emona
proizvodnja
trgovina
turizem
engineering
informator

glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana
Teze za samoupravni sporazum na zboru
samoupravljavcev Emone
Komisija, ki jo je imenoval delavski svet pod-ietia januarja letos, je prijavila material za uskladitev samoupravnih odno-Sov v podjetju Emona. O te*ah za samoupravni sporazum o združevanju dela ln sredstev in ureditev otedsebojnih razmerij v ^fooni je razpravljal zbor samoupravljalcev Emone dne 27. oktobra 1972.
Namen sporazuma, ki ga bodo sklenile temeljne or-9anizacije združenega dela v Podjetju je, da se čim dosledneje uveljavijo do-°dbe XXI. in XXII. dopol-n|la Ustave SFRJ in XXVII. ^ XXIX. dopolnila Ustave R Slovenije, s katerim se Vsem delavcem v družbeni reProdukciji zagotavlja, da s svojim delom in sredstvi •"oprodukcije v družbeni ostnini neposredno in enakopravno v združenem de-u odločajo o vseh zade-Vah družbene reprodukcije v Pogojih in odnosih med-sebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti. a zagotovitev takega jžbeno-ekonomskega podaja delavcev v podjetju Anioni se ti organizirajo v erneljne organizacije zdru-2er|ega dela.
Osnutek sporazuma Predvideva 21 temeljnih jganizacij združenega de-'a in sicer:
1- TOZD Poljedelstvo — govedoreja
TOZD Gozdarstvo — pravna oseba
TOZD Prašičereja
TOZD Perutnina
TOZD Kooperacija b- TOZD Tovarna moč-n'h krmil
TOZD Trgovina na de-
TOZD Trgovina na ^obno
^pJOZD Trgovski obrat
1(X TOZD Alpkomerc — Pravna oseba
11.	TOZD Zunanja trgo-
12.	TOZD Globtour
13.	TOZD Hotel Slon — Pravna oseba
p 14- TOZD Hotel Riviera °rtorož — pravna oseba
15.	TOZD Hotel Slavija Maribor — pravna oseba
16.	TOZD Zdravilišče Čateške toplice — pravna oseba
17.	TOZD Hotel Evropa Celje — pravna oseba
18.	TOZD Hotel Vila Bled
19.	TOZD Hotel Bernardin v izgradnji — pravna oseba
20.	TOZD Engineering
21.	TOZD Skupne službe.
Navajamo nekatere značilnosti iz predlaganih tez za samoupravni sporazum. Za temeljne organizacije združenega dela, ki nimajo lastnosti pravne osebe, nastopa podjetje v odnosu do drugih pravnih subjektov in družbene skupnosti v svojem imenu za račun temeljnih organizacij združenega dela. Temeljne organizacije združenega dela, ki imajo lastnost pravne osebe, nastopajo v odnosih do družbene skupnosti in drugih pravnih subjektov v svojem imenu in za svoj račun.
Vsaka TOZD jamči za svoje obveznosti z vsemi svojimi denarnimi sredstvi, ki jih ima naložene v interni banki ali v zunanjih bankah ter s svojimi terjatvami, ki jih je mogoče pobotati z njenimi obveznostmi do upnikov. Če sredstva za kritje njenih obveznosti ne zadoščajo, so za te obveznosti solidarno odgovorne ostale TOZD.
Angažiranje sredstev ene TOZD v korist druge se šteje v notranjih medsebojnih razmerjih za premostitveno posojilo, ki se obrestuje.
Kadar TOZD v določenem obračunskem obdobju posluje z izgubo, le-to pokrivajo druge TOZD s sanacijskimi krediti.
Izhajajoč iz neodtujljive pravice delavcev, da na podlagi svojega dela v TOZD pridobivajo dohodek, ki v celoti pripada TOZD in upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o do-
hodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo, se v samoupravnem sporazumu ureja:
—	razdelitev sredstev, pravic in obveznosti podjetja na TOZD kot začetna materialna osnova njihovega dela;
—	ekonomska razmerja med TOZD v okviru Emone;
—	način ugotavljanja in delitev dohodka v TOZD;
—	sredstva TOZD;
—• združevanje	sred-
stev;
—• interna banka in njeno delovanje;
—• skupne službe;
—	odnosi s podjetji v tujini.
Zaradi izvajanja enotne gospodarske politike podjetja in zagotovitve enotnih meril, za ugotavljanje poslovnih uspehov v posameznih TOZD, kakor tudi zaradi enakega položaja delavcev glede osebnih dohodkov in nadomestil, se TOZD dogovorijo, da bodo enotno
—	določale razpone obračunskih vrednosti delovnih mest ter splošne osnove in merila za ugotavljanje in delitev osebnih dohodkov;
—	obračunavale in izplačevale nadomestila za osebni dohodek;
—	obračunavale in izplačevale regrese, dopuste in prehrano;
—	obračunavale prispevek za gradnjo stanovanj in prispevek za izobraževanje;
—	obračunavale amortizacijo osnovnih sredstev;
—	zajemale podatke o gospodarjenju na podlagi enotnega pravilnika o knjigovodstvu in kontnega plana ter po enotnih načelih ocenjevale vrednosti zalog.
S sredstvi amortizacije in z dohodkom, ki ga ustvarijo TOZD v katerikoli obliki združenega dela in sredstev, razpolagajo TOZD v celoti same. Po pokritju zakonskih in pogodbenih obveznostih formirajo TOZD poslovni
sklad in sklad skupne porabe.
TOZD bodo preko interne banke združevala svoja sredstva
1.	z namenom, da s koncentracijo povečajo njihov učinek;
2.	da združijo sredstva skladno s predpisi in medsebojnim sporazumom v skupnem rezervnem skladu podjetja, pri čemer se sredstva, ki jih posamezna TOZD vloži v ta sklad, trajno evidentirajo kot njen delež v rezervnem skladu;
3.	z namenom uresničevanja solidarnosti med vsemi delavci podjetja;
4.	z namenom enotnega nastopa podjetja nasproti prosilcem za pomoč in dotacije.
Da bi v okviru podjetja, ne glede na finančne sposobnosti posamezne TOZD, čim prej zagotovili socialno najbolj ogroženim članom delovne skupnosti ustrezen stanovanjski prostor, se TOZD obvežejo, da bodo na ravni podjetja formirale poseben sklad za izgradnjo najemniških stanovanj.
Zaradi racionalnosti in smotrnosti, predvsem pa zaradi uresničevanja medsebojne solidarnosti, se TOZD s sporazumom odločijo, da se v okviru TOZD Skupne službe ustanovi interna banka, ki bo poslovala pod imenom Interna banka Emona.
Preko interne banke bodo TOZD, ki nimajo svoj-stva pravne osebe, opravljale vse svoje finančno poslovanje, TOZD z lastnostjo pravne osebe pa bodo s to banko intenzivno poslovno sodelovale tako, da bodo pri njej oro-čale ali ji dajale kot kredit vsa svoja prosta sredstva, iz njenih prostih sredstev pa pri njej najemale kredit.
Interna banka v imenu TOZD upravlja s sledečimi sredstvi:
— s sredstvi, ki bodo prek nje s podjetja prene-šena na TOZD,
—	s sredstvi, ki jih bo v obliki kreditov ali z razpisom posojil dobila od eksternih kreditorjev,
—	s sredstvi, ki jih zbere preko Hranilno kreditne službe Emone,
—	s sredstvi, ki jih pridobi v obliki kreditov, oro-čitev ali trajnih deležev od TOZD,
—• z združenimi sredstvi TOZD,
—	z drugimi sredstvi, ki jih zbere pri svojem poslovanju.
Kakšna pa je predvidena organizacija samoupravnega odločanja in odgovornosti?
