Z VRTOV SV. FRANČIŠKA Vsebina 3.-4. Štev.: Pastirja imamo 33. — Velika kakor morje je tvoja bolečina 34. — Dve, tri stvari za življenje 36. — Pobožnost sv. Frančiška 37. — Pesem o Preljubem na križu 39. — Srce naše vere — sv. maša 39. — Katekizem tretjega reda sv. Frančiška 42. — Najstarejša bratovščina sv. Antona Padovanskega pri oo. frančiškanih v Ljubljani 44. — Frančiškanski misijoni (priloga). — Sveti oče blagosljavlja misijonsko delo 47—50. — Veliki petek ... 51. — Velikonočno Jagnje Kristus je darovano 52. — Jubilej Knjižic 52. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 53. — Vstajenje 54. — Frančiškova mladina 54. — Albanska mladenka 55. — Naše sestre Marijine misijonarke 59. — Mamon 61. — Nove knjige 62. — Pax et bonuml 63. — In naj molijo za mrtve... 64. Celoletna naročnina 15 lir. Posamezna številka 3'— lire. Za Nez. Hrvatsko 50 kun. Izhaja dvomesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja frančiškanska provincija sv. Križa. — Zastopnik dr. p. Stanko Marija Aljančič OFM, prov. prokurator. — Urednik p. Odilo Hajnšek OFM. — Uredništvo in upravništvo „Cvetja“, Ljubljana, Frančiškanski samostan. — Številka ček. računa 11.495. Natisnila Ljudska tiskarna, Ljubljana (Jože Kramarič). Rimsko serafinski koledar za 1.1943-XXI Marec — Sušeč 1 P Cin. Od dneva 16 1 Od dneva 2 T Cm. Neža Praška dev.1 17 S KV., S. Patricij škof 3 S Cm. Od dneva 18 C PO. S.Salvator sp., S.Ciril Jeruz. šk. 4 C Cm. S. Kazimir sp., S. Lucij pm. lil p VO.PO. X S. Jožef ženin Marije Device 5 P V O. PO. S.Križevpot, S.Janez-Jož.odKr. 20 s KV., B. Janez, Marko in Hipolit 6 s PO. S.Koleta, S.Perpetua in Felicita 21 N 2. postna nedelja (kvatrna) 7 N H. predpostna n. (petdesetnica) 22 P PO. S. Benvenut škof 8 P S. Janez od Boga sp. 23 T Cm. Od dneva 9 T PO. S. Katarina B. dev., S. Frančiška 24 S S. Gabrijel nadangel 10 S Pepelnica, S. 40 mučencev 25 C VO. PO. Oznanjenje Marijino 11 C Cm. B. Janez, B. in Krištof sp. 26 P PO. B. Didak, Jožef sp. 12 P S. Gregorij I. p. in uč.’ 27 S S. Janez Damaščan sp. in c. uč. 13 S B. Aguel sp. 28 N P0.X 3. postna n., S. Janez Kapistran 14 N 1. postna nedelja, Prenos sv. 'ii P Cm. B. Ivana, Marija vd. Bonaventure :d> T PO. S. Peter Regalat sp. 15 P Cm. Od dneva BI S Od dneva 1 Obletnica izvolitve sv. očeta Pija XII. — 1 Obletnica kronanja sv. očeta Pija XII. April — Mali traven 1 C Od dneva 17 S Od dneva, S. Anicet pm. 2 P B. Leopold sp., S. Franč. Pav. sp. 18 N VO. 6. postna n. (cvetna), B. Andrej H. 3 S B. Gandulf in Janez sp. 19 P VO. Od dneva, B. Konrad Ansk. sp. 4 N 4. postna nedelja (sredpostna) 20 T VO. Od dneva 5 P S. Vincencij Fer. sp. 21 S V O. PO. Od dneva, S. Konrad sp., S. An- 6 T B. Marija Krescencija dev. zelm sp. in c. uč. 7 S Cm. B. Viljem Sicilski sp. 22 C VO. PO. Veliki ielrtek 8 C B. Julijan sp. 23 P v o. Veliki petek 9 p B. Tomaž Tolent. m. 24 S VO. PO. Velika sobota 10 s B. Marko Fanf. sp. 25 N VO. PO. Velika noč, Vstajenje Gospodovo 11 N 5. post.n.(tiha), S. Leon p. in c.uč. 26 P PO. Velikonočni ponedeljek 12 P Cm. B. Angel Klav. sp. 27 T Velikonotni torek 13 T S. Hermenegild m. 28 S PO. Med osmino, B. Lukezij sp., S. 14 S S. Justin, S. Tiburcij in tov. m. Pavel od Križa sp., S. Vital m. 15 C Od dneva ■21) C Med osmino, S. Peter muč. 16 p PO. 7 žalosti B. M. Device, Spomin 30 P PO. Med osmino, S. Jožef-Benedikt s. Franč., S. Benedikt-Jer. sp. sp., S. Katarina dev. Razlaga kratic: VO. = vesoljna odveza. PO. = popolni odpustek. Cm. = črna maša, ki je dotični dan dovoljena. X = popolni odpustek le za člane Frančiškanske misijonske družbe. Letnik LX Ljubljana, marec-april 1943-XXI Štev. 3—4 P. Krizostom: Pastirja imamo (Za 60 letni jubilej N j. Ekscelence dr. Gregorija Rožmana) Sredi med ovčicami stoji in moli in molči in govori. V polnosti življenjske sile, dviga v blagoslov roke in zaskrbljeno mu oči drhte. Zdaj ko se črni valovi pode prek krvavega neba, zdaj ko namakamo kruh v solze in so razpaljene vse sile pekla: Kako nam je treba vodnika moža, ki nas kot Može s popelje skozi valove morja v svobodo božjih otrok, v resnično ljubezen, tja, kjer biva Bog in njegova pravica. Imamo Arona — duhovnika, ki dviga h Gospodu roke in kliče blagoslov na zbegane ovce. Molimo! Ti Gospod, nam ga ohrani te težke bridke dni, da nam potrte duše dvigne, da nas svari in prav uči, da nam duše brani pred zlobo vzhajajoče noči. Amen Gorje, če bi ga ne imeli! V najbolj temno pogubo bi blazno drveli... Tako pa imamo pastirja. P. DOMINIK: Velika kakor morje je tvoja bolečina Žal. 2, IB. Na svojo zadnjo uro nam je dal Jezus Marijo, svojo mater, za našo mater in nas vse je njej za otroke izročil. Njegova volja je, da jo prisrčno častimo, jo poveličujemo, jo iskreno ljubimo, po njenem zgledu ravnamo svoje življenje. »Imej v čislih svojo mater vse svoje žive dni,« ta Tobijeva beseda velja tudi otrokom božjim. In še druga: »Bolečin svoje matere ne pozabi.« (Sir. 7, 29.) Ne pozabimo bridkosti in žalosti deviške matere Marije, ki je z Jezusom sotrpela, z njim pila bridkost, izpraznila kelih do dna in je bila njena bolečina tako silna, da je nobeno človeško srce doumeti ne more. Resnično je, da je dušno trpljenje, čisto dušna bolečina in bridkost hujša, globokejša, trpkejša ko zgolj telesno trpljenje. Velika je morala biti bridkost Mozesova ob strašni zaslepljenosti ljudstva, ki je zlato tele molilo, da mu je iz dna srca iztisnila besedo: »Odpusti mu zdaj ta greh! Ali pa mene izbriši iz knjige (življenja), ki jo pišeš.« (1 Moz. 22.) Silna je morala biti bolečina Abrahamova, ki mu je Bog ukazal, naj Mu daruje Izaka, edinega, srčno ljubljenega sina, veselje in upanje njegovo. Grenka nad vse je bila žalost makabejske matere, ki je sedem vroče ljubljenih sinov videla umreti grozne smrti en dan. Bolečina Marijina je neizmerno večja. »Komu naj te primerim, ali komu naj te prispodobim, hči jeruzalemska? Komu naj te imam enako, da te potolažim, devica, hči sionska? Zakaj velika kakor morje je tvoja bridkost.« (Zal. 2,13.) Tako pravi sv. Anzelm: »Resnično (o Marija) je presunil tvojo dušo meč bolečine, ki je bila bridkejša ko bolečina slehernega telesnega trpljenja. Kar koli namreč so imela pretrpeti telesa mučencev, neznatno je bilo ali kakor nič v primeri s tvojim trpljenjem. Zakaj to je presunilo s svojo neizmernostjo vso tvojo dušo in najgloblje globine tvojega predobrega srca. In zares ne bi verjel, o mila Gospa, da bi bila mogla kakor koli prenesti ostrino toliko in takih bridkosti, ako ne bi bil s teboj Duh življenja, Duh tolažbe, Duh namreč tvojega presladkega Sina, ki si zavoljo njega trpela.« (De excellen. Virg. c. 7.) Kdor bi hotel globlje doumeti bolečino deviške matere, bi moral pač najprej doumeti globočino ljubezni, ki jo je vezala z božjim Sinom Jezusom-»Ljubezen je trpljenje, a trpljenje z neizrekljivo sladkostjo prekvašeno in blagoslovljeno. In kdor ljubi najbolj goreče, trpi največ sladkosti in bridkosti...« (Meško.) »Cim večja ljubezen, tem večje tudi trpljenje,« pravi sv. Avguštin. Je li bila kdaj na tem svetu katera ljubezen materina, ki bi se z ljubeznijo Marijino primerjati mogla? Kdo je poznal Jezusa bolje ko Marija? Nosila je Najsvetejšega v svojem naročju, ga čudežno rodila, hranila, vedno ž njim živela-Bil je njen edini, tako lep, duhovit, skromen in ponižen, sama ljubkost, modrost, dobrota in ljubezen. V prečistem srcu Marijinem ni bilo najmanjšega vlakenca brez ljubezni, ljubila je že z naravno ljubeznijo z vsem srcem, z vso dušo, z vsemi močmi. In njena nadnaravna ljubezen do Jezusa, Boga in Gospoda; kateri seraf Pred božjim tronom bi se mogel meriti ž njo? Sv. Anzelm pravi, da Marijina ljubezen presega ljubezen vseh ustvarjenih bitij. Ni je ljubezni nad ljubeznijo Marijino, zato nobene bolečine nad Marijino žalostjo in bridkostjo. »Nobena bolečina ni bila bridkejša, ker noben sin slajši,« pravi sv. Bernard. Marijino dušno mučeništvo neizmerno presega trpljenje mučencev tudi zato, ker je že dolgo naprej vedela, kaj se bo zgodilo, kaj jo čaka. Marija je videla božje namene in božje skrivnosti bolje in čisteje ko angeli. Trpljenje njeno in gčenko mučeništvo se je začelo v trenutku, ko je postala mati božja. Od takrat je celo njeno življenje nepretrgana veriga trpljenja. — Pomislimo na tisti večer v Betlehemu. Deviški Jožef išče strehe za Marijo, za božjega otroka. Mati stoji ob vogalu in čaka. Nikjer prostora za kraljevsko hči, za Kralja nebes jn zemlje. Trda noč, mrzla staja, zima, brezsrčnost ljudi... Z ljubeznijo neizmerno daruje v templju božje dete; Simeon pa ji napove trpljenje. »Ta je Postavljen v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo; in tvojo lastno dušo bo Presunil meč.« (Luk 2, 35.) Nikoli več ni pozabila teh besed. Ko otroka hrani, ^nj skrbi, ga v&ruje, ve, da ga vzgaja za trpljenje, za strašno smrt. Iz svetih knjig, Izaija in psalmov, je vedela, da bo Mesija silno trpel, da bo »mož bolečin«, *črv in ne človek, zaničevanje ljudi in izvržek človeštva«, — »vse njegove kosti bodo prešteli«, »prebodli mu roke in noge«. Kako oster meči Ostrino njegovo čuti, ko Herod detetu streže po življenju, ko sredi noči beži z dragocenim zakladom v tujino in ž njim,, najdražjim, okuša vso grenkost Pregnanstva. — Nepopisna je njena bridkost, ko mladeniča Jezusa pogreša in ga v smrtnem strahu išče. »Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala.« (Luk 2,48.) Kakšna bolečina, ko izve, kako so lastni rojaki v Nazaretu v divjem sovraštvu tirali Jezusa iz shodnice na rob hriba, da bi ga pahnili v brezno. Najhujše pa Marijo še čaka. Jezus se je poslovil od matere in se odpravil na pot trpljenja. Povedo ji strašne novice: Judež je Gospoda prodal in izdal... Surova drhal ga je zgrabila, zvezala... Peter ga je zatajil... veliki zbor ga je obsodil v smrt... Ne zdrži več, na trg hiti pred sodno hišo Pilatovo... vidi, kako Jezusa nedolžnega trpinčijo, bičajo, zasramujejo, se mu rogajo, mu pljujejo v presveto obličje, ga venčajo s trnjevo krono... Nehvaležno ljudstvo kriči: »Križaj ga!