IZHAJA OD OKTOBRA 1M7 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 3S7 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. !• DIN LETO XIII., ST. 88 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SOBOTA, 30. JULIJA 1960 Vrata X. jubilejnega Gorenjskega sejma so se odprla Manifestacija turizma in široke potrošnje Kranj, 29. julija. . Danes ob 10. uri dopoldne je na sejmišču ob Gregorčičevi ulici direktor Gorenjskega sejma Metod Rotar pozdravil številne goste in d ruge, ki so prisostvovali slavnostni otvoritvi X. jubilejnega Gorenjskega sejma turizma in široke potrošnje. Med gosti so bili: član Izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Boris Zihcrl, predsednik Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije in član IS LRS Tone Fajfar, podpredsednik IS LR Sl«V"li** V'' Avbelj, tajnik Ljudske skupščine LR Slovenije dr. Miha Potočnik, član IS LRS in sekretar za industrijo in oort ing. Viktor Kotnik, predsednik OLO Ljubljana Franc Popit, sekretar OK ZKS Kranj Janko Rudolf, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner, predstavniki Turistična zveze Slovenije in ostalih turističnih zvez Jugoslavije, predstavniki republiških zbornic in občinskih ljudskih odborov kranjskega okraja in drugi. O sejemski tradiciji v Kranju in o razvoju Gorenjskega sejma ter o pomenu za Kranj v času praznovanja 900-letnice je nato govoril predsednik ObLO Kranj Franc Puhar, nato pa je sejem otvoril član IS LR Slovenije Tone Fajfar. ioD'rektor sejma Metod Rotar sejmu približno 30 % več razstavljavcev kot lani. Vseh raz- v svojem uvodnem govoru udaril poseben pomen letoš-j,e?a X. jubilejnega sejma, ker Svrar»j praznuje letos 900-letnicp JeSa obstoja. Vsi razstavni fco,0-?1^ so letos maksimalno izmeni, saj sodeluje letos na stavljavcev na sejmu je letos 233 in s tem je sejem dobil splošno jugoslovanski značaj, je rekel tovariš Ro'tar. V okviru letošnjega sejma sc- zlasti zanimive razstave znamk, turističnih lepakov, Kako bomo postreženi na Goreniskem seimu? letošnji X. Gorenjski sejem -^uji ^v. LforenjsKi sejem jjv 'VsaJ tako upajo organizator-- .vnUdil obiskovalcem kvalitet-p..JSP postrežbo tudi z jedili in kur 8rn*' Posebna zanimivost bo Va narična (kuharska) razsta-Go ^?^stri z belimi kapami z renjske in Ljubljane so prijali" okro, stavo, 12 d . -—--------.......— Talf ko,^ko,r bo trajal sejem. po obsegu ta prikaz ku-tei" u6 sPretnosti eden najboga-tetn Pri nas- P0lSebnost je še v tj- ' da bodo tam prikazali prak-i2 e> komercialne izdelke zlasti Iahl ate kuninJe- ki Jih Sost sti--° vsak dan v nažin so-krani Tako bodo prikazali fyenJ,ske klobase v zaseki itd. tičn/K ° pa Prikazovali neprak-tort "'Umetnin« kot na primer £?J v obliki hišic itd. Zato ima tr^ a praktično vzgojni po-50j' ln Prikazana jedila, ki jih Zi\/ &biiikovalci lahko dobili po l^?an;h cenah vsak večer, bodo atj^*? zla-sti gospodinjam in go-Pob Vlrn c,(>,avcern sploh, dobra oku^t za Popravo domačih, g?n5h jedil. Krati je letos velika spre- 300 izdelkov za to raz-ki jih bodo zvrstili skozi meraba postrežbe na zabavnem prostoru. Lani se je marsikdo pritoževal nad počasno in slabo postrežbo. Za letošnji sejem so usposobili 50 pomožnih natakaric in natakarjev na posebnem 4-Jnevnem tečaju v hotelu Evropa. To strežno osebje bo kot rezerva tudi za razne druge prireditve v Kranju, kjer je bilo doslej gostinstvo zmeraj v zagati. Pri tem osebju so vpeljali še eno novost — njihovi prejemki so odvisni zgolj od dela. Gostinsko podjetje bo znižalo cene za ustrezni odstotek. Toda natakarica bo poleg te cene gostu zaračunala še 10 odstotkov kot njen delež. Od tega bo morala 3 % plačati podjetju za socialno zavarovanje itd., 7% pa bo ostalo njej. Tak način nagrajevanja, ki je že udomačen v nekaterih dru-gin deželah, je pri nas še neznan. Morda bo celo goste motilo. Toda med kolektivi gostinske stroke bo morda vzbudil večje zanimanje za uveljavljanj stimulativnejšega načina nagrajevanja, kar je marsikje vzrok za slabo postrežbo in slabo gospodarjenje sploh. kulinarična razstava in razstava ob 900-letnici Kranja, ki so jo pripravili Mestni muzej, Muzej NOB in Osrednja knjižnica. Franc Puhar je nato govoril o pomenu sejma za Kranj in za vso Gorenjsko in poudaril, da je sejem v svojem desetletnem razvoju pokazal, da ima svoj pomen (Nadaljevanje na 8. strani) Po/ečanfc p o zvorinje Lesce — V tovarni verig, zakovic in poljedelskega orodja v Lescah so v letošnjem prvem polletju proizvedli za 19 odstotkov več blaga kot lani v istem času. Proizvodni načrt za to obdobje pa so izpolnili po količini s 113 odstotki in po vrednosti s 111 %. Ugodna bilanca Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« je v letošnjem prvem polletju prekoračilo planske obveznosti za 8 odstotkov, čeprav proizvodni načrt za leto 1960 predvideva realizacijo, ki je bila po perspektivnem planu določena za 1961. leto. V primerjavi t lanskim prvim polletjem so stiskali za 32 milijonov din več tiskovin. Poslovne stroške so uspeli znižati za 4 odstotke napram istemu obdobju lani, osebne dohodke pa povečati za 9 odstotkov in sklade za 38 odstotkov. LEKTROTEH LvjUE Gostje pred vhodom v razstavne prostore (od leve na desno): Boris Ziherl, Dušan Horjak, Vrane Popit in Viktor Avbelj (Foto: F. Perdan) Močan porast proizvodnje, potrošnje in izvoza Za četrtek, 28. julija, proizvajalcev ObLO Kran čilo o gibanju proizvodnje zaradi nesklepčnosti pres Iz poročila, ki ga je za jo, povzemamo danes nek Za letošnje prvo polletje je značilna velika gospodarska OBRAZI IN POJAVI lij,' ' lvni Paviljon pojjetja »El ek(rotehna« Ljubljana na letos ,n Gorenjskem sejmu (Foto: F. Perdan) Spoštovanje Na jasi ob robu gozda se je zalesketala kosa in žvenket osle je začel odmevati od košatih bukev. Potem se je zagoreli hrbet znova sklonil in nabrušma kosa je kar žvižgala po rosni travi. Šele ko je prišel tik zraven je Bojan spoznal kosca — starega tovarila Andreja, soborca iz NOB. Andrej je odložil koso, Bojan je spustil na tla svoj krošnjah in po dolgih letih sta se znova, tako kot dostikrat, usedla na golicavo in sc zazrla v mirno pokrajino z gozdovi, košenicami in raztresenimi domačijami neokrog. Niti na cesti po dolini ni bilo žive duše. Potem sta si izmenjala podrobnosti o današnjem življenju. Bojan je v tovarni že osem let. Lani je dobil lepo stanovanje, družinica je zdrava in kar lepo gre naprej. Andrej pa je ostal na kmetih. Dobro mu gre, samo davki so veliki, je pravil. Toda popravil si je hišo in hlev, kupil električni motor za žaganje drv in razne druge stroje. Tudi vespo ima, da ob nedeljah ni tako dolgčas. »Ja, kako da danes kosiš?! Saj to je vendar naš praznik!* je zatem dejal Bojan in vprašujoče pogledal tovariša naravnost v oči. »Danes je Dan Borca! Vse je Šlo ven na proslave, na izlete . . . Vsi praznujejo ta dan v spomin nekdanjih žrtev, na nekdanje trpljenje in vse kar so ljudje dali za to kar imamo danes.* »Ti lahko praviš,* je potem dejal Andrej. »Tebi plačajo ta dan. Kdo bo meni kaj dal? Kdo mi bo kosil če ne sam? Pri nas na kmetih je drugače!* »Nič ni drugače. Če pa je kaj drugače, si vi sami to ustvarjate in zamišljate* je odgovoril Bojan. »Ti Andrej si bil prav tako, kot mnogi drugi v partizanih itd. Seda'' niti sam ne spoštuješ in ne upoštevaš tvojega lastnega trpljenja za to stvar. Koliko praznikov imate na kmetih, ko se ne taknete dela! Ta praznik pa je praznik vseh, ki so se tepli, sodelovali, kakorkoli pomagali za to, da imamo danes mnogi lepa stanovanja, ti vespo in lepo domčijo . . . In niti Ti ne spoštuješ tega!* Andrej je še vnaprej trdil svoje: da je na deželi pač drugače, da so prav dnevi košnje in, da ga končno tu itak nihče ne vidi. Takih Andrejev je veliko, veliko! Morda so se ob Dnevu vstaje znova zamislili in se končno celo odločili za skupno spoštovanje nekdanjih žrtev in gorja ob takih praznikih ter na skupno praznovanje današnjih uspehov. K. M. je bila sklicana 58. seja Zbora j, kjer naj bi obravnavali poro-v L polletju 1960. Seja je bila tavljcna na torek, 2. avgusta, sejo pripravil Svet za industri-aj podatkov. razgibanost na vseh "področjih, kar dokazujejo naslednji podatki, izračunani v primerjavi s I. polletjem preteklega leta: fizični obseg industrijske proizvodnje je porastel za 19,8 odstotka, število zaposlenih za 7,3 odstotka, delovna storilnost za II, 7 odstotka, izvoz za 75,6 odstotka, investicije pa so dosegle le 71,7 odstotka lanskoletnih investicij v I. polletju. Povečana proizvodnja je vplivala na še hitrejše povečanje vseh oblik potrošnje. Statistični podatki kažejo za kranjsko občino izredno močan porast blagovnega prometa v trgovini in gostinstvu, ki znatno presega predvidevanja po družbenem planu. Blagovni promet v trgovini na debelo se je v primerjavi s I. polletjem 1959 povečal v letošnjih prvih 6 mesecih za 15,2 odstotka, blagovni fondi v trgovini na drobno za 14,5 odstotka, promet v gostinstvu pa za 23,8 odstotka. Tako ugodni rezultati v preteklih razdobjih še niso bili doseženi, kažejo pa na velik porast osebne potrošnje. To nam kažejo tudi podatki o prejemkih in izdatkih prebivalstva (ki sicer veljajo za okraj, vendar so osnovna razmerja značilna tudi za kranjsko občino). Skupni prejemki prebivalstva v primerjavi z lanskim I. polletjem so porasli za 24,2 odstotka, od tega osebni dohodki za 26.6 odstotka, skupni izdatki prebivalstva pa za 21,1 odstotka ,od tega neblagovni za 53,3 odstotka, blagovni pa za 10,2 odstotka. Povečana industrijska proizvodnja je bila dosežena le deloma zaradi večjega števila zaposlenih, pač pa predvsem zato, ker se je delovna storilnost močno povečala in presegla pričakovanja po družbenem planu. Takšna industrijska proizvodnja je omogočila povečanje izvoza, ki je za 75,6 odstotka večji od doseženega v I. pol- letju preteklega leta in je s tem letni plan dosežen že z 62,9 odstotka. Zaradi ugodnih pogojev lahko pričakujemo, da bo letni plan izvoza močno presežen, ker imajo nekatera podjetja pogodbene obveznosti šele v II. polletju in se dogovarjajo za izvoz večjih količin svojih izdelkov. r Zadnje vesti Beograd, 29. julija. Indonezijski premier Džu-anda Kartavidjaja je prispel danes z letalom v Beograd. Pri nas se bo kot gost naše vlade mudil do 3. avgusta. Na beograjskem letališču je indonezijske goste sprejel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj z uglednimi jugoslovanskimi državnimi voditelji. ... IN PO SVETU Pariz, 29. julija. Zahodnonem. kancler Adc-naucr je prispel danes na dvodnevni obisk v Francijo. V spremstvu z Adonauerjem je prispel v Francijo tudi zunanji minister vor blem (Jože Pogačnik), 1 lar in Menzlnger v Kranj«* „» ja Borštnik), Prebivalstv^l8, območju občine Kranj .