L Četrtek, 20. avgusta 1365 Št. 34, leto XII! ■ čedalje bolj začenjam spoštovati vašo profesijO, tovariš tržni inšpektor. Kako sploh morete razlikovati neupravičeno od upravičeno povišanih cen? INTERVJU S PREDSEDNIKOM ZVEZE RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE ING. VIKTORJEM TURNŠKOM IN S SEKRETARJEM ING. LEVOM PIPANOM GOSPODARSTVO FINANCIRA TRI ČETRTINE RAZISKAV Ce kdaj, je v prihodnjem pospešenem razvijanju našega gospodarstva potrebna večja intervencija raziskovalnih institucij. Obeti za uspešno medsebojno sodelovanje gospodarstva in znanosti so lepi, trdita predsednik in sekretar Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije. Menite, da bodo novi go-spodarski ukrepi poživili stike in vesi med industrijo in raziskovalnimi organizacijami? Preuranjeno bi bilo karkoli trditi, lahko pa to pričakujemo. Gospodarske organizacije so skupaj z raznimi ustanovami in javnimi organi lani financirale že tri četrtine raziskovalne dejavnosti in prispevale v ta na- men tri viilijarde več kot predlanskim oziroma skupno 7 milijard 650 milijonov dinarjev. Veliko, za naše skromne razmere. Je mogoče to zasluga novih razvojnih inštitutov in oddelkov v industriji? Že. precej jih imamo in ti, če sem prav informirana, največ naredijo za podjetja. v «• ♦ ZRELOST samoupra vi ja vcev Opreznost, s katero v gospodarskih organizacijah proučujejo problem dviganja osebnih dohodkov v zvezi s povečanimi življenjskimi stroški, izpričuje zrelost samoupravljavcev. So sicer kolektivi, ki so hiteli z zviševanjem osebnih dohodkov, ne da bi dovolj temeljito proučili svoje realne možnosti za ta korak, toda to so izjemni primeri, ki ne potrjujejo pravila. Ta zrelost temelji na dejstvu, ki se ga samoupravljavci zavedajo: da divja, nepremišljena jaga cen in osebnih dohodkov ne more dati drugega rezultata kot samo nadaljnjo inflacijo dinarja. Gospodarska reforma bi s tem izgubila vsak smisel: še več — znašli bi se v slabšem položaju, kot pa je bil pred začetkom uveljavljanja reforme. Dejstvo je, da osebni dohodki proizvajalcev sedaj ne dohitevajo zvišanja življenjskih stroškov. Ggspodarstvo je je za to žrtev odločilo zavestno, zavedajoč se nuje, da začasno žrtvuje del življenjskega standarda proizvajalcev, zato, da temeljito prouči vse svoje sedanje možnosti in potem z vso silo krene v bitko za višjo produktivnost in za zmanjšanje poslovnih stroškov — in samo na tej podlagi tudi v bitko za zvišanje realnih osebnih dohodkov. Potreba temeljitega proučevanja sedanjih možnosti in pogojev gospodarjenja velja za vse: tako za tiste kolektive, ki so in ki še vedno trdno stojijo ria svojih nogah, kot tudi za tista podjetjta, ki se jim v večji ali manjši meri »majejo tla« pod nogami. Tisti kolektivi, ki so že do sedaj dobro gospodarili, se morajo namreč zavedati, da v konkurenčni borbi ni mogoče spati na lovorikah, ker drugače pride do stagnacije v razvoju, ta pa pelje na rakovo pot; tisti kolektivi pa, ki so iz enih ali drugih vzrokov že' do sedaj bili v težavah, pa si morajo v teh dneh toliko bolj odkrito »izprašati vest« in odločno pomesti z vsem, kar jim preprečuje, da zlezejo na zeleno vejo. Toda, če lahko gospodarstvu v celoti priznamo zrelost pri odločanju o valorizaciji osebnih dohodkov, to ne moremo reči za marsikatero panogo izven gospodarskih dejavnosti, kjer so si — pač po dosedanji praksi — zelo hitro odmerili takšne, osebne dohodke, ki so se jim zdeli »ustrezni«. f Prav, je da je ZIS tudi v tem primeru hitro interveniral: opozoril je te dejavnosti (banke, služba družbenega knjigovodstva, elektrodistribucijskega podjetja itd.) na negativne posledice takšnih postopkov in jim priporočil, da se glede gibanj osebnih dohodkov držijo gibanja realnih osebnih dohodkov v gospodarstvu. To opozorilo je bilo na mestu, saj bi nekontrolirano dviganje osebnih dohodkov v negospodarskih dejavnostih pomenilo nož v hrbet pripravljenosti proizvajalcev, da osebne dohodke dvignejo samo na podlagi boljšega gospodarjenja. Na tej osnovi pa jih lahko dvignejo tako visoko, kot bodo. le sposobni. In prepričani smo, da jih bodo na podlagi novih pravilnikov dvignili predvsem tistim, ki so najbolj zaslužni za poslovni uspeh, saj bodo tudi s tem pokazali, da so zreli gospodarji, ki jini niso potrebne nobene intervencije izven njihovih kolektivov. MILAN POGAČNIK Prav gotovo se tovarne, ki imajo lastne razvojne inštitute, raje obračajo nanje za pomoč, kakor so se na neznane samostojne raziskovalne institucije. Polovico celotnih sredstev za neposredna naročila so lani dobili razvojni inštituti industrijskih podjetij, čeprav jih je samo trinajst, sambstojnih organizacij, ki se ukvarjajo s tehničnimi raziskavami, pa 24. Škoda, da nimamo pri podjetjih več razvojnih inštitutov ... Majhne tovarne si jih ne morejo urediti. Omislijo si lahko le razvojne oddelke. Večja škoda je, da se bolj ne poslužujejo samostojnih raziskovalnih zavodov. Vendar je tudi tu opaziti precejšen napredek. Gradbeni center Slovenije je 3,7-krat povečal dohodek v primerjavi s predlanskim letom. Inštitut za celulozo in papir pa 2,4-krat. Z izjemo Kemičnega inštituta »Boris Kidrič« so se vsi bolj ukvarjali z raziskavami kakor poprej. Ker so se sredstva za financiranje raziskovalnih skladov zmanjšala za 5 odstotkov, je jasno, da se jim je povečal •dohodek po zaslugi gospodarstva. VEČJA ŽIVLJENJSKOST IN PREMIŠLJENOST Hočete reči, da so postale raziskovalne organizacije bolj življenjske? Da. In industrija bolj zaupljiva do raziskovalcev in bolj premišljena. (Nadaljevanje na 3. strani) NOVOMEŠKA OBČINSKA UPRAVA O VARČEVANJU NELOČLJIVA DO PRIHODNJE IZMENE FRANC REJC, PREDSEDNIK ObSS LJUBLJANA-MOSTE, O DEJAVNOSTI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V MINULIH DNEH UVELJAVLJANJA GOSPODARSKE REFORME___________ .Ničesar mm ne bo podarila »Kaj so delovni kolektivi in njihovi samoupravni organi v vaši občini - v razmerah, ki jih je ustvarila refonna - koristnega storili?« »Prvi izračuni, čeprav še nepopolni, kažejo, da je pri nas precej podjetij, ki so, kot pravimo, na meji rentabilnosti. Gre za tiste gospodarske organizacije, ki pri delitvi lahko namenijo za sklade komaj 7 do 10% čistega dohodka. Manj dajejo za sklade samo v Agrokombinatu in v Kmetijski zadrugi, ki pa ji grozi likvidacija.« »Najbolj je reforma spodbudila tiste gospodarske organizacije, ki doslej zaradi takšne ali drugačne ugodnosti niso izkoriščale vseh' svojih proizvodnih zmogljivosti, zdaj pa jih morajo, če bodlo hotele dobro gospodariti. Se pravi, vsa tista podjetja, ki so, kot sem prej dejal, na meji rentabilnosti.« DOBRO DELO JE BOLJ CENJENO »Nekatera podjetja so zdaj v ugodnejšem 1 toložaj u kot poprej. To velja za tiste, kolektive, ki so že v minulih letih -predvsem zaradi razmer ha domačem tegu ali tujem tržišču — bili prisiljeni, da izkoristijo kar največ tako imenovanih notranjih rezerv.« »Bi lahko govorila bolj konkretno?« (Nadaljevanje na 2. strani) VSAKDO NAJ ZAČNE PRI SEBI »Ni nas treba prepričevati,« so mi rekli na občinskem sedežu o Novem mestu, »da je tolikšen upravni aparat veliko breme za občinski proračun. Sami ne verjamemo, da smo res vsi potrebni, zato smo letos že dvakrat pregledali sistemizacijo delovnih mest, uspehi tega pa so zelo majhni. Prvič smo ukinili deset delovnih mest, zdaj jih bomo še štirinajst. Več se pa ne da.« Ne poznam dela v novomeški občinski hiši, zato k tej trditvi nisem ničesar1 pripomnila. Prosila pa sem za dokaze in jih dobila toliko, da jih zdajle s težavo urejam. ČEMU ENOSTAVNO, ČE JE LAHKO ZAPLETENO? Takole so mi rekli: Občinski upravni aparat bo preobremenjeval proračun, dokler ne bodo zvezni in republiški organi malo počasneje spreminjali zakonov, predpisov in uredb. Čas bi že bil, da bi zakonodajo ustalili, jo kodificirali. Vsak- zakon naj bi nekaj let veljal, pri nas se pa domala vsak mesec spreminjajo. To občinskim upravam nalaga dodatno delo, kupico novih nalog. llllllllll!llllllllll!lll!lllll!l!illllill!!l!lllll!il!ll!!I!!!lli!lllll!l!!ll!il!liil!!lil!!i!l!!!lllll!l!!llill!!l!!!lll!l!i!!ll!lll!l!lll!llllllll!llilll!i!llllllillll!ll!!l V novomeški občini pride na vsakih 304 ijudi j 1 po en občinski uslužbenec. Več kot desetino pro- 1 1 računskih sredstev porabijo za občinsko admini- § 1 stracijo. §§ 1 Diši po birokraciji in po razsipnosti, zlasti ker g 1 je ta komuna tako siromašna, da jo je treba do- M 1 tirati. p p Med sedanjo varčevalno akcijo je seveda pri- p jg šel »na tapeto« tudi občinski upravni aparat. Ugo- g gf tovili pa so, da ga ne bo moč kaj prida zmanjšati, p j Ukiniti nameravajo samo 14 delovnih mest, tako j§ g da bo po en občinski uslužbenec prišel na — 303,5 1 1 občana ... 1 g lllll!!ll!lll!lll!llllll!!!!!!!l!l!!lll!llllllllllll!lllll!l!l!!ll!ll!l!!lll!!lllllll!!!!!ll!!l!ll!l!l!lll!llll!l!l!!!!!l!ll!lllll!!!lllllllll!!!lli!il!!lll!l!|||!|||||!lll!lll V rajnki Avstro ogrski monarhiji so po več let proučevali delovanje predvidenega novega zakona, so pripovedovali v Novem mestu. Začasno so ga uveljavili v eni sami pokrajini in opazovali njegovo delovanje na gospodarstvo, standard pa tudi na stroške državne uprave. Na Švedskem nameravajo menjati prometne prtdpise. Namesto po levi, naj bi promet po- tekal po desni strani cestišč. Čeprav ne gre za važne državne probleme, ne hitijo. V malem že nekaj let praktično preizkušajo prometne novosti. Pri nas pa ... Zato se dopolnilo že drži za rep novega zakona. Tistih ki jih sprejemajo, to mogoče ne stane veliko, nas, ki zakone praktično uporabljamo in izvajamo, pa zelo dosti. BIROKRACIJA IMA V ZAKONIH MOČNE ZAVEZNIKE Novomeški občinski uslužbenci so mi postregli tudi z dokazi, da zakoni zdaj izrecno zahtevajo več pisarije, ki je seveda povezana z večjimi stroški. Borcem NOB so povišani dodatki. Po navodilih zveznih organov bi moral vsakdo izmed njih dobiti novo odločijo o tej spremembi. V novomeški občini prejema dodatek ve’ kot 303 borcev, morali bi potemtakem napisati več kot 300 novih odločb. Pa jih niso, ker se jim je zdelo škoda časa in denarja. Zadevo so poenostavili: zahtevali so, da pristojni napravijo uradne seznamke o povišanju dodatkov na že obstoječe odločbe. Ravnali so protizakonito, toda brez slab'h namenov. Borci bodo dobili, kar jim gre, občina pa si je prihranila nekaj izdatkov. Zmeraj ni moč poenostaviti dela v zvezi z novimi zakoni in predpisi. Za odmero prispevkov, dohodnine in taks v kmetijstvu (Nadaljevanje na 4. strani) 7 dni v sindikatih MEHANIZACIJA NA POHODU FOTO: M. ZAPLATIL FRANC REJC, PREDSEDNIK ObSS LJUBLJANA-MOSTE, O DEJAVNOSTI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V MINULIH DNEH UVELJAVLJANJA GOSPODARSKE REFORME Ničesar nam ne bo no (Nadaljevanje s 1. strani) »Eno teh je Saturnus. Tam so veliko dali za investicije, izboljšali so organizacijo dela in povečali storilnost, zato so pred nedavnim lahko — čeprav plačujejo precejšnje anuitete — zavrnili predloge dveh sorodnih podjetij, da bi se skupno dogovorili za višje cene, kot jih dovoljujejo gospodarski ukrepi. So pač že zgradili temelj, na katerem lahko naprej gradijo, ne da bi se zatekali k neekonomskemu zvišavanju cen.« »Še boljši primer je podjetje Žima. Osebni dohodki v tem kolektivu so bili do nedavna skoraj enaki njihovemu čistemu dohodku. Koteks je povečal cene surovinam i.a kakih 45%, Žima pa je morala prodajati svoje izdelke po zamrznjenih cenah. To dejstvo jih je prisililo, da so začeli iskati možnosti za povečanje storilnosti. In so jih tudi našli. Reforma jim samo nekaj daje. Nekoliko so zvišali cene, tržišče surovin je svobodnejše, aktivirali so notranje rezerve, osebnih dohodkov pa niso kdo-veikaij zviševali; zdaj je pri njih povprečje 54.000 dinarjev in nimajo takšnih težav kot v nekaterih drugih podjetjih, kjer imajo visoke osebne dohodke, proizvodnost pa majhno.« »Podobno tudi Javna skladišča. Niso povečali cene svojim uslugam. Nameravajo podražiti le transportne usluge, pa vendar so lahko — predvsem zaradi manjših družbenih obveznosti in nekaterih ukrepov za varčevanje — povečali vrednost točke, ki je osnova za njihovo delitev osebnih dohodkov. Najmanjši osebni dohodek je zdaj pri njih 55.000 dinarjev.« MERILA ZA OCENJEVANJE DELA NAJ BODO ENAKA »Ne razumem te hrazlik med osebnimi dohodki v Žimi in v Javnih skladiščih. Nekdo proizvaja, drugi pa le prodaja svoje usluge, pa je povprečje dohodkov ljudi, ki proizvajajo, manjše, kot je najnižji osebni dohodek v uslužnostni dejavnosti?« »Takih razlik je veliko. Res je, da novi gospodarski ukrepi spodbudno vplivajo predvsem zato, ker odpravljajo privilegije, ki so jih uživale nekatere gospodarske organizacije in jih vse postavljajo v enak odnos do gospodarjenja. Toda starih razlik ne moremo odpraviti kar takoj. Važen je cilj: merila za ocenjevanje dela naj bodo enaka, razlike pri delitvi osebnih dohodkov pa bodo potlej le rezultat vloženega dela.« NOTRANJE REZERVE: TOKRAT KONKRETNO »Že nekajkrat ste omenili »notranje rezerve.« O tem sploh vsi zlasti v zadnjih tednih veliko govorimo. Kaj pa so te, tolikokrat omenjene »notranje rezerve« in. kako jih izkoriščajo v podjetjih meščanske občine?« »Marsikje so do nedavnega — ko so govorili o notranjih rezervah — mislili predvsem na večji učinek na delovnem mestu, ponekod pa še na boljšo organizacijo priprave dela, zmanjšanje števila režijskih ur, manjše izmete, prihranke pri materialu, boljšo kvaliteto izdelkov itd. O tem so razpravljali v delovnih enotah, ponekod pa tudi že stimulirali delavce in strokovnjake v enoti za takšno prizadevnost. Toda to ni dovolj. So podjetja, ki so na delovnih mestih pri strojih skoraj do maksimuma izkoristila vse tako imenovane notranje rezerve, niso pa se še začela ukvarjati s tistimi rezervami, ki jih lahko »izkoriščajo« le z boljšim delom strokovnjakov.« »Vključevanje strokovnjakov v prizadevanje za rentabilnejše gospodarjenje je vedno bolj pomembno, zato pa jih je tudi treba nagrajevati čimbolj stimulativno. Spodbuden način delitve osebnih dohodkov ljudi v upravi in v strokovnih službah imajo v naši občini doslej le v Saturnusu, pripravljajo pa ga še v nekaterih gospodarskih organizacijah.