Ppštno tekoči račun št. 24. ~ Conto cor rente con la posta. Posamezna številka 20 stotink. Izliaja: vsakpondeljekin četrtek p opal cine. Stane za celo I do 15 L. „ pol Ida (S1 „ „ četrt „ 4 „ Z(i inozemstvo celo Irlo 25 L. Na narocihi brcz do- poslane naročnine sc ne nioremo nzirati. Odgovorni urednik: Polrie Kcmperle. (tOR/SKimm St. 61 V Gorici, v četrtek 7. avgusta 1924. uto vu. Nefrankiruna pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačujo v nuprej. List izduja konsorcij „GORJŠKE STRAŽE" Tisk Zadružne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta St. 18. Upravu in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). — cy Zaupajmo višjim! *Goriška Straža« ie priobeila ln°io interpelacijo proti omejitvi tastiiinsfah pravic našega ljudstva ln je bila brz zaplcnjena. Na- to ie objuvila clone k. v katerem se ra*lugujo posledice zloglasnega od- l°ku in je bila tudi zaplenjena. Na- Vudali in Haiti odlok ie tore] prepo- Veduno, zato smo sklenili. da homo Wok hvalili in na vse načine branili. jIJio radovedni, ee nam presvitta pre- .'ekturu zainani tudi hvalo odloka in *btražo« zopet zapleni. . tuhvaljujemo se lorej iz vsega srea l!1 s ponižnim duhom visoki vladi, da K v svoji prijaznosti Iiotela izdoti to- "*o potrebni in težko pričakovani °uloki s katerim sc nepremično pre- Wozenje našega ljudstva ni postavilo *atno pod sialno vojaško kontrolo, (jpipuk se sme tudi vsak eas razlas- '"• Ljudstvo je zaeelo godrniati in se UPirati, kmeije vpijejo, da so ONI SoijPodarii svojih zemljišč in da si ne U(fi<\ iemati od nikogar svojih last- JUKkili pravic, a jaz pravim, da je Wstvo v prevari, ono ie — kakor 01 rekd Vodnik — »nedolzni oier ni*dih zmotnav.« Naši knielie namrec Quzuhljajo, da so izdali odlok »višjU /J tf nam hocejo vedno Ie dqbro. Wujtt in skr I) »vikših« sta uredila v wsi deželi vse talzo, da bo nrav. Vsi Drebivalci, zlasti lunetje in podlozni, Mora jo »narvikši« vludi. vsem pogla- Varf('ui, drugim generulom inu ofi- Llrlem, presvitlim prefektom. pod- Weiektom in komisarjem ter polici- st°m' ki pod poveljem visoke vlade ?W> pokorsčino izkazovuti, podlož- I'ki niorujo »viksirn« zaupati, kazati 'l°*'ajo dobro »volo« in stanoyitnost, .jfkuj »vikši« podloznim prizaneso, ,n 2 ljubeznijo držijo inu varujejo, J*r je »nurvee« mogoče. Le na ta na- nv bo niir inu sprava v deželi »ob- r*af*u, pretrpene nodloge polahka- e> yarnost Ijndi inu lastnine ohranje- a}nu celi deželi ponuuunw bilo.« ^Knielje pravijo, üa ie odlok šlm- K(Lf!' »Ne sinenio več svobodno pro- ^luji Ills ne zeniljišč, ne morcmo vec rob'°^liü üujuti v luiieni stanovanj, Ze so nam zvezane, vse mora prej s^ftiti uosposka. Nikjer na vsem V v 7" emk° Positive!« Le pocasi z nth*111* pro^as^' Kes, da ni na svetu sy'r ena];e postave, loda mi mo- v/7"/- ^ ua^ prejinuu in »perludni« (J| hvaležni, da jo ie izdula. Zakuj faWw'je gencrali in svetli prefekii i)i j wlstei naprej skrbelt. da vas pri nU'?" ^vmMšč' '" Ms m i)Vl ndjem- on' n'-r^'e n? oslcpari in zalo hocejo ho J!re.Kteduti in v naprej potrditi vse Tf°r-(!c- AM m to wodro in pametno? p/l^i se bodo za mis. nas varovati call ^Z9(io in xoljufijo in zato ne . Wcvujo prav nobenega plaalu, vse tuiZQSloni' Nikjer se niso »ta yiksi« ^ zrtvovali za svoje vodložne. iiu ioda olUok (}illc l)l)last vludi* aa fall ra^ils*' nfive in ukGžeio nam bo- ccl°' d(l razrušimo svoje stav- v wj to prizadeva Ijiuhtvu vdikansko ^odou Uhi UKovarJaite brvz pomislcka! Ko- ^>A7y// S6> jc žc zgouilo, da so se hi- tm Snl!Uc Mdrle in težko ranile kukeiia voiUoznik«! Celo now hise. zidane z Mo odskodnino so se ie zrušile v { nasi dezeli. Ali ni boljse, da hišo sum ; poderes, nego da se zruši strehu sa- j ma nod Tvojo glavo in naides smrt I v razvalinah? Da Una ljudstvo ogrom- j no škodo, je res, toda koliko razde- i janja je povzrocila svetovna vojna po vseh drzavah livrope! Milioni in mi- , Ijoni so sli v prah in pepell Zalorej pomirite se in nehajte de- | lati zoper poslavo. Z Vodnikom Vafn kličem: »P over nit e se od vašega pr- vega trepeta in zaupajte viksim! Nji- hovo perludno zudrzanic vas mora i previzati, da oni zele, oni hočejo, da ; vi v mini in brcz strahu vživate do- bičke vašega dela inu truda. Vlada ; ne mara vaših navad »kcj prevrnit, 1 ona je perjatelca slovenskih prebival- cev, zlasti kmetov in podložnikov. Zatorej strnimo se skupaj, postanimo perjatli! Ce hi pa nekaieri nehvalež- 7/ ljudje, na njih dolžnost pozabili in ]'\e poilstopili vkup se pravit inu se Zikšim zoper postavit, bodo na nar- bolj strašno vižo poštrafani in tistim, ki bodo z orožjem v rokah vieti, bo- do brz okoli perneseni. Toda straünga je le hudobnim na- menjena, nič zatorej dobri inu mirni ljudje se nimajo bati.