, ki se sedaj naha-, va za tem, človek pač raje osta- jajo v vojni proti Nemčiji, in!ne pri kapitalističnem gospo-pa prekomorske države, med 1 darstvu, nego da drsi v ta raj, temi v veliki meri Zedinjene kateremu se hitlerjevska Nem-države ameriške, do katerih palčija precej občutno približuje, jo naravno naša dolga plovba' To so politični refleksi, o ka-29^00 težko zmore .pot, ter smo zato'terih ne vem, če jih kaj vpošte-?Sf S itttt,...... 29.001 navezani na evropske dobavite-1 vate v Ameriki. Do vas seveda 19381 Louis Marold .... 16 50 27881 Frank Popish ............15.50 7 Joseph Ziganti .... 14.00 :95¿6 John Fabris ................19.00 28512 Carl Princic ................36.00 32996 Mary Fiüpas ................28.00 14705 Helen Lenârsich .. 20.00 14725 Agnes Lokar................26.50 35.001 ?24 210 DD201 Helen Kusar .. 2I9DD937 Mary Zdesar . 219 31144 Joseph Kusar 219 DD772 Jane Ljubi ... 219 2702 James Luzar 30.00 23.00 36.00 lje. Da bi kupovali pri teh, bi ne segajo, ni pa nemogoče, da morali imeti zadostno deviz ali vas tudi ne bodo dosegli, zlata, tega pa ni v taki meri, da Razen teh političnih vpra-bi mogli reči, preskrbljeni smojšanj, je za nas najbolj pereče za vse slučaj^. vprašanje draginja. Ta nasto- Gotovo je, da bomo dobili od pa z neko silo, ki jo poganja Anglije nekaj prepotrebnih si-lnebroj vojnih profitarjev, ki 29.C01 ¿25 F26 Frank Progar...... 122.X CC3 Kathalyn Gerich . 32146 Theresa Brendich 70.0U 1232 16SS7 Antoinette Kompare 11 .OC ' 237 P5164 George M. Kotze 35.00 237 28*8 4 Philin Kastelic .. .. 242 11479 Barbara Moravec. 243 D2P?9 Anna Casserman 249 E15 Mildred Stupar 251 D1535 Theresa Macur 9.00 11.66 8.00 16 00 "g 1Ö2 7.0) ,62 40.00 162 18.00 ,62 15.501 ,62 54.00 31.Ou 40.00 40.00 40.00 31.00 26.00 10.00 14.00 22.01 8.78 9.33 30.00 10.00 22.85 27158 Johii Augustin 1189 Anna Turk .......... 1593 Joseph Agnich .... 80 Jacob Grahek ...... 28149 John Butala ........ 7418 John Kosak ........ 1473 Cyril Heinricher.. 5438 Frank Struna ...... 13052 Christ. Magister.. D4912 Joseph Veselich 1399 Caroline Petek .. D4898 Mary Grill .......... 13975 Philip Loviscek 16053 Louise Skoda ...... D503I Anthony Garbes .. C3612 John Skoda .......... DD2 Felix Smerdel .... 29996 Rudy Kochevar .. 18715 John Kuretich .... 6658 Jos. Golobich .... 1478 Staffie Drobnick.. 25452 John Zeleznikar .. 25749 Joseph Bozig ...... 31661 John Lenarchie .. 16801 John Podpechan .. 34172 John Klintz ........ 26027 Frank Rems ......*.. 1950 Steve Skala.......... 30.00 ! ,69 9008 Joseph Drolc ...... 15.50,160 D4358 William Nemgar.. 40.00 , 60 G20 Mary Finnegan .. 52.0.) | ,7', 21289 Anton Chos ........ 15.00 j 172 13363 Anton Fritz ........ ....' 8101 Mary Ulasich ...... 2529 Matt Kastelic ...... 13988 Peter Junke ........ 65 DD3C6 Mary Androjna .. 65 D4967 Louis Jankel ........ 11689 Stefan Turk ........ 12147 John Wohlgemuth 2538 Olga Perushek .... 35260 Anna Agnich ...... 8577 Joseph Vertnik .. 304 Leopold Erchul .. 1437 John Kuznik 15.50 «,69 30.03; 169 35.00 ,69 23.001 ,60 20619 Frank Muhich .... 35.00 CC238 Mary Brancich .. 30.00 32034 Mary Lehpamcr .. 60.00 9299 Johanna Turk............31.00 9429 Gertrude Zagar .. 36.0J 17129 Mary Kotalac ............30.00 9102 Catherine Perko.. 20.00 16939 Sophie Ehrbar .... 21.03 10142 Anna M. Zerial .. 30.03 8654 Frances Baraga .. 7.13 12447 Mary Novak ................30.00 16735 Mary Brodnik .... 16.42 17869 Jennie Lončar .... 25.00 35416 Veronica Matjasic 13.00 9338 Josephine Mlakar 16.42 C1210 Josephine Princ .. 27.13 9341 Anna Zalar ....................18.00 15085 Anna Jelenic ............25.03 1257C Marion Kuhar............35.00 2206 Johanna Tutin .... 26.«) 3075 Genevieve Zupan 4Ö.00 S281 Frances Znidarsic 16.42 162*9 Jdsephine Toporis 28.55 1593 Helen Zulich ............25.00 15721 Josepha Mismas.. 12.62 8472 Mary Vira.it ............16.12 8066 France* XDimperman 16.42 13289 Magda. Mrhar .. 28.55 C224I Dorothy Sternisha 34.00 10743 Mary Lenarsic ... 28.55 12442 Frances Zakrajsek 25.00 1981 Agnes Perko ................26.42 12502 Rose Zupančič .. 12.50 1084*3 Eliz. Pozarelli .... 78.00 C2208 Mary Steblaj ..;... 22.00 164 CC389 Anna Smoiey ............30.01 164 C3331 Rose Kochevar .. 31.00 10937 Ivanka Bezek ............29 00 33336 Mary Kobe ....................16.03 9686 Mary Fedran ............64.0; 15921 Dorš Jovanovich.. 32.00 16614 Helen Gorichan 30.00 " 791 Nicholas Grahovac 29.00 1)24 Anna Novosel............17 00 D201 John Stark ....................39.OO 31764 Ludwig Boldin .... 10.00 25401 Frank Stefancic.... 56 00 13148 Anna Cek ........................18 03 35.00 rovin za naše tekstilne tvorni-ce, če pa bo to zadostovalo za vse tvornice v državi, je vprašanje. Čim bi prišle v težave 28.00j pomanjkanja preje in pre- 30.03j diva tvornice za tekstilije, bi bi- 8.00'. :. - ---- 35.00 28.55 17.03 32.00 <0.00 14.00 20.03 Skupaj ....................86,513.09 . Josip Zalar, glavni iajnik -O 162 162 162 164 161 165 165 165 165 163 169 169 169 Nevtralna Jugoslavija (Izvirno poročilo) Morda bo zanimalo naše rojake tam preko oceana, kako je z nami v teh težkih časih, ki se Evropi še obetajo. Motiv vsega našega dela v politiki je vztrajanje pri nevtralnosti, in sicer za vsako ceno, če bo treba, jo bomo branili tudi z orožjem, da se bo nevtralnost v tem trenutku seveda spremenila na boj za obstanek, je pa samo ob sebi umevno. Da smo nevtralni, je videti ludi na belih lisah naših listov, kar ste gotovo tudi v Ameriki opazili. Vse članke in tudi notice ceu£or. skrbno pregleda, če so nepristranski in jih ni tolmačiti proti j e d n i ali drugi stranki. Država je seveda nevtralna, narod pa ne more biti. Posebno velja to za Slovenijo. Stoletja dolgi boji z Nemci, ki so nam jemali zemljo, s podporo svojih vlad raznarodovali naše obmejne kraje, potom svojega visokega uradništva CJSS Frank Eržen ...... 9.33 i vplivali vsepovsod v svojo nem- 65 65 72 72 72 72 74 74 74 74 75 77 77 77 83 86 93 93 93 93 93 101 101 ICI 103 103 103 105 105 105 105 105 108 108 108 1C8 108 108 1C8 108 108 109 112 112 112 112 113 113 113 119 119 119 124 124 15734 Ludmila Knafelc.. 25372 Leopold Kolar .... D2736 Mary Formich .... 12011 Mary Okicki ...... D65 Rudolph Chernich 10122 Rosalia Zakrajsek 26426 Anthony Golic .... 172 24099 John Cimperman. 173 17886 Margaret Koch .... 173 C3502 Mary Strukel 173 12721 Anna Blaznik 173 16238 Mary Selesnik 172 19.00 28.00 35.OO: 17.50 30.03 15.50 31.00 10.33 36 00 (( POVOLJNO SPLOŠNO 30.50 il) GLASOVANJE 10.33 28.00 17.00 10.00 4.79 9.00 21.0) 11.66 35.00 11.6fi 30.00 15.00 44.00 10.5H , . . . ntnJ/ V današnjem uradnem 2706 Johanna Lach ...... 17.50 II .. , 3951 Tekla Perko ........ 30.00 )) naznanilu brata glavnega 17.50 ■ 6985 Joseph Booker .... 32.00 2597 Frank Misjak ............32.00 D2267 Frank Novak ............18.00 15063 Joseoh Puchak .... 22.63 25768 Frank Oberzan .... 13.00 7919 Mark Sprajcar .... 20.00 12187 Frances Stalich .. 14.00 25639 Charles Zgonc .... 32.50 J C932 Matt Gersich ............14.001 C756 John Komidar .... 14.00' W4761 Ludwig Zuzek .... 18.00 35280 Mary Mlachnik .. 24.00. C528 Frank Zgonc ............11.63' D1146 Mayme Wack ............35.00 15664 Anton Erjavec .... 24.00 33556 Louis Moze ................27.00 21687 Lawrence Sechen.. 27.00 17890 John Recelj ........ ' -14.00 3055 Mary Dercar ................35.00 1410 Agnes Cesark............31.50 F71 Josephine Lustik 43.00 F38 Mary Sershen .... 34.30 11077 Ursula Zidar ............20.00 57C8 Barbara Vranesic 25.71 3513 Margaret Zalar .. 20.00 3045 Mary Golobich .... 21.00 163 Eliz. Zupančič .... 8.00 4109 Ursula Ambrose .. 14.26 4606 Mary Kunstek .... 23.55 1792 Rose Mance ................25.00 16395 Mary Crnkovlc .... 12.00 8944 Anna D. Papesh .. 27.84 13412 Frances Vrecar .. 14.00 16974 Angela Skala ...... 30.00 1318 Mary Buchlte ............35.00 33057 Pauline Dejak............70.00 28290 Michael Paoez .... 35.00 30558 John Modle ................• 10.00 2132 John Okoren................36.