^rjj£> doValenčič), Velika i,Ml"^flr Kranju med obema \ ,flo Sorn, v Kranj m a (Jožo gibanje v Kranj" dlna Kranja od h1*'1 e'nV spomladi 1942 (Sti n 1 K,eg* vec), Prvo leto i>-"i;/'a,^,1,^' ■ v nja na kranjskem v C* Trag**«1 ju (Franc Stefe), Boril levem Škerl), Od narodno""- ^jfl nih odborov r°k: sicer Pa >ih Je t,,di 120> Takrat P» Je vrtec premajhen, ca[, Zl'Ua številnih zaposlenih staršev upravičena. Na Jcseni-Je treba takoj misliti na ureditev novih vzgajali.šč — vrtcev — za najmlajše, katerih starši so zaposleni Predsednika delavskega sveta jeseniške železarne, tovariša Zdravka Crva smo našli v obratu Javornik. Takoj je bil pripravljen za pomenek o delu tega največjega samoupravnega organa v našem kraju. »Kako se uveljavljajo obratni delavski sveti, ki ste jih ob zadnjih volitvah v samoupravne organe ponovno izvolili v Železarni?« Tako je bilo prvo vprašanje. »Da, od decembra imamo delavske svete tudi po obratih,« je dejal tov. Crv. »Zelo dobro se obnesejo. Imeli smo že oorat-ne delavske svete, ki pa niso imeli obstanka. To pot pa je drugače: sedanji obratni sveti darjenje kolektiva, ki je osred-imajo materialno osnovo in je nji gospodarski objekt v obči- zato njihovo delo konkretno in uspešno.« »Pride kdaj do težav, da namreč ti obratni sveti nehote razpravljajo o raznih stvareh, ki niso v njihovi pristojnosti?« »Pravzaprav ne. Pristojnosti so zelo jasno razmejene in ni v tem težav. Samo en primer je bil, ko je obratni svet postavil komisijo za urejanje tarifnega pravilnika, kar je pač stvar celotnega kolektiva oziroma centralnega delavskega sveta.« »Vaš delavski svet ima velik obseg dela, saj je odgovoren za milijarde dinarjev in za gospo- ni. Kakšne so oblike vašega dela, da to zmorete?« Ko fe dela konec na iilet, v gledališče, kino ali na športno prireditev ZDRAVKO CRV »Predvsem imamo številne in pri nas si brez tega ne moremo več zamisliti uspešnega sistematičnega dela samoupravnih organov.« »Kakšno pa je razumevanje članov vašega delavskega sveta za številne komunalne in druge probleme komune, se pravi izven podjetja? Pred vaše samoupravne organe pridejo številne prošnje za cesto, za vodovod, za šolsko ekskurzijo, za kulturni dom itd. Vsi vidijo v Železarni edino gospodarsko moč, kamor se obračajo ob potrebi. Kako člani samoupravnih organov gledajo na te številne velike in male prošnje in probleme občanov in občine sploh? »Člani delavskega sveta z do-kajšnjim razumevanjem razpravljajo in potrjujejo razna potrebna sredstva za stanovanja, za komunalno ureditev, za ceste in podobno. Prav sedaj imamo primer našega industrij- Utta ^ Stol om in Mežakljo je do- obja!.^aJVCi;'krat zavita v goste dirna, ki .se vale iz iele- 'i«k tlakih Itotfl^u airnnikov. Vroče peči, ob letnim časom. težka. Vendar pa je skoraj v vseh primerih odločitev pogojena z vremenskimi prilikami in začasne in stalne komisije. Te skega bazena, ki je bil potreben so glavna opora delavskega železarni za ohlajevanje vode. In ko bližnje vrhove pokrije omogočil sindikat letni oddih sveta. Razen tega imamo pa Toda to potrebo smo vskladili najmanj 2500 delovnim ljudem. Delavsko samoupravljanje je JtV. D; i se znoji tisoče žolezar §ate Sprominjajo rudo v b<>-U nftjj^^lc železarjev v najrazlič- Lepo in toplo sončno vreme tkovino, ki jih nato obliku-ZKi stroji s pomočjo krop- zadostuje, da ostanejo Jesenice prazne. V Planino pod Golico, na Mežakljo ali na Crni vrh pa te vijejo kolone Jeseničanov — 'zletniKov. Ker pa je v zadnjem času med njimi tudi vse več :notoriziranih, so jeseniški žcle- snežna odeja, so na dnevnem redu spet izleti — tokrat s sankami in smučmi. V ospredju je z;mski šport: smučanje, sanka- torej rodilo že bogate sadove turi' na področju kulturnega, športnega in izletniškega razvedrila. nje, skoki in seveda hoitej, najbolj priljubljena igra Jeseničanov. Ob ledeni plošči se skoraj tudi plačano delovno mesto sekretarja delavskega upravljanja. On zbira razne podatke, opravlja administrativno delo in kar je glavno, pripravlja gradivo za seje. Sami člani dc- Prepričani pa smo lahko, da je lavskega sveta in upravnega terrip Protirnete. Delo pri visokih k^Viij .^urah je naporno, oblice »i,JC tezkih kovin pa utrudi ^ krepk« na vsaki tekmi zbere več tisoč vse lo šele začetek in da bo pri domačinov — skoraj vsak tretji bodri svoje ljubimce. odbora, pa tudi predsedniki raz- n-" *rePke mišice. Kljub te-k&tlena' k° /;:,uli sirena, ko je t^v.-,,irru'jo listi, ki zapuščajo zarji vse pogostejši obiskovalci Bleda, Kranjske gore in drugih mikavnih turističnih postojank. hocnoot jeseniških železarjev še nih komisij, kljub njihovi do-mnogo mnogo lepša, seveda če bri volji ne bi zmogli tega v bodo vsa vprašanja, tudi naj- prostem času. Zato je nujno pomanjša, reševali skupno. trebno stalno delovno mesto za -n-n pomoč samoupravnim organom s potrebami komune. Tako smo ta bazen prilagodili dimenzijam plavalnega bazena in zgradili objekt, ki je hkrati zelo, zelo potreben tudi prebivalcem na Jesenicah. Takih primerov je precej. Vsi člani delavskega sveta in tudi kolektiva ne gledajo ozko, samo koristi Železarne, marveč tudi potrebe občine. To je razumljivo, saj so sami hkrati tudi koristniki komunalnih uslug.« Izleti in šnort pa niso ediny razvedrilo Jeseničanov. Skoraj me manj pestro je med njimi J° ttoo*°nec! In tedaj "se sliši le Skratka, značilno za Jeseničane tudi kulturno življenje. Gleda ^ftrnikv t'*'!, ki zapušča |o Ur^ *e Prostore, na obrazih la ja l*8eij«. zadovoljstva. De - • drugje. S temi sredstvi bo Čeprav je bilo v zadnjih letih zgrajenih na Je onicah že skoraj .'30 novih stanovanj, je pomanjkanje stanovanj za jeseniško komuno še vedno precejšen problem. Prav zaradi tega je tudi !etos namenjenih precej sredstev -za stanovanjsko gradnjo. Na Plavžu so pred kratkim zaceli 7. gradnjo šestih velikih stanovanjskih blokov (na sliki). Razen teh, gradijo 6 stanovanjskih blokov tudi na Jevorniku r | lir 1 L m • SOBOTA, 30. mali oglasi PRODAM Prodam inventar za špecerijsko trgovino, 2 izložbena okna in vrata — oboje z roletami. Vse v dobrem stanju. Frančiška Vogelnik, Ljubljanska c. 16, Radovljica -2756 Prodam motorno kolo »Vespo« z obnovljenim strojem zaradi bolezni. Naslov v oglasnem oddelku -2871 Prodam novo hišo v Ljubnem ali zamenjam za enakovredno v okolici Kranja. Metod Praprot-nik, Ljubno n. h. Ogled vsak dan -2912 Prodam odličen radioaparat na električni tok in baterije z rezervnimi žarnicami. Lončarevič, Titov trg 24, Kranj. 2870 Prodam otroško posteljo z mrežo. Partizanska 16, Kranj -2913 Lancia Ardea M 1950 750 ccm, odlično ohranjen, z radiom, prodam. Ludvik Marinčič, Galjevica št. 254, Ljubljana -2914 Prodam novo 3-delno okno z zračnikom. Naslov v oglasnem oddelku -2915 Prodam prašiča 45 kg težkega. Vo-^lje 16, Šenčur -2916« Žensko, ki bi pomagala v gospodinjstvu, iščem. Stanovanje lahko dobi v hiši. Naslov v oglasnem oddelku -2917 Prodam skoraj nov kombiniran otroški voziček — bel -Tribuna«. Naslov v oglasnem oddelku -2918 Prodam telico brejo. Pod jed, Olševek 49, Preddvor -2919 Dobro ohranjeno samsko omaro prodam. Franc Lazar. Novi blok Tiskanine, Sempetrska ul., Stražišče, Kranj -2920 Prodam novo dirkalno kolona 6 prestav. Marjan Peneš, Tavčarjeva ul. 35, Kranj -2921 Prodam odlično »Vespo« z novimi gumami in rezervnimi deli. Robežnik, Nartnikova 4, Kranj. 2922 Prodam Vespo GS. Likozarjeva 11 pri šoli Primskovo, Kranj. 2923 Prodam 4 dvodelna okna 90 krat 100. Mizarstvo, Sp. Brniki 36, Cerklje. 2924 Prodam Lambretto LD 125 ccm. Naklo 47. 2925 Prodam kuhinjsko gredenco novejšega tipa — 2 mizi, divan, 1 kuhalnik z dvema ploščama in še druge stvari. Trstenik 1, Golnik. 2926 Prodam moped Tomos Colibri z zaganjačem. Zg. Senica 18, Medvode. 2927 Prodam moped Colibri s prevoženimi 2400 km. Bališ, Veči-ce 48. 2929 Šolski odbor Administrativne šole v Kranju razpisuje mesto TAJNICE SOLE. Pogoji: dovršena ekonomska srednja šola, znanje stro-jepisa, stenografije in večletna praksa. Prošnjo vložiti na ravnateljstvo Administrativne šole Kranj, Tomšičeva 7, do 10. avgusta 1960. V nedeljo, 31. julija ob 15. uri, se bo vršila na gorenjskem letališču v Lescah VELIKA TURISTICNO-LETAL-SKA PRIREDITEV. Poleg zanimivih akrobatskih točk najbolj znanih jugoslovanskih pilotov in padalcev je pripravljenih tudi več presenečenj in novosti. Vožnje publike s turističnimi in športnimi letali vseh vrst po izredno nizki ceni 500 dinarjev. Deset reklamnih padsl med publiko s koristno vsebino. Lov na balončke z letali. Nastopila bo svetovna rekorderka — padalka Jelenčeva in vsa državna padalska reprezentanca. Alpski letalski center in Turistična zveza Gorenjske vabita vse ljubitelje lepot Gorenjske in letalskega športa. Obeta se Vam lep izlet in izredno zanimiva prireditev. Trgovsko podjetje razpisuje mesto »LJUBELJ" v Tržiču posfovodp ia trgovino z neprekinjenim delovnim časom. (Stroka: špccerija in galanterija.) Pogoji : dovršena osemletna šola, šola za učence v gospodarstvu trgovske stroke s strokovnim izpitom, 6-letna praksa. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru ali pa lahko tudi takoj. Ponudbe pošljite na upravo podjetja: Tržič, Partizanska 6. Razpis št pend J Komisija za štipendije DS tovarne finomehaničnih in elektrotehničnih izdelkov ISKRA V KRANJU, razpisuje po 7. in 27. členu Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32/55) STIPENDIJE za študij na naslednjih fakultetah in šolah: na Tehnični fakulteti — oddelek za strojništvo na Tehnični fakulteti — oddelek za elektrotehniko na Tehnični fakulteti — oddelek za fiziko na Tehnični fakulteti — oddelek za kemijsko tehnologijo na Ekonomski fakulteti na Filozofski fakulteti — odd. za industrijsko psihologijo na Medicinski fakulteti — odd. za spi. med. oz. stomatolog. na TSS — strojni oddelek na TSS — elektrotehnični oddelek na TSS — oddelek za kemijo na TSS — oddelek za metalurgijo na Višji šoli za medicinske sestre na Soli za zobne instrumentarke na Soli za bolničarke V skladu s perspektivnimi potrebami je DS odobril podelitev petdeset štipendij. Stipendisti imajo med študijem možnost, da poleg redne štipendije najamejo brezobrestno posojilo v višini, ki ga doloma interni pravilnik o štipendijah. Prošnje za štipendije naj prosilci pošljejo Izobraževalnemu centru tovarne Iskra do 1. septembra 1960. Prosilcem, ki so zaprosili za štipendijo v letu 1960 pred tem razpisom, prošenj ni treba obnavljati. Prošnji naj bo priložen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdila o položenih izpitih. Ostala potrdila bo potrebno dostaviti naknadno. Prednost pri podelitvi štipendije imajo otroci padlih borcev ali žrtev fašističnega nasilja in študentje ter dijaki iz neposredne okolice Kranja oziron.a Gorenjske, Novega mesta ter Nove Gorice, poleg tega pa bodo upoštevani dijaki in študentje višjih letnikov. ISKRA tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ Prodam motor DKW 350 ccm, dobro ohranjen, z vzmetmi. Ivan Kepic, Zlato pelje 12, Kranj. 