« Ponavliam z Vahntiiwm Vodnikom še enkrat, da mirni in dobri ljudje se nimajo bati. V kratkem popeljem v Rim depu- tacijo k vladi, da se ji globoko po- klonimo in se ji ponizno zahvalimo, da je težko prieakovani, toliko zaze- Ijeni in prepoirebni odlok končno iz- dala in nus s tern vse prijetno gunila in silno obvesclilu. Dr. li. Jiesednjak. Kaj se godi po svetu? I Pcčati sc moraino z dvema dogocl- I koma, ki sta za politično življenjc dr- ' žave vclikc važnosti. V rojstnem ! nicstu sv. Frančiška Asiškega v Assi- si se je vršilo zborovanje bivših bo- jevnikov, !ki predstavl.ia.jo eno na.i- mogočnejšili organizacij Itali.ie. Pri- bližno 3-10 tisoč inož yj. zd«i:ženlh •. tcj veliki zvezi, ki ne spada sicer k nobeni stranki, a ima kljub temu mo- 1 čeii vpliv na politično živl.ienje Itali.ie. j V zvezi so organizirani mo/Je in fan- i tie, ki so na bojiščih, v blatu in strcl- I skill jarkih služili domovini in pri- •• nes+i I till i j J vojaško zniago leta 1918. Podporniki fašizma. I Fasizcin je bil na to orgam/aujo ; ponosen, nanjo se je naslanjal, z njo i se je livalil, fašistovska vlada se je proglašala za vlado bivših bojevni- kov. Mussolini je dajal organizaciji krepko deiuirno ponioč in ii izkazo- : viil veliko cast. Zato so vsi občni zbo- n zveze bojevnikov jclasovali za fa- I šizeni, fzrekli so v Neapoljti, v Rimu ia na drugih občnili zborih Mussoli- uiju /aupaiijc in izjavljnli, da je dol- žiiost vsakcga bivžtga vojaka podpi- rati z vsemi silanii fašistovsko vlado. Radi te politikc so izstopili iz zveze nasprotniici fašiztna in ustanovili novo organizacijo: »Svobodno Ita- lijo«, o kateri je »Ooriška Straža« že vcčkrat pis;ila. Kljub temu je pa še i fjstala v stnri org.-Miizaciji osrromn;! | večina bivsili vojakov, tako da šteje ! zveza danes 3(HX) odsekov in. kakor I'smo zc rekü, 34O.(H)0 Chinov. Mogoč- na zveza bivšili bojevuikov je bila Se 1 /red par mescci silovita opora fnši- | stoyskc vlaciciia katero je Mussolini ! :::mesljivo račmial. ' Bojevniki proti faSizmu! ! Po ninoru poslanca Matteottija so ; se razmere čez hoc spremcnile. V ! vrstah bivsili vojakov je začelo vre- 1 ti, oglušali so se burni protesti, na- j sprotniki fašizma so nakslo nantščali ! in pri?,li v organizaciji do ogromnc i vcčine, kar je dokazalo zborovanjc v niestecu Assisi. (lovori, ki so se čuli v Assisi, so bili glasen in jasen protest proti vscm nasilstvom, pod katerimi stokajo še mnogc pokrajine države, bili so od- ! ločna obsodba zagrizenega in napa- dalncga lasizina, Kat\or na siri in za- govarja poslanec Farinacci. »V državi taborijo oboroženi oddelki fašistov«, — je vzkliknil neki govornik — »in dokler take razmere ne prenehajo, se država ne bo pomirila.« V Italiii mora zavladati zopct red, zakon naj velja z:: vse euakr\ vsi državljni naj vži- vajo enake pravice in svoboščine. Niti eden izmed navzočih fašistov si ni upal resno ngovarjati! Ha bi se or- ganizacija ne razcepila, se je predlo- žila zmerna resolucija, za katero so glasovali tudi fašisti. Resolucija pra- vi: zveza bivšili vojakov bo podpirala Mussolinija samo pod pogojem, da zatre vsako nasilje v državi in spravi zopet zakon do polne veljave. Ako ne bo Mussolini izvršil te zabteve, se bo zveza bivšili vojakov i>ostavila proti njemu. Mussolini ogorčen! Resolucija v Assisi je povzrocila nicd fasistovskimi vrstami Iiudo raz- burjenje in z njo se je bavil tudi širši odbor fnšistovske stranke, ki zboruje ravnokar v Rimii. Mussolini je javno obsodil rcsolucijo bivših vojakov in rekel dobescdno: »Moram izrecno iz- javiti, da mi rcsolndja v Assisi ne ugaia. Dobro ie, da sc medscbojno ne varamo. Med rcsolucijami. sklenje- nimi v Neapolju, v Rim» in drugod ter rcsolucijo v Assisi obstoji o.trrom- na rnzlika v be.scdi in vsebini. Občni /.bor v Assisi jc bil rnalo fnmčiškan- ski, bil je protifašistovskl in me je spomnil'na oljčni zbor Liudske stran- kc v Tnrinu. Nismo še prisTi do prc- ioina, toda pozivi in govori. ki so se čuM nn zborovanju, dull zborovanja, njegova nestrpnost so list- ¦';1; rnz- !>7crc, radi katerilrpride rav hil'ko do prcloni:-. Z žalostjo ugotavljam, da je bilo zadržanje bivšib bojevnikov mnogo liuise in (1rn-r!w>''"n n<^ s^'i"¦<¦'! iiiT'ii'/id'.' •):; Rcki.