★
URADNI LIST
ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto I.
Koper dne 20. septembra 1947
Številka 2.
VSEBINA
ODLOKI IN ODREDBE ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA
ODBORA:
7.	Odlok o raztegnitvi veljavnosti pravnih predpisov, veljajočih na področju okrajnega LO v Kopru, na področje okrajnega LO v Bujah.
8.	Odlok o uradnih jezikih.
9.	Odlok o neposrednih davkih za področje Istrskega okrožnega LO.
10.	Odlok o ureditvi poljedelskih razmerij v Istrskem okrožju.
11.	Odlok o osnovanju novih Sol.
12.	Odlok o diferenciranju nakaznic za življenjske potrebščine.
13.	Odlok o narodni zaščiti.
14.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 10. aprila 1946.
15.	Odlok o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega ter verskega sovraštva in razdora.
I	' *	•
16.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO o reviziji obrtnih pravic z dne 20. novembra 1945.
) ■ ■
17.	Odredba o upravi imovine ustanov za socialno zavarovanje.
¡I 18. Odredba o upravi imovine odsotnih oseb.
J 19. Odredba o obveznem odkupu klavne živine.
Ii VELJAVNI ODLOKI IN ODREDBE OKRAJNEGA LO V KOPRU:
!!
Odredba o prometu z žitaricami, ji URADNI POPRAVKI. !
SODNI OGLASI.
I! OBJAVE.
Odloki in odredbe Istrskega okrožnega ljudskega odbora
7.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za S’ovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o raztegnitvi veljavnosti pravnih predpisov, veljajočih na področju okrajnega LO v Kopru, na področje^okrajnega LO v Bujah.
1.	člen
Pravni predpisi, ki so v ve'javi na področju okrajnega ljud-kega odbora v Kopru, se raztegujejo na področje okrajnega ljudskega odbora v Bujah, kolikor na področju okrajnega ljudskega odbora v Bujah ni ustreznih pravnih predpisov.
2.	člen
Ta od’ok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
8.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok o uradnih jezikih.
1.	člen
Na področju Istrskega okrožja so uradni jeziki: italijanski, slovenski in hrvatski. Vsi trije jeziki so enakopravni.
2.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da izvrši ta odlok.
3.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
9.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za S ovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
neposrednih davkih za področje Istrskega okrožnega LO.
1.	poglavje.
Splošne določbe in davčne oblike.
1.	člen
Davek na dohodek je prispevek, ki ga podjetja, zadruge, organizacije in zasebniki dajejo od posameznih dohodkov, zaslužka ali celotnega dohodka skupnosti za gospodarsko izgradnjo, kulturno dviganje in socia no zavarovanje ljudskih množic ter za vzdrževanje upravnega aparata.
2.	člen
Davčna obveznost je splošna. ______
Zadruge, organizacije, podjetja in zasebn ki plačujejo davek sorazmerno po svoji gospodarski moči in v sorazmerju s potrebami finančnih sredstev za izvajanje proračuna.
3.	člen
Na področju Istrskega okrožnega LO se pobira davek na dohodek v naslednjih oblikah:
1.	davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev (uslužbenski davek),
2.	davek	na	dohodek	kmetov,
3.	davek	na	dohodek	zadrug,
4.	davek	na	dohodek	družbenih	organizacij,
5.	davek	na	dohodek	zasebnih	obratov,	poklicev in pre-
moženja.
4.	člen
En dohodek sme biti praviloma obdavčen samo z eno obliko davka na dohodek.
Dohodki, ki so oproščeni davka ene oblike, sé ne smejo obdavčiti z davkom druge oblike.
■Vsi dohodki enega gospodarstva tvorijo eno davčno osnovo.
Dohodek delavcev in nameščencev se radi do'očitve davčne osnove ne prišteva k ostalim dohodkom delavcev in nameščencev.
J. Davek na dphodek delavcev, nameščencev in uslužbencev.
5.	člen
Delavci in nameščenci plačajo davek od mesečnega kosmatega Zaslužka iz vsakega delovnega razmerja po naslednji davčni lestvici:
nad	do		nad	do	
	600	—	5400	5700	150
600	900	3	5700	6000	155
900	1200	6	6000	6300	180
1200	1500	12	6300	6600	195
1500	1800	18	6600	6900	210
1800	2100	24	6900	7200	228
2100	2400	30	7200	7500	246
2400	2700	39	7500	• 7800	264
2700	3000	48	7800	8100	282
3000	3300	57 '	8100	8400	303
3300	3600	66	8400	8700	324
3600	3900	75	8700	9000	345
3900	4200	87	9000	9300	366
4200	4500	99	9300	9600	390
4500	4800	111	9600	9900	414
4800	5100	123	9900	10200	438
5100	5400	135	10200	10500	462
nad	do		nad	do ’	
10500	10800	489	24300	24600	2301
10800	11100	516	2460u	24900	2352
Ш00	11400	543	24900	25200	2403
11400	11700	570	25200	25500	2457
11700	12000	600	25500	25800	2511
12000	12300	630	25800	26100	2563
12300	12600	660	26100	26400	Žril.v
12600	12900	690	26400	26700	2673
12900	13200	720	26700	27000	2727
13200	13500	750	27000	27300	2781
13500	13800	783	27300	27600	2838
13800	14100	816	27600	27900	2895
14100	14400	849	27900	28200	2952
14400	14700	882	28200	28500	3009
14700	15000	915	28500	28800	3066
15000	15300	948	28800	19100	3123
15300	15600	984	29100	29400	3210
15600	15900	1020	29400	29700	3240
15900	16200	1056	29700	30000	3300
16200	16500	1092	30000	30300	3360
16500	16800	1125	30300	30600	3420
16800	17100	1164	30600	30900	3480
17100	17400	1203	30900	31200	3543
17400	17700	1242	31200	31500	3606
17700	18000	1281	31500	31800	°669
18000	18300	1320	31800	32100	3732
18300	18600	1362	32100	32400	3795
18600	18900	1404	32400	32700	3861
18900	19200	1446	32700	33000	3927
19200	19500	1488	33000	33300	3993
<9500	19800	1530	• 33300	33600	4059
19800	20100	1575	33600	33900	4125
20100	20400	1620	33900	34200	4194
20400	20700	1665	34200	34500	4263
20700	21000	1710	34500	34800	4332
21000	21300	1758	34800	35100	4401
21300	21600	1806	35100	35400	4470
21600	•21900	1854	35400	35700	4542
21900	22200	1902	35700	36000	4614
22200	22500	1950	36000	39000,	14%
22500	22800	1998	39000	42000	15%
22800	23100	2046	42000	45000	16%
23100	23400	2097	450Q0	48000	17%
23400	23700	2148	48000	51000	18%
23700	24000	2199	51000	54000	, 19%
24000	24300	2250	54000		20%
Od zjaslužkov, ki se ne, izplačujejo mesečno, se plača davek sorazmerno z davkom, ki bi se plačal od ustreznega mesečnega zaslužka.
Od dohodkov, ki se ne ponavljajo, temveč se pojavljajo zdaj pa zdaj, se plača davek, kakor da so to mesečni dohodki (n. pr. odpravnina).
Namesto po prednji lestvici plačajo ta davek:
1.	obalni prevozni delavci 4% od zaslužka:
2.	sezonski kmetijski delavci 3% od zaslužka;
3.	hišni pomočniki 900 L. na leto:
4.	nosači, žagarji, ulični prodajalci časopisov, snažilci obutve
in podobni delavci, ki opravljajo delo ob pretežni uporabi lastne sjle:	i
a) v krajih do 5000 prebivalcev 300 L. na leto;
b) v krajih nad 5000 prebivalcev 500 L. na leto.
6.	člen
"1->___• ______ ... ..... ‘ \
Izvoljeni ljudski predstavniki plačajo davek od nagrad za svoje delo po določbah o davku na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev.
7.	člen
Olajšave za otroke.
Osebam, zavezanim plačevanju tega davka, ki imajo 3 otroke, se zniža davek za eno stopnjo; za vsakega nadaljnjega otroka se zniža davek za eno nadaljnjo stopnjo. Ta olajšava velja za otroke do 14. leta starosti; če se šolajo, pa do 23. leta starosti.
ŠTEV. 2
8. člen
14. člen
Tega davka so oproščeni:
1.	predstavniki tujih držav in njih uslužbenci, če so tuji državljani,
2.	obrtniški in podobni vajenci,
3.	dijaki od dohodkov iz poučevanja in od štipendij,
4.	enkratne nagrade za izreden uspeh pri delu,
5.	nagrade za izume,
6.	socialne podpore,
7.	rodbinske doklade za otroke,
8.	povračila za izdatke v zvezi z opravljanjem službenih
poslov.
9.	člen
Davek na dohodek delavcev in nameščencev se pobira na ta način, da se odtegne ob izplačilu zaslužka in se izroči v petih dneh po odtegnitvi odseku za finance okrajnega LO.
2.	Davek na dohodek kmetov.
10.	člen
Davek na dohodek kmetov plačujejo zasebna kmečka gospodarstva.
Kot kmečko gospodarstvo je treba razumeti vsako skupnost dela in življenja članov družine, ki se bavijo s kmetijstvom.
f	11. člen
V	osnovo za obdavčenje spadajo ne glede na vir dohodka vsi v enem letu in v območju enega okraja doseženi dohodki članov gospodarstva, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Kot letni kosmati dohodek velja dejansko doseženi dohodek od vseh panog kmetijstva in postranskega pridobitnega dela, ki se opravlja v zvezi s kmetijstvom.
Med odbitke se štejejo vsi dejanski' izdatki, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od kmetijstva, razen:
a)	vrednosti delovne sile davčnega zavezanca in kakršnih koli .njegovih osebnih stroškov ter članov njegove družine,
b)	plačane dohodnine in krajevnih doklad,
c)	stroškov za povečanje vrednosti zemljišča in
č) obresti od v'oženega lastnega kapitala.