Ç0 25552 Anton Zalar ................25.00 11697 Am. Neiswender.. 36.40 CC98 Alberma Mockevicus 11.06 5297 Cath. Colaric ............17.84 8556 Mary Zagar ................10.03 28173 Joseph Kapsh .„. 12.66 ( tajnika na 5. strani je pri-občen rezultat zadnjega splošnega glasovanja v zadevi resolucije glavnega odbora za premembo člena 26 Jednotinih pravil. Glasovanje je izpadlo povoljno v prilog te pre-membe, dasiravno se istega niso poslužila vsa društva. Med društvi, ki so se za to točko najbolj zavzela, je društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., kjer je glasovalo največ (148) članov in članic. Po novem načinu bomo imeli torej pri naši Jedno-ti samo tri glavne sklade: splošen Jednotin sklad, sklad bolniške centralizacije in sklad mladinskega oddelka. Ta, gotovo praktičen in umesten način nas bo čuval pred kakim morebitnim asesmentom drugih posebnih skladov, kajti vsi isti bodo sedaj združeni z glavnim skladom. ško korist, tega sovraštva, ki je nastalo v več generacijah in ga je narodno zavedna mati s svojim mlekom vlila otroku v kri, tega ni mogoče izbrisati. Zato tudi ni mogoče govoriti o nevtralnem narodu, samo vlada je nevtralna, ta pa zato, ker drugače ne more, ker najvišja korist države Zahteva,' da se odtegne temu boju, v katerem bi bili mi samo drobiž, s katerim bi veliki narodi plačevali svoje račune. Naš domači pregovor da z gospodo ni dobro zobati češenj, bi mi v tem sluča* 1 spoznali na svoji koži. Da bi mogli to svoje stališče nevtralnosti vzdržati v vsakem slučaju, je bila vlada prisiljena pripraviti gotove mere na mejah in tudi vpoklici vojaštva na orožne v a j e, so imeli isti namen. Sicer niso izgrajene Maginotove linije ob naših severnih in zapadnih mejah, vendar tudi to, kar se je zgradilo, gotovo odgovarja namenom, za katere je bilo napravljeno. Tako je naše stanje le na zunaj, kakor je videti opazovalcu, ki na hitro pregleda položaj. Na znotraj je stvar drugačna. Politične spremembe v državi, kjer je sedaj Hrvatska s svojo banovino dobila položaj, ki se prav malo razlikuje pd popolne samostojnosti, in kjer se pripravljajo tudi za Sloveniio enake po zakonu o sporazumu s Hrvatsko za vse banovine zasigurane politične svobodščine, je postalo živo in politično vrvenje skuša v vseh so planili na narod kot kragulj na svojo žrtev.. Zakon o pobi-jajnju draginje, shodi in se-stan trgovcev in gospodarstvenikov* tvorijo fronto zoper ta naval dobičkarjev, vendar je lo na cesti okrog 70,000 delav- bojazen silno resna, da bomo stva v državi. Papirnice, žele-j draginjo, ki je že vse za preko zarne, usnjarne, steklarne so j 10 do 15 odstotkov zajela, tež-tudi odvisne od uvoza gotovih j ko trpeli, ker je mnogo pred-sirovin, sicer morajo ustaviti j metov, ki pridejo iz tujine in delo. Vsled pomanjkanja pa-'morajo vsled občih prilik na-rafina je nekaj svečam že stalih po vojni,* nositi veliko ustavilo, ker so dobivale iz povišanje cen seboj. Zaenkrat Poljske ta izdelek, vendar je je zaježeno draženje stano-upanje, da bo Narodna banka vanj, ker je to najlažje zajedala devize, da bo parafin pri-1 žiti, vendar s tem še ni vse. Pošel od drugod, kjer ga ne dobi-.pis zalog gotovega blaga in širno za naše proizvode v zameno, rovin bo najbrže v kratkem iz- Tovarne delajo v polnem obsegu, vendar je nad mnogimi že skrb, kako priti do surovin, ki jih rabijo za svojo proizvodnjo. Kot nevtralci, smo naj prvo upali, da bo tako kot v svetovni, da bomo mogli prevzeti vlogo dobaviteljev vojujočim se nekim državam, pa kaj, ko smo samo v nekaterih predmetih tako močni, da lahko to storimo, v večini pa smo sami navezani na tuje polfabrikate in tako je naša iluzija zaslužkov v tem novem konfliktu kaj kmalu bila potisnjena na skromno mero običajnih dohodkov, ki pa so vsled dobave državam, ki nam morejo plačati le s proti-dobovo, kot na primer Nemčija in še ta s slabim industri jskim blagom, tudi še dvomljivi. Slovenija je v neki meri za svoje premogovnike na boljšem, ker bomo dobavili Itaiiji 20,000 vagonov premoga, ki bi nam sicrr ostal. Od Italije dobimo riž in olje, razno električno blago za svoje dobave, tako, da ostanemo v dobrih zvezah in prijateljstvu. To pa postaja od dne do dne večje. V političnem oziru igra Italija jia spodnjem delu evropske karte vedno važnejšo vlogo, in ker mi spadamo v njeno interesno sfero in imamo iste težnje z nje; namreč vzdržati nevtralnost in biti proč od vojnih dogodkov, smo naravno povezani po ciljih. Ker je Italija velesila in ima vsled zasedbe Albanije, tudi na Balkanu sedaj svojo besedo, in ker hoče ostati—tako velevajo njeni gospodarski interesi —nevtralna, je njena pot ista kot naša, pa gremo skupaj in bomo šli še naprej. Dokler se ne pokaže, da bi nam ta skupnost mogla škodovati; kako pa bi bilo to, je vprašanje, ki bo prišlo na dan pred koncem vojne, ko bodo cilji vojujočih in nevtralcev —ki bodo imeli takrat kaj govoriti zijo. Če se v Nemčiji kaj ne pripeti, na kar seveda čaka cel svet, in če bo ta država vzdržala to vršen, vsaj na to sedaj delajo merodajni, in ko bo to gotovo, bodo gotove mere napravljene, s katerimi bo dobičkarjem posel otežkočen. Položaj na f r o n t a h se ne premakne, namreč na pravih vojnih frontah v Franciji. Gotova znamenja kažejo na spremembe v Nemčiji in razsulo, ki ga pričakujejo Francija in Anglija. že meče svojo senco na bodočo ureditev v srednji Ev-roji. Polagoma pronicajo pla-^ šne vesti o bodočih spremembah, ki pa so še daleč na obzorju. V koliko bo naša Slovenija v teh časih igrala svojo vlogo, ni mogoče danes še prav niče-iar reči. Značilno je vsekakor, da se more že sedaj govoriti o teh vojnih ciljih, ko je komaj deset tednov od vojne napovedi minilo. Kakor je to ena izmed najbolj čudnih vojn, tako je tudi to nerazumljiva. Prihodnjič kaj več o tem. Drič. Ljubljana, sredi novembra. '39. -o- VOJNI DOIjG ZDRUŽENIM DRŽAVAM Washington, D. C.—Dan premirja je zakladniški department obhajal s tem, da je izračunal, koliko dolgujejo evropske države ameriški vladi. Ta vojni dolg znaia $14,497,340.22. Ta račun je bil sestavljen na podlagi sporazuma med posameznimi dolžnimi državami pri ovalni mizi iz mahoganijevega lesa, katero sedaj rabi zvezni zakladničar Henry Morgen-thau za jedilno mizo. Z glavnico in obrestmi nam dolgujejo države: Velika Britanija, $5.497.379,-48; Francija, $4,186.628,819.-88; Italija. $2,024,150,441.19; Nemčija, $1,259.870.431.25; Armenija $23,803,104.11; Belgija $453,324,480.11; Čehoslova-ška (kar pa je sedaj zahtevano postali zreli za disku-iod Nemčije), $165,762,044.80; Estonija, $21,029,440.02; Finska, $8,233,157.56 ; Av s t r i j a (kar se sedaj zahteva od Nemčije), $25,011,672.09; Grška, zimo in še kako drugo, bo me- $34,523,635.29 : Mažarska. $2,-šanica postala precej razno- 388,730.08; Latvija. $8,668,-barvna, pa je mogoče, da bo 365.83; Litvinska, $7,760.608.