Člani delovne skupnosti neposredno samoupravno odločajo in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve tako, da odločajo o zadevah, ki so si jih pridržali s tem sporazumom, Statutom ali pravili, na zborih delovnih ljudi in z referendumom. Določene samoupravne funkcije po-verjajo člani delovne skupnosti delavskemu svetu temeljne organizacije združenega dela, za podjetje kot celoto pa zboru delegatov TOZD.
Na zborih in v samoupravnih organih odločajo delovni ljudje z javnim glasovanjem, če se s predhodnim glasovanjem ne odločijo, da bodo glasovali o določeni zadevi tajno.
Z referendumom odločajo člani delovne skupnosti o zadevah bistvenega ekonomskega pomena za TOZD ali za podjetje, kar določajo pravila TOZD, oziroma Statut za podjetje.
Na zboru delovnih ljudi pa odločajo o ustanovitvi TOZD, o spojitvi dveh TOZD, o sprejetju tega sporazuma ter njegovih sprememb in dopolnitev, o sprejetju pravil in drugih splošnih aktov TOZD ter njihovih spremembah in dopolnitvah, o zadevah, za katere je tako določeno v pravilih TOZD.
Da bi zagotovile dosledno izvajanje odgovornosti za samoupravne odločitve
in za izvršitev teh odločitev, TOZD s tem sporazumom enotno opredeljujejo to odgovornost takole:
1.	Vsak delavec je neposredno odgovoren za doseganje najboljšega možnega rezultata pri delu na svojem delovnem mestu. V zvezi s svojim delom je delavec dolžan poznati in spoštovati zakonske in samoupravne predpise ter strokovna pravila glede dela, ki spada v delokrog njegovega delovnega mesta.
2.	Vsak delavec je neposredno odgovoren za pravilnost informacij, ki jih daje o svojem delu in v zvezi s tem delom predpostavljenim delavcem, izvršilnim in samoupravnim organom ter drugim upravičencem.
3.	Delavec je neposredno odgovoren tudi za uspeh tehnoloških, poslovnih ali organizacijskih rešitev ali ukrepov, ki jih je na njegov predlog sprejel pristojni izvršilni ali samoupravni organ, če gre za rešitve ali ukrepe iz področja njegovega delokroga.
4.	Delavec, ki vodi strokovno službo je neposredno odgovoren za uspeh tehnoloških, poslovnih ali organizacijskih rešitev in ukrepov, ki jih je sprejel pristojni izvršilni ali samoupravni organ na predlog te strokovne službe ali na podlagi njene analize in ocene predloga, ki ga je dal določeni član delovne skupnosti.
5.	Samoupravni ali izvršilni organ je sam odgovoren za svoje odločitve tedaj, kadar jih sprejme:
a)	na podlagi predloga strokovno nekvalificiranega člana delovne skupnosti, če predloga ni dal predhodno v presojo ustrezni strokovni službi,
b)	če je predlog strokovno kvalificiranega člana delovne skupnosti ali strokovne službe dal
Nadaljevanje na 2. str.
'Jadaljevanje s 1. str.
Teze za samoupravni sporazum na zboru
samoupravljavcev Emone
v izvršitev v spremenjeni obliki,
c)	po lastni pobudi brez predhodne konsultacije z ustrezno strokovno službo.
Najvišji samoupravni organ v podjetju je zbor delegatov TOZD, ki ima s sporazumom tele naloge in pristojnosti:
1.	da vsklajuje razvojne programe TOZD s programom razvoja podjetja;
2.	da določi in sprejme program razvoja podjetja;
3.	da določi in sprejme letni gospodarski plan podjetja;
4.	da sprejme Statut in druge skupne splošne akte ter spremembe in dopolnitve teh aktov;
5.	da obravnava in sprejme zaključni račun podjetja;
6.	da izdaja interne predpise in ukrepe v zvezi s pripravami za narodno obrambo in civilno zaščito;
7.	da odloča o ustanavljanju podjetij v tujini in vlaganju sredstev v tuja podjetja;
8.	da odloča o pristopu podjetja k samoupravnim sporazumom;
9.	da odloča o integracijah in statusnih vprašanjih, za katere ni določeno, da o njih odloča del. skupnost neposredno;
10.	da na predlog TOZD odloča o združevanju sredstev z drugimi organizacijami združenega dela in tujimi podjetji;
11.	da ureja na drugi stopnji medsebojne spore TOZD (prva stopnja bo notranja arbitraža);
12.	da voli svoj individualni izvršilni organ;
13.	da odloča o drugih zadevah, ki so mu prepuščene v pristojnost s tem sporazumom, s Statutom ali s soglasnim sklepom delavskih svetov vseh TOZD ter o zadevah, o katerih mora odločati najvišji samoupravni organ po zakonu.
Zbor delegatov TOZD sestavljajo po trije delegati iz vsake TOZD, voli jih delavski svet temeljne organizacije združenega dela za eno leto.
Samoupravljale! v Emoni so na zboru nanizali vrsto vprašanj, nakazali nove možnosti za njihovo reševanje, osvetlili nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti.
Tovariš ing. Grujič je menil, da se v našem podjetju ni pričelo uresničevati ustavnih amandmajev pri neposrednih proizvajalcih, temveč s samouprav-
nim sporazumom. Da niti samoupravni sporazum niti predvidena komisija ne more določati in odločati, ali bo imela delovna skupnost TOZD ali ne, temveč da je to odvisno le od volje neposrednih proizvajalcev. Te pravice ni mogoče omejevati.
Tovariš ing. Grujič je še dodal, da teze ne rešujejo vprašanj v interesu TOZD, predvsem ne premoženjskih vprašanj, vprašanja delitve dohodka in oblikovanja skladov, pristojnosti posameznih samoupravnih organov, finansiranja skupnih služb idr.
V diskusiji je sodeloval tudi predsednik delavskega sveta obrata Perutnina tovariš Zabric. Dejal je, da so 00 ZK, strokovni kolegij obrata in DS obrata proučili teze in pripominjajo sledeče:
1.	TOZD se odločajo za pristop k sporazumu sicer popolnoma prostovoljno, vendar se s podpisom že podrejajo nekaterim obvezam, ki niso v skladu z osnovnim načelom sporazuma.
2.	S podpisom sporazuma se nekatere pravice prenašajo od TOZD v večinsko odločanje zbora delegatov. Tako prisiljuje sprejetje razvojno investicijskega programa, da se v tako imenovanem širšem interesu razpoložljiva sredstva vseh TOZD usmerjajo tudi mimo interesa nekaterih TOZD. Teze predvidevajo celo, da bo ta organ predpisoval posameznim TOZD, v kolikšnem deležu bodo morale prispevati h konkretni investiciji. Z akceptiranjem teh določil bi se več ali manj odpovedali še tistim sredstvom, ki bi jih sami ustvarili v korist prioritetnih investicij.
3.	Vsako združevanje sredstev mora torej sloneti na interesu udeleženih TOZD in na njihovi prostovoljni odločitvi, da jih združujejo. Izločevanje tega interesa s solidarnostnim usmerjanjem je v principu negativno.
4.	Prelivanje sredstev in iskanje enotnih izhodišč oziroma startnih osnov za bodočnost je nesprejemljiva oblika reševanja ekonomskih težav nekaterih TOZD. Možno je samo solidarnostno posojanje sredstev, ne pa dotacije.
5.	Predlagano formiranje skladov TOZD skupne službe je nesprejemljivo, ker postanejo tako usluge skupnih služb izredno drage in je dana materialna osnova za krepitev admi-
nistrativno-upravnega aparata, pa tudi zato, ker po ustavi nihče nima pravice TOZD odtujevati ustvarjenega dohodka.
6.	Sporne so teze, ki obravnavajo rezervni sklad podjetja.
7.	Prepričani smo, da je gospodarska moč odvisna od močnih in gospodarsko zdravih TOZD, od razčiščenih medsebojnih odnosov in od združevanja sredstev na osnovi skupnega interesa, ki nikoli ne more biti v nasprotju s posamičnimi interesi TOZD, če ta sredstva prostovoljno združujejo.