12.	člen
V	osnovo za obdavčenje kmečkih gospodarstev ne spadajo:
1.	dohodki, od katerih se plača davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev ter drugi dohodki, od katerih se pobira davek z odtegnitvijo ob izplačilu;
2.	dohodki, od katerih se plača davek na dohodek zadrug;
3.	zakupna vrednost vaških zgradb, ki jih kmetijska gospodarstva uporabljajo za kmetijske namene ali za stanovanja svojih članov in sezonskih kmetijskih delavcev, zaposlenih v teh gospodarstvih.
13.	člen
Ce izvirajo dohodki kmetijskih gospodarstev, ki spadajo v davčno osnovo, v večjem delu od kmetijstva in postranskih kmetijskih panog, v manjšem delu pa jz‘nekmetijskih virov, se odmerja davek po stopnjah iz 13. člena te uredbe, zvišanih za eno stopnjo.
Ce izvirajo ti dohodki kmetijskih gospodarstev, ki spadajo v davčno osnovo, v manjšem delu od kmetijstva in postranskih panog, v večjem delu pa iz nekmetijskih virov, se odmerja davek pp stopnjah iz 13. člena te uredbe, zvišanih za dve stophji.
Ce so v kmetijskih gospodarstvih člani, ki se. bavijo s kmetijstvom, hkrati ra so tudi člani kmečkih delovnih zadrug. se odmerja davek po stopnjah iz 13. člena oziroma iz prednjih dveh odstavkov tega člena, znižanih za dve stopnji.
15.	člen
Lastniku kmetijskega gospodarstva se zniža odmerjeni davek za vsakega otroka do 14. leta starosti^ ali, če se šo'a da 23. leta starosti če otrok nima samostojnega dohodka. Pravtako ce mu zniža odmerjeni davek za vsakega odraslega člana kmetijskega gospodarstva, če je pridobitno delo popolnoma ne. sposoben ter je brez samostojnih' dohodkov, in sicer v vsakem od teh primerov:
za 10%, če davčna osnova ne presega 20.000 lir,
za 6%, če davčna osnova ne presega 30.000 lir.
Za 3%, če davčna osnova ne presega 50.000 lir.
16.	člen
Kmečka gospodarstva, katerih skupni letni dohodki, ki so zavezani obdavčenju po kateri koli obliki davka na dohodek, ne ^presegajo 7.000 lir, so oproščena davka na dohodek po tej obliki.
3.	Davek na dohodek zadrug.
17.	člen
Davek na dohodek zadrug plačajo zadruge in zadružne zveze od vseh dodiodkov, ki jih imajo v enem koledarskem letu od pridobitnega dela in premoženja, in sicer:
1.	kmečke delovne zadruge od vseh svojih dohodkov po proporcionalni stopnji 3%;
2.	kmečke proizvajalne in predelovalne zadruge (živinorejske, vinogradniške, ribiške in podobne zadruge)
a)	od dohodkov, ki jih med letom izplačujejo članom za njihovo delo. po postavkah, predpisanih za obdavčenje zaslužka delavcev, nameščencev in uslužbencev;
b)	od dohodkov, ki jih delijo med svoje člane po obsegu njihovega poslovanja z zadrugo glede na de'eže ali glede na inventar, ki so ga člani vložili v zadrugo, in sicer po stopnjah, ki so predpisane v 13. členu tega odloka, znižanih za 2 stopnji, a največ 13%;
Davek na	dohodek	kmetov se	p’ača po	naslednji	lestvici
ođ davčne		davčna	od davčne		davčna
osnove		stopnja	osnove		stopnja
nad	do	■ % ’	na d	do.	%
—	7500	4.5	195000	210000	18
7500	15000	5	210000	225000	19
15O00	2250Q	5.5	225000	240000	20
22500	30000	6	240000	255000	21
30000	37500	6.5	255000	270000	22
37500	45000	7	270000	285000	23
45000	52500	7.5	285000	300000	24
52500	60000	8	300000	315000	25
60000	67500	8.5	315000	330000	26
67500	75000	9	330000	345000	27
75000	82500	9.5	345000	360000	28
82500	90000	10	360000	375000	29
90000	105000	11	375000	390000	31
105000	120000	12	390000	405000	31
120000	135000	13	405000	420000	32
135000	150000	14	420000	435000	33
150000	165000	15	435000	450000	34
165000	180000	16	450000		35
180000	195000	17			
c)	od čistega dobička, ki ga izkazuje bi anca, po stopnji 3%.
Enako kakor kmečke proizvajalne in predelovalne zadruge plačajo'davek tudi kmečke nabavljalne in prodajne zadruge.
3.	Vse druge zadruge
a)	od dohodkov, ki jih med letom izplačujejo svojim članom za njihovo delo po postavkah, predpisanih za obdavčenje zaslužka delavcev, nameščencev in uslužbencev;
b)	od dohodkov, ki jih delijo med svoje člane po obsegu njihovega poslovanja z zadrugo, glede na deleže ali glede na inventar, ki so ga člani vložili v) zadrugo, in sicer po stopnjah, predpisanih v 13. členu te uredbe, a največ 15%;
c)	od čistega dobička, katerega izkazuje letna bilanca po stopnji 4%.
Za dohodke iz točk 2. b. in 3. b) se uporabijo stopnje, ki ustrezajo višini dohodkov vsakega zadružnika posebej. Zadruge in zveze odtegnejo ta davek od dohodkov ob izplačilu.
Zadruge in zadružne zveze ne plačajo davka od dohodkov* ki jih vlagajo v sklad za investicije in v sklad za kulturno prosvetne namene.
Davek na dohodek družbenih organizacij.
18.	člen
Družbene organizacije plačajo davek na' dohodek od dohodka iz pridobitnega poslovanja, kamor pa se ne prištevajo dohodki od izdajateljskega, kulturnega, prosvetnega in umetniškega u-dejstvovanja.
V osnovo za obdavčenje ne spadajo dohodki, ki jih prejemajo organizacije od svojih članov kot vpisnino in članarino.
19.	člen
Od dohodkov pridobitnega poslovanja plačajo družbene organizacije davek po stopnjah iz 13. člena tega odloka, toda največ 15%.
20.	člen
Množične ljudske organizacije ne plačajo dohodnine od dohodkov iz tistih virov, ki so neposredno namenjeni njihovemu cilju.
5.	Davek na dohodek zasebnih obratov, poklicev in premoženja.
21.	člen
Davek na dohodek od zasebnih obratov^ poklicev in premoženja se plača z odtegnitvijo ob prejemu dohodkov v stalnih zneskih, v odstotkih od prometa ali pa po odmeri.
22.	člen
Pravne in fizične osebe, ki so dolžne voditi poslovne-knjige, odtegujejo davek na dohodek lastnikom vrednostnih papirjev ali deležev, prejemnikom obresti ali posojil ter prejemnikom dohodkov od patentov in izumov od celokupnih dohodkov| po progresivni davčni lestvici iz 30. člena ob izplačilu ali dobropisu in ga odvedejo okrajnemu ljudskemu odboru v roku 5 dni.
23.	člen
Davek, ki se pobira z odtegnitvijo, se ne p'ača
1.	od dohodkov od hranilnih vlog;
2.	od zneska zavarovanega kapitala, ko’ikcr ta presega vplačane premije v primeru doživetja;
3.	od zavarovalnih rent.
24.	člen
Potujoči zabavni obrati plačajo davek na dohodek v višini 3% kosmatega zneska od prodanih vstopnic.
Trgovski potniki in agenti, ki delajo na svoj račun, plačajo aavek na dohodek v letnem znesku 9.000 lir, krošnjarji pa 1.000 lir.
»	25. člen
Davek po odmeri plačajo gospodarstva državljanov in pravne osebe, ki ustvarjajo kakršne koli dohodke, od katerih se ne plača davek po kaki drugi obliki, dohodnine in tudi ne davek na dohodek te oblike, ki se pobira z odtegnitvijo, ali davek v stalnem znesku ali odstotku od prometa.
Kot gospodarstvo državljanov je razumeti vsako skupnost dfla in življenja članov, ki se bavijo s pridobitnimi posli ali imajo dohodke iz premoženja ali premoženjskih pravic.
26.	člen
Osnova za odmero tega davka so skupni doseženi dohodki gospodarstva v območju enega okraja oziroma mesta v is.tem koledarskem letu, za katero se davek odmerja.
27.	člen
Davčna osnova se ugotavlja na ta način, da se od dejansko doseženega kosmatega dohodka v denarju in naravi odbijejo stroški, ki so bili potrebni za dosego* dohodka.
Kot dejansko doseženi dohodek se šteje tudi zakupna (najemna) vrednost zgradbe, ki jo lastnik sam uporablja, ali jo daje drugemu brezplačno ali izpod dejanske vrednosti na razpolago.
Dejanska zakupna vrednost se,ne ugotavlja za zgradbe in prostore, ki jih lastnik kot davčni zavezanec uporablja za opravljanje svojega pridobitnega dela.
Pri ugotavljanju čistega dohodka se priznavajo tile odbitki:
1.	) pri zgradbah: a) za amortizacijo 10%, b) za redno vzdrževanje in redno upravo 10% od kosmatega dohodka zgradb.
Ce so stroški za redno vzdrževanje in upravo večji od navedenih in davčni zavezanec te stroške dokaže obenem s predložitvijo davčne prijave, se priznajo vsi stroški.
2.	) pri obratih, podjetjih in poklicih:
a)	plačana najemnina za lokal in druge poslovne prostore v tuji zgradbi;
b)	plače in mezde delavcem in uslužbencem v denarju in naravi;
c)	obresti za dolgove, ki dokazano obremenjujejo posel, če se plačajo drugemu gospodarstvu;
č) odpisi oziroma dotacije skladom za amortizacijo stvari, ki so potrebne za opravljanje pridobitnega dela davčnega zavezanca po veljavnih predpisih.
Ce podjetje ni opravljalo dela v teku vsega poslovnega leta, so odpisi za amortizacijo dovoljeni samo za dobo dela.
