PLANINSKI VESTNIH glasilo planinske zveze slovenije 1951 LETNIK VII. - Ll. 12 / VSEBINA: dr. France Avčin: POROČILO O GOSTOVANJU V ECOLE NATIONALE DE SKI ET D'ALPINISME — ENSA / Pavel Kun a ver: TRIGLAVSKI LEDENIK / Ivan Savli: POJDIMO V TRENTO / dr. Fr. Avčin: PROBLEM ODPORNOSTI PLEZALNE VRVI / Ivan Korenëan: IZ TORBE ZADNJEGA »PIPARJA«./ Rupko Godec: PIONIRJI V GORAH DRUŠTVENE NOVICE Planinski Vesitnik je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga imenovana zveza, urejuje pa uredniški odbor / Revija izhaja 12 krat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki skupaj / Članki se pošiljajo na naslov: Tine Orel, Olje, L gimnazija / Uprava: Fizkulturna založba Slovenije, Ljubljana. Liko-zarjeva ulica, pošt. predal 58, tel. 33-85 I Tu se Urejujejo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, računi, razvid naslovov / Tiska Celjska- tiskarna v Celju / Letna naročnina znaša 280 din in se lahko plača tudi v štirih obrokih po 70 din / Tek. rač. revije pri Narodni banki 602-90331-0 / Spremembo naslova naj naročniki javijo na Upravo Planinskega Vestnika / Pri spremembi naslova javljajte prejšnji in novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami, da ne bo pomot PODJETJE ZA PROIZVODNJO FIZKULTUR-N I H POTREBŠČIN LJUBLJANA, Likozarjeva ulica 3 izdeluje v svojih obratih raznovrstno opremo za vse vrste športa kot: telovadno orodje, smučI, sanke, čedne, vse vrste športnih čevljev za smučanje, lahko-otletlko, nogomet itd., nadalje vetrne jopiče, športne srojce in drugo Prav tako solidno Izvršuje popravilo zlomlienih smuči In iz eluje nove smučI k poru, prav tako tudi vso montožo Naši izdelki so kvalitetni, popravila točna In strokovna l Dr. Francè Avčin: POROČILO0 O GOSTOVANJI) V ECOLE NATIONALE __DE SKI ET D'ALPINISME * ENSA Les Prâz de Chamonix (Francija) Francoska planinska zveza (Fédération Française de la Montagne — FFM) je v svoji Nacionalni šoli za smučanje in alpinizem rezervirala mesto za dva slovenska alpinista v času od 27. avgusta do 15. septembra za nadaljnja dva pa v naslednjem terminu do 25. septembra. Planinska zveza Slovenije si je morala sama preskrbeti skromnih deviznih sredstev, da je omogočila udeležbo dveh svojih alpinistov vsaj na prvem terminu. Poslala je ing. D. Dolarja in mene, z namenom, naj čim dostojneje predstavljava jugoslovanski alpinizem pri tej elitni francoski instituciji. ENSA povabi vsako poletje po nekaj že izvežbanih inozemskih alpinistov, da bi si na njenih tečajih ali pa samostojno spoznali z najlepšo, a tudi najzahtevnejšo gorsko skupino Alp, z Mt. Blancom, da bi se izpopolnili v tehniki vzponov v ledu in granitu in končno v svrho mednarodnih kontaktov, izmenjave mnenj ter izkušenj po principu »več glav več ve«. Dejstvo, da bi bili izrecno zahtevani slovenski alpinisti, si sme PZS šteti samo v čast in priznanje. Kot poroča švicarska revija »Les Alpes«, je bila letošnja sezona ena najslabših v zadnjih dveh desetletjih. Začela se je pozno in slabo. Na večje alpinistične podvige je bilo komaj mogoče misliti, razen v kratki malo ugodnejši periodi v začetku avgusta. Takrat je sloviti nemški alpinist Anderl Heckmair po šesttedenskem obleganju le ujel" kolikor toliko ugoden dan, da se je odločil vstopiti v severno steno Grandes Jorasses. V štiridnevni borbi bolj z vremenom kot z goro je končno le izpolnil svoj petnajst let stari načrt, dasi je nad njegovo in mladega Kôllenspergerja vrnitvijo že vse obupalo. Po lastnem priznanju je bila predvsem njegova notorična sreča, ki mu je obenem z jekleno pestjo in voljo ter dolgoletnimi izkušnjami v najtežjih vzponih Evrope pomagala iz stene. Ce k temu vzponu prištejemo še prvenstveni vzpon čez vzhodno steno silovitega monolita Grand Capucin du Tacul (3831 m, W. Bonatti in L. Ghigo, 3 dni!) in njegovo prvo ponovitev, smo z važnimi vzponi v Centralnih Alpah za leto 1951 končali. Pač pa je število nesreč naraslo na katastrofalno število. »Les Alpes« poročajo, da bi njih naštevanje samo za kratko dobo med 20. julijem do srede avgusta napolnilo »več kot eno stran te revije«. Vsaka dva dneva drugačno vreme, domala zimske razmere nad 3800 m, nov neustaljen sneg, * Poročilo je zaradi odsotnosti ing. Dolarja nujno nekoliko enostransko. zahrbtne opasti, polprekrite ledeniške razpoke, divji zapadni viharji, vse to je če že ne povsem onemogočalo podvige, pa vsaj omrtvičilo vsako večjo podjetnost in polnilo koče z nestrpnimi, razočaranimi navezami, vodniškimi kot amaterskimi. Bilo je žrtev v hudournikih, v razpokah, od strele, od plazov sredi poletja in, kot po navadi, od pretrganih konopljenih vrvi, čeprav novih. Ubil se je znani švicarski vodnik in smučar Otfco Furrer. Bil je samo na Matterhornu preko 150-krat! Odprava desetih alpinistov PZS, ki je bila v začetku avgusta v Cha-monixu v zamenjavo s francoskimi skavti, je bila zaradi opisanih razmer prav tako v glavnem paralizirana in sreča je, da je v omenjeni malo bolj »suhi« periodi mogla opraviti vsaj lepi klasični vzpon na Mt. Blanc preko pobočja Brenva, ki so ga omenili tudi lokalni časopisi. Obleganje idealno lepe stene Dru-jev, ki je zadnje čase kljub izrednim težavam štela kar po desetine obiskov letno, pa se je ponesrečilo njim enako kot vsem drugim, ki so -upali nanjo. Ni jih bilo malo, vse od dolomitskih »scoiattolov« (veverice) pa do najine naveze, ki tedaj ni mogla upati na reprezentanco z vidnejšimi alpinskimi podvigi, če si ni hotela priboriti ne ravno laskavi naziv »esprit autrichien« — v steno, pa naj bodo vreme in razmere kakršne koli, čeprav v smrt! Menim, da bi bilo tovrstno predstavljanje našega alpinizma slaba metoda. Zato sva se morala omejiti predvsem na kulturno linijo. To pa nama je uspelo — prepričana sva oba — v polni meri, kljub začetnemu nezaupanju ali vprav zaradi njega. Direktor ENSA naju je sprejel prisrčno, vendar nama je takoj spočetka pojasnil, da odgovarja za naju enako kot za dvajsetorico francoskih stažistov — vodniških aspirantov, ki so bili v takratnem tečaju. Zato naju je hotel najprej preizkusiti, bodisi na turi s kakim vodnikom ali obenem s tečajniki. Midva sva izvolila to zadnje in sicer v obliki prečenja verige Aiguilles Dorées (okrog 3500 m, že v Švici, Platea-u du Trient). Ta tura je pa obtičala na dveh tretjinah dolžine in končala s prisilnim povratkom v nenadnem vzornem snežnem viharju znamke »Mt. Blanc«, opremljenem z vsem potrebnim, od snega preko bliska in groma pa do ledenega orkana. Bližal se je pač jesenski ekvinokcij, les grades marées, velike plime na Atlantiku. Po težkem sestopu, ki ga je z vodnikom Robino-jem vodila naša naveza, smo se seveda izgubili v megli na ploskem ledeniku, ki tvori Le Plateau du Trient. Tavanje v ledenem vetru s snegom je trajalo tako dolgo, da končno res nismo več vedeli ne kod ne kam. In pri tem je kazalo nekaj aspirantov že znake težke fizične ter psihične izčrpanosti. Situacijo in izčrpance pred verjetno katastrofo sta rešila — po dobesednem priznanju vodje ture — busola in višinomer iz jugoslovanskega nahrbtnika, ki se mu je v domovini zaradi njegove običajne zajetnosti že marsikdo smejal. V Centralnih Alpah pa je dobra oprema in pripravljenost na vsakršno eventualnost bistveno važna. Prisotnost vodnikov ni nikaka garancija za varnost. V nepredvidenih situacijah često odpovedo, kajti njihova metoda je — razen pri velikih izjemah — čim večja hitrost, samo da je tura opravljena še v prvih dopoldanskih urah. Na velikih podvigih se pa to ne obnese, računati je treba s celim, če ne večimi dnevi in zato se jih vodniki tudi le redko lotevajo. Le tako je mogoče, da chamoniški vodniki — kot se govori — nikdar ne bivakirajo in da tako važnih artiklov, kot je Zdarskyjeva šotorska vreča, povečini ne poznajo. Poglejte pa v nahrbtnik katerega koli Nemca ali Avstrijca v Centralnih Alpah, vedno jo boste našli! Veliko življenj je že rešila ta preprosta priprava. Busola in višinomer sta v četrt ure našla izgubljeni Col du Tour in s tem prehod nazaj v Francijo, seveda brez carinikov in potnih listov. Z Robinojem smo tekli naprej iskaje obenem smeri v megli, polslepi od navala snežink. Ko smo srečno našli kočo, so takoj odposlali nazaj v meglo reševalce. In res so po kaki uri tri stažiste — prinesli, do kraja izčrpane, opraskane in premrzle. Tople pijače in odeje, masaže, celo injekcije za srce, so jih končno oživele. Midva sva bila z našimi »nepremočljivimi« vetrovkami, ki vodo kar same nase vlečejo, mokra do kože. V ledenem vetru je bilo to vse prej kot zavidanja vredno. Vendar nisva bila niti utrujena, kljub neprespani noči v gneči na ležišču, le solidno lačna sva bila. Spanje v onih vedno prenapolnjenih in premajhnih kočah je nekaj, kar človeku pokvari veselje nad turo že vnaprej. Vendar nama je popolni fizični in moralni zlom onih mladih močnih in vse prej kot slabo hranjenih ljudi, ki naj bodo nekoč vodniki, še danes povsem