O posebnem položaju kmetijstva v našem gospodarstvu in posebej v Emoni je spregovoril ing. Gor-šič, direktor obrata Polje-delstvo-gozdarstvo-govedo-reja. Dejal je, da bi osnovno kmetijsko proizvodnjo lahko rešili s pravilnim odnosom cen kmetijskih in industrijskih proizvodov.
Tovariš Ferligoj, direktor turistične agencije Globtour in tovariš Havli-ček, direktor hotela Slon, sta obravnavala vprašanje devizne stimulacije ter možnosti razvoja vertikalnih integracijskih gibanj, ki so pogoj za hiter in učinkovit razvoj slovenskega turizma.
Tovariš Mitja Švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu sindikatov Slovenije, je v svoji diskusiji opozoril na nekatera sporna vprašanja v tezah samoupravnega sporazuma. Po njegovem mnenju bo potrebno dopolniti in izpopolniti samoupravni insti-tucionalizem ter temeljiteje določiti kolektivne in individualne izvršilne organe v podjetju. Kritiziral je odnos med trgovino in proizvodnjo. K reševanju problematike Mesne industrije Zalog bi morali pristopiti z drugačnega izhodišča. Razmejitev premoženja in dohodkovni odnosi med TOZD bi bilo po mnenju tovariša Švaba treba drugače obdelati. Razmejitev sredstev bi morala biti popolna, brez določenih delov, ki bi ostali na ravni podjetja.
O tem, katera TOZD naj bi bila pravna oseba in katera ne, je v tezah obdelano nedosledno, trdi tovariš Švab.
Dokaj podrobno mnenje o tezah za samoupravni sporazum je podal tudi ing. Kukovec, predsednik republiškega odbora sindikatov kmetijskih in živilskih delavcev in posredoval nekatere kritične pripombe:
Tovariš ing. Kukovec pravi, da je slabost tez v ekonomskih odnosih med TOZD, ker te odnose proizvodnje, predelave in trgovine zreducirajo izključno na klasične tržne odnose. To pa bi še naprej reproduciralo in povečevalo neenakopraven ekonomski položaj med TOZD.
V	tezah tudi ni dovolj jasnih določil v tem smislu, da se lahko in morajo posamezne TOZD samoupravno sporazumeti nazno-traj in navzven. Prav tako bi morali več povedati o funkciji programov razvoja in planov TOZD in podjetja kot celote.
V	tezah niso navedene posledice za TOZD, ki samoupravnega sporazuma ne bi izvajala ali če bi prišlo do sporov ob sklepanju sporazuma.
Poudarjena je socialna nota v stanovanjski politiki, nič pa ni rečeno, kako se bodo s pomočjo stanovanjske politike reševala potrebna kadrovska vprašanja, koliko sredstev se bo usmerjalo za individualne kredite in koliko za družbena stanovanja.
Po obrazložitvi tez za samoupravni sporazum ter po večurni diskusiji je zbor samoupravljalcev Emone sklenil naslednje:
1.	Teze za samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju Emona, ki jih je izdelala komisija DSP za uskladitev samoupravnih aktov z ustavnimi dopolnili, se dajejo v 30 dnevno javno razpravo zborom delovnih ljudi v sedanje OZD podjetja, na njihove samoupravne organe ter politične organizacije v podjetju.
2.	Skličejo se zbori delovnih ljudi, ki bodo predložene teze temeljito obravnavali in:
a)	dali pripombe in predloge za morebitne spremembe ali dopolnitve tez za osnutek samoupravnega sporazuma;
b)	se bodo z večino glasov izjasnili, s katerimi organizacijskimi enotami podjetja želijo biti organizirani kot TOZD v obliki, ki jo v organizacijski strukturi podjetja predstavlja skupnost njihovega zbora;
c)	pri opredelitvi glede organiziranja v določene TOZD mora posamezni zbor z večino glasov sprejeti tudi stališče glede obsega pravne samostojnosti, v skladu z merili predvidenimi v
načrtu samoupravnega sporazuma.
3.	Na podlagi pripomb in opredelitev, ki jih bodo sprejeli zbori delovnih ljudi ob obravnavi tez, bo komisija sestavljena iz po enega predstavnika vseh TOZD, po predhodnih uskladitvah predlogov zborov delovnih ljudi izdelala osnutek sporazuma, ki bo vseboval tudi bodočo organizacijo podjetja TOZD. Če komisija določenih predlogov zborov zaradi neskladnosti z Ustavo ali zakoni, ali zaradi neskladnosti s koristmi podjetja kot celote, ali zato, ker bi bili v nasprotju s koristmi drugih delovnih ljudi v drugih delih podjetja, ne bo sprejela v osnutek, bo take predloge navedla v obrazložitvi osnutka in utemeljila zakaj jih v osnutek ni sprejela.
4.	Pripravljeni osnutek sporazuma bo komisija predložila Delavskemu svetu podjetja in organom družbeno političnih organizacij v podjetju, ki bodo osnutek na skupni seji obravnavali, določili končni predlog sporazuma in ga dali v 15 dnevno razpravo zborom delovnih ljudi, ki se formirajo po delovnih enotah v okviru bodočih TOZD, kakor bodo predvidene v predlogu sporazuma.
Ko delavski svet podjetja da v razpravo predlog sporazuma, imenuje tudi verifikacijsko komisijo, ki bo od vseh zborov delovnih ljudi zbrala zapisnike o ustanovitvi TOZD in o sprejemu samoupravnega sporazuma.
5.	Na zborih delovnih ljudi, z večino glasov vseh zaposlenih, delavci:
a)	sprejemajo sklep o ustanovitvi TOZD oziroma o vključitvi svoje delovne skupnosti v določeno temeljno organizacijo združenega dela,
b)	sprejmejo besedilo samoupravnega sporazuma,
c)	pooblastijo Delavski svet podjetja, da razpiše volitve za samoupravne organe TOZD in predpiše volilni postopek.
Zapisnik zbora delovnih ljudi pošlje predsednik zbora verifikacijski komisiji delavskega sveta podjetja, ki ugotovi:
—	sklepčnost zbora,
—	dejstvo, da je zbor sprejel besedilo sporazuma,
—	dejstvo, da je na podlagi sklepov posameznih zborov določena TOZD ustanovljena.
6.	Ko verifikacijska komisija opravi svoje delo po zadnjem odstavku prejšnje točke, predloži sporazum v podpis predsednikom vseh zborov delovnik ljudi, ki so sprejeli sporazum.
Po opravljeni verifikaciji v smislu prejšnjega odstavka predlaga verifikacijska komisija Delavskemu svetu podjetja, da za TOZD najkasneje v 15 dneh razpiše prve volitve v samoupravne organe TOZD in imenuje vršilce dolžnosti vodje TOZD.
7.	V primeru, če delovna skupnost določenege dela podjetja na svojem zboru ne sprejme besedila sporazuma, kakor je bil sprejet od večine ostalih zborov delovnih ljudi, ime taka delovna skupnost v 60 dneh od uveljavitve sporazuma pravico zahtevati pri pristojnem razsodišču (mešana arbitraža oz. svet za samoupravne spore), da uskladi besedilo sporazuma z njenimi posebnimi stališči; do odločitve velja za to delovno skupnost sedanji statut podjetja.
V primeru, če delovna skupnost določenega dela podjetja na svojem zboru zahteva status TOZD, komisija pa njene zahteve, upoštevajoč načela iz 2. točke XXI. ustavnega dopolnila, v predlogi sporazuma ni upoštevala in zaradi tega ta delovna skupnost pri sprejemanju spO' razuma glasuje proti sprejemu, se spor v 60 dneh po uveljavitvi sporazuma predloži pristojnemu razsodišču. Do odločitve velja za to delovno skupnost dosedanji statut podjetja ter je vključena v tisto TOZD, v katero je spadala po tem statutu.