« Vse trpi brezmejno v svoji duši Mati z Jezusom. Cim bolj čista, blaga in nedolžna je duša, tem večje, bolj živo je sočutje z bližnjim v sreči in nesreči. Božja moč edino drži Marijo, da ne strepeta in ne umrje. Kaj te še čaka, ljubljena mati, ko je že začetek tako bridek in grenak! Koliko ljubezni, trpljenja, bolečine se vzbudi v njeni duši, ko ga s križem obloženega sreča... Drhal se ji posmehuje, jo kolne; človek, ki nosi žeblje, jih Pomoli zaničljivo Mariji v obraz... Jezusa pribijejo na križ, vsak udarec kladiva do dna zadene njeno srce... Vidi ga umirati na križu, zapuščenega, od tujcev poganov zaničevanega, od lastnih rojakov zavrženega, prekletega... Vsega lepega, ljubkega nam ga je dala sveto božično noč, zdaj sprejme v deviško naročje vsega v ranah, mrtvega, nič več podobnega človeku... 0 mati, ljubljena mati, da sem jaz kriv Jezusovega trpljenja in smrti in kriv tvoje bridkosti! O trpljenje Marijino! Ni je bolečine ko bolečina najčistejše, najnedolžnejše, najblažje device in matere. Nadvse jo je obdaril Gospod z milostjo, nadvse jo napolnil do vrha in čez z bridkostjo. Prav v trpljenju pa je postala naša milosti Polna mati. Bolj ko o junaški materi makabejski o njej veljajo besede: »Nadvse je vredna občudovanja in slavnega spomina mati, ki je to prenesla z močno dušo zavoljo upanja, ki ga je imela v Boga.« (II Mak. 7, 20.) Vso svojo dušo je dekla Gospodova potopila v sveto voljo Očetovo, v vdanosti z možato srčnostjo °d mladosti do konca vztrajala ko skala v morju, v katero se zaganjajo valovi. Širite misijonski tiski — Berite Katoliške misijone! P. SALEZIJ: Dve, tri stvari za življenje Ob 75 letnici Baragove smrti. L. 1928., ob priliki 60 letnice Baragove smrti, sem napisal uvodnik za »Amerikanskega Slovenca«. Nisem slutil tedaj, da me bo za 75 letnico božja Previdnost pripeljala v samo srce Dolenjske. Ta del Slovenije nam je zraven največjega izmed naših misijonarjev dal še druge velike misijonarje, kakor Knobleharja, p. Škollo, p. Turka itd. V teh težkih in krvavih dneh se spominjamo Barage predvsem kot plemenitega gentlemana in svetniškega vzornika in tudi tega, kako se je Baraga dokopal do izredne dušne veličine. Že v mladosti je začel s pomočjo naravnih in nadnaravnih sredstev, zlasti sv. Evharistije, izoblikovali sam sebe in svoj značaj, o čemer nam priča njegov dnevnik iz akademskega življenja na Dunaju. Zato je bil pozneje sposoben doprinesti tako velike žrtve, kakor jih zahteva od vsakega misijonski poklic. Že v dozorevajočih mladeniških letih je tudi docela zajel globoki pomen krščanskega življenjskega načela Unum est necessarium — Eno je potrebno —-in temu načelu je ostal zvest do konca; še prej ga je ovekovečil v svojem škofijskem grbu. S tem je zabosti izpričal resnico, da prva polovica življenja odloča o drugi polovici ali z drugimi besedami: Cesar se Janezek ni učil, tega Janez ne bo znal... V spričevalih osnovnih in srednjih (ne vem, zakaj tudi ne visokih!) šol je poseben predmet z imenom vedenje, o katerem pa mlad človek nikoli ne dobi pravega pouka, da bi vedel, kako naj se vede in izlika, da bo prav in bo dobil za to podlago tudi v svoji notranjosti, v svojem srcu. Današnje šole gledajo samo na umsko izobrazbo in zadnji čas še kvečjemu na telesno, srčna izobrazba ali vzgoja značaja pa se vseskozi zanemarja. Potem pa se čudimo, zakaj ni pri vsej naši kulturi in civilizaciji bolje na svetu. Ni brez pomena tisto, kar sta tozadevno poudarjala dr. Sorokin in prof. Foerster in sem že navedel 1. 1941. v novembrski številki »Cvetja«. Dodal bi lahko še izvajanje angleškega filozofa Johna Stuarta Milla, ki ga je v svojo knjigo Karakter (str. 54 v hrv. prev.) prevzel tudi znani dr. T. Todt in se glasi: »Zaman pričakujemo, da si bomo znali odreči v nedovoljenih rečeh, če se nismo prej navadili odreči si v dovoljenih. Ne dvomim, da bo prišel čas, ko se bodo otroci in mladina sistematično vežbali v askezi in odpovedi.« Resnično, nihče ne more vzgojiti sarn sebe do večje ali manjše popolnosti, ki se ni v tem začel zgodaj vaditi; zato čisto pravilno zahteva naša sveta vera od vseh brez izjeme vajo v odpovedi-Ta odpoved je nujen pogoj za vzgojo značaja in smisel za žrtve, s katerimi življenje ne prizanaša. Sveta Cerkev nam pri našem prizadevanju za odpoved pomaga s tem, da nam kaže ali na redovnike, ki so se vsemu na tem svetu odpovedali, ali na svoje nadnaravne pripomočke, ki nas morejo v dobrem utrditi. Le pridno se jih poslužujmo, kakor se jih je od svoje mladosti posluževal Baraga. Če so njemu pripomogli do tega, da se njegovo življenje kratko imenuje svetost v dejanju, ne bodo tudi za nas brez koristi. • * Kako z večjim pridom opravljati pogostno spoved? Na to vprašanje odgovarja dr. Potočnik v svoji novi knjigi Ascetika. Zdi se mi potrebno, da tudi čitatelji »Cvetja« to zvedo. Tam stoji na str. 100 dobesedno: Pri pogostni spovedi, ko gre le za male grehe, se redno obtožimo le nekaj (3, 4) stvari; zraven pa vedno dostavimo vzrok. Svetovati je, da povemo to, kar nam je teže priznati. Povejmo tudi vselej svoj zadnji spovedni sklep (predmet posebnega izpraševanja vesti). Od tega je v precejšni meri odvisen sad takih spovedi. Ta spovedni sklep naj spovedenec sam vselej omeni; spovednik utegne pozabiti in povpraševanje spovedi zavleče. Redno tudi vključimo v take spovedi kakšno vrsto grehov prejšnjega življenja. Pa ne vedno enih in 'stih, marveč zdaj te, zdaj one: n. pr. proti veri, proti 4. zapovedi, proti čistosti, Proti ljubezni do bližnjega, grehe jezika itd. Ko se za spoved pripravljamo, je grehe tudi srčno obžalujmo. — Tako spovedovanje bo vedno prineslo v dušo eI,e sadove, ne bo nam prešlo v navado in tudi dosti časa ne vzame. Milost odpuščanja bo v nas okrepila sklep, pomnožila posvečujočo milost in podesetorila 'noč volje, da se bomo v prihodnje zares varovali malih grehov in rastli v krepostih. * Nekaj misli o premišljevanju. Sedaj, ko opravljamo pet prvih sobot, se "ani naroča, naj vsakokrat tudi po četrt ure premišljujemo. In ker bi to vsak sam težko opravil — ni namreč vajen premišljevati, kakor redovne osebe — zato se priporoča vernikom, naj se udeleže skupnega premišljevanja; ki ga ima "anje duhovnik. Gotovo si mislite, da je premišljevanje prav posebna umetnost. Seveda, Premišljevati po določenih pravilih ni lahko; po pravilih naravne človeške Pameti pa ni tako težko. Saj na ta način prav za prav že sedaj premišljujete. Ce ne toliko o duhovnih, pa tem več o svetnih zadevah. Ce vam njiva "i obrodila žita, koruze, krompirja ali česa drugega v pričakovani množini, *e boste vprašali, zakaj se je to zgodilo. Ali je res bila kriva samo zemlja ali suša ali ne tudi preslabo obdelovanje? Naredili boste ta ali oni sklep za izboljšanje v drugem letu. Podobno razmišlja o svojih uspehih in neuspehih n. pr. trgovec, obrtnik, šolnik, umetnik, znanstvenik itd. Vse njihovo razmišljanje meri "a izboljšanje. Tudi premišljevanje o duhovnih rečeh meri na izboljšanje, vendar "a duhovno izboljšanje. Na ta način je premišljevala n. jir. mala Terezija, ko je hila še otrok. Rada se je umaknila v kakšen kot, kjer je — kakor je imela uavado reči — ,mislila*. In kaj je mislila? To, kako minljivo je vse na tem svetu, kako ima le tista stvar kak pomen, ki je kaj vredna za večnost. Take uiisli so Tereziko zresnile in jo nagnile k temu, da se je že izmlada ogibala Sreha, si poglabljala svojo vero in se utrjevala v čednostih. S tem je nevede 'u nehote izpolnila glavno zahtevo premišljevanja, namreč globlje spoznavati tisto, kar moramo verovati in tako živeti, da dosežemo svoj namen na zemlji. Pri tem razmišljanju pa na svoj način, podobno kakor pri učenju (prim. tri formalne stopnje učenja!), uporabljamo tri dušne zmožnosti: spomin, razum 'U voljo. Spomin nam versko ali nravno resnico živo postavi pred oči (n. pr. Kristusovo besedo na križu: Oče, odpusti jim. saj ne vedo, kaj delajo!), razum izlušči iz nje, kar treba izluščiti (tukaj: odpuščanje sovražnikom), volja pa z večjimi ali manjšimi čustvi naredi kar mogoče praktičen in uporaben sklep (temu in temu bom iz srca odpustil). Čez dan naj nas jutranjega premišljevanja sPominja kratko geslo (tu: Oče, odpusti jim... ali: Ne prištevaj jim tega greha). 0 ko bi ljudje le več premišljevali o duhovnih rečeh! Potem bi bilo tudi več dejanskega ali resničnega krščanstva, manj puhlega in praznega, ki se razodeva samo v lepih besedah. Ne smemo pozabiti tudi na besede sv. Alfonza, ki se glase: Premišljevanje in greh ne moreta shajati skupaj. Zato pa le radi Premišljujmo in spremenilo se bo ne samo naše mišljenje, ampak tudi naše življenje. Gospod Bog naj nam tudi pri tem da svoj sveti blagoslov! DR. P. HI LAR IN FELDER 0. MIN. CAP. — ATOM: Pobožnost sv. Frančiška »V Frančišku se najjasneje in najkrepkeje izraža srednjeveška pobožnost,« j® dejal nekoč Adolf Harnak. In Henrik Tileman pritrjuje: »Pobožnost Frančiškova je značilna srednjeveška vernost v svoji popolnosti.