Primorm "osimua piačana v goiuvuii onn .. v nevmk Abb. postale ignTppo Cena 300 lir Leto XXXVI. St. 163 (10.683) TRST, nedelja, 13. julija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL DIM SE SE NI POLEGEL... Požig tržaškega Narodnega doma je mejnik, kr,ona protislovenske liberalno nacionalne politike in hkrati ognjeni krst tržaškega fašizma. Fašistične agresivnosti in,izvajanja načrta, da Slovence zbriše s teh tal, ni mogoče ločevati od nacionalizma tržaške buržoazije, njenega vztrajnega odklanjanja, da bi bile ustanovljene slovenske šole, da bi slovenski občinski svetovalci v občinskem svetu upo-vabljali svoj jezik in da bi slovenski jezik dobil pravico uporabe v uradih tržaške občine. Skoro 60 let, se je oblikovala protislovenska ideologija, ki je imela za cilj asimilacijo tržaških Slovencev. Vse to je utemeljevala z «naravno pravico dvatisočletne kulture», da zavlada nad tdrugorodni-Mh množicami in iz tega izhajajoče zahteve in pritiskov, da «Slovenci osvojijo navade in običaje, če hočejo uživati gospodarske in intelektualne dobrine*. Terjali so tizraze hvaležnosti» zato, da si *pridobijo naklonjenost». Šest desetletij je bilo zadosti, da se je v delu italijanskega prebivalstva Trsta utrdilo protislovensko razpoloženje in prepričanje, da slovenska prisotnost v Trstu moti*. Po prihodu Italije v te kraje ni bilo torej treba viti nacionalizmu, niti fašizmu iskati novih poti, ni bilo treba iskati «sovražnika» zato, da bi se laže Mobilizirale sile proti glavnemu črPalif moč za nadaljnji boj za utrditev demokracije ih ža napredek. Jutri zvečer bo v občinski knjižnici v Nabrežini skupščina komunistov devinsko-nabrežinske občine. Na dnevnem redu bo razprava o sestavi nove občinske uprave pred prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 21. Mednarodna .žirija 18. festivala znanstvene fantastike je soglasno podelila sledeče nagrade: zlati a-steroid za najboljši film francoskemu «La mort en direct* režiserja Bernarda Tavemiera; srebrni asteroid igralcem filma «Az Erod* madžarskega režiserja Miklosa Szine-tarja, srebrni asteroid za najboljši televizijski film delu «Hollywood’s Wild Angel: Roger Corman* Američana Christiana Blackvvooda; zlati pečat mesta Trst za najboljši krat-kametražni film delu «Giallo auto-matico* italijanskega avtorja Bruna Bozzetta. Posebna nagrada žirije je šla filmu «L’albergo - A1Talpinista scomparao* Grigorija Kroma-nova, medtem ko so drugo posebno nagrado podelili angleškemu «Qua-teirmass Canclusion» Piersa Haggar-da. Žirija je podelila tudi priznanji za kvalitetno glasbo, in sicer komponistom Svenu Strindbergu (L’al-bergo - AlTalpinista scomparso) in Antodnu Duhamelu (La mort en direct). V zadnjih letih je bilo veliko govora o vzrokih, zaradi katerih je tržaška osrednja filmska manifestacija iz leta v leto slabša. Festival se danes ne more pohvaliti z znamenitimi imeni filmskih avtorjev (razen redkih izjem), ki bi svoja dela poslali na tržaško manifestači- miiiiiiiiiiimiiiiumiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiN MATURA NA TEČAJU ZA OTROŠKE VRTNARICE Dijakinje tudi v praksi pokazale kake nameravajo delati v vrtcih Treh maturantk komisija ni pripustila k zadnjemu delu izpita > Najbolj priljubljena tema so bile domače živali FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE ZLATI ASTEROID FILMU «LA MORT EN D1RECT» Priznanja so zasluženo šla redkim kvalitetnim filmom Komemoracija požiga Narodnega doma na sedežu SSk Vrtec je za otroka vsekakor pomemben, po mnenju večine pedagogov celo zelo važen. V vrtcu se otrok znajde sredi drugačnega življenja kot ga je bil navajen v izključno družinskem krogu, vrtec pomeni nekakšen vstop v družbo, v kolektivnost, saj otrok ne more biti več samo egocentrik, ampak spozna, da ga obdajajo tudi drugi ljudje oziroma vrstniki. Soočiti se mora torej z novo realnostjo in jo deliti z drugimi. Otroci se tako naučijo marsikaj novega, spoznajo drugačno stvarnost in njihove percepcije se razširijo, sistematizirajo ter se že nagibajo k »učenostih. Zaradi tega je to obdobje izjemnega pomena in prav zaradi tega morajo delati v vrtcih pripravljene osebe, ki razumejo otrokovo duševnost in znajo nuditi vse tisto, kar bo zadostilo o-trokovi radovednosti. Tečaj za otroške vzgojiteljice ali vrtnarice ima prav ta namen: pri- tega meseca. ..........■■■»■■M.................... OB POMANIKAMU VSAKRŠNEGA SPORAZUMA JUTRI PRVO ZASEDANJE POKRAJINSKEGA SVETA Dvostranski pogovori se bodo nadaljevali ludi julri Jutri se bo sestal novoizvoljeni pokrajinski svet, ki bo prvič zasedal po junijskih upravnih volitvah. Predsedoval mu bo komunistični svetovalec Gastone Millo, ki je najstarejši član novoizvoljene skupščine. Ta bo v sedanji mandat ni dobi štela na 11 svetovalcev Liste za Trst, 7 svetovalcev KD. 7 svetovalcev KPI, 2 svetovalca MSI, po 1 svetovalca pa bodo v njem imeli PSI, PSDI in SSk. Pač pa je vprašanje predsednika in odbora, ki bo pokrajinsko upravo vodil v prihodnji petletni mandatni dobi, še vedno v slepi ulici. Zaman so bila dosedanja pogajanja med predstavniki in delegacijami zainteresiranih strank, da bi pokrajini zagotovili trdno večino. Jutrišnja seja se bo po vsej verjetnosti zaključila brez vsakega konkretnega rezultata. Vse kaže, da bo po uradni potrditvi izvoljenih svetovalcev predsednik Millo sejo o-dložil na poznejši datum. Dvostranski pogovori med predstavniki strank se bodo sicer nadaljevali tudi v teku, jutrišnjega dne: demokratične stranke bodo namreč proučile še zadnje možnosti za izvolitev predsednika iz laičnih in socialističnih vrst, kateremu bi poverile po-izvodevalni mandat. Glavni kandidat za to nalogo je socialist Gian-franco Carbone, ki pa bi za izvolitev potreboval glasove komunistov in krščanskih demokratov; kot kaže, so prvi pripravljeni podpreti njegovo kandidaturo, na večji odpor pa je taka, sicer začasna rešitev, naletela v vrstah krščanskih demokratov. Jutrišnji dvostranski sestanki bodo torej odločali tudi o tem vprašanju. Komunisti pa so medtem v tiskovnem poročilu še enkrat poudarili, da je njihova prva naloga preprečiti utrditev sodelovanja med KD in listo, demokratične sile pa si morajo prevzeti vso odgovornost in oblikovati trdno večino na pokrajini. Oblikovati se mora široka koalicija, je še rečeno v tiskovnem poročilu KPI, ki naj podpre skupno predsedniško kandidaturo, za sestavo odbora pa bo predvsen) važen program, ki ga bo skupščini predlagal novoizvoljeni predsednik. Komunisti nadalje poudarjajo, da bosta triletna izkušnja pri vodenju pokrajinske uprave in dosedanja koalicija KPI - PSDI - PSI - SSk nekakšni izhodiščni točki, ki ju bo morala KD v vsakem primeru upoštevati. Med glavne točke programa KPI postavlja obvezo za priznanje pravic slovenski narodnostni skupnosti in utrjevanje sodelovanja z italijansko narodnostno skup nostjo v Jugoslaviji. V četrtek se bo prvič sestal novoizvoljeni dolinski občinski svet: dnevni red predvideva izvolitev župana in občinskega odbora. Z enakim dnevnim redom se bo sestal tudi devinsko - nabrežinski občinski svet: seja bo v ponedeljek, 21. praviti mladega človeka na delo z otroki; zato je najbolj pomembno, da zna vrtnarica tudi v praksi u-resničiti teorijo. Zato smo včeraj na vzgojiteljski šoli pri tržaškem u-čiteljiišču «Anton Martin Slomšek* sledili prav temu delu izpita. Po pismenih nalogah in pregledu znanja iz predmetov učnega načrta, jo bila večina bodočih vrtnaric pripu ščena k praktičnemu delu, komi sija je pa vendarle smatrala, da bodo morale tri vrtnarice še izpopolniti teoretični del in jim naprtila pdjtrarčne izpite. '' ■' " "J! ; , Najprej., smo poslušali vrtnarico, ki je skušala’ r LESTAN NICOLO' - GORICA - UL. GARZAROLU 105 TEL.81801 STEREOFONUA HI Fl: Maram* A R Gcundtg Ram Indiana Line Celeatmm Akat Vamaha Sanyo RADIO TV COLOR: Nord Menda Blaupunkt Scheub Loren/ ITT-GfuneAg Loiea Opta Radio Marelli Zoppae «Espobianco» GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI BoKivMMa Argo Sntog Ariston SMal-NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJACEVALNE NAPELJAVE AUTO SACCHETTI servis za Audi VOLKSWAGEN PORSCHH GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel 2069 Avtomobilske dobave — Delovnlco — Opremo In potrebščine URNIK; vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18 ure ob sobotah od 8. do 12. ure če bo tudi v Standrežu veljala rotacija predsednikov kot v Pevmi. SSk je namreč hotela izvedeti za načelni odgovor socialistov in komunistov, da bi se v primeru glasovanja znala obnašati. Najprej mu je Walter Reščič (PSI) odgovoril, da imajo rajonske skupščine enega predsednika, da resno in v soglasju z ostalimi skupinami vodi politiko, in da njegov mandat traja pet let. Potem je v imenu KPI tudi Vil ma Brajnik ponovila enako stališče ter dodala, da bodo imeli v vasi toliko dela, da bo potrebno skupno ukrepati, sicer bo narodnostna skupnost utrpela hudo škodo. Na takšna dva odgovora je Tabaj pojasnil, da se bodo iz dvorane u-maknili. Po teh besedah sta Tabaj in Dušan Brajnik zapustila sejo. Potem se je k besedi priglasil še predstavnik ICD Stacchi, ki je dejal, da ga zaskrbljuje zaestrenost odnosov med SSk in PSI. odnosov, ki so bili v OTMŠnjj rwu*datni dobi dobri. Stac chi{ je dodal, da ,bi morah tudi Standrežu. če so se tako dogovorili V jjfnmftti u'vnlIavli,at,j/otacijo pred sedmkov z 20-mesecmm mandatom Ker socialisti in komunisti na to ni so pristali, so tudi svetovalci KD zapustili sejo. K temu naj pripomnimo, da sta levičarski strani na prvi seji rajonskega sveta v Pevmi predlagali rotacijo predsednikov, s katero se v začetku SSk ni strinjala, ko pa je bil Kosič (SSk) izvoljen za predsednika, se je zahvalil za izvolitev ter obljubil sodelovanje tudi z njegovima naslednikoma. Kakor pa se zdi, se SSk s takšno izvolitvijo ne strinja več in zato tudi ni sodelovala na prvih sejah rajonskih svetov v Podgori in v Standrežu. Tako bodo v teh dveh vaseh predsednika izvolili na nasledniih sejah, ko bo zadostovala navzočnost polovice izvoljenih svetovalcev (6) in štirje za predsednika oddani glasovi. Po političnem uvodu na seji rajonske skupščine v Standrežu, na katerem so bila pojasnjena stališča v zvezi s predsednikom, je funkcionar občine dr. Michelutti opisal postopek nadzornega odbora proti rabi materinščine na rajonskih svetih. (Ponovil je tisto, kar je rekel že v Pevmi in v Podgori.) Seja se je potem nadaljevala z odobritvijo izvolitve vseh svetovalcev. Pri podrobnem pregledu so namreč ugotovili, da vsi izpolnjujejo pogoje zaobjete v volilnem pravilniku. Ko so prešli na drugo točko dnevnega reda — volitve predsednika — je Vilma Bregant ugotovila, da ni več prisotna devettretjinska večina in da seja ni več veljavna. Sklenila jo je z napovedjo, da bo naslednja seja v sredo. 16. julija, ob 21. uri, ponovno v Domu Andreja Budala. • Ob 60-letnici požiga Narodnega doma se je Sindikat slovenske šole, tajništvo za Goriško, spomnil tragičnega dogodka, ki je v opozorilo . sedanjim in bodočim rodovom, kani lahko privedeta nacionalizem in fašizem. Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni AGROFOREST Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154 Kino Gorlct. VERDI 15.15—22.00 »Agente 007, 1'uomo dalla pištola d’oro». R. Moore in Y. Boond. Barvni film COKSO Zaprto VITTORIA 15.30—22.00 »Porno take off». Prepovedan mladini pod 18. letom. Trži** EXCELSIOR 14.30-22.00 «11 tamburo di latta*. PRINCIPE 15.30—22.00 «L'isola del-la paura* Aorn Hitrica in okolica SOČA 10.00 «Stanlio in Olio v tujski legiji* 16.00— 18.00—20.00 »Kobra*. Japonski film. SVOBODA 16.00 «Cirkus z Jerry jem». Ameriški film. 18.00— 20.00 »Zadnji valček*. A-meriški film. DESKLE 17.00-19.30 «Holywoodski frizer*. Ameriški film. Slambul (PSDI) predsednik rajonskega sveta na Rojcah Na prvi seji v petek zvečer, je rajonski svet na Rojcah izvolil za predsednika socialdemokrata Franca Stambula. Stambul je prejel devet glasov, dva glasova je prejela komunistka Brondani, ena glasovnica pa je bila bela. Sejo so pred volit-vijo predsednika za kratek čas prekinili za kratek posvet o predložitvi kapdidatur. Zgleda, da ni bilo večjih težav, kajti oredstavnik KD Bar-ba je že kmalu zatem prebral krajšo izjavo v kateri se njegova stranka odpoveduje predsedniškemu mestu ter predlaga na to mesto socialdemokrata Stambula, s tem, da se sprejme princip rotacije in s čimer se strinja tud' socialistični predstavnik. Svojo kandidaturo pa je postavil tudi neodvisnež (izvoljen na listi KD) Zamolo, ki je tudi vodil prvo sejo. V rajonskem svetu na Rojcah ima KD šest svetovalcev, KPI dva, PSDI dva, PSI enega in MSI 1. »Zapojmo pesem si veselo, lepo je v tem središču biti mlad ..Tako so zapeli, navdušeno in sproščeno otroci Slovenskega poletnega središča v Gorici, v petek zvečer, na sklepni prireditvi, na katero so seveda povabili starše in prijatelje ter mlajše bratce in sestre. S pesmijo so pravzaprav povedali, kako so se počutili v središču, ki je v petek za leto dni zaprlo vrata. Bilo je zelo lepo, lepše, prijetnejše in zanimivejše kakor lani, zato ni razloga, da se vsi tisti, ki še niso preveliki, tudi prihodnje leto vrnejo semkaj. Sicer pa je vodstvu središča, še bolj pa otrokom, tudi zadnji dan ponagajalo vreme. Navdušeno so se pripravljali na sklepno prireditev, ki bi morala biti na odprtem, pa so morali slednjič kulturni program izpeljati v pretesni jedilnici dijaškega doma. Športna tekmovanja (in prav ta so bila še posebej pomembna, saj je središče tokrat potekalo v znamenju olimpijskih iger) so v bojazni pred popoldanskimi nevihtami izpeljali že v petek dopoldne. Je pa bilo zaradi tega več navdušenega in glasnega pričakovanja na podeli tev kolajn, zmagovalcem v posameznih disciplinah ter vsem, ki so redno obiskovali poletno središče, saj so vsi prav pridno vadili in tekmovali. IIIIIIIIIIMmillllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIinillllMIItllllllkMimilinlnilllllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIMIIIIIIHIIflll ČUTIJO SE ZAPOSTAVLJENI A VT0PREV0ZNIKI OPOZARJAJO NA NEVARNOST INCIDENTOV Glede samega poteka sklepne prireditve velja zabeležiti, da se je po krajšem nagovoru Davida Sošola. ki je med drugim dejal, da bodo napovedano brošuro žal lahko izdali šele jeseni, se je še zadnjič oglasil Radio poletnega središča ter sporočil najnovejše ygfiti., Z^tem. pa so za urico prijetnega razvedrila poskrbeli otroci. NajfKgj, sp^^tppili člani orf-orkestrčka*.-, kf,«so,,ga, Se- stavili kar v poletnem središču ter pod vodstvom Antona Klančiča za igrali venček narodnih. Za posebno presenečenje so poskrbeli člani lutkovnega krožka s predstavitvijo Sadne komedije, zatem je nastopila skupina «domačih» račk. Domačih zato, ker so jih izdelali v mizarski delavnici središča in končno so nastopile še živali iz Zalesja, ki so se pogovarjale o sodelovanju na ... na Olimpiadi seveda. Za konec pa so otroci navdušeno (in na vse grlo, kakor se temu reče) zapeli še nekaj pesmic. Medtem je zunaj tudi že potihnila nevihta in posvetilo je sonce. Ravno o pravem času, da so si starši in drugi gostje lahko ogledali razstavo slik in drugih izdelkov, ki so jih mladi izdelali med tritedenskim bivanjem v središču. (Takole so se postavili mladi glasbeniki na prvem koncertu!) Franco Stambul se je po izvolitvi zahvalil za zaupanje ter potrdil, da sprejema princip rotacije glede predsedniškega mesta. Prva seja bo še pred koncem julija. Trevisan ponovno župan v Gradišču Komunist Adolfo Trevisan bo ponovno na čelu tristrankarske koalicije pri upravljanju občine v Gradišču. Zanjo so poleg komunistov glasovali še socialisti in socialdemokrati. Pritiski na Rim, da vprašanje uredi v bilateralnih odnosih s SFR Jugoslavijo Goriški avtoprevozniki so na izredni skupščini, v soboto dopoldne povedali, da so pripravljeni z odločno akcijo uveljaviti svojo zahtevo po pravični porazdelitvi voženj med Italijo in Jugoslavijo. Omenili so možnost stavke, nekdo je zagrozil celo z incidenti. Prisotni politiki večinske stranke se bojijo, da bi negodovanje avtoprevoznikov in špediterjev pokvarilo politično vzdušje. Odgovornejši predstavniki trgovinske zbornice sicer nočejo kvarjenja političnega vzdušja in dobrososedskih odnosov, vendar se tudi oni zavedajo, da so potrebne hitre in učinkovite akcije. Vsekakor še v času, ko se v Rimu mudi jugoslovanski zunanji minister. Avtoprevozniki so že nekaj časa v težavah. Povečale so se te težave z jugoslovanskim ukrepom o omejitvi plačevanja prevozov v devizah, v zadnjem času pa še z razvrednotenjem dinarja. Sicer pa je tudi na italijanskem tržišču v sedanjem času izredno malo tovorov. Globoka kriza bo trajala vsaj še dve leti, so opozorili na skupščini, in v tem času bo morala kategorija na neki način preživeti. Kako preživeti to razdobje, nihče ne ve, ker ni recepta. Predlagajo izkoriščanje krožnega in goriškega sklada ter kompenzacijskega obmejnega računa. Morda so še druge možnosti, najverjetneje uresničljive preko Rima, toda leta debelih krav so mimo in odslej dalje se bo tudi ta kategorija morala prilagoditi novim razmeram, ki se na tem prostoru pojavljajo in v zadnjem času prav zaradi jugoslovanske stabilizacijske politike ter vse večjega pritiska na železniški prevoz. Sestanek je dal udeležencem priložnost, da so opozorili na celo vrsto težav, ki postavljajo italijanskega avtoprevoznika v podrejen položaj v odnosu do vseh prevoznikov v Evropi. • Jutri ob 20.30 se bo sestal rajonski svet v Stražicah. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika. V svojem prispevku je opisal vsa področja, na katerih je Zorko Jelinčič deloval. Iz njega je mogoče d' luščiti, da ga je narava obdarovala z izredno upornost jo, fantazijo, de* lavnostjo, inteligenco in neustraše-nostjo, ki jo je kalil najprej v legalnem, pozneje pa v ilegalnem spopadu s fašizmom, pa kot alpinist V spopadu s skalo. Njegove vere v vstajenje primorskega ljudstva ni mogla omajati ne obsodba na 20 let težke ječe, ne smrtne kazni, ki jih je izrekel fašizem, ne genocid nad našim ljudstvom. V svoje osvobojene kraje je prišel kot zmagovalec kot partizan, poln volje do dela v prosvetnih, kulturnih in planinskih vrstah. Za njim ostaja svetel lik idealista, človeka z bogato duhovno dediščino* Smrtna nesreča v Šlovrencu Za posledicami prometne nesrečo je v petek ponoči umrl 43-letni Vit-torio Rivolt iz Koprivnega, Battisti-jeva Ulica 21. Nesreča se je pripetila v Šlovrencu, na cesti proti Koprivnemu, nekaj pred polnočjo. Nesrečni Rivolt, ki je umrl že med prevozom v bolnišnico, je z motorjem benelli cross čelno trčil v nasproti vozeči avto opel, v katerem se je peljal 32-letni zidar Fulvio Zamboni iz Gorice, Ulica Sile 18, ki v nesreči ni bil ranjen. V teku je preiskava o vzrokih nesreče. Posojilnica v Sovodnjah obvešča, da odslej sprejema tudi vplačila računov za električno energijo. V OKVIRU PRI J ATRIJSKIH StllCOV. . Otroci iz Nove Gorice so zaključili dvotedensko bivanje v San Vendemianu Delno so bivali v skupni koloniji z otroki tega kraja, delno pa pri tamkajšnjih družinah - Na včerajšnji zaključni svečanosti je bil prisoten tudi generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije Stefan Cigoj Več kot deset let trajajočemu pri-jateljsvu med Novo Gorico in San Vendemianom so včeraj dali nov pečat v tem majhnem kraju trevižan-ške marke ob zaključku desetdnevne skupne počitniške kolonije otrok iz Nove Gorice in San Vendemia-na. Te kolonije prirejata pobrateni občini že več let, otroci iz obeh krajev skupno preživijo dva tedna, tako na skupnih počitnicah, kot doma pri družinah, izmenoma v Novi Gorici in v San Vendemianu. Letos je 40 otrok (20 iz Nove Gorice in 20 iz San Vendemiana) preživelo počitnice delno v Vigo di Cadore, delno pa v San Vendemianu. Počutje v družinskem okolju je bilo zelo prijetno, tako so nam povedali otroci iz Nove Gorice, in tako je povedala ..................................................................................iiiiiiiiMiiiiitiiniimumiiitiiiiiniiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiii...................... DOMAČE SADJE KASNI... DE/lIKNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA Ulica Morelli 14 Tel 2206 - 2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA Goriški pokriti trg (na njem prodajajo sadje in zelenjavo) je dobro zalozen. Čeprav je slabo vreme, pridelka ne primanjkuje in gospodinje niso v težavah pri izbiri. Če ne pripeljejo blaga domači proizvajalci, ga trgovci kupujejo v Trstu ali v Vidmu, torej na trgih, ki jih zalagajo pridelovalci iz Veneta, Emilie ali še bolj z juga. V težavah pa se gospodinja znajde, ko mora plačati. Cene blaga so namreč visoke, primerne cenam (visokim) hrane, obla-Najdražje blago na trgu so bile čil, uslug itd. V primerjavi z lanskim letom