2923 Prodam motorno kolo NSU Prima 175 ccm. Franc Jagodic, Vidmarjeva 4, Kranj. 2930 Prodam kravo, dobro mlekari-co, 7 mesecev brejo. Ovšiše 21, Pod na rt. 2931 RAZNO Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju o-bvešča cenjene odjemalce, da ima na zalogi šolske knjige, ki so do sedaj izšle pri založbah za šolsko leto 1960-61. Na zalogi ima tudi ostale šolske potrebščine. Da bi se izognili prevelikemu navalu v šolski sezoni vljudno prosi vse cenjene odjemalce, da si gornje potrebščine čimpreje nabavijo. 2882 Iščem vajenko za takoj. Špecerija, Stara Loka, Sk. Loka. 2883 Blagajničarko in učenko za NON-STOP trgovino tekstilno-galanterijske stroke sprejme trgovsko pctljetje »Elita« Kranj. Ponudbe sprejema uprava podjetja, Titov trg 20, Kranj. 2932 Kupim kompletne dromeljne ja 16 eolski gumi voz ali dam v zameno uto (šupo) krito z opeko, primerno za drvarnico ali garažo. Naslov v ogl. odd. 2933 Nudim opremljeno sobo in hrano poleg postaje proti plačilu. Zaželjena ženska oseba. — Naslov v oglasnem oddelku. 2934 Klobučar Janez Jane obvešča cenjene stranke, da se je začasno preselil v Prešernovo ulico 9 (pri Sabotyju), Kranj. 2905 Zamenjam enosobno stanovanje za dvosobno v Kranju, Zupančičeva 12. Ogled mogoč vsak dan. 2939 Iščem dekle za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. — Naslov v ogl. odd. 2930 29-letna, razočarana v zakonu, išče treznega, dobrosrčnega, sebi enakega tovariša. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Razumevanje«. 2937 Stanovanje in hrano mudim ženski, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. V poštev pride upokojena eseba ali delavka, katera dela samo v popoldanskem času. Plača po dogovoru. Naslov v OgL odd. 2938 Iščemo šoferja (kvalificiranega) za tovorni avtomobil 1,5 tone. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na naslov: Trg. podjetje »Universal«, Jesenice. 2939 Podružnica upokojencev Kranj obvešča svoje članstvo, da priredi v torek dne 9. avgusta 1960 članski izlet z avtobusi v Crikve-nico in na otok Krk. Prijave sprejemamo do 5. avgusta dopoldne. Pojasnila dobite v pisarni. 2940 Sprejmem vajenea-ko in krojaškega pomo^nika-co. Cesta St. Žagarja 48, Kranj. 2941 VPIS V VISOKO SOLO ZA TELESNO KULTURO Na podlagi Odloka o razpisih in pogojih za vpis na fakultete, visoke šole in umetniške akademije (Uradni list FLRJ št. 12/59 z dne 25. marca 1959), razpisuje Svet Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani vpis slušateljev v I. letnik Visoke šole za telesno kulturo v študijskem letu 1960-61. V I. letnik bo sprejetih 50 rednih slušatepev, medtem ko je število izrednih slušateljev neomejeno. Na šolo se lahko vpišejo: 1. kandidati, ki so končali gimnazijo oziroma strokovno ali umetniško šolo, na kateri je trajalo šolanje vsaj tri leta, če se je za vpis na te šole zahtevala, kot prejšnja izobrazba, osemletna osnovna ali njej enaka Šola. 2. Kandidati, ki so končali šolo za izobraževanje učiteljev oziroma napravili izpit, ki ustreza zaključnemu izpitu na takšni šoli. 3. Kandidati, ki so po končanih dveh razredih gimnazije, končali strokovno šolo, ki je trajala dvt šolski leti. 4. Državljani, ki so končali višjo strokovno šolo, trajajočo vsaj dve šolski leti. 5. Na šolo se lahko vpišejo tudi državljani, ki niso končali šol iz točk 1—4, če so bili vsaj štiri leta na uspešnem praktičnem delu v šoli ali družbeni organizaciji, kot učitelji ali vod- > niki. Kandidati se lahko vpišejo pod naslednjimi pogoji: a) Kandidati za vpis pod točkami 1—4 morajo opraviti sprejemni izpit iz fizike (mehanika) ter izpit iz slovenskega jezika. Izpit iz fizike je ustmen, iz slovenskega jezika je pismen. Na izpitu iz mehanike morajo kandidati dokazati, da obvladajo snov predpisano za gimnazijo, na izpitu iz slovenskega jezika pa bodo dokazali, da obvladajo materinski jezik. b) Kandidati iz točke 5 morajo na sprejemnem izpitu, poleg izpita iz mehanike in slovenskega jezika, opraviti še ustmeni izpit iz zgodovine in teorije telesne vzgoje. Na izpitu iz zgodovine morajo dokazati, da obvladajo snov iz razvoja družbe od leta 1848 naprej s posebnim oz;rom na družbeni razvoj pri Južnih Slovanih. Na izpitu iz teorije telesne vzgoje morajo dokazati, da so si v prak«i pridobili potrebno osnovno teoretično znanje iz tega področja. Za sprejemni izpit od a) in b) so podrobnejši pogoji objavljeni na šolski otrlasni deski, lahko pa jih kandidati dobe pismenim potom, če to žele. Vsi kandidati sc morajo podvreči zdravniškemu pregledu pred komisijo, ki jo dolo'i uprava šnie, nato pa opraviti še Izpit, na katerem morajo dokazati, da imajo za štud'j potrebne psihofizične lastnosti. Na praktičnem izp'tti bodo kandidati pokazali svoje sposobnosti s področja mo"i, hitrosti, spretnosti in vztrajnosti in sicer: RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije pri Komunalni banki okraja Kranj razpisuje na podlagi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni Ust FLRJ, št. 32/55) za šolsko leto 1960/61 pogodbene štipendije za študij na naslednjih šolah: 2 na ekonom* k f<*kult°ti dajalec štipendije podružnica KB Bled in Kranj 4 na ekomnMkl srednji šoiii (dajalec štipendije podružnica KB Bled, Kranj, Radovljica in Tržič) Prošnji je treba priložiti: — življenjepis; — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala (slušatelji višjih in visokih Sol potrdilo o zadnjem vpisu in potrdilo o opravljenih izpitih); — potrdilo o imovinskem stanju prosilca in njegovih staršev; — mnenje mladinske ali družbene organizacije. Pri razpisu imajo prednost prosilci višjih letnikov. Rok za vlaganje prošenj je do dne 15. avgusta 1960. Prošnje je poslati na naslov: Komunalna banka okraja Kranj - Komisija za Štipendije. CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU zaposli v obratu na Jesenicah 2 vajenca za ročno stavnico Pogoj: dovršena osemletka. Ponudbe pošljite tajništvu CP »Gorenjski tisk«, Kranj, ali osebno tovarišu Antonu Blažeju, Jesenice, Obrtniška 30 moški: tek na 100 m, tek na 150C m, skok v višino, preizkus spretnosti v ravnanju z žogo, plezanje, poligon, kratka vaja na orodju in preizkus posluha; ženske: tek na 60 m, tek na 800 m, skok v višino, preizkus spretnosti v ravnanju z žojjo, plezanje, poligon, kratka vaja na orodju in preizkus posluha. Kandidati naj se priglase pismeno na upravo šole do 1. septembra t. 1. Vlogi za vpis je treba priložiti šolsko spričevalo, s katerim se dokaže pravica za kandidiranje za vpis, rojstni list In kratek življenjepis. Kandidati za vpis pod točko 5 morajo predložiti še pismeno potrdilo šole oziroma organizacije, da so uspešno opravili predpisano prakso kot učitelji oziroma vodniki ali inštruktorji. Sprejemni izpit bo po naslednjem razporedu: dne 16. in 17. septembra, obakrat ob 8. uri zjutraj — sprejemni izpil iz teoretičnih predmetov; dne 19. septembra ob 8. uri zjutraj — zdravstveni pregled; dne 20. in 21. septembra ob 8. uri zjutraj — pregled fizične zmogljivosti. K izoitu iz fizične zmogljivosti sa morajo kandidati javiti v potrebnem vadbenem oblačilu. 70 do 80, kaša 80 do 90, krma » kokoš 40, koruza 40, proso 50, Ljubno: 30. julija in 31. julija ameriški barvni film BODIMO SREČNI, 30. julija predstava ob 20. uri, 31. julija pa ob 18. uri. Bled: 30. julija ameriški barvni film SONCE ZNOVA SIJE, predstave ob 18. in 20.30 uri, 31. julija jugoslovansko-češki film ZVEZDA POTUJE NA JUG, predstave ob 10., 15., 18. in 20.30 uri. Radovljica: 30. in 31. julija ameriški barvni film ANASTAZIJA, predstava 30. julija ob 20. uri, 31. julija pa ob 18. uri; 31. julija ameriški barvni pustolovski film DIRKA ZA SONCEM, predstave ob 16. in 20. uri. Kropa: 30. julija ameriški barvni film ZGODBA O GLEN-NU MILLERJU, predstava ob 20. uri, 31. julija francosko Jugoslovan, film MIHAILO OSTRO-GOV, predstave ob 16. in 20. uri. Tržič: 30. in 31. julija ameriški barvni film BERNARDINE. Kranj »STORZlC«: 30. julija zapadno nemški barvni film MOJA LEPA MAMA, matineja ob 10. uri, ameriški barvni film KRALJ IN JAZ, predstava ob 17. uri, svečana premiera slovenskega filma AKCIJA, predstava ob 20. uri, po končani predstavi se bodo predstavili ustvarjalci filma, premiera ameriškega barvnega filma VELIKA ZEMLJA, predstava ob 22. uri, 31. julija barvna risanka LONČEK KUHAJ in dokumentarni filmi, predstavi ob 8.30 in 13. uri, angleški barvni film SARABAN-DA ZA UMRLE LJUBIMCE, matineja ob 10. uri, ameriški barvni film NAJVEČJA PREDSTAVA SVETA, predstava ob 14.30 uri, ameriški barvni film KRALJ IN JAZ, predstavi ob 17. in 19.30 uri, predpremiera francoskega filma LJUBIMCA, predstava ob 22. uri. Letni kino »PARTIZAN«: 30. julija premiera ameriškega barv-nesjo filma VELIKA ZEMLJA, 31. julija predpremiera francoskega barvnega filma LJUBIMCA, predstave ob 20 30 uri. Stražišče »SVOBODA«: 30 julija zapadno nemški film MOJA LEPA MAMA, predstavi ob 18. in 20. uri, 31. julija ameriški barvni film VELIKA ZEMLJA, predstava ob 10. uri, ameriški barvni film NAJVEČJA PREDSTAVA SVETA, predstave ob 15., 17.30 in 20. uri. Naklo: 30. julija ameriški barvni film NAJVEČJA PREDSTAVA SVETA, predstava ob 20. url, 31. julija zapadno nemški barvni f,lm MOJA LEPA MAMA, predstavi ob 17. in 20. uri. Cerklje »KRVAVEC«: 30. julija angleški barvni film SARA-BANDA ZA UMRLE LJUBIMCE, predstava ob 20.30 uri, 31. julija isti film, predstave ob 17. in 20. uri. Skofja Loka: 30. in 31. julija ameriški vistavis'.on film EVROPA V NOCl, 30. julija predstava ob 20.30 uri, 31. julija pa ob 18. in 20.30 uri. Kamnik: 30. in 31. julija ameriški barvni cin. film ALEKSANDER VELIKI, 30. julija predstava ob 20. uri, 31. julija pa ob 17. in 20. uri. Duplica: 30. in 31. julija barvni cin. film DEKLICA, 30. julija predstava ob 20. uri, 31. julija pa ob 16., 18. in 20. uri. krhlji 40 do 50, moka koruzna 40, lisičke 40, brusnice 250, borovnice 100 din za liter, korenček 40, sir skuta 120, surovo maslo 560 do 600, čebula 50 da 60, krompir 25, zelje sladko 25 do 30, salata 50 do 70, grah v stročju 60 do 90, pesa 40 do 5 Podobnik Frančiška, knjlgov° ja; Krumpestar Vekoslav- ■ dent in Marinšek Lavren ciJ3' nameščenka; Kalan Jože, fino* de* in iehanik in Blaznik Angela, lavka; Humar Jurij, delavec Jagodic Marija, posestnica; * far Janez, avtomehanik in j godic Cvetka, šivilja; ud°tar Marjan, mehanikar in Lav ,< Frančiška, delavka; Dejano^ Mirko, gradbeni delavec in , losavljevič Dušanka, nataka ca; Ribič Marjan, mizar in " še Marija, delavka, Robar nez, gumar in Pelutnik M ^ da, delavka; Nepiužan ^°reJ delavec in Ferko Kristina, P j£ dilka; Zontar Jože, arhivi«* Lozar Marija, absolventka ^ zofije; Zupane Stanislav, t ■ a in Globočnik Ljudmila, ^e delavka. Rodile so: Cenčič Terezija ^ deklico; Horvat Ana — ° Af,a Mali Neža — deklico; Smid * — deklico; Troha Marija -** ^ klico; Križman Stanislava deklico; Sedej Frančiška ~*'J*^ čka; Dobnik Jožefa - deKl'iaj Boncelj Marija — deklico: Zofka — dečka dvojčka; Str«.,. felj Ivana dečka; Jago An* Ana — deklico; Nograšek — deklico; Rebernik b&m^ — deklico; Božek Desank3^ dečka; Justin Milka — dvojčka; Batagelj Ana — °e ; to; Jenko Marija — de au Gjuran Ana — dečka; staJ^

