67- šiLv. V GELJU» torek 1. junš]a 1920. Poštnhia plačana v gotovinl. fzhaja vsak tor*k, 6atrtew in •ObotOa — Cenai ZaceloletoSOK, za pol leta 40 kron, za četrl lela 20 K, za 1 mesec 7 kion. Posamezna ttevilka »tane I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja •• n© moremo oziinti. Narcčniki naj pošiljajo naročnino po poštni nnka/nici. Reklamacije glede lisla so poštnine proste. Ne- frankirnni dopisi sc ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. H^Bk KBB ^D^Hk flfi ^B S^B HM^ffSm. j^V^bBl ^H^^^^A ^^^B Uredni&tvo i.« U|tt*avnität*a se nahaja v Zvezni tlskarni v Cclju, Btrosamajerjeva ulicn 4t. 3. Oglasi se računnjo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 « od 1 mm, za poslana, nn- manila občnlh zborov, naznanila o anrtj, zahvale itd. K 1*20 od 1 mm, urfreklamne notice med tehstom 5 R od rrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) Nl Km Pri večkratnih oblavah popmt. Rokopisi »e nc rračajo. Telefon It 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. KDED ODGOVORNI UREDNIK VEKOSIAV SPINDLER. Preokret v taktiki jugc- slövanskih komunistov? Ne revolucija, ainpak cvolucija. Komunistični prvak dr. Mijo Radoše- vie je v oči^led bližajočemu se kongresu koinunistiene stranke v Vukovaru v za- grcbški »Novi lstini« napisal zanimiv Cia- uck »Jugoslaveni i problcmi socijalne rc- volucijc.« Dr. Radoševič siavi vprašanie, kakšiio mora biti stališee Jugoslovanov iiapraui svetovni rcvoluciji. ki jc prcd nami, in kakšno more biti stališče komu- nistieiie strankc. Olede soeijalne revolu- cije kot take opozarja na dva momenta, subjektivni in objektivni. Petiiidevetdeset rdstotkov Jugoslovanov ^o poljcdelci. - Do začetka 19. stoletia nicd Jugoslovani ne najde odziva iniscl o samostojni dr/a- vi. Vzrok te slabe državotvornosti jujio- slovanskega elementa .:e iskati v tem. tla so Ju.^oslovanj živcu v hišiiih zadru^ah. torcj v naturalnem narodncin Rospodar- stvu. tako da jim je zasebna last v smislu nmskc.na prava neznana. Vsc ie last za- dniKc. Jugoslovan ic v zadru^i dobival vse. kar um je bilo potrebno, Pa se zafo ni razvü v zjivojevalea in kolonizatorja. Politični duh, ki jc vel iz tc srednjeveške ekouomske struktnrc, jc bil nartikularr- stičen in ieudalistieen. Avstriii in Turč-jji je ta pasivni državni neinipulzivni štadi] mirncga. prinritivnega Pülukomuni/ina iiaše hišne zadniKc uRajal, in skusjlo se it- celo potom poscbnih zakonov vzdržatl ta .srediijevoški petrefaki. Piišcl je pa tudi nicd .lu.uoslovane kapitalizem s svojiin noviin sistcmom razdelitvc dcla in proizvajalnih sil. s hl- treišim prometom blajja in ('onarr.ini ko- spodarstvom. Hišna zadrujra se pričenja iiišitj, i'azpada. pričenja sc doba proleta- rizacijc poljcdclcev. izscliovanja itd. Ka- pitalizcm ne ustvarja innoKo v kapitaii- stičiicin sniisln. Avstrijska .Insioslavija sc pretvori v kolonijo neniške in madžarskc buržoaziie. Ju^oslovansko btiržoazijo da- vi tarifna in carinska politika, proletari- jat se seli. Intelijjeiica postanc obcnein s tlačcninii širokinii masaini vred puntar- ska. Javlja se narodni pokrct. Niiša uova država ni forsinila ka.pi- lalističncjfa ra/voia, veudar nastajajo v lnjjoslavijf novi razrcdi indnstujalcev. dcinvstva, obrtjiiStva. Vsi ti razrcdi ho- '-•i(> svoJo sainostalno ciržavo, da se rc- SHo '.Jospodstva nunško in madžarskc bnržoauije. Nas kapitalizem še ni tako niocen. da bi tcžil za ckspanzijo, ni se do- st\ifci razvoja iinpcriializr.iy. Socijalna, ekononiska stniktiira Ju- goslavije ne kažc riiti inalo razvescljivc slike za možnost in zrelost socijalnc re- voluciie iz njene lastne sile. Jc zemlja male posesti, dočini jc industrijski prole- la rijat razpršen v neznatne kose, tako da njeffovu najniocne.jsä srcdišea šteje]o koinaj 2i) do 30 tisoč delavcev. Vsako- miir. ki pozna abecedo niark.sizma, je jas. no, da dežela malih poscstnikov ni zrcla za socijalizein. Naiveč.ii rcakcijonar je niali posestnik. Ob,iekilvnili poKOjcv za socijalističiio revolueijo i>ri (ias ni. V dc- želah, k.icr prevladujc niali posestnik, ia- korekue ni nosilca soci.ialnc revolucijc. zato je v takih deželnh o nic.i tudi težko ^ovoriti. Soeijalna revonicija pa dancs ni več fanloni, ona je pred nanii, ona sc udej- stvuje in ide svojo pot. Ne poide pa s ta- ko na.elini teinpom. kokor tc muotfi pn- eakujijo. Kapitalszem ie dnijjo-J-po svetu v razpadu vslcd starostne bolezni, pri nas pa ic še slab vsled oiroeiih bolezni. - Trct.ia intornacijonala priporoča evrop- skemu proletarijatiu ki so živi pod starim kapitalizniom, taktiko sredine. Kakšna naj bo taktika jugoslovanskih koimini- stov? V .iiiRoslaviii itnanio danes nioeno orKanizirano vojsko, policijo, oro^.ništvo. belo xardo niznih nic5čanskili sindikalnih orK'aiiiz.'icij. .Ic-li tu motfoče zavzoijo o- blasti z najs'lim pritiskom oborožcnih nia.s? Nc — ker uiasc nimaio orožja. — Obsüjoiii snio. kakor oslaie /apadiio-cv- ropskc dežcle, da sc borimo v dol.