so poskočile za deset do petnajst odstotkov. Ugotovitev velja za večji del sadja in zelenjave. Izjema so edinole bučke, ki -so bile lani ob tem času po 550 lir kg, letos pa so samo po 400. Takšna cena je posledica dežja, ki vpliva na u- godno rast te vrnitve. Potrebno pa 11.100 lir. Breskve so po 700 - 1.000 je dodati tudi to, da je prišla na in niso kdo ve kako okusne, preveč trg z rahlo zamudo, ker jo je pri ra- j vodene so. Lani so bile po 900 lir. sti oviralo hladno vreme. Pojavljajo se prve domače hruške Najudražje blago na trgu so bile I in jabolka. Na pogled niso kdo ve včeraj gozdne jagode. Prodajali so jih po 6 tisoč lir kg. Povedali so nam, da so poceni; še pred nekaj dnevi so bile po 10 tisoč lir. Zelo drage so domače marelice. Nekateri so jih prodajali po 3 tisoč, kupiti pa jih je bilo mogoče tudi za polovično ceno. Bile so manjše in ne dovolj zrele: malo denarja malo muzike. Češnje, ta nekdaj tako cenjen prvi spomladanski sadež, letos ni dobro obrodil. Zaradi dežja so popokale in pričele hitreje gniti kot sicer. Poprečna cena v tem mesecu se za češnje suče od 1.300 do 1.400 lir. Lanska poprečna cena je znašala 3 GORICA, Korzo Italija 76 tol 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ kaj, so pa iz naših krajev. Ko smo se z občinskim agronomom pogovarjali o cenah in količinah, smo ga opozorili na zanimivost, da v ZDA plačujejo češnje s črvi dražje kot tiste, ki so brez njih. Nekateri Američani so jih pripravljeni plačevati dražje zato, ker so črvi jamstvo, da češnje niso škropili s strupom. Strah pred zastrupljenjem s hrano nas je pripeljal že do tega. Po besedah občinskega agronoma so zaostrili merila tudi v Izraelu. Obstajajo določeni trgi, kjer je sadje mogoče prodajati samo pod pogojem, da ga niso škropili s strupi. Zelenjava se prodaja po naslednjih cenah: solata 700—800 lir, stročji fižol 1.200-1.700, grah 1.000, paradižnik 1.000, krompir 300 lir. Uvo žena zelenjava bo za spoznanje cenejša, vendar ne za toliko, da gospodinje ne bi najprej vprašale po do mačem blagu. Gobja sezona sicer še traja, po nujajo jurčke in lisičke, blago pa ni najboljše ter «gre dosti v nič*. Tudi zaradi tega so cene nižje. Na zelenjavnem trgu so prejšnji mesec prodali 60 stotov beluš (sezona se jim je iztekla in jih ni več dobiti), 200 stolov solate, 150 stotov graha, 700 stotov češenj, 2.000 stotov krompirja in — čeprav še ni poletja, da bi se odžejali — tudi 300 sto tov lubenic. tudi učiteljica Tatjana Mlinarič, ki jih je spremljala. Seveda so imeli težave z jezikom, kajti vsi otroci iz Nove Gorice ne govore italijanščine in obratno tudi za italijanske otroke iz San Vendemiana pomeni slovenščina trd o-reh. Pa je vendarle šlo. Šlo je letos, tako kot v prejšnjih letih. Kot smo uvodoma omenili, so taka prijateljska srečanja med novogoriško občino in San Vendemianom zelo pogosta že več kot 10 let! Pa ne samo taka. Prihaja do medsebojnih, zasebnih in skupinski!) o-biskov ljudi iz tega in tudi iz bližnjih krajev, v prvi vrsti večjega kraja Conegliano prihajajo velikokrat na izlet v Novo Gorico in spoznali so tudi druge kraje v Sloveniji in seveda so se tudi na tak način ustvarila prijateljstva. Leta 1973 sta se občini tudi pobratili. V San Vendemianu se tamkajšnji otroci občasno učijo tudi slovenski jezik na posebnih tečajih. Letošnje srečanje otrok so včeraj sklenili na županstvu v tem kraju s svečanostjo, na katero so prišli tudi zastopniki novogoriške občinske skuoščine in generalni konzul SFRJ v Štefan Cigoj. Predsednik odbora za stike z Novo Gorico Adriano Maccari (svoj čas je bil tu župan, sedaj pa je postal odbornik pokrajinske uprave v Tre-visu) je dejal, da je to otroško srečanje eno izmed oblik sodelovanja med pobratenima občinama in tudi to pripomore k sodelovanju in prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo. To pa seveda ustvarja tudi prijateljske stike med družinami in pri* pomore k medsebojnemu spoznavanju. Gianni Pagot, občinski odbornik za šolstvo, je v glavnem poudaril iste stvari ter izrazil željo, da bi se tako sodelovanje nadaljevalo in da bi otroci obeh krajev odnesli iz tega dvotedenskega skupnega življenja najboljše vtise. V imenu ob- činske skupščine je zatem spregovoril Rajko Korenč, ki je dejal, da se vse to uokvirja v stike med Jugoslavijo in Italijo in da iz takih majhnih stikov prihaja do večjih oblik sodelovanja. Tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj je dejal, da so taki stiki med prebivalstvom sosednjih dežel važni, še posebej v trenutku, ko se v Ri-pogovarjata zunanja ministra prijateljskih držav Vrhovec in Co-lombo. Prihaja do uradnih izjav P prijateljstvu, teh pa ne bi bilo, če ne bi bilo takega sodelovanja med prebivalstvom. Ob zaključku prireditve so zastopniki občine San Vendemiano darovali vsakemu otroku kolajno, na kateri sta vidni stisnjeni prijateljski roki, učiteljem plaketo, zastopnikom novogoriške občine in generalnemu konzulu pa kolajno z grbom občine San Vendemiano. Kolajne so dobili Štefan Cigoj, Rajko Korenč. Cvetko Nanut, Gabrijel Leban in Franc Lampič. Novogoriški otroci so se včeraj vrnili v Novo Gorico. Prispevki Andrej Jarc iz Doberdoba je prispeval 10.000 lir za krajevno sekcijo krvodajalcev. Ivica in Janko darujeta namesto cvetja na grob Rozaliji Likar por. Vidmar 5.000 lir za Dijaški dom v Gorici. Namesto cvetja na grob Rudija Berdona darujeta Irena in Rado Nanut 10.000 lir za partizanski spomenik v Standrežu. V isti namen Lilijana in Danilo pa 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Milen« Tomšič, daruje Ana Cotič 10.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. V isti namen daruje družina Danila Cotiča. 10.000 lir. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage ROZALIJE LIKAR por. VIDMAR se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja, udeležencem pogreba, zastopstvom in vsem, ki so nam v hudem trenutku stali ob strani ali na katerikoli drug način počastili spomin naše rajne Rozalije. Hvaležni mož, sin in hčerke z družinami Skrilje, Ajdovščina, Koper, Trst, Doberdob, 13. julija 1980 KULTURNO PISMO Z REKE Uspešno zaključena pestra Italijanskega gledališča z sezona Reke Gledališče italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji se sedaj spopada z vprašanjem vključitve mladih sil Pred nedavnim je zaključilo ♦Italijansko gledališče z Reke* svojo sezono. Teater je sestavni del gledališča «Ivan Zajec* in e-na najvažnejših ustanov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. . 'V pretekli devetmesečni sezoni Je reško gledališče predstavilo občinstvu v Istri, na slovenski o-oali, na Reki, Kresu in Lošinju štiri gledališka dela, ki jih je uprizorilo kar petinsedemdeset-krat in vsakokrat naletelo na odobravanje občinstva. Italijansko dramo pod vodstvom Bruna Petralija tareta trenutno dva problema: problem Vključevanja mladih igralcev ter Problem repertoarja. Pravkar zaključena sezona je bila za reški ansambel prehodnega značaja, saj smo bili letos Priča sistematični pomladitvi njegovih članov. Zadnja leta je precej igralcev opustilo svoje poklicno umetniško udejstvovanje v italijanskem gledališču in odšlo v pokoj, zato je sedaj izredno pomembno vprašanje pridobivanja in vključitve jnladih sil v obstoječo strukturo, ki že več kot 30 let prispeva h kulturnemu razvoju pripadnikov •talijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Doslej so igralci italijanskega gledališča (trenutno šteje ansambel 14 igralcev) nastopili tudi v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu ter nekatera važnejša dela uprizorili tudi v Furlaniji -Julijski krajini in lani celo v Ri-niu. Pridobivanje mladih umetnikov vsekakor ni lahka naloga, saj morajo odgovorni črpati predvsem iz amaterskih skupin in srednjih Šol. Toda ne glede na objektivne težave, s katerimi se gledališka skupina nedvomno srečuje, je potek pomladitve ansambla zadovoljiv: mladi uspešno nadaljujejo bogato gledališko tradicijo starejših igralcev, ki so bili •Ued občinstvom zelo popularni. Drugi problem italijanskega gledališča z Reke* je izbira zanimivih, sodobnih in pristnih dramskih del, primernih za tako raz- noliko občinstvo, kot je občinstvo reškega manjšinskega gledališča, upoštevajoč seveda tudi število razpoložljivih igralcev. Med najbolj uspešne uprizoritve pretekle sezone nedvomno spada narečna komedija hrvaškega Ger-vaisa «Duhi», kar dokazuje priljubljenost te gledališke zvrsti med italijanskimi gledalci in o-benem potrjuje dejstvo, da se naši mladi igralci najuspešnejše izražajo v narečni komediji. Na letošnjem repertoarjem je bila tudi Goldonijeva komedija «Locandiera», saj so dela beneškega avtorja vedno zelo priljubljena. Ostali dve predstavi sta bili Škvarkinov «Nezakonski sin* in Nikolajeva »Stara garda*, slednja predstavlja za gledališki ansambel z Reke letošnji največji umetniški dosežek, ki je žel odobravanje občinstva in kritike. K uspehu te uprizoritve so odločilno pripomogli igralci Raniero Brunini, Glauco Verdirosi in Maria Bracio. Motiv «Stare garde* je osamelost v starostni dobi, toda avtor se je tu dotaknil problema razpada tradicionalne družine in razkroje, tradicionalnih vrednot. Preprostost in psihološka dognanost oseb sta omogočili, da je delo zaslovelo po celem svetu. Reško predstavo je režiral Giuseppe Maffioli. S škvarkovim ^Nezakonskim sinom* je gledališče italijanske manjšine prvič vključilo v svoj spored delo tega važnega sovjetskega sodobnika, ki so ga že igrali v vseh važnejših evropskih in jugoslovanskih gledališčih. Italijanska reška drama je letos uspešno sodelovala z vsemi osnovnimi šolami z italijanskim učnim jezikom v Istri, na Koprskem in na Reki ter organizirala za osnovnošolce vrsto jutranjih predstav, da bi tako v malčkih vzbudila ljubezen, do gledališča in do pisanja gledaliških del. Med matinejami so si otroci lahko o-gledali igrico in hkrati razširili tNllllllllliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlllllltfllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIMIIMIIIIIMHIItimillllimHM Primorske • I 1,1 'l-Hr .'fl iifciimiD:: OhIIHU ,,. bibliografske vesti ARHIVI. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, štev. 1, Ljubljana 1978. Za primorski prostor je v tej pvi številki glasila nedvomno naj-*animivejši članek Sama Pahorja Pregled arhivov na Tržaškem (str. 21 - 23), v katerem je avtor podal natančen popis tako cerkvenih arhivov (škofijskih, kapiteljskih, samostanskih in župnijskih) kot svetnih arhivov (občinskih, graščinskega, arhivov državnih uradov in slovenskih organizacij in zasebnikov). ARHIVI, štev. 1 - 2, Ljubljana 1979. Ljudmila Bezlaj - Krevel je avtorica članka Upravna ureditev Pri-jnorske s posebnim ozirom na občine v letih 1814 - 1940 (str. 37 - 41), Metka Gombač pa avtorica prispevka Organi ljudske oblasti in njihovo gradivo v Slovenskem Primorju 1945 - 1947 (str. 56 - 59). MLADIKA, štev. 1 do štev. 5 - 6, 1980. Ne samo raziskovalce onomastike, temveč tudi vse tiste, ki žele •zvedeti za izvor svojega priimka, bo pritegnila študija Pavleta Merkuja Slovenski priimki na zahodni meji, ki jo objavlja revija Mladika. Doslej so objavili priimke do črke D. BOREC, štev 1, 1980. K osvetlitvi dogodkov v razpravi dr. Ferenca (Borec, januar in februar 1979) bo pripomogel članek Edvina Pervanje Prispevek k razpravi ♦Velika izdaja pri Trstu in na južnem Primorskem leta 1943». Avtor govori predvsem o Radu Pircu iz Saleža (str. 47 - 50). BOREC, štev 2, 1980 Danilo Perčič je objavil članek Akcija Briško - beneškega odreda v kočniku (januarja 1944) (str. 99 - 104), ki govori o prvi večji pripravljeni akciji novo formiranega Briško - beneškega odrada, ko so borci izvedli drzen napad na skladišče streliva in napad na karabinjersko posadko v kasarni. O italijanskem koncentracijskem taborišču Visco govori prispevek Franceta Brenka, ki bo ponovno objavljen v Vodiču po zaporih in tabori-ščih v drugi vojni. Članek nosi naslov Spomin na Višek - Visco (str.. 105 - lil). QUADERNI DEL LOMBAEDO - VENETO, štev. 9, april 1980. Z veseljem preberemo članek Andreja Bratuža Pomen slovenske šole v Italiji, ki je objavljeh tako v slovenskem kot tudi v italijanskem jeziku v celoti (str. 28 in 29). N. S. svoje gledališko in kulturno obzorje. , S pomočjo tržaške ljudske univerze, ki je prispevala bogate nagrade, je Italijansko gledališče ž Reke letos priredilo tudi vrsto zelo uspelih natečajev in kvizov. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom iz Izole je na natečaju za izvirno gledališko dejo odnesla prvo nagrado za dramski Sestavek »Una malattia contaggio-Sa»; drugo nagrado so podelili delu «E’ quasi primavera*, ki so ga sestavili učenci osnovne šole iz Poreča. Na natečaju za recitacijo je prva nagrada šla Isabelli Rotta, natečaj skupinske recitacije pa so zmagali otroci osnovne šole iz Bal, ki so recitirali til tesoro di Scannavero*. Tovrstne pobude so nedvomno pomembne za širjenje gledališča med mladimi in za njihovo usmer-jevanje v gledališko umetnost. ENNIO OPASSI Umetnost Giannina Marchiga •••• a Na Pomorski postaji je te dni na ogled razstava slikarja Giannina Marchiga. Tudi zgorajšnje delo, Študija za sv. Frančiška*, je razobešeno na panojih Novost na knjižni polici Spomini na sodne zapore Gre za spomine nekdanjega upravnika sodnih zaporov v Ljubljani Antona Camemika ■ Knjiga vredna pozornosti Založba Borec je te cini izdala izredno zanimivo, hkrati pa tudi dokumentarno in zgodovinsko vredno delo Antona čamernika pod naslovom rSpomini na sodne zapore». Sam naslov bi utegnil bralca prvi hip prevarati, misleč, da gre za spomine enega izmed tisočerih zapornikov, saj ga ni pri nas starejšega človeka, ki nembi okusil in spoznal med okupacijo sodnih zaporov in ječ okupatorjev. Vendar pa gre tu za čisto nekaj drugega, lahko bi dejali skoraj nasprotnega, gre za spomine nekdanjega upravnika sodnih zaporov v Ljubljani Antona Čamernika, ki je bil pred vojno in med njo do septembra 1942 na tem, zlasti še med italijansko okupacijo nič kaj zavidljivem mestu. In čemu torej upravnikovi sno-mini in kako to, da predstavljajo izreden dokument in prispevek k zgodovini našega narodnoosvobodilnega boja? Odgovor je presenetljivo preprost: kot vsepovsod v Ljubljani iiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiviiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniHiiiniiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiMUiiiiiiiniiiiiiiiiniiiininiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiMiiiiii POGOVOR S KITAJSKIM PISATELJEM C HUN- C H AN- YEHOM Odsev prvega vala kitajske revolucije romanu velikih vsebinskih razsežnosti «Vas v hribih» je prvo delo tega kitajskega književnika, ki je bilo prevedeno v slovenščino - Zgodba je napisana v preprostem slogu in preprostem jeziku To je bilo že moje drugo srečanje s kitajskim pisateljem Chi.n-Chan-Yehcrn. Letos, na Bledu, med tradicionalnim mednarodnim pisateljskim srečanjem. To pot je pogovor tekel o njegovi, pravkar v slovenščino prevedeni knjigi, o njegovem romanu »Vas v hribih*, pa o kritiki in bralcih in seveda o pisateljih samih. Ko je. držal v roki slovenski prevod svojega romana »Vas v hribih*, ki ga je izdala Cankarjeva založba v okusni in smiselni opremi Nadje Furlanove, mi je Chun-Chan-Yeh rekel: «Vaša slovenska izdaje je ena najlepših iidaj* mojih knjig, kar sem jih~doslej videl. Sicer pa so prav ta moj roman doslej največkrat natisnili v - Ameriki 'n Angliji, saj sem ga, kot vam je znaho, napisal v angleščini. Vendar je izmed vseh izdaj »Vasi v hribih* slovenska izdaja najlepša. Sicer pa bi se rad s tega mesta še enkrat zahvalil vam, organizatorjem mednarodnih blejskih pisateljskih srečanj, ki sem se jih prvič udeležil lani in plod lanskega srečanja je knjiga, ki jo imam zdaj v rokah. Seveda bi se rad hkrati tudi zahvalil založnici in prevajalki, da je tako lahko moj roman prišel v roke slovenskemu bralcu*. »Prebral sem vaš roman, in reči moram, da sem bil prijetno presenečen. Navdušil me je tako s svojo umetniško močjo kot tudi vsebino, saj je vaš roman prvo v slovenščino prevedeno sodobno kitajsko delo. Kaj bi vi lahko povedali ali pripomnili k svojemu delu?* »Predvsem upam, da bo »Vas v hribih* prispevala k boljšemu razumevanju med vašimi in našimi, kitajskimi, ljudmi. Sicer moram takoj reči. da to moje delo ne govori o današnji, sodobni Kitajski, a ima kljub temu neposreden stik z današnjim časom. če namreč hočemo razumeti naše sodobno življenje, sodobno Kitajsko, potem moramo nujno poseči nazaj v zgodovino. Kajti ozadje mojega romana je leto 1927, ko je bila na kitajskem prva *"><•........................mini.■iiiiii.... Slikarji amaterji v Nabrežini illflllil Ob vsakoletni razstavi vin v Nabrežini so tokrat v prostorih KD Igo Gruden odprli tudi razstavo slikarjev amaterjev is občin« ‘ ■ revolucija, predhodnica druge, oziroma tretje zmagovite revolucije. Iz prvega poraza revolucionarnih sil 1927 leta pa prego kuo-mintanškega razkroju do sodobnega socialnega razvoja na Kitajskem, vse to je osnovna tema, ki jo obravnavam v svojih delih. O tem obdobju ima vaša, evropska literatura imenitno delo. V mislih imam roman Andrea Malrauxa »La Condition humani-ne». Vendar Malraux govori v svojem delu o revoluciji v kitajskih mestih kot jo je pač razumel kot tujec, mej roman pa govori o revoluciji na :vasi, oziroma na-kitajskem podeželju. Vendar moram pri tem reči, da moja knjiga ne govori toliko naravnost o revoluciji sami, temveč mnogo bolj o preprostih ljudeh, o tem, kako so ti ljudje na kmetih sprejemali in doumevali takratni revolucionarni tok. Zato je to zgodba o naših preprostih kmetih, ki predstavljajo še danes pri nas na Kitajskem kar devetdeset odstotkov celotnega prebivalstva.* «V svojem romanu »Vas v hribih* sem zelo jasno in nazorno čutil in razbral prebujanje vaših kmetov, njihovo osveščenost, ko so se iz tisočletne letargije ob prvem revolucionarnem valu nekako prebudili in tako tudi hote ali nehote storili prvi korak na svoji revolucionarni poti*. «Imate popolnoma prav. Saj o tem jasno pišem na koncu roma na, ko glavni junak, mladi fant z materjo odhaja iz rodne vasi v hribih in pravi: »Pred menoj je stalo veliko staro drevo. Opazi j sem, da je na deblu lepak. Pustili so gi še revolucionarji. Da bi bil videti naraven, sem tiste besede prebral, kot da samo preganjam dolgčas: «VRNILI SE BOMO!* (Konec citata). In čeprav mati na to izreče samo »dvomim*, sva se odpravila da lje in nihče ni mogel vedeti, da nas čaka dolga pet. Toda prvi korak je bil storjen. In ta dolga pot se je končala s tretjo, to pot dokončno zmagovito kitajsko revolucijo šele 1949. leta. In to revolucijo so dejansko spet izvedli kmetje, to je bila kmečka revolucija, ki so jo vodile komunistične ideje.* Moj sobesednik je malo pomolčal, kot da bi se povrnil v tista leta pol stoletja nazaj, potem pa je živahno dodal: »V moji knjigi, vsaj tako mislim, je moč najti odsev prvega vala našega revolucionarnega obdobja. V romanu samem pa sem kljub morda kakšni evropski fakturi, vsaj kar zadeva zgradbo romana, vendarle sledil naši običajni literarni tradiciji — pripovedujem zgodbo v preprostem slogu in preprostem jeziku, čeprav sem v pripoved vtkal tudi dosti poezije, ki jo pri nas prav tako radi uporabljamo v prozi*. »Na letošnjem mednarodnem pisateljskem srečanju na Bledu ste se tudi vključili v razpravo na temo Pisatelj med kritiko in občinstvom. Ali bi lahko povedali kaj o tem svojem prispevku?