20. številka.
Ljubljana, J.5. maja.
D. leto 1874.
Slovenski T ednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta jj Uredništvo in opravništvo lista je v „Nžrodni tis-I gld. 40 kr. — Posamezni list velji 6 soldov. |( karni“ v Tavčer-jevi hiši „Hotel Europa.u
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Navzočnih je 38 udov od 900, med njimi tudi deželni glavar vitez Kaltenegger. Prvosednik baron Wurzbach pozdravlja skupščino in konštatira napredek kmetijstva in živinoreje na Kranjskem s pomočjo velikih subvencij kmetijskega ministerstva. Med drugim konštatira ustanovljenje „ čebelarskega društva11 in vinske šole na Slapu, kakor tudi ustanovljenje kmetijske šole, ki se ima v kratkem izvršiti. Lčtina je bila lansko leto slaba in tudi letošnje leto so se nam nadeje zelo zmanjšale. Dalje konštatira, da je letos veliko kmetov pogorelo, in mnogo jih nij bilo zavarovanih; torej prosi ude kmetijske družbe, naj delajo na to, da se bodo kmetje zavarovali. Potem priporoča nemški „land-wirtschaftlichen Kalender," češ, da ne bo imela Blaznikova tiskarna izgube. Končno prebere adreso, ki jo je centralni odbor poslal cesarju o priliki petindvajsetletnic«, ter zakliče cesarju trikrat: slava t
Dr. Bleivveis poroča o delovanji centralnega odbora, katero poročilo pak se ne bere, ker je imajo družbeniki v rokah.
Schollmayer v pemski nemščini po-rpča o dunajski razstavi, kamor ga je kmetijska družba na svoje stroške dvakrat poslala. On prosi, da hi udje dela ne podvrgli „einer besondern Kritik." Prvosednik Wurz-bach mu naredi nekoliko komplimentov.
Tajniški adjunkt gospod Brus poroča o društvenem računu za leto 1873 in o proračunu za leto 1874.
Dohodki za leto 1873 so 7758 gl. 19 kr. stroški 6400 gl. 9 kr., ostane tedaj v bla-gajnici 1358 gl. 10 kr. V proračunu za leto 1874 znašajo dohodki 5105 gl. 37 kr., stroški pak 4872 gld. 86VJ kr., torej ostane v blagajnici 232 gl. 501/2 kr. Skupno premoženje kmetijske družbe znaša 35.789 gl. 76 kr.
Dr. Bleiweis vpraša, zakaj so stroški za kovaško šolo tako visoko, z 1162 gl. 33 kr. zaračunjeni, ko vendar nobeden učitelj plače ne dobiva. Gospod Brus pravi, da razen gospoda Skaleta, ki ima 315 gld. nij ni eden učitelj plačan, in da ta denar je samo posojilo kmetijski družbi. Schollmayer predlaga, da se ministerstvo naprosi za primerno subvencijo za to šolo, kar Bleiweis podpira, ker pravi, da bi bilo potem mogoče, nekaterim revnim kmetskim fantom štipendije dati, in je še eno leto v živinozdravstvu bolje pod-učevati, da bi svojo nalogo kot okrajni živinski zdravniki bolje izpolnovali, kateri bodo, kakor so uže zdaj na Štajerskem, tudi na Kranjskem upeljali se.
Ta Schollmayerjev predlog se je sprejel. Gospod Schollmayer poroča, kako naj bi se v prihodnjič letni doneski društvenikov na korist družbe obračali. Pred štirimi leti se je namreč dovolilo, da poddružnice kmetijske družbe pol denarja iz doneskov udov za-se porabijo, pol pa kmetski družbi pošljejo. Nekateri predstojniki poddružnice so odraj-tovali redno denar, in tudi marljivo delali, drugi pa ne. Zdaj začne Schollmayer čez nekatere načelnike hudo zabavljati; ponosno reče: „Mi žrtvujemo svoj čas in delamo zastonj, če načelniki poddružnic nočejo delati,
naj pa odstopijo." Končno predlaga, naj se sklene, da morajo poddružnice kmetijske družbe vsako leto račun položiti, kako so z denarji gospodarile. Prvosednik baron Wurz-baeb pravi, da je g. Schollmayer vendar to stvar malo preveč črno barval, ter konstatira, da nekateri načelniki vendar prav pridno v korist družbe delajo. Costa podpira Scholl-mayerjev predlog. Bleiweis izgovarja Sckoll-. mayerja, da je govoril ne proti načelnikom filijal, ki so navzočni, nego le bolj „zum fenster hinaus". Končno se Schollmayerjev predlog sprejme.
Kmetijska poddružnica v Postojni se v dopisu pritožuje čez veliko cenitev tamoš-njih zemljišč. Dr. Costa predlaga, da se ta pritožba izroči kranjski deželni vladi. Poddružnica v Vipavi predlaga, da se ob času zorenja grozdja nastavi postavno potrjena straža. Rihard Dolenec, ravnatelj vinorejske šole na Slapu utemeljuje ta predlog in popisuje velike tatvine grozdja in sadja.