knjižnicah in knjiini-5* ostalih strokovnih šol. Z ma-n)ernarni (knjižnici tovarne ,skra* in tovarne »Sava* v Kra-P*J bolehajo na nesmotrni na- avni politiki, neurejenosti knjiž-ne£a sklada itd., domala vse oua-^ strokovne knjižnice v občini. 2rokov za to je več: pomanjka-n,e sposobnega kadra, neprimerni y°stori, neenakomerno zagotov- 1'na sredstva za nabavo knjig in £v", poman'kljiva povezava med n)'znicami in drugi. Znanstvena in strokovna kn'ii-•f. mora čimbolj med ljudi, zla- 1 med one, ki jo pri opravlja-!;u poklica ali pri študiju neob- 0""o potrebujejo. Vsem tem 0ra sleherna strokovna knji/ni-°mogočiti uporabo strokovne l,terature, ki jo poseduje. Posre-^vala pa jo bo, če ima sposobna knjižničarja. Od knjizničar-y lf odvisna hitra in smotrna na-(ava knjig in revij, izdelava ku-£}°gov, posredovanje informacij, l Po mora knjižnica nuditi obiralcem in nešteto drugih drob-™S stvari, ki tvorijo temelj pra- Uno urejene strokovne knjižnice. manjše važnosti ni jodclo-ftn]e s sorodnimi knjižnicami. I obeni knjižnici ni niti organi-Lf '*7° niti denarno mogoče, da dknLvl,ala vs*> kar potrebujejo ^skovalci. Temu bodo zadostile .*n*nice le z medsebojno izvoso-oj MJ sodelovanjem pri izdelavi vir.cdnjega kataloga knjig in re- • vseh knjižnic v občini, tč?***!* knjižnica kranjske ob-tu Uj* v $volem delovnem načr-kn\avo osrednjega kataloga vseh knjižnic v občini. Obe-nudila pomoč ustanovam vih^t^,Ci'ern Prt ureduvi nitho-Pod-J.ižnic, ce bo pri vodstvih Poteki m H$tanov našla za to "° razumevanje. -fi- Jeseniška Svoboda piipra\ila PROGRAM DELA za novo sezono Gorenjski likovniki-amaterji razstavljajo v Žireh Upravni odbor jeseniške »Svobode- je pred kratkim na svoji zadnji seji razpravljal o programu dela za novo sezono, ki narekuje široko klubsko dejavnost, hkrati s tem pa še temelj itejše priprave. Izkušnje so namreč v minuli sezoni pokaz-ale, da nove oblike in vsebina dela zahteva kvalitetno pripravo in izvedbo, če hoče pritegniti širok krog interesentov in, da še zdaleka niso izkoriščene številne možnosti, ki jih nove metode prosvetnega dela nudijo. Težišče dela jeseniške »Svobode« bodo v prihodnji sezoni nosile predvs2m tri komisije: komisija za umetniško in estetsko vzgojo, komisija za kulturno-zabavno dejavnost in komisija za klubsko življenje. Delovni programi teh treh komisij pri društvu, bodo sami po nebi narekoval obseg in vsebino dela posameznih društvenih sekcij in tudi drugih kulturno-pro-svetnih ustanov in forumov na Jesenicah. Če sta komisiji za umetniško-estet.sko vzgojo in kulturno-zabavno dejavnost v minulem že dosegli določene uspehe in izkušnje, na osnovi katerih bosta samo razvijali in utrjevali svoje delo v prihodnji sezoni, potem komisijo za klubsko življenje čakajo težje naloge. V klube bo treba pritegniti veliko več mladine, če ne klubsko dejavnost nasloniti predvsem na mladino. Prav s tem namenom naj bi se osnoval pionirski klub ob urah pravljic, literarni krožek jeseniških gimnazijcev pa naj bi postal zametek širšega literarnega kluba. Novost bi bil tudi klub prijateljev knjige, likovna sekcija »Dolika« pa naj bi svoje delo ki bi združeval vse, ki se zanimajo za likovno umetnost. V okviru gledališča »Tone Cufar« se snuje tudi klub ljubiteljev gledališke umetnosti v občinskem merilu in še cela vrsta drugih oblik klubskega življenja. Komisija za umetniško in estetsko vzgojo bo razen rednih večerov, posvečenih velikim ustvarjalcem iz svetovne literature, glasbene in likovne ustvarjalnosti, posvetila še večjo skrb organiziranju kvalitetnih simfoničnih in vokalnih koncertov, saj so Jeseničani za to zvrst umetnosti, ki je bila na Jesenicah le redek gost, pokazali veliko zanimanje. L!.. Mul.......,■!:,]„ Komisija za kulturno-zabavno življenje bo nadaljevala s prirejanjem pestrih večerov, predvideni pa so tudi bogati zabavni večeri. Pri njihovih programih naj bi sodelovale vse sekcije društva, gledališča, Glasbene šole itd. Seji upravnega odbora je prisostvoval tudi predsednik sindikata jeseniške železarne. V razgovorih so poudarili, naj sindikalni referenti za kulturo ne bodo samo propagator j i ob posameznih kulturnih akcijah, ampak tudi kulturno politični delavci, ki bodo za obsežen program naše kulturne vzgoje znali pritegniti čim širši krog delovnega kolektiva. HUMI IVER I V teh dneh razstavljajo v osnovni šoli v žireh svoja dela (akvarele, olja, tempere in reliefne plastike) gorenjski likovniki—amaterji z Jesenic, Kranja in Zirov. Na razstavi je 48 del, med njimi tudi dela znanega žirovskega amaterja Janeza Sedeja, ki so na nedavni samostojni razstavi v Skofji Loki vzbudila precej pozornosti. Sedeju so že obljubili, da bo prihodnje leto lahko razstavljal v Narodni galeriji v Ljubljani, kar bo zanj vsekakor velik uspeh in priznanje PRVI JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL Od 2. do 7. avgusta bo v Kopru, Piranu in Portorožu I. jugoslovanski folklorni festival, ki ga je pripravil Zavod primorskih prireditev. Na festivalu bedo sodelovali vsi profesionalni folklorni ansambli iz države, kot so: »Kolo« iz Beograda, »Tanec« iz Skopja in »Lado-« iz Zagreba. Istočasno bo na prireditvah nastopil ansambel kulturno-umetniškega društva »Bratstvo in enotnost« iz Subclice, študentsko kulturno umetniško društvo »Slobodan Prin-cip-Sejlo« iz Sarajeva ter akademska folklorna skupina VII puljski filmski festival V znamenju slabega vremena »France Marolt« iz Ljubljane. »BOLSOJ TEATER« V VELIKI BRITANIJI Pred kratkim je obiskal Veliko Britanijo baletni ansambel moskovskega gVd? lišća »Bolšoj teater-«, ki je gostoval v Londonu in nekaterih drugih angleških mestih. Nastope sovjetskih baietni-kov je prenašala tudi sovjetska televizija. INDIJSKI BALET V PARIZU Na letošnjih prireditvah »Gledališče narodov« v Parizu je med številnimi tujimi skupinami in solisti nastopil tudi ansambel Malega baleta iz Bombava. Skupinski in solistični plesi, ki so jih izvajali indijski plesalci, so ponazarjali mitološke obredne plese, v katerih je bila značilna predvsem mimika obraza in geste rok ter pestra in bogata scena in kostumi. CONCHITA G ARCI A LORCA »YERMA« Dramo znanega španskega pesnika Federica Garcia Lor-ce »Yerma«, ki so jo minulo sezono z velikim uspehom uprizorili tudi v ljubljanski Drami so nedavno uprizorili na festivalu »Dveh svetov« v Spoletu. Pomembnost uprizoritve je bila zlasti v tem, da je v glavni vlogi nastopila pesnikova sestra Conchita Garcia Lorca. JUGOSLOVANSKI FILM »H-8 . . .« V ITALIJI Posebna komisija je pregledala najnovejšo filmsko proizvodnjo v Jugoslaviji in med vsemi filmi izbrala kot najboljšega za prevod v italijanščino film z naslovom »H-8...«, ki bo v italijanski verziji nosil naslov »Kri na kilometru 118«. Prvotni naslov pomeni avtomobilsko značko nekega zagonetnega vozila. Ta film je prejel pet nagrad na festivalu v Pulju, in sicer za najboljši predvajani film, za najboljšo vsebino, za režijo in za najboljšo mn";kn ter žensko vlogo. — V kratkem bomo torej film »H-8 . . .« lahko videli tudi po italijanskih kinodvoranah. r FILMI, KI JIH GLEDAMO Neizrabljene možnosti Prvi celovečerni igrani film režiserja Mate Relje KOTA 905 je akcijski film iz obdobja tik po drugi svetovni vojni. Scenarij obravnava likvidacijo ene kzmed band, ki so neposredno po zaključku narodnoosvobodilne vojne skušale zavirati ali celo onemogočiti delo in razvoj naše ljudske oblasti. To zanimivo in razgibano snov pa obravnava zelo površno, omejujoč se zgolj na dinamično zunanje dogajanje in zanemarju-joč pri tem vsako intenzivnejše in bolj poglobljeno iskanje psiholoških konfliktov med protagonisti in v njih samih. Prav to omejevanje na zunanjo akcijo tam, kjer bi morala na njeno mesto stopiti psihološko poglobljena analiza, je glavna hiba scenarija, ki je tudi onemogočila režiserju, da bi pri ustvarjanju film?, bolje pokazal svoje sposobnosti in dosegel večji uspeh. Relja se je namreč, kljub neki okornosti, ki jo je čutiti v uvodnih sekvencah, in kljub temu, da se je zadovoljil z dokaj stereotipnim, skoroda cenenim zaključnim akordom (tobač-nica), ki bi brez vsake škode ali celo s koristjo lahko sploh odpade!, pokazal kot sposoben režiser predvsem pri delu z igralci. Veliko pozornost je posvetil zlasti negativnim vlogam, saj je celotna banda igrano zelo dognana in dobro psihološko okarakterizirana (Pavle Vujisič, Milan Srdoč, »Dijak«, komandantov spremljevalec), medtem ko so precej manj izraziti pozitivni liki (najboljša sta še Hermina Pipinič in Ilija Džuvalckov-ski). Kljub temu prizadevanju režiserja po psihološki oznaki in plastičnosti likov, ki se je pač moralo razvijati v ozkih mejah, katere je dopuščal scenarij, pa film ostaja na površini, pri zunanjem dogajanju. Zato nas kot celota ne more navdušiti, pa čeprav nas mestoma pritegne in prepriča, ne najmanj zaradi nekaterih uspelih igralskih kreacij. -do V pošilja ob oltčinskrm prazniku Kranja vsem občanom iskrene čestitke Preteklo aobotO so v Puli svečano odprli VII. puljski festival, manifestacijo domače filmske proizvodnje. Najprej so v areni predvajali dva slovenska filma, in sicer »Trije spomeniki« (VI-BA film, režiser Dušan Povh) in igrani film »Akcija« (Triglav film režiser Jane Kavčič). Medtem ko je občinstvo »Tri spomenike« navdušeno sprejelo, ga je celovečerni film »Akcija« malce razočaral. Prisrčno je bila sprejela komedija »Tovariš predsednik Ccnterfor«. Prav s tem filmom je pridobil letošnji puljski festival tisto pravo prisrčno festivalsko razpoloženje pa tudi dobro osvežitev in \ sebi n razširitev. Naslednji dan sta bila za tem filmom predvajana kar dva celovečerna filma, in sicer »Kota 