NASLOT—ADDRESS
C»«aH» K. M MmU
till St. Clair At«. CLEVELAND, OHIO
NaJrcCji slovenakl tednik v Združenih državah ameriških
The largest Slovenian Weekly in the United States of America
< 11, ■	—m :
••	r>»»., M»u<r iMfmK., IWh. If >3 at Hn-t OflTW M Onlud, OMo. Dal« th* áei «Í kugwmt Ntk. 1911.
§T. 52 — NO. 52
CLEVELAND, O., 24. DECEMBRA (DECEMBER), 1934
LETO (VOLUME)
K DVAJSETLETNICI NAŠEGA LISTA
Napisal IVAN ZUPAN, urednik
Pred nami leži zapisnik XII. glavnega zborovanja KSKJ., visečega se od 17. do 26. avgusta 1914 v Milwaukee, Wis., ki je v tesni zvezi z ustanovitvijo lastnega glasila naše Jednote. Precej dolga in burna debata je bila na deveti seji dne 21. avgusta popoldne, ko se je reševalo* in zaključilo to pereče vprašanje. Naj navedemo iz tega zapisnika samo nekaj bolj važnih odstavkov: "Brat Ivan Zupan stavi v imenu gospodarskega odbora predlog, naj se ustanovi s 1. januarjem 1915 lastno glasilo, in sicer tednik na osmih straneh po pet kolon. Za vzdrževanje lista naj se jemlje denar iz glavnega Jednotinega stroškinega sklada."
"Brat Stefan Lah, delegat društva št. 74 predlaga ustanovitev lastnega glasila. Mnogostransko podpirano. Zatem priporočajo razni delegatje, da naj bi Jednotino glasilo izhajalo v strogo katoliškem duhu."
Pri poimenskem glasovanju je bilo za lastno glasilo oddanih 73 glasov, za staro glasilo, (A. S.), pa 45 glasov.
Na 16. seji dne 26. avgusta dopoldne je bilo odobreno ime "Glasilo K. S. K. Jednote," katero je predlagal sobrat Fr. Boitz, delegat društva št. 7.
Začetkom decembra 1914 sem bil po tedanjem odboru imenovan za prvega urednika našega lastnega lista in sem se takoj preselil vsled predpriprav v Chicago, 111. Treba je bilo namreč sestaviti adresar v abecednem redu za 12,000 članov ali Jednoti-nih naročnikov, kar nam je vzelo več tednov dela. Pri tem smo bili zaposleni: tedanji predsednik br. P. Schneller, br. Plautz, Mr. Fr. Kerže in jaz.
Zelo težavno je bilo tudi iskanje pisarne za uredništvo in upravništvo ker smo se bali prevelikih stroškov z najemnino. Končno smo najeli dve sobi v poslopju brata Fr. Grilla, tedanjega edinega slovenskega mlekarja v Chicagu na 1818 W. 22nd St. V tej hiši se je vse uredilo za prvo izdajo Glasila, Jci je izšla dne 13. januarja 1915 v 12,000 izvodih na osmih straneh po 6 kolon. Tiskala je naš list Češka Narodna tiskarna celih 6 let. Ker so nam v tej tiskarni odsvetovali rabo petih kolon za eno stran, kakor je to konvencija določila, smo vzeli eno kolono več.
Po preteku šestih let se je Glasilo za dobo treh let preselile v Joliet, 111.; tisk in odpremo je prevzela tiskarna "Amer. So-venca"; zatem, oziroma zadnjih enajst let pa izhaja Glasilo v Clevelandu; delo tiskanja in odpremo ima pogodbeno v oskrbi tiskarna "Amer. Domovine."
Odkar izhaja Glasilo v Clevelandu, se je velikost posamezne strani'pomnožilo za eno kolono, namreč na sedem, dasiravno se ni o tem na nobeni konvenciji kaj debatiralo ali po gl. odboru določilo.
Star pregovor pravi, da ni lepo lastno robo preveč hvaliti. To navajam ob dvajsetletnici Glasila vsled tega, ker še vedrto» opravljam jaz posel urednika in upravnika. Vseeno pa hočem resnici na ljubo navesti nekaj dokazov, da je omenlena konvencija v Milwaukee storila nekaj imenitnega in za našo Jednoto velekoristnega, ker je določila svoje lastno glasilo, ki se navzlic nizki naročnini po 7c na mesec za člane še vseeno samo vzdržuje in izplačuje. Poglejmo samo lčako je naša Jednota tekom zadnjih 20 let š'svojim lastnim glasilom napredovala:
Začetkom leta 1915 je štela naša Jednota 12,200 članov v odraslem oddelku; mladinskega tedaj še ni bilo; njeno skupno premoženje» Je» iedtej znašalo $312,030.00; tedaj je štela Jednota 130 krajevnihUrWtev. :	^
Dne 30. oktobra 1934 je štela naša Jednota 22,996 aktivnih članov in 12,145 članov mladinskega oddelka, torej 35,141 skupaj, torej skoraj trikrat toliko članstva kakor pa pred 20 leti nazaj, skupno Jednotino premoženje je pa v letošnjem oktobru znašalo na podlagi mesečnega finančnega poročila $3,369,590.36, ali več kot za lOkrat več kot pred 20 leti. Krajevnih društev šteje KSKJ. sedaj 185. .	,
Marsikatera beseda, vrsta, kolona in stran je bila v teh letih napisana v svrho reklame in propagande naše Jedfiote, kar bi se ne bilo nikdar vse to izvršilo ako bi ne imeli lastnega glasila. To se je skušalo osobito vršiti povodom dveh naših zadnjih jubilejnih kampanj; lani tekom 5 mesecev za mladinski oddelek in letos v ravno isti dobi za aktivni oddelek. Naši jubilejni kampanji sta'trajali torej deset mesecev vsega skupaj, v katerih smo pridobili 6382 novih članov obeh oddelkov. Dvomimo, da je še kaka druga slovenska podporna organizacija v teh mesecih imela tako velik uspeh.
Omenil sem že, da je lastno glasilo kake podporne organizacije najboljše reklamno sredstvo in tudi najceneje. Tukaj navajamo milijonske številke vseh izdaj našega lista tekom zadnjih 20 let.
Začeli smo ga tiskati po 12,000 tedensko; potem je število naročnikov ali čitateljev od leta do leta naraščalo. Največ smo ga razpošiljali leta 1930 in sicer po 20,000 iztisov na teden, dane« ga gre na pošto 18,150.
V vseh teh 20 letih je bilo tiskanih in razposlanih 16,200,000 iztisov Glasil (šestnajst milijonov dvestotisoč!) in to v razne naselbine Sirom naše Unije. Če računamo, da Je zavzemala vsaka posamezna števHfca po 8 strani, dobimo torej 129,600,000 strani skupaj. To je v resnici velika reklama zai Jednoto. •
Naj še ob koncu teh vrstic na tem mestu navedem dobeseden ponatis prve strani prve izdaje Glasila z dne 13. januarja 1915 z opombo in obljubo, da se bo uredništvo Glasila tudi v bodoče
• *
strogo držalo Jednotinega gesla In bo še skušalo delsvati v korist naše cenjene organizacije:
MIR Z VAMI!
Mir z Vami, dragi gobratje in sosestre K. S. K. Jednote! — S tem gotovo najlepšim pozdravom vseh pozdravov stopam da^ nes prvikrat pred Vas in v Vašo hišo. Želim Vam najprvo pre-blagi dušni mir, ter mir, srečo in blagoslov v vseh Vaših dejanjih in nehanjih.
0, srečna država, srečna domovina, srečen narod in srečna hiša, kjer vlada največji dobrotnik človeštva: mir in zdravje.
Dasiravno nam ne sije tukaj v naši novi domovini solnce sreče ali pravega zaželjenega blagostanja, — se lahko vseeno štejemo srečne, ker živimo v prosti in mirni deželi, kjer se ne preliva v potokih človeške, da, — celo bratske krvi.
Tudi tukaj v Zedinjenih državah se je pred leti prelivalo kri za časa vstaje, pa FTvala Bogu! — narodi so se sprijaznili in si podali roke v znamenje edinosti. In danes obsoja vsak zaveden in miroljuben Amerikanec krvavo evropsko klanje, istota-ko ga obsojamo tudi mi ameriški Slovenci. Nad početjem sedanje zunanje politike se moramo zgražati, ker smo vsled vojne tudi mi prizadeti. — Marsikdo je že izgubil" v klanju narodov svojega očeta, sina, brata ali prijatelja. Poleg te^a pa vpliva ta mednarodna vojska tudi na naše delavske razmere, da trpimo radi nje indirektno občutno škodo. — Hud^, je dandanes borba za vsakdanji kruhek tudi v naši novi domovin^'—'dasiravno jo imenujejo svobodno, in podobno. Tudi pri nas prihajajo dan za nevem številne težave: nesreče, bolezni, smrt, itd., pa hvala Bogu, da imamo za nekatere slučaje pripomočke, naša tolažba in naša trenutna rešitev so naše bratske podporne organizacije ali Jednote, razširjene po iztoku in zapadu, severu in jugu. Te podporne organizacije so kakor dobrosrčne matere, ki skrbe z vso vnemo za svoje sinove in hčerke, ter jih kličejo pod svoje okrilje in zaščito.
Tako stopa danes med Vas prvo alij najmlajše dete največje in najstarejše slovenske podporne matere, naše niogočne K. S. K. Je<kiote z iskrenim klicem; "Ljubita to mater take, kakor ona Vas ljubi in skrbi v raznih slučajih nesreče, polna ljubezni in usmiljenja do Vas, kakor se to spodobi krsčanski materi!"
Kakor vidite, mi je dala ta dobrodelna mati-svoje ime, ter mi je utisnila n& čelo svoj znak, znamenje sv križa, — v kojem znamenju je vedno doslej — še deluje in bo delovala, dokler ji je Bog določil njen obstanek, — neprenehoma. Ne bojim se torej, dragi mi sobrat je in sosestre, prvič stopati med Vas z vtisnjenim znakom naše, oziroma Vaše Jednote, saj istega spor štujete, ljubite in. nosite tudi* Vi javno pred svetom in legate tudi ž njim v hladni grob.
Obetam -Vam, da bom skušalo v prvi vrati ščititi. Vaše ka-risti, da bom pospeševalo med Vami pravo bratsko ljubezen, dobrosrčnost, podporo in usmiljenost, vse to pa po naročilu in navodilu moje ljubljene matere K. S. K. Jednote. Naj ne bi prišlo nikoli do kakega nesporazuma med menoj in Vami! Tri načela imam zapisana v srcu, katera moram osobito gojiti, ljubiti in ceniti, ta so: Vse za,vero, dom in narod!
Bratje in sestre KSKJ kakor tudi ostali cenjeni .čitatelji! Gotove že veste, da ima naša dična K. S. K. Jednota gori označene besede ?a svoje geslo, To so najbolj dragocene svetinje vsakega naroda, če hoče biti srečen. Zgodovina nanNkaže, da je imel vsak narod že pred sto in sto leti svojo vero, da je vera med kulturnimi narodi neobhodno potrebna, kajti narodi brez vere so divjaki — Ker pa spadamo mi k sveti katoliški Cerkvi, kamor nas je že naša mati pri sv. krstu vpisala — moramo tudi našo katoljško vero spoštovati in živeti, kakor nam ona veli.
Glasilo K. S. K Jednote bo skušalo brez dvoma stopati po načelih naše sv. vere, kakor je stopala njegova mati KSKJ že vseh dvajset let. Kako lepo plačilo pa je dosegla za to! — Na tisoče in tisoče ,v<Jov in sirc> jo blagruje s hvaležnostjo za izkazano podporo.. To ji. je v največje priznanje in zahvalo.
Od početka (2. aprila 18&4 do 31. decembra 1914) je izplačala naša K. S. K. Jednota že en milijon petindvajset tisoč dolarjev skupne podpore ($1,025,000.00). Dal Bog, da bi dosegla in dočakala še drugi milijon!
Druge besedice našega gesla so: — "Vse za dom!" Gotovo ni dotičnik dosti vreden, ki ne spoštuje in ki ne ljubi svojega dema. Morda ga celo sovraži, mu nasprotuje ali izdajalsko ob-rekuje. Žalibog, da imamo mi ameriški Slovcnci dve domovini! Svoj rojstni dom v slovenski domovini in naš novi dom tukaj v Ameriki. Spoštovati in ceniti moramo oba. Spoefujmo torej vedno in držimo v spominu domovino, kjer nam je tekH zibelka. A še bolj pa ljubimo in bodimo zvesti naši novi domovini, kjer sedaj živimo! Spoštujmo jo, ker nas je sprejela v svoje okrilje kot lastne sinove in hčere, ako se držimo postav naše mogočne Unije. Naše stremljenje naj bo postati prej ko mogoče državljan nove domovine in dospeti na ta način do onih pravic, koje imajo ostali ameriški državljani — in v tem smislu bo korakalo "Glasilo K. S. K. Jednote" tudi dalje.
"Vse za narod!" Cenjeni člani in članice! Že samo ime na-šejaogočne Jednote naip kaže, da so jo ustanovili Slovenci, da jo vzdržujejo Slovenci in da je torej za Slovence, — za naš narod. Kot vneti narodnjaki smo delovali že toliko let v medsebojno splošno korist in kot taki moramo delovati tudi za naprej. Čislamo in spoštujemo naš deželni jezik, a predvsem pa ljubimo našo milo slovenščino. Vsakdo izmed nas je govoril prvikrat tukaj v naši novi domovini v svojem materinem jeziku. — Radi tega naj bi ga tudi gojil, spoštoval in rabrl do smrti. Iz-
VABILO NA VA2EN SESTANEK Atl SEJO
Cleveland, Ohio. — Ker je bilo v Glasilu bolj na kratko poro-rano o skupnem sestanku na-;,ih krajevnih društev iz Cleve-landa in bližnje okolice, kateri »e je vršil 21. novembra t. 1., radi tega želim, o istem danes nekoliko bolj podrobno poročati, da bo članstvu vsa zadeva znana.
Kakor gori omenjeno, se je sestanek vršil 21. novembra v Slov. Domu na Holmes Ave. Namen tega sestanka je bil, da bi se pri naših krajevnih društvih organiziralo in pripravilo našo mladino do večje* aktivnosti in do boljšega sodelovanja na društvenem poljub kajti priznati moramo, da nam mladina v našem društvenenr\ oziru ne šledi. Radi tega se naša društva nahajajo v nevarnosti, da bedo polagoma izgubila to mladino iz svoje srede. S tako morebitno izgubo bi bila naša Jednota zelo prizadeta; radi tega je potrebno, da se vsa društva iz Clevelanda in okolice združimo v eno skupino, ter z združenimi močmi delujemo na tem, da ne ohranimo, kar že imamo, temveč da pripeljemo v naša društva še ostalo .katoliško mladino.
Društva, ki se zavedajo položaja, v katerem se nahajamo, ro izvolila svoje zastopnike ter iste poslala na prvo zborovanje, katero se je vršilo gori omenjenega dne; na tem sestanku je bilo zastopanih devet društev s- 27 zastopniki. Najbolj so se postavili naši sosednji Lo-rainčanje, katerim je načeloval agilni ter delavni član, — in to že dolgo vrsto let, — sobrat Mi-chael Cerne; omenjeni je bil tudi izvoljen za predsednika tega zborovanja. Z velikim zanimanjem ga je navzoče občinstvo poslušalo, ko je povedal namen in. važnost tega sestanka ; v svojem govoru je med drugimi važnimi besedami omenil tudi društveno zaspanost skozi zadnja leta. Toda še je čas, da zamujeno popravimo, pričnimo takoj sedaj delati roko v roki z našo mladino! Da-
lje je poklical v spomin leta 1928 in 1929, ko so imela vsa r.aša krajevna društva v Clevelandu in okolici svoje žogomet-ne klube, ter so vsako nedeljo igrali ter preizkušali moč raznih klubov; to je bilo veselja, ne samo za igralce, temveč tudi za dotične, ki so opazovali potek igre.
Tajnikom je bil izvoljen sobrat Stanley Zupan, s pripombo, da kot uredniku "Our Page" to"de!o najbolj pristoja, kar je tudi z veseljem sprejel ter s* izrazil, da upa, da bodo za naso mladino sopet nastopili veseli dnevi, ter da bo ista v prihodnosti zopet postala aktivna, kar smo žal zadnje čase v Clevelandu in okolici zelo pogrešali.
"Dajje je bilo izvoljenih v odbor 9 članov in članic, katerim se da naloga, da pripravijo potrebno gradivo za prihodnji sestanek, k» se bo vršil v nedeljo 30. decembra. 1934, v Slov. Domu na Holmes Ave. Pričetek ob 1:30 popo!dne.
Tem potom se nrosi in apelira na ostala društva, katera niso poslala svojih zastopnikov na prvo zborovanje, da iste pošljete gori omenjeni dan. Zavedati bi se morali, da je le v slogi in skupnosti moč. In če se bomo zavedali tega, tedaj smo lahko prepričani, da nam je uspeh in napredek zagotovljen v vseh ozirih.
Ponovno vas vabim na prihodnji sestanek ali sejo, še posebno se pa vabi vas, cenjeni uradniki in uradnice krajevnih ¡društev, kot tudi ostalo članst-jvo naše Jednote, ker vsak član j in članica bo ^nel prost vstop. | Z bratskim pozdravom ostajam:
George Panchur,
taj. društva sv. Jožefa.št. 169.
-o-
Duhovniška vest
Za župnika slovenske župni-jie v Pittsburgjiu je imenovan Rev. Matej Kebe, dosedaj župnik na hrvatski župniji v Mc-1 Keesportu; na njegovo mesto | v McKeesport pa pride Rev. J. I C. Smoley.
VAŽNO ZA TAJNIKE IN TAJNICE NAŠIH DRUŠTEV
dajice, ki se odtujijo materinemu jeziku, ne spadajo v naše vr ste! '
Ker nosi torej Vaš list ali "Glasilo" lepo slovensko ime, bo nedvomno njegova dolžnost, dajati čast slovenskemu imenu in
slovenskemu narodu.
Oziraje se na naša Jcdnotina pravila, člen XXVIII. točka 170 do 172 glede Jednotinega glasila, navajamo iste dobesedno na tem. mestu, da bodo cenjeni člani in članice K. S. K. Jednote uvideli smoter in namen tega lista. Tozadevne določbe se glasijo:
"JEDNOTINO GLASILO.
V svrho napredka in za priobčevanje vseh uradnih stvari, tikajočih se Jednote in podrejenih društev, izdaja Jednota svoje lastno glasilo: tednik, katerega dobiva vsak član in članica.
List mora biti urejevan popolnoma v soglasju Jednotine ustave in pravil. Priobčuje naj lepe članke in razprave v izobrazbo naroda; dalje naj pospešuje pravo medsebojno brato-ljubje, spoštovanje do vere in naroda in naj spodbuja člane k državljanski zavednosti. Prinaša naj tudi pregled splošnih svetovnih novic in oglase poštenih tvrdk ali podjetij. Ti oglasi naj bodo take vsebine, da ne bodo škodovali niti Jednoti sami, niti podrejenim društvom, niti posamezniku.
Glasilo naj sprega od podrejenih društev ali pa društve-nikov dopise, poročila m lokalne novice; nikakor pa ne sme sprejemati osebnih napadov na posamezne člane, društvene uradnike ali pa celo na Jednoto. "Glasilo K. S. K. Jednote" se krat-komalo ne sme spuščati v politične, časnikarske ali osebne spore."
• "Glasilo K. S. K. Jednote" se bo po svoji najboljši možnosti skušalo držati teh načel ali principov, ki bodo gotovo v celokupno korist, ugled in napredek naše dične K. S. K. Jednote."
Kakor znano, je minula konvencija določila, da naj se s
1.	januarjem 1935 preneha z izdajo certifikatov razreda B; to velja namreč za nove člane. Vsi stari člani tega razreda še lahko ostanejo tako zavarovani in plačujejo svoj asesment po starem, samo nobenega novega člana ali nove članice se v bodoče več v ta razred ne sprejme. Novi člani imajo torej priliko zavarovati se v razredih C, D, E, ali F.
Dalje je konvencija določila 25c nagtade tajnikom in tajnicam za prestop članstva iz razreda A in B v kak drugi razred. , Uredništvo Glasila že danes prihaja s tem pojasnilom vsled tega, ker bo z Novim letom nastopilo svoje urade več novih društvenih tajnikov in tajnic, katerim tozadevne določbe zadnje konvencije morda niso znane.
-o-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Ker smo vsled božičnega praznika morali list tiskati in od-pcslati en dan prej (v ponde-ljek), je bilo treba, strani zaključiti že v soboto. Ravno isti dan smo prejeli več društvenih naznanil za objavo, ki se pa niso mogla vpoštevati iz gori navedenega vzroka. Zaostala naznanila sledijo v prihodnji izdaji.
Smrtna kosa
Cleveland, O.—Minuli. petek, dne 21. decembra popoldne ob
2.	uri je po več mesecev trajajočem bolehanju premini- dobro poznani rojak Jakob Wah-čič, star 64 let. Ranjki je bil doma iz fare Zdole pri Krškem, odkoder je dospel v Ameriko pred 30. leti. Tu zapušča ženo in hčerko Albino, v starem kraju pa štiri sestre. Bil je član dvora Baraga 1317, C. O. F., dr. sv. Antona, C. K. of Ohio in čian dr. Cleveland Council K. of C. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Prizadetim naše iskreno sožalje.
13 MESECEV PO NEDOLŽNEM V LASKI JEČI
Koncem preteklega leta je bilo v Postojni aretiranih devet Slovencev, med njimi tudi jugoslovanski železniičar Henrik Mekinda. Fašisti so jih osumili proti-italijanske propagande. Skoraj vsi so ^ili odvedeni v Koper v preiskovalne zapore, kjer so ostali po več mesecev, nato pa so večino izmed njih izpustili, med njimi tudi jugoslovanskega železničarja Me-lcindo. Le dva, črkostavec Karel Tavčar in čevljar Vlado Bizjak sta bila postavljena pred posebno sodišče za zaščito države. Te dni se je proti njima vršil proces. Bila sta obtožena protinarodne propagande, ki naj bi jo vršila v prejšnjih letih vse do oktobra, ko sta bila aretirana. Obtoženca sta pred sodniki s poudarkom izjavila, da nista kriva. Drž. tožilec je zahteval za vsakega po dve leti ječe. Sodišče je obsodilo Tavčarja na dve, Bizjaka pa na poldrugo leto ječe. Na podlagi poslednje amnestije jima je bila sedaj kazen odpuščena. Prebila sta celih 13 mesecev v preiskovalnem zaporu.
DRUŠTVENA NAZNANILA
Društvo Marije Device, it. 50, Pittsburgh, Pa. Društvo Marije Device št. 50, . . . . .. KSKJ. priredi plašno veselico i da 8e kaJ uredi v korist
meseca januarja bo preČitan celoletni račun, poleg tega bo še nekaj drugih 'točk na dnevnem redu; zato pridite vsi na to važno
na Silvestrov večer, dne 31. decembra 1934 v Slovenskem Domu na 57th St., na katero se uljudno vabi vse cenjeno občinstvo in želeti je, da se bo dru-: štveno članstvo v večini po mož-' nosti udeležilo in pripomoglo do boljšega uspeha za društveno blagajno. Uljudno vabimo cenjeno občinstvo iz Pitsburgha
društva. S pozdravom,
Odbor.
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O. Naznanilo in vabilo
Naše društvo bo priredilo 29. decembra veliko plesno veselico in domačo zabavo v Slovenskem Narodnem Domu; zače-
in okolice, da nas posetite o-,. . , , _ . „ menjeni večer; vašo naklon je- tekTT®bi_ un zv^er\ nost bomo znali ceniti tudi v
bodoče in tudi pravilno povrni-. ,	.. , , „„
ti. Pripravljalni odbor je prid- v. P°lnemDstevl1"' "deležltc £ ve"
Uljudno se vabi vse člane in članice našega društva, da se.
selice. Ravno tako se vabi ostalo občinstvo v Lorainu in oko-
no na delu in želi vsem udeležencem po možnosti kar naj-... . ,	... ■ - - „. „ bolj bo mogoče postreči v vseh !,C1« da nas v. ob,jnein številu
ozirih. Naše društvo je v preteklosti na starega leta večer , priredilo zabave več let zaporedoma kjer smo imeli prilož- , / •-	fliu. nost se skupno posloviti od sta- "e mogel sleherni udeleženec
poseti omenjeni večer.
Igral bo izvrsten orkester. Kapelnik nam je jamčii, da bo-
do, tako živahno svirali,. da se
■ ' - ^ • ■ • . i )
lega leta in si voščiti in po-. zdraviti nastop novega leta. Seveda, Zadnjih ^pet let smo bili zmeraj z našimi voščili razoča-
braniti vsaj nekoliko se zavrteti.
Tako se vam tudi ni treba bati, da boste lačni in žejni. Raz-
rani ker vsako nastoplo leto no™tni P,d^zki' kakorK tudi smo si voščili vse najboljše, po nekaj M Mlltl vam 1)0 na večini nas pa dobrot nismo bili deležni; vsemu temu je bila kriva depresija, vsega je enkrat konec, tako tudi upajmo,,. A da bo tudi depresije. Zadnje le- ,ateIja ^ ™anca'. da *e
jGLAaiu) K ' $. k jBpypm december 24m i?s4
amačf, 3a je pri društvu vse v redu:
Predsednik Štefan Tkalec, podpredsednik Frank Nemec, tajnik Štefan Piczko, blagajnik John Tratnjak, zapisnikar Jos. M. Piczko, nadzorni odbor: Jo-' seph Horvath, Frank Petrinovic Štefan Oslaj. Obiskovalca bolnikov: Joseph Geric in Štefan Zadravec.
Še enkrat vas opozarjam na to, da bo naše društvo priredilo plesno veselico dne 29. decembra ob 7. uri zvečer, v korist svoje blagajne. Na seji je lilo potrjeno, kdor se te veselice ne udeleži, plača 50c v našo blagajno. Torej bratje in sestre, pridite vsi na to veselico, da se ne bo zaman delalo «te prireditve. ' *
S pozdravom,
Štefan Piczko, tajnik.
±ÉÉ
večer, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Torej na veselo svidenje dne 29. decembra! Za društvo M. P. št. 188: Frank Farcnchak, tajnik.
Vstopnice so samo po 20 centov. Pridite vsi! Vsak naj pripelje seboj tudi svojega pri-
to smo pokopali prohibicijo, na starega leta večer je naš društveni predsednik proslavil ne-oficijelni pogreb depresije; u-pajmo, da pogrebnik, kateri je 1933 pokopal prohibicijo, dal
v večji družbi prijetnejše zaba Vali in veselili.
Ker se naša veselica vrši takoj po Božiču in ravno pred Novim letom, bomo gotovo vsi dobro razpoloženi ter priprav-
Bog da bi 1935 ofkijelnO tudi ,jeni' da se neko,iko Svedri-
depresijo in da bi se naša voščila za prihodnje leto uresničila.	; .
Končno kličem vsem udeležencem veselice: Dobrodošli; ter na veselo svidenje na Silvestrov večer v Slovenskem Domu! ...
Želeč zdravo in uspešno novo leto 1935 vsemu članstvu K. S. K. J., ostajam s j bratskim pozdravom.
Mat h Pavlakovich, tajnik.
mo.
Torej na veselo svidenje dne 29. decembra v Slovenskem Narodnem Domu!	»»i.-; Za odbor:
Michael Čeme, tajnik.'
Društvo Marija sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn.
Na naši glavni 4etni seji dne 16. decembra so bili izvoljeni sledeči društveni Uradniki ža '1. 1935: John C. Virant, predli! uštvo sv. Antona Padov. st. tednik; Fr. Glavarr, prvi pod-
Društvo sv. Cirila in Metoda, St. 191, Cleveland, O.
Naše društvo je na svoji zadnji glavni ali letni seji izvolilo sledeče uradnike: predsednik Teddy Rosshian, podpredsednik Frank Rupert,; tajnica Mary Vidmar, blagajnik Louis Srpan, rapisnikariča Matilda Ropret. Nadzorniki: Ivan Zupan, Frank i^ovoselc, Frances Rupert. Nadzornika bolniških obiskovalcev: Anton Mestek in Justine Skuf-ca. Duhovitivodja Rev. Ant. Bombach. Vratar John Benčin, zastavonoša Frank Novoselc. — Društvena zdravnika dr. Škur in dr, Perme.	J,
Društvo sv. Martina/ št. 178, Ker bo to društvo meseca fe-, Chicago, III.' 1 hruarja 1935 obhajalo desetlet-Zadnje volitve na letni seji nico svojega obstanka, je bilo našega društva z dne 9. decern- na zadnji seji sklenjeno, da se bra šo' naredite precejšnje izv priredi v ta namen v dvorani premembe v društvenem odbo- sv. Kristine veselico. Datum bo ru. Predsednik je ostal še prej- j članstvu pravočasno naznanjen šnji, namreč brat Math Hajdi- in tudi druge podrobnosti, njak; novi tajnik bo John Gor- Zaeno uljudno vabim vse na-kis, blagajnik Mike Vouri, za- še člane in članice na prihod-pisnikar Steve Foys; nadzorni- njo sejo dne 9. januarja, ker bo ki: Steve Zepcich, Mart. Frank t zaprisežen novi odbor za pri-in Anton Farkas.	hodnje leto. Po seji, ki bo bolj
Kakor je. razvidno iz tega kratka, bomo imeli domačo za-naznanila, bo društvo dobilo s bavo v naši dvorani na Recher prihodnjim letom novega taj- Ave., s prigrizkom in pijačo, nika. Zato že danes prosim Torej, pridite vsi! vse one, ki nimajo svojih ases- K sklepu še opozarjam one m en tov plačanih, da dolg čini člane, ki radi zaostajajo s svo-prej poravnate in sicer pri me- jimi asesmenti, da naj bodo gle-ri, kajti jaz ne bom mogel no- do tega pozorni, ker jaz ne mo-btnih dolgov oddati novemu i rem -i« svojega žepa zakladati. • ^"estu Ely Minn "^¿¿e mü je tajniku razen tistih, katere je j Tako tudi ne morem iz društve- , ,jmr, y n^ovi zgodnji mlado-diuštv -—»--- J L " " - -- —j— dalo v
čutimo kot da smo na domačem, da smo svoji pri svojih in da smo prav tam, kamor kot laki spadamo.
To je moj zadnji dopis o tem. To je le prednaznanilo, da boste vedeli, da za tisto nedeljo, 30. decembra, rezervirajte čas za skupni družabni večer vseh starejših faranov. Razume se tudi to, da ne bo prepovedano priti tudi našim hčerkam in sinovom na tisti večer. Še veseli jih bomo. Več ko nas bo, ve-'.elejša bo družba. Prostora bo itak dovolj za vse.
Zapomnite si pa to, da bodo vsi stari pevci ta večer oživeli v starih pesmih in prepevali liajli, hajlo. Za danes se podpišem kot nekdanji predsednik pevskega društva Lira:
' A. G.
-o-
Ely, Minn. — Pred tremi meseci sem poročal o smrti enega izmed članov našega društva sv. Antona Pad. št. 72 KSKJ. Zal, danes prihajam na dan zopet z bolj žalostno novico in sicer o tragični smrti ali nesreči našega sobrata Rudolf Champa, ki nas je za vedno zapustil v najlepši moški dobi, star komaj 34 let. Omenjeni je šel 23. novembra na lov na srne v družbi svojih tovarišev - lovcev. Na lovu je pričakoval divjačino in •e je naslonil s puško na neki *tor. Toda po nesreči se mu je!
društvo fcv. Ant. Pad. št. 72! vse najboljše y prihodnjem le-KSKJ, Mr. in Mrs. John Rozon-1 tu, tako tudi vsem našim so-dič, Mr. in Mrs. Louis Šker-jbratom in sestram. 8rečno, janc, Mr. in Mrs. Frank Pichek j zdravo in uspešno leto 1935!
Sr., Mr. Frank Sershen Sr., Mr. in Mrs. Frank Pichek Jr., Mr. in Mrs. Louis Perushek Sr.,
S pozdravom,
Urban Olivani, Box 72.
-o-
Mrs. Brigita Hribar, Mr. in ODMEV PO PRVEM V8ESLO-
Mrs. John Rom, Mr. in Mrs. Fr. Tekavec, Mr. in Mrs. John Ko-
VANSKEM KONCERTU Chicago, III. — Prvi vseslo-
sek, Mrs. Matt Kostelec, Auro- vanski koncert, ki se je vršil v ra, Mr. in Mrs. Joe Pucel, Au- nedeljo, dne 9. decembra v Chi-rora. TakS tudi hvala vojaš- cago Civic Opera Hali, je uspel kim zdravnikom Camp 704, ki sijajno.» Glasbeni kritik Eugene so mu nudili prvo pomoč. Hva- Stinson je priobčil v "The Chi-la Joe Jarcu, Joe Matesha, Ja- cago Deily News" naslednje vr-kob German, John Miklavčič.— jstice: Hvala vsem skupaj ki so ga prinesli iz lože do avtomobila. Ako je kako ime pomotoma iz-
"The Slavs unite.
United Slavic choral societies.
puščeno, naj se pam to oprosti, j representing Czechoslovakia, Žalujoči ostali: Mary Cham.i1	*ussia' the Ukraine
pa, soproga. Mary Boftz, mati. ltnd Ju*oslavia' *ave, *helr John Boitz, oče, Louis, Andrej, | J01^ sin«in«	last n,*ht
Matt, John Champo, bratje.
Mike Cerkovnik,
at the Civic Opera house, in a program which was as long as
tajnik društva št. 72.was interesting. Some or-
_0__ganizations that are familiar,
t.nd some that are quite new to PifebJo, Coto. — Zopet nam Chicago's professional musical je nemila smrt pokosila obče circles, appeared recurrently in spoštovano ženo Stanislavo Cu- the course of the evening. The lig, ki je umrla v starosti 61 singing was excellent, for fhere let. Bila je vdova po pokojnem t, as a wealth of tone, of color Jos. Culig, ki je bil jako dela- and of warmth. I thougth par-ven in marljiv za društvene in j iicularly, however, of the cru-cerkvene zadeve. Pokojna je cible that America has been únela sladkorno bolezen (sugar called, and of the incalculably diabetes) več let in v petek 14. beneficial part that the Slavic decembra, po sprejetju sv. za- ingredient cannot but help play, ori tem puška spíóíila Tn "kío^-1 Cementov « umirajoče, je za- ¡ng in the eventual develop, ¡a ga je zadela naravnost v "pa,a mirno V	Za njo ipent of our nation."
•-ljuča, da je drugi dan poškodbam podlegel.
Pokojni sobrat Rudolf Cham-| jen ^^ tako njeni prodniki ko dobro pripravljene, da so res pa je bil rojen 5. aprila 1900 v||n druétv<mi ¿Ufl¡ ¿lanice. ¿elale čast ameriškim Slova-
Mr. Joseph Fritzel je že več ,;0m in Slovanom sploh. Pra-
zalujejo trije sinovi, dve hčeri, dva brata in štiri sestre. Pri-
Vse posamezne narodne skupine so bile tako številne, ta-
I pravili so ji jako lep in dosto- ko , primerno opremljene in ta-
fo oosebno odobrilo ali je ne blagajne. Zadnji dan pla- 4ti .	. * r* . n.esecev v postelji. Njegovi v vično primerjati jih med seboj
.ta namen dovoljenje. To-i čila asesmenta je 25. in 26. v j . ' 7hJ. m	fužini si vse prizadevajo, da je skoraj nemogoče, pa tudi
zapuščam sVoj tajniški posel, koga suspendirati; toda prisi-
Mary . Vidmar, tajnica, -o-
. x _ . , , :V bolnici se nahaja Mr. Frank velja o slovenski skupini, ki je .tar decek je ze začel delati v^,^ jn na gvojem domu ^ jLredno ¿.astno izvršilli SVOJO
72, Ely, Minn. Tem potom naznanjam vsem
predsednik; John Champa, drugi podpredsednik; Anton Ceg-
naznanje.
Z bratskim pozdravom,
Mike Cerkovnik, tajnik.
članom in članicam našega dru- *,ar: tajnik; Matt Turk Sr., blast va, da se bodo od sedaj na-	John Modetz. zapisni-prej naše seje vršile vsako pr- kar» nadzorniki: Joseph Krase-vo nedeljo v mesecu ob devetih 1 vetz, John Lessar Sr., in Eli zjutraj v Slov. Nar. Domu. Pro- Smolich i zastavonoše Fr. Hod-sim, da naše članstvo to vzame nik> Andrew Champa, John Ko-
renchan, Stanley Krasevetz; redar Jakob Virant; zdravnika dr. Dahlin in dr. Bray. Redne društvene seje se bodo v pri-Društvo Friderik Baraga, št. bodnjem letu, vršile kakor do-93, Chisholm, Minn.	7daJ» V8ako tret>° nedeljo v me-
Naše društvo je izvolilo na secu ob devetih dopoldne v S. svoji glavni seji dne 9. decern-	dvorani,
bra sledeče uradnike za leto Dalje naj tudi omenim, da 1935: Ignac Klanchnik, pred- 'bo društvo poslovalo v prihod->ednik; John Komidar, tajnik; i i'jem letu ravno po takih pra-naslov: 320 W. Poplar St..; vilih kakor v letu 1934, ker so John Znidarsich, blagajnik; Fr. i zopet vsa po starem odo-Trkavetz, zapisnikar. Nadzorni brena; torej upam, da boste to odbor: Frank Setina, Ignac Za- vsi vpoštevali, kar je večina
l.iei» 'bom k temu, -ako je kdolVKCER ZA NAftE STAROSTE I ■ .^"Ne^et' Xm" « £Z\^j^Z ^ ieUm°
Ciev elahd. O. — Imel sem go- Rudolf zcpet preselil v Ely, ^^ vor z Air. :Jos. Megličem in J. Minn., in se potem poročil z.	_i>
več dolžan, kakor mu je po pravilih dovoljerio/i
Poročevalec.
;Ker se mora dati novemu taj-'sterletom, ki sta zastopala od- Miss Mary Miklavčič. Živela!
niku priliko in čas, da si pred i;0r, kateri pripravlja nekaj po- sta skupaj pet let. Sobrat Ru-I
Moon Run. Pa. — Kot večlet-
Podobno niso Slovenci tudi pri oglasih, za program no knjigo in nakupu vstopnic zaostali — sorazmerno s svojim števi-
mernik in Ludvig Žužek.
! članstva odobrila na glavni leU
Srečno in uspešno Novo leto ni seji,
vsemu Jednotinemu članstvu! S pozdravom,
John Komidar, tajnik.
Društvo sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, III. '
Na tej seji je bila prav lepa udeležba članstva in seja se je vršila in zaključila v1 pravi in lepi bratski slogi. ' Moja' iskrena želja in opomin do vas je, da bi se vseh Sej v tako lepem
nastopom uredi knjige, zato nebnega za naše stare pionirje.1 dolf Champa je bil jako pri- f:» član Jednote in naročnik Gla- U — za nobeno drugo skupi-lom takoj po 23. decembru za- povedala sta mi, da se že dlje j ljubljen med našimi Slovenci, sil» sem ^ odločil oglasiti z ?i0. temveč nas je predsednik kijučil mesečni račun, da iste- časa dela na tem, da bi se po- tako tudi med drugorodci, kar nastopnim dopisom. Sicer ni- zvezß> Mr. Vanek, pogosto po-ga potem pregledajo še nadzor- lastilo staroste, oziroma vse je dokazal njegov pogreb. : n'am nič veselega ali posebnih *taviI 23 vzgled drugim, mno-iiiki. Torej ponovno prosim;stare farane fare sv. Vida vi Žena pokojnika, Mrs. Mary;novic za poročati, ker je tudi večjim skupinam. Na eni one, ki društvu še kaj dolguje- Clevelandu na način, ki bi bil Champa se tem potom lepo za- tukaj vedno dosti nesreč, ta- ^rani so naši ljudje bolj d*-te, poravnajte takoj svoj ddg:|l:ekaj izrednega in ki bi bil tu- hvaljuje vsem tistim, ki so da- ko tudi brezdelja, kakor skoro vzetl» za lepo petje in skupnA oni pa, ki-niste v zaostanku. f.i vreden naših prvakov in pi- rovali pokojniku vence in za sv povsod drugod.	Je,° kaki^ more ta ali druga
počakajte do prihodnje seje, da |onirj«v-faIwmbv.	maše zadušnice. Tako tudi le- Naša stara in že znana pre- ikupina o	na drugi
boste plačali novemu tajniku. Omenjena dva zastopnika sta pa hvala vse mdrugim, ki so ji; niogarska naselbina Moon Run Strani ** smo imeh 10 sreco, da Pri tej priliki želim še cenje-jmi tudi povedala, da je za tem izrazili sožalje in kaj pripomog-. šteje še vedno okrog 35 sloven- "ta nas "kopali dve taki ose-ro članstvo našega društva opo-iše druga struja, ki pritiska tu- li že na ta ali drugi način. — skih družin, ki imajo večinoma kakor Miss EveIyn Fabian in zoriti na sklep zadnje seje, da di na to prireditev, in to so j Vence so darovali: Društvo sv J svoje domove. Tu se nahaja Mr Jafob Tlso1' ki jima nobe" priredi naše društvo svojo pred-1 staroste - pevci, ki mislijo ta Antona Pad. št. 72 KSKJ Mr. premogovnik ali majna ki je n°" de,° ni bil° Pretežk^in so pustno veselico in sicer dne 13. večer nastopiti na poseben na-i in Mrs. Anton Kapla, Mr. in [last Pittsburgh Coal Co'., ki je i,ma vsi na roke-januarja.	ein in s. posebnimi pesmimi, ki Mrs.. Joe Bostjančič, Hibbing. svoječasno dokaj ali s polno pa- &ak(>r prej napovedano, je
K sklepu naj tem potom izre-,|,odo samo za naše stare pionir-'Minn., Mr. in Mrs. John Stro- ro obratovala. Svoječasno je biIa pri tej priliki izdana obsež-čem še svojo iskreno zahvalo i je. izbrane bodo vse tiste sta- , dal, Mr. Joe Strodal, Mr. T. bilo tu zaposlenih okoli 900 pre- ,na Programna knjiga s slikami vsem cen j. članom in članicam; re koren^ ki so že kdaj na- Strodal in Mr. George Mercko, mogarjev, danes pa samo okrog m P°Pisi vseh sodelujočih zbo-za prijazno sodelovanje in na- stopale pri petju in bodo ta ve- McKinley. Minn., Mr. Joe JarcJspO; kaj ne, velika razlika?! mv in raznimi poučnimi članki klonjenost, ki ste mi jo izkazo- čer na novo oživljene. Takrat Mr. Louis Pucel, Mrs. Frances Število naših rojakov tK našel- ° Posameznih slovanskih ple-vali tekom let mojega uradova-	—
nja. Prosim i vas in vam priporočam, da ohranite ravno ta-
44e bo prepevalo, kot še nismo Miklavčič, Mr. in Mrs. Anton bine se ni nič skrčilo, ker ima- rienih-_ Ta knjiga je dragocen dišali že davno kaj takega. Pichek, Mr. in Mrs. Ignac Pu- mo vsi svoje domove, kakor že ?P°minek za vsakega, ki se za-(	Večer za ta posebni pionir- cel, Mr. in Mrs. John Tauzell, i omenjeno. Ker so pa naši 1 j ud- nima ameriške Slovane na
konaklonjei^ tudi bodočemu j sestanek je odbran za 6.jPengol družina, Mr. in Mrs. A. je v bližini mest in tovarn, ho- sp,ošno' Posebno pa za njihovo
'i^ljc tekočega meseca, to je na Peterson, Ruth Herri, Elsie tlijo tja na delo, kot v Pitts- ,>e8^ni- moremo reči, da bi
tajniku in vsemu odboru.
S tem naznanjam, da smo številu < udeleževali v prihod-imeli glavno sejo, kjer je bilo njem letu, kakor ste se glavne veliko stvari za urediti, poseb- seje. Posebno vas pa prosim, no za tiste člane in članice, ki da se kar največ mogoče udele-¿4) zaostali s svojim asesmen- žite prihodnje seje dne 20. ja-tom in še blizu več ne pridejo, nuarja, ker pričakujem, da bom Takičlapi so bili na podlagi do takrat že prejel nova pravi Jednotimh pravil suspendirani; la iz glavnega urada in jih bo is.ti so suspendirani ta mesec, na omenjeni seji lahko vsak do-'Jorej naj bo prizadetim (»ne- bil njeno, da se ni treba zaradi te- Želim srečno in zdravo Novo ga nič jeziti; saj jih je tajnik leto vsemu Jednotinemu član-že dvakrat opominjal, da pla- stvu!
čajte, a vse to ni nič pomagalo Dalje naznanjamo vsem suspendiranim članom, da lahko zopet pristopite nazaj v društvo in Jednoto, seveda če svoj dolg poravnate in to najkasneje do 25. januarja 1935.
S sobratskim pozdravom, Anton Ceglar, tajnik.
Društvo sv. Jožefa, fit. 148, Bridgeport, Cona.
Cenjeni mi sobrat je in sestre: — Tukaj vam naznanjam
/ ^lim vam vsem skupaj pray, 30. decembra zvečer 'v šolski llerri, Martha Koški, Mr. in burgh itd.
f?ečno in uspešno Novo l$.to!
S pozdravom, • '■I , . John Toplak, tajnik.

bila knjiga v vseh podrobnostih
dvorani. Najprej bo fina ve--j.'Mr». Louis Champa, družina Jaz živim v tej naselbini že i/0-°°,na, lahko pa rečemo, da je čerja, < potema pa .živahen pro- Math, Andrej, John Champa, 36 let in delam tu kot premo- naravnost čudež, kako je bilo Ie.ram, ki bo iz starih napravil bratje; Mr. in Mrs. Boitz, Sad-;gar; v tej dobi sem prestal ie mogoče v prvem poskusu in v vse pomlajene in na novo oživ- Vie Sikola, Lee Poulos, Rudolph veliko skušenj in razočaranj. tüko kratkem času sestaviti in Ijene. Vsi se bomo počutili, ka-|Kom, Tony Klun, Sibley miners Največji udarec me je pa zade!/premiti tako popolno knjigo kor da smo mladeniči. Odbor j t.aročili sv. maše zadlušnice. —iPred dvema mesecema, ko mi kakor je. Nikdar prej nismo se sam je prepričan, da bo pro^ Lepa hvala Rev. Fathru Mihel- je umrla ljubljena in nepozabna inie,i nič P°dobnega v rokah. Ta gram tega večera nadvse zado- čiču za lepo opravljene pogreb- soproga, mati enajstih otrok. knj^a ima pomen ne samo za
voljiv in tudi jaz se strinjam ne obrede. Za sv. maše zadu- Bila jim je v resnici dobra ma-
vsem nameravanim. Mladina >p druii skupaj po svoje in uži-\ix vesele ure, zakaj se ne bi enkrat zbrali stari farani in se
šnice so darovali: Mr. in Mrs. John GolobiC, Kovač bratje, Mr.
ti, kar ji naj večni Bog poplača! Pač velika nesreča zame,
in Mrs. George Borich Jr., Mrs. ker sem izgubil svojo dobro in Mary Rom, Mr. in Mrs. John j'.vesto življenjsko tovarišico!
Chicago, temveč za celo Ameriko, pa tudi za Evropo.
Za slovenske pevce in za marsikateri zbor drugih sodelujočih slovanskih skupin je ta na-
Društvo Marije Pomagaj, št.
188, Homer City, Pa.
Tem potom naznanjam so-bratom in sestram našega društva sklep zadnje seje dne 2. decembra, da to društvo priredi plesno veselico v soboto, dne 29. decembra v Slovenski dvorani; pričetek iste bo ob 7. uri zvečer.	v
Člani in članice so uljudno
vabljeni, da se te veselice polno- Le prehitro odhajajo premnogi! buchar, podružnica Slov. Žen. obratuje le ¿VIo tri* dni^v n*e se razbistrilo in poglo-StavUno udeleže, ker b0 čisti od nas. Še ne poznamo se vsi Zveze, Mr. in Mrs. John Lou- tednu; ta pičel zaslužek ne za- bil°' 1,aj,t°Pili smo pot združe-prebitek določen za društveno i med seboj, pa že izginjajo v shine Jr., Mr. in Mrs. Deslich,! dostuje pitj za vsakdanje potra- vanja' namesto cepljenja, ka-tlagajno; torej bo to vsem čla- večnost. Napravimo si poprej Mr. in Mrs. Frank Prosen, Mi . j be pri številni družini Toda miadi vrabci smo se podali nom in članicam v korist, ne pa|prijatelje, da se bodo spominja- Anton Huch, Mr. Frank Ser- kaj hočemo? Saj krizo skoro 'ie prvi 1,0161 iz domačega gnez-samo nekaterim. Pridite vsi, ili na nas, ko nas ne bo več med jshen Jr., Mr. in Mrs. Anton Pi-1 vsak občuti in preskuša eni da in prišli ^ z »vestjo da se še enkrat vsi skupaj v j njimi.	ici.ek, Mrs. Frances Miklavčič, bolj, drugi pa manj Vseeno Lmagos,avJa' ^t«!^ Pus-
tem letu poveselimo. Za vse- Nikomur ne. bo žal, če se sni- Mr. in «Mrs. Anton Golobič, Mr. ne smemo izgubiti uuania na nje in vačj'fi drznosti za nadalj-
cfranel/n rlnlien nno^wiik. I__.1______• _______i . i___1 * • C li__i! e~%___l l n	.. , ..	. ..	;____. n i ,
malo poveselili in pokramljali Lobernik, Mr. in Mrs. Frank Z delom gre tukaj, bolj sla-i P pomenil velik korak na" ter drug drugemu podali roke?,Žagar, Mr. in Mrs. Mike Klo- bo; Pittsburgh Coal kompanijji	Naše I5«^0 doumeva-
Društveni odbor za prihodnje imena našega društvenega od-leto je sledeči: Predsednik An i bora za prihodnje leto. Kakor ton Krkoch, tajnik Joseph Ju-j razvidno, so ostali vsi stari od-hant, blagajnik Frank Krzich. borniki v svojih curadih, kar
vse cenjeno občinstvo te naselbine in okoliških naselbin, da pogosto shajati, prej tam nego Mr. in Mrs. John Marinshek,' gotovo ne bo vedno trajal* nas posetite na gori omenjeni drugod. Kadar smo tam, se po- Mrs. Amelia Veranth z družino,' K sklepu želim našj Jednoti1 skupnih Priprav in skupnega ,	(i>alj« na j. «traniJ
.	-	------ ' - • "Hivt K*»«" »CfiOlC uciue on/,	.	--- —
i dom, Um bi se morali boljj jstel, Mr. in Mrs. Joe Shirjak, Tako tudi ta neljuba depresija Riftr*,k»tero Prijateljstvo se je ----—i ^------u-	" J * ' ' -	P sklenilo, ki se ne bi bilo brez
nastopa. Dobili »mo novo pobudo, odprla se nam je nova pot Velik je bil trud za vse. pa šo tudi koristi velike.
Kdor je kdaj prej videl še vecljo skupino slovenskih pevk in pevcev nastopiti v Chicago Civic Opera Hali ali kje drugje v Chicagu, in jih slišal peti bolje kakor so peli to pot, naj se
ii ■ t..i_i__________
kar .oglasi.	bi bil ta od-
lični pevski nastop začetek za še bolj obsežno pevsko združitev med nami in še še za večje
skupne uspehe v bodočnosti. •
Ivan Račič.
i
. P-S.—Celoten program tega koncerta je priobčen na 6. strani v obliki oglasa.
GLASILO K. S. K. JEDHOTB, DECEMBER 84*11,^1934
¿f
OB DOLGIH ZIMSKIH VEČERIH
Črtice in važni dogodki iz življenja naših Jednotinih članov
MOJE POTOVANJE V AMERIKO Napisal John S-, Eveleth, Minn.
(Konec.)
Jaz sem bil v silnem strahu, češ, gotovo se potapljamo, razumel ga sicer nisem, le to sem vedel, da mora biti nekaj takšnega, drugače bi mi ne opasal rešilnega pasu. Kakor pijan sem se opotekal in drvel kar na predni kcnec ladje. Med potjo sem si popravljal pas in ko do-spem na krov, nikjer ni bilo ži-\ e duše, le nekdo se je oklepal debele vrvi, ki drži jambor. Stopim bliže in vidim, da se Fer-kolj krčevito zvija od smeha. Seveda sem precej vedel, da je ie šala in to si je ravno on privoščil na moj račun.
Popadla me je jeza, da bi ga najraje pognal v valove, ker mi ie povzročil toliko strahu, tembolj še zato, ker so tudi mor-rarji drveli skupaj in se smejali seveda obema.
Ferkolj se je začel opravičevati s tem: Morda te bo pustila morska bolezen? In menda je bilo res, kajti četrti dan zjutraj sem bil popolnoma zdrav.
Parnik je vozil z rekordno brzino; koliko ne vem več, le toliko, da četrti dan pod noč dobimo ukaz, biti pripravljeni prihodnje jutro za izkrcanje. Posebno za pijačo, da moramo isto porabiti ali odstraniti v morje, kajti suhaški pregled bo prvi, ko izstopimo v New Yorku,
Naslednje jutro res ob 8. uri že zagledamo kakor v megli daleč — vrhove nebotičnikov in kip Svobode. Splošno veselje nartane med potniki za srečno presta no vcžnjo. Tri milje pred New Yorkom se parnik ustavi. Nas poženejo nekam v spodnje prostore, potnike ameriške državljane skup, druge spet posebej. Med tem pa,je dospel iz New Yorka zdravnik, ki " nas pregleda samo na očeh; kaj je delal z drugimi, ne vem in tudi videl jih nisem več potem. Parnik spet odrine in končno*pristane v luki ob 12:30. Mi "A-mericans" nismo imeli nikakih sitnosti več, kakor brž ven na suho. Ko izstopimo, nas postavijo v vrsto, nato .pa pride visok, suh in siv možicelj, ter začne premetavati po naših kov-čegih iskajoč kaj za "pod nos." To je bil suhač in ne samo na papirju, pač pa tudi po službi in njegovi postavi. Izvohal pa ni nič, kajti tudi mi smo iste že prej dobro preiskali.
Ko ta opravi svoje delo, so nas pa začeli nadlegovati številni vozniki taksijev. Ta te je vlekel za roke, drugi za kovčeg in "come on, come on!" Splošna smešnjava. Od tu so nas nekako zmešano odpremili, eni
o
ne bila pomagala, bi bila tisti-krat precej trda zame.
Se v starem kraju mi je oče naročil tole: Kadar prideš v New York, se nič več ne boj čeprav ostaneš sam, in ker ne znaš jezika bpdq že uradniki fkrbeli, da prideš na določeno mesto., Torej . poizkusimo sedaj kako potujejo "mutci." —
Torej od Clevelanda naprej sem bil mutast. .Ravnal sem se po očetovem navodilu, da kjer se bo treba presesti, bodo že gospodje skrbeli. Ko nastane noč, si v vagonu uredim iz sedeža ležišče in sem kaj udobno zaspal. Ko je bil čas se presesti, mi res sprevodnik samo namigne in seveda lepo sem ga ubogal in mu sledil dokler me m izročil drugemu.
Previdel sem pa tudi, da na amer. postajah razni "bram-bovci" ali prodajalci in postre-ščki niso prav pošteni, če vidijo "grinarja" pred seboj. Prišedši v St. Paul, Minn., Je bilo treba čakati cele 3 ure Pa cdhod vlaka proti Duluthu. Dasiravno opoldne, sem si mislil, da bo treba zajtrkovat. Krenil sem v restavrant. •
Prijazni črnec mi brž pomoli jedilni list in menda je vprašal
—	seveda — kaj želim?
Ker pa nisem razumel jezika, sem kar tja v en dan pokazal na list s prstom, dasiravno tudi tam nisem vedel, kaj pomeni. To se razume; hitro mi postreže z jako obilno porcijo, katera pa ni bila preveč, kajti do takrat je že minilo 36 ur od zadnjega zajtrka.
Črnec ni imel točasno gostov razen mene; bil je pa z menoj toliko bolj zaposlen. Bil je tudi #ako zgovoren. Izpraševal me je in menda tudi sam sebi odgovarjal, ne vem.
Razumel ga nisem, odgovarjal sem mu le z rameni, seveda in tudi z uaesi sem migal; ker sem bil lačen, je bilo tudi veselje gledati, kako je šla v slast obilna porcija.
Zdaj pa račun. Vprašati kako čem? E, pa saj sem mutast. Denarja nisem poznal pa mu nastavim kar polno pest drobiža, češ, bo že zbral. Dolgo je zbiral in brskal; koliko je vzel, ne vem, le toliko vem, da pošteno ni bilo, ker je prav "tarnale" in "tavelike" zbiral, srednje (niklje) mi je pa pustil. V postajni čakalnici si vzamem še zavitek cigaret in debelo oranžo. Ponudil sem prodajalki ostali drobiš in vzela je
—	to sem dobro pazil — en kvoder in tri niklje. ' Ha, dobra kupčija, saj fant ne ve koliko blago stane.
Po očetovem navodilu, da bom dobil v New Yorku do tri
so šli v to stran, drugi v drugo I čevlje dolg vozni listek in koga
in vendar smo je zopet sešli nekje daleč v mestu. Odprem-Ijeni smo bili na postajo ob 6. uri zvečer. Kaj je bilo sedaj? Moja financa je bila "suha." Ferkolj mi je rekel, da se bova vozila do Chicaga, 111. skup in sem ga prosil za posojilo* pa tudi njegova listnica že na koncu, mi je vseeno radevolje posodil $5. To Je pa slišala sopotnica Mrs. Pirnat, ki je potovala k možu v Cleveland, »O. in sicer slučajno; rekla je: "Kaj ti bo to, če boš potoval še tri dni. Jaz ti dam še $10." Za kar sem bil obema zelo hvaležen in sem jima obljubil, da jima povrnem ob priliki, kar sem tudi storil in sem še danes hvaležen tema dvema, kajti ako bi
bodo že sprevodniki "zmrcali," vedi, da boš kmalu na cilju. Ob 3. uri popoldne pride službujoči stražnik in me odvede na vlak. Ob 6. zvečer sem bil v Duluthu, Minn. Tu me sprevodnik spet izroči stražniku, ki me odvede na drugo postajo. Po obleki se mi je poznalo, da prihajam iz Evrope, posebno pa je kričala velika številka 3 na mojem kovčegu, kar je pomenilo, da sem potoval po Cunard linije v tretjem razredu. Tu mi stražnik veli sesti. Rad sem ga ubogal, saj sem bil utrujen. A zopet, čakaj! Ostal sem sam, nikogar ni bilo v čakalnici. Dolg čas me obide; vstal sem in hajd na ulico. Policaj mi je bil takoj za petami in me je za roko
vodeč gnal* nazaj, nekaj brbljal, kazal na uro in slednjič zapisal na listek 9:45 in nič drugega. Še danes se smejem sam sebi kolik nesporazum je bil med nama tedaj. Beseda "money" "em vede! kaj pomeni; a on mi je dopovedoval, da prvi vlak proti E velet h u odide, "next momig at 9:45 o'clock" in pri besedi "momig" sem pogrun-tal in še zapisal je številko, da če imeti še toliko denarja za listek. Pretipal segp brž moje finančno premoženje in bilo je en srebrn dolar in tri niklji, kar sem mu vse skup ponudil. On je pa seveda odklonil ponudbo, pokazal naj se vležem in je odšel. Glej smola! Ta vrag pa še denarja noče — si mislim, seveda premalo je, zato ga neče. Sedem na klop, češ, me bodo že kam spravili. Dotični policaj se vrne kmalu in se vrne kmalu in s seboj, privede okrog 70 let starega moža in ta me cgovori kranjski, odkod prihajam? •
O, hvala Bogu, zdaj pa nisem več mutast. Takoj smo se dogovorili o prejšnjem pogajanju, i.a kar smo se vsi trije pošteno nasmejali. Mož mi je raztol-mačil,*kaj je policaj zahteval in tudi za tisto noč je mož prevzel skrbstvo zame. Policaj se je poslovil, mene pa je bilo neizrečeno sram.
Mož mi je preskrbel prenočišče v nekem "boarding housu," kjer je tudi sam stanoval kot "boarder." Dolgo v noč sva sedela in radovedni možiček je skrbno izpraševal o sedanjih razmerah v Jugoslaviji; posebno od kraja, kjer je on doma. namreč iz Želimelj. Vprašal me je tudi, če se mislim stalno naseliti v Evelethu ali samo začasno. O, ne samo za par let, mu možko odgovorim m potem bom šel spet v Jugoslavijo. Ej, fant, pravi možiček, ta obljuba ne bo držala. Take obljube sem tudi jaz delal, pa niso držale, dvomim, tudi tebi ne bodo.	..........
Drugo jutro me mož odvede na postajo, poslovila sva se; želel mi je tudi mnogo sreče in vlak je odrinil. Popoldne ob 2. uri dne 12. septembra sem bil že pri svojih sorodnikih v Evelethu. Sprejem je bil toliko bolj ganljiv, ker se nismo še nikdar prej videli. Takoj po prihodu seveda je bilo treba gledat za delo, kar je pa bilo točasno že silno težko dobiti.
Tu so kakor znano železorud-niki. Tam sva s stricem hodila povpraševat za delo. Delodajalec se je zgovarjal na to, če sem izkušen delavec. Seveda sem bil, a ne v tej stroki kot "knap." Po petih tednih nadlegovanja se mi je vendar posrečilo dobiti stalno delo v rudniku, kjer še danes in sicer v skrajšanem delavnem času z mnogimi to-varši-Slovenci garamo globoko pod zemljo za bori košček kruha.	.'
Prej omenjenega moža besede
—	fant, ta obljuba ne bo držala
—	je on bil res pogodil. Kruta usoda in neusmiljena depresija, sta pripomogli, da res mojih par let se je razblinilo v sedem let in to bo še in še. Kajti tudi jaz sem eden tistih, iz milijonskega krdela, katerim je usoda debelo prekrižala račune!
H koncu naj pa omenim še tole: H K. S. K. Jednoti sem pristopil leta 1929. In ti, dragi bralec teh bornih vrstic, ali si tudi ti član naše Jednote? Ako nisi, ne zamudi in ne pozabi, da to je najboljša Jednota, ki ti nudi v vseh ozirih najboljše zavarovanje. Ne samo ti, tudi svojega znanca ali prijatelja pri vedi v društvo. V današnjih težkih časih seveda je težko plačevati mesečne asesmente in to je le mogoče par dolarjev. Sam po sebi sem prepričan, da ravno teh par dolarjev za asesment rado zmanjkuje. A mnogo jih je takih, ki pravijo vsak mesec je treba plačati in tako se denar meče proč ?, Pa temu ni tako! Le tisti ve, ki posku-
ša, kako teh par dolarjev igra važno vlogo napram tvojim interesom.
Srečen je tisti, ki ne potrebuje nobene podpore in ki ne bo nikdar bolan.
Končno pa najlepše pozdravljam vse moje bivše sopotnike iz parfiika "Aquitania," s katerimi smo. skup "rajžali" od 27, avgusta do 10. septembra 1927, posebno pa čitatelje, oziroma sobrate in soscstre širom nove domovine Amerike.
Vaš sobrat,
John Strah,
Eveleth, Minn. -o-
1». Guavdier:
Okrašeno razpelo
yVsak večer za časa počitnic se je družina Monteil, vračajoč se s sprehoda s svojimi petimi otroci, za nekaj časa ustavila na razpotju Biavau. Ta kotiček je čudovit. Razgled, je zelo obsežen. V bližini je bister potoček, ki se smehlja in prepeva po srebrnem pesku. Na majhni vzpetini stoji velik lesen križ, otožen v svoji starosti in presunljiv z žalostnim obličjem Kristusovim, ki ga je že' pred davnim časom urezal kak umetnik z brda Auvergue. — Medtem ko so se štirje fantiči igrali ob vodi, je njihova sestra Genevieve, poskočna in vesela, hitela zvijati kito poljskega cvetja. Srečna mati je ob somraku zbrala okrog sebe svoje otroke. Genevieve je položila na podnožje križa spleteno kito cvetja, pokleknila, sklenila roke in se poglobila v tiho molitev:
"UčenHc, ti vse veš, ti vse zmoreš . . . Naj se zgodi Tvoja volja!"
V tej njihovi ubranosti jih jc nekoč videla mala deklica, ki se je peljala mimo v kočiji in jih z začudenjem opazovala. Kaj neki počno pred tem starim lesenim križem? Sama je že videla razpela različnih ,oblik in velikosti, pa se njene oči nikdar niso za dalj časa pomudile na njih. Mislila je, da stoje tam pač samo za okras. In ne spominja se, da bi kdaj videla koga pred njimi klečati. Ko je gospoda z otroci odšla, vpraša Eva svojega očeta:
"Zakaj pa so oni otroci malo prej stali tako pred tem križem?" Oče zmigne z rameni in nič ne odgovori. Naslednjega dne je Eva igraje se večkrat prišla h križu. Ogledovala ga je vsakikrat z večjo radovednostjo in razmišljala, zakaj neki ji oče ni nič odgovoril. Kdo je ta mučenik in kaj so mu oni ljudje pripovedovali? Ko je nastal mrak, so oni otroci s svojo materjo zopet prišli. Eva se jim približa, da bi bolje videla, kaj bodo počeli in da bi slišala, če bo mogoče, kaj bodo govorili. Zdelo se ji je, da prav nič ne sliši in zato je postala še bolj radovedna kot prejšnji dan. Tedaj steče domov, da vpraša mater. Mati je bila že v postelji. Eva se tiho priplazi k njeni postelji in jo vpraša isto kot včeraj očeta. Dasiravno mati ni zmajala z rameni,.ji je vendar dejala, da ne ve.
"Toda jaz hočem vedeti . . ."
"Si-li vprašala očeta?"
"On je zmajal z rameni . . . Oh! Kdo mi bo to povedal?"
"Zakaj se toliko mučiš, Eva? Pustj me zdaj, da se malo odpočijem. Utrujena sem, pusti me.
Nesrečna žena je slabo preživela to noč. Zjutraj je težko sopla, toliko je trpela, da je moral oče klicati zdravnika. Ta je ugotovil, da so prizadeta pljuča in je razodel Evinemu očetu veliko nevarnost, ki preti.
Eva je slišala njun razgovor in je bila silno žalostna. Sarj je tako ljubila svojo mamo . . . tako dobro, tako sladko, tako ljubljeno ... In ko je videla, koliko trpi, je uprla svoje oči polne nežnosti — saj drugače ji ni vedela pomagati . . . Materin zdravnik je bil vedno bolj zaskrbljen, kajti bal se je za
> i vi jen j® bolnice. Ko je nekega večera odhajal, ga ustavi Eva blizu razpela.
"Doktor, dovolite, da vas nekaj vprašam."
"Govori, dete . . ."
"Vidim, dp je mama zelo slaba, hudo je bolna . . . toda o-zdravela bo, kaj ne?"
"Upam . . ."
"Vi niste uverjeni?"
Nič ni dejal na to. — Tedaj pa mu Eva pokaže križ ob razpotju in mu pove, kaj je videla nekaj večerov.
"Vi, doktor, morda veste . . . da . . . da . . . Kako bi bila zadovoljna, če bi mi . .
Doktor se je zamislil, kajti tudi on sam tega ni nosil v sebi, ali pred tem bistrim in nedolžnim otroškim pogledom se je zbal laži.
Vem, otrok moj, toda razlaga bi bila predolga, meni pa se mudi ." Eva ga zadrži.
"Samo nekaj besed, doktor: Razložite mi zgodovino onega križa."
Loveč se za besedami je doktor polagoma govoril:
Za gospodo in otroke, ki si jih videla klečati, je ta razpeti človek nekaj nenavadnega več kot človek — Bog . . . Nadvse dober, vsemogočen. Zato morda tudi njemu izkazujejo ljubezen, ga molijo in prosijo, naj jih varuje, naj jim naklanja «vojo milost in kaj vem, kaj še vse. Nekateri ga celo . . ." prestane, a na Evino prigovarjanje zopet nadaljuje: "Nekateri ga celo prosijo za kakšen čudež. Da ... za povsem nemogoče -stvari, a ta razpeti naj bi jih izpolnil onim, ki vanj verujejo."
"Hvala vam, doktor."
Stanje bolnice se je naslednjega dne poslabšalo. Ko je doktor prišel, je moral priznati, da je izgubil skoro vse upanje.. . . in odšel je, ne da bi se bil obrnil. Eva pa je nato šla, da izvrši namero, ki jo je ves dan nosila v sebi. Kot je videla malo Genovieve, je tudi ona natrgala kito poljskega cvetja, ga položila na križ, pokleknila in s sklenjenimi rokami in z očmi uprtimi v Krista, je tiho šepetala:
"Razpeti! Komaj te poznam. Nič več ne vem o tebi, samo ono, kar mi je včeraj pravi doktor . . . Tako malo. . . Pa vendar zadosti, da te moram nekaj prositi. . . O! Razpeti, o katerem mi je doktor pravil, da si zelo dober in da moreš delati čudeže, ozdravi mi mamo. . . Ozdravi jo in vsakikrat, kadar bom šla mimo tega križa, se bom spomnila nate in Ti izrekla pozdrav in zahvalo. Še več bom storila, če ozdraviš mamo; vse svoje življenje, V kolikor mi bo čas dopuščal, bom vsak dan krasila Tvoj križ. . ." Iz oči ji je kanila solza. Njen dobri angel pa je nesel njeno prošnjo svojemu Gospodu.
Ko se je Eva vrnila, je našla svojo mater v globokem, mirnem spanju. Naslednjega dne
je pričela okrevati. . .
♦ * ♦
Ce vidite kdaj samoten križ. lepo okrašen od nepoznane roke, spomnite se na malo, brezbožno Evo. . .
-o-
Cerkve v Rusiji
Moskva, Rusija.—Predsednik "brezbožne družbe" Jaroslavski pravi, da je v Rusiji še vedno 100,000 cerkva. Izmed teh jih je 40 v Moskvi, kjer jih je bilo prej 1000.
Sovjetska vlada cerkev ne zapira, toda nalaga jim tako visoke davke, da so verniki prisiljeni cerkve opuščati.
-O—-
Zagovor. Neki zagovornik je moral hkrati zagovarjati dva tatova. Eden je bil obtožen, da je izrabil za tatvino noč, ko so ysi ljudje spali; drugi pa, da se je drznil krasti ob belem dnevu. Ves ogorčen je vzkliknil zagovornik: "Toda — kdaj naj pa pošten človek še krade?"

misijonski Skop
IRENEJ FRIDERIK BARAGA
DB. PKANC JAKLIČ
..........................................I.......................................
Prve dni maja, ko se je od-tajalo Huronsko jezero, je odpotoval na prvi pokrajinski cerkveni zbor v Cincinnatiju, ki je bil zbran od 3. do 20. maja. Nadškof je zopet naprosil Barago, ia je parkrat pridigal v stolnici namestu njega in o binkoštih delil sv. birmo. Ves svoj prosti čas pa je Baraga porabil za pregledovanje tiska svoje knjige, ki je izšla na 367 straneh šestnaj-sterca. Dne 20. maja je priložil pismu do sestre tudi en poskusni !ist iz nove knjige.
Za svoje škofijske šole je v Cincinnatiju najel šest učiteljev.
Ko se je vrnil domov, je nadaljeval svoja potovanja po vika-riatu. Mesec za mesecem, leto za letom je bil na potu, dokler se ni od popolne izčrpanosti zgrudil. Zdaj ga vidimo ob Gornjem jezeru, zdaj v indijanskih misijo-nih Dolnjega Michigana, katere je upravljal. Vsem Indijancem svojega vikariata je moral ostati redni dušni pastir, ker se razen slovenskih duhovnikov ni zlepa kdo hotel naučiti težke in-dijanščine. Tako je Baraga n. pr. 3. julija 1855 v Abitawaiingu "ves dan spovedoval," kot je razvidno iz dnevnika; teden nato je pa na Bobrovem otoku spovedoval tri dni skoraj neprestano. Dnevnik imenuje vedno več misijonskih postajic, ki so kmalu dobile lastne dušne pastirje in cerkve.
Dne 28. julija 1855 j? poslal Baraga sestri Amaliji pismo, katero je potem priobčil Ljubljanski list. V njem genljivo omenja veseli obisk na Bobrovem otoku: "Mnogo starih Indijancev in In-dijank je prišlo k meni in so me kleče prosili za blagoslov, pa hvaležno pristavili: 'Oče, ti si me krstil, prav ti; dolgo je že od tega.' Drugi so dejali: 'Moji starši so mi pripovedovali, da si me ti krstil, takrat sem bil jaz seveda še čisto majhen otrok.' Zdaj pa imajo že sami več majhnih otrok okrog sebe. Vsi so bili veseli, da so od svojega starega misijonarja prejeli škofovski blagoslov." Birmal jih je 44. Dve bolni Indijanki v sosedni hiši sta bili zelo žalostni, ker nista mogli k birmi. Ko je Baraga tc zvedel, ju je šel spovedat, drugo jutro pa obhajat in birmat.
V tem pismu tudi omenja, da je kar ostrmel, ko je v Cross Villageu (Kros vileč, Križna vas) slišal Lavtižarja po otav-sko goVoriti in pridigati. "Po dobrem pol letu pridiguje bolje, kot sem jaz na koncu drugega misijonskega leta. Seveda, takrat še ni bilo ne slovnice ne slovarja ne kakšne druge knjige. Vsi se čudijo njegovemu napredku," piše.
Baragov drugi rtovomašnik je bil Jacker, katerega je poslal v La Pointe, tretji pa Fox. V avgustu sta bila posvečena.
Jeseni 1855 se je Baragi ponudil nemški duhovnik Weis-kamp, ki je dotlej v Chicagu vodil en moški in en ženski tretje-redniški samostan, pa se je z zidavo nove cerkve silno zadolžil in je hotel svoje redovnike in redovnice spraviti v misijone. Baraga je za dušno pastirstvo in za šolstvo veliko pričakoval od njih. Pa je bil kmalu razočaran. Celo s škofom iz Chicage je imel ne-prilike zaradi teh ljudi.
Dne 22. julija 1856 je Lavti-žar omenil v svojem pismu: "Ubogi škof je bil pozimi (1855-; 1856) tukaj in ni imel ne enega dolarja." Vse velikanske zneske, katere je bil Baraga nabral v Evropi, je torej v dobrem letu porabil. V svojem vikariatu je imel zares kričeče potrebe. Posebno vešč gospodar pa tudi ni bil in so ga mnogi brezvestno iz-
koriščali.
Največ so ga stale šole. Indijanci niso dosti marali za svoje indijanske, od države plačane učitelje, ampak so hoteli znati angleško. Zato se je več prote-stantovskih učiteljev priselilo mednje. Baraga je torej moral skrbeti za katoliške angleške učitelje in jih večinoma sam plačevati. Pa so nekateri od njih tako pohujšljivo živeli, da je nekje potožil, da bi bilo skoraj bolje imeti protestante.
Denarja ni imel, za šole ga je pa moral nekje dobiti, zato je šel Ö. maja 1856 v Cincinnati nabirat prispevkov. Kako težka mu je morala biti ta pot! Pas jo je sprejel kot vajo v ponižnosti. Slučajno se je v Cincinnnatiju ¿ešel s Smolnikarjem, ki je nosil in prodajal svoje knjige okoli in je tudi njemu začel razlagati svoje zmedene verske nazore. Baraga ga je na kratko zavrnil, za kar ga je pa Smolnikar na me-*tu prav prostaško ozmerjal.
Ob vseh svojih trudih in potovanjih je bil Baraga dotlej čil in :drav. Na Vse. svete 1856 pa v lnevniku prvič potoži, da je od 500 milj dolge vožnje v odprtem čolnu obolel na želodcu, proti ioncu decembra je pa od prehla-¿enja za nekaj časa skoraj Čisto cglušil.
človek bi sodil, da je Baraga / prvih škofovskih letih užil veliko duhovnega veselja, kot ga e bil n. pr. prva misijonska leta v Arbre Crocheu, saj sta njegova duhovska vnema in ljubezen !o žrtev našli še veliko bolj hva-ežno polje. Zato kar osupnemo, ;o za Vse svete leta 1856 beremo / dnevniku opombo: "Danes je noja tretja obletnica škofovskega posvečenja. Zelo žalosten lan. Najrajši bi dejal z Jobom: Oni dan naj se povrne v temo!" Da je1 moral silno trpeti, se vidi iz opombe k 15. decembru: "Zopet so me obšle misli, da bi se odpovedal. Ko bi le vedel, kaj je božja volja!"
Kaj ga je tako mučilo?
Pri svojih belokožcih — rudarjih in trgovcih — j a videl irav veliko zlega, v svojih duhovnikih pa večkrat silno šibke in nepopolne delavce, zato se mu je bodočnost apostolskega vikariata odražala v čedalje bolj temni luči. V tej malodušnosti je začel skoraj zdvajati tudi nad lastnim zveličanjem, kakor da bi velik del krivde nad neuspehi nosil sam.
Konec novembra 1856 je za svoje duhovnike izdal latinska Statuta (odloke). Po očetovsko jih navaja k svetosti in k delu za Boga in za duše. Da bi tudi drugod pomagali krščanskim načelom do zmage, je ta Statuta poslal -še drugim sosednim škofom.
V zimskih mesecih je bil večinoma doma v Saultu, v svoji leseni hišici. Z veselo požrtvovalnostjo je opravljal tudi navadna dušnopastirska dela ter lajšal jezuitu o. Menetu, saultskemu pastirju, duhovsko službo. Dne 1. decembra 1856 beremo v Baragovem dnevniku: "To jutro mi je o. Menet povedal, da me je bil prišel iskat brat Frančiška Granta, da bi šel previdet njegovega brata. O. Menet mu je dejal: 'Ali res menite, da bo škof hotel opolnoči iti k vašemu bratu?' In tako je mladi mož odšel, ne da bi mi bil mogel sporočiti svojo željo. Jaz sem pa takoj, ko rem to zvedel, hitel z obhajilom k bolniku in sem ga dal tudi v sv. olje." In k 12. decembru je zapisal: "Danes zjutraj so me klicali onstran reke Ste. Mary k starki, ki je že jako priletna in Se čisto otročja. Obhajal sem jo in ji podelil sv. poslednje olje."

"GLASILO K. S. K. JEDNOTT
mk-m&mMii

OB SKLEPU LETA 1934
Ko boste prejeli pričujočo, oziroma zadnjo številko XX. letnik* natega lista v roke, bo Vaše božično razpoložen je že minulo; letošnji Boiič boste imeli samo Se v spominu. Pač p« se boste Se pripravljali na primemo proslavo zaključka tekočega leta.in na prihod Novega leta 1936, katerega vsakdo nestrpno . pričakuje. Novo teto pričakujemo v sled tega, ker smo trdno uverjeni, da nam bo prineslo boljše čase in razmere, kakoršne smo preživeli zadnja slaba leta. Na boljše čase v prihodnjem letu moramo pač računati po obljubah, načrtih in idejah predsednika Roosevelta, katere bo predložil na prihodnjem kongresnem zasedanju začetkom januarja in ki bodo gotovo sprejete, ker ima predsednik večino obeh zbornic na svoji strani.
Kakor smo radi ali neradi sčasoma pozabili vsa gorja pro-šlih let, tako nam bo tudi leto 1934 v bolj žalostnem spominu. Pri tem moramo vpoštevati edino dejstvo, da tare dandanes depresija skorO ves svet, vse narode, m to nekatere Še v večjem obsegu. Amerika je še toliko srečna, da skuša svojemu revnemu brezposelnemu ljudstvu pomagati z reliefom na vse načine, da mu ni treba stradati, kar je v nekaterih drugih drŽavah bal nasprotno.
Za našo drago K. S. K. Jednoto bo pač ostalo leto 1934 .spominsko važno, ker smo v njem obllajali njeno 40 letnico na tako lepe načine in s takim uspehom. Baš letošnje jubilejno leto je naša draga organizacija dosegla svoj višek — največje število članstva in premoženja. Bodimo zato Bogu iz srca hvaležni !	> | | m ■!! lil
Pri tej priliki pa naredimo cb sklepu trdno zaobljubo, da ostanemo naši dobri podporni materi tudi v bodoče vdani in zve-sti. —
Se nekaj! Ob koncu leta se spomnimo še vseh onih naših sobratov in sester, ki so v tem času odšli v večnost. Da, veliko število jih jet 202 do konca novembra in 2« mladih članov mladinskega oddelka. Spomfnjajmo se jih v molitvah na naših se jah! Naj v miru počivajo!. v
'-i-L-li*.
■ud »nimiai«!- ItAlv^HilMI IMMIMI
in licsr v svffco njih prebave.
*Wvilo takozvsaih le živečih «lumnov znane Harvard univerze, znaia ««M* • >
;»83 ae j« v Združenih državah ameriških produeiralo
ali pridobilo 2,553,459 unč zlata
v vrednosti $52,7*4,021. •
Kava za rassvetljsvo. Brazilija kar ne more uničiti svojih og romnih zalog kave. Opustili so kurjenje lokomotiv s kavo. Ker pa vseeno nočejo pometati ogromnega presežka zrnja v morje, so strokovnjaki prišli na to, da se da iz kave napraviti neki belkast «vrtilni plin. 8 proizvodnjo tega plina bo imela Brazilija kmalu na svojih ulicah in
trgih luči iz kavinega plina. *
i
Pošteni davkoplačevalci. Lani ie prvič dovolila angleška davčna uprava plačevanje davkov v obrokih. Plačevalci, ki niso m» gli plačati odmerjenega davka, so lahko sklenili z davkarijo povsem preprosto pogodbo. Obljubiti
so ji morali v uradnih prostorih, da bodo ob določenih časih redno paravnali obroke. — Malokdo je verjel, da bodo plačevale! zvesti dani besedi. Razni dnevniki so prerokovali, da bo imela davkarija samo veliko sitnosti. Zdaj je izšlo uradno obvestilo, da se je v celem poslu-žilo plačevanja pod častno besedo do 2000 davčnih obveznikov. Vsi razen enega samega zamudnika so stalno redno na prvo zahtevo plačali svoje obroke.'
4
li.
Iv«
STAREMU LETU V SLOVO
Po dolgi cesti večnosti -se starec Cas krohoče; za njim koraka, se solzi — kdo?—Leto nam tekoče.
*
"Dni tristo šestdeset in pet za mano si hodilo ... r Dovolj! Zato zapusti svet, boš v večnost zatonilo.
"Tja v morje večnosti sem jaz že let številno spravil; postaran že imam obraz; pa kaj bi tebi pravil?
"Kot kaplja večnosti morja si leto samo eno, doneslo svetu si gorja; a vse bo pozabljeno.--
"Ostale skušnje bodo le, ki ti si jih rodilo. —■ — Naj drugo leto bi za vse bolj blago, srečno bilo!"
RAZNE ZANIMIVOSTI
Nemška detelja (alf alf a) zraste prvo leto do šest čevljev globoko v zemljo; drugo leto doseže globino dvanajstih čevljev in več let stara detelja pa do 20 čevljev.
*
V južnih državah naše Unije te nahaja nad en milijon dijakov višjih šol.
Lansko leto je bilo v Združenih državah ameriških iz zdravstvenega ozira upokojenih 30C
Zapadne Afrike uživajo domačini z veliko slastjo krokodilova jajca, ki so podobna velikosti kurjih jajc.
•
Na vsem svetu ima Švica z tzirom na skupno prebivalstvo največ bolnišnic, da lahko oskrbuje nad 20,000 bolnikov v raznih bolnišnicah.
•
Filipinsko otočje šteje okrog 3000 otokov; izmed teh je obljudenih samo 400.
*
V Južni Ameriki živi pajek v elikosti miši, ki lovi ptiče. Noge ima tako prikladne ,da lahko
plez^ po stekleni plošči. *
Brazilske "cocoa' palme dosežejo starost od 600 do70(Het, da
teljnove palme pa do 300 let.
* 1
Severni jelen lahko neprestano vleče težo 200 funtov z brzino 10 milj na uro tekom 12 ur.
Pri judovskih porokah je običaj, da stoji nevesta na desni strani ženina, dasiravno je pri vseh drugih narodih navada, da stoji nevesta na levi sthranL .
bili osen čevljev v IW*v dolga in 4 čevlje široka, iz nje cfe*je narezalo 6000 ko-•ovkruha.
Na Ruskem ljudstvo pri uživanju juhe lesene žlice; prvič so bolj poceni, drugič pa
niso vroče kakor kovinaste. •
V	Tunisu, Afrika, rabijo za mažo avtomobilov naravno olivno olje, ker je druge vrste olje ondi predrago.
*
V	mestu Oklahoma City, Oklahoma, je navada, da dobi no-voporočeni par od mesta lepo vezano knjigo o kuhanju.
Skupna svota hipotek ali mor-gičev vseh farm v Združenih državah znaša nekaj nad devet bilijonov dolarjev, vknjižbe ali morgiči poslopij v ameriških mestih pa znašajo $36,000,000,-000.
Ako natresete na kocko sladkorja malo cigaretnega pepela in ga drgnete ,se bo sladkor už-gal.
# Leta 1790 je znašala skupna površina naših 13 prvotnih držav 892,136 štirjaških milj. — Ker so se iz onih državic kas-heej ustanovile še druge, ?naša današnja površina prvotnih 13 drŽav samo še 326,378 štirjaških milj.
•
Palestina, ki je pod mandatom ali nadzorstvom Anglije, meri 10,000 štirjaških milj in Šteje (1931) prebivalstva 1,035, 542. Glavno mesto Jeruzalem ima 90,000 prebivalcev. Uradni
velike industrijske
RFC more mali industriaiOc dobiti posojilo na sloneči način:
. Posojilo more dobiti indu-«triajee, ako je bilo njegovo podjetje ustanovljeno pred 1. januarjem 1984.
2.	Podjetje mora biti aktivno in imovina mora biti večja od dolgov. Ako temu ni tako, se zahteva zavarovanje in dokaz, da bi dodatni kapital ali izbris starih dolgov napravil podjetje aktivno.
3.	Eden izmed pogojev posojila je zasiguranje, da bo podjetje obdržalo ali celo povečalo število delavcev.
4.	Posojilo se more dobiti tudi za sledeče svrhe:
da se financirajo transakcije, ki jih kupci poravnajo v obrokih;
da se financira nakup in raba novih izumov;	razglednice, žene pisane veri
da se financirajo nove stavbe j ?»ce, vsem skupaj je pa videti, ali popravki;	da se jim v življenju nikamor
"KJE DOM JE MOJ?" Pesem "Kje dom je moj," slavi ta mesec stoletnico svojega obstanka. Pesem je češkega izvora in se je prvič javno ogla-rila 21. decembra 1834 z odra Stanovskega gledališča v Pragi. Skomponiral jo je Franc Škroup. Pesem "Kde domov muj" je bila skomponirana mesec dni pred premiero, torej v novembru 1834. Na Češkoslovaškem prirejajo v njeno proslavo koncerte in slavnostne večere. Listi ji posvečajo .cele kolone; opisujejo njen postanek, razmere, v katerih je nastala in zmagovito pot, ki jo je preho-Kadar priatane parnik ob ob- dila v teku enega «toletja. Ta
hrsnila imajo premalo apna, radi Česar se je treba ta*nii£i na sveže mleko kot tyftjvstaej!i vir za apno v prehrani otrok. Vprašanje je, koliko mleka naj 'jemlje otrok vsak dan.
V primeri s stroški nudi sveže mleko največjo redilnost. — Mleko je eno izmed najbolj ekonomičnih živil v prehrani.
FLIS.
-o-
Muzej na otoku sv. Helene
Langwood, zadnje bivališče Napoleona Bonapartea
rež ju mesteca Jamestowna, ki
šteje kakih 3000 prebivalcev, j movine in vere v narod, ga čaka vedno nekoliko stotin ljudi, zamorcev, mešancev in nekoliko belokožcev. Nekateri kadijo, drugi žvečijo kos sladkornega trsa, dekleta prodajajo
da se financira uvoz in izvoz. 5. Kot jamstvo bo RFC u va-
ne mudi. Sonce je vroče, podnebje su-
ževalo prvo hipoteko na nepre- ho, zemlja bela od prahu, ne-niičnine in stroje, račune tvrd- koliko agav in kaktej je na prvi
k< itd.
pogled edina po naravi dana ve-
6. Posojilo se daje za ne več' «etacija strmega otoka. Tujca kot za dobo petih let. Svota po- j obkroži cela množica kričečih sojila za malega industrijalca 1 lazzaronov, če se približa postaje omejena na bruto poslova- jališču avtomobilov, da bi se nje in vrednost lastnine, ali po'odpeljal v višje ležeči lJang-
zakonu more znašati do ?k>1 mi Hjona dolarjev.
pesem je izraz ljubezni do do-
S io
pesmijo na ustih so odhajali češki izseljenci čez Ocean. 2 njo so manifestirali Cehi doma-za svoje pravice, ona je v odločilni vojni za osvobojenje bodrila češkoslovaške legionarje v vročih bojih pri Zborovu in tudi drugod, njo so prepevali na daljni poti preko Sibirije v svobodno domovino. Ob ustanovitvi Češkoslovaške republike, je postala ta pesem državna himna. V tej pesmi žfvi stoletje r.-arodove zgodovine, v nji sta fdruženi nesvobodna in svobodna doba. v njej se spajata narod in njegova zemlja v neloč--Ijivo celoto.
Zanimivo bi bilo dognati, ke-claj in kako je prišla ta pesem
wood. Vožnja je pa draga, tako dra|[ax<ia bi se za to ceno So tudi drugi pogoji, kate-, pripeljal iz Švice v Pariz*%T no-! n„;d Slovence" To je naloga rim mora posojevalec zadostiti.! t ranjosti dežele so poleg mogo:- zgodovinarjev slovenske glasbe Tako na primer se mora rav- '»ih kaktej in agav redki pašni-
iiati po pravilniku dotične in- j ki krave in koze, polja ko-	-o-
noplje in par pohabljenih dre-
Daširavno je že svoječasno izdal predsednik Roosevelt znano proklamacijo na ameriškoVamo oaem odstotkov kristja-
Država Tennessee meji na osme ro drugih držav: Miss., Ala.,
Ga., N. C., Va., Ky., Mo., in Ark. *
Robert Schuman je sestavil največ svojih kompozicij s peresom, katerega je našel na Beethovnovi grobnici.
*
Farmer Vance v Oakham, v
ljudstvo, da se mora vsa zlatnike in rumene bankovce zame-Ajsti, je ie vseeno za okrog $160,000,000 tega denarja skritega med ljudstvom. Kdor ni pravočasno zamenjal tega denarja, je sedaj podvržen kazni, j«.-»* •
Francija, Luksemburška, Belgija, Italija, Holanska in Švica so nedavno podpisale medsebojno pogodbo, da se bodo držale zlate valute.
*
Ameriški Rdeči križ je leta 1933 pomagal nekaj nad 300,-000 bednim družinam.
Zadnje konvencije Ameriške Legije v Miami, Fla., se je Udeležilo 76,000 vojnih veteranov in njih sorodnikov. *
V	višini 10,000 čevljev nad aemljo se v zraku ne nahaja
nič bacilov.	. .
*
V	telesu odraslega moškega se nahaja 41 odstotkov mišic in 18 odstotkov- tolšče; pri ženskah pa 35 odstotkov mišic in
28 odstotkov tolšče.
*
Skoro vsa zgodovinska drevesa v Ameriki imajo napeljan strelovod v avrho zaščite proti streli. .	^
dustrije, ne sme določiti divi ...... fonde brez odobrenja RFC, ni- ves, ki spominjajo na to, da je
jezik: angleški, hebrejski in ^ ^ sme nak^ti Bebi ali dru- V(>e gozdovje na otoku s časom arabski. Po veri je v Palestini j pretiranih plač.
Posojilne agencije RFC te nahajajo v 32 mestih. Interesen- A***®!*11«. Ptic ni nobenih, le iz rastlinskih vlaken, beljakovi-
nov, ostali so Turki in Judje. •
Morje med Azijo in Ameriko je krstil za Pacifiški ocean znani španski brodar in raziskovalec Magellan.
*
V glavnem uradu Ameriškega Rdečega križa dobiva osem
JABOLKA
Zaradi svojih vitaminskih ko* poromalo v peči. Na vseh vr- 'ičin spadajo jabclka med naše ho\ih so slikovite trdnjavske najboljše sadje. Jabolka sestoje
tr.m daje najboljše informacije neko,iko ™etulJev-lastna banka. Pri . teh agenci- V Langwoodu je hiša, v ka-jah se dobijo potrebne tiskovine *cri Je prebil veliki Korz zad prošnjo za posojilo
FLIS.
ne, sladkorja, gumija, jabolčne kisline, galusove kisline apna, vode in — kar je zelo važno — r.ja leta svojega življenja. Tu j -z razmeroma velike količine fo-te vljudni francoski konzul po- *torja. Fosfor sijajno dopoi-
Hrana za otroka
vabi, da vstopiš.
n.iuje živčno tvarino možganov
Prva soba je prazna, popol- i ¡n hrbteničnega mozga. Kislin-noma prazna. Druga je svet- sestava jabolka ima neopo-
uradnikov od $7300 do $12,000 Spjsa, dr John zdravstve- lcjša, v njej' nekoliko kosov en učinek pri vseh. ki mno
letne plače
ni komisar mesta New York, oprave. V nekem kotu se kri- Ko sedijo. V jabolkih je tudi
Meseca avgusta 1984 se je Nikdar ni odveč poudarjati
žaia francoska in angleška za- «»nogo železa, kar je v prid ma-
nahajalo v naših zvezinih jetni- (potrebo redilne hrane za otro-šnicah 15,433 kaznencev.	kajti otroci, ki rastejo in
rabijo svoje možgane, da sprej- '
stava, pod njo je lopatica, s ka- j lokrvnim osebam.
tero je Napoleon vrtnaril. Ta je bila še pred kratkim vse, kar
Ko je kupila vlada Združenih j ™jo pouk v soli, morajo imeti j? °"ta,° .v hiši C€8«piev® •ast-
rm,je rrrrivnoteije v 7ji hr-
ane od Francije, je znašala kup-j"», da se pospesuje rast in uč-l . . t. .... ...	J
ii^.,.««!,^ , . , I,,„ -_______	t-edaj v hisi urediti muzej.
na cena $15,000,000; obresti in j11* zmožnost.
Znanstvena preiskovanja
druge zahteve pa $12,267,600; torej vsega skupaj se je za dr- ¡dosledno iavo Louisiano plačalo $27,267, 500.
Nad kaminom tretje sobe vi-
ena preisKovanja so ----—........... "—w *
dokazala, da dobra zrcal°- med obexr}& oknoma
prehrana je potrebna in bistve- je na P°dstavku Napoleonova
mrliška maska. V tej sobi-je umrl. To je bila njegova spal-
Mala poslovna posojila
Reconstruction Finance Cor-, . .......
poration (RFC) je bila izborno j S"?™™ ko,,č,nam' ustanovljena, da pojača "kolone" industrialnega življenja ali, z drugimi besedami, da ob go-|Ako
na za normalno rast in zdravje. Za zgradnjo zob in kosti, organov, mišic, živcev in kože je ,)1Ca in v njej 86 je mudil nH
potrebno preskrbovati telo s
nekaterih kemičnih snovi.
Hrana je edini vir teh snovi.
i&jsi, ker je bila najsvetlejši in najlepši prostor v hiši. V drugem prostoru je pa majhna, preprosta knjižnica. Tu je propadli cesar običajno diktiral
častnikov armade in mornarice. (državi Maasachuaets, ima ogro-*	men grm paradižnikov na svo-
V Indiji imajo več milijonov j jem vrtu. Na tem grmu je lani
pridobil 1429 paradižnikov.
Orkan drvi z naglico od 80 do 100 milj n« uro; hud veter od 30 do 46 milj in navadni veter 6 milj. •
kipov in podob, katere obožujejo. Tako se nahaja v mestu: Be-nares tudi dragocen in najlepši tempelj, posvečen neke vrste opi-
c i, katero smatrajo za božanstvo. *
Krogla iz puške preleti v | Sulice vojakov v arednjem ve-dveh sekundah. nazdaljo 1200 j ku so bile do 16 čevljev dolge, vardov ali 3600 čevljev.	♦
Ae^culap .sloveči zdravnik »ta-
V krajih Zapaduc Indije ¡nhih Grkov, je svojim bolnikom
Sloveči nemški skladatelj Jo-hann S. Bach (1685-1760), je prvi, ki je igral klavir z vsemi prsti na rokah; pred njim se ni rabilo pri tem igranju kazalca in ne mezinca.
*
Požrešna kobilica -- 'Mantis'
je največji sovražnik mrčesja. •
Ce otroka piči kača, mu je treba vbrizgati Še enkrat toliko tozadevnega seruma kakor odrasli osebi.
' > •
Pred, leti so zvezdogledi jz-računali, da ja znašala dolžina Hallejevega kometa 50,000,000 milj.
*
Gotana Sakyasinha Buddha, ustanovitelj budhistov, je umrl
leta ¿48 pred Kr. r.
*
Bivši abesinski cesar Menelik ie svoječasno priredil veliko gostijo. V ta namen je dal speči velikansko štruco kruha, ki je
bi vsa hranila obstojala svoje spomine. Majhna biljard-tcveiii jamstvu posodi denar ko- iz istih snovi in bi vsebovala na «oba in še manjša jedilnica losom trgovskega in industrij-1 vse potrebne elemente, tedaj ne «ta zadnja nrostora. Iz jedilni-skega sveta. V splošnem ni H bilo treba izbirati izmed hra- ce orideš na nrosto oziroma n* znano, da je zadnje zasedanje nil.
kongresa pooblastilo RFC, da Ker pa so hranil« jako raz daje posojila, ob gotovih ome- lična v svoji kemični sestavi, hi vrtnicami. Tu se je Napole jitvah, tudi "malemu človeku,";je umna izbira neizogibno po-
ce prideš na prosto, oziroma na dolg hodnik z bočno streho, ki je gosto pokrita z ovijalkami
ki je v biznišu.
V protislovju s splošno razširjenim mnenjem, igra mali tovarnar jako važno vlogo v ameriškem gospodarskem življenju. Tako je cenzus od leta 1929 pokazal, da ima več kot 97 odstotkov tovarnarjev mala podjetja. Ti mali industrialci so ■* zaposlovali 48.1 odstotek vseh delavcev v industrnji, ne vštevši tu veliko število lastnikov in Članov njihovih družin zaposlenih v teh podjetjih.
Po izvirnih predpisih je RFC dajala, v prvem redu, posojila le omejenemu številu podjetij, in to komaj trem odstotkom vseh podjetij, zaposlujočim 52 odstotkov industrijskih delavcev. Mali industrijec je bil pa pripuščen samemu sebi, da si najde izhod iz svoje finančne zagate kakor ve in zna. Kasneje se je šele spoznalo, da je mali industrijalec velike važnosti v gospodarskem življenju in da ima isto pravico do vladne
trebna. .Poleg tega pa živež služi tudi za druge svrhe kot za zgradnjo telesa. Tako mora vsak dan preskrbovati telo s
on vsak dan šetal sam s solnč-
Pri živčnih boleznih veljajo jabolka kot pomirjevalno in spalno sredstvo. Surova jabolka moramo dobro prežvečiti. Kdor jih ne prenese v tej obliki, naj je rajši kuhana ali jh^ cena. Priporočljivo je jabolčno mezgo sterilizirati, da se nam ohrani tudi za pomlad in za poletje. Kuhana jabolka napravijo, druge jedi prebavljivejše, 1 .-osebno močnate in stročne jedi. Tudi posušena jabolka so prav zdrava jed. Najbolj zdrava pa so surova. Kdor more, naj jih je z olupkom, ki ga je treba seveda oprati.
-o-
Kako love kače. Odkar se je modazaljubila v kožo kač in kuš-čaric, se je lov na kače v deželi Zulov v y\friki «ilno razmahnil tem bolj, ker postajajo kače v Braziliji bolj redke, v Indiji jih pa vlada ne dovoli izvažati, ker
nimi žarki, ki so ga tu in tam uničujejo škodljive glodavce. V zadevali skozi listno goščavo. deželi Zulov se kaže največ do-
Vozna pot vodi do groba, v katerem je počivalo njegovo
količinami energije, ki je ena- truplo do leta 1840. Na levi in ka oni, ki jo telo trosi vsak dan desni strani poti so tise in ev-in mora tudi preskrbovati telo kalipse, v daljavi se blešči mor-z minerali jami in vitamini. je. Nad grobom je skupina nizkih cipres. "General Bonapai-te," sta edini besedi, ' ki sta vklesani v kamen. Ime "Napoleon" in naslov "cesar" je angleški governer prepovedal. V biižini groba šumlja poto-
» Izborna podlaga, morda najboljša za vsako hrano otrok, je mleko.
Je dosti razlogov, zakaj se svežemu mleku daje vrhovno mesto med vsemi hranili za otroke. Njegovi proteini imajo j ček. Sem je prihajal Napoleon
visoko biologično vrednost; to najrajši, se napil mrzle vode in duje gospa svojim prijateljicam pomenja, da se prav lahko pre- odšel počasi spet v Langvvood. "pošljem otroke vedno na spre-tvarjajo v telesne protejine. — Sam je bil ta prostor določil hod.' Vsebuje karbonhidrat, ki ne fermentira tako lahko in masti v mleku se hitro prebavljajo. Dodatno k temu, vsebuje tu-
be pri sladkornih nasadih in jih . lovijo zamorci domačini. Naj-prvo je treba iztakniti kačje gnezdo. Lovec se pripravi nato z lasom in čim se prikaže plazil-ka iz luknje, ji vrže laso bliskovito okoli telesa. Toda te kače so strahovit^ močne in često je treba močnih volovskih vpreg, aa jih potegnejo iz gnezda.
--o-
Dobra vzgojiteljica. "Kadar se z možem kregava," pripove-
"Zato jih vidim tako poza svoje zadnje počivališče. To- j gosto zunaj!" pripomni ena nje-da upal pa je, da ne bo zadnje, nih prijateljic.
"želim, da bi spal ob bregu	_0
Seine, sredi francoskega naro-
di sveže mleko jako fino izbiro da," je napisal v oporoki. Ta	0jvilja mi lp nn(SlHl
mineralnih snovi, ki so pravca- želja se je izpolnila skoraj 20	obvestilo da ne naredi niU šiv
to gradivo za telo, kot protejin. let po njegovi smrti.	več ^rnk dokU iP i
Mineralne snovi, radi katerih jej -o__d°kler JI ne placa
mleko tako važna prehrana, sta SVOJI K SVOJIM! — DR2ITE fosfor in apno.	I SE VEDNO TEGA GESLA!
Med zakoncema
Ona: "Šivilja mi je poslala
a
plačaš
zadnjič naročene obleke."
On: "Takoj ji pošljem lepo zahvalno pismo."
vodi» Vihaiul adravnlk
_NADZORNI
MARTIN 8HUKIA. J1I Ate. A, Ivoteth, kÜML MMLUHJUm UTOVIOT^WI MvAr^outh
FRANK iSEÄScff •îî'SnLSooâl Aw! lfltoukeo. Wto. O BORO* RRZNCK. TM Jooea 0t. MMR, Un.
HL
_ pinanonz odbor:
frank ooflpodarich. 112 boott bt, jouti. zil
mar«ni onnoa tu am a. pnwk mm.
rüdo« o. Bin^^,
Fri tète j» skušale dvighiti nvojé «iàbtti» dttftko, ki ji i« pa tiahoma to^t pàdU fta
steljno odejo.
"Oj, kako reda bi še iivel»! — Živel* Bate in sa najuna majhna lubljena otroka!"
Gruberju so te besede tako globoko segle do srca, da je stopil na stran k oknu, kjer si je tiho brisal solze iz očes, globoko vzdihujoč. —
"Ne žaluj, dragi moj Franc. Idi vendar vsaj za pol ure k počitku 1 Potreben si spanja revež! Poglej, jutri moraš zopet k dnevu zvoniti, orglati pri prvi maši, potem pa čez dan podučevati otroke. Oj — to je ros prenaporno delo. Ti moraà imeti čisto glavo in spočito telo," mu je velela žena.
MR&AONS8 OORIfiSK. MM Ruttar 8t JOSZPH Rusa 1181 S. Itfa 8L. Pueblo. Ooto. wttMAM jr.KOtjgAiu^ nm^Crnmmiiiai im,
DR1DNIK IN UPRAVNIK O LAti L A:
IYAN ZUPAN. §117 St. Clalr Are.. Oleveland. a	\
V» pisma in denarna »dere. tikajo«* ao Jednote, naj m pošiljajo na slavseca tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. OhlcMo it. JoUet. Hi.. dopi«e, društvene veetl, rtnt nemilli. oglase Id aoroSalao oa aa OLA8ILO K.
R K. JEDNOTK §117 St Clalr An., caovlond. O.	*
URADNO NAZNANILO
ZBOROVANJE GLAVNEGA ODBORA Službeno se naznanja, da se prične letno zasedanje glavnega odbora dne 21. januarja 1935 ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu K. S. K. Jednote.
Učitelj Gruber je pomaknil stol malo bližje k postelji Svoje bolne žene in je zopet ¿globoko vzdihnil.
Žena ga je pričela zaten> ponovno dalje tolažiti: "Le kbraj-žen bodi! Zima bo kmalu pri kraju nakar se povrne v deželo zopet pomlad. —' Da, pomlad! Jaz bom do tedaj že okrevala lin ti bom pomagala, kar mi bo v moči. ----Ali ni bil včeraj naš g. župnik pri tebi nn obisku?" ga je končno in nekako razburjeno bolnfca vpra-j vala.
noče več hoditi k nam, zdravila so pošla, Uvela nimava v«*! — Oj, kako sem se ja* varal, ker sem si izvolil ta revni učiteljski stan.--Pa hvala Bogu, v zadnjem trenotku, — danes mi je poelal nek neznan dobrotnik bankovec za pet goldinarjev. — To nas bo redilo iz najhujše zadrefee. So pač res
št dobri ljudje na svetu."--
Gruberjeve besede je prekinila njegova žena:
"Francelj — kaj misliš, da sem jaz kriva te najine nesreče? — Gotovo si morda name skrivoma hud in me več ne spoštuješ, ker sem ti v vedno nadlego ?"
Te besede so Gruberja tako razburile in prešinile, da se je sklbnil k bolnici ijiteč: "Marija,
uboga moja Marija!--
te imam — in sicer še
ati poleg meha zadremal, se je tega kUea prestrašil in tbudil. Gruber si je tatfta i rokami
malo dvignil glavo in odpiral oči. Hotel ae je še enkrat in bolj natanko prepričati o oni čudni prikazni. Stopil mu je
moj na čelo.--Ozre se še
enkrat proti oltarski strani, —
a ne vidi ničesar več.--
Nato je pričel zopet polagoma pritiskati na tipke orgel. Iz njih so zadoneli novi žalni odmevi v "mollu." — Krasne me-ktdije, iz kojih veje le težava in srčna bolest. — To so bili akordi, duševne harfe, ne pa akordi orgel. — Tako so spremljali to novo in prvo božično pesem v resnici samo oni glasovi, ki so se isti trenotek porodili v razburjenih prsih učitelja Rad j Gruberja, raj še; Solnčni žarki so že prodrli
kot takrat, ko sva si podala ro-; skozi okna v notranjččino cer-ke. pred oltarjem.-r-"	Kye , jn obsevali kip Žalostnee
Gruberja fffft njegovega sinčka, ki sta. posta vila prižgano smre-kico na grob pokojne matere in
sta prisrčno motila za njen mir in večni pokoj. • -
Ko se je učitelj Gruber povrnil domov, mu je prišla na misel zopet ona mila in otožna pesem, kojo je zložil isto jutro, ko mu je umirala žena. Da ta nova pesem in melodija je bila še lepša. — Vsedel se je k svo-
fimr Skupno smo se zahvalili Begu za prejete dobrote.
Kmalu po veterji smo se napraviti k polnočnici. Vsepovsod se'je slišalo prepevanje lepih božičnih pesmi in vse kritem sf je voščilo vesele božične praznike. Vse je bilo veselo in židane volje. V cerkvi smo vi, deli lepo betlehemsko štalico z razsvetljenimi jaseicami. Tam z visokega kora smo pa slišali
jemu harmoniju — ter je Isto milo pesem: Slava Bogu na vi-prvič zaigral popolnoma dovr- šavah in mir ljudem na zemlji.
šeno, aH tako, kakor se jo čuje pri polnočnicah dandanes po celem širnem svetu iz milijonov in milijonov grl In bo odmevala po raznih cerkvah še tisočletja!
Se Isti večer je naučil Gruber svoje cerkvene pevce to novo božično pesem, ki se je vsem izvanredno dopadla.
Ko je bila ura polnoč,. se je zbrala velika množica vernikov V lepo ozaljšani cerkvi. Vse
svojega moža, da ji je prečita! že tretjo kitico one krasne božične pesmi:
Tiha noč, blažena noč! Radostno pevajoč angeli Gospoda slave, mir ljudem na zemlji žele, človek, zdaj ti otet.—
0.j kako mila in krasna pe Da, g. župnik je bil res tu-i sem!" je nadaljevala bolnica Društva, ki želijo predložiti odboru kako priporočilo, prošnjo, kaj, ko si ti ravno malo zadre-1 'Franc, potfudi se, potrudi, ter klena, lica bleda, kajti srce nje-1 To so torej zgodovinski po- mogoče vsaj na božični večer pritožbo ali kaj sličnega se prosijo, da tozadevno pošljejo na mala. Prišel me je zopet obi-[naredi za te kitice tudi kako gove ljubljene žene in dobre datki o najlepši božični cerkve- z božjim Detetom zahvaliti se
O, kakšna radost in veselje je vladalo v blagih slovenskih srcih našega, sedaj tako trpečega in ubogega naroda ! In to se ni godilo samo leta 1900, godilo se je tudi vsa leta poprej, vse do leta 1914 je vladal mir na naši zemlji, dokler se ni po-greznila po svetovni vojni v globino laške kulture. Valovi italijanskega fašizma so ugonobili mir in srečo našemu ljud-Zupnik filvu. Vzeli so našim ljudem pristo- i veseli božič, vzeli so jim prelepi! v prazniškem ornatu pred pe jaselce, zaprli so jim pre-oltar. — "Gloria in Excelsis krasne cerkve, pomorili so jim Deo!" se je čulo izpred oltarja i duhovnike in njih voditelje, po-— nakar je zaorila prvikrat s žgali so jim domove, pometali cerkvenega kom lepo ubrana in'so jih v temne zapore. V njih milo doneča Gruberjeva pesem, domovih ni več božiča, ne ja-"Tiha noč, blažena noč . . ." selc, ne slave, ne miru, veselje In zalesketala je srebrna sol- in sreča sta vzela od njih slovo. Grozen strah ga je spreletel. za veselja na župnikovih licih O, daj večni Bog, da bi jim Poprijel je nato za njeno roko,;— zalesketale so tudi številne prinesel Božič skoro vsaj nekaj, a roka je bila že bolj hladna, solze svete radosti na licih pri- kar jim je bilo. ugrabljenega očesa bolnice so postajala ste-jčujočih vernih vaščanov!--in uničenega. Da bi jim bilo
Bolna žena se je na te besede, Matere božje v velikem oltarjp. praznično in svetlo. 7—' tudi malo pomirila in je prosila — r- Gruber je dovršil svpje Ui pesnik Josip Mohr je
delo, ter se je malo. ,Rotolažeii vrnil domov z malim Francetom. - -r^
• >'•.:' r Prišedši zopet v sobo svoje
bolne žene, se je sklonil naj-
nrvo nad postelj in zaklical:
•Marija!---"
Nič odgovora.---
glavni urad najkasneje do 17. januarja 1935.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Jo6ip Zalar. glavni tajnik. -o-
STARE NAGRADE ZA PRIDOBIVANJE NOVIH „ ČLANOV SE VEDNO V VELJAVI
Kakor je bilo v zapisniku zadaje poUetae aeje gt odbora že poročano, so ostale pri naši Jednoti vse stare nagrade za pridobivanje novih članov do preklica v veljavi, kar je zelo važno osobito za uradnike naših krajevnih društev.
Seveda, tudi pristop v našo organizacijo je popolnoma prost in zdravniška preiskava novih kandidatov... Za odrasle se ▼ ta namen iz Jednotine blagajno plačuje po $2, za otroke pa po 50c.
Nagrade so razdeljene po zavarovalninskih svo-tah sledeče:
za $250... za $ 500... za $1000 ... za $1500 .. za $2000...
........50c
__$1.00
. _$2.00 ^$3.00 ..„$4.00
Za prestop članov is mladinskega odde&a ni določene nobene nagrad«, ker se istim od strani Jednote računa njih rezervo za plačevanje asesmenta v odraslem -oddelku.
Vsak naš Jednotar in Jodnotarica bi moral te lepe nagrade vpoštevati. S tem se vam nudi lepa prilika postrani na lahek način prislužiti si nekaj dolarjev, ki v sedanjih časih mnogo veljajo in štejejo.
čajno tolažit, kakor so tolažili;'epo melodijo, ali napev!"	matere je prenehalo biti.---ni pesmi, kolikor jih poznamo.1 Bogu ter ga prositi, da jih reši
nekdaj prijatelji svetopisemske-	"Skušal bom to storiti že da- "Marija, ljuba žena Marija! — Ta prekrasna pesem je pre-,iz rok krutega sovražnika in da
ga Joba In za to sem Č. gospo-	nes, ko pojdem zvonit zornicam Cemu si me zapustila samega ?": stavljena dandanes tudi že v jim podeli svobodo.
- du iz srca hvaležen. — Pa še	v cerkev," ji je odgovoril vidno — je jhtel učitelj ves obupan vse moderne jezike. Kadarkoli Vsem čitateljem in dopisni-
tudi za stanovanje selskega uči- nekaj — razodel mi je tudi ne-	potoiažen učitelj«■ Gruber in je • nad posteljo. jo boste peli ali Čuli — se boste kom tega lista želim srečno no-
telja Franc Gruberja. Ker so ko tajno prošnjo. Znano ti je,	spravil listek papirja zopet var- p0ie}? mrtvega telesa je pa *edaj spominjali lahko na stvar- \o leto!
bili tedaj učitelji na deželi obi- da zlaga naš g. župnik lepe pes- no v svoje nedrije. —	¡sladko dremal najmlajši sinko ntka te pesmi, župnika Josip	-o-
tajno todi organisti in cerkov- mice. In to pot se mu je po-	Ura se je pomikala že na tri 7 zlatorumenimi kodri. Oklepal Mohra in njenega skladatelja
nikl, tako je moral tudi nas.srečiio nekaj izredno lepega,	zjutraj, ko se je jel Gruber ob- „e je v spanju §e trdno materi- — nekdaj tako nesrečnega sel-
Gruber opravljati vse te posle, j Pesem se zove "Tiha noč" —	lačiti in odpravljati — kajti ne desnice, nevedoč. da je roka skega učitelja Iz Arnsdorfa —
vem IZ JUGOSLAVIJE
In navzlic vsemu temu je kq- \ sedaj sem' pa jaz naprošen, da niaj shajal, ker je bila plača le j bi to njegovo delo za letošnji bolj pičla. Franc Gruber je Božič uglasbil," je govoril uči* moral namreč skrbeti poleg se- telj Gruber svoji bolni ženi. be tudi za svojo družino.* Ože- 'Oj Franc, prosim te, preči-nil se je kmalu t*> svojem služ- f!a»L.n?L t<>_ lepo_ Ji^em," ga je benem nastopu s hčerko nekega poduradnika iz bližnjega trga.
i^ tp lepo .
a ' rijcgM*žena Mar i ja.
Učitelj Franc Gruber je zatem varno potegnil iz nedrija mal košček papirja iz katerega je čital v nemščini sledečo splo-
Ozrimo se torej zopet v pri-prosto, a čedno urejeno stanovanje našega selskega učitelja,. . . ...	„ . .. . .. ; . sno znano božično pesem v oni viharni noci. — V neki
stranski sobici je motno brlela i cljnata lučka, ki je metala svojo svetlobo proti bolniški poste-( 1 jI, kjer je ležala Marija, soproga učitelja Gruberja. Iz njenih potez na obrazu lahko či-tamo, da ima kakih 28 pomladi življenja. Ko se je narodil zadnji otrok, se je- revica prehla-dila in od onega časa leži neprestano v postelji. Njena, preje cvetoča lica so obledela in upadla. Iz njenih težkih~vzdi-1
Tiha noč*, blažena noč! Vse že spi, je polnoč; le Devica z Jožefom tam v hlevcu varje Detece nam. Spavaj, Dete sladko!
"Zares krasna pesem!" je s slabotnim glasom pripomnila bolnica. "Kako globoko še meni sega v srce!--'Vse že
spi,--samo midva še čuje-
va pri našem malem detetu!"
... . . . , , Zatem se je bolna mati sklo-hov je spoznati, da_ trpi hude in ^ poljubila poleg ge_
ttške in telesne bolečine. Poleg nje pa spava zal deček — veliko veselje matere in tolažba; bil je star okoli poldrugo leto. Mati ga je neprestano stiskala k'sebi in mu božala zla-tcrumene laske na glavi. Nedaleč od postelje je pa sedel sklonjen in ves potrt mož te bolnice In ode tega zalega otro-	^ viiteljeYa ao.
ka. va.sk, učitelj Frarc Grubc,	ramaknjena v »trop.
;Ker je moral »pravcat, dan za ^	yrsUce , bese(|e
dnevom svoje službeno delo v^^ ^ ^^ ^^ y
be ležečega zlatolasega sinkota. Učitelj je nadalje čital
Tiha noč, blažena noč! Prišla je nam pomoč: • Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli, rojen je Rešenik. ,
službena pot mu je velela, da že _ hladna. _ Maii dečko st Franc Gruberja. Časten spoje treba naznaniti vernim va-lje ,Zetovega klica tako prestra- min obema!
ščanom z zvonenjem. prihod no- da se je zatem prebudil in j	-0-
vega dne.-----LT\ očeta prijazno v obraz kleče i^wKaec BandU cieveland. O.:
Ker je hotel tudi na vsak na-	na ix)stelji. -	Božični spomini iz trŽR-
čin ustreči g. župiuku z zapro- Kdo b«- zamog^l popisat, za-
lenim napevom one božične pe-	^ učitelja Gruberja in njego-
imi je poklical še svojega sta-	^ga starejšega sinkota, ki sta Ko je bila predzadnjo nede-
rcjeega sinkota Franceta, da	zatem ihtela ob postelji svoje j;0 v letu"l&(X), v naši farni cer-naj vstane, potreboval ga je na j ljubljenke koje ni bilo več med kvi v DoIini pri Trgtu oznanje.
koru, da mu bo gonil meh. — I živimi.--Klečaje sta dvi- nj poJnoenica, smo bili vsi ve-
In bila sta oče ter sin odprav-	Kala roke kvišku in molila za
Ijena. — Pred no je pa Gruber	P<-koj njene duše.---
zapustil sobo bolnice se je od ■
tvoje žene iskreno in — zadnji- Približali so se božični pra>:- ¿tirih zjutraj.
krat_ poslovil z gorkim polju-	»iki istega leta. Sneg je že po- To je bilo zelo neprijetno in
bom ter objemom rekoč: "Z	kiival najnovejši grob vaškegh»nerodno za nas otroke, ker smo
Bogom Marija — z Bogom!	pokopališča V Arnsdorfu. — Sv. navadno na sveti večer dolgo
Kmalu se vrnem !*'----večer. — Kako čudno je bilo to j ¿uji jn 0b rani jutranji uri je
•	noč v stanovanju učitelja Gru- bilo težko vstati iz sladkega
Tema je še polnila cerkev, ko	herja. Vse tiho, zapuščeno in: spanja. Tako ni bilo čudno, da
le sedel Gruber ves razburjen	mazno. Manjkalo je namreč srtio bili veselli, ko smo čuli oz-
pri orglah. Poskušal je sprva	najdražjega: pok. Marije. Gru- ranilo: prva sv. maša ob polna vse načine spraviti skupaj | ber je zopet zamišljeno sedel v j noči, druga ob dveh itd. S tem
¡rimerno melodijo — pa — nič	oni spalni sobi ter nemo zrl ;e bjia dana prilika, da smo bi-
rnu ni šlo od rok. — Mislil je	predse. — Steklenice z zdravili, ¡j lahko dolgo pokonci.
namreč _ vedno na sVoj dom,	obleka, — celo zadnji kozarec, i)an pred Božičem ali po naše:
na svojo bolno ženko, in na svo-	napolnjen z malinovčem je stal vigilja božična, je bil navad-
ie bedno stanje. Ko je v pre-	še ravno tako pred posteljo, ka- no dolg, seveda nam malim, ki
sledkih opetovano ponavljal pr-	kor pred nekaj tedni. — Da za- |hmo željno pričakovali kak pri
Smrtna kosa. Vr Sen ju je nenadoma umrl škof Ivan Starče-vič; zadela ga je kap. Za škofa je bil imenovan 1. julija 1932.. — V Dol. Logatcu je umrl Fr. Maček. V celjski bolnišnici so umrli: Hinko Novak, cestni nadzornik, 35 let, doma m Šmarja pri Jelšah; Neža Kraupa, 77 let, prevžitkarica, Marija Kari, žena dninarja, 58 let, Medlog; Anton Sumljak, Rečica ob Savinji. — V Ptuju so pokopali
seli. Kdo ne bi bil vesel, ker že
štiri leta nismo imeli polnočni-, . .	„ c , ,
.....	. , veletrgovca Egona Schwaba. —
ce, ampak je bila prva masa ob ,r .....	...
sTLiT -.'..^j!-.'	¡V Ljubljani so umrli: Lovrenc
Sattler, Josipina Erzin, Marija Kopač. roj. Lenarčič, prodajalka v trafiki, Marija Debeljak, znani gostilničar Franc Kavčič in inšpektor drž. železnic v pokoju Ivan Arhar. Dalje Fran Jtrina, žel. nadsprevodnik. Na Hiadeckega cesti 6 v Ljubljani je umrl Jakob Zabukovec. uosetnik in želez, uslužbenec. V ljubljanski bolnišnici so umrli: BVančiška Pančur, 25 let, žena voznika električne železnice, iz " Dravelj, Ivan Fakin, delavec, 19 let, Litija 55; Ivan Žagar, 62 let, preglednik finančne kon-
vo kitico, nove božične pesmi, res. najhujši udarec za družino , boljšek za praznike. Tudi zelo, {^.* Marija pj roj De. mu je od daleč šinila končno v jc tedaj, kadar ji odnesejo ma- mrtev je bil ta božični predve-1 b ,. j. 41 ,et ženft' ¿evUarja
• •	m	%	' - i---- .. 1.'	in in tf Vilunon r___1l i__.... ¿.MAM.t	Ji	9
glavo neka rajskomilo doneča | ter, ali gospodinjo v hladen arija — podobna petju angel- grob! — Tako je premišljeval ?k*h korov v višavi; — le ško- Gruber dolgo časa svojo usodo
cer ah badnik, kakor ga imenu- c. . . .
• '	•• • •»» , btranmj
jejo pri nas v Dolini. Huda. ledena burja jd pihala sem od
Tiha noč, blažena noč... Zgodovina najlepše božične pesmi " !
šoli, ter pri cerkvi, zvečer pa
dušo. Ozirala se
kvišku pro-e težko čaka
bdeti pri bolni 3oprogi — je bil otožen, oso-
bedaIna
štel je od strani opazoval notranjo
. . . . . ■ , ti nebu, kakor da že ves utrujen m otožen, 1
bito ker je trkala vedna
na vrata. Dasiravno je
Gruber tedaj komaj 32 let, je
bilo na njegovih licih že citati
ostre poteze vse dušne in teles-
Bilo je koncem oktobra leta ne bolesti in prenagle starosti..
1818 po noči. Nad majhno gor- — Gruber je sedel globoko za-
sko vasico Arnsdorf na Solno- mišljen blizu postelje svoje is-
f/raškeni se je kar nepričakova- kreno-lj ubij ene soproge Marije,
no pojavila huda nevihta, ka- ,ter si je uprl glavo z
koi^ne ondotni stanovniki že ob kolena.
dolgo niso pomnili. Orkanu po-1 "Hvala Bogu, sedaj je zopet. po8telji-tloben veter, je kar trgal dele; zaspala," je vzdihnil. Cez dobro;
uro zatem je pa bolnica odprla "Predraga mi Marija. — — svoje oči, dvignila malo kvišku ; Kdaj bo pravzaprav nastopila svoje koščene roke in je pričela ?a naju rešilna ura?" — V tej z glbbokim glasom govoriti: duševni borbi se je vrgel Gru-"Franc, kako dobro se danes ber' ob vznožje postelje ter je
50; Franc Vervega. 60 let, posestnik, Planina 52 in ,'ožef Oselj, 78 let.
, . ,	_ < * ,	.....	Ir Medvedjeka pri Velikih
stov na tipke orgel. — In za- srečne dni ali prve čase njego- U0 pdejo. A kljub mrazu 8mo1Ušfah p0r0Čaj0f da so pok0pali
re je zopet Gruber v pe- vega zakona. —	[splezali v naš zvonik ze ob treh oni čethek b,ago in fabrosrč-
l.o ženo in mater Nežo Praznik, roj. Adamič. Pokojna je bila rojena v Žlebiču pri Ribnici. Dosegla je častitljivo starost 81 let. Rajna je bila sestra pred
da. da mu ni hotela preiti s pr- — in pa tudi nekdaj preživele kraških hribov, pokritih s snež-Stov na t Ink p onrel. — In za- srečne dni ali prve čase njego-.no odejo. A kljub mrazu smo mislil
Som — zroč neprestano proti Spominjal se je poznejših let popoldne in potrkavali na vse glavnem oltarju v cerkvi. S | — poznejših sv. večerov. — Le- tri zvonove tako glasno in s ta-vcjimi očmi je Gruber pričajo-1 ter je pa vse otožno in žalost- kim veseljem, da se je slišalo
ebu, kakor aa^e tezKo ^ ^ ?e prvefa soinčnega žarUlno! Nič ni bilo letos opaziti v po vsej tažaški obljubljeno rešitev. t,ruoer _	in blagostanja — a njegovem stanovanju, da je Bo- t.ie do beneškega
okolici zaliva.
in vse
borbo svoje ljubljene žene, saj vendar trpi tudi ona ž njim vred revščino. Zatem je stopil k stranskemu oknu skozi katerega je obupjy> zrl v temno in viharno noč.--Nastala je za
trenotek v sobi tišina, kakor v
7okami *robu---T° *r0bn° UŠin°
upanja	_	, _	. ____ __________________r___
cerkev'je polnila le tema in	žič zopet tukaj. — Niti kruha In ko smo se tega naveličali, j.ratkim umrie Marije Maložič
gicbna tišina. Zamislil se je	ni sedaj pri hiši — včasih se smo odšli zopet doli. Spotjo Ribnice
zopet dalje v svoje delo . .	ie pa ta dan miza šibila od o- sem se oziral skozi line, da bi	_Q_
Glej, čudo! — Kaj neki se	*kusnega peciva. — — Oj ti videl sestro, ki se je imela vr-
dviga baš tam pred oltarjem?	bridka usoda!----niti iz mesta s polnim jerba
—prav v bližini Žalostne Mate- Nato vstopi starejši učiteljev
re božje?--- Senca je podob-	sinček" z ozaljšanim božičnim
ženski postavi. Iz njenih	drevescem v hišo.
sosed.
V menažeriji
na
i groou.	uč.telj Gruber v	je bHžnji sosed
| je pa pretrgal globok vzd h uc - domUljiji predstavljal prav naredi' s tem malo .itelja, ki je vzkliknil proti bol-	>J » knkoržnetfa "At, oHnravite
som jedil, pomaranč, sladkorja in raznih drugih dobrot, ki so
Podaril mu ; bile namenjene za nas otroke.	^ ^^ ^^ „
da bi mu Oh, kako veselje je vladalo, ko	^ ^^ otrQc. ne
Paznik materi z po zarjam vas, da
otroci: "O-ne puščate
je prišla sestra domov! Iz vse- ^ ^ ^	storili.
ga srca smo ji voščili vesele bo-	^^ ^ ^
streh na siromašnih kočah on-»iotnih seljanov. Grozno tuljenje vetra je zbudilo ljudi iz spanja. — Mislili so že, da se bliža rodni dan. Vsakdo je iskal v molitvi tolažbe in se je Bogu priporočal v varstvo.
Sredi te vasice je stala domača šola, ki je služila zaeno
počutim !
veselja. —
tak bledičen obraz, kakoršnegai "Ata, odpravite se, da pone	__
ie pred odhodom poljubil.— seva nocoj to drevesce na grob žične praznike, in se nam je to	dečku, katerega je'ta
Glej tam, oči te prikazni so vse(naše umrle mamice," mu je ne-(voščilo tudi izplačalo, zakaj do-rr.otne, ustnice obledele — in!¿no klical oklepaje se ga okoli bili smo vsega dovolj. Največ lica ovenela — in pa, ta mrtva- vratu.	daril pa so dobili oče, ki so
eki obraz?______"Da, sinko — prav imaš! Le ¡skrivoma nesli spravit, da so
"'Marija . . .!" je Gruber z pojdlva. Mali Joško je zopet j potem igrali vlogo Miklavža.
lev požrl, bi se bila kmalu žival zadušila, ker je imel deček odprt nož v svojem žepu."
-o-
kako dobro se danes ber/ob vznožje postelje ter je -Marija . . .!" je Gruber z pojdlva. Mali Joško je zope.jpotem igrali vlogo Mikiaw.a. Že dolgo ml ni bilo | pričel glasno plakati.---vso silo in prestrašen zaklical— zaspal, da ga lahko pustiva sa- Potem so nam mati napravili
tako, kakor baš danes. Saj bom | "Revščina in^Ma trka nepre-kmaiu okrevala, In potem bode stano na naš&vrata," je nada-vee zopet v redu!"	Ijeval učtjelj. "Glej, zdravnik
da je ta glas votlo odmeval v mega."
tišini cerkve. Mali Francelj, ki Cez dobre pol ure je bilo vi-
lz\ rstno večerjo. Oče so prinesli sladkega vina, ga nalili
Srečen In voeot Je oni, kdor misli« da bo vedno lahko iiv«! brez podporno*« druilvat toda
je bil med tem vsled utrujeno- deti na pokopališču učitelja kozarce ln napili vsem navzo- »reča j« opoločn«.
Božič«! misten j ▼ Štirih slikah moj sin, najsi je še živ ali že'
spisal p Ksaver Meško (Nadaljevanje.)
2. prizor
FELICITA (vesela in srečna): Pozdravljena, mama. Tako silno dolgčas nam je že bilo po tebi. (Ljubeče pogleda moža.) Dolg čas celo ob Hermanu. ®In ker sta baš prišla Leonora in gospod vitez Vurmberški k nama, smo kar vsi prijezdili sem. Da pogledamo, kako se ti godi. Pozdravljena, teta Lisbet! (Se pozdravljajo.) GOSPA: Hvala vam, otroci. Kako se mi godi? Ako vidim krog sebe vas,, mlade in srečne, s* čutim še sama srečno. Ka ko sicer — kakor se pač more goditi zapuščeni vdovi.
FELICITA: Ali mama, saj vendar nisi tako zapuščena. Saj imaš vendar teto Lisbet! In očeta Leopolda — a ta je baje bolan? 1
GOSPA: Bolan. 2e teden dni — Sedite, prosim. — Cez noč ostanete pač pri nas?
FELICITA: Pa ostanemo. Oj, mama, toliko bi ti imela pove dati. Kako sem "srečna in vse mogoče.
GOSPA: Hvala! Lisbet, na roči, da pripravijo. (Lisbet odhaja.)* FELICITA (se ogleduje po sobi): Malo mirneje je pač zdaj v gradu, odkar mene ni tukkj.
GOSPA: Nemir otrok je materi življenje. To čuti prav šele, kadar tega nemira več ni. In'je v hiši le preveč mirno.
FELIC2TA: Ko bi se Henrik vrnil. Bilo bi takoj spet v gradu dovolj življenja. Pa nič glasu o njem?
GOSPA: Nič. Sam Bog ve, je li še živ ali že mrtev.
LEONORA (globoko zdihne): Ah, ko bi se moglo to dognati!
FELICITA: Glej, mama, za Leonoro bi bilo to tako važno. Tri leta že čaka, sirota. Pa ne ve, dočaka li kaj ali nič.
FELICITIN MOŽ: In glejte, gcspa mati, moj prijatelj, vitez z Vurmberga, se poganja za roko gospodične.
mrtev, ne more biti vajini sreči napoti. Žrtvovali ste dovolj, blaga Leonora. Hvala vam! <
(Stopi k nji, jo na čelo poljubi.)
(Grajski čuvar trikrat zate-glo zatrobi.)
LISBET (vstopi): nov obisk. Tuji jezdeci se bližajo gradu.
GOSPA: Kdo bi bil?
FELICITA: Poglejmo! Od-* tod jih moramo videti, če prihajajo po cesti navzgor, dasi |se že mrači. (Stopijo k oknu.) Dva jezdeca. Eden v viteški opravi. A drugi — bo li to kak redovnik ' V. šivi halji, ^ kapuco na- glav! , ,.
GOSPA: V kratkem bomo videli. Sliši se že pe^et kopit $ez most. Ako so vitezi, se bodo gotovo zglasili tu gori pri nas,' ne ty)do ostali le pri služinčacii spodaj.
FELICITIN MOŽ: Vitez ima znamenje križa, se mi je zdelo. Morda se vrača iz Svete dežele. Se še vedno vračajo.
GOSPA (nemirna): Ah, ko bi nam vedela kaj o našem Henriku povedati. Vsakikrat,, kadar se oglase vračajoči se križarji, sem tako nemirna. Vsakikrat upam, da kako sporočilo prineso. Do sedaj se mi upat nj& ni izpolnilo. A prej ali slej morda le kaj izvemo. STARI KASTELAN (vstopi, Žlahtna gospa, dva
bav? (Zaj prav
ali blazen smeh. Se zgrudi vsa onemogla v naslanjač.)
VSI NAVZOČI (se zdrznejo ob strašnem ^poročilu; kakor silno splašeni otroci rinejo k stenam, v globeli oken, in drhte ponavljajo za gospo): Gobav? — Gobav!
LJUDOVIK: Gospa in mati naša, kakršnega je naredil' Gospod Bog, takšen je. Ni pri grehu nalezel tfe strašne uniče-valke moj gospod. Iz vojnega meteža je na svojih rokah nesel francoskega viteza. ' 12 hvaležnosti. Vit&z je s svojim telesom prestregel udarec zbes-nelega J4qham#<Jana, -mojemii gospodu» namenjen. * Nalašč je
v Mrcegnovem. Na mestu; kjer ^Ttokojni kralj Aleksander , zapustil jugoslovansko zemljo, v Hertegnovem, hočejo graditi spomenik v obliki velikega orla z razpetimi krili.
Francozi so sklenili povzdigniti svoje poslaništvo v Belgra-du v veleposlaništvo. To pa za tp, da pred vsem svetom priznajo, da ima Mala antanta značaj velesile.
Več dijakov in dijakinj, ki ao
osumljeni komunizma, je v za porih mariborskega sodišča. To so jasne posledice vzgoje --brez Boga, zaradi katere bo tr pel, če pojcfe tako dalje, najmanj en rod.
Pri vseh slovenskih sodiščih f,o plačali v oktobru nad. 900,-
M
[1 j i hove I
c—r — - ——~---~ J »o piacau v oiaooru naa . »o
morda a&kaJ.vftez^rti: bil j^poo dinarjev*za sodne kolke. ,.
fmhn«*#	wIai ^AQW/V/I MI »-> •	.	a
Dobro tse p^vdamo!,	(
[NajmiaJM jugoslov. slikar je íván¿pk Fifc^ovec,* "učenec
se pokloni): _____^_______
tuja viteza.' Eden se~ zdi hudofIIenrik. naš gospod bolan. Je ves skrit v svoj plašč. Prosita, če bi jih žlahtna gospa sprejeli. GOSPA: Privedi jih! t (Kastelan «odhaja. Vsi zro molče, v nekakem nemirnem pričakovanju za" njim. , Gez ne-
koncj mož, počasi vstopi; za njim vitez, oblečen čez viteško obleko v siv plašč; dolg in ,o-hlapen, meniški halji, sličen; ka puco čez glavo» da obličia ni videti. Oba se pri vratih globoko priklonita, ^itez v halji ostane pri durih, Ljudovik pa
gobav^, >T?gJ!" ftioy vedel. P^ral^^oj^ t elja, nesel; ga i» t reši, akoNj4a^^vl5^j3»ir<Jiem, kakor'j^vf^ rešil; njega. *JPa
bolezen jnu 'poslal in smrti Gospod pač name-"
sto smrti,* ki mu je v zadnjem trenutku prizanesla.
GOSPA (kakor napol blazna): Moj sin, moj Henrik — ki je odhajal lep in nežen Ica-kor breskvin cvet — gobav! Gobav — neumljivo, neumljivo! - LJUDOVIK: Neumljivo nam, gospa. A Večni piše drugačne račune, njemu vsekdar umljive. Pomislite in pretehtajte pa tudi: že davno bi bil lahko troh-nel vaš sin v tuji zemlji kakor toliko drugih, nekoč istotako nežnih in cvetočih, kakor je bil Pa so sedaj prah in pepel.
VITEZ VURMBERŠKI: A če zdaj tod trohnobo širi! Pa sme tak bolnik kar. meni nič tebi nič tako po cestah in hišah hoditi? Ka jpa, če koga okuži? LJUDOVIK (udari, ob meč;
y raz-
ujfvega razreda Ujudske šol^ fiiUm gradu.- Priredil je v stavo svojih del, ki jih je naisU-fcal od $vojega četrtega do sedmega leta. ; Ogenj je uničil velik dvojni' kozolec posestnika in župana Ivana Globevnika v Skocjanu na Dolenjskem.
Do tal 'je pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Jere Medved v Dragonji vasi pri Cirkovcih.
Jubilej. (Polhov gradeč) Nedavno je imela svoj 80. god Elizabeta Zalaznik, po domače so ji rekli Pratkarjeva mati. Vsa vrhniška in velik del ljubljanske .okolice jo pozna in spoštuje; ne samo z^o, ker je 40 let
kaj trenutkov privede tajca, se ftlo • , J^Vn J
pokloni in gre.) V '	^"T*» 3 ^^ ^
Pod varstvom te roke in
T TTTr^xn»l t , » \c£a meča hodl- In POd var-
LJUDOV.IKI	mogočnejše roke:
TW*i mf»7 n/vuai	• ^o , . > u.
FELICITA: Pa nikamor ne	-	- - —- ^
moreta. Kakor v začaranem stopi za korak naprej): Žlaht-krogu sta. Leonora misli, da na «rospa, spoštljiv vam jo dana besede še veže. sta je Henriku.
VITEZ VURMBERŠKI: Zvesta morda čez* grob. r.jena dolžnost?
GOSPA (ranjena): Se ne ve. Srce mi pravi, da Henrik še živi.
FELICITIN MOŽ: A srca glas ni vedno trden dokaz. In mati upa zmerom.
GOSPA: Gospodična je vendar svob&dna. Voli lahko po mili volji.
VITEZ VURMBERŠKI: Prav zato smo prišli, žlahtna gospa. Da vaše jnnenje slišimo, da bi vaše privoljenje dobili. Zakaj, ne bi radi delali proti vaši volji, žlahtna gospa, ne vas žalili.
GOSPA: Gospodična Leonora ve, da ji jaz ne delam pikakih zaprek; tudi delati j^e njorem V njeni roki je-njeno življenje, ne v moji?, v njeni volji njena usoda. Odloča naj njeno srce
LEONORA: Gospa, tri dolga leta sem čakala, verovala, upala. A dan na dan je upanje bolj plahnelo. Zdaj ga nič več ni v srcu.
GOSPA (žalostna): Ne zamerim vam, gospodična Leonora. Kdo more večno ljubiti? Mislim, da edino mati. In ta ljubi v otroku sebe.
LEONORA: Težko mi postaja življenje, gospa.. Napoti sem že v domačem gradu, zlasti svakinji, kar sta mi oče in mati preteklo leto drug za drugim umrla. Gospod Friderik pa me ljubi. Mislim, da bi bila sre&a z njim.
VITEZ VURMBERŠKI: Da, Leonora, vso srečo, kar je le morem, vam bom dal.
najin
Zve_. pozdrav — in vso srečo vam v
imenu božjem, ^»c-- GOSPA: (se mu pokloni): Je li to Isto vama« gospoda viteza. (Po-molči, ga pozorno ogleduje): A gospod, vaš glas se mi zdi znan. In vaša postava me nekogar spominja.
LJUDOVIK (stopi nekoliko bliže proti gospe): Gospa, pred tremi leti sem se prav v tile sobi .poslavljal. Na sveti večer.
GOSPA in LISBET (hkrati): Jezus, Marija — naš Ljudovik!
LJUDOVIK: Da, gospa. Spet doma. Po treh dolgih letih.
GOSPA: A Henrik? — Henrik, moj sin?
LJUDOVIK (slovesno): Ob riovesu ste tfti 'iioloiili<«aHe^' in na dušo, naj ga skrbno Čuvam.
GOSPA (vsa razburjena): In saj si, Ljudovik?
LJUDOVIK: Sem, gospa. Kolikor le premore človeška roka m človeška moč. So pa še višje moči.
GOSPA: In Henrik se ni vrnil s-teboj? LJUDOVIK (počasi, iztežka
trga besede iz sebe): Vrnil. _
A vrnil — bolan. GOSPA: Bolan? — Bolan?
—	A da je le živ! — Kje je? LJUDOVIK: Tu, gospa. (Stopi k spremljevavcu ob durih, ga privede za roko na sredo sobe.)
GOSPA: Henrik — moj sin
—	dete moje ljubezni. (Plane proti .njemu.)
LJUDOVIK (se postavi med njo in sma): Previdnost, gospa! Gospod Henrik je — gobav. GOSPA (se opoteče nazaj -
ke božje.
. . t i J
(Dalje prihodnjič.)
■ .t ' >. «X .. -t!' 7 . :•;—0—
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Žnidarjev oče umrl (Šmarje). V svojem 83. letu se je preselil v boljše življenje Matevž Kern, po domače Žnidarjev oče iz Gor. Slivnice. Mož je že pred vojno prodajal zobotrebce, peharje in drugo po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Tirolskem, Salcburškem, Gornje Avstrijskem, Ogrskem, po Bavarskem, Wuertemberškem, Saš-' kem in drugod. Ko je bil še močan, je ves tovor nosil, zadnjih dvajset let pa vozil "na kulcih." Po vojni se mu je posebno priljubila Gorenjska. — "Dvakrat sem bil zaprt," prav?,' "enkrat deset dni, enkrat pa osem, in sicer po nedolžnem, pa sem se priporočil Mariji Pomagaj, da mora priti resnica na da^, pa je res kmalu prišla.w
%i\ je dvakrat oženje* ter je j raViteija inTupnOca 'v Se k h pri imel vseka skupaj osem otrok J Slovenjgradcu za svojega čast-
izvrstno gospodinjila na sloviti Pratkarjevi (Grašičevi) gostilni, marveč še veliko bolj zaradi njene izredne dobrodelnosti. Kolikim revežem je žena pomagala,!
Ob 500 letnici. (Sv. Ožbolt nad" Škof jo Loko). Pred 500 leti so naši predniki postavili na prijaznem hribčku. našo cerkev. Veliko zgodov^io ima stavba za steboj. VafiSkftFto svojo cerkev ljubimo iti zafijo mnogo žrtvujemo. V starih časih so se baši pradedje zatekali v varstvo Marije Snežnice in sv. Ožbolta, kadar je divjal Turek po deželi. Cerkvica je bila včasih sloveča božja pot. Pozneje je dobila cerkev nov zvonik, pred vojsko pa smo jo še za en meter povišali, tjako da je sedaj res v ponos vsej soseski. Velike zasluge za cerkev imata ključarja naše cerkve, ki sta skrbela, da je cerkev zbrala potrebno vsoto za nove bronaste zvonove, s katerimi nam je prav dobro postregla ljubljanska zvonarna. Marsikak tujec pride gori na naše višave, odkoder je prelep razgled na vse strani. Vabimo vse tudi za prihodnje, da bi isdi prihajali k naši cerkvi, kjer bi po zgledu naših prade-dov: Moli in delaj — prosili boljših časov, — piše dopisnik.
Visoko odlikovanje Maribor, 30. novembra.—Sv.
oče je s pismom od 22. novem bra tega leta imenoval g. Eranf ca Ks, Meška, dekanijskega up-
--Ti
I i razkopavati'
nj^e, nazadnje so se pa le podali in nekateri celo sami pomagali.
Nepophma revščina med trboveljskimi rudarji
V preteklosti je bil nastop zimskih dni novo upanje trboveljskim rudarjem. Menili so, da bodo ljudje začeli bolj kurir ti peči, družba bo dobila naročila, rudarji pa zaslužek. Letos pa ni nikjer videti še nobenega povečanega dela. Odkar so rudarji privolili v znižanje mezde, je število šihtov na mesec nekoliko poskočilo, tako da se dela sedaj po štiri ali pet dni na teden. Na Dukičevem dnevnem obratu pa delajo vse delovne dni. Toda rudarji so že tako izmozgani in izmučeni, da jim-tudi s tem malim izboljšanjem ni mnogo pomagano.
Poleg tega je tudi občina, ki si _ je prizadevala, da pomaga najtrdnejšim,; povsem izčrpala sredš^Va >Svogih socialnih skladov ; in je ukinila vse pcxípore brezposelnim. Samo najbednej-še . matere, ki i/áajo dojenčke, prejemajo ŠeJ malo' mleka, sicer pa se dele podpore samo v izjemnih, najbolj nujnih primé-rih. Šolarski kuhinji, ki daje toplo kosilo okrog 1200 izstradanim šolarčkom, preti katastrofa. Zadnjič je občina poravnala račune dobaviteljem kuhinje, obenem pa izjavila, da do novega leta ne bo mogla plačati nobenih računov več, ker je povsem brez sredstev. V splošnem vlada med delavstvom
tolikšna apatija in čmerna potrtost kakor doslej še nikoli pred zimo.
Obsodba. Maribor, 14. novembra. Pred velikim senatom se je vršila razprava proti 471etnemu posestniku Francu Smodišu, o katerem je znano, da je dne 29. septembra v prepiru ustrelil svojo 721etno mater. France se je izgovarjal, da se mu je puška po nesreči sprožila, ko jo je nesel iz kleti in hotel spraviti drugam. Sodišče ga je obsodilo na tri, leta robije.
Gorenjska občine nameravajo v počastitev spomina jugoslovanskega kralja Aleksandra postaviti bolnišnico v Kranju.
o-
Prava doba socialne, slovanske Rusije
Nemški pisatelj Herman Fehst opisuje v posebni knjigi vplive židovstva na sedartje razmere v Rusiji. V knjigi navaja ime-
na in ž njimi dokaze, da imajo židje - marksisti v rokah glavne politične urade, vso zunanjo in notranjo politiko, zunanjo trgovino, prehrano, kmetijstvo in industrijo, finance in vso politično upravo vojske in prometa. Rusi so samo še nekak zunanji firnež - sovjetske hiše, ki so jo zasedli od kleti do strehe samo židje. Med rusko mladino se pojavlja proti Židom vedno hujše sovraštvo in Stalin sam je moral priznati obstoj ruske narodne opozicije. Nedvomno se bo židovstvo borilo za svoj obstoj in za svojo moč dotlej, da prekipi srd do vrhunca in se bo ruski Slovan otresel židovskega jarma. Tedaj napoči šele prava'doba socialne, slovanske Rusije.
o-
Bodite ponosni, d« imate tako veliko število Jednotinih bratov in sester, Id vam radi nudijo svojo pomoč.
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAR potili«t« tear v atari kraj; K ADAS ata man «njeni t atari kraj; KADAR talit« kosa ia itirt« kraja; KADAR rabita kako poobiaatUo ali kaka «a-Java aa atari kraj a« obratu aa m«. KARTE prodajamo aa vaa boljft« parpik« po najaiftji e«ni ia aavada tudi aa tm Mata.
PotnFVi aa a aaltai poaradovanjaia v«dn« tado voljni. »
Denarne potUjke lzvrtajemo tete« In smaesljivo po dnevnem kana
V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
Za «
Za Za Za Za Za
100 I.ir 200 Lir
19.25 44.S0 >00 I 88.20 1.00« I 174.00 2.00» 1 283.00 S.000 I Pfinwkl, hak tar bru Ja rao
jC
8 2.88 100 Din Za 8.88 200 Dia Za 7.88 800 Dia Za 12.00 , 600 Din Za 24.00 1.000 Din Za 47.60 2,000 Din, Navede*« ««Me se Je kurz. Po4ilJa»otuir_
imiujeno iaplatUa___
V V al ein lastnem interesu Je, da pilite nam, predao se drag J« poelaiite. sa eeoe ia pojasnila.
t Slovenic Publishing Co.
(dlM Naroda—Travel Bureau) tla Waat It 8L New Türk. N. Y.
ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN?
Tedaj naročite najnovejšo knjigo, ki ima vse podrobne podatke za državljanstvo, in ki se dobi samo pri
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Cena samo 20c
GOSPA: Vajina pravica — kakor bi jo kdo s silo sunil; se vialr ^	» T .--------T*—.......
pravica mladosti. Ne jaz, ne ^rabi za fflavo, krikne): Go- oJn!l V , ^ ^ ten P°8estniki ni8° Posebno z
J ' '	; govnega desetarja Janeza Ro- veseljem gledali, ko so razisko-
Vse kraje je prehodil peš, z železnico nf bil prijatelj, z avtom se je peljal samo enkrat iz Šmarja v Ljubljano, pa je rekel, da preveč trese. Ležal je samo Štiri dni pred smrtjo, pa št takrat je šel večkrat k peči sedet. Bil je veren, dober, krščanski Slovenec. Ce niso lepo molili, je domače takoj pokaral. "Toliko sveta peš še nihče ni prehodil, kakor sem ga jaz," je še rekel, "zdaj bom pa vendar doma umrl, sem zelo bolan." In res je v petek, 16. novembra umrl, v nedeljo pa je bil položen k večnemu počitku na šmarsko pokopališče.
Pri delu na cirkularki v vasi Hrastnik je odletela v trebuh težka deska 18 letnemu tesarju Alojziju Legvartu iz Lok. Dobil je smrtnonevarne notranje poškodbe.
nega komornika. S tem je naš ?Javni pisatelj, ki je ob nedavni šestdesetletnici dobil iskrene izraze spoštovanja in ljubezni vsega slovenskega naroda, sedaj sprejel od vrhovnega poglavarja katoliške cerkve nove dokaze cenjenja in počaščenja Stari Nauportus odkrivajo Z Vrhnike poročajo, da so za letos končali dela pri odkrivanju stare rimske naselbine Nau port, ki je bila ob sedanji Vrhniki. Tik ob Ljubljanici' so izkopali že več poslopij in tudi stari rimski tempelj. Izkopani so bili tudi temelji in ostanki vojaške stavbe, ki je zapirala eno stran trga, katerega so tudi odkrili. Najzanimivejši in razmeroma dobro ohranjeni so Še kameniti in leseni ostanki nekdanjega rimskega mostu, ki je vodil čez Ljubljanico. Neka-
Ako nameravate obiskati JUGOSLAVIJO
potujte v udobnosti preko Havre na velikanskem ekspresnem par-nlku francoske linije
"ILE DE FRANCE"
ti. decembra, 19. janaarja
"PARIS"
9. marca, 30. marca
Hitro potovanje. Izborna postrežba. Lepe kabine v S. razredu za dve ali Štiri osebe. Svetovno znana francoska kuha. Vino brezplačno servirano z obedi. VaSa prtljaga potuje z vami do kraja, kamor ste namenjeni. Za nadaljna pojasnila in potne liste, pi&ite na
LEO ZAKRAJSEK
General Travel Service, Inc. 102 Kart 72d St, New York City
SLOVENIC PUBL. CO.
Travel Bureau tu W. 18th S L, Hfw York City
SreneKJ^ne
Kalifornijski vinski sirup
OD 59c DO $1 GALONA
100% izdelek od kalifornijskega grozdja
5	tem sirupom se lahko naredi tekom 10 dni fino naravno vino od 12 do 15 stopinj alkoholne moči, torej ceneje kot 20c en kvort. Vino se drži brez ledu.
Ako kdo želi, naj po&Ije $1 za eno kan to tega sirupa za po-sku&njo iz katere se naredi lahko eno galono vina; pottnino plačamo ml za vsa naročila in za vse kraje.
Sirupa imamo Sest vrst za sladko, suho, rdeče in rumeno vino. Port, rdeče sladko; Burgundy, rdeče suho; Concord, rdeče sladko; Sherry, rumeno sladko; Muscatel, rumeno sladko; Sauterne rumeno suho (dry). Cene so sledeče:
1 kanta za 1 galono vina_...............................$1.00
3 kante za 3 galone %ina................................$3.00
6	kant za 6 galon vina (po 67c)...................$4.00
12 kant za 12 galon vina (po 59c).............„$7.00
Znesek naj se poSlje z naročilom za mani kot 10 box ali cases; aH pa polovico zneska, ostanek pa ko dobite blago To velja uri naročilih 10 baks ali več.
Galona tega kalifornijskega vina je res fino gladko vino. Zelo priročno, če se ima vedno v zalogi to dobro kapljico, posebno če pridofo prijatelji k vam na obisk, da se jim postreže z dobrim vinom. '» - • v t 'L Pišite in naročite pri:'
WINE SYRUP DISTRIBUTING .
327 Union Street	La Salle, 111.
I
CELOTNI PROGRAM ZA PRVI
VSESLOVANSKI KONCERT
• ki se je vrSU
V NEDELJO, 9. DECEMBRA 1934 v CHICAGO CIVIC OPERA HALL
15 N. WACKER DRIVE
PART I.
1.	' Star Spangled Banner".......................................Francis Scott Key
United Slavic Choral Societies
2.	Introductory Address..............................................Mr. Anton Vanek
President, United Slavic Choral Societies „
3.	"Po Nieszporach" (Prom the opera "Halka")
—.........................................Stanislaw Moniuszko
(Mixed Chorus) Polish Groap—Boleslaw Dombinski. No. 2, Bole&law Dombinski, No. 18. Lira, Helen Modrzejewski. Moniuszko. Liberty, St. Adalbert's, Helen PaderewskL John J. Jakaitis. Conductor
4	Veljk°"............................................................ Mokranjac
b— NaSe pesme"................................................................... s Vilhar
(Mixed Chorus) Serbian Groap—Obilich Branko Radichevich. Slo-boda, Karageorge
Joseph Pavelka, Conductor
5.	"Bosanska Suita"...„............................:.............................ziatko Spoljar
Croatian Groap—Zora, Preradovich George Benetsky, Conductor
"Morje" (The Sea)................................................................ Ivan Zajc
(Male Section, Croatian Group) George Benetsky, Conductor; Jasna Bjankini, Accompanist
6.	a-'('Nazaj v planinski raj"...........................................Anton Nedved
^ -ml .................—...................-.........-..............Frank Oerbic
(Mixed Chorus) Slovene Groap—Lira, Slcvan, Adrija; Iran Rack Conductor
7.	a—"An Evening in the Ukraine..........................Arkas
l>-;:suf ^y,,01 potchaiv"--.....................
c- Kolomeyka ......................................................................Kolessa
The Ukrainian Chorus of Chicago z . (Mixed Chorus) Aleksander Kalpak Soloist-George Benetakv. Conductor INTERMISSION
ADDRESS ...........................................k........... ... .. ...j>r, piston Bradl
Pastor of the Peoples Church of Chicago	7
• PART n
8.	"Jadransko morje^ ....... ........ ....... ..........................a. Hajdrich
(Male Section Jugoslav Choral Group) George Benetsky—Conductor
9.	a "Zegluga" (Sea Far) ..... ...................Stanislaw Moniuszko
(Mixed Chorus) Polish Groap—Circuit No. 1—FUareci, Flharmonija Gabriel Chrzanowski, Conductor
b—"Klechda" ..........................................Lachman
(Male Section—Nowe, Zycie, Chopln,' ^dziarz
John Koainaki—Conductor ..................................-.......................81ovak
o- Konicex Moj ...... .............................................Slovak Folksong
(Mixed Chorus)	8
Slovak Groap—Osveta, Chicago, Pph-Pha-Tha Soloists—Stephen Krasny. John Marko Martin Pavella—Conductor
c—"Letel Mlady Sokol"..................................................................v - .
d "Slovak Folk Songs^	.............Arr^iged' b/v.	.
(Mixed Chorus) ,	Group—Upa Choral 8ociety
11	XenU	Accompanist
11.	a— Zltejskoe Morje'................................Arranged bv Th i^nrt«*
b—"Vsjem iiarodom Vsrjetim Knjazj?^^ ^ ^ SjS^
(Finale from the Ope^^Sn^' ^.....^ ^^
(Mixed Chorus) The United Wiwlaq Church Choirs
12	« .	GreeT1,ky—Conductor
12.	a— Song of the Sea"..........................................o_
b—"Stand by your Own"................ .............. SJ®^
Bohemian Worldngmen'. Sin^' society '-L^ Bendl ... .	Frank Kubina—Conductor
13.	Ja Jseih Slovan" (I am a Slav) »	T _ ., (Male Sector. United Kn*bl
Prank KuMna—Conductor
-r
A9rprp Kg, ofbu afb krat .setting \|
OFFICE OF
«UT St. Clair At*.
NO. 62 — VOL. 8
CHBHOLM JAYS REABY WITH RIW EXECUTIVE BOARD, TEAM
Chisholm, Minn.—This is the Chisholm Kay Jays' mouthpiece speaking and commenting upon things of interesting nature to all who may listen. Yours truly was elected as official reporter of the men's department and my sister, Julie, as the reporter of the women. I'll do my best in detailing all social activities, including the sports.	- n
Dec. 18, when meeting v/as called for the final one this year, we elected our officials. John J. Kord^h, president; John Komidar, vice president; Rudolph Gazvoda, recording secretary; Louis Baraga, treasurer; trustees: Frances Andol-shek, Julia Medved, Matt Ger-sich Jr. Wishing them the best of luck for the coming year— 1935.
The basketball season has started. J. J. Kordish, with the help of other Range Kay Jays, met at Aurora and made up the season's schedule. We drew up a four-game schedule, with the opening date Jan. 3 with Eveleth.
The team is composed of eight members: John Pusto-varh (captain), Matt Franko-
vich, Matt Gersieh, Veneel Gregorich, F. Blaiina, Ludwig Kordish, Stanley Laurich, John Komidar Jr. With all this massed attack, all ye neighboring Kay Jays beware. As you perhaps may know that Chisholm is the state basketball champion of 1934. So again I say, beware!
We were slated to have a dance on Dec. 29, but postponed it until Feb. 9. The reason for the postponement was that there are so many scheduled at that time that it wouldn't be a success. So specially you, Elyites, who intended to come postpone those plans till then.
Concluding \/ith random thoughts—John Komidar Jr. sure felt like a wilted flower at the first basketball practice / . . Christmas shopping has "yours truly" down but not out ... There should be more members at all meetings ... We are pleased to understand that the Elyites were so pleased with the Thanksgiving affair . . . J. J. Kordish has executive ability, for he has the president'3 smile . . . Wishing all Kay Jays season's greetings.
Louis Baraga.


,-tmi S Jin «■ -«*'-■ •	\ T.-
ALL FOR FAITH, HOME AND
~t- NABON' y : . L

Checking Over Joliet'j Calendar
FEMALE GOSSIP VALUABLE CLUE
Female gossip js' a valuable clue toward understanding native attitudes in ethnological researches, according to Miss Regina Flannery of the department of Anthropology of the Catholic University of America at Washington, D. C;, after studying the Indians of the James Bay region, the southern extremity of Hudson Bay, Canada, seeking information on the general material and domestic culture of the area.
"Everybody knows that women like to gossip," said Miss Flannery, "and our Indian sisterp, differ from us not a bit. Bridge tables and tea cups are conspicuous by their absence, but when the squaw&get together the gossip starts. They talk about the good as well as the bad points of people. It is not necessarily and always scandalous, but scandal does play a rather large part. When the women get together to gossip, they don't care to have the
she could wear breaches and boots,4 sdch as she has seen white women wear in the north country, but she simply would not dare to do so from fear of what the women would say.
"Conversation among the women is usually concerned with the affairs ojf everyday life—impending marriages and births, and recent deaths; illnesses; the obtaining of food; fishing and trapping; the winter migration to the hunting territories; domestic affairs. 'My operation . . .' is replaced in Indian feminine circles by 'When I had my last baby . ; .' 'What is this younger generation coming to' is a favorite i present, topic of the older women. 'Such and such would never have , been permitted when I was a girl; what can the mothers of these girls be thinking of?' or some equivalent statement is frequently heard.
"Through conversations or gossip of the kind, very consid-
on the
Joliet, 111.—The Joliet KSKJ. Boosters Club will celebrate its third aniversary Jan. 15, and it can justly feel proud and happy over the third year of its organization.
The red-letter days in the past yea? are:
Jan. 6.—The boosters made up a night at the Lockport Recreation. A nice time was had by all.
Jan. 9.—The club sponsored a card party and dance for the benefit of our parish. Those in charge were: Florence Bene-Uich, chairiady», - «Agwen- Goved-nik, Frances Gregorash, Annette Koleto, Rose Stepanich, Anne Vertin, Frances Zlogar. Al. Jursic, chairman, Anton Horwath, Lud. Kuhar, Edward Mutz, Frank Rogel, Frank Piankar and Joseph Przybilski.
Jan. 14.—The basketball five met the St. Florians of So. Chicago at Joliet.
Jan. 22.—Installation of officers with Frank Lokar, Martin Shukle, Frank Opeka and Joseph Zalar, supreme officers
Pepesh, Kathryn VUskb, Holen,bail team pjayad in Joliet. Vessel Joseph Zalar, Rev. M.|. Aug.	Convia,
J. Hiti and Rudy Dafchman orchestra.	,
May ?7—Boosted helped ttie Union to celebrate the 40th anniversary.
May 27. — Baseball1 season was opened on this date. The boys played the St. Aloysius team.
May 28.—Boosters held their monthly meeting with nine members joining-
June ?3.—Monthly meeting. 100 members atendipg. Also nine new members joking from J*n. 1 to June £3, we had 30 new members. r
July 1.—Was the day for the boosters' outing held at Fox farm in Troy. July 15.—Milwaukee, base-
? \v - : ^
men around. One of my in-¡érable light is thrown formants used to tell her hus- j attitudes, inner thoughts, and
band, as soon as we arrived, to get out, saying that we were going to talk about things that were none of his business. Usually the women are reticent when men are around, especially younger men.
"Gossip is an active force in their lives. It makes for conservatism, for keeping to the old ways of doing things. For example, iftxthe case of dress, it has beerrcustomary for many years for the women to wear shawls around their shoulders. These shawls may be drawn up over the head when protection is necessary, and so take the place of hats. It was only last summer that my interpreter," Miss Flannery relates, "a matron of about thirty-five y,ears of age, boldly adopted the ntf re comfortable beret and sweater. She told me that even yet she feels very self-conscious as she knows the other women talk about her. She admits that she would certainly be much more comfortable when she goes oft* hunting with her husband , if
(Cr>ntinu«d on vßgp *>
BEATEN
An old Irishman who kept a fruit stall had some watermelons given to him by a friendly dealer and exposed them for sale among his other goods.
,A smart American student, who was touring the Emerald Isle, wishing to try his wit on the old man, took up one of those melons and said:
"These are small apples yoy grow pver here, my friend. In America we have them at least twice this size."
The Irishman slowly removed the pipe he was smoking from between his lips and coolly surveyed -the speaker from head to foot for a second or two. Then, in a tone mingled with pity and reproach, he exclaimed:
"Shure, sorr, you must be a stranger in Ireland and know very little »bout the fruit of nxur country, whin you can't tell apples from gooseberries!"
Jan. 24.—A card party and (lance for the benefit of the club. AH members of the Supreme Board were present.
Feb. 26.—Boosters held their monthly meeting. Also a gift was presented to Mr. Zalar, in honor of his 25th aniversary as supreme secretary of the KSKJ.
March 14-15.—Joliet boosters had the honor of sponsoring the seventh annual KSKJ bowling tournament at the Hub Recreation. / Many towns were represented.
March 17-—Waukegan Drob-iiik's basketball team played in Joliet. After the game the visitors were guests at the gala St. Patrick's party at hall.
March 25.—Boosters received Holy Communion in a body.
March 26.—Monthly meeting with three new candidates joining.
April |9.—A great day for the bowlers of the booster cluH. They elosed its league and followed it with a banquet. Those in charge were: John Mutz, Al. Jursic, Frank Rogel, Anton Go-lobitcb, Agnes Govednik, Ann Mutz and Florence Benedick.
May 14 —A day set aside for tbe mothers and fathers, with a variety program- Those taking part were Marie Terjep, Afflrie and Bernadine Vraniear, Annette and Christine Koleto, John, Bichard and Doriene Churnovic, Jack Meade, Ann
Next year—
will be the same fa content as the one bow passing.
But it will-
see m to be different if you make it so. Check over this year, and count the minutes, hours, and days that you may have wasted.
Check the total-
time that you could have applied to better advantage, and then don't go about: making formal resolutions. Don't spend too much time making resolutions, and so doing forget to keep them. Better yet—
Realize— What you MUST DO to improve yourself, tmd you will not be bothered with What
NOT TO DO.
»•'• .:■>. • ; i ■	'v ,
The KSKJ—
has passed an unusually suc-
tion was held in Indianapolis, Ind. Booster members attending were; Anton Wfck, John Churnovic, Frank Ramuta, Lud Jvahar, Joseph Zalar, Antonia Strqna, Mary Goiobitch and Josephine Ramuta was a guest at the convention.
Aug. 19-26.—La Sallita. visiting a few boosterettes, and what a time the girls Had.
Aug. 23 —The dub had its meeting. Rose C. Horwath was honored with an Our ' Page writer's pin: < '
Sept. 9.—An indoor picnic was held in the KSKJ. Hall. Those in charge were: Joseph Terlep, William Rogel, Mardy Videtich, Frank Hochevar, Rose C. Horwath, Kathryn Vlasich and Anne Shray.
Oct. 5.—The only booster member to be married this year was Matey Verbiscber, and his bride was Agnes MprusHak.
Oct. 7.—Helen Vessel was second in the Harvest Queen Contest.
Nov. 7.—S&KJ. ladies' bowling league was organize^.
In all, fpUts, the boosters had a busy year. The basketball team and bowling leagues are in full swing.
Happy New Year!
Reporter.
make honor roll
. La Salle, 111.—The honor roll for the-first, semester.at the La Salle Peru Township High School carries the names, of 25 Slovenian students. They are: Joseph Martinjak, Julius Jak-se, Angeline Mafrteh, Molly Mariclc, Jjouise« lierschak, Rose
Rancingaj. Joseph Shustersic
Hf-^ _ ' *	-	«	.	„ „, .; *	m1 ' J %	* - i ;	¿a
Ohio Group to Meet; Ready to Start Sport, Activity Program
G!#vf}»M, 0, — Representatives of X*gJ societies in Cleveland and vicinity will meet again te outline a policy for the newly formed association organized last month for the purpose of creating a renewed interest in the Union.
The meeting will be Held at t {BO p. m., Dec. 30, in the Slovenian Home, Holmes Ave., where a 100 per cent attendance is expected- At the meeting held Vov. gl nine societies were represented by 27 dele-fates, who displayed an unusual amount of enthusiasm for the proposed plan of unifying the younger element in the Union.
With the preliminary organization steps out of the way, and an executive committee ready to go to work, the new group is ready to put into practice its policies.
The aim of the organization as outlined in the Slovenian section of this issue by George tyncbur, secretary of the organisation committee, is to make ibe KSKJ societies realize that it is important that the youth be organized and incited to activity and interest for the Union.
"If youth does not attend meetings and show an interest in the society," He contends, "our societies will suffer, as
Sheboyganitea To Make Merry Sylvester Ewe
cessful year, due to the co-^orge Tubich, Mary Vogrich, operation of the S&ipreme Geor^ Sev^k. Teresa Zev-board, society oSicers and,J^J^^L^^ members. VHt may have -JW?**',
seemed aa ^¡ttpffay* solution of probi*4»4n 1984 will-not hold good in for new problems are always to He
met. However, if the Union as a whole coroperatps as.it has in	it> asau*#d
tyat when amibar i&mo« rpll «round we will to look and say, "W* did all to the best ity."
Sheboygan, Wis.—Sylvester Eve will be a night of hilarity for both old and young. That is one night when there won't be any exemptions, as to how one behaves, and perhaps staggers around at SS. Cyril and Methodius' Church h»H.
The merry-making will start with a supper served from 6 to followed by dancing to the tunes of accordion music, German band Croatian string ensemble. There will be plenty of refreshments served, as well as ale for parched throats.
We are hoping to see some of our friends from surrounding territories. We are sure our hosts and hostesses will show you the best time of your life. No doubt, you will agree that you will get the most of, the best of, for your "denar" or money in this little hick town, as most people call it.
Reporteret. -o-
HUSBANDS GIRLS WANT
likewise wl)J the Union- By uniting in purpose to cre»t# an interest we will recruit all our youth and retain our membership, as well as provide an incentive for other youth to join our ranks."
Mr. Panchur recalls the enthusiasm and interest in the Union in 1938 and 1929 when tbe Eastern KSKJ societies were united in a sports program.
The executive committee of the new organization, and the representatives, have shown a marked ability in leadership and are versed in the work now before them. It is hoped that societies not as yet represented in the new set-up wjll send representatives to the next meeting.
Slovénie Cotte, Lonjßda*
KSKJ. MEN'S LEAGUE
Slovénie Coals ...________
Hickory Markets ____
Illinois Wipes_______
Johnston Cookies _____
W 17 48
__ 7
L 7 U 13 17
Joliet, 111. — Slovenic Coals won three games from the Johnston Cookies and the Hick-oi y Markets went into second place by sweeping the series with the Illinois Wine and Liquors. Honor bowlers were A. Lilek, 202 ; .F. Piankar, 213.
LAPIES' LEAGUE W
Lcgoda Tavern --------------12
Modern Fur Shoppe----- 4
The Modern Fur Sheppe won two games from the Logoda Tavern team. The girls are planning on a few match games with outside teams.
COMPARE3 ECONOMIC CONDITION*
SMWi»;
1 Kptppned. It ViU be held someplace,
Jf ys of you . are
.t®
Your b^^'^Jr^iA'
in f oo^lll fby
Of the society and the.organ- «v.~hÇ|	™—--
nn ization is all that is afcked	Lotfis Bäraga. tues, etc.,
i ' >. ■. , , •	75" .
•	'	■ , . v.- *\-:tr, : * . '¿Si l.'jt	^ .. •! ■ ">
What kind of husbands do most modern girls want? Rich men's sons or boys who have been brought up to know that a nickel is a big nickel as well as how to work? It wasn't so long ago that every girl had Her heart set on capturing some rich man's son or better. Now ft seems that things have ¿Hanged. -Most girls today want a husband who can toil as well as play bridge and attend socials and the like. a survey made at the University of Oklahoma reveals that even the modern co-ed wants a husband in preference to the socialite. In fact they disclosed they wanted^ a "man just like the man w)io married dear old grandma," pro'viding that stalwart individual is a man of Character—robust in many vir-etc.
Writing in the Washington Post, Dr. Frank O'Hara, professor and head of the economics of the Catholic University of America at Washington, D. C., discusses the economic-conditions of today in comparison with conditions of 1932 and 1933.	< - '
"If we were asked whether the country is better o$ than it was two years ago, there would be little room for a division of opinion," Dr. O'Hara states. "But whether we takp the view that the bottom of the depression occurred in midsummer, 1932, or in March, 1933, we are confronted by the evidence of the chart makers that during the second quarter of 1933 business activity received a tremendous upward thrust which promised to restore conditions to the levels of 1930. From this high point around ^ May of th|* year, again fell oif in September to a point below the low of the preceding November and has now taken several steps back in the direction of recovery.
"According to the American Federationist for November, there were about 140,000 more unemployed in August, 19*3, than in August, 1934, but 840.-000 more in September, 1984, than in September, 1033. Barron's for Nov. 5 gives figures to show that 190 important industrial corporations had a falling {Continued on page 8)
Hin III

Birdseye View
If we pause in our daily lives long enough to east our
thoughts into the past we would get a birdseye view of the wonderful fraternal work in the KSKJ during 1934—it conjures as if by magic the spirit that was imbedded into its membej», and: gives all plenty of fi>od for thought.
With these thoughts in, mind we bring to the front St^Ann's Society, No. 139, of La Salle, IH. This society began the year 1934 with Mrs. Emma Shimkus as its newly elected president. The success of the society is due, not only to the president, but to the splendid co-operation she received from both officers and members. It was with this in mind, and of the careful managerial work of Mrs. Shimkus that she was unanimously re-elected to that office for 1935. *
The month of February, the anniversary month of the so ciety, was fittingly observed by presenting a program consisting of a two-act farce and dancing party on Feb. 6.
March brought the' jubilee campaign and with it a host of new members. The fact that No. 139 was accorded the trophy for the Midwestern section is due to the captain of the campaign, Mrs. Jennie Bruder, who showed the true spirit of KSKJ fralernalism m the man-er in which she handled t'»e campaign. The results of her untiring efforts were tor make St. Ann's double its size in membership.
The month of October the society sponsored a .card and bunco party for the benefit of its' treasury, and December brought the year to a close.
The officers and members are eagerly looking forward to 1935—hoping that it shall prove as fruitful as 1934—that the wealth of new ideas was imbedded into - a fertile soil, from which nothing but good harvests shall be reaped.
Frances Jancer.
ECÈfclBE
1
— «

Long St
ave
idwest Basketball Champs
SHE
AWOKE AND WON $10,000 PRIZE
Being ad judged the cutest baby in America is quite a distinction, but it doesn't make a high-brow out of little Marilyn Yvonne Miller of Pierre, S. D. She looks on, as cute as she can, while her mother and father, Mr. and Mrs. R. C. Miller, inspect the $10,000 check she received in the nation-wide baby contest, conducted by a commercial company and the Century of Progress. There were 114,364 entries.
Here's the story of Marilyn's victory. She was born in St. Mary's Hospital in Pierre, S. D., and was especially admired by a nun, Sister Elexia, who started her on the road to fame. Sister Elexia had a painting of a baby asleep. So she said to Marilyn's father, who is a photographer: •
"Why don't you make a companion picture and call it 'The Baby Wakes'?"
And the very moment Marilyn woke up, before she had a chance to become self-conscious of "posey," her father snapped the picture, which critics have acclaimed as the most perfect baby photograph ever made. It wasn't made for any contest, but it won easily.
-o-
The new ofTice boy had been instructed how to answer callers. Just before noon a man asked, "Is your boss in?"
"Are you a salesman, a bill collector, or a friend of his?" inquired the boy. •
"All three," the man answered.
"Well, he's in a business conference. He's out of town. Step ill and see him.™
ThAre are ohfy two kinds people in the world—the peo-' pie "who live fn the shadow and
'gloom, and those who live on I the sunny side of the street.' These shadowed ones are some-tinWs called pessimists; "sometimes, people of melancholy temperament; sometimes they are called disagreeable people; |but, wherever they go, their, characteristic is this: their shadow always travels on before them. . . . These people j never bear their own burdens,; ¡but expose all their wounds to . others. They are all so busy I looking down for pitfalls and
. .	„	' *T __	" sharp stones and thorns on
Thcugh isolated from KSKJ. competition the Knights of whkh tQ gtep that they do not
Trinity of Brooklyn, N. Y., go about their sports in a way that|even knQw thftt there are any
is making the rest cf the KSKJ. world wonder just how it starg ,n the Hky Thege fo|kg
k done-	, '	_ . - : ' J . live on the wrong side of the
According to latest reports the Knights registered their |	And yet u h Qnly twenty
29th consecutive basketball victory.	^	. feet acrQS8 tQ thft Qther gide.
The boys of this wh.rlwind team are: top row (left to right):	where aunghine a,
Cab F Cerar F. Arko Ed Bruder	¡lies.-Newell Dwight Hillis.
Sitting: Joseph P. Staudohar, Joseph A. Staudohar, Charles	_n_
Staudohar, Dom Suplina, John P. Staudohar.
Golf Champ
Lorain Lodge Will Sponsor Dance Saturday
The SS. Cyril and Methodius Society, No. 101, will sponsor a dance on Saturday, Dec. 29, at the Slovenian National Home, beginnihg at 8 p. m.
The members of the lodge are cordially invited t'o attend the affair without fail. The public is also most comtsTTy invited.
You will enjoy dancing to tuc orchestra which has been obtained to furnish the music. Refreshments will be served. The admission, only 20 cents.
We assure you a good time. Therefore, don't forget the dance to be held by the C. and M. Society Saturday, Dec. 29, at the Slovenian National Home. . . f
Michael Cerne, Sec'y.
_____o-
CONSIDER THE HAMMER
THAT WONDERFUL SOMETHING
There's something that maketh
a palace Out of four walls aad a prayer; A Something that seeth a garden
In one little flower that is fair; That tuneth two hearts to one
purpose 1 And maketh one hetort of two; That smiles when the sky is a
gray one, And smiles when the sky is blue.
Without it no garden hath
fragrance, Though it holdeth the wide
world's blooms; Without it a palace a prison With cells for banqueting rooms;
This Something that halloweth sorrow
And stealeth the sting from care;
This Something that maketh a palace
Out of four little walls and a prayer.
—Selected.
It keeps its head.
It keeps pounding away.
It finds the point, then drives it home.
It looks at the other side, too; and thus often clinches the matter.
It makes mistakes, but wla^n it does it starts all over.
It is the only knocker in the world that does any good. -o-
FORMULA
My son," said Mr. Footlebill, "Now you to high school go, One earnest wish of you will Be glad to learn, I know, As through your algebra you go,
To learn, I hope you'll try, The value true of M plus O Plus N plus E plus Y." —Philadelphia Bulletin.
Frank Ivantic of St. Joseph Sports, Waukegan, 111., led the field with a 79 in the First K. S. K. J. Golf Tourney held this year in Waukegan.
Frank besides being a ball player. al»9 annexed the KSKJ. tennis crdwn in a tourney held in the twin-city.
St. Flcrians of South Chicago played a series of games with Jay teams in the Midwest, and later overcame all oposition in the first Midwest Basketball tourney held in Waukegan, 111.
' Heavyweight squad (left to right): Joe Bugos, Tony Fran-ko, Ed Kucic, Capt. Alex Hurysz, John Zupancic, John Franko, Manager Ed. Kompare.
Lightweights: John Povse, George Blasic, Frank Hvala, Capt. Frank Strubel, John Benkovich, Fred Marko, Frank Beri-
kovich.	' „
Two heavyweight players not in the picture are Tony Low-ery and Frank Zupancic.
Shortly after the Midwest season closed the Florians met the St. Joseph Sports of Cleveland in a home-home booking and divided wins.
SPONSOR RETREAT
Cleveland,. O.—Young men of Cleveland are invited to attend a retreat for young men, given in St. Vitus' Church Jan. 9, 10 and 11. The retreat master will be the Rev. Dr. Newton, D. D., of Our Lady of the Lake Seminary.
Services will start each evening at 7:30. This retreat is sponsored by the Holy Name Society.
-o-
WANT GAMES
Out-of-town teams who desire to book games with the St. Joes Waukegan KSKJ basketball teams, lightweights and heavies, are requested to write to Frank Drassler, 65 Tenth St., North Chicago, 111.
(Continued from last issue.) seemed to change. It is the first cluttered with flowers as it is.
She did not have long to time she gave vent to any emo- And if they have helped the wait. Mr. Sheridan and the tion in the two months she has lady next door, as you say they kiddies so,on left after an ex- been her^When I went back have, they have more than uberant exchange of greetings, ¡to tell her of the mistake, she served their purpose. Now She somewhat hesitatingly |was crying with all the feeling kindly tuck me in a little, I've rapped on 416, and to an im-janyone ever could, and, oh, I'a mind to get a few winks of
mediate, "Come in," she entered. "Oh, it's you, Miss Joyce. I'm afraid you'll find my tem-
just cannot bear to take them sleep before tonight's program
away from her. I just can't. I hope you don't think I'm ter-
worn me out a little, I'm afraid."
"They are awfully nice children, Mrs. Sheridan, but if you'll excuse me, this is not a professional visit. You see, I'm afraid I've made a mistake, or rather someone has, but I helped, not intentionally, of course. Someone sent you a huge box of roses, beautiful ones, and the girl at the desk simply told me they were for 418. I took them there. There It is believed that all lions didn't seem to be any card are "left-handed."' A famous then, but later as I was about explorer says that when a lion to dispose of the box a card fell desires to strike a forcible blow ¡out from somewhere. Then it it nearly always uses the left was that I had discovered that paw.	""	they were intended for you.
The card has your name on it, but the number is that of Miss Traynor's room. Of course, I know Lshould go back and get them, but please, Mrs. Sheridan, if it were an ordinary case I would have taken them away without hesitation, but this is different. She should have been well two weeks ago. That girl in 418 is having too long a convalescence. Of course, she was pretty sick to start with, nevertheless, Doctor thinks she isn't trying to get well. She hasn't shown a spark of interest that way. But just now when ¿he saw the flowers on the table alongside her, she
perature just this side of the rible to feel that way, but I sky. The excitement of seeing just can't help myself. If you my garrulous little ones has could onlj see her—" •
"Never mind, Miss Joyce, I know how you feel. Just give me the card so that I can make due acknowledgments, and everything will be satisfactory. One more bouquet makes little difference. This room is too
Death Take* Member
KSK^ ATHLETIC BOARD Frank Banich. chairman, 2015 W. 22d PL, Chicago, IU.
Pauline Treven, 1229 Lin-cola St., North Chicago, III.
Josephine Ramuta, 1805 N. Center SL, Joliet, UL
John J. Kordish, 325 How-ard St., Chisholm, Minn. Cl William fcastelic, J5930 Saranac Rd., Cleveland, O.
F. J. Sumic, 222 57th St., PittsburfK, Pa.
Rudolph Mmi.rU, 1120 W. Walker SL, Milwaukee, Wis.
La Salle, 111.—The grim reaper took from this locality Mr. Louis Bedenko, Edwards Ave. Mr. Bedenko passed away at St. Mary's Hospital on Dec. 13, after a few days' illness, with pneumonia.
Mr. Bedenko was president of Holy Family Society, No. 5, for many years until he resigned several years ago. He is well knowh in KSKJ circles in La Salle and vicinity. At the time of his death he was 60 years old. ^
He is survived by his wife and seven children, Frank and Louis Bedenko of Detroit, Mich.; Charles, Anton, Joseph, Ursula and Frances, at home.
The funeral was held Sunday afternoon, Dec. 16, from St. Roch's Church to St. Vincent's Cemetery. The funeral was the largest ever held in La Salle, almost 300 cards in the solemn procession.
Frances Jancer.
is put on."
After making Mrs. Sheridan comfortable, the little nurse quietly left the room to joyously go about the necessary tasks of the early morning.
Then came the singers, and the lovely Christmas chants solemnly reverberated through the spacious corridor. When Miss Traynor heard them she recalled the past Christmas Eves she had spent so joyously in the circle of her family. How happy she had been, how they had all loved each other. It was only her stubborn determination to make good that had driven her away. And now for the first time she realized
FEMALE GOSSIP
(Continued from page 7> views of the people—all of which are certainly a legitimate part of ethnology. On such a question as that of generosity, one could gather from comments that not only are there great individual differences, but that these differences are keenly recognized. There is one old Cree woman at Moose Factory who is the soul of generosity. When she was younger and the proceeds from her husband's and her own efforts at hunting and fishing were much greater than thé meager bit with which they now attempt to eke out an existence, this woman shared out most generously with all. Moreover she would see to it that the old and infirm who could not come to her for their share would get some of whatever she was dividing. But there are many younger than herself to whom she has been more than kind who never think of her now that she is crippled. Much to the indignation of several women with whom I was talking, some of these ingrates still come up to her cabin when they hear that she happens to have a little something.
"One easily gathers from gossip that a handsome face and possession of money are not attributes of first rank when a mother is considering a possible husband for her daughter. That a man be a good provider, in the Cree sense, and of a kindly disposition, is far more important. One mother was chided a little because she turned down the suit of a fairly well-to-do white man who wished to marry her daughter. She replied, 'Of what use are his looks and his money when he cannot even shoot a gun straight?' Most of the other women agreed that this was the proper attitude. They realize, too, that a man does not seek out beauty when looking for a mate. In fact, this
Joliet Boosters Hold
Arnra&l Meetings, Elect
-
Joliet, 111.—The Joliet KSKJ. Boosters held their annual meeting <4)cc. 17. Election of officers took place. Those elected for 1935 are: President Lud. Kuhar; vice-president Gen. Benedick, secretary Josephine Ra-muta, recording secretary An-Ivn Golobitch, treasurer Anton Lilek, trustee No. 1 John Bluth, No. 2 Ann Vranesic, No. 3 Rose Stepaniak. Seargant-at-arms Jcseph Terlep and reporter C. Petan. After the meeting a Christmas party was held. The decorations were set out by a table decorated with candles and centered with a Christmas tree. Santa Claus exchanged gifts for the members. Refreshments were served.
The club acknowledges the work of the following members who prepared the lunch: Anne Shray, Catherine Terlep, Josephine Ramuta, Mary and John Churnovich and Rose C. Hor-wath and Santa Claus was Joseph Terlep oud 280 lb. member.
Reporter.
-o-
SEES IMPROVEMENT IN ECONOMIC CONDITIONS
that she had been cruel. Cruel
to them by being silent. What | qualification seems not to play a feeling of security and rest it a part at all. A man wants a gave her that at least one, or girl who can do things—make perhaps all of them, knew,sndwshoe netting, and rabbit-
skin blankets, butcher a moose, tan the hide, cook and preserve the meat. She must be healthy, and, last but by no means least, she must not be too talkative, or as one woman put it, 'have a blathering tongue.'
"Information of this kind has a real place in ethnological field study and publication, for it seems to giv.e a more living insight into the inner life and thought of the people and into their attitude toward their own institutions as well as toward one another,. into both native culture anff" native personality.
(Continued from Page 7)
off of 24 per cent in net earnings for the third quarter of this year, as compared with the same period last year. On the other hand, it is reported that the incomes of American farmers, including government grants, are 25 per cent higher this year than last. From one source we learn that during the past year in typical manufacturing industries, a^rage labor cost per man hour rose from an index of 80.8 to 110.7, while individual production fell off with the results that labor costs per unit cf product increased from 62.4 to 82.7, thus forcing up prices of the product and forcing down the amount of the product than can find a market.
"The verdict is fairly unanimous that retail sales throughout the nation are expanding at a rate that would normally indicate recovery, but there are plenty of critics to object that the expansion is due to government spending and that when this tapers off or shall be left with a greatly increased national debt to pay off and a deflated industry to make the payments.
"After ail, probably the best ground for holding that the United States is economically better off than it was a year ago is to b£ found in the conviction that the fundamental economic forces appear to be set for recovery at a time when the government and business have ironed out some of their more important differences and seem to be ready to go forward with an improved grade of team-work."
Oil well pumps in*Texas are now operated by electric motors.
where she was, and had been so graciously tactful just to send her the flowers, giving her the opportunity to bury her
false pride and write to them. **«***-*•*•
The last notes of the evening's finale, that beautiful Adeste Fidelis, had just quietly died away as she reached for tHe signal cord. When Miss Joyce answered she found her patient sitting up in bed, red-eyed but smiling. "Will you please bring me some writing paper and a pen," she begged, "I am going to write aTetfer."
Cutting the hair short used to be a punishable offense in France.
CONTRIBUTORS
In submitting contribution« to Our Page, please consider the following:
1.	Use one side of paper only.
2.	Manuscripts written In pencil will not be considered.
3.	If possible typewrite material using double-spacer.
4.	All contribuUons must be signed by author. Name will be withheld from publicaUon by request
5.	Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Friday prior to intended publicaUon.
• 6. Manuscripts will not be returned.
7. Address «x^nmunicatton» to Our Page. «117 St. Clair Are., Cleveland. O.
. Editor: 8tanley P. Zupan.