« »Poznam ljudi, ki pravijo: Boljše je, da delaš, kot pač delaš, in dobiš plačo. Kaj bi iskal noya merila: lahko se zameriš, kajti zgodilo bi se, da bi kdo, ki slabo dela, dobil zaradi tega manj kot sedaj.« »So ljudje, ki še vedno mislijo tako, vendar takšna mnenja zdaj nič več ne prevladujejo.« »Zakaj?« »Delavci v tistih gospodarskih organizacijah, ki delijo večji variabilni del osebnih dohodkov, vedno bolj glasno terjajo, da naj tako imenovani »vodilni tovariši« bolje organizirajo proizvodnjo in poslovanje. Spoznavajo pač, kakšne koristi bi lahko imel ves kolektiv, če bi objektivno stimulirali organizatorje proizvodnje, pa tudi tiste, ki po službeni dolžnosti analizirajo in spremljajo oblikovanje ter delitev dohodka, se pravi, ves kader, ki naj bi omogočal samoupravljavcem, da vsak dan vedo, kako se giblje proizvodnja in kolikšni so zlasti stroški. Dejstvo je namreč, da je samo v tistih podjetjih, kjer delujejo obračunsko analitične službe in zajemajo stroške po delovnih mestih, ali za posamezne proizvode, moč uvesti spodbuden način nagrajevanja po delu. Zal pa imamo še podjetja, ki takšnih služb nimajo, ali pa jih imajo, vendar se le-te ne uveljavljajo.« KOMPENZACIJA ALI NAGRAJEVANJE PO DELU? »So v meščanskih podjetjih — zaradi višjih cen — že kaj 'povečali osebne dohodke?« »Takoj po reformi so bili v kolektivih sestanki samoupravnih organov, na katerih so govo- rili tudi o kompenzaciji. Kolikor vem, sta samo dve gospodarski organizaciji sklenili, da bosta kompenzirali osebne dohodke za 23%. Drugod so govorili o povečanju prejemkov za 10 do 20% — odvisno od rezerv', ki so jih podjetja ustvarila v letošnjem prvem polletju. Kasneje, po plenumu našega sindikalnega sveta, so marsikje povsem opustili izraz »kompenzacija«. Na primer v Saturnusu, kjer govore le o boljših rezulta-^, tih dela, o rentabilnejšem in bolj ekonomičnem poslovanju ter tako iščejo možnosti za višje osebne dohodke. V Izolitu bodo delili samo tisto vsoto, ki so jo dobili zaradi zmanjšanja družbenih prispevkov. V mnogih podjetjih skušajo degresivno zvišati osebne dohodke — najnižje zasluške bolj, najvišje pa manj« »So pa to šele razprave in kolikor vem, še noben kolektiv ni zvišal osebnih dohodkov zaradi podražitve. V zadnjem času pa se vsebolj uveljavlja težnja, da bi zdaj sicer razdelili nekaj akontacij, hkrati pa predvsem zboljšali način delitve tako, da bi tisti, ki več naredi, dobil več kot doslej.« SINDIKAT IN REFORMA »Kako pa je v teh dneh deloval sindikat in kakšna so bila njegova stališča do procesov, ki jih je sprožila reforma?« »O naših stališčih vendar že ves čas govorim! O vsem tem, kar sem doslej povedal, smo razpravljali že pred reformo in ponovno takoj po njeni uzakonitvi na plenumu občinskega sindikalnega sveta in na drugih sestankih. V prihodnjih tednih nameravajo sindikalne organizacije organizirati množične sestanke, na katerih bodo podrobno govorili o uveljavljanju reforme v njihovem podjetju« »Ali lahko trdite, da so sindikalne podružnice pričakale reformo pripravljene?« »Ne morem! So primeri, da so naši člani vsi za reformo, ko pa so oblikovali nove cene, so na vsebino reforme pozabili in nikjer ni bilo sindikata, ki bi jih nanjo spomnil. Spet se je. pokazalo, da lahko sindikalne organizacije dobro delajo le tedaj, če delujejo kot organizacije članstva, ne pa preko predsednika ali izvršnega odbora.« JANEZ VOLJČ Seja centralnega delavskega sveta v ljubljanskem Agrokombinatu. Ze drugič več kot 30 ljudi razpravlja o N. N. Pred letom dni so jo suspendirali zaradi delikta, ki ji ni ravno v čast, in jo predali sodišču. Bila je pogojno kaznovana. Zdaj sili nazaj v podjetje. Na prejšnji seji so samo trije člani osrednjega samoupravnega vodstva pristali na to, da se vrne k njim. N. N. pa je po seji našla dobre zagovornike v pravnikih Agrokombinata. Trdili so, da sprejeti sklep ni zakonit, ker N. N. niso povabili na sejo, in predla- gali, naj ponovno razpravljajo o njej . . . N. N. ni prišla sama na sejo. S seboj je pripeljala odvetnika, ki jo je tako odlično branil, da je zbrane omečil. Vodja kadrovsko-socialne službe je pospešil mehčanje s patetičnim opozorilom: »Premislite, tovariši, za človeka gre.« Resnobno se dvigajo skoraj vse desnice zbranih in demantirajo poprejšnje prepričanje, da N. N. ne sodi mednje. N. N. je zadovoljna. Njen »socialni problem« je rešen. Inženirja ima zd moža, to je res, ima pa še stanovanje, ki je last Agrokombinata. Ostane ji kruh, seliti se ne bo treba in delikt so ji odpustili. Super velikodušnost! Ves čas suspenza, to , je okoli eno leto, pa je redno dobivala neokrnjene osebne dohodke. Za brezdelje. Iz Minilo je mesec dni, odkar uveljavljamo novo gospodarsko reformo. Kaj smo v teh dneh koristnega storili? Kaj slabega? Kako so delovali sindikati? So zastavili vso svojo družbeno-politično veljavo, da bi spodbujali pozitivne procese, ki jih je sprožila reforma, ali pa je šla reforma mimo njih in so jo, ko jih je srečala, le pozdravili? Prosili smo tovariša Franceta Rejca, da bi nam odgovoril na ta vprašanja. :!lll!!!llil!!!lll!!H!llllll!llll!llll!!lll!ll!l!l!ll!!l!l!!!llll!lffl!!!l!l!!!ll!!!i!llll!ll!IIIIW!lin!lll!!!!lttli!ll!!!ll!!lll!lll!l!|ll(!!l!!8Hllll!lt!n!!llinWI! VARČEVANJE PA TAKO! Slovenski sindikati so te dni izvedli vzorčno anketo o mnenju, ki ga imajo proizvajalci o posledicah gospodarske reforme za gospodarstvo nasploh, za podjetje, v katerem delajo, in za življenjski standard posameznikov. Anketa je dala seveda različne odgovore in na tem mestu o njenih rezultatih ne bomo govorili. To, kar nas o njej predvsem zanima, je dejstvo, da so bili anketiranci slabo informirani o nujnosti in ciljih gospodarske reforme. Kar precej je bilo med njimi tudi takih, ki o gospodarskih reformah niso ničesar zvedeli niti iz časopisov, niti iz radijskih poročil in to iz preprostega vzroka, ker časopisov ne čitajo, radia pa ne poslušajo. Vsi pa vemo, da je sedanja gospodarska reforma revolucionaren poseg v naše družbeno-ekonomsko življenje, v delo vsakega podjetja in v življenje nas vseh. Reforme ne bodo mogle uveljaviti ozke skupine posameznikov, temveč samo vsi delovni ljudje skupaj. Prav zato pa je za njeno uveljavitev nujna najširša politična akcija, ki bo dosegla, informirala in usmerila na pravo pot vsakega posameznika. Kajti, kako naj delovni ljudje pravilno odločajo o najrazličnejših vprašanjih, če pa niso informirani o dejstvih, ki pogojujejo njihovo urejanje? Kaže pa, da povsod ne mislijo tako. Na primer: sindikalna podružnica Gozdnega obrata Podvelka je te dni poslala upravi našega tednika dopis, v katerem pravi, da je njen »upravni odbor na zadnji seji razpravljal tudi o Delavski enotnosti in da so bili vsi odborniki za to, da se Ust za vse naročnike (bilo jih je 165) odpove, ker člani ne morejo kriti povečane naročnine.« Na podlagi te odločitve je podružnica odpovedala poverjeništvo za Delavsko enotnost. Drži, da smo naročnino povečali na 50 din, vendar pa je mesečna naročnina našega tednika še vedno vsaj za polovico nižja kot pa stane steklenica piva v gostilni. Ta sindikalna podružnica torej informiranost svojih članov o tokovih našega življenja ceni kaj nizko, svoji politični ravni pa je sama dala še nižjo oceno. M. P. S Zdaj, ko morajo v gradbe-“ ništvu in industriji gradbene-| ga, materiala zaradi zmanjša-~ rij a investicijske porabe bolj S premišljeno gospodariti, ker 3 jim bo sicer trda predla, so « začeli delovni kolektivi teh e gospodarskih panog resno raz-a mišljati, kako bi zmanjšali * , proizvodne stroške. Vendar se g vsi kolektivi niso lotili zmanjševanja proizvodnih stroškov I na pravem koncu. Namesto, da n bi modernizirali proizvodnjo ■g ter izboljševali tehnološke .S procese dela, skušajo kar naj-“ več privarčevati na račun živ-g Ijenjske ravn^ zaposlenih, g Takšno »varčevanje« se naj- nemarjajo skrb za dobro počutje svojih delavcev, oblikoval pa je tudi svoja stališča o tem vprašanju. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev se za urejene delovne in življenjske razmere gradbenih delavcev na gradbiščih ne zavzema samo zato, ker meni, da je ureditev delavskih naselij problem socialnega značaja, marveč predvsem zato, ker j« prepričan, da so urejene delovne in življenjske razmere delavcev eden izmed glavnih 31-niteljev za nenehno rast produktivnosti dela, kar velja še posebno v gradbeništvu. Zato a I Zasilna streha i ni »skrita rezerva« c » bolj korektno izrazi takrat, ko je treba odšteti sredstva za S urejanje in gradnjo bivališč S in delavskih naselij na grad-£ biščih. Velik del kolektivov a teh dveh gospodarskih panog ■g meni — vsaj tako kaže pra-c ksa — da so v celoti poskrbe-S li za dobro delovno počutje in počitek gradbenih delavcev s • tem, če so jim na gradbiščih » postavili le zasilno »streho | nad glavo«, vse drugo pa jim a prepustil, da si organizirajo ■g sami. O takšnem, socialno, poti litično in ekonomsko škodlji-« vem »iskanju skritih rezerv« S v nekaterih gospodarskih or-| ganizacijah gradbeništva in c industrije gradbenega mate-“ riala je republiški odbor sin-g dikata gradbenih delavcev že g večkrat razpravljal, iskal S vzroke, zakaj ta podjetja za- sredstev, ki so jih spravili skupaj njeni nekdanji sodelavci. S poštenim delom. V taistem podjetju so letos 1. junija izročili raz-rešnice sedmim članom kolektiva. Zanje centralni delavski svet ni izgubljal Časa, čeprav je mati - samohranilka z dvanajstletnim sinom nanj naslovila pritožbo in v svojo obrambo navedla marsikaj obremenilnega — za druge. Iz podjetja morajo zaradi varčevanja. Tako je rečeno. Ne zavoljo nepoštenosti. Preden je padla kocka, vodja kadrovsko-so-cialne službe ni opozoril: »Premislite, tovariši, za človeka gre.« V podjetju je pač preveč ljudi. N. N. pa se po enoletnem suspenzu in vsem, kar ga je povzročilo, vrača v Agrokombinat... Ma- : .: obsoja vse tiste delovne organizacije, _ oziroma njihove predstavnike, ki z nizkimi cenami, oblikovanimi na račun življenjske ravni gradbenih delavcev, konkurirajo in prevzemajo dela tistim gradbenim podjetjem, ki so v svoje stroške in v cene svojih storitev vkalkulirala tudi izdatke za gradnjo in urejanje delavskih naselij, za gradnjo delavskih stanovanj in za organiziranje obratnih menz na gradbiščih. Takšna konkurenca ni le nelojalna, marveč tudi nesocialistična in nemoralna, ker jo plačajo gradbeni delavci neposredno iz svojega žepa. Res je seveda, da mnogi delavci, predvsem tisti, ki pridejo na delo v mesta iz manj razvitih krajev zato, da bi v čimkrajšem času čim-več zaslužili, niti ne zahtevajo urejenega življenjskega okolja in so »skromni«, kakor pravimo. Da bi čim več prihranili, »potrpijo« tudi s stanovanji v napol podrtih barakah, saj s tem prihranijo pri stanarini, ki bi jo morali plačevati za dražja stanovanja. Vendar po mnenju republiškega odbora ta »skromnost« gradbenih delavcev v nobenem primeru ne sme biti opravičilo za premajhno skrb, kako delavci na gradbiščih živijo, saj je mogoče s številkami /lokazati, da je produktivnost dela najnižja prav tam kjer gradbeni delavci nimajo urejenih delovnih in življenjskih razmer na gradbiščih in v naseljih. Zato republiški odbor sindikata gradbenih delavcev meni, da bi delovne organizacije gradbeništva in industrije gradbenega materiala poslej ne smele graditi novih poslovnih zgradb (ceio pa ne tako razkošnih, kot so jih nekatere delovne organizacije zgradile), dokler v celoti ne bodo poskrbele j.a dostojno bivanje ter telesno in duhovno rekreacijo delavcev na gradbiščih, to je, zagotovile minimalne pogoje za njihovo normalno delo in življenje. „ ---------------- - V. B. i Iz naše družbe »Pomislite, odbili so mi zdravljenje v Rogaški,« je pred dnevi razlagala ogorčena znanka iz Celja. Naštevala je na prste, v katerih zdraviliščih je bila leta nazaj, katera voda je najboljša za prebavo in katera klima ji je najbolj popravila tek, kje je največ družbe in mi zaupala preizkušeni najboljši letni čas za zdravljenje — obvezno poletni meseci. Letos bi k šestim prstom prištela sedmega — pa ... »Torej, so začeli iskati, kje bi se dalo kaj prihraniti,« sem skušala speljati pogovor na bolj uspešen tir. »Veste, na moj račun že ne bodo! Pravico imam, saj plačujem socialno ...« Tako mislijo mnogi. Tudi zato so tako dolge vrste pred ordinacijami, zato toliko čakanja, preden zavarovanca po- Pravice na rešetu kličejo v zdravilišče. Zato čakajo tudi tisti, ki so resnično zelo potrebni zdravljenja. (Mimogrede: v Zdravilišču Rogaška Slatina imajo vsa mesta zasedena že za osem mesecev vnaprej.) Pravice, ki so jih doslej širom po Sloveniji nategovali dostikrat po nepotrebnem kot harmoniko, so na celjskem Komunalnem zavodu dali pred tedni na rešeto. Ne z namenom, da bi jih kratili tistim, ki so zares potrebni zdravljenja, pač pa zato, da bi izločili vse, ki so na račun zdravstvenih skladov hodili na počitnice. »Morali smo nekaj ukreniti, kajti če bi s takim tempom pošiljali zavarovance v zdravilišča, kot smo letos začeli, potem bi samo za klimatsko in kopališko zdravljenje porabili deset odstotkov sredstev zdravstvenih 1 skladov. Tega pa si nikakor ne moremo privoščiti .. « so pojasnili svoj ukrep na Komunalnem zavodu v Celju. Od 383 predlogov za klimatsko in kopališko zdravljenje, ki jih je posebna komisija ponovno »pretresla«, so jih izločili nič manj kot 349. Samo 34 predlogov je komisija upravičila in odobrila. Če je bila komisija pri deiu res objektivna, je to kar dober osip. »Najteže pa bo spremeniti odnos zavarovancev do sredstev, ki se zbirajo v zdravstvenih skladih. V tem smislu namreč, da se bodo posluževali pravic le tedaj, kadar bodo upravičeno potrebni pomoči in da ne bodo praznili skladov po načelu, .pravico imamo, saj plačamo'«. pravijo na zavodu in tako povedo tudi mnogi zdravstveni delavci. N. L. INTERVJU S PREDSEDNIKOM ZVEZE RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE ING. VIKTORJEM TURNŠKOM IN S SEKRETARJEM ING. LEVOM PIPANOM GOSPODARSTVO FINANCIRA TRI ČETRTINE RAZISKAV (Nadaljevanje s 1. strani) Za nezaupanje so imele nekatere tovarne dovolj razlogov ... Če so naročene in plačane raziskave ostale torzo — praktično neuporabne — so bili včasih tudi naročniki sami krivi. Vrnili bi jih raziskovalcem in zahtevali, naj jih dopolnijo, ali pa poiskali strokovnjake, ki bi jih znali praktično uporabiti. Najbrž odnos do raziskovalnega dela ni bil vedno pravilen. Vemo za primer, ko je direktor rekel: »Dajmo dva ali tri milijone za raziskavo. Ne bo nam koristila, mir bomo pa le imeli pred raznimi očitki.