Razen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture in standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo še kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumničenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature. (Ciril Zebot, SD, april 1968) sLovensKA FOR A.FREE SLOVENIA Vsekakor se bo treba dogovoriti za sorazmeren medrepubliški ključ za zasedbo diplomatskih položajev, poleg tega pa bi si morali Slovenci izgovoriti, da jim redno pripadajo ambasadorska mesta v Avstriji in Italiji, kjer žive slovenske manjšine. Republike naj bi tudi imele dogovorjeno pravico da lastnih republiških atašejev v državah, kjer bi to zanje bilo posebej koristno. (Ciril Žebot, SD, april 194«) LETNIK XIX — VOLUME XIX 1. DECEMBER 1968. Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 12. — NUAABER 12. B02IC -KOČLJIVO VPRAŠANJE! Cerkveni predstojniki so letos — kot že več let — pomovno apelirali na oblast, da bi priznala Božič kot dela prost dan, da bi se tako tudi Slovenija uvrstila med vse ostale civilizirane narode krščanskega Zahoda. Letos so se tem večletnim prizadevanjem pridružili še javni apeli in zahteve iz vrst delovnega ljudstva. Komunistična oblast se je tem pozivom in zahtevam vsa leta trdovratno upirala in se na vse načine izgovarjal, prašanje je, kaj bo storila ta oblast (ali bolje: peščica zagrizenih Stalinistov, ki ukazuje iz ozadja), ko bo pritisk za praznovanje Božiča vedno večji in bo morda dobil tudi organizirano obliko — in sicer iz ljustva, iz vrst delovnih množic — tistih množic, v imenu katerih komunisti vladajo {vsaj tako zatrujejo). Kakšen je bil letos položaj prizadevanj ljudstva za božično praznovanje v Sloveniji, BOŽIČ 1968 > Lahko je čustveno se zamisliti l zgodbo božične noči. Kako lahko je zlasti Otrokom s tako živahno domišljijo slediti božičnim dogodkom do najmanjših pod robnosti; kako lahko jc za otroke s pastirji v domišlji pokladati darove pred jaslice novorojenega deteta vzhičeno prepevati z ange li ali od strani opazovati z dragulji posejane plašče Treh kraljev in njihove okomatane konje in kamele. Še tako natanko poznanje božične zgodbe in drugih evangel-skili dogodkov pa šc ni isto kot naša vera, če vemo, kaj je naša vera in kaj naša vera mora biti. Poznanje svetopisemskih zgodb in vseh verskih predpisov in običajev je eno, življenje po veri je pa drugo. Vsa sentimentalnost povezana z Božičem je kakor milnična pena, ki se razblini v nič. Ce pričakujemo, da bo Božič za nas kaj pomenil, moramo Božič prenesti v svoje življenje, moramo božično skrivnost ne samo poznati, ampak tudi živeti. Krščanstvo je praktična vera. Namen krščanstva ni toliko spremeniti človekovo mišljenje in verovanje kot veliko bolj in v pni vrsti spremeniti človekova dela. "Po vaših delili vas bodo spoznali." Vsebino božičnega poslanstva lahko povzamemo iz ustnic Kristusa samega, ki je rekel: "Ako kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnik." (Uan 4,20) "Resnično povem vam: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, sle meni storili" (Mt 25,40.) Sv. Jakob se jc enako jasno izrazil da mora biti naša vera predvsem praktična, ko pravi. "Cista in neomadeževana vera pred Bogom in Očetom je to: obiskovati sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeže-vanega od sveta." (Jak 1,27.) Skoro je večja nevarnost za tiste, ki so znotraj, to je za kristjane, kot za opazovalce od zunaj, zgubili iz vidika pravi pomen Božiča posebej in pomen mo litve in obredov na splošno. Tako lahko je namreč zamenjati obliko zia vsebino, molitev za dejanje, obred za izpolnjeno dolžnost. Naš Božič bo srečen in vesel, da, naše življenje bo srečno in veselo, če bomo evangelije ne samo poznali, ampak po evange-Jjsklh naukih tudi živeli. osvetljuje naslednji primer: V ljubljanskem DELU, v rubriki POGOVOR Z BRALCI se je 4. oktobra oglasil N.B. iz Ljubljane ter uredniku te rubrike stavil — med drugim — tudi naslednje vprašanje: "Dalje vas prosim, da kot poslanec vprašate, kdaj bo urejen šc praznik Družine, saj ga imajo vsi vzhodni narodi, kot v CSSR, NDR, Madžarski, Pol jski, da o zahodnih deželah niti ne govorim. Zelo neljubo nam je, ko prihajajo tujci k nam, pa samo mi ne praznujemo tako starega praznika kot je božič, ki ima le malo zveze z vero. Tudi 1. november je po veri praznik vseh svetih, pa smo ga prekrstili v dan mrtvih, tako sta sedaj volk sit in koza cela." Urednik Pogovora z bralci in "ljudski" poslanec France Šetinc je pojasnil z naslednjim izgovarjanjem: "Odgovor na to vprašanje je bolj kočljiv. Osebno nimam do božiča ne religioznega ne drugačnega odnosa, ker je moja družina izbrala druge datume za svoje družinske praznike. Soglašam pa, da ima božič celo pri vemih bolj pomen ljudskega kot pa religioznega praznovanja. So celo ateisti, ki odkrito priznavajo, da praznujejo božič kot svoj družinski praznik. Res je da so države, ki jih naštevate, sprejele božič kot državni praznik. Da pri nas ni tako, je brščas vzrok, kot piše Marko Keršovan (Ateisti in religija danes, Komunist, Ljubljana 1968) v verski razdrobljenosti Jugoslavije in žalostnih zgodovinskih izkušnjah, ko se je pripadnost določeni veri izenačevala s pripadnostjo določenemu narodu .. ." Koliko časa se bo vodstvo partije še oklepalo ostankov stalinizma in se upiralo volji ljudstva? BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želita uredništvo in uprava "Slovenske Države" Okrepljena solidarnost NATOa HUMANISTIČNI SOCIALIZEM V ŠKRIPCIH Pred leti je izdal ameriški socialist Erich Fromm v posebni zbirki prispevke znatnega števila sodobnih marksistov pod značilnim naslovom: "Socialistični humanizem" (Socialist Humanism, Ga rde n City, N. J.: Doubleday, 966). V tej in v podobnih spisih si. <<•>..a r><;!,•.jjfe•>1 rrjavks&tf prikazati, da je bil stalinistični komunizem velika potvara socializma. Opirajoč se zlasti na pisanje mladega Marksa zagotavljajo, da se je Marks boril predvsem za svobodo pocdinca, ki mora priti do izraza tudi v vsakem avtentičnem socializmu. Da ta usmerjenost ni samo prazno govorjenje marveč da jo tudi mnogi komunisti jemljejo resno, vidimo iz dejanskih sprememb v velikem številu komunističnih držav. Mnoge zahteve in tudi delne uresničitve po zaščiti poe-dinca pred vsemočjo komunistične države po ustavnosti, po ločitvi komunistične stranke od državne uprave, itd. niso več samo papirni programi marveč so vsaj delno že tudi praksa celo v komunističnih državah. Cesar pri tem ne smerno pozabiti, je dejstvo, da gre tukaj predvsem za zgodovinska razvoj socializma, samega, ki prihaja v mnogih točkah do istih zakluekov kot lie-marksistični nazori, toda — kolikor je možno soditi od daleč — vztrajajo socialisti pri tem, da temelje takšni zaključki na avtentičnem razvoju socializma samega. Težave se začno porajati ob dejstvu, da kljub petdesetlenem komunističnem režimu v Sovjeti-ji in več destetletij trajajočem stalinističnem komunizmu v drugih državah nesocialistični nazori še niso izumrli. Vsako priznanje svobode državljanom ter omejevanje samovoljnosti bodisi strankinim bodisi državnim organom koristi tudi nesocialistom. Tako je zanimivo n. pr. v Sloveniji da zagovarja komunistična revija Teorija in praksa tak humanistični socializem in temu dosledno priznava verskim družbam pravico o tiskanja, da pa na drugi strani ne izda nobene številke, da ne bi vsaj v enem članku napadla verski tisk in mnogokrat bolj ali manj očito grozila da ga bo treba zopet omejiti. Po nesrečnih dogodkih na Češkem in Slovaškem prihajajo počasi na dan podatki, ki kažejo, zakaj so se Sovjeti prestrašili takega socialističnega humanizma. Vsekakor niso bile samo Dubč-kove reforme, marveč mnogi drugi pojavi, ki so ji te reforme omogočile. Nekaj takih dogodkov Slovaški narodni svet ja zahteval ustanovitev avtonomne slovaške države v federativni ureditvi CSR 14. marca 1968. Kot je znano, so Slovaki pod vodstvom msgr. Tisa oklica li samostojno Slovaško 14. mare-) 19.39 Ta zahteva je sedaj izpolnjena— z eno razliko: Slovaki so zahtevali od Cehov neodvisno slovaško komunistično stranko. INa pritisk Sovjetov so morali pristati na skupno češko-slovaško komunistično stranko. Ker je v komunističnem sestavu stranka še vedno odločilni politični čini tel j, vsaj zaenkrat večja avtonomija verjetno ne bo imela veliko praktičnih posledic. 28. aprila je bilo nacionalno romanje slovaških študentov k razvalinam Devinskega gradu. Ta kraj jc bil zbirališče nacionalnih slovaških študentov 1. 1836. Kakih 10.000 zbranih ljudi je pelo staro slovaško narodno himno (ne novo komunistično) in zahtevalo slovasko neodvisnost. 4. maja se je zbralo kakih 150,-000 Slovakov na gori Bradlo. Na ta dan ja bil . 1919 blizu Bratislave sestreljen slovaški general v francoski vojski in prvi vojni minister povojne CSR dr. Milan Rastislav štefanik. Slovaki na splošno dolže Beneša, da je on odgovoren za štelanikovo smrt, češ da se je hotel znebiti nevarnega tekmeca. Ko so komunisti prevzeli oblast, se štefanikovo ime niti ni smelo imenovati, ker je v nekem brzojavu praški vladi izjavil, da mora biti imeti borba proti vsaki obliki komunizma prvenstvo v poltiki CSR. Pri tem zborovanju so javno nosili državni grb neodvisne Slovaške (kar je po zakonu prepovedano) ter slavili msgr. Hlin-ko teh msgr. Tisa. Viljem Za-borsiky je recitiral Calupkovo pesem "Mor ho!" in nad 40.000 študentov ga je prekinilo in z njim na glas recitiralo "raje ne biti kot biti suženj". O slavju so poročali bratislavski časopisi in vojaki so postavili šotore za prenočevanje ter poskrbeli za rakete. R CujeŠ Zadnjega sestanka NATOa sta se udeležila kot zastopnika etničnega tiska v Kanadi Franco Gotti, urednik italijanskega lista v VVinnipcgu in presednik federacije kanadskega etničnega tiska Dr. J. Kirschbaum iz Toronta. Po konferenci je poslal predsednik Zveze kanadskega etničnega tiska dr. Joseph Kirschbaum urednikom izčrpno poročilo o konferenci, iz katerega posnemano nekaj podatkov. Konferenca ministrov 15 držav, ki sestavljajo NATO, v Brussels (14—16. novembra) jc bila vsekakor pod senco sovjetske zasedbe CSR. Vztrajanje Sovjetov, da imajo pravico do vojaške intervencije v slflopu socialističnega bloka (Brežneva doktrina) predstavlja kršitev mednarodnega prava in pomeni obnovo stanja negotovosti v .svetovni politiki. Sovjetsko enostransko dejanje je gotovo pripomoglo, da so se zavezniki zaveda važnosti NATOa tudi po dvajsetih letih obstoja. Ne samo, da so zastopniki Kanade obljubil, da vsaj zajen-krat ne bodo zrp,inšali svojega pri spevka za Zvevo, o čemer so preje precej glasno govorili, celo Francozi, ki so povzročili NA-TOju precej glavobola, so izjavili da bodo podpirali NATO, dokler bo ta organizacija potrebna. Državnike so skrbeli tudi drugi razvoji sovjetske ekspanzije, ki so vedno bolj očitni, n. pr. vedno večje število sovjetskih bojnih ladij v Sredozemskem morju. V skupni izjavi so državniki NATOa poudarili ne samo, da bodo podvzeli vse, da bodo zavarovali neodvisnost svojih lastnih držav, marveč da tudi ne bodo mirno gledali kršenja državne suverenosti v drugih državah socialističnega bloka (izrecno so omenili Rumunijo ter Jugoslavijo) ali neutralcev (Avstrija). Pomen konference NATOa ni bil samo v formalnih razgovorih in sklepih, ampak morda še bolj v neuradnih medsebojnih stikih državnikov, v katerih se je izražala zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov kot tudi odločnost, da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za obrambo pravice vsakega naroda do svobode in neodvisnosti. G. Mirko Geralič - mož leta 1968 jflK / .......^^mk..................... mmmmm »POOMA JV/BTA V AMFOIIO —" 'tf ---------- ~ • CHICAGO, ILL. ti.-. želi vs< prijateljem Slovenskega državnega gibanja < širor ''Sveta blagoslovljen Božič in uspehov polno novo leto 1969 1 Vsem Slovencem sirom sveta in v domovini 1969, VESEL BOZIC IN USPEŠNO Slovenska Narodna Zveza v Kanadi Za konec leta 1968. si je naš list S.D. nadel nalogo, da izbere izmed svojih sodelavcev, dopisnikov in pobornikov "MOŽA LETA 1968". že ob njegovem obisku na proslavi 29. okt. ki je bila 27. okt. 1968. ko je pripel na novo zastavo SNZ posebni trak Slovenskega državnega gibanja v cerkveni dvorani pri Mariji Pomagaj v Torontu, je bilo upravi in uredništvu jasno, da bo pravgotovo on tisti, ki ga njegova dela in udejstvovanje dvignejo na to mesto, ki si ga je prav gotovo zaslužil, ne samo kot ustanovitelj Usta, ampak predvsem zaradi mnogoletnega vstrajnega urejevanja, ko je bil list še v Chicagu, njegovi administraciji takrat, vneti in neo- nabiranju naj j umne ou vsega AacciKa nsiu pa pi^vuo oane*, pisanja člankov, uvodnikov, novic iz Chicaga in drugod, kakor tudi za njegovo delo pri Slovenskem državnem gibanju In pri Slovenski narodni zvezi v Chicagu in Ameriki. Njegovo delo in udejstvovanje bo nosilo za vedno med Slovenci v svetu In še posebej v Chicagu pečat in sledove požrtvovalnosti, ob kateri se moramo mi vsi zamisliti in—učiti! Naj mu On, ki vodi vsa naša dela in življenje, sedaj ko uživa pokojnino več kot zasluženo, nakloni šc mnoga leta in če je Njegova volja, tisto srečo, da kmalu v krogu nas vseh doživi uresničenje svobode v svobodni — Slovenski državi. Bog te živi Mirko — in še na mnoga leta! Uredništvo in uprava. • Profesor Rudolf Cuješ je bil povabljen kot izvedenec na zborovanje Vanier Instituta za družino koncem novembra v Ot-tawi. Za delovno skupino o vzgoji za družinsko življenje je pripravil referat ..Sodelovanje doma in šole pri vzgoji za družinsko življenje", ki je služil kot predmet razprave ene izmed petih delovnih skupnosti. Druge delovne skupine so obravnavale vpliv poklicne gibljivosti na mladino, odtujenje med generacijami, vpliv javne politike na družinske dogodke, družina ter beda in vpliv novega družbenega položaja ene na družino. • Visokošolski dom Korotan na Dunaju je dobil sosvet sedmih članov. V njem bosta dva zastopnika Mohorjeve družbe, lastnice doma, dva študenta-sta-novalca, dva zastopnika staršev ter upravnik doma p. Tomažič. Zastopnika študentov bosta izvoljena. —fš. • Pianistka Dubravka Toni-šič-Srebotnjak je bila na turneji na Nizozemskem ter Švedskem. Nastopala je s krajevnimi orkestri ter pripravila solistični program za radijsko oddajo. —fš. • Program avstrijskega orkestra „Musikprotokoll 1968" je zaključil serijo s koncertom simfoničnega orkestra Radio-Televi-zija Ljubljana. Igrali so v dvo- rani „Stephaniensaal", ki je bila polno zasedena. Celotni program je obsegal devet oddaj —fš. Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO ter najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu. Vesele Božič in izpolnjenih upov polno 1969. želita Glavni odbor in Svet Slov, drž, gibanja Zadovoljen Božič in uspehov polne 1969. žele somišljeniki slovenske državne ideje v __Clevelandu, USA. "SLOVENSKA DRŽAVA" se klanja spominu VELIKEGA PISATELJA IN SLOVENCA IVANA CANKARJA ob 50-letnici njegove smrti 1918. — 11. december — 1968 Predstavniki zveza tiskala za 100-let-nico Kanade. Knjigo je napisal g. Dr. J.M. Kirschbaum, sedanji predsednik kanadske roiito g. W. Deunison-a ter mu ob tej priliki etnične tiskovne federacije. Kanadske etnične tiskovne poklonili knjigo "Slovaks in Canada", ki jo je zveze za Ontario g. V. Mauko, ga. M. Brodzki imenovana tiskovna zveza tiskala za 100-let-in g. A. Laszlo so obiskali župana mesta To- sLo\>en&k t C k A mit SlOVtNIA Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Publishccl monthly by ,S6B Slovenian Nalional Fcderalion of Canada Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ,,Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. fftItt Toronto Mladinski koncert pri Mariji Pomagaj v Torontu V soboto zvečer in v nedeljo popoldan 23. in 24. novembra je bil jesenski vokalni koncert slovenske šole pri Mariji Pomagaj v Torontu. S pestrim sporedom slovenskih in tujih skladateljev so nastopili otroški pevski zbor, dekliški pevski zbor in oktet slovenskih fantov, vsi pod vodstvom č. g. Zrneca. Pri klavirju je bila ga. Božcna Naughton. Koncerta sem sc udeležil v soboto zvečer. Otroški pevski zbor nastopa samozavestno. Z žarečih obrazov jc spoznati, da so dobro pripravljeni. Zapeli so tri slovenske božične: "In povedat so prišli", "Tam stoji pa hlevček" ter "Kaj se vam zdi". Vse tri pesmi je priredil za ta zbor Torončan skladatelj W. Babiak. Sledila je "Frosty the snowman"-v angleščini. Mladinski pevski zbor je u-brano in prisrčno izvajal Jobsto vo: "TOTratvrc—"Triu spomni', — ob obletnici Baragove smrti. Sledile so tri božične v priredbi Tomca: "Eno je dete rojeno" ter dve božični pastirski pesmi. Doživeto in njim najbolj tekoče, razumljivo, v angleškem jeziku, je bilo zapeto: "Rudolph the Rcd-nosed Raindeer" (J. Marks) "Santa Claus" (Coots) in "O holy Night" (Adam). S francosko božično, v priredbi č.g. Zrneca, "Les Anges dans nos Campagnes" ter s špansko v priredbi Irrigav-Babiak, "Campana sobre campana", pakaže zbor visoko kvaliteto prav s tujimi skla datelji. Pokažejo pa še marljivost študija in požrtvovalnost njihovega vodja, č. g. Zrneca. Dekliški zbor sc je predstavil z dvema narodnima v priredbi Faganela: "Hribčki ponižajte se" in "Kje so moje rožice". Spretnost v izgovorjavi in živahnosti so pokazale v dokaj težki skladbi Čajkovskcga "Far over the Hills". Prijetna za uho in dobro izvedena je bila "Jingle Bclls" v priredbi J. Cacavas. Morda je tu in tam malo motila spremljava, ker zbor in painistka nista bila v taktu. Morda jc bil klavir napačno postavljen in pianistka ni videla dirigenta. S precejšno tremo jc nastopil oktet slovenskih fantov a pesmijo "Preljub moj sosed, kaj bo" v priredbi Cigana, nato Dra-kotina Jenka "Lipa" ter v priredbi Kramolca "Lastovki v slo-so" s solistom g. Stojkom. Z majhnim spodrsljajem je oktet prinesel obilico smeha poslušalcem. Zdi se mi, da je tokrat fantom zela manjkala sproščenost na odru, ki smo jo občudovali od njihovem nastopu na proslavi 29. oktobra. Solisti in dekliški zbor so ob spremljavi okteta ponovili nam že znano Foesterjcvo: "Al' me boš kaj rada imela". Sledili sta argentinska božična "Naciamen-to" v priredbi Ramircz-Babiak, in angleška "Do you hear what 1 heard" (Regny-Shayne). Ta zadnja pesem bi prišla lepše do veljave, če bi trio-solis-ti (Stoj ko, Vovk in Tomazin) polagali več pažnje dikciji — izgovorjavi. To velja tudi za solista Stojkota, katerega prijeten te- poslušalcih. Homogeni, prijetni in sigurni so alti v mladinskem zboru. S prijetno spremljavo pianistke ga. Naughton in z dodatki kitare, bobna, in tri agla, so obogatili marsikatero pesem. V slovenskem in angleškem jeziku sta povezala spored g. Vili in gdč. Mir-jam Cekuta. Udelc/.ba pri koncertu jc pokazala zanimanje starih in mladih za delo slovenske mladine v Torontu. Najbolj pa so veseli in gotovo hvaležni starši nastopajočih, ker se zavedajo da mladina ves prosti čas nc zapravl ja in ne postopa po cestah, ampak izoblikuje svojo bodočnost v kulturni izobrazbi. Za to veliko vzgojno rodnega doma na St., Clairju letošnji jesenski koncert ' počitniško plačo; zaščito proti predolgim uram dela; zagotovi enako plačo za enako delo ženskim delavkam, vpostavlja višjo višino minimalne plače. Načrt Ontarijskih uzluž-benskih smernic se ukvarja z ekonomskim dobro žit jem pokrajinskih delavskih sil. Novi zakon mordenizira in razširi minimalne smernice za plače in izboljšanje delavskih okoliščin za zaščito delavcev pred izkoriščanjem in zaščitenje delodajalca proti nepošteni tekmi grajeni na nižjih merah. kateregakoli j bi ne prese-an in 48 ur na teden. Sevi :a, pod gotovimi pogoji, se Ih k a dobi dovo-ekourno delo od hižbenei, kate-Js nadziranje ali vodenje dela, so izvzeti iz tega zakona. Dekle pod 18 let starosti, naj bi ne delala več kot 6 ur nadur vsak teden. Delovne i uslužbenca gal 8 ur n; ijenje za oddelka, rih delo plačilo nadur Zakon predvideva, da uslužbenec dobi najman j I'; kratno plačilo svoje redne plače /a vsako delo, ki presega 48 urni delavnik na teden. Poleti zagotovl jen ja za boljšo plačo pri nadurah, ta zahteva zmanjšuje možnosti prekomernim nadur. Posebna pravila /a nadure so vpostaljena za nasledn je industrije iri jih lahko dobite, če, pišete na "The Em-ployment Standards Braneti of the Department: izgradnja drertaže in vodovoda, medmestni in občinski promet ; lokalne dostave; turistični kraji, Restavracije in taverne; predelava sadja in zelenjave; taxi; ambulan-čne uslužnosti; vclikocestni promet in gradnja cest. zakoniti prazniki Reden, polno-zaposleni uslužbenec in v gotovih skupinah zaposleni kratko časovni uslužbenci, ki delajo ob zakonitih praznikih, morajo dobiti minimalno pračo in še \z iste redne plače. Ti prazniki so Božič, novo leto,. Veliki petek, Vic-toria Day, Dominion Dav, Delavski dan in Zahvalni :lan. Zamcnjalni prezniki so lahko dogovorjeni s predhodnim dovoljenjem ravnatelja, enaka plača za enako delo Povišica Minimalne Plače Sedan ie stanje Stopi v vel javo 1. jan. .69 Stopi v veljavo 1. okt. .69 Minimalna plača V dobi vežban ja (Največ 4. mesece) Konstrukcijsko delo Študentovska plača v glavnem Prvi mesec v poletju Hoteli, turistčni kraji, Restavracije in taverne Ve/banje v tej industriji (1. mesec maksimalno) (odpisni dodatek za sobo in hrano) Taksi - 35% od nadaljnega dostave in čistilci čevljev Vozači ambulance in pomočniki $1.00/uro $1.30/uro .90/uro 1.25/uro .80/uro .70/uro 1.00/uro .90/uro 1.20/uro 1.55/uro 1.00/uro .90/uro 1.15/uro 1.00/uro $1.30/uro 1.15/uro -j- če je delo manj kot 48 če ure presežejo 48 ur in ne 15.00/teden 17.00/teden .75/uro 1.15/uro .60/u ro .90/uro 1.30/urof 62.40/1 eden* ur na teden. * minimalvno, vodijo zapiskov. Za zaščito vedno večje skupine žensk v delavski sili jc bil zakon, ki zagotavlja enako plačo za enako delo, po delovanju zakona o člo-večanskih pravicah, okrepljen in premeščen pod "The Employment Standards Act". Zakonodaja zagotavlja da ženska, ki opravlja isto delo kot moški v istem podjetju ima zagotovljeno tudi isto plačo. Vprašanje, kaj je enako delo bo določi™ n;i. f.Sdh"4v Lu^siha-nosti, truda, odgovornosti in delavskih okoliščin. nočno delo Nobeno dekle izpod 18 let starosti nesme delati v podjetju med polnočjo in 6 uro zjutraj. Ce ženska dela v delovni dobi, ki začne ali se konča med polnočjo in 6 uro zjutraj, mora delodajalec za njo oskrbeti prevoz z doma na delo ali z dela domov. počitnice s plačo Zakon določa, da dobi vsak uslužbenec plačane počitnice za dobo enega tedna po enem letu službovanja. Počitniška plača ne more biti man jša kot 2% od vse plače sprejete v letu, v katerem so počitnice dane, če uslu žbenec dela manj kot leto dni ima pravico do 2% počitniške plače za dobo opravljenega dela. Po treh letih službovanja dobite 2 tedna plačanih počitnic in plača ne sme biti man ja kot 4% letnega zaslužka. Način "'The Vacation urit h Pay" knjižice za znamkice za gradbene delavce bodo polagoma izvinile med 1. jan. 1970 in 30."junijem 1970. zaščita za delavce po domovih Vsaka oseba, ki dela hišna dela in so tako oznaacna v novem zakonu so seda j srna- : trani kot uslužbenci in so po zakone zaščiteni. Delodajalci morajo izdajati potrdila o plačah in odtegljajih vsem uslužbencem, ko s'o plače izplačane. Ta morajo pokazati: plačilno dobo, višino plače, vsoto plače, vse odtegljaje, dodatke in vsoto, ki je uslužbencu izplačana. Odtegljaji vključujejo tudi one odobrene po delojemalcu in tudi splošne odtegljaje kot so: llnemplovinent Insurance, Income Tax, Canada Pension, Compani Pension Plan in bolniško zavarovanje. zbiranje neplačanih plač WreTivji DRŽAVE, namenjeno sistematični analizi pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji Se rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen razvila v vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih na bolj slučajnostno in površinsko poročanje o tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Slovenije ln Jugoslavije. Uredništvo "Slovenske države Aktivna slovenska razvoj nest: Slovenija včeraj/ danes in jutri Pod gornjim imenom je v začetku junija 1967 v Celovcu izšla prva zbirka razprav, v katerih je bil nakazan razvoj k uresničenju enakopravne slovenske državnosti in učinkovite slovenske demokracije. Dne 16. junija 1967 jc ljubljansko DELO objavilo posebni poziv „našim ljudem, zlasti pa še borcem", v katerem je knjigo napadlo, češ, da „propagira razbitje Jugoslavije in samostojno Slovenijo". Dne 19. junija je notranji minister beograjske vlade prepovedal vnašanje in razširjanje knjige na področju Jugoslavije. Dne 22. junija pa je Sekretariat za informacije pri Izvršnem svetu SR Slovenije „na vprašanje občanov" o knjigi dal prek časopisja »naslednje pojasnilo": »Omenjeni pamflet je očitno sovražno propagandne vsebine in naperjen zoper našo ustavno družbe- no in državno ureditev. Zaradi tega so pristojni zvezni organi izdali prepoved vnašanja v našo državo in raširjanja tega pamfleta v njej in sicer na osnovi člena 52. in 72. zakona o tisku.... kot tudi po kazenskem zakoniku." (DELO, 22. junija 1967.) Štiri mesece kasneje, potem ko so obiskovalci iz Slovenije v Trstu, Gorici in Celovcu pokupili vso naklado knjige, je urednik NAŠIH RAZGLEDOV (21. oktobra 1967) potožil, da je knjiga z uradno beograjsko prepovedjo „samo pridobila prav tako kot film, ki ga prepovedo za mladino izpod 16 let". Partijsko glasilo KOMUNIST (27. oktobra 1967) pa je tarnalo, da je imel „vsak Slovenec možnost (knjigo) kupiti.... (in) ko jc prebral v DELU, da je ne sme kupiti.... jo z užitkom prav zaradi omenjenega tihotapil". Od prepovedi do priznanja Istega oktobra (1967) je v mesečni reviji TEORIJA IN PRAKSA Ernest Petrič, član Izvršnega sveta SR Slovenije, priznal: „Brez polne nacionalne enakopravnosti je katerakoli oblika odnosov, čeprav bi jo označevali za sodelovanje, po svojem bistvu ....oblika dominacije enega naroda nad drugim. Resnično bratsko in enakopravno lahko sodelujejo samo dejansko enakopravni partnerji.... Gre za to, da.... se skuša doseči integriran, zaokrožen razvoj socialistične samoupravne slovenske skupnosti. To bo najsolidnejši ukrep zoper vse liste, ki bi radi pod krinko nacionalnega vprašanja uvajali v slovenski prostor konservativne i-deje...." Pospešeni razvoj k enakopravni slovenski samostojnosti po izidu knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI j ebil potrjen v znamenitem članku Richarda Eder-a, beograjskega dopisnika THE NEW YORK TIMES-a, dne 22. novembra 1967, v katerem je ined drugim zapisal: „Besedo konfederacija danes Slovenci izgovarjajo brez omahovanja.... Vsi so prepričani, da je za Jugoslavijo.... edina pot k mirnemu razvoju.... da bodo vsaj nekatere republike imele skoraj popolno samostojnost.... Če bi kaka politična reakcija v Beogradu hotela ustaviti ta postopni razvoj..,, bi prišlo do močnega pritiska za popolni odcep od Jugoslavije." Februarja 1968 je Stane Kavčič, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije, v TEORIJI IN PRAKSI utemeljeval potrebo, da se pospeši izdelava dolgoročnega programa za razvoj Slovenije, ki so ga na njegovo pobudo in pod vodstvom širokega reprezentančnega odbora začeli pripravljati. V teku letošnjega leta so v Ljubljani, po vseh republikah in v Beogradu na delu komisije in v teku posvetovanja o nadaljnjih spremembah zvezne ustave, ki naj bi bile sprejete že pred koncem letošnjega leta. vidualnost človeka in ki se ne zadovoljujejo več s starimi vzori, temveč zahtevajo, da vsi ti njihovi pogledi, njihova stališča najdejo svoje mesto v sedanjem družbenem življenju. Prizadevamo si, da postanejo Slovenci čedalje bolj moderna, odprta in svobodna družba, v kateri ni mesta niti za kakoTapi-talistično restavracijo niti za sta-linsko diktaturo proletariata, ker smo se s to koncepcijo za vedno razšli. Zagovarjamo stališče, da nobena ideologija še ni vsega povedala in da niso v posesti absolutne resnice niti tisti, ki prisegajo na tuzemske bogove, ne tisti, ki prisegajo na onostranske bogove. V Sloveniji je bil pokon-cilski duh zelo pozitivno sprejet. Drugi del Ciril A. 2ebot Verniki so ga tako sprejeli po občutku, drugi pa premišljeno. Zgodovina nas je postavila — je med drugim dejal — na ta košček Evrope, toda to naše bivanje smo dolgo vrsto let drago plačevali. Bili smo najprej orodje dunajske politike in nato beograjske. Toda vse to je danes za nami. Postali smo moderen narod, ki sc je polnokrvno vključil v sodobni čas in svet. Nikomur več ne hlapčujemo. Iz lastnih izkušenj in spoznanj gradimo svojo bodočnost in se ne zgledujemo več po tujih vzorih. Zato smo bolj samozavestni, bolj bogati in bolj optimistični kot kdaj koli poprej." Stane Kavčič zasluži možnost, da svoje izjave izpriča s političnimi dejanji. Okrogla miza v Ljubljani Obisk slovenskega zastopstva iz Italije V dneh 21. in 22. oktobra 1968 je bilo na uradnem obisku v Ljubljani 22-člansko zastopstvo slovenske manjšine iz Italije, sestavljeno iz vseh predstavniških organizacij in predelov, kjer živijo Slovenci. Zastopstvo slovenske majšine je bilo v Ljubljani sprejeto z izrednim uradnim in političnim poudarkom. Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič je ob tej priliki imel dva pomembna nagovora ter je za slovenske goste iz Italije priredil slavnostno kosilo v uradni vili pod Rožnikom, kamor so dotlej prihajali kot gostje le najvišji domači in tuji predstavniki. Zanimivo je tudi, da* sta uradni nagovor ob sprejemu pri predsedniku Kavči: >: s>: & s>: & & s>: & Vesel Božič mnogo uspeha in sreče v letu 1969 ter mnogo dobre volje v podpori za. naše glasilo j "Slovenska Država". Združeni v delu za Slovenski j vsenarodni cilj - SLOVENSKA DRŽAVA —pojdimo v novo leto! Pozdravlja vse znance in in prijatelje širom sveta: Mirko Geratič 2737 VV. 16th St. Chicago, 111. 60608 Vesel in zadovoljen Božič in novo 1969 želita vsem svojim prijateljem in znancem, Viktor in Pavla Trček Res.: 86 Fern Ave., Toronto 3, Ont. Bus: 115 Roncesvailes Ave. Tel. LE. 5-1894 Blagoslovljen Božič in veselo 1969. svojim klijentom, znancem in prijateljem Dr. F. Porovne, zdravnik 1045 Bloor St. W., Toronto 535-0272. VESEL BOŽIČ tn srečno 1969. želi Vsem svojim članom in prijateljem ter podpornikom SLOVENSKA PRISTAVA Cleveland—Ohio ALBI0N GLASS C0. LTD. 1770 Albion Rd. Rexdale SLOVENSKA STEKLARNA ZELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM Vesel Božič in supešno novo leto 749-2777 Vesele Božič praznike in 1969. VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM PLATNAR BROS. PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD 20 Doddington Dr. Toronto 18 Tel. 255-6019 255-6406 mm m* »—mm.....mm............................................... 1. DECEMBER 1968. ^SLOVENSKA DRŽAVA ■ - - -..............-........... * MARIBOR ZOPET DOBIL BOGOSLOVJE V nedeljo 24. novembra so v Mariboru slovesno blagoslovili novo semenišče ob sodelovanju vseh slovenskih škofov. Na žalost pa novo bogoslovje ni dovolj veliko, saj je v njem prostora le za tri letnike sedanjih mariborskih bogoslovcev. Mariborska škofija je gradila tik pred drugo svetovno vojno prostorno moderno zgradbo za svoje bogo-slovce. Toda vojna je to delo, ki je bilo malo pred zaključkom, prekinila; Nemci so zgradbo zaplenili in dela na njej dokončali, toda za druge namene, j Komunistične oblasti po letu 1945 tudi niso vrnile škofiji njene zgradbe in škofu ni preostalo drugega kot da je poslal svoje bogoslovce študirat v Ljubljano. Škof tudi ni uspel v prizadevanjih, da bi kupil kako drugo primerno poslopje v Mariboru, kaj šele, da bi znova začel graditi bogoslovno poslopje. Pred kratkim šele je bilo škofiji do- j voljeno nadzidati stolno župnišče j na Slomškovem trgu v Mariboru ter v tako pridobljene prostore spraviti del bogoslovccv. Z velikimi žrtvami slovenskih vernikov in s pomočjo iz tujine je bil sedaj načrt uresničen in pomožni škof dr. Vekoslav Grmič jc postal ravnatelj novega bogoslovja. Odrpto pa je še vedno vprašanje odškodnine, ki jo o-blasti pravno dolgujejo škofiji za zaplenjeno zgradbo, katero je slovenska skupnost demokratsko postavila za določe nin izključen namen! Dr. Jože Planinšič Profesor Političnih Ved na DUOUESNE UNIVERSITY in CALIFORNIA STATE UNIVERSITY in vsa njegova družina žele vsem znancem širom sveta blagoslovljene Božične praznike in uspehov polno Novo leto 1 969 ! NOVO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI? Oktobra so se v Mestni galeriji zbrali mladi igralci, režiserji, lite-rati in ljubitelji gledališke umetnost in ustanovili Informativni Teater Katakomba. Kot beremo v Študentski Tribuni (23. oki) je bilo na ustanovnem sestanku v glavnem govora o denarju in entuziazmu pa tudi o tem, "da bo gledališče delovalo po principu 'teritorijalne in duhovne eksteri-torijalnosti' in de bo vsaka skupina, ki bo v gledališču delala, sama odgovarjala za svoje delo in hodila na eventualno pranje glave. Novo gledališče bo imelo tudi bife. K sodelovanju so vub-jeni vsi, nc glede na starost, spol, prepričanje narodnost ali barvo kože." Pogumnim umetnikom želimo mnogo uspeha v boibi z režimom "pri pranju glave"! PORAVNAJTE NAROČNINO IN DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE"! • George Davidovič, ki je bil svoj čas tajnik Jugoslovanske zadružne zveze, predava na Sir Georges VVilliams vseučilišču v Montrealu zadružništvo v dveh i vzporednih razredih, v enem v 1 francoščini, v drugem v angleščini. —fš. VESELE B02IČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969. 2ELI VSEM "Slovenija" Meai and Delicaiessen 2409 Dundas St. W. LE. 5-8946 I mportiramo pristno slovensko bučno olje več vrst rib in Radensko in Rogaško slatino. Pristne kranjske klobase dobite v Torontu edino pri nas, kakor tudi domače šunke, itd. Se še nadalje priporoča J. Zalar. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Vam želi SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA Janeza E. Kreka v Torontu 646 EUCLID AVE. Toronto 4 Tel. LE. 2-4746 Slovenci! Hranite in sposojujte si denar v domači, slovenski denarni ustanovi. Zagoic & Wilcox Insurance 425 University Ave., Suit 300, Toronto 2, Ontario Na razpolago vse vrste zavarovanj. Kličite, da Vam svetujemo in da Vas obiščemo: EM-4-5207 ali 921-0212 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1969. želi vsem Slovenccm slovenska zavarovalna agencija želi VSEM ODJEMALCEM in ROJAKOM VESEL BOŽIČ, in SREČNO NOVO LETO 1969. — Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaje-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd. — Dostavlja brezplačno. - Trgovina z živili! Prostor za parkiranje! — Se priporogamo! Sprejemamo naročila iž cele Kanade in pošiljamo C.O.D. 192—194 Augusta Ave., Toronto 2B, Ont. 366-2165 Mesarija in klobasičarna DERMASTIA