« Invaiidi se poslavijo na stran bo- jevnikov. J^oslanec Delcroix, ki je izgubii v vojni vid in obe roki, in ki ie bil na Reki izvoljen za predscdnika zveze invalidov, se je potegnil v nasprot- iu z Mussolinijcm javno za reso- lucijo bivših vojakov. To je tern huj- še, ker je bil Delcroix izvoljen na fasistovski listi in je pri zadnjem parlamentarnem zasedanju tako od- ločno branil fašistovsko vlado, da je bil njegov govor na predlog Mussoli- nija nalepljen v vseb občinah It;] Danes pa izjavlja Delcroix: niorem prikriti svoje zadovoljnosti in svojega veselja, da so se nasi tovariši bojevniki odločili za iste cilje. kakor itii invalid] na mučeniški Reki. Ta sloga v iiazorib in nainenih obeli naj- večiih organizacij vojnikov je zname- nje, da se prebuja ljudstvo k zavesti in se približuje svojemu miru. Ob- sodbe prenapetežev so dokaz, da smo na pravi poti.« Fašizem izgublja dosedanje zaveznike! Nasprotje med besedami Musolini- ja in poslanca Delcroix je očitno in ostro. Iz njih se vidi, da so stotisoci bivših vojakov in invalidov prenehali biti zavezniki fašistovske vlade. Ogrornna moralna in politična opora obeli organizacij je zgubljcna, spor med fašizmom in množicami invali- dov in bojevnikov dozoreva. bliža se jasen prelom, kakor napoveduje Mus- solini sam v svojem govoru. Faši- zem se umika na svoje postojanke, v politični borbi ostaja sam. zanašati se sme še samo na lastne sile. Odcep stotisočev invalidov in biv- sih vojakov od fašistovske vlade bi bil za politično živlicnic države ogromne važnosti. Spor z liberalcil Enake zahteve kakor bivši vojaki stavijo Mussoliniju liberalci. ki imajo v vladni večini približno J00 poslan- cev. Tudi oni zahtcvajo, da mora v državi prenehati vsako nasilje, da morajo biti vsi državljani pred zako- nom enakopravni. Liberalci so pro- testirali proti odlokom o časopisjn, protestirali so proti nasilni polit'iki poslanca Farinacija in tirjali od Mus- solinija, naj javno obsodi prr......¦¦¦'¦¦¦ že v svoji stranki. Zborovai^ ga oilbora fašistovskc stranke ¦.. mu so pričakovali liberalci z v napetostjo. Upali so, da bo na zbo- rovanju zmagala zmerna st^ui' ;- obsodila nasilnost Farinacciia. ' liberalcev se ¦ je zmagnla s!. ja, ki zLihteva, naj se nadiijuje revo- lucionarni boj prcjti -/¦¦¦......''••-•••'¦• kom. Včerai je bila sopisih re ' ;" >. ki ^<-. potrebno , initi re oktobr'i JD22.«, kar pc napoved vsem ostalim str; . = »..,,,. !¦¦¦..- solucija govori *üdi o »deniokratsko- liberaini drz-wi«, ki j'. ' in izčrpnno trnnlo«. <>¦'. Jake besede gotovo ne rnorejo raz- vescliti liberalnih zaveznikov f."/ ma. Liberalno cäsopisjc, ki ie 0 ¦ v'itrio bramlo vla.c'o, je - ojo pisavo in kritizira :.. ... Med Jiberalci raste odpor, v njil; vrstah se opaža vedno večja rie in vse kaže, da se v vladni v. priuravlja razkol. Poscbno ostri m odlocni so liberalni mladini. ki se obnašaio že kot očitni in nepomirljivi nasprotniki fašizma. Za zgled n/\ demo samo odstavek iz resolu sklcnjene ta teden na zborovanju li- beralne mhidinc i/ t>okr;iiiii finiUrii. Stran 2. »GORIŠKA STRATA« in Lacij: »Mladi liberalci Umbrije in Lacija, zbrani na zborovanju 3. av- gusta v Rimu, protestirajo odločno, da je vpeljala fašistovska stranka v Italijo postopanje, ki jc v nasprotju z najbolj priprostimi načeli svobode in pravičnosti in izražajo svojo vero v liberalno in demokratično idejo.« Iz resolucije diha vsa nevolja, v kateri se zvija danes liberalizem Ita- lije. Ako se razmere nenadno ne spremene, bodo liberalni zavezniki fa- šizma izstopili iz vladne večine in šli svojo pot. Zadnja resolucija fa- šistovskega vodstva je po našem raz- cep pospešila in tako moramo priča- kovati, da bo fašizem izgubil v do- glednem času tudi podporo liberalne desnice in ostal sam. To je zopet dogodek, ki bo imel za politično življenje Italije odločilen in morda usodcn pomcn. Radio in nova vlada. Odkar je gospod Ljuba Davidovič sestavil novo vlado, je vse upanje ju- goslovenske opozicije obrnjeno k Ra- dical, zakai Pašič in Pribičevič vesta, da je od Radičeve stranke odyisen obstanek nove vlade. Ako bi Radičev- či glasovali proti Davidoviču in Ko- rošcu, bi nova vlada ostala v manj- sini in bi morala odstopiti. Kamor potegne Radič, tarn pade odločitev. Radikalci in Pribičevci so upali, da bo Radičeva stranka nastopila s pre- napetimi zahtevami in odklonila novi vladi svojo pomoč. To se jim je zdelo toliko bolj verjetno, ker je Radio vpi- sal svojo kmečko stranko v 3. komu- nistično internacionalo. Radič je že predalec zabredel in postal ie prehud komunist, da bi* mogel podpirati Da- vidoviča in Korošca. Te dni se je vršila v Zagrebu seja vodstva