Amerikanski
Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.		
'il»—		 - — 35. številka.	«Toliet, Illinois, 12. avgusta leta 190-1.		Imetnik XIII
GOVORICE 0 BITKAH NA SUHEM I MOKREM
portartursko brodovje vkljub japonskim stražam ušlo iz luke.
Kuroki ni zajel Kuropatkina.
Tokio, 4. avg. — Tu vsako uro napeto pričakujejo nadaljnih poročil iz Port Arturja, ki oznanijo konečni “padec”trdnjave.
Niučvang, 5. avg. — General Kuroki stoji sedaj s 100,000 možmi za hrbtom ruske armade, dočim jej stoji general Oku s 50,000 v ospredju nasproti in general Nodzu s 50,-000 preti levemu krilu.
Tokio, 5. avg. — Na bojišču pri Simaučengu so imeti Rusi 700 mrtvecev, a Japonci 800.
Pred veliko bitko.
Petrograd, 6. avg. — Poročilo generala Kuropatkina o neznatnem prodirauju Japoncev s posamnimi malimi boji, kot se je godilo do 4. avgusta, je ravno to, kar so tukajšnje oblasti pričakovale. Misel prevladuje, da so boji izostajali tako dolgo kot možno in da so čete pri Liaojangu sedaj na predvečeru trdovratne in odločilne bitke. Dva dneva sta zadoščala, da so se Japonci z vsem pripravljali za napad mogočnih pozicij okrog Liaojanga. Ali se še vzdrži.ali pade Port Artur, sedaj ni tako važno,kot bo ta velika bitka pri Liaojangu.
10,000	Japoncev padlo.
Petrograd, 7. avg. — Poveljnik raških čet v Port Arturju brzojav-lja carju sledeče:	“Smatram se
srečnim, sporočiti Vaš.veličanstvu, da so naše čete vse japonske napade dne 26., 27. in 28. julija odbile z ogromnimi izgubami za sovražnika. Navdušenje posadke je bilo izven-rčdno. Brodovje je Japonce bombardiralo od strani. Naše izgube v treh dneh so znašale 1500 mož in 40 častnikov mrtvih ali ranjenih. Japonci so pa izgubili kacih 10,000 mož. Njih izgube so bile tako velike, da še niso mogli spraviti s poti mrtvecev in ranjencev.”
Nov napad odbit.
Petrograd, 8. avg. — Brzojavka iz Čifu i dne 7. avgusta poroča, da se je po kitajskih poročilih bila dne
5.	avg. strašna bitka na suhem pri Port Arturju. Japonci so bili baje odbiti z izgubo 10,000 mož, dočim so Rusi izgubili kacih 1000 mož. Brzojavka pravi, da je generallajt-nant Stoessel osebno poveljeval in da je bilo vedenje ruskih čut izvrstno.
Pomorska bitka.
Petrograd, 8. avg. — Podkralj Aleksejev poroča, da se je dne 26. julija vršila bitka na morju pred Port Arturjem med japonskim in ruskim brodovjein, v kateri so bile poškodovane tri japonske ladije, med temi križarica “Čiodand Jusu-kušim”, ki je zadela ob ruske mine in se potopila.
Vojno posvetovanje.
Petrograd, 9. avg. — V Petrovem dvorcu se je vršilo važno vojno posvetovanje, katerega se je udeležil vojni minister, nadadmiral vel. knez Aleksij in general Motte, ravnokar z bojišča z važnimi poročili na carja dospeli adjutant generala Kuropatkina.
Stoessel še živ.
Petrograd, 9. avg. — Poveljnik trdnjave Port Artur, generallajt-nant Stoessel, o katerem se je včeraj trobilo križem svet, da je izvršil samomor, brzojavno potrjuje vest, da so Japonci zasedli Volčji grič pred Port Arturjem, a druzega nič, vkljub vsem nasprotnim poročilom, ki so trdila, da je Port Artur padel. General ceni japonsko ob ležno armado na 70,000 mož.
Spet zamujen-a prilika.
Petrograd, 10. avg. — Spet je Japoncem izginila prilika za odlo-
čilno bitko med generalom Kuro-patkinom in nadpoveljnikom japonske armade. Predolgo so se obotavljali. General je sedaj večino svoje armade umaknil v varnost severno od Liaojanga in pustil samo močno zadnjo stražo jugovehodno od Liaojanga, da bo odbijala Japonce, če bodo prodirati. Po tem poročilu šteje japonska armada, postavljena proti Kuropatkinu, kacih 300,000 mož. Zato se je zadnji umaknil, ker še lahko čaka glavne bitke in se medtem ojači.
Portartursko brodovje—ušlo.
Čifu, 11. avg. — Ruska torpe-dolovka je davi ob 5. uri doplula v tukajšnjo luko in sporočila, da je šest rusk'h bojnih ladij, četvero križaric in več kot polovico torpe-dovk včeraj zjutraj ušlo iz luke portarturske. Torpedolovka je zapustila Port Artur sinoči in donesla pet potnikov, ki so sporočili, da Japonci Ruse zasledujejo in da se pričakuje bitke na širokem morju.
Deževje ovira Japonce.
Petrograd, 11. avg. — Deževje zopet ovira kretanja Japoncev. Ako vztraja dalje časa, bode Kuropatkinu zelo dobrodošlo. Ta potrjuje v svojem uradnem poročilu vesti o bojih pri Šintsintinu dne 8. avgusta in dostavlja, da se od juga vsak dan poroča o praskah.
Vest o pomorski bitki.
Tokio, 11. avg. — Rusko brodovje je ušlo iz luke portarturske in hud spopad z japonskim brodovjem je sledil in trajal ves dan. Japonske torpedovke so napadle Ruseponoči. Izid bitke še ni znan.
Port Artur — trda kost.
Petrograd, 11. avg. — Časopis “Rus” ceni japonske izgube, kijih je doslej povzročilo obleganje Port Arturja najmanj na 23,000,in pravi,, da je mikadov ukaz, ne “zapravljati” človeških življenj, moral biti ironičen ali zasmehljiv.
Negotovost mori.
Petrograd, 11. avg. — Položaj na daljnem vzhodu tukaj zelo vznemirja, dasi so bile zadnje brzojavke nadepolne. Da li se posreči Kuro-patkinuj 'ogniti se vsem zvijačnim ovinkom japonskim, o tem bo šele povedala najbližja bodočnost. Vsekakor mora ruski nadpoveljnik dobro preudariti, predno se pomeri v odločilni bitki s tako premetenim sovražnikom, ki je obenem toliko močnejši po številu.
NAD STO MRTVIH V RAZVALINAH VLAKA.
Brzovlak treščil s podrtega mostu v deročo reko v Coloradi.
Pueblo žaluje nad 65 žrtvami.
Cerkev zgorela.
Strassburg, Alzacija-Lotaringija,
8.	avg. — Požar, ki je davi uničil cerkev sv. Magdalene, veliko siro tišnico in več poslopij v dolenjem mestu, je povzročil skupne škode nad $375,000.
Arzenal pogorel.
Toulon, Francija, 8. avg. —Škode nad $400,000 je povzročil ogenj, ki je vzbruhnil v tukajšnjem arzenalu (orožarnici) o polnoči. Devetnajst vojakov je bilo ranjenih, eden smrtno, ob gasitvi požara. Med zgorelo lastnino je tudi ena torpe-dovka.
Osemurni delavnik.
Pariz, 9. avg.—Včeraj se je tu otvoril 15. mednarodni kongres rudarjev. Iz Združ. držav navzoči zastopniki so bili veselo pozdravljeni, ker je bilo to prvič, da je bila Amerika zastopana po rudarskih odposlancih. Danes je kongres sprejel sklep v prid postavni uvedbi osemurnega delavnika.
Pueblo, Colo., 8. avg. — Oseben vlak Denver & Rio Grande-železnice se je vdrl skozi železniški most, ki vodi čez Dry Creek, in kacih 100 potnikov je utonilo ali bilo drugače usmrčenih. Nesreča se je pripetila kacih 25 milj severno od tukaj. Lokomotiva in pet vagonov se je prekucnilo v potok, ki je vsled hudega deževja hudo narastel. Kmalu po polnoči se je odpeljal poseben vlak na kraj nesreče, da donese ranjencem zdravniško pomoč.
Podrobnosti.
Pueblo, Colo., 9. avg. — Železniška nesreča pri Edenu, 8 milj od tukaj, je bila ena najhujših, kar se jih je kdaj pripetilo v Združ. državah. Doslej so našli 76 mrtvecev in 30 oseb se še pogreša. Ponesrečeni vlak je bil poseben vlak in je brzo vozil na svetovno razstavo v St. Louis. Brez vsake svaritve je vlak nenadno treščil v 35 čevljev globoko in 100 čevljev široko reko, ki je silno narasla. Ko je hotel strojevodja voziti čez železni most, bil je ta že pod vodo in omajan.
Strašni prizori.
Ob včerajšnjem jutranjem svitanju je bilo strašno pogledati kraj nesreče, ki je bil dotlej zakrit v nočni temoti. Na vse vetrove so bile raztresene razvaline ponesrečenega vlaka in zdaj tu, zdaj tam si zagledal mrtva trupla, moleča izpod razvalin. Druga trupla so odnesli valovi do 10 milj daleč.
Žalovanje v PueblM
Pueblo, Colo., 9. avg. — V tem mestu je veliko žalovanje. Izmed ponesrečencev je imelo 65 tukaj svoje domačije. Komaj najdeš človeka, ki ne bi bil izgubil kacega prijatelja ali znanca, ako ne sorodnika. Ceste so kazale pogled, kot nikdar preje ne. Ženske in moški so letali blazni semtertja, pozvedavajo-čo usodi svojih bližnjih. V mrtvašnicah je vladala strašna razburjenost. Sorodniki in prijatelji ponesrečencev so se zbirali, da najdejo svojce med očrnelimi, z blatom kritimi trupli, ki so ležala v raznih sobah. Mnogo trgovin je zaprtih iz žalovanja. ____________________
Druga železniška nesreča.
Chicago, 111., 10. avg. — Četvero oseb—mati in njenih troje otrok— usmrčenih in osem do deset družili ranjenih, to je bila žalostna posledica nesreče, ko sta včeraj popol. proti 5. uri skupaj trčila dva vlaka na razkrišju Baltimore & Ohio-že-leznice v Brighton-parku, ob Western ave. in 38. cesti. Tovoren vlak se je ritenski zaletel ob osebnega, tako silno, da je zadnji kar skočil s tirov in se zvalil čez 30 čevljev visoki nasip. Na kraj nesreče je od vseh strani j hitelo sto in sto ljudi j pomaga vat. Strašen prizor se je očividcem nudil: Tri otroške glave, od životov odtrgane, so ležale druga poleg druge, a zraven tudi strašno razmesarjeno truplo kacih 35 let stare gospe, ki je še v smrti držala očividno roko enega svojih otrok.
Avstrijski Nemci ošabni.
Dunaj, 9. avg. —Odbor nemških državnozborskih strank je danes stal pred ministrskim predsednikom dr. pl. Koerberjem in temu izjavil, da je sklenjena naprava slovanskih vzporednih razredov po nemških učiteljiščih v Šleziji izzivanje Nemcev. Ko bi bila stavljena tozadevna predloga v parlamentu, je rekel odbor, zaropotali bi Nemci in razbili vso zbornico.
Sleparstva pri naturalizaciji.
New York, 10. avg.—Sleparskih naturalizacijskih listin se je zadnje leto prodalo za $600,000, kot se nocoj objavlja iz naj zanesljivejšega vira. V enem samem letu se je izdalo nad 100,000 sleparskih listin in izmed teh 30,000 samo v New Yorku.
Poceni vožnja čez ocean.
London, 5. aug. — White Star-črta je " znižala svoje medkrovne voznine na $10 po vseh parnikih. Pričakuje se, da bode Cunard-črta uvedla slično znižanje.
Mestece gori.
Victoria, B. C., 10. avg.—Požar je vzbruhnil o polnoči v predmestju domovanj, in več blokov je že pogorelo. Kacih dvajset hiš na Go-vernement cesti je upepeljenih in plameni, podpihovani po hudi sapi, so preskočili v okraj tovarn, kjer ognjegasci ne morejo nič opraviti.
TURKI POBIJAJO
IN POŽIGAJO.
Pet vasij so vojaki razdejali, moške klali in ženske oskrnnjevali.
Armenci se krvavo maščevali.
London, 10. avg. —Perzijski dopisnik listu “Daily News” poroča v brzojavki z dne 6. avg. iz Tabriza
sledeče:
“Dne 23. jul. se je prikazalo krdelo armenskih upornikov blizu Uč-kilise. Turški vojaki in kurdi so vsled tega našli povod, da so zažgali in razdejali pet vasij, in to Učkiliso, Kumlubujak, Gugan, Karabzar in Sayto, ter poklali moške in oskru-njali ženske.
Bombe v maščevanje.
“Dve veliki armenski krdeli, mar-širajoči v Sasum na pomoč vsta-škemu voditelju Antraniku, sta napadli posadke v Mosunzori in Gu-čagu v maščevanje dne 25. jul. Ob jutranjem svitu so jeli metati bombe v obe trdnjavici, kjer je bilo mnogo Turkov usmrčenih, nakar je sledil hud boj.
Več sto vojakov poklanih.
‘ ‘Večinoma so bili vojaki usmrčeni in posadki sta bili podobni pokopa liščema. Eno krdelo je s silo prodrlo skozi kurdske čete proti Ar-jesu. Število usmrčenih vojakov je znašalo več stotin.”
Novi rudniki.
Houghton, Mich., 5. avg. — Tukajšnji kapitalisti so ustanovili Superior Copper-kompanijo pod michiganskimi postavami, z glavnico $2,500,000. Njih zemljišča, ležeča med otokom RoyalinIBaltič rudniki, so bogata bakrenih žil, kot se je po kazalo.
Vlak skočil s tirov.
Plainfield, Ind., 9. avg. — Vlak Vandalia črte št. 20 iz St. Louisa je skočil s tirov, ko je vozil s hitrostjo 60 milj, s 300 esebami v tukajšnji bližini, ker se je prelomila šina. Pet vagonov se je razbilo. Usmrčen ni potnik noben.
Ogeuj v St. Louisu.
St. Louis, 9. avg. — Tovarno American Refrigerator Transit kom-panije je danes ogenj skoro popol-uničil. Škoda znaša $250,000. N ajhujs^—rcgttLo—j Uj p 100 hladilnih vagonov (refrigerator cars).
Dinamit razdejal domovanje.
Butte, Mont., 9. avg. — Petero oseb je bilo danes resno ranjenih vsled dinamitne eksplozije v domovanju gospe Bella Powers. Trije tujci so baje namestili dinamit v stranišču, zažgali nit pvižigalnico in zbežali. Vzrok neznan. Ranjeni so trije možje in dve ženski.
Gozden požar.
Lander, Wyo., 10. avg.—Gozden požar divja v gorovju Wind River med tem mestom in Thermopolisom, in že je baje uničeno Ogromno le-sovje. Ogenj se razširja vzhodno in več selišč ob rudnikih je v nevarnosti. Prebivalci in gozdarji se trudijo pogasiti besneče plamene.
Dvoje plačilnih lestvic.
Knoxville, Tenn., 10. avg. — Operatorji in rudarji so včeraj objavili načrte novih lestvic. Opera torji hočejo znižati plačo za 15, ozir. 10 odstotkov. Rudarji hočejo deveturno plačo za osemurno delo.
— Pisma na pošti imajo: Mohar Jakob, Paver Josip, Žagar Ivan.
Chicažan ociganjen.
Milwaukee, 6. avg. — Jeremiah Cassody, bogat Chicažan, ki biva na letovišču v Waukeshi, je zadnje “meščan”, ki je padel v kremplje “kmečkim ciganom”. Izkušnja ga stane $3,000. Mr. Cassady je igral na kvarte z dvema tujcema in dobil $3,000 Imel ni denarja s seboj, in oba soigralca sta mu rekla, da mu bosta plačala, kadar jima pokaže isto svoto. Mr. Cassody se je peljal včeraj v Chicago po denar. Tamkaj je srečal oba “kmečka cigana”. Plačala sta mu svoto, katero je dobil. Skupnih $6,000 z malim drobižem, ki sta ga tujca imela, sta dejala v plehnato škatlico, nakar sta rekla Chicažanu, naj nese škatlico z denarjem v Waukesho,kamor kmalu prideta za njim s ključem. A prišla nista, in ko je Mr. Cassody odprl škatlico, našel je v nji samo nekaj kamenja in blata.
Kardinui Satolli.
New York, 7. avg. — Danes je kardinal Satolli posvetil vogelni kamen italijanske cerkve na Carroll cesti in Third ave. v Brooklynu. Pritisk vernikov, ki so hoteli poljub rn~prst<ixr—rta- rejogo^l r»Ui, jo bil tako velikansk, da ni mogla vsa mnogoštevilna policija vždržavati reda. V najhujši sili so navzoči Kolumbovi vitezi (Knights of Columbus) potegnili iz nožnic svoje meče in takisto zabranili paniko in morda veliko nesrečo.
Sodnik Parker.
Esopus, N. Y.,10. avg.--Odbor, ki je od demokratične narodne konvencije v St. Louisu prejel naročilo, sodnika Alton B. Parkerja obvestiti o njegovi nominaciji, je danes popoludne dospel semkaj. Prišlo je udeležit se obreda tudi mnogo odličnih demokratov iz vsek Združ. držav.
Spet delo.
Milwaukee, Wis., 7. avg. — Tukajšnja tovarna International Har-vester-kompanije, ki je bila dva tedna ustavljena radi popisa vsega blaga, prične jutri zopet z delom. Dvesto mož bo dobilo takoj zaslužek. Osemsto druzih bo v kratkem upe-slenih.
