Uefo XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za */« leta 00 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Plača to toži se v Ljubljani. Številka 20. Uredništvo: Ljubljana^ Gregorčičeva ulica 23. Tet 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27, Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino. Industrilo. nlci v Ljubljani St. 11.953. fvhaia ponedeljek, sredo in petek Uubllana, petek 16. lebruarla 1940 Cena posamezni «ieA V «£(■<* številki din ■ »V Pred občnimi zbori združeni Začenja se doba občnih zborov trgovskih združenj, ki imajo zaradi sedanjih izrednih razmer tudi izreden pomen. Še mnogo bolj skrbno ko druga leta morajo bili letos pripravljeni ti občni zbori iii Se mnogo večja udeležba ko druga leta mora biti letos dosežena na občnih zborih, da bo vsak teh občnih zborov učinkovita manifestacija stanovske solidarnosti in zavednosti ter dela za gospodarski napredek našega naroda. Hkrati pa morajo biti občni zbori tud; močna vzpodbuda za novo in še intenzivnejše delo, da se bo trgovstvo z uspehom moglo obraniti pred vedno večjim in usodnejšim pritiskom, ki prihaja od vseh strani na gospodarske stanove in še zlasti na naš trgovski stan. Občni zbori ne smejo biti samo navadna formalnost, ki se mora opraviti, temveč morajo biti prave skupščine gospodarskih ljudi, ki vedo, kaj so dolžni narodu in državi, svojemu stanu in napredku gospodarstva, ki pa znajo tudi z argumenti in s trdno odločnostjo braniti svoje pravice in pravice svojega kraja. Občni zbor združenja mora biti letos dogodek za kraj, v katerem ima združenje svoj sedež. Občni zbori morajo zato biti tudi skupščine, na katerih se pokaže solidarnost vseh gospodarskih stanov v zahtevi, da se že ejlkrat da gospodarskim vprašanjem, od katerih pravilne rešitve zavist vos napredek naroda, prednost pred le strankarskimi ali le ozko političnimi vprašanji. Čim večje so težave v gospodarstvu, tem ostrejša postaja hidi konkurenca. Vendar pa ta nikdar ne bi smela zavzeti tako ostrih oblik, da bi stanovski tovariš zaradi dobička uničeval svojega stanovskega tovariša. Letos je zato še posebno potrebno, da se na občnih zborih poudari, da je brez stanovske zavednosti vsak, kdor uganja umazano konkurenco ali kdor brezobzirno izkorišča svoje ev. trenutne prednosti na škodo svojega stanovskega tovariša. Vsak je gotovo sebi najbližji in zdrava konkurenca mora biti, ker brez nje tudi ni solidne trgovine. Toda vsaka reč ima svojo uicjo in tako tudi konkurenca. Razne protidragiujake uredbe, nova davčna reforma, privilegiji najmanjšim konsumom in največjim tovarnam ter nabavljalnim zadrugam z deset in desetinilijon-skim prometom, vse to dokazuje, da mora biti trgovski stan danes do skrajnosti složen, če se hoče obvarovati pred propadom. Že čut samoohranitve trgovca zahteva, da se trgovec oklene svojih stanovskih organizacij s posebno vnemo, ker danes imajo te organizacije tako velike naloge kakor že dolgo ne. Delo za stanovske organizacije ne sme biti danes le cenena fraza, temveč učinkovita resničnost, da bo uspešno delo organizacij moglo vsemu trgovskemu stanu pridobiti ugled in veljavo. Kakor za trgovske organizacije, tako pa je treba letos še v večji meri delati za napredek svojega stanovskega glasila. Ni v ponos prav nobenemu trgovcu, če je naročen na celo kopo listov, le na svoje stanovsko glasilo ne, ki vedno in brez obotavljanja brani njegove interese. Neresnica pa je tudi, da bi bil le en trgovec, ki ne bi zmogel naročnino vsaj za tedonsko izdajo »Trgovskega listac. Trgovec, ki bi bil finančno tako slab, da ne bi zmogel niti enega dinarja na teden za svoj list, ta trgovec se tudi ne bo mogel dolgo braniti proti težavam, ki pritiskajo danes trgovski stan. V usodnih dneh in v težavnih situacijah je vedno le ena rešitev: delo in zopet delo. Cim večji je pritisk na trgovski stan, čim večje krivice se mu delajo, tem večji mora biti tudi odpor trgovstva. Ta odpor pa mora biti organiziran, ker drugače ne more doseči pravega uspeha. Organiziran odpor morejo dati le združenja. V združenjih se zbira sila trgovstva, tu se krepi sta- novska zavest, v njih so veča volja za delo. Odločilni za delo trgovskih združenj pa so njih občni zbori in zato morajo biti ti skrbno pripravljeni, da bodo prave skupščine vsega članstva. Čas občnih zborov se mora zato dobro izkoristiti in potem je gotovo, da bo trgovstvo dobro premagalo vse sedanje težave. Zakaj primanjkuje Drž. nadzorna oblast nai na to vprašanie! odgovori Mnogo pjeveč je vsa naša gospodarska javnost zainteresirana na pravilni oskrbi s petrolejem in bencinom, da bi se mogli zadovoljiti s tako kratkim pojasnilom, kakor ga je dul bencinski kartel na očitke g. Golla, da jo namreč vse poslovanje pod državnim nadzorstvom in s tem tudi že dano zadostno jamstvo, da je poslovanje kartela v vsakem oziru pravilno. Nuša javnost se S takšnim kratkim odgovorom ne more zadovoljiti, temveč zahteva, da drž. nadzorna oblast pove, kako izvaja to nadzorstvo in kaj je pri tem nadzorstvu ugotovila. Zlasti pa zahteva javnost, da nadzorna oblast tudi odgovori na očitke g. Golta in jasno pove, če so ti očitki resnični ali net Molk na očitke g. Golla pa je absolutno nedopusten, ker tu ne gre le za osebne interese nekih trgovcev, temveč tudi za interese države in celo interese državno obrambe. Zato ponavljamo svoj poziv državni nadzorni oblasti, in da bo mogla tem laže ustreči tej zahtevi, objavljamo v naslednjem novo pismo g. Gollaf ki smo ga prejeli v objavo in ki se glasi: Najlepše se Vam zahvaljujem, da sto moj članek »Ztikaj ni pri nas petroleja?« objavili, Zelo me tudi veseli, da sle v zadnjih številkah pozvali državne oblasti, da pojasnijo, če so moja izvajanja resnična, ker bom na ta način morda le imel priliko dokazati svojo trditve prod obtaslnii ali prod sodiščem. Državna oblastva namreč do sedaj še niso hotela reagirati na vse pritožbe proti kartelu, ki smo jih napisali nekaj sto ter tudi niso ničesar podvzela proti krivicam, ki se dogajajo malim domačim uvoznikom glede carine, monopolne takso itd. Nadzorno oblast nad uvozom in prodajo tekočega goriva ima po uredbi za tekoče gorivo od l. okt. 1938. naprej Uprava državnih monopolov. Ko smo bili vsi uvozniki meseca julija 1939. poklicani na sejo Uprave državnih monopolov radi vskladiščenja rezerve, sem jaz pri diskusiji zahtevat besedo in vpričo vseh domačih uvoznikov ter vpričo kartelnih zastopnikov izjavil, da jo samo kartel kriv, da jo uvoz tekočega goriva otežko-, n* Izjavil sem, da pošilja kartel letno več milijonov tukaj zbranega denarja v inozemstvo samo zato, da se Inozemske tvrdko zavežejo, da no bodo več prodajalo blaga v Jugoslavijo. Navajal sem, da so svoječasni direktorji roške rafinerije dobili od kartela odpravnino več milijonov lir in so se zavezali, da do konca 1. 1939. ne bodo več dobavljali blaga v Jugoslavijo. (Sedaj pa je pogodba potekla in jo uvoz iz Reke začasno možen.) »Aquila« v Trstu je napravila tak dogovor s kartelom leta 1938. in so ji odstopili za to 5 "/oni delež pri kartelu. Ta dogovor z »Aquilo£ je celo odiv-breu kot bencinski kartel št. 4. Onmnil sem tudi, da smo imeli v enem samem letu šest različnih dobaviteljic iz Romunije, ker je kartel eno za drugo podkupil, da nam niso hotel« več dobavljati blaga. Vsa moja izvajanja »o številni uvozniki potrdili. Načelnik oddelka za tekoče gorivo na moja izvajanja sploh ni hotel reagirati. Ob isti priliki se .ta vodila tudi debata o vskladiščenju tekočega goriva. I’o pravilniku se priznavajo rafinerijam že obstoječi nadzemni rezervoarji za vskladišče-nje rezerve, čeprav ti rezervoarji niti najmanj ne ustrezajo današnjim potrebam, ker niti malo niso varni pred zračnimi napadi- Vsi domači uvozniki pa morajo zgraditi po istem pravilniku na poseben način zaščitene rezervoarje! Domači uvozniki smo proti temu protestirali in zahtevali, da Uprava državnih monopolov pobira pri uvozu poseben uvozniški doprinos na vsak kg uvoženega blaga in da iz teh dohodkov vojska sama gradi rezervoarje na način in na mestu, kakor to najbolje ustreza. Tudi s tem predlogom, ki je bil gotovo v interesu narodne obrambe, nismo uspeli. V dokaz, da so moje trditve, ki ste jih objavili v Vašem cenj. listu, resnične in da je kartel res z napačnimi kalkulacijami varal in oškodoval državo, prilagam v prepisu dve kalkulaciji, ki jih je kartel predložil meseca decembra 1939. Upravi državnih monopolov. A te distribucija, limnjci i t. d.).......................64-55 10. Podvoz od rafinerija do svih sreekib mesta u zemlji i povračaj prazne burni i ....................... 80--* 11 Društveni porez . . . 26*565 12. Zarada od 8% iuvestira- nog kapitala . , . . 3412 Monopolska taksa Svcga 510-- 200- Ukupno 710-— * Napoinena: Podvoz jo suino pri bližuo obračunat, pošto društva nisu do sada plačala podvoz do svih sro-skili mesta, več samo do svojih prodajnih centara. ij gornjoj kalkulaciji nije uključon gubitak koji tereti sirovo ulje a radi snižeuja i izjodnačenja prodajno cono benzinsko mešavine. Gubitak iznosi Din 16 665.948'— na prodaje od 28,891.892 litara pri preradi od 90.000 tona sirove nafte. Taj gubitak dodeljen na 118.000 tona sirove nafte (uvoz od 1. Vit. 1938 do 30 VI. 1939) iznosi Dinara 1412. n Kalkulacija cene kostanja za 100 kilograma uvezeno# petroleuina iz Romunije na dan 7 decembra 1939 godine: 1. Nabavim rafinirano# po-troleuma fob Djurdju . 170-20 2. Podvoz Djurdju-Hcograd 13-50 3. 'Proškov! preuzimauja robo u Djurdju, ietovar u P (-ogradil j dr. . . . 2-32 4. Carina, skupni porez na poslovni promet t uvoz- nički doprinos .... 119-50 5. Transportni manjak . . 3-00 0. Trošikovi režije i distribucije (skladiišni i administrativni t roško vi, amortizacija, Investicija, distribucija, mnnjkovi i t. d. , (>4"55 7. Podvoz gotovih proizvoda od Beograda do svih sreekib mesta .... 80-—* 8 Društveni porez . . . 26*565 9 Zarada................... . 341‘2_ Svcga 513-815 10. Monopolna taksa . . . 200-— Kalkulacija kostanju petroleuina za 1(H) kgr. pri preradi u rafinerijama na dan 7 decembra 1939 godine: Din l. Nabavna cona mrovog ulja fob Djurdjcvo .... 164*51 2 Podvoz Djurdjcvo _ p,,,, Brod odnosno Cuprag . 19705 3. Troškovi oko nabavita sire vina u Romuniji pre. uziman ju sirovimi u Djur-dju i istovar u rafinerijama ....................... , |.(jO 4. Carina, prometni poroz i uvozuičfci doprinos , . 56-224 5. Transportni manjak . t 748 0. O čadska trošarina . , 050 7. Troškovi prorado sirovo# ulja, amortizacija, tnve-sticija u rafineriji i #u. letak kod prc rad e . . . 48‘2K3 8. Gubitak na razilo! ^ kod ulja za ložam je ... |->J78 9. Troškovi režij« i distri. bučijo (skladišni 1 administrativni troškovi, a-mortizaoija i Investicija (J kupno 713-815 Odbitak od troškova režije i dcstribueijo po pristanku društava . . . 