Slt¥. 98 tem fS mn prei, 21. (rvgi«la t9W polletnih sindikalmh konferencah Povečana aktivnost sindikatov je v našem dosedanjem družbe- nem življenju pozitivno vplivala, da se naše sindikalne organiza- cije vse bolj in bolj uveljavljajo kot samostojna politična sila v delovnih kolektivih in v občini. Ta samostojnost sindikalnih orga- nizacij se kaže predvsem v ve- činoma pravilnih stališčih do vseh političnih in gosf>odarskih vprašanj v kolektivih in v ko- muni, ki se neposredno ali po- sredno nanašajo na našega de- lovnega človeka. To nam v celoti potrjuje, da je večji del naših sindikalnih funkcionarjev in čla- nov sindikata pravilno razumel na'oge Zveze sindikatov Jugosla- vije po VII. kongresu Zveze ko- munistov Jugoslavije in IV. kon- gre:ii Zveze sindikatov Jugosla- vije v našem družbenem življe- nju. Novi elementi v značaju, vlogi in nalogah sindikatov so pogojeni in določeni v današnjih razmerah z družbeno lastnino sr^edstev za proizvodnjo, z obstojem nepo- srednega družbenega in delavske- ga samoupravljanja, z izročitvijo proizvajalnih sredstev v uprav- ljanje delaveem-proizvajalcem in s Icrepitvijo odločilne vloge de- lavskega razreda v naši sociali- stični družbi. Pomoč delavsikemu razredu, da uspešno rešuje zapletene zadeve v upravljanju in da razpolaga z delom dohodkov, je najbolj 'učin- kovita pot k doseganju gospodar- skih rezultatov, k osvobajanju, iz ostankov mezdnega delovnega odnosa ter k izboljšanju življenj- skih pogojev delavcev in na- meščencev. Naloga sindikalnih organizacij je. da pomagajo de- lavcem, da bodo z lastnimi silami ob udeležbi v samoupravnih or- ganih in konkretno organizirano dejavnostjo čim uspešnejše skr- beli za urejanje svojih odnosov, za zdravo prehrano in zdravje delavcev,- za stanovanjske, dru- žinske in družbene potrebe, za počitek in razvedrilo. Položiaj in pogoji življenja so čedalje bolj odvisni od komune, zato so sin- dikati odgovorni in zelo zainte- resirani za razvoj komunalnega sistema, za sodelovanje delav- skega razreda v komunalnem živ- ljenju komrjne. za delitev sred- stev lokalnih skupnosti, za formi- ranje realnih zaslužkov, za dolo- čanje prednosti pri zadovoljeva- nju vsakdanjih potreb, za razvoj stanovanjs1sameznih de- lovnih kolektivih že mimo. Polletne konference sindikalnih podružnic so zelo važna in odgo- vorna politična naloga, ki .jo je treba dobro opraviti. Na polietnih konferencah bo zraven vseh osta- lih vprašanj sindikalnih podrOž- nic v prvem polletju, predvsem razprava o gospodarskih uspehih in slabostih delovnih kolektivov v prvem polletju 1959, delovni storilnosti, organizaciji dela, uve- ljavljanju novega tarifnega pra- vilnika ter o vseh ostalih vpraša- njih, ki so najtesneje povezana z gospodarjenjem podjetja, delom delavskega sveta upravnega od- bora, sindikalne podružnice itd. Na podlagi plodne razprave in analiz <3 gospodarjenju v prvem polletju, bodo sprejete nadaljnje smern-ce za čim uspešnejše delo delovnega kolektiva v drugem polletju. Sprejet bo lahko pro- gram dela sindikalne podružnice za druno polletje 1959 v cïuhu zakliučkov IV. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije do letne- oa občnena zbora sindikalnih po- družnic. ki bodo v začetku leta 1960. Polletne konference sindikalnih Podružnic, ki bodo dobro priprav- ljene. b'ído rodile zqlo bogate sadove. Lahko upravičeno oriča- ^kujemo, da bodo delovni kolek- ^tivi in sindikalne podružnice v drugem polletju letošnjega leta dosegli nove uspehe. Delavci- proizvaialci bodo temeliit-^ se- znanjeni z uspehi svojega dela v proizvodnji, z raznimi slabostmi, z gospodarskim stanjem podjetja in bodo tudi povedali s svojo bese- do nove predloge. Sindikalna or- ganizacija bo na polletni konfe- renci spre.ieta stališča do politič- nih in gospodarskih vprašanj v delovnem kölekti\fj in komuni sporočila občinskemu ljudskemu odboru. Utrjeni bodo sindikalni organi. Občutnejša bo tudi in večja vloga sindikalne podružnice, prav tako tudi aktivnost članov sindikata v delovnem kolektivu ter še uspešnejše delo organov delavskega upravljanja. Na polletnih konferencah bodo izvolili iz svojih vrst v sindikalne organe najsposobnejše člane ali članice sindikata, ki bodo skrbeli za kultumo-prosvetno in izobra- ževalno delo v podružnici in za sodelovanje z Delavsko ainiverzo in DPD »Svoboda«. Z novo izvo- ljenimi funkcionarji za kultumo- prosvetno-izobraževaino delo bo- do pri Občinskem sindikalnem svetu redna posvetovanja o naj- važnejših nalogah DPD »Svobo- de« in Delavske univerze ter iz- obraževanja delavcev. Ta posve- tovanja bodo vodili predstavniki DPD »Svobode«, E>elavske uni- verze in komisije za kulturo i" tisk pri Občinskem sindikalnem svetu. Drago Zupančič je pred- sednik te komisije in član pred- sedstva Občinskega sindikalnega sveta. V vseh sindikalnih podruž- nicah bodo izvoljeni Poverjeniki za list >>Delavsko enotnost« in za njegovo dopisništvo. Skrbeli bo- do, da se bo naš delavski list »Delavska enotnost« stalno siríl med člainstvo, in da bodo pisali o delu n življenju naših delovnih ljudi ter o Äjspehih v proizvodnji. Po končan'h polletnih konferen- cah sindikalnih pKxiružnic, ki bodo končane v avgustu na celotnem območju občine Ptuj, bo Občin- ski sindikalni svet Ptaj sklical polletno konferenco Občinskega sindikalnega sveta s politično- gospodarskim poročilom o stanju v občini Ptuj. Poročilo bo zaije- malo tudi vprašanja z orgaoiza- cijsko-političnega področja sin- dikalnih organizacij ptujske ob- čine. Polletne konference sindikal- . nih organizacij in polletna kon'fe- renca Občinskega sindikalnega sveta bosta zelo ugodno vplivali na nadaljnji razvoj sindikalnega dela delovnih kolektivov in naše komune. V naših sindikalnih or- ganizacijah prevladuje zavest, da se vodibia vloga delavskega razreda odraža v tem,, kakšen je njegov vpliv na celotno gosipo- darstvo in dr^ižbeno dogajanje v delovnem kolektivu in v komuni. F. B. Etiopski cesar Haiie Selasie in predsednik Tito na Brionih Od sobote, 15. avgusta, je eti epski cesar Haiie Selasie I. sprin- ceso Aido Desto gost predsednik a Titta. Po uspelih razgovorih med državnikoma in pardnevnem biva nju na Brionih je visoki etiopski gost skupno s predsednikom Tito m in spremstvom obiskal Koper, Postojno, Ljubljano, Kranj, Lesce in Bled. Povsod ju je pričakala in prisrčno pozdravila množiica. Z , Bleda se bo gost danes, 21. av- gusta, virnil preko Vršiča, Trente, Bovca in Nove Gorice v Koper ter nazaj na Brione. Ptujski hmelj enak savinjskemu Obnovljeni hmeljevi nasadi dajejo hmelj/ ki je kvalitetno in kvcmtitetno n^ed najboljšimi v Jugo- slaviji Na nekdanjih pcsekareh hme- lj evih nasadih v ptujsk.i občina zopet rastejo moderni hmeljevi nasadi. Lansko pomilad je bilo obnovljenih skupno 22 ha hmelje- vih nasadov. Od tega so jih ob- novili na držarvnem s>ociaiI:stič- nem sektorju 17 ha, na- za^druž- nem sektorju pa 5 ha. V letoš- njem letu pa je bilo v državnem sektorju oibnovljeniih še 15 ha hmeljiišč. Stroški obnove so sicer visoki, toda keir je naš hmelj prvovrsten in 'ker se na svetovnem tržišču lahko preda, se obnova vsekakor splača. Ker je hmelj zelo dobč- konosna kultura, jo mislijo še na- dalje širiti na soaia'lisitiičnem sek- torju. Novi masadi so moderno urejeni, saj imajo vsi žično arma- turo, pri oskrborvanjiu nasadov pa upoštevajo vse modeme agroteh- nične ukrepe. Obnova: se finan- sira iz zvezrnih, repubiiâîiih :n cikrajn-ih spedstw. Leitoišija izvTsitoa letina hme- lja bo ziopet dokazala, da je ptuj- sko polje zelo primerno za hme- Ijeve nasade. Uipamo, da se bo ptujs'ki hmelj zadovoljivo uveljavil Siki hmelj zadovcfljivo uveljavil na tržišču, da se bodo hmeljev: nasadi; še bolj širili ter na ta na- čin priipomogli k diviigu življenj- skega standarda naših ljudi. Vzporedno z obnavljanjem nmeljevih nasadov pa grade tudi velike mcdeme sušilnice v Ki- dričevem, kjer je že skoraj do- grajena, dalje v Ptuju in v Za- vrću. Po perspektivnem planu bo kapaciteta: sušilnic celo presegla potrebe, zato nameravajo te su- šilnice up>crabljati tudi za suše- nje raznih semen in dnigih ikme- tijskih artiklov. Laaiskolettnd prideûek hmeilija je bil v ptujski obči'ni zelo dober. Tudi let'os predvidevajo bogato letino. V Kidričevem bedo po vsej verjetnosti pridelali 11 do 12 cen- tov Jjmelja na hektar. Velika na- loga pa ča'ka hmeljarje pri uni- čevanju divjega hmelja, ki пк)га biti uničen vsaj v desefckilometr- skem jpaisiu okoli hmeljeviih nasa- dov. Če zraven tega upoštevamo