« Ob takšnem apriorističnem nezaupanju v naše znanstvenike in raziskovalce se niso poglobili v njihove študije, zlasti, če so bile zanje proučene. Najbrž so imela podjetja, ki so si to privoščila, tudi preveč denarja. Zdaj, ko so primorana bolj varčevati, prav gotovo ne bodo naročala neuporabnih raziskav. Menite, da denar lahko spremeni miselnost? Tovarne utegnejo varčevati tam, kjer je najmanj umestno — pri sredstvih za razvoj in raziskave. Gospodarske instrumente smo sicer menjali, gospodarstvo pa naj bi reformirali tisti ljudje, ki so ga doslej prepočasi razvijali. To velja tudi za znanstvene in raziskovalne inštitucije. Zakaj imamo pa povsod samoupravne organe? Če bo v tovarnah zmanjkalo denarja za reprodukcijski material in za osebne dohodke, v raziskovalnih Inž. Viktor Turnšek, direktor Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije organizacijah pa naročil, bodo že poiskali krivce. Nihče ni nenadomestljiv. Jasno je na primer že, da se bodo z rebalansom zveznega in republiškega proračuna zmanjšali raziskovalni skladi oziroma družbena sredstva za raziskave. Nove vire dohodka bo treba poiskati v gospodarstvu. Menažersko delo se raziskovalcem upira. Na letnem občnem zboru Društva inženirjev in tehnikov Slovenije so se pritoževali nad takšno profanacijo znanosti, ki jih izravnava z agenti za pralne praške. Kako bodo raziskovalne organizacije izboljšale stike s tovarnami, je njihova stvar. Lahko gredo posamezni raziskovalci z aktovko v roki iz podjetja v podjetje, lahko pa organizirajo menažerstvo na višji ravni. Naša kemična industrija, na primer, je majhna in razdrobljena. Večja podjetja, kakor Celjska cinkarna in Kidričevo, imajo lastne inštitute ali vsaj močne razvojne oddelke, druga si tega ne morejo privoščiti. Vendar ni rečeno, da ne potrebujejo tehnoloških ali kakih drugih raziskav in razvojnih napotkov. Inštitut »Borisa Kidriča« bi jim lahko pomagal reševati vsakdanjo proizvodno problematiko in prevzel zanje tudi dolgoročne raziskave, kolikor so potrebne. Teh najbrž tudi podjetja z lastnimi inštituti in razvojnimi oddelki ne bodo mogla sama v celoti opraviti. Zakaj ne bi kolektiv »Borisa Kidriča« povabil predstavnikov kemičnih tovarn k sebi in se z njimi pogovoril o proizvodnih težavah? S samo zaskrbljenostjo nad lastno us.odo in z lamentiranjem se seveda raziskovalna naročila in dohodek ne povečujejo. Najbrž bo potrebno več sestankov? Vsem tistim inštitutom, ki doslej še niso tesno povezani z gospodarstvom, bo zbiranje naročil jemalo precej časa, dokler se ne afirmirajo. Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij in še nekaterih drugih to ne skrbi, ker že delajo večinoma za industrijo. Ali so raziskovalne organizacije primerno opremljene za povečano pomoč gospodarstvu? Oprema je poglavje zase. Vsekakor bo treba iti poslej raziskovalnim podjetjem bolj na roko pri dajanju posojil in deviz za izpopolnitev opreme. Od odobritve posojila do nabave tuje opreme je še sila dolg in zamotan 'proces z banko. Inge-renco banke, da odloča o tem, ali prosilec res potrebuje opremo, za katero je zaprosil, in tiste provenience, ki jo je predvidel, je treba prenesti na bolj strokovne in bolj elastične forume. NEIZPROSNA ALTERNATIVA Rekli ste, da se bodo zmanjšala družbena sredstva za raziskave. To bo po vsej verjetnosti najbolj prizadelo institucije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju družbenih ved. AH menite, da bodo tovarniški kolektivi pripravljeni plačevati tudi te naloge? Tega ne moremo zahtevati od njih. Zato je usoda teh organizacij najbolj nejasna. Ce ne bo denarja za tovrstne raziskave, se bo treba vprašati, ali inštitute za družbene vede sploh še potrebujemo. Kolikor so njihovi ustanovitelji zainteresirani zanje in se zavedajo, da se raziskovanju družbenih pojavov ne smemo odpovedati, bodo morali izvrtati sredstva iz raziskoval- l!l!!!i!!l!i!!lll!!'!ll![||]|!l!!!!!l!!!l!!!ll!lj!l!ll!III!![illl!!ll!!!!ii!li[!l!!in!lll!!ll!![ll!! Pogovori z upravljavci • Pogovori z upravljavci !!!l»«il!IE Dnevi, dolgi 48 ur r f' r-mi \ yn* f Avtobus SAP lahkotno polj žira kilometre asfaltirane ce- jg ste. Potniki, večinoma od son- g ca ožgani dopustniki, ki se H vračajo z morja ali hribov, H brezbrižno dremljejo ali se jg predajajo svežim spominom. §g Zagreb in Beograd sta še da- g leč, časa je dovolj za drema- p nje in razmišljanje ... Sedim poleg šoferja. Na p spremljevalčevem sedežu. Se g je nekaj kavalirjev in dobrih p ljudi jj »Kdaj boste v Beogradu?« »Pozno popoldne. S postanki jj je 9 ur in četrt vožnje,« odvr- g ne šofer, ki nepremično strmi B predse. »Naporna vožnja!« »Vsak mesec delam za dva g meseca. Po štirinajst ur na jj dan. V zadnjih petih letih sem jj bil samo dvakrat z ženo v 1 llli!ll!!!!ll!!ll!l!ll!!ll!!Illl!lll!lll!!lillll!!lll!!ll|lll!l!!!!!!ll!l|||!!l!l!!!llll!!ll!ll!l!!l|||||||||!l||l![|!|||||!| kinu in enkrat na dopustu. Deset dni... Mnogim gre na živce moja kuverta, to, da delam po 500 ur na mesec, pa ne.« »Veliko zaslužite.« »Raje bi potegnil samo 60.000 din in delal po sedem ur... Ce bi se znova rodil, ne bi bil več šofer. Ze več mesecev nisem bil niti en dan zares prost.« »Po zakonu imate pravico do prostega dne vsak teden.« »Vem. Tudi po pravilniku našega podjejta.« »In?« »Enkrat samkrat bi izsilil prost dan, potem bi mi vrnili knjižico... Premalo je šoferjev.« »Je tudi po pisarnah premalo ljudi.« Šoferju se zgane obraz v grenak nasmeh. »O, ljudi, ki delamo zanje, je pa veliko. Nemara preveč. Toda jaz molčim. V partizanih mi je moj komisar Vašo rekel: Čuti i radi, neče ti biti krivo. Tega se držim. Pa tudi časa nimam za sestanke.« ............................... nega sklada »Borisa Kidriča« ali kje drugje. Problem je zlasti zaostren, ker se niso zmanjšali samo raziskovalni skladi, ampak tudi sredstva proračunskih MARIOLA KOBAL lll!!!!K!!l!i Od aprila do zdaj je bil Ivan Kuhar malo doma. Vozil jc po Franciji, Italiji, potem je dva meseca prevažal Angleže in Cehe po Istri. Vsak dan. Tudi ob nedeljah. Malo pred Novim mestom prisede spremljevalec Jože Grandovec. Na zasilni sedež. »Tako,« reče, »do Novega mesta bo mir. Danes imava dobre potnike. Slo je brez razburjanja in preklinjanja ...« »Jože, tale je novinarka,« povzame šofer, »povej ji, ali imava čas za sestanke.« Spremljevalec Jože je humorist, po narečju bi rekla, da je Ribničan. »Kaj pa jo vlečeš? V Beo-graCtu imava čas ZA sestanke. Za resne ne, za druge pa zadosti. Piti ne smeva, jeva večinoma tisto, kar nama dajo žene s seboj, drugče bi zajed- , ia poldrugo plačo... izpod dveh jurjev ne dobiš v Beogradu poštenega kosila ...« 3 o a o a O Inž. Lev Pipan, sekretar Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije ustanov, ki so naročala te raziskave: javne uprave, sodišč, političnih organizacij. Je morda že kak inštitut ogrožen zaradi splošnega varčevanja? Da. Zavod za raziskovanje morja, ki je na najboljši poti, da se afirmira. i a o Hm, morje je treba še a raziskovati. 0 Ribolov ni proučen. Ne po- " znamo poti ribjih vlakov, niti a načinov, kako bi jih privabili. 2 Imamo pa veliko tovarn za pre- g delavo rib. Ob ustanovitvi1 tega zavoda so na najvišjih mestih ’ obljubljali dotacije za odplačilo S stavbe, v kateri dela. Zaradi 2 restrikcij v negospodarskih in- g vesticijah pa ni dobil ničesar. Rok za odplačilo prveg'a obroka " dolga v višini 15 milijonov di- a narjev (stavbo je TOMOS pro- 2 dal za 50 milijonov), je že po- g tekel. Če upniki ne bodo imeli ° razumevanja, bo treba ta zavod " likvidirati. Toda čemu bi bil sa- S mo TOMOS uvideven za r^z- 2 iskovanje ribjih vlakov, ki jim a pri proizvodnji motorjev in av- 0 tomobilov ne koristi? ■ V bližini je Delamaris, ki izdeluje ribje konzerve. Sami ste rekli, da so te raziskave namenjene industriji za predelavo rib. 50 misijonov bi tovarne že spravile skupaj. Pustimo ta zavod. Navedli smo ga samo v ilustracijo, kako utegnejo varčevalni ukrepi ogroziti raziskave, ki jih neposredno ne potrebuje industrija, družbeno so pa potrebne. Prav to nam nalaga moralno dolžnost, da s skupnimi močmi najdemo ustrezno rešitev. OPRAVIČILO ni plačilno sredstvo S prevedbami pokojnin, z varstvenimi dodatki na najnižje pokojnine (do 25.500) in s sprejeto ter začeto valorizacijo smo menili, da so upokojenci vsaj v glavnem obvarovani pred naj-hujšimi posledicami podražitev. Vendar temu ni tako. Neposreden povod za to, da smo se pozanimali, kako je s prevedbami pokojnin po posameznih komunalnih zavodih, jc bilo pismo Društva upokojencev iz Kočevja. »V naši občini je še precej upokojencev,« piše predsednik podružnice komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, »ki niso dobili prevedbenih odločb o pokojnini. Zato, ker ni prevedb, tudi povišanih pokojnin nimamo, čeprav je predpisani rok (30. junij 1965), ko bi morale biti te stvari urejene, že davno mimo. Ne samo, da smo oškodovani, ker so se zdaj vse življenjske potrebščine podražile, pač pa si tudi ne moremo kupiti niti tistega, kar najbolj potrebujemo.« Ljubljanski komunalni zavod jim je 6. 8. prijazno odgovoril. Takole med drugim pravijo: »Na našem zavodu je bilo konec junija predvidenih okrog 94 odstotkov pokojnin. Razumljivo je, da je naš zavod, spričo tega, da ima skoraj 40 odstotkov vseh upokojencev v Sloveniji, v precej drugačnem položaju, kot so zavodi z manjšim številom upokojencev. Tako je res, da še kakih 400 do 500 pokojnin nismo prevedli... Razumemo kritičen položaj upokojencev, ki gaj je gospodarska reforma še poslabšala. Ne zanikamo, da ne zadene krivda za zamudo prevedb tudi zavoda, vendar pa menimo, da ta ni v takem razmerju proti delu, ki ga mora v dani situaciji zavod opraviti. Seveda so pri takem stanju napake pogostejše...« Opravičilo prizadetih ni zadovoljilo in tudi nas ne. Pri prevedbah pokojnin je le ljubljanski zavod v zaostanku. Res posluje za več zavarovancev kot drugi zavodi v Sloveniji. Tako skrbijo tudi za več upokojencev. Vendar pa imajo zaposlenih tudi veliko več delavcev kot po drugih zavodih. Na kranjskem zavodu imajo na primer opraviti s približno 76.551 zavarovanci in imajo povprečno 92 zaposlenih delavcev, v Trbovljah imajo na zavodu 46 delavcev, na njihovem področju pa je skoraj 44 tisoč zavarovanih oseb, pod ljubljanski Komunalni zavod, sodi nekaj manj kot 359.000 zavarovancev, v službi socialnega zavarovanja pa dela 437 delavcev. Če obravnavamo zavode samo po številčni zasedbi, za neopravljene prevedbe na ljubljanskem zavodu ne moremo najti opravičila. Torej se vsiljuje zaključek, da je notranja organizacija neprimerna, premalo učinkovita in da so ljudje, ki imajo opraviti s prevedbami, premalo strokovno usposobljeni. Končno pa bo treba iskati odgovor za zakasnitev prevedb tudi v odnosu do zavarovancev, v konkretnem primeru, ki ga obravnavamo danes — do upokojencev. Čeprav res samo še 400 do 500 pokojnin ni prevedenih, pa je upokojencev, ki še niso dobili tistega, kar jim po zakonu pripada, precej več. »Ozko grlo« v likvidaturi zadržuje namreč tudi še veliko prevedenih pokojnin. Ker pa smo že začeli s pokojninskimi zadevami, nas je zanimalo še, kako je z varstvenimi dodatki na najnižje pokojnine. Njihov, pomen je prav ob zadnjih podražitvah pomemben, saj naj bi zagotovili, da bi si upokojenci kupili tisto najnujnejše, kar za pov- l!!l'l!l!llll!!l!!ll!l!!!ll!lll!|ll!lll!!lll|!l!ll||ll!l||[|||!!|!|l!!l!i|9l|!l!l|||[|||| »Koliko pa zaslužite prečno na mesec?« »Nisem zračunal. Dva meseca ne dobim enako. Vrag ve, zakaj, pa že sedmo leto delam na progi Ljubljana — Beograd. Ta mesec sem dobil 20 tisoč več kot prejšnji.« »Ne dobite obračunskih listov?« »Nekaj dobim, pa se v tistih številkah ne spoznam. Menda se še tisti ne spoznajo, ki jih napišejo. Slišal sem, da so nam prejšnji mesec obračunali 29 delovnih dni, ta pa 32, ampak 20 jurjev nisem zaslužil v treh dneh ...« »Vprašali bi.« »Ah, kdaj imam pa čas. Mi delamo ...« Novo mesto. Gruča ljudi čaka na naš avtobus. Spremljevalec se ozre po sedežih in zavzdihne: »Spet bo gneča.« im a MARIOLA KOBAL ll!!!!i!