nerazumljiv. Ali je pa morda res kar trdi André Roch, da je za najtežje podvige človek sposoben šele po petintridesetem letu? Po tej turi sva dobila takoj dovoljenje za samostojne podvige v mejah pameti. S proviantom naju je dobro oskrbela šola, kljub nizki šolnini. Vsa oskrba je stala namreč le simboličnih 425 frankov dnevno. Na Mont Blanc sva morala na vsak način in zato sva prvo zjasnitev porabila za vzpon do koče Aiguille du Goûter (3816 m). Imela sva srečo in prečenje Mt. Blanca preko Mt. Maudit in Mt. Blanc du Tacul, Col du Midi, Glacier du Géant do Refuge du Requin nama je kljub težkima nahrbtnikoma, polnima opreme za nadaljnje nameravane podvige, uspelo v prekrasnem vremenu. Prilepil se nama je od koče pa do kraja avstrijski teolog-medi-cinec, bodoči misionar. V koči je komajda vedel za besedico zahvale... No, nama je bilo vseeno, dasi sva se z njim zamudila za nekaj uric. V ilustracijo snežnih razmer naj povem, da smo onih pet ali šest vzporednih velikih razpok pri sestopu z Col du Mt. Maudit (4360 m), kjer je normalno treba krepkega skakanja ali spuščanja ob vrvi čez ledene zidove, mi trije preprosto — prehodili, oziroma bolje rečeno prebredli, toliko je bilo svežega pršiča. Zaradi velike nevarnosti plazov smo hodili strogo v navpičnici in kar se je dalo obzirno. Podoben je bil sestop na Col du Midi: tričetrt metra pršiča sredi poletja! Vsi težji vzponi s severne strani so bili zaradi tega praktično nemogoči. Naslednjega dne sva se spravila nad plezalsko res užitkapolni vzpon na »malo nižji« Dent du Requin (3419 m), eno od chamoniških igel (Aiguilles de Chamonix). Po sestopu, že na ledeniku pol ure nad kočo, se je pod menoj, ki sem v globoko izhojeni sledi nič hudega sluteč korakal spredaj, nenadoma posula vesina v soparici razmehčanega snega. Sam po sebi neznatni zlazič me je pa le vrgel v komaj štiri metre niže ležečo nemarno globoko razpoko. Na nesrečo je ob padcu vzdolž sicer gladke stene noga zadela ob štrcelj ledu, ki jo je v trdnosti prekosil. Z zlomljeno nogo kljub vrvi ni bilo lahko splezati iz frižiderja, vendar sva zadevo srečno opravila sama. Če bi se bil držal nauka Francozov in Švicarjev, ki odsvetujejo zanko na cepinu, bi ga bil med padcem izgubil. Tako se jih menda več proda. Brez cepina pa izhod ne bi bil tako lahek. Reševanje do koče je opravil kar tovariš z oskrbnikom ter nekim bivšim vodnikom, in sicer na preprost način: v zabavni vožnji na vrvi po »ta gvišni nogi« smo kar dobre volje dospeli v dveh urah do koče, kjer je kuhano vino moralo le še dvignilo. K sreči sem vse ledene mostove in strmejše stopnje ali poševne prehode mogel opraviti kar sam, na eni nogi in z dvema cepinoma. Sicer bi imel veselje čakati prave rešilne ekspedicije v snegu najmanj vso noč. V Zdarskyjevi vreči pa to ne bi bilo niti neprijetno, nevarno pa nikakor ne. Le stalno grozljivo pokanje v ledu vsenaokrog po dmenoj mi je močno preizkušalo živce in že sem jo hotel pobrisati kar po treh, da se mi ni v rekordnem času vrnil iz koče tovariš s prijaznima improviziranima reševalcema. V dolino me je v veselem prenosu spravila šola, ki je prehitela kompletna, od direktroja do kuharja. Vsa čast in hvala tej več kot tovarniški požrtvovalnosti. Rad bi jim jo vrnil, vendar v drugačni obliki. Mt. Blanc in Aiguilles sem odslej lahko gledal le še skozi okna bolniške sobe, to pa vsak dan, kajti vreme se je kot nalašč za nekaj dni ustalilo. Handicapirani tovariš, ki je lani v Grenoblu preživljal moji podobno usodo, je napravil s Francozi še dve turi: Aiguille du Moine in Aiguille Verte, moj sen. V Whymperjevem couloirju in na Mer de Glace je lahko občudoval in se učil ob znani spretnosti v ledu Armanda Charleta, svetovno znanega vodnika, ki je bil onega dne na vrhu 73-tič! Pravijo, da je Aiguille Verte »sa femme«! Sedaj je professeur-maire v ENSA. Kljub svoji znani. rezerviranosti in asketski solidnosti — ne pije, ne kadi, ne pozna družbe itd. — se je pozneje z nama često in dolgo pogovarjal in marsikateri tehnični ter principialni problem smo predebatirali skupno. Pritožil se je bridko čez francosko plezalsko mladino — ali je res samo francoska? — ki v plezalnih šolah hitro, prehitro doseže tehnični maksimum. Prišedši v Chamonix pa šteje tovrstni alpinist svoje veličine nevredno početje lotiti se ture manjše, kot je Walkerjev steber v Grandes Jorasses. Le severna stena Drujev ga je še mogoče vredna. Razmere pa so neugodne, manjka tudi »esprit autrichien« in naš junak se preklada iz ene koče v drugo, dokler se razočaran ne vrne v Paris, Lyon, Marseille. Tam ga njegova tovarišija sprejme z nasmeškom, drugo leto s posmehom, tretjega leta pa naš »nur Kletterer, kein Bergsteiger«, kot jih je označil sam Heckmair, iz alpinske arene izgine — za vselej, še preden se mu je posvetilo, da bi alpinizem utegnil biti še kaj drugega kot kolekcionizem vzponov skrajne težavnostne stopnje. Ko sta nama bila vreme in moje noge nesreča preprečila visoko-leteče načrte, sva se zatekla na alpinsko-teoretično linijo. Predvsem sva Francozom dala idejo preizkusiti v ledu Modčev dvojni škripcev poteg. Poizkusi v ledenih razpokah na Mer de Glace so pokazali, da bi ta sistem utegnil biti edini, ki omogoča posamezniku z lastno močjo splezati preko navpične ali celo prevesne stene v ledu, torej tudi rešiti se iz ledeniške razpoke, da le razpolaga z vrvjo, nekaj vponkami in vsaj dvema klinoma za led. Tako bo ta slovenska metoda našla pot v francosko reševalno tehniko in s tem v alpinsko tehniko sploh. Kot drugi argument za našo afirmacijo v vrste resnih alpinskih narodov so služile prilagodljive in deljive dereze »Universal« domače konstrukcije, ki je licenca zanje že odkupljena v Švici, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Poizkušal jih je sam Armand Charlet na svoje načine. Ugotovil je, da bodo ti »crampons élastiques« lahko odlično služili v kaj različne namene, pod pogojem seveda, da bo material prvovrsten. Za inozemstvo to ni problem, a tudi pri nas bo v nekaj mesecih zadovoljivo rešen. Tudi moje tri ture so prestale brez motenj. Dereze so — kot sva lahko opazila po kočah — že splošno poznane in obljubiti sva jih morala celo kopo, čim bo fabrikacija stekla, še kirurgoma, ki sta mi z vijakom in žico povezala moje polomljene kosti. Dalje sem za šolo priredil predavanje o dinamični trdnosti vrvi, da se vsaj malo oddolžim za vso prijaznost, ki sva jo pri moji nesreči in tudi sicer uživala. Prisoten je bil tudi znani vodnik in zmagovalec z Anapurae Louis Lachenal, pokazal je izredno zanimanje za te probleme, katerih nepoznavanje terja leto za letom rastoče število smrtnih žrtev med eks-tremnimi plezalci. Lachenal nas bo obiskal spomladi, čim se mu dokončno zacelijo noge od težkih žrtev, ki jih je terjala himalajska boginja snega Anaipuma. Prišel bo z barvnimi diapozitivi in filmom s te edinstvene ekspedicije. Za njim bomo imeli priliko videti še Ricarda Cassina z njç; govimi predavanji, tako da Ljubljana prav gotovo ne bo med zadnjimi v pogledu alpinske kulture. Na ta način se nama je posrečilo začetno nezaupanje, ki je spočetka mogoče dišalo tudi malce po politiki, levi in desni, preokreniti v upoštevanje in dobro tovarištvo. Za naše mlade alpiniste bo s tem v Franciji laže. Odšla sva z obljubami za zamenjavo med inštruktorji šole in našimi mladimi alpinisti za prihodnje leto. To je edini mogoči način ne le za nas, temveč menda tudi zanje. Udeleženci kongresa UIAA na Bledu pa so naju z avtomobilom prepeljali v Ženevo. Tam sva romala iz enih gostoljubnih rok v druge, tako dobri so bili spomini na letošnjo skupščino Mednarodne unije alpinskih asociacij v Jugoslaviji. Poleg mnogih koristnih ter zanimivih alpinističnih podrobnosti in nacionalnih posebnosti, ki jih bodo naši alpinisti zvedeli na direkten način, sva ugotovila predvsem dve dejstvi: 1. Da je za plezanje v granitu, zlasti za razne poči vseh vrst in kalibrov, potrebna posebna, od naše in dolomitske dokaj različna tehnika, k; se opira predvsem na trenje in pravilno usmerjanje sil človeškega telesa napram skali. Detajli, ki so često označeni s komaj tretjo težavnostno stopnjo, so lahko zelo nevarni, če se jih ne znaš lotiti na pravi način. Vedno pa zahtevajo mnogo moči. Spoznala sva to temeljito na Aiguille Javelle. Zal je slabo vreme preprečilo, da bi bil vsaj tovariš primerjal tamošnjo V in VI težavnostno stopnjo z našimi ustreznimi pojmi. Naši mladi alpinisti se bodo s temi dejstvi morali spoznati najprej na nekaj skromnejših turah v onih gorah, preden se lahko zažene j o v velika podjetja, kjer so tovrstne težave kar nanizane, povrhu v veliki višini in ob vedni nevarnosti nenadnih vremenskih preobratov. 2. Da s slabo opremo naših alpinistov v bodoče ne smemo več pošiljati v one gore, če od njih pričakujemo vrhunskih uspehov. Tako početje je neodgovorno, da ne rečemo kriminalno. Kdor govori: »Kaj, le počemu jim bo vse to, kako smo pa hodili mi in vsi klasiki alpinizma!