še vse ostale agrotehnične mere, tedaj 'bo hmeilj gobovo dobro obro- dil. Možnosti za izobraževanje odraslih Občinski sindikalni svet in Ob- čiski odbor ZB NOV je te dni pre- jel razpis Dopisne šole iz Ljub- ljane, v katerem sporočajo o vpisu v prvo in drugo stopnjo jezikov- nega tečaja za nemški in itali- janski jezik. Oba jezika bodo po- učevali na treh stopnjah: na za- četni, srednji in višji stopnji. Zra- ven teh treh stopenj, ki bodo tečajnikom-dopisnikom posredo- vale znanje sodobnega jezika v govoru in pisavi, bo osnovana še četrta, izpopolnjevalna stopnja, ki se bo cepila v dve veji: V gospo- darsko-poslovno in v književno- zgodovinsko in estetsko. Vsaka stopnja bo trajala 36 tednov. Pričetek pcllika na od- delku za tuje jezike bo vsako leto v začetku oktobra, zaključek pa meseca maja. Kandidat bo vsakih štirinajst dni prejel po pošti en zvezek z dvema lekcijama. Vsaki učni eno- ti bodo priključene domače vaje, ob koncu vsakega zvezka pa do- mača naloga, ki bo zajemala tva- rino dveh lekcij. Po predelavi snovi bo kandidat preiskusil svo- je znanje v domačih nalogah, za boljše nadzorstvo pa bo moräl na- rediti tudi pismeno nalogo in jo poslati v popravo svojemu profe- .sorju, ki ga bo posamezniku do- ločila Dopisna šola. Z novim zvez- kom bo dopisnik prejel rešitev domače pismene naloge in poprav- ljen izdelek z vsemi potrebnimi napotki in pojasnili. Letos bosta na Dopisni šoK v Ljubljani odprti začetna in sred- nja stopnja, ki se bosta postopo- ma v naslednjih letih nadaljevali do najvišje stopnje. V dopisni tečaj se lahko vpiše vsakdo, ki čuti. da bo zmogel sle- diti pismenemu pouku. Lekcije bodo pisane Jahko in razumljivo in bo vsa razlaga temeljila na primerjavi slovenščine in tujega jezika. Ob zak1i(»jčku vsake stopnje bodo kandidati na željo lahko opravljali izpite in dobili tudi spričeva'lo za vsako sjopnjo. Po opravljenem celotnem tečaju pa bo lahko opravil vsak zrelostno izkušnjo in prejel spričevalo, iz katerega bo v celoti razvidno, ko- liko obvlada jezik. Tečaj se prične v začetku ok- tobra. vpis pa bo najpozneje do 15. septembra 1959. Za celotni tečaj, ki traja eno leto, se plača šolnine 5000 dinarjev, za člane ZB NOV pa 2000 dinarjev. Vsa ostala potrebna navodila, prijave in program tečajev do- bijo interesenti na Občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj in Občinskem odboru ZB NOV, kjer tudi spreje- majo prijave za Ekonomsko sred- njo šolo odraslih, ki bo delovala v okviru Delavske imiverze v Ptuju, prav tako pa tudi za Do- pisno ekonomsko srednjo šolo v L'iubljani, ki jo^ je razpisal Re- publiški svet sindikatov Slovenje. Mlad nska lirigada zadružnikov Proti koncu tega meseca bo odšla na delovišče VII. maribor- ska mladinska delovna brigada mladih zadružnikov. Priprave za formiranje te brigade so že v teku. Okrajni komite LMS Ma- ribor je skupno z Okrajno za- družno zvezo dal predlog za vključevanje zadružne mladine v niladinsko delovno brigado. Okraj- na zadružna zveza je izdelala po- seben program dela v prostem času. Brigada bo poleg ostale opreme imela svoj traktor z in- štruktorjem. Prav tako pa se bo lahko kmečka mladina uspK)- sabljala za dobre živinorejce in poljedelce, ker bodo v sestavu brigade strokovnjaki — agronomi in kmetijski tehniki. Zraven stro- kovno-vzgojne plati pa ne bo po-r zabljeno tudi na ostala i>odročja dejavnosti mladine. To je vseka- kor edinstvena priložnost kmeč- ke mladine, da si pridobi osnov- no znanje za delo v kmetijski zadrugi in kvalifikacije dobrega kmetijskega proizvajalca. Prijave za to mladinsko brigado spreje- majo vse kmetijske zadruge ter Občinski komite LMS Ptuj. Ekonomska srednja šola v Ptuju v torek, 18. avgusta, je bila v Ptuju druga redna seja Sveta za prosveto Občinskega odbora Ptuj, ki sta se je "udeležila tudi pred- sednik Občinskega ljudskega od- bora Janko Vogrinec in tajnik Ivan Rau. Svet je sprejel številne po- membne sklepe s {X)dročja šol- stva v občini Ptuj, med najpo- membnejše pa spada sklep o ustanovitvi Ekonomske srednje šole za odrasle. Predlog je dal delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidri- čevo, kjer je že prijavljenih nad 40 slušateljev za srednjo eko- nomsko šolo. Drugi predlog pa je izšel iz ankete, ki sta jo letos v začetku leta razpisala Občinski sindikalni svet Ptuj in Društvo knjigovodij v zvezi z ugotavlja- njem strokovne in šolske izobraz- be vodilnih kadrov v podjetjih občine Ptuj. predvsem tistih, ki delajo na področju računovodstva in knjigovodstva v podjetjih. An- keta je pokazala veliko zanima- nje naših kadrov in željo, da se izpopoln5uje.io, kar pa je mogoče le v ekonomski srednji šoli. Po dosedanjih podatkih je sku- paj sto kandidatov, ki se že- Da bi ženevska konferenca zu- nanjih ministrov ne izpadla kot prevelika polomija, so se šefi držav končno odločili vsaj za eno izmed oblik medsebojnega spvora- zumevanja, ali točneje srečanja in to v obliki obiskov v ' raznih prestolnicah. Za sedaj seveda ne govorijo, da bi se sestali vsi štirje šefi velesil, pač pa so se — vsaj tako kaže — odločili za med- sebojne obiske. Predsednik ZDA Eisenhower bo 26. avgusta pri- spel v Bonn, kjer bo baje tri ure gost kanclerja Adenauerja, da bi se takoj nato podal v Lon- don. Kasneje naj bi prišlo potem še do srečanja med Eisenhower- jem in Hruščevom. Po, najnovejših vesteh naj bi se sešla tudi de Gaulle in Hruščev. Na Eisenhowerjev obisk v Ev- ropi, predvsem pa v ВопгЛи ne smemo gledati kot na običajen obisk Macmillana ali de Gaulla, kajti ameriškemu predsedniku je že рк) ustavi prepovedano zapu- stiti deželo brez predhodnega do- voljenja kongresa. Prvi predsed- nik ZDA, ki je potoval v inozem- stvo, je bil Wilson, ko je {x> prvi svetovni vojni prišel v Pariz. Za- to še sedaj velja načelo, da po- tuje predsednik v svet samo če je mijno potrebno. In kaj je se- daj nujno? Prvo vsekakor Nemčija, nato Berlin in pa vprašapje oboro- žitve nemške armade. V zvezi s temi vprašanji in z obiskom Ei- senhowerja sodijo nekateri ko- mentatorji, da bo nastopil Aden- auer v vlogi pridigarja in da bo očital predsedniku ZDA, da s po- litiko popuščanja ne skrbijo do- volj za enotnost Zahoda. Drugi pa zopet trdijo, da bo Konrad samo poslušal in nato tudi izva- jal politiko svojega večjega po- vojnega zaveznika. Dnuga trditev bo vsekakor točnejša, kajti ne smemo pozabiti, da je Nemčija odvisna od Amerike, ne pa obrat- no. Eisçnhower se bržda sploh ne bi podal v Bonn, če ne bi Aden- auer junija nenadoma umaknil svojo kandidaturo in s tem ogro- zil zahodno enotnost in možnost za sporaizumevanje med Vzhodom in Zahodom. Če se je starec že odločil za trmasto politikio ga bo pač treba nekoliko ošteti, ne da bi bila pri tem prizadeta nemška »neodvisna politika«. Ker so vsi predlogi za uredi- tev berlinskega vprašanja pro- padli, so šefi držav prevzeli vlo- go zunanjih ministrov in se od- ločili za poseg v svetovno pK)ltiko. Ob Eisenhowerjevem odhodu v Evropo sta začeli krožiti po vsem svetu dve vesti, o katerih pa uradni krogi ne govorijo mnogo. Najprej naj bi Hruščev popu- stil pri berlinskem vprašanju v taki meri, da bi prepustü nad- zorstvo nad berlinskim koridor- jem Zahodni Nemčiji. To je zelo ugoden predlog, vendar pa skriva v sebi delno zvijačo. Če bi Zahod pristal na takšno rešitv in če bi Nemci dejansko prevzeli nadzor- stvo, bi s tem nehote priznali obstoj druge. t. j. vzhodnonem- ške države. Zato so se ob takem predlogu takoj globoko zamislili. Druga gesta pa zadeva Esen- howerjevo popuščanje. Baje bo pristal na to, da bodo ustavili oboroževanje zahodnonemške ar- made z atomskim orožjem. To bi bila ena največjih koncesij proti Vzhodu in prepričani smo lahko, da bodo tudi sovjeti popustili v marsikaterem vprašanju, če bo Eisenhower dejansko pristal na atomsko razorožitev Nemcev. Čakajmo na zaplet in na — razplet. Zbor slovenske mladine in tabornikov Na kraju, kjer je bil leta 1945 ustanovljen Glavni inici- ativni odbor Zveze slovenske mladine, bo 23. avgusta veliko zborovanje, na katerem bo go- voril član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Janez \i- potnik. Po tem bo odkritje spominske plošče. Sam pro- gram bo izpopolnjen s tabor- jenjem 600 tabornikov iz vse Slovenije v dneh 22., 23. in 24. avgusta na Podstenicah. Kočevski Rog je bil zibelka in središče partizanskega giba- nja v Sloveniji, zato je še to slavje večje. Zborovanja se bo- do udeležili vsi tisti, ki jih kakršenkoli spomin veže nà ta kraj, ravno tako se bo zboro- vanja udeležilo veliko število mladine iz vse Slovenije. Tudi nekateri mladinski aktivi* ptujskih podjetjih organizirajo izlete mladine v ta kraj, da se udeležijo te velike manife- stacije slovenske mladine. Pri- reditev na Podstenicah v Ko- čevskem Rogu bo zraven ma- nifestacije v , Završnici pod Stolom na Gorenjskem ena osrednjih mladinskih proslav v okviru praznovanja 40. ob- letnice KPJ in SKÖJ v Slo- veniji. lijo vpisati v ekonomsko srednjo šolo v Ptuju. Nekaterim primanj- kuje šolska izobrazba, kar bodo lahko hitro nadoknadili v okviru Delavske univei'ze, kjer bodo lah- ko izpopolnili, kar so zamudili, nato pa se vpisali v višje šole. Ekonomska srednja šola — od- delek za odrasle v Ptuju — bo y okviru Delavske univerze Ptuj in Ekonomske srednje šole Mari- bor, k: bo nudila vso strokovno in ostalo p>omoč. Najvažnejša naloga je sedaj, da Se sklep začne takoj izpolnjevati in da se pričnejo takoj vse or- ganizacijske in tehnične priprave, ki so osnovni pogoj, da bo lahko šola začela z delom- F. B. STR/^ î PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 21 .V.