Premogarjl zaštrajkali. -
Scranton, Pa., 9. avg. —Kacih 800 premogarjev, uposlenih v Old Forge-rudorovu Erie-kompanije, je ustavilo delo. Pritožujejo se, da so tehtnice nepravilne in da se pri tehtanju premoga osleparjajo za pol tone pri vsaki kari.
8	oseb utonilo.
Alton, 111., 5. avg.—Osem oseben moški in sedem deklic od neke družbe kopajočih se izletnikov— je utonilo v vodovodu reke Mississippi vsled valov izpod necega mimo plujočega parnika. Moški je bil star 32 let, a deklice od 8 do 14.
Jajce kot banana.
Philadelphia, Pa., 9. avg. — Ko je parnik “Beacon” danes doplul v luko, poln bapan,pokazal je mornar Peterson ponosno na sivo jamajsko kokoš, ki jo je dobil v mestu Antonio, Jamajka. Pravi, daje bila domotožna in da jo je pital z bana-nzmi. Štiri dni ni izlegla nič jajc. Peti dan je pa jela kokodakati, in mornar je našel pod njo čevelj dolgo, rmeno in banani podobno jajce. Peterson je na ogled postavil kokoš in jajce.
Imeniten avtomobilist.
Philadelphia, 8. avg. — F. A. La Roche, ki skuša na avtomobilu priti najhitreje iz New Yorka v St. Louis in nazaj, je danes dospel semkaj, naredivši nov svetovni rekord, ker je prevozil 3,400 milj, ne da bi se ustavil. Sedeminšestdeset ur je neprestano ostal na svojem avtomobilu. Najboljši prejšnji rekord,
1,400	milj, je napravil neki Anglež.
Delavci in politika.
Pittsburg, 5. avg. — Danes so se dovršile naprave za združitev vseh treh velikih osrednjih delavskih organizacij v soseščini Pittsburga, ki so:	United Labor League, Iron
City Council in Building Trades Council, ter štejejo 150,000 delavcev. Združitev ima politične namene t. j. 150,000 glasov bo zdru Ženih pri volitvah.
Strajkarji se ne udajo.
Birmingham, Ala., 9. avg. — “Tonnessee Coal, Iron & Railroad Co.”, “Sloss Sheffield Steel & Iron Co.”, “Republic Iron & Steel Co.”, “Tutwilder Coal, Iron & Railroad Co.” in “Lacy-Buck Iron Co.”, katerih premogarji so štraj-kali, ker se z operatorjiniso mogli razumeti, so razglasile, da se danes rudniki otvorijo za delo brez razlike. Ponuja se znižanje za 5c pri toni.
Birmingham, Ala,, 10. aug. — Rudniki se niso mogli odpreti, ker so uuijci in neunijci sklenili, da se ne udajo.
Cu lurdusmrzmc^iilu t v.----
Denver, Colo., 10. avg. — V glavno taborišče od “Western Federation of Miners” je danes dospela vest, da je odbor meščanske združbe in rudniških posestnikov obvestil'poroke (bails) za ljudi, ki so pod obtožbo, da so se udeležili junija meseca ob uporu v Victorju izvršenega zločina in ki so bili proti poroštvu izpuščeni, da bodo prc* gnani, ako ne odlože poroštva. Zato je večina porokov prosila, naj se jim odvzame odgovornost.
(zguaiičeva usoda.
Victor, Colo., 10. avg. —John Harper, bivši predsednik rudarske unije v Victorju, eden izmed izgnanih unijcev, ki se je vrnil semkaj, je bil v svojem domovanju zasačen od več zakrinkanih mož in tiran v Canon City.
Mesarski štrajk.
Chicago, 111., 11. avg. — Dane« dopoludne pojde k posestnikom, klavnic odbor trgovcev z mesom, da poprosi, naj se priredi konferenca klavničarjev z zastopniki mesarskih unij, in sicer prihodnji petek. Odbor bo klavničarjem izjavil, da so strajkarji še vedno pripravljeni, popolnoma privoliti v že enkrat podpisano pogodbo, da se takisto odstrani vsaka ovira za prireditev take konference, ki bi konečno vendarle utegnila dovesti do poravnave. Bržkone pa bodo posestniki klavnic pretrdovratni za pogajanje s strajkarji.
Krojači zaštrajkali.
Chicago, UL, 9. avg.—Krajevna unija št. 91 od “United Garment Workers of America” je sinoči jednoglasno sklenila, ustaviti delo po tovarnah, kjer so se zadnjo soboto namestili razglasi, da bo “odprta delavnica” (open shop) prevladovala v bodoče. Sklicani so razni shodi, na katerih se bode sklepalo o korakih, ki jih je treba napraviti, da se z mogočnim štraj-kom ovrže zla namera delodajalcev.
Joliet, III., 10. avg. — Joliet Stove Works, tukajšna tovarna znanih Moore-ovih peöij, je na prizadevanje g. Josipa Videtiča, ki je uslužben tamkaj kot li var ali moulder, darovala krasno pee, znano kot Moore’s Air-Tight Heater No. 3, v korist naši novi slovenski cerkvi.
Pec je izioletia v okiiti prodajalne g. Golobitsha ter bo izžrebana zadnji dan cerkvenega faira.
.— V pondeljek so prišli obiskat našega č. g. župnika Šušteršič, mil. g. škof Trobec ter čč. gg. J. M.
Solnce in F. Ks. llajec ter si ob jed-nem ogledali graditev nove cerkve.
Povrnili so se nazaj proti severu drugi dan. — Priprave za blagoslovljen je vogelnega kamna dne 21,t. m. vspešno napredujejo ter se bodo kot se sodi, vsa katoliška društva našega mesta vdeležila slavnostne parade, ki jo prirede ob ti priliki naša slovenska društva.
—	Umrl je v petek 5. avg. zjutraj v Silver Cross bolnišnici vsled poškodb zadobljenih v converterju v nedeljo 31. jul. 23letni Jož. Mance, doma iz sela Kavčki Laz, okraj Delnice na Hrvatskem. Omenjenega dne je padel v korito vode, v katerem hlade vroče železo pri converterju. Pokojnik je bil na stanovanju in hrani pri Stef. Jurkoviču na 915 N. Scott st. Zavarovan je bil pri Prudential Life Insurance kom-paniji za $1000, a k društvu ni pripadal nobenemu. Pogreb se je vršil v ponedeljek zjutraj s sv. mašo.
Naša Stone City Band mu je igrala mile žalostinke. Ponesrečenec ni imel v Ameriki nikakih sorodnikov, v stari domovini pa zapušča mater, brata in polsestro. S pokojnim M.
Podnarjem, o čegar smrti smo po ročali zadnjič, sta si bila skoraj soseda. Oba sta bila vzorna mladeniča.
—Naša mladeniška godba “Stone City Band”se je zdaj združila z mla-
<2oniolsina klubv^m, ZTTZCTIIUT TCIIiplG*
ton’s Boys’ Brigade, malo organizacijo z vojaško disciplino in komando.
Ni dvoma, da bo s tem korakom godba naših mladeničev postala še bolj popularna, ker bo združena z vojaško izvežbanim klubom, ki se bo od zdaj zval ‘ ‘Stone City Cadets”, godba pa “Stone City Cadet Band”.
Zadnji torek so priredili skupen piknik v zvezi s parado in vežbanjem v Theilerjeveto parku.
—	Mrs. Schwab je odpotovala začetkom tega tedna v Minneapolis na konvencijo od “Women Catholic Order of Foresters”, kjer zastopa naš slovenski dvor sv. Ane.
—	Na ponedeljkovi seji je mestni zbor z 10 proti 3 glasovom dovolil prenos krčmarske licence v treh slu čajih, in sicer smejo prenesti licenco sledeči: G. Anton Košiček tvrdki Ličina & Zagorac (salun na 1101 North Scott st.); Ličina & Zagorac tvrdki Vučič Bros. (salun na 1210 North Scott st.); Brunswick Club (salun na 609J Cass st.) Anton Ko-šižeku (nov salun na 914 North Chicago st.). Radi teh prenosov je bilo zadnjih 14 dnij mnogo šundra po časnikih, ker je državni glavni pravdnik izjavil, da so takile pre nosi protipostavni. No, nazadnje bo g. A. Košiček vendarle imel svoj salun na N. Chicago cesti, kjer mu želimo mnogo sreče.
—	Mestni ,zbor je na zadnji seji sprejel naredbo, po kateri se avtc-mobilcem pod kaznijo prepoveduje, prehitro voziti v našem obmestju in v nevarnost staviti ljudi in plašno živino.
—	V torek zvečer se je policiji
posrečilo, prijeti necega Henry
Schneiderja, ki se je navidezno pe-v ,	- j ,	■	ji ■	kompanija nerada izplačuje zaslužek
cal z izdelovanjem smodk m z mi- 1 J	^ J
zarstvom, a bil v resnici ponarejalec e avce' iazun ok določenih dveh
čekov in goljuf. Živel je zadnja dneh VSake»A me6eca‘ IzP°sl°val
leta zdaj v Jolietu, zdaj drugje, kot	£ 8ledn^. denar advokat
je,ugajalo njegovemu biznesu. Zad-
za $12, itd. Čeki so imeli ponarejeni podpis Alex Lundstruma, dobro-znanega kontraktorja.
—	V četrtek 4. t. m. so tatovi vlomili v domovanje g. Fred Smitha na Raynor ave. in odnesli mnogo srebrnine, preprog, oblek itd., a tatvina se ni odkrila do tega torka, ker je bii g. Smith z družino izven mesta. V torek zvečer je pa policaj Murphy našel vso ukradeno ropotijo pri prodajalcu starine na Chicago cesti poleg slovenske trgovine “The Eagle”. Zdaj policija išče tatov.
—V ponedeljek opoludne so skozi naše mesto drdrali neštevilni avtomobili iz New Yorka, Chicage in drugod, ki so se udeležili letošnje dirke in bili na poti v St. Louis.
—	V kaznilnici (penitentiary) se jetnikom zopet obeta lepši čas t. j. delo. Izdelovali bodo metle, obuvala, šolsko pohištvo, železne po-steljnjake itd. Brezdelnost bi baje jetnikom bila prevelika kazen, ki bi marsikaterega vedla do blaznosti.
—	Na prodaj lepa hišica s šest
sobami na Landau avenue. Lepa lota, vzhodno ospredje. Mostovž spredaj in okoli hiše. Po ceni za $1500. Chas. A. Noble, Barber Bldg.	tl
—	Prof. Hicks je vremenski prerok. In kaj pravi? Da se prične sredi tekočega tedna najtoplejše vreme v letošnji poletni dobi, ki pa bo trajalo samo kacih osem dnij ali .malo dlje, dokler ne pride druga viharna doba, ki bo strašno huda na jugu in zlasti ob morju. Drugo polovico tega meseca pričakuje prof. Hicks hudih neviht s točo, zlasti na velikih severozapadnih žitnih poljanah, a na srečo bo žito že vse požeto tedaj. Zadnja viharna doba v mesecu bo cd dne 24. do 29., ko se bodo menjavali vetrovi, vročina in mraz. Zlasti v državi Illinois se
La j o lw-LLo pri p ravimo nirZUTTZal lil
slano koncem meseca, pravi gosp. profesor.
—	Na prodaj fina osemsobna hiša
na Garnsey avenue, blizo Ehvood street. Posebno velika lota, vzhodno ospredje, vodnjak, kopel in plin. Bargain za $1800, — $500 na roko, ostalo na obroke po volji. Char, A. Noble, Barber Bldg.	tl
tem, da je počil veliki kolobar, ki obdaja plavž. Poprave navadno trpe cel teden, a superintendent Means je zbral skup najbolj izvež-bane popravljače ter jih poslal k pohabljenem plavžu. Dva plavža bodeta torej izgotovljala surovo železo ter v kratkem času nagro-madila skupaj dokajšno zalogo za converter, o katerem se je reklo včeraj, da prične s poslovanjem še preje kot se pričakuje. Plavž E je skoro gotov za opekarje in pravi se, da ga bodo v par tednih že pričeli obzidavati od znotraj. Po najboljših izjavah bi moral biti gotov že v treh tednih, ker opeka v njem ne more biti dosti zgorela, da bi vso nadomestili z novo, ker pred sedanjim prestankom ni bil še dolgo posloval. Superintendent Means pravi, da bo imel s prvim septembrom najmanj tri plavže v poslovanju tev da bo malo za tem tudi plavž D začel pomagati z zalaganjem železa vse obširne tovarne, ker dohajajoča naročila jamčijo trajno delo v vseh oddelkih.
— Včeraj je glavni superintendent McKennon tukajšnih jeklarn dal ukaz, da se imajo spet otvoriti vrata, držeča k tovarnam na severni strani plota ob spodnjem delu N orth-ern avenue. To bo znatno okrajšalo pot na delo ali od dela vsem delavcem, stanujočim v City Hall place, Bohemia, Robinsonville in vzhodnem Bessemerju, ki so morali preje hoditi skoro okoli tovarn do vrat na Canal street. Govori se, da bodo kmalil otvorjena tudi druga vrata v bližini Taylor in Northern avenue, ki bodo zlasti ustrezala delavcem, stanujočim v ti okolici. Nedavno je bil otvorjen nov vhod na južni strani tovarn za delavce stanujoče v Harlem, ki so uposleni v jeklarnah. Kot se kaže, namerava kompanija vsestransko ustrezati udobnostim svojih uslužbencev.
Pueblo, Colo., 5. avg. — Nedavno so se v srbski koloniji v Bessemerju na Schley avenue in Canal street na dan sv. Ilije stepli Črnogorci, Srbi in Ličani. Bitka je bila dokaj huda, a so se bojevniki takoj ob dohodu policije razšli ter vspešno poskrili. Kamenje, palice, steklenice in noži so tvorili glavno orožje. Piavijo, da si marsikdo izmed udeležencev boja sedaj celi prizadete rane. Od onega časa sem pa se pogreša 22letni Črnogorec Jovan Mitlivič, ki je bil jeden najhujših pretepačev, ter ga dosedaj še ni bilo videti niti ne na njegovem prejšnjem stanovanju, niti se ni še prijavil na delo. Ob-lastva so skušala poizvedeti več o ti stvari, a vsled pomanjkanja prič jim tega do sedaj še ni bilo mo goče.
— Dne 4. avg. je nad 80 močnih Ličanov zapustilo Bessemer ter odpotovalo proti Chicagi. Govori se, da ima pocestni boj na dan sv. Ilije nekaj opraviti z njih hitrim odhodom. Odšli so baje brez vsega vzroka, kajti delo so imeli vsi stalno in jih C. F. & I. kompanija tudi ni bila odslovila. Kar prijavili so se v uradu Minnegua tovarn zahtevajoč svoj “tajm”, da dobe plačo. Imeli so dokaj sitnosti predno so dobili denar, ker
Aspeu, Colo., 4. avg. — Sinoči nekako okoli polnoči sta dva zakrinkana roparja okradla John Mehletovo gostilno za okoli $600. -Vstopila sta pri sprednjih vratih ter prisilila vse navzoče pivce, da so se Be pnstavili_nh steni	—držali
roke kvišku. Dosedaj še ni sledu o roparjih.
JOSEPH TSINEJVS
/«»iSKh»-
„ i«PC
■¿SÈÊi ÄS.
REGISTERED
Kako se počutite ?
JOSEPH TEINEE’S
'Wervji
REGISTERED
Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila telo.
Tritierjevo zdravilno grenko vino
je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje.
Ozdravi vsak želodec.
Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo.
“Trinerjevo zdravilno gren ko vino deluje čudovito na želodec. Povzroči zdrav apetit in je v resnici najboljši lek za želodec.
MARKETA KOŽEL, Tyndall, 8. Dak.”
JOSIP
799 S. Ashland Ave. Chicago.
“Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš družinski lek, ki nas ohranja pri dobrem zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost.
JAKOB KOČIŠ,
Mammoth, Pa.”
V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
Kadarkoli žeiite hitrega stimulantain tonike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedrno želodečno grenčico napravljeno iz naravnega vina Nič bo'jsega proti poletnim boleznim!
Eveleth, Minil., 7. avgusta. — Ponesrečil se je dne 1. t. m. Matevž Petek. Šel je Lil na lov z dvema tovarišema. V loži so šli vsak sebi. In ko nista nič ustrelila, sta se tovariša odpravila domov, misleč, da je šel M. Petek tudi. Ko sta prišla domov, tovariša ni bilo doma, in zaman sta ga pričakovala celi dan in celo noč. Drugo jutro ga gresta iskat. Pa glej, našla sta ga mrtvega, v travi ležečega, kacih dvajset korakov od puške oddaljenega. Puška je ležala med kladjem. Kakor je bilo videti, se mu je puška sprožila, ko je šel čez kladje,|in ga je zadela ravno nad srce. To je pač neprevidnost, če kdo hodi z nabito in odprto puško po loži.
Rajnik je bil doma iz Gorenjema Logatca št. 44 na Notranjskem. V stavi domovini zapušča mater, dva brata in dve sestri. Star je bil 25 let. Pri društvu m bil nobenem. Zopet prilika priporočati rojakom, naj pristopajo k društvom.
Tukaj gre z delom še precej dobro, pa vendar ne svetujem rojakom, priti sem, ker plača je majhne.
Frank Petre.
nji čas je Schneider živel na Cass cesti in opeharil več salunarjev s ponarejenimi čeki, in sicer so postali njegove žrtve gg.: Anton Horwat na N. Chicago cesti, za $36.88; Fr. Stonitch na Bluff cesti, za $18.60; Martin Connors na Cass cesti, za $30; M. Pa s s in a na Clinton cesti,
Frank Mirick, ki ima svoj urad v Hofferjevi hiši na East Northern avenue.
