Izhaja od meseca oktobra 1965
LASILO DELAVCEV TOSAME
List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno
Leto izhajanja: XI
Št. 10
oktober
1975
Se več obdobij
Današnji daitum na glasilu nam pove, da prestopamo deseto leto izhajanja.
Pri vsakem jubileju se za hip ozremo na prehojeno pot, zato bi bito prav, da se zahvalimo vsem dosedanjim urednikom, članom uredniških odborov ter drugim sodelavcem glasila za njihovo prizadevno delo, saj je vsak po svojih močeh prispeval, da je naše glasilo ostalo na taki vsebinski in kvalitetni ravni.
Časopis je podajal veliko infor-fnacji, vendar je to le mesečnik m hitrih potrebnih informacij ni mogel objavljati pravočasno. Zato |mo se v teh primerih raje poslu-ziM oglasnih desk in ozvočenja.
Vsi člani našega kolektiva radi prebirajo ta časopis. To je bilo razvidno tudi iz nekaterih anlket, ki so bile izvedene v tem obdobju in !z vaših razgovorov v glasilu. Zato so verjetno želje celotnega kolektiva, da bi se zjvrstilo še več takih jubilejev.
Napis — Glasilo delavcev TOSAME naj se izraža v samem glasilu
in ne le na prvi strani lista. Da bi se to uresničilo, so se vsi uredniški odbori in uredniki največ prizadevali, a vendar pravega željenega uspeha do sedaj nismo imeli. Želimo, da bo časopis res naš in ne bomo le čakali, da bo na plačilni dan »tudi« časopis poleg kuverte. V kolikor ga ne dobimo pravočasno
kritiziramo odgovorne, a se ne vprašamo kaj smo naredili mi zanj, za naš časopis, da bi lahko pravočasno izšel.
Pav zato vabim zopet vse člane naše delovne organizacije k sodelovanju, da bo naše glasilo še bolj pestro in ga bomo radi prebirali.
Urednik
OMEJITEV UVOZA
Naša zvezna vlada je sprejela ostre ukrepe, da bi omilila hud primanjkljaj v naši zunanjeHtrgovinski bilanci. Ti ukrepi so trdo pritisnili na mnoga podjetja, katerih uspešno gospodarjenje je odvisno v večji meri od sodelovanja s tujimi tržišči. Med njimi so najhuje prizadete prav tekstilne tovarne. Znano je, da mora jugoslovanska tekstilna industrija uvažati veliko večino naravnih surovin, pa tudi umetnih vlaken.
Zvezna vlada je na več načinov omejila uvoz surovin. Poostrila je pogoje za uvoz po dotlej svobodnejših uvoznih režimih, zmanjšala je seotencijske kvote, zvišala uvozne bilance na vseh uvoznih režimih ter pogojno povezala uvoz z izvoznimi rezultati posameznega podjetja. Poleg vsega omejevanja je uvedla še izdajanje soglasij za sleherno količino surovin.
Prav izdajanje soglasij je največji problem. Zvezna administracija je namreč dobesedno zasuta s prošnjami za soglasja, zato jih izdaja zelo počasi, poleg tega pa si še sama prizadeva omejiti uvoz.
Tudi naše podjetje se je v le-
piF
tošnjem letu znašlo v zelo težki situaciji. Izdelki kot so filtri, m611ny plenice, mimosept vložki, imajo osnovno surovino, katere ni moč dobiti na domačem tržišču, ampak jo moramo uvažati. Zvezna vlada nam je dovolila, da v letošnjem letu uvozimo 90 % vrednosti lanskoletnega uvoza, kar pa je občutno premalo pri tako povečani proizvodnji. 90"/0 uvoz pa nam je dovolila pod pogojem, da bomo v letošnjem letu povečali izvoz za 20 %.
Ker nam ta 90% uvoz ne zadostuje, je bilo potrebno nekaj storiti. Naši vodilni so napeli vse sile in izsili še dodatni izvoz pod zelo težkimi pogoji. Za tri dolarje izvoza smemo uvoziti dodatno za 1 dolar, kar pomeni, da mormo do konca leta 1975 izvoziti za 11 milijard starih dinarjev. Za ilustracijo naj povem samo to, da smo v letu 1974 izvozili za 3 milijarde starih dinarjev.
Iz vsega tega sledi, da bomo morali vsi člani kolektiva napeti vse sile, da bomo izpolnili svoje obveznosti, če hočemo, da bo naša proizvodnja potekala nemoteno.
M. H.
Pred več kot tridesetimi leti

;T/a
Zločini obtožujejo
Med NOV je bilo precej veselih dogodkov, še več pa trenutkov žalosti, kateri se ti tako globoko vtisnejo v spomin, da jih imaš vedno, pred očmi.
Prebivalci krajev, kjer sem bil, so živeli s partizani. Bili so terenski delavci, kurirji in dajali so nam vse, kar so v težkih časih sploh imeli. Kraji med Domžalami, Kamnikom, v Zgornji Savinjski dolini, v Črnem grabnu tja do Save so bili do konca leta 1944 svobodni teritoriji, le včasih so okupatorji pridrveli, obkolili vasice, hajkali za borci ter izvajali svoja zločinska dejanja nad prebivalci.
V Zg. Tuhinju pod Černivcem leže prijazni zaselki: Trobelno, Osredek, Snovik, Ravne, itd. Tam sta bili kmetiji Livek in Brleč, kjer sem imel kot kurir vedno hrano in »stanovanje« na senu. Ti kraji so v času NOV predstavljali najbolj prometno pot za relacije Dolenjska in Štajerska in Gorenjska. Čez te zaselke so hodili kurirji, terenci, brigade in vedno novi in novi mobiliziranci za NOV. Vozniki so z volovsko vprego vozili tiskarski papir proti Štajerski, te hribovske kmetije so vsem dajale hrano.
Svojo zvezo kot kurir VOS-a sem imel s Karlom Burjo-Črtom v Straži, kjer sva imela javko. Pot me je vodila sozi Vel. Lašno preko, Tuhinjske doline pod Černivec, preko Raven, Tuhinja v Češnjice pod Menino planino, kjer je bil Okrajni komite KPS za kamniško okrožje. Vračal sem se k Brlecu, kjer sem včasih počival do naslednjega dne, do nove zveze. Hodil sem samo podnevi, od petih zjutraj do šestih zvečer. V večernih urah smo prirejali partizanske mitinge. Ne bom pozabil s kakšnim veseljem (bolj kot danes) so ljudje hiteli na te prireditve. Veselili so se, da smo med njimi v Srednji vasi, v Lokah, v Buču, v Novi Štifti in drugod. Vsakdo me je poznal kot naj hitrejšega kurirja. Ljudje so z nami uživali ob petju, plesu in v pričakovanju svobode. V tem koncu Tuhinjske doline je bila tudi bolnica in tiskarna. Vse to, vse te ljudi, domačine, brigade, je imela na svoji Skrbi Okrajna gospodarska komisija »OKGK« s člani: Jože Per-Nande, tov. Pondelk iz Tuhinja, domačin Lojze Brleč, drugih imen se ne spo-
minjam. Pomagali so terenski de-laovi — vosovci: Jaka Zanoškar-Saki, Ivan Hribar-Albin in drugi iz okrajnega odbora.