905« in »Tri Ane«. Soja Jovanovičeva se nam je tokrat predstavila s filmom »Ko-rija sanj«. Mnogi strokovnjaki pravi- jo, da si bodu mnenja o tem filmu precej nasprotovala. »Kočija sanj« bo s svojimi prekrasnimi pokrajinami, z živahnimi in okusnimi kostumi, z odličnimi barvami, njihovimi kombinacijami, s prvovrstno igralsko ekipo, z burko, komedijo in zasanja-nostjo očarala marsikaterega gledalca, pa če pozna filmske junake z gledaliških desk ali ne. Filmsko Pulo te dni precej moti slabo vreme in ni dneva, da ne bi deževalo. Zato morajo predstave, ki so na prostem, prelagali na poznejšo uro, ali na naslednji dan. Prav zaradi slabega vremena je odpadli tudi predstava »Devetega kroga«. Tako ne preveč dobrim filmom, ki jih letos predvajajo na festivalu, nagaja še slabo vreme in kaže, da bo treba prihodnje leto tudi med filmskimi stvaritvami domače industrije, napraviti selekcijo. Tovarna gumijevih izdelkov »SHVH« Kranj telefon: 274 in 275 — brzojavi: Guma Kranj Proizvaja: avtopla^če, plašče za kolesa, tehnične izdelke, jermene, klinaste jermene, transportne trakove, prevleke valjev, prevleke koles, podplate, podpetnike, podplatne plošče, blago za dežne plašče, lepila. — Z vsemi pojasnili smo vam na razpolago. OB OBČINSKEM PRAZNIKU KRANJA ISKRENE ČESTITKE! —-- (GORENJSKE r SOBOTA, 30. JULIJA 19W RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. RADIJSKI IN TELEVIZIJ SPORED •d nedelje, 31. julijo 1960 de sobote, 6. avg. 1960 NEDELJA, 31. julija 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Vesela godala 7.15 Koncert pihalnih godb 8.00 Mladinska radijska igra 9.02 Odprimo zbirko slovenskih otroških pesmi 9.12 Z vedro glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Spomini na Frana Gerbiča 11.00 Za prijetno razvedrilo 11.30 Semenj ničevosti (reportaža) 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Mozaik melodij 16.30 Ansambel Maurice Larcange 16.45 Petnajst minut z Ljubljanskim oktetom 17.00 Stcdvajset minut športa in glasbe 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Nedeljski razgovor 21.00 Športna poročila 21.10 Glasbena oddaja s komentarjem ob stoletnici rojstva Gustava Mahlerja 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek PONEDELJEK, 1. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Take so plesali nekoč 20.00 Trikrat deset 20.30 Osma simfonija 21.45 Tri skladbe za klavir 22.15 Iz naših študijev 23.10 -Punčka sanja«, izvajalci Jelka Cvetežar in kvintet Kampiča 23.40 Za ljubitelje jazza TOREK, 2. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Jutranji spored soli-' stične glasbe 8.30 Europa express 9.00 Vokalni kvintet Kranjčani 9.20 Baročni intemezzo 10.10 Igramo vam v zabavo 10.40 Kanadske pesmi 11.00 Popotovanje z melodijami 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Pozdrav iz Dalmacije 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivanka Merkar: Zreja telet z malo mleka 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pc'jo solisti mariborske in ljubljanske opere 14.10 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zabavni orkester RTV Beograd 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 13.50 Serenada za godala 14.30 Prireditve dneva 14.35 Izbrali smo za vas 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zabavni zbori 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše be-ležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Violinist Karoly Seneszv in pianistka Edith Farnadi 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Posnetek javnega koncerta opernih arij 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.10 Ameriške popevke 23.30 Perez Prado — orkester Latinske Amerike št. 1 23.50 Prijeten počitek ČETRTEK, 4. avgusta 5.00 5.10 6.C0 8.05 8.30 9.00 9.40 10.10 11.30 12.00 12.15 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije 9.00 Od tu in tam 10.10 S sprejemnikom na dopust 11.00 Prizor iz 2. dejanja Dvofakove Rusalke 11.15 Naš podlistek 11.35 Klavirske skladbe Josipa Prohazke 12.00 Kvintet Niko Stritof 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v avgustu 12.25 Zabaven opoldanski spored 13 15 < )'••. ••• Ia in zabavna glasba 13.30 Z narodno pesmijo v Belo Krajino 13.55 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14.35 Med suitami 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 »Ptiček veli, da se ženil bode . . .« mariborski komorni zbor 16.00 Naši popotniki na tujem 16 20 Violinist Rok Klopčič igra skladbe Szymanow-.skega in Mozarta 16.40 Parada plošč 17.10 Šoferjem na pot 18.00 Operne melodije 18.40 Kulturni globus 19 00 Obvestila, reklame in 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Poje črnski sekstet Jubilee Singers iz ZDA 20.30 Radijska igra 21.14 Prva simfonija 21.30 Tri koncertne etude 21.40 Dvajset minut s popevkami 22.15 Plesna glasba 22.40 Jazz 23.10 Nočni komorni koncert 5.00 5.25 6.30 8.05 zabavna glasba SREDA, 3. avgusta Dobro jutro Nekaj domačih Reklame Poje zbor kluba koroških Slovencev 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Glasba z Elizcjskih poljan 10.10 Ciklus velikih simfonij 11.00 Zvočni kaleidoskop 11.30 Pol ure z Renato Te- baldi in Marijem del Monacom 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Su.šter.šič: Prehrana divjadi v go-zdu 12.25 Zabavni orkester Raphaele 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Tr rukoveti Stevana St oj a nov i ča- Mok ra n j ca Dobro jutro Nekaj domačih Reklame A. Dvorak: Legende Naši uspehi v preteklem šolskem letu Iz filmov in glasbenih revij Slovenske narodne iz zbirke Cirila Preglja Od melodije do melodije Oddaja za cicibane Ansambel Srečka Dražila Kmetijski nasveti — ing. Nada Puppis: Ugotovitve kontrole proizvodnosti krav 12.25 Zabaven opoldanski spored i 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Lahke orkestralne skladbe 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 I«ra violinist Srečko Zalc-kar slovenske skladbe 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Kratki odlomki iz oper Richarda Wagnerja 18.30 Sport in športniki 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Literarni večer — Veseli večer z Boccacciom 21.17 Drugi koncert za godala v B-duru 21.30 Iz Schubertove skicirke 22.15 Glasbena ruleta 22.40 Moderna plesna glasba 23.10 Nočni koncert 11.15 Naš podlistek 11.35 Koncert za klavir in orkester 12.C0 »Dobra volja je najbolja« . .. pesmi za otroke 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milko Trstenjak: Ocena dosedanje obnove vinogradov 12.25 V tričetrtinskem taktu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za vsakogar nekaj iz zakladnice zabavne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Arije iz oper W. A. Mozarta 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Parada plošč 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Simfonija št. 6 v F-duru 18.00 Havajski napevi 18.15 Kar po domače... 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Godalni ansambel Boruta Lesjaka 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletja 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Od comba do big banda 23.10 Alfredo Antonini s svojim orkestrom 23.20 Pojte z nami 23.50 Prijeten počitek 5.00 5.10 6.30 8.05 8.20 8.40 9.20 10.10 11.30 11.40 12.00 PETEK. 5. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame n.50 Dve ruski uverturi 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 S sprejemnikom na dopust 9.00 Nedeljski razgovor 10.10 Klavirske skladbe 10.40 Francoske in italijanske popevke 11.00 Veseli plr.nšrrji SOBOTA, 6. avgusta Dcbro jutro Nekaj domačih Reklame Hammond orgle v ritmu Pionirski tednik Igra violončelist Ciril Skerjanc .00 Zbor Slava Klavora iz Maribora S sprejemnikom na dopust Zvočni mozaik Družina in dom Indonezijske popevke Narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Kakšen pridelek žita je dosežen v sosevkih 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesmi tujih narodov 13.50 Od arije do arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila in zabavna glasba 15.40 Simfonija v Es-duru ■ 6.00 Na platnu smo videli 16.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Parada plošč 18.00 Poje mešani zbor KUI) Pošta 18.20 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Na drugi strani Karavank 20.25 Sobotni mozaik 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo še enkrat J Q ZANIMIVOSTI 0» YSIP0VS0D ) tlee isce sina Angleški delavec že leio dni nima vesti o svojem sinu Oče išče po Španiji svojega sina a fotografijo v roki. Eno samo vprašanje zna zastaviti v španščini: »Ha visto usted a mi hijo?« (Ali ste videli mojega sina?) lasti v Evropi; v razne evropske in ameriške države so poslali pet tisoč dečkovih in vzgojitelje-vih fotografij. Kmalu je policija pričela z vseh strani prejem mati obvestila, med njimi tudi ' man oovestila, med njimi t«UJ Angleški delavec Jim Stevens takšna, da je kdo videl podob- potuje po Evropi in išče sina. Nedavno je prispel v Španijo. Sina išče peš, cd vrat do vrat, od enega mesta do drugega. Ze štirinajst mesecev nima nikakršnih vesti o To-mmyju, dvanajstletnem dečku, ki ga išče policija osmih držav po Evropi in Kanadi brez uspeha. Zakaj je oče prišel v Španijo? Skupaj z vzgojiteljem Primer Stevens, ki predstavlja enega največjih skrivnosti za policijo, se je pričel že lani spomladi v Londonu. Ko se je deček kot po navadi nekega dne nega dečka. In končno je prispelo obvestilo tudi iz Španije: neki šofer je obvestil policijo, da je pred desetimi dnevi vozil » svojim avtomobilom ugrabitelja in dečka. Kajpak se je vedno znova in tudi tokrat izkazalo, da so bila obvestila lažna in da n1 šlo za malega Tommyja. Skratka, primer je bil preveč skrivnosten, da bi mu bila policij3 kos. Oče prevzame zasledovanje Ko je policija že vrgla puško v koruzo, je oče ves obupan napravil lasten načrt. Nič več ni * ------* ">-'^6 . - _ lom ulice Wood Street. Kot je policija kasneje ugotovila, se je tam čez nekaj minut srečal s svojim učiteljem umetnosti, verskim zanesenjakom, esemindvaj vprašanj desetletne hčerkice. Sam je prevzel zasledovanje. Ker je bil trgovski potnik neke firme, je sprva lahko službeno prepotoval skoraj vse države za- . ---•>-------1 ^-"v-.umuvaj- ^isrpuauvcu s:toraj vse arzavc setletnim Kavinom Tracerjem. hodne Evrope. Kasneje pa je za' Potem sta skupaj izginila na eni stranskih železniških postaj. Prva misel, ki je obšla nesrečnega očeta, je bila ta, da bi deček utegnil odpotovati v Španijo. Na to misel ga je privedla najdena enciklopedija, izrezki in podatki o tej deželi, razen tesa pa tudi prošnja sinovega učitelja Traceja, ki je želel spremljati dečka na večtedenskem popotovanju v Španijo. Starši so ta predlo-g odločno odbili, ker jim ni bilo všeč, da ima z verskim fanatizmom obremenjeni vzgojitelj tak vpliv na dečka. Osem evropskih policij Angleška policija je o vsam obvestila tudi špansko policijo, poslali so poziv Vatikanu, naj preko radia opozori cerkvene ob- pustil službeno mesto in se ves posvetil iskanju sina. Prispel je v Španijo. Tu namerava obiskati vse važnejše cerkvene veljake in jih presiti za pomoč. Nesrečni oče se je odločil, da bo obiskal tudi vse samostane in razne verske ustanove. Njegova denarna sredstva so zelo skromna in zato nosi na hrbtu šotor ter nekaj obleke. Tu in tam dela na raznih kmetijskih posestvih in P°* tem nadaljuje svoje popotovanje od gcstilnic do cerkva in samostanov. Vsakemu, ki Sa sreča, pokaže sliko svojega sina in ga vpraša: »Ha visto usted a mi hijo?