— Jako urni so Lili vsi popra v-ljači v Minnequa tovarnah, kajti omogočili so, da je samo po dve. dnevnem prestanku plavž C zopet včeraj zaronal. Pokvaiil se je bil ta plavž zgodaj v sredo jutro, s
New York, 8. avg. — William Rider, Avstrijec, stanujoč na 47 Avenue A, je bil danes pred policijskim sodnikom Yorkville-posta-je, pod obtožbo, daje imel v Tompkins square parku v nedeljo hujskajoč govor (incendiary speech). John Kleber, nadzornik parka, je rekel, da je obtoženec zbral krog sebe kacih 100 ljudij.
“Govoril je v nemščini, angleščini in poljščini,” je začel Kleber pričati. “Rekel je, da ta vlada tako zatira delavce kot katerakoli vlada v Evropi, in da je predsednik Roosevelt tak samodržec kot katerikoli kralj ali cesar, in da delavce streljajo vojaki, ki jih pošilja vlada.”
“Če Vam ni povšeči ta vlada, zakaj pa niste ostali onstran allant sk"ga oceana?” je vprašal jetnika sodnik Mass.
“Govoril sem samo o gospodarskih vprašanjih. To je dežela
svobodnega govora,” se je glasil odgovor.
“Dopuščati ne moremo ljudem, da imajo hujskajoče govore in podžigajo druge k izgredom. To ni svoboden govor,” je izjavil sodnik.
Obtoženec je bil izročen v delavnico za tri mesece, ker ni mogel dati poroštva $300.
Dolga je pot,
ki nima ovinka, in tudi najbolj zdravi ljudje imajo dobo slabosti. Pač ne vedo, kaj jim nedostaja, a polagoma jim upadajo moči. Ko bi bilo telo prozorno, opazili bi, da jim želodec prav ne prebavlja svoje brane, da so živci napeti in da je kri pičla. V takih slučajih ohranja življenje Severov življenskibalzam. Prebavo pospešuje, omotico prevladuje in onemoglost odpravlja, krepčajoč živčevje, in bolnik se ojači. Stari in slabotni ljudje naj bi ga redno uživali.
“Mislil sera, da mi žena ne bo več živela,” pravi Mr. Jos. Grich iz Portland Mills, Pa., “ampak Severov življenski balzam ji je pomaga 1.”
Isti ozdravlja kronično zabasa-nosl, dispepsijo in žolčnico, ter vliva novo življenje v vse organe in mišične tkanine. Cena 75c. V vseh lekarnah ali pa pošlje naravnost W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Na znanje lastnikom psov v Jolietu, 111.
Mestni davek za pee je plačati do dne 1. julija. Lastniki psov naj nemudoma pridejo na policijsko postajo, da si prihranijo neprilike. Licenca za pse je $2 na leto, mlade ali stare, in se mora plačati. Tisti, ki ne plačajo licence, bodo aretovani po redarju (policaju), čigar dolžnost je, najti tiste,ki davka ne poravnajo. „	Theodore P imen,
policijski načelnik.
St. John’s University
COLLEGEVILLE, MINIST.
Klasični,
bogoslovni,
znanstveni,
trgovski in
pripravljavni
kurzi.
.... da zavod’ katerega vodijo Očetje Benediktinci, je najstarejši in jeden na boljših katoliških kolegijev v severozapadu. Izborno ga priporočajo krasna zdrava lega, izbrano število učiteljskih mečij ter izvrstna postrežba. Na stoth naj vnetejsih in najuSenejših ameriških duhovnikov je bilo vzgojenih v St. John’ /-a one, ki se nameravajo posvetiti trgovskemu ali kateremu drugemu poklicu s posebno priporočljivi naši trgovski in znanstveni kurzi. Dijaki lahko vstopi, vsak čas, a v njih lastno korist bode, če vstopijo v začetku šolskega leta, ki i otvori 6. septembra in konča 23. junija.
POGOJI:
Za šolnino, hrano, postelj, pranje in popravljanje perila $100 od 6. septer bra do 1. februarja (prvi tečaj); in $100 od 1. februarja do 23. junija (drugi tečaj Plača se vedno za vsak tečaj naprej. Če vstopijo dijaki tekom leta, računalo i jim bode primeroma. Za katalog in drugo pišite na
THE REV. DIRECTOR.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARN J
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cui
104 Jefferson St., blizo mosta.
— Amerikauski Slovenec je prvi I slovenski list v Ameriki. Stane le 1 $1 na leto.
Sl. Francis Solaiius College
QUINCY, ILLINOIS.
otvori svoje 44. šolsko leto 7. septembra. 1904. Učni predmeti obsegajo vse stroke, ki se navadno poučavajo v modroslovnih, klasičnih in trgovskih kurzih. V zvezi z zavodom je poseben kurz za trgovsko izvežbanjo, ki se začno s prvo sredo v novembru in konča s prvo sredo v aprilu. Samo katoliški dijaki se vsprejmo na stanovanje in hrano. Za nadaljne podrobnosti se je obrniti do
✓ VERY REV. P. ANSELMUS MUELLER, 0. F. M. Rector.
v Vel. Podlogu nekoliko gosij in rac. V Podlogu so ga ustrelili in raztelesenje je pokazalo, da je bil — Nenadoma umri je 71 letui v stekel.
Dragi stanujoči kovač Jožef Lokar.
—	Pogorel je skedenj Antona Prinarja v Grmulji. Škode je 1100 kron.
i . — V Savo je skočil pri Zidanem mostu bivši gostilničar v Sevnici J. Pešec in utonil.
—	Ukradli so neznani tatovi posestniku Petru Krašovcu v Križki vasi kravo in telico.
—	Č. g. L. Lah, idrijski mestni kapelan, je na Dunaju napravil drugi rigoroz iz bogoslovja.
—	Cesar je daroval po toči oškodovanim prebivalcem novomeškega političnega okraja 8000 kron.
—	Mrtvega so našli v postojin-skem okraju v vodi 64 let starega kočarja Antona Barbiča iz Topolca.
—Črepinjo mu je prebil. V Šiški je Franca Kržišnika njegov sosed tako po glavi udaril, da mu je prebil črepinjo.
—	Iz Kamnika se poroča: God naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda smo praznovali letos v Kamniku slovesno, kakor še nikoli poprej e.
—	Požar|na Št. Juriju pri Kranju je napravil 16.270 K škode. Zava
j rovanje znaša 6500 K. Zažgal je 72letni slaboumni starček Jernej i Golob.
—	Pogrešajo 35 let starega umi-rovljenega kurjača Jožefa Urha, ki je 4. jul. šel iz svojega stanovanja na Poljanski c.sti, a se do danes še ni vrnil.
—Vodmat pri Ljubljani je, kakor se poroča, še vedno večja vas. koder so prosti ponočni razgrajači in razposajeni otroci, ki se valjajo po ulicah v raznoteri nesnagi.
—	Na žagi ponesrečil. Jožefa Šega je v parni žagi na Travniku pri Rakeku žaga v nogo tako prijela, da mu je nogo tako poškodovala, da so ga morali prepeljati v bolnico.
—	Imeniten lov ljubljanske policije. Policija je v Ljubljani aretirala nekega Pastirca, vzgojenega v Zagrebu, a rodom Kranjca, ki je pri hrvaških igralnih družbah izvršil več tatvin.
—	Utonil je 20. jul. v Savi pri j Zagorju Martin Markič. Ko so
imeli opoludne odmor, šel se je kopat v Savo, kjer ga je dohitela smrt. Truplo so okoli pol 2. ure popoldne našli v Hrastniku.
—	Utonil je v sredo 13. jul. po-poludne Frid. Schoenwetter, učenec IV. razreda meščanske šole v Krškem. Vozil se je z delavci, ki delajo na Savi, v čolnu. Pri tem je padel v deročo vodo. Potegnili so ga ia nje že mrtvega.
—	Napredek Ljubljane. Govori se, da je kmetska posojilnica za ljubljansko okolico kupila nasproti Medijatove hiše na Dunajski cesti ležeči stavbinski prostor g. Gorupa (bivši vrt deželne bolnice). Ondi namerava graditi baje sedem velikih hiš.
—	Umrla je v Kranju gdč. Margareta Vidmar, zadaja sestra pokojnega knezoškofa Jerneja Vidmarja. Bila je velika dobrotnica cerkva in šol. Ostalo njeno premoženje podedujejo škofovi zavodi in sorodniki, hiša pa pripade župni cerkvi v Kranju.
—	Strela ubila. Dva dečka iz Volčje Drage je nevihta vjela na cesti. Vstopila sta v hišo Arčo-novo, kjer so jima prijazno dovolili, da počakata konca nevihte. Kar
I udari strela v hišo. En deček, J-Gregorič, je obležal mrtev, drugi deček in pa gospodinja sta pa omedlela za nekaj hipov.
____ Iz Krškega se poroča: V nedeljo 17. jul. se je pričel pasji kon-tumac v občinah Krško, Cerklje in Raka; trajal bode do 10. oktobra. Na Pristavo, občina Cerklje, se je priklatil od nekod pes, poklal tu in
—	Nova domača tovarna. Kakor poročajo, bo ravnatelj “Vzajemnega podpornega društva gospod Samsa” zgradil v Ilirski Bistrici naNotranj-skem tovarno domačih lesenih izdelkov vsake vrste. Občine bodo iz-vestno v njihovem lastnem interesu to za vso okolico važno podjetje podpirale. Želimo le, da bi tudi drugod oživel se duh podjetnosti in da bi na domačih tleh vzcvetela domača industrija. — Tudi tovarna testenin v Ilirski Bistrici se zopet zgiadi, a v večjem obsegu.
—	S strahu pred kaznijo jo je pred štirimi leti v Ameriko popihal Jožef Blatnik, slamnikar v Želodniku. Dne 19. avg. 1900 je več fantov razgrajalo pred Pintarjevo hišo v Dobu; razbijali so po durih, metali opeko in razmetali cvetlice raz okna. Ker se je gospodar Miha Pintar bal, da bi mu razgrajači živine iz hleva ne izpustili, šel je hlev zaklenit, a tu ga sune Jožef Blatnik z remeljnom, kateri je imel na koncu žrebelj, v obraz, in ga poškoduje na gornji ustnici. Blatnik, kateri se je sodišču sam objavil, je bil obsojen na 14 dni zapora.
—	Nevaren tat prijet. V Radovljici so orožniki aretirali že znanega postopača in pa tatu iz navade, kateri zna prav izvrstno vlome in pa žepne tatvine izvrševati, Aleksandra Zoldan, rodom Italijana iz Longa-rone v Italiji, oženjenega kamnoseka. Zoldan se je že klatil po celem svetu. V New Yorku v Ameriki je bil kot soobdolženec pri vlomu v neko banko, a ko so začeli poizvedovati po njem, jo je pobrisal nazaj v Evropo. Prišedši v Evropo, je bil tudi že v Carigradu udeležen pri nekem vlomu, a tudi tam je, ko je bil že v ječi, pobegnil iz nje. Ko je prišel v Trst, so tatovi vlomili v neko cerkev in odnesli dragocene stvari. Po sedanji konfrontaciji je bil Zolan med njimi. V Celovcu je pri nekem trgovcu ukradel različnih stvari in pa tudi večjo svoto denarja. A tudi kranjske dežele se
e lotil. Nekega dne je prišel strastni tat v Hrušico se ponudit podjetniku karavanskega predora za delavca. Podjetnik ga je seveda sprejel, o njem nič slabega sluteč. Toda kmalo se je pokazalo, kako nevarnega tatu imajo. Ogoljufal ter okradel je več strank. Popihal jo je v Radovljico, kjer ga je pa zasačila roka pravice. Bil je policijsko zasledovan od več strani, a ga niso mogli spoznati, ker je bil najprvo brez brade in si je pustil šele potem rasti brado. Že večkrat kaznovan, bode sedaj moral prvo kazen prestati na Kranjskem, in šele potem bode izročen drugim sodiščem.
—	Ogenj. Iz Preserja se piše: Pretečeni petek, 8. jul., začel je ravno opoldne goreti v Kamniku kozolec posestnika Martina Reparja, stoječ na jugozahodni strani vasi. V par minutah je bila vsa stavba v plamenu. Naglo so prihiteli možaki z brizgalnico bivše tukajšne požarne brambe, žene in dekleta so marljivo donašale vodo, toda pred vsem se je gledalo na to, da se okoli stoječa gospodarska poslopja zavarujejo, ker na uspešno gašenje požara samega ni bilo niti misliti. Prišla je tudi požarna bramba iz Borovnice, ko so domači gasilci ogenj že precej ustrahovali.
—	Sokolska slavnost v Ljubljani je končana. Vršila se je dne 16., 17. in 18. jul. Na stotine sokol skih gostov so pripeljali vlaki v naše mesto, tako, da je bilo pri slavnosti navzočih nad 2000 Sokolov. Poleg tega je pa prišteti še stotine druzega občinstva, ki je prihitelo pogledat, slavnost. Večji sprejem se je vršil v soboto ob 6. uri zvečer na južnem kolodvoru. Pred brzovla-kom je prišel poseben vlak. Pozdravljal je podstarosta ljubljanskega “Sokola”, dr. Ravnihar, Čehe, Poljake, Hrvate, Srbe, Bolgare in Slovence, izmed katerih so posebno pozornost vzbujali celjski Sokoli,
ker so prišli v tolikem številu (72), da so primeroma Ljubljano jako zapostavili. Tudi “Murski Sokol” je s svojimi krepkimi člani vzbujal občno pozornost, češki govorniki so povdarjali potrebo skupne borbe proti germanskemu navalu; vodja bolgarske deputacije je povdarjal, da v srcu vsakega Bolgara tli ogenj zi človeško pravdo. Veliko pa je bilo navdušenje, ko je izročal pred sednik srbskega telovadnega društva “Dušan” pozdrave iz svobodne Srbije. “Živela Srbija!” je zagro-melo po tem navdušenem pozdravu. Iskreni so bili pozdravi Hrvatov, imenom celjskih “Sokolov” je od-zdravljal dr. Dečko. Z godbo na čelu so “Sokoli” skozi krasen slavo lok na Dunajski cesti odkorakali v mesto.
Zvečer ob tričetrt na 8 in ob 9. uri sta prišla posebna češka vlaka, navdušeno pozdravljena od mnogo številnega sokolstva in drugega občinstva. Čehe je pozdravljal imenom Ljubljane župan Ivan Hribar, imenom ljubljanskega “Sokola” dr. Tavčar. Imenom čeških “Sokolov” je odgovarjal odlični češki sokolski vodja Pipach. Posebno pri vzpre-jemu drugega vlaka je bilo jako živahno, ker je tu posegla vmes ljubljanska slovenska množica, ki je prepevala pred kolodvorom slovenske pesmi.
•Zvečer je “Glasbena Matica” priredila koncert. Ker je računala z utrujenostjo gostov, je bil koncert kratek. Vspored je obsegal bisere glasbene umetnosti.
Dne 17. jul. dopoldne je bila na dirkališču tekmovalna telovadba.
Telovadba je trajala preko določene ure, zato se je slavnostni sprevod zakasnil skoro za dve uri. Na tisoče občinstva je stalo po okrašenih ljubljanskih ulicah, vsa okna so bila polna radovednega občinstva. Sokolske čete severnih in južnih Slovanov in obmejni slovenski “Sokoli” so bili povsod živahno pozdravljam. V tem trenotku obče navdušenosti je utihnilo vse strankarstvo. Tudi mnogo narodnih noš smo zapazili med gledalci. Ceste so bile skoro postlane s cvetjem, tako je deževalo šopkov na slovanske goste. Pred sprevodom so jahali sokolski jezdeci, igrali sta d ve godbi, 15 sokolskih zastav so nosili sredi sprevoda skupno. Pred mestno hišo jih je čakal občinski svet z županom na čelu in društva “Ljubljana”, Slavec”, “Slov. zidarsko in tesarsko društvo” z zastavami, slovensko trg. društvo “Merkur” in mnogo deputacij drugih slovenskih društev. Ko se je trg pred magistratom napolnil s “Sokoli”, bil je prizor res impozanten. Starosta ljubljanskega “Sokola” dr. Tavčar je izrekel zahvalo mestu Ljubljani, povdarjajoč, da se je znebila različnih vplivov, ki so jo morili. Krasota njiena bode v oči nasprotnike, ki so mislili, da jo dobe nazaj v svoje roke, zato jo grde pred svetom. To je dokaz njihove onemoglosti in naše moči. Iz te trdnjave narodne in “napredne” misli teče zdrava kri po vsej domovini. Pozdravil je mesto in župana.
Slava Ljubljani”, je gromelo po trgu in dvigale so se sokolske čepice.
Po banketu se je vršila izvestno naj lepša točka slavnosti — javna telovadba, ki se je znatno zakasnila in trajala do mraka. Prekrasen je bil pogled na proste vaje “Sokolov” katere je pod vodstvom dr. Murnika izvrševalo 800 Sokolov. Za širše občinstvo posebno zanimive so bile vaje sokolskega naraščaja (100), vaje “Sokolic” (72) in težavne, točno izvršene vaje najboljših slovenskih sokolskih telovadcev. Tudi druge vaje na raznih orodjih je spremljalo občinstvo z glasnim odobravanjem. Po prostih vajah je češko sokolstvo poklonilo slovenskemu sokolstvu lepo kolajno. “Kjer je naše pravo, bodimo trdni, neupogljivi. Slovan bo gospodar sveta! Bodite vi naši, kakor smo mi vaši”, govoril je govornik češkega sokolstva.
