Izhaja v Trstu1
Tsaio soboto opolndie.
Rokopisi se ne vra-®aJ°. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Oroflništvo in npravništvo
del Lavatoio št. |, |.
1 TELEFON 18-67.
Posamezno’ štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo I leto K '4'—; za pol I leta in za četrt leta razmerno.
S_________________•
Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu.
Tržišče dela.
Isto je operacijska podlaga za vsako delavsko strokovno gibanje. Poznavanje in Pregled tržišča dela, rastenja in padanja •onjunkture v poedinih obratih v posameznih Pokrajinah, državah in po celem svetu žalnega razmerja med ponujanjem in zahtevanjem deln, števila brezposelnih delavskih ®°či, podjetij, ki so vže ali bodo v dozdevnem času pristopna navalu novih delavskih meči, — vse to in še marsikaj d llzega, kar se krije pod besedo „tržišče je prvi pogoj za izvajanja časuv priporne, moderne strokovne politike. Se le P° temeljitem razmotrivanju tržišča dela 111 prilagojenju vsakočasm akcije oksdacijam 111 razmeram tržišča, postaja strokovno Mezdno delovanje racijonelno, izvedeno po Principih in načinih, ki ne bodo odgovarjali 8affio duševnemu razpoloženju prizadetih, ®Ppak tudi stvarnemu, dejanskemu položaju.
To velja za delodajalce in delojemalce, v Se veči meri pa za te slednje.
... Splošno se priznava, da boji, ki se Pjojo med delodajalci in delavci, postajajo V8kd razvoja svetovnega gospodarstva z V8akim dnem hujši, srditeji in več žrtev antevajoči, in sicer v ist.m razmerju, v *aterem postajajo z vsakim dnem močneje delavske strokovne zveze na eni, a orga-Pzacije delodajalcev na drugi strani. Seveda,
8 km postajajo ti boji tudi riskantneji in 86 Jih bo smelo izzvati le tedaj, ko bodo 8anse ugodne za delavce oziroma za delodajalce. Da _sa .pa zamore v vsakem slučaju presoditi, ali so šanse ugodne za de-8vc® ali ne, treba je, da načelniki delavskih zvez imajo natančen pregled o položaju .ržišča dela. A ko je štrajk vže izbruhnit n »avstaja po več ali manj dolgem trajanju štrajka vprašanje za prizadete de-avce, ali naj nadaljujejo štrajk, ali pa da 8arčijo svo^e zahteve in store konec stavki 1 n°vo tanfarno pogodbo z delodajalcem? •r°Pet je potrebna orijentacija glede tržišča . e‘a, ki bo ediiia predočila delavcem, kako Ogleda momentano poslovno stanje istih 811 sorodnih obratov v istem kraju, ali v MMgih deželah, ter s tem pokazala delav-PetD, kaj je v danem momentu dosegljivo ln kaj ne.
, To sta le dva poglavitna slučaja, kjer boPoznanje vprašalni ga tržišča najvestnejši Zavezuik delavcev v boju z gospodarsko Močnejšimi delodajalci. Tržišče dela je pa obenem eminenten činitelj tudi v normalnem olovaDju vsake delavske strokovne orga-■zacije. Le stvarno uvaževanje vsakukrat-°ega položaja delavcega tržišča vtegne, na
PODLISTEK.
Kan in njegov sin.
Gorki. — Poslovenil Sclmiutz Karol.
. »Na Krimu je vladal Kan Mosuilim € Assuab, ki je unel sina Tolaik Allgolla".
Tako pripoveduje slep tartarski pro-&jak staro legendo s Kersonesa, poluotoka 8l8vnih spominov.'
Na razvalinah starega gradu Kana Poslušajo Tatari v živopi janih, svitlih oblekah.
2 Noč se bliža, solnce lez-3 v morje in r j nJi žarki trepetajo na podrtinah, ter 8eJo bele pege med vejicami grmovja. g » Veter tub med starim zidovjem ; listje ■M. ®o zdi, kot bi se spuščali lahni a čki v morje. Trese se suhi glas starca; j ren jo njegov cbraz poln gub in brez-81 8Z8n> vendar njegova povebt zanima potoni -i06’. ^er jih spominja davnih časov, Mb plemenitih čutov in velikdi del.
Mvo vam slepčevo povest: jja a' Kan je bil star, vendar so ga v loti eiK-1	žene, ker čeprav obložen z
Ved ^ ie °8nja *n življenja ter še n° lep. Kan pa je ljubil samo mlado
primer, postaviti posredovalnice dela na trdo podlago ter omogrčiti istim kolikor mogoče vspešno delovanje.
To se je vse spoznalo v modernih industrij alnili državah, pred vsem v Nemčiji in na Francozkem. V Nemčiji so bili pred vsem industrijalci, ki so vsa svoja prizadevanja posvečali priobčevanju statističnih podatkov o vsakokratnem poslovnem položaju v različnih obrtih in o stanju konjunkture. Od leta 1903. se je celo država (cesarski statistični urad) lotila tega posla in izdaja od tega časa tozadevni list: »Reichs-arbeitsblatt“, ki priobčuje tekom vsacega meseca nabrani materijah
V nadaljnem razvoju, ko se je namreč uvidelo, da to državno podjetje pri vseh prednostih ne podaja še popolno sliko o vsakokratnem položaju tržišča, si je osrednja zveza udruženj nemških delodajalcev vsta-novila 1906. J. svoj lastni statistični urad, ki pobira natančne podatke od vseh svojih krajevnih in deželnih udruženj in jih potem razpošilja vsem interesentom.
