(3LAS SVOBODE. ., ^ I Slovenci-bratje združimo se! Vslogijemoč!_,. ^ 1 SteyT397 Chicago, III 14. hizmtii im ^to II linijski delavci iztiranž. Mišici tccijs in tipi pitali anarhisti i iiguli niijsto delavca i: njihovih stanovanj, Vsi delavci na zapaduse vzdra- mlli. Razburjenost velikn. Kapitalisti odrekli zasloni bo postave. Govorniki nastopajo In socializem se Siri. Vse obrača oči na zapad. Iz malega, neznatnega oblačka, nevrednega, da bi si človek belil glavo, je nastal grozen ciklon, prava pravcata revolucija za odpravo neznosnih današnjih razmer. Vsa nesreča, iz katere so se kovali in se kujejo še nezaslišani škandali, izvira iz vsakdanjega štrajka, koji se je zadnje dni pojavil tudi v Idaho Springs, Colo. N'i pa se dobro izbruhnil, že se je na prvi glas kapitalistične trompetc vrglo v ječo večje š.cvilo unijskih uradnikov. Trgovska zveza ]>od komando kapitalističnih lopovov si takoj podvrgla vse sodnije in sodnike, sploh vse vlndne funkcije in pod zaščitom te deluje na to, da se za vedno izže-nejo vsi linijski delavci iz mesta in nadomestijo z skabi. Ta ročna določba kapitalizma je vznemirila vsace-ga |>oštenega človeka in v prvi vrsti delavca na zapadu. linijski delavci pripravljeni na boj. Na svojem glavnem zborovanju je sklenila "Western Federation of Miners" bojevati se proti kapitalistom makari do skrajnosti in ne od- 1 stopiti niti za las od svojih prvotnih zahtev. Meščanska "Citizen Alliance", ' P katera je provzročila razburjenost med delavci je silno močna, šteje 14,000 ydov-mogotcev, a to še ni vse, ima tudi vse postave v svojih rokah. Rudarska unija ima |>etkrat toliko u lov in $750,000 gotovine. [ ' Denverska trgovska zveza je hotela istotako pokazati svoje kultur- ' tK) lice s tefn, da je sklenila poi vzgledu svojih zaveznikov v Idaho Springs izgnati vse linijske delavce ' iz mesta, a to je provzročilo odpor, > kaknršnega še ui doživela država I Colorado. Delavci cele države so se ■ vzdignili in pod vodstvom tiskar- 7 ske unije oboroženi čakali na svoje 2 trinoge. ! TipografiČna unija je sklenila re- y solucijo, v koji ostro napada brez- " obzirno postopanje trgovsko-kapi- 1 talistično lopovSke zveze in trdi, da J je razburjenost delavskega prebi-valstva prikipela do vrhunca in treba lešc male iskricc in splošna vsta- ] ja bo tu. Ljudstvo ne more trpeti 1 več, da bi govorile postave samo za [ gospodske postopače. Unija pre- J . klinja tako pravo pravcato anarhi- 1 stično postopanje in sklepa, čc se r ' bodo še dlje kršile ljudske pravice, r da naj si potem pripišejo magnati 1 sebi, ako se jim kaj neprijetnega pripeti. ' Grožnja je pomagala. Zadnji te- s deti je zborovala denverska "Citizen " Alliance" pri zaprtih vratih in skle-tlita odstopiti od nameravenega iz- f1 I tiranja, kakor se je zgodilo to v Idaho Springs. Celo vnanji kapita- z listi so bili že v hudih skrbeh in ^ t brzojavi so švigali semtertje med ! Chicago, Bostonom in New Yor: . kom. • •• 11 Razmere v Idaho Springs, 11 Med tem časom so postale razme- ti re v Idaho Springs strašne. Šerif v 1 JJandberg iz Clear Creeka je poolno pla- j čilo svojim delavcem za storjeno j j delo. llistri 11111 kapitalistov jc že' davno sprevidel, čim bi se posrečilo to delavcem, bi bili oni ž njihovimi mastnimi pritoki pri. kraju, zato ta-^ 1 ko nečloveško postopanje. Vse časopisje, celo ono kapitalističnih roparjev se je kolikor toliko opravičevalo in skušalo braniti svoje anarhistične podpornike in zatiralce ubozih delavcev le pueblski, . takozvani katoliški "Šmir" je nastb-pil drugo pot in kričal, da se z de-. lavci-socialisti prav dela. S klcvc-a landsko šemo vskliknemo tudi mi: . bravo dragi kolega Bumburgar in oguljeno grešno revše Cirilijankus, _ toda iz povsem druzega stališča, ca-pite bene! — "ought to open Ilir eyes of the workers lo (lie (ruths of v Socializem if anything nil I." Takim lumparijam ne Ixi prej s konec, dokler se vsi delavci ne u zdnižemo ill z združeno močjo ne . pokažemo zobe našim nečloveškim . zatiralcem. Delavec Imdi z delav-. ceni in glasuj za svojega kandidata? i - , ODPRTO PISMO UREDNIKOM »RAZPORA" (Mira) 1 Pueblo, Colo. Da, malenkostno se mi dozdeva, j zagovarjati se Vašim drznim, laž-njivim in narod zapeljivim napadu Vašega lista Mira, reete "Razpira". ■ • Da, slikate me kot razbojnika z na- ; 1 slovom "neki John Pekcc"; pač me f ne poznate v Vaših podatkih, a mc-. ni se zdi, da sem Van) bil .vedno , . dober prijatelj, kadar je bilo potre- j , bno (?) za gosp. očeta "Cirula" i>o- ( hirati denar, kadar je prišel na |>o- , čitnice v Denver zapeljevati narod, j t Sam sveti oče "Cirul" so rekli: "da, , . Pekec je zarejs fajn čovek, nar bul ] j fajn, kar jih jc v Denferu". kadar , sem "nakolektal" groše in v to svr- j t ho odložil svoje delo za dan ali dva , dni, a sedaj me ne poznajo v nji- t . 'i vem drznem napadu več, naziv- > . Ijajo me leše "Neki Pekec". Dobro! j , Da, oče. ko sem bil zadnjič pri | , Vas — to je bilo v jutro — ste l . imeli !e|>o brado, enako sv. (ire- ( groju, a ko sem Vas zo]>et obiskal -! po obedu, bili ste se že oskubili, s , kakor spomladni ptič, kadar perje j, zgublja in — skoraj bi Vas ne s po- -, znal, tako ste se spremenili, Co- ' tovo ste se ogulili v svrho, da bi Vas ne spoznal vsak pobalin na ce- • sti radi Vaših činov, duhovnih dobrih ( ?) del. Da li se oče še »po- 1 minjale na berača, koji jc stopil v s "farovž" ravno, ko sem bil jaz pri t Vas? Prosil Vas je kruha, da si p uteši glad, a jtokazali ste mu vrata ^ in pot proti "štilborku" (jeklarni) \ rekoč: tam se knili lahke* služi. A jas "neki Pekec" Vas zagotovim, k da od moje hiše še ni odšel praznih r rok ne berač tujec, še manj pa kak d rojak; da, "ako bi duhovne očete 11 prosili, bi lačni po svetu hodili". p Da, svetu ste kazali svojo ne- k umnost s zagotovilom, da sem pri- ii šel v Pueblo zapeljevati narod. Ali ti ga pa v istini zapeljujem jaz, ali o- z; brat 110 Vi, hočemo šele preiskati in 11 pravi odgovor mora biti! Da skn- k sate svet (narod) obdržati v ivdjih p zaujkah, da bo žetev za Vaše "mal- h ho" tim gotovejša,-*- to je neovrg- al Ijiva resnica. Ne premislite pa, ka- 11 ko težko dela narod za groše, s ka- št terimi Vi tako lahkomiselno živite; line pomislite, koliko pjbije našega Ij naroda po livarnah in jeklarnab, ne, vi to ne — marveč hodile dat* za dne- ( vom in odirate narod! Zakaj se ti I potegujete za revni ( ?) "trust", ki 1 lx premore samo (1) par tisoč milijo- e< I nov in zakaj silite narod, da se u-1 st bija zastonj in naj ne poskusi štraj- p kati za osemurno delo? Zukaj dru- T sega, kakor le ca to, da bi ne imel k; narod preveč prostega časa ca pre- I1 tresovanje danaJnjega sistema in da ki bi se tako ne saivdcl sivje sučnosti ji napram samopasnim lopovom. A 'a- st rod naj dela siv jih 12 nr na dan. ta potem naj popije par kozarcev pha ii in. — "marš" v trdo posteljo, da st vstane driifi dan pvd istimi pogoji, it To so Vasi peklenski nauki! Hog w se nas usmili 'tacih\ duhovnikov- I* farizejev. sj Da, oče, v Denverju seni vie j« j let in se pošteno preživljal "in r.f- S itmorno delal za blagor našega na 1 m a Vi ga skr/at, ,- škofa", ter Vam zagotovili "groš,", i- ste se nakrat spreobrnili, kakor Ma-i, gdalena, 1- Pisali ste v Vašem "Smiru" tudi, i- da so me iz "saloona" vrgli. Vi ste i- drzen lažnik, lažnjivec brez para 1 : Kako črno srce imate! N"o, bo že! 11 Ali se pa spominjate onega dobre-i, ga vina pri rojaku Max Maliču v - Denverju pred sterilni leti! — N'o, i* 0:10 vino je bilo vzrok, da ste "po-/ nesuažili" celo dvorišče imenovane- ga-tojnka in g. Malich Vas je že j mislil tožiti na povrnitev škode, e ktero so napravili psi pri razkapa-e nju Vase "nesnage" — in tak sub-11 jekt naj bi me napadal in blatil pred - |X)štenim narodom. • Sramota takim t. pastirjem "trustov"! Skušajte na-1 rod voditi na polje civilizacije in ne 1 v Vaše zanjke . . . John Pekec 253 Xo. I.ogan Ave. Denver, Colo. P.'S. — "Šmir"! Ako nebode s " tem dopisom konec napadov, hočem 1 storiti korak naprej in razodeti sve- • tu. kdo ste nrav za prav. " Opisal; bodem \'aš značaj še iz stareira kraja sem in ttnli Denverja. (Opomb. ured.: Kilaj nam bodo, j ' vsaj razs Yellow stone National Park v državf c Wyoming. k "Potrebne počitke" pišejo Ameri- j( kinezarji! Marsikateri tistih, kate- l> rim se je godlo pri vsaki priliki: h dajte, dajte, dajte in ki je — Bog I> inu odpusti njegov greh — dal, je potreben stoterokrat prej počitka, I kakor 24 ur 11a dan prostega časa šl imajoči farji. Za čegave groše po- v tujejo in se razveseljujejo popi! — za svoje, za svojih rok delo gotovo p ne, marveč za groše, na katerih 11 leži prekletstvo delavskih žuljev in g po večkrat strdene delavske krvi. s< In to prokletstvo bo nastopilo prej ali slej, kajti, da bi ljudstvo polnilo n na veke jiostopačev, niti far- st štvo več ne verjame. "Prepotreb- Ij ne" (?) 