V	jeseni leta 1944 mi je nekega dne rekel Nande naj grem z njim na Moravsko po mast, ker sem tam bolj poznan. Seveda sem z veseljem pristal, da bi po dolgem času spet videl moj Zalog pod Trojico. Šli smo mimo Zlatega polja, v temi prečkali cesto v Trnjavi, na poti Skozi Gradiščese je že svitalo in v dopoldanskem času smo prišli v Stegne pri Vrhpoljah in čakali na mast, pa tudi kosilo se je že kuhalo. Med tem pa so se k Javoršči-ce pnipodili belčki k Domžal in pričelo nam je pokati okoli ušes. V teku smo jo ubrali nazaj, skok čez Račo, mimo Sel, Lmenja na staro pot. Pod Gradiščem smo čakali večera za prehod čez glavno cesto. Ranjen ni bil nihče. In tako nas je šest z nahrbtniki in praznimi kantami hodilo po isti poti kot zjutraj. Še v mraku smo se začeli spuščati po klancu v Velike Lašne proti Vasenem, da bi še v mraku prečkali tuhinjsko cesto.
V	podnožju smo v jutranjih urah v grozi strmeli na drugo stran v hribovje, tja pod Černivec. Tam, kjer bi moral biti naš zaselek, so se dvigali ognjeni zublji, veter je valil dim po vsem hribovju. »Saki« je šel takoj v predhodnico proti cesti. Kmalu je bil nazaj, kajti prišel je do nemške zasede, ki pa ga ni videla. Zato smo hiteli nazaj proti Vranji peči, kjer smo čakali da se Nemci umaknejo. Bil je cel bataljon Nemcev — Čerkezi in raztrgane! iz Kamnika. Obkolili so vse vasice s Tuhinjske strani ter s Črne in Černivca ter se znašli nad prebivalstvom. V strahu smo čakali večera, da bi se vrnili na naš teren. Lojzeta Brleča smo komaj zadržali, mu dajali poguma, kajti izvedel je, da ima vse požgano. Tolažili smo ga, da je gotovo družina zbežala na štajersko stran, ker je bila žena Francka iz Nove Štifte.
Ponoči smo se bližali in bili zjutraj na vtrovih pod hišami ter videli razdejanje. Brlečeve hiše ni bilo več, le dimnik je molel svoje ogrodje proti nebu kot bi obtoževal, gospodarsko poslopje, steljnik (tam je bila vsa moja oprema) vse je bilo požgano. Livkova domačija, po-
slopje s hlevom in še celo del sadovnjaka je bil oropan in požgan.
Pri vsem tem pa nismo niti slutili tistega najtrašnejšega. Lojze je hitel k ostankom hiše, vpil, klical, 'jokal. Čez vrhove smrek so se izgubljali njegovi klici družinici. Toda nobenega odgovora od nikoder. Tolažili smo ga, da ni nikogar, mi terencev, ni Romana, Mioke, Janeza (mesarja iz Trzina)* ni LiVkovih in da so verjetno vsi zbežali. Ven-da je Lojze kljub temu brskal in iskal pod ostanki hiše.
S Sokijem in drugimi sem šel proti ruševinam kadečega se gospodarskega poslopja. V cementnem koritu, na obročkih za živino smo zagledali z žico zvezane ostanke ožganih kosti, trupelca otrok, ožgane ostanke odraslih. Ni bilo solz, le onemogli in vročični smo zrli na ožgano Brlečevo mamo, Lojzevo ženo Francko, sinčka in dve hčerkici, na Livkovega očeta in mater, sina — bodočega gospodarja, na mlajšo hči in 4 letno srčkano vnukinjo, ki je slučajno bila na domu mamice. Enajst iz obeh kmetij so Čerkeza žive (ali mrtve — ne vem) pobili na okruten način. Znesli so se nad nedolžnimi ljudmi, ker so nam pomagali in z nami, borci verovali v svobodo, v lepšo prihodnost.
Lojzeta nismo pustili tja, da ne bi prekmalu izvedel resnice. Šli smo proti Štajerski do Nove Štifte, kjer pa je Lojze izvedel, da njej govih ni bilo sem, vendar so slišali streljanje. Lojzeta smo še prepričevali, vendar je že slutil najhujše, kajti skočil je proti meni, grabil za pištolo, da bi si vzel življenje.
Komaj smo ga pregovorili in mu tudi povedali kaj je z njegovimi.
Takrat smo se vrnili v bližnje vasi. Mene je komandir Tone (Avgust Pribil) prestavil v Črno nad Kamnikom in pri komandi mesta Kamnik sem bil in hodil po novih kurirskih poteh.
Nekaj let po vojni je nesrečni Lojze umrl na domu ženinih staršev.
JUR
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta, VALENTINA PREŠERNA se vsem sodelavcem iz tkalnice gaze naj lepše zahva-iljujem za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Obenem se tudi najlepše zahvaljujem pevskemu oktetu za lepo petje na njegovi zadnji poti.
Albina Zajc
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se lepo zahvaljujem sodelavcem za venec, za izraze sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujem 00 sindikata za denarno pomoč.
MAJDA ŠTEMPIHAR
Ukrepi za boljše gospodarjenje
V času, ko dosti govorimo o borbi proti inflaciji im v zadnjem obdobju slišimo o prizadevanjih za stabilizacijo (utrditev) gospodarstva je zanimivo bolj natančno pogledati enega od ukrepov za boljše gospodarjenje v naši OZD.
Poenotenje uporabe kartonov za pakiranje izdelkov iz mikalnice je eno od množice bolj in manj po-membnih področij gospodarjenja, kjer se je dalo prihraniti nekaj <*enarja.
Sedaj ko je ugotovljena prednost uporabe samo ene vrste kartona za pakiranje vseh izdelkov v rniikalnici in smo v mesecu septembru že pričeli postopoma uvajati ta karton naj povem, da je izračunan prihranek pri tem pakiranju 14 starih milijonov letno. Pri tem se nekaterih prednosti tega načina pakiranja ni dalo ovrednotiti, so pa verjetno še pomembnejše saj omogočajo nadaljno modernizacijo y mikainici. Nadaljnje izboljšanje tehnologije izdelave nam bo prineslo seveda boljšo produktivnosti in s tem večje osebne dohodke.
Sredi leta 1974 sem predlagal uporabo samo ene vrste kartona. Postopek ugotavljanja umestnosti tega predloga je preko vrste sestankov komisije za inovacije in strokovnih služb ter raznih vsklajevanj trajal dobro leto. Novi karton ie bočno potiskan z napisom TOSA-MA DOMŽALE, na prednji strani Pa ima okvir z nalepko. Ker so bile dosedanje etikete že zastarele, smo prešli obenem s kartona tudi na večje, likovno in funkcionalno boljše nalepke. Nov osnutek je delo službe za raziskavo in reklamo ter ing. Vodlana.
Razlog za razmišljanje o poenotenju kartonov sem dobil zaradi občasnega pomanjkanja kakšnega od 10 vrst doslej uporabljanih kartonov^ in težav, ki jih je povzročalo takšno pomanjkanje. Izkazalo se je,
da je od vseh velikosti kartonov samo eden ustrezen za zlaganje na paleto. Jasno pa je, da bo kompletna paletizacija izdelkov in ostalega izdelavnega materiala po ureditvi težav okrog skladišč postala še bolj pereča, pravzaprav nujna, če bomo hoteli zmanjšati izgube zaradi poškodb surovin in izdelkov ter re-ducirti za ta dela potrebno delavno šilo.	.