3815 Ostajo 710-— * Podvoz je samo približno obračunat pošto društva uisu do sada plačala podvoz do sviti smukih mosta, več samo do svojih prodajnih con-tara. 18 decembra 1939 godine u Beogradu I/. samih teh kalkulacij se jasno vidi, da so povsem izmišljene ter napačno. To mora ojmziti tudi vsak laik, ki še nikdar ni imel posla z izdelavo petroleja. V obeh kalkulacijah je pravilna samo prva številka, to so nakupne cene surovo nafte v Romuniji ter nakupne cene rafiniranega petroleja. Iz teli cen je točno razvidno, da je razlika med ceno surove nafte in ceno rafiniranega petroleja v Romuniji 6 par po kg. V to cono so torej vključeni vsi stroški za predelavo blaga ter znslužek romunskih rafinerij. V kalkulaciji A pa navaja kartel, da jih stane predelava, amortizacija, distribucija, manko itd. din 1'25 po kg. Torej trdi kartel, da ga stane predelava itd. po kg din 1‘25, medtem ko stane isto v Romuniji samo 6 par. Seveda mora vsak laik, ki se le malo razume na prozvodnjo petroleja, vedeti, da predelava ne stane din t‘25 po kg. Tudi številka za prevoz blaga je izmišljena, ker kartel ne pošilja petroleja iz rafinerij v posameznih sodih in kantah, ampak skoro izključno v vagonskih pošiljkah, za katere ima kartel posebno povlastico in ga stane najdaljši prevoz iz Bosanskega Broda do Skoplja samo din G9"70 in iz Capraga do Jesenic pa samo din 35'GO. Kako je potem mogoče, da jih stane povprečni izvoz pretroleja 80 par po kg? Te napačne kalkulacije je kartel predložil, da bi s tem dokazal, da ga stane petrolej din 1*75 več kot domače uvoznike petroleja, bodisi da ga Izdeluje sain ali da ga uvaža kot gotov produkt. Čeprav je torej vsakomur jasno, da so te kalkulacijo napačno in izmišljeno, jo Uprava državnih monopolov na podlagi teli kalkulacij znižala kartelu monopolno takso za petrolej za din 2'—, ostalim domačim uvoznikom pa sauio za 25 par. Mislim, da sem s temi kalkulacijami, ki jih blagovolilo skupno s tein mojim pismom objaviti, dokazal javnosti, da je kartel z napačnimi navodbamj varal in oškodoval državo. Z znižanjem monopolne takso jo država prikrajšana za 100 milijonov dinarjev letno v korist kartela inozemeev. S tem pa je Uprava državnih monopolov onemogočila uvoz in predelavo petroleja vsem domačini tvrdkam, ki morajo razen tega plačati pri uvozu petroleja carino, uvozniški prispevek in skupni davek v višini din 1*26 za kg, medtem ko plača kartel pri uvozu tako zvane nafte samo diu 0T>5 po kg. Domače izveukartelske rafinerije pa morajo pri uvozu surove nafte plačati 100*/» več carine kot kartel. Vsega tega pa Uprava državnih monopolov ni upoštevala. Kartel se je v svojem odgovoru na moj članek v dnevnikih pozval na kontrolo državne oblasti. S takim odgovorom pa so naša javnost nikakor ni zadovoljila. Znova pozivam kartel, da javnosti odgovori, ali morda ni res, da je predložil Upravi državnih monopolov obe prej navedeni kalkulaciji? Pozivam kartel, da javnosti izjavi, ali sem si morda te povsem napačne številke izmislil jaz? Ce tega no stori, je s tem dokazano, da si jih je izmislil kartel in s tem prevaral državo. Kartel je v svoji kalkulaciji samo pozabil vnesti one ogromne vsote, ki jih plačuje v inozemstvo tvrdkam, da se odrekajo prodajati svoje blago domačim jugoslovanskim tvrdkam. V kalkulaciji A. je šel kartel celo tako duleč, da trdi, da izgubi pri prodaji bencinske, mešanice din Ki,500.000*-- letno. Iz kalkulacije Ii pa je razvidno, da je kartel pristal na to, da se je njegova kalkulacija znižala vsega za tri pare po kg. Ako državna oblastva mojim izvajanjem no bi verjela, jih prosim, da postavijo v naš« podjetje »Motornih. d. * o. z., Maribor, kontrolorja, ki nuj ugotovi, koliko faktično stane predelava surove nafte v najmanjši rafineriji v Jugoslaviji in ali res izgubim radi določenih bencinskih cen pi prodaji bencinske mešanice dinarjev 1412 na 100 kg. Ja/, bom namreč dotičnemu kontrolorju dokazili, da imamo kljub temu, da plačujemo 100 "/o več carine na surovo nafto kot kartel, pri izdelavi in prodaji bencina ge primeren zaslužek. Nadalje mu bom dokazal, da bi lahko prodajali tudi petrolej še s primernim zaslužkom iu za din 1'— po kg ceneje, kot so sedaj določene prodajne cene, ako nam dajo državna oblastva glede carine in monopolne takse iste pravice kot jih imajo inozemski mogotci. Razumljivo pa je, da ne moremo proizvajati in prodajati petroleja po tej ceni, kko plačamo dvojno carino za surovo nafto in din 1 7a monopolne takse za kg več kot kartel. Zato pa je kartelu na ljubo in v škodo državi še vedno ogromno pomanjkanje petroleja v Sloveniji. Gustav Goli Nemci pristali na zvišanje lesnih cen V soboto se je pričelo na Bledu zased an je nemško-jugoslovanske-ga lesnega odbora, ki se sestaja vsake tri mesece. Načelnik nemške delegacije, ki je štela 15 članov, je bil vladni svetnik llortz, naše delegacije pa načelnik gozdnega ministrstva inž. Milan Ma-ncjlovič. Na zadnjem sestanku odbora v Beogradu nemški delegati niso hoteli pristati na zvišanje cen, zaradi česar je nato padel izvoz lesa v Nemčijo. Naši delegati so sicer na to neizogibno posledico že takrat opozarjali nemške delegate, ki pa le niso v to verjeli. Kasnejši razvoj lesnega izvoza je napoved naših delegatov potrdil. Sedaj so Nemci na zvišanje cen lesa pristali. Tako se zviša cena za rezano jelovino lombante v širini od 10 cm navzgor od 33 do 36 na 50 do 55 RM. Kakor hitro bo novi odgovor objavljen v celoti, ga bomo objavili tudi mi. Novi dogovor velja do 31. maja, Ce bodo zvišane železniške ta-lile v Jugoslaviji ali uvedene izvozne carine, na kar se misli, prevzame te zvišane stroške nemški uvoznik ali pa more od kupčije odstopili. suznega davka v višini 44 % vrednosti blaga. Te nogavice vsebujejo samo 8 do 10 % bombažnega prediva, od katerega se plača pri uvozu 3'1 °/o vrednosti. Sedaj mo- ra kupec poleg vseh drugih davkov plačati še 2T> % prometnega davka od že plačanega davka ter od viednosti blaga. Takšno dvojno obdačevanje mora težko zadeti po- trošnike. Tvornice zato zahtevajo, da se mešanica bombaža in svile omeji, da se plača la davek samo od onih nogavic, ki vsebujejo več ko 12% bombaža. Uredba o kontroli €@n Kmetijski proizvodi še nadalje izven kontrole Ljubljanski spomladanski velesejem pod pokroviteljstvom Njegovega Vel. kralja Petra II. bo letos od 1. do 10. junija. Uvedbo izvoznih carin predlagajo nekateri Nekatere evropske države so uvedle po izbruhu vojne izvozne carine, da bi s tem obvarovale svoje prebivalstvo in svoje gospodarstvo pred pomanjkanjem živil in surovin. Od balkanskih držav ni dosedaj še nobena uvedla izvoznih carin. V zadnjem času pa se poroča, da jih namerava uvesti Romunija, ki pa bi jih uvedla predvsem iz fiskalnih razlogov. Sedaj predlagajo tudi pri nas nekateri, da se uvedejo na nekatere predmete izvozne carine. Odločilni krogi so o tem predlogu tudi že razpravljali, vendar še ni gotovo, če se lx> ta predlog tudi izvedel. Industrija nogavic obremenjena z dvakratnim obdačenjem Združene tvornice nogavic i Beogradu so poslale na finančno ministrstvo predstavko, v kateri se pritožujejo, da je v tarifi skupnega davka na poslovni promet k uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet predviden davčni dodatek v višini 2 5 % na svilene iu polsvilene tkanine, ki vsebujejo bombažno predivo ter da ta mešanica ni limitirana, ka kor je to bilo v prejšnji uredbi. Tvornice naglašujejo, da se od svilenega in polsvileuega prediva pri uvozu plača skupnega in luk- Na podlagi čl. 9. in čl. 23. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je minister za trgovino in industrijo predpisal naslednjo uredbo: Clen 1. Minister za trgovino in industrijo ter minister za socialno politiko in ljudsko zdravje določala, kateri predmeti iz člena 1. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije spadajo pod kontrolo cen po predpisih te uredbe. Pod predpise te uredbe ne spada prodaja lastnih proizvodov kmetovalcev. Clen 2. 1. Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (predelovalci) ne smejo zvišati cen predmetom, za katere je po členu 1. te uredbe predpisana kontrola v notranjem prometu, če to zvišanje cen predhodno ne prijavijo pristojni oblasti (člen 5.) ter ne dobe dovoljenja v smislu navedenega člena. Hkrati s prijavo se morajo predložiti tudi vsi dokazi, s katerimi se utemeljuje zvišanje cen. Prijava more biti individualna ali pa skupna za več podjetij dotič.ne stroke. Skupna prijava se vlaga po pristojnem obveznem združenju ter z območja iste banovine oziroma uprave mesta Beograda. 2. Pristojna oblast je dolžna, da proizvajalcem (predelovalcem) čim hitreje, najkasneje pa v roku 15 dni, uvoznikom in trgovcem na debelo pa najkasneje v 7 dneh po prejemu prijave izda odlok, s katerim se ali dovoljuje ali pa prepoveduje prodaja po zvišanih cenah. More tudi odrediti nižjo ceno, kakor pa se v prijavi zahteva. Dovoljena cena velja kot maksimalna cena za prodajo na sedežu dotičnili obratov. 3. Dovoljeno zvišanje cen mora pristojna oblast takoj prijaviti uradu za kontrolo cen (člen 6.) ter objaviti na običajni način v svojih prostorih in v listih. Te objave morajo listi objaviti brezplačno. Člen 3. 1. Za predmete, ki spadajo pod predpise te uredbe, bo urad za kontrolo cen pregledal tudi one cene, ki so se zvišale še pred uveljavljenjem te uredbe. 2. Če urad ugotovi, da to zvišanje ni bilo upravičeno, mora predpisati po zaslišanju odbora za kontrolo cen maksimalne cene za do-tično predmete. Te cene mora takoj objaviti v časopisih in po radiu. 3. Predmeti, za katere se na ta način določijo cene, se ne smejo prodajati v trgovini na debelo po višjih cenah brez dovoljenja v smislu člena 2. te uredbe. 4. Minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje more odrediti, da določa za posamezne predmete, ki spadajo pod predpiso te uredbe, maksimalne cene za vso državo urad za kontrolo cen. Te cene se smejo spre meniti samo z naknadnimi odloki urada za kontrolo cen. prostore ter jim na njih zahtevo dati v vpogled vse poslovne knjige iu vso korespondenco ter vse podatke o poslovanju z dotičnimi predmeti. Organi kontrole imajo pravico ugotoviti količine dotične-ga blaga, s katerim proizvajalci na debelo razpolagajo. Člen 5. 1. Pristojna oblast za kontrolo cen je banska uprava, ki je teritorialno pristojna za sedež dotične prodajalne oziroma uprava mesta Beograda za njen sedež. 2. Minister za trgovino in industrijo imenuje po potrebi strokovne kontrolorje cen pri pristojnih oblastvih iz prejšnjega člena z nalogo, da vodijo vse posle v zvezi s kontrolo cen. Poleg tega more v važnejših trgovskih in industrijskih središčih imenovati tudi krajevne kontrolorje cen z nalogo, da nadzorujejo izvajanje kontrole cen ter da pomagajo pristojni oblasti pri izvrševanju funkcij, ki so ji predpisane s to uredbo. 3. Pri izdajanju odlokov po čl. 2. te uredbe mora pristojna oblast na sedežu dotičnega obrata, kadar je to le mogoče, zaslišati mnenje krajevnega odbora za zatiranje draginje. 