Radičeve stranke, ki bi mo- rala odločati o stališču do novc vl.i- de in jugoslovanska javnost je ča- kala napeto izida. Radičevci za Davidovič - Koroščevo vlado. Poročilo o seji je ubilo vse nade opozicije. Radičevci so sklenili, da bodo v Belgradu glasovali za novo vlado in jo podpirali proti napadom Pašiča in Pribičeviča. Dolžnost vsa- kega Radičevega poslanca je, da gre v Belgrad, da se vdeležuje sei parla- menta in glasuje za vlado. Ta sklep je velike važnosti za notranjo politiko Jugoslavije, kajti s tein so postal! Radičevci vladna stranka. Tisti Ra- dič, ki je leta in leta napadal z vsemi sredstvi vse belgrajske vlade zapore- doma, tisti Radič, katerega so bili razkričali za največjega sovražnika države, je danes zagovornik vlade in brani belgrajsko vlado proti napadom Pašiča! Kdo bi si bil mislil. da se raz- mere tako korenito spremene! Sklep Radičeve stranke je torej velikanske važnosti za politično življenje države in bo utrdil ugled Jugoslavije v ino- zemstvu. Da je prišlo do te spremeni- be, ki je stekel največ zaslug dr. Korošec. Hrvatje so se po tolikih bor- bah sprijaznili z državo, odločili so sc za pozitivno sodelovanje pri njeni ureditvi in zgodovina bo pisala, da je dr. Anton Korošec s svojo vztrajno in spretno politiko k ternu v prvi vrsti pripomogel. To je velika in trajna za- sluga Slovenske ljudske stranke za Jugoslavijo. DNEVNE VESTI. Iz nase organizacije. Odbor Politicnega društva »E4i- nosti« v Gorici je na svoji seji v to- rek, dne 5. avgusta vzel na znan'jc porocilo poslanca dr.ja Besednjaka o njegovem delovanju v Rimu in je še posebno odobril njegov odločni na- stop proti odloku, ki znatno omejuje lastninsko pravico našega ljudstva. Isočasno ga je pozval. da nadaljuje započeto akcijo proti temu odloku. Odbor je vzel na znanje tudi poro- cilo tajništva in naprosil poslanca dr. I Besednjaka, da bi posredoval pri fi- nančnem ministrstvu, da bi se pri- ; znala in izplacala pokojnina, oziroma vzdrževalnina 250 invalidom. vdovain in sirotam, ki so zaprosili pri dru- štvenem tajnistvu pomoči. Tajništvo je poročalo med drugim \ tudi o vprašanju zastalih davkov, ka- j terih izterjevanje pomeni za nase ljudstvo veliko krivico in ogromno gospodarsko škodo. Odbor je naročil [ poslancu dr.ju Besednjaku, da posre- I duje tozadevno pri finančnem nad- | zorniku Falchiju, ki ga je Hnaneno 1 ministrstvo odposlalo v tei zadevi v ' Gorico. Odbor je razpravljal o organiza- cijskth vprašanjih. Tudi glede teh so se sklenili važni sklepi. Tajništvo Pol. društva »Edinosti« v Gorici. &vharistični shod za tolminsko, kobariško in bovško dekanijo se bo vršil z izvanredno slo- vesnostjo v Tolminu dne 7. in 8. sep- tembra. Dne 5., 6. in 7. septembra se bo vr- šila skoraj v vsaki duhovniii domača evharisticna pobožnost. V Tolminu zacne sv. evharistični misiion že 31. avgusta; vodili ga bodo cc. oo. fran- i čiškani. V tied el jo dne 7. sent, bodo shodi Marijinih družb in tretieredni- kov iz naših gor. Od nedelie zvečer do pondeljka bo izpostavljeno Sv. R. T. cclo noč, v pondeljek. na praz- nik Rojstva Marije Device bo slo- vesna pontifikalna sv. masa, pop. pa slovesna procesija s S. R. T., ki jo bo vodil prevzviseni nadškof. Na to izvanredno slavnost vabimo ze sedaj vsa naša cerkvena društva in bra- tovseine. Iz priprav sklepamo. da bo v Tolminu dne 7. in 8. sept, velika verska manifestacija. — Natančnejši program priobčimo do konca avgusta. Napredna narodna vzgoja »Edinost« z dne 3. avgusta piše pod naslovom »Izlel na Nanos« dobesed- no to-le: »Nekaleri so se ustavili pod streho cerkvice Sv. Hijeronima ter sušili ob zvokih postojnskega tambu- raškega zbora svoje mokre ude, drugi bolj korajžni itd.« G. Avgust Kozman, načelnik Goriške Omladine se je v kavarni na Travniku v Gorici hyalil, da so v cerkvici na Nanosu kurili ter plesali. Nismo verovali hvalisanju g. Koz- mana, dokler nismo tudi od druge strani dobili potrdila, da so trzaski, postojnski in goriški izletniki na Na- nosu, dne 27. julija v cerkvici sv. Hi- jeronima v rcsnici plesali in tako onečastili cerkev in narodno svetinjo. Lansko leto so nekateri snonarji v isti cerkvici opravili svojo potrebo, letos pa pridejo edinjaški in slogaški rodoljubi ter uprizore v cerkvi pies. Tako se širi »narodna« prosveta! Pozdravi slovenskih fantov - vojakov. V zadnjem času smo dobili iz raz- nih krajev drzave toliko dopisov na- šifi fantov - vojakov, v katerih posi- Ijajo pozdrave svojeem. znancem, dekletom, društvom, nasemu listu, domači zemlji in vsemu slovenskemu