-rdeča zarja, ki sili sedaj že 08; Poljska, $263,166,398.70; preko Karpatov, nogla pobar- Rumunska, $63,999,476.67; Ru-vati velik del Evrope. Najprvo sija, $394,992,092.46; Jugosla-bo seveda rjava Nemčija po- vija, $61,779.062.52. Vsega stala krvavordeča, o čemur si skupaj $14,497,340.22. % - " ; : . Ç s» GLASILO K, S/K. JBDNOTE, DBCttMBfett 27, 1989 MIHAJLO PUPIN LK ELEKTRO MEHANIKO NA COLOMBIA UNIVERZI V NEW TORKU OD PASTIRJA DO IZUMITELJA FREVEL PAVEL BRE2NIK Znanost o električnih izpraznit- stava zastora in oöesa je bila vah v razredčenih plinih se je začela v Nemčiji in v manj kot štiridesetih letih je tu dosegla svoj višek. To je znanost, o kateri smemo po pravici reči, da je "made in Germany," enako kot znanost o izžarevanju. Z njo se je začela nova in zelo pomembna doba v prirodoslovju, in sicer s tem, da je pomen Faraday-Max-wellove elektromagnetne teorije še povečala. * Noben drug izum ni za mojega življenja bolj zbudil pozornosti vsega sveta kakor odkritje žarkov X. Vsi fiziki so pustili probleme, ki so jih raziskovali, ter se vrgli na raziskovanje žarkov X. Fiziki Zedinjenih držav so se le malo zanimali za električna iz-praznjenja v razredčenih ceveh. Kolikor vem, se mbil tedaj edini fizik v Ameriki, ki je imel nekoliko laboratorijskih izkušenj z razredčenimi cevmi; le-te sem si bil pridobil s prekournim delom v elektrotehničnem laboratoriju collegea Columbije. Bavil sem se s tem, ker so me bili k temu privedli moji razgovori z Muller-jem, berlinskim steklarjem, in predvsem, ker mi ni bilo mogoče s skromno opremo mojega laboratorija začeti kakšnega drugega raziskovanja. Kot sem že o-menil, sem bil sklenil, prepustiti cambridgeskemu profesorju Thomsonu to znanstveno polje ter skrbno zasledovati njegovo delo. Ko je bil Rontgenov izum objavljen, sem bil zato bolje pripravljen kot kdo drugi v Ameriki, da ponovim Rontgenov poskus, kar se mi je tudi prvemu posrečilo onkraj Atlantika. Dne 2. januarja 1896., štirinajst dni po objavi odkritja v Nemčiji, sem jaz napravil prvo fotografijo z Rontgenovimi žarki v Ameriki. Moj izum hitrega fotografiranja z Rontgenovimi žarki. Mnogo zanimivih povesti so pripovedovali o dirki na Zapad za časa lova za zlatom, ki ga je povzročila najdba zlata na daljnem Zapadu Zedinjenih držav ' Temu podoben je bil napad na žarke X, ki je dosegel tudi mene. Novinarji in zdravniki so zvedeli za moje uspešne poskuse z novimi žarki in moral sem se zakleniti v svoj laboratorij, ki je bil v kleti pisarniškega poslopja predsednika Lowa v collegiju Co-lumbiji, da se mse ubranil neprestanih motenj. Zdravniki so mi dovajali vse vrste pohabljen cev, da bi fotografiral njih ude ali jih pa preiskal s fluorescira-j očim zastorom. Slavni kirurg, pokojni dr. Buli iz New Yorka, mi je poslal pacienta, ki je imel skoraj sto drobnih šiber v levi roki. Imenoval se je Prescott Hall Butler in je bil znan new-yorški advokat. Po nesreči je dobil celoten naboj puške v roko Bil je popolnoma obupan. Imela sva skupne prijatelje in ti so me prosili, naj z Rontgenovimi žarki fotografiram njegovo roko ter tako omogočim doktorju Bullu, da določi lego številnih šiber ter jih nato odstrani. Prvi poskusi so bili brezuspešni, ker je bil pacient preveč slab in ner-, vozen, da bi bil mogel vzdržati osvetljevanje, ki je trajalo skoraj no uro. Moj dobri prijatelj brez dvoma mnogo občutljivejša kot fotografska plošča. »Tedaj sem sklenil, da poskusim s sestavo fotografske plošče in Ediso-novega fluorescirajočega zastora. Položil sem ta zastor na fotografsko ploščo, pacientovo roko pa na zastor. žarki X vplivajo najprej na zastor, zastor pa vpliva potem s svojo fluorescen-co na ploščo. To je šlo mnogo bolje, kot sem pričakoval. Z o-svetljevanjem nekaj sekund smo dobili izborno ploščo, ki je jasnor kazala številne šibre, kot bi bile risane s črnilom in peresom. Dr. Buli je izvršil operacijo in odstranil vsako posamezno kroglico na preprost kirurški način. Bila je to prva Rontgenova fotografija, izgotovljena v začetku februarja 1896.; in to je bila tudi prva operacija v Ameriki s pomočjo Rontgenove fotografi je. Ta način okrajševanja osvet ljenja Rontgenovih fotografij se danes splošno uporablja, toda nihče mi ne da ničesar za to odkritje, čeprav sem ga bil že dne 12. februarja 1896. opisal v časopisu "Electricity," preden je sploh kdo prišel na to misel. Prescott Hall Butler je bil hvalež-nejši in stavil mi je predlog, ker sem bil odklonil vsako nagrado za svoj trud, da hoče zame napraviti ustanovo v Century klubu, ki naj bi me upravičevala, ia tam izpijem vsak dan svojega življenja dva kozarčka vročega sladkega škotskega žganja. Seveda tudi tega nisem hotel sprejeti. Dne 2. marca leta 1896. je naslovil pokojni profesor Arthur Gordon Webster s Clarkove univerze v Worchesterju v Massa chusettsu pismo na dnevnik "Worchester Gazette," iz katere ga navajam sledeče stavke: "V nedeljo zjutraj sem šel j profesorjem Pupinom v njegov laboratorij, da bi videl, kakšen vpliv ima fluorescirajoči zastor na fotografsko ploščo. Položil sem svojo roko pod Rontgenovo 3ev, po petih minutah so prekinili tok. . . . Posledica tega je bil najlepši posnetek, ki sem ga sploh kdaj videl. ... Kdor je napravil ta poskus in kdor ve, kako dolgo je prej trajalo, da smo dobili zadovoljive slike, lahko sodi o napredku. Mislim, da je zasluga profesorja Pupina ... da je osvetljenje fotografske plošče skrajšal desetkrat do dvajsetkrat." Opis izboljšanega svojega i-zuma sem podal v končni obliki v časopisu "Electricity" z dne 15. aprila 1896. Končuje se z naslednjim stavkom: "Pri izboljšanju Rontgenove fotografije mi je šlo le za to, da razširim njeno uporabnost luc$i na kirurgično diagnozo. Mislim, da se mi je to v polnem obsegu posrečilo, in zahtevam, da se mi prizna, da je to moj i-zum." Moji prijatelji so mi svetovali, naj si dam ta izum patentirati ter si tako izvojujem priznanje, toda imel sem slabe izkušnje v patentnih zadevah s svojimi električnimi resonator-ji in me zato ni skominalo po novih. Moj izum drugotnih žarkov X. Problem odbijanja in lomlje-Thomas Edison mi je bil poslal na žarkov X še ni bil rešen in več izbornih fluorescirajočih za-|nekateri tuji izumitelji so vze-storov, s katerimi sem mogel sam in tudi moj pacient prav dobro videti številne kroglice. Se- 1896.: "Vsaka snov, ki je izpostavljena obsevanju z žarki X, sama od sebe izžareva te žarke." To moje poročilo so ponatisnili mnogi znanstveni časopisi, kot na p-rimer "Science" in "Electricity," in na podlagi tega je mogoče naj-točneje dognati, kdo je izumitelj drugotnih žarkov X. O tej zadevi hočem še v nadaljnjem nekaj povedati. Ko sem pozneje iskal še neke podatke, sem našel, da sem končal spis o tem poročilu svojega raziskovanja žarkov X dne 14. aprila leta 1896. Našel sem tudi odtisk razprave, ki sem jo bil poslal aprila leta-1895. newyorški akademiji znanosti, torej vprav v času, ko je nastala dirka za žarki X. T.a razprava je imela naslov: "Pota današnje .električne vede. Bil sem pa tako zaposlen s svojimi poskusi, da nisem utegnil prečitati razprave, ko je bila natisnjena. Videl sem sicer ta odtisk tri mesece pozneje pozneje nikoli več in pozabil sem, da sem sploh spisal to razpravo. Danes pa vidim, da je slika razvoja elektromagnetne teorije, ki sem jo bil v njej narisal, popolnoma ista kot tista, katero sem dal v prednjem poročilu. Obe sliki sta nastali iz takih vtisov, ki sem jih bil dobil v Cambridgeu in Berlinu. Brez dvoma so ti vtisi danes prav tako učinkujoči, kakor so bili pred osem in dvajsetimi leti. S tem dokazujejo, da ima človeški spomin skrivnostno moč, s katero vzdržuje svoje vtise. Spominjam se, da dne 14. aprila 1896. nisem šel v laboratorij, temveč se mostal doma ter razmišljal in čital omenjeno svojo razpravo. Popisoval sem vse to, kar sem bil izvršil za svojega šestletnega delovanja na Columbiji, in z zadovoljstvom sem sklenil svoje račune. Moja žena, ki mi je pomagala pri spisovanju poročil, predavanj in znanstvenih razprav ter je opazovala in poznala vsak tudi najmanjši del mojih naporov, je bila tudi zadovoljna ter mi je čestitala. E-nako so bili zadovoljni, kakor sem vedel, moj tovariš Crocker in vsi moji znanstveni prijatelji. In vse to je povečalo moje zadovoljstvo. Nič pa ne stori človeka srečnejšega kakor lastno pošteno prepričanje, da je storil najboljše, kar je Wgel. ŽELODČNO ZDRAVILO (Importirano iz starega kraja) Priporočljivo onim. ki trpe vsled želodčnega ali črevesnega katarja, slabe prebave, sapeke, zabasanosti in plinov v trebuhu. — Cena $1.00 s poštnino. — Naslov: MBS. MARGARET LESKOTAR li na to že več patentov. Moje raziskovanje na tem polju, ki sem ga vršil ob uporabi zelo učinkovitega fluorescirajočega zastora Thomas Edisoni, je do-vedlo do razkritja, ki sem ga opisal z naslednjimi besedami v poročilu na newyorško akademijo znanosti dne 6. aprila' Pristopajte h K. S. K. J ©dno ti I XI. Prebujenje idealizma ▼ ameriški znanosti. Sedaj pa moram govoriti o nečem drugem, da bom laže našel zvezo med prejšnjimi deli svojega pripovedovanja in njegovim zadnjim poglavjem. Glavni namen moje knjige je, da opišem prebujenje idealizma v ameriški znanosti, predvsem v