V letu 1975 predviden stroj za spenjanje kartonskega dna ter zapiranje polnih kartonov je prav tako povezan z vpeljavo enega samega kartona. Ta izboljšava v tehnologiji pakiranja izdelkov mikalnice šo na žalost verjetno izpeljana šele prihodnje leto. Privedla pa bo do nadaljnjega zmanjšanja delovne sile oziroma povečanja produktivnosti v oddelku. Povezana bo z občutnimi spremembami v sistemu dela skladiščno ekspeditne službe.
Zamenjava kartonov bo zaradi zaloge do sedaj uporabljanih kartonov izpeljana predvidoma do konca leta s tem, da smo že sedaj najbolj množične izdelke (mimosept vložke, vir vložke m611ny plenice ter novo valto zvito s papirjem) v tem mesecu pričeli vlagati v novi karton. Naj ob tej priložnosti povem, da je akcija za stabilizacijo v naši OZD katero so sprejeli zbori organizacijskih enot našla odziv tudi pri delavcih. Talko je Poldka Kveder predlagala spremembo, ki sem jo takoj posredoval komisiji za inovacije, obenem pa sem naročil izdelavo predlaganega pripomočka. Korist, ki jo bo to izboljšanje prineslo, bomo lahko ocenili že v prihodnjem mesecu.
Prav je, da v tem sestavku opozorim na nove vrečke, ki jih postopno uvajamo v našem oddelku. Prva vrečka s preklopom je bila izbrana za tosama vato. Naslednji izdelek so bili novi mimosept prima in mimosept komfort higienski vlo-
žki. Pokazalo se je, da smo lahko pri tem izdelku zmanjšali delovno silo potrebno za zapiranje vrečk, saj ne uporabljamo več sponk. Poleg tega je izdelek v taki vrečki, ki je sicer nekoliko dražja, na pogled zelo lep in vabljiv za kupca, kar nedvomno povečuje konkurenčnost izdelkov. Zato je treba takoj preiti na uporabo takih vrečk še pri cik-cak vati ter vir higienskih vložkih. Predlog za spremenjene vrečke je že oddan, vendar pa ni vi-
deti, da bo kmalu sprejet v realizacijo. To je zelo čudno, če vemo, da se prodaja posebno aik-cak vate ne razvija tako ugodno kot smo pričakovali.
Upam, da bo služba za raziskavo trga in reklamo kmalu dobila ustrezno podporo, da bi takoj prešli na nove vrečke pri naštetih izdelkih.
Viljem Dolenc
Pohod v Moravsko dolino
Moravška dolina je 14. septembra praznovala. Za 30 letnico osvoboditve so v Moravčah odkrili doprsni kip Milanu Janežiču in na koči v Tuštanju, kjer je bil leta 1942 ustanovni sestanek OF za moravško dolino, odkrili spominsko ploščo, ki spominja na težke dneve okupa-pacije.
Ob tem praznovanju so organizacije ZB pripravile spominski pohod po obronkih moravške doline, po poteh nekdanjih kurirjev, po stezah, kjer so hodile brigade in skozi vasi, kjer smo bili včasih tako dobrodošli. Tako so ta dan hitele proti Moravčam tri patrulje. Ena (Nadaljevanje na 4. strani)
POHOD V MORAVSKO DOLINO
je šla iz Zaloga preko Vrhpolj, druga iz Litije preko Vač in tretja, v kateri sem bil, iz Domžal preko Ihana.
Nič kaj dobro razpoložen sem v hudem nalivu prišel ob osmih na zborno mesto. Lojko je že nabavljal hrano za 25 ljudi. Ob pol devetih nas je odšlo na pot pet z zastavo in to dva mladinca (od dvajsetih) in trije boroi. Hrano so nam peljali v Ihan v upanju, da se nam bodo tam še pridružili. In res se nam je tam pridružilo preko 80 delavcev Ljubljanske banke, ki so kljub nalivu pokazali dobro voljo in bili veseli, da se bodo udeležili tega pohoda. Pesem in vrisk sta bila spremljevalca na pobi čez Ihan proti Brdu. Sem in tja si slišal pridušeno kletvico, nekdo je dobil v čevelj kamenček, drugi je čofnil v mlakužo ali v blato. Kolona se je držala skupaj. Lojko in Franc Zorman sta se pomenkovala o borbah, drugi pa so napenjali ušesa, da ne bi česa preslišali.
Prišli smo v Oklo, vasico z nepozabljenimi ruševinami. Spomenik na gričku je opomin in v svarilo izsdajalcem. Tam nam je vodja »bankirjev« tov. Kokalj opisoval boj borcev in kako je sam z mitraljezom tolkel po Švabih, pokazal vogal ruševin, kjer je imel postavljeno zasedo. Žalostno je povedal, kako se je le nekaj borcev od 120 rešilo iz Obroča.
Krenili smo naprej proti Vinjam na Judeževo kmetijo. Deževalo je še kot za stavo. Ko smo počivali na kmetiji, pa je dež le malo ponehal. Lojko je opisali zgodovino tertje partijske konference, katere sklepi so bili pomembni za nadalj-no usodo ožje domovine. Tov. Tito je na tem sestanku prispeval velik delež k uresničitvi ciljev za bratstvo in enotnost vseh naših narodov. Zavzeto so poslušali delavci Ljubljanske banke preproste besede in prosili Lojka naj jim pove še kaj o svojem partizanstvu in herojstvu, za kar je bil odlikovan. Pripovedoval je, kako je s tremi borci in nekaj mladinci razorožil posadko ustašev in financerjev v močno utrjenem gradu Brod na Kolpi.
Šli smo naprej proti Žejam in počivali na Trojici pri Rožičev! kmetiji. Tam nam je France Zorman pripovedoval o delovanju partizanske tiskarne, o požrtvovalnosti domačinov in pridnosti, saj so imeli že pred II. svetovno vojno vodovod in nato so sami napeljali elektriko za potrebe partizanske tiskarne. Gospodar, tov. Rožič, je nato nokazal kletne prostore, oziroma bunker tehnike.
Pri cerkvi na Trojici smo se no-klonili pred spomenikom žrtvam zadnie vojne ter padlim v Oklem, ki so tam pokapani. Na mestu, kjer
je leta 1944 padel angleški avion, nam je tov. Kokalj, vodja in duša pohoda, opisal zgodovino moravške doline. Vas Konfin ima ime po znaku, katerega so postavili še Rimljani, karavanska pot je peljala prav tam iz doline Save čez prelaz Kon-finproti Celju (Celei) mimo Tovoro-vega gradu (ime izvira tudi iz tistih časov). Bajka pripoveduje o nekakih zakladih in ob ruševinah starega zidovja smo opazili jame, kjer včasih nekateri pridno kopljejo in iščejo zaklade.