Žalibog niso delavci, vsaj dosedaj, posvečali enake pažnje temu vprašanju. Ia vendar se st sr tiče v prvi vrsti njih! Delodajalci bodo vedno, pri najboljši volji instinktivno razmotrivali in nabirali mate-rijal se stališča kupovalcev delavske moči. Potrebno je torej, da tudi delavci skrbe za preglede o tržnem položaju se stališča prodajalcev delavske mr či. N.ihove posredovalnice dela in št- vilke brezposelnih de-laverv jim stavljajo fia razpolago neprecenljiv materijah
Pri nas v Avstriji je, seveda, tudi v tem obziru opazovati nerazumevanje, ali bolje malomarnost. Zveza industrijalcev skuša sic r priti nasproti potrebam delodajalcev, zato je pa v delavskih organizacijah delo v tem ozi u še popolnoma pri-miti no. Potrebno je torej, da tudi mi storimo svoje. Na Češkem imamo močno organizacijo bratov Čehov, ravno tako na Moravskem in v drugih krajih, kjer prebivajo ('e bi. V tej smeri bi morali mi gravitirati. S pomočjo naše centrale in naših podružnic na eni, drugih delavskih društev v primorskih kra ih in v slovenskih vojvodinah na drugi strani, bi morali voditi natančno Statistiko o brezposelnosti, o pomanjkanju delavcev v določenih strokah, ter s tem zjednačiti potre 1) o ponujanja dela s zahtevanjem delavskih moči. S tem bi pokazali, da umevamo važnost, ki jo ima pravo poznavanje vsakokratmga položaja tržišča dela za gospodarsko prakso.
deklico z meglenih btep Dnjepra ; cenil jo je nad vse, dičil jo s cvetjem, dišavami in dragim kamenjem. Podaril ji je tudi grad, v katerem je stanovala, pri njej je preživljal prosti čas, pozabil nezgode in trplenje življenja, zadovoljen, ker je imel sina, ki je dela! čast slavnemu kraljestvi! s predrznimi pohodi, vsikdar vračajoč se z bogatim plenom, povsod puščajoč strah in grozo, kri in smrt.
Na čast Tolaiku, ai se je vrnil zmagovit z neki ga pohoda proti Rusom, pripravijo velike slavnosti. Tudi stari kan se veseli triumfov svojega naslednika. V znak svoje naklonjenosti med gostijo Kan dvigne kupico in napije sinu :
„Hraber si, o Tolaik ! Hvala Alahu" ! ,,Hvala Alahu!“ Zadoni v odgovor po dvorani.
»Vtlik si o Alah!“ Kan navdušeno nadaljuje. „Ti si mi zopet podaril mladost z zmago mojega sina, in ko moje sluha oči ne bodo več gledale svitlih žarkov solnca, ko 'bodo črvi glodali moie srce, še takrat bom živel, v njem, ker je dober, ponosen in močan. — Reci Tolaik, kaj želiš od svojega očeta? Govori in veseljem ustrežena vsaki tvoji želji."
Tolaik se dvignč; oči njegove, črne kot morje v n-čf, kot sokola blešče, ter pravi :
Sodbo čeških železniških uslužbencev o zadnjih dogodkih.
Deželna zveza uslužbencev železnic v deželah češke krone je sklicala dne 12. decembra 1908. v dvorano Zofinskega otoka javen shod uslužbencev vseh v Pragi stekajočih se železnic. Dasiravno je bil shod na hitro sklican, je bil tako mnogo-brojno obiskan, da so bile tudi stranske dvorane popolnoma napolnjene.
Shod je otvoril starosta tov. Vojna v imenu osrednjega odbora »Deželne zveze uslužbencev železnic dežel češke krone".
. V jedrnatem nagovoru se je vdeležnikom ' zahvalil, da so prihiteli tako mnogobrojno in podelil na to besedo osrednjemu tajniku, drž. zbor. posl. tov. Rufi valu. Bufival je počel:
nDragi bratje!
, Na raznih mestnih oglih v Pragi na-jhajajo se lepaki, ki naznanjajo, da se vrši v Plodinovi borzi shod, na katerem se ima govoriti o izdajstvu, zvršenem po socialnih demokratih na uslužbencih c. kr. drž. žel. in govoriti se ima o paktu, katerega so ti gospodje sklenili z vlado. Vsako izvežbaoo oko je na prvi pogled spoznalo, da so plakati tiskani v delavski tiskarni in da se gre tedaj le za trik (zvijačo) s strani socialnih demokratov, ki ima morda služiti tej svrhi, da bi bili železniški uslužbenici na ta shod povabljeni, — nečem reči »zvabljeni", — da bi se tam morda drugače, kot delamo to mi, pojasnili dogodki, ki so se zvrši i, da bi se govorilo o uspehih, s katerimi bodo železniški uslužbenci oblaženi. — K temu shodu sem dobil včeraj od gosp, Ebla in Svatka povabilo, tedaj v času, ko so bile naše dispozicije za shod že napravljene, in iz teh razlogov nisem mogel tedaj vsprejeti vabila. Nisem šel tja seveda tudi za to, ker po vsem, kar se je dogajalo in kar ne datira od včera;, marveč od treh let, po tem mazanju in metanju blata na nas ne more nihče zahtevat', da bi jaz šel na ta shod, kajti prepričan sem, da bi se moja mirno spregovorjena razmotrivanja ne srečala s soglasjom onih, ki so drugega političnega prepričanja.
Govori se tedaj po samih socialnih demokratih o zvršenem izdajstvu, o sklenjenem paktu, no nesme se pa ozirati le na zadnje d godke, marveč tudi na to, kar se je pred dogajalo v 1. 1905. in na dogodke, ki so se zvrš li lansko leto, in če prištejemo še vse, kar se je dogodilo letos pred par dnevi, ne bodemo predaleč oddaljeni od izja e, da se je izdajstvo v resnici dogodilo. Jaz vsaj sem trdno predaj mi deklico kozaško !“
Molči nekoliko časa kan, da vduši vihar v prsih, nato mirno pravi :
»H češ jo in t?oja bodi. Ko končamo go ,tijo, po njo pojdeva".
Tolaik strepeta od veselja ter hvaležno reče :
»Vem, kaj mi daš, kralj ! Vem, da tvoj sem suženj, da tvoja je moja kri, pr.pravi en sem vedno preliti zate".
»Ni mi treba tvoje krvi", ljubo odgovori Kan ; pa skl jni na prša belo, s slavo in častjo venčano glavo.
