PRIMORSKI dnevnik I® za^®l izhajati v Trstu '3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. aeptembra 1944 se je tiskal v tiskarni s Doberdob» v.Govcu Pd Gorenji Trebu- i o 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v »skarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. roaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini «iskani partizanski DNEV- NIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni i> •—! vi O !> X! * O O c X o i—* n o x r o rn x :z -,T C 2> !— o o x 3> x x i- Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 185 (11.908) Trst, sobota, 4. avgusta !_ I"! m n-: z o ’ 559 4 linije) 5723 -si n c i> 5 $ X O Z p L- '■> O O Craxijeva vlada včeraj dopolnila leto dni Kritike in polemike v vladi zaradi zavrnitve treh odlokov Baje bodo besedilo teh odlokov korenito spremenili RIM — »Vsaka stvar ima svoje eje,« rohnijo republikanci, ko pra-J<>. da je naravnost nepojmljivo, ODn*Vt^*na sP'a'lrli« in da zaradi tega tii-.'i3 Postane večina v parlamen-, • Zavrnitev treh Craxijevih odlo-orf'CiV P°slan.ski zbornici je tako, tik v . P^òitnicmni, zopet poživila duho-16alijanskih politikov, potem ko so '‘mike in medsebojne kritike v vlad-či Veoini — po koncu preverjanja — ki V .Pozat>° in je tudi zadeva P2, d|„Je tako dolgo burila duhove, izpa-z dnevnega reda. axiJev »rojstni dan« je bil torej živahen. Prav včeraj je namreč minilo leto, odkar je Craxijeva vlada zaprisegla in predsednik vlade je moral na vrat na nos sklicati svoj kabinet, da odločijo, katere ukrepe bodo sprejeli za zapolnitev praznine, ki je nastala z zavrnitvijo treh vladnih odlokov. Craxi je sicer precej diplomatsko sprejel glasovanje v parlamentu, saj je dejal, da vlada potone, kadar pač poslanci večine gredo na kopanje, vendar je jasno, da na včerajšnji seji ni šlo vse gladko, kajti vlada je sklenila, da ne bo več predložila zavrnjenih odlokov, ampak Voditelji KD so sc včeraj ponovno sestali da bo besedilo nekoliko spremenila in bo o tem razpravljala prihodnji teden. Medtem pa bi predsednik vlade s svojim odlokom zakrpal luknje, v državnem proračunu, ki so nastale z zavrnitvijo odloka o enotni zakladnici. Kar pa zadeva vprašanje Blagajne za Jug, bo vlada, kot kaže, sprejela povsem novo besedilo. Vsekakor bo vlada prihodnji teden sprejela nove ukrepe, ki jih bo moral seveda odobriti parlament. Tu pa bodo nastale težave, kajti smo sredi počitnic in parlament se bo, na rednem zasedanju, sestal šele po 15. septem bru in, ker je treba odloke odobriti v 60 dneh, bi bilo le kakih 15 ali 20 dni časa za odobritev. V vladnih krogih so torej mislili pospešiti postopek s tem, da bi odloke predložili v senatu in da bi senat prekinil počitnice ter še pred koncem avgusta odobril nove odloke. Tu pa so se senatorji večine uprli, in demokristjan Mancino je jasno dejal, da se mora iz te godlje izmazati kdor jo je pač zakuhal, torej poslanci. Težave pa niso samo v vladi, ampak tudi v nekaterih strankah. Tako tudi v krščanski demokraciji, katere vodstvo je zasedalo včeraj in je bila seja zelo razburljiva, saj so nekateri predstavniki Forlanijeve in Donat Cat-tinovc struje očitali De Miti, da- preveč avtoritarno vodi stranko. Jugoslaviji pr š Italiji še dve kolajni LOS ANGELES — Tudi Jugoslavija je končno osvojila svoje prvo odličje na 23. olimpijskih igrah v Los Angelesu. Rokoborec Refik Me-miševič je namreč osvojil bron in tako prižulil Jugoslaviji toliko pričakovano kolajno. Med našimi ljubitelji plavanja je gotovo vladalo veliko pričakovanje za nastop plavalcev Boruta in Darjana Petriča. Darjan je sicer osvojil zelo dobro mesto na 400 m prosto, ni se pa (sicer kot njegov brat) uvrstil v finale na 1.500 m, kjer je celo imel možnost za osvojitev ene od kolajn. Italijani so tudi včeraj posegli po kolajnah. Obe so osvojili v sabljanju. Numa je bil prvi. Celioni pa tretji. (Na sliki Italijana z Zahodnim Nemcem Behrom med nagrajevanjem). Za pravi »šok« pa so poskrbeli italijanski nogometaši, ki so celo izgubili proti Kostariki (0:1). »Azzurri« pa so se vseeno uvrstili v nadaljnji del. Slabša bilanca z državami v razvoju bl^EOGRAD — Obseg polletne dr>=°Vne. menjave Jugoslavije z v Vatru v razvoju je dosegel dol, 081 mUijardo 937 milijonov arjev, kar je za 144 milijo- nov obdniv6^ k°t v istem lanskem val ^ *emu je bolj prispe-Pa r>V6j!' UVOz *z k°h držav kot Ka n °ra!a jugoslovanskega bla-a t° tržišče. Po podatkih in- s nrna. Za zunanJo trgovino so voiVi Qajo blaga v države v raz-iari«»,Za?lužlU 818 milijonov domani kar j® za 17-5 odstotka U toh j Iani- Hkrati je uvoz mili in drzav veljal milijardo 119 °d.sMv°V dolarjev oziroma 40 lan\L,xi.?y vem tako so namesto skop, letneKa skoraj 200-milijon-Vem *ijonn,POUet!u zabeležili 300 mi-Poltrj. farjev primanjkljaja, je v Vn/ izvoza z uvozom pa se 73. ‘j- , odstotkov zmanjšala na so a-.- Elbi ja, Iran in Liberija škorai ~Xe' na katere odpade Kovne ‘ odstotkov celotne bla-Zvoju Pojave z deželami v ra- Aretiran tudi bivši poveljnik letalstva Agosti Zaprti vsi člani prve argentinske vojaške hunte BUENOS AIRES — Po aretaciji bivšega predsednika Videle se je za zapahi znašel tudi bivši poveljnih argentinskega letalstva Rolando Ramon Agosti. Višji svet argentinskih oboroženih sil je odredil torej tudi njegovo aretacijo, da so sedaj za zapahi vsi trije najvišji člani vojaške hunte, ki so leta 1976 strmoglavili vlado Isabelite Peron. Admirala Mas-sero so namreč aretirali že pred meseci pod obtožbo, da je sodeloval pri izginotju in likvidaciji nekega industri jca. Medtem pa je šest organizacij, ki se borijo za človeške pravice izročilo argentinskemu senatu dokument s seznamom 900 pripadnikov oboroženih sil vseh rodov argentinske vojske, ki jih obtožujejo, da so v prvi osebi sodelovali v »umazani vojni« proti opoziciji. Med njimi je tudi 31 častnikov, ki bi jih morali prav v teh dneh povišati. V seznamu je tudi pòdrobna analiza obdobja najhujše represije po vojaškem udaru leta 1976. Dokument vsebuje pričevanja 500 ljudi, ki so na lastni koži doživeli VideldV »boj proti komunističnemu prevratništvu«. Iz njega izhaja natančen seznam vseh oddelkov redne vojske in polvoja-ških enot, ki so na terenu uresničevali ukaze vojaške hunte. Kot tak je torej dokument nekakšen uvod v še širše gradivo, ki ga pripravljajo o * menjene organizacije in ki bi ga morale objaviti 23. septembra. V Argentini so torej na stežaj odmaknili zaveso nad najbolj tragičnim obdobjem novejše zgodovine, ko je po še nepopolnih podatkih izginilo kakih 30 tisoč ljudi. V Buenos Aire-' “su pa marsikdo zatrjuje, da bodo procesi proti Videli in drugim višjim članom vojaške hunte v neki meri lažji kot proti izvrševalcem ne-vršilcem neizrečenih smrtnih obsodb, saj se bodo lahko vojaki in nižji častniki vedno sklicevali na vojaško ' pokorščino do svojih nadrejenih. Julija še nižja inflacijska stopnja RIM — Po podatkih in ocenah zavoda ISTAT, ki so jih včeraj predstavili javnosti, se je stopnja inflacije še nekoliko znižala. Julija se je namreč rast cen, na osnovi enoletnega obdobja, ustalila na 10,5 odst., kar pa je odvisno od izredno nizke rasti cen v tem mesecu: 0,3 odstotka. Omejitev inflacijske stopnje predstavlja zgodovinski rekord. Podoben podatek so namreč zabeležili le pred enajstimi leti in sicer septembra 1973. leta. Ali ta pojav kaže na trend stalnega znižanja inflacijske stopnje? Strokovnjaki so previdni, kajti podatki julija in avgusta niso zanesljivo merilo, saj so cene v tem času tradicionalno stabilne. Pomembnejši bodo v tem pogledu podatki v septembru, ko se obnovi, po poletnem premoru, gospodarska dejavnost. V kakšni meri so se cene dvignile v raznih sektorjih? V. prehrambenem sektorju je bila rast za 0,2 odst. v primerjavi z junijem in za 8,5 odst. v primerjavi z julijem 1983. leta: oblačila so dražja za 0,2 odst. oziroma za 10,8; cene elektrike in goriva so ostale nespremenjene v primerjavi s prejšnjim mesecem, v enem letu so se pa dvignila za 10 odst.; najemnine za 0,8 odst. oziroma 27,5; storitve in drugo za 0,4 oziroma 10,2 odst. V primerjavi z julijem lanskega leta so cene poskočile za 7,4 odst. na področju nadzorovanih in vodenih cen in za 11,5 odst. za vse ostale proizvode in storitve. Teheranska vlada odgovorna Za Ugrabitev francoskega letala? Za Medtem ko se je srečno zaključila 48-uma drama za 58 potnikov h l'ahce rn?v Posadke ugrabljenega boeinga 737 francoske letalske družbe Air [ajsnjX, as'e v teh urah napetost med iranskim režimom in Francijo. Med vce-Hajnnpj v^°v?rom na redni petkovi molitvi, je namreč iranski predsednik Ali P°Util(y ugrabitelje. Med drugim je poudaril, da je za terorizem kriva ■^brie hodnih držav. V tem pogledu, je nadaljeval, ima Francija še po-rnn v ponedeljek se bo v Prebenegu odvijala s°boto 3g?? UD Jože Rapotec. K slikarskemu ex tempore, _ ob |g ’ . 1 društvo otroke tudi iz drugih vasi. Liste bodo lahko dvignili kottviSjjj nLn^. Prireditvenem prostoru, ob 18. uri pa bodo izdelke oddali jj, ’ kl -i* bo predsedoval slikar Demetrij Cej. •em [(3n!|S 'n jutri bo za ples igral ansambel Ottavia Brajka, med-Vaščani k” V Ponedeljek nastopil ansambel Aries. Jutri ob 18. uri bodo PridV(>ren'*‘. (h( spomenika padlim. Spremljala jih bo godba na pihala Del rU' k' b° nastopila tudi v kulturnem programu. •"oštill!!?' bodo dobro založeni kioski, kjer bo tekla domača kapljica, P** bodo dišale jedi na žaru. skozi vas vodila kurirska in poštna veza. Leta 1944 je za en mesec delovala v bližnjem gozdu zasilna bolnica za prvo pomoč. V kraju je bilo tudi skladišče letalskih neeksplodiranih bomb, iz, katerih so pridobivali eksploziv za partizane. Vas je dvakrat gorela: 2. okt. 1943, ko so Nemci zažgali 12 hiš in gospodarskih poslopij ter 12. jun. 1944. Toda Prebenežani so kljub vsemu po svojih močeh sodelovali v NOB. Več domačinov je padlo, mnogo mladih je odšlo v partizane, drugi pa so bili terenski aktivisti. Na openskem strelišču so 29. avg. 1944 ustrelili 5 mladih kurirk iz Prebenega. V letih 1941 43 so Italijani odpeljali v kazenske bataljone 6 mladincev. Padlim med NOB so odkrili spomenik leta 1972. Kulturno delovanje v kraju poteka danes pod okriljem domačega kulturnega društva Jože Rapotec. V prvih letih tega stol.; ko bližnjih vasi še ni delila meja, so Prebenežani sodelovali s preb. Ospa, Kastelca, Socerba in Beke. že v prvem zboru, ki je bii ustanovljen pred 1. svet. vojno in je bil sprva le cerkveni, so nastopali pevci iz Kastelca in Socerba. Pred 2. svet. vojno je zbor vodil Jože Rapotec, ki je bil interniran in je kmalu po osvoboditvi umrl v Dachauu. Medvojni partizanski mitingi so se tudi po 1945 nadaljevali: na jih je nekajkrat predstavil svoje igre tukajšnji amaterski oder. Ta srečanja je prirejala Vaška prosveta, ki je bila ustanovljena leta 1947 z namenom, da se prosvetno delovanje nadaljuje. Osnovali so tako pevski zbor in prirejali na 1. maj praznik. V po-zmejših letih pa je kulturna dejavnost ponovno zamrla. Končno so 4. Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, ki si bodo ta sledili, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe in popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika ali SLORI. apr. 1979 obnovili društvo Jože Rapotec, ki prireja razne prireditve, razstave in predavanja, zanima pa se tudi za ohranitev ljudskih običajev. Mednje sodi dviganje maja, ki so ga po daljšem premoru v Prebenegu zopet postavili Pri lipi 1. maja 1984. Društvo prireja vsako leto tradicionalno Sagro. V naselju deluje borčevska organizacija, skupno z Dolino in Mačkov-Ijami, ter sekcija ZŽI. Leta 1980 so tu odprli novo srenjsko hišo. V Prebenegu so najpogostejši priimki Bandi, Kraljič in Zerjul. Potem ko so začeli sekati topole Protest prebivalstva Ribiškega naselja »Topoli v Ribiškem naselju so gnili in predstavljajo nevarnost tako za čolne, ki so zasidrani v zalivu, kot tudi za prebivalce vasi. Zato jih je treba posekati. Redka zdrava drevesa morajo biti prav tako odstranjena, ker bi drugače ostala osamljena in brez opore pred vetrom in viharji, ki bi jih z lahkoto podrli«. Tako se je izrekla Gozdna uprava po pregledu, ki je bil posledica prijave članov družbe Società della Laguna, ki so lastniki čolnov, zasidranih v zalivu. Pristaniško poveljstvo, ki ima v o-skrbi zemljiški pas, na katerem so razvrščena drevesa, je predvčerajšnjim začela s sekanjem in podrla že 150 topolov. Oblasti pa niso upoštevale mnenja prebivalcev, ki jim vrste topolov ne pomenijo le okras, temveč predvsem neizogibno sredstvo proti visoki vodi, ki bi drugače dosegla hiše in uničila številne športne objekte v bližini, da ne govorimo o ekološki škodi, ki bi jo tak ukrep terjal. Iz teh razlogov in verjetno tudi zaradi malodušja, ki prevladuje v vasi zaradi drugih manjkajočih struktur kot npr. greznice, so vaščani o-nemogočili nadaljevanje dela, tako da so preprečili dohod na delovno območje. Po tem dogodku so se predstavniki Pristaniškega poveljstva, Gozdne uprave, občine in vaščanov sestali, da bi proučili možnosti ohranitve topolov, oziroma možnosti novega nasada dreves, kar bi bilo možno šele oktobra. Obnovitev nasada predstavlja edino rešitev tega ekološkega in ekonomskega problema, a stroški za nakup novih dreves, ki naj bi bila visoka že par metrov, niso nizki. S finančno platjo se morata soočiti pristojni oblasti, ki sta v tem slučaju Pristaniško poveljstvo in Pokrajina. Prav zaradi tega zahteva občina zagotovilo, da si bosta oblasti res prevzeli to obvezo in jo oktobra meseca tudi izpolnili. »Branitelji« topolov vsekakor zahtevajo odložitev sekanja za mesec dni in sicer do septembra, da bi lahko takoj za tem nasadili nova drevesa. Pristaniška uprava pa predloga ni mogla sprejeti, bodisi zaradi že izstavljenega odloka, bodisi ker si ne more prevzeti odgovornosti v primeru, da bi kakšno izmed dreves padlo. KD J. RAPOTEC - PREBENEG vabi na Š A G R O ki bo danes, 4. avgusta, ob 16. uri z otvoritvijo otroškega ex tempore. Ob 18. uri otvoritev kioskov in od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Ottavia Brajka. Danes v Koludrovci pričetek »Našega praznika« Danes, jutri in pojutrišnjem bo v Koludrovci »Naš piuznik«, ki ga že peto leto organizira zgoniška sekcija Slovenske skupnosti. Danes bodo kioski odprti že ob 15. uri, ko se bo pričel turnir »briškole«. Zmagovalci bodo bogato nagrajeni. Jutri ob 10. uri se bo pričelo tekmovanje v skrlah. Na prazniku bo igral ansambel »Lojze Furlan«, v ponedeljek pa ansarr> bèl »Taims«. V popoldanskem kulturnem programu bo jutri nastopil Tržaški narodni ansambel ki ga vodi Tullio Možina. Ta glasbena skupina nastopu že vrsto let in je večkrat snemala koncerte za razne radijske in televizijske postaje na Tržaškem in v Sloveniji, manj pa je nastopala na kakih kulturnih večerih ali poletnih praznikih. Ansambel sestavljata dve pevki, ki ob glasbeni spremljavi harmonikaša, basista in kitarista, izvajata pretežno narodnozabavno glasbo. Tržaški narodni ansambel je snemal tudi nekaj plošč, kot npr. »Ljubit je sladko«, na RTV Ljubljana pa je posnel ploščo in kaseto z naslovom »Draga Primorska«. Z. S. Seminar o meduzah v Sredozemskem morju Pri nabrežinskem Laboratoriju za morsko biologijo se oddelek CIMAM (Mednarodni center za Sredozemlje - okolje meduz), ki ga vodi prof. Laura Rattini Sandrini, že dalj času ukvarja s proučevanjem oblike meduz in njihovega hitrega razmnoževanja v Jadranskem morju. CIMAM je v sodelovanju s tržaškim odsekom WWF že sprožil t.i. Načrt MARE (Načrt alternativnih metod za ekološko raziskovanje). V sklopu tega načrta so organizatorji odposlali vsem športnim, rekreacijskim organizacijam, jadralnim klubom in zadrugam ribičev itd. posebne popisne pole, na katere naj bi zabeležili podatke o ožigalkarjih, ki bi jih zasledili v morju. Vedno v sklopu širšega proučevanja pojava meduz bo Laboratorij morsko biologijo organiziral, pod pokroviteljstvom1 tržaške ustanove in UNEP (Načrta Združenih držav za varstvo okolja), dvodnevni delavni seminar na temo Meduze v Sredozemskem morju. Seminar bo trajal od 3. do 4. septembra v Trstu, s sedežem v Hotelu Jolly. Govor bo o bioloških značilnostih ožiga1' karjev, o njihovem razvoju in razmnoževanju in o porastku meduz v sredozemskih vodah. Med predavatelji se bodo zvrstili italijanski in tuji znanstveniki. Podrobneje bodo raziskovali značilnosti najbolj razširjene meduze v Ja' drami, t.i. Pelagie noctiluce. Obeta se torej zanimiv simpozij, ki bo pritegnil pozornost ne le strokovnjakov, pač pa tudi turistov in tistih, ki se na katerikoli način zanimajo za ekološka vprašanja. Devin-Nabrežina: KPI predlaga za župana Širco ali Depangherja Vprašanje novega župana devinsko -nabrežinske občine, ki naj bi nasledil posl. Albina Škerka (odstopil je iz zdravstvenih razlogov) je bilo v središču pozornosti seje vodstva devinsko - nabrežinske sekcije KPI »Enrico Berlinguer«. Vodstvo je ugodno ocenilo mnenje strank dosedanje večine (KPI, PSI in SSk), da v občini ni možnosti za drugačne koalicije in istočasno ostro obsodilo krajevno KD, ki se je pred dnevi kritično izrekla o delovanju uprave in zavlačevanju pri določitvi imena novega župana. Vodstvo sekcije KPI je tudi pozitivno ocenilo stališče SSk in PSI o izvolitvi komunističnega župana. Na nedavnem sestanku pokrajinskih tajništev in krajevnih sekcij večine je padel predlog naj KPI omogoči širši izbor za- določitev župana. Vodstvo sekcije »Berlinguer« je zato predlagalo partnerjem v večini za župana poleg dosedanjega načelnika svetovalske skupine Ivana Širce še odbornika Giorgia Depangherja. Komunisti si tako na podlagi tega predloga na dejajo, da bo mogoče že v tem mesecu izvoliti novega župana. • Tretji dan »Tržaških olimpiade, ki poteka na Gradu sv. Justa, bo posvečen filmski umetnosti. Danes si lahko ogledate film »Trenutki slave« (»Momenti di gloria«), ki opisuje dogodek na olimpiadi v Los Angelesu leta 1932.' Film se bo pričel ob 20.45, od 23. ure dalje pa bo na velikem zaslonu neposreden prenos olimpiade. Mnenji nekdanjih izvoljenih predstavnikov v občinskem svetu Položaj slovenske narodnostne skupnosti se v dvajsetih letih ni bistveno spremenil »Od prvih povojnih let dalje se naši izvoljeni predstavniki zavzemajo za u-veljavitev temeljnih postavk italijanske ustavne listine, ki načelno zagotavlja sleherni etnični skupnosti pravico do obstoja ter družbeno-kultur-nega razvoja. Zlasti tržaški občinski svet je bil v teh letih prizorišče šte-vi nih besednih spopadov med slovenskimi predstavniki in skrajnimi desničarji, ki so jih večkrat podpirali krščanski demokrati in liberalci.« Tako nam je povedal Lucijan Radovan, bivši svetovalec na listi KPI v ob- dobju levega centra, ki smo ga obiskali na domu, da bi z njim obudili spomin na eno tolikih bitk, ki smo jo Slovenci vodili v tržaškem občinskem svetu. Pred natanko dvajsetimi leti je namreč Padovan vložil v občinskem svetu resolucijo, ki je izzvaa živahno razpravo. Čeprav je šlo za obroben dogodek, se nam je zdelo zanimivo pobrskati po analih tistih avgustovskih dni pred dvema desetletjema, predvsem z namenom, da bi v luči današnjega političnega položaja preverili, kaj se je od tistega, kar so Padovan in drugi nekdaj predlagali, uresničilo. Resolucija je predvidevala namestitev dvojezičnih toponoma-stičnih tabel na Opčinah ter je obsegala precejšnje š te vi o manjših predlogov glede pravic slovenske narodnostne skupnosti. Padovana, ki se ne udejstvuje več aktivno na politično-upravnem področju in je danes predsednik trebenskega kulturnega društva »Primorec«, je tedaj prizadelo predvsem dejstvo, da so se tudi svetovalci iz demokratičnih vrst izrekli odločno proti resoluciji, ali da so se, zgovoren je primer socialistov, vzdržali. Če pa pogledamo na današnji položaj, je Padovan mnenja, da so se politične razmere na Tržaškem v zadnjih letih znatno poslabšale, predvsem zaradi »pojava« Liste za Trst, ki je še bolj zaostrila spore tudi znotraj upravne koalicije. Tudi kar zadeva našo skupnost pravi, da se je položaj še poslabšal, saj je dosegel pojav raznarodovanja svoj višek, predvsem v luči nedavnih razlastitev. Naš življenjski prostor se naglo krči, prebivalstvo italijanske narodnosti se množično nascijuje