4. Pritožbe proti odlokom banskih uprav oziroma uprave niesta Beograda se vlagajo ministru za trgovino in industrijo v roku 15 dni po dnevu prejema odloka. Pritožbe nimajo odložilne moči. Proti odlokom ministra za trgovino in industrijo ni dopustna pritožba na državni svet. Urad za kontrolo cen Člen 6. 1. Urad za kontrolo cen, ki se ustanovi pri ministrstvu za trgovino in industrijo, je dolžan skrbeti za izvajanje te uredbe, zlasti pa mora: a) proučevati gibanje cen v državi in vzroke ev. sprememb pri predmetih, za katere je bila po tej uredbi uvedena kontrola cen, b) izdajati odloke po členu 3. te uredbe, c) dajati pristojnim oblastem navodila za izvajanje kontrole cen in vse potrebne podatke zaradi izenačenja njih postopka, č) dajati iniciativo in sodelovati s pristojnimi ustanovami zavoljo oskrbe s posameznimi predmeti kakor tudi zavoljo racio-niranja potrošnje predmetov, v katerih bi se pojavilo pomanjkanje v večji meri. 2. Na čelu urada za kontrolo cen je šef, ki ga imenuje minister za trgovino in industrijo. Šef vodi posle urada s sodelovanjem odbora za kontrolo cen, ki se ustanovi pri uradu. V tem odboru so: po en zastopnik kmetijskega ministrstva, ministrstva za socialno politiko in notranjega ministrstva, Glavne zadružne zveze konsum-nih zadrug. Osrednjega tajništva delavskih zbornic. Centrale industrijskih korporacij, Trgovinske in obrtniške zbornice v Beogradu. Člani odbora morajo imeti svoje namestnike. Predsednik odbora je šef urada za kontrolo cen. Kazni Člen 8. 1. Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (predelovalci), ki prodajajo po višjih cenah brez prijave in brez dovoljenja v smislu člena 2. te uredbe, se kaznuje ju v veleprodaji z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din, v maloprodaji pa z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 din. 2. Z enako kaznijo se kaznujejo tudi uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (predelovalci), ki v nasprotju s členom 3. te uredbe prodajajo po višjih cenah predmete, za katere so cene maksi- mirane ko tudi oni, ki pri prodaji predmetov, ki spadajo pod predpise te uredbe, ne izdajajo računov, ter tudi oni, ki ne dovolijo dostopa v svoje delovne prostore, vpogleda v knjige in korespondenco v smislu člena 4. te uredbe. 3. Kazni izrekajo oblastva, določena v členu 18. uredbe z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Člen 9. 1. Minister za trgovino in industrijo bo določil v soglasju z ministrom za finance proračun materialnih in osebnih izdatkov za izvajanje te uredbe. 2. Finančni minister bo v mejah tega proračuna dal trgovinskemu ministru na razpolago potrebna sredstva v obliki izrednega kredita. Člen 10. Podrobnejša določila za izvajanje te uredbe bosta predpisala trgovinski in socialni minister. Člen 11. Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novi-nah«. Iziava trgovinskega ministra o uredbi Člen 4. 1. Od vsake prodaje predmetov, za katere veljajo predpisi te ured be, proizvajalcem (predelovalcem) in trgovcem zaradi predelave ali preprodaje morajo prodajalci ob vezno izdajati račune. V računu se mora jasno označiti kakovost prodanega blaga. 2. Proizvajalci (predelovalci) in prodajalci na debelo predmetov za katere je po členu 1. te uredbe predpisana kontrola cen, morajo legitimiranim organom kontrole dopustiti vstop v. svoje poslovne Trgovinski minister dr. Andres je dhl ob izdaji uredbe o kontroli cen novinarjem naslednjo izjavo: »V izrednih razmerah, ki jih doživljamo, mora država energično intervenirati zaradi ohranitve določenega reda v cenah ter zaščititi potrošnike pred izkoriščevalci, katerim gre relativno pomanjkanje nekaterih predmetov na roko. Naša prizadevanja pa se ne omejujejo le na pobijanje monopolističnih tendenc in zlorab s policijskimi odredbami. Mi bomo gledali tudi na to, da s povečanim uvozom surovin in zadostno oskrbo domačega trga, z intervencijo na trgu, s transportno in obrtno po- Ilitiko odpravimo lokalne vzroke za zvišanje cen ter da uspešno vplivamo na izoblikovanje celega ' sistema cen v naši državi. Stabilnost naše valute ter bolj pravilno gibanje cen surovin na svetu bosta omogočila uspeh našemu delu. Toda izhodna točka za vso akcijo je kontrola cen. Sistem kontrole cen, ki smo ga sprejeli, se odlikuje po jasnosti, enostavnosti in prak tičnosti. Na eni strani je za vse predmete, ki smo jih določili in katerih je skupno 25, prepovedano vsako nadaljnje povečanje cen brez predhodnega dovoljenja pri stojne oblasti (banske uprave oziroma uprave mesta Beograda). Ta prepoved se nanaša na cene pred metov, ki jih prodajajo uvozniki-trgovci na debelo in proizvajalci oziroma predelovalci. Cene v detajlni trgovini se bedo kontrolirale po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Pristojne oblasti morajo v določenem roku dovoliti ali prepovedati zahtevano zvišanje cen. Na drugi strani pa je pooblaščen urad za kontrolo cen, ki sčm ga ustanovil v svojem ministrstvu, da preiskuje upraviče- Člen 7. 1. Odbori za pobijanje draginje po členu 10. uredbe za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije morajo določiti, katere cene so v dotičnem območju občutno poskočile. Proučiti morajo razloge in upravičenost tega gibanja cen ter preiskati ev. pojav izginjenja posameznih predmetov s trga ter o vseh teh vprašanjih poročati uradu za kontrolo cen. 2. Pristojna oblast mora skrbeti za sklicanje in delo odbora za po bijanje draginje. nost tudi dosedanjih zvišanj cen. V kolikor bi ugotovil, da dosedanje zvišanje ni upravičeno, bo predpisal urad za te predmete maksimalne cene. Razume se, da bo pri določevanju cen upošteval tudi kakovost blaga. Da bi olajšali banskim upravam delo pri kontroli cen, smo predvideli posebne kontrolorje cen, kateri se jim bodo dodelili. Urad za kontrolo cen bo skrbel na splošno za izvajanje nove uredbe ter za to, da se spravijo v sklad postopki posameznih banskih uprav v tej zadevi, po potrebi pa bo tudi urad sam reguliral cene za vso državo. Zelo važna je določba, da imajo organi kontrole pravico ugotavljati količino blaga, s katerim proizvajalci na debelo ra/.fiolagajo. Uredba o kontroli cen je rezultat temeljitega dela za uvedbo sistema kontrole, ki bo brez oviranja gospodarskega življenja in brez nepotrebnega šikaniranja mogel preprečiti neupravičene skoke cen in tudi zlorabe nekih brezvestnih špekulantov. Čeprav ministrski odbor za gospodarska in socialna vprašanja ni sprejel načrta, ki ga je predložila po večmesečnem delu komisija v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, moram priznati, da nam je ta načrt mnogo pomagal, da smo prišli do sedanje uredbe, ki je bolj enostavna in bolj praktična. Zato je treba tej komisiji izreči priznanje za njeno delo. Prepričan sem, da bo dala uredba kljub nekim težkočam, ki se bodo vsaj v prvem času verjetno pojavile, dobre rezultate.« Samo želimo, da bi se optimistično mnenje gospoda trgovinskega ministra v celoti uresničilo. Mi smo mnogo manj optimistični- Državni premogovniki zvišujejo cene Državni premogovniki so že prejšnji mesec zvišali ceno premogu za 5 do 10 din za tono. Kakor poroča »Jugoslavenski Kurir« pa je ministrstvo za gozdove in rudnike sklenilo, da se s 15. februarjem cene premogu znova zvišajo, in sicer za 50 din za tono ali za 20%. Prav tako se bodo zvišale tudi cene premoga iz premogovnikov Breza in Zenica, ki pripadata koncernu »Jugočelik«. Ravnokar ustanovljeni urad za kontrolo cen je torej že dobil prvo nalogo, da prouči in dožene, če je to zvišanje cen premoga iz državnih premogovnikov tudi upravičeno. Upamo tudi, da bo novi urad to nalogo tudi izpolnil, ker bi bilo vendarle preveč čudno, če bi veljala uredba o kontroli cen le za zasebnike in trgovce s kurivom, ne pa tudi za nijjvečje producente, med katere spadajo tudi državni premogovniki. Poleg tega je s podražitvijo premoga naša industrija tako zelo prizadeta, da je naravnost nujno, da stori novi urad za kontrolo cen svojo dolžnost. Občni zbori 21. redni občni zbor delničarjev Združenih opekarn v Ljubljani bo 28. februarja ob 11. v družbenih prostorih na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Delnice je treba položiti vsaj šest dni pred občnim zborom. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru ima redni občni zbor v soboto dne 9. marca o poli šestih zvečer v Mariboru, Sodna ulica št. 9/II. Kmetska posojilnica v Ljubljani proda velik planinski hotel pri Sv. Neži nad Tržičem. Politične vesti Vlada dr. Kjuseivanova na Bolgarskem je odstopila Bolgarski kralj je demisijo vlade sprejel. De-misija je v zvezi s končanimi vo-litvami v sobranje. Novo bolgarsko vlado je sestavil univ. prof. Bogdan Filov, zun. minister pa je postal dosedanji bolgarski poslanik v Beogradu Ivan Popov, ki je znan prijatelj Jugoslavije. Moremo upati, da se bo sedaj prijateljstvo z Jugoslavijo še poglobilo. Kriza bolgarske vlade je izbruhnila predvsem zaradi nezadovoljstva z notranjo politiko Kjuseivanova. Zavezniška vojska, ki se zbira pod poveljstvom generala Wcygan-da na Bližnjem vzhodu, ima sedaj že okoli pol milijonu naoz, a bo povečana na en milijon, S to vojsko imajo zavezniki možnost, da izpolnijo svoje garancije Turčiji, Grčiji in Romuniji, morejo pa tudi vsak čas začeti ofenzivno akcijo. Po vesteh iz Londona bo Nemčija začela v najkrajšem času odpoši Ijati svoje čete na Kavkaz. Po teh vesteh je najnovejši nemško raški dogovor predvsem naperjen proti Turčiji. V Turčiji sami Izjavljajo, da nimajo o teh verzijah nikakih informacij. Vendar je verjetno, da bo Sovjetska Rusija z izgovorom, cla se čuti zaradi zbiranja franco-sko-angleške vojske na Bližnjem vzhodu ogroženo, začela koncentrirati svoje čete ob Kavkazu, da bi mogle te braniti petrolejska polja pri Bakuju, ki so sedaj le slabo zaščitena. Strašna bitka pri S um mi traja že 14 dni. Sovjeti vale vedno nove čete, nove tanke in nove kanone. Sovjetske čete so sedaj tudi bolje opremljene. Sovjeti napadajo neprestano, da bi čim prej utrudili finske čete. Izgube Fincev so težke, vendar pa neprimerno manjše od sovjetskih. V sedanji ofenzivi •ia Karelijski ožini so izgubili Ru si že okoli 14.000 mrtvih vojakov. Finci so uničili tudi nad 200 tankov in oklepnih sani. Finci so za čeli uporabljati v boju proti tan kom in oklopnim vozovom čisto novo taktiko, ki se je zelo dobro obnesla. Finci priznavajo, da so si sovjetske čete osvojile nekatere utrdbe ored Mannerheimovo linijo, ven-lar pa naglasa jo, da je glavna Protidraginjska se le pones Ugotovitve lisihlianskega odbora obrambna črta že nedotaknjena. Cer pa dobivajo sovjetske čete neprestano ojačenja, je tudi vedno >olj nujno, da dobe pomoč tudi ^Inci. Finci so kljub silno težkim borni na karelijski ožini zelo optimistični in so prepričani, da bodo 'držali sovjetski