Kot hitro odidejo gostje molče odide s sinom v harem.	m
Črna je noč, temna, gosta megla pokriva nebo ter zakriva luno in zvezde.
Oba sta zamišljena, razburjena od nasprotnih čutov. Slednjič prekine oče molk :
»Ugasnila bo luč mojega življenja, slabo vtriplje mi srce v prsib, klije zadnji ogenj mojega živlenja. Edina sladkost mi je ruska deklica. R.ci, če moraš jo imeti". Molči Tolaik in vzdahne.
»Malo dni mi je odmerjenih na zemlji; ona je moje edino veselje ona me razume ljubi me ; nikdo več ne bo ljubil starca". Se ne odgovori Tolaik.
Ustavita se pred haremom. Tema je, oblaki se pode po nebu, veter buči med
pričan, da se je dogodilo nekaj, kar je oškodovalo železniške uslužbence, kar ni bilo premišljeno in kar je bilo v prvi vrsti naperjeno proti naši organizaciji, da so se vplila razna sredstva, da bi čin, ki je bil po njih izvršen, poškodoval našo organizacijo. Za to se je gospodom glavno šlo. Neovrgljiva resnica je, da je 1. 1905. »Deželna zveza" pokazala železniškim uslužbencem, kitko se imajo kreniti, pokazala pot in proučila način, na kateri se je uslužbencem treba boriti za svoje zbolšanje. Naše orožje, pasivna rezistenca, je dokazala, da uslužbencem ni treba več pošiljati deputacij, zaman prositi in zaman organizirati se, ti koraki se niso posrečili, niso pomagali, bilo je tedaj treba konečno pokazati orožje s katerim si imajo uslužbenci pridobivati zbnlšanja. S te dobe datira šele gibanje, ki je bilo na to kopirano tudi po drugih tudi tlačenih uslužbencev, po poštnih odpravnikih, po sodnih praktikantih itd. To je eno izmed orožji, katero imenujejo anarhisti direktno akcijo in ki je dobro deloval', da si je industrija m trgovina trpela škodo, ki je pokazalo, da morajo železniški uslužbenci delati službo
v izrednih razmerah. Kaj so delali pri tem socijalni demokrati ? Kdo je bil oni, ki je ščuval javnost s poročili, da se gre le za malenkostno gibanje, nastalo na severu po nekaterih narodno socialuih norcih ? Kdo je bil oni, ki je še, ko smo se mi nahajali vže 5 do 6 dnij v izvanrednih razmerah, opravljal službo ognjegasca ? Gospodje Ko-randa in Beron prepeljavali so se po severnem Češkem in so svarili svoje pristaše naj ne posnemajo naših dejanj, in spominjamo se pomembenega shoda Hornolitvi-novskega sklicanega dne 22. septembra 1905., na katerem sem predlagal načrt pasivne rezistenc?.
Sodrug Dušek je takrat po shodu, na katerem je bila sprejeta prpklamacija, govoril proti njej in je odsvetoval ljudem, češ nBj prenehajo s tem početjem, ko so tu še druga sredstva k doseženju uspeha. Takrat so sodrugi trgali svoje članske knjižice in klicali: »Deset let smo vam plačevali, deset let amo vam verovali in ko se nudi trenotek ko bi zamogli nehaj v svojo korist storiti, prihajate in nam o d »•vet ujete hoj! “
la kar je od tedaj sledilo, je pričalo, da soc. demokrati niso ravnali pošteno, stali so proti u-lužbencem leta 1907. in sigurno so zamogli njih pristaši neštetokrat pritoževati se radi svojih voditeljev.
drevjem, kot da vzdiše svtt.
»Že dolgo jo ljubim !“ Vzklikne slednjič Tolaik.
„— Vem, a ona te nt ljubi".
„— Žge me v prsih, ko mislim na njo". —
,.In nnje ubogo srce za koga naj vtriplje ?“
Umolketa vnovič.
»Resn čen je pregovor", pravi Tolaik. »Ženska je vedno škodljiva možu. Če je lepa, vzbuja poželenje in kdor jo ljubi, mori ga ljubosumnost, če je grda, trpi, ker mu r.e zadostuje, in če ni ne lepa, ne grda, zdi se mu lepa, dokler jo ljubi, ter je razočaran, ko se strežne".
»Zadoščenje ni zdravilo srcu, pristavi
Kan.
»Oba sva nesrečna, oče !“
Otožen zre Kan sina.
„— Ubiva jo", odloči Tolaik.
„Ti ljubiš sebe bolj kot mene in njo", zamišljen odgovori Kan.
»Tudi ti, tudi ti."
Po kratkem molku : „Da, tudi jaz", pristavi Kan, ki ga bolest dela otročjega.
»Torej ubiva jo".
»Ne morem ti je dati, ne morem".
»In jaz ne vzdržim. Daj mi njo, ali strži mi srce ali vrziva jo s pečine v morje".
»Vrživa jo s pečine v morje", ponavl a
In beseda „izdajica" ni izšla iz ust kakega našega voditelja, marveč iz vrst železniških uslužbencev, ki so se domnevali, da mora leto 1908,, ko je imelo končati v 1. 1905. sklenjeno triletno premirje, drugače završiti nego se je završilo.
Politični razgled.
Razprava o aneksiji Bosne in Hercegovine v Dunajskem parlamentu.
Dočim velevlasti brijejo norca iz samih sebe z večnimi pripravami za famozno konferencijo ter vesti o vojnih pripravah Srbije nočejo nehati, se v dunajskem drž. zboru živahna razpravlja o aneksiji Bosne in Hercegovine. Vsi govorniki, ali obsojajo principijelno aneksijo, ali vsaj menijo, da bi se bila ista morala izvršiti na drug način in v druzem hipu. Posebno se v vseh dosedanjih govorih ventilira vprašan:e o urejenju državnopravnih razmer anektiranih dežel nasproti avstrijski, oziroma ogrski državni polovici. Posl. Šušteršič je v imenu južnih Slovanov zahteval priklopljenje Bosne in Hercegovine hrvaškim deželam, ki naj bi združene se slovenskimi deželami vstvar-jale močno državno telo pod žezlom Habs buržanov.