Hrvatje so poklonili slovenskemu sokolstvu srebrn lovorov venec imenom ameriških Slovencev pa je podaril zastavi ljubljanskega “So kola” trak F. Sakser. Vsem se je zahvalil dr. Tavčar.
Po javni telovadbi se je vršila po električno razsvetljenih tivol skih travnikih doslej tu skoro naj obširnejše osnovana ljudska ve selica.
TI
u
=DCL
Frank Sakser*
109 Greenwich Street, Nev/ York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.
b ô
USTANOVLJENO LETA 1893

.DENARJE
redka pomota se pa dogodi
pošiljam najcej-ieje in naj H it reje v staro do= movlno. JVlilijon® kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
0

Sedaj pošljem lOO kron $20.55
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
D A	I ïC'TkP prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-
k	tlü 1 G kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
------------------------------------ mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno gledé prtljage in dovede potnika v soliden in cen liotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vê kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in poklice 379S Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortiandt in potem se z nami sl< venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 2S centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER
109 GREENWICH ST.,
NEVV VORK, ]N« V.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
TelefomJT^Cortiandt^^ ^^Telefon: 3795 Cortiandt
PRIMORSKO.
—	Dijaško podporno društvo za Slovence se je ustanovilo v Trstu.
—	Umrl je v Trstu trgovec in posestnik Anton Počkaj. Pred 20. leti je obesil nad svojo trgovino prvi slovenski napis v Trstu.
—	Srednješolstvo v Gorici. Od šestinšestdeset za realko v Gorici pri glašenib dečkov je padlo pri vzpre-jemnem izpitu 22. Vzrok: deželna jezika nista učna jezika, ampak — nemščina.
—	Prijeli so v Cividale slaboumnega Janeza Dermoto, ki je bil
1881 rojen baje v Poljanah kot sin Janeza in Marije Dermota. Hotel e iti v Ameriko. Na kazalcu mu manjka noht.
—	Starinske freske so našli v Št. Petru na Goriškem v cerkvi, ko so hoteli prebarvati presbiterij. Ko so odstranjevali omet, so prišli na freske, ki - so stare baje kakih 400 let. čakajo izvedenca, predno nadaljujejo z delom.
O
Vsi moški in ženski $3.50 in $4 čevlji Red Tag cena
$2.85
ŠTAJARSKO
tine.
—	V Celju je umrl sodnijski sluga Alojzij Kovačič.
—	Prijet tat. V Celju so prijeli znanega tatu Janeza Ferleža iz Sla-
Vlomil je v par stanovanj.
—	Velik ogenj. V Cirkovcih pri Ptuju je 18. jul. pričelo goreti go-
podarsko poslopje Stefana Šramel. V kratkem je bilo deset poslopij v ognju. Škode je 15,000 kron.
KOROŠKO.
—Slovenski učiteljinaKoroškem Kakor se poroča, zapustita zopet dva slovenska učitelja Korotan in se preselita na Štajersko.
HRVATSKO.
—Zagreb, 21. jul. Biskup Srross-mayr je v Rogatcu obolel ter bil previden s sv. zakramenti.
Vsi moški in ženski $3.00 čevlji za
$2.45
o
Vsi moški in ženski $2.50 čevlji za
$1.85
Kot da
najdete
denar,
ČE PRIDETE K
ADLER-JEVI
Veliki Red Tag prodaji čevljev.
Vsak čevelj v naši zalogi bo prodan po tu navedenih cenah.
Dobro veste, da ADLER nima cenenih slabih čevljev; ampak samo najboljše iz najtrpežnejšega usnja.
Vsi moški, ženski, deški in dekliški $1.75 čevlji le za
$1.35
o
Vsi moški in ženski $2.00 čevlji za
$1.65
| 1 olaualo se vara^bo kupiti čevlje, 1	>
zajamčeni:
Adler, čevlji
120 Chicago Street.




1MEMMI SIMIČ.
Ustanovljen 1. 1891.
mi slovenski Katoliki Mi Amerilti
Izdala
Slovensko-amerikansko
tiskovno društvo
V JOLIET-D, ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača: m celo leto .	•	$ t 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj, asa celo leto .	•	• S 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
anaša naročivna $1,00 več ko za Zdruz. države. Kanado in Meksiko,
Ha naročila z.a pošiljanje lista brez pri' posiatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo aaznaniti poprejšnji in novi naslov svojega- bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC,
«sr. Beninu & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC".
Published meekly at Joliet, 111. by ,, The Slovenic-American Printing Co.” cor. Benton cfi Chicago Strs., Joliet, Ills.
Sue oldest Slovenic paperinUnited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year Invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, III. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
i.4, avgu. nedelja 12. pob. Evzebij.
15.	“ pondeljek Marijino vnebovz
10.	“	torek	Rok, spoz.
17.	“	sreda	Liberat, opat.
18.	“ četrtek Klara Montefalco.
lil-	“	petek	Ljudevit, škof.
20.	“	sobota	Bernard, opat
Verska premišljevanja.
Bojakom v potrditev v jih vere.
X.
Katoliška cerkev in sveto pismo.
Sv. pismo je del božjega razodetja, pisano po navdihnjenih možeh pod vodstvom sy. Duha. Drugi del razodetja se imenuje nepisana ¡beseda božja ali, krajše, ustno izro šilo. Sv. pismo je eden izmed dveh velikih virov razodete resnice, iž Saterili Cerkev zajema tvarino svoje dogmatične vere, t. j. svojih ver »kih. ukov. Isto je zbirka dragocenih resnic, — pisem Stvarnikovih ljudem na zemlji. Sv. pismo srna tramo, od začetka do konca, za sveto besedo božjo. Vatikansko zborovanje 1. 1870 je kaj jedrnato izrazilo cerkveni uk, ko je razgla sifo:	“Nadnaravno razodetje se
nahaja, po veri vesoljne Cerkve, v napisanih knjigah in v uenapisanih izročilih, ki so prišla do nas kot prejeta ustmeno od Kristusa samega po apostolih ali napisana po apostolih a učena od sv. Duha. In te 'svete knjig.e Starega in Novega zakona so smatrati za svete in cerkvenopravne, v svoji celoti in z vsemi svojimi deli. . . . Ko ue bi ¡kdorkoli hotel smatrati za svete knjig svetega pisma, z vsemi njihovimi deli, ali bi zanikal, da jih je Bog navdihnil, tisti bodi prokiet. ” Ali se te besede cerkvenega zbora glase, kot bi cerkev malo cenila sv. pismo? Tu slovesno razglaša, da ne more biti noben katoli an odre »en, ki ne smatra slehernega dela »v. pisma za besedo božjo.
Vse čase in vsepovsod je Cerkev
dejansko kazala svojo ljubezen in spoštovanje, kot ju ima za Učlovečeno besedo. Skrbela je stoletja, da je na tisoče učenih in svetih mož prevajalo in prepisavalo sv. pismo v zlatili črkah na dragocen pergamen ali koženico; vezala je isto v ovoje, ki jih ni zglodal zob časa. Komaj je bil tisk iznajden, pa se ga je okoristila,in sicer zlasti za razšir janje sv. pisma. In dočim vedno zabranjuje brezposlavne in napačne prevode, samovoljne in brezbožne razlage, ljubosumno stražeč nad svojim svetim hranilom, goji Cerke sv. pismo ljubeznivo, oklepa se ga trdovratno in razlaga isto nezmotljivo.
Prepovedujoč zasebno razlaganje sv. pisma, ne odjemlje Cerkev svojini otrokom nobene predpravice ali koristi. Saj jih samo čuva pred nevarnostjo, tako, da lahko čitajo sv. pismo brez strahu na zmoto, v svetlosti sv. Duha, ki vodi Cerkev po potih resnice. Svarilno zname nje ob nevarni cesti ali svetilnik ob morju so varnostne naprave, ue ovite posamnikovi svobodi.
Katoliška Cerkev edina nam daje gotovo poroštvo do sv. pisma. Veli-i sv. Avguštin izjavlja s poudar kom: “Sam zase ne bi verjel evangelija, ko me ne bi do tega silila oblast Katoliške Cerkve.” Protestantje imajo svoje sv. pismo, vko ltkor ga imajo,od Katoliške Cerkve Vsi, ki smatrajo, od Katoliške Cerkve. Vsi, ki smatrajo sv. pismo za besedo božjo, morajo gledati um Katoliško Cerkev, “steber in temelj resnice”, za božji izvir sv pisma.
Katoličanom ni prepovedano, citati sv. pismo v svoji materinščini. Nasprotno, celo izpodbujevani so citati in proučavati isto. Katoliški škofje v Združ. državah, zbrani na tretjem koncilu ali zborovanju v Baltimoru, so smatrali komaj potrebnim, opominjati katoličane v tej deželi, da naj bi največ vredni zaklad vsake družinske knjižnice bilo sv. pismo, katero nam je Bog dal za udobnost in vodstvo našega življenja. Upali so, da se pač ne najde katoliške družine v Ameriki brez pravilnega prevoda sv. pisma.
Proučavanje sv. pisma se v naših KiM/uitsicra semeniščih smatra za najvažnejši predmet bogoslovnih naukov. Papež Leon XIII. je zahteval skozinskoz znanstveno prou čavanje sv. pisma. Največji svetopisemski učenjaki, izza apostol skih časov, so bili udani sinovi Katoliške Cerkve. Vsak duhovnik je dolžan pod kaznijo smrtnega greha, prebirati sv. pismo vsaj uro vsak dan, da ne omenjamo njegovega dnevnega premišljevanja in njegove dnevne maše in njegovih zasebnih ukov, ki mu donašajo sv. pismo neprestano pred misel in srce.
“V sedanjem času”, utegne kak protestant ugovarjati, “se je malo pritoževati. Sedaj katoličani mnogo bolj čitajo sv. pismo vsied protestantizma. Martin Luther je na srečo odkril sv. pismo v šestnajstem stoletju, in odtedaj kažejo katoličani več gorečnosti za isto. Pred Lutherjem ni bilo katoličanom dovoljeno, citati sv. pismo; isto je bilo zapečatena in neznana knjiga večini kristijanov.”
To je neutemeljeno govoričenje; poglejmo dejstva. Tiskarska umetnost je bila najdena osemdeset let pred reformacijo (preustrojitvijo cerkve). Prva tiskana knjiga je bilo sv. pismo. Dol. 1500 je bilo 1 .tinsko se. pismo tiskano več nego stikrat. Latinščina je bila tedaj skoro splošno znana in govorjena. Petnajst prevodov v visokonemšči-ni in pet v prostonemščini je že bilo predno je Luther začel svoj prevod. Kot piše Sir Thomas More, čitalo se je sv. pismo v angleščini, predno je nastopil Wickliff, angleški Luther.
Pisatelj jako korenite in učene knjige, “The History of the Refor-mation of the Church of England,” Rev. J. H. Blunt, protestantski duhovnik, odkrito priznava: “Mnogo se je in neumno pisarilo o redkosti sv. pi**na v dobah pred refor macijo. Resnica je, da so duhovniki in menihi vsak dan brali velike odlomke sv. pisma, in si jih vtisnili svoj spomin po neprestanem pro-čitavanju; da so svobodno uporabljali sv. pismo v pridigah, tako, da se novodoben čitatelj sv. pisma
čudi nad številom citatov in navajanj v srednjeveških propovedih; da
je bilo brezštevilno iztisov sv. pisma pisanih po čudoviti pridnosti samostanskih pisarjev; da je bilo napisanih mnogo razlag in opomb, ki so polne pobožnih in modrih mi-slij; da so bili vsi lajiki, ki so znali citati, navadno oskrbljeni s svojimi evangeliji, svojim pealtri m ali drugimi pobožnimi oddelki sv. pisma. Ljudje so se resnično sila trudili s proizvajajanjem iztisov sv pisma; z glavo, rokami in srcem so izvršavali, kar sedaj delajo plačani delavci in stroji. • Duhovniki so proučavali besedo božjo in sezna njali ž njo lajike ali posvetnjake; in tisti nekaterniki izmed lajikov ki so znali citati, so imeli prilike dovolj za čitanje sv. pisma, bodisi a latinščini ali angleščini, mnogo pred reformacijo.”
Katoličani ljubimo pisano besedo božjo kot vir božjega razodetja. A v temoti ne tavamo, da bi odkrili resnico: kajti imamo jo vso v po sesti. Z brezsmrtnim Dantejem lahko rečemo:	“Oba zakona, stari
in novi, sta naša in cerkveni pastir nas pa vodi — to nam zadostno bodi.”
Rev. Murgaš i« brezžično brzojavstvo.
Rev. Jožef Murgaš, slovaški du Lovnik v \Vilke8barru,Pa., je pričel graditi stolpe za pošiljanje brzojavk po svojem brezžičnem tele grafu ali daljnopisu iz Wilkesbarra v Sera 11 to n in iz Wilkesbarra i Philadelphijo. Stolpi so 150 čev Ijev visoki in pošiljalni drogi se dvigajo 50 čevljev še više, tako, da je skupna višina 200 čevljev.
Zgrajeni bodo stolpi na naj višjih uporabnih prostorih, zato, da se onemogoči upliv žic, hiš in dreves, o katerih Rev. Murgaš trdi, da odvračajo brezžični tok. Brž ko bodo zgrajeni, začne iznajditelj svoje delovanje.
Stolpa v Wilkesbarru in v Scran-tonu se najprej zgradita in na njih bo Rev. Murgaš dovršil svoj sistem (sestav) tonske ali zvočne abecede Sedaj uporablja dva glasbena tona, vttrrjg—pike in dru-zega v zaznamovanje poraišljaja po Morseyevem sistemu, in dobiva veliko brzost ž njima, a ravnokar spopolnuje sistem, po katerem je vsaka črka abecede zastopana po posebnem tonu ali zvoku, in ko bo to dovršeno, odpošiljal bo bozojav-ke, z vsakim udarcem ključa zazna-movajoč posebno črko. —
Tako piše “The Pittsburg Obser-ver” z dne 28. julija t. 1. o slavnem slovaškem duhovniku, ki je s svojo iznajdbo nadkrilil Italijana Marco nija.
Medkrovtie cene in priseljevanje.
Ko je nesporazum medoceanskimi parniškimi družbami povzročil zni žanje medkrovDih cen iz Evrope v to deželo, zaganjali so nekateri časniki |hrum in šum, češ, zdajle se bo priseljevalo Evropcev kot listja in trave, a dohajali bodo zlasti “manj zaželieni” življi. Zadnji strah je brzo pregnala resnost, s katero so zvezni priselitveni uradniki skrbeli, da se zakoni glede dopuščenja tujcev strogo izvršujejo. Prvi strah je pa bil tudi neutemeljen, kot sesedaj kaže.
Meseca junija, za katero dobo so številke pri roki, je bilo število priseljencev, dopuščenih v newyor-ški luki, 54,368. V isti dobi 1.
1903.	je bilo število 69,880 in 1. ¡902. pa 59,338. Potemtakem se je število zmanjšalo ne samo od zadnjega leta, ko je bil naval priseljevanja na svoji višini, marveč tudi od 1. 1002.
Parniške družbe so imele veliko denarno izgubo vsied svoje vojne, priseljenci so istotoliko pridobili in skupna priselitev koncem leta ne bo bržkone niti večja niti manjša, nego bi bila brez dobe cenenih voz-
Rimsko vprašanje.
Obisk Loubetov v Rimu je imel vsaj ta dobri nasledek, da so začeli iznova razmotrivati rimsko vprašanje. V Italiji sami čutijo, da bi
bilo zanje najbolje, ako bi se sled njič vendar našla kaka oblika, v kateri bi si mogla italijanski kralj in papež podati prijateljske roke. Sanje framasonov, da bo konec katoliške cerkve, ako se vzime papežu vsa posvetna oblast, se niso uresničile. Delo Garibaldija, Cavourja in Viktorja Emanuela, ki je bilo namenjeno, da papeštvo uniči, je doseglo ravno nasprotni učinek,ker je podalo najsijajnejši dokaz, da z nobeno državno silo ni mogoče pa-peštva spraviti s sveta. To je dejstvo, in današnja Italija začenja misliti, da bi bilo treba računati s tem dejstvom.
Na drugi strini pa italijanski katoličani stoje danes nasproti drugačni državi, nego je bila ona,ki je naskakovala rimsko zidovje pred tremi desetletji. Istina je, da se je Italija kot narodna država razvila in da bi danes bilo težko, trgati to državo na kose. Zle posledice bi bile morda večje, nego pa dobiček cd take intransigentne politike.
Naobeb straneh —v Vatikanu in v Kvirinalu—vlada danes duh, ki želi pomiritve. A težko je najti srede za dogovor med dvema tako različnima stališčema:	Papež se ne
more odreči pravicam, kateie so mu vzeli silovito in roparsko, kralj pa tudi ne kaže volje, zapustiti svojo stolico, v kateri je vzrasel in katero varovati je prisegel. Li eral-in tisk seveda sili papeža, da se naj bi enkrat za vselej odrekel vsem pravicam do Rima in tako v dejanju potrdil, kar je izpeljala francoska loža. Temu nasproti pa je svtti oče že ob zadnjem obisku Loubeto-vem jasno povedal, da vzdržuje svoje pravice.
V	sobotnem članku smo prinesli iz verodostojnega vira, kako se sodi o tem v Vatikanu. Iznjega sledi, Papežu ni za posvetno oblast, ampak le za neodvisnost in suverenost. Kakor hitro najdeta papež in kralj obliko, po kateri se papežu zagotovi vladarska neodvisnost v izvrševanju njegove svetovne obla sti, ni vzroka, da ne bi papfež priznal italijanske države.