1 »očitke si vzamejo mazi- t: Ijenci, 110, in njihove ovce se raz- s< veseljujejo (?) in uganjajo orgije (!) po raznih jeklarnab in livarnah, I tik pekla (velikanskih kotlov z raz-j holjeno rudo),v kojega smukne zdaj k, eden zdaj drugi teh srečnih ( 1), ki N se jc naveličal (?) razvescljevanja 1 pa Wellowstone ( ?) parkih itd. - v" Tako je pač danes a ne bo večno, k kakor tudi Sušteršič ne bo večen, hi Pa še "č.", na še enkrat "č. g." se kličejo fabrikanti 'J slepilstva". Kri iz jinj je neki nadel tako čast! Kr p ^tiis naš Odrešcnik gotovo tie. s;i V itake časti še poznal ni! Torej "č H in "čč." oni, mi pa vsi z njihov ji strani samo "g." časih pa še to ne. d temveč le N. N. itd. Kristus je učil, da smo vsi ljudje enaki, tor*/ n, liodimo vsi "čč. gg." (častiti go- ci spodje ali pa vsi samo N. N., kar m i je z naravnega stališča edino |>rav. k; Sicer pa. ako hočemo iti še dlje. bi le i morali biti danes k večjim farji ir < ! nhalisti «atro N". W in mi v! 1», ■ -li hlrvigi — ki p"> današnjem sistemu -1 ne spadamo v kategorijo tistih viš--1 jih' (■?) krogov -r- "čč. gg." in zali kaj to? Za to, ker smo mi delavci e oni ki n^ičajo in oblačijoi farje in i kapitaliste: koji jim pripravljamo e razkošno življenje, jim dajemo de-'. nar, da lahko uganjajo vsakovrstne ii luniparije — pardon, orgije! Pro-z kleli humbug, kdaj te bo konec 1 "Kristus, pridi še enkrat na svet in - vsejnu bo konec!" O miinhiia sredstva i jroti klerikalizmu. - 3 (Dulje.) k " 'a rad i resničnega in donmeva-neg i krivoverstva jc brat Konrad mm go plemenitašev in ncplemeni-taše r, duhovnikov, menihov, meščanov in kmetov s prenagljeno hitro- • stjo sežgal." (Colon max, M. G. 17, ; j Ir ;vi*itor Konrad jc tako blazno ^ mor ,.da se je to zdelo celo vnetima ' prijj oljema inkvizicije, nadškofoma Koloniji in v Moguncu, omrti zadela katoliško cerkev, ki se 1 je veselila njegovih bojev in ; "zuiag"; nikogar se niso krivoverci I itako bali, kak&r magistra Konrada, > ki je nastopal proti krivovtrcem ka- 1 kor Josua proti Jerihu ali kakor . Mardohej proti Aitianu". I11 kon- / čno je papež zaklical: "Vi, cerkveni 1 knezi v Nemčiji, kaj pa je to, da ne s jokate in ne žalujete zaradi umora \ Konrada iz Maribora, služabnika s luči in voditelja neveste Jezusa r Kristusa?" ( To je pisal rjmski papež Gregor j IX., namestnik onega Jezusa Kristusa, ki je prinesel človeštvu — vero ljubezni. Rim je bil za časa inkvizicije pa- j, peski. Papež jc bil v Rimu ne sa- jj tno najvišji cerkveni gospodar, ne- s go tudi posvetni vladar in sicer ah- (i sol u ten. k Klerikalci pravijo radi; da v Ris mu samem ni inkvizicija nikogar sežgala. To je velika in predrzna laž. Sicer je res sramotno, da so se take reči zgulile v Rimu, a zgodile u ko st in siccr dostikrat. d L. 1432. je bil bretonski menili d Tomaž Konekte v Rimu sežgan, ž 'Preiskavo" proti njemu sta vodila s kardinal iz Rouena in kardinal iz b Navare, katerima je papež Evgcnij I: IV. sam poveril preiskavo. Kardi- p ,nala sta imenovanega menjha kot g krivoverca obsodila na smrt in je 11 bil isti javno sežgan. v I- '533 je bil menili Ivan Mollio ši iz reda minoritov najprej obešelt in 11 pitem sežgan, 1. 1558. pa je bil p Waldenzec Pasquali živ sežgan, ji Beneške republike poslanik v Rimu r je J*), junija t§66 poročal svoji via- n di: Zadnjo nedeljo so bile v cerkvi v Minerva v navzočnosti vseh kardi-' r, nalov razglašene razsodbe inkvizi- > cije proti 15 navzočtiitn in jedni od- je« šotni osebi; sedem oseb je bilo radi 1 krivega pričevanja obsojenih na ^a-; v Icro; sedem krivorercev se je javno n 1 ' vedalo krivoverstva. jeden kri-! r ■ \crrc pa je bil izročen posvet*.i I m oblasti, (ki je bila v Rimu ravno s- tako papeška, kakor cerkvena ob-i- last) da ga sežge. To jc bil doti ci I Pompeo di Monti, brat markija in Carrigliano in bližnji sorodnik kar-10 i dinala Colonne. V poročilu z dne 27. septembra le 15^7. pravi licneški poslanec, da je > inkvizicija obsodila 15 krivoverccv, :! ki so se kriy.fti'erstvu skesano oilpo-n vedali, deloma na zazidanje (serrati in perpetuo fra due muri) deloma na dosmrtno ječo, 2 krivoverca, ne-„ ki frančiškan iu bivši papeški pro-tonotar Carnesechi pa sta bila naj-t prej obglavljena in potem sežgana. Tudi v Rimu so s strastjo klali in sežigali dolga stoletja. Bilo bi pre-i obširno, ko bi hoteli navesti, le naj-(l bolj znane slučaje, a za izgled naj • jih vendar vsaj nekaj še navedemo. ( Za časa Klementa VIII. jc neki ( Anglež v Rimu poskusil pri proce-, siji iztrgati duhovniku monštranco. ' Obsojen je bil na smrt. Pred cerkvijo, kjer je poskusil duhovniku 0 iztrgati monštranco, so mu najprej a odsekali obe roki in odrezali jezik. Potem so ga peljali na Campo di 1 Fiori. Med potom so ga žgali z gorečimi bakljami iu ga najioslcd ^ živega sežgali. ; Kapitalistični švindel. u Nad 1500 delavcev je brez dela v " Anacondi, rudotopilnice pa imajo i oglase, da iščejo delavce. Rudoto- | a pilnice so večinoma zaprte, ker ho- , e Žejo kapitalisti na vsak način uni- , 1 čiti unije. Proti glavnemu nadzor- , ? niku rudotopilnic se je vložila pri- - tožba, ker se je dognalo, da je jemal . c oil Avstrijcev in Italijanov denar, - da so dobili tako delo med tem, ko , I so bili drugi delavci brez vsakega , vzroka odpuščeni. Trdi se celo, da' t - so bili nekateri prvoimeitoyanih že' | 1 v Evropi udinjeiii, kar je sevala protipostavno in kar je provzročilo - silno razburjenost. ] . Mi stavo-lomci, roparji delavskih pravic, ki gledajo le na t<>, da ugodijo svojim zapovednikom, kanitalističnim mu- si gnatom, da si tako sami sebi polnijo č« žepe na rovaš delavstva. Kakor se m nam poroča, Ixxlu imeli niontatiski st six-ialisti že p> prihodnjih volitvah u vso kontrolo čez državo, p)tem di smemo upati, da se te nezaslišane d; razmere korenito spremene." II 'rong jc cannot forever sit on the throne S with right on the scaffold." te ----------- d. Avstrija. ];i Dunaj, 12. augusta.—-Od 5. aug. d( pa do danes je bilo v Krakau v Ga- zt liciji, kakor izročajo tamošnji ča- bi sopisi, Co štrajkarjev ubitih. Vsak je dan se vrše krvavi poboji med štraj- re karji in vojaštvom. CAS GOLJUFIJE. . sk \'saki dan prinašajo časopisi dol- za ge članke o goljufijah, katere se ec dogajajo na celem svetu. Posebno dosti goljufij zgodi in napravi se z živili in zdravili. Lahko se trdi, da ** se zares dosti greši na račun do-brili zdravil in občinstvo se jc vžu ra lahko samo prepričalo, da nobena 1 'a |)ouaredba Trinerjevcga Ijekovite-: J1' ga grenkega vina taistega nikakor j ^ nadomestiti ne more. To vino je j vžc mnogo let pienano kot najbolj- j ^ še domače zdravilo. Vse želodčne nerednosti, slabo kri itd. hitro i'i j Ja po[)oluoma ozdravi. Napravljeno vc je iz naravnega Vina. zdravilnih ko- |x< renin in zelišč, ter je tako pop>l- st noma zanesljivo zdravilo za celi ži- sa vet. ker dobro zdravilo ie samo na- s'< I •-mrim potom mogoče napravi ti t ce Xe poskušajte nepoznanih morda j re!o škodljivih patentnih zdravil, ~ .cTiviie pijte samo Tri-er-evi ira-^ j vilno grenko vtno. Do- se lel^ar- pc 1 nah, dobrih gostilnah in izdeloval- pc I ru. Jos. Triner. 