« samo dokazuje, da je ves razvoj v teku zadnjih dveh desetletij prespal v zapečku Oprema mora priti, od koder koli. Veliko bi z malo dobre volje in pomoči odločujočih faktorjev zmogli tudi doma. Najine letošnje izkušnje bi pri lahko dobro koristile in so vedno na razpolago. Pavel Kunaver: TRIGLAVSKI LEDENIK Nenavadna zima 1950/51, v kateri se je v legah nad 1000 m nakopičila ogromna množina snega, je marsikoga spomnila tudi na usodo ginevajo-čega Triglavskega ledenika. Zaradi mojih zadevnih člankov v Planinskem Vestniku v zadnjih letih in v Proteusu v letniku 1950/51 je bil morda tudi kateri od mlajših planincev, ki Triglavskega ledenika ni poznal v njegovi obsežnosti pred pol stoletjem, opozorjen na velike goličave, kjer so pred desetletji ležala še obsežna snežišča in debel led. Mnogi so se zato že pozimi, še bolj pa pomladi, ko so ob prvih izletih v gore sami videli silovite plasti snega na gorah, vpraševali, ali bodo te množine snega rešile Triglavski ledenik pogina ali vsaj zavrle prezgodnji konec. Jaz sem bil nestrpen, a čakati je bilo treba sredine poletja, v katerem so vsako leto izginile glavne množine snega in se je ledenik pokazal v pravi obliki in v resničnem stanju. 10. avgusta smo zopet zasedli naše staro bivališče, staro pastirsko kočo na Bržotnovem rovtu v Vratih — a že na potu do tja so nas bleščeča snežišča iz višav, še bolj pa tu in tam podrta drevesa in velik plaz, ki je podrl velik kos gozda v bližini lovske koče, spominjali na posledice hude zime, poleg naše koče pa posebno podrti senik na rovtu samem. Takoj sem začel proučevati snežne razmere, v kolikor je to dovoljevalo precej slabo vreme. Ko pa so se oblaki razgrnili, sem že brez daljnogleda mogel razločiti na Triglavu velike izpremembe v primeri z lanskim letom. Na samem vrhu se je še svetilo majhno snežišče, gornji ledenik ali bolje snežišče, ki leži tik pod grebenom, je bilo sklenjeno tja do najgloblje krnice pod vrhom in vsa »rumena« do zime od snega zapuščena goličava je bila zopet pokrita s snegom; snežišče se je zopet na svojem skrajnem severnozapadnem delu zelo približalo spodnjemu ledeniku. Ta pa je bil letos tudi razveseljivo večji od lani, čist in bel, da ga je bilo zopet veselje pogledati. Seveda, če rečemo vsemu temu, kar se je svetilo v lepi belini, ledenik, ne govorimo resnice. Kajti pravi ledenik je ostal skrit v svoji lanski velikosti tam med Glavo in Kredarico, le silne plasti snega SI. 1. Triglavski ledenik iz Vrat 12. VIII. 1951 Foto Pavel Kunaver so pokrivale še vedno njega in vse rumene skalne goličave prav do same stene. (Slika 1.) Dne 13. avgusta me ni več zdržalo in kljub nezanesljivemu vremenu sem s fotoaparatom odhitel na Sovatno, da bi od tam dobil primemo sliko Triglava z ledenikom. Zal, da je bila svetloba slaba, vendar je bil razgled izredno poučen. Kako žalostne skalne puščave so se lani razprostirale okoli vrha Triglava! Goli ledenik je pogreznjen sam v sebe skrčen umiral in odtekal tam med Glavo in vrhom (glej sliko 2). Par revnih, umazanih snežišč ga je obdajalo. Za Planjp so tedaj sploh vsa večja snežišča izginila in rumena puščava je prevladovala in delila snežišča drug od drugega. Huda zima pa je popolnoma izpremenila lice in mogočno sliko. Glava med steno in Kredarico je bila zopet popolnoma obdana od snega. Snežišča so segala še v avgustu prav do stene pri Slovenskem stebru in pri Ktigyjevi polici. Kjer smo lani nad Veliko Črno steno hodili po produ med tisoč cvetovi belega planinskega maka, je letos ležal še debel sneg, in mogočna opast, ki jo je nanesel zimski vihar, je visela proti steni. Lani je bilo prav malo snega ob ledeniku pri Kredarici in širok pas proda ter zapuščenih moren se je razprostiral med ledenikom in kočo. Letos je bilo vse to pokrito in snežišča so se razprostirala nepretrgano do sedla pod Kredarico. Tisti grdi rumeni pas nad ledenikom v steni Malega in Velikega Triglava je malone popolnoma izginil in sneg je v dolgih jezikih segal visoko v te stene. Kadar je sonce posijalo, je vse zopet bleščalo kakor nekdaj. Ledu samega ni bilo nikjer videti, dasi je bilo že sredi avgusta. Z ledenika so se silna snežišča razprostirala daleč tja proti Staničevi koči. Kjer so v minulem poletju sredi rumene puščave ležala mala snežišča, je letos obratno iz belega plašča snega molela goličava kakor otoki. Če si hotel, si letos prišel s Kredarice prav do križišča čez Prag in na Tominškovo pot pod Begunjskim vrhom po snegu, ne da bi enkrat stopil na kopno. Pa tudi Za Planjo je bila slika vse lepša od lani. Mogočno glavno snežišče je prekrilo večji del skalne puščave in pokrilo rane, ki jih je pokrajini prizadejal jezni bajni Zlatorog. Gornji del snežišča je imel mogočno opast, ki jo je z južne strani planote nasul veter. Tudi snežišča pod zahodno steno so bila številnejša in mnogo večja kakor v minulem letu. Nad Križkimi podi, kjer sem čakal na zboljšanje vremena več ur, sem opazoval silna snežišča v kotlih. A o tem in drugem o snežiščih v Julijskih Alpah sploh, bom posebej poročal. Ker le ni hotelo biti sonca, sem se vrnil v dolino s sklepom, da se čim prej popnem do ledenika samega. Dne 16. avgusta sem bil že v Bohinju in 17. smo polagoma, opazujoč razdejanja zimskih in pomladnih plazov prišli do Vodnikove koče, naslednjega dne pa na Triglav. 2e dolga leta planinci niso stopili poleti na sneg na poti od Kredarice na vrh. Letos je strmo snežišče držalo prav gori do pod velike rdeče markacije v steni Malega Triglava! Z grebena pa bi mogel po par metrih plezanja po skalah že dospeti na sneg gornjega ledenika, pravzaprav le v debelih plasteh snega, ki se je lomil v mogočnih grudah nad spodnjimi grbinami. Sneg je segal visoko na Glavo in seveda daleč preko vseh mejnih označk, ki jih je ob robu ledenika pred leti naredil geografski institut naše univerze. Plezalcu, ki bi hotel z ledenika vstopiti v steno pod grebenom, bi široka in globoka obrobna zev med SI. 2. Triglavski ledenik in snežišča za Planjo (s Sovatne) . 13. VIII. 1951 Foto Pavel Kunaver * skalo in snegom dala letos mnogo opravila in bi mu na mnogih mestih sploh onemogočila prestop. s Sm° °b r°bu ledenika Prav polagoma sestopali proti Sta-mcevi koci. Lam je nešteto žlebov preprezalo ledenik. Podnevi in ponoči je šumela v ker * bil ««« v senci začetkoma popolnoma poledenel m mestoma prevlečen z gladko ledeno skorjo. Tem bolj pa so se mucih in drseli planinci, ki so zgodaj zjutraj brez vsake palice šli preko severnih snežišč. Namesto da bi se oskrbeli vsak z navadno planinsko palico, so zatikali premrle prste v trdi sneg, kar jim je leto knf rntŽje J? Stl"mini' ZdrS Pa ^ ^ velja" najnuir^-Sč h ZLna krvavA Triglav je v onih dneh videl na strmih s£e- z.scih mnogo obupanih obrazov. in nnD,neR18'avfta,s? 2jutraj zS°daj °dhitel na snežišča tja pod Ržjo in pod Begunjski vrh. Bilo je mrzlo jutro, kakršnih v zadnjih letih v teh višinah m v istem času nismo bili več vajeni. V jutranjem soncu je bila pokrajina prav posebno lepa in zanimiva ter prav nenavadna za tako pozno poletje. Spomnil sem se lanske slike. Umazani ostanek ledena SI. 3. Triglavski ledenik s pobočja Begunjskega vrha 18. VIII. 1951. Foto Pavel Kunaver SI 4. Snežišča t>od Ržjo in Kredarico 18. VIII. 1951. Foto Pavel Kunaver je skromno ždel tam pod stenami. Pod grebenom so samo ostanki snežišč, vsi sivi in umazani. Od Kredarice sem si lahko suhih nog prišel mimo malih snežišč, ležečih v rumenih golih skalnatih kotanjah. Kako drugače letos! Pravi ledenik ves pokopan pod snegom (si. 3), ki je segal do stene. Globoke razpoke v snegu nad Črno steno. Napeta, dolga, sklenjena snežišča vsepovsod. Skale suhe, ker se je sneg le malo ali mc tajal. Goličave le kot otoki sredi snega. Posebno pod senčnimi stenami vrha Kredarice in Rži so bila snežišča silno obsežna in sklenjena. Marsikateremu planincu in planinki, prišedšemu iz Kota ali Vrat, je kar sapa zastala ob pogledu na to zimsko pokrajino, ki jo je bil vajen v minulih letih gledati v popolnoma drugačnem, golem stanju. Premnogi so posli v te višine v tako kratkih hlačkah, da se je videl še dobršen del stegen, ki pa je imel malone vso dolgo pot preko mrzlih snežišč, posebno zjutraj, če ie bril mrzel veter, kurjo polt. Seveda je nenavadni pogled naredil na vsakega čutečega človeka najgloblji vtis, ko se je po nekaj urah dvignil iz vročih, zelenih dolin tako nepričakovano hitro v resno, snežno vele- gorsko pokrajino (si. 4). Kako bo tako stanje snega vplivalo na ledenik? Ali se bo kaj povečal? Tako se vprašujejo planinci, ki se zanimajo za pojave v naših gorah. Jasno in točno ne moremo na to odgovoriti. To pa je gotovo. Le os je padlo v gorah mnogo več padavin kakor običajno. Ce bi vzeli le polovico padavin v naših gorah okoli Triglava, kjer znaša povprecek 4000 mm, v oblsii snega, da to okoli 18 m