Stev. 200 TR8T, četrtek 21. julija I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN Ml O aadtljah In praznikih ih 5., ah peaaJslJUh ah t. »JstroJ. yn— Ičse I ter. M prodajajo po S nvd. (S stot.; ▼ mnogik Wkakarnah ▼ Triku in okolici. Gorici, Kraaju, SI. Potra, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Lnciji, Tolminu, Ajdov-IMnl. Dornberg* Itd. Zastarele itov. po 5 nv*. (10 stot.). •«LA«I SE RAČUNAJO NA MILIMETRI T Hrokostl 1 kolono. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi pi I at mm. e«nrtiiice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih uvodov po tt rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 X, vsaka aadajjna vrsta K 2. Hali oglasi po A stot. "Beseda, aaj-■Lanj pa 40 stot. Oglase sprejema laaeratni oddelek uprave .Sdinosti". — Plačuje so izključno le npravi „Edinosti". m ■■ = Plačljivo In utožljivo V Trsta. GPINOST akmmttm poUMnmgm tfruM« JUinMt" xa Primorske. NAROČNINA ZNAŠA M —il loto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; aa na-brea do poslane naročnine, se uprava no ozira. m as«*ljsfce lstaaje „ZDZVOSTI" stana: s» ••le M« Kram »-SO, » p«l lata Krca I SO. Tai dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- raaa pisma as as sfirejssiaje In rs k spis I a« as vraiaje Hnvotelno, oglase in reklamacijo jo pošiljati na upravo lista. tntEDNlfiTVO t oHaa Oiarffa Galatti 18 (Naredal ton) ladajateH in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni); koa*orcg lista .Edinost4. - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom t Trstu, ulica ii m..........Giorgio Galatti Stev. 18. ======== FoMne-hranllsKnl nlaa St. M1S52. TELEFON St 11-57. BRZOJfiUNE UESTI. Ogrski državn. zbor. BUDIMPEŠTA 19. Zbornica je nadaljevala adresno debato. Govorili so posl. Evgen Ronay in Štefan Haller (ljudska stranka), nakar je povzel besedo poslanec Julij pl. Justh in napadal delavno stranko, "predbacivši jej zlorabe na zadnjih volitvah. Posebno hrupni prizor je nastal, ko je govornik opisoval dogodke na volitvi v okraju Nagy Iglo, kjer sta si stala nasproti dva kandidata delavne stranke. Eden se je priznal kakor kandidat grofa Khuena, drugi kakor kandidat grofa Tisze. Volilni predsednik pa ni — Čuden slučaj — pripustil na volitev volilcev, ki so se priznavali pristaši gr. Khuena. Posl. Emerih Montbach (delav. stranka) je skočil po koncu in zaklical: To ni res! To je laž! (Velik hrup). Predsednik je zvonil in pozval poslanca Montbacha k redu. Predsednik je zapretil, da suspendira sejo, ako ne bo kmalu miru. Ko je Justh končal svoj govor, je predsednik, ker ni bil predbeležen noben govornik, zaključil debato. Nato je bila razprava prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja jutri. BUDIMPEŠTA 20. — Ko je v adresni debati posl. Justh govoril o zlorabah na volitvah, ga je ponovno prekinila desnica z ropotom. Nastala je kontroverza s poslancem Montbachom (delavna stranka), ki je izvajanja Justha označal za laž. Justh je poslal Montbachu svoji priči. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 20. V včerajšnji seji deželnega zbora je reflektiral civilni adlatus baron Benko podrobno na izvajanje posameznih govornikov ter je zavračal energično napade na orožništvo. Glede delogiranja kmetov pravi civilni adlatus, da se izvrše ista le vsled enoglasnega sklepa agrarne komisije, v kateri sta tudi dva kmeta. Na izseljevanju niso krive ne gospodarske razmere ne vlada. Razlog leži v muslimanski psihi. Dokaz temu je, da se izseljujejo le muslimani. Železnice da niso bile zgrajene le v strategične namene, temveč ima vsaka posamezna železnica tudi veliki gospodarski pomen. Glede pošle je civilni adlatus obžaloval, da se ne nahaja v rokah drž. uprave, a se nadeja, da se posreči skupnemu finančnemu ministru to doseči. Grof Aehrenthal na počitnicah. DUNAJ 20. „N. Fr. Presseu piše : Kakor smo zvedeli, se grof Aehrenthal poda jutri v Marijine vari. Nekoliko dni pozneje pride tja obiskat Aehrenthala tudi državni tajnik Kinderlen-Wachter. O sestanku italijanskega ministra za unanje stvari z grofom Aehrenthalom ni še določenega nič gotovega. Verojetno je pa, da pride San Giuliano tekom poletja v Avstrijo predstavit se cesarju in da ob tej priliki obišče grofa Aehrenthala. Cesar Viljem na Dunaju. DUNAJ 20. Kakor je Korr. Wilhelm zvedela iz zanesljivega vira, pride cesar Viljelm dne 20. septembra na Dunaj, kjer ostane dva dni. Prej, to je, dne 17., 18. in 19. septembra se cesar na povabilo nadvojvode Fer-derika udeleži lova v Bellayu. PODLISTEK. jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks, Šandor-Gjalskl. • Prevel Fr. Orel. Na to je jela onemelemu Hanibalu z navdušenimi, skoraj eksaltiranimi besedami slaviti svojo odloko in svoj ciij. Ne z jedno samo besedico ni vspel, da bi jej pretrgal govor. Diviti se je moral njeni lepoti in navdušenosti, s katero je razvijala svoje vzvišene misli. Občutil je samo, da iz njenega pojava vpliva nanj neka višja moč, neka svetost in večnost; bilo mu je tako, kakor takrat, ko se je poglobil v nauke Bude in drugih nadčloveških mislecev. Ni zmogel besede, da bi se jej protivil. Tudi tedaj, ko so se, kakor po navadi, pred obedom sešli v Jurkičini sobi on, mati njegova in njeni roditelji, ni mogel navesti razloga proti dekličinemu sklepu. Molčal je tudi tedaj, ko je prišla stara gospa do njega ter ga zaklinjala, naj odvrne Jurkico od samostana in naj si jo vzame za ženo. A dekle jih je venomer prepričevalo, Sindikat bančnih uslužbencev v Parizu. PARIZ 20. V delavski borzi je imelo sinoči okolu 2000 bančnih uslužbencev shod, na katerem so sklenili osnovati sindikat, da dosežejo podporo splošne delavske zveze zboljšanje svojega položaja. Obletnica za pokojnega papeža Leona XIII. RIM 20. Danes zjutraj je bila v siksin-ski kapeli slovesna zadušnica povodom obletnice smrti papeža Leona XIII. Službo božjo, na kateri je bil navzoč papež, več kardinalov in diplomatičnih zastopnikov, je opravil kardinal Ferrata. TURČIJA. CARIGRAD 20. Sinoči izdan komunike porte o bistvu dosedanja poročila o tajnem odboru, ki je nameraval vprizoriti splošno ustajo, umoriti nekatere člene ministerstva in zbornice, osnovati nov kabinet po členih opozicije, razpustiti zbornico, razpisati nove volitve, odpraviti obsedno stanje in nastaviti v službo zopet uradnike, ki so sedaj izven službe. CARtGRAD 20. Listi priobčujejo mnogo podrobnosti, o tajnem odboru, iz katerih je posneti, da je bil odbor razdeljen v dva glavna oddelka, ki sta jih vodila Rizanur in bivši brigadni general Natik, dočim je vodila vso zaroto neka višja oseba. Policija, ki je včeraj aretirala še mnogo drugih oseb, pozna že skoraj vse člene. Glavni udeleženec Ali Kemal, bivši vohun sultana Abdul Hamida, ni bil aretiran, ampak je pobegnil v Aleksandrijo. Tajni odbor je na svoji zadnji seji pred odkritjem sklenil prirediti veliko demonstracijo pod geslom: Vzpostavo še-rijata. ! CARIGRAD 20. Na podlagi izpovedb zaprtega člena tajnega odbora je policija po noči zaprla opozicijonalnega poslanca Riza-nurja, ki je bil takoj zaslišan vojno-sodno/ Rizanur, ki je bil prej vojaški zdravnik in privatni docent na vojaški zdravniški aka-j demiji, je v zadnjem času pripadal „zmerni" liberalni stranki._ Gradec 20. Danes je bila otvorjena, tukaj 13. glavna skupščina nemške avstrij-' ske učiteljske zveze. Na skupščino je došlo okolu 1700 učiteljev iz vseh avstrijskih dežel. j Temešvar 19. Danes ob 9.14 zjutraj' je bil tukaj močan potres v zapadno-vztočni i smeri. Trije potresni sunki so si sledili obl močnem podzemskem bobnenju. Potres je provzročil v mestu veliko razburjenost. Škode ni bilo. Pol milijona za germanizacijske svrhe Trsta in Istre! (Dalje.) Na takove načine se importira veliko-nemško gibanje v naše kraje. Izlasti nazorno se nam kaže to na polju šolstva. Vsa prazna mesta zasedajo s suplenti. Čez leto dnij jih imenujejo provizorično, a nedolgo potem postajajo ti usiljenci definitivni učitelji, oziroma profesorji. Med tem se jih tudi materijalno podpira, da napravljajo tiste borne izpite. V to se jim dovoljujejo po pol in tudi vse leto dopusta. To je postalo v prakso na naših šolskih oblastih: pri namestništvu in pri minister-stvu. Na ta način se donaša nemška infiltracija ; potom imenovanj državnih uslužbencev. In ta imenovanja se izvršujejo često brez vsacega razpisa službe. Taki slučaji se celo množijo vsako leto bolj. Nemštvo se propagira na državne stroške, dočim si mora naše siromašno slovensko ljudstvo s svojimi krvavimi žulji vzdržavati narodno šola, ako noče pošiljati svojih otrok v narodne — klavnice! A ko si, slovenski trpin, končno vendar dovršil svoj šolski obisk v domovini, potem, ko si 12—14 let brisal prah po šolskih klopeh — potem ti nastopajo zopet nove krvave poti. Moraš se klanjati na desno in levo, da si priboriš kako službico po milosti njih, ki tu kakor gospodarji režejo po blagi volji kruh domačinom. Ali pri tem moraš biti zelo previden: moraš svojo narodnost, če že ne povsem zatajiti, pa vsaj — skrivati svoje narodno mišljenje. Gorje tebi, ki tvoriš redko izjemo, da vendar službuješ na pr. na kaki nemški državni šoli, ako si tako nepreviden, da se ponašaš se svojim slovenskim rojstvom. Kakor smo že dokazali, so pa Slovenci na teh šolah sila redke prikazni, ker nad tem čuvajo volks- in kulturrati z jastrebovim očesom, da preprečajo vsako imenovanje pa tudi najsposobnejega Slovenca! Kajti naša tržaška velenemška kolonija je v tesnem in permanentnem kontaktu z rečenimi volks-rati in posebno še z najagilnejimi nemško-nacijonalnimi poslanci. Viden znak teh tesnih stikov so pogosta prihajanja mož a la Dobernig, VVolf, Scheiner v goste k naši nemški koloniji, da podžigajo svoje emi-sarje k čim energičnejemu in zistematičnejemu delovanju. Po navodilih teh apostolov so si tržaški Nemci ustanovili tudi svoje društvo „Verein der deutschen Staatsangestelltenu. Tu je torej jasen in izrecen namen, da se hoče tudi državne uslužbence vzgajati za delo in boj — ad majorem Germaniae gloriam. To društvo ima še poseben namen, da hitro obvešča one „tam gori", čim je razpisano kako, pa bodi še tako borno mestece v državni službi. Potem pa že Volks-rati skrbe, da vsa ta mesta dobe ljudje po njihovi volji. Nemški agresivnosti ne zadošča, da jih že država sama iz lastne volje in po nagonu lastnega srca protežira, kolikor je to sploh možno ob danih razmerah. Ne — da pojde nemško delo še hitreje in vspešneje izpod rok, so si osnovali še to pretvezno „obrambeno" društvo, da brani, kar so si Nemci tu tekom let prisvojili po svoji krivici in na škodo domačih dežeianov. Na vseh tukajšnjih c. k. uradih imajo že vse tako urejeno, da vedo že v naprej, kdo bo naslednik kakemu upokojenemu ali odidšemu uradniku. A če se kdo našincev pritožuje, da se mu je zgodila krivica, ker ni dobil mesta, na katero je z vso pravico aspiriral in dobil tudi najbolja tozadevna zagotovila, se na namestništvu izgovarjajo na Dunaj, oni na Dunaju pa na — Trst! Za nas pa je gotovo to, da so krivi — vsi, ker je ves vseskupni vladni zistem v službi nemške ideje, germanizacije, nemškega nadvladja v državi! (Pride še.) Celjski sokolski zlet leto 1910. V slovenskem predmestju — Gaberjih tik Celja — se zberejo dne 14. avgusta Sokoli iz vseh slovenskih pokrajin; tudi kako blaženo se čuti v svojem sklepu; navsezadnje so bila srca vseh hvaležna božji previdnosti, ki jo je vzbudila k zavesti. Veličasten dan je bil to za krog teh dobrih ljudi. K p i 1 o g. Koncem leta 1886 obiskala je kolera tudi Pazarince. Žuničevi sorodniki iz Primorja so ga bili obiskali in dva dni pozneje j je jeden njih umrl za to boleznijo. Nekoliko dni kasneje se je bila bolezen zelo razširila, j Žunić se je odstranil iz mesta z razlogom,1 da ima silnega opravila pri glavarstvu, a vendar je prej pisal v Zagreb, aa bi dopo-, slali usmiljene sestre za postrežbo bolnikov, j Tri dni kasneje so resnično dospele tri usmiljenke. Bile so pa tudi potrebne. Domačinov ni bilo nijednega, ki bi se hotel izpostaviti nevarni postrežbi, a bolnikov od dneva do dneva več. Jedini Radmanović je bil v vsem mestu, da je trezno prevdarjal položaj. Njega je bilo videti povsod; k vsakemu bolniku je prihajal prvi, da mu, nudi svojo pomoč in izpolni zadnjo dolžnost ljubavi proti svojemu bližnjemu. Bolezen se je razširila tako grozno, da ni izbirala svo-j jih žrtev le v slojih siromaštva in bede, ampak je posegnila tudi v boljše kroge. Prvi, ki je obolel, bil je Nalješković, takoj za njim učiteljica Lisička in trgovec Levi. Radmanović je pomagal pri slehernem. Pri Lisički se je morala ustaviti jedna usmiljenk. Vso noč se je bolnica zvijala v groznih krčih, a bleda, mlada sestra-usmiljenka se je trudila na vse načine, da jej ublaži bolečine. Radmanović je dospel uprav ob času, ko je usmiljenka z vsem naporom svojih telesnih moči trla bolnico. Divil se je požrtvovalnosti in trudu, s katerim se je iz-kaževala služabnica božja; — — a tedaj jej je peča nekoliko zdrsnila z glave; — privzdignila se je, da si jo popravi in v tem hipu se je nje pogled srečal z njegovim. Mraz je spreletel obadva. Usmiljenka je bila ... Jurkica. A le hipno je trajalo to, — ker zvijanje in bolestni klici bolnice so takoj pripravili oba k zavesti in usmiljenka je nadaljevala s trenjem bolnice. Jedini Bog je mogel docela pojmiti občutke, ki so ob tem srečanju pretresli njegovo in njeno srce. Opisati ne bi zamogel teh čutstev ne jeden smrtnik. Hvala neumorni skrbi in postrežbi usmiljenk, kakor tudi energični pažnji Hanibalovi, je bolezen naposled prenehala. Lisička, Nalješković, Levi so hodili zopet zdravi po mestu in so po svoji stari navadi bratska nam hrvaška in češka društva bodo zastopana. Za nas obmejne Slovence bo ta dan velika in dostojna manifestacija narodne in slovanske misli! Okrepimo si narodno zavest našo, črpati si hočemo novih sil v težkem in svetem boju za drago nam rodno grudo ! Zlet celjski I. 1910 naj bi bil za Štajerce prava olimpijada, ki naj zanese v narod našo sokolsko idejo — svobode, enakosti in bratstva. Iz vseh strani Grecije so prihitevali stari Grki v Olimpijo in se navduševali ob pogledu na svoje mladeniče, ki so med sabo tekmovali za venec s svetega oljkinega drevesa. Ravno tako naj pridejo ta dan v naše Gaberje, vsak, bodisi od blizu, bodisi od daleč, naj si ogleda našo slovensko armado, ki se zbere iz vseh stranij obširne Slovenije. Sokolstvo nam pokaže, do katere višine se je povspelo in predoči nam v tekmi moč, energijo, in oni možati ter samosvestni nastop, ki je v prvi vrsti potreben narodu, bojujočemu se za obstanek svoj. Sokolske čete naše obrnejo na-se pozornost nižjih slojev in kmečkega ljudstva in na ta način bodo demokratizirale vzvišene ideje neumrljivih bratov — Tyrša in Fiignerja. Slovenci iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Tržaške, vsi dne 14. avgusta v Celje! Ta klic izzove v srcih naših bratov Sokolov gotovo vesel odmev in samoobsebi umevna njihova dolžnost je, da se udeleže tega velikega nam praznika. Te besede pa naj veljajo tudi Vam, rodni nam bratje in sestre iz Kranjske, Goriške in tužne Koroške, a tudi Vam Slovenci ob sinji Adriji, ki možato branite naše pozicije napram krivičnemu Lahu. Pripravlja se velik slovenski in slovanski shod! Obiščite nas, dragi rojaki, in podprite nas v boju, ki ga bijemo in ki mora biti enkrat dobojevan. Vsprejeti Vas hočemo z odprtimi rokami! Slovenci od blizu in daleč: dne 14. avgusta v Celje! I. vseslovenski narodno-radikalni abltorllentskl shod v Trsta. Prvič se hočejo letos sestati narodno-radikalni abiturijenti in abiturijentke gimnazij, učiteljišč in realk k resnemu posvetovanju, da morejo stopiti z jasnimi smotri ven na prostrano polje javnega življenja. Kakor pa so si izbrali prvoboritelji narodno-radi-kalne ideje Trst za kraj prvega zborovanja struje, tako storimo i mi. Napotili so nas k temu koraku pač slični motivi kakor sklicatelje prvega narodno-radikalnega shoda. V Trstu hočemo zborovati v dneh 26. in 27. velikega srpana. Prvi dan bo posvečen skupnemu javnemu zborovanju: 1) Narodno-radikalna struja — kulturna struja. 2) Slovenska žena. 3) Naloge slovenskega tehnika. 4) Razmerje med slovenskim učiteljem in ostalo inteligenco. 5) Nova pota ljudske izobrazbe. Drugi dan se bodo vršila strokovna zborovanja, ločena v tri oddelke: a) gim-nazijsko-realski; b) ženski in c) učiteljiščniški oddelek. K temu zborovanju bodo imeli pristop le oni, ki se izkažejo z vabilom. Ob priliki tržaškega shoda priredi „Prosveta" poučni izlet v Trst, ki bo trajal od 25. do 30. velikega srpana. »Odbor „Prosvete* se je širili novosti. Največ so pripovedovali, da jedna izmed usmiljenk je — bivša učiteljica Agićeva: — „znate, ona, ki se je zavoljo svojega pustolovnega življenja morala odreči 'službi." Vendar pa niso smeli pred vsakomur govoriti tako, ker večina ljudstva se je s hvaležnostjo spominjala one male, slabotne usmiljenke, ki je pa kakor velikan vršila svojo službo in s tem rešila življenje mnogim. Nekaj dni zatem se ni pojavil nijeden nadaljni slučaj bolezni in vsled tega so se usmiljenke odpravljale. Ko je pa imela dospeti kočija, da jih odpelje, prijavil se je sluga iz grada z vestjo, da je Hanibal obolel... I Bilo je že polunoči, ko so bili na gradu še zaposleni okolu bolnika. A vse je bilo ] zastonj, — izdihnil je. „O Bog, tolikim si prizanese!, — a ravno njega si poklical!" j — se je izvila mladi usmiljenki nespodobna | misel. Zaječala je in pokleknila ob robu postelje, na kateri je ležal mrlič. Pozabila i je bila na vse. Kakor nikoli še s tako silo se jej je pojavila grenka bol radi lastne usode in njene žalostne ljubavi, — v oči j njemu, ki ga ni več. Njena tovarišica je med ,tem že klečala in glasno molila za mir in pokoj duši umrlega. Jurkica se je nekoliko Stran II »EDINOST« št. 200, V Trstu, dne 21. julija 1910. obrnil na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu za znižano vožnjo. Ker pa do sedaj ni prišla prošnja rešena, naznanimo pozneje natačnejše informacije. Vendar pa prosimo one tovariše, ki bi se radi udeležili tega izleta, da pošljejo priglase vsaj do 15.[8. Slavni ljubljanski občinski svet je obljubil na priporočilo gospoda župana Ivana Hribarja, da onim tovarišem, ki pridejo v Ljubljano že 24. velikega srpana, preskrbi brezplačna prenočišča. Gospodu županu kakor slavnemu občinskemu svetu bodi izrečena na tem mestu javna zahvala. Isto tako je preskrbelo akademično društvo „Balkan" udeležencem shoda brezplačna prenočišča v Trstu. Tudi temu društvu bodi izrečena na tem mestu javna zahvala. Podpisani pripravljalni odbor vabi na shod vse tovariše abiturijente in tovarišice abitu-rijentke, v našo sredo pa vabimo tudi tovariše akademike in ono slovensko občinstvo, ki mu je v resnici kaj ležeče na mladini in ki je pripravljeno stopiti v njen krog z nasveti in z zdravimi mislimi, ^/as/i pa vabimo v naš krog tržaške Slovence. Priglase za vožnjo kakor tudi priglase za brezplačna prenočišča sprejema „Pripravljalni odbor za abiturijentski shod" v Ljubljani, mestni dom. Priglase je treba poslati vsaj do 15. velikega srpana. Pripravljalni odbor. Nam prijazne liste prosimo, da bj blagovolili ponatisniti to naznanilo. Hrvatska kriza. Od hrvatskih koalicijskih listov nam je došel sinoči sam „Obzor", a ta ne reagira na grožnje v madjarskih listih s Frankom, Rauchom in klerikalci. Pač pa prinaša v vesteh iz Budimpešte zelo interesantnih momentov. Glede oddelnega predstojnika Aranic-kega je hotela koalicija poprej počakati na otvorjenje hrvatskega sabora, kjer bi reče-nega predstojnika pozvala na odgovor in ga strmoglavila parlamentarnim potom. Ali ultimatum dra Tomašiča in posebno njegova zahteva, naj se odstopi od zahtev, obseženih v sklenjenem paktu, je prisilila koalicijo, da je izzvala krizo. Interesanten in važen moment pa je, da so tudi nekdanji členi bivše „narodne" — čitaj: madjarske stranke — glasovali s koalicijo za znani odgovor banu. Najvažneji pa je v informacijah „Ob-zorovih" zatrdilo, da kriza še ni stopila v akuten stadij. Še le po odloki cesarjevi zadobi ista akuten karakter, to je: polem še le se odloči, da-li pride res do spremembe režima v Hrvatski?! Odločilna seja bo bržkone v soboto. V to sejo ne bodo pozvani samo hrvatski delegati v srbsko-hrvatskem saboru, ampak tudi drugi poslanci, ker je skupna koalicija oni kompetentni forum za končni sklep. Potemtakem v krogu hrvatskih delegatov ne izključujejo še možnosti, da se spor kako poravna. Značilno je, da ubira grof Khuen v svojih izjavah o hrvatski krizi povsem drugačne strune, nego ono madjarsko časopisje, ki bi hotelo z grožnjami zastrašiti hrvatsko-srbsko koalicijo. Soglasno z intonacijo v gornjih „Obzorovih" poročilih je tudi grof Khuen v razgovoru s sotrudnikom „Bud. Hirlapa" izrekel mnenje, da se vprašanje hrvatske krize reši logično in normalno in z najpovoljnejšim vspehom. A v razgovoru s poslancem je izjavil, da o prelomu se nikakor ne sme še govoriti. Stvar se reši tako, da bodo vsi zadovoljni in da bo Hrvatska pomirjena ! On želi, da se kriza reši čim prej in je uverjen, da se reši mirno in povoljno. Kakor se vidi, prevladuje v Budimpešti precej optimistično pričakovanje glede rešitve sedanje krize. V vse drugačni, veliko resneji luči pri- kazuje „Kroat. Korrespondenz" v svojih dopisih iz Budimpešte in Zagreba sedanjo krizo in nje vzroke. Najodločneje se tu oporeka poskusom grofa Khuena in Madjarov, da bi stvar prikazoval tako kakor da je ta kriza le osebno vprašanje. Hrvatski delegati so namreč prišli do uverjenja, da tudi sedanja ogrska vlada ne misli vsprejeti niti ene njih političnih in državnopravnih zahtev. Zato ni smatrati tega konflikta kakor spor med banom Tomašičem in koalicijo, ampak kakor spor med Madjari in Hrvati. Dr. To-mašiču je bila resna volja, da v dobi premirja izvede v Hrvatski vsaj tiste reforme, v katere so Madjari že privolili, a ko je videl, da mu to ni možno, je podal raje svojo demisijo. Iz tega jijegovega korektnega vedenja — nadaljuje rečena „Korrespondenca" na drugem mestu — se daja pač sklepati, da nikakor ne bo hotel biti orodje ogrske vlade. Kakor povsem gotovo treba smatrati, da dr. Tomašič na najodločnejši način odkloni vsak poskus, ki bi ga hotel pridobiti za kako politiko nasilja v Hrvatski. Tudi se bo sploh uvaževalo, da na neizpolnje- Dnevne novice. Bodoči češki minister-rojak. Glasilo profesorja Masaryka „Cas" prinaša preko Dunaja vest, da bo poklican dvorni svetnik Paroubek kakor češki minister-rojak v Bie-nerthovo ministerstvo. Vatikan in Španska. — Iz vatikanskih krogov javljajo, da je Sv. Stolica odločila prekiniti poganja s špansko vlado. ■j* Giacomo Ceconi. V ponedeljek je umrl v Vidmu stavbeni podjetnik Giacomo conte Ceconi, ki mej drugim zgradil Arlberški in bohinjski tunel in tudi del nove luke pri Sv. Andreju. Socijalno-dem. strankarski shod na Nemškem. Letošnji strankarski shod socijalne demokracije na Nemškem bo zboroval v Magdeburgu. Shod se otvori 18. avg. Fran Naval — dramatični pisatelj. Odlični operni pevec, slovenski rojak Fran Naval - Pogačnik je spisal veseloigro v treh dejanjih, ki jo vprizore na Kraljevih Vinohradih. __ Domače vesti. „Piccolovi" strategi. — Pišejo nam : nju pakta ni kriva njegova volja, ampak se I v številki 1042 „Piccola" čitamo senzacijo- vzdramila iz svoje boli, — tudi ona je privzdignila svoje oči k razpelu. Ali v tem pogledu ni bilo ne redovffiške pokorščine, ne krščanskega zatajevanja. Bilo je trenot-kov. ko je obšla dušo mlade redovnice silna bol, ker je odklonila življenju ponujeno srečo; s prepričanjem je sodila, da je ta pričujoča grozna izguba kazen za njen beg od življenja. Dozdevalo se jej je, da gleda nekaj groznega, nekaj povsem dru-zega, nego jej je razkrivala sveta vera, — se strahom je videla, da so to slepi slučaji usode, ki brez nikake pravice, ne razloga, sipljejo brez mere in sočutja dobro ali zlo, a ne pazijo pri tem, kedaj in komu pada v krilo sedaj dobro, sedaj zlo, — skrbe le za to, da se vse giblje in premiče v zagotovljenih jim smereh. A ta grozna pošast se svojim slepim, otrpnjenim obrazom je nosila na čelu znak, ki si ga je Jurkica raztolma-čila z besedo: „Usoda!" — Piosi za nas! — začela je glasno moliti njena tovarišica. Jurkica se je zganila in se spustila še nižje na kolena, ponovila tovarišičino molitev ter z gorečim, pobožnim pogledom vprla svoje oči na razpelo, a toliko srce kolikor molitev njena sta bila združena v jedni sami želji: da bi tudi ona skoraj — skoraj sledila Hanibalu. (ZVRŠETEK.) je to zgodilo na višo voljo Naj je tudi dr. Tomašič — tako zaključujejo te informacije — unijonist, ali ni mož, ki bi hotel zanašati prepir in nemir med prebivalstvo. To pa je precej jasen odgovor na grožnje z nasiljem, in je tudi pojasnila, da Frank-Rauch-furtimaško gospodstvo je strašilo, ki se ga vsaj za sedaj še ne treba bati. Jezuitski vplivi v Bosni in njih posledice. Iz Sarajeva prihajajo velezanimive in ob enem za_ slovansko stvar v Bosni tolaž-ljive vesti. Škof Sarić je imel v deželnem zboru sila šovinističen govor proti Srbom. V svojem hrepenenju, da bi Srbe sumničil navzgoraj, je napovedal splošno u s t a j o Srbov v Bosni. Zatrjal je, da Srbi, — ki so, nota bnne, nasproti Hrvatom v veliki večini — niti ne obstoje kakor narodnost in da nimajo kakor taki nobenih pravic. To prekorača res že vse meje nestrpnosti, in grde krivičnosti. ki bi morale biti jednostavno izključene ravno pri katoliškem škofu. Govor škofa Šariča je silno razburil ne le Srbe, ampak tudi Hrvate. In to ne le onih iz „Hrvatske zajednice", ampak tudi nekatere v — „Katoliški udrugiw ! Vidnega izraza iemu nezadovoljstvu je dal dosedanji član „Udruge" dr. Jankovič, ki je z mesta napovedal svoj izstop iz stranke!! Evo, kam dovajajajo nemško-jezuitske mahinacije za katoliško stvar v Bosni. Zaveden po teh spletkah je vse prej nego bistri nadškof Stadler v imenu vere razkrojil Hrvate v Bosni. Potem je doživel na volitvah grozen poraz, a sedaj razdeva njegov pomočnik v svoji nestrpnosti še tiste male ostanke svoje lastne stranke, ki so bili prišli v deželni zbor. * Kaj je mari nemškim jezuitom za katolicizem in hrvatstvo v Bosni! Ta dva pojma sta jim le sredstvo, s katerim spletkarijo v interesu dunajskega zistema. Ali čin d.ra Jankoviča je tolažljivo znamenje, ki pojasnjuje, da mnogi sedajo na lim le v nepoznavanju resničnih namer zakulisnih akterjev. Ali čim so sprevideli, kam žene veter ladijo — jo zapuščajo. Do takega procesa utegne priti prej ali slej tudi na Slovenskem. K položaju v Avstriji. Puljski „Omnibus" označa mnenje slovenskih in hrvatskih poslancev o sedanjem položaju, oziroma ugiblje o bodočem razvoju stvari tako-le: Država treba za razne potrebščine mnogo milijonov: za pokrijje stroškov aneksije, za razne vojaške potrebe, za železnice in kanale in tako dalje. Teh milijonov pa ne more dobiti, ako se ne povišajo nekateri davki; na žganje, na dohodke od kapitalov in od dedščin. Proti prvemu davku so socijalisti, a drugemu se protivijo zastopniki imovitejih | kmalu slojev, ki jih je veliko izlasti med Nemci. Ker vlada za te stvari nima potrebne večine, bi se moglo zgoditi, da se bo morala vlada omehčati proti onim strankam, s katerimi so naši poslanci. Ali te stranke porečejo: Mi damo cesarju, kar je cesarjevega, ali potem naj se tudi narodu da, kar je njegovega ! Ako bo možno tako, se nelno brzojavko: „Lo Czar regalera alla Serbia tre monitori, che andranno ad a u-mentare le flotta danubiana serba". Ker se mi zdi ta vest otročje neumna, sem čakal z radovednostjo na „Edinost", da-li tudi ona prinese to novost ? In res, vidim tudi tam ravno isto — a nekaj drugače: „Car Nikolaj je daroval srbski vladi tri nove monitorje, ki naj bi tvorili jedro srbske vojne flotilje na Donavi". — Malo razlike, kaj ne, „dohtorji" v „Piccolovem" uredništvu ?! Ne vemo, hoče-li „Piccolo" s takimi neumnostmi svariti Avstrijo pred srbsko floto, ali se samo norčuje s Srbijo, ali pa brije norce iz svojih čitateljev. To slednje bo najbolj verjetno, ker je gotovo znano vsakemu, tudi najbolj priprostemu človeku, da Srbija nima niti ene najmanjše vojne barčice na Donavi. Finančnemu ravnateljstvu v vpošte-vanje. Iz uradniških krofov smo prejeli: Govori se z gotovostjo, da bo v kratkem imenovan azistentom na tukajšnjem car. uradu neki častnik iz armade. Ta vest je provzročila med praktikanti tega urada veliko razburjenje, temveč, ker jim je še v svežem spominu zadnje imenovanje, izvršeno komaj pred dvemi meseci, — ko je bil namreč tudi neki častnik vojske imenovan azistentom. Častniki nimajo zakonite pravice do takih imenovanj, zato se praktikanti po pravici čutijo oškodovane v svojih pravicah. Da stanje praktikantov ni posebno cvetoče, dokazuje dejstvo, da od 40 praktikantov jih je še 11, ki služijo 3 do 4 leta in brez nade, da bi v bližnjem času prišli do cilja. Od zadnjih 29 zasedenih mest jih je bilo nič manje nego 9 oddanih podčastnikom - certifikatistom. Drugi vzrok vsej mizeriji praktikantov je, da stari uradniki nočejo v zasluženi pokoj po dovršenem 35. letu službe, marveč ostajajo do 40. in tudi d o 45. leta. Finančno ravnateljstvo pa še povečuje nezadovoljnost praktikantov s tem, da na-imenoma imenuje častnike armade za uradnike, akoravno nimajo zakonite pravice do imenovanja. Ako se bo finančno ravnateljstvo še dalje držalo te poti, postanejo itak že žalostne razmere praktikantov naravnost obupne. Tako zapostavljanje pač ne more ugodno vplivati na moralno razpoloženje praktikantov in jim mora jemati vsako veselje do službe in dela, ki je neobhodno potrebno na izvrševanju težkih dolžnosti. Želeti je, da bi pristojna oblast uvaže-vala te opravičene pritožbe carinarskih praktikantov in da bi se prihodnja imenovanja izvršila v njihovo zadovoljnost. „Ehrlich 606" v tukajšnji bolnišnici. — Tudi v tukajšnji bolnišnici, in sicer v dermo-sifilopatičnem oddelku, bodo imeli priliko prepričati se o čudovitih vspehih najnovejšega zdravila proti sifilidi, preparata „606", izumljenega od slavnega prof. Ehrlicha. Od tržaške mestne delegacije je bil delegiran asistent v dermo-sifilopatičnem oddelku dr. de Favento, da se poda v Frankobrod in Berolin proučavat novo zdravljenje. Isti se je sedaj povrnil in dobil od prof. Ehrlicha neko količino svojega prepa- bodo stvari razvijale dovolj dobro in mirno, rata, da ga porabi za znanstvene poskuse Ako pa bodo ministri trdovratno vstrajali' v bolnišnici. Kakor znano, noče še prof. pri tem, da nam nič, Italijanom pa visoko Ehrlich, da pride njegovo zdravilo v pri-šolo, potem bodo stranke, v katerih so vatno prakso, dokler ne bodo končane štu-naši poslanci prisiljeni zopet začeti z ob- dije in poskusi na klinikah in v bolni-strukcijo, to je: ne bodo dopuščali razprav, šnicah. dokler ne bo zadovoljeno tudi potrebam na- | Kolesarsko društvo „Balkan" priredi šega naroda vsaj v šolskih stvareh. . v nedeljo dne 24. julija dirko za prvenstvo. V tem slučaju — ako vlada ne popusti, Proga; Vrdela-Opčina-Sežana-Štorje in na-a naši ne morejo odnehati — potem bo zaj, km 42, maksimalni čas 90 min. Stard parlament razpuščen in razpisane nove pod Vrdelskim hribom na openski cesti. volitve, da se bo videlo, je-Ii narod se svo- Nagrad je 5: velika srebrno-pozlačena jimi poslanci zadovoljen ali ne. Ako volitve svetinja z okvirjem, velika srebrno-pozlačena pokažejo, da narod pritrja svojim poslan- j svetinja brez okvirja, velika srebrna svetinja, cem, potem mora ministerstvo pasti in pride mala srebrna svetinja, bakreno-posrebrnjena druga vlada, ki bo sestavila tudi novo večino, svetinja. f Po dirki bo sestanek vseh dirkačev in kolesarjev v društveni gostilni na Vrdeli, kjer se razdele nagrade zadnje dirke ju-nijorjev. Pravila dirke so sledeča : 1. Pravico do dirke imajo le oni, ki so že 6 mesecev člani; 2. Vpiše se v dirko le proti 6 mesečni izkaznici ; 3. Vpisnina k dirki znaša K 3, ki naj se jih pošlje društvenemu tajniku, Ant. Podbršek, ulica Stadion 19. Čas je do sobote dne 23. julija zvečer; 4. Na poznejše prijave se ne bo oziralo; 5. Kolesa morajo biti brez svobodnega teka ; 6. Vsako kolo mora biti preskrbljeno z zavoro in zvoncem. — Od sv. Jakoba. — Pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba se je naučilo pod spretnim vodstvom svojega učitelja, gosp. Josipa Laha, ki uči petje že peto leto, mnogo lepih narodnih in umetnih pesmij. Posebno se goji letošnje leto narodno petje v veliko večjem obsegu, samo žal, da je bilo vsakokrat, ko je nastopilo društvo pri prireditvah skupin NDO, jako neugodno vreme za produciranje na vrtih. Slavno občinstvo in posebno pa slovensko delavstvo je imelo priliko poslušati mnogo z velikim navdušenjem in s preciznostjo petih skladeb. Vsled tega pričakuje Ilirija, da se vse občinstvo odzove vabilu, da pride dne 21. avgusta na vrt „Konsumnega društva pri Sv. Jakobu", kjer priredi Ilirija svoj poletni koncert prigodom obletnice razvitja društvene zastave. Veselica bo prirejena v čim večjem obsegu ter ne bo manjkalo zabave. — Omenjamo že sedaj, da se bo vršila šaljiva tombola, pošta in še mnogo dru-zega. Bratska društva naj blagovolijo to naznanilo vpoštevati posebno pri določanju svojih prireditev. Na slovenskih tleh, table samo s slov. napisom. Priobčujemo kakor smo prejeli: Izletniku (?) zgornje objave želi prizadeti dober vspeh in ko to doseže pri točasnih odnošajih, podariva oba vsaki po 100 K družbi Cir.-Met. Kot izletniku „širom naše domovine" bi pa svetoval, ker menda ni še videl (!), da obrne svojo pažnjo ne samo za prizadetega ampak koj na pragu mesta po vaseh zavednih, pri uglednih obiteljih, katerim se ne more odrekati rodoljubja, zlasti pa na slov. društva „Trattoria sociale", potem po Krasu, in posebno pri postajah ob železnici itd. Logično : domačini že znajo, da je tu gostilna, za to pa velja tabla (še-le postavljena) ptujcem pri železnici, postajališču in cesti zunaj vasi. Povedati pa se mora resnico in brez zamere tudi, da kar se tiče obiska slov. izletnikov v te kraje, marsikatera da-si „dobro znana gostilna", lahko vrže ne samo slov. tablo temveč tudi njen „simbol" vejo v stran. Tako da pri vsej dobri volji mesto, da bi se „narodna posest" v naših rokah ohranila, bo s časom tu in tam prešla kot dobra pozicija v ptuje roke, tako, da se bode zraven „Trattoria" še nemški „Gast-haus" bliščal na tabeli. Z Gorenjskega — Lonjercein ! Vse hvale vredno je, da pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju proslavi svojo 25-letnico. Drugim slavnostim, ki se bodo vršile onega dne, želeli bi mi, da bi se pridružila še veleko-ristna in velepomembna ustanovitev podružnice sv. Cirila in Metoda. Menimo, da v kraju, kjer ni nobenega Italijana in so vsi izključno narodni Slovenci, bo to ta dan tamošnjim voditeljem pač lahka stvar. Predpoludne naj se vrši ustanovni shod podružnice, popoludne pa namenjena slavnost. Ko se pa bo vršil zlati jubilej pevskega društva „Zastava", naj se istega dne proslavi srebrni jubilej „Ciril-meto-darije". V to ime pomozi Bog in pravo narod-njaštvo vedno zavednih Lonjercev! Okoličan. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 792. Neimenovani „Notranjec" (plačal 200 K); 793. Možka podružnica v Krškem (plačala 206 K); 794. Ženska podružnica v Krškem (plačala 200 K); 795. Arimatejsko pogrebno društvo v Barkovljah (plačalo 40 K) ; 796. Obrtnijsko društvo v Barkovljah (plačalo 80 K). Tržaška mala kronika. i Lloydov parnik „Trieste", ki se sedaj nahaja v Bombayu, bo kmalu popravljen in odpotuje iz Bombaya v Trst dne 1. avgusta t. 1. Regnikolska nadloga. Predvčerajšnjem zvečer so se na kinematografični predstavi kinematografa Reclame nahajali med drugimi tudi mehanik Gvido Kral, star 18 let, tesar Avrelij Schubert, star 19 let, in Ksaverij Maisano, star 26 let iz Reggio Ca-labria. Ta-le je po regn. navadi brez razloga izzval ona dva ter jima prerekel vse možno ; na cesti pa, postavljen na odgovor, je kar potegnil nož. Prihitil je redar, a regnikolo jo je popihnil. Pozneje so ga aretirali. IKM'a slovenska mnnufaktur. trtovina KtiŽIMinČiČ & BfGŠČak TfSt, Ul. IlllOVG 37 V Trstu, dne 21. julija 1910 »EDINOST« St. 200. Stran III. Marij Tavorato star 22 let, iz Milana, delavec brez posla, je bil predsinočnjem aietiran, ker je brez razloga provociral težaka Vianello, in ga naklestil neusmiljeno. Taki so — kakor pravi „Piccolo" — pošteni delavci iz Italije, ki prihajajo v Avstrijo na delo. Odmev tragedije pri sv. M. Magd. Marcela Ladič, 6-mesečno dete, ki je je mati v napadu blaznosti vrgla v vodnjak, na kar se tudi sama skočila vanj, je umrlo v bolnišnici. Poskus samomora starca v kopališču. Včeraj zjutraj se je g. Angelo Pelle-grini, star 70 let, stanujoč v ul. Farneto št. 46, podal v kabino ljudskega kopališča v ul. Manzoni in si je tam trikrat sprožil revolver proti čelu, ne da bi se pa težko ranil. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. — Vzrok obupnega koraka je neznan. Težka nezgoda na delu. Včeraj zjutraj ob 7. uri je zidar Kari Vekjet, star 22 let stanujoč pri Sv. M. Magd. zgornji padel z drugega nadstropja nove hiše, ki jo gradijo na vogalu ul. Manzoni in ul. Media. Dobil je težke rane na glavi in notranje poškodbe. Nahaja se v bolnišnici v jako težkem stanju. Pristaniške pijavke. Več obskurnih eksistenc je v Trstu, kakor v vsakem pristaniškem mestu, ki skušajo loviti kaline med mornarji in izlasti med emigranti. Več takih je bilo že aretiranih, ki so izlasti prigovarjali ljudi k hazardnim igram in jih tu grdo goljufali. Tudi predsinočnjem se je mornarju Dučiču približal v kavarni „Al-I' Europa felice" tak goljuf, imenem Milan Dundovič iz Hrvatskega, ki mu je z goljufivo igro izzvabil 23 Kron. — Mornar, ki je konečno sprevidel, da je bil opeharjen, £a je naznanil redarju, ki je pijavko aretiral. Padla z druzega nadstropja. — 9-letna Rudolfina Pavesko, iz Sežane, stanujoča na Scali Santi št. 9 drugo nadstropje je sinoči ob 9. uri zapirala okno. Pri tem je izgubila ravnotežje in je padla z drugega nadstropja na tla. Ob padcu si je zlomila levo ključnico, si razbila čelo in si pretresla možgane. V opasnem stanju so jo prepeljali v mestno bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: Da-niel. prerok. — Jutri: Marija Magd. spok. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 28° Ćels. — Vreme včeraj: zjutr. lepo, pop. dež. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Loterijske številke, izžrebane dne 20. julija : Praga 16 19 31 52 66 Lvov 31 78 13 39 66 Izpred sodnije. Kazenska razprava proti branitelju dr.u Robba. Na zatožni klopi sedi dr. Pompej Robba, obdolžen 1. goljufije. 2. krivega pričanja pred sodnijo in 3. zavajanja h krivemu pričanju. Podlaga obtožnice je sledeča : 1. Cesare Benedettich je zapeljal 16-letno Ano Garasich. — Vsled ovadbe od 5trani njenih j-tarišev je bil Benedettich aretiran. Stariše, oz. Ano Garasich je zastopal dr. Robba. Ta je dobil od Ivana Benedetticha, brata Cesara Benedetticha, znesek 1200 K kakor odškodnino za Ano Garassich, v svrho, da ta odstopi od daljnega sodnega preganjanja. Dr. Robba pa je izročil zavedeni oz. njenim starišem le 600 kron, dočim je drugih *t00 kron obdržal za-se. 2. Zaslišan kakor priča pred sodnijo, je izjavil, da je dobil od Ivana Benedetticha le 600 K. 3. Neki mornar Dimitrij je bil aretiran vsled ovadbe Josipine Kodara, da jo je nevarno ranil in da jej je pretil. Tega Dimitrija je zagovarjal dr. Robba, ki je edini priči Kadori v pričo dr. Lomasa in v pričo neke Taron rekel, naj reče preiskovalnemu sodniku, da jo roka nič ne boli in da nima pred Dimitrijem nikakega strahu. Obtoženi dr. Robba je izjavil, da se ne čuti krivim. On ni bil zastopnik Garas-sicheve, temveč posredoval je le med njo in Benedettichem. Od Benedetticha je dobil 1200 kron z nalogom, naj se pogodi za kolikor možno najmanje. Ako kaj ostane po-ačunimo, ako zmanjka, doložim, tako je rekel Benedettich. On smatra, da je onih 600 kron zaslužil za svoje posredovanje. Ako bi bili Benedettichi zahtevali kako povračilo, bi jim bil tudi povrnil. Priči Kodara on ni rekel, naj govori neresnico, temveč ravno nasprotno ; on jo je nagovarjal, naj govori resnico, ker je bil uverjen, da je roka ne boli in da se tudi Dimitrija ne boji. Rekel da jej je celo, da se taka ženska, kakor je ona, ne bi bala 4 možkih, a ne enega. Sicer pa je ta priča nezanesljiva. Bila je že v kazenski preiskavi. Predlaga, da jo preiščejo psihijatrični izvedenci glede njenega duševnega stanja in glede verodostojnosti. Obtoževalna priča dr. L o m a s tudi ni verodostojen, ker se nahaja v kazenski preiskavi radi goljufije in je bil pod kuratelo radi delirium tremens in že kakih desetkrat v opazovalnici. Obtoževalna priča Taron, da je zaročenka dr. Lomasu. Leta 1906. se je nahajala 8 dni v preiskovalnem zaporu radi goljufije. Njeno drugačno življenje je v mo-raličnem oziru tako, da jej absolutno ne gre vera. Navaja kakor pričo neko Bunc, kateri je rekla Kodara v prisotnosti dr. Lomasa in Taronijeve, da naznani Dimitrija na sodnijo, na kar je rekel dr. Lomas : rBomo imeli lep proces". Nato so bile zaslišane priče. Priča Ivan Benedettich je izjavil, da je izročil dr. Robbi 1200 kron, da uredi vso stvar. Njemu je vseeno, če se je dr. Robba pogodil z Garassichevimi za 1000 ali tudi le za 200 kron. On je smatral vso stvar kakor kupčijo in se ne čuti nikakor oškodovanega. Drž. pravdnik dr. Zencovich: Pred preiskovalnim sodnikom ste rekli : Dr. Robba je ukradel deklici, ne meni. Priča: Rabil sem oni izraz, ker sem bil nevoljen, ko me je preiskovalni sodnik toliko pestil. Zahteval sem, da se morajo one besede izbrisati iz zapisnika, a sodnik ni pristal na to. Priča Cesare Benedettich je bil v preiskovalnem zaporu, ko se je njegov brat pogodil z dr. Robbo. Ko je prišel iz zapora, je imel prepir z bratom in zahteval, da gre k dr. Robbi, da napravita račun. Sicer misli tudi ta priča, da je napravil dr. Robba „un buon affare" — dobro kupčijo. Priča Ana Garasich, mati zapeljane deklice je pripovedovala, da je izročila dr. Robbi zastopstvo interesov svoje hčere. Ko je bil Cesare Benedettich zaprt, je poklical k sebi njo in hčerko, ter rekel, da je dobil od Ivana Benedetticha, brata Cezarja 300 gld. Več da Benedettich ne more dati. Oni da niso bili zadovoljni. Ali ker jim je dr. Robba rekel, da, ako ne vzamejo tega, ne dobi sploh nič, so konečno vzeli denar. Naslednji dan jej je bilo takoj žal, da je vsprejela denar. Zato je šla k dr. Robbi in mu rekla, da noče 600 K, ako ni več. Dr. Robba mi je rekel, — je nadaljevala priča — da sem neumna. Ker vem, da sem res neumna, (smeh), sem prosila gospoda doktorja, naj mi ne zameri in odšla. Na razna vprašanja predsednika je priča izjavila, da je vprašala dr. Robbo po računu, a ta da je odgovoril, da je še časa za to. Priča je tudi izjavila, da so zahtevali prvotno 1000 kron. Njena hči je bila „biser". A za tak biser je na vsak način še malo 1000 K odškodnine. Ona misli, da bi bil dr. Robba plačan s 100 kr. Pridružuje se za 500 kron kazenskemu postopanju kakor civilna stranka. Priča Benedikt Garasich, mož gornje je izjavil slično, kakor ona. Priča K a r o 1 H a j n ni povedal nič posebnega. Bil je le prisoten, ko je Benedettich izročil dr. Robbi denar. Poklicana je bila priča J o s i p i n a Kodara. Obt. dr. Robba se je protivil, da bi bila ta priča zaprisežena,"ker je notoriški histerična, je bila že v opazovalnici in v kazenski preiskavi. Zahteval je, da jo preiščejo psihijatriški izvedenci in se izrečejo glede njenega duševnega stanja in njene verodostojnosti. Drž. pravdnik dr. Z e n c o v i c h se je protivil predlogu obtoženca. Sodni dvor je po daljšem posvetovanju odbil obtožencev predlog, a dovolil, da se prečita mnenje psihijatričnih izvedencev o priči iz neke kazenske razprave, pri kateri je bila priča oproščena. Iz te izjave je razvidno, da je priča normalna, a hitro vzburljiva. Priča Kodara je potrdila obtožnico, da jej je dr. Robba rekel, naj reče preiskovalnemu sodniku, da je roka ne boli in da se Dimitrija ne boji. Preje nego je šla k sodniku je dr. Robba izročil dr. Lomasu zanjo račun 68 kron, katere jej je dolgoval Dimitrij. Ker je ona kljubu temu, izpovedala neugodno za Dimitrija, jej je dr. Robba naslednji dan zagrozil na hodniku deželne sodnije, „da jej že on pokaže". Priča je kljubu raznim navskrižnim vprašanjem obt. dr. Robbe vstrajala pri svoji trditvi. Obt. dr. Robba je na to rekel, da to pričo najbolje karakteri žira okolnost, da je prišla k njemu z dvema ženskama, kateri mu je ponudila. Seveda je on ponujani ženski odklonil. Priča je odločno oporekala tej obtožen-čevi insinuvaciji, da bi bila ona kedaj igrala vlogo rufijane. Ona da je poštena mati otrok, ki jih preživlja poštenim delom. Pozvana je bil na to priča dr. Lomas, kaz. branitelj. Obt. dr. Robba se je protivil, da bi se to pričo zapriseglo. Dr. Lomas (ne vem, je-Ii doktor, ali gospod Lomas je rekel dr. Robba) se na-1 haja v kazenski preiskavi radi hudodelstva ! goljufije, torej ga ni možno zapriseči. Bil je j tudi pod kuratelo radi delirium tremens-a. j Predlaga, da se rekvirira od civilne sodnije! dotične akte, iz katerih bo razvidno, da dr. Lomasu ne gre vera. Drž. pravdnik dr. Zencovich je razburjeno skočil po konci ter izjavil: T Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ar «nir alpinista« STIflMO *»ev. 7. In vi, Če hi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaS lepi jezik. - njegova trgovina ima vse potrebščine za hribolazce in potovalce sploh. udani D. Rrnstein. Specijaliteta: uanjatl nredmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-moćljivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankeoatein & Sons. ■■■■■ Razpis službe. Podpisani odbor razpisuje tem potom službo postrežeice za družbeni vrtet* v Rojanu. Prošnje je vložiti do dnfe 25. t. m. na podpisani odbor. Natančneji pogoji se zvedo pri krf-raarju ,,Kon-sumnega društva" v Rojauu. ODBOR Podružnice družbe sv. C. in M. na Greti (ulica Rojan št. 7.) Prenočišče Alta citffi di Viennn ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — 1 — LASTNA HlsA Telefon it. 262 LASTNA HUA ::: Telefon it. 262 Bogomil Fmo Mi urar v Sežani Največje narodno spedicijsko podjetje - na Kranjskem —-------- JOSIP SKERLJ Ljubljana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vsa v spedicijafeo stroko spadajoča naročila, katera izvrši tofino in aolld.no po najnižjih cenah. ima avojo novo proda-jclnlco v or v TRSTU, ulica Vincen. Belllnl 13 nasproti cerkve kv. Antona r.ovega. Vsakov. verižic po tov cenah. Velika zaloga koles mm RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščina. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cere = zmerne. ===== GORILNA H. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tehnik Dr.J.Čermak zobozdravnik - TRST - clica delta Caaerma št. 13, II, n. RUDOLF SCHULTZE ---IZ BERLINA --- koiieesljoniranl zoboiehnik :: Via Masslmo d'Azegllo 4, II. nad. bivši asistent zobozdravnika e In Jih Izvršuje na domu, eventualno tudi zunaj mesta. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zve&eneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. U Zntmiik tcTarne fcoles is eiMoIs! „Pocb' Impoijnv* 1b aloga oloktrtfnlh »Tonokov, Ju«t J.-i urota a gra-MoftacT, t:C0f0B0», ln fonogr»fov. Sftlogs pri pri. v za točiti tivo ' »strto dklartlra ma popravljanja U t. strojev, koles, motoko'^« itJ Velika zalopa prlpadkcv po tovsr. cenah. TELEFON rt te v. 1784. Pr/a in edina pisirm v vojaški stvari §/Daja nasvete in informacije o vsemi /kar ae tiče novačenja in voj. službe. CO/Izdeluje in otlpr.šilja vsako vrsto pru-\r"*' f913enj voja?k. značaja — oprofičenje od\ ^ vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\* /stovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih' /ugodnosti glede prezenčne službe vspre » ^ fjetja v vojaSke Sole itd. — PooblaSčena j«-* zastopati stranke pred oblaBtnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj*! hitro in točno — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol-Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud. Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-na od c. kr. namestništva Prodajalna slanine: In: delikates - % buffetom - Alojzij Kranjc9 Trst ulica Sanita 22 (vogal ulice S. Glorgio 5) Pivo Drther, uležano in Ka serjevo. Španska vina iz The Continental Bodega Companv. - Dezertna vina bela in iudcča iz kleti piinca Lichtensteina v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki dan kuhana gnjat, Stanjelska gnjat in raznovrstne slanine Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir. IzKljnčno udi slovenski gostilničar ki toči najboljše vino ! Kdor gleda svoje zdravje, mora iti v gostilno J. Leban, ul. Salice, T rst pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-fc-i stotink liter. Istrsko po 64—56 stotink liter. Za obilen obisk se al. občinstvu priporoča i. LEBAV. Illini CD pohištvo, obleke in druge Btvari. Po l\U|JI OC nodbe na Molinari, P azza Ca vana 4, 111. 1120 Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, d^ sem otvoril v tem mestu v ulici Boschetto št. 2 (vogal ulice del Toro) mesnico v kateri bom prodajal najboljše goveje meso teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijeničnemu oziru se bo posvečala vsa skrb* \ nadi, da me bo slav-občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTIC. □HE Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul- Stadion it 6 - Telefon 22-85 (hBa gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmem°. Bogata izbera izbera popolnih sob od do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejSem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStvo Bogsta izbera vsakovrstnih stolic. — popolne opreme in posamezni deli. UCH DIEMl * Ailtt'nictftrlibM JLTHirryto A. Chierrv balzam (postavno obvarovan) — Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, alabemu prebavljanju, kaliju, pljučnim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Ćisti rane, ublažuje bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebua steklenica K j. Lekarnarja Antona Thlerry pristno mazilo iz VRTNIC (OENTIFOL1UM) zanesljivo učinkuje pri otekliaah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka yf K 3 60- "»H Isaalovlja se na letcarno : A. THIERRY, PREGRAOA pri ROGATCU Dobl 86 v vaeh lekara,h- Dobiva se v lekarni ZANETI1, Trat, Piazza Goldoni Engros, fco, MELL. drogist Na Opcinah! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Norega Posrednega Podjetja iz Trsta, Corso 49 Sprejema naročila pogiebor itd. itd. JOSIP URZEK, Opčine St. 170.