799 S. Asldand pa • Ave., Chicago, Ills. Pilsen Station. *fl 0 Razgled po svetu. )- _____ , • ■——1—-—~~ IZ. BALKANA. a Revolucija v Macedoniji je tdrej vendarle izbruhnila. Kakor se poro-a Ča, iz Carigrada jc bilo zadnje dni e več bojev med vstaši in turškimi t, vojaki. Dne 10. aug. so napadli j- puntarji vas'Djivarek iu vse, kar ti jim je padlo v roke pomorili, celo a otrokom niso prizanesli. *V vilajetu ()hrida se je vršilo več pravilnih l/itk. Vlada se na vse mogoče nači-j- ne trudi, da bi zatrla vstajo. V Monastir je bilo odposlanih še na-11 daljnih 8 bataljonov vojakov. >. Vstaši so naskočili tudi mesto - Krušcvo, osvojili in dva dni držali j proti veliki turški premoči. Na obeh >. straneh je bilo enako- število tnrt-:i vih. Skupaj jc padlo 320 mož. Bulgarska vlada je poslala vele-1. vlastim neko noto, s katero opo- - tninja, naj bi sc napravilo kar naj-t hitrejše konec turškim grozovito-j stim v Mace l rniji. Ako se to ne zgodi, sc kaj lahko v Bulgarski jxr 1 javi gibanje v dobro vstašev. s čin c Iti bila prisiljena tudi vlada ijasto 1 piti isto. |>ot. "Ni jc stvari, katera i bi zamogla napraviti konec sedanji ! revoluciji v Macedoniji, izven, da *e ugoili našim narodnim zahtevam, ali pa, da se |>o])olnonia uniči za svobodo se bojujoče junake", — ta- ' ko se glasi zaključek iieke izjave, ■ katero je obelodanil revolucionarni odlior. Boris Sarafov, glava in ' duša vsega gibanja, stoji 11a čelu macedonskih vstašev. Roskovski, ruski konzul v Mona-' stiru jc bil zadnje dni umorjen, ■ Morilca, nekega turškega redarja,. ' so prijeli in zaprli. Kakor sc j>o- roča iz Petrograda, zahteva car ekscniplarično kazen za vse morilce, katere je iskati neki tudi med tur-i ^kitri častniki, Na Dunaju, posebno pa še v Londonu so jako vznemirjeni, da pride" Rusk.f, fafTrH'morjencga konzula, še 1. novimi zahtevami na da. in da se ne bo zadovoljila samo > kaznijo morilcev. Boris Sarafov. vodja macedonskih vstašev, je priporočil direkciji orijentske železnice, naj ne prevzame več potnikov na Balkan* ker bo- 1 do v par dneh razdjane vse železniške proge. Vstaši imajo na svojih zastavah napis: "Svoboda ali smrt!" in "Pogum bratje I" Francosko. Variš, 12. augusta. — Grozna nesreča se je zgodila v [»ondcljck zvečer na podzemeljski železnici. V tunelu tih Mcnilmoutant kolodvora sta trčila skupaj dva vlaka in se užgala. Tunel je bil v hipu [>oln dima; uradniki so letali semtertje in dajali nasprotujoča si povelja, kar je provzročilo še večjo zmešnjavo. Smrtna kosa je držala strašno že- ) tev, doslej so spravili o 5 centov. "Glas Svobode" [The voice op. Libbbtv] is the only union labor paper in America: published and Edited every Friday in Slovenio laguuge by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, "Entered July 2,1903, at Chicago, III., as second-class matter, under Act of Congress of March 51. 1879" Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in i>ošiljatvo je slodcči * '"GLAS SVOBODE" 5f»3 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. - I v 1 DOPISI. ~ Hlyria, Colo., 3. augtista 1903. SI. uredništvo! Blagovolite mi 1 »dstopiti nekoliko prostora v delavskim, četudi brezverskim listu, ka- | lor ga imenujejo nekateri ničvred- I ni farji. No, po mojim mnenju so < tiste farske cunje še bolj brezver- | »ke, kakor "Gl. Sv.", kateri je le za 1 1o brezverski, ker ne trobi v farški 1 rog in ne deluje za farško bisago. Kar se tiče dela, nimam — ?ai --prav nič veselega iioročati. Delo v I raznih rudotopilnicah še vedno po- 1 čiva; prav žalosten je pogled na vi- 1 soke dimnike, iz katerih se že dlje i časa nič več 11c kadi, a vzlic temu 1 ne smemo še obupati, vse se bo šc obrnilo na boljše in tudi revščina šc ni tako grozovita, za kakoršno jo | nekateri opisujejo. Vsak je pri- I hranil par centov, s katerimi sc lah- | ko preživlja in kratek počitek po dolgem trudapolnira delu tudi ni za I zamotati; če bi pa kilo tia vsak na- : čin rad delal, saj gre lahko v kak I drug kraj. kjer je dovolj dela. 1 Kakor besen psiček se zaletava 1 pucblski Mir, bolje rečeno "šmir" 1 zdaj v to, zdaj v ono stran, posebno 1 mu je naš priljubljeni list "Gl. Sv." ! na poti. Podivjana farška tolpa pač 1 ni vredna nositi duhovniško obleko; prav umestno bi bilo, da bi se to i sodrgo malce bolj okrcalo po uma- 1 zatiih prstih in jo vsaj deloma raz- 1 krinkalo pred svetom. Preteklost 3 nekaterih teh farških lmmbugarjev -je taka, da bi se nad njo zgražal ves j pošteni svet. Mogoče pridemo še i do tega pretresovanja in jim pove- 1 mo, kar jim gre, ne oziraje sc na i to, ali bo to njihovim ovčicam-ma- < slarjem in bedakom prav ali ne. — 1 Mir ali šmir naj bi se pa tudi že ] enkrat prekrstil v — prepir. Pri- ■ pravnejšega imena pač ne moremo j . najti za tako godlo, ki stika okrog, I kakor mačka *a mišjo. V tej ? "Smirkibli" se oglašajo lese tisti i farški petolizci, ki ne znajo ločiti 1 črno od belega, ki že več ne vejo, na 1 kakšni način naj bi se bolj priku- 1 pili takozvanim Kristusovim na- i mestnikom. V resnici pa niso ne eden ne drugi dlje, od pravcatih podivjanih kozlov. Bratski socializem : dela tem črnim krokarjem najhujšo : preglavico. Vsak bo pobugljen | kdor simpatizira z socialisti in uni- < jami, tako godejo neprestano. Jaz | pa smelo trdim, da nima socializetif popolnoma nič protiverskega značaja v sebi: socializem je za vse enako pravičen, pusti vsakemu svo- 1 ' je, tako tudi glede vere; desetkrat 1 zlobne j ši in brezverski "pa je oni — | bodisi makari sam denverski škof 1 — ki nastopa proti struji. katera 1 hoče vse sloje ljudstva izobraziti in osamosvojiti, da pridemo tako do .enakopravnosti vsih ljudi j na zemlji. Jaz sicer, za svojo osobo, še nisem v socialnem društvu, vzlic temu pa dobro vem, da bi se me v slučaju ne vprašalo, h koji strank; 1 pripadam ali katere vere sem — j tam so vsi bratje in to je prav. ker -'judje smo v*i. Kaj menite, da smo •es vsi ameriški Slovenci toli zanihani, da vam bomo verjeli na besedo, da bo le tisti izvelič^n, ki bo ud vaše farško-kranjske Jednote? AH, da bi vi ne povzdigovali socializma do neba, ko bi vam,ta pomagal polniti vaše nikdar polne-bisagc? No, no, saj se poznamo gospoda okoli boga lakomnosti! Unija plača svojim bolnim udom jk> $1 na dan ali $7 na tsJen; kaj pa farška jednota, ali ni v tem oziru riadkriljena? Kjer je far gospodar zgubi ljudstvo kmalu svoje pravo, to nam spričuje uzorno (?) uradovanje K. S. K. J. dovolj, /a ljudske osrečeval« in organizatorje za zboljšanje gmotnega stanja pač niste na mestu, ker gledate j ve lno le za svoj lasten dobiček m kjer pa denarja ni od tam far prvi zbeži. Pravim, organizatorje I Ali ne smejo 45letni rojaki stopiti v nikako organizacijo? Vstop v J. S. K. J. jim ni dovoljen v kranjsko farško-jolietsko jednoto tudi tie, kam naj se torej zateče, če ne v socialne kln-l>e, kar je sploh edino prav. Seveda, vam je za dolar, a liodite uver-jeni, da se vam bodo tudi sedanji dohodki že ?natno rnzalt. ker naravno, če smo že enkrat na svetu, moremo živeti vsi in ne samo leni farji in gospodski postopači. Kakor delam jaz, tako naj dela tudi moj sosed, ako hočemo zadovoljiti Kristusovim naukom in ugoditi naravnemu zakonu. Grdo lopovstvo pa je farbati ljudstvo d'i bo le tisti zapisan v nebeške knjig;, ki bo kaj njemu (farju) daroval. Rojaki in sotrpini, kdaj se bodetc vendar enkrat streznili in pokazali zobe onim, ki Vas izkoriščajo in tirajo v po-gubo, med tem ko stopajo drugi narodi korak za korakom na poti do splošne izobrazbe in enakopravnosti ! če hočete živeti ne pustite so v posvetnih rečeh voditi od farške d ruhali. Pomilovanja vredno človcče-do-pisnik "šmira" v 32. številki, v kateri razpravlja o nepoznanih mu denverskih razmerah! Barbarično pa je lučati človeku v obraz, da ima manj denarja, manj premoženja kot drugo, njemu enako, človeško bitje. Mi vsi vemo, da se ne moremo meriti v tem oziru s farji, toda rečemo kaj lahko, da smo bili okradeni za naše deleže in da so provzročitelji današnjega neznosnega sistema to-isto črnosuknježi v zvezi s kapitalisti. Sicer pa vkljub temu šc nismo toli daleč, da bi ne mogli živeti od danej do jutri. Kdor ni popival ali nesel zadnje cente v farško bisago, onemu še ni treba umirati gladu. Smirovo, sploh farško govedino se spozna najbolj po tem, kadar začne trobiti o Judeževih gro-ših, o ropanju duš poštenih farških kozlov itd. No, le počasi dopisun-čel Kop je privilegij onih, za katere se tako nesinelo poteguješ; sicer pa "roka roko umiva" ali "lump lumpa