« Če celo nekatoličani tako mislijo, mora očitno pobožnost biti glavna stvar, središče in jedro Fran- čiškovih vzorov. Kako to, bo marsikdo vprašal, da se šele zdaj in v enem samem poglavju o tej stvari razpravlja? Na ta ugovor bi rad odgovoril z nasprotnim vprašanjem: Kako to, da se naj zdaj še posebej razpravlja o Frančiškovi pobožnosti, ko vendar vsa knjiga samo o tem govori? Pobožnost je usmerjenost celega človeka k Bogu, krščanska pobožnost je hoja, posnemanje in posnetek Boga-človeka Jezusa Kristusa, pobožnost, kakor so jo razumeli vsi redovni ustanovitelji pred Frančiškom, je samo višja oblika te hoje, posnemanja in posnetka Zveličarja, ker menih poleg zapovedi spolnjuje tudi evangeljske svete. Od tega se je razlikovala pobožnost svetnika iz Assisija v toliko, da je hotel popolnoma spolnjevati ves evangelij pa duhu in črki ter postati Odrešeniku vsestransko podoben, ne samo v njegovem skritem in molitvenem, ampak tudi v njegovem javnem in delovnem življenju-To je bilo značilno na njegovem vzoru pobožnosti. Delovno ali molitveno življenje, to je bilo doslej geslo, premišljevalno in delovno življenje je proglasil Frančišek s tem, da je dvignil oporeko v višji edinosti vsestranske hoje za Kristusom. Zaradi Kristusa služiti bližnjemu z deli ljubezni in apostolata, je bila. celo najvišja točka njegove pobožnosti. Tako postane življenje v vsej svoji izmeri za Frančiška verska pobožnost. Zato se nam tudi zdi, kakor da bi hodili po dvoranah božjega hrama, kjer koli hodimo za vzori tega edinstveno pobožnega moža. Preostane nam le še, da vstopimo v najbolj notranje svetišče hrama, da si bliže ogledamo pobožnost ubožca v ožjem smislu — njegovo molitveno življenje, njegove vaje molitve in njegovega duha molitve. Beseda o molitvenem življenju pri svetem Frančišku ni nobeno pretiravanje. Prisrčno občevanje z Bogom zavzema pri njem v resnici tako širok obseg in tako odlično mesto, da je njegovo življenje zares prav za prav postalo molitev. Ves njegov čas je bila »sveta brezdelica«, med katero se je njegovo srce po besedah življenjepisca bavilo z večno modrostjo. Molitev je bila njegova zemeljska blaženost, brezoblačno sonce vseh njegovih dni, najvarnejše pristanišče, v katerem je bilo shranjeno njegovo srce. Svoje pobožnosti ni omejil na trenutke, ampak jo je raztegnil tako dolgo, dokler je bilo mogoče; zdelo se je, kakor da se ne more več ločiti od Boga, pred katerim je ležal v goreči, ponižni in otroški molitvi. Kjer koli je hodil ali sedel, v celici ali izven nje, pri delu in med počitkom, pri jedi in pijači, vedno in povsod je molil, in sicer tako, da je napravil vtis, kakor da posveča molitvi ne samo svoje srce in svoje telo, ampak tudi vse svoje delovanje in ves svoj čas. Vsega se je ogibal, kar bi moglo motiti to neprestano razpoloženje za molitev. Z vso gorečnostjo se je skušal oprostiti vseh svetnih stvari, da bi nebeška radost njegovega duha tudi eno uro dolgo ne bila motena z zemeljskini prahom. Napravil se je brezčutnega do vseh zunanjih navdihov, ki bi ga mogli raztresti, na svoje zunanje čute je tako skrbno pazil in obvladal je stalno vse notranje gibe duha, da se je mogel baviti le z Bogom. Bival je v resnici najraje »v skalnih razpokah in stanoval v zidnih votlinah«. V blaženi pobožnosti je bival v odročnih celicah, ki so bile posebno pripravne za molitev, in če je bil utrujen in izčrpan, se je toliko dlje in bolj domače spočil v ranah Odrešenikovih- Ce je moral molitev prekiniti, da se je posvetil kateremu koli opravilu-ali da je tudi sprejemal obiske svetnih ljudi, tedaj se je kolikor mogoče hitro vrnil zopet k notranjemu življenju. Tako zelo je bil navajen na nebeške sladkosti in božje radosti, da se mu je to, kar je bilo zemeljskega in človeškega, zdelo brez okusa in skoraj neznosno. Ce se vsiljivih obiskovalcev ni mogel znebiti, je običajno molil vrstici psalma: »V svojem srcu hranim tvoje izreke, Gospod, da zoper Tebe ne grešim.« (Ps. II 9, II.) Kakor hitro je namreč te besede spregovoril, so bratje vedeli, da morajo tujce vljudno odvesti ter odsloviti- Nekoč je prišel asiški škof, ko je bil mož božji ravno v svoji celici v Por-cijunkuli zamaknjen v najglobljo molitev. Iz radovednosti in prenagle prijaz- »osti je cerkveni knez hitro potrkal in odprl, ne da bi čakal na dovoljenje za vstop, toda komaj je vtaknil glavo skozi ozka vrata, ko se je na vseh udih začel tbesti in je od strahu onemel. Prihodnji trenutek ga je neka neodoljiva sila porinila ven, da ne bi izsluškal skrivnosti molivca. Niti lastnim bratom Frančišek ni hotel pustiti, da bi zapazili, da stalno z Bogom občuje. Zjutraj se je zgodaj dvignil s svojega ležišča, pa čisto tiho in na skrivaj, da ne bi nobeden lovarišev opazil, da se podaja že k molitvi. Zvečer pa, če se je podal k ležišču, je delal šum in skoraj ropot, da bi vsi vedeli, da je šel k počitku. Tako je delal doma in v celici. Pesem o Preljubem na križu Po spevu p. Joseja Aniona iz Navarre iz 13. stoletja prepesnil Henri Gheon. Preljubi moj na križu spi, na vejah listje šelesti. — Premili vetrič, v vetru tiše poj, dokler mi spi, o, dokler spi Preljubi moj. Ne moti mu počitka ti. Kdor mnogo ljubi, borno spi. Za postelj si je križ izbral. Ta sen mi bo rešen je dal. On spi, srce mu pa ne spi. nad mojo srečo čuje in bedi. — Premili vetrič, v brestu tiše poj, dokler mi spi, o, dokler spi Preljubi moj. O, trda postelj in tesna, kjer Bog rešen je mi ravna. Moj tovor grehov ga teži. Zdaj zopet ruj odprt sloji. On spi, o sestre, le bedite, da dragega ne prebudite. — Premili vetrič, v brestu tiše j>oj. dokler mi spi, o, dokler spi Preljubi moj. (Poslovenil Miklavž Kuret.) P. ODILO: Srce naše vere — sv. maša V duhu ponižnosti. Pri darovanju smo se dolgo zamudili. Je pač to zelo važen in bistven del sv. maše. Ne pozabimo: Vrednost daritve leži v razpoloženju, v namenil, in daritev je v najglobljem pomenu predaja samega sebe. Tako bomo razumeli, da duhovnik, ko je daroval kruh in vino, daruje tudi sebe in vse vernike nebeškemu Očetu. Besedilo te pomenljive molitve se glasi: »V duhu ponižnosti in s skesanim srcem naj bomo sprejeti od tebe, Gospod, in takšna naj bo danes naša daritev pred teboj, da ti bo ugajala, Gospod Bog.« To molitev je molil duhovnik sklonjen nad oltarjem, molil jo je v množini, torej v imenu vseh navzočih: duhovnik in ljudstvo so tukaj združeni v skupni daritvi in je pred nami kot naš zastopnik. Prošnja k Sv. Duhu. Nato duhovnik razprostre in dvigne svoje roke ter jih sklene v gorečo molitev v čast Posvečevalcu Sv. Duhu: »Pridi, Posvečevalec, vsemogočni Bog in blagoslovi to daritev, pripravljeno tvojemu svetemu imenu.« Sv. maša je delo Sv. Duha. Sv. Duh je pričel do odrešenja, ga nadaljeval in dovršil. V deviškem telesu Marijinem je delo pričel, ko je bil božji Sin »od Svetega Duha spočet«. Pri sv. maši pa se izvrši nekako novo včlovečenje, ko se božja Beseda na oltarju na skrivnostni način znova včloveči in postane meso. Kot je Sveti Duh začetnik človeškega telesa Kristusovega, »ko se je vtelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek«, tako je Sveti Duh tudi začetnik evharističnega telesa Kristusovega. Umil si bom med nedolžnimi svoje roke. Zdaj stopi duhovnik na listno stran oltarja,' kjer si umije roke. Med tem moli odlomek 25. psalma: Umil si boni med nedolžnimi svoje roke in bom pri tvojem oltarju, Gospod. Da bom pel hvalnico in oznanjal vsa tvoja čudovita dela. Gospod, vzljubil sem lepoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo... Umivanje rok po darovanju je prastaro. 2e v četrtem stoletju so poročali o njem. Prvotno je bilo umivanje rok samo praktičnega pomena. Ko je duhovnik sprejemal darove, si je pri tem roke omadeževal in si jih je naravno moral umiti, preden je daritev nadaljeval. Pa že takrat so v umivanju rok gledali višji pomen: znamenje čistosti. Zunanje umivanje je simbol čistosti srca. Molitev omenjenega psalma je zelo pomenljiva. Čistih rok in čistega srca se naj približa Gospodovemu oltarju duhovnik in med nedolžnimi si umiva roke. Tudi verniki naj pridejo k presveti daritvi čistih src, v nedolžnosti, če ne v krstni, prvi nedolžnosti, pa vsaj v drugi — v spokornosti, saj pokora se imenuje druga nedolžnost. In kako pomenljiva je beseda psalmistova: »Gospod, vzljubil sem lepoto tvoje hiše...« Za duhovnika je pomenljiva in za vernike. Vsi moramo ljubiti Gospodovo hišo in oltar, kjer Gospod stanuje, kol da bi bila Golgota porošena 'z dragoceno krvjo Odrešenikovo. Vsi se moramo navduševati za krasoto božje hiše in jo zaljšati z najdražjim, kar nam svet nudi in ponuja. Lepa ali pa zanemarjena farna cerkev je dobro ali pa slabo izpričevalo tako za duhovnika kol za vernike. Kadar gre za hišo božjo, se nam ne sme zdeti škoda. Mnogokje rastejo nove, moderne stanovanjske hiše, stare se preurejajo in izboljšujejo, farna cerkev pa je vedno enako zanikrna in zanemarjena. Človek bi v takem stanovanju ne prebival, za Boga pa mora biti dobro! Vsak svojo hišo popravlja, vsi pa ne morejo še ene božje popraviti. Pri sv. maši, ko si duhovnik umiva med nedolžnimi svoje roke, morajo verniki misliti tudi na to. I—___ Darovanjska molitev k sv. Trojici. Mašnik si umiva roke na listni strani in zdaj se vrača nazaj v sredino ^tarja, kjer moli s sklonjeno glavo: »Sprejmi, sveta Trojica, to daritev, ki ti j° darujemo v spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, na-^ega Gospoda, v čast blažene Marije vedno Device, blaženega Janeza Krstnika, Svetih apostolov Petra in Pavla in teh in vseh svetnikov. Naj bo njim v čast, nam pa v zveličanje in prosijo naj v nebesih za nas oni, katerih spomin obhajamo na zemlji. Po istem Kristusu Gospodu našem. Amen.« To je zopet molitev 1 novimi darovanjskimi nagibi. Zanimivo je pri njej to, da se obračamo na sveto Trojico, kar je v liturgičnih molitvah zelo redko. Dva nadaljnja darovanj-sKa nagiba sta: spomin na Kristusa in češčenje svetnikov. Kar bomo videli po Povzdigovanju, da je daritev sv. maše živ spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda Kristusovega, to se poudarja že tukaj. Dalje je tu povedano, da se presveta britev opravlja tudi v čast svetnikom. Štirje so z imeni našteti: Marija, sv. Janez Krstnik in oba prvaka apostolov. Nato so omenjeni še posebni svetniki1 z besedicama »in teh«. Predvsem seveda onih, katerih ostanki so na oltarju, ali ka-'srim je posvečena cerkev, ali katerih god ravno obhajamo. Naznačen je tudi c*lj tega evharističnega češčenja svetnikov: »njim v čast, nam pa v zveličanje«, *akaj svetniki za nas v nebesih prosijo, ako jih tu na zemlji častimo. In tudi Kpžje dobrote prihajajo k nam po posredovanju svetnikov. Predvsem pa je Ma-r*ja srednica vseh milosti. To resnico je Cerkev izrazila in podčrtala s posebnim Praznikom. Pot k Bogu moramo iskati po Mariji in po svetnikih božjih. Marija 'P svetniki nosijo naše molitve pred Boga. Molite, bratje! Nato se duhovnik obrne, zadnjikrat pred najsvetejšim dejanjem obrne Proti ljudstvu, kakor bi nas hotel opomniti še enkrat, da maša ni samo njegova, temveč tudi naša in da smo in moramo biti pri sv. maši sodelavci, igralci x dejansko ulogo, in reče polglasno: »Molite bratje da bo moja in VAŠA da-ritev prijetna Bogu Očetu vsemogočnemu.