^l!!!llll!j!!!lj||lll![||||jj ■ll!i!li:aili življenje potrebujejo. Še posebej potrebujejo vgrstveni dodatek takoj, ker bodo povišane pokojnine vsled valorizacije, ki jo je zagotovil zakon, dobili šele s septembrskimi izplačili. /" Od 39.433 doslej' vloženih zahtevkov za varstveni dodatek je še 11.661 popolnoma nerešenih. Skoraj še enkrat toliko pa je primerov, ki so sicer rešeni, pa niso napisane odločbe, brez teh pa seveda tudi ni izplačil. A kje so vzroki za zastoj? Na komunalnih zavodih za socialno zavarovanje in na občinah v opravičilo za zamude najprej, povedo, da je letos z varstvenimi dodatki veliko več dela kot prej. Meja katastrskega dohodka, ki je odločilna, ali dobi upokojenec varstveni dodatek ali ne (tako imenovani ebnzus), se je namreč premaknila navzgor, na 31.000 dinarjev in je zato za tretjino več vlog kot prejšnja leta. Obilica vlog je obema službama slabo opravičilo, kajti nobena ni s kadrom tako zelo siromašna, da ne bi mogli brez zastojev rešiti za življenje tako pomembnih dodatkov. Torej smo začeli iskati vzroke drugje. In jih tudi našli: neurejeni katastri po občinah, vsled katerih ne morejo izračunati katastrskega dohodka, ki je osnova za varstveni dodatek, neažurnost poslovanja tako na zavodih za socialno zavarovanje kot na občinah, ki jo pogojuje slaba organizacija dela, neizdelan sistem nagrajevanja. Resnično majhen delček krivde nosijo tudi upokojenci sami, ki dajejo pri zahtevkih nepopolne podatke. Samo primer: na ljubljanskem zavodu imajo okrog 450 vlog, ki so tako nepopolne, da ne vedo, niti kam niti komu sodijo. Da še s številkami, ki smo jih dobili po posameznih komunalnih zavodih, ponazorimo zgornje ugotovitve: goriški zavod ima pd 1706 vloženih zahtevkov še 568 nerešenih. Od tega jih 238 leži pri referentih, drugi pa so na občinah, kjer čakajo na odmero katastrskega dohodka. Na Jesenicah so z reševanjem varstvenih dodatkov šele začeli, zato imajo od 2151 zahtevkov še 1143 nerešenih. Tudi na Zavodu v Kranju so začeli z delom šele junija in posledica tega je 1871 nerešenih vlog. Novomeški zavod je doslej rešil le 290 vlog za varstveni -dodatek, 1100 pa jih še čaka, da bodo na občinah izračunali katastrski dohodek. Prav taka zavora je izračunavanje katarskega dohodka na mariborskem in murskosoboškem področju. Mariborski zavod še za 1450 vlog ni dobil podatkov iz občin, v Murski Soboti pa so doslej lahko rešili le 105 upokojencem varstveni dodatek, 1215 vlog pa je še v rokah uslužbencev občinskih uprav. Manj težav s katastrom imajo na ljubljanskem Zavodu za socialno zavarovanje, zato pa v likvidaturi leži več kot tisoč rešenih spiso-v, da bodo napisane odločbe. In kdaj predvidevajo na komunalnih zavodih za socialno zavarovanje, da bodo vsi upravičeni in potrebni dobili varstveni dodatek? Redki do konca avgusta. Največ je takih, ki. menijo, da bo delo končano do konca septembra. So pa tudi taki — in med njimi največji zavodi — ki predvidevajo, da zadev ne bodo mogli rešiti prej kakor v oktobru. Takole so mi dejali upokojenci: »Navajeni smo sicer potrpeti, vendar nam nove cene delajo skrbi. Res, da smo letos že dvakrat dobili akontacije, vendar ni nikakršna skrivnost, da imamo zelo majhne pokojnine. Morda bo delo občinskih uprav in zavodov poslej boljše. Saj reforma ne bo mogla iti mimo njih!?« N. L. / Nevsakdanji izračuni Naj vse ostane v anonimnosti. Ne zavoljo tega, ker bi ge kdo bal zamere, bolj zato, ker bi komu drugemu lahko storili krivico, ko bi pač zamolčali, da je tudi tam tako. Skratka, gre nam v tem primeru le za pojav, lahko bi rekli v marsičem tipičen za naše dosedanje gospodarjenje. V en; izmed komun, gospodarsko močni in industrijsko zelo razviti občini, so delovne organizacije za minulo leto naračunale 19 % povečanje produktivnosti dela, merjene po finančnih pokazateljih. Torej odstotek, ki precej presega tako republiška, kot predvidevanja za vso federacijo. Samo... ... Vsebino tega »samo« so pred nedavnim podrobneje opredelile ugotovitve analitsko statistične službe občinske skupščine v tej komuni. Po teh podatkih je namreč treba odšteti od 19 % povečane finančne produktivnosti dela, ali povečane rentabilnosti, kot bi se lahko preprosteje reklo, 11-odstotni porast cen. Od tega pa .je treba odbiti tudi 6,0 odstotka povišane finančne produktivnosti, ki je nastala kot posledica v tej stopnji poraslega števila zaposlenih, in rezultat? Od 19 proglašenih odstotkov povečane produktivnosti, le 1,4 % dejansko povečane produktivnosti dela. Vendar pa se ne kaže zadovoljiti le s tem podatkom. Izredno zanimiva je namreč primerjava med porastom produktivnosti in rentabilnostjo investicij. Po podatkih komunalne banke v tej občini so investicije v minulem letu samo v gospodarstvo obsegale milijardo 446 milijonov dinarjev sredstev gospodarskih organizacij in 344 milijonov investicij iz bančnih virov. Skupno so torej znašale investicije v gospodarstvo te komune samo v minulem letu 1 milijardo 790 milijonov dinarjev. Ta investicijska sredstva pa pomenijo eno tretjino vrednosti osnovnih sredstev po njihovi sedanji vrednosti. In če upoštevamo, da naj bi vsaka nova investicija dala vsaj toliko, kot daje stara investicija, potem bi — ob minimalnih zahtevah po rentabilnosti — morala porasti dejanska produktivnost za 33,3 % in ne za 1,4 %, kot v resnici je. In rezultat tega izračuna? Precej ostra, a dokazana ugotovitev: v minulem letu 60 % vseh investicij v tej komuni ni bilo efektnih, če že niso sploh bile zainvestirane. Seveda se ob vseh teh ugotovitvah vsiljujejo vprašanja: odkod, kako, zakaj? A da ne bi odgovarjali na pamet, si oglejmo do konca gospodarski izračun, ki ga je pripravila analitska statistična služba v tej komuni. Struktura celotnih 2 milijardi 110 milijonov investicijskih sredstev v tej komuni — le stanovanjski sklad ni pri tem upoštevan— daje za minulo leto naslednjo podobo: investicije v izobrazbo 160 milijonov, v znanstveno raziskovalno delo 140 miljonov, investicije v ostale činitelje, kot na primer v stroje, stavbe, licence in podobno 1 milijardo 810 milijonov. In čeprav bo kdo podvomil v popolno realnost in upravičenost primerjave . z vzorcem, kako bi razporedili take investicije na primer v ZDA, take primerjave le ne kaže povsem zavreči. Po vzorcu pa bi v ZDA razporedili 2 milijardi in 110 milijonov investicijskih sredstev takole: v Izobrazbo 850 milijonov, v znastveno raziskovalrto delo 730 milijonov, medtem, ko v stroje, stavbe, licence in podobno le 530 milijonov. Kot že rečeno, ne kaže v celoti prisegati na primerjavo. Toda kljub vsemu številke iz tega gospodarskega izračuna dopuščajo nekaj temeljitega premisleka vrednih spoznanj: • gospodarjenje s sredstvi je izrazito ekstenzivnega značaja * • tudi investicijska vlaganja so usmerjena v ekstenzivno gospodarjenje • investicijske naložbe niso smotrne in zato tudi ne efektne. In k temu še misel, nič-kolikokrat povedana, in upamo, na tem konkretnem primeru zdaj tudi dokazana, da se gospodarjenje začenja že pri vzgoji kadrov, pri odkrivanju in uvajanju sodbnejših tehnoloških postopkov, racionalnejši organizaciji proizvodnje in poslovanja. BOJAN SAMARIN NOVOMEŠKA OBČINSKA UPRAVA O VARČEVANJU N A J (Nadaljevanje s 1. strani) so do nedavna pošiljali krajevnim uradom izpiske iz svojih evidenčnih knjig. Kmetje so si ogledali te tako imenovane davčne razporede in po njih nakazali (ali pa tudi ne) svoje dajatve. Zdaj mora občinska uprava za dohodke za vsakega davčnega zavezanca posebej izdati odločbo, hkrati pa dostavljati, tako kakor do zdaj, davčne razporede krajevnim odborom. Novi predpis je brez dvoma skušal zavarovati davčne zavezance pred kakršnimikoli izigravanjem: za odmerjeno dohodnino dobe posebno odločbo, za prispevke na kmetijske proizvajalne naprave posebno in za takse na hibridne trte in gozdove posebno. Vse to je zelo lepo, kaže veliko uvidevnost do naših zasebnih kmetov, ampak ... uprava za dohodke v Novem mestu bo morala zaradi te uvidevnosti v kratkem izdati nič več in nič manj kot osem/ indvajset tisoč odločb. Obraž-cev zanje ni občinski upravi nihče podaril, naročili so jih in plačali tiskarni, uslužbenci iz dohodninske uprave pa morajo delati cele dneve, in sicer po-poldne_ udarniško, ker v občinski blagajni ni denarja, da bi jim plačali nadure. Kako naj bi zmanjšali število ljudi? »Na pamet je lahko govoriti, naj se upravni aparati povsod zmanjšajo,« sem potem zapisala v svojo beležnico, »naj nam še povedo, kako, če imamo zmeraj več dela, ne manj.« O davkih še tole: zoper odločbe o dohodnini, prispevkih in taksah se zavezanci lahko pritožijo. To je v redu. Lahko pa kratko malo svojih obveznosti ne poravnajo. V tem primeru mora uprava za dohodnino izvesti predpisani izvršilni postopek, ki je enak sodnemu postopku: najprej opomin, potem odločba o izvršitvi rubeža, nato rubež. Davčna disciplina ni ravno zgledna v novomeški občini, zato je novi predpis o dohodnini v kmetijstvu občinskemu aparatu naložil težko breme in napravil luknjo v občinski blagajni, ki jih ima že brez tega dovolj... Denarja manjka na vseh koncih in krajih. »Je kdo izračunal, koliko bo občine stala ta zakonska sprememba? In ali je v skladu s splošnimi družbenimi pretenzijami, da bi zmanjšali administracijo? Absurdno je, da imamo zdaj več pisarije kakor v začetku administrativnega sistema?« CORPUS DELICTI Na ogled so mi dali novi Uradni list SFRJ — št. 37/65, v katerem je med drugim objavljen odlok o evidenci nad izdajanjem potnih listov in vizumov. Odlok ima trinajst točk: občine si morajo omisliti evidenčno knjigo, biti mora vezana, prešita in paginirana, poleg generalij o prosilcu mora vsebovati še podatke, kam in za koliko časa, službeno ali privatno in tako dalje in tako dalje — skratka v tej knjigi bodo zbrani vsi tisti podatki, ki jih že zbira notranja uprava in so navedeni tudi v potnih listih. Knjiga se ne bo sama pisala, se razume. Preden smo prešli na drugo temo, je padla pripomba: Toliko evidenc že imamo in vodimo, da bi potrebovali evidenco za evidentiranje evidenc in evidenčnih stroškov. Po kratkem presledku, med katerim so zbrani podzavestno kolektivno vzdihovali, je nekdo povzel: »Želimo, da bi republiški sekretariati uskladili svoje zahteve po podatkih in poročilih. Komaj enemu ustrežemo, se je treba lotiti' istega dela — z drugega konca. Nedavno jim je nfeki mariborski zavod (najbrž Zavod za produktivnost dela, op. nov.) poslal —i menda po naročilu republiških organov — šop obrazcev, ki naj bi jih napolnili s podatki o trošenju občinskih proračunskih sredstev. In kaj so naredili? Obrazce so vrnili pošiljateljem s pripombo, da jim rade volje dajo na voljo vse zahtevane podatke, samo nekdo naj pride k njim. Odrezavi odgovor je v znamenju varčevanja: štirinajst dni, če ne več, bi moral eden izmed njih računati in izpisovati podatke za te' obrazce (z mehanizacijo, ki bi prišla v poštev pri tem delu, so slabo opremljeni, nadaljnja pojasnila so pa odveč) in zanemariti svojo sedemurno redno obveznost ali pa privoliti na »udarništvo«, medtem ko bo mariborski zavod plačan za to nalogo ... CISTA BIROKRACIJA Nepotrebna pisarija, stroški \ in pota nastajajo tudi pri izjemnih gradbenih dovoljenjih. Letos je izšel predpis, po katerem mora dati republiški urbanistični inšpektorat soglasje za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij izven ožjega zazidalnega območja. Kot ožje zazidalno območje pa se šteje naselje, v katerem je najmanj sto hiš, šola in potrebni komunalni objekti. Predpis ima nedvomno dobre strani. Ima pa tudi slabe. Ali je predvidena lokacija v ožjem zazidalnem območju ali ne, ugotavlja občinski strokovnjak, svoje ugotovitve uradno pošlje arbitrom v Ljubljani, ki uradno obvestijo občino o svoji odločitvi: pozitivni ali negativni, ne da bi si ogledali prostor, kjer naj bi zrasla nova hiša ali hlev ... Lahko si pa predvideno lokacijo tudi ogledajo in se na svoje oči prepričajo o tistem, kar njihov strokovni kolega v občini že ve ... Na republiškem urbanističnem inšpektoratu sedijo samo trije inšpektorji, občin je v Sloveniji nad šestdeset, prosilcev za odobritev lokacije izvep zazidalnih območij pa na stoti- ne ... predpisa pri najboljši volji ne morejo dosledno izvajati. In posledice? Z občinskimi predstavniki so se dogovorili, da bodo dovo-bili graditi na »prepovedanih krajih«, če to občinski urbanisti priporočijo. Ta medsebojni dogovor je problem samo toliko omilil, da si občinski in .republiški urbanisti ne bodo skakali v lase, toda — pisarija bo ostala. Pa tudi stroški za papir in prevažanje pošte iz vseh občinskih- sedežev v Ljubljano in nazaj. Takole se veča nimbus birokracije (skupaj s stroški) tudi na račun premalo življenjskih zakonov... Ko smo že pri življenjskosti predpisov in zakonov: Novomeščani imajo pripombe na najnovejše predpise o cenah, ki občinske skupščine, svere in druge občinske organe zadolžujejo, da kontrolirajo cene in podražitve ter plačevanje prometnega davka. Po njihovem mnenju niti občinski odborniki niti člani svetov in komisij teh nalog ne bodo mogli redno opravljati, ampak jih bodo prenesli na občinske strokovne službe. Te pa naj bi zaradi varčevanja skrčili... Da bo naloge težko brezhibno opravljati, je razumljivo. Ce jih ne bodo, potem predpisom ne bo zadoščeno. In če predpisov zares ni mogoče dosledno izvajati — ne samo v novomeški, ampak tudi v drugih_ občinah — ali so življenjski? m ali so v skladu z našo varčevalno akcijo, ki velja tudi za občinske skupščine in njihov upravni aparat? Toliko za začetek in v pojasnilo, zakaj bodo v novomeški občini imeli po varčevalni akciji po enega občinskega uslužbenca samo na pol državljana manj kot doslej. Pomenek o varčevanju je se« gel seveda tudi izven občinske hiše in vsega, kar spodbuja občinsko birokracijo, toda o tem drugič. MARIOLA KOBAL POL URE ZA POČITEK IN OKREPČILO FOTO: M. ŠPAROVEC 9 si -a a H a I a Bi H m a n a m m a a a m a s m ss m m m M ■ m m m m a m m 9 g K a a ss Prvič sem pisal o prometnem davku pred kakimi petimi leti. Nekaj dni poprej sem oddal članek pod naslovom »-Kisla jabolka«, v katerem sem podrobno popisal, kako se formira cena jabolkom na relaciji proizvajalec—potrošnik. Ta članek je urednika tako navdušil, da me je poklical in dejal: »Napiši še, kako se formira prometni davek od proizvajalca surovin do potrošnika. Potem sem hodil iz podjetja v podjetje in kolikor več sem jih obiskal, toliko bolj me je bolela glava. Končno sem napisal članek pod naslovom: »V eni sami sobni omari je 18 prometnih davkov.« Pa sem jih naštel: »Plačajo ga pri sečnji, pa potem, ko les žagajo, in proizvajalci furnirja, pa tisti, ki delajo lak in oni, ki delajo barve; samo v ključavnici jih je skritih pet — je pač dolga pot od železne rude do ključa in ključavnice ...« Ko sem zapisal vseh osemnajst, sem vprašal: Oprostite, tovariši, ampak jaz pri vsej svoji najboljši volji tega ne razumem. Je res potrebno, da skupnost na tak način zajema dohodek in s tem tolikanj podražuje izdelke ter ustvarja takšno zmedo, da celo kvalificirani strokovnjaki z ustrezno šolsko izobrazbo komaj vedo povedati, kje vse je treba plačati prometni davek.« Uredniku je ta moj članek še bolj ugajal kot poprejšnji in je dejal: »Tako je treba pisati o gospodarskih problemih: konkretno, pogumno in konstruktivno.