Odpisi zà amortizacijo predmetov se moraio knjigovodstve-' nn izvajati ali neposredno na zadevnem premoženjskem računu ali posredno z rezerviranjem.
d)	odpisi ali dotacije skladom za poravnavo dvomljivih ali neizterljivih terjatev;
«
e)	plačani prometni davek, takse, trošarine, carina, na davkoplačevalca odpadajoči prispevki za socialno zavarovanje, ■ premije za zavarovanje hiše, obrata, strojev in podobno s pogojem, da so vsi ti izdatki v zvezi s poslovanjem v dotičnem j letu in da so obseženi v kosmatem dohodku;
f)	vse izgube in izdatki v breme že obdavčenih skladov;
g)	obdavčeni dobički, preneseni iz prejšnjih poslovanj;
h)	vsi drugi dejansko potrošeni izdatki, ki so bili namenjeni pridobivanju v po^ev prihajajočih ddhodkov, kolikor niso posebej izvzeti.
28.	člen
Kot stroški, potrebni za dosego dohodkov, se ne' morejo priznati:
1.	) plačani davek na dohodek ter avtonomne dok’ade;
2.	) osebni stroški davčnega zavezanca (gospodarstva in članov goopodarstva) v kateri koli obliki;
3.	) obresti od vloženega lastnega kapitala;
4.	) izgube iz prejšnjih pos'ovnih let;
5)	nagrade članov upravnega in nadzorstvenega odbora;
6)	plače lastnikov podjetja in članov njegovega gospodar- j stva. plače solastnikov premoženja pravnih oseb in plače njihovih gospodarstev;
7.) zneski, uporabljeni' iz tekočih dohodkov za povečanje podjetja ali obrata, za zvišanje poslovne glavnice ali za poravnavo dolgov;
8) vsi drugi izdatki in izgube, ki niso v zvezi s poslovanjem v prizadeti poslovni dobi.
29.	člen
Pri odmeri tega davka se priznavajo olajšave ob pogojih in v mejah 15. člena ter oprostitve po 16. členu ,te uredbe.
Obrtnikom, ki delajo sami brez pomočnikov in vajencev in ki so dopolnili 60. leto starosti, se zniža davek za 10%.
Davek se ne plača od dohodkov od znanstvenega, književnega, umetniškega in publicističnega dela do 500.000 lir letno. Presežek dohodkov nad 500.000 lir se obdavči po stopnji 20%.
30.	člen
Davek na dohodek od zasebnih obratov, poklicev in pre-
moženja po odmeri se		plača po	naslednj i	lestvici:	
od davčne	davčna		od davčne	davčna	
osnove	stopnja		osnove	stopnja	
nad	do	%	nad	do	•%
	15000	7	195000	210000	24
15000	22500’	7.5	210000	240000	26
22500	30000	8	240000	270000	28
' 30000	36000	9	270000	300000	30
36000	45000	10	30000,0	330000	32
45000	52500	11	330000	360000	34
52500	60000	12	360000	390000	36
60Ó00	67500	13	390000	420000	38
67500	75000	14	420000	450000	40
75000	82500	15	450000	600000	42
82500	90000	16	600000	750000	45
90000	105000	17	750000	900000	48
105000	120000	18	900000	1200000	51
120000	135000	19	1200000	1500000	54
135000	150000	20	1500000	2000000	56
150000	165000	21	2000000	3000000	58
165000	180000	22	3000000		60
180000	195000	23			
ll.	poglavje.
Določila o odmeri tn pobiranju davkov.
31.	člen
Davčno leto se ujema s koledarskim.
Finančni ■ odseki okrajnih ljudskih odborov pripravijo s pomočjo krajevnih ljudskih odborov vse potrebne podatke s predlogi za določitev davčne osnove. Krajevni ljudski odbori smejo zbirati te podatke na zboru vo ivcev svoiega kraja.
32.	c'en
Kmečka - gospodarstva ne vlagajo letnih prijav o dohod kih iz poljedelstva in postranskih panog poljedelstva kakor tudi o dohodkih iz nekmetijskih virov, če Ü dohodki ne presegajo 6.000.— lir letno.
Za kmečka gospodarstva morajo okrajni ljudski odbori sami sestaviti razporede s predlogi o višini letnih dohodkov posameznih gospodarstev ter jih obravnavati na sestankih volivcev.
33.	člen
Vsi davčni zavezanci, ki imajo kateri ko'i dohodek razen dohodkov od kmečkih gospodarstev ali dohodkov, od katerih plačajo davek ob izplačilu a i po do'oceni postavki, morajo vsako leto na javen poziv okrajnega ljudskega odbora vložiti letno prijavo, s katero prijavijo svoj ceio'etni promet, kosmati zas užek, režijske stroške in čisti dohodek zaradi določitve davčne osnove.
34.	člen
Okrajni izvršilni odbor poveri ugotavljanje višine dohodka davčnim komisijam. Predsednika in člane davčne komisije.imenuje okrajni izvršilni odbor izmed članov okrajnega ljudskega odbora ali izmed drugih volivcev. Najmanj 2 člana davčne komisije morala biti iz kraja, v katerem ima davčni zavezanec svoje prebiva'išče, oziroma iz kraja, iz katerega ima največji vir, dohodkov. Praviloma mora biti v komisiji tudi en član iz njegove gospodarske panoge.
Predsedniku in vsakemu članu davčne komisije je treba določiti ob istih pogojih, ki veljajo za redne člane, namestnike, ki nadomestujejo rednega člana, če je odsoten.
Po potrebi sme sestaviti okrajni izvršilni odbor tudi več davčnih komisij.
Davčne komisije odločajo o višini dohodka po predlogu finančnegja poverjenika okrajnega izvršilnega odbora in sicer na javnih razpravah.
Funkcija članov davčnte komisije je častna dolžnost.
Davčna komisija odloča veljavno, če so navzoči predsednik in vsaj še dva člana, od katerih eden mora biti iz kraja davčnega zavezanca.
Odločbe se sklepajo z večino glasov.
O sejah davčne komisije se piše zapisnik.
Davčni zavezanci morajo biti z razglasom obveščeni o dnevu razprave in se je smejo v svoji zadevi udeležitT”sami ali po svojih zastopnikih ali pooblaščencih.
35.	člen
Pri odmeri davka po progresivnih davčnih stopnjah ne sme davek, po višji davčni stopnji biti večji od davka po najbližji nižji stopnji povečanega za razliko dohodkov, zaradi katerih bi bilo treba uporabiti višjo davčno stopnjo. To pra_ vilo velja tudi pri obračunavanju davka po proporcionalnih postavkah.
36.	c’en
Kmečka gospodarstva, v kolikor niso dolžna vlagati davčnih prijav, se o odmeri davka obvestijo tako, da jim je razpored na vpog.ed 10 dni v prostorih pristojnega krajevnega ljudskega odbora.
Davčnim obvezancem, ki morajo vlagati davčne prijave, se izda odločba o ugotovljeni davčni osnovi in višini odmerjenega davka.
37.	člen
Do odmere davka še p’ača akontacija po začasni oceni okrajnega ljudskega odbora.
Kmečke delovne zadruge in kmetijska gospodarstva plačajo davek v dveh enakih letnih obrokih: do 15. avgusta in do 15. oktobra.
Družbene organizacije, ostale zadruge in zavezanci davka na dohodek od zasebnih poklicev in premoženia po odmeri plačajo davek v štirih enakih letnih obrokih: do 15. januarja, do 15. aprila, do 15. julija in do 15. oktobra.
Davek v stalnih zneskih se plača v januarju, in juniju, za tekoče polletje.
Davek na dohodek v odstotkih od opravljenega prometa se plača hkrati s i% davkom na poslovni promet.
38.	člen
Na davek, ki ni plačan ob rokih, določenih s tem odlokom, se zaračunajo 6% letne zamudne obresti. .
39.	člen
1.	) Redno pobirajo davek okrajni izvršilni odbori, pri katerih se davčnemu zavezancu predpisuje davek.
2.	)Krajevni ljudski odbori so pri tem dolžni nuditi vso svojo pomoč tako pri zavarovanju kakor pri izterjevanju davka. V ta namen morajo krajevni ljudski odbori določiti posebne davčne izterjevalne komisije, sestoječe najmanj iz 3 članov. Finančni odseki okrajnih ljudskih odborov, ki jim je treba sestavo teh komisij takoj sporočiti, so dolžni po vsakem, zapadlem obroku davka pripraviti seznam vseh dolgujočih davčnih zavezancev z navedbo davčnega zaostanka. Davčne izterjevalne komisije jih morajo na podlagi tega seznama opozoriti na plačilno dolžnost, ugotoviti plačilno zmožnost davčnih zavezancev in uvesti prisilno izterjavo po predpisih o prisilnem izterjanju davka.
40.	člen
V upravičenih primerih sme okrajni ljudski odbor na prošnjo davčnega zavezanca dovoliti odlog plačila davka ali obročno plačevanje.
Davčni dolg, ki se ne more izteriati, je treba odpisati.
Odpis davka izvrši na predlog davčne izterjevalne komisije okrajni ljudski odbor po odobritvi okrbžnega ljudskega odbora.
41.	člen
Ce davek m plačan o pravem času, se izteria prisilno.
42.	člen
Davčni zavezanec, ki ne izpolnjuje predpisov te uredbe, se kaznuje zaradi zatajitve ali nerednosti.
43.	c’en
Kazen zà davčno zatajitev se predpiše tedaj, kadar davčni zavezanec zataji kak dohodek oziroma promet ali da neresnične ali nepopolne podatke v1 nameri, da se izogne plačilu davka celoma ali deloma. Kaznuje se z dvojnim do petkratnim zneskom zatajenega davka, a najmanj s 1.500 lir,
Poleg oseb iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 300.000 lir njegov zastopnik, če sam stori kaznivo dejapje a'i če sodeluje pri njegovi storitvi. Ce dejanje iz prvega odstavka tega člena storijo zastopniki osebe, ki je pod skrbstvom ali pod roditeljsko oblastjo, se z do.očeno kaznijo kaznujejo samo taki zastopniki.