napad. Tuji vo-aški strokovnjaki menijo, da bodo ačeli sovjetski napadi polagoma i opušča ti. Mornariški minister Churchill je iejal v parlamentu, da se bodo an leški mornarji kljub postopanju 'emških ladij in letal proti neoboroženim ladjam ravnali še na ialje po načelih humanosti. Ker sremei streljajo tudi na neoborožene ribiške ladje, bodo tudi te v bodoče oborožene. Francosko zunanje ministrstvo »bjavlja, da bodo postavljene pred ■sovjetskim veleposlaništvom v Palam policijske straže, ker poslaništvo še nadalje vzdržuje zveze z razpuščeno komunistično stranko. Angleška admiraliteta sporoča, da sta bili zopet potopljeni dve nemški podmornici, skupno torej t.a teden že pet. Ena podmornica je bila potopljena pol ure potem, ko je potopila neko angleško ladjo. Maršal Go ring Je imel po radiu govor na kmetovalce. V govoru je tx>udaril, da se mora zaradi angleške blokade domača agrarna pro- Ko je lani v septembru izbruhnila vojna, je našo javnost zagrabila prava vojna psihoza, ki je spravila vse naše gospodarsko življenje v nered. Položaj je bil v resnici nad vse težaven. Zaradi silnega omejevanja uvoznih dovoljenj skozi vse leto so imele naše industrije le majhne zaloge surovin. Tudi veletrgovina je bila iz istega razloga preslabo založena. Prevzeti od vojne psihoze so začeli ljudje kopičiti blago in denar. Ceno so se zaradi tega skokoma dvigale, alarmantne vesti, ne v majhni meri tudi plod tuje propagande pa so vznemirjenje ljudstva šo večale. Pri takšnem položaju pa so naloge države že samo zaradi zunanje-političnih dogodkov silno narasle, zato pa so se tudi njeni izdatki nenavadno povečali. Tudi država z dobrim upravnim aparatom bi vse te naloge le težko res dobro izvedla, kaj šele naša, ki je tolikokrat zahtevano upravno reformo kar naprej odlagala. Edina sreča je bila, da je bil sporazum ie sklenjen — in to nas je rešilo. Pri takšnem položaju so odločujoči činitelji čutili, da morajo nekaj ukreniti — in sicer hitro, ker bi sicer postal nered prevelik Zlasti pa je bilo treba ustaviti draginjo, ker bi sicer postal položaj nameščencev obupen. Tako je izšla protidraginjska uredba. Ta pa je bila izdana na oni osnovni zmoti, kakor da velja tudi za gospodarske stanove povest o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu. Pridni Janezki so pri nas od nekdaj zaradi velikega števila volivnih kroglic kmetovalci in kot njih privesek tudi zadruge, hudobni Mihci pa so vsi drugi gospodarski stanovi. Zato je tudi nova protidraginjska uredba dekreti-rala, da se zaradi zviševanja cen agrarni producenti ne smejo preganjati. S tein so bila mahoma vsa živila izvzeta iz protidraginjskih ukrepov. Zaradi slabe uprave pa je bilo tudi nemogoče uporabljati protidraginjsko uredbo proti kartelom. Tako so bili praktično izvzeti iz protidraginjsko uredbe tudi karteli, ki dejansko diktirajo cene trgovcem in dostikrat tudi industriji. Vsa peza dekretirane protidra-ginjske uredbe je tako padla na trgovee-detajliste, ki so nakrat stali pred javnostjo kot glavni in največji krivci, pa čeprav so bili sami najbolj težko prizadeti, ker so bili pritisnjeni od vseh strani od dobaviteljev, konsuinentov in države. Niso pa to bile edine napake, ki so se storile. Predvsem se je docela prezrlo staro pravilo, da rastejo cene tem bolj, čim manj je blaga na trgu. Navzlic temu se ni prav nič storilo za dvig uvoza. ob začetku meseca, so padli. Tedaj so se zaslišali ogorčeni klici: Kaj pa dela protidragiujski odbor, ki ga je poklicala v življenje proli-draginjska uredba? In težki očitki so se slišali proti temu odboru, a po krivici. Kajti protidraginjski odbor je bil sicer poklican v življenje, ni se mu pa dala hrana, da bi mogel živeti. Protidraginjski odbor je videl kako se dvigajo cene moki, kako se podražujejo živila, a bil je brez moči, ker je bilo zviševanje cen agrarnim proizvodom dovoljeno. Protidraginjski odbor je videl tudi, da dvigajo draginjo karteli, a njih sedeži so izven Ljubljane. Zopet jo bil brez moči. Dogodek z bencinskim kartelom, ko je nastalo v Ljubljani nakrat pomanj kanje bencina, čeprav je bilo na kolodvoru osem polnih cistern, jo jasno dokazal, kako je bila celo oblast proti kartelom brez moči. Poleg tega je bil protidraginjski odbor poklican v življenje mnogo prepozno, ko se je draginja že uveljavila. Protidraginjska uredba jo nadalje pustila čisto odprto vprašanje o dopustnosti višine čistega dobička. Vse te in podobne stvari je ugotovil protidraginjski odbor in čeprav je delal složno in tudi vestno, ni mogel doseči pravih uspehov. Kaj naj tudi stori, če zastopnik gospodarsko zlmrnice opozori na pretirano zvišanje <;ene za železo, ki se proizvaja pri pas doma v državnem podjetju? Od vse protidraginjske uredbe je ostalo le to, da so se trgovci nadlegovali in preganjali, če niso imeli označenih vseh cen v izložbi in trgovini. Kakor da bi bila od tega odvisna draginja. Poglavje za sebe je, da je policija v nasprotju besedilom uredbe zahtevala označevanje cen tudi za luksuzne predmete! Protidraginjska uredba se je torej docela ponesrečila in se je morala ponesrečiti, ker je bila izdana prepozno in brez potrebnega strokovnega znanja. Znova se je pokazalo, kako težko se kaznuje, če se izdajajo uredbe za gospodar sko življenje brez aktivnega sodelovanja gospodarskih ljudi. Znova pa se je tudi |>okazalo, da je naša uprava na mnogo prenizki strokovni višini, da bi smela de-kretirati takšne težke uredbe, ka kor je protidraginjska. Protidraginjska uredba se je ponesrečila na vsej črti in zato ni drugega izhoda kakor da se likvidira, ker je zgrešila svoj namen. Vsak napreden trgovec prodaja le tako blago, s kuferlm svojim odjemalcem koristi. Nudife tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil Krošniarii proda/alo ukradeno blago Skraini čas, da se zatre nelegalno krošniarstvo riiilrch-i še povečati. Kmetovalcem I * , .... i todo dodelili poljski in tuji se- kak°r se tudi m gledalo na to, da zonskl delavci, da delovnih moči j ne prekorači izvoz pametne mere. ne bo manjkalo. Premoga je v dr- I Edina dobra stran vse protidra-žavl dovolj zlasti po pridobh^ sie- ginjske uredbe je bila, da je ob-° varovala ljudi vsaj pred podražit- vijo stanovanj. Praktično je bil torej položaj po izdaji protidraginjske uredbe za gospodinje naslednji. Ko so prišle na trg v prepričanju, da bo seda j bolje, so videle, da so kljub protidraginjski uredbi vse cene narasle. Vsi računi, ki so jih delale V poročilu »Slovenca« o umoru vestnega orožnika Medena beremo med drugim naslednje: Orožniški podnarednik Meden in kaplar Manko, ki sta zasledovala neznanca, osumljenega tatvine kolesa, je prišel do hiše pekovskega mojstra Glušiča. Opazila sta, da je zasledovanec izginil v kletno sobo, kjer stanujeta dva dalmatinska krošnjarja. Meden je šel v klet in stopil v sobo, kjer je videl zasledovanega v družbi dalmatinskih krošnjarjev. Meden jim je napovedal aretacijo, v tem trenutku pa je neznanec ugasnil svečo in v temi šestkrat ustrelil na podnared-nika Medena (ki je med prevozom v bolnišnico tudi umrl)... Poročilo pravi nadalje, da je dokazano, da je morilec orožnika, to je znani razbojnik Hace, prodajal ukradene predmete krošnjarjem. Hace je pogosto prihajal h krošnjarjema in jinm prodajal ukradene predmete. Oba krošnjarja sta bila tudi aretirana. Nobenega dvoma seveda ni, da sta krošnjarja vedela, da kupujeta ukradeno blago. Neštetokrat smo v svoji borbi sklh premogovnikov. Zaradi mraza pa trpi promet in zato manjka premoga. Vsak hektar se mora obdelati, zlasti pa se morajo gojiti oljnate rastline. Z njimi se mora zasaditi najmanj 200.000ha. Za' 10 do 15% se mora povečati pridelava pese in krompirja. Država bo pla čevala posebne nagrade za novo pridobljena polja. Posebno skrb je treba nadalje posvetiti mlekarstvu. Klanje krav bo zato dovoljeno le izjemoma, ker je mleko važnejše od mesa. Kmetje tudi ne smejo več porabiti sami toliko mleka ko doslej in naj pijejo le posneto mleko. S pozivom, da gredo vsi na delo, je zaključil Goring svoj go vor. Bivši finski zunanji minister Er- ko, ki je sedaj finski poslanik v Stockholmu, je izjavil, da bo Finska z novimi nakupi letal v dveh mesecih v zraku močnejša od Sovjetske Rusije. Dve večji angleški petrolejski ladji sta se potopili, ker sta bili torpedirani. Z e v 24 uraii proti nelegalnemu krošnjarstvu opozorili, da krošnjarji prodajajo tudi tihotapsko in ukradeno blago. Sedaj je to znova dokazano in zato bi bilo tem bolj neoprostljivo, če oblasti ne bi nastopile proti krošnjarjem in napravile tej nelegalni trgovini že enkrat konec. Ne samo zaradi zaščite davkoplačujoče trgovine, temveč že zaradi javnega reda in miru morajo oblasti to storiti. Kajti jasno je, da bo tem več tatvin, čim laže se bo prodajalo ukradeno blago. Legalnim trgovcem se tatovi niti ne upajo prodajati ukradenega blaga, ker vedo, da bi jim v tem primeru tudi hitro prišli na sled. Brez strahu pa prodajajo krošnjarjem, ker vedo. da ni med krošnjarji nobene kontrole in ker tudi vedo, da jih kroS njarji ne bodo izdali. Tako dajejo krošnjarji priliko za tatvine. Pričakujemo zato z vso gotovostjo, da se bo krošnjarski nadlogi že enkrat napravilo konec. Pričakujemo to tem bolj, ker se je sedaj ponovno ugotovilo, da prodajajo krošnjarji ukradeno blago. Menda bo to dejstvo dovolj močno, da bodo že enkrat zamrle one smešne simpatije nekaterih uradnikov — do ubogih krošnjarjev. vpliv političnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi na položaj in pomen Trsta. Posebno pozornost zasluži članek, ki ga je pred dvema letoma objavil »Po pol o dTtalia« pod naslovom: »Drugo največje pristanišče Italije in nova podonavska Evropa«. V tem članku se ped robno opisujejo zgodovinske funkcije tržaškega pristanišča, kakor so so razvile po otvoritvi Sueškega prekopa in do izbruha svetovne vojno. »Trieste non puo voltare, non volta e non volteru mai le spalle al suo marec (Trst ne more, ne obrača in ne bo obrnil hrbta od svojega morja), je dejal Mussolini, ko je govoril z govorniškega trga na Piazza Unita v Trstu. V svojem pomembnem razvoju se je dvignil Trst v tržišče svetovnega pomena za kavo, sladkor, tobak, južno sadje, levantske predmete, olje, čebulo, bombaž, vino, les itd. Moderne in skrbno vzdrževane prometne naprave so tej določbi v vsakem oziru dorasle. Posebno je treba omeniti žitni silos, čigar velika skladišča so na razpolago vsem, ki se poslužujejo tržaškega pristanišča. Zaradi vojne in blokade nemških pristanišč se je položaj 1 rsta naenkrat iz temelja spremenil. Trst more zopet v polni meri izkoriščati prednosti svoje zemljepisne lege, ker je danes edino pristanišče, ki more prevzemati zvezo z Levanto in Azijo. Konkurenca severnih pristanišč je odpadla, veliko in moderne pristaniške naprave pa omogočajo Trstu, da more ustreči vsem naročilom. Voina ie zbolišala položai barva, ploska in