« Takrat so v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v naši redakciji vnesli nov člen, po katerem je vsak, ki je napisal tak ali podoben članek, dobil posebno premijo. V naslednjih letih sem še trikrat pisal o prometnem davku. V prvem članku sem pod naslovom: »33 prometnih davkov je en hladilnik«, apeliral na gospodarstvenike, naj najdejo nov način za zajemanje tega davka. Naslov drugega članka je bil: »V moji kuhinji sem naštel 189 prometnih davkov«. V njem sem ponovno poudaril, da je treba to obdavčenje spremeniti, toda dodal sem besedo »takoj«. V tretjem članku pa sem pod naslovom: »V hiši, kjer živim, je skritih 321 prometnih davkov«, že odločno terjal, da naši gospodarstveniki, če že ne nameravajo spremeniti starega sistema, vsaj povedo proizvajalcem in potrošnikom, zakaj tega nč store. Za prvi članek so mi plačali premijo, za drugega pa komaj vrstice, ker so rekli, da je pač aktualen, vendar se »nekoliko« ponavlja, kq pa je bil objavljen tretji, je delovni kolektiv izglasoval nov člen pravilnika o nagrajevanju, v katerem je rečeno, da je ponavljanje starih člankov prepovedano. Povedali so mi še, da sem se jim s pisanjem o tem davku popel na vrh glave. Pa sem vseeno verjel, da imam prav in da bo prišel čas, ko bodo višji gospodarski forumi doumeli to moje prizadevanje. Pred dobrim mesecem dni sem napisal nov članek o prometnem davku pod naslovom: »Končno vendarle!«, v katerem sem ves zadovoljen komentiral osnutek nove uredbe, ki pravi, da bomo poslej zajemali ta davek le v trgovini. »Nova gospodarska reforma je pomembna tudi zato« sem zapisal, »ker na tem področju uzakonjuje edino pravilno rešitev: prometni davek bomo prenesli iz proizvodnje v vse tiste trgovine, ki artikle neposredno prodajajo potrošnikom. Včeraj pa mi je urednik naročil: »Ti si strokovnjak za to področje, poglej, kako je s prometnim davkom sedaj.« Sel sem v trgovino, ki prodaja pohištvo in vprašal: »Že zajemate prometni davek?« »Seveda,« so mi rekli, »18 %; za toliko smo tudi podražil vse artikle« »Kako — podražili?« sem se ujezil, »prometni davek smo vendar prenesli iz proizvodnje v trgovino zn zato ne bi bilo treba ničesar podražiti.« Pa so se mi smejali. »Pozabljate, da nam proizvajata prodajajo po takšnih cenah kot nekoč, ko so še sami plačevali ta davek; mi ga pač moramo nekje dobiti, zato šnio podražili.« Zdaj torej plačujem dva prometna davka: starega, ki se mu nič več ne reče tako — in novega. Članka nisem oddal. Beležnico, v katero sem zapisoval odgovore trgovcev, sem vrgel v koš in uredniku dejal, da nikoli več ne bom pisal o prometnem davku. Čakam, da bodo zavoljo tega pripisali k našemu pravilniku o nagrajevanju še en nov člen. JANEZ VOLJČ H SS a ►J a a ea >3 m u s m "i m a m m 9 a 23 ®l m m B Sl ti m m. a •a a a 31 sa »9 a n 0 n s m m g « a g BS S 0. S 0 EJ ■ BS SS PROIZVAJALCI »ELRADA« V GORNJI RADGONI PRIPOVEDUJEJO II 1 lil Ir lili * ^illllllllNIIII!llllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!|!||||||||||||||||||!|||||||||||!!|||||i|||||i!||||||||||||!||||||||||!!||||||||||||||||||||||||||||||||||]|]||[|[)||j|| g Nekdo me je pred dnevi v »EIradu« vprašal: g »Kaj menite, kdo je kriv, če proizvodnja ne teče, kot bi j morala?« 1 g »Organizatorji proizvodnje,« — sem dejala. * »Dobro. Kdo pa naj občuti to, kdo naj bo kaznovan za to, da se je v proizvodnji tako zataknilo, da je zmanjkovalo g s dela za vsakega četrtega delavca?« 1 Z odgovorom se mi ni mudilo, kajti še vedno nisem vedela kam meri. Moj sobesednik pa je čakal. g »Ja, občutili boste bržčas vsi,« sem začela, »zagovarjajo |§ g pa se naj kar tisti, ki so vam proizvodnjo zavrli.« »Nak! Ni bilo tako! Tisti, ki so slabo organizirali pro-jj izvodnjo, se še niso zagovarjali, pač pa so ,plačali' proizva-gj jalci, ki so dobili v roke knjižico.« g g Nejeverno sem ga pogledala. Malce hud se mi je videl tak g j zaključek. 1 »Mi ne verjamete, kaj? Kar še druge vprašajte — pa boste § videli, da je bilo tako.« §§ mili Priznati moram, da nadaljnje poizvedovanje ni bilo lahke). Predvsem je bilo težko izvedeti resnični vzrok za to, da je Elradovemu kolektivu zdrsnilo gospodarstvo iz rok. O tem sem spraševala predsednika samoupravnih organov, predsednika sindikata, direktorja, delavca pri varilnem aparatu, radiomehanika, inženirja ... Pod plaščem objektivnih težav Najprej sem stopila do obeh predsednikov, upravnega odbora in delavskega sveta. »Res je, da v kolektivu marsikaj govorijo na račun odpustov,« je pripovedoval predsednik upravnega odbora, »vendar so vso zadevo izvedli samoupravni organi, nobena politična organizacija se ni v to spuščala. Delavski svet je imenoval posebno komisijo, ki je pripravila kriterije in predloge.« »Zakaj je sploh prišlo do odpustov?« »V zadnjih dveh letih smo zelo razširili proizvodnjo, zmogli smo jo lahko samo z večjim številom zaposlenih. In zaposlili smo jih veliko. Se lani. Vzporedno ž novim zaposlovanjem pa nismo utrjevali tržišča, tehnologije, organizacije dela. Po prvem četrtletju letošnjega leta pa je začelo tržišče pešati.« »Materiala ni bilo« je popravil predsednik delavskega sveta. »No, materiala ni bilo. Vsekakor pa drži, da se je v proizvodnji zmanjšal obseg dela.« Nekako se nista mogla sporazumeti, kaj je končno pravzaprav zavrlo proizvodnjo. »Morda pa tiči vzrok drugje?« — sem poizvedovala. »Vzrokov je pravzaprav res več. Naši tehnologi so na primer v^ minulenj letu opravili celo vrsto izboljšav v tehnoloških postopkih. Pri nekaterih fazah so skrajšali čas obdelave za dvesto in tudi tristo odstotkov.« Vprašujoče sem pogledala predsednika delavskega sveta, ki je obenem tudi tehnolog, in to dober tehnolog, kot so mi povedali. »Materiala ni bilo,« je še enkrat ponovil, »delavcev pa preveč. K vsemu pa se je pridružil še zastoj na tržišču. V glavnem smo le odvisni od individualnih kupcev.« Oglasil se je spet predsednik upravnega odbora: »Z materialom je res križ. Poleg tega smo v stalni stiski z obratnimi sredstvi, da si ne moremo napolniti skladišč takrat, kadar je material na voljo.« Popoldan, ko sem prelistavala zapisnik zadnje seje delavskega sveta, sem med drugim prebrala tudi tole. »Do danes smo prodali približno osem ton materiala. Jeklotehna ga je sprejela v konsignacijo. Cim ga bodo Prodali, bomo dobili denar. Med chii-gim smo prodali tudi cevi 40 X 35 milimetrov. Dve uri zatem, ko smo jih odpeljali, pa bi rabili prav take cevi v proizvodnji...« Pravijo: Bila je edina rešitev Predsednik sindikata mi je izjave predsednikov samoupravnih organov dopolnil: »Sodelovali smo pri vseh odpustih. Trdim, da nismo na hitro odločali, saj smo o vsakem delovnem mestu in o vsakem delavcu razpravljali štirikrat. Pri tem ni bilo nobenih nepravilnosti. Odpustili smo samo takšne delavce, ki se lahko preživljajo na svoji zemlji. Saj smo spregledali celo delavcem, ki bi zavoljo slabe discipline in slabega dela morali zapustiti kolektiv.« »So bili odpusti edina rešitev?« »Če prav premislim, da. Podjetje Je zašlo v krizo. Proizvajamo v glavnem Hilli televizijske antene in montažni pribor za antene za individualnega kupca, temu pa se je kupna moč zmanjšala. Se pred nedavnim so ljudje na veliko kupovali televizijske aparate in dodatno. opremo, v trenutku pa se je prodaja ustavila. Razumljivo, da smo morali tudi proizvodnjo zmanjšati. Za vse delavce ni bilo dela. Priznati moram, da nismo v minulih letih delavcev načrtno sprejemali. V Gornji Radgoni ni bilo težko zaposliti v dveh, treh dneh, dvajset do trideset delavcev. Saj se nam je že prej kdaj zgodilo, da jih'je bilo preveč. Zdaj smo pač izkoristili gospodarsko reformo...« »Nekje sem slišala, da se za vaše izdelke poteguje inozemski trg. Baje ste pa nekatera naročila spustili iz rok.« »Ne bi rekel, da smo jih spustili iz rok. Takple je: orodjarna in vzdrževanje ne zmoreta pravočasno pripravit vsega orodja.« Kje je odgovornost V zapisniku s sestanka obračunske enote tehnični sektor, elektronski oddelek in tehnična priprava dela z dne 3. 8. sem prebrala, da dela orodjarna samo v eni izmeni... V istem zapisniku pfa je tudi ta dvogovor: K: »Zadnje čase se širijo govorice, da bomo ponovno odpustili večje število delavcev?« Direktor: »Na sestanku kolektiva sem govoril o novih gospodarskih ukrepih. Takrat sem dejal, če bomo vsi delali, da do odpustov ne bo prišlo. Vprašajmo pa se — ali smo tudi delali, kot bi morali? Vzemimo za primer kanalnik, ki smo ga dali v delo pred dvema letoma. Na Češkem bi jih kupili več tisoč, vsak bi pa veljal 15.000 dinarjev. Če bi začeli kanalnik pravočasno proizvajati, bi danes delavce celo sprejemali. Na sestanku tehničnega in strokovnega kolegija so se nekateri ljudje obvezali, da bo proizvodnja UHF kanalnika stekla. Obrnilo se je leto, izdelek pa še ni v proizvodnji. Drug primer: za elektronske antene se izredno zanima tuje tržišče. Pogodba nas veže konkretno z Grčijo. Ven- dar smo dobavne roke zamudili že vsaj trikrat.« Podobno se dogaja tudi domačim naročnikom. Z Bitolo so na primer podpisali pogodbo za izdelavo pretvornika v marcu. Dobavni rok je potekel 10. julija. Na naročilo so se pa spomnili 25. junija. Za Sladki vrh je potekel rok izdelave za enako naročilo 1. maja. Mlad inženir, ki je prišel v kolektiv pred nekaj meseci, mi je pripovedoval o zadnjem primeru: »Pred kratkim sem dobil delovni nalog, da izpeljem montažo pretvornika. Rekli so mi, da je pripravljen. Zbral sem dokumentacijo in začel po tovarni iskati posamezne dele. Nekaj je bilo izdelano, nekaj ne. Le da nihče ni, vedel, kje so deli.« Ni narobe, ce napake priznamo V zadregi se je nasmehnil, ko me je vprašal: »Povejte, je v drugih podjetjih tudi tako?« »Kako?« »No, da je organizacija dela slaba, da ni nobene osebne odgovornosti.« »Morda pa le ni tako hudo. Veliko je že to vredno, da vidite, kaj je narobe in da veste, kaj bi morali storiti. Kaj samoupravni organi ne vidijo nepi’avil-nosti?« »Seveda jih vidijo,« se je oglasil delavec, ki je sodeloval pri našem razgovoru, »pa tudi sklepajo. Vendar še ni- sem slišal, da bi kaznovali kateregakoli šefa, če smo, recimo, zaradi slabe priprave dela v proizvodnji stali, ali če so se nam izdelki kopičili v skladišču, če kdaj ni bilo materiala. Pa so nam rekli »nabavni«, da -niti radgonski biser več ne pomaga, da bi prišli do materiala. Potem pa je na primer naš obratovodja sedel v avtobus — in pripeljal kotno železo. Ali drugič, ko ni bilo mogoče dobiti ventilov, sem jih sam kupil, brez težav, v neki mariborski trgovini. Pri podjetju sem že skoraj od začetka, pa se mi ne zdi prav, da cmo tako zanemarali naše gospodarjenje.« Moj obisk pri Elradovih proizvajalcih se je bližal koncu. Kazalo je, da me bo direktor na hitro odpravil. »Saj so vam že drugi povedali, kako delamo« se je branil. »Res je, da nismo vzporedno s povečano proizvodnjo uspeli izpopolnjevati strokovne službe. Zamudili smo velike priložnosti.« »Zakaj?« »O tem ne bi želel govoriti.« »Je to nesposobnost strokovnjakov?« »Tako vam bom povedal: mi smo mlad kolektiv, po zgodovini in zasedbi. Nimamo tradicije. Vendar ne bi rad, da bi si ustvarili napačno podobo o našem gospodarjenj^. Menda ne mislite, da je slabo, če priznavamo napake. Vkljub vsemu smo v kratkem času veliko ustvarili. Ni še dolgo tega, ko smo začeli z nekaj delavci v majhni obrtni delavnici. Proizvodnjo smo naglo širili. V številkah bi to pomenilo, da smo enainšesfdesetega leta ustvarili štirideset milijonov, letos pa predvide- vamo milijardo osemsto milijonov bruto produkta. Res je, da smo imeli vsa minula leta izjemno konjunkturo. Prav zato smo spustili iz rok organizacijo dela, zanemarili strokovnost.« »Kako pa nagrajevanje?« »Delavci v proizvodnji delajo po normi.« »Kako pa strokovnjaki in uslužbenci?« »Doslej smo imeli fiksne plače.« »Se vam ne zdi, da tiči glavni vzrok za slabo vodenje proizvodnje in opravljanje služb prav v nestimulativnem nagrajevanju?« Pri tem sem se spomnila razgovora z nekim delavcem, ki mi je dejal: »Ce delavec ne opravi svojega dela, se mu pozna v kuverti in še zagovarjati se mora. Organizatorji proizvodnje pa dobijo za dobro ali slabo opravljeno delo vselej enako plačilo.« V EIradu so mi povedali, da imajo v IJubljani svojo študijsko grupo. O tem' kar snujejo, mi ljubljanski strokovnjaki seveda niso pripovedovali. Zato pa smo se pogovarjali več o tem, kar so že naredili. In tega ni malo. »Vsa le'a smo skrbeli za novitete,« so mi rekli. »Vedeli smo, da je za nadaljnji razvoj podletja potrebno prilagajati proizvodnjo zahtevam trga in se pri tem zgledovati po deželah, ki so v elektronski tehniki dosegle največ.« To jim je tudi uspelo. Svojemu podjetju so utrli pot na svetovni trg. Od organizacije proizvodnje in odgovornih služb pa za\ isi, če si bodo trg pridobili in obdržali. I. VRHOVpAK / IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN © IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN 9 SLOV. KONJICE: Počitek @ LITIJA: V obmorskem letovišču pri iia4skili predilničarjih ogleda to počitniško naselje mora priznati veliko skrb kranjske občine za svojo mladino. To priznajo tudi številni inosemci ki si radi ogledajo naselje na Pineti. Dober glas o počitniškem naselju v Pineti se širi doma >n v tujini. Iz Litije odhaja v Novigrad in Pineto poseben avtobus ^sako nedeljo. Že na potovanj •, ki je dolgo 224 km, vidijo izletniki mnogo zanimivosti, ko hite po lepi cesti skozi Ljubljano. Postojno in ostalo Notranjsko skozi kraje Koper, Buje, Umag in Novigrad. Iz Novigrada je speljano do Pinete 1 km ceste, zdaj je ta poslednji ostanek ceste od doma do Pinete še makadamski, v načrtu pa imajo, da ga v kratkem prevlečejo v. Litijska predilnica šteje f>25 delavcev in nameščencev, od tega je precej več žensk, vseh zena je 500. Tak močan in delaven kolektiv nujno potrebuje tudj lastno obmorsko kopališče. Leta 1959 so se odločili za obalo pri Novigradu v Istri. Naj boli všeč jim je bil predel Pineia kraj tik morja, v senci idiličnih borovcev. Z združenimi močmi še nekaterih drugih slovenskih tovarn so začeli graditi počitniško naselje, sestoječe iz malih montažnih hišic. K sodei> vanju z litijsko predilnico so pristopili še Slovenija les in Tekstil iz Ljubljane, Vata iz Domžal in Tektilna tovarna Otiški vrh na Štajerskem. Litijska predilnica je začela leta 1959 z enajstimi hišicami in 40 ležišči. Kraj ima izredno lepo lego, vodstvo počitniške kolonije je v dobrih in skrbma rokah, zato so letoviščarji-predii-ničarji zadovoljni in se zato počitniška kolonija litijske predilnice razvija iz leta v leto. V letošnji sezoni imajo litijski pre-dilničarji na razpolago že 22 stanovanjskih hišic in 80 ležišč, razen tega pa še eno hišico za upravnika in eno hišo za oskrt*-no osebje. Litijski predilničar-ji imajo torej kar 93 ležišč Ostali kooperanti pa imajo 70 ležišč. Letošnjo pomlad se sosedje na Pineti porabili 1(3 milijonov dinarjev, predvsem za izboljšanje kuhinjskih prostorov, nabavo plinskih bojlerjev jedilnega pribora in ureditve pralnice in sanitarnih prostorov in naprav. Sodelovanje z ostalimi sosedi je prisrčno in zato uspešno. Razen kolonije litijskih pre-d-ilničarjev in kooperantov so na Pineti še druge kolonije tako iz Ljubljane, Maribora, Vevč Kranja in drugod. Med najboP vzorno urejenimi je otroško Jutri bomo že tekmovali okrevališče iz Kranja. Kdor s; (Foto: Milan Šparovec) llllllllllllll!l!l!!!l!!:|||!