snega. Seveda se ta sneg sproti stiska m pogreza, a vendar vemo, da je bolj v zatišju stoječa Staničeva koča oila letos proti koncu zime do strehe zakopana v sneg. Triglavski ledenik pa je dobil prirastek tudi s sten, od koder so plazovi nanesli precej snega navzdol. Pa tudi s Kredarice in njene okolice ga je vihar neprestano odnašal in odlagal na ledeniku. Ce bi vzeli, da je padlo na ledenik vso zimo okoli 30 m snega, in bi se ta sneg ne tajal, bi dalo to komaj okoli tri m pol metra sreža. Gostota sreža je le 0.6 in se z leti ko se Spreminja v led, se mnogo bolj stisne, kajti led ima gostoto 0.9! Tako bi naš ledenik v primeru, da bi se prirastek prav nič ne tajal, pridobil letos okoli 3 m ledu. To bi bilo kar precej; a žal poleti brez tajanja ne gre in dobršen del prirastka bo odtekel po Savi zopet v morje. Pa če bi bilo prirastka tudi le en meter ledu, bi bilo to kar dosti in v desetih letih bi postal ledenik ze zopet izbočen, pokazale bi se na grbinah razpoke, in triglavska pokrajina bi zcpet po zaslugi obsežnejšega ledenika in obdajajočih ga sne-zisc prav mnogo pridobila. Ce pa se bo to zgodilo, je odvisno od bodočih zim, ako bodo dale zcpet toliko snega kakor zima 1950/51 in od poletij ce bodo zadosti hladna, da ne bodo stajala vsega snega, ki bo padel na ledenik direktno z neba, napihan z njegove južne okolice in nagrmaden po plazovih, ki grme s Triglavovega masiva v krnico, kjer leži ledenik Le malenkostne izpremembe v podnebju je treba, pa se bodo pokazale posledice tudi na ledeniku. Saj prav nič še ne vemo, v kakšni dobi živimo Kajti znano je, da bi znižanje povprečne letne temperature samo za 4 do 5 C povzročilo, da bi alpski ledeniki zopet mogočno narastli. in tedaj bi tudi majceni Triglavski ledenik postal tak velikan, da bi kakor v davno mmuh ledeni dobi, v tisočletjih zopet pokril vso Gorenjsko tja do Lesc z mnogo sto, mestoma do tisoč metrov debelim ledom Ivan Savli: _____POJDIMO V TRENTO Tičarjev dom stoji na ozemlju Trente. Zato sem se odločil da za proslavo njegove 40-letnice oživim spomin na nekaj drobtin L zgodovine Trente. 5 Prave zgodovine Trente nimamo. Imamo pa nekaj beležk, ki jih je zabeležil trentarski vikar Anton Črv. Zbral in objavil jih je v Goriškem glasu 1. 1874. Simon Rutar pa je napisal zgodovino Tolminske. Pred 400 leti in prej je bila dolina ob izviru Soče en sam velik gozd, kjer so imeli svoja bivališča medvedi in volkovi. Ker so bili vsi gozdovi cesarska last, jih je dal cesar Ferdinad i. lo3o zaradi trgovanja z Benetkami vse popisati. Dobro oborožena in zastražena se je podala cesarska gozdna gosposka tudi v te gozdove pod Jalovcem m Grintovcem. Verjetno, da so izsledili takrat tudi rudo v teh krajih. Ali nobenega ni bilo, ki bi tvegal svoj denar za to podjetje. Simon Rutar nam v svoji zgodovini pripoveduje, da je sredi 15. stoletja prišel v Tolmin baron Ivan Gobelino. Leta 1558 se je pri prepiru z domačim župnikom Tomažem Skočirjem tudi pretepal. Ker je imela cerkvena gosposka takrat vso oblast, ga je hudo kaznovala. Zaradi neljubih razmer, ki so potem nastale v rodbini, se mu je zahotelo samote. S prijateljem Gregorjem Kumrom in s cesarskim dovoljenjem se je podal tu gori k izviru Soče kopat rudo in delat fužine. Ker je bil Italijan, je šel delavce iskat na italijansko Tirolsko. V okolici Trienta si je nabral nekaj političnih kaznjencev, vojaških beguncev in drugih podobnih ljudi, ki jim je samota tu gori prav prišla. Prišli so in napravili koče ob desnem in levem bregu Soče, ustanovili družine in tako so nastali Trientarji ali slovenski Trentarji. Gobelino je napravil eno fužino na levem bregu Soče, poleg sedanje cerkve, drugo pa blizu Loga pri Zadnjici. L. 1579 jima je nadvojvoda Karel dovolil za fužine potrebna drva iz cesarskih gozdov. Rudnike so pa začeli kopati enega v prvi Kurji dolini proti Mojstrovki, drugega na poti na Jalovec, desno od Trentarske planine, tretjega pa od Zapotoka v planini Središnici. Prvi rudnik ali jama se je imenovala Trentarska, druga je bila Jožefova, tretja se je imenovala Loretin stroj (Lorettabaug). Bronasta ruda se tudi nahaja v južnem pobočju Prisojnika. Vso rudo iz rudnikov so morali do fužin znositi na hrbtu. Za funt rude so plačali 53 grošev. Ker rudnik zaradi oddaljenosti ni mogel konkurirati koroškim rudnikom, je prišel kmalu v druge roke. L. 1624 so ga imeli že baroni De Grotta. Ti so ga kmalu prodali grofom Zemljerjem. Od Zem-ljerjev so ga kmalu dobili baroni Attemsi. Kdo je bil Attems? Ustno izročilo pripoveduje, da je bil po rodu Bavarec. Bil je general in je menda imel trn Kristusove krone. V vojski je imel veliko srečo. Nekoč je obkoljeval neko mesto v Italiji. Spiše pismo in ga pošlje v mesto: »Podajte se! Ako ne, bom primoran naskočiti s silo in pomoriti vse živo v mestu, tudi otroke v materinem telesu.« Odgovore mu: »Dokler imamo le enega moža, se ne podamo«. Tedaj Attems naskoči in pomori vse, da ni nihče ostal živ. Po treh dneh pa pride iz kleti mladenka, prinese generalu poln predpasnik zlatnikov in reče: »Vse zlato vam dam, samo pri življenju me pustite.« Ali trdi Nemec odloči: »Kar sem rekel, sem rekel.« Polasti se zlatnikov, toda po tem dogodku trdi general ni imel več miru. Neprestano je imel mladenkin obraz pred očmi. Neprestano je slišal njen mili, proseči glas: »Pustite me pri življenju!« Ker ni imel nikdar miru, se je podal k spovedi v Rim. Ali v Rimu mu poleg odpuščanja grehov nalože tudi pokoro: da porabi krivični denar, ki ga je po krivici pridobil, da mora pol vojakov vzdrževati, staro tovarno popraviti in novo cerkev sezidati. Mož si izbere Trento. Tako se je odločil, da popravi že skoraj zapuščeno tovarno v Trenti. Pol vojakov je že tako vzdrževal, da bi pa mogel delo v Trenti bolje nadzorovati, se je odločil, da bo stanoval v Trenti. Dal si je baron S^to KilT? M f - IT napraviti Sest ur dolg° cesto - Bovca v irento Kjer je bila fužina, sklene ostati. Sezida tudi grad Ta je bil na zT ¿J?" Je S* ŽUPni5ie' Kako veUk J« ™ grad nam kaže sedai Pri^L Cerkev ln to na zS°mji strani Spikovega travnika Pride pa zena iz gornje strani iz hiše št. 7, gleda in vpraša- »Kai Wn £ l°daPTT >>CerkeV b0l<< Zena nat° Pravi: > Ne -Z Mož se za^cŽt gleda, kako 3e mogoče, da bi ta neuka žena več vedela kakor C ^ vseeno vpraša: »Zakaj da ne?« Zena pa pravi: »Plaz jo bo vzd« Mož Poprej m nato pomislil. Pogleda okoli sebe in ugotovi, da ima žet pfav Nastopi zima, mož oboli in pozimi umre. V oporoki pa naroči Wo" Si Hotel ""L11' nad3ljUje njeg°V0 del°- Ali bratce bTdruTh S fo rVl ^^T^ ^ l6pŠem ^ v sta"drežu pri GorS Z rudnik v Rajbelju, Trenti, Ročinju in mnogih krajih po Bavarskem. Gre v Standrez, a ponoči se mu v sanjah prikaže brat in rX »Vstam m pojdi v Trento.« Zjutraj pove to svojim s» pTse mu posmehnejo. Drugo noč se mu spet prikaže brat in prav^VstaniT po di v Trento. Ce zopet pridem, te zmeljem kakor kamen žito « Ko se zbudi, se prestraši in še ponoči ukaže zapreči za Trento?a ■ ' 5 «Mera kopljejo m res najdejo trn. Nesejo ga v cerkev Trn ie še ? 5,70x fot t ov° IS"emdebeT 85™" Tak^* T^H CCrkVe Heiligenkreutz napravili. 1690cerkev vTrU* """" Atte"» Leta 1693 je ustanovil poseben benificijat. nicahelKe? nfi6 + ^ bile Znane vseh Primorskih kovač-Lernagiu. Ali tudi ta m imel boljšega uspeha in ie rudnik let* I77fl =: sS a °glea> pnsli so izkušeni rudarji iz Idriie NaS^l c«™ ,, ali na grebe (Vollfeder), StickJer" b^kollaZ TlT/Su stotov m ognjišče za vlakno (Streckferal). Iz vsega tega ^em razvidcl da je bila obdelava železa jako mizerna. Poleg teh fužto rSemTSel mc zanimivega razen male cerkvice in sto le! starega duSovSka k le bil bolan, da sem mogel le malo govoriti z njim; pa vseeno ™ ie vpraial, kaj sem prišel iskat k njemu. Ali morda zd avje "emu o se zatekali planinci v hlačah in v krilih, da bi jim zlomek ne povzročil bolezni« Dokler so fužine delovale, so prodajali železo v palicah po 14 soldov funt, kar so na mestu prodali. Kar je ostalo, so odpeljali na Benečansko v glavno mesto Čedad v Benečiji. Edini znak trentarskega železa je še železna plošča pred Spikovim hlevom in pa jeklen zvon v zvoniku, ki so ga dali napraviti, da je fuzi-narjem dajal znamenje, kdaj je začetek in kdaj konec dela. — Ker je zvon jeklen, ima čisto tenak glas. Ker je ta zvon še edino znamenje trentarske zgodovine in obenem mejnik planinskega področja med Bovcem m Jesenicami, sem ga dal pred kratkim popraviti. Sedaj visi polnopraven kot tretji zvon v zvoniku in priča o resničnosti zgodovine. Molči in žaluje pa tudi po nekdanjih za Trento dobrih časih, ko je v Trenti teklo se ze-lezo ko je služila lepe cesarske zlatnike in jedla boljši kos kruha. Ko je delo v rudniku prenehalo, so morali z župnikom vred postati pastirji, da so se mogli preživljati. — Župnik Frančišek Venceslav Lucenberger, ki je bil takrat v Trenti, je postal pravi pastir. Vikar Anton Črv je zapisal v knjigi, ki je bila tiskana v Benetkah leta 1699: »Frančišek Venceslav Lucenberger je nad 60 let vzdihoval v teh duplinah kakor golob zatopljen v globoko premišljevanje, dokler m 18. junija 1785 let in zaslug poln vrnil gospodu duha.