« Vse ljudstvo bi moralo takrat s Polnim prepričanjem govoriti — škoda, da svete maše bolj ne doživljamo in 'la duhovnika ne spremljamo— vse ljudstvo bi moralo odgovoriti: »Naj sprejme gospod daritev iz tvojih rok v hvalo in čast svojemu imenu, v blagor tudi nam 'P vsej svoji sveti Cerkvi.« Molite, bratje! Približuje se najsvetejši trenutek, ko Ko živi Bog stopil med nas, najprimerneje je, da molimo, da se zberemo in Koga dostojno sprejmemo. Tiha molitev. Tiha molitev se različno razlaga. Po latinsko se kratko imenuje secreta. Nekateri menijo, da se mora tej besedi pridejati ecclesia — cerkev: tiha cerkev v nasprotju z zbrano cerkvijo — collecta ecclesia. Tiha molitev je torej darilna molitev zbrane cerkve, vernikov, ki vedo, kaj delajo in ki vedo, kaj je Presveta daritev, ki res žive iz svete maše. Ce si z duhovnikom res obhajal darovanje, potem se boš v tihi molitvi zbral, se boš priporočil svetniku istega Kne ter boš v sveti zbranosti pripravljen na veliki trenutek posvečenja. Katekizem tretjega reda sv. Frančiška 92. Zakaj je ta breoir predpisan udom tretjega reda? Ker je treba gledati na tretjerednike kot na redovnike, živeče med svetoi" in kot taki imajo dolžnost in pravico, udeleževati se iste pobožnosti kot pr°vl redovniki. 93. Kaj pravijo pravilu o brevirju? »Tretjerednikov-duhovnikov, ki molijo vsak dan brevir, ne zavezujemo v ten' oziru k ničemur drugemu. Svetni ljudje, ki ne opravljajo brevirja ali molttv° v čast Mariji, ki ju običajno imenujemo Mali oficij blažene Device Marije, na) molijo vsak dan, če niso zaradi bolezni zadržani, 12 očenašev, zdravamarij >" čast bodi.« 94. Ali nalagajo pravilu tretjerednikorn-duhovnikom kake posebne ol'' nežnosti glede brevirja? Ne. Pravila jim ne nalagajo kakih posebnih obveznosti, če so že dolži'1 vsak dan opravljati brevir. 95. Kakšne vrste molitve so predpisane za svetne tretjerednike? Svetni tretjeredniki so dolžni ali zmoliti Mali oficij blažene Device Marije ali pa dvanajst očenašev, zdravamarij in čast bodi. 96. Kateri čas v dnevu naj tretjeredniki opravijo molitev? Lahko jo molijo v vsakem času, ki se jim zdi pripraven. 97. Ali morejo bili tretjeredniki oproščeni teh molitev? Da, toda le zaradi bolezni. 98. Kaj naj store tisti tretjeredniki, ki ne utegnejo zmoliti svoje dnevne molitve? Dober tretjerednik bo vselej našel čas za molitev. Če pa bi mu bilo »e‘ mogoče zmoliti vse molitve, bo opravil vsaj del ali namesto tega kako drug0 dobro delo. 99. Ali imajo le molilve kuk poseben učinek? Da. Te molitve so zaslužnejše in učinkovitejše kot vsaka druga zaseb"0 molitev, ker je to molitev Cerkve, ljubljene Kristusove neveste. 100. Kakšen je predpis o oporoki? Pravila pravijo: »Kdor ima možnost, naj pravočasno naredi oporoko gled0 svojega premoženja.« 101. Kaj pomeni tu predpis? Ta predpis ne pomeni, da se morajo tretjeredniki odreči posesti ali už*' vanju svetnih dobrin, ampak le, da morajo napraviti oporoko o pravem čas"- 102. Čemu pravila narekujejo to obveznost tretjerednikom? Pravila narekujejo to obveznost tretjerednikom zato, da bodo vršili krepos odpovedi in duha uboštva ter preprečili sleherni spor, ki bi utegnil v druži*1* ali družbi nastati, če bi umrli brez oporoke. 103. Zakaj naj tretjeredniki to zapoved vestno izpolnjujejo? Vestno naj jo izpolnjujejo zaradi miru svojih lastnih duš in zaradi mirU v svojih družinah. 8. poglavje. Dober zgled. — Pobožne vaje. 104. Kaj pravijo pravila glede dobrega zgleda? Pravila pravijo, naj si tretjeredniki »v družinskem življenju prizadevajo dajati dober zgled«. 105. V čem obstoji dober zgled? Obstoji v tem, da vselej in povsod, javno ali zasebno izpolnjujemo svoje dolžnosti, zlasti stanovske. 106. Katera je prva stanovska dolžnost? Da tretjerednik v krščanskem duhu izvršuje svoje obveznosti do članov svoje družine. To je dolžnost osnovne važnosti in kdor je v tem nemaren, ne more biti vreden ud tretjega reda. 107. Kako nuj se izvaja la dolžnost? Izvaja naj se v skladu z voljo božjo. Možje in žene naj zatorej svojo vzajemno zakonsko obljubo ohranijo nedotaknjeno, starši naj vzgajajo otroke v strahu božjem in otroci naj s svoje strani starše spoštujejo, ljubijo in ubogajo. 108t Kako nuj matere in gospodinje dajejo dober zgled? Tako, da se vedejo po zakonih pravičnosti, ljubezni in potrpežljivosti ter da vodijo gospodinjstvo v redu in varčnosti. 109. Kakšen bodi tretjerednik-trgovec? Trudi naj se, da bo vplival na odjemalce s svojo ustrežljivostjo in pošteno kupčijo. 110. Kako naj daje tretjerednik-delavec dober zgled? S tem, da vestno izvršuje odkazano mu delo, ne da bi pri tern zanemarjal božjo službo in skrb za svojo dušo. 111. Kako vplivaj tretjerednik na sofurune? S tem, da redno hodi k maši in da redno vrši ostale pobožne vaje in da se aktivno udeležuje vsega, kar zadeva blagor župnije. 112. Kako nuj se tretjerednik ravna v župnijskih zadevah? Ravna naj se po pravilu ponižnosti in samoodpovedi. Zato naj ne stremi po tem, da bi župnijske posle vodil, ampak da bi služil, vršeč povelja cerkvenih predstojnikov. 115. Kakšno naj bo tretjerednikovo vedenje do duhovnikov? Kot učenci sv. Frančiška, ki je za svojega življenja visoko cenil duhovniški stan, naj tretjeredniki vsekdar kažejo spoštovanje in ubogljivost do služabnikov božjih. 114. Kuj pravijo pravila o pobožnih vajah? Pravila pravijo: >Naj si prizadevajo pospeševati pobožnost in vse, kar je dobrega.« 115. Ali pravilu posebej označujejo te pobožne vaje? Ne. Pravila ne govore o tem, kakšne pobožne vaje je treba pospeševati, ampak priporočajo pobožnost na splošno. 116. Kako naj tretjerednik opravlja svoje pobožne vaje? Ko si je pametno izbral take vaje, ki najbolje ustrezajo njegovemu poklicu in potrebam, naj se trudi opravljati jih zvesto in pobožno. 117. Kakšno mesto naj te vaje zavzemajo v tretjerednikovem duhovnem 'življenju? Te vaje naj ga nikdar ne ovirajo pri izpolnjevanju drugih dolžnosti. Zato naj v tem, ko si prizadeva ostati zvest svojim pobožnim vajam, vendarle-ohrani neko svobodo v njih izvajanju. 9. poglavje. Slabo čtivo. — Ljubezen do bližnjega. 118. kuj predpisujejo pravilu glede slabega čtivu? Pravila pravijo: »Knjig ali časopisov, ki so pogubni čednostim, naj ne puste prinašati v hišo in naj ne dovolijo, da bi jih brali njim podložni.« Ta prepoved sloni na naravnem zakonu, ki nam prepoveduje izpostavljati se prostovoljnim priložnostim za greh in sodelovati z drugim v zlem. 119. Kaj vključuje to mesto i>ruvil? Vključuje dvojno prepoved: tretjerednik ne sme dovoliti, da bi v njegovo hišo prihajalo slabo čtivo, in svojim podložnim ne sme dovoliti brati slabe knjige ali časopise. 120. Kuj je torej dolžnost staršev in gospodarjev? Skrbno morajo bedeti nad čtivom svojih podrejenih in jim prepovedovati vse knjige, ki bi utegnile škoditi njihovi veri ali kreposti. 121. Ali je kak izgovor zu slabo čtivo? Ni ga. Ni mogoče zadosti obžalovati slepoto tistih, ki si vkljub opominom hote zastrupljajo duha z branjem protiverskih ali nenravnih knjig in časopisov. (Dalje prih.) 0. STANKO MAKIJA: Najstarejša bratovščina sv. Antona Padovanskega pri oo. frančiškanih v Ljubljani (Nadaljevanje.) Koliko časa je trajala vlada kanonično izvoljenega odbora bratovščine kv. Antona Padovanskega, nam rokopis p. Mavra Fajdige ne poroča. Po Klu-novem Archivu I, 84, je Wolf E. Turjaški zavzemal mesto kranjskega dežel nega glavarja od 1649—1673. Friderik grof Attems je postal kranjski vicedom 1649 (ibid. I, 97); prej je bil poslanik vojvode mantuanskega. V časti vicedoma mu je 1667 sledil Eberhand L. Ursin grof Blagay. Janez Roeringer je bil pa ljubljanski župan (konzul) prvič 1657—1662 in drugič 1666—1669 (ibid. I, 115). Ceščenje sv. Antona Padovanskega se je med ljudstvom pod vplivom bratovščine hitro širilo. Tako se je v spomin smrtnega dneva sv. Antona, ki je bil petek, že leta 1666. vršila v njemu posvečeni kapeli stare frančiškanske cerkve vsak petek ob 5 popoldne procesija za vse člane bratovščine. Molitvenik »Deliciae orbis Thaumaturgk, str. 119/120, vsebuje tudi poziv »vsem preljubim bratom in sestram te visokougledne bratovščine«, naj se, če jim je mar njihova lastna srečna zadnja ura, pridno udeležujejo vsakotedenske petkove procesije v spomin smrti sv. Antona, da bodo imeli sami svojo smrt pogosteje pred očmi in si izprosili blaženo in srečno zadnjo uro. S kakšnimi slovesnostmi so nekdaj pri oo. frančiškanih, katerih samostan in cerkev sta, kakor znano, stala na sedanjem Vodnikovem trgu, praznovali god sv. Antona Padovanskega (13. junij) in spomin prenosa njegovega svetega telesa (15. februar), nam lepo kaže »Ordo celebrandi festivitates«, ki ga naša knjižnica hrani pod signaturo 13141, 7 c 52. Ta »red obhajanja svečanosti«, potrjen od samostanskega diskretorija in provincialnega definitorja pod gvardi-janatom p. Bonavite Dietricha (1750—1752), predpisuje natančen spored bogoslužja ob nedeljah in praznikih in med temi tudi na oba sv. Antonu posvečena dneva. Na praznik sv. Antona Padovanskega so po vsej cerkvi razobesili stenske preproge, kar najlepše so Okrasili svetnikovo kapelo in glavni oltar, na katerem je moralo kakor ob največjih praznikih goreti 10 sveč. Na velikem oltarju je bila tudi že na predvečer izpostavljena svetnikova podoba, kar spominja na še dandanes veljaven liturgični predpis vzhodne Cerkve, ki na tetrapodu, mizici podobnem pultu, pred ikonostasom izlaga ikone skrivnosti praznika oziroma svetnika v češčenje pobožnemu ljudstvu. Pri obojih večernicah ter slovesni sv. maši je bila dvojna asistenca z akoliti in 6 svečenosci. Za slovensko (concio Carniolica) in nemško pridigo (concio Germanica) za ta dan je moral biti že mesec prej povabljen zunanji pridigar, »in dignitate ecclesiastica constitutus«, ki je imel tudi slovesno opravilo. Najsvetejše je bilo izpostavljeno pri slovesni sv. maši, pa tudi pri privatni v kapeli sv. Antona. Z veliko slovesnostjo so pri oo. frančiškanih praznovali devetdnevnico na čast sv. Antonu Padovanskemu, ki se je začela že na predvečer svetnikovega godu, 12. junija. Ob