®!i;;::!llll!!!llli ŠOLA V TOVARNI asfaltom. Litijske predilničarje prevaža na morje in domov ljubljansko prevozniško podjetje SAP. Sicer pa ima Pineta dnevno več avtobusnih povezav z Ljubljano. Kolonija litijskih predilni-čarjev ima na Pineti spominsk > knjigo in opombe gostov so pol ne pohval in priznanj tako lepotam našega Jadrana kakor tudi gostinskemu osebju na Pine:i. Zadnjič je prišel na Pineto ne ki švicarski turistični gospodarstvenik in je bil tako navdušen ob pogledu na ta prelepi biser Jadrana in zlasti borov gozdiček, kjer letoviščarji počivajo, da je postavil izredno ugodno ponudbo. Bil je voljan uredit' na Pineti moderno obalno hotelsko naselje za inozemske letoviščarje. Hotelske naprave bi bile razkošno urejene. Zahteval je zase pravico, da bi svov-i zgradbe izkoriščal deset let,’ potem pa bi jih poklonil domačinom. Njegovega, sicer zelo ugodnega predloga niso sprejeli, zato pa uživajo izletniki iz L.-tije in raznih krajev Slovenije vse pravljične privlačnosti našega Jadrana na Pineti. J. 2. • SLOV. KONJICE: Štipendije namesto nagrad V trgovskem podjetju Dravinjski dom v Slov. Konjicah letošnje leto ne bodo sprejemali vajencev, pač pa bodo štipendirali določeno število mladih fantov in deklet na šoli za trgovinske dela.vce v Celju. To je nova oblika šolanja in usposabljanja mladega kadra, ki jo uvajajo z novim šolskim letom. !iil!ll!!!!!!i!l!'J!!!!;S!:i!lll|i!ll!l!lll!!!|| ll!!!l[!l!!il!!!i!!!f!!:ii[ iiiiiiinBisiiiiiiiii V. L. fflllllEESIIIIlillllllUllll V Tovarni kovaških izdelkov v Zrečah pri Slov. Konjicah, vlagajo precejšnja sredstva v strokovno usposobljanje delavcev, ki delajo v strokovnih službah. Za vsako izobraževalno sezono pripravijo več seminarjev in tečajev. Minule jeseni in letos spomladi je obiskovalo začetne in nadaljevalne tečaje • VELENJE: Rekreacija In mešetarjenje Rekreacija naše mladine in delovnih ljudi je še zmeraj v povojih. Nismo še prav poskrbeli za aktiven počitek v prcstem času. Veliko delovnih kolektivov meni, da je za rekreacijo dovolj, če omogoči jo svojim članom letovanje na morju, veliko pa je tudi r-i takih, ki še o tem ne razmišljajo, ali pa tega svojim delavcem ne morejo zagotoviti. Vendar grozi nevarnost, da bi tudi nekatere pozitivne težnje po letovanjih zavrli. V sedanjih razmerah počitniški domovi niso v ugodnem finančnem položaju. Marsikje so tudi obmorske občine preveč zahtevne. Ker so cene počitniških domov vedno večje, regresi pa isti, bodo kmalu še ti domovi na morju dostopni le nekaterim. V težkem položaju pa niso samo počitniški domovi delovnih kolektivov, temveč vse organizacije, ki se ukvarjajo z letovanjem: Počitniška zveza, Društvo prijateljev mladine, Zveza borcev. Taborniki itd. Že več let se kot nomadi selijo iz kraja v kraj. Videti je, da komune v obmorskih krajih nimajo pravega odnosa do naše mladine in delovnih ljudi; preveč kramarijo in špekulirajo. Zaradi boljših ponudnikov, predvsem inozemcev, stalno premeščajo domače goste na slabša mesta. Iz senčnih gozdov pode tabornike na sonce in daleč proč od komunikacij in trga. Pogodb niti nočejo sklepati z njimi. Takih primerov je čedalje več in so v nekaterih krajih ob morju postali vsakodnevna praksa. Omenil bom samo tri: Zveza borcev iz Kranja je imela že nekaj let svoje letovišče v Verudicah pri Puli. Letos so jim odpovedali, ker so Nemci nudili več! Mariborski taborniki so imeli v Kaštel Kambelovcu pri Splitu čudovit prostor za taborjenje, nekaj metrov vstran od morja. Predlanskim so morali prestaviti tabor, sanitarije, kuhinjo, vodovod ... na dosti slabše mesto. Tudi celjske "ferijialce« so v Medveji pri Lovranu večkrat presenetili, tako da so se končno kar sami odselili v Makar-sko. S takim ravnanjem se ne moremo strinjati. Prav je, da občinski možje ob morju gledajo na materialno plat, vendar jim to n® bi smelo zaslepiti etičnih in moralnih vprašanj. Za rekreacijo naše mladine in odraslih mora vendar biti mesto tudi ob morju. F. C. iz knjigovodstva 25 uslužbenk, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe. Šef računovodske službe nam je povedal o prizadevanjih na področju nzobraževanja in o rezultatih izobraževanja tole: "Ugotavljamo, da so kvalitetna predavanja dala slušatelj icam ustrezno širino in vpog-leg v različna knjigovodska področja, ki jih poprej niso poznale. 'Naloge opravljajo sedaj mnogo hitreje in boljše. Za prihodnjo sezono imamo v programu podoben način usposabljanja kadrov, ki delajo v komercialni službi, s tečajem poslovne korespondence in slovenščine. Tudi tu'klimo, da bi na tak način pomagali tistim uslužbencem, ki delajo na določenih mestih že daljši čas, nimajo pa ustrezn eizobrazfce. V naših načrtih predvidevamo, da bomo pripravili v prihodnjem letu več predavanj o proizvodnih stroških za vse tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer lahko s skrbnim ravnanjem, z materialom in surovinami mnogo prihranijo. Razen navedenih oblik računamo tudi na usposabljanje de- lavcev v proizvodnji. Zdaj ugotavljamo, kakšna znanja in njihov obseg slo potrebna srednjemu strokovnemu kadru v proizvodnih obratih, kar nam bo služilo za izdelavo ustreznega programa izobraževanja. Tovarna kovaških izdelkov ima velik vpliv na gospodarski razvoj svojega kraja in konjiške občine in priznati ji moramo, da se je zelo resno letala pcsCopnega in načrtnega usposabljanja kadrov. K temu jih silijo razmere, na drugi strani pa velja omeniti /'tudi, da bo le z večjim znanjem na katerem koli področju mnogo lažje opravljati vedno zahtevnejše naloge. Organi upravljanja so v tem smislu že sprejeli ustrezne sklepe in določili okvire usposabljanja, razen tega pa so za to namenili tudi potrebna finančna sredstva. Vodilni uslužbenci v podjetju se zavedajo, da so za uspešno delo potrebni sposobni strokovni kadri in da sodi usposabljanje na delovnem mestu med najvažnejše njihove naloge in je tudi najboljši način za pridobivanje dodatne izobrazbe. V. I* Bela garderoba na soncu e CRENŠOVCI: Kmelifci razvijajo turizem Področje kmetijske zadruge v Crenšovcih zajema osem ob-murskih vasi. Zadruga je v nekaj letih dosegla v kooperaciji z individualnimi posestniki že kar zavidljive uspehe. Ti uspehi so vidni predvsem v živinorej- ski in poljedelski proizvodnji. . Mure kolišče »Bobri«, ki je Njen cilj ni samo pehanje za dobičkom in trgovanjem, ampak težijo predvsem za tem, da bi kmetijsko proizvodnjo v teh vaseh dvignili na trdnejše te melje. Zato so vzgojili na zadrugi sposoben tehnični kader, ki si prizadeva za dvig kmetij ske proizvodnje. V koopericiji imajo sedaj že nekaj nad 760 hektarov obdelovalne zemlje. Zadruga pa skrbi poleg so dobne kmetijske proizvodnje, tudi za kulturno in turistično poslanstvo svojega kraja. S kmeti, zadružniki, ne razprav- ljajo samo v proizvodnih planih, agrotehničnih ukrepih, ampak tud* o tem, kako bi svoje vasi olepšali ter v tem predelu Slovenije pričeli razvijati tudi turizem. Tako je delovni kolektiv zadruge zgradil na rokavu ..................................................mn... svojstvena atrakcija v tem predelu naše zemlje, in 'bodo že v letošnjem letu v tej _ turistični postojanki ustvarili blizu 50 milijonov dinarjev prometa. Za izgradnjo turistične postojanke so prispevali nekaj nad milijon dinarjev lastnih sredstev. Samo s tem pa še člani kolektiva niso zadovoljni ter nameravajo že naslednje leto postaviti ob kolišču tudi nekaj weekend hišic, nabavili pa do še tudi nekaj čolnov, odprli menjalnico tujih valut in poskrbeli za turistične prireditve KO ll!!II!lll!l!l!ll!l|llll!!!ll|j1!!l!!!!llin!!lll|||!!i|!l!l!liliill IZ Časopisov delovnih kolektivov • iz Časopisov delovnih kolektivov ® ?z Časopisov delovnih kolektivov © iz Časopisov delovnih kol HfeliBtiiec Neko glasovanje Na 3. seji CDS je bil na dnevnem1 redu, poleg drugega, tudi sprejem začasnih ukrepov v zvezi z novim temeljnim zakonom o delovnih razmerjih ter glasovanje o izključitvi iz kolektiva nekaterih članov zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Prav zaradi teh dveh točk dnevnega reda, je bil na koncu vabila na sejo pripis, da je udeležba članov CDS obvezna. Na sejo je prišlo 23 članov CDS, torej točno toliko, kolikor jih je potrebno za sklepčnost. Že pri tem se lahko zamislimo. kajti težko je verjeti, da bi 'bilo kar 22 članov CDS tega dne zadržanih na delu ali da so bili na dopustih. Sam pripis na vabilu o obveznosti udeležbe je" pravzaprav nepotreben, saj je dolžnost vsakega člana CDS, da prisostvuje sejam, česar se je moral zavedati takrat, ko je sprejel predlagano kandidaturo. Ob ugotavljanju prisotnosti na seji pa smo le za nekatere odsotne slišali opravičilo. Ali se torej nekateri člani CDS tako mrlo zavedajo dolžnosti (poleg pravic, seveda)? Nič čudnega, če je potem pri glasovanju o izključitvi prišlo do situacije, kakršne najbrž še ni bilo do sedaj, do situacije, ki poleg Slabe udeležbe meče čudno luč na naš centralni samoupravni organ. Nekatere okoliščine so tako nanesle, da je moral o izključitvah sklepati CDS, čeprav je sicer ta pravica, po novem temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, dana ODS. Potem ko smo slišali potrebna pojasnila, smo tajno glasovali. Temeljni zakon pravi, da je izključitev veljavna, če zanjo glasuje večina vseh članov delavskega sveta. Ker nas je bilo 23, je to pomenilo, da bi morali glasovati za izključitev prav vsi prisotni člani CDS. Toda tajno glasovanje ni potrdilo nobene izključitve, kajti za nobeno izmed predlaganih izključitev ni glasovalo vseh 23 članov! Tako torej! Vse štiri kršitve delovnih dolžnosti so bile hude, od tega sta dva člana kolektiva že dalj časa neopravičeno izostala z dela in bila v času glasovanja izven meja naše države! Le kako so mogli nekateri člani CDS glasovati proti izključitvi, čeprav je kršitev huda in očitna, saj sta se pre-kršitelja pravzaprav že sama izključila iz kolektiva s tem, da sta neopravičeno prenehala z delom in odšla v inozemstvo?! Ob tem glasovanju se pač nismo izkazali, kar se udeležbe tiče, še manj pa, kar zadeva zrelost premisleka in odločitve. Morda nam bo to dober nauk za prihodnost! M. S. Kadri in znanje Vse pogosteje se odpira vprašanje »Kam?« Zaprla so se šoiska vrata in v podjetju se je pojavilo 42 mla- dih strokovnjakov, ki so letos končali študij na višjih, srednjih in delovodskih šolah. Polni načrtov in pričakovanj čakajo, da jih razporedijo na delovna mesta. »Toda, kam?« To je vprašanje, ki se je letos prvič pojavilo v našem podjetju. Gospodarski ukrepi in z njimi zmanjšanje investicij so vplivali na planiranje in zaposlitev obstoječih kadrov. Število zaposlenih se je zmanjšalo in do nedavnega je bilo občutiti povsod v podjetju močno pomanjkanje strokovnega kadra, predvsem tehnikov, delovodij in finančnih strokovnjakov. Danes pa poslovne enote mlade kadre zavračajo, češ tudi ta kader, ki smo ga zadnja leta štipendirali, bo samo pomnoževal že itak veliko upravo nekaterih poslovnih enot. / Pes, da smo de! ištipendistov. ki so letos končali šolanje, zaposlili , na primernih delovnih mestih, toda ostalo je še vrsto mladih ljudi, katerim bomo morali povedati, da zanje nimamo primernega delovnega mesta v podjetju. Pri tem pa se takoj vprašamo, ali je bila naša štipendijska politika pravilna ter ali so kadri in strokovnost kadrov tisti činitelji, s katerimi rešujemo proizvodnost in dvigamo produktivnost dela. Če bomo šli po poti obrtniške proizvodnje, potem teh kadrov res ne potrebujemo. Če gremo na specializacijo in načrtno proizvodnjo (ter če se bodo z novimi gospodarskimi ukrepi uredile razmere in planiranje v gradbeništvu), potem so nam inženirji, tehniki in drugi strokovnjaki z ustrezno izobrazbo še kako potrebni. Seveda samo s sprejemanjem novah strokovnjakov ne bomo dvignili produktivnosti dela, če ne bomo hkrati spremenili tudi nekaterih organizacijskih oblik in izvedli dosledno delitev dela. K temu pa bo pripomoglo nenehno izobraževanje. Zato bo center za izobraževanje vseh vrst strokovnjakov, tesarjev, zidarjev, železokrivcev in tako dalje, ter z načrtno politiko štipendiranja. Če se za hip ozremo na politiko štipendiranja in izobraževanja za nekaj let nazaj, potem ugotovimo, da je štipendiranje sicer pospeševalo vzgojo raznovrstnih strokovn i-P-ov, vendar takratna politika ni bila rezul- tat perspektive kadrovske politike podjetja. Šele leta 1982 smo pričeli s sistematičnim štipendiranjem in kot rezultat tega je 25 rr ladih inženirjev, 23 tehnikov, 41 delovodij, ki so se v zadnjih letih vključili v proizvodnjo. Gotovo bodo ti mladi sodelavci prinesli v podjetje vrsto novih organizacijskih oblik in metod dela. Potrebno jih do' le angažirati, saj volje je pri mladih ljudeh dovolj. Določeni rezultati so doseženi tudi na področju izobraževanja. saj je bilo v zadnjih dveh letih vključeno v strokovno izobraževanje 1724 ali 34.7 °/o zaposlenih, v družbeno-ekonom-sko izobraževanje pa 2216 zaposlenih ali 44.5 ^/o vseh zaposlenih. S tem se je povečala strokovnost. dela in izboljšala delovna disciplina. že iz teh nekaj podatkov so razvidni uspehi izobraževanja in vloga strokovnjakov v podjetju. brez katerih ne more biti uspešnega dela in poslovanja-Zato se mora kadrovanje in izobraževanje tudi v prihodnje prilagajati splošnim zahtevam v gospodarstvu in kadrovskim potrebam vsake poslovn® enote. L. C. KOT b: 1 LI SOSED © s © Nebroj pogovorov, plenumov ali posvetov o problemih šolstva ip izobraževanja v naših občinah se konča navadno z bolj ali manj prikritiitai očitki: »Lahko je onim, ki imajo več denarja, mi si ne moremo privoščiti niti nove sole, kaj šele...