Hodili smo po tej zgodovinski poti in mešali blato proti Javoršči-
oi.	Megle so se pričele trgati, dež je ponehal in zadonela je vesela borbena pesem. Od daleč smo slišali vabljiv glas harmonike, pozabili smo na utrujenost in pod kozolcem je intendanca Ljubljanske banke skuhala čaj in pripravila izdaten prigrizek, vse pa smo zabelili s kačjo slino. Zavrteli smo se in zelena trava se je spremenila v rjavo.
Z Javorščice je prekrasen razgled na Moravče, proti Lukovici. Lepi so ti kraji, kjer je ljudstvo že leta 1941 postavilo svojo oblast, odbore OF. Ljudje so bili enotni, zato so partizani radi zahajali tja, daso se nasitili in odpočili. V »Mali Rusiji« so se počutili kot doma.
S 1. septembrom je bila pri filtrih ukinjena nočna izmena, katera je zelo pestila naše delavke. Delo v treh izmenah je bilo zelo naporno, še posebno za matere, ki so do-
V Vrhpolju smo se ustavili pri spomeniku padlim borcem in hiteli proti Tustanju, si ogledali kočo, kjer je bilo naslednji dan odkritje plošče, nato pa smo prišli preko Češnjic v Moravče. Tam so se združile vse tri patrulje, podale tov. Lojkotu raporte in položili venec k spomeniku z mnogimi imeni domačinov, kajti žrtev je bilo veliko.
Z Moravško godbo smo šli v povorki do doma »Partizana« na partizanski golaž. Pred domom je bil taborni ogenj, v domu pa malo kasneje pravi partizanski miting. Nastopili so domači citraši in recitatorji. V govoru smo izvedeli, da ie imela moravška dolina ogromnb žrtev, ker so pomagali prav vsi zavedni domačini, saj so bili enotni in tovariški bolj kot danes.
Domači harmonikarji so izvajali partizanske in narodne pesmi, med točkami pa je neumorni tov. Kokalj vzbujal smeh s prisotnimi partizanskimi dovtipi. Ples in tresem sta trajala še dolgo v noč.
Želja vseh prisotnih je bila, naj bi mladina ob takih priložnostih pokazala več volje. Če so borci lahko ob vsakem vremenu, lačni in utrujeni opravljali svojo dolžnost, bi mladina v svobodi, vmiru prav lahko žrtvovala en dan.	Jur
ma pustile otroke. Dan pa je bil zanje prav tako kratek kot za dru-ge-	y ,
Kaj mislijo o odpravi nočne izmene same delavke v oddelku filt-
Nočni počitek za vse žene v Tosami
rov so povedale: REZKA DEMŠAR, MARINKA VOLMAJER in MOJCA GROŠELJ.
1.	Koliko časa ste zaposleni v oddelku filtrov in koliko časa ste delali v nočni izmeni?
V	oddelku filtrov sem zaposlena petnajsto leto in skoraj vsa ta leta sem delala na tri izmene.
Pri filtrih sem zaposlena četrto leto, v nočni izmeni pa delam že šesto leto, dve leti v miikalnici in štiri leta pri filtrih.
V	oddelku filtrov sem zaposlena dve leti in vseskozi delam v treh izmenah.
2.	Ali je vaše počutje in zadovoljstvo sedaj večje, ko vam ni treba odhajati na delo takrat, ko se drugi odpravljajo k počitku?
Odkar delam v dveh izmenah, se zelo dobro počutim.
Počutim se neizmerno dobro.
Počutim se mnogo bolje, sem manj utrujena in prespana.
Preje sem rabila precej časa v začetku tedna, da sem se privadila na nočno delo.
3.	Kaj pa osebni dohodek?
Z osebnim dohodkom nisem zadovoljna. Delo, katerega opravljam, ni toliko ocenjeno kot je vredno.
Osebni dohodek je vidno padel, saj ni več dodatka na nočno delo. Vendar mislim, da smo enakopravni z drugimi oddelki.
Osebni dohodek je seveda manjši, vendar je bolje delati v dveh izmenah. Meni se pri dohodku manj pozna, ker nisem poročena.
4.	Vaše želje
Želim, da bi delala vedno v dveh izmenah in da hi se osebni dohodki zvišali.
Čim večjo produktivnost in osebni dohodek ter večje razumevanje med neposrednimi in posrednimi proizvajalci.
Moja želja je, da bi delala le v eni izmen, to je le dopoldne.
Je prav tako, sodelavec?
Živimo v zelo čudnem času, v obdobju vse večjega varčevanja s časom, materialom. To početje nekdo imenuje stabilizacija, drugi mu pravijo dvigovanje standarda, tre-tji najde zopet drugo ime. Preprost človek enostavno zategne pas in — molči.
Beremo časopise, poslušamo radio, gledamo televizijo. Vedno in povsod zasledimo željo dn napore, kako to naše ljubo gospodarstvo postaviti na trdnenjše noge, kako delovnemu človeku vliti zaupanje v njegovo delo. Delo, zopet in
ponovno delo. Kot zla usoda nas ta beseda počaka ob rojstvu in nas spremlja ob zadnji uri. Delo! Se mar zavedamo, kaj pomenimo, kaj pomeni delo naših rok? Saj to je smisel našega življenja, čeprav se mogoče tega sploh ne zavedamo.
Človek bi ne bil človek če si ne bi tega svojega dela zboljšal na vse mogoče načine. Napravil si je pripomočke, male strojčke, pa vse večje in popolnejše naprave. Tako kot so se večale potrebe, tako so se pojavljali vedno novi in novi stroji, ki so vsebovali vse dosežke
Enodnevni izleti
Tovrstna rekreacijska dejavnost je v našem podjetju kaj malo razvita. Le nekaj poksameznikov, članov mladinske organizacije je priredilo nekaj izletov. Pomanjkanje časa in preobremenjenosti predvsem žena, mater ter avtomobilizem so vzroki, da ni zanimanja za talke izlete.
Kljub temu je dosti članov kolektiva, ki žele organizirane izlete Po naši bližnji in daljni okolici. Zato se je na pobudo ZB sestal odbor
s predstavniki ZB, sindikata in mla-dnie. Sprejet je bil sklep, naj bi se taki izleti organizirali vsakih štirinajst dni in to peš, s kolesi in rednimi avtobusi. Tako bomo lahko spoznali zgodovinske znamenitosti iz starih in novejših časov, spomenike revolucionarne preteklosti, kraje in poti kjer so hodili naši borci, kurirji, terencd. Videli bomo, da imamo čudovite kraje, a jih komaj poznamo.
Vabimo člane kolektiva in njiho-
tehnike. Ničkolikrat se nemo ustavimo ob kakem stroju in se čudimo popolnosti izdelave ter že kar nadnaravnim zmožnostim teh kovinskih beštij.