fizikalnih vedah in v industrijah, ki so z njimi v zvezi. Bil sem namreč priča tega postopnega razvoja; vse moje dosedanje pripovedovanje je poskus, dokazati, da sem priča, katere pričevanje je pristojno in tehtno. So pa še mnogi drugI ameriški znanstveniki, katerih mnenja so v tej reči pristojnejša in tehtnejša, kot je moje. Kako pa pride znanstvenik, ki je začel svojo življenjsko pot kot srbski izseljenec, do tega, da govori o idealizmu v ameriški znanosti, ko je vendar toliko v Ameriki rojenih znanstvenikov, ki o tej stvari več vedo kot on ? Tisti, ki so do sem pre-čitali mojo povest, bodo sami našli odgovor na to vprašanje. Omeniti hočem samo, da podpirajo to vprašanje nekateri psihološki vzrok: včasih lahko priseljenec vidi stvari, ki uidejo domačinovi pozornosti, Kdor vidi, ta tudi veruje; naj govd-ri tisti, ki veruje, ako ima kaj povedati. (Dalje prihodnjič) -o—— Po slovenski Koroški Tam onkraj Karavank j« kos slove -ike zemlje, tam je »i-belka slo enskega naroda, tam je n«. lovensld Korotan. Že dolgo sem hrepenel, da vidim ta prelepi slovenski svet, da pozdravim svoje brate in sestre, da vsaj malo spoznam njihovo življenje in trpljenje. Dolgo je bila to le vroča želja. Nazadnje nisem mogel več zdržati. "Pojdeml" sem odločno rekel in sem šel. Meja na Korenskem sedlu je bila že za menoj. Židane volje sem jo mahnil po strmem klancu navzdol, čeprav je bilo okoli mene vse tako čudno tiho in žalostno. Ni bilo slišati ptičjega žgolenja, ni bilo videti sončnih žarkov. A v meni je sijal žar domovinske 1 j u b e z n i—najsvetlejše sonce. Izpolnila se mi je vroča želja: zemljo koroško gledam, njeno lepoto srkam vase! r Glasno prepevajoč sem jo mahnil po bližnjici proti Strmcu, majhni gorski vasici. Breg me je uspehal, pesem mi je v grlu izzvenela. Tedaj zaslišim v mehkem narečju: "Le poj te, le, mi radi poslušamo slovenske pesmi!" Ozrem se in opazim dečve na polju, ki so na ravnici sušile seno. To je bil moj prvi pogovor z našimi ljudmi onstran meje. Živo sem občutil: to je kri naše krvi. Pomenil sem se z njimi o tem in onem, potem pa nadaljeval pot. Na gozdni jasi sem obstal. Odprl se je pred menoj lep razgled. Imel sem Ziljsko dolino kot na dlani. Dolina je ležala globoko pod menoj. Bele slovenske vasi, zelena polja, široki travniki, bistra Žila, vijoč se pod strmimi stenami Dobrača, temni gozdovi, vmes sončne planine, sredi njih pa tihi božji hram. Bele steze in ceste prepletajo to prelepo slovensko zemljo. Iz srca mi je kar sama od sebe privrela pesem: Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj S težavo sem se ločil od nepozabnega razgleda in se spustil nav.dol. Prisopel sem na široko •do cesto in se ji ves predli. Naj me ponese kamor hoče! Hitel sem po mehkih stezicah med pokošenimi senožeti med njivami, prepojenimi znojem slovenskih dedov—dalje, dalje. Oblaki so se odprli in sončni žarki so poljubili ves slovenski Korotan. Dohitel sem častitljivo slovensko mater. "Dober dan," sem jo pozdra vil. - "Bog ga daj," mi je prijazno odgovorila. Povedal sem ji, odkod in kam me vede pot ter jo zaprosil, naj mi pove, kako kaj živijo Slovenci na Koroškem. Trpke so bile njene besede, kakor trnje so se mi zasadile v srce. Gorko sem začuvstvoval z njo in vsemi našimi ljudmi. Nekje sredi slovenske vasi sem obstal. Pred šolo so sedeli slovenski otroci in čebljali v tujem jeziku. Prisedel seiA in jih ogovoril. Sprva so se plašno spogledovali, polagoma pa so prišli z besedo na dan. Eden Zgodovinske Trojane Pri zidanju svinjaka so Stoj-čevi v Trojanah morali odnesti nekaj brega. V odkopu se je pokazala v oglje izpremenjena pšenica, znamenje, da je ogenj uničil močno naselbino. Isto tam so našli še tudi nekaj drugih predmetov, kakor igle, lončeno svetilko ter neki kip brez glave, tudi dve plošči z napisi so našli leta 1862 na tem mestu. Ena se je izgubila neznano kam, drugo pa so položili na dno 14 metrov globokega vodnjaka,, jn tam je še danes. Pod Stojčevo hišo je odkril Pečnik v tleh kopališče. Njegovi spodnji prostori so bili o-bokani. Tam so kurili, da se je voda segrela. Del tega kopališča so leta 1936 pri gradnji nekega poslopja znova odkrili. Izmed denarjev so bili v Trojanah najdeni kovanci tehle cesarjev: Avgust, Geta, Neron, Domicijan, Trtajan, Hadrijan, Fanstina, Elagohal, Aleksander, Sever, Maksim Tračan, Gordijan IV., Golijan, Avreli-jan, Tacit, Dioklecijan, Juli-jan„ Konstantin Veliki, Kon-stans, Konstancij, Gracijan in Valentinijan; poznejši so red-ki. Francoski recevour, principal Jožef Reperschitz, je v letih 1810-1814, ko je služboval v Trojanah, zbral večjo množino starega denarja. Ljubljanskemu muzeju je poklonil 24 zlatih 606 srebrnih in 1,728, bakrenih kovancev- Tako se je Atrans (rimski Trojane) razvijal do nekako 6. stoletja, nakar je v burnih letih preseljevanja narodov pro- To potrjuje tudi neka višina na Sipku, ki ji pravijo Grmada, drugi podobni v Kamnacu, pa Turkova špica. Z zaporom meje je skušala oblast odvrniti širjenje nalezljivih bolezni. Leta 1509 je razsajala na Vranskem "črna smrt" in silila čez mejo proti Trojanam. V letu 1600 ni smel nihče stopiti iz Štajerske na Kranjsko. Dne 30. avgusta, 1679 so poverili kranjski stanovi varstvo meje proti kugi blizu Trojan—Janezu Herberju Val-vazorju; dodelili so mu tudi štiri stražnike in naročili, da naj da prekopati cesto v Trojanah, kjer naj stražijo njegovi podložniki. Trojane so bile pred kugo zastražene še 1681 in 1713. Ko je Napoleon oživil Ilirijo, so postale Trojane in njih okolica pozorišče hudih* bojev s Francozi. Prvič so šli Francozi skozi Trojane 8. aprila. 1797, toda že čez deset dni so se vračale štiri francoske brigade preko Trojan v Italijo, ko je bil v Ljubnem sklenjen mir. V francoski aneksi j i so se na-hujskani kmetje in rokovnjači grdo poprijeli s tujimi vojaki. Po travnikih in gozdovih, po hlevih in kleteh leži mnogo pokopanih žrtev. Zaradi teh napadov in ubojev je bilo obsojenih okrog 40 kmetov iz Trojan, Učaka, Zidov, Hrastnika Št. Ožbolta in drugod, od katerih je bilo pet ustreljenih. Procvit Trojanam je bil pred letom 1840, ko še ni stekla južna železnica, bujni promet z vezmi. Neki 97-letni stari oče se se sedaj spominja tega bla- padel. Zgodovinarji in stari- gostanja. dasi je takrat promet izmed dečkov s sinje modrimi celjskega grofa Ulrika II. noslovci doumevajo, da je bila naselbina najprej oplenjena in nato požgana. V petem stoletju so tvorili naši kraji vrata v bogato Italijo, kamor so hiteli razni germanski narodi po rimski cesti, }cakor Goti in Langobardi. Tu čez je okrog leta 400 šel gotski kralj Alarih, pol stoletja pozneje pa Atila, ki je Atrans najbrže pokončal. Po naselitvi Slovencev na at-ranskih razvalinah je dobil kraj druga imena. Vzhodni strani rimske naselbine so rekli v Zideh, ker so se tam nahajali še ostanki obzidja; v dolini pod zidom je nastala vas Pod-zidov; zahodno naselbino pa so imenovali Tvrjani, Trjani, Tr-janje. rimsko vtrjenje, zato ker so stanovali v nekdanji rimski trdnjavi, odtod je nastalo sedanje popačeno književno ime Trojane. Sicer pa so besedo Trojane in njen pomen skušali razložiti na razne načine že Levstik, Jurčič, Davorin Terstenjak in Luka Pintar. Teže je pojasniti pomen Atransa. Davorin Tr-stenjak je sprva menil, da je ime v zvezi z bikom indijskega boga Žive, ki se je imenoval Dherma-Dharma; pozneje iz sanskritske besede, adrl—breg; potem spet iz božanstva Atrans ki so ga v kraju častili, in še na več načinov. Poznejša zgodovina omenja Trojane leta 1407, ko so razsajali boji za dediščino med avstrijskim cesarjem Fr.ederi-kom IV. in Vitovcem po smrti očmi mi je zaupno rekel: "V šoli ne smemo slovensko govoriti. Učitelj je hud, ker nas ne razume. Pravi, da je slovenski jezik grd . . ." Šel sem dalje in prišel v slovensko vas Brnco, ki leži nižr doli med polji, blizu Žile. Na deski sem bral: "Firnitz." Povsod sem videl same nemške napise. Le tam pred cerkvijo, kjer raste košata lipa, me je nad vhodom na pokopališče pozdravil že precej izpran napis: "Hvaljen