Deželnozborske volitve na Kranjskem.
Minoli teden so [se vrši'e na Kranjskem deželnozborske vol tve v splošni kuriji. Zmagala je povsod klerikalna, tako-zvana „Slovenska ljudska stranka", dočim je v Ljubljani potrebna ožja volitev, ki se vrši danes, med narodno-naprednim kandidatom Jos. Turkom in socijalnim demokratom Etbinom Kristanom.
Turški parlament — otvorjen.
Z velikim sijajem se je v četrtek, dne 17. t. m. otvonl v prisotnosti sultana, državnih dostojanstvenikov in vsega diplo matičnega zbora turški parlament. Prestolni govor pozdravlja zastopnike naroda, povdarja zakaj se je morala vstaviti konstitucija iz 1877. 1., konstatira stopnjujoče napredke na šolskem polju in na polju splošne ljudske izobrazbe, ki da je omogočila postavitev konstitueijonalnega sistema v prejšnji stan. Prestolni govor naglasa vse probleme gospodarskega, vojaškega in upravnega značaja, ki čakajo rešitve od novega parlamenta, ter se dotika tudi proglašenja neodvisnosti sedanje kraljevine Bolgarije in aneksije Bosne in Hercegovine k naši monarhi i. V tem obziru treba priznati, da je prestolni govor zelo zmeren, da sicer naglaša bolna čuv6tva sultana radi teh dogodkov, da pa ni niti sledi o kaki grožnji. To vedenje turškega sultana o vprašanju, ki se dotika kože turške države, napravlja gotovo veliko boljši vtis nego ona bahatost in samozavestno igranje z „vojaško disciplino" in z vojno silo, na katero nas je navadil evropski vladar, „on“, cesar „edelfolka“ in sicer tudi, ko gre za kak — po domače povedano — „šmarn“.
Po vsej Turški vlada zadovoljstvo in navdušenost. Kako so oni srečni!
ŠIRITE »NARODNEGA DELAVCA",
Kan kod v odmev.
Vstopita v harem.
Na prepr. gah leži dekle.
Po licu starca polže solze. Tolaik škriplje z zobmi, da vduši razburjenje.
Na kot zarja ljubkem obrazu lepe kozakinje blešče modre oči.
Solze vidi starca, vidi Tolaika in razumna Kozakinja vgane vse.
„Grtm, grem", odgovori misleča si :
„Od nobenega.... tako kot morejo odločati
globoka srca“.
Molče se naprtijo k morju, žalost jim razjeda dušo; veter buči neprestano.
Šibka devojka se hitro utrudi, toda ponosna je ter molči. Tolaik zapazi, da peša, zato vpraša :
„Ne moreš?"
Molče mu pokaže ranjeno, že krvavečo nogo. —	.
„Daj, da te ponesem", ponudi se Tolaik ; toda ona si izvoli starega sokola, ki jo vzdigne kot lahno peno.
Kozakinja skrbno privzdiguje vejice, ki zapirajo pot, boječ se, da bi ranile starca.
Že se čuje mrmranje morja :
Tolaik jima Bledi.
Grozno ga muči pogled na očeta, ki nosi deklico. Skoro da bi potegnil bodalo, ter mu ga zasadil v vrat; da ga ne pre-
DOMAČE VESTI.
Radi božičnih piaznikov izide prihodnja številka „Narodnega Delavca" že prihodnji četrtek, dne 24. t. m.
Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam. V sredo 16. t, m. so se vršile volitve za I. II. in VI. kategorijo za predstojništvo zavarovalnice proti nezgodam. Kakor znano smo mi Slovenci, toliko delavci kolikor delodajalci, postavili svoje kandidate v vseh treh kategorijah. Rezultat teh volitev je na kratko sledeči: V I. in II. kategoriji sta zmagala na strani delavcev kandidata Italijanov (socijalnih-demokratov), a na strani delodajalcev ofi-cijelna kandidata zveze delodajalcev. V VI. kategoriji zmagala sta pa toliko kandidat delavcev (Ant. Jeriha kakor član, Fran Gornišček, kakor namestnik z 2055 glasovi proti 1864), kakor tudi kandidat delodajalcev (Feliks Starc, kakor član, in Petrin L, kakor namestnik, oba s 420 glasovi proti 318).
Ugoden izid, in mi bi lahko bili zadovoljni s tem. kar se je doseglo, posebno če pomislimo, da dosedaj nismo imeli mi nobenega zastopstva iz vrst delavcev, da torej izid ravno minulih volitev pomenja na vsak način korak naprej v uveljavljenju pravic našega delavstva tudi pri tej tako važni instituciji. Toda ob tem veselju ne moremo premagati čuvstvo boli in ogorčenja, če pomislimo, kako strankarsko krivično in naravnost sleparsko so postopali združeni italijanski delodajalci in socijali-stični agitatorji, ki so vporabljali vsa možna sredstva, kako naj bi opeharili naše zaupnike in prodrli se svojimi kandidati. Ne pretirujemo, če rečemo, da bi o pravilnem in rednem postopanju v II. kategoriji (tovarne s kovinami, arsenali itd.), če vže ne zmagali, vsaj dosegli število glasov, ki bi le malo zaostajalo za socijalističnimi. Pomislimo le, da je voli'na komisija v II. kategoriji razveljavila 4722 glasov — vsi sami naši glasovi —, radi formelnih napak, ki jih je provzročila velika zmešnjava, nav-stala po zaslugi podjetij in zvitosti socialističnih agitatorjev. Iz samega arsenala v Puli, kjer so prodrli naši zaupniki, in bi torej vsi dotični glasovi bili naši, je bilo razveljavljenih 4000 glasov, Na tem nezaslišanem dogodku se imamo zahvaliti slavnemu c. in kr. admiralatu v Puli. O šikanah in goljufijah, ki so jih zakrivili na škodo naših kandidatov socialistični agitatorji, priobčujemo niže posebno notico. Naj bo na tem mestu pribito le, da se pri teh volitvah ne more govoriti o kakem vspebu socijalno-demokratične stranke. Pred vsem smo mi istim odvzeli dosedanje zastopstvo v VI. kategoriji. Vrhu tega niso liberalni Lahi postavili nobene kandidatne liste, tako da so socijalisti le dali firmo za početje, khterega so se vdeležili vsi Italijani proti nam slovenskim delavcem in delodajalcem. O teh volitvah bo seveda še govora. Protestiramo pa najodločneje proti listu „11 Lavoratore", ki stoka, č-š, da se naša zmaga v VI. kategoriji da razumeti le radi vtlikega števila podjetij posebno na deželi, katerim se je vzela možnost vdeležiti se volitev, in radi velikega terorizma in sleparije, ki da so jih zakrivili naši agitatorji. Na prvo očitanje jih vprašamo : kdo jim pravi, da bi bili delavci iz teh prezretih podjetij glasovali za njih? Kar se slednjič tiče očitanja, da smo sle-
maga silna strast, prehiti ju.