Žal pa vse pogosteje lahko opažamo nezrelo ravnanje s temi stroji. Občutljivi elementi, kot so vgrajeni v te naprave so potrebni nežnega, če ne strokovnega ravnanja. Razvoj tehnike naravnost zahteva od nas vedno več in več znanja, sili nas k vse večjem izpopolnjevanju. Zavedati se moramo, da nam bo boljši stroj zagotovil bolj bel kruh, boljši delavec pa nam bo tega kruha več naredil. Vse prevečkrat pa je ob modemih strojih slišati »strokovne« opazke kot »naj crkne, saj ni moj« ali »za tak denar mora pa že kaj biti«. Tudi odgovor kot »kaj me boš ti sekiral, zase se brigaj« smatram, da tu ni na mestu. Modem, avtomatiziran stroj je kot mlado dekle: obljub in laži se hitro naveliča. Zato pa menim, da bi se odgovorni večkrat morali vprašati: »sem postavil na to mesto pravega _ človeka?« Ne bi bilo prav, da bi pri takih odločitvah igrala vlogo osebnega čustva, še manj osebne koristi. Z vsemi možnimi sredstvi bi morali pomagati vsem, ki si žele v svojem poklicu večjega znanja, ostro pa obsoditi mnenje kot »Kaj bo meni šola in ti neumni tečaji«. Mislite, da je tako prav? Prepričan sem, da nas je večina takih, ki se zavedamo, da nam znanje ne bo škodilo temveč bo sredstvo napredka. Čas je, da prenehamo verjeti, da bo o našem osebnem napredku odločal naš lik iz ogledala.
Mogoče mi bo kdo očital pri vsem pisanju nekonkretnosti. Naj povem, da to pisanje ni imelo namena, na posameznika kazati s prstom. Nikogar ne! Sestavek pa bo dosegel svoj namen, če bo v komu prebudil dremajočo delavno zavest, saj brez dobrih posameznikov ni u-spešna celota.
Tone STARE
ve svojce, da pojdejo z nami. Kot prvi izlet predlagamo:
S kolesi se zberemo ob šestih zjutraj pred tovarno in se peljemo po poti Dob, Krtina, Vrhpolje, Moravče, Lukovica, Rova in domov.
Morda bi šli lahko tudi z rednim avtobusom do Trojan, peš nad (Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
Blagovico — Šipek ter v Tuhinjsko doline in od tam domov z rednim avtobusom. Seveda bi za hrano poskrbel vsak sam, verjetno pa M tudi sindikat nekaj prispeval.
Tako bi se lahko že na samem izletu spet dogovorili, kam bi šli
V oktobru mesecu — 1965 —smo prejeli prvo številko TOSAME.
Torej, minilo je 10 let izhajanja tovarniškega glasila, ki se nam je tako priljubil, da skorajda ne bi več mogli brez njega.
Ob tej svečani obletnici sem se pogovarjala z uredniki (samo nekaterimi, kot boste ugotovili), ki so z odbori skrbeli za njegovo vsebino in vsakomesečno izdajo.
'f
VILJEM DOLENC:
V času, ko sem jaz skrbel za izdajo naše TOSAME, smo še vedno iskali najprimernejšo zasnovo glasila, vendar je ostala na temeljih 1. letnika. Takratni uredniški odbor je upeljal nekatere stalne rubrike. Menim, da bi morali negovati tradicijo teh rubrik in to predvsem »Naš razgovor«. »Vesti iz dejavnosti družbeno političnih organizacij«, »Tribuna delavcev« in še nekatere. Žal mii je, da ne zasledimo več »stripa« Vatke in Filipa.
čez štirinajst dni. Spoznavali bi kraje in sami med seboj.
Ko bo izšlo glasilo »Tosama« bo naš prvi izlet verjetno že za nami. Vendar vas prosimo, da nam pišete in predlagate kam in kako bi šli. Vaše dopise vrzite v nabiralnike našega glasila.
Vabljeni!
Dejal bi, da glasilo naj ne bo preobsežno, napisani članki pa kratki in razumljivi, in vso srečo pri izbiri dopisnikov!
MILAN DRČAR
List dosega svoj namen, čeprav pogrešam več člankov neposrednih proizvajalcev. Je zanimiv, prijeten in vsakomur vsebinsko dosegljiv. Morda so včasih nekateri članki le preobsežni in nerazumljivi, zaradi uporabljanja nepotrebnih tujk. Pisec se mora zavedati, da je glasilo namenjeno vsem članom kolektiva! Obžalujem, da Tosame ne polnijo več karikature, saj je potrebno tu in tam »malo kapniti« tudi humorja.
Poleg našega mesečnika, hi morali gojiti še druge oblike informacij. Drugače pa, Tosama naj ostane taka kot je!
JANEZ LESKOVEC, oec.
TOSAMA je že od vsega svrr izhajanja zelo priljubljena med člani kolektiva. Ce prelistamo kroniko TOSAME vidimo, da je njena vsebina pestra, vsebuje zanimivosti iz različnih področij življenja našega kolektiva. Nanizani so poslovni problemi — takrat, ko sem bil urednik — smo bili ravno v času velikih investicij in je bilo v našem časopisu zaslediti precejšen poudarek spremljanju teh dogodkov.
Morda še vedno pogrešamo prispevke sodelavcev iz proizvodnje.
Želimo, da bi pisali o njihovih predlogih za izboljašnje dela delovnega mesta in izboljšanje organizacije dela nasploh! Njlim samim, ki živijo ob stroju in delovni mizi, so ti bližji in zanimivejši za širši krog delavcev.
Glasilo moramo razvijati še naprej in ga dopolniti z nekaterimi bilteni, da bo kolektiv še bolj se-znpmjen o vseh važnejših dogodkih podjetja.
FELIKS VODLAN, ing.
Že ob samem začetku izhajanja smo naleteli na težave same oblike oz. vsebine glasila. Vendar kot vidimo, je osnova ostala ista, kot periodična oblika obveščanja delavcev, spoznavanje sodelavcev in prebujanje zavesti pripadnosti k našemu kolektivu.
V času mojega uredništva smo kot edino novo obliko uvedli »grafično obdelavo« prve strani, ki naj bi delavcu — bralcu čimveč povedala in ga vabila k branju celotnega časopisa.
Ob obletnici bi bilo želeti, da bi TOSAMA še naprej izpolmjeva'-’ svojo nalogo, za katero je predvidena, da pa bi obenem razširili obseg dopisnikov, ki bi neposredno 'poročali o problemih dela delovnega mesta.
Naš razgovor
z uredniki TOSAME
Pri kadrovskih vesteh, tam med rojstnimi dnevi, hi lahko v tej Številki prebrali tudi tole vest: 11. oktober — »Tosama«, glasilo delavcev TOSAME. Samo h kateremu oddelku bi jo pripisali — saj je naša, od vseh?!
Da, glasilo Tosame praznuje te dni deseto Obletnico! Kot prvi urednik sem bil zaprošen, da našemu najmlajšemu članu — saj mu lahko rečemo, da je naš član, mar nen? — napišem nekaj jubilejnih besed.
čeprav najmlajši, še daleč do človekove polnoletnosti, lalhko našemu glasilu vendarle — kar za vsa njegova leta nazaj — priznamo polnoletnost. Za to so poskrbeli njegovi, menjajoči se, uredniški odbo-ri, ki so ga vsi z enako prizadevnostjo bogatili in pestrih, mu iškali nova pota in vsebino. Vsi, ki smo od meseca od mesca, skozi celo
toni LAZNIK, dipl. oec.
desetletje prehiralli njegove strani, lahko rečemo, da je bil časopis vseskozi v dobrih rokah. Vsi uredniki in njihove ekipe so imeli enake želje in zagon, da imamo kvalitetno glasilo.