Zbor samoupravljalcev
Emone je torej pomenil uvod v javno razpravo 0 tezah za samoupravni sporazum in je prinesel ne' kaj tehtnih in konstruktivnih mnenj članov delovne skupnosti Emone ter 9°' stov.
V prihodnji številki Informatorja bomo objavili spisek koristnikov kreditov za stanovanja in stanovanj, stroške reklame in propagande, stroške reprezentance, stroške kilometrin v našem podjetju.
Problemov ne posplošujmo
Osnovna organizacija Zveze komunistov, ki vključuje komuniste v direkciji za splošne zadeve, za finančne zadeve, v direkciji zunanje trgovine in direk-ciji za engineering, je ime-la sestanek 19. oktobra. Sestanku je prisostvoval tudi član občinskega komiteja ZK tovariš Samardžija. Prisotni komunisti so ob-javnavali pismo predsednica ZK Jugoslavije in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter sklepe občinskega Komiteja ZK.
Razprava je bila usmerjena in osredotočena na '°nkretne naloge komuni-stov osnovne organizacije v Emoni. Navajamo nekatera mnenja o aktualni pro-blematiki:
— Podatke o osebnih dohodkih, kreditih, ki so jih dobili v podjetju člani kolektiva, o stroških za reprezentanco, kilometrinah in nadurah, o sredstvih za gospodarjenje v Emoni, vse to smo objavljali v internem glasilu že doslej in ne pomeni nove naloge. Važno je, da delavci vedo, kje dobijo takšne podatke in da jih tudi resnično lahko dobijo.
— Delavski svet naj bi imenoval svoj odbor za družbeni nadzor, kateremu naj bi bila podrejena kontrolna služba, ki pa bi morala biti okrepljena. Poslovne morale in predpisov ne bi smeli zapostavljati in omalovaževati z izgovarja-
njem, da delamo v korist podjetja.
— Opozoriti moramo tudi na širše probleme, ki vplivajo na naše celotno gospodarstvo. Cena mesa, sladkorja, kako je z emisijo, to so bistvene stvari za delavce. Ni najpomembnejše to, da nekdo zasluži 100.000 starih dinarjev, drugi pa dva milijona, treba je vedeti, kako in zakaj lahko zaslužita tako različni vsoti. Odpraviti moramo vzroke. Vsi smo za to, da zatisnemo pasove, a le, če jih zatisnemo na vseh relacijah.
— Izboriti moramo pravilen status trgovine in ne dopustiti, da nas družba tretira kot špekulante.
Hkrati pa vemo, da obstaja vrsta predpisov, za katere ne vemo, kako naj bi jih izpolnjevali in njihov učinek ni odvisen od našega dela.
Očitki, da se v trgovini zbira veliko sredstev, so neutemeljeni, oziroma je problem posplošen. V resnici je le nekaj trgovskih podjetij v Jugoslaviji, kjer bi bilo potrebno ukrepati. In komunisti bi morali probleme konkretizirati.
Enotno mnenje navzočih je bilo, da ne smemo zapirati diskusije na notranje probleme delovne organizacije, temveč, da opozorimo tudi na širše in globlje vplive. Prav tako pa bi bilo napak, če bi zanemarjali ožjo problematiko.
GLOBTOUR TUDI V OSIJEKU
Supermarket v Osijeku je zadnje dni v oktobru slavil svoj peti rojstni dan. Ob tem prazniku so uvedli novost — šalter za informacije in agencijske usluge naše turistične agencije Globtour. Ob začetku poslovanja v Osijeku je Globtour pripravil presenečenje: brezplačna zimovanja in izlete za srečne izžrebance.
Naše svetlobne oznake
Različna mnenja in govo-rice so me navedle, da po-Vern, kako poteka zamenjava svetlobnih napisov.
Stvar, ki se nekaterim ^di nepotrebna in imajo ob-Cutek, da potrošniki samo-UrRevno zahajajo v naše Prodajalne in bi shajali tu-
brez tega, da bi ta de-Hor raje razdelili za plače !td- Ra ni tako. Potrebno j6 dobro vidno ime podjetji. ki naj pomeni tudi kva-Keto proizvodov in stori-tev, urejenost trgovin in P^arketov, čistočo okolja, ® ratka vabo za potrošnika, a bi stopil skozi naša vra-a 'R mimo naše blagajne.
Sektor ekonomske pro-Pigande je odgovoren za ®notno sliko podjetja, za notno izvajanje propagan-e- Po predpisih smo dolž-1 izvesti svetlobne napise a vse prodajalne ob vpad-
nicah in glavnih ulicah v mestu, sicer sta odgovorna oseba in podjetje denarno kaznovana. In če napis mora biti, naj bo tak, da nam bo služil za reklamo in nam bo tudi v ponos. Paziti moramo na zaščitene zgradbe, kamor ne moremo montirati kakršnegakoli napisa, potrebno je dobiti kup dovoljenj. Odlok tudi pove, kako močno je lahko element osvetljen. Sprememba imena podjetja in emblema je terjala zamenjavo vseh tiskovin, obrazcev, žigov in svetlobnih napisov. Elemente za svetlobne napise smo poskusili uvoziti, vendar bi potrošili prepotrebne devize. Na domačem trgu pa je s temi rečmi vrsta težav. Potrebno je bilo veliko smisla za improvizacijo.
Po vseh zgodah in nez-

Svetlobna oznaka Delikatese
godah smo z montažo svetlobnih elementov začeli 21. marca letos. Po montaži prvih elementov smo doživeli razočaranje. Svetlobni napisi niso dajali pričakovanega in želenega učinka. Dosledno smo se držali zahtev arhitekta, ki ni dovolil odstopanj od svojega osnutka.
Poiskati smo morali boljšo možnost, primernejšo obliko elementa. Tega smo se lotili sami v sektorju ekonomske propagande. Po prvotnem osnutku je bil element dražji zaradi zahtevnejšega modela, komplicirane neonske razsvetljave. Razliko si lahko sami ogledate: star element v Gosposki ulici, novega pa pri bifeju v Gorupovi ulici. Znaka sta po velikosti enaka in obojestranska. Pri novem modelu dogovorjenih velikosti nismo spreminjali, spremenili smo samo površino ter dosegli globino v elementu, rezultat pa je privlačnost. Z zunanjo oznako je tako storjen prvi vpliv na mimoidočega, da mu vzbudimo radovednost. Ljudje so dandanes vajeni, da menijo, da je lokal zaprt, če že od daleč ne vidijo izveska in ne poskušajo se prepričati od blizu.
Potrošniki pričakujejo torej gotovost in obvestilo »mimogrede«, ne marajo nepotrebnih blodenj po ulicah. Prepričan sem, da smo vse to z novim elementom dosegli. Poenostavili smo tudi izdelavo in montažo ter s tem seveda ugodnejšo ceno.
Pa še to: za izdelavo enega kalupa smo morali čakati več kot tri mesece, da ne omenjam izdelave transformatorjev, neonskih cevi in nabave pravega materiala. Za en sam element je potrebnih pet kooperantov. Potrebne so predhodne študije skic in maket, izdelava poskusnih elementov, še posebno potem, ko smo
zavrnili arhitektov osnutek. K odlašanju del nas je vodila samo odgovornost do investicije, do sredstev in do rezultatov. Do novega leta bodo dela končana.
Dario Prinčič
Svetlobni napis za market
Mladina v Emoni zopet dela
Konec septembra smo osnovali mladinski aktiv Supermarketa Ljubljana. Prvi širši sestanek mladincev dopoldanske izmene je bil sklican 29. 9. 1972, naslednji dan pa je bil sestanek ponovljen za popoldansko izmeno. Izvoljeno je bilo tudi vodstvo aktiva.