bodi Jezus Kristus." Oblaki so odromali dalje in sonce je v vsej svoji gloriji obsijalo to drago zemljo in mene, žalostnega popotnika sredi nje. Ko se je Vitovec vračal z Gorenjske skozi Črni graben, ga je med Blagovico in Trojanami napadla četa oboroženih kmetov, ki je pobila več njegovih vojakov; vojskovodja pa je Prečno ušel v Savinjsko dolino, odkoder je poslal spet nove čete, ki so maščevale pobite vojake. i Ko so Turki v največjem navalu leta 1478 napadli naše kraje, baje tudi Trojanam in okolici niso prizanesli. -Del roparske vojske, ki je plenila okrog Kamnika in po Tuhinjski dolini, je obiskal Sv. Lenart na Sedlu nad Čemšenikom, in gotovo tudi Trojane niso zgrešili. že začel padati. V strmi trojanski klanec so rabili vozniki priprego, zato so zaslužili tudi kmetje. Trojane so torej preživljale slavne, pa tudi hude dneve in ako bi mogle govoriti, bi mogle povedati mnogo zanimivega- VFSTl 17 JUGOSLAVIJE S kolesom v avto. Nedavno je služitelj davčne uprave 63-letni Jernej Milavec iz Ljubljane vozil s kolesom proti Šiški. Prav v trenutku, ko ga je hotel prehiteti zmerno vozeči osebni avto inž. Likarja, pa je zavil na levo. Pri nenadnem udarcu je dobil Milavec hude poškodbe, ki jim je v bolnišnici podlegel. Sam si je vzel življenje. V Selcih pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah je izvršil 47-letni zidar in posestnik Franc Zoreč na strahovit način samomor. Zoreč, ki je bil hud alkoholik ter se je zaradi tega z ženo neprestano prepiral, se je zaklenil v svoje stanovanje, vzel britev ter si na postelji ležeč prerezal trebuh. Zadal si je 15 centimetrov dolgo in zelo globoko rano. Ko ga je njegova žena klicala in ni dobila odziva, je šla po sosede. Skozi okno so videli Zorca sključenega na postelji. S silo so odprli vrata ter ga našli nezavestnega s prerezanim trebuhom. Poklican je bil takoj zdravnik, ki je nesrečneža z injenkcijami spravil samo toliko k zavesti, da je pred orožniki izjavil, da je dejanja izvršil popolnoma sam, nato pa je umrl. Dolino solz so zapustili: V Kostanjevici sodni starešina dr. Franc Lozar; pekovski mojster v Stožicah pri Ljubljani Ivan •Jakin; v Gorici briški rojak Leopold Mužulin; v Višnji gori vdova po jfiadučitelju Josipi-na Kovač; v Železnikih posestnik Joško Košmelj; v Mariboru odvetnik dr. Stanjko Mihael; v Dolskem Marija Kovač, rojena Grad; v Beli cerkvi vdova po trgovcu Terezija Bevc; pri Devici Mariji v Polju orga-nist in posestnik Učakar Franc. V Ljubljani so umrli: zasebni uradnik Karel Medved, nadzornik državne železnice v pokoju; jflsatelj Ivan Vuk; vdo- v® po magistratnem uradniku Miklavčič Ivana, rojena Dobre; hišna posestnica Marije Mezeg, rojena Košir; uslužbenec KID v pokoju Josip Vilfan; 71-letni kapetan v pokoju Josip Kubelka. Loški potok. Dne 31. oktobra je umrla najstarejša občanka ^fcrija Anzeljc iz Malega loga. Učakala je 95 let starosti ter je vsakdo, ki jo je teden dni pred smrtjo še videl, ko je še vsa čila okrog hodila z rožnim vencem v roki, mislil, da bo gotovo učakala 100 let. Bila je zelo pobožna ženica in je neprestano molila. Večkrat jo je bilo srečati na cesti z rožnim vencem v roki in na glas je molila. Večkrat se je zgodilo, da je koga na cesti ustavila ter ga pričela nagovarjati k molitvi. Iz St. Lovrenca »a Dolenjskem. Dne 16. novembra smo pokopali pri nas Meto Fortuna, vžitkarico in vdovo iz Stehanje vasi hištna št. 6, ki je učakala lepo starost 83 let. Imela je sedem otrok, od katerih so živi še trije, vsi dobro preskrbljeni, za četrtega sina, Jožeta, ki je bil v Ameriki, pa se ne ve, če je še živ, ker ni nič glasu o njem. Drugi sin, France, pa je padel v svetovni vojni leta 1914 v Galiciji. Javna dela v šmarskem okraju so prejšnji mesec zelo napredovala. Tako zdaj poročajo predvsem o napredovanju dela na banovinskih cestah druge vrste: Loka-Virštajn-Golobinjek, Sladka gora-Lipo-glava, sodna vas-Rogaška Slatina in Zibiva-Brezje. Na prvi cesti so na odseku Golobinjek pripravili v drugi polovici oktobra potreben gramoz, na odseku Žamerk pa so pripravili gramoz in kamenje, poleg tega pa so tlakovali cestišče od 1.350 do 1,400 kilometrov. Tu so zidali tudi muldo na vsej dolžini plazu, to je od 1.320 do 1.370 kilometrov. Na banovinski cesti Sladka gora-Lipoglav so potekala zemeljska dela v odseku od 0.550 do 0.650 kilometrov. Pripravili so poleg tega kamenja za tlakovanje. Dela pri banovinski cesti Sodna vas-Rogaška Slatina so obstojala iz prevoza kamenja in tlakovanja cestišča od km/ 0.600 do km. 0.800. Omeniti je treba še zemeljska dela v Večni vasi na banovinski cesti Zibika-Brezje. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V JUGOSLAVIJI Beograd, 7. dec.—Tukaj se je vršil velik shod jugoslovanskega ženstva, ki zahteva volilno pravico ob prihodnjih vo-liavah v skupščino. Odbor pra-sodnih strokovnjakov, ki je naredil uspešno osnovo za srbo-hrvatski sporazum, deluje zdaj na tozadevnem novem elékto-ralnem zakonu. -o- TABORIŠČE ZA ŽIDE V JUGOSLAVIJI Beograd, 7. dec. — Jugoslovanska vlada je ustanovila v okolici Maribora posebno taborišče, v katerem bo namestila židovske begunce iz Avstrije. -:—o ZVONOVI GREDO V VOJNO Pariz.—Katoliški dn e v n i k "La Croix" poroča iz Nemčije, ia je oblast na Bavarskem za-olenila cerkvene zvonove in jih vzela v vojne svrhe. Omenjeni dnevnik tudi poroča, da je ta ukrep* med prebivalstvom povzročil zelo različne občutke. --o- POZIV Nekje v Ameriki živeča brata Frank in Alojzij Dremelj, doma iz Doba, pošta Šent Vid ori Stični, naj pišeta svojemu bratu Antonu, katerega sedanji naslov je: V. sekcija državne železnice, pošta Ptuj, Dravska bemovina, Jugoslavija. Tajniki in tajnice, bodite točni pri od pošiljanju aseamen* * na glavni urad. te THE CAMPAIGN IS OR! êê OUR 0 PAGE The Spirit of a Hejux>enaied KSKJ" Campaign Is On— LODGES CONTINUE TO SWELL DRIVE SUCCESS MILWAUKEE JOHNS RATE TOP HONORS BY DRIVE OVER GOAL Campaign Total Now $1,154,500 To Be Augmented JOUET KSKJ BOWLING LEAGUE Although quota has been attained—one million in new insurance—the KSKJ 'Building membership drive which closes this Dec. 31 is still going strong and lodges through their enthusiastic workers are swelling the total and augmenting their laurels. The current report, issued by Secretary Zalar, shows that another lodge has joined the blue-ribbon class by going over the top. The new victorious society is St. John the Evangelist, Milwaukee, Wis., of which Supreme Officer John Oblak is an official. The Milwaukee lodge contributed $14,5C0 in the current report to lead 35 societies and bring its total to 105.6', quota. The amount Subscribed for the period Dec. 13 to 20 is $71.750, the second highest figure for a seven-day period, and brings the campaign total to $1,-154.500. Claiming recognition in campaign news again is the St. Agnes Society No. 206, of South Chicago, 111., which now has a rating of 270r;. Although the South Chicago ladies had but a quota of $ 10,000, they have already written $27,-000, indeed a splendid record in itself. Outstanding work was also recorded by St. Stephen's Society. No. 187, Johnstown, Pa., with $6,500 and St. Joseph's No. 53, Waukegan, 111. with $5,500. Expected to join the "ovcr-the-top" class is Mary of the Assumption Society, No. 203, Ely. Minn., as it lacks only 11.7% to hit the goal. - In four more days, midnight Dec. 31 to be exact, the drive will close. To date it has been a success inasmuch that the goal has been attained. It is a grand tribute to the officers and the Union that the energetic workers continued their work and oversubscribed. It is an indication that KSKJ members realize that success in the fraternal field is never complete, and that one program is merely a commencement of another. Won Lost Kuhar Grocers 22 17 Slovenic Coals ... 21 18 Bkith's Markets . 21 18 Tezak Florists ... 20 19 Hickory Markets 18 21 Gorsich Food Marts.. 15 24 KUHAR GROCERS L. Zeleznikar 166 139 126 A. Kuzma.......... 161 155 207 L. Kuhar............ 163 159 232 J. Kuhar............ 