brani", mogoče si tedaj sam kak slepar. Socializem nima in ne more imeti v sebi farški humbug, sicer bi se ga ne bali kralji in cesarji, sploh vsi oni, ki Ši lastujejo nadnaravne pravice. In dušo naj ti bi pogubili! Revše, kdo se neki z meni za tvojo dušo. Mi ne vprašamo po tvoji duši, marveč po tvojem poštenju in dokler je človek pošten in želi vsakemu svoje — enako. ni se mu treba bati, da bi se mu duša jKjgubila. In kdo skrbi dandanes največ za pravično, enakost-110 življenje, ako ne socializem? — Boljši pošten "scab", nego sanjar-ski socialist, praviš. V tem sc znaš šc korenito zmotiti. Mogoče, da je bil socializem svoječasno le "sanjar-ski", a danes to ni več, marveč'je faktor s katerim računa in more računati celi jvet. Socializem stopa neustrašeno naprej, vedno nova polja se mu ndpro in ne več dolgo let in bila bo ura dvanajst in — sanjar-ski socializem Jto prodrl in ž njim sanjaril bodes. prej ali slej tudi ti. Sicer pa, če bi hoteli pravo sanjar-stvo zasledovati, našli bi ga na gnojne koše v božjih hramih, kjer sanjarijo in sleparijo nekatere pro-palice takej, da marsikateri izmed nemih (?) poslušalcev odnese prazne žepe domu. Pa to še ni vse! Ako bi šli še malo dlje, dognali bi, da sO ravno ti-črni krokarji oni Ju-deževi sanjači, ki bi Kristusa z njegovimi socialnimi nauki vred prodali, če bi bilo treba, makari za 5 centov ali pa tudi za — "badova", samo, da bi se ga tint hitrejše izne-bili. Da je ta sodba popolnoma o-pravičena, ve vsak razumen človek, koji je bil vsaj enkrat v cerkvi poslušat hinavsko zavijanje Kristovih liaukqv. tisti nikdar izpuščeni klic: dajte, dajte (dolarje seveda!), ter peklensko hujskanje proti raznim svobodomiselnim listom in osebam v ober. Da bi nam bilo dovoljeno se zagovarjati kar na mestu, naj bi /e bilo. ali kaj ko sme far pod krinsko vere in pod plaščem reči vse, mi pa nič. Nadalje povzdiguje dopinsunček do neha nekega gostilničarja, koje-ga primerja kot-nekakega uzor moža z "socialistično sodrgo"'. Na tako impertinenco odlične barabe v neutemeljenim psovanju najzdra-vejše stranke 11a svetu ne zgubljam besc<{, ker se itak poznamo doVolj, rečem samo to, da imenovani gostilničar še ni in 11c bo merodajna osc\i pri nas; saj je hotel svoječasno po vsej sili uničiti društvo sv. Jožefa, ali pa se mu je ta nakana mar posrečila? Še malo ne J Pogorel je iti bo še, četudi ima "saloon". Jaz sicer tie branim rojaka I'., ker nisva si povsem dobra, ali z načelnega stališča je vsakega človeka dolžnost braniti pravico in povedati iiekaternikoni, k<°r jim gre in to že vsled tega, da ne bodo, mislili zatelebanci, da jim bodo, če uničijo socializem — na kar pa zdrav človek niti misliti ne more — same jjohane piske letele v usta. Edini, kateri bi imeli dobiček, ako bi sc uničile unije, uničil bratski socializem, bi bili revni ( !) kapitalisti in ubogi (!) farji; mi, bogati (!) dttavci bi pa umirali gladu. Uzorno uredništvo "šmirkible" pristavlja mogočno k dopisu: "Unija W. F. M." je socialistična in torej ne zasluži našega pri[>oročila. ("Bes te plcntaj tok te," Mr. Su-šteršič! kaj poreče neki k tej zaušnici pueblskih laži-maziljencev joli-jetski von Polnaluna, saj, če se ne motimo, je tiskarna "Ani. SI." tudi v uniji ... — opomb. 11 red.). Kaj je šc storila za naše ljudi?!" — Maziljeni in nemaziljeni troti, kaj ste pa vi storili za Slovence, kaj demokratska in kaj republikanska stranka? Odgovor je kaj lahek in enoličen: dali-storili nič, vzeli-uni-čili mnogo. I11 kar far priporoča vemo, da je itak vse piškovo, le tisto je zdravo in čilo, katero napada. Farji o kaki koristi govoriti sc pravi s človeštvom norce briti, in kolikor dlje smo od take sodrge, toliko bolje za nas. Ne rečem, da se ne dobe tudi dobri duhovniki, a žal da so ti preveč redko sejani. Toliko za danes in oglasite se še, oglasil sc bodem i jaz, a tedaj z natančnejšimi podatki. Vrlemu listu "Gl. Sv." pa želim, v borbi za obstanek, veliko novih prcdplačnikov — delujino vsi za našo "svobodo". Živela! Svobodoljub J. D. LA SALLE. III., 5. augusta. Iz tega prijaznega kraja doslej še ni bilo čuti kakšnih scnzacijonalnih dogodljajev, dasi se prav v tem času marsikaj ukrepa, kakor: nova slov. godba, zidanje nove cerkve in druge več ali manj važne stvari, spadajoče v i>odročje narod, napredka. Ravno v tem zadnjem oziru moram konštatirati, da je baš v tem mestecu precej razumnih rojakov, ki se zavedajo svojih interesov v privatnem, kakor tudi v občnem smislu. Nabavno, da so taki samozavestni rojaki večkrat le nekak "žrtve razmer", v katerih se nahajajo — in da so takorekoč vrženi z silo v naročje njim neljube usode, katera se jim je prilepila na pleča le vsled "grehov" družili, t. j. vsled nerazsodnih ljudi, ki prepuščajo vso stvar glede napredka elementom, ki niso in ne bodo stali na strani delavstva, marveč narobe: v znamenju trikratnega daj, daj, daj, — ga bodo še dlje uničevali duševno in gmotno. S te perspektive sodimo naš narod tukaj in v stari domovini. Prav tako ali vsaj }>odobno je sedaj tu-k/rfv La Salle. za to se ni čuditi, «če pride pod takim pritiskom prej ali slej do naravnega odpora. Pred par leti je bilo tukaj drugače; ni.liilo toliko osebne zavisti, še manj pa sovraštva, katero danes — žal — po "uzoru" tukajšnjega "gspuda Podgorška" tako "modno" napreduje. Vir tega sovraštva' in zavisti, katero vse je zavladalo pod novim "grneral-patrijarhom" te naselbine je prav enostaven in nima z veroizpoved^njem ali narod, značajem nobene |>olitičnc zveze, marveč je utemeljen v tem: ali naj gospodari z denarjem, katerega se nabira baš sedaj (ozir.'se ga je deloma že nabralo) za cerkvene reči okoli delavcev — delavec sam, v obliki ta-cega-delavskega odbora, ali naj sc absolutno vsi podvržejo diktator-stvu Podgorška, da pride tako* vsa stvar z oskubljenimi rojaki v red, v roke škofiji, oziroma rimski ku-riji v obče. To je torej tisti presežni "vir" — groš. In za ta krvavi groš se' gre, pade li v rimske bisago ali ne! Mi mu (Podgoršku) sicer radi privoščimo, naj si pomaga "revež", kjer more in kogar more . . . Kar se je Tonče naučil, -;-_ to Tone zna! O kseftit torej molčimo. Toda naš Tone se je poleg Iigourjanske morale naučil še nekaj dtuzega in to je — psovanja j s prižnice. S tem dejstvom se Pod- j goršek gotovo ne bo prikupil ooca-1 iiom, v ostalem smo pa ti ver-ni, da! ga menda ni človeka, ki bi se spri-1 jaznil s takim postopanjem v cerkvi. Če je pa Podgoršek tako nepraktičen duhovnik, da sc ne zaveda kakšen posel tmi je odmerjen in da napada poštene. delavce s svojo neslanostjo in surovimi izrazi, kakor: "šmrkovci" itd., nam nič mar, sebi naj si potem pripiše slabe funkcije na iKJlju kat. cerkvc. "Far vero gor,, far vero dol", pravi ljudski pregovor. Sicer pa more Podgoršek — rad ali nerad — priznati, da ni 011 tisti "Ego", kojemu iiaj bi se klanjal ves svet okoli Lasalle, temveč, da je le duhovnik, koji je bil poklican oil občinstva, katero ga tudi plača, redi I In kot tak naj bi se torej zavedal svojih dolžnosti ali pa vsaj gojil hvaležnost do svojih fa-ranov. Nekoliko "manire" bi se tudi s[)o-dobilo duhovniku. Duhovnik, kot dušni pastir bi moral biti tudi uzor "moža", ne pa uzor "cowboy-a", Zatritc v sebi prvo tiste slabe kali, potem pojdite in — učite. Dolier katekizem bi vam ne škodil. Kristus je učil nonižnost in je bil sam ponižen — vi pa delate ravno narobe; ali ne čutite, da plujete v lastno skledo? Bežite 110! Pamet, pamet, g. Podgoršek, mtem šele Im> vse prav. Tiste pa, katerim se ne poljubi ostati (h zadnjega v cerkvi iz gotovih vzrokov, je pa najbolje, da jih pustite na miru. Vsak ima svoje pravo! Tudi tisti v sivi oblejnj. . . . Kfineino priporočam zavednim rojakom list "Glas Svobode", iz ka terega >e lahko marsikaj pametnega naiiče. Bratski pozdrav! —«.'. (()pomb. ured.: Če se ne motimo,-je lasallški Podgoršek identičen z nekdanjem župtfikom v Frontenacu, Kans. Čim se nam potrdi to, spregovorili bodemo o tej zadevi še. Svaka sila . . . !") Listnica.—N. N., Pueblo, Colo.