-----:-:59 Vinogradniki in sadjarji, uničujte ose! Od Miklavža pri Ormožu nam pišejo: Najhujši sovražniki grozdja in sadja poleg škorcev, sršenov in raznih muh: malih in velikih, sve- tlih in temnih, so letos zlasti ose. Ko se je prve dni tega meseca začelo mehčati grozdje in zoreti zgodnje hruške in jabolka, so ose napadle te sadeže v takšnih mno- žinah, da resno ogrožajo ves pri- delek. Ne da bi napadale na grozdju samo posamezne jagode, kakor se to navadno dogaja, ne, letos napadajo celo grozdje v takšnih množinah, da so videti, kakor pravi naš dopisnik, malone na vsaki jagodi po tri ali štiri ose naenkrat, ki s svojimi močnimi čeljustmi srkajo iz njih sok. Za sedaj napadajo samo grozdje raz- nih žlahtnin, in na trsih ni videti od njega nič drugo, kakor porja- vele kožice in pod njimi samo pečke. Enako napadajo ose tudi razne hruške in jabolka. Ljudje se sprašujejo, od kod le- tos toliko os. Kakor je znano, ose gnezdijo na podstrešjih in v zem- lji. Te so hujše. Letos nismo imeli hude zime in primeroma mila zi- ma jim je prizanesla. Zemlja ni nikdar prav zmrznila, da bi prišel mraz do njih, da bi obenem z zemljo zmrznile tudi ose. Tako so lahko prezimile in ker se hitro plodijo, so se tudi močno razmno- žile. Zato, vinogradniki in sadjarji, vaše grozdje in sadje je v ne^/ar nosti. Letos je osje leto, kakršno smo imeli. n. pr., leta '1927 in 1950. Da si obvarujemo goriški in sadni pridelek, ki ga je že itak malo, nam ne preostane nič drugega, ka- kor da ose pokončujemo, kakor le moremo. Če gnezdijo na pod- strešju, je najbolje, da se spra- vimo nad nje zvečer, ko so že vse doma. E*ripravimo si lonec z vrelo vodo, ga postavimo ali držimo pod osjim gnezdom, ki ga previdno od trama ali letve (late) z nožem odluščimo in vsa zalega pade v krop. V zemlji jih uničujemo z gorečo treščico žvepla, ki jo vtak- nemo v osjo luknjo in jo potem z zemljo zamašimo. Delajo tudi tako, da gnezdo razkopljejo (se- veda tudi že v mraku) in vržejo nanj slamo, ki jo zažgejo. Ta na- čin uničevanja os je pa bolj ne- varen in če nisi dovolj uren, se ose razletijo in tebi ne preostane nič drugega, kakor da čimprej po- begneš. Sicer pa bo itak vsak sam presodil, kako priti osji zalegi najbolj učinkovito do živega. CIRKULÄNE Tu!snovna stvar na- šega življenja in naše zdravstve- ne preventive in bomo tudi tukaj napredovali zlasti v Halozah, kjer je pot do nje še zelo da- leč. Organizacija RK.S Cirkulane in komisija za zdravstveno prosvet- Ijevanje zaslužita vse priznanje skupno s predavateljicami za ves trud, da je pridobilo 14 tečajni- kov nekaj novega znanja in na- svetov za bodoče praktično delo na terenu. Upamo, da bo takih in podobnih tečajev še več in ni bo- jazni, da ne bi bilo za nje tečaj- nikov, saj je tudi mladina v Ha- lojah željna zdravstvenega pro- svetljevanja. F. T. Gasilska svečanost v Bišy v nedeljo, 16. avgusta, je bi- la v Bišu svečaria otvoritev no- vega gasilskega doma in raz- vitje novega prapora. K tej svečanosti, ki je bila hkrati po- svečena tudi 40. obletnici KPJ, se je zbralo veliko število lju- di. Prisostvovali so tudi zastop- niki okrajne in občinske ga- silske zveze in vsa sosednja gasilska društva s svojimi dru- štvenimi prapori na čelu. Svečanost je otvoril društve- ni predsednik tovariš Franc Krajne ter pozdravil vse ude- ležence, posebej še goste iz Maribora, Ptuja, Lenarta in drugod. V svojem govoru je seznanil navzoče z delovanjem društva od njegove ustanovi- tve do danes. Predvsem pa je govoril o veliki požrtvovalno- sti in vztrajnosti gasilcev in ostalih vaščanov pri gradnji novega gasilskega doma. Po- udaril je, da se je vse gradbe- no delo vršilo prav v času, ko i'e bilo največ dela na polju. Inogokrat so morali po celo- dnevnem truda polnem delu na polju nadaljevati še z delom pri gasilskem domu pozno v noč. Toda z združenimi močmi so premagali vse težave. Po- udariti je treba, da je to dru- štvo najaktivnejše društvo v tem kraju. Zahvalil se je vsem, ki so društvu v kakršni koli obliki pomagali in doprinesli svoj delež k dograditvi tega doma. Vsem navzočim pa je ob tej priložnosti slovesno obljubil, da jim bodo gasilci v slučaju elementarnih nesreč tudi požr- tvovalno pomagali. Zatem je govoril podpredsed- nik rep. gas. zveze ter povelj- nik okrajne gasilske zveze Ma- ribor tov. Milan Klemenčič in izrekel društvu priznanje ter jim čestital k uspehu. Apeli- ral je na nje, naj se še nadalje odlikujejo s tako požrtvoval- nostjo in neumornim delom v medsebojni slogi in razumeva- nju kot do sedaj ter naj se udejstvujejo na vseh področ- jih naše družbene dejavnosti. Gasilski dom pa naj bo ljud- stvu, poleg drugega, tudi ža- rišče kulture in prosvete. Nato je med igranjem godbe odprl novi gasilski dom. Pokrovitelj prapora tov. Alojz Šalamun pa je novi prapor razvil ter de- jal, naj jim ta prapor plapola na čelu društva in naj jim bo vedno v čast in ponos. Nato ga je izročil društvenemu nosite- lju prapora. Tudi poveljnik občinske ga- silske zveze Ptuj tov. Horvat je čestital k uspehu ter jim dal nekaj navodil za bodoče delo. Slavnost so zaključili s pro- stimi vajami članov in članic domačega gasilskega društva. Na dopust »Ali si spravil vse v usnjeni kovček?« ga je vprašala, ko sta pred postajo lezla iz trolejbusa. »Copate, zobno ščetko, daljnogled, brivski aparat, kravate?« »Da, vse sem spravil vanj,« ji je odgovirl, potem pa se je zgra- bil za glavo: »Nekaj sem pa le pozabil...« »Kaj?« se je sunkovito obrnila k njemu. »Kovček,« je rekel. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR Ti prekrški so v glavnem stvar mladostne objeistnosti, ko rriladi ljudje na neciiviliziran nač n raz- grajajo m se pretepajo. Fantje na vas: ponoči često trkajo na okna deklet ;n če jim ta ne odprejo, začno razgrajati okolt hiše in po- bijati šipe. Na pomoč prisikcč: oče in še kdo drug in takšen mla-d ob- jestnež se kaj kmalu znajde pred sodnikom za prekrške, kjer povr- ne šikodo .n plača občutno denar- no kazen. Mladi ljudje se često ze'lo radi pretepajo. Posebno rad pa se te- pejo fantje v Prlekiji od Spuhlje preko Rcgoznice do Formina. Za- čne se pretep, nekoga počakajo in ga premlati jo. Dostikrat pa se zgodi, da pretepejo napačnega, ki ni bil prav nič kriv. Vse se seve- da konča pri sodniku za prekr- ške. ki takšnim mladm objest- než-em nekoliko »priiStriže« krLIa. Tud družinsi]<«' preipiri privedejo do pretkrškov zoper javni red in mir. Očetje se opijejo, pridejo domov n zaradi pogostih očitkov premlatijo celotno družino in jo včasih celo sip-od.ijo od doma. Se- veda se vse to dogaja s primer- rum hru(p>om. Sodnik za prekrške pa jih тч>га za to primemo ka^ novati. Dobri sosedski odnosi se zelo rad: skaiiijo, začno se prepir, ki često vodijo do medsebojnih ob- računavanj zaradi mej, prehodov, dvorišč, kleti, drvarnic itd. Zk)pet mora poseči vmes sodn-rkova roka in »razčistiti« položaj, krivce pa prmerno kaznovati. Teh in takih prekršikov je pre- cej, kajti Ij'Udje se pogosto opi- jajo in delajo nerede na našth ulicath v mestih in v vaseh. svoja nedostojna dejanja se mo- rajo zagovarjati pired sođini8rih iii ga odpeljali v ptujsko bolniš-» nico. Na kraj nesreče je prisnela: takoj komisija, ki je opravila vsa potrebna merjenja v zvezi z nesrečo in zaslišala očividca nesreče čuvaja postaje Oslu- ševci in strojevodjo. S pone- srečenima sočustvujoči bližnji prebivalci so se hitro zbrali na kraju nesreče in o slučaju se je kmalu razvedelo daleč na-i okoli. V ponedeljek je bil po- ireb pokojnega kmeta Senice, anžekovič pa je še v bolniš- nici. Nesreča ne preži na voznikai samo na cestah, ampak tudi na železniških križiščih, kar sta pokazali zadnji nesreči pri hajdinski postaji in sedaj v Osluševcih. DOPISUJTE V PTUJSKI TEDNIK Nëusiriieii iü vzfroleii bsrec ЕЧиј je dal mnogo ljudi, ki so vse žrtvovali za Partijo in za sreč- nejše življenje svojega ljudstva. Nekateri mladi komunisti so da- rovali za idejö komunizma svojo mladost in svoj poklic. Med temi je bil tudi Čuček Franc iz Ptuja, sm trgovca, ki je stanoval v hiši ob železnici v Zrinjsko-Frankopan- ski ulici. Ker je Franci — tako smo ga bli vajeni klicati — od- lagal študij na univerzi, so ga do- mači in prijatelji zaskrbljeno spra- ševali, kaj bo z njegovim pokli- cem. Franci jim je odgovarjal: »Študij sedaj ni važen, ker živimo v dobi, ko vodi delavski razred odločilno bitko proti fašizmu, pro- ti parazitom in izdajalcem domo- vine. Po zmagi socialističnih sil bom dokončal študij, da bom lah- ko nato s svojim znanjem poma- gal pri graditvi socializma in ustvarjal lepše življenje tudi za svojo družino.