fItViTffiTftTtTftriTtTtfttTfITfTfTftffftfttt
VWVVff V^^TTVvfWWVfWWfTW^WVfWWVTV^
AMKHCAN N¥W8-PIPE! PHINTED IN SLOVENK LANCtJA«;*
tsmminmsmmm
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
'Amman imw*"
thitxtimmttmrnrntaummmii NEODVISEN LTST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERITtf
NO. 22.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY FEBRUARY 23rd, 1925.
LETO XXVII.—VOL. XXVI!
V
Žganje iščejo.
VISOKI PREISKOVALNI JtADNIKI DOSPELI V CLEVELAND.
U-
Vlada Zjedinjenih Držav je te dni pritisnila na Cleveland, kjer išče velike bootleggerje, mnogimi pesmicami, ki so ce ki so baje zadnje čase vzeli s lo v stari domovini tako uga-
"LIRIČNI SPEVI" — IVAN ZORMAN.
Pravkar smo dobili v zalogo najnovejše pesniško delo Ivan Zormana — tretji zvezek njegovih poezij, kateremu je dal pesnik naslov: "Lirični spevi". Prvi kot drugi zvezek sta se odlikovala z
ponarejenimi permiti tisoče galon žganja iz vladnih skladišč. V ta namen je zvezina vlada poslala v Cleveland več svojih najbolj izvežbanih ekspertov in visokih uradnikov. V Cleveland je dospela Mrs. Mabel Walker Willebrandt, pomožna generalna pravnica Zjed. Držav, ki ima posebno vodstvo prohibicijskih slučajev. Nadalje je bil poslan sem \V. W. Crimes, pomožni načelnik preiskovalnega oddelka justičnega departmen-ta vlade, in Oliver Pagan, iz-vanredni generalni pravnik Zjed. Držav. Vsi trije so se okoli desete ure dopoldne podali v urad zvezinega pravnika v Clevelandu, s katerim so se posvetovali brez vsakega odmora do 6. ure zvečer. Po konferenci so pa zvezini agenti s celim šopom varan-tov odpotovali proti Cantonu in Youngstownu. Podrobnosti te obširne vladne preiskave so še neznane, le toliko se ve, da se je iz raznih vladnih "Skladišč *žgatrja - z-adnje čase
jale, da jih je bilo več njih uglasbenih. Tretji zvezek pa presega oba prva zvezka po vsebini priobčenih pesmi. Zdi
Rudniška nesreča Tretja stranka.
V INDIANI JE NAŠLO SMRT NAD PETDESET RUDARJEV.
DELAVCI NE BODO VEČ PODPIRALI ROBERT M. LA FOLLETTA.
$52.000 rop.
PRVI SLOVENSKI VICTOR REKORDI.
PET ROPARJEV PRIJETIH NA BEGU Z OGROMNIM ROPOM.
se nam kot bi bili "'Lirični spe- i Za časa eksploz-ie je bilo vi" krona pesniškega delova-' rudniku kakih 120 premogar-
nja Mr. Ivan Zormana. Za'iev- Večina izmed nJlh ilh moto svojemu tretjemu pesni- > bilo ubitih v tretjem }n češkemu delu si je pesnik iz- trtem oddelku. Mesto Sulli-
Sullivan, Ind., 20. febr. j Chicago, 21. febr. Tuzbo-j New Castle, Ind. 22. febr.j Blizu tega mesta, v premogov- ruje narodna konferenca onih Pet roparjev je napadlo vče-niku City Coal Co. je nastala i elementov, ki so pri zadnjih raj Millburg banko v Mill-danes najsilnejša razstrelba v:predsedniških volitvah delo- burg, Mich. Odnesli so ogro-zgodovini države Indiane. V vali in glasovali za senatorja mno svoto $52,000, nakar so premogovniku je eksplodiral La Follette kot za predsedni- pobegnili proti Indiani, kjer plin, ki je zahteval silno mno- škega kandidata. Toda videti pa so bili tri ure pozneje v
je, da La Follette nima več i tem mestu napadeni in prije-istih pristašev, kot jih je imel ti. Ko so se lopovi pripeljali
Nove postave.
STOTINE PAMETNIH IN BREZPAMETNIH POSTAV PRIDE.
go delavskih žrtev v rudniku.
v
bral sledeče: "Tam daleč ti si, domovina, doseže te le luč spomina; ta luč ti verno v čast gori, lepoto lije v moje dni." Iz tega moremo videti, da Zorman še vedno žarko gori ljubezen do svoje ljub-
van se nahaja trideset milj od Terre Haute, v bližini meje
pri zadnjih predsedniških volitvah. Zlasti delavski krogi se ne strinjajo več z La Fol-lettom. Pri današnjem prvotnem zborovanju so zastopniki šestnajstih največjih delav-
države Illinois. Rešilno mo- škili organizacij, med njimi štvo je odšlo nemudoma na tudi zastopniki vseh železni-delo. Šestnajst trupel so do- ških unij, ki so bile glavni
bili takoj na površje, dočim je bilo iskanje .za ostalimi te-
ljene slovenske domovine, žavnejše. 1 rupla, ki so jih katere lepoto je skušal ope- Prinesli na površje, so bila vati v mnogi prekrasni pesmi,: deloma ožgana. Pred vhod-katere dobimo v tem tretjem o™ v rudnik se je zbralo sto-delu njegove poezije. Tretji tine sorodnikov onih v jami. zvezek ima štiri dele. V pr- Vsakdo je pričakoval, da bo
podpornik La Folletta, izjavi-lj, da se nikakor ne strinjajo
v New Carlislie, so bili ustavljeni od mestnega maršala, j katerega so pa hladnokrvno ustrelili. Maršalov pomočnik pa, Oscar Smith je dvakrat ustrelil s težko puško proti avtomobilu banditov, in vseh pet je bilo ranjenih. Eden je kmalu omagal, dočim so drugi štirje pobegnili. Nemudoma se je zbralo stotine meš-
z ustanovitvijo tretje politi- J čanov, ki so začeli roparje čne stranke. Na konferenci * preganjati. Tri so dobili v
je bil navzoč tudi sin senatorja La Follette, ki je nagovarjal delegate, naj ustanove tretjo politično stranko, toda
vzelo tisoče galon žganja s na častj v6č bi pridobiiif ee bi ponarejenimi permit!. Znano neVoščljivost odpodili."
V drugem delu dobimo vse polno ljubkih naravnih prizo-
vem opeva pesnik domovino, "jih dragi mogoče prišel še! nobenega odziva ni našel med
spomine nekdajnih dni. Ta'".......""	....."
del se zaključuje z "Utrinki", ki v pesniško vznesenih besedah zadene marsikatero resnično življensko izkušnjo. Kako lepo zadene pesnik, ko pravi: Po bogastvu hrepenimo," za udobnost se borimo, a
je tudi, da se nahaja v Clevelandu in okolici nekaj tihotapcev z žganjem in pivom iz Canade, in da so ti ljudje naredili zadnje čase stotisoče dolarjev, ko so utihotapljeno žganje iz Canade prodajali po državi Ohio.
-o-
— Šerif Fred Kohler je pretečem petek imenoval Mr.
ugajala,"ker ž i v7 "zadeni v življenje ameriškega Sloven-
rov, spretno opevanih. Tretj del nam prinaša nekaj ljubkih, ljubezenskih pesmic, katerih krona je: "Dekliške melodije". V četrtem delu pa je nekaj izvanredno posrečenih, dovršenih priložnostnih pesmi, izmed katerih bo "Sveti Martin" menda najbolj
Sternishove rodbine iz Col-linwooda, pomožnim šerifom Cuyahoga County. Mr. Ster-nisha nastopi svoj urad v sre
ca ob času prohibicije. Pravi
nekem hlevu, enega pa pod j kupom slame. Podali so se brez nadaljnega boja. Ves u-j kradeni denar so dobili v avtomobilu. Policija iz Millbur-
živ iz jame. Eksplozija je na-j navzočimi. Tudi stari sena- ga v Michiganu je takoj nastala na ta način, da je neki | tor La Follette močno naga- znanila policiji v obmejnih i premogar zadel pri kopanju nja delavske unije, da formi- mestih med Michiganom in j v star šaft, kjer so se zbirali rajo tretjo stranko, vendar Indiano, da so roparji na po-strupeni in razstrelilni plini, kot je videti, organizirani de- tu proti Indiani. Pri New Ti plini so se vžgali od plame- lavci ne bodo šli več z La Fol- j Carslisle je čakal maršal Ai- j na premogarjeve svetilke, in lettom.	ne Ackley, in ko je opazil
hipoma je nastaja razstrelba.	-o---sumljivi avtomobil, jo stop.;
Vsega skupaj je zaglavilo 51 KONGRES SIJE ZVIŠAL j naprej, da jih zadrži. Njegov nesrečnih premogarjev. PLAČO.	pomočnik Smith je stal ne-
-o--Washington, 20. febr. Koir kaj korakov naprej z napeto '
MESO SE PODRAŽI	gres si je povišal plačo. Prav- puško. Ko je Ackley vprašal i
V JESENI.	kar je poslanska zbornica z jbandite, odkod in kam, so mu i
NW York f,>hr ' Qsm j veliko potrdila predlog senat- j odgovorili s streli. Nato jej 3111; formorfi! ske zbornice, da se zviša po-;začel strelajti maršalov po-
Več naših domačih umetnikov v Clevelandu je imelo že priliko peti ali proizvajati sicer svojo glasbeno umetnost na Columbia gramofonskih
ploščah. Te dni pa so prišle Columbus, Ohio, 21. febr. v javnost prve Victor plošče, Kakšne nove postave dobimo za katere so peli ali sodelovali ietos v državi Qhio? Kot se naši poznani clevelandski slo- poroča iz državne zbornice je venski umetniki. Imeli ,smo bilo tekom sedanjega zaseda-priliko slišati te rekorde pre- nja vloženih nad 600 predlo-tekli teden, in priznati mora- gov za nove postave. Le 12 mo, da ti rekordi prav nič ne|jih je bilo dosedaj sprejetih, zaostajajo za umetniškimi de- v enem samem dnevu so se li drugih narodov, ali pa Ame-, vložili v državni zbornici sle-rikancev samih, seveda, aico deči predlogi za nove postave: izvzamemo umetnike po po- Načrt da se naloži nov davek klicu. The Victor Talking na domače in tujezemske kor-Machine Co. je dala v javnost ;poracije, ki poslujejo v drža-tri slovenske plošče. Na prvi vj Ohio. Predlog, da se v sla-plošči dobimo krasne, melodi-ibo obiskanih šolskih distrik-o.zne pesmi Strunam in "Si- tih poVišajo izdatki za pov-rota'. le pesmici ste pch prečnega otroka glede šolskih naši jako nadarjeni pevki stroškov. Predlog, da se ka-Mrs. Josephine Lausche-WeU znuje s kaznijo od $5.00 do in Miss Mary Udovich. Vse !^25.00 lastnika psa, ki ne pre-naše občinstvo jih pozna, v skrbi iicence za psa. Pred-Clevelandu, Newburghu in | ,og> da dijaki, ki hočejo obis-Collinwoodu, kajti vselej, ka- kati državne vzgojevalne za-dar ste nastopili na odru, ste vodei morajo prestati pose-želi viharen aplavz. Tako bo ;bno skušnjo. Predlog, da so tudi s temi ploščami. Obe | genskam odprti vsi poklici in pevki krasno spremlja na pia- vsa deia. Predlog, da se po-no Dr. William J. Lausche. |daljša p0slovna doba county Plošča zasluži, da pride v vsa- koronerjev na štiri leta. Se-ko slovensko hišo, in se tako;daj,-,; koronerji bi ostali v razlega ljubki glas obeh uradu do 1929. Ravno tako umetnic v naših domovih. glede county rekorderjev. Druga plošča je bda proizva-; podlog, da se kaznuješ
irtnn	/i/1 T- T	i io «.	I/O r»-»i'	t	...