— Obžalujemo, da Vašega dopisa n; moremo priobčiti. Direktnih napadov na unije pač ne moremo odobravati, saj so bil« vendar unije prve, ki so delovale na oživljenje delavskih pravic. Če bi se ne bilo organiziralo delavstvo v Ameriki v razne unije, bi stali danes mi vsi, ki se borimo za svoj vsakdanji kruhek, na kraju propada. Unije so nekaki pred]>ogoj k socializmu, enakopravnosti vseh slojev človeštva, kako torej naj ne odobrujemo njih poslovanja. Mi nc smemo misliti samo od danes do jutri; naše misli morajo predvsem segati v IkkIoč-nost, moramo streniiti |k> tem, da 1 u tiagamo vsaj svojim otrokom, če uže sebi, do boljšega kruba.; Po-e'1.10 kar je zavednih naših rojakov, bi r.e smeli biti tako (Jzkosrč-ni. Le-'potom po|tolnega prevrata današnjega sistema pridehio dnr 1x>ljšc bodočnosti, a nikdar ne, če bomo držali križem roke. Kaj naj bi sc resno ustrašili morebitnega dvotedenskega stradanja v slučaju kacega štfajka! N'o, to bi bila žc skrajna strabopetnost, to timbolj, ker indirektno itak že stradamo odkar smo prišli na svet pa do danes in !>omo še, dokler ne upognemo vrat kapitalu in pripravimo naše "maziljene slepilce" do oznanje, vanja pravih Kristusovih naukov. Mi stojimo odločno na stališču, la bi bilo jako pametno in umestno, da bi sc tudi slovenski delavci orga- , nizirali medsebojno in stopali s po-nosom v krajevne unije. Naj napoči le štrajk, vsled pardnevnega stradanja, nas šc ne bo vrag vzel, pač pa gotovo v par Ifctih v podobi plošnega kapitalističnega trusta. če se mu ne bomo ob pravem času 1 x »stavili v bran. In ravno v Pue-1)1 i je sila potrebna delavska organi* .zaeija, ker cena delu uil leta do leta rapidno pada. Zatorej, živele unije! Živela enakopravnost I Živelo bratstvo! Na delo vsi! Čim več nas je; tim prej pridemo do svojih ciljev . . . Te dni je posetil našo tiskarno rojak. gosp. Jernej Prebilich iz Kansas City, Mo. Imenovani je vrl rodoljub in odločen pristaš svobodo-miselnikov," ter ud H. T. No. 19. Gosp.' Prebilich, eden najbolj znanih ih najbolj iskanih krojaških mojstrov, koji ima uslužbenih do 40 krojačev,'je prišel v Chicago po opravkih in se vrne danes ali' jutri zopet nazaj v cvetoči Kansas City. VABILO. Slav. kat. podp. društvo sv: Barbaroat. 1 v Federalu. Pa., spadajoče k -L S. K. J„ priredi v prostorih gosp. Ivan Krilš-nika dne 15, augusta. VELIKO VESELICO IN "FAIR". Veselica, h kateri so vsi tukajšnji Slovenci in v okolici stanujoči rojaki uljudno vabljeni, se bo vršila v prid društva. Prlčetck oh 2. url popoldne. Plesalo so l>o v plesni dvorani, "fair" na vrtu v to svrho pripravljenim šotoru; šaljivi prizori za mladež. Dobitki na "fairu" so darovi za to vnetih rojakov. Za okrevanje na razpolago razna jedila, pijače in slad-sČice, Godi >a pod vodstvom g. V. Kovaoica. K obilni ude- 1 ležbi vabi uljuuno ODBOR. Obrnite se zaupno na nas > ^ > ^ kadar hočete odpreti saloon npn iSv ali se zmeniti za pivo. Luhko govorite z notni v slovenskem jeziku, a naše Izborilo jdvo jo ■ IX) eviopsko kuhuno, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate čusa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, 11a kar l>odete dobili hitri odgovor. Imamo pivo t sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. T,l. Canal 9*7 BREWING CO, ~ & AvC- < HICAUO LIQliER HOUSE. Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina. HITMAN LEVIN, F, BEIMBRW6, CO, lilij Front kt. Pukblo, Colo, NOVATVRDTKA PERKQ&CQ. Priporoča rojakom razna nujbolj ša vina in importiran "viski". Ke' gljist'e na razpolago. 1214 Bohman Ave. PUEBLO. Mirko Vadjina 390 W. 18. St. Chicago, III., priporoča SLOVENCEM svojo BBimcO. •v Anton Sukle PUEBLO, Colo <501 S Santa Fe. Priporočani svojo gostilno, kjer točim vedno svežo pivo in žganje. Tblefon ">07 Main. "DELAVSKI DOM". PHIL. BAST LASTNIK, , 535 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrež-l>o, kakoršno imrckujo bratski socializem. VVliki posebni prostori za skui>ščine in društva na rnziKiliigo. I D A H 0 Kjer poUbdelstvo cvete Rajski prostor za naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode. * Kupi si listek na OREGON SHORT LINE jekici, Najkrajša in najboljša pot na vse kraje v IDAHO OREGON in MONTANA.v- Y,n listki1 in ]K)jasnila pišite n. e. hurley, d. k. 8pekceb, o. j»at. a. a. o. p. .ti, a. Suit Lake City, Utah. Hermanek's Headach Wa- fers (oblati) so najboljši za glaj vobol, koji prihaja iz želodionih bolezni, kakor tudi reumatizuia. Žensko ki trpe nn mesečnih dotokih, zadobe neprecenljivo olajšuvo, č» rubijo "Headach Wafers". NAVODILO: Namoči oblat v mali kupici vodo in izpij potem vse skupaj. To sme« ponoviti žo« eno uro zopet, 6e so žo prej boljšega ne < počutiš. Dva oblata naenkrat ne smeš nikdar vzeti. Cena 25o po pošti 27 centov. Edini izdelovalec in prodajalec Hermanek, lekarnar 585 CENTRE AVE, čhicaoo, III. MATIJA KRKLAVEC, 483 W, 17th St. Chicago, i ll. 'edini slov. krojno v^Cbicagi, i se priporoča rojakom v izde-'lovnnje nove in popravljanje stare obleke, kutoni bo izgledala kakor nova. Vse po zmerno nizkih cenah. Za Ameriko patentirane Harmoniko, ' izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob A 20:i Bridge St. JOLIET, ILL. McMAHON & COLLIER ; pogrebnika. Dobra in cona-postrežba. Colt. D a S. Union Ave, PUEBLO, COLO. Pozor! Kaj pustiš: oil nevednih zobo- i zdravnikov izdirati svoje, mogoč© še popolnoma zdpive zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi > B. K. SIMONEK ^ ZOBOZDRAVNIK | 544 BLl K ISLAM) AVE. CHK AUO, ILL. Tel.: Morgan 433. HlŠli NA PRODAJ IN SICER: Nh Blue 1*. 7a $ l.">7.">. takoj S 575 „ \V. in. Pl. „ utsoo, '„ „ buo „ ,, St. „ „ «000, »„ „ 000 „ JU. ,, „ ,, (I,")00, ,, ** „ «000 „ „ "-'0. ., „ „' 8000, ,. „ «400 J., „ 1". ...... 8300, „ „ 1000 „ 17. „ „ «800. „ „ 800 „„ 1«.......:<«oo, „1000 „ It'.......««uo, „ „ itoo .. -L » «"»00, „ „ 700 ., „ «1. „ .. S.">00.....1000 .. I, 25. ,, „ 5850, „ „ lftOO „ „ 1». Pl. „ „ 44*>0.....1450 „ThropSt, „ „'««00, „ „ 000 „ Alport,, „ „.«800, „ „10(10 „ Alport „ „ „ «8"i0, „ ,. „ Looniis,, „ „ 4700, „ „ lnou „ May St. ., „ :nioo.....KK)o „ Sacramento A. 18.7S, „ „ 375 „ Fairfield Ave. 2«oo, „ „ «00 „ Ketlzie „ 3000' „ „ »00 Za ostalo svoto se čvika nazahte-vanje tudi več let. Imam še druzih hiš vec na prodaj, cenejših in drai-jih. kakor si kdo poželi. Obrnite se na rojaka in notarja JOHN PETECH - A, ftiJ Throop St. Chicago, III. Polili Pint k Co. « 314 VICTORIA AVE. ITELO, COLO, , Edina slovenska "pekarija" v mestu. Uazpologamo čez vsakovretno viak dan sve,že pecivo. 1 ftt Točna, vestna iu cena iKistrežlja/ji vsakemu zajamčena. Bratje Slovani! j S SKUM "SVOJI K SVOJIM" SE 7AK 1 priporočamo v obilo od jemanje J John Plut & Co. j Žrtev razmer. /Zapiski kranjskega kaplana). ■ V t. Iz; p ved in odveza, ki sem jo; •dobil, sla me pomirili vsaj deloma'.j Provzročili sta pa v meni še nekaj -druzega: utrdili sta v meni »klejV da se z vso vnemo in gorečnostjo posvetim svojemu poklicu. Svoje duhovniške funkcije sem opravljal točno in natančno, z največjo res-noho. Ne da bi se bil tega svesl, postal sem sib,io fanatičen v Verskih zadevali. V spovednici sem bil strog in oster spovednik, v svojih propovedih sem ubiral najrezkejše strune. Bil sem prepričan, da s takim postopanjem varujem samfcga sebe pred grehom in oprijel sem sc mnenja, da se z verskim fanatizira-njem tudi ljudstvo obvaruje vsake pregrehe. Danes ttvidevam pač, kako blazno je bilo moje |>očetje in kako smešno mojq načelno stališče, ali tedaj tega nisem spoznal. V X-u z menoj niso bili več zadovoljni, a čim večji je bil odpor od strani prebivalstva, toliko večja je postajala moja netolerantnost. Ko sem nekoč vse tiste, ki so, nezadovolni z mojimi propo-vedmi, izostajali od službe božje, s prižnice imenoval brezverce in sovražnike Kristusove, je izšel v nekem listu dopis, ki je proti temu protestiral. V tem dopisu je bilo tudi rečeno, da so najbolj fanatični in najbolj nestrpni ravno isti duhovniki, ki imajo kaj na vesti in ti hočejo s takim fanatizmom zadušiti glas svoje vesti. Čutil sem se zadetega. Srcc mi je krvavelo jeze in žalosti in polastila se me je želja po maščevanju. Stari dekan me je sicer svaril, naj se umirim in vsiljeval mi je z veliko vnemo svojo filozofijo, ali njegovi nazori mi nikakor niso ugajali ter so nasprotovali cerkvenim naukom in naročilom. V tolažbo