Dr. Costa pravi, da je pže 1. 1860 prišla pod c. kr. namestnikom Chorinskim vino-gradna postava, v kateri je govorjenje o zapriseženih vinskih stražnikih, kakor tudi o tem, kdo ima določiti, kedaj se začne trgatev. Končno stavi predlog, naj se deželni odbor naprosi, da gleda na to da sc strogo izvršuje vinogradna postava od 1.1860. Prvosednik baron Wurzbach pravi, kakošno škodo tatovi delajo kmetovalcem po njivah, senožetih in v gozdih. Tatovi žito porežejo, travo pokosč, krompir in repo izkopljejo, gozde posekajo in posestnik ne more storiti proti tatovom ničesa, ker so prvič predaleč narazen raztreseni, drugič pa se poljski tat v najmanj slučajih tako kaznuje, kakor bi bilo potrebno. Tako plačujejo kmetovalci mesto odpravljene desetine dvojno desetino. Postav imamo toliko, da bi jih kamela ne mogla nesti, ali vse drugo pak je, kako se te postave izvršujejo. Res je, da imajo policijsko postavo župani izvrševati, ali tega ne morejo, ker se jim na življenji in blagu škoduje. Vlada nam je zopet v pretres izročila postavo o poljskem varstvu, ali če bodo župani to postavo izpeljavati imeli, bode ravno
tako, kakor zdaj, torej je naloga vlade, da se bode proti poljskim tatovom ostrejše postopalo, da se še bolj ne širi kmetski prole-tarijat. Tudi naj bi vlada gledala na to, da bi cigani, ta kuga, ne hodili zmeraj v dežel. C. kr. medicinalni svetnik gosp. Dular potrdi žalostno poročilo predsednikovo, na kar se dr. Costov predlog sprejme.
Častne diplome so dobili posebno zasluženi sadjerejci in murborejci: Anton Zarnik v Krtini, Iv. Vodnik v Zaborštu, Ant. Ilovnik v Zaborštu, Tom. Šuštar v Vinodolu, Fr. Sckonbrunn v Metliki, Fr. G-ospodarič v Vinici, Fr. Kenda v Semiči, Jan. Frjančič na Slapu, Ant. Uršič v Dobradu, A. Jan v Vi-selniči, Ant. Ozimek na Dobrovi, Val. Kalčič v Perniku. — V centralni odbor se volijo gg.: Fr. Vičel, Peter Kozler, Jož. Zelnik, Peter Lasnik, Karl Seitner, Andr. Brus, Sal-zer, Fr. X. Sovan, dr. Poklukar.
Domače stvari.
— (Volitev ljubljanskega župana). Predvčeraujem ob 5. popoludue se je zbralo 28 ljubljanskih mestnih očetov, da bi volili župana in njegovega namestnika. Dr. Schafer in dr. Keesbacher sta svojo nenavzočnost opravičila. Ko se prebere zapisnik zadnje seje in dosedanji župan g. Dežman izreče, da zaradi svojih opravil, kot državni poslanec ne more županstva več oskrbovati, predlaga dr. Schopl v imenu finančnega odbora, da ima prihodnji župan dobiti 1600 plače in 400 gold. odškodnine za stanovanje. Potem se začne volitev župana. Izvoljen je c. kr. penzijonirani deželni svetovalec Anton Laschan s 26 glasovi, en glas je dobil dr. Sehrey in enega Dežman. Prvosednik g. Dežman povpraša Laschana ali hoče volitev sprejeti? Laschan se dela neizrečeno ginenega: Razumljivo je gospodje — pravi — da sem v trenotku, ko ste mi skazali toliko zaupanja pregloboko ginen. Uže ko sem Čital zgodovino starih Helenov in posebno občudoval njih velikansko razvito mestno življenje, uže takrat sem si zmirora želel, da bi tudi jaz, kot meščan kdaj mogel kaj koristnega za svoje someščane storiti.
In zdaj na robu groba sem dosegel, kar so bile najljubše sanje moje mladosti. Jaz volitev prevzamem in bodem vse storil kar je v mojej moči. Časi, da bi se mnogo novega ustvarjalo so pretekli, jaz pričakujem od č. gospode nasvetov. Prinesem pa dobro in pošteno voljo vse storiti za ljubljansko meščanstvo ! — Dežman začne pozdravljati novo izvoljenega župana. Laschan je bil njemu zmirom mož, ki je tudi v časih absolutizma potegoval se za svobodo. (?) Za namestnika župana se izvoli zopet g. Malič z 27 glasovi proti enemu glasu, ki ga je dobil dr. Zupančič. Malič prosi, da bi mesto njega katerega druzega volili. Dežman pogovarja Maliča, ki se slednjič uda.
— (Kdo bode kranjski c. kr. deželni načelnik?) To ostane, kakor ču-jemo še nekaj mesecev nerešeno vprašanje. Za gotovo se pripoveduje, da gosp. Metternick, ki bi bil rad načelnik postal, nema nobenega upanja, kar je nam in menda vsem strankam prav.