* «Kadar pišem, je moja misel običajno zgoščena v kreativnem impulzu, ali preprosteje, v inspiraciji in najbolj verjetno je, da med pisanjem bolj malo razmišljam o svojih kritikih ali bralcih. Jasno je, da dA prve pripombe in komentarje o mojem delu kritik. In na splošno velja kritikovo mnenje za avtoritativno. Vendar pa je to le en zorni kot. Kajti zdi se mi, da imajo bralci svojo besedo in ta ima včasih več teže kot kritikova beseda, le da ne more tako lahko doseči avtorja. Pisec namreč lahko tehta mnenje bralstva oziroma javnosti le po poročilih o prodaji svojega de- la. Vendar pa se bralec lahko o-dloči za branje tudi na podlagi kritikovega mnenja. Lato je treba upoštevati njegovo mnenje, ki je zelo pomembno pri vrednotenju literarnih del v zgodovini književnosti. Toda zgodovina sama, ali bolje, beroča javnost, pogosto zavrne kritikova stališča, na podlagi katere literarni zgodovinarji v svojih analih presojajo književna dela. Tako, na primer, zgodnje pesmi Johna Keatsa med kritiki sploh niso zbudile nikakršne pOzorhOsti. Ko je AhderšeiV objavil prvič svoje pravljice, je naletel prav na sovražen OdžU',''zavoljo česar je večino svoje mladosti preživel v tujini. Tudi Tha-ckeray in Dickens nista bila deležna takšne slave, kakršno uživata po smrti. Po drugi strani pa so dela, ki si takoj po izidu pridobe neverjeten ugled in gredo izjemno dobro v prodajo, a slej ko prej zatonejo v pozabo in se razblinijo kot dim. Da pa so dela taksnih pesnikov in pisatelje' kot so Dante, Byron, Balzac, Toistoj in Galsworthy dosegla večno življenje na preskuš-nji časa. tega, po mojem mnenju ne gre pripisati le njihovi u-metniški vrednosti, temveč predvsem globini, s katero odražajo življenje, duha obdobja, v kate- rem je živel pisec, misli, počutja in hotenja ljudstva. In ljudje jih imajo radi zato, ker čutijo, da je njiho/a upodobitev življenja tako avtentična in zategadelj tako iskrena in prepričljiva, da jih pretrese in navdihuje*. »In kako opredeljujete poezijo, oziroma umetnost v vasi. kitajski literaturi,* je bilo naše zadnje vprašanje. »V kitajski klasični literaturi so kitajski pesniki opredelili poezijo z naslednjimi natančnimi izrazi: Poezija te rjava o"pe*fti-kovih hotenjih. Hotenje ali »chih* po kitajsko po qbče, sprejeti interpretaciji med kitajskimi 1 intelektualci ne pomeni nujno osebne ambicije. Pomeni nekaj neprimerno širšega in globljega: ozra-čuje globol o skrb : usodo in stanje njegove dežele in ljudi. Njegov univerzalni impulz je njegova skrb, oziroma je porojen iz njegove skrbi. Sorodno opredelitev j: dal za prozo naš slavni e-sejist Han Yu (758-842) iz časa dinastije Tang: Proza je odraz pisateljeve namere. Namera ali «tao» po kitajsko pomeni isto kot hotenje ali »chih*. Edina razlika je v tem, da tao zveni bolj prozaično, chih pa bolj mehko in malce romantično. Tak chih kot tao sta že stoletja vodeči načeli za kitajske pisateljt pri njihovem pisanju. Spoštovanje tega načela pa seveda ne pomeni, da bi bili zato manj pozorni do umetniške vrednosti svojih del. Tu Fu (710-770), še eden ur 1 odličnih pesnikov iz dinastije Tang, je povedal o svoji poeziji naslednje: S seboj se ne morem spraviti toliko časa, dokler v svojih pesmih ne dosežen omamnih izrazov. S tem je mislil takšno govorico, ki jo je uporabljal v svojih pesmih, s katero je naredil močan vtis na bralce, tako da je bil ta globoko navdahnjen in prosvetljen učinka, bi bil piscev ) chih ali tao navadna plehkost, j Ta metoda ustvarj|lqfga pisanja lje ključ za reševanj« problema, na katerega je naletel klasični kitajski pisec, ko se je znašel med kritiki in bralci. To metodo poslej stalno uporabljajo in to prakso spoštujejo kitajski pisatelji tudi danes, čeprav so se časi spremenili, obseg tematike se je razširil, načini izražanja pa so različni. «Naj cveti na stotine cvetov, naj tekmuje na stotine miselnih šol.* In to stališče, ki ga ki-, tajski pisatelji danes zavzemajo pri svojem ustvarjanju, v jedru pojasnjuje položaj sodobnih kitajskih pisateljev,* je zaključil naš razgovor zdaj že stari znanec in prijatelj, kitajski pisatelj Chun-Chan-Yeh. DUŠAN ŽELJEZNOV med okupacijo, je bil tudi Camer-nik aktivni član in sodelavec O-svobodilne fronte in je na tem svojem odgovornem in tveganem mestu, dokler ga niso razkrili, storil marsikaj pomembnega za boj proti okupatorju v Ljubljani. Sicer pa že to dejstvo samo dovolj zgovorno priča, kako je bila Ljubljana med okupacijo zares tdržava v državi» in da okupator v bistvu tu ni mogel storiti ničesar, saj je bila Osvobodilna fronta dobro in čvrsto organizirana ne samo v zaporih, temveč tudi na policiji in na vseh vitalnih točkah. Čamernik je, kot piše na začetku spominov, prišel na čelo sodnih zaporov pred vojno nikakor ne iz kakega veselja do tega poklica. temveč po sili razmer, ker si je pač moral tako ali drugače poiskati košček kruha. Pred vojno je namreč končal srednjo tehniško šolo, ker pa v svoji stroki takrat ni mogel najti zaposlitve zato, ker se pač ni hotel u-kloniti takratnim protiljudskim o-blastnikom, je pač prevzel mesto upravnika zaporov takorekoč mnogo bolj iz nuje in sile kot pa is naklonjenosti do takšnega poklica. Zato ni nič čudnega, če so bile že pred vojno vse njegove simpatije na strani preganjanih in zatiranih in tako je lahko na svojem službenem mestu samo pomagal jetnikom s humanim in korektnim ravnanjem. Njegov položaj in odtios do jetnikov pa sta zlasti postala pomembna leta 1941 s prihodom i-talijanskih okupatorjev v Ljubljano. V sodne zapore v Ljubljani je namreč začelo prihajati čedalje več političnih jetnikov, ki so bili sicer pod neposredno kontrolo okupatorske policije, vendar so tako čamernik kot številni pazniki, prav tako simpatizerji in aktivisti Osvobodilne fronte, lahko veliko storili tako zanje kot za Osvobodilno Ironlo. Sicer pa je Čamernik v sodnih zaporih pomagal organizirati O-svobodilno fronto in Varnostna obveščevalno službo. Vodstvo O-svobodilne fronte je bilo preko njega vedno pravi čas obveščeno o usodi posameznih jetnikov, o njihovem vedenju pred zasliše-valci, pa tudi o lem, kako potekajo preiskave in kdo od sodelavcev Osvobodilne fronte, fci je na svobodi, je ogrožen. Tako nam Čamernik plastično popisuje svoje ilegalno srečanje z Borisom Kidričem, do podrobnosti nam slika tako znane kot mdrtj zmne akterje naše revolucije, ki so se znašli v zaporu bodisi pod pravim ali ilegalnim imenom, govori nam o številnih drobnih, a zelo pomembnih pripetljajih in dogodkih iz časov njegovega upravništva, ki morda prav zato izredno slikovito in o-tipljivo ter sveže obujajo spomine na ljubljanske sodne zapore med vojno, ki so jih spoznali številni Ljubljančani in Slovenci med vojno. Zanimivo in objektivno so prikazani in predstavljeni tudi posamezni, sodni, policijski in vojaški funkcionarji italijanskih o-kupatorjev, s katerimi je prihajal čamernik v stik. D. Ž. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimmiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNa MARIBORSKO KULTURNO PISMO Konec junija je bilo v mestu ob Dravi veliko kakovostnih kulturnih prireditev Mladinski pevski zbor Maribor priredil imeniten koncert - Razstava slikarke Alenke Gerlovič in krstna izvedba Svajncerjeve radijske igre Redna sezona kulturnih prireditev se je nagnila k poletju z bolj kislim vremenom, zato pa je bil predpočitniški mesec bogat po kulturnih dogajanjih na vseh umetniških področjih. Nemogoče bi se bilo v omejenem zapisu podrobneje zaustavljati ob vseh vrednotah. Zato bomo poskušali bolj kroni-stično prikazati bogato pahljačo umetniških doživetij v obdravskem mestu, ki bodo sicer tudi v tem poletju v osipu, kljub vsakoletna« prizadevanjem poživiti kulturno ponudbo občanom, ki v počitnicah ostajajo doma in se zadovoljujejo s kopanjem v Dravi in brestaniškem jezeru, s sprehodi v prelepo okolico «zelenega štajerja*, kot poje domača pesem in »eveda, z izleti na slikovito Pohorje in daljno okolico. Ob petnajstletnici obstoja Mladinskega pevskega zbora Maribor, ki ga ves čas vodi prof. Branko Rajšter, je zbor pod njegovim dirigentskim vodstvom priredil imeniten koncert s programom najbolj uspelih skladb petnajstletnega zborovega uveljavljanja. Spored je navdušil poslušalce, saj sodi zbor mladih grl v sam jugoslovanski vrh, ki požanje povsod, doma in v tujini najvišja priznanja, človek skoraj ne more verjeti, da zbor katerega sestava se skoraj z vsakim šolskim letom obnavlja z drugimi pevci (vsako leto se zamenja dvajset do trideset pevcev), more uspevati z orezlub-nim obvladovanjem zvoka, čisto intonacijo in vzorno dikcijo. Trajna visoka kvaliteta je sad mojstrskega glasbenega vodstva pedagoga prof. Rajštra, ki je privedel zbor v svetovni vrh mladinske- ga petja, kar potrjujejo njihovi koncerti in visoka mednarodna priznanja najstrožjih ocenjevalcev. Prijateljski pevski koncert v okviru sodelovanja med pobratenima mestoma Marburg na Lahni iz ZR Nemčije in slovenskim Mariborom, sta priredila v polni veliki dvorani Union moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora in moški zbor Ockershausen 1867 83 iz Marburga. Zbora sta posamično in skupaj zapela pesmi iz svojega repertoarja vse oid klasike do današnje dobe. Prijateljstvo med zboroma je bilo izkazano in potrjeno še s skupnim nastopom, ko sta združeno zapela v slovenščini Matije Tomca Dolenjske furmane pod vodstvom nemškega zborovodje Gustava Johannesa in prav tako v originalu Deschovo »Im schdnstcn Wiesengrunde» pod vodstvom našega pevovodje Branka Rajšter-ja. Koncert je bil zares lep pevsko prijateljski večer. Na likovnem področju tre s je razveselila izredna razstava u-metnin slikarke Alenke Gerlovič v razstavnem salonu Rotovž. Pregled slikarkinega zadnjega desetletnega ustvarjanja nam predstavlja krajinske motive v svojski tghniki in domišljijski poenuslav-ljenosti oblik v odsvitu zrcalnih podob. Osnovne značilnosti njenega slikanja so plastični nanosi, pri katerih poleg barv uporablja sodobne moderne materiale, ki jih reliefno nanaša na platno ali lesonit. Hudomušna radijska igra pisatelja Janeza Švajncerja »Mi psi*, je uspešno zaključila radijsko dramsko sezono Radia Maribor. Zamisel dela in njegova realizacija sta bili izredno zanimivi m dobro pogojeni. Pisatelj se je lotil nenavadne motivike vzporejanja med ljudmi in živalmi, konkretno s psi in posrečeno povezoval dialoge dvorjenja med Njo in Njim na pasji ravni, potem med človekoma in nazadnje posredoval Njega in Njo v potepuškem pasjem življenju. Istovetni ljubezenski pogovori, človeško pasji med psi in pasje človeški med ljudmi, so živahni in iskrivi, kar daje delu učinkovito prikupnost. Sočno radijsko igro Janeza Švajncerja so v dobro oblikovani režiji Marjana Kovača izvedli trije pari, igralci mariborske Drame Milena Muhičeva, Breda Pugljeva, Nataša Sirkova, Volodja Peer, Rado Pavalec ir, Janez Klasinc. Mariborska Opera je zaključila svojo sezono s slovenskim opernim delom Višnjani skladatelja Heri-berta Svetela. Opera je krstno izvedbo doživela v sezoni 1949-50 na mariborskem odru, pod skladateljevim dirigentskim vodstvom. Po znani povesti Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji gori, sta povest dramatizirala v operni libreto Fran Govekar in Peter Golo-vin in opero preprosto naslovila z Višnjani. Po svoji romantični o-bliki, sočnim ljudskim humorjem in preprosto, nepreobloženo melodiko, sodi med tiste ljudske opere, ki so pri občinstvu priljubljene. Ker je od ustvarjalne zasnove poteklo že trideset let, je pomanjkljiva glasbena partitura potrebovala dokončne popravke. Zlasti tretje dejanje je bilo precej neurejeno, da je moral sedanji diri- gent predstave František Preisler, gost iz Olomouca, v dobršni meri preurediti in končati predvsem glasbeno dramatsko instrumenta-cijo. Tako je slovenska operna u-stvarjalnost dobila spet na novo kompletirano uporabno opero, kot je bilo to storjeno lansko leto že s Parmovo opero Zlatorog, Ki jo je prav tako uprizorila mariborska Opera. Nekako hudomušno lahko zapišemo, da je na koncu kulturne sezone simpatični Ribniški oktet začel sezono poletnih prireditev v Mariboru. Pred dvema letoma se je Osnoval vokalni oktet z Ribničani in nekdanjimi prekaljenimi pevci Slovenskega okteta, Jožetom Koresom, Andrejem štrukljem, Tonetom Kozlevčarjem in Dragi-šo Ognjanovičem. Ribniški oktet se je v Mariboru predstavil z izbranimi in priljubljenimi narodnimi pesmimi, ki jim je znana »Ribniška* z neizogibnim Tonetom Kozlevčarjem kot solistom, postal« njihova himna. Skrbno priprnv-ljen program znanih priredb slovenskih ljudskih pesmi in pesmi drugih narodov. Njihovi glasovi so sočno ubrani in pevce odlikuje izvrstno solistično podajanje, od tenorja Jožeta Koresa pred baritonov do globokega basovskega registra Dragiše Ognjanoviča. Spored je bil sesa vi jen iz iiopu-larnih pesmi, ki so privlačne z« poslušanje, če so podane z muzikalno kvaliteto, kot jo zmore Ribniški oktet. Za svoje izvrstno petje so pevci poželi navdušeno odobravanje občinstva, ki je izvabilo še več dodatnih pesmi. EMIL FRELIH Zažig slovenskega Narodnega doma v Trstu začetek fašističnega pogroma nad Slovenci Na današnji dan pred 60 leti so fašisti zažgali Narodni dom v Trstu. «Ta datum je črno obrobljen v zgodovini tržaških Slovencev* je zapisal prof. Lavo .Čermelj v svojem izčrpnem opisu dogodkov pred požigom, požiga samega in razpoloženja po požigu, objavljenem za 50-lctnico tega fašističnega zločina v «KRONIKI» — časopisu za slovensko krajevno zgodovino (leto XVIII) — 1970, ki je na zadnji ovojnici prinesel sliko Narodnega doma v plamenih. Ker se nam zdi Čermeljev opis dogodkov pred 60 leti najbolj celovit (in ker je tudi malo znan) ga ponatiskujemo v celoti. Starejši bralci si bodo ob branju osvežili spomin na Usto strašno noč, ki naj bi v namenih fašističnih oblastnikov pomenila začetek konca primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov pod Italijo, mlajši pa se bodo lahko seznanili, kolikor ga še ne poznajo, z enim najbolj tragičnih in usodepolnih dogodkov v naši polpretekli zgodovini. Skoraj četrt stoletja po požigu je bil naš primorski rod ponižan na brezpravno rajo in izpostavljen sistematičnemu genocidu, katerega ni doživljal takrat noben drug narod v Evropi. Poleg tega članka objavljamo še nekaj odlomkov iz opisa požiga Narodnega doma, ki ga je objavil tržaški italijanski zgodovinar Carlo Schiffrer leta 1963 v reviji »Trieste*, ki je italijanski javnosti prvi pošteno in objektivno razkril resnico o požigu, ter še nekaj drugih zapisov iz takratnih in kasnejših dni. Poznavanje preteklosti pomaga razumeti današnjost. Ponosna zgradba v središču mesta 13. julij 1920. Ta datum je črno obrobljen v zgodovini tržaških Slovencev. Tega dne jih je zadel najhujši udarec, ki naj bi ohromel vse njihovo kulturno, politično in gospodarsko življenje in naj bi bil začetek njihovega sistematičnega in radikalnega iztrebljenja. Tega dne so fašisti naskočili Narodni^ dom v Trstu in ga upepelili. Da doumemo pomen tega dogodka, naj na kratko [»vemo, kaj je bil Narodni dom za tržaške Slovence. Ob prehodu jz prejšnjega stoletja je narodno prebudni razmah tržaških Slovencev dosegel svoj višek. Mejnik tega razvoja je bila ponosna zgradba Narodnega doma v središču mesta na nekdanjem Vojašniškem trguj Piazza Ca-terma. Slovenci pa So navadno rabili krajše ime »Vojaški trg*). Postavila ga je z lastnimi sredstvi leta 1904 Tržaška hranilnica in posojilnica. Zgradilo ga je domače gradbeno podjetje Martelanc. Središče slovenskega javnega življenja V njem je imela hranilnica svoj sedež v prvem nadstropju, poleg nje je bila Slavjanska čitalnica z bogato staro knjižnico. V pritličju sta bili na eni strani glavnega vhoda kavama, na drugi strani restavracija. V zgornjem nadstropju v severnem delu poslopja, kjer je bila restavracija, in ki je bil obrnjen proti ulici Gepoa. je bil prvi slovenski hotel v Trstu, ki si je nadel za tiste čase zelo značilno ime Balkan. S tem imenom so označevali Italiiani pa tudi Slovenci celo zgradbo. V južnem traktu, ki je gledal na ulico Galatti, je bila v pritličju tiskarna, kjer se je tiskal slovenski tržaški dnevnik Edinost. V prvem in drugem nadstropju so imele svoj sedež Glasbena matica. Planinsko društvo in Delavsko podporno društvo. V višjih nadstropjih pa so bila zasebna stanovanja. V notranjem delu je bila v pritličju telovadnica tržaškega Sokola. reprezentativno stopnišče pa pa je z leve in desne peljalo do velike gledališke dvorane z balkonom. Ker je bila spričo nestrpnosti italijanskih nacionalistov nevarnost, da bi mestna elektrarna nagajala pri dobavi toka zlasti v času, ko je delala tiskarna in so bile gledališke predstave, je imel Narodni dom lasten generator, ki je oskrboval vso hišo z elektriko. V gledališki dvorani so se zbirali težaški Slovenci tudi, na političnih zborovanjih in na drugih sestankih, tam so bili tudi kon certi in druge kulturne manifestacije ter plesi. Pred narodnim domom je bil velik trg, ki je danes zazidan. Tam so bila zborovanja na prostem in od tam so se odvijali sprevodi po mestu. Gledališka dvorana in glasbeni sedež V Narodnem domu so bile tako združene vse veje javnega udejstvovanja. Zgiadba je bila po svoji zunanjosti res veličastna in nekaj za Trst nenavadnega. Čeprav je bila velika, je z nadaln-jim razvojem slovenskega življa kaj kmalu postala pretesna. Zaradi tega se je najprej iz nje izselila tiskarna, ki je dobila večje prostore v ulici sv. Frančiška, kjer sta še sedaj tiskarna in slovenska knjigama. Kmalu ji je sledil Sokol, ki jc dobil primernejše prostore v pritličju tedaj ustanovljene Slovenske trgovske šo le v Trstu v ulici Stadion (sedaj ulici C. Battisti). Z lastno dvorano se je močno razmahnilo slovensko gledališče. Predstave so postajale vse kvali Utnejse, saj so jih poleg drugih režirali Verovšek in Danilova ter v zadnjih letih Milan Skrbinšek. Na oder so prišla celo dela domačiji piscev, tako Jake Štoke in dr. Josipa Mandiča, ki je bil znan kot operni komponist, a je na tržaški oder spravil nekaj svojih kraških socialnih in družbenih iger. Tržaško gledališče se je v svojih najboljših letih kosalo z ljubljanskim. Prav v zadnjih letih njegovega obstanka so prisostvovali predstavam tudi priznani italijanski igralci, ki so gostovali v Trstu in so izražali največje priznanje. Pod vodstvom domačina, poznejšega ravnatelja ljubljanske opere Mirka Poliča, so bile na tržaškem odru tudi prve operete in operne predstave v slovenskem jeziku. To pa je zbudilo 'pri italijanskih iifcibriališfih, tako da so prek zavoda vi Italiji;1 ki je dajal avtorskd' dovčUjenje za"'pred-' stave, preprečili, da bi v Trstu peli v slovenskem jeziku Puccinijevo opero Madame Butterfly. Tudi koncerti domačih in povabljenih umetnikov in zborov so bili izbrani in na višku. Hkrati s predavanji v Ljudskem odru so se pričela tudi predavanja v Narodnem domu, in sicer v gledališčni dvorani, ki pa je bila marsikdaj premajhna. Predavali so razen domačinov pretežno od zunaj povabljeni dobri govorniki. V prostorih Slavljanske čitalnice je bila kmalu po odprtju Narodnega doma rrva razstava slovenskih slikarjev, kjer so Tržačani lahko občudovali delo Jakopiča, Groharja, Jame in drugih slovenskih umetnikov, med temi tudi nekaj domačih. Zborovanja v dvorani in na trgu pred Narodnim domom leta 1907 so pripomogla, da so se tržaški Slovenci tako močno afirmirali pri tedanjih državnozborskih volitvah. Tri leta pozneje pa je v prostorih Narodnega doma poslovala komisija političnega društva Edinost. ki je zbirala podatke o pretvorbah in drugih mahinacijah številnih organov pri ljudskem štetju in zbrala toliko materiala, da je vlada morala odrediti vsaj delno revizijo štetja, tako da je prvotno ugotovljei.o število Slovencev in Hrvatov v Trstu (38.485) poskočilo na 59.319. V Slavljanski čitalnici je imel ob koncu prve svetovne vojne sedež Krajevni narodni svet za Trst in slovenski del Istre do svojega razpusta proti koncu novembra 1918. Ko so italijanske okupacijske oblasti jeseni 1918 zaprle vse slovenske srednje in strokovne šole v Trstu (slovensko trgovsko šolo tor goriško slovensko gimnazijo in goriško slovensko učiteljišče ki sta zadnji dve leti vojne poslovali v Trstu) ter prav tako nemško klasično gimnazijo, realno gimnazijo in realko, kjer je bila tretjina dijakov slovenskih, so se za te dijake višjih razredov odprli tajni tečaji, da ne bi izgubili šolskega leta, so bili nekateri razredi v Narodnem domu: v Čitalnici, v Hranilnici, v Glasbeni matici; en fazred je bil celo na gledališkem odru. Ob koncu šolskega leta pa je bila gimnazijska realnogimnazijska, realčna in učiteljiščna matura v Slovenski čitalnici pod nadzorstvom pravega deželnega šolskega nadzornika. Vsega tega bujnega življenja pa je bilo 13. julija 1920 na mah ko nec z zločinskim požigom Narodnega doma. Resnica o izzivalnih dogodkih v Splitu Povod ali bolje, omišljeni po vod za požig Narodnega doma v Trstu, je bil incident med domačim prebivalstvom v Splitu in častniki italijanske vojne ladje Puglie, ki je bila zasidrana v splitski luki, na rojstni dan kralja Petra I., 12. julija 1920. Incident so po načrtu sprožili italijanski častniki, da bi motili proslavo tega dne in izzvali reakcijo prebivalstva, ki bi jim dala vzrok za teroristične izpade. Dva italijanska častnika sta snela in strgala jugoslovansko zastavo, ki je za proslavo plapolala ob obali. Zaradi tega in spričo izzivalnega obnašanja še drugih italijanskih častnikov se je domače prebivalstvo silno razburilo. Kraljevi varnostni organi so sicer zadostno varovali izzivače pred razjarjenim prebivalstvom, toda Italijani so hoteli, da pride do izgredov. Zato je na obrežju pristal italijanski motorni čoln in iz njega so vrgli dve ročni bombi na neoboroženo ljudstvo. En moški je bil ubit in več otrok ranjenih. Tedaj so jugoslovanski žandarji streljali na čoln in smrtno zadeli nekega častnika in ranili krmarja. Da so bili krivi za ta incident italijanske vojne ladje, je ugotovila v ta namen sestavljena mednarodna komisija, v kateri je bila zastopana tudi Italija in kateri je predsedoval ameriški admiral , Andrews. Toda italijanskim nacionalističnim prenapetežem ni bilo za to, da bi se ugotovili krivci, in niso čakali, da bi se ustanovila komisija. Incident jim je bil zaželen ali, kakor kaže, celo sporazumno izvabljen za široko zasnovane teroristične izpade proti slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu na okupiranem ozemlju. Vodstvo te akcije je prevzel leto dni prej ustanovljeni tržaški fašjo s svojimi akcijskimi četami (squadre d'azione). Prvi fašjo v Italiji je bil ustanovljen 23. marca 1919 v Milanu. Na Primorskem, kjer je bilo med Italijani ozračje nasičeno z na- sivojega imetja. O akcijah, ki so jih pripravljali fašistična skvadri-std, je bil obveščen tudi kvestor. Že umrli tržaški zgodovinar Carlo Schiffrer pravi v članku Fascisti e militari nell'incendio del Balkan, ki ga je objavil v tržaškem mesečniku Trieste (X. 55, maj— junij 1963), da je kvestor poslal vsem civilnim in vojaškim oblastem nujno obvestilo, ki se je glasilo: »Žalostni dogodki v Splitu so imeli tudi tukaj svoj odmev. Iz opartunih razlogov je treba skrbeti za posebno varstvo tujih krožkov in društev ter dnevnika Edinost*. Zlasti hotel Balkan je moral biti močno zaščiten; oddelek karabinirjev je bil postavljen pred glavno fasado, drugih 60 karabinjerjev je bilo v sosednji palači ravnateljstva državne železnice, od koder naj bi varovali bočno stran poslopja v ulici G. Galatti; razen tega je bilo v bližnji .vojašnici 250 mož redne vojske z oddelkom strojnic v bojni opremi pripravljenih z nalogo, da skrbijo za varnost hotela Balkan. Drugi karabinjerski oddelki bi morali varovati jugoslovansko predstavništvo na Jožefevem trgu, tiskarno Edinost in razne druge slovenske zavode in ustanove. Vse te.obredbe pa so bile samo pesek v oči, kajti od prejšnjih fašističnih napadov je bilo znano, da se varnostni organi, ki so bili postavljeni, za stražo, niso nikdar uprli napadalcem, temveč da so izginili tik pred napadom ter se zopet ’ prikazali po končanem napadu ; in aretirali osebe, ki so bile napadene. Varnostni* organi na strani škvadristov To se je zgodilo tudi 13. julija 1920. Varnostni organi niso preprečili napada na Narodni dom čelu Framcesco Giunta, ki je ob koncu vojne iz svoje rodne Toskane z okupacijskimi četami prišel v Trst. Končal je svoj govor z besedami: «Oko za oko, zob za zob!