V	prejšnjih časih je moral papež
imeti svojo deželo, zavarovano z vojaštvom proti napadom zunanjih sovražnikov, katerih ni manjkalo nikoli od Hunov in apeninskih roparjev do zemlje lačnih italijanskih velikašev in malih republik. Take cerkvene države danes ne bi bilo treba, kajti vojake, ue nastajajo danes tako samovoljno kar čez noč, kakor včasih. Politično ravnotežje vziržujejo velevlasti s svojimi ogromnimi armadami in taka mili taristična država nikakor ne more biti v intencijah papeževe vlade. Gre se torej le za zagotovljenje tolike posesti, na kateri se more pa peštvo dovolj prosto in varno gibati, da zadostuje svoji nalogi. “Osservatore Cattolico” imenuje tri možnosti:	1. Ali bi papež imel
samo mesto Rim; 2. ali bi bilo v njegovi posesti samo Leonovo mesto onkraj Tibere; 3. ali bi se sedanji italijanski garancijski zakon sprejel kot svetoven zakon, po katerem bi vse države garantirale papežu neodvisnost. To so tri možnosti, o katerih bi se dalo disputirati.
Posvetna oblast je bila za pape štvo vedno breme, a potrebno breme, kajti papeštvo stoji na zemlji in tu mora stati varno in zavarovano. To je mogoče danes tudi na majhni posesti, kakor varujejo mednarodne pogodbe kneza Liechtensteinskega ali Monaškega.
Oficielna Italija ukazuje danes papežu: “Odpovej se!” A ta pravi: “Ne morem!” Na to očitajo:	“Ali
hočete svetno oblast?” Papež odgovarja:	“Jaz hočem svobodo in ne-
odvisnost.” V kaki obliki? To je danes vprašanje, o katerem se treba dogovoriti in zediniti.
Papeževa oblast je modnarodna, svetovna oblast, in zato sega to vprašanje daleč čez meje italijanskega kraljestva. Rimsko vpra sanje je svetovno vprašanje in pri njega rešitvi se čutijo prizadeti katoličani vsega sveta.
Slovenec.
V eni uri preteče skozi srce človeško kacih 550 funtov krvi.
Bolje s e baje lahko duha, če se namoči nosnice s čisto, mrzlo vodo.
Novodobno.
Ona:	“Ali si tudi vse preskrbel
za najin utek, dragec moj?”
On:	“Vse, dete moje, vse! Z
avtom se peljeva v Ostende, potem se poročiva, peljeva v Loudon,■ poročava domov, izkrcava v New Yorku in kabljava po denar za pot domu.”
Kronanje kralja E d-warda VII. je stalo angleške davkoplačevalce malenkost $1,796,695.
Umetne rubine do teže
12.	—15. karatov izdeluje najdovr šeneje učenjak Verneul v Parizu.
Vrednost iz Avstralije izvažane ovčje volne znaša po približni cenitvi več nego $125,000,000 na leto.
Najpopolnejša zaloga zlatnine Y iolietu.
Vsakovrstni prstani za moške in ženske ante in dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano.
Moški prstani od $2.50 do $10.00.
Ženski in drugi pr-stani po $1, $1.50 $2.00 do $15.00.
□ Farmarstvo je začasno izmed vseh držav unije najbolj raz vito v Iowi, ki ima skoro 30,000,000 akrov obdelane zemlje.
Na Francoskem so na-šteli 800,000 naročnih psičkov, za katere se na leto plačuje davkov
8,000,000 frankov ($1,600,000).
Avstralskih ptičev je zadnjič samo en parnik donesel v London nič. manj kot 14,000. Še na krovu so bili vsi prodani trgovcem s ptiči.
Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00.
Prstani za otroke po 50c, 75c, $1 m in $1.50.
Naša trgovina je že dooro poznana Slovencem ter se j im še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost.
Robt. 3?. KZiep>
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Število družin v Združ. državah,ki imajo lastno stanovanje, , se je skrčilo. Dočim je imelo letaj 1890. še 48 odstotkov družin svoje lastno domovanje, bilo je 1. 1900. samo še 46 odstotkov.
Frank Medosh
2C0 E. 95th St. So. Chicago, 111. --------4004---
^jostilničar........
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemn
Telefon 1841.So. Chicago
N esramno. VLouisville Ky., je neki mož “napumpal”svojo j ločeno ženo za $2 in plačal s tem i ženitveno pismo, da se je mogel I oženiti z “najboljšo prijateljico” svoje ločene soproge.
V Evropi zavzema v številu novin prvo mesto Nemčija s svojimi 5500 listi, izmed katerih je 800 dnevnikov. Na drugem me stu stoji Anglija s 3000 časniki, izmed katerih je 809 dnevnikov.
Trsk na Norveškem so letosnalovili jako mnogo:43,500,000 kosov. Kot prejšnja stoletja, tvori ta ribolov tudi še dandanes najvažnejše vseh norveških ribarstev. Drugo mesto zavzema lov na slede ali slanike.
Otok Ceylon je že 1. 1891. imel 436 vladnih šol z 41,746 učenci, državno podpiranih zasebnih šol s 74,855 in 2645 zasebnih šol z 37, 232 učenci. Poleg tega je na otoku 11 višjih šol ter več poljedelskih in obrnib šol.
Pri Filipincih ni navada,zapirati ječe,ker jetniki ob začetku kazni obljubljaj o, da jene bodo odkurili, in se te obljube tudi večinoma drže. Ko bi pa kateri vendar utekel, potem ga po zopetnem prijetju kar usmrtijo.
Nova republika Panama obsega ozemlje 41,570 štirijaških milj. Prebivalstvo se je cenilo 1. 1898 na 340,000 glav. Ljudje pripadajo večinoma mešanemu plemenu iz Špancev, črncev in Indijancev. Glavno mesto republike, mesto Panama na brežini Pacifiškega oceana je imelo 1. 1902. kacih 28,000 prebivalcev.
V Jeromenchi, malem mestu v notranjščini San Paula, Brazilija, je bil pred kratkim ujet popolnoma zdivjan človek. Kotmal otrok je bil izpostavljen v gozdu. Sedaj spominja samo še po svoji postavi na človeka, drugače je čisto poživinjen. Lasje tvorijo veliko grivo, brada je gosta in zahomotana, prstni nohti so postali kremplji, noge so podobne spačenim šapam ali tacam, glas tega divjega moža je popolnoma živalsko tuljenje. Mož se imenuje Francisco Henrique de Sonzo; po okolici je bil že dlje časa znan kot “Chico doido” t. j. nekak norec, a ljudem se je umikal od daleč, pobijal živino in konje, pil njih kri in jedel njih meso čisto sirovo. Ko je bil ujet in so se mu nekateri otroci neprevidno bližali, poskušal je, zgrabiti jih. Da li se posreči, to stvar ukrotiti ali jo celo odgojiti v človeka, pokaže bodočnost.
ZELO ZNIŽANE CENE.
American, White Star in Cunard Line,
kterih parniki vozijo v Evropo vsak torek, sredo in soboto, so znižale ceno prekmorske vožnje na:.....$17.00
”Torej se plača:
Do Ljubljane..............$23.80
Do Zogreba..............  $24.40
Da Karlovca...............$24.00
Do Reke...................$24.30
S francosko črto čez Havre pa se plača:	Do Ljubljane...$31.70
Parniki odplujejo vsako soboto. Pot niki naj bodo v New Yorku v petek-Prihod naj se n»m naznani pismeno,, brzojavno, ali pa naj se nas pokliče iz kateregakoli newyorskega kolodvora na telefon, naša štev. je 3795 Cortlar.d. Vožnja iz Hamburga v New ^4f|.00
Ekspresni parnik	$0/4
‘ ‘Deutschland”........^ Z -----
Frank Sakser,
109 Greenwich St.	NEW YORK.
Anton Schager
411-412 Barber Bldg. JOLIET, ILL.
Oba telefona štev. 400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti. &
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredozemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti
Cunard Line
ustanovljena l. lSlfi.
....Najstarejša prekomorska Črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New Yorka v Trst 'in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izbornim moderni parniki zdvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10.000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi:
PANNONTA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 2. avgusta, ter zatem rodno vsakih 14 dnij.
ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 16. augusta.
SLAVONIA (z d vojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 30. avgusta
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts., Chicago
00000000000000090000000000
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke :::::::
Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom.
Na razpolago je vedno dober Umč.
ooooooooooooocxx>oooooooooo
K. S. K.
JEDNOTA
iokorporirana v državi Illinois dne 12. jan. 1). A. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mick. Podpredsednik: Mihael Skebk, Collinwood Box R Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, III.
II.	Tajnik: Joseph Stukkl, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Jol.et, III. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Mad or. f ^ouis Dulkr, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
z	Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Latch, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S.-Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115£ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
Joliet, lil., 9. avg. — Društvo sv. Frančišča Sal. gt. 29 K. S. K. Jednote je imelo svojo polletno sejo dne 7. t. m., na kateri si je tudi volilo tri nove odbornike, ker sta se gg. Mihael Wardjan in Joe Jurjevič zahvalila za dosedanjo iredsedniško, ozir. podpredsednike službo. Izvoljeni so bili sledeči gg-:
Anton Zelnikar, predsednikom, Štefan Stanfel, podpredsednikom.
John Juršinič, nadzornikom.
Martin Težah, tajnik.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili :
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7021 Kvasnicki Stanislav, roj 1884, spr. 2. avg. 1904.	Dr. š. 67 udov.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, 7022 Knaflič Andrej, roj 1880, spr. 2. avg. 1904.	Dr. š. 30 udov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7U23 Brulc Alojz, roj 1883, sprejet 8. avg. 1904.	Dr. š. 239 udov.
K društvi) sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 7024 Pezdirc Franc, roj 1884, spr. 8. avg. 1904.	Dr. š. 57 udov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7025 Cvetkovič Jožef, roj 1885, 7026 Supančič Jožef, roj 1883, 7027 Pogačnik Karol, roj 1883, 7028 Vaupotič Ferdinand, roj 1881, 7029 Erhartič Alojz, roj 1875, 7030 Pengor Frauc, roj 1874, 7031 Zdravic Anton, roj 1871, 7032 Cvetkovič Jožef, roj I860, spr. 8. avg. 1904.	Dr. š. 51 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 7033 Luzar Franc, roj 1884, 7034 Ovniček Martin, roj 1883, 7035 Ambrožič Janez, roj 1883, 7036 Dolšina Janez, roj 1883, 7037 Klun Janez, roj 1878, 7038 Sašek Janez, roj 1876, 7039 Vlašič Nikolaj, roj 1875, 7040 Palčič Andrej, roj 1873, 7041 Majerle Jožef, roj 1872, 7042 Gorišek Jernej, roj 1870, 7043 Ambro Matija, roj 1862, 7044 Šušteršič Jož., roj 1860, spr. 8. avg. 1904.	Dr. š. 25 udov.
Suspendovan ud zopet sprejet:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, lil., 5605 Zelnik Jožef, 8. avg. 1904.
Dr. š. 238 udov.
Prestopil:
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, lil. k društvu sv. Janeza Kr3t. 60, Wenona, III., 4468 Blatnik Janez, 8. avg. 1904.
I. dr. š. 106 udov.
II. dr. š. 37 udov.
Suspeudovan:
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, III., 250£ Novak Stefan, 30. ju lija 1904.	Dr. š. 206 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 5991 Rolih Alojz, 8. avgusta 1904.	Dr. š. 24 udov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 6240 Perko Viktor, 30. julija 1904.	Dr. š. 28 udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Mimi., 6387 Geržel Anton, 5153 Kušlan Franc, 5381 Mlakar Jožef, 6. avg. 1904. Dr. š. 133 udov. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 964 Kordič Leopold, 8. avg. 1904.	Dr. š. 56 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 2200 Križanovski Valerija, ro;
1885,	2201 Kvasninski Katarina, roj 1883, spr. 2. avg. 1904.
Dr. š. 18 sop.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 2202 Česnik Jožefa, roj 1875, 2203 Krašovec Marija, roj 1871, 2204 Pasic Katarina, roj 1870, spr. 6. avg. 1904.	Dr. s. 4 sop
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2205 Grubič Magdalena, roj
1886,	2206 Tutin Johana, roj 1886, 2207 Perko Ana,, roj 1885, spr
2. avg. 1904.	Dr. š. 48 sop.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 2208 Jaršulič Suzana, roj 1888, spr 18. avg. 1904.	Dr. š. 7 sop.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 2209 Sašek Ana roj 1883, 2210 Majerle Katarina, roj 1882, 2211 Plut Ana, roj 1878 2212 Vlašič Franca, roj 1879, 2213 Ambro Elizabeta, roj 1866, spr 8, avg. 1904.	Dr. š. 15 sop.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N.Y., 2214 Novak Marija, roj 1875 spr. 8. avg. 1904.	Dr. š. 10 sop.
K društvu sv. Barbare 83, Bridgeport, O., 2215 Legan Ana, roj 1880 spr. 8. avg. 1904.	Dr. š. 21 sop
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote.
. 903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Allegheny, Pa., 8. avg. —Društvo sv. Roka št. 15 K. S. K. Jednote bode imelo sv. spoved v soboto 20. avgusta t. I. zvečer; in v nedeljo zjutraj pri prvi sv. maši ob 8. uri bode pristopilo k mizi Gospodovi, kakor po navadi vsako leto o prazniku svojega patrona, sv. Roka. Opominjam vse člane imenovanega društva, da se udeleže spovedi in sv. obhajila v največjem številu in da ne zamudijo pravega časa.
S pozdravom John Medoi,
I.	tajnik.
yTvTVTvTVTwTwTvTwTWTV/TVN“
Iz slovenskih naselbin.
Ö440«K)40»040404040*OKI40
tudi gasilno društvo iz Velikih Lašč. Vetrovno ni bilo, le samo burja je požar obračala v hrib:	to
e bilo dobro vtoliko, da so ostali kozolci in še 14 gospodarskih hiš. Po hribu med bukovim gozdom je čez tristo metrov na dolgo in široko semterja žarelo in se vnemalo, a škode ni posebne v gozdu.
Vemo sicer, da nam, dragi rojaki, ne morete nič pomagati, ker so se delavske in zaslužne razmere za vas poslabšale. Vendar sporočam z bridkim srcem naše gorje, da vidite, kako tudi v stari domovini skušamo bridkosti pozemeljskega življenja.
Ravno ta dan je daroval novo sv. mašo č. g. Anton Žnidaršič v Do-brepoljah. Veliko sočutje je imel z nami g. novomašnik: on in njegovi svatje so takoj pri gostiji zložili 100 (sto) kron a. v. v našo pomoč.
Sprejmite, dragi rojaki, od ponesrečen ih s voj ih domačih, prijateljev, znancev in sorodnikov tužen pozdrav!	Anton Jakopič.
občinski svetovalec. Dostavek. Vsebino dopisa potrjuje župan v Podgori, g. Jožef Steh. Darovi za pogorelce.in zgradbo nove cerkve Podpečjo naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo Amer. Slovenca” ali pa naravnost na županstvo v Podgori na Dolenjskem.
J404004040404040404C
Društvene vesti. \
..»o+c+o+o-vo+cč
Joliet, lil., 10. avg. — Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote je na svoji zadnji seji v nedeljo 7. t. m. sklenilo, da pojde v paradi na blagoslovljenje vogelnega kamena nove slovenske cerkve sv. Jožefa v nedeljo 21. avgusta. V to svrho si je društvo izvolilo gg. Math. Gra-heka in Anton Terdiča poslancema poleg stalnega delegata Antona Go-lobitsha za generalno zborovanje K. S. K. Jednote v Jolietu dne 5. oktobra.
S pozdravom
Geo. Stonich, predsednik.
Joliet, 111., 8. avg.—Naznanjam vsem udom društva Vitezov sv. Ju-
rija št. 3 K. S. K. Jednote, da se zberejo v polnem številu dne 14. avgusta t. 1. v šolski dvorani na sejo, v kateri se bo razpravljalo o važnih, društva se tikajočih stvareh in glede udeležitve parade dne 21. t. m., ko bo blagoslovljen vogelni kamen nove slovenske cerkve sv. Jožefa.
S pozdravom
John Butala, tajnik.
Joliet, III., 9. avg. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jednote ima sejo v nedeljo 14. t. m. popoludne v svojih društvenih prostorih kot po navadi. Društveniki so naprošeni, da se seje udeleže polnoštevilno, ker je več važnih toček na dnevnem redu in zlasti vprašanje o udeležitvi parade dne 21. t. m., ko bo blagoslovljen vogelni kamen nove slovenske cerkve sv. Jožefa.
S pozdravom
Joe Jontes, tajnik.
Calumet, Mich., 9. avg. — \ rudniku South Hecla No. 6 so se ponesrečili nekateri rudarji. Vsled nerednosti pri stroju zdirjala je vzpenjača (skip) 800 čevljev globoko do dna rova s strašno hitrostjo. Delavci, ki so se mislili popeljati 100 čevljev od prejšnjega prostora in ki so se ponesrečili, so:	Louis
Francisco (Italijan), na mestu usmrčen; Thomas Trezona (Anglež), Nik Badovinac (Hrvat) in Math Gašperič (Slovenec), hudo poškodovani. Gašperič ima roko strto, Badovinac 3 rebra, a obad va vse polno malih prask. Hude bolečine imata tudi v notranjem životu, vendar je upati, da se jima obrne kmalu na bolje,kot zatrjujejo zdravniki. Oba rojaka spadata k več društvom.
Delavske razmere so tukaj precej dobre, ker je dela obilo. Z dnem 1. sept. prične Tamarock št. 2 in št. 5 poslovati s polno močjo. 200 delavcev dobi zaslužek,katerih zmerom dobivamo iz Avstrije in drugih krajev dovolj.
S pozdravom čitateljem “Am. Slovenca”.	Naročnik.