Slednjič dospejo na pečine. Neizmirno morje je temno ia strašno ječaje se lomijo valovi.
,,Z Bogom !“
„Z Bogom!" rečeta oče in sin.
Deklica se ozre v mračno globino, zdrzne se — prekriža roke na proih, obrne se ter veli :
„Vrzita me !“
Tolaik pristopi ječaje ; Kan jo v tem hipu prime, vzdigne, ter z vso silo vrže s pečine. — Tako glušeče je bučanje morja, da se ne čuje niti padca niti krika — ničesar.
Kan se skloni nad pečino motreč razburkano morje, kot prevzet od neprestanega gibanja veter piha ter se igra z njegovo sivo brado.
Nepremično kot kip stoji Tolaik, obraz si zakriva z rokami.
Čas mineva; kot divačna preganjana od lovca, se pode po nebu oblaki, temni in težki kot misli starca.
„Idiva oče!“
»Potrpi", odgovori Kan, kot bi kaj poslušal.
In zopet hiti čas med neprestanim butanjem valov.
Večkrat ponovi Tolaik:
„Idiva oče !“
parili, bi morali ravno vi socijalisti molčati. Kajti če obžalujemo danes sleparje, jih obžalujemo, ker ste jih zakrivili vi na našo škodo. A Vi, naši delavci, nevstrašeno naprej ! Oe so nam ravno minide volitve prinesle zmago v VI. kategoriji, glejmo, da nam prihodnje volitve prinesejo zmago še v družili kategorijah.
Sličice iz volitev v zavarovalnico proti nezgodam. — Za vsake volitve se ve, ali se voli direktno ali indirektno. Edino izjemo tvori pa volitev v omenjeno zavarovalnico. Celo delodajalci niso vedeli, kako da se voli, ali pa tudi niso hoteli vedeti, kajti nekemu našemu zaupniku se je reklo, da tu ni nikakih strank, in da se voli tistega, ki so ga socijalisti proglasili kandidatom. Da, še dalje se je šlo, da so celo soc. zaupniki napisali imena kandidatov na volilne listke, ne da bi vo-lilci o tem kaj vedeli.
V nekaterih tvornicah tržaških se sploh ni nameravalo datil delavcem nikakih pravic do volitve, ampak nekateri zaupniki so že napovedali izvoljene kandidate, češ oni so že izvoljeni in sicer tudi pravilno. V drugih tvornicah so bili listki razdeljeni tik pred četrto uro in se delavci, ki komaj čakajo, da gredo brž na zrak, ne brigajo dosti za volitev. Razun tega pa se je še zahtevalo, da se morajo listki takoj oddati, bodisi napisani ali brez napisov. Naši zaupniki so sic?r storili svojo dolžnost, toda vsega tudi oni niso mogli, zato je bilo veliko naših glasov zgubljenih.
Najlepše pa je to, da naši zaupniki, ki so bili pravilno izvoljeni, niso napisali svojih kandidatov, ker se jim je predložilo listo soc. kandidatov in se jih je prisililo, da so isto hočeš nočeš podpisali.
Kakšna breztaktnost in goljufija se je vršila pri teh volitvah, lahko vže vsak razvidi če gorenje vr tiče preč;ta. Sicer pa to še ni vse.	i
Neznosne razmere v plavžih. — Pišejo nam: Dasiravno smo le par kilometrov daleč od vel kpga trgovskega em-porija, dasiravno nismo več nego pol ure daleč od civilizovanega mesta Trsta, vendar se nam delavcem tukaj v plavž h pod Skednjem 'zdi, da smo kje daleč v razvpiti Siberiji.
Kakor vam je znano, ne počiva delo v plavžih nikdar: dela se mpretržno v petek in v svetek,* ravno tako v nedeljo, kakor vsaki drugi dan v tednu. Radi t ga smo delavci razdeljeni v dve četi: ena dela po noči druga po dnevu, torej vsaka četa celih 12 ur. Urejeno je pa tako, da dela ena četa ta teden po dnevu, a drugi teden po noči. In vsled tega moramo ob nedeljah delati celih 24 ur, da si na ta nač n pridobimo 24 ur svobode za vsako drugo nedeljo.
Posebno pa trpe strojevodje notranje železnice, ki imajo tako naporno in odgovornosti polno delo. 1 oni so namreč podvrženi gori povedanemu redu.
A to še ni vse. Poleg tega, da delo predolgo traja in da je tako naporno, imamo 'tukaj"? še priganjače. Mej temi je najhujši neki|M. V.
Povedati vam hočem tu dogodek, ki prav krasno ilustrira tega priganjača. Neko noč sta šla dva strojevodja vsaki se svojim strojem po d'eh tirih proti enemu in istemu .križišču. Za enim strojem sta bila pripeta dva vozova, a za drugim jih je bilo 10. Da bi strojevodja ne bila pazila, bi se bila lahko na križišču pripetila ne- * * * * v
Kan pa noče zapustiti skalovja, kjer je zgubil edino tolažbo zadnjih svojih dni.
Slednjič se dvigne, ozre se po okolici ter pravi:
„Vse mine!"
»Zakaj in kam grem? Čemu živeti še sedaj, če je vmrlo moje življenje ž njo ? Star sem. Nikdo me več ne ljubi in življenje brez ljubezni mi je nesmiselj".
,.(’ast in moč imaš, oče “
„Vse to je nrtD) in le ljubezen je življenje brez nje ni sreče, brez nje smo ubogi in revni".
„Z Bogom, sin. Alah naj te ščiti". In zopet stopi k morju.
„Oče, oče !“ zavpije Tolaik.
In druzega ne more reči, ker ne more te govoriti možu, ki se posmehuje smrti.
Na kraj pečine stopi Kan, ter skoči
v morje. In zopet se ne čuje niti krika.
Samo valovi šume močneje, s čudnim glasom in zdi se, kot bi vetu- piskal razposajeno pesmico.
Dolgo stoji Tolaik nepremično, slednjič vzklikne :
„0 Allah, daj tudi meni tako močno srce".
In sam odide v temno noč.
Tako je vmrl Kan Mosuilim el Assuab in nasledoval mu je na Krimu Kan Tolaik Algalla".
sreča. Da to nesreča prepreči, je oni, ki je imel le dva voza, vstavil in dal dru* gemu znamenje, naj le gre svobodno na* prej. Mislil si je namreč : „Jaz, ki imam le dva voza, laglje vstavim, nego on, ki jih ima 10". Vse to je pa videl gori ozn&' čeni priganjač in ta človek je takoj začel zmirjati onega strojevodja, ki je bil vstavil. Zmirjal ga je, da je lenuh, da se mu ne ljubi delati itd. Strojevodja je na to priganjaču pojasnil, zakaj da je vstavil. Pri* ganjač mu je pa odvrnil, da ga bo nazn»; nil nadinženirju, na kar je strojevodja opomnil, da tako delajo opravljivci, meneč s tem opravičeno, da je opravljivec oni, ki trdi neresnico. — No, konec te afer« je bil, da je priganjač strojevodja res na' znanil nadinženirju in da je bil stroje-vodja brez vedenja vodstva kaznovan s tem, da mu je bil pridržan zaslužek enega dne.
Potem pa recite,' da smo blizu Trsta, in ne kje v Sibirji!
Pometajte pred svojim pragom I
Socijalni demokratje smatrajo za svojega papeža v Astriji dr. Adlerja, kateri je pred nekaj leti v Linču izdal z vsemmci geslo, da je treba Dalmacijo in Galicijo prepu-stiti Ogrski, da se Avstrija hitreje po-nemči. Ta Dr. Adler zavzel se je sedaj za naše Lahe in v dolgi govoranciji dokazoval kako hudobna in neumna je avstrijska vlada, da ni še vstanovila Italijanom luni-verze v Trstu ; prepovedal je celo da bi se kako drugo me-to izbralo za sedež italijanskega vseučilišča. Tedaj za 340 ali 400 italijanskih gospodičev hitro univerzo v Trst! Kadar pa prosijo češki delavci na Dunaju, da se 30 do 40.000 otrokom otvorijo prepotrebne ljudske šole v materinem jeziku, takrat g. Adler in drugi molčijo. Tedaj g. Adler oglejte se malce na Vašem Dunaju in pustite naše zemlje v miru !
„Narodna delavska Organizacija" v Ljubljani. V Ljubljani se tudi vsta-novlja »Narodna delavska organizacija" in sicer z istim programom, ki ga ima naša „N. D. O." Zvedeli smo, da bo vsta-novni občni zbor ljubljanske „N. D. 0.“ v nedeljo doe 3. januvarja 1909.
Želimo mnogo vspehov !
Smrtna kosa. — V četrtek v jutro je tukaj umrl predsednik tukajšnjega višega rodišča, Karol vitez Defacis. Zbolel je P pred malo časom za pljučnico, in bolezen se niti ni zdela nevarna. Minole srede zve-čer se je pa njegovo stanje poslabšalo in v četrtek v jutro je izdahnil. Star je bil 56. let. Od leta 1878. do 1881. je služboval kakor sodni pristav v Tolminu na go-riškem. Zatem je bil premeščen v Gorico, kjer je ostal do 1. 1896., nakar je prišel v Trst. A že leto pozneje se je i rnil v Gorico kakor predsednik tamošnje okrožne sodnije. Dne 13. novembra 1. 1906. je bil imenovan predsednikom deželnega sodišča v Trstu, a pred dvema mesecema, to je dne 8. oktobra t. 1. je bil imenovan pred-tednikom tukajšnjega višega sodišča,
Na kako trdno podlago najemlje Jože Kopač delavce. Kakor znano je pred par meseci J< že Kopač iskal in najemal delavce za državno železnico. Trdil je tedaj celo, da je on edini pooblaščen najemati za državno železnico delavce. No, našel in najel je res 20 delavcev, ki so bili vsi nameščeni v skladišču pri ribjem trgu. Predvčerajšnjim popoludne, ko so bili delavci že poprijeli za delo, so pa kar nepričakovano vsem dvajsetim vrnili delavsko knjižico in jih odposlali z dela. In vse to brez vsake odpovedi.
Kaj poreče na to Jože Kopač ? Bo li molčal na to, da so delavce, ki jih je on najel, tako nenadno odslovili?
Pozor zasebni uradniki : S 1. januarjem pr. 1. stopi v veljavo zakon o pokojninskem zavarovanju zassbnih uradnikov. Kakor danes stvari scojijo, se lahko zavarujejo zasebni uradniki pri državnem zavodu, pri katerem si ne bodo mogli svojih dohodkov zboljšati, in pri kakem nadomestnem zavodu, ki je isto tako od vlade potrjen, ki pa ima to udobnost, da si lahko vsak polagoma recimo v petih letih dokupi j službena leta. Službena leta si pa lahko dokupi le isti, ki je bil vedno v isti stroki zaposlen. Pri državnem zavodu bo moral plačati vso dokupnino v enem letu, mej tem ko pri cadomeslnem zavodu lahko odplačuje premije pet let.