« Franci je bil ved- no veder in neuklonljiv tudi v najtežjih trenutkih. V GIMNAZIJI V gimnaziji je Franci leta 1933 vstopil v komunistične vrste. So- deloval je z znanimi komunisti na gimnaziji Ivanom Bratkom, Tone- tom Žnidaričem, Mirkom Centri- hcm, Ivanom Potrčem in drugimL E>oeneje se je povezal z nalajštmi komunisti dijaki Zvce^om Sag adi- nom. Mitjem Vbšnjakona, Mirkom Bag ar jem in drugimi. Posredno je tudi sodeloval z ddavsko ntladino, ki je razvijala svojo kivnost zla- sti pri Svobodi in pozneje pri Vza- jArpnnigti Ptujski komunisti "SO cenili Franceta zlasti po njegovih spret- nih ilegalnih akcijah. Pri tem je bil Franci naravnost drzen. Žan- darjem je raztresel komunistične letake pred nosom in napisal ko- munistične parole na javnih pro- storih. Franci se jim je zmeraj izmotal. Ni jim uspelo, da bi ga pri akciji zasačili, čeprav so ga sumili, da ilegalno dela, preisko- val so večkrat brez osp^a njego- vo s stanovanje. OB PRIHODU CeCUPATORJA Takoj po okupaciji se je Franci povezal s kcHnunisti, ki so še osta- li v Ptctju. Hodil je na sestanke, ki jih je vodil Jože Lacko. Ker je Imel največ znancev v vaseh na desnem bregu Drave, je bil zadol- žen, da tam organizira OF. da {bus оах^ ifi v^ sabotažge ak- cije. V juliju je okupator nasihio izselil njega in družino. Bik) je težko zlasti zaradi otroka, ki je bil star šele pet mesecev. Zavlekli so jih v Hrvatsko Dubico v hribe fi kmetu Petroviču. Tu se je Fran- ci povezal z učiteljico Maro Oven, doma nekje blizu Črnomlja. Bila je organizirana v osvobodilno gi- banje. Tu je Franci hodil ponoči v gozdove k srbskim kmetom, ki so se skrivali pred koljači. Franci jim je mnogo govoril o naprednem gibanju, o boju . proti okupatorju, izdajalcem in izkoriščevalcem. Ustaši so Franceta nadzorovali. Moral se je javljati kakor drugi izseljenci na ustaškem uradu. Uspelo mu je tudi, da je dobil propustnico za Zagreb z izgovo- rom, da se bo vpisal na veteri- narsko fakulteto. Za ženo Zinko in otroka je izprosil pri Rdečem križu, da sta se lahko presolila v Ljubljano. Sam je moral še na- prej ostati v Dubici. kier je živel kakor na trnju. Ustaši so mno- žično nobiiali Srbe in druge zaved- ne ljudi. Njihovi koljači so tekmo- vali, kdo bo poklal čim bolj zve- rinsko in čim več Hudi. Z zakriv- l.ienimf noži so rezali ljudem vra- tove In lih nuščalf ležati v cestnih jarkih. Nek ustaški oficir je bil ponosen, da je zmrcvaril in poklal nad 100 Srbov. Okrog те hodil kot mesar hi razkazoval kWave nože. Francetu je čez nekaj časa uspelo, da je pobegnfl čez mejo v Ljub- ljano. Vrnil se je k svoji družini, kjer se je kmalu povezal z osvo- bodilnim oibanjem. Na njegovem domu so osnorvaH ptujsW izselje- niški odbor OF. ▼ katerem so bili Franci. Mirko Bezjak, krojač iz Ptuja in Rojičeva, pozn^ ga Jože Sagadin. Ta odbor je bil po- vezan s centralnim odborom iz- seljencev preko Ivana Bratka. Za- radi njegove spretnosti v ilegal- nem delu so izbrali Francija za glavnega kurirja OF med Ljublja- no in Zagrebom. Tako je v novem- bra 1941 nesel prvo poročilo v Za- greb in sicer v škatljici vžigalic, ki je imela dvojno dno. Pogosto je ilegalno potoval v Zagreb. Poroči- la je skrival na različne načine: v hrbtu knjige, v mesnih in drugih konservah, pod zašito oblogo ob- leke, na skritem mestu v čevljih, v specialno izdelanem kovčku, ki ga je ohranila njegova žena. Ta kovček se je zelo dobro obnesel. Franci je odlagal tajno pošto v Zagrebu pri sedaj že pokojnem inž. Maksu Vaudi, ki je bil doma iz Ptuja. Tajno pošto je oddajal tu- di v neki trafiki, ki je bila žez nekaj časa izdana. Nekoč pa .1e tajna policija čakala v trafiki ku- rirja iz Ljubljane, vendar se je Franci v nevarnem trenutku zna- šel in srečno odnesel pete. Pozne- je je imel zvezo prek tovarišice Komavli, ki je bila organizirana v OF. Tajno pošto je prenašal tudi Vlado Kaduc-Maks. S Francetom sta se menjavala tedensko za ile- galno pot v Zagreb. V Ljubljani je imel Franci leta 1941 zvezo s Tonetom Tomšičem, Dušanom Kraigherjem-Jugom In drugimi. Od teh je prejemal pošto in jo od- našal na določena mesta. V Ljub- ljani je Imel zvezo tudi preko javke v Miklošičevi ulici v t^ovi- ni Šik, Lastnica trgovine je bila Marija Žvan, doma iz Ptuja. Franci pa ni bil samo kurir za prenašanje tajne pošte, ampak je vodil večlcrat си ir«jo tudi ilegal- ce, med njimi voditelje osvobodil- nega gibanja. Tako je spremljal iz Hrvatske na Dolenjsko Edvarda Kardelja in Ivana Mačka. Kardelj se je v člankih »Spomini na NOB v Sloveniji«, ki so bili objavljeni v Ljudski pravici v juliju 1953 do- bro spominjal Franceta, kurirja, ki je imel partizansko ime »Črnivec«. Kardelj je napisal tudi za Fran- ceta posvetilo, ki je bilo izročeno njegovi ženi. Žena ga je prepustila Muzeju v Ptuju. Kot že rečeno, Franci se ni pečal samo s kurir- skimi posli. Kot spreten in spo- soben tehnik, jo sodeloval s cen- tralno tehniko v Ljubljani. Delal je skupno z Milanom Škrlavajem »Petračem« ter z drugimi tovariši kot Tiborjem Škerlakom, Kovačem in drugimi. Doma jé izdeloval raz- ne dele za bombe. V epruvetah je mešal razna eksploziva. Ob neki taki priliki, bilo je to 7. februar- ja 1943, je nastala huda eksplozi- ja. Na levi roki mu je odtrgalo vse prste razen mezinca, na desni pa del dlani. Franci je še zakričal: »Joj, moje roke!« nato je obležal neza- vesten. V zmedi so poklicali re- šilni voz. V zadnjem trenutku, ko je rešilni voz že prišel, so se znaš- li. Šoferju .so sporočili, da je bol- niku nekoliko odleglo in da se je medtem že odpeljal s tramvajem k zdravniku. Bilo je nevarno, da bi se izvedelo, kaj se je v resnici zgodilo. Med strankami v sosešči- ni so bili nezanesljivi ljudje, med njimi nek italijanski krojač, za- grizen fašist. Franci se je med tem osvestil. Ko mu je žena pove- dala, da je rešilni avto še spoto- ma, se je Franci zgrozil: »Vsi bo- mo postavljeni ob zid.- Zavrni re- šilni avtoh Frangi je œ naročil. naj bi nekdo stopil v »Emono« k zdravniku Dergancu ml. in mu sporočil, da ga »Črnivec« nujno potrebuje. Derganc je takoj prišel in mu nudil prvo pomoč. Nato so Franceta spravili v »Emono«, kjer so ga dalj časa zdravili. Tu je pre- stal hude bolečine, ker so mu od- ščipnili ostanke prstov. Z družino se je dogovoril za primeren izgo- vor, če bi fašisti poizvedovali o nesreči. Ko so Francetu roke zacelile, je nadaljeval z ilegalnim delom. Naj- večkrat je odhajal na Dolenjsko v glavni štab in vzdrževal zvezo z Ljubljano. Avgusta 1943 je dobil težko in tvegano nalogo. V Ljub- ljani je bilo treba naročiti dva to- torna vagona, da bi prepeljali orožje in sanitetni material v Stražo pri Novem mestu. Franci je vse potrebno organiziral. Na tovorno postajo pa je šla njegova žena, kjer je dejala, da jo pošilja njen šef stavbenik Anton Mavric iz Ljubljane za Bežigradom z na- ročilom. da rabi za naslednji dan dva pokrita vagona za razni stav- beni material, ki ga mora prepe- ljati v Stražo. Žena je imela pre- cej težav s karabinjerji, ki so ji odvzeli tudi osebno izkaznico. Ta- krat je bili na postaji tudi trans- port internirancev in 'je bilo vse še bolj zastraženo. Kljub vsemu je akcija uspela. Naslednjega dne so naložili mimo vseh straž z raznimi zaboji oba vagona Ker je bilo organiziranih v OF veliko že- lezničarjev, so vse srečno naloži- li in tudi srečno prepeljali