Podpeč pri Dobrepoljah, Dolenjsko» 25. jul. — Žalostno in občutno novico sporočam vam dragi rojaki, o nesreči, ki je zadela našo vas v nedeljo 24. julija t. zvečer. Okoli poldevete ure so zagnali ljudje krik in oglasil se je plat zvona — ogenj, ogenj! Veliki oblaki črnega dima so se dvigali nad streho na (podomače) Pednar jevem podu. Zažgali so otroci pravijo, a na kakšen način, se še ne ve. Bil je nepopisen krik in jok in ljudstvo je od žalosti kar vpilo Grozen prizor je bil tem bolj, ker ni bilo vže mesec dnij dežja. Poslopja so precej gosto nastavljena, in ogenj se je kar bl:skoma razširil po vasi Požar je uničil hiše, hleve in pode gospodarjem hišnih številk:	1, 2
4,	10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 27, 28, 31 in 36. Kozolci so de loma vsi ostali, razun gospodarjema
h.	št. 14 in 23. V zgorenjem koncu vasi od mežnarja naprej je ostalo vse nepoškodovano. Prizadetim gospo darjem je zgorelo vse žito, krma in večinoma tudi obleka in gospodarsko orodje. Pogorela je tudi cerkev s stolpom in z zvonovi, ki je stala 100 metrov v hribu nad vasjo; krita je bila z lesom. Za to cerkev sv. Martina so zbirali naši rojaki po raznih krajih Amerike za notranja popravila. Cerkev smo ravnokar pričeli popravljati. Podobar F. Jontes iz Velikih Lašč bode v teku šestih tednov izdelal tri nove krasne altarje, a jih ne bomo imeli kam postaviti. Ferkulu je zgorelo pet prašičev, nekaj živine in prašičev se še pogreša.
Škode je čez 150,000 kron avstr, velj. Zavarovani so prizadeti do
30,000	kron a. v. Ljudje se na srečo niso poškodovali.
Dobrepoljska požarna bramba bila je takoj na mestu; prihitelo je
040*f040>0404040404040«>KI
Iz delavskih krogov. 5 ----------------------S
044040KI^O+0404040>C40404C
—V eliki št raj k poklav-uicah v Chicagi in drugod še vedno ni končan in upanja je tudi kaj malo, da se razporna vprašanja rešijo mirnim potom, vkljub vsem nasprotnim zatrjevanjem. Posestniki klavnic so namreč namestili že toliko novih Ijudij, da lahko in točno ustrezajo vsem naročilom, in o pomanjkanju mesa se ne more govoriti. Seveda mnogi izmed novih uposlencev niso kos svoji nalogi, in dasi se opravljanje po klavnicah vzdržuje, vendar ni nobenega dobička, nasprotno, vsak dan morajo klavničarji žrtvovati znatnih svot. Razmerje potemtakem ne bo moglo vztrajati, radi česar vodje štrajkarjev še vedno upajo na končno zmago. V tem upanju so bili pokrepčani še s tem, da jim je došla na pomoč tudi unija prevažal-cev ledu, ki je sklenila, v bodoče nič več ledu ne dovažati tistim tr govcem z mesom, ki dobivajo potrebno mesenino od članov trusta za meso (Beef Trust). Z ledom se več ne oskrbljajo tudi vozovi hladilniki po železnicah. Sicer pa družine mnogih štrajkarjev že trpe hudo stisko, kajti ob velikem številu davkarjev je seveda zelo težavno, za vse dobavljati po-trebnega živeža. Zato je mnogim duh potrt. Ponovno so se pripetila že tudi nasilja, dasi so štrajkarji bolj mirni, nego se je pričakovalo. Največji izgred se je dogodil ob 47 in Loomis cesti, kjer se je izbojevala krvava pocestna “bitka”; sklicati so se morali vsi policaji iz bližnjih postaj, da so zopet napravili red. Ob nekem drugem izgredu je bil neki John Lyon ustreljen. Kot v Chicagi, tako zapuščajo unij-ski mesarji vrste štrajkarjev ter se vračajo na svoja stara mesta po klavnicah: a mnogi izmed njih se skesajo in zopet vrnejo na štrajk.
—	Iz New Yorka poroča brzojavka z dne 5. t. m., da so zidarske unije sprejele izzivanje od “Building Trades Employers Association” in skoro neizogibna posledica bo “lockout” t. j. izključenje, ki prizadene nad 40,000 delavcev. Ultimatum ali zadnja beseda delodajalcev izjavlja, da bodo unijci v ponedeljek 8. avgusta “dejani na cesto”, če ne popuste, češ, da so delavci kršili pogodbo, ker so odredili sočuten štrajk.
—	Neka newyorškakup-
čijska agentura pravi v svojem tedenskem poročilu:	Kupčija ter
industrijalne (obrtne) razmere so še neredne, zato je težavno, sklepati na bodočnost. Dasi je pogled vanjo nadepoln, potrebuje vendar dobre žetve in poravnave delavskih prepirov. Glede železne industrije imata Pittsburg in Chicago nekoliko velikih naročil. Nekateri večji štrajki povzročajo veliko medlost v raznih industrijah.
Čudovito ozdravljenje.
Vsa država Illinois je bila zadnje dni presenečena nad ozdravljenjem gdče. Matilde Cunnea iz Chicage,ki je bila dve leti onemogla vsled mrtvouda, a pri tej priči ozdravljena v torek 26. julija popoludne, ko se je dotaknila svetinje sv. Ane v cerkvici,ki nosi ime svetnice in stoji v selišeu istega imena na jugucoun-tyja Kankakee.
“Sestra, ozdravljeno se čutim, da lahko hodim. Pomagajte mi, prosim, na noge,” to so bile prve besede, ki jih je omenjenega dne izpregovorila gdč. Matilda Cunnea, ko je počastila svetinjo sv. Ane v omenjeni cerkvici.
Sestra sv. Jožefa od Hotel Dieu-bolnišnice v Englewoodu, ki je stala poleg naslanjača, na katerem so devojko prinesli v cerkev, je začudena pogledala, ponudila ji roko in Matilda Cunnea je vstala, dejala eno nogo naprej in potem začela hoditi.
Krepki mož, ki je vozil stol, v katerem se je bolnica naslanjala dve leti, je dihal z začudenjem, ko je zagledal pokoncu stoječo devojko. Ko je začela hoditi, zagnal se je v zakristijo, prijel č. g. Berarda za roko in vzkliknil “Hoditi znal”, nakar je začel kričati.
Gdčne. Cunnea oče, John Cunnea, ki stanuje pod h št. 7120 na Harvard ave. v Chicagi in je predsednik Calumet National banke, se je bil ravnokar od svoje hčere poslovil in bil na poti na vlak z dvema mlajšima hčerama, ko so ga naglo poklicali nazaj; in ko je zagledal svojo onemoglo hčer, idočo s sestro v Notre Dame samostan poleg cerkve, bil je popolnoma prevladan. Ko ga je devojka objela okoli vratu, jokajoča od veselja, bil je prizor nepop'suo ganljiv.
Ko se je Mr. Cunnea zagotovil, da je bilo ozdravljenje njegove hčere resnično, sklenil je po nasvetu sestra, dovoliti jej, da ostane čez noč v samostanu, kot je bilo prvotno določeno. Bivša bolnica se je vrnila s sestro v sredo 27. julija dopoludne. Mr. Cunnea je izrazil tudi svojo bojazen, da bi bil pretres za njegovo ženo prevelik, ko bi pripeljal domov svojo hčer ozdravljeno, ne da bi preje žene obvestilo tem.
Gdča. Cunnea je 22 let stara. Pred dvema letoma jo je zadel rortvoud, in vsa zdravniška spretnost in vednost je ni mogla ozdraviti. Nedavno je izrazila željo, da bi se udeležila romanja k sv. Ani, in uredilo se je vse potrebno, da je dospela devet dnij pred praznikom v omenjeno selo, kot gost notredamskih sestra. Spremljala jo je ena izmed usmijenih sester iz Hotel Dieu - bolnišnice v Englewoodu. Udeležila se je vseh svetih opravil, tudi procesije, in sicer v naslanjaču, v katerem jo je sluga vozil.
Dasi je bilo- mnogo slično bolnih med romarji omenjeni torek, vzbujala je Miss Cunnea, vsled svoje mladosti in lepote, nenavadno pozornost in sočutje. Ko se je dan nagibal, kazale so njene krasne modre oči solzne slede, ker se je vsako sv. opravilo končalo in je njena prošnja navidezno še ostala neuslišana. Ko ie došlo zadnje duhovno opravilo ob 3. uri 15 min. in je svetinja sv. Ane šla od enega do druzega romarja, imele so oči gdče. Cunnea napet in proseč pogled.
Ko se je svetinja dotaknila njenih usten in omrtvelih udov, pretresla se je pri tej priči po vsem telesu. Sluga jo je peljal iz cerkve. Ozdravljenje je sledilo.
MALI OGLASI

KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO-
j ega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 25c, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej.
SLUŽBO DOBI DOBRA DEKLA
za kuharico v boarding house. Plača $12 na mesec. Več pove Anton Barec, 1005 N. Scott St., Joliet, 111.	34t4
SLUŽBO DOBI DEKLA ZA DE-
lo v gostilni. Stara nad 25 let in pametnega zadržanja ima prednost. Plača $4 na teden, ki še po možnosti poviša Več pove John Novak, 9000 Strand St., So. Chicago, 111.	34t4
NA PRODAI HIŠA S PET SO-
bami na North Hickory St. V hiši je voda. plin, kopelj in vse moderne udobnosti. Več pove F. A. Barthelme, 1141 N. Hickory St., Joliet, 111. 34t4
V NAJEM SE ODDAJO ŠTIRI
sobe na 913-N. Scott Street. Več pove
Anton Nemanich, istotam.
31t4
NA PRODAJ HIŠA Z 19 SOBA-
mi, pripravna za boarding house, ter dvojno loto na 509, 511 Summit St. .Cena in pogoji zelo ugodni. Več se poizve v prodajalnici na 241 N. Bluff Street.	31tA
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905| N. Hickory St.
Urad na 117 Exchange St., nad Flexer-jevo lekarno.
Telefona v uradu oba štev. 232 v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
Cenena vožnja v Boston
via New York in s parnikom $20.70 za tje in nazaj iz Chicago po Nickel Plate progi 12., 13. in 13. avgusta z dovoljenjem izstopa v New Yorku nazaj grede ter na željo tudi v Niagara Falls iu Chautauqua Lake. Za direktno vožnjo iz Chicago v Boston in nazaj pa le $17.75. Tiketi veljavni na vsakem vlaku vozečem gori navedene dni, kot tudi na posebnem vlaku idočem iz Chicago ob 8. zjutraj 13. avg. Zadnji čas povratka do 30. septembra. Spalni vagoni celo pot. Obedi v Nickle Plate jedilnicah po Club načrtu po cenah od 'J5c do $1.00; postrežba tudi a la carte. Pišite za podrobnosti na J.
Y.	Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago.
*19-avg 12
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo J žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
Agent for Besley’s	Bnn ftfindo
Waukegan Ale	Ddl ITUUtla.
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
414VanB uren St.
Telephcre 171
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Blnff Str., JOLIET, ILL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša (osebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 centa?.
403CassSt., nadstr.
JOLIET.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreda. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Deiihir na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Tte Joliet Monal IM.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,00 0.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Chicago telef. 2794 Wsß N. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
Belokranjska železnica.
Govoril na shodu posl Šuklje.
nar posodila pod ugodnimi pogoji, proti razmerno malim obrestim. In tega dolga ne bode treba plačati tako, da bi morali kacega lepega dne odšteti dotično glavnico, temveč v neznatnih letnih obrokih se vrši celo razdolženje. Jaz sodim, da bi n. pr. v gori navedenem Slučaju scmiška občina si lahko preskrbela celo glavnico 10.000 gld. ter jo obenem odplačevala, ako bi skozi daljšo dobo, recimo skozi 30 let, odrajtovala 5 do odstotkov na leto. Torej obremenili bi se Semičani v tem slučaju na leto s 500'do 550 gld., telaj bi zvišali svoje doklade za nekaj odstotkov, Z3to bi pa imeli železnico in poleg tega še vrednostne papirje kot občinsko premnoženje v svoji občinski blagajnici, kateri bodo o svojem čase, prej ali slej, prinašali obresti. In tudi bolj premožni posamezniki bi morali nabaviti su nekoliko gla vinskih delnic. Kdor kaj več blaga pošilja preko Gorjancev ali ga dobiva z one strani,vsak ima dobiček, kajti železnica na večje daljave sigurno ceneje vozi, nego konj, potem pa je pomisliti, koliko reči, ki jih sedaj ni mogoče spraviti v denar, bode po železnici dobilo svoj trg in svojo ceno, tedaj dovolj povoda, da se sleherni po svoji moči udeleži dobave stavbinske glavnice.
In še nek drugi način je,po katerem se da olajšati izvršitev železnice. Vsako železniško podjetje živi namreč od svojih tovorov in največja zapreka njegova bi bila, če vnaiiji kapitalist sodi, da teče nameravana proga po krajih, kje» nobenih tovorov ni dobiti. Ako tedaj razsoden gospodar izračuna, za slučaj, da dobimo železnico, bi lahko pri količkaj ugodnih tisifih toliko tovora spravil na železnico ali od nje dobival, potem naj se zaveže — naglašam po treznem, ne-pretiranem preudarku — da bode to količino blaga v istini dal železnici v vožnjo, poroštvo naj prevzame za to množino, (Frachtengaran-tie), in železniški zgradbi bode s tem bas toliko koristil, kakor da odšteje skupino za delnice. Tako zavezo prevzamejo lahko poedinci, a tudi celim vasem in celim občinam je ta pot vedno odprta. — Naglašam tedaj še enkrat ter vam, mili belokranjski rojaki, najtopleje priporočam: Zedinite se med seboj glede železniške proge, izberite si čimpreje osnovni odbor ter dokažite z dejanji — prazne besede ne veljajo nič pri enakih vprašanjih — daje zgradba belokranjske železui-ce za vas neizmernega pomena ter som in kamenjem, — in vse pride-fIa 9te pripravljeni v to svrho pri-na korist železnice in njene stavbe-1 našati primerne žrtve. we glavnice, katera se zboljša vsled1 A še nekaj! Nikakor ne zado-takih ponudeb. Pa tudi z gotovim | stuje, da se med ljudstvom vname denarjem morate na dan! Pred j živahno gibanje za železnico, mar-vjsem posnemajo naj belokranjske več podpirati ga morajo ter v ne-
(Konec.)
Tedaj, prijatelji in rojaki, pred vsem se morate med seboj zediniti glede proge. In ker se tako spora-zumljenje ne da doseči v hrupu ve likih shodov, morate v to svrho sestaviti maloštevilen odbor svojih zaupnikov, kateri bi poleg drugih prevažnih nalog imel tudi ta posel, da se dogovorite in sporazumete glede proge. V tem odboru bi se sploh moralo osredotočiti ¡celo gibanje za belokranjsko železnico.
In ta odbor mora potem osigurati tudi prispevke domačih interesen tov. Od uspehov, pridobljenih v tem oziru, odvisna je večinoma uso-da vašega železniškega načrta. Ne varajte se, Belokranjci, s praznimi nadami, da boste vsaj v sedanjih razmerah železnico mogli dob ti z golimi prošnjami, govori in depu-tacijami. Vem, da je prebito malo blagostanja tostran Gorjancev,vem, da težko iz svojega žepa kaj izdat-aega žrtvujete v dosego svoje železnice, ali v lice vam povem, kot pošten prijatelj vaš, da se tie bodo zmenili za belokranjsko progo niti vlada niti tuji kapitalisti, ako domače prebivalstvo ne dokaže potrebnosti železniške zgradbe z vidnimi žrtvami. Precejšnji del potrebne stavbene glavnice boste morali prispevati vi sami -— ako niste pripravljeni na tako dejansko podporo, potem je bolje, da se zastonj ne trudimo z vsakovrstnimi govori in dopisi.
Da, — se mi bode ugovarjalo — odkod pa jemati, ko vendar Belokranjci ničesar nimamo?! Ne, možje, stvar ni tako grozna. Glejte, v stavbnem proračunu vsake železniške zgradbe nahaja se nekoliko postavk, ki so izražene pač v denarnih številkah, katere pa udeleženci vendar lahko skup spravijo, no da bi jim trebalo segati globoko v žep. Na pr. pri odkupu zemljišča za železnico se bode tuintam kazalo, da je proga merjena čisto skozi pust, malovreden svet, skozi Itake stelnike ali “gmajne”, katere so morda skupna tast cele vasi ali šele občine. Tak skupni svet naj se takoj ponudi brezplačno. Ali n. pr. proga je načrtana skozi gozd in nameravana postaja ni preveč oddaljena. Cela gozdna parcela pridobi mnogo na svoji vrednosti sgolj vsled tega, ker je železnica bl>zu. Lastnik pride na ta način brez truda do večjega dobička, kaj ga boli potem, ako za slučaj železniške zgradbe brezplačno odstopi nekoliko porabnega lesa?! Isto se ISahko godi z zidarskim peskom, ap-
abčine lepe vzglede občin ob dolenjskih železnicah, katere so — pričenši od Velikih Lašč in Višnje
kem smislu celo voditi vaši zastopniki v deželnem in državnem zboru. Tu treba paziti natančno na osebna
goro do Kočevja in Novega mesta: svojstva dotičnih izbrancev, na njih — kat- med seboj tekmovale pri j izkušenost, dobro voljo in trudo-nakupu železniških delnic. In sto- lljubivost, nič manj pa tudi na nji-pite danes med nje, pojdite n. pr. : bovo poštenje in nesebičnost. Do-x Trebnje ali Veliko Loko in vpra- j bro si oglejte, prijatelji, one može, šajte občane, če se danes kesajo, I katerim hočete poveriti belokranj-
ierso njih občinski zastopi pred 10 leti mnogo tisoč, goldinarjev žrtvovali za nakup glaviuskih delnic?! Vsak vam hode dejal:	prav smo
tedaj storili! In zakaj? Prvič poskoči vrednost in kupna cena vsem zemljiščem v železniškem obližju, potem pa imajo kupljene delnice same zase neko premoženjsko veljavo, dočim se denar, ki ga treba za ajih nakup, lahko spravi skupaj na tak način, da davkoplačevalcev preveč ne boli. Recimo na primer, seiniška občina hoče sama zase podpisati glaviuskih delnic za 10.000 goldinarjev. V občinski blagajnici jih gotovo ni, in tudi z občinskimi dokladami jih baje ne bi takoj skupaj spravili. Ali v takem slučaju se naj obrne občinski odbor na kak denarni zavod, recimo do kranjske hranilnice, ter si naj tam izposodi
ske mandate po mestih in po selskih občinah. Ker so stvari dospele tako daleč, da hode glede belokranjske železnice sedaj najprej deželni zbor moral določiti svoj prispevek, sledi iz tega, da bodo i v tem oziru posebne važnosti bas nove volitve v deželni zbor, glede katerih pač vsak resen politik sodi, da morajo kmalu priti na dnevni red. In tu rečem naravnost:	Tudi za belo-
kranjsko železnico bode osobite važnosti, kateri stranki se bodo pridružili poslanci, izbrani od belokranjskih volilcev!