Več jubilejnih misli sem zapisal lani, ob podobni priliki — v novembrski številki. Tokrat naj jim dodam le še to, da bo naš interni časopis kmalu skupno glasilo itemeljnih organizacij in skupnih služb Tosame. Najavlja se mu nova povezovalna funkcija in naš desetletnik nam bo v bodoče še bolj potreben. Verjetno bo moral zopet malo spremeniti vsebino, več bo moralo biti medsebojnega konkretnega obveščanja. Mogoče bo tudi novo konstituiranje tovarne pripomoglo k temu, da se bo krog dopisnikov v večji meri razširil na neposredne proizvodne proizvajalce, saj je bilo majhno število le-teh skoro edina slaba posebnost našega jubilanta dozdaj.
Da bi mu tudi to pomanjkljivost pomagali odstraniti, da bi nas še vnaprej pričakoval na plačilni dan, vsaj pred tovarniškimi vrati, če že
ne, kod nekdaj, ob plačilni kuverti in da bi bil vedno tak po vsebini, kot si ga večina želi in da bi se njegov dolgoletni olepševalec, tov. Vodlan, zopet odločil za sodelovanje, to zaželimo našemu glasilu ob desetletnici vsi, ki nam interno glasilo kaj pomeni. Želja pa se, seveda, ne izpolni brez dejanj.
Dragi bralci, gotovo ste ugotovili, da bi bilo potrebno predstaviti še nekatere urednike. Da, res je tako. To so: Mirko Požek, ki je bil v času pogovora odsoten, Franc Perše in Pavle Furlan, ki sta zapu-stila delovno organizacijo.
Tov. Borštnar, ki je tudi sedaj urejevalec — urednik, in to moramo priznati, zelo prizadeven, pa bo 'unie	ob 10. letnici izhajanja
naše Tosame podal v uvodnem članku »Deset let našega glasila«.
V^em urednikom se v imenu, vas, bralcev, toplo zahvaljujem za njihov trud, vas bralce pa vabim k pisanju!
•	B. V.
Peterka Anton
Ljudje se v prostem času ukvarjajo z vsemi mogočimi rečmi; nekateri si omislijo iz potrebe ali kakega drugega »veselja« popoldansko dejavnost v bolj pridobitnem smislu — drugi se spet ukvarjajo z zadevami, ki s prvim nimajo dosti ali nič skupnega, imajo pa večji pečat osebnih nagnenj in veselja.
To drugo običajno radi vržemo v en koš, ki ga udomačeno izme-nujemo hobi; slovensko pa temu rečemo konjiček.
Vsakdo seveda nima konjička, ki bi se mu posebej posvečal, je pa verjetno sorazmerno malo ljudi, ki ne bi imeli popolnoma nobenega »svojega« veselja ali nagnenj a.
Eden izmed takih, ki ima čisto »pravega« konjička je Tone Peterka iz tkalnice ovojev. Ko je bil star pet let je skupaj z dedom že vlekel puško v gozd zaradi »jage«. Torej ni čudno, da sta njegov konjiček in njegova strast lov in vse kar je povezano z njim od tenko-
čutnega gledanja na naravo in živalski svet, do navdušujočega občudovanja kosov prevrtane kovine, ki jim pravimo puška, pištola, samokres. Lov mora biti človeku prirojen, ker če tega ni, tudi užitka,
ki ga lovstvo nudi, ni. Takoimeno-vani komercialni lov je za pravega lovca odbijajoč; ne odlikuje ga drugega kot velika količina porabljenih nabojev, ulovljenih živali ter običajno tudi dobra tehnika streljanja, ne nagrajuje pa človeka s posebnim občutkom Stika z naravo.
Tone poimenuje te vrste lov kar ikratkomalo »italijanski lov«. Pravi lov pa mora biti stvar časti in odgovornosti.
Tone rad lovi sam, čeprav ima o svojih kolegih kar se da dobro mnenje, saj so lovci vendar sami »fejst fantje«. Da pa človek lahko pride med njihove vrste, mora dokazati, da je tudi on tako »fejst fant«. To dokaže z dveletnim pripravništvom in enoletnim lovom pod nadzorstvom izprašenega lovca, da se pri tem lovskega »krsta« sploh ne omenja, ki ga mora jasno vsak lovec tudi »skozi« dati.
Seveda pa tudi pri lovcih velja znano življenjsko pravilo, da izjeme potrjujejo pravilo! Ko se pripravim na »štand« in od tam opazujem okolico pod seboj, pozabljam na vse ... Spremljanje gozda iz tega zornega kota ob žvečenju sendviča pomenijo ure čakanja in njenih prebivalcev. Tem čudovitim uram se enostavno ne da upreti, čeprav zahtevajo od človeka veliko potrpežljivosti. Vsak že najmočnejši tuj zvok, ki ga človek na preži povzroči, vrže življenje v gozdu za nekaj časa iz tira. Da človek to resnično opazi je treba presedeti dosti časa na »štandu«. Meni je to na »jagi« eden največjih užitkov, če izvzamem tistega, ko v puškinem daljnogledu vidim, kako se srnjaku sredi skale obrnejo noge navzgor
Slabost lovca Toneta Peterka so namreč predvsem srnjaki, to takoj sam prizna, potrjujejo pa tudi trofeje rogov, ki jih ima. Ko sva si ogledala posamezne rogove, se je izkazalo, da ima vsaka trofeja svojo zgodovino, ki je jasno izpisana v Tonetovi lovski zavesti. Ko mi je kazal nekoliko čudno rogovje je rekel: »To je bil moj prvi srnjak, iz rogovja se vidi, da je bil odstrel te živali nujen, saj so rogovi nepravilni ter tako ostri, da je bil lastnik nevaren za smadji okoliš.
Ob neki drugi trofeji se je zasmejal: »Tole je bil tudi »hecen« lov, si predstavljaš, tega srnjaka sem ujel čisto enostavno, živega sem potegnil iz Rače, kamor ga je spravil pes.«
Rogovi pravilno odstreljenih srnjakov so označeni z zelenimi žigi lovske zveze, nepravilni ulov pa z rdečimi žigi. Če bi človke brskal po Tonetovi zbirki, bi našel večino tistih zeleno ožigosanih trofej.
»Lov to je res strast, meni Tone, naprimer jaz rabim za delo zjutraj vedno budilko. Če pa se domenimo za lov, potem ni problema za vstajanje neglede ali gre za drugo ali tretjo uro zjutraj (doslej se mi še ni posrečilo, da bi zaspal).« Najhuje se mi zdi, če tedaj dežuje oziroma, če je za lov neprimerno vreme. No pa se lovec Tone potolaži. Tolaži se čisto po lovsko; iz kleti prinese majhni pripravki in se »vrže« na izdelovanje lovskih šibennih nabojev. Tako tisti dan vsaj ni čisto v lovskem smislu izgubljen, po »pulfru« pa tudi malo diši.