mi je bilo, da me je moj tovariš, kaplan Janez, krepko podpiral in me natduševal, naj vstrajam in naj se ne dam ugnati, če me še tako napadajo in preganjajo po listih. Kaplan Janez se mi je s tem močno prikupil in začelo se je med nama intimnejše občevanji, vsled katerega sem se čedalje bolj prijaznil z njegovimi nazori in sem začel njegovo politično delovanje mileje soditi. . Gospe Helene nisem videl več tednov. Izvedel sem, da skoro nič ne hodi iz doma. To mi je dajalo večjo sigurnost pri vsem nastopanju in titrjalo v meni misel, da sem varen pred njo, da me pusti v miru. Nekega dne pa je bila nakrat pri maši. Ko sem se obrnil k vernikom, da jim zakličem: "Dominus vobisetim", zagledal sem jo v prvi vrsti med ženskami. Prestrašil sein se je, resnično prestrašil, kajti s vest sem si bil, da je prišla k maši zaradi mene. Kaj hoče? Moj strah pa se je premcnil v grozo, ko sem pri delitvi sv. obhajila zapazil, da hoče tudi gospa Helena pristopiti k mizi Gospodovi. Vedel sem, da že dolgo ni bila pri izpovedi, vedel sem, kak greh ima na vesti, in ona — ta uzor katoliške žene — je imela predrznost zahtevati, naj ji jaz podelim sv. hostijo! Moj položaj je bil skrajno težaven. Stal sem pred alternativo, da postanem sokriv sakrilegija, ki ga je nameravala storiti gospa Helena, ali pa da jo javno osramotim vzpričo vseh navzočnih vernikov s tem, da ji odrečem sv. obhajilo, kar bi seveda provzročilo velikanski škandal, zlasti ker sta bila gospa Helena in njen mož pri škofu posebno v č i slih. Nakrat me je prešinila rešilna misel. Razen gospe Uclenc so šc štiri žene čakale na sv obhajilo. Poklical sem ministranta in mu šepe- , tajc naroČilo, naj s0*!« Heleni in njeni sosedi pove. da zanje ni več hostlj v ciboriju, in da naj počakajo j na dekanovo maio. Tako sem se t malo lažjo rešil iz velike stiske. (Scm-!i »ploh lagal? Saj sem rekel, da zanje ni več ho-stij v ciboriju. Hostij je bito sicer še dosti, a jaz nUem hotel obhajati gospe Helene in sem si |ximogel iz stiske po navodilih sv. Liguorija, ki natančno uči, kako človek lahko vedno zataji resnico, ne tla bi se naravnost zlapal. X Svoj namen sem dosegel, a vesel tega uspeha nisem bil. Sprevidel sem, da je gospe Heleni vsako sredstvo dobro, da doseže svoj na- j men, da se ta "uzor katoliške žene" i ne straši prav ničesar in da bom < moral biti kar najbolj previden, da N se je vbranim. Kaj storiti ? i Po maši sem se odpravil k svo-11 jemu spovedniku, da ga vprašam za I i svet, kaj storiti, kako se ogniti preteči nevarnosti. Toda takrat sem imel mirno vest in mi pot ni bila I težka. j__ RAZNO. Leon XIII. kot lovec. V mlajših letih je bil rajni papež tudi strasten lovec, zlasti^ za časa, ko je še bil škof v Perugiji, Ko je nastala na Italijanskem revolucija, je izdata avstrijska vlada splošno prepoved, nositi in imeti orožje. Takrat Je zapovedal garniziji v Pe-rugiji pred kratkem v Trstu umrli nadravnatelj Mahorič, kojemu je od vojaške oblasti bilo tudi ukazano, v njegovem ]>odročju zapleniti vse orožje. Tudi škofu Pecciju, ki je bil dober prijatelj Mahoričev, so se skonfiskovale vse puške in drugo orožje. Nekoliko dni pozneje je škof povabil Mahoriča na obed; med drugimi jedili je bil tudi pečen zajec. Mahorič se je čudil, odkod je škof dobil zajca, ko je vendar lovna divjačino z orožjem bil prepovedan. Vprašal e torej škofa in mu izrazil svoje začudenje. Smehljajoč mu je odgovoril škof: "Saj poznate mojo slabost, čeprav ste mi odvzeli orožje, vendar ne morem opustiti lova, zato se poslužujem sedaj za lov divjačine — zank in pasti." Ko pa je Mahorič pečenega zajca razrezal, palo je več svinčenih krogel iz pečenke na krožnik. Skof Pecci je seveda bil v veliki zadregi, dočim se je stotnik prav iz srca smejal. Ccz nekaj dni pa je dobil grof Pecci dovoljenje, da je smel nositi lovsko puško. Ko je takratni škof v Perugii postal papež, je poslal g, MahoriČu v spomin na ta dogodek — Pijev red. Samostanske tajnosti. Neka mlada nuna vizitandin v Drcue-u na Francoskem je hotela pred kratki* preko samostanskega zidovja ubežati, toda bila je zasa-čena in s silo odvedena nazaj. Ker je ta stvar prišla v javnost, polastila se je prebivalstva velika razburjenost, da je končno moral posredovati državni pravdnik. Sodni j ska komisija, ki je preiskala samostan, da se prepriča, če so vesti o nečit-venem postopajiju nun, ki so krožile po mestu, resnične, je našla med pritličjem in prvim nadstropjem dve mali celici brez okenj, ki ste služili kot zapor za nepokorne klošter-ske prebivalke. Nuna prednica to sicer z vso trdovratnostjo taji, toda stvari bo se že prišlo do dna. ker se je uvedla stroga sodni iska preiskava, ki Ix» posvetila tudi v najskriv-nejše in najtemnejše, samostanske kote. Papeževo vojno sodišče. Papežev nobel-gardist grof Pie-tromarchi je zakrivil neČuven zločin, da je povabil nekaj dam tako-zvane "bele" aristokracije v kazino papeževe garde v Vatikan. Radi tega dejanja je prišel pred papeževo vojno sodišče. Ravnokar jc bila glavna razprava o tej stvari. General grof Pecci je predlagal," da se naj Pietromarclii spozna krivim gori omenjenega zločina in za kazen za vedno odpusti iz papeževe garde. Ta predlog pa ni obveljal, marveč se je razsodilo, da se grot Pietromarclii v očigled dokazanega delikta izključi za dve leti iz garde in da se mu za ta čas sistirajo tudi prejemki. To zadnje bo baje lahkoživega grofa zadelo najhuje. I z ven vatikanski krogi pa namigavajo, da se v kazini nobelgarde gode stvari, ki se s to j malenkostno zadevo ne dado niti J primerjati, katerih ne vidijo, ali pa kratko nečejo videti! Razmere soj baje take, da bo vsekakor potreba v kratkem velike metle! Zmota sv. Antona. Neki gospod jc prišel k domače- j mu župniku, da ga vpraša za svet vjako važni stvari. Imel,je namreč j krasno hčerko, ki je bila že dve leti j omožena, ne da bi se ji v tem dol- j s^em času štorklja le enkrat pokazala. Vsa ljubezen mlad«; žene je | bila zabl mj, mladi njen soprog se j je hotel na vsak način ločiti od nje Omenjeni gospod jc pripovedal dalje, da jc izskal že v lekarni, pri vražaricali in na sto drugih krajih jx>moči, a povsod brez vspeha. Modri župnik je takoj poiskal sv. pismo, ga nekaj časa prebiral in vzkliknil: "2e vem I" Darujte sv. Antonu v tukajšnji kapelici venec in prosite ga, naj vam |>omaga, on vas bo gotovo uslišal." Takoj drugi dan je bil okrašen kip tega svetnika s krasnim vencem, kakoršnega sv. Anton še nikdar ni imel. Dolgo-časa potem je srečal župnik omenjenega gospoda in vprašal, ga je li vslišal sv. Anton. "Vslišal me je že," je odgovoril gospod v zadregi, a rtizumel me ni prav; mesto starejše hčerke za katero sem prosil, je moja mlajša neporočena hči v ! blagoslovljenem stanu." ■ . S K i »RAJ GOTOVO SE BODO PREJ ali slej odprle ljudem oči, da l>odo spoznali, da se jih premnogokrat grdo vara. Upajo dobiti vse dobro v svoje roke, pomislijo pa ne, da niso vsi ljudje istih poštenih misli, kakor ><> sami; ixjsebn&^ntbivaldj na deželi so čestokrat varanjjTtZjffT stavljeni. — I.judje na deželi, ako bolehate na želodčnih boleznih; lx)-dite pazili in ne verujte zvitim pri-poroČevatcljem gotovih izdelovalcev "Grenkega vina". Samo z zvitimi in lažnjivimi priporočili izdclo-valčevih se mora nepravo grenko vino razpečati. Pametna oseba naj tacega hvalisanja ne posluša in naj sklene svoje pravo mnenje o takih izdelovalcih in njih izdelkih. — Ako jc izdelovalec prepričan o svojem dobrem izdelku, njega lastnosti, zdravniški moči in pravi čistosti, (»tem so vsaka posebna priporoče-vanja od strani izdelovalca ne|)o-trebna, kajti t ako vi izdelki se sami priporočajo. — Zapomni si to, da nečisto zdravilo še ni ozdravilo želodca. — Pravega in čistega "zdravilnega grenkega vina", {»stavno preiskanega in jamČcncga se veliko proda — brez posebnih priporočil— revnim in bogatim pri prvo opravičenem izdelovalcu in iznajditelju "grenkega vina" v Ameriki za "wholesale" ceno. J. A. Kolin, izdelovalec vina na debelo 15 n— 1515 W. 12th Str. Chicago, 111. Telefon št. 674 West. Somišljeniki naročujte In priporočujte »ČILA SVOBODE" Opozarjamo p. n, olxHnstvo, dajo prevzel zastopstvo "(ti. Sv." tudi gosp. Mike Štrukelj Box 50 Conomangli, Pa, Društvene vesti. Društvo sv. Petru in Pavla Poživlja vse svoje tule, da Be zanesljivo udeleže zltom vuiiju vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa Fe Ave. st. 1207 .PUEBLO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v liieseou v društveni dvorani na 502 S". Santa Pe Ave. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Bcrwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PUEBLO, COI O. Slovensko podporno bratsko društvo -SOKOL" v Clevelandu, O. ima redne seje vsako prvo nedeljo ! v mesecu v "union dvorani', na St Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se zglnsi pri Jacob Hoievar'Ju St. Clair St. 15113 ali pn pri Lous Recher'ju St Clair St. 122d. Brulje ngitirnjte v prid druš tval ODBOR. Klub slov. socialistov v Chlcagi ima svojo mine seje vsak tkktji ČETilTKK in vsako PRVO KEDKt.JO v mesecu v dvorani sodruga Phil. Pasta 535 Blue Island Ave. Ob Setrtkah začetek seje ob $8. uri zve-I čer in ob nedeljah ob 2. uri jiopol-! dne. K obilnem pristopu vabi . klubovni organizator. V klub se sprejme vsak Slovenec tudi oni izven Chi cage, izven 1 države Illinois, kjer ni takega 1 kluba. Mesečni prisi>evek 25 j centov. Zglasiti ae jenu klulKne^a i tajnika,sodruga Frank Stoniča 711 Alport St., Chicago, III. JJ ROJAKOM —-.- j Potujočim in tukaj bivnjoeim, priporočam svoj novi, lepo urejeni j "SALOON" Kjer točim vedno sveže pivo, razna fina vina in likerje. Postrežliu točna. Bnmo z linijskimi smotkumi. Biljar v hiši. Potniki dobe čedno prenočišče. Za obilen posetse c. rojakom priporoča Leonard Puli lastnik 9950 Avenue N S. CHICGO, ILL. i tfg" P. n. občinstvo opozarjam« na današnji Inserat Glas Svobod« 8I0TENSK0-HRV. GOSTILNI ♦27 W. lfith St. Chicago, 111. Toči se vedno sveže "Sehoenho-ffen" pivo. Biljar in kegljišče na razpolago. V obilen poset se priporoča. J, KRULEČ IS J, HRVAT. J.Dweyer 679 BLUE ISLAND AVE, CHICAGO, ILL, priporoča SLOVENCEM svoj "ttALOOK". Finu vinu, srnodke in rukijs po zmerni ceni. Postrežba točna. -URBAN BRO'S pogrebniki. 1393 W. 181 h. St.Chicago,.III. CENA IN DO Bit A POSTREŽBA. y. s 0 * ? s CP ' 1 C-3 1" O cu" 5 g 22-g c- S R" ^ S > ~ •g < < o C at 6 n 3 o p -c 1» r— * r> s B P 8 h 5 H. f * f«r f Tuko tukajšnjim, kakor tndi sko zi ali t Oman o i>otujočim rojakom priporočam svoj veliki'SALOON' Lepe sobe zaprenooiiSe;postrež bu točna in eena. Do mene najde vsak lahko sam S KOLODVORA ŠTIRI "BLO KE"nuravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Schweiger, 1003 S. I.It h St. OMAHA, NEBRASKA. "URAD ZAUKKB" jo najstarejši hrvatski "SALOON' na zapadui strani mesta Chicago Postrežba izvrstna; fino pivo, liker smodke in biljard na razpolago. Slovencem v obilen poset s* pri poroča: ALOIS PAUSE lastnik, 314 \V. INtli St. Chicago, Iia„ ^fazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lejMi urejeni ''SALOON". Točim vedno svežo pivo in pristne druge pijačo. Raznovrstne fine Binodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen ]M>set se priporoča MARTIN POTOK A R, L 564 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon Štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostoru, J0I111 Koščička. 2_a "NARODNA DVORANA " - STEFAN POPOV IC lastnik, 6H7CENTR E AVE. Chieauo, i ll. Izvrstna .vina, mkiju in snuMlke. Velika dvorana za seje, plese etc. ; 7 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim jx> okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim ."saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstua vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-uin v zatwvo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež. I«i zagotovljena. • Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blito 19. ulice Chicago, III. t s Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, '»ttkor tudi rakijo itd. prodaja na delnlo in drobno. Postrežba točna in poštena; cene nizke. Za obilo naročbo se priporoča vsini JOS. BERNARD. 620 Blue Island Ave. u------o • Chicaifo, III. % MFrwfWm iJA LtfMidrW mMm Pivovarna združenih čeških gostilničarjev, imenovana Garden City Brewery Kuha najboljše "i^er" pivo v Ameriki in še ix)sobno doma pridelan Pilsener. Kapucrner in cisto pivo Albany Ave. & 21 Place CHICAGO, ILLINOIS. Pozor rojaki! Naznanjamo p. n. občinstvu, da smo zopet prevzeli gl«-vno agencijo za vse sledeče prekemorske črt« (v Evropo in od tam sem): North Oerman Lloyd, Hamburg American Line, Holland America Line, Pronch Line—Compnjnie Generale Transatlantlcjue, American Line, Red Star Line In White Star Line. Pošiljamo denar v staro domovino po dnevnem kurzu, ler jamčimo, hitro in pošteno poslovanje. Posredujemo pri kupovanju železr.ičnih voznih listkov na vse krnje Amerike. Vsakovrstna tiskarska dela: vezanje knjig itd. Postrežba točno in cena. Z GESLOM: "Svoji k svojim", se priporočamo rojakom in vsini drugim bratom Slovanom. Upravništvo GLAS SVOBODE 563 Troop St. Pllscn Sta. CHICAGO, ILL. JOHN FERBEZAR 629 S. Santa He Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveie Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine sinodko na razpolago S E PKI POROČA X BRATOM SLOVENCEM zaobilepobisk mojo manufaktume trgovine,prej lastnik Dušan LagjeVič. Bodem vedno dobro |x>streg(sl vsem. BUDE RADKOVICH, 1247 S, Santa Fk Ave. Pleblo.Co. SVOJ K SVOJEMU! PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. ANTON SCHWEIGER, ' . 508 >V. 1 Nth Str., — Chicago, lil{ Zastopništvo za .los. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra in poštena postrežba. Ali hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi in post rezi M svojemu možu z lepim kosom. iJKSj - " * SILII jH'čenke, kak<»ršn«, dobiš pri iih :|Ol Nord.en. Ave. Govori se v vseh slovanskih jezikih-PUEBLO, COLORADO. Pozor Slovenci! Spodaj podpjsjpm naznanjava p. n. občinstvu du svu na 129 S. Genesee St. Waukegsn, III., odprla veliko novo prodajalnico, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, ■ zapeetnike. "Overalls" in "Jumpers", ter Vse vrste obleke, spadajoče v to stroko. Z TELEŠTOVAMJGH J0- KOŠICEK In STEPANIC ^Ml 129 Soutk Genosoo Str.--Waukegao, Illinois. Slovenskega naroda sin gkasoviti in pbo.slavl.ieni zdravnik DR. 0. IVAN POHEK sedaj nastanjeni /dravnik na: S. \V. Cor. 10th & Walnut SI, in N. W Cor. Park & Central St., Kansas City. Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišču ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najprilj ubljunojaih z ravnikov zaradi svojih sposobnosti j so prii>o-rača slovenskemu občinstvu. Glasoviti In proslavljeni zdravnik. Ki si* je izučil in preja!"diplomo na sloveoih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, j« bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi nujtežjein najojjMisnejao človeške bolezni. Prišel ju mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov In dobi} je glas svetovnega zdravniku. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. 0. IVANA POHEK A. K trajnim vspohom ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, pluoih, glavni iu nasni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, Blubo prebavljen je, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne lioleziii, vsakovrstne rane, izruščenjo itd.-Opazka: ako se je kdo zdravil brez ys-peha in videl, da mu nihče vee neniore pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jezika obrne na svojega rojaka Dra. Ivana Poiieka. On je na STOTINE in1 STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu jo ljubo pomagati svojemu rojaku in brniu p' rod*i in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenegn pri zdravljenju. -—:VSI ONI:-- kateri nemorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara ublezen, in on odpošlje takoj zdravilo in imvod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdruvliv«. 