« Nesrečni oče je očitno globoko prepričan, da bo našel sina, saj nosi pri sebi brzojavko z že napisanim obvestilom za ženo: »Najden!«. Kopalnica in spalnica VAŽNE STATISTIČNE UGOTOVITVE AMERIŠKIH SOCIOLOGOV IN STATISTIKOV podnajemniki pogosteje kot las*" niki stanovanja. Hkrati z navadami v kopah"1;! so raziskali tudi navade 1JU pri spanju. Ameriški možje s"1" jo povprečno sedem in pol ^ Pred kratkim se je pričela skupina ameriških sociologov in statistiko/v ukvarjati s človeškimi navadami v kopalnici in spalnicah. Rezultati so bili naslednji: Okrog 20 odsto-tkov žena se zaklene v kopalnice-, preden ležejo v kad. Zene imajo rade toplo kopel, medtem ko je možem ljubša vroča prha. 69 % Američanov se ne koplje zaradi želje po čistoči, ampak zaradi zadovoljstva, ki jim ga nudi kopel. Kopel iz zadovoljstva traja povprečno 25 minut, zaradi čistoče pa samo 15 minut. 35 % Američanov si med slačenjem opere svoje nylon nogavice, 41 % pa opravi isto delo šele potem, ko se slečemo oziroma ko so že v snalni srajci. 96 % ameriških mož se brije stoje in porabi za to c-pravilo samo pet minut. Samo majhno število mož se brije več kot pol ure. Bržčas so to možje, ki popoldne ne sežejo še enkrat po brivskem aparatu. Okrog 17 % kopalcev ima na dnu kopalne kadi gumijevo blazinico, ki prenrečuje polzenje. Večina ljubiteljev kopanja kopalnico zelo zmoči in oškropi, žene pa sedem ur in tri i jetrt Kar je kadilcev, jih 25% kadi v postelji, 66 % žena nosi spalne srajce, 30% pižame, 4% žena spijo brez vsega, 33 % žena spi na trebuhu, 25 % visi ena roka iz postelje, 22% žena uporablja pozimi termofo-r, 18% pa si Ž-e zvečer pripravi vse za jutranjo tcaleto. Ugotoviti pa niso mogli, kako velik odstotek je tistih, ki smrčijo, kar je za to »pomembno« statistiko obžalovanja vredno. NEDOVOLJENO PARKIRAN** V Londonu jo posebna zona, v kateri je prepovedano parkira" avtomobile. V prvem trornesečj" tega leta je policija odstrani 1600 vozil, ki so v tej zoni nC' dovoljeno parkirala. V aprilu jn maju jih je bilo že vsega ^°0, Ljudje so postali pametni, kcr mora jo razen visokih stroškov odstranjevanja avtomobilov Pla" čevati tudi visoke kazni. Bvečama premieri rloverakega filma »Akcija« bo danes zve?«* < 1» tO. uri v kranjskem kinu »Storžih,. Po predstavi fihna, sC bodo kranjbrkemu »bdlnatvu predstavili ludi glavni ustvarjale! u""1 filma. Kol pred film bodo danes zveer v kini »Storžtč« predvajali .-Kako upravlja državljan FLRJ«, ui so ga v celoti 00*"' v Kranju lg o reinjske sobota, 30. JULIJA 1960 DRUŽINSKI POMENKI Mogoče niste vedeli V našem vsakdanjem življenju se srečujemo z množico tujih besed, a le redkokdaj razmišlja-o njihovem izvoru. Mogoče ne bo napak, če se tudi vi seznanite z nekaterimi od njih. KRETON je vas v Franciji, v kateri so najprej izdelovali in barvah tkanino, ki je pozneje tudi dobila ime kreton. MUSLIN. Ta tkanina je dobila ime po velikem mestu v Iraku. v Evropo je prvič prinesena iz Musola, pa je tako dobila svoje ime. PIŽAMA. Beseda pižama je spakcdrano ime indijske pokrajine Pendžaba. Preden je imela Svoj današnji pomen, je za Ev-■"opejce pomenila le ljudsko nošo te province. TAVEED. v Škotski teče reka TWeed. Pri izdelavi blaga so ga namakali v tej reki, da bi bil ■•U mehak in odporen. Tako je *a tkanina, ki je osvojila ves Svet, dobila svoje ime. TOPAZ. Drag kamen je dobil ime po otoku Topazosu v fcdcL-em morju, kjer so tak ka-mer» najprej našli. Majoneza, v času obkoije- ^an.ja trdniave Port Mahon je R«cheliejc vemu kuharju zmanjkalo surovega masla. Da bi Ustregel svojemu gospodarju, je naredil omako iz olja in jajc. Rickelieu je bil zelo zadovo-jjka. Tako je omaka najprej dobila ime mahonez, nato pa majoneza. astrahan. Dragoeeno krzno ie dobilo ime po mestu Astrahan J otoka v Kaspijskem morju. v tetn mestu so na poseben način £vUali ovčjo dlako, a sedaj je kodrasto krzno s tem imenom Poznano po vsem svetu. SENDVIČ. Lastnik grofije Saiulvvich v Angliji je bil narušen kvartopirec. Tako je cele "leve preigral. ne da bi pomislil n* Jed. Skrbni služabnik je zato Pr'šel na misel, da bi razne vr-J*e Jedi dajal na koščke kruha, 1 bi jih gospodar lahko mimogrede pojedel. Sendviči so sedaj lnani in priljubljeni skoraj po Vsem svetu. Tudi delo je lahko igra Če bo lepo • • • Mnoge matere se pritožujejo češ, da jim njihovi otroci niso pripravljeni pomagati, pa naj ima še toliko dela. Verjetno se marsikatera ne spominja več, da je tudi ona govorila: Pusti metlo, da ne razbiješ okna! Proč od štedilnika, da se ne opečeš! Ne briši mi posode, da česa ne razbiješ! S tem tvojim brisanjem prahu mi greš že pošteno na živce! Otrok nerad zapusti metlo, ku-halnico, krpo. Kakšna škoda, ko je bilo pa tako zanimivo! Da, otrok misli, da je škoda, a vi mislite, da vam takšna pomoč prinaša več nerviran ja in izgube časa kot koristi. Mislite si: Ko bo velik, bo lahko delal, kolikor bo hotel! Petletnemu otroku je brisanje prahu igranje, prav tako pospravljanje predala. Trinajstletnemu je to že neprijetna naloga. Otrok spozna tedaj druge zanimive stvari: šolo, prijatelje, knjige, zato mu je n. pr. zelo težko pomivati posodo. In sedaj ste prisiljeni, da se spominjate na čas, ko je bila vaše hčerkica vesela, če je lahko kaj naredila. A takrat ste menili, da je premajhna, da bi vam pomagala. Toda deklico in seveda tudi dečka je treba privajati na delo že od malega, saj takrat komaj čakata, da bi vam lahko pomagala. Privadita se in kmalu je zanju povsem normalno, da vam pomagata in olajšata gospodinjske dolžnosti. Ne podcenjujte njunih sposobnosti, saj so velikokrat večje, kot mislite. Če beste šestletni deklici dovolili, da vam pomaga, ji boste naredili veliko uslugo, saj ji boste omogočili, da postane dobra gospodinja. Za otroke so najboljše kratke, raznovrstne naloge. Otrok mc-ra čutiti, da je delo bolj neprijetno, če je človek sam. Ali ni res prijetno pomivati posodo v dvoje? Pa poglejmo, kaj naj bi vam sinko in hčerkica lahko poma- Hitro pripravljena in okusna torta s sadjem Sezona sadja je tu Mešana sadna solata Za sadno solato uporabite poljubne količine sadja, s katerim razpolagate: narezanih jabolk, banan, rozin, zmletih orehov, sadja iz kompotov, džema, koščkov sliv, grozdnih jagod, potrosite s sladkorjem v prahu in polijte z močnim belim vinom. Za otroke uporabite limonin sok. Dobro premešajte, ohladite in okrasite s tolčeno sladko smetano. Hladna pijača z breskvami Olupite in narežite 10 lepih breskev in jih položite v stekleno skledo. Vsak sloj posebej po-sujte s sladkorjem v prahu (četrt kilograma na pol kilograma breskev). Pokrito pustite nekaj ur v hladnem prostoru in 1 uro pred serviranjem polijte z dobrim belim vinom. Torta s sadjem Specite v tortnem modelu enostavno biskvitno testo, ga po sredini prerežite in premažite z dobrim džemom. Premažite tudi po vrhu in obložite s kuhanimi nerazpolovljenimi marelicami, breskvami, slivami in s koleščki banan. Obilno okrasite s stol-čeno smetano. Taka torta je hitro pripravljena, poceni in zelo primerna tudi za otroške praznike. Od 2 do 4 let lahko: pomaga pri postiljanju postelje, obriše prah z nizkega pohištva; pospravi svoje igračke; izprazni in prinese pepelnike; obesi svoj plašček po sprehodu. A vi morate: vse te male dolžnosti prikazati kot igro; ne smete pozabiti na nežno pohvalo, če otrok dolžnost dobro opravi; odrediti, kotiček, ki naj ga sam pospravlja; obesiti plašček tako, da ga bo lahko sam dosegel. Ne smete: puščati lomljive predmete na po-hištvu, ki naj jih otrok obriše, dovoliti, da nosi predmete, ki ga lahko poškodujejo; ne ga siliti pospravljati šele takrat, ko je že zaspan; ne smete mu reči, da ni za nič in pred njim popravljati posteljo, ki jo je pospravil. ' Od 3 do 5 let otrok rad pospravlja živila po povratku s trga; ureja predale in pribor za šivanje; čisti zelenjavo; daje sadje na krožnike. 7 let. S sedemletnim otrokom si lahko že v večji meri pomagamo. Zelo rad ima različna krajša dela. Tak otrok lahko: opravi manjšo nalogo v mestu; očisti obutev; obriše posodo; postelje posteljo; sam sebe umije; vozi otreški voziček. A vi: zapišite mu, kaj naj kupi; pohvalite ga ali po potrebi grajajte; ne pošiljajte ga samega preko zelo prometne ulice; ne dopuščajte, da nosi več steklenic hkrati ali težke torbe; ne dajajte mu čistiti čevljev vse družine; ne silite ga, da posveča svoj prosti čas negi mlajšega brata ali sestrice. Koledarsko poletje se je že zdavnaj pričelo, vendar prave vročine še ni bilo. Ker se utegne zgoditi, da bo nastopila pozneje in se obdržala globoko v jesen, vam bedo morda še koristile nekatere drobne novosti, ki so jih pripravili ustvarjalci letošnje mode. Mislim, da pri ženskih bralkah ne bo zamere, če najprej na hitro opravimo z moško polovico. Teh nekaj poletnih mesecev prinaša tudi moškim več svobode v načinu oblačenja. Tedaj imajo več možnosti, da uporabijo svojo domišljijo. Seveda to še ne pomeni, da se smejo spreminjati v ptičja strašila. Nekontrolirana vrsta kričečih in neokusnih vzorcev, ki so vladali nekaj poletnih sezon, je prekinjena in letos prevladujejo enostavni vzorci v dveh tonih iste barve. Prav posebno elegantne so srajce in moške bluze iz bombažnih tkanin živahnih barv kot n. pr. zelena, zmerno rdeča in modra. Priljubljene so moške obleke barve lipe, cimeta, rumenega peska. Letošnja novost so platnene moške obleke iz blaga, ki so ga do sedaj uporabljali le za delovne obleke. Znana modna ustvarjalca Car-dina in Graya so vprašali, kaj naj bi bila glavna odlika elegantne žene. Enostavnost, sta oba odgovorila. In prav to lastnost mnoge žene tako rade zavračajo. Ženska moda tega leta ne prinaša nekih posebnih modnih novosti. Značilno