— (Z D un a j a) se nam piše 4. maja: V 59. seji državnega zbora 2. maja je bilo na dnevnem redu posvetovanje zarad visokih cen premoga ali kamnenega oglja (Stein-kohle) zlasti glede Dunaja. Dotični odbor predlaga, da naj bi železnice premog za najnižjo vožnino, to je za l/a kraje, za eno miljo in cent prevažali. Pri tej priložnosti se je tudi oglasil naš slovenski poslanec g. dr. Tošu jak in stavil neke predloge z ozirom na svoj volilni okraj za spodnje-šta-jerski premog v savinski inskalski dolini. Govoril je:
„Akoravno nijsem zvedenec, sem se vendar oglasil k besedi, da tukaj izrazim želje mnogih posestnikov premogovih rudnikov z južnega Štajerskega in sicer iz onih okrajev, katere imam čast zastopati v tej slavni zbornici. Po nazoru teh in veliko drugih jemlje odbor to vprašanje s preveč omejenega stališča, kot lokalno-dunajsko, mesto da bi se postavil na bolj splošno stališče in da bi se na pospeševanje avstrijskih premogokopov sploh oziral. Teudencija odsekovega predloga je izključljivo namerjena le na zmanj-
šanje vožnine za transport kamnenega oglja in pa da bi premog na Dunaji cenejši postal.
Res je sicer, da je cena vožnine eden glavnih pogojev, da more dunajski konsu-ment premoga po ceni dobiti. To pa je samo eden faktor. Drugi, ne manj važni pak je povzdignenje kopanja premoga v državi sami, da bi se s tem vzmožila konkurencija domačega premoga s tujim.
Konkurencija na dunajskem trgu je poklicana pred vsem zraven pruskega in češkega premoga na štajerski, katerega se, kakor znano, tudi uže precej proda na Dunaji. Med tem, ko je severna in srednja Štajerska previdena z dovoljuimi komunikacijskimi sredstvi, da se uže zdaj na dunajskem trgu kažete konkurencije zmožne, pri južni Štajerski tega še ni j, in import južno-štajerskega premoga ima še dosta opover, katere odstraniti bi bilo i v interesu trgovskega dela prebivalstva onih krajev, kakor i v interesu erara.
Južna Štajerska in sosednji kranjski okraji imajo nezmerno obilico fosilnega oglja, a le oni premogokopi se knapovsko obdelujejo, ki leže prek južne železnice. Razširjeni premogovi revirji so zapuščeni zaradi pomanjkanja komunikacijskih zavodov. Rudniki, ki dozdaj na spodnjem Štajerskem kopljejo premog, in se morajo za import posluževati južne železnice med Celjem in Zagorjem, producirajo na leto 15 milijonov centov, in vendar se je zadnja leta jedva četrtina ali k večjemu polovica vsega prodala.
D o voljna konkurencija južno-štajerskega premoga pak je le potem mogoča, ako se projektirane železniške črte dozidajo in se dotične železniške štacije s premogovimi rudniki z železniškimi tiri zvežejo. Dozdaj je vlada svoj pozor pred vsem obračala na večja prometova pota, na večje železnice in je pri tem izvršenje lokalnih cest, ki so sesalne žile javnega prometa, izključljivo privatni industriji prepustila, ko bi vendar ravno tukaj država z majhenimi sredstvi za razširjene prometne okraje lehko skrbela.
Jaz opozorujem tukaj na železnični projekt Unterdrauburg-Celje, kateri pelje povsem prek pomenljivih premogovih revirjev, od
katerega bi se kratka, komaj eno miljo dolga črta Celje-Žavec, ker nij skoraj nijenih tere-novih opovir, prav lehko izpeljala, ko bi vlada hotela pomagati, ker posestniki pod sedanjimi razmerami ne mog<3 dati za to potrebnih denarnih svot.
Sicer pa ima še v drugem obziru rud-ništvo in premogova obrtnija z mnogimi opo-virami bojevati se. Med tem, ko je za novo-zidane hiše večletno oprostenje davkov pri-voljeno, rudništvo nema nikakor te podpore, akopram ima od začetka z mnogimi elementarnimi nevarnostmi bojevati se, pač pa je podvrženo davkn, ki je, ako se oziramo na drage dežele, postavim na Francosko ali Prusko, veliko veliko previsok. Znižanje pridelavnega in pridobitnega davka na temelji dostojne klasifikacije, tega bi bilo v zanimanji radarske industrije jako želeti.
Velike važnosti za prospeh premogovega kopanja so dalje delavske razmere, ki so v marsikaterih okrajih, kjer je oglje, ne-strpljive postale, posebno na Štajerskem in Kranjskem v vinskih okolicah. Delavski red, ki bi uredil razmere med gospodarji in delavci, tega še v Avstriji nij, akopram je jako potreben. Trebalo bi se ve da gledati na boljšo omiko delavskega stanti.