Do duše sem uverjen, da bodo baš ta izrek moj ljuto napadali protivniki moji. In kar vidim že te junake, kako bodo med ljudstvom agitovali z argumentom, češ, baš klerikalna obstrukcija v deželnem zboru je zakrivila, da se sedanji potrebno svoto. Ker je tudi hranil-! deželni zastop ni še mogel baviti z niča prizadeta pri zgradbi železnic- j vprašanjem belokranjske železnice, si, bode že iz zdrave sebičnosti de-' Jaz za svojo osebo se danes nočem
d >tik3ti vprašanja, jeli bila takoj sprva umestna deželnozborska obstrukcij?, — to pa naglašam z vso energijo svojo: Vsaj v tem pogledu celo hvalim obstrukcijo, kajti od sedanje večine v deželni sobani ljubljanski nikoli ne bi mogel pričakovati ugodne rešitve one železnice, o-I katere je v istini odvisen blagor naše Belokrajine. In tosvoje prepričanje vam hočem na kratko pojasniti!
Kar se tiče manjšine, takozvanih “klerikalcev”, znam pač za gotovo,
—	in pooblaščen sem, povedati to na današnjem shodu od sirarni vodstva katoliško narodne stranke,
—	da bi vsi njeni pristaši kakor en mož glasovali za Belokrajino, ne zmeneč se za to, ali so bili izbrani na Gorenjskem ali Notranjskem,ali so jih odposlali volilci dolenjski. Toda, — navzlic očitemu dejstvu, da zastopajo ogromno večino slovenskega naroda na Kranjskem, so vsi le v manjšini, in vso oblast ima v rokah deželnozborska večina, ta prečudna kombinacija nemških zastopnikov in liberalnih slovenskih poslancev. Ali bolje rečeno: Vso oblast imajo v ljubljanskem dvorcu Nemci, kajti kdo more s tehtnimi razlogi —- ue z golimi psovkami — mi odvreči trditev, da so takozvani “naprednjaki” v deželnem zastopu navzlic svoji navidezni slovanski radikalnosti, navzlic vsem mogočno d nečim, a vendar skozinskoz! jalo-vim frazam zgolj povoljni in ponižni služabniki pre vzvišenega barona Schwegla ter slepo orodje njegove lokavosti? Kdo mi more dokazati neresnico ali lažnjivost, ako danes imenom vsega rodoljubnega slovenstva pred bistrim belokranjskim narodom proti zastopniku belokranjskih mest dvigam jasno obtožbo, da je baš vsled njegove vrtoglave politike vodja kranjskih Nemcev postal v deželi Kranjski najimenitnejša in uajmerodajnejša oseba?! In z odkritim obžalovanjem izrekam, da baron Scbtvegel belokranjskemu projektu kar nič ni naklonjen. Mnogo sem imel prilike občevati z njim. — Deželi sem n. pr. le koristil, ko sem Schvvegla pridobil za dolenjsko železnico, že tedaj sem poskušal, ogrevati ga tudi za njeno nadaljevanje po Belokranjskem. Še lani meseca avgusta 1903, podal sem se k njemu na Gorenjsko ter mu v večurnem razgovoru pokladal na srce dolenjske železniške zadeve, pred vsem vprašanje belokranjske proge. O tem razgovoru lagal se je “Slov. Narod”, da sem iskal zavezništvo nemške stranke s klerikalno slovensko manjšino. V istini sem se le prizadeval, zasnovati skupno akcijo na korist železniškim dolenjskim vprašanjem, ali ni se mi posrečilo.
Tedanji odgovor Scbvveglov bil je sicer uljuden v obliki, po svojem jedru pa odlašajoč, da celo odklanjajoč. Ko sem potem letos na Dunaju zopet nekoliko potipal, sprevidel sem pa takoj iz njegovih besed, da je prej pripravljen, deset železniških zvez zaznovati na Gorenjskem, nego mazinec ganiti za našo belokranjsko železnico.
Gorenjska ekscelenca pa dandanes neomejeno zaukazuje v ljubljanski deželni sobani. Dač je vsak trenotek pripravljen, za našo progo skovati kako lepo resolucijo, katera njegovih maloštevilnih volilcev nič ne stane, ali zabadava pričakujete od njega onih deželnih žrtev, kojih sigurno treba v izvršitev naše železnice. O tem sem prepričan — ako se varam, tem bolje za zapuščeno Belokrajino, ako se dejansko dokaže neistiuitoat moje trditve.
In tedaj— predolgo sem že govoril — sklepam z besedami, o katerih želim, da bi jih nepristrausko presojali zlasti navzoči poslušalci iz belokranjskih mest:	Pazite Belo-
kranjci na bodoče volitve!
“Narodova” stranka je dandanes goli privesek nemško kranjske politike pod vodstvom barona Schwe-gla. To dejstvo se bode izkazalo tudi v treuotku, ko se odloči usoda belokranjskega železniškega projekta. Kdor tedaj v Metliki ali v Črnomlju, v mestih ali -kmečkih občinah, svoj glas odda pristašu “Narodove” stranke, ta dokaže s tem činom dejansko, da belokranjske železnice ne pogreša te se zanjo ne briga.
)040404044040t04<XH04
\ZAPUŠČENA
¡S	(Prifedil Lilijan Lilijanov).	<
♦O+Of
A. I
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO!
Stemnilo se je že, ko je stopil v sobo umirajoče p. Hiacint. Pii vstopu je podal roko jokajočemu možu in rekel tolažilno:
“Srčnost, srčnost, dragi moj! Prosite Boga pomoči! Kmalu bode srečnejša nego midva... Pustite me samega, pozneje vas pokličem, da, da obetajn vam”.
Po teh besedah je zapustil mož sobo. Pater se je ozrl po mali, zaduhli staneh Pred podobo Matere božje je brlela mala svetilka. Tuintam se je malo zasvetlikala. Komaj, da je pater razločeval belo odejo, izpod kaiere se je culo pretrgano stokanje.
Čuden, nenavaden duli po raznih zdravilih, ki jili je zavživala bolnica, mu je jemal sapo. Moral se je nekoliko odpočiti. Predno se je obrnil v nasprotno stran sobe, je pokleknil pred mali oltarček, ki so gi v sili napravili za zadnjo popotnico. Kmalu se je dvignil. Visoka postava se je komaj razločevala v mračnem prostoru, le včasih je palo nekaj svetlobe od zaplapolajoče luči na njegov bledi, suhi obraz, ki je izražal nekaj ostrega, spokornega; njegove oči so pričale, da živi njihov nosilec le Bogu.
Počasi in oprezno stopaje se je približal postelji ter sedel pri zglav-j u na stol.
Z osteklenimi očmi se je ozrla bolnica nanj in vprašala:	“Ali si
ti, Mirko? Ali je. . .”
Odprla je širje oči in zapazila patra.
“Prosili ste pomoči Gospodove. Prišel sem, da vas v njegovem imenu tolažim in podpiram v zad-njem hudem boju. Bog je milostljiv. Prosite ga in odpustil vam bode”.
“Vašo«roko,oče!” In njene žareče ustnice so se pritisnile na suhe patrove prste. “Bala sem se že, da pridete prepozno. . . Toda pustiva to, moji trenutki so šteti in jaz vam moram mnogo povedati. Spovedati se vam moram, kar mi teži dušo že pet let. Toda zagotovite mi prej, da mi bo Usmiljeni odpustil nešte-vilne grehe”.
“To vam obljubim. Ali vam ne pravi srce, da so vam grehi že odpuščeni, ako ste obudili nad njimi popolen kes? No, ako ni3te razumeli svojega notranjega glasu, kateri vam govori o ljub.zni, miru, odpuščanju, hočem vam pojasniti njegove tolažilne besede. Razkrijte svoje srce, spovejte se skesano, in Bog vam bo odpustil grehe, če so tudi rdeči kakor škrlat.”
Že nad pol ure je govorila bolnica tiho in počasi. Notranji nemir ji je vzbujal pred smrtjo nove moči in novo življenje, in v tem kratkem času je razvila očetu Hiacintu podobo svoje grešne — a srčne ljubezni.
Pater Hiacint je pazno poslušal in njegove oči so bile obrnjene v tla. Izraz na obrazu je bil resen, a mil.
“Sovražnik božji vas je včasi zmagal”, šepetal je z resnim, a milim glasom, “ali niste imeli v sili nikogar, ki bi vam stal na strani?”
Po teh besedah se je sklonil duhovnik na bolničino glavo, kakor da bi se bal preslišati kako be sedo.
Velike, črne, že nekoliko ostek-leuele bolničine oči so ga gledale mirno, kakor bi ga skušale prodreti.
On je zakril obraz z rokama, in se kakor zgrožen umaknil nazaj.
“Ljudje so me zapustili; Bog pa se je z grozo obrnil od mene”, mu je odvrnila ona po močnem preneb-Ijeju. “On mi je vzel mater in očeta, ko sem imela komaj deset let. Edini brat, kateri bi imel zame skrbeti, me je zapustil. Posvetil se je Bogu.”
Menih se je stresel po vsem životu. S široko odprtimi očmi je zrl bolnico. Hotel je govoriti, a nobenega glasu ni mogel spraviti iz grla, katero mu je bilo kakor zadrgnjeno —--------
Bolnica pa je nadaljevala:
“Kajneda, služabui k božji, da je to nezaslišano, da bi brat zapustil svojo sestro Jv nevarnostih življe-
MATH. H. NEMANICH
711 N. CHICAGO STREET, NA VOGLU JACKSON STREET JOLIET, ILL.
NLOTENSKI POGREBNIK
Rojakom priporočam svoj novo otvorjeni pogrebniški zavod ter jim jamčim točno in zanesljivo postrežbo. Na pozive po noči se hitro ustreza.
Telefon Chicago 2204. Northwestern 445.
'^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO QOOQOOOOOQ<X)QOOQOOOOGOOOOO
Severova zdravila.
£gj
(Nadaljevanje na 7. strani).
Severov balsam življenja
i vselej ozdravi zaba-sanost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 ct.
j Severovo mazilo zoper garje
je posebno dobro kadar srbi koža in se delajo na nji kaki iz-pUstki.
50c, s pošto 58c.
| Severov kričistilec
okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi iz-pustke na koži mehurje ter utrujenost.
$1 00.
Severovo zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravih.
Severov
balzam
za
pljuča
ozdravi
kašelj,
prehlad,
gripo,
davico,
hripavost,
vratobol
in vse
bolezni na
pljučih.
25 in 50c.
Severov regulator za ženstvo,
hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini.
$1.00.
Severov
Nervoton
premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanj a in slabosti živcev.
$1.00,
Priporoča se materam , po porodu.
Severove tablice zoper prehlad
ozdravijo tega v jed-nem dnevu.
25c, s pošto 27c.
Severove jetrne krogljice
uravnajo prebavljivost in povečajo takoj apetit.
25c, s pošto 27c.
Zdravniški nasveti | za vse bolezni se dajejo zastonj.
W. F*. SEVERA
CEDAR RAPIDS, IOWA.

POTREBUJETE PREMOGA?
Pri nas dobite najboljše vrste mehki premog po $3.25 ton, trdega pa sploh najboljšega na svetu za $7.25 ton
Garantiramo polno vago in premog
prost vsake primesi in kamenja.
Če pripadate k Steel Works klubu, prinesite k nam svoj order za premog in izpolnili ga bomo po ravno istih cenah kot v klubu.
L. M. RUBENS
Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502.	JOLIET, ILL.
Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN —
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
, U3TR., X"V~.AIST	POTTTnTT
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden naj priljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča siovensk-emu oočinstvu.
Glasovit’ 'n proslavljeni zdravnik,
Ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednMs dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: 1)11. G. IVANA POIIEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, piučih, glavni in nosni katar krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega roiaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravd posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
---VSI ONI:------
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Aaj govorijo od Dra. Pohcka nižje podpisani:
Svedočtm, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Km. 8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A
Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodou in irevih In sem mislil, da ni ve?. pomo?i mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ŽGAN IČ, Hastings. Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 30 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da «oj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texas.
Dragi zdra nik:—S tem vara naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni aa obe 0C1 cisto niC videl dolgo časa. Mnogo sena vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas City,
SpoStovari gosp, zdravni Velia vam bvala za svoje zdravljenje z težke bolezni
T OM. JURkOVlČ, Iron Moui
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na*
1>W G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes553 &, 563.	KANSAS CITY, MO
L Mountain, Mich
NA DOMOVINO
♦OK5&
C	Spisal M. P.
30404 ♦0-K3 ♦0^C4040CXK>4
XLII.
Gorje mu, ako bi koga mikavnost domesa prijela in bi šel streljat zajea ali srno, ker vse to je last kneza Windisch-Graetza. Kar ima pa kmet svojega lova, pa jamlje tako knez v najem, da, in to, ne da bi nizkega kmeta vprašal, mu je prav ali ne Tako se je lov v najem dal za več let naprej,
Kot sem že omenil, se škoda od zverine plača kmetu in to kot jo knezovi služabniki cenijo. Ako pa se primeri, da bi živinče kmetu ušlo v knezov gozd, to je že velika kazen kmetu naložena. Spominjam se še jzza svoječasne dobe, ko je nečemu kmetu pet živinčet ušlo v knezov gozd. Gozdarjih je dobil ter odgnal k grajščini. Zaprli so ubogo živino in obdržali, ne da bi jokaj krmili ali ji dali vode, skoro celi dan v poletnem času. Šele proti večeru se je zvedelo o tem. In kmet je šel s klobukom v roki, poprašat v graj-ščino, ali ni živina tu zaprta. Z nekakim srdom mu je neki rujav gospod povedal, da jetako, in zahteval je od vsacega živinčeta po 5 goldinarjev, češ, drugače jih ne da ven. Tako. Kje je pravica? Kadar knezova zverina uniči poljske pridelke kmetu, mu škodo cenijo in mnogokrat še semena, ki ga je vsejal, ne plačajo: in ako kmetova živina po naključju uide v knezov gozd, 5 gl. od živinčeta plačaj, oguljeni kmet! Ne vpraša, kje jih naj dobi; ne ceni se.-škoda, ki jo je živina v gojzdu naredila: samo, kmet, plačaj—vzemi kjerkoli hočeš, ožuljen od gosposke, in kar pridelaš, to bo pa ravno prav za zverino, da se ž njo kratkočasi velikaš!!!
V	Planini boljši svet, kot bodisi
gojzd ali drugo, pripada knezu Win-discli-Graetzu. Voda, ki se pretaka po logu in redi okusne rake in ribe, ta je njegova.In vse,najsi bode zverina kot ribe v vodi, vse 'to je dobro zavarovano, da le kdo ne ulovi eno ali drugo. Saj zato tudi gg. orožniki skrbe in pazijo na to----—
V	Planini nahaja se že omenjeno zidovje Starega gradu, danes tudi last kneza Windisch-Graetza. Leta 1518. dne 11. julija preminol je zadnji prvotni gospodar tega gradu, Erazem Ravbar, ki je padel že povedanega dne s konja na bodalce. Na mestu smrti bila je nekdaj kapelica in v nji spominek, ki se danes nahaja v Rudolfovem muzeju v Ljubljani. Za časa, ko je Valvazor opisoval deželo kranjsko, je bil ta grad še pokrit in na nekih vratih še napis “Deželna izba” in zopet na drugih “Deželna pisarna”. In to je bilo pred 200 leti.
V	Planini blizu vasi Jakovica nahaja se še neba jama, z imenom Vranja jama, ki ima mnogo kristalnih kapnikov. In začas, ko je ja-momerec g. Putek tu preiskoval, so njegovi delavci tu našli starodavne ostanke in to živalske kosti od nekdaj živečih živalij.
V	vasi Jakovica nahaja se še tudi stirodavna cerkev sv. Mihaela, ki je nekdaj služila kot trdnjava proti Turku. Še v znanem času so se tu nahajala vrata, razsekana od turških sabelj.