v Stražo. Tu pa so postajo zasedli partizani in prepotrebni material nemudoma odpeljali v hribe. ^cdaljevanje m ¿ strami Franc! Cu ček-»Črnivec« PTUJ. 21. AVGUSTA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 V čitalnici Studijske knjižnice Opis Ptufa in okolice v PovodnovI »»Meščonski čiiankju Od sterejš h op .sov našega me- sta je vsekakor zanim v tist, ki ga najdem^o v Povodinovi čitanki, v drugem delu iz leta 1825. O Ptuju pravi Poveden, da je tu svet döloma hribovtt, saj leži me- sto ob vznožju grajskega hriha, na čigar hrbtu se ponosno dviguje IXetr chste-nov grad, še ozira pre- ko ravnne ter zaničlij,;vo gleda na s^daj ležeča žitna polja, ki jih' je gnojila rimska kri, tqptala ko- pita gctskh konj ter z ognjem in mačem nečloveško pustošili Ma- džar;. Zgornji Ptuj je na severnem po- bočju porastel s sadnim drevjem, od slednjega vnorodnega hrtba ga loč: prometna, cesta. S te stra- ni n: ¡nikalkega mikavnega razgle- da, tembolj razkošen pogled pa je z jtóne grajske strani. Vsakdo, ki se, povzpne na grad, je zadivljen db pogledu preko prostrane rav- nine Zgornjega in Spodnjega Dravskega polja, pa tja glolxjko v ozadje Haloz. Amfiteatralno so nanizane vasi, cerkve, gradov:, li- jVade in njive. Obzorje nam zapirajo veličastno Pohorje, senčnati Boč in sedlasta Rogaška gora, v ozadju pa visoke hrvaške gore. Če bi ti hribi zna'.i govoriti, bri nam vedeli mnogo рк>- vedati o krvavih bitkah, zmagah •-П drugiih pomemibnostih, ki so se zgodiile na teh poljanah v pra- davnini. Toda on! molčijo, tako da lahko samo ugibamo o vsem, če- sar naši predniki nikjer niso za- pisa'Ii. Proti severu je obzorje povsod utesnjeno. Na tej strani leže meistni hrilbi, v ozadju pa se med grič» in gozdiovi dviga prastari vurbeirški grad. Proti vzhodu pa se lahko občijdovalec narave divi ^ (Nadaljevanje) slikovti pokrajini z rodovitnimi polji. Bližnji gradovi Dcornava, Mu- retine», Bori in ponosna Velika Nedelja krase Spodnje Dravsko polje in zakrivajo ma't, globoko ležeči Ormož, ki je izza leta 1200 ostal brezpKvmemben, ne da bi se povečal ali s; drugače ctpcmogel. Na Sp. Dravskem polju uspe- vajo razni poljskji sadeži, zlasti pšenica, rž, ajda, proso, oves in koruza, dočim so na Zg. Dravskem polju prodnati predeli iri površi- ne obrasle s praprotjo in grmi- čevjem. Zato niso uiporabni niti za pašn.ke, še manj za posevke. Ptuj V Povodnovem času o samem Ptuju pravi Povoden, da bi bilo mesto imenitnejše in bolj obljudeno, če bi bile na le- vem dravskem bregu boljše hiše, širše ulice in večja predmestja. V mestu je 200 stalnovanjskih hiš z 2300 ljudmi, ki so deloma me- ščani, deloma vojaki :n drugi. Tu se govori navadno samo nemško ali slovensko (wándisoh), nekoliko tudi italijansko in češko, poseibno v invalidski hiši. Tukajšnji trgovci so v zvezi s Hrvaško in razpošiljajo svoje bla- go v Osiijek, Novi Sad in Temiiš- var, od tu pa gre blago dalje na Poljsko, v Rusijo in Turčijo. V ta namen so si 1. julija 1807 oskr- beli voz za pirevažanje po hrvaški ^štn; cesti od Varaždina do Ma- ribora in to tedensko vsak petek. Preden je Avstrija odstopila obalo in IKrijo Franciji, je bila ptujska tranzitna trgovina daleč pomembnejša. Ko so po pariškem m'ru 1814 omenjeni kraji z Dal- macijo vred zopet pripadli Av- striji, se je za v bodoče povečala možnost ug'odinega razvoja ptuj- ske trgovine Ostal' Ptujčani se preživljajo z vinsko trgovino, s posestvom :n cbrtjo V zadnjih letih so se vid- no uveljavili usnjarji in suknjarji. V času denarne krize se je število šest.h suknjarjev skrčilo na dva. Številnejši in trdnejši so usnjarji. Od ostalih obrtnikov so le malo- številni, ki zaslužijo več kot za vsakdanji kruh. Ptuj ima od leta 1788 organi- zirani magistrat. Ko je pisal Po- voden svojo kroniko, je bil v Ptuju župan Franc Raisp, ki je dobival od obane plačo. Povoden poudarja, da je Raispov prednik županoval breziplačno, kar je tre- ba še posebej pK)dčrtati, kajti le redki so, ki bi služil; samo za- radi časti. V nadaljnjem razpravljanju nas uvaja Povoden v šolstvo takrat- nega Ptuja, ki je bilo dokaj skro- nrmo. Nato našteva naš kronist važnejše javne ustanove, trgovska podjetja in drugo. Še en potopis s ptulskecia obmo€]a Avstrijski pesnik in pisatelj Johann Ga'briel Seidl (1804—1875) nam je v svojih »Potovanjih skozi Tirolsko in Štajersko« sredi 19. stoletja cpisa'1 tudi ptujsko mesto ;n njegovo okolico. Razen zgodo- vinskih in narodopisnih podatkov z Dravskega polja in nj^egovega središča opisuje Seidl tudi pot v Hakze, kjer raste žlahtna trta. O njej prav;, da močno vpKva na dobro ali slaibo razpoloženje on- dotnega prebivalstva. V slabih vntnskrih letiinah halcško ljudstvo ni nrič kaj dobre volje. Slovenske gorice hvali potopisec kot nepre- trgan vrt, kjer naletiš na vino- gradništvo, gozd, poljedelstvo, ži- vinorejo in čebelorejo v tesni po- vezavi. (Dalje prihodnj.č) ShTca starodavnega ЕЧија se je do naših dni bistveno spremenila Višja komercialna šola v Mariboru Na z.^dnjn-n z£Stoeamčno ob koncu semestra, ko se predmet iiipredava. Končana višja komercialna šola daje zaključeno .zobrazbo za ko- mercialno službo, omogoči pa se- veda tudi nadaljevanje študija na ekonontski fakulteti. Za zdaj bo šola imela sv4>j se- dež v Mladireki ukci 9, kjer je billa doslej klasična g:mnaziija, do- kler ne bo dograjena nova stavba za to šolo v R^zlagovi ulici. Nesreča ne počiva Niže nanredeni so v ptujski bol- nišnici ali so bili na zdravljenju v njej zaradi raznih poškodb. Poškodbe na glavi: Vinko Hoj- nik, Pobrežje 105 (nekdo ga je udaril s kolom), Štefanija Hle- peč, Kidričevo 8 (poškodbe po glavi v prepiru), Milan Vidovič, Skorba 66 (nekdo ga je s kolom po glavi), Slavko Drobnič. Dra- ženci 51 (nekdo ga je napadel), Franc Fridaiuer, Ptuj, Zagrebška C. 18 (avtomobilska poškodba po glavi in nogi). Poškodbe prsnega koša: Josip Vuzmek, Macelj 17 (nekdo ga je zaibodel z nožem v prsi). Poškodbe rok: Pavel Šešerko, Kidričevo 8 (stroj mu je poško- doval roko), Janez Pundrk. Ra- kovci 52 (mlatilnica mu je od- rezala roko), Jože Volgemut, Ki- car 128 (mlatilnica mu je p>oško- dovala roko), Marjeta Šnajder, Ljubljana (poškodba s sridro), Avguštin Vidofvič, Vei. Vamica 34 (mlatilnica mw jg poStodovala roko), Jernej Fišer. Doklece 6 (mlatilnica mu je poškodovala roko), Otilija SJodnjak, Jursinci 45 (padla z drevesa). Poškodbe nog: Jože Sek, Bre- brovniC< 66 (padel s kolesom), Ivan Krabonja, Ljubljana (ob- strelj«i). Frene Golob, Zlatoličje 114 (poškodba s koso), Alojz Ar- nos, Gabemik 5 (padel s skednja), Franc Kovačič, Orešje 8 (poško- dovan v naipadu nanj), Franc Lo- vrec, Zlatoličje 91 (pošpodba s sekiro). Roza Šprager, Središče 110 (padla), Janez Bezjak, NÄure- tinci 52 (padel s skednja), Mari- ja Filipič, Pršetinci 45 (poškodba z žebljem). Jurij Pal, Borislavci 14 (izpah), Borut Svetelšek, Ma- kole 12 (padel z drevesa). Radiotelevizija Ljubljana Radijski program Dnevni spored za nedeljo, dne 23. avgusta 1959 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes оЉ 6.05—6.10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 6.30 RekJam«. 6.40 Prireditve dneva. 6.45 Vedri zvok.. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenS'ka napoved in radijski ko- ledar. 7.15 Dvajset minut s KmečJco goÄJO. 7.35 Za ljubitelje popevk. 8.00 Mladinska radijska igra — Milica Ki- tek: Muretiček s cvetne poljane (pono- vitev). 8.53 Poje komorni zbor iz Celja. 9.10 Zabavna matinej. 9.45 Bedrich Smetana: Trije odlomJti iz opere „Pro- dana nevesta". 10.00 Se pomnite, tova- riši . . . Alojz Raivbair: a) Smola pa taka. b) BTlhta in Gliha. 10.30 Iz domače skrinje. 11.30 Nace Grom: Kosmet danes in jutri. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Kapowd časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo io pozdravi'jajo — II. 15.00 Napoved časa, poroiila, vremenska napoved ia obve- stila. 15.15 Reklame. 15.30 Lahka glas- ba z orkestrom Hermaan Ha^estedt. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Naš kopališiki koncert. 17.00 60 minut ^orta in glasbe. 18.00 Reportaža z današnjega srečanja na Rogu. 19.00 Zabavna glas- ba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Nedeljski in- tervju. 21.00 Športna reportaža. 21.10 Scene iz Ponchiellijeve Gioconde. 22.00 Kapov^ časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 23.00 Poro- čila in pregled tiska. 23.10 Popevke na tekočem traku. 23.35 ЈигЦ Gregore: Godalni kvajtet v E-duru. 24.00 Zadn'^ poročila in zaključek oddaje. Neustrašen hi vztrajen borec Nadaljevanje hi kceœcJ Zadnja kurirska pot Prvega decembra 1943 je bil Franci skupaj z Vutejem in Iva- nom Peternelom zopet na tvegani poti. Tokrat ni bilo sreče. Pod gradom Boštanjem pri Zagradcu so padli v zasedo belih. Nanje so streljali z vseh strani. Vse okrog je bila čistina. Umaknili so se v potok in čepeli v vodi. Krogle so vse pogosteje padale med nje. Vuteja je zadel smrtni strel. Fran- ci in Petemel sta začela streljati. Boj je trajal 3 ure. Domačini iz bližnjih hiš, ki so ga opazovali, so ju občudovali, kako junaško sta se borila do zadnjega diha. Ko je streljanje potihnilo, je bil Fran- ci ranjen v lice in v vrat. Pri se- bi je imel gazo, vendar si zaradi izgube krvi sam ni mogel več po- magati. Izkrvavel je ter umiral pri zavesti, da mu nihče več ne more pomagati. Domačini so vse tri po- kopali v bližini potoka. Ko so čez nekaj dni partizani osvobodili kraj, so padle prenesli na travnik blizu pokopališča Žalno. Od tu so Franceta prepeljali v skupen grob padlih borcev in talcev v Grosup- Iju, kjer je pokopan. Franc Čuček je bil vzor vztraj- nega, požrtvovalnega in junaškega borca. Slava njegovemu spominu! Rudi Ilec Sfllav шШ, lil p secloizei шшп odpraviti Da bo čimširši krog naše jav- nosti seznanjen z vsebino razpra- ve dr. Jožeta Potrča o »SPLAVU KOT ZLU, KI GA MORA SOCIA- LIZEM ODPRAVITI«, objavljene na str. 8 dnevnika »Delo« št. 107 z dne 18. avgusta t. 1. si jo do- voljujemo ponati.snitI in s tem omogočiti bralcem našega tedni- ka, da bodo lažje .sodelovali v boju za trajno rešitev tega pro- blema in ta rešitev je odprava pott-ebe po splavu. ★ V »Delu« sta izšla dva polemič- na članka, -kj nni pojasnita, kaj je s splavom in o čem je pravza'orav raznravljala Ljudska skupščina. Nastala je npmreč popolna zmeda ne samo v tem vprašanju, ampak predvsem. ^ knkšnn je ' so'-Mintičnn staliiiče v tem vvrn\nnin. Želim se omejiti samo na to edino vpraša- nje in tako prispevati k boju ze socialistične odnone, za enakoprav- nost in za socialistično moralo. Vprašanje splava namreč ni zgolj medicinsko, ampak tudi eminent- no etično vprašanje. Hkrati je neizogibno povedati nekaj besed o razmerju med moralo in pravom. Uvodoma naj omenim, da iz mo- jega govora v skupščini ni bila omenjena borba zdravnikov-ko- munistov v predvojni Jugoslaviji. svoijm orincipielnim stališčem smo na zdravniškem konaresu le- ta 19:^5 popolnoma us'^eli. In Z4- kaj? Nismo se borili za nobeno liberalizacijo, ne za legalizacijo splava nasploh, ki smo ga progla- šali za družbeno zlo, ampak le za medicinsko in socialno indikacijo. Seveda takratni režim o kakšni socialni indikaciji ni hotel niti sli- šati. Šele v novi Jugoslaviji je so- cialna indikacija priznana. Toda, kaj to pomeni? To pomeni, da se splav še vedno smatra za zlo, ki se tolerira v toliko, v'kolikor je družba nesposobna, da odpravi vse vzroke, ki ga rodijo. To pomeni, da se moramo z vsemi silami bo- riti za odpravo vzrokov. Da je vsak splav bolj ali manj škodljiv za telesno, še bolj pa za du.^evno zdravje žene, to je zdaj splošno znano in priznano. In , če je abso- lutna dolžnost socialistične družbe, da se bori za zdravje .slehernega člana, potem jc jasno, da se mo- ra naša družba z vsemi silami bo- riti za profilakso. Profilaksa spla- va torej ni samo zdravstvena dolžnost, ampak tudi moralna, saj je nemoralno (vsaj za socialistič- ne pojme), če komu škodiš na te- lesnem in duševnem zdravju. To- rej mora biti zlo, ki bi nastalo iz odklonitve splava mnogo večje, kakor škoda po samem splavu. Tu je smisel medicinske m social- ne indikacije. Stvar je pa še tisočkrat globlja. Že dva tisoč let prisegajo zdrav- niki. da bodo spoštovali življenje vse od ST^očetja dqlie in da ne bo- do dajali ženskam stredstev za splav. Če ta ideal še ni uresničen, ne govori to proti idealu, saj se najlepše ideje najplemenitejših ijudi, ki jih je dalo človeštvo, lah- ko uresničijo šele v socializmu, oziroma komunizmu. Ze naša družba pa je dolžna, da se bori za pogoje, v katerih bodo ti ideali uresničljivi. Danes je že mogoče splav Silno omejiti. Prvič je so- cialni položaj ljudstva boljši kot v kapitalizmu. Kulturni standard mogočno raste. Drugič, kontracep- cija je dostopna sleherni ženi. To zadnje seveda šele v principu. Vložiti je potrebno ogromno na- porov, organizacijskih, vzgojnin, pa tudi materialnih, da bo postala profilaksa vsesplošna. Danes presojajo prednost neke- ga družbenega reda po najrazlič- nejših kriterijih. Osnovni kriterij je seveda hitrost rasti produktiv- nosti. Mi Jugoslovani smp pa upravičeno ponosni ne samo na porast družbenega bogastva, am- pak na razvoj socia^lističnih (tova- riških) družbenih odnosov, za ka- tere se borimo, kot nobeno dru- go ljudstvo na svetu. Gre nam za humanizem, za enakopravnost med ljudmi, za odpravljanje vseh oblik družbenega zla. kot je kriminal, prostitucija, alkoholizem, pa tudi splav, in moški privilegij napram ženskam. Znano je, kako ogorče- no je žigosal Lenin žensko neena- kopravnost. Boj za enakopravnost je ljudem že nekoliko razumljiv, čeprav je debata v skupščini do- kazala tudi nasprotno. Tako je ne- ki poslanec zagovarjal absolutno pravico do splava, češ, da bi po- tem premagali predsodke glede nezakonske matere. Seveda bi ta predsodek neverjetno okrepili, če bi dovolili vsaki nezakonski mate- ri, da izgine plod pri aborterju in šc bolj potrdi, da je nezakonsko rojstvo sramota. Nezakonski očet- je pa bi bili navdušeni, da bi se tako poceni znebili vsake odgo- vornosti. Da, bilo je potrebno v skupščini šele dokazovati, da to ni nikakšna enakopravnost, če mo- ra eden (t. j. ženska) nositi vse posledice, celo riziko smrti, dru- gi pa čisto nič. Ali ni to antiso- cialistična vzgoja? »Čuden obču- tek« je tu nujen, čeprav ni treba zaradi tega obsojati tovarišev, če jim pač pojem ženske enakoprav- nosti in docela jesen. Socialistična morala ali etično čustvovanje je in mora biti višje od buržoaznega. Zato pa je po- trebna vzgoja, ne samo ekonom- ■sko in politično delo, am.pak do- sledno socialistično vzgojno delo. ki ima za cilj vsestransko razvi- tega, svobodnega, ustvarjalnega človeka, ki se čuti pred družbo odgovornega. Iz spoštovanja do človeka in do življenja izvira vsa naša politika, ki je moralna, moralna v sociali- stičnem smislu. Če spoštujemo rastline in živali, tako da se sma- tra za vandalizem, če uničiš redke rože, koliko bolj zahteva sociali- stična morala, da spoštuješ kli- joče življenje človeka. Kako pa- radoksno zveni, če slišiš, da so hitlerjevske zverine včasih ljubile živali, ali da so bili hitlerjevski zdravniki proti vivisekciji, a so nečloveško mučili in uničevali lju- di, celo ženske in otroke. Naša morala pa je dosledna, borimo- se za tak družbeni red, ki bo omogočil resnično spoštovanje življenja nasploh, prav posebno pa še človeškega življenja. Zato se tudi vprašanja splava lotevamo z vso resnostjo socialističnega poj- movanja življenja, seveda pa tu- di z vsem realizmom. Da napra- vimo majhno analogijo: Smo pro- ti ubijanju človeka, proti smrt- ni kazni, proti vojni. Vemo pa, da šele socializem po svoji zmagi v svetovnem merilu lahko uresniči vse te ideale. Danes pa lahko ustvarjamo šele pogoje za to. Ko smo torej pred leti s ka- zenskim zakonom prepovedali splay nasploh in določili kazni za aborterje, ne pa tudi za ženske, ki si dajo napraviti splav, smo s tem jasno povedali, da splav mo- ralno obsojamo, da pa kaznujemo le aborterje. ki opravljajo nedo- voljene splave v glavnem le iz ko- ristoljubja. Ker se pa splav ne da z nobenim dekretom odpraviti, še prav posebno ne, če delujejo moč- ni družbeni vzroki, zato smo tudi rekli, da se hočemo boriti proti splavu z drugimi, s socialistični- mi sredstvi. A to je V7go.7a, iz- obrazba. posebno zdravstvena in preventivna, ki jo predstavlja so- dobna kontracepcija. Hkrati vzga- jamo mladino za resno pojmova- nje ljubezenskega življenja in v spoštovanju zakonske zveze in v ljubezni do družine in otrok. Diskusija o splavu pa nam do- kazuje, koliko preživelih in neso- cialističnih pogledov je še pri nas. Če bi naša mladina samo v vpra- šanju splava zavzela resnično so- cialistično stališče, bi to že IhI velik uspeh socialistične vzgoje. Takšna vzgoja lahko nadomesti tone tako imenovane »seksualne vzgoje« literature, s katero hoče- jo danes mladini čimprej odkriti vse skrivnosti zakonske postelje, češ, da je to najvažnejše v so- cialistični vzgoji. Seveda je potrebno poznati ana- tomijo in fiziologijo, tudi psiholo- gijo ženske, toda danes, ko se bo- rimo za socialistične družbene od- nose, je neprimerno važnejše kakšni so odnosi med spoloma. Prav na tem področju si moramo prizadevati, da ustvarimo zares enakopravnost. V dveh^skupščinskih odborih je prišla res taka tendenca do izra- za, ki je ZIS in skupščina nista mogla sprejeti, namreč da se v principu vsaki (!) ženi omogoči splav. Kakor da je splav nekaj dobrega, kot recimo šolanje, a ne družbeno zlo, proti kateremu se vsi narodi borijo, kajpak različno, eni bolj s paragrafom, drugi bolj s kulturnimi sredstvi! Na Češkem, se sliši, da so do lani ostro {H-eganjali splav in ka- znovali aborterje in žene, zdaj pa so šli v drugi ekstrwn: vsaka, ki lahko plača, sme abortirati. Seve- da ni ne eno. ne drugo socialistič- no. (Dalje prihodnjič) STPAN 4 PTLUSKI TEDNÎK PTUJ, 21. AVGUSTA 1959 TOO VZ^OitCEV VMM na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubijani Vsako leto v začetku septem- bra je v Ljubljan. m^ednarodni v.Tiskt sejem. Na lanskem sejmu je bilo razsta'vljen.h 618 najbolj-- ših vinstóh vzorcev z 17 držav vseh kontinentov. Vsakoletna mednarodna kom sija za ocenje- venje vin, k' jo sestavljajo stro- kovnjaki iz Velike Britanije, ZSSR, Nemč je, Avstrije, Madžarske, Ro- mun je, Italije in Jugoslavije oce- njuje in nagr'öjuje v sklopu ljubljanskih mednaircdndh sejmov najboljše vtnske vzorce. Doslej je bilo skuipno podeljen h že 1707 diplom ter 355 zlatih, 1045 sre- brnih ter 327 bronastih kolajn. Kot najmočnejši center med- narodne vinske trgovine v Ju-go- 51аллсј. TX)istaja Ljubljana tudi cen- ter tradicionalnih vsakoletnih mednarcxinih vinskih sejmov. Ta- ko bo letos v Ljuibljan , od 28. avgusta do 6. septembra, že peti pOToljni, torej jubilejni medna- rodni sejem vin. V zvezi s tem je pređv'-den obsežen in zanimiv program. Razen tradicionalnega ocenje- vanja in nagrajevanja naj^boljših vinskih vizorcev in žgan h alko- holnih pijač po mednarcdnl ko- misiji bodo najboljša vina posa- meznih sort po določenih ,pogojiih prejela letos še naslov »Šampi'on ^59« ter poseben časten trak s tem naipisom k zlati kolajna. Za sejem so razstavljavci "z posameznih držav poslali že sko- raj 4(X) vzorcev vin, v kratkerr pa pričaikujejo še 300 vzorcev. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani ¥ naših reicah velikanski zakladi Jugoslavija ima velikanski za- klad v svojih rekah. Izračunano je, da bi popolnoma izkoriščena moč naših' rek lahko dajala to- liko elektrike, ki bi opravila delo 224 milijonov deiavcev. To se pravi, da bi vodne eleCrakso sprejmemo. Kroja- štvo »Meda«, Ptuj. ITALI.I.\NSKO KOLO prodam. iSaslov v upravi lista. NOVI FOTOAPARAT Retina 1 b ])roclam. Naslov v upra- vi lista. HIŠO z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM, 2 ha zemlje in lep sado- ncsnik prodam. Naslov v uprav.. CIRKULARKO na električni pogon prodam. »Vrtnarstvo«, Majcen Jakob, Ptuj, Ljutomerska 12. KOZOLEC, 20 m dolg, 5 m širck, prodam za 150.000 dn. Nas'.ov v upravi. PRODAMO manjše kmetijske stro- je in elektromotorje. Pravico do nakupa ima tudi privatni sek- tor. Kmetijska zadruga Gk>riš- nca-Gajevci. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM ;n 2,5 ha zemlje v Sp. Ve- lovlaku 20 prodam. NOV GUMIJAST ŠKORENJ je bil najden. Naslov v Uipravi. OTROŠKO POSTELJO kupim. Luk- man, I^uij, Tovarna avtomobil- ske opreme. Prelclic Kos Marko in Marija, pos. v Bu- kovcih 27, obžalujeva in prekü- oujeva žaljivke, ki sva jih izirekla napram Zavec Marjeti, Bukovci št. 177, ter se ji zahvailjuijeva, da je odstopila od kazenskega pre- gona. Zahvala Ko zapuščam s svojo družino Ptuj zarad: odseMtve v'Stuttgart, se tem potom poslavljam od vseh prijateljev :n znancev iz Ptuja ¿n Ormoža ter se jim zahvaljujem za vso naklonjenost in pozornost, ki so mi jo izkazovali v času na>- šega enajstletnega bivanja in živ- ljenja v Ormožu in Ptuju. Vsem želim tud. v bodoče mnogo vse- stranskih usipehov. Siegler Matija z družino PAJDAŠA Pariška klateža sta Ijrez cven- ka v žepu in se sprehajata ob Seinl Nenadoma opazita na breg^ tablo, kjer piše: »500 frankov nagrade dobi vsakdo, ki reši koga, fci bi se utapljal.« Sledi takojšen sporazum; Pierre se vrže v reko, od koder naj bi ga Louis rešil, da bi si potem razde- lila nagrado. Pierre kliče na pomoč, toda Louisu se kar nekam ne da za njim v vodo. Pierre grgrajoč za- kliče: — Hej, podvizaj se. saj veš, da plavam kot kamen! Louisu pa se še vedno ne mudi: — Počakaj še kakšno minuto! Prej nisva opazila, da na koncu table piše: »Tisoč frankov na- grade pa tistemu, ki najde in potegne iz vode truplo trtopljen- ca...« Tanin in stroncij' 90 Japonska znanstvenika Ukaji in Obajaši trdita, da je tania kot ena poglavitnih s^tavin čaja učinkovito sredstvo proti radio- aktivnemu stronciju 90. Povedala sta, da bosta o svojih rezultatih poročala na letni skupščini far- makološkega zdrtuženja v Ciinci- nati.iu (ZDA). Poskusi na miših so pokazaili, da tanin znatno po- spešuje izločanje stroncija 90 iz obsevanega organizma. Izhodišč- na točka za njune raziskave je bik) spoznanje, da so se žrtve atoms'iíega sevanja v Hirosintì in Nagasakiju bolje počutile, če so pile čaj. »Saponiq« uči џШ z detergenti Propagandni oddelek tovar- ne »Saponia« je organiziral 17. in 18. avgusta t. 1. v ptujskem gledališču predavanje s prak- tičnim prikazovanjem uporabe detergeotov te tovarne pri pranju volnenih predmetov. Za predavanje je bilo med ptu|skimi in okoliškimi gospo- dinjami precejšnje zanimanje. To priložnost je podjetje izko- ristilo in razdelilo ženam pre- cej propagandnih paketičev pralnih ptaškov >Saponie<. Z vztrajno propagando in zalaganjem ptujskih špecerij- skih trgovin z izdelki >Sapo- nie« je uspelo tej tovarni najti vrsto odjemalcev izdelkov nje- nega imena, ki se dajo v go- spodinjstvu s pridom uporabiti. Enako predavanje in pranje kot v Ptuju so pripravili tudi za Mursko Soboto, kamor so odpotovali 18. avgusta. Opozorilo Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica dolgov za moj.im možem Alojzom Petrovičem iz Hrastovca št. 61, pošta Zavrč. NEŽA PETROVIČ Plu^cam! V toatkem bo v Ptuju kvalifi- kacijska nogometna tekma med reprezentancama ribičev in lov- cev. Mojstrska igra lovcev n n- b.čev vam zagotavlja velik šport- ni už-itek! Nadailjnje podrobnosti sledijo v prihodnji številki. Žrtvenik na Moravskem Blizu Mákulovca na južnem Mo- ravskem so našli prt proučevanju sipodnjih plasti starega silovanske- ga naselja (iz 7. m 8. stoletja) figurice ljudi in živali 'iz žgane gline. Nekafter: kipci so fantastič- no oblikovani n je težko xigoto- viti, katero živalsko vrsto pred- stavljajo. Ravnatelj arheološkega inštituita pri češkoslovaški znan- stveni akademiji dr. Poirlik meni, da gre za pcmembno odkritje po- ga-nskega žrtvenika, ki bo z nove strani osvetlil kult stanh Slo- vanov. Robot kot prodajalec _Na razstavi strojev v Lausanni (Švica) so pokazali elektronski stroj, ki laihko postreže s sto po- trošnimi predmeti. Prodaja naj- različnejše blago, na primer te- kočine v steklenicah, povrtnmo, meso, siladkor, kavo, sprejema pa kovanče vseh vrst ter, sešteva in po potrebi tudi vrača drobiž. Kdor vrže v avtomat napačni kovanec, doibi denar nazaj. Elektronskega prodajjalca je izdelal švicarski strokovnjak Zündel iz Ziiricha. LacTifski motor 20.000 KS v tovarni ladijskih motorjev na Škotskem so izdelali Dies'lov mo- tor, te ima 20.000 KS. Namenjen je za čezoceansko ladjo »City of Melbourne«, ki bo vzdrževala r.ed- no zvezo med Anglijo :n Avstra- lijo. Motor tehta 720 ton, dolg pa je okoL 22 metrov. Plamen namesto svedra Sikupina sovjetsikSih inženirjev je izdelala nov stroj za vrtanje že- lezne rude. Ta stroj vrta z moč- nim plamenom. Medtem ko so po dosedanjih sistemih lahko prevr- tati le 20 cm trade v 24 urah, je prevrta novi stfcroj v istem času 7,5 metra. Veliki zid Veliki zid, ki je sp>elj0n čez ozemlje srednjoazijskih sovjet- skih repuiblik, je bili zgrajen pred več kot 2000 leti in ne v osmem stoletju, kakor so menili doslej. To je najnovejša ugotovitev so- vjetskih arheologov. V nasprotju s kitajskim zidom ta zid, ki ob- sega Uzbekistan, Tadjikistan in Turkmen'istain, spočetka ni bil ce- lota, marveč je sestavljen iz več delJov. Te so zgradili taikratni pre- bivsilic:, da bi ščitili zelenice in kulturo v nj h, ki je bila po^rneje uničena^ Rojstva, poroke In smrti Dečke so rodile: Frčeč Ivana. Apače 109 — Stanka; Marinčič Jožefa, Ormož — dečka; Toplak Elizabeta, Kidričevo 12 — dečka; Slatič