»Večkrat«, pravi Tone, »me kdo vpraša, če mi ni zoprno ponoči laziti po gmajnah. Kar zadeve mene mislim, da se slabi ljudje ne zatekajo radi v gozd, raje v mesto. Dvanajst let že hodim na prežo ponoči prehodil sem dobršen del okoliških gozdov, vendar še nisem srečal v gozdu nevarnega človeka. Seveda pa mora človek zlasti v nočnem času posebno pozornost posvetiti varnemu nošenju in ravnanju z orožjem.«
Če verjamemo tisto, da pravega lovca brez lovskega psa ni, potem je treba reči, da si ga bo Peterka moral čimpreje omisliti. Jasno, samo trenutno je brez njega in je že domenjen za novega, ki bo, tudi je čisto jasno: terijer. »Angleški te-rijer je pravšen zame«, trdi Tone, tako kot je njegov gospodar mora biit pes: majhen in »žleht«.
No, če se človek pogovarja z lovcem je treba računati tudi s kakšno lovsko.
Najin pogovor, ki je potekel na Peterkovem domu, se je začel in tudi končal ob ogledu in pomenku v zvezi z orožjem ter drugo lovsko opremo, kot je daljnogeld, pas in seveda tudi lovski nož za zaknika-mje. »če bi imel več časa na razpolago bi se gotovo vrgel na zbi-ranue starega orožja. Bolj staro puško vidim, bolj me zanima.
Kot lovec ima Tone dve puški eno rusko in eno nemško z daljnogledom. Zadnje sploh ne more prehvaliti. Mnenje o njegovi »sularski bokarici« (izdelovalec Suhi) najbolje kaže naslednja njegova trditev: »Ta puška je toliko vredna, da ni denarja za katerega bi jo lahko Prodal. Mogoče bi jo lahko kdaj
komu podaril ali kaj podobnega, zdi pa se mi, da jo prodati v nobenem primeru ne bi mogel... Razumljivo je, da je ta puška kar sumljivo točna in da ji lovec in ljubitelj orožja Tone posveča s stalnim vzdrževanjem in kontrolo dobršen del svojega preostalega prostega časa.
To je torej Tone Peterka in njegov konjiček, lov ali kakor on temu Pravi zastrupitev z lovom.
F. V.
KOMESA ’75
To je skopski mestni sejem, kjer se že več let v sklopu Združenja tobačne industrije Jugoslavije CEN-TRO TABAK udeležujemo mednarodnega sejma tobačne in strojno agrotehnične opreme.
CENTRO TABAK je združenje dela tobačne industrije, ki koordinira medsebojno strokovno sodelovanje in omogoča uvoz ter nakup surovin in nudi še druge komercialne usluge.
Izdelujemo cigaretne filtre, ki so sestavni del cigaret. Zato nam so-
Poleg filtrov razstavljamo tudi izdelke široke potrošnje in delno sanitetne izdelke.
Opažanje na dosedanjih sejmih in nove smernice v prodaji nam kažejo, da številni kupei cigaret uvajajo tudi prodajo nekaterih izdelkov damske higiene in izdelke za nego otrok.
Ta sejem obišče tudi del grosistov, ki vseh naših izdelkov ne poznajo in naša želja je, da jih z njimi seznanimo in preko njihove trgovske mreže pričnemo s prodajo.
delovanje, oziroma članstvo v Združenju, omogoča boljšo povezavo z ostalimi članicami, predvsem v pogledu kvalitete, izdelave in prodaje cigaretnih filtrov.
Glavni namen našega sodelovanja pa je priprava pogodb s tobačnimi tovarnami za prihodnje leto, tako kvalitetno kot količinsko.
Letna sezona 75 ali Tosamovci na morju
V letošnjem letu je imela TO-SAMA na razpolago v letni sezoni ob morju približno 500 ležišč. V tem času, pa je bilo dejansko 524 ljudi na letovanju.
Kot vsako leto je bilo tudi v letošnji sezoni največ kandidatov za letovanje v tako zvani visoki sezoni, to je v drugi polovici julija.
Kljub povečanju počitniških kapacitet bo gotovo tudi v bodoče težko ali pa skoraj nemogoče ugoditi vsem željam po počitnikovanju v čisto določenem času.
Kljub sorazmerno številnim vlogam v zvezi z letošnjim letovanjem na morju, pa v začetku, kot ob kon-
(Nadaljevanje na 11. strani)
•jQ Št. 10 — oktober 1975
Pot na Kamniško sedlo
Megleno jutro je napovedovalo lep sobotni dan. Na domžalski avtobusni postaji se je zbralo 6 mladincev in ena mladinka z namenom, da se z avtobusom odpeljemo v Kamniško Bistrico in od tam nadaljujemo pot na Kamniško sedlo.
V Kamniški Bistrici smo se najprej razgledali po vrhovih, ki so kipeli pred nami v nebo. Videl se je najvišji vrh Kamniških alp — Grintavec, zanimiva Štruca in lepotica Skuta. Na desni je bilo pobočje Brane, ki pa je na tej strani precej poraščeno z gozdom. V Bistrici je bilo veliko planincev, ki so se odpravljali v različne smeri. Zato smo se tudi mi odpravili proti cilju. Prekoračili smo most, pod katerim teče Sedelščak, nato pa zavili na strmo pat. Nekateri so že tu lovili sapo, saj so videli tablo: Kamniško sedlo 3 ure. Po gozdu smo prišli do velikih skalnatih sten, ki bi v neurju dale varno zavetje. Še malo strmine in že smo bili pri postaji tovorne žičnice. Pot se je zopet strmo vzpela, nato pa se je pri jamah na levi malo položiia.
Ljudje pravijo tem jamam »rokovnjaške luknje«, ker so se baje tam skrivali rokovnjači. Pot naprej ni bila strma in se je počasi dvigala in naš cilj smo zaslutili ob pogledu na pobočje Planjave, ki se je tu in tam pokazalo med drevjem. Pod nami smo videli v grapi belo kamenje. To je bila suha struga Sedelščaka, ker zaradi apnenčastih tal teče voda pod zemljo. Vzpeli smo se med lep bukov gozd in prišli do počivališča, kateremu pravijo »pri klopci«. Po tleh so ležale podrte bukve, katere je polo-
I
mil vihar. Drevje se je vse bolj redčilo in prišli smo do velike skale, kjer je pisalo: voda. Odprl se nam je pogled na ostenje Brane in nad drevjem smo videli vrh Planjave. Odpravili smo se naprej in med redkimi macesni kmalu prišli iz gozda do podrte koče. Zagledali smo
vse manj, prišli smo do melišča. Po prehodu čez melišče je bilo pred nami pobočje poraslo s travo. Veter, ki je začel pihati nam je dal slutiti, da se bližamo vrhu. Pred nami se je končno pokazala koča.
Tu smo se okrepčali in spočili utrujene noge. Nato smo šli do vr-
Kamniško sedlo. Cilj se nam je zdel že zelo blizu, vendar smo vseeno malo počivali. Nato smo šli po položnem pobočju poraslem s travo mimo velikih skal, ki so se že v davnini privalile na to mesto. Zavili smo po poti med ruševje, kjer smo se v ključih (serpentinah) vzpenjali vedno više. Pri veliki skali »kamrici« smo se ozrli in videli, da smo že precej visoko. Ruševja je bilo
■ , ;, J** •*'
; 'fc


K*l:. •	”
ha, od koder se odprira čudovit razgled v Logarsko dolino. Bučanje vode, ki smo ga slišali, nas je pritegnilo in zagledali smo slap Rinko. Na desni strani smo videli Planjavo in za njo del Ojstrice. Na severu se je dvigovala Mrzla gora, po kateri teče meja z Avstrijo. Pogled nam je drsel proti zahodu, kjer so se dvigovale mogočne Rinke nad krnico Okrešlja. Pod nami smo opazili tudi kočo na Okrešlju. Tja se nismo nameravali spustiti, zato smo si raje ogledovali vrhove okoli nas. Brana je bila skoraj na dosegu in tudi Turska gora se nam je zdela blizu. Na jugu smo videli belo kepo Kamniškega Dedca, ki je bil sedaj nižje od nas.