ljudstvu sploh, da jih v celoti in z vse- mi podpisi pri najboljši volii ne mo- remo priobčiti. Prostor nasega lista je tako stisnjen, da moramo že iiak vcčkrat marsikaj vaznega v zelo skrčeni obliki objaviti. Fantje, ne bo- dite zato nevoljni. Navedli homo v naslednjem kraje, iz katerih smo po- zdrave prejeli in vojaski oddelek, pri katerem sluzite. Vsi Vaši domaci' ijj Vast dragi bodo na ta nacin vedw> da se jih spominjate v dalinih k^uß ter bodo Vam radostnega srea vrfl* čali pozdrave. Pridružtijemo se 0 v imenu našega lista, naših organs' cij in našega ljudstva tudi mi ter w Vam za ljubezen, ki jo tako iskrew gojite za nase slovenske navrayej11 našo domačo zemljo, prav prisrew zahvaljujemo. Le korajžno in zov^' no vztrajajte v sluzbi se določene flt' sece all tedne in svidenje bo po'w1 tembolj veselo in prisrčno! Pozdrave posiljajo: Slovenski f^n- tje pri 3 grupi gorskega topništva ijj* pod mogočnega Ortlerja v Tirols fantje pri šestem želczničarskem te'1' ničnem oddelku (genio ferrovierw« fantje 7 bersaljerskega pešpolka Bresciji; 6 fantov od 5 poljske a.^ Icrije v Padovi; fantje pri tehniC"1 (genio) čcti v Turinu; fantje pri 6°: infanterijskem, polku, riparti Zapato' Caglio iz švicarske meje; fantje g0^ jenci v šoli kr. stražnikov v Mon' dovi; vcč fantov iz Florence. Važno za optante. „Gor. Straža" je pred meseceflj poročala, da morajo oni, ki ji^ bilo podeljeno italijansko drzay' ljanstvo, plačati najbolj pozno d 16. avgusta 1924 državljansko W kso, ker bi drugače tozadevni ^ žavljanski odlok izgubil vsako ve" ljavo. Državljansko takso pa ^?^ rajo plačati samo osebe, ki j'111^, bilo podefijeno italijansko drŽa ' ljanstvo na podlagi čl. 8. kr. odloK» od 30. dec. 1920 St. 1890 in tfvŽ kr. odloka od 29. januarja W** St. 23. V vseh slučajih podelitte (conferimento) italijanskega drŽ^v' ljanstva bi italijanska politic oblast prošnjo laiiko zavrnila bre^ vsakega razloga, ker je pri P°" delitvi italijanskega državljanstv politična oblast popolnoma svjj bodna. Zato je v tozadevnih °0' lokih bilo prizadetim izrecno fla] ročeno, da morajo v roku 6 & secev plačati 360 lir državljansK takse in priseCi. (Prisega se izvs pri županu.) Državljanske takse pa ni *re -e plačati takozvanim optantom, to J vsem onim, ki jim je bilo italij*f.^ sko državljanstvo priznano (^ conosciuto) na podlagi Č1. 71« °^ roma 72. santžermenske pogodbe' Optantom tudi ni treba priseČi« Zato naj vsi optanti zahtevaJ^ od regislerskega urada povra 360 lir, če so jih plačali za dri ljansko takso. Če bi imeli eiio Cerovškov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal: Joža Lovrenčič) (Dalie.) »Čuli smo, gospod, kako ste Banj- šckarje naučili gospodariti in delati. Pri nas bo laže, ko je polje tako, da je veselje ž njim!« Res, veselje so imeli ljudje s po- ljem, a sredi dela jih je ono leto pre- senetilo in niso vedeli, kaj bi. Cesar Franc je nabiral brambovce. da bi ž njimi podprl redno vojsko in ko je menil, da je dovolj pripravljen, je na- povedal Napoleonu vojno. hotec do- biti v posest vse izgubljene pokra- jine. Pa ni šlo. Na jugu pri Fontana freddi je sicer nadvojvoda Ivan zmagal, a na Ba- varskem je zmagalo francosko oro- žje in zato so se Avstrijci po 16. apri- lu umikali iz Italije proti Soči. Fran- i cozi so drli za njimi, pri Gradiški so i zlomli zadnji odpor in zasedli začet- \ kom maja 1809. tretjikrat Gorico ter i naložili deželi 910.000 frankov vojne kontribucije. Avstrijska armada se ie umikala ob Soči proti Predilu, kjer se je v ob- novljeni in izpopolnjeni trdnjavi po- stavila v obupen bran. A je podlegla. Francozi so zmagali na celi črti in po dunajskem mini 14. oktobra 1809. je združil Napoleon Ooriško z Istro in soscdnimi slovenskimi dczelami ter z Dalmacijo v kraljevino Ilirijo, katere središce je bilo Ljubljana. Skozi Ročinj je marširalo na tisoče in tisoče vojaštva. Ljudje so bili v strahu, bali so se za življenje in ime- tje, ker vojska vzame tarn, kjer je, in še kjer ni, hoče dobiti. K gospodu so se zatekali ljudje in jim je pomagal in jih obvaroval nasilnosti pred umi- kajočo sc armado in s Francozi sc je spoprijaznil in preganjal neopra- vičen strali pred njimi. »Poglejte,« je pojasnjeval ljudem, »enakost, bratstvo, svobodo« imajo Francozi za geslo. Kaj se pravi to, kako to izvršujejo? Povsod upelju- jejo enakopravnost vseh državlja- nov glede dolžnosti in pravic, kmete osvobojajo vseli robot in grofovskih podložnosti, strogo sodstvo upeljuje- jo, ki je strah vsem hudodelcem. Sa- mi ste slišali ali celo videli. kako je visel v čiginjskem klancu potep-ropar, ki je bil strah tolminskim, kobariškim in bovškim furmanom in je že tega in i onega okradel ali celo ubil. Danes jc cesta varna! In kako skrbijo za ceste in poti! Stare popravljaio in kjer je treba novih, jih gradijo.