Mladina je izvedla že prvo delovno akcijo 10. oktobra. Iztovorila in vskla-diščila je dva kamiona tapet in 24 komadov garaž. Za opravljeno delo bi moralo sicer podjetje plačati precejšnjo vsoto denarja za
nadurno delo. V programu ima mladina še več delovnih akcij, izletov in seveda tudi zabav s plesom, tako da se bodo bolje spoznali med seboj.
Mladina Supermarketa ima tudi že svojo hranilno knjižico ter se vneto pripravlja za naslednje akcije. Za Dan republike bo pripravila krajši program in ga zaključila s plesom.
Da pa bo naša mladina laže uresničila vse akcije, ki so še pred njo, ji bo pomagala tudi sindikalna or-
ganizacija Supermarketa na vseh področjih. V načrtu imamo, da bomo skupaj z mladino organizirali razne poučne ekskurzije v naše večje tovarne, da se bo naša mladina seznanila z delom mladine v proizvodnji. Nadalje bomo organizirali izlete v naravo, predvsem v kraje, kjer so bile borbe med NOB. Naši starejši člani kolektiva jim bodo lahko najbolje povedali, kako je mladina delala takrat v tistih pogojih.
Skratka, združili bomo prijetno s koristnim.
Mladina Ljubljanskega Supermarketa se je zbrala na delovni akciji
Hotel Vila Bled
Načrti z Vilo Bled, ko jo je prevzela Emona v svoj sklop, so bili veliki. Dejavnost naj bi bila gospodar-sko-družbena, kulturna in gostinska. Ena od pomembnih aktivnosti naj bi bil klub gospodarstvenikov, ki naj bi povezoval gospodarstvenike v jugoslovanskem
merilu. Zelo pester je bil program tudi na kulturnem področju, vrstile naj bi se razstave, gledališke in glasbene prireditve. V gostinstvu in hotelirstvu pa so pred dvemi leti šele improvizirali.
Kako je v Vili Bled danes? Kot hotelski objekt je
v sestavu Emona-hotelov. Največji problem jim — kot vselej in povsod — predstavlja premalo denarja. Kjer naj bi bili prostori za potrebe umetnikov, grafične in tapiserijske delavnice, so še vedno nekdanje garaže.
Tudi klub gospodarstvenikov ni osnovan. Kot hotel pa ima Vila Bled vse prej kot zadostne kapacitete. Največ povpraševanja je po eno-in dvoposteljnih sobah, razpolagajo pa večinoma z apartmaji. Vendar je osebje z direktorjem Dimitrov-skim na čelu storilo že precej. V začetku oktobra so odprli aperitiv bar v pritličju, do 29. novembra pa bodo uredili v spodnji dvorani narodno restavracijo. Možnosti za pridobitev novih prostorov je še več, tako za restavracijo in za sobe. Kar je najvažnejše pa je, da je kolektiv hotela
Vila Bled poln pripravljenosti za delo, poln volje in elana. Da je to res, dokazuje mnenje gostov. Seveda, navdušuje jih lepa okolica, vendar to nikakor ne bi bilo dovolj. Predvsem se po čudovitih sprehodih prileže okusen prigrizek. Kakšna kuhinja je v Vili Bled, pove tale dogodek:
Mednarodnega simpozija o obravnavanju podatkov so se udeležili predstavniki iz večine evropskih držav, vajeni velikih sprejemov, pozornosti in posebnosti. Toda nad slovesno večerjo v Vili Bled so bili tako navdušeni, da so zahtevali kuharja v jedilnico in se mu posebej zahvalili.
Mimogrede naj še povem sladkosnednežem, naj nikar ne zaobidejo Vile Bled, če so že na Bledu, kajti slaščica »grmada«, njihova specialnost, je zelo zelo dobra!
Pogled na Bled
ŠTUDIJSKA DELEGACIJA KP JAPONSKE
Študijska delegacija Komunistične partije Japonske se je od 11. do 25. oktobra mudila v Jugoslaviji na povabilo predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije.
Delegacijo so sestavljali:
—	član stalnega prezidijuma CK KP Japonske,
—	novinar, predstavnik KP Japonske pri časopisu Problemi miru in socializma v Pragi,
—	novinar partijskega glasila AKAHATA, dopisnik iz Moskve,
—	sodelavec v Mednarodnem oddelku CK KP Japonske.
To je bila prva delegacija Komunistične partije Japonske, ki je prišla v Jugoslavijo.
Med tridnevnim bivanjem v Sloveniji so se 16. oktobra zadržali tudi v našem podjetju na razgovoru s predstavniki samoupravnih organov, organizacije ZK, sindikata in uprave podjetja o delu na področju kmetijstva, o delu in položaju samoupravnih organov, organizacije Zveze komunistov in sindikatov.
Skrbimo za varnost pri delu
Kako
preprečujemo
požare
Številni požari, ki nastanejo v blagovnicah, prodajalnah, skladiščih in upravnih poslovnih prostorih, dokazujejo, da vse premalo skrbimo za požarno varnost.
Da bi zmanjšali število požarov in s tem tudi škodo, je seveda nujno, da uporabniki prostorov posvečajo večjo skrb požarnovarnostni preventivi.
ZAKAJ PRIDE DO POŽAROV
Največ požarov nastane zaradi:
—	neprevidnosti,
—	površnosti,
—	lahkomiselnosti,
—	pozabljivosti,
—	nepazljivosti,
—	neupoštevanja predpisov, navodil in opozoril,
—	nevednosti in nepoznavanja lastnosti gorljivih materialov, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnem delu, ipd.
VZROK POŽARNIH NESREČ
Vzroki požarnih nesreč ali celo eksplozij so lahko še nepravilna izdelava di-movodov, nezadostno teš-njenost pri plinskih inštalacijah, na jeklenkah s plini, plinskimi priključki in nepravilna izvedba električne inštalacije.
Požar v upravnih in dru-
gih prostorih ogroža tudi zdravje zaposlenih. Niso redki primeri, ko zaradi požarov osebe dobe težke opekline, ali celo umrejo.
Zlasti nevaren je ogljikov monoksid, ki nastane pri nepopolnem gorenju trdih, tekočih ali plinastih goriv, posebno, če prostor ni zadostno zračen.
UPOŠTEVAJMO PREDPISE
Požarno-varnostno službo urejujejo določeni zakoni in drugi predpisi, za kar navajamo le pomembnejše predpise in to so:
— Splošni zakon o požarnem varstvu [Uradni list SFRJ št. 25/70);
— Zakon o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS št. 46 70);
— Pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ št. 45/
67)	;
— Pravilnik o gradnji naprav za tekoči naftni plin in o skladiščevanju in pretakanju tekočega naftnega plina (Uradni list SFRJ št. 24 71);
— Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o skladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ št. 20 71);
— Pravilnik o tehničnih predpisih za gradnjo in vzdrževanje strelovodov (Uradni list SFRJ št. 13/
68)	.
KAJ MORAMO STORITI NAJPREJ
Pri požarno-varnostnih preventivnih pregledih blagovnic, prodajaln, skladišč, industrijskih objektov, pri ugotavljanju določenih pomanjkljivosti in ogroženosti, moramo upoštevati vse naslednje prostore:
kletne prostore, stopnišča, razkladalne in nakladalne rampe, poslovne prostore, podstrešja, hidrante, gasilsko orodje.
KLETNI PROSTORI
Vsi kletni prostori morajo biti vedno urejeni in očiščeni. Hodniki v kletnih prostorih morajo biti vedno prehodni in ne smejo biti založeni. Okna v kleteh morajo biti zasteklena in zaprta. Proti vlomu se mora na okna namestiti ustrezne mreže. Električna inštalacija v kleteh mora biti izvedena vodotesno. Provizorično električno inštalacijo je treba po uporabi takoj odstraniti.