v okoliških vaseh. Radovanov načrt je vseboval šest programskih točk, ki so posegale v problematiko juridičnega izenačenja slovenskega jezika italijanskemu, nujnosti po uvajanju uradnih tolmačev v občinske izpostave na Tržaškem ter dvojezične toponomastikc v krajih, kjer je prisotna slovenska komponen ta. Sam takratni župan je zagotovil slovenskemu predstavniku, da bo občinska uprava pazljivo pretehtala njegove povsem upravičene zahteve. Vsem pa so znani zaključki: prevajalska služba je na tržaški občini še vedno pomanjkljiva, na pismena sporočila v slovenščini običajno ni odgovorov. Res je, da sicer vsi uslužbenci občinske izpostave na Opčinah dobro obvladajo slovenščino, nasprotno pa ni na poštnem uradu sledu o slovenskem funkcionarju. Sploh pa je vprašanje dvojezičnega poslovanja še vedno na stežaj odprto. S Radovanom smo spregovorili tudi o takratnih odnosih do Slovenske enotne liste, ki jo Tovarniški svet Terni zahteva pojasnila vodstva Tovarniški svet železarne Terni se je v četrtek sestal s krajevnim vodstvom tovarne, da bi preveril trenutno stanje, perspektive in potek re-strukturacije. S sestanka so predstavniki delavcev odšli razdraženi in razočarani, saj je iz pogovorov o komercializaciji proizvodov in težavah na tržišču izhajalo, da je načrt Finsider za sanacijo tovarne neustrezen in zaletav, kot osnovno strategijo pa še vedno vidi v krčenju delovnih mest. Osrednji ukrep za izboljšanje produktivne ravni, pravijo sindikalisti, je takojšnja- uresničitev razčlenjene proizvodnje in vertikalizacija procesa za pridobivanje litega železa, o tem pa v izjavah ERI ni jasnega stališča, tako kot še vedno ni rešeno vprašanje o pridobivanju titana, saj niso razčiščeni ne finančni ne drugi konkretni aspekti te nove produkcije. Tovarniški svet Temi je v tem okviru še posebno kritičen do vlade (o njej pravi, da je neodgovorna in provokatorska), ki se je zavzela za sklicanje tehničnega odbora, ki je imel nalogo, da reši vprašanje finansiranja skupine Temi, a je zaradi pomanjkanja legalnega števila seja odpadla, potem ko je v zadnjih mesecih bila že večkrat preložena. Tovarniški svet ima tudi pripombe na račun novega vodstva, o katerem meni, da je bilo sestavljeno po klien-telami logiki in sistemu oblasti, mimo potreb tovarne. Nadalje opozarja, da je vodstvo, medtem ko krči organik in s tem otežuje delo v proizvodnji, prisililo nekatere tehnične strokovnjake k predčasni upokojitvi, _ za njihovo delo pa se je nato poslužilo zunanjih izvedencev, kar prav gotovo ni znak gospodarnega vodenja. Tovarniški svet zato zahteva pojasnila, kajti v nasprotnem primeru bo vodstvo ostalo brez vsakršne verodostojnosti. Varnostni ukrepi pri javnih delih Na pobudo odbornika za industrijo D’Alessandra je bila včeraj v občin ski palači seja za pripravo varnostnih naprav glede del, namenjenih ojačitvi vodovodnih cevi v območju starega pristanišč^. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo proti koncu avgusta vršila vsak dan analiza morske vode, kar je potrebno za nadziranje higien sko - zdravstvenega položaja. Požar uničil podstrešje petnadstropnega poslopja Močan požar se je včeraj popoldne razplamtel na podstrešju petnadstropnega poslopja v Ul. Martiri della Iti berta 15. Na kraj so posegli tržaški gasilci, ki so morali odkriti 6 kvadratnih metrov strehe iz etemitnih plošč, da so lahko po nekaj urah dela pogasili ognjene zublje. Po vsej verjetnosti je k požaru botrovalo popravilo strehe, ki so jo opravili delavci v dopoldanskih u-rah. Ko so polili s katranom nekaj lukenj na strehi so se zaradi vročine in ognja vneli leseni tramovi na spodnjem podstrešju. Ogenj je nekaj ur tlel na podstrešju (delavci so končali z delom približno ob 14. uri), nakar je začel uhajati s strehe gost dim. Gasilci so posegli malo po 16. uri. Ob njihovem posegu je bil promet po ulici nekaj časa tista vi jen, posegli pa so tudi mestni redarji. Nesoglasja glede tarif za svetlobne napise Prekomerno zvišanje davkov, ki zadevajo svetlobne napise, je razlog, da se je Zveza trgovcev iz tržaške občine obrnila na vladnega komisarja Maria Marrosuja. Slednji se bo za- vzel pri tržaški občinski upravi za hitrejšo rešitev perečega problema, iz katerega izvirajo nesoglasja med Zvezo trgovcev na eni strani in Tržaško občino ter koncesijsko družbo AGIAP za izterjevanje davkov na svetlobne reklamne napise na drugi. Sočasno je finančno nadzomištvo sprejelo dober del prizivov za razveljavitev plačil še neporavnanih davkov iz leta 1982. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij ŠZ Sloga prireja danes, 4., in jutri, 5. avgusta, poletni športni praznik, k bo v prostorih Gospodarske zadruge Bazovici. Delovali bodo dobro založen kioski. Jutri, v nedeljo, se bo v kul turnem programu, s pričetkom ob 18 uri predstavil s koncertom ob 15-let niči delovanja ansambel TAIMS, ki bo tudi oba večera igral za ples. Vabljeni. ŠD Vesna prireja v Križu na »Klan cu« danes, 4., jutri, 5. avgusta, in v ponedeljek VAŠKI PRAZNIK. Poskrblje no za ribe, meso na žaru in domačo kapljico. Vsak večer ples z ansamblom Pomlad. je v občinskem svetu predstavljal &; Simčič. »Načelno se je Simčič strinjal z načrtom KPI, ponavljal pa J6, da nimam pravice zagovarjati slov*®’ skih zahtev, ker sem član itaijansk stranke«, je dejal Padovan in potrdi neoporečna stališča KPI v boju za pravice Slovencev v Italiji. Za mnenje o političnem dogajanj pred dvajsetimi leti smo zaprosili tudi bivšega občinskega odbornika Du šana Hreščaka, ki je prešel v vino kot prvi predstavnik slovensK narodnosti, ki je bil izvoljen v tržaški občinski odbor. Potrdil je revoluta namost in širok odmev dogodka V F žaški javnosti. Omenil je demonstra cijo, ki so jo fašisti uprizorili s sod lovanjem pajdašev iz Padove in J cenze ter protislovenska stališča danjega tržaškega škofa Santina. Sle nji je celo zahteval odstop krščans^ demokratske svetovalske skupine občinskega odbora. Glede današnjem političnega prizorišča pa Hreščak in ni, da se je v dvajsetih letih nek» le spremenilo, storili smo nekaj v nih korakov v smeri uveljavljanja n . ših nacionalnih pravic, to je v sm takoimenovane globalne zaščite. PAVEL VOLK čestitke 3 Danes praznuje rojstni dan BE s Katinare. še na mnoga zdrava ji kličeta Breda in Mojca ter vsi tali. gon» Prvega avgusta je v Repnu ,s|. MARIJA TROBEC praznovala «*• ..£e\i ni dan. Ob tem visokem jubileju J1 a,-vse najboljše Anica z družino, P no pa Damjana in Dorjan. razstave 3 SKD Tabor Opčine - Prosvetni g. V torek, 7. t.m., odprtje razstav tEV-BIENALE UMETNIKOV AMATEtw ^ Uvodna beseda dr. Peter Krečič• J|. čera se bo udeležil Scrgj Verč s v vajanjem svojih filmov. Vabljeni- ^ V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška g . je odprta razstava FINIUM r R cV' EXPRESS osmih slikarjev dežele lanije - Julijske krajine. .^jgi V galeriji Cartesius je na MeS' del razstave z naslovom »Pregleo troice«. Gre za grafike 45 tržaških nih umetnikov. pok Uprava in uslužbenci občine na izražajo globoko sožalje u- ^ benki in kolegici Marini Grzan izgubi dragega očeta. Ob težki izgubi tovariša Mil**®111 Grzančiča izreka družini in sV°' ijcr"1 globoko sožalje sekcija PCI občine Dolina. . **» PRIMORSKI DNEVNIK — 4. avgusta 1984 □ stran 5 AAfff. olimpijske igre LOS ANGELES Utili Jugoslavija končno prebila led Italijani s sabljanjem povečali svoj izkupiček kolajn LOS ANGELES — Jugoslavija je končno na 23. olimpijskih jgrah v Los Angelesu prebila led. Včeraj ponoči je namreč osvojila bronasto kolajno. Priboril pa ji jo je Refik Mentisele v rokoborbi. Po prvih dneh poprečnih rezultatov in razočaranj je bilo torej tudi razpoloženje v jugoslovanskem taboru le nekoliko boljše. Tudi zato, ker je Darjan Petrič v finalu na 400 m prosto osvojil zelo dobro šesto mesto 'več je bilo pričakovati od njegovega brata Boruta) in ker so košarkarji zanesljivo odpra-P i nevarnega tekmeca, kot je razilija. že včeraj popoldne pa Se J6 v jugoslovanski odpravi zopet porajalo razočaranje. Ve-, . adut za osvojitev ene od ko-ain na 1.500 m prosto Darjan etrič je bil namreč (z bratom orutom) izločen <■ v kvalifikacijah. Italijani pa so tudi včeraj poetali svoj izkupiček kolajn. Po velikem slavju tekmoval-ev v modernem peteroboju so it ,rat stopili na sceno odlični ahjanski sabljaši, ki so z Mau-j Numo osvojili zlato odlič-1 Stefano Cerioni pa je dobil Refik Memiševič je Jugoslaviji priboril bron, Italijan Mauro Numa »zlat« v sabljanju bron. Pravo katastrofo pa so tokrat doživeli italijanski nogometaši, ki so sicer osvojili prvo mesto v svoji skupini, izgubili pa so proti Kostariki z 0:1. »Azzurri«, pravi milijonarji, so tako izgu- bili proti reprezentanci države (Kostarike), ki skupaj šteje le 300 registriranih nogometašev. Včeraj so se začeli tudi atletski boji. V predtekmovanju v tekih je bilo že jasno, da bodo imeli Američani glavno besedo. Veliko navdušenje pa je bilo zopet za gimnastično predstavo. Japonec Koji Gušiken je z odličnim nastopom ugnal ameriškega telovadca slovenskega porekla Petra Vidmarja, tretji pa je bil Kitajec Li Ning. Numa prvi; Cerioni tretji Bron pravzaprav neuspeh Sten LOS ANGELES — Z zlatom in bro nam so Italijani v floretu za posameznike potrdili svojo vrednost v tej panogi. Mauro Numa je bil v samem finalu boljši od Nemca Behra, bron. °baaTf> vlženi za delo pri orga 'dfruek'« 6>'lček Ì mešano M; 200 n hrbtno ž’ - T m prosto M, 20 ’ K 100 m mešano M boks - kvalifikacije; 10.30 - 12.00: pregled prejšnjega dne; 18.00 - 19.35: atletika - baterije in kvalifikacije; 22.30 - 23.00: boks - kvalifikacije; 23.00 - 23.30: atletika - baterije, kvalifikacije, ženski maraton, boks - kvalifikacije, skoki v vodo - ženske kvalifikacije; 23.30 - 1.00: pregled : nogomet, kolesarstvo, hokej, judo, dvigovanje uteži, košarka, rokomet, odbojka, jadranje, bezbol, tenis. TV Ljubljana DANES SOBOTA, 4. AVGUSTA 11.45: olimpijska kronika 1; 12.00: pregled 1; 13.45 atletika (predtekm. 800 m, peteroboj, finale krogla Ž, hoja 20 km, predtekm. 