zanjo je, da nosi vse odlike ženskosti, ker je napolnjena z nežnimi okrasi, NAREDITE SI SAMI Živimo v dobi, ko nam tempo življenje ne dovoljuje, da bi se ukvarjali z zamudnim ročnim delom. Delo doma in zaposlitev izven doma, udejstvovan.je v družbenem upravljanju, knjige, časopisi, kino in gledališče v veliki meri napolnjujejo ženin delovni dan. Vendar s tem še ni rečeno, da sodobna žena ne želi v svojem domu drobnih okrasov, ki, čeprav izdelani na hitro, dajo čutiti njeno skrbno roko in njen občutek za lepoto. Mogoče boste poskrbele za veder videz svoje jedilne mize in izdelale priimek, kakršen je nx naši sliki. Obrobite kos lanenoga platna poljubne barve in previjte žepe. Ob robu našijte zobčasti bombažni Irnk, kol je prikazano na sliki. Potrebujete 15 cm platna širine 1,40 m. Žepi so globoki 15 centimetrov. ki so jih uporabljale že naše mame. To so: plise, pošiti robčki, čipke, našiti okrasni trakovi, obrobljeni robovi kril, bluz in jopic, angleške čipke kot za spodnja krila in slično. Čeprav je v dobi atomske energije in letal z nadzvočna hitrostjo skoraj nemogoče govoriti o specifična modi neke države, so posamezne značilnosti le ostale last nekaterih dežel. Tako lahko rečemo za italijanske modne ustvarjalce, da so naklonjeni belo črnim kombinacijam. Prav tako pa so dali vidno mesto pikčastim tkaninam, ki so se letos pojavile v izredno drznih in nepričakovanih kombinacijah. Na primer: široko belo krilo z malimi črnimi pikami in bluza z izredno velikimi pikami. Ali črnobelo črtasto krilo in pikčasta bluza. Takih kombinacij je seveda brez števila. Tvorci mode v ZDA, kjer prevladujejo konfekcijska oblačila, priporočajo naslednjo novost: Vedno isti model, a izbira posebnih tkanin za različne priložnosti. Največkrat je to enostavna obleka - srajčka. Francozi so zavrgli močno vzorčasto blago in vplivali tudi na modne hiše v drugih deželah. Prav tako ne uporabljajo več svilenih tkanin, radi pa delajo z bombažnim blagom. Moderne so zelo žive barve kot na primer oranžna, rdeča in vsi mirni pastelni toni. fiimiiieii HiiU mil Krishna Sagar . Mladenič se je smehljal in vzel njeno roko v svojo. Je **odllo, Aniti carissima?« Je nežno zasepetaL »Kaj se »Vsi so rekli, da se ti je preteklo nO S prikazala mama v sanjah r t! rekla, da boš dobil 10 milijonov lir in ti si nagnal stan\;a MM" S> H r, t'ja k ■ ., i |e Lovila zrak. Giovanni je vrgel glavo v znak in se za-8,*»ejai. mi, di to ni res, Giovanni,« je prosilo dekle, »reci mi, je šepetal in še bolj stisnil đa Sii si vse to izmislili!« nj,. ,(K*a l,) '!> res« v»'t'i mla, IV*11" »že dvakrat se mi je prikazala in imela je prav Cjs»iJo noč..... Anita mu je iztrgala svojo roko in skočila pokonci. res h ''(> t&kO| kot pravijo drugi« TI si zblaznel. Je tudi to • s> odpovedal službo pri Lottiju?« naii •l,m'i'v«. Sedaj se mi pač ne bo treba več potiti. Kmalu tekoju m kupil lepe obleke in velike hišo. Na banki bova imela 1 '"iicim, kot je to navada pri premožnih meščanih.« *»Uaalu boš nadležen bera:"1 in stradal boš,« je vpila Anita, n,. >Uva imela lepe hiše. Sedaj, ko ne boš ver delal, nikdar Sti ,>0va Imela strehe nai *<... u centi C (';»kala!., 'O'ni' "lrf>i' a'1'*1 nua. kmalu ti bom lahko kupil najlepši po-lahL ,)r'tar». St cenenega, ampak dragocenega na katerega l>o3 ,Ko Ponosna. - da Z * l>' zadovoljna s cenen'in.« je ihtela Aniti. ►»Sedaj vem, (Jj "l tebe ne bom nikoli dobila!« Obrnila se je In odhitela. ^nni jn j(, so .„t,m pogledal "^*r| ""A 11 " S(" lt,,i 'l"'lM>o. ki je hi! ovčar nri signoru l»0n ' n*Jbogatejšem možu v mestecu, apoteke! v pivnleo. %vS(> n° J(' kazal nove hI ro, lepo svileno .srajco in nove čevMe. D ° m' p,M,ir'1 Giovanni. To je obleki, ki si jo je pripravil oko. Rekel je, da si bo kmalu lahko kupi! novo.« za in sti * 1.11(1'. ll-JJl- ■!■.->«'. .,\ •»» --- ---- imela strehe nad glavo. Nikoli 16 »e bova poturila!. je pesti. »MogoBe si si to priamojenont omislil sara ker me nofiei poročiti. In jaz. neumnica. tega tako do: o * "Dizla. Predolgo sem te čakala! Saj so še drogi nio'-i. /eno. Ne bo« ve Čepela tU kol kakšen stor in Gcntje so prasnili v smeh, ga napajali z vinom in vedno znova poslušali njegovo zgodbo. Zvečer je tudi Giovanni prišel v pivnico. Srečen se je smehljal In povabil vse navzoče, naj pijejo na njescv račun. »To je denar, ki .sem ga prihranil za Anitin prstan in za najino BV&tbo,« je rekel, ko je plačeval, »toda saj bnm tako kmalu kar plaval v denarju.« Krog okoli njega se je nezadržno smejal. »Proden imaš osla,« je bobne! pater Garcia, »si kupuješ sedlo!« Možje SO vriskali od smeha in trepljali Giovannija po ramah. Giovanni se je smejal z njimi. Zjutraj je vleke! Lotil svoj ročni voziček, obložen z olivami in s čebulo, v sosednje mesto. Isti večer so časopisi priobčili Giovannijevo zgodbo. Opoldne prihodnjega dne je zgodba dosegla Milano. Istega dne jo je objavil neapeljski »Ftgaro«. Giovanni je zapravljal dan s leni, da je sedel pod koiato jablano in opazoval ovre. /večer je prišel v gostilno in spet igral gostitelja, Anita je hodila okoli s stisnjenimi ustnicami in sc ni menila zasmehovanje Žensk. Toda ponoči je močila blazino s solzami hlipala: »Giovanni mio!« Nato je nekega dne prišel v me-*cc majhen, vesel mož. Prinesel je velikansko kamero iti povedal, da bi rad fotografira! Giovannija za ilustriran časopis. Vsi možje so pustili svoje delo, da so lahko prisostvovali. Giovanni se je postavil prod Lottijevo trgovino in njegovi zobje so sc bleščali v samozavestnem smehljaju. Stari Lotti je bil tudi zadovoljen, ker je bila njegova prodajalna na sliki in je Eato podaril Giovanniju steklenico starega vina. Ko je r< porte? Odšel, je položil stari mož roko Giovanniju okrog ramen in ga prosil: »Pozabi svojo norost, Giovanni! Vrni se in delaj pri meni!« »Vi ste zelo dobrotljivi, toda vaše ponudbe ne morem sprejeli,« mu je odvrni! Giovanni, »že čez deset dni bom bc^at.« »Santa Maria, ti si popolnoma zabit. Ven iz moje prodajalne!« Zvečer je Giovannija poiskal duhovnik, ker je šla Anita zjutrij k spovedi. Njegov obraz je bil z<>le zaskrbljen, ko sc je Usedel poleg Giovannija. Dolgo časa ni ničesar rekel, samo njegove tihe, mile o3l so zaskrbljeno opazovale mladeni "a. »►Giovanni,« je naposled rekel, »kaj moram slišati o tebi? Giovanni, vrni Se k Lottiju, rad te bo ^spet .sprejel, sam mi je to rekel.*< Mladeni"- je samo odkimal. »■Anita te ljubi,« je nadaljeval duhovnik. Giovanni pa sc je samo smehljal i.i molBal. Pater je obupan odšel od njega. In nato je tri dni pred žrebanjem prišel v mestece majhen mož. Bil je izvrstno oblečen in na njegovih prstih so se svetili dragi, bleščeči prstani. Meš-čani so radovedno kukali izza polken na Giovannija in tujca, ki sta .šla po cesti in živahno razpravljala. Na dan žrebanja je šel Giovanni v mesto. Mnogi, ki so ga videli iti, so se privcVščljivo smejali. Toda Giovanni je rekel samo: »Prinesel bom osla za sedlo.« Zvečer je cela Italija vedela, da je dobila 10 milijonov bogata vdova iz Rima. Spet so se možje prerivali v pivnici, toda tokrat se niso smejali; bili so dobrih src in so imeli Giovannija radi. »Ubogi Giovanni!« »Vzamem ga spet nazaj, lahko dela pri meni,« je razlagal Lotti. »Tcda potrošil je ves denar za svatbo in podaril svojo obleko Tippu.« In žene so šepetale: »Uboga Anita!*« Pod starim drevesom je ležal Giovanni. Bila je jasna mesečna noči. »Giovanni!« Bila je Anita. Vzdignil se je in ji šel nasproti. »Anita, zakaj si sc vrnila k meni?« Ihtela je in ga prijela za roko. »Ti nisi zadel?« »Ne!« »Torej greš nazaj k Lottiju?« Giovanni se je smejal. »-Ne, ne bom več delal pri njem, toda kupil si bom svojo prodajalno.« V Aniti je zasvetil žarek upanja. »Torej si le nekaj dobil?« Giovanni je odkimal. Nato je rekel: »Toda imam 4 milijone.-« ■»Štiri milijone lir?« je vprašala vsa zbegana. »Bi, tako je. Pred tremi dnevi je prišel k meni bogat mož iz Milana, V časopisih je eital o meni. Ponujal mi je štiri milijone za mojo srečko. Nerad — zelo nerad, saj razumeš — sem mu jo dal.« Anitine oči so se širile od začudenja. Le počasi se ji je začelo Svitati. »Giovanni, povej mi po pravici, ali ti je res tvoja mati v sanjah ono povedala?« Njegove oči so vzdržale njen pogled: »Ne.« Zresnila se je. »Potem pa ni bilo pošteno, da si to storil.« Tudi Giovanni je skušal to resno sprejeti, toda v njegove o>"i se ,je že naselil smehljaj. i«MoŽ. ki je prišel, je bil zelo bogat,« je rekel, »biti slab 9 takimi ljudmi, pa ni tako hudo.« Položil ji je roko na rame. »Storil sem to zaradi tebe, cara mia, zato mi boš mogoče odpustila.« Pri tem je potegnil iz žepa prstan in ji ga nataknil na prst. Anita je ogledovala prstan. On je potrpežljivo strmel v mesečino. Nato se je obrnila k Giovanniju in mu odpustila. Iz nemščine prevedla Metka Sosič KONEC SOBOTA, 30. julija 19^ Ob občinskem prazniku v Radovlj'ci Snomin na slavne dna Radovljica, 29. julija. Včeraj so prebivalci radovljiške občine praznovali svoj občinski praznik. Vsi so se spomnili tistih, ki so pred 19 leti odšli • v gozdove in se vključili v NOB, v borbo proti okupatorju. Prav v spomin na te dogodke med narodno osvobodilno borbo so Radovljičani pripravili šte- Včeraj pa so se zvrstile še ostale prireditve. Dopoldne je predsednik ObLO Radovljica, Jaka Eržen otvoril razstavo kulturno prosvetne dejavnosti DPD Svobod in prosvetnih društev. Na razstavi je moč videti ves razvoj kulturno prosvetne dejavnosti, ki je prikazan s številnimi fo-tografijami in lepaki še izpred V ponedeljek, 1. avgusta, bo »Gorenjski tisk« iz Kranja otvoril na Jesenicah novo tiskarno. Hkrati z otvoritvijo tiskarne, bo v istih prostorih začela poslovati tudi podružnica časopisa »Glasu Gorenjske«. Naročniki in tudi ostali, poslužujte se podružnice, v kateri boste lahko oddajali oglase za objavo v »Glasu Gorenjske« in dobili tudi vsa potrebna pojasnila v zvezi z obveščanjem v »Glasu Gorenjske«. — Otvoritev nove tiskarne bo dopoldne ob 8. uri, in sicer v telovadnici nekdanje meščanske šole vilne prireditve. Že v sredo je bil vojne pa do danes. V posebnem na mestnem kopališču v Radovljici ves dan turnir v vvaterpolu, na katerem so sodelovala moštva Ljubljane, Ilirije, Bleda in domačega Prešerna. prostoru pa so postavili celo sceno iz »Sneguljčice« in lutkovni oder. no dogodkov med NOB na področju radovljiške občine in pa gospodarski razvoj te komune. Takoj za tem so odborniki odšli na grobišče v Dragi, kjer je bila pred 14 dnevi veličastna proslava, da so se oddolžili spominu tistih, ki so žrtvovali dragocena življenja za svobodo. Položili so tudi vence. Za zaključek praznovanja pa je bila zvečer vsa Radovljica razsvetljena z ognjemetom, na kopališču je goiba na pihila p-;re Popoldne ob 17. uri so se na dila promenadni koncert, z glas- TE DNI PO SVETU HAMMARSKJOLD BO OBISKAL KATANGO Kongoški minister za informacije je v četrtek povedal, da bo generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold med obiskom v Kongu potoval tudi v pokrajino Katango. Kongoška vlada je na svojem sestanku dobro proučila način potovanja generalnega sekretarja OZN v glavno mesto Katange Elisabethville. Dag Hammarskjold je bil v četrtek v spremstvu svojega pomočnika in šefa misije OZN v Kongu Ralpha Buncha na protokolarnem obisku pri predsedniku kongoške republike Sasavubuju. Predsednik kongoške pokrajine Katange Moiz Combe je imel v četrtek tiskovno konferenco, na kateri je ponovil, da ne bo dovolil, da bi čete OZN prišle v Katango, ker da bi »izzvale nerede«. PRED SESTANKOM SVETA AOS Svet organizacije ameriških držav (AOS) je na svojem sestanku včeraj v Washingtonu razpravljal o formalnem predlogu, naj bi bila konferenca zunanjih ministrov 21. ameriških republik 15. avgusta v San Jo-seju v Kostariki. V odboru, ki predlaga čas in kraj konference, so Braziilija, Salvador, Kolumbija, Ekvador, Peru, Urugvaj in Argentina. EISENHOVVER IN ŠVEDI Švedski list »Aften Bladet« piše: »Predsednik Eisenhower je imel v mislih Švedsko, ko je v Chichagu govoril o deželi, v kateri zaradi vmešavanja države v privatno življenje narašča število samomorov, se siri uživanje alkoholnih pijač in je čutiti pomanjkanje ambicij pri posameznikih.