štirih popoldne je bila slovenska pridiga, h kateri so četrt ure prej vabili z velikim zvonom, nato pa z vsemi. Po pridigi so bile v kapeli sv. Antona litanije pred izpostavljenim Najsvetejšim, tako tudi naslednje dni. Pri zgodnji sveti maši v kapeli z izpostavljenim Najsvetejšim sta mašniku med devetdnevnico, tudi če je bila tiha maša, vedno stregla dva klerika, oblečena v roke, in dva laika svečenosca, enako napravljena. Enako se je vršila druga sveta maša ob desetih. Slovesni zaključek devetdnevnice so naznanili vsi zvonovi, ki so vabili k slovenski pridigi ob štirih popoldne. Takoj po pridigi so bile litanije sv. Antona Padovanskega z dvojno asistenco, nakar je bila devet-dnevnica zaključena z zahvalno pesmijo, peto v zboru, pri kateri je nastopilo šest laikov svečenoscev, ter z blagoslovom. Med devetdnevnico so po litanijah in sv. maši ob petih in desetih, na vse torke celega leta po peti sveti maši v kapeli sv. Antona in na vse petke po litanijah sv. Antona dajali ljudstvu poljubovati svetnikovo relikvijo, katera pobožnost je bila združena z odpustkom 40 dni. Največji praznik bratovščine je bila nedelja v osmini sv. Antona. Člani so imeli slovesno sv. mašo Ob devetih v kapeli, med mašo pa slovensko pri- , digo, ki jo je imel domači pater. Popoldne ob štirih so ponovno vabili z vsemi zvonovi k pridigi in litanijam, ki so jih opravili z vso slovesnostjo kakor na največje praznike. Kakor priča »Red obhajanja svečanosti« se je teh pobožnosti ljudstvo trumoma udeleževalo. (Ad hanc deuotionem et concionem solet ingens populus concurrere.) Po končanih litanijah in blagoslovu so prišli v kapelo re-redovniki in med petjem himne v čast sv. Antonu se je razvrstila procesija po samostanskem pokopališču. Po procesiji so v kapeli odpeli responzorij ter z orači jo in petim Benedicamus zaključili praznično slovesnost. Jz posebnih predpisov za primer, da bi praznik sv. Antona padel ravno na nedeljo v osmini sv. Reš. Telesa, ki je obenem škapulirska nedelja, je razviden tudi razlog za nemške pridige: teh se je namreč udeleževalo plemstvo..; Za ta izredni primer določuje »Red praznovanja svečanosti«, da se slovenska^ pridiga ne vrši samo ob sedmih zjutraj, temveč lahko tudi pri slovesni pčti , sv. maši ob devetih (Hora nona incipit Sacrum cantatum, sub quo non Germanica, sed Carniolica concio haberi poterit), »zato, ker gre plemstvo večinoma k jezuitski procesiji (eo quod Nobilitas plerumque uadat ad Processionem Jesui-tarum), za slovensko pridigo pa je pričakovati zadostne in številne ljudske udeležbe tudi zaradi istočasne škapulirske nedelje«. Drugi naj večji praznik bratovščine sv. Antona Padovanskega je bil spo- : min prenosa sv. Antona, dne 15. februarja. Tudi na ta dan so po celi cerkvi razobesili stenske preproge, kar najlepše okrasili glavni oltar in kapelo sv. Antona in na glavnem oltarju izpostavili svetnikovo podobo, kjer je moralo goreti 10 sveč. Ob sedmih je imel pridigo domači pater, če je pa praznik padel na nedeljo, je bila slovenska pridiga — nemška je odpadla — pri slovesni sv. maši ob devetih. — Na vigilijo praznika po litanijah in po sv. maši in litanijah na praznik sam so dajali poljubovati svetnikovo relikvijo z odpustkom 40 dni. Splošno češčenje tega ljudskega svetnika se pa ni kazalo samo v ogromni udeležbi pri svečanostih v njegov spomin, temveč tudi v privatnih ex voto darovih in fundacijah v njegovo čast. Tako je plemenita gospa Ana Marija de Snediz rojena Hoffstetter dajala več let v ljubljanski frančiškanski cerkvi na čast sv. Antonu Padovanskemu brati mesečno po dve sv. maši, za njegovo devetdnevnico pa drugih devet maš; razen tega je plačala za primerno razsvetljavo Najsvetejšega in oltarja sv. Antona med devetdnevnico 33 nemških goldinarjev. Ob smrti je zapustila v oporoki kot legat frančiškanskemu samostanu pod naslovom miloščine 2200 goldinarjev nemške veljave z obveznostjo, da samostan opravlja te sv. maše in skrbi za razsvetljavo tudi v bodoče. Provincialni definitorij je na seji 29. IX. 1750 lo volilo sprejel in potrdil. Spisek oporočnih volil pri deželni pisarni pa navaja že z 11. majem 1690 volilo nekega Adama Dinzla za bratovščino sv. Antona v znesku 20 nemških goldinarjev in enako vsoto za bratovščino škapulirske Matere božje. Pri oltarju sv. Antona je morala goreti lučka na njegov praznik in dan njegovega prenosa, na vse torke celega leta od zjutraj dalje, na .vse petke za časa litanij in končno na nedeljo v osmini sv. Antona, ki je naslovni praznik bratovščine sv. Antona Padovanskega. Za olje v svetilki je skrbela bratovščina sama. Tudi nabožna literatura one dobe, v primeri z našo moderno seveda precej redka, se je že zavzela za širjenje češčenja popularnega svetnika in ustrezala s priobčevanjem molitvenih obrazcev pobožnosti njegovih častilcev. Kot svetemu učenjaku so mu posvečevali celo svoja znanstvena dela. Ker so namenjena izobražencem, predvsem duhovniškega in redovniškega stanu, so v duhu tedanje dobe pisana v latinščini. (Dalje prih.) Trctjcredniki! Velikanska novost, velika senzacija je pred vami: Veliki Frančiškovi križarji Vam pripravljajo igro Življenje sv. Frančiška Asiškega. Igra je resnično nekaj posebnega in bo prav gotovo z velikim zanimanjem zajela vso Ljubljano. Štiri stvari iz življenja našega očeta Frančiška igra posebno podčrta: 1. Njegovo zaroko z uboštvom. 2. Kako Frančišek popravlja cerkev. 3. Asiški svetnik pridiga pticaip in 4. Frančišek prejme rane na gori Alverni. — Zakaj ne bi enkrat življenja sv. Frančiška spravili na oder, ko je tvarina tako zanimiva. — Vsa stvar je sicer verska in resna, pa je vendar v njej toliko Frančiškove veselosti in vedrosti, da bo vsakemu v veliko zabavo. Igro je spisal svetovnoznani dramatik Henrik Gheon. Za slovenski oder pa jo je priredil naš strokovnjak profesor Miklavž Kuret. Vse te okoliščine, posebno pa naši fantje križarji so nam porok, da bo prireditev uspela in da bo res izreden užitek. Uprizorjena bo na praznik sv. Jožefa in na praznik Marijinega Oznanjenja. Priskrbite si pravočasno vstopnice za frančiškansko dvorano. Predprodaja pri Sfiligoju. Leto 1 Marec-April 1943-XXI Št. 3/4 Sveti oče blagoslavlja misijonsko delo Ker imamo za najvažnejše in 8 posebno ljubeznijo ljubimo, bo-®!si blagovestnike, ki se v tako hudo izpremenjenih razmerah ven-^arie trudijo, da razširjajo Kristu-So»o kraljestvo, bodisi vernike, ki Podpirajo z nikdar dosti pohva-hje'no ljubeznijo in prošnjami ^‘•sijone, prosimo Boga za te in °ne vztrajnosti v dobrih delih, obil-n° plačilo za njihove zasluge, ve- selje in mir ter jih z veseljem in iz vsega srca blagoslavljamo. Papež Pij XII. V Vatikanu dne 23. julija 1942. Naši misijonarji ... P. dr. Aleksij Benigar OFM. P. Aleksij je med našim ljudstvom bolj malo znafl-Temu je krivo to, ker se je rodil v Zagrebu in je tudi vso svojo mladost preživel izven domovine. Vendar je naš misijonar z dušo in telesom Slovenec. P. Aleksij je še mlad, kajti komaj štirinajst let mu je bilo, ko je že stopil v frančiškanski red. Leto poskušnj® je prebil na Trsatu, gimnazijske nauke pa je nadaljeval v Varaždinu. S slovesnimi obljubami se je daroval Bogu dne 30. marca 1912. Po končanem bogoslovnem študiju v Pader-bornu v Nemčiji je bil posvečen v mašnika. Doktorat si Je pridobil v orientalskem papeškem zavodu v Rimu. Leta 1929-je odšel za Gospodovim klicem — v kitajske misijone. Poslan je bil v mesto Hankovv, kjer je jel že naslednje leto predavati v osrednjem semenišču sv. Bonaventure, zavodu, v katerem se šolajo bogoslovci provinc Hupeha in Hunana. Leto in pol je preživel naš misijonar v Wučangu, ker je semenišče leta 1931. povodenj Jang-ce-kianga porušila' Po vnovični zgraditvi semenišča se je vrnil v Hankow, kjer še zdaj poučuje bodoče kitajske duhovnike. Predvsem je izveden v dogmatiki in koralnem petju. P. Baptist piše 0 njem, da je priredil s svojim pevskim zborom že precej lepih akademij. Seveda opravlja p. Aleksij na misijonskem poprišču še mnoge druge važne službe. Saj ga daleč naokrog misijonski svet pozna kot zelo učenega moža. V prvih letih je podpiral povrhu našega p. Paptista marljivo pri težavnem delu za duše. Njegovo zadnje poročilo nam nazorno prikazuje bedno stanje na Kitajskem. 0» poroča namreč, da japonske bombe kar dežujejo na Hankovv. Sicer so ga Japonci ž® zasedli in se za enkrat patroma Baptistu in Aleksiju njihove >bojne toče« ni treba bati. Upamo, da oba še vedno neumorno delujeta na svojih postojankah. * 28. 1. 189.1 v Zagrebu 7. 9.1907 utopil v samostan 30. 0.1915 posvečen 1929 odicl na Kitajsko ... Sn misijonarke S. Marija Gebhardina Hrastnik FMM. Kakor je naša misijonarka tiho zapustila drag0 domovino, tako je dolga leta tiho delovala med bednim kitajskim ljudstvom. Kako malo Slovencev pozna s. Geb-hardino, čeprav se žena s tem imenom že domala sedemnajst let žrtvuje za duše, ki jim še ni znan dobri Jezu«; O njej nismo mogli ne dobiti podatkov ne zvedeli za kraj, kjer je zagledala luč sveta. Po vojni nam b° gotovo sama kaj več povedala o sebi. Za enkrat naj zadovoljimo misijonske prijatelje zgolj s tem, kar vehi® o tej sestri iz nekaterih njenih pisem. Ko je začutila naša misijonarka poklic, je začela iskati družbo, s katero bi ji bilo mogoče oditi v misijone-Sama piše, kako hudo ji je bilo, ker jo je morala iskat1 izven domovine. Hvala Bogu, zdaj imajo frančiškanke — Marijine misijonarke — že tudi v Ljubljani svoj doim S. Gebhardina je odšla leta 1926. po končanem noviciatu na Kitajsko. Odkazali so ji bolnišnico v Šanghaju, kjer je leta in leta stregla nesrečnim poganom-Morebiti je delovala tudi na kateri drugih postojank, toda po vsej verjetnosti se je trudila predvsem za šahg-hajske bolne ljudi. Razen za delo v bolnišnici je bila vsa navdušena tudi za samaritanstvo v predmestjih. Tam je obiskovala bolne v revnih kočah. Kakor poroča, §e ji je posrečil0 krstiti marsikaterega umirajočega starčka in otroka. Ko je tuje vojaštvo zasedlo bolnišnico in jo napolnilo z dva tisoč ranjenci, se je umaknila s. Gebhardina v samostan FMM, kjer šiva zdaj oblačila za mnogoštevilne kitajske begunce. Gotovo pa že komaj čaka, da bi mogla zopet mirno streči ubogim poganskim bolnikom in bolnicam. (Misijonska povest.) v Izza oblakov je posvetila luna. Tanka rijeva stebelca, ki so molela za ped visoko >z Sirne vodne gladine, so se majala v rahlem vetru. Dve pošastni senci sta se premikali preko riževih polj. Po ozki stezi na nasipu je podrsaval truden misijonarjev korak. P. Pavel je bil že dva dni na nogah. Dve dolgi noči že ni zatisnil očesa. Jezusa je pritiskal na svoje srce in Mu šepetal vroče besede ljubezni. Zaradi Njega je zapustil svojo domovino, svoj dom, svojo niater... Zaradi Njega hodi zdaj po nasipih eb širnih riževih poljanah ... Pred misijonarjem je hodil Simon. Svetilko je nosil v levici, desnico pa je držal na prsih. Mislil je na Jezusa, kateremu je kazal pot... Ž. V rokah To-hiija. »Oče!...