« Po njegovi smrti so Trentarji ostali 77 let brez duhovnika. Potem jih je dal cesar Ferdinand, da bi lažje živeli, preseliti na Madžarsko, ali tam niso dolgo vzdržali; vrnili so se v Trento. - Kakor divji kozel nikdar ne zapusti svojih pečin, tako tudi Trentar nikdar ne zapusti svoje ljubljene doline. . .., Nekdaj so ljudje radi zahajali v Trento. Poleg naravnih lepot, ki jih ima Trenta, prav radi občudujejo izvir najlepše evropske reke, modre Soče Malokateremu pa je znan Trentarski Vintgar ali Korita. — Čudovite skalne izdolbine, čudo narave! Človek gleda ves zamaknjen. — iu prav posebno veljajo besede pesnikove: »Prid, zidar, se les učit« — Kes, kdor ni videl Korit, ni videl Trente! In ko smo v Trenti, ne pozabimo stopiti še na trentarski razgledni stolp, na Berebico, rožo Trente. Lepa jp Špička ali z Berebico se ne da primerjati. — Od Lipnika m Vršiča za Krnom krog in krog pa do Bovškega Grintovca se ti kažejo vse gore v vsej lepoti. — Zdi se ti, da si pomaknjen v sinje višave, da iz oblakov doli gledaš vso lepoto čarobne Trente. Res, Berebica je najlepša roža Trente. Dolžnost Planinskega društva je, da omogoči planincem dostop v te do sedaj še neobiskovane kraje. Zato pojdimo v Trento! Pojdimo m spoznavajmo lepote naše slovenske Trente. Dr. Francè Avčin: _problem odpornosti plezalne vrvi (Referat na kongresu Mednarodne Unije Alpinskih Asociacij na Bledu julija 1951 je v prevodu iz francoščine.) Stalni urad UIAA (Bureau permanent de l'UIAA) mi je pred nekaj meseci dal nalogo, da vam predložim kratko poročilo o problemu odpornosti gorskih vrvi. Dovoljujem si izjaviti, da ta problem ne obstoji več, vsaj s teoretičnega gledišča ne. Odlični članki o odpornosti vrvi, zlasti o poizkusu s sunkom, so bili objavljeni, po drugi svetovni vojni v planinskih revijah. Ne bom vas nadlegoval z naštevanjem te poltehnične literature, ki jo verjetno itak poznate. Brez dvoma bo dovolj, če podčrtam nekaj najbolj znanih imen, kot ime g. Doderoja, podpredsednika Francoske planinske zveze (Fédération Française de la Montagne), ki ga imamo čast in veselje pozdraviti med nami, ime g. Wexlerja v Sev. Ameriki (National Bureau of Standards), g. Mearsa iz Britanskega sveta za planinstvo v Angliji (British Mountaineering Council). Tudi mi tukaj v Sloveniji smo doprinesli svoj obolus k razčiščenju tehničnega vprašanja, ki ga predstavlja plezalska vrv. Da, odpornost alpinske vrvi je docela tehnično vprašanje. Prepričan sem, da smo mi vsi zelo daleč od načina gledanja na goro, ki bi bilo popolnoma športno, ali še več, popolnoma tehnično. Za pravega alpinista je njegova aktivnost v hribih zadeva duše, srca, duhovna potreba in gore obiskuje, »weil er muss«, da citiram pesnika Julijskih Alp, pokojnega dr. Julija Kugyja. Toda čim se začnemo posluževati umetnih sredstev, da delamo čedalje težje vzpone in gremo prav do kraja fizičnih in moralnih zmožnosti človeškega bitja, je treba videti v predmetih, katerih se poslužujemo, posebno v vrveh, klinih, vponkah, derezah, opremi za bivakiranje in zaščito itd. itd., tehnične predmete in treba jih je vzeti kot vsak drug material v fiziki in — kar je v bistvu isto — v tehniki. Vsaka malomarnost pri tem utegne prav hitro povzročiti hude nesreče. Zato torej mora biti dandanašnji tisti, ki uporablja alpinske predmete, dobro poučen o teoretičnih temeljih svojega delovanja: za vsako ceno je treba preprečiti lastne in svoje naveze nezgode. Ta vprašanja — da citiram g. Wexlerja v njegovem odličnem članku »Belaying the Leader« — »must be studied just as earnestly as one would seek to learn the technique of landing a plane before attempting to do so.«* Menim, da bi bila ena od bodočih nalog UIAA propagirati poznavanje te posebne povojne alpinistične vede, kajti — po mojih izkušnjah — jih je med vsem tropom plezalcev, ki plezajo »šesto stopnjo«, prav malo, ki bi to delali, zadevo res popolnoma poznavajoč. Prosil bi vas, da se ne vznemirjate, kajti niti malo nimam namena, da bi vam bral lekcijo o alpinističnih predmetih, prav posebej o vrvi. * Varovanje vodje naveze — »ta vprašanja je treba proučevati prav tako resno, kakor če bi se človek skušal naučiti tehnike pristajanja z letalom, preden poizkusi to storiti.« Rad bi vam samo poudaril dejstva in glavne momente, ki jih je mogla znanost doprinesti vprašanju gorske vrvi, ne da bi se dotaknil podrobnosti. Najprej je treba povedati, da je statična trdnost vrvi in to tista, ki jo dobimo pri počasnem nategu, končno nehala biti edini in absolutni kriterij za presojo kvalitete vrvi, dasi se večina tovarnarjev in prodajalcev tega še vedno drži iz često zelo preračunljivih razlogov. Presenetljivo nenadno pretrgavanje konopljene vrvi — često prvovrstne — ki ga povzroče presenetljivo majhni, a vertikalni padci povsod po svetu, tudi pri nas, je privedlo do študij, ki so vse razkrinkale varajoči element — statično trdnost, ki je bil vzrok številnim nesrečam. Po 1. 1945 je teorija pokazala, da ta podatek v primeru prostega padca ne pove skoraj nič in ga je treba nadomestiti z deformacijskim delom, potrebnim za pretrganje vrvi in z raztegom vrvi v trenutku pretrga n j a. Še več, višina padca igra v pogledu nevarnosti za pretrganje mnogo manjšo vlogo, kot so mislili, skoraj nobene. Vrv je toliko odpornejša za padec, kolikor bolj je raztezna. Vrv ogromne statične trdnosti, toda toga, izdelana, recimo, iz jekla, poči, medtem ko snov, ki je dovolj elastična, vzdrži isto padlo težo, čeprav je njena odpornost pri počasnem nategu mnogo manjša od odpornosti jeklene vrvi, ki se je pretrgala. Te teoretične rezultate so spremljali številni praktični poizkusi, da navedem samo poizkuse FFM v Grenoblu, ki jih je izvedel g. Dodero, one firme »British Ropes Co«, poizkuse »St. Gallener Materialprüfungsamt-a«, poizkuse »Plymouth Cordage Co.« v Massachussetsu in poizkuse zavoda »National Bureau of Standards« v Washingtons. Zadnji so si postavili za cilj najti za alpinske čete ZDA vrv, ki bo najvarnejša in najprikladnejša. Odtod je izšla izvrstna vojaška vrv, izdelana iz snovi »mountain nylon« (gorski najlon) 7' 16 palcev debeline, ki se z velikim uspehom uporablja tudi pri nas. Preteklo leto ie vzdržala, ne da bi se poškodovala oba člana naveze, dva zaporedna, popolnoma vertikalna padca 8 in 26 metrov! Soglasni rezultat teh teoretičnih študij in praktičnih izkušenj je bil sledeč: ni je konopljene vrvi, ki bi mogla vzdržati navpičen padec na togem oporišču, kar so sicer dognali že 1864, ne da bi sicer vedeli čemu. Edinole vrvi, izdelane iz modernih tekstilnih vlaken, predvsem iz liylona, se morejo upirati ogromnim silam, ki često prekašajo štirinajstkratno padlo težo. Obenem so odkrili, da imajo take vrvi celo vrsto drugih prednosti: ne napi jej o se vode in, če so že mokre ali zmrzle, ne postanejo toge, odporne so proti mikrobom vseh vrst in zaradi tega praktično neskončne trajnosti, so zelo gibke in voljne itd. Obenem je bilo marsikje, tudi pri nas, dognano, da je v vsem varovalnem sestavu najnegotovejši element vponka, kakršna je bila tedaj. To je bilo povod številnim novim konstrukcijam, od francoske vponke iz lahke zlitine P. Allaina do avstrijske vponke posebne oblike in velike odpornosti, ki jo je konstruiral W. Mariner. Začeli so tudi proučevati trdnost klinov in celo človeškega telesa, ki je tako krhko, a vendar tako presenetljivo odporno obenem. Celotni varovalni sistem je bil pregledan, —>■ i™« ™™,„ ^asSSSS^ pletenja, jedra itd sr> izšlo w • i « izvea»e vrvi v pogledu vitja, laboratorijev, n. pr °eX " ^ n°Vi materiaIi P^ajajo iz - - - -tS H^iŽ n™ čeprav ^ zatoTa b""^?. °dP°mOSt P™« te™ * v sizkdaarvrvi (comission d<* in karakterizacijo vrv HbLŽiLtlftT" f5™™" * °™k° rjMsriteSSžsS*?