« »Zato so pa davki, franki, visoki!« so mrmrali ljudje. »So,« je pritrdil gospod, »a niso krivični. Vse privilegije, vse ugodno- sti, ki jih je imela prej gospoda, so odpravili in upcljali splošen davek. Da jc v teh časili visok, je umevno, velike stroške imajo. F^a ostane le dosti v dobro davkoplačevalcev. Po- glejte, desetine ni več, robot ste oprošceni, ceste se nopravljajo, in, ne pozabite, Francozi skrbe tudi za naprcdek, za izobrazbo. Sole ustana- vljajo in zahtevajo in predpisujejo, da se mora v njih učiti tudi domači, slovenski jczik. Po vaseh in po me- stih se ga učijo in šc po višjih učite- ljiščih. V Ljubljani so ustanovili cclo visoko solo. Tcga prej nismo imeli; kjer so bile sole, je pa bila nemščina na prvem mestu in glavno. Francozi so uvidcli, da je matcrni jczik vsaK ga naroda edina podia ga za izobra_ bo. Kdor ga tlači in v nič deva ne r' čuna z ljudstvom, ni mu mar za ^ gov prospeh in blagostanje. ki ras le z znanjem in izobrazbo. ^°-0) previdnost je dopustila revolticU ' božja previdnost je pripcljala Fra.ej coze tudi v naše kraje. Zakaj, bo s 0 ali prej pokazala. Kraljcstvo lliriJOvSj ustanovili iz naših in lirvaskih ^c^ Bral sem pescm ljubljanskcga f^J] čiskana, ki je sedaj vodja šol, Vo^ nik se piše in Valentin mu ie ilTlC ^ kakor meni. »Ilirija prstan Europini bo!« Tako pravi v pesmi. Prstan bo, bo vezal zahodne in vzhodne kp) ' sever in jug v Evropi. In Slovenes do v Iliriji imeli tudi bescdo in lZ.o brazili se bodo in se opomogli in ho° cnaki drugim narodom.« j Mozjc so poslušali gospoda in c. so pritrjcvali, drugi so pa zmajeva » ker jim ni šlo v glavo, da bi se sv tako spremenil in privadil novotay" jam, na katere še oddaleč niso mis" ' jkaj šele, da bi sc pripravljali nanJ »OORIŠKA STRAŽA* Stran 3. jem kakšne sitnosti, naj naznanijo to tajništvu Kmetsko-Delavske zve- 2^ (Gorica, Via Mameli 5), da bo v,Jej zadevi posredovalo. Nazna- P'jo naj, kje in kdaj so plačali, lstočasno pa naj pošljejo tudi to- zadevno potrdilo registerskega urada. Tajništvo Kmetsko-Delavske zveze v Gorici. Poslanec Besednjak ^rejema stranke vsako sredo od 9. aL 12. ure v tajništvu pol. društva »tüinosti« via Mameli št. 5. Nemška poslanca , Tinzl in Sternbach sta poslala Mus- So''niju ostro spomenico zopcr odlok 0 oinejitvi lastninskih pravic v novih p°krajinah. Dvojna svoboda. ^aplcnjeno interpelacijo poslanca yesednjaka so princsli v celoti »La vocc Repubblicana«, »Avanti«, »Cor- >erc dclla Sera« dnevnik iz Neapolja ^vonia«, dnevnik iz Torina »II Pie- »jonte« in nemška tirolska lista *Landsmann« in »Meranerzeitung«, * nobenemu prefcktu ni padlo v gla- J°» da bi liste zaplenil. Iz tega vidimo, JJ velja ena svoboda in pravica v [*1IT)u, Neapolju, Milanu, Torinu in i? Hrolskcm, druga v üorici. četudi ^ivimo v isti državi. Poroka. y pondeljek, dnc 11. t. m. se po- °f] g. dr. Rado Sfiligoj, tiikajšnji ^ravnik z gdč. Mino Dobida, hčerko °Kojncga dvornega svetnika Dobide 7' Ljubljane. Mlademu paru želimo °bilo sreče! Osebna vest. Na^ goriški rojak dr. Milko Kos, , Osedaj uradnik ljubljanske licealne nJižice, jc inienovan za profcsorja a "elgrajski univerzi. Za vojne oškodovance. ^inisterski svet je sklenil v svoji a9nÜ seji podaljšati rok za vlaganje vojrioodškodninskih prošeni do 31. . evC 1924. Tozadevni odlok pa še ni Za konsume. iooQazzctta Uffidale« od 5. avgusta 2^4 §t 183 priobčuje kr. odlok od ^- J«nija 1924 St. 1193. ki razteguje n?i I10Vc pokrajine kr. odlokc-zakone L 29- nov. 1923 št. 2926 in od 30. SLc: 1923 št. 2880, ki določa.io polaj- 'J*nja- za kredite konsumniin zadru- Prosvetna zveza. t- /S'''' sm<) okrožnice povcrjcnikom. Naj r>] «Ugovore in začno z agitacijo! jt v^e- K ncdeljski prircditvi val)imo dru- * 'z soscdnili okro/Jj. Na svidenje! '*(> telovadnega nastopa v Batujah so VL- Naročajtc jih pri tajniStvu. "ozor, državni upokojenci! jU|.ru^Vo državnih upokojcncev za Trst in Küst'Slt° Krajino bo imel° v nedc'J° 10- av" l^ " a ob lo. uri v glavni dvorani pri »Treh re^nal'* v (}«rici izvanredni kongrcs, kate- jei)a Sc morajo udelcžiti vsi državni upoko- ČarC- tlldi stari in novoupokojeni žclczni- •ijsk' Or tudi Ponesrcčeni želczniearji Ju- Zat C ^raJ'ne- Dnevni red jc zclo važcn, nai nihče nc manjka! 