« je tiho spregovoril Simon. »Bližava se koči.« P. Pavel se je predramil iz premišljevanja, dvignil je glavo in se zagledal v daljavo. Iz teme sta se svetlikali drobni lučki. Dve okenci zapuščene bajte sta boječe gledali v noč. »Oče!...« je zopet zašepetal malček. Njegov glasek se je tresel, kakor bi se fant nečesa bal. »Ne boj se, Simon!« mu je prigovarjal misijonar. »Jezusa nosiva s seboj.« P. Pavel se je otresel že doma vsake bojazni. Resda se mu je zdelo še vedno zelo čudno, da ima doslej neobljudena in zapuščena bajta prebivalce, toda tudi to misel je prepodila gorečnost za neumrjoče duše. Veselil se je ob misli, da nosi Jezusa umikajoči trpinki. — — — Nasip, po katerem sta hodila med širnimi riževimi poljanami, ju je privedel na breg. Bred seboj sta zagledala Rumeno reko. Mirni valčki so se srebrno lesketali v svitu lune. Vse je bilo tiho, le nekje daleč je brodnik zateglo pel. Drobna lučka se je pozibavala na ravni gladini. P. Pavlu se je zdelo, da čuje enakomerne udarce vesel. Zavila sta na desno in se počasi bližala koči. Pot do nje se je rahlo dvigala. Misijonar je obstal in se zagledal predse. V temi je opazil razpadajoče poslopje. Sam Bog ve, koliko viharjem je že kljubovala slamnata streha bajtice, zakaj že na premno- gih mestih je kazala rebra. Stene so bile nagnjene. Daši jih je izpodkopavala voda Hoang-hoa že neštetokrat, so vendarle kljubovale poplavam in ostale, čeprav na pol razpadle. Simon se je stisnil k patru. Nič več ga ni bilo strah. »Saj spremljava Jezusa!« je pomislil in hitreje stopil. — — — Mali Simon je rahlo potrkal na vrata iz neobdelanih desk in jih odprl. Bleda svetloba ga je zaščemela v oči, ko je stopil čez prag ... »Mir tej hiši!...« je pozdravil p. Pavel in stopil za njim. V istem trenutku so se zaloputnila za misijonarjem vrata. Dva Kitajca sta planila nanj in ga podrla na tla. Tudi Simona je pograbila surova roka in ga pahnila z vso silo ob steno. Kriknil je, potem pa nezavesten obležal tik .razbite svetilke. Brzo, da sam ni vedel kdaj, je bil p. Pavel trdno zvezan. Sicer se mu ni nič zgodilo, samo leva stran ga je bolela spričo silovitega padca. — Toda mislil ni nase, ampak na Jezusa, ki mu je še vedno počival na prsih. Misijonar je bil srečen, da je nosil Najsvetejše pod plaščem. Niso Ga opazili besni roparji. P. Pavel se je ozrl po sobi. Surove obraze je ugledal pred seboj. Deset sovražno lesketajočih se oči je bilo uprtih vanj, pet ust se je preziraje krohotalo. »Ha, ha, hal«? je odmevalo po sobi. »Vendar si v naših rokah!« (Dalje prih.) Učenci p. Baptista Turka (x) v Kiao-ko\vu. Zadaj p. Aleksij Benigar (xx) Misijonski prijatelji! — Toliko kitajskih obrazov vas gleda. Ali se vam ne zdi, da vas Kilajiki prosijo pomoči? »Pomagajte nam, da spoznamo Jezusa/« vam kličejo mnogi. - »Lačen sem!« vam govori ta in oni izmed njih. — »Molite, da ostanem stanoviten/« vas prosi drugi, ki ga je že oblila krstna voda. — »Moj oče je če pogan. Ne pusti me k Jezusu,« vam kliče tretji. Fsi so potrebni vaših molitev in darov. Ne odrecite jim pomoči! Vpišite se v Frančiškansko misijonsko družbo svetega Frančiška Solana! Pomagajte frančiškanskim misijonom! Poročila Misijonski krožek v Seralinskeni kolegiju. Dolgo smo se pripravljali za misijonsko tlelo — nismo vedeli prav začeti — a naposled smo le sklenili, da se resno dela poprimemo. In res nismo ostali zgolj pri besedah! Če bi stopil kdo dne 21. januarja letos — na dan našega prvega misijonskega sestanka — v naš konvikt, bi začuden vprašal: »Kaj pa je danes?« Tako živahno je bilo. Točno ob poli 7. uri se je sestanek pričel. Po kratki molitvi je spregovoril naš voditelj p. Marijan in nam lepo, jedrnato orisal pereče misijonsko vprašanje. Poudarjal je, da je treba že med dijaštvom razvijati misijonsko propagando, kajti le tako si bomo mogli vzgojiti za misijonsko reč navdušenih izobražencev, ki bodo pozneje lahko delovali v misijonih bodisi kot misijonarji, bo-lisi kot zdravniki, ali pa širili v zaledju »isijonsko zamisel. Misijonsko vprašanje je silno važno. Zato nikakor ne smemo več Kilašati ustanovitve misijonskega krožka v (onviktu. Za odličen govor je žel p. Marijan ži-'ahno odobravanje. Nato so sledile volitve. Na pobudo p. voditelja je bil ustanovljen udi misijonski študijski krožek, predvsem temle namenom: dijaki-člani morajo študi-ati misijonsko vprašanje in sestavljati pre-avanja za sestanke splošnega misijonskega rožka. Od 27 članov splošnega krožka jih 5 pristopilo k študijskemu krožku osem. Omenim naj še to, da sp pristopili vsi lani v »Frančiškansko misijonsko družbo« l »Družbo za širjenje vere«. Članarina bo našala torej eno liro na mesec. Pol lire bo prejemala izmed pravkar imenovanih družb prva, pol pa druga. Sestanek je bil zaključen z molitvijo ob četrti na osem. Daj Bog, da bi začeto delo uspešno nadaljevali in da bi rodilo lepih sadov! Drago Simončič Mali misijonarji v Norem mestu smo vseh pet mesecev obstoja krožka uspešno opravljali svoje delo, katerega je Gospod blagoslavljal. Vsako nedeljo smo nadlegovali ljudi s podobicami. Da bi pa mogli misijonarjem čim izdatneje pomagati, smo se domenili, uprizoriti o božiču igrico. Priredili smo dve predstavi, pri katerih je bilo tri sto lir čistega dobička. Zdaj namerjamo uprizoriti novo igrico, s katero upamo še izdatneje zadovoljiti misijonske prijatelje. Seveda pa ima pri vsem našem početju največjo zaslugo p. Silvin. Med vso božično dobo nas je povedel p. Silvin vsako nedeljo po litanijah pred jaslice, da smo molili za misijone, peli božične pesmi in z mnogimi prošnjami obsipavali Jezuščka v jaslih. Pri takih prilikah se nam je pridružilo vselej tudi precej drugih otrok in nekoliko odraslih. Zdaj nas je krog trideset, skoraj polovica deklic. Redno se sestajamo ob nedeljah ob vodstvu p. Silvina, ki nas vedno izpod-buja, naj veliko molimo za misijone ter zanje darujemo žrtvice in premagovanje. Pater voditelj nam je orisal že ob prvih sestankih z lepimi besedami pomen__ misijonskega delovanja. Vsi člani in vse članice z veseljem delujemo ter se trudimo, da bi čimbolj pospeševali društven prospeh. Izza našega obstoja šmo poslali vodstvu v Ljubljani že 1150 lir. Bog obilno plačaj vsem. ki so pomagali, da smo zbrali za misijone tako čedno vsoto! Lojze Žveglič Jezus, daj, da tvoje rane nas presunejo kristjane tn trpljenje prebridko n*j pomoč nam v smrti bo. Bridko objokovan je Jezus v grob dejan, o grešnik, moli ga, tvoj greh je zdaj opran. VELIKA NEDELJA Skalovje groba se razgane in pečat se odtrga preč. Zveličar naš od smrti vstane, v kamnitem grobu ni ga več. Velikonočno Jagnje Kristus je darovano 000 Vsem sotrudnikom in naročnikom veselo alelujo! 000 Jubilej Knjižic Zadnje čase se veliko sliši in piše o Knjižicah. Prav je tako. V desetih letih so te male brošurice pokazale toliko veselega in blagoslovljenega življenja' da smejo to ob svojem prvem jubileju tudi glasno povedati in še tega in onega nase opozoriti. Tretjeredniki Knjižice poznajo. Nekateri jih imajo tudi naročene. To pa res samo nekateri, kajti če bi imelo Knjižice več tretjerednikov, recimo vsai četrtina, ne bi Ljubljana doživela prav za prav nič kaj vesele in pohvalne ugotovitve, da ima namreč samo 567 stalnih naročnikov Knjižic. Te so med vsemi verskimi listi prav za prav nekaj posebnega in to po vseh vidikih: p® vsebini, obliki in ceni. Prevzvišeni ljubljanski škof so v svojem pismu Knji' žicam — ki ste ga že tu in tam brali — lepo označili vsebino in namen tega drobnega tiska: učiti, tolažiti, voditi. V nad dve sto številkali so Knjižice ta svoj namen vztrajno in uspešno zasledovale. Srečen, kdor ima celotno žbirko. To je že prava mala knjižnica* kjer najdeš odgovor na vsako versko vprašanje. — Oblika Knjižic, zunanje lice vsake nove številke, to je poglavje zase. Vsaka nova knjižica se nam prismeje z novim obrazom. To, kar je notri na dvaintridesetih straneh skrbno in lepe zapisano, je verno podano na naslovni strani, ki je navadno dvobarvna ali cele trobarvna. Cena posamezni knjižici je ena lira. Pri vseh teh odličnih lastnostih, s katerimi se ne more postaviti vsak verski list, bi človek pričakoval, da imajo v upravi na tisoče in tisoče naslovov. Pa ni tako. Največ jih je bilo tik pred vojsko: 6000, sedaj pa jih je okrog 3500-Nastane vprašanje, kje je vendar vzrok, da si ravno Knjižice tako težko najdejo prijateljev in stalnih naročnikov. Po mojem mnenju bo vzrok tudi ta, da Knji' Žice nimajo nobenih določenih bralcev, kot na primer naš list, ki je glasila tretjerednikov; ^Salezijanski Vestnik«, ki je glasilo sotrudništva, ali »Glas- ki je glasilo Srcu Jezusovemu posvečenih družin. Knjižice pa takega določnega kroga bralcev nimajo, niti ga menda nočejo imeti, ker so po svojem bistvu namenjene vsem. Verski nauk temeljito razlagajo in tega smo vsi Potrebni. Božjo besedo naj ponesejo tja, kamor glas s prižnice ne sega. Zato 8e dobijo pred cerkvami, kjer jih lahko dobri ljudje kupijo in potem na razne n&čine spravijo v družine, ki božjega kruha stradajo. Tretjeredniki! Velik in lep je cilj Knjižic. Veliko pa je tudi del«, ki so 8a v desetih letih opravile. Tako delo za skupno versko poglobitev in krščanski Preporod je treba resnično in uspešno podpreti. Zato vas vljudno vabim, narobe si Knjižice. A ne samo to. Vi, kot izbrani, storite še več: apostoli dobrega tiska bodite! Pridobivajte novih naročnikov, zlasti še v Ljubljani in po mestih, kjer nam jasnega Kristusovega nauka najbolj manjka. V listu je za ljubljanske Naročnike priložena naročilnica. Poslužite se je! Če ne zase, pa za druge, na Primer za znance, sorodnike, zlasti pa za revne družine. Ljubezen za dobro j^j bo vedno iznajdljiva! — Letos so izšle te knjižice: Oče domovine, Satan, •h za marec o papeštvu. — Naročimo se na Knjižice! Sirimo Knjižice! Kako se gibljejo tretjeredne skupščine . brakovo. Serafinska zarja vstaja nad na-faro. Na vidiku je ustanovitev nove tra-leredne skupščine. Že pred mnogimi leti 11 jo bili radi ustanovili, pa je bila ustavljena v sosednji Slavini in se nam je i(tel° preblizu. Pa so naši tretjeredniki ho-tja. Sčasoma so se pa razmere tako iz-Prenienile, da je pot v sosednjo faro zelo '‘težkočena in zdaj smo zopet začeli misliti "!l svojo lastno skupščino. Začetek je nare-Jen. Za svečnico je bil pri nas ljubljanski £°ditelj tretjega reda in nam je vse razložil. 8®r je treba vedeti o tretjem redu in o novi s*Upščini. Sprejel je lepo število novih čla-b°v in začeli smo z noviciatom. Ob letu pa b0, ležala sem v njegovih rokah in se nisem mogla braniti! Kuku!« In plosknila si je z rokama pred obličjem in spet začela jokati. Poln najglobljega sočutja je pater Mavricij gledal na jokajočo. Oko se mu je navadilo na temo in dobro je dekle razločil. Videl je, da ji vsa postava trepeta ob zavesti, da je njeno deviško telo ležalo v rokah moškega, videl je solze, ki so ji lile izpod rok, in srce se mu je omehčalo. Potem pa mu je srce stisnila grozna skrb — saj še ni vsega povedala, najhujše bo šele Prišlo, in z zagrljenim glasom je vprašal: »In potem?« Lela je pripovedovala naprej, kako se je osvestila, kako zapazila, da se nahaja v tuji koči, kako je vprašala, kje je, in kako je potem spoznala, da je v oblasti Pala Gioka. Bilo je, kakor da mladenka vso grozo še enkrat preživlja. Eno roko je držala težko oprto na duhovnikovo koleno, kakor da nujno potrebuje opore in zavetja, drugo pa je stiskala na prsi, kakor da hoče tešiti razbijanje srca, oko pa je zrlo prepadeno, kakor da še enkrat gleda prizor za prizorom, kar je doživela in pozabiti ne more. »In rekel mi je, da me ljubi bolj ko vse drugo na zemlji, da moram postati njegova, dokler naju smrt ne loči!« S kretnjo studa in najgloblje groze je prosto roko stegnila od sebe, kakor da odganja pretečo nevarnost, da peha od sebe kaj ogabnega. »In potem?rez imetja. Stoiki, ki so bili oblečeni v škrlat in sedeli pri mizah, okrašenih z dragocenimi kamni, so kovali zgovorne slavospeve uboštvu. Aristofan je prikazal v komediji, kako slepi Platon deli bogastvo kakor za kazen le sleparjem. Pri Jezusu pa ljubezen do uboštva ni asketsko pravilo ali oholi plašč razsipanja. Atenec Timon, ki je obubožal v zagonetni velikodušnosti, ko je gostil trop o zajedalcev, ni ubožec po Jezusovemu srcu. Timon je ubožen iz nečimrnosti: dal je vsem brez razlike, tudi nepotrebnim, da zaslovi kot velikodušen in darežljiv človek. Krates, ki se je znebil svojega imetja, da posnema Diogena, je suženj svoje bahavosti. Storiti hoče nekaj, kar drugi ne delajo, da si pridobi ime filozofa in modrijana. Beraštvo cinikov je slikovita oblika napuha, uboštvo Platonovih vojakov je merilo državniške modrosti. Kajti uboštvo je potrebno tudi človeškim družbam, ki se ustanavljajo in oblikujejo. Prve države so zmagovale in cvetele, dokler so se državljani zadovoljili, kakor v stari Šparti in starem Rimu, s skromnim siromaštvom, a so propadle, čim so cenili zlato više nego »trezno in sramežljivo« življenje. Toda stari niso zaničevali bogastva samega na sebi. Smatrali so, da je nevarno, če se je nakopičilo v rokah nekaterih; smatrali so, da je nepravično, če se ni darežljivo uporabljalo. A Platon, ki želi. da državljani žive srednje, tako daleč od izobilja kakor od pomanjkanja, smatra bogastvo za človeško dobrino. Zapostavlja ga za vse drugo, a ga ne zavrača. In Aristofan bi pokleknil pred Platonom, če bi slepi bog spregledal in razdelil bogastvo v prave roke. V evangeliju ni uboštvo filozofsko lepotičje in kaka mistična moda. Ni dovolj, da je kdo ubožec, da ima pravico do državljanstva v kraljestvu. Ni dovolj, če zapustimo bogastvo in postanemo revni, da dosežemo popolnost. Telesno uboštvo je predpogoj za duhovno uboštvo. Kdor se ne zaveda, da je v nižini, ne misli na to, da bi se dvignil; kdor se ni odtrgal od vsake materialne lastnine, od ovoja, ki veže oči in spenja peruti, ta ne dobi teka za duhovne dobrine. Kadar revež ne trpi v svoji revščini, kadar se veseli uboštva in se ne trudi, da bi ga spremenil v bogastvo, je dosti bližji moralni popolnosti kakor bogatin. Toda bogatin, ki se je znebil imetja na korist revežem in se odločil za življenje z novimi brati, je še mnogo bližji popolnosti kakor oni, ki se je rodil in zrastel v revščini. Kogar je zadela tako redka in čudežna milost, je prejel aro za vse nade. Če se odpoveš temu, kar nisi nikoli imel, ti more biti zaslužno, ker domišljija poveličuje pomanjkanje, če se pa odrečeš vsemu, kar si užival in kar so ti vsi zavidali, pomeni to naj večjo popolnost. Revež, ki je trezen, čist, preprost in zadovoljen, ker nima ne možnosti ne prilike, je prisiljen iskati nadomestilo v uživanju, ki se ne dobi za denar, in neko zadovoljnost v duhovni nadoblasti, katere ne morejo preprečiti oni, ki uživajo. Pogosto pa izvirajo njegove kreposti iz nezmožnosti ali nevednosti: ne zanemarja dolžnosti, ker ne more, ne kopiči, ker nima niti onega, kar mu je neobhodno potrebno, ni pijanec in nečistnik, ker gostilničarji in hotnice ne dajejo na up. S svojim često trdim, suženjskim, mračnim življenjem dela pokoro za grehe. Trpljenje obrača njegove oči kvišku, ker išče utehe. Mi se ukvarjamo tako malo z reveži, da nimamo pravice, da jih sodimo. Takih, kakršni so, zapuščenih od svojih bratov, daleč od onih, ki bi mogli govoriti njih srcu, se ogibljejo oni, ki ne morejo strpeti njih umazane bližine; izključeni od dobrin znanosti in umetnosti, ki bi jim trenutno lajšale nesrečo, so reveži v splošni bedi najmanj nečisti med ljudmi. Ako bi jih bolj ljubili, bi bili bolj popolni; ali jih moremo obsoditi, ako smo jih prepustili samim sebi? Jezus je ljubil ubožce. Ljubil jih je, ker so se mu smilili, ljubil jih je, ker je čutil, da so bližji njegovi duši, bolj pripravljeni, da ga razumejo. Ljubil jih je, ker so ga osrečevali vsak dan s tem, da jim je služil, da je mogel lačnim dajati kruha, slabotnim moč, žalostnim tolažbo. Jezus je ljubil ubožce, ker je videl v njih po svoji pravičnosti najbolj opravičene prebivalce kraljestva; ljubil je ubožce, ker so v bogatinih budili usmiljenost in jih vzpodbujali k odpovedi. Najbolj je pa ljubil one reveže, ki so bili bogati in so iz ljubezni do kraljestva postali ubožni. Njihova odpoved je bila največje dejanje vere v njegovo obljubo. Dali so nekaj, kar prav za prav ni nič, v posvetnih očeh pa vse, z varnim zagotovilom, da bodo deležni popolnejšega življenja. Morali so premagati v sebi najbolj ukorenjen človeški nagon. Jezus, ki je bil rojen reven med reveži za reveže, ni nikdar zapustil svojih bratov. Dal jim je rodovitno izobilje svojega božjega uboštva. Njegovo srce je pa iskalo reveža, ki ni bil vedno reven, reveža, ki bi bil pripravljen postati reven zaradi njegove ljubezni. Njega je iskal, morda ga ni nikdar našel. Toda čutil se je nežnejšega brata temu neznanemu, zaželjenemu, kakor vsem ubogljivim beračem, ki so se gnetli okrog njega. Nove knjige Misijonar Jernej Mčzgan, sodelavec včlikega Knobleharja, je oznanjal blago-vest Kristusovo v Afriki, med zamorci rodu Bari in Kik. Pomagal je poganom v telesnih in dušnih potrebah. V žrtvi za včliko zamisel misijonstva je še mlad umrl na novoustanovljeni misijonski postaji Sv. Križ v Angveju. Rodil se je dne 10. avgusta 1823 pri Spodnjem Mčzganu v Koprivni. Po dokončanih študijah v Karlovcu, Ljubljani, Celovcu in Šent Andražu pa je odšel z Otonom Trabantom na misijonske poljane. , Življenjepis našega misijonarja nam je poklonila izpod peresa Franca Kotnika Družba sv. Mohorja v Ljubljani. Stane osem lir in jo dobite v vseh knjigarnah. Knjižico vsem misijonskim prijateljem toplo priporočamo. Vsaki družini, kjer so naša dekleta doma, je delo znane pisateljice Gerely »Daj mi svoje srce< neprecenljive važnosti. Knjiga je preprosto pisana, a je vsebinsko zelo globoka. V samostanski šoli je več deklet. Mlade so in polne razigranosti. Tu se začne zgodba. Kaj bo z njimi, ko bodo stopile v življenje? Ena gre v samostan, druga se po-poroči, tretjo potegne svet v vrtincei strasti, niti dve si ne izbereta iste poti. Največ bojev ima s svojim srcem Eva, a tudi tej se sreča nasmehne, ko ob skrbnem varstvu svoje tete zapluje v varno družinsko zavetje. — Dekle! Tebi je knjiga napisana: beri jo! Bog nam daj še mnogo takih del. Lepo tekoč prevod je oskrbela ga. Marija Gunde. Knjigo je izdala Ljudska knjigarna in velja broširana 25 lir, v platno vezana pa 35 lir. Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki sc še ni vpisal v Podporni odsek III. reda, Prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj dovolj prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne bo imel dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga ljubeznivo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenje. Zelo nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa nisi vpisal pravočasno v Podporni odsek IH. reda? Sedaj bi bil lahko preskrbljen!