kemično snaii obleke, klobuke itd. Škrabi in svellolikn srajce, ovratnike in manšete. Perc. suši, monaa 'n liku domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-0. ScIcnhurKovn ul. 3 Telelnn št. 22 72. Upravitelj tržaškega pristanišča dr. Carlo Periodno je izdal pred kratkim študijo pod naslovom: »Aspekti in perspektive tržaškega tranzitnega prometa«. Po »N. Ziir-cher Zeitungi« posnemamo o vsebini te študije naslednje. Študija vsebuje celo vrsto monografij in člankov, ki se nanašajo na tehnične in prometne probleme Trsta. Zlasti se poudarja izredno ugodna zemljepisna lega Trsta, ki je za vse podonavske dežele najugodnejši izhod na morje. Iz Nemčije, Češko - Moravske, Slovaške, Madžarske iu Jugoslavije se stekajo v Trstu najvažnejše prometne zveze. Najkrajša zveza v Le- Zunanja trgovina Italijanska vlada je dala tržaški rafineriji »Aqnila« dovoljenje za izvoz petroleja v našo državo. Že danes bosta prispeli prvi dve cisterni iz Trata. V Grua je prišla velika angleška tovorna ladja »Wolo«, ki je pripeljala večjo količino bombaža za naše tvomice. Med potjo so bile ladje v konvoju, v katerem je bila tudi ladja »Wolm, napadene od nemških letal in od nemške podmornice, ki Je tudi dve ladji potopila, a bila kmalu nato tudi sama od angleške vojne ladje potopljena. Med Vel. Britanijo in VSA bo sklenjen posebni plovbeni dogovor, po katerem bodo prevzele ameriške ladijske družbe s svojimi ladjami nekatere angleške pomorske zveze. Na ta način se bo zaposlilo mnogo ameriških ladij, ki so sedaj izven prometa. Združene države Sev. Amerike pa bodo v protiuslugo dobavljale Angliji v večji meri les. katerega sedaj Angliji primanjkuje. Romunski izvoz lesa je v preteklem letu v primeri z 1. 1938. padel za 11 odstotkov, t. j. od 836.281 na 123.213 ton. vauto, v Sredozemsko morje iu na Daljni vzhod gre čez to lepo mesto ob Ailriji. Na razvoj Trsta po vojni so vplivali razni činitelji. Nevarne tek meče je dobil Trst na severu, zla sli Hamburg je močno škodoval Trstu. Naravna in umetna vodna pota, ki so v Hamburgu na razpolago, so mogla temu mestu njegovo interesno cono potisniti daleč v srednjo Evropo, pri čemer so znatno pomagale tudi iz političnih ozirov za Hamburg ugodno določene železniške tarife. Delo doktorja Perusina navaja v tem oziru zelo bogat statističen material. Posebej se proučuje v knjigi tudi 1 930 — 1940 KARTOTEČNI UAPTOTEUAt&t KARTOTEČNO UNMGOVODSTV 3 LJUBLJANA, TTItSEVA 15/11. Telefon 33-38 CENEJ&E KOI NEPR1KIAONE TRGOVSKE KNJIGE • PRIHRANEK NA CASII - VEČJI PREGEEH NA STOTINE REfERENC Denarstvo nenoslrificiranih obveznic posojil: obeh Blairov, Seligmana, mednarodnega stabilizacijskega in srbskih na zlate franke glasečih se predvojnih (1895). Radi statistike zbiram prijave iz vse države brez obveze za vsakega in prosim za nujno prijavo, ki naj obsega: ime in naslov lastnika, nominalni znesek in vrsto posojila, čas nakupa. Za pripravo nostrifikacije zunanjih posojil Je došlo precej prijav, vendar je gotovo že mnogo lastnikov, ki so prezrli notice ali ki odlašajo, češ da jim bo ugodnost nostrifikacije itak prišla v prid. O tem je treba nekaj pojasnil. Razločevati moramo dve vrsti obveznic jienostrificiranih posojil: ene so bile kupljene za časa devizne prostosti (1990. in 1931.), druge pa po tem času. Ker se ne more iti preko deviznih predpisov, bi bila, naravno, nostrifikacija brez ozira na čas nakupa pogrošna. Kdor je kupil ta posojila pred L 1930. in 1931., temu se mora odobriti nostrifikacija in se mu mora istotako nadoknaditi škoda, ki jo je utrpel, ker se mu je i>o krivici in brez razloga odrekla nostrifikacija. Tem huje bije v obraz vsakemu pravnemu čutu dejstvo, da se je z amandmanom v . ^ ^ mest<> MarjlK)(. g lem Q zadnjem fin. zakonu onemogočilo I lo va-nim vpraSanjein [IO(irobno lastnikom teh obveznic uveljavlje-1 nje pravnega postopka pred rednimi sodišči. Ta krivica mora biti predvsem popravljena in pravna pot omogočena, ali naj se pa Po poteku 10 dni od dneva objave tega članka bom zaključil zbiranje in vsem, ki so se prijavili, naznanil uspeh in daljnja navodila, za javnost pa istotako izdal poročilo. Prosim čimpreje prijave na naslov: Dr. Černe Ivan, gospodarski konzulent, Ljubljana, Gajeva ulica 3. Poštni minister je odredil da se | paj. Na programu je zidava še eue s 15. februarjem zviša taksa za | vegje skupine hišic, večinoma za delavce. prevoz poštnih paketov v teži od 20 do 25 kg v notranjem prometu, in sicer za prvo cono razdalje na 40 din, za 2. na 50 in za 3. na Letos se bo kljub vojni v Mariboru nekaj zidalo. Te dni je bila “ I ustanovliena stavbna zadruga ma- tu j ino. riborskih najemnikov »Naš dom«, ki ima že 130 članov. Letos mi- kov. Kai je trgovina z mešanim blagom t Načelno stališče maribor trgovcev Ne samo v javnosti, ampak celo v poslovnem svetu samem ni pojem »trgovine z mešanim blagom« ponekod docela pojasnjen. Ne samo to, dogajajo se tudi zlorabe tega naziva, ki drugim trgovcem prinašajo občutno škodo. Da se pojem popolnoma razbistri in delokrog jasno začrta, sc je Združenje trgov- bavilo in se v tej zadevi jmstavilo na stališče, ki bo gotovo zanimalo ves trgovski stan v Sloveniji, zlasti pa na deželi, kjer se še večkrat pojavljajo nejasni pojmi glede uredbo naravnost predpiše načini,^ d{nih vpst „. Ulja; overitve glede časa nakupa in na-1 s 1 to izvede nostrifikacija in znbe-l e Prevala ta trgovska rej boljše za državo? Da se s temi bravica samo kvalificiranim trgov-Obveznicami ravna kot z lastnino oem, je popolnoma umljivo, saj e inozemcev, ne gre, ker dogovor s Francijo označuje naravnost francoske lastnike naših posojil, za katere velja sklenjeni dogovor. Če torej izpadejo naši ljudje iz tega dogovora, jim preostane samo še, da prodajo svoje obveznice in že itak nizke tečaje še bolj potisnejo navzdol, ali pa da čakajo še naprej, kar pa pomeni konfiskacijo njihovega v teh papirjih naloženega imetka. Kje je korist države? Da dela iz teh ljudi propagatorje proti naložbam v drž. papirjih, da ruši v to zelo široka pravica, ki dovoljuje trgovanje z vsemi predmeti, ki niso vezani na posebno dovolilo (koncesijo). Na drugi strani la pravica ni dopuščala specializacije oziroma omejevanja na posamezne vrste ali kategorije blaga, temveč se je morala izvrševati tako, kakor se je glasila. Kakor že rečeno, naš obrtni zakon tega načina trgovanja ni prevzel in ga torej ofieialno tudi ne pozna, vendar ta pravica v praksi še obstoji in se še vedno podeljuje Priznati je treba, da je za po- mešanim blagom v pravem smislu besedo nepotrebne in so zato po stale že prav redke. Pač pa najdemo tudi v takih krajih še precej trgovin z živili, čijih obrtne pravice se glase na trgovino z mešanim blagom, in to popolnoma pravilno. To so namreč male trgovino s Špecerijo, kolonialom in drugimi živili, ki imajo svoje odjemalce ve Sinoma v svojem okolišu, ki pa svojim strankam lahko postrežejo na željo tudi z blagom neživilske stroke, če ga odjemalci zahtevajo. To se seveda dogaja le takrat, če se kakšno blago neživilske stroke hipno potrebuje, ali pa če je špe-cialna trgovina zanj bolj oddaljena. Iz teh razlogov imajo take trgovine neživilskega blaga v svojih zalogah le v zelo skromnem obsegu ter so faktično v prvi vrsti trgovine z živili. Absolutno nepravilno in v nesoglasju z zakonom pa so primeri, ki se dogajajo celo v mestih, če se namreč trgovec, ki ima obrtnico, glasečo se na trgovino z mešanim blagom, specializira za določeno stroko (vrsto blaga). Ker prodaja samo to blago, seveda tudi njegov zunanji napis ne soglaša z njegovim obrtnim listom in tako krši zakon kar javno. Takšne trgovce je treba pozvati, naj se drže p ra vic, ki jih dovoljujejo njihove obrtniee, ali pa da te prilagode faktičnemu stanju, t. j. da zahtevajo trgovske obrtne pravice samo za ono blago, ki ga v resnici razpečavajo in ki bi jih v nasprotnem primeru zadele sankcije S 174. ob. za k. Novi proračun drinske banovine. ...... izkazuje 36 8 milijona din izdat- 8llJo sezidati prvih enajst hišic za svoje člane, ker so sredstva že na razpolago. Po pravilih plačuje namreč vsak član do vselitve v hišo po 20 dinarjev za vsakih 10.000 dinarjev, ki jih misli najeti pri zadrugi, po vselitvi pa plača lc najemnino za dotično stanovanje, najemnina se smatra hkrati za odplačilo posojila. >Naš dom« misli postaviti svojo stanovanjsko kolonijo na bivšem Rosenbergovem posestvu v magdalenskem okraju, kjer je že rezerviranih 3(V stavbišč za uslužbence mestnih podjetij, ki jim bo njihova stavbna zadruga postavila hiše, čim bo rešeno vprašanje cenenega kredita. Obrtne pravico trgovine z mešanim blagom naj se prvenstveno podele podeželskim trgovcem, v mestih pa samo onim majhnim živilskim trgovinam (tu niso mišljene trgovine v malem obsegu), ki se faktično bnvijo s prodajo vseh vrst blaga, v prvi vrsti pa z živili. Pri podelitvi novih obrtnih pravic trgovine z mešanim blagom je brezpogojno zahtevati, da se prodajajo tudi živila in živilske potrebščine (načelno). Strogo je gledati na to, da poslovanje trgovcev in njih napisi na obratnih prostorih soglašajo z obrtnimi listi. Pri vsaki kršitvi zakonskih predpisov je postopati na zgoraj označeni način, da bo tudi v tem oziru nastopil red na našem tržišču. Oportuno bi bilo, da se trgovske pravice za prodajo mešanega blaga ne bi omejevale samo na nadrobne trgovine, temveč naj bi se dovoljevale tudi za obrate na debelo, ki se bavijo s trgovino z živili. Dosedanji običaj, da imajo velike živilsko trgovine, ki imajo seveda obrtniee za trgovino z mešanim blagom (špecerija, koloniale itd.), tudi mnogo drugih predmetov (motvoz, ovojni papir, juta, južno sadje, delikatese i. dr.), k! jih lahko podeželskim trgovcem direktno dobavljajo, tla torej ti krijejo svoje potrebščine kolikor mogoče pri eni in isti tvrdki ter ne izgubljajo časa, se je zelo obnesel. Zato naj bi se tudi velikim tvrdkam z živili omogočilo, da dobe obrtnico za trgovino z mešanim blagom na debelo. Po vzorcu ljubljanskega Dukiievega bloka njih vero v sebe in da proti last-1 deželje ta način trgovanja v res nim državljanom postopa slabše I nici potreben. Saj vendar ni mo-kot proti tujcem? Zakaj ne bi dr goČe zahtevati, da se naseli v na-iava zaključila enkrat z lastnimi 1 šili podeželskih občinah več trgov-tjudVni aranžman, kot ga je s tujci cev, ki bi sc specializirali vsak v le večkrat? Potreba je, da se zdru-1 svoji stroki. To bi bilo popolnoma žijo vsi lastniki lakih obveznic v posebno organizacijo in bo le-ta na podlagi svojega pooblastila ■upravičena zaključiti aranžman. ki bo končno spravil to neugodno vprašanje s sveta. Da se pripravijo tla za tako organizacijo, je tre ba zbrati prijave in statistično ugotoviti stanje ualožb, nato pa sporazumno določiti smernice za aranžman. Da ne bo pomote, za katere pa pirje da gre, je treba, da se prijavijo — v kolikor sc še niso vsi lastniki (tudi pravne osebe) X PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik Telefon BOHORIČEVA 3 20-59 Postrežba brezhibna neizvedljivo, zlasti z ozirom na eksistenčno možnost vseh teh trgo-| vinskih podjetij. Potrebno je torej, da ima podeželski trgovec vse vrste blaga v zalogi, od špecerije in kolonialnega blaga pa do galanterije, manufakture, deloma tudi mode, pa do železnine, steklenine in papirnatega blaga, sploh kar prebivalstvo na deželi potrebuje. Pri tej priliki pripominjamo, da mora imeti trgovec za blago, ki je | koncesionirano, tudi danes posebno dovolilo, ker ne spada v obseg »mešanega blaga <. Celotna zaloga je navadno precej skromna, ker je pač prilagodena potrebam in zahtevam podeželja, večinoma pa prevladuje živilsko blago. Drugačna pa je stvar v večjih centrih, posebno v mestih. Tu se navadno trgovci specializirajo na določene vrste blaga (manufaktura in moda, galanterija in slično, že- Mariborski tekstilni veleindustri-je.e Josip Hutter se bavi z velikimi načrti, ki jih misli v najkrajši bodočnosti izvesti. Njegov načrt gre za tem, da zgradi v Rušah v Dravski dolini ob vznožju Pohorja veliko tvornico umetne svile, prvo te vrste v naši državi. Polfabrikat, torej svileno predivo, naj tri se predelal v svileno blago ali kar v Rušah ali pa v tovarni v Mariboru, ki naj bi se primerno povečala in opremila z modernimi stroji. Na Pohorju namerava hkrati g. Hutter zgraditi veliko elektrarno, kjer naj bi s padcem nad *>90 metrov gnala voda Lobnico tnrbogenera-torje. Tok bi v prvi vrsti služil za obrat v tvornici umetne svile, preostanek pa bi se oddajal daleč naokrog interesentom. Baje so stroški za vsa podjetja preračunani na več kot slo milijonov dinarjev. Načrti so že predloženi banski upravi, vendar izvedba zamisli zaenkrat menda še ne bo mogoča, ker ni mogoče dobiti iz inozemstva potrebnega materiala za tovarno. G. Hutter je že pred nekaj leti kupil o“ prešla v likvidacijo Hranilnica in posojilnica v Črmošnjicah. Likvidatorji ja dosedanji člani uprave. saj bodo brezposelni dobili delo r_____________ in bodo tudi obrtniki mnogo za-1 gani m blagom, Tržišče pri alužili-Začetek dela bo odvisen od | Slatini — zaradi op tega, kakor se bodo razvile raz- mere. Naj omenimo, da je g. Hutter v svoji socialni širokogrudnosti predlanskim postavil za svoje nameščence na Pobrežju knlonijo prvih 25 hišic. Ustanovil je pokojninski sklad, v katerega prispeva tovarna toliko, ko-t vsi nameščene: sku- Davčni svetovalec Rentni davek li. š, v K- — Vprašanje: Naši družbi je posodil nekdo, ki ni z družbeniki niti v sorodstvu niti. v kakšnem drugem stiku, znesek po 100.000 din, katerega obrestujemo z 8%. Letos pride prvič v poštev vprašanje, koliko bo treba plačati rentnega davka in kako. Odgovor: Ako je podjetje zaver zauo voditi poslovne knjige, to je ako zasluži nad 100.000 din na leto ali ima nad 2 milijona prometa, je po novem členu 71. zakona o neposrednih davkih dolžno rentni davek samo odbiti in ga odpremiti davčni upravi. Ako pa niste obvezani, da vodite poslovne knjige, potem ta dolžnost odpade. Vi plačani znesek.v vaši prijavi za pri-dobnino pač odbijete, da more davčna uprava pri presoji vašega možnega dohodka, če ne prijavite dohodka po knjigah, upoštevati, da delate s tujim denarjem, sicer pa dohodek napove v prijavi za rent-nino Vaš upnik. Rentni davek v Vašem primeru, ker je. obrestna mera izpod 12%, znaša samo 12%. Vendar morate ali Vi ali upnik sam od teh 12% plačati tudi vse samoupravne doklade. Rentni davek znaša 12 % od 8000 din s= 960 din, doklade pa, če znašajo v Vašem kraju n. pr. 100%, pa 1440 din, skupaj torej 2400 din. Kateremu skupnemu davku podlega preko 40 °/o žganje? F. R. v L. — Vprašanje: Finanč, na kontrola pobira po neki odredbi .finančne direkcije za žganje, ki ima nad ,40% alkohola, v notranjem prometu 7'5% skupni davek. Gledal sem tarifo, pa ne najdem le postavke. Prosim, kako si raz? lagate tozadevno odredbo finančne direkcije. • . Odgovor: /, na no nam je, da je finančna direkcija z razpisom z dne !). januarja t. 1. odredila, da se za žganje, ki ima preko 40% (do 50% oziroma 55%), pobira 7'5%. skupni davek. Ta odredba temelji na pripombi k tarifi (br. 112 car. tarife), ki se glasi: »Ostale pijače z nad 40% alkohola plačajo ravno tako skupni davek in luksuzni davek po tej carinski postavki, ker se tudi carinijo po postavki 112. uvozne carinske tarife.« Ta carinska postavka pa vsebuje sledeče močne alkoholne pijače: a) arak, rum in slično — v notranjem prometu je skupni davek vsebovan v skupnem davku na špirit; b) žganje iz vina — konjak — v ■ notranjem prometu znaša skupni davek 7'5%; c) liker in za-slajene ter začinjene pijače — v notranjem prometu je skupni davek vsebovan v skupnem davku na alkohol. Finančna direkcija, je odredila, da se pobira za žganje B preko 40% alkoholovitostjo skupni davek v enaki izmeri kakor za žganje iz vina — konjaka — oči-vidno iz tega razloga, ker carinska tarifa odreja, da se več nego 40% Žganje, carini po najvišji postavki car. tar. št. 112 in se torej tudi skupni davek pobira po najvišji v tej carinski postavki določeni izmeri. Vendar pa kljub temu zadeva ni povsem jasna in bi se moralo v pripombi sami navesti, kolik skupni davek naj se pobira za tako žganje. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 14. februarja objavlja: Pravilnik za izvrševanje uredbe o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja ob koncu leta 1937. oziroma 1939. — Pravilnik o sprejemanju ne plačujočih učenk in o načinu plačevanja vzdrževalnine za učenke v gospodinjskih šolah — Spremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje določb tar. post. 62. taksne tarife k zakonu o taksah — Razpored v državnem svetu za leto 1940. Brez Napoleon je dejal, da nosi vsak vojak v svoji tornistri maršalsko palico. Podobno velja tudi za trgovskega pomočnika. Vsak trgovski pomočnik se more osamosvojiti in postati ugleden trgovec. Seveda pa se to ne bo posrečilo prav vsakemu pomočniku, temveč le onim, ki so se iz srca odločili za svoj poklic in ki se zanj tudi vestno ir. z vso odločnostjo pripravljajo. Na svetu je tako, da se noben trajni uspeh ne doseže brez dela in brez žrtev. Ze celo pa ne v trgovini, ki je vedno težji, vedno bolj tvegan in vedno bolj papo ren posel. Toda na drugi strani prinaša tudi vse drugačne. uspehe, kakor drugi poklici. Toda vedno le onim, ki delajo, ki so se za svoj posel res dobro pripravili. To treba vedno znova ponavljati, posebno v današnjih časih, ko se ljudje vedno bolj udajajo iluziji, da je mogoče tudi z majhnim naporom doseči velike uspehe. To je velika zmota, ki ni nikdar v življenju veljala. Zgodovina velikih trgovcev, kadrih ima tudi slovenski narod mnogo,- to vedno znova potrjuje. Naši Gorupi, Kalistri, Kolenci, Kollmanni itd. so prišli do svojih izrednih položajev, ker so bili tudi izredni delavci, ki so delali takrat, ko so drugi počivali ali se zabavali, ki so bili vedno pripravljeni, da se bore za napredek svoje trgovine. • Vsi ti veliki trgovci so imeli Poslovne tajnosti, ki niso tajnosti jasno je, da noben trgovec ne more in ne sme doti drugim ljudem vpogleda v svoje poslovanje in da so nekatere stvari zanj poslovna tajnost, ki jo drugim ne zaupa. Toda dostikrat se s temi poslovnimi tajnostmi tudi pretirava. Mal primer iz življenja naj to nazorno razloži. Neki naš trgovec je imel posla v Londonu, kjer je imel kreditne zveze z neko zelo ugledno banko. Na prigovarjanje svojega znanca pa je hotel stopiti v stik z neko drugo banko, ki mu je bila toplo priporočena. Šel je v to banko in svojo zadevo uredil. Ko pa je prišel nato v svojo staro banko, mu je direktor dejal: Vi ste bili danes v tej in tej banki, ki vam je dala 10.000 funtov kredita po 6'5 odstotka. Zakaj ste šli v to banko? Isti kredit bi dobili tudi pri nas po istih pogojih. . Londonska banka je lorej najprej vprašala prejšnjo banko svojega novega klienta, če ima morda kaj proti temu, da ji prevzame klienta. Šele ko je prva banka odgovorila z ne, je klienta tudi sprejela. Londonske banke delajo tudi složno in si medsebojno zaupajo, zato pa tudi vedo, koliko kredita kdo zasluži. Kar ni poslovna tajnost, tega tudi ne smatrajo za poslovno tajnost. Ce bi naši trgovci postopali enako, kako mnogo izgub bi si prihranili. /mano je vendar, da nekateri žive le od kreditov pri trgovcih. Najprej jemljejo pri enem trgovcu vse na dolg, ko je pa tega že preveč, odidejo k drugemu in nato k tretjemu, četrtemu itd. Trgovci, ki so bili oškodovani, pa o vsem molče, namesto da bi si drug drugemu povedali svoje izkušnje. Najdejo se tudi takšni, ki pravijo: Če sem jaz padel noter, naj pa padejo še drugi! Napačno, popolnoma na pač o! škodljivce trgovine je treba onemogočiti in za takšne ljudi ni uobene poslovne tajnoslil V ne vol/e sefsa I nezlomljivo voljo, da v vsakem trenutku postavijo celega moža, da se ne puste zlomiti od nobene nep':,,etnosti in da poznajo posel še malo bolj ko njih najnevarnejši konkurenti. Zaradi svoje strokovne sposobnosti, zaradi svoje trdne volje so bili uspešni in napredovali, pa naj so! živeli v ugodnih ali neugodnih razmerah. Ti naši veliki trgovci naj bodo vzor tudi sedanjemu trgovskemu naraščaju, pa bo tudi v njih nahrbtnikih maršalska palica velikega trgovca. » Pa še na nekaj bi pri tem opozorili. Vsi naši veliki trgovci so bili tudi vzgled narodne in trgovske zavednosti. Vsi naši veliki trgovci so dali velikanske zneske za narodne in trgovske namene, ustanovili Štipendije za dijake ter dajali s polno roko. Znali so ceniti denar in bili varčni ljudje, toda ne varčni kot skopuhi, temveč kot pametni ljudje, ki cenijo denar, ker se z njim morejo ustvarjati druge vrednote. Niso kopičili denarja, ker bi jih denar omamil, temveč ker jim je dajal denar možnost za vedno nove posle. Velik trgovec ne zapusti le dobro trgovino, temveč tudi dober sloves, da je človek na mestu, da ima odprlo srce za potrebe naroda in svojega šlanu. To naj imajo trgovski pomočniki vedno pred očmi in njih bodočnost bo zagotovljena! i nasveti Stare reklamne table proč! Dostikrat se vidijo po trgovinah, pa tudi pred trgovinami stare reklamne table; ki so že tako razjedene od časa ali tako umazane, da niso trgovini v čast. Reklamna tabla hoče vzbuditi zanimanje kupca, ga' opozoriti na določen predmet, zato mora biti tudi zunanjost table prikupna. Kdo na svetil pa se meni za stare, umazane ali na pol razbite plošče! Takšne table vzbujajo v kupcu neugoden občutek, zato kupcev ne privabljajo, temveč odvračajo. 2e celo pa je napačno, če visi v trgovini reklamna plošča za predmet, ki ga trgovec več ne prodaja ali ki se sploh več ne izdeluje, 'figovec si s tem samo povzroča nepotrebne sitnosti, ker bo v ne-inali zadregi, če bi kdo predmel, ki ga tabla priporoča, zahteval. Še slabše pa je, če visi v trgovini reklamna tabla za predmet, ki se sploh več ne prodaja in tudi več ne izdeluje. Trgovec, v čigar trgovini visi takšna tabla, bo upravičeno v očeh ljudi nekaj izgubil, ker bodo ljudje dejali, da ne pozna svoje stroke. Zato stare in obrabljene reklam-iie table iz trgovin! Zamenjujte za stranke stare srebrnike! 