8e °b zaključku šolskega leta Vrš'i V llrSulinskern samostanu v Gorici Ijji a 'ePst Prireditev z uprizoritvijo gleda- ^an '8Cr" ^oval)bcnih jc bilo mnogo mc- Med°^ tcr *c s'avnost zc'° sijajno uspcla. se 'Kralkami, ki so vse dobro nastopalc, ne? najbolJ odlikovala Anica Rudolf iz Čr- ^•'ii il ^r' ^c'ovaclbi sc jc pa izkazala a Kojččva iz Dobravelj. p Iz tajništva °'itičnega društva „Edinosti" p v Gorici. 5tva° tcm naslovom ho tajništvo Pol. dru- *Edinosti« v Gorici odgovarjalo stran- kam v krajših zadevah potom »Oor. Straže« in nc potom posebnih pisem. 1. Martin Č. Log 32: Svojo tcrjatcv prija- vitc do 31. avgusta 1924 na sledcči naslov: Dele«:azionc del Rckho d'ltalia, Vienna. K prijavi tcrjatvc priložite potrdilo županstva o bivališču. Bolj varno je, da priložite po- trdilo županstva o svoji terjatvi, hr. knji/.ico boste pa poslali, čc jo hodo od Vas zalitc- vali. 2. Sturm Emil, Kcbarid: Vam ni mogoče pomaRati. Rok treh mcsecev jc že minil; mi- nisterski odlok, s katerim Vam jc ministcr- stvo zavrnilo inv. pokojnino, ste prejcli žc 19. II. 1924. Rekurza pa v tem roku niste vložili. 3. T. M. Livek: Vašc zadeve ni treba Vain izročiti odvetniku, ker bi Vam ne mogcl nič pomagati. Tajništvo bo naprosilo poslanca Bcsednjaka. da ho posredoval v Vaši za- dcvi. 4. Uvula /'>., Tnwvo pri Gorici: Proti ministerskemu odloku, s katerim Vam je bila odbita prošnja za priznanje inv. pokoj- nine, moratc takoj in najbolj pozno v roku 3 mesccev, ko ste dobili odlok, vložiti rc- kurz pri: Sczioni Unite dclla Cork' dei Conti in matcria izhajala. Česar kdo želi, tega se tudi veseli. Kcr ga je »Goriška Straža« včasih po zaslu- žejiju »pobožcala«, je o priliki za- pleml>e misleč, da ie »Straža« zatrta, poln radosti in zadoščenja vzklikal: Adiio »Stniža«! Prcz^'odnie veselje. Idrija \ Hue: uu M^dolje na li'.'üuijijük, due 28. pr. ni. ob 3 uri 5 mimit zjutraj je vzbudila Idrijčaiic silna eksplozija med hisama poscstnikov Karola Tre- ven, prejsnjega župana in Antony Bončina, v kateri je stara, dobro zna- iia gostüna Kos. Vzrok eksplozije .se ni dognan. Doimieva se, da je bila vr- žena ročna granata. Šipe vseh oken, ki so bila zaprta, so zdrobljene. Ko so ljudje prihiteli na lice mesta, se je še valil gost dim in razširjal dull po smodniku. — Oblasti iščejo provzro- čitelia. Baška dolina. btrziskarjcm v odgovor na obram- bne dopise v »Edinosti« in »üoriski Straži«. Zelo lepo je od vas. da se tako odločno postavite v bran za cast svoje rodne vasi. Tudi vašo vnemo za uarodno - gospodarsko življenie stavimo v vzgled tistitn občinam, ki ne premorejo toliko soldov. da bi si postavilc zadružno nilekarno. če je morda še kaka taka občina. V zad- njem dopisu (iz potne torbe) nam je pa bilo predvsein to na sreu. da se nič ne oglasite v javnosti. Venio, da se ne marate ponašati s svojim na- ! predkom. Vendar ste tudi vi del na- še domovine in zato ima vsa goriška javnost pravico vedeti, kaj se pri vas godi. Ali bi nc bilo pametno. da bi skupno pretresli razna vprašanja, kaj je n. pr. komunizem ali pa kaj še bolj pametnega. Če smo pa vain kljub te- mu krivico delali, vedite, da ie potna torba zelo tesna in ni mogoče vsega izčrpno obdelati. Tudi ni tako lahko 0 vsem se točno poučiti. Na zadnjem potovanju sem n. pr. samo to zvedel, da je na Grahovem bogponiagaj. In ko sem hotel še izpraševati. so vzdih- nili: Jete! .lete! in kmalu bi bilo za burklje zagrabili. V zadregi sem se obrnil na uredništvo »Goriške Stra- že« in tu so mi izjavili, da so žrtve, ki so na Grahovem v preteklih dneli trpele radi »Goriške Straže«. popol- | noma nedolžne. I i Iz Beneškega. i Po zidovih in gostilnah Nadiške do- line so razobeseni razglasi, ki nas I vabijo na pies v Tolmin. Nihče jih ne ! trga in nihče ne dela preiskave, če tudi so pisani v italijanski slovenšči- j ni. Za neke dvojezične razglase,, va- | beče na neko ccrkveno slavnost, so se zganili in brigali vsi organi javne varnosti in preiskav ni bilo ne konca j ne kraja. Iz tega se vidi, da so nasi ' protiklerikalni »Ras« in marsali mne- nja, da cerkveni razglasi s sloven- skim jezikoni, spravljajo v nevarnost ; državo; oni pa, ki vabijo na pies, ni- so nevarni, ker širijo dvatisočletno kulturo in polnijo njili patrijotične žepe. 0 priliki političnih volitev sc ni nihee zmenil za stotine lipinih glasov v furlanskih občinali za okoli dvajsct glasov v slovcnskih občinali pa so že drugi dan izvedeli na minis- terstvu in tudi o tcj priliki pre- iskav ni bilo konca. Res. razna oblastva so narn jako hvaležna za našo neizmerno zvestobo: niti dobro ne »kihnemo«, že imamo za »Bog pomagaj« strogo preiskavo. Osojane v Reziji. Ko se peljem iz Žabnic domov vstopi na postaji Dogna v vlak Rezi- jan. Kot star prijatelj teh našili pis- krovezov postaneva koi domaca in ga vprašam po Reziji. Vcste, pravi, zdaj je pri nas vse mrtvo. Moški smo po svetu s trebuhom za kruJiom. 