« In vendar tudi denar ni vse. Prav to sem videla oni dan, ko sem se mudila v Gornji Radgoni in Murski Soboti. Občini sta si sosedi, ljudje v obeh delajo in živijo v enakih razmerah in možnostih, občinske može tarejo podobne težave. Na področju šolstva in izobraževanja pa so med soboško in radgonsko občino občutne razlike, ki se bodo še večale (ne zavoljo denarja) vse dotlej, dokler bodo predvsem odgovorni forumi v občini nekam posmehljivo gpvoriii o svojih sosedih in le na skrivaj opazovali tiFUj’ "r.uSe®a Preko umetno začrtane meje. Kolikšnega pomena pa je prav medobčinsko sodelovanje pri odpravljanju nepotrebnih razlik med nami! veznih otrok. Če bi se vprašali zakaj, bi le težko našli vse in pravilne odgovore, eden pa je na dlani: mladi ljudje se zgledujejo po proizvajalcih, ki so brez osnovne izobrazbe, pa kljub temu služijo denar in jim nihče nič noče, ter si želijo priti do kruha po poti najmanjšega odpora. Ni malo primerov, ko šolar, če, razreda ne izdela, povsem stagnira in odgovarja učitelju: »V srednjo šolo ne bom šel, zato mi je vseeno, koliko razredov naredim. Bom pač delavec.« Čeprav je murskosoboška občina večj'a od radgonske in že vsa povojna leta več ali manj upravičeno tarna nad svojo industrijsko nerazvitostjo,^predvsem pa nad silno nizko izobrazbeno strukturo svojega prebivalstva in problemi zaposlovanja, še vse do danes nima niti točnih podatkov in analiz o lem, kakšna je pravzaprav izobrazbena 'faven njenih proizvajalcev. Če pa ti podatki v Soboti so, potem čudno, da ne vedo zanje na občini, niti na Svetu za kulturo in prosveto in da jih vsi tako noalo upoštevajo. Medtem, ko v vsej ■“lovenijj na veliko odpiramo večerne oddelke osnovne šole za odrasle, so v Soboti letos odprli -enega (pred leti je bil tudi v Tišini) in še nanj se je prijavilo le kakih dvajset do petindvajset ljudi. Ko sem na občini povprašala, če gospodarske in delovne organizacije zahtevajo od svojih delavcev končano osemletko, predvsem če je to pogoj za novo zaposlitev, so mi odvrnili, da sicer zahtevajo, vendar se v praksi tega ne držijo. Odgovor potrjuje razširjeno navado, da je nekaj »na papirju«, v praksi Pa ne, hkrati pa izpričuje, da bi bilo v Soboti vse drugače, če bi se delovne organizacije držale svojih napisanih pravil (kolikor jih sploh imajo), podobno kot v Gornji Radgoni, kjer so delavska univerza in prosvetni delavci naravnost Preobremenjeni z delom na oddelkih za odrasle in kjer celo denar ni problem. Pač pa je v Soboti mnogo takih nad 17 let starosti, ki opravljajo privatne izpite. To se pravi, da je želja po šolanju hekje živa, kar bi kazale izrabiti. Kako škodljiva je za razvoj in napredek celotne občine nedoslednost pri zaposlovanju, kar zadeva osnovno izobrazbo, potem slabo razvite šolska mreža za odrasle ter skromno spodbujanje proizvajalcev k pridobivanju osemletne šole, kažejo tudi drugi problemi, ki so več ali manj povezani s temi, ki smo jih pravkar našteli. V murskosoboški občini še zmeraj ne dokonča osemletke kakih 40% šoloob- ■ idislfrtl Gorenjska razglednica (Foto: Milan Šparovec) Družbene siuzne in uprava v novih gospodarskih razmerah 1 Čeprav označujemo sedanje družbeno ekonomske procese s pojmom »gospodarska reforma«, pa ne gre le za spremembe v gospodarstvu, temveč za celovit prehod v novo kvaliteto na vseh Področjih našega družbenega in ekonomskega dogajanja. Kljub temu pa opažamo, da so se v gospodarskih organizacijah mnogo resneje lotili prilagajanja nastalim spremembam kot pa na primer v družbenih službah, čeprav ‘ega ne kaže povsem posploševati. Enega izmed vzrokov, zakaj ukrepajo v družbenih službah trenutno počasneje, lahko menda pripišemo temu, da je bila naša politična akcija za Uveljavljanje reforme na tem področni šibkejša kot pa v gospodarstvu. Erugi vzrok pa tiči v samem položaju jn razvoju družbenih služb v zadnjih Jetih, ki je bil počasnejši kot v gospodarstvu, pa čeprav so proračunska sredstva družbeno političnih skupnosti, iz Katerih se financirajo družbene službe, neprestano naraščala. To se pravi, da za-°stajanja družbenih služb za gospodarstvom na moremo naprtiti pomanjkanju sredstev, kot radi delamo, niti niso družbene službe, kar se denarja tiče, v nevarnosti zdaj, saj družba v prihodnje ne bo imela manj denarja, temveč ga Po imela drugje in ga bo zbirala po drugih poteh in možnostih. Morala pa ga bo bolj smotrno porabiti, če pač nočemo uresničiti namene in cilje Zdajšnje gospodarske reforme. Kako torej zagotoviti skladen razvoj družbenih služb? Predvsem kaže temeljito spremeniti in prilagoditi strukturo porabe in porazdelitve proračunskih sredstev družbeno političnih skupnosti. Predstavniki teh skupnosti s° dolžni zagotoviti dovolj sredstev ysem službam, da se ne bo več dogajalo, kot se je često v preteklosti, ko na primer upravni organi niso bili v stiski za osebne dohodke, pač pa je do tega prihajalo v šolstvu. Nujno bo tre-na čimbolj zmanjšati proračunske , izdatke s težnjo, da bi zavrli predvsem naraščanje sredstev za financiranje administrativnih funkcij družbeno-politič-nih skupnosti. Napačno bi bilo na primer linearno znoanjševati proračunska sredstva posameznim uporabnikom. Škodljiva bo sleherna neproučena filtra odločitev, komu dati, oziroma vzeti več in komu manj. Enako škodljivo bi bilo posamezne organe in organizacije brez poprejšnje temeljite proučitve črtati iz seznamov proračunskih potrošnikov. Po- trebno bo marsikatero službo tudi ukiniti, združiti, zmanjšati itd., vendar tudi upoštevati'razloge, zaradi katerih je določena institucija bila ustanovljena in oceno, ali je v resnici potrebna ali ne, oziroma ali lahko njeno dejavnost enako ali celo bolje izvaja kdo drug. Pri tem niti ni bistveno, če neka sicer potrebna institucija doslej ni dobro izvajala svoje funkcije. Dostikrat je bil tega kriv tisti, ki,jo je ustanovil, ker ji ni ustvaril normalnih možnosti za delo ali pa dela od nje kratko malo ni zahteval. 2e smo priče primerom, ko v nekaterih občinah črtajo iz proračunov pomoč kulturnim zavodom in društvom, športnim organizacijam, pa celo delavskim univerzam. Čeprav se lahko upravičeno vprašamo, ali je potrebno, da imamo celo vrsto športnih zvez, klubov, odborov, ali moramo res imeti toliko kulturnih, zabavnih, krajevnih, svetovnih festivalov, razstav, številne muzeje... pa je pri odgovoru na vsa ta vprašanja potrebna zmernost in previdnost. Upoštevati moramo, ko odločamo o tem, kulturno raven našega občana, že ustvarjeni družbeni standard, pa ne nazadnje tudi naše odnose z zamejstvom in potrebe turizma. Za napredek družbenih služb je torej eden izmed osnovnih pogojev vprašanje njihove družbene koristnosti in potrebnosti, pravilno vrednotenje dela družbenih služb in smotrna finančna politika družbeno političnih skupnosti. Vendar, tudi to še zdaleč ni vse. Druga, nič manj pomembna naloga je iskanje rezerv v samih kolektivih družbenih služb. Trdimo lahko, da rezerve pri vseh proračunskih potrošnikih resnično . so. Aktiviranje teh rezerv pa seveda ni lahka naloga. Poglejmo zakaj. V gospodarstvu so se z raznimi reformami že nekajkrat menjali pogoji poslovknja, proračunske institucije pa so ob tem dobile toliko, kot so potrebovale, njihovo delovanje pa se ni bistveno spremenilo. V upravi so dolga leta veljali hierarhični odnosi v nagrajevanju in sistem plač po razredih, kar je zapustilo občutne sledove v mentaliteti zaposlenih. Zdaj ne bo lahko, na primer, nadomestiti odgovornost nadrejenemu šefu z odgovornostjo za opravljeno delo, niti ne bo možno čez noč odpraviti oportunizma in tolerance, da določene službe zavoljo osebnih poznanstev zaposlujejo ljudi, ki pač ne morejo dobiti drugje »primerne« zaposlitve. Vse to opozarja, da bodo morali delovni kolektivi v družbenih službah pomesti s staro mentaliteto in spremeniti svoja gledanja na družbeno ekonomske procese in odnose v družbi. Za iskanje notranjih rezerv so potrebne v kolektivih zdrave sile ter angažiranje vseh faktorjev, da bi pač čim bolje pretresli svoje celotno dosgdanje delo, si začrtali smotrno in pravilno pot v prihodnost ter se po učinkovitosti svoje dejavnosti in razvoja izenačili z gospodarstvom. (Po »Komunistu«) Reakcij^ na novi zakon o osnovni šoli, kateri določa, da mora mladina, ki ne dokonča uspešno osemletke, hoditi v šolo vključno do petnajstega leta svoje starosti, je znova potrdila, kako malo so storili v soboški občini, da bi se občani in proizvajalci zavedali pomena in cene osnovne izobrazbe. Starši prizadetih otrok namreč tarnajo, Otekaj podaljšano šolanje, tratenje časa in denarja, ko bi jim otroci vendarle pomagali doma ali se zaposlili. Ta mentaliteta je predvserh ' razširjena po podeželju, toda ker je dve tretjini prebivalcev soboške občine kmetov in polproletarcev, je seveda ni mogoče preprosti obiti. Res je, da bi taka in podobna naziranja našli še kje drugje, ne le v Pomurju, toda, ali ne sodi Pomurje med tiste predele, kjer je izobrazbena struktura prebivalcev meji najnižjimi v Sloveniji, kar se mu močno otepa?! Ce bi pregledali razmere v rednem šolstvu v občinah Gornja Radgona in Murska Sobota, bi dobili prilično enako podobo: da je v šolstvu predvsem premalo denarja, tako za investicije kot za osnovno dejavnost, da ni dovolj kadra, zlasti še kvalificiranega kadra. Toda medtem ko iščejo v Soboti notranje rezerve tudi med samimi prosvetnimi delavci in menijo na občini, da imajo le-ti z rednim in nadurnim delom dovolj lepe mesečne dohodke, dokazujejo v Radgoni s podatki, da je zavoljo pomanjkanja učnih moči nemogoče iskati notranjih rezerv med samimi pedagogi, da so redni prejemki njihovih prosvetnih delavcev mnogo prenizki, pod slovenskim povprečjem, in da mora vsak proizvajalec živeti prvenstveno od svoje redne zaposlitve. Poleg razlik v stališčih v obeh občinah pa so na področju prosvete tudi razlike v praksi. V Murski Soboti so namreč v zadnjih letih kolikor toliko omejili fluktuacijo prosvetnih delavcev, kar jim v Radgoni še ni uspelo, pač pa si bodo skušali v obeh občinah obdržati zdajšnji prosvetni kader s štipendiranjem izrednega ali rednega študija na pedagoški akademiji ali vsaj s podporami in olajšavami pri izrednem študiju. Videti je, da je v Radgoni in v Soboti največ štipendistov, tako rednih kot izrednih prav na pedagoški akademiji, saj jim na primer v Soboti primanjkuje od 162 sistematiziranih mest za premetne učitelje kar 146 učiteljev. Spet pa naletimo na razlike, če si ogledamo politiko sklada za štipendiranje pri obeh občinskih skupščinah. Medtem, ko je ta sklad v Soboti močno centraliziran, so ga v Gornji Radgoni letos malone že ukinili. V Soboti štipendira občinski sklad kadre za tiste panoge (predvsem družbenih služb), ki jih gospodarstvo neposredno ne potrebuje in jih tako gospodarske organizacije tudi ne štipendirajo. Sama skupščina pa štipendira zato, ker družbene službe pač nimajo dovolj sredstev. V Radgoni so storili drugače: denar za štipendiranje so neposredno prenesli iz občinskega sklada v tiste delovne organizacije, Id so že itak finansirane iz občinskega proračuna in ki so s podatki in analizami . dokazale, da potrebujejo proizvojalce z določenimi profili izobrazbe. Ta način pomeni gotovo velik korak naprej v štependijski politiki. Za konec še drobno vprašanje: zakaj bi Murskosobočani ne pogledali malo k svojim sosedom? In končno, zakaj bi si občini v bodoče ne podali rok, da bi ne bilo med njima tako občutnih, včasih že kar bolečih razlik. ALA PECE INTERVJU S TOV. MARIJO VILFANOVO, DIREKTORICO CANKARJEVE ZAL02BE Nejasna prihodnost knjige Ob povečanju življenjskih stroškov se po navadi vsakdo najprej odpove tistemu, kar nujno ne potrebuje. Med takšne »luksuzne« nakupe sodijo tudi knjige. Predvsem leposlovne. Morale bi se torej poceniti, da bi še prišle v roke tistih, ki so jim namenjene. Ali obstajajo kakšne možnosti? Tov. Vilfanova odgovarja: »Kako so povečani življenjski stroški vplivali na prodajo knjig, bi trenutno težko karkoli rekla. Avgust je mesec oddiha, promet zmeraj upade. Da bi knjige pocenili, to je malo verjetno. Do zdaj smo vsi založniki dobivali razne subvencije za izdajanje šolskih učbenikov, strokovne in politične literature pa tudi leposlovja. Bojimo se, da se nam bodo letos subvencije zmanjšale, ker je skrčen republiški proračun.« »Že kaj določnejšega veste v zvezi s tem? »Samo to, da bo v kratkem posvet med predstavniki knjižnih založb in državnih organov, ki odločajo o subvencijah.« »Govori se, da bodo tiskarne spet podražile usluge. Če ne dobite subvencij, boste prisiljeni knjige podražiti...« »Saj to je tisto. Prosjačenje za subvencije pa je samo zasilen izhod. Tiskarske usluge bi se morale poceniti. Toda tiskarne so samostojna podjetja, ki jih našg težave malo brigajo, dokler imajo dovolj dela.« »Izgovarjajio se na povečane materialne stroške ....« »Naj se sklicujejo na karkoli, res je pa tudi to, (la je v večini tiskarn delo zelo slabo organizirano. Številna ozka grla zahtevajo nadurno delo, ki znatno povečuje proizvodne stroške. Dokler naročniki ves ta nered plačujejo, vseeno, ali lahko ali težko, delajo pač po starem.« »Ali vidite kakšno rešitev?« »Kot veste, dobimo v Ljubljani Dom tiska, z moderno tiskarno. Tiskarskih kapacitet bo preveč, zastarele tiskarne ji ne bodo mogle drugače konkurirati kot s pocenjevanjem uslug. Ce ne prej, bodo takrat izkoristile notranje rezerve.« »Toda Dom tiska še ni zgrajen ... ?« »Mi samo poskušamo izboljšati programsko politiko. Izdali bomo manj del, pa tista dobra in v večjih nakladah, da se nam stroški zmanjšajo.