*» R - primere. prinranjena za »statične« predlagati imen0Vimih »dinamične«, si dovoljujem polnoma izključen" TaTikSf^S'1J*i^T ^ b° P°' razmerju z obema odločilnima podatoma- so m južnega novega snega. Zaradi velike teže južnega snega in velike strmine so se izprožili plazovi. Del širokega plazu je zadel kočo, prinesel s seboj velike skale in mnogo drevja. Ko smo šli zjutraj iz Mojstrane mimo slapa Peričnika, ki je bil do tal zamrznjen, je bilo 20° mraza. Sren je dobro držal. Snega je bilo 1 do 1K m. V Vratih je bil lep sončni dan. Okoli poldneva se je začel sneg južiti, a mi smo bili brez krpljev. Pomagali smo si v tej zagati tako, da smo šli ob vodi, seveda z veliko težavo, ter prišli vsi premočeni v Mojstrano. Takoj smo začeli zbirati sredstva za nov Aljažev dom. Ko je sneg »odlezel«, smo pričeli s pripravami za zidavo novega Aljaževega doma. Ko smo hodili v Vrata zaradi zidave, smo spotoma videli okostja gamzov in srn viseti med vejami visokih dreves, kjer jih je popustil plaz, meso in drobovje pa so že odnesli orli, jastrebi in lisice. Ze po enem letu (1910) smo odprli nov Dom, ki stoji na gričku, varen pred plazovi. Iz seznama mojih tur Poleg vsakdanjih piparskih izletov na Drenikov grič — Zgornji Rožnik, Šmarno goro in Sv. Katarino, smo prehodili tudi Slovensko Koroško in Julijske Alpe, saj sem bil nekih 70-krat na Triglavu, Knafelc 96-krat, Lmdtner 25-krat. Jaz sem se s svojo zvesto spremljevalko Jelico povzpel 16. avgusta 1906 na 3904 m visoki Ortler, 20. avgusta 1906 na 3798 m visoki Veliki Klek na Koroškem z najvišjo ležečo kočo Adlersruhe 3465 m, 7. septembra 1924 na 4167 m visoko Jungfrau, 1910 prehodil predele Kotor—Lovčen—Cetinje—Skadarsko jezero—Bar. Skupaj s parom Korenčan je bila na Vel. Kleku ga. Kadivec Antonija, katero smo po naključju srečali v vasi Dolsach, na poti na Veliki Klek. Prenočili smo pri Sv. Krvi, najvišji vasi (1521 m) na Koroškem, ki je prav to zimo tako hudo trpela od snežnih plazov. Kadivčeva nas je drugi dan peljala preko ledenika »Pastirica«, ki je 10 km dolg in 1650 m širok. Zaradi širokih in globokih razpok v njem je bila hoja preko ledenika zelo nevarna; zaradi tega so nas vodniki navezah na vrvi in sproti še opozarjali na razpoke. Ker je prejšnji dan padlo precej novega snega, se povsod razpoke niso videle ter smo morali s palicami poiskati prehod čez špranje in razpoke. Razgled se je hitro menjal zaradi goste megle. pe.alotp^elivvas^uS: ™ - '-h urah jutro z vozom na kolodvor v Lieiz Od tod smo krenili drugo hotela3 Eismeer?U " ie Zak°nSki par ^ Po zobati železnici do jeditaicf^biUšfiseblfpIč™ S/ifSf -ako mizo v z mrzlo in gorko /odo so' ^ tUdi m JES »m80 "T""' bila električna razsvetljava z žarnirLI ^ 1 m, visok pa 1 y3 m. y rovu je oltarček z Marijinim kipom. Zarmcaiw razmh ba™ Na koncu rova je bil Rupko Godec: —-~-- S! tde°hkaj .«rsiljudi' med gora je včlanjenih v planinske oi^nizaciie S «»«teljev tudi osnovalo posebne pionirske odsSeO deluzJîïï"^ drUŠteV pa Je sicer govora na raznih posvetovanj vonri, najmlajsjmi gorniki je bilo podcenjujejo sposobnosti pionirja ' SG mi Zdi> da mno§i «udje -u^^o^il"^^ «nje ob Bohinjskem je- Poprej sta bila tako visoko le dva od nïïh Ll 3 9* povzpel° na Triglav, ninske koče od blizu. To je brez šL™ 'Z™ P3 Š6 Spl°h ni videla pla~ sodili prenaglo, ko so ta podv^označrn koT nS? Vendar so mnogi reč vedeli, da je bil to le restât^S^iiïS^ÇîP P°ČGtje- Mso nam" v tem pa tiči skrivnost dela s SonSi siste+matlčnega «rjenja. Ravno nekoliko več spregovorimo J Planina, zato ne bo napak, če o tem se takoj vsi navdušili, čeprav so St v^V. ""J"«1™ Za planine «» žinskih predelov. P bl11 12 vseh kraJev Slovenije in tudi iz ni- nimÏÏSf S ? ^î™' Za poizkusno turo je bil določen Vo£l v P Ve Začeh lzleti v okolico Planincev) je kolona taborniov s pogrni (starejših osem ur s tremi krajšimi počitki Soo 2fcfn , f' .hodlla v naSlem tempu hojo v različnem tei4nu, p^nav^nje rStnfh IS' Praktično preizkušali pomoč, še oosebei ca tudi hnin vpo.min znamenj m markacij, znake za roma hite,-; tako 'SoffiT SSJS^ Temp° je bil niKov, zlasti tudi njihovo fiz/čno kondicijo ' ^ sposobnosti Posamez- ^¿JSS^SJS. VsrsSkSleShSeSaS° f]e 5-7 * Vse so se vračale po dolini Sedmerih Lei n n l m 1X5 SVoji brez najmanjše nezgode, čeprav ie bila Sta« ° Ko™ne- Vrnile so se Planike do Koče pri SedineVj^erif vet n^ kTSeV^ * ^ °d teh - —0 ~ nekatere izlJnje, WsTofm pridobili na drobnostfv lehnii^ ^^^^ ČG po- znavanje markacij, znakov za pomoč itd P hmh' prečkanJe težišč, po- 5? » - dr vsakega, « ^ cepina je pripravna na manjših sneziscg^krajšapahca z zanko^ ^^ Šr^at^riotun^vrh^rr/umijas^ copatah in so hodili bolj varno kot jaz v okovankah. ^„Hnlino in lih sproti opozarjaj na napSrŠe0«^»01- ^neVaviinostf (roke v žepu, H- nas - J—; ssilsss nauče ^VTlER Ta navada, ki se zadnje »ifSSEB sr m ninc°b s»» ¡r ^ je le, če je bil zadnji. društvene novice f POGAČNIK JOŽE čiss tre nieg^°orv°sakoS nedeijo smo letoSnjo j-n hiteii v pianinc k otvoritvam novih planinskih postojank in t^^^J^-^^^airjeKrih. da marsikatera planinska postojanka, ki že sprejema goste, ne bi imela niti temeljev, če ne bi Jože z neumorno delavnostjo pripravljal pogojev, da se je zgradilo toliko planinskih postojank. S tov. Pogačnikom smo na Planinski zvezi delali skupaj komaj kakih 5 let. V teh 5 letih smo ga spoznali kot izredno marljivega delavca, dobrega tovariša in navdušenega planinca. Študiral je ekonomijo in se je zato predvsem zanimal za gospodarska vprašanja v planinstvu ter je hotel s trdno gospodarsko osnovo planinske organizacije omogočiti našemu^ planinstvu največjo možnost razvoja na vseh sektorjih njegovega dela. Planinska zveza Slovenije, pa tudi vsa naša planinska društva dobro vedo, da je ravno Jožetova zasluga, da gradimo in otvarjamo planinske postojanke v času, ki ni najbolj ugoden za take vrste gradenj. Jožeta so poznali po vseh planinskih društvih, saj je neutrudno obiskoval, dajal nasvete, upravičeno grajal na- omahovatiZOPet ^^ P°gUma tiStim' ki so zaradi AnanCnih težkoč že pričeli vladaife^e!-^!nfn^Ž-1927-tV,Be°lradu' kjer je dovršU tudi gimnazijo. Ob-Bn fe široko razeledan in°'- ^ francoščino, angleščino in španščino, ini Ki sllok? lazgledan m izredno vztrajen delavec, saj ni bilo dneva da nočno uro ^ lahko Haninske -eze, ¿a tudi maStero deniča ki hi f7i-na njeg0V1 pisalni mizL Res težko ^ najti mla- temu ie bil od fčpnlfnlldeallzma i™1 tolikšno delo kot naš Jože. Kljub temu je bil odličen študent in je poleg ekonomije študiral tudi pravo rpCniLn!!?r smrtj°, ie nastala v odboru Planinske zveze velika vrzel in Dohod?h in Ž°Z°Pri dBlU POfreŠalL ^gvešah ga bomo tudi pri naših ¿orsk h pohodih in se bomo spominjali nanj, kadarkoli bomo prišli v koče ki so bile KSkTiLSSTT nasveti' P0Sebn0 pa se «a bomo spominjali V Domu pri Kiizkih jezerih, katerega je planinsko društvo Radovljica v spomin na nok Jožeta preimenovalo v Pogačnikov dom pri Križkih jezerih in mu s tem postavilo v naših planinah trajen spomenik. ™ KP° 1m, NAŠI BRIGADIRJI NA GROSSGLOCKNER-JU (3798 m) Letos spomladi so tudi v naše kraje prišle novice o divjanju plazov okrog Grossgloclmerja, ki so povrofiili precej škode tudi v svetovno znam vasic HeOigenblut (Sveta kri). Na poziv koroške deželne vlade je odšlo pomagat tej vasKi odstranjevanju ruševin tudi nekaj slovenskih mladincev. Prva sku-nfna iz Ljubljane, ki je štela 7 ljudi, je odšla konec junija. Sestavljali sojo mladi smučarji in planinci. 7. in 8 julija so « ^naj^šjo^ro l-nroškeea mladinca Ljuba povzpeli na Grossglockner (3798 m), najvišjo goiu v Avstiiti N^ih vzpon je pomemben zato, ker so dosegli vrh vsi in brez vodnika Večino avstr i j ski h turistov so spremljali vodniki. Pnzbiranju opreme sSM«^ « SSfjS 2 k? L io na obeh straneh privezali na kline in na ta način mnogo hitreje prešli kočljivo točko kot Atrijski planinci. Teh je bilo navezanih kar po 6 na eno ^rfele^^^i nekateri brigadirji te skupine so se novzoeh na Vel ki Klek. Pripominjamo, da je bila akcija organizirana na nohudo slovenske mladine na Koroškem, ki se je tudi pri delu lepo izkazala. Nekateri toSi Stovenci se zavzemajo za ustanovitev Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Menimo, da bi bilo prav podpreti njihova pri-zadevanja. ______ planincev, padlih partizanskih borcev in končno tudi padlih vojakov iz prve svetovne vojne, ki sq v teh krajih umirali za imperialistične namene. Za njim so čestitali PD Nova Gorica tudi zastopniki ljubljanskega društva in društvo Bovec, medtem ko so prišli Mariborčani na proslavo z zamudo. Zavetišče stoji na temeljih bivšega italijanskega spomenika italijanskim vojakom, ki so padli na Krnu, spomenik pa je bil posebej posvečen se italijanskemu poročniku Albertu Picu, kateremu je uspelo, da je presenetil madžarsko posadko na vrhu Krna in .jo pregnal s teh položajev. Zavetišče je važno zaradi tega, ker je s tem dana možnost prenočevanja obiskovalcem Krna, ki prihajajo iz Julijskih Alp, važno pa je tudi za vse obiskovalce iz Soške doline, ki so morali prej v enem dnevu izvršiti vzpon in sestop, če niso hoteli bivakirati na prostem. Radovljiški dom je preimenovan po sklepu odbora za postavitev koče v Radovljici v Pogačnikov dom pri Križ-kih jezerih. Otvoritev, ki je bila zamišljena v velikem obsegu, je trpela pod vtisom smrtne nesreče Pogačnika, ki se je ubil na snežišču med Mlinarico in Razorjem prejšnjega dne zjutraj. Na otvoritvi je bilo preko Zavetišče na Krnu se imenuje po pokojnem Gomiščeku Ervinu, ki je lani oktobra tik pod vrhom Krna zdrsnil in se ubil. PD Nova Gorica je v zavetišče vzidalo spominsko ploščo, ki je bila odkrita ob otvoritvi zavetišča. Na dan otvoritve se je zbralo na Krnu preko 150 planincev predvsem iz Primorske, kajti proslava otvoritve je bila združena s proslavo IV. obletnice priključitve