Kadar	uporabljamo v
kletnih prostorih prenosno električno svetiljko, jo ne smemo priključiti na napetost 220 voltov; v takem primeru	moramo rabiti
transformator za zmanjšanje napetosti na 24 voltov.
Če tla v kletnih prostorih niso ognja varna, ni dovoljeno skladiščenje lahko vnetljivih snovi. V mnogih primerih so v kletnih prostorih kotlovnice za ogre-
vanje prostorov in tople vode. Kotlovnice morajo biti vedno čiste in ni dovoljeno, da se v njih shranjuje karkoli, kar ne spada v kotlovnico.
STOPNIŠČA
Stopnišča morajo biti vedno prosta in lahko prehodna. Puščanje raznih predmetov na stopniščih, prehodih in hodnikih ni dovoljeno. Zlasti v blagovnicah in prodajalnah ugotavljamo, da so stopnišča in hodniki založeni z raznimi artikli, kar ob požaru onemogoča reševalcem hitro intervencijo. Zaradi založenih stopnic, hodnikov in zasilnih izhodov je terjal 114 smrtnih žrtev primer v Tokiu, ko je do tal zgorela veleblagovnica. Sličen primer je bil v neki blagovnici v Zagrebu, ko je zaradi založenih in neprehodnih stopnic blagovnica zgorela-
RAZKLADALNE IN
NAKLADALNE RAMPE
Razkladalne in nakladalne rampe morajo biti vedno proste. Po končanem delu ne puščajmo blaga ali kakršnihkoli drugih predmetov. Odgovorni delavci morajo skrbeti za to.
POSLOVNI IN DRUGI PROSTORI
Vsako kurišče mora biti postavljeno na ognjevarno podlago. Dosledno moramo upoštevati predpise o požarno varnostni zaščiti-
Po končanem delu je vedno potrebno pogasiti ogenj v kurišču, zapreti plin in izključiti tok.
Na pisalnih mizah morajo biti pepelniki in nikar ne stresajmo cigaretnih ogorkov v koš za papir.
PODSTREŠJE
Podstrešja morajo biti vedno čista, urejena, brez gorljive navlake in nepotrebnih predmetov. Dimniki morajo biti izvedeni tako, kot določajo predpisi-
I ! ’ ' ’ ' *
! I 1	'
L_____L«
mmm	J3S_ |ca J
■ j	I-" j,
I;,'v		/ 1	j”	
r r					MH|rB|ii|te
		1	"p-: p	e. 1 ~ |
Zadovoljne prodajalke na oddelku z obutvijo
V Supermarketu tudi čevlji
Provizoričnih dimnikov ni dovoljeno poslavljati.
Vsi prehodi na podstrešju morajo biti vedno prosti. Tla morajo biti ognjevarna. Paziti moramo na električne inštalacije.
Vhodna vrata na podstrešja morajo biti zaklenjena, ključ pa na varnem in dostopnem mestu, da je dosegljiv reševalcem v slučaju intervencije.
VODOVODNO OMREŽJE — HIDRANTI
V Maximarketu, Super-ntarketih, skladiščih, prodajalnah in poslovnih prostorih, kjer so montirani ^idni hidranti, le-ti ne smeje biti založeni. Zidni hidranti morajo biti redno vzdrževani in kontrolirani.
se nahajajo v prosto-ru, kjer ni ogrevanja, mo-ramo poskrbeti, da o pra-Vem času zapremo dovod Vode, sicer nam lahko v Omskem času voda v ce-yeh zmrzne in v primeru intervencije bi bili neuporabni.
Vsi večji objekti morajo imeti skico, iz katere je razvidna vodovodna, električna in plinska mreža. Skica mora biti obešena v vratarnici objekta, da je dostopna reševalcem ob Intervenciji.
GASILSKO orodje in ROČNI gasilni aparati
Po normativih in stopnji Sorljivosti se na površino Prostora določa število mčnih gasilnih aparatov in ruge požarno-varne opre-Aparati in oprema se rszvrščajo po prostorih ta-°’ da jih lahko kar najhi-reie uporabljamo in požar
Pogasimo.
^si zaposleni morajo bi-.' seznanjeni z rokovanjem ln uporabo gasilnih apa-
ratov in opreme.
Če bomo upoštevali vse to, smo napravili že veliko
Kot vsa zadnja leta bodo rezervni vojaški starešine v smislu obstoječili predpisov tudi letos opravljali izpite iz gradiva, ki ga je objavljala NAŠA OBRAMBA in ki jim je bilo posredovano v obliki posebnih predavanj. Izpiti, ki bodo v decembru, so obvezni za vse rezervne oficirje do 50. leta in rezervne podoficirje do 45. leta starosti, razen tistih, ki so v tem letu opravili vojaške vaje v operativnih ali partizanskih enotah v skupnem trajanju vsaj 6 dni. Rezervnim vojaškim starešinam, ki bodo na izpitu prejeli pozitivno oceno, bo priznana vojaška vaja v trajanju 6 dni.
Izpitne komisije bodo sestavljene iz predstavnikov ustreznih vojaških garnizij, upravnih organov za narodno obrambo in občinskih odborov ZRVS. Rezervni vojaški starešine bodo pismeno in po potrebi tudi ustno odgovarjali na štiri vprašanja, od katerih se tri nanašajo na spodaj navedene članke iz NAŠE OBRAMBE, eden pa na predavanje »Organizacija in izvajanje splošnega ljudskega odpora v naši občini«.
Izmed člankov, ki jih je v tem letu objavila NAŠA OBRAMBA, pridejo za izpite v poštev tile prispevki:
in bomo znali preprečiti požare.
Andrej CERŠAK
1.	OBRAMBNE PRIPRAVE, SESTAVNI DEL SAMOUPRAVNIH PRAVIC (št. 1)
2.	PROTIPEHOTNE MINE
V	TUJIH ARMADAH (št. D
3.	OPERATIVNA VOJSKA IN NAŠA OBRAMBA (št. 2)
4.	PARTIZANSKE ENOTE V LASTNEM ZALEDJU (št. 2)
5.	SODOBNI JEKLENI KONJI (št. 2)
6.	INŽENIRSKE OVIRE
V	SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU (št. 4}
7.	PSIHOLOŠKA VOJNA OB MOREBITNEM NAPADU NA NAŠO DEŽELO (št. 6—7)
8.	POZNATE NETRZAV-NE TOPOVE? (št. 6—7)
9.	KO PARTIZANSKA ČETA NASKOČI V SOVRAŽNIKOVEM ZALEDJU (št. 8—9)
10.	KAKO ONEMOGOČITI DIVERZANTE IN TERORISTE (št. 10)
11.	PROTIOKLEPNI BOJ (št. 10)
12.	OBRAMBA PRED ZRAČNIMI NAPADI Z MAJHNE VIŠINE (št. 10)
13.	OBRAMBA MEST IN NJIH INŽENIRSKO UREJEVANJE (samo za inženir-ce, št. 10).
Vsa nadaljnja pojasnila so vam na razpolago v Službi za varstvo pri delu, narodno obrambo in civilno zaščito.
Supermarket je bil med najbolj obiskanimi trgovinami v Ljubljani do nedavna. Zdaj pa dobiva hudo konkurenco, posebno v Ma-ximarketu v bližnji bodočnosti pa še v novih trgovskih hišah. Zaključek o potrebnih spremembah, novostih v Supermarketu, da ohrani renome, je bil logičen.
Kupci postajajo vse bolj zahtevni. Radi imajo vse skupaj, v eni trgovini, da z nakupovanjem porabijo čim manj časa in da lahko izbirajo z dobro založenih polic in obešalnikov. Kolektiv Supermarketa se je zavedal, da bo le s popolnim izborom raznolikega blaga mogel obdržati pridobljeni krog potrošnikov.