10.000 m M) (POS) ; 15.40: gimnastika finale mnogoboj Ž (POS); 18.15: plavanje finale (200 m Ž mešano, 200 m M metuljček, 800 m Ž prosto, 100 m M hrbtno, 4 X 100 m Ž mešano) (POS) ; 22.45: olimpijska kronika 2; 23.30: pregled 2. JUTRI NEDELJA, 5. AVGUSTA 05.00: košarka: Jugoslavija - Italija (NEP) ; v polčasu prenos atletskih tekmovanj (NEP); 9.30: atletika (finale 100 m M, polfinale 800 m M, polfinale 400 m ovire M, predtekm. 100 m Ž; polfinale 800 m Ž, peteroboj) (POS); 13.00: olimpijska kronika 1; 13.45: gimnastika finale moški (POS) ; 15.50: plavanje finale (200 m M mešano, 200 m Ž metuljček, 1500 m M prosto, 200 m Ž hrbtno, 4 X 100 m M mešano) (POS); 17.00: veslanje moški finale (NEP); 22.45: olimpijska kronika 2; 23.30: pregled 2. TV Koper DANES SOBOTA, 4. AVGUSTA 12.00: olimpijski pregled 1 posnetek; 13.35: atletika posnetek; 15.40: gimnastika posnetek; 18.15 plavanje posnetek; 19.50: vaterpolo Jugoslavija - Nizozemska posnetek, košarka: Jugoslavija - Kanada posnetek, gimnastika; 23.j0 : olimpijski pregled 2. JUTRI NEDELJA, 5. AVGUSTA 9.30: atletika posnetek; 13.00: olimpijski pregled 1 posnetek; 13.45: gimnastika posnetek; 15.50: plavanje posnetek; 16.55: veslanje direktni prenos; 20.30: košarka Jugoslavija - Italija posn.; 23.30: olimpijski pregled 2. Danes SOBOTA, 4. AVGUSTA 17.00 (8.00): veslanje - finale ženske; 17.30 (8.30) : hokej - moški skupina A: ZRN -Malezija; plavanje - predtekmovanja 200 m mešano M, 200 m delfin Ž, 200 m hrbtno Ž, 4x100 m mešano M; 18.00 (9.00) : sabljanje - predtekmovanja sablja moški posamezno in floret ekipno; streljanje - skeet; košarka - moški skupina A: Avstralija - Egipt; 18.30 (9.30): atletika - predtekmovanja kopje M, 400 m M, 100 m ž, četrtfinale 400 m Ž, sedmeroboj; 19.00 (10.00) : bezbol: Dominikanska republika - ZDA, Italija - Taivan; odbojka - moški skupina A: Brazilija - Južna Koreja; boks - predtekmovanja; 19.15 (10.15): hokej na travi - moški skupina A Avstralija - Indija; 20.00 (11.00): košarka - moški skupina B: ZDA -Španija; rokomet - skupina A: Islandija - Japonska, ZRN - švedska, Jugoslavija - Alžirija; 21.00 (12.00): odbojka - moški skupina A: Argentina -Tunizija; 23.00 (14.00): dviganje uteži - kategorija do 82,5 kg skupina B; 23.30 (14.30) : košarka -moški skupina A: Brazilija - ZRN; hokej na travi - moški skupina A; Španija - ZDA. Jutri NEDELJA, 5. AVGUSTA 1.00 (16.00): atletika - četrtfinale 100 m Ž, polfinale 100 m M, 800 m Ž, 400 m ovire M, finale troskok, 100 m M; judo - kategorija do 60 kg; 1.15 (16.15): hokej - ženske ZDA -Nova Zelandija; 1.30 (16.30): košarka - moški skupina B : Kanada - Francija; 2.00 (17.00): plavanje - finale istih disciplin in 1500 m prosto M; 2.30 (17.30): gimnastika - moški; 3.00 (18.00) : dviganje uteži - kategorija do 82,5 kg skupina A; 3.30 (18.30): rokomet - skupina B: Španija - Južna Koreja, Romunija - Švica, Danska -ZDA; odbojka - moški skupina B: E-gipt - Japonska; 5.00 (20.00): sabljanje - finale sablja posamezno; košarka - moški skupina A: Italija - Jugoslavija; 5.30 (20.30): odbojka - moški skupina B: Kanada - Kitajska; 7.00 (22.00) : košarka - moški skupina B: Kitajska - Urugvaj. CAMPING - TENIS - PODVODNI ŠPORTI ALPINIZEM - TELOVADNI COPATI POPUSTI OD 20 00 60% tommagini ULICA MAZZINI 37-39 - TRST OMEJENA ZALOGA Obv. občini Carl Lewis - amater ia milijonar hkrati STANE TRBOVC posebej za Primorski dnevnik Nekateri Lewisa primerjajo z O-werisom, drugi z Alijem. Seveda se primerjava ponuja sama po sebi. Oba sta Američana, oba sta črnca. Yesse je leta 1936 sredi rjavega Berlina, hrastovih listov in Hitlerjeve arijske histerije osvojil štiri zlate kolajne: v teku na 100, 200 in 4X100 m ter v skoku v daljino. Carl Lewis bo to poskušal doseči na atletskih tekmovanjih v Los Angelesu, ki se začenjajo z današnjim dnem. Toda tu je primerjave praktično konec. Ni res, da bi bila Lewisov oče in Yesse Owens tako rekoč odraščala skupaj, kot trdijo nekateri. Carlov oče je Owensa le bežno poznal in mladi Lewis je nekdanjega velikega šampiona srečal le na nekem atlet- skem tekmovanju, ko je kot 12-letnik zmagal v skoku v daljino in mu je Yesse, častni gost na tekmovanju, čestital. Razlike med obema šampionoma so seveda velikanske, predvsem v njunem socialnem položaju in uspehu na družbeni lestvici. Tudi Owensova Amerika je bila brezobzirna v boju za denar in pripravljena nagraditi uspeh. Toda uspeh v tekih in skokih takrat še zdaleč ni imel take veljave kakor danes. Takrat ni bilo televizije, ni bilo reklam. Yesse Owens je tekmoval kot čisti amater in tudi pozneje, ko je postal profesionalec, ni obogatel. Ko je pred štirimi leti umrl za rakom je bil praktično brez prebite pare. Carl Lewis je otrok zadnjih olimpiad modeme dobe in novih olimpijskih pravil o amaterizmu. Čeprav nastopa na igrah kot amater, živi v kičasti razkošni vili v Husto-nu in goste sprejema sluga v orientalski li vre ji. Seveda je Carl Lewis vendarle predvsem velik, resnično velik športnik. Res je sicer, da ni postavil še niti enega svetovnega rekorda, toda skoraj gotovo je vzrok v tem, ker noče izkoristiti tekmovališč na visokih nadmorskih višinah, kjer je zrak redkejši. Američani pričakujejo od svojega idola na domačem olimpijskem terenu štiri zlate kolajne. V teku na 200 m in v skoku v daljino mu olimpijsko zlato ne bi smelo uiti. Tek na 100 metrov je njegova najslabša disciplina. V štafeti pa je seveda odvisen od tega, kako bodo tekli njegovi sotekači, ki pa so obenem tudi njegovi tekmeci in nasprotniki v drugih disciplinah, njegovi nasprotniki in Usti, ki mu najbolj zavidajo. Odrekajo mu celo črnsko solidarnost, ker se je povzpel nadnje. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da se je Lewis v zadnjih dveh letih močno spremenil. Prej je bil miren, vesel, vedno pripravljen klepetati, če ste ga dobili v pravem trenutku, se je pogovarjal ure in ure. Zdaj nosi modna sončna očala in noče stanovati v olimpijski vasi, ker »je dobra za druge ne pa zame.« Seveda se nekateri tudi sprašujejo, zakaj morajo športniki spati skupaj po štirje v sobah brez klimatskih naprav, medtem ko funkcionarji prenočujejo v razkošnih hotelih. Toda ta odnos nekaj tudi pove o Lewisovem značaju. Lewis sedaj pazi na svoj »image«, na podobo, kakršno si je ustvaril o samem sebi. Nekateri sedaj Carla Lewisa pri- merjajo bolj z Muhamadom Alijem kot Yessejem Owensom. Carl se tisti kot Ali: »Nihče ni boljši od mene.« Ali: »Rad imam denar, rad trošim.« Toda Alijeva izkušnja ga je nekaj naučila: da živi tako, kot se mu zljubi, toda govori tako, kot od njega pričakuje televizijska publika. A čeprav je velik šampion še tak° popularen in vedno obdan z množico, je v bistvu sam. Ne zahaja v družbo, nima nobenega prijatelja, ima pa osem trenirk italijanske družbe Kappa, ki je uradni dobavitelj o-blek za ameriško reprezentanco. Trenirke so srebrno sive, kajti neki strokovnjak NASA je ugotovil, da ta barva odbija sončne žarke. Toda črnci iz ameriške reprezentance so Pro' testirali, kajti srebrna barva zanje simbolizira barvo zastave južnih a-meriških držav v secesijski vojni. Bj tako so ameriški reprezentanti med otvoritvijo prikorakali na stadion vsak v svoji barvi: belci v srebnil, črnci v rdeči. Carl Lewis pa srebrne barve sploh ne mara. Edino, kar se sveti, je zanj zlato. Sedanjost in preteklost na »Olimpiadi v Trstu« LtLa 5Ì23, »Ve.i’aško moštvo iz Italije se je uvrstilo v finale.« — »Naša prireditev se začenja na pomemben dan, ko je Italija dosegla tri odličja.« — $U-spehi naše letošnje olimpijske reprezentance so povezani s trudom in z osebnimi žrtvami, vezani pa so tudi na pretekle dosežke in spomine.« Taki in podobni vzkliki so spremljali nasmehe in stiske rok med številnimi športnimi delavci, atleti in ljubitelji športa, ki so se v četrtek zvečer srečali na Gradu sv. Justa, na otvoritvenem dnevu prireditve »Olimpiada v Trstu«, kjer so tudi podelili priznanja CONI športnikom in športnim delavcem. Pred velikim ekranom (omenimo, da je to največji ekran v Italiji in da bodo samo v Rimu in Turinu lahko po podobnem neposrednem prenosu sledili igram v Los Angelesu), se je zbralo veliko število Tržačanov, med njimi pa je vsakdo lahko naštel najvidnejše predstavnike deželnega športa. Z notesom in peresom smo se sprehodili med njimi ter se zakle- petaj! zdaj s tem, zdaj z onim, da bi kaj več zvedeli o športu in o olimpijskih igrah, letošnjih in preteklih. Sredi zvokov olimpijske himne smo ujeli pohvalne razgovore o nenavadnih uspehih letošnjega italijanskega o-limpijskega moštva. Nekateri so hvalili uspehe domačega športa, drugi so poudarjali, da v vzhodnih državah večina atletov prejema za svoje treninge redno plačo, tretji spet so poudarjali, da se olimpijske igre oddaljujejo od svojega prvotnega namena in postajajo vse preveč izmaličene in agoni-stične. V njihovem okviru pa ni več prostora za številne mlade športnike, ki dan za dnem vestno in požrtvovalno trenriajo ter z lastnim potom in žrtvami plačujejo pot do zmag. Med množico smo poiskali nekatere vidnejše predstavnike sedanjega in preteklega deželnega športa ter z njimi pokramljali. NINO BENVENUTI: Letošnje olimpijske igre predstavljajo vsekakor višek organizacijskih zmogljivosti, izredni so tudi športni dosežki, upošte- vati pa moramo, da je tudi ta, tako-rekoč, hroma olimpiada. Že drugič je namreč, ko so z olimpijskega stadiona odsotne nekatere države, tokrat vzhodne, ki sem niso marale iz političnih razlogov. Zaradi političnih za-pletljajev na vladnih krogih, atleti, ki so se dolga leta in mesece pripravljali, ne smejo tekmovati in športniki z drugih držav sveta se ne morejo kosati z njimi. To je grozno, strašno in mislim, da do tega ne bi smelo pri ti nikoli, ampak res nikoli. Na žalost pa vem, da se bo ta hromost prenašala z olimpiade na oiimpiado, saj bodo politični konflikti, kot kaže, vedno obstajali in vedno bo obstajala država, ki bo svojim atletom prepovedala udeležbo. Ni prav, da so olimpijske igre sredstvo za politični protest, namesto da bi bile priložnost za športnike, da tekmujejo in se srečujejo. ŽARKO FABJANČIČ: Da, prihodnjo sezono bom igral s tržaško rokometno ekipo Cividin. Kaj mislim