185 160 177! W. Kuhar .......... 158 168 177 I (Acknowledgement As this 'is inventory time and the Our Page is ready to add another year to its age, PITTJAYS BOOST ATTENDANCE Pittsburgh, Pa. — At the December meeting of the Pitt it is fitting and proper that KSKJ Boosters many inter-a few words of recognition1 esting subjects were discussed be written in behalf of the'for the interest and benefit of .. 833 781 919 TEZ A K FLORISTS R. Tezak............ 162 153 163 J. Madronich .... 142 118 138 Low Score ........ . 158 139 126 H. Zalar............ 112 179 193 E. Tezak .......... 172 176 186 people and circumstances which made it possible to give the "Kay Jays what we think a top-rating newspaper. We base our judgement without reservation and do not consider this a self-back-slapping expression. We have one of the finest English sections in the fraternal field, and we mean it! the club. One of the main points covered was the attendance of members at the meetings and how this interest could be stimulated. In this behalf it was decided that for the January meeting of the Pitt KSKJ Booster Club we would have a very important program, a program which will be so grand that you will not LARGE CROWD TO JAM FROLIC AT LORAIN C & M HOLIDAY FESTIVAL We are tops because our care to miss it. If you do, it youth is active, our lodges i will be the greatest disappoint-energetic and realize • ment in your life. The date for 746 795 806 HICKORY MARKETS R. Mutz ............ 179 150 133 A. Rozman ........ 131 119 133 S. Wedic............ 178 143 148 Dr. Zalar .......... 150 165 137 A. Juricic .......... 226 177 166 864 754 717 SLOVENIC COALS" A. Golobitsch .... 156 147 126 Dr. Zelko .......... 215 177 155 J. Zalar Sr......... 157 132 121 E. Carpenter...... 193 136 176 J. Nèmanich...... 140 161 166 are that our organization is an institution that thrives on fraternalism and the Kay Jay spirit. By Kay Jay spirit, in the broad sense, we mean action of the type that promotes programs in all fields of endeavor beneficial to the organization and the community. Our lodges have responded splendidly to the programs outlined by officials and today we can say without reservation that we have an active Union.' STEVE BOWLERS FAIL TO JAR STANDINGS; PERKO'S CONSISTENT Chicago, 111. — Zefran Tav-jtent team for the past few ern again lost ground in the; Weeks, took two games from Steve's league when the Mon- Fidelity Electric. Capt. Zulich arch Beers took them for a pair' again showed his team the way of games. Giving a 40-pin han- to victory as he hit 551 and a dicap each game, the leaders had a tough struggle on their hands, but John Zefran's 202 game gave them their only win. Father Edward's 222 and 197 games kspt the Beer team in the running, for he hit the wood for a 533 series.. John Zefran led the Zefran team and Ed Bahar came right behind him with his 513 series. The Korenchan Grocers had a chance to gain on the leaders. but they also lost two games. They were the victims of Tomazin Tavern. Vic Kre-mesec paced the Tavern team with 557, while John Jeray led the losers with 563, including a 208 game. Perko's Inn, the most consis- 211 solo. Following close behind him were Arbanas with 541, Secretary Terselich with 538, Kure with 504 and Nah-tigal with 482. Carl Strupeck's 580 was the top score for the Electricians. Park View Laundry won two games from Kosmach Boosters. Frank Rabetz was high for the Boosters with 530. Everyone is wondering in what kind of condition the bowlers will be next Tuesday, the day after the New Year celebration. The bowlers hope that the New Year will bring them and all Kay Jay bowlers high scores for the remainder of the season. 863 753 744 GORSICH FOOD MARTS J. Horvath ........ 166 147 193 M. Gorsich Sr. .. 153 127 150 A. Koludrovich .. 152 138 151 M. Gorsich Jr. .. 186 158 157 F. Gregory ........ 171 129 168 828 699 819 BLUTH'S MARKETS A. Buchar ...... 185 227 171 R. Kosmerl ........ 149 171 124 G. Karl .............. 196 179 175 M. Slana ............ 152 225 137 J. Bluth ............ 153 167 175 835 969 782 KUHARS BOWL INTO JOLIET LEADS AS BLUTHS SET GAME HIGH Joliet, 111. A new name, game. that of Kuhar Grocers, stands at the top in the latest returns of the local Kay Jay bowling loop. The Kuhar3 turned the Competition for the special prizes offered for high series totals in each of six average groups was keen and a few of trick by taking a pair of games the boys surprised their "bet-from the Tezak Florists while i ters" with some hot shooting, the Slovenic Coals, who shared Tony Buchar topped the field top. honors last week, were los-, with games of 185, 227, and ing a pair to the Hickory Mar- 171 for a total of 583, good kets. In the other match of the enough to win a $5.00 hat and evening the Bluth's Markets won. the $2.00 first prize in his two games from the Gorsich Food Mart3. In accomplishing the second of their two win3 the Bluth's set a new mark in the high game class with a nifty 969, just 14 points over the group. In the other groups, Lud Kuhar, A1 Juricic, Doc Zelko, Tony Kuzma, and Rich Tezak copped first prizes of $2.00 each while Joe Kuhar, George Karl, Matt Slana, Ed Carpen- old mark of 955 credited to the j ter ,and Bob Kosmerl won Hickory Markets. Tony Bu-; themselves a buck each, j^ohn-char paced his team in their, ny Nemanich and Stan Wedic record game with a neat 227 had to content themselves with while Matt Slana followed close a mere fifty cents each for their behind with an equally fine 225 second place tie. RELEASE CALENDARS The 1940 KSKJ wall calendars were sent via express to secretaries of local branches. Secretaries will please acknowledge receipts to Supreme Secretary Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. In the 200 class for the night were: L. Kuhar 232, A. Buchar 227, A. Juricic 226, M. Slana 225, Dr. Zelko 215, and A. Kuzma 207. SPARES: The Hickory Markets' two wins over the Slovenic Coals were each by a margin of one solitary pin . . . "why waste wood," says the Mar- > and read, Kay Jays, St. Pats of An official organ portrays the health of an organization, so a successful organization can't help be reflected as such in its ink-and-paper mirror. The success of the paper is attributed to the action and life of the lodges. However, the organization owes the highest commendation to the generous reporters and contributors who take time out to report the activities of their respective lodges. The editorial staff is mindful of the importance of these mainsprings of publicity and at this time thanks all for their generous co-operation and thanks them for their splendid work throughout the year. To our steady columnists Father Kapistran and Miss Frances Jancer we extend special commendation in our behalf and in the behalf of the many readers who we know appreciate their weekly contributions. We solicit the co-operation of all for the future and hope that we will have the pleasure of recording for posterity in the Glasilo next year the KSKJ, full of action and good will — of course, with your help. If there was any other way to say "Thank You!", we'd say it! Your Editors. the meeting was set for Jan. 14, Sunday evening, at 8 o'clock in the Slovenian Auditorium, 57th and Butler St. The first meeting of the year 1940 and one which will make you want to attend all the other meetings throughout the year, because we will continue with a grand program for each following meeting. We wish to impress particularly the fact that this January meeting is really going to be a meeting worth attending. The fact is that we are going to have some celebrated persons present, people whom you have been reading about, talking about, hoping to meet, and never had the opportunity before this—and to think that the Pitt Boosters are going to make this possible for you!! You will be notified about this program more specifically in the near future, but just keep in mind the date of the