List ljudstvu v pouk in zabavo.
.Ppfrteipfrgpa stevUMa utaoe 60 vinarjev
gg,	itn*«. to» 23. decembra tSSfi	54. letuj*.
»i® ««teííí ¡a ««i;a i pott»te!e> «wH ta » SSarjSü»« t poIBJasfero « ¿o® «a este leto W 1, p®; leti 12 R te « 8«»» tet« 6 K. ~ JKaroiaiia» tn>m ¿«gaitavlt« Bl - Narotalaa se poílljs Hl 9Ílo»SM?fccg8 Oofpodaria* » Huftwa, 5—3 Ual «« «tepoifiia do oúpo»adL — 0<jfe ,Ratoi»kegi fiata«***?« iraStet" «eMvafo ihs brea	acótete* - PoMmmi HiH ttanefe, te
3"us¡p|» i (fe-yji 40 rte,, o» 8 rtraaefa OS »to — Ontailtroi Socoika ceets E. — KcfeopisS le ce w*át}a — OpmriStmi &moM» ««ta ifcw. B, i»tc)eim ■arofcalao, íoierat« te rcftiaaiaai}(, ' ra 9tal«|« e¿ motiopn* ¡KÍStrnrti » gafcntf K 1*88. Es «Sferste« Ofteeac primat« ¡rapnet V aádett» .Msia w«w«Ba" itn«! Swoeda W »te, - teieraM te »sweletnsfo dio lóela sp-uMsei
Mesaprit reílutnací!» «o poStatea jweaíe.
Osleparjeni in prodanih
HttBl brali» se spominjajo kako smo v predza-ailsm „Gospodarju" vprašali ter zahtevali jasno be-^Kip, ali je bil dr. Kukovec «pravičen govoriti v imeni „Samostoine", da je ta za liberalni uradniški centrali »ena U proti samoupravi. Za odgovor smo dobili v javnosti isjavo vodstva, da Kukovec ni bil upravičen pedali nobene izjav9, v „Kmetijskem listu" pa par *©ba»fih kranjskih psovk, kakor jih je zmožen lili eaSe« laianik in Pire.
Sedaj pa vidimo iz dejanj zastopnikov ¿fMtosMu«", daje imel prav dr. Kukovec m fia je uganjalo licemerstvo vodstvo „Samostojne" in »jen Ust. „Samostojna" je namreč prav kakor star huaar-žikar pljunila na vse svoje obljube, na vse ge-»4 a v volilni agitaoiji ter se zvezala najprej aAvramovičem, največjim srbskim >«entralistom in preko njega z demo-£ r a t i. ¿Samostojna" je vrgla v Beogradu svojo ftrinko z obraza ter postala to, kar smo mi trdili že <jh njenem začetku: postala je zvest in vnet otrok Ii-Seralnth verižniških demokratov, bankarjev in cen -flralistov, iS so zlorabljali prvi dve leti državno moč i® oblast «a nezaslišan način in naravnost ogoljufali pri carinah državo za milijone in milijone. Demokratski agromerkurjevci so v svojih zasebnih in strankarskih blagajnah zbirali milijone, ljudstvo pa trpelo in se jezilo ter čakalo nestrpno trenutka, da kk» obraCunalo ž njimi. In res so prišli liberalci razbiti in potolčeni iz volilnega boja, saj niti za dva imandaia niso dobili glasov, toda pravočasno so znali ljudstvo opehariti tudi še pol tično, kakor so ga opeharili poprej za milijone: z ustanovitvijo „Samostojne*.
Mnogo naših prelahkovernih ljudi je verjelo, da bode ia stranka res ozdravila in popravila to, kar ^.melska zveza v prvem trenutku ni zamogla. Mislili «o» da bodo ti novi zastopniki res odpravili davke in <ta boio za samostojno Slovenijo, ker niso nikjer mo-gli aa shodih dovolj dopovedati, kako nas je Korošec p«odal Srbom in kako moramo „popolnoma proč s>d Srba". Sedaj so ti vol lei „Samostojne" čisto jas-qo ogoljulani in opeharjeni. Zastopniki „S a -•uOBtejne so se jasno in določno izra-«ilt a a vladin ustavni načrt mi-
nistra Markoviča in sicer po Avramovlču in dr. Vošnjaku. Oni so tudi glasovali skupaj z srbskimi bankirji-demokrati pri vo itvah v verifikacijski odbor. Oni tvorijo z demokrati ožjo paflamentarno zvezo ali blok. S tem svojim dejanjem so „s a-mostoj neži" odobrili vse to, kar so zgrešili demokrat je zadnji dve leti nad našim jugoslovanskim krnet-skim ljudstvom. Oni se pa s svojimi zvezami pripravljajo, da bodo naprej podpirali to grdo strankarsko liberalno korupcijo, ki nam razjeda državo in blagostanje ljudstva.
izdani in ogoljufani so vsi tisti, ki so v dobri veri glasovali za takšne zastopnike; zanašali so se na njihove besede, sedaj lahko vidijo, da so dejanja Čisto drugačna, ravno nasprotna njihovim zatrdilom, obljubam in obetom.
Rekli smo, da so se zastopniki „Samostojne" izjavili za Markovičev ustavni načrt. Kaj pomeni to za naše jugoslovansko kmetsko ljudstvo, posebej še za naše slovensko kmetsko ljudstvo?
Plačaj in moF ter lilapčuj!
S temi besedami bi lahko označili jedro Marko-vičevega načrta. Kdor je za ta ustavni načrt, ta odobrava, da nima naše ljudstvo prav nič sklepati in od ločevati o svojih lastilh gospodarskih in pol.tičnih ter kulturnih potrebah. Kdor je za Markovičev načrt, ta hoče, da Imajo od ministra imenovani in od vladarja potrjeni škrici vso oblast, ljudstvo pa nič. Ljudstvo ima dolžnost plačevati davke, zidati šole, delati povsod tlako, nima pa prav nobene pravice sklepati o uporabi davkov in nima prav nič odločevati o vzgoii svojih otrok. Vse naj rešuje samo in eddno postavo -tiajna oblast v Beogradu ,in od milosti ministrov odvisni uradnik, ljudstvo pa hlapčuj, molči in plačuj . Za takšno ureditev naše države so se izrekli zastopniki „Samostojne. Prav radovedni smo, kako bosta Urek in Drofenik zamogla zagovarjati in utemel.iti ravnanje svoje stranke!
Vi, naši pristaši, pa pojdite med one, ki so gla sovali ob vol tvah za „Samostojno", razložite jim odkrito in prijatel.sko vse to, poučite jih in spravite jih k spoznanju resnice! Zaničevanja in sovraštva
naj ne bo med vami, temveč le pošten, možat in prt» jazen a odločen nastop in pouk! Mi hočemo, da se zopet trdno sklenojo kmetska vrste v obrambo •jitepo-f darskih in političnih koristi našega ljudstva. V bol za resnico! Izdane in ogoljufane poučimo In pridobimo, Naj živi kmetska pravda!
Boiii naše mladine.
(Dr. K. C.)
Pravijo, da na božični večer človek, ki je zapravil svo;o mladost in osamljen preživlja to svete noč, nehote obuja spomine na svojo preteklost. PreA njegovo dušo vstajajo spomini na mlada leta, leta nedolžnosti in sreče v domačem družinskem krogu. Vini sebe, svoje stariše, brate in sestre pred božičnim drevesom, pred jaslicami. Vidi svoj vedri obraz, jasno, brezskrbno oko, vidi vso svojo mlado nedolžnost in nepokvarjenost. Potem pa romajo njegove misli da lje in novi prizori se pojavljalo pred očmi samotavoa* Ničesar si ne more prikriti. Cim bridkeje je opomin» Čim grši je trenutek, tem jasneje, tem silneje stopa v ospredje. Grde sprtfke plešejo pred njim in se režija nesrečnežu v obraz. Obup se polašča tacega človeka* ki to noč gleda v preteklost izgubljenega življenja.
Moderno življenje pozna mnogo takih ljudi. mestih pa tudi na deželi jih vidimo, katerim sveti večer ne prinaša miru, ki hočejo v šumni zabavi ali pa v pijanosti vtopiti spomine.
Naš sveti večer ne bo tak. Naša mladina, nafi Orli in naše Orlice, naši člani in članice Marijinih: družb bodo ta večer v resnici praznovali kot praznik miru. Ni lepšega večera za mladino, ko je večer, ko se krščanska družina spominja rojstva Odrešeniko-vega. Letos je ta praznik Še posebno praznik mladine, ker so potihnili oni viharji, kti so razpršili naše brate po bojnih poljanah. V družinskem krogu se zbi ra naša mladina ta večer okoli svojih staršev. Tudi tu se bodo vzbujali spomini. Toda ti spomini ne bodo imeli grenkobe v sebi. Niso samo veseli ti spomini. Najnovejše bo najprej postalo pred nami. Mislili bomo na vse brate in sestre, ki ta večer preživljajo letos prvič odtrgani od nas pod tujčevim jarmom. Ko to misi mo, mora nam stopiti solza v oči. Pa vendar to ni solza obupa. Saj nam ravno božični večer kaže novorojenega Jezusčka v revi in trpljenju, saj tudi niega vidimo kot žrtev tuje vlade, sovražnega Rim«.
LISTEK.
fisvanredni sluiai smrti.
(Konec.)
3Mt©r vsako rusko vjetniSko taborišče je bil i „fmjeki lager" skrbno zastražen od vojaštva, ki m ptaSiato radi kužnega legarja nikogar izven torišča itohei*.
Ruski stražniki so bili pa več ali manj ravno-iako stradujoče uboge pare kot vjetniki. Po največ so aobivali v hrano črno ajdovo kašo, ki je v Rusiji že «eLaj precej navadnega in tudi tečnega.
Zgodilo se je pač, da si je prilastil in povžil čisto priprost, a gotovo sestradan ruski čuvaj na no ipojaanien način nekaj več kot skrbno dnevno odka-eam merico one črne ajdove kaše. Nesreča je hotela, hi je zaielo tega stražarja koj po zavžitku črn') kaši «vijati in tako griz i, da je po dobrih 10 minutah, odkar je s slastjo izstradanega človeka pojedel on) kašo, res tudi — umrl. Mrliča so odnesli v mrtvaSni -to©, ki je bila kakor druga lagerska poslopja seveda Hudi skrbno zastražena.
Kakor hitro pa so zdravniki zazvedli o tem nenavadno hitrem slučaju smrti stražarja, ki se je na-jenel kratko pred smrtjo črne ajdove kaše, so začeli «u.niti o zastrupljenju jedi. Da se dožene cela smrtna zadeva, so se zdravniki lot;li v mrtvašnici mrtveca, H*" odmrli trebuh, pregledali drobovino ter izpra-Ktiili iz želodca v skodelico še vso neprebavl:eno črno n'dovo kašo. Strežaj, ki je stregel zdravniku, je potožil skodelico s kašo na okno, zdravniki so pa od-iH, ker je bilo ravno poldne, iz mrtvašnice, da se u-<H£jeje< podajo h kosilu in pozneje raziščejo ono za-
gonetno kašo, ki je učinkovala na izstradanega stražarja smrtno.
Med odhodom zdravnikov se je menjala straža, ki je čuvala prostor okrog mrtvašnice. Prikoraka v službo drug ruski vojak, kateremu se niti sanjalo ni, da so pred nekaj trenutki mrovarili zdravniki nagle smrti umrlega mu tovariša.
Ko tako koreca ta ruski možakar krog mrtva š- \ niče, pa zapazi na oknu skodelico in v njej nekaj čr- j nega, o čemur je s svojim strokovnjaškim pogledom i dognal takoj, da je čisto navadna ruska Jed — črna ajdova kaša. Lačen je seve bil in brž so ga začele obletavati skušnjave želodčne poželjivosti po prilas-titvi tečne črne ajdove kaše. Stopil je še parkrat in prav pazljivo krog mrtvašnice, se ogledal na vse strani, a ni bilo nikogar, ker je bilo vse pri kosilu. Spomnil se je tudi on, da bi bil tudi zanj čas kosila, ki je bilo kakor nalašč pripravljeno na oknu v sko-deboi Njegov glad je bil hujši od strahu pred kršenjem stražarske službe, segel je z roko po skodelici in črna ajdova kaša mu je zdajci popolzela po izla-kanem grlu v s paičevino prepredeni želodec. Prav hlastno je pogoltnil tečno kašo, položil prazno sko-dclico nazaj na okno, se še skrbno obrisal in ubral svoj stražarski korak v kolobarju krog mrtvašnice . Kako mu je teknila kaša, ni znano, pa menda dobro, ker je zadovoljno sto; al in ni kazal nikakih znakov trobušnega griža ali morebitnega zastrupljeni.
Po kosilu pa so ¡e vrnil po skodelico strežnik, ki je prisosfova! raztelesenju mrtveca, in položil nie-govo želodčno knšno vsebino na okno, da jo ponese po obedu zdravniku v razkroj in preiskavo.
Skodelico ;e seve našel, n brez črne vsebine. Začel je torej izprnševnti stražnika- Kam hi bila izgubila črna kaša? Dobrohotni vojaški stražnik ni mS j
tajil svojega dejanja, ampak se je strežniku še aa*' saiehljal, češ:
„A tvoja je bila kaša? 2e dobro, ker je ima9 toliko, da jo puščaS kar na odprtem oknu, tudi m smeš zameriti, če jo sedaj lahko iščeš v mojem še ravnokar precej potrebnem želodcu."
Meni in tebi nič se obrne po teh' besedah stra* žar, da bi nadaljeval svoj stražarski obhodni poseL Strežnik pa ga vendar pridrži, kazaje mu na prazno skodelico in proti oknu, kjer je ležal v kotu na odru pred dobro uro raztelešeni stražnikov — mrtvi tovariš.
Pogled na mrtvega kolega in spomin na prazne SKodelico. v kateri je bila črna kaša iz želodca mt-VtoCa, je ruskega vojnika trenutno tako preplašil, da je riknil v groznt zavesti kot na smrt zadet tur, se stresel in onesvestil — zadela ga je kap na smr'»
Ta čudni slučaj dokaj nenavadne smrti tega ru* skega stražarja, ki je nič hudega sluteč pojedel že« kačno vsebino mrtvega sotovariša — črno a dovo kt* šo, je za tem to jed v celem taboru tako priskutil vsam ietn;kom in stražnemu osohju, da bi bil vsakdo ra ši gladu umrl, nego pa se lotil odslej sicer tečai črne ajdove kaše.
Ravnokar v glavnih obrisih"1 opisan smrtni slo-ča» sem priobčil iz že omenjenih zapiskov radi teg* na nrvem mešfu, ker tudi jaz kot star vojnik galijo ruskih pol;an doslej kaj podobnega nisem čnl. a še m,ini pa videl ali doživel. S povestjo o tem izvanreA. nem slučaln smrti pa se menda tudi nisem zameril ČUafel>m. sai jim nisem priskutil užitka črne ajdove kaše, ki je pri nns vsaj v svoji naravno črni boa vi doslej še nepoznana.
2, _____ _ _ _ ___
ffa vera naga daje moč, da prenesejo naši bratje tam doli ob Morju in tam ob severni strani Karavank »ežko usodo, ki jih je zadela, da počakajo trdni in neomajni dneva našega združenja. Obenem s tem opo-flJnom pa bodemo imeli veselo zavest, da je naša mladina bila tista, ki je v idealnem vzletu storila veliko delo dne 10. oktobra, ko je nemeneč se za nevarnosti odšla branit svojo brate pred nasiljem, Tisti koroški dnevi so bili lepi dnevi za naše Orle*
Tudi zadnjega nekrvavega boja spomin bo vstal pred nami. Naši mladi agitatorji in našo agi-iitorice, ki so na dan volitev in poprej zastavili vse eüe, da ne poteptajo zaslepljeni in zapeljani naših svetinj, bodo z mirno dušo zrli v to polpreteklo dobo. Krasna armada nad 50.000 volilcev bo stopila pred njih duševne oči. Ni je enake tej armadi po notranji edinosti in po čistosti načel in ciljev- S to armado najbolj discipliniranih s prednjo stražo naše mladine bomo korakali naprej. Bil je to prvi spopad po splo-Snem razsulu. Niso še zbrane vse naše čete, še so mnogi pri napačnih oddelkih, toda jedro je že skupaj ia to jo najmočnejše.
Pri tem pa bo takoj pred nami spomin na vse organizatorično delo preteklega leta, delo, ki ga je vršila mladina. Sijajni dnevi mariborskega orlovskega tabora bodo vstali pred nami in v ponosu bo vz-irepetalo srce vsakega mladeniča, vsake deklice, ki je bila poleg. S tem taborom se je zajezil naval sovražnika, ž njim se je obrnilo na bolje. Mladinsko navdušenje, mladostno veselje je od takrat zaplapolalo pt Sloveniji. Obenem pa se vzbuja spomin na vse o-nc delo pred in po taboru. Kako smo se zbirali, kako vadili in pripravljali!
In vsi ti spomini bodo na sveti večer vstajali pred nami, ne zato, da se ob njih naslajamo. Mladina vidi vedno bodočnost pred seboj. Gleda vedno naprej. Nismo pričel, da bi po prvih uspehih počivali, se ž njimi zadovoljili. Mi vemo, da ta, ki je nocoj rojen, je rojen v znamenju boja. Zato nas rojstvo Kristusovo poziva na boj. Bojevali bomo ta boj v mirni zavesti, da je ta boj svet, da je cilj vzvišen, da zmaga ni naša, ampak da je zmaga Kristusova.
Na sveti večer bomo pripravili svoja srca za ta nadaljni boj. Ljubezen se mora naseliti v naših sr-c«h, ljubezen do ljudi, ki so zapeljani, ki tavajo po amoti. Nič nas ne sme odvrniti, da bi jih ne skušali pridobiti, da se povrne o nazaj. Bratje in sestre! Z ljubeznijo bomo zmagali. Trdni bodimo v načelih, a mehki v načinu. Oznanjajmo mir ljudem, ki so dobre volje! Na nas samih naj spoznajo ljudje, da je moč naše misli zmagovita, ker more premagati tudi nas same, naše strasti. Opolnoči na sveti večer pa naj nebeški poslanci še posebej slovenski mladini oznanjajo ro.stvo miru in ljubezni.
politični ogled.
Jugoslavija. Nikolu Pašiču je naročil regent, naj se pogovori z raznimi političnimi klubi za-. stran sestave nove beograjske vlade. Pašič je toza -devno poizvedoval pri raznih strankah, a do kakega ujedinjenja glede stvaritve nove vlade med strankami še ni prišlo. Neverjetno, da bi bila sestavljena nora vlada pred božičnimi prazniki. Glavne sporna točke med strankami so: poslovnik, ki zahteva od vseh poslancev prisego kralju in na edinstvenost države, ter vprašanje pentralizma, ali samouprave za posa -mezne pokrajine. Naš Jugoslovanski klub in Narodni klab ter muslimani z delom radikalov so za samo-uptavo po zahtevah Ljudske stranke, oziroma Kmetske zveze; demokrati, del radikalov, zemljoradniki s Samostojno pa so za centralizem. Sedaj zahtevajo ra-dikalc\ naj bi postal ministrski predsednik demi; -kratski kolovodja Ljuba Davidovič, predsednik as.a-vofvorne skupščine pa radikalec Marko Trifkovič, Pasič je tudi svetoval demokratom, naj nikar ne ski-šajo uzakoniti ustave brez Hrvatov in Slovencev. — Hudičevi odposlanci so se mudili zadnje dni v Beo -gradu in povpraševali pri raznih strankah, zbca'ih v Beogradu, za njih politična mnenja. Sklepali niso radičevci v Beogradu ničesar, ampak njihov oh:sk v Beogradu je bil poizvedovalnega značaja. — Pri vo-hlvi konstituantnega predsednika bo nastopila kakor skupna parlamentarna skupina: radikalci, Jngooio-vanski in Narodni klub ter musltmani. — Jugoslavija jo za nekaj časa prekinila promet z Bolgarijo, icer se ¡8 Bolgarija branila vrniti naši državi lokomotive in železniške vozove, katere je svojčas odvedla iz Srbije v Bolgarijo. Sedaj se je Bolgarija podvrgla našim zahtevam in bo glede vrnitve železniškega materi a-|a izpolnila mirovno pogodbo. — Za delo ob Adriji bo posodila Italija naši državi poldrugo milijardo lir.
Italija. Italijanski senat je spre'el med Iuv-fijo in Jugoslavijo sklenjeno mirovno pogodbo, kai»ra je seda i še potrdil s svojim podpisom laški kra i. — italijanski general Caviglia je pozval d'Annunzija. naj zapusti Peko in se pokori povelju domovine, — Italija bo te dni zasedla Zader, ki jej je priznan po rapallski pogodbi.
CehoslovaŠka. V praškem parlamentu i« prltJo zadnje dni do pretepa med nemškimi in čeho-siovaškimi poslanci, ker so bili Nemci proti podržav-licn.'u privatnih železnic. Pretepače ie romiriln parlamentarna straža. Predsednik zbornice je izključil več nemških poslancev od 5 do 20 zhorniških sej. — Cciioslovaški kulturnohojniki zahteva o novi šolski zaton na podlagi ločitve Cerkve od države.
Avstrija. Avstri!a je sedaj čisto pred dr -Sa.nlrn f<olomom glorie svoiih financ. Avstrijska krona je danes brez vsake vrednosti. Ako hoče ente»H
Avstrijo bankerota, jej mora iapoelevati poso -
______SLOVENSKI l>SfeiAR
jilo od najmanj 250 milijonov dolarjev, kar je že presneto veliko. Avstrija upa, da bo z izredno slabim finančnim stanjem izsilila svojo že davno zaželjeno pri-klopitev k Nemčiji.
Madžarska. Na Madžarskem je ustavljen ves osebni promet na železnicah od 23, decembra do f>. januarja radi pomanjkanja premoga. Izvzeti so le mednarodni vlaki.
Grška. Svojčas iz Grške prognani kralj Kon- . stantin se je vrnil te dni s svojo družino v grško glavno mesto Atene, kjer je bil sprejet z vsemi sve- j
čaiiostmi kot zopetni krklj Grčije.
__ _ .
CcBifenIm §iaro{nikom!
Lani ob Novem letu smo misHi, da bomo mogh j ietos naročnino Slov. Gospodarju že izdatno znižati: j A žal smo se močno motili. Draginja je rastla in še ; raste od tedna do tedna. Stavcem in drugemu osobju i smo morali trikrat zvišati plače in sicer skupno sko- -raj za 00% od lanske. Papir je stal lani kilogram 5 ; kron, letos stane 18 K; kilogram barve lani 17 K, le- l tos 45 K, kilogram mase za valjarje lani 38 K, letos \ 130 K, kiiogram črk lani 22 K, letos 80 K. Poleg te- • ga je država povišala poštnino od 2 v na 8 v pri komadu. Samo papir za enega naročnika na leto že stane 20 K. Drugi listi med letom večkrat zvišajo na- , ročnino, mi tega nismo storili, dasiravno smo imeli » \ sled tega velikansko škodo.	,
Usied nmdsRiti drsgmisfdh razmer bo stal j Slovenski Gospodar leta 1921 za celo isto SC 40 — za psi Ista K 20 - za četrt leta K 10
Ako celo stvar dobro premislimo, še te cene ni- j so visoke. Pred vojsko je stal Slovenski Gospodar 4 K na leto. Takrat si dobil za 4 krone še 4 litre dobrega vina in kupil si si lahko takrat za 4 K že naj- ■ manj 40 jajc. Danes stane Slov. Gospodar letno 40 K. i Za ta denar dobiš zdaj komaj malo več kakor 1 liter • vina in kupiš si komaj 8 do 9 jajc. Ako bi se bil t Slov» Gospodar tako podražil kakor vino ali jajca, bi moral stati danes okrog 151) K! Cena 40 K je torej primeroma zelo nizka.
Današnji številki so priložene položnice. Prosimo cenj. naročnike, da se položnic takoj poslužijo ter nam pošlje,'o naročnino. Naj pa tudi agitirajo za list, da se bol, in bolj širi med ljudstvom. Kdor dela za krščanski list, dela za dobro stvar!
23. ¿*c«n:L-ra

Upravništvo.,
Tedenske novice.
Obč i zbor kmetijske družbe preklican. Osrednji odbor Slovenske kmetijske družbe, je sklenil v svoji seji dne 21 decembra, da prekliče občni zbor Slov. kmetijske družbe, ki bi se moral vršiti dne 29 decembra. Razlogi za ta sklep so bili tehtni in dvojnega značaja Oibor je prišel ca podlagi poročil o občnih zborih raznih podružnic zadnjo nedeljo, na katerih so se vršila buda nasilstva od strani Samostojne k netijtke stranke, do prepričanja, da vsled sedanjega razpoloženja tudi občni zbor Slovenske kmetijske družbe ne mogel vršiti mirno, zlasti ker pogajanja med obema strankama nista dala glavnemu odboru jamstva za mirno izvršitev Občnega zbora. Drug razlog je otežkočenje prometa in pominj-kaoje prenočišč za tako veliko fctevilo delegatov, slasti iz Štajerske, ki bi morali cele tri dni iz-ostati od doma. Odbor je skleail, da takoj obe stranki., da se pobotata radi bodočega delovanja v SKD in se ustvari tako stanje, da bo vsem atrij jam omogočeno sodelovanje
Pogreb škofa dr. Mahniča. Dne 18. t. m. se je vršil na izvanredno slovesen način pogreb krško-ga škofa dr. Antona Mahniča. V zagrebški nadško-fovski katedrali se je poslovil od rajnega dr. Sarč, škof iz Sarajeva, sv. mašo-zadušnico je pa bral zagrebški nadškof dr. Bauer. Po grško-katoliške n obredu je truplo rajnega nepozabnega duševnega velikana blagoslovil križevski škof dr. Dionizij Njaradi. Mrtvaški sprevod so vodili škofje dr. Jeglič iz Ljubljane, bivši tržaški škof dr. Karlin ter škof dr. Ak-Siiinovič. Na čelu sprevoda so korakali Orli pod zastavo, sledila so nato razna in številna za«rebšta prosvetna in omladinska društva, slov. in hrv. ženska zveza, zveza Orlic ter zagrebška srednje- in Ijud-skošolska mladina. Pred krsto je korakala slov. -n hrv. akademska omladina, zastopstva dijaških društev, zastopniki državnih in vojaških oblasti. V imenu regenta se je sprevoda udeležil general TucjkOvič , n.idalie podban dr. Roje, veliko število visokih rfiž. uradnikov, častnikov ter francoski konzul. Na pokopališču ;e bilo slovo od rajnega nad vse ganljivo Ko so izročili krsto materi zemlji, je zaros;lo mirsikiitc-ro oko. sai je bil položen v grob mož, ki 3i je stekel za naš jugoslovanski katoliški g:belj nevenl:iv'h zaslug. Pogreba se je tudi udeležilo večje 5tev:lo poslancev Jugoslovanskega kluba. Ker se naftaln k Ju-poslov* kluba dr. Korošeo ni mogel osebno udnlsžiti pogreba, ie daroval v kat. cerkvi v Beogradu sio\es-no mašo-zadnšn'co za rajnega velikega škofa dr. A. Mahniča. Nevenljiva slava mul
Naši poslanci na delu za zboVšanje hrane In postopauja častnikov s vojaki iz Slovenije In Hrvat-
ske v Maoedoniji. Poslanci Jugoslovanskega Storim:
dr. J. Hohnjec, Sušnik ter Milanovič so šl» k v«j*a-mu ministru, da ta pospeši rešitev zboljša»ja brat»*
in postopanja s slovenskim in hrvatskim vojaštvo» v Macedoniji. Kje neki so samostojneži Ia libsrakfi, da se ne brigajo za usodo naših fantov? Kot tftntsa-listom so jim tudi tozadevno nadjali demokrati ua -gobčnike molka in brezbrižnosti.
Stavka slovenskih rudarjev. Stavka alefoua-kih rudarjev se nadaljuje. Radi stavke rudarjev je omejen na progah južne železnice dosedaaji promet., Od 19. t. m. naprej so izostali sledeči vlaki: Maribor—Ljubljana, št. 45, odhod iz Maribora ob 11.16, št. 44, prihod v Maribor ob 16.26; Maribor—Preval-je, št. 41b, odhod iz Maribora ob 5.30, št. 14h, prihod v Maribor ob 14.10; Maribor-St. Ilj, it. 42 fe, odnod iz Maribsra ob 19.54, 43b, prihod v Maribor ob 20.29; Pragersko—Ptuj, št. 247, odhod iz Prager-skega ob 8.37, št. 255, odhod iz Pragerskega 18. št. 216, prihod na Pragersko ob 11.10 in »t. 254, prihod na Pragersko ob 20.51. — Stavko so vprizorife komunisti, ki so hoteli videti, ali rudarstvo «boga a* komando komunističnih tajnikov. Rudarji so zahteval od trboveljske družbe 134% povišanje delavskih plač. Ker se jim ni ugodilo, so pričeli s stavko. Orožnig'vt in vojaštvo skrbi v prizadetih rudarskih okoliših za mir in red. Gostilne in trgovine so zaprte, oskrba de-laistva z živili pa je od strani družbe ukinjena. Komunisti dajajo delavcem dnevno podporo v znesku II K. Ker pa s to podporo delavec ne more shajati, j« iasno, da se stavka ne bo mogla dolgo držati, fr?»-no delavstvo bo prišlo do prepričanja, da se bi mirnim potom dal doseči sporazum, ki jim bi prinesti zvišanje nekoliko nizkih plač, pač pa se bodo morate mladi in razboriti hujskači sprijazniti z mislijo, dt na Slovenskem ni prostora za boljševiške prekucij«. Upati je, da bo stavka, ki bo dozdevno trajala preko božičnih praznikov, končala tako, da bo delavstvo a delom pričelo, čim bodo velekapiialisti vsaj deloma ugodili njihovim zahtevam.
Tri zmage naših listov. V poletnem zasedanj« mariborske porote je stal pred porotniki urednik Ja-nuš Goleč. Tožili so ga nekateri od liberalcev na-hu iskani vaščani iz Sedlarjevega ob Sotli, ker jih j» opisal v podlistku „Slov. Gospodarja" nekako tako, kakor je opisal Jurčič Višnjegorce. Sodniki iz ljudstva, porotniki so našega Januša oprostili z 9 pro® S glasovom. — Mesar Habjan iz Šmarja je tožil a-rednika Zebota radi poročila o napadu samostojne-žev na naš tečaj 25. jan. v Šmarju. Dvakrat so po-roino obravnavo preložili. In ko bi se ista morala vršiti 15. dec., je rekvizitor Habjan pobegnil pred porotniki. Zbal se je ljudske sodbe. In 16. dec. je pogorel pred poroto celo bivši trgovinski minister liberalec dr. Iiramer v tožbi proti „Straži." Sedlar« i* Iiabian si naj ne ženejo preveč k srcu, če jih je naš „Slov. Gospodar" posekal, saj se je celo ministru de, Kramerju kljub n;egovi osebni navzočnosti zgodila pred poroto nesreča, da je propadel. Naših zmag m iz srca veselimo!
„Straža ' pred poroto. Dne 16. t. m. se je vršit* pred mariborsko poroto zanimiva razprava. Odgovornega urednika „Straže" V. Stupana je tiral bivši trgovinski minister in velik liberalec pred Bogom 'm ljudmi dr, Albert Kramer, glavni urednik v Ljublj». ni izhajajočega lista „Jutro" bred poroto, ker se ta čut l razžal enega zaradi neke notice, katero je priobčila „Straža" v svoji številki z dne 23. avgusta t 1. in v kateri se mu je očitalo, da je izvozntCar, Kat porotniki so bili izžrebani trgovec Murko iz Marib<w ra, kipar Hojs iz Maribora, trgovec Franc Skrbin -šek iz Sel pri Ptuju, zidarski mojster iz Krčevin» Alojzij Peklar, trgovec Serec iz Maribora, krojaški mojster v Mariboru Leopold Supanc, Sohar posest >-nik v Staršah, trgovec Karel SIma iz Pekla pri Po4 čanah, pos Flulier iz Strihovca, pos. Horvat v Bua-čanih in posestnik Mirko Bnuman v St. Hju v Sfcov« gor. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Josip Les-kovar tožitelja pa, kateri se je osebno udeležil raz« prave, mariborski odvetnik dr. Lipold. Kot prvi j* govoril tožiteli sam. Njegov tresoč govor očividno «1 napravi! na porotnike nobenega vtisa, še manj pa g* vor njegovega zastopnika dr. Llpolda. S prirojeno m« mirnostjo je obtožencev zagovornik dr. Leskovae stvarno in mirno obrazložil porotnikom pravi smisel besede „Izvozničar" ter s krepkimi besedami ožigosal izvozničarsko pok t ko naših liberalnih kolovodij. Njegova stvarna izvajanja so bila za tožitelja, kakor tudi za njegovega zastopnika naravnost uničujoča. Porotniki so z 10 glasovi proti 2 glasoma obsodili liberalno izvozničarsko polit ko ter zanikali, da bi bil ofc toženec z imenovano notico v „Straži" žalil na časti zasebnega obtožllelja bivšega trgovinskega ministra dr. Kramerja. Obsojen je bil na plačdo vseh ogromnih pravdnih stroškov. Obtožencu V. Stupanu in njegovemu ¡zbornemu zagovorniku dr. Leskovarju Je ob' činstvo izrekalo svo'e veselje in čestitke, demokrati so jo pa kakor z mrzlo vodo pol t kužek, sramotno od kurili iz porotne dvorane. Javnost je pri volitvah, fz ljudstva izbrani sodniki so pa v sodni dvorani obaft* dih liberalno demokratično Izvozničarstvo.
Laži samostojnežev ob volitvah. Po Kalobfo, Si. Rupertu in Dobju so agitirali samostojneži zadnje dni pred volitvami z laž o: Ce zmaga Kmetska zveza, se bo začela takoi zopet tlaka. Župniki imajo otf dr Korošca že obljubljeno, da jim bodo po volitvah k.netje morali delati tlako. Pri voFtvah se gre sam« za to, kdo je za in kdo je proti tlaki. Da ¡e bolj dr* ža^o, je pa baje nekdo slišal neko služabnico iz žnp* nišča govoriti o tlaki. Kajpada so se Kalobčani tlak« tako ustrašili, da so skoro soglasno voliti snmostsj* neže. V Dobjn pa so s takšnimi lažmi dobili 432 fht»

kur, ItoMlsla «veza pa 158. Druga laž Je bila: Ce niti K® boS moral takoj k vojakom in v vojsko, ker 1 K*r««M m vojsko proti Italijanom. Hvalili so se: so za Avstrijo, Korošec pa za Srbe. m*** i* kriv vojske, kuge, lakote, draginje ter m revnih časov, Tafcden nam je ga
fitali zastopniki ministrstev za zunanje stvari, trgovine in financ in določili program pogajanj z Jugoslavijo. V kratkem bo drug sestanek, na katerem bodo zastopniki drugih na teh pogajanjih interesiranih u-raaov obrazložili svoje stališče. Posvetovanja se udeležuje tudi italijanski poslanik v Beogradu, Manzo-ni. Da vinsko vprašanje ne bo igralo zadnje vloge
nrskKfia« ¿r. Korošec napravil velikanski sneg	_ .
«aa*aJo «amostojneži, bode draginja takoj prenehala, pri teh pogajanjih, je sigurno, ker ide glavna smer ne moreio kazati na noben uspeh , italijanskega vinskega izvoza proti severu. To strem-
itdlijanskega vinskega izvoza proti ________ ______
\ Ijenje se ne opaža šele po vojni, ampak že davno
pred vojno so imeli avstrijski vinogradniki hud boj \ proti vsiljivemu italijanskemu vinu, ki je takrat razburjal duhove pod imenom „vinska klavzula." .Vsled
fcbogi sam^Sojneži ne morejo kazati in vrlino »voje stranke, zato morajo lagati čez dru re pošten® ia delavne stranke. Dragi kmetje, vzemite vendar veSkrat v roko kak pošten list, n pr. „Slov.
«iosnodarja" in ga pridno prebirajte, potem vas no	------------—	— ■ —
■bo mo,rel »-evariti vsak slepar 1 Kdor pa zajemasvo- :	dobrega vodstva in čvrste organizacije vinogradniki modrasi iz Kmetijskega lista", ki je nezakonsko ,	ktv se je posrečilo zajeziti pritok italijanskega vina ¡¿ete lažnjivft 'a" Štajerca", bo kmalu postal istemu	s primerno carino, danes pa so vsled novih razmer -odoban Bamreč" lažnjiv. i	izgubile stare določbe vso veljavo in Italija bo izno-I>uš®vsu bratci. Nismo se varali, ko smo epe- i	va poskusila priti s svojim blagom na severne vins-iovano uovdarjali v naših listih, na shodih in še ob j	fce trge. V dosego tega namena ustvarja posebno v firvsih prilikah, da obstaja med samostojneži.. iibe- <	zadnjem času vse mogoče priprave in vlada ne šte-A«ai ks demokrati trdna zakonska vez. 'Saaioitojneži ?	cb z denarjem: za vino vpostavlja znižane prevozne so i® sedaj še tudi dejanski podkrepili. NespoAbdno j	tarile in majhno colnino; po glavnih mestih severnih namrež dokazano dejstvo, da nastopajo sanuotoj- i *	„„	—"0I!,0"1ia-seži v takozvanem verilikacijskem odboru popolnoma z liberalci, so torej njihovi dusovui bral-
driav, s katerimi se je že sprijaznila, ima nastavljene enotehnike, ki imajo skrbeti za uvoz italijanskega viaa; inozemski konzulati imajo inštrukcijo, da pazijo na vsako priliko, ki bi se nudila za eksport domačega vina: v Trstu je vlada dovolila in gmotno podprla zidavo velike vinske shrambe za veletrgovino, ki bo obsegala 30—35.000 hI; Vv Rimu pa se je ustano -vila cela družba (Fiera Campionaria Navigente Ita-Iiaiia), ki ima namen, da opremi in pošlje po svetu posebne ladije z vinskimi vzorci. Vlada je dovolila i temu podjetju bogate subvencije in kralj sam mu je dal na razpolago svojo ladijo „Trinakria." Povsod sistematično, premišljeno delo!
Kako pa skrbi Jugoslavija za eksport svojih vin? Kako se pripravlja ona na to velevažno pogodbo z našim sovražnikom? Človek mora postati pesimist, če pogleda dosedajne ukrepe na polju vinarstva, če vidi neorientiranost in nezložnost naših vinogradnikov v teh resnih časih, ker gre za biti ali ne biti našega vinarstva, in če čuti, da nimamo niti enega pol Portela ali Reckendorferja, ki bi se potegoval za naše interese. Vse dremlje; toda zbudimo se, še je čas. Delajmo z združenimi močmi in glej -mo, da bodo vsi listi vseh strank polni našega protesta za uvoz italijanskega vina in da bodo vsi mero-da^ni činitelji še pravočasno obveščeni q naših zah-tovah. Ne pustimo, da bi drugi za nas odločevali;
______________Trgovci n. pr. se že gibljejo. Ljubljanski „Trgovski
Pozflravl slov. fantov iz Srbije. Dobili smo sle- } list« je prinesel v 18. in 19. številki t. 1. dolg članek
rS53 Samostojne so opetovano izjavili, da odklanjajo samoupravo Slovenije, pač pa so za strehi «pntralizem to je, po njihovem mnenju naj bi ^ viadatoizBeograda vei, je torej treba pomagali cen-hIS». do popolne zmage! Povejte sedaj tistim za-^eulieneem, kateri so volili samostojneže m .sa pe-2Tia nje, da so samostojneži največji škodljivci na-' -iv- $ i judstvs!
' & Bralea in izobraževalna društva, naj takoj po novem M® skličejo svo.e občne zbore. Izvolite nov adbor v katerega izberete može, mladeniče in dekle-»T ki'bodo res kaj delali, a ne take, ki jun je samo Baržo. Zbirajte ude, določite predavanja, organizirajte ed hiše do hiše nabiranje naročnikov za ,,bio-Sega Gospodarja" in za „Stražo." V župnijah, kjerše ni Orla, ga osnujte takoj. Ravnotako je treba » vsaki župniji oživeti Dekliške zveze, kjer m mogoče ustanoviti odseka Orlic. Govornike preskrbi &lo\. fcršč.-soc. sveža v Mariboru, Cirilova tiskarna. Isto-lasi se dobijo tudi pravila za vsa omenjena društva.
Umrl ie po dolgi in mučni bolezni v starosti bb iol hišni posestnik pri Sv. Magdaleni v Mariboru g. Jc.žef Senekovič. Pogreb se je vršil v torek, ¿1. dec. ob treh popoldne. Narodno in versko zavednemu mo-ftu svetila večna luč!
Falska elektrika za Varaždin.
Dne 11. in 12. t. m. je imel pripravljalni odber za dobavo elektrike v Varaždinu svojo važno seje glede nameravane napeljava elektrike, ki naj bi Je bila deležna Dravska dolina, Varaždin, Prekmurje ki Medjimurje. Ker je napeljava elektrike neizmerne važnosti za omenjane kraje, priobčujemo najvažnejše misli, vsebovane v načrtu. Proračune ia načrte ia omenjeno napeljavo sta izdelali tvrdki „Slomens-Schuckert-Werke" in „Gesellschalt fiir elektrisehe Industrie". Ker pa družbe ne morejo pričeti z delom poprej, dokler ni zasigurana velika glavnica, s katero se bo pričelo, je naravno, da se morajo zanimati za to predvsem prizadeta mesta, okraji in občine. Tre ba bo napeljati daljnovod za visoko napetost po 46.000 voltov, ld bo glavna in mogočna električna žila, katera bo vodila tok. Potrebni bodo tudi transformatorji ali nekake postaje, kjer se bo ta mogočni tok oddajal na proge z manjšo napetostjo, n. pr. 15.000 voltov, od teh pa zopet na manjše vode, In bo s tem ustvarjeno omrežje, ki bo preprečilo vse občine in kra je. Vsaka občina in kraj, ki se priklopi na to o-pirežje, in ki hoče imeti luč in silo, mora prispevati 1000 K za vsako svetilko, 2000 K pa za vsako konjsko silo (mlatilnioe itd.), da se s tem položi temeljna glasnica. Ustanovil se je v to svrho odbor, ki bo jamčil za osaguranje delniške glavnice po 25 milijonov kron in bi bila na ta način zajamčena ustanovitev, delniške družbe.
Jamstvo bi prevzeli s pridržkom privoljenja ste
deči:
Slov. Bistrica, okraj in mesto Ptuj, okraj in mesto Ormož., okraj in mesto Varaždin, mesto in Falska elektrarna
Ustanovitev te delniške družbe se bo pa mogla, izvršiti šele tedaj, ko se bodo prizadeti okraji» občine in mesta tozadevno izjavili.
Cena za dobavo elektrike v splošnem se določi sledeče: a) za luč od normalne svetilke po 25 sveč letni prispevek 150 K; b) za kmetijsko silo po 1000 K od konjske sile (mlatilnice itd,); c) sila za malo obrt po 5000 K letno od konjske sile (obrtni stroji). Cene se bodo pa znižale, ako se zboljšajo naše gospodar* ske razmere.
V kratkem bodo pozvane občine in mesta, k» eridejo v poštev za nameravano omrežje, da podajo svoje izjave o pristopu. Upajmo, da se prepotrebna napeljava izvede.
1,500.000 K. 2,500.000 K„ 2,000.000 K, 4,500.000 K, 12,500.000 K.
tfcča pisma: Vesele božične praznike in srečno nuto leto želijo vsem fantom in dekletam: Alojz LeskooOit iz Planine, Anton Robič, Karel Gračnar, Ivaii biale in Karel Pintar tz Dobja, Franc Artnak in Iv. Oni iz Zusma, Ivan Jakopina iz Buč, Henrik Kovačij iz Pilštajna, Ivan Arzenšek iz St. Jurija ob južni žel., ¡Ivan Kalna od Sv. Lenarta, slovenski fantje-vojaki iz Negotina. — Stevo Fišinger iz Makol, Stevo Zupančič in Anton Sket iz Kostrivnice, Alojz H -on u, Konjic, Jožef Kelenc iz Sv. Marjete, Andrej Potočnik ¡z Leskovca, Feliks Marin od Sv. Tomaža, vsi s1d\. Saatje od 46. puka v Ohridu v Macedoniji.
Reški begunci za skupen nastop proti d Annun-Eiju. V Zasrebu dne 20. t. m. zbrani reški begunci jugoslovanske ter italijanske narodnosti so sklenili u-stanovittv jugoslovanske narodne stranke na Reki, ki bi naj začela z italijansko avtonomistično in soci-j al stično stranko boj proti ^Annunziju. _
Gospodarstvo.
Vinogradniki in trgovska pogodba z Kaljo.
Robert Košar. V Santa Margheriti je bila dne 12. novembra &J2G sklenjena pogodba med Jugoslavijo in Italijo, ki ae obsega samo ureditve naših političnih mej, ampak vsebuje tudi točko o obnovitvi gos, odarskih sti-fc. v med obema državama. Rok za sklepanje trgovs -kib pogodb z Italijo je kratek in obsega komaj dva meseca. En mesec je že potekel in zato je mogoče, da bomo stali kar čez noč pred sklenjenimi de.stvi, ki bi utegnili nam vinogradnikom vzeti vso veselje d«i nadaljnega dela, posebno ker se zavedamo, da je rodi kratkega časa skoraj nemogoče, da bi vlada stopila v stik z našimi gospodarskimi krogi in je vpra-sa njih mnenje. Možje pri zeleni mizi bodo speli sami odločevali, kakor se je to zgodilo že neštetokrat v J-ugoslaviji. Skrajno škodljiva odredba, ki je presedala leta 1919 izvoz našega vina v N. Avstrijo nam ni prišla iz spomina. Ta odredba in poznej-šr visoka carina ste nam mahoma zaprli nemški vin-trg, ki bi takrat konzumiral po dobri ceni vse na-m. slabe letnike. Skoda je znašala milijone.
Zate se nas loteva sedaj bojazen, da bi naša dižava vsled nepoznama razmer in na pritisk gotovih krogov dovolila uvoz italijanskega vina, ali da bi so znižala carina tako, da bi italijanska nad, roduk-<sija začela konkurirati z našimi vini. V tem hipu bi bili ne-le oškodovani za milijone, ampak bodočnost Vinogradništva bi bila — uničena. In ta bojazen je uprarirtena tembolj, ker nam na eni strani ne manjka dokazov, da se naša dosedajna trgovska politika n< oi)ne8>a in da je pokazala pri vsaki priliki nezadostne gos odarsko izvežhanost, na drugi strani pa rutinirnnn in hrezohzirno doslednost italijanskega tm-perijalizma, ki je dosegel ogromne uspehe nn političnem polju in nas hoče sedaj tudi g0sj)0darsk0 zasuž-
Italijani se za to pogodbo že temeljito prlprav-'itate* IUsti oeroeajo iz Rtea, da se se 12. L ». ae -
Dobrna. Načelnik tukajšnje kmetijske podruž -
z napisom: „Pred trgovsko pogodbo z Italijo", kjer l mce je za 6. 12. napovedal „vinsko poskuševanje." A1 so dotakne tudi vinskega vprašanja, kakor sledi; < ždl.bog se je le eden posestnik iz soseške odzval te-„Za naše vinogradništvo je vprašanje pravilne ure- t mu vabilu. Vino je bilo pripoznano kot prvovrstni,, dilve uvoza italijanskega vina največje važnosti. Zgo- ker se je torej ta vinska poskušnja izjalovila, bo ista
dovina vinske klavzulo pod Avstrijo je dovolj znana. Naš vinogradnik producira pod bistveno težjimi pogoji in z večjo režijo svoje vino, kakor Italijan. Radi tega je italijansko vino, ki je glede vsebine sladkorja in alkohola mnogo jačjo od večine naših vin in po ceni cenejše, nevaren konkurent. Proti prohibitiv-ni carini na laško vino, ki bi bila torej iz tega vzroka potrebna, pa bodo seveda Italijani odločno nastopili ter zahtevali obnovitve vinske klavzule. Z ozirom na bogato produkcijo južnih vin v Dalmaciji bi kazalo vinsko klavzulo formulirati tako, da bi sfe samo za slučaj slabe letine dovolilo v svrho rezanja primeren kontingent italijanskega vina carine prosto uvažati." Iz teh vrst razvidimo, kam pes taco moli.
Mislim, da bodo vsi vinogradniki tudi proti taki formulaciji vinske klavzule: „Ki bi dovolila sano j za slučaj slabe letine carine prosti uvoz primer tega j kontingenta italijanskega vina v svrho rezanja'', naj- j oaiočne e protestirali, ker ima Jugoslavija v Banatu, f v Slavoniji in v Dalmaciji tolike množine za rezanje s osobnega vina, da nam ne bo treba italijanska po- j moči.
Kod vinogradniki moramo odločno odklanjati včiak uvoz italijanskega vina! Uporabimo vsa sredstva, da dosežemo ta cilj! Zbudimo se, vinska klavzula trka na okna jugoslovanskih vinogradnikov*.
dne 27. 12. na sv. Janža dan na Dobrni ob isti uri in istem prostoru.
S». Ptter pri Mariboru. (Čebelarstvo) Kakor povsod, tako raste tudi pri nas zanimanje za čebelarstvo. Zato nameravamo ustanoviti podružnico čebelarskega društva, koje delokrog bi obsegal našo župnijo ia dve sosedni vasi: Zerkovce in Dogoše. Kdor se zanima za čf-belarstvo, naj takoj naznani svoj priglas pismena sli ustmeno pri veleiebelarju Francu Kirar pri Sv. Petru niže Maribora. Po potrebi se bo delokrog podružnice raztfgnil.
Popisi.
Kongres vinogradnikov v Zagrebu, ki se je vršil 4. t. m., je dobro uspel. Izvolil se je pripravljalni odbor za ustanovitev „Saveza jugoslovanskih ! vinogradnikov", kojemu načeluje državni vinarski nadzornik Anton Poklavec iz Maribora. Njemu jo dodeljenih šest tajnikov in sicer: B. Skalicky za Slovenijo, Milan Stojanovič za Srbijo, I. Cesar za Hrvatsko, Ljuba Stjepanovič za Bosno-Hercegovino, I. Ozimič za Dalmacijo in I. Erber za Slavonijo. V Žagi ebn izhajajoči list „Jugoslovanski vinogradar in vočar" bo postal glasilo „Saveza jugoslovanskih vinogradnikov" ter bo izhajal pod imenom „Jugoslovanski vinogradar.* Prinašal bo članke po do; oslanih rokopisih, torej v vseh jugoslovanskih narečjih in tudi v cirilici. Iz Slovenije so se udeležili tega kongresa vinarski strokovnjaki: ravnatelj Matjašič, B. Skalicky, A. Puklavec in I. Znidarič, izmed vinogradnikov pa: Fr. Rudi, Jakob Zadravec, L. Peto-var in R. Košar. Upajmo, da bo ta velevažna organizacija kmalu združevala vse jugoslovanske, posebno pa slovensve vinogradnike, katere čaka v prihod-nnt letih hud boj za obstanek.
Vinske cene se gibljejo v ljutomerskih goricah med 2? do 2fi K za navadna vina in od ?5 do 28 K an bol šo sortirane blago. Zaloge so imrhne. ker ie bil* slaba lefina, kapljica pa je izvrstna. Dež, ki zmrzn e na rozgah, bi lahko povzročil prece šno škodo, posebno "ko bi nastala huda zima. Pri rezi bodo treba previiaoatL
St. Ilj pri Velenju. Kako postopajo naše oblasti, nam kaže sledeči slučaj iz tukajšnjega krajan Vsled naredbe deželno vlade se je lansko leto razpisala naša tobačna irafika. A glej čudo, ni jo doblr la vojna vdova, ki je za njo zaprosila, temveč dobil jo je proti vsem postavam nazaj g. Ivan Tajnšek, trgovec in gostilničar. Ce bi človek za gotovo ne vedo!, da smo v Sloveniji, pa bi mislil, da je tukaj kaka azijatska turška provinca. Ali je potem čudo, da ljudstvo nima več zaupanja v državne oblasti, če niti Oi.e naredbe ne izpolnjujejo? Sedaj je trafika vnovič razpisana, vdova seveda lahko čaka, da se spet dodeli, komur že koli, ki ni potreben, ona pa naj le životari s par krajcarji pokojnine, ker je menda naša finančna direkcija mnenja, da se mora:o najprej na-poiniti mošnje kapitalistom, nižji sloji bodo pa do ta--krat že konec vzeli in potem pa: Živela kapitalistih na Jugoslavija!
Prireditve.
Sv. Peter niže Maribora. Dekliška Marina družba naznanja, da priredi na Štefanovo popoldue po večernicah, dve igri: „Cašica kave" in „Božja de-kia." Prav prijazno vabi domačine in sosede k obil« nI udeležbi odbor.
Celjsko orlovsko okrožje prirell v dnevih 31. dec., 1. in 2. jan. organizacijski tečaj w Teharjih, obvezen za predsednike in tajnike vseh odsekov oel skega okrožja. Zaradi nujne potrebe in ve-lue važnosti tega tečaja za naše bodoče delo, glede Viji odseki, da upoštevate poziv in navodila že dopo* Sianih okrožnio! Bog živi! — Okrožni predsednik.
R a j h e n b u r g. Kat. slov. izobraževalno dnu šlvo v Rajhenburgu priredi v nedeljo, dne 2fl. t. ra, to Ie na Štefanovo, popoldne ob S. uri v knplnnljskl dvorani dvn igri: „Urška iz Poljan" in ..Mutasti mu-Ziknnt." Drnco Igro priredro koroftki begunci. Cisti do!»M^k ie namenjen koroškim beguneeta. K obilni *> fcležbi vabi odbor.

/

23. ¿flgeMtžn^^l^
Mili naznanila, j

OBLEKO.
ia	Toieo fat
dola. »ubte blago. G««Jt m kjetk«H, ea«Mt pri: <*Lmm ABBEïTKK, Marte*, Onnte rffea K M, (pri rta*» mwtaù.	«01
Dajem spo§to/enim odjem sem na caaa-je, «la s MB aapet prié«! kmotakla SUetjsa. Zagotavljam, da buden vsak» g« oaiBoij« mnajhitrej« po-sgsegei MM» je sa ««v« poprav-$«n in k&Ioj« najtsejio moke. MUka je vtak ¿m odprt «d 8 d« iS. to e® L do «. «te. Mlinu oa Late' kraj Ptoja poprej Beag« v tesomto« lf» R.bard OrssUb.
1M6
Y najem
ms da ¿'ibra-id«4a pekaraa i kompletom iaviwtirjeiä Kje, of.avadMv» tista. 1013
SLS nov.
IZJAVA. r\1.u
m v miaor takem samostana v ftap« v jav^e» govor« trdil, da me j« nek. ptsjsfci odretaik v po-fetk« rej«ke naprosil za posredo-vanj« saradi pregibanja kot 81o-veaee. Ta trditev h« n* ti te g. dr. T. Gosaka, ker m« ta gospod ai proti5 aftake -stage. Nadalje sem »vaja! ob isti pnioinoiiti, da je raional nek odvetnik oeki stranki ■a par pisem »letnika v Italijo iaja»ljam, da je trditev temeljila »a Saiujivib podatkih neke stranke p'sarai dr T. Gosaka. Pi»pričal sen M, di. je g. dr. T. 6 >sak opravljal vte delo sa vjttaike •kosi ««4 kot hte dni bresplajao in je celo vse fsdatke sa poŠto itd. dal ia suni'ijeija is lattnsga ttpa Tudi kateregakoli draaega g. o# etaika v Ptu ■ se moja trdite« g «de previsokega rainaan-ja tir Ucov ce tife, ker je neresnična. Občaljujem, da te sesa »toi il na pollagi upačaik poro-M ktivica ter' jo t«» potom draga volje popravim. Ta izjava se osa mej« le jo objavi v , Ptujskem Hitu" *n v »Slov. Gospodarja". Pt»j, d«« ». decembra 1» 0 10m	Mika Breniiž 1. r.
&«ff»! Ml
Fižol, pšenico, rž,
ta« «¡ploh vse de£eio« prideik« kast in ptofis ne bolje trgovina s letalnimi pridelki Josip itreo, Mari bat, Aleksandrova «eita S7. 10® 4
Lep« posestvo
■a spedajem «««vikom petja, 47 oralov seml|e, od tega 7 oralov vinograda, nsogo iitiae, »log» i« «epremitatBe «e prod« proti pla&Iri. Posadke na «pravBiSkv« M« .Vg«da^ nakap v Jo« »lavijL« UM
Prodaja ser tis
pfcesiina moka, fižol, korasa, pAeaie» In slanina p« najavi eeni aU se zamenja drog« r«-b« Nikoia Barendii, Plaska Laka 99.	1010
Tkvs, mlada (S letna) bika bele msrijadvorake pasme, preda Joi« deležnik, Brezno ob Dravi.	1016
Ženska jopica
sakaena, prav dobre «hraajen», »podnje krile, toplo, veieaia«, zimsko peri l« se proda Maribor, i Maittro a 1/IL nadstropje. 1048
■ Papirnati top či,
| vsakorritae rakete, fonteae, žabe %■ in dr. se ravne kar doila. Potilja-. tov same po Selezniei. Zinaaer & \ Co., Sv. Jakob v Slor. gcr. 1053
I

nv '-"nmMmum*.
Namo 1 minuto hoda
imate od kolodvora pa do špecerijske trgovine	WM
FRECE & PLAHUTA, Celje
Aleksandrova (prej Hiiodv®i*ika) ulica 7.
Vednosvflit špecerijsko in kdlonijalno blagu
IT!eaonadftropo* s gostil-msil no ja saeearijo » Sts-àeMib pri Uaribora it 17. 1061
Jaboljčne divjake
isborae kakovosti, v Štirih »borih «d 40 'i«, de K 1 20 komad, oddaji drevesnica Ivan Dolintek, it Iij, p. Velenje._10»5
• a am a rati ar ¿«5m v m trg« rini Vida Horko M«lt.ka eeita 24. Kariber. 1<>S2
PÖZOSIIMilnarii'kmetie'$tav"
bsniki in stavbni pod-jetBiki, dobitecmmava
fsakovrsfoe ZICHG Htf@Z<l
za pe!icde(jst«o v trscvioi zs košare is releia SAMO PRI
JOSIP ANTLOGA, Naribor
TKS SVOBODE (Sotienplata).
Taatkaj ss v«jemajo todi tsa v to stroko spadajoča popravila. Pleme «¡m vprašanjem je priloiitl znamko sa odgovor. 126
Smo
M» Ž
GODALA
kot
-------, r»<e,
itd. kepi Kmetako kralao d. oit » r Jueawi,	1048
Fr^ida aei
Wm «i hü aatwvtti prteteo im um
haloško vino
ta naj blag vol! poclaiki „Prv« baluike trgovine s vinom Ante äereqjak io drag pri Sv. Barbari v Batoaah,	_861
Omare, EÜfJflÄ
rane im« a« pmdati Akja B >jk«, rniiar v Maribosn, ?«jafoiik«
«S«a »
• 1
B
vnein,	t>
«nt« olje ima «ddati t»«za alo-venskik trgovcev v Celja. 944
Cepljeno trnje
is» «a prodq li.tij« Jsaai pri Sv. Marjeti «k i'e«J«t, «Miaa Vosek.	M6
Tovorni avto.
Onsoodarak* sadraga v 6kmji BadgMii ima «a prod«} to .orni avto sasmke .Baba* s 40 HP. Avto i» v po «Ib «a breshihae« »»«j« na «giel pri tv d d „Meliitroja" v kUrikor« MaUofc-aeji" poiatke daje ravnateljstvo «adrage
ira II î A 4~ie*0 '««"J*3 »k«, pristne io-
maie i« éktopiiaiee t» tr«je ?kra-
p ti na ii po «eni Davena To»
kah, 9v. Vid pri Ptoja. 1016
ITraVaa	VpraS«
JDLiaVil m Meljaka seata 44
llcribor.	10»
^r Eiagere za ic&ihifi|e
elegantne garniture z napisi. >*u
KARBID
V. W
' kresne karbidavs svetilke, kuhinjska posoda tseh vrst na debelo po tovarniški ceni v žetez. veletrgovini
¿itogratlaiM pozerl i IVO AMSIC, RUBiBOB, VODNIKOV TBG a. 4.
Na sobo «epljeno trte so na prodaj i» sicer najbolj rodovitM vrste. Bela dmarnisa i« »ioer ne-eepljeoa ki pa jok« bogato rodi. Kd .r si h»te aaročki lepe io aioč-ne cepljene trt«, naj ae takoj oglasi pi«sa«Bo ali astme»© pri Praaeo glodijak, trraičar pri Sv. Lovrenca v Mdv g«r, p Jjrfiiari pri P teta. Gena trtam p« dege-
l»L8
Visa
1'rodam 12
Službe i
glnibia'a SrrtS
Ar«ga k ia« dela. Be pri ssali <ka-tln preti dobri plaii sprejme, ti« pridoa, poàVsna in s da^iimi spričevali a ai se ponadi psi Josipa
Pifič v Rei ei ob Paki. 1000
Trgov, pomočnik,
mlad, meteae stsoke iMe 4 >ibe v trgovini. VeM slnveaakega m •eaaSkega jesika. I>an litike, trgovski posaočnik, Ormol. 1038
Su#.,„ kateri ae dokro ras-OMier, Dau) pri poliedeljstv« is ftivi«nreji, se »prejme s t. pry
saoeem Poaa be s spr tevalt, navedbo doiedanjega s!a£be>a«ja in označb» «abtevaae plato na «t«r Majdii, Cel e_1007
Organ ist î^^oau! s»ojo
sldtbo. Je spreten Ceeilijaaeo ■ d hrim ftolskisi spridevalw», ter« dobrimi », rièevali »d i daboiéékso. Najraje kje v svojem domačem krajo » 81 v gor. Moftb« aaj bi bila taka, da eaa «kital) aam«r« ftveti ie da j« zbira« v amjo i« dostojne »taaovaaje. Sati«« v ■pravaiitv«	960
Hali I- P»Stwia. starejta de-1/eH Id, tla ae fiče ca a aibo t iapnttt«. lie»« tat ti krare ■tolsti ta meti veselje s krmljenjem »vi«i. P« dogovora d*ii tadi «bnvsio ta oblek«. Ije, p« e
epr vaiit»«	10M
HLAPCA pi ljsko delo
sjreimc p>d tig»4i Idi p« j o ji (tadi sskuBikega) Oakrbaiit>o g a iiinr {¡»aiiotter pri %>. Petra
v 8ar. duiioi.	10r 4
NAZNANILO.
Tvrdka KARAT & ŽURMAN pri Sv. Križ« tik Rogaške Slatine ia v Ratacski rasi oazDaaja, da sta se nje družabnika razdrnžiia Tvrdka se glasi od sedaj naprej:
JANKO NADUT
Irsovlna z mešanim blagom io deželnimi pridelki, S< K'ii-Roga ka Slatine, m?
Icrežiftal H»	Shranite!
Prebivalstvu Štajerske!
Kdor bo'e zidati v sedaali dragi«ji. naj se prsloii ttavb na p*n'»io
«11 Ofrtd s, katere stavbe so aaj«enejče, rolovicu priiranka na o;i»ki, patku, apna ia aa dela Sta'b< »o r p»r tediik popolnoma sgotorljeae. U«|.a ia ((.ha staa»'»aja. Načrt ia p eračaae z« tak« atovbe «a-
ročaite pri stavbene u podjetia:	1049
DRAG01MI KOROŠEC v Bi*eelo»£sh.
Priporočam se todi ta zgradbo rnkovrstaik hit, gospodarskih poslopij. graibe Isd-aie, mesaic, klavrne, elekt'«s«, v<« p« naj .«veji k vtsoreik it Jelnje® vsakovrstne načrte, za tta«be, vo<ine naprave, mliae, je e isge itd. N.|boljii <i iar|i vsak ča» oa razpolago, {t« cah ev« oblak preti vrnit'i potnih stroikov. Vse teino po asjsitiih ceaab.
leribof*, Trg svobode
delavnica bakrenih in medenih izdelkov, kakor to<£
pocinjanje vseh vrst aparatov, Brzohvni naslov: Kupfarweiss Maribor. Telefen it 333 Cakovni promet pri Mariborski eskoimtri baoki.
Ptizor HCrSžnfičaEiil
Knpiva suhe am-eUo dsske pol cole, 1 eolo in cole debele, snbe bukove, hrastov« ali kostanjeve deske vsake debelosti
5 A J KO in K Al SER
m za *stvo B -ests -n ca, tm
aa ža'sa ^ as as «s asaa
ysn@tiiagiisi|iia i
kalijeva sol, kostna moka, kostni supsrfosfat itd itd.' : dobavlja najkalantneje :
VINKO VAB 5 ss«* ŽALEC g
SLOVENIJA	«
ZaMsrsjte ptnadbe sa vajo iste, polvag inslr« tn maajts maožlne
1 OBTLANDCKMENTinTEER
M40
ra»n» doieL
Ivo AndraSié, Mari bor, Vodnikov t. 4.
„SVARIL©"!
Kdar želi dobro blago po zmerni oeot kopiti usq pride t
trgov io i pri „Solftcu11
t k f «rne cerkva v Celju.
V nalogi ie vedno v obilni izberi 3ted»čn: belo fa rafale platno, fskovia», hlačevios, viakivrstne rate, noito Ib ¿«asio satao za obleke in kostuma, srajce, nogavice,
sokfseo itt Ker imaia prvovrstne tgovi-k» «tike mi je daua iiiožnoit, po koakareočn h cenah prodajala. Priporoča 86 sa d» len obisk z odličnim spoštovanjem
>9»	AI«»J*i| Dfofenik«
Med. univers.
104«
dr. Franjo Jankovič,
ordinira razen nedelje in praznikov rsakl dan od lt. do 13. nre v MARIBORU v Prešernovi ulici štev. 4/1—2.
is le*« 1919 ima vetje mnotiae v aalogi fto-spodaraaa «sdnag« v Gor Bad goni. Po« idbe «a d«4ov sa irug«. l«a»___
ssvih vosov vsvk vrst, 2 moderna ate«»r»ka eden sa gasilno dro'tva S tentmajsnmi »edrti ia cel m or. djeo. Lad vi k tfalgaj, kovaiki mojster, Oomilske pri Caljjo.	UKW
VAVw^M- its nhMk; K**
Vmiö ria HT'U
me pol u<<>daiiai pogoji Oikrbat-itre ur» it rie Henkloitor, potta ! 8v. P»t»r » 8«». dolini. 10 S
Naročajte naše liste!
Pretok<rfir»Ba tvrdka
IVAN HAJNY MARIBOR
Aleksandrova cesta 45
nasproti glavnemu kolodvora, priporoča cenjenim pasetnikom svojo veliko zalogo samo prvovrstnih
poljedelskih slroiev
kot: viti«, silattlniea sa reAni prgoo, «• vit«I titse fi<ttl»e ml't>», tnja je «i< šHoe odbiral Bike, slamoresaiee, i.vratu« aadb* ml «e, gioadae nlioe, stiskali ire, korotne rohkane vei»e i« todi maajie, repireraiee, HiittulH pl'g», gaej«itee {r|eifce, itvrstDf poetekase hrto parilaike v velikosti 60 d» l^fi I ulesee kotle, atalse m prevsiajete motorje ter ktvaln« stroj«. Priporočam torti iz - rstae mle^oe otatritoge ali »eparitorje. Ofkrl m tlamoreso* aoiie ter pupravila «sakovnmih rtt.j v. Penretba htoa i« »olirtna Na pim. vpratanjs dajem odgoior.
Sstldnl I« mtrlilvi sastopalkl se spre|eBa|« v vaek krajih.
Ti s « îî ttTffPfflvi f ' ilfv^vTSvt^ Wî ■;'TC v/yfrs *vt ÏWfrTwVWWv *
Elävno so došle
reüjeaiioüiielilapizRKzei-m} zalo raznožiljai po celem [raüesLpGzeiQiiitiiceitti:
Cal	Kav«	
Ksk««	Bli	
Baadelfae	0t|«	■
Čokolada	an«	«
Papriko	Bom hon«	M.
latvas	(»«lak	TM
Vaatltjo	Bam	
loitii«	SIIf«vfe«	
PtB«	Sliv«	
Paradtials	Kr «au	m
Bestes	Svsét	m
Oli.vs Llmoa«	Ttataata« ivsplo flallao	m
Pom trasi«		
Anton Močnik
CELJE. GLAV» TRG
""W«» <t("l>>5JiJii*«)S>,
CMj^sxtrwroA	t***.-*-
▼Irtr '	¡¿mm 9 ^«Wfftkssttï
BOŽIČNA PRILOGA SLOV, GOSPODARJU
UMMUU
f. Ve.ows.iftk:
JBto&i&no pUmOi
ijepe slovenska navada je, da se ob velikih i>raznikih snidejo znanci in prijatelji ter se pogovo-/4jo o dogodkih in doživljajih, katere so doživeli v 'lasa, ko se niso videli. Tudi mi smo takšni stari »nanoi, ki se hočemo kot prijatelji ob božiču in no-veos letu malo pogovoriti.
Preteklo leto je bilo prav malo prijetno. Prinese nam je račune o veliki „pravdi", ki je bila prav iervava in je trajala celih pet let. In kakor je to navadno pri večini pravd, tako je tudi pri tej: stroške, eso in sovraštvo imata oba, ki se pravdata. Tako je čudi s posledicami svetovne vojske: vsi skupaj trpi -«o, premagovalci in premaganci, pa tudi jeze in sovraštva je še dovolj, ako ne več, kakor je je bilo — pred svetovno vo0sko.
Naša nova država je v preteklem letu sklenila ia podpisala mirovne dogovore z vsemi svojimi sosedi. Gotovo z našimi mejami ni zadovoljen nobeden iz-saád nas, saj je ostalo skoraj 1 milijon Jugoslovanov jtod tujo oblastjo. Pa začasno pomoči ni.
Najhujše je, da sami ne znamo ceniti svoje svobode in smo često podobni Izraelcem, ki so si želeli ta puščave v egiptovsko sužnjost k polnim mesenim loncem. Toda razlika je ta, da mi nismo v puščavi, >a da bi mi povsod pri naših sosedih dobili le samo sužnjost, polnih loncev pa prav nikjer. Vsa ponižan-vse krivice, vse strašne težave in nadloge zad njih let smo prav hitro pozabili in nehvaležno blatimo ali celo sovražimo naše voditelje in naše brate , Id so nas vodili in rešili iz te neskončne nesreče, ki bi požrla še brezštevila žrtev, ako je ne bi končali t%ko, kakor jo smo.
Splošna bolezen je, da je vse nezadovoljno, in se posebej jezi nad draginjo. Toda potrpi malo, pri-vatelj in pazljivo premisli posebej sledeče: Cisto po vseh krajih Evrope se kriči čez draginjo in povsod so štrajki in demonstracije proti njej. Mi smo sior. v volilnem boju od tepcev in lažnjivcev slišali, Ja sta dr. Korošec in njegova stranka kriva draginjo. 'Toda ravno isti čas smo slišali, odnosno bra i, da so &a Španskem, kjer niti ni bilo vojske, poka'e puüke in strojnice, ko so razganjali po Madridu in drugih mestih nezadovoljneže. Ravnotako je bilo na Laškem in deloma na Češkem. Kaj mislite, ali so tam tudi obdolžili Kmetsko zvezo in dr. Korošca draginje?!
Sioer pa sem slišal na drugi strani modrovati 1 indi tudi tako: „Kaj bomo tožili o draginji! Pravijo, da je sol draga. Še nikdar nisem kupila soli tako po eeni, kakor sedaj. Dam dve jajci, pa imam kilo soli Sa za eno jajce prinesem možu dve cigari; tega prej ni bilo. Za en liter starega vina nisem pred vojsko nikdar dobil težaka in nikdar ene kile galice. Sedaj pa to dobim in mi še kronce ostanejo. Ali jaz ne soglašam popolnoma s tem modrovanjem, kajti splošni velja resnica, da kmetsko ljudstvo počasi zopet leze v dolgove, ker stane več v splošnem tisto, kar ono kupi, kakor pa dobi sorazmerno za svo'e pridelke. Of.azuiem pa tudi, da' se zadnje leto povprečm pri kmetskih hranilnicah in posojilnicah manj vbii, kakor pa izposodi.
Naj pa pri tem povem, da se moja mati in te -tica ne strinjata popolnoma z mojim modro raujem. Mati pravijo: „Kaj boš ljudem pravil, da se zdaj težko gospodari! Meni je bilo hudo, ko je bil predvo-Sko luk po 154—2 krajcarja, ko sem ponujala 100 lepih zeljnatih glav za 60 krajcarjev in jih n;liče ni hotel in ko sem prodala svinje živo »ai'n 1 kg toliko ki&jcarjev, kakor sedaj dobimo kron. In tetiea pri-«ionejo: „Lenuh, potepuh, požeruh in pijanec uoprej n;6 ni imel in sedaj nič nima. Kateri pa moli in dela, ima božji blagoslov. Kmet brez truda in trpljenja ¡nikdar nič ni imel in tudi ne bo imel." Ce pomislim
te besede, najdem tudi precej resnice v njih. Radoveden sem, ali jih misli mnogo tako, kakor moja mati in tetica. Naj sporočijo in opišejo to gospodu uredniku za novo leto!
Oglejmo se še za lastno tolažbo tudi malo po drugih državah! Skoraj povsod bomo našli še večje ncp.rilike, kakor so pri nas.
V	Nemški Avstriji bodo kmalu vse zajedli in zapili, kar ima kakšno vrednost. Njihov denar je zanič; saj ima sedaj ta revna državica okroglo 30 milijard ali 30 tisoč milijonov K samega papirja. To je ravno sedemkrat več, kakor ga je imela pred vojno cela bivša avstro-ogrska država. Ali se pametnim ljudem sanja, kam vodi ta pot?! O drugih razmerah ne bom govoril. Povdarjam le, da si že veliko število tistih koroških posestnikov in delavcev puli lase od jeze in kesanja, ker so pri plebiscitu glasovali za Avstrijo in ne za Jugoslavijo. Rekviriranje je tam že na- dnevnem redu.
Ravnotako imajo na Češkem še krompir, kruh, moko, sladkor, petrolej in razne druge reči vse sa -mo na karte in ljudje tudi ne gospodarijo s temi lastnimi pridelki, kajti gospodari jim država. Pri nas, hvala Bogu, nihče več ne meri koruznjakov, nih.^e ne stiče po podstrešjih, v škednjih, v posteljah in v drugih prostorih za živili, kakor pred leti, nihče tudi ne vleče živine iz hleva, toda dosti ljudi kljub temu misli, da je pri nas najhujše.
V	Rusiji so si delavci in kmetje mislili ustvariti z boljševizmom raj na zemlji. Toda ustvarili so si pekel. Ni svobode, ni kruha, ni obleke, ni obuvala. Vojska, punti, uboji so na dnevnem redu. Judovski voditelji in drugi mogotci strahujejo ter morijo z nekaj stotisoč zaslepljenih in podkupljenih vojakov deiavce, kmete in druge stanove. Tako poročajo vsi, ki prihajajo zadnje mesece iz Rusije.
Razmeroma malo se Čuje o Nemčiji. Tam so se sporazumeli v glavnem katoliška stranka in socijai-j tu demokratje in ljudstvo vztrajno, mirno in trdno dela, nekateri že mislijo, kako bi se enkrat maščevali nad zmagovalci, posebno nad Francozi.
Zanimivo dejstvo na svetovnem trgu je, da že na Angleškem in v Ameriki splošno cene zelo padajo skoraj vsem industrijal~um izdelkom, posebej železu in obleki. Tega pri nas še ni čutiti, gotovo pa še bo. Največja ovira temu je visoka vrednost angleškega in amerikanskega denarja. Velikanska razlika v vrednosti med angleškim in amerikanskim ter našim denarjem povzroča, da naši ljudje blaga ne morejo kupovati, Angleži in Amerikanci pa ne prodajati. Angleži so vsled preobilice zalog v blagu morali za-dnj6 mesce zapreti začasno okroglo eno četrtino tovarn, odnosno so omejili delo.
Tako smo si nakratko ogledali gospodarske in politične razmere okrog nas. Nismo še na najslabšem, čeravno bi bilo lahko v marsičem bol še, če bi biii vsi brez zavisti in brez sovraštva požrtvovalno na delu za skunno našo dobrobit. Tudi malo večje vztrajnosti in nesebičnosti bi nam ne škodovalo!
Po splošnem uničenju starega veka je po preseljevanju narodov dvignil svoj glas v tisti strašili bedi, razdvojenosti in revščini na eni, ter razuzda -nosti na drugi strani ustanovitelj katoliških redovnikov sv. Benedikt ter zaklical človeštvu: „Ora et la-bora!" „Moli in delaj!" Po teh svojih besedah se je tudi ravnal in pričelo se je novo življen;e. Ako bi tudi mi vsi tako ravnali, bi kmalu preboleli žalostno posledice svetovne vojne na našem gospodarstvu in na naših dušah. Daj Bog, da se to čim prej zgodi! In s tem: Vesel božič in srečno novo leto vsem so -mišljenikom, znancem in prijateljem, a tudi — nas-orotnikom!
«iiimiMinmiunHtMMtiiuNiirmiimii
ffanuš Goleč:
bil kriten Otepov JLoJz t
Pravo skvarjeno seme vsestranske hudobije in aiobe je še danes ta nebodigatreba Otepov Lojz.
Ako stikajo žandarji po naši vasi, rekajo ljudje: So že prišli zopet po Otepovega Lojza.
Pa čisto res, če si spira kak vaški fantin svojo krvavo glavo pri studencu, mu je odprl gotovo prenapete fantovske žile Otepov pretepač Lojz, ki je strah vseh nočnih potepuhov, pretepačev, ponočnja -kov in voglarjev precej daleč na okrog. Da nastav -tja Ole:> ponočno zahrbtne zanjke klatovitežki fantovski mladeži, bi mu ne porival tega nikdo od starej -f-ih in pametnejših v greh. Ker pa poseda poleg pre-topaštva še čisto napačne pojme o svoji in tuji lastnini, zaklepajo vaščani pred njim kašče, shrambe , kuniike in drugo premično imetje ter ropotijo. Za O-tepom kažejo vsi s prstom in vsak iz naše vasi je u-,*er.;cn: Otepov Lojz je tat, dasi mu ne upa te žaljivko zabrusiti očitno v obraz niti najsrditejša jezičnica SUrs<j iz; od grabe za meljem. Otep jo bil in je menda še one vrste uzmovič, ki stegu;e svoje tatinske prste po imet;u sovaščanov tako pretkano in previdno, da ostane vedno osumljenec vsake vaške kraje, a nikdar Hovižan in s^ričan tat. kakor mi ga je označila večkrat sama Urša iz; od grabe za meljem.
De'stvo je, da ni bil, kolikor ie meni znano, 0-tap za nobeno pošteno lahko ali težko delo, amnak kvečjemu se je udinjal kakemu švercarju iz Sedlar-
jevega kot gonjač za Štajersko prepovedanih hrvaških svinj, govedi ali konj. Kratko in malo, Otepa se ie ogibala naša sicer poštena vas in je bilo vse veselo, če so tirali orožniki dolgopetega potepa Lojza v zapor kašo pihat.
Prav oddahnila se je cela vas, Urša izpod grabe za meljem je dala celo za eno sv. mašo na dober namen, ko je moral Otepov Lo"z koj pri izbruhu vojne k vojakom.. Vsak mu je želel sam pri sebi, ko je odhajal: Da bi te le ne bilo n'koli več nazaj, ti ne-dobiostorno in skvarjeno človeško seme.
Otepa je torej pospremila na ruske bojne pol -jane občna želja smrti. Pa menda ravno te smrtne žel,e na kožo in življenje osovraženega Otepa so bile oni angel varuh, ki je čuval íxvza na bolščiii tako skrbno, da se mu ni skrivil niti las, Kaj še-le tatinski prsti ali razbojniška roka. Kakor odšel, tako se je vrnil Otepov Lo:z iz vojne še bolj krenko dolgih pet, nepoškodovanega telesa; pač pa še malo bob sajaste duše, kot jo je odnesel iz vasi v rajno cesarsko službo. Celo Urša iznod grabe za meljem ¡e bila sedaj «verjena, da ie bila n:ena maša na dober nnmen zaman in Otep ostane potep, ne ridi^rnv, vaški tat — in sedaj komunist, ker je bil krščen na gol nfiv način. L:udje iz mo e vnsi so nvereni ter prepričani: Ote-Mi se ni in se no bo zgodilo do na-lavne smrti nič življensko pohabnega, ker je bii kr-
ščen kot nobeden vaščan, kar jih pomnijo moji nai-stai ejši rojaki.
Zanimal me je kot radovedneža ta „prišvorea-ni" zakramentalni obliv Otepovega Lojza, poizvedel sem o njem prav pri vrelcu istinitosti in bom sporočil o njem, ako ne bom romal radi tega opisa zopet na zatožno klop mariborske porote. Pa, ker se nisem bal svojčas za lastno življenje, se ne strašim tudi ne mariborske porote, radi te samolastno hvalisane ne-ustrašljivosti bom zaupal za letošnji Božič javnosti dogodek: Kako je bil krščen še današnji nepridiprav in bognasvaruj — komunist Otepov Lojz?
Pastiroval je rojstno mi župnijo sv, Miklavža na Polju skozi dolgo vrsto let gospod župnik nezab-no dobrega in za nas vse Poljance do smrti trajnega spomina. Ni bila lahka ta dušebrižna služba, ako si pokličemo v spomin, da je naganjal rajni gospod na dušni pašnik rojake iz Sedlarjevega, ki so še dajies veliko bolj kozlovsko upornega duha, nego pa poslušno ubogljive ovčice, ako hočemo označiti razmerje med župnikom ter župljani prav tako, kakor ga slika katekizem. Vendar rajni gospod župnik je opravljal svojo čredo vernikov na občno zadovoljnost vseh faranov, le za nezakonske matere je bil prava šiba božja.
Na vsak način pač moram zavarovati rajnega gospoda, da ga ne bodo obsodili bralci na napačno, takezvano starokopitno plat.
Rajni naš župnik je preganjal in korobačH vsak grešni izrastek na deblu te popačene narave svojih vernikov, a najbolj ga je vzbodel v srce prav \sem očitni znak preskoka božje postave — nezakonska materinstvo. Ker pa ni dobil pred svoj pastirski pogled grešnice same, je izlival ploho svoje opravičene jeze nad botrami in babicami, ki so prišle na krst z otroci iz nezakonskih zvez.
Pa mi boste obsojali rajnega gospoda, češ — staro, jezljivo vreteno je bil, ker je korobačil nedolžne in prve dobrotnike pomilovanja vrednega nezakonskega črviča. Pred to vprašanje se je gotovo postavljal rajni župnik in vztrajal dolgo vrsto let pri svo em strogem nastopu napram botri ter babici nezakonskega otroka zgolj; iz dejstva, ker je poznal jeh zičnost ženskega spola in bil uverjen: Ako napolnim ušesa botri in babici, bodo ženščine grešni materi velike več nadopovedale nego bi jej jaz, ako bi mi prišla pred oči in pod jezik. Ali je obrodil oster nastop rajnega gospoda napram grehu prešestva v pohujšanju precej dostopni obsotelski dolini kak poboljšljiv uspeh, ne moremo reči, pač pa je dosegel gospod toliko, da se ni dala na krst z nezakoncem prav nobena kmetica iz naše fare.
Me bo pa zadel že zopet očitek: otrok pa mora vendar imeti po cerkveni postavi botra, če tudi je zagledal luč tega grešnega sveta po lastni nedolžnosti, a iz grešne — nezakonske zveze!
Tudi naši nezakonski otroci so imeli botre, pa samo na papirju v krstnih bukvah, pri podelitvi zakramenta sv. krsta pa jim je bila botra in babica — neustrašljiva Tepinova Neža, ki nas je znosila vse zakonske, in nezakonske Poljance že danes moške starosti pred krstni kamen in pod noge farnemu patro-nu sv. Miklavžu.
Potrpežljivi čitatelji teh božičnih vrst mi bodo že malo oprostili, ako prekinem za nekaj stavkov O-tepov krst in posežem nazaj po stari Tepinki, ki je pravzrok Lojzetove še danes sajaste duše ter surove nravi, ker je ravno ona zakrivila nepravilnost, da ne rečem očitno goljufijo z njegovim krstom.
O stari Tepinki se je in se bo govorilo po naši iari veliko slabega in dobrega. Pustimo slabe ženske kvante na stran. Bil bi pač nehvaležnež, ako bi vlačil po časopisju osebo, ki je ponudila mojemu novorojenemu telesu prvič v življenju zdravilno moč tople vode. Tepinka je pač še danes ženšče, ki se zaveda ženskoobrambne moči jezičnega vretena, ki v. jezi ne zastane pred nikomur, niti pred Častitljivo o« sebo domačega g. fajmoštra ne! Tako vam je bila tiv-di svojčas Tepinka edina junaška Poljanka, katvo ni preplašila izpred domačega krstnega kamna vsa jezična toča, ki je padala iz hudournika rajnega našega gospoda, kadar je stopila pred njega z uv.a-koncem v naroč'u. Gospod župnik je sicer rohnel nad Nežo liki bobneči to; ovski ogenj na fronti, a table je molčalo, ker je stalo z obema petama na hv da -vrednem stališču: Zmerjaj in se huduj, kolikor ti je orago, saj si dušni gospod cele fare, samo da me le ne lopneš preko pleč. Tepinki je bil torej glasni |>o-uk o zlorabi zakona nekaj tako bolj vsakdanjegi, kar pa ni šte'a Neža v zlo gospodu, ampak v na^ad") ker sta bila sicer z župnikom prijatelja pri drugih krščencih iz zakonskih zvez.
Nikakor pa ne smem prezreti ali celo pozabiti za našo storijo omenka vrednega dejstva, da je krš~ č.eval naš rajni gospod župnik vse nezakonce na imena dnevnih svetnikov in svetnic, pa najsi so donela še tako latinski nerazumljivo za kmet'ško-poljanska ušeta, kakor: Klet, Marcel, Patricij, Vital. Klara in Brigita itd. KoneČno pa ravnokar omen!enega postopanja našemu gosoodu glede darežljivosti z nenavadno svetniškimi imeni ne smemo šteti v zlo. Rajni /,u'.nik ;e hotel pač potom nezakoncev prinomoči do zemel skih častilcev zt naša slovenska ušesa holj čudno doneč;h svetnikov, ki so pa bili in ostanejo veliki pred Botrom ter svetom. Naše nezakonske faranke so se pa vendar le hudovale nad tem postopanjem
MMHHnpK .-m i-r.:

5»a]negn, sicor v očeh vsoh faranov blagega gospoda, ki ie nekako šibal greh staršev na otrocih, ker so se ga ogibal8 matere in botre nezakonskih otrok- Sicer smo Poljanci še precej ubogali svojega dušobrižnika iako bolj v naglavnih stvareh ter verskih zadevah, a da je kdo potom zakramenta sv. krsta Vital, Bri-gita itd., ni znal nobeden naših nezakoncfiv do vstopa v šolo,' kjer sta mu zabila v uho njegovo pravo krstno ime še le šolnik ter fajmošter, ker mati je doma tudi Vitala klicala za Jožeta in Brigito za Mico, ali Trezc.
Tako je pač bilo pri nas v moji rojstni lari sv. Miklavža na Polju pod župnikovanjem rajnega gospoda, dokler ni prevrnila prav sama Tepinka trdo -vratno trdnih načel g. župnika glede krstnega pošto- ' panja pri nezakoncih z goljufivim krstom še danda- ' našnjega potepa Otepovega Lojza.
Tepinova teta Neža ni ostala zimska samica, kakor marsikatera druga od babiške meštrije, ampak vleče še danes po prestani vojni' na, dvovpraž -nem življenskem jarmu s svojim zakonskim možem , katerega natančneji opis pa nima nobenega pomena ¿a oiorijo o malo nenavadnem krstu Otepoega Loj
srirbkim očesom, Neža je morala posluhniti že dvakrat slišani grom o njenih grešno zanemarjenih dolžnostih kot krušna mati dokaj izprijene in le bolj nasilnim potom sedaj zakonsko poročene Zeike. Po razblinil župnikove gromovne razlage o pravi materin -ski vzgoji otrok, če tudi so samo rejenci, je gospod pobrskal po koledarju in odpravil Tepinko kar naprej pred krstni kamen, kjer naj počaka na krst.
Na poti cd larovža pred farni krstni kamen je j zagrela v stari Tepinki vsa njena s silo že dolgo let l potlačena nevolja, ki je v njej rodila odločni sklep: Ce tudi si dušni gospod cele naše fare, a tokrat mi ne boš vsilil otroku dnevnega in celi isLri nepozna tega svetnika!
Gospod župnik je pristopioal jezno v cerkev, da oiu je na daleč slišno odmevalo izpod od jeze ugretih peta Začel se je obred zakramenta sv. krsta, kakor ga predpisuje cerkvena postava z vso resnostjo in dostojnostjo. Tepinka je kot botra in babica odgovarjala n? vsa obredna vprašanja pokorno in vdano kot bi ne prekuhavala prav nobene nevolje ali jeze na srditega g. fajmoštra.
S krstnim obredom je že šlo proti koncu. Tik pred zakramentalnim oblivom je zasadil rajni gospod župnik še enkrat svoj dušepastirski pogled v Nežo,
, i r-
Tepinka ie pač vzela v roko oporo zakonike pa- j kateri je vekal v naročju mladi Otepek, in jo vpra-iice bolj v žensko jesenskih letih, radi tega jej tudi i šal pa predpisu obredne knjige:
■	„Peregrin, hočeš biti krščen?"
V, Tepinki, ki je držala pazno uprti pogled v duhovna, se je nekaj zganilo, da jo je streslo po celeči telesu, z nogo je tlesnila ob cerkveni tlak, oko jej je zabliskalo po lisičje in prvič se je uprlo bable z vso odločnostjo domačemu gospodu župniku s trdo-vratno izjavo:
„Lojz bo in ne po Vaše!"
boga m svojo enkrat na siarosi prav poireDuo mu- i 2upnik je nagubančil čelo v jeznih brazdah ia .veikc podporo. Na očitno in javno pohvalo gospoda \ vprašal drugič z gromučim glasom:
r v	.	,	. .	.	i i «	Por»orfr>in IiaaaS	Ir»ioXn.n Vw
rajnega župnika m vseh naših faranov je postala Tepinka krušna mati Planterjeve osirotele Zefke.
Izvzemši samega sv. Jožefa imata malokateri krušni oče ali mati srečo z rejenci ter še manj pa z
iice
Bog ni naklonil ženskega blagoslova — materinstva. Da bi pa dokazala Neža pred celo domačo faro, da razume tudi izpolnjevanje težkega poklica kmetske ! matere, je vzela k sebi pod materino oskrbo kot . re- ; ienko Planterjevo Zeiko, kateri je zatisnila za večno j prava mati oči kmalu potem, ko je podarila svetu in j osobito naši lari kočarsko revieo Zeiko. Tepinova te- | ia je vzela k sebi revle in sklenila, da ga odgoji za | Boga in svojo enkrat na starost prav potrebno člo-
Jfc.I UOlll UUO Ull JLllUll ioi vv/u dJ i vjUiivi ivi uv muinj jjui f !
rejenkami. Bridko preizkušnjo pravkar zapisanega j ¿ajocim:
„Peregrin, hočeš biti krščen?' Tepinka je zacapetnila z obema nogama, obdržala Otepka samo na levici, z desnico zamahnila odtočno in se postavila gospodu po robu s ponovnim si-
stavka je okusila tudi naša krušna mati Tepinova teta Neža. Tepinka je bila nad vse dobra pomoč pre -mnogim materam pri rojstvu otrok, sama pa plaba krušna mati glede odgoje rejenke Zefke, saj tako pripovedujejo pri nas okrog po fari. Tetka Neža se šo danes ne zaveda greha o zanemarjenju materinskih dolžnosti napram neposlušnici Zefki, ampak si lajša ,\esl, da je bila vsa življenska grešnost njeni nego-sanki že v krvi takoj pri rojstvu in je ta njena popačena kri v poznejšem življenju brlizgala čez plot božjih in človeških postav kljub skrbno dobri in materinsko vestni odgoii od njene — Tepinkine strani. fToliko že lahko povem, da Zeflca Neži ni bila nikdar x starostno pomoč ter podporo, ampak pokoro.
Kakor hitro je pognalo Tepinkini rejenki dekliško perje, je zapustila krušni dom in domačo faro sv- Miklavža ter stopila v mestno službo. Brez materinskega nadzorstva, če tudi je samo krušno, kot je bilo Tepinkino, je Zefle kmalu zabredlo na ona o^ polzka pota tega trnjevega življenja, katera so bila vedno usodenolna za vsako dekle, ki se klati po mestnih službah.
Ni trpelo baš dolgo in že je krščeval naš rajni gospod župnik med očesnim bliskom in jezičnim gromom nezakonskega Tita Tepinkine rejenke, že sprijeno Zefke.
Za Titom si je prislužila Zofka še Ceferina in Tepinova krušna mati je imela v svoji dobrotljivosti mesto starostne opore od strani Zefke kar dve mla -do&lni pokori v dveh srajčnikih ter kričačih: Titu in Cexrinu.
Predno pa je postala Tepinka v četrtič staro -sina krušna mati, pa je ugladila Zefka grešne kolovoze svo:ega grabastega življenja v toliko, da je stopila v zakonsko zavezo z očetom svojih otrok Otepo-ycni Lozom, ki je zapustil z zakonsko polovico Ze?.ko aieslu in se naselil kot čevljar v bajti Tepinove tet-ke, katero so pregradili na dvoje za stara dva Tepi-na in mlade Ote; e. Na ta način se je vsilil mestno-skvareni Otepov rod v našo sicer precej dobro laro sv, Miklavža na Polju.


V na dvoje pregrajeni Tepinovi bajti je zasve-tda luč tega sveta zakonsko rojenemu Otepu, kateremu so odločili v rojstni kočuri očetovo ime Lojz. Koj po ro stvu zakonskega. Otepa je tekala stara Tepinka krog po fari in prosila botra otroku svoje rejenke ZeikC. Priberačila je otročaju botra, a samo za pa -pir krstnih bukev, ker pred farni krstni kamen v o-česi.i blisk in jezični grom g. župnika se pač ni dal nobeden Polianec, četudi je tako proseče moledovala pri skoro vseh taranih dobrosrčna Tepinova tetka. Tepmki tudi tokrat ni preostajalo drugega, nego papirni boter, otroka v naročje, pot pod noge in njeno ženJco junaštvo v blisku ter gromu g. fajmoštra. A vendar, naša Tepinka je stopala proti fari s še ne -krščenim mladim Otepom malo bolj samozavestno kot s Titom in Oererinom, ki sta b'la kot nezakonca-otro-Ira jeze za že ra<nega našega gospoda. Tepin';'i>m mozavesf in tolažba zakonskega ro stva Ote ovegn o-troi.aja sta se pa izkazali pred obličjem g. fajmoštra ko' ničovi in prazna pena brž ko je zagledal gos od »eto Nežo samo z otrokom brez boterske zaščite. Neža ie sihor zavrtela jezik na obrambno plat svo'e o-seb* in časM s povestro o božje- in človeško pravo -močnem zakonskem ro;stvu najmla;šcga Otona, a gospod je jezno ter neverjetno zablisnil s svojim pa -
„Lojz mora biti, saj je zakonski!" G. župnik je že prijel za vrček s krstno vodo, in vprašal v tretje:	;
„Peregrin, hočeš biti krščen?^ Sedaj pa so je zgodilo v farni cerkvi sv. Miklavža nekaj, kar se ni doslej in se menda tudi ne bo. Tepinka je z vso naglico pokrila za krst odkritega ; ouoka, se zavrtela na peti in hajdi proti vrv^n med ' zatrdilom:	i
„Ce ne bo Lojz, pa ne bo Peregrin in ne kaj drugega, ampak rajši nič!"
Babura je jezno zaloputnila cerkvena vrata in : odbrzela tako srditih korakov, da se jej je kadilo iz-le v bridko ; pod zapetkov, ko je hitela od farne cerkve proti na ' dvo^e predelani bajti.
Gospod župnik pa je ostal nekaj trenutkov kot pribit pri krstnem kamnu, niti verjeti ni mogel, da se mu je uprlo starikavo bable in odneslo otroka iz cerkve brez zakramenta sv. krsta. Ko pa Tepinove tcike le ni bilo nazaj, je uvidel tudi gospod župnik, da .ie Nežin upor de stvo in da se babnra ms '>e !,o vrnila v svoji srboritosti. Gospod fajmošter se ni niti razburil toliko, kakor je bilo pričakovati pri tako drznem ženskem uporu, kajti tolažila ga je zavest: S /Tepinko se bova še že srečala pred krstnim kame -nora, kajti otrok mora tiiti krščen, ker to zahtevata cerkvena in svetna oblast.
Tepinka je dospela v svojo bajto z nekrščenim ' Otepkom, položila nedolžnega pogančka na svojo po-stbtj, jeza in zakrknjena trdovratnost ste jej spuhteli že na povratku, stožilo se jej je na stara leta prav do debelih solz, ki so jej drčaie po starikavo velem licu in kapljale v krilo. Cmerigala se je Tenm tva tf ' a, a ne s kesanja, ampak ker'ni znala izhoda iz z.' - onetne zadeve o Otepovem pagančku, katerega bo začela vlačiti preko grebena zob cela fara že koj v « najnežnejši nedolžnosti. Neža je zavrla po teme!j.tem toku solz zatvornico ženske samoobrane, se useknila na dolgo in na vsako nosnico posebej, si podprla gla- j vo v zamišljenosti: ukane in prevare so jej začele te- ; kati po njeni lisičji glavi.
Nekaj je pogruntala Tepinka, ker se je po temeljitem prevdarku nasmehnila in menila sama pri | sebi: Ne boš nam vsilil onega Peregrina, ampak — j Lojz bo, če tudi si ti dušni gospod cele iare in jaz samo bajtarska Tepinka.	j
Nekak izraz notranjega zadovolja se je razlil po Nežinem objokanem obrazu, ni se vrnila proti vaški cerkvi, ampak v drugi predelek svoje bajte, kjer ste imeli dolgo posvetovanje z materjo malega pa-gančka — Otepovo Zeiko.
Zaključek Otepkovega izjalovljenega krsta b.I pač ta, da so molčali o celi zadevi g. župnik, tetovi in Tepinovi.
Rajni duhovni gospod naše fare je čakal dne do dne na Tepinko, da bi se znesel nad njo jej usilil Peregrina, a njegovo čakanje je bilo zaman. Pretekli so celi tedni, Tepinke ni bilo pred krstni kamen in naj si je pobrskaval gospod župnik po v-sei kotih svoje duhovniške glave: Kaj bo neki z Otopo-v;m pagančkom, ker ga ni in ni pod zakramentu ji
OtMV?
Večtedensko paganstvo mladega Otepa '9 l>>la • gotovo velevažna in originalna zadeva za celo našo i župni;o, a je ostala prikrita javnosti neka» tednov ' vs.'ed skrbne molčečnosti obeh pri podaljševanju pa- ! gaastva prizadetih in zavozljanih strank.
je
O-
od in

Dobre tri tedne po pobegu tete Neže izpred nega krstnega kamna s pagančkom Otepe» se ¡e vodi' v Tepinovi sosedščini gruntarju Farčnika sedmo-rc-ienček. Kdo drugi nego naša Neža ga je ?*va d^ bilf! v naročje in se mu nasmehnila praznine vesii-lo, ko mu je ugotovila Adamovo pokolenje. Imovito gruntarski Farčnikovi so naprosili ugledno že hišo» bCiro, ki je prikinila na Nežin nasvet, češ, sedmo.'»-jeni Farčnik bo tudi zadnji iz tega že itak blagoslovljenega. zakona, radi tega bi naj bil krščen za Lojze-■ kat katerega še nimajo v družini.
Lojzek bo, so se zedinili pri Farčnikovih^ ki s tem sklepom sta so podali botra in teta Neža k faii i na krst. Pot ju je peljal mimo Tepinkine bajte, kjer . je začel otrok vekati, da je bilo joj.
„Čakaj, botra", je menila Neža, „bom stopila v , bajto, otroka previla in potem pa do fare."
Botra je seve radevoljno potrpela pred sajasto' kočuro, v kateri je previjala Tepinka kričača preoej dolgo. Ko sta pa stopali ena za drugo proti sv. Miklavžu, dobro zakriti otrok res ni več vekal, ker je : bil na sveže previt.
Gospod župnik je sprejel imovito ugledno fap-manco botro s podajo roke. Pri pogledu na Tepink» je sicer malo gubančil čelo, a rekel ni nič drugega» nogo povprašal po imenu novorojenčka in že so §fi v cerkev, da se izvrši krstni obred. Pred krstnim kamnom je šlo vse v redu, mirno in resno dostojanstveno do župnikovega obrednega vprašanja:« „Lojz, hočeš biti krščen?" i Botra je odgovorila: „Da!"
Zraven stoječa Neža pa je pristavila ca pol slišno: „Saj je naš."
Župnik jo ošvignil predrzno klepetuljo s stroga karajočim pogledom in ponovil v drugič predpisano vprašanje po želji krsta. Botra je gospodu seve pritrdila, a oglasila se je zopet babica s svojo čudno pripombo:
„Saj je naš!"
Gospod krstitelj je bil uverjen, da je čvekava bable preveč polucknilo iz kozarca, kot je to navada ob priliki krsta, in se ni niti zmenil za tretjo Tepinkino opazko:
„Saj je naš!"
Krščen je bil Lojzek in po kratki molitvi pod nogami sv. Miklavža ste šle botra in babica v farov?! na zapisovanje.
Gospod župnik je ponudil botri stol, Tepinka i© pa stala z otrokom v babiški ponižnosti pri vratih d Župnik je odprl krstne bukve, namočil pero in ga nastavil na papir s:	, „Kedaj ste ga pa dobili?" Tepinka .je vzdihnila na dolgo, mravljinci strahu so jej zagomazeli po hrbtu, hlastnila je z jezikom; po zraku, a ni odgovorila na gospodovo vprašanje» Iz nekake trenutne omotice je streznila Nežo botra z žensko milim:
„No. no, Neža, povej no gospodu, kedaj ravn« se je rodil!"
Duhovni gospod je že potresaval v nevolji pe* ro, ko je Tepinka izbrcala svoj v cerkvi trikrat po* novljeni:
„Saj je naš."
„Kaj naš, baba neumna, povej, kedaj je bil r«*
jen?"
„Sai ve-ve-'o, gospod", je jecljalo bable v tre-» peiu, „pred do-dobrimi tre-tremi te-tedni je — je pri-« šel. na — na svet naš Lo — lojzek."
„Kak vaš Lo — lo:zek", je že rohnel gospodin, saj ti vendar nisi Farčnica, ampak Tepinka."
Kaj si je hotelo ubogo ženšče, zbralo je Še vso od strahu preostalo duševno in telesno moč, polož lo oiioka na mizo ¡ red krstne bukve in razodelo odkrito, da danes ni b'1 krščen Farčnikov Lojz, ampul! Otepov že tritedenski paganček. Farčnikov pagan p* pečiva v Tepinovi bajti in čaka, če gospod zapoveio, na samega sv. Peregrina. j
To se je zgodilo v župnišču sv. Miklavža nas Ptlju na dan, ko je dnbil po treh tednih krstno ime sv. Alo zija Otepov tretjerojenec.
Prizor pa, ki se je doigral med že rajnim faj* mošlrom in Tepinovo tetko po tej izpovedi, je upravi nepopisljiv in si ga Inhko predoči vsak čitatelj : teb? vrst v svoji zdravi domišljiji.
Toliko je gotova resnica, da je bil vpisan mlar-di Otep v krstne hnkve kot Lojz in ne kot posili Po« regrin in da je gos od župnik krščeval še isti dan Farčnikovega Lo zeka brez častne straže s svetimi re.'mi golju ive Te. inke, ki je ostala v nemilosti pri domačem dušnem pastirju, dokler se ta ni preselil pred njo na kraj, kjer gleda že danes sv. Peregrina in sv. Alojzija.
Tepinkina gol ufiia s prvim sv. zakramentom jo žda ostro obsodbo od strani župnika in poštenih zakonskih Poljancev: trnjno priznanje ter pohvalo pa od vseh boter in maler za Oteppvem Lo zom pri svri Miklavžu na Polju krščenih nezakoncev, katerim rajni gospod župnik ni več do svoje smrti vsiljeval: tuje latinskih svetnikov in jim ni podil izpred krstnega kamna prvih dnšnih dobrotnikov-bo'rov. Tepinkina krslna goljufiia pa se :e bridko maščevala še podana današnjem mnen u vseh poljskih faranov na Otepovem Lo;zu, kateromu bi bilo veliko bolj pristo;alo v-&;ijeno ime Peregrjn. nego pa vtihotapljeni sveteo —• nedolžni sv. Alo'z'i.
Tepinkino t"'n*a stvo z Otepov'm krstom 1ms za potepa in nebodigatreba na svetu Lo;za to dobro, da zvračajo Pol nnci in Sedlarci vso Otepovo brea-dfctnost, razboin>8ivo in pritajeno tatvino, ali, da povemo z modernim izrazom: njegov povojni komuni-*
MB, «i® toliko na njegovo osobno krivdo in dušno hudobijo, a«pak na goljufijo z njegovim krstom, ki je L^Iil® ta bo spremljala do smrti Otepov komunizem.
Otepov Lojz je danes komunist v rojstni fari, 5sfer j« Tepinka prekanila rajnega dobrega našega gospoda ia prigvercala krst in pošteno svetniško 'me sv. Alojzija Otepu, ki bi naj bil Peregrin, ker je — iiadljivo komunistični potep še danes po prestani
«imimuimmmfiiNMiniiiHiMtmi!
5 vojni, tako govori staro in mlado po lari sv. Mikla ¿& na Polju,
Te vrste pa sem zaupal javnosti za Božič po končanih volitvah radi tega, da bo znala, da Ob=n te.čani nismo samo posebneži pri volitvah in v politiki, ampak že koj pri prvem zakramentu sv. krsta.
iiiiMi^hMUHiiiuimnmrfuiii^MiHaniiMmmiiHHftMiriiMmNmiiMrmiiiimHriiruiiiniimr.Kimi
jSr. Leopold Lenard,
IVm	marmiim skupščina*
Prva srbska narodna skupščina, izvoljena po ; ioleienili predpisih, se je zbrala v Beogradu na dan j sv. Andreja, 30. nov. 1858. Ko se je z ustanovitvijo ;iaše države sešla v Beogradu začasna nar. skupš -iina, so praznovali torej Srbi ravno GOletnico svojega ustavnega življenja. Narodne skupščine so se pa pri Srbih vršile že davno poprej, toda niso bile čisto suč podobne parlamentarnemu zborovanju. Skupšči-aa se je imenoval zbor ljudi, ki so se sešli k skup-acmu posvetovanju v kakšni važni zadevi. Ko je leta 0©G3 Črni Jurij Karadjordje dvignil vstajo zoper ilarke, se je zbrala narodna skupščina v Orašcu, ki •ga je proglasila za glavnega voditelja in je odredila vstajo. Take skupščine so se sestajale pozneje- več-Srat, ako so nastopile izvanredne okoliščine. Predbi-,so\ zanj ni bilo nobenih, kdor je čutil v sebi navdušenje, je vzel puško, pištolo in torbo ter šel zborovat, kričal je, kakor mu je velevalo srce in, ako se mu je zdelo primerno, je v podkrepitev svojih razlogov segel za pas po pištolo. Tudi knez Miloš iz rod-¡bine Obrenovičev, ubijalec in naslednik Črnega Jurija, je skliceval, ako se mu je zdelo, take „narodne skupščine." Toda nikari misliti, da je to bilo neke vrste ljudsko zastopstvo, ki je omejevalo samovoljo lega kneza Miloša/Stari hajduk bi take omejitve ne trpel in ljudstvo ni občutilo nobene potrebe po ustavnih svobodah. Bil je samodržec, nepismen, toda odločen in premeten človek, ki je pojmoval svojo kne -ževino, kakor gospodar svojo družino in gospodarstvo, a ljudstvu je ta „očetovski", četudi močno robati, pa vendar zdravi in krepki način vlade ugajal. Mož pri tem razvijal tudi zelo hudomušno šegavost. U-radnik njegove kneževine je stal na istem stališču, kakor njegov osebni sluga in lahko ga je rabil za vsako svojo osebno postrežbo. Ako ga je obšla hudomušna volja, je visokemu uradniku zapovedal, da se je moral vleči ha klop in pandurji so mu jih našteli 25 „na kneževo zdravje", uradnik jih je pa sprejel brez mrmranja. Slavni francoski potopisen Bone Ami, ki je v onih časih prepotoval Balkan in bil osebni prijatelj Milošev, izraža v svojih spisih začudenje , kako udomačena je batina med Srbi in zatrjuje, da »tudi najvišji dostojanstvenik države ne smatra za nič sečastnega, dobiti javno porcijo batin in pripogne z ¡oa.ivečjo ravnodnšnostjo svoje telo na javnem kraju, ako je tako kneževa volja. Nekoč je zvedel knez Miloš, da se po krčmah v Beogradu preveč kvarta in ¡urno je dal raztrobentati po mestu, da bo odslej vsakdo, kdor bo kvartal v krčmi, dobil na javnem trgu 40 batin, krčmar pa, kjer se bo to vršilo, bo obešen pred meslnimi vrati. Ta policijska odredba je najbrže Cud: pomagala, vsaj za nekaj časa. Pri takih razmerah seveda tudi „narodna skupščina" ni mogla imeti velike in svobodne besede. Vrhovni knez je sklical, ako se mu je zdelo, nahijske kneze in odličnejše duhovnike ter druge uglednejše osebe, k posvetovanju, da so tako njegovi ukrepi bili bolj znani med ljudstvom in so se lažje izvršili. Pozneje je dovolil pristop iludi nglednejšim kmetom in proti koncu njegove vla-itie so tudi občine smele pošiljati svoje zastopnike . — Taka skupščina se je zbirala brez vsake ustave in postave, bila je predvsem zborovanje načelni -kov ljudstva in odličnejših mož, sešli so se, kakor so ftoieli, oziroma kakor je Ipilo všeč knezu. Po odstopu kneza Miloša so se tekom 20 let vršile samo tri narodne skupščine, ki so pa imele izključno revolucijni '-značaj. Zborovalo se je pod milim nebom, prišel je , kdor je bil jezen in je hotel iztresti svojo jezo, na dobrem konju in s puško v roki. Govorov ni bilo nobenih, ampak samo vzkliki, poslovnika ni bilo treba nobenega, zapisnikov in tajnikov seveda tudi ne. Tako zborovanje je zamogel obvladati s:?mo, kdor je bil velik demagog, tak čiovek je pa tudi lahko obračal «iruhal, kakor je hotel. Prva se je vršila leta 1842 v bojnem taboru vojvode Vučica in ta je pregnala Ob-brcnoviče: druga se je sešla leta 1843 in je proglasila za kneza sina Črnega Jurija, Aleksandra Kara-¿jord.eviča. Tretja je bila sklicana leta 1848 povodom pre,>ira med vojvodom Vučičem in vlado. Skupščina je bila sklicana, da pomore vladi izpodnesti nemirnega in vedno upornega vojvodo. Zgod lo se je pa dragafie. Mnogoštevilna množica, ki se je sešla od vsfih kra ev in je bila po olnoma brez vsake disciplini in brez vsakega širšega obzorja, je morala pod-leči onemu, ki je bil najboljši hujskač, in to je bil stari Vučič. Stvarne razprave so bile seveda nemogoče, zaleglo je samo hujskajoče kričanje, in v tem ffly ni bil nikdo kos. Pred leti je vrgel na ta način Obrenoviče. Treba je bilo nekoliko povišati davek, ki je bil že itak majhen in se že 20 let,ni zvišal. Med tem so pa nastale nove potrebe, treba ie bilo urediti sodnije, policije, ustanavljati šole, delati ceste in mostove, same stvari, katerih prej v Srbiji ni bilo. — Vojvoda Vnčič zasede konja, v stari srbski narodni no5i, s poln:m orožem, ter razvija kratko in jedrnato svo' pronram: Nobenih davkov, nobene sodnije, aobenih šol itd. Vlada je hotela davek povišati za 1
goldinar od posamezne glave, kar ni bilo mnogo, a Vučičev program je pa bil: „S puško za hruško in v levo cizo!" — to se pravi: Kdor zahteva novi davek, stopi s puško za hruško in vstreli ga v levo stran. S takim programom je zmagal Vučič 1. 1842, s podobnimi sredstvi je obvladal tudi skupščino leta lcí7 in prisilil kneza Aleksandra Karadjordjeviča in njegovo vlado, da se je uklonila in sprejela vse njegove pogoje.
Za časa kneza Aleksandra je vladala Srbijo o-ligarhija maloštevilnih velikašev, ki so tvorili tako-zvani državni svet. Knez in ljudstvo so bili napram petnajstorici mož, ki so se za celo življenje postavili v to čast in sami imenovali nove člane, namesto u-mrlih, popolnoma brez moči. Toda razmere so se razvijale tako slabo, da ni moglo več iti dalje po stari poli. Nastal je prepir med svetom in med knezom, a tudi razmere v državi so postale nevzdržne. Odločijo se torej, da zopet skličejo narodno skupščino, a sedaj so prvič tudi izdelali načrt za volitve in za poslovanje, lioteč preprečiti, da ne bi se zopet spremenila v burno ljudsko zborovanje, ki bi se dalo voditi od najboljšega hujskača.
Poslanci so bili dvojne vrste, po volitvah in po siužbi. Po svoji službi so spadali v skupščino predstojniki sodnij, okrožni načelniki, župan Beograda, zastopnik duhovščine iz vsakega okrožja eden in zastopniki samostanov. Drugi so bili izvoljeni in sicer v mestih neposredno, na deželi pa posredno. S pomočjo uradnikov in duhovščine je upala vlada dobiti v skupščini za-se ugodnevše razpoloženje. Na 500 da\ čnih glav se je volil eden poslanec, vseh volje -nih poslancev bi moralo biti 376, k temij je prišlo Še 63 zastopnikov po poklicu. Število za one razmere zelo visoko. Svetniki, uradniki, duhovniki in menihi so bili od volitve izključeni. Ta določba se je sprejela radi tega, da bi stari Vučič, ki je bil predsednik držav nega sveta in torej kot tak uradnik, ne mogel priti v skupščino in narediti iz nje revolucijnega ljudskega zborovanja, kakor je bilo pred 10 leti, a tudi za i o, da bi razni mladi izobraženci, ki so študirali v tujini in sedaj zavzemali mesta po različnih uradih, ne mogli mešati starokopitnih glav s preveč napred-j nimi nazori. Toda za tajnike je lahko skupščina vzela tudi neposlance, v poštev so prišli predvsem mladi izobraženci, ki so študirali v tujini ter se vrnili donjov z liberalnimi nazori. Tako je postala prva narodna škupščina predmet demagogije mladih, v tujem revolucijnem duhu vzgojenih liberalcev, kakor so jo nekoč obvladovali Vučič in drugi demagogi starega kalibra.
Pravice skupščine so bile zelo omejene. Smela je izreči knezu in vladi svoje želje ter povedati, kaj misli o predmetih, katere bi ji vlada predložila. Vsaka zakonodajna in kontrolna oblast je' bila popolnoma izključena.
Slednjič je prišel zgodovinski dan, ko se je sestala prva zakonito urejena narodna skupščina srbska, na dan sv. Andreja, dne 30. novembra 1858. — Narodni zastopniki so prihajali v Beograd, v gručah, iz vsakega okraja zase, na konjih in z orožjem, pod vodstvom svojih načelnikov — izgledali so, kakor o-peva narodna pesem prihod hajduške čete. Najbolj junaško so izgledali narodni zastopniki iz Užice, katere opisuje tajnik skupščine Grujič tako-le: „Na besnem žrebcu jaše naprej Milivoje Jovanovič, načelnik užički, srebrna jabolka od pištol .za pasom se belijo kakor mleko, a konju po boku bije sablja s srebrom okovana. Za njim dirja prota (župnik) Gavrilo, prekrasne postave človek, in Kalje.vič, velika in strašna postava, potem pa po dva in dva poslanci, goro-stasni ljudje, na ljutih konjih in vsi kakor za ženito-vanje oblečeni, a vsi oboroženi, kakor da gredo na vojsko." Doslej je vladal v Srbiji popolni absolutizem, knez in državni svet sta upravljala, kakor se jima je ljubilo, sedaj ima prvič priti ljudstvo do besede, a to ljudstvo prihaja na lepih konjih, v polnem orožju — dvignjene glave, kakor zmagovalec.
Skupščina se je sestala in zborovala čisto drugače, kakor so nameravali činitelji, ki so jo sklicali. Ministrski predsednik Ilija Garašanin je hotel z njeno pomočjo vreči kneza, katerega je osebno sovražil, stari vojvoda Vučič je hotel še enkrat zažareti v de-mngoškem sijaju, mladi liberalci so jo hoteli izrabiti, da izvojujeio neke liberalne reforme po evropskem u-zorcu, v skupščino je prišlo mnogo starih pristašev Obrenovičev, katerih volitev je podpirala vlada, da daiajo opozicijo proti knezu. Skupščina je postala — plen intrigantov, ki so hoteli vreči kneza, moža, ki ie bil najmanj kriv na slabem stanju države in proti kateremu je bilo najmanj nevolje med ljudstvom. Narodna skupščina se je dala nahujskati in je vrgla kneza, končala se je pa, kakor so povzročitelji revolucije na'mani pričakovali, da je zopet zasedel prestol stari Miloš Obrenovič, absolutni gospodar in — milostni delileo batin«
Januš Goleč.	v
/ tmbr ozif mtci.
(Doživljaj iz vojne.)
Nikomur na svetu se ni v mirnih časih toliko zabičavalo: Ne kradi! kot ravno vojaku. Koliko in kake sadove je rodila vojaška vzgoja poštenosti, je nam več kot dovolj dokazala doba svetovne vojne«
Odkar je sam Bog pisal s svojim prstom v kamen na Sinajski gori: Ne kradi! pa do danes se ni in se menda tudi ne bo toliko grešilo proti 7. božji zapovedi, nego so je ravno v skozinskoz nepoštenik letih vojne. Danes se niti približno ne da izračunati, kdo vse je stegal predolge tatinske prste po tuji lastnini in kaj vse se je spokradlo no ravno iz potrebe, ampak samo da se je izmikalo ter ropalo iz nekake navade, ki je postala pri vojaštvu tekom vojne že lahko rečemo druga vtelešena tatinska nrav.
Tatinsko grešna plat našega staroavstrijskega vojaštva se je pokazala s svojimi debeločrnimi ma-rogami koj v začetku vojne pri vstopu na gališka tla.
Ravno jaz sem imel srečo ali smolo, da so me porinili k tržaškemu polku št. 97, ki je dosegel vrhunec slave glede krivega in po vsej postavi prepovedanega pojmovanja med razločkom: .To je moje, a to pa tvoje!
Nas tržaške bojevnike so pred pohodom v prvo biiko nastanili v gališki vasi Cucolovce krog gradu kneza Ljubomirskega. Dobri knez Ljubomirski je že menda slutil, da mu bodo gostovali poštenjakoviči iz Trsta, pa je tudi tako skrbno pospremil grad in njegovo okolico, da nam je prepustil v stan samo golo stene brez bilke slame.
Se onega mokrega večera, ko smo dospeli v ta grad, se je javil našemu polkovniku šafer iz grada, in prosil gospoda, naj zastraži grajski čebelnjak, ki je kneževi milosti posebno pri srcu in ga je naročil čuvati kot očesno punčico. Naš g. oberst je bil tedaj še poštenjak, ki je dal nekaj na svoje ter polka dobre ime, pa tudi sam Dunaj posvečujoča milost kneza Ljubomirskega mu ni bila neznana, radi tega jo sklical častniški posvet: Koga odločiti za stražarja čebelnjaka ?
Gospoda pri našem štabu si je bila kmalu edina, da je tržaški Lahon tatinska nepoštenost, ki pa zna tudi skriti in pravočasno utajiti rabo svojih predolgih prstov; iz tega razloga pač ni za paznika — kneževega čebelnjaka. Stražarski posvet se je koncu konca zedinil, ker so pri polku tudi ljudje češke narodnosti, to je bila naša polkovna muzika, naj se od-kažejo tej v stan gospodarski prostori krog čebelnjar ka z naročilom, da čuvajo in pazijo na ljubčke kne-žtve milosti čebele in njih sladko imetje — med. Naša godba je dobila povelje zasesti prostore krog res obsežnega čebelnjaka in stražiti punčico kneževe milosti — čebele in med.
V gradišču kneza Ljubomirskega smo bivali, kakor sem že davno opisal v „Vojnih spominih", od H, do 18. avgusta 1914. Na 18. avgusta prvega vojnega leta smo praznovali rojstni dan rajnega cesarja Franca Jožefa s službo božjo na prostem in parado, potem pa se je začel pohod v prvo bitko.
Ravno v noči od 17. na 18. avgusta pa je nekdo prevrnil malodane vse panje kneževe milosti, prepodil kneževe očesne punčice in si prilastil na nepošten način med. Tako je šafer javil ono jutro 18. 8. našemu gospodu oberstu na potu, ko smo jezdili na travnik k službi božji in k zadnji paradi. Polkovnik je zagotovil šaFerju najstrožjo preiskavo glede krivcev in odbrzeli smo na prostor proslave rojstnega dne rajnega Franca Jožefa. Pred šotorom, ki je bil postavljen za bogoslužje, smo poskakali raz konj, g. polkovnik se je j odal na pregled polka, jaz pa sem se oblačil za daritev sv. maše. Oltar je bil pripravljen, jaz oblečen, častniki in moštvo zbrano krog šotora in stopil sem pred šotor, da spregovorim nekaj besed v proslavo dneva.
Slučajno sem se pa ozrl, prodno sem odprl u-sia, na levo, k er mi je obtičai pogled na naših mu-zikantih. Z bliskavico sem segel po robec za pas, si zamašil usta, sicer bi bil prasnil v glasen krohot v-pričo častniškega zbora in moštva . . .
Naši pihači so vam bili vsi zabruhlo zatečen! v obraz, da, nekateri sploh niti gledati niso mogu» ustnice pa so jim bile bolj zabrekle kot afrikanskra črncem — od ponočnih pikov čebel, katere so čuvaM kot kneževo očesno punčico do zadn;ega večera našega bivanja na dvoru kneza Ljubomirskega. Smeh! me je lomil, da sem ga prikrival s prisiljenim kaš-ljem, kot bi se mi bilo zaletelo pred „navdušenostjo'* besed . . . pred menoj pa je godrnjal g. oberst svo-> jemu pribočniku:
„Prokleti Ambrozijanci, še kurata so nam zmešali!"
Pa pogoltnil sem smeh, opravil govor in začjl s sv. opravilom. Komaj so mi buknili na uho prvi le bol slabotni zvoki godal, me je začel zopet lomiti smeh, da sem krehal pokašljevaje kot v najhujši zimi. Bili so mi | ač vedno pred očmi oni prestrašeni, zabreklo otekli obrazi muzikantov, ki sedaj le z največjo težavo pofsk f o sapo v godala v zavesti, da so v javen posmeh relemu polku. Ko sem se tako za silo obrnil pri ..Dominus vobiscum", pa mi je oberst zamrmral rod nos svoj:-
„Prokleti A mhrozijanci!"
Sam Bog mi nn štej v greh, da ni bila mjJ$ prva sv. daritev na odprtih galiških tleh bolj resr.o dceto anstvena. »a menda bi se bilo tozadevno godilo vsakemu mlademu duhovniku enako meni, ako bi mu godli pri šv. daritvi očitno razkrinkani tatovi me-
(tu in bi jih kdo v jednomer psoval s: prokletimi Ambrozijanci, katere psovke pa ravno tedaj še niti tfuumel nisem.
Po službi božji je bila parada in defilacija ce-¿ega polka med prisiljenim piskom naših muzikantov, baierim je pognal polkovnik v obraz po odhodu svojca polka:
„Čakajte, kanalje, vi prokleti Ambrozijanci!"
Ko smo jezdili s paradnega travnika in je naš oberst stresal v srboriti nevolji svojo poveljeniško g:avo med zaklinjanjem na Ambrozijance, sem se ga vendar drznil vprašati:. Zakaj da bi bili tatovi čebel Ambrozijanci ?
Gospod oberst je nategnil vajeti svojemu konju, postal, uprl svoj pogled v mene in mi zabrusil:
„Duhovnik ste, pa še ftsga ne veste, da je sv. Ambrož patron Čebelarjev? Ker so pa te gadinetod muzikantov kradle med, mar jim li hočem reči, da so — sveti Ambrozijanci ?"
Jaz sem se sicer čudil g. polkovniku in njegovem sklepanju od sv. Ambroža kot patrona čebelarjev pa na tatove čebel — proklete Ambrozijanoi, ga tudi nisem več dražil z izpraševanjem, sicer l.i še bil pognal meni v obraz peklensko zlorabljenega Ambrozij anca.
Naši muzikanti, če še žive kateri, pa ša danes lahko hvalijo samega Boga in sv. Ambroža, da Mno mtrali koj po povratku od parade na prvi vojni pohod, sicer bi si bili okusili privezani na drevesih, kaj se pravi: tatinsko zlorabiti oberstovo zaupanje v češko poštenost.
Cela zadeva s tatvino čebel v gradu kneževe milosti Ljubomirskega je imela za pozneje le samo to
iosledico, da naši godci odslej niso bili več pri pol-u muzika, ampak — Ambrozijanci, kar se je glasilo za marsikoga, kateremu ni bila znana kraja čebel, še bolj glasbeno umetniško, nego pa vsakdauja-Jcmetiški izraz — muzikanti.
Tej ravnokar omenjeni prvi, očividno dokazani ter javno osmešeni tatvini jih je še sledilo pri našem polku nebroj, vseh vrst ter kakovosti, vendar pa jih tokrat ne bom osveževal na papirju, ampak naj omenim le še eno, ki se je primerila za mojega bivanja pri polku s čebelami, medom in na nasvet naših Ambrozijancev-
V onem strašnem gozdu za selom Volčja dolna v tretji bitki krog Novega Mjasta novembra 1. 1914 e bilo, ko je naše častništvo in moštvo cepalo ter u-rairalo pod ledeno smrtno roko kolere. Ta nezabno grozna kolera nas je tedaj zdesetovala. vsled pomanjkanja ter ničvredne hrane in vedno megličasto mo -krotnega vremena. Saj smo bili 14 dni tako zapuščeni in odrezani od prehrane, da smo se preživljali s pičlim krompirjem in še ta dar božji smo uživali le na pol semarjenega na mlakuži brez soli.
Se le po večdnevnem stradanju in bogzna kako številnimi smrtnimi padci pod zamahljaji kolere so nam vendar začeli donašati nekaj juhe, mesa, ruma in čaja — a brez sladkorja, ker so se izgovarjali te-dajni polkovni tatovi pri trenu, da je čaj brez sladkorja najboljše, od Rusov preizkušeno zdravilno srodstvo zoper kolero. Pa naj bo, kakor hoče, meni in mojim tovarišem je bil pač čaj brez sladkorja — prazna voda in nič drugega. Ker le ni bilo sladkorja od nikoder, smo začeli ugibati, na kak način bi si mi vendarle osladili za one čase kolere življenjsko -potrebno čajno pijačo. Ko smo tako pretuhtovali v samotni gozdni grabi še danes pereče vprašanje nabave sladkorja, so nam pomagali s svojim nasvetom naši Ambrozijanci, ki so bili tedaj pri polku udinje-ni kot sanitejci in smo mi častniki v dobi največje bede delili z moštvom nevarnost, pičlo hrano in be-raško podzemeljsko streho.
Ti naši Ambrozijanci so nam dali pameten nasvet, češ, saj je skoro tik nad nami na vrhu skoraj ob robu gozda pristava Antonulka, ki sicer leži med našo in rusko fronto, a so oni tik nje bolj v grabi iz-slbdili v dobi našega enonočnega bivanja na pristavi velik čebelnjak, od katerega vsebine so še prepustili dobro polovico nadaljni vojni usodi.
Rusi še niso bili od tedaj na pristavi, od nas tudi nikdo, torej še mora hraniti dobro založeni čebelnjak kljub novembru vsaj polovico medu.
Ambrozijanski nasvet za one čase občnega pomanjkanja res ni bil napačen in vreden, da se ga vzame temeljito pod vsestranski pretres. Začeli smo vojni posvet, katerega so se udeleževali od obersta,
ki je že bil davno odpustil muzikantom prvotno pro-kleto ambrozijanstvo, vsi častniki in moštvo iz najbližje naše okolice s pretkanimi Ambrozijanci vred. Dognali smo na posvetu, da so novemborske noči v naši okolici neprodirno meglene, m rne od strani sovražnika, naša fronta nima žičnih ovir, pristava je blizu in se je do nje lahko nevidno priplaziti po grabi za gozdom, ki je vodila po zagotovilu Ambrozijan-eev naravnost pred za nas rešilni čebelnjak. Zaključek našega temeljitega vojnega posveta je bil sklep: še nocojšnjo noč odpošljemo do čebelnjaka patruljo 2 korajžnih mož, ki naj dožene dohod, stanje in vsebino čebelnjaka. Sam g. oberst, nekdanji nasprotnik ambrozijanstva, je obljubil srebrni kolajni prostovoljnima patruljerjema, ki sta se takoj ponudila na po -hod, sicer ne iz vrst plahih Ambrozijancev, ampak četnega moštva. Odpustili smo ju koj po padlem za-grlnjalu nočne teme v noč po grabi in z natančnimi navodili.
Možaka-junaka sta se izgubila v nočno tišin» po grabi navzgor eden za drugim; mi pa smo prisluškovali v gozdu med strahom in trepetom: ali se vrneta in s kakim poročilom? Spominjam se še zdaj pa letih za tem dogodkom, da med odsotnostjo naših poizvedovalcev nismo med seboj običajno čebljali, — ampak smo molče zrli pred se podprtih glav, v katerih se je živo gibala domišljija in se udinjala namišljenemu užitku zdravilne sladkosti nam življensko potrebnega medu . . .
Ni trpelo baš dolgo, že smo lahko hušnili kot numah vsi proti patrulerjema, katerih radostni poz-di av nam je svedočil, da njun pohod ni bil zaman. Opisala sta nam, da je dohod do čebelnjaka brez najmanjše nevarnosti, na celi pristavi ni žive duše, po čebelnjaku vse prevrnjeno, samo zunaj čebelnjaka še stoji na podstavkih kakih 5 visokih panjev-slam -n&tih pletenjač, od katerih so 4 precej lahke, 1 pa je tako težka, da sta jo dva komaj za silo dvignila za leseno dno s podstavka. Na kak prenos tega pravcatega medenega koša ni niti misliti brez nosal in brez S krepkih moških rok.
To si lahko predstavljate, kako veselje je za-piapolalo po naših že skoro otrplih žilah, ko smo zaznali to preveselo vest, da bomo še nocoj pili s pristnim medom oslajen čaj. Za one 4 lahkotne čebelne koše se niti zmenili nismo; hoteli smo imeti kar ono težo medu, za katere prenos je treba nosal in osme-ria moških rok. Vse one lahne panjiče smo