« »Ste v svojem podjetju tudi izvedli kakšne varčevalne ukrepe?« »Veliko se ne da 'prihraniti, Avtorski in drugi honorarji in osebni dohodki naših urednikov niso preveliki in bistveno ne vplivajo na ceno knjig. Petdeset odstotkov v zvezi z izdajanjem nastaja v tiskarnah, v Zahodni Nemčiji pa dvajset...« MARIOLA KOBAL Nič zato, če ne morem v hišo (Foto: Marjan Ciglič) Mmnmrmlm Glavni direktor Mesne industrije »Salama« je disciplinirano počakal reformo doma, oziroma v svojem podjetju, kot so mu pač svetovali višji forumi; dopust je moral preložiti za nekaj dni, nerad, seveda, pa kaj je mogel storiti drugega. Reformo je torej dočakal v svoji pisarni in bil je nanjo pripravljen. Tistega dne, ko je začela zasedati zvezna skupščina, je poklical k sebi oba, že prej ustanovljena štaba in je prvemu naročil, naj takoj začne z inventuro, drugemu pa, naj določi nove cene po kalkulacijah, ki jih je hranil v svoji pisalni mizi že nekaj tednov. Štaba sta delala en dan, eno noč in polovico drugega dne, naredila inventuro in določila nove, za 38,72 % višje cene. Popoldne je zasedala občinska skupščina in med drugim razpravljala tudi o cenah izdekcov mestne industrije »Salama«. Ugotovila je, da kalkulacije, ki so jih predložili, ne drže, kajti če bi v tem poajetju izkoristili notranje rezerve, bi lahko zmanjšali odstotek podražitve na. 37,22 %, se pravi za 1,5 ^Zc. Direktor se je temu predlogu najprej upiral, češ: »Tu imate podjetje, pa ga vi uprav- Mekreaeijm Ijajtel« in: »Kaj pa mislite, smo mar delali te kalkulacije kar tja v tri dni; upoštevajte, da smo doslej, zaradi prenizkih cen, poslovali z izgubo«! Ker pa se mu je mudilo na dopust, je kaj kmalu obljubil, da bo izkoristil notranje rezerve in se uklonil mnenju občinske skupščine. S tem je bila reforma v mesni industrija »Salama« končana. Glavni direktor je popokal svojo prtljago in odšel na dopust. • V iveekend hišici na Srebrni plaži je dopustnika pričakala njegova družina, ki je reformo preživela tamkaj. »Dragi« je koj rekla žena, »si prinesel s seboj kaj denarja? Cene so obupne!« In tako se je moral že prvo uro svoje rekreacije spoznavati s posledicami gospodarske reforme. Prihodnjih osem dni so potovale med iveekend hišico na Srebrni plaži in upravo mesne industrije »Salama« naslednje brzojavite: »Tukaj so gostinska podjetja podražila mesne jedi za 49 %. Naredite nove kalkulacije, ki naj upoštevajo 42 % podražitev naših cen. Na občini vztrajajte! Misli na vas — glavni.« »Nove kalkulacije že delamo. Sporočite, kako naj to spremembo obrazložimo na občini? Obilo sonca — komercialni« »Vztrajajte na novih kalkulacijah. Gre vendar za naš standard. Tukaj so turistično takso podražili za 100 %, kopališko za 120 %, konjak za 72 %, pivo pa celo za 141 %. Glavni.« »Sem vztrajal, pa nič ne pomaga. Nekaj govorijo, da reforma še ni končana. — Komercialni.« »Sporoči, kaj misliš s tem — reforma ni končana. Takoj! Glapni.« To brzojavko je oddal na pošto sedmi dan svoje rekreacije. Osmi dan je dobil naslednji odgovor. »Komercialnega ni. Ze dva dni zagovarja na notranji upravi naše stare kalkulacije. O novih sploh ne govorimo. Pridite takoj! — Pomočnik komercialnega.« • Spet je sklical oba svoja štaba in prvemu naročil, naj naredi novo inventuro, drugemu pa, naj oblikuje nove cene. Delala sta en dan in eno noč in polovico drugega dne, naredila inventuro in ugotovila, da bi lahko skoraj vse izdelke prodajali po starih cenah. Potem je o njihovih novih kalkulacijah razpravljala občinska skupščina in ugotovila, da še vedno povsem ne drže, kajti tistih notranjih rezerv, za katere je direktor obljubil, da jih bo izkoristil, v tem podjetju še niso izkoristili. Pa jih je kljub temu potrdila. Tako je Mesna industrija »Salama« v dveh tednih doživela dve reformi nje glavni direktor pa hkrati še eno — rekreacijo. JANEZ VOLJČ l|!lli!llll!!l!!l!l!ll!lillllll!llllll!ll!i||IUIIi!!lilllllin liilllllllillllllli — Kar ugrizni, to je domač turist z majhnimi otroki! ill!llll!lllllllllllll!ll!llll!l!l!!ll!!ll!!!ll!l!i||IIH!lllll!l!llllllll!!lll||!!!!!l!l!!lll||!lllll!!llllll |||||!!||!l|||||||!!|||||i|||||||||||||]|||! !illlll!!!llll!ll!IL / 2 3 4f 5 G 7 s 9 gg g fo m ft 12 13 S 14 IS 1& 1? 1 IB gg 19 Bo g 21 13 22 m m 23 24 25 26 27 Križanko Vodoravno: 1. strupen alkaloid v krompirjevih klicah, 8. usedlina, sesedek, 9. listnato drevo, 10. orig. kratica Združenih držav Amerike, 11. nadav, 13. začetnici imena in priimka jugosl. izumitelja na področju elektrotehnike, ki je deloval v ZDA, 14. mastno blato, močvirje, 15. mevža, 16. lasulja, 18. tuje žensko ime, 20. močnata jed, 21. solmizacijska nota, 22. začetnici imena in priimka francoskega književnika, začetnika natuinalizma (»Germinal«), 23. blišč, 24. del železniške proge, 27. vrsta kruha Navpično: 1. pristaniško mesto v Grčiji, 2. ledvice, 3. vrtna uta, 4. vrsta velikih papig, 5. osebni zaimek, 6. veznik, 7. pokveka, spaka, 11. vrsta palme, 12. siromak, uboštvo, 14. ilovica, 15. priimek slov. telovadca (Tine), 16. steklena cev, ki jo uporabljajo v kem. laboratorijih, 17. bajeslovni raj pri starih G-rkih, 19. delovna obleka, 21. del obraza, 23. določene barve, 25. začetnici imena in priimka slov. slikarja in grafika, 26. medmet REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodovarno: 1. filalog, 7. otava, e, 8. Tar, 9. ser, 11. Olib, 13. to, 14. Na, 15. Avon, 17. akant, 18. fokus, 20. atol, 21. SR, 23. ko. 24. akna, 26. TNT, 28. Rab, 29. Omega, 31. renegat. Navpično: 18. faktor. Nad 50 modelov bluzic v nad 150 barvnih odtenkih PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA- MARIBOR Hi&Ut' — Črn kruh je veliko bolj zdrav! — No, ta je dobra — mi smo si pa še do nedavnega kvarili zdravje z belim! Hilli GOSTINSKO PODJETJE Jadran HRPELJE K0ZIM s svojimi obrati © RESTAVRACIJA JADRAN - Kozina (na knziscu) 9 RESTAVRACIJA pri avtobusni postaji (bencinska črpalka) © GOSTILNA v Hrpeljah @ BIFE na obmejnem bloku »-Krvavi potok<-© BIFE na obmejnem bloku »KLANEC« • v KOZINI pa posluje tudi menjalnica VAM NUDI solidno, hitro in ceneno postrežbo. Za cenjeni obisk se priporoča kolektiv! Ob občinskem prazniku občine Sežana, čestitamo vsem občanom Spored MTV Ljubljana za teden od 26. avgusta do 1. septembra 1965 ČETRTEK 26. avgusta 4.30—7.00 Dobro jutro! — 5.00—5.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.05 Dopoldanski domači pčle-mele — 8.25 V tričetrtinskem taktu — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Instrumentalna glasba za mladino — 9.30 Poljska zabavna glasba — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Popularne arije z našimi opernimi pevci — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Bruno Bjelinski: Mediteransko simofonieta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez zelene trate — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . 14 05 Drobne skladbe Lucijana Marije Škerjanca — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Ib.30 Igrajo tuje pihalne godbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — Sim-'onicni koncert — 18 00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.0 Obvestila -- 10.05 Glasbene razglednice — 19 50 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21 00 L!-riKa skozi čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Češka pianista František Hauch in Františem Maxien igrata skladbe iz klavirskih albumov Viteszlava Novaka PETEK 27. avgusta 4.30—-.7.00 Dobro jutro! — 5.00 -5.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6 10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Orkestralni in vokalni odlomki iz Mozartovih oper — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 3.35 Bach in Chopin v Lipattijevi izvedbi — 9.00 Pionirski tednik 9.30 Mariborski komorni zbor poje skladbe hrvatskih avtorjev — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Vedri zvoki — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste -- 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Pesem novoakordovcev: Ipavca. Kreka, Pavčiča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Skozi vas — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo v >m ... — 14.05 V poletnem vrtu ... — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Za-bavn!. intermezzo — 15.30 Pojo proletarci vseh dežel --hi 00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti dema in po svetu -- 18.15 Revija slovenskih vokalnih so; listov ansamblov in orkestrov — 18.45 Festivalsko poletje — 19.00 Obvestila — 19.05 Glas- bene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 I ahko glasba — 20.30 Danilo Švara komponira in prireja z? zbor — 21.0 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom SOBOTA 28. avgusta 4.30—7.00 Dobro jutro! — 5.00—5.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.15 Jutranji juke-box — 8.05 Doma če pesmi in napovi 8 25 Rapsodija, cencertino, arj.ia in scherzo — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu - Glasbena šola Vič — 9.30 Tgiajo domače pihalne godbe - 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! - 12.05 Tenorske arije iz Puc- cinijevih oper — 12.30 Kme-tijsk nasveti — 12.40 Prek senčnih dobrav — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Sprehod skozi socialistične zasedbe — 14.35 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Nastopata amaterska zbora: Obrtniški zbor Enakost iz Kranja in zbor Glasbene Matice iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino — 17 35 P/ baleta Rdeči mak Reinhol-d? Gliera — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Melodiie tega tedna - 18.45 S knjižnega trga - 19.00 Obvestila - 19.05 Glas- bene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Sobotni večer s plesom NEDELJA 29. avgusta 6.00—7.00 Dobro jutro! — 6.05—s.io poročila in dnevni koledar — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7-15 »Tihi veter od morja . • ■“ - 8.05 Mladinska radijska igra — Jan Be-ran: Dva in dva je sedem — 6.-15 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - t. — 10.00 Se pomnite, tovariši... — Marta Grom: Črne ščuke nad Višnjo goro — 10.20 Poje Invalidski pevski zbor — 10.40—11.45 Lahka glasba — 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. - 13.15 Obvestila in zabavna glasba — lž-30 Za našo vas — 13.50 Pred drmačo hišo — 14.00 2 žl- vshno koncertno glasbo po svetu — 15.05 Vedri zvoki -15 30 Humoreska tega tedna — 15.50 Deset minut z majhnimi zabavnimi ansambli — i$.oo— 19.00 Nedeljsko športno popoldne — 15,00 Obvestila — 19,05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — '».00 Mojstrske partiture — 71.00 Športna poročila — 21,10 Melodije raznih narodov — 2210 Godala v noči — 23 50 Igra Plesni orkester rtv l-mbljana — 2323 35 Zr.d ria poročila In zaključek ou- PONEDELJEK 30. avgusta 4.30—7.00 Dobro jutro! — 5 00—5.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe — 8.05 Ansambel Rudija Bardorferja in ansambel Janeza Mahkbvifia — 8.30 Pol ure z domačimi ansambli zabavne glasbe — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu — 9.30 Zabavna orkestralna glasba — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Pesmi Josipa Hatzeja — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 1.7.05 Lazar Berman Igra poetične etude Franza Liszta — 17.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne v Izvedbi ansamblov in so-ILstov — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 S poti po Mehiki... — 17.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni Intel mezzo — 15.30 Poje moški komorni zbor iz Celja — 16.00 vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — Operni koncert — 18.00 Poročila — aktualnosti doma In po svetu — 18.15 Zabavna glasba — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni ra-diiskl dnevnik — 70.00 Izbral 1 smo vam — 20.45 Simfonični ktm-ert Slovenske filharmonije T08EK 31. avgusta 4.30—7.00 Dobro jutro! — 5.00—5.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Odmevi starega Dunaja — 8.05 Od melodije do melodije — 8 35 Slovenske naroone pesmi — 9.00 Počitniško popotova- nje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Zvoki iz studia 14 — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — JO.15 Scene iz Puccinijeve -Tosce-« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prdnosti! — 12.05 Blaž Arnič: Zapeljivec — simfonična pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Češki skladatelj Bohuslav Martinu — 14.35 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavne glasbe — 18.43 Na mednarodnih križpotjih — 1« 00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Ve černi radijski dnevnik — 20.CC Majhoj recital violinista Uro-ša Prevorška — 20.20 Radijska igra — Mattias Braun: Hiša pod žgočim soncem — 21.08 S popevkami po svetu — 22.10 Skupni program JRT — studio Beograd SREDA 1. septembra 4.30—7.00 Debro jutro! —* 5.00—5.05 Poročila in dnevni Koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 '►Prelepa naša hiša oj . . .•« — 8.05 Lepe melodije — 8.25 Plesi in rapsodije — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.15 Mladinski zbori pojo — 9.30 Zabavali vas bodo: Ljubljanski jazz ansambel, Ansambel Jožeta Privska in Ansambel Weekend — 10-00 Dopoldanski radijski dnevnik - 10.15 Brahmsove pesmi P°“ je baritonist Gčrad Souzay 1».30 Človek in zdravje — 10 40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-15 Nimaš prednosti! 12.05 Arije iz oper Georga Fr!edricha Handla — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 ►‘Čej so tiste stezice. . .« — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.00 Popoldan-, ski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Posnetki bolgarskega pevskega zbora »Gusla« iz Sofije 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — Nastopata pianistka Magda Rusyjeva in violončelist Ciril Škerjanc — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 lz fonoteke radia Koper — 18-40 Naš razgovor — 19.00 Obvestila — 19 05 Glasbene razgied-n ce — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20 00 -Gaetano DO* nizetti: Lucia Lammemoor f