V posebno težkih primerih se za dejanje iz prvega odstavka tega člena storilec kaznuje tudi z odvzemom prostosti do 5 let.	•»
Ce osebe, ki so dolžne ob izplačilu dohodkov obračunati in plačati davek, odtegnjenega davka ne izročijo pristojni drža,n. blagajni, p’ačajo kot kazen po 1% 'na dan od prepozno p ačanega davka.
44.	člen
Ce je predpisano, da mora davčni zavezanec vložiti davčno prijavo, pa je ne vloži v določenim roku, plača kazen v višini 3% od odmerjenega davka, če pa ne vloži prijave v določenem roku niti po pismenem pozivu,'p'ača kazen v višini 6% od odmerjenega davka. Kazen za opustilev prijave ne' sme presegati 150.000.— lir. Kazen se odmeri hkrati z davkom in veljajo zanjo iste določbe kakor za davek.
Davčni zavezanci, ki ne vložijo kakšne druge prijave, ki bi jo morali vložiti, se kaznujejo z denarno kaznijo do 15.000.— lir. Tako ¡se kaznujejo tudi tisti, ki po zahtevi ljudskega odbora, pristojnega za odmero davka, ne dajo podatkov, potrebnih za odmero svojega ali tujega davka.
45.	člen
Za izrekanje kazni za davčne nerednosti so pristini okrajni izvršilni ljudski odbori. Zoper njihove odločbe je dopustna pritožba v 30 dneh na okrožni ljudski odbor.
Za izrekanje kazni za davčno zatajitev so pristojna okrajna sodišča. Predhodne poizvedbe o teh dejanjih opravljajo finančni poverjeniki okrajnih odborov, pristojnih za odmero davkov.
46.	člen
Pritožbe zoper odločbe okrajnega ljudskega odbora ali davčne komisije rešuje okrožni ljudski odbor ali davčna komisija druge stopnje, ki jo imenuje okrožni ljudski odbor. Pritožbe je treba vlagati pri okrajnem ljudskem odboru v roku 30 dni od prejema obvestila ali po izvršeni javni objavi odmere.
47.	člen
V petih letih zastara pravica do odmere davka, kaznovanja in izterjave. Pravtako zastara pravica davčnega zavezanca do povračila davka in kazni, ki jih rii bil dolžan plačati.
Zastaralni rok prične teči po preteku leta, v katerem se je izvrši'a odmera, ali v katerem bi se morala plačati davek in kazen.
Pravočasno dokončani postopek za odmèro davka se sme obnoviti v treh letih po pravomoćnosti, če se izve za dejstva, iz katerih izhaja, da je bil davek nepravilno odmerjen, in če ta dejstva ob odmeri davka niso bila'znana.
48.	člen
/
Pravne in fizične osebe, ki so po tem odloku dolžne obračunavati in pobirati davek ob izplačilu ali odobritvi dohodkov, jamčijo za ta davek z vsem svojim premoženjem in dohodkom. Za davčne zaostanke in predpis davka po likvidacijski bilanci jamčijo solidarno likvidatorji in prevzemnik premoženja. '
Za plačilo davka, predpisanega posameznim gospodarstvom in skupnostim, jamčijo nerazdelno vsi člani, katerih dohodki so skupno obdavčeni.
Okrajni ljudski odbor ima prednostno pravico za izterjanje davka, obresti in kazni iz premoženja davčnega* zavezanca oziroma poroka 5 let po preteku leta, v katerem je bila odmera davka ali odmera kazni sporočena davčnemu zavezancu, ali v katerem bi bilo treba plačati davek, ki se pobira z odtegnitvijo ali v stalnem znesku oziroma v odstotkih od prometa.
Kdor zahteva zemljiškoknjižni prenos nepremičnin, mora predložiti potrdilo o plačanih davkih, sicer se prenos ne more izvršiti.
49.	člen
Okrajni ljudski odbor sme po odobritvi okrožnega ljudskega odbora uvesti za svoje potrebe in za potrebe krajevnih ljudskih odborov krajevni prispevek dohodnine v obliki doklad k davku na dohodek druge in pete oblike.
50.	člen
Izvrši ni odbor Istrskega okrožnega ljud-kega odbora je poob'aščen. da predpiše navcdi’a za izvajanje tega odloka.
51.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Prane
10.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA iz.da;a Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o ureditvi poljedelskih razmerij v Istrskem okrožju.
1.	člen
Odpravljena ko onatska in polovičarska razmerja, v kolikor še niso urejena po izvedeni agrarni reformi se spreminjajo- v zakupna.
Koloni oziroma polovičarji postanejo zakupniki zem'je ter gospodarskih poslopij z vso opremo, vprežno živino in z vsem poljedelskim orodjem.
2.	člen
Odredba Izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora za koprski okraj z dn« 1. julija 1946 velja in se uporablja smise no za vse Istrsko okrožje.
3.	člen
Zakupnino in zakupne pogoje za vsako posestvo določi okrožna agrarna komisija v sporazumu s sindikati poljedelskih delavcev.
Okrožna agrarna komisija ima pet članov.
4.	člen
Zakupniki posestev, katerih lastniki žive izven Istrskega okrožja, bodo do nasprotne odločbe okrožne agrarne komisije p ačevali zakupnino v integracijski fond Istrskega okrožja. Ta fond upravlja okrožna agrarna komisija.
5.	c'en
Okrožna agrarna komisija rešuje pritožbe zoper odločbe okrajnih komisij za agrarno reformo.
6.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da imenuje člane okrožne agrarne komisije ter da skrbi za izvršitev tega odloka.
V ta namen se pooblašča, da izda potrebne izvršilne in prehodne odredbe.
7.	člen
Ta od'ok stopi takoj v veljavo.
11.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
13.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor '
odlok
o osnovanju novih šol.
1.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odobjra se pooblašča, da ustanavlja nove šole katere koli vrste, kjer se za to pokaže potreba.
2.	člen
Sole in razredi, ki so doslej ustanovljeni na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora, so bili pravnoveljavno ustanovljeni.
3.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 194Ï.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
12.	'
Na podlagi-odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o diferenciranju nakaznic za življenske potrebščine.
1.	člen
Da se zaščitijo interesi širokih ljudskih množic glede oskrbe in da se odpravi s’ehema krivica pri razdeljevanju življenjskih potrebščin, se- uvede sistem diferenciranja nakaznic.
2.	člen
Diferenciranje nakaznic velja glede količine kakor tudi glede cen življenjskih potrebščin.
3.	člen
Ugodnosti diferenciranja nakaznic uživajo siromašni sloji prebivalstva.
4.	člen
O tem, kdo je siromašen v smislu prednjega člena, od’oča posebna komisija pri krajevnem (mestnem) ljudskem odboru, ki jo tvorita dva njegova člana, od katerih je eden predsednik komisije, ter en zastopnik sindikatov.
5.	člen
Podrobna navodila glede odredb prejšnjih členov bo izdal Izvršilni odbor Istrskega 'okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
odlok
o narodni zaščiti.
1.	člen
Narodna zaščita jé izvršilni organ ljudske oblasti za zaščito javnega reda, miru ter varnosti ljudi in imovine.
Vrhovno organizacijo in nadzorstvo narodne zaščite vodi okrožno poveljstvo pri oddelku za notranje zadeve Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudsjtega odbora.
2.	člen
Narodna zaščita se deli na
a)	splošno narodno zaščito,
b)	posebno narodno zaščito in
c)	pomožno narodno zaščito. •
Splošna narodna zaščita je enotno uniformii-ana, oborožena formacija.
V gospodarskih podjetjih se osnuje posebna narodna zaščita.
Poleg stalne narodne zaščite (splošne in posebne) je organizirana še pomožna narodna zaščita, ki vrši službo le po-potrebi pod neposrednim nadzorstvom in po nalogih pristojnega poveljstva narodne zaščite.
Za člane posebne in pomožne narodne zaščite veljajo, kadar so v službi, vsi predpisi, ki veljajo za splošno narodno zaščito.
3.	člen
Splošna narodna zaščita se z ozirom na službo in posebne naloge, ki so ji poverjene, deli na
a)	narodno zaščito javne varnosti,
b)	prometno narodno zaščito,
c)	obmejno narodno zaščito ter
d)	nanodno zaščito kazenskih in sličnih zavodov.
4.	člen
Naloga narodne zaščite je, da
a)	nadzoruje, kako se izvršujejo in spoštujejo odloki, odredbe in druga navodila, izdana od ljudskih oblasti;
b)	zasleduje storilce kaznivih dejanj in preprečuje kršenje javnega reda, miru in ljudske varnosti;
c)	vzdržuje javni red in varnost ter čuva osebno in imovinsko varnost prebivalstva;
d)	nadzira red na ulicah in križiščih, v parkih in na javnih)
mestih sploh;
e)	nadzira vzdrževanje snage in skrbi, da se izvršujeio ukrepi zoper širjenje nalezljivih bolezni;
f)	podvzema varnostne mere v primerih elementarnih nezgod;
g)	pomaga ljudskim oblastem oziroma njihovim organom; pri vršenju njihovih službenih dolžnosti;
h)	vrši obmejno službo;
i)	opravlja sta^o službo v kazenskih in sličnih zavodih.
5.	člen
Posebna narodna zaščita se deli na
a)	industrijsko narodno zaščito,
b)	gozdno narodno zaščito in
c)	poljsko narodno zaščito.
Posebna ^iarođna zaščita je zlasti dolžna, da čuva zgradbe, naprave in imovino vodjetij, da nadzira sumljive osebe na o-zemliu podjetij in preprečuje pojave, ki bi mogli ogražati varnost podjetij, gozdov in polj.
Oskrbovanje industrijske narodne zaščite, prejemki in drugi vzdrževalni stroški bremenijo podjetje, pri katerem zaščitnik opravlja službo.