2e od nekdaj je tako, da store ljudje najraje vse v zadnji uri. Ce izide danes predpis, da se bodo ti in ti bankovci zamenjavali za nove recimo le do 1. avgusta, moremo biti prepričani, da se prva dva meseca sploh nihče ne bo za novi predpis zmenil, zato pa bodo zadnje dni vsi hoteli naenkrat zamenjati bankovce. Ljudje si vedno delajo po nepotrebnem težave. Nekaj podobnega smo doživeli sedaj s starimi 50dinarskimi srebrniki. Nekateri trgovci pa so znali s to razvado ljudi računati, nekateri pa ne. Tako so bile trgovine, ki niso strankam nič več oddajale starih srebrnikov, kakor hitro je bilo objavljeno, da se ti potegnejo iz prometa. Vse stare ■ srebrnike, ki so jih dobili od sliank, so lepo naslednji dan zamenjali v Narodni banki za nove. Prav gotovo ni bilo to za nobenega trgovca v Ljubljani in Mariboru nobena težava, toda svojim strankam je s tem le zelo ustregal in se dobro priporočil. So pa bili trgovci, ki so bili prav takšni ko stranke. Gledali so samo na to, kako so stranki čim prej obesili stare srebrnike. Posebno služkinjam so dajali te stare srebrnike. Služkinje so bile nato od svojih gospodinj okregane. Slabo reklamo si je z obešanjem starih srebrnikov stranki napravil trgovec. Sedaj, ko stari SOdinarski srebrniki niso več zakonito plačilno sredstvo, naj trgovec nikakor ne odkloni stranki sprejem teh siebrnikov, ker ima še zadosti časa, da jih zamenja za nove. Sam pa seveda nikakor starih srebrnikov ne sme več izdajati. Male usluge so najboljše vezi z odjemalci. Še zlasti pogrešilo pa bi bilo, ne delati takih uslug, kadar te nič ne veljajo. In 'zame-? njava strankam starih srebrnikov za nove pač res nič ne velja! Vedno pravi vozni red v trgovini! V vsaki trgovini mora bili vedno pravi vozni red. Vsaka stranka se mora zanesli, da izve v trgovini, kdaj gre kateri vlak, kateri vlak ima zvezo z avtobusom itd. Posebno važno pa je, da trgovec ve, kateri, vlaki so bili ukinjeni in kateri zopet vozijo. Če ni drugače, naj nameščenec, podjetja na kolodvora prepiše vse podatke. , Samo zamislite si naslednje. Dva znanca z dežele sta se dogovorila, da se z zadnjim večernim vlakom vrneta iz Ljubljane domov. Vsak je imel opravili v drugi trgovini, vsak pa se je v svoji trgovini informiral, kdaj gre zadnji večerni vlak. V eni trgovini so povedali pravilno, v drugi pa niso vedeli, kateri vlaki so bili ukinje- se je zvišal za 10-5 Poštna hranilnica je objavila v »Službenih nov in a h« svojo bilanco za leto 1939. V njej izkazuje Pil povečanje čistega dobička za 10‘5 na 78"7 milijona din. Ta dobiček se razdeli po zakonu takole: 30°/o, t. j. 23"6 milijona dobi rezervni fond, člani, nadzornega odbora dobe 018, osebje PII 2"5°/o, t. j. 1 '97 milijona din, Združenje p. t. t. uslužbencev 0-79, fond za podpiranje zadružništva 2, država pa 50-6 milijona.din. Kljub večjemu dobičku dobi letos država za 5'2 milijona manj, ker se je lani izročilo rezervnemu fondu le 13®/« čistega dobička. Bruto-dobiček se je zvišal za 10"2 na 151 milijonov din. Dobiček Poštne hranilnice je rastel takole (v milijonih din): bruto neto dobiček 1931 73'0 24'0 1935 106-5 . 56"9 193« 114*3 59'2 1937 125-3 61-5 1938 141'2 68"2 1939 151*0 78‘7 Dohodek P. H. (v oklepaju šte- vilke za 1. 1938., vse v milijonih din) od obresti je znašal 72'4 (62 0), provizij 9 9 (8'5), pristojbin 1219 (15-2), vrednostnih papirjev 47-2 (50’9). To znižanje se tolmači s tem, da ima sedaj P. H. več kratkoročnih vrednostnih papirjev z nižjo obrestno mero. Izdatki P. II. so bili: za obresti 47‘2 (49T), osebni izdatki .19 8 (17-5), materialni 3"8 (41) in odpisi 1*5 (2"2). ni. Posledica je bila, da je eden podeželskih znancev prišel pravočasno domov, drugi pa ne. Lahko si mislimo, kako je eden hvalil, drugi pa obsojal svojega trgovca. Ni slabšega priporočila kakor napačna informacija! Notranja propaganda Kadar govorimo o reklami in propagandi, mislimo vedno na tisto propagando, ki je usmerjena navzven. Pri tem pozabljamo, da obstoji še neka vrsta propagande, ki je vsaj toliko vredna kakor zunanja, in to je notranja propaganda. Z notranjo propagando mislimo ono, ki gre za teni, da ustvari veselje do dela,, krepi občutek medsebojne povezanosti pri nameščencih in ustvarja dobro voljo. Lahko mirno trdimo, da je ta vrsta propagande, ki se usmerja navznoter, najmanj toliko pomembna ko zunanja. Kajti ni dovolj samo prodajati. Ljudje ne delamo samo zato, da dosežemo čim večji premet, važnejše nam je, da je dohodek kar največji. Dober zaslužek je mogoč samo izjemoma tudi v tistih primerih, kjer manjka veselje do dela,.in kjer ni dobre volje. Da bi se kljub slabi volji in pesimizmu trgovca, zaradi dobre konjunkture delala dobra kupčija, ne more dolgo trajati. Zatorej mora biti prva skrb vsakega dobrega trgovca, da pri svojih nameščencih vzbudi navdušenje za poklic in za tvrdko. Samo tista delovna enota, v kateri vlada dobro razpoloženje, more [zvesti res nekaj velikega in trajno vrednega. Z razmeroma malimi denarnimi sredstvi, zato pa z mnogo dobre volje, more pameten trgovec doseči krasne uspehe. Poiskati si mora najprej osebni odnos (Jo svojih nameščencev, da pospešuje prijateljsko občevanje med njimi samimi ter skrbeti za njih potrebe. Mnoge inozemske velike in srednje tvrdke organizirajo brezplačne tečaje za učenje tujih jezikov za svoje nameščence, organizirajo športne klube in podobno. Tudi pri nas se že to uvaja. Zato tudi vi ne smete pozabiti na notranjo propagando! Poštne m na 78-7 milijona din Osebni izdatki so se gibali takole (v milijonih din): 1. 1929. 10"0, 1935. 13*2, 1936. 13-4, 1837. 15'0. 1938. 17'4 in 1939. 19 4. Glavne pozicije bilance so se gibale takole (v milijonih din): on. gotovina posojila državi oen za v. papirji 1934 409 926 189 292 1935 443 1071 172 83« 1936 483 1298 129 519 1937 1005 1242 118 756 1938 561 1283 287 948 1939 824 1451 253 972 •Krediti denarnim zavodom so torej precej skromni. Pri tem pa je treba pripomniti še to, da odpade od 253 milijonov din posojil na zadruge 192 milijonov, na denarne zavode pa le 91 milijonov dinarjev. Občinska posojila so se zmanjšala za 25 milijonov, lombardna pa znašajo nekaj manj ko 30 milijonov din. Vrednost nepremičnin je narasla od 125 na 140 milijonov din. Hranilne in Čekovne vloge so se gibale takole (v milijonih din): koncem hranilne č ekovne leta vloge 1928 36 666 1930 210 979 1933 564 1158 1935 851 1179 1936 982 1467 . 1937 1249 1841 1938 1285 1710 1939 1023 2023 P. H. ima sedaj lastnih sredstev 210 proti 207 milijonom v L 1938. Dobave - licitacije Komisijski nakup ovsa, sena in slame je vsak dan razen praznikov v mtendanturl štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dalje v Celju, Ptuju, na Vrhniki, v Slov. Bistrici in Škofji Loki. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 19. februarja ponudbe za dobavo solne kisline; 26. febr. opeke, mešanice bencina in špirita, samotne opeke, izolirnega voda in žice, jeklene žice. ščetk za generator, dinamo žice; 3. marca karbola v prahu in kolofonije. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 22. februarja ponudbe za dobavo negašenega apna. Direkcija drž. rudnika Senjski 1 Rudnik sprejema do 27. februarja ponudbe za dobavo sečiva za trd material; 5. marca jamskih karbidnih svetilk in razne jeklene vrvi. Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetanc sprejema do 22. februarja ponudbe za dobavo kožnih jermen, nosil za ranjence, na-očal in drugih potrebščin za gasilce; 25. februarja raznih predmetov za gasilsko sesalko, lepila za gumo; 27. februarja raznih olj in vazeline, bencola, špirita ter mazila za ležaje; 28. februarja raznih barv, laka ter sredstva za poliranje. LICITACIJE Razpisane so naslednje ofertne licitacije za dobavo drv in premoga: dne 19. februarja za drva in dne 22. februarja za premog pri štabu savske divizijske oblasti v Zagrebu; dne 22. in 26. februarja v Ljubljani in dne 24. in 28. februarja pri štabu osiješke div. oblasti v Osijeku. Dne 19. februarja bo pri Upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo govejega loja, ricinusovega olja ter degrasa; 26. februarja pa v Beogradu in istočasno v Zagrebu za dobavo 300.090 čelad (šlemov). Dne 20. februarja bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo fižola, riža. svinjske masti in olja. Dne 19. februarja bo pri Upravi vojnotehuičnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo raznih kemikalij ter smrekovih gredic in desk; 20. februarja raznega usnja, jesenovih talp, raznih elektromotorjev, transformatorjev ter krogličnih ležajev; 21. febr. raznih Specialnih barv, jekla ter faznega usnja; 22. febr. cinka v ploščah, lipovega, topolovega in javorovega lesa, borovih in smrekovih desk; 23. februarja jelovih talp, raznih akumulatorjev in pribora ter konstruktivnega jekla; 24. februarja konstruktivnega jekla, orehovih desk; 26. februarja raznih zlitin: železa, bakra, aluminija in dr.: 27. februarja večje množine bukovega lesa. Za sklenitev carinske uniie z Bolgarijo Iziava trgovinskega ministra dr. Andresa Posebni dopisnik sofijskih listov >Utroc in »Zarja«: Krum Naumov jo obiskal več jugoslovanskih ministrov ter jih zaprosil za izjavo o bolgarsko - jugoslovanskih odno-šajih. Predsednik vlade Cvetkovič je dejal: Zelo sem vesel, da se je ustanovila bolgarsko - jugoslovanska trgovinska zbornica. Danes sem izrazil to svoje veselje tudi bolgarskemu trgovinskemu ministru dr. Zagorovu. Vse je lepo, kar se je storilo. Da bi večkrat Imeli takšne dogodke v odnošajih med Bolgarsko in Jugoslavijo! Finančni minister dr. šutej je dejal: Mi smo za ozko sodelovanje z bratskim bolgarskim narodom Mi Slovani moramo biti združeni, da ne postanemo žrtve velikih narodov! Kot finančni minister bom podpiral vsako akcijo za zbližan je in sodelovanje obeh narodov. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je dejal: V' načelih radikalnega programa je na vidnem mestu zbližanje z Bolgarsko. Popolnoma verujem v odlične rezul late gospodarskega sodelovanja obeh narodov. Naši narodi morajo ostati solidarni in zedinjeni, ker se moreta dva kmetska naroda laže razumeti ko dva industrijska. Iz srca pozdravljam zbližanje med našima bratskima narodoma. Trgovinski minister dr. Andres pa je izjavil: Ustanovitev zbornice ima dvo- jen pomen. Zbornica bo olajšala sodelovanje med gospodarstveniki obeh držav iu zagotovila učinkovito zaščito trgovinskih interesov obeh držav ter pripomogla k njunemu sporazumu. Verujem, da bo prijateljsko sodelovanje obeh narodov dalo v najkrajšem času velike rezultate. Sporazum Bolgarov in Jugoslovanov bo temeljni kamen za mir na Balkanu. V svojem govoru na prvi seji zbornice je dejal po pravici trgovinski minister dr. Zagorov, da se industrializacija v naših dveh dr- žavah nahaja šele v prvem počet-ku in da bomo mogli zamenjavati razno blago. Moramo postaviti tudi občni program za industrializacijo in za racionalno izkoriščanje surovin obeh držav. Naši državi moreta skupno nastopati na tujih trgih po naprej določenih načrtih. Potrebno je, da se ustanovi bolgarsko jugoslovanski odbor, ki je predviden v pogodbi iz 1. 