Obstojajo pa sedaj, v kolikor mi je znano, takšni nadomestni zavodi, samo pr* Nemcih in pri Čehih. Slovanski službo-dajalci imajo tedaj priložnost, zavarovati svoje uradnike pri domači instituciji : pri pokojninskem zavodu češko-slovanskega de-nandva, ki je bil v to svrho vstanovljen od Usti-edni banky česky sporitellen. Pravila tega zavoda so vsakomur na razpolago pri filijalki omenjene banke.

ki _ ^ Ljubljani
Za slučaj, da slovenski bančni zavodi, so pred nekoliko časa tudi govorili v o ustanovitvi takega nadomestiš® zavarovalnega zavoda, ne bodo pred L januvarjem pr. 1. ustanovili pokojnin-®kega zavoda, se hočemo v eni prihodnjih številk natančneje baviti s pravili pokojninskega zavoda češkoslovanskega denar-®tva“. Toliko pa že lahko danes rečemo, , J6 mnogo pametneje, da se zavarujemo, Pn slovanskem zavodu, nego bi čakali, da Pridemo pod vladni to je pod nemški
zavod.
Radi preobilice gradiva smo mo-
ra'i odlož:ti za prihodnjo številko poročilo 0 Predavanju, ki je je držal v četrtek Večerv dvorani „N. D. O.« g. dr. Rekar.
Božična razstava slov. umet. kluba
vikala«. Opozarjamo nase [čitatelje, da je
»Skala« otvoril v prostorih »Mizarske zadruge« (via Caserma poleg policijskega Ravnateljstva) jako lepo razstavo slik, ki Je dostopna občinstvu z izjemo nedelje jsaki dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvc-‘er popolnoma brezplačno. Poset razstave toplo priporočamo.
Redni občni zbor skupine pre-mikačev c. kr. glavnih skladišč bo
•^ri, v nedeljo 20. t, m., ob 10. uri pred-P°ludce v prostorih »N. D, O.« ulica La-vatoio st. 1.
Sestanek železničarjev bo danes 2v6čer ob 8. uri v prostorih »N. D. 0.‘‘
Na tem sestanku se bo razpravljalo v ttiočilo o važnem koraku v stanovskem vPrašanju.
. Zaupnike te stroke nujno vabimo, ,a) se polnoštevilno vdvlež? tega sestanka
Zaupni sestanek. Vsi zaupniki in vsi odborniki skupin sovabljeni, naj pridejo danes zvečer ob 7. uri in pol na zaupni sestanek v prostorih »N. D. O.« Nihče naj ne manjka na tem sestanku, ker i poročalo se jim bo nekaj zelo važnega.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem tem potom vsem prijateljem in znancem, kateri so ob času bolezni in ob smrti moje pokojne žene Marije Križman, dokazali svoje sožalje. Iskreno se pa zahvaljujem tudi »Pogrebnemu društvu« pri sv. Jakobu, katero mi je točno in brez odbitka izplačalo znesek 90 kron ; konečno se zahvaljujem tudi mojim tovarišem delavcem v livarni Lloydovega arsenala za podarjeni prekrasni
venec.
Ivan Križman.
. &aj pripeljejo seboj tudi IJMjenike.
vse
naše
Slovensko gledališče.
Minole nedelje, dne 13. t. m,, nam je naše ,.Dramatično društvo" vprizorilo prekrasno K. Laufsovo burko v 4 dejanjih »Vražja misel". Gledališčna dvorana in galerija sta bili napolnjeni do zadnjega kotička. Občinstvo se je imenitno zabavalo: smeha ni bilo konca ne kraja. Igra je polna tako komičnih momentov, da se najresneji človek ne more vzdržati smeha.
Vse igralsko osobje je bilo na predstavi te igre popolnoma na svojem mestu. Posebno krasno sta pa igiala gospa Danilova in g. Verovšek, pa tudi drugi, kakor gg. Rajner in Viktor, so se vrlo dobro obnesli.
Na splošno sahtevo se ta burka ponovi jutri, v nedeljo, 20. t. m. Začetek točno ob 7. uri zvečer.

Veselični odsek »Narodne delavske Organizacije" v Trstu
priredi v
v dvorani in vseh prostorih
»Konsumnega društva« v Rojanu
v četrtek dne 31. decembra 1908.
Silvestrov večer
Pfi katerem sodelujeta iz posebne prijaznosti gosp. Verovšek in gospa Danilova, prva slovenska umetnika in člana slov. gledališča v Trstu.
-----c=a nj e=j-
VSPORED:
i.
Močno delo
burka v 1. dejanju OSEBI]:
Ravnatelj tovarne
Uradnik..........
Jeronem, sluga . Lou Grizeta . . .
.............g. VEROVŠEK
................ ŠMUC
...................IAKLTČ
.............ga DANILOVA
Dejanje se vrši v sedanjem času.
II.
,Pri Telefonu", komični prizor.
gospica IVANOVNA
Profesor govedoslovja", komični prizor, g. VEROVŠEK
iv.
^Solo prizor"...................gospa DANILOVA
>Obupani soprog", komični prizor, .
vi.
Zgodovina starega leta, kouplet, .	.
VIL
Prehod starega leta v novo.....................
Vlil.
Polnočni govor predsednika D.ra Mandiča.
. g. JAKLIČ g. VANI)ELES
*
* *
PLES
^led
ki traja do 4. ure zjutraj.
posameznimi prizori in pri plesu svira popolni orkester pevskega društva ,Zarja* v Rojanu pod vodstvom kapelnika g. FERDO MAJOEN-A.
mr Začetek točno ob 8. uri in pol zvečer. mm Vstopnina 60 vin. za osebo. Otroci 50 vstopnine prosti.
Poslovala bo ,,šaljiva pošta“ in „šaljivi srečolov“.