6.	člen
Naloga pomožne narodne zaščite je zlasti, da zagotovi javni red in mir, da čuva osebno in imovinsko varnost, da skrbi za izvrševanje odločb in sk'epov krajevnega ljudskega odbora in drugih pristojnih organov ter da sodeluje in nudi pomoč v vseh ostalih poslih, katere opravlja splošna narodna zaščita.
7.	Člen
Vsak pripadnik narodne zaščite je upravičen in do’Žan opravljati v prednjih členih naštete na'oge ob vsakem času in na vsakem kraju, ne g'ede na to, ali je v službi in ali mu je to v danem trenutku naloženo.
8.	člen
Pripadnik narodne zaščite" ima pravico uporabiti vsako prometno sredstvo pri zasledovanju storilcev kaznivih dejanj kakor tudi, kadar spremlja v zavod za zdravljenje osebe, ki so se ponesrečile in jim je potrebna nujna zdravniška pomoč.
9.	člen
Pripadnik narodne zaščite ima pravico nositi orožje po predpisih o oborožitvi narodne zaščite. Vedno mora svoje suž-bene naloge opravljati z dostojnim in odločnim ravnanjem in vedenjem.
i
Pri opravljanju službe sme uporabljati orožje samo, če drugače ne more
1.	odbiti fizičnega napada na svojo osebo;
2.	zavarovati življenja državljanov;
3.	premagati nasilnega protipravnega odpora, na katerega je naletel pri opravljanju važnega uradnega dejanja;
4.	preprečiti pobega nevarnih zločincev^ sum'ji^h oseb na meji in v obmejnem pasu;
5.	odbiti napada na javno ali družbeno imovino ali objekt, ki mu je izročen v varstvo.
Ce je mogoče, mora pripadnik narodne zaščite naiprej uporabiti manj nevarno orožje in pri tem varovati življenje ljudi.
10.	člen
O.-novna edinica splošne narodne zaščite je postaja narodne raščite. Postajo narodne zaščite vodi komandir postaje, katerega postav ja poveljnik uprave narodne zaščite odseka za notranje zadeve Izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora in potrdi poveljnik uprave narodne zaščite pri oddelku za notranje zadeve Izvršilnega odbora okrožnega ljudskega odboia. Posta e narodne zaščite so neposredno podrejene upravi narodne zaščite pri odseku za notranje zadeve izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora in izvršuje posle svojega delokroga po njenih navodilih in pod njenim nadzorstvom.
Kadar je treba, lahko poveljnik uprave narodne zaščite -odseka za notranje zadeve prevzame tudi neposredno vodstvo moštva ene ali več postaj narodne zaščite, prav tako tudi pomožne ali posebne narodne zaščite za izvršitev posameznih nalog.
11.	člen
V sestavu oddelka za notranje zadeve pri Izvršilnem odboru okrajnega (mestnega) ljudskega odbora ie uprava narodne zaščite; nače'juje ji poveljnik narodne zaščite.
V sestavu oddelka za notranje zadeve pri Izvršilnem odboru okrožnega ljudskega odbora je uprava narodne zaščite; načeljuje ji poveljnik narodne zaščite.
Poveljnike okrajnih uprav narodne zaščite postavlja, poveljnik okrožne uprave narodne zaščite; poveljnika okrožne uprave narodne zaščite postavlja Izvršilni odbor okrožnega ljudskega odbora.
12.	člen
Pomožno narodno zaščito skliče v primeru potrebe krajevni ljudski odbor.
Službo v pomožni narodni zaščiti opravljajo polnoletni moški, ki stalno bivajo na ozemlju krajevnega ljudskega odbora. Po odredbi krajevnega ljudskega odbora se morejo za do'očene posle pomožne narodne zaščite pozvati tudi žene v starosti od 18 do 30 let. Pomožno narodno zaščito vodita predsednik in tajnik krajevnega ljudskega odbora.
V kolikor pomožna narodna zaščita opravlja posle splošne narodne zaščite, stoji pod nadzorstvom okrajne uprave narodne zaščite, ki dà v primeru potrebe na razpolago tudi orožje.
13.	člen
Podrobnejše odredbe o notranji organizaciji narodne zaščite in navodila za poslovanje izdaja poveljnik okrožne uprave narodne zaščite.
14.	člen
V organizacijski sestav narodne zaščite spadajo tudi gasi'ci. ki se delijó na poklicne tgasilce, prostovoljne gasilce in gasilce pri gospodarskih objektih.
Odredbe in navodi’a za poslovanje gasilcev izdaja poveljnik okrožne uprave narodne zaščite.
15.	člen
Narodna zašči a opravlja posle na podlagi odlokov, odredb in odločb ljudskih odborov ter nalogov ljudskih sodišč in organov javnega tožilstva.
Neposredno izdajata na'oge narodni zaščiti poveljnik okrožne uprave narodne zaščite in pove'jnik okrajne uprave narodne zaščite, vsak v obsegu svoje pristojnosti. Organi uprave morejo od narodne zaščite zahtevati izvršitev nalogov samo po zgoraj navedenih starešinah.
Javno tožilstvo in ljudska sodišča morejo v izvrševanju svoje službe neposredno izdajati posamezne naloge narodni zaščiti. Krajevni ljudski odbori morejo zahtevati pomoč narodne zaščite za zagotovitev varnosti na svojem področju na okrajni upravi narodne zaščite, v nujnih primerih pa neposredno od pristojnega komandirja postaje narodne zaščite.
16.	člen
Pripadnik narodne zaščite mora svojo službo opravljati vestno, požrtvovalno in nepristransko in upoštevati pri tem samo ljudske koristi.
V občevanju z ljudmi mora biti pripadnik narodne zaščite ustrežljiv in se vesti proti vsem enako ne glede na njihovo narodno pripadnost, vero, spol, socialni položaj ali šolsko izobrazbo.
Pripadnik narodne zaščite mora izvrševati vse ukaze nadrejenih starešin, dane mu radi opravljanja službe, razen onih, s katerimi se ukazuie izvršitev kaznivega dejanja.
Ako podrejeni natančno izvrši službeni ukaz svojega starešine, je itarešina odgovoren za posledice svojega ukaza.
Ako podrejeni stori kaznivo dejanje po ukazu nadrejenega starešine, sta za posledice izvršenega ukaza odgovorna tako starešina kakor storilec.
Pri opravljanju službe je pripadnik narodne zaščite ne sme zapustiti brez posebne uradne potrebe, čeprav bi bilo to združeno z nevarnostjo za njegovo življenje.
Pripadnik narodne zaščite mora varovati uradno tajnost.
17.	člen
Oseba, sprejeta v službo narodne zaščite, je dolžna ostati v tej službi najmanj dve leti. Pripadnik narodne zaščite, ki samovoljno zapusti službo pred pretekom tega roka, se smatra da je na begu. V službo splošne narodne zaščite in posebnih oddelkov narodne zaščite sprejema zaščitnike poveljnik okrožne uprave narodne zaščite.
18.	člen
Ko nastopi pripadnik narodne zaščite službo, položi pred ' svojim starešino prisego po tem besedilu:
»Jaz, (priimek in ime), prisegam pri svoji časti in življenju, da bom svoio službo opravljal po predpisih in ukazih nadrejenih mi starešin vestno, požrtvovalno in nepristransko; da bom discipliniran in da bom brezpogojno izvrševal ukaze nadrejenih mi strešin; da bom varoval uradne tajnosti in da bom povsod varoval ugled narodne zaščite: Prisegam, da bom budno varoval pridobitve osvobodilne borbe, uresničene v ljudski ob’asti, ter bratstvo ita’ijanskega, slovenskega in hrvatskega ljudstva, da bom zvesto izpolnjeval dane mi naloge zaradi okrepitve in razvoja teh pridobitev in da bom do zadnjega diha zvest svojemu ljudstvu.
19.	člen
Člani splošne narodne zaščite so državni uslužbenci in se dele na oficirje, podoficirje in zaščitnike.
Za posamezne vrste poslov pri upravi narodne zaščite se lahko namestijo tudi civilni uslužbenci.
20.	člen
Pripadniki narodne zaščite prejemajo plačo in dodatke kakor državni uslužbenci.
Za vsak po'ožaj se odredi najmanjši in največji znesek plače.
Višina plače pa se odredi po naravi službe in učinkovitosti dela, kot tudi po položaju in prestani službeni dobi pri narodni zaščiti.
V službena leta se všteje služba, prestana pred vstopom v narodno zaščito v drugih javnih službah.
Cas, ki ga je prizadeti izgubil zaradi preganjanja po fašističnem režimu iz političnih razlogov, kakor tudi čas aktivnega vojaškega udejstvovanja na strani zaveznikov v zadnji vojni, se šteje dvojno.
Pripadniki posebne narodne zaščite, ki so nameščeni pri kakem podjetju, imajo razen službenih prejemkov pravico do socialnega zavarovanja in do vseh drugih ugodnosti, kot jih imajo ostali uslužbenci podjetja.
21.	člen
Pripadniki narodne zaščite imajo pravico in dolžnost nositi uniformo in oznake.	* ’
22.	člen
Pripadniki narodne zaščite imajo pravico do povračila stroškov, ki so jih imeli za službena potovanja ali za službeno preselitev.
Povračilo za uradna potovanja se lahko določi kot mesečna povprečnina, če je služba združena s stalnimi obhodi na terenu.
Za uradna potovanja imajo pripadniki narodne zaščite pravico do brezplačnega prevoza na državnih prevoznih sredstvih, ki so namenjena javnemu prometu.
23.	člen
Za izkazano požrtvovalnost, junaštvo in druge izredne zasluge v službi smejo pripadniki narodne zaščite:
1.	biti ustmeno pohvaljeni pred vrsto;
2.	biti pohvaljeni s pismenim ukazom, ki se prebere pred vrsto;
3.	biti pohvaljeni s pismenim ukazom, ki se sporoči vsem enotam narodne zaščite;
4.	dobiti izreden plačan dopust;
5.	dobiti denarne in druge nagrade ali darila.