Roza, Podvinci 48 — deč- ka; Munda Marija, Grlinci 33 — dečka; Knez Hedvika. Cirkovce 1:4 — dečka; Kmetec Marija, Ki- dričevo 37 — Bojana; Brenholc Matilda, Mezgovci — Marjana. Deklice so rodile: Toš Neža iz Kicarja — Marijo; Veg Miroslava, PtnJ — deklico; Meznarič Eliza- beta, Zabovci 43 — Marijo; Sla- ček Julijana, I>ragovič 6 — de- klico-; Golob Ana, Zagojiči 4 — deklico; Skaza Alojzija, Ptuj —= Lidijo; Žerak Magdalena, Lov- renc 86 — deklico; Kacjan Ana, Tmiče 32 — Ljubico; Bezjak Ma- tilda. Hajdoše — Ljudmilo. Smrti: Marinčič Iva iz Dester- nika 11, roj. 1895. umrla 7. av- riusta 1959; Čeh Katarina, Ptuj, Nova cesta 6, roj. 1887, umrla 4. avgussta 1959. Poroke : Poročila sta se Žagar Anton iz iE4uja, Ljutomerska 15, gozdarski tehnik — Vaupotič Fri- derika, Ptuj, Gregorčičev drevo- red, uslužbenka. Mestni kino Ptuj Od 21. do 23. avgusta Italijan- ski barvni glasbeni film s tedni- kom »Casta Diva«. Predstave dnevno ob 18. n 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. ¿n 20. uri. Od 25. do 27. avgusta švedski film »Nasmeh poletne noči«. — Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. Kino Domava 22. in 23. avgusta češki film »Krakatit«. Kino Muretmci 22 .n 23. avgusta ameriški film »Ura obupa«. Skromni začetki košarke v Ftulu Slovenski šport št. 1 je vseka- kor košarka, saj so v tej p^fogi slovenski športniki najuspešnejši v jugoslovanskem merilu. Ljub- ljanska študentska ekipa »Olym- pia« bo letos po vsej verjetnosti zopet osvojila državno prvenstvo. Tudi med ptujskimi študenti je košarka zelo priljubljena, saj je to zelo hitra,-smiselna igra, polna duhovitih pvotez in nudi igralcem mnogo razvedrila. Tudi ostala ptiujska mladina se cedaljë bolj zanima za košarko in se vsak dan pridruži študentom, ki treni- rajo na breškem igrišču ob Stu- denčnici. Pred kratkim so Igrali ptujski študentje dve propagandni tekmi z vojaško ekipo iz Ptuja. E^vo tekmo so po obojestransko slabi, nepovezani igri, polni prekrškov in začetniških napak, odločili ptujski študentje z rezultatom 71:52 v svojo korist. Na tej tek- mi je bilo tudi delo sodnikov iz- redno slabo. V povratni tekmi pa so zopet zmagali ptujski študentje z naj- tesnejšim rezultatom 26:25. To- krat je bila igra nekoliko boljša, vendar bi lahko bil reaiultat še višji v korist študentov, če ne bi v njihovem moštvu prišlo do ne- soglasij. V tej tekmi so tudi ptujski vojaki zaigrali nekoliko Dol je, povezaino in lepše za oko kakor v prvi tekmi. Ob igrišču se je zbralo tudi nekaj gledalcev, ki pa še niso razumeli zapletenih pravil te zahtevne igre. Sodnika pa sta tokrat zelo dobro vodila tekmo. Vendar je videti, da bo ostalo le pri teh skromnih začetkih, kajti nikogar ni v Ptuju, ki bi povezal mladino v trden košar- karski klub. To velja predvsem za športno društvo »Drava« in TVD »Partizan«. Dobro bi bilo, da bi dali ptujskemu športu več pe- strosti, več razgibanosti. Otresti pa bi se bilo treba tfcdi togosti in mrtvila. Društvu, ki bi se za- vzelo za razvoj košarke v Ptuju, bi z vsemi močmi pomagala ko- šarkarska pozveza v Mariboru. Doslej se je izkazala le breška mladina, ki je s pK>žrtvovalnim delom sama zgradila prvo košar- karsko igrišče v I4uju. Za mar- sikaj se mora zahvaliti tudi pro- fesorju telovadbe Jožetu Zegi. Breška mladina je začela z osva- janjem osnovnih elementov ko- šarkarske igre in je za začetek pokazala zadovoljive uspehe. Zal pa se med njimi v zadnjem času zaradi sjvojevoljnega ravna- nja nekaterih preveč ambicioznih igralcev pojavljajo prvi znaki razdora. Zato bi bilo nujno рк)- trebno, da bi prevzelo organizaci- jo trdno in sposobno vodstvo, ki bi načrtno širilo košarko med širše sloje naše mladine in ki bi takšne nešportne pojave v kali zatrlo. Torej, temelje je zgradila mla- dina sama, za nadaljnji razvoj ko- šarkarske igre v Ptuju pa so od- govorna športna društva, ki naj mladino dalje načrtno usmerjajo m jim pomagajo pri razvoju. -tf Twmîska mMnu |e tefcmovahi v nedeljo, dne 9. af\^sta, je tumiška mladina priredila tek- movanje z mladinci iz Hajdine. Na sporedu so bile zanimive toč- ke in sicer: šah, streljanje, atle- tika in odbojka. Tbmiška mladi- na je dosegla lepe uspehe. Tek- movanj». si je ogledalo precej mladincev in mladink ter pionir- jev. vsi so z velikim navdušen njem in zanimanjem spremljati spored. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in organizirano. Ejnd- ska mladina na Tumišču že daij časa dela aktivno. Tudi v bodoče bo prirejala podobna teikmovanja^ F. L. ALI JE RES TAKO TEŽKO ČAKATI V Vi^lt? Nismo več vajeni dolgih repov pred mesnicami, ki so se še pred leti vili v meglenih in mrzlih ju- trih. Tudi ostnih besed tistim, ki nis-o upoštevali vrste, se le redko spomnimo in še to le takrat, ko se kdo na primer pri Ikino blaigaj- ni vsiljivo vrine v vrst» pffed nami. Naše tngovtine, mesnice in pro- dajalne kruha so dobro ¡гаЗогвпе. Ljudem ni treba dolgo čakati. Redikcikdaj vidrnro dolge vrste ča- kajočih. Včasih pa se kaj taikega le pripeti in tedaj je treba mimo :n lepo počakati v vnstL AJi je res täko težko čakaiti v vrstii brez prerivanja? Posebnio mladi Ijoidje so včasih neuicakami. Ko me je pred kraitkim zane- sla; pot v lekarno, je biilo-treba ne- kolilko pbčaikatL Postavili' sem se v vrsto in čakal. Bilo je vse lepo in v redu. Ljudje so питпо čaika?li :n se počasi bližaiM' cfcenm. V lekaiTK) je prišel naleid fstnt, nekje iz okaMce, iln-serst'ârècepbam v roki mirne duše postati pred okence. Vsem je zavrdla kri in več ženic se je znesilo nad faa>- tom. Užaijen, kot da¡ tega ne mo- re razumeti, se je fant s klo- bukom na glavi p>ostavil na,' ko- nec vrste. Videti je biilo, da mi- sli, da se mu je zgodiiila kriiviica. Takšni: smo še. Često ne more- mo in nočemo raziumeti, da mio-, ramo vseipovsod, kamor pridemo — tudi pred kino blagajno — mir- no poöäkati v vrsti, saj гшкопгшг ni prav, če dobi nekdo, ki je po- 2îneje prišel, prej zaželeno stvar kakor pred njim čakajoči. Käjub vsej doslednosti pa še vedno radi dopuščamo izjeme. Še danes mislim na fanta s klo- bukom. Kaj pa, če je prišel po zdravdflo za hudo bolnega? Mogo- če celo za majhnega otroka? Če bi nam to povedal, bi ga gotovo spustili naprej. Tako pa se je molče pokoril naši 'krititó. Pri vsem tem se mii vsiOjujte star riizrek: »Ni pravila brez ifz- jeme!« Debelosti ne тогепк» zdravit: brez diete. Z nobeno telovadbo, ne z masažo ne moremo doseči večjega efekta, ki bi bil trajen, če hkrati ne držimo dieto. Za odstranjevanje- debelosti p>oznamo več diet. Važno je izbraiti tako dieto, ki ustreza zdravstvenemu stanju in jo človek lahko da- lje časa vzdrž:. Prehajati od ene diete na drugo ne kaže, ker je p>otem trud zaman. Če dehol člo- vek hoče shujšati, potem se mo- ra predhodno pK>svetovati s svo- j m zdravnikom. Ni samo važno, kaj in koliko jemo. Napačno je jesti zjutraj in zvečer zelo malo, op>cildne p& mnogo. Jedi moramo p>orazdeliti če^z dan takole: zajtrk mora biti zadosten, da do kosila ne pasta- nemo preveč lačni. Če se držimo tega. mora biti kesilo nekaj skromnejše. Večerja bodi lahka in večerjati moramo zelo zgodaj. Sleherna naglica pri jedi škodu- je. Zajtrkovati je treba počasi in v miru. Ta pogoj je treba izpoi- ni.ti zato, da bcmo dopoldne lah- ko delalt brez \itrujeniosti in mo- tenj. Po delu ne hitimo na kos'lo. Sicer pa to tud. ni potrebno, če je zajtrk izdaten. H_ kooiln naj pride človek miren. Če pa to ne gire, naj pred koeiiom nekoliko leže, da se organizem pomiri. Te- daj bo kosilo mnogo laže pro- bavlja 1. Če imate težave s pre- bavo, pottem je priF>oročljtvo, da po kos ill u ležete za kakih 20 mi- nirt z vročim grelcem na želodcu. V vsakem drugem primeru p>a je priporočljivo po kosilu telovaditi. Naj'bolje je izprehaijati se k^ čeitrt ure. Če hočete shutjsatì, pijte čim manj tekočin. Dobro je popiti zjutraj in zvečer skodelico kami- 1'čnega čaja brez sladkorja in v kratk-h požirkih. Veliko pozor- nost je treba posvetiti prebavi. Če prebava ni v redn, je zeJo težko uspešno držati se diete. Prebavo uredimo s prehrano, po potreb: pa s kamMčnim ča-jem. Razna čistilna sredstva niso pri- I)or-očrj:va. »4AitAAAA4AAAAAAAAAAA4> Izdaja »Pcujsto tednika Direktor Ivan Kranjcih. Urejuje odbor Od govorni urednik Anton Bauman Urednišrvo m uprava v Ptuju. La ckova 5. Telefon 156. Čekovni rač on pri Koanonahri banki Магвмг, podružruca т Ptu^ šte*. 604-70б-3-206. Rokopisov ne vračamo. iTiska Mariòocska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 dm, polletna 250 dta.