Veliko zlo za rudnike in premogovo obrtnijo je dalje neomenjeno havziranje sfe žganjem in pa javne krčme, ki rastejo, kakor gobe iz tal, s čemer se pijančevanje podpira ter Be s temi delavci demoralizirajo.
Kar se predležečih predlogov tiče, ob-stati moram, da mi nikakor ne pride na misel, da bi kakorkoli perhoresciral import tujega premoga; kot Avstrijan pak se čatim dolžnega, opozorovati slavno zbornico na one opovire, ki zavirajo ugodno razvijanje domače premogove industrije. Avstrija je nezmerno bogata, kar se premoga tiče, a vendar se velik del premoga upeljava iz inostranja, ter se s tem škoduje domači obrtniji, ki ima uže brez tega mnogo opovir. K temu še pride, da je premogovo kopanje v inostranji mnogo bolje razvito, nego pri nas; da inostranski premogovi industriji najcenejši in najprimernejši prometni zavodi
rudniška industrija ne more ugodno razvijati. — Iz teh razlogov si dovoljujem predlagati sledeče dostavke: Slavna vlada se opozivlje, da uporabi vsa sredstva, ki morejo pospeševati vzcvetenje rudništva in špecijelno premogovega kopanja, in da se pri tem obzira posebno: 1. na pospeševanje zidanja lokalnih cest; 2. na znižanje pridelavnih pristojbin na podlagi klasifikacije poljske mase, dalje osvobodenje od pridelavnih pristojbin in pridobitnega davka za deset let za obdelovanje novih jam, kakor i znižanje rudo-sledue pristojbine; 3. razglašenje delavskega reda, ki bi veljal za celo državo; končno 4. omejenje javnih krčem in havziranja z žganjem v delavskih distriktih. Ker pa so ti predlogi precej obširni, dovolil bi si predlagati, naj se izroče odseku, da se pozneje o njih posvetuje. “
Predlog je bil podpiran od zborniee in z drugimi predlogi vred izročen dotičnemu odboru, kateremu je bilo naloženo še enkrat celo stvar pretresavati.
Slovence pa mora veseliti, da se njihovi poslanci tudi v materijalnih vprašanjih tako možato potegujejo za koristi domače dežele.
— (Iz Ptuja) se nam piše: (Naše društvensko življenj e. — Ptujska posojilnica. — Letina.) Kako navdušeno smo pozdravljali vsi rodoljubi usta-novljenje narodnih Čitalnic po Slovenskem; vsi smo mislili, da smo si s tem postavili stebrni kamen, na katerega bode lehko boljšo narodno bodočnost staviti, videli smo v čitalnicah sredotočje vsega narodnega življenja, pa glej! komaj je nekaj malih let preteklo, uže čitalnice zopet povsod umirajo in hirajo ! Res je sicer, da se je tudi čas močno spremenil. Ko smo čitalnice ustanovljali, bilo je nam pred vsem potreba, narodno zavest kolikor tolikor iz dolgo trajnega spanja vzbuditi, morali smo še le svetu pokaziti, da Slovenci, leta osem in štirdesetega od grofa Stadion-a „najdeni“ narod, kakor so porogljivo Nemci rekali, res še žive, da se svoje narodnosti zavedajo, da, ka hočejo tudi živeti kot narod in da nikakor na to ne mislijo, da bi se k drugim uže iz-
umrlim narodom v grob vlegli. A zdaj je čisto drugače. Zdaj svet uže ve, da še živimo, na vseh krajeh, kjer Slovenci prebivajo, začelo se je narodno-politično gibanje, in to tudi, skoraj bi rekel, absorbira vso našo moč. Če je temu tudi tako v drugih krajeh, to so tu pri nas vendar nekaj druge okoliščine. V Ptuji se še denes tako živo potreba slovenskega narodnega društva čuti, kakor drugod pred desetimi leti. Pri nas imamo vsaj nekaj mestjanov, ki* bi se radi zabavali po domače, in ki tudi zarad tega radi v čitalnico hodijo. Ce pa kljubu temu naša čitalnica vendar-le tudi peša, temu nij na apatiji soudov nego na vodstvu ležeče.
Mi uže dolgo nijsmo imeli nobene znanstvene besede, deklamacije, petja, predavanja; to je pri nas kaj nenavadnega in vendar se ne more vsak uk zmirom razveseljevati nad enakolični sami tomboli. Zdajšnji odbor, ki ima v svoji večini za narodno stvar sicer zaslužne može, naj v kratkem občni zbor razpiše, da se odbor dopolni z izobraženimi in delajočimi členi.
Ce čitalnični odbor posebnemu pododboru nalogo naloži, za društvene veselice s posebnim obzirom na znanstveno predavanje, deklamacije petje itd. skrbeti, in če ta pododbor svojo nalogo natanko izpolni, bodo se čitalične sobane zopet polnile in tudi marsikaterega novega uda bode čitalnica imela vpisati, čitalnica je pri nas še popolnem zdravo društvo, ki bi lehko med vsemi društvi v mestu naj bolj cvelo. V ptujski čitalnici so se zbirali vsi Slovenci brez razločka političnega mišljenja in tako je tudi socijalno prav. Čitalnica nij kraj za politiziranje, nego za poduk in zabavo.
Za gotovo se pa tudi nadejamo, da se bode mir med čitalničnimi udi ohranil in lehko je to doseči, če vsaka stranka drugi nekaj zaprinese in se to, kar se v čitalnici godi, na veliki zvon ne obeša.
Ptujska čitalnica! na noge tedaj, otresi prah od sebe in oživi zopet k pomlajenemu življenju!
Kako mi v našem kraji tukaj zavidamo Ljutomerčane, ki uže več nego poldrugo leto
imajo svojo posojilnico, mi v Ptuji pa še ne. Zares žalostno je to. Če kdo naše razmere pozna, izprevidi, da bi ustanovljenje narodne posojilnice v Ptuji, kaj lehka stvar bila, samo treba je, se resno dela poprijeti. Nek naroden Ptujčan mi je pravil, da ima pravila uže gotova v omari ležati, zakaj jih ne spravi na dan? zakaj se ne skliče kak občni zbor, da se po novej postavi posojilnica takoj tudi ustanovi? Na delo, gospodje, na delo!
Poglejte malo, kako naš kmet, posebno Haložan, težko kak krajcar dobi, kako visoke obresti mora ptujskim oderuhom plačevati, da mu kaj posodijo, koliko mora za „dobroto“ dati! — pomagajte nij prej kmetu rešiti ga materijalnega propada in naša reč si velikansko opomore.
Mraz zadnjih dni meseca aprila je škodoval tukajšnjim vinskim goricam precej zelo, vendar ne toliko, kakor ljudje vpijejo. Če se veliko računi, to je četrti del pozeblo, kar pa glede na lepe in mnogobrojne mladike nij ravno veliko, in če ne bode do branja kakšne nove nesreče, še lahko zmirom dobro letino imamo. Sadnim drevesom mraz nič nij škodoval.
— (Iz slov. Grdca) se nam piše Kar smo se večina rodoljuov bali, to se je žalibog denes res zgodilo. Narodna tla, ki so bila toliko let naša, ako ravno je bila zmirom teška zmaga, se je pritej volitvi vsled klerikalne trme zgubilo. Voljen je Nemec g. Schmitt iz Marenberga s 37 glasi, klerikalni narodni kandidat g. Suc je dobil samo 27 glasov. Svobodomiselni narodni kandidat g. dr. Rapoc je prepozno bil razglašen in so tudi nekateri njegovi vo-lilci za klerikalca glasovali. V Slovenjem-Gradcu so Rapočevo kandidaturo še le zvedeli komaj dan pred volitvyo , tako večina volilcev za kandidaturo g. Fr. Rapoca niti vedela nij, kateri je bil sicer pogojno kandidaturo sprejeti obljubil, ako gosp. Suc odstopi od kandidature, ali ako bi sila bila in bi se bilo nadjati, da narodna stvar vsled njegove kandidature zmaga.
Vendar gosp. Suc nij hotel na nobeden način odstopiti, trdil je zmirom se ob času uže
začete volitve, da ima 38 glasov, da je njegova zmaga sigurna in da nasprotnih volil-cev najmanj 6 izostane tako, da bi gospod Schmitt le kakih 20 glasov dobil. Sploh je mož celi čas v iluzijah živel in se je v situaciji tako zmotil, da je bil slep , ker dve tretjini Slov. Graških volilcev njega ne mara, ako ravno so slednokrat vsi razve treh za narodnega kandidata, ki nij bil duhoven, g. prof. Pajka glasovali. Soštanjski volilci so vsled discipline, ako ravno bi bili raji za g. dr. Rapoca glasovali , vsi razve treh svoje glase g. Sucu dali, da klerikalci ne-majo izgovora, ka bi svobodnomiselna narodna stranka propada klerikalnega prena-■ petega in strastnega g. Suca kolikaj kriva bila. Se ve, da so se agitatorji g. Schmitta tudi takrat nepoštenih sredstev posluževali, da bi zmagali; tako so trem klerikalnim narodnim volilcem iz Marenberga certifikate proč vzeli , druge vsled različnih obljub si pridobili. Naši ljudje so nekateri premalo samostalni in značajni, ali to bi nič ne pomagalo, ako bi kak bolj Čislan ali svobodomiselni narodni kandidat posvetnega stanu o pravem času kot kandidat proglašen bil. Gotovo bi slovenjegraški okraj narodni stranki ostal in ne bi se politični in narodni nasprotniki svoje zmage veselili. Neke prikazni pri tej priliki pa ne smem zamolčati. Gosp. dr. Rapoc je bil pri volitvi v Slov. Gradcu /navzoč in obče vsestransko od vseh strani razve od klerikalne stranke sprejet jako prijazno. Ako ravno je on željo nemške - liberalne stranke, ka bi slovenski narodno-liberalni volilci svoje glase g. Schmittu dali ali se vsaj glasovanja vzdržali odločno odbil glede na narodno stališče, da je nam Slovencem narodnost prva in da narodnemu volilcu nikdar nij mogoče za Nemca in nenarodnjaka glasovati, je vendar večina volilcev gospod Schmitta bila pripravljena za g. dr. Rapoca glasovati, ako prvi pri prvem glasovanju ne zmaga. G. dr. Suc pa je dal parolo svojim volilcem, da njegovi klerikalni volilci ne smejo svobodomiselnemu narodnjaku glasov dati, če se tudi 20krat glasuje. Se ve gosp. dr. Sucu je svoja osoba in klerikalizem več
nego narodnost, pravega in čistega rodo-ljubja njemu manjka. Končno omenim, daje gosp. Schmitt obljubil, da ne bode nikdar zoper Slovence delal ali glasoval. Vederemo.
Politični razgledi.
Notranje dežele.
V finančnem odboru avstr, delegacije si prizadevajo, kolikor je mogoče, vojnemu ministru utrgati denarja. Zbrisali so njegove terjatve: stroške za oboroženje tvjrdnjav, za obalske kanone v Pulji in več enacega.
Vnanje države.
Francoski bonapartistični list „Pays“ je prašal te dni oficijozne liste, da-li princu Lulu nij, kakor grofu Chambordu, dovoljeno, priti na Francosko? „La Presse“ mu na to tako-le odgovarja: Dovoljeno je cesarskemu princu ne-le sprehajati se po „boulevard des Italiens“, zajutrekovati v „Cafe Anglais“, in po izgledu grofa de Pariš priti v narodno zbornico pa se vsesti tam v tribuno, nego bode črez dve leti tudi moral, kakor vsak Francoz, ki je v moževi starosti, vstopiti v vojaško službo, ako bode za kaj.
V angleškem parlamentu je v seji 9. maja Derby na interpelacijo, da-li je Angleška zadovoljna z napredo vanjem Rusije v centralni Aziji in mejami, k atere si misli Rusija staviti, odgovoril, da je ruska vlada tako miroljubna in spravedljiv a, da se od njene strani nij bati nobene nevarnosti.
Gospodarske stvari.
Našim gornikom.
(Pišo Blaže Perniaek.)
(Dalje.)
Zadnjič sem pisal, da umetno Kaljenje za rezino pospešujemo z gnojno gorkoto in z vlažnim zrakom v jami. Ta način je posebnega priporočanje vreden.
2. Velja tudi, ako rezinine zvezke za kakova 2 palca na ritovje postavimo v tekočo vodo. Zvezke treba tako postaviti v vodo, da se ne prebrno, nego slonč naj kakor-koli. V 3 ali 4 tednih je rezina uže na granici, da kmalu jame poganjati živake. Zdaj naj se kar le sadi na trtno ukorenišče.
3. Tudi nij slabo, ako cele zvezke potisnemo v stoječo vodo; moramo pa je tako obtežiti, da ne mole nič iz vode. Ako se lotimo tega načina, ne smemo imeti rezine črez 14 dnij v vodi, da ne začne gnjiti.
Po severnih krajih, koder je menje toplote, je splošno potrebno tako umetno ka-
Ijenje; pri nas pa, kjer smo uže dalje proti jugu ter nam trta rajša zori, je to tudi sicer jako dobro, toda popolno potrebne tudi nij. Slovenski gorniki torej tudi ne bodo posebne graje vredno delali, ako rezino kar naravnost posade na trtno ukorenišče.
Utegnol bi me vprašati kedo Dolencev, kaj in čemu nam je-li tli ISO GlliO-reilišče! Ukorenišča so nam za to, da na njih ložje odgojujemo mlado trto, nego pa, ako bi rezino precej naravnost v gorico posadili. Na ukorenišči je sajenka prav blizo druge sajenke. In baš zato sajenke tu lehko oskrbujemo, je plevemo, škropimo (z lužo pred solucem ali pa o mraku, kajti studenec je za to mnogo slabeji in škropenje o solnci škoduje, ne pa koristi) itd. Tu naj je vrsta od vrste kakova 2 črevlja, rezino pa od rezine oddaljujmo za par palcev. IJkore-nišče pa gorniku tudi zato izvrstno služi, da si ,uže tačas lehko odgojuje sajenke za bodočo gorico, ko še nij pripravljena za nasa-janje (ko še nij skopana, prekrčena), Pa tudi za prodaj se jih da na trtišči lehko mnogo za lepe peneze odrejati, ako ima kedo sloveče trstje. Rszina naj se ne sadi na ukorenišče pokončno, ampak malo nagueno in sicer tako, kakor leže pisane črke na papirji. Ukorenišče mora biti tako globoko zrahljano, da rezina po sajenji ne dosega do trdine ter se živaki ne delajo le pod površjem, ampak tudi prav spodaj navzdoli. Naj preje se posadi rezina tako, da skoplješ rov, v katerega je naložiš ter potem zagrebeš in rahlo prst malo potisneš. Iz zemlj-e naj gleda par očes. Cim menje mladik bodeš puščal sajenki na ukorenišči, tim jakšo trto bodeš odgojil. Ukorenišče varno in marljivo plevi, o suši pa škropi in goimjo zemeljno skorjo škrli (drobi).
Najboljša tla za ukorenišče so takova, ki nijso predrobcča, pa tudi ne premazasta. Drobnopeščena, dosti rahla prst, da more vanjo zrak, je najboljša za to.
Na ukorenišči ostajajo sajenke po 1, 2, ali celo nekatere tudi po 3 leta. To se ravna po jakosti živakov in mladik. Ko ruješ sajenke iz ukorenišča, dobro pazi, da se ti posebno spodnji venec živakov ne raztrga. Glej da se ti poruvane sajenke ne suše zunaj vlažne prsti,
(Daljo prih.)
K»7Jie stvari.
* (Pr or o k.) Pater Traukvii Wolfga.ng z Angleškega, ki je v juniji lanskega leta v Monakovem umrl, je zapustil sledeča prero-
kovanja od leta 1874 do 1890: Leta 1874 utrjenje španjske republike. — Nezadovoljnost na Francoskem. — Splošno pripravljanje na vojsko v Italiji. — Nov državni glavar na Francoskem. — Smrt papeža Pija IX. — 1875: Vojska med Italijo in Francosko. — Italijanske vojske oblegajo Pariš. — Poboj francoske vojske. — Algier oblegajo Italijani.
— Narodno glasovanje na Korziki, Nizzi, in Savoji. — Povodnje na Avstrijskem. — 1870: V mesecu marcu se vda Pariš. — Ratifikacija miru na Korsiki. — Korzika, Nizza in Savoja se utelesijo italijanskemu kraljestvu. — Upor na Spanjskem in padec tamošnje vlade. — Kuga na Ruskem. — Princ Friderik, nemški cesar. — Upor na Angleškem. — 1877: Kumunizem in lakota na Francoskem in Spanjskem. — Evropski kongres v Rimu. — Novi papež se spravi z italijanskim kraljem. — Splošno pripravljanje k vojski v celi Evropi. — Francoska se razdeli v štiri države. — Povodnje in strašni viharji na Italijanskem. — Grozoviten mraz na Nemškem. — 1878: Nov evropsk kongres v Berlinu. — Smrt angleške kraljice Viktorije. — Nova vlada na Spanjskem. — Kristijani na Turškem se osvobode. — Nezadovoljnost na Portugalskem, Poljskem in na Ogerskem. — Kolera na Francoskem. — Na Bavarskem se iznajde sredstvo proti koleri. — 1870: Strašni viharji na Angleškem.
— Povsod je mir. — Vse odloži orožje in na morji se veliko novega najde. — Hude kazni proti onim, ki vlade ščujejo in proti onim, ki narode k uporu šuntajo. — Papež noče biti več najvišji cerkven poglavar, pre-naredi katoliško cerkev, ter odpravi jezu-vitovski red. — 1880: Splošni mir. — Smrt ruskega carja. — Pobratenje narodov.
— Razcvetenje gospodarstva, delk, obrtnije in trgovine. — V Monakovem važne iznajdbe.
— Vsa Evropa je srečna. — Papež blagoslavlja narode in mir traja do leta 1890.
* (Smel ubeg.) 28. aprila ie ušel v Gradci iz kriminalnega poslopja Janez Ort-wein, ki je bil zaradi velike goljufije v pre-iskalnem zaporu. Peljali so ga bili namreč, ker je prosil, v sobo, kjer se posvetujejo, češ, da bi se pogovoril se svojim zagovornikom. Jetničar, ki je imel veliko opraviti, je ostal v prvi sobi. Ortwein, ki je bil nekaj minut sam, odpre omaro ter vzame iz nje jetničar-jevo suknjo, najde v žepu očale, se obleče ter natakne očale in tako preoblečen, gre med ljudmi iz sobe, rekoč: „Se priporočam1'. Drugi dan dobi jetničar pismo, v katerem Ortvvein pripoveduje, kje je suknjo pustil.
Med drugim pa pravi:	„Ko ste me zaprli,
sem več tovarišem rekel, da Gradčani nikogar ne obesite, če ga nernate v rokali. Ta pregovor, ki je uže star in zato jako dober, sem tudi v dejanji izpolnil. Dokler se bo poljubilo mojemu angelju varhu, bodem vedno lepo svoboden pohajkoval. Bog vas obvaruj “!
* (Čudno dogodbo) pripoveduje nek list iz južne Francoske. Meseca avgusta preteklega leta je napadel namreč gospo M. C. hud krvotok, in ko je zdravnik prišel, je trdil, da je mrtva. Ker je v onih krajih po leti strašno vroče, je svetoval zdravnik, naj se umrla mlada gospa takoj pokoplje. Sest ur potem je šla žalujoča familija za pogrebom. Pred nekaterim časom pak se je hotel mož umrle gospe v novo oženiti, in pri tej priložnosti je mati umrle gospe prosila, da se njena hči izkoplje in prenese v Marseille v rojstveni kraj. To se zgodi. A ko se odpre družbinrakev, ostrme vsi gledalci. Krov truge je bil zdrobljen, truplo je ležalo v sredi prostorne rakve s populjenimi lasmi, obleka je bila v cunje raztrgana, roke vse razmesarjene. Nobenen u peresu nij mogoče popisati materine obupnosti, katere stanje žuga z drugo nevarnostjo. Uradi pak so naredili hudo preiskavo, in dotični zdravnik bode najbrž ostro kaznovan.