meeting — Jan. 14th, 1940 — ; and also the fact that you will womap will rule a the lodge meetings. Mrs. Jennie Keber was elected during the year 1939. Any girl of 17 years or over interested in joining the St. Jo- as president over Mr. Ignacc|seph Cadets, kindly send your Grom who was elected as vicc name and address to Mary Svi- president of the lodge. Mr. Grom will be remembered as the former secretary of the lodge, having served some 15'Slovenian Home years in that capacity. Mrs. I Ave., 7 p. m. Keber was serving as trustee.) Those girls who were not gel, 548 E. 147th St., or come to our next meeting which is to be held on Jan. 8, 1940, at the Holmes on As the lodge live-wire and very | present at our active in lodge affairs, she will, J start the year we believe, make a very good president. Mr. John Hladnik was elected for a third term as secretary. After a year of inactivity John A. Cankar wa: last meeting, out right by coming to this meeting on Jan. 8, 1940. The St. Joseph Band is to hold a band concert soon and will need the co-operation of elected as recording secretary. \ everyone to make it a success. old faces from Bessemer, Lorain, Cleveland, Barberton, Canonsburg and nearby points. We, St. Pats, are also making plans for the fifth anniversary dance and banquet to be held April 13 and 14. For further details watch the "Glasilo" carefully. Mary Kambic, Reporter. Mr. Anton Mozina was elected for a third term as treasurer. Trustees to serve: for three years Mr. Frank Hladnik; foi two years Mrs. Mary Nagode; for one year Mr. Andrew Pir-man. Dr. L. F. Kompare was chosen as lodge physician. Wishing you all a Very Prosperous New Year! St. Joseph Cadets. On Jan. 21 the St. Mary's lodge will hold its regular monthly meeting at the Mother of God hall. Installation of officers elected for the coming year will be held and every member is invited to attend, as this promises to be a biggei and better affair than ever with (plenty of refreshments and | dancing. MAKE A DATE NOW! for Kay Jay's Winter Classic 7th ANNUAL MIDWEST BASKETBALL TOURNAMENT Jan. 27 and 28, 1940 Joliet, III. See The Cream of the Crop Perform ACTION! . . . THRILLS! Kay Jay Congeniality! Keep Time to KSKJ'» March! y. By FATHER KAPISTRAN We ere glad to be told that the Apostolic Delegate to th United State», Archbishop Am-leto Giovanni Cicognani, has now published his book "Sanctity in America" through the St. Anthony Guild Press, Peterson, N. J., and that in this book he OUR PAGE COOKING SCHOOL Br FRANCES JANCER 1110 Third St., La Salle, 111. INDIJ S___ (Nadaljevanje snaresu nenadoma p | za tri tisoč let nazaj v no. Kakor v onem času, tako 'ima Benares še danes skriy- For youi* New Year's Day __________.Dinner try serving frozen fruit counts Bishop Baraga as one of ¡cake for dessert. It will go the saintly men in America who over wjth a bang and start the is eligible for csuaonixatkm. | new year out right. Froxen Fruit Cake 2 cups milk, cup sugar, yA Speaking of the first bishop of Marquette, the Archbishop writes: "Even during his life, Bishop Baraga was revered as a saint. Since his death there has beeA a constant desire for his beatification." * "With all the enthusiasm of his soul Father Baraga gave himself to his new field of labor. Though unaccustomed to hardship and privation, he found great happiness in the sacrifices of missionary life. From the very outset he loved the Indians, and ever afterward whether as missionary or bishop, his joy was to spend and to be spent for their conversion." * These words, among others about Baraga in the Apostolic Delegate's book, confirm the words of Bishop Plagens, present bishop of Marquette, who recently said that the Apostolic Delegate was enthusiastic about the beatification of Fri-deric Baraga. * When we realize that Archbishop Cicognani devoted an entire chapter ^o Bishop Baraga, we see his estimation of the saintly missionary Bishop. # To many nowadays who accuse the Church or her priests of not accomodating the whims and passions of the modern age* let us quote the words of Pope Pius VII to Napoleon the First: "We cannot utter a judgment in opposition to the rules of the Church, and we could not without laying aside those rules, decree the invalidity of a union which, according to the Word of God no human power can sunder." . cup flour, i4 teaspoon salt, 2 ¡eggs, 1 teaspoon vanilla, 1 cup white raisins, 1 cup broken pecan meats, Vg cup candied cherries, chopped, 1 cup cream, whipped. Scald the milk. Blend sugar, flour, salt and add to the milk. Stir until smooth and cook ten minutes; then pour over beaten eggs. Cook until thick, stirring constantly. Cool. Add other ingredients, folding in the whipped cream last. Freeze in tray of automatic refrigerator. Serves 8. Fruit Potica Crumble 2 cakes yeast into a bowl. Add to them 1 Vz cups milk, warm not hot, then sift, measure and add 2% cups flour. Beat until smooth. Let stand in warm place until very light and bubbly, about 20 minutes. Then add Va cup butter, 12 cup sugar, 2 eggs and 1 teaspoon salt. Beat all together until smooth. Sift, measure, add 3 V2 cups flour. 4 Knead until the dough is perfectly smooth and satiny. Let rise until double in bulk. Punch down. | Let rise again. Then roll out 1 in strip as wide as the pan is 'long. Have dough about 1/3 ' inch thick. Brush surface with j lightly beaten egg. Have ready 1 3 cup citron, ¡cut fine, 1 cup seedless rais-Jins, cup chopped nuts, u2 jcup cut candied cherries, *4 icup candied orange peel, Vi jcup lemon peel. Arrange fruit ¡on surface of dough, spreading out afc even as possible. Sprin-i kle with V> teaspoon etna- s'tem, veza rokó* d vi Q'n a p¿1 o. in prečno bruno se da s stolu, v višino, mu pri veže j o na o močno, dia je lastnik ne more premakniti. nostne spokorniške zavode i* Nato podvežejo na roki žile, da v 1 1 !______iim. Z a A T\I»aL1 n A aKIaI/ 1/ VM r i Pn^om šole, kjer se pripravljajo sfco-korniki, da dosežejo ono preču-dno stanje. V eni izmed ulic, skozi katere sem se preril, sem zadel čisto v nekem kotu na eno takih šol. Tu so sedeli med stožčastimi kamni pripravniki tega, za človeka ponižujočega spokorni-štva. Vse so vrgli s sebe, kar ni neobhodno potrebno. Lasje so jim viseli navzdol v dolgih, po-svalkanih in zlepljenih pramenih, podobnih grivam. Tako zatopljeni v premišljevanje so strmeli neprestano v ostudno znamenje malikovalcev, dokler ne napoči trenutek, ko postanejo deležni častnega naslova odrešeni" ali "popolni. SANTA CLAUS IN WAUKEGANU ! mon and 1'•> cup sugar. Roll up ; tightly. Place in large bread ¡pan, well buttered or greased. ¡Let stand in warm place until •double in bulk. Put into preheated oven. Bake. Cool ¡slightly, then frost with thin Waukegan - North confectioner's sugar frosting. Decorate with very finely chopped citron and flours made of candied cherries with a nut center. Bakes 1 very large loaf. Walnut Puffs 1 cake compressed yeast, se prekine obtok krvi. Potem začne roka počasi usihati. Posledica tega so neznosne bolečine. Tako gre dan za dnem, mesec za mesecem. Življenje se le počasi umika, toda neizmerne bolečine prenaša spokor-nik brez besede. Ljudstvo obdaja te mučence samotrpinče-nja z največjim spoštovanjem. Oni so vtelešenje boga Šive, ki se je nekoč sam tako mučil. Strašnega Sivo ni mogoče z ničemer bolj počastiti kot s tem mučenjem, v katerem se po nazoru Indijcev skrivnostno nadaljuje samomučenje tega boga. Podobno mučenje v čast bo gu Šivi, ki je poznano že od Nato se razidejo kot brez- (davnih časov, se imenuje Urd-domci z vencem ponarejenih 1 hwa-mukhi. Pri tem mučenju človeških lobanj okrog vratu, s I pritrdijo spokornika na vejo palico v eni roki in z nabiralnim loncem v drugi in bodo privabljali ljudstvo z mučenjem samega sebe. Pero se brani, da bi popisovalo premnoge načine spokor-ništva, ki pridejo pred oči tistemu, ki ima priliko dalje časa opazovati življenje hindu-ističnega verstva v Benaresu. Takoj prve dni mi je prišel na obrežje Gangesa pred oči eden najgrših in najodvratnej-ših spokornikov, ki nosi ime Urdhwabahu, kar pomeni "spo-kornik z iztegnjeno roko." Bil je pravi gosain. Njegovo obleko je tvorila po navadi plast pepela, s katero je bilo namazano njegovo telo. Lasje to-jtost.. krat niso viseli v pramenih na- Ko drevesa z nogami navzgor in z glavo navzdol. Tako visi kot zaklano živinče cele ure, izpostavljen "pobožnosti vernikov. Na stotine romarjev se gnete, da bi občudovali in počastili ta prjzor. Tako visi možak več tednov, vsak dan po kakšne štiri ure. Med tem mrmra molitvice in premika med prsti molitveno vrvico. Ko sem ga videl, je že več ur tako previsel, vendar se mu ni nič poznalo, fe so ga nagovorili, je brez težave odgovarjal. Povedal je, da je posebna milost božja, da more vztrajati v takem položaju. To milost da mu je Šiva izkazal, da bi tako razodel svojo sve- sem stopal od obrežnih vzdol, ampak so bili zviti in zvezani v koničast čop. Divje razmršena brada in rdeče znamenje v obliki trizoba na čelu sta mu dajala strašno podobo fakirja. Najstrašnejše na tej prikazni pa je bila navzgor iztegnjena roka. Bila je popolnoma suha, koža pa je bila zgubana kot pri posušenem mrliču, mumiji. Roka je štrlela kot sveča ravno navzgor kot bi bila kakšna palica pritrjena k rami. Dlan je bila tako stisnjena, da se nohti niso samo zadrli v meso, ampak so stopnišč proti Kašmirskemu templju, sem zavil v eno izmed ozkih zoprnih ulic. Tu sem se znašel nenadoma sredi drhali . , Ne zamerite mi iira-al" za te pošasti v člo-veški podobi! Pred seboj sem zagledal peklensko trpinčenje. Nekoč sem v nekih starih knjigah našel čudno sliko. Upodobljeno je bilo ležišče, pokrito z ostrimi bodicami, na katerih je ležal fakir. Niti sanjalo se mi ni, da bom v "svetem" Benaresu kdaj to' gledal na lastne oči. V sredini ozkega dvorišča je stalo pravo bodičasto ležišče. Noge in okvir sta bila iz lesa; ležišče so tvoHle zbite deske; vse skupaj en meter in po}. Vse | ležišče je bilo pokrito v enakomernih vrstah z ostrimi ko-1 vinskimi bodicami. Tu gori je j ležal fakir. Vsa teža telesa je slonela samo na bodicah, le gla-je bila prosta. Medtem ko je njegova glava počivala na blazini, so se v ramena, hrbet in ledja globoko zarile dolge bodice. Kri je tekla neprestano. Na tem mučilnem ležišču je ležal mož nepremično in brez besede. Da bi se odpovedal vsaki udobnosti, je tudi roke potisnil v bodice. Spokorništvo s svojimi nečloveškimi prikaznimi se vleče skozi tri tisoč letno zgodovino Indije kot naraščajoča bolezen. Polagoma se je ta bolezen razvila v divjo razvratnost mučenja samega sebe, ki ponižuje človeka pod žival. Nič ni za živalski značaj te razvratnosti tako značilno kot dejstvo, da gre vzporedno z razvratnostjo trpinčenja samega sebe tudi razvratnost n a j r azuzdanejše počutnosti. Ravno svetišča tistih bogov, v katerih čast se opravljajo te grozne spokor-nosti, so prizorišče najnizkot-nejše razuzdanosti. Tu niti ne omenjam grdobij, ki se vrše skrite očem tujca za zastorom "svetišča." Dovolj je znano, čemu uporabljajo toliko otrok in mladi- ne za "bogočastje." T« imam pred očmi le indijsko svetišče kot spomenik verske Umetnosti. Toda tudi o tem i^oram reči, da se ne javlja pri nobenem narodu v umetnostnih spomenikih čutnost—da ne rabim ostrejšega izraza—tako očitno kot pri hinduistih ... Za to svojevrstno edinstveno zagonetko morem J^ftjti samo eno edino razlago. V indijskem verstvu so dvignili žival na stopnjo božanstva, č 1 o v e k^ pa se je moral ponižati zato na stopnjo živali. (Iz knjige: J. Dahlmann, "Indijsko potovanje." I. del.) J^oH)oletni j. pozdravit PRATIKE ZA 1940 smo sopet d#bili. Jako zanimive 30 Naročite takoj. VELIKA BLASNIKOVA ....................25c DRUŽINSKA ........................................25c Tudi smo zopet dobili direktno iz Ljubljane pricten slavni "BAHOVEC PLANINKA" Zdravilni čaj. To je najbolje sredstvo «oper bolezni fc-lodca. Jeter, žolfca. črevesja in me- zrasli skozi dlan in prišli na t hurja. Urejuje, utrjuje in čisti kri ter daje telesu nove moči in energijo. Zo- III. — Santa Claus will make his annual visit to the Mother of God parish auditorium at Waukegan this Saturday, December 30 at 7 p. m. All members of the Waukegan - North | Chicago KSKJ lodges and aU; students of the Mother of God parochial school will be greeted by good old Santa Claus. The program will begin at 7 o'clock and will get under way with a spell-binder in the form of Dr. Sylvester who will present a one-hour show of magical feats. Dr. Sylvester, a prominent Chicago magician, has been invited to share this annual program with Santa Claus and together a splendid entertaining and amusing program is assured to the attending youngsters. About 300 children are expected to crowd the Mother of God auditorium Saturday night and greet St. Nick in his post-Yule appearance. Mothers especially are invited. to attend with their children and enjoy an evening of good wholesome entertainment. Santa Claus will be on hand'personally to distribute gifts to all the children attending this event. The Mother of God parish, the three KSKJ lodges, St. George Society and local merchants are all co-operating to make this a successful party. -, ____i Joseph Zorc. „ drugo stran kot zakrivljeni kremplji ven. Kakor se zdi ta pokora res neverjetna, vendar ni v Indiji kaj posebno, redkega. Treba pa je seveda junaške potrpežljivosti, kdor hoče izvršiti vse stopnje tega mučenja. Vaja cup lukewarm water, V2 cup milk, scalded, yA cup shortening, 1 tablespoon sugar, teaspoon salt, 2 cups flour, 2 eggs, 1 cup chopped English walnuts, 34 cup sugar. Soften yeast in water. Combine milk, shortening, 1 table-ispoo nsugar, and salt. Cool to lukewarm. Add flour and beat thoroughly. Add softened yeast and unbeaten eggs one at a time. Beat smooth. Cover and let rise until double in bulk, about 1 hour. Stir down and add half the nut meats. Fill greased muffin pans half full; sprinkle with remaining nut meats combined with Vi cup sugar. Cover and let rise until double in bulk, about 30 minutes. Bake in a moderate oven 20 to 25 minutes. Makes lVs dozen. Maple Mousse 4 eggs, separated, Y2 teaspoon salt, % cup maple syrup, 2 cups cream, whipped, V2 cup chopped walnuts. Beat egg yolks until light. Add salt and maple syrup. Cook for 10 minutes in double boiler. Cool. Fold in whipped cream and the egg whites of 4 eggs, beate nstiff. Blend thoroughly. Add walnuts and set in refrigerator to chill. per zaprtje in slabo prebavo ni bolje ga. Slovi tudi kot splošno zdravilo za ženske. še posebno v prestopnih letih. Cena 1 škatli $1.00 3 škaUje $2.90. MARIA CELJSKE ŽELODČNE KAPLJICE: Cena male steklenice 50c. velike S*.25. ŠVEDSKE KAPLJICE, za ielodec. čreva in vro|ico: Cena male steklenice 50c, velike $1.25. Poštnina imenovanega blaga je prosta. Z vsakim naročilom od $1.25 ali več, pošljemo zraven zastonj naš velik lep stenski koledar. STEVE MOHORKO CO. 704 SO. 2nd ST., MILWAUKEE. WIS. V LOGE v tej poaojünid ■»varovan» d« |WM» P« Saving* * Loan Insurance C«r»o- rattan. Washington. D. C. Sprejemam« o*ehne in druttvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. ««& St Clair *ve. HEnd. M7« Ohl« Mi, ki obratujemo ulično železnico in motorne buse, bi radi izrazili našo zahvalo in izrekli voščila elevelandskemu prebivalstvu v času novoletne dobe. To leto želimo še posebno izraziti naša voščila bolj izrazito, namreč z novimi opremami na motornih busih, ki se prav zdaj devljejo v poslugo na naših progah. Hvaležni smo našim odjemalcem za njih vljudnost in prijaznost v tem času. Vsak pripomoček, ki ga imamo za dobro postrežbo, je dan v službo v tem prometa polnem času. Upamo, da prej ko pride drugo leto okrog, nam bodo razmere dopuščale, da bomo izvedli še več izboljšav v naši postrežbi. Z najiskrenešimi voščili za srečno novo leto. The Cleveland Hailw«Y C«. ^ ¿V Vsem našim slovenskim prijateljem najboljša voščila v • srečno m uspesno Novo leto THE STANDARD OIL CO. |0HI01 [SOHIO