011-to p>-ve dotični osebi, ker neče da bi trosil Svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. ti. I. Pohokom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo pri po. točiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da jegosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje prate* 1 jo in priznan za najboljšega zdravnika v Kansatf City. MARTIN STKWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker Bern bolehal 2.1 let, na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo liole-zen. Vaš udani JOS. ZGANlC, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek :-Lepu vam hvala za ozdravljenje mojega revma-tizma, vsled katerega sem trpd celih 20 let. J. KELLER Helena, Mont. -NASVETE DAJE ZASTONJ.- I Ne pozabite priložiti znamko za 2o. za odgovor.-Vsa pisma naslovite na: Dr. 0. Ivan Poličk, Post Office Boxes 553 & 668. KaW Ci(j|, Mo. D, S. J. Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. Izdelujemo slike po najniljili Kuh; i milili slik napravimo Telike, Obiskujete redno Maly's Studio 5701 li Si. CHICAGO, ILLINOIS. Cenjenemu občinstvu! Ravno sedaj se vsakemu nudi prilika, oglinlati si umetniško do. viiene, doprsne solie sv, očeta Leona XIII. Sohe IkkIo vsakemu katoličanu kritnih) dom in gu spominjale na umrlega. Dobiti jih je razne velikosti, izdelane iz trdega gipsa. Kiparstvo se nahaja na f392 W. 18. ulici Telefon Loomls 841. Stavljenje altarjev in cerkvenih kipov, z najlepšimi okraski od $ 150 naprej, za dobro delo in točno postrežbo so jamči. K. B. F. International Art Co. (Mednarodna kiparska družim) Velika razprodaja obuval. Vse mojo zuostalo letno obuvalo, ol»toječo iz: moških nizkih iu visokih čevljev, ženskih nizkih čevljev, "patent leather" čevljev, otročjih črnih, rudečih, modrih čeveljčkov, se bo prodajalo ta tneseo p) jako nizki ceni. Cene sem znižal le, ker rabim prostor Za nove jesenske iu zimske čevje. Lepa prilika priti z malimi novci do novih čevljev. se ntifli vsakemu, le pri- dite vprašujte i>o moških "Calf Vici Kid Oxford" $1.7A; za dec- ke od $1.'» 4I0 $1.48; za ženske od UHc. do ^^EflJ^K $1.H5 in Jl.60; JSpyeljo-ki za deklice št. do 2. p> 48, 75, 8U, »8c. in o -JU ^^^^^^ do »Ho. Bodite prepri- čani, da je to edina prodajalnica, kjer si lahko prihranite lene nove« na obuvalu. Vsak dobi krasno,da rilo, kdor kupi pri meni tekoči mesec. M, KUHA, 160 Halsted k. med 19, ulico in 19. Place ■ ^ r ■ . . • J , » M 'It- • <* Jfl t OBVESTILO! Podpisani si usojam naznanjati p. n. oličineHn, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martinčira v Sumit, III, Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake tiAjidjudnejse, italijU* česar u-pnn, da se bode tudi meni izkuzovala tista naklonjenost, kakor mojemu predniku. Posetnike prijatelje in e. rojake v obče zagotavljam, da IkkIo vsak čas postrežem točno z izvrstnimi amOdkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini". Trincrjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišči*. Rojaki znanci, pri-jatelj obiskujte me v prostih urah. vlivali balete vsnj čisti zmk. Na zdarl o' o FRANK KOENIQ, o--o Summit, III. Ciganka, m Spisal A. R. i J.- i "Prijateljica iza mladostnih let, ■ gospod Eugenio," odvrnem "Zdrav-stvuj Ana, da se zopet vidiva 1 In zvečer, smem li priti k vam, če j boš doma?" •'Pridi!" deje stisnivši mi roko, i pobere grahljc in odide, obrnivša se i I M) eesti. : "Kaj vas je tolikanj razrado-«tilo?" vprašam Eugenija, ki jc aa 1 iijo gledal. . Pokaže mi svoj okrašen klobuk; in pripoveduje, da je srečen, da nut | je Eva izvolila prvi poljijb. — Stara pesem! . . "Koncčno postanem še pesnik! Nebeško! Opeval bodem ta prvi • poljub v stancah in skujem vam sonetov na njene oči! . . . Kdo je , to dekle?" 1 "Povedal sem vam užc, da znan-* ■ ka izza mladih let. Lepo dekle. Tam na onem griči domuje njena mati." J "In vi jo ljubite, to deklico?" • vpraša Tržačan. "Kaj se vam zdi! Rekel sem | vam včeraj, da ne znam ljubiti." Zasmeja sc glasno. "Varuj sc!" Vrnila sva sc počasi v vas, go-i voreča o ženskah. — Slednjič u-1 niolknil je iu s palico mahal po • zraku. "In vi jc ne ljubite?" vprašal ' me jc še jedenkrat pri slovesu. "Ne, odvrnil sem. Pogledal me jc. namrdnil se, in molčeč odšel. IV. "Kam greš tako pozno?" vpraša me mati po večerji, ko stojim na ■ pragu. N'eljuho mi je bilo to vprašanje, zato sem molčal. Stopila je [ k meni in mi potožila roko na ramo "Videli so te danes", dejala je tiho, da ni slišal oče, sedeč za ognjiščem, "ko si govoril z ono ciganko. Varuj se, da tudi tebi ne zmeša glave s svojimi umetnijami . . . ogibaj se je!" ' "Kaj imate proti njej, zakaj jo tako sovražite?" vikui! sem. "Govori tiho, da ne sliši oče," reče mati prestrašena. "Nič mi ni naredila, ali jabolko ne pade daleč od jablane, | Ničvredna jc bila mati, in hči sc bode vrgla |>o njej. — Kdo jc njenega očeta poznal? — Kolikim jc zmešalo dekle pamet, da nore za , njo, zato se je (gibaj." "Pojdite mati, saj nisem dete. Zakaj bi ne sjnel govoriti ž njo?" * * * Nobenega glasu ni bilo čuti i/ koče. Skozi majhna okna videl sem v izbo, kjer je brlela svetilka. Pri zidani peči klečala je starka in molila u& čislo, zdelo se mi je, da joče vmes. — Zavil sem proti gozdu, srce vtripalo mi je močneje, kot sicer . . , morebiti je čut, ki se mi poraja v prsih — ljubezen? Naslonjena na staro brezo čakala jc deklica, ne čuteč mojih stopinj. Ko sem jo prijel za roko, pogledala nuje plašno, umaknivši sc mi. "nojiš se me, Anka?" "Ileži no!" "Zakaj si se toliko ustrašila, ko si me zagledala?" "Kaj to tebe skrbi! — Menila sem, da te ne bo; — da si" le prišel! Govorila bi o nekdanjih dnevih . . . sama ne vem, o čem." Prestopila je par korakov in sedla na posekan hlod. Obstal sem pred njo. Veter šumel je med drevjem, igral sc z njenimi lasmi, moje lice pa jc bilo tako vroče! "Povej, kaj govori vas o meni?" vpraša me Čez nekaj časa. "(iovqriva kaj druzega. Malo Časa bivam na domu m neznana mi je . kmetov govorica." > "Zakaj se. izgovarjaš? Dasi le i malo časa tu bivaš, vender si cul I užc sodbo njihovo o meni, kajti sam . si se izdal. Moje oko je ostro, tudi I mrak prodira. — Kaj govore o ; meni?" "Daj mi, da molčim, zakaj bojim 1 se, žaliti te." "In ti jim verjameš? Kaj morem jaz za to, da vasujejo miadenči le 1 pod mojim oknom in mi motijo spa-' nje? Zakaj ne ostajajo v vasi ? l'bo-go dekle sem, ki mora z delom rediti svojo mater, one tam doli pa ,se oblačijo v svilo, in vender vencio rože na njih oknih, nikogar ni. da bi zanje pobaral. In .rato srde se namt ter me nazivljejo čarovnico, ciganko!" Stisnila je roko v pest in grozila proti vasi, kjer so se videla raz-svjetljena okna, potem pa jc tihe zapiskala. Počasi pribzel je mesec izza gora. Kako bleda videla sc mi je v njegovi svetlobi! Nagnila se je nekoliko naprei in ita laljevala: Dalje prili. Albert i urie rio. j s 567-569-571, I J Blue Island 1 J Ave. j PAUICTVO I,ostolJe 111 raznih i 1 UlllO 1 i v yrst. Preproge, obleke in klobuki o razne vrste posod, platna in svile, kraniarije in dru- j j ge izborile robe itd. itd k 0 1 Obleke za dečke. 11 Mi te zamoremo založiti od najnišje do najvišje sobe in obleži r od nog do glav«. Cene najnižje, kakor nikjer. i Velika izbera mo-j jdernega blaga za! i poroke itd. itd. ' OPOMBA: Kadar prideš v lia-| So prodajalni««, vprašaj po St. S3 | ! ZI a t to Ktiliin. \ Besede so po ceni. Ne vprašamo Vhs, da li verujete našim besedam; vr»< kar k- pripiročamo ju, da piskiiBito in sami spoznate,"da je I Trinerjevo grenko zdravilno vino k (Triner's American Elixir of Bitter Wine) r čisto iieptkvurjeiio in veliko zdravniške vrednoati, edinogrednko zdravilno k vino, ki nima nič kemikalij, edino vino kot ga je narava naredila, i združeno z suhih zelišč in korenin pwhuo za to importiranih. i Vino je najbolj zdrava pijača. Zelišča so najboljše zdravniške sestavine. w • To vino napravi kri bogato, rudočo ingorko. doix'lje popolno čisto do najmanjših delov tek'sr. jih zalag, redi, dela zdrave, in človek poBtane močan na telesu in duim. Pijte sa Trinerjevo grenko vino In nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaSe žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, i Z9QjSauth Uliti k. Pilsen Station CHfCAGD. ILL. Ne dovoli nobenemu businessmauu, da bi ti usililkako nevredno ptnarejeno vino; K ako ti da kaj drugega kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobii kurije ker pri ponun-je-t nim naredi več denarja. Trinerjevo vino uiu da malo dobičku, u mu wired i dobre prijatelje.