* (Razbijanje.) V Linču so sc pretekle dni zbrali delavci in drugi ljudje nižje sorte ter so v Hačkovi pivovarni razbili in zdrobili vse, kar se jim je dalo, in sicer zato, ker je ta pivovarna ceno piva za 4 kr. pri bokalu zvikšala. Stoprv ko' so vojaci prišli, se je naredilo razsajanju konec, a delavci so šli strašno zabavljaje skozi ulice, in tepež bi se bil ponovil, ko bi se bili vojaki od-dalili.
Tržna poročila.
Z Dunaja 9. maja. Sejm je bil uže več časa brez prave živahnosti, a take mlačnosti še nikoli nij bilo, kakor ta teden. Prodajalci so še precej ponujali, a kupovalcev mj bilo. Pšenica je bila za 10 do 15 kr. cenejša, pa so je vendar komaj 20.000 col. centov prodali. Reži se je ta teden menj pripeljalo, kakor poprej m so bile cene nepravilne. Gališka srednja je bila po 5 gld. 10 kr. do 5 gld. 20 kr., slovaška pa po 5 gld. 50 kr. Ječmena se je jako malo po 4 gld. 75 kr. in ceneje prodalo. Koruza je za 5—10 kr. pa!a, in so jo samo konsu-menti malo kupovali. Ovsa se je veliko pripeljalo, zato je padel za 20—30 kr.
Iz Budapešte 9. maja. V Budapešti smo imeli cel ta teden suho, mrzlo vreme, po nebesu so plavali črni oblaki, a dež je samo enkrat po noči malo šel. Termometer plava med + 11° in + 13°; konec tedna je bil bolj mrzel in je dež močno žugal. Po deželi, posebno v jugu, je šel cel teden dež, v srednjem Ogerskem pa ga nij bilo, in so se setve popravile, da je škoda zaradi slane veliko manjša kakor se je iz početka mislilo. Vedno pa je še mogoče, da kaj hudega pride.
Kar se žitnega sejma tiče, je bil ta teden jako mlačen, ker so se posebno malini uže poprej bili preskrbeli. Pšenica, katere se tudi ponujalo nij veliko, je ogerska pala za 20 do 30 kr., tuja pa celo za 25 do 35 kr. Prodali so je kakih 70.000 centov. Reži so ljudje tako malo iskali, da so je prodajalci komaj 200 vaganov zvedli, akoravno so ceno za 15 do 20 kr. znižali. Ječmena ogerskega je manjkalo, zato se je pa vla-škega prodalo konsumentom kakih 20.000 vaganov. Koruza je od začetka tedna prav mlačen trg imela, in je tudi za nekaj krajcarjev pala. Toda, ker je nij ’ bilo veliko, je zopet prišla do cene preteklega tedna in so je prodali 25.000 centov. Oves je za 10 do 15 kr. padel, in se gaje komaj 15.000 vaganov peljalo s trga. Moke se še za nizek denar ne more dosti prodati. Sočivja se je pretekli teden malo iztržilo. Fižola se je veliko pripeljalo, in je bil po 4 gld. 50 kr. do 5 gl. Proso je bilo po 4 gl. 80 kr. do 5 gi. 20 kr., p še no po 8 gl. 20—30 kr. čolni cent. Krompirja se je veliko pripeljalo in je bil češki po 2 gl. 80 kr., ogerski pa po 2 gl. 30 kr. dunajski cent. — Svinjske masti se je prav malo prodalo, in sicer mestno blago po 42 do 43 gl., ame-
Tržne cene.
V Ljubljani 13. maja 1874.
Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rež 4 gl. 80 kr.; — ječmen 4 gid. 20 kr.; — oves 3 gl. — kr.; — ajda 4 gl. 80 kr.; — prosi 5 gl. — kr.; — koruza 5 gl. 10 kr.; — krompir 3 gl. — kr.; — fižol 6 gl. 50 kr.
— masla funt — gl. 55 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— Špeh friaen — gl. 44 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po l2/a kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 30 kr.; —• teletine funt 28 kr.; — svinjsko meso, funt 35 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slamo cent — gl. 70 kr.; — drva trda 7 gld.
— kr.; — mehka 4 gl. 80 kr.
IiOteri juo srečke:
V Trstu: 10. maja: 39. 51. 90. 69. 47.
Eu »reber ni goldiuur velja 1 gold. ti kr. v
bankovcih.
izdatelj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen.
Tisk „ Narodne tiskarne" v Ljubljani.