^i pcri- jodi iiiučiic in požrtvovalne borbc. Ako leži pred nanii do konenc naše /ma:n raznierali. Oborožena vstaja mas bifa bi naikrajša pot — kakor v Rusijji. A , za Zagreb h in za Ljnbljano 4 mandate Ivjava iniii. predsednika o zunanf» po- litiki. VesniC k o zimanji politiki Kovoril /.elo rezervirano, iia^lašujoč. da so Fran- cozi in ltalijani nasi zavezniki in da mo- ra mo po tem deistvu uravnaii našo poli- tiko. Ker ni omcnil, da se mora naša zrr- uanja politika oriientirnti v smcri osvo- bojenja, se sodi, da bo rešitjv iadranskc- sa vprašania eim ugodnejža. Na debatoj» dektaraciji vlade se je ponovno izrazif, da se mora brezpo^ojno zagotovjti svo- boda deia in reda. 0 izjavi se je «lasova- lo z vstajaniem raz sed^ze. Jugoslovanski poslauik za Rim. Za izrednega polnuika in ministra 1. razreda v Rinm je imenovan dr. M. SpalajkoviC, minister na razpoloženiu. Sestanek v Pall-in/.i odKoden. Iz Rl- ma se ponK'ii, na je uotranii položaj Ita- lijc tak, da se mora-sestanek z ju^o^io- vanskimi ddesati v Pallanzi od^oditi, akoravno italijanska vlada baL ni izprc- menila svojejca stališea v jadranskcm v- prašanju. O dcžcl») viadi za Slovenijo. Pno 28. maja ie razprnvljal ministrski svet o prc- osnovi pokrajinske vlado za Slovenijo. Dcmokrati so zavzeli odl«^en<, stališče ter dosed:!] ni (inSlo do končne.ua reznT- tata. Saniostojna lanetüska stratika ll^- znanja v svoi;?m tflasilu, da se je spojila z njo dne 20. maja >Samosto:ina gospo- darsko-obrfni^' = srrnnka< v skupno stranko. Poljski soeiiitll.su odkloiiili vsiop v vlado. Na konjiresu iiol-skill soeijalistov v Varšavi jc bil predlotf soc. vodij Oerla inCsapinskega za vstop v vlado odklo- njen s 120 proti '^2 ulasovom. Franclja je rvirincu'ata inirovno po- ,v,odbo z Av.st; ij'.) v i>-.)slai'ski zbornioi due 2(\ mm. z dviK'n.ieii'em rok. Vodja aiiglcške delavske strankc In elan aiiKle.škeKa pariamenta Macdonald je prispel 27. maja pouoci v l.jubljano, kjer ie siovoril s soc. dem. vodjem Piepe- luhom ter se potevn odpcljal / Beogratf, odkoder se zopet vrno v Ljnbljano. kjer se hoee o razmerali natančneje jnfoiml- rati. IZ KOROTANA. Dr. M. Hr.: Slovenski Korotan.* Trpečim, pre^anjay»in. zatiranim, nc- sreenim slovenskim koroskim beffimcem v protfiianstvu poklania skronmo sliko SlovenskcKa Korotana v prijazen spomln pisatelj! * Stovenski Korotan. Sestavil dr. Moravski. Izdalo in založilo slovensko zjjodovinsko društvo za Koroško. Celo- veo 1919. Tjskarna Mohorjeve družbe v I Celovcu. Na prodaj v vsch knjigarnali. Milan SkrbinSek: Repertoar nalega gledali^Q. Imel sem nainen spre^ovoriti o rc- pertoarju našcga k'ledalisca po končanl sezoni, da podam sliko tcga, kaj sem ho- tel in koliko se mi je z ozirom na razumc- vaiije občinstva, kritike in h koncu kon- cev tudi ijjralskcga eiisambla za mojc n- metniško hotenje to posrečilo. Ali vsa znanienja kazejo, da je potrebna z moje strani žc danes jasna beseda. GlcdaliSče nam ne sme biti samo za- havišče, temveč predvscni kiilturcn za- vod, ki je posvečen — umetnosti. In v tem znamenju sem započel svoje delo, kakor hitro sem stopil na mesto artistič- nej?a yodje celjskc^a incstncRa Kledališ- ea. Ali samo moja zavest, kaj je prav In kaj ne, ne zadošča. Trcba je sporazum- ne^ca sodclovanja občinstva, kritike — is.ralskega ausambla. Scvecla, videti v či- sto Priprostem zabaviSčn. kar naenkrat svetišče, romati povzdiKnjene.ua srea tla, kamor si šc včeraj pohitel z brezbrižnim, veselim razpoloženjem, pripravljen, da brez vižje kritike sprejmeš vsak neslani dovtip in eirkuski skok z zadovoljnim smehom prijetne razi.uranosti; videti v sebi svcčenika, ki mn ie dana visoka na- K)W, na oltarju boginje Taliic sprcminja- ti hostijo pes'niStva v rneso in kri odreše- nika .— umetnosti, ki nas vodi iz proza- ične zemeljskc dolinc v nebesa — lepote, t0 »i lahko. Trpelo bo še nekaj easa, da sc homo čisto razumeli in se"zdniziW ^ medsebojnem vzviSenem hotenju. Ali ko pride tisti eas, ki niti ni tako dalce, kakor bi kdo mislil, homo s pomilovalnim in od- pnščajočim nasmehom Kledali ua pot, ki bo za nami .... Ni tako daleč tisti čas, sem dejal. kaiti .^lejte: Ivan Cankar. naš največjJ dramatik in uaj^loblji pisatelj, je na.šel v obcinstvu, igralskem ansamblu in kritiki toKko deloma neprieakovanej?a mneva- nja, da moja misel ni bila zmota. Moja misel je pa bila ta: Bližamo sc koncu sc- zone, prihaja oni eas, ko narava z nc- odoljivo silo vleče oloveka ven izza zl- dov v svoje mehko duhtcce naročje. Te- žko bo v tem easu omamnc\na klica snežnocvetočega drevja, osvežujoee žu- borečih voda in vabljivejia šumenja solncMiatih Kozdov, priklicati srea v Tall- jin liram. Treba jim je torcj nečesa nudi- ti, kar bo vzbudilo njih pozornost, kar jih bo zanimalo. Izpolniti bo treba to ali ono sreno žcljo občinstva. In zakaj bi pač mo- .cclo biti zanimanjc večje in katera srčna želja bi mosla biti silnejša, kakor — spo- znati v skoro nepretr.irani zvezi tudi nn odru mojstrska dram, dela Cankarjeva. In otvorili snio sczono s »Kraljcm na Betajnovi«. Oledalisče prvič razprodano. drugič dobroobiskano! Sledilo ie »Pohuj- Sanje v dolini Šentflorjanski«. ffledališčc prvič nabito polno, drujfič — malodairc razprodano! In pri tem sta ti dve Can- karjevi dramatični deli poleR «Lepe Vi- de?;, ki lct')s se !ii na üvrerfi'-avln, tciiivcc si jo prihranimo za otvoritveno predsta- vo nove sezone, najtcžji za razumevanjc, ^ar bi mojila biti velika ovira za dobro vprizoritev, kakor tudi za to. da bi moglo občinstvo poteku dejauja na odru sleditl z ono pozornost.io, da bi njeirovo zaniiiia- nje ne opesalo Niti (iovekarjevi operetm »Lcgijonarji« riso moj>li k'ledalisea dva- krat napoliiiti, »Poliuj.