2e- ne s kozami in otroci so pa po pla- ninskih bajtah. Vprasam ga, če bi bili veseli, da bi jih deli v časnikc. (), to pa to! pravi ves riavdušcn. N-iši Rc- zijani so raztrescni po vsem Primor- skem. Veselilo jih i>o, če bo kaj brat: ; o Reziji. Kaj pa? To 1c bo najboljo, 1 pravi naprej, to le zapišitc: Kako smo ¦ctos pri nas v Osojanili 25. Jiijj;; ob- ;jali praznik Marije Pomagaj. Ta- krat je v našo lepo rezijansko vas , prihitelo ljudstvo iz celc f'olinc, da počasti Marijo Pomočni. jc imcl in ima naš mali i;....v-. ^.iii^o spostovanje. Tudi jaz sem prise! ta ! dan domov. A ne malo se začudim, ko stopim po enem letu zopet v do- niačo cerkev. Saj sem bil v njej že to- likokrat, a zdaj se mi ic zdela vsa druga. Vsa je bila na novo pobcljeria in popravljcjiii, Mnogo na novo kup- Ijenega. Poscbno 2 veliki cerkveni zastavi in pa dragocena inasna obla- čila, ki so jih ta dan prvič rabJli pri levitirani sv. maši. Kako se je to le- sketalo v zlati umctni vczenini. To je bil vesel, časteii dan za Osojance. Ti so namreč v zadnjem letu izdali nad 12.000 L za cerkveno popravo in opravo. Povedal mi je še. da so vso to cerkveno opravo nakuiiili v Mila- nu pri tvrdki »Carlo Dotti«, ki izde- Inie vsakovrstne cerkv. paramente res prav urnetno in trpežno. Sarno ročno delo, ki se je v Reziji od teda.i vsem priljubilo. Rezijan, sem si mi- slil, je pač Rezijan. A ker je mnogo po svetu, zna dobro blago ločiti od slabega. Ker sem i sam videl osojan- ske paramente in tudi drugod po Ita- liji razna dela te tvrdke »Carlo Dot- ti«, ki so povsod bila na splošno za- dovoljstvo, jo našim cerkv. oskrbniš- tvqm, ki sc često ne vedo kam obr- iiiti, priporočam. T. P. BREZMESNA KUHINJA za abo- nente. Kosilo ali večerja: juha s pri- kuho, 200 gr kruha, vino L 2.50, brez vina L 2.20. Plačljivo štirinajstdnevno naprej. Sprejema gostilna Lenassi na Solkanski ccsti do 1.0. avgusta. IŠCEM MIZARSKEGA VAJENCA od 14—16 let. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. „Konsorcij stavbenlh zadrun v Gcrici" re^. z. z omej. z. Vsled sklepa Kr. Tribunala v Go- rici z dne 10. junija 1924 Form. 13-22 Cons. 161-1 je bila vpisana razpustitev stavbene zadruge, za- ključena na občnem zboru v Gorici, dne 31. januarja 1924. V smislu § 40 zadružnega zakona, pozivajo se upniki, da se oglasijo pri likvidatorju Ludoviku Brešan, Pod- gora - Piedimonte del Calvario. Gorica, dne 25. julija 1924. FOTOQRAFICNI ATELJE s kom- pletnim inventarjem, dnevno in c'e^' trično razsvetljavo, v pritličju ^r^dl mesta Gorice, je na prodaj radi bo- lezni. Cena 7000 Lir. Naslov: Gorjup. Gorica, Via Alvarez 1 III. PRODAM več mladih kokoši '« pmladanskih jarc izbornih valilk itj" lijanskc pasine; prodam tudi parst0 nietrov žične mrcže za ograjo. "" Naslov povc uprava lista. KMETIJSKO DRUŠTVO v Vipavi (Vipacco) ima v svoji zalogi iz^vrstna domača, garantirano pristna vip^v' ska vina, katera oddaja po zmermj cenah. V zalogi so tudi sortiran* vina, renski rizling in zclen. Pri ° jemili nad 10 hi znaten popust. lias zobozdravnik dohtor Lojz Hraigher specialist za bolezni u ustih in na zofo^ sprejema za vsa zobozdravnisha in zobO' tehnišha nprauiln v GORICI - na Travniku ^ Fotograf Anton JerkičT CORSU YERDI 36 (prej Via Giardino). ^ LJLJLJLJ j| ozdravljena *1R ==r^ «- I II z najnovcjšim pasom BROOCK RN | Mirodilnica in dišavnlca DD E.Qrapulin-Gorica M DDDD naSpr ijudskemu vrtu, Corso Verdi 27» Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duotno St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svc-toviio znane nemSke tovarne ,MUNDLOS', dvokolcs znamke orig. „KOLUMBIA". belgijiskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanjf* Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duonio 5 (vngal ulien Rabatta). PöORir^sCÄ LjuhljanshB hreditne bnnke y Gorici Corso Verdi „Trgovsikl i>om" Telefon št. 50— Brzojavni naslov: Ljubljrinsk^ hnnka Delniška glavnica CENTRAL.A Din! 50Ü0 LJÜBLJftNft R c z c r v i\ S I' Din. 10,000.000 Pociružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vlo^e na knjižice po 41/2%- Na daljšo odpoved vezane vlo^e po dogovoru. Nakup in prodaja vbi.ikuvibiiitj;a iujuga lil-iicuju. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje