NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 8 - LETO 54 - CELJE, 25. 2.1999 - CENA 280 SIT
PREHLAJENA VSA SLOVENIJA
l\ia celjskem je obolelo prek 5 tisoč ljudi; posledice so že terjale
smrtne žrtve. Stran 2.
informator
SDS je znan
stranka je prišla do tajnih podatkov po uradni poti. Stran 3.
POLITIKA,
KRIŽ IN NOTE
Kronika s Celjskega na strani 48.
v Celje prihaja
princ
Pred rokometnim srečanjem
pivovarjev z Barcelono.
Stran 19.
Bospa Mirni iz prejšnjega stoletja
K	Najstarejša veienjčanka, Marija Lipovsek, na stoti rojstni dan. Stran 15.
VESEUE S SNEGOM
Fotoreportaža na strani 16.
ALI IHASAJI BEREJO
NOVI TEDNIK?
Med živinorejci in bojevniki z negotovo prihodnostjo.
Reportaža na strani 33.
2
DOGODKI
Prehlajena vsa Slovenija
Gripa le v nekaj primerih - Za kronične bolnike so prehladi lahko smrtno nevarni - Bolnik sodi v posteljo
v Zavodu za zdravstveno
varstvo Celje ocenjujejo, da
tako hude epidemije preh-
ladnih obolenj ni bilo že ne-
kaj let. Samo v februarju je
na novo zbolelo 3200 ljudi,
vseh zbolelih od januarja do
sedaj pa je več kot pet tisoč.
Zaskrbljujoče je, da «e val
prehladnih bolezni ne umir-
ja, iz ljubljanske infekcijske
klinike pa so sporočili, da je
zaradi pljučnice umrlo tri-
najst ljudi.
Povišane telesne temperatu-
re, kašlja, bolečega grla in
drugih simptomov, ki so zna-
čilni za gripo in gripi podobna
obolenja, ne gre podcenjevati.
Zdravniki opozarjajo, da tudi
takšna, na videz nenevarna
obolenja lahko povzročijo re-
sne težave, zlasti pri starejših
ljudeh. Previdnost pa je po-
trebna pri vseh, saj je prehlad
zajel vso Slovenijo in vse sta-
rostne skupine prebivalcev.
Predstojnica epidemiološke
službe v celjskem zavodu za
zdravstveno varstvo mag.
Alenka Maligoj-Skaza, dr.
med., pravi, da med bolnimi
prevladujejo otroci do sedme-
ga leta starosti in odrasli od
20. do 59. leta. Klinične slike
obolenj niso pri vseh enake,
rezultati opravljenih preiskav
pa kažejo, da še vedno ne
prevladuje virus gripe, ampak
kroži več virusnih in bakterij-
skih povzročiteljev. Virus inf-
luence so v Celju ugotovili le
pri dvanajstih ljudeh.
Zato še vedno lahko govori-
mo le o akutnih prehladnih
boleznih, ki pa so na Celjskem
položile v posteljo že toliko
ljudi, da epidemija, ki so jo
razglasih 11. februarja, še ne-
kaj časa ne bo preklicana. Dr.
Maligojeva ugotavlja, da se
glede na trenutne razmere šte-
vilo obolelih ne bo tako kmalu
pričelo zmanjševati in da se
prehladna obolenja lahko na-
daljujejo tudi ves naslednji
mesec.
Zaradi težav, ki jih lahko
prehlad povzroči tistim, ki
imajo kronične bolezni,
zdravniki opozarjajo, da že
oboleli nikakor ne smejo v
bližino ljudi z boleznimi srca,
pljuč in ledvic, enako velja
tudi za bolnike, ki so imunsko
oslabljeni, izogibajo pa naj se
tudi nosečnic in tistih, ki čaka-
jo na operacije.
Dr. Alenka Maligoj-Skaza
poudarja, da sodi bolnik v po-
steljo, saj se v nasprotnem bo-
lezen zelo rada ponovi. Potre-
ben je zlasti počitek, uživati je
treba čim več tekočine in hra-
no, bogato z vitamini, proti
povišani temperaturi bodo po-
magali hladni obkladki ali pa
panadon pri otrocih in aspirin
pri odraslih, uživati je treba
tudi C vitamin, dobrodošli pa
bodo tudi andol, neoangin ali
kakšno drugo zdravilo, ki ga je
mogoče kupiti brez recepta. Za
brisanje nosu so primerni le
papirnati robci, ki jih je takoj
po uporabi (enkratni) treba
vreči v smeti. Akutna prehlad-
na obolenja običajno trajajo tri
do pet dni. Zdravniki priporo-
čajo, naj se oboleli prve dni
zdravijo sami. Če se stanje po-
slabša, je treba k zdravniku.
Zaradi epidemije prehlad-
nih obolenj so v Splošni bol-
nišnici Celje kot prvi v Slove-
niji najprej omejili, nato pa
12. februarja prepovedali vse
obiske. Prepoved bo najver-
jetneje veljala še nekaj časa.
Ker se povzročitelji prehlad-
nih obolenj prenašajo po zra-
ku in s predmeti, v zavodu za
zdravstveno varstvo opozarja-
jo ljudi, naj se ne zadržujejo v
zaprtih prostorih, kjer pa to ni
mogoče, kar velja zlasti za vrt-
ce, šole in druge ustanove, naj
čim bolj pogosto zračijo pro-
stor. Potrebno je redno umiva-
nje rok, dobro se je tudi izogi-
bati sicer podzavestnim gi-
bom rok po obrazu, saj se
povzročitelji infekcije prena-
šajo tudi po dobro prekrvav-
Ijeni očesni veznici.
JANJA INTIHAR
Bolniki bodo
ocenjevali zdravnike
Kljub izgubi v celjski bolnišnici letos za 350 milijovo
tolarjev naložb
v celjski bolnišnici, ki je
leto 1998 zaključila s 134 mi-
lijoni tolarjev izgube, napo-
vedujejo negativno poslova-
nje tudi za letos. Zaradi kate-
gorizacije slovenskih bolni-
šnic bodo v Celju najmanj ob
250 milijonov tolarjev, če po-
gajanja z republiškim zavo-
dom za zdravstveno zavaro-
vanje ne bodo uspešna, pa
lahko letošnja izguba znaša
celo 380 milijonov tolarjev.
Kljub izgubi naj bi v bolnišni-
ci letos tekoče poravnavali vse
obveznosti do dobaviteljev, pla-
če bodo še naprej v skladu s
kolektivno pogodbo, izpeljati
pa nameravajo tudi vse načrto-
vane naložbe v vrednosti 350
milijonov tolarjev, o katerih so
pred dnevi seznanili tudi svet
javnega zavoda. Za nakup nuj-
ne medicinske opreme bodo v
celjski bolnišnici dali bhzu 200
milijonov tolarjev. Kupili bodo
nov žilni rentgen in rentgen za
slikanje pljuč in kosti, porodno
posteljo in ultrazvočni aparat za
pregled srca. Okrog 40 milijo-
nov tolarjev bodo vložili v ure-
ditev novega dializnega centra.
Letos bodo morali nujno obno-
viti toplarno, kar jih bo stalo 20
milijonov tolarjev, asfaltirali bo-
do okolico bolnišnice, posodo-
biti pa belijo tudi računalniško
opremo.
Direktor bolnišnice Samo
Fakin, dr. med., je napovedal,
da bodo letos osrednjo pozor-
nost namenili izboljšanju ka-
kovosti dela in določili stan-
darde zdravstvene nege, uved-
h pa bodo tudi nov sistem za
pritožbe bolnikov. Vsakemu
bodo ponudih anketo v obhki
zloženke, v kateri bd ocenje-
val delo medicinskega osebja
in ponudbo v bolnišnici. Na
osnovi odgovorov bodo pre-
verjali kakovost dela na oddel-
kih in tudi ugotavljali, kako so
bolniki zadovoljni z zdravniki
in medicinskim osebjem.
JI
rečeno (ne)st^™
Gripa, gripa ali zdravje
ni vse...
Smo v mesecu, ko ponava-
di razsaja epidemija gripe.
Smrkavi kašljamo in se, kot
da je konec sveta, cagavi pla-
zimo naokoli. Nekaj čaja, C
vitamina, kakšen aspirinček
in zadeva se obrne na bolje.
Če nas je na začetku prehla-
da ali gripe še zanimal oseb-
ni zdravnik, smo po koncu te
»strašne« bolezni z mislimi
že zopet čisto drugje, se pravi
nekje sredi svojih vsakodnev-
nih problemov.
Toda, ko človek prične lesti
v srednja leta, se počasi zač-
ne zanimati tudi za svoj
zdravstveni položaj - v celoti.
Tako je, ob vremenski napo-
vedi, to njegov vedno bolj pe-
reč problem. Na vreme kaj
veliko ne more vplivati, z
zdravjem pa je nekoliko dru-
gače. Ali pa se tako vsaj zdi.
V zvezi s tem je dobro vedeti,
kaj lahko narediš sam in kaj
bodo s teboj naredili drugi,
če boš njihove pomoči potre-
ben. Večina ljudi ve več o
motorjih ali o računalnikih,
kot pa o svojem telesu, a se
kljub temu obnaša, kot da je
obvladovanje svojega telesa
'in zdravja v njem, sanio
sebi umevna zadeva. Afoi
tako tudi je, dokler pai
zbolimo. Pravijo, da
zdravje in bolezen ve^
med seboj kot noč in dan, |
luč in senca. Za ljudi, /c^
zaposleni v zdravstvu, bih
dovolj, ko bi se spoznali
zdravje, bolezni pa prepn^
doktorjem medicine in me
cinskim sestram. A člo^
prebere zdravstveni leksik
in že si predstavlja, da ii
za sabo vsaj letnik ali d
medicinske fakultete. Pott
je tu še razširjenost novic
tem, kako ga je kdaj in |
polomil kakšen doktor. \
navadnega človeka ni p
membnih tistih nekaj des
tisoč, ki so prišli iz bolnišnic
'■zdravi, temveč nekaj tisu
ki zaradi morebitnih napi
osebja bolnišnice niso ozdfi
veli. Ob tem in ob kakii
podobni novici s televizije,
je v zadnjem času imela k
nekaj povedati na račun rt
ličnih bolnišnic po naši dri
vi, postane navaden smm
kar nekoliko skeptičen, I
prične prihajati v leta, za k
tera smo dejali, da so fs
glede zdravja, vse bolj krii^
na. Nekoliko si oddahneš^
le potem, ko ugotoviš, di\]
ti pravzaprav prav ti razvj.
medicinci čisto v redu pt
dravili ženo ali bolnega oi
ta.
Pravijo, da je človek včas
želel umreti star, danes]
želi umreti zdrav. Woody h
len je dejal, da bi bilo, '
umreš, najbolje, da te ne
bilo zraven; ker pa je to nek
liko težko izvedljivo, je m
da bolj verjetna Schopenl
uerjeva misel, ki pravi, i
zdravje ni vse, toda br
zdravja ni nič.
ZORAN PEV
Priznanja za dosežke Celjanov
Na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja, priznanja in na-
grade bodo celjski mestni
svetniki v torek odločali o
podelitvi letošnjih najvišjih
občinskih priznanj. V presojo
jim komisija ponuja predlog
za podelitev naziva častnega
meščana Celja, dveh Zlatih
celjskih grbov, treh Srebrnih
celjskih grbov in štirih Bro-
nastih celjskih grbov.
Komisija je presojala med
25 predlogi, po poglobljeni
razpravi in temeljiti presoji pa
so se nekaterim odločili spre-
meniti stopnjo oziroma vrsto
priznanja. Svetnikom v preso-
jo bodo tako ponudih 10 pred-
logov, podelitev najvišjih ob-
činskih priznanj pa bo na
osrednji slovesnosti ob celj-
skem občinskem prazniku 11.
aprilu. Po Ludviku Rebeušku
v letu 1993 in Stanku Lorger-
ju v letu 1997 naj bi naziv
častnega meščana Celja letos
podelili dr. Janku Lešničar-
ju, dr. med., za izjemen pris-
pevek pri večanju ugleda in
razvoju zdravstva. Za dobitni-
ke Zlatih celjskih grbov sta
predlagani I. Gimnazija v Ce-
lju ob 190-letnici obstoja ter
Komorni moški zbor Celje
ob 50-letnici delovanja.
Za Srebrne celjske grbe so
predlagani Edvard Goršič za
uspehe v svojem glasbeno-
publicističnem delu, Ana
Junger za dolgoletno strokov-
no in humano delo, zadnja
leta kot direktorica in strokov-
ni vodja Centra za varstvo in
delo Golovec, ter Muzej no-
vejše zgodovine Celje za po-
samezne dosežke in dolgolet-
no uspešno delo.
Za Bronaste celjske gr.be so
predlagani Nataša Gerkeš
Lednik, novinarka in uredni-
ca Radia Celje za izredno in
požrtvovalno delo v času lan-
ske poplave, Miroslav Ter-
bovc za delo, ki ga je opravil v
času poplav leta 1990 in 1998,
Matjaž Brežnik za uspešno
dirigentsko delo in mag. Maja
Krajnc za dolgoletno uspešno
delo v šolstvu.
I. STAMEJČIČ
Padlim borcem pod Osreškimi pečmi
Minulo soboto je krajevna borčevska organizacija v Ravnah nad Šoštanjem pripravila P|
Osreškimi pečmi prireditev v spomin na borce XIV. divizije, ki so padli 22. februarja Ij
Štirinajst borcev je tam pokopanih. Proslave pri obnovljenem spomeniku se je udeležilo ve^
nekdanjih borcev z družinskimi člani, celo s pravnuki.. Prišla je najmlajša udeleženka poh^
XIV. divizije Zofka Pačnik iz Ljubljane, ki je bila med preboji stara komaj 15 let. Bila sta •
Vinko Žužek in najstarejši še živeči borec te divizije Nace Tratar, ki dobro prenaša svojih 92,
Ob tej priložnosti sta spregovorila šoštanjski župan dr. Bogdan Menih in Lojze Dolničar, tudi^
udeleženec pohoda.	LOJZE OSJTEK^
3. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje za v torek, 2. marca ob 8. uri, v veliki dvorani
Narodnega doma, 3. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje.
Na seji bodo svetniki obravnavali naslednja gradiva: pod točko 3-poročilo o realizaciji sklepov Mestnega
sveta Mestne občine Celje od 2. 2. 1999 do 19. 2. 1999 in potrditev zapisnika 2. seje mestnega sveta z dne
2. 2. 2999; pod 4-predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade - a)
predlog za podelitev priznanj Mestne občine Celje za leto 1999 in b) imenovanje začasne komisije za
kmetijstvo; pod 5-imenovanje članov upravnega odbora Razvojnega centra orodjarstva Slovenije - TECOS;
pod 6-imenovanje članov v sosvet načelnika Upravne enote Celje; pod 7-imenovanje članov Upravnega
odbora Stanovanjskega sklada občine Celje; pod 8-spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Celje,
prva obravnava; pod 9-spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje, prva
obravnava; pod 10-a) pravilnik o delu plače članov mestnega sveta in podžupanov ter nagradah zunanjih
članov delovnih teles mestnega sveta in članov Nadzornega odbora Mestne občine Celje, b) sklep o
financiranju političnih strank in list volivcev ter skupin svetnikov; pod 11-Odlok o ustanovitvi in delovanju
Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Celje, prva obravnava; pod 12-Odlok o
kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje, prva obravnava; pod 13-Odlok o občinskih cestah - prva
obravnava; pod 14-Odlok o ureditvi prometa v Mestni občini Celje, prva obravnava; pod 15-Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem nadzoru v Mestni občini Celje - prva obravnava; pod
16-povečanje cene zemeljskega plina za tarifni odjem; pod 17-Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka
o zazidalnem načrtu Industrija - JUG - poslovni center »STC VZHOD«, druga obravnava; pod 18-sklep o
ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Spodnja Hudinja in pod 19-a) odgovori na vprašanja,
pobude in predloge ter b) vprašanja, pobude in predlogi.
DOGODKI
3
Informator SDS |e znan
jlgstna občina Celje trenutno nima Občinske volilne komisije - »Stari« je mandat potekel, »nova« še ni imenovana
r podatke o tem, kateri čla-
. 5ps so za novembrske
"Vglne volitve dali pisno
gdporo kandidatom Ne-
Vankarske liste Celja ozi-
Lma drugih list, je MO
jpS Celje posredoval na-
jpiestnik tajnika Občinske
l^glilne komisije Mestne
,občine Celje Bojan Rebec.
podatke sem posredoval
nevede, vsekakor pa ne zlo-
namerno. Če bi vedel, kak-
šne bodo posledice, jih vse-
l;akor ne bi,« se Rebec za-
rjeda svoje napake.
[Posledica njegovega deja-
[,ja je namreč pritožba, ki jo je
Dušan Selšek s Teharij 7. fe-
bruarja naslovil na Občinsko
■volilno komisijo Mestne obči-
ne Celje, v njej pa zahteval
pojasnilo, kako je MO SDS
Celje med drugim dobil po-
datke o tem, kateri njihovi
člani so pred lokalnimi voli-
tvami dali pisno podporo
kandidatom na neodvisnih li-
stah. Vse tiste člane so na-
mreč po soglasnem sklepu
toov Predsedstva MO SDS
Celje v prvi polovici letošnje-
ga januarja skladno s stranki-
nim Statutom črtali iz svojih
vrst, Selšek je s svojo pritož-
bo,v kateri od Občinske volil-
ne k^omisije Mestne občine
Ce//e zahteva odkritje storilca
M v prepričanju, da je bilo
brjeno kaznivo dejanje iz-
[daje uradne tajnosti po 266.
členu Kazenskega zakonika
Republike Slovenije zahteva
kazensko ovadbo, seznanil
tudi medije.
Trenutno brez
komisije
Vse doslej Selškove pritož-
be ni obravnaval še nihče, ■
razlog pa je zelo preprost -
Mestna občina Celje namreč
trenutno nima občinske volil-
ne komisije.
Staremu sestavu je man-
dat potekel z zaključkom
volilnih opravil zadnjih lo-
kalnih volitev konec leta
1998, postopek imenovanja
novega sestava pa je še v
teku. Če so se v telesih Mest-
nega sveta Mestne občine
Celje predvčerajšnjim uskla-
dili o posameznih predlogih,
potem naj bi s predlogom za
razširitev dnevnega reda 3.
redne seje skušali nov se-
stav občinske volilne komi-
sije imenovati že v torek, 2.
marca, sicer pa bo imenova-
nje prišlo na klopi mestnih
svetnikov 30. marca.
Do podatkov brez
težav
Odgovor, kako so celjski
socialdemokrati prišli do po-
datkov, ki veljajo za uradno
tajnost, smo tako dobili kar
pri predsednici MO SDS Celje
Frančiški Vodopivec.
»Za nobeno skrivnost ne
gre. V strankinem statutu
imamo med drugim oprede-
ljeno, da naši člani ne more-
jo in ne smejo kandidirati na
listah drugih strank ali
neodvisnih listah, prav tako
pa je v neskladju s statutom
tudi dajanje pisne podpore
kandidatom na drugih li-
stah. V MO SDS smo zato
zadolžili našo članico prof.
Jožico Dolenšek, da se za
podatke o morebitnih krši-
tvah statuta obrne na na-
mestnika tajnika Občinske
volilne komisije Mestne ob-
čine Celje Bojana Rebca.
Podatke je dobila, na njihovi
osnovi pa smo na januarski
seji predsedstva sprejeli tudi
soglasni sklep o črtanju po-
sameznikov iz strankinega
članstva,« pojasnjuje Vodo-
pivčeva in dodaja, da so pri
tem ravnali povsem skladno
s pravili, ki jih morajo vsi
člani stranke dobro poznati.
»Člani predsedstva so spre-
jeli načelen sklep, da se iz
članstva črtajo vsi tisti, ki so
ali kandidirali ali dajali pisno
podporo kandidatom na
drugih listah, pri tem pa ni-
smo govorili o konkretnih
imenih. Sklepe o črtanju iz
članstva smo posamezni-
kom kasneje posredovali z
osebnimi obvestili,« uteme-
ljuje ravnanje MO SDS Celje
Vodopivčeva in pri tem po-
jasnjuje, da so za pridobitev
podatkov ubrali povsem
uradno pot.
Kljub temu, da je bila prof.
Dolenškova članica Občinske
volilne komisije Mestne obči-
ne Celje in je imela vpogled v
vse podatke, v stranki torej
niso »uporabili« svojega vira,
ampak so za želene podatke
uradno zaprosili. In jih tudi
dobili.
Zgolj nevede
Namestnik tajnika Občin-
ske volilne komisije Mestne
občine Celje Bojan Rebec, ki
je - kot sam pravi - nehote in
nevede sprožil plaz, zdaj pra-
vi, da podatkov vsekakor ni
posredoval zlonamerno.
»Podatki oziroma sezna-
mi so tajnost. Če bi vedel,
kakšne posledice bodo, jih
zagotovo ne bi posredoval.
Menil sem, da jih socialde-
mokrati potrebujejo zgolj za
kakšno analizo volilne uspe-
šnosti znotraj odbora, deni-
mo,« Rebec obžaluje svoje
dejanje - razpleta zgodbe pa
v tem trenutku ne zna napo-
vedati.
Kdo bo poskrbel
za epilog
»Ker Mestna občina Celje
trenutno nima občinske volil-
ne komisije, ne vem, kdo bi
Selškovo pritožbo lahko
obravnaval,« pravi Rebec, ki
je sicer tajnik Mestnega sveta
Mestne občine Celje.
S pritožbo »stari« sestav vo-
lilne komisije, ki mu je pote-
kel mandat, ni seznanjen, no-
vega sestava pa mestni svet-
niki še niso imenovali. Se je
bodo lotili člani novoimeno-
vane Občinske volilne komi-
sije Mestne občine Celje, ali
pa bodo v trenutni »prazni
prostor« kar pritožbe tiče
morda posegli kar mestni
svetniki ob imenovanju nove-
ga sestava? Na odgovor bo
treba počakati.
m^m IVANA STAMEJČIČ
S cvetjem diši
po pomladi
Na razstaviščih Celjskega
sejma so v organizaciji pod-
Nja Cespo danes dopoldne
"(Iprli 4. specializirani sejem
^ vrtnarstvo, cvetličarstvo
'n krajinarstvo. Sejem Flora
na skupno 7.500 kvadrat-
'•'h metrih sejmišča v dvora-
C, D, C1 ih E na ogled od
■ftrtka do nedelje, vsak dan
9. in 19. uro.
primerjavi z lansko Flo-
letošnji sejem za deseti-
večji, predstavlja se 192
^zstavljavcev, od tega 136
'fPosrednih in 56 preko svo-
zastopstev, ki v Celje pri-
iz 15 držav,« pravi vod-
j^Projekta Breda Obrez Pre-
Stane Terlep iz GHM,
/Jžbe za prirejanje obrtniš-
sejmov iz Munchena, ki je
^^Paj s Celjskim sejmom in
^Hno zbornico Slovenije
štirimi leti ustanovila
l^^^ano podjetje Cespo, pa je
^J^Prifan, da bo Flora iz
'^fednjega slovenskega sej-
^^ vrtnarstva, cvetličarstva
l^^^rajinarstva kmalu prera-
^ največji tovrstni sejem
^^dela Evrope. . .
^ ^lemski razstavni pro-
jj^*^ sloni na paleti kako-
izdelkov, opreme in
za vrtnarstvo, cvetli-
in krajinarstvo, v pro-
obsejemskih strokov-
P^ireditev pa bodo za obi-
skovalce zanimiva predava-
nja in svetovanja s področja
hortikulture in sadjarstva,
zlasti pa vsakodnevni prikazi
aranžiranja daril in rezanega
cvetja. V nedeljo, zadnji se-
jemski dan, se bo prikaz
aranžiranja po 16.30 uri za-
ključil s tekmovanjem naj-
boljših domačih in tujih flori-
stov, sodelovali pa bodo lah-
ko tudi obiskovalci.
IS
Za nova stanovanja v Vojniku
v Občini Vojnik nameravajo na Celjski cesti 19 zgraditi 13
novih stanovanj, od katerih naj bi bila 4 socialna, 9 pa
neprofitnih.
Po besedah Mojce Bombek, tajnice Občine Vojnik, imajo v
občini okoli 50 informativnih vlog za stanovanja, zaradi česar
so se skupaj s Stanovanjskim skladom Občine Celje prijavili na
razpis za posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije,
od koder naj bi dobili posojilo v vrednosti 60% celotne
investicije, ostala sredstva pa bodo zagotovili sami. Stanovanja
nameravajo« začeti graditi takoj, ko bodo pridobiH posojilo,
gradnja pa naj bi bila zaključena do pomladi prihodnjega leta.
N.-M.S.
Od gostiln do proračuna
žalski svetniki so se sesta-
li minuli četrtek v gasilskem
domu v Pernovem. Na začet-
ku je delo Upravne enote
Žalec predstavil načelnik
Marjan Žohar, svetniki pa so
v sopet načelnika imenova-
li župana Lojzeta Posedela.
V nadaljevanju so sprejeli
merila za izdajanje mnenj o
obratovalnem času gostin-
skih obratov v občini Žalec.
Po teh je občina razdeljena v
štiri območja. Območje A za-
jema staro mestno jedro in je
opredeljeno kot trgovsko-po-
slovno-stanovanjsko območ-
je, kjer je določena III. stopnja
varstva pred hrupom. V pri-
meru izpolnjevanja pogojev
so gostinski lokali lahko od-
prti zelo različno in pozno v
noč. V drugih treh območjih
pa je obratovalni čas od 6. do
22. ure. Za podaljšan delovni
čas si mora gostinec pridobiti
mnenje lokalne skupnosti, in
sicer soglasje lastnika objekta
in soglasje lastnikov stano-
vanj, ki mejijo na gostinski
lokal v premeru 100 metrov.
Vladislav Majer kot pred-
sednik ter Martin Pernovšek
in Ivan Potočnik kot člana se-
stavljajo začasni odbor na ob-
močju dosedanje Krajevne
skupnosti Galicija. Odbor bo
delo opravljal do naslednjih
volitev, kot enega največjih
izzivov pa so si zastavili iz-
gradnjo šole v Trju. Sicer si v
odboru, po besedah Vladisla-
va Majerja, želijo, da bi posta-
li legalen in legitimen pred-
stavnik krajanov, saj člani od-
bora niso bili voljeni, temveč
imenovani. Hkrati je Majer
pozval krajane, naj bodo strp-
ni in naj zaupajo novemu od-
boru. Za ustanovitev KS Le-
več so svetniki imenovali pri-
pravljalni odbor v sestavi Jo-
že Kuder, Marjan Knez in
Marjan Zadel.
Hkrati so svetniki prvič na
kratko spregovorili tudi o
proračunu, ki znaša 1,3 mili-
jarde tolarjev. Odločili so se
za javno razpravo, ki bo traja-
la do 5. marca, proračun pa
naj bi sprejemali konec mar-
ca.
URŠKA SELIŠNIK
posvetu
Ocalanujet,
Kurdi besni
Turčiji je uspelo to, za kar
si je prizadevala že kar nekaj
časa. V zaporu na otoku
Imrali ima priprtega držav-
nega sovražnika številka
ena, vodjo Kurdske delavske
stranke Abdulaha Ocalana.
Ta je od 2. novembra lani, ko
so ga aretirali v Italiji, pa vse do
16. januarja letos, ko je skrivaj
zapustil Rim, polnil prve strani
časopisov. Od takrat se je za
njim izgubila vsaka sled. Zdaj
je jasno, da je najprej odletel v
St. Petersburg, od tam pa v
Grčijo in nato v Kenijo, kjer se
je zatekel pod okrilje grškegat
veleposlaništva. Kako so ga
tam našli Turki ni povsem ja-
sno in obstaja več različic o
tem. Najbolj verjetna govori o
tem, da so ga v Nairobiju ugra-
bili turški komandosi. Ocalana
naj bi menda pod pretvezo, da
je na Nizozemskem dobil za-
točišče, kenijski voznik name-
sto na letališče odpeljal v past.
Tudi ameriška verzija potrjuje
ta scenarij. Pa ne samo to. Kot
pišeta dva ugledna časopisa,
The New York Times in Los
Angeles Times, ki se sklicujeta
na vladne uradnike, naj bi ZDA
celo pomagale Turčiji pri areta-
ciji Ocalana. Tako naj bi zadnje
štiri mesece spremljale njego-
vo gibanje, ob tem pa diplo-
matsko pritiskale na države, ki
bi mu morda celo nudile zato-
čišče. Tlidi v Keniji naj bi ga
»izbrskali« ameriški obvešče-
valci, ki tam še vedno razisku-
jejo okoliščine bombnega na-
pada na njihovo veleposlaniš-
tvo avgusta lani. Ocalanova
aretacija je spravila na noge
Kurde po vsej Evropi. Zasedali
so grška veleposlaništva po
evropskih prestolnicah in pri-
rejali številne demonstracije.
Najhuje je bilo v Berlinu, kjer je
izraelska varnostna služba
streljala na Kurde, ki so skušali
vdreti na veleposlaništvo in pri
tem tri ubila. Do hujših nere-
dov lahko spet pride, ko bodo
Ocalanu začeli soditi; To naj bi
se zgodilo v začetku aprila,
sodbo pa naj bi mu izrekli
mesec dni kasneje. Ni izključe-
no, da ga ne bo doletela smrt-
na kazen. Čeprav je v državi
niso izvedli že 15 let, se kaj
lahko zgodi prav to - tudi turš-
ki premier Ecevit v intervjuju
ni izključil te možnosti. Za zdaj
je znano, da je Turčija zavrnila
možnost, da bi sojenje lahko
spremljali mednarodni opazo-
valci. Njegovi odvetniki pa so
zahtevali, da se mu sodi pred
mednarodnim sodiščem, ker
turško sodstvo ne bo zagoto-
vilo poštenega procesa. Za ob-
likovanje mednarodnega so-
dišča za sojenje Ocalanu se je
zavzelo tudi 17 kurdskih
strank in zahodne države po-
zvalo, naj se po vzoru konfe-
rence o Kosovu v Rambouille-
tu, skliče mednarodna konfe-
renca o kurdskem vprašanju.
Kdo je Abdulah
Ocalan?
Abdulah Ocalan se je rodil
leta 1949 in je v svojih zgod-
njih letih imel klasično vzgojo.
Njegova velika želja je bila, da
bi postal oficir turške vojske.
vendar je padel na sprejem-
nih izpitih za vojaško akade-
mijo. Zato je leta 71 začel obi-
skovati fakulteto za politične
vede, kjer se je tudi pridružil
gibanjem, ki so hotela zrušiti
turški parlamentarni sistem.
Kmalu so ga vrgli s fakultete
zaradi neopravičenih izostan-
kov in ilegalnega delovanja.
Ustanovil je teroristično sku-
pino (Apocu's-Ocalanovi pri-
vrženci) predhodnico Kurd-
ske delavske stranke (PKK),
ki je bila znana po izvajanju
ekstremnega nasilja. Tako so
denimo svojim nasprotnikom
rezali nosove. Konec 70. let je
začel tesno sodelovati s Sov-
jetsko zvezo in Sirijo, kamor
se je tudi presehl in organizi-
ral kampe za urjenje terori-
stov. Leta 1984 je začel napa-
dati turške policijske postaje
in podobne tarče ob meji s
Sirijo in Irakom. Turčija je sča-
soma postala najhujša so-
vražnica PKK; ta je v petnaj-
stih letih vojne z Ankaro ubila
na tisoče ljudi, zato je Ocalan
za Hirke terorist in morilec.
Srbi in Albanci
vztrajajo
v soboto se je iztekel prvi
rok za sklenitev sporazuma,
ki so ga postavili Srbom in
kosovskim Albancem, ki so-
delujejo na mednarodni
konferenci o Kosovu v Ram-
bouilletu.
Ker do tega ni prišlo, so rok
podaljšali še za nekaj dni, ob
tem pa vnovič zagrozili z napa-
di zveze Nato. Vendar pa je
ameriška zunanja ministrica
Albrightova opozorila, da le-
talskih napadov na ZRJ ne bo,
če nobena stran ne bo podprla
sporazuma, ki ga je predlagala
kontaktna skupina. Problem
je namreč, da niti Srbi niti Al-
banci niso zadovoljni z njim.
Srbi se ne strinjajo z vojaškim
delom sporazuma, ki predvi-
deva namestitev mednarod-
nih mirovnih sil pod poveljs-
tvom zveze Nato na Kosovu,
temveč bi kvečjemu pristali na
patronat Združenih narodov.
Poleg tega so proti namestitivi
težke oborožitve, pristali pa bi
na večje število neoboroženih
opazovalcev OVSE. Kosovski
Albanci pa hočejo prav sile
pod poveljstvom Nata, je pa
zanje še bolj sporen politični
del dogovora. Vztrajajo na-
mreč pri razpisu referenduma
o neodvisnosti Kosova po tri-
letnem prehodnem obdobju.
Beograd to vztrajno zanika.
Zanj bi bilo sicer bolje, da spo-
razum sprejme, saj predlog
kontaktne skupine v bistvu
ohranja pokrajino v okviru
meja ZRJ. Izredno težka poga-
janja, ki zdaj trajajo že tretji
teden, so precej omajala avto-
riteto velesil, združenih v kon-
taktno skupino, ki so spora-
zum tudi pripravile.
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
□
DOGODKI
Izkopanine ob domu
»Na zemljišču, kjer bo center starejših občanov, ni bilo
rimske nekropole ali drugih izkopanin,« je župan Občine
Vojnik Beno Podergajs odgovoril na govorice, da na
zemljišču, ki ga je za dom starejših občanov podaril
Franc Špes, zaradi rimskih arheoloških ostankov, ki naj
bi bili še vedno pod zemljo, tega doma ne bodo mogli
graditi.
Kot je povedal Podergajs, so rimske izkopanine že na
začetku osemdesetih našli na območju okoli zemljišča,
namenjenega gradnji doma starejših občanov. Ko je hotel
občan, ki mu je bila zemlja podarjena, začeti graditi hišo, je
ugotovil, da je zemljišče Oužno od zemlje, namenjene
gradnji doma starejših občanov) zaradi arheoloških najdb
zaščiteno. V Občini Vojnik so že naročili preiskavo celotnega
območja, ki jo bodo takoj, ko bo skopnel sneg, izvedli
strokovnjaki Oddelka za arheologijo s Filozofske fakultete v
Ljubljani.
Na razpis za pridobitev koncesije za gradnjo doma starej-
ših občanov v občini Vojnik sta se prijavila dva investitorja, o
tem, kateremu bodo koncesijo podelili, pa bodo odločali pri
ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so
koncesijo razpisali.	N.-M. SEDLAR
Juhartovo slovo
Minulo soboto so se v Slo-
venskih Konjicah zbrali
člani Slovenske ljudske
stranke iz podružnic Slo-
venske Konjice, Zreče in Vi-
tanje na rednem občnem
zboru. Kot gostje so se zbora
udeležili Anton Bergauer,
minister za promet in zveze,
Janez Jazbec, župan Slo-
venskih Konjic, in Jože Ko-
šir, župan Zreč.
Zbora se je udeležilo 150
članov iz vseh treh podružnic.
Izvolili so nova vodstva svojih
podružnic: predsednik za
Slovenske Konjice je Dušan
Arbajter, za Zreče Branko
Flis, v Vitanju pa so ponovno
izvolili dosedanjega predsed-
nika podružnice, Antona
Kuzmana.
Anton Juhart je ocenil, da
je po desetih letih predsed-
nikovanja stranki prav, da
delo prevzame še kdo drug.
Zadovoljen je s prehojeno
potjo, čeprav posebno na za-
četku ni bilo najlažje. »Bili
smo prva stranka, ki se je
organizirano začela pojavlja-
ti na širšem konjiškem ob-
močju. Pridobiti je bilo treba
zaupanje ljudi in vzpostaviti
mehanizme delovanja,« je
povedal. V stranki bo Juhart
še naprej deloval pri drugih
nalogah.	(A.M.K.)
Svetniki za šolo v Taboru
Svetniki v občini Tabor so se na seji v ponedeljek odločili,
da v kraju želijo popolno 9-letno šolo.
Zato se bo županja Vida Slakan skupaj z vranskim županom
Francem Sušnikom in ravnateljico OŠ Vransko Valerijo Pukl
v petek odpravila na ministrstvo za šolstvo in šport, kjer se bodo
dogovorili o izvedbi tega projekta. Na seji so dom krajanov in
igrišče ob njem razglasili za športna objekta splošnega pomena,
v občini pa naj bi kmalu pričeli izdajati mesečnik, v katerem
bodo občane obveščali o delu občine, sveta, raznih prireditvah
in podobno. Svetniki so bili neusklajeni pri sprejemanju statuta
občine, saj se jih del zavzema za ustanovitev vaških odborov,
drugi pa menijo, da je v občini s 1500 prebivalci to brez
pomena.	.	US
na kratko
Vse manj Zgornjesavinjcanov
MOZIRJE - Na območju upravne enote je bilo lani rojenih 169
otrok, umrlo pa je 189 oseb, kar pomeni že drugo leto negativen
naravni prirast. Sicer je bilo konec leta na območju Zgornje
Savinjske doline v register vpisanih 16.676 prebivalcev, ki so
imeh 7.271 različnih vozil. Na območju UE je registriranih 132
samostojnih podjetnikov avtoprevoznikov, za katere ocenjuje-
jo, da imajo v lasti več kot tisoč vozil. Stopnja brezposelnosti v
vseh šestih občinah je 15-odstotna.
Od jabolk do zvezdic
MOZIRJE - Po pravilniku o merilih in načinih kategorizacije
nastanitvenih obratov in marin je bilo do konca leta v Zgornji
Savinjski dolini vloženih 30 zahtevkov za kategorizacijo,
izdanih pa 11 odločb. Po neuradni evidenci je na območju UE
43 nastanitvenih obratov. Do minulega četrtka iz Hotela Plesnik
v Logarski dolini in iz Hotela Štorman na Venišah niso prejeli
zahtevka za kategorizacijo.
Enotna Galicija
ŽALEC - Kakor kaže, bodo v občini na novo ustanovili samo eno
krajevno skupnost, in sicer v Levcu. Župan Lojze Posedel je
namreč povedal, da ne razmišlja več o delitvi KS Galicija na dve
krajevni skupnosti. Jutri naj bi se po napovedih župana sestali
predstavniki kamnoloma, cestnega podjetja, KS in občine ter se
dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.	(US)
Delitvena bilanca
podpisana
Nekdanja občina Slovenske Konjice dokončno mrtva
Po dobrih štirih letih so
župani občin Slovenske Ko-
njice, Zreče in Vitanje v svo-
jem drugem mandatu podpi-
sali sporazum o premoženj-
sko delitveni bilanci nekda-
nje skupne občine.
Župani Janez Jazbec, Jože
Košir in Slavko Krajnc so spo-
razum podpisah 10. februar-
ja, na sejah občinskih svetov
pa naj bi ga svetniki še potrdi-
li. Zrečani so dokument v po-
nedeljek brez posebne razpra-
ve že potrdili, Konjičani bodo
o njem razpravljali v četrtek,
Vitanjčani prihodnji teden.
Župani so se dogovorili, da
se nepremično premoženje
nekdanje občine deli načelo-
ma po teritorialnem principu,
premično po kriteriju prebi-
valstva, ustanoviteljske pravi-
ce pa po posebnih kriterijih.
Izhodišče za pripravo spora-
zuma o delitvi premoženja je
bila premoženjska bilanca
nekdanje občine Slovenske
Konjice po stanju 31.12.1994.
Poleg sporazuma o delitvi
premoženja so župani podpi-
sali še dogovor, da bodo obči-
ne sodelovale pri skupnih pro-
jektih, na področju komunale
in gospodarskih dejavnosti.
Stavbna in kmetijska zem-
ljišča ter gozdovi bodo razde-
ljeni med nove občine po teri-
torialnem principu, kar po-
meni, da pridobi zemljišča
občina, na katerem območju
zemljišče leži. Prav tako so
razdeljeni objekti komunalne
infrastrukture, stanovanja, ga-
raže, ceste in prometna infra-
struktura, zaklonišča, kuhur-
ni spomeniki, poslovni in
športni objekti. Občine si bo-
do tudi razdelile terjatve za
stanovanja, prodana na obroč-
no odplačevanje.
Premično premoženje, kot
so na primer računalniki, pi-
sarniško pohištvo, osebna vo-
zila, zaloga materiala, sreds-
tva civilne zaščite in umetniš-
ka dela, so večinoma že razde-
liU.
Sporazum opredeljuje tudi
delitev sredstev Sklada stavb-
nih zemljišč. Po teritorialnem
principu so med občine razde-
ljena zemljišča, gradbeni ob-
jekti, terjatve in obveznosti.
Preostanek denarnih sredstev
tega sklada je bil razdeljen ob
upoštevanju zbiranja namen-
skih sredstev za urejanje
stavbnih zemljišč med obči-
nama Konjice (milijon šeststo
tisoč tolarjev) in Zreče (mih-
jon osemsto tisoč).
Po teritorialnem principu je
razdeljeno tudi premoženje
krajevnih skupnosti.
Poslovni prostori Javnega
zavoda zdravstveni dom so
razdeljeni po teritorialnem
principu, pri upravljanju za-
voda v tistem delu, kjer oprav-
lja dejavnosti za vse tri obči-
ne, pa bodo sodelovali pred-
stavniki vseh treh.
Občine si bodo po tretinj-
skih deležih razdelile naložbe
v domače vrednostne papirje
in delnice bank (Banka Celje,
Ljubljanska banka). Prav tako
si bodo občine razdelile de-
narna sredstva, ki so se zbirala
na posebnem računu. Še na-
prej bodo ostala združena
sredstva namenjena razvoju
malega gospodarstva pri ko-
njiški Območni obrtni zborni-
ci, sredstva nekdanjega sklada
za razvoj drobnega gospodars-
tva, ki so bila podeljena s
krediti, pa bodo skušali naj-
prej izterjati, nato pa si jih
razdeliti po kriteriju števila
prebivalstva.
Meje med občinami se ne
rešujejo s sporazumom o deli-
tveni bilanci. »To vprašanje bo
rešeno v skladu z Zakonom o
ustanovitvi občin in določitvi
njihovih območij ter z medse-
bojnimi dogovori o spornih
mejah,« piše v sporazumu.
Župani so tudi podpisali, da
bodo, v kolikor dogovor ne bo
možen, rešitev iskali na us-
treznih državnih nivojih.
Dogovorili so sodelovanje
pri raziskavah in uresničeva-
nju projektov za oskrbo prebi-
valcev vseh treh občin z za-
dostnimi količinami zdrave
pitne vode, ne glede na njen
izvor. Prav tako bodo občine
sodelovale pri gospodarskih
projektih s poudarkom na raz-
voju turizma.
V.M.
Ustanoviteljske pravice v
Konjiškem komunalnem
podjetju prevzema občina
Slovenske Konjice. Župani
80 podpisali tudi poseben
sporazum, s katerim so se
dogovorili za sodelovanje
občin pri odvozu smeti in
odpadkov ter koriščenju de-
ponije komunalnih odpad-
kov. V sporazumu piše, da
uporabljajo občine deponijo
pod enakimi pogoji, pri tem
pa prevzemajo tudi vse ob-
veznosti iz tega naslova.
Nove občine prevzemajo
ustanoviteljstvo -osnovnih
šol in vrtcev na svojih ob-
močjih, postale pa so sousta-
noviteljice Glasbene šole in
šole V parku. Prav tako so si
občine razdelile ustanovitelj-
ske pravice Celjskih lekarn
in Svetovalno izobraževalne-
ga centra Konjice. Ustanovi-
teljstvo konjiškega Zavoda
za šport je ostalo v domeni
nove občine Slovenske Ko-
njice. Kapitalsko upravljav-
ski deleži konjiške Veterinar-
ske postaje pa so si občine
razdelile po tretjinah.
V živi delavski verigi
Slovenski sindikati so za
danes, v četrtek, ob 11. uri,
pred Državnim zborom RS
sklicali protestni shod, na
katerem naj bi protestniki,
sklenjeni v »živo delavsko
verigo«, poslance opozorili
na enotna sindikalna stališ-
ča glede pokojninske refor-
me.
Sindikati - protestni shod
so skupaj pripravili v Konfe-
deraciji novih sindikatov
Slovenije Neodvisnost,
Neodvisnih sindikatih Slo-
venije, Sindikatu zdravstva
in socialnega varstva Slove-
nije, Sindikatu pridobivanja
energetskih surovin Sloveni-
je, Zvezi svobodnih sindika-
tov Slovenije, Konfederaciji
sindikatov Slovenije Per-
gam. Policijskem sindikatu
Slovenije, Sindikatu vzgoje,
izobraževanja in znanosti ter
Sindikatu delavcev v zdravs-
tveni negi Slovenije - poziva-
jo poslance, naj zavrnejo
obravnavo predloga pokoj-
ninske reforme, ki ni uskla-
jen s socialnimi partnerji in
ga vrnejo v obravnavo Eko-
nomskemu in socialnemu
svetu. V državnem zboru pa
naj ga obravnavaj^ šele, ko
bo usklajen med socialnimi
partnerji.	IS
z občinskih svetov
Želja po gimnaziji
ŽALEC - Med pobudami, ki jih je bilo slišati na zadnji seji
občinskega sveta, je tudi želja Žalčanov po srednješolski
ustanovi. Najbolj bi v poštev prišla gimnazija, s čimer bi
zagotovili, da bi mladi ostali v svoji občini in ne bi odhajali
drugam.	(US)
Sprejeli proračun
ZREČE - Svetniki so na ponedeljkovi seji združili prvo in drugo
obravnavo proračuna in potrdili predlog. Letos pričakujejo 511
milijonov tolarjev prihodkov, porabili pa bi naj 506 milijonov.
Največji projekt, ki ga na novo začenjajo z letošnjim proraču-
nom, bo izgradnja večnamenskega objekta na Gorenju. (VM)
Novi stari svetnik
ZREČE - Borisa Podvršnika, ki je zaposlen v konjiški upravni
enoti in zaradi tega ne more opravljati funkcije člana občinske-
ga sveta, je v svetu nadomestil Anton Manfred Hren (SDS) iz
Crešnove. Svetnik je bil že v prejšnjem mandatu.	(VM)
po držam
Spornih Šest
kilometrov
UUBIJANA,'17. februar
(Delo) - Čeprav sta slovensjjj
in hrvaški zunanji ministe,
dr. Boris Frlec in dr. Mat^
Granič pogovore o mejni črtj
med državama ocenila uspe,
šne, ostaja še vedno spornij;
približno šest kilometrov
najjužnejše kopenske mej^
in razmejitev v Piranskem
zalivuPredlog za preostal
del kopenske meje je izde!
lan, tudi meja na Muri.
Intervencijski
odkup
LJUBLJANA, 18. februar-
ja (Delo) - Zaradi krize v
prašičereji bo vlada, ki jf
sicer že sprejela uredbo i
ukrepi, ki naj bi pomagali
ublažiti težave slovenskih
rejcev, sprejela sklep o inter-
vencijskem odkupu 13 tisoč
pitancev slovenskega pore-
kla. Povprečna odkupna ce-
na bo 196 tolarjev za kilo-
gram živega prašiča. Tako
naj bi bilo rejcem zagotov-
ljeno 85-odstotno pokriva-
nje stroškov.
Popravek |
pokojnin
UUBUANA, 18. februar
ja (Večer) - Zavod za pokoj-
ninsko zavarovanje je skle-i
nil, da bodo pokojnine, '
bodo izplačane v za februar
višje za 4,8 odstotka. Skupi]
s tem povišanjem so se po-
kojnine letos dvignile že za
8,9 odstotka.
Obnova postopka
UUBUANA, 18. februar
ja (Delo) - Gozdno gospo-
darstvo Nazarje je na ustav-1
no sodišče vložilo predlog za'
obnovo postopka, v katerem
je izpodbijalo odločbo us-
tavnega sodišča, sprejeto Vi
prid Ljubljanske nadškofije
z denacionalizacijo 8270
hektarov državnih gozdov v
Zgornji Savinjski dolini. S
sporno odločbo je po mne-
nju GG Nazarje kršeno nače-
lo demokratične ureditve dr-
žave in delitve oblasti.
Volilni sistem
UUBLJANA, 19. februar
ja (Delo) - Državni zbor je
predlog skupine poslancev,
po katerem naj bi ustavnoi
sodišče obnovilo postopek \
zvezi z domnevno sporno
odločitvijo, da je na referen-
dumu o volilnih sistemih le;
ta 1996 zmagal dvokrožiri)
sistem, poslalo naprej v mi'
tično delovno telo.
Zamenjave V vlodi
UUBLJANA, 22. februar
ja (Delo) - Predsednik vlad«
Janez Drnovšek naj bi hkr-J!^
z ministrom za gospodarstV
Metodom Dragonjo, ki
bi odšel za generalnega di'
rektorja Leka, in ministrovi
za notranje zadeve Mirkoi"
Bandljem zamenjal tudi
nistra z^ pravosodje Toinaž^,
Marušiča. Drnovšek naj
Marjanu Podobniku kot pf^
merno kandidatko za ta P"",
ložaj že predlagal sedan)';
vrhovno državno tožili'''^
Barbaro Brezigar.
DOGODKI
5
Ko voda postane problem
Črpališče v Rojah rešuje težave z vodo - O tem in aktivnostih v Žalcu župan Posedel na novinarski konferenci
[ gtatut, javni red in mir,
' oblemi z vodo in številne
JJiige aktivnosti v občini so
; jle teme, o katerih je spre-
govoril žalski župan Lojze
posedel v ponedeljek na no-
vinarski konferenci.
^posedel je sklical novinar-
sko konferenco tudi zato, da
bi predstavil predlagane po-
džupane: Ferda Halerja,
jjnka Kosa in Gregorja
Vovka- Petrovskega, po-
dobne novinarske konferen-
Icepa bo poslej sklicevali en-
l^rat mesečno. Župan je med
drugim poudaril, da na na-
slednji seji občinskega sve-
ki bo 4. marca v KS Go-
tovlje, pričakuje sprejem
statuta občine, hkrati po
jrazrešitvi problema z obra-
'tovalnim časom gostinskih
lokalov pa tudi boljše sode-
lovanje z Upravno enoto Ža-
lec. Do seje v aprilu naj bi
pripravili odlok o javnem
redu'in miru, s pomočjo ka-
terega nameravajo urediti
mirujoči promet, parkiriš-
ča, odhajanja iz gostinskih
lokalov... skratka težave, ki
trenutno Žalčane najbolj pe-
stijo.
V Žalcu bodo kmalu vzpo-
5favili štab za civilno zašči-
to in se pogovorili s pred-
stavniki krajevnih skupno-
sti, da bi tako lažje reševali
sprotne probleme, ki nasta-
jajo v vsakdanjem življenju
krajanov - kot je bil primer
zadnjih obilnejših snežnih
padavin in s tem povezanega
pluženja. Glede težav s pit-
no vodo v občini, s katerimi
se srečujejo od prejšnjega
tedna, je župan Posedel po-
vedal, da se težave umirjajo
in urejajo. Do težav je prišlo
zaradi poškodbe črpališča v
Vrbju, ki je nastala zaradi
izlitja Struge. Ker je tudi
črpališče sredi Vrbenskega
polja okuženo z organskimi
snovmi, bodo v Žalcu uspo-
sobili novo črpališče v Ro-
jah, kjer so že naredili po-
skusno vrtino in ki je bilo
prej predvideno kot rezerv-
na lokacija. Tako bodo reši-
li težave z vodo, po besedah
župana pa ne bodo razisko-
vali, zakaj je bilo črpališče
okuženo, ker je preveč mož-
nih krivcev. V ponedeljek je
bila še najbolj kritična pre-
skrba z vodo na območju
Škafarjevega hriba, ki je
najvišje ležeče naselje brez
podpore z višje ležečimi re-
zervoarji.
Župan je še povedal, da se
s SKB in Vegradom pogovar-
jajo o odkupu zemljišč na
območju Arnovskega gozda,
kjer bo nastala obrtna cona.
Če ne bodo uspeli z odku-
pom, bodo v občini zahteva-
li, da preko izgradnje ko-
munalne infrastrukture po-
stanejo solastniki. Kakor
kaže, se bo tudi le.tos vseh
šest spodnjesavinjskih ob-
čin sredi marca predstavilo
na sejmu Alpe-Adria v Ljub-
ljani, vsaka občina naj bi
imela svoj predstavitveni
dan.
URŠKA SELIŠNIK
Delo za Zgornjesavinjcane
Na novinarski konferenci,
ki jo je minuli četrtek sklical
načelnik Upravne enote Mo-
zirje Darko Repenšek, so
predstavili delo UE v minu-
lem letu.
Statistično so delo predsta-
vile vodje posameznih oddel-
kov Nada Fužir, Terezija
Plaznik in Stanislava Ro-
senstein-Žnidar, oddelek za
občo upravo, druge upravne
naloge in skupne zadeve pa
vodi Vida Juvan. Velja ocena,
da so v UE Mozirje na delo
vplivali novo sprejeti zakoni
in zakonodajno referendum-
ske pobude, lokalne volitve
ter priprave na referendum - v
primerjavi s predlani se je v
Mozirju število zadev poveča-
lo za 15 odstotkov. Skupno so
jih rešili skoraj 97 odstotkov.
Na izdane upravne akte je bilo^
21 pritožb. Kot prvi v Sloveni-
ji so vložili kompentenčni
spor med UE in ministrstvom
za kulturo, saj so menili, da
niso pristojni za odločanje o
denacionalizacijskih zade-
vah. Vlada je njihovo mnenje
potrdila.
Kot UE so prvi v slovenskem
prostoru izdali knjigo Narav-
ni in kulturni spomeniki Zgor-
nje Savinjske doline. Ocenju-
jejo tudi, da je sodelovanje z
občinami dobro. Hkrati so se
precej trudili za potrditev iz-
gradnje večnamenskega
upravno-poslovnega objekta v
Mozirju ter za razširitev mre-
že tehnično preglednih baz za
motorna vozila v RS, kamor je
uvrščeno tudi območje mozir-
ske UE. Zasebnik Anton Mi-
klavc je namreč prejel pred-
soglasje za izgradnjo in zagon
centra v Nizki, ki bo začel z
delom pomladi.
»Delo UE Mozirje je bilo
zavzeto in korektno. Ves čas se
trudimo biti državljanom pri-
jazna in odprta državna upra-
va,« je poudaril načelnik Re-
penšek, kot negativno pa je
izpostavil za petino manjša
sredstva, ki bodo v državnem
proračunu namenjena za delo
upravnih enot.
URŠKA SELIŠNIK
Med najzahtevnejšimi
opravili v upravnih organih
je izvajanje Zakona o dena-
cionalizaciji. V UE Mozirje
so prejeli 222 zahtevkov, od
katerih je ostalo še 51 nereše-
nih. Največji med temi je zah-
tevek Ljubljanske škohje, ki
zahteva vračilo 10.566 hek-
tarjev kmetijskih in stavbnih
zemljišče ter gozdov.
Sindikalisti na sicupšcini
Pretekli četrtek so se na tretji skupščini v Žalcu zbrali
člani sindikata komunalnega in stanovanjskega gospo-
darstva.
Skupščina je za predsednika sindikata ponovno izvolila
Alojza Terbuca iz Celja, za sekretarja pa Miloša Mikuliča,
Po pregledu dela v zadnjih štirih letih je približno 120
udeležencev sprejelo spremembe statuta in programske
usmeritve sindikata za prihodnje mandatno obdobje. Skleni-
li so, da se sindikat komunalnega in stanovanjskega gospo-
darstva, ki združuje 6400 članov v 130 komunalnih in
stanovanjskih podjetjih, ki se ukvarjajo s komunalno dejav-
nostjo, poslovanjem z nepremičninami in zasebnim varova-
njem, preimenuje v Sindikat komunalcev, varnostnikov in
nepremičnincev. Nova kratica sindikata bo KVN Slovenije,
spremembo pa je narekovala zakonodaja in mednarodna
Wasifikacija dejavnosti.	- US
V desetletju do
kakovostnega življenja
v prostorih občine Slovenske Konjice so se pred dnevi
sestali predstavniki koordinacijske skupine za Lokalno
Agendo 21. Sklenili so, da bo Lokalna agenda v Konjicah
prihodnje delovala kot društvo. Njena prizadevanja, načr-
te in cilje pa bodo predstavili tudi konjiškemu občinskemu
svetu na seji v mesecu marcu.
Skupina za Lokalno agendo 21 je na podlagi_ pogovorov z
občani in analize stanja pripravila vizijo trajnostnega razvoja.
Z uresničevanjem skrbno izbranih ciljev si bodo prizadevali
za napredek na treh področjih: pri ravnanju z odpadki, za
zboljšanje kakovosti naravnega okolja ter za napredek na
gospodarsko-socialnem področju.
Na vseh omenjenih področjih naj bi dpsegli načrtovane cilje
do leta 2010. Tako načrtujejo na področju ravnanja z odpadki
povečanje deleža ločeno zbranih odpadkov na 30 odstotkov in
povečanje deleža gospodinjstev v organiziranem odvozu od-
padkov na sto odstotkov. Na področju kakovosti naravnega
okolja želijo zboljšati kakovost pitne vode, tako da bo vsem
gospodinjstvom zagotovljena trajna preskrba s čisto, neopo-
rečno in kakovostno pitno vodo, ter da se bo kakovost
Dravinje vrnila v 2. kakovostni razred. Gospodarsko-socialno
področje pa se nanaša na okolju prijazen razvoj z odpiranjem
novih kakovostnih delovnih mest, povečanje realne povpreč-
ne neto plače in stopnje zaposlenosti.	B.P.
O možnostih žensk
na Celjskem
Zaposlenost in brezposel-
nost žensk ter možnosti nji-
hovega zaposlovanja, izo-
braževanja in delovne karie-
re na širšem celjskem ob-
močju so bile teme torkove-
ga strokovnega srečanja, ki
so ga v okviru projekta De-
kleta in šola pripravili v Mu-
zeju novejše zgodovine Ce-
lje.
Projekt je zrasel iz razstave,
ki so jo o možnostih izobraže-
vanja deklet skozi zgodovino
pripravili v Zgodovinskem ar-
hivu Ptuj, do konca meseca pa
gostuje v Celju, kjer so jo
dopolnili še s podatki, značil-
nimi za širše celjsko območje.
O položaju žensk na Celjskem
sta v pogovoru, ki ga je vodila
Brigita Ačimovič, sicer člani-
ca uprave družbe Talum Kidri-
čevo, spregovorili mag. Alen-
ka Rumbak iz celjske ob-
močne enote Zavoda RS za
zaposlovanje ter Renata Oj-
steršek iz zreškega Uniorja,
ki je predstavila položaj žensk
v tem sicer pretežno moškem
kolektivu.
Trenutni podatki kažejo, da
v zaposlenosti oziroma brez-
poselnosti na Celjskem žen-
ske ne odstopajo, res pa je
tudi, da je bil najprej večji
upad zaposlenosti med moš-
kimi in je glede na gospodar-
ske razmere zapiranje ženskih
delovnih mest še mogoče pri-
čakovati. Ženske na Celjskem
so po zbranih podatkih v pri-
merjavi z moškimi bolj pri-
pravljene za dodatno izobra-
ževanje in usposabljanje.
Sinoči so v okviru projekta
Dekleta in šola pripravili še
predstavitev knjige Zbrana de-
la Angele Vode: Spol in upor,
pogovor s sourednico knjige
Karmen Klavžar pa je vodila
Anita Koleša.	IS
Seminar o hmeljarstvu
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je v sodelova-
z ministrstvom, Upravo RS za pospeševanje kmetijstva
^ l^metijsko svetovalno službo v začetku tedna pripravil 37.
^minar o hmeljarstvu.
dvodnevnem seminarju v Žalcu so predavatelji govorili o
^fspektivnosti slovenskega hmeljarstva v mednarodnem pro-
'oru, o tehnikah pridelave hmelja in možnih racionalizacijah,
problematiki oblikovanja sortne politike ter o varstvu hme-
in karantenskih boleznih v hmeljiščih.	US
Konec hmelja v
Savinjski?
Uprava žalskega Kmetijs-
tva je v ponedeljek seznani-
la delavce in predstavnike
sindikata v podjetju, da je
zaradi neugodnih finančnih
razmer edina rešitev za to
družbo stečaj.
Predstavniki vlade in bank,
ki so največje upnice, namreč
doslej nikakor niso mogli do-
seči sporazuma o tem, kako
sanirati težke razmere v Kme-
tijstvu. Banke, ki jim podjetje
dolguje 560 milijonov tolar-
jev, so pripravljene odpisati le
10 odstotkov svojih terjatev,
program sanacije, ki so ga pri-
pravili v ministrstvih za gos-
podarstvo in za kmetijstvo, pa
predvideva 50-odstotni odpis,
s tem da bi za preostanek dol-
gov jamčila država.
Stečaj bo predlagala uprava
podjetja, saj se delničarji s
takšno rešitvijo ne strinjajo.
Predsednik republiškega od-
bora sindikata kmetijske in
živilske industrije Srečko Ča-
ter, ki je v Kmetijstvu vodja
pitališč, pravi, da bodo sicer
poskušali pridobiti vse tiste,
ki imajo vpliv in možnost, da
ohranijo 183 delovnih mest
in v Savinjski dolini rešijo
kmetijsko proizvodnjo in
hmelj, vendar bodo zadnjo
besedo imele banke. Te so se,
dodaja Čater, na vse doseda-
nje prošnje odzva4e dokaj ne-
strpno in niso bile pripravlje-
ne sodelovati pri iskanju
boljše rešitve.	JI
!'• osnovna šola Celje
Liubljanska 46
3000 Celje
401 712
^skladu s 44. členonn Zakona o osnovni šoli (Ur. list 12/96 in 33/97) objavljamo
OBVESTILO ZA VPIS V 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE
v šolskem letu 1999/2000.
JJPisujemo otroke roiene v letu 1993 iz šolskega okoliša II. osnovne šole Celie.
^Pis bo 25. in 26. februarja (četrtek in petek), od 7.30 do 16. ure, v prostorih šole
Majda Petan).
Vodstvo šole
□
GOSPODARSTVO
Kristalne golide
Mlekarne Celeia
Lani so v Arji vasi predelali za 13 odstotkov vec mleka kot leta 1997 - Prihodnji mesec
nova vrsta sira
Mlekarna Celeia je v torek v
restavraciji Jezero v Velenju
pripravila tradicionalno sre-
čanje pridelovalcev mleka in
najboljšim v letu 1998 podeli-
la posebna priznanja - kristal-
ne golide. V mlekarni so lani
odkupili in predelali nekaj
manj kot 54,5 milijona litrov
mleka, kar je za 13 odstotkov
več kot predlani.
Od 1900 kmetov so preko
dvaindvajset kmetijskih za-
drug na širšem celjskem ob-
močju odkupili in predelali
49,583.278 litrov kakovostnega
surovega mleka, kar je za dese-
tino več kot leta 1997, na ptuj-
skem območju pa so dokupili
še 4,849.000 litrov mleka. Lani
je mlekarna, ki kot redka v
mlekarski industriji polni tudi
kozje mleko in izdeluje poltrdi
kozji sir, zabeležila tudi 5-od-
stotno rast pri odkupu kozjega
mleka. Lani so odkupili 70 od-
stotkov mleka ekstra kakovo-
sti, kar je poleg nove aseptične
polnilne linije omogočilo po-
daljšanje roka trajnosti fer-
mentiranih izdelkov na 21 dni
brez konzervansov.
Mlekarna, ki od lani trži svo-
je izdelke pod posodobljeno
skupno blagovno znamko Ze-
lene doline, kar dve tretjini
mleka predela v sire, preosta-
nek pa v različne fermetirane
izdelke. Njihovi siri imajo naj-
višji možni znak slovenske ka-
kovosti, nekateri fermentirani
izdelki pa zaradi nizke vsebno-
sti mlečne maščobe nosijo oz-
nako varovalnega živila.
Zaradi hude domače in tuje
konkurence v Mlekarni Celeia
vse bolj iščejo nove poti do
kupcev. Lani so izdelali nov
probiotični jogurt, letos pa bo-
do z nakupom novega stroja
za razrez in pakiranje ponudili
sire v 180, 280 in 580 gramski
embalaži. Povečali bodo tudi
izbiro sirov. S prvo novostjo se
bodo predstavili 23. marca na
sejmu kulinarike v Ljubljani.
Največji proizvajalci mleka
in dobitniki kristalnih golid za
leto 1998 so med kmetijskimi
zadrugami KZ Šaleška doli-
na, od katere je mlekarna od-
kupila 8,136.236 litrov mleka,
druga je KZ Šmarje s
6,483.275 litri odkupljenega
mleka, tretja pa KZ Šentjur s
6,188.400 litri. Med zasebnimi
proizvajalci kravjega mleka je
na prvem mestu kmetija Kot-
nik iz Raven pri Šoštanju s
382.222 litri, druga je kmetija
Napotnik iz Topolšice, od ka-
tere je mlekarna odkupila
353.583 litrov mleka, tretji naj-
večji proizvajalec pa je s
302.249 litri Marjan Rek iz
Stražišča pri Prevaljah. Prvi tri-
je proizvajalci kozjega mleka v
letu 1998 so Franc Videč iz
Vodruža pri Šentjurju z 28.606
litri, Slavica Trkmič iz Šentvi-
da pri Grobelnem z 28.583 litri
in Marija Kapel iz Svetlega
Dola pri Štorah z 22.480 litri
odkupljenega mleka.
. - JANJA INTIHAR
Ekologi spet opozarjajo
Slovensko ekološko gibanje vztraja pri trditvah, da je čistilna napravo v Zlatarni Ce|
zastarela in iztrošena
Slovensko ekološko giba-
nje, ki sicer podpira nakup
Zlatarne Celje v stečaju in
nadaljevanje proizvodnje v
njej, je v obvestilu za jav-
nost, ki ga je naslovilo tudi
na ministrstvo za okolje in
na novega lastnika zlatarne
zasebno podjetje AL Inženi-
ring iz Ljubljane, zopet opo-
zorilo, naj pristojni čim prej
poskrbijo za gradnjo sodob-
ne čistilne naprave v proi-
zvodnji in predelavi zlata.
Glavni tajnik Slovenskega
ekološkega gibanja (SEG) Ka-
rel Lipič tudi predlaga, naj sku-
pina ali posamezni neodvisni
strokovnjaki iz fakultete za ke-
mijo ali Kemijskega inštituta v
Ljubljani izdelajo strokovno
oceno o obstoječi čistilni na-
pravi. Njihovo prvo sporočilo
za javnost, v katerem je SEG
med drugim opozorila, da od-
padne snovi povzročajo po-
klicne bolezni in so rakotvor-
ne, je namreč stečajni upravi-
tMj zlatarne Zlatko Hohnjec
označil kot nepreverjeno, nere-
sno in tendenciozno. V SEG
menijo, da so njihova opozori-
la zelo resna, to pa utemeljuje-
jo predvsem z dejstvom, da je
Zlatarna Celje leta 1996 pri kan-
didaturi za znak slovenske ka-
kovosti, ki ga podeljuje kranj-
ski sejem, v obrazložitveni
obrazec zapisala, da proizvod-
nja ni ekološko neoporečna.
Aktivisti SEG so kot člani
komisije za podelitev znaka
slovenske kakovosti obiskali
vodstvo zlatarne ter si ogle-
dali proizvodnjo in čistilno
napravo znotraj proizvodne-
ga kompleksa. Ugotovili so,
da je naprava tako po tehno-
logiji kot po opremi in objek-
tih zastarela in popolnoma iz-
trošena. Karel Lipič je zato
prepričan, da je delovanje ce-
lotnega sistema čistilne na-
prave vprašljivo glede varno-
sti in da je vprašljivo tudi to,
ali naprava lahko zagotovi
takšno stopnjo čiščenja, kot
to zahteva zakonodaja.
Lipič se tudi sprašuje, ^
kaj se je na prvo opozoril
javnosti odzval tudi direkt^
hčerinskega podjetja Aur;
dent Andrej Cimerman,
da so z uvedbo stečaja
Zlatarni Celje na novo pridj
bili vsa obratovalna dovojjj
nja. »Če gre za isto čistiin,
napravo, nas čudi stroko^
nost pristojnih inšpektorje^
ki so izdali obratovalno do
voljenje za zagon proizvod
nje v Aurodentu,« meni Ka
rel Lipič.
JANJA INTIHai
Bo Comet poskusil znova?
v zreškem Cometu še ne vedo, ali bodo ponovno dali
ponudbo za prevzem mariborskega podjetja TUB Swaty.
Generalni direktor Marjan Lorger je povedal, da bodo
odločitev o tem sprejeli večinski lastniki.
Razveljavitev odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev,
da Cometov prevzem Swatya ni uspel, so v Zrečah sprejeli z
velikim zadovoljstvom, saj se je pokazalo, pravi Marjan
Lorger, da so ravnali pravilno in da niso, kot so jim očitali,
prekoračili zakonskih določil. Agencija in vlada se bosta pred
ponovnim odločanjem morali uskladiti, v Cometu pa pravijo,
da ne bodo ničesar delali »na silo«, čeprav so še vedno
prepričani, da hi prevzem Swatya obema družbama prinesel
veliko pozitivnih koristi, predvsem pa bi utrdil njun položaj
na svetovnem trgu.	JI
Nadpovprečni šaleški mlekarji
Minulo nedeljo je bilo v Velenju zborovanje rejcev govedi
rjave pasme iz vse Slovenije, ki so se ga udeležili tudi strokov-
njaki s področja kmetijstva in veterine. V Šaleški dolini so rejci
govedi dosegli pri oddaji mleka dobre rezultate. Lani je
namreč 147 kmetov oddalo kar 20 milijonov litrov mleka.
Dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil
najnovejše dosežke na področju pridelave mleka in poudaril, da
sta acidoza in ketoza bolezni, ki najpogosteje zmanjšujeta
kakovost in količino mleka, hkrati pa vplivata na rodnost,
zdravje govedi ter plemenitost črede. Razpravljali so tudi o
oddaji in predelavi mleka, pri tem pa je direktor Mlekarne
Celeia iz Arje vasi Zdravko Počivalšek priporočal prideloval-
cem mleka, naj bi vplivali na razdrobljene mlekarje, da bi
pravočasno uvideli potrebo po združevanju, saj evropski trg in
domači uvozni trg po letu 2000 ne bo dopuščal obstoja preveli-
kemu številu neracionalno razporejenih mlekarjev v Sloveniji.
JOŽE MIKLAVC
Certifikat za livarje
Podjetje Kovis iz Jesenic na
Dolenjskem je prejšnji teden
proslavilo kar tri pomembne
dogodke. Štorska livarna, ki
je že dobri dve leti last tega
podjetja, je pridobila certifi-
kat kakovosti ISO 9002, Kovi-
su so nemške železnice pode-
lile uporabno dovoljenje za
vgradnjo zavornih diskov,
lastnik obeh podjetij Anton
Pangrčič pa je obeležil 20-
letnico podjetništva.
Livarna Kovis, v katero je
Anton Pangrčič doslej vložil
že blizu 400 milijonov tolar-
jev, si je v preteklih dveh letih
na trgu pridobila ugled z viso-
ko kakovostjo izdelkov in za-
nesljivostjo pri dobavnih ro-
kih. Na račun kakovosti je
letna proizvodnja manjša ko
bi lahko bila glede zmogljivo
sti. Tako na mesec izdelajo If
150 ton ulitkov iz sive in mo
dularne litine, mesečna reali'
zacija pa znaša 400 tisoč
mark. Lani je livarna prvič
poslovala z dobičkom, ven^
dar so ga v celoti vložili i
obnovo proizvodnje. Lastnik,
podjetja načrtuje, da bo
letos bolj izkoristil proizvod
ne zmogljivosti, število zapo
slenih pa s sedanjih 51 pove
čal na 120. Livarna Kovis izvo
zi 70 odstotkov celotne proi
zvodnje, s proizvodnjo zavoi
nih diskov, za katere vlivaji
sestavne dele v Štorah, znaS^
izvoz kar 90 odstotkov.
JI, Foto: GJ
Certifikat kakovosti ISO 9002 je direktorju livarne Kol
Janku Jazbecu (desno) predal predstavnik certifikatske m
TUV Božidar Danilovič.
Lumar odprl tovarno v Nemčiji
Podjetje Lumar hiše z Gomilskega je
v začetku leta zagnalo proizvodnjo v
lastni tovarni v nemškem mestu An-
klam. Naložba je Sila vredna 12,7 mili-
jona mark.
Več kot pet milijonov mark ali kar 44
odstotkov celotne naložbe je kot nepo-
vratna sredstva prispevala nemška vla-
da, milijon in pol mark je vložilo podjetje
Lumar hiše, ki je tudi stoodstotni lastnik
tovarne, preostalo pa so zagotovili z
ugodnim posojilom Deutsche Bank.
O razlogih za ustanovitev podjetja Lu-
mar Haus Anklam GmbH in o načrtih, ki
jih imajo na nemškem tržišču in doma,
so predstavniki podjetja Lumar obširne-
je spregovorili na včerajšnji novinarski
konferenci, ki so jo pripravili v okviru
sejma Alpe Adria - Dom. Direktor Lumar
hiše Milan Lukič je povedal, da so se za
gradnjo tovarne odločili predvsem zato.
ker so razmere na nemškem trgu, ka-
mor na leto prodajo kar 90 odstotkov
vseh svojih hiš, postajale iz leta v leto vse
težje. Ker so imeli težave s pridobiva-
njem delovnih dovoljenj za slovenske
monterje, so njihove objekte montirali
nemški delavci, zaradi česar so se pove-
čali stroški montaže, pa tudi reklamacij
na slabo opravljeno delo je bilo vse več.
Z ustanovitvijo lastnega podjetja so rešili
težave in postali enakovreden tekmec
nemškim izdelovalcem hiš. Pomembno
je tudi, da bodo postali člani nemškega
združenja izdelovalcev hiš. Tako bodo
lažje sodelovali z bankami, ki so po-
membne pri dajanju posojil njihovim
kupcem. V Nemčiji je namreč eno od
meril za pridobitev posojila, da kupec
kupuje hišo pri nemškem podjetju.
Podjetje Lumar Haus Anklam namerava
na leto izdelati od 200 do 250 montažnih
hiš, s čimer bi na nemškem trgu dosegi'
okoli enoodstotni delež. Montažne hiše W
še naprej izdeloval tudi Lumar na Gomf
skem, ki je lani v Sloveniji postavil 22 hi^
Letos želijo prodajo na domačem trgu ^
povečati, kar naj bi jim uspelo z razni''^
reklamnimi akcijami, s katerimi bodo P*^
skušali kupce prepričati, da gre za kako^"'
sten proizvod, ki ga poleg Nemčije usp^
šno prodajajo tudi v Avstriji in Švici. ,
Podjetje Lumar hiše, ki je bilo ust^
novljeno leta 1993, je doslej zgradi"
več sto individualnih hiš ter stanovanf
ski naselji Ladeburg pri Berlinu f
Freital, hotela Nussbaumhof
Leuchtfeuer ter Golf klub v Volčje"
potoku. Gradijo tudi nov hotel v T^'
mah Zreče.	>
GOSPODARSTVO
D
O finančnih zadevah na štiri oči
Poslovalnica Banke Celje na Prešernovi je med prvimi pri nas v celoti prilagojena potrebam varčevalcev - Samopostrežni del 24 ur na dan
po nekajmesečni prenovi
ganka Celje v začetku fe-
u^n^ v središču mesta od-
novo enoto, ki je tako po
Ljedu kot vsebini podobna
pslovalnicam v državah
^opske unije. Urejena je
anireč po vzoru nemške
jaiiilnice Sparkasse Mainz,
liatero banka že vrsto let
glo dobro sodeluje. Novost
oslovalnice sta 24-urno sa-
lopostrežno bančno poslo-
anje t®'" posebej urejeni del,
omenjen najemanju posojil
J finančnemu svetovanju.
Hicrati s prenovo so se v
;jnki Celje lotili tudi drugač-
nega pristopa do organizira-
nosti ekspozitur in agencij. V
;elju so v samostojno poslov-
no enoto združili ekspoziture
Prešernova, Vodnikova in
frunčeva ter agencije Hudinja,
iterspar, Nova vas. Otok in
fojnik. Nova enota ni le veli-
a, ampak je glede na finanč-
le rezultate tudi izjemno po-
nembna. »V enoti je skupaj z
istimi, ki delajo v oddelkih
lezorja, posojil, zbiranja sred-
stev in podpore poslovanja,
zaposlenih 95 ljudi, kar je sko-
raj tretjina celotnega Sektorja
poslovanja s prebivalstvom,«
je povedala vodja Poslovne
eMeCelje Tanja Planko, »Po
ft^nja ob koncu leta 1998 zna-
1 delež poslovne enote v ob-
eznostih banke do prebivals-
ra 30 odstotkov oziroma 14,6
ijarde tolarjev, imamo 18,4
ailijarde tolarjev sredstev pre-
ivalstva, kar pomeni 65-od-
totnfdelež v celotni banki, pri
lasje preko 73.000 partij pre-
'ivalstva na pasivnih in skoraj
14.000 partij prebivalstva na
iktivnih poslih, izdali smo že
ireko 6.400 plačilnih kartic
letiva Eurocard Mastercard,
"lamo tudi 21 bankomatov.
'se te številke nam nalagajo
'flike obveznosti, saj poslov-
nih rezultatov ne želimo le
obdržati, ampak jih tudi pove-
čati, hkrati pa varčevalcem po-
nuditi še večjo kakovost stori-
tev.«
Po petih letih kvantitativ-
ne rasti si je Banka Celje za
moto izbrala dvig kakovosti
storitev in bolj celovit pri-
stop do strank. Drugačna or-
ganiziranost banke v Celfu
je verjetno le začetek orga-
nizacijske prenove.
Do konca leta 1999 želimo v
poslovne enote združiti tudi
ekspoziture in agencije v dru-
gih celjskih regijah. Klienti bo-
do lahko prav vse bančne po-
sle opravili v svoji regiji, svoj
servis pa bo dobilo tudi gos-
podarstvo. Poslovne enote
bodo za območje Rogaške
Slatine, Šmarja in Šentjurja,
Slovenskih Konjic, Laškega in
Savinjske doline.
Ogledalo novega pristopa
Banke Celje do klientov je
bržkone prenovljena poslo-
valnica Prešernova. Čeprav
je odprta manj kot en mesec,
ste gotovo že ugotovili, kaj o
novostih menijo varčevalci;
Klienti «so organiziranost
poslovalnice na Prešernovi
ulici v Celju zelo dobro
sprejeli, nekoliko jih moti
le to, da vrata enote zapre-
mo med 12. in 14. uro. Pre-
pričana sem, da bodo kmalu
doumeli, da lahko veliko
bančnih poslov opravijo tu-
di brez asistence naših us-
lužbencev. To jim namreč
omogoča samopostrežni
del, v katerem sta dva ban-
komata, nabiralnik za banč-
na pisma, poseben predalč-
nik za oddajo čekov ter
dnevno-nočni trezor. Eden
od bankomatov ima tudi de-
pozitno enoto za oddajanje
položnic in za polaganje de-
narja na tekoči račun. Posa-
mezniki lahko v samopo-
strežni del vstopijo s svojo
bančno kartico, podjetjem
pa so na voljo posebne iden-
tifikacijske kartice. Najem
predalčnika za oddajo če-
kov in potrdil o nakupu s
plačilnimi karticami Activa
Eurocard ter dnevno-nočne-
ga trezorja je brezplačen.
Upamo, da bomo prav z od-
dajo čekov v posebne pre-
dalčke zmanjšali gnečo pred
bančnimi okenci, ki je bila
velika zlasti v dopoldan-
skem času. Pri nas namreč
ljudje še vedno zelo radi
uporabljajo čeke kot plačil-
no sredstvo.
Glede na to, da je samopo-
strežni del odprt tudi pono-
či, se gotovo marsikdo spra-
šuje, kako je poskrbljeno za
varovanje.
Samopostrežni del je od os-
talih prostorov poslovalnice
ločen z neprebojno stekleno
steno, ves čas je varovan s
kamero, 24 ur pa je v njem
tudi receptor. Varnost je zares
popolna.
V poslovalnici Prešernova
ste velik del poslovnih pro-
storov namenili osebnemu
pristopu do klientov.
Zasebnost v bančnem po-
slovanju postaja vse bolj po-
membna tudi pri nas. Ljudje
potrebujejo najrazhčnejše
nasvete, o katerih pa ne želi-
jo govoriti pred bančnimi
okenci. Ljudje so občutljivi,
kadar gre za denar, pa tudi
odločitve je nemogoče spre-
jeti v nekaj minutah. Prav
zato imamo na Prešernovi
posebej urejene prostore za
finančno svetovanje in za na-
jemanje posojil. Vsak, ki to
želi, se lahko v separeju ne-
moteno pogovarja z banč-
nim uslužbencem o svojih
željah za najem posojila in o
zahtevnejših finančnih zade-
vah. Pri štirih kreditnih refe-
rentih je mogoče urediti vse
potrebno za najem posojila.
Čakalnih vrst, vsaj za sedaj,
ni. Referenti med drugim
svetujejo, kako vrniti staro
posojilo in kako najeti novo.
Naša banka nudi celo vrsto
različnih posojil, zato nas-
vet, kateri je v določenem
trenutku najbolj primeren,
gotovo ni odveč. Pri naših
svetovalcih je mogoče tudi .
izvedeti, kaj storiti v prime-
ru, ko nekdo nujno rabi de-
nar, ki ga ima v banki vlože-
nega kot depozit. Po novem
imamo kreditnega referenta
tudi v agenciji Interspar, kjer
se ljudje najbolj zanimajo za
najem potrošniškega posoji-
la, zlasti za nakup avtomobi-
lov, še letos pa bomo sveto-
vanje za najemanje posojil
uvedli tudi v agenciji Vojnik,
ki ne bo namenjeno le obča-
nom, ampak tudi samostoj-
nim podjetnikom.
Tako kot o najemanju po-
sojil se je pri bančnem oken-
cu težko pogovarjati tudi o
finančnih zadevah, na pri-
mer o naložbah tolarskih in
deviznih sredstev.
Našim klientom so na voljo
trije finančni svetovalci, s kate-
rimi se lahko pogovorijo o
vseh oblikah vezav. Svetujejo
jim, katera oblika je v trenut-
ku, ko potrebujejo nasvet, naj-
bolj ugodna. Zanimivo je, da
se ljudje še vedno držijo mark
in jih je težko prepričati, da je
varčevanje v tolarjih bolj do-
nosno. Svetujemo tudi o vseh
oblikah rentnega varčevanja.
Bančna okenca torej vse
bolj služijo le še za vplačila
in izplačila.
Z uporabo, najrazličnejših
bančnih avtomatov so se vr-
ste pred okenci že močno
skrajšale, bi pa bila gneča še
manjša, če ne bi bilo mnogih
nejevernežev, ki še vedno ne
verjamejo, da so transakcije z
bankomati popolnoma var-
ne, saj za stroji stoji posebna
komisija, ki skrbi, da je vse
urejeno tako, kot mora biti.
Če bi, na primer, nekdo želel
položiti na svoj račun milijon
tolarjev, lahko to naredi po-
polnoma varno. Nezaupanje
do aparatov je neupravičeno,
vendar se zavedamo, da bo
potrebno še nekaj časa, pre-
den bomo ljudi v to prepriča-
li. V vrstah še vedno stoji tudi
večina starejših, ki jih je težko
prepričati o prednostih poslo-
vanja s tekočim računom, ter
vsi tisti, ki dobivajo nadome-
stila za čas brezposelnosti.
Vse novosti, ki ste jih v Ban-
ki Celje vpeljali lani in letos,
pomenijo kar precejšnjo spre-
membo v strategiji banke.
Zaupanje ljudi do banke se
gradi na individualnem pri-
stopu. Želje in potrebe ljudi
so različne, mi pa se skušamo
temu čim bolj prilagoditi. Po-
slovalnica Prešernova je med
prvimi v Sloveniji, ki je ureje-
na tako, da lahko čim bolj
ustreže potrebam ljudi. Tak-
šno organizacijo poslovanja
bomo razvijali naprej, vse v
dobro varčevalca, da mu po-
nudimo kakovost in zaseb-
nost. Potrebno bo sicer nekaj
časa, saj ljudi ni mogoče kar
čez noč navaditi na novosti.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR^KATIČ
Vodja poslovne enote Celje Tanja Planko.
^ V Jeklu niso vedeli
Sindikati iz Evropske unije so Sindikat kovinske in
•'ektroindustrije Slovenije obvestili o zaključni fazi pro-
Jekla Štore nemški družbi Aicher. Prodaja naj bi bila
'"nčana do 31. marca, v pogodbi pa naj bi bila zagotovlje-
tudi predkupna pravica za Metal Ravne, ki naj bi ga
ucher že ponujal v nadaljnjo prodajo.
Predsednik sindikata Albert Vodovnik je zato v posebnem
poročilu za javnost pozval vse odgovorne, naj se takoj
''^Ijučijo v odkrivanje ljudi, ki pod krinko iskanja strateških
'^rtnerjev razprodajajo državno premoženje ter sklepajo
vodljive pogodbe s tujci, ki imajo slab poslovni sloves v
'^■"opi. Na prvi seji izvršilnega odbora bo Skei, da bi zaščitil
■^^erese delavcev in države, pripravil poseben načrt za
"^^Prečevanje takšnih dejavnosti in za razkrinkavanje akter-
umazanih igrah.
^ ^torah, kjer že ves čas, odkar trajajo pogajanja o nakupu
odkrito navijajo za drugega ponudnika, to je švedsko
ftno lnexa, so o Vodovnikoveirr sporočilu izvedeli šele od
®^'narjev. Predsednik sindikata Skei v jeklarni Anton Motoh je
, ^dal, da je skušal takoj stopiti v stik z Vodovnikom in dobiti
^^^Ina pojasnila, vendar je bil Vodovnik nedosegljiv. »Obvesti-
. ^^ropskih sindikatov je najverjetneje resnično, vendar me-
da vse skupaj ni dokončno,« pravi Motoh. »Naša stališča so
dolgo znana. Podpiramo firmo Inexa, ker menimo, da je bolj
^^sljiv partner, saj so nam njeni predstavniki zagotovili, da
ohranili vsa delovna mesta,, jeklarni pa prinesli nove
.^rame, ki bodo zagotavjjali ekološko neoporečno proizvod-
. Kljub takšnemu mnenju pa Motoh meni, da mora tuj
J^^^r, pa naj bo kdorkoli, čimprej priti v Štore, sicer se bo
•zvodnja v Jeklu ustavila. Škoda je le, da o tako pomembnih
^^ah odloča politika in ne stroka.	JI
Dva nova Petrolova servisa
Naftna družba Petrol je mi-
nuli petek odprla na celj-
skem območju kar dva nova
bencinska servisa - v Štorah
in ob avtocestnem počivališ-
ču na Lopati. Naložba je vred-
na 480 milijonov tolarjev in
pomeni začetek velikih letoš-
njih vlaganj Petrola v izgrad-
njo novih ter v posodobitev
oljstoječih servisov v Slove-
niji.
V Štorah, kjer doslej niso
imeli lastnega bencinskega ser-
visa, je mogoče sedaj dobiti
gorivo med 7. in 19. uro, na
voljo pa je tudi večja samopo-
strežna trgovina. Ob servisu je
nova avtomatska avtopralnica,
ki bo do konca februarja nudila
storitve po polovični ceni, v
okvir celovite ponudbe pa sodi
tudi prodaja plina v jeklenkah.
Bencinski servis na avtocest-
nem križu Lopata Sever, ki stoji
nasproti objekta OMV Istraben-
za, je prvi od servisov, ki jih bo
Petrol zgradil na trinajstih loka-
cijah ob avtocesti Ljubljana-Ma-
ribor. Gre za pravo obcestno
postajališče z večjim parkiriš-
čem za tovornjake, na katerem
so uporabnikom 24 ur na dan
na voljo vse vrste goriva, v sa-
mopostrežni trgovini, ki meri
145 kvadratnih metrov, pa je
gostom na voljo tudi hitro pri-
pravljena hrana. Na Lopati je
predvidena tudi gradnja gostin-
skega objekta, vendar v Petrolu
ne želijo govoriti o tem, ali bodo
restavracijo res predali v uprav-
ljanje znanemu gostilničarju
Zvonetu Štormanu. Članica
nadzornega sveta družbe Mari-
ča Lah je povedala le, da trenut-
no skupaj z Darsom pripravlja-
jo lokacijsko dokumentacijo,
restavracijo z vrhunsko ponud-
bo pa naj bi pričeli graditi jeseni.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Predstavniki Petrola so v
petek predali dva tradicional-
na »Petrolova čeka prijazno-
sti« v višini 300 tisoč tolarjev.
Prvega je dobila osnovna šola
iz Štor, drugega pa celjska
podružnica združenja multi-
ple skleroze.
V Petrolu načrtujejo za le-
tos kar za 12 milijard tolarjev
naložb, od tega bodo polovico
denarja vložili v izgradnjo
novih ter v obnovo že obstoje-
čih bencinskih servisov.
Bencinski servis na Lopati so odprli celjski župan Bojan Šrot. članica uprave Petrola Mariča
Lah in predsednik uprave Janez Lotrič.
□
KULTURA
Vesel človek je
kot sonce!
V SLG Celje končani osmi Dnevi komedije - Pozdrav devetim
Da so Dnevi komedije v
Slovenskem ljudskem gleda-
lišču Celje postali resen festi-
val, so znova dokazali tako
organizatorji, ki so jih letos
pripravili osmič in na nedelj-
ski zaključni prireditvi naja-
vili devete dneve smeha, kot
gledališča, ki so bila izbrana
za tekmovalne nastope ali v
spremljevalni program. Ta je
prav tako uspel.
Oblikovalec programa Dne-
vov komedije, sicer umetniški
vodja gledališča, Matija Logar,
je imel letos pri izboru še pose-
bej srečno roko, čeprav si je po
drugi strani nakopal tudi kakšno
zamero s strani gledališč, ki so
bodisi zamudila rok za prijavo,
ali pa jih ni uvrstil v boj za
tekmovalna odličja. Vendar, kot
pravi, stoji za svojimi odločitva-
mi in festivalskimi propozicija-
mi, ki niso več tako ohlapne kot
pred leti. Zato nastopi in nagra-
de v Celju vse več štejejo, dobi-
vajo pravo težo in veljavo, ki se,
nenazadnje, pozna tudi na
bančnem računu nagrajencev in
zlasti v afirmiranosti posamez-
nikov in gledališč.
Celje je tudi letos okinčalo z
zlatom iz Aurodenta, čekom
Ljubljanske banke za 100 tisoč
tolarjev in bogatimi cvetličnimi
šopki cvetličarne Helene Novak
tri žlahtne, občinstvo pa je odlič-
je priploskalo celjski predstavi
Vaja zbora, komediji Vinka
Moderndorferja v režiji Francija
Križaja, ki je bila izbrana za
najboljši tekst na prvem javnem
anonimnem natečaju SLG in
Mestne občine Celje. Z Limona-
do Slovenico in 800 tisoč tolar-
jev v žep pa je Vinko med 26
poslanimi teksti zmagal tudi le-
tos in postal drugič »žlahtno ko-
medijsko pero.« Na podelitvi v
nedeljo zvečer ni skrival očitne-
ga zadovoljstva, da je bil njegov
tekst, satira o politikih današnje-
ga časa, pisana na »hrbet« -celj-
skega ansambla, ponovno zma-
govalni tekst. Dr. Matjaž Kmecl,
predsednik žirije, ki je ocenjeva-
la tekste, je dejal, da razen v eni
komediji od poslanih. Limonada
Slovenica pravzaprav ni imela
konkurence. Razlog za slavje
več!
Žlahtni igralski odličji sta odšli
v Ljubljano in Maribor. Žlahtna
komedijantka je postala Irena
Varga z vlogo čis\ilke Mare v
komediji Maister ir^ Marjeta, v
izvedbi SNG Maribo^r. Predsed-
nik žirije Miran Hefzog je v
obrazložitvi prebral: »'^rena Var-
ga uspe iz bežne miniature s
prisrčno inventivnostjo \n nepo-
pustljivo igralsko disciplino us-
tvariti figuro, ki odseva energič-
no hudomušnost, s katero pred-
stavi uravna hrbtenico.«
Bojan Emeršič je postal žlaht-
ni komedijant že drugič. Letos
za vlogo Yvana v uprizoritvi
»ART« v izvedbi Drame SNG
Ljubljana. V obrazložitvi komi-
sija (Miran Herzog, Iva Zupančič
in Primož Jesenko) zapiše:
»Emeršičev naravni smisel za
humorno in dramatično, ki gra-
di z izbranimi in nadzorovanimi
sredstvi; svojemu lastniku ne
dovoli, da bi izgubil igralski ob-
čutek za mero, hkrati pa mu
omogoči vzpostavitev neposred-
nega stika z gledalcem. Njegovi
enkratnosti se približa redkoka-
teri umetnik.«
Žlahtni režiser je postal Jaša
Jamnik za režijo enodejank Pe-
tra Barnesa pod skupnim naslo-
vom Ni tako slabo kot zgleda, v
izvedbi PDG Nova Gorica. »Reži-
ja Jaše Jamnika je na nevpadljiv
in nevsiljiv način, v luči maksi-
malno humanega posluha do
uprizorjenih drugačnosti, pred-
vsem pa smotrno povedla sous-
tvarjalce v vode skupnega gleda-
liškega izraza. Ta se v tem pri-
meru imenuje harmonična
ubranost.«
Nagrajenci so sijali od zado-
voljstva, upravnik gledališča Bo-
rut Alujevič je v svojem »najkraj-
šem govoru v zgodovini človeš-
tva« na zaključni slovesnosti de-
jal: »Hvala vsem!« Mislil je na
umetnike, pokrovitelje, dobrot-
nike, ki so tako ali drugače pod-
prli Dneve komedije in zlasti na
občinstvo, ki je polnilo dvorano
gledališča od 29. januarja do 21.
februarja. Nagrajence in občins-
tvo je s svojim kratkim, prisrč-
nim nagovorom ogrel tudi celj-
ski župan Bojan Šrot. Za misel,
ki naj nadaljuje festival tudi v
novo tisočletje, je izbral ljudsko
modrost: »Vesel človek je kakor
sonce. Vedho se smeje!«
Aplavz v dvorani se je v nede-
ljo zvečer po podelitvi nagrad
polegel šele po zadnji predstavi
iz spremljevalnega programa,
ko je v monokomediji Bužec on,
bušca jaz, v produkciji Poletne-
ga primorskega festivala Koper,
s primorščino navdušila Saša
Pavček v vlogi prevarane žene.
Sicer pa v gloriji nagrad in
slavnostnega večera ne smemo
prezreti zadnje tekmovalne
predstave letošnjih Dnevov ko-
medije, ki je bila minulo soboto.
V Celju je prvič gostoval Caffe
teater, ki ga vodi Vita Mavrič.
Zaigrali so komedijo Katastrofe,
v kateri nastopajo: Ivo Godnič.
Marinka Štern in Janez Škof, ki
je postal tudi komedijant večera.
Občinstvo pa je predstavo oceni-
lo s 4.3.
Dan poprej, v petek zvečer
torej, pa bi moralo v boj za
festivalska odličja že drugič na
letošnjem festivalu vstopiti spet
domače gledališče, ki je imelo »v
ognju« še uspešnico Zorana Ho-
čevarja, v režiji Francija Križaja,
Mož za Zofijo. Komediji pa jo je
zagodla njena manj priljubljena
sestra, tragedija, oziroma smola.
Na gostovanju ansambla z Vajo
zbora v Šmarju pri Jelšah, večer
pred tekmovalnim nastopom na
festivalu, si je tik pred predstavo
igralec Miro Podjed (Mož za Zo-
fijo) na poledenelem cestišču
zlomil gleženj, kljub temu odi-
gral predstavo, potem pa obležal
v celjski bolnišnici, kjer se zdra-
vi. Zato bo komedija Mož za
Zofijo tudi nekaj časa počivala,
se je odločilo vodstvo gledališča
in naredilo tudi prezasedbo za
predstavo Roberta Bolta, Človek
za vse čase, katere študij se je že
začel. Namesto Mira Podjeda bo
vlogo vojvode Norfolškega igral
Drago Kastelic. V Vaji zbora bo
namesto Mira Podjeda vskočil v
lik Žike Črnogorca igralec Rena-
to Jenček. »Komedija ima pač
dva obraza,« komentira zadnje
dogodke v gledališču, kjer se
mora delo odvijati naprej, Borut
Alujevič.
Vsekakor pa je treba reči, da
so Dnevi komedije, vpeti v čas
med kulturnim praznikom in
pustom, razgibali in nasmejali
mesto ob Savinji.
llljjjjM MATEJA PODJED
■■■■■i Foto: SHERPA
Predsednik žirije Miran Herzog in za čekom Ljubljanske
banke hudomušni žlahtni komedijant Bojan Emeršič.
Slovesnost ob odprtju in zaključku Dnevov komedije je pripravila igralka Anica Kumer s
plesalci Plesnega teatra Igen.
Žlahtni na kupu: Janez Bermež, Joki iz najboljše predstave po mnenju občinstva. Vaje zftom
Bojan Emeršič, Irena Varga, Jaša Jamnik in Vinko Moderndorfer. Nasmešek za komedijo.
zapisovanja
Prilika o izgubljenem sini
Najbrž ni bitja, ki bi ne pre-
biral zamaščenih in zapraše-
nih knjig, ki so jih podpisali
Levstik, Kersnik, Cankar... Še
posebej, če gre za bitje, ki u
zadnjem žepu, levem in malce
že natrganem žepu suknjiča, v
torbici skupaj z drugimi doku-
menti in kakšno šminko, po-
nosno skriva slovenski potni
list.
Ja, slovenske klasike smo
brali vsi. Več ali manj vsi. Kot
obvezno čtivo. Za zabavo.
Morda za splošno razgleda-
nost. Morda smo si z njimi
pomagali razložiti kakšen lo-
kalni in nacionalni fenomen.
Klasiki pridejo zmerom
prav. In, da se ne lovimo pri
malenkostih, da ne našteva-
mo del, vsi ti slovenski klasiki
so opisovali biblijski motiv iz-
gubljenega sina. Jurčičev Do-
men, denimo. Se pravi tistega
sina, ki se po dolgih letih vrne
domov, razočaran, ker ni us-
pel izven domače vasi, ker je
namesto v delovni sobi s knji-
go v roki čepel za šankom s
steklenico pred sabo. Oče ga
kajpak sprejme. Še več. Kljub
temu. da je ta izgubljeni sin
družino skorajda spravil v
bankrot, posekal kakšno
smreko, bukev in les pretopil v
novce za omamne substance,
je v očeh očeta bolj čislan kot
pa tisti sin, ki je ostal doma,
vstajal ob štirih ali petih zju-
traj, ves dan delal, garal na
polju, in zvečer legal sam in
povsem trezen že zgodaj spat.
Ja, za izgubljenega sina je tre-
ba poskrbeti. Bolj kot za tiste-
ga, ki je že itak tvoj. Ki ni
izgubljen.
Se spominjate Grumove Ma-
ne, ki se vrne v domače mesto?
Stari grehi pridejo znova na
dan. Obračun z njimi zna biti
krut. Za vse tiste, ki niso bili
izgubljeni, ki so ostali doma.
pa je prihod Bane v domače
mesto en sam velik dogodek.
Biblijski motiv, kaj hočemo. In
biblijsko načelo, ki veleva, da
je treba poskrbeti za tistega, ki
še ni čisto prepričan, daje tvoj.
Ki ga je treba prepričati, da je
izključno tvoj in od nikogar
drugega.
In tudi govori nadškofa dr.
Franca Rodeta so zelo biblijski.
So kot bi ponovno prebirali
slovenske klasike. So male
Grumove mojstrovine. Nadš-
kof se, tudi v drugem delu
škofovskega pisma, obrača na
tiste, ki so neverni. Na ateiste.
Verne zapostavlja. Namem
In s ciljem. Ker so tako in tat
že njegovi. Ker njih ni tisr
prepričevati. Za njih mn\
treba skrbeti. Njegova skrb'
neverni. So tisti, ki so zazni
movani z grehom. So tisti,
niso povsem prepričani, da',
verni. So tisti, ki so del slove:
skega občestva, ki so tukaj n
jeni, ne po svoji krivdi. M
da. toda neverni. Ki jih je treh
ponovno sprai^iti pod okril
cerkve. Prepričati, da je ta i
njih edini pravi dom. ZeloU
čansko. ni kaj. Tudi odpusti
so zraven.
Toda, dragi moji. cerkev Ji
ma domovinske pravice. Vei
nima domovinske pravice, ft
če je nekdo Slovenec, to še t
pomeni, daje nujno kristp'
In zakaj potem ne-kristija^'
potiskati pod streho, pod kdit
ro se tako in tako že drenja
najrazličnejši primerki žiV'
bitij? Preprosto zato, ker je
ba vero nacionalizirati. Nan
priseči. Se ji zaobljubiti,
da ne bo pomote, tli stvar po^
tičnega. marveč izkljd^
cerkvenega. Biblijskega. '
motijo se vsi tisti, ki nadško
zaradi tovrstnih govorov in}
snih ciljev obtožujejo vmešao
nja v politične sfere. Ne. '
niso politične poteze. Politi^^
je v tem primera zgolj rav^'
nje politikov, ki nadškofo "
zumejo kot politika. Ki si
gove besede prevajajo v
ni besednjak. In ravno tipo^^
ki - za razliko od nadškofi
skušajo cerkev približati df^
vi. Jo vpletati v državne
ve. Nadškof opravlja le
poslanstvo, ki ga narekuje ^^
dicija. Ki ga narekuje biblij'^^
enciklika iz leta 1963. Nad^^
pravzaprav nima nikakršn^
greha. Greh nosijo le tisti,
mu pustijo prepričati. Ki
nenehno nasedajo. Ker ■ ^
vsezadnje - ateiste in neve^
»cerkveno pravo« v ničern^^
obvezuje.
Piše: TADEJ ČATER
KULTURA
Polet na knjižno tržnico
Med 1. in 6. marcem v Centru Interspar 3. knjižni teden v Celju
1»4a približno 100 kvadrat-
nih metrih prostora bo v
Interspar v Celju v
ponedeljek oživel 3. knjižni
[^den. V podjetju Fit inedia,
lii je organizator letošnjega
srečanja in predstavitve do-
mače založniške dejavnosti,
so se za postavitev knjižne
tržnice v nakupovalnem sre-
dišču, ki ga tedensko obišče
okoli 60 tisoč kupcev, odlo-
mili zato, ker želijo knjige
kar najbolj približati lju-
dem.
Zato tudi ne preseneča, da
so za letošnji knjižni teden
izbrali slogan »Človek brez
knjige je kakor ptica brez pe-
ruti«, v knjižni uhci, ki jo bo v
nakupovalnem središču po-
stavilo 18 slovenskih založb,
; pa bodo obiskovalcem ponu-
^jali knjige po dostopnih, ak-
cijskih cenah. »Za letošnji po-
skus smo se odločili tudi zato,
ker so bili založniki lani tako
v Celjskem domu kot tudi v
ljubljanskem Cankarjevem
domu zelo razočarani nad
skromnim obiskom, posle-
dično pa seveda tudi nad svojo
prodajno uspešnostjo,« pravi
direktor Fit medie Jože Vol-
fand.
Pri pripravi 3. knjižnega
ledaav Celju so našli partner-
/j5/7<7sluhom v Centru Inters-
pdr, saj so po besedah vodje
Centrov Interspar v Sloveniji
Marka Prešerna v družbi še
kako zainteresirani, da v svoje
prostore privabijo čim več
kulture. Za knjižno ulico ozi-
roma tržnico so brezplačno
odstopili svoj prostor, kot pra-
vi Prešeren, pa s tem nadalju-
jejo lani zastavljene kulturne
predstavitve v nakupovalnem
središču.
Knjižni teden bodo sprem-
ljale tudi številne prireditve in
srečanja - že v ponedeljek pri-
pravljajo, predvidoma v pro-
storih šolskega centra Celje,
strokovno razpravo o knjigi,
namenjeno zlasti mladim in
pedagogom, knjižničarjem
ter slavistom. Pogovor o po-
menu knjige bo z dr. Alešem
Debeljakom, Tonetom Partlji-
čem, Darko Podmenik, dr. Ja-
nezom Dularjem in Jankom
Germadnikom vodil prof. An-
ton Šepetavc. V torek bo v
Celjskem domu srečanje z av-
torji znamenite pesniške zbir-
ke Pesmi štirih Tonetom Pavč-
kom, Cirilom Zlobcem, Jane-
zom Menartom in Kajetanom
Kovičem. Knjižno tržnico v
Centru Interspar pa bosta ves
teden spremljala mini bralni
klub in otroški kotiček, v ka-
terih bodo lahko obiskovalci v
miru prelistali knjige, posa-
mezne založbe pa bodo pri-
pravile tudi srečanja z avtorji
slovenskih knjižnih uspešnic.
IVANA STAMEJČIČ
Udeležbo na 3. knjižnem sejmu v Celju so med drugim že
potrdili v Cankarjevi založbi. Založbi Obzorja, Prešernovi
družbi. Mladinski knjigi, DZS, Znanstveno raziskovalnem
centru SAZU, Mohorjevi družbi, založbah Družina, Antika,
Mavrica, Epsi, ČZD Kmečki glas. Učila ter Vale-Novak in
Centru za tehnološko usposabljanje.
Zaključek meseca kulture
V Zgornji Savinjski dolini
se zaključuje mesec kulture,
ki sta ga s številnimi priredi-
tvami obogatila Slad RS za
ljubiteljske kulturne dejav-
nosti in medobčinska zveza
kulturnih društev.
Kulturno društvo Ljubno bo
s šolsko gledališko predstavo
Mojca Pokrajculja danes, v če-
trtek, gostovalo v kulturnem
domu v Gornjem Gradu, jutri,
v petek, pa v Lučah. Mozirjani
bodo v petek ob 18. uri v galeri-
ji lahko prisluhnili koncertu
glasbene delavnice Osminka, v
kuhurnem domu v Mozirju pa
bodo v soboto ob 17. uri pre-
mierno predstavili igro Ugra-
bili so papeža. Predstavo bodo
ponovili še v nedeljo ob 16.
uri. V Kulturnem domu Nova
Štifta bodo člani domačega
kulturnega društva premierno
uprizorili igro Cecilija ali šola
za očete. Predstava bo v soboto
ob 19. in v nedeljo ob 15. uri. V
gostišču Firšt v Logarski dolini
bodo v soboto ob 17. uri pripra-
vili srečanje društva Slap, v
nazarskem kulturnem domu
pa bo prav tako v soboto ob 19.
uri koncert Zgornjesavinjske
godbe na pihala.
V Šmihelu bodo v nedeljo
ob 15. uri gostovali člani Kul-
turnega društva Lepa Njiva s
predstavo Poročil se bom s
svojo ženo, že dopoldne pa bo
v Solčavi gostovalo Kulturno
društvo Šmihel s predstavo
Našli so se.	US
Predstavitev pesniških zbirk
v letošnjem februarju se
lahko celjslci literarni ustvar-
jalci pohvalijo z bogato bero
ustvarjalnosti, saj dva mlada
celjska literata predstavljata
svoji pesniški zbirki.
Matej Krajnc je svojo novo
pesniško zbirko z naslovom
Razpoloženja predstavil v če-
'ftek, 11. februarja, danes pa
svoj pesniški prvenec ob 18.
uri v Levstikovi sobi Osrednje
l^jižnice na Muzejskem trgu
predstavlja Metka Marolt.
Matej Krajnc je študent
■nemščine s književnostjo v Ma-
■^'boru, s pesnikovanjem pa je
pričel že v osnovni šoli, kjer je
^vojo ustvarjalnost uveljavil v
•^oševih dnevih. Dve pesniški
zbirki je izdal že kot osnovno-
šolec. Sledile so zbirke: Žon-
^'ram s sabo (1990), kot dijak
gimnazije v Celju je s pomoč-
il šole izdal zbirko Stopinje
zadnjih let, Trenutki življenja
je izšla 1997 in letos, kot nje-
gova šesta zbirka Razpolože-
nja. Tako kot prejšnjo, sta mu
tudi to pomagala predstaviti
Zveza kulturnih društev in Ob-
močna izpostava Sklada RS za
ljubiteljske kulturne dejavno-
sti v Celju, skupaj z Osrednjo
knjižnico Celje.
V pričujoči zbirki je tudi
nekaj pesmi, ki so uglasbene,
saj se Matej Krajnc z glasbo
ukvarja že dolgo časa. Do da-
nes je nastalo že več kot 500
njegovih skladb, ki pa vse
funkcionirajo tudi kot poezi-
ja. Tako je na predstavitvi Ma-
tej Krajnc občinstvu pesmi
predstavil ne samo v recitalni
obliki, ampak jih je tudi za-
pel. V programu mu je poma-
gal prijatelj Goran Radič-Gec.
Prav danes pa bo mlada celj-
ska avtorica Metka Marolt,
prav tako študentka, študira
flavto na ljubljanski Akade-
miji za glasbo in komunikolo-
gijo na Fakulteti za družbene
vede v Ljubljani, ob 18. uri v
Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju, s pomočjo
knjižnice. Zveze kulturnih
društev in Sklada RS za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti
Območne izpostave Celje,
predstavila svoj pesniški prve-
nec Na belem oblaku, zbirko
osebno izpovednih, liričnih
pesmi, ki je izšla koncem leta
v 500 izvodih pri Študent-
skem klubu v Žalcu. Predsta-
vitev v besedi, glasbi in pro-
jekciji bo Metka Marolt danes
pripravila ob lastni spremljavi
s flavto ter ob pomoči prijate-
ljev Minike Manojlovič, Alek-
sandre Konradi ter Roka Dr-
novška.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Nova Cerkev dobi almanah
^ova Cerkev je edina kra-
l^vna skupnost v Občini Voj-
'K, ki šp nima izdane publi-
^cije o življenju v svojem
J^^ju. Zato so se v Občini
®)nik v sodelovanju z Žup-
J^iskim uradom ter KS Nova
rkev lotili priprave Alma-
'^"a Nova Cerkev.
•"' pripravi sodelujejo ne-
znani strokovnjaki, ki
2najo zgodovino Nove
in običaje tega kraja, v
Vojnik pa so tudi mla-
dim raziskovalcem iz šole
predlagali pripravo razisko-
valnih nalog, ki jih bodo lah-
ko uporabili pri pripravi al-
manaha. »V almanahu bo
predstavljena zgodovina in
življenje Nove Cerkve skozi
stoletja, cerkvena zgodovina
do časa Marije Terezije, gos-
podarska in posvetna zgodovi-
na, društvena dejavnost, raz-
voj šolstva, predstavljeni bo-
do zaselki in vasi, ljudske šege
in običaji, v njem pa bodo
zajete tudi basni in legende o
Novi Cerkvi, ki danes živijo
predvsem v ustnem izročilu,«
je povedal Beno Podergajs.
Pri pripravi almanaha, ki bo
izšel ob prazniku Občine Voj-
nik leta 2000, sodelujejo Bran-
ko Goropevšek, Mateja Oprč-
kal, dekan Alojz Vicman, pred-
sednik KS Nova Cerkev Savko
Jezernik, gospodar Sorževega
mlina Oton Samec ter župan
Občine Vojnik Beno Podergajs.
N.-M. SEDLAR
Baročni zvoki
v orgelski
dvorani
v nedeljo zvečer je Komor-
ni orkester Carnium pod
vodstvom dirigenta Petra Škr-
janca s solistoma Brankom
Brezavščkom in Andrejo Go-
lež iz razreda dr. R. Scholza
uprizoril nepozaben večer
baročne glasbe. Poslušalcem
v polni orgelski dvorani so
med drugim zaigrali Albino-
nijev Adagio za violino, orgle
in orkester, Bachovo Tokato
in Vivaldijeve letne čase. Od-
lična solista, violinist in or-
glarka, sta navdušila občins-
tvo.	JOŽE MIKLAVC
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG Celje - Oderpododrom
26. in 27. ob 20. Bližje, za
abonma in izven.
Kulturni center Laško 26.
ob 19.30 komedija Dan noro-
sti.
Kulturni dom Šentjur 26.
ob 20. Trije snubci. Teater
Balantin iz Ljubljane.
Dom kulture Velenje 25.
ob 18. in 27. ob 19.30 Ženska,
ženske, ženski, plesni teater
IN Velenje.
Dom II. slovenskega tabo-
ra Žalec 25. ob 17. Rdeča
kapica. Moje gledališče iz
Most.
Kulturni dom Šmarje pri
Jelšah 26. ob 18. premierna
avtorska predstava Ona, v šti-
rih zgodbah, MAG center po-
zornosti KUD Anton Aškerc
Šmarje pri Jelšah.
KONCERTI
Dvorana Glasbene šole
Velenje 27. ob 18. koncert
učiteljev Glasbene šole.
Dom II. slovenskega tabo-
ra Žalec 1. 3. ob 19. dobro-
delni koncert dekanijske Ka-
ritas Petrovče »Dobrota je lju-
bezen«.
RAZSTAVE
Slomškova rojstna hiša
na Ponikvi razstava likovne
delavnice na temo Slomšek,
do 31. 3.
Avla Mestne občine Vele-
nje Heda Vidmar, od 26. 2.
Likovni salon Branko Do-
bravc-Laki, do 27. 2.
Kulturni center Laško Bo-
židar Ščurek, do 28. 2.
Savinov likovni salon
Alojz Zavolovšek, do 28. 2.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Janez Puch, do31. 3.
Otroški muzej - Herma-
nov brlog »Hitreje, višje,
močneje«, do 7. 3.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
France Slana, do 28. 2.
Razstavišče Barbara Vele-
nje Rudi Skočir, do 12. 3.
Galerija Velenp Todorče
Atanasov, do 28. 2.
Banka Velenje, ekspozitu-
ra Šoštanj Konrad Marinček,
do 31. 3.
Mestna galerija Šoštanj
Jure Cekuta, do 28. 2.
Avla Splošne bolnišnice
Celje pustne maske, do 28. 2.;
Galerija Volk Anton Rep-
nik. Jure Godec, do 15. 3.;
gostišče Miliec Vlado Ger-
šak, do 27. 2.; Etol Rajko Mli-
narič, do 27. 2.; Glavna pošta
Alica Javšnik, do 27. 2.; jedil-
nica Cinkarne fotografije
»poletje 98«, do 14. 3.; kavar-
na Celjskega doma Maša
Krajnc, do 16. 3.; hotel Merx
Štefan Vrbanič, do 27. 2.
OSTALO
Pokrajinski muzej Celje -
počitniške delavnice od
15.30 do 17.30 Dobri prijate-
lji s celega sveta - 25. spoznaj-
mo posebnosti Azijcev in In-
dijcev in 26. spoznajmo po-
sebnosti Eskimov, 3. 3. izde-
lava papirnatih rož iz krep
papirja.
Levstikova soba Osred-
nje knjižnice 25. ob 18.
predstavitev pesniške zbirke
Metke Marolt »Na belem ob-
laku«.
Gostilna Berger 25. ob 19.
predavanje z diapozitivi »Pot
po Južnoafriški Republiki«
Danice Ilič.
Knjižnica Velenje 25.
ob 18. kulturni večer »Vloga
staršev v obdobju mladost-
ništva«. 26. ob 19. kulturni
večer z Ivanom Sivcem »Vsak
klas je zlat«.
Likovniki iudi v humanitarne namene
Člani društva šaleških likovnikov so se na rednem letnem občnem zboru, sestali so se
prejšnji teden v Mayerjevi vili v Šoštanju, ki je njihova šola in galerija, dogovorili o
ietošnjih dejavnostih in ovrednotili lansko delo ter odprli pregledno razstavo likovnih del.
Pomembno poslanstvo tega društva je tudi humanitarno, saj so z lastnim delom priskočili na
pomoč več ustanovam. Njihov član in učitelj, akademski slikar Lojze Zavolovšek, je lani obeležil
sedemdeseto obletnico in ob tem izdal tudi monografijo ob pomoči velenjskega kulturnega
centra. V Šaleški dolini so lani ustanovili Zvezo likovnih skupin Slovenije, odmevna pa je bila
tudi bienalna likovna prireditev Paški Kozjak 1998.	JOŽE MIKLAVC
V Mayerjevi vili v Šoštanju so odprli pregledno razstavo del članov Društva šaleških
likovnikov.
NASI KRAJI IN UUDJE
Zelor že četrtič tralctor leta
v Kotljah so minuli petek razglasili traktor leta po izboru
bralcev strokbvne kmetijske revije Kmetovalec.
Največ glasov je okrog tisoč bralcev namenilo traktorju Zetor
7341, ki je tudi dobitnik zlate medalje na lanskem kmetijsko-
živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Zetorjevi traktorji so tudi
sicer najbolje prodajani v Sloveniji, saj jih je bilo lani na novo
registriranih 343. Predstavnik češke tovarne traktorjev Zetor, ki
se je udeležil slovesnosti v Kotljah, takšen uspeh pripisuje tudi
odličnemu sodelovanju z Gorenjem Trgovina, ki je generalni
zastopnik Zetorja za Slovenijo.
Priznanje za traktor leta je direktorju programa kmetijske
mehanizacije Gorenje Trgovina Romanu Malenšku (desno)
izročil urednik revije Kmetovalec Andrej Golob.	HJ
Letališče Imeno bo oživelo
Jutri začetek prve šole za pilote in padalce - Veliki načrti obsoteljskega aerokluba
v Imenem pri Podčetrtku
bo jutri informativni dan za
tiste, ki želijo postati piloti
ali padalci. Gre za uresniče-
vanje dolgoletnih načrtov za
začetek delovanja letališča
na Imenskem polju, ki sega-
jo celo v čas druge svetovne
vojne.
Najprej je želela imeti tam
vojaško letališče nemška voj-
ska, vendat so načrti zaradi
konca vojne propadli. Pred
več kot desetletjem, v času
turističnega razcveta Rogaške
Slatine, so letališki načrti oži-
veli. Med predlaganimi loka-
cijami v okolici Rogaške Slati-
ne, na Pristavškem ter Imen-
skem polju, so se odločili za
slednjo. Pripravili so idejne
projekte za 1,5 kilometra dol-
go letališko stezo, vendar je
potem vse skupaj potihnilo.
Po zadnji vojni, odkar sta na
Imenskem polju dve neodvi-
sni državi, so ugotovili, da je
lahko steza s šolskim krogom
dolga le 750 metrov.
Zamisel za športne polete je
dozorela lani, ko so bili med
pobudniki radovljiško podjet-
je Sokolje gnezdo (v lasti Sil-
va Orožima) ter nekateri čla-
ni celjskega aerokluba. Na
travnati stezi pod imensko že-
lezniško postajo želijo vzgaja-
ti letalce, padalce, opravljati
želijo turistične panoramske
polete za goste Atomskih to-
plic in Rogaške Slatine.
V prvi polovici decembra so
pripravili ustanovni občni
zbor obsoteljskega aerokluba
»Imeno«, ki mu predseduje
Stane Jekuš iz Celja, med
pobudniki pa so prav tako Sil-
vo Orožim, Igor Petovar,
Marjan Plohi, Peter Turk in
Tone Vrbančič. Aeroklub na-
merava tesno sodelovati z ra-
dovljiškim Sokoljim gnez-
dom, ki ima sedež na letališču
Lesce pri Bledu ter v lasti pet
športnih letal.
Tisti, ki jih zanima informa-
tivni dan, se bodo zbrali jutri,
v petek 26. februarja v gasil-
skem domu Imeno (ob 17.
uri). V aeroklubu so povedali,
^a bodo vsem zainteresiranim
predstavili šolanje, delovanje
kluba ter vpisovali morebitne
nove člane. Obenem naj bi že
delno začeli s teoretičnim
poukom ter z njim nadaljevali
naslednji dan, v soboto. Po
100 urah teoretičnega dela,
posabljanja bi začeli s pral^j
nim delom marca ali aprj
odvisno od vremenskih poj
je v.
Med vpisnimi pogoji ;
predvsem	kandidat^
zdravstvena sposobnost |
starost nad 14 let (s privolij.
jo staršev). Za tečaj bo tre|
odšteti 35 tisoč tolarjev, zal;
nudijo teoretično izobražev
nje ter dva poleta oziromai
skoke s padalom. Tisti, kib
do opravili približno štirim
sečno šolanje, bodo prej(
spričevala za jadralnega ;
motornega pilota oziroma p
dalca. O podrobnostih se
mogoče pozanimati v Tiu
stično-informacijskem centi
v Podčetrtku (TIC).
: . BRANE JERANK
Jez povzroča jezo
Med napovedanimi točka-
mi, ki naj bi jih sinoči obrav-
navali mozirski svetniki, je
tudi precej ostro pismo, ki so
napisali krajani Spodnje Re-
čice.
Gre za prebivalce ob potoku
Rečica, ki se v naselju Spodnja
Rečica izliva v Savinjo. Torej v
tistem naselju, kjer nastaja ozi-
roma je skoraj dograjen Spod-
njerečiški oziroma Graščinski
jez, ki ga je odneslo v poplavi
pred osmimi leti in ki so ga
mnogi težko pričakovali. Ven-
dar je po mnenju krajanov
Spodnje Rečice jez zgrajen viš-
je kot je bil prejšnji! Višina
jezu, nereguliran potok Rečica
in neurejen izliv potoka v Savi-
njo pa so tisti dejavniki, ki po
mnenju krajanov najbolj ogro-
žajo njihove domove. V Spod-
nji Rečici pravijo, da je sedaj
nevarnost zaradi poplave več-
ja, kot je bila pred osmimi leti
oziroma da so bolj pogosto
poplavljeni kot nekdaj.
Na Podjetju za urejanje vo-
da zanikajo, da bi bil jez višji
in zagotavljajo, da omogoča
za petino večjo pretočnost kot
prejšnji. Sicer v podjetju načr-
tujejo regulacijo potoka Reči-
ce, vendar je vse odvisno od
tega, kdaj bo država zagotovi-
la potreben denar.
US, Foto: J. MIKLAVC
Osem let pričakovan jez še pred uradnim odprtjem buri duhove.
planinski kotiček
Izleti V marcu
Planinsko društvo Celje
vabi to nedeljo na Kožico, v
marcu pa na Peco, Arihovo
peč in na Snežnik,
To nedeljo se boste s poseb-
nim avtobusom s parkirišča
na Glaziji odpeljali ob 8. uri
zjutraj. Izstop bo na postaji ob
glavni cesti kmalu za Ločico
pri Vranskem, od tam pa se
boste povzpeli na najvišjo gr-
bo Kožice.
6. marca bo ob 6. uri s
parkirišča na Glaziji odhod na
zimski pohod na Peco. V ne-
deljo, 7. marca, se bodo ob 6.
uri z Glazije odpravili proti
Avstriji, na pohod na Arihovo
peč.
13. marca ob 5. uri zjutraj
bo s posebnim avtobusom s
parkirišča na Glaziji odhod na
25. zimski vzpon na Snežnik.
Na Arihovo pec
Planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje va-
bi planince na 21. spominski
planinski pohod na Arihovo
peč v Avstriji, ki bo 7. marca.
Pohod v spomin na februar
leta 1945, ko so padli koroški
partizani, organizirajo Slo-
vensko Planinsko društvo Ce-
lovec, Slovenska športna zve-
za Celovec in Prosvetno, druš-
tvo Rož iz Jakoba v Rožu.
Odhod iz Celja bo 7. marca ob
7. uri.
Prijave sprejemajo v klobu-
čarstvu Tomažin na Glavnem
trgu.
V	Visoke in Nizke
Tatre
Planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje va-
bi tudi na planinski izlet na
Slovaško.
Izlet bo od 30. julija do 7.
avgusta, prijave pa zbirajo že
zdaj po telefonu 38-855. Tudi
podrobnejše informacije do-
bite na isti številki, lahko pa
tudi pišete na naslov Nušičeva
2 b, Celje.
Letna konferenca in
pohod na Hom
Planinsko društvo Zabu-
kovica vabi jutri, v petek ob
17. uri, na letno konferenco,
7. marca pa na Hom.
Konferenca bo v veliki dvo-
rani Doma upokojencev Gri-
že.
V	nedeljo, 7. marca, pa vabi-
jo na 12. pohod žena na Hom.
Poleg kulturnega programa in
podelitve priznanj bodo pri-
pravili tudi srečelov. Ve?^ pri-
hodek bo «amenj en za planin-
sko in vzgojno dejavnost druš-
tva. _
Na Peco
Planinski društvi Polzela
in Zabukovica vabita v so-
boto, 6. marca, na 11. zimski
pohod na Peco.
Odhod bo ob 6. uri s poseb-
nim avtobusom s Polzele in ob
6.15 iz Griž. Prijave zbirata
Zoran Štok, telefon 701-992
in Franci Ježovnik, telefon
717-078.
Občni zbor PD
Vojnik
Planinsko društvo Vojnik
bo imelo občni zbor to sobo-
to ob 18. uri v Osnovni šoli
Vojnik.
Po uradnem delu bo družab-
no srečanje s plesom in sreče-
lovom, igral bo ansambel Po-
gladič. Vabljeni!
MOJCA MAROT
Z aiccijo »Nikoli sami« na
letovanje
• Svojevrstno preživljanje zimskih počitnic so tudi le^
omogočili nekaterim otrokom s Celjskega. V okviru akci
Rdečega križa Slovenije »Nikoli sami«so jih preživeli I
Debelem rtiču.
Na enotedensko letovanje je odpotovalo 72 otrok, ki so jiti
pomočjo Krajevnih organizacij Rdečega križa in šol ter
dogovoru s starši oziroma njihovimi skrbniki, predlaga
Območna združenja Rdečega križa celjske regije.
Prednost pri izboru za letovanje so tudi tokrat imeli otroci
socialno šibkejših družin in otroci z določenimi zdravstveni'
težavami, zlasti obolenji dihal. Med njimi je vedno tudi n^''
otrok, ki so morje prav s pomočjo akcije »Nikoli sami«, v katf
vsako leto sredstva prispevajo ljudje iz vse Slovenije, viilj
prvič.	VLADO MAP
Otroci, ki so se v soboto srečni in polni novih doživetij
vrnili z letovanja na Debelem rtiču.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
11
Svetovni prvak iz Celja
Qd 29. januarja do 7. fe-
bruarja se je v italijanskem
mestu Pescari odvijala 47.
vetovna razstava okrasnih
otic. Srečanja so se udeležili
Judi slovenski gojitelji, ki so
bili zelo uspešni.
Razstavljenih je bilo preko 16
tisoč ptic. Vzporedno so se
predstavljali tudi proizvajalci
hrane, opreme in tehničnih do-
datkov. 'Med pticami so prevla-
dovale velike, srednje in male
papige, kanarčki vseh vrst, pre-
pelice in druge manj znane vr-
ste. V okviru razstave se je odvi-
jalo tudi svetovno tekmovanje
za izbor najlepše ptice in pose-
bej tekmovanje v najlepšem
petju. Tekmovanja so se odvija-
la za vsako vrsto posebej, prva
tri mesta so bila nagrajena z
zlatimi, srebrnimi in bronasti-
mi odličji. Ocenjevanje je zara-
di ogromnega števila primerkov
zahtevno in včasih tudi relativ-
no. Ptica je lahko prav v trenut-
ku »nastopa« razstavno neraz-
položena, morda utrujena zara-
di dolge poti. Mednarodni sod-
niki smejo na dan oceniti samo
določeno število primerkov.
Pogoj za sodelovanje na sve-
tovnem prvenstvu so predhod-
na društvena in državno tekmo-
vanje. Letošnje slovensko držav-
no prvenstvo je gostila Gornja
Radgona. Prijetno je presenetil
Ivo Matoša, član celjskega druš-
tva za vzgojo ptic, s kar 16 odlič-
ji, od tega 9 zlatimi, 5 srebrnimi
in 2 bronastima. Svetovnega pr-
venstva se žal ni udeležil. Celj-
sko društvo po številu ne zdru-
žuje veliko članov, vendar pa so
znani po kvalitetnih jatah. Olga
Dolenc je to tudi potrdila z osvo-
jitvijo zlate medalje v kategoriji
standard papige. Gospa Dolenc
je znana rejka tudi izven naših
meja, čeprav za njeno dejavnost
in odličja ve poleg njenih »ptičar-
skih« prijateljev le malo someš-
čanov. S ponosom smo postali
ob kletki slovenskega »prvaka«.
Kot bi slutil pomembnost do-
godka, je njegova drža delovala
še posebej vzravnano.
MIRA SLATINEK
Olga Dolenc iz Celja s svojim prvakom.
Graščina
Socka v najem
Graščina Socka, za kate-
ro je bil vložen denaciona-
podržavljena, Občina Voj-
nik pa je podpisala pogod-
bo o upravljanju.
Zdaj bodo objavili razpis
za oddajo v najem te grašči-
ne, v njej pa naj bi nastal
center za predelavo kmetij-
skih proizvodov, v katerem
bodo vinska klet, žganjeku-
ha, sušilnica sadja in zele-
njave ter restavratorska de-
lavnica. Graščina Socka naj
bi bila v prihodnosti name-
njena tudi turističnim obi-
skom, bodoči najemnik pa
jo bo moral najprej obnovi-
ti.	N.-M. S.
Bisernica ima 40 let
Gobarska družina Biserni-
ca iz Celja pripravlja jutri, v
petek, redno letno skupšči-
no. v soboto bodo nekateri
^lani opravljali izpit iz poz-
l^avanja prostorastočih gliv
pridobili naziv izvedenca
za samoniklo glivo.
Društvo združuje od 100 do
120 članov in skrbi za izobra-
ževanje ljudi o vrstah, načinu
"obiranja, uporabe in shranje-
vanja ter zaščiti gobjih vrst in
pzdov. Uspešno deluje že 40
in ga že drugi mandat vodi
Jožo Kelavič-Joco, ki ima izpit
^^ poznavalca 400 vrst prosto-
r^stočih gliv, pripravlja pa se
preizkus poznavanja 600
Moti ga predvsem nepra-
vilen odnos nabiralcev gob, ki
^^ kaže v brcanju, mečkanju
in v onesnaževanju goz-
dov z odpadki. Če bi bolje poz-
J^li življenje gliv, ne bi bilo
®)3zni za njihovo izginjanje
in tudi ne potrebe po omejitvi
pri nabiranju, meni. V društvu
še niso imeli primera zastrupi-
tve z gobami, kar kaže, da so
člani dobri poznavalci gliv. Bi-
sernica združuje vse, od krat-
kohlačnikov do častnih članov
častitljive starosti.
Tudi letos se bodo predsta-
vili na obrtnem sejmu in sku-
šali s turističnim in drugimi
društvi pripraviti piknik. Radi
bi dobili svoj prostor in v druš-
tvo pritegnili čim več ljudi, ki
imajo radi naravo in njene da-
rove.	TC
Predsednik Bisernice Jožo Kelavič na eni od razstav društva.
S smučmi po
Logarski
Podjetje Logarska dolina va-
bi na 13. smučarski tek po
Logarski dolini, ki bo v nede-
ljo, 28. februarja, z začetkom
ob 11. uri. Za tek je razpisanih
več kategorij v dolžini 9 ali 30
kilometrov, še posebej pa so
na tek vabljeni imetniki olim-
pijske kartice.
Jubilej svinjske glave
Sindikat delavcev Zavoda
za gozdove in Savinjsko goz-
darsko društvo sta na Golteh
pod pokroviteljstvom GG Na-
zarje, Leskoma Nazarje in
celjske enote Adriatica pri-
pravila že 20. veleslalom za
kmete in uporabnike lesa.
Dvajset let je dolga doba in
nekateri takratni mladeniči
danes tekmujejo med vetera-
ni, današnji mlajši tekmovalci
pa se takrat še rodili niso.
Zagnanost in športni duh enih
in drugih sta garancija za na-
daljnji uspeh tekmovanja. V
veleslalomu se je pomerilo
106 tekmovalcev.
Med ženskami v prvem sta-
rostnem razredu je bila naj-
boljša Pija Golob, v drugem pa
Nada Grofelnik. Med moškimi
je v prvem starostnem razredu
slavil Bojan^Mazej, v drugem
Jože Funtek' med veterani pa
Rafko Krznar. Že tretjič zapo-
red je prvo mesto med ekipa-
mi zasedla Krajevna enota Lu-
če in tako prejela prehodni
pokal v trajno last. Jubilejnega
veleslaloma so se v večjem
številu udeležili tudi kmetje in
uporabniki lesa iz Šaleške do-
line oziroma Krajevne enote
Šoštanj.
US, Foto: CIRIL SEM
Tekmovalci so se pomerili tudi za trofejo »svinjska glava«. Predzadnje mesto, kar je pogoj za
trofejo, sta osvojila Mojca Praznik in Peter Dešman.
V bucnicah se skriva
priložnost
Ne vem, zakaj vi hodite na
tržnico, ampak jaz grem tja
zaradi bučnic. Sadje, zele-
njavo in rože lahko konec
koncev kupim še marsikje
drugje, prave, s soljo pečene
bučnice dobim pa samo na
tržnici.
Kadar v soboto zjutraj sredi
poznega zajtrka poskočim z
vzklikom »Joj, na trg je treba!«
moji domači že vedo, kateri
stekleni kozarec je prazen. In
nimajo nikoli nič proti, ker
smo z bučnicami vsi po ma-
lem zasvojeni. In če na trgu
srečam koga od žlahte, tudi
ve, po kaj sem prišla. Dokler
sem živela zahodno od Celja,
kjer teh dobrot ne poznajo, je
bila namreč vsaka najava za
obisk pospremljena s prošnjo:
»Pa bučnice prinesi s seboj!«
Od kod ta iskrena ljubezen
do luščenja in do obvezno raz-
pokanih ustnic, ki jih povzro-
čijo prevelike doze, mi ni bilo
nikoli jasno, čeprav imam na
sumu neke stare običaje, po-
vezane z ličkanjem koruze, ki
se je vedno končalo s polnimi
žepi sveže pečenih bučnih se-
men. Ampak saj razlog za lju-
bezen ni važen. Dejstvo je, da
je takih zasvojencev kar pre-
cej. In dejstvo je, da so se
^-l-^lili	Ujcr bužnic
noben domačin zares ne poz-
na. In dejstvo je tudi, da - saj
ne boste verjeli - ne na ljub-
ljanski, ne na koprski tržnici
teh slasti ne boste našli. In
grozno, ampak resnično je, da
tudi nočni pohodi na bencin-
ske črpalke, kjer zdaj dobite
že skoraj vse, ne bodo potešili
želje po slanih luščinah.
Zato me resnično čudi, kako
da se v teh podjetnih časih ni
še nihče spomnil, da bi iz buč-
nic naredil velik posel, ki
pravzaprav ne bi zahteval veli-
kih naložb. V povezavi s
kmečkimi gospodinjami, ki
dobro obvladajo peko bučnic
in jih znajo zdaj speči že v
navadni pečici, če je treba, bi
lahko osvojil odlično tržno ni-
šo s kar zajetnim številom po-
tencialnih kupcev. Poskusna
sobotna prodaja na ljubljanski
tržnici bi prepričljivo nadome-
stila raziskavo trga, saj bi se
tam živečim Štajercem zago-
tovo milo storilo ob pogledu
na slane otroške spomine in bi
bučnice ne le pokupili, tem-
več tudi z veseljem povedali,
zakaj jih kupujejo. Sobotni us-
peh bi bil dobra osnova za
širjenje ponudbe - lahko bi
ponujal običajne srednje sla-
ne, močneje zapečene malo in
ekstra slane, mešane z lušči-
nami in brez njih, pa še same
golice za dodatek domačemu
kruhu in pecivu ali za tiste, ki
se še niso naučili, kako se
bučnice spretno spravi iz luš-
čine z mojstrsko uporabo vrha
jezika in rež med sprednjimi
zobmi.
Ni vrag, da ne bi take pe-
strosti ponudbe v ustrezni em-
balaži in s pravim imenom
vzeli na svoje police tudi v
kakšnih trgovinah, kjer bi bilo
mogoče bučnice kupovati tudi
popoldne, ko je tržnica zaprta
in kjer bi slane slasti ugledal
tudi kdo, ki na tržnico sploh
ne zahaja ali pa se tam na
bučnice ne spomni. Res pa je,
da ima nakup na tržnici eno
bistveno prednost - bučnice
lahko poizkusiš, preden jih
kupiš. Pa ta prednost ni ovira,
če bi bila kakovost stalna in
zagotovljena. Natančna recep-
tura za peko bi morda pokva-
rila sedanjo osebno noto gos-
pe, ki da vselej še peščico za
dobro mero, bi pa zato omo-
gočila mnogo večjo »proizvod-
njo«. In kdo ve, če ne bi komu
prinesla tudi možnosti za za-
poslitev...
P.S.: Že res, da bučnice niso
samo celjska posebnost, bi pa
to lahko postale. In bi poleg
višnjevih tortic končno imeli
še nekaj, po čemer bi nas lah-
ko poznali vsaj tisti s štajer-
skim poreklom, pa tisti, pri
katerih se poznavanje sveta
meri z želodcem. Ni jih malo!
Piše: PIKA KUKERL
12
TEMA TEDNA
Kdaj imajo mosici otroke?
Osebna potrditev moških se ne izkazuje le na delovnem mestu, ampak tudi ob zibelki
Lik nasmejanega moškega,
ki pere, kuha, lika, lošči tla,
se igra z otrokom, ga kopa,
oblači, uspava, potrpežljivo
vzgaja in poučuje, ob vsem
tem je polno zaposlen in us-
pešen, pozoren in ljubezniv
do svoje drage, za nameček
še pameten in lep, je lik pri-
kupnih besed. V resničnem
življenju bi bila očarljiva že
njegova bleda senca. Starša
sta po navadi dva, a pravilo-
ma prebije največ časa z otro-
kom v njegovi najnežnejši
dobi predvsem mama. Kdaj
pa imajo otroke moški in ko-
liko očetov izkoristi pravico
do porodniškega dopusta?
V Sloveniji je bilo leta 1982
na porodniškem dopustu 60
očetov. Leta 1997 je bilo na.
porodniški 16.793 mater in 112
očetov, lani 16.289 mater in
129 očetov. Za porodniški do-
pust se torej odloči približno
0,8 odstotka očetov. V celjski
regiji je ta čas v porodniški več
kot 2.100 mamic in 10 očetov.
Po fantovsko
v porodniški se ne zgodi nič
hudega. Ravno nasprotno,
očetje menijo, da jim podarijo
pleničniki vznemirljivo izkuš-
njo in bližino, čeprav je z nji-
mi ogromno dela.
Teo Bizjak je ob Anji od
njenega tretjega meseca. Z že-
no Marjanco sta vzela vsak
štiri ure porodniške, da ne bi
nihče od njiju izgubil stika s
službo. Ona je lastnica frizer-
skega salona, on je profesor
filozofije in primerjalne knji-
ževnosti, sicer direktor in so-
lastnik celjskega računalniš-
kega podjetja, ki zaposluje 30
ljudi. Oče je postal že tretjič, a
je bilo ravno tako vznemirlji-
vo kot prvikrat. Mala je pope-
strila družinski vsakdan, če-
prav je prejšnje življenje obr-
nila na glavo. Stara je sedem
mesecev in že bolj predvidlji-
va, saj starša zdaj lažje razu-
meta njene želje in jim ugodi-
ta. Varstvo sta organizirala ta-
ko, da Anja kljub deljeni po-
rodfiiški ni prikrajšana za do-
jenje. »Dojenčki so silno pri-
jazni, zato skrb zanje niti ni
naporna, pravzaprav je z nji-
mi zelo prijetno,« pravi Teo
Bizjak, ki tudi meni, da je
podoba ženske, ki mora biti
nenehno ob otroku, docela za-
starela in neživljenjska.
»Na očetovo odločitev za od-
hod v porodniško verjetno vpli-
va predvsem delovno okolje,
obenem pa pri nas še ni v nava-
di, da bi bili očetje ob dojenč-
kih. Pomembna je tudi priprav-
ljenost moškega, da prevzame
del skrbi za otroka,« je dejal
Dejan Lovšin, elektrotehnik po
poklicu in lastnik videoteke ter
videostudia v Celju. Sin Matija
je bil star štiri mesece, ko se je
njegova mamica Barbara vrnila
na delo v videoteko. »Kot maj-
hen dojenček je potreboval
predvsem nego, hrano in dovolj
spanja. Tudi ko je Barbara že
delala, ni prenehala z doje-
njem. Matija je zdaj star sedem
mesecev in pol in postaja iz
dneva v dan bolj družaben in
dojemljiv za dogajanje okoli se-
be,« pravi Lovšin. Mladi druži-
ni, ki ima veliko dela in obvez-
nosti, saj Barbara zaključuje tu-
di študij germanistike na peda-
goški fakulteti, priskočita vča-
sih na pomoč tudi babici.
Pri Božnikovih iz Socke ima-
jo dve deklici, triletno Lucijo in
Katjo, ki bo kmalu praznovala
prvi rojstni dan. Njun očka
Marko Božnik, po poklicu je
zidar, zaposlen kot skladišč-
nik, je bil v porodniški že dva-
krat. Žena Cecilija je morala v
službo predčasno in tako je
prevzel skrb za dojenčka. Do-
bro so se znašli. Zadnji dan
porodniške, ko je Katja že po-
skušala svoje prve korake, je
zanj pomenil konec prijetnega
obdobja. »Otrok prinese veliko
skrbi, a pri hiši je vedno več
smeha kot solz,« je dejal Mar-
ko. Medtem ko je Katji oblačil
žabice, je ugotovil, da mu gre
vse bolj počasi od rok in morda
malo manj natančno kot ma-
mici, otrok pa je na koncu prav
tako oblečen, sit in zadovoljen.
Kaj pa mamice?
Zakaj je v porodniški tako
malo moških? Razjasniti bi
morali tudi dilemo, v kolikšni
meri smo ženske dejansko pri-
pravljene prepustiti moškemu
del odgovornosti in skrbi za
zelo majhnega otroka.
Mame, ki so zaradi delovnih
in drugih obveznosti veliko
odsotne zdoma, se največkrat
počutijo krive, čeprav vedo,
da je doma otrokov oče, ki bo
za malčka enako dobro poskr-
bel. Pa bo res? »Ali nisem ne-
nadomestljiva kot mati?« se je
zamislila psihologinja Vibeke
Goetszche v enem izmed t_a-
kih trenutkov, ko je ni bilo ob
otroku in je zanj skrbel mož.
/	- - - - u /
kdo naj bi kaj naredil in kdo je
največ naredil, sem čutila še
nekaj drugega. Ko sva se po-
govarjala o tem, kdo bo ostal
doma z otroki, ko so bili bolni,
se nisva pogovarjala samo o
tem. Govorila sem tudi iz
skrivne motivacije, ker sem
hotela biti zraven, če bi se z
otrokom kaj posebnega zgodi-
lo. Hotela sem to vedeti in
sama izkusiti. Hotela sem biti
blizu z otroki. Hotela sem biti
nenadomestljiva - od časa do
časa, kadar mi je to ustrezalo.«
Očetje nočejo ali ne smejo
biti ob zibelki?
Smo dovolj odprti za drugač-
no miselnost ali še zmeraj
preobremenjeni s stoletja goje-
nimi vrednotami in predstava-
mi o vlogi matere in očeta?
»Beseda mati prikliče pred oči
podobo nemočne, žrtvujoče se
osamljene žene z vrhniškega
klanca. Beseda oče zagrozi z
zapovedmi in s trdo roko, zbu-
di strah in govori o moči. Ta
polarizacija je močno toga in
nestvarna,« pravi v knjigj Klic
po očetu dr. Martina Žmuc
Tomori. Zapostavljenost očeta
je očitna celo v umetnosti. Le
redke slike, na katerih umetni-
ki poveličujejo mater, prikazu-
jejo tudi očeta, a še na teh je kje
v ozadju: »Z ženo in detetom v
njenem naročju ga povezuje
kvečjemu ponosen nasmešek
na obrazu. V leposlovju je oče
bolj prisoten kakor v likovni
umetnosti, vendar še zdaleč ne
uživa take pozornosti, kakršno
pesniki in pisatelji posvečajo
materi. Včasih prav leposlovna
dela kažejo, kako.dopušča oče-
tov lik več kritike in očitkov
kakor nedotakljiva, po nekem
tihem dogovoru zavarovana
materina podoba, na katero se
navezuje cela mavrica zvečine
naklonjenih čustev in občutij.
Vloga matere je deležna dovolj
pozornosti, dovolj strokovnih
besed in umetniških posveti-
tev, a premalo treznosti.« Ne
ostane prav veliko prostora za
predstavo o tem. kaj vse lahko
daje otroku oče. Zgrešeno je
vrednotenje, kdo daje otroku
več, saj sta zanj oba, vsak po
svoje, nenadomestljiva. Odlfl-
čitev, ali si bosta starša razdeli-
la porodniški dopust, pa ni le
očetova, ampak družinska.
So Skandinavci
drugačni?
v skandinavskih državah so
se pogoji materinstva v zadnjih
dveh desetletjih bistveno spre-
menili. Leta 1978 je imela Šved-
ska najdaljši starševski dopust
med takratnimi kapitalističnimi
državami, dolg je bil devet me-
secev, nadomestilo zaslužka pa
je bilo 90-odstotno. Kljub po-
polnoma novemu življenjske-
mu stilu žensk se moški v glav-
nem niso spremenili, zato je
leta 1983 švedska vlada ustano-
vila skupino »Think tank«, ki
naj bi moške pripravljala na
enakopravno družbo. Sledil je
še niz strategij, ki so spodbujale
moške pri vključevanju v dru-
žinsko življenje. Danes gredo
skoraj vsi švedski očetje na dvo-
-if^Ttgi-dJČe"-pa V/.dliitf
tudi nekaj starševskega dopu-
sta. Danski sociolog Soeren
Carlsen ugotavlja, da očetje v
javnih službah vzamejo star-
ševski dopust pogosteje kot tisti
v zasebnih, ravno tako so pogo-
steje ob otrocih srednje ali viso-
ko izobraženi možje; tudi če so
žene visoko izobražene, stalno
zaposlene in imajo visoke pri-
hodke, gredo njihovi možje po-
gosteje na starševski dopust. Na
Danskem približno vsak dr.
oče izkoristi pravico do clvo!
denskega očetovskega dopu?
medtem ko samo trije odstm
očetov izkoristijo del star^
skega dopusta. Študija o ra^i^
gih, zakaj očetje ne jeitilj^,
starševskega dopusta, je poj^.
zala, da je glavni razlog denj,
dolžina dopusta (mame hofe
celoten dopust zase med dn
gim zaradi dojenja) in tudi dej;
tvo, da v 20 odstotkih družin,
tem vprašanju še sploh nis;
govorili. Ugotovili so tudi, (j.
moški v delovnem okolju, \
katerem je prisotno neposred,
no tekmovanje, manj izkorišfj
jo pravico do dopusta. Mgj
moškimi, ki so jih zajeli v raa,
skavo, izstopata dve skupinj,
moški z močno izraženo moj:
kostjo (strong masculinityi
imajo jasno predstavo o svoji
vlogi pri delu in o svoji vlog;
očeta, predvsem pa za svojo
potrditev ne potrebujejo same
uspeha v profesionalnem življe-
nju. Ti moški najpogosteje vza-
mejo starševski dopust. Moškis
šibko izraženo moškostjo
(weak masculinity) so negotovi
glede svoje vloge v družini le
jim osebno potrditev skoraj iz-
ključno zagotavlja delo.
Moških v porodniški je še
vedno presenetljivo malo.
Kljub vsemu samo statistični
podatki o pogostnosti jemanja
starševskega dopusta ne more-
jo biti merilo o tem, kako in
koliko se moški želijo vključe-
vati v skrb za otroke, še pou-
darja danski sociolog, in opo-
zarja, da se to priročno merile
pogosto uporablja v razpravak
n n' jcv^crij^U-i. C.	- J - •.—J uL"
nostih moških, da dobijo skrb-
ništvo nad otroki po ločitvi.
Tudi Slovencem se bržčas
obeta novost - očetovski do-
pust, ki je neprenosljiv in naj
bi trajal 45 dni. To bi bili
, očetovi dnevi z otrokom, ki jih
mama ne more izkoristiti. Bo-
do očetje potemtakem večkrat
samostojno izkusili plenične
more in radosti?
KSENIJA LEKIČ
Trenutki v troje, kijih ima mali Matija najraje. Mlada starša. Dejan Lovšin in Barbara
Lapuh, sta si porodniško razdelila. Mamica je že v službi in poleg vsega še študira.
Teo in Anja Bizjak se v porodniški odlično znajdeta.
Marko Božnik je izkoristil pravico do dela porodniške tak°
pri Luciji kot pri Katji.
Unikatna porodniška
v Sloveniji je starševski dopust izjemno dobro urejen. Nobe-
na druga evropska država namreč ne pozna tako dolge porod-
niške s 100-odstotnim nadomestilom plače za celotno obdobje.
Marsikje imajo po materinskem dopustu na voljo še starševski
dopust, ki pa ni plačan (Anglija, Španija, Portugalska, Grčija,
Irska) ali je plačan deloma (Belgija, Francija, Finska, Italija).
Starševski dopust v Sloveniji, ki trenutno traja 365 dni, naj bi se
po novem predlogu zakona o starševstvu in družinskih prejem-
kih, ki ga parlament še ni obravnaval, v prihodnjih treh letih
postopoma podaljševal in bi leta 2001 znašal 455 dni: 105 dni
porodniški dopust, 305 dni dopust za nego in varstvo otroka in
45 dni očetovski dopust.
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Upepeljene sanje v Konjskem Vrhu
Požar je pri Škrubejevih uničil gospodarsko poslopje z vsemi stroji in kaščo
Rjavčeva, Jože in Marija
Škrubej iz Konjskega Vrha
18, sta se vse življenje spo-
prijemala s trdim delom na
zemlji- Njuna kmetija, v ve-
čini prislonjena v strme re-
je majhna; življenje v
(ežko dostopnem Konjskem
Vrlju, nekje na sredini med
Ljubnim in Lučami, pa tudi
terja svojo ceno.
Toda, kdor ima rad domač
l<raj in mu ni z rožami postla-
no kje drugje, se oklepa doma
in načina preživljanja, kakor
ve in zna. Prav tako se je
godilo zakoncema, ki sta se od
rojstva ene izmed dveh hčera,
Jožice, trudila z gluhonemim
otrokom, ki je varovanka po-
sebnega zavoda v Ljubljani.
Marinka, njena sestra, je na
delu v Elkroju.
Ko je tisto oddaljeno sredo
pred 14 dnevi nasulo snega do
pasu in še čez, Marinka ni
mogla v službo z avtomobi-
lom. Njen oče je želel poma-
gati, zato je naslednje jutro
sklenil, da bo poskusil s trak-
torjem zorati cestni odsek, do
nekaj sto metrov oddaljene,
že za silo zorane ceste. Do tja
bi po potrebi potegnil tudf
hčerkin osebni avtomobil. Ura
je bila nekaj čez osmo zjutraj,
ko je Jože Škrubej, Rjave po
domače, ugotovil, da je trak-
torski akumulator brez elek-
trične napetosti. Priključil je
polnilec in stopil za nekaj mi-
'nut v stanovanjsko hišo. In ko
se je vrnil, je bil traktor v dimu
in hkrati že v plamenih.
Ko se je približal, da bi kaj
storil, je odjeknila eksplozija
in požar se je s traktorja, očit-
nega vira požara, silovito hitro
razširil na celotno gospodar-
sko poslopje, še preden je gos-
podar uspel priklicati pomoč.
S sosedi so z veliko težavo iz
gorečega hleva izvlekli devet
glav govedi; vso strojno opre-
nio, gozdarske pripomočke in
orodja pa je objel uničujoči
ogenj.
Plamen je dosegel kakšnih
petnajst metrov oddaljeno le-
seno, približno 250 let staro
kaščo, polno pridelkov in ži-
vil. Sosedje in nato še gasilci
so z lopatami snega obmeta-
vali še tretji leseni objekt, ki je
bil na dosegu plamenov. Na
srečo je stanovanjska hiša do-
volj oddaljena od skednja in ni
bila izpostavljena uničujočim
zubljem. Gasilci z Radmirja,
Luč in Ljubnega, ki so pririnili
v Konjski Vrh z gasilskimi ci-
sternami, so lahko ugotovili,
da sta na pogorišču ostala le
pepel in železo od traktorja,
nakladalke za seno, dveh trak-
torskih prikolic, žage veneci-
janke, dveh kosilnic, dveh
obračalnikov za seno, dveh
motornih žag, vsega gozdar-
skega orodja ter drugih pripo-
močkov za delo na kmetiji.
Sosedje so odpeljali živino v
svoje hleve, saj ni ostalo niti
ped krme, uničena je bila vo-
dovodna napeljava, privezi za
govedo...
Pri Ljubljanski banki, enoti
Luče, so za vse tiste, ki bi radi
pomagali Škrubejevim, odpr-
li žiro račun s številko:
52800-620-37-374-82710-
32310/03 z navedbo »za Rjav-
čeve iz Konjskega Vrha 18«.
Po hudi uri, ko so ostali na
požarišču le še domači gasilci
z Luč (Konjski Vrh je na meji
med občinama Ljubno in Lu-
če, vendar spada v lučko obči-
no, od glavne ceste pa je odda-
ljen približno 4 kilometre), se
je začelo trpljenje Rjavčevih.
Sosedje, ki so priskočili na
pomoč, so pomagali še nasled-
nje dni in tako bo ostalo tudi v
prihodnje, dokler ne bodo po-
magali zgraditi novega gospo-
darskega poslopja na Škrube-
jevi domačiji.
Upravna enota Mozirje,
Kmetijska zadruga Zgornje
Savinjske doline, občina Luče
ob Savinji, Območna organi-
zacija Rdečega križa-krajevni
odbor Luče in mnogi posa-
mezniki so že storili najnuj-
nejše korake za pomoč. Grad-
beni odbor, ki ga vodita sose-
da Peter Šolar in Janko Bru-
net, bo, kot so dejali nekateri,
zagotovo opravil svojo solidar-
nostno vlogo. Prav bi bilo, če
bi ob nesreči pomagali vsi, ki
lahko. Potem se gospodarju
Jožetu, ki je razrahljanega
zdravja, hčerkama Jožici, ki je
v zavodu v Ljubljani, ter Ma-
rinki in mami Mariji ne bo
potrebno več tako zelo bati za
prihodnost njihove kmetije.
Pogled z dvorišča je zelo
lep, le od pogorišča se je po-
trebno obrniti stran. A šele ko
bo tam stalo novo gospodar-
sko poslopje in ko bodo po-
novno zaropotali kmetijski
stroji, bo postalo tudi pri Rjav-
čevih toplo in sončno. Sploh
ko bo pozabljeno gorje, ki so
ga naklonili usoda, tehnična
pomanjkljivost in mogoče v
naglici neprevidno ravnanje
človeka.
JOŽE MIKLAVC
Jože Škrubej
Pri Rjavčevih je zgorelo vse, kar bi i; prihajajočih pomladnih dneh najbolj potrebovali.
Mladi o
kmetijstvu
V obsoteljsko-kozjan-
skih občinah se v teh
dneh pripravljajo na tek-
movanje Mladi in kmetijs-
tvo, ki bo prihodnji teden.
Na tekmovanju, ki bo v
Rogatcu, bodo tričlanske
ekipe mladih odgovarjale
na vprašanja o programu
reforme slovenske kmetij-
ske politike do leta 2000, o
mladem gozdu, zdravju
drobnice, vinogradništvu
in vinarstvu ter vinu. Pome-
rile se bodo ekipe iz Bistri-
ce ob Sotli, Kozjega, Rogaš-
ke Slatine, Rogatca, Sladke
Gore, Šmarja pri Jelšah in
Zibike. Najboljša ekipa bo
nato sodelovala na regij-
skem tekmovanju, ki bo ko-
nec marca v Bistrici ob Sot-
li, saj je lani pokazala naj-
več znanja ekipa iz tega
kraja.	' BJ
Zakaj ne na kmetijo?
Združenje turističnih kmetij pripravlja zanimiva kataloga
Večina slovenskih turistič-
nih kmetij z nastanitvenimi
zmogljivostmi je v celjski re-
giji, na Zreškem Pohorju ter
v Zgornji Savinjski dolini.
Zato so za sedež pred dobrim
letom ustanovljenega Zdru-
ženja turističnih kmetij Slo-
venije izbrali Celje.
Glavna naloga združenja je
povezovanje turističnih kme-
tij ter njihova predstavitev na
domačem in tujem trgu. Pobu-
da za povezovanje je prišla iz
naših krajev, saj je zadružna
turistična agencija Vas, ki je
orala ledino, morala v stečajni
postopek. Po tistem je nastala
praznina, zato je prišlo do po-
vezave po odličnem avstrij-
skem zgledu.
V združenje, ki ima sedež v
prostorih zavoda za živinorejo
v Trnovljah, je povezanih 200
kmetij. Gre za vse pomem-
bnejše, ki sprejemajo goste že
dlje časa (v Sloveniji jih je
sicer prijavljenih vsega skupaj
štiristo). V združenju, ki ga
vodi Vilma Topolšek s turi-
stične kmetije Urška pri Stra-
nicah, si prizadevajo za čim
večjo kakovost, zasedenost
zmogljivosti, povečanje nepo-
sredne prodaje izdelkov na
kmetijah ter za poudarjanje
mnogih prednosti, ki jih nudi-
jo za preživljanje prostega ča-
sa. Strokovno pomoč jim nudi
oddelek za kmetijsko svetova-
nje Celje.
Največji dosežek združenja
je katalog ponudbe turističnih
kmetij, ki so ga izdali maja
lani ter je septembra pošel.
Katalog, ki je izšel z denarno
pomočjo ministrstev za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehra-
no ter za malo gospodarstvo
in turizem, so izdali v 24 tisoč
izvodih in to v petih jezikih.
Na kmetije, kjer še vedno pre-
vladujejo domači gosti, želijo
seveda privabiti več tujcev.
Trenutno pripravljajo katalog
za leto 1999, ki bo izšel pred-
vidoma maja.
Še pred tem bo izšel poseb-
ni katalog Počitnice brez me-
ja, ki opozarja na možnosti
preživljanja prostega časa na
30 slovenskih ter 40 kmetijah
na avstrijskem Koroškem ter v
Furlaniji-Julijski krajini. Med
najprivlačnejšimi slovenskimi
kmetijami jih bo zelo veliko iz
celjske regije, z Zreškega Po-
horja ter Zgornje Savinjske
dolne. Javna predstavitev ka-
taloga bo v Vidmu v Italiji, ko
bo hkrati predstavitev kartice
Počitnic brez meja.
BRANIJERANKO
Turizem v Brasiovcah
Na letnem občnem zboru so se zbrali člani Tlirističnega društva Braslovče. Med gosti sta
bila tudi predsednik nadzornega odbora Ttiristične zveze Slovenije Marjan Ašič in predsed-
nik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline Darko Naraglav.
Predsednik TD Braslovče Tone Ramšak je med vrsto prireditev, ki so jih pripravili minulo leto,
izpostavil 26. dan hmeljarjev, ki bo tudi v prihodnje njihova glavna prireditev. Omeniti velja tudi
salamiado, obujanje starih običajev, kot je martinovanje in drugo. Da so dobro delali, je dokaz
tudi priznanje, ki so ga prejeli v Novi Gorici za sodelovanje v akciji Moja dežela, lepa, urejena in
čista. Dobro je obiskana tudi njihova brunarica pri Braslovškem jezeru.
Na zboru so izvolili nov upravni odbor društva ter sprejeli' program dela, Marjan Ašič pa je
podelil zaslužnim turističnim delavcem priznanja TZ Slovenije, ki so jih prejeli: Andrej Korošec,
Dušan Goričar, Anton Fonda, Nevenka Cokan in Ciril Pšakar (na sliki).	T. TAVČAR
Ljubezen v pesmi
v Modri dvorani Celjskega
sejma bo v ponedeljek, 15.
marca ob 19. uri, tradicional-
na prireditev Ljubezen je
ena sama pesem, ki jo celj-
sko podjetje Fit media med
dnevom žena in materin-
skim dnevom namenja vsem
ženskam, materam, ženam
in dekletom širšega celjske-
ga območja.
Gostitelj letošnje, že četrte
zapovrstne prireditve bo Ma-
rio Galunič, glasbeni gostje
pa Lado Leskovar, Moj mir
Sepe, Tinkara Kovač in Mar-
ta Zore. V programu bodo na-
stopili otroci iz celjskih vrtcev
ter plesalci Plesnega foruma
Celje pod vodstvom Goge Ste-
fanovič Erjavec. Poseben gost
tokratne prireditve Ljubezen
je ena sama pesem pa bo Oli-
ver Dragojevič s skupino Del-
fini.
Izkupiček bodo organiza-
torji tudi letos namenili v do-
brodelne namene, ker bo rde-
ča nit prireditve tokrat prika-
zovala ljubezen med materjo
in otokom, pa so v sodelova-
nju s Centrom za socialno de-
lo Celje izbrali družino, ki ji
bo takšna pomoč še kako prav
prišla. V prvem delu priredi-
tve, ki bo v celoti barvan z
materinsko in otroško ljubez-
nijo, bodo predstavili mater s
šestimi otroki s Celjskega, na
velikem monitorju pa bodo
prikazali tudi kratek film, po-
snet v tej družini.
Letošnjo Ljubezen je ena sa-
ma pesem so podprli številni
sponzorji, ob naši novinarski
hiši NT&RC, ki je že četrto leto
glavni pokrovitelj, še Aero,
Cetis, Vecronia, Weishaupt,
celjska območna enota Zava-
rovalnice Triglav, Modiana,
Klub podjetnikov Zlatorog,
Avtohiša Škorjanec, 300 tolar-
jev shop. Center Interspar,
Celjske lekarne in Celjski se-
jem. Vstopnice za prireditev
so po 1.500 tolarjev v predpro-
daji v prostorih Fit medie na
Bežigrajski, v Centru Inters-
par in v poslovalnici Kompa-
*sa, pred začetkom prireditve
pa bodo na voljo tudi v recep-
ciji Celjanke.	IS
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
S čebelami je
mogoče preživeti
Silvo PosI iz Čače vasi pod Bočem pridobi v čebelnjakih do tri tone medu - Od leta 1991
se preživlja izključno s čebelarjenjem
Pred koncem osnovne šole mu je soseda
podarila prvi panj, danes jih ima dvesto.
Silvo Posl iz Čače vasi pri Rogaški Slatini se
dandanašnji kljub težavnim razmeram pre-
življa izključno s čebelarjenjem.
HHMHHHHHHHHHMHHMMRHBHMMHHHHM^
Pri Poslovih niso imeh družinske čebelarske
tradicije. Pod Donačko goro, kjer je odraščal,
mu je sosedov Jožek pogosto prinašal kruh z
medom, kar je v malem Silvu prebudilo vse
večje zanimanje za čebele. Potem, ko mu je
soseda podarila panj, jih je sčasoma pridobil še
več. Nekaj jih je razmnožil sam, nekaj dokupil.
Najprej se je izšolal za kovinostrugarja. Pred
letom 1991, ko se je povsem posvetil čebelars-
tvu, je Silvo Posl 17 let delal v železarni Štore.
»V Štorah nisem več videl .prihodnosti, zato
sem se lotil novega, zanimivejšega izziva,«
pravi ugledni čebelar. Štiri leta je bil kooperant
ljubljanskega podjetja Medex ter je na izobra-
ževanjih pridobil veliko čebelarskega znanja.
Postal je poklicni čebelar s statusom samostoj-
nega podjetnika. Njegovo podjetje Vita med se
ukvarja izključno s čebelarjenjem, proizvodnjo
medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega
mlečka.
Ostane za
naložbe
Letno pridela od dve in pol
do tri tone medu. En čebel-
njak ima doma, v Čači vasi
pod Bočem, drugega v Spod-
njem Mestinju pri Zibiki, lani
je kupil še nov čebelnjak v
Kostrivnici.
Približno tretjino medu
predela v izdelke Apis nara-
va, dve tretjini proda na drob-
no. Nekaj njegovega medu je
v mariborskih bio lekarnah,
nekaj na stojnici na celjski
mestni tržnici, kjer ga osebno
prodaja ob sredah, petkih in
sobotah. »Največje zanima-
nje je za ovetlični med, ki je
najcenejši ter vsestransko
uporaben. Sledi kostanjev
med, ki je dober za ožilje in
živčevje, nato najdražji" in
najbolj kakovostni gozdni
med za astmatike. Tudi za
akacijev med, koristen za srč-
ne bolnike, je precejšnje zani-
manje.«
Silvu Poslu veliko pomaga
žena Danica, v prostem času
pa tudi sinova Robert in Ta-
dej. Starejši je že v službi,
mlajši obiskuje poklicno šo-
lo.
Dohodek? »Ne smeš priča-
kovati preveč. Stroški se po-
krijejo, nekaj ostane za nalož-
be v čebelarstvo.«
Kaj je onicraj
meje?
Za lansko pašo pravi, da je
bila srednje dobra. Bilo je ne-
kaj cvetličnega in kostanjevega
ter manj akacijevega medu, v
drugi polovici leta pa sta zame-
dili smreka in hoja. »Težave so
bile zaradi daljših hladnih ob-
dobij, zato je bilo manj medu.
Prav tako je čebelarjem nagaja-
la varoa, kar je spet vplivalo na
nekoliko manjši pridelek.«
Okuženost z varoo je pre-
cejšnja, posebej v tem delu Slo-
venije in na Dolenjskem. Zato
bo potrebno posvetiti zdravlje-
nju čebel veliko pozornost,
zlasti v krajih ob slovensko-
hrvaški meji, kjer živi in dela.
»Mislim, da je prišlo po razpa-
du Jugoslavije pri obravnava-
nju te problematike do zastoja.
Prej smo bili večkrat seznanje-
ni z zdravljenjem varoe in hu-
de gnilobe onkraj meje. Danes
ne poznamo tamkajšnjega sta-
nja niti v zvezi celjske regije
niti v Čebelarski zvezi Sloveni-
je. Čebele pa, kot vemo, mej-
nih predpisov ne poznajo.« Sil-
vo Posl zato meni, da se bo
morala Čebelarska zveza Slo-
venije aktivneje vključiti v re-
ševanje tega problema.
Posl je član izvršnega odbo-
ra regijske čebelarske zveze. V
tej zvezi, ki povezuje 12 dru-
žin, je bilo nekaj časa mrtvilo,
zdaj želijo pritegniti še druge
in oblikovati močno regijsko
zvezo, ki bo čebelarje usmer-
jala k boljši in večji proizvod-
nji čebeljih pridelkov ter po-
magala pri zdravljenju čebel.
Pri tem jim bo pomagal s po-
sebni veterinarski pospeševa-
lec za čebelarstvo. Drago Go-
ručan.
V Čebelarski družini Rogaš-
ka Slatina, ki ji predseduje
Silvo Posl, je vključenih 34
članov, ki imajo 700 panjev.
»Tako kot povsod se pojavljajo
težave z neorganiziranimi če-
belarji, ki svojih čebel ne zdra-
vijo po splošnih merilih. Tako
povzročajo organiziranim če-
belarjem še večje težave.«
DrŽava se je
poboljšala
še ena grda navada se je
razpasla med čebelarji. Ne-
redko pripeljejo čebele na pa-
šo brez predhodnega obvesti-
la pristojnim, ki razporejajo
pasišča. Tako se zgodi, da je
na enem mestu preveč čebel,
zato lahko med njimi, če ni
paše, pride do medsebojnega
ropanja. Druga plat takšnega
početja je spet nevarnost širje-
nja kužnih bolezni. Tako so
znane posame'zne pritožbe iz
Zgornje Savinjske doline, pa
iz Prekmurja ter še od kod.
Glede odnosa države do če-
belarstva Silvo Posl opaža, da
je boljši koi v preteklosti. »Dr-
žava je poskrbela, da je v sed-
mih slovenskih regijah po en
čebelarski pospeševalec-vete-
rinar, ki ima na skrbi zdravs-
tveno preventivo. Država prav
tako za približno 15 odstotkov
regresira ceno sladkorja. To-
da, če bomo hoteli biti cenov-
no konkurenčni medu iz
vzhodnoevropskih držav, se
bo morala zavzeti še bolj.« "
Število čebelarjev v Sloveni-
ji upada, njihova povprečna
starost pa je vse višja. Žal je
tako, čeprav ima slovensko če-
belarstvo izjemno tradicijo v
svetovnem merilu. In veliko
znanja. Čebelar Posl ga je pri-
dobil na predavanjih v Rogaš-
ki Slatini in v Celju ter na
vsakoletnih seminarjih. O če-
belarstvu je redno pisal v lo-
kalni časopis, v slatinski os-
novni šoli v Ratanski vasi je
vodil čebelarski krožek. O nje-
govem znanju pričajo tudi na-
grade. Decembra je dobil jubi-
lejno priznanje ob 125-letnici
slovenskega organiziranega
čebelarstva, prejel je društve-
no priznanje Antona Janše IIL
stopnje, na jesenskem radgon-
skem sejmu Sadje zlato meda-
ljo za akacijev med, bronasto
za cvetlični ter priznanje za
kostanjev med.
™ BRANE JERANKO
Silvo Posl iz Čače vasi pod Bočem. Njegovi
čebelnjaki so v Čači vasi. Spodnjem Mestinju
in Kostrivnici.
Miss bodvbuildinga na fitnes
večeru
V fitnes studiu Kardio fitnes v Novem Celju pripravljajo
danes, v četrtek, ob 18.00, prvi fitnes večer, katerega
gostja bo Eva Pogačnik, večkratna miss bodybuldinga
Slovenije in Evrope ter osebna trenerka fitnes vadbe.
Eva Pogačnik se že enajst let ukvarja s tekmovalnim
bodybuildingom, redno sodeluje na nastopih in tekmovanjih
doma in v tujini, je avtorica več člankov o treningu in
prehrani, ljubiteljsko pa se ukvarja tudi z umetnostno foto-
grafijo. Pogovoru z gostjo, ki ga bo vodil profesor športne
vzgoje in inštruktor fitnesa Jaro Vybihal, bo sledil prikaz
vadbe na fitnes napravah ter družabno srečanje. N.-M.S.
Enajst let
predsednik
V občini Prebold so te dni
vrstijo občni zbori prosto-
voljnih gasilskih društev.
Skupaj jih je sedem, v sobo-
to pa so imeli občni zbor gasil-
ci PGD Groblje. Enajst let je bil
predsednik društva Vinko De-
belak (na posnetku), zaradi
izvolitve za župana pa je od-
stopil. Za novega predsednika
je bil izvoljen Franci Debe-
lak. Po sprejemu programa
dela so se gasilci PGD Groblje
med drugim odločili, da se
vključijo v novo Gasilsko zve-
zo Prebold, katere ustanovni
občni zbor bo predvidoma 13.
marca.	T. TAVČAR
DESKANJE
PO SPLETU
Gremo v kino
Priznam, ena izmed bolj
dolgočasnih dejavnosti, ki se
jih človek lahko loti v meša-
ni družbi, je pogovor o fil-
mih. Že večkrat se mi je na-
mreč primerilo, da smo se
kdaj za kakšim sicer povsem
veselim in razpoloženim
omizjem našli trije, štirje
ljubitelji tega ali onega filma
in z debato popolnoma za-
morili vse ostale. Še najhujši
so bili faktografi, poznavalci
s pretanjenim smislom za
podrobnosti. Saj veste: kdo
je igral v stranski vlogi, kako
je filmu šlo na tistem festiva-
lu, kaj je rekel ta igralec in
kaj mu je odbrusila ona
igralka. Grozno, skratka.
Takšen faktograf ima kljub
neznosnosti poslušanja vedno
nekakšno auro posvečenega
poznavalca. Češ, saj ve pa veli-
ko. Spremlja, bere knjige. No
ja-, je imel auro, do pojava
Interneta, namreč. Dandanes
lahko vrsto podatkov o filmih
izbrskamo kar na spletu. Eden
izmed bolj znanih naslovov je
Internetna filmska baza po-
datkov - Internet Movie Data-
base (www.imdb.com), kjer
boste našli res obilo podatkov.
Filme lahko iščete po zvrsteh
ali po naslovu, po imenih us-
tvarjacev, lahko pa samo po-
gledate novice iz filmskega
sveta ali pa pogledate najbolj
zanimive podatke dneva. Sem
sodijo rojstni dnevi igralcev in
ostalih znamenitih osebnosti,
citat dneva, uporabnikovo
vprašanje dneva, film dneva,
urednikov dnevni komentar
ter še nekaj zanimivih poseb-
nosti. Za ljubitelje filma pravi
peskovnik, torej.
Baza podatkov je zelo dobro
organizirana, hiperpovezave
vam pomagajo spoznavati
ozadje dejstev in kljub holy-
woodski naravnanosti boste v
njej našli veliko filmov iz osta-
lih delov sveta. Da, niste se
zmotili, tudi Na svoji zemlji je
tam. Če iščete po seznamih, je
izbira ogromna. Ne samo, da
lahko iščete, kaj se je v film-
skem svetu zgodilo tega in
tega dne, lahko se osredotoči-
te na nagrajence, na žanrsko
razdelitev, pogledate pa si lah-
ko tudi seznam stotice naj-
slabše ocenjenih filmov. Uh, i
bi se lahko uprli slednji kate- j
goriji? Res je, da ne gre za
kritiške ocene, temveč za oce-
ne obiskovalcev IMDB, kar pa
nemara daje vsej stvari pose-
ben čar. Tu boste našli Policij-
sko akademijo 5 in 6 pa Robo-
cop 3, prav tako ni ušel drugi
del Kosca, sicer pa prevladuje-
jo ž-razredne grozljivke in
znanstvena fantastika. Posla-
stica za privoščljive, vam re-
čem.
Za resno iskanje imate na
voljo tedenske blagajniške iz-
kupičke z bogatim arhivom,
tako v Združenih državah, kot
v mednarodnem prostoru.
Končno se v zabavnjaškem
poslu vse začne in konča pri
denarju. O tem smo v naših
medijih v zadnjih letih že toli-
ko prebrali, da bi bilo opravi-
čevanje zgornje trditve po-
vsem nepotrebno delo. Za po-
vsem resno iskanje pa se je
treba brezplačno registrirati,
kar nam omogoča dostop do
vseh storitev.
No, IMDB pokriva tudi
manj resno, a zanimivo plat
filmske industrije. Tako si
lahko preberemo nore napise
v odjavni špici Gole pištole in
ostalih odštekanih filmov, iz-
vemo, da je režiser Terry Gil-
liam v filmu Dvanajst opic
glavnemu igralcu Bruceu Wil-
lisu dal pred snemanjem sez-
nam Willisovih »igralskih kli-
šejev«, ki se jih je moral izogi-
bati, ali pa preberemo o scen-
skem anahronizmu iz druge-
ga dela Botra. V sceni, ki se
dogaja v letu 1917, se na ame-
riški zastavi bohoti 50 zvezd,
čeprav bi jih moralo biti le 48.
Ja, koga vendar to zanima,
boste vprašali? Povem vam,
tiste tečnobe, ki tako rade
pokvarijo prijeten družabni
Večer, tiste, o katerih sem pi-
sal na začetku.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev
Območna obrtna zbornica Slovenske Konjice je v ponedeljek
dobila sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev. Na ustanovnem zboru
so že izbrali vodstvo: predsednica sekcije je Darja Srebot,
podpredsednik pa Peter Polegek. V programu dela je prva
naloga nove sekcije sodelovanje pri organizaciji Cvetličnega
plesa, ki bo 5. marca v Konjičanki.	B.P.
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Gospa Mirni iz prejšnjega stoletja
Rojstni dan najstarejše Velenjčanke je priklical spomine na sto let dolgo življenje
Marija Lipovšek je na stoti rojstni dan v
jebi spokojno premlevala spomine na Iju-
di, ki jih je imela rada, na kraje, v katerih
jg Živela, na dogodke, ki so bili balzam za
Jijeno vedro dušo. Vselej je rada poklepeta-
la ob skodelici dišeče kave in čila gospa
pokončne drže si še prav vsak dan privošči
Kozarec belega vina. Sliši slabše, bere pa
Je zmeraj brez očal. »Dajte vsakemu dne-
priložnost, da bo najlepši v vašem
življenju,« so na torto v obliki dvojnega
jrca dali zapisati krajani.
Dan pred njenim praznikom so ji pripravi-
li sprejem v krajevni skupnosti, na družin-
skem praznovanju pa se je zbralo več kot
sedemdeset sorodnikov in prijateljev, ki so
bili skupaj pozno v noč. Gospa Mimi bi rada
ostala še dlje.
Njeno življenje je bilo povezano z rudniki
in rudarjenjem. Rodila se je 19. februarja
1899 v nemškem Essnu, v rudarski družini
Jožefa in Ane Dremelj. Po vrnitvi iz Nemčije
in Francije, bila je še majhna deklica, so v
Velikem Širju nad Zidanim Mostom kupili
dokaj veliko posestvo in se ustalili. Kasneje
je otrokom rada prippvedovala, kako je s
sestrama Karolino in Ano tekmovala, katera
bo prva opravila z delom na domači kmetiji,
da bi lahko odšla v tavrh. Dekleta so namreč
pomagala drugim kmetom
predvsem pri žetvi, nakar so
gospodinje pridnim mladim
iatijicam postregle z malico.
Bilo ji je triindvajset let, ko
iespoznala Jakoba Lipovška,
/anta iz sosednje vasi, se z
njim poročila in naslednje
leto povila prvega sina Fran-
ca. Mlada družina je naložila
malo premoženje v kovčke
in šla v Francijo, v rudarsko
kolonijo Jeanne d'Arc v Al-
zacijo. Tam se je rodila še
hči Ana, nakar je Mimi vzela
najnujnejše in se z majhnima
otrokoma vrnila na poses-
tvo, ker jo je skrbelo, kako je
doma. Ostala je pet let, a že
pred začetkom druge svetov-
ne vojne je bila družina Li-
povšek znova skupaj na fran-
coskih tleh. Dobili so novega
družinskega člana, sina Ja-
koba. »Zelo dobro smo ta-
krat živeli,« je povedala gos-
pa Mimi. »Imeli smo vsega
dovolj, polovico hiše in celo
svoj vrt.« V tej rudarski kolo-
niji je bilo največ Slovencev,
tako da so imeli rudarji po-
leg francoskih patrov za svoj
dušni blagor tudi slovenske-
ga duhovnika, slovenske pri-
reditve in slovenski klub.
Mimi se je v teh krajih dobro
počutila tudi zato, ker sta
bili ob njej obe sestri, Ana in
Karolina, z družinama.
Vojna je dosegla tudi ru-
darje in večino družin, tudi
Lipovškovo, so izselili. Še
preden so jih pripeljali v juž-
no Francijo, jim je ostalo le
tisto, kar so imeh na sebi, saj
so jim vse imetje pokradli.
Po letu dni so prišli nazaj v
svojo hišo, pa je bila povsem
izropana in opustošena. »Ce-
lo v tistih časih, ko je bilo
povsod veliko pomanjkanje,
nas je znala razveseliti. Vsa-
ko nedeljo se je znašel na
mizi priboljšek. Še danes ne
vem, od kod in kako ga je
pričarala,« je pripovedovala
njena hči Ana. Spominja se,
kako je mati otroke in neča-
ke presenetila na miklavže-
vo. Če ni šlo drugače, je za
darila prodala telico.
Nov začetek je Mariji pri-
nesla vrnitev v domovino.
Vračala se je z deljenimi ob-
čutki. Tistikrat so jo domov
vlekla tudi prijazna pisma
sester, saj so bile že več kot
leto dni ločene. Družina je
šla za rudnikom in se po
dvajsetih letih življenja v
Franciji naposled ustalila v
Trbovljah. Jakob Lipovšek si
je s težkim in nezdravim de-
lom pod zemljo nakopal hu-
do pljučno bolezen, »okame-
nela pljuča« so jo imenovali
rudarji. Ni mu ostalo več
veliko časa in leta 1952 je
umrl. Gospa Mimi, ki je bila
na moža zelo navezana, je
posestvo v Velikem Širju, s
katerim je imela velike načr-
te, prodala. Leta so minevala
in njeni trije otroci so zgra-
dili družinsko hišo v Vele-
nju. Marija Lipovšek živi v
njej zadnjih trideset let. Ime-
la je vrt, ki ga je skrbno
negovala še pri devetdesetih.
Bila je družabna in rada je
poklepetala ob kavi s soseda-
mi in igrala karte. Vselej do-
kaj trdnega zdravja je bila
sama svoja zdravnica za vse
manjše bolezni. Mikala so jo
potovanja in nepozabno do-
živetje zanjo so bile olimpij-
ske igre v Miinchnu. Veliko-
krat se je odpravila s sinom
do Nemčije, sedla v vlak in
se odpeljala v Francijo.
Ožja družina se je sčasoma
znova sestavila okoli nje. Sin
Jakob in hči Ana skrbita za-
njo, najstarejšega sina Franca
pa je mati preživela. Obkroža
jo šest pravnukov in vnukov.
Med njimi je najpogosteje
Anja. Svetlolase glavice se
babičina roka najraje dotak-
ne in prime mlado življenje,
ki ima še vse pred seboj.
^ ^ KSENIJA LEKIČ
S^t^lFoto: L. OJSTERŠEK
Marija pri triindvajsetih, ko je spoznala
Jakoba Lipovška, se poročila in odšla z druži-
no v francosko rudarsko kolonijo.
Spokojen in lep obraz prababice, ki je preživela stoletje.
^mmšmsmrsmmKSk
Pogled na
Celje
V	založbi podjetja Fit me-
dia je konec lanskega leta
izšel komplet desetih raz-
glednic s fotografskimi moti-
vi Joca Žnidaršiča, rdeča nit
serije razglednic pa je pogled
na mesto Celje oziroma po-
samezne kotičke v njem.
Serija razglednic, ki so jih
po besedah direktorja Fit me-
die Jožeta Volfanda zaenkrat
izdali v nakladi tisoč komple-
tov, sodi v njihov založniški
projekt, ki je programsko zaz-
namovan z identifikacijo me-
Celja. Za komplete raz-
glednic, ki jih je oblikoval
'^afko Počivašek, stiskala pa
tiskarna Koštomaj, lahko v
podjetjih naročijo dopolnilni
'lotisk svojega logotipa in jih
Uporabljajo tudi za svojo pro-
iiocijo.
V	okviru tega založniškega
Projekta pripravljajo za letos
izdajo monografije o Celju.
' redvidoma junija naj bi izšla
^^jiga Branka Goropevška
Stoletje v Celju, ki bo osvetlila
Življenje v mest.; ob Savinji
•^ed leti 1900 in 999. IS
Celje - pogled na Gosposko ulico.
16
ZIMA
Veselje
s
snegom
Po svetu že dolgo poznajo
skulpture iz snega. Tudi pri nas
se oblikovanja iz tega minljive-
ga gradbenega materiala loteva
vedno več ljudi. Savinjčani ne
bi bili Savinjčani, če se temu
ne bi pridružili. Kot lahko
vidite na posnetkih, jim pri
tem ni manjkalo ne domišljije
ne spretnosti. Škoda le, da sta
sonce in topel veter tako hitro
uničila umetnine, za katere je
bilo potrebnega toliko truda.
Jože Marovt iz Braslovč pa si je omislil kar celo družino. Na domačem dvorišču je postavil ata
snežaka, mamo snežko in sinka snežka. Je vnet planinec in ljubitelj narave, ta družina pa
mu je vzela dva dni časa (Foto:T. TAVČAR).
Germadnikovi na Polzeli so postavili skoraj 5 m visokega
snežaka. Kot je povedal glavni mojster Janez, to letos ni bilo
težko, saj je snega bilo v izobilju (Foto:T. TAVČAR).
Krajani Podvrha pa so želeli biti izvirni - postavili so kapelo
(Foto:T. TAVČAR).
Jakec in velikan
Jakobovi iz Zadobrove so se kar z bagrom lotili izdelave snežaka
velikana. Dobre štiri metre visokega možaka sploh ni bilo lahko
okronati s klubukom in mu privezati šala okrog mogočnega vratu.
Potrudili so se in je šlo - v največje veselje vnuka Jake in vseh, ki jih
pripelje tam mimo.	Foto: GREGOR KATIČ
Snežak za odjugo
v Mozirju že vse od
zadnjega sneženja stoji vi-
sok snežak, ki so ga postav-
Ijah pravi Mozirjani in dru-
gi, ki še nimajo mozirskih
trških pravic.
Postavitev snežaka je bila
najbolj idealna rešitev za
ogromno količino snega, s ka-
terim se niso ubadali samo v
Mozirju, mozirski »otroci« pa
so zagotavljali, da bi postavili
še višjega, če jim ne bi zmanj-
kalo potrebnih sestavin. In
kdo so tisti, ki so najbolj za-
služni za postavitev budnega
čuvaja na mozirskem trgu? Z
leve so se pred fotoaparat po-
stavili Brane Oblak, nekdanji
žogobrcar številka 1 v Slove-
niji, sedaj pa priženjen Mozir-
jan; sedi Metod Tratnik, bol
znan kot avtoprevoznik Todi:
lastnik MVM Vinko Matjaž, k
se tudi ob drugačnih priložno-
stih trudi za živahnejši utc'
Mozirja; bridko sabljo vife,
Dane Grudnik, sicer najemniV,
gostišča Zaje v Velenju in pra\
tako priženjeni Mozirjan; za
lačne želodce in potrebno
okrepčilo po napornem delu
pa je poskrbel »priseljenec«
Franjo Bartolac, eden vodil-
nih v SDS in hkrati lastnik
mesnice v-. Mozirju. Torej se
ve, s kakšnimi dobrotami so
se krepčali Mozirjani, ki so
tudi upali, da bo snežak preži-
vel vse takšne in drugačne od-
juge.
US, Foto: CIRIL SEM
Še 170 savinjskih smučarjev
Med zimskimi počitnicami je bilo več tečajev smučanja. Tako je SK Gozdnik pripravil za šolarje tečaj na Rogli. ^
Libojah in na Polzeli ga je pripravil TVD Partizan, v Preboldu pa SK Prebold. Vsi tečaji so bili dobro obiskani, udeležene'
pa so se naučili osnov smučanja.
V Preboldu se je tečaja udeležilo več kot 40 otrok, vodili pa so ga Marjan Plevčak, Iztok Rogelj, Lidija Selič, Tad^l
Rovšnik in Gašper Veber (na posnetku).	T. TAVČAl^
REPORTAŽA
17
Gospa Seiko iz Canicarjeve ulice
Iz živ-žava Tokia in olimpijskega Sappora v mesto ob Savinji
Seiko Araki je ena od bli-
tridesetih Japonk in Ja-
piicev, ki živijo ali delajo
Sloveniji. Na sončno
tran Alp je prišla zaradi
nfoke s Celjanom Toma-
Lm Gerlom, s katerim sta
srečala v olimpijskem
l^pporu. Diplomirani in-
enir gozdarstva je bil tam
^ daljšem seminarju o
Icoljevarstveni problema-
tiki-
V celjskem mestnem sre-
iišču, kjer živi mlada druži-
ca, sva se pogovarjala o zani-
mivi deželi vzhajajočega son-
■a. z gospo, ki je odraščala na
lelikem otoku Honshu, na
podeželju. Tisti kraj je za ja-
ponske predstave majhen,
(■endar z več prebivalci kot
jih premore Celje. Po konča-
nem šolanju se je zaposlila v
računalniškem podjetju v To-
kiu. »Tam sem sprva zelo rada
živela. V mestu je izredno
bogata kulturna ponudba, ni-
koli ni dolgčas.« Ko je dozo-
rela, jo je začelo motiti, ker
i ni na vsej poti od doma do
delovnega mesta videla niti
pedi zemlje. Povsod asfalt,
beton.
je živela in delala v
Sjpporu, na severnem otoku
F^-^Ucaido, kjer je prevajala
odila za računalnike iz an-
gleškega jezika v japonščino.
V mestu, kjer je srečala bodo-
čega moža.
Razlike in
podobnost
Večina Japoncev niti ne ve
za Slovenijo. Ko jo je iskala na
zemljevidu, je ni našla, saj je
bil zemljevid starejšega datu-
ma. Zdaj jo nekateri zaskrb-
ljeno vprašujejo, ali je to blizu
Bosne, pri čemer jih potolaži
z bližino Avstrije in Italije.
»Rada imam Slovenijo. Ta-
ko majhna dežela je in tako
raznolika. V Piranu je morje,
okoli Bleda so A]pe, videla
sem kraške jame, panonski
Ptuj.« Najbolj všeč ji je bilo v
jeruzalemskih goricah, med
slikovitimi vinogradi. Slove-
nija je majhna kot ena od
številnih japonskih prefektur.
Tam so značilne podobe riže-
va polja, lepe gore ter veleme-
sta, ki so praviloma ob morski
obali.
Za Slovence je predvideva-
la, da so podobno kot drugi
zahodnjaki, zelo odprti. Tako
kot, na primer, Američani. Pri
nas skrivamo, ko bi morah
koga zavrniti ali mu povedati,
kar mu ni po volji. V tem smo
si z uglajenimi Japonci precej
podobni. Spoznala je, da se
Slovenci, za razliko od Japon-
cev, vseeno bolj obiskujejo.
Japonci pridejo v tuj dom izje-
moma ter se srečujejo v resta-
vraciji. Tudi krajši čas ostane-
jo skupaj. Zelo dobre prijate-
lje povabijo celo v hišo, ven-
dar se zabava konča zgodaj
zvečer. Slovenci se seveda ve-
selijo bistveno dlje. Med dru-
gim je spoznala tudi to, da so
ženske v Sloveniji enakoprav-
nejše kot v jzjemno razviti
Japonski.
Na splošno med Slovenci in
Japonci ne opaža velike razli-
ke. V naših trgovinah je izbira
med oblačili ter hrano v pri-
merjavi z Japonsko še vedno
precej skopa, primerna slo-
venski kupni moči. In kaj gos-
po Seiko med Slovenci moti?
Naši trgovci so pogosto pre-
malo vljudni, gre jim le za
posel, je kmalu ugotovila. Tu-
di uslužbenci javne uprave so
velikokrat brez nasmeška, ne-
prijazni.
Po japonskih meriUh seve-
da, saj so tamkajšnji ljudje
med najprijaznejšimi in naj-
bolj olikanimi na svetu.
Predanost delu
Kako praznujejo Japonci?
Gospa Seiko je za novo leto v
Sloveniji oblekla kimono.
»Novo leto je za nas velik, zelo
pomemben dogodek,« govori
o čutenju, ki je prevevalo
ljudstvo pred dvema mese-
cema. Tam je tih družinski
praznik, brez petard, plesanja
in podobnega.
Kljub temu, da je od prazno-
vanja minilo nekaj tednov, je
način praznovanja največjega
japonskega praznika za tujca
zanimiv vse leto. Imajo poseb-
ne novoletne obredne jedi, za
vse tri dni praznovanja. Na
zadnji večer leta je v dnevni
sobi zbrana vsa družina, ki
pričakuje veliki dogodek. Vsi
so tiho, zato da slišijo zvon iz
templja.
Po polnoči se oglasi zvon
108-krat, saj je v budizmu
rečeno, da je v človeku prav
toliko zlih čustev. Zvonje-
nje pomeni notranje očišče-
nje vsega slabega iz prete-
klega leta. Po njem uživajo
posebno jed toshikoshi soba
(beseda soba pomeni teste-
nine), s koščki piščančjega
mesa. Pri japonskih testeni-
nah je nasploh zanimivo, da
jih uživajo vselej v vodi v
kateri jih kuhajo, okus pa
obogatijo na primer s sojino
omako. Po jedi molijo, nato
odidejo zgodaj zjutraj v sve-
tišče in po možnosti obču-
dujejo prvi sončni vzhod v
letu. »V vsaki pokrajini ima-
jo še različna druga prazno-
vanja, toda novo leto je ne-
kaj posebnega.«
Drugi najpomembnejši ja-
ponski praznik je prav tako
družinski, tridnevni 0-bon, ki
spominja na naš dan spomina
na mrtve. To je avgusta, ko
obiščejo pokopališče, okrasi-
jo grobove, prižigajo sveče ter
molijo za prednike. V navadi
je, da jim položijo tudi skode-
lico vode ali sake (japonsko
žganje) ter nekaj hrane.
Sicer pa imajo delu predani
Japonci precej manj časa za
oddih kot Slovenci. Ob sobo-
tah in nedeljah odhajajo na
krajše sprehode v bližnje par-
ke. Z otroki odidejo tudi na
različne prireditve. In kako
preživljajo dopust? »Večina
odhaja na dopust za novo leto,
0-bon ter zlati teden, ki zdru-
.žuje tri praznike.« V zlatem
tednu, od konca aprila in v
začetku maja, so na dopustu
za teden dni ali več, za novo
leto prav toliko ter za 0-bon
pet dni. Ker sta.O-bon in novo
leto družinska praznika, potu-
je večina v zlatem tednu. Ta-
krat se radi odpravijo v tujino,
v druge azijske dežele ter na
druge celine.
Čeprav si bogati Japonci
vzamejo za dopust razmero-
ma malo časa, pa marsikateri
poslovnež meni, da je to zado-
sti.
Z dvema imenoma
Gospa Seiko Araki pripra-
vi občasno v celjskem domu
sloviti japonski sushi. Naj-
rajši norimaki, posebno jed
sushija. Gre za riž, ovit v
liste alge, kjer uporabi za
dodatek, na primer, ume. To
so vložene slane slive, drob-
nejše od naših. Razlika med
slovensko in japonsko kuhi-
njo je očhna, kajti Japonci
dajejo prednost rižu in ri-
bam. Ribe pripravljajo dru-
gače, pečene na odprtem og-
nju, nezačinjene.
Ljubki sinko, ki je sad lju-
bezni Seiko in Tomaža, zače-
nja tako spoznavati dve zani-
mivi kulturi. Prvi dan februar-
ja je bil star 8 mesecev ter ima
dve imeni. Po slovensko se
imenuje Jošt, po japonsko
Voshinaka, kar pomeni po-
gum in čut za dolžnost. Tudi
mladi oče, ki opravlja magi-
sterij iz varstva kulturne de-
diščine, se je naučil osnov ja-
ponskega jezika. Tomaž je za-
poslen v Nazarjah, delavnik
Seiko pa je v znamenju velike
skrbi za Jošta. Vsak dan se
odpravi z vozičkom na pro-
menado ob Savinji, ob koncih
tedna gredo vsi skupaj.
Zaradi Jošta se je odpoveda-
la nepraktičnemu kimonu.
Nadela ga je le za novo leto.
Tudi na Japonskem ga nosijo
le še v času čajnega obreda ter
na poročnem slavju. Tisti, ki
se ukvarjajo z ikebano ali tra-
dicionalnimi glasbenimi in-
strumenti, pa tudi starejši
ljudje, ga oblečejo pogosteje.
BRANE JERANKO
Družina Seiko Araki in Tomaža Gerla. Ljubki Jošt-Voshinaka, ki je sad ljubezni Japonke in
' Slovenca, začenja spoznavati dve zanimivi kulturi.
18
NASr KRAJI IN UUDJE
Lepo |e ljubili življenje
Zlatoporočenca Rezi in Jože Čuvan tako ljubita Celje, da ne bi moglo živeti v nobenem drugem mestu no svetu
Rezi in Jože Čuvan zadnjih
nekaj deset let živita v velikem
stanovanju na Krekovem trgu
v Celju, tik nad slaščičarno
Mignon. Poročila sta se dalj-
nega leta 1949, nekaj let po
vojni, ki jo je vsak od njiju
preživel na svoj, težak način.
Jože o spominih na vojno
noče govoriti, Tereziji pa je
med bolečimi ostalo tudi ne-
kaj lepih spominov. Na čas, na
primer, ko je sedla na vlak in
se odpeljala v nemško taboriš-
če, kjer so bili zaprti otroei
njenih tedanjih delodajalcev.
»V taborišču bi lahko zadržali
tudi njo, pa ji kaj takšnega ni
padlo niti na kraj pameti,« lju-
beče pove njen mož Jože, ki je
tedanjo nevesto spoznal v fri-
zerskem salonu, kjer je poma-
gal kot frizerski pomočnik.
»Ko sem izstopila z vlaka in se
z raznimi tovornjaki pripeljala
do prave postaje, sem že od
daleč zagledala veliko polje,
omejeno z bodečo žico, za
katero so se igrali otroci. Šefu
taborišča sem povedala, koga
sem prišla obiskat. Povabil me
je v svojo pisarno in mi potem,
ko sem mu povedala, od kod
prihajam, dejal, da je zelo lepo
od mene, ker sem prišla in da
od tako daleč še ni bilo niko-
gar. Potem je poklical otroke,
ki sem jim hotela podariti pa-
ket peciva, ki pa se je med
potjo popolnoma razdrobilo,«
se spominja Rezi in obnavlja
dialoge v nemščini, ki se jih
spominja, kot da bi se zgodili
včeraj. Pa je od takrat minilo
že petdeset let; vmes je bila
Rezi zaprta v Starem piskru,
kjer jo je gestapovec tako uda-
ril po licu, da od takrat na eno
uho skorajda sploh ne sliši.
Ampak vojna je minila in
živelo se je naprej. Tako tudi
Jože in Rezi, ki sta se jima
rodila dva otroka. Sin Vlado in
hči Majda imata prav tako po
dva otroka. »Vsi hodijo v sred-
njo šolo ah študirajo,« pono-
sno pove dedi Jože in doda, da
ju otroci redno obiskujejo.
»Ne ravno vsak dan, ampak
vsekakor prihajajo tako red-
no, da se nikoli ne počutiva
osamljena.« Sicer pa je Jože v
življenju počel marsikaj. Po-
klic frizerja je združeval s pe-
dikerstvom in spominja se, da
se je v njihov frizerski salon
Krajnc hodil lepšat marsikateri
znan Celjan. »Najbolj se spo-
minjam mojstra Pelikana, ki
se je redno strigel pri nas,«
pravi Jože, ki se spomni tudi
gospoda, ki mu je, mlademu
frizerskemu pomočniku, po-
daril prve oljne barve.
Jože jih je uporabil in se
vanje skorajda zaljubil. Olje in
slikarsko platno sta postala
njegova zvesta spremljevalca
naslednjih nekaj deset let, mo-
tiv pa, ki ga je ves ta čas privla-
čil, je narava. Reke, gore, pla-
nine, drevesa in gozdovi...
Neizčrpen vir navdiha, iz kate-
rega so nastale shke, ki razen
stanovanja Čuvanovih zlato-
poročencev krasijo stanova-
nje marsikaterega Celjana. »S
slikami nisem nikoli hotel za-
služiti, ponavadi pa sem gle-
dal, da se mi je povrnil vsaj
denar, ki sem ga porabil za
barve,« pravi Jože Čuvan, ki
zadnjih nekaj let, odkar je do-
živel prvi infarkt, ne slika več.
»Za to moraš imeti zdrav orga-
nizem in glavo; znati se moraš
koncentrirati in ostati zbran,«
pravi. Vseeno pa zna na izust
imena nekaterih hindujskih
mest; tudi tistih, za katere ve-
čina Slovencev verjetno še ni
niti slišala. »Veste, ko sem bil
mlad, sem želel postati učitelj
geografije,« še potrdi vtis, da
se v njem skriva marsikatera
skrivnost in nadarjenost
umetnika, delavca in človeka.
Predvsem pa se v njiju
obeh, v Terezi in Jožetu Ču-
van, skriva medsebojna ljube-
zen, ki njuno zvezo sklepa že
dobrih pet desetletij. Ob tej
ostaja v njiju trdno zakoreni-
njena ljubezen do življenja ter
do vnukov in otrok. In do Ce-
lja. »Tako ga ljubim, da ne bi
mogel nikoli živeti v nobenem
drugem mestu,« ponosno po-
ve Jože Čuvan, stari Celjan,
žena Rezi pa mu pritrdi. Ljubi-
ta ulice starega mesta, po ka-
terih hodita že pet desetletij.
Ljubita eden drugega, čeprav
jima je bilo včasih težko. In
ljubita vsak nov dan, v katere-
ga se po petih desetletjih še
vedno prebujata skupaj.
NINA M. SEDLAR
Čebelarji o nakladnih panjih
Čebelarsko društvo Apis je v Velenju pripravilo posveto-
vanje o nakladnih panjih, njihovem zgodovinskem razvoju
in standardizaciji.
Udeleženci, med njimi so bih Stane Sajevec, Pavle Zdešar, dr.
Janez Poklukar, dr. Jože Rihar, Matjaž Vehovec, Anton Roznian,
Milan Meglič in Ivan Jurkovič, so biU mnenja, da bo že prvo
desetletje novega tisočletja prelomno za slovensko čebelarstvo.
Nakladno čebelarjenje pri nas še ni zelo razširjeno, zato so
odprte vse možnosti, da zastavimo njegov razvoj in še pravoča-
sno poenotimo tudi nakladni panjski sistem.	S. RIŽNAR
Lovci skrbijo za divjad
Ob besedi lovec nas večina pomisli na oboroženega moža, ki nekje na preži čaka divjad, da jo
bo ustrelil. Toda, to je le ena plat medalje. O drugi, bolj privlačni, pa razmišljamo poredko. Lovci
namreč za divjad tudi skrbijo, posebno takrat, ko debela snežna odeja pokrije gore in doline, s
tem pa divjad obsodi na stradanje. Lovci jim pomagajo tako, da polnijo krmišča. Lovska družina
Braslovče ima na svojem okrog 3800 hektarjev velikem revirju številna krmišča, ki so jih v
prejšnjem tednu z velikim naporom napolnili s hrano, največ s koruzo.	T. TAVČAR
Čuvaj revirja Marko Kos in Janez Dernač pri pokladanju koruze.
Iščejo par za pohorsico
ohcet
Člani zreškega turističnega društva že pripravljajo
horsko ohcet, ki bo v mesecu maju, kandidati za ženiij^
nevesto pa se morajo prijaviti do konca februarja.
Poroka, ko nevesta in ženin vstopita v zakon po pohorj
običajih, v pohorskih oblačilih in s svatovsko družbo, i
katero so tudi obiskovalci in turisti, je nekaj posebni
drugačnega in predvsem zanimivega. V Zrečah želijo, ^
postala tradicionalna.
Pred dnevi so že razpisali natečaj za vse mlade kandi(jj
ki želijo na ta način skleniti zakonsko zvezo. Izbrali bodo^
par, ki bo najbolj ustrezal pogojem: kandidata morata pi
sklepati zakonsko zvezo, ne smeta biti starejža od 30 j
eden od kandidatov pa mora imeti stalno prebivališč^
občini Zreče.	g;
Prednost cestam
in mostu
v krajevni skupnosti Ko-
njiška vas, ki ji predseduje
Mladen Bezenšek, so že do-
ločili cilje, ki jih bodo skuša-
li najprej doseči.
Sem sodijo redno letno in
zimsko vzdrževanje krajev-
nih cest in krajevnega doma,
prednost pa bodo dali tudi
izgradnji mostu čez Dravi-
njo v naselju Prežigal, preko
katerega poteka cesta Te-
panjski Vrh-Tolsti Vrh-Kam-
na Gora-Frankolovo. Načr-
tujejo tudi obnovo in asfalti-
ranje ceste v naselju Zgornji
Breg ter obnovo drugih lo-
kalnih cest v skupni dolžini
pet kilometrov. Potrebna bo
izgradnja trafo postaje v na-
selju Nova vas. Radi pa bi
tudi v čim krajšem času or-
ganizirali prevoz otrok v šo-
lo s kombijem iz kra
Spodnja Pristava, Nova v
Prežigal in Breg, od koder
možna povezava z avtol
som.
Največji problem, ki ti
krajevno skupnost, pa jej
ponija odpadkov, kamor i
važajo odpadke iz konjišl
zreške in vitanjske občin
Deponija postaja za okoli
vse bolj zaskrbljujoča, poj
bej še za tiste, ki žive v nep
sredni bližini. Krajane pcii
izpiranja in odtekanja škodi
vih snovi skrbijo tudi mrh«
narji, ki raznašajo odpadi
tudi v širšo okolico. Preprii
ni so, da deponija tja ne si
ne nazadnje tudi zaradi bi:
ne Slovenskih Konjic in s^
ga izgleda.
b,
ŠPORT
19
Deja-vu?
eloni naj bi se v reprizi polfinala LP izpred dveh let tokrat v Golovcu godilo precej drugače
ij,otni obračun večina
lačuj^ za slovenski in
|nski rokometni praz-
f Ali so evropski prvaki
(jliko uspehih sploh mo-
za nov naskok na
■pski tron? Ali bodo v
Lpi skušali zaceliti rane
domačih tekmovanj ozi-
iiabodo igrali le za čast in
, svojega kluba? Ne-
nčno vprašanj si zastav-
D v celjskem klubu in z
ni vsa domača športna
jost. Cilj - finale Lige pr-
ov - je navidez na dosegu
ojda tako slabe Barcelone
dolgo ni bilo na parketih in
je bila kdaj premagljiva,
em je to zdaj. V celjski
^as z »ostarelo« Barcelono
' vsekakor treba na nož.
omini na polfinale izpred
eh sezon so tako sveži, da
kateri »preživeli« posledice
tijo še danes. Takrat so ru-
eni dresi in zelene uniforme
nemočno opazovali kot
^ prodirajoče Katalonce,
S so prav s protinapadi Celja-
m odčitali pravo rokomet-
10 lekcijo. Preveč spoštova-
i\ia,\oi3t»rumeni« so izkušnje
^sjnabrali. Trener Sead Ha-
mtendič je jasen: »Ni kal-
ukij ali izgovorov. Tekmo
■ramo dobiti, potlej bomo
prevanše v naši igri še lahko
t izboljšali. Imeli smo pre-
več zdravstvenih težav, kljub
vsemu pa smo priprave opra-
vili dobro.« Igralci so si nas-
protnika lahko dodobra ogle-
dali. Nekaj posnetkov je pri-
skrbel še Škrbič, svež material
pa je prispel iz Veszprema.
»Barca« svojega načina igranja
v letih evropskega kraljevanja
ni kaj dosti spreminjala, pivo-
varji pač. Povrhu Španci svoje
domislice izvajajo za odtenek
počasneje, kar bi z gibljivim
in formacijsko prožnim
obrambnim zidom Celjani
lahko povsem izničili. Hasa-
nefendič o postavitvah in tak-
tiki ne govori kaj dosti, a v
torkovi »zadnji vaji« v DP s
Trebnjim je bilo razvidno, da
bo Pajovič, ki se mu forma
močno vzpenja, v napadu
prevzel velik del bremena. Za
edini poraz v DP so se Celjani
Trebanjcem oddolžili - dvig-
njena morala ob spoznanju,
da bo potrebno aktivirati tudi
rezervne potenciale. Hasane-
fendič je Puca in Jelčida pri-
hranil za soboto, Lapajnetu v
vratih privoščil cel polčas,
vidno oslabelega Manaskova
pa znova privajal na stik z
žogo. Roman Pungartnik se je
lahko do mile volje nastreljal
in ob nedoraslih delilcih pra-
vice hkrati napovedal novo vr-
hunsko predstavo. Ko je teh-
nični vodja ekipe Pavel Petru
sodnika Juratovca opomnil na
zamenjavo okulističnega pri-
pomočka, ga je ta poslal med
rekordnih tisoč gledalcev.
Morda bo Celjane v totalno
mobilizacijo prisilila prav
španska igra »ose« s silakom
Šepkinom v sredini. Sploh pa je
tedanja Zovkova postavitev pre-
pozno ugotovila ranljivost
»sanjske ekipe«. Zdaj s tovrstni-
mi dognanji bojda ni težav. Prvi
celjski krožni napadalec ima
»Barco« v malem prstu: »Veliko-
krat sem že igral proti njim.
Kaznujejo vsako najmanjše po-
puščanje v igri, visok ritem pa
jim zagotavlja plejada izvrstnih
posameznikov. Uspeli bomo le
z najboljšo igro v naši zgodovi-
ni!« Prvaki iz Španije so po
mnenju celjskega stratega naj-
bolje izkoristili razpad SFRJ in
SZ ter padec francoskega Eoko-
meta. Fenomena torej ni, Vladi-
mir Jelčič in predsednik UO
CPL Andrej Šušterič pa imata
podobno mnenje, po katerem
je vsaka prednost iz prve tekme
manjše breme na drugi. Torej
bodo 3 ali 4 zadetki zadostno
jamstvo? »Težko bo, toda izpla-
ča se!« dodaja Jelčič, direktor
kluba Vlado Privšek pa: »Mi
lahko veliko dobimo, oni še več
izgubijo. Tehtnica je na naši
strani!«
^■HMlIlMillil PRIMOŽ ŠKERL
2880 vstopnic je v ponede-
ljek pošlo v slabi uri, cene
vstopnic na črno pa so isti
dan dosegle že blizu 10 tiso-
čakov. Skupaj z »VIP-ovci«
se bo v Golovec strnilo preko
3 tisoč navijačev. Vrata bodo
odprli ob 14.50, sledil bo na-
stop skupine Power dancers
in ob polčasu še Pidži.
Odprava iz Barcelone bo v
petek ob 18.45 prispela na
brniško letališče, domov pa
se bodo odpravili takoj po
tekmi.
Polfinale si bo ogledalo ož-
je vodstvo naše države s
predsednikom Milanom Ku-
čanom na čelu.
Vse za rokomet
^^olfgang Preuss sodi med najzvestejše navijače celjske-
•^okometnega kluba, zagotovo pa je ima mesto v deseterici
^JVečjih zaljubljencev v to igro.
^^uss prihaja iz Bergheima pri Kolnu in kot sam pravi, sta
•Najbolj pri srcu prav Celje Pivovarna Laško in Barcelona,
^ ° Zagotovo ne bo manjkal na spektaklu sezone. Nemalokrat
, ^ avtomobilom pripelje (v obe smeri v povprečju prevozi
^ kilometrov) na evropske tekme Celjanov - bodisi v
rano Golovec, kjer si je npr. ogledal tekme z Badlom
Smehom, Ademarjem Leonom, Goteborgom in Portlandom
Antoniem ali na gostovanja, kjer smo ga letos opazili v
^.'^Ploni, naslednji dan pa si je ogledal še srečanje Barcelona-
J^terthur. Vselej rad pokramlja z nekom iz kluba, sicer pa je v
kraju zaposlen v tovarni.	PŠ, Foto: GK
Preuss - markantnega Nemca boste na tribunah
Golovca zlahka opazili.
Je Barceloni
pošla sapa?
športno društvo Barcelona
obstaja zgolj v pogovornem
jeziku, ^cer pa so t.i. sekcije
(košarka, rokomet, vaterpo-
lo idr.) združene pod streho
katalonskega in španskega
nogometnega velikana FC
Barcelone.
Tekme rokometašev so v
vseh domačih in evropskih
tekmovanjih zgledno obiska-
ne, a tribune se ne šibijo pod
težo rokometnih »fanatikov«,
temveč zgolj privržencev
športa (zelo podobno je s ko-
šarko in drugimi sekcijami).
Igralci jih le redkokdaj razo-
čarajo. Četudi so v tej sezoni
manj suvereni, so njihovi na-
črti nespremenjeni, predvsem
pa »podrejeni matici«. FC Bar-
celona praznuje 100 letnico
obstoja.
Rokometna »podružnica« je
najuspešnejša, seznam njenih
dosežkov pa kar impozanten.
V tem desetletju je Barcelona
šestkrat slavila v evropskih
tekmovanjih, zato jo strokov-
njaki upravičeno imenujejo
»rokometna ekipa desetletja«.
Na evropski tron so se igralci v
bordo-modrih dresih prvič
povzpeli v sezoni 1990/91,
zadnja tri leta pa naslova niso
izpustili. K temu so dodali še 5
kron v Pokalu pokalnih zma-
govalcev (1983/84, 1984/85,
1985/86, 1993/94 in 1994/
95). Prvaki svoje države so
bili 16-krat. Prvič leta 1953 -
takrat še v velikem rokometu.
Primat držijo vse od sezone
1995/96, zelo podobno pa je v
Kraljevskem pokalu, ki je Ka-
taloncem pripadel 12-krat in
španskem Superpokalu, kate-
rega 8 globusov krasi njihove
vitrine. Za nameček so v zad-
njih dveh sezonah odnesli še
evropski Superpokal.
V slabo voljo je igralce Bar-
celone spravil prav drugi pol-
finalist LP in nasprotnik Ce-
ljanov v skupini D Portland
San Antonio. Potem, ko mu
je v prvenstvu za las ušla zma-
ga, se je »vsemogočni« Barce-
loni oddolžil v kraljevem po-
kalu in jo v finalu porazil z
31:30, pred tem pa je »Barca«
morala predati tudi ligaški
pokal, tokrat Ademarju iz
Leona (32:29). Prav iz lan-
skega nasprotnika CPL v če-
trtfinalu LP so Katalonci v
svoje vrste pridobili Deme-
tria Lozana (desni zunanji),
večkratnega najboljšega
igralca in strelca španskega
prvenstva. Vratarja sta Šved
Tomas Svensson (142 repr.)
in David Barrufet Bofill (42
repr.). Krila so španska repre-
zentanta Rafael Guijosa Ca-
stillo in Antonio Ortega ter
hrvaški univerzalec Patrik
Čavar, ki se po potrebni lahko
pomakne na položaja krožne-
ga napadalca ali organizator-
ja. Zmedo na črti povzroča
robustni 205 cm visoki in kar
124 kg težki španski Rus Va-
lerij Šepkin (151 repr. SZ, 10
Špa). Eden ključnih igralcev
te sezone je levi zunanji Enri-
co Masip (130 repr.), njegova
in Lozanova zamenjava pa so
Xavier 0'Callaghan, Joaquim
Soler Teruel, Mateo Garralda
in princ Inaki Urdangarin. V
rezervi izmenoma čakajo zu-
nanji igralci Roger Martinez,
David Cardona in Belaustegi
Ruano, krožni Alexandre De-
du, Carlos Prieto Marcos in
Jose Espar Moya, vratar Jože
Manuel Mendez in krilo Ber-
nard Ribaš. Kdaj, koliko in
kdo bo igral, odloča oboleli
Valero Rivera Lopez s pomoč-
nikom Antoniem Rubiello
Rebollom. Za telesno pripra-
vo skrbi Francesco Espar Mo-
ya, za zdravje Jose Antonio
Gutierrez Rincon in za razbo-
lele mišice maser Sebasti Sa-
las. Tehnični vodja ekipe je
Joan Marin Ripolles.
PRIMOŽ ŠKERL
inaki pod krono
Zakonski s(t)an rokome-
taša Inakia Urdangarina in
španske princese Christine
Federice Victorie de Borbo y
Grecie traja že skoraj dve
leti.
To pa seveda še ne pomeni,
da bi v njunem zakonu bilo
karkoli narobe, čeprav špan-
ski tisk (podobno kot v vseh
monarhijah) išče »poperčke«
in nemalokdaj javnosti servi-
ra tudi izmišljene podatke,
saj je kraljeva družina vselej
hvaležna »pisarska« tema.
Inaki in Christina sta se sez-
nanila na Olimpijskih igrah v
Atlanti. Hči kralja Juana Car-
losa je bila članica olimpij-
ske jadralne ekipe, modrooki
baskovsko-belgijski postav-
než pa je z reprezentanco tam
»pririnil« do brona. Njun več-
ni »da« so Španci označili za
športno poroko stoletja.
Spremljalo jo je 40 evropskih
kraljevskih rodbin, v kate-
dralo pa se je nagnetlo kar
1500 povabljencev. Zaradi
groženj baskovskih separati-
stov je dogodek varovalo pre-
ko 4 tisoč policistov in var-
nostnikov, nebo nad katedra-
lo pa je v roju helikopterjev
močno spominjalo na desant.
Tisto leto je Barcelona izgu-
bila le tekmo s Celjani, junak
pa je bil prav Inaki, ko je
njegov strel iz obupa končal v
mreži, kar je pomenilo
evropsko slovo fantov izpod
Golovca. 29-letni Urdangarin
sicer napoveduje konec svoje
športne poti po 10 v Sydneyu.
Morda ima svojih varnostni-
kov že vrh glave, čeprav mu
ves direndaj ni pokvaril roko-
metnih načrtov. V njegovo
uteho se na več tekem odpra-
vi tudi princesa, po poklicu
sicer politologinja in sociolo-
ginja, ki se ravno ne more
ponašati z astronomskimi do-
hodki (njena plača dosega le
okoli 200 tisoč pezet oz. do-
brih 210 tisoč tolarjev), zago-
tovo pa ne sodi v kategorijo
slabo preskrbljenih. Kraljeve
družine imajo stvari z denar-
jem urejene bistveno druga-
če, zato je princesina plača
zgolj pisemska znamka na
evro-panoju.
PRIMOŽ ŠKERL
Do zaključka redakcije še
ni znano, ali se bo v Celju
pojavil tudi kdo od članov
španske kraljeve družine.
Dosedanji tekmi letošnjih
polfinalnih nasprotnikov -
Celje (16.3.1997): CPL-Bar-
celona 24:29 (11:14), Barce-
lona (23.3.1997): Barcelona-
CPL 22:26 (14:10).
Obe tekmi bosta prenašali
slovenska TV in španska TV
3, za pravice se dogovarjajo
še s francoskim AB Sports.
Za finale pred finalom se
močno zanima še vrsta dru-
gih evropskih TV postaj in
hiš.
Tekmo v Golovcu bosta so-
dila Norvežana Bjorn Hog-
snes in Svein Olav Oie, dele-
gat je Belorus Butzcek Gerd.
20
ŠPORT
Korak za korakom v EL
Pivovarna Laško se je po
uspehu v Choletu skupaj s
četrtfinalnim nasprotnikom
grškim Arisom znašla v druž-
bi Valencie, Juventuda, Bu-
dučnosti, Tofaša, Benettona
in Partizana, kjer smo nekdaj
videvali le najbolj zveneča
evropska košarkarska imena.
Slednji se bodo pač morali
navaditi na Laščane, zlasti pa
upoštevati dejstvo, da jim bodo
načrte odslej velikokrat pome-
šali »manjši klubi evropskega
košarkarskega podeželja«.
Francozi so se močno opekli, a
klubov z opeklinami je bilo že
v rednem delu tekmovanja do-
volj, da bi se iz tega dalo kaj
»izvleči«. Cholet pač ni resno
računal na možnost, da bi ga
na tej stopnji tekmovanja lah-
ko izločila ekipa, ki je v doma-
čem prvenstvu med prvoligaši
šele zadnjih nekaj sezon. Mne-
nja niso spremenili niti po de-
baklu v Laškem, ko jim tudi
izdatna naklonjenost arbitrov
ni pomagala do ugodnejšega
izhodišča pred revanšo. Navse-
zadnje pa so v svoji zaverova-
nosti in ugodnim statističnim
pokazateljem o nepremaglji-
vosti v domači dvorani najbrž
pričakovali nekaj težji trening
pred četrtfinalom.
Aleš Pipan je svoje varovan-
ce skozi tekmo in vsa spremlja-
joča dogajanja vodil zares moj-
strsko. Iztirila ga ni niti »vojaš-
ka« namestitev 15 km od dvora-
ne, še manj nešportna poteza
Francozov, ki so pohiteli z na-
povedmi obračuna z Grki, naj-
manj pa visoko vodstvo Chole-
ta (16 točk) v prvem polčasu.
Čakal je svoj trenutek: »Provo-
kacij smo vajeni. Verjel sem, da
smo boljši in Cholet je bil.zrel
tudi za večji skupni poraz. Ame-
ričana Hayes in Howel sta sku-
paj dosegla le 31 točk,« je poja-
snil vselej mirni profesor po-
slovne matematike.
Eden najbogatejših franco-
skih klubov Cholet Basket je
zdaj že zgodovina, oči Lašča-
nov pa so uprte v Solun. Aris
ima v domačem DP 13 zmag in
6 porazov in si s starimi znanci
pivovarjev, ekipo AEK, trenut-
no deli 4. mesto. V zadnjem
krogu je v gosteh grdo (84:69)
izgubil z nižjeuvrščenim Spor-
tingom. Značilnost Soluncev je
predvsem ta, da v domačih tek-
movanjih nastopa povsem
druga ekipa, kot na evropskih
parketih. S petimi Američani so
krepko presegli kvoto tujcev,
zato bosta Pipanovi četi nas-
proti stala le dva ob še dveh
domačih reprezentantih.
Uspeh igralcev iz Treh lilij je
Sloveniji praktično že zagotovil
drugi sedež na vlaku elitne
Evropske lige (čeprav se FIBA
močo trudi, da bi bilo drugače),
ki se bo pričela prihodnjo sezo-
no in jo bodo Laščani vsekakor
igrali, saj stroški niso bistveno
večji, iztržek pač. Največje
evropsko klubsko tekmovanje
si močno želi okusiti kapetan
Mileta Lisica: »Po ogledu po-
snetka smo videli naše napake.
Aris bo nosil izkušnjo AEK, ki je
pri nas že padel!« Po mnenju
Miljana Goljoviča je grški nas-
protnik slabši od Bennetona ali
Partizana: »Če se lahko kosamo
z Unionom Olimpijo in AEK, se
lahko tudi z Arisom. V DP upam
na 2. mesto, ki nam zagotavlja
nastop v Evropski ligi!«. Ta je
seveda velik zalogaj - finančno
in organizacijsko. Utegnilo bi se
zaplesti pri dvorani, ki pa so si jo
predstavniki FIBE že ogledali in
bojda niso imeli večjih pripomb.
»Mogoče se stvari prehitro odvi-
jajo,« je bil ob filmsko odvijajo-
čih se dogodkih nekoliko skep-
tičen Saša Dončič. Zelo po-
membno pa je, da so njegovi še
dodatno okrepili samozavest,
zatorej je strah pred uglednimi
nasprotniki izustopil iz laškega
brzovlaka. Za popotnico v nove
evropske dogodivščine si bodo
Laščani razdelili približno 3 mi-
lijone tolarjev - iz naslova minu-
lega dela in dosežkov.
PRIMOŽ ŠKERL
. Foto: GREGOR KATIČ
Aleš Pipan zna svoje fante pravočasno umiriti.
na kratko
Izola: Gripa je kegljavkam
Miroteksa onemogočila na-
stop v 13. krogu DP proti eki-
pi Mehano. Miroteks II. pa je
v drugoligaški konkurenci na
gostovanju ugnal Krško s 6:2
(Ratajc 444, Koštomaj 420,
Razlag 413). Pri moških se je
CP Celje z izvrstnim dosež-
kom 5529 kegljev (Vodeb 966,
Peperko 935) in zmagi nad
Hidrom Medvodami s 7:1 utr-
dil v sredini lestvice.
Celje: Večino tekem ŠKL so
minuli teden morali preložiti.
V osmino finala sta se že uvr-
stili osnovni šole Polzela in
Pod goro Slovenske Konjice,
med srednješolskimi ekipami
pa vsa prvouvrščena moštva
(med njimi 1. Gimna^ja Ce-
lje), ki so v šestnajstini finala
počivala ter Srednja Ekonom-
ska šola in Srednja Trgovska
šola (obe Celje).
Velenje: Najboljšo uvrsti-
tev na DP smučarjev skakal-
cev do 8 let je z 8. mestom
dosegel Rok Pečovnik (Žiga
Omladič 16, Klemen Omladič
24, vsi SSK Velenje).
Kranj: SSK Yelenje (Kokolj,
Urlep, Čutuk, Žižek) je na po-
kalu MIP dečkov do 12 let
osvojil 8. mesto, druga ekipa
(Hrgota, Berlot, Brežnik, D.
Omladič) pa 12. Med posa-
mezniki se je najvišje (15. me-
sto) zavihtel Urlep.
Linz: Člani SK Rudolf Cvet-
ko Velenje so nastopili na
mednarodnem sabljaškem
kadetskem turnirju. Tine Čas
je zasedel 24., Renato Knez
pa 28. mesto.
Rogla: Bernard Vajdič (SD
Unior Celje) je v močno zase-
denem FIS slalomu z zao-
stankom 2,12. končal na 3.
mestu takoj za favoritoma
Valenčičem in Vrhovnikom,
ki ju je ločila le stotinka.
Pariz: Na svetovnem pla-
valnem pokalu je Urška Roš
(Marines Neptun) na 800 pro-
sto odplavala 8:54,73, kar je
zadostovalo za 12. mesto. Z
8:00,26 je v tej disciplini slavi-
la Kitajka Chen.
Celjanom naklonjen ii^
Košarkarji Celja so s 14 zmagami in 4 porazi 2
redni del prvenstva v 2.SKL vzhod. Prvo mest^
razdelili z ljubljanskim Vurijem Plavo Laguno, J
pojdeta v kvalifikacije.	j
Vanje sta se iz zahodnega dela lige uvrstila še Beži
najboljšim izkupičkom) in Koper mladi, tako da bo
v 6 krogih mini lige določila novega člana l.B SKL, drJ
čeni pa se bo s predzadnjim B-ligašem potegoval za p
lo prosto mesto. Trener Celjanov Marko Trobiš je i
Ijen s ponedeljkovim žrebom, saj bo KK Celje v prvej
najprej gostoval pri najmočnejši ekipi Bežigradu, nato
gostil YPL in potoval še v Koper. Vrstni red tekem v
vanju omogoča boljše izhodišče.
PRIMOŽ š
Z Jezico v novi dvorani
Košarkarice celjskega Ingrada bodo otvoritveno srj
v novi dvorani Gimnazije Center vsekakor odigrale s
kom Imosom Ježico.
Dopuščajo možnost, da bi se to zgodilo že 6. ali Z nia(
bodo Ljubljančanke v Celju gostovale še v rednem
prvenstva. Ker pa dvorana dotlej najbrž še ne bo pj
nared (ta teden postavljajo semafor in tribune) in vej
pravočasno ne bodo uspeli opraviti tehničnega pregljj
prevzema, bodo za prvo uradno srečanje določili kaj
gostovanje Ježičank v play-offu.
Cicibani za pokal Hervi!
Veleslalom cicibanov za
pokal novega pokrovitelja
športne hiše Hervis nadalju-
je tradicijo 23. cicibančko-
vih veleslalomov v organiza-
ciji ljubljanskega timinga in
Maximarketa. Na njem so
nastopala najbolj znana slo-
venska smučarska imena.
Nataša Bokal, Mateja Svet,
Urška Hrovat, Tomaž Čižman,
Rok Petrovič, Andrej Miklavc,
Jure Košir in Matjaž Vrhovnik
je le nekaj imen iz dolgega
seznama reprezentantov, ki
so do uspehov v svetovnih
arenah odsmučali skozi cici-
bančkove veleslalome. Tek-
movanje bodo priredili v ne-
deljo, 7. marca (10.) na smučiš-
ču Podles v Kranjski Gori. Na
VSL nastopajo cicibani in cici-
banke letnikov 1991-93 ter t.i.
kategorizirani tekmovalci s
kodo SZS. Najmlajši se na tek-
movanje lahko prijavijo do 3.
marca v Hervisovih proi
nah v Celju, Ljubljani, |
in Murski Soboti (prija
1000 SIT). V primeru!
snežnih razmer bo prei
nja pomaknjena na ugac
termin.
Nejc Lovec zopet znTagal
Nejc Lovec, mladi smučar SK Gozdnik Žalec, je minuli
konec tedna zmagal na državni tekmi za Pokal Radenska na
Sorici. Mitja Rančigaj je osvojil 15 mesto. Enaka tekma je bila
tudi v Kranjski Gori, kjer je Lovec osvojil četrto mesto, Luka
Koren 11. in Aljaž Ramšak 26. mesto. Mlajši dečki so se tudi
udeležili dveh državnih tekem in osvojili naslednja mesta -
Golte: Tomaž Velečič 26. (7 v letniku) in Matic Volavšek 34.
(11 v letniku); Črna: Tomaž Velečič 24. mesto (7 v letniku),
Amadej Božičnik 34. (15 v letniku). Med cicibani je na tekmi
vzhodne regije v super veleslalomu v Mežici Milan Mastnak
osvojil 8. mesto.
Vebrov memorial
Smučarski klub Gozdnik Žalec po nekajletnem premoru
spet organizira odprto prvenstvo v veleslalomu za memorial
Vlada Vebra, pionirja organiziranega smučanja v žalski občini.
Tekmovanje bo v soboto na smučišču v Libojah, s startom ob
10. uri. Prijave sprejemajo v poslovalnici Agencije NT&RC v
Žalcu ter v prostorih kluba. Prijave niso omejene, smučarji pa
bodo razdeljeni v več starostnih skupin. Danes pa bo klub v
Libojah organiziral osnovnošolsko prvenstvo občine Žalec v
veleslalomu. Na to tekmovanje so povabili tudi osnovne šole
iz občin, ki so prej bile v Občini Žalec.
športni
koleda|
SOBOTA, 27.2.
Košarka
. l.B SKL, 20. krog - Zi
Rogla Atras-llirija, Šen
Kemoplast-Banex (19),
štanj:	Elektra-Radei
(17,30).
Kvalifikacije za l.B SH
krog - Ljubljana: Bežig
Celje.
l.SKL (Ž), II. del, 8. fc
Ljubljana: ADD llirija-In;i
Celje (17).
Rokomet
Liga prvakov, polfinale
va tekma) - Celje: Celje J
varna	Laško-Barcel
(16,30).
l.A DRL, 16. krog: Vele
Gorenje-Radeče.
l.DRL (Ž), 13. krog
nje: Vegrad-Juteks.
Odbojka
1.DOL,	16. krog - Šošj
Šoštanj Topolšica-Fuž
GOK IGEM.
2.DOL,	18. krog - SlO;
ska Bistrica: Granit-SlP"
peter.
2.D0L (Ž), 18. krog-M«
je: Zgornja Savinjska-i^'
Šoštanj, Prevalje: Par'''
Prevalje-B&L Utrip Šemp'
^ NEDEUA, 28.^ ,
Nogomet
l.SNL, 17. krog - PreV^
Korotan-Publikum, Mi"
Sobota: Mura-Rudar (V) i
ob 15h).
TOREK, 2.3. I
Košarka
Pokal Saporta, četrtfij
(prva tekma) - Solun: ^
Pivovarna Laško (17).
KOMA -- Foto sTudio
Ljubljanska 16, 3000 Celje
Tel./fax: 063/481-430
•	klasična studijska fotografija
•	razvijanje vseh vrst filmov
•	digitalna fotografija
•	arhiviranje fotografij ali diapozitivov na CD rome
•	priprava dia pozitivov za predavanja
•	izdelava TV telopov za kinematografe
•	fotografiranje za reklamne kataloge
•	izdelava ČB in barvnih povečav fotografij
TeL&Fax: 063/481-430,
0609/635-256, 041/708-937
ŠPORT
21
Norme SP ne bi bilo
Acman razočaran, nova Cankarjeva osmica in kopica odličij v Kopru
^ av so napovedovali, da bosta šprinter
in skakalka Anja Valant na ined-
'"^eneni mitingu v Celju naskakovala normi
"p^se je izkazalo, da ti ne bi bili priznani.
'2 namreč ni bil prijavljem v zimskem
jLju AZS. O usodi Cankarja in Valantove
jločala Mednarodna atletska zveza.
^ tekmovanju je nastopilo blizu 40 atletov iz
liane, Novega mesta, Ptuja, Slovenske Bistri-
nolenjskih Toplic in Celja. Najboljši rezultat
pjegla Alenka Bikar (Olimpija), ki je na 60 m s
. izenačila državni rekord Jerneje Pere, ven-
' dosežek ne bo priznan, saj je štartala v
skem teku, kar seveda ni dovoljeno. Urban
nan je na isti progi dosegel 6,77, kar je 7
ink za normo SP in 2 stotinki nad njegovim
avnim rekordom. »Zame je dosežek vsekakor
o^aranje in konec upov za Mibashi,« je razlo-
i\cman. Anja Valant se je inočno hudovala nad
liini nastopom, čeprav ji je s 13,95 v troskoku
,el četrti dosežek kariere. Na hitri celjski
[anski stezi je pričakovala večjo daljavo, toda
= preveč podarja pred odskočno desko. Alen
polovčan (15,88) je isti disciplini moral prizna-
ireiBOČ Boštjana Šimuniča (16,06).
Rezultati atletinje - 60 ovi-
f 1. Katka Jankovič (Krka)
[47 60 m: Alenka Bikar
tpija) 7,23, 2. Ksenja Pre-
taka (ŽAK) 7,63, 3. Katka
pkovič (Krka) 7,77. Troskok:
Arija Valant (Kladivar)
3^95, 2. Hedvika Korošak
[^urt 12.50, 3. Ana Marine
Kladivar) 11,24. Atleti - 60 m:
v^tra- isno^iilTn ? ufliiirrsi
»Stjan Fridrich (SI. Bistrica)
),%. Tioskok: 1. Boštjan Ši-
rnih/6,06, 2. Alen Topolov-
0/5,88, 3. Janez Valant (oba
Idivar) 12,50.
Gregor Cankar je na mitin-
vGentu na Nizozemskem
ovič premagal osemmeter-
) znamko (801 cm) in kon-
I na 3. mestu. Zmagal je
banec Pedroso (826) pred
leričanom Walderjem
V Lievenu je Gregor
lel manj sreče. Trikrat je
fstopil, njegovi neveljavni
'Skusi pa so krepko presega-
li 8 m, zato trener Srdjan Djor-
djevič ni bil pretirano zaskrb-
ljen. Tudi Pedroso je imel te-
žave z odskokom. V edinem
veljavnem skoku je zmogel
zmagovalnih 837 cm. Najbolj--
ši slovenski skakalec bo nasto-
pil še na finalu dvoranskega
Grand prixa v Stockholmu.
Robert Teršek in Miro Me-
ri cf [5' V'-^ ^^ l^o rila
pru. Teršek je v tretji seriji
vrgel kopje 72,01 m daleč in
za dobra dva metra ugnal Ma-
riborčana Emberšiča. Obilo
sreče je pri krogli imel Medič.
Njegov sunek 17,37 m je bil le
centimeter daljši od Vodovni-
kovega (SB). Dražnikova je v
disku (36,25) in krogli (12,49)
končala na 2. mestu, kar med
mlajšimi mladinkami velja tu-
di za Podergajsovo (disk
31,89, krogla 12,61). Uspeh
sta v isti kategoriji dopolnili še
Jazbinškova (kladivo 31,40, 2.
mesto) in Majcnova (disk
30,16, 3. mesto), medtem ko
si je Velenjčan Mraz v krogli
(14,61) priboril srebro.
Atletska zveza Slovenije je
določila potnike za dvoransko
SP v Mibashiju na Japonskem
(5.-7. marec). To so Brigita Bu-
kovec, Alenka Bikar, Saša Pro-
kofjev, Boštjan Horvat ^ (vsi
Olimpija), Matija Šestak (ŽAK)
in Helena Javornik (MB). Anja
V ' '	Cankar bosta
Japonsko videla le v pmut-iu,
da ju potrdi lAAF (prihodnji
teden), kar je odvisno od njune
uvrstitve na letošnji svetovni
lestvici. Cankar je na podlagi
letošnjih izidov že uvrščen
med dvanajsterico.
vT.fS,^ PRIMOŽ ŠKERL,
JOŽE KUZMA
Foto: GREGOR KATIČ
Anja Valant se jezi na svoj odskok.
Bistveno več točk
Trenerja Publikumo in Rudarja Nikola llievski in Brane Oblak o nadaljevanju
prvenstva
V nedeljo se pričenja pom-
ladanski nogometni ples!
Potem, ko so nogometni za-
nesenjaki minule tri mesece
lahko spremljali le zanimiva
tuja prvenstva, se bodo spet
lahko »aklimatizirali« na
skromnejšo domačo sceno,
ki pa se počasi, a vztrajno
dviga na kakovostni lestvici.
In kakšen bo vzpon obeh pr-
voligašev s Celjskega na pr-
venstveni lestvici?
V taboru Publikuma o pad-
cu proti dnu niti ne razmišlja-
jo. Jeseni so doživeli najslabšo
polsezono v novejši zgodovi-
ni, ob tem jih je onemogočila
še poplava, v novo leto pa so
krenili odločeni popraviti vtis.
Makedonski strateg Nikola
llievski je slovenski nogomet
vzel precej bolj resno, kot nek-
daj Stanko Poklepovič, zato je
javnost upravičeno bolj opti-
mistična. »Ogledal sem si po-
snetke nekaterih tekem, v živo
sem spremljal pripravljalna
srečanja naših nasprotnikov
in si ustvaril mnenje o posa-
meznih moštvih, čeprav z
zadnjih tekem prave slike in
realnih zaključkov zavoljo ne-
inogoi^ih pogojev na igriščih
ni moč potegniti,« je del svoje
priprave na prvenstvo orisal
llievski, ki računa na 20 nogo-
metašev. Med njimi sta tudi
rojaka Boškovski in Angelov-
ski, predvsem prvi pa je že
pokazal, da je odlično tehnič-
no podkovan in da gre ned-
vomno za vrhunskega igralca,
kar pa bo seveda moral potrdi-
ti na najtežjih tekmah, v kate-
rih ne bo manjkalo ostrine,
llievski je zadovoljen z oprav-
ljenim v pripravljalnem ob-
dobju in čeprav bi bilo za ob-
stanek verjetno dovolj že med
18 in 20 točk, celjski strateg
meri malce višje: »Osvojiti bi
morali med 23 in 26 točk za
miren zaključek prvenstva.
Vem, da je številka visoka, da
tudi konkurenti potrebujejo
pomik po lestvici navzgor, da
nam nobena zmaga ali remi
ne bosta podarjena, toda prid-
no bomo morali nabirati točke
in verjamem, da jih tudi bo-
mo.« Trenutno v Publikumu
boleha dvojec Kačičnik-G.
Blatnik, obležal je še direktor
Florjanič, Štancar in Križnik
sta imela manjšo prometno
nesrečo, nekateri so lažje poš-
kodovani, tako da vzdušje ni
najboljše. Ob tem še ni po-
vsem jasno ali bodo Celjani
igrali domače tekme na Skalni
kleti, čeprav se zdi, da bodo
rumeno-modri vzrajali doma,
kar bi bilo tudi najbolje, vsaj
kar zadeva rezultate.
V velenjskem Rudarju nima-
jo težav z igralnimi površina-
mi, prav nasprotno - imajo ene-
ga najlepših objektov pri nas,
razsvetljava nedvomno privab-
lja več gledalcev, ki jih v Vele-
nju sicer primanjkuje. A to se-
veda ni težava trenerja Brane-
ta Oblaka, ki je odločen iz
kolektiva iztisniti maksimum:
»Tu se pojavlja težava, kajti
igralci po mojem mnenju niso
primerno plačani. Če dajo vse
od sebe, si "zaslužijo kakšen
tolar več, žal pa me še ni bilo
Ob jezeru, ko so moji varovan-
ci podpisovali pogodbe,« vno-
vič preseneča Oblak, ki ga skr-
bijo zasnežena in zaledenela
igrišča. »Nedvomno so težke
razmere na nogometnih travni-
kih zaveznik slabših moštev,
katerih tehnične kvalitete niso
vrhunske, njihov osnovni cilj
pa je ohraniti mrežo nedotak-
njeno. Mi igramo napadalno in
lepo, igralski kader je zelo soli-
den, zato bodo naši tekmeci v
rahli prednosti. V zadnjih ted-
nih smo imeli kar nekaj težav
zaradi slabih pogojev dela,
umakniU smo se na obalo, ven-
dar menim, da je moštvo slab-
še pripravljeno, kot je bilo pred
tremi ali štirimi tedni,« meni
Oblak, ki je trdno prepričan o
Rudarjevem skoku po lestvici
navzgor: »Prepričan sem, da
bomo osvojili več točk kot v
jesenskem delu. Pomlad, ki
sledi, bi lahko bila naša, seve-
da pa to ne pomeni, da bomo
storili kaj senzacionalnega, saj
za vodilnimi preveč zaostaja-
mo. Zaupam igralcem in svoji
filozofiji, ki priznava izključno
napadalno igro. Že v prvem
krogu bomo odločno napadli
Muro, nadaljevanje bo zelo po-
dobno. Rezervna klop je >dol-
ga<, igralski kader eden boljših
v ligi,« je prepričan velenjski
strateg. Torej tudi več kot 30
točk na Rudarjevem računu ne
bi bilo presenečenje. Vodstvo
kluba tokrat, zavedajoč se je-
senskega primanjkljaja, ni za-
stavljalo visokih pomladnih ci-
ljev. V novi sezoni pa bo najbrž
že bistveno drugače.
TOMAŽ LUKAČ

NOGOM^ET
Prijateljska tekma
Esotech Šmartno-Publikum
0:1 (0:1) Hodžar 14.
KOŠARKA
Pokal Saporta
Osmina finala (povratna
tekma): Cholet-Pivovarna Laš-
ko 86:82 (47:37) Goljovič 18,
Lisica 16, Bečirovič 13, Jurak
12, Dončič 11, Kune 7, Dragšič
5.
Liga Kolinska od 1. do 6.
mesta
II. del, 3. kfog: Pivovarna
Laško-Loka kava 96:82
(56:35) Hafnar 21, Dončič 15,
Kune 11, Čop 10, Lisica, Drag-
šič in Jurak 8, Bečirovič 7,
Goljovič in Miletič 4. Savinjski
Hopsi-ZM Lumar 84:85
(50:43) Jagodnik 29, Čmer 15,
Rituper 12, Stevič in Kobale
10, Nikitovič 6, Trifunovič 2.
Vrstni red: Union Olimpija
49, Pivovarna Laško 48, Krka
44, Savinjski Hopsi 40, ZM
Lumar 36, Loka kava 35.
1.B SKL
19. krog: Zagorje-Rogla
Atras 68:65 (36:32) Herman
14, Zinr^h in Temnik 11, Rav-
nikar 8, Srot 7, Benič 6, Pučnik
in Sedminek 4. Ilirija-Kemo-
plast 103:87 (38:32) Jovanovič
30, Kočar 15, Lapornik 11, Su-
šin in Josipovič 10, Košak 6,
Martinovič 2. GD Hrastnik-
Elektra 76:72 (36:38) Rizman
24,	Božič 22, Brinovšek 8, Zu-
pane 7, Tajnik 6, Maličevič 5.
Banex-Radovljica 83:82
(44:44) Novak 19, Ritonja 18,
Ravnihar 15, Sivka 11, Keblič
in Lušenc 6, Jesenek 5, Marin-
šek 2, Železnikar 1. Vrstni
red: Zagorje 35, Rogla Atras
32, Banex 30, Kemoplast 29,
Union Olimpija ml. in Ilirija
28, Krško in GD Hrastnik 27,
Radenska (-1), Elektra in No-
va Gorica (-1) 26, Gradbinec
Radovljica 25.
2.SKI vzhod
18. krog: ŽKK Maribor-Ce-
Ije 61:66 (29:31). Končni vrst-
ni red po rednem delu: Celje
in Yurij Plava Laguna 32, Mal-
gaj Rudar 29, Bistrica 28, Eki-
pa Janče 27, Litija in ŽKK Ma-
ribor 26, Ruše 25, Črnomelj
25,	BP Kamnik 14 (izstop).
I.SKL	(Ž) od l.do 6.
mesta
II.	del, 7. krog: Ingrad Celje-
SKB Ježica ml. 94:66 (40:28)
Grobelnik 30, Vasič 25, A. Vo-
dopivec 9, Ramšak in Petrinač
8, Vebre 6, Obrovnik 4, Mitro-
vič in Jurše 2. Vrstni red: In-
grad Celje 40, Imos Ježica (-1)
39, ADD Ilirija 32, ŽKK Mari-
bor 30, Odeja Marmor 28, SKB
Ježica ml. (-1) 27.
_ _ JROKOj/m\ _
1.ADRL
15. krog: Krško-Gorenje
17:37 (6:16) Bedekovič 19,
Krejan 5, Oštir in Rožič 4,
Tamše 3, Khimtchenko in Fri-
celj 1. Radeče-Izola 27:24
(15:8) Šantl 9, Privšek 6, Žvi-
žej 5, Ivančič, Plazar in Cvijič
2, Kozomara 1. AFP Dobova-
Celje Pivovarna Laško (prelo-
ženo). 16. krog: Pivovarna
Laško-Trebnje 30:25 (16:13)
Pungertnik 7, Manaskov 5,
Pajovič in Stefanovič 4, Šafarič
m Tomšič 3, Vogrinec 2,
Šerbec in Škrbič 1. Vrstni red:
Celje Pivovarna Laško 28, Pre-
vent 23, Trebnje (-f-1) 22, Go-
renje 20, Prule 67 18, AFP
Dobova (-1) 17, Radeče 15,
Termo 12, Slovan 11, Izola 7,
Andor 4, Krško 3.
^ ODBOJKA
1.D0L
15. krog: Krka-Šoštanj To-
polšica 2:3 (15:10, 15:11,
11:15, 5:15, 11:15). Vrstni
red: Pomgrad 24, Salonit (-1)
in Fužinar GOK IGEM (-1) 22,
Elvo Bled 20, Stavbar 18,
Olimpija in Titan Kamnik 16,
Žužemberk 6, Šoštanj Topol-
šica 4, Krka 0.
2.D0L
17. krog: SIP Šempeter-IGM
Hoče 3:0 (15:13, 15:13, 15:10).
Vrstni red: Astec Triglav 30,
Brezovica 28, Granit 26, SIP
Šempeter in IGM Hoče 22, Ko-
vinar Kočevje, GLŠ Črnuče in
Termo Lubnik 16, Hoteli Si-
monov Zaliv 10, Ljutomer, VC
Portorož in Vuzenica 6.
2.D0L (Ž)
17. krog: Kajuh Šoštanj-Be-
nedikt 2:3 (9:15, 15:10, 16:14,
7:15, 15:17). Frupi ŠOU K2
Sport-Zgornja Savinjska in
B&L Utrip Šempeter-Asics Ta-
bor preloženo. Vrstni red:
Bell Rogoza (-1) 32, Asics Ta-
bor (-2) in Frupi ŠOU K2 Šport
(-1) 28, Infond Branik 18,
Zgornja Savinjska (-1) in Ke-
miplas Koper II. 16, Solkan (-
1) 14, B&L Utrip Šempeter (-1)
in Benedikt 12, Kajuh Šoštanj
(-2) 10, Ruše 8, Partizan Pre-
valje (-1) 0.
22
ZA RAZVEDRILO
PISMA BRAICEV
pDMEVI
pritožbe iz
Pristave
.K,vek, ^ se leta trudi za
d kraja in boljše življenje
iaiiov, se sprašuje, ali je
ph smiselno odgovarjati na
5110 grdo pisanje. Ne da bi
diiištvo prosili za naslov, ve-
da je avtorica pritožbe gos-
ielka Hotko. Da se ni podpi-
I je že dokaz, kakšno je
io mišljenje, kajti pri njej je
3V0 prisoten strah, da bodo
Ije, ki jo poznajo, rekli: »To
lisanje ženske, ki v življenju
laredila nič, a zdaj z novim
tnerjem koristi žulje svojega
,fega očeta in bivšega mo-
«Tudi telefonske grožnje, da
Jo že prijatelji fizično obra-
lali z menoj, povedo, kakšen
akter ima.
^Tji krajani in tudi drugi, ki
emljajo delo sveta KS in me-
l(Ot predsednika, vedo, da
0	zadnja leta ena najuspešnej-
1	krajevnih skupnosti. Dokaz
10 je v osmih letih zgrajenih
kiTi asfaltiranih cest, 3 km
Knikov, eno najbolje ureje-
1 pokopališč, ureditev javne
svetljave, zgraditev 4 mostov,
maju dokončana gradnja več-
menskega prizidka in še veli-
)drugih stvari. V osmih letih je
Idvakrat izglasovan samopris-
pk,saj so ljudje spoznali, da
lessiedstvi gospodarno razpo-
laga, toiem pa se zavedajo, da
jfmole na takšen način naredili
tisto, kar je treba. Tudi podpo-
a svetnika in predsednika KS
I dobil zaradi rezultatov, do-
la dela in verjetno tudi zaradi
ralnih kvalitet, ki jih gospa
Iko oporeka. Imain urejeno
ižino, dom, uspehe v podjet-
delujem v društvih, že leta pa
lešno tudi v občini in KS. Vse
pa gospa Hotko zase ne more
iti.
«to Cmereška Gorca-Tin-
I smo v plan uvrstili že leta
kljub nezmožnosti kraja-
'^'za sofinanciranje. Ker niso
^dostavljena soglasja lastni-
^ zemljišč, sem lani sam pri-
bil soglasja, kakor tudi za
"injo telefonskega omrežja.
^ smo pričeli s pripravljal-
deli po planu KS Pristava,
želja, da to postane vinska
Žal smo zaradi nemogo-
j zahtev gospe Hotko morali
ustaviti. Prav avtorica pri-
je kriva, da je cesta slaba,
'^pluženje slabše. Pravzara-
bodo krajani prišli kasne-
10 lepe ceste, saj bo potrebno
^^šiti zahteve in jih uskladiti
®3lnimi možnostmi. Tudi tr-
o izjavah tajnika občine
^četrtek, g.Petovarja, je ne-
'^^na. Resnica je, da je zah-
® postavljala za svojo korist,
za korist vseh vaščanov,
'slidovali starejših, na katere
^•^icuje ob pisanju. Na žalost
'^povsod nekaj takšnih Iju-
^bi hoteli imeti vse najbolj-
zraven bi kritizirali in
V našem kraju imamo
.ljudi iz cele Slovenije, ki
svojo zemljo in viken-
^ ^cina od njih pomaga pri
' gospa pa je ena tistih, za
J bi bilo boljše, da bi ostali
kjer ni grdih cest, kjer
^bleniov s snegom, kjer so
. ^rgovine in kozmetični
Tako bi pomagala sebi,
^^di nam in vaščanom.
saj ne bi vnašala nemira in neza-
dovoljstva med njih.
Veliko smo postorili v zad-
njih letih, veliko je še za posto-
riti, kar pa bomo s trudom,
dobro voljo, s pomočjo občine
in države še uredili, če le ne bo
veliko hudobnežev, ki bodo to
na svoj način zavirali. Na koncu
bi dejal, da je kritika zdrava, a
le če jo dajejo ljudje, ki so se z
delom dokazali ali so strokov-
no podkovani. Avtorici svetu-
jem, da se več posveti družini in
moralnim kvalitetam življenja,
pa bo mir in veselje v hiši in
drugod. Mene in našo KS pa
pusti, da v miru nadaljujemo
uspešno delo kot smo ga doslej.
SREČKO GOBEC,
predsednik sveta KS Pristava
Odkod
informacija
SDS? II.
Gospa J. N. se pritožuje nad
tem, da jo je predsedstvo MO
SDS Celje črtalo s seznama
članstva. Trdi, da je delni odgo-
vor pridobila iz članka z istim
naslovom, ki ga je NT objavil 11.
2. letos. Ne vemo, zakaj je čaka-
la na izid te številke NT, ko pa bi
vse informacije lahko dobila tu-
di pri nas, če ji naše osebno
obvestilo ni bilo dovolj jasno.
Gospo J. N. bi bilo treba
spomniti, da je večina predvolil-
nih postopkov jasna. Javno je
bilo na primer žrebanje vrstnega
reda strank in list, ki je potekalo
pred občinsko volilno komisijo.
Komisija je namreč pred vsakim
žrebom opravila identifikacijo
posameznega predstavnika ali
liste ob navzočnosti predstavni-
kov vseh ostalih strank in list.
Nihče od takrat prisotnih za-
stopnikov svojega dejanja ne
more tajiti. Zastopanje stranke
ali liste je državljanska in človeš-
ka pravica in tega dejanja ne
moremo in nimamo namena ni-
koinur očitati. Bralcem pa bo
najbrž težko razumeti, da bi
nekdo hotel sodelovati pri dveh
programih, ki sta temeljno raz-
lična. In če se nekdo opredeli za
drugo usmeritev in javno zasto-
panje pri uradnem žrebanju, je
pač zapravil možnost sodelova-
nja pri programu, ki ga zastopa
naša stranka.
Gospa nekoliko precenjuje
svojo pomembnost, ko se prito-
žuje, da ji predsednik ni osebno
odgovoril. Kot bivša članica za-
nesljivo dobro ve, da je za to-
vrstne primere pristojna nad-
zorna komisija, ki bo njeno
eventuelno pritožbo zanesljivo
zelo vestno obravnavala, o njej
odločala in jo tudi obvestila. Da
pozna naš statut, je nakazala v
prispevku, zato ji ne bo težko
ubrati poti, ki ji je na razpolago.
Seveda pa bo v tem postopku
potrebno dokaj natančno opisa-
ti, kaj se je zgodilo, in se spom-
niti dogodkov, ki morda ne go-
vorijo v prid pritožbi, zlasti, če
so bili-opravljeni javno in pred
pričami.
Predsedstvo MO SDS Celje
SREJEU
SMO
Temen dan
Rimsicih Toplic
Dne 11. 2. je bil v Rimskih
Toplicah izreden zbor krajanov.
Kar precej ljudi se je zbralo v
upaiiju, da jim predstavniki Pi-
vovarne Laško povedo resnico o
delu, ki so ga brez vednosti kra-
janov začeli izvajati na vodnih
virih pod Lurdom. Čeprav je bila
dvorana brez električne razsvet-
ljave, so krajani vztrajali pri
tem, da sestanek bo. Vendar se je
zapletlo že takoj na začetku, ko
je nekdo prinesel plinsko svetil-
ko in jo hotel postaviti na mizo
tako, da bi malo osvetljevala
celo dvorano, a so bili vsi na
odru sedeči možje odločno proti
temu. Zahtevali so, da se da
svetilka pod mizo, da je osvetlje-
vala samo krajane, dočim so
gospodje iz Laškega bili v temi.
Potein se je iz te teme zasliša-
lo tiho govorjenje, ki ga ni sliša-
lo pol dvorane, šele na vztrajne
pripombe krajanov so glasovi iz
teme postali inalo glasnejši, da
so ljudje v dvorani vsaj malo
razumeli, kaj govorijo temni
predstavniki pivovarne z župa-
nom vred. Že ta njihova poteza
jasno kaže na njihove nepošte-
ne namene proti krajanom
Rimskih Toplic, nimajo niti to-
liko poguma ali olike, da bi
sedeli na osvetljenem prostoru
in Rimščanom povedali resni-
co, da Pivovarna Laško nujno
potrebuje »lurško vodo« za do-
bro kvaliteto laškega piva.
Na vprašatije krajanov, zakaj
tako vztrajajo pri tej vodi, so
priznali, da je »lurška voda« za
njihovo pivo najprimernejša.
Na vprašanje krajanov, kaj mi-
sli pivovarna dati Rimskim To-
plicam za to kakovostno vodo,
pa žal ni bilo odgovora. Bilo je
še veliko vprašanj, a lahko napi-
šem le to, da ni bilo nobenega
jasnega odgovora. Vsi odgovori
so bili zaviti v temo, kot so bili
temni obrazi gospodov iz Laš-
kega. Enkrat so rekli, da ne
rabijo »lurške vode«, drugič, da
bodo povečali izčrpavanje vo-
de, tretjič so celo rekli, da je
»lurška voda« oporečna. Skrat-
ka, njihovo obnašanje do kraja-
nov Rimskih Toplic je bilo
skrajno žaljivo in nepošteno.
Tak aroganten nastop do kra-
janov Rimskih Toplic nisem
pričakovala, mislila sem, da so
laški gospodje bolj pošteni in
da bodo Rimščanom končno
natočili »čistega vina«, kot je
čista voda izpod Lurda. Pa žal ni
bilo tako.
Pa še nekaj. V Novem tedniku
sem prebrala, kolikšen je pro-
račun Občine Laško za leto
1999. Pisalo je, da je »težak« 1,2
milijarde tolarjev, od tega bodo
za razvoj namenili 400 milijo-
nov tolarjev. Vendar bo skoraj
ves denar porabljen v Laškem.
Za Rimske Toplice niso name-
nili niti tolarja. S tako delitvijo
proračuna se spet lahko ugoto-
vi, kakšen odnos imajo laški
gospodje (zaslužijo si sicer dru-
gačno ime) do laajanov Rim-
skih Toplic. Prejšnji župan g.
Hrastelj je samo obljubljal, se-
danji pa še to ne. Tako so kraja-
ni Rimskih Toplic prišli z dežja
pod kap, ki še bolj »tolče« po
glavah naivnih ljudi, ki so na
jesenskih volitvah dali svoj glas
gospodu Rajhu. Prav in pošteno
bi bilo, da g. Rajh, če je župan
cele občine Laško, to pojasni.
Zakaj niso namenili Rimskim
Toplicam, niti tolarja? Prosim
gospoda župana, da javno odgo-
vori na moje vprašanje.
ANTONUA KRAŠOVEC,
Šmiklavž
Zahteva po
opravičilu
Dne 15. 2. 1999 sem sprejel
pismo od odvetnika Radmila
Jeciča, s katerim me obvešča o
zahtevi Grobelnika in Križa-
na, da se jima opravičim glede
pisanja v 3. št. Novega tedni-
ka, z dne 21. 1. 1999.
Razčlemba vsake izjave po-
sebej: »sta pa Grobelnik in
Križan skregana s krajani« -
seveda sta skregana saj sta ovi-
rala javne razprave o uporabi
finančnih in materialnih sred-
stev, ovirala javno razpravo o
širitvi kamnoloma. Zahteve
so bile podane z obvestilom
odbora krajanov iz ogroženih
območij. Kar v treh terminih
od 22. 8. 1998 je odbor vabil
CP v Celju in predsednika sve-
ta KS Galicija k sodelovanju,
toda gospodje se niso odziva-
li.
»Njuna oblastniška pozicija
se zmanjšuje« - jasno, saj je
kot protiutež bil organiziran
odbor, ki so ga izvolili neza-
dovoljni krajani in prevzeli
nekatere zahteve za obravna-
vo v svoje roke, poleg tega pa
sta bila razrešena funkcij v KS
Galicija, kar je bilo pričako-
vano.
»Križan in Grobelnik se po
mojem sumu hočeta maščeva-
ti volivcem« - kako naj si raz-
lagam po mojem sumu njuno
zahtevo po razdružitvi KS Ga-
licija na dve manjši KS? Ali sta
se odločila za drugačno raz-
merje sil? Prav se mi zdi, da se
gospod župan ni odločil za
razdružitev KS. Zdrahe oz. ne-
soglasje so nastali predvsem
zaradi nedemokratičnega ob-
našanja vodstva v KS.
»Gospoda Križana in Gro-
belnika bremeni vrsta nepra-
vilnosti« - izjava se nanaša na
poslovanje s finančnimi, ma-
terialnimi ter strojno trans-
portnimi sredstvi. Bila sta de-
lodajalca brez razpisa, delo-
jemalca in plačnika storitev v
isti osebi. Za leti 1996 in
1997 so bila opravljena ko-
munalna dela brez nadzora.
100 milijonov tolarjev je bilo
po mojem sumu nenamensko
porabljenih mimo KS, ni pa
znano, kje so bili porabljeni,
celo svetniki o tem niso bili
seznanjeni.
Glede na to, da so proti
omenjenima gospodoma po-
dane zahteve po odgovornosti
glede zakonitosti poslovanja,
nimam nikakršnega razloga
za zahtevano opravičilo.
Opravičujem se samo toliko, v
kolikor nisem bolj jedrnato
obrazložil vso zadev.
VINKO ŠTEFANČIČ,
Velika Pirešica
Delovanje
»Sončka«
Društvo za cerebralno para-
lizo Sonček Celje deluje na
področju celotne celjske regi-
je in združuje osebe s cere-
bralno paralizo in njihove
starše, strokovne delavce in
vse, ki se ukvarjajo z osebami
s posebnimi potrebami, zlasti
otroci in mladostniki.
Lani so izvedli nekaj zelo
pomembnih in zahtevnih ob-
lik dela s cerebralno prizade-
timi. Udeležili so se tradicio-
nalnega srečanja društev ce-
rebralne paralize Slovenije v
Božičih. Na tem srečanju je
sodeloval tudi 4. razred OŠ
Hudinja s projektom »Korak
k Sončku«, za kar so si zaslu-
žili posebno pohvalo. Orga-
nizirali so desetdnevno fizio-
terapevtsko kolonijo s šolo za
starše v Ankaranu. Najbolj
pomemben dogodek je bila
obnova prostorov društva in
Centra Sonček. Za varovance
so organizirali osnovni raču-
nalniški tečaj s posebnim pri-
lagojenim programom, nudi-
li so pomoč družini pri iz-
gradnji zunanjega dvigala za
invalidno osebo ter sofinan-
cirali varstvo v popoldan-
skem času za otroke s poseb-
nimi potrebami. Poleg tega
so obdarili najmlajše člane in
organizirali prevoze s kombi-
jem.
Za vso navedeno dejavnost
so poleg 281 ur prostovoljne-
ga dela namenili več kot 3
milijone tolarjev, ki so jih
zbrali s pomočjo občin, Ro-
tary kluba, sponzorjev in pod-
pornih članov društva ter čla-
narine. Izvršni odbor društva
se vsem navedenim iskreno
zahvaljuje.
V	letošnjem letu pri »Sonč-
ku« načrtujejo številne aktiv-
nosti. Največji problem ima-
jo mladoletniki, ki zaključu-
jejo izobraževalni program
delovnega usposabljanja in
ostanejo brez možnosti za za-
poslitev. Delno jim pomagajo
v Centru Sonček v Celju, kjer
je trenutno zaposlenih šest
invalidnih oseb, z obnovo in
pridobljenimi dodatnimi
prostori pa bodo lahko zapo-
slili štirinajst oseb. Nekaj sta-
rejših članov bi nujno potre-
bovalo bivalno skupnost, to-
rej prostor, prilagojen poseb-
nim potrebam, seveda brez
arhitektonskih ovir. Čeprav
jih podpira Zveza Sonček
Slovenije in Rotary klub Ce-
lje, bo celjskemu društvu za
cerebralno paralizo za ure-
sničitev programa za leto
1999 verjetno zmanjkovalo
ustreznih finančnih sredstev.
Upajo, da se bo še našel kak-
šen pokrovitelj, ki jim bo
olajšal delo. Pri vodenju
društva imajo največ zaslug
predsednik društva Zlatko
Matešič, podpredsednik Jože
Povalej ter tajnica jn blagaj-
ničarka Majda Tratnik, za kar
so jim svojci bolnikov s cere-
bralno paralizo iskreno hva-
ležni.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Ekološka
sanacija
Zlatarne Celje
Združenje Slovensko eko-
loško gibanje - SEG je v okviru
akcije Ekološka patrulja v letu
1997 obiskala takratno vods-
tvo Zlatarne Celje in opozori-
lo na večji ekološki problem,
katere posledica je onesnaže-
vanje reke Savinje z nevarni-
mi kemikalijami oz. težkimi
kovinami.
Zlatarna Celje ima tehnično
zastarelo in mehansko neupo-
rabno čistilno napravo. Ciani-
di in druge težke kovine z
gostoto nad 4,5 g/cm^ pa so
doslej kot stranski produkt
proizvodnje v obliki površin-
skih in talnih vod iz čistilne
naprave odtekle po kanalu v
reko Savinjo. Te odpadne vo-
de lahko uvrščamo tudi med
rakotvorne in povzročitelje
poklicnih bolezni v delovnem
okolju.
V	SEG pozdravljamo nada-
ljevanje proizvodnje zlatarne
s strani podjetja Al Inženiring,
obenem pa zahtevamo, da se v
proizvodnji in predelavi zlata
čimprej uvede in izgradi so-
dobnejša tehnološka indu-
strijska čistilna naprava.
KAREL LIPIČ,
za 10 SEG
ZAHVALE-
POHVALE
Hvala v imenu
sosedov
Ob hudi naravni katastrofi, ko
nas je prizadela poplava, se v
imenu vseh sosedov želimo is-
kreno zahvaliti domu sv. Jožefa
nad Skalno kletjo, saj so nam
nudili tople obroke hrane. Iskre-
na hvala za izkazano dobroto.
Družina FILIPČIČ,
Cesta na grad
izpolnjena
želja
Zahvaljujem se vsem, ki so
mi izpolnili skrito željo v od-
daji Šumijo gozdovi domači in
rubriki Šepet na uho. Največ
zaslug za uresničeno željo ima
Marija Vodišek. Skupaj s TVC
so me presenetili in mi omogo-
čili vožnjo avtobusa. Pri tem
ima veliko zaslug tudi inštruk-
tor Tone Friihvirth, ki mi je
pomagal pri vožnji. V oddaji
sem prejela tudi priznanje. Za-
me je bil to enkraten in nepo-
zaben dogodek, zato se iz srca
zahvaljujem že omenjenima,
gospe Vodišek iz Laškega in
gospodu Friihvirthu iz ZŠAM
Celje ter celi ekipi TVC z Dar-
kom Žvižejein na čelu.
TEREZIJA DERNAČ,
Laško
Prijazna
Bolnišnica
Celje
v začetku februarja sem z
močnirni bolečinami prišla k
dežurnemu zdravniku na gine-
kološki oddelek bolnišnice Ce-
lje, kjer je takrat bila dežurna
dr. Peternelova in me je tudi
sprejela v bolnišnico na zdrav-
ljenje.
Tako lepo me je sprejela s
prijaznostjo in nasmehom.
Njen prijazen nasmeh mi je za
polovico omilil bolečine. In
zakaj se želim zahvaliti in poh-
valiti? Zato, ker so v Bolnišnici
Celje na ginekološkem oddel-
ku tako prijazni, ljubeznivi, da
se to ne da opisati. Kot pravi
star pregovor - dober glas seže
v deveto vas. Vse zdravnike
želim pohvaliti, posebej pa dr.
Peternelovo in dr. Simonitija.
Prav tako se želim zahvaliti in
pohvaliti vse medicinske sestre
in strežnice. Želim, da ostane-
te takšni kot do sedaj in vam
želim veliko uspeha.
RADOJKA URATNIK,
Polzela
Pomoč v sili
Krajani iz zaselka Leše iz Veli-
kih Grahovš se prisrčno zahva^
ljujemo gospodu Stanku Seli-
ču, predsedniku krajevne skup-
nosti Vrh nad Laškim. V težkem
položaju, ki je nastal zaradi
ogromne količine snega, pone-
kod ga je zapadlo tudi do 150
cm, smo bili odrezani od pro-
metne ceste. Ker je sam uvidel,
da je potrebna pomoč, je poslal
gospoda Slavka Štormana s tež-
kim strojem ter očistil poti do
vsake hiše. Še enkrat hvala.
Krajani
24
INFORMACIJE - ROMAN
v celjski porodnišnici so
rodile:
15.2.: Marta NOVAK iz Šent-
jurja - deklico, Angelika UR-
BANO iz Mozirja - dečka in
Anica TIČER iz Loke pri Žu-
smu - deklico;
16.2.: Nataša SKALE z Do-
brne - deklico, Polonca TER-
ŠEK iz Laškega - dečka, Darja
KOŠTOMAJ iz Šentjurja - deč-
ka in Sonja SINKOVIČ iz Buč -
deklico;
172: Aleksandra MUHO-
VEC iz Petrovč - dečka, Olga
ZAPUŠEK iz Griž - dečka,
Dževada TURKANOVIČ iz Ce-
lja - deklico, Marjeta MARIN-
SEK iz Slovenskih Konjic -
dečka, Darja IRŠIČ iz Celja -
ROJSTVA
dečka, Dragana ŽABIČ iz Ce-
lja - dečka in Alenka BREZOV-
NIK iz Mozirja - dečka;
18. 2.: Ana KUGONIČ iz
Šoštanja - dečka.
POROKE ■
Celje
Poročila sta se Drago DA-
KOVIČ iz Celja in Ljubica
IVANKOVIČ z Raven na Koroš-
kem.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Janez BELI-
NA in Ana ŠAFRAN, oba iz
Kalobja.
Velenje
Poročila sta se Zoran IRŠIČ
in Milena BEŠKOVNIK, oba iz
Velenja.
Zlato poroko sta sklenila
Mihael in Ema VIDEMŠEK iz
Florjana.
SMRTI
Celje
Umrli so: Janez MLAKAR
iz Velenja, 61 let, Zofija KO-
ŽEU iz Medloga, 85 let,
Frančišek PRAH iz Sp. Laž,
84 let. Danijela KLEMENC
iz Vitanja, 77 let, Milan
SKALAR iz Celja, 66 let,
Ana GROBELŠEK iz Celja,
89 let, Anton BUKOVNIK iz
Loč pri Poljčanah, 83 let,
Jakob HERCOG iz Celja, 67
let, Franc PODGORŠEK iz
Gorice pri Šmartnem, 68
let. Frančiška ŽUPNEK iz
Šentjurja, 66 let, Marija KO-
REN iz Zbelovske Gore, 55
let, Justina PODGRAJŠEK iz
Planine na Pohorju, 84 let,
Marija GOLOB iz Laškega,
77 let, Gustav SKORNŠEK iz
Skornega pri Šoštanju, 58
let, Ema NAGLIČ iz Skoma-
rij, 82 let, Neža LORBER iz
Tlak, 79 let, Boštjan MENIH
iz Lokovice, 23 let, Jožica
HMELAK iz Frankolovega,
37 let, Antonija REČNIK iz
Zbelovske Gore, 69 let, Ma-
rija UMEK iz Celja, 84 let,
Matija TERNAR iz Žižka, 77
let, Olga REBEVŠEK iz Ce-
lja, 69 let, Jožef Avguštin
DEKLEVA iz Celja, 70 let,
Marija VERDEV iz Ložnice
pri Žalcu, 75 let, Janez
VODLAN iz Celja, 73 let,
Pavla KARNIČNIK iz Brod,
71 let, Anton MARČEN iz
Teharij, 92 let, Gabrijela
KOVAČ iz Kompol, 72 let,
Irena GRADIŠNIK iz Celja,
69 let, Frančiška ŠTANTE iz
Ljubečne, 93 let, Justina
MAVC iz Vitanja, 90 let, Ol-
ga KLANČNIK iz Gotovelj.
68 let, Ljudmila PAJ iz Soc-
ke, 69 let. Draga POTOČ-
NIK, 75 let, Vinko PODER-
GAJS iz Gabrovca pri Dram-
Ijah, 69 let, Rudolf UTEC iz
Mozirja, 62 let. Antonija
KRAJNC iz Celja, 68 let.
Marija KUMAR iz Sv. Florja-
na, 65 let in Vida ODLAZEK
iz Celja, 78 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Neža PUŠNIK iz
Planine pri Sevnici, 53 let,
Alojzij GRAČNAR iz Brezja
pri Dobju, 88 let, Terezija
MULEJ iz Vodul, 77 let in
Anton POLŠAK iz Krivice. 78
let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Jožefa BOŽIČNIK
iz Podsrede, 96 let, Jožefa
OSOJNIK iz Križan Vrha, 92
let. Anton BOVHA iz Ortnice,
70 let, Neža ZAGAJŠEK iz
Predence, 73 let in Marija
KRAU iz Rogaške Slatine, 90
let .
Žalec
Umrli so: Blaž ARLIČ iz
Prelske, 80 let, Leopold
KLANČNIK iz Petrovč, 70 let,
Julijana ŽILNIK iz Vranskega,
64 let, Marija PANIČ iz Pre-
bolda, 85 let. Anton CVIKL iz
Prelske, 66 let in Leopoldina
PLASKAN iz Andraža nad
Polzelo, 72 let.
Velenje
Umrli so: Jožefa VORNE-
KAR iz Topolšice, 68 let, Flo-
rijana KLANČNIK iz Sloven-
skih Konjic, 70 let, Jožefa
TAJNIK iz Raven, 84 let, Is-
majl BERIŠA iz Velenja, 64
let, Valentin URH iz Sv. Pri-
moža na Pohorju, 72 let, Mi-
lan KITEK iz Paške vasi, 73 let,
Cecilija NAVERŠNIK iz Plešiv-
ca. 73 let, Frančišek REDNJAK
iz Pake pri Velenju, 66 let,
Martin LEMPL iz Šaleka pri
Velenju, Danijela TURNŠEK iz
Celja, 63 let, Feliks GOSNIK iz
Skornega, 77 let, Marija TAJ-
NIK iz Raven, 76 let, Marija
KOK iz Topolja, 85 let, Zdrav-
ko GOLOB iz Šmiklavža, 33
let, Elizabeta UGOVŠEK iz
Radmirja, 76 let, Franc SMOLE
iz Brezja pri Lejmarju, 85 let,
Marija HROVAT iz Velenja, 86
let, Štefan PETELINŠEK iz To-
maža nad Vojnikom, 79 let in
Neža GOLEJ iz Prekorij, 61 let.
trznig
Cene na celjski trS
februarja 1999
prosta delovna mesta
Območna enota Celje
Celje: pomožni delavec (2), čistilec vozil,
mizar, stavbni klepar, avtomehanik, šivilja,
frizer, zidar, voznik avtomehanik, prodajalec
tekstilnih-usnjenih artiklov, strojni tehnik,
kozmetični tehnik, ekonomski tehnik (2), in-
ženir elektrotehnike, zdravstveni terapevt, di-
plomirani inženir strojništva, profesor za an-
gleški jezik in profesor kemije.
Laško: kuharski pomočnik, inženir strojniš-
tva, inženir gradbeništva, inženir arhitekture,
diplomirani inženir farmacije in diplomirani
inženir gradbeništva (vs).
Slovenske Konjice: pomožni delavec, cvet-
ličar, kamnosek, voznik avtomehanik (3), pro-
dajalec živilskih in prehramb. artiklov ter dipl.
ekonomist za analize in planiranje.
Šentjur pri Celju: stavbni klepar, monter
ogrevalnih naprav, elektromonter, strojnik
gradbene mehanizacije, ekonomski tehnik,
komercialist in ekonomist za komercialno
dejavnost.
Šmarje pri Jelšah: keramijski delavec, grad-
beni delavec, zidar za zidanje in ometavanje,
zidar (3), kuhar, natakar, administrator in
kmetijski tehnik za vrtnarstvo (2).
Žalec: gradbeni delavec, pomožni delavec
2), pleskar, strugar (2), varilec (5), strojni
mehanik (2), prodajalec živilskih-prahramb.
artiklov (2). administrator, računalniški teh-
nik, ekonomist za analize in planiranje (2),
ekonomist za komercialno dejavnost in diplo-
mirani pravnik.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Ključavničar (2), varilec (2), avtomehanik,
prodajalec, natakar, strojni tehnik, elektroteh-
nik, ekonomski tehnik, ekonomist, diplomira-
ni inženir strojništva, diplomirani inženir
elektrotehnike.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
Hitro so naredili prostor na veliki gostilniški mizi in dva
močna moška sta nanjo položila mlahavo Poldetovo telo.
»Bojim se, da je zanj vsaka pomoč prepozna!« je s tesnobo
spregovoril eden od obeh mož, otipavajoč Poldetovo srčno žilo,
ki je v resnici za vselej nehala utripati. Smrt, ki je v tem
vstajenskem jutru tako nepričakovano in okrutno stopila med
ljudi v gostilni, je otopela njihove misli in ohromila njih
kretnje, da so nekaj časa tiho in nejeverno bolščah proti mizi,
na kateri je ležal ubit fant in le počasi dojemali, kaj se je v
resnici zgodilo.
»Po župnika in po žandarje naj kdo stopi, da še oni opravijo
svoje delo!« se je prvi zamolklo oglasil gostilničar in s svojimi
besedami prebudil ljudi iz njihove otopelosti.
Nedolgo za tem so gnali žandarji uklenjenega Janeza po trgu.
Vse njegovo vpitje, da je bila samo nesreča, je bilo zaman.
»Tvoja nesreča je samo v tem, da si zgrešil glavo, katero si'
želel razčesniti in treščil po oni, ki je bila že dolgo potrebna
takšnega plačila! Visel boš pa tako ali tako!« se je grobo zarežal
stražnik in s surovo kretnjo potisnil na smrt prestrašenega fanta
v plesnivo klet, ki je služila za zapor vaških falotov.
Župnik je medtem opravljal molitve nad umrlim. Hitro je
opravil in odhajajoč, obtožujoče pogledal po ljudeh.
»Če bi se držali mojih in božjih naiiJ<^ov, nam danes ne bi bilo
treba objokovati te nesmiselne smrti, ki je omadeževala slavo
vstajenja!«
Težko in obtožujoče so padle župnikove besede med ljudi, da
so s sklonjenimi glavami zapuščali gostilno in si tiho govorili,
kako hitro pride nesreča in božja kazen nad tiste, ki izzivajo
nesrečo ali celo samo smrt.
Peter še nikoli ni bil tako blizu trenutka, ko neusmiljena smrt
premaga življenje. Ves pretresen od novega spoznanja, je stopal
sam po poti proti domu.
»Le malo je manjkalo, pa bi bil jaz na Poldetovem mestu!« je
zgrožen pomislil. »Še nikoli nisem pomislil na svojo smrt, saj
imam vendar še vse življenje pred seboj!« ga je spreletelo ob novem
spoznanju, kako tanka je stena, ki loči naše življenje od večnosti.
Vse bolj se je plazila vanj temna slutnja nesreče in vse bolj je
spoznaval, da ga je danes smrtni udarec le po naključju zgrešil.
»Zaznamovan sem in v srcu čutim, da me ne čaka nič dobrega
na tem svetu!« ga je obsedla zoprna misel, ki ji ni mogel ubežati,
čeprav je že skoraj tekel zadnje metre proti domu.
»Kdo te je pa gonil preko hriba, da si ves razgret in zasopel?«
ga je začudeno vprašal oče Marko, ko je zagledal sina, vsega
prebledelega in potnega v obraz.
»Mislim, da me preganja moja smrt!« je blodeče odgovoril
Peter in se sesedel na klop pred hišo.
»O, sveta Marija, kaj se godi s Petrom?« je zdaj pogledala iz
hiše mati. »Ne vem še,« je odgovoril oče, a nekaj hudega je
moral doživeti, da je ves iz sebe.
Počasi, opiraje se na očeta in mater, je prišel Peter do postelje
v hiši. Brez moči je, kot pokošen padel vznak na posteljo in v
kratkih, težko razumljivih besedah dopovedal očetu in materi,
kaj se je zgodilo, potem pa padel v spanec, poln blodnih sanj in
nezavednih, kričavih besed.
Oče in mati sta ves ta čas stala ob sinovi postelji, še vedno
neverujoča v resničnost strašne novice, ki sta jo razbrala iz
zmedenih sinovih besed.
»Moralo je biti zelo hudo, da ga je tako razburilo in
prizadelo!« je po dolgem molku spregovoril Marko ženi. Peter
se je zdaj že umiril, iz materinih prsi pa se je izvil boleč vzdih:
»O, Kristus, zakaj me tako preizkušaš!«
»Kaj pa imaš ti pri vsem tem?!« je začudeno pogledal Marko
Franckin prebledeli obraz.
Vsa pretresena mu je povedala, kaj se je godilo z njo pri
zgodnji maši in po poti domov.
»Lepo sem hotela dopovedati Anki, naj ne misli na našega
Petra, a se mi vse bolj dozdeva, da me ni razumela in mi je
najbrž močno zamerila zaradi mojih svarilnih besed. Zdaj pa
zares ne vem, kaj naj storim?«
»Nikoli si nisem mislil, da si tako neumna!« je trdo odgovoril
oče Marko, da se je Peter ob njegovih glasnih besedah prebudil
iz spanca. Zanimalo ga je, čemu se oče in mati prepirata, zato je
z mižečimi očmi z zanimanjem poslušal očetove besede.
»Le kaj neki manjka Osojnikovi Anki? Pridna je, dobrega srca
in kot praviš, rada ima Petra. Vedi, da to več pomeni kot še
takšen denar, ki bi ga katera prinesla v hišo s svojo doto!
Zapomni si, da je čez denar še vedno hudič gospodar!«
Petru se je vrnila bistra misel, a vseeno se je v želji, da še več
izve iz njunega razgovora, delal, da še vedno spi v globokem
snu.
»Mislim, da mi je bilo dano dovolj jasno božje znamenje!« je
odgovorila mati. »Zato jaz ne bom več branila Petru in Anki
njune ljubezni. Če že tiščita v skupni jarem, bosta pač ra
sama voziti v klanec in zdole, ki ju čakajo na poti!«
»Tako je prav! In vedi, da sem jaz prav vesel, da bo
>mlada< iz soseščine. Še bolj si bomo lahko pomagali medi
pri delu in več bo veljala naša skupna beseda na vasi!«
»Naj bo, kakor je božja volja!« je odvrnila mati in z občul
poraza zapustila sobo.
Takoj, ko je ostala sama, ji je znova prišepetaval sam zlo
dušo svojo pogubonosno, sebično misel.
»Kmalu izgubiš sina! Vso ljubezen bo namenil Anki,
ostaneš sama, oropana vsega, s svojo bolečino v svi
kotu! Bolje bi bilo, da bi danes, tisti Janez, zadel Pet
glavo!«
»Ne, ne in tisočkrat ne!« se je mati obupno borila
neusmiljeni, uročni misli in se pokrižala, zroč v Trpeče]
križu. »Rekla sem, naj se zgodi tvoja volja, zato me ne izl
več v moji šibkosti!« je boleče zavzdihnila in začutila v
olajšanje, kot bi temne sile izgubile svojo moč nad njo.
V Petra se je hitro povrnila moč in nič več se mu ni
poležavati v postelji pri belem dnevu. Nekaj časa je še raz
Ijal o očetovih in materinih besedah, kmalu pa je odločno'
iz postelje.
»Kdo ve, kaj vse je morala poslušati Anka, ko jo je vzi
precep moja mati?!« se je zaskrbljeno spraševal. »Vedn
mislil, da bo oče tisti, ki bo ob moji ženitvi bolj gledal na
in takšne stvari, zato zdaj kar težko verjamem, da sem s
prav, kako je s svojimi pametnimi besedami hitro preprif
spametoval mamo. Le kaj je z mamo narobe, da ne razum^
srčnega glasu, ki me tako neustavljivo vleče k moji Anki?«'
zamislil sam pri sebi. »Toliko že poznam svojo mamo, dail'
vem, kako ji ni toliko-do denarja in imetja. Zagotovo in^
druge razloge, zaradi katerih se boji najine ljubezni.«
Bolj kot je razmišljal, bolj se mu je odkrivala prava p""
materinih skrbi in bojazni.
»Preveč rada me ima, zato se boji zame, da me izgub'
mano tudi mojo ljubezen, zdaj, ko si podariva z Anko
večno zaobljubo. V svojem materinskem strahu se posta^
bran, ne zavedajoč se, da moram jaz zaživeti svoje življert
končno za vselej pretrgati popkovino, ki me še vedno
nanjo, pa čeprav bo ob tem bolečina še tako huda!«
»Peter, kosilo je na mizi. Boš lahko prišel jest k mizi?« '*
zdramile iz razmišljanja skrbne mamine besede.
»Seveda, zdaj mi je že odleglo in popustila najhujša raz^
nost,« je mirno odgovoril in ji sledil v kuhinjo, kjer je na
dišalo praznično kosilo.
Pri mizi je bilo tiho, nihče ni našel besed, s katerimi bi lj
pot iz tega mučnega molka, ki je legal mednje. Ko so poti^
še žlice, ki so prej žvenketale ob porcelanaste krožnih
postala tišina prav nevzdržno težka.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
25
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Krivolovci na
očeh
kriminalistov
Kriminalisti urada kri-
minalistične službe UNZ
Celje se te dni ukvarjajo z
razčiščevanjem kaznive-
ga dejanja nezakonitega
lova, ko bodo zbrali vse
potrebne informacije, pa
se bodo odločili, koga od
domnevnih storilcev bodo
ovadili okrožnemu držav-
nemu tožilstvu.
Za zdaj so nezakonitega
lova osumili štiri osebe: R.B.
iz okolice Zreč, Š.M. iz oko-
lice Slovenske Bistrice, N.A.
iz Maribora in K.V. iz Ljub-
ljane. Zbiranje obvestil je še
v teku, opravili pa so že
hišne preiskave, v katerih so
našli osem ptičev dveh red-
kih in zaščitenih vrst soko-
la, ugotovili pa so še, da so
nekatere ptiče, ki so jih
osumljenci ulovili, že pro-
dali, nekaj pa jih je pobegni-
lo. Ker si je eden izmed
osumljencev prisvojil ranje-
nega sokola, vloge ostalih
pa še niso povsem razčišče-
ne, se bodo kriminaUsti o
kazenskih ovadbah odločih
po končani preiskavi. Za lov
zaščitenih vrst ptic je po
naši kazenski zakonodaji
zagrožena zaporna kazen
do dveh let.	M.A.
Janša očital, Mohorko odgovori
Poslanec rušil ministra in obtoževal vodstvo UNZ Celje - Od kod Janši informacije, v celjski upravi ne vedo	|
Na seji državnega zbora,
ko si je opozicija prizadevala
z interpelacijo odstraniti no-
tranjega ministra Mirka
Bandlja, je nastop Janeza
Janše, prvaka SDS, vrgel
senco tudi na Upravo za no-
tranje zadeve Celje. Navedel
je tri primere domnevnih ne-
pravilnosti, to pa je v celjski
upravi sprožilo močno reak-
cijo in odziv, ki so ga naslo-
vili na javnost.
Janša je v svojem nastopu
opozoril na primer neukrepa-
nja, ko naj bi bil komandir
policijske postaje Šmarje pri
Jelšah s službenim vozilom
udeležen v prometni nesreči z
materialno škodo, vodstvo pa
naj bi ga »nagradilo« s preme-
stitvijo na višje delovno me-
sto.
Na ta očitek v UNZ Celje
odgovarjajo z navedbami, da
so zoper šmarskega koman-
dirja podali predlog sodniku
za prekrške in zoper njega
uvedli disciplinski postopek.
V disciplinskem postopku mu
je načelnik uprave izrekel dis-
ciplinski ukrep, s 1. septem-
brom lani pa je bil isti koman-
dir premeščen v OKC na de-
lovno mesto vodje izmene.
Očitana prometna nesreča se
je zgodila 29. decembra leta
1995, disciplinski postopek
zoper njega je bil končan 23.
februarja 1996, na delovno
mesto vodje izmene pa je bil
premeščen šele pred dobrimi
petimi meseci. V UNZ Celje
trdijo, da premestitev koman-
dirja policijske postaje na me-
sto vodje izmene v operativ-
no-komunikacijskem centru
uprave ni napredovanje, sploh
pa ta premestitev nima nobe-
ne povezave s prometno ne-
srečo s službenim vozilom.
V drugem primeru je Janša
navrgel očitek, da delavci
UNZ Celje zoper nekatere dr-
žavljane-kršitelje ne ukrepajo.
To naj bi se zgodilo takrat, ko
so policisti ugotovili, da je di-
rektor Cestnega podjetja Celje
vozil v prometu v vinjenem
stanju, nekdo pa naj bi kasne-
je ukrepanje zoper kršitelja
preprečil. Za to »uslugo« naj bi
se v Cestnem podjetju oddol-
žili tako, da so za vodilne v
UNZ Celje organizirali ekskur-
zijo v Švico.
Za javnost so v posebnem
sporočilu UNZ Celje navedli,
da se delavci UNZ Celje ali
policijskih postaj s tega ob-
močja niso nikoli udeleževali
ekskurzij, ki naj bi jih organi-
ziralo Cestno podjetje Celje.
»Res pa je, da so se že nekaj let
(enkrat letno) posamezni sta-
rešine s policijskih postaj in
uprave, ki so odgovorni za po-
dročje prometa, pridružili
strokovnim ekskurzijam, ki
jih je za svoje delavce organi-
ziralo Podjetje za varstvo in
obnovo cest Celje. Zavračamo
vsakršno namigovanje, da za-
radi teh ekskurzij nismo ukre-
pah zoper delavce v tem pod-
jetju,« so obrazložili v sporoči-
lu za javnost, na naše dodatno
vprašanje pa so zatrdili, da
direktor Cestnega podjetja Ce-
lje ni bil še nikoli v policij-
skem postopku zaradi vožnje
pod vplivom alkohola ali zara-
di kakšnega drugega hujšega
prekrška.
Kot tretji primer domnevnih
nepravilnosti v UNZ Celje je
Janša navedel dogodek iz leta
1997, ko naj bi bil komandir
policijske postaje iz Žalca sto-
ril hud prekršek z elementi
nasilja in nadlegovanja v po-
stopku s skupino mladih ob-
čanov, domnevnih kršiteljev
javnega reda in miru. Name-
sto da bi komandirja primerno
kaznovali, so ga premestili na
odgovornejše delovno mesto,
je bil Janšin očitek odgovor-
nim delavcem v celjski upravi.
V sporočilu za javnost, pod
katerega se je podpisal načel-
nik UNZ Celje Dušan Mohor-
ko, zatrjujejo, da so Janšine
navedbe netočne in zavajajo-
če. Res je, da so 9. julija 1997
zabeležili telefonsko pritožbo
občanke o nedostojnem vede-
nju komandirja, že naslednji
dan pa je načelnik uprave ime-
noval komisijo, ki je primer
raziskala. Načelnik je nemu-
doma pooblastil drugega de-
lavca za vodenje žalske poli-
cijske postaje. V nadaljevanju
pa v sporočilu za javnost nava-
jajo, da so (na osnovi ugotovi-
tev komisije) zoper komandir-
ja podali predlog za uvedbo
postopka o prekršku zoper
javni red in mir, obenem pa so
ga razrešili komandirske funk-
cije in ga s policijske postaje
premestili na manj odgovorno
delovno mesto v upravi. »Ko-
misija pri preverjanju,}
tovila nobenega suiria'
komandir storil kaznivJi
nje,« so zapisali in
»V UNZ Celje torej arg^j
rano zavračamo očitkej
krepanju. V vsakem p,
posebej smo ukrenili ^
trebno, da smo lahko u§
dejansko stanje in ukret
veljavni zakonodaji.«
Na naše posebno vprji
od kod poslancu Janši,
informacije oziroma ofj
jih je na račun odgovo,
UNZ Celje navedel nas(
žavnega zbora ob inted
zoper (zdaj že odstavijo
ministra Bandlja, smol
odgovor, da tega ne vedo
izvora informacij niso
jali.
mini krimiči
Vlomil v klet
V času od 12. do 16. fe-
bruarja je neznani storilec
prišel v kletne prostore stano-
vanjskega bloka v Šaleku,
kjer je odstranil obešanko na
kletnih vratih Boštjana L., iz
notranjosti pa odnesel več ko-
sov različnega orodja in vrtal-
ni stroj Black&Decker v skup-
ni vrednosti okoli 30 tisoč to-
larjev.
Razočaranje
v sredo, 17. februarja do-
poldne, je nekdo, v čakalnici
zdravstvenega doma na Gre-
gorčičevi ulici v Celju, z obe-
šalnika ukradel moško torbo,
last Stanka G. Ko je kasneje
pregledal notranjost, je bil go-
tovo razočaran, saj je našel
dve prazni denarnici, osebno
izkaznico in šop ključev.
Ustrelil v okno
v sredo, 17. februarja nekaj
pred 21. uro, je neznani stori-
lec stal na parkirnem prostoru
pri samopostrežni trgovini na
Dobrni in od tam ustrelil v
okno ene izmed sob Nočnega
kluba Dobrna. V tem času je
bila v sobi ena izmed klubskih
plesalk, ki pa na srečo ni bila
ranjena.
Okradeni pub
v noči na 18. februar je nez-
nani storilec vlomil v gostinski
lokal Columbus Pub na Gos-
poski ulici v Celju. Po temelji-
tem ogledu notranjosti lokala
je odpeljal dva 500-wattna
zvočnika pioneer, mešalni
pult, registrsko blagajno, 3
ročne'ure seiko in naf-naf, 60
zavojčkov cigaret Marlboro in
več kot 50 tisoč tolarjev goto-
vine. Lastnik Zvone S. je oško-
dovan za približno 700 tisoč
tolarjev.
Gasilec bo
Kaže, da bo v spodnjem de-
lu Savinjske doline nekdo us-
tanovil svoje gasilsko društvo.
V tem mesecu si je že nabavil
nekaj najnujnejše gasilske
opreme, ko je na Hmezadovi
farmi v Zalogu ukradel 5 gasil-
skih cevi in ročnik v skupni
vrednosti okoli 40 tisoč tolar-
jev.
Podtaknil požar
v petek, 19. februarja nekaj
minut pred četrto, je na Cesti
talcev v Šoštanju zagorel to-
vorni avtomobil Fiat ducato
maxi, last Janeza D., uporab-
ljal pa ga je Bojan L. iz Šošta-
nja. Vse kaže, da je bil požar
podtaknjen, z gasilnim apara-
tom pa ga je pogasil nek ob-
čan, ki je bil takrat v bližini.
Na vozilu je škode za okoli
200 tisoč tolarjev, požigalca
pa še iščejo.
Po Žago v
prtljažnik
Prejšnji četrtek je nekdo
ukradel motorno žago Hus-
quarna. To je storil tako, da je
segel na prtljažnik osebnega av-
tomobila, ki je bil parkiran na
Kolodvorski ulici v Šmarju pri
Jelšah. Maks K. je oškodovan za
približno 50 tisoč tolarjev.
Vse štiri pokrove
v noči na 19. februar je nek-
do osiromašil kolesa na oseb-
nem avtomobilu Renault clio,
parkiranem na Razlagovi ulici
v Celju. Odstranil in odnesel je
vse štiri okrasne pokrove, s
tem pa Dejana Š. oškodoval za
24 tisoč tolarjev.
V čakalnici
v petek, 19. februarja do-
poldne, je neznani storilec
kradel v čakalnici žalskega
zdravstvenega doma. Najprej
je z otroškega vozička pobral
žensko denarnico, nato pa se-
gel v žep tuje jakne. S tem je
oškodoval Branislavo B. iz
Žalca in Valentino Š. iz Šem-
petra, vsako za okoli 10 tisoč
tolarjev.
Če stanovanje ni
zaklenjeno
Minuli četrtek zvečer je
nekdo vstopil v odklenjeno
stanovanje na Efenkovi cesti
v Velenju. Iz predprostora je
ukradel rdečo moško bundo
Elan in denarnico z osebnimi
dokumenti ter nekaj denarja.
S tatvino je Marjan K. oško-
dovan za okoli 30 tisoč tolar-
jev.
obvestil policijo
v četrtek ponoči je 36-letni
Vili K. brez vprašanja vstopil v
nenaseljeno in nezaklenjeno
stanovanjsko hišo Staneta B. v
Vrbju. V času, ko je nočni
obiskovalec izbiral razna rab-
ljena oblačila, je lastnik o tem
obvestil žalske policiste, ki so
Vilija prijeli v neposredni bli-
žini hiše, kjer je kradel in mu
oblačila zasegli.
Luci s strehe
v noči na soboto, 20. fe-
bruarja, je neznani storilec
stopil na streho tovornjaka,
parkiranega na Primorski cesti
v Šoštanju. Na vozilu je de-
montiral in ukradel dve rume-
ni rotacijski svetilki, Antona
R. pa oškodoval za 36 tisoč
tolarjev.
Okradel Angelo
v soboto dopoldne je nekdo
na Savinjski cesti v Mozirju
okradel Angelo U. Iz usnjene
torbice ji je pobral denar in
hranilno knjižico ter je s tem
oškodoval za okoli 50 tisoč
tolarjev.
Punto z lepotno
napako
v noči na 20. februar se je
neznani storilec lotil osebnega
avtomobila Fiat punto, parki-
ranega v stanovanjski soseski
Pod gabri v Celju. Z ostrim
predmetom ga je vsega pori-
sal, lastnico Sašo K. pa oško-
doval za približno 150 tisoč
tolarjev.
Vabljive diskoteke
Diskoteke so kot nalašč za
nepridiprave, ki znajo s pri-
dom izkoristiti nepazljivost
oziroma odsotnost obiskoval-
cev. To je storil tudi nekdo, ki
je v diskoteki Lady D v Lesič-
nem segel v zunanji žep odlo-
žene jakne Martina O. in mu
ukradel 70 tisoč tolarjev goto-
vine.
Mesokradec
v času od 5. do 20. februarja
se je neznani storilec zadrže-
val v leseni uti za sušenje me-
sa v Skornem pri Šoštanju. Na
tak način se je založil s tremi
kosi »plečeta« in desetimi sala-
mami. Klemen M. je oškodo-
van za 22 tisoč tolarjev. -
Ukradel laguno
Prejšnjo soboto ponoči je iz-
pred gostinskega lokala Skal-
ca na Šmarški cesti v Velenju
neznano kam izginilo osebno
vozilo Renault laguna 1,8 RT
break. Ukradena laguna je ko-
vinsko zelene barve, z reg.
oznako CE 68-61 A. Lastnik
Aleksander K. iz Velenja je
oškodovan za okoli 2 milijona
300 tisoč tolarjev.
Okradel šivilje
Policisti PP Celje so bili
obveščeni, da je nekdo, v ča-
su od 24. novembra lani do
21. februarja, vlomil v šivilj-
sko delavnico na Celjski cesti
v Vojniku. Ukradel je veliko
količino različnega metrske-
ga blaga, sukanca, okrasnih
trakov in gumic. Lastnica de-
lavnice Zdenka K. je oškodo-
vana za okoli 2 milijona to-
larjev.
Traktor po delih
v noči na 22. februar je nez-
nani storilec stopil pod gospo-
darsko poslopje na Vodovod-
no cesto v Zrečah in se tam
lotil kmetijskega traktorja. S
traktorja Univerzal je demon-
tiral pokrov motorja, sprednji
žaromet, alternator, akumula-
tor, kombinirani filter za zrak
in sprednja pogonska kolesa.
Potem je z bližnje krožne žage
ukradel še elektromotor, last-
nika Alojza H. pa oškodoval
za okoli 400 tisoč tolarjev.
Prepir in bes
v novi vasi v Celju sta se
22. februarja popoldne sprla
in nato stepla Gorazd P. in
Alen R. Po končanem obra-
čunu pa se je Gorazda pola-
stila tako huda jeza, da je
vzel v roke žepni nož in z
njim prerezal vse štiri pnev-
matike na Alenovem avto-
mobilu ter mi s tem povzro-
čil za okoli 60 tisoč tolarjev
gmotne škode. Zaradi prete-
pa se bosta udeleženca zago-
varjala pri sodniku za pre-
krške, Gorazd pa bo moral še
na sodišče zaradi suma stori-
tve kaznivega dejanja poško-
dovanja tuje stvari.
Izsiljevalci
v ponedeljek, 22. februarja
zvečer, so bili na Rudarski
cesti v Velenju na delu štirje
izsiljevalci. Mladi nasilniki so
od mladoletnega Primoža
zahtevali in dobili 350 tolar-
jev in 3 bloke za malico, od
mladoletnega Minela pa so
izsilili 1.200 tolarjev. Velenj-
ski policisti nasilneže še išče-
jo.	M.A.
Podjetje NT&RC d.o.ol
direktor: Jože Cerovš^
poslovni sekretar: Suzanal
Podjetje opravlja časopS
založniško, radijsko in agenc
tržno dejavnost. Naslov: Pre|
va 19, 3000 Celje, telefon (i
422-50, fax: 441-032^
Novi tednik izhaja vsak čet
Cena izvoda je 280 tolaiji
Naročnine: Majda Kl^
Mesečna naročnina je 930\^
Za tujino je letna naročninal
tolarjev. Številka žiro rač^
50700-601-106900. NenaroJ
rokopisov in fotografij ne vral
Tisk: Delo, Tisk časopisov ini
d.d., Ljubljana. Dunajskas
direktor: Alojz Zibelnik
Na podlagi mnenja Ministrsn
informiranje z dne 23.6.1992
časopis Novi tednik med proi:
informativnega ziiačaja, za kai
plačuje 5% davek od pron«
proizvodov.
mm
Odgovorni urednik
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tedniki
Milena B. PokliČ.
Urednica Petice: Tatjana Cvi
Uredništvo: Marjeb Agrež, J*
Intihar, Brane Jeranko, Ksenflal'
Gregor Katič, Urška Selišnik. 1«
Stamejčič, ŽeljkoZule.
Tajnica uredništva: Mojca Mi
Tehnični urednik Franjo Bo?
Računalniški prdom: Roli^i
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagit
E-mail: tednik@NT-RC.si
rTTITTTIt
Odgovorna urednica:
Nataša Gericeš-Lednik:;
Uredništvo: Simona BrgleZ'
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja P
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Šp
Vodja tehnike: Bojan tt^
Telefon studia (za oddaje vi
4900-880,4900-881
E-mail: Radio@NTRCi
IHM
Opravlja trženje oglasnega pr®
Novem tedniku in Radiu 0
ter nudi ostale agencijske sti?*
Vodja Agencije: Franček
I^paganda: Valter Leben. ^
Grabar, Zlatko Bobinac, C^
Koprivica, Vesna
Koordinator trženja: Mitja
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032,443-511
E-mail: Agencija@NT-R'^
KRONIKA
31
KOčne
cvetke
^ torek, 16. februarja po-
, gp poklicali iz bolnišnice,
'o imeli opravka z razgra-
in alkoholno pregretim
[rjanom Božidarjem K., ki
■| take volje, da bi se kar
el z osebjem. Ker Božo ni
ujni medicinski primer, so
j^licisti odstranili s prizo-
^jp s tem pravim bolnikom
Jjtovili nočni mir in počitek,
fjeka gospa se je v sredo
pgtih zjutraj pritoževala
hrupom, ki naj bi se širil
nočnega kluba Mustang
policisti tam niso zaznali
f nobenega nemira, ki bi
P^l javni red in mir.
V	stanovanju na Milčin-
1 je bil v sredo popoldne
'ep. Dva sta se spravila na
ga, žalostno pa je, da sta se
[lastnega očeta spravila si-
3 Boštjan in Marko.
V	sredo zvečer je bila na-
) situacija na parkirišču
j gostiščem Bolero v Ko-
j. Tam sta se srečala sprta
o H. in Jurij P., zadeva pa
erazvila tako, da se je Silvo
adil v Jurija.
Vpetek ponoči je po bloku
ulici Bratov Vošnjakov od-
vala glasba, ki je Ivan Z. ni
j času primerno ukrotiti,
icisti so prišli, napisali po-
nico, kalilec nočnega miru
bo plačal.
V	soboto dopoldne je tem-
lamentna Marija G. z Voj-
)\'e lastnoročno napadla
Dfto^fra L.
[ F/iedeljo ob štirih je sta-
pce v bloku na Čopovi 17
udil neznosni hrup, ki je
eval po hodniku. To je bil
ni Mitja K., sosed iz iste
:e, ki je glasno bentil in
si po vratih.	M.A.
Vzrok smrti je bila utopitev
Celjski kriminalisti so
pred kratkim obravnavali
primer smrti zaradi utopi-
tve, ki so mu, zaradi nekate-
rih okoliščin, posvetili po-
sebno pozornost.
Policisti so bili 9. februarja
obveščeni, da v hišnem vod-
njaku v Škalah leži mrtva Iva-
na Š. (65) in da jo je tam našel
njen nečak.
Na kraju dogodka so krimi-
nalisti ugotovili, da je v tri
metre globokem vodnjaku
Ivana Š. ležala približno dva-
najst ur. Takoj so poklicali
krajevno dežurno zdravnico,
ki je odredila sanitarno ob-
dukcijo, le-ta pa je pokazala,
da pri pokojni ni šlo za nasil-
no smrt, ampak za smrt zara-
di utopitve. O teh ugotovi-
tvah in ostalih preiskovalnih
opravilih so kriminalisti po-
slali poročilo na celjsko
okrožno državno tožilstvo.
S tem primerom so se poli-
cisti in kriminalisti podrobne-
je ukvarjali zaradi precej nena-
vadnih okoliščin, saj se je pred
njih postavljalo glavno vpraša-
nje, kako je ženska sploh mo-
gla pasti v vodnjak v neposred-
ni bližini hiše, ki je bil delno
prekrit z betonsko ploščo, za-
radi česar je bila odprtina pre-
cej majhna. Akcija zbiranja ob-
vestil je bila podrobna in širo-
ka, sum o hudem kaznivem
dejanju pa je dokončno ovrgla
obdukcija. Ženska je v vodnja-
ku umrla zaradi utopitve, za-
kaj oziroma kako je do te ne-
sreče prišlo, pa je še vedno
odprto vprašanje, ki pa ni več v
domeni poHcije.	M.A.
Povozil ga je vlak
Potniški vlak, ki je 17. februarja zvečer vozil na relaciji
Brežice - Zidani Most, je ob 19.35 uri pri tovorni postaji v
Zidanem Mostu zbil pešca.
Nesreča se je zgodila, ko je pešec, 52-letni Venčeslav L. iz
Obrežja pri Zidanem Mostu, prečkal železniške tire in ob
sebi potiskal kolo. Takrat je pripeljal omenjeni potniški vlak,
ki je pešca zbil, trčenje pa je bilo tako močno, da je Venčeslav
L. umrl na kraju nesreče.	M.A.
Našli mrtvo
Na dvorišču stanovanjske hiše v Zbelovem so 17. februarja
dopoldne našli mrtvo Marijo B. (53).
Vse kaže, da je pokojna prejšnji dan ponoči nameravala v
vinsko klet po pijačo, na poledenelem dvorišču pa je padla in
tam umrla zaradi podhladitve. Natančnejši vzrok smrti bo
pokazala obdukcija.	M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 26. februarja dopoldne na območju Laškega in
Žalca, popoldne pa na območju Mozirja in Celja; ,
•	v soboto popoldne na območju Žalca in Slovenskih Ko-
njic;
•	v nedeljo, 28. februarja popoldne na območju Šmarja pri
Jelšah in Celja;
•	v ponedeljek, 1. marca dopoldne na območju Velenja in
Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Žalca in
Slovenskih Konjic;
•	v torek, 2. marca (ves dan) bo po celotnem območju UNZ
Celje prehitre »lovil« laserski merilnik hitrosti;
•	v sredo, 3. marca dopoldne bodo radarske kontrole na
območju Celja in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju
Laškega in Velenja ter
•	v četrtek, 4. marca dopoldne na območju Žalca in Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju in
Rogaške Slatine.
Laserski merilnih hitrosti bo do 4. marca pogosteje »obra-
toval« na območju Šentjurja pri Celju in Rogaške Slatine.
Tatvine iz vozil
V	sredo, 17. februarja zve-
čer, je neznani storilec vstopil
v osebno vozilo Ford escort,
parkirano v podzemni garaži
na Kardeljevem trgu v Vele-
nju. Iz vozila je ukradel mobil-
ni telefon GSM Ericsson, s tem
pa Gorana J. oškodoval za
okoli 30 tisoč tolarjev.
V	četrtek, 18. februarja po-
poldne, je nekdo vlomil v
osebni avtomobil tujca Ahme-
ta A., ki je bil parkiran pri
centru Interšpar v Celju. Iz
vozila je storilec ukradel de-
narnico in dve vrečki pralnega
praška. Denarnica je bila, na
njegovo bridko razočaranje,
prazna.	M.A.
Urni gasilci
' torek, 17. februarja
fog poldneva, je zagorelo
stanovanjski hiši Jožeta
»Bregu pri Zrečah.
'olicisti so na kraju požara
tovili, da so se vnele saje v
®iku, pri tem pa so se sta-
■ aluminijasta vratca na
^iku. Vratca so padla na
v kuhinji in tam zanetila
^r- Pri požaru je bil poško-
dimnik, zraven pa še
del kritine. Ogenj so
"O lokalizirah in pogasih
gasilci, s tem pa je bila
škoda na objektu
''^na.	M.A.
Stare table dajejo prostor
novim
Neprometna signalizacija bo odslej v mestu ob Savinji bolj
urejena, poenotena, lepša na izgled in tudi učinkovitejša.
Gre za neustrezne usmerjevalne table in znake, ki jih je
treba odstraniti in postaviti nove.
To nalogo je Mestna občina Celje (s koncesijsko pogodbo)
zaupala podjetju Metropolis Media d.o.o. iz Ljubljane. Po
pogodbi in v sodelovanju z inšpekcijskimi službami se je akcija,
v kateri bodo postopoma na novo uredili sistem neprometne
signalizacije, pričela v ponedeljek, ko so odstranili prve neu-
strezne in neugledne usmerjevalne table in njih nosilce.To se je
zgodilo v križišču med Savinjskim nabrežjem in Ulico XIV.
divizije, v nadaljevanju tega projekta pa bodo, predvidoma do
poletja, odstranili vse ostale neustrezne usmerjevalne table in
znake ter s tem neprometno signalizacijo na novo uredili in jo
posodobili.	M.A., Foto: GREGOR KATIČ
32
ZANIMIVOSTI
Najtežje Celjane
bolijo glave
Enega od najtežjih Celja-
nov, pa ne po teži, ampak po
pomembnosti njegovega po-
ložaja, močno boli glava, saj
ga skušajo te dni odžagati.
In to kar iz samega sloven-
skega vrha.
Vse skupaj se je začelo s
tem, da bi se vladni šef dr.
Janez Drnovšek rad odkrižal
ministra Metoda Dragonje.
Ta mu je že najmanj petkrat
obljubil, da bo sam odšel z
ministrskega položaja, pa se
je vedno in zadnjih hip premi-
sli. Zdaj pa se je, tako izgleda,
odločil in bi rad odšel na svoj
nekdanji dobro plačani polo-
žaj generalnega direktorja to-
varne zdravil Lek v Ljubljani,
ki pa ga trenutno zaseda dr.
Andro Ocvirk. Temu se s po-
ložaja ne mudi, kljub temu,
da ima nekje v tujini obljub-
ljeno dobro plačano službo,
toda vladni pritisk je iz dneva
v dan močnejši. Pa ne, da bi
gospoda Ocvirka podih iz Le-
ka, sam ve, da dve tako moč-
ni osebnosti, kot sta on in še
vedno minister Dragonja, v
isti ekipi enostavno ne more-
ta sodelovati. Pri vsem tem pa
ima Metod Dragonja v rokavu
močnejši adut; takrat, ko je
odhajal na ministrski položaj,
so mu obljubih (tudi pisno),
da se bo lahko vrnil na svoj
nekdanji položaj. In tako je
zdaj samo še vprašanje dni,
ko bo najmočnejši ljubljanski
Celjan moral spakirati kovč-
ke, kajti nekakšen svetnik ali
pa pomočnik Metoda Drago-
nje noče biti.
Toda Andro Ocvirk ni edini
Celjan, ki ga te dni v slovenski
prestolnici boh glava. Tudi as-
pirin, ki mu ga pridno nosi
žena Mojca, nič ne pomaga
drugemu močnemu Celjanu,
načelniku generalštaba slo-
venske vojske brigadirju
mag. Iztoku Podbregarju.
Bilo je v času, ko je Ljubljano
zamedlo več kot pol metra
snega in promet je skoraj
ohromel. Pa se je znašla ljub-
ljanska županja Vika Potoč-
nik v strahu, da bo promet
popolnoma ohromel, da bo
sneg, ki ga ni bilo toliko že
vse od slovitega leta 1952 (ta-
krat so v Ljubljani, pa tudi v
drugih slovenskih mestih ko-
pali rove, po katerih so se
lahko ljudje prebijah v službo
ah otroci v šolo), podrl kak-
šno streho ali kaj podobnega
in je ročno zavrtela telefon-
sko število Slovenske vojske
in jo zaprosila za pomoč. Da
bi mladi fantje, sicer pomeh-
kuženi kot pač so, prijeli v
roke lopate ah pa kaj podob-
nega in pomagali.
»Ne v Sloveniji, še manj pa v
Ljubljani, ni izrednih razmer
zaradi snega,« je bil odgovor
in seveda fantov ni dobila. To-
da glej, kar ni dobila mestna
županja, je dobil lastnik za-
sebnega teniškega kluba Ko-
nex, ki ima ob cesti na Brdo, to
je v nekdanji občini Vič v nek-
danjih tovarniških halah svoja
igrišča. Pa ne samo za tenis,
tudi za squash. Tam je kar
dobro obiskan gostinski lokal
z dobrimi picami, v njem pa se
rade zbiraj tudi dobre mač-
ke. Morda zaradi pijače,
vzdušja ali pa preprosto zato,
ker vedo, da tja zahaja ljub-
ljanska elita, med njimi visoki
častniki slovenske vojske. Tu-
di Stane Valant, Slovenec z
največ direktorskimi funkcija-
mi (natolcujejo, da je sedem-
kratni direktor ali pa vsaj zelo
pomemben član kakšne upra-
ve ali nadzornega sveta), je
tam reden gost, večkrat pa so
v popolni teniški bojni opremi
videli financ ministra Mitjo
Gasparija. Eden od lastnikov
Konexa, pravijo namreč, da
sta lastnika dva, se je zbal za
pokrito igrišče in zaprosil je
prijatelje iz Slovenske vojske,
naj mu posodijo nekaj fantov,
da bodo očistili sneg s strehe
balona. In tako je 35 vojakov
iz vojašnice Moste pridno či-
stilo in očistilo streho. Lastnik
Konexa je ostal brez snega,
trije visoki častniki pa trenut-
no brez službe, saj so jih mo-
rali suspendirati, dokler se ce-
lotna snežna zadeva ne razči-
sti.
Morda pa je nehala boleti
glava velenjskega svata Lada
Ambrožiča, enega od najbolj
močnih mjjž slovenske nacio-
nalne televizije. Izgleda, da se
je Lado naveličal urednikova-
ti informativnemu programu,
ah pa se je navehčal nenehno
dopovedovati, da ni ne bel in
ne črn, ne levi in ne desni,
ampak samo novinar-ured-
nik, ki pošteno opravlja svoje
delo, zato se je prijavil na
razpis za mesto direktorja te-
levizijskih programov. No, re-
zultat glasovanja v Svetu RTV
je znan, ponovno je bil izbran
mariborski Ljubljančan Janez
Lombergar.
........... ^JJ^^ J_ KAVRAN
Andro Ocvirk
Iztok Podbregar
vitezi belega mesta
tračnice
Od kod luknje v
proračunu?
»Par let, vsaj 2 ali tri leta,
nisem vedel, zakaj se pri pro-
računu gre, pa še tudi danes
mi ni čisto jasno,« je izjavil
eden izmed žalskih svetnikov.
Če ne gre, pač ne gre, dodaja-
mo mi.
Kazen mora biti
vzgojna L
Po odločitvi žalskega župa-
na Lojzeta Posedela žalski
svetniki ne bodo prejemali sej-
nin, dokler ne bodo sprejeli
statuta. Lep primer vzgojne
kazni, ki bo, predvidevamo,
hitro zalegla.
Kazen mora biti
vzgojna 11.
še primerček »vzgojne kaz-
ni« po žalsko: direktor zdravs-
tvenega doma je na avdienco
pri županu čakal pol ure. Tako
je na lastni koži skusil, kako se
počutijo njegovi pacienti.
(Ocl)kloni
Po malem zime že zmanjkuje,
in ministra Bandlja nič več ni,
gripa še ne pojenjuje,
tako se v krogu svet vrti.
Na Kosovu se čas odšteva,
a vprašanje je zdaj, komu,
sistem volilni nas preveva,
dilema to je v našem domu.
POPEVKAR
Občasna svetovalka?
Ogromna očala, ki si jih je celjski župan Bojan Šrot minuli torek nataknil na nos, so po nji
izjavi namenjena temu, da lažje vidi ogromno proračunsko luknjo v občinski blagajni. '
Kako jo zapolniti, je seveda drugo vprašanje! Nanj bi morda lahko pomagala iskati odm
tudi prikupna sova, ki pa je - kot smo neuradno izvedeli - žal knežjemu mestu pripravljenam
modrost ponuditi le enkrat letno. Na pusta!	F
nasmeh,
prosim!
Lidija Makuc iz Celja je
tokrat izbrana za nagrajen-
ko z izletom šaljivcev.
Obletnica poroke
žena: »Poslušaj, jutri bo de-
set let, odkar sva se poročila.
Ali ne bi ubila tistega debele-
ga purana?«
Mož: »Purana bi ubila? Kaj
pa je on kriv, če sem jaz tebe
vzel?«
Je tO na Arktiki?
Ta posnetek pa je zares tak, kot bi bil z daljnega sevef^
ni! Posneh smo ga v Preboldu, kjer je lastnik pasje drij
Darko Naraglav za svoje ljubljence skopal v snegu rov.
bolj zabavnega si za samojede skoraj ni mogoče izmislif'j
T. TAV
REPORTAŽA
33
Ali Masaji berejo
Novi tednik?
Živinorejci in bojevniki - Njihova prihodnost je negotova
že kot osnovnošolca me je
jnimal širni svet z vsemi
ojimi posebnostmi. Pri
pku zemljepisa so bili mo-
radarji (beri ušesa) usmer-
Bi v pravo smer, kar se pri
jvenščini ni dogajalo. Ko
bilo govora o južnoame-
Jih Indijancih, Tibetan-
i ali afriških Masajih, mi
srce vedno hitreje bilo. Pri
dijancih so mi bili Inki
jdako najbližji zaradi vi-
ike civilizacijske ravni,
^j posebnega so se mi
ideli skrivnostni Tibetanci,
)nU?sajih pa sem občudo-
valajihovo odločnost, nepo-
hjifnost in velik ponos. Ker
|n prvi dve deželi obiskal
pred leti, je bil čas, da
Sčem še Masaje.
Ko sva se z Binetom Javerni-
m vračala iz Mt Kenye (naj-
Sjivrh Kenije), sva se odloči-
da greva v samo osrčje
žele Masajev - Masai Maro.
) tem čudovitem parku žive
Jsaji v precejšnjem številu.
)iskali so kamp, v katerem
10 prebivali in nas povabili
masajsko pot, ki se je vila
na bližnji hrib. Nekateri po-
potniki so raje ostali pri var-
nih šotorih, nekaj pa nas je
bilo takšnih, ki smo sledili
neustrašnim Masajem, da bi
spoznali njihovo življenje v
savani. Opazovati živali iz av-
ta je povsem nekaj drugega
kot zunaj njega. Levi, te velike
mačke, se običajno ne pustijo
božati. Pred kratkim se je tak-
šno »božanje« slabo končalo
za hrabrega Japonca. Našli so
ga razmesarjenega.
Na poti so nam Masaji poka-
zali, kako se hranijo s plodovi
savane in kako v nekaj minu-
tah prižgejo ogenj z drgnje-
njem lesa ob les. Živijo z nara-
vo in jo znajo ceniti.
Naslednji dan smo obiskaU
masajsko vas, ki je nekaj po-
sebnega. Hiše so napravljene
iz blata. So preproste, v no-
tranjosti je le en prostor z
manjšim separejem, kjer
imajo spravljene kakšne
drobnarije. Čez dan gori
ogenj, ki je zelo pomemben v
njihovem življenju. Hiše so
postavljene v krogu, vas pa
ščiti bodikavo grmičevje.
Običajno je tako, da imajo v
centru vasi še ograjen prostor
za živali. Ker se ukvarjajo
predvsem z živinorejo, so tu
doma muhe in to v velikem
številu. Pri ženskah, občasno
tudi pri ponosnih moških, je
opaziti veliko radovednost.
Vse se jim zdi zanimivo.
Sprašujejo te, od kod si, kje
je tvoja dežela, radi pogleda-
jo v časopis, kaj je novega.
Ljubili so meč in
pomilovali plug
Masaji so nilo-hamitsko
pleme. Njihovi predniki so
Niloti - ljudstvo s sudanskega
gornjega toka Nila. To pleme
je do 20. stoletja z vojaško
močjo obvladovalo velik del
vzhodne Afrike od Viktoriji-
nega jezera do Indijskega
oceana. Najvplivnejši voditelj
Masajev je bil Mbatin. Združil
je različna plemena v masaj-
sko skupnost, ki je zavzemala
207.000 km^ ozemlja. Ta vo-
ditelj, ki je bil obenem tudi
vrač, je napovedal nekaj kata-
strof (epidemije, vojne in dru-
ge nesreče), ki so se potem
tudi zgodile.
Masajev je od 300 do 400
tisoč, živijo v Keniji
(180.000) in Tanzaniji no-
madsko življenje v savani. Uk-
varjajo se z živinorejo, ki je po
njihovem mišljenju edini člo-
veka vreden način življenja.
Zato so obrtnike in poljedelce
pomilovali in obenem prezi-
rali. Prehranjujejo se z mle-
kom, maslom, krvjo in obča-
sno z mesom. Zaničevali so
stalno naselitev in mirno živ-
ljenje. Ljubih so meč in pomi-
lovali plug. Za Masaje je bo-
gastvo govedo, veliko žena in
otroci. Denarja do pred krat-
kim skoraj niso poznali. Cene
so bile postavljene s številom
goved, drobnice ali pa so pla-
čevah s školjkami in korala-
mi.
Moški - morani imajo oseb-
no svobodo, kajti lahko spijo s
katerokoli žensko, tudi poro-
čeno, le da se držijo tabujev,
ki prepovedujejo potomce v
sorodstvenih vezeh. Zanimivo
je tudi, da poleg ponosa in
borbenosti ni krvnega mašče-
vanja. Ne poznajo usmrtitve
in telesne kazni. Moški se gle-
de na starost delijo v več sku-
pin.
Dojenčki so v posvečenem
stanju in v zvezi z bogom. Ko
shodijo, se priključijo varo-
valcem čred ovac in telet.
Obdobje fantovstva se obi-
čajno konča v starosti med 13.
in 17. letom. Z bolečim zre-
lostnim obredom ob sončnem
vzhodu je fant obrezan. Po
tem obredu postane vojak -
moran. Pokazati mora hra-
brost in vztrajnost.
Več fantov skupaj oblikuje
vojaško skupnost, imenovano
manyatto, ki mora ščititi
skupnost pred napadalci in
divjimi živalmi. Fantje živijo
v bratovskem odnosu in ne
smejo zapustiti skupine ali
spati sami, da ne bi prizadeli
občutka skupinske pripadno-
sti.
Moški postane starejši vo-
jak po obredu eunutu. Od
takrat naprej je v središču
pozornosti in lahko upravlja
z živino, se vključuje v
obrambo svoje dežele ter so-
deluje v upravnih zadevah
skupnosti. Ko dopolni tride-
seto leto, se upokoji kot vo-
jak in si ustvari družino.
Na čelu je duhovni vodja, ki
je obenem tudi vrač. Ta odlo-
ča o vojnah (nekoč), pomaga z
nasveti moranom in poizkuša
vplivati na naravo, da bi bila
radodarna in da bi jih obvaro-
vala pred boleznimi ter suša-
mi.
Preminule običajno zvleče-
jo v grmovje, da jih raztrgajo
hijene, le duhovnega vodjo
pokopljejo v kamnito gomilo.
Prihodnost Masajev je pre-
cej negotova. Kljub trdovrat-
nosti in upornosti se dogajajo
spremembe v njihovem nači-
nu življenja. Največji vpliv
ima država. Državni zakoni so
tako »oblikovani, da duhovni
vodja oziroma svet starcev ni-
ma več takšne moči. Prepove-
dano je nositi nekatere vrste
orožja. Še pred kratkem se
Masaji niso želeli fotografira-
ti, sedaj pa to s pridom izko-
riščajo. Nekateri občasno za-
menjajo masajska oblačila in
obuvala s kavbojkami in tenis
copati. Upam le, da ne bodo
prekmalu izgubili svojega po-
nosa in se začeli utapljati v
omamah naše civilizacije (to-
bak, alkohol in mamila).
F. HORVAT
Bine Javemik med skupino Masajev.
34
NASVETI
kozmetičarka svetuje
Nega normalne kože
Vsa nega normalne kože
ima en sam cilj: ohraniti ta
dragoceni naravni dar čim
dlje. Izogibajte se torej vse-
ga, kar vašo kožo po nepo-
trebnem utruja in ji odvze-
ma maščobo in vlago. Na
primer: nespametno sonče-
nje, preveč višinskega son-
ca, premočne alkoholne vo-
de za obraz...
Jutranja nega je preprosta:
osvežite se z mlačno vodo. Če
je preveč trda, raje uporabljaj-
te tonik, ki naj ne vsebuje več
kot 15 odstotkov alkohola.
Nato si utrite v obraz vlažno
ali polmastno kremo.
Zvečer se temeljito očistite
s čistilnim mlekom ali čistilno
kremo (če ste bile naličene,
svetujem, da postopek še en-
krat ponovite). Sledi obrazna
voda in na koncu še lahka
hranilna krema.
Enkrat na teden prija vaši
koži obloga. Pretlačite bana-
no in ji dodajte malo medu in
kisle smetane. Koža bo prož-
nejša, gladkejša; obloga je ze-
lo hranilna. Njen učinek lah-
ko podvojimo, če si predhod-
no privoščimo kopel v kadi.
Ker je zrak v kopalnici izred-
no vlažen, se s tem pospešuje
vpijanje hranilne obloge.
v zrelih letih
V zrelejših letih potrebuje ta
koža posebno pozorno in te-
meljito nego. V tem času bo
precej vidno, koliko je oseba
poskrbela za svoj ten v prete-
klosti oziroma mladosti. Zelo
se bo poznala razlika med ne-
govanimi in nenegovanimi gu-
bami, katerih robovi bodo bolj
globoki in vidni. Tudi dolgolet-
no kajenje pusti sledove na
koži. Le-ta bo bolj siva in pusta;
pri tem tudi najboljše kreme ne
bodo dosti zalegle. Spet velja
pravilo: izogibajte se vsega, kar
ji jemlje še kako potrebno vla-
go in maščobo. Obnavljanje ce-
lic je upočasnjeno. Pretirano
pogosta uporaba peelinga ni
priporočljiva, saj je koža bistve-
no tanjša in je možno, da se
pojavijo žilice. Zato svetujem
predvsem strokovno masažo
ali limfno drenažo pri kozmeti-
čarki, uporabo biološko aktiv-
nejših preparatov kot so am-
pule, močnejše maske, različni
serumi, ceramidi, AHA kisline.
Toda, pozor! Kadar so prepa-
rati močnejši, je vedno možen
nasprotni učinek. Ta se lahko
kaže v obliki alergij, srbečice,
koprivnice, pretiranega lušče-
nja...
Vsekakor je potrebno te
preparate postopoma upo-
rabljati, najbolje v obliki kur
in nikoli vse naenkrat! Naša
koža potrebuje čas za pre-
snovo in počitek, to pa pome-
ni, da jo je potrebno negovati
postopoma in po posvetu s
kozmetičarko.
Nikar v tem času ne poza-
bite na sprehode v naravi,
pravilno prehrano (zlasti
sadje in žitarice) ter uživa-
nje navadne vode do 2 1
dnevno. Ponoči pa si privoš-
čite dovolj spanca in ne pijte
prevelikih količin kave ter
alkohola. Skratka, živite
ozaveščeno in imejte se ra-
de!
Kozmetičarka VESNA
Čudež oljčnega olja
Kozmetični in zdravstveni strokovjaki že nekaj časa pripo-
ročajo pitje olivnega olja na tešče. »Tekoče zlato« naj bi
varovalo pred artritisom, povečanim holesterolom, sladkor-
no boleznijo, srčnim infarktom, rakom na dojki, prispevalo k
urejeni prebavi in k izboljšanju funkcije slabo delujočega
žolčnika. Pomagalo naj bi tudi pri uravnavanju telesne teže.
Pred kratkim je izšla knjiga Čudež oljčnega olja avtorja
Jeana Barille, ki jo je izdala založba Aurea Press. Knjiga
veliko pove o čudežu olivnega olja, o boleznih in prehrani, ki
naj bi jo uživali, da preprečimo mnoge težave. Naročite jo
lahko v Studiu Kahne v Ljubljani (tel. (061) 301-972 in 1331-
161), kjer ponujajo tudi olivno olje kozmetične hiše Kahne.
partnerski odnosi
Psihični vampirji
Dejstvo je, da smo ljudje
energetska bitja, sprejema-
mo in oddajamo določeno
energijo, včasih več, drugič
manj. Način, kako delujemo
na druge s svojo energijo, je
lahko zelo različen, pravi-
mo, da pozitivno ali negativ-
no vplivamo na partnerja,
sočloveka in celo na živali v
naši bližini.
Včasih sočloveku nekaj
svoje energije dajemo, lahko
pa tudi črpamo njegovo ener-
gijo, kar sogovornika utrudi
ali celo izčrpa, deluje nanj
moreče ali depresivno. Včasih
določeni ljudje kar prekipeva-
jo od optimizma in mi čuti-
mo, da imajo veliko energije.
Ljudje to običajno začutimo
in smo raje v bhžini oseb, ki
oddajajo pozitivno energijo,
ki so polni energije. Po drugi
strani pa od energetsko iz-
praznjenih ljudi kar bežimo,
se jih izogibamo kot hudič
križa.
Vendar človek nima ves čas
enakega energetskega nabo-
ja: energija in s tem povezana
volja in dejavnost lahko že
tekom dneva zelo nihajo, še
bolj je to očitno v različnih
obdobjih leta. Pravimo, da
imamo dobra in slaba obdob-
ja; čas, ko vse opravimo z
lahkoto in čas, ko se nam zdi
že živeti muka.
Črpanje psihične
energije
Poznamo tipološko različ-
ne ljudi, ki se drugače odziva-
jo na osnovne danosti življe-
nja. Ljudje, ki so po značaju
nagnjeni k melanholiji in de-
presijam, potrebujejo več do-
datne energije od zunaj, od
drugih ljudi, in tako polnijo
svoj »akumulator«. Obstoja
introuertiran tip ljudi, ki so
bolj usmerjeni navznoter, v
dušo in globine svojega sveta
in ekstravertimne ljudi, ki so
običajno bolj aktivni in us-
merjeni v komunikacijo z
drugimi. Že od Hipokrata na-
prej pa poznamo delitev na
štiri osnovne tipe karakterja:
kolerike, melanholike, sang-
vinike in flegmatike. Seveda
pa v praktičnem življenju naj-
demo zelo malo »čistih« ti-
pov, ki se vselej simptomatič-
no odzivajo glede na svoj
značaj.
Astrologi bi rekh, da člove-
ku jemljejo energijo slabo po-
stavljeni planeti v njegovem
horoskopu; sploh negativen
aspekt med Soncem in Mar-
som, pa tudi slabo postavlje-
na Saturn in Uran nam lahko
jemljeta veliko energije. Seve-
da so vzroki za občutek emo-
cionalne in energetske izpraz-
njenosti lahko različni; meta-
bolizem telesa recimo, bole-
zensko počutje in stresi od
zunaj, ki jih sprejmemo za
vzrok svojega nezadovoljstva
in izvor vsega zla.
V takih primerih začne člo-
vek izgubljati energijo in jo
mora nujno nadomestiti z
energijo drugega. Človek je
poleg tega, da je fizično, za-
vestno bitje, tudi kozmično in
simbohčno bitje. V različnih
obdobjih leta smo različno
energetsko nabiti; zanimivo
je, da spomladi rojeni ljudje
tudi kasneje to obdobje leta
doživljajo kot uspešno, pol-
no, energetsko nabito in ak-
tivno - ne marajo pa recimo
zime. Dokazali so, da je s
počutjem podobno tudi glede
na ure dneva. Običajno smo
ob urah, ko smo rojeni, ka-
sneje v življenju zelo aktivni,
bioritem je na višku - volja in
aktivnost nam pa upadeta v
uri rojstva nasprotni uri.
Globalno lahko to prenese-
mo na daljša življenjska ob-
dobja. V sebi imamo vgrajeno
neko kozmično uro, ki pa jo
doživljamo bolj nezavedno.
Psihofizična kondicija in en-
tuziazem pri človeku torej ze-
lo nihata.
Dajanje energije
Sploh ženske večkrat tožijo
in tarnajo svojim prijatelji-
cam, kako njihov partner ali
mož visi na njih, je nesamo-
stojen in jim s tem črpa psi-
hično energijo, kot bi jim pil
kri - obnaša se kot nekakšen
psihični vampir! Da morajo
poleg materinstva podpirati
še vse štiri vogale pri hiši....
Moški pa so egoistični fleg-
matiki, ki se jim za vse fo
ponavadi j... .
Tudi ženske, ki so nesa-
mostojne in negotove vase,
slonijo na partnerju in črpajo
njegovo energijo; na ta način
se spravljajo v duševno odvi-
snost od njega, praviloma pa
tudi v čustveno, materialno
in še kakšno odvisnost. Veli-
ko (nezrelih) moških si na
tak način podredi žensko ah
ženo, če pa je zraven še po-
sesivnost in ljubosumje, zač-
ne taka zveza partnerju hitro
presedati. Tako se moški,
bolj »trudi«, da izostaja
doma, izmišljuje si izgoy.
in beži v prijateljstva inv^
Vse pa ravno zato, ker
takšno črpanje psihične en
gije spravlja v obup in s t,
beži pred realnostjo, o (,
bi imel veliko povedati j
Rugelj (sic).
Takšna partnerska zvj
temelji na povsem zgrešej
stvareh in se tudi hitro zruj
na žalost pa izkrivi in pon
še marsikaj drugega. Gret)
za sado-mazo odnos, koti
drugega. Ljudje se bojijo,
tati sami, potrebujejo vsajj
koga, da ga lahko mufij
Končno jim nato ostane le|
da mučijo sami sebe.
Povsem drugačen pa
pretok energije med člove^
ma, ki se dejansko spoštuj
in drugemu priznavata \
različnost, enkratnost in av
nomijo. Tedaj je dajanje
sprejemanje energije nuj
prepletenost, da lahko sku]
postaneta celota - dvoje biti
eno dušo, jin in jang, koti
polna združitev. Tedaj sej
panje energije spremeni vp
zitivno energijo, ki jo parta
ja izžarevata, čeprav znatai
veti tudi neodvisno drug«
drugega. Odvisnost se p
meni v čustveno zrele k I
mer je.
S pravo nesebično Ijubea
jo lahko partnerja drug di
gemu »polnita baterije«, si(
jeta moč in voljo in tako
pretok energije za oba ko
sten.
JAN ZORI
bio
koledas
NASVETI
35
pripomočki v kuhinji
Palicni mešalnilc
Lični mešalnik je kori-
gospodinjski pripomo-
V večini trgovin z gos-
Jjnjskimi aparati je po-
paličnih mešalnikov
^tra. Cene so odvisne od
ali je nastavek za se-
'jnje kovinski ali plasti-
1 od števila nastavkov, ki
jogočajo različne načine
idelave hrane, od prilože-
^ skodelic in seveda tudi
jame blagovne znamke.
[enejši mešalniki so že
jQg 5 tisoč tolarjev, naj-
j2ji pa okrog 10 tisoč. Proi-
3jajo jih v različnih barvah
oblikah, dodajajo jim na-
ivke z različnimi funkcija-
ponujajo plastične ali ko-
jske nastavke za nože, jim
lajajo skodelice v katerih
j bi potekala obdelava hra-
, razpolagajo z zidnimi dr-
li ali so'brez njih. Priporoč-
^oje torej, da pred odloči-
jo o nakupu natančno pre-
damo, kaj nam posamezni
oizvajalec za določeno ce-
) ponuja. Nekateri mešalni-
ki imajo poleg držala z no-
žem tudi kovinsko metlico za
stepanje in nastavek za se-
kljanje. Tako lahko mešalnik
v hipu spremenimo v sekljal-
nik. Nastavek za sekljanje
ima zelo ostro rezilo in prile-
gajoče se predelovalno poso-
do. Seklja meso, ribe, sir, če-
bulo, zelišča, zelenjavo, sad-
je, lešnike ali orehe." S kovin-
sko metlico za hitro stepanje
mešalnik spremenimo v ste- .
palnik. Uporabljamo ga za
različne namene, kot so na
primer priprava testa za pala-
činke in biskvitnega peciva,
mešanje juh in omak. Z njim
lahko naredimo čvrst sneg,
penasto sladko smetano, gla-
dek puding ali kremo. Starejši
mešalniki običajno niso imeli
priložene posode za obdela-
vo živil. Specializirane trgovi-
ne ali servisni centri so svojo
ponudbo razširili na prodajo
mešalnih posod.
Glavni sestavni deli palične-
ga mešalnika so motor s sti-
kalom za vklop in varnostnim
stikalom ter morebitnim obe-
šalom. Na motor je lahko nož
fiksiran ali pa je nastavljiv in
ga lahko zamenjamo z drugi-
mi priključki. Preden mešal-
nik vklopimo, ga v hrano naj-
prej potopimo. Vklopimo ga
različno. Pri nekaterih je po-
trebno najprej vklopiti var-
nostno stikalo, nato stikalo za
vklop. Mešalnik med delova-
njem pomikamo navzgor in
navzdol. Uporabljamo ga pri
pripravi kremnih juh, hladnih
omak, koktejlov, raznih na-
mazov in podobno.
Pri čiščenju moramo biti
pozorni na navodila proizva-
jalca. Pri nekaterih lahko vse
dele pomivamo v pomival-
nem stroju. To velja za tiste,
ki imajo zamenljive nastavke
in jih lahko ločimo od motor-
ja. Pri drugih lahko nož čisti-
mo samo pod tekočo vodo -
velja za tiste, ki so na motor
fiksirani. Grobih čistil ne
smemo uporabljati. Po čišče-
nju postavimo mešalnik z
nožem navzdol, da odteče
voda, ki je ostala v njem.
Motor pa obrišemo z vlažno
krpo.
SUZANA SUHOLEŽNIK
Omlete in narastki s skuto
Omletna potica
teftujemo: 4 do 5 dl mle-
■3, sol, 1/2 pecilnega praška,
mino lupinico, 30 dag mo-
\l jajci, maščobo za peče-
i;2 dl kisle smetane; 1/2 kg
ite, 1 jajce, 6 dag rozin,
miljin sladkor, 10 dag slad-
irja.
Priprava: polovico mleka
iimo, dodamo pecilni pra-
k, naribano Hmonino lupi-
co, presejano moko, rume-
Jke in dobro razmešamo.
«0 dolijemo ostalo mleko,
sto gladko stepemo in rahlo
•mešamo trd sneg iz belja-
'V. Spečemo tanke omlete,
pomaščeno kožico položi-
ti omleto, jo namažemo z
devom, vložimo drugo
^eto in ponavljamo, dokler
porabimo omlet in nade-
■ Nazadnje prelijemo z 1 dl
"''e smetane in na hitro spe-
IDO.
^ nadev primešamo ostali
'®tani pretlačeno skuto, jaj-
' očiščene rozine, vaniljin
Jkor in sladkor.
švicarski skutini
kolači
■otrebujemo: 1 dl mleka, 1
jl^o sladkorja, 5 dag moke,
kvasa; 1/4 kg moke, 5
dag surovega masla, 20 dag
skute, 6 dag sladkorja, 11/2
dl mleka, 2 rumenjaka, sol, 1
dl kisle smetane, 6 dag rozin,
maščobo za pekač.
Priprava: v toplo mleko da-
mo sladkor, moko in zdrob-
ljen kvas; vse to dobro pre-
mešamo in postavimo na to-
plo, da dobro vzhaja. Nato
dodamo ostalo moko, stop-
ljeno surovo maslo, pretlače-
no skuto, sladkor, v mleku
razžvrkljana rumenjaka in
sol. Z rokami ugnetemo glad-
ko testo, ki naj vzhaja. Na
pomokani deski ga razvalja-
mo za 1 cm na debelo, nama-
žemo s smetano, potresemo
z rozinami, zvijemo, razreže-
mo na male štruklje^, in jih
polagamo v pomaščen pekač.
Ko dobro vzhajajo, jih speče-
mo. Ponudimo s čajem ah
sadnim sokom.
Mandljev
narastek s skuto
Potrebujemo: 4 dag suro-
vega masla ah margarine, 18
dag sladkorja, 4 jajca, 20 dag
drobtin, 12 dag mandljev, lu-
piijico 1/2 Hmone, ščep cime-
ta, 20 dag skute, 3 dl mleka,
maščobo za pekač.
Priprava: surovo maslo
ali margarino, polovico slad-
korja in rumenjake penasto
vmešamo, dodamo drobti-
ne, zmlete mandlje, nariba-
no limonino lupinico, cimet,
pretlačeno skuto in mleko.
Nato rahlo primešamo trd
sneg iz beljakov, v katerega
smo vtepli ostali sladkor, in
vlijemo testo v pomaščen
pekač za dva prsta visoko.
Pečemo v zmerno toph peči-
ci.
MAJDA KLANŠEK
rekreacija
Tvegane mirovanje
če vas po napornem de-
lovnem dnevu, ki ste ga pre-
živeli sede za pisalno mizo,
boli vrat, se poskusite spro-
stiti s pomočjo ^naslednjih
vaj. Je že res, da sedenje za
pisalno mizo ni tako nevar-
no kot gašenje požarov. To-
da oba poklica sta za vaše
zdravje lahko zelo tvegana.
Statično delo zelo slabo vpli-
va na vratne mišice.
1.	Vdihnite in medtem po-
časi dvigujte ramena proti
ušesom. Nato izdihnite, ra-
mena p6tisnite nazaj in navz-
dol. Vajo ponovite šestkrat.
2.	Roke odročite, pokrčite v
komolcih, tako da so dlani
pred telesom. Vdihnite in ta-
ko pokrčene roke potisnite
nazaj in se (za telesom) poiz-
kušajte s komolcem desne
roke dotakniti levega komol-
ca. Z izdihom roke vrnite v
prvotni položaj. Vajo ponovi-
te petkrat.
3. Med izdihom glavo obr-
nite skrajno desno. V položa-
ju vztrajajte 15 sekund, nato
glavo obrnite še v levo. Z
levo roko se za telesom pri-
mite za desno zapestje in de-
snico potegnite v levo. Hkrati
nagnite v levo tudi glavo, ta-
ko da se vratne mišice pre-
tegnejo. Vztrajajte 15 se-
kund. Vrnite se v prvotni po-
ložaj, za trenutek počijte in
vajo ponovite.
zdravilne rastline
Praproti
Praproti so najvišje orga-
nizirana skupina neseme-
novk. Delimo jih na šest raz-
redov, od katerih so pri nas
lisičjakovci, presličevke in
praproti. Današnji predstav-
niki tega razreda imajo prav
znatno vrsto prednikov, ki
jih lahko zasledujemo tja v
devon. Večina starih skupin
praproti je sicer že davno
izumrla, kljub temu pa so
tudi danes dobro zastopane.
Poznamo približno 9000
vrst.
Tudi navadna praprot spa-
da v družino glistovničevk, ki
je razširjena po vsej Zemlji.
Nekaj rodov raste tudi pri
nas. V zemlji ima kratko, bolj
ali manj pokonci rastočo ko-
reniko, ki jo na gosto pokriva-
jo široke luske. Iz nje poga-
njajo vlaknaste koreninice in
šop listov - mahal. Mahala so
brez dlačic, so dvakrat perna-
to deljena in pogosto še bolj
na drobno razdeljena. Pre-
predajo jih bogato razprede-
ne žilice. V začetku so njihove
konice polžasto zvite. Na
spodnji strani krpic starejših
mahal so v dveh redih okro-
gla trosišča s trosovniki in tro-
si. TrosP zorijo od junija do
avgusta. Ko zrel tros pade na
zemljo, se iz njega
razvije zelena srčasto
ploščata predkal, ki
nosi na spodnji strani
koreninske kosmati-
ne in plodila - anteri-
dije in arhegonije. Po
oploditvi se razvije iz
tega ena sama nova
rastlina.
Prava domovina
navadne praproti so
vlažni, senčnati kraji
po gozdovih in med
grmovjem, povsod
tam, kjer je poleg
sence tudi dovolj vla-
ge.
V jeseni izkopava-
mo korenike, jim od-
stranimo nitaste ko-
reninice in luske, do-
bro očistimo zemlje
in razrežemo na
manjše koščke. Te hi-
tro posušimo na topli
peči ah v sušilniku.
Spomladi pa nabira-
mo mlada, še nekoli-
ko zvita praprotna mahala.
Poleti do jeseni nabiramo tudi
razvita mahala.
Korenika, ki je na prerezu
zelenkasta, vsebuje spojine
fluoroglicina in maslene kisli-
ne in to so filimaron, filicin,
floraspin, albaspidin, aspidi-
nol. Poleg tega pa še eterično
olje, grenke snovi, sluzi,
škrob, maščobe itd.
Filimaron in filicin sta strup
za mišice in živce. Povzročata
ohromitev mišičevja čreve-
snih zajedavcev, posebno tra-
kulje. Zato so navadno pra-
prot uporabljali že antični
zdravniki proti glistam. Tudi
naše ljudsko zdravilstvo že
dolgo uporablja navadno pra-
prot v ta namen in o tem priča
tudi njeno ime - ghstovnica.
Pri težavah s trakuljo in
glistami je ljudsko zdravilstvo
priporočalo čaj ali izvleček.
Čaj skuhamo tako, da vzame-
m6 10 do 20 ploščic narezane
korenike in jih prelijemo z
enim litrom mrzle vode. Po-
časi segrejemo do vrenja, ku-
hamo 5 minut, nato odstavi-
mo in pustimo, da se čaj po-
polnoma ohladi. Nato prece-
dimo in ta čaj pijemo po eno
skodelico zjutraj in eno zve-
čer. Samo enkrat na tri tedne!
V tem prevretku lahko kopa-
mo boleče roke in noge. Po-
tem jih hitro obrišemo s fro-
tirko in namažemo s šentjan-
ževim oljem.
Namesto tega lahko vza-
memo suho koreniko in jo
zdrobimo v prah. 30 g tega
prahu pomešamo z enako
kohčino medu in razdelimo
na dva enaka dela. To vzame-
mo dvakrat v razmaku pol
ure s črno kavo. Pol ure po
tem je potrebno sčistiti čre-
vesje z grenko soljo. Pri tem
je potrebno pregledati blato,
da ugotovimo, če se je izločila
glava trakulje. Postopek lah-
ko ponovimo šele čez tri do
štiri tedne. Včasih se je v le-
karni dobil pravilno narejen
izvleček iz praprotne koreni-
ke, ki ga je predpisal zdrav-
nik. Nepravilno pripravljen
izvleček ali kakšen drugi pri-
pravek pa povzroča zastrupi-
tev, ki se kaže z vrtoglavico,
vzburjenjem in motnjami v
vidu. Težave spremlja bruha-
nje, krvava driska in če je
količina zaužite korenike pre-
velika, pride do hude okvare
centralnega živčnega sistema.
Pojavijo se hudi krči, neza-
vest, srčna slabost in odpo-
ved ledvic in jeter. Smrt na-
stopi v nekaj urah po zaužitju
zaradi ohromitve centra za
dihanje. Ker se učinkovine iz
korenike zelo počasi razkra-
jajo, lahko trajajo posledice
lažje zastrupitve nekaj ted-
nov. Zato pripravkov iz kore-
nike navadne praproti ne
uporabljamo več, ker imamo
proti glistam bolj varna in ko-
ristna zdravila.
Ljudsko zdravilstvo pa
uporablja sveža mahala kot
domače zdravilo zoper rev-
mo, išijas in druge mišične
bolečine. V ta namen natrga-
mo velike količine zelenih
pahljač in z njimi napolnimo
spalno vrečo. Bolnik naj se
nag uleže v vrečo in ta naj se
dobro zapre. Ko se bolnik
prične potiti, se
zdravljenje prične in
bolečine se kmalu
zmanjšajo in prene-
hajo. Potem naj se
bolnik okopa v čim
bolj topli kopeli in le-
že v pogreto posteljo.
Ponekod pripravljajo
blazine in posteljne
prevleke tako, da jih
napolnijo s posušeni-
mi praprotnimi pah-
ljačami.
Dve veliki prgišči
mladih poganjkov
lahko prekuhamo v
enem litru vrele vode,
nekoliko ohladimo in
v tem prevretku ko-
pamo boleče in peko-
če noge. Iz tega lahko
pripravimo tudi tople
obkladke, ki zmanj-
šajo bolečine pri krč-
nih žilah in po poš-
kodbah, ki jih sprem-
ljajo modrice.
Piše: BORIS JAGODIČ
Moj zdravnik 99
Revija Viva letos že tretjič zapored skupaj z lokalnimi
radijskimi postajami iz vse Slovenije izbira najbolj cenjenega
zdravnika splošne prakse pri nas. Tej akciji, ki bo trajala tri
mesece, se pridružujemo tudi mi, saj menimo, da je tudi na
našem območju dovolj zdravnikov, ki bi si zaslužili ta laskavi
naziv. Na glasovnico napišite, koga predlagate, in nam jo
pošljite na Novi tednik Prešernova 19, 3000 Celje.
36
GUSBA
Mlade frajle s koncerti do kasete
Mlade frajle so prvič javno
zaigrale na binkoštno nedeljo
pred dvema letoma na sreča-
nju ansamblov glasbenikov
amaterjev na Celjski koči.
Mnogi so opazili njihov talent
in začela so se vrstiti vabila za
mnoge nastope po Sloveniji.
Strokovno z Mladimi fraj la-
mi največ dela Brane Klaužar,
sicer pa je njihov organizacijski
vodja Marjan Hercog. Letos so
se Mlade frajle odločile, da bo-
do izdale prvo kaseto, saj se
brez nje ne morejo več dovolj
uspešno predstavljati med vse-
mi, ki jih želijo poslušati. Ker je
težko priti do denarja, so se
odločile, da bodo pripravile šti-
ri koncerte v krajih, od koder
so posamezne članice v glasbe-
ni skupini. Tako so prvi kon-
, cert pripravile v Kulturnem
centru Laško (tu je doma Sonja
Hercog), drugega pa v nedeljo,
21. februarja, v Sevnici, kjer
domuje Tadeja Abram. Na-
slednja dva koncerta bosta v
Šoštanju ali v neposredni bliži-
ni (Nataša Skornšek) in v Polj-
čanah (Kornelija Žolger).
V Sevnici je bila dvorana po-
vsem polna, saj so ljubitelji do-
mače zabavne glasbe napolnili
tudi stojišča. Kot gostje so se
tokrat predstavili ansambli Sa-
vinja iz Levca (pripravljajo se
za nastop na 3. festivalu Šent-
janž 99, ki bo 7. marca). Labi-
rint iz Senovega, Brodniki, Ve-
sna in Vlasta (v petek, 19. fe-
bruarja, sta imeli imenitno pro-
mocijo prve kasete v domačih
Poljčanah!) ter humorista Hon-
za in Fonza. Kot presenečenje
so nastopili Mačkoni iz Brusnic
pri Novem mestu. Mačkoni na-
stopajo leto dni, vsi so sošolci
in stari 10 let. V skupini igrajo
Gašper Mrak, Mateja Brkopec,
Dejan Hudokhn in Grega Kralj,
za njih pa skrbi Roman Hudo-
klin. Mačkoni že imajo tri po-
snetke, ki so jih napravili v
studiu pri Petru Finku, med
drugim pa so nastopili v Zre-
čah, Domžalah in na domačih
proslavah. Njihov največji na-
stop doslej je bil pri Lojzetu
Slaku na prireditvi Kaj dela Do-
lenc'.
Mlade frajle se ob koncertih
pripravljajo na nastop na 8.
festivalu Vurberk 99, ki bo 19.
junija, pridno pa tudi snemajo
v studiu Zlati zvoki. Dekleta
izredno veliko nastopajo, pred
dnevi pa. so imele prav »noro«
turnejo: v soboto popoldne so
igrale na 50-letnici Vestnika v
Murski Soboti, nato so se od-
peljale v Cerkno na Primor-
sko, kjer so igrale od 22. do 3.
zjutraj, se vrnile domov in
brez pravega spanja odpeljale
v Vuhred, isti dan zvečer pa so
bile še na trboveljski televiziji!
T.VRABL
Mačkoni so bili presenečenje na koncertu Mladih frajl.
Nimam cajta
člani ansambla Šaleški
fantje bodo v petek«26. fe-
bruarja, pripravili v večna-
menski dvorani v Vinski Go-
ri promocijo zadnje kasete
in CD Nimam cajta. Koncert
se bo začel ob 19.30. uri, kot
vedno pa bo tudi tokrat so-
delovalo veliko gostov, sta-
rih prijateljev Šaleških fan-
tov.
V programu se bodo pred-
stavili Ptujskih 5 z novo pev-
ko, Vesele Štajerke, Duo Pri-
mavera, Natalija Verboten,
Hajdi, Podkrajski fantje,; Ru-
darski oktet in humorista Klo-
basekov Pepi in Podhomski
Joža.
Na novem glasbenem iz-
delku Šaleških fantov, šestem
po vrsti, so štiri zabavne in
sedem narodno zabavnih
skladb. Svojevrstnost skladb
je v raznolikosti: po tematiki
in po načinu izvajanja. Tako
so v eni skladbi dodali fagot,
kar je neobičajno za narodno
zabavno glasbo. Morda bo iz-
stopala priredba narodne pe-
smi Pri farni cerkvici v
rock'n'roll izvedbi. Prvo
skladbo je napisal pevec
Boštjan Dermol z naslovom
Boštjan v avtošoh. Avtor vseh
ostalih skladb je vodja Franc
Žerdoner, priredb pa David
Sredenšek. Tekste so prispe-
vah: največ Vera Soline, po
enega pa Marinka Lesjak, Ivo
Kolar, Ivan Malavašič in Mar-
ko Lesjak.	TV
Prvi album Barni banda
Aleš Baroš - Barni je s svo-
jo skupino Barni band po-
snel svoj prvi CD in kaseto.
Snemali so v studiu BON-
TON v Rogatcu. Producent
je bil Zvonko Tepeš.
V času snemanja skupina
še ni obstajala v celoti, tako
da so snemali Barni - vokal,
Boštjan Brantuša - bas, Goran
Koražija - kitare, Blaž Tepeš -
bobni, Zvonko^ Tepeš - klavia-
ture in spremljajoči vokali: Ju-
ci, Partizan, Gorč in Barni.
Fantje so se v studio zaprli
pozimi 1997/98.
Na albumu je devet avtor-
skih pesmi, od katerih sta
dve, ki jih je Barni napisal že
pred desetimi leti. Fantje so
se odločili, da bodo igrali
ročk, čeprav ne čisto klasične
oblike, saj je v njihovi glasbi
zaznati tudi druge zvrsti, še
posebej kar nekaj »prijemov«
ruske glasbe, ki jo ima avtor
še posebej rad. Ljubezenska
besedila spremlja nekako no-
stalgično, melanholično
vzdušje.
Barni je kot avtor besedil in
glasbe za prvi CD in kaseto
naredil zelo kitarsko glasbo,
pri čemer je še posebej do
izraza prišel odličen Goran
Koražija - Gorč, s katerim je
Barni že prej nastopal v due-
tu. Gorč uspešno nastopa tudi
kot frontman skupine Plat-
fuzz. Po končanem snemanju
sta se Barniju in Gorču pri-
družila še Boštjan Tramšek -
Partizan kot basist in Bojan
Mesarič - Bojč kot bobnar, ki
je pred desetimi leti že igral z
Barnijem. V skupino naj bi to
leto sprejeli še klaviaturista.
Vsi člani skupine Barni band
so iz Rogaške Slatine.
Skupino je na več kot dvaj-
setih samostojnih koncertih
občinstvo zelo dobro spreje-
lo. Barni band je ena redkih
skupin, ki na koncertih igra
samo svoje skladbe. CD-ji in
kasete so že na policah glas-
benih trgovin. Fantje priprav-
ljajo promocijski koncert
marca v Rogaški Slatini.
S.B.
Jutri izbor popevke
za EMO
Jutri, v petek, 26. februarja, bo izbor slovenske predstj
niče za Pesem Evrovizije - EMA 99. Prenos iz stu,
televizije Slovenija se bo začel ob 20.15 uri.
Na prireditvi bodo nastopili: Mitja, Tatjana Mihelj, Monj
Tratnik, Californija, Kantor, Victory> Sanja, Damjana in Ir^,
Lara Baruca, Sound Attack, Darja Švajger, Avia band, m.
Derenda, kot trinajsti se bodo predstavili Celjani - Nudej
njimi pa še Babilon, Tinkara Kovač, Gianni Rijavec in Vlj
mir Čadež ter Jan Plestenjak.
Letos so se, namesto za zgolj telefonsko glasovanje O
minuli dve leti, odločih za kombinacijo telefonskega glaso|
nja in strokovne žirije.	cj
Danijela v Taranteli
Hrvaška estrada še vedno buri duhove slovenskim glasb
nikom. Koncerti te scene so večinoma zelo uspešni, saj
množično obiskani in dostikrat tudi razprodani. Tako
bilo tudi v petek, 18. februarja, v diskoteki Tarantela
Slovenskih Konjicah, kjer smo lahko prisluhnili Danijeli
Poznamo jo iz skupine Magazin, ki pa jo je že pred nel
časa zapustila, začela s samostojno kariero ter posnela i
albuma Zovem te ja in To malo ljubavi. Danijela je poslušali
ogrela s svojimi hiti z obeh albumov ter z nekaj »ponarodc
mi« skladbami, med katerimi je bil tudi venček slovehsi
narodnih. Da pa se je lahko vse odvijalo v živo, jo je spremlja
skupina Replay. Koncert je bil v sklopu treh njenih nastopov,
so se zvrstili po Sloveniji, v katero se vedno rada vrača.
Organizatorji so bili s koncertom zelo zadovoljni. Nek
problemov je bilo le s parkirišči in z garderobo. Nasledi
teden bo koncert reagge skupine Sunny Orchestra, kjer vst|
nine ne bo.	B.
GUSBA
37
glasbeni ex-press
Skupina BIG FOOT MAMA v studiu Melopoja v Slovenj
Cradcu snema skladbe za svoj tretji album, sicer pa prvi, ki ga
bo založil ljubljanski KifKif. Gonilna sila slednjega je znameni-
ti Žarko Pak, ki bo skupaj z Zmagom Šmonom, lastnikom
itudia Melopoja, poskrbel za »evropsko« produkcijo.
Na turnejo se skupaj od-
pravljata dve veliki ameriški
fock zasedbi - glamerji
MARVLIN MANSON in alter-
nativci HOLE. Šefa bendov,
odbiti gospod Manson in slav-
na vdova Courtney Love, na-
meravata s turnejo, ki bo pod
zgovornim imenom »Beauti-
tul Monsters« zaobjela 32
koncertov, pospešiti prodajo
svojih septembra objavljenih
albumov, »Mechanical Ani-
mals« in »Celebrity Skin«.
Popularni raperski navezi
BLACKSTREET se je pri sne-
manju video spota za prvi
single z njihovega tretjega al-
buma »Finally« pridužila
R&B diva Janet Jackson. Vi-
deo bo premierno uprizori-
tev doživel konec tega mese-
ca, kje drugje kot na proslu-
lem MTV-ju, kjer so prejšnji
teden tudi prvič prikazali no-
vo mojstrovino režiserja Jo-
hana Rencka - video za četrto
MMIN^JO	uspešnico
»Nothing Really Matters« z
njenega lanskega albuma
»Ray Of Light«.
Ljubljanska založba Nika je
domače trgovine z nosilci zvo-
ka »obogatila« z novim albu-
mom DAMJANE GOLAVŠEK.
Njen »Nasmeh« je spet splet
arhaičnega sredinskega popa z
ljubezensko tematiko, za kar
je poleg Damjane, ki je napisa-
la tudi nekaj besedil, in četice
veteranov domače glasbene
scene, najbolj »zaslužen« njen
življenjski spremljevalec Karel
Novak, ki se je pod večino
skladb podpisal kot avtor in
aranžer. V koprodukciji z TV
Slovenijo je pod taktirko Vena
Jemeršiča za prvi single »Na-
smeh« nastal tudi videospot.
DAVID BOWIE se kljub ča-
stitljivi starosti (8. aprila jih bo
štel 52) še vedno trudi biti prvi
med prvimi. Kar nekaj pop
zvezdnikov je namreč že lani
napovedalo, da bodo prvi kon-
certirali v novem tisočletju, vse
pa je spet prehitel neuničljivi
pop kameleon - Bowie bo svoj
prvi koncert v prihodnjem letu
odigral le minuto po polnoči v
mestu Gisborne na vzhodni
obali Nove Zelandije, ki se po-
naša kot mesto, kjer prvi use-
dajo vzhajajoče sonce. Poleg
Davida, ki bo posebej za to
priložnost napisal pesem, bo v
tej daljni deželi koncertiral tudi
posebej za to priložnost zbrani
leta 1983 razpadel kultni novo-
zelandski bend Split Enz.
James Jewel Osterburg alias
IGGY POP pod producentsko
taktirko Dona Wasa v studio
tehno maga Mobyja v New
Yorku skupaj z jazz triom (?)
pripravlja material za album,
ki ga bo založba Virgin objavi-
la v začetku poletja.
LENNY KRAVrrZ je že
enajsti izvajalec, ki se mu je
uspelo v zadnjih enajstih ted-
nih zavihteli na vrh britanske
lestvice najbolje prodajanih
single plošč. 35-letnemu new-
yorškemu mešancu židovske-
ga očeta in bahamske matere
je ta podvig uspel s skladbo
»Fly Away«, ki prihaja z nje-
govega aktualnega albuma »5«
in je tudi prva No.l uspešnica
-v njegovi več kot deset let
dolgi glasbeni karieri. Pred
njim so vrh najprestižnejše
evropske lestvice za en sam
teden krojili bendi in solisti
vseh barv in glasbenih usmeri-
tev (Spice Girls, B*Witched,
Chef, Steps, Fatboy Slim, 911,
Arman Van Helden, Blondie
in Offspring), kar je svojevr-
sten rekord, saj je večina uspe-
šnic v preteklosti na vrhu zdr-
žala vsaj dva tedna.
49-letni Londončan PHILL
COLLINS je za najnovejši Di-
sneyev celovečerni risani film
»Tarzan« napisal štiri skladbe
in jih zapel kar v petih jezikih
(angleškem, nemškem, fran-
coskem, italijanskem in špan-
skem).
Ena izmed trenutno najbolj
vročih ameriških koncertnih
klubskih atrakcij, trio JON
SPENCER BLUES EXPLO-
SION, bo svoje vedno številč-
nejše podanike v začetku pri-
hodnjega meseca razveselil s
single ploščo »Talk About The
Blues« in video spotom, v ka-
terem bo moč videti tudi ne-
kaj znanih imen iz sveta filma
- Winono Ryder, Giovanija Ri-
bisija...
Legendarna art ročk zased-
ba STEELV DAN prav te dni
zaključuje s pripravo materia-
la za nov album, prvi po leta
1980 objavljenem LP-ju
»Gaucho«. Abrahamovca Do-
nald Fagen in Walter Becker
sta poleg nekaterih starih pri-
jateljev in sodelavcev k nasta-
janju tega zares dolgo priča-
kovanega albuma povabila tu-
di nekaj nadarjenih in obetav-
nih mladcev.
Ob trideseti obletnici smrti
nekoč izjemno popularne
ameriške pevke JUDV GAR-
LAND bo izšel dvojni album s
pred nedavnim odkritimi
skladbami, ki jih je Judy na
višku slave zapela v duetih s
soborci - Frankom Sinatro,
Deanom Martinom, Tonyem
Bennettom, Leno Horne, Bar-
baro Streisand....
Končno smo v Sloveniji le
dobih »resen« bend, ki bo, po
dosedanjem delu članov so-
deč - Iztok Turk (Videosex,
Laibach...), Jani Hace (naj-
boljši slovenski studijski ba-
sist), Mario Maroh (Miladoj-
ka Vouneed), DJ Bizzy in DJ
DoJaja - lahko sledila sodob-
nim trendom klubske glasbe-
ne kulture, ki imajo osnovo v
house ritmih. Gre za zasedbo,"
ki si je nedela ime ROTOR,
pod okriljem založbe Menart
pa bo v začetku pomladi obja-
vila tudi svoj LP prvenec, izid
tega pa že nekaj tednov najav-
Ija kreacija »Rothosphere 09«.
Agencija Geržina Videoton
letos spet vabi na ogled naj-
večjega glasbenega sejma na
svetu MUSIKMESSE v nemš-
ki Frankfurt na Maini. Dvod-
nevni ogled sejma, avtobusni
prevoz, vstopnica, katalog,
strokovno vodstvo in nočitev z
zajtrkom vas bo stalo 29.500
SIT Informacije: (062) 300
1240.
V soboto, 27. februarja, bo-
do v celjskem klubu Kljub
razgrajali celjski rockerji
NOXIRE. Blash, Roby in Mar-
cel bodo poleg »uspešnic« s
predlanskega albuma »Inter
Genious« odropotali tudi du-
cat novih štiklov, ki naj bi se v
bližnji prihodnosti znašli na
LP-ju, ki ga bo menda založila
ena izmed ameriških neodvi-
snih založb.
STANE ŠPEGEL
Bruce Dickinson se je po osmih letih spet vrnil v zasedbo
IRON MAIDEN. Nekoč najpopularnejša otoška heavy-metal
zasedba (na glasbeni sceni je prisotna že več kot dvajset let, na
višku slave v osemdesetih pa je prodala kar 50 milijonov plošč)
se bo v novi stari zasedbi v bližnji prihodnosti podala na veliko
svetovno turnejo, tej pa bo sledil tudi izid studijskega LP-ja.
Opravičilo
v prejšnji številki smo po-
motoma objavili stari lestvici
20 vročih RC in Vrtiljak polk
in valčkov, za kar se bralcem
opravičujemo.
20 vročih rc
vrhuakpolkin
valčkov
časovni stroj
38
RADIO - TELEVIZIJA
Radijski spored v
TV vodiču
Radio Celje v znamenju pusta in Dnevov komedije
Nemalokrat v zadnjem ča-
su je v našem uredništvu za-
zvonil telefon, poslušalci pa
so spraševali, zakaj v Novem
tedniku ni več objavljen ra-
dijski spored. Pa smo stakni-
li glave in našli prostor zanj
v TV vodiču. Že v tej številki
Novega tednika boste radij-
ski spored po dnevih našli v
omenjeni prilogi in tako
upamo, da smo ugodili še eni
od vaših pobud. Odslej radij-
skega sporeda od tam ne bo-
mo več umikali. Obljubimo.
Celjski pust 99
Teden, ki je za nami, je mi-
nil predvsem v znamenju
dveh prireditev. V torek smo
po celjskih ulicah noreli na
Celjskem pustu 99. Trije klov-
ni, sultan in čarovnica smo
skušaU Celjanom in Celjan-
kam pričarati nasmeh na ust-
nice, četudi je bilo zunaj zelo
hladno. Uspelo nam je zopet
napolniti mestno jedro, v so-
delovanju s soorganizatorji,
kjer na prvem mestu velja
omeniti Mestno občino Celje.
Mask, ki so sodelovale v pust-
nem sprevodu, je bilo letos
nekoliko manj kot lani. Tudi
precej pomanjkljivosti smo pri
izvedbi prireditve samokritič-
no ugotovili v zakulisju, si jih
zapisaU, do drugega leta pa jih
bomo skušali odpraviti.
Ali ima pust sredi Celja smi-
sel ali ne? Glede na to, da se ta
dan reka ljudi zgrne v mesto, je
odgovor gotovo pritrdilen.
Očitno ljudje pričakujejo, da se
bo za pusta sredi Celja kaj
dogajalo. Zato tistih, ki nad
njim vihajo nos, ne bomo upo-
števali, za zgled pa si ne bomo
jemali dolgočasne Ljubljane,
kjer na ta dan maškar takore-
koč niso videli. Četudi se mor-
da komu zdi, da pust ni »in«,
smo na Radiu Celje prepričani,
da je treba Celje vsaj nekajkrat
na leto razgibati. In pust je
gotovo dan, na katerega je pri-
merno pripraviti rajanje. Res
je, da je morda Celje edinstve-
no v tem smislu, da drži vse
niti v zvezi s to prireditvijo v
rokah kabinet župana in da
verjetno tudi v okviru Mestne
občine Celje obstajajo institu-
cije, ki bi bile primernejše za
prevzem organizacije. A bojim
se, glede na praktične izkuš-
nje, da zadeve ne bi tako »šti-
male«, saj je pri organizaciji
kup podrobnosti, ki jih je treba
urediti, da se lahko prireditev
sploh prične. Seveda je pustni
odbor odprt za vse nove pobu-
de, predvsem pa že četrto leto
zaman čaka, da se mu pridru-
žijo tisti, ki imajo ideje in voljo
pri praktični izvedbi. Morda je
problem Celja tudi ta, da je
veliko tistih, ki imajo veliko
idej in nasvetov, ki jih ljubo-
sumno skrivajo zase, projek-
tov, ki finančno ne prinašajo
zaslužka nikomur, razen na-
stopajočemu ansamblu, pa se
neradi lotevajo. Tistim, ki mi-
slijo, da bi bilo Celje potrebno
»razmigati« drugače, zato
predlagamo, da Celjanom to
končno tudi pokažejo.
Radijski studio na
Dnevih komedije
smo zaprli
Morda ste opazili, ali pa tudi
ne, da je Radio Celje minuli
mesec vsak petek in soboto
spremljal največjo gledališko
festivalsko prireditev v Celju,
Dneve komedije. Vsak večer
smo predstavili gledališke igral-
ce iz različnih slovenskih gleda-
liških hiš. Dnevi komedije so
edini festival, ki imajo tudi svoj
radio, rad poudari upravnik
SLG Celje Borut Alujevič vsako
leto. Bojan Emeršič, Vinko
Moderndorfer, Irena Varga,
Vlado Novak, Janez Starina, Ivo
Barišič, Gregor Bakovič, Maša
Derganc, Marko Mandič, Janez
Bermež, Anica Kumer, Lotos
Vincenc Šparovec so samo ne-
kateri, ki so se zvrstili pred
radijskim mikrofonom ob pet-
kih in sobotah po tekmovalnih
predstavah na Dnevih komedi-
je. Tudi razglasitve komedijan-
tov večera smo na Radiu Celje
vsak večer prenašali iz SLG Ce-
lje in tako že osmič zapovrstjo
ostali zvesti spremljevalci Dne-
vov komedije.
Ne preslišite!
v tednu, ki je pred nami, bi
vas rada opozorila še na nekaj
radijskih oddaj. Že jutri, v pe-
tek, prisluhnite po 10. uri jav-
ljanjem Mateje Podjed iz vin-
ske kleti v Imenem. Prav tako v
petek, ob 20.uri, pa vabimo k
poslušanju tiste, ki vas zanima,
kdo bodo letošnje potnice na
izletu 100 knlečkih žensk na
morje. Žrebanje bo ob 18. uri
na kmečkem turizmu Fatur v
Slatini pri Ponikvi, imena iz-
žrebank pa bomo objavili na
Radiu Celje'ob 20.uri.V soboto
po 10. uri boste lahko posluša-
li reportažni prispevek Simone
Brglez z izbora slovenske po-
pevke za nastop na Evroviziji.
Na Nedeljski zmenek po de-
seti uri bomo to nedeljo pova-
bili Mira Terbovca, pred 1.
marcem, svetovnim dnevom
civilne zaščite. Z njim se bom
pogovarjala Nataša Gerkeš
Lednik. Kot zanimivost morda
še to, da bo Miro Terbovc gost
v našem studiu tudi zato, ker
dobi celjska Uprava za zaščito
in reševanje v ponedeljek v
Ljubljani republiško priznanje
ob svetovnem dnevu civilne
zaščite za delo v poplavah, na-
grado dobi tudi Radio Celje, pa
celjski gasilci in še kdo. Žal
nam do zaključka redakcije na-
tančnega seznama ni uspelo
dobiti, zato bomo o tem poro-
čali prihodnji teden. V pone-
deljek vas vabimo, da nas še
posebej pozorno poslušate po
12. uri, ko se bo Mateja Podjed
z mikrofonom podala na celj-
ski knjižni sejem.
NATAŠA GERKEŠ LED'NIK
Foto: GREGOR KATIČ
Nas prepoznate? Bojan Pišek, Nataša Gerkeš Lednik. Mitja Tatarevič, Mateja Podjed in\
ozadju še Tone Vrabl alias Antonio Grozota na Celjskem pustu 99.	|
v družbi s kanalom a
Mej film
V	rubriki Moj film z osve-
žujočo nagrado boste v četr-
tek, 25. februarja, ob 20.uri
spet izbirali dva filma. Po-
nujajo vam dve komediji,
ljubezenski in glasbeni
film.
Tomažek je ameriška ko-
medija, režija: Peter Segal,
igrajo: Chris Farley, David
Spade, Bo Derek, Brian De-
nehy. Rob Lowe, Dan Ay-
kroyd.
V	komediji Midva nisva no-
bena angela vas bosta v režiji
Neila Jordana zabavala Robert
De Niro in Sean Penn v družbi
z Demi Moore.
Z glavo skozi zid bosta ho-
tela Jeff Bridges in Rachel
Ward, Prevrti naprej pa je
najboljši plesni musical osem-
desetih let.
Pirati
Ameriški akcijski film Pi-
rati bo na sporedu v soboto,
27. februarja, ob 22. uri. Re-
žija: John Cardos, igrajo:
Gary Busey, Ray Sharkey,
Belinda Baue.
Ted Andrews se znajde na
robu svojega obstoja. Ne le da
je propadel njegov zakon,
grozi mu izguba nepremičnin
in ostalega premoženja. Edi-
no, kar mu še ostane, je nje-
gova vehka jahta Barakuda,
toda zaradi pomanjkanja de-
narja mora tudi to prodati. Pri
tem mu pomaga njegovo no-
vo dekle Laura Wagner. Ku-
pec je avstralski denarni ve-
ljak, ki ob tem zahteva, da
ladjo prepeljejo s Floride v
Sydney.
Prevarana
v nedeljo, 28. februarja, bo
ob 20. uri na sporedu ameriš-
ki triler Prevarana. Režija:
Damian Harris, igrajo: Goldi
Havvn, John Heard, Damon
Redfern.
V tem psihološkem trilerju
glavno vlogo odigra očarljiva
Oskarjeva nagrajenka Goldie
Hawn in sicer kot naivna žrtev,
ki se je ujela v mrežo prevar in
nevarnosti. Adrienne Saunders
živi v prepričanju, da je njeno
življenje popolno - ima strast-
nega in ljubečega moža, čudo-
vito hčerko in uspešno kariero.
Ko Adriennin mož umre v ne-
navadni nesreči, se njen ideal-
ni svet v trenutku poruši.
Filmske uspešnice:
Jack
Ameriška komedija Jack bo
na sporedu v sredo, 3. marca,
ob 20.uri, v njej pa bomo gleda-
li komika Robina Williamsa v
vlogi Jacka, desetletnega dečka,
katerega telo se stara štirikrat
hitreje kot pri ostalih ljudeh.
Živi v otroškem svetu, videti pa
je kot štiridesetletni moški. Želi
si iti v šolo in se družiti z vrstni-
ki. To zanj postane velika preiz-
kušnja, saj se otroci iz njega
norčujejo, mati njegovega naj-
boljšega prijatelja pa ga skuša
zapeljati. Film je režiral Francis
Ford Coppola.
Tretji kamen od
sonca
Nezemljani so med nami,
velja za humoristično nani-
zanko Tretji kamen od sonca
ob petkih ob 19. uri. Igrajo:
John Lithgovv, Kristen John-
ston, French Stevvart, Joseph
Gordon-Levitt, Jane Curtin.
Prizor iz sredinega filma Jack.
• Svet RTV-ja, najvišji organ
upravljanja »nacionalke«, je
izvolil programskega direktor-
ja Televizije Slovenija. Proti
pričakovanjem (številnih) je
to postal Janez Lombergar,
dosedanji direktor, ki je v pr-
vem krogu izločil kandidata z
najmanj možnosti, Sandija
Čolnika. V drugem krogu je
izpadel ambiciozni Lado Am-
brožič, ki je takoj po volitvah
odšel na zaslužen dopust, ki
'ga bo podaljšal v 10-mesečni
študijski dopust. Na izobraže-
vanje, ki bo trajalo do konca
njegovega mandata urednika
informativnega programa, naj
bi Ambrožič odšel v Berlin. V
tretjem krogu pa je presenet-
ljivo izpadel rdeči kandidat,
znan kot ideološki preganja-
lec Laibachov v poznih osem-
desetih letih. Jure Pengov, za
katerega se je verjelo, da ima v
levo usmerjenem svetu RTV:
ja največjo podporo. Tudi na
Televiziji Slovenija so na delu
tako imenovane sile kontinui-
tete. Lombergar je namreč
pred izvohtvijo obljubljal, da
bo nadaljeval v minulih letih
začeto delo. Ubogi gledalci!
•	Za izvolitev direktorja je bil
še kako pomemben vsak glas.
Na vprašanje, komu je svojega
dala Rosvita Pesek, se ambi-
ciozna novinarka in članica
sveta RTV-ja le skrivnostno
nasmehne. Po RTV-ju se šuš-
Ija, da bo za glas, ki ga je dala
Lombiju, Rosvita dobila me-
sto odgovorne urednice infor-
mativnega programa, ki konec
leta poteče Ladu Ambrožiču.
•	O Ambrožiču bo imel zago-
tovo veliko povedati upokoje-
ni voditelj TV Dnevnika in pri-
ložnostno pisec knjig Janez
Čuček, ki ga je odgovorni
urednik informativnega pro-
grama na višku slave nič kaj
slavno in korektno odžagi
Redakcija Skrite kamere je
vedela, da eden najpopui
nejših televizijskih voditelj
ki se je rodil pred mnogi
desetletji v Celju, priprav
novo knjigo, v kateri bo (
pod drobnogled zakulisno d
gajanje in odnose na televij
v zadnjih letih. Tako med di
gim od bivšega dolgoletne
televizijskega novinarja Ton
ta Smolnikarja, zdajšnje
župana občine Kamnik, sku
pridobiti pisni ukaz, s kateii
je Ambrožič mimo vseh p
vilnikov Smolnikarja letos p
leti hotel odstraniti z delovi
ga mesta. Ker narod naš doi
ze hrani, se Ambrožiču o®
ne obeta nič prijetnega.
• Če je uredniku Ambrožih
v osemletni vladavini uspe
razsuti informativni prograi
pa je urednici Miši Molk ni'
razvedrilni program uspe
narediti bolj privlačen, k
potrjujejo tako kritiki kot P
datki o gledanosti. Jem
Kuntner, voditelj popular"
ga ŠOU bo šel, pravi, da
dokler bomo Slovenci takš
kakršni pač smo, ne
zmanjkalo tem, iz katerih^
lahko ponorčuje. Urednik^
Dnevnika Vlado Krejač in'
di tihi kandidat za izprazrf
no Ambrožičevo mesto odp
vornega urednika je zato,'
bi zadržal visoko gledan^
osrednje informativne of^"
je, predlagal nov koncept-'^
z drugimi besedami po^^
še več smešnic iz slovenski
parlamentarnega in politi^f
ga življ'enja. Glede na to,;
počnejo naši ljubi izvol)^
predstavniki ljudstva,
Krejaču tem ne bo zmai^)'
lo. Vprašanje je le, če mii
bodo varuhi demokracija
volili objavljati.
Jure Pengov
Lado Ambrožič
TV VODIČ
39
40
TV VODIČ
TV VODIC
41
42
TV VODIČ
FILM
43
V Boga verujemo,
ostalo nadzorujemo
jkcijski triler Državni sovražnik obravnava spletke ameriških obveščevalnih služb
iržavni sovražnik je tri-
ki pripoveduje o naporih
flvega državnega agenta,
t,i odstranil nedolžnega
^eka, ki ima informacije
jgjn, kako je omenjeni
vpleten v umor po-
^jibnega kongresnika.
^^Idjučno srečanje s starim
,[,cem uniči vse bolj uspe-
, kariero in mirno družin-
,Življenje odvetnil^a Rober-
Claytona Deana (Will
jth), ki ga pokvarjeni ob-
jčevalec Thomas Brian Rey-
l(j< (Jon Voight) vplete v
!or. Deanovo edino upanje,
dokaže svojo nedolžnost,
ikrivnostni mož iz podzem-
, nekdanji prisluškovalec in
[veščevalec - operativec, ki
ni še nikoli videl in ve le za
;govo ime. Ime mu je Brili
ae Hackman).
Producenta Jerry Bruck-
imer in Don Simpson sta
[a 1991 pričela misliti na
Snzaradi ideje o človeku, ki
m ukradejo elektronsko
lentiteto in postane predmet
mnifiulacije. Prosila sta mla-
fejty/)isatelja Davida Marco-
da razvije scenarij in
oje nastala še bolj obširna
rfloga o tem filmu. V glavni
gi se pojavlja Will Smith,
in tudi kot dober pevec in
er, ki je skupaj z Jamesom
sseterjem osnoval produ-
itsko hišo, s pomočjo kate-
t)o snemal filme in plošče,
lati je tudi dober igralec;
ravni komik, ki je najbolj
Islovel v filmu Možje v čr-
k ki se je uvrstil med 10
'jbolj gledanih vseh časov,
idile so vloge v filmih Dan
Jdvisnosti, Slabi fantje...
W Hackman (Brili) je
Nej igral v številnih odličnih
filmih in dobil oskarja za vlogi
v Francoski zvezi in filmu Neo-
proščeno, igral pa je v uspešni-
cah kot so Bonnie in Clyde, Za
vsako ceno. Kdo bo koga. Hitri
in mrtvi. Firma in drugih.
Jon Voight je zaslovel zlasti
z vlogo v Polnočnem kavboju
in se uvrstil med nominirance
za nagrado Akademije. Sledi-
le so uspešnice Kavelj 22,
Odrešitev...
Tony Scott, ki je film režiral
film Državni sovražnik, je pose-
bej znan po tem, da se v uspešni-
co spremeni vse, kar posname.
Študiral je slikarstvo, potem pa se
je začel zanimati za filmsko foto-
grafijo. S filmom Loving me-
mory si je prislužil doktorat iz
lepih umetnosti. Leta 1983 je
pričel filmsko kariero z moder-
nim vampirskim filmom Lakota,
ki so ji sledile uspešnice kot so
Policaji z Beverly Hillsa II, Maš-
čevanje, Dnevi grmenja. Resnič-
na romanca in številne druge.
NMS
Will Smith v Državnem sovražniku.
Uspehi filma Ekspres, ekspres se vrstijo
Film Ekspes, ekspres Igor-
ja Šterka je znova uspešen
na mednarodnih filmskih fe-
stivalih. Minule dni je film
prejel tri nagrade na dveh
filmskih festivalih, poroča
Filmski sklad Republike
Slovenije.
- Najprej se je udeležil med-
narodnega filmskega festivala
v Tromsoju na skrajnem seve-
ru Norvešl^. Žirija pod vods-
tvom Jana Erika Holsta, direk-
torja norveškega Filmskega
inštituta, je med tridesetimi
filmi nagradila film Ekspres,
ekspres z drugo nagrado. V
obrazložitvi je žirija dejala,
da je očarljiva atmosfera v
filmu tako navdušila, da se je
odločila, da ji podeh posebno
nagrado žirije, za katero je
Igor Šterk prejel litografijo
norveškega slikarja Stiga An-
dersna. Žirija je dodala, da če
bi imela možnost podeliti več
nagrad, bi podelila tudi nagra-
do Gregorju Bakoviču za naj-
boljšo moško vlogo.
Film je imel velik uspeh
tudi pri občinstvu, saj sta bili
zadnji dve projekciji filma
razprodani, publika pa ga je v
konkurenci za nagrado občin-
stva uvrstila na drugo mesto.
Zaradi velikega zanimanja bo
Ekspres, ekspres po festivalu
doživel še dve dodatni projek-
ciji v norveški Kinoteki v Os-
lu. Prvo nagrado za najboljši
film festivala je prejel ruski
film režiserke Lidije Bobrove
V tej deželi.
Nekaj dni po tem dogodku
je film Ekspres, ekspres sode-
loval na mednarodnem film-
skem festivalu celovečernih
prvencev iz vsega sveta v An-
nonayu v Franciji in prejel dve
nagradi: nagrado študentske
žirije za najboljši film in po-
sebno nagrado uradne žirije v
skupni vrednosti 12. tisoč
francoskih frankov.
Grand prix za najboljši film
festivala je dobil iranski prve-
nec Parviza Shahbazija Popot-
nik z juga, po scenariju znane-
ga iranskega režiserja Abbasa
Kiarostamija. Popotnik z juga
je bil nedavno predvajan tudi
na filmskem festivalu v Tokiu,
kjer je prejel prvo nagrado v
višini kar >60 tisoč dolarjev.
Konec februarja se bo film
Ekspres, ekspres udeležil
mednarodnega filmskega fe-
stivala ljubezenskih filmov v
Monsu v Belgiji, kamor sta
povabljena tudi oba glavna
igralca filma Barbara Cerar in
Gregor Bakovič.
S. B.
Gremo v kino!
^^itno je bilo zadnje nagradno vprašanje težje, vsaj za
gledalce, saj smo dobili le tri odgovore in vsi trije so
''sli, da je v filmu Ptičar iz Alcatraza igral glavno vlogo Burt
ncaster.
%ajenci so: Marko Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje,
Jej Frece, Prešernova 20, 3230 Šentjur in Julijana Sajko,
^nica 25j, 3000 Celje. Prejeli bodo vstopnico Celjskih
'ematografov.
''^krat z odgovori ne bi smeli imeti težav. Napišite, kako se
^nuje komična TV serija, v kateri igra Will Smith.
lovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
'®.do ponedeljka, 1. marca. Izžrebali bomo tri nagrajence,
odo prejeli vstopnico za kino predstavo.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 25. 2. do 3. 3. ob
16., 18.30 in 21. akcijski triler
Državni sovražnik.
Mali Union: 25. do 28. 2.
ob 16.15 in 18. družinski Ba-
be: pujsek v mestu, ob 20.30
triler-drama Rane; od 1. do 3.
3. ob 17. družinski film Babe:
pujsek v mestu in ob 20.
triler-drama Rane.
Metropol: 25. do 28. 2. ob
16.30 risani film Življenje
žuželk, ob 19. triler-drama
Rane in ob 21.15 akcijska
kriminalka Ronin, 27. 2. ob
10 Življenje žuželk, ob
23.30 akcijski triler Državni
sovražnik. Od 1. do 3. 3. ob
1630 Življenje žuželk, ob
18.30 triler drama Rane in ob
20.30 akcijska kriminalka
Ronin.
Žalec 26., 27. in 28. 2. ob
20. ljubezenski film Temni
angeli usode, 27. ob 18. in
28. 2. ob 16. in 18. celovečer-
na animirana risanka Živ-
ljenje žuželk.
Viktorfi
Do prvega tedna v marcu bomo sku-
paj z revijo Stop objavljali kupone, s
katerimi lahko sodelujete v izboru za
najpopularnejše medijske osebnosti mi-
nulega leta. Podelitev nagrad bo konec
marca v Cankarjevem domu.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Ford focus že pri nas
Ford focus, povsem novi
avtomobil Forda, ki je osvo-
jil tudi pomembni naslov
Evropski avtomobil leta
1999, je končno tudi na slo-
venskem trgu.
Po prvotnih napovedih
Summit motorsa, ki pri nas
uradno predstavlja omenjeno
ameriško avtomobilsko kor-
poracijo, naj bi prodaja focu-
sa stekla konec aprila oziroma
v začetku maja. Zgodilo se je
drugače, kar pomeni, da je v
teh dneh focus že naprodaj pri
prodajalcih forda. Focus je po
oblikovni plati rezultat obli-
kovalske smeri, ki jo pri For-
du poznajo pod imenom New
Edge Design. Tako se osnovna
karoserijska linija focusa zelo
»približuje« tistemu, kar poz-
namo pri ka, pa cougarju in
pumi. Oblika focusa je torej
dokaj nenavadna, za marsiko-
ga tudi že preveč drzna. Ford
ta hip ponuja tri oziroma štiri
karoserij ske izvedenke: tri
oziroma petvratno kombi li-
muzino, karavana in limuzi-
no. Bistvenih razlik med vse-
mi tremi karoserijskimi izve-
denkami - če izvzamemo raz-
lično zunanjo dolžino - pač ni.
Slovenski kupci bodo lahko
za začetek izbirali med tremi
bencinskimi in enim turbodi-
zelskim motorjem. Pri ben-
cinskih agregatih je osnovni
1,4-litrski motor z močjo 75
KM pri 5000 vrtljajih v minu-
ti. Sledi 1,6-litrski agregat, ki
premore 100 KM; za sedaj pa
je najmočnejši 1,8-litrski mo-
tor z močjo 115 KM. Turbodi-
zelski motor iz serije endura
DI zmore pri gibni prostornini
1.8	litra 90 KM; pri Fordu
imajo ob tem na voljo tudi
2,0-litrski motor z močjo 136
KM, ki pa bo v focusu na voljo
nekaj kasneje. Poleg tega pri
Fordu razmišljajo tudi o neka-
terih drugih različicah, pri če-
mer naj bi najprej luč dneva
ugledal majhen enoprostorec,
kasneje pa morda še kabrio-
let. Slovenski kupec lahko iz-
bira med dvema vrstama opre-
me (ambiente in ghia), serij-
sko pa so vse izvedenke
opremljene z dvema zračnima
varnostnima blazinama, vo-
lanskim servoojačevalnikom,
električno pomičnimi pred-
njimi stekli, radijskim spre-
jemnikom ipd. Samo 1,4-litr-
ski focus nima protiblokirne-
ga zavornega sistema ABS,
pri vseh drugih motornih iz-
vedenkah pa je ta prav tako
sestavni del opreme. Pri Sum-
mit motorsu imajo s focusom
kar obsežne načrte, saj so si
za letos zagotovili nekako
1200 avtomobilov, če bo kup-
cev več, pa menda ne bo
problemov.
In cene? Osnovna različica
(1,4) je tako na voljo za 2,47
milijona tolarjev, za 1,6-litrsko
varianto bo treba odšteti 2,7, za
1,8-litrsko pa 3,1 milijona tolar-
jev. Focus z dizelskim pogon-
skim agregatom je na voljo za
2.9	milijona tolarjev.
Ford focus
Šteti dnevi prvemu
čioveicu BMW
že precej časa se govori, da
so Berndu Pietschetsrieder-
ju, prvemu človeku nemške-
ga BMW, šteti dnevi.
BMW je bil sicer lani izjem-
no uspešen, saj je po lastnem
zatrjevanju dosegel najboljši
rezultat v svoji dolgotrajni
zgodovini. Drugače pa je te-
daj, ko gre za skupino, ki jo
sestavljata BMW in britanski
Rover. Kot je znano, je BMW
pred nekaj leti postal večinski
lastnik te britanske avtomo-
bilske znamke. Tedaj oziroma
ob nakupu je bilo rečeno, da
je BMW naredil zgodovinski
posel, kasneje pa se je izkaza-
lo, da Rover vsaj še do leta
2003 (ali nekaj podobnega)
ne bo prinašal dobička.
Lanski rezultati Roverja so
bili porazni in zaradi tega je
BMW predlagal skrajšani de-
lovni teden in radikalne var-
čevalne ukrepe, s čimer pa se
ni strinjal tedanji direktor
Hasselkuss in je zato odsto-
pil. Vse pa kaže, da bo Rover
razlog tudi za odstavitev
Pietschetsriederja, pa če-
prav, kot že rečeno, dosega
BMW zelo dobre rezultate.
Vprašanje pa je tudi, kaj se
bo zgodilo s samim Rover-
jem.
Rover 400
Japonska
Toyota in
Evropa
Japonska Toyota, tretja av-
tomobilska tovarna na svetu,
je bila lani v podobnem polo-
žaju kot večina japonskih av-
tomobilskih tovarn. To po-
meni, da ji je šlo doma dokaj
slabo, medtem ko je na dru-
gih trgih večinoma obdržala
svoj položaj.
Za letos načrtujejo, da bo-
do predvsem iia evropskih
trgih prodali kar za 20 odstot-
kov več kot lani, čeprav so
napovedi o splošni prodaji na
stari celini dokaj pesimistič-
ne. Tako naj bi Toyota proda-
la 600 tisoč avtomobilov. To-
da očitno je, da niso povsem
trdno prepričani o svojem us-
pehu; kljub temu, da so se
pred časom že odločih, da
bodo na francosko-nemški
meji postavili nov obrat, so
sedaj v dvomih. Zanimivo in
ilustrativno pri tem pa ven-
darle je, da je največja japon-
ska avtomobilsfe tovarna v
nekaj zadnjih letih obseg svo-
je prodaje na evropskih trgih
povečala celo za 40 odstot-
kov, vendar pa je njen tržni
delež približno triodstoten.
V ženevi tudi opei speedster
Letošnji ženevski salon, ki se začne v drugem tednu marca, bo prinesel številne noi
pa seveda postavil na ogled avtomobile, ki verjetno nikoli ne bodo ugledali luči dneva
Morda se drugačna usoda piše Oplovemu speedsterju. To je dvosedežni roadster zanimive if
razburljive oblike. Zasnova je bolj ali manj pričakovana: motor je nameščen takoj za sedežema
pripomore k boljši stabilnosti vozila, poganja pa zadnji kolesni par. Za pogon bosta skrbeli
motorja z gibno prostornino 1,8 in 2,2 litra, pri čemer bo zmogljivejši ponujal 147 KM. A^
skupno delo Oplovega raziskovalnega centra v Russelsheimu in britanskega Lotusa, ki je si
Protonovih rokah. Tovarna napoveduje, da bo speedster v najboljši motorni varianti za
nekako 220 km/h in do 100 km/h pospešil v manj kot šestih sekundah. Kdaj naj bi novi C
avtomobil tudi v resnici pripeljal na cesto, še ni znano. Na sliki: opel speedster.
borza cen
ZA AVTOMOBILISTE
45
Audi obnovil A4
Audi je že konec
ij^ega leta napovedal ob-
ljtev svojega audija A4.
jg storil sedaj, tik pred
^ini začetkom avtomo-
j^e pomladi (ki se zače-
^marčevskim salonom v
^rski Ženevi).
il,novljeni audi A4 se od
jšnje izvedenke navzven ve-
ine razlikuje oziroma so te
imembe komaj opazne, če-
fpri tovarni pravijo, da je
ih ali drugačnih vsaj 100
)v. Tako so novi odbijači,
lanja stranska ogledala, me-
ike, luči so pokrite z novim
[ladkim steklom, drugačne
zadnje luči... Tudi notra-
itje nekoliko spremenjena,
posebej sredinski del, nova
itikala, na novo so oblikova-
zadnje sedeže. Pomembno
da je A4 »napredoval« pri
sivni varnosti, saj sedaj za
iplaSlo ponujajo t.i. side-
Bi forej zračno blazino, ki
[i®eščena v rob strehe in
p)red udarci v glavo.
I sami mehaniki oziroma
povi ni pomembnejših
sprememb: pogon je bodisi na
prednji kolesi ali 4^4 (quat-
tro), podvozje pa malenkost
dopolnjeno. Na voljo sta dva
menjalnika (ročni petstopenj-
ski ali petstopenjska avtoma-
tika s tiptronicom), prav tako
dve karoserijski izvedenki (li-
muzina in avant oziroma ka-
ravan). Motorjev je osem, vsi
pa dovolj znani, saj poganjajo
že druge audije, volkswagne,
seate in škode. Osnovni je 1,6-
litrski bencinski motor z moč-
jo 101 KM, sledita dva 1,8-
htrska motorja z močjo 125 in
150 KM, nato pa 2,4 in 2,8-
litrska šestvaljnika (165 in
193 KM) ter na koncu trije
turbodizelski motorji TDI, ki
ponujajo bodisi 90, bodisi 110
ah celo 150 KM. Obnovljeni
A4, ki je na slovenskem trgu
zmerno uspešen, bodo na vo-
ljo čez nekaj tednov, zanj pa
bodo hoteli od 3,9 do 5,9
milijona tolarjev. Na sliki:
obnovljeni audi A4.
Renault avantime za
bližnjo prihodnost?
Francoski Renault je med
drugim znan po številnih
avtomobilskih študijah, ki
jih večinoma pokaže na ne-
katerih najpomembnejših
avtomobilskih prireditvah.
Njihova usoda je - to je splo-
šno znano - različna: neka-
teri gredo v serijsko izdela-
vo, pri drugih tovarna upo-
rabi samo posamezne ele-
mente oblike ali tehnike,
tretji pa so namenjeni zgolj
muzeju.
Avantime je tako ena zad-
njih Renultovih oblikoval-
skih in siceršnjih študij, ki jo
bodo postavili na ogled na že
tolikokrat omenjenem salo-
nu v Ženevi. Je kombinacija
enoprostorskega avtomobila
(s temi ima Renault veliko
izkušenj in tudi veliko uspe-
ha) in kupeja, kar morda po-
meni, da si hoče Renault najti
novo tržno nišo. Pri snovanju
tega vozila, ki se dokazuje z
dokaj pogumnimi karoserij-
skimi linijami, je sodelovala
tudi Matra; omenjena avto-
mobilska hiša z Renaultom
že dolgo in dobro sodeluje,
saj v Matri med drugim izde-
lujejo tudi renault espace.
Kljub temu, da je torej avanti-
me nekakšna mešanica, pa se
z notranjo prostornostjo ne
bo pretirano postavljal, kajti
pri Renaultu ga med drugim
označujejo z 2-1-2, kar pome-
ni, da gre za prostorsko
skromno notranjost.
Zanimivo je, da je avto do-
kaj dolg (4,6 metra), v nosu pa
je prečno nameščen bencinski
V6 z gibno prostornino 3,0
litra ter močjo 250 KM. Avto-
mobilu ob tem dodajajo šest-
stopenjski menjalnik, kolesa
so 20-palčna in velikih dimen-
zij (245 mm). In jasno - niti
besede o tem, kakšna naj bi
bila avantimeova prihodnost.
Na sliki: renault avantime.
Ugodna
prodaja
molociklov
v zadnjih letih se opazno
dviguje tudi prodaja motoci-
klov različnih vrst, kar med
drugim pomeni, da se neka-
ko zgleduje po prodaji oseb-
nih avtomobilov. Lani so na
slovenskem trgu tako pro-
dali 1743 motociklov.
Zanimivo pri tem je, da je
prodaja motociklov izrazito
sezonska, kajti po sedanjih po-
datkih so lani skoraj 90 odstot-
kov vsega posla opravili do
konca julija, preostalih deset
odstotkov novih motociklov
pa so nato prodali do konca
leta. Vse kaže, da naj bi v nekaj
prihodnjih letih pri nas prodali
več kot 2000 motociklov, kar
je, fiaj zapišemo tako, nekak-
šna sanjska številka trgovcev z
motocikli. Največ motociklov
je lani na slovenskem trgu pro-
dala Vamaha (605), precej za-
daj oziroma na dragem mestu
je bila Honda (326), na tretje
mesto pa se je uvrstil Kawasa-
ki. Med pomembnejše oziro-
ma uspešnejše prodajalce mo-
tociklov so se nato uvrstili še
Suzuki, pa BMW, Aprilia,
KTM in Moto Guzi.
Zanimiv pa je tisti del stati-
stike, ki kaže, kolikšna je bila
lanska »delitev« po spolu. Ta-
ko so 69 odstotkov vseh moto-
ciklov pokupili moški, preo-
stalo pa ženske. Logično je, da
je bilo največ žensk navduše-
nih nad yamahami (ker so jih
tudi prodali največ); dobrih
75 odstotkov motociklov so
lani prodali zasebnikom,
preostdo pa podjetjem.
laponska še
npref v krizi
^ponska avtomobilska
iustrija se še vedno uk-
rja z velikimi težavami,
so, kar je splošno zna-
li predvsem posledica ve-
^ ter dolgotrajne krize v
S^ski proizvodni rezulta-
svtomobilskih tovarn so
• zelo skromni oziroma
islabši v dosedanji 50-let-
zgodovini. Na Japonskem
sicer naredili nekaj več
^ deset milijonov vozil,
■idar je bilo to za 8,4 od-
lika manj kot leta 1997. To
največji padec po letu
Najbolj se je zmanjša-
Proizvodnja in s tem pro-
^ gospodarskih vozil, in
za 20 odstotkov, kar je
'^va posledica krize v Azi-
^oizvodnja osebnih avto-
^ilov se je lani zmanjšala
odstotka, avtobusov
^^ 8,5 odstotka. Tudi to je
da japonske avtomo-
tovarne še naprej sta-
® predvsem na Evropo in
''^'"no Ameriko.
Honda in njen S 2000
Honda je izjemno dobro izkoristila znano dejstvo, da je bila pred leti zelo uspešna v
dirkah za formulo 1, saj je s pomočjo moštva McLaren tudi osvojila prvo mesto. Številne
tehnične posebnosti, uporabljene v motorjih za Fl, je potem tovarna prenesla tudi v serijsko
proizvodnjo, zato honde še vedno veljajo za avtomobile s športnim predznakom.
To vsekakor velja tudi za povsem novi roadster S 2000. Ta mali avtomobil klasične zasnove
(motor spredaj, pogon zadaj) naj bi konkuriral vsem uspešnim malim roadsterjem (denimo
mazdi MX 5, pa BMW Z 3 ipd.), na trg pa bo pripeljal konec letošnjega in v začetku prihodnjega
leta. Posebnost je med drugim tudi zelo močan motor, kajti 2,0-litrski štirivaljnik razvije kar 240
KM oziroma 120 KM na liter gibne prostornine. Za sedaj druge podrobnosti o tem avtomobilu še.
nisCT znane. Na sliki: honda S 2000.
46
ZA MOTOCIKLISTE
Ženske in motocikii
Je svet motoriziranega dvokolesništva na-
menjen izključno moški populaciji? 23 od-
stotkov od vseh motociklov in skuterjev ali
mopedov v Nemčiji je v lasti žensk. Italijan-
ke so se v zapovedano moškem hobiju najbo-
lje znašle. Vsak tretji skuter vozi ženska.
Lani je naredilo izpit za motorno kolo 143
Slovenk. Uradnega podatka, koliko se jih
vozi po slovenskih cestah, ni.
Zakaj tolikšen razkorak, če vemo, da je pri nas
več kot 10.000 registriranih motociklov z delovno
prostornino večjo od 50 ccm? Kdaj in zakaj se na
motocikel usede Italijanka ali Slovenka, pove
veliko o uporabnosti in uporabljanju dvokolesni-
ka pri nas ali v Italiji. Sosedam pomeni skuter ali •
motocikel najcenejše in najhitrejše prevozno
sredstvo v mestni gneči. Slovencem, kaj šele
Slovenkam, pa še na misel ne pride, da bi za
vožnjo v službo ali za nakupe v središču mesta
pustile avto v garaži. Milejše podnebje v Italiji ne
more biti najpomembnejši razlog za množičnost
žensk-motoristk v prometu. Motoristke najdemo
v Nemčiji, Angliji, celo v hladni Skandinaviji.
Na naših cestah lahko opazite največ motoci-
klov za konec tedna ali med poletiiimi dopusti.
Jeklenim konjičkom ne preostane drugega, kot
da so hobi v domeni močnejšega spola in da
igrajo vlogo glasnika njihovega ega. Taka in
drugačna premikajoča tehnika je in bo privlači-
la moške. Pri vsem tem uporabnost ali gospo-
darnost moškim ne pomeni veliko ali pa vsaj ni
eden od dejavnikov, ki odločajo pri nakupu.
Ta dva dejavnika pa privab-
ljata ženske. Najpomembnejši
adut v.ženskem rokavu je sa-
mostojnost. Nanjo igrajo de-
kleta, ko hočejo prepričati
starše, da je nakup skuterja
nujno družinsko zlo. Hočejo v
šolo, k prijateljici ali pa na uro
brskanja po butikih brez nad-
ležnega prevažanja z mamo v
avtu. Do njihovega 18. leta
starosti je 125 kubični motoci-
kel ali skuter edino vozilo na
motorni pogon, s katerim se
smejo voziti.
Industrija motornih koles se
je nemoškim kupcem izredno
hitro prilagodila. Moderni
skuterji so postali zelo prepro-
sti za vožnjo. Potrebno je le
dodajanje plina in zaviranje.
Ostalo opravi avtomatika. Ne-
katere tovarne so začele obli-
ko, barve in materiale prilaga-
jati ženskemu okusu. V re-
klamnih prospektih izdeloval-
cev dvokoles je vedno več ma-
nekenk ob skuterjih ali moto-
ciklih. Nekatere tovarne so
prestopile rubikon in ponuja-
jo motocikel samo zanjo.
Evropejka je odločitev za us-
tvarjanje družine pomaknila
proti tridesetim, kar je samo
mlin na veter motoindustrije,
ki hoče žensko navdušenje do
dvokolesnikov ohranjati tudi
v njeni polnoletnosti.
Kaj imajo ženske najraje?
Večina se odloča za umirjene
in udobju naklonjene dvoko-
lesnike. Brezmejna moč in
zadnji tehnični triki je ne ga-
nejo toliko kot modna oblika
in občutek varnosti. So zelo
občutljive na višino sedeža.
Če pri mirujočem motociklu
ne sežejo z obema stopaloma
do ta^ nakupa ne bo. V njiho-
vem ožjem izboru so čoperji
do 750 ccm in klasični cestniki
do 600 ccm.
Največ težav jim povzroča
urejena pričeska in uporaba
čelade. Motoindustrija išče
odgovor v avtoskuterjih, ki
imajo vgrajen zaščitni lok in
streho iiad glavo. Na njih ne
bo potrebno nositi čelade na
glavi.
Ne smemo pozabiti, da
ženska kot sopotnica vašega
motocikla zahteva več kot sa-
mo od prijatelja sposojeno
čelado. Pomembnejši izdelo-
valci zaščitne opreme ponu-
jajo ženske kroje kombine-
zonov, škornjev ali rokavic.
Ženska kot voznica ali sopot-
nica na motociklu ni i
zgolj črna ovca v mošk
svetu. Mi, nekronani ki
jeklenih konjičkov, se boi
morali navaditi na dolgei
se, ki vihrajo izpod čelj
Jezični kolegi pa ne pozab
pripomniti, da brez žea
motoristk ali sopotnic uel
bilo izdelovalcev moto/itf
nih kovčkov.
TEODORE
S pojavom skuterjev postajajo ženske
enakopraven del v svetu motociklov.
Bo padel še en zakoreninjeno moški hobi? Motoristično m
privlači ženske kot sopotnice ali kot motoristke.
V Sloveniji je med 2 do 3 odstotke motoristk. Največkrat se odločajo za čoperje in klasične
cestnike.
BMW F 650 ST reklamirajo kot motocikel samo zanjo.
v MODNEM VRTINCU
47
Modni blues za bele bluzo
(jtroštva me vežejo nanjo
\ 20prni spomini. Ali sem
prvih poskusih likanja
Lgala« ali sem tik pred
loponi s harmonikarskim
'^jrom z zapestjem roka-
^jgla kljuko in rrsssk... ali
^ je na čajanki zaletel
sošolec s skodelico šip-
gga čaja v roki. Pravza-
^ sem že ob pogledu na
|y^obljeno, slovesno belo
slutila kakšno katastro-
je po možnosti sprožila
liihitanje 'navzočih. Zato
p jo kot osnovnošolska fr-
1 iskreno sovražila.
W
ar Častitljivo število listov
jioledarju se je moralo obr-
in nešteto modnih preo-
^b doživeti to priljubljeno
,jl(0 oblačilo, da se je jeza
,j ohladila, celo spremenila
impatijo.
fendar, vaši spomini na ta
avni del »pionirske unifor-
so gotovo prijaznejši. Zato
iatnem, da je tudi klasična
asrajčna bluza ne glede na
[eotipne definicije o tem, kaj
Bodno in kaj ne, stalna gost-
faše garderobne omare. No,
zdaj še najnovejša trendov-
j novica: v spomladansko
Ddo med metalno-volneno-
csojno-cvetočo, asimetrično
iidvajočo in po »military«
iiivajočo družbo modnih
tii^ znova vstopa skozi
glaii vrata - bela bluza. Zakaj
p M prelomu tisočletja?
iirda zato, ker se je moda,
ppraznjena od ekshibicio-
Ifnih izletov skozi retro fu-
Stične vizije prihodnosti,
!va vrnila v preteklost. K
ti, dobri beli bluzi. Takšni, ki
zaželena v sleherni družbi,
kateremkoli času. Čez dan
zvečer. Vendar, čisto običaj-
bela bluza, ki jo od moške
ice ločijo le v drugo smer
Siti gumbi, pa tole spet ni.
Kot čedna dekleta iz črno
belih filmov
s svojim videzom nam prebuja nostalgijo na
črno-bele filme in njihove sramežljive, romantič-
no zasanjane junakinje, vse čedne in čiste. Ali bi s
prikupno okroglimi totkimi rokavčki spominja-
la na bluzico Alice iz Čudežne dežele, če ji
kreatorji ne bi dodali namesto cvetličnih gumb-
kov kovinsko zadrgo? Letošnji model bluze bo-
ste spoznali tudi po oprijetem kroju, spodnji rob
je zatlačen v krilo ali hlače, ki ju nosimo na bokih.
...ali kot Bettine Grazioni
1999 - z drznim dekoltejem
Modo je prevzela tudi linija, ki jo je v petdesetih
letih lansiral slavni kreator Givenchy, bluza pa je
dobila ime po njegovi takrami manekenski muzi,
Bettini Graziani. Le originalne našite naborke na
rokavih ji je letos odvzela in pustila le širok odpet
ovratnik oziroma fazono. No, ta ovratnik ni le
odpet, včasih se sprednji del bluze suvereno po-
daljša v drzen dekolte, sem ter tja celo pozabi na
gumbe. Nadomešča jih sistem zapenjanja oblačil
»marsovcev«. Le da podolgovate gumbe, imeno-
vane olive, ki so zataknjene v zanke iz usnja, ob tej
priložnosti zamenjajo diskretni kovinski kaveljčki.
Pa klasično ukrojene bele bluze z ravno
vstavljenimi rokavi in koničastimi ovratniki
Nostalgija na stare čmo-bele filme: nežni
naborki, romantični čipkasti všitki in do
vratu zapeta pomirjajoča belina.
Pravljična Alica ali futuristična
spogledljivka?
Biserna belina in drzni dekolte.
moda v laseh
Pričeska za maturantski ples
Maturantski ples je gala
Ifeditev in k temu sodi tu-
''strezen zunanji videz, ki
povezujemo z visoko mo-
• Zelo pomembno je, da je
■^ko usklajeno vse od čev-
obleke, nakita, do ma-
■^Pa in pričeske,
^nie kot frizerja je zelo po-
'•^bno, da se z maturanti
pogovorim ravno o
teh detajlih, saj ne smem
da pričeska diktira
•Ce ni stilske usklajenosti
^llov, potem je rezultat kič.
^ekakor je potrebno stri-
in barvanje opraviti
dan pred maturant-
plesom, na dan dogod-
stilirati pričesko.
Če se pogovarjamo o visoki
modi, ki naj bi bila trendna, so
to za dolgolase gospodične
vsekakor speti lasje. Pri tem je
potrebno upoštevati, da v pri-
meru dekoltirane obleke dolgi
lasje naj ne bi nikakor padali
na golo kožo. Pri spetih laseh
lahko trenutno frizerji uporab-
ljamo vso svojo kreativnost,
kajti dovoljeno je skoraj vse,
od čistih linij do trendnih raz-
mršenih, štrlečih delov.
Za fante ravno tako pripo-
ročam dobro striženje in tudi
barvanje, za sam maturantski
ples pa bolj bleščečo, glamu-
rozno oblikovano pričesko.
KRISTJAN PETEK
ter vezeninami, ki spominjajo
na bleščečo modo slovite
kreatorke Elze Schiaparelli iz
tridesetih let, tudi ne kaže
spregledati, ko se odpravljate
kupovati novo bluzo.
Skratka, ob tej nevsiljivi,
počasni, vendar zanesljivi
vrnitvi bele bluze kot samo-
stojnega oblačila v modno
oblačenje, se kar samodejno
prebuja asociacija na tisti
počasen ples v 4/4 taktu -
blues. Nobenega evforične-
ga divjanja, pa vendarle veli-
ko prefinjene elegance in
globoke senzualnosti... Uži-
vajte!
svetovalni kotiček
»Res sem vitka, ampak
tako majhna!«
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Saj poznate tisti rek, ki pravi,
da se najhujši strupi skrivajo v
majhnih stekleničkah. No, to
pa zna biti včasih slaba tolažba
za tiste gospe in gospodične,
ki nadvse ljubijo modno obla-
čenje. Moda namreč danda-
našnji ljubi kot deževen pone-
deljek dolge suhice.
Kot da na svetu ne bi bilo
tudi nizkih postav, prilagaja
večino svojih najnovejših po-
gruntavščin prav visokora-
slim predstavnicam nežnega
spola. Vendar, izmed njene
ponudbe se vselej lahko iz-
lušči marsikaj uporabnega tu-
di za tiste, pri katerih narava
ni bila radodarna s centimetri
v višino.
In, da ne bomo le svetovali,
kaj obleči, da bodo »žepne
Venere« vizualno pridobile
kakšen centimeter ali dva,
odsvetujmo najprej, česa ni-
kakor ni modro navleči nase.
Ljudje se učimo na svojih,
še raje pa (kako egoistično,
kajne?) na napakah drugih.
Zato nam morda dami s foto-
grafij ne bi prehudo zamerih,
če bi izvedeh, da smo ju upo-
rabih kot učno snov pri esteti-
ki oblačenja s predznakom
»hudo narobe«. Sicer pa sta
že tako vajeni, saj ju valjajo
po opravljivih časopisnih
straneh kot tipičen primer
neokusnega oblačenja. Mi
bomo bolj diskretni in zamol-
čali njuni imeni. Naj povemo
le, da je njun materin jezik
angleščina in francoščina,
imata pa sicer znani in bogati
gospe nekaj skupnega - 159
centimetrov telesne višine!
Torej bi bilo pričakovati, da
se ne bosta oblekli v oblačila,
pa naj bo to za prosti čas ali
večerno slovesnost, ki še pou-
darijo njuno, pogojno rečeno
pomanjkljivost. Dolga črna
obleka, ki z odkritimi rameni
in visokimi rokavicami tvori
vodoravno linijo, zgornji del
postave optično »preseka« in
jo potisne še bolj k tlom. Gos-
pa bi to nerodnost lahko rešila
s svilenim šalom ali štolo, ogr-
njeno preko ramen, rokavice
pa pustila doma...
Čipka je bila takrat, ko so
posneli to fotografijo in še
danes, nadvse moden mate-
rial. Tudi kot nagajiv in izvi-
ren podaljšek odrezanim
jeans hlačam. Vendar ne na
prekratkih nogah, ki jih s tem
vizualno še skrajša. Vse s pre-
kratkimi nogami oziroma
predolgim životom - pozabi-
te tudi na letos modne capri
in pastirske hlače (pod koleni
oziroma nad gležnji) ter kroj
hlač, ki je spuščen na boke!
Mladostno in duhovito - ven-
dar ne na postavi s prekratki-
mi nogami!
Nikar ostrih vodoravnih li-
nij, ki majhno postavo optič-
no še »potisnejo« k tlom!
Nagradno vprašanje
KAKO JE IME SESTRI POKOJNEGA ITALIJANSKEGA
MODNEGA KREATORJA GIANNIJA VERSACEJA ?
a)	Guilia
b)	Donatella
c)	Linda
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Politika, križ in note
Rogatcani, ki so pripravili Slovence, da si požvižgavajo - Dva predsednika vlade na pet kilometrov - Oce predsednika slovenske
vlade je bil telesni stražar cesarja Franca Jožefa - Njen dežnik je lahko balon - Zlata zrna prvega mesarja Slovenije
v Rogatcu korenini toliko
zanimivih in pomembnih
ljudi kot malokje. Iz obso-
teljskega kraja sta prišla ta-
ko nekdanji predsednik slo-
venske vlade kot eden najre-
snejših kandidatov za seda-
njega slovenskega metropo-
lita. Kdo vse še?
Iz rogaške okolice je veliko
izjemnih slikarjev, pesnikov,
pisateljev ter drugih zanimi-
vih ljudi. V petek je bil povab-
ljen v televizijsko oddajo Pet-
ka ansambel Mi 2, ki smo ga
lahko v zadnjem mesecu in
pol gledali v oddajah Zoom,
Pomp, Brez zapor in drugih.
Občinstvo je ponorelo zaradi
njihove skladbe Moja teta Es-
tera, ki kraljuje na vrhu lestvic
že nekaj tednov. Ansambel, v
katerem so štirje od petih čla-
nov iz Rogatca, je priljubljen
tudi zaradi skladb Brigita iz
ulice maršala Tita ter Warum
ist die Banane krumm?.
Kdo so fantje iz Mi 2? Nji-
hov vokalist Tone Kregar živi
v Celju in je kustos v muzeju
novejše zgodovine (sin učite-
lja rogaške šole), basist Ro-
bert Novak je profesor glasbe
na srednji šoU v Mariboru (sin
dolgoletnega vodje rogaških
tamburašev, ki nastopa z več
kot osmimi križi), vokalist
Jernej Dirnbek je absolvent
ljubljanske ekonomske fakul-
tete (sin nekdanjega župana
velike občine Šmarje pri Jel-
šah, podjetnika, ki izdeluje
elektromotorje v lastnem
podjetju Elkostroj), kitarist
Egon Herman končuje ljub-
ljansko visoko prometno šolo
ter je na Brniku carinik (sin
znanega rogaškega ljubitelj-
skega gledališčnika), peti
član, bobnar Matjaž Sabo-
lek, pa prihaja iz Ruš pri Mari-
boru. Oboževalke je treba po-
tolažiti, da je večina fantov iz
Mi 2 zaenkrat brez resnih ob-
veznosti, z izjemo Egona, oče-
ta dveletne Eve ter življenjske-
ga sopotnika Mojce (hčerke
-najbolj znanega slatinskega
frizerja Tončija Kramperška).
Tudi brez politike ne gre, saj
so Jernejev in Tonetov oče ter
Egonov brat v Rogatcu občin-
ski svetniki LDS oziroma De-
SUS.
Če se Slovenci ne moremo
sporazumeti o glasbi, to še
manj velja za politiko. Na raz-
dalji med Rogatcem in Rogaš-
ko Slatino so imeli doslej kar
dva predsednika slovenske
vlade, Slatinčana Borisa Ki-
driča in Rogatčana Andreja
Marinca. Marinčeva družina
je najprej živela na Dunaju,
kjer je bil Andrejev oče na
dvoru deset let telesni stražar
cesarja Franca Jožefa. Na Du-
naju so imeli trgovino, po raz-
padu Avstro-Ogrske so nekaj
let živeli v Matkah pri Prebol-
du, nakar so 1. 1924 kupih v
Rogatcu hišo s pekarno, go-
stilno ter manjšim posestvom.
V tej ugledni hiši je bilo pet
otrok, med njimi danes 68-
letni Andrej.
Bodoči predsednik vlade,
po izobrazbi diplomirani
agronom, je bil najprej v služ-
bi v šmarski kmetijski zadru-
gi, nato je opravljal visoke
politične funkcije v šmarski in
celjski občini ter na republiš-
ki ravni, ko je na mestu pred-
sednika slovenske vlade nado-
mestil Staneta Kavčiča. Krajši
čas je bil tudi podpredsednik
takratne zvezne jugoslovan-
ske vlade, zdaj pa živi v Ljub-
ljani ter je pogosto v Mozirju,
kjer ima počitniško hišico.
Tam je poročen eden od nje-
govih obeh sinov.
Andrejev starejši brat Ivo
Marine živi v Celju, kjer je bil
do upokojitve urednik sloven-
ske strokovne revije Tekstilec,
ki jo je izdajalo združenje slo-
venske tekstilne industrije ter
republiška zveza inženirjev in
tehnikov. Ivo Marine je avtor
učbenika za poklicne šole o
tehnologiji tekstila, priročni-
ka o organizaciji sistema dela
v tekstilnih tovarnah, redke
knjige o sodobnem ročnem
tkanju ter drugih publikacij.
Je član stalnega sobotnega pri-
jateljskega omizja v gostilni
Belaj-Koštomaj, takoimeno-
vanega Viski kluba. Brez popi-
vanja seveda: ime izvira iz
časa, ko je bila škotska pijača
redkost ter je nekdo z njo
počastil zbrano družbo za
rojstni dan.
Andrejeva in Ivova sestra,
učiteljica Marica Marine, je
imela med bivanjem v Rogat-
cu nadarjenega učenca. Pre-
den je postal slovenski metro-
polit dr. France Rode (nekoč
duhovnik v celjski cerkvi Sv.
Jožefa), se je poleg njega med
kandidati največkrat omenja-
lo prof, dr. Antona Stresa.
Stres, ki prihaja v domači Ro-
gatec zelo pogosto, opravlja
vrsto visokih cerkvenih funk-
cij: je predsednik komisije
Pravičnost in mir pri Sloven-
ski škofovski konferenci, pod-
predsednik evropskih komisij
Pravičnost in mir ter svetova-
lec papeške istoimenske ko-
misije v Rimu, ki ima v pro-
gramu opozarjanje na člove-
kove pravice.
I^zarist Stres je v Sloveniji
tudi predsednik pogajalske ko-
misije slovenskih škofov za
ureditev odnosov z državo, si-
cer pa predava na teološki fa-
kulteti filozofijo (enega od
obeh doktoratov je opravil na
slovitem inštitutu v Parizu). Iz-
haja iz kmečke družine iz vasi
pod Donačko goro, tudi njego-
vi sestri sta si izbrali kmečki
stan. Nižjo gimnazijo je obi-
skoval v Rogaški Slatini ter je
vsak dan pešačil tri kilometre
daleč na postajo v Rogatcu.
Anton Stres je bil velik prijatelj
pokojnega slovenskega knji-
ževnika Branka Hofmana, ro-
jenega v Rogatcu. Hofmanov
oče je pribežal v Rogatec po
koroškem plebiscitu.
Danes je Rogatec turistični
cilj, ki je najbolj znan po mu-
zeju na prostem. Osrednja
točka muzeja je iz bližnjih
Tlak prenesena rojstna hiša
pesnika Jožeta Šmita, v kateri
je eden največjih slovenskih
pesnikov preživljal težko mla-
dost. Pesniti je začel pri sed-
mih letih, ko je prejel tudi
prvi honorar. V ljubljanski
klasični gimnaziji je bil sošo-
lec Franceta Kosmača, Fran-
ceta Balantiča, Uroša Kreka in
drugih velikih imen slovenske
kulture, v gimnazijskem kul-
turnem društvu pa je deloval
skupaj z Janezom Stanovni-
kom, poznejšim predsedni-
kom Slovenije. Potem je bil
približno dve leti zaposlen na
občini Rogatec, od koder se
med drugim spominja takrat-
nega pasjega davka. Tistim, ki
niso plačali dvanajst dinarjev,
so morali psa vzeti. Šmit živi v
družinski počitniški hišici v
Črnem vrhu nad Idrijo ter se
rad spominja svojih nečakov
iz Rogatca, Karlija in Lojzeta
Šmita.
Hofman in Šmit nista edini
veliki imeni slovenske; knji-
ževnosti, ki sta povezani z Ro-
gatcem. Otroška pisateljica
Ela Peroci, ki se je rodila v
Rogaški Slatini, je obiskovala
1. razred osnovne šole v Ro-
gatcu ter se je po dolgih deset-
letjih veselila odprtja tam-
kajšnje novogradnje. Oče je
bil orožnik, zato je pozneje
obiskovala šoli v Šentvidu pri
Grobelnem in Šmarju pri Jel-
šah ter meščansko šolo in gim-
nazijo v Celju. Pozneje je bila
učiteljica v rojstni Rogaški
Slatini, od koder se s poseb-
nim veseljem spominja uči-
teljskih kolegov Pinke in Stan-
ka Lorgerja ter Božene Čop-
Bofulin.
Ko smo pri kulturi, moramo
vsekakor omeniti najstarejše-
ga organista in zborovodjo v
Sloveniji. Andrej Polajžer iz
Dobovca pri Rogatcu, ki je v
89. letu starosti, skrbi za glas-
bo v cerkvici Sv. Roka več kot
66 let. Ko je začel igrati, je v
svojem zboru spoznal bodočo
ženo, zdaj pojejo v njem trije
od njegovih petih otrok
snaha. Za predanost glasi
prejel visoko občinsko
škofijsko priznanje.
Rogatec je torej kraj bj
kulture, kjer je delovala i
ta srednjeveška kiparski
lavnica mojstrov Mersijl
je opremila najlepše sld
ske cerkve, med njimi Slj
Goro. To je seveda tudi
bogate podjetniške tradi
Danes je največji rogaški j
jetnik Franci Žerak, las
in direktor Mesnin Žerai
je po prodaji iz progi
zdrave prehrane z zm
Zlato zrno prvi v Slov«
Družinsko podjetje, ki je
jelo upoštevana priza
ima 6 lastnih mesnic od§
j a pri Jelšah do Ptujske Goi
Rogatcu, kjer je sedež,
proizvodnjo mesnih izdel
Žerakovi, ki imajo nadfa
poslenih, so se posebej
tili oskrbovanju vrtcev, te
šnic in zdravilišč Rogaška
tina. Atomske toplice in
polšica. Ponosni so na si
družinsko tradicijo, saj so
slavili 70-letnico obstoja.
Kako se je začelo? L. 192
prejel Franci j ev dedek J
Žerak od mariborskega ži
na obrtno dovoljenje, v Ž
lah je nadaljeval njegovo!
Anton, ki je širil dejavnfl
Podlehnik. Pred blizu dvi
desetletjema je očeta nas
Franci Žerak, ki se je prese
Rogatec. Seveda ne po
ključju, saj je v teh ki
spoznal bodočo ženo Son'
BRANE JERA^
Ela Peroci
Jože Šmit
Ivo Marine
Andrej Marine
Vsi najboljši fantje še niso poročeni. Skupina Mi 2 J
obnorela Slovenijo s skladbo Moja teta Estera. j
V okolici Rogatca je veliko zanimivega. Andrej Polajžer, ki
je v 89. letu, je najstarejši organist v Sloveniji.