1934., da se olajša s tem zamenjava blaga. Carinsko unijo med obema bratskima narodoma žele vsi iu zanjo se morajo ustvariti potrebni pogoji. Vesel sem, da se bom mogel odzvati povabilu, da se udeležim otvoritve Jugoslovansko-bolgarske trgovinske zbornice v Sofiji dne 25. februarja.« Celiska okolica še vedno brez petroleja KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ reg. zadr. z o. zav. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, iournau*, šolske zvezke, mape, odlemaine k n 11 ž l ce, risalne bloke itd Srezi Celje, Gornji grad ln Šmarje pri Jelšah so še vedno brez petroleja. Kakšna je že stiska za razsvetljavo najboli dokazuje dejstvo, da si je podeželsko ljudstvo pričelo pomagati na ta način, da meša terpentin in bencin ter to mešanico uporablja mesto petroleja. Pripetilo so je že več nesreč, ker so petrolejko napolnjene s to mešanico eksplodirale. Navzlic temu pa in čeprav je ljudem znano, da je pri taki razsvetljavi ogroženo njih imetje in celo življenje, ne prenehajo z uporabljanjem te nevarne zmesi, ker pač morajo imeti neko razsvetljavo, da opravijo zvečer vsaj najnujnejša opravila. Kaj torej pomaga ljudstvu maksimirana cena petroleja, če pa tega ni in si mora pomagati z mešanico, ki je še enkrat dražja od petroleja iu pri tem še življenjsko nevarna? Govori pa se, da je v sosedni banovini petroleja dovolj na razpolago, seveda po višji ceni, kakor jo maksimirana. Ce je to ISie se sposobna pisarniSka mol za trgovsko pod|et(c, zmožna slovenskega in nemškega dopisovanja, knjigovodstva in strojeplsia. Ponudbe z zahtevo plače in reference poslati na naslov: Združba trgovcev v Murski Soboti. POMLADANSKI (£5 DUNAJSKI ^ VELESE se V (LSI OD 10.—16. MARCA 1940 TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA Poljedelski stroji, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški Industrijski pol-fabrikati, »hiša mode«, modna industrija, umetni obrt itd. • • • Vse informacije se dobijo pil častnem zastopniku »» banovino Hrvatsko in dravsko banovino: J. Kulhnnek, ZAGREB, Iliča 9, tel. 24307 in pri generalnem zastopnika za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstlll, BEOGRAD n., Brankova 8, telefon 30881. Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kralj. Jugoslavije in na nemških državnih železnicah. resnica, potem ne moremo razumeti, kako izvaja državna oblast nadzorstvo nad onima družbama, ki imata monopol za uvažanje petroleja in vse polno privilegijev, da jima ta monopol donaša čim večji dobiček in to na škodo domačih podjetij, ki so zaradi njih nasilnosti obsojena, da njih obrati počivajo. Znano je, da so vso intervencije v prilog oskrbe naše banovine s petrolejem ostale brezuspešne. Morda smo se pa zamerili obema silno važnima in za naše gospodarstvo silno koristnima družbama, ker smo v Sloveniji z zadovoljstvom vzeli na znanje maksimiranje cene petroleja, in nam hočejo sedaj nazorno pokazati, kako praktično vrednost ima taka uredba! Kakor vse kaže, bomo morali odločno protestirati proti maksimiranju cene petroleja, da (Mitolažimo jezo obeh zaslužnih tvrdk in si pridobimo zopet njih naklonjenost in s tem tudi nujno potreben petrolej. nlki Fincem na pomoč tri divizije, tu sicer po eno kanadsko, franco-1 sko in poljsko divizijo. Pomorski odbor ameriškega kon* gresa bo naročil dva velika parnika, ki bosta plula med San Frančiškom in Daljnim vzhodom. Par-! nika bosta imela 34.000 reg. ton ter se bosta mogla v kratkem času preurediti v nosilca avionov. Slovaški parlament je sprejel zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlada, da ustavi rede za odlikovanja in da daje častne naslove. Ameriški senat je dovolil Finski in Kitajski zaprošeni posojili, toda pod pogojem, da se iz tega denarja ne nabavlja vojni material. Vse Thyssenovo premoženje, ki ga cenijo na 200 milijonov mark, Je bilo zaplenjeno. Nemški listi silno ogorčeno poročajo o justifikaciji Alzačana doktorja Rosa, ki ga Jo francosko vojno sodišče zaradi špionaže obsodilo na smrt. Vse kaže, da bi hoteli nekateri nemški listi zaradi tega ponovno razgrniti vprašanje Alzacije in Lorene. Avstralska vlada je sklenila, da bo izdala za letalstvo 25 milijonov funtov, že sedaj ima Avstralija 3000 izučenih pilotov. Avstralska vlada bo to število zvišala na 10.000 ter bo v ta namen ustanovila 24 letalskih šol. Na Karelijski ožini uporabljajo sedaj sovjetski vojaki tudi metalce plamena. Ker so se pogajanja med japonsko In sovjetsko vlado pretrgala, so začeli Japonci utrjevati mejo Mandžurije. V Turčiji se občuti veliko pomanjkanje klihcev. Zelo primanjkuje tudi stavbenega mateilala. Doma in po svetu Radikalni praznik Treh jcrarliov je praznovala vsaka radikalna skupina za sebe. Radikali glavnega odbora so Imeli eno proslavo, JR/, drugo, pristaši dr. Lazarja Markoviča tretjo, pristaši dr. Stojadino-viča pa so se zbrali v njegovi vili. Na zboru radikalov glavnega odbora je govoril bivši minister Bobič, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi sporazuma. Dejal je, da radikalna stranka tega sporazuma ne more sprejeti. Da se pa ta sporazum popraviti pri obojestranski dobri volji, toda samo s sodelovanjem onih, ki imajo zaslombo v narodu, t. j. radikalov glavnega odbora. Nato je govoril o neprtznanju radikalne stranke. Dr. Stojadinovič je ugrabil 1. 1937. radikalni stranki njeno premoženje, sedaj pa stranka ne dobi odgovora na svojo vlogo za obnovitev stranke, čeprav je zakoniti rok že dvakrat potekel. Demokratski prvak Milan Grol je v Novem Sadu govoril v zvezi z vprašanjem notranje preureditve države o srbskem značaju Vojvodine, ki je bila vedno srbska. Dejal je, da se Hrvati za časa tuje nadvlade niso niti brigali za Vojvodino, pa tudi ne za Bunjevce. Vojvodina mora ostati v srbski banovini, kjer pa bo dobila svojo popolno avtonomijo, ker v bodoči srbski banovini ne bo nobenega centralizma. Prav tako bodo tudi narodno manjšine dobile vse pravice. O sami notranji preureditvi države pa seveda narodne manjšine ne morejo imeti besede, ker je to stvar, ki se tiče samo Srbov, Hrvatov In Slovencev. Govor Milana Grola hrvateki listi silno ostro zavračajo, ker da srbske Vojvodine ni. V Vojvodini da je danes štirikrat več Hrvatov ko Srbov. Ce bi v Srbiji sprejeli stališče Milana Grola bi država zabredla v krizo, iz katere je ne bi nihče izvlekel. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je izjavil, da je prepričan, da bo v kratkem prišlo do sporazuma med vsemi radikali, ker ni nikakega resnega razloga, da ne bi bil ta sporazum sklenjen. Kar se tiče zakona o zborovanjih in posvetih je zakonski načrt že go tov in bo te dni izročen odboru ministrov v proučitev. Zakon o tisku pa se še ne izdeluje, in sicer iz razlogov, ki jih Je navedel že dr. Maček in ki so v zvezi z napetostjo mednarodne politične situacije. Številne konference med dr. Mačkom, banom dr. šubašičem, notranjim ministrom Mihaldžičem ter ministrskim predsedn. Cvetkovičem so bile v Beogradu. Vse konference so veljale prenosu kompetenc notranjega ministrstva na banovino Hrvatsko ter izdaji uredbe o finančni samostojnosti banovine Hrvatsko. Za senatorja Je _ bil Imenovan Čedomir Kokanovič, zasebnik iz Banjaluke. Umrla je zaslužna slovenska sli karica Henrika Santlova iz Gorice, že pred 40 leti je prvič razstavila svoje slike in si kasneje na vsaki novi razstavi utrdila sloves ene naših najodličnejših slikaric. Zaslužni umetnici bodi ohranjen svetal spomin! Objavljena je bila uredba o prejemkih doktorjev medicine, ki opravljajo pripravniško službo v bolnišnicah. Dosedaj so morali opravljati to službo brezplačno. Sedaj bodo dobivali po 1200 din mesečno, če pa imajo v bolnišnici hrano in stanovanje, potem bodo dobivali le 700 din. Po vseh evropskih državah vlada silen mraz, močni snežni meteži in viharji. Na Madžarskem je sneg mestoma visok že dva do tri metre. Mraz je zahteval tudi že številne smrtne žrtve. Posebno trpe v Berlinu, ker primanjkuje premoga. Tudi v Jugoslaviji je pritisnil hud mraz. V četrtek je bil kazal termometer na ljubljanskem letališču —28 3 stopinj. Takšnega mra&a m tos še ni bilo in tudi faradi sto let ne. Vlaki imajo zaradi “nfjjvlTv^je bilo potop ljenih po P°datlcXšwh8lradU ^To-nažef550 M9 ton, 14 francoskih in DoUsk^h a tonažo 76.689 ton in 120 nevtralnih ladij s tonažo 352 485 1. »Deutsche Allgcmcine Zcitung« piše da je Krakov čisto nemško mesto in da so Poljaki falzificirali njegov pranemški značaj. Angleška vlada je objavila, da morejo nad 27 let stari Angleži vstopati kot prostovoljci v finsko vojsko. Reuter poroča, da krožijo v Nev Neresnične vesti nemškega lista o prodaji naših parnikov Praški list »Der neue Tags je objavil v eni svojih zadnjih številk est, da se je na Sušaku ustano.-vila z angleškim kapitalom ladijska družba, ki kupuje naše trgovsko parnike. Vest je popolnoma neresnična. Ni res, da bi se ustanovila na Sušaku kaka družba z angleškim kapitalom, še manj je res, da bi bil kateri naš parnik prodan v tujino. Za prodajo parnikov v tujino jo potrebno poseh-, no dovoljenje prometnega ministrstva, ki ni samo nikakega takega dovoljenja izdalo, temveč nasprotno s posebnim aktom sporočilo pomorski direkciji v Splitu, da v nobenem primeru ne bo dovolilo nobene prodajo parnikov v tujino. V zvezi s tem moramo omeniti, da so tudi čisto neresnične vesti O prodaji parnikov »Kraljica Marija« in »Princezinja Olga« v tujino. Tudi to vest so razširjali nekateri tuji listi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po pre-emu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki no dopuščajo odlašanja. Sejmi 19. februarja: Semič, Vol. Lašče, Lož, Braslovče, Pišoče. 20. februarja: Šmartno pri Litiji, Tuhinj, Ormož, Ptuj, Videm pri Savi, Dol. Lendava. 21. februarja: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje. 22. februarja: Šmihel - Stopiče, Podčetrtek v Veračah, Teharje, Turnišče. 23. februarja: Maribor. 24. februarja: Moravče, Studenec pri Krškem, Cerknica, Lesce, Bučka, Žulmo, Brežice, Celje, Trbovlje, Kozje, Laško, Beltinci, Ro- ivcutvr u» v ne* IHatriVn Vericu vesti, da bodo poslali zavez- gatec, Slov. m. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega itotar, njen predstavnik dr. Ivau Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarn« »Merkur«, d. d„ njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.