24.	člen
Za iazniva dejanja, ki jih izvrše pripadniki narodne zaščite. odgovarjajo pred ljudskimi sodišči.
Pripadnik narodne zaščite, ki v službi ali izven nje krši s'užbeno dolžnost, ali ugled narodne zaščite, odgovarja disci-p1 insko.
Kazenska odgovornost ima redoma za posledico tudi disciplinsko odgovornost.
Glede odškodninske odgovornosti se uporabljajo splošni predpisi ö odgovornosti javnih organov.
25.	člen
Ta od'ok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
14.
Na pod’agi odloka Poverieništva PNOO za S'ovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o spremembah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 10. aprila 1946.
1.	člen
Za 3. členom odredbe o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 10. apri a 1946 (Ur. 1. PPNOO št. 9-66) se vstavlja naslednje besedilo:
»3.a člen
Društva iz. prvega člena imajo pravno in opravilno sposobnost. Imeti smejo lastnino in razpolagati s članarino ter z drugimi dohodki, z društvenimi prostori, določenimi za sestajanje odbora in shode, z nepremičninami kakor tudi s svojim tiskom.«
2.	člen
Za četrtim členom navedene odredbe se vstavlja naslednje besedilo:	*
»4.a člen
Po drugem členu pristojni organ izda najkasneje v 30 dneh po prejemu prijave odločbo o tem, ali se ustanovitev društva dovoljuje ali ne.
Ce pristojni organ v tem roku ne izda odločbe, velja, da je izdana odločba o dovolitvi društva.
Zoper prvostopno odločbo, s katero ustanovitev društva ni dovoljena ali se z njo prepoveduje nadaljnje delovanje društva, smejo pooblaščeni predstavniki društva vložiti v- Is dneh po prejemu odločbe pritožbo na Izvršilni odbor Istrskega o rožnega ljudskega odbora.
Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal prvostopne odločbo. Odločba o pritožbi je dokončna.«
3.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
15.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1047 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega ter verskega sovraštva in razdora.
1.	člen
Vsakršno omejevanje pravic in vsakršno dajanje prednosti in privilegijev prebivalcem Istrskega okrožja na podlagi razlike v narodnosti, rasi ali veroizpovedi, ki ima namen, da bi se rušila nadela enakopravnosti prebivalcev in narodnosti ter bratstva in enotnosti Slovencev, Italijanov in Hrvatov, se kaznuje po tem odloku.
2.	člen
Kot dejanje zoper narodno enakopravnost se kaznuje tudi vsaka agitacija, propaganda in pisanje, izdajanje, objavljanje in razširjanje spisov, ki jim je cilj. da bi se izzvalo ali razvnelo narodno ali rasno sovraštvo in razdor.
3.	člen
Dejanja iz prvega in drugega člena tega odloka se kaznujejo z odvzemom prostosti od treh mesecev do petih let. Poleg te kazni sme sodišče izreči tudii kazen iz.gube političnih pravic.
4.	člen
Ce dejania iz prvega in drugega člena tega odloka izzovejo hujše posledice ali če so storjena v posebno obteževa'nih okoliščinah ali če dejanje iz drugega člena izzove množične nerede, se kaznuje storilec z odvzemom prostosti s prisilnim delom od 2 do 15 let in z delno ali popo'no zaplembo imovine ter izgubo političnih pravic, v primeru pozivanja na uboje pa s smrtjo.
Huje se kaznuje dejanje, storjeno v povratku, ali dejanje, ki ga stori javni uslužbenec pri opravljanju uradne dolžnosti.
5.	člen
Izzivanje ali podpihovanje verskega sovraštva se kaznuj® enako kakor izzivanje in podpihovanje narodnega ali rasnega sovraštva.
Dejanje izzivanja in podpihovanja verskega sovraštva je napad pripadnika ene veroizpovedi na kako drugo veroizpoved ali izzivanje sovražnega nasprotovania pripadnikov ene vero. izpovedi zoper pripadnike druge veroizpovedi na verski podlagi.
Znanstvena kritika religije sp'oh in kritika nepravilnega delovanja verskih predstavnikov in cerkvenih uslužbencev se ne more šteti za izzivanje verskega sovraštva.
Za .obtežiln.p okoliščino velja, če versko sovraštvo izzivajo in podpihujejo cerkveni predstavniki.
6.	člen
Za sojenje kaznivih dejani p0 tem odloku je na prvi stopnji pristojno ljudsko sodišče y smislu določb o pristojnosti po odloku o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja z dne 3. avgusta 1947.
7.	člen
f Ta odlok stopi v veljavo takoj ter se more uporabiti tudi za dejanja storjena pred 14. septembrom 1947.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
16.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o spremembah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO o reviziji obrtnih pravic z dne 20. novembra 1945.
1.	člen
Drugi stavek drugega člena se spremeni v:
Za revizijo obrtnih pravic industrijskih obratov je pri--tojen oddelek za gospodarstvo Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Drugi odstavek 8. člena se spremeni v:
Zoper odločb o po 1. stavku 2. člena ima nezadovoljna stranka pravico pritožbe na oddelek za gospodarstvo Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Zoper odločbo po 2. stavku 2. člena se pritožba vlaga na Izvršilni odbcrr Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Pritožba se vlaga v roku 8 dni po dostavitvi odločbe pri oblastvu, ki je izdalo odločbo.
3.	člen
14. člen se spremeni v:
Za izdajo novih obrtnih dovolil in pooblastil se uporabljajo smiselno predpisi 3. in 4. člena. Te nove obrtnice se izdajajo za stahio.
Doslej izdana začasna dovolila in pooblastila se spremenijo v stalna in se začasne obrtnice uradoma in takse prosto zamenjajo z novimi obrtnicami.
4.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper dne 14. septembra 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
17.
• Na podlagi odredbe Poverjeništva PNOO za S ovensko Primorje o izvrševanju obveznega sccia nega zavarovanja na področju Poverjeništva PNOO z dne 6. avgusta 1945 (Ur. 1. št. 1/2) in naredbe Oblastnega NO za Istro o enotnem izvajanju zavarovanja za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti, nezgod kakor tudi o ostalih vrstah socia'nega zavarovanja z dne 7. avgusta 1945 (Sl. 1. št. 5/34), v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februaria 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o upravi imovine ustanov za socialno zavarovanje.
1. člen
Na ozemlju Istrskega okrožja se vsa premična in nepri-mična imovina ustanov za socialno zavarovanje in sicer Istituto per Г assistenza di malattia ai lavoratori, Istituto nazionale della previdenza sociale, Istituto nazionale per1- l’assistenza contro gli infortuni sul lavoro, Cassa marittima adriatica per
STEV. á
STRAN 11
gli infortuni, sul lavoro e ma attie ter sličnih ustanov javnega značaja stavi pod upravo Pokrajinskega zavoda za. socialno zavarovanje v Kopru.
2.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper dne 26. avgusta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Pred-ednik: Kralj Franc
Načelnik gospodarskega oddelka:
Petrič Vladimir
18.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovenske Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora o pooblastilu Izvršilnemu, odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb s področja gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 in po odobritvi VUJA izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora nas'ednjo
odredbo
o upravi imovine odsotnih oseb.
1.	člen
Na področju Istrskega okrožja se stavi pod začamo upravo imovina odsotnih, od sovražnika, odpeljanih in pobeglih oseb.
Začasno upravo te imovine, v kolikor ni s posebnimi predpisi odločeno drugače, prevzame posebna komisija, katero imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Odločbe po tem členu izrekajo pristoina okrajna ljudska sodišča na predlog tistih krajevnih oziroma mestnih ljudskih odborov, kjer se imovina nahaja.
2.	člen
Zoper odločbe po 1. členu je dopustna pritožba v roku 8 dni po vročitvi odločbe na okrožno ljudsko sodišče v Kopru ki o stvari odloči dokončno.
3.	člen
Vse osebe in organi, katerim je poverjena uprava imovine odsotnih oseb, so dolžne upravljati to imovino po načelih dobrega gospodarja in na način, da bo mogoča vsak čas kontrola in položitev računa.
4.	člen
Vsako zlonamerno dejanje, ki bi imelo za cilj preprečitev uvedbe začasne uprave nad imovino odsotnih oseb kakor tudi uničenje ali zmanjšanje vrednosti te imovine, se kaznuje s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom do 5 let.
5.	člen
1946 (Ur. 1. št. 13/90) ter v zvezi z uredbo Oblastnega LO za Istro o omejitvi zakola živine (Sl. 1. št." 2/13) izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o obveznem odkupu klavne živine.
1.	člen
Na ozemlju Istrskega okrožja se uvaja obvezni odkup klavne živine, ki ga vrši podjetje ISTRA-PRERAD, odsek za meso.
2.	člen
Obveznemu odkupu sta načeloma podvrženi goveja živina in drobnica vseh živinorejcev, izvajati pa ga je tako, da se zadosti najnujnejšim potrebam prebivalstva in se obenem ne ogra-•a gospodarski obstoj živinorejcev. Po zadostitvi obvezne oddaje klavne živine živinorejci svobodno razpolagajo s presežki.
3.	člen
Oddelek za gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora bo izdal obvezna navodi'a za izvajanje te odredbe.
4.	člen
Kdor bi se pregrešil zoper določbe te odredbe, bo kaznovan v smislu odredbe o pobijanju sabotaže in nedopustne špekulacije z dne 25. julija 1945 (Ur. 1. št. 1/8).
5.	c'en
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper dne 26. avgusta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Načelnik gospodarskega oddelka:
Petrič Vladimir
Veljavni odloki in odredbe okrajnega LO v Kopru.
Okrajni izvršilni ljudski odbor v Kopru izdaja v sporazumu z VUJA sledečo
odredbo o prometu z žitaricami.
1. člen
Vse dosedanje odločbe, ki nasprotujejo tej odredbi, se razveljavljajo.
6.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper dne 26. avgusta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Načelnik gospodarskega oddelka:
Petrič Vladimir
19.