o tem, kako se bo Jugoslavija odreza- la v rokometu? Mišam, da bo vsekakor ponesla domov eno izmed kolajn, saj sta z Romunijo edini favoritinji. Upam, da bo ta kolajna zlata, saj možnosti obstajajo. Vsekakor mislim, da se bo naše moštvo vrnilo v domovino z več kolajnami, saj se je na letošnjo oiimpiado dobro in požrtvovalno pripravljalo. Treningov in organizacijskih priprav je bilo namreč ogromno. BRUNO P ARO VEL: V Los Angelesu sem že tekmoval, vendar na olimpiadi, ki je bila pred petdesetimi leti. Pravi prepad je med tisto olimpiade in letošnjimi igrami, saj so tedaj nastopali zgolj diletanti, zdaj pa se morajo diletanti kosati s profesionalnimi športniki. Z organizacijskega vidika so letošnje olimpijske igre res mogočne, škoda pa je, da se jih ne morejo udeležiti vsi atleti sveta, ki bi si zaradi truda in požrtvovalnosti to zaslužili. Hudo je, če nekdo žrtvuje za neki cilj leta in leta, potem pa se mu ta di1 j po krivici izmuzne. SUZI PERTOT LOS ANGELES — Mednarodna a-tletska amaterska zveza, ki ima kongres v Los Angelesu, je sporočila, da morda ne bodo registrirali svetovnih rekordov Portugalca Mamedeja (10.000 m) in Norvcžanke Kristianse-nove (5.000 m). O registraciji bodo odločali s tajnim glasovanjem. Kot je povedal tajnik zveze Joba Holt, so ugotovili, da so na julijskem tekmovanju v Stockholmu številni tekmovalci pomagali Mamedeju, da je bd ritem visok že od vsega začetka. KO' stiansenova (rekord je dosegla 28. Ju' ni ja v Oslu) pa je imela reklamne napise na oblačilih, kar je v nasproti s pravilnikom. Na kongresu so tudi odločili, da uvedejo svetovno mladinsko prvem stvo za moške pod 20. letom in žensk pod 19. letom, v Seulu pa tudi ženski tek na 10.000 m. Poleg tega so sklenili, da ne b^0 priznali nobenega svetovnega reko da, če atlet ne bo opravil antidopms kontrole. mednarodni šport • domači šport • mednarodni šport • domači šport • mednarodni šport • domači šport S pričetkom ob 18. uri v Bazovici Poskusne vožnje VN ZRN Danes Zarja proti Triestini Za današnjo prijateljsko tekmo (pričetek ob 18. uri) na bazovskem igrišču med Triestino in Zarjo so se domači organizatorji izjemno potrudili, da bi predvidenemu velikemu številu gostov in navijačev zagotovili čim boljše počutje. Za to tradicionalno tekmo, s katero Triestina tudi uradno pričenja novo sezono, namreč vlada veliko zanimanje. Marsikdo namreč z nestrpnostjo pričakuje, da vidi »na delu« nove nakupe, s katerimi se je letos tržaški drugoligaš, ki-je eden izmed kandidatov za borbo za prestop v A ligo, precej ojačil. Po odhodu Buffoni ja pa ne manjka niti radovednosti za novega trimerja Giacominija, ali bo- lje za to, kakšno homogenost je u-stvaril v ekipi in kakšne sisteme igre je uvedel. Kot smo že poročali, bodo Zarjo o-krepili tudi nekateri igralci iz drugih društev, ki so ta teden vestno trenirali, da bi proti kvoti ranemu nasprotniku zapustili čim lepši vtis. Jutri področna regata Sirene * TPK Sirena bo jutri pred svojim sedežem v Barkovljah priredila področno regato v razredu »optimist«. Regata bo obsegala dva piova s pričetkom ob 10. uri. Ob tej uri morajo biti tekmovalci na razpolago žiriji, Na regati lahko sodelujejo jadralci letnikov 1969-74, ki imajo veljavno izkaznico FIV za tekoče leto. Vpisovanje poteka danes od 17. do 19. ure na sedežu Sirene, jutri pa do 9. ure. Nagrajevanje bo v nedeljo, nagrajeni pa bodo vsi udeleženci. Danes in jutri se bo skupina Sire-ninih jadralcev v razredu »evropa« udeležila področne regate v S. Gior-giu di Nog aro. V ponedeljek pa bo skupina Sireninih kadetov, ki se redno udeležuje uradnih regat, odpotovala v Bohinj, kjer še bo ves teden udeleževala intenzivnih jadralnih treningov. Taborila bo v taboru Gozdne šole v Bohinju. (A.D.) De Angelis najhitrejši HOCKENHEIM — Na včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za VN Zahodne Nemčije v formuli ena je najboljši čas dosegel Italijan Elio De Angelis (lotus renault), najresnejši, če ne edini tekmec McLarenove dvojice v borbi za naslov. Poskusne vožnje pa je precej oviralo olje, ki se je razlilo po cestišču, ko se je Tambayu pokvaril motor. Kljub intenzivnemu delu in nekaterim novim rešitvam, pri Ferrariju očitno niso še uspeli odpraviti vseh pomanjkljivosti, saj sta Albereto in Amoux precej zaostala za De An-gelisom. VRSTNI RED prvih poskusnih vo žen j: 1. De Angelis (It. - lotus re- nault 1’48”Q33; 2. Warwick (VB - ^ nault elf) r48”576; 3. Piquet (BraZ-brabham BMW) 1’48'’698 ; 4. Lau (Avs. - melaren) 1’48”912; 5. £ g (Braz. - toleman hart) l’49”3t»- . Prost (Fr. - melaren) 1’49”439; >■ ™ boreto (It. - ferrari) 1’49"782: g. Cesaris (It. - ligier renault) 1’50 -g 9. Amoux (Fr. - ferrari) l'50”,® ..'4i4: Tambay (Fr. - renault elf) 151 Nova tujca pri Bancoroim RIM — Bruce Flowers (c^j 206 cm, 27 let) in Raymond Towns" (play-krilo, 190 cm, 27 let) s“*ono va tujca, ki bosta prihodnjo 1 ^pi igrala pri evropskem košarkar»» prvaku, Bancoromi. šport na primorskem Jadralci na svetovnih prvenstvih Danes in jutri v Bazovici Športni praznik ŠZ Sloga Že po tradiciji večji del državne jadralne reprezentance sestavljajo koprski tekmovalci. V teh dneh tekmovanja na svetovnem prvenstvu za mladince v razredu »470« v švicarski Silvaplani Mitja Kosmdna in Marko Logar. Lani je bil Mitja Ko-smina skupaj z Borisom Flandijo na enakem tekmovanju četrti, ponovna zelo dobra uvrstitev pa bi utegnila prekriti razočaranje ob neizpolnitvi olimpijske norme, saj sta bili kar dve koprski posadki med evidentiranimi olimpijskimi kandidati. Na svetovno prvenstvo razreda »optimist« so v Pallmo de Mallorco odpotovali tudi štirje koprski tekmovalci : Deržek, Čopd, Anton a z in Orel. Zvezni selektor za mladinske razrede Koprčan David Antončič je pred odhodom povedal, da bi bil nadvse zadovoljen, če bi uspeli ponoviti lanskoletni uvrstitvi, ko sta Čopi in Orel osvoji- la 15. in 18. mesto. Koprski vaterpolisti so izgubili svoje prvo srečanje v dosedanjem delu prvenstva v medrepubliški ligi - zahod. Na gotovanju v Belini so v izenačenem srečanju, v katerem sta se ekipi nenehno izmenjavali v vodstvu, Koprčani na koncu klonili z 10:11. Vseeno je koprska ekipa letos zelo dobro uvrščena, saj je z devetimi točkami na drugem mestu. Skoraj ne mine balinarsko tekmovanje brez poročil o uspehu primor skega zastopstva. Tako je bilo tudi v Pazinu na Trofeji Pazinka za dvojice, kjer je nastopilo 16 dvojic iz Slovenije in Hrvaške. Pred skoraj tisoč gledalci sta zmagala člana pošto jiskega Železničarja Švara in Bašič pred domačo dvojico Pazinke. Četrto mesto je osvojila sežanska dvojica Požar - Guštin. BOJAN GLUHAK Večirsa naših športnikov je v teh dneh na zasluženem dopustu. Ob morju ali pa v goratih predelih si marsikdo že vneto nabira novih energij, da se bo ob startu nove sezone predstavil čimbolj spočit. Velikokrat pa z odborniki ni tako, marsikje že vneto razmišljajo o programih in nalogah, ki jih čakajo v novi sezoni. Marsikje se bo to delo vleklo čez vse poletje. Tako je tudi pri športnem združenju Sloga. Tekmovalna sezona se je zaključila pred kratkim, a tu so že nove naloge. V tem mesecu bo večina atletov že poprijela za delo, se odpravila na skupne poletne priprave in s tem tudi vstopila v novo sezono. Še prej pa je na vrsti tradicionalni športni praznik, ki ga to naše društvo prireja vsako leto na prvo soboto in nedeljo v avgustu. Tako bo danes in jutri v Bazovici v prostorih gospodarske zadruge vse živo. Vse je namreč nared za letošnji vrtni praznik. Navzoče bo oba dneva zabaval priznani narodnozabavni ansambel Times, ki se bo našim ljudem predstavil tudi s samostojnim koncertom, ki bo v nedeljo ob 18. uri. Kioski so dobro založeni, pijače ne manjka. Vsem se nudi lepa priložnost, da poiščejo nekaj hladnega oddiha v Bazovici in se otresejo mestne pasje vročine. Gorizia v skupini B FIRENCE — Italijanska nogometna zveza je objavila sestavo skupin v C-l in C-2 ligi. Gorizia, ki nastopa v C-2 ligi, bo igrala v B skupini, v kateri so še: Fanfulla, Mantova, Mestre, Mira, Montebelluna, Novara, O-megnu, Ospitaletto, Pergocrema, Pie-vigina, Pordenone, Pro Patria, Pro Vercelli, Rhodense, Trento, Venezia, Virescit Boccalone. Koledar prvenstva bo znan 23. avgusta. totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 * obvestilo prireja dalics, 4.. in jutri, 5. aV^fT poletni športni praznik, ki bo pa& štorih Gospodarske zadruge . (Joviči. Delovali bodo dobro «do/ nfo$K ski. Jutri se bo v kulturnem mu, s pričetkom ob 18. uri, P V,vaPP s koncertom ob 15-letnici v6- ansambel TAIMS, ki bo tud' čera igral za ples. Vabljeni- tržaški dnevnik radiotelevizija Zgoniška sekcija Slovenske skupnosti prireja 4., 5. in 6. avgusta NAŠ PRAZNIK v Koludrovici Danes, sobota, ob 15. uri turnir v briškoli, od 20. do 1. ure ples z ansamblom Lojzeta Furlanu. gledališča kino c-m0 12. avgusta bo na sporedu FE-^TIVAL OPERETE 1984. Danes, 4. avgusta, ob 20.30 četrta Predstava operete »Frasquita« F. Lenarja. Dirigent Guerrino Gruber, reži-ser Gino Landi. Jutri, 5. avgusta, ob 20.30 peta predstava. .Prodaja vstopnic pri blagajni gleda-**sda (tel. 60050 in 631948). CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Hala Tivoli - Velika dvorana v nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: oeavy Metad Koncert leta - Iron Mai- izleti ng*P Rovte - Kolonkovec priredi 27., t, ' “} 29. oktobra izlet z avtobusom na frorosko v nacistično taborišče Maini» Sen' Salzburg in Pliberk. Vpisova-riì?,*.VsaH° soboto od 20. do 21. ure v ni„ ",endl prostorih v Ul. Monte Ser-n (bivše Campanelle) ali pa tel. 03 st. 827-528. Ariston 21.15 »Silkvvood«. Maryl Streep. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Nazionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15 »Week-end di una porno moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Guerre stradali«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 16.00 — 22.15 »Patrick«. Za vsakogar. Grattacielo 17.30 — 22.00 »Venerdì 13. capitolo finale«. K. Beck. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Dunmbo l’elefante volante«. Walt Disney. Aurora 17.00 — 22.00 »I sopravvissuti della città morta«. Capitol 17.30, 19.45, 22.00 »La donna che visse due volte«. Režija Alfred Hitch- Vittorio Veneto 17.00 — 22.00 »Week-end di terrore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere Zaprto. Radio 15.30 — 21.30 »Quella viziosa di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 4. avgusta DOMINIK jT^e vzide ob 5.52 in zatone ob 20.30 14 9i°. na dneva 14.38 — Luna vzide ob “** >n zatone ob 24.17. J“‘ri, NEDELJA, 5. avgusta MARINKA r ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI na n ILI S0 SE: Peter Guštin, Rubidi],,.Hanc0, Erik Martellarti, Barbara sio v8!1. Elisa Stefania Andrian, Ales-Iimdt Alessia Demarchi, letna II1 SO: 78-letni Mario Smolič, 91-Cenni 7?,?r*a Felluga, 83-letna Maria Ant,,,,'- ‘2-letni Omero De Rosa, 82-letni nonio PiornU ev.lotno Vmilin va p'“ Piccolo, 62-letna Emilia Sosič vh .nceani, 65-letna Francesca Babich letni n-8',3, 72-letni Alberto Radin, 62-te c, , *!do Barelli, 84-letna Elena Con-CarK, letni Nino Fonda, 79-letna Anna OkT' POr' Eerovaz. niCa pR: študent Alfred Hitz in- šol-Franr. IU 'ana Maria Malusà, finančnik Licia c»s„co Pierino Ratta in gospodinja friz.,,,^ ayro, kuhar Mauro Matrici in taldn v fabiana Tadina, uradnik Ca-dech Yerdun° 'n prodajalka Nadia Zu-bica 'r-r8ovec Vito Del Rosso in urad-RerlinolZlana Superina, vulkanizer Elio elettri*10. 'n uradnica Giuliana Dolce, Lucia p r,al‘i° Petronio in gospodinja žaDiKii( oraat-to' v pričakovanju prve Vanin lVe Larino Delben in v pričako-ha, smP,rve zaposlitve Patrizia Colon-Atina p131-,Giorgio Barbo in prodajalka in uroP8.0 ib- delavec Adriano Puzzer l-'ulvm nnica Antonella Baolini, šofer i. l zdravstvena asistent ^nna'1'^/, P iorgio Barbo in prodajalka ur ka* Anl™01?Pat in zdr< Gergni ne ,a Bologna, delavec Luciano v ec M uradnica Silvia Gotti, dela- Monti an"° Moscai in in čistilka Inaura in Drnj'0.- agent JV Augusto Crepaldi lec ». aJa*ka Marina Pavlic, prodaja-brve 7 ar° Pelizon in v pričakovanju bik W-Ìh°S Sabrina Cassano,' urad-Jrizia |):Cr Ghiereghin in uradnica Pa ib urur|„' b*- uradnik Michele Colucci fabio z-LCa Elisabetta Ziliotto, uradnik Marina v8.1,’:*1 in univerz, študentka Sandro p «.“io,, državni' uradnik Ales-vapra 3 ',garis in gospodinja Franca lH,dinjà A, ar Giuseppe Forte in gestuale parome Forte, agent JV Palpa Marin8 n? in Poljska delavka Cosi-uona in ,, **• uradnik Carmelo Incar- ^bnčnj =asPodinja Fausta Carrubba, fi-&*iiallrBlr«*nik Domenico Pedote in r Biasi,, Ornella Segala, zidar Pietro ^bančnik Dm. uradnica Rosa Gervasi, tl3 stilino* a£ls Antonio Mauro in mod-bbrto Liva Pos‘ma Santoro, kovač Ro- ;;,cu, „i , - — gospodinja Monica Mi °troška bktrovarilcc Vito l.mdicimi in bfadnik rplp-alka Gabriella Buttignon, 4 Uba M-,?- o Valenti in pomočnica a-btonac in13 Benini, delavec Arduino piski in»3 Prodajalka Nella Altin, la-J'Malka p2J5 Agostino Vidulli in pre-U'Pravnik doflp!*a Schiulaz, odvetniški j Mdimar.. <£3 )'0 Petracci in Solnica x, trgovk-, ojco, uradnik Paolo Bulang j?staik jv p rl? Ingrid Marzoli, pod-h» bcesca p7laudio Zanon in uradnica (,5rbj Cocch- ■Sl’ zborovski pevec Ronchi. >n uradnica Daniela Gran-Na? Patri7?Jten Ezio Rossetti in urad-tp, "ral in a Bari, snemalec Roberto goven n -uradnica Lorena Lantschner, .btone[]a cardo Zacchini in frizerka laP Eerueiin aravano, delavec Alessan-jP'- trg0V( S delavka Rosanna Orto-Cau,a Vivi-Z-cesco Černigoj in tr Vel ^rese in frizer Massimo “ S G NK» rS,LUŽBA LEKARN i/nfbMoniifnJ^L8-3# do 20.30) MniPi u°n i j e vt n a° 20.30) ljan t0nsino 9 gn®’ GL Belpoggio 4, Ul. L»1««.SS,?*-" *'• Ul' Rossetti*3«0 S, od ls o° d<» 20.30) Ul 33- Ul. Roma 16. 22^!!ÌUnbo:KkdtN«oV 0K°LICI 22s soc’ Opčine- ,2?8'124- Bazovica: tel. tepi98- Nabrežmj.e • 211-001, Zgonik: tel. ■ 209-i97 Zma- tel. 200-121, Sesljan: razna obvestila Sindikat slovenske šole sporoča, ’ sodim, je bil urin, in neko ^ j godljo. Izčrpani mučenik, ki v 1 .( ni razločil vsebine, je oboje P°^ ,e[ Od tega dne dalje ga je hudo bo želodec. Obsojen je bil na 30 let F .■ Po 10 mesecih, ko ni mogel ve^,.sm-na nogah, so ga iz kaznilnice v C*m, vecchii pripeljali v tisto na Pj*1» ^ Bila sva skupaj v celici vse *”7, njegove smrti. Umrl je v mojih to . 29. aprila 1943. Bila ga je sama ^ in koža. Iz zdravniških izvidom -a ugotovil, da je umrl zaradi drobovja.« Naj nam te skromne m ce ohranijo v trajnem spominu v ^ ga slovenskega piladeniča, borea človečanske pravice primorskih >-vencev! TONE RUTAR BERITE Navi Matajur TONE SVETINA Med nebom in pefefom ___________ 211____________ Sovražnik jih je obsul s topovskim in minometnim ognjem. Pokazal jim je, da ima municije na pretek in da mu jo iz bližnjih garnizij po potrebi še dovažajo. Tuljenje granat in min, ki so eksplodirale zdaj pred položaji, zdaj za njimi in treskale tudi naravnost med branilce, je napravilo zmedo, če bi bili vkopani, ne bi imeli posebnih izgub, ker pa so bili navajeni napadati iz zased, niso imeli izkušenj v frontalnem bojevanju. Zgodilo se je, kot je Smeli že predvideval. Ob naslednjem napadu pehote je bil bataljon razbit in mu je grozilo uničenje. Brez moči je gledal, kako podajo njegovi borci pred rafali iz mitraljezov, kako se zaganjajo zdaj sem zdaj tja kot živali, ujete v jekleno kletko... Najrajši bi se bil zjokal. Vajen zmagovati, je videl poraz, kakršnega si ni predstavljal niti v sanjah. Vzdignil je jedro, najboljše v bataljonu. Udarili so v razpoko obkolitve. Mitraljezce in bombaše so vodili Frane, Strela in Edvin. Italijani niso prenesli boja prsi ob prsi. Napadalna črta se je razletela kot kamen, ki ga udariš z velikim kladivom. Partizani so imeli samo dva ranjena, manjkal pa ni nihče, ko so se preštevali v kotanji med starim drevjem, vsi opraskani, zadihani in počrneli. Frane jih je peljal naprej, ven iz gosto zasedenega prostora. Karlo je bil zadihan. Težko se je bilo samo z eno roko boriti po škrapljah in grmovju, ki je bilo ponekod tako gosto, da bi še divje svinje težko prišle skozenj. Nekajkrat se je zgodilo, da je zaostal; če ne bi skrbel zanj Edvin, se iz tako težkega položaja ne bi bil izmazal. V gozdu se je po sončnem zahodu naglo tem e. Izbrali so si del grebena, da bi se spočili brez P nečenja. Kot pobiti so popadali po tleh. Bili so ^ in žejni, da se jim je po ustih lepila grenka slin ■ ^ nobenega upanja ni bilo, da bi prišli do hrane m de, razen ponoči. i^jli Smeli je dobil napad. V drobu so ga k . Kal"!9 krči, bil je siv v obraz in prepaden. Poklical je in mu rekel: 0sor »Ločili se bomo, Karlo. Ti si ranjen in nesp .p ben za borbo, jaz sem bolan. Odrejam ti Franen* ^ Urbana, da gresta s teboj; tu ste doma, ni hudi ,^ ne bi imeli skrivališča, kjer vas ne bodo dobnU^jg-bom vzel dva kurirja. Onstran Snežnika imam 'l nišče, kjer si bom opomogel. Poklical bom zdra gg Ti, Strela, pa boš zbral ostanek bataljona 0d prebijal nazaj na Notranjsko. Dobili se bomo ta koder smo krenili — na Račni gori.« uiti Njegove besede so bile dokončne. Nihče s oZdd ni upal ugovarjati. Sovražnik je bil še vedno v e na širokem področju vse do bivše meje. Še pred mrakom so si segli v roke. V S te ver jan priteka čista voda odobren načrt za novi rezervoar 200 udeležencev iz raznih krajev na baletnem tečaju v Gradežu Vodi ga baletni plesalec Jono Borčič Pritajene polemike s strani »opozicije« Nevšečnosti z vodo je v števerjanski občini konec. Dobava dragocene teko-čirie je v sedanjem vročem in suhem obdobju redna in zadošča potrebam. : skoraj vsako hišo, z le redkimi izjemami priteka čista voda, zato šte-Verjanci lahko vsak dan pričakujejo, oa bo župan preklical odlok, s kate-je 18. junija prepovedal uporabo v°do v pitne namene. Te vesti je uradno sporočil župan K*anjšček občinskim svetova'cem na zadnji seji števerjanskega občinskega pVeta, ki je bila v četrtek zvečer. o ved al je, da so rezultati zadnje a-nouze dali dolgo pričakovane izide: voda je čista in pitna skoraj v celi ob-cini. Izjemo predstavljajo le tri nekoliko odmaknjene domačije, do ka-enh priteka voda s še nekoliko višjo PHsotnostjo bakterij od dovoljene. Za Preklic prepovedi pitja bo zato župan Inorai počakati, da izperejo še te /^onje dele omrežja in da analize po-jìj.'Jo Pitnost vode po coi občini, jub pomanjkanju tega formalnega kta pa je voda že zagotovo pitna tu-* na Jazbinah. Klanščpk se je tudi hvalil orožnikom in vojski, ki so v najtežjih dneh skrbeli za dobavo pitne vode. Še ena točka na dnevnem redu seje je bila v zvezi z vodo. Svet je namreč odobril načrt za 4. skupino del pri dograjevanju novega vodovoda. Gre za novi rezervoar, ki ga bodo zgradili za cerkvijo. Sedanjo kapaciteto 60 kubičnih metrov bodo z novim objektom povečali na 250 kubikov, katerim je treba prišteti še 50, ki bodo jamčili dobavo vode tudi hišam v najvišjih predelih. Na seji so nekateri izra žili pomislek, da bi 12 metrov visoki rezervoar lahko kvaril videz okotlja. Zato bo odbor, skupaj z načrtovalcem, skušal uvesti vse možne tehnične spremembe, da ne bi ta nujno potrebni objekt preveč kričeče izstopal iz okolja. Glede odnašanja smeti je župan spo ročil, da ne bodo podražili storitev. Z goriškim občinskim odborom so se namreč zmenili za odnašanje smeti v sovodenjski upepeljevalnik, kar jih bo stalo približno 4.500 lir manj za vsak stot smeti kot pa doslej za od-našalnje v Moraro. Na seji so tudi sklenili povišati prispevek prirediteljem festivala narod- no - zabavne glasbe na milijon lir (odbor je predlagal pol milijona prispevka). Glede tega vprašanja je prišlo do konfrontacije —- sicer v omiljenem tonu — med predstavniki večine in dejanske »opozicije«, ki jo predstavljajo Hadrijan Corsi in okrog njega strnjeni svetovalci. Rožljanje z orožjem s strani le-teh se je pričelo že na začetku seje, ko se je Corsi uprl odobritvi zapisnika prejšnje seje zaradi nekaterih formalnih (po njegovem mnenju : vsebinskih) pomanjkljivosti, nadaljevalo pa se je do konca, ko je svetovalec Simon Komjanc izrekel nekaj očitkov na županov o-sebni račun. Po drugi strani pa je treba povedati, da je poletno vzdušje verjetno vplivalo tudi na ostrino polemik, saj