« VLADIMIR TOMINEC: 1. Na kakšen način bi vseeno lahko člani Podpornega odseka prejemali na mesec večje zneske? Ze v zadnji številki »Cvetja« smo odgovorili, da nikakor ne moremo zvišati stalnih mesečnih zneskov. Vendar pa se da takim, ki bi radi prejemali večje zneske izplačane, na en način odpomoči, to je, da se vpišejo ponovno v Podporni odsek. Seveda to za starejše, to je za one, ki so že dopolnili 40. leto starosti, ne pride več v poštev. Vsakdo pa, ki še ni dopolnil 40. leta starosti, se lahko vpiše v Podporni odsek po dvakrat ali trikrat v različne razrede ali Pa v enega in istega, samo stalni prispevek enega meseca, ki ga mora na mesec Sevati v Podporni odsek, ne sme presegati skupno 114 lir. Ce se torej kdo vpiše Po večkrat v Podporni odsek, tedaj bo tisti čas, ko bo imel pravico, prejemati stalne mesečne zneske, tudi po večkrat prejemal pripadajoče mu mesečne zneske in si na ta način zvišal mesečni dohodek. N. pr. sedaj je vpisan v najvišjem razredu ter bi po določeni dobi moral prejemati na mesec 50 lir. Ce bi bil vpisan v tem razredu trikrat, bi tedaj prejemal namesto mesečno 50 lir, mesečno 150 lir. JMarsikateri so že uvideli, da je to potrebno, da se vpišejo po dvakrat ali trikrat v Podporni odsek, ter so si s tem zagotovili za čas starosti in onemoglosti višje mesečne dohodke, ostale pa ponovno opozarjamo, naj si pravočasno oskrbe brezskrbno starost, da ne bodo v času onemoglosti odvisni od dobrote svojih bližnjih. Kakšna blagodat je dejstvo, da človek stalno vsak mesec Prejme določeno vsoto denarja, spozna vsak šele tedaj, ko začne prejemati te zneske. Zato je marsikateremu pozneje žal, da ni uvidel pravočasno potrebe vpisa v Podporni odsek, ampak se je oglasil šele tedaj, ko je bilo že prepozno. 2. V kakšni starosti se vpisujejo v Podporni odsek? To vprašanje se je porodilo v glavi vodje Podpornega odseka, ko je pregledoval pristopne izjave članov in članic. In kaj je ugotovil? Po navadi so se vpisali v starosti od 35 do 40 let. V začetku Podpornega odseka so se vpisovali še starejši, toda ni bilo dosti članov in članic v starosti od 20 do 35 let. Kakšen naj bi bil temu vzrok? Cisto naraven. Do 35. leta le malokateri premišljuje, kaj bo potem, ko bo ostarel in živi v času mladosti tjavdan, govoreč: kar bo, pa bo. Ko pa postane starejši, takrat ga pa že zazebe na dnu srca in v nočeh brez spanja začne premišljevati, kdo bo skrbel zanj v starosti in onemoglosti. Šele tedaj se zave, da bo odvisen popolnoma od dobrote svojih bližnjih, od svojcev, če jih ima in kateri so mu morda prej odnesli vse prihranke, češ, saj mu ni treba hraniti, bo že pri njih dobil stanovanje in prehrano. Toda ko je prišel čas starosti in onemoglosti, se je mnogokrat pripetilo ravno nasprotno ter so baš ti svojci gledali na vsak grižljaj, ki ga je dobil pri njih, istočasno pa je moral še trdo delati za stanovanje in kruh, čeprav je prej izdajal stotake in stotake v podporo njim samim. Če bi pa tedaj pomislil tudi nase in skrbel za leta starosti, bi se bil vpisal v Podporni odsek. Podporni odsek bi mu v letih starosti in onemoglosti izplačeval stalni mesečni znesek, ne da bi pri tem mislil na kako dobroto, ampak samo na dolžnost, ki jo ima Podporni odsek do vsakega vpisanega člana. Zavedajte se torej: čim prej se kdo vpiše v Podporni odsek, tem prej dobi pravico prejemati stalni mesečni znesek. To bo vam samim v veliko olajšanje, ker boste imeli zavekt, da imate v letih starosti in onemoglosti pravico, prejemati stalni mesečni znesek. Pri tem pa ne boste občutili one grenkosti, ki se poraja vsakomur v dnu srca, če kdo gleda na grižljaj, ki ga prejme po dobroti. In naj molijo za mrtve... t Malavašič Neža — Dobrova. Dne 17. II. t. 1. je Vsemogočni poklical k sebi vzorno tretjerednico, 86-letno Nežo Malavašič po domače Gašperčevo mater iz Podsmreke pri Dobrovi. Življenje te dobre matere je potekalo med samimi preizkušnjami in trpljenjem. Že po nekaj letih zakona je vdovela. Dobri Bog ji je podaril 4 otrokev od katerih sta se dva še v nežni dobi preselila med nebeške krilatce. Ostala sta ji torej samo še dva in pa veliko posestvo, ki je zahtevalo od nje ne samo močne volje, ampak tudi čvrstih telesnih sil. Gašperčeva mati pa ni bila ena tistih žena, ki že pred začetkom težke poti omaga in klone. Pokrižala se je, se zaupno obrnila po pomoč k Bogu, in šlo je. Poleg teh in drugih odlik pa je imela Gašperčeva mama nad vse dobro in plemenito srce. To vedo povedati posebno njeni bivši posli, saj je imela skoraj dvajset let pri hiši eno in isto služkinjo, kateri ni bila gospodinja, ampak naravnost mati, saj je zanjo vsestransko skrbela, jo vzgajala in vodila, kakor more to storiti res le dobra mati. Njena darežljivost je bila širom zna-na. Ni kopičila in prekomerno hranila, arn-pak delila z odprto roko povsod, kjer j® videla bedo in pomanjkanje. Koliko lačnih je ona nasitila že samo med svetovno vojno, to ve samo dobri Bog in pa tisti nesrečni brezdomci, ki so gotovo z globoko hvaležnostjo v srcu zajemali od njene dobrot e. Vsemogočni jo je za njena plemenita in dobra dela nagradil že na tem svetu, s&J ji je dal dočakati visoko starost in jo skoraj do zadnjega ohranil pri močeh, katere ie do konca izrabila v to, da je služila NjemU' Naj ji bo dobri Bog tudi v nebesih za vse obilen plačnik! Darovi Za frančiškanske misijone: 3000 lir: III. red v Novem mestu; 850 lir: nabral 2veglič Lojze; po 100 lir: Dijaška Marijina kongregacija v Novem mestu, Kongregacija gospodičen župnije M. O. v Ljubljani; 85 lir: N. Merhar; po 50 lir: msgr. Stanko Premrl, Drofenik Marija, Neimenovani in neimenovana; po 30 lir: čč. ss. sv. Križa v Mestni Ubožnici, Neimenovana (po p. Angeliku); po 25 lir: Dežman Frančiška, Jakopič Ana, "Oločnik Avgust; po 20 lir: Brezovšek Justina, Uršnik Marija; po 15 lir: Dolšak Marija, Mlakar Marjeta; po 10 lir: 2 neimenovana v zakristiji, Centrih Frančiška, Repnik Francka, Strnad Marija, 2 neimenovani, Cerar Cecilija, Pečan Franc, Židan Marija Centrih Frančiška, Neimenovani, Presetnik Marija, Konstantini Marija, N. Rupar; 9 lir: Rant Marija; po 6 lir: Trdina Greti, Polovočič Ivan; po 5 lir: Bauer Matilda, Šebat Jerica, Pečan Ivanka, Dimeč Ana, Koprivec Terezija; po 4 lire: Šprohar Marijana; Zorko Angela. Stanjol je darovala Deška ljudska šola v Marijanišču. Vsem dobrotnikom Bog povrni z nebeškimi darovi! Za člane Frančiškanske misijonske družbe sv. Solana se bere letos 12 sv. maš. Marca bo sv. maša na praznik Marijinega Oznanjenja, aprila na Veliko noč, maja na °elo nedeljo (2. V.), in sicer ob 7 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Za sklad Cvetja: po 35 lir: Drofenik Marija, Verne Teodora; 25 lir: Naročniki iz Novega mesta (po g. Veharju); 20 lir: Cuznar Jerica; po 15 lir: Jenko Minka, Lušickj Marija, Sever Marija; 14 lir: Rus Marija; po 10 lir: Centrih Frančiška, Cerar Cecilija, Demažar Jedert, Čik Terezija, Strnad Marija; 9 lir: Zupanc Marija; po 8 lir: Miklavčič Franja, ven. Suore Scolastiche; po 7 lir:- Kovačič Marija, Piščanec Ana; 6 lir: Kavčič Marija; po 5 lir: Beg France, Benda Frančiška, preč. g. Bergant Anton, Bezlaj Pavla, Cuk Matilda, Debevc Ivana, Dežman Frančiška, Dimeč Ana, Fojkar Ivana, Gams Franja, Dolič Pepca, Gorše Ivana, Grahek Marjeta, Grajner Rozi, Grebenc Terezina, Hafner Apolonija, Janežič Jožefa, Kastelic Frančiška, preč. g. Koritnik Anton, Kušar Ana, Lampe Frančiška, Mastnak Maks, Matoz Marija, Novak Karolina, Pečan Frančiška, Ramšak Doza, Roblek Marica, Sajevic Angela, Schweiger Frančiška, čč. ss. sv. Križa v Mestnem Zavetišču v Ljubljani, Stanko Marija, Šemrov Frančiška, Škoda Terezija, Škrbec Jožefa, Vdovič Frančiška, Vidrih Kristina, Virjent Marija, dr. Vodušek Božidar, preč. g. Vole ■Jožef, Zorko Angela, Zupanc Ana, Žnidar Marija, Žnidaršič Ivanka; po 4 lire: Arnež Marija, Kamnikar Ana, Miklavčič Alojzij, Pretnar Nelka, Štular Nežika, Tekavec Marija; P« 3 lire: Mihelčič Alojzij, Nečemer Antonija, I’ardubsky Marija, preč. g. Ramšak Lain-°ert, Ravšelj Ivana, Šebat Jerica, Štern Pavla, Wigele Marija, Zupančič Ana; po 2 liri: “alanč Johana, Jarh Marija, Jerala Frančiška, Naglič Magdalena, Pečenko Ivanka, Rožman Marija, Šketel Jožefa, Werber Amalija; po 1 liro: Mnogi. • Za sklad III. reda: 110 lir: nabrala Pečan Frančiška; 50 lir: Fojkar Ivana; 10 lir: Ovijač Marijana; po 5 lir: Lipar Nežka, Livk Štefka, Zupančič Terezija, Žibert Terezija; ® lire: Kanonik Frančiška; 2 liri: P er Ivana; 1 liro. Volčič Tilka Za Armado sv. Križa: 30 lir: Neimenovana (po p. Angeliku); 25 lir: Knafelc Ma-Hja; 20 lir: Žnidaršič Ivanka; 4 lire: Sterle Marija. Za Serafinski kolegij: 14 lir: Neimenovana (po Pianecki Ivani); 10 lir: Kavka Helena. Za Kruh sv. Antona: 10 lir: Kavka Helena. Vsem dobrotnikom Bog povrni z nebeškimi darovi! Poverjeniki Cvetja ki so pridobili »Cvetju« nove naročnike, in sicer: 18: Župni urad Rovte nad Logatcem; 10: Župni urad Grahovo pri Cerknici; 6: Župni urad Preserje pri Ljubljani; 5: Skerlep Albina, Mala vas-Ježica; 4: Korbar Antonija, Čanež — Velika Loka; 3 oz. 5: Duhovnijski urad Veliki Gaber — Št. Vid pri Stični; po 2: Kaplanija Mirna peč, Kastelic Marija, Stična, preč. g. Škarlavaj Bogo, Dragatuš; po 1: preč. g. Golob Franc, Šmarje-Sap, č. g. Končan Leopold, Polhov Gradec, Mate Ana, Goriča vas — Ribnica, preč. g. Ramšak Lambert, Vrh — Rovte, Rogelj Amalija, Trebnje, Škrl Milan, Ljubljana, preč. g. Tavčar Matej, Krka, Župnijski urad Svete trojice nad Cerknico. Novi naročniki Albreht Jožefa, Artač Frančiška, Belar Ivana, Bizjan Marija, Blatnik Karolina, Dodičar Frančiška, Boh Frančiška, Bohte Marija, Brenčič Marija, Brglez Marija, Burnik Ivanka, Cigale Antonija, č. s. Damascena, Debevc Frančiška, Eržen Marija, Evšček Nežka, Geratič Mirko, Gosar Marija, Grm Fani, Grum Rozi, Himmelreich Franc, Hladnik Justina, Hladnik Vera, Homovs Marija, Hribernik Pavla, Hudnik Frančiška, Hvastja Jvana, Jereb Marija, Jereb Marija, Jeromen Ivana, Jug Marija, Jurca Frančiška, Kmetič Angela, Kocjančič Ivana, Kogovšek Frančiška, Kogovšek Marija, Kogovšek Matevž. Oljska gora. Anton Sfiligoj Ljubljana frančiškanska ulica (poleg frančiškanske cerkve) ima vedno na zalogi: Devocijonalije: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike — Kipe v visim od 20 cm do 150 in 200 cm. - Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). - Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, za 100 od Lir 4 — naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.