MCaf vse pišefo o učitelf&tvu, šoll, proMvetl in JUV —1 Splošen odpor proti monopolu državne tiskarne. Tudi v Sarajcvu so nezadovoljni z državno tiskarno. Clanek s tem naslovom je izšel v »Trgovskem listu« z dne 19. jan., ki med drugim navaja tudi slcdeče: »Zanimivo je, da ni našla niti ena gospodarska skupina v državi tako nevarnega konkurenta, kakor tiskarski obrt. Javnosti, pa niti mnogim uradom ter državnim organom ni znano, da je v naši državi nad 50 državnih tiskaren, bodisi vojnih, kaznilniških itd., od katerih jc samo v Beogradu okoli 20. Te tiskarne vzamejo levji del vseh državnih poslav, mnoge od njih pa tudi naravnost konkurirajo zasebnim podjetjem.« —1_O novi uredbi o državni tiskarni v Jugoslaviji piše v uvodniku tudi celjska »Nova doba« št. 4. in navaja med drugim: »Državna tiskarna v Beogradu bo prodajala svoje proizvode samo proti plačilu v gotovini v svojih 1 a s t n i h prodajalnicah ali po pooblaščenih \eleprodajalnicah. Veleprodajalec bo moral v naprej položiti kavcijo do iznosa blaga, ki ga bo prevzel v prodajo, najmanj pa 100.000 din. —1 Novo uredbo o ureditvi državnih tiskarn kritizira »Slovenec« 20. januarja v svojem uvodniku: »Nov centralističen izum«. Med drugim navaja: Podobno je s tiskanjem in zalaganjem šolskih knjig ter drugih učil, ker zasebna podjetnost knjige le pocenjuje in obenem jamči za dobro kvaliteto, dočim drž. monopol vse izdelke le podraži, jih v najslabši kvaliteti proizvaja in le z zamudo spravlja na trg, vse to zaradi tega, ker je birokratska režija draga, delo zavlačuje in pušča odprte vse mogoče možnosti korupciji. Torej bo državna tiskarna pok-g izključnega monopola na vse državne tiskovine, šolske knjige, zvezke, risanke in druga učila delala konkurenco še vsem zasebnim kulturnim ustanovam, založbam in podjetjem, ki oskrbujejo narod s knjigo, da se širi in poglablja narodn.i prosveta in dočim naša zasebna in narodna podjetnost žrtvuje velike vsote, da ljudstvo dobi lepo knjigo, časopis in revije, pa se bo državna tiskarna skušala polastiti poleg šol. prosvete še narodne kulture, pri čemer bo oproščena vseh davščin, da bo laže konkurirala s svojimi izdelki manjvrednc kvalitete. Naša narodna kulturna podjetja pa bodo morala, če bodo spričo tega, da bi odpadel tisk šol. knjig in uradnih tiskovin, zvišati ceno knjigam in časopisom ter revijam, če jih bodo hotela izdajati. —1 »Nerazveseljive vesti«. V uvodniku s tem naslovom se bavi »Jutro« od 20; jan. tudi z vprašanjem monopolizacije vseh šolskih tiskovin in pravi: Svoj čas je povzročil veliko razburjenje monopol učil in šolskih zvezkov. Namesto dobre in cenenc robe, ki so jo izdelovale naše domače tiskarne, smo dobili celo drugovrstna nadomestila iz državne tiskarne. Bilo je upanje, da se bo dala doseči vendar remedura. Ta nada je sedaj pckopana. Uredba ki dobi silo zakona, izrecno zadrzuje monopol zvezkov in učil. Na zelo enostaven način je tudi v uredbi zaključena borba o vprašanju monopolizacije in unifikacije šolskih knjig. V bodoče bo imela državna tiskarna izključno pravico izdajati učbenike in učila za vse šole, ki spadajo pod ministrstvo prosvete. To so težke stvari, ki jih je treba ceniti ne samo z gospodarskega, nego nič manj tudi s kulturno-političnega vidika. —1 Kočevski okraj se razdeli na dva šolska okraja. V preteklih dneh je ministrstvo prosvcte izdalo določbo, s katero se upravni kočevski okraj razdeli na dva šolska okraja. Prvi kočevski šolski okraj bo obsegal šole južno od Kočevja proti savski banovini. Temu šolskemu okraju bo pripadalo 28 nižjih ljudskih šol. Drugi kočevski okraj bo pa obsegal vse nižje in višje ljudske šole severno od Kočevja in Dobrepolj. Prvcga bo vodil novoimenovani okrajni šolski nadzornik g. nnk, drugcga pa dosedanji kulturni delavec in prvovrsten vzgojitelj, okrajni šolski nadzornik g. Peterlin. Ker je v kočevskem okraju veliko število težko dostopnih šol in je nadzorovanje teh šol zvezano z veliko izgubo na času, korak ministrstva prosvete toplo pozdravljamo. Nesporno je, da bo ta razdelitev v vehko korist naše mladine in kmečkega ljudstva kočevskega okraja. (»Slovenec« 22. I.) —1 Šola z 250 učenci brez učitelja. Te dni je osnovna šola v Mihovljanu v čakovskem srezu ostala brez učitelja. Z rednim poukom so tam prenehali že pred tedni, ko je bila upokojena učiteljica, ki je dolgo časa sama vodila šolo. Iz Varaždina so poslali tja nekega začasnega učitelja, ki pa je bil že po nekaj dneh premeščen nekam v vardarsko banovino. Na šoli, ki ima 250 učencev, je že od nekdaj delovala samo ena učna moč. (»Jutro« 21. I.) —1 75 otrok zgorelo. Iz Saint Hyacinthe v Kanadi poročajo razni listi o strahovitem požaru, ki je izbruhnil v šoli jezuitskega samostana. Ta grozni požar je zahteval 75 smrtnih žrtev med otroki ondotne šole. —1 Clanek »Učitelj in katehet«, ki je iz- šel v 23. številki »Učiteljskega tovariša« registrira »Slovenska beseda« od 14. jan. —1 V Romuniji je obsojenih 37 šoloobveznih otrok, bili so obtoženi, da so delali »proti državni varnosti« (Glas delavca 21. I.) —1 Primerjavo ekspozeja prosvetnega ministra g. Ma«araševiča z uvodnikom »Slovenca« z dne 14. t. m. priobčuje »Kmetski list« od 19. jan. pod naslovom »Dva iz istega tabora«. Mcd drugim pravi: V svojem ckspozeju je prosvetni minister dejal tudi tole: »V naši državi mora šola vedno obdržati državni značaj ... itd. (glej ekspoze!) ter dodaja: Tako torej naš prosvetni minister! — Ljubljanski »Slovenec« pa razpravlja o istem vprašanju in trdi, da zavoljo uniterizma naša šola ni slovenska v popolnem in pravem pomenu in da tam, kjer se njena osnovna načela praktično v vsem obsegu izvajajo, naše otroke slovenstvu, njega miselnosti in kulturi odtujujc. — Dalje: naša unitaristična šola nasprotuje slovenskemu duhu, njegovi samobitnosti itd. Kmetski list dostavlja: Kdor utc;4nc o tem razmišljati, mu ne bo žal časa in truda. Spoznal bo marsikaj, za kar Slovenci še nimamo primerne besede. —1 Zakon o učnih knjigah spremenjen. Po zakonu o učnih knjigah za ljudske, meščanske, srednje in učiteljske šole iz leta 1929. bi se morale uvesti enotne učne knjige za vso državo. Sedaj je prosvetno ministrstvo na temelju pooblastil v finančnem zak. za 1. 1937.-38. izdelalo načrt sprememb. Po tem načrtu sta poleg državnih izdaj učbenikov dopustni po dve zasebni izdaji za vsak predmet, ki ju priporoči glavni prosvetni svet in odobri prosvetni minister. — Posebej se za šole v Sloveniji (dravski banovini) razpiše poseben natečaj za učbenike iz narodnega jezika in jugoslovanske književnosti. — Učne knjige v dravski banovini bodo imele slovensko besedilo; te iste knji^e s srbskohrvatskim besedilom se bodo mo;jle uporabljati tudi v drugih banovinah. Za prevajanje daje odobritev prosvetni minister. — Odobrcni učbeniki državne izdaje se bodo tiskali po potrebi glede na jezikovne posebnosti posameznih krajev. (»Slovenec« 25. I.) —1 Nov stanovski list »Slovenski poštar« je začel izhajati v Ljubljani. List bo mesečnik. V uvodniku »Na pot« navaja med drugim tudi: »Slovenski poštar« hočc biti glasilo vseh p. t. t. uradnikov v dravski banovini, to se pravi vseh onih, ki opravljajo uradniške posle v poštno-telegrafsko-telefonski službi na področju ljubljanske poštne direkcije. Med temi ne delamo nobene razlike, v kakšno kategorijo, skupino ali čin jih je uvrstil uradniški zakon, kakor tudi nobene razlike od onih, katerih za enkrat sploh še ni v uradniškem zakonu, kakor da ne bi tudi oni opravljali uradniške službe v p. t. t. stroki, to je od tovarišev pogodbenih poštarjev, ki se ločijo od ostalih p. t. t. uradnikov samo po pravicah, ne pa po dolžnostih. Naš list bo skušal izravnati in zgladiti vse namišljene, umetno napravljene in smešno-bahave razlikc mcd tovariši in tovarišicami, ki delajo uradniško službo.