Po poooblastilu Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3- avgusta 1947 ter v zvezi z odredbo Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje o obvezni gojitvi živine.z dne 5. juniia
Za redno oskrbo prebivalstva bo skrbel okrajni izvršilni ljudski odbor s pravilno razdelitvijo pridelkov letnika 1947-48.
2.	člen
Za odkup previškov žita so pooblaščene Ljudnaproze s svojimi poslovalnicami. Odkupljeno žito bo na razpolago okrajnemu gospodarskemu odseku.
Obvezne oddaje presežkov žita torej ni, vendar smejo odkupovati proste presežke samo navedene zadruge in v nobenem primeru privatni potrošniki ali trgovci.
žito smejo nabaviti ali zamenjati za druge deželne pridelke tudi potrošniki sami, vendar le z vednostjo in dovolilnico pristojnih KLO, kateri morajo odvzeti onemu, ki je žito nabavil ali zamenjal, odgovarjajoče odrezke živilskih nakaznic za moko a'i kruh.
3.	člen
Razdelitev žitaric med potrošnike bo vršilo podjetje »Prerad« potom Ljudnaproz in privatnih razdeljevalcev.
4.	člen
Odkupne ¿ene žitaric so sledeče:
pšenica	za 1 kg	lir	13,—
ječmen	za 1 kg	Jir	11.50
rž	za 1 kg	lir	11.70
oves	za 1 kg	lir	11.50
ioržica	za 1 kg	lir	12.30
koruza	za 1 kg	lir	11.—
ajda	za 1 kg	lir	20,—
proso	za 1 kg	lir	17,—
Cene se razumejo za zdravo blago.
5.	člen
Vsi pridelovalci žitaric so dolžni takoj prijaviti količino svojega pridelka pristojnemu krajevnemu ljudskemu odboru.
6.	člen >
. Vsa kmetijska posestva, ki so zadostno oskrbljena z žitaricami lastnega pridelka, izgubijo pravico do živilskih nakaznic za te predmete.
Za zadostno oskrbljene se smatrajo pridelovalci, ki so pridelali na č'ana svojega gospodinjstva po 250 kg pšenice, rži ali ječmena, ali po 300 kg koruze potem, ko so od celotnega pridelka odbili semenske potrebe.
Semenske potrebe se smatrajo pokrite s količino 200 kg pšenice, rži ali ječmena, oziroma 40 kg koruze na 1 ha površine, ki jo morajo obvezno posejati.
Pride ovalci, ki so svoje potrebe pokrili samo delno, izgubijo pravico do živilskih nakaznic za dobo, ki odgovarja delnemu pokritju potreb z lastnim pridelkom.
7.	člen
Za točno ugotovitev produkta ter evidenco in kontrolo si okrajni izvrši ni LO pridržuje pravico imenovati kontrolno komisijo.
8.	člen
Vsi lastniki mlatilnic, tako javnih kakor zadružnih in zasebnih, so dolžni voditi knjige o tehtanju in izstavljati pridelovalcem obračune o tehtanju oziroma m'ačvi. žita. Eno kopijo tega obračuna prejme pridelovalec, eno KLO, tretja to je original pa ostane mlatilničarju, kateri jo mora nato oddati okrajnemu gospodarskemu odseku.
9.	člen
KLO morajo izpolniti seznam producentov žitaric v treh kopijah, od katerih ena ostane KLO, dve pa ie oddati okrajnemu gospodarskemu odseku. Vse potrebne tiskovine bo dobavil okrajni gospodarski odsek, kateri bo daial vsa tozadevna nadaljnja navodila.
10.	člen
Cena za mlačev žita v določenih središčih je lir 130+5 za vsakih 100 kg omlačenega žita. Ce se mlatilničar po želji producenta oddalji od središč, se lahko pogodi s kmetovalci za določeni odstotek odškodnine.
11.	člen
. Vsi prestopki gornjih navodil se bedo kaznova i z globo od 5000.— do 50.000,— lir, s prisilnim delom in zaplembo vsega pridelka.
12.	člen
Odredba stopi takej v veljavo.
Koper dne 18. junija 1947.
Tajnik: Benčič Franc	Predsednik: Deste Bruno
Uradni popravki.
Ker so nastale pri redakciji in tisku slovenskega besedi a v 1. številki Uradnega lista Istrskega OLO od 1. septembra 1947 nekatere napake tehničnega značaja, jih s tem uradno popravljamo in sicer:
I.	V od'oku Istrskega OLO o ustanovitvi in pristojnosti Javnega tožrstva od 3. avgusta 1947 se 2. odstavek 8. člena pravilno glasi:
Ljudske tožilce volijo prebivalci na svojih zborih v uradih, podjetjih, ustanovah, mestih in krajih.
II.	V odredbi okrajnega INOO v Kopru o odpravi kolonata od 1. julija 1946 sledi 7. členu 8. člen, ki se glasi:
8.	člen
Vse kmetijsko orodje (stroji, vozovi, posode itd.) ostanejo še nadalje v uporabi zakupnika.
Prav tako ostane zakupniku na razpolago vprežna živina. Vsaka odtujitev živine je prepovedana. V izjemnih primerih dovoljuje odtujitev komisija, navedena v 2. členu, sporazumna s krajevnim NOO odnosno mestnim NOO.
Sledeča člena navedene odredbe, označena s števi'kama 8. in 9.. postaneta 9. c'en odnosno 10. člen.
III.	V odloku okrajnega NOO v Kopru o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb od 1. decembra 1946 se glava (uvod) odloka pravilno glasi:
Okrajni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj je na svoji III. redni skupščini izdal sledeči
odlok
o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb.
UREDNIŠTVO.
Sodni oglasi.
	R. 239, 240, 241, 256. 257, 258,							259,	260,	261,	263,	264,	267,
268,	269,	271,	275,	276,	277,	280,	281.	282,	283,	284,	285,	286,	287,
288,	289,	290,	291,	292,	293,	296,	300,	302,	305,	3Ö6,	310,	311,	316,
325,	328,	334,	344,	346,	351,	352,	357,	358,	361,	376,	382,	386,	390,
394,	406,	410,	412 /	1947.									
. SODNI RAZGLAS
Okrajno sodišče v Bujah razglaša, da je zaradi pred’oženih prošenj uvedlo postopek za proglasitev mrtvim spodaj navedenih oseb:
1. Srebernič Josip, sin Josipa, kmetovalec iz Poropata, rc'en 13. januarja 1925;
2.	Stokovac Josip, sin Josipa, kmefovalec iz Završja. rojen
23.	apri'a 1928;
3.	Raca Josip, sin Jakoba, kmetovalec iz' Kaštela, rojen 17. aprila 1928;
4.	Pertan Albin, sin pok. Jurija, kmetovalec iz Metov, Umag, rojen 24. marca 1925.
5.	Kramesteter Josip, sin Antona, kmetovalec iz Kaštela, rojen 4. novembra 1912;
6.	Lukačič Peter, sin pok. Ivana, kmetova’ec iz Kaštela, rojen 9. marca 1923;
7.	Antonini Avgust, sin Ivana kmetovalec iz Kaštela, rojen 29. avgusta 1921.
8.	Makovac Anton, sin pok. Antona, kmetovalec iz Kaštela, rojen 4. septembra 1915;
9.	De bello Anton, sin Viktorja, kmetova’ec iz Serbanov, rojen 16- junija 1923;
10. Ba'dini Va'erij, sin Antona, kmetovalec iz Kastanje, rojen 31. januarja 1924;
11.	Peroša Peter, sin Martina, kmetovalec iz Kaštela, rojen
7.	julija 1925;
12.	Manin Peter, sin pok. Mihe, kmetova’ec iz Morina, Umag, rojen 31. julija 1923;
13.	Vivoda Erminij, sin Antona, kmetovalec iz Morina, Umag. rojen 24. januarja 1925.
14. Kaloina Josip, sin Ange’a, kmetovalec iz Ka’cinov, rojen 8. avgusta 1927;
15.	Cunjac Marij, sin Josipa, kmetovalec iz Morina,. Umag, rojen 8. julija 1926;
16.	Spizzamiglio Ermenegild, sin Josipa, kmetovalec iz Kaštela, rejen 23. marca 1917;
17.	Ruskoni Teodor, sin pok. Matije, kmetovalec iz Tribana, vojen 18. februarja 1909;
18.	Morgan Anton, sin Jakoba, kmetovalec iz Kaštela, rojen 16. oktobra 1906;
19.	Bosdachin (Morgan) Ivan, sin Antona, kmetovalec iz Kaste a, rojen 25. marca 1924;
20.	Vigini Benedikt, sin Martina, kmetovalec iz Skrijevca. rojen 29. marca 1921;
21.	Gladič Gverin. sin Jeme;a, kmetovalec iz Brda, rejen
24.	novembra 1917;
/
22.	Smilovič Umbert, sin Josipa. kmetovilec >z Smilovićev, i
i jen 19. julija 1911;
23.. Peruzzo Umbert. sin Antona, krneti valeč iz Momiana, rojen 10. julija 1925;
24.	Druškovič Josip, sin рок. Josipa, kmetovalec iz Tribana, i c;en 23. februarja 1910;
25.	Ritossa Srečko, sin Matije, kmetovalec iz Tribana, rojen
2.	januarja 1925;
26.	Hrvatin Josip, sin Josipa, kmetovalec iz Momjana, rojen leta 1921;
27.	Djurdjevič Ivan, sin Ivana, kmetova'ec iz Serbana, rojen
13.	januarja 1927;