Slovenskega Primorja Jugoslaviji. Na predvečer smo zažgali na vrhu Krna kres in spustih nekaj raket, naslednjega dne ob 11 dopoldne pa je bil oficielni del proslave, ki jo je otvoril tov. Boštjančič z nagovorom, z odkritjem spominske plošče tov. Gomiščku in s predajo ključa zavetišča gospodarju koče tov. Niku iz Vršnega, ki ima tudi mnogo zaslug za zgraditev koče, saj je sam osebno prenesel na gradilišče mnogo materiala in je tudi nadziral gradnjo. Za Boštjančičem je tudi govoril predstavnik OF za tolminski okraj, nato pa je govoril predsednik PZS predvsem o tem, da danes Italija zopet razlaga svoje imperialistične težnje po pokrajinah pri raznih mednarodnih forumih in da tudi mi planinci z izgradnjo postojank na bivšem okupiranem ozemlju manifestiramo našo voljo, da ostanejo ti kraji vedno naši. Spomnil se je tudi vseh ponesrečenih 800 ljudi iz vseh delov Slovenije, prišli pa so tudi planinci iz Trsta in Kopra ter g. Reinisch iz Avstrije, ki pa je na žalost obstal pod Križko steno, poslal pa je pismene čestitke. Dom je krasna zgradba, silno solidno zgrajena in že sedaj v nedodelanem stanju lahko prenoči 40 oseb. Otvoritev je pričel predsednik PD Radovljica tov. Olip Pavel, nato je govoril minister — predsednik Sveta za kulturo in prosveto tov. Boris Ziherl, nato dr. Jaka Prešeren o zgodovini društva v Radovljici, nato predsednik PZS, nakar so se zvrstili zastopniki sosednjih društev, okraja Tolmin in v imenu koprskih planincev posebno ognjevito dr. Vovk Viktor. Izvršila se je predaja ključev oskrbniku, še preje pa smo počastili spomin pok. Pogačnika, ki ima velike zasluge pri graditvi Doma. Dom stoji na krasni točki in je z njegovo postavitvijo za-mašena občutna vrzel na poti od Erjavčeve koče preko Prisojnika in Ra-zorja do Vrat in v smeri proti Triglavu in Trenti. Zanimivo je bilo opazovati zjutraj pred otvoritvijo, ko so se iz vseh smeri tako od Razorje-vega sedla, iz Trente, od Križa in od Stenarja prikazale trume planincev in si lahko natančno videl, kako važno centralno lego ima novi Dom. Pohvaliti je predvsem PD Radovljica in to najprej tovariša Pavlina," ki je ves prosti čas žrtvoval za gradnjo doma in bil neštetokrat na Križkih podih, mislim, da samo letos že okoli 20 krat. Tudi tov. Olip in ostali odborniki so bili zelo delavni. Društvu so bile ob otvoritvi izročene lepe nagrade, med drugim je dalo PD Ljub-ljana-matica in PD Jesenice denarna sredstva za opremo dveh sob. Nagrajen je bil tudi najboljši delavec Kra-vanja Viktor ml. ALI CLUB ALPINO ITALIANO TO ODOBRAVA? Ob zaključku šolskega leta 1951 je šlo pod vodstvom treh profesorjev kakih 16 dijakov in dijakinj predzadnjih dveh razredov tržaške slovenske višje gimnazije na tridnevni izlet v Sella Nevea, ki je pod Kaninom najbolj znana izhodna točka za visokogorske ture v zahodnem delu Julijskih Alp Zjutraj v soboto 30. junija je vsa ta skupina napravila izlet do koče Gil- berti oz. na Prevalsko sedlo, kjer poteka meja med Italijo in Jugoslavijo. Pred povratkom na Neveo so se vpisali vsi v spominsko knjigo in navedli tudi, kot je običaj v planinah, v zadevni rubriki s kratico »PD Trst«, da so člani Planinskega društva v Trstu. Ko je prišla kasneje v Gilberti neka druga italijanska skupina planincev, je eden od njih pri vsakem podpisu naših dijakov posebej najprej temeljito počečkal besedo »Trst«. Končno je izrazil vso svojo srčno kulturo s tem, da je napisal v spominsko knjigo prav na široko »Drek Slovenci«. Seveda ni imel ta tiholazec toliko planinskega poguma in odločnosti, da bi zaključil ta podvig s svojim podpisom. Ne verjamemo, da bi bil tisti planinec član tamkajšnjega CAI, čigar planinska tradicija je visoko čislana, — ali pa kakega drugega planinskega društva. Ako pa se je slučajno kam vrinil, ne dela s takim pojmovanjem planinstva prevelike časti društvu. Ne le v društvo, tudi v planinske koče ne bi smel biti mogoč dostop takim »planincem«. Na vrhu Kanina je lansko leto tov. Ostan iz Bovca napisal na jugoslovanski strani obmejnega kamna z rdečo barvo »Kanin, m 2592«. Nekdo je kasneje stolkel s kamnom črko »K« in napisal »C«. — V obeh primerih je razvidna skrajna intoleranca; v prvem žalijo narod, v drugem delajo krivico, ker je Ostan v veliki previdnosti napisal »Kanin« na naši strani obmejnega kamna. Ti pojavi v gorah na naši zapadni meji niso nekaj slučajnega. Pride-nimo k njim gonjo italijanskega tiska zoper našo državo, izsiljevalno taktiko italijanske diplomacije, sovražno stališče Vatikana do kakršnekoli utrditve Jugoslavije, proces v Lucci, razpihovanje najbolj reakcionarnih šovinističnih apetitov v Trstu in ne nazadnje odklonilno stališče italijanskih oblasti do ureditve obmejnega planinskega življenja z Jugoslavijo, pa moramo žal zaključiti, da so besede o 2000 letni italijanski kulturi res samo besede, ki jih praksa žal nikoli ne potrjuje. Vse je samo kričeča — na vse grlo kričeča španska stena za umazani »sacro egoismo«, v zgodovini odnosov med Italijo in nami že večkrat do kraja razgaljeni. Tudi mi vprašujemo: »Ali CAI take stvari odobrava? Ali je res vse, kar govore in pišejo njegovi zastopniki, samo prazna in pusta fraza? Recite, ali še bolje, storite kaj, gospodje!« RUDOLF BADJURA, Gorski prehodi v luči ljudske geografije, Ljubljana 1951 Pričujoča razprava je nadaljevanje razprave »Slovensko in nemško geografsko sedlo« v Geografskem Vest-niku 1950, o kateri je naš Vestnik že spregovoril. V uvodu razpravlja zaslužni avtor vodnikov po Sloveniji o izrednem pomenu gorskih prehodov za geografa, geodeta, tehnika, za vojsko in promet in za razne vrste popotnikov. Z obžalovanjem ugotavlja, da smo zanemarili pristna domača imena za te prehode in da si je ne samo naša, ampak obča slovanska geografija izposodila »sedlo« (Sattel) iz nemškega geografskega izrazoslovja. Po pravici graja najnovejše geografske učbenike in zemljevide, ki so vsi obdržali že 'utrjene zmotne nazive. Namen razprave je, podati v obrisih ljudski imenski ustroj prehodov in tako ob ljudski geografiji razčistiti na videz nepomembno stvar. —_zprava je tehtna po svoji razgledanosti, živem interesu za ljudsko svojino ter iskrenem odnosu do narodnega izročila, ki ga ne bi smeli nikjer zametavati, marveč prav od-birati, poudarjati in rabiti v korist in odgojo mlajših rodov. V prvem poglavju se avtor ogreva skupno ime preval namesto prelaz in prehod. Odloča se za preval, ker danes omogoča najlažjo tvorbo potrebnih pridevnikov. Odločitev utemeljuje s poimensko analizo besede prehod in prelaz. V poglavju »Pomen, razne vrste in poedini deli gorskih prehodov« natančneje razčlenjuje pojme podolžni in prečni preval, pretrg, pretržje, medgorje, stranski preval, pretres, vrh, dalje sedlo v našem domačem ijudsko-geografskem pomenu, pri čemer pokaže svoj obširni razgled po naši domovini. Zanimiva je njegova kategorizacija prevalov glede na razhodnost (morda bolje hodnost, prehodnost — Wegsamkeit) v cestni, navadni in trdi preval, še bolj pa razbiranje prevalskih izrazov, kar obrav- nava v III. poglavju. V našem jeziku je nič manj kot 52 izrazov, s katerimi so različni pisci označili to ali ono vrsto gorskega prehoda. 20 od teh je neuporabnih, ker niso ljudski, ker niso domači. 2e v Geografskem Vest-niku 1950 je avtor obrazložil 32 ostalih izrazov kot občudovanja vredno geografsko dediščino, kot pričo, kakšen smisel za poimenovanje so imeli prvi potniki in prehodniki. V dveh zaglavjih obravnava avtor pomensko vsebino naslednjih izrazov: vrata, megre, preval, predol, predel, prehodi, šija, prevor, preves, pretres, koliba, vrh, pretrg, pretržje, prelog, prezid, pregaz, prevor, pretolč, pretolčje in medgorje (medgrje). Marsikakšno mikavno drobtino bo v tem razboru dobil ne samo ljubitelj gora in priložnostni interesent, marveč tudi znanstvenik geograf, zgodovinar, jezikoslovec. Morda bolj kot za kateri koli drugi zemeljski del velja prav za gorsko področje, za gorska ledinska in krajevna imena, da potuje, obenem skozi zgodovino, kdor se premika po terenu. Avtor opremlja razpravo deloma tudi s primerjavo v drugih slovanskih jezikih in gorstvih, posebno pa so dragocene pripombe glede po-nemčevanja nekdaj našega gorskega sveta v Alpah na primerih: Vratca (Torl), preval (Prevvald, odtod Prebold, Št. Pavel pri Preboldu itd.). Pomembna je avtorjeva vzpodbuda k proučevanju imenoslovja ledinskih, hišnih in drugih imen, kar vse še čaka naše zanamce, našo Akademijo znanosti in univerzo. Koliko zanimivih, našo zgodovino v dobi naseljevanja in kolonizacije osvetljujočih dejstev je v tem neraziskanem blagu, po katerem so večkrat brezobzirno, sledeč samo svojemu pohlepu, šarili tuji znanstveniki in nam s svojim na videz objektivnim peresom stregli po življenju. H koncu razprave avtor razporeja svoje predloge, ki so ob kratkem: Poiskati je treba spet stara domača imena (Jermanova vrata, Koren, Vrh — za Šmarnogorsko sedlo, Jezerski