Odločitev je bila pravzaprav preprosta — oddelek s čevlji. V načrtu je bil že precej časa, vendar iz vse-
mogočih razlogov ni prišlo do uresničitve.
Zdaj so na prostoru, kjer je bila prej športna oprema in usnjeni izdelki, uredili oddelek z obutvijo. Nudijo moške, ženske in otroške čevlje vodilnih jugoslovanskih proizvajalcev.
Kako so potrošniki sprejeli oddelek z obutvijo v
Supermarketu, nam pokaže podatek, da so v prvih štirinajstih dneh dosegli 21 milijonov starih dinarjev prometa, kar je poprečno 1,5 milijona dinarjev na dan.
Odslej bodo torej kupci v ljubljanskem Supermarketu dobili prav vse zase in za družino.
Vedeti, da se ve, kar se ve in vedeti, da se ne ve, kar se ne ve — to je resnična modrost.
Neodločnost je slabša od slabega dejanja.
Sila predrzno je, če hočeš pred ljudmi veljati za človeka, ki nima dovolj napak, da bi bil srečen.
Kako klavrno je človeško življenje! Komaj je duh dozorel, že peša telo.
Tovariši, prosim vas, mečite mi pesek v oči, nujno ga potrebujem za gradnjo vikenda.
Pojdite vase — in tam ostanite!
Izpiti za rezervne oficirje in podoficirje
dni je, po petindvaj-^etih letih in pol zvestobe v°jemu delovnemu mestu n kolektivu hotela Slon, osel v pokoj dolgoletni •tonom in nabavljaš — ?Van Vaupotič. Želel sem odeti kaj več o njegovem ve|o in življenju v kolekti-U’ zato sem mu zastavil e*toj kratkih vprašanj, ^daj in kako ste prišli aotel Slon?
1 V hotel Slon sem prišel s' oprila 1947. Do tedaj (,eto bil zaposlen v hotelu •••on. Takrat je namreč
Petindvajset let in pol v hotelu „Slon“
prišlo do združitve posameznih obratov, ki so v sedanji hiši hotela Slon že obstajali. Najprej sem bil na delovnem mestu vratarja, ker pa delo takrat ni bilo tako obširno kot sedaj, sem po mesecu dni prevzel mesto ekonoma. Po nekaj tednih sem prevzel mesto vodje nabave in sicer pod pogojem, da je bil za potrebe nabave kupljen avto. To je tako bil prvi avto, ki so ga v Ljubljani imeli gostinci za nabavo in službene prevoze. Do tedaj so namreč vse blago s trga in tudi od drugod opravljali s preprosto cizo — vozičkom na dveh kolesih. Na ta avto sem bil zelo ponosen saj je imel
na sebi napis — Radio Ljubljana, kar mi je omogočalo nemoteno prevažanje po mestu pa tudi drugod. Ker trgovska mreža v tistih prvih povojnih letih ni bila tako organizirana kot je danes, sem moral za potrebe podjetja tudi v najoddaljenejše kraje Slovenije — vse do Hodoša ob jugoslo-vansko-madžarski meji.
Kakšen mora biti nabavi-telj danes?
Časi se spreminjajo. Medtem, ko je bilo včasih delo nabavitelja zelo pomembno za normalno delo hotela, pa je danes to zelo olajšano. Trgovska mreža je danes že tako razvita, da je nabava zelo preprosta. Največkrat pa sedaj
vse blago pripeljejo kar na dom.
Seveda pa je pri delu potrebno precej iznajdljivosti. Osebno sem pri svojem delu imel precej sreče, saj mi je dostikrat uspelo nabaviti stvari, ki so bile zelo iskane in jih skoraj ni bilo mogoče dobiti. V svojih 25 letih pa nisem prišel v spor ne z organi prometne milice ne z organi javne varnosti.
»25 let je dolga doba. V tem času se je v podjetju marsikaj spremenilo?«
Ko tako obujam spomine na leta, ki sem jih prebil v tem kolektivu se nehote ustavim ob misli, koliko je še tistih, ki so v podjetju od združitve do danes. Ma-
lo jih je. Ljudje prihajajo in odhajajo, obrazi se menjavajo — za ilustracijo — med tem časom se je izmenjalo 7 direktorjev. Moram pa reči, da sem imel z vsemi člani delovnega kolektiva dobre odnose, kar tudi potrjuje dejstvo, da sem bil dolgoletni predsednik sindikalne podružnice, predsednik delavskega sveta in upravnega odbora.
In kaj sedaj — kot novopečeni upokojenec?
S tem si ne delam skrbi. Človek, ki brez dela ne more živeti, si ga bo tudi kot upokojenec našel. Seveda bo življenje sedaj dosti bolj lagodno in z manj skrbmi, no, zapustiti pa se vse-
eno ne nameravam. Mnogo dela me čaka na vrtu pri hiši, pa s čebelarstvom se bom ukvarjal.
Vaupotič Ivan je odšel. Kmalu za njim nameravajo podjetje zapustiti tudi drugi, ki so v podjetju 20 ali pa še več let. Ob tem pa se mi utrne misel — ali smo res storili vse, da bi ti, ki nas zapuščajo, občutili, da se njihovih zaslug za uspehe podjetja zavedamo in da si želimo, da tudi v bodoče v mislih ostanejo člani našega kolektiva in ali je dovolj, da se dolgoletnemu uslužbencu ob slovesu izreče samo vzpodbudna beseda: Srečno?
M. V.
Mujmo ;rl hfunilno-Mllnl službi Emone
Promet blagajn HKS v septembru
blagajna	dvigi	vloge
Supermarket	1671.676,20	1432.552,55
šmartinska	593.332,25	528.122,20
Vižmarje	12.797,60	16.514,30
Šentvid	11.618,80	26.310,00
Zagorje	16.210,00	14.290,10
Opatija	14.460,00	16.183,80
Osijek	87.803,55	86.539,35
Koper	113.796,10	198.999,55
Stražišče	6.120,00	9.464,30
Bled	23.425,35	22.307,60
Litija	12.523,10	8.795,00
Dol	4.280,00	5.060,00
Vir	25.293,09	21.866,30
Mengeš	2.940,00	9.698,40
Kamnik	23.932,00	27.884,90
Škofja Loka	4.850,00	10.240,00
Sežana	22.072,50	18.252,30
Jesenice	20.590,00	17.779,00
Kranjska gora	41.050,00	36.860,60
Nova Gorica	55.600,85	41.748,90
Gornja Radgona	36.717,80	32.758,60
Črnomelj	34.724,30	26.255,20
Hrastnik	14.601,40	13.220,20
Velika Nedelja	9.900,00	4.520,00
Razkrižje	2.139,95	5.430,00
Rijeka	29.820,00	23.730,00
Beograd	9.765,00	13.600,00
Maribor	48.698,60	57.551,42
Tovarna močnih krmil	277.332,00	297.506,75
Mesna industrija Zalog	331.386,75	281.801,20
Perutnina Zalog	113.485,80	150.920,30
Prašičereja Ihan	161.552,05	152.747,30
Govedoreja Domžale	126.891,55	165.965,00
Kooperacija Ljubljana	44.433,20	25.350,20
Kooperacija Kamnik	75.350,00	69.266,60
Kooperacija Domžale	83.620,00	38.547,10
Kooperacija Lukovica	1.300,00	9.279,90
Perutnina Duplica	54.636,05	35.478,60
	15.076,70	6.392,10
Pršutarna Lokev	19.969,50	10.731,30
Vodice	57.375,00	69.237,20
Gozdarstvo Mengeš	46.670,00	44.719,40
Uprava	95.999,30	139.379,60
Maximarket	509.478,15	523.413,95
Trbovlje	10.740,00	9.714,05
Skupaj	4983.034,49	4756.985,12
Ha-ha!