Napisali smo še nekaj razglednic in se vrnili v dolino.
Izlet je bil čudovit in tudi mi smo bili dobre volje. Škoda je le, da se izleta ni udeležilo več mladincev in mladink, saj bi se tako lahko bolje spoznali in naučili spoznavati našo prelepo Slovenijo.
T. S.
LETNA SEZONA 75
ALI TOSAMOVCI NA MORJU
cu sezone niso bile izpolnjene vse naše razpoložljive kapacitete.
Naši dopustniki so lahko letovali na treh različnih mestih. V splošnem so bili najbolj zadovoljni itisti, ki so letovali v Novigradu (če izvzamemo: ježke, osltro skalo in prehrano), kajti zanimivo, kljub temu, da se hodijo ljudje »gret« na
morje, so izgleda tam najbolj željni sence. Najmižje stroške letovanja, pa so imele družine, ki so letovale v Funtani, so pa morale zato absorbirati več sončne toplote. Nijhovo letovanje, pa je bilo povezano s »trim« stezo, ki je vodila od prikolic do sanitarij. Po zagotovilu uprave avtokampa, pa bo zlasti s trim stezo našim izletnikom pirizanešeno.
Feliks Vodlan
POROČILI SO SE
Merkužič Marjan, Andrejka Miha in Brodar Mira — Cestnik.
Kadrovske vesti
V mesecu septembru je bilo sklenjeno delovno razmerje z naslednjimi sodelavci:	Matko Silvo,
Novakom Francem, Pernušem Sre-čom.
OD 12. 10. DO 11. 11. 1975 ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO
Konfekcija
Avtomatska tkalnica
14. 10. Zemljarič Rezka, 8. 11. Cerar Marija, 4. 11. Pirc Brane.
Pripravljalnica
29. 10. Rojc Olga, 20. 10. Koderman Ivanka.
Belilnica
27. 10. Berdajs Franc, 8. 11. Gorjup Franc, 16. i0. Kolbl Martin.
Splošnokadrovski sektor
Delovno razmerje je bilo prekinjeno z Rihtarjem Francem, Volčini Ivo in Pernušem Srečom.
24. 10. Avbelj Kristina, 12. 10. Beravs Tončka, 19. 10. Cajhen Ivica. 2. 11. Drešar Pavla, 25. 10. Kerč Mihaela, 4. 11. Kotnik Milena, 12. 10. Krušnikar Franoka, 7. 11. Laje-vic Kristina, 10. 11. Pogačar Vika, 6. 11. Florjančič Vasilija, 13. 10. Globočnik Cveta.
Mikalnica
. '2. 10. Svetlin Vinko, 17. 10. Per-vmšek Stane, 8. 11. Gorjup Martin, 16. 10. Urankar Pavle, 1. 11. Černelč Joži, 31. 10. Fotivec Ivanka, 9. 11. Fuks Martina, 10. 10. Hrovat Pavla, 13. 10. Jenko Metka, 22. 10. Kovač Urška, 28. 10. Mavsar Marija, 9. 11. Pervinšek Joži, 21. 10. Vidergar Ma-Uia, 17. 10. Nemec Slavica.
Filtri
26. 10. Cerar Franc, 27. 10. Banko Vida, 27. 10. Cerar Fani, 29. 10. Cerar Ida, 27. 10. Guberič Darina, 2- 11. Hribar Mira, 26. 10. Prosenc Darina, 18. 10. Ravnikar Ivana, 7. H. Zupančič Miran.
Tkalnica ovojev
29. 10. Peterka Anton, 26. 10. Marenk Benjamin, 31. 10. Prelovšek Marija, 20. 10. Kušar Nežka, 30. 10. Sobočan Ana.
26.	10. Berlec Vladka, 30. 10. Do-mitrovič Vanda.
Komerciala
16. 10. Dmulovec Urška, 4. 11. Jerman Joži, 6. 11. Lenček Stane.
Računski sektor
13. 10. Klopčič Stanka.
Tehnični sektor
27.	10. Preskar Marija, 14. 10. Demšar Rezika, 1. 11. Cencelj Ani.
Pomožni obrati
13. 10. Klopčič Stane.
Vsem iskreno čestitamo!
RODILI SO SE
Šuštar Pavli — sin, Huber Dragici — sin, Rožič Ani — sin, Drolc Ivanki — sin.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikatu TOSAME in ostalim članom, ki ste mi omogočili zdravljenje v zdravilišču.
Pevec Draga
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata »Tosama« se iskreno zahvaljujem za darilo in obisk v zdravilšču v Laškem.
Hinko Modlic
Izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Janez Drolc — 1000 sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosama, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare-fotograf.
Odgovorni urednik: Dušan Borštnar.
Naklada: 1000 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija« Krško
									ples	ktiinov brat	del hiše	sveiniš- oodoba	Lenau ttikolaus	Jones /mgo		ocen- jmnje	hiter
srafgAj w		-m		M		S		in									
								vefrhicc naokni- ca									
ir, *^s£3	m ]SSg				m p 11	5SS		otroška š?star- Ljenln							eiiot (f.onj	•	
		bkuien amebam	Južni sadež		Adams John	ari k! vedez	tizviiene lirske pesmi	plemen. skupnost stena						d c	nm fpan olt>k	'ki	
oboieri-	▼									#							
‘Mamed. dinasur Kolifof									r.m			zače- tek abeced					tl
sanje					ob/fh vode							lijak dodatek plina				▼	3
grobo. Orient- sukno					Kemirak VOČ/ik		lanton	del Ljublj.									Av- oz. /shndijt
					TOdevsi Kosava.					Erbij.	Tara						
misel- nost nazor													očka				
f&g													sestava V. V.	lorarna karta			
^WeoRiio
Rešitve nagradne križanke
V 9. številki TOSAME je bila objavljena nagradna križanka. V uredništvo je prispelo devet rešitev. Od tega je bilo šest rešitev nepravilnih, štiri pa so bile pravilne.
1.	nagrada: Menkužič Danica
2.	nagrada: Habjan Mara
3.	nagrada: Siard Eka
4.	nagrada: Kokovec Justi
Največ napak pri rešitvah so napravili reševalci križanke pri besedi ITINERAR (potovalni načrt) in C (rimska 100), tako je bilo navpično pravilno ČAMP in ne KAMP.
Nagrajenkam čestitamo, vsem drugim pa se zahvaljujemo za sodelovanje.
Uredniški odbor
— Nikoli si pa ne bi mislil, da bo smrt tega ubogega papagaja prinesla v našo hišo toliko miru!
»Pomisli predrznost! Danes je zahteval direktor od mene, da moram pobrisati prah z njegove mize. To sem mu jih natrobil...«