vrh, Vrh Mrzlega dola — za Savinjsko sedlo itd.); poimenujmo brezimne cestne vrhe v ljudskem duhu; uvajajmo oboje v naše zemljevide; bodimo previdni pri proučevanju ledinskih imen; uvrščajmo sleherni preval, kamor po geografskem zna- čaju in prehodnosti spada, v zemljevidih, zemljepisnih in turistično propagandnih vodnikih; ne opuščaj mo grafičnih znamenj za besedni poudarek pri prevalskih imenih (to bi bilo priporočljivo pri vseh topografskih imenih in njihovih izvedenkah, toda slovar ledinskih imen je pri nas res še ledina). Avtor priporoča uvedbo kratic za prevalske izraze na zemljevidih posebno na takih brez plastnic in črtk. Seveda — prej pa je treba uveljaviti domače izraze, šele potem bo mogoče delati prepotrebni jugoslovanski kartografski ključ. Razprava Rudolfa Badiure je razveseljiv donesek k študiju naše zemlje in naše zgodovine, razveseljiv še prav posebno zaradi bogatih pobud. BAEDEKER Našemu starejšemu rodu ime Baedeker ni neznano. Pomenilo je svetu in tudi še danes pomeni toliko kot »dober potni vodnik«. Vodnikovega avtorja ime je postalo pojem. Poldrug sto let mineva letos, odkar se je v nemškem Essenu (1801) rodil deček s tem priimkom, ki so mu dodali še ime Karel. Izšel je iz stare knjigotrške rodbine. Imeli so ga za posebneža, ker ni ljubil dečjih zabav in se je najraje sam klatil naokoli. To se je še stopnjevalo, čim je vstopil kot vajenec v berlinski založbi Mohr & Winter in Georg Reimer. Postal je pravi klatež. Imel pa je s seboj vedno beležnico, kamor si je obširno zapisoval vse, kar je videl in zvedel. Po treh letih se je vrnil v Essen in je vstopil v založništvo svojega očeta. 1827 je zapustil Essen in odšel v Koblenz, kjer je s šestindvajsetimi leti ustanovil podjetje, ki je njegovo ime proslavilo sirom po svetu. Dotlej pa je preteklo še mnogo vode po Reno-vem koritu. Tudi v Koblenzu je Karel Baedeker kot lastnik majhne knjigarne nadaljeval s svojim potepuškim življenjem. Prodajo knjig je prepustil za to nastavljenemu pomočniku, sam pa je peš z beležnico v i-oki preromal vso rensko deželo po dolgem in počez, zlezel na vsako goro in v majhnem čolnu veslaril po reki. Kmalu je v Koblenzu zaslovel kot mož, ki pozna vse ceste, steze in kmetije, na splošno vse lepote in posebnosti pokrajine ob obeh bi'egovih Rena. To so bile priprave za sestavo knjige, za katero pa ni imel potrebnih sredstev. Poleg tega je med njegovo dolgo odsotnostjo nazadovala še njegova knjigotržnica in Baedeker se je znašel na robu propada. Njegova raziskovalna prizadevnost je bila omajana in prestala bi bila najbrž za vedno, da ni naključje ravno v najbolj kritičnem času poseglo v Baedeker-jevo življenje. Nekoč je iz Rena rešil nekega psa in hvaležni lastnik, ki je poznal Bae-dekerjevo ljubezen do te pokrajine, mu je podaril potni vodnik, izvod Kleinovega »Potovanja po Renu«. Knjiga je v Baedekerju znova vzbudila navdušenje za delo. Kaj je toliko vplivalo nanj? Misel, ki mu je vse življenje polnila glavo in srce, je nenadoma našel vsaj nakazano v Kleinovem potnem priročniku. Razpored te knjižice je dal Baedekerju okvir za vse njegove kasnejše izdaje. Čudno, da kot knjigotržec, ki se je še prav posebej zanimal za potopise, dotlej ni naletel na to knjigo! Dejstvo je, da je z denarjem, ki mu je še ostal, takoj odkupil od založnikov vse pravice na knjigo. Potem se je obrnil do svojega očeta v Essenu za pomoč in ko mu je bila zagotovljena, je sestavil novo izdajo »Potovanja po Renu«. Izdal ga je 1839 pod Kleinovim imenom. V treh mesecih je bil razprodan. Ta preobrat v njegovem življenju je Baedekerju vrnil njegovo samozavest in zaupanje. Se istega leta je izdal »Vodnik skozi Belgijo in Nizozemsko« in spet je prodaja prekosila vsa pričakovanja. Od tedaj se Baedeker ni strašil nobenih stroškov. Prepustil je svojemu pomočniku v Koblenzu vodstvo trgovine in se podajal na svoja pustolovska potovanji po Evropi, da bi svetu pokazal, kako je treba potovati in kako je potovanje užitek. Pokazati je hotel ljudem, da potovanje ni posebna pravica bogatašev. Kot dokaz je vnesel v »Baedeker« približne stroške vsega, kar je izletnik ali turist potreboval. Vsi prejšnji potni vodniki so več ali manj smatrali za glavne postavke potovanja kočije, potna dovoljenja, priporočilna pisma in dohodke tako imenovane visoke družbe. Hotel je »popotnika kolikor mogoče napraviti neodvisnega od hotelskih lastnikov, služinčadi in tujskih vodnikov«. Vsako evropsko prestolico je temeljito pregledal, preden je o njej izdal potni vodnik. Baedekerjeve navedbe so bile večkrat nepristranske Zaradi kritičnih pripomb je imel v mnogih deželah večkrat neprijetnosti. Tako n. pr. so bile njegove knjige v Franciji prepovedane, dokler ni bila izplačana nekemu hotelirju odškodnina za opazko »povod za pritožbe«. Neapeljska trgovska zbornica je uradno protestirala proti temu, ker je Baede-ker v svojem Vodniku razglasil svetu, da je beračenje v Italiji nekaj vsakdanjega, da ropanje kovčkov tam ni povsem tuje in da je vročina v Neaplju septembra moreča in da bi si bilo glede čistoče pri prebivalstvu južne Italije še mnogo želeti. Drogi-sti v Rimu pa so se združili v skupni tožbi proti Baedekerju, ki se je drznil priporočati turistom, naj kupujejo droge raje pri Angležih in Amerikan-cih kot pri laških drogistih. Zemljevidi in načrti so pri Baedekerju bistveni del besedila. Zaoral je v tem pogledu ledino za potne vodnike. On je bil tudi prvi, ki je uporabljal različne vrste črk, da bi poudaril važnost navedenih dejstev, in ki je uvedel zvezdico kot priporočilni znak. Vsa mehanična dela v »Baedeker-jih« vključno tisk, pripravo zemljevidov in načrtov ter rdečo platneno vezavo so izvrševali v Nemčiji, po-največ v Lipskem, kjer se tvrdka nahaja že od leta 1872. Tja se stekajo poedinosti iz vsega sveta in niti skromen gostilničar v kakem odročnem kraju ni vai-en, da bi ne bile prednosti ali pomanjkljivosti njegove hiše zvesto naštete kot opozorilo potnim ljudem vsega sveta. Kako je Bae-deker popoln je val stare vzore, vidimo iz pisma njegovega sina londonskemu listu »Times« leta 1889: »Moj oče Karel Baedeker je za časa svojega bivanja v Koblenzu pač kupil in izdal Priročnik za Ren (v nemščini in francoščini), ki kaže mnogo potez modernega vodnika, toda šele ko je videl številne angleške iz- letnike, ki so z Murrayevim Vodnikom pod pazduho sledili stopinjam ,Childe HarokT-a, mu je prišlo na misel, kako zaželeno bi bilo preskrbeti svojim rojakom podobne knjige za druge dele Evrope. Nemške knjige, ki jih je potem izdal drugo za drugo, je deloma povzel po Murrayevih knjigah, so pa vsebovale mnoge od Baedekerja samega sestavljene opise, med tem ko so bile popolnoma samostojne v važnih praktičnih navodilih, kot priporočilih hotelov, pojasnilih o prometnih zvezah itd. Kasnejši vodniki, ki jih je moj oče izdal, in tisti, ki so jih izdali moji starejši bratje in jaz sam, so popolnoma samostojna dela, sestavljena s pomočjo sposobnih sodelavcev, med katerimi so mnogi znani učenjaki in znanstveniki.« Čeravno Karel Baedeker ni bil ustanovitelj potnih vodnikov in priročnikov, je bil tisti, ki je pred več kot sto leti pričel gladiti pota neštetim nogam po cestah in stezah, propagirati izlete za spoznavanje lepote zemlje in vrednost njenega prebivalstva ter uvajati množični turizem. Viktor Pirnat Od 6. do 9. VIII. t. 1. se je v naših Julijskih Alpah mudil ameriški veleposlanik g. George v. Allen s svojima sinovoma in ameriškim konzulom v Zagrebu g. Charlesom Mac Wickerom. V spremstvu prof. Saše Vodenliča iz Delnic so šli iz Rudnega Polja preko Vodnikove koče na Planiko, na Triglav ter sestopili v Trento. Veleposlanik pozna Ande, Cordillere in švicarske gore, vendar je bil nad lepoto naših gora vzhičen. R. Badjura je letošnjo jesen praz-znoval 70-letnico. Uredništvo mu ob tej priliki k življenjskim uspehom iskreno čestita, bralce pa obvešča, d i bo v prihodnjem letniku izšla razprava o njegovem življenju in delu. * Bralce in naročnike obveščamo, da bo insp. Josip Wester s svojim člankom »Še trikrat na Triglavu« nadaljeval v prihodnjem letniku. Zamude ni kriv ne avtor ne uredništvo. T VSEM OKRAJNIM MAGAZ1NOM IN OKBAJNIM ZVEZAM KM1TUSKIH ZADRUG TIR POTROŠNIŠKIM ZADRUGAM IN OSTALIM MAGAZINOM! podjetje z galanterijo na debelo LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 1 Vam nudi bogato zalogo raznega galanterijskega in drobnega blaga, kakor: nahrbtnike, aktovke, kovčke, steklenino ter "drugo blago, kakor tudi razno pohištvo: stole, omare, itd. Skladišče za „GALANTERIJO" Sv. Petra cesta št 1 Skladišče za „STEKLO" Javna skladišča, Tyrševa c. 33 DRŽAVNO GOSPODARSKO PODJETJE % O J? cj/ e ii i LJUBLJANA TYRŠEVA CESTA 8 t S SVOJIMI PODRUŽNICAMI: MARIBOR, Gosposka 19 CELJE, Stanetova 9 JESENICE, Cankarjev trg 3 NOVO MESTO, Gl. trg 34 SOLKAN, Ulica IX. Korpusa 158 VUfft nu-cLi fizkulturne potrebščine za vse panoge športa