* Napetost in razburjenost med zborovalci je bila vedno večja. Da bi jo nahujskali do skrajnosti, so v nekem trenutku na trgu linčali nekega italijanskega delavca, češ da je bil Hrvat iz Dalmacije in je hotel izzivati zborovalce. Po končanih govorih so se zborovalci, očitno po strogem načrtu, po raznih ulicah zvalili proti Narodnemu domu. Ker je bilo po pisanju italijanskih listov in po navideznih varnostnih ukrepih pred Narodnim domom pričakovati napad, so bili kavarna, restavracija in glavni vhod zaprti in železne rebrače so bile spuščene. Tudi Hranilnica in posojilnica ter Čitalnica, ki sta imeli svoj sedež v prvem nadstropju na glavni fasadi, sta bili zaprti. Glasbena matica je poslala učence domov, da ne bi bili izpostavljeni izgredom. Tudi stanovalci so večji del iz previdnosti zapustili poslopje. V. poslopju so ostali samo kavarniški, restavracijski in hotelirski uslužbenci ter redki hotelski gostje. V privatnih stanovanjih so bili v tem dnevnem času skoraj samo ženske in otroci ter vsega le štirje moški: neki bančni uradnik, neki trgovec, neki pomorski strojnik ter tiskarnar in sokolovi voditelj Miroslav Ambrožič. Napad na Narodni dom Demonstrant je so se neovirani lahko približat Narodnemu domu in ga obkolili s treh strani, četrta stran poslopja se je držala drugih hiš. Tedaj je počila petarda. Nekateri očividci pravijo, da so jih vrgli iz sosednje palače že- Ponosna in arhitekturno pomembna zgradba Narodnega doma pred požigom cistično strastjo, so bila tla posebno ugodna, ker so fašisti svojo teroristično dejavnost olepšali z narodnostnimi in iredentičnimi motivi. Že 3 aprila 1919 je bil v Trstu sestavljen fašjo in mesec dni pozneje so se že ustanovile prve akcijske čete, ki so terorizirale prebivalstvo. Jedro teh čet so sestavljali skrajni nacionalisti in ostanki arditov, tj. posebne vojaške napadalne formacije, ki jo je Italija ustvarila v vojni stiski iz prenapetežev in sumljivih elementov. Materialno po so bolj ali manj prostovoljno podpirali fašistične skvadriste razna industrijska in gospodarska podjetja in ustanove. Prva večja teroristična akcija rastalega tržaškega fašja je bil naskok na Delavski dom (Časa del popolo) v ulici Madonnina dne 4. avgusta 1919 s sodelovanjem varnostnih organov. S strojnicami so streljali v okno poslopja in prek streh sosednjih hiš so vdrli v dom, kjer so razdejali opremo in naprave. Tako je bila močno poškodovana tudi bogata knjižnica Ljudskega odra, ki je imel v hi ši svoj sedež. Že dopoldne istega dne pa so bili naskočili in opusto-šili tiskarno Edinost v ulici sv. Frančiška in učilnice tedaj o-blastveno zaprte Ciril-Metodove šole na Akvedotu. Ognjeni krst tržaškega fašja in fašizma v Italiji sploh pa je bil požig Narodnega doma v Trstu dne 13. julija 1920. Ščuvanje v italijanskem nacionalističnem tisku Že dan po incidentu v Splitu so tedaj v Trstu izhajajoči italijanski nacionalistični dnevniki tl Pic-colo. Era Nuova in L a Nazione objavili silno strupna poročila o dogodkih v Splitu in so terjali naj-energičnejše represalije. V Trstu je vladajo težko ozračje kakor pred hudo nevihto. Po izkušnjah prejšnjih fašističnih izgredov proti tiskarni Edinost, Ciril-Metodo-vim šolam, Delavskemu domu, predstavništvu kraljevine Jugo slavi,je in drugim jugoslovanskim ustanovam v Trstu, so tržaški Slo venci s strahota pričakovali dogodkov kajti vedeli so, da ne morejo računati na varnostne organe za varstvo svoje osebe in in na druge zavode in ustanove. Obratno, pasivno so gledali na divjanje napadalcev in jim, kakor bomo videli, celo pomagali. Vse to se je dogajalo v času. ko fašisti še niso bili na vladi, S takim pasivnim ali dobrohotnim zadrževanjem je tedanja demokratična italijanska vlada pokazala svojo nemoč proti fašistom ali morda celo svoje tiho simpatiziranje z njimi, ker so bili ti napadi proti slovenskemu življu pobarvani z nacionalističnim in iredentističnim duhom. Francesco Giunta V popoldanskih urali 13. julija 1920 se je na Velikem trgu pred tržaškim magistratom zbrala velika množica, ki so jo hujskali k nasilju razni govorniki, njim na lezniškega ravnateljstva. Fašistični listi so naslednji dan pisali, da je to bila bomba, ki so jo vrgli iz Narodnega doma na demonstrante. Schiffrer pravi v že omenjenem članku, da se je trinajst let po požigu Narodnega doma eden izmed najbolj razvpitih vodij fašističnih skvadristov, ki je bil tedaj v tržaških zaporih zaradi ropanja židovskih trgovin, pred pazniki in priporniki bahal, da je na dan požiga Narodnega, doma dopoldne najel sobo v hotelu in tja spravil kovčke z bombami, posode z bencinom in drugim gorljivim materialom ter da je po dogovoru s svojimi sopajdaši dal znamenje za naskok na Narodni dom. Naj velja ena. ali druga verzija, pok je bil domenjeno znamenje za napad, kajti v trenutku se je sprožil pravi bobneči ogenj na vse poslopje. Ogenj so odprle kraljeve straže (guardie regie). To bila posebna formacija uniformiranih in oboroženih policijskih straž, ki so jo po vojni ustanovili poleg karabinjerjev in ki je pokazala svoj značaj že pri napadu na Delavski dom leto dni prej. Te straže so streljale v strnjenih vrstah s puškami na poslopje. Prva vrsta je celo klečala, da je lažje merila. Pri tem je bil ranjen neki italijanski častnik od puškine krogle, ki se je odbila od poslopja. Dramatični trenutki ljudi v domu Tedaj so stopili v akcijo vojaki, ki so bili v bližnji vojašnici kon-signirani, da bi po dobljenem nalogu varovali Narodni dom. Toda niso nastopili proti napadalcem, temveč so pomagali iz vojašnice valiti že pripravljene sode bencina za požig Narodnega doma. Demonstranti so podrli glavna vhodna vrata, drli v poslopje in vse polili z bencinom. V najkrajšem času je bilo vse poslopje v plamenih. Ljudje, ki so bili v hiši, so se zaman skušali rešiti. Če se je kdo prikazal na oknu in klical na pomoč, sb straže neusmiljeno streljale nanj. Dva hotelska gosta, lekarnar Hugo Roblek in njegova hčerka, sta skočila z drugega nadstropja gorečega doma. Roblek je obležal mrtev na pločniku, hčer pa so težko ranjeno spravili v bolnišnico. Ko so prihiteli gasilci, jim de-monstrantje niso dopustili, da bi gasili ogenj, in so jim prerezali cevi. Dovolili so jim samo, da varujejo pred ognjem sosednje hiše. Trenutek, ko so se detaonstrantje prepirali z gasilci, je uporabil tiskar Ambrožič, ki je bil, kot omenjeno v hiši, ter odprl vrata, ki so gledala na ulico Galatti, in tako rešil iz goreče hiše nesrečneže, ki so bili v gorečem poslopju. Toda kraljeva straža je aretirala vse moške, med njimi tudi rešitelja Ambrožiča. Poslopje je gorelo ves večer in vso noč ter še naslednji dan. Plameni so se dvigajj visoko v nebo in odsev ostaja tat videti daleč naokrog. Pred gorečita poslopjem pa je tulila podivjana'množica, ne da bi jo varnostni organi razgnali. Ali so bile še druge človeške žrtve med hotelskimi gosti, ni znano. Oblasti niso izdale nobenega sporočila. Sicer so težko ostali kaki sledovi, kajti vročina v gorečem domu je bila tolikšna, da so se ukrivili težki jekleni nosilci balkona v gledali.ščpi dvorani in da so se stalili zlatniki v trezorjih hranilnice. Zgorela je gledališka dvorana, zgorela je čitalnica s svojo bogato knjižnico, zgorel je hotel s kavarno in restavracijo, zgoreli so sedeži Glasbene matice in Delavskega doma podpornega društva ter zasebna stanovanja, med temi tudi stanovanje tedanjega predsednika političnega društva Edinost Josipa Wilfana. Nihče od požigalcev aretiran ali zaslišan Nobeden izmed napadalcev ni bil aretiran, pač pa, so, kakor smo omenili, zaprli vse njoške, ki so utegnili rešiti golo življenje iz gorečega Narodnega doma. Naslednji dan so fašistični listi pisali, da so iz Narodnega doma streljali s puškami in metali na demonstrante bombe ter tako provocirali požar. Na razstavi fašizma v Rimu ob , desetletnici fašističnega režima, kjer so dali poseben pomen požigu Narodnega doma' v Trstu, sd razstavili orožje in mutacijo, ki so jo bojda zaplenili v pogorišču Narodnega doma. I‘7V , « ""'M Goreči Narodni dom z Ul. Galatti Opustošenje drugih slovenskih ustanov Napad proti tržaškim Slovencem pa ni bil omejen samo na požig Narodnega doma, temveč je zajel vse druge jugoslovanske zavode in ustanove. Že neposredno zborom na Velikem trgu je večja skupina demonstrantov ubrala pot na Jožefov trg ter tam predrla kordon straž, vdrla v prostore Jugoslovanskega predstavništva, razbila vse pohištvo in odnesla jugoslovansko zastavo. Druge skupine so se odcepile od glavnega toka proti Narodnemu domu in opustošile sedež Jadranske banke, podružnice Ljubljanske kreditne banke, Splošne posojilnice in Hrvatske štediortice. Naskočile so tiskarnoi1,Edinosti-) 5. Narodna: „KAR Sl, BOŠ ZDAJ OSTALA", aa melan abot in bariton »olo priredil Viktor Šonc. Solo -poje g. Emil Šolnik. 6. Gade: ..ALLEORO V1VACE E ORAZIOSO" la ..Novelel", Igra drultvenl orkeater na lok pod vodstvom g. Šonca. Na obilno udeležbo uljudno vabi OPOMBA. •) Šola g. Šonca. •) Šola g. Mirka. •) Šola g. Ivančiča. ODBOR. CENE: l±WX&£r* HVALEŽNO SPREJEMAJO. - nVALEZiNU Ot-KCJUrviMJSJ. ________________________________________ Vabilo na zadnji koncert rju. Samo nekaj jih je odšlo. Dospeli na konec pomola Sv. Karla, ko je bila že skoraj tema, se tam ustavili in kramljali. Nekdo med nami je začel potihoma, brenčeče, solistično melodijo, ki jo je pri vaji pel baritonist Emil Sušnik — ne vem, če je bil to on sam — in je seveda zbor začel spremljati brenčeče in pravljično tiho. Bilo je ganljivo. Pomol je bil le malo obljuden. Naša gruča je stala na desnem vogalu pomola, na levi strani pa je bilo kakih pet moških, ki so gledali priložnostnega ribiča na robu rvjmola, ki je z vrvico na kazalcu potrpežljivo čakal na ribo. Naenkrat slišimo s te strani, da nekdo zavpije proti nam patrioti-čen klic in takoj dostavi krepko kletev (»Viva ritalia eh, orco D.»). Dirigiral ni nihče, a brenčeči zbor je, kakor na energičen migljaj nevidnega zborovodje ojačil svoj glas s takim crescendom «im-provviso e risoluto*, da je v hipu zadonela mogočna, srčna pesem v topel poletni večer. Nekdo iz one grupe je prihitel na našo stran pomola in zalučal v morje predmet — morda kamen — tako da je Jadransko morje poškropilo nekaj pevk in pevcev. Ko smo odpeli, smo se mirno obrnili proti mestu in mešanih, žalostnih misli, tiho odšli. Vedeli smo, če bi kaj črhnili, da bi nas lahko obdolžili, da smo »slabo govorili o državi*. Deset dni po koncertu Glasbene Matice, naš Narodni Dom «prah bil je in pepel*. Josip Merki) v Se danes me peče in boli V gledališki dvorani Narodnega doma smo šentjakobski šolski otroci večkrat nastopali pri raznih prireditvah in slavnostih. Vedno imam pred očmi to krasno mogočno zgradbo. V pritličju čelno: na levi stra- Moja skromna želja je, da bi se naš mlajši rod, ki gre mimo stavbe sedanjega hotela Regina, spomnil, da je to stavba našega pred 60 leti požganega, pozneje prenovljenega in v hotel spremenjenega Narod nega dqmg,, Jki je bil simbol truda in. dejavnosti naših prej. šnjih rodov. Brez njihovega dela. brez njihovih žrtev bi današnji rod ne bil nikoli dosegel, kar je dosegel. Naj bi na to ne pozabili tudi vsi tisti, ki ob prihodu iz matične domovine gredo mimo omenjene stavbe. Dr. Frane Tončič 13. julija 1970 ni lepa kavarna, na desni restavracija. Ob vhodu: stopnišče z leve in desne strani, ki je vodilo v I. nadstropje. Na levi strani hranilnica, v sredini vhod v gledališko dvorano, na desni vhod v malo dvorano »Slovenska beseda*. Na levi strani zgradbe je biia tiskarna, kjer se je tiskal naš dnevnik »Edinost* in knjižnica. Na desni strani pa vhod v hotel. Zadnji nastop v gledališki dvorani Narodnega doma smo imeli teden pred požigom. Nastopili smo šentjakobski pevski zbor «Ilirija» pod taktirko profesorja Vasilija Mirka pred številnim občinstvom še slutili nismo, da je to naš zadnji nastop v Narodnem domu. Dne 13. 7. 1920 zvečer se je raznesla vest, da so fašisti zažgali Narodni dom. Nisem mogla verjeti, zato sem stopila na klop pred hišo in zagledala visoko na nebu gost črn dim, ki se je valil nad mestom. Naslednjega dne zjutraj sem se napotila (stanovali smo pri Magdaleni 145) na kraj požiga, da se prepričam na lastne oči. Naš dragi Narodni dom se je ponoči spremenil v črn skelet z odprtinami, iz katerih se je valil črn dim. Ob pogledu na to strahoto sem onemela. V meni so še mešali žalost, obup in bes. Bilo mi je, da bi se vrgla na tla in vpila, tulila, rjovela, kakor ranjena zver. Pa sem zagledala pred seboj vojaka, ki me je opazoval (bil je špalir vojakov). Stisnila sem zobe in pesti in počasi odtavala. z žalostjo in bolečino v srcu. In še danes po 60 letih, ko se na ta dogodek spomnim, me peče in boli. Marica Kranjc ■ Teršar ■>.. . L- • l «Nemo sem zrl v ogenj, v oblake dima, ki so se izvijali iz oken .. iHiiiitiiimitimiiiiiiiiiiiimmiiiimiititiiitiiMiiiiiiHiii TAKO JE 17. JULIJA PISALA «EDIN0ST» M* ■ ............ * ( > ** - '.»•■•H lii L.-.vat***«* M _____ - W ..v;/. ! m I - j' ■' • ■>:&: -ha * I . ' .SL •>. .• ^ •* S ‘ \ ... v^^l.miM^■ ...... y;y'' vTSKFffSgS:7:?iS5y ■? « J,;. « ......... ... s ' -**>, k*-* .s - ■.' «•*”: ........rvr- -3S ' ' ' ‘+:*s ■■■'» > *<*■*■> *"**■[■ c ^ j m ............min •> . ..... " :T: Dan velike nesreče za tržaške Jugoslovene Dan 13. julija 1920 je bil za tržaško Slovenstvo dan neizmerne groze in neopisne žalosti. Vtisi dogodkov delujejo še danes na nas tako porazno, da nam je skoraj nemogoče zbirati misli in najti besed, ki bi vsaj le od daleč primerno dale izraza temu, kar nam razjeda srce in žge duše. Rojake prosimo, naj uvažujejo to naše duševno razpoloženje in naj potrpe z nami, ako jim danes ne govorimo vsega in tako, kakor oni gotovo pričakujejo od nas. Verjamejo naj nam, da nam treba tudi danes še najskrajnejšega duševnega napora, da sploh kaj pišemo. Iz globine srca tudi prosimo našo javnost naj tudi ona premaguje sama sebe, naj mirno čaka, dokler se vsesplošno razburjanje ne ublaži in dokler se duhovi ne pomirijo, potem pride čas, ko nam bo možno resno in odločno govoriti na vse strani. Danes pa že moremo zagotoviti našince, da naši poklicni čimtelji že ukrepajo in bodo ukrepali vse možno in potrebno v varovanje vsestranskih koristi naših rojakov. # # 4» Že po pisanju tržaških listov nekaj dni sem, posebno pa po glasovih, ki so Jinli V^grek, po- 13.7.1920 -13.7.1980 Šel sem proti domu po ulici starega mesta, ko nenadoma slišim za seboj ženski glas: «1 ghe ga da fogo al Balkan*. Bridko je vzvalovilo v meni in nekaj minut pozneje šem bil kot mesečnik pred gorečim poslopjem. Nemo sem zrl v ogenj, v oblake dima, ki so se izvijali iz oken, in na divjaško početje škvadristov proti gasilcem. Naenkrat vidim nekega gasilca odkorakati zelo1 hitro proti kavarni Fabris in nagonsko mu sledim. Mislil sem si, da gre klicat ojačenje, In ker sem bil precej oddaljen, sem skoro tekel za njim. Zasopel sem prišel v kavarno, se ustavil za hrbtom gasilca, ki je že Imel telefonsko zvezo, in slišal, kako je razburjeno pravil, da gasilci ne morejo gasiti, ker jih fašisti ovirajo in da «1 ne iaia le maniglic*. Le trenutek je trajal odgovor - gasilec Je namreč takoj rekel: «Va ben signor enmandante* ter obesil slušalke. »Cnssa ’1 ga dito», sem vprašal. ttCireoscriver*, mi je odgovoril. Ko sem prišel domov; sem se takoj vrgel na posteljo in zaihtel. Mama me ni vprašala, kaj mi je (ker je tedaj že cel Trst vedel, da Narodni dom gori). Sedla je na rob. postelje, položila svoje lice na moje in se tudi sama zjokala. »Še dobro, da je tata mrtev,* Je rekla. « • # Naslednjega dne sem se napotil proti pogorišču. Oprezno sem se bližal pločniku ob vrtu poštnega trga na strani ulice Galatti in zagledal pred seboj prof. Mirka. Molče sva si stisnila roko. Gasilci so metali glasbila in opremo skozi okna Glasbene Matiec. Sedaj je bil na vrsti kontrabas, še cel. Čez nekaj trenutkov je ležal razbit na cesti. Mirkovega violončela nisem utegnil videti. Oči so bile motne in v srcu težko. J. M. ''■■■■Illkllllll, l,|||l|l,|||,lllll,l||lll|,«l,ll 1(1111111,11111,111111,11 ||||,|,,llll| ttllllIlllllllllllll>MIMIItlflllllllll*lllll*,«l IIIIIIIIIIMIIIMIIMMIIIM llllllllllllia-ailMIMIIIIIIIIIIlIMIIIIIIliailllgtlllllllltllMIIIIIŽI^IIlllllllMllflTIIMIIIIIMIIIIIliaillllltlllllllllllllll ... » Zažig slovenskega Narodnega doma v Trstu _ (Nadaljevanje s 6. strani) Za Slovence in Hrvate na vsem okupiranem in nato anektiranem ^omlju je bil požig Narodnega ooma res silno hud udarec. Z "v*11} niso imeli samo težke gmot-j6 škode, kj je znašala nad pet-oos^t milijonov tedanjih lir. Stvar-in moralna izguba pa je bila j avnost porazna. Saj so s tem izgubili središče, kjer so prej imeli joje gledališke predstave, kon-~er’-e, predavanje in druge kul-urne prireditve, kjer so se shajali ® zborovanjih ali k tovariškim Pogovorom v čitalnici, kavarni ali stavraciji. Toda najhuje je bilo ‘Poznanje, da so postali brezpravna raja, « je bila na milost “J nemilost prepuščena fašistične-mu nasilju, če je veljalo to že j.as/ ko fašisti še niso bili na ■adi in ko niso bile še določene Pove državne meje, so Slovenci *P Hrvatje lahko gledali v pri-nodnost le z največjo zaskrblje-PPstjo, kajti niso mogli računati na pomoč rojakov v komaj ustanovljeni Jugoslaviji in prav tako p® na posredovanje zunanjega sveta. S požigom Narodnega doma je o,° Paralizirano življenje tržaških Slovencev. Bilo je, kakor da bi pip izginili z obzorja, komaj so se ipali na cesto. Skrivaj so se obi-aovali na domovih in iskali tola-?PPo in blažilno besedo. To je 1 o res vzdušje na smrt obsoje-P*-8a ljudstva. Očmelo zidovje pogorelega Narodnega doma je bil grozen memento. Ko je kmalu po aneksiji prišel v Trst italijanski kralj, so dobesedno tapecirali ruševine Narodnega doma z italijanskimi trobojnicami, bodisi da so hoteli tako pred njim prikriti sramoto ali pa v praznični obleki prikazati simbol prve fašistične zmage. Narodni dom je bil, kakor smo že rekli, last Tržaške hranilnice in posojilnice. Zaradi tega je zanjo bil udarec posebno hud. V danih razmerah ni mogla niti misliti, da bi ga zopet vzpostavila, toda bila je vendar tako zdrava in še tako močna, da je udarec prebolela in zopet začela poslovati. Vendar prav ta njena moč ji je bila v pogubo. Avgusta meseca 1940 je fašistična oblast raz pustila njen upravni in nadzorni odbor, v katerega so že prej vsilili fašistične člane, in jo zlili s tržaško hranilnico Cassa di Ri-sparmio, ki so jo tako okrepili z denarjem slovenskih vlagateljev. Hotel Regina Ker Tržaška hranilnica in posojilnica ni mogla obnoviti pogorelega Narodnega doma, je bila prisiljena ga prodati. Iz nekdanjega Narodnega doma je nastal Hotel Regina. Pritlični del iz belega kraškega marmorja je ostanek prejšnjega doma. Prav tako je ohranjeno kamnito znamenje hranilnice (čebeljnak s čebelami) nad glavnim vhodom. Pročelje višjih nadstropij ima še vedno sta- ro rdečkasto barvo, toda ni več tako izbrano kakor pred požarom. Da bi pa pred tujim očem zakrili tudi to metamorfozo prejšnjega Narodnega doma, so zazidali trg pred njim z večjim stanovanjskim blokom. Tržaški Slovenci se niso varali v svoji bojazni glede prihodnosti. Požig Narodnega doma je bil samo začetek njihove kalvarije: ta pa je bila težja, kakor so si jo lahko slikali tudi najbolj temno-gledi, Tp se je pokazalo že v naslednjih letih pred nastopom fašističnega režima. Omenimo naj samo prve krvave volitve v poslansko zbornico leta 1921 in nič manj grozne občinske volitve leta 1922. Po nastopu fašističnega režima je postala gonja proti Slovencem in Hrvatom' legalna, zaradi tega pa vendar niso odpadla teroristična dejanja. Zatrli so vse slovensko šolstvo, razpustili vsa slovenska društva, kulturna; gospodarska in športna, prepovedali slovenski tisk, uničili vse gospodarske zavode, odpustili slovenske uradnike in učitelje, izgnali slovenski jezik iz vseh uradov in celo iz cerkve, spreminjali ljudem priimke in otrokom celo krstna imena, zbrisali vse slovenske napise in sploh uničili vse. kar bi lahko pričalo o obstoju Slovencev. Pričelo se je tudi že sistematično množično izseljevanje ih preseljevanje Slovencev. Proti Slovencem so se izvajali vsi fašistični zakoni z največjo strogostjo. Število že v mirni dobi konfini-ranih in od posebnega tribunala obsojenih Slovencev je daleč prekašalo poprečje v vsej Italiji. Vse je bilo po strogem načrtu usmerjeno v popolno iztrebljenje slovenskega življa. Toda kljub vsemu niso dosegli svojega namena. Namena niso dosegR Slovenski živelj je bil pretrde«, da bi ga lahko iztrebili. Požig Narodnega doma ni, kakor so fašisti pričakovali postal grob tržaškega slovenstva, temveč je na njegovih ruševinah vzklilo novo življenje, ki je bilo odporno proti sovražnim silam kakor bližnji Kras proti burji. Tržaški Slovenci so se kakor bajeslovni ptič feniks znova rodili iz plamenov Narodnega doma. Otrpelost po požigu Narodnega doma ni trajala dolgo. Ker so spoznali, da ne morejo računati na tujo pomoč, so se pripravili na samoobrambo. Ta je seveda zahtevala veliko samozatajevanja in žrtev. Toda tržaški Slovenci se niso gstrašilj. Čim hujše je bilo zatiranje, tem močnejši ie bil odpor. To sta pokazala zlasti oba procesa pred posebnim tribunalom v Trstu: na prvem procesu leta 1930 so bili štirje mladeniči obsojeni na smrt in ustreljeni, na drugem leta 1941 pa jih je bilo devet obsojenih na smrt in pet res ustreljenih. S takim uporniškim duhom prežeta so se navdu- šeno odzvali pozivu narodnoosvobodilnega gibanja. Njihova upornost je bila kronana z osvoboditvijo Trsta po jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski, pri čemer so tudi sami sodelovali. Svoboda je bila sicer samo prehodna, toda tržaški Slovenci so doživeli smrt najhujšega sovražnika, fašizma. Kulturni dom -le drobec povračila Tržaški Slovenci sedaj zopet prosteje lahko dihajo. Dobili so zopet svoje kulturno središče, Kulturni dom v LHici Petronio. To pa je le skromen nadomestek za nekdanji Narodni dom, in še tega so postavili daleč od mestnega središča, kakor da bi se še vedno sramovali Slovencev v Trstu, Kulturni dom ne more biti polnovredno- povračilo za vso moralno in materialno škodo, ki so jo tržaški Slovenci utrpeli med o-bema svetovnima vojnama. Še vedno jim tudi niso vrnili vseh pravic, ki so jih' nekdaj imeli, in' celo za tiste- borne pravice, ki jih predvidevajo nova italijanska u stava in mednarodni dogovori, ,še morajo tržaški Slovenci vztrajno boriti. Prepričani o pravičnosti svojih. zahtev, pa ne bodo popu stili, temveč bodo vztrajali v svojih prizadevanjih. Kulturni dom pa naj bi pri tem bil središčb in žarišče vseh tržaških Slovencev in tako postal naslednik nekdanjega Narodnega dama. tem, ko je prišla vest o žalostnih dogodkih v Splitu, je bilo pri čakovati, da se pripravlja nekaj hudega. Popoldne ob IS. se je vršil na trgu pred mestno palačo javen shod, sklican od zveze bojevnikov. Govorili šo se razburljivi govori. In prišlo je tudi do nekega razburljivega dogodka, ki se je končal tragično, kar je še pomnožilo splošno razburjenost. Že leta, ko se je vršil shod na trgu pred mestno palačo so v Narodnem domu iz lahko umljivih razlogov strogo zaprli prostore, poselm, tofc,,so 4Mje prihajali v diru. aa se na reče nem trgu razlega glas na Wcfrod-ni dom*. Jčše^fPofio varna, obojna velika vrata, na glavnem pročelju in v ul. Galatti in restavracija. Prostore Delavskega podpornega društva v me-zaninu v ul. Galatti je predsednik zaprl 'V hipu. ko je razgajajoča množica drvela mimo pošte proti Narodnemu domu, tako, da se je komaj rešil iz poslopja z drugimi rodbinami, ki so imele stanovanje v onem traktu Narodnega doma. V prostorih Glasbene matice. ki še niso bili zaprti, se je vežbal na gosjih 12-13 letni deček Plesničar. Tu pa moramo u-gotoviti dejstvo, ki je neizmerne pomembnosti z ozirom na razna očitan a in zatožbe: dejstvo namreč, da so bili v stanovanjih teh rodbin navzoče izključno le ženske in otroci, izvzemši dve stanovanji, kjer sta bila navzoča po en meški. Vse te rodbine so se komaj rešile is; poslopja, skoraj gole. Takoj nato je začelo goreti v kavarni, v Tržaški posojilnici in hranilnici in v prostorih hote la ter se je požar razširjal po vsem poslopju. V vsem lem času se je slišalo neprestano , silno streljanje in pokanje ročnih granat. Streljali so demonstranti in vojaki proti poslopju Narodnega doma. Nadaljnih strašnih prizorov vse noči danes ne moremo opisovali. S polnim prepričanjem, mirno vestjo in pod častno besedo pa moremo zagotoviti naši javnosti, da se ni v Narodnem domu storilo prav ničesar, kar bi pomenjalo priprave za kako nasilno obrambo. Par starih, nabavljenih pušk Werndlovega sistema in brez petelina ter nekoliko sabelj se je nahajalo v garderobi gledališča z vednostjo in privoljenjem oblasti. Drugega orožja ni bilo v Narodnem domu. To nam lahko potrdijo člani društev, njihovi odbori in vse naše občinstvo, ki je vedno meio pristop v javne prostore naših društev. Poslopje je zagorelo do tal. « * » Poprej že. nego se je začela vršiti tragedija v Narodnem domu. so demonstranti naskočili ti- rade jugoslovanske delegacije v ul. Mazzini, kjer so metali kamenje in streljali proti oknom; častnik, ki je poveljevat stražarjem, je le z veliko muko od njih izprosil, da so se oddaljili s tem, da so potegnili drog zastave raz balkon. Okrog 20.30, ko je bil Narodni dom že v ognju, so bojevniki v cipilu in uniformah naskočili in več ali manj razdejali sledeče naše pisarne in zavode: pisarno dr. Kimovca, lenčkovo gostilno, kavarno «Commercio*. Ljubljansko kreditno banko, Splošno hranilnico. Tržaško podpor-.»o ittibroln® društvo, pisarno dr. Wilfana. kujipol rimaj Jake Što-,ke,, Stokom. 11 prodajalno likerjev t*8-"tili- Cesar« Battisti, tvrdko Franz & Kranz. pisarno dr. Pret-nerja in Okretiča, srbsko šolo, trgovino Perko, Stantičevo trgovino, pisarno dr. Abrama in dr. Angeletta. Jadransko banko, Hr-vatsko štedionico, gostilno «Ma-karsfca*, špedicijsko tvrdko «Balkan» in stanovanje jugoslovanskega delegata Markoviča. Povsod so razmetali papirje in pohištvo, pisalne stroje Ud. na ulico ter jih zažgali. Mnogo je bilo tudi odnešenega. Povzročena škoda se ceni različno; najnizje ce- nitve se gibljejo okrog 40-50 milijonov lir. Naše uredništvo in tiskarna je bilo močno zastraženo, toda vkljub temu so demonstranti vdrli skozi neko okno v notranjost hiše v tiskarno, pokvarili rotacijski stroj, lesena vrata na uredništvu, razbili šipe in povzročili različne druge poškodbe, posebno pa v pisarni vodje tiskarne. Iz laških listov posnemamo, da je bilo nekoliko ljudi aretiranih, ker so plenili in kradli ob priliki demonstracije, tekom vse noči, naslednjega jutra in potem. • * * V podobnih okoliščinah je bil napaden in zazgan «Nanxlni dom* v'PuR,"razdejanih je bdo več trgovin in zavodov na Reki in tiskarna tPučkega Prijatelja» o Pazinu. * * * Apeliramo na naše ljudstvo, posebno tam, kjer živi kompaktno ali v večini nasproti italijanskim sodeželanom, da ohranja treznost in mirnost, in da ne zagreši iste ostudne krivice proti nedolžnim, ki so jo zagrešili italijanski raz-gajači in da pokaže s tem, da stoji kulturno više nego om, ki se z njo le ponašajo. MiiiiiimMiiiiMiiilIllMitiiiiiiiliiiiiMiliiiiliitimiiatiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitnimiiimtm Prof. Carlo Schiffrer in njegova tolmačenja Tržaški antifašistični zgodovinar prof. Carlo Schiffrer Je leta 1963 objavil v reviji »Trieste* daljši zapis o dogodkih, ki so se odvijali 13. julija pred 60 leti. Zanimivo je primerjati gledanja in tolmačenja tega zgodovinarja z zapisom dr. Lava Čermelja, ki ga objavljamo na prejšnji strani. Prof. Schiffrer najprej navaja samega Mussolinija, ki je ob svojem obisku v Trstu, dve leti pred prihodom fašistov na oblast, ugotovil, da se fašistične organizacije drugod šele nakazujejo, medtem ko so v Julijski krajini »fasci* »prevladujoč element krajevnega političnega stanja*. Mussolini izraža celo upanje, da bodo fašisti Julijske krajine spodbudili nastanek »velikega obnovitvenega gibanja* v vsej deželi. In Schiffrer ugotavlja, da je to Mussolinijevo mnenje ustrezalo resničnosti, kajti nekaj tržaških združenj, ki so gravitirala okoli nacionalistične stranke, so že spomladi 1919. leta v organizaciji in pod vodstvom častnikov italijanske vojske organizirala svoje oborožene organizacije vojaškega značaja. Vrh tega je v prvih dneh aprila nastal tržaški obrazih Mussolinija in Giunte j* nabrati zadoščenje «11 fascio di combattimento*, ki je takoj pokazal svojo nasilnost, le nekaj mesecev pozneje pa je D’Annunziev podvig »do skrajnosti podžgal nacionalistične in patrio-tične strasti*, ki so jih fašisti z vso silo podprli. Vendar je tržaški fašizem šele naslednje leto, to se pravi 1920, postal protagonist krajevne politike in tedaj so bili njegova tarča sedeži »slovenskih nacionalističnih organizacij*, Narodni dom. Po uradnem tolmačenju tedanjega tiska ter po pisanju fašističnih zgodovinarjev je bil napad na Narodni dom le odgovor na umor nekaj italijanskih vojakov v splitskem pristanišču. »Toda resničnost — pravi dobesedno prof. Schiffrer — je povsem drugačna*. Prof. Schiffrer se loteva nato uradne verzije dogajanj, seveda verzije, kot so jo dali sami fašisti. V zvezi s tem navaja Francesca Giunto, ki je vodil napad na Narodni dom in ki je v reviji »Gerarchia* v septembru 1927 zapisal, ds so fašisti že prej «odkriIi», kako se »v vsej deželi Slovani pripravljajo na protinapad.* Hkrati je krajevni tisk širil alarmistične vesti o dozdevni nevarnosti, tako da je vladala nemirna psihoza. In prav v tem vzdušju je prišlo do splitskih dogodkov: 12. julija je bil Split v nacionalnih zastavah, seveda hrvatških. Dva italijanska podčastnika, ki sta stopila na kopno, sta strgala z nekega okna trobojnico in jo odnesla kot trofejo na svojo ladjo. Ta gesta je zbudila pri ljudstvu srd in jugoslovanskim žandarjem je s težavo uspelo zaščititi druge italijanske vojake, ki jih je hotela množica linčati. Tedaj je poveljnik italijanske ladje prišel s čolnom do obale, toda poveljnik žandarmerije mu je prepovedal, da bi se izkrcal, da bi se s tem preprečili nadaljnji neredi. Hkrati mu je zagotovil, da se italijanskim vojakom ne bo nič zgodilo. V tem trenutku je z oboroženega čolna, v katerem je bil poveljnik italijanske ladje, padel strel. En splitski demonstrant j* bil mrtev, več je bilo ranjenih. (Nadaljevanje na 8. strani) / 13. julija 1953 Prof. Carlo Schiffrer OB FESTIVALU FANTASTIČNEGA FILMA SRHLJIVA BODOČNOST KOT SI JO ZAMIŠLJAJO NEKATERI UMETNIKI Na letošnji razstavi sodelovalo 52 slikarjev s 64 deli in njegova (Nadaljevanje s 7. strani) Jugoslovanski žandarji so na tre-ljanje Odgovorili in padla sta dva italijanska vojaka: komandant in en vojak. Kot v vseh podobnih primerih, se je začela preiskava, ki jo je vodil ameriški admiral in preiskava je ugotovila, da je bila krivda za ta hud incident na italijanski strani. Dogodek v Splitu je izkoristil nacionalistični tisk, ki je dogodkom dal povsem svojo verzijo. Tržaški fašisti so organizirali protestno zborovanje 13. julija popoldne na Trgu Unitš. Tržaški kvestor je v zvezi s tem razposlal okrožnico vsem civilnim in vojaškim oblastem. V okrožnici je rekel, da je treba zaščititi hotel Balkan in časopis »Edinost*. Zato naj se postavi patrulja karabinjerjev pred pročelje Narodnega doma, 60 drugih karabinjerjev naj bo v palači železnic, da bi ščitili zadnji del »Bal-kana», 250 mož vojske pa naj bi bilo pripravljenih pred vojašnico Oberdan s posebno nalogo, da zaščitijo »Balkan*. Druge patrulje naj bi ščitile jugoslovanski konzulat. tiskarno »Edinost* itd. Kvestor, ki je predvideval tolikšno zaščito, pa ni smatral za potrebno omejiti protestno manifestacijo na Trgu Unita. Kljub vsemu je poslal na Trg Unita enega komisarja, njegovega pomočnika «ter vse razpoložljive agente*. Na koncu svoje okrožnice kvestor priporoča funkcionarjem naj vplivajo »pomirjevalno* na svoje agente. Protestno zborovanje, ki so ga fašisti sklicali na Trgu Unita. se je začelo ob 18. uri. Francesco Giunta je pozneje zapisal: »Mesto je bilo z nami in je dobesedno napolnilo velik trg. . . ter poslušalo naše besede v pobožni zbranosti*. Nato je Giunta zabeležil, tudi »dogodek*. ko je bil nedaleč od občinske palače zaboden «ku-har Nini*. Seveda je bil to «fa-šist*. morilec pa je bil «Slovan». Giunta pravi, d. je tedaj iztrgal nekemu fašistu iz rok zastavo in se pognal. . Sledilo mu je kakih sto oboroženih fašistov. In kam je Giunta vodil te svoje fa šiste? »Nagon nas je gnal proti hotelu Balkan*, zaključuje Giunta. Tudi neki drug »zgodovinar* — Risola — opisuje tedanji »dogodek* in opisuje odgovor fašistov s požigom Narodnega doma. V »zgodovini*, ki jo je napisal Risola prof. Schiffrer ugotovi naslednjo nedoslednost. Do »incidenta* pri občinski palači na Trgu Unita je prišlo tedaj, ko se je mladi kuhar hotela Bonavie Nini postavil med skupino delavcev in častnika, ki so ga delavci žalili in ko je eden izmed težakov potegnil nož, ki je* zadel kuharja in ne častnika. Tedaj pa je častnik potegnil sabljo. Tako piše Risola. Toda leta 1920 ni noben častnik nosil sablje, pa so bili italijanski častniki oboroženi le s pištolami. Skratka prof. Schiffrer ugotavlja, da je fašistom, Francescu Giunti in tistim, ki so bili z niim, potreben mrlič. In žrtev, mrliča, so dobili. In ko je bilo vse pripravljeno so Giunti na govorniškem odru sporočili, da je vse urejeno. Čeprav Giunta v svojih »spominih* pravi, da je pozval množico za seboj proti Balkanu, je res. da o žrtvi, o zabodenem Niniju, množici ni sporočil on, pač pa neki drugi fašistični kolovodja, medtem ko se je z več strani trga hkrati slišal klic »Nad Balkan!* »Nad Balkan!* Skratka vse govori, da do incidenta pred občinsko palačo ni prišlo «spontano» po naključju, pač pa da je bilo vse dobro organizirano. Nato prof. Schiffrer ponovno citira Francesca Giunto, ki je napad na Narodni dom opisal takole: »Ko prvo jedro fašistov še ni prišlo pred hotel, jih je sprejelo streljanje iz pušk in obmetavanje z ročnimi bombami, pri čemer je padel por. Casciana in smo imeli prve ranjence. Začeti smo morali tedaj z rednim obleganjem. vtem ko so skupine naših skušale z improviziranimi katapulti vdreti skozi dobro zavarovana okna in vrata. Po približno eni uri se je razvnel po-ž&r* • Prof. Carlo Schiffrer nato navaja še že omenjenega Risola, ki je v zvezi s tem zapisal, da je nekdo od fašističnih kolovodij »rekviriral nekaj posod bencina*, ki so služile za to, da so zanetili tolmačenja požar. Hkrati Risolo pravi, da so vojaki iz vojašnice Oderdan, katerih naloga je bila, da varujejo Balkan, začeli proti njemu streljati. Na koncu tega opisa prof. Schiffrer ugotavlja, da je nemogoče sprejeti tezo, da je bilo vse, kar še je tistega dne zgodilo, nepripravljeno, ko pa sami fašisti priznavajo, da so prišli oboroženi in z vsem, kar je potrebno, da bi Narodni dom zažgali. Prof. Carlo Schiffrer svojo kroniko požiga Narodnega doma zaključuje takole: »To, kar je gotovo, je to, da je provokacija privedla do tega, da je sprevrgla stanje, na katero je bil pripravljen kvestor: vojaki, ki so bili pripravljeni z orožjem v rokah v nasproti stoječi vojašnici, so sicer stopili iz vojašnice, vendar ne za to, da bi branili palačo in hotel (Narodni dom in hotel »Balkan*, op. ur.), nasprotno, na povelje svojih častnikov so odprli ogenj iz svojih strojnic proti njej in s tem pomagali akciji fašističnih tolp. In niti v tej zares kritični fazi ni prišlo iz notranjosti palače do izzivanja ali kakršnegakoli znaka volje po samoobrambi. Karabinjerji in policijski agenti pa so se s svoje strani po provokaciji, ki da je prišla iz palače, omejili na to, da so zaščitili in skušali rešiti osebje hotela ter nekaj njegovih prestrašenih gostov. To je »skupina ponorelih ljudi, ki se je zabarikadirala v notranjih sobah*, skupina ki so jo, po pisanju Risola, presenetili sami fašisti, ki so jo izročili karabinjerjem za ugotavljanje odgovornosti za metanje ročnih bomb. Toda ni ga podatka, ki bi pričal, da bi bili koga osumili za ta provokatorsko gesto, niti da bi bil kdo zaslišan, nil.i da bi se bila začela sodna obravnava proti neznancem zaradi tega tako hudega dogodka*. Na koncu opisa dogajanja v zvezi s požigom Narodnega doma prof. Carlo Schiffrer pravi, da ves potek dogajanja od umora nesrečnega kuharja pri občinski palači, pa do popolnega uničenja Narodnega doma vse dokazuje, da nikakor ni šlo za nepričakovan izbruh ljudskega srda, pač pa da je bilo vse točno vnaprej pripravljeno in to prav do podrobnosti s prefinjeno psihološko in vojaško tehniko. Prof. Carlo Schiffrer v svoji razlagi dogajanj ob požigu Narodnega doma vztraja, kot smo videli predvsem pri tem, da je bilo dobro pripravljeno in nič spontanega. Pripravljen je bil u-mor nesrečnega kuharja Nini ja pri občinski palači, pripravljen, je bil napad na Narodni dom, celo bencin .je bil nared. 'V' tem primeru omenja tudi »provflka-^ cijo», ki je prišla iz Narodnega doma, provokacijo, ki smo jo že omenili, ko smo navedli opis napada, kot ga je prikazal Francesco Giunta. V resnici je prišlo do te «provokacije», ko sta bili iz hotela vrženi ena zažigalna in ena ročna bomba. Toda veliko let pozneje — pravi prof. Carlo Schiffrer — je neki znani fašistični kolovodja sam priznal, da je tri dni pred napadom na Narodni dom najel sobo, prinesel vanjo veliko orožja in streliva ter tudi posode bencina, kar vse je služilo v trenutku napada, v trenutku, ko je bilo treba izzvati provokacijo, ki je prišla iz »notranjosti Balkana*. Kakor vidimo, je prof. Schiffrer razčlenil dogajanja in dokazal, od kod provokacije, ki naj bi služile za izgovor, da se zažge in uniči Narodni dom, v katerem so imele sedež številne slovenske kulturne in gospodarske organizacije. Seveda bi se morali ob koncu vprašati čemu vse to. In to se vprašuje tudi Prof Schiffrer, ki meni, da so vse to organizirali predvsem vodilni ljudje italijanske vojske in seveda fašisti, ker so bili' proti pogajanjem Italije s tedanjo Jugoslavijo, proti pogajanjem, ki so privedla do Rapalske pogodbe. Toda v tem se s prof Schiffrerjem ne moremo strinjati, kajti za Narodnim domom so prišli na vrsto tudi drugi napadi, bilo je veliko zločinov, proti vsemu, kar je bilo naprednega in še posebej, kar je bilo slovenskega. To pa vendarle ne spremeni dejstva, da je bil napad na Narodni dom dobro in temeljito pripravljen. Čeprav se tržaški festival znanstveno fantastičnega filma še ni bil končal, je bil med filmskimi kritiki nekdo, ki je trdil, da je njegova letošnja raven nižja od ravni nekaterih prejšnjih festivalov. Ne bomo se spuščali na to področje, ker to ni naša namena, zato pa z naše strani ugotavljamo, da je običajna spremljajoča likovna razstava z naslovom «Fan-tastična umetnost*, ki jo je v dvorani palače Costami pripravil avtonomni deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov, prav v zvezi ali bolje v okviru omenjenega letos že 18. mednarodnega festivala znanstveno fantastičnega filma na razmeroma visoki ravni, po mnenju nekaterih boljša celo kot vse tovrstne razstave zadnjih let. Gre, kot vemo, za tematsko in kolektivno razstavo in je zato vsakršno ocenjevanje z izrazito likovne ali če hočemo strokovne strani skoraj odveč. Glede tega bo dovolj tiavesti nekaj podatkov iz poročila žirije, ki je predložena dela ocenjevala ob sprejemanju. Iz poročila razberemo, da je na razstavi 84 del, ki jih je predložilo 52 likovnih mojstrov. Ker ne moremo, kot smo rekli, dajati podrobne o-cene. bomo podčrtali, da so izvedbe posameznih zamisli na relativno visoki ravni, o čemer zagotavljajo že imena mojstrov, ki so se odzvali vabilu sindikata. Povsem drugačna pa je lahko ocena posameznih zamisli, kjer ta ali oni likovnik gre v svojem prikazovanju «človekove bodočnosti» tako daleč, da opazovalca obide srh, ko takšno delo gleda in o njem razmišlja. Seveda bi bilo nemogoče v priložnostnem zapisu podati pa čeprav kratko oceno o vseh 64 razstavljenih delih. Zato se bomo o-mejili le na nekatera, na tista, ki so še najbolj pritegnila pozornost, oziroma pri tistih scenarijih ki, kot je rekel na odprtju razstave v soboto, 5. t.m. umetnostni kritik prof. Sergio Molesi vzbujajo v človeku strah, ko s svojimi tenkočutnimi tipalkami segajo v bodočnost in nam v svojih delih ne napovedujejo prav nič lepega. Na srečo niso vsi tako črnogledi, vendar je veliko teh in njih napovedi ne o-beiajo nič dobrega, pa. čeprav se hkrati lahko tudi tolažimo, da vlada v novejši dobi tudi nekakšna «moda» napovedovali katastrofo, ■v katero pa niti ti »preroki* somi ne verujejo,........... Sicer.pa pustimo ta razmišljanja in se vrnimo v palačo Costami: Aldo Bressanutti, ki zna s svojimi popolnimi risbami in grafikami seči tudi v preteklost, je tokrat segel v bodočnost, ko bo nekoč po sledi rušilnih letal drvela po vesolju vsa naša civilizacija, seveda v kosih, vsa zdrobljena, izničena, zemeljska površina pa bo spremenjena v srh vzbujajočo puščobo sredi katere moli v nebo neka lesena ptica. Piero Conestabo se omejuje na prikaz strahot, ki jih nosijo s sabo mutacije kot posledice jedrskih izžarevanj. V svetu se izrodi spaka z zadkom in repom močerada, s trupom, ki bi bil vsaj deloma človeški, nad človekovo glavo pa se razraste velika glava, podobna glavi žuželke, iz nje pa visita dve dolgi tipalki, podobni kablom. John Corbidge nima tako »bujne* fantazije. Angleški mojster, ki se je udomačil v našem mestu, v večjem na razdelke razmejenem panoju prikazuje, kaj bi po njegovem na zemlji ostalo, če bo človeštvo šlo po sedanji poti. Bogastvo se bo zrušilo v pepel in na svetu bo zavladala beda. BERITE REVIJO Annamaria Ducaton je dala na ogled dve svoji olji, ki ju je razstavila že na svoji zadnji razstavi v občinski galeriji. Zanimiv je njen rmožicelj* «obiskovalec z naj-bližnjega naseljenega ozvezdja». Gre za neki stvor, ki ni podoben ne človeku ne neki konkretni živali, ki pa vendarle spominja na nekaj živega. Giovanni Duic je šel v drugo smer. Za svojo razlago sicer ne prisegamo, da ustreza tistim zamislim, ki so jih hoteli izraziti slikarji sami, vendar se nam zdi, da se je po Duičevem mnenju človek ali bolje to, kar bo nekoč od človeka ostalo, zatekel v podzemlje, nekam globoko, kjer bodo «človeški stolpi* stali narobe, nekako s streho navzdol, kjer bo drevje drugačno kot na zemeljski površini, vse skupaj pa bo moreče, vse skupaj bo nekakšen «had», vendar pa ne dantejevskega tipa, saj je i-talijanski pesnik prenesel v podzemlje le to, kar je videl na površju, v tem ko je Duic le deloma preselil površje v podzemlje. Veliki tržaški kipar Marcello Mascherini je na tej razstavi navzoč s svojim «Golobom vojne*. Ne le Picasso, tudi drugi mojstri so goloba označevali kot glasnika miru. Mascherini. mu je dal drugačno «posla7istvo» in zato je njegov golob ves razcefran, $ čudnimi kremplji na nogah, namesto kljuna pa ima režeča se usta, ki so blizu človeškim, skratka njegov golob ni prav nič podoben nežni pa čeprav včasih nekoliko vsiljivi ptici, ki je dolgo simbol miru. Mario Palmerini je dal na ogled neki stvor, ki deloma spominja na ribo mečarico, deloma na vesoljsko ladjo. Na prvi pogled bi ne znali reči, kaj predstavlja ta stvor, ki pa vsekakor drvi po vesolju, verjetno nekaj izgubljenega med živim bitjem in človekovo stvarnostjo. Zanimiva je zklesidra*, ki jo je razobesila Eva Ronay. Njena peščena ura je zanimiva v tem, da so v njenem gornjem delu čeprav goli vendar le normalni ljudje, moški in ženske, ko pa ti ljudje padajo v spodnji del peščene ure, to se pravi odbivajo svoj zemeljski ali življenjski čas, se spreminjajo v lutke, kajti na dnu peščene ure leži kup marionet. Sergio Stocca, ki je na razsiavi navzgč z dvema deloma, je predložit zanimivo veliko platno, ki ponazarja nekakšno eksplozijo naše zemtjd ali sveta. Verjetno prej na-“ še zemlje, kajti od središča gredo razpoke diametralno na razen, hkrati pa imamo tudi koncentrične razpoke. Zemlja gre torej na kose, v omenjenih razpokah pa žari v jarki rdeči barvi še ognjena lava. Carmelo Vranich je mojster oglobim in ^dvojnega življenja». Tukaj je s svojim delom cvrtah v globine človeških možganov in v večplastnem prerezu podrl vse do mali)i možganov. Za konec smo pustili dva izredno zanimiva primera. Enega hudomušnega, drugega pa strah vzbujajočega. Odlična slikarka Pe dra Zandegiacomo je dala na razstavo dve svoji olji. Našo pozornost je pritegnilo predvsem veliko «kolo življenja», ki se naglo vrti in za katerega se skušajo o-prijeti ljudje, da bi se v vrtincu življenja rešili Na drugem olju pa vidimo, kako se je svet raztreščil, tako da frčijo po zraku ljudje. Luciano Trojanis pa je kar srhljiv. Pripravil je dve stvari. V e-nem vidimo gnezdo kokošjih jajc, iz katerih pa se niso izlezli piščanci, pač pa strašne velike mravljam podobne živali, ki lezejo po kletki navzdol, na tla, kjer leži poginula kokoš. V drugem delu pa vidimo veliko krvavo kost, ki jo gloje velikanski mrčes. Vsekakor je tu zamišljen proces mutacije, ki bi znal zagosti človeštvu, ki se tako rado igra z atomi, kaj žalostno šalo. Ponavljamo, da nismo hoteli dati zaključne ocene, pač pa navajamo le nekaj primerov, ki vzbujajo v človeku na eni strani pozornost, na drugi pa strah. Nedelja, 13. julija 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.45 Ekološka oddaja 13.30 DNEVNIK 13.45 Rim: tenis 18.00 Velika parada, risanka 18.30 Dogodivščine 19.25 Sky, 2. nadaljevanje 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Coralba, 3. nadaljevanje 21.45 Mash 22.10 športna nedelja 22.55 Napoved programov Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.45 Vse o Rimu 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Družina Adams 15.30 DNEVNIK 2 - športne vesti Misano: Jadranje Avtomobilizem Cagliari: Košarka 18.35 Napoved programov 18.55 «1 piloti di Spencer*, TV film 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti Studio 20.00 DNEVNIK 2 - Športne vesti 20.40 Včeraj in danes 21.55 Dossier - Posebna oddaja Dnevnika 2 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.05 Simfonični koncert Tretji kanat 14.00 Neposredni prenos predolimpijskih tekmovanj 18.45 Napoved programa za prihodnji teden 19.00 DNEVNIK 3 19.15 »Compagnia marionettistica di Barletta di Michele Immesi* 19.20 «Pasticcio italiano* 20.40 DNEVNIK 3 - Športne vesti 21.40 Sicilijanci 22.10 DNEVNIK 3 22.30 Chet Baker Group, 1. nadaljevanje JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.25 Poročila 10.25 Viking Viki, otroška nad. 10.50 Ugrabljen, mladinska nad. 11.15 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju 11.45 Odpisani, TV nad. 12.35 TV kažipot 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Jugoslavija, dober dan 14.35 Poročila 16.15 Razvoj popularne glasbe 17.05 Poročila 17.10 Potopljena mesta 17.55 Športna poročila 18.00 Čas ljubezni in čas smrti, film 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 S. Jankovič - A. Isakovič: Trenutek, zadnji del 21.55 Maribor, dok. oddaja 22.30 V znamenju 22.50 Portreti: Edvin Fišer 23.05 Športni pregled 23.35 Tenis za pokal Soisbault (mladinke) Koper 20.00 Otroški kotiček 20.45 Cezar, Kleopatra te čaka!, film 22.15 Glasbena oddaja Zagreb 11.00 Glasbeni tobogan 12.30 Narodne pesmi 14.00 Jugoslavija, dober dan 15.45 Modra plavut, film 17.30 Nedeljsko popoldne 21.00 Trenutek, TV nad. 22.50 Portreti ŠVICA 17.45 Jaz in jajce, film 20.20 Glasba 21.45 Gostje TRSTA 8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Godalni orkestri; 10.10 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Blisk nad Pacifikom*. Pustolovska zgodba v 7 nadaljevanjih; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Na počitnicah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kulturni dogodki in četrtkova srečanja (ponovitev); 15.00 Kdo je na vrsti?; 15.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Rezervirano za...: posnetek festivala narodno - zabavne glasbe, ki je bil v Števerjanu 5. in 6. julija. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 8.45 6+1=7, in je nedelja: 10.00 Z nami je...: 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.32 Kirn; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 15.00 Free show — ni samo nedelja; 15.45 Z nami je . . .; 16.00 Stisk roke; 16.15 Popevke; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Pesmi tedna: 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Disco hits; 19.15 The Pointer Sisters; 19.30 Simf. glasba. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30, 17.30 Poročila; 8.00 - 9.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 - 10.00 Zbo- rovska in narodnozabavna glasba; 9.40 Iz našega življenja; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Glasbena medigra; 14.45 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Du-brovački Trubaduri; 16.30 Programi tedna; 17.00 Nepozabne narodne; 17.45 15 min. s skupino Abba; 18.00 Primorska poje ’80; 18.30 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Diskoteka; 7.00 Glasba na praznični dan; 10.15 Homo ludens; 11.00 Rally; 12.30 Koncert; 13.15 Radio folleromanzo; 14.00 Jazz; 14.30 Bel papir; 20.00 Madama Butterfly; 22.35 Prijetno poslušanje. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, tilOo, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.00 Jutranja kronika; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Vesna Parun: Otroška rapsodija; 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši...; 11.05 Lahka glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Borivoj Repe: Romunska zveza; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.15 Minute za EP; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Operne melodije; 18.50 -19.28 Zabavna radijska igra; 19.28 Na zgornji polici; 19.50 Minute za EP; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 24.05 Lirični u-trinki; 24.10 Mozaik melodij. Ponedeljek, 14. julija 1980 ITALIJANSKA Iv Prvi kanal 13.00 Benetke: Koncert za jutri 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Predsednikovi diamanti - 1. del TV nadalj. 18.15 Sveže, sveže 18.30 Woobinda, TV film 19.20 Heidi, risani film 20.00 DNEVNIK 20.40 Zlodej - film Režija G. L. Polidoro 22.25 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Kinematograf - dok. oddaja 13.50 Avtomobil, dirke - drugi dan 17.00 A. Hitchcock: «La notte delTincendio* 17.45 O turizmu in prostem času 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Srečanje z . .. Aquamanom in Supermanom 19.15 George in Mildred - TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Mixer 22.25 Claudio Villa 22.55 Vir življenja Ob koncu Zadnje vesti Tretli kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Olimpijski rekordi 19.20 Pripovedujmo o prazniku 19.50 Olimpijski rekordi 20.05 Tuji jeziki na osnovnih šolah 20.40 I racconti dei 5 cerchi 21.35 Med šolo in delom 22.05 DNEVNIK 3 22.20 Olimpijski rekordi JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.20 Poročila 19.25 Minigodci v glasbeni deželi 19.35 Obzornik 19.45 Mladinska oddaja 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 M. Fauer: Bolje je sedeti, TV drama 22.25 V znamenju 22.40 Kulturne diagonale Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Ostalo je molk, film Režija: Helmut Koutner. I-grajo: Hardy Kruger, Peter Van Eyck, Ingrid Andree Zagreb 19.15 Albanske bajke 19.30 Šola za junake 19.45 Mladinska oddaja 21.00 Zemeljski dnevi tečejo, film 22.25 Glasbeni trenutki 23.30 Glasbena oddaja TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Dober glas gre v deveto vas; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz o-peret in glasbene skice; 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 »Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman «Moč preteklosti*; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi! (ponovitev); 16.50 Deset minut z Richardom Claydermanom; 17.10 Lu-dvvig van Beethoven; 18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.3Q, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 10.00 Z nami je . ..; 10.15 Vanni Catella-ni in njegov ansambel; 10.40 Mozaik; ll.pi) Horoskop; 11.10,Počitnice s...; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.02 Glasba po željah; 14.00 Kirn, svet mladih; 14.33 Mala di" skoteka; 15.00 Glasba; 15.45 Z nami je...; 16.00 Poslušani, poslušaš; 16.45 Poje zbor Stella Alpina; 17.00 Šport; 17.10 Poje Alan Sorrenti; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Srečanje z opero; 19.15 Tony Mottola: 19.32 Srečanje z našimi pevci; 20.00 Discoteca sound. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30, 16.00, 17.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Reklame; 7.37 Objave, kino-spored; 8.15 Najava sporedov; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Stoji, stoji Lipica, iz zamejstva; 14.10 Izbrali smo za vas; 15.00 V po- daljšku; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9,08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje; 9.40 Počitniški pozdravi; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.30 - 11.50 Poletno branje; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Revijski orkestri; 13.30 Kmetijski na- Radio Ljubljana bo v ponedeljek, 14. julija, na programu Val 202 objavil prispevek o narodnoobrambnih prizadevanjih in prosvetljeva-nju naših rojakov v Kanalski dolini. Govor bo zlasti o nadaljevalnih tečajih slovenščine, ki trajajo že 5 šolskih let in se bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Prireditelji, to sta zlasti Mario Gariup in Salvatore Venosi, so uspeli dobiti dovoljenje, da lahko tečaje prirejajo v poslopju osnovne šole, ki je seveda javnega pomena oziroma značaja. O tem bo podrobno prjpodedoval Mario Gariup. župnik IžTTliev v Kanalski' dolnl. Začetek tega , rednega prispevka iz zamejstva v Italiii — pripravil ga je tržaški donisnik RTV Ljubljana Marijan Drobež — okrog 10.30 po tukajšnjem času. sveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13.; 14.30 Priporočajo vam . ..; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; 19.55 Minute za EP; 20.35 Lahko noč, otroci 20.45 Z ansamblom Toneta Kmetca: 21.00 Iz naše di-' skoteke; 22 05 Poletni divertimen-to; 23.15 Informativna odaja: 23.25 Iz naših sporedov; 23,30 Iz jug. studiov; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 15. DO 19. JULIJA 1980 TOREK, 15. julija LJUBLJANA 18.45 Poročila; 18.50 Colargol, lutkovna nad.; 19.05 Glasba narodov: Tahiti; 19.35 Obzornik; 19.45 Obramba in samozaščita 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik 21.00 Mi med seboj; 21.55 Lanoux - Lorenzi: Emile Zola; 22.55 V znamenju; 23.10 Iz baletnega arhiva. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik 21.00 A-rabella, film; 22.40 Aktualna tema; 23.10 Narodna glasba. SREDA, 16. julija LJUBLJANA 18.35 Poročila; 18.40 Velike razstave; 19.10 Od vsakega jutra ra- ste dan; 19.45 Obzornik; 20.00 Ne prezrite; 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik 21.00 Aliče ne živi več tukaj, film; 22.55 V znamenju; 23.10 Vesela jesen 79, glasbena oddaja. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Tretji spol, film; 22.30 Pesmi in plesi sveta: Gvineja. ČETRTEK, 17. julija LJUBLJANA 19.05 Poročila; 19.10 Mladinska i-gra; 19.40 Obzornik: 19.50 Bitka za eneigijo; 20.15 Risanka; 20.25 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Studio 2; 23.00 V znamenju; 23.15 Tenis za pokal «Gallea». KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Sti- čišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Pushover, film; 22.30 Notranja politika; 23.00 Glasba brez meja. PETEK, 18. julija LJUBLJANA 18.50 Poročila; 18.55 Mi smo sme sna družina; 19.10 Strašilo; 19.35 Obzornik; 19.45 Čez tri gore; 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Jadranska srečanja; 22.25 Bratje Sackettovi, film; 23.15 V znamenju; 23.30 O-stani lačen, film. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.05 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Vsi kraljevi možje, film 22.45 Programi prihodnjega tedna; 23.00 Slavne pustolovščine. SOBOTA, 19. julija LJUBLJANA 10.55 Objektiv mosta na otok Krk; 12.00 Folklorno - dokumentarna oddaja; 14.59 Slovesna otvoritev olimpijskih iger; 18.00 Poročila; 18.05 Na startu je delfin, film; 19.30 Naš kraj; 19.45 Robi-novo gnezdo; 20.10 Zlata ptica; 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Zgodba o Lini, TV nad.; 22.00 Sestanek v kavarni, glasbena oddaja; 22.55 Iskalci, film. KOPER 14.50 Slovesna otvoritev olimpijskih iger; 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Stičišče; 20 30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21 00 «11 pirata del diavolo*, film; 22.30 TV film iz serije «Hondo*. LUŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO MED VOJNO 23 PO PRIMORSKI Nemški general Ludvvig Kiibier Vojaški tožilec: To pa zato, ker ste vi tam imeli posebne čete za borbo proti partizanom. Predsednik: Se kako vprašanje, tovariš tožilec? Vojaški tožilec: Samo to, v zvezi z operacijami, ki jih je on vodil v Jadranskem Primorju. Predsednik: Gospod doktor, še vi mogoče kako vprašanje? Obtoženi Kiibier, lahko sedete. Obtoženi Hans von Hčsslm, pristopite k sodišču! S tem se je javno zaslišanje obtoženega Ludwiga Ktib-lerja zaključilo. DOKAZI IN ZAKLJUČNI TOŽILČEV GOVOR Zadnjega, sedmega dne procesa, v četrtek 17. julija 1874, se je še nadaljeval dokazni postopek. Ob 9.30 je pred- sednik odredil krajši odmor in razprava se je nadaljevala ob 10.20. Predsednik: Tovariš starejši vodnik, privedite obtožence. (Starejši vodnik privede obtožence). Sodišče je po tajnem posvetovanju izdalo rešitev, da se predlog tovariša tožilca o čitanju zapisnika o izjavi priče Tušar Slavice o-dobri, ostali predlogi pa se zavrnejo iz razloga, ker smatra sodišče, da je po dosedanjem kazenskem postopanju dejansko stanje podano, vsled česar smatra odobritev nadaljnjih predlogov za nepotrebno. Tovariš sekretar, preči-tajte, prosim, izjavo priče Tušar Slavice. Obtoženi lahko sedejo. Sekretar: Zapisnik o zasliševanju prič. Tušar Slavica, opomnjena na resnico, izpove: Bilo je v začetku junija 1944, v nedeljo popoldne, bilo je deževno vreme. Isti dan so Nemci in naši izdajalci požigali v Šebreljah. Nekako med drugo in tretjo uro popoldne so prišli k naši hiši. Bilo jih je zelo mnogo. Manjša skupina je pripeljala tri partizane v vežo, jaz sem bila z mamo v kuhinji, iz katere so v vežo zasteklena vrata, da se vse vidi skoznje. Eden izmed partizanov je bil čisto mlad, Imel je 16 ali 17 let. Slišala sem, da je kapetan rekel, da bodo tega mlajšega pustili, da ga bodo peljali v Idrijo. Ostala dva sta bila stara okrog 40 let. Poznala nisem nobenega. Kapetan je na fotografiji označen s križcem. Prišel je k nama v kuhinjo pa zopet kmalu šel v vežo, oziroma v hišo. Medtem so ostali v veži starejša dva partizana tolkli s pestmi in so nekaj govorili po nemško. Tolkli so ju po obrazu in brcali z nogami. Par- tizana sta stala ob zidu, onega mlajšega pa so že prej odgnali ven. Pretepali so ju gotovo dobro uro, v veži dobrih deset minut, potem pa v hiši. Slišala sem stokanje in u-darce. Nazadnje so ju postavili zopet v veži ob zid. Nato je prišel nekdo v nemški uniformi, imel je neko šaržo pa ne vem kakšno, v kuhinjo in je po italijansko vprašal za nož. Ko je zagledal na mizi nožičko, to je špičasti žepni nožek, ga je kar vzel. Jaz sem molčala. Ko je odšel iz kuhinje, sem pogledala za njim skozi šipe v vratih in videla, da je isti najprej s pestjo udaril starejšega partizana po senceh, oba sta dvignila roke k obrazu in stokala «ojej». Bila sta kar sključena, potem pa sta se vzravnala in povesila roke, ker jima je tako ukazal kapetan, ki je stal zraven. Videla sem, da jima je nato oni, ki je prišel po nož, z nožem zarezal oči, partizana sta samo stokala, drezal je večkrat. Nato je oslepel na isti način še mlajšega, pri tem pa nisem slišala ničesar. Takrat je bilo v kuhinji že polno sovražnikovih vojakov, vrata v vežo so bila odprta. Ti v kuhinji in oni v veži so med zadnjim mučenjem delali velik hrup, ker so govorili vsevprek in sicer nemško, italijansko in slovensko in se smejali, ko je dotični mučitelj o-slepljal partizana ter tolkli s pestmi po mizi. Govorili so med drugim, kakor sem slišala po slovensko «banditi ven», to je, da jih je treba uničiti. Takoj po oslepitvi so odgnali partizana ven iz hiše tako, da so ju držali pri nadlahti za obleko. Eden izmed njiju je rekel, da ne more hoditi, da ga noga boli, a so se le smejali in ju brcali. Gnali so ju mimo hleva. Eden izmed njiju je padel pa so ga brcali to- liko časa, da je sam vstal. Ko so jih odgnali ven, sem šla v gornjo sobo in gledala skozi okno. Mama je hotela pogledati skozi vežna vrata za njimi pa jo je eden zavrnil: kaj boste gledali, ne boste mogli vsega videti, ker ste premajhni. Jaz pa sem dobro videla, kako so ju imeli onstran hleva v svoji sredi in brcali ter tepli z nekim polenom. Nekdo iz njihove družbe je igral pri tem na harmoniko. Tam so ju tako mučili kakih deset minut, potem pa so ju odvedli k štoru, kamor se pa iz okna, kjer sem bila, ne vidi. Čez kratek čas jih je nekaj priteklo v hišo po mizo, katero so postavili v bližini štora in kot smo videli kasneje, položili nanjo obe glavi. Kmalu potem so vsi skupaj odšli naprej, jaz pa sem s svojo sestrično Fani Kauin šla k mizi pogledat. Videla sem na mizi obe odrezani glavi, stoječi na vratovih in sicer je bila na eni temnoplava titovka, drugi pa je imel v ustih cigareto. Zraven glav na robu mize je bil pritrjen listek »srečen pozdrav mož v zeleni jopici*. Ta listek je kasneje vzel Lapajne Janez, komandir v Vojkovi brigadi. Veke so bile zaprte. Trupli sta ležali pod gričem, kjer je štor na cesti. Videlo se je, da so ju mučitelji vrgli dol. Kakor sta padli, oziroma se zavalili, tako sta obležali. Vse smo pustili na mestu nedotaknjeno. Naslednji dan so prišli terenci in sicer Magajna Janez in Kacin Franc ter Carl Franc, ki so oskrbeli pokop. Mizo, na kateri sta bili glavi, smo zažgali. Glede sekire izpovem, da so kasneje sosedje in sicer Gnezda Janez povedali, da so pri njih vzeli plankačo, Videla pa nisem, s kakšno sekiro so glavi odsekali in je tudi niso pustili na mestu zločina. Tušar Slavica. ŠPORT ŠPORT ŠPORT TENIS V DAVISOVEM POKALU ITALIJA V VODSTVU PROTI ŠVEDSKI Panatta in Bertolucci sta brez večjih težav zmagala v dvojicah - Danes zadnji dve srečanji med posamezniki RIM — Drugi dan evropskega finala v A skupini za Davisov pokal med Italijo in Švedsko ni prinesel Presenečenj. Panatta, ki je v pr-^em srečanju posameznikov nepričakovano klonil proti mlademu Ste-'anu Simonssonu, je včeraj skupno J Bertoluccijem izbojeval nadaljnjo c**0.za svoje moštvo. Srečanje, ki se je končalo po 1 Uri in 42 minut igre, ni bilo zanimi-v°. tako da so gledalci (na tribunah se jih je zbralo samo 3 tisoč) i® redkokdaj prišli na svoj račun. Poznalo se je, da brata Simonsson Prvič igrata skupaj, saj nista nudijo večjega odpora, tako da je bi-'° ze od vsega začetka jasno, da ne bosta dolgo vzdržala. Prvi set je namreč zaključil že po 23 minutah igre v korist »azzurrov*. Nic drugače ni bilo v drugem nizu. y tretjem setu se je igra sicer ne-,, 0 razživela, vendar končni rezultat ni bil nikoli v dvomu. Kljub zmagi pa italijanski trener ■n mogel skriti zaskrbljenosti, zla-S1 ^ar se tiče zdravstvenega stanja fanatte, ki ga mučijo bolečine v nrbtu. Možno je, da ga bo moral nadomestiti Ocleppo, ki je ob kon-rilLi včcrajšnjega srečanja pričel z a°datnim treningom. Kljub vsemu Pa končna zmaga Italiji ne bi sme-a uiti. Zadostuje jd le ena točka, j1 ni si jo tako ali drugače vendarle morala priboriti. Pari današnjih srečanj med posamezniki: Panatta - Johansson in Barazzutti r,K Simonsson. Panatta - Bertolucci — Hans in Simonsson 6:2, 6:3, 7:5 Č$SR zmagala v finalu B skupine Davisovega pokala Bukarešta — v evropskem ti- B skupine za Davisov pokal je CSSE včeraj osvojila še tretjo točko in s tem tudi končno zmago pro-* Romuniji. V srečanju dvojic sta amreč Ivan Lendl in Jam Kodes v /on setih (6:3, 6:2, 6:4) premagala Bomuna Florina Segarceanuja in Di-ninruja Haraduja. , ” prvem medzonskem finalu se o sedaj Češkoslovaška srečala z Argentino, medtem ko se bo v dru-gem Avstralija pomerila z zmagovalcem mad Italijo in Švedsko. boks ^ srečanju za svetovni naslov Mattioli klonil ■ v 11. kroja s t.k.o... Britanec Maurice je šfrldČČ y Londonu ohranil svoj naslov svetovnega boksarskega parvaka srednje junior kategorije (verzija WBC). S tehničnim k.o. je premagal Ita-bjana Mattiolija v 11. krogu. Hope je bil ves čas mnogo boljši ?u svojega nasprotnika, katerega ■le že med srečanjem večkrat spra-vu v hude težave. Mattioli se je si-cer Pogumno boril s temnopoltim nasprotnikom, vendar ga je ta prekašal v hitrosti in tehniki. švicarski časopis «La Suisse®, v katerem je tudi pisalo, da bo šlo v Moskvo le 340 švicarskih državljanov. COLORADO SPRINGS - Ameriški olimpijski odbor je sporočil, da bo na čast tistih ameriških tekmovalcev, ki bi morali nastopiti na 01, priredil od 26. do 30. julija nekaj prireditev. Program predvideva med drugim obisk Bele hiše, izlete v okolico IVashingtona in kulturni večer na sedežu kulturnega centra «Kemnedy». MOSKVA — Včeraj je bil prvi sestanek Mednarodnega olimpijskega odbora. Skupno so sestavili program za zasedanje glavnega odbora (ki bo naslednji ponedeljek in na katerem bo prisotnih 75 članov, med katerimi tudi tisti predstavniki držav, katere ne bodo nastopile na olimpijskih igrah). Do sedaj ni še dokončno znano število držav, ki bodo nastopile na OI, vsekakor je že zagotovilo svoj nastop 85 držav. Na zasedanju glavnega odbora MOO bodo prisotni tudi ameriški predstavniki. ATLETIKA RIM — Naslednji torek in sredo bo imela Italija prvo izmed mnogih srečanj, ki jih ima na sporedu in sicer v Benetkah proti Zvezni republiki Nemčiji. Tekmovali bodo a-tleti «under 23». Po tem tekmovanju bodo nastopili Italijani v Lyonu proti francoski reprezentaciji, 26. in 27. julija pa v Brescii proti Špancem. Po tem bo še tekmovanje v Katovvicah na Poljskem z ZRN in s Španijo. 9. in 10. avgusta bodo imeli atletsko srečanje v Aquili Italijani, Poljaki in Čehoslovaki, nato pa se bodo 21. avgusta v Angliji Italijani pomerili še z Angleži. KOLESARSTVO cTOUR DE FRANCE; PO ŽIVAHNI VOŽNJI ZMAGA VALLETA Odstopil tudi Pollentier - Skupna lestvica brez bistvenih sprememb MARTIGUES — Petnajsta etapa, katero so tekmovalci opravili na predvečer napada na Alpe, bi morala biti v bistvu etapa «počitka», saj bi morali, po predvidevanjih, tekmovalci štediti svoje moči za naporne gorske vzpone. Toda zgodilo se je drugače. Proga je bila razmeroma kratka in tako se je nudila sprinterjem zadnja priložnost za izboljšanje uvrstitve na skupni lestvici. Prav zato je bila vožnja izredno živahna in se je že takoj po startu začel v ospredju stalni «ba-garre*. Posledica tega je bila zelo hitra vožnja, saj je končni popre-ček znašal več kot 40 km na uro. Prav zaradi hitre vožnje je bilo vsem tistim, ki so skušali pobegniti, delo zelo oteženo, to pa še tem bolj, ker je (po hladnih, deževnih preteklih dneh) na kolesarje neprijetno pritiskala poletna pripeka. Za številnimi nepomembnimi in kratkotrajnimi poskusi je pravega pogodil Thevenet, zmagovalec «Tou-ra» v letih 1975 in 1977. Pridružilo iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiimiiiii Ferrari v Brands Hatchu ponovno razočaral se mu je še šest tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi Vallet in To-so. Ta sedmerica, kateri bi morala biti določena «dolžnost», da si razdeli najboljša mesta na cilju, pa je očividno podcenjevala zaključni del proge, na katerem je bil tudi izredno strm vzpon, pravi »zid*. Prav ta »zid* je povzročil hudo selekcijo v ubežni skupini, s čemer so se najbolj okoristili zasledovalci. Ubežniki so začeli odpadati drug za drugim. Thevenet in Toso sta se z največjo težavo otepala zasledovalcev, Vallet pa je uganil pravi trenutek, potegnil in je z nekaj sekundami prednosti sam prispel na cilj. «Tour» je včeraj izgubil še enega vidnega tekmovalca: Belgijec Pollentier je odstopil. Tudi njega so izločile bolečine , v kolenu. Danes bo na sporedu 207 km dol ga 16. etapa, na kateri bo najhuj-ši del poti predstavljal vzpon na 1.630 m visoki Pra Loup. Lestvica 14. etape od Montpelliera do Martiguesa (160 km) je bila taka: 1. Vallet (Fr.) 3.57’43”, s poprečno hitrostjo 40,384 km na uro ATLETIKA Nov svetovni rekord v metu kopja za ženske MOSKVA — Sovjetska atletinja 'atjana Biryulina je včeraj dosegla j1 °v svetovni rekord v metu kopja Pri tem prvič premagala mejo 0 metrov: na nekem predolimpij-”Jen} mitingu v Podolskem je namreč orodje pognala 70,08 m daleč. '‘•Usnja znamka (69,96 m) je pripadala vzhodni Nemki Ruth Fuchs, Postavila pa jo je preteklega apri-la v Splitu. ' BRANDS HATCH - Drugi dan uradnih avtomobilskih poskusnih voženj za VN Anglije, ki bo na spo-redtricfafios' je JidfMlj- jftedvideva- (teto®#* verjetnosti za končnb zmago potegovala vozila ligier in vvilliams. Pironi (ligier) je bil namreč tudi včeraj najhitrejši, pridružil pa se mu je še rojak Laffite, ki je bil predvčerajšnjim tretji. Za njima bosta startala Jones in Reutemann (oba vvilliams), medtem ko je Giacomelli na alfa romeo dosegel odlični šesti čas. Ponovno pa so razočarali ferrariji, ki so celo poslabšali svoj položaj: Villeneuve ter pa bo startal v zadnji vrsti. Med včerajšnjimi vbžnjami je prišlo do nekaterih nesreč, v katere so bili iped drv^imj vpleteni tudi Scheckter,, ^ngelis in Arnoux, ki pa so ostali nepoškodovani. VRSTNI RED 1. Pironi (Fr.) ligier 1’11”00 2. Laffite (Fr.) ligier ril”40 3. Jones (Avstral.) williams 1’11”61 4. Reutemann (Arg.) vvilliams 1’11”63 5. Piquet (Braz.) brabham 1’11”64 6. Giacomelli (It.) alfa romeo 1’12”13 7. Prost (Fr.) melaren 1’12"64 1’13”19 1’13”40 1’13”86 1’14”3Q 1’ 14’’52 ri4’'56 8. Depailler (Fr.) alfa romeo 9. Andretti (ZDA) lotus 14, Dg Aii|eTi.s (It.) lotus 4 .(Ran ) ferim „ 20. Cheever (ZDA) osella 21. Patrese (It.) arrovvs 23. Scheckter (J. Afr.) ferrari 1’15”37 Na sliki: poškodovani Arnouxov avtomobil. Pilot je izgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v železarn ograjo, za katero je bila skupina fotografov. Na srečo pa razen nekaj trenutkov strahu ni bilo nič hujšega. (Tclefoto AP). 2. Thevenet (Fr.) 3. Toso (Fr.) 4. Kelly (Irs.) 5. Peter Thaler (ZRN) 6. Pevenage (Bel.) 7. Seznec (Fr.) 8. Bernaudeau (Fr.) 9. Zoetemelk (Niz.) 10. Van de Velde (Niz.) SKUPNA LESTVICA 1. Zoetemelk (Niz.) 2. Kuiper (Niz.) 3. Martin (Fr.) 4. De Muynck (Bel.) 5. Bazzo (Fr.) 6. Bernaudeau (Fr.) 7. Lubberding (Niz.) 8. Agostinho (Port.) 9. Seznec (Fr.) 10. Nilsson (šve.) KOŠARKA 73.5421” ris” 4’55” 7'01" 7’10” 8’05 8'59” 9’52” 1000 1001 V zadnjih minutah srečanja pa je La Bora popolnoma popustila in je dovolila nasprotnikom, da nadoknadijo zaostanek. Jadranovci so igrali brez Maura Čuka in Borisa Viteza (ki si je poškodoval koleno). Pri jadranovoih so se posebno izkazali: mladinec Robert Danev, ki je bil kos starejšim tovarišem. Marko Ban in Klavdij Starc. La Bora je tako napredovala v boljšo skupino tretje faze. DISC. LA BORA: Ban 20, Starc K. 15, Danev 12, Starc I. 10, Sosič V. 6, Klobas 5, Kraus 2, Sosič A. 2, M. Vitez 0. JEANS CORNER. Sardos 24, Avon 10, Pastori R. 8, Siolis 2, Pastori G. 1, Riccatti 0, Bibula 0, Caucich 0, Comici 0. STOCKHOLM — Švedski kralj in kraljica ne bosta šla v Moskvo. Tako je sporočil švedski tisk. Vladarja ne bosta šla v Moskvo, ker je bil parlament nasproten. .................milili......................................imunim.................... Thevenet, Vallet in Toso v zaključnem delu včerajšnje etape «Toura» (Foto AP) LETNI OBRAČUN NAMIZNOTENIŠKEGA ODSEKA ŠK KRAS Uspešneje kot kdajkoli doslej NA KOROŠKEM JUBILEJ SAK CELOVEC — Letos praznuje Slovenski atletski klub (SAK) 10-letni-JH co svojega obstoja. V ta namen pri- težave zaradi pomanjkanja lastnih vadbenih prostorov reja 26. m 27. julija v Dobrii vasi ravni Najvidnejši uspehi v ženski konkurenci na vsedržavni Okrepitev in pomladitev moškega odseka - Še vedno hude NOGOMET in denarnih sredstev TURNIR SV. LOVRENCA La Bora v boljši skupini tretje im Končal se je drugi del turnirja sv. Lovrenca v Škednju in jadranovci, ki nastopajo pod imenom La Bora, so v tem delu osvojili obe tekmi proti Jeans Cornerju. V včerajšnji tekmi so jadranovci zmagali z veliko razliko in sicer z 72:45 (36:30), a niso pokazali dobre forme. Tekma jc bila,, qap^t,a in .v prvem de(u borbena. Naši, fantje so igrali slabo,', VMgvim i l»aP»-du. Nasprotniki pa.,.so nedvomno slabša ekipa in so brez dobrega napada. Naši igralci so v začetku podcenjevali nasprotnika, tako da so po prvem polčasu vodili le s šestimi točkami razlike. Drugi polčas ni prinesel nič novega: jadranovci so pokazali enako igro kot v prvem delu, a z nekoliko boljšo obrambo. Jeans Corner pa je v petnajstih minutah iz igre zadel le trikrat in tri proste mete. je s 13. mesta zdrknil na 19., Scheck V SREDO V SOVODENJSKEM KULTURNEM DOMU I NA POBUDO PD KRAS IZ DOLA IN POLJAN PEKING — Kitajska tiskovna a-»entija je sporočila, da je iz Pe-lr*ga odpotovala skupina 21 atle-”v/. ki se bodo udeležili atletskega •nitinga v Filadelfiji, ki ga ZDA Flrejajo kot alternativo olimpijskim .Sram v SZ. Kot je znano, je bila ^tajska ena prvih držav, ki se je “dlocila za bojkot OI v Moskvi za-adi sovjetske intervencije v Af-Sanistanu. Zelo pomemben občni zbor športnega društva Sovodnje Voditelji tega našega društva želijo zainteresirati vse prebivalstvo v občini za izboljšanje športnih razmer LOUVAIN (Belgija) — Jamajčan °n Quarrie je zmagal na medna-ocinem mitingu «During club» na ^0 metrov s časom 10”43. Na 100 metrov za ženske pa je zmagala Ni-■>'??,|mkinja Vaderjeva s časom 1 62. Drugi zmagovalci: 400 m “njdenbach (Belgija) 45”76, 1500 ™ Nyambui (Tanzanija) 3’37"6, 200 «°ite (VB) 20”91 in 200 m žen-*ke Ottey (Jamajka) 22”80. PREDOLIMPIJSKE ZANIMIVOSTI Mennea bo šel v Moskvo RIM — Mennea bo nastopil na OI. o je izjavil včeraj’ ker so nekateri asopisi pisali, da ne bo nastopil v Moskvi. Mennea je še dodal, da je ^sproten igram v Moskvi, kajti orale bi biti pojem bratstva in *oakopravnosti med narodi, toda na-*2*1 bo kljub temu, ker noče ra-•očarati svojih navijačev. NEW YORK - Kljub bojkotu o-mpijskih iger s strani ZDA, bodo jmkateri ameriški športniki le odpotovali v Moskvo. Ti so Mike Perry, ener švedske košarkarske reprezentance (o -njem smo že poročali), ' Alberto Mercado, ki bo zastopal PmToriško boksarsko ekipo v mu-”1* kategoriji in Bill Rea, ki bo tekmoval v skoku v daljino in bo za-• 'opal Avstralijo. ŽENEVA — V Švici je sovjetski onanij odklonil vizum 60 švicar--Kim državljanom, ki so hoteli v Moskvo, da bi sledili OI. Sovjetski onzulat k tej odločitvi ni dodal °beneg* pojasnila. Vest je objavil V Sredo, 16. t.m. bo redni občni zbor športnega društva Sovodnje iz Sovodenj ob Soči, v prostorih Kulturnega doma, s pričetkom ob 20.30. ŠD Sovodnje ima zelo razvejano in bogato dejavnost, ki zajema v zadnjih letih nogomet, otroško telovadbo, športno rekreacijo in podobno. V prihodnosti bi morali dokončati tudi gradnjo nove telovadnice v Sovodnjah, in to, upajmo, ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE OBČNI ZBOR (v sredo, 16. 7. 1980, ob 20.30) Vljudno vabimo člane in prijatelje, da se udeležijo občnega zbora ŠD Sovodnje, ki bo v sredo, 16. 7. 1980, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovčdnjah. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsednika občnega zbora ter volilne komisije 3. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika 4. Pozdravi in diskusija o poročilih 5. Razrešnica staremu odboru 6. Izvolitev novega odbora 7. Razno Ker je namen tega občnega zbora izboljšati športne razmere v sovodenjski občini, in je zato velike važnosti, računamo na številno udeležbo. ODBOR jo na tem ozemlju, za izboljšanje športnih razmer v sovodenjski občini. NOGOMET Odbojkarski memorial v spomin na Frandoliča Turnir se prične v torek zvečer v Ja ml j ah čim prej, da bi se dejavnost društva še v večji meri razširila tudi na druge športne panoge. Zato bo občini zbor, ki bo v sredo, velikega pomena za sovodenj-sko športno društvo. Sedanji odbor društva namerava, poleg rednih volitev, ravno preko občnega zbora zainteresirati čim večje število prebivalstva in organizacij, ki delujc- Francni dokončno zapušča nogometno zvezo FIRENZE — Artemio Franchi za pušča predsedniško mesto nogometne zveze. Svojo dokončno odločitev je sporočil na včerajšnjem sestanku zveznega sveta. Za njegovo mesto se bo po vsej verjetnosti potegoval Federico Sordillo. PARIZ — Znani brazilski nogometaš Pele je bil v francoskem dnevniku «L’equipe magazine* proglašen za «prvaka stoletja*. Tako izhaja iz ankete, za katero je dal dnevnik pobudo in pri kateri je sodelovalo dvajset največjdh svetovnih dnevnikov. Na drugem mestu je Owens, sledijo Merckx, Nurmi, Spitz, Borg, Zatopek, Coppi, Muhammed Ali in Sugar Robinson. Mehikanec Mina pri Hurlinghamu Vodstvo tržaškega'prvoligaša Hur-linghama je včeraj sporočilo, da si je za prihodnjo sezono zagotovilo mehiškega košarkarja Carlosa Mina, ki je lani nastopal pri Gfi-maldiju iz Turina. Mina, ki je visok 2,03 m, igra krilo, na razpolago pa bo že od polovice julija. CAPRI — Danes bo na sporedu 27. plavalni maraton Capri - Neapelj, na katerem bo nastopilo več kot 30 plavalcev iz 22 držav. Najbolj znana imena so Argentinec Claudio Plit, Američan Hiess in E-gipčan Mandour. Rekord proge je še vedno last Jugoslovana Veljka Rogošiča s časom 7.05’45", ki ga je dosegel leta 1974. Na pobudo prosvetnega društva «Kras» iz Dola in Poljan bodo prihodnji teden priredili memorial v moški in ženski odbojki v spomin domačinu Bernardu Frandoliču. Prejšnjega 25. junija je namreč potekala prva obletnica njegove smrti. Turnirja se bodo poleg PD «Kras» udeležili tudi PD Danica z Vrha, Mladinski krožek iz Doberdoba ter ekipa iz Jamelj, ki se bodo potegovali na odbojkarskem igrišču v Jamljah, saj v Dolu ni še igrišča. Tekme se bodo začele v torek, 15. julija, ob 19. uri. Spored: TOREK. 15. t.m. ob 19. uri: Kras - Mlad. krožek (moški) ob 20. uri: Danica - Jami je (moški) SREDA, 16. t.m. ob 19. uri: Kras - Danica (ženske) ČETRTEK, 17. t.m. Finale m. za 3. mesto (ob 19. uri) Finale m. za 1. mesto (ob 20. uri) V primeru slabega vremena bodo posamezne tekme prenesene na naslednji dan. Z. Frandolič je prišlo še posebej do izraza ravno letos, ko je bilo celotno poletno središče urejeno kot prava olimpijska vas, saj je središče bilo prirejeno v duhu olimpijskih iger, ki bodo čez nekaj dni v Moskvi. Zatorej je bil tudi za simbol letošnjega središča izbran medvedek Mišo, ki bo tudi simbol letošnjih olimpijskih i-ger. Športne igre so se torej vrstile kot na tekočem traku, tako, da so lahko vsi otroci prišli na svoj račun. Naj dodamo še to, da so otroci vsako jutro točno ob deveti uri prižgali olimpijski ogenj ter pre-čitali olimpijsko prisego, ki je bila V POLETNEM SREDIŠČU Razvejana aktivnost V petek je bila v prostorih Slovenskega poletnega središča 1980 (Dijaški dom) v Gorici zaključna prireditev, na kateri so sodelovali vsi otroci središča. Ob zaključku je bilo tudi nagrajevanje vseh, ki so sodelovali na raznih športnih tekmovanjih, ki so jih v času poletnega središča organizirali na odprtem igrišču. športno udejstvovanje je postalo že prava tradicija na tem tritedenskem «oddihu» slovenskih goriških otrok v središču, saj poleg tega, da se otroci z raznimi športnimi skupinskimi igrami igrajo in razvedrijo, odgovorni animatorji v središču poskrbijo, da posamezniki izkažejo lastne sposobnosti v najrazličnejših športnih panogah. To prilagojena celotnemu delovanju v poletnem centru. Od športnih panog, v katerih so se otroci udejstvovali, naj omenimo le atletiko, košarko, med dvema og njema, namizni tenis in podobno. V notranjih prostorih pa so najmlajši opravili tudi nekaj vaj otroške telovadbe, saj je bila v zgornjih prostorih urejena prava telovadnica za najmanjše*. V naslednjih številkah našega dnevnika bomo v zaporedju objavili posamezne rezultate nekaterih športnih tekmovanj, ki so bile izvedene v času letošnjega poletnega središča v Gorici. -ik- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO S torkovo slovesnostjo in nagrajevanjem je namiznoteniški odsek ŠK Kras uradno zaključil tekmovalno sezono 1979/80, ki je društvu prinesla nepričakovano visoko število tekmovalnih uspehov, tako da jo lahko brez pretiravanja ocenimo kot verjetno globalno najuspešnejšo v obdobju enajstih let. odkad Kras goji namizni tenis. Danes si bomo podrobneje ogledali obračun te sezone, ki so ga podali načelnik odseka in pa trenerji. Načelnik Zvonko Simoneta je naglasil, da je bila sezona 1979/80 za društvo izrednega pomena tako s tekmovalnega kot družbeno - političnega vidika. Predvsem dekleta so dosegla v državnem merilu nekaj izrednih uspehov, vendar pa so tudi fantje po samo dveh letih dela dosegli zavidljive uspehe v deželnem merilu. Odsek se je pomladil in okrepil, kar je gotovo jamstvo za bodočnost. ■ Krss-rozpciagfris^i rimi svojimi trenerji, okrepila pa se je rekreacijska skupina, tako da je odsek odprt- vsem: klejih ^»nima ta panoga. S tekmovalnimi u-spehi pa so Krasove tekmovalke (jonesle ime društva v sam državni kakovostni vrli in se tako uveljavile kot pripadnice slovenske narodnostne skupine, kar je velikega političnega pomena za vso našo manjšino. Krasov odsek je povezan s teritorijem in skuša delati skladno, ob doprinosu vseh zainteresiranih dejavnikov. od trenerjev in tekmoval: cev pa do staršev. Pred sleherno odločitvijo je predhodno posvetovanje, tekmovalci pa se tudi drugače angažirajo za društvo s tem, da pristopijo k raznim delovnim akcijam in podobno. Simoneta je opozoril na dva pereča problema, ki sta za društvo še vedno nerešljiva uganka. V prvi vr: sti je občutiti pomanjkanje lastnih vadbenih prostorov, na srečo ima družina Doljak tolikšno razumevanje, da daje igralkam na razpolago svoje kletne prostore, kjer se redno odvijajo vsi treningi. Apeliral je na vse pristojne oblasti, da bi novi objekt v Zgoniku bil čimprej dograjen. Nič manj kočljivo pa ni vprašanje finančnih sredstev. Namiznoteniška dejavnost na najvišji ravni terja velika sredstva: tekmovalke na daljših gostovanjih zelo skrbno štedijo z denarjem, vsi i-gralci plačujejo samoprispevek, mnogokrat potujejo na lastne stroške ali stroške odbornikov, tako stanje pa je nevzdržno in bo treba najti primerno izhodišče, če hoče namiznoteniški odsek nadalje: vati s svojimi programi po začrtani poti. Na pomoč morajo nujno priskočiti tudi gospodarski krogi in drugi družbeno - politični dejavniki, ki naj zagotovijo obstoj društva s primernimi finančnimi podporami, sicer bo nujno treba iti na pot sponsorizacije. Pravilno bi bilo, da bi se vsi družbeno . politični dejavniki v zamejstvu aktivneje zanimali za šport, je zaključil Simoneta. Strokovno poročilo trenerjev pa je podala koordinatorka Sonja Miličeva. Klubskih pripravljalnih treningov pred začetkom sezone ni bilo, vadbeni program pa so sestavljali z ozirom na 3 kakovostne skupine: 1. program za najmlajše, 2. program za dečke in deklice, 3. program z članice, mladinke in pionirke. Treninge je v zadnji sezoni vodilo več trenerjev: Nataša Škrk je delala z najmlajšimi, Silvana Ve: snaver in Anica Žigon sta vodili treninge v večerni urah, v popoldanskih urah pa Sonja Milič. Povezava in prizadevnost trenerjev je bila zadovoljiva. Treningov je bilo za skupnih 1.080 ur, nekateri so trenirali dvakrat tedensko, drugi pa petkrat tedensko. Vsega skupaj je treninge redno obiskovalo 31 igralk in igralcev, tem pa moramo dodati vse večje število rekreativcev, ki so prišli na svoj račun v poznih večernih urah. Kar se poletnih priprav tiče, so 3 mladinke trenirale v Jajcu, dve v Novi Gorici, Sonja Doljak pa je dvakrat nastopila v prijateljskih tek mah z mladinsko državno reprezentanco in se je udeležila evropskega mladinskega prvenstva v Rimu. Tekmovalna sezona se je za čela sredi septembra. Krasove tekmovalke so se udeležile štirih državnih turnirjev, turnirja treh Be-nečij. osmih deželnih turnirjev na katerih je Kras odnesel skoraj vse naslove), kvalifikacij za ekipno prvenstvo dečkov, deklic, pionirjev in mladink; odigrali so promocijsko prvenstvo v moški konkurenci in žensko prvenstvo A lige z uvrstitvijo na četrto mesto. Kras je vzpostavil stike s številnimi društvi, s katerimi je odigral več prijateljskih srečanj: 4 tekme z Vrtojbo, 2 tekmi v Novi Gorici, 4 tekme s kriško Mladino. 2 srečanji z Ente Porto in s Ptujem. Udeležili so se tudi raznih turnirjev v matični domovini: mednarodnega turnirja v Novi Gorici, Kajuhovega Memoriala v Ljubljani, turnirjev v I-zoli. Rovinju, Puli in Trofeje jadranskega morja v Poreču. Za najmlajše, ki so nastopali tudi na mla-din?kih igrah, so organizirali novoletni ih zaključni turnir. ..Najvjdnieiš«:,,uspehe je Kras. do-segel na-državnih prvepsvih v ženski konkurenci. Med tretjekategor-nicami je Sonja Doljak zmagala med posameznicami in v mešanih dvojicah, skupaj z Damijano Sed mak pa je zasedla tretje mesto v ženskih dvojicah. Na mladinskem prvenstvu sta para Furlan - V. Doljak in S. Doljak - Sedmak odnesla državni naslov in podnaslov, Vesna Doljak pa si je zagotovila tretje mesto med mladinkami posamezno. V absolutni kategoriji je Sonja Milič osvojila državni naslov v ženskih dvojicah, drugo mesto med posameznicami in tretje mesto v mešanih dvojicah. Med drugokate-gornicami je V. Doljak osvojila tretje mesto v mešanih dvojicah. Največji uspeh pa so krasovke žele na ekipnem mladinskem prvenstvu, saj so v postavi S. Doljak - Sedmak o-ziroma V. Doljak - Škrk zasedle prvo oziroma četrto mesto v vsedržavnem merilu, kar zgovorno pri ča o homogenosti mladinskih ekip in o njihovi tehnični vrednosti. Miličeva je na koncu naglasila, da je bil napredek viden skoraj pri vseh igralcih in tudi v moški konkurenci je bilo veliko pozitivnih nastopov. Programi za prihodnjo sezono ostajajo isti kot prejšnja leta: nekaterim igralcem bo treba povečati število ur treninga, da bi lahko dosegali boljše rezultate. O-benem pa bodo skrbeli za množičnost in skušali priklicati k odseku začetnike in začetnice, da ne bo prevelikih vrzeli med posameznimi generacijami. Pri namiznoteniškem odseku si bodo skratka prizadevali, da bi mladino vsestransko razgibali, razvedrili in vzgajali. —bs— turnir, na katerem bosta igrali tudi moštvi pobratene Olimpije iz Ljubljane in Borca iz Banjaluke. Ob robu tega turnirja pa bo tudi tako imenovana »historična tekma*: v nedeljo se bodo pomerili člani u-stanovnega moštva Slovenskega a tletskega kluba iz leta 1970 proti prvim mladincem iz leta 1973. V prvem moštvu bodo nastopili tudi trije igralci, ki so aktivni še v sedanji ekipi (Janez Hribar, Nužej Lampichler, Janko Woschitz). Slovenski atletski klub je bil u-stanovljen 13. julija 1970, njegov glavni pobudnik ter ustanovitelj pa je bil sedanji poslanec v organizaciji Združenih narodov, dr. Zdravko Inzko. Šest let se je Slovenski atletski klub boril v 2. razredu (najnižji rang tekmovanja), šele nato mu je uspel vstop v 1. razred, lani pa je končno dosegel že dolgo zastavljeni cilj: vstop v II. koroško ligo. V okviru 10-letnice bo SAK izdal tudi obširno brošuro, ki bo predstavila dosedanje delovanje. PROGRAM TURNIRJA Sobota, 26, 7.: Pričetek ob 13. uri, igrajo 2-krat po 30 minut. Sodelujoča moštva: Dobrla vas, Sinča vas, Šmihel Pliberk, DSG Klopin J. Globasnica in SAK. Ob 18. uri prijateljska tekma Bo-rac Banjaluka - SCA Šentvid (2. avstrijska liga). Nedelja, 27. 7.: 12.30: SAK ’70 - Mladinci SAK ’7J 13.45: tekma za 5. mesto 15.00: tekma za 3. mesto 16 15: finalna tekma. BOKS SONDRIO - Italijanski prvak peresne teže Marco Gallo, je s k.o. premagal Gianfranca Lallija iti tako ohranil naslov. Srečanje je bilo zelo kratko, saj je Gallo zdržal samo tri kroge. OBVESTILA Danes ob 9. uri se v Nabrežini prične balinarski turnir, na katerem bodo sodelovali: Buje, Komen, Postojna. Ilirska Bistrica, Sokol Nabrežina, Olimpia Trst, Devin. Sesljan, Portuale, Opčine in Nabrežina. • * * Za mladino od 14 do 18 let prireja Čupa v Sesljanu tečaj flying junior. Začetek tečaja, ki bo trajal 10 dni, bo 31. julija ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od 8. do 14. ure. Vpisnina je 20.000 lir. Vse informacije lahko dobite pri vodji tečaja Klavdiju Cibicu, tel. 225-478. Delovanje ZSŠDI Dokončni sklep o ustanovitvi mladinskih centrov V ponedeljek so se v Bazovici sestali predstavniki slovenskih nogometnih društev s Tržaškega in odbora ZSŠDI. Po temeljiti proučitvi vseh podrobnosti, ki zadevajo tehnično, organizacijsko in finančno plat mladinskih centrov, so se sporazumno dogovorili za dve delni spremembi pravilnika in sklenili, da mladinska centra postaneta realnost v tekmovalni sezoni 1980-81. Potrdili so, da bo pogovorni jezik v centrih izključno slovenski. v prvi fazi pa ne bodo iz objektivnih razlogov pooblastili strokovnjaka, da s tehnične plati koordinira delovanje obeh centrov. V tem prvem letu skupnega so delovanja bosta v eksperimentalni fazi delovala dva mladinska centra: na vzhodnokraškem območju bodo sodelovali Primorec, Gaja. Zarja in Breg, na zahodnokraškem območju pa Primorje in Kras. Vsega skupaj bodo v tem okviru do 17. julija prijavili na prvenstva deželnega in pokrajinskega značaja kar 13 ekip v starostnih kategoriiah cicibanov, začetnikov, najmlajših in naraščajnikov. lVtogo če pa se bo to število celo povečalo na 14. Skupno pa bo nastopalo kar 230 mladih nogometašev. Nekaj težav so imeli s trenerskim kadrom, saj je na razpolago vse premalo slovenskih trenerjev, ki bi lahko delali z mladimi. V tem smislu se bo morala odločno zavzeti družina nogometnih trenerjev, ki mora pri posameznih društvih vzbuditi zanimanje, da pošljejo svoje kandidate na strokovne tečaje. Odbornik za nogomet pri ZSŠDI Dario Vremec je izjavil, da je zadovoljen nad trenutno ureditvijo vseh mladinskih centrov, ki bi morala v nekaj letih dobiti svojo dokončno in popolnejšo podobo. Od potrpežljivosti in duha sodelovanja vseh dejavnikov je odvisno, kako se bo obnesla ta nova pobuda, ki se bo v primeru pozitivnega razvoja nedvomno vsestransko še izpopolnila. Vsi si želijo uspeha, naloga vseh društev pa je, da delajo za skupne interese. B S. DIFFERDANGE - Nizozemec Rudi Koopmans je ohranil naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije. Po točkah je namreč premagal Luksemburžana Freda Serresa. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številko 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800.00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 13. julija 1980 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 tADIT* • DZS • 61000 L|ubl|an* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca, Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juiiiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . I i Član italijanske Izdaia^^ZTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel In tiskaj ^ir»t 2,iOJnikov fieg It# ZA SPOMENK PADLIM V NOB Z OPČIN Ob 14. obletnici smrti Rudija Wil-helma darujejo žena Marija in sin Vladi z Livijo 10.000 lir. Ob 14. obletnici smrti Rudija Wil helma daruje sestra Ivanka 10.000 lir. V spomin na Marijo Kapun daruje Justina Daneu (Opčine) 10.000 lir. ZA SPOMENK PADLIM V NOB S PROSEKA Namesto cvetja na grob Meri Ka pun darujeta Slavka in Vida Ban 10.000 lir. ZA SPOMENK PADLIM V NOB IZ REPNICA V spomin na Gizelo Husu daruje Zora Luin (Repnič) 10.000 lir. ZA SPOMENK PADLIM V NOB IZ NABREŽINE Ob obletnici smrti Ivota in Rudija Pertota darujejo svojci 10.000 lir. ZA SPOMENK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE V spomin na Antona Kalca daruje žena s sinovoma 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na Konstantina Stančiča daruje Mirjam Mikolj 10.000 lir. V spomin na Marjana Obersnela daruje Stanka Hrovatin 10.000 lir. Evelina Pahor daruje 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Marjana Obersnela daruje družina Folchi -Zlobec 20.000 lir. V spomin na teto Marijo Hrva tič - Berdon daruje Nerina Kralj (Trebče 3) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Magdi nemu očetu Konstantinu Stančiču darujejo družine Malalan, Škerla vaj in Simoneta 18.000 lir. Ob 4. obletnici smrti Antona Grgiča darujeta sestri Rozina Kalc in Ljudmila Žagar 10.000 lir. V spomin na pok. Josipa Čuka daruje cerkveni zbor s Proseka 20.000 lir. Namesto cvetja na grob drage Marije Grahonja vd. Pečar daruje Marija Grahonja (Gročana 24) 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Pepine Darovi in prispevki Holeistein darujeta Toni in Lojzka j nost - Praprot. 10.000 lir. *’------" V spomin na pok. bratranca Rudija Brceta daruje Marija z dru iino (Opčine) 10.000 lir. Anica Ferluga daruje 10.000 lir. V spomin na pok. Rudija Brceta daruje sestrična Marija Malalan (Katinara) 10.000 lir. ZA SKLAD MITJA ČUKA V spomin na Josipa Čuka darujeta Marta m Milan Vremec 20.000 lir. V spomin na pok. Klaro Kralj daruje Romana Štok 5.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Namesto cvetja na grob Marije Grahonja darujejo družine Racman in Bernetič (Gročana 33) 10.000 lir za popravilo Srenjske hiše. V spomin na Klaro Kralj in Tončka Kalca darujeta Pierina in Srečko 5.000 lir za ŠZ Sloga in 5.000 lir za ŠD Primorec, V spomin na Karla Škerlavaja darujeta Karla Kalc in hči Anica 20.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Marijo Kapun in Draga Pahorja darujeta Karla Kalc in hči Anica 30.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Josipa Čuka daruje Tončka Gorkič 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob 4. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Angela Carlija -Kralja darujejo Romana, Gianni in Marino 10.000 za moški pevski zbor Tabor. Ob 1. obletnici smrti Pepija Da neva daruje sestra Miranda Danev (Banace) 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V počastitev spomina Josipa Čuka darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na pok. Marijo Berdon daruje družina Mirana Kureta 20 tisoč lir za PD Slavec. V spomin na pok. Tončka Kalca darujeta družini Cijak in Lipanje 10.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Franca Kalca daruje Marija Milkovič (Gro-pada 38) 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Konstantina Stančiča daruje Rozina Kalc (Padriče) 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Hrvatič por. Berdon daruje Marija Kuret (Ricmanje 76) 5.000 lir za KD Slavec. V spomin na očeta Josipa Čuka darujeta sinova Pepi in Ivan 50.000 lir za PD 'Prosek - Kontovel in 50 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Marijo Verč in Albin Antonič darujeta 20.000 lir za Vaško skup- V počastitev spomina Josipa Čuka darujeta Giustina in Anica Danev 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na očeta Josipa Čuka daruje sin Pepi 100.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na dragega očeta Josipa Čuka darujeta sinova Pepi in Ivan 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina pok. Josipa Čuka darujeta Laura in Ivan Ban 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Pepiju Čujtu darujejo Ljuba in Marino Ko šuta 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek in Marica Ukmar (od Slovenca) 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na brata Janka Vergi nello daruje sestra Berta žužič 10 tisoč lir za cerkveni pevski zbor Prosek. V spomin na Josipa čuka darujejo Zofka, Miranda in Renato 10 tisoč lir za Godbeno društvo Pro sek. V spomin na teto Marijo Milič vd Kapun darujejo Zofka, Miranda in Edi z družinami 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Marija in Pepi Starc darujeta 10 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 20. obletnici smrti dr. Josipa Agncletta daruje družina 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Klaro Kralj daruje Nerina Kralj (Trebče 3) 5.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI - Trebče. Ob 32. obletnici smrti Alojza Puntarja daruje družina (s Plača) 20 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na očeta Josipa Čuka darujeta sinova Pepi in Ivan z družinama 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Josipa Čuka darujejo Anica in Bogomila Kralj 10 tisoč lir, prijatelji sina Pepita S. B. 40.000, Margherita in Ljubo Grilanc 15.000, Vinko Furlan 20.000 in Pepi Starc (Cilen) 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Za popravilo Ljudskega doma v Trebčah daruje Gigia Kralj (Trebče 34) 10.000 lir v spomin na Klaro Kralj in 5.000 lir v spomin na Franca Kalca iz Gropade. V spomin na Konstantina Stančiča darujeta Avgust in Marija Ca-stellani 5.000 lir za KD Rovte - Ko-lonkovec. V spomin na Konstantina Stančiča daruje Amalija Castellani 10.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec. V počastitev spomina Rudolfa Brceta daruje Julka Vremec - Cortese 5.000 lir za ŠD Polet. Ob obletnici smrti Ivota in Rudija Pertota darujejo svojci 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. 10.000 za sekcijo VZPI - ANPI - Nabrežina in 10.000 lir za PD Igo Gruden. Ob 7. obletnici smrti Zdravka Ver še daruje družina Verša 10.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na pok. starše daruje Zora Pregare 5.000 lir za TPPZ in 5.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec. Ob 1. obletnici smrti drage sestre in svakinje Erminije Osič daruje sestra Valerija z družino 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Konstantina Stančiča daruje družina Kobal 20 tisoč lir za Dijaško matico. Ob včlanjevanju v KPD Primorsko - Mačkolje darujejo: Saša Smo-tlak 9.000 lir, Iztok Smotlak 2.000, Aleksander Smotlak 10.000, Danica Smotlak 10.0()0, Gizela Marušič 4 tisoč, Josip Tul 3.000, Cvetko Smotlak 3.000, Zoran Parovel 4.000, Cvetka Parovel 4.000, Jordan Tul 10.000, Robert Stefančič 7.000, Sergij Glavina 5.000, Rihard Sturman 4.000, Rita Sturman 4.000, Marina Sturman 4.000, Barbara Sturman 4.000, Dušan Tul 6.000, Duilio Tul 9.000, Alberto Paoli 3.000, Adriano Kočevar 2.000, Evaristo Sacohi 1.000, Pavel Kozlovič 9.000, Ilde Tul 15 tisoč, Vito Jercog 7.000, Emil Salvi 1.000, Mirko Tul 7.000, Dionisio Gherbassi 5.000, Mirjana Tul 10.000, Nevenka Tul 6.000, Virgilio Furlani 500, Mauro Soban 10.000 in Egi-dij Tul 50.000 lir. V spomin na Antona Kalca daruje žena s sinovoma 10.000 lir za PD Lipa, 10.000 za ŠD Zarja. 10.000 za TPPZ, in 10.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar - Bazovica. Ob obletnici smrti Zdravka Ver-še in v spomin na Marijo Verša por. D’Angelo daruje sestra oziroma teta Danica Regent 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob priliki 50-letnice skupnega življenja Evgenije in Vladimira Kralja darujejo sestrične in bratranci iz Padrič 70.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Danilo Guštin (Prosek) daruje 10 tisoč lir za ŠK Kras. V počastitev spomina pok. Tončka Kalca darujeta Dora in Milan Kalc 5.000 lir za PD Lipa in 5.000 lir za TPPZ. V spomin na Marijo Milič vd. Kapun darujeta Giustina in Anica Daneu 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pok. Josipa Čuka darujejo Karla in Alojz Štoka 10 tisoč lir, Liči in Alojz Kapun 10.000, Anica in Drago Štoka 10.000, Milena in Karlo Pirjevec 10.000 in Iva ter Slavko Pirjevec 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. LESTVE VSEH VRST • Profesionalne lestve • Raztegljive lestve na tovornjakih • Raztegljive lestve s podal|$l|ivim opornim podstavkom • Oporna stojala • Gradbeni odri splošno pohištvo 3GnSbtc TRST - Ulico S. Ciljno, 38., .... "S (040) 54390 PRAVIM LJUBITELJEM KAVE ffijemcaUje; PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Za sekcijo VZPI ANPI iz Križa darujejo Feliks Košuta 8.000 lir, Oskar Košuta 10.000, Josip Kralj 10 000 in N.N. 10.000 lir. Ob 4. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Angela Kralja darujejo Romana, Gianni in Mari no 10,000 lir za popravilo Ljudske V spomin na Aničininega očeta Rudolfa Brceta darujeta Marko in Elvira Tence 20.000 lir za ŠD Mladina iz Križa. Ob 14. obletnici smrti tov. Rudol fa Wilhelma daruje Armid Ukmar 10.000 lir za PD Tabor - Opčine. V počastitev spomina Josipa Čuka darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Josipa Starca in Josipa čuka daruje Živko 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 8. obletnici smrti dragega brata Hermana Miliča iz Zgonika se ga spominja sestra Pepca in v njegov spomin daruje za pevsko društvo Rdeča zvezda 200 ND. Namesto cvetja na grob Konstantina Stančiča daruje Irma Giorgi 5.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec. ii nzletlo ga doma v Trebčah Mali oglasi /ESPO kupim. Marko Sedej, Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 173, tel. (061) 261-907. 4A PADRIČAH smo našli mladega lovskega psa. Telefon 226-381 (Padriče). JSM1UO je odprl Milič Stanko - Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico. PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031. DSMICA v Dolini št. 116. Vincenc Pangerc toči belo in črno vino. PRODAM ritmo 60 CL star 6 mesecev s 5 vrati in 5 brzinami. Telefonirati na telefonsko številko 229224 (od 18. ure dalje). EARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne trak torske atomizerje od 2 73 O > 73 ■5 D > 73 Š F o > 73 I-