Šahist Vasja Pirc je bil tudi inštruktor šahistov — mladincev in je z njimi večkrat igral simultanke. Tiste dni je šla njegova žena v porodnišnico. Velemojster je bil pri simultanki kot na trnju in je zaradi tega slabo igral. Neki mladinec ga je ravno užugal, ko ga pokličejo k telefonu in mu sporeče, da je dobil še enega sina. Ko se vrne v dvorano, pravi:
»Kaj takega se mi pa še ni zgodilo, da bi bil isto uro obenem oče in mat’.«
Škota Mopherson in 0’Brien sta drug drugega tako strašno razžalila, da bi lahko samo smrt enega izbrisala sramoto drugega. Odločila sta se za dvoboj v drugem kraju. Usodnega dne se najdeta na železni-
Glasilo delovne skupnosti pod|et]a Emona, L|ubl)ana — Izdaja delavski svet podjetja — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Velikonja Janko, Novljan Jasna, Dolinar Franc, Žunko Franc — Odgovorni urednik: Janko Velikonja — Glavni urednik: Jasna Novljan — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655, int. 224 — Tiskarna PTT Ljubljana
Preklic veljavnosti hranilnih knjižic in čekov
Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov:
Hrovat Pavle, osebna številka 44289, zaposlen v Maximarketu, je prijavil, da je izgubil hranilno knjižico številka 18648 in ček, ki glasi na 580 dinarjev.
Flajs Metod, osebna številka 38059, zaposlen v direkciji za engineering, je prijavil izgubo hranilne knjižice številka 33910.
Mohorič Nenad, osebna številka 94318, zaposlen v predstavništvu Reka, je prijavil, da je izgubil 2. oktobra hranilno knjižico številka 47589.
Fister Franc, osebna številka 32136, zaposlen v direkciji trgovine na debelo, je prijavil izgubo čeka, ki glasi na 1380 din.
Hranilno-kreditna služba poziva vsakogar, ki si lasti aii ki zagotovo ve, kje so ti dokumenti, da to prijavi v 15 dneh hranilni službi, Emona, Miklošičeva 4.
Ernest Krume vodja HKS
spravili pol milijona pečenih piščancev in popili okoli štiri milijone vrčkov piva. Ukradli pa so 200.000 vrčkov za spomin v vrednosti 600.000 DM.
Pred odhodom smo si
starem delu mesta pa se nudi pogled v cehovsko dejavnost.
Kraji so se vrstili drug za drugim, cesta je za vsakim ovinkom nudila drugačno sliko, vsa okolica pa je
Z Globtourom na Oktoberfest
ški postaji. 0’Brien vzame povratni vozni listek, Mopherson pa samo listek za eno smer. 0'Brien pravi:
»Aha, vi ne upate, da se boste vrnili živi. Jaz v takem primeru vedno vzamem povratni vozni listek.«
Mopherson se nasmehne:
»Meni tega ni treba. Nazaj se vedno vračam z nasprotnikovim voznim listkom !«
Dva Škota zagledata v kopališču napis: »Kdor re-
Ljubljana, prelaz in znašli smo se na avstrijski strani.
Spomnil sem se možakarja, katerega sem srečal v eni izmed gostiln. Dobro razpoložen in s kozarcem v roki je vsem nazdravil: »Nasravje vas, nasravje nas, nasravje cela svet!«
No, prav tako veselo se je pričel tudi naš obisk Miinchna, za konec tedna od lepem sončnem dnevu in čudovitih jesenskih barvah.
Koroška ima v Avstriji najbolj razvit turizem (80 % narodnega dohodka) in Beljak je postal središ-
ši iz vode človeka, ki se utaplja, dobi funt nagrade.« Takoj se sporazumeta, da bo eden skočil v vodo in vpil na pomoč, drugi ga bo »rešil«, nagrado pa si bosta delila. Prvi res skoči v vodo, toda drugi se z reševanjem nekaj obotavlja. Tedaj začne prvi prestrašen vpiti, da res ne zna plavati, oni na robu bazena pa ga potolaži: »Tem bolje, malo prej sem namreč zagledal napis, da dobi tisti, ki potegne iz vode mrtvega utopljenca, dva funta.«
^ Slovenski pregovor! ■
Pošlji osla križem svet, nazaj pride uhat ko pred. Najučenejši je ta, kdor sebe pozna.
Še kol je lepši, če se dene nanj lepa obleka. Prehitra ženitev je dolga grenitev.
Zahvala
Ob smrti moje drage mame se najlepše zahvaljujem za izraženo sožalje. Posebna zahvala za darovano cvetje kolegicam v sektorju I ter sodelavcem iz re-
galnega skladišča, sektorjev V in VII.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Mara Kac
če koroškega jezerskega področja, izhodišče športa pozimi ter gojenja rož.
Na višini 554 m smo se znašli v Spitallu, kjer so znane letne igre v arkadnem dvorišču gradu itali-jansko-renesančnega stila, kateri je od leta 1662 do 1916 pripadal vojvodi Por-cia.
Povzpeli smo se do Mal-nitza. Nadmorska višina 1190 m. Nato z avtobusom skozi predor Tauern in že smo po 8.552 metrih na drugi strani, v Badgastei-nu, znanem zdravilišču z 18 vrelci (28—45°C). Hiše so tu v tirolskem stilu z zvonci na strehah.
Še skozi znan turistični kraj Zeli am See z gradom Rosenberg iz leta 1583. Smo v Kitzbuhelu, velikem zimskem športnem središču, ki ga obiskujejo od vsepovsod, še Kufstein, staro tirolsko mejno mesto na višini 484 m in preko meje do Munchna.
Tja smo prispeli pod večer. Vsakdo pa je že komaj čakal, da krene po bogato razsvetljenih ulicah, polnih ljudi in prometa. Pa ne zato, ker smo še malo pred mestom ujeli na sprejemniku Oto Pestnerja: »Oj Mari, oj Mari! Vse noči bom zapravil za te ...«
Korajžno smo krenili po mestu ne meneč se za 23 muzejev, 24 galerij, 17 gledališč, 699 vodnjakov, itd. Vsem je namreč pozvanjala v ušesih edina beseda: Oktoberfest!
Kot bi odrezal, smo bili v njegovem vrtincu: vonj piva, smeh, luči, gneča, vrišč, trušč, dim z ražnjev, glasba z vseh vetrov in še in še. Naval desettisočev ljudi, dvorane pivo-pivcev, stojnice, vrtiljaki, strelišča, stotisoči litri piva, deset in desettisoči krač, klobas, pečenic, rib in precej volov.
Tudi to oktobrsko slavje je prineslo nove rekorde. Obiskovalcev je bilo okoli pet milijonov, ki so po-
ogledali še olimpijsko mesto. Olimpijada je sicer končana, vendar v mestu ni nič manj ljudi. Z avtobusi prihajajo od vsepovsod. Vsi pa hočejo videti okolje s ptičje perspektive in se trumoma vzpenjajo na stolp visok 290 m z vrtečo se restavracijo v višini 182 m.
Ob povratku smo se ustavili v Salzburgu. S svojim okoljem je eden najlepših krajev v Evropi. Posebno še znan kot Mozartov rojstni kraj. Monumentalne zgradbe kažejo na nekdanjo moč menihov, v
nosila neizbrisni pečat alp' skega predela.
Zopet v višino! Sedaj Katschberg, 1614 m, obkrožen z gozdovi in smučišči-Vzpon ceste preko 17%!
Ponovno v dolino, skozi Spittal, Beljak v Ljubljano-
Organizacija je bila odlična, prav tako vodič. Mnogim so prišli v navado izleti za konec tedna, zato jih bo Globtour še priredili v novembru na Dunaj, ^ Prago, Budimpešto, Salzburg, itd.
Jančar Ivan