jana od Mr. Louis Spehka tei Mr. Arko, oba dobro poznana
$5000 globe in tremi leti zapora oseba, ki skuša kakega
je dospelo mnogo farmarjev in živinorejcev iz Texasa, Missouri in Illinoisa. Izjavili so se, da prihodnjega septembra se bo goveje meso v Zjedinjenih Državah jako podražilo, pa tudi bolj teško ga bo dobiti kot danes. Steak in roast beef, ki je glavno meso povprečnega Amerikan-
pesnik: "Strogi so pri nas ca na mizi pri večerji ali kodo ie fph- Takn nride Slo-1 m delati le mošt se sme. Sjju bo postal tako drag, da do, 2^. tebi. 1 ako pr.de sio Mo§t . e znača en	bo mogoče več vsak dan
venec tudi v ta važni urad dr- kmalu nride nh ime " F	mogoče vec vsak aan
žavne uprave. Mr Kohler, m ^I1?®^ ime' .._____ kupovati. Pomanjkanje go-
slancem in senatorjem plača močnik, ki je ranil vseh pet.
od letnih $7500 na $10.000.	-o-
Poleg tega se je tudi potrdil! BOOTLEGGERJI PRIJETI sklep, da se zviša plača pod-1V KONGRESU.
igralca na harmonike. "Lju- kandidata z zaroto spraviti v bimsko veselje je nas ov iz-|javni urad. predlog, da se
vanredno dobri polki, katero:dovoli bratskim organizaci-
igrata jako izvrstno na har-|jam zvišati anuiteto zavaro-monike. Malo tako dobro |Valnfne otrok. Predlog, da proizvajanih plošč na harmo-;se ustanovi poseben državni
predsedniku Zjedinjenih Držav ter predsedniku poslanske zbornice od $12.000 na $15.000 na leto. To je prvo zvišanje kongresnih plač od leta W07. To zvišanje bo veljalo ameriške davkoplačevalce $1.363.500 na leto. Razume se, da predsednik Coo-
Washington, 22. febr. Dolgo časa so prodajalci žganja obiskovali kapitol, kjer zboruje kongres, in so raznim kongresmanom in senatorjem nemoteno prodajali žganje. Bootlegarji so se pri tem posluževali lepih deklet, ki so obiskovala urade sena-
imeti Slovenca ter je s tem
ponovno dokazal da mu je , na ta najnovejši biser naše li-naš narod priljubljen	terature v Ameriki. Obširna
Unijski ometači (plaster- Qcena bo priobčena nekoliko
okrajni šerif, je izrecno hotel I J^TZdS lZ°r ''	^ I ne'bo tl/iraf Te^f zvTšanja! for je v in poslancev v kapito-
• .noten smo le zouaiti pozor- občutno .pravijo krmarji in ,	J	Jk', ju ter s sladkimi besedami
Inost naših zavednih rojakov žiVinorejci, da bo Amerika ^ " tovoren samo Ponujale dobro pijačo, škan-
poln OV0j ^	/	&	I - -	..
^ 7 kongres. Zvišanje stopi v
ers) so sklenili novo pogodbo s svojimi bosi, veljavno od 1. marca, 1925, do 1. marca, 1926. Unijski ometači bodo po novi pogodbi delali 8 ur na
mogoče zgubila
dal je postal tako velik, da je
nike smo še slišali. • Oba rojaka sta prava umetnika v svojem poklicu. Tretja plošča je bila proizvajana od poznanih naših pevki, od sester Josephine in Mirni Milavec, ki ste tudi jako dobri poznani publiki. Zapeli ste "Sveta Lucija" in "Planinarica". Zlasti zad-
odbor, ki bo preiskoval vse industrijske prepire, med delavci in delodajalci. Predlog, da mora vsak prodajalec ga-solina imeti licenco, ki velja $1.00 na leto, in da se sesalke gasolina vsako jutro preišče-\ jo. Predlog, da traja doba governerjevega urada štiri
nja je proizvajana izvanredno i jeta> predlog( ki dovoljuje lepo in milobno. Mi priporo- sodnikom, da smejo odpustiti čamo vsakomur, da si nabavi !starišem kazni, če so bili kaz-te plošče. Med Slovenci nam!novanj radi nepodpiranja je dosedaj naznanil_ Mr. J os. otrok predlog, da se samo
Kremžar, 6806 St. Clair Ave da ima te plošče na razpolago. Cena samo 75c. Slišali bi še
sloves, kot: glavna eksporter- j veljavo §ele decembra meseca |mor,ala konečno vlada poka mesa. Veliki živinorejci v! '	1----1—a/
onim volivcem dovoli glasovati pri volitvah za bonde, ki plačujejo davek. Predlog, da
Texasu trdijo, da je 95 pro-' centov goveje živine v Texasu manj kot eno leto stare. Voli so po nekaterih krajih
pozneje izpod peresa strokov njaka. Pripomnimo naj še, da je knjiga jako lično opremljena in bo kras vaše hiše. po nov. pogoapiae.au o ur-n* Q	,2j k	.«*YnilV Več
dan, soboto popoldne prosto, , ^ 7VPyki Hnhi fP nri , popolnoma zginili, vec
in dobijo $12.50 plače na dan. Mw^to M.	" UP°rab,Ja POlje"
Prihodnje leto p^ dobijo Povdarjamo, da je bilo tiska-$13.50 na dan. N» slaba služ- ie j omejeno število teh ba to. -	11—„„,- k
etos.
, , . j • knjig, in oni, ki se zanimajo Cleveland je zadnje- ^ei ^	dek SQ ^
postal .zopet pravo roparsko | da ^^ čimprej.
o-
gnezdo. Ni lepo sicer pisati v tem tonu od domačega mesta, toda kaj hočete, če imate en sam večer v mestu 18 večjih roparskih napadov. Tisoče dolarjev so lopovi odnesli. Tekom pol ure so bile napadene tri trgovine, ena za drugo na zapadni strani mesta. Direktor javne varnosti je raditega dal policiji povelje, da strelja na lopove, kjerkoli jih zasači. Policijski ska-droni švigajo po mestu. Tekom dveh dni so prijeli 9 nevarnih roparjev.
* Nadškof Messmer iz Milwaukee, Wis. je nevarno obolel.
delstvo, dočim je bila prej rabljena za živinorejo. Tekom vojne se je živinorejcem na-ročevalo, naj, povečajo svoje črede. To so tudi storlii, ko so si izposodili večje svote denarja. Radi padca denar-I ne vrednosti pa so zgubili živinorejci mnogo blaga in I vrednosti, tako da se ni več
— Priljubljeno pevsko društvo "Soča" iz Collinwooda
priredi na pustni torek, 24. ______ ______
febr. jako zanimivo domačo j iz'piaeevaio|7n"so"mnogi opu zabavo v Slovenskem Domu istili živin0rejo. To je torej
sredovati. V soboto so zaprli tri mlada dekleta in dva moška, ki so jih dobili pri prodaji žganja v kongresnem poslopju. Aretacija se je izvrši
— Delničarji prve slovenske tovarne in livarne v Ameriki, The Euclid Foundry Co. so! - . v1 , na svoji seji 15. febr. izvolili ^ na pntozbo Kongresmana sledeče direktorje: j. Pograjc, Cooper iz države Ohio, ki je j. Kotnik, J. Vidmar, J. Fabi- »rjavil, da človek v kongresu an, J. Prosil, L Janchar, j.! !ie more stopiti r..kamor par Princ, I. Zimerman, L. Erste,! jcorakov, ne da bi naletel na F. M. Jakšič, C. Janchar, L. i bootlegarja ali bootleganco. Kushlan, F. j. Lausche, J.;Medaret,ran.m,se nahaja Prah, A Janchar jr.	[^i Eli George Wright, ki je
V sredo zvečer ko je bil ze dolgo zaposljen v kongresu kot vratar. Seveda je takoj izgubil svojo službo. Tri ženske, ki so bile aretira
master Henry Zupan, sin urednika Glasila K. S. K. J.
telovadil v šoli, se je pripetila	. .. v . ,
nesreča, da pri skakanju muine Pri Prodaj> zganja kongre-je nekdo spodmaknil opirali- i smanora, so se jako mlade v
radi od drugih slov. trgovcev j se dovoli $150.000 posebni
? Č'u ! komisiji, ki naj preiskuje, .............. zakaj so telefonske družbe
v oglasu, da jih imajo, ker vemo, da se bodo hitro in dobro prodajale.
-o-
— Oče je storil samomor, ker je njegov sin umrl. V svo-
zvišale ceno telefonu. Predlog, da se namesto sedajnega načina volitev upelje volitev s stroji. Predlog, da se ne „ ,sme odsloviti nobene učitelji-jem stanovanju na 1399 E. ce iz §ole> ako Se je možila
32nd St. se je obesil v soboto Frank Puscynski. Pred štirimi tedni mu je umrl njegov
Predlog, da vsi učitelji in učiteljice, ki hočejo učiti v javnih šolah, morajo obiskovati
v Collinwoodu. Ker je rav-;vzrok> kakor pravijo farmarji ^	prifeS ^tarosti od 21. do 23. let, in
no pustni torek, bo zabava in živinorejCi, da bo v jeseni !ok'0 sUo na tla z eno roko vse tri iako !ePe-seveda izvanredna .n bolj z.-jpremalo g0vejega mesa na I naprej, da Ji je roko v členku i " Iz vladnega skladišča žga-
vahna kot navadno. Vabljeni ^ so vsi prijatelji in prijateljice pusta, ker veste, da bo potem treba delati 40 dni pokoro in post.
— 100 kandidatov se priglasilo za jesenske council-imanske volitve v Clevelandu.
prelomil. Odpeljali so ga v Glenville bolnico, in bo vzelo Je že dalj časa, predno se stvar zaceli in zaraste.
— Danes so radi praznika
rojstnega dneva	George
Washingtona, vse	banke v mestu zaprte.
— Danes se praznuje uradni rojstni dan prvega predsednika Zjed. Držav, George Washington-a.
* Nemci so plačali tekom meseca januarija zaveznikom 108.000.000 zlatih mark na dolg.
nja v Troy, Ohio, se je tekom zadnjih treh let vzelo 90.000 sodov žganja, ali 3.500.000 galon. Vse to žganje je šlo iz skladišča večinoma nepostav-nim potom. Kam je to žganje šlo, to preiskujejo sedaj visoke uradne glave v Clevelandu.
letni sin in odtedaj je po- vsaj do 8. razreda javno ljud-stal oče ves obupan, dokler si sko §Qi0j ne pa versko šolo. ,ni gnal žalosti tako globoko, prediog da se'kiropraktor-da je šel in se obesil. Mož za- J jem dovoH dostop do državne-pušča družino 7 malih otrok j ga .zdravstvenega odbora, razven enega, ki je star 18 Predlog, da se dovoli county let, in dela v neki tovarni, j šerjfom imenovati posebno kjer zasluži $18 na teden. Ta deželno policijo. Predlog, da ! bo moral sedaj ostalo druži- :morajo državni zavodi v Ohio ! no živeti.	rabiti samo premog kopan v
- 83 letna Emma Friese, I državi Ohio Predlog, (ki je : -160 W. 44th St. se je bala, da jfe sprejet) da morajo vs. oni,
- - - 'ki lovijo ribe v državi Ohio, plačati letno 60c. licence, razven otroci stari izpod 18 let in one osebe ne, preko katerih zemljišč teče voda. Predlog, da nihče ne sme ustreliti več kot 7 zajcev na dan. Tršo torej te nove postave.
bodo prodali njeno hišo. obupa je šla v podstrešje, kjer se je obesila.