smo imeli občutek, da nihče ne namerava dvigniti politične temperature do meja neznosne vročine. Na četrtkovi seji je občinski svet imenoval novega slugo za osnovno šolo, odobril nekatere spremembe v proračunu za tekoče leto, poveril nekemu podjetju iz Vileša dobavo novih prometnih tabel, odobril nekatera izplačila in nekaj drugih sklepov. Za balet je v zadnjih letih veliko zanimanja. Tu pa tam v deželi se odpirajo nove baletne šole, gojencev je vedno več. V nekaterih šolah po učujejo izvežbane vzgojiteljice ter vzgojitelji, drugod pa je seveda pouk pomanjkljiv. Da ne bi ostali le pri baletnem pouku v zimskih mesecih so nekateri priznani baletni mojstri, plesalci in profesorji, pričeli prirejati v poletnih mesecih tečaje v letoviških krajih, še zlasti ob morju. V nekaterih letoviščih Ligurije ter Toskane je v tem oziru že ustaljena tradicija. Pred nekaj leti se je ta običaj razširil tudi v kopališke kraje ob severnem Jadranu. Predlanskim in lani je bil tak tečaj v Lignanu. Vodil ga je prvak zagrebške Opere Joso Borčič ter sedaj tudi baletni plesalec v milanski Scali. Z njim so sodelovali vzgojitelji iz naše dežele ter drugi zelo znani v Italiji. Letos imamo tak poletni baletni tečaj v Gradežu. Odprli so ga 1. avgusta v kongresni palači, lekcije bodo ves avgust v stavbi mladinskega doma v Gradežu, ki ga je tamkajšnja občina dala na razpolago organizaciji ENDAS, ki je prevzela pokroviteljstvo nad tem tečajem, ali kot mu pravijo, uporabljajoč bolj efekten angleški izraz »stage«. Ansaldo Za restrukturacijo Prve dni septembra bo vodstvo to-he Ansaldo v Tržiču, ki zaposluje sinHM no delavcev, predstavilo j^hlnim organizacijam študijo o haih- V0St* nove ’hdustrijc, kamor ciai' • Prestili nekatere manj spe-v ai)e Proizvodne dejavnosti, ki ^Podjetju niso več rentabilne. O tem sinrit Pogovarjali včeraj vodstvo in Ti na sedežu Intersind v Trstu. njc dl y Ansaldu, ki je za ladjedel-žiške na^Pymembnejše podjetje na Tr-vaniltl’ n' si-hhje rožnato. Povpraše-kakih "a tržišču se je zmanjšalo za irenm ™ odstotkov. 120 delavcev je da Se a° v dopolnilni blagajni in kaže, d0 i. to število ne bo zmanjšalo vsaj Pustih,nCa teta. Poleg tega bo po do-v don. i 900 delavcev en teden nierav ni ni blaKajni. Kljub temu na-'hVesiia- V(xtstV0 vložiti nekaj novih ciaii2 cfl’ tako za izboljšanje komer-izvodn^lJe’ k°t za modernizacijo proto q1c' Skrb sindikatov je, da ne bi slepih Cm <> zmanjšanja števila zapo- ,aHes jutri Fez tovornjakov nedeUndanes’ v soboto, ter jutri, v stah rpL t*0 na vseh ital ijanskih ce-hjakov P°Vedan vsak promet tovor-Pr** Veé kot 50 stoti nosilnosti. traj do X!, velja danes od 7. ure zju-hietpa nf,: dre jutrišnjega dne. Pro-2hovalaTclja t>° kršilce strogo ka-he se, ' , ° namreč v konici turistič-hes in ter predvidevajo, da bo da-l°v o» iU , veliko osebnih avtomobi- °a cestah. C5 H^zna obvestila h° in tu* ZVeza trgovcev c Ul. 9 druge. da bodo nje P0nedeliÌ!!g«Sta] v Gorici JKd 6. do sobote 1 Konec avgusta na Espomegu Ob letošnjem Seghizzijevem tekmovanju tudi 15. simpozij o zborovskem petju V drugi polovici avgusta bol to imeli v Gorici dve pomembni mednarodni kulturni prireditvi. V predzadnjem tednu meseca bo Gorica prizorišče mednarodnega folklornega festivala, v zadnjem tednu avgusta ter prvih dneh septembra pa bo že triindvajseto mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi. Z obema mednarodnima festivaloma sta združena tudi znanstvena simpozija. Pred nekaj dnevi smo napisali kako se bo odvijal simpozij o folklori. Danes se hočemo nekoliko zaustaviti ob simpoziju o zborovskem petju. Predsednik društva Seghizzi Giovanni Vezil nam je povedal da sta tekmovanje zborov in srečanje znanstvenikov ter preučevalcev zborovskega petja neločljivo povezani. Tekmovanje prirejajo letos že triindvajsetič, simpozij se bo vršil že petnajsto leto zapored. Tema letošnjega simpozija je posvečena stanju preučevanj vokalne tehnike in didaktiki vokalnosti s posebnim ozirom na zborovsko petje. Gre za specializirano temo. Specializirane pa so bile teme tudi prejšnjih simpozijev. Ti so privabili v Gorico precej ljudi iz vse Evrope ter tudi z drugih celin. Program je seveda obsegal nekaj poročil, potem pa še diskusijo. Po vsakem simpoziju je društvo Seghizzi izdalo tudi lično brošuro z natisnjenimi posegi vseh sodelavcev. Prav pred nekaj dnevi je bila natisnjega brošura o predlanskem simpoziju. Razdelili jo bodo udeležencem letošnjega srečanja. Letos bo simpozij v konferenčni dvorani na Espomegu, ki jo je trgovinska zbornica dala na razpolago brez- plačno. Stroški v avditoriju so nam reč postali preveliki tudi za tako društvo kot je Seghizzi. Tu bo delovala služba za simultano prevajanje v italijanščino, nemščino, slovenščino in angleščino. Simpozij se bo pričel v sredo, 29. avgusta predpoldne, nadaljeval pa istega dne popoldne in v četrtek, 30. avgusta v dopoldanskih urah. Istega dne popoldne se namreč prične tekmovanje pevskih zborov s polifonskim petjem. Na simpoziju bodo poročali Pietro Righini in Mauro Uberti, oba iz Turina, Francesco Luisi iz Rima, Nanda Mari iz Genove, Oskar Schindler iz Turina, Mino Nordignon iz Mi- lana, Ettore Campogalliani iz Mantove in Fosco Corti iz Arezza. Sodelovali pa bodo tudi strokovnjaki iz drugih držav. Napovedana je udeležba okrog sto voditeljev zborov in strokovnjakov. Tekmovanje pevskih zborov se bo pričelo v četrtek, 30. avgusta, ter trajalo tja do nedelje, 2. septembra zvečer. Na srečanju Seghizzi bomo letos imeli novost: posebni poštni žig, vendarle samo v soboto, 1. septembra. Posebni poštni urad bo odprt v veliki dvorani UGG kjer bo koncert s tekmovanjem. Društvo Seghizzi bo izdalo tudi tisoč oštevilčenih posebnih razglednic. Zadnji konj na goriškem Krasu k našem pahj je zadtr-ne^u *c zbran tisti kraški svet, ki ga skoro ne vidimo več. t iz D ,® v doberdobski občini. Na vozu sedi njegov gospodar, Jožef d zid jz v " Opravilo je tipično kmečko: spravljanje sena. Ob asfaltni raškega kamna. A tudi to počasi izginja, saj beton izpodriva takšne stare zidove Strahotno trčenje pri Gradežu mlada motorista ob življenje Cesta med Tržičem in Gradežem je včeraj popoldne zopet zahtevala težak krvni davek/ V strahotni prometni nesreči sta bila ob življenje mlada motorista, ki sta po vsej verjetnosti preživljala počitnice v tukajšnjem turističnem središču. Nesreča se je pripetila ob 14.30 tik pred Gradežem, na križišču pred vhodom v kamping Al Bosco. Dinamika nesreče, kot so jo rekonstruirali orožniki iz Gradeža, je klasična in po svoje banalna. Alletta GTV, ki jo je upravljal 18 letni Marino Vidoli iz Tržiča, je vozila v smeri proti Gradežu, za avtom pa je prihajal motor benelli 350. Avto je začel zavijati ria levo, ne ve se še, če proti omenjenemu kampingu ali proti bližnji bencinski črpalki, prav v trenutku, ko je motor pričel prehitevati. Motor je najprej oplazil levi bok avtomobila, nato pa zavozil na levo stran ceste, in silovito treščil v drog na gredi v središču cestišča. Oba motorista sta bila pri priči mrtva. Vozniku motorja je bilo 24 let, imenoval se je Adriano D’Angelo doma pa je bil iz kraja Casal bardino iz pokrajine Chieti. V trenutku, ko poročamo, niso še prepoznali njegovega sopotnika, pri katerem niso našli dokumentov. Oba nesrečna mladeniča sta imela popolnoma izmaličena obraza, tako da se je prvim reševalcem ponudil izredno srhljiv prizor, vendar zanju ni bilo več pomoči. Sinoči so orožniki ugotovili tudi istovetnost druge žrtve. Gre za 19-letnega Franca Scaccio, tudi iz Casalbardina. Ves dan odprt plavalni bazen Plavai’ni bazen na Rojcah v Gorici bo od danes, 4. 8., do konca meseca odprt vsak dan, ob praznikih in delavnikih, neprekinjeno od 10. do 20. ure. Poleg Josa Borčiča ki vodi ta tečaj najdemo med vzgojitelji prvo baletno plesalko Opere v Sofiji Margareto Trajanovo, Elso Piperno in Josepha Fontano, ki poučujeta moderni balet v Rimu. Kot je na otvoritveni svečanosti povedal zastopnik ENDAS odv. Marino De Grassi, je na tem tečaju vpisanih okrog 200 gojencev. »Prišli so v Gradež ne le iz dežele, marveč tudi iz Lombardije ter Veneta, pa tudi iz Švice ter iz Avstrije. Za tak tečaj vlada veliko zanimanja, tako med že izvežbanimi plesalkami in plesalci kot med začetniki. V Gradežu se počutimo zelo dobro. Tukajšnja občinska uprava ter letovičarska ustanova sta nas sprejeli z odprtimi rokami. Po svoje bomo pripomogli k nadaljnjemu slovesu tega prelepega turističnega kraja.« Povejmo še, da so lekcije ves dan. Dopoldne Borčič in Trajanova poučujeta klasični balet, popoldne Pipemoro in Fontano pa moderni balet. Tečajniki najdejo tudi čas, da se okopljejo v morju. Sredi meseca bodo na starem mestnem trgu priredili baletni večer, na katerem bodo publiki pokazali kako nastaja balet. Ob koncu tečaja, zadnji dan avgusta, pa bodo priredili zaključni baletni nastop. Med udeleženkami tečaja je tudi nekaj slovenskih mladenk. (mw) Praznik v Rubijah V Rubijah se danes zvečer nadaljuje praznik v gradu, ki ga prireja Športno združenje Soča. Kioske bodo odprli že ob 18. uri, od 20.30 dalje bo p’es z ansamblom Zvezde z Opčin. Ob 20. uri pa bo svojevrstno tekmovanje v preizkusu moči (braccio di ferro) za pokal Rubijski grad. Aretacija v Vidmu Videmska policija je aretirala dva jugoslovanska državljana, ker sta hotela vdreti v avtomobil, ki je bil parkiran prav pred policijsko vojašnico v Vidmu. Aretirana sta bila 34-letni Franc Abram ter 39-letni Silvester Hvala. Na policiji niso povedali odkod sta, po priimkih sodeč gre za Primorca. Zaprta sta v videmskem zaporu. Iz anagrafskih uradov slovenskih občin Anagrafski uradi treh slovenskih občin na Goriškem so nam posredovali podatke o gibanju prebivalstva v mesecu juliju. V SOVODNJAH so se rodili Karolina Černič, Denis Galliussi, Erika Buzin in Matteo Simeoni. V bolnišnici v Krminu je umrla Marija Vižintin - vd. Cotič. Poročila sta se Flavio Demartini in Josipina Oblak, poroko pa sta oklicala (v Gorici) Daniel Ursic in Patrizia Demarchi. V DOBERDOBSKI OBČINI se ni v oreteklem mesecu rodil in niti ni umrl nihče. Poročila sta se (v Trstu) Leone Missio in Vesna Faj-fer, poroko pa sta oklicala Enrico Cecchini in Loredana Lavrenčič. Anagrafski urad ŠTEVERJANSKE OBČINE je v mesecu juliju bil »na dopustu«, saj se ni v občini rodil, ni umrl, se ni poročil in niti ni oklical poroke nihče. kino Gorica VITTORIA 17.45—22.00 »Julie un corpo da amare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 20.00-22.00 »Delitto in formula uno«. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Trne EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Jekleni č’ovek«, 22.30 »Lady Chaterly iz Tokia«. SVOBODA Zaprto. DESKLE 19.30 »Newyorške noči«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. Noročnlno: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II.' nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šV 1 st. viš- 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18': Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro coio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI primorski M. dnevnik dnevnik 4. avgusta 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska 1 zn | Trst m člen italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Poljska vlada ni zadovoljna z napovedano delno ukinitvijo gospodarskih sankcij ZDA VARŠAVA — Poljska tiskovna a-gencija PAP je objavila, da so ZDA sporočile poljskim oblastem svojo pripravljenost na delen preklic gospodarskih sankcij, ki so jih sprejele decembra 1981. leta ob uvedbi izrednega stanja na Poljskem. Po pisanju poljske agencije je sta lišče ameriške vlade sporočil pred stavnik ZDA na Poljskem John Da vis generalnemu direktorju poljske ga zunanjega ministrstva Janu Kli nastu. Washington naj bi bil pri pravljen umakniti svoj veto proti vstopu Poljske v Mednarodni denarni sklad, če bodo poljske oblasti izvedle amnestijo političnih zapornikov »na celovit in racionalen način«, poleg tega pa naj bi brez nadaljnjega preklical razne omejitve na področju znanstvenih izmenjav ter letalskih povezav med državama. Vse torej kaže, da bodo ZDA preklicale nekatere pomembne gospodarske sankcije, ki so jih uvedle pred skoraj tremi leti proti Poljski, nikakor pa ne vseh. Tako se npr zdi, da bo še naprej veljala preki nitev kreditov. Zaradi tega pa a gencija PAP piše, da je »korak Wa shingtona nezadosten« in da »polj ska javnost upravičeno pričakuje brezpogojen preklic vseh omejitev ter odškodnino ZDA zaradi gmotne in moralne škode, ki so jo prizadele«. Poleg tega PAP poudarja, da polj ski parlament ni odobril zakona o amnestiji pod nikakim zunanjim pritiskom in da je pogojevanje ukinitve gospodarskih sankcij s strani ZDA v tem smislu »nedopustno vmešavanje v suverene odločitve poljske države«. Pisanje poljske agencije PAP je potrdil glasnik poljske vlade Jerzy Urban, ki je dejal, da »Poljska ni nikoli rotila Združenih držav, naj ukinejo sankcije«, ampak da to poljske oblasti pričakujejo, ker gre za protizakonite ukrepe. Urban je pojasnil, da poljska vlada preučuje stališče Washingtona, ki ga je po sredoval predstavnik ZDA na Poljskem John Davis, in da bo v kratkem objavila uradno poročilo." O vsej zadevi pa so veliko bolj cadržani ameriški uradni viri. Glasnik ameriškega predstavništva na Poljskem je potrdil vesti, ki jih je objavila poljska agencija PAP in med drugim poudaril, da bo nadalj nje zadržanje ZDA do Poljske v veliki meri odvisno od tega, ali bodo poljske oblasti vrnile svobodo res vsem političnim zapornikom. Glasnik samega predsednika Reagana, ki se mudi na počitnicah v Kaliforniji, pa omenjenih vesti ni. hotel komentirati. Glasnik poljske vlade Jerzy Urban. (AP) Mine poškodovale tri tovorne ladje v Rdečem morju KAIRO — Egiptovska tiskovna agencija Mena je sporočila, da so v četrtek morske mine poškodovale tri t sovjetskim akademikom N. Vasiljevom, ki zatrjuje, da je eksplozijo povzročila vesoljska ladja, ki je prišla s kakega drugega planeta. Vasiljeva so do tega prepričanja privedle zadnje študije, ki so jih izvršili na opustošenem ozem lju ob reki Tunguska. Zadnje teorije so namreč zatrjevale, da je eksplozijo povzročil meteorit, vendar po tolikih letih raziskovanj še vedno niso odkrili niti miligrama materije, ki jo vsebujejo meteoriti. Poleg tega zatrjuje Vasiljev, bi moral meteorit, da bi eksplodiral v atmosjeri vstopiti vanjo po zelo nagnjeni paraboli. To pa se ni zgodiloi »svetleči predmet« je 30. junija 1908 ob 7. zjutraj opazilo mnogo ljudi. Eksplozija je povzročila tudi potres in mnogo požarov, občutiti pa jo je bilo na stotine kilometrov daleč. »Leteča krogla« je nenadoma tudi menjala smer letenja in se bliskovito zasukala z juga proti zahodu (kar se ne zgodi meteoritom). Poleg tega so v tistem db\ dob ju številni opazovalci celega sveta zabeleži•* čudna nočna svetlikanja, ki so se pomnožila PraV v noči 30. junija. Sovjetski akademik je nazadnje dejal, da J® izvor omenjenega predmeta neznan in reakcije, ** jih je povzročil, lahko pričajo, da obstaja v mosu materija, ki je nam še neznana ali P° d jih je povzročila vesoljska ladja z nekega dru^ gega planeta. Številni sovjetski znanstveniki se to teorijo popolnoma strinjajo. Tudi za politike nastopil čas zasluženih počitnic... Večina bo ostala kar v Italiji RIM — Vsi domov za dober mesec v pričakovanju septembrskih bojev o odlokih in v pričakovanju najhujšega spopada glede finančnega zakona za leto 1985. Nič čudnega torej, da si želi večina italijanskih politikov pomirjujoče počitnice, saj bo septembrsko politično življenje že dovolj dinamično. Seveda so tudi izjeme. Giorgio Napolitano je namenjen na Kitajsko, po sledovih svojega uglednega someščana Marka Pola se bo podal tudi minister za delo Gianni De Michelis. Pdupovec Eliseo Milani si bo ogledal Ameriko, medtem ko bo liberalec Zanone prvič izdal svojo Elbo za zeleno Škotsko. »Zapečkarji« pa se ne pustijo ugnati. Claudio Martelli napoveduje, da ostaja v Rimu. Namakal se ne bo seveda v lavorju, temveč se bo občasno kopal na kaki bližnji plaži. Tudi Aldo Bozzi bo ostal v Rimu in se bo posvetil izdaji svojega priročnika o javnem pravu. Kot običajno bi moral v večnem mestu ostati tudi notranji minister Sc alf aro, saj je edini, ki si ne more privoščiti počitnic. Številni politiki pa se bodo podali v svoje rojstne kraje, med njimi prednjači novi generalni tajnik KPI Natta, medtem ko bo Pajetta dopustoval v Jugoslaviji. Domov bosta šla tudi Ricardo Misasi in Giacomo Mancini. Predsednik protimafijske komisije komunist Addon Alinovi, Neapeljčan po rodu, je izrecno izjavil, da bo šel povsod, samo ne na Jug. Vsekakor domače ali tuje je prav morje glavni cilj italijanskih politikov. Med njimi so De Mita, Spadolini. Pietro Longo in Rognoni, ki pa skriva kraj svojega morskega letovanja. Seveda si bo morje privoščil tudi predsednik vlade Craxi, samo po sebi umevno v svoji Tuniziji. Ljubitelji gora, ki imajo svojega najuglednega pred stavnika v predsedniku Pertiniju, pa so po vsem sodeč iz leta v leto bolj številni. Tina Anseimi bo šla v Agordo, Piccoli pa na prelaze Franca Jožefa pri Salzburgu, med tem ko se bo Nicolazzi podal na zavarovane poti v Dolomite, v mislih pa bo bržkone imel drugačne vzpone. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica * jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase * vse vrste kuhanih In surovih salam. DdlcE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona) - Tel.: 820334-5-6 Telex: 46023' avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE MIK1 MUSTER: ]\a (R V j CITI Zapadli (10-) Zvitorepec in Trdonja |6l£3 JIH.K SVOJEMU GLAVAR* K) JEZDIJO: «MALU NAMA [BODO ZA PETAMI. SKRITI Sl NAJBOLJE BO,če St UMAKNEVA NA PLANINO NA SKALNIH TLEH NAJU NE BODO MOGLI ZASLEDOVATI. .SKOVATI MORAVA NAČRT ZA ZVITOREPČEVO REŠITEV. bÓBER BOS' TAKEGA INDIJANCA BOM NAPRAVIL IZ TEBE.DA SE BOS St OŽENIL LAHKO PRI „ MOKASINIH", m - hi : na , lasuljo: BARVE IN NEKAJ CUNJ PA IMAM V TORBI TAKOLE I KRASEN Sl ! 5E SEDLO SNEMI.POTEM TA KAR BRŽ NA POT. UPAM, DA Sl Sl ZAPOMNIL, KAR SVA SKLENILA! S TESNOBO V SRCU JE TRDONJA L PROTI INDIJANSKEMU ČO... | , 1 " h /, Z Umor zaradi uhanov KAIRO — V Kairu je dnevnik »Al Abram« objavil vest, da je je deklica ubila svojo štiriletno prijateljico. Žrtev tega krvavega c*°i’?<7^ijic0 bila mala Šibam Sobhi Atteya, ki se je igrala s svojo starejšo Prl'?korčke Marvat Fath Alla. Med igro jo je ta vprašala, če ji v zameno za sladK da svoje zlate uhane. Deklica ni sprejela ponudbe in Mervat jo je Pov‘r,ato na samoten kraj, kjer jo je večkrat zabodla z nožem. Mrtvo trupelce Jcut>jja odvrgla v bližnji kanal. Ko so deklico aretirali, je ta izjavila, da je ^g, prijateljico samo zato, da bi dobila uhane in da bd tako zgledala lePs ' uj)il vrstni dogodek ni prvi v Egiptu. Lansko leto je namreč 14-letni jast^ pet deklic med tretjim in sedmim letom starosti samo zato, da bi se P° njihovih uhanov. »Prilepili« lasišče TEL AVIV — 19-letni Semadar Cohen so z zapleteno operacijo, trajala 13 ur »prilepili« lasišče na glavo. Dekletu so se namreč ‘me!z jj ie 'v negevskem kibutzu zapletli lasje v zobovje kmetijskega stroja. ? 5o dobesedno odtrgal lasišče, ki pa je na srečo ostalo nepoškodovano. ncft dolgi oper# nemudamo odpeljali v bolnico v Tel Hashoner, kjer so ji po doigi 1,r -e p° zopet vrnili lasišče. Dr. Batya Yajje, ki je vodila zdravniško ekipo, operaciji izjavila, da bodo dekletu lasje še vedno rasli, vendar 00 neobčutljiva za bolečine, toploto in mraz na lasišču. Pogreb po 36 letih ne* končno pokopali peP^ KANSAS CITY — Po šestintridesetih letih so Končno punupou r -. ženske, ki je baje umrla leta 1947. Za ta nenavaden dogodek je najb Charlotte Martin hčerka pokojne Annabelle Ickes, ki je materin P6??. ,^0 v nekem hotelu v Kansas City ju. Po njenem odhodu so v sobi naS 5 pepelom in jo skrbno hranili v hotelski železni blagajni v . bi Charlotte Martin vrnila. Po desetih letih pa so žaro izročili P? urad za izgubljene predmete. Tudi tu so šestindvajset let upali srjS«$ t -u>! hčerka gospe Ickes prej ali slej javila. Nazadnje je odgovorni zajj“jo odločil, da bo žaro poslal na kratkem pogrebu pokopali pokopališče v Mount Mori ah, kjer