« To Eisenhowerjevo izjavo sta vsa javnost in tisk skandinavskih držav zelo ostro kritizirala. OBTOŽBA PROTI GLOPKEJU Na tiskovni konferenci odbora za nemško enotnost so povedali, da je šef kabineta kanclerja Adenauerja Hans Josef Maria Glopke avtor antisemitskih zakonov hitlerjevskega rajha in duhovni povzročitelj protižidovskih programov za časa fašističnega režima. Na tiskovni konferenci so dali tujim in domačim novinarjem na razpolago prepis izvirnih dokumentov o Glopkejevi dejavnosti v nacističnem rajhu. NIXON SI JE IZBRAL CABOTA LODGEA Na sestanku konvencije Republikanske stranke, je stranka imenovala za kandidata na predsedniških volitvah ZDA dosedanjega podpredsednika Ri-charda Nixona. Kandidat za podpredsednika ZDA pa bodo še imenovali. Ameriški podpredsednik Richard Nixon je po daljšem sestanku s skupino 40 voditeljev njegove stranke predlagal za podpredsednika ZDA ameriškega delegata v OZN Henrvja Cabota Lodgea. i sejem. GS odprt (Nadaljevanje s 1. strani) svojo upravičenost. Tovariš predsednik je nato govoril še o 900-letnici Kranja s pcsebnim poudarkom na sejemski tradiciji, ki je že zelo stara. Gostje so si nato ogledali sejem v prostorih obeh šol in potem še tekstilni del v Tekstilni šoli. Precejšnje zanimanje je bilo zlasti za razstavo ob 900-letnici mesta Kranja in za avtomobile Fiat-600, ki jih je podjetje »Zastava« razstavilo na prcstem pred Tekstilno šolo. Vsa podjetja letos svoje razstavljene proizvode tudi prodajajo. Prav v tem pogledu je Gorenjski sejem napravil od lanskega leta še en korak naprej in postal res sejem široke potro'mle. Prav tako je letos še močnejši poudarek kc-t lani dan turizmu, ki zavzema precejšen del razstavnih prostorov. Na sejmu je dobro poskrbljeno za prodajo razglednic, spominkov itd. V okviru fi-latelistične razstave lahko ljubitelji dobijo tudi poseben slavnostni ovitek in žig. Na sejmu letcs prvič sodelujejo Turistični savez Bosne in Hercegovine z več podjetji, dalje Turistički savez Makedonije in Turistički savez Srbije. Vse turistične organizacije so razporejene na obeh sejmiščih. Samo na sejmu tekstilnega blaga pa sodeluje letos 42 tekstilnih podjetij s področja tekstilne industrije in trgovine. Letošnji jubilejni sejem je organiziran na principu povezave turističnih področij s proizvajalci blaga za široko potrošnjo, Na ta način prireditelji pričakujejo, da bo sejem lahko na še bolj pregleden način kot lani prikazal turistična področja Jugoslavije z vsemi funkcijami, ki .so potrebne za komercialni turizem, in pa najširšo izbiro blaga za široko pclrošnjo nad 200 renomiranih proizvajalcev. Na poseben način je v letošnji sejem vključena tudi trgovina, ki bo zlasti pripomogla k nadaljnjemu programu, kakršnega ima LJUDJE IN DOGODKI Prijateljski obisk V petek, 29. julija, je prispel na uradni obisk v našo državo indonezijski ministrski predsednik Džuanda Kartavidjaja. Visoki gost iz prijateljske države se bo pogovarjal z našimi državniki o vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Pogostim in zelo prisrčnim stikom med Indonezijo in ni.o državo, se torej dodaja nov člen, ki bo nedvomno še bolj okrepil vsestransko sodelovanje v korist obeh držav. Indonezijski ministrski predsednik ni prvič v naši državi. Ze jeseni 1958. leta — torej pred nekako dvema letoma — je bil v naši državi. Tudi dn.'iri visoki indonezijski državniki so bili večkrat naši gost c. Sam predsednik Indonezije Sukamo je bil nekajkrat v naši državi, prav tako pa so odšle v Indonezijo mnoge jugoslovanske delegacije in državniki. To daljno deželo, ki pa nam je po načelih, ki jih zastopa v mednarodni politiki zelo blizu, je obiskal tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Na teh stikih je zraslo preizkušeno prijateljstvo. Vsa zadnja lela imata Jugoslavija in Indonezija enotne poglede na vsa temeljna mednarodna vprašanja. Obe državi se momo zavzemata za aktivno miroljubno sožitje med narodi, za okrepitev miru in enakopravnega sodelovanja, proti blokovski razdelitvi sveta. Sodelovanje med našima dvema državami je zelo plodno tudi na gospodarskem področju in vseh drugih področjih družbenega življenja. Sporazum o dolgo- ročnem gospodarskem sodelovanju že prinaša koristi za obe strani. Pogosti stiki na znanstvenem, kulturnem in drugih področjih pa pomagajo k bollsemn spoznavanju med obema državama, kar s^mo utrjuje prijateljsko sodelovanje. Stari kancler potuje S precej mešanimi občutki komentirajo francoski in tuji politični komentatorji sedanji obisk starega Adenauerja v Parizu, kamor je prispel v petek, 29. julija. Medtem ko desničarsko časopisje z zadovoljstvom ugotavlja, da bo obisk pomenil okrepitev zahodnoevropske politične enotnosti, pa mnogi drugi časopisi svarijo Francijo pred pretesno naslonitvijo na zahodno-nrrnške revanžiste, ker bi jo to znalo privesti med tiste, ki so za razpihovanje hladne vojne in tekmovanje v oboroževanju. Nobenega dvoma ni, da se bosta starec iz Bonna in predsednik de Gaulle pogovarjala predvsem o perečih mednarodnih vprašanjih, Razpravljala bosta o možnosti, da zahodnoevropske države z enotno zunanjo politiko postanejo enakopraven partner v razpravah o najaktualnejših svetovnih političnih problemih, pri urejanju katerih so doslej prihajale do veljave domala le ameriške in sovjetske politične iniciative. Se več. Po mnenju fran- coskega lista »Figaro« bi ta enotnost lahko preprečila nadaljevanje neuspehov, ki jih je v zadnjem času Zahod doživel kar precej zaradi slabosti ameriškega vodstva. S tem v zvezi bosta oba državnika razpravljala tudi o volitvah v ZDA. Tema razgovorov pa bo tudi Evropska skupnost za premog in jeklo in Evroatom, ki sta nekakšna materialna temelja politične enotnosti. Vsekakor je možnost enakopravnejšega Dartnerstva v mednarodni politični areni zelo blizu koncepcijam francoskega predsednika. Toda vprašanje je, če je podpora prenapetim zunanjepolitičnim zamislim starega kanclerja prava cena za dosego tega cilja. Večina Francozov, ki še niso pozabili bližnje preteklosti, meni, da je pretesno sodelovanje z zahodnonem jkimi militaristi na moč nevarno. Zato verjetno sedanji obisk Adenauerja v Parizu ne bo dosti presegel okvirov običajnih zunanjepolitičnih posvetovanj med vodilnimi državniki. slavnostni seji zbrali vsi odborniki občinskega ljudskega odbora Radovljica. Tu je imel slavnostni govor predsednik ObLO Jaka Eržen, ki je opisal zgodovi- bo in plesom pa so Radovljičani na vrtu restavracije »Triglav« zaključili letošnje praznovanje svojega občinskega praznika, ki je bilo morda še lepše kot lani. Jesenice proslavljajo JESENICE, 29. julija. Proslave v počastitev občinskega praznika in 15-letnice osvoboditve so se na Jesenicah začele že 21. julija. Osrednja proslava b^ jutri, 30. julija pod geslom »Deset let delavskega upravljanja«. Ta dan bo ob 13. uri množično manifesta-tivno zborovanje. Na zborovanju bo govoril tov. Janko Rudolf, sekretar Okrajnega komiteja ZK Kranj. Predsednik ObLO Jesenice tov. Traven pa bo govoril na slavnostni prireditvi v počastitev Iz (Hovnih tolektlvw V tovarni vijakov Plamen v Kropi je v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta pri 7,72 % povečanju izvršenih ur narasla količinska proizvodnja za 37,99 %. Vrednost proizvodnje se je povečala zaradi ugodnejšega asortimana za 42,09 %, proizvodnja na posameznika pa za 58 68%, kar dokazuje, da je bilo malenkostno povečanje delovne sile upravičeno. Učinek proizvodnje na uro se je povečal za 28,09 %, dohodek na uro pa celo za 57,23 %. Iz tega je razvidno, da se je poleg produktivnosti znatno povečala tudi ekonomičnost poslovanja. C. R. praznika ob 20. uri na hokejskem igrišču pod Mežakljo. Med športniki in mladino je veliko zanimanje za II. tradicionalni tek 40-letnice KPJ okrog mesta Jesenic, ki bo prav tako jutri, 30. julija ob 17. uri. Razen drugih novih objektov so odprli tudi olimpijski bazen. Danes ob 20. uri bo telovadna akademija TVD »Partizan« in razdelitev nagrad ter diplnm zmagovalcem športnih prireditev. Na VII. republiškem šahovskem brzopoteznem prvenstvu za memorial »Jožeta Gregorčiča« sodeluje okoli 100 znanih slovenskih šahistov. Na dan občinskega praznika, 1. avgusta, bodo odprli tudi novo tiskarno. V. DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V SPEEDWAYU V Kranju bodo spel zabrneli motorji Državno prvenstvo v speed-wayu bo letos izvedeno v obliki 6 dirk, od katerih bodo vsakemu tekmovalcu šteli točke z najboljših petih za končni vrstni red. Doslej so se najboljši jugoslovanski speedvvavisti pomerili štirikrat - v Krškem, Mariboru, Bjelovaru in Zagrebu. Na dirkališču v Kranju bo jutri peta dirka, zadnja pa bo v Zemunu. Po štirih dirkah je v vodstvu Regvart, ki je v Zagrebu prehitel Visočnika kar za 8 točk. Kljub temu pa je Mariborčan še vedno favorit za prvo mesto, ker mu bodo točke iz Zagreba črtali za končno razvrstitev, če bo jutri v Kranju in potem v ZemunU vozil bolje. Vrstni red: Regvart (Zagreb) 5 tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti Naročila izvršujemo točno in solidno! 14131431 10