PoStnina piačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in iieteli ob 17. Stane niesečno po pošti 7 Din, v Celju no raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, sa inozemstvo 20 Din Racun prl poStnem čekovnem zavodn St. 10.666 *q^s^^^ v^^^^ ^^Bfcp^^^ wB^^^ ^^BPflHBBP x^%Sp^^kK^^ ^^&KLJf^ fBBt^sSr^ ^^St^Stß^'"- Cena 1 Din. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ullca St. 1, pritličjc-, dfsno. Telefon h-teruiban 5tev. 65, i^okopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rofcopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi gledc prostora in dntva objave oglasov se uvežnjejo le po moiccsti. Stev. 90. Celje, ponedeljek 6. novembra 1933. Leto XV* Nagradno tekmovanje aranžerjev v Celju CELJE, 6. novembra. Snujoče se društvo aranžerjev v Celju je priredllo v nedeljo 5. t. m. nagradno tekmovanje aranžerjev. Tekmovanja fie je udeležilo nad 30 celjskih tvrdk raznih strok. V Celju je vladalo ves dan izredno živahno vrvenje. Veliko število prebivalstva Iz mesta in okolice si je ves dan ogle- dovalo lepo aranžirane izložbe, ki so bile zlasti učinkovite ob umetni raz- svetljavi. Tekmovanje jo bilo za Ce- lje novost in je uspelo tako, da so lahko trgovci ponosni. Pokrovitelj- stvo je prevzelo Združenje trgovcev za mesto Celje. Izložbe^ je v nedeljo dopoldne, po- poldne in zvečer ocenila posebna ži- rija, v kateri1 so bili gg. magistratni direktor Šubic, trgovec Lukas, foto- graf Pelikan, stavbenik Kališnik, tri- je ljubljanski aranžerji in airanžer g. It. Blechinger iz Celja, Najlepšo in najmikavnejšo izložbo (parfumerijo) je aranžirala drogeri- ja San'i'tas«, ki je dosegla 9.75 od do- segljivih 10 točk ter prejela posebno častno darilo, srebrno dekorativno uro za pisalno mizo. Nagrade v posameznih kategorijah so prejele naslednje tvrdke: Manufaktura: I. Josip Weren za belo izložbo »Schroll« (aranžer gosp. Ivo Deršek), II. R. Stcrmecki (ar. g. Franjo Olip, III. V. Hladin (ar. Slav- ko Višnar). Moda: I. R. Stermecki za izložbo »Sport« (ar. g. Olip), II. L. Putan (ar. g- Vili Kovačec), III. A. Drofenika nasJ. (ar. g. Oton Hlačar)- Konfekcija: I. Tivar d. d. (ar. L. Vrcčič), II. A. Staudinge-r (ar. lastni- SARGOV KALO DO NT ca sama), III. »Humanik« (ar. g. F. Verdošek). Kozmetika: I. drogerija »Sanitas« (ar. ga. Pavla Kramarjeva), II. Ri- hard Grobelnik (ar. gdč. Marica Ju- gova), III. Edo Pajdaš (ar. g. Müller). Galanterija in papirnice: I. Mohor- jeva knjigarna (ar. gdč. Golobova), II. K. Goričar vdova (ar. g. Nerad), III. F. König (ar. g. Karol FilaC). Železnina: I. D. Rakusch (ar. g. R. Blechinger), II. J. Weinerja nasl. (ar. g. R. Blechinger), III. Josip Jagodič (ar. g. Viktor Škorjanc). ¦Specersja: I. G. Stiger (ar. g. Franc Videčnik), II. A. Fazarinc (ar. gosp. Wutti), III. K. Loibner (ar. g. Hla- čar), IV. K. Loibner (ar. g. Kmecl). Pohištvo: II. nagrada O. Josek (ar. lastnica sama), edini tekmovalec. Izven konkurence: I. »Peko« (ar. g. Učak), sledijo L. Franz in sinovi v Mariboru (ar. g. Kmecl pri tvrdki A. Drofenik), Pers.il d. d. (ar. gosp. Mlinar) in M. Fabian. I Kot prva nagrada pri vsaki kate- j goriji je bila določcna diploma in j 400 Din, kot druga diploma in 200 Din, kot tretja pa samo diploma. i Mnogo zanimanja jo vzbudila tudi zelo originalno aranžirana izložba tvrdke L. Junger, k'i pa ni sodelova- la v tekmovanju. DOMACE VESTI d Nj. Vel. kraljica v Zagrebu. V so- boto dopoldne ob 8.15 je prispela v Zagreb z dvornim vlakom Nj. Vel. Kraljica Marija, ki je dopoldne pri- sostvovala svoeani otvoritvi srednje- šolskega azila. Na kolodvoru so Nj. Vel. kraljiico pričakovali in pozdra- vili predstavniki oblasti z banom dr. Perovicem in mestnim županom dr. Krbcom na čelu. Ko se je Nj. Vel. kra- ljica pojav'iila pred kolodvorom, jo je zbrana mnogotisočglava nmožica sprejela z dolgotrajnimi in navdu&e- nimi ovacijaml Od kolodvora pa vse do, azila je tvorila šolska mladina špalir. Po svečani otvoritv'ii polikli- nike se je Nj. Vel. kraljica podala v dvorec. Zvečer je prisostvovala slav- nostni predstavi v Narodnem gleda- lišču. V nedeljo ob 12.20 je Nj. Vel. 1'raljiea ob viharnih ovacijah občin- stva obiskala zagrebgko katedralo in cerkveno xakladnico. d Milan Antid — minister dvor». S kraljevim ukazom z dno 1. novem- bra je bil postavljen za ministra dvo- i'a dosedanji vrs'iilec dolžnosti mini- stra dvora g. Milan Antic, tajnik po- slaništva. Novi minister dvora gosp. Antic je b'il rojen 31. julija 1892. v Za- ječarju. Pravne študije je dovršil v Beogradu in Ženevi, nakar je leta 1915. stopil v diplomatsko službo. Služil je veö let v min'iistrstvu, nato Pa pri poslaništvih v Parizu, Bernu, Bukarešti, Varšavi, Rimu liJi Sofiji. Concern leta 1932. je bil postavljen za vräilca dolžnosti ministra dvora. d HoteHrJe, gostllničarje vljudno Prosim, da blagovolijo čim prej odgo- voriti na poslano okrožnico v zadevi 2imskega vodnika po Sloveniji in po- slati svoje podatke. Mudi se! Vodnik Se *e tiska in moram imeti podatke *iajkasneje do srede tega meseca. Z °al»čnim spo§tovanjem R. Badjura, Ljub- 'Jana, Knafljeva 9/1. d Malo spomenico I. pokrajlnskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije | v Ljubljanl bogato ilustrirano — slike v prvovrstnem bakrotisku — izda »Ljubljanski Sokol« skupno s svojim letnim poročilom prve dni meseca ja- nuarja 1934. Cena spomenici 18 Din. Naročila sprejema »Ljubljanski Sokol« j v Ljubljana (Narodni dorn). Z naročilom, j opremljenim s točnim naslovom na- ročnika, naj se nakaže istočasno znesek in to najkasneje do 5. decembra. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. d Velike ugodnosti za potovanje na Dunaj. Obiskovalci Dunaja imajo od 1. novembra 1933 do 3. marca 1934 na podlagi posebne zimsko-sezonske karte, ki se dobi za 70 Din v pisarni »Putnika«, sledeče ugodnosti: 1.) Od 1. novembra 1933 do 28. februarja 1934 lahko potujejo imetniki te karte v Avstrijo brez avstrijskega vizuma. 2.) 40% popusta za povratek na brzih vlakih po petdnevnem bivanju na Du- naju do poljubne avstrijske mejne po~ staje s pravico, da enkrat prekinejo vožnjo. Znižane vozovnice se veljavne 14 dni. 3.) 50% popusta za po tri izlete z Dunaja v zdravilišča, izletišča in k zimskosportnim prireditvam v o- kolici Dunaja. 4.) 33 72% popusta na vzpenjači na Raxalpi. 5.) 50% popusta na Aspang-železnici in na zobotirnici na Schneeberg. 6.) Pri vsaj tridnevnem bivanju koncedira 54 dunajskih hotelov vseh kategorij 15% popusta na ob- javljene cene sob. 7.) Krožne vožnje. Vsa zadevna podjetja koncedirajo imet- nikom zimskosezonskih kart 25% po- pusta na svoje normalne vozne cene. 8.) Koncertna ravnateljstva nudijo imet- nikom zimskosezonskih kart 10, 15 oz. 25% popusta pri svojih prireditvah. 9.) UmetniSke rastave so dostopne ime- jiteljem zimskih sezonskih kart proti za 50% znižani vstopnini. d 501etnica. Že od nekdaj priznana znamka kreme za 2evlje »Schmollpasta« slavi letos 50Ietnico svojega obstoja. ^ Ta redki jubilej lahko slave samo taki ; izdelkj, ki so si pridobili popolno za- upanje konzumentov in trgovcev, torej izdelki, ki so se jim najbolj priljubili. »Schmollpasta si je to zaupanje pridobila z vedno enako, odlično kakovostjo blaga, ki je obenem najboljSe sredstvo za kon- serviranje usnja, ter z reelnim poslo- vanjem in si je znala to zaupanje tudi ohrainti. V teku 5 desetletij je bila »Schmollpasta« nagrajena v Parizu, Rimu, na Dunaju, v Budimpešti, Atenah, Osijeku, itd. z 25 najvišjimi odlikovanji (zlatimi in srebrnimi kolajnami), s čimer je bila ta znamka deležna takorekoč rnednarodnega priznanja. .Schmollpasta' se izdeluje v Mariboru, v kemično- teh- nični tvornici »Unio« družbe; to je manjše podjetje, ki pa je v vsej Ju- goslaviji na najboljSem glasu in je ju- goslovenski industriji prav gotovo le v cast d Dunajskct vremenska napoved za torek 7. novembra: Zaonkrat i?e nikakih bistvenih izprememb. V ni- žinah ponekod mcgle all nizki obla- ki. Na vrhovih južnih Alp najbrž ]io- jemanjo oblačnosti. Ceije in okoJica c Obnova brvi pri mesrtnem parkn. ; iWestno načelstvo v Celju razgJaša: Od ponedeljka 5. t. m. do vključno sobote 11. t. m. bo provizorno otvor- jena obnovljena brv čez Savinjo za pešpromet dnevno v času od 5. popol- dno do 7. zjutaj. Od 7. zjutraj do 5. popoldne bo dovoljen prehod preko biVi edino le v slučaju, ako bo za- radi visoke vode onemogočeno preva- žanje z brodom, kar naj občinstvo striktno upošteva, da ne bi bila one- mogočena razna dovršna dela na br- vi. Zasilni brod čez Sav'injo bo obra- toval do nadaljnega le v dnevnem Casu od 7. do 19., kolikor ne bo obra- tovanje onemogočeno po visoki vodi. Od 12. novembra dalje bo obnovljena brv za pešce čez Savinjo definlttivno otvorjena ter postanejo s tern dnem vse izkaznice za brezplačni prevoz z zasilnim brodom neveljavne. c Simfonični koncert Glasbene Ma- tice v Celju bo v sredo 15. t. mt ob 20. v celjskem gledališču. Vstopnice bo- do od prih. sobote daljo na razpola- go v knjigarni Goričar vdove piJi g. Hubertu. O sporedu saniern bomo ob- javili prihodnjiC podrobnosti. Izvaja- jo so pa naslednje skladbe: I. K. San- cin: Celjska suita v 4 stavkih za ve- liki orkester, L. v. Beethovna klavir- ski koncert op. 15 s spremljevanjem orkestra ter istega skladatelja, I. sim- fonija. c Proslav3 40-letnice Savinjske po- družnice SPD je prireditev, o kateri govori vse Celje, s&j je Celje pravo planinsko mesto. In prav tako vsa Savinjska dolna, ki je s plan'ihstvom v tako tesni zvezi, saj jo namaka pla- ninska hči Savinja. K proslavi naj pridojo brez Tzjeme vsi planinci, vse planinke od blizu in daleö. Pridite tudi Vi in ne pozab'ite, da se priCne proslava, v soboto 11. t. m. ob osmib zvečer v Narodnem domu v Celju in da ji bo oficijelni zakljucek v nede- ljo nekako ob 11. dopoldne, ko se bo koncalo slavnostno jub'ilejno zboro- vanje. c Akad<»mija ob obletnlcl Rap«lia. DroStvo »Soča« prired 'is soedlova- njem CPD, »Oljke« in »Celjskega Zvona« v nedeljo 12. t, m. ob 3/*H- do- poldno v dvorani Ljudske posojilni- ce, ob obletnici rapallskega dne in v počastitev spomina Vladimira Gor- tana in bazoviških žrtev javno aka- demijo. Ob 9. dopoldno bo maša v župni cerkvi. Pri maši bo pelo pevsko društvo »Oljka«. Za člane »Soče« bo skupni odhod k mašl izpred Na- rodnega doma ob 8.50. Vabimo pa tu- di vse druge, da so nam pridružijo. Opozarjamo » tern vs'a d'rustva in korporacije, dane bi omenjenega dne prirejala kakih drug'ih prireditev» Posebno pa prosimo, da bi se za isti dan in po možnosti tudi za predvecer opust'ile vse zabave, plesne priredit- ve in plesne vaje, ke bo prenašal na predvečer žalnega dne 11. t. m. od pol 20. dalje, Radio Ljubljana, kakor tudi Beograd in Zagreb »Rapallski veCer« kluba Jugoslovenskih akade- mikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubijani, Vsem jo znano, da je 12. november — rapallski dan — za nas »Crni dan«, zato pozivamo vse na- rodno zavedne, da se odzovejo naše- mu vabilu plonostevilno, da dVi^ne- rao skupno upravičen protest in po- kažcmo, da jo ves narod složen v tern, da rapallske rane ne more preboleti in je no bo probolel! c Obrtna nad^Ijevalna sola v Celju. Statistika za tekoče šolsko leto izka- zuje sledečo podatke: Vseh obiskujo- Cih v 12 razredih je 317, mecl njimi 72 vajenk. Stevilßno stanje v posa- meznih razredih je sledeče: moški razredi: I. A razred 7, I. B razred 31, I. C razred 30, II. A razred 24, II. B razred 23, IJ. C razred 31, II. D raz- red 25, III. A razred 25, III. B razred 7, III. C razred 17 med temi' 6 vajen- cev in 11 vajenk; dekliški razredi: I. razred 33, II. razred 28. V vsoti 317 obiskujočih je zapopadenih 41 različ- nili obrtnih strok, na. katere se je ozi- rati pri pouku. Posebna pažnja se pol age na druge, zlasti pa na tretje strokovne razrede, ki ima.jo tudi manjše število učencev. V posamez- nih obrtih je statistični pregled na- slednji: 1. stavbni obrti 80, 2. meha- niško tehn. obrti 45, 3. umetni obrti 29, 4. žflvinli obrti 32, 5',i obljačilni obrti 100, 0. drugi obrti 31. Iz celjske okoüce je 78 obrtnega naraščaja. Uprava sole naproša vse ugledne gg. mojstre in mojstrice, da redno in točno pošljajo njihovi skrWL izročeni obrtni naraščaj k šolskemu pouku. Ob tej priliki si uprava sole šteje tu- di v dolžnost, da se javno zahvali tvrdk'i1 TIVAR odnosno poslovodji podružnice v Celju g. K. Vrečiču, ki je okradenemu uCencu daroval po- polnoma nov Hubertus plašC, Za ve- HkoduSno naklonjenost iskrena hva- la! — Uprava sole. c Glasbena Bfaüca v Celju bo ime- la, svoj redni občni zbor v Cetrtek 9. t m. ob 20. v učilnici Glasbene Ma- tice, Slomškov trg, 1. nadstr. Clani in prijatelji druStva vabljeni! c Sočani! Opozarjamo na redne članske sestanke, ki se vräe odslej ob petkih ob 20. v društvenih prosto- rih v Narodnem domu. Za Clane je udeležba obvezna. Prijatelji in somiä- ljeriiki vljudno vabljeni. — Odbor. c DrnStvo absolventov drž. trflov- skih iol za dravsko banovino v Ljub' ljani, pododbor Celje, bo ImeJ svoj Stran 2. »Nova Doba« 6. XI. 1933. Stov. 90. članski sestanek v četrtek 9. t. m. oh 20. v hotelu »Evropi« v Celju. Ude- ležba obvezna! — Odbor. c Gr^dnja zasilnega mostu čez Savinjo. Banska uprava je ocldala gradnjo lesenega zasilneg mostu čez Savinjo v Celju tvrdki Dukič in drug v Ljubljani kot najnižji ponudn/ici. Dočim so bili gradbeni stroški prora- čunani na 215.000 Din, je tvrdka pre- vzel adelo za okroglo 170.000 Din in se zavezala, da bo zgradila most v 60 koleclarskih dneh, t. j. nekako do Treh kraljev. Stroške za most bosta krila ba.nska uprava in sreski cestni odbor v Celju. Zasiilni most, ki ga bo- do zgradili kakih pet metrov nižje od porušenega kapucinskega mostu, bo širok 4 metre in sicer so 3 metri doloCenii za enosmemi vozovni pro- raet, 1 meter pa za liodnik za pešce. Z gradnjo bodo pričeli že te dni. c Mestno načelstvo v Celju razgia- ša: Odjemalcem plina, ki v bodočo ne bodo takoj in v polnem obsegu po- ravnali v gotovini svojih obveznostj napram mestni plinarni bo brez nt- daljnega ustavljena dobava plina in elektriCnega toka. c Moški zbor CPD bo imel vajo no- coj namesto jutri zvečer. — Pevo- vodja. c Zanimivo prdavanje na Ljud- skem vseučilišču. Drovi ob osmih bo prodaval v nisalnici meščanske Sole predsednik zagrebške akademije znanosti in umetnosti univ. prof. g. dr. Albert Bazala o vprašanju »Ali je n«ša volja svobodna?« Predavanjo tega znamonitcga učenjaka in sijaj- nega govornika je za Celje gotovo re- dok dogodok. c Dve poroki. V župni cerkvi v Ce- lju se je poročil v soboto 4. t. m. do- poldne g. Montag, tajnik slavnostne- ga gledališča v Solnogradu, z zaseb- nii'co gdč\ Majdo Knafličevo iz Celja, v nedeljo 5. t. m. pa so je poročil klju- čavničarski mojster g. Viktor Žohar iz Gaberja z blagajničarko gdč\ Mar- jano Stojanovo iz Colja. Novoporo- eencem našc iskrene čestitke! c Prvi sneg smo dobili v soboto 4. t. m, zvečer. Padlo ga je okrog 5 cm. Do ponedeljka je v doM-ni skoro po- polnoma skopnel, na višjih hribih pa se je ustalil. c Dve tatvini. V soboto 4. t. m. je bilo izpred neke trgovine na Kralja Petra cesti ukradeno okrog 800 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Waffenrad«, tovarn. štev. 3,142.632, evid. štev. 2—11.785—3. Dno 31. okto- bra je bila iz posebne sobe v neki gostilnji na Kralja Petra cesti ukra- dena aktovka s 4 knjigami. Kdor pri- nese aktovko in knjige na predstoj- ništvo mestno policije, dobi nagrado. c Najdeno. V nedeljo 5. t. m. po po- poldanski nogometni tekmi je bil na Glaziji najden zavoj, v katerem je hilo več ovojev za rane ter nekaj jo- da in borovih tablet, Dne 4. t. m. je bil na Glavnem trgu najden ženski dežnik. c Napad in dve nesreči. Na cesti v Škofjii vasi sta dva moška v eptek po igri s kartami napadla 39-letnega brezposelnega mesarja Franca Veera in ga občutno poškodovala. Ko se je jo vračal 75-letni posestnik Andre j Koželj iz Ljubečne v soboto z vozom iz šmartnega domov, je hotel na ne- ki strmjini ustaviti voz, pri tern pa je padel pod kolesa, ki so mu težko poškodovala obe nogi. V Škofji vasi se je v petek vsekal 24-letni delavec Matija Jamnšiek s sekiro v desno no- go. Vsii ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Za nakup šolskih in pisarniških potrebščin tor kreppapirja so pripo- roča knjigarna K. Goričar vdova, Ce- ljo. Blasnikova in Družinska pratika za leto 1934. izšla. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 7. novmbra ob 20.: »Roksi«. Uprizoritev celjskih igralcev. Abon- ma. * Za uprizoritev veseioigre »Rok- si« v torek 7. t. m. v Mestnem gleda- lišču naj sti neabonenti takoj preskr- bijo vstopnice v knjigarni K. Gori- čarja vdove. 5O LET JfchmoU Glasovi iz občinstva Celjski mestni park Povodnji v zadnjih letih so uposto- 5ile nekdaj najpriljubnejSe sprehajališče Celjanov, mestni park. Od leta do leta opažamo v parku vedno večjo vlago in zaduhli zrak. Krivda leži v tem, da začne les vsled večne mokrote gniti in trohneti, kar se opaža zlasti na kostanjih v drevoredu, s kater h lomi vsak močnejši veter veje kakor treske. Nekdanji redni posetniki parka so si izbrali mnogo prijetnejše Masarykovo nabrežje, ki nudi več solnca in zraka. Le tu pa tam opazimo še redke spre- hajalce v parku. Kako park zopet poživeti? Priznajmo, da je park star, njega drevje preko- šato, tako da zabranjuje s svojimi kronami prehod solnčnih žarkov, vsled tega tam od leta do leta večja zalega komarjev, ki nadlegujejo mcstno pre- bivalstvo. Na§e mnenje je, da mora ostareli park slediti Ijubljanskemu Ti- voliju, spremeniti svojo staro lice in odpreti na stežaj pot toplemu solncu. Le tako bomo zopet poživeli to pu- ščobo. Ta preureditev bi seveda priSla v poštev samo tedaj, ko bo Savinja regulirana, do tedaj pa bili vsi izdatki namenjeni samo za — vodo. Danes si le vse želi solnca in ne več sence. Saj imamo za vse v bližinj PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRflVSKE BANOVINE C E L J E • prej Južnoštajerska hranilnlca Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- 6e posle najkulantneje Za vloge jamöi Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o davčno močjo mesta goščave, kjer bi bilo treba ure- diti pešpoti, ki se bodo poleti prilju- bile domačim obiskovalcem !n tudi tujcem. Dragoceni krasni nasadi se lahko nameščajo še na mnogih krajih v mestu, ki bodo mesto s tem še bolj povzdignili, Skoda pa je za nekaj po- setnikov nameščati te krasne nasade v zapuščenem parku. V mestnem parku bi lahko uredeli razna igrišča (poleg že obstoječega teni§ča), moderno o- troško igriSče itd., in park bo imel večjo privlačnost nego kedaj koli. Poldimo z duhom časa in pokažimo tudi v tem napredek, da nam bodo pozni rodovi hvaležni. —n— Sport SK Rapid : $K Celje 4 I (2 : 0) CELJE, 6. novembra Svojo zadnjo tekmo v jesenskem prvenstvenem tekmovanju podsavezne lige na domačih tleh je SK Celje za- ključil z izgubo dveh točk in pre- cejšnjo razliko v golih ter je nazado- val na 4. mesto na tabeli. Tekma je bila odigrana na Olaziji, ki je bila za- radi neprestanega dežja in končno še snega v zelo slabem stanju, vsled česar je igra močno trpela. Zmaga Rapida je številčno previsoko izražena, kajti moči obeh klubov so si bile vse do tretjega, lastnega gola proti Celju povsem izenačene, včasih so še do- mači prav vidno prevladovali. Krasne šanse, ki so jih imeli, bi zadostovale za lepo zmago. Domača enajstorica je zaigrala to- krat nekoliko boljše, nego proti ljub- Ijanski Iliriji, vendar pa kot celota še vedno zelo raztrgano. Moštvo sestav ljajo sicer dobri poedinci, ki pa ne zmorejo skupne igre, s katero bi prav lahko dosezali boljše rezultate. Pre- obilno »driblanje« posameznikov, s katerim se na tako slabem terenu ni dalo uspeti, je pokvarilo nebroj lepih sans, in to zadrževanje žoge je igro močno kazüo : tudi podajanje je bilo prepočasno. Obramba pa je bila delno dobra delno pa slaba, grešila je mnogo s slabo taktično igro, bila pa je v kritičnih momentih vse premalo odločna. Krilska vrsta je mnogo gre- šila vsled svoje predefenzivne igre. Svojega napada, zlasti od druge polo- vice drugega polčasa ni zadostno pod- pirala. Napad je spremljala poleg ne- odločnosti pred vrati še precejšnja smola. Imel je obilo prilike za dosego uspeha, ki pa je vedno izostal. Rapid je odnesel domov obe točki deloma s prav veliko srečo. Na spolzkem terenu je sicer predvedel dobro kom- binacijsko igro s hitrimi in nevarnimi prodori, je pa igral od časa do časa preostro. Vodstvo ie dosegel Rapid v 7. mi- nuti, spolzka žoga se je odbila od vra- tarjevih rok v mrežo. Celjani so hoteli izenačiti in so napadali, vender pa kljub premoči niso mogli uspeti. V 34. minuti je Rapid poviSal s prostim strelom razmerje na 2:0. Nekaj časa je bila igra odprta, nato je preSIa zo- pet v premoč domačih, ki so do konca sicer prevladovali, uspeha pa ni bilo. V drugem polčasu je bilo Celje po- novno v napadu, izsililo je nekaj kotov, v 10. minuti pa je Ahtiku uspelo zni- žati razmerje na 2:1. Upanje na ize- načenje je poživelo domače, ki so do 23. minute neprestano napadali. Tu pa je prišlo do tretjega gola za Rapid, domači branilec je poslal žogo v lastno mrežo. Elan in volja pri domačih sta upadla, in odslej je pripadla glavna beseda Rapidu, ki je v 42. minuti do- segel še četrti gol. üd LNP pričakujemo, da bo uvedel preiskavo proti igralcu Rapida, ki je v drugem polčasu opsoval igralca SK Celja in žalil našo nacionalno cast. Ob takih prilikah so potrebne energične mere. Tekmo je sodil g. Deržaj iz Ljub- ljane zelo dobro in objektivno. Gledal- cev je bilo okoli 400. Jugoslavija . Olimp 2:2 (2:1) Dopoldne bi se bila morala vršiti na Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Ker pa delegiranega sodnika g. Ochsa ni bilo, sta odigrala kluba prijateljsko tekmo dvakrat po 30 minut, ki je končala neodločeno. Spdil je gospod Janežič. K- D. F. T.: Sajenje in oskrbovanje sadovnjakov jeseni Vsaka rastlina potrebuje za svoj raz- voj in obstoj dovolj življenskih snovi in potrebne nege. Isto zahtevajo tudi naši sadovnjaki. Za vsako sadno rastlino je neobhodno potrebno : 1. dovolj hra- nilnih snovi; 2. primerna temperatura; 3. zrak in svetloba; 4. potrebna vlaga. Ce primanjkuje rastlini le ena ome- njenih snovi, se ne more dobro raz- vijati, še manj pa nuditi sadjarju ono, kar od nje pričakuje in kar bi v na- sprotnem slučaju tudi lahko dosegel. Vendar vse to za uspešno sadjar- jenje še ne zadostuje in mi napravimo usoden pogrešek največkrat že pri sa- jenju drevja, ker polagamo vse pre- malo pažnje na drevesca. Drevesc ne kupujmo nikdar od nepoklicnih dre- vesničarjev po raznih sejmih, ker nam tak prodajalec ne more jamčiti za vrsto, ki jo želimo, in najčeSČe s takim bla- gom okužimo ves sadovnjak, ker za- nesemo nanj z drevesci vse vrste škod- ljivcev. Vsak napreden sadjar se bo držal vrste sortimenta, ker ve, da ne bo mogel prisiliti žlahtne vrste, naj uspeva tam, kjer se ne obnese. Sad- jarji naj bi zahtevali od drevesničarjev vsaj 1*50 m visoko cepljena drevesca. V tem primeru imamo spodaj divjaka, ki ni tako občutljiv proti raznim bo- leznim in drugim vplivom, kakor raku, poškodbam po mrizu, divjačini itd. Drevo nam daje hasek Ie, če ima do- bro ukoreninjene korenine, zdravo debla in krono. Zato je treba gledati Že no podlago. Korenine lesnik so mnogo manj občutljive, nego korenine drevesc, kjer smo sadili pečke žlahtnih jabolk. Najbolj trpežno drevje si lahko vzgoji sam tako-le: Doma si pripravi gredico, v katero nasadi spotnladi pečke gozdnih lesnik in jih po treh ali Stirih letih cepi v visokosti 1*50 m. Take sadike so čvrste in trpežne. Sicer res zgubimo nekaj let, ker pozneje rodijo, a ko začno donašati, rodijo bogato in trajno. Drevesca z drevesnic pa opešajo na- nadno že po 25 do 30 letih.'' Debla postanejo rakova, lubje obglodano, tako da deblo ne more dovajati hrane in drevo propade. Na divjaka cepljeno drevo pa ima zdravo deblo, zraste močno in rodi tudi 80 let in še več. Večkrat sliSimo sadjarje, ki povpra- šujejo po vzrokih, zakaj drevje ne zraste več tako močno kakor včasih in kakor vidimo marsikje stara dre- vest še danes. Vzrok tiči v tem, da so naši predniki sadili divjake, jih ce- pili na stalnem mestu in dosegli vsled tega tako lepe uspehe. Mnogo se je grešilo z importiranjem raznih Žlahtnih vrst, s katerimi smo uvozili tudi vse vrste živalskih Skodljivcev in glivičnih bolezni. Pred sajenjem moramo vsako drevo razkužiti, očistiti korenine, deblo in krono, 5ele nato sadimo. Pri sajenju se je treba ozirati na zemljo. Težka ilovnata zemlja je neprodorna, voda ne ponikne, korenine začno goniti, nastopi bolezen: plesnivost korenin. Na ilovnati zemlji izkopljemo globlje jame nego po navadi, na dno nasuje- mo 30-40 cm debelega gramoza, ki nam odvaja odviSno vodo in šele nato nasujemo zemlje. Priporoča se taki zemlji primešati apnenega prahu in komposta. Pri sajenju treba vse kore- nine z roko razdeliti in med nje na- suti fine prsti. Korenine naj se nikdar ne križajo! Posledice tega drevo prva leta ne občuti, ker so korenine tanke in opora čuva, da veter ne maje debla. Po nekaj letih opora odgnije, korenine postanejo močnejše, ko veter maje deblo se korenine drgnejo, Vsled tega nastanejo rane, ki postanejo kronične, nato se pojavi rak na koreninah. Ne sadimo nikdar preglobokol Ko- renine naj pridejo v višino zemeljske ru§e, ker se zemlja po sajenju še itak šesede. Z ostalo zemljo ne zasujmo drevesa nikdar v obliki piramide, ker bi se poletno deževje prehitro odteklo, temveč tako, da je proti deblu nekaka dolinica, v katero se zajema dež. V brdovitih legah pa zasujmo na spodnji strani v obliki polkroga, v katerega se lovi voda, ker v takih krajih de- ževnica še hitreje odteka in je po- manjkanie moče Se večje. Nepravilno sajenje drevja je vedno neuspeh sadjarja! (Dalje prih.) Štev. 90. »Nova Doba« 6. XI. 1933. Stran 3. Manufakturno blago se kupuje, vkljub najboljši kakovosti, po izredno nizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 V.: Z Zidanega mosta v Rimske toplice Kdor še nisi hodil po cesti ob Sa- vinji od Zidanega mosta do Rimskih toplic, si moraš izbrati lep jesenski dan. Osem kilometrov je poti za pešca. Hitro je vsG za Teboj, a priporočam TiF da SG Ti naj ne bi mudilo; užival boš s prcmislekom in naslado pozne krasote božje narave. Tarn ob koncu hiš na levi strani se dvigajo skladi golih skal, ki se kakor galerije vrstc v lahko zaokroženem loku. Poglcd s ceste navzgor je kaj pester; pod njimi in okoli njih je vse v najraznovrstnejših barvah, od tem- nozelene do sprane rjave. Ä na teh pečinah raste zanikrno in ponižno grmičje, ki mu naravoslovci ne vedo domačega imena; krčevito se prijema skal in jih zaliva s čudežno rdečkasto barvo svojega venečega listja. Ko od- makneš oko in Ti pogled pade na ono stran reke, zapaziš visoko na ne- pristopni skali divjo kozo, ki stoji kakor prikovana. Postojiš in ne treues z očesom. Žival te gleda in stoji nepremično. Ne zgane se, ker je iz kovine, in je tam nameščena živim za vabo ali pa svarilo, naj ne hodijo v te nedcstopne kraje. Zaselek Veliko Sirje. Tu ob cesti se šopiri grm z lepo rdečim plodom, podobnim kanonikovemu baretu; dobri opazovalec, naš narod, je to v starih časih pri nas ponekod imenoval »far- ska kapica«. Tam je božji trn s svojim bolehno žoltkastim listjem. To je ro- binija, ki jo imajo pri nas po pomoti za akacijo. Nekateri se izogibajo tega imena, ki ni povsod znano, in jo na- pačno imenujejo s tujim. In vendar je božji trn pristno domač. Močno in dolgo trnje je baje dalo mučeniško krono umirajočemu Kristusu. Razčesana in zvita vinika se vzpenja po drevju in kličc potnikovo pozornost na se s svojimi puhastimi muckami, ki jih raz- pihne iezki jesenski veter, da se raz- nese semenje daleč naokrog. Mlade vijavke sg bodo plazile po drevju in ga vezale kakor so svoj nasilni posel opravljale druge pred njimi. Ali ste že poravnali O naročnino • Dočim je prvi lirast še zelen in čil v svoji odporni mod, je njegov sosed v vrhu že vel in ves rjav. Med njima je velik grm robidovja. Cela nasel- bina. Na trnjevih šibah med listjem, ki zeleni tudi v snegu in mrazu, je polno ploda. Robide, kopine ali o- strožnice od šele komaj nekolike rdeče ter vse trde in trpke pa do velike, temnočrne, in že tako preživele, da je nje okus omleden in plehek, vse so tu. Trdoživa je ta rastlina. Nje plod- nost nima konca. Sosed dren je divno rdečkast; listje je vse temno pegasto. Mimo skoro suhe in čisto gole tepke priraja pozni citronček in mežika v solncu ter se vsede v črno listje pod drevesom. Cudno, da takega lahko- živca veseli žalostni počitek tam! Ne- koliko proč je bezgov grm, bolj drevo, skoro gol. Tu in tam še kak list, pa kaka zadnja osušena jagoda, kjer je bil bujen grozd. Samo zdravje je v taki jagodi, a ona je na videz tako bolehna in posušena. Struga Savinje je globoko doli pod cesto. Od zadnje strašne povodnji se je reka že davno pomirila. Plaho, a živahno se pomika pod skalami med sipinami in hridinami. Kakor da se ni nikoli drugače obnašala. A mejaši ji niso pozabili gorja, ki jim ga je bila nedavno povzročila. Izkoreninjeno drevje ne vstane nikoli več in njive še bodo dolgo polne nanošenega gra- moza. Trdoživi brin se v vetriču klanja zamišljenemu prahu, ki je že skleščen in oropan, tam pred hišo pa si na- migavata nizka, košata zelenika, pus- pan imenovana, in njena južna soseda murva, ki se tu v tuji samoti gotovo dolgočasi. Samotna solnčnica obrača cvet k zapadu, za dobrodejnim soln- ccm. Nad cesto kipijo visoko obsekane skale; globoko so jih zasekali, da bi dobili nekaj metrov za cesto. Tu je ozko. Ob Savinji so morali cesto pod- zidati, da se ne bi udrla. In zavaro- vali so jo s kamenito in železno o- grajo. Vzidana kamenita plošča pravi, da so to cesto napravile oblasti z delom prebivalcev iz okrajev Celje, Laško, jurklošter, Loka, Gornja Sev- nica in Rajhenburg leta 1816. pod običajno »slavnim vladanjem« FrancaI. Prad ploščo je pritrjen Iičen križ, ki se tudi z vlaka na oni strani reke razločno vidi. Potnik misli, da je opo- min na kako nesrečo. Nekje v gabrinju se ocjV^a ptiček »cizi, cizi«. Čižek ka-li? i kuj višje gori pa leze prav leno naviueber ne- navadno velika in kakor krtčrnamačka. Tu in tam postaja in striže z ušesi. Solnce ji dobro de; morda tudi misli na skritega pevca, ki ga ni mogla spasti ? Na desni prek vode je selo Gračnica. Skladišče lesa; tam je tvor- nica za lesene podpetnike. Nekoliko Opozorilo Opozarjam vsakogar, ki bi raznaSal kakrSne- koli žaljive besede, ter mi s tern oporekanjem motil mojo obrt, da bom sodno postopal. Josip Gorenjak mesar, klobasičar, gostilna pri Jelenu4 Celje proč se»dvigajo in širijo lepe gole stene. Savinja se cepi in se ovija z dvema panogama okoli nizkega, obras- lega, a upostošenega otoka. Nekoliko dalje je selo Brstenica, daleč gori nad njim pa kliče k sebi Sv. Miklavž; ve- selo pozdravlja s cerkvijo in kakima dvema hišama sem v Toplice. Velika vijuga Savinje daje mesta njivam in travnikom. Cesta se odmika od reke in se stiska pod hribovje. Majhen kamnolom moti lepo pestrost. Dve veliki smreki nedaleč od pristave ali dvorca silita v nebo; ena je kaj mogočna. Prek ceste se zapodi živahna veverica in jo ubere na drevo. Ob prvih vejah se ustavi z glavo navzdol in me opazuje. Jaz pa njo. Nerodno ji je; seveda, ko pa stoji narobe. Obrne se in švigne visoko po deblu. Zajdem pod kostanje; zreli padajo okoli mene. Sedaj tu, potem tam. Bolje je, da se pokrijem. Trdi so. V Rimskih toplicah, kjer vodi cesta h kolodvoru me sreča majhen zane- marjen deček. Razoglav je. Nekoliko večje dekelce, ki ga spremlja, pa ima dobro kapo in moder plašček. Brez pozdrava me dečko ustavi s krepkim ogovorom: »Lepo prosim za en dinar«. »Htn, dinar; ali ne bi bilo pol dinarja dovolj?«. »Ne, dinar«. »Zakaj ti bo?«. Ko se je nekako tako izmotal, da mora imeti »to in ono«, in ko mi je na vprašanje, da li misli, da mu ga res darn, odgovoril, da čisto gotovo, sem mu ga dal. Zakaj bi malemu možu ob začetku življenja jemal zaupanje v ljudi, ko ga še itak čaka premnogo razočaranja? Razočaranje? Ti ga ne doživiš. Namreč, če greš ob solnčem jesenskem dnevu z Zidanega mosta peš v Rim- ske toplice. Samo bojim se, da je za letos že prepozno .. . Stanovanje s 4 sobami, centralno kurjavo, kopalnico in vsetni pritiklinami, topla in mrzla voda, se odda. Vpraša se Razlagova ul. 8a, II. nadstr. Povratek dveh rekorderjev v Celje |Cdje'642fr8cogttid! VERaES.PUHÜN Fa.QRUDNlKCd^ Slikarska pomočniika Franc Ver- gles in Franc Puhlin iz Celja, ki sta pred dobrima dvema mcsecema skle- nila, da bosta postavila svetovriii re*- kord v hoji na Iestvah, in sta se le- tos 3. scptembra ob 11. podala iz Ce- lja na Gü2 km dolgo, težavno pot v Beograd, sta dosegla. svoj eilj 2. t. m. ob 17. Gosp. Vergles je vsled naporov shujšal za 10, g. Puhlin pa za 6 kg. Rekorderja sta se že vrnila v Colje. K uspehu jima iiskreno čestitamo! LEO INKRET INSTALACIJSHO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vcstna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Na prostovoljni aodni ds*ažbi se bo prodala na prošnjo dedičev umrle Kališnik Uršule, bivše trgovke v Sp. Hudinji št. 27 pri Celju, v njeno zapuščino spadajoCa hlša št. 27 v Sp. Hudinji z vrtom in njivo, to je nepremičnino pod vl. št. 283 k. o. Sp. Hudinja, in hkrati v tej hiSi se nahajajoči trgo- vinski inventar. Dražba se bo vrSila dne 7. decembra ob 9. uri dop. v pisarni dr. Stojan Ivana, jay. notarja v Celju kot sod. komisarja. Izkticna cena znaša Diu 143.000— ; ponudbe pod *to ceno se ne bodo sprejele. Prodajalcem je pridržan po- mislek 6 ur po končani dražbi, da prodajo odklonijo. Morebitnim vknjiženim upnikom o- stanejo njih zastavne pravice pridržane. Pojasnila daje zastopnik dcdičev dr. Goričan Alojz, odvetnik v Celju in dr, Stojan Ivan, javni notar v Celju. Dražbo je dovolilo sresko sodišče v Celju s sklepom z dne 25./10. 1933 A IV 87/33/37. CELJE, dne 3. novembra 1933. D . Ivan Stojan, jav. notar kot sod. komisar. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovcdne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajota dala in popravila —Cena zmirne — Postražba tofria in solldni Celje Za kresijo Telefon 245 MAURICE LEBLANC: 23 Skrivnostno oko KHminalen romao Prevel B. Rlhtergič Lupin je ni maral motiti. Neprestano jo je opa- zoval, ne di b'i ga bila ona videla, in opazil je, da so postaLi kolobarji pod njenimi očmi veCji in gube na njenem obrazu globlje. Vendar se mu je zdela lepša kakor prej, saj je bila njena lepota taka kaki-šno dajo žalost, bolest (i!n skrb plemonitim, nežno čutečiin ljudem. Bila je videti ta^ko žalostna, da jo je hotel v iz- ^i'uhu podzavestnega sočutja tolažiti. »Ne vein, kakšni so vaši nacrti,« j'ü je rekel, »toda naj bodo kakrSnikoli — pomoči ste potrebni. Sanii ne boste zmogli svojega boja.« »Nisem sama.« »Ali mislite oba možaka pod oknom? Ta dva ttista dosti prida. Oba poznam. Iz vsega srea vas pro- sißi, dovolite mi, da vam jaz pomagam. Spomn'iite se *istega veöera, nedavno v gledališču, v loži, ko ste mi ^e hotel! zaupat'K Danes vas prosim, ne obotavljajte so več!« Dolgo ga je nepremično gledala, kakor da se ne "i niogla odtegniti njegovi ukazovalni volji. »Kaj prav za prav veste? Kaj veste o meni?« »No vein dosti. Se vašega imena ne vem. Vem Pa. . « Z nenadno kretnjo ga je ustavila sredi besed. Po- tem je odlocno vzkliknila: »Vase besede so prazna ülama. Kar ste morda zvedeli, je malo in brez pomena. Kaj nameravate vi ? Ponujate ml pomofi . . . S kašnim namenom? Zakaj?« Zakaj? No, zdi se mi, da moje vedenje . . .« »Same besede!« je odločno odvrnila. »Med vami in med mano mora biti vse jasno in da bo to res, morava biti drug z drugim odkrita. Dobro, dala vam bom dober vzgled in prva začela. Gospod Daubrecq ima neki predmet, ki je neizmerno dragocen. Ta vred- nost pa ni v njem samem, ampak V tern, kar se za njim skriva. Ta predmet poznate. Dvakrat ste ga že limeli v rokali in dvakrat sem vam ga že vzela. Zato sem upravicena misliti, da vam jo dosti do njega in da ga boste potrebovali'. . .« »Pri vlomih, pustolovstvih in podobnem . . .« je dopolnil Lupin. Ni mu ugovarjala. Znal je poiskati njene skrt'ie misli na dim oči. Brez pomišljenja je potem rekel: »Jaz hocem samo rešiti Giilberta in Vaucherayja.« »Ali je to res? ,. . Ali je to res? . . .« je Vzkliknila in vzdrhtela. Njene plane oči so ga zacudeno pogle- dale. »Co bi me poznali. . .« »Poznam vas ... vem, kdo ste ... Že dolge mesece sem zvezana z važim življenjem in vi tega še slutili »Ne poznate me,« je resno rekel. »Ce bi me po- niste ... in vendar "ik nekega vzroka še dvomim . . .« znali, bi morali vedeti, da ne bom imel mirnega tre- nutka, ilokler ne bom obeh svojiJi tovarišev ... ali vsaj Gilborta. — Vaucheray je lopov — dokler ne bam vsaj Gilberta rešil pi'ed strašno usodo, ki mu grozi.« Skočila je pokoncu in ga kakor blazna zgrabila za ram»: »Kako? Kaj ste rekli? Pod strašno usodo? Torej mislite . . . mislite? . . .« »Da, zare« mislim,« je odvrnil Lupin, ki je ßulil, kako so jo njegove besede pretresle, »prepričan sem, da je Gilbert izgnbljen, ce ne piJide pomoč ob pravem času.« »Molčite! Kako morete kaj takega misliti?.'« »Ne mislim samo jaz tako. Tudi Gilbert . . .« »Kaj? Gilbert? Odkod veste?« »Od njega samega.« »Od njega samega?« »Da, od njega, ki samo so vaine zaupa. Ve, da sem jaz edini Clovek na svetu, ki bi ga lahko regii. Prepričan je, da ga bom iztrgal iz ječe samo jaz in nihče drug'iL Pi'ed nekaj dneyi mi je pisal. Tu je pismo!« Hlastno je pograbila listek in brala: »Na pomoc, mojster, na pomoß! Meni je zolo; zelo tesno pri sreu . . .« Izpustila je listek. Njene roke so zagrab'ile v prazno. Videlo se je, kakor bi bila. zagledala pred očmi tisto strašno sliko, ki je" tolikrat vstala pred Lupinom. Prestrašeno je kriknila in se poskusila dVigniti, toda omahnila jo in se brez zavesti zgrudiJa na posteljo. Stran 4. »Nova Doba« 6. XI. 1933. Štev. 90. Kino Kino Union. Ponedeljek 6. t. m.: »Fantorn Durmltorja«. Ze!o lcp zvočni "film, posnet v naši državi. V glavnih ulogah Ha Rlna in Jlinko Nučič. Dve predigri. — Torek 7., srcda 8. in čc- trtek 9. t. m.: »Strasten poljub«. Kra- scn zvočni film z godbo in petjem. V glavnih ulogah sloviti tenorist Don Jose Mojica in Mona Maris. Dve zvočni predigri. , Najlepši tenor sveta v Celju. Don Jose Mojica, slavni tenor Metropoli- tan opere v Newyorku, rodom Spa- nee, je dokončnl svoje študije v Italiji. Že po par nasfopih v milanski Scali ga je angažirala slovita »Metropoli- tänka« v Newyorku. Postal je v ne- kaj dneh ljubljenec Newyorka in ženski svet je norel za tenorjem, Id ni samo krasen fant, ampak tudi sijajno prepeva in igra. Ko ga je angažiral Hollywood, je postal Mojica ljubljenec širokih mno- žic Amerike in Evrope. V Celju go- stuje v prekrasnem filmu »Strasten poljub« v Kinu Unionu v Celju 7., 8. in 9. t. m. Zelo lepa, zračna in solnčna soba z balkononi, odremljena za 2 gospoda all 2 gospodični, se odda takoj ev. z zajutrkom. Vprašati v upravi »Novg Dobe«. Dwosobno stanovanje se odda takoj mirni stranki v Savinjskem dvoru, Trubarjeva ul. 7. lstotain se oddajo obsežni dobro zidani poslovni prostorl, primerni za mizarsko obrt ali slično, za 1. dec. t. 1. Pojasnila da g. Vodlak v Celju, Gre- gorčičeva 3/11. Bihlioteka velika izbira rrovih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckerimanit9 Celje Slorri^kov trg 4, nasproti župne cerkve. Papir vsake vrste in pisarniške potrebšČine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc LeskovšeK Celje, Glavnl trg 16 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000*— Kupuje in pro- diaja devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Us lano vl jena Beta 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU. KREKOV TRG (w lastni palači ppi kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem preraože- njern in vsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena ZVEZNd TI5IMRHÄ IN KHJIQOYCZHICfl CELJE * 5TRO55ridTEFUEV/1 ULICfl 1 I2VRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOČA DELA HITRO SOLIDNO IN PO ZMERN! CENI Urejuj« Bado P«8nlk. - OdgovoreD za kongorcli »Nove Dob« in Zveino tlatarno MUan otrina. _ Oba t Celju.