Na obilno vdeležbo vabi
..Veselični odsek N. D. 0.“
KARL SAMEZ
TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST
priporoča sl. občinstvu svojo
civilno in vojaško krojačnico
Delo solidno.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom »N. D. 0.«
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
: pekarna JKreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
S5 vedno svež kruh Q
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih mijllnejšili in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
=33
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
V Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PR!Xylip]omo.
Naročbe se Izvršujejo točno In 8e dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Pos'e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice. (
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV, . , . K 2 20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: »Dobra gospodinja1,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano....... 2 80
»Štiri ruske allke**, povesti ....	„ —-00
BENES : »Brodakovaki odvetnik" .	„	150
Kip Gregorčiča................ 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvali po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Nokitf za dvorane In vrte pri :: zabavali ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine
se dobivajo v
Slovanski knjigarni in papirnici
Josip Gorenjec
THST. - Ulica Maldirivo 40.
Dr. Fran Korsano
|specija Uit za sifll Itične In kožne bolezni |
ima svoj ambulatorll
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9.
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol 6. in pol pop.
Pekarna Saksida
- v ulici del Belvedere štv. 3. -ima na razpolago VEDNO SVEŽ KRUH Prodaja vsakovrstne sladščice, biškote Gatti, mandelj nove fave in razna najflnejša vina.
SPREJME NAROČILA
Jtlojz Povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragulj arsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
M* Slovensko podjetje!
Podružnica Ljubljanske kreditne banke
Centrala v LinDljani. Trst, Piuzza del la Borsa 10. Podružnice t Solita in Celovcu.
Delniška glavnica K 3,000.000, rezervni fond K 300.000.
Opravlja najkulantneje vse	Vl026 lflcl knjiŽjCC
-	bančne In menične posle -	5 . . .	......
,	.	.	. .	,	obrestuje s čistimi
kupuje in prodaja pod
dobrimi pogoji posebno	-M 1| Oj
-	Devize in vsake vrste tuji Denar. - IWr rm: b |o
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTie
Zalagatelj c. kr. redarstveno straže, e. kr. glavnega carinskega urada In skladišč c kr. priv. lloyd. orož. e. kr. finančne straže v Trstu, Kopru ln Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Fi-olaja 1M1 voščilo (Is) C. ii 1.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke. — ”
— Postrežba točna. —
AUSTROAMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santcs ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica BEolln Plooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
ZIVMOSTEMSKR BRNKR PRO CEChY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko.
Ustanovno leto 1808. Menjalnica : Via Nuova štev. 29, Podružnica V Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicol6 30. telefon i 21-57
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Ilerrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Pro3tčjovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -
-	- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Akcijski kapital: K »0,000.00«. — Rezervni in varnostni zakladi žre/.: 0,500.000. — Brzojavi: Živnostenskd, Trst
-ni
Vloge na vložne knjižice
4'iii
ESKOMPT MENIC IN INKAS0. BORZNA NAROČILA
- - Tekoči računi in računi na bančni žiro
STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKU
VKRCANJA.
0^
Kdor nakupuje v dobro znani trgovini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici
Giulia 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št, 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
,,All’ Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai Iratelli dalmatP' ulici Zudeeelie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
Podpisaui priporoča svojo
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
kjer toči najboljše „Križko vino", in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili.	Udani Jakob Maganja.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
g ul. teli’Mu 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
Sostilno s Krasnim vrtom
: „41 lil ritim":
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Dobra domača hrana se dobi v gostilni
„A1 Telegrafo“
ulica dello Squero nuovo Štv. 15-17,
(nasproti poštne palače).
Puntigamako marčno pivo. — Izvrstna vina: dalmatinsko, istrsko, avstrijsko, štajersko in furlansko. Ob vsaki uri gorka in mrzla jedila.
Kosila po 48 stotink.
Udani
M. HUTTER.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Kajetan Bonefačič
priporoča svojo
žganjarno ex POČKAJ
na vogalu ulic Ghega in Cecilia
Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za
gospe, gospode in otroke
• • • •
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi naj nižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2 (za crkvijo av. Antona novega).
Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih?
V gostilni Hinka Kosiča
„Pri stari Breskvi^
v ulici del Belvedere 17.
kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
: Pekarna Josip Vatovec :
ulica Setle fontane 834, Zrst
s prodajo slaiic. ■ Vsak čas svež tal.
Postrežba na dom.
Moke Iz prvih ogrskih mMnov. Dezertni prepečenci.
Gostilno društvo Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila so vedta na razpolago, kakor tudi slovensk1 časopisi. — Najuovejše avtomatu’^ orgije, katere svirajo izbrane sloveB' ske komade.
Postrežba točna.
ww Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva Jadrata*______Viktor Kosiji
IVAN KOŠMERLI IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul Moatorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijah) in druge Jestvine, kakor tudi razne delih* teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. .
CMOVO POGREBNO PODJETJE .
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoev ln raznih ovetllc Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaibe stroke. Zaloga voščenih sveč, * lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-Ie v zaloge Izgotovljenih oblek
V. Dobauschek
TRST, ul. Giosufc Carducci 11 (prej ul. Torreute), TRST.
Vrhu tega po jako nizkih oenah :
barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope, jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestni ki, nogovice in druge potrebščine za moške.
Izdelujejo se obleke po meri.	Govori se slovensko.
O
Delniška glavnica
K 10,000.000.
Telefon 19-95.
:OSREDNJA BANKA ff ČEŠKIH HRANILNIC. as
J	.	n	Naslov za b
/11/0/ vl°Be na knjižice.
™T /A /C\	Menjalnica. BA
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3
okoli:
85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANf*
Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST.
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
Vloge na tekoči račun do A 1 / O /
- Premijene vloge po 43/4°/0	/4 /O
$

— JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PRPlHdE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IN DEVIZE--------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Muit menic in Maso, borzna naročila
SflFE-DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE.
O — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJ® SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-------
Uradne ure ; 9 — 12., 230 — 5.30. — Bfzojavl: „JADRANSKA11 - Tr»t. — Telefon: 1463 in 793.
=	~ Trst - Grand Hotel 5ALKAM - Trst j = =	S *
cene zmerne.