28.	Diurdjevič Anton, sin Petra, kmetovalec iz Sv. Mavra.
*
rojen 10. aprila 1914;
29.	Diurdjevič Ivan, sin pok. Simona, kmetovalec iz Sv. Mavra, rojen 7. maja 1920,
30.	Bankovič Venerandi sin Rudolfa, kmetovalec iz Sorbana, rojen 7. aprila 1925;
31.	Dellosto Anton, sin Antona, kmetovalec iz Oskurusa, rojen 5. avgusta 1928:
32.	Smilovič Ivan. sin Josipa, kmetova'ec iz Smilovićev, rojen
26.	marca 1909;
33.	Zomer Gino, sin Avgusta, kmetovalec iz Krstna, rojen 22. februarja 1924;
34.	Sinkovič Avgust, sin pok. Matije, kmetovalec iz Momjana, rojen 18. prila 1906;
35.	Peroša Josip, sin pok. Josipa, kmetovalec. iz Kaštela, rojen 29. aprila 1927;
36.	Peroša Anton, sin Ivana, kmetovalec iz Oskurusa, rojen 18, maja 1925;
37.	Djurdjevič Avgust, sin Ivana, kmetovalec ,iz Sorbana, rojen 25. aprila 1918;
38.	Alitin Jordan, sin Marka, kmetovalec iz Ražmanov, rojen
13.	junija 1922;
39.	Stopar Kvintin, sin pok. Petra, kmetova'ec iz Merišča. roien 4. julija 1924;
40.	Nežic Ivan. sin Antona, kmetova'ec iz Kaldanije, rojen
3.	novembra 1912;
41.	Persiko Atilij, sin Antona, kmetovalec iz Vrnjaka, rojen
4.	julija 1924;
42.	Raca Avgust, sin Avgusta, kmetovalec iz Kašte'a, rojen
6.	junija 1921;
43.	Radojkovič Viktor, sin Ivana, kmetovalec iz Sterne, rojen 31. marca 1926;
44.	Makovac Angel, sin Angela, kmetova'ec iz Završja, rojen .31. julija 1920;
45.	Ferenac Josip, sin Josipa, kmetovalec iz Završja, rojen
14.	februarja 1922;
46.	Peroša Marij, sin Ivana, kmetovalec iz Brica, rojen 24. marca 1924; .
47.	Sinkovič Ivan, sin Ivana, kmetovalec iz Viducije, roien 2. julija 1928;
48.	Djuriševič Marij, sin Ivana, kmetovalec iz Viducije, rojen 8. decembra 1927;
49.	Makoyac Joahim, sin Ivana, kmetova’ec iz Makovcev, rojen 31. marca 1908;
50.	Makcvac Matija, sin Aniona, kmetova'ec iz Kordinarov, rojen 13. avgusta 1909;
51.	Nežic Josip, sin Antona, kmetovalec iz Kaldanpe, rojen 2Ö. oktobra 1915;
52.	Baldas (Baidaj) Marij, sin Antona, kmetovalec iz Brto-nigle. rojen 19. januarja 1927;
53.	Krevatin S'avica, hči Antena, gospodinja iz Kucibrega. rojena 12. julija 1921;
54.	Stankovič Marij, sin Matije, kmetova’ec iz Brda, rojen
8.	decembra 1925;
55.	Bernes Just, sin Antona, kmetovalec iz Buj. rojen 2. novembra 1901;
56.1 Bembič Ange1, sin Josipa, kmetovalec iz Dugog Brda, rojen 21. novembra 1921;
57.	Beninič Anten, sin pok. Antona, kmetova ec iz Brtonigle, rojen 23. oktobra 1923;
58.	Raca Peter, kmetovalec iz Kaštela, mož Lucije roj. Pistan;
59.	Djurdjevič Josip, sin Josipa, kmetovalec iz Vukov, rojen
3.	septembra 1921.
Zgoraj imenovani kakor tudi eni, ki bi kaj vedeli o njih. se pozivajo, da javijo temu sodišču ali-pa njim postav'jenemu (krbniku Zabbia Karlu, uradniku tega sodišča, v roku'3 mesecev od dneva objave tega razglasa, ker jih bo sicer po preteku tega roka proglasilo mrtvim.
Okrajno ljudsko sodišče v Bujah dne 18. septembra 1947.
Soc. 48
Na izredni1 skupščini družbe »Stil« splošno mizarstvo in trgovina s pohištvom d. z o. z. v Kopru dne 28. avgusta 1947 (Rep. št. 5318 notarja dr. Edvarda GaUija v Kopru) je bi’o sklenjeno, da se 2. člen družbenega statuta spremeni tako, da se mu doda točka e), ki se glasi: »izdelava vseh vrst metel, metlic, krtač, čopičev in sličnega ter nakup in prodaja materia’a, polizdelkov in izgotovljenih izdelkov, ki spadajo v to panogo.«
Koper 1. septembra 1947.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru.
* * *
Soc. 57/47
Vpisano v družbeni register dne 9. septembra 1947.
Sedež podružnice: Koper.
Besedi’o firme; »UIVOD« (Uvozni izvozni zavod d. d. v Trstu, podružnica v Kopru) — »UIVOD« (Istituto Importazioni Esportazioni S. A. in Trieste, Filiale di Capodistria).
Vodja podružnice tvrdke »UIVOD« d. d. v Kopru je Plesničar Joško.
»
Koper 9. septembra 1947.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru.
Soc. 58/47
Vpisano v družbeni register dne 13. septembra 1947.
Sedež: Koper.
Besedilo firme: »Interaeroput« d. d.
Družba je bila ustanovljena dne 13. septembra 1947.
Namen družbe je;
1.	Upravljati, izkoriščati, kupovati, prodajati, graditi, dajati in jemati v najem leta’a, hidroavione, podjetja, naprave, zgradbe, zemljišča in drugo vsakovrstno imovino.
2.	Organizirati in vzdrževati z lastnimi ali najetimi avioni m hidroavioni zračne linije v državi in izven države za osebni, blagovni in poštni promet.
3.	Izdajati po zakonu dopustne transportne dokumente, skla-diščnice, založnice in varante.
4.	Hraniti b'ago prevzeto za prevoz, poskrbeti za uvozno in izvozno dovoljenje pri pristojnih obla.-teh, ocariniti b'ago, plačati uvozno carino ter druge vsakovrstne pristojbine.
5.	Prevažati z lastnimi ali najetimi suhozemnimi in pomorskimi prevoznimi sredstvi osebe, b'ago in pošto do letališča.
6.	Imeti zastopstva domačih zračnopr umetnih družb. in. podjetij.
7.	Imeti v državi 'n izven države zastopstva, komisionar-stva, agencije, skladišča in druga sredstva, ki so potrebna za ustvaritev - in pospešitev družbenega namena.
8.	Sodelovati z domačimi in inozemskimi družbami in se udeleževati z glavnico pri domačih in inozemskih družbah, ki
imajo sličen namen.
9.	Baviti se z vsemi posli, ki so v sk'adu z družbenim namenom v najširšem smislu besede.
Ustanovna glavnica družbe znaša lir 100.000.000 in je v ce’otì vplačana.
Družbo upravlja upravni svet, ki je bil izvoljen na ustanovni skupščini de'ničarjev s predsedmkom Perkom Andrejem na čelu.
Kot družbeni predstavniki imajo pravico zastopati družbo predsednik upravnega sveta in one osebe, ki jih upravni svet izbere iz svoje srede kot predstavnike. V. rednem poslovanju pa zastopajo družbo razen teh oseb tudi ravnatelji in osebe, ki jim je upravni svet podelil prokuro.
Koper 13. septembra 1947.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru.
POPRAVEK
V	1. številki Uradnega lista z dne 1 septembra 1947 se mora na strani 15. pod naslovom Tržaška zavarovalnica d. d. KoPer prva vrstica prvega odstavka pravilne glasiti;
V	dopolnitev naše odločbe štev. M 1499 cd 8. marca 1947,
UREDNIŠTVO.
Jakomin Ivan, pok. Ivana, iz Pobegov je izgubil trgovsko dovolilnico štev. IV/6-1945 za izvrševanje mesarske obrti, izdano od okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Kopru ter jo preklicuje.
* * *
Busič Jurij, sin Romana, iz Škofij je izgubil trgovsko dovolilnico štev. IV/8-1945 za izvrševanje mesarske obrti, izdano od okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Kopru, ter jo preklicuje.
* * *
Po'enčdč dr. Alojzij, pok. Andreja, iz Pirana, via Lorenzo Vidali štev. 213, je izgubil dovolilnico štev. 11/213 za prevoz oseb s kamionom, izdano od okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Kopru dne 24. julija 1947, ter jo preklicuje.
* * *
Stulle Karlina, roj. Kocjančič iz Kopra, calle del Tintore štev. 144, je izgubila trgovsko dovolilnico štev. IV/35 za predajo sadja in zelenjave, izdano od okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Kopru dne 21. januarja 1946, in jo preklicuje.
* * *
Zucca Magdalena roj. Lonzar iz Kopra, via S. Elio štev. 563, je izgubila trgovsko dovo'Unico štev. IV/63, izdano dne 21. februarja 1946 cd okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Kopru skupno s tozadevnim duplikatom, ter ju preklicuje.
*
Izdaja Istrski okrožni ljudski odbor v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper. — Tiskala
Zadružna tiskarna v Trstu.
Objave.
NATEČAJ
Razpisuje se natečaj za lekarno »Galenus« v Izoli, ki je estala brez lekarnarja.	/
Reflektanti, ki želijo to lekarno prevzeti, morajo izpolnjevati zakonite pogoje in vložiti pri podpisanem okrožnem odboru — tajništvo — do 25. oktobra 1947 prošnjo s potrebnimi listinami, s katerimi dokažejo obstoj omenjenih pogojev.
Koper 13. septembra 1947.
Istrski okrožni ljudski odbor.
PRIJAVE O IZGUBLJENIH LISTINAH
Pagliari Giulio iz Kopra, via Calogiorgio štev. 1010, je izgubil trgovsko dovolilnico štev. IV;40 za prodajo sadja in ničarske obrti, izdano od okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Kopru dne 14. februarja 1946, ter jo preklicuje.
* * *
PePaschiar Franc, ,pok. Franca, iz Kccira-Castelleone je, izgubil trgovsko dovolilnico štev. IV/40 za prodajo sadja in zelenjave, izdano od okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Kopru dne 21. februarja 1946, ter jo preklicuje.