šan.ie v dolini sent- fiorjanski« se ijfra na splošno zalitevo ju- tri že tretjie. /animanjj. za »lllapce-, ki se ravnokar pripravljaio, je že danes ve- liko in i)ovprasevanje, kdaj da se vprizo- re. tako zivalmo, kakor je bilo ono pred »Pohujšanjein v dolini šentilorjanskl^. Kdo bi se potcm cudil, da vlada za na- ravnost klasično komediio Cankarjev« »Za narodov bJagor« ki jc paČ mijlažlc razinnljivo iijegovo delo. in skoro veselo- i^ernejea znaeaia. polno liumor.ia in situ- iieijske koinike, a veiiJar ne brez ostre avtorjeve osti, zo danes veliko zani- manje. Cankar /nui.irujc torcj na celi erti. in oni. ki so svarili pred vprizoritvijo njego- vili del, ker so pretcžko razuml.iiva ali pa celo nerazumljiva, in ki so želeli lahkej- ših stvari, ter jim je bilo Uüodeno z vpri- zoritvijo Schonhen-jeve »Zeinüe«, ki je pa bila ne Ie slabše obiskana, tenivcč tu- di z inanjšo ljube/uijo i^raua tališča zanimiva. Sevcda se bo vprizoritev od tu naštetih del raztegnila na celo sezono, tako da repertoar ne bo trpcl na eiioličnosti. Repertoar za prihodnjo sezono se pripravlja že sedaj. Ozirati se bo treba tudi na to, da se težja, resnejša dcla menjavajo z lažjimi, veselejšimi. Imcli bonio zadostno število takšnih iger na razpolago. Bilo bi se že lctos tekom teh dveh mescev vprizorilo kakšno takSno delo, ali — jih nimamo! Arhiv ecljskega mestnega glodalisOa je takorekočprazen, Ijubljansko gledaliscc jc izposojo svojega arhivnega rnaterijala — odklonilo, mari- borsko tfledališče, ki nam pojde sicer ra- devoljc pri izposoji na roko. pa v tem žanru nima nie vrednega. Ncslanih burk pa ceijsko mestno «ledališčc kot resen, kulturen zavod ne bo vprizarjalo pod mojim artističnim vodstvoin nikdar, kvycicmu dostojne veseloigre! Mran L »N OVA DOHA» Mev. 67 To je kratka posvetitcv, s katero iz- , roča pisatelj knji^o javnosti. 2c prej je j bila taka knjij-ca nujna potreba, ker so na- ! roča pisatelj knjigo javnosti. 2e prej je ; bilu taka knjiga iiujn apotrcba, ker so na- j ši Slovenci Koroško vse premalo poznali. j Sedaj.-ko se bliža ljudsko glasovanje, pa je Jolžnost nas vseh, da se za ta naš ko- roški biser zanimanio tcr ga dodobra j -soozuamo. Predno se podamo osebno na , KoroSko. uam bo knjizica izborno sliižila, ! da se o vseh razmerah, o ljudstvu, šc&ali, narodnem gospodarstvu ter jezikovnih boiih naših koroških bratov temeliito podučimo. • Pisatelj, ki je trpljenje koroskih SIo- vencev že ured vojno in med isto dodo- bra izkusil. izpil je kupo preganjanja po preobratu in po žalostni koroški tragcdl- ii do :\:k\. Preživel ie tudi ease v celovških In drugih koroskih zaporih ter se dnevno neštetokrat prepričal in eutil na lastni ko- i ži. visoko nemško knltnro. Koneno je iz zapora pobegnil in po innkapolnem potovanju sreeno prišel v nas'o domovino. Prišedši med nas, podal nam je sliko naše Koroške, češ * | Korotan le malokomn znan ; Leži po svetn razmetan: ¦ Da kip njegov bi Vam podal. Raztresene sem nde zbral — Ne vseh! — a kdor pregleda to, Spozna mu glavo in sree. Na to pisatelj nadljuje: »Prepozen? Ne! Sai me se velika veeina mojih sobratov Sloveneev in Hr- vatov ne pozna. Za to grein naravnost iz sredine Slovenskcga Korotaiia — iz Ce- | lovca — ven med nje, da se jim dostojno j predstavim, da me v sili in stiski vsi spo- znajo. kolik in kakšen da sem in da še n- vim življenje samega scbe.« Tvarina je zelo pregledno razdeljena ¦ ter temeljito in z veliko linbeznijo prcde- lana. Uvodoina podaja pisatelj kratko zgo- dovino naselitve Sloveneev po stari Ka- rantaniji ter njih samostoino življenje v Samovi državi, kateri žal prehitro sledl pokristjanjenje ter srednjeveška koloni- zacija z germanizacijo. Nato nani pisatelj podaja sliko sl'ovenskega žAvljenja na Ko- roškem, ki je vedno boli in bol] izročeno germanizaciji in nazadovanjn. Popisuje \ nam narodnostni boj koroskih Sloveneev v zadnjili 70 letih ter razliko med nek- dainim in sedajnim sloveuskim Korota- noni. Življenie Sloveneev v Celovcu. v Beljakn in Velikovcu .ter njih boj za ob- stanek je prav dobro karakteriziran. Na podlagi mnogili podrobnih štatističnih po- datkov spoznanio knltnrno sramoto ntra- kvistienih koroških šol, kajti slovenske sole je iuielo 200.000 koroskih Sloveneev I samo 3; v utrakvističnih solan se je vz- gaja! nas narašeaj v striipencm sovra- štvu proti maierinemu jezlkn. O slovenskeni uradnistvu na Koro- škein sploh ne moremo govoriti, ker ga ni bilo. tldino zavetišče imel je slovenskije- zik se v eerkvi. , Pa tudi tarn so ga pričeli v zadnjem ! časii sistematieno zatirati. Azijatsko n- | uradno ljudsko štetj-j, boj za Dravo. naše ; je dalo edini pravilni odgovor slovensko ! uradno ljudsko štetje, boj za Dravo, naše izgube v zadnjih 70 letih. volilna geome- trija nekdanja in sedanja so na podlagi štatistike nadrobno predelane. Koneno j narn podaja knjiga statistiene podatke o j površju obein, o štcvilu hiš, o železnicalj, ; veleposestvih. rudah, industriji. poljedel- slvii in živinoreji na Slov. Koro.