V	okolici Planine nahaja se tudi Škocjanska jama, ki sem jo obiskal. Le žal, da lepšega oddelka nisem videl. Ker je namreč tu last kneza Windisch-Graetza, bil je oddelek, kjer so najlepši kapniki, zaprt. Tu nahaja se krasen naravni most, s katerega je kaj krasen razgled v glo_-bino, v kateri se vije voda, ki ima iztok od Cerkniškega jezera. Nad jamo je podrtija nekdanje cerkve sv. Kocijana. Okoli altarne kapele je še zid in obok. Na altarju so še videti nekatere strohnele svetniške Podobe. Ko kaže staro zidovje, bila je trdnjava menda nekdaj proti Turku. Tu kažejo tudi v skalovju okamnelo družino. Po pripovedki 3® okamnel nekdanji cerkovnik, ker
imel v časti nekdaj velikega prazna sv. Vincenca in je delal ta dan bot i njegova družina,' zato so neki aa kazen okamneli.
(Dalje prih.)
(yffliaiiser Waldkrauler
^^fi^MAGENBITTFRS. Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zeliščT
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
Gotovo
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah
ZdrBVilO 'n ^etr’^‘ °3a6i in prenovi
cel sistem.
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
jedmi lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
NAZNANILO.
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanju
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
blizo
agrikulturnega
poslopja
1^ Ne pozabite obiskati f	te velezanimive izlozhe.
Joliet, ill.
WCT WOTII8Ce99MtMimwmMI
Matii'l Pfiimralr* prodajalec ur, verižic, Dhanov, /VlilLiju I U&UlCiv prstanov in druge zlatnine.
^j BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJiG~ ^
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni................$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni..............$14.00-
Nikljasta ura s 7 kamni......$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov »p zlate kar naj cenjeni naročniki po»«® želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, lOc.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari
31. POGORELC, Box 226, Make-	na j sj® P£ïbaÎ? Pod
, „. .	POGORELC, Care of B. Schnette,
field, Mich.	52 Stete st-’ Chicag0.	’
imiimiMIMMIIIIMHHMINMMMMHM»
W

Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali.
L
A nheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
Zapuščena.
(Nadaljevanje s 6. strani).
nja? Neverjetno se vam zdi, a je resnica. Šel je v samostan, ostal tam nekaj časa, šel v druzega in večkrat menjal svoje bivališče, da bi se zgubil sled za njim. Kakor vidite oče, nisem imela v resnici nikogar, ki bi mi bil v nevarnosti na strani”.
Po teh besedah se je zgrudil menih na kolena, prijel bolničino roko in jo močil s solzami__
A ona misleč, da ji hoče dati odvezo, nadaljuje s tresočim glasom:
“Da, moj oče, dajte mi sveto odvezo... ne sovražim nikogar... v resnici... nikogar... odpuščam — vsem... Kar sem zagrešila... kriva sem sama — ne ou... Moj brat!... Moj brat!... Nikdar ga nisem tako ljubila, kakor sedaj! O, da bi mogla umreti z njegovim blagoslovom... !”
Tiho in polagomaso ji ušle zadnje besede. Še enkrat so se ji zasvetile oči... dvignila se je nekoliko na ležišču . . . svetilka pred podobo Matere božje je zaplapolala in po-svetiia na smrtne rosne kaplje, katere so bolnici orosile bledo čelo —
“Sestra moja, sestra!” je vsklik-nil menih in solze so mu kapale na bledo, suho sestrino roko-----
Zunaj se je danilo. Drevje in grmovje je svetlikalo in žarelo v jutranjem soincu; modrikastamegla se je razdelila, iz nje se je prikazala bela cerkvica z visokim stolpom. Poleg nje je samostan, čegar obokana okna so mirno zrla v dolino.
Naenkrat so se zasvetila samostanska okna živo rmeno-rdeče in spreminjaje se v temno-modro, potem so se razdelili mali oblački in izginili v jasnem neizmernem oboku —
Znamenit dogodek.
G. John Drasek iz Halletsville, Texas, nam piše siečeče:	“Nemo-
goče nam je razumeti položaj našega 16 letnega sina Janeze. Bil je vedno popolnoma zdrav, čil in krepak. Toda najedenkrat je začel postajati bled in slab vkljub medicinam, ki smo jih mu dajali. Slednjič je izgubil zaupanje in je zavrnil vse medicine, ki smo jih mu ponudili. Obupali smo nad njim, ker smo mislili, da ima jetiko. Jeden naših prijateljev nam je nasvetoval Trinei’jevo zdravilno grenko vino. Pregovorili smo dečka, da je pričel rabiti to prijetno zdravilo. Kupili smo nato šest steklenic tega zdravila in skoro nismo mogli verjeti, kar se jezgodi-lo. Janez je takoj zopet dobil slast do jedil, njegov obraz je postal rudeč in naraven, telo je postalo krepko. Dve steklenici ste zadostovali, da je deček popolnoma ozdravil.” To se na prvi pogled zdi čudovito, toda v resnici se prigodi vsaki dan med ljudmi, ki rabijo j Trinerjevo vino, kakor ljudje zovejo to zdravilo. Deluje direktno na želodec: prebavljenje postane popolnoma redno, kri zdrava in čista. To zdravilo je najboljši kričistilec, tonika za živce in izdelovalec mišic. Naprodaj v lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago,
Ills.
NIckle Plate izlet
v Boston, Mass., in nazaj ob narodnem taborišču G. A. R. iz Chicago za 117.75 tje in nazaj. Tiketi dobri na vsakem vlaku 12., 13. in 14. avgusta in na posebnem vlaku idoeem iz Chicago 13. avg. ob 8. zjutraj. Zadnji čas povratka do 30. septembra. Za $20.70 za tje in nazaj pa via New York in s parnikom, s povratkom od tamkaj.Na željo satudi dovoli izstop v Niagara Falls in Chautauqua Lake. Dnevno vozijo trije vlaki z modernimi spalnimi vozovi. Podrobnosti pri uradu 111 Adams St., Chicago, ali pa pišite na John Y.Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago z a. nadaljša pojasnila. *18-avg 12
Krči. “Zadnje leto so našega dečka napadali krči in že smo mislili, da mu je konec blizu. Se-verove blažilne kapljice so ga ozdravile V. Pesek, Lomice, N. D.” Iste blažijo bolečine, olajšavajo dobivanje zob in zagotavljajo osvežujoče spanje. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.

* V^VJI IiVCl zen. Atoje il
je da ja naj večja nesreča v A~
l>olo.
lovek bolan
nemore delati, in če no dela ne moro zaslužiti niti toliko, koli Kor ni. a je potjo bno za življenje, s čem pa more svo-,¡...1, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? & lindarje č-I.ovek bolan — more so ^iiusaevii 1. Najtuijseiee mu pa godi, leo je bolan in svojo bolezen neiskušenem- zdravniku toži, namesto da so takoj om-no najooisega zdravnika, kateri j a niči- z* svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
■rfSs.ato i*ojfciSloveiicii kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je:
I faß	Sí? W §bs fea I i ü ¡)
iz vseučilišča v New Yorku,
m to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako ino Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujcjo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor !
V začetki moje bolezni nut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu m nejsem inogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizein in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ? bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- ženske bolezni
ozdravlena.
vila in zdaj sem popolnome zdrav. 111 kašelj ingla-Toraj se Vam srčno zahvalim zato ^ a Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ^ ostanem hvaležen dokler bom na
svetu živel.
M ai k Strah,
69 Admont St. Massillon, O.
■fr
■ (J"‘ Walnut Lake, Ark.
Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da še po- . Box 67, Soudan, id inn. polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa.
čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prof. Colliusjamoi xsx popolno ok-dravljenje v^oli l>olos4l:
IKsrlioi*	na plučali, pršili, želodcu, čre-
vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prelila j en j e, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof.CoIlins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
m1
i
i,
UfUlGIU; yyiOi.ui pa i mutmii m ¿.unuiuim
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34tli St., NEW YORIi.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite m se bolezen gotovo nigdar več ne povrne.
POZOR, ROJAKI!
3§sr ?
Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni.
Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas.
Matija Fink, John & Joseph Mansar,
202 Stoue St. N. W. Phone 1142.	418 N. Bluff St.
F. KORBLE & BROS.
prodajalec -v iiu» od trte in žg-anja
Sonoma Oo. Caliiornia.
Vsbodna zaloga vina io orad: 684-686 W 12 St.
TELEFON! lin CANAL.
HENRY » LATZ
konfraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET .ILL.
00404404040404040404040400
5 Raznoterosti. *
| — |
¿{»♦(HtHIHfO+O+O+O+OfOfO+OO
Utopljen zvon povzročil dež.
V ogrski občini Roczfalva pri Velikem Varaždinu že dalje časa ni bilo dežja in so vsled tega bili kmetje že žalostni. Občinski sodnik je sklical občinsko sejo v namen, kako bi bilo mogoče povzročiti dež in je v^ta namen predlagal, utopiti cerkven zvon v vodnjak. Rečeno in storjeno je bilo veliko dejanje z velikim navdušenjem:	Utopili so
zvon v vodnjak in res uspeh ni iz ostal, ker je slučajno drugi dan pričelo deževati. Ogrski kmetje so sedaj mnenja, da so s svojim čarobnim sredstvom povzročili dež.
Vprašajte svoj ega mesarja za
[0404040^340404041
Za kratek
040440400
čas.?
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
Boj klobukom.
V Leedsu na Angleškem so na^ povedali boj klobuku, posebno pa cilindru. Na javnih shodih povdar-jajo ondi govorniki, da pleše in druge take neprijetnosti nastanejo pod vplivom nošnje klobukov. Kot dokaz navajajo govorniki, da divjaki in — ženske, ki nosijo le lahka pokrivala, nikdar ne postanejo plešasti. V Leedsu zato sedaj že mnogi hodijo razoglavi brez klobukov, pa tudi v Londonu se dobi na cestah že ljudi brez klobukov.
Potovanje okoli sveta v avtomobilu.
Izkušen avtomobilist, Charles J. Glidden v Bostonu, ki se je že večkrat odlikoval, namerava potovati s svojim avtomobilom okoli sveta. Ako bo vojni položaj dopustil, od potuje z Mrs. Glidden in zemljemercem Charles Thomasom iz Londona 10. oktobra. Potovanje bo trajalo eno leto. Bržkone radi podnebja je celo potovanje razdeljeno v dva dela, katerih prvi se konča to leto v Atenah; družba se vrne nato nazaj v Boston in odpotuje 15. oktobra 1. 1905. iz Aten. Tako pridejo v pokrajine z ekvatorijalnim podnebjem y ugodnem času. Za potovanje je že vse pripravljeno. S svojim vozom bo prevozil do 20,000 angleških milj.
Svojo ženo je aretiral.
Pred berolinskim sodiščem je stal te dni policaj Ilennan Wesing, katerega so dolžili, da je na cesti s svojo ženo grdo ravnal, jo nato aretiral in dal zapreti. Policaj je šivel s svojo soprogo v vednem prepiru ter jo je često pretepaval. Radi tega se je žena tudi ločila od njega. Nekega dne je srečala žena svojega moža rer ga pričela zmerjati, nakar jo je pričel policaj pre-tepavati. Končno jo je še vklenil ter odpeljal v zapor. Očividci trdijo, da jo je med potjo tako vlekel za verigo, da je imela vse roke višnjeve. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece ječe.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
S 0404
II Kje je nejloolj varno naložen denar? 11
040440404040404040400
Pravi.
Sodnik: “V svoji vasi ste splošn znani kot bahač!”
Kmet:	“Raca na vodi, tudi po
vsej okolici!”
Narodno taborišče G. A. R.
Nickel Plate proga bo prodajala t-i kete v Boston 12., 13. in 14. avgusta za 817.75 tje in nazaj iz Chicago po direktnih črtah, na željo z dovo ljenjem izstopa v Niagara Falls in Chautauqua Lake. Na izber je tudi vožnja iz Chicago v Boston via New York in s parnikom za $20.70 tje in nazaj, s povratkom od tamkaj. Tiketi veljavni na vsakem vlaku, vozečem gori imenovane dni kot tudi na posebnem vlaku, idočem ob 8. zjutraj 13. avg. iz Chicago. Zadnji čas povratka 30. septembra. Obedi se dobe v Nickel Plate jedilnicah po Ciuh načrtu po cenah od 3oc do 81.00; postrežba tudi a la carte. Mestni urad za tikete lil Adams Adams St., Chicago. Kolodvor v Chicago je na Van Buren St. in La Salle St. ob vzvišeni železnici. Pišite na John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago za nadaljne podrobnosti in pojasnila.
*20-avg 1 2
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega na hoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-l),
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls,
Telef. 2252.
Sedaj ni.
Gospa A.:	“Mislila sem, da je
Vaša gospodična hčer zaročena?” Gospa B.:	“Ne — sedaj ni!”
Sirovo.
Žena (veselo): “Pomisli no, mož moj ljubi, danes sem bila večkrat nagovorjena kot gospodična.”
Mož (mrmravo): “I no, kdo si naj pač misli, da je Tebe kdo mogel vzeti za ženo!”
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
Zaslužen baron.
“Ali si že slišal, baron Hihido bi rešitveno medaljo!”
“Glej ga no! Ali je rešil kako človeško življenje?”
“Tako nekako — svoj avtomobli je prodal.”
Pregledan.
j Odjemalec: “Rad biknjižico‘Ponarejanje denarja v sedanjosti’.” Pomočnik:	“Dobro; ali morda
obenem tudi ‘Kazenski zakonik’?”
The U, S.” lPc. in Meerschaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
USTANOVLJENA 1871.
Mr ~~
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik.
O.	H. TALCOTT. blagajnik-
M. 13. Schuster
Yottiig Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje
GEO.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
NASE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
MI HOtEMOTTOJ DlSAh, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
/; 51 e v 1 c lis in i c; c rumefaki
in trdi les, late, cederne stebre
deske in sinn? /;ui /uri
¿Nas prostor je na Besplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš Lumbe jglasi se pri nas» iri oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili \u t; prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLIMCN lilt
Kruta usoda.
Star pijanček: “Odkar sem dobili veliko srečko, plačal bi vedno tako rad svoj popitek — ampak: videti me v gostilno vstopajočega in treščiti me ven, to je pri krčmarjih ena!
11”
04044040404004044040404040
I Joli&tsko gledališče. |
4 (Opera House.) Wm. H. Hulshizer, Mgr. ^ 04040404404040404040404040
BODOČE PREDSTAVE:
V	nedeljo zvečer 14. avgusta.
Lincoln J. Carterjeva velika scenična produkcija
“TWO LITTLE WAIFS”
(Dve mali siroti.)
Cene: 25c, 3oc, 50c in 75c.
V	nedeljo zvečer 21. avgusta.
Nova dovtipna šaloigra
-------“A FRIEND
OF THE FAMILY” (Prijatelj družine.)
V soboto 27. avgusta popoludne in zvečer. Carokrasna melodrama “A LITTLE OUTCAST” (Mali pregnanec.)
“Two Little Waifs”, Lincoln J. Carterjeva najbolj uspešna melo drama se bo z nova igrala v nedeljo zvečer 14. avg. Predstavo je že bilo videti tukaj lansko leto. Igralno osobje je ohranjeno isto, vštevši Stanley in Lolita Lamb kot “siroti”, A. Sully Guard, glavni igralec ter Blanche Shirley z dvojno vlogo. Slikovite kulise in električni efekti te igre prekašajo marsikatero drugo predstavo.
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45e galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
IR-OGIIJSr-A.
I,o..»..».*»«.»»

Hranilnih ulogje:
18,147,856	kron 60 vin.
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
mmr
Mestna hranilnica ljubljanska::
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseb hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljnbljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod,
(i ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
;; FRANK SAKSER,
HENRIK I. STASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA YNI IVOTAR
P. 0. Box 64.
CROCKET, CAL.
í
jišča v
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l
.. PREMOGOM IN » S-AJL_.002Sr.
Prodajam parUirodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene.
920 No. Chicago St., Joliet, 111.
Telefona številka 348.
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25e in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
Nova parobrodna črta med
Trstom, Reko in New Yorkom.
Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jolietn $45.30, iz Zagreba do Jolieta $46,05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu do tje in razna druga mesta po državah obrnite *e name.
Naznanjam rojakom v in izven Jolieta,
DA SEM UTVORIL SVOJO LEPO UREJENO
novo gostilno
na 914 North Chicago St.,
v kateri bom točil vedno sveže
Anheuser-Busch pivo,
in najboljše druge pijače ter tržil najfinejše smodke.
Gostilna je samo pol bloka severno otl nove slovenske cerkve ter jo priporočam rojakom v obilen obisk, zagotavljajoč vsem iiljudno in dobro postrežbo.
S spoštovanjem
Anton Košiček,
914 X. Chicago Street.
JOLIET, ILL.
Zadnja prilika tega leta dobiti dobro ---------kolo po nizki ceni:-----
Zastopam tudi Hamburg-Ame-rika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča dela.
Dobiti me je doma vsak večer po ■esti uri.
Jos. Stukel,
SLAVNOZNANA MITCHELL KOLESA NIŽJO CENO.
ZA 10%
$20.00 vredno kolo za $18.00 $25.00 vredno kolo za $22.50
Nadaljni popust 5% se vam dovoli, če kolo takoj cash plačate.
BARRETT BLOCK.
m
¿09 Indiana Street,
Joliet, III
T ZDRAVILNI ELEKTRIČNI
Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 S i ozdravljenjih, sedaj v rabi nad 5,750,000 pasov. ( 1 Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, pa- >
I davlco, neprabavnost, sploSno opeSanost, bolezen v križu ter > * razne druge bolezni.	S
Naša znižana cena $1.00 omogoči, da si ga lahko vsakdo \ omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money ( Ordru ali registr. pismu. Navod za rabo v slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom. \
O. F. ZARUBA & CO.,
309 N. 4th Street. Dept. As.	CLARKSBURG, W. VA. |