— Zadnji teden je bilo v Clevelandu ubitih 9 oseb od avtomobilov, eden od cestne železnice.
"Ameriška Domovina"
(AMERICAN HOME)
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
NAROČNINA
Za Ameriko ................14.00
Za Evropo .............?5.50
Za Cleveland po polti____$6.
Posamezna itevilkft ____„ Se.
Vsa pisma, dopisi in demur naj a« pošilja u Anariaka Domovine 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, O hi*. Tel. Randolph 628.
JAMES DEBEVEC, Publisher,
LOUIS J. PIKC, Editor
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising ratea on requeat. American In spirit—Foreign in language ealy.

Entered as second class matter January 5th, 1C09, at the jwntf effice at Cleveland, Ohio nnder the Act ef March Srd, 187»,
No. 22. Mon. Febr. 23. 1925.
Z revolverji v rokah.
Postava, ki prepoveduje državljanom nositi skrito orožje, je po mnenju mnogih dobra postava, toda v resnici pa ni. Dobra je ta postava za desperatnega zločinca, ki se sploh ne briga za postavo. Vsak državljan, ki spolnuje gorejšnjo postavo, je izročen na milost in nemilost lopovu na ulici ali v stanovanju. Lopov ima vselej revolver, pošten državljan ga ne sme nositi. Ako bi lopovi vedeli, da so državljani oboroženi, tedaj bi gotovo zginili s sveta. •
Zločinec, ki je pripravljen udreti v vaše stanovanje, napasti vas javno na ulici ali pa streljati na vas brez vsakega vprašanja, se preklicano malo zmeni za postavo, ki prepoveduje nositi orožje. Ako bi postavodajalci mogli pregovoriti vse lopove, da ne kupujejo revolverjev, tedaj ne bi bilo potrebno delati postave, ki prepovedujejo poštenim ljudem obrambo. Omenjena postava je povzročila že smrt stotine in stotine poštenih državljanov. Toda nikdar pa ni še ta postava preprečila enemu samemu lopovu, da ne bi prišel do orožja. Ta postava ni preprečila še nobenega zločinskega umora. Danes je več ubijanja in moritve medjia-mi, kot sploh kdaj v zgodovini, ako izvzamemo vojne. Živimo pač v času prohibicije.
Zadnji teden je imel zvezini tajnik dela (Secretary of Labor) več govorov na raznih banketih v New Yorku. Kot znano, je zvezini tajnik dela član predsedniškega kabineta, ali kot bi mu po domače rekli: delavski minister. Sedajni tajnik, Mr. Davis, je .znan kot velik nasprotnik tujcev in priseljencev, in od njega ven originalno izvirajo vse ostre postave in šikane napram naseljencem in onim, ki niso še državljani. Mr. Davis v svojih govorih na newyorskih banketih ni povedal prav nič novega. Ponavljal je svoje stare teorije o potrebi poostritve naselniških postav, zagovarjal je staro idejo o potrebi registriranja tujezemcev. Toda vzel si je priliko, naš dragi Mr. Davis, da je pri tej priliki napadel ameriško časopisje, pisano v drugem kot angleškem jeziku. Izjavil je, da ga to časopisje sovraži, samo zato, ker ima tako dobre namene in ljubezen napram naseljencem! . . . Pri tem se spomnimo na znano rusko šalo, ki pravi, da če si ženo nabil zjutraj nikar ne pozabi naklestiti jo še zvečer, ker sicer bo mislila, da je nimaš več rad!
In ravno tako ljubezen ima Mr. Davis tudi napram našim naseljencem.
«t * »
Polkovnik Chrales Forbes in John W. Thompson sta bila spoznana krivim na sodniji, da sta ukradla iz vojaške invalidne blagajne. Obsojena sta bila vsak na dve leti ječe in na plačilo $10.000 kazni. Ta kazen je pol toliko stroga, kot bi jo dobil navaden vojak, če bi mlademu poročniku "fris" pokazal, ali če bi tat odnesel za pet centov krompirja.
Kam gre denar, ki ga plačujemo za davke! Na vse strani. Ako bi privatni trgovec vodil svoje posle kot jih vodi vlada, bi bil že zdavnej vsak trgovec bankroten. V Chi-cagi so se pred kratkim registrirali za posebne volitve. Re-• gistriralo se je 36.000 volivcev. Ta registracija je veljala mestno vlado $225.000, ali $6.00 od vsakega registriranega. Kakšne prismode smo včasih na svetu!
Bodoči zgodovinarji bodo pisali o današnji dobi prohibicije kot o dobi hinavstva.
Sedemletno dekletce je priznalo, da je umorilo s strupom dve sestri in eno teto. Mladi začnejo v tej deželi prohibicije.
'!'	v	'fi
Oglasil se je še en Ku Klux Klan, in to pot je governor države Colorado, Norley. V svoji poslanici državni posta-vodaji je izjavil: "Prohibicijska postava se mora tako spremeniti, da bo nemogoče dobivati vino za cerkvene svr-he. Skušnje učijo, da sc s tem vinom dela zloraba." Od pripaljenih pristašev prohibicije ne moremo pričakovati kake boljše ideje. Ako je opojna pijača strup, tedaj bi se morala na vsak način absolutno prepovedati. Toda učenjaki se ne strinjajo v tem, da je alkohol strup, razven, kdor ga nezmerno uživa. V istih okoliščinah je strup tudi voda, žito, sol, vsaka stvar. Zmernost, ne pa prohibicija, je edini
odpomoček proti temu. *
-,0-
Letna konferenca zastop-1 škodoval s tem sebi m podjet-
., iv,	, i -v ju. Le dobro plačan uradnik
nikov društev in delničar "izamore vestno in pošteno po-jev S, N. Doma slovati, z denarjem, ker mu je J * "	idenaf kot navaden papir in
DNE 10. DECEMBRA, 1924 nima zanj skušnjave, ker ni V AVDITORIJU DOMA. v potrebi. Ne rečem to radi
--sebe, ampak radi podjetja ka-
Moje poročilo gre k koncu, tero ste zavezani varovati, le še par stvari hočem omeni- H koncu Vam rečem še to ti in sicer Vas v prvi vrsti opo- le: Pazite se ljudi ki grozijo zarjam in svarim, da uradni- kako je treba pri S. N. Domu ku kateremu poverite denar počistiti in ki ob vsaki priliki ne date premale plače, kajti povdarjajo kako bi oni gospo-pomanjkanje je že marsiko- darili ako bi prišli na krmilo, mu bilo v škodo, posegel je Pazite se posebno onih ki sapo zaupani mu blagajni in;mi ne znajo svojega imetja
dobičkanosno upravljati, oni tudi ne bodo znali upravljati Narodnega imetja. Ni dovolj, da se samo govori, treba tudi pokazati delo. Dosedaj ste lahko zadovoljni z vodstvom S. N. Doma in z mano vred ste lahko ponosni*, da je S. N. Dom korporacija ki služi drugim za vzgled kajti pri tej korporaciji dosedaj še ni bilo nikakega grafta in je bilo vodstvo vseskozi uzorno. Še tri leta dobrega in vestnega gospodarstva in ne bo je sile ki bi zamogla upropastiti to Narodno podjetje in izginil bode strah, da bodo naš S. N. Dom kedaj lastovali židje.
S tem je moje poročilo končano, ter sem vedno pripravljen na vsako vprašanje dati odgovor in pojasnilo. Hvala za posluh.
Navzoči vsi pazno sledijo njegovim izvajanjem in ko se s poročilom zaključi mu živahno aplavdirajo. Med tiskanim finančnim poročilom in tajnikovim originalom je nekaj razlik, oziroma je v tiskanem poročilu nekaj tiskovnih pogreškov in zato brat tajnik opozori, naj vsak, ki je zapazil kako pomoto isto popravi, kajti poročilo je bilo precej na hitro dano v tisk.
Poročilo blagajnika izostane, ker John Centa še ni navzoč, ima namreč trgovino, kjer je zadržan.
Tajnik Medvešek vpraša, ako je kdo od društvenih zastopnikov, ki ob otvoritvi zborovanja ni bil navzoč, med tem časom prišel. Ni nobenega. V dvorani pa se opazi brata direktorja Anton Anžlovarja, ki je med tem časom dospel ter se ga pozove na oder.
Poročilo nadzornega odbora. Prvi poroča odborov predsednik John Levstik. Računi so bili vedno najdeni v najlepšem redu. Ob začetku leta je, kakor je tajnik sam poročal v svojem _poročilu, delo vsled otvoritveaega dela zastajalo, toda kasneje je bilo vse pravilno završeno. — Vzeto na znanje. Nadzornik John Zupane pove isto s pripombo, da pregledovanje računov ni lahko delo, ko je po cele večere treba gledati drobne številke. Nadzorniki Kolar, Mack, Vatro Grill in Avsec, so vsi vršili svoje delo, kot nadzorniki in direktorji. Vsi so enotni v tem, da je sedanje vodstvo Doma vzorno ter žele, da bi bilo enako v bodoče. Poročila vzeta na znanje.
Gospodarski Odbor. Prvi poda svoje poročilo predsednik Sktik: Dejal je, da je pri nas navada, da človeka naj prvo izvoli na neko mesto, potem pa zakriči "križaj ga". Delo gospodarskega odbora je veliko. Dela, katerega je on opravljal prvih par tednov, ko je sprejel oskrbništvo, pri enem privatnem podjetju nikdar ne bi bil hotel opravljati. Povdarjal je, da naj konferenca gleda, da izvoli na to mesto človeka v katerega ima zaupanje. Glede govoric, ki so se sem in tja trosile, da ženske delavke ne vršijo svojega dela, je pojasnil, da se rabi za prostor, kot je Dom stalno dve moči in pol, da bo delo izvršeno, kot mora biti. On je storil več, kot je bila njegova dolžnost, kot oskrbnik. Staro poslopje je vse sam na novo prebarval, dasiravno, to ni bilo v njegovem področju in začetih ima več del,.katere bo završil pfedno poteče njegov termin. V glavnem pa povdarja, da naj se vsak, kdor hoče kritizirat preje o stvari pouči in potem o nji razpravlja. — Poročilo sprejeto.
Brat Anton Anžlovar poroča, da so se včasih ltialo po-ščegetali, potem pa je bilo zopet vse dobro. Brat Teka-vec je izpolnil vse dolžnosti direktorja, bil na vseh sejah in gledal za prospeh podjetja.
Sedanji upravni odbor je bil dober in upa, da bi bil tak tudi v bodoče. Z ozirom na plese, katere je pričel prirejati direktorij med tednom v avditoriju, je bil glavni vzrok neuspeha, ker se mladina ni odzvala. — M. Satkovič je vršil vse dolžnosti. — Fr. Wi-rant je delal z odprtim srcem za Narodni Dom zadnjih 10 let ter bo delal še tudi v bodoče. — Frank Kovačič je mnenja, da je kritika vedno dobra, kajti kjer ni boja, tudi ni življenja, toda opozarja, da mora biti kritika vedno na mestu. Pove namreč, da je ob priliki resignacije brata F. Somraka par društev poslalo na direktorij proteste, da se one, ki delajo razdor odstrani iz direktorija pri čemur se je on čutil prizadetega. On je delal in bo delal za Slovenski Narodni Dom z veseljem dokler ne bo plačan zadnji cent dolga. — J. F. Terbižan pove veliko resnico, da ena sama oseba lahko podere ono, kar je več ljudi .z velikim trudom zgradilo in ravno tako je pri podjetju, kot je S. N. Dom. Da bi bilo več dohodkov, je direktorij sklenil prirejati plese med tednom v dvorani. On je bil tudi med onimi, ki so imeli nalogo stvar organizirati. Organiziral se je Klub Trio in šlo na delo. Toda vdeležba je bila v splošnem zelo slaba. Izmed devetih je bil edino en ples dobro obiskan, vsi drugi pa so bili v zgu* bo. Po novem Letu bo gledal, da se napravljeno luknjo poravna. Da uspeh ni bil, kot bi ga bilo želeti pa so mnogo krive govorice, o slabem gospodarstvu, ki so bile seveda brez podlage, a škodile so vendar. Mesto, da bi vabili eden drugega v avditorij na ples, da se tako pomaga do uspeha, pa so se čule zabav-ljice. On je storil kolikor je mogel, da bi stvar uspela a ker nif naj ga. sodi zbornica. — Brat Louis Truger je isto-tako vedno vršil svojo nalogo, kakor je pač mogel, kajti on ima več narodnih del završiti. Pred otvoritvijo Doma je prevzel vse delo z ozirom na spominsko knjigo. In to delo je bilo veliko. Ako bi hotel vsak za svoje delo plačo, bi dom sploh ne mogel biti danes na stališču, kot je. In ponosni smo lahko na našo narodno stavbo, kakoršne nima nobena tujezemska skupina v -celi Ameriki. In bondi, katere je izdala Otis & Co. so danes na trgu po $103 kar je pač dokaz, da ima zaupafije v podjetje. Sugestije delničarjev so vedno dobre, toda ne pa klepetanje naokrog, ker to nič ne koristi pač pa le škodi. Ako bomo tudi v bodoče vzajemno delovali, bo stavba lahko kmalu izplačana.
(Dalje prihodnjič.)
AMERIŠKA ZGODOVINA _V FEBRUARJU.
22. februarja 1819. Tega dne jc vsa Florida prišla potom nakupa v last Združenih Držav. Od svojega odkritja 1. 1513 je bila Florida zaporedno pod Španjsko in Britanijo. L. 1810 je bila zapadna Florida anektirana k Združenim Državam, češ da je tvorila del Louisiane, ozemlja, ki so ga Združene Države nakupile od Francoske. Španjska je tedaj držala le vzhodni del Foridc, ki pa je bil le male koristi za njo. Predsednik John Quincy Adams se je pogajal z Španjsko za poravnavo vseh sporov in dne 22. februarja je bila podpisana pogodba, s katero jc Španjska odstopila vzhodno Florido Združenim Državam za približno pet mi-Ijonov dolarjev odškodnine. | 22. februarja 1819. Ravno-listi datum jc rojstni dan književnika James Russcl Lowell. I Ta ameriški pesnik, pisatelj j in diplomat se je rodil v Cam-
bridge, Mass., dne 22. februarja 1819. Po vseučiliščnih študijah postal je odvetnik. L. 1848 izdal je pesniško zbirko "Biglow Papers", najbolj znano Lowellovo produkcijo kot pesnika. To je zbirka poetičnih satir, pisanih v Yankee narečju o takih predmetih, kot so Mehikanska vojna, suženjstvo, Civilna vojna; Lowellovi stihi se še vedno citirajo. L. 1853 je bil imenovan na profesorsko sto-lico književnosti, ko je pesnik Longfellow podal ostavko. Postal je tudi urednik še vedno ugledne revije "Atlantic Monthly", ustanovljene od Emersona, Holmesa, Long-fellowa in Lowella. Kasneje je izdajal North American Review. Čez dolgo vrsto let je pisal črtice literarnega in kritičnega značaja in 1. 1870 jih je nabral in izdal pod naslovom "Among Mv Books" in "My Study Windows". Tema zvezkoma se ima Lowell zahvaliti za njegovo trajno slavo odličnega esejista. L. 1877 je bil imenovan za ameriškega ministra na Španj-skem in 1. 1880 premeščen v London. Lowell je bil brez-dvomno eden izmed najbolj vplivnih ameriških diplomatov, ki so kedaj zastopali Združene Države. Njegova najbolj znana pesem je morda "The Vision of Sir Laun-fal". Umrl je dne 12. avgusta 1891..
23. februarja 1847. Bitka pri Buena Vista tekom Mehi-kanske vojne. Ta vojna je nastala za to, ker so Združene Države 1. 1837 pripoznale neodvisnost Texasa, 1. 1845 anektirale to obširno pokrajino in proglasile, da ozemlje med rekama Nueces in Rio Grande spada k Texasu. Mehika je odločno zanikala to trditev in, ko je general Zac-hary Polk na povelje Predsednika Polk prodrl v sporno ozemlje, je Mehika smatrala ta čin kot invazijo v svoje ozemlje in zato kot sovražen čin. Dne 23. aprila 1846 je bilo krdelo Amerikancev napadeno od mehikanskih vojakov, na kar je Kongres dne 13. maja 1846 napovedal vojno. Po dveh odločnih zmagah nad Mehikanci so Ameri-kanci pod generalom Taylor porazili 20,000 Mehikancev pri Buena Vista. Ta zmaga je dejanski zaključila vojno v severnem Texasu in omogočila ameriške zmage na jugu. Mir je bil sklenjen v februarju 1. 1848.
27. februarja 1807. Rojstni dan pesnika Henry Wads-worth Longfellow. Njega smatrajo za najbolj odličnega in popularnega ameriškega pesnika. Rodil se je v Portland, Maine. Po študijah v Boudoin College so mu ponudili prvo stolico modernih jezikov v njegovem vseučilišču. x)a se pripravi za ta svoj poklic, odšel je 1. 1826 v Evropo iivtu posvetil tri leta učenju evropskih jezikov; obiskal je Francijo, Italijo, Španjsko in Nemčijo. Ob svojem povrat-ku je izdal "Hyperion", poetičen roman, ki odseva vpliv nemških romantikov. L. 1836 mu je bila ponujena stolica literature v Harvard univerzi-teti. Obiskal je Evropo v drugič in se pomudil nekoliko mesečev na Nemškem in v skandinavskih deželah. Ob svojem tretjem obisku v Nemčijo, je sklenil ozko prijateljstvo z nemškim pesnikom Frciligrath; iz te zveze jc vzniklo mnogo Longfcllow-ih inspiracij, tako na pr. za eposa "Belfry of Bruges" in "Evangeline", ki je ena izmed najbolj proslavljenih vpesnitvi Longfelowih. L. 1853 je ostavil profesuro radi slabega zdravja in leto kasneje je izdal indijanski epos: "Hiawatha". L. 1861 začel je prevajati Danteja. Končal je to delo v petih zvezkih in j
njegov prevod se smatra za najboljšega v angleškem jeziku. Umrl je v marcu 1. 1882.
Najbolj znane pesni Long-fellowa so "Psalm of Life" (Psalm življenja) "The Skeleton in Armor" (okostje v oklopu), "The Wreck of the Hesperus" (Propast ladije Legend" (Zlata legenda), romanca iz srednjega veka, vsebuje neke točke sijajne lepote. Kot epični pesnik je dosegel vrhunec v "Courtship of Miles Standish" (Miles Standishovo snubljenje). Da-si je Longfellow pri ameriškem ljudstvu najbolj proslavljen kot pesnik, njegova največja važnost za razvoj ameriškega slovstva je kot prevajatelja in prenašalca starokrajske kulture in romantike. Vzlic dejstvu, da pesniki kot Poe, Emerson in Hawthorne ga nadkriljujejo glede originalnosti in umetniške finese, on je prispel mnogo k razvoju ameriške literature. —
V februarju proslavljamo tudi rojstna dneva dveh ameriških velikašev, o katerih ni treba posebnega pomenka: dne 12. februarja je rojstni dan Abrahama Lincolna in 22. februarja, George Wash-ingtona. Oba dneva sta narodna praznika.
F. L. I. S.
Nenavaden slučaj grobo-skrunstva. V Sunji se je zgodil te dni nenavaden slučaj groboskrunstva, ki je brez primere in je vzbudil zato v mestu in okolici največjo senzacijo.
Približno pred dvema tednoma je umrla v Sunji 15 letna hčerka bogate kmečke rodbine in bila pokopana na tamkajšnjem pokopališču. V četrtek pa so ljudje, ki so se nahajali na pokopališču, na svoje veliko začudenje našli njen grob odprt. Zločinci so potegnili iz groba tudi krsto, iz katere so molele gole noge pokojnice. Obvestili so o dogodku takoj domačega župnika ki je zločin naznanil orožnikom. Orožniki so kmalu ugotovili, da so zločinci po-kojnici odvzeli le čevlje in nogavice. Očividno pa človeške hijene, ki so izvršile groboskrunstvo, niso hotele ukrasti teh predmetov, ampak so pričakovali, da dobe veliko večji plen. Pokojnici so namreč, ko je ležala na mrtvaškem odru, po tamkajšnjemu starem običaju obesili za vrat dukate in zločinci so pač menili, da je bila ž njimi tudi pokopana. Oskrunilci groba izvirajo iz sosednje vasi Bi-strač.
Velik narodni dobrotnik.
Vaso Djukovič, trgovec v Denveru v Zedinjenih državah Severne Amerike, je poslal ministrstvu narodne pro-svete pred letom dni znesek 1,000.000 dinarjev, kateremu je te dni dodal še 500.000 dinarjev v svrho, da se okrepi njegov fond za vzdržavanje siromašne šolske dece njegovega rojstnega kraja Risanj v Boki Kotorski. Minister Pri-bičevič je narodnega dobrotnika predložil kralju v zasluženo priznanje in odlikovanje.
8 DNI DO LJUBLJANE!
l'r«ko 1IAVRK — rmri&kee« l>ris,Uniiča z ogromnimi i>arniki na oljo
DE GRASSE Mar. 16
FRANCE	Mar. 21
Kubino tretjima razreda r. umivalniki in tekočo voda ta 2, 4 ali 6 oucb. 1'rancouka kuhinja in pijača.
Sfreoeh J&na
10 STATE SC.	NUW YORK
•li lokalni aventjei	|
Kašelj
oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč
Severn's Cough
Teši razdraženje, odpravi pič-lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni.
Cena 85 in 50 centov.
Vprašajte vašega Iekarnara.

Pravi Blue Diamond premog
S8.75 tona malo pepela, gori kakor Pocahontas.
Pocahontas Lump $10.50 ton. Dober lump premog $6.75 in $8.00.
Vsakovrsten koks. Najstarejši prodajalci premoga v Clevelandu.
THE YATES COAL COo
1261 Marquette St.
Randolph 280	Main 501
tuzmttttt&s&tutttmmttmttttti&tttim


PESEM
ljubav in veselje pridobite do. nežne stvarce kanarčkov tedaj, ko pričnete z rejo sami. Sedaj je najugodnejša prilika!
Izborne samce in samice, pojasnila in druge potrebščine dobite v vašo zadovoljnost le pri poznanemu
F. E. LUNKA
1037. Addison Road.
(v želetovi hiši)


amitmtittttt^tmtmttitttmtitmuitm
JOS. MODIC,
Slovenska GROCERIJA.
1033 1J. GZnd St. Tel. Randolph 73«6
Hiše poceni!
Hiša kakor nova na E. 1561 h St. v Colli'nwoodu. S sob, za dve družini, furnezi, kopališča, garaže, cena saino $7600, gotovine $1800. Hiša (i sob za 1 družino, kakor nova, furnez, kopalnica, mantels, omara za posodo in garaža, cena $6000.00, gotovine $1700.
Enakih hiš imamo na izbero. Vzame se tudi lot ali mortgage v zameno. Oglasite sc takoj na 15813 Waterloo Rd. pri
j. Rrall in D. Stakich
Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Vpraša se na 6304 Carl Ave.	(22)
PELINKOVAC
GRENČICA
Delan in odposlan iz
ZADRA
R. VLAHOV.
Največja dalmatinska gren-čiea, ki sc lahko kupi in prodaja po ccli Ameriki.
Edini agenti:
V. LANG-MAN Inc.
97 Sixth Ave. NEW YOUK, N. Y.
IZ DOMOVINE.
Bila je jednom ruža jed-
na ..., V stanovanju odvetnika Najdanoviča v Bosanski ulici v Beogradu se je odigrala v petek zvečer krvava lju-bavna tragedija. Ko je bila Najdanovičeva rodbina pri večerji, so nenadoma počili trije streli iz samokresa. Še predno se je mogla rodbina zbrati, je planil v odvetniško stanovanje neki orožniški stražmojster in našel v mali sobi orožniškega korporala Ilijo Rožiča, oblitega s krvjo, v mlaki krvi na tleh, dočim je na divanu ležala Najdanovičeva služkinja, istotako težko ranjena. Rožič je bil še pri zavesti in se je zvijal od bolečin, dočim je služkinja Ljubica Ilič že čez nekaj trenutkov umrla. Niti lličeve niti orožnika ni bilo mogoče zaslišati. Pač pa so našli pri Rožiču pismo, v katerem izjavlja, zakaj je streljal na svojo nevesto in izvršil samomor: "Bila jednom ruža jedna . . ." Dalje opisuje v pismu, da je bil blazno zaljubljen v Ljubico. V zadnjem času pa je opazil, da se mu je izneverila in podarila srce drugemu. Rožič je ostal sicer še pri življenju, vendar pa je le malo upanja, da bi okreval.
Gozdni požari na Goriškem. Na Goriškem se zadnje čase množe gozdni požari. Prošlo soboto je gorelo na Kalvariji, v nedeljo na pobočju sv. Gore, na sv. Gabrijelu in na sv. Katarini. Ogenj bo uničil še tisto malo drevja, kar ga je ostalo izza vojne.
Smrtna kosa na Krasu. 22 januarja je umrl v Dutovljah Franc Brundula, naslednjega dne pa je smrt ugrabila 85 letnega starčka Josipa Čandeka. Slednji je služil pri cestnem odboru nad 40 let.
Lastniki zažgali svoj parni mlin. V banatskem selu Mi-hajlovo je 12. jan. pogorel tamkajšnji parni mlin. Kako je požar nastal, se tačas ni moglo dognati. Sedaj pa je policija dognala, da so lastniki mlina Adam in Jakob Ru-penpel ter Jakob Boland sami podtaknili ogenj in tako povzročili požar, hoteč priti do zavarovalnine, ki znaša 1.500.000 dinarjev. Vsi trije so bili aretirani in izročeni sodišču v Pančevu.
Nov most čez Kolpo pri Sisku. Pri Sisku so te dni pričela dela za izgradnjo novega mostu čez Kolpo. Fun-•diranje stebrov hitro napreduje. Gradbeno ministrstvo je za fundiranje dovolilo subvencijo v znesku 3,532.000 dinarjev.
Naši zidarji v Grčiji. Znatno število jugoslovenskih zidarjev in tesarjev je odšlo letos v Grčijo na sezonsko delo. Zaposleni so pri gradnji novih hiš, oziroma celih kolonij za begunce iz Male Azije, ki še vedno prihajajo v Grčijo. Zidarji in njihovi poslovodje imajo stanovanje in plačo (mesečno), a razen tega še po 8 drahem za delovno uro.
Smrtna nesreča. Iz Loč pri Poljčanah pišejo: Smrtno je Ponesrečil Mihael Cene, bivši Progovni paznik na progi Poljčane Veliki Lipoglav. Vračal se je po prepovedani Poti po progi in padci pri km 315 šest metrov globoko na Omrzla tla. Neki železničar ga jc dne 26. januarja na potu v službo našel mrtvega pod zapadlim snegom. Obvestil jc takoj orožništvo, občinskega župana in njegovo ženo. Pri mrtvecu so našli manjšo vsoto denarja. Govorice, da je imel Cene pri sebi 30.000 K, so brez vsake podlage.
Smrtna nesreča. Posestnik Josip Furlan na Vrhniki se je Pretekli četrtek pozno zvečer vračal domov. Ker so bila hišna vrata že zaprta, je po
lestvi zlezel v podstrešje ter v temi padel po stopnicah in si zlomil tilnik. Zdravnik je ugotovil, da je vsled padca takoj nastopila smrt.
Samomor zaradi nesrečne ljubezni. V Vrgorcu pri Mo-staru je prošlo soboto izvršila samomor 22 letna Milica Minak. Vzrok je nesrečna ljubezen. Njen ljubimec je vzel drugo za ženo. Milica si je prerezala žilo dovodnico ter je umrla, še predno je prispela zdravniška pomoč.
Trdovratna samomorilka. Kot smo že poročali, je v Beogradu neka Malvina Alkalay v obupu, ker se ločena od svojega moža ni smela vrniti k staršem, poskušala izvršiti samomor, a so jo pravočasno še rešili. Pred štirimi dnevi pa je nenadoma izginila brez sledu in so tudi policijske izvedbe ostale brezuspešne. Več mladih ljudi pa je v soboto popoldne izpovedalo na policiji, da so videli, kako je skočila preko savskega mosta mlada, elegantno oblečena ženska. Pomagati ji niso mogli. Videli so jo še parkrat v vrtincih vode, nato pa se je potopila. Policija domneva, da je samomorilka nesrečna Malvina Alkalay. Truplo še niso našli.
Skok skozi okno bolnišnice v vračici. Vsoboto se je pripetil v tržaški mestni bolnišnici žalosten slučaj. V oddelku za notranje bolezni je ležal že dva tedna 25 letni urar Ivan Honl. Imel je hudo vročico in okolu tretje ure zjutraj je podlegel njeni iz-kušnjavi ter skočil skozi okno na ulico, kjer je obležal težko poškodovan. Nekaj ur nato je izdihnil.
MODERNA MLADINA.
^ -;
Bodite zdravi ! X-žarki preiskava $1.00
X-žarki vidijo znotraj vašega telesa kakor vidijo oči na zunaj. Tu ni treba nobenega ugibanja. Moje zdravljenje vsakovrstnih akutnih i'n kroničnih bolezni pri ženskah in moških je bilo jako uspešno. Petindvajset let popolnega študija efektov in zdravljenj mi daje zmožnost, da pomagam tisočim moškim in ženskam, ki so že obupali. Kar sem storil za nje, to lahko storim za vas.
Dobro zdravje je bogastvo.
Ako je vaša bolezen neozdravljiva, tedaj vam to takoj povem. Pridite k meni z zaupanjem i'n ozdraveli boste v najkrajšem mogočem času.
Dobra kri vam daje moč.
Pridite v moj urad in dajte, da vam vašo kri popolnoma preiščem, tako da zveste resnico. Jaz prive-dem serum direktno v kri, in to deluje točno, zlasti pri zdravljenju obisti, brezkrvnosti, želodca, neuritis, sploš-
ne slabosti, visokega pritiska krvi, jetrne neprilike in vse bolezni, ki izvirajo iz slabe krvi. Pri kroničnih, krvnih in kožnih boleznih rabim slavno iznajdeno zdravilo prof. Ehrlicha (606) in (914). Pri zdravljenju sladkorne bolezni rabim novo iznajdeno zdravilo Insulin. Poleg vseh teh modernih zdravljenj, sem opremljen z vsemi električnimi aparati, kakor so "Violični žarki," X-žarki, High Frequency Auto Condensation, diathermy and galvanski električni tok.
Ako vas sploh kaj boli, pridite k meni, in dajte, da se odkrito pomenimo. In sicer v vašem lastnem jeziku. Gotovi uspehi po najbolj nizki mogoči ceni. Ženska postrežba.
DOCTOR BAILEY, specialist
1104 Prospect Ave. Second Floor, Room 212
Preiskava z X-žarki.
Uradne ure od 9:30 dop. do 7:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—1.
=Ako niste bolni danes, izrežite to in hranite za vašeprijatelje r bodočnosti.
dneve življenja osovraženemu profesorju.
Prijazna je res današnja mladina.
KAKO ŽIVIJO V ISTRI.
Ne moremo skoraj verjeti, da je resnica, kar se je zgodilo v nemškem mestecu Fin-beek.
Neki puškar je dobil pred nekaj dnevi pismo, ki se mu je zazdelo sumljivo tako po pisavi kakor po vsebini. Pisavo je na prvi pogled spoznal za otroško. In kaj je želel ta otrok od njega? Nič manj in nič več kakor da naj mu puškar pošlje nemudoma šest revolverjev.
Puškar je bil sprva v veliki zadregi, kaj naj stori. Šest revolverjev za onega šolarja! Bogrne, tudi v naši na vsakovrstnih ekstremih bogati dobi se kaj takega ne čuje vsak dan. Trgovec je nekaj časa premišljeval, potem pa se je odloČil in odšel naravnost k ravnatelju šole, ki mu jo jc učenec navedel, da stanuje v njej.
Ko je ravnatelj čul, kaj se je zgodilo, je bil silno zapre-paščen. Sprva sploh ni hotel verjeti; a bilo ni nikakega dvorna: ime, priimke in naslov učenca, vse se je natančno ujemalo.
Čim sc je ravnatelj malo pomiril, je dal poklicati učenca k sebi in ga je vprašal, kaj jc nameraval početi z orožjem in zakaj ga je kupil. Obtoženi šolarček mu je razložil mirno, kakor da govori o naj-nedolžnejših stvareh na svetu. Dejal je, da so on in njegovi tovariši vzeli na "piko" enega izmed svojih profesorjev. Zahtevali da so že, naj ga ravnatelj odstavi. Ker pa se jim želja ni izpolnila, da so sklenili ubrati druga pota in se nadležnega profesorja iznebiti na kak drug način, vseeno kako, samo da profesor izgine.
Ravnatelj je s strahom poslušal o naivnih in hkrati groznih namerah svojih učencev. Potem je dal natančno preiskati kovčege mladih zarotnikov, in je nabral polno košaro nožev, amerikanskih boksarjev in drugega orožja, ki je bilo namenjeno, da skrajša
Tržaška "Edinost" poroča:
Pred mesecem dni so vašča-ni v Koštaboni (na Kopršči-ni) vložili prošnjo, da bi njih otroci v dodatnih urah poučevali v materinem jeziku. Storili so torej nekaj, kar jim izrecno dovoljuje tudi Genti-lejev zakon. Podpise je nabiral Josip Zadnik iz -Krizice pri KoštabonK Dasi je bila njihova prošnja v polnem skladu z zakonom, je oblastva vendar niso uvaževala.
Zgodilo pa se je nekaj drugega, sledila je kazen. Od tedaj, ko je Zadnik nabral omenjene podpise, ga fašisti in orožniki niso mogli videti na kraju očesa. Že večkrat so poizkušali, da bi ga predstavili kot — jugoslovenskega propagandista in nasprotnika Italije! (To so razmere: če prosiš na podlagi zakona in zakonitim potom, si — izdaji-ca države!)
Prišlo pa je še nekaj hujšega. V sredo, dne 4. januarja 1925 je šel Zadnik s svojim vozom v Koper, da bi pripeljal domov nekaj umetnega gnoja. V času njegove odsotnosti pa so prišli v njegovo hišo fašisti in orožniki (14 po številu) ter izvršili preiskavo. Našli so en star samokres in eno pištolo, ki mu jo je pustil neki stric povodom svojega odhoda v Ameriko.
Do tu ne bi oporekali. Recimo, da so vršili svojo službo. Ko pa so fašisti vršili preiskavo, je šlo 14 letno dekletce Olga Papel naproti Josipu Zadniku ter ga je informiralo o vsej stvari. Zadnik je — ker se je bal batin — izročil dekletu bič in jc velel, naj ona vozi gnoj domov, ker da mora on kam pobegniti. Dekletce je vzelo bič in gonilo žival dalje proti domu. Ko pa je došla blizu Koštabone, so jo srečali fašisti in jo ustavili. Kjeje^adnik? — sojo vprašali. Prestrašeno dekletce jc začelo jokati in je povedalo, da je Zadnik nekam odšel ; ker sc je bal, da bo tepen. Na to pa so fašisti zagrabili dekletce za roke in ga začeli tolči! Ko so jo pretepli so jo pustili domov. Naslednjega dne je moralo dekletce ostati v postelji. Zadnik pa se nahaja v zaporih. Misli se, da se je sam prijavil sodni oblasti v Kopru, samo da se izogne morda ponovnega pretepanja. V vsej vasi je zavladal, kakor nam poročajo, velik strah.
Stanovanje, i^V^
jem. 5700 Bonna Ave.
H|op naprodaj, za dve družini, šti-iisat rj S0be Spodaj, štiri zgoraj. Se lahko porabi za eno družino. Cena $4900. Vprašajte na 1589 E. 41st St.	(24)
se sprejmejo na stanovanje s hrano ali brez. Frank Unctič, 16011 Waterloo Rd. (24)
Naznanilo.
Občinstvu naznanjam, da podpisani nisem odgovoren za dolgove moje žene ali mojih otrok. Anton Kovačič, 1296 E. 55th St.	(23)
Stanovanje, gggg* sse5drb;
najem na 1261 E. 167th St. Vprašajte na 1004 E. 64th St. (23)
Stanovanje, s°ebsSfnasjei6n. sozb-
naslov pozvejte v uradu tega lista. ---- (24)
Mny starejši, ki ne more več dela-im/^, ti v tovarni, dobi lahko delo na farmah. Za podrobnosti se oglasite na 6315 Carl Ave.
^aIvj opremljena, se da v 'najem. uuuu Sprejme se moški ali ženska. Za naslov se pozve v uradu tega lista.	(24)
Hiša
se isce za eno družino med 40. in 82. cesto, da bi se zamenjala za moderno hišo, 10 sob, za dve družini. Fina hiša, garaža za 2 avto, na vzhodnem koncu mesta. M. Strahinič, 14000 St. Clair Ave. Eddy 5508. Ako hočete prodati hišo, posvetujte se z nami (23)
Kje se nahaja st»
prej na 1275 E. 54th St., Cleveland, O. Radi važne zadeve naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.	(25)
Avtomobil Oakland, v jako do-WIIIUWIJ, ^renl stanju, novi
tires, se proda za $100. Jos. Fabian 6116 Glass Ave.	(22)
I)pjdp slovensko, dobi dobro delo ucmc)pri mali družini. $10.00 na teden. Za nasl6v vprašajte v našem uradu.	(22)
[)vP folSIl se tako' prodaste, naj-17 V C IIIOI lepša prilika, da kupite
hišo, popolnoma novo, 6 ali 7 sob. Lahka odplačila. Prodam radi odhoda iz mesta. Za ceno in naslove lahko poizveste na 855 Bliss Rd. JOHN TUCAKOVICH, arhitekt,
(22)
^oha se °dda v najem za enega fan-ouua ta, s hrano ali brez. 5801 Prosser Ave.	(24)
IMannulai d0^« 'doča trgovina z iiajii uuaj gorcerijo in mesnico,
tik slovenske ccrkvc v Barbcrton, Ohio. Lepa prilika za Slovenca, katerega veseli trgovina. Vprašajte pri Joseph Richter, 943 W. Ilopocan Ave. Barberton, Ohio.	(25)
Priporočilo.
Slovenska trgovina z modnim blagom in obuvalom za moške, ženske in otroke. Popolna zaloga 'nizkih rubar-jev, golashes in rubber boots, od najmanjše do največje številke. Blago prve vrste. Vsak par garantiran. Ako niso dobre, dobite druge. Znižane cene na hišnih copatah in nogavicah. Pri nas dobite čevlje vsake mode, tudi če imate najbolj nerodno nogo. Pri nas se lahko obujete in oblečete od vrha do tal. Naše cene bodo odslej naprej še nižje. Se priporočani
Nove mode spomladanski čevlji po $2.75.
Jos. Koss,
16803 Waterloo lid.
(36)
Naznanilo.
Dr. Baron Vega je sklenilo na mesečni seji, da bo za mesece februar, marc in april prosta vstopnina. Tu imate priliko stopiti v društvo, moški kot ženske. Za 60c. mesečnine dobite $5 na teden podpore, za $1.00 se dobi $7 i'n za $2.00 pa $14. Usmrtnina znaša $150.00. August F. Svetek, tajnik, 15222 Saranac Rd. (Mon. Fri. 50)
Pozor, društva.
Izvrsten javni računar, izprašan pred državo, vam je na razpolago, da vam upelje sistem poslovanja, odpre in zaključi društvene račune. Zlasti se priporoča osebam za pomoč pri izpolnjevanju "i'neome tax" pol.
JOHN A. GOSDEN 1030 Society for Savings
Main 2108.	(24)
POZOR!
Cleveland Local, št. 51. American Federation of Railroad Workers, ima sejo vsak drui in četrti petek v mesecu v Dunlavies dvorani, vogal St. Clair in E. 72nd St. Cleveland, Ohio. (35)
šE JE CAS, da «e odločite, da kupite hišo, za katero se že dolgo pripravljate. Ako pridete k aam, vam pokažemo posestvo, kakor ga vi želite, in x našim poslovanjem boat* popolnoma zadovoljni.
A. F. LUČIČ, Real Estate, 1174 Addison Rd.
Trgovina
se da v najem. Vsa oprema v trgovini. Pozve sc na 4921 St. Clair Ave. Poleg je tudi stanovanje 6 sob. (22)
Ujna naprodaj, 7 sob, za eno dru-llioa £jnUj 3 garaže, velik lot. Lahka odpločila. C. W. Mergig, 2946 H. 71st St., blizu Ki'nsman (23)
liioo še nova, moderno urejena, na-P.Hiatt, rrodaj za £4900. takoj $500. Pet sob, za eno družino. Vzame sc tudi vaš lot v zameno. F. J. Turk, 18603 St. Clair Ave. Vprašajte /.a Mr. Prišel	(22)
Pozor!
Pozor!
—	Jutri je sv. Matija, ki led razbija, in če ga ni, ga naredi. Le pazite!
—	Plačajte račune .za vodo v našem uradu. Jc že skrajni
čas.
Znano vam jc, da trgujemo s hišami in zemljišči. Za hitro in pošte'no postrežbo oglasite sc vselej pri nas, in lahko rečemo, da boste popolnoma zadovoljni.
M. Nachtigal,
6104 St. Clair Ave. Penna.
567. (22)

NAŠA ŽELJA JE
da vas z dejanji, no z besedami prepričamo, kako koristno je za vas, ako se za vaš<^ bankovne posle poslužujete našega posredovanja.
ZA DENARNE NAKAZNICE v dolarjih, dinarjih in lirah,
ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT," katere obrestujemo po 4 na leto in katere so sigurno' naložene, ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK, kakor za vse druge bančne posle OBRNITE SE S POPOLNIM ZAUPANJEM NA POZNANO
FRANK SAKSER STATE BARK
82 Cortlandl St.
New York, N. Y.
»Mmwi-fi

A. Grdina & Sons
Trgovina s pohištvom in Pogrebni Zavod.
6017-19 St. Clair Ave., 1053 E. 62. St. CLEVELAND, O.
Randolph 1881 ali pa Randolph 4550.
Telefonska služba dan in noč:
Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849.
171

SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD
Se priporoča Slovencem, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah.
John Bukovnik,
6405 ST. CLAIR AVE.
v S. N. Domu.
7033 SUPERIOR AVE.
Naša posebnost je fina izdelava krasnih okvirjev za slike.

\iJ

FRANK J. LAUSCHE,
od^elniK
NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 61*t Si
S posebno skrbnostjo izdelu jemo zdravniške predpise. "V
ujnkovi kanarckinso najboljši.1 | zalogi jmamo VSe, kar Je treb»
1037 Addiion Road. (Nad Želatovo trgovino)
v najboljši lekarni.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Cez dan se oglasite na:
1039 GUARDIAN BUILDING
Ob torkih in četrtkih zvečer
od 6:30 do S. se oglasite na
6121 ST. CLAIR AVENUE
Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530
rf
Frank J&aKrajšeK
Slo-OensKj "PogrebniK
1105 JVorbvood Hoad
'Randolph 4983
SLOVENSKI DOM
15810 Holmes Ave., Cleveland, O.
Kedne direktorske seje se vršijo vsak drugi in četrti torek v mesecu, ob 7. uri zvečer.
Redne delniške seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani.
EDDY 8337


Najboljše žito in druge potrebščine za kanarčke dobite vselej pri Lunka, 1037 Addison Rd.
»■ * ,. ; i-'1!-, .-v.-. «V'
HMM
. .;'<:. -----.:	i v t-
li- i i' m I ■ i . , ., t '





POVEST
Bpliti
2ALJSKI.
Od začetka pač nisem ničesar sluriia, a zadnji čas, ko je postajal moj gospodar od dne do dne prijaznejši z menoj, začelo me je resno skrbeti, in bala sem se, da bi me iz suž-njice ne napravil za jedno svojih žen. Ta misel mi je bila strašna. Zato sem pa odslej začela tudi bolj kakor kdaj poprej misliti na to, kako bi se rešila. Vendar se mi priložnost v to nikdar ni ponudila. Začela sem že obupav^ti, in večkrat mi je prišla misel, da bi se usmrtila, kajti stokrat ljubša bi mi bila smrt, kakor da bi morala služiti krivover-cu. K sreči se je začel po Bosni in Hercegovini boj, ko so se kristjani vzdignili proti svojemu zatiralcu. Moj gospodar, ki je jeden najveljav-nejših Turčinov daleč na okrog, zbral je takoj precej veliko četo in se je šel vojskovati zoper ubogo rajo. Vračal se je večkrat domu, skoro ' vselej z večjim ali manjšim krdelcem ujetnikov obojega spola, s katerimi je potem tržil globje v Turčiji ter jih prodaja! v sužnost. O kako lili je utripalo srce, kako mi je srd polnil dušo, ko sem tako gledala bedo ubogih svojih bratov in sester! Kako rada bi bila planila na Turčina in mu izpraskala oči, a morala sem se zatajevati, kajti ko bi bila izdala svoja čutila, bila bi me zadela jednaka usoda kakor ujetnike, če bi me ne bili pobili že takoj na mestu.
Tako so nekega dne tudi tebe in še jednega ranjenca, potem pa več drugih zdravih ujetnikov pripeljali domu. Te zadnje so že odgnali črez nekoliko dnij; tvoj tovariš je umrl, kakor veš, in sedaj si bil ti sam tukaj. Ne vem, kako je to, a moje misli so mi uhajale vedno k tebi. Vedno sem slutila, da pride do tega, kar se je zgodilo, da pobegneva skupaj. O kako rada bi se ti bila približala in govorila s teboj, a to mi je bilo nemogoče. Toliko da sem mogla obrniti tvojo pozornost nase! A sedaj sva vendar tukaj pod milim nebom, črez toliko časa zopet prosta!"
In kakor bi jo bili premagali sladki občutki, ktere ji je budila zavest, da je rešena, zdrknila je na kolena, sklenila roke in hvaležno vprla svoj pogled proti nebu.
Po kratkem molku reče Ivan: "A povej mi vendar, drago dekle,'kako se ti je posrečilo naju ?"
Ona se vsede zopet na hlod in nadaljuje: "Le potrpi, tudi to ti povem! V tem ko si ti počasi okreval, širil se je vsta-nek po Bosni in Hercegovini bolj in bolj, in nazadnje so prihiteli še hrabri Črnogorci svojim zatiranim bratom na pomoč. Moj gospodar, bodisi, da se je hotel turškemu carju prikupiti, bodisi, da je imel upanje, da zopet kaj pri-pleni, zbral je sedaj okoli sebe, razun mnogo prostovoljcev, vse svoje ljudi moškega spola in se podal .zopet v boj, in sicer je šel, kakor sem slišala praviti, na črnogorsko mejo. Skratka, sedaj ni bilo drugega moškega doma, kakor stari čuvaj, ki je pazil nate in sploh nadzoroval hišo. Jaz sem si mislila: sedaj ali nikoli! Vendar stvar se ni dala tako zlahka izvesti, kakor bi mislil človek. Brez zvijače ne bi bilo nič. S starim čuvajem sva bila že poprej dokaj prijatelja, sedaj pa sem
se mu začela še bolj dobrika-ti. Zalotila sem bila, da ima [starec neko slabost, kakor I mnogi Turki, dasi jo zakrivajo kolikor mogoče. Znano ti je, da je Turkom po njihovi i veri prepovedano uživati vino in sploh opojne pijače. A te prepovedi se držijoTurki le tako dolgo, dokler do take pijače ne pridejo. Zlasti bogatejši, ki si je lahko kupijo, menijo se malo za Mohamedov nauk. Tako se je dobila • tudi v hiši, v kteri sem bivala, j vedno dobra vinska kapljica ;in različne rakije. Imela sem dovolj prilike, priti do teh pijač, in odlivala sem vsak dan po nekoliko zdaj iz te, zdaj iz one posode v posebno ste-kleničico. To seveda ni bilo j prav, a Bog mi bode menda odpustil malo tatvino, ker j sem ravnala le v stiski tako, in ker druge poti nisem znala, po kteri bi se bila rešila iz krivoverčevih rok. Kedar je I bila moja steklenica polna, i nesla sem jo starcu, kteri je pijačo vselej slastno použil. Oni večer pa, ko sem bila prvič pri tebi, primešala sem bila še neke druge tekočine, s ktero se Turki omotijo, in po kteri se trdo zaspi. Starec je i bil komaj izpraznil steklenico, pa je že tako spal, da sem mu lahko vzela ključe, prišla do tebe, vrnila se in mu zopet i položila ključe nazaj, ne da j bi bil drugi dan kaj vedel o tem. Da bi se mu stvar ne zdela kaj sumna, nisem mu potem nekaj večerov prinesla pijače in t še le sinoči sem ga zopet omotila. Tvojo ječo in vrata pri dvorišču se mi je i zdelo zato potrebno zakleniti, da bi nama starec ne bil tako I kmalu na sledu, ako bi se vzbudil. Vendar sedaj se nama ; ni nič več bati. Sreča je to, j da so se vse turške čete, kakor je videti, obrnile iz tega kraja proti Črni gori. A od-|počila sva si nekoliko; pojdi-;va dalje. Dokler vodi pot | črez gozd in ob robu gozda, : hodiva lahko tudi po dnevu. | Ako bi nama pretila kaka nevarnost, skrijeva se v goščavi, in nikdo naju ne zapazi!"
In odpravila sta se zopet dalje. Ivan se ni mogel prebuditi, s kako vztrajnostjo in 'treznostjo je delalo dekle na |to, da reši sebe in njega. Takega poguma bi ženski nikdar ne bil prisvajal!
Ko sta dalje hodila, moral ji je tudi on povedati dogodke iz svojega življenja. Večkrat je obstala, ko ji je razlagal svojo nesrečo, in vprla tako milo vanj pogled, da je bi-|lo prav videti, kako živo čuti | zanj, in kako so ji pretresale srce nezgode, ki so ga bile 'zadele.
! Med takimi pomenki jima je preteklo hitro čas. Moralo j je biti že okoli poldne, ko se ie pot zavila od gozda zopet v ravan. "Sedaj ne smeva dalje iti," opozori dekle, "Počakati morava večera; kajti akoravno so tudi večeri sedaj svetli, vendar je po noči hoditi mnogo varneje, kakor po dnevu, ko bi gotovo ljudi srečevala in bi bilo vsekako mogoče, da bi zadtla ob kak turški oddelek."
Podala sta se tedaj zopet nekoliko globje v gozd in se vsedla. Pokrepčala sta se z jedili, kolikor jima jih je bilo še ostalo zjutraj, a potem sta govorila o svojih otročjih letih, opisovala drug drugemu svoj rojstni kraj in pripovedovala to in ono iz svojega prej-
šnjega življenja. Tako jima je še dokaj hitro potekel čas do večera.
Ko se je vlegel mrak po zemlji, reče Zorana: "Sedaj je čas, da se zopet odpraviva! Spala bodeva drugo pot!"
Postala sta še nekoliko in poslušala, ali kje kaj ne moti večernega miru.
Čuti ni bilo ničesar. "Varno je," pripomni Zorana; "pojdiva!"
In nekako lahkega srca začneta nadaljevati svojo pot. Zorana je bila vsa srečna. Zatrjevala je, da sedaj morata priti še to noč do srbske meje, in da se jima kmalu ne bode treba ničesar več bati. A nista hodila dolgo, ko jima zastanejo noge. Zdelo se jima je, kakor da bi prihajal od leve strani črez ravan sem nekak šum in ropot. Vendar ker je baš od te strani vlekel dokaj močen veter, in ker v mraku nista mogla zapaziti ničesar, nista vedela, sta se li motila, ali pa morda res kdo prihaja. Nebo to noč ni bilo tako jasno, kakor prejšnji večer, kajti sem in tja so se kopičili gosti oblaki ter niso dopuščali, da bi bili mesečni žarki prodirali z vso močjo na zemljo. Vlečeta na uho, a bilo je za trenutek zopet vse tiho. Že sta se potolažila in hotela zopet dalje, ko znova potegne veter, in 'sedaj sta razločevala prav dobro kričanje in vpitje.
"Turki so!" reče Zorana prestrašena. "Na konjih morajo biti, ker se glas tako hitro približuje. Nazaj morava, in sicer urno!"
Izgovorivši, prime Ivana za roko ter ga vleče nazaj. Kmalu sta bila zopet v gozdu. A bežati po gozdu je bilo težavno. Na planoti se je že še videlo, dasi je bila luna skrita za oblaki, a v gozdu sta se iz-podtikala ob korenine in kamenje, da so jima noge krvavele. Ali bežatj sfa morala, kajti krik je prihajal bliže in bliže in tudi udarci konjskih kopit so se čuli kmalu. Prišla sta do visoke štirivoglate skale. Hotela sta se ji izogniti ter bežati še dalje, toda tla so bila ondi na široko okrog prepletena z robidov-jem, tako da nikakor nista mogla naprej.
"Ostaniva pa tukaj," reče Zorana, ko je uvidela; da ne moreta iz te gošče. "Saj sva tu dovolj skrita, in če bi prodrli Turki od jedne strani v gozd, umakneva se lahko na drugo stran skale, samo če ostane tako temno, in ako odrinejo oni prej, nego se začne daniti."
Ivan, ki se je dal popolnoma voditi Zorani, ubogal jo je in se naslonil na skalo. Bil je potrt na telesu in potrt na duhu. Čutil je še vedno nasledke svoje bolezni in pa onih žalostnih ur, ki jih je prebil v jetništvu; zato ga je bila storjena pot tudi mnogo bolj utrudila nego Zorano. Pa tudi otožne misli so ga navdajale. Spomnil se je, da se je nekdaj, ko je bežal od doma, ravno tako potikal po gozdih, in milo se mu je storilo, ko je premišljeval žalostno svojo usodo.
"Kdaj me jenjajo vendar tepsti nadloge?" vzdihne sam pri sebi, in ko bi bilo nekoliko svetleje, bila bi Zorana videla, kako se mu je zabliskala solza v očesu. Ona je slutila, kaj se godi v njem, in že je hotela izpregovoriti, da bi ga tolažila, ko se ponovi krik, in sicer sedaj čisto blizu. Zorana se ni motila, ko je rekla, da se bližajo Turki. Bili so res, in sicer jih je bilo kakih dve sto mož po številu. Prišli so do roba gozdnega. Tu poskačejo raz konje, priveže-jo te ob drevju okrog, potem pa začnejo prižigati ognje.
Prestrašena zapazita Zorana in Ivan, da v gozdu nista prav bežala. Ne da bi se bila
držala bolj proti sredi, zašla sta v temi tako h kraju gozda, da sta bila prav blizu Turkov. Slišala sta dobro njih govorjenje, dasi jih nista mogla razumeti, in prav dobro sta razločevala posamezne podobe okoli plapolajočih ognjev.
Strah pa se ju poloti tem bolj, ko so se razkropili nek-teri od krdela po gozdu, iska-joč suhljadi za ogenj, in ko se je jeden Turčinov približal tako blizu skali, za ktero sta tičala skrita, da je bil le slab streljaj oddaljen od njiju. Že sta mislila, da sta izgubljena, kajti lomastenje po trhlem vejevju, ki je ležalo po tleh, čula sta čim dalje bliže, kar telebi Turčin na tla. Za-plele so se mu najbrž noge v robidovje, in padel je. In to ju je rešilo. Turčin je bil morda zapazil velikansko skalo, kajti sem ter tja je vendarle včasi nekoliko mesec prodrl skoz oblake, da se je mogla razločevati bližnja okolica, in nemara da ga je radovednost gnala do ogromnega kamna. A ko je bil butil tja po tleh, zarentačil je in se vrnil.
Zorana in Ivan sta si nekoliko oddahnila, ko sta začutila, da se je vrnil Turčin. Toda nevarnost še ni bila pri kraju. Kaj pa če ostanejo Turki do belega dne tukaj? Ta misel je plašila oba. Če bi se zgodilo to, potem sta izgubljena! Pa še nekaj drugega je bilo. Pihal je sicer gorek veter, a oblečena vendar nista bila tako, da bi se ne bila prehladilat ako bi bila morala stati celo noč tu na miru. Pri hoji sta se ogrela, a ko sta tu stala tako nepremično, začela sta drgetati od mraza, kajti bilo je še le o prvi pomladi. Bila sta tedaj vsekako v tem, kakor v drugem oziru v zelo neprijetnem položaju. To sta uvidela oba, in vsak zase sta pošiljala vroče prošnje proti Bogu, da bi ju rešil iz te stiske. In njuni vzdihljeji niso ostali neuslišani. Ivan je imel tudi sedaj priliko, prepričati se, da Bog svoje pač skuša, pošiljajoč jim bridkosti in trpljenje, da pa jih ne zapusti v sili. Pred-no sta se nadejala, poskakali so Turčini zopet na konje ter oddirjali po ravnini, in sicer ravno nasprotno od te strani, na ktero sta se imela onadva obrniti. Bilo je videti, da so se približali Turčini samo iz tega vzroka gozdu, da so dobili potrebnih drv za ogenj, pri kterem so si odpočili in napravili nekoliko večerje.
"Tudi ti gredo proti Črni gori", opomni Zorana, ko so bili odjahali. "Naj bi našli tam zasuženo smrt ti krvoločni sovražniki naši! A sedaj pojdi. Ne bodi žalosten in hvali Boga, da je vse tako srečno izteklo. Tudi jaz sem se bala nekoliko, a sedaj sem vesela. Ta mala nezgoda naju ne sme potreti. Imela bodeva vsaj kaj več povedati o svojem begu. Zakasnila se bova res za kake tri ure, a vendar dospeva, to trdno upam, še to noč do meje. Pojdi!"
In šla sta. Izmotala sta se srečno iž robidovja, v ktero sta bila zašla, in ki ju je morda obvarovalo, da ju ni zalotil Turčin, in kmalu sta bila zopet na planem. Zorana je takoj vedela, kam se imata obrniti, in ni preteklo dosti časa, da sta došla na prejšnje mesto. A sedaj sta na vso moč hitela dalje.
Hodila sta kake štiri ure, ko prideta do vode. Luna se je ravnokar prikazala izza črnega oblaka, in razsvetljeni od njenih milobnih žarkov, smehljali so se prijazno bistri valovi našima popotnikoma naproti.
"Ah, to je Drina, Drina! vzklikne Zorana vzradošče-na. "To je Drina, in tam na
oni strani, glej, so predraga srbska tla! Še jeden trenutek bodi nama Bog milost-ljiv, potem je vse dobro!"
A kako sedaj črez vodo? Zorana je sicer trdila, da voda ne more biti povsod globoka, ker se ve dobro spominjati, da so tedaj turški konji, ko so jo bili ugrabili roparji, čisto zlahka prebredli reko, vendar zastonj sta poskušala na več mestih priti črez njo. Bila ni nikjer toliko plitva, da bi se bila mogla brez nevarnosti podati črez njo. Ko tako ob bregu gor in dol tavata in že obupujeta, prideta na enkrat do neke brvi. Vsa srečna, da sta tako dobro zadela, podasta se na ono stran, in stopivši tam na zemljo, vzklikne Zorana glasno: "Hvala ti, večni Bog! Rešena sva!"
A v tistem hipu zagrmi oso-ren glas: "Stojta! Z mano!"
Oba se prestrašita. Ivan v prvem trenutku ni drugega mislil, nego da je zopet v turških rokah. Zorana pa se kmalu opomore iz strahu in ga začne tolažiti, rekoč, da se naj nikar ne boji, ker se jima zdaj, ko sta na srbskih tleh, goto*o posreči priti do njenih starišev. Spoznala je, da ju je ustavila le srbska straža. Sploh sta kmalu zapazila na več straneh vojaške straže, znamenje, da so se tudi v Srbiji pripravljali na boj, ali da so vsaj ostro pazili na to, kar se godi ob meji.
Ali pri Ivanu Zoranina tolažba ni dosti izdala. Čutil je, da je zopet ujet, in to je bilo dovolj, da so ga obhajale znova težke misli, in da mu je prav živo stopil zopet v spomin žalostni položaj. "Kaj mi pomaga," rekel je sam pri sebi, "če se mi tudi posreči dospeti na ljuba domača tla. Prijeli me bodo in odvedli v zapor. Nemogoče mi je priti tako skrivaj do Malke in Matije, da bi ju še enkrat videl! Poprej me zasačijo!"
Take žalostne misli so hodile Ivanu po glavi, ko je z Zorano stopal za stražo, kte-ra ju je vedla do bližnjega častnika, ki je to noč opravljal službo. Privedši ju tja, izroči ju straža in odide zopet, opisavši ob kratkem okoliščine, v kterih je zalotila tujca. Častnik se dvigne s svojega sedeža, premeri površno Ivana in Zorano od nog do glave in vpraša v resnim glasom: "Kaj je dovedlo vaju ob tej uri črez mejo?"
Zorani se je ta glas zdel nekako znan. Ker je luč slabo brlela, opogumi se in stopi bliže pred častnika. Pogleda mu natanko v obraz in ostr-mi. Za trenutek ni mogel glas iz nje, potem pa zakliče na vsa usta: "Ivo, dragi Ivo! Ali ne poznaš svoje sestre Zorane več?"
Častnik se zdrzne, odskoči za korak nazaj, a pogledavši ji dobro v obraz, skoči zopet k njej ter ji pade okrog vratu, rekoč: "Zorana, izgubljena Zorana! Je li mogoče? Ti še živiš?"
In brat in sestra sta se zjokala od veselja, in tudi Ivanu se je utrnila solza iz očesa.
Zorana razloži nato bratu ob kratkem svojo usodo. Pove mu, kako so jo odvedli Turki, kako je živela ta čas, kar se nista videla, in kako se ji je posrečilo z Ivanom pobegniti in dospeti semkaj. Tudi kar ji je bil Ivan povedal o sebi, pravila mu je. Pomenkovali so se dolgo, a končno opozori Zoranin brat Ivana in Zorano na to, da bi bilo dobro, da gresta k počitku, ker ju hoče precej drugi dan sam peljati na doni. Saj sta pa bila počitka tudi zelo potrebna po zadnjih dveh nočeh.
(Dalje prihodnjič.)
TJ,
Podpirajte trgovce in podjetja, ki imajo oglas v našem listu.
----PROGRAM
OBLETNICE OTVORITVE
SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA
v Cleveland, Ohio. SOBOTA DNE 28. FEBRUARJA, 1925.
zvečer velika plesna veselica v Avditoriju in v spodnji dvorani. Igrata Jazzmanian's orkester v Avditoriju in Slovenski Tamburaši v spodnji dvorani. Prosta zabava pri pogrnjenih mizah v spodnji dvorani.
PRIČETF.K OB 8. URI ZVEČER. NEDELJA DNE 1. MARCA, 1925.
Popoldne koncert, ki se prične ob 1 :.'$<), spored:
1.	Slovenska godba "Bled"
a.	"TannhaUser March," R. Wagner.
b.	"Barber of Seville," overture, Rossini.
2.	Pevsko društvo "Soča"
a.	"Pobratimija," V. Vodopivec, moški zbor.
b.	"Vso noč sern čakala," J. Ocvirk, mešan zbor. "Slovenski Trio," violin, piano in fluto,
a.	"Hungarian Dance in D. major N. 6" Johanes
Brahams.
b.	"Longing for Ilome," Albert Jungman.
4.	Gdč. l'rma Kalan, piano solo,
"Prelude C Minor," Rachmaninoff.
5.	Pevsko društvo "Zarja"
"Log za logom se skriva," S. Premrl, mešan zbor.
6.	Ga. Gertrude Kolar, piano solo,
"Wayside Chapel," G. O. Wilson.
7.	Pevski zbor "Jadran," "Večer na Savi," moški zbor.
8.	Gdč. Ana Stolfa, piano solo,
"Napoleon's Last Charge."
9.	Pevska zbora "Zarja" in "Jadran"
"Naše gore," A. Foerster, mešan zbor.
10.	"Slovenski Tamburaši,"
a.	"Hilo March," b. "Savski valovi."
11.	Pevsko društvo "Lira," a. "Ljudmila," Hr. VolariČ,
mešan zbor, tenor solo g. Fr. Švigel; mezzo-soprano gdč. M. Hrastar; alt, gdč. Josie Petrovčič.
b.	"Oblaček," dr. G. Ipavec, moški zbor.
12.	"Lisjakov orkester," a. "Spavaj Milka moja," b.
"Lepa naša domovina," c. "Planinarica." ODMOR 10 MINUT
13.	Pevsko društvo "Zvon," a. "Vasovalec," E. Ada-
mič, moški zbor; b. "Kroparji," A. Lajovic, mešan zbor; c. "Zaman pod oknom," E. Adamič, mešan zbor.
14.	Dr. William J. Lausche, piano solo.
15.	Gdč. Ana Hočevar, violin solo, na glasovirju spremlja g. J. M. Hočevar.
16.	Gdč. Mildred Debevec, umetni ples (Classic Dance)
"Graceful Maiden," mazurka, na glasovirju spremlja g. J. M. Hočevar.
17.	G. J. M. Hočevar, piano solo.
"The Bohemian Girl, Fantasio," Edward Dorn.
18.	GG. Fred Gorenčič in Mirko Debevec, violin,
"Souvenir de Wienawski," na glasovir spremlja g. J. M. Hočevar.
19.	Ga. Anica Švigel in gdč. Josie Petrovčič,
"Kaj ne bila bi vesela," na glasovirju spremlja gdč. trma Kalan.
20.	G. Louis Belle, tenor solo "Lassie o Mine," Eward
J.' Walt, na glasovir spremlja gdč Irma Kalan.
21.	Gdč. Mary Grm in g. Viktor Grm, piano duet (če-
tveroročno) "Tancred Overture," Rossini.
22.	Gdč. Josie Milavec, contralto solo, "Dreams."
na glasovir spremlja Dr. William J. Lausche.
23.	Gdč. Mary Grill, alt solo, "Mlad junak," A. Foer-
ster, na glasovir spremlja gdč. Irma Kalan.
24.	Ga. Augusta Danilova, "Poslednje Cankarjeve sa-
nje," melodramska recitacija.
ZVEČER: ZAČETEK OB 7:30.
1.	Točno ob 7:30 nastopijo "Slovenski Sokoli" s pro-
stimi vajami in vajami na drogu.
2.	Šestletni Rudolf Kužnik zaigra par komadov na
harmoniko.
3 Dramatično društvo "Ivan Cankar" vprizori burko
"MIŠ,"
po francoski veseloigri priredila za slov. oder ga. A. Danilova.
OSEBE:
Baronica, Julija Persun, mlada vdova ............................ A. Danilova
Baronček, Dr. Romeo Kapun, odvetnik .....................i.............. V. Grill
Ana, družab',iica baronice ...........................,................................M. Grill
Marijana, kuharica-nevesta .............................................. Josie Močnik
Simon, kočijaž-ženin ............................................................ Frank Mack
Luka, vrtnar .......................................................................... Frank Česen
Starešina........................................................................ August Grobolšek
Starešinka ............................................................................ Rozi Stegovec
Svatje in družice, neveste in -ženina. Godi se v grajščini baronice.
Kraj: Bled.
4.	Harold Lausche in Louis Grdina zapojeta par pesmi
5.	Gdč. Emily Fabian izvaja sledeče plese: a. "Hum-
ming Bird" (on toes) b. "Russian Dance," e. "A little bit of Jazz," Strut, plesno točko spremlja na glasovir g. Steve Babitt; med plesnimi točkami igra orkester Cankar.
ODMOR 10 MINUT.	\
G. Dramatično društvo "Triglav" vprizori burko "BUCEKV STRAHU"
Spisal Rado Murnik. OSEBE:
Tone Bucek, meščan in hišni posestnik .................... Dr. M. F. Oman
(icwpa Buca, njegova žena .............................................. Ivanka Mervar
Marinšek, uradnik ............................................................ Frank I. Verbič
1'inčič, pisatelj ...»........................................................ Frank J. Drassler
Baraba ................................................................................ Matt J. Grdina
Soba pri Buckovih, kraj: Ljubljana, čas: sedanjost. ' 7. Harold Lausche in Louis Grdina zapojeta še eno pesem.
8. "Umetnost in narava," marmorna slika, priredi članstvo "Slovenskega Sokola in dramatičnega društva "Cankar," pod vodstvom ga. Danilove. Program ie obširen in zanimiv, ter so vsi, ki sodelujejo na teh prireditvah prošerii, da so pravočasno na mestu, da se vse točno izvrši. Občinstvo pa je prošeno, da se v najobilnejšem številu odzove našemu vabilu ter poseti te NAKODNE PRIREDITVE. Preskrbito si pravočasno vstopnice, katere dobite pri tajniku S'. N. Doma v uradu na (5409 St. Glair Ave. staro poslopje.
DIREKTORIC S. N. DOMA.