škeni. Vsakomu bo knjižica dobrodošla ter bo vsakdo iz njc erpal potrebno znanje raz- i mer v Slov. KoroUinu. Naj sedaj, ko k> koro.ško vprašanje pred resitvijo. nihee ne zairmdi. da si knjižico dobro preeita. Pred vratmi Celovca! V nedeljo, due 6. junija 1920 prire- } di kraj. odbor Nar. sveta v 2relcu ob pri- I liki otvoritve eeste 2relcc—Vctrinj vell- I ko manifestaciisko slavnost s pomladan- sko veselieo. To mora biti maniiestaeija vsega ju- ; goslovanskega naroda in to prav sedaj i pred ljudskim glasovanjem in tik pred ' Cclovčcm. Sodeloval bode pevski zbor marl- borske Glasbene Matice, vojaška godba, razna telovadna, pevska in kulturna dni- stva eele Sloveniie. i Vozili bodo vlaki in sicer na progali: j 1. Ljubljana—Jesenice—Svetnaves- Vetrinj s prikliučkom iz Blae in Borovelj; 2. Zidani most — Celje .— Maribor — Grabštanj-....., v Dravogradu se teinu vla- ku prikljuei posebni vlak iz Celja. | Vozni red vlakov bomo pravočasno I razglasili. (V Vctrinj in Orabštajn dospc- jo vlaki med 7. in 8. uro ter odhajajo ob 24. uri.) Vabljena so vsa društva, da prirede na ta dan skupni izlet v Zrelec, kar bode vsled posebnih vlakov in znižanih een posebno ugodno ter tako spoznate naše koroško ljudstvo. njegovc šegc ter narav- no krasolo njegovc dežele. obenem pa * nami vied pokažetc moe naših zahtev po unravieeni poscsti te zcmlje. Kcr bode udolcžba velikanska, je nujno potrebno, da nam 5\m preje nazuu- I nitc vsaj približno število udeleženeev, da moremo preskrbcti nadomestno štcvi- lojclezniskih vozov ter dovrsiti predprt- prave v zadostnem obsegu. Pridite v narodnlh nošah! Sokoli in orli vkrojih! Pcvci s pesmaricami! Dru- štva z napisi in zastavami! Krajevni odbor Nar. sveta za Zrelec. Tabor v Železni Kaplji. ! Plibcrškeniu taborti je sledil na bln- i koštni pondeljck sijajen tabor v Želcznl . Kaplii. Ta maniiestaeija koroskih Sloven. \ eev je uspcla veličastiio in je morala n^- | vdati vsakega Jugoslovana s ponosom In ! navdušcnjem ter neomainim zaupanjem ; v zmago. Pozdravni govor je miel doma- či župnik g. Grm, ki je v krasnih besedah ___________ILiiyi^lllll I—»I1»l »«nil ¦"¦" '-"' ""'"* " ""rm pozdravil vse zavedne, |)ostene in nepo- kvariene slovenske kniete s Koroškc — Naio je govoril dr. Oblak Korošcem odo- movinski Ijitbezni. o izgubljenih tiekili brez gnezda, ki išeejo srceo v Uijini, clo- ma pa izdajajo svojo mater, a se koneeno skesano vrnejo pod domaei slovenskl 1'j-ov. Zborovalci, ki radi poslušajo dr. Oblaka, so mu tudi to pot burno aklaml- nili. Za iiji¦ n je govoril koroSki rojak clr. Aliiller, ki je zavračal nesramnosti in zastruiiljevanje našega ljudstva s strain koroskih neinškutarjev. Povdarjal je ide- alne in matcrijalne koristi, ki jih nudi .Tu- goslavija svojeinu narodu. torei tudi nn- šim Korošecm. Koneal je z apelom na nit- rouno ženstvo, ki naj varuje east domn- vine. Višek navdušenja pa jc izzval na- stoo bosanskega narodncga poslanca Dzjur.onje, ki ie v krasni srbšeini govo- ' ril o koroSkih oeakih, o knezu. kateri je moral prised, da bo varoval narodnc pravice in da bo pravieen sodnik. Srbija, ki je osvobodila sebe izpod turškega jar- ma in sedaj tudi Slovenee in Hrvate, in vee Srbija,vrgla je ves srbski nakit in je le še združena država Srbov, Hrvatov In Sloveneev brez razlike. spojila se ie v enotno moeno Jugoslavijo. Najlepsi nakit ii bo sloveiiska Koro^ka. Govornik po- vdaria. da je sloveiiska Koroška najlepsi del, brez katorcga Jugoslavije ni mogoCe misliii. Jugoslavija ne kuouje glasov z dl- narji, ona prihaja med Korošce, zastav- Ijajoč jim svojo kri, in zato ne bo ne Ce- lovee. ne Oospasveta niti Ziljska dolina izgubljena. (lovornik zaklinja Korosce pri spomiriii njihovih praded.ov, ki so sc tisoe let borili za svoje pravo. zaklinja jih-pri sreei njih otrok in otrok otrok, cTa ne izdajo pri plebiscitu najsvetcjšcga na svetu — svoje matere in svojc domovi- ne. — Nepopisno navdušenjc je slcdilo tern iskreiiim besedam in govornika so nniožiee klieale opetovano na oder. Te- ; mil krasncniu govoru so sledili še govon goriškega Slovenca, potcm nadpoštarja Ravniliarja, notarja Jevnika, g. Jakliča in dnigih. Ljudstvo sc kar ni hotclo raziti in bi bilo poshišalo tudi v noe. — Tak na- rod ne more propasti. Ko so še posamez- ni gostje pogovarjali z ljudstvom in vpra- šali, kako bo z glasovanjem. je odgovoril star koroski oeanec: »Kdo bo zdaj še vo- lil y, Ncrnci, k večjeinu kak —-pes!« Na vprašanjc, ali ie ljudstvo razumelo Srbo- Mrviita. so odgovorili priprosti kmctle: »Do zadnje beseele«. Iz tcga in iz dejstva, kako burno odobravajočc so sprejclt ljudje govor posl. Džamonje, sledi, da ie vse blatcnje koroskih nemetirjcv, ecS, KoroÄec ne ume druzega, kot svoj — idi- om. Kola laž. Ta tabor je bil cden najsi- jajnejsih prireditev na Koroškem. Trg Borovlje dobi v kratkci.t elck- trični tok za razsvetli-ivo in pogon. kar je posebno za njegovo industrijo velikc važnosti. Predpnprave so v polnem te- ku. Naprava bo do 1. scptcmbra il. dovr- šena. Slovene! J Spominjajtc se Ciril-'JMLetodove družbe! I —a—¦¦m^m. ^.m_tT rMm>wv-*-~*i*-"'*-^-J JCJtnrnn—r: iji'jijului.i mi s' "t 'I rrT*"" V dramatieni literaturi jc vse polno Iiterarno vrednih in še mnogo zabavnej- ših del, kakor so neslane burke. Tako imam na repertoarju za prihodnjo sezono med drugimi Ciogoljevcga »Revizorla«, »Žcnitbo«, »Courtelina«, »l.^oubaurocheA »Stalni gost«, »Neizprosni stražnik« i. dr. Bininskega »Vrtoglavce«. Tomovo «Mo- ralo« in »Lolcalno železnico«. Drcghely- jev »Če frak dobro pristoja«. Stranssovo »Zlato skledo« itd., itd. Da se ugodi oneinu delu občinstvn, ki si želi tudi že letos igre, ki bi samo za- bavala. da pa ni treba poseei po burki, sc je vodstvo odloeilo vprizorili Ftanc MoF- nari'e\o efektno in zabavno komedijo »Vrag«. Oni del obeinstva, o katercm tu govorim, bo v vsakcm oziru zadovoljila tudi že prej omenjona Cankaneva kome- dija »Za narodov blaicov- Da bo v vsem jasnost med nami, naj j koneno so sprcgovorim o umetni dolžno- hü naSega gledališča. ki ic to docela ne izvršuje. Izrekla se je zadnjič beseda, da i je treba »obeinstvo nritegnitl in tudi na- | polniti Kalccijo«. AH tcga nc smemo po- I skrsiti doseči samo z uprizoritvijo »za- i bavnega, dasi ne slabegat, temvec pred- j vsem s teni, da se da temu občinstvu pri- i lika, da pride v gledalisec in to v prvl ] vrsti k resnim stvarem. kcr s samo za- ! bavnitni, ga ne bomo vzaojili k liživanju resre nmetnosti. privabiti ga pa samo za to, da nam nanolni galerijo. ni na5a — kniturna naloga. Potrebne so namrcč nn vsiik naC-in tudi p.redstave ob iiedeljah in praznikih. To sem povdarjal iaz že takoj zaeetkoma, ko sem prevzel artistieno vodstvo celjskega mestnega gledališča, in gre moja tcžnja šc dancs vedno za tern. Če urcsnieenje tc moje želje iz vz- rokov. ki leže izven moje dobre voljc, za zdaj ni mogoc, nc more vodstvo nič za to. Zakljueujem z nado, da nam bo mo- goče si prihodnjo sczono inavnati tako, da bomo res lahko izvršcvali vsestran- sko svojo kulturno misiio. Freljuho veselje, oj hie si doma? (Dopis iz občinstva.) Kar takoj v začetku naj povemo, (Ja nam ni za polemiko, niti za kritiko, am- pak da hočemo s temi vrsticami samo nc- kaj misli izraziti, ki nas obhajajo kot nt> pristranske opazovalee vseh kulturnih pojavov našega mesta, že dalje easa. Z odkritim veseljcm smo svoj čas pozdra- vili vest, da sc jc odločil prevzeti tak umctnik, kot jc brez dvoma ravnateli Skrbinšek, vodstvo našega gledališča. — Obctali smo si in si še obetamo, da bo ecl'sko glcdališče pod njegovim vešeim vodstvom naprcdovalo tako, da sc bo dvigalo visoko nad povprečnostjo dilc- tantskjh odrov. Kar smo dosedaj videli, : ie bilo dobro, da, izvrstno. vse skrbno \r- eizelirano, z ljubcznijo naštudirano. v de- tajlih in v celoti zadovoliivo in vendar, j vendar nismo zadovoljni. Zakaj? Zato, j ker se nam zdi, da vodstvo nirna v izbirl ! iger srečne roke. Cankar. samo Cankar. 1 . Nočemo kratiti Cankarju slave po njego- vi smrti. Konstatiramo, da nam jc Iz- ključiio Cankar stalno pretežka lirana in tla si želimo, priprosti kot smo, vcasili tudi kako sprcmembo. Celo zivljenje ob- stoji iz dura in mola. Kakor je v glasbi dolgoeasno, ee elovek ou.ic samo žalostnl mol, tako ie tudi v gledališeu zlo, ee predstava za predstavo nudi samo igre najtežje vsebine, ee se nam kaže zivlje- nje od najgrše, recimo raje od najresnej- šc strani. Vteh hudih časih. ko nam med delom ni za zabavo in smell, bi imeli ri\- cli vsaj po skoiieancm dnevneni delu vea- sih — povdarjnmo vcasili — kaj razve- drila v gledališču, da nam ga ne bo trelia iskati drugod. Da se razumemo! Ni nam za igre »Charlejcva tetka« in kaj sliene- ga, a ljube so nam one solidne igre bodf- si slovenskega, hrvatskega, srbskega. irancoskega ali nemškega izvora izza polpretcklc dobc. Ko smo imeli Hrvate za goste, so nam dali pole« resne igre tudi nekaj za smeh, za tisli zdravi, prisrem smeh, bre^ obskurnosti in robatosti in hvalczni smo jim bili in 5c dancs jih imamo v Icpei« spominu. , To-le prilično smo holcli povedati brez bonibastienih fraz eclino le zato, ker nam jc za stvar. Frosimo, prosimo vodstvo. da nas razume. Dobcr učitelj vc vple.iti med svojim podukom tudi kako 1] nbeznt'wo zgodbico in učcnci mu slede tudi na res- MARIBORSKE NOVICE. Izstopili so iz mariborskega sosvefa gg. dr. Rosina, Weixl in Jarh, ker se nc strinjajo z enostranskim postcpanjem klerikalnega komisarja clr. Leskovarja v zadevi pomnožitve sosvetnikov ter v za- devi upravnega sveta mestiic hranilnicc. Samomor. V soboto ie skočilo iz sta- reg.a mostu 18 let staro dckle Ana Gašpa- rie v Dravo in utonilo. Nn novi most prl- hitela množica je zuinan eakala, da sc truplo zopet prikazc. Vzrok samomora in znan. Zbirka za rc^ilni avto prostovoljne- Ka gasilnega in rcševalncga društva v Mariboru je narastla od naseg'a zadnjega poročila sdaj že na 66.424 K. Razstava domačili zaicev se vrši t. tin. dop. ob 10. uri v Mariboru »pt;i rde- čem ježu« v Vetrin.iski ulici. Danes, ko Jc meso tako drago in se tudi kožiee kaj lahko prodajo, jc pač umestno. da si mar- sikclo, ki ni oblagodarjcn z zemcljskimi dobrotaini, vzrcdi ob malih stroških mar. ! sikako dobro in ceno pečenko. — Ob razstavi se vrši predavanje o praktieni reji te domaee živalice. ki ni samo v ko- rist, ampak tudi zabavna. Priporoeamu \ torej obisk razstave. ! Unirl je v nekem graškcm sanatorl- i ju due 29. maja tl. inžcner falske elektrar- ne Franc Pacherncgg. Dva vagona zivil k poslala ameriška m i si j a za mariborskj otroke. Akcijo jc vzel v roke poscben odbor. ki bo skrbci za to, da bo dobivalo 1400 otrok dnevno po enkrat toplo hrano. Akcijo nadzor.ujc ameriska mi>iju. Poročil se \c due 29. nuija v Rušah g. Rajmund Glaser z gospodično Roziko Pinterjcvo. Cestitamo ! PTUJSKE NOVICE. Kdo so Ptujski Nemci? Ko jc dospcl glas. da bodo letos (?) volitvc. videl si v Ptuju vse nemškiitarje stiskati davc skn- paj. Prihitcli so ncmotcno vsi «titular- Avstrijci« ter ncmotcno zaeeli hujskati po mestu nczavedne sloje. Ptujski neineurjl so jim seveda prircdili vec zabav in vc selic. Opaziti si pa mogel pri tern tri če- trtine slovcnskih obrazov, ki so se ob preobratu lilinili kot JiiKoslovaiiu Ptujska iavna obiast, posebno policiia. bo morala oči nekoliko bolie odpreti in stisniti te nepridipravc, sicer v tern mestu ne bo reda. Obzirnosti mora biti enkrat konec! Krajevna oroanlzaclja JOS v Ptuju je poslala predscdništvu vlade v Ljnblja- ni. ministrstvu za notranje zadeve v Beo- gradu in državnemu pravdništvu v Marl- born oficije'lno poroeilo glede naši držav! sovražnega zborovonia ptuiskih begun- skih rcnegatov v Oracle a ter pozvaJa imenovanc oblasti. da postopnio po za- | konu proti krivcem. i Umor v Zgor. Hajdinjii. Posestniškl i sin Franc Veronek iz Zg. Hajdinja jc imci dolgotrajno sovra? s svojiini domači- ni, Dnc °. maja je bil inicnovani nstrcljcn iz voiaškc pnške v hrbet in ie drugi dan umrl. Storilcc sc ni znan. Tniplo utopijciica so potcKniU due 6. maja pri St. Vidu blizu Ptuja iz Dravfe. Truplo ie leza'.o cez en mesec v vodl. Utopljenec je 25—35 let star mož. 173 cm visok, moeen, okroglega liea. obrit. ernih las in ima dobre zobe. ObleCfcn jo v vo- 'jasko srajco in take spodnje hlaee. zclen telovnik z okroglimi, svet'inii gumbi, iz voi. sukna narcjeno suknjo, vojaškc zc- lenc hlaee in ccvljc iz goveje kože. Skoda iti ncsruca vsled malomarno- sti žclezničarja. Pri eiivainici v TurniSah blizu Ptuja jc pcljal voznik VindiS 3 po- lovniakc vina čez železnieno progo, na kar pridrvi vlak in trii y voz. Polovnjakt in voz so se razieteli. konji so sc splašifl ter ubežali do Haidinja. voznik jc srečco ušel poginu. Skoda, ki jo trpi lastnik, Je velika. Ncsrceo je zakrivil na čuvnjnicl nastiivljeni železniear, ki ni zaprl pravo- časno pred dohodom vlaka zatvornicc nr. progi. Na Vidov dan priredi >-Pcvsko dru- stvo v Ptuju« koncert v mestucm gleda- li'^cu. Na vsporedu so rnoški in niešanf zbori. CEUSKE NOVICE | Ob retdesetletnlci uČltdiskCKa drn- t;tva za celiski okrai se bo vrSilo due in. junija tl. ob 10. uri dupoMno v risalnic! I inestn« osnovne 5')lc v Cclju slavnostno | zborovanje s sluvnostnim sporcdoin in i bankelom, h käterenui se je priJaviti o0 I 5. junij.i pri blaKajniku Wuc'ler.iu, iKxitcl]U ] na'ine^tni osnovni soli v Cclju. ^iey 67. »N OVA O O 8 A« StnmS. Vse učitelje in učiteliice celjjskega učit. društva, ki so pripravljcni s petjem sodelovati pri junijski slavnosti našcga stanovskega društva, iiljudno vabim, aa sc udeležijo pcvskc vajc v ucdeljo, dne 6 ..iuniia ob 9. uri dopoldnc v zbornicl cciiske incstiic osnovnc šole (I. nadstrop- je). — Ciril Pregelj, pevovodja. »Pohujšanje v dolini šentflorjauskl« sc w minulo soboto v našem mestncm glcdališču igralo že v tretjič in tudi to- krat ob zelo lepi udeležbi. Nastop i^ral- okejLCa ansambla jc bil tudi tokrat kakdr pri prejšnjih predstavah zeto döber, mc- stoma celo še popolnejši. 1 Vsi rezervnj častniki sc vabijo na sestanek v sredo 2. tin. ob S nri zvečer v gostilni Mikuš pri kapucmskcm mostu. Važ.nc zadeve. polna iideležba potrcbna. Zveza iugoslovanskUi železničarjev podružnica Celje ima dne 0. junija 11. oh pol 1(J. uri dopolduc v liotelu Wilson (Cia- berje) svoj lctni obcni zbor. Na dnevnem retiu je porodlo predsjJnika in delegata iz Ljubljanc, volitev prcdscdnika in no- vana. odbora. Clani naj sc polnoštevilnu udeieže. Strahovit viliar in toča ic razsajala v jjctek proti veeeru v smeri od \ itanja čez Novocerkcv, del V'.spjevasi, YojniK, Konjsko, Arclin, Rnntole, Prekorjc, Lkoi- jovas in Smarjeto. Uničeno je mestonid vse; p-osamezne vasi sj strašno trpcle, vas Prckorje je popolno uničcna, skoda jc ogromna. Najstai ojši ljiidjc ne pomni- ki v teh krajih šc takega hudonrja. Pri- Oiikujemo. da pride oblast pri/adetim ktvijem na pomoč. Dogodbica s kaplauum. V soboto 29. :naja na večer, ob prihodu vlaka iz Ma- ubora, odigral sc je na celiskem kolo- tivoni prizor, katerega-osred.je jo bil ka- plan Andrej Klobasa iz Ualiciic pri Celjn. - Ko je dospol \ i,i!c, izstopil .v i/ uk&a kaplan Klobasa z malim nsičkom v na- rcčju, za njim pa žele>;nični sprevodnik ter ga pozval, da naknadno iMača za psie- ht voznino po 9 K. Kaplan se jc tcm-u bru:il. vsled česar ga jc železničar po- /val, naj vstopi n.: obratni urad, kjer sc \k> / t.radnikoin dogovori). Kaplan pa Jc vkijuti opetovaneniii po/ivi' vpil ui'/J spu vodnikom, da n., plača nič, da ne üa ir.Oesar vcleizdajalvjciii, posebiio nc za rsit.ka, ki je župnikov »Sehossliimd«. — V<:.c sc vkljub oponiinu, twj se vede svo- jemu posvečeiieniu c.t'iiiu pririiunio. ,m D()k( ril in se je kr.>L njega zbrala velika griiOii ljudi, izročili so žjozničaiji. kate- riin jL kaplati opotovano zabrusil, da so vc!ci;;dajalci, istojja poiiciji. katcra ga Je naiprjj botela mirnim pot/un spraviti v stražnico. da Ka zasiiši. K/jr se jo pa ka- piun bi anil, potisnili so Ka končno s sito v stiT.žnico, kjer sj \c vedel napram a- radiiiki: arog'anciio iu je na oponiii?, Ua stoj" pred državnjru uradoin pod Nj. Vc- ik'aMstvoni, zaniCljiw. z rok(> zamalmil i:i ',,, na iioben nacir^ ni hof.cl le^itimiratl, ciš, da nikoniur iič mar. kdo da je in ka- l-.o sc piše. Tudi p:oti policiji se je izra- zil: >-Tudi vi dru^i ste velczclaiaici1« IJo- klicani zdravnik je konštatiral, da inia Kaplan na desnein podlaktu malo prasko, ki jo je dobil bržkonj v prerivanjii. Pn- gcdši \7 stražnice sc jo kaplan pogovar- jal z uekimi ženskami na peronu tcr z;t- bavljajoc na veleizdajalce iz.icinil s pozo- Obrtnläke vesti. Občo - slovensko oLrino drustvo delegati. Beograd, 30. maja. Člani naSe delegacije na mirovni konferenci dr. Rybaf, dr. Žolger in Radovič so opro- ščeni dolžnosti jugoslovanskih mirovnih delegatov. Zastopala nas bodeta zana- prej Ie dr. Trumbič in Pašič. Zni2ana voznlna za visokošolce. Beograd, 30. maja. Slušateljem beograjske univerze se je znižala voz- nina na železnicah in parobrodih na eno čitrtirko, vendar !e za vožrije ob glavnin odmorih, t. j. ob koncu Sole za puvrat v domovino, ob božičnih, veli- konodsih in semcstrainüi počitnicah ter ob nastopu učnega !eta. Sokclski zlet v Pragf. Praga, 30.maja. PaiI5k? občinski svet ie sprejel vabilo praSke^a mest- neK^ sveta na sokolske slavnosti. Čuhl protf poljskcnui nasllju v tt2iii- sken> ozejn'j«. Praga 30. maia. Čc^ki n?'odni svet je sklical veiiko pro'esrno zboro- vauie proti poljskemu nasilju v tet»n- sk»tn ozemlju. Naotopili j^ mno^o go- i vornikov. Zboiovaks so skienili reso- Stran 4. »NOVA D 0 B A« Štev. 66. Regisirov. kreditna in siavbena zadrugazom.zav. Cdiu Presernova ul. 15 ** *"* «J***, "LflSTNI DOM" Sprejema h^znitne vloge in jih obre«tu]e po /yg Ol ^ 401 stii*i ocS »to ^^* lojr 156-27 Edina slovenska specijalna trgovina z barvami in lakl. Agentura in komt* sijsko podjetie. Iv. Terlež ¦ Celje 447 156-29 Ns»r»odYii cSlonx Trgovina z lesom In drvmi na drobno in debelo. Kupuje jamski In ostali les po najvJšjih dnevnih cenah. lucijo ter jo odposlali s posebnimi odposlanci poslaništvom vseh zavez- niških in tujih držav po celem svetu. V resolucjji odločno protestirajo proti postopanju Poljakov, ki so v potokih prelivali kri mirnih prebivalcev, ter se ostro obračajo proti dosedajni medna- rodni glasovalni komisiji, katero obto- žujejo, da ni ohranila nepristranskega značaja; zahtevajo novo medzavezniško komisijo. Čehi ne želijo vojske s Poljsko, vendar bodo branili vse svoje tisoč- letne pravice na Tešinskem, kakor tudi v drugih od Poljakov ogroženih po- krajinah. Naš vojaški atašč za Bukarešto. B e o g r a d, 30. maja. Za vojaške- ga atašeja v Bukarešti je imenovan generalštabni podpolkovnik Miljutin AAedič. Neuspeh naših trgovcev v Avstriji in Nemčiji. Beograd, 30. maja. Naši trgovci in industrijalci, ki so se mudili v svrho nakupa blaga in strojev zadnji čas v Avstriji in Nemčiji, vrnili so se, ne da bi kai opravili, ker sta imenovani dr- žavi prepovedali izvoz v Jugoslavijo. To dejstvo je smatrati kot reakcijo na prepoved izvoza živil, kakor žita, moke in drugih potrebščin, katero je izdala naša vlada proti Avstriji in Nemčiji. Dunajski mlnlstri v Beogradu. Beograd, 30. maja. Iz Dunaja poročajo, da dospeta v dneh od 1.—8. junija t. I. dva avstrijska ministra v Beograd radi pogajanj o novi kompen- zacijski pogodbi. Nova Iznajdba. Beograd, 30. maja. Ruski inže- ner Fedor Fedorov Bogatinov je pred- stavi! beograjskemu občinstvu novoiz- umljeno peč, ki porabi najmanjšo koli- čino kuriva. V tej peči je mogoče sku- hati naenkrat za 20 oseb juho in pri- kuho, razun tega pa skuha peč Se 50 litrov vode — vse to ob uporabi 850 gramov drv. Inžener Bogatinov je znan kot izumitelj mnogih rečij in je bil svoj čas zäposlen v Edisonovih delav- nicah v Ameriki. Zborovanje čehoslov. soc. demo- kratov. Praga, 29. maja. Čehoslovaška socijalno-demokratska stranka je v seji • svojega zastopa sklenila po predlogu Pfibila in Tusarja, da skliče v dneh 25. do 28. septembra tl. strankino zbo- rovanje. Sklenilo se je stopiti v zvezo z drugojezičnim delavstvom v repu- bliki. Grki zasedli Dedeagal. Atene, 29. maja. Močne grške čete so zasedle brez odpora Dedeagač in Kümüldzino. Padanje cen surovlnam. Pariz, 29. maja. Iz Londona po- ročajo, da je angleška vlada prodala velike množine avstralskega bombaža iz državnih skladišč. Cena je bila 5 odstotkov nižja kakor pri zadnji pro- daji. Konstatiralo se je, da je padla cena bombažu za 250 frankov na 50 kg. Aretiran avstr. poročnik. Dunaj, 30. maja. Dne 25. maja so aretirali poročnika Kuno Hojniga radi zločina nabiranja nemških vojaš- kih obvezancev v Avstriji za madžar- ske piostovoljce. Pri hišni preiskavi so našli črno-rumeno zastavo. Dobro- voljci so morali položiti prisego, da bodo delovali v prid Habsburžanom na Madžarskem. lmat& boledine! V obrazu? v celem telesu? VaSe mišice in živci Vam odpo- vedujejo? Poizkusitc pravi Fellerjev Elza Fluid ! Bodete se čudili ! h dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K. Ali trpite na počasni prebavi ? Na slabem apetitu ? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-kropljice! 6 škatijic 18 K. Prava, želodec krepčujoCa švedska tinktura 1 steklenica 15 K, omot in poštnina posebej a najceneje, Evgen V. Feilet*, Stubioa dolnia, E!sa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 C 15-11 Razglas. Ponovna licifacija sen a v mestnem vrtu se vrši v nedeljo 6. junija 1920 ob 9. uri dopol. pred župno cerkvijo. CeljGko olapšev. drušžvo dnew31. maja 1920. Šubic 1. r., predsednik. Kupim 3 prasoe 3—5 mescev stare. 701 1 Dp. Jos. Sernec. Kuju s« dobro ohranjcna otroška postelja. Cenjene ponudbc pod „čisto" na upravništvo »Novc Dobe.« 750 1 Trgovska hiöa, gostilniška obrt s kon- ccsijo na protnetnem kraju v Mariboru sc takoj proda. Posredovalnica Havlik Simcic, Maribor GregorC. ul. 6. Telefon 132. 749 Bencin motor 10—12 HP se takoj po cenl proda. Vprašati v upravništvu. 745 2-1 Rug. akwm. mimim Lcp svetel solnčnik. If 11111171 CP c>tre> bcla otroška rruiiiiflB.Ä.ÄSf zica, uniivahia miza, železna postelja, pa- lice, mize, lestva, perilno navijalo, streha za vodnjak. 752 Celje, Razlagova ulica 1, pritličje levo. Občitfia OiPmož razpisuje za takojšnji nastop službo občinskega tajnika Pogoj: primerna predizobrazba in jugoslov. narodnost. Plača po dogovoru. Prošnje s potrebnimi dokumenti je vlagati do 15. ju- nija 1920 na občino Ormož. ----------------------------- 743 ,----------------------------- Dva hleparsba pomočniha prvovrstna delavca z dobrimi spričevali sprejme takoj EVot-ir* To^iz^i* kleparski mojster v Celju, rrdllC 1 döKCl, Zakresljo. 7532-1 Oalico 99°|o ima takoj za oddati vsako množino OBlefpgovina Peter Zajc Celje. KompBefn«! spalnsi s^ba iz trdega bukovega lesa, svetlo likana, še skoraj nova, posteljne vloge in žim- nice, se po ceni proda. Zavodna St. 6 Celje. 740 3-1 Hie » wüt: Na tovarniških dimnikih, zvonikih in privatnih poslopjih sem v položajn s svojim zanesljivim aparatom vsako sfrelovodno napravo najnatančnejše izvršiti in preizkusiti. Konrad Potzner kleparski mojster v Celju Aškerčeva ulica 6. 748 Na javni dražbi dne 7. junija t. I. se prodajo kompletne sobne op re me, pohištvo »Nemške hiše« v Brežicah. Mestno hpanilnica v Brežicati «==== 741 2-1 == Obvestilo. OpozarJDino, ga je g. Lujo Cančai* izstopil dne 26. t. m. iz naše službe, ter da ni več upravičen sklepati za nas kupčijske pogodbv?, ali pa naku- povati les, kot naš zastopnik. »SäVinjä«^ druStvo lesnih trgovcev in industrijcev v Celju. Maznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu mesta in okolice, da izdeUijem vsakovrstne peči in glinaste posode. Prevzamem tudi vsa popravila peči in štedilnikov. PostreŽba toCna in solidna. Paušer fgnac? lončarski mojster, Celje, Ljubljanska cesta 25. 727 3—2 Oostilna pri lstrijanu. Sl^ilJSk v 3. letu krasen še- sterak, popolnoma vdomačen ter 2 JÄ3ClDI©Ofll mladiča, prav krotka na prodaj. Naslov v upravništvu. 732 3-2 Solicitator se sprejme takoj. Plača zelo visoka. Zadostuje nekaj prakse v sodnih stvareh. Odvetniška pisarna dr« Ivana Low- renčič-a, v Ljubljani. Miklošičeva 732 cesta 3t. 8. 3-2 I Sfavbeno in g&ian- j 1 terifsko kleparstvo 1 Ant. foita nssl. * FranjD Dolžan ¦--------Ce«e-----— 26 Kralja «Petra cesta 8 nasprotl „Belcaa voln" 37 m Previem« via v »troku spadajoia i ¦ del», Izvriltev toCna In »olldna. Iv. Rounihrr yeletpgovina, Gelje, pri poroča špece^ijsko b§ago In vse vrste mene^alnlh vctda tta drob'rto in debeSo. in ta^»tir»Sžl«e izdeitke ima v :^56bi97 ffiaiilB BnumprtRBP NaroČila se izvrSujeio točno in solidno. eosniHa Jriis priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas topio in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priptroia 99104-40 &¦ SRobeK- Miši, i»o<äga&iev sie- uiceinSčurRi __________ter ves mixes mora poginiti, ?e se vpotabljajo rnoja pieiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredsiva, kakor: Za poljske. niiši 10 K( za podgane in miS110 K, ščufke 10 K, posebno mocna vrsta 20 K, posebno močna tinktura zastenice 10 K, unlfevalec moljevl« K, prašek proti mrčeaorn 6 in 12 K, tlnktur» proti u3em pri Ijudeh 5 in 10 K, mazilo za ušl prt žl- vini 6 in 10 K, prašek za u^i v ohScki in periJu 6 in 10 K, tinktura proti mrčesu «a sadiu in zclenjadJ funičcvalec rastlin) 10 K. prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. PoSilja po povzetju Zavod aa ehspori MJünker» «asEreb3V, l>©ir?n>sHa uUca 5. 465 -9 V gostilni pri HopucinsliBiii mostu se toetlo prlstna IJu- tomerska in halošlia vlna. Vsalit dan sveže plvo v aodčKib. Topi« in mrxla fedlla veflao na razpolago. Za oblsh ae prlporoča « Ana. Mikuš. - 20b -14 Ivan Strelec tapetnik v Celju, Samostanska ul. 2, Prcvzame vsa tapctarska dela, kakor napravo žimnic, tap^tniških mobilij itd. Popravila iz- vrSuje tofno in solidno. Točasno v zalogi 502 divani in otom-s •L. 50—9 POSOJILNICA U CELJU USTAMOV. LETA 1880 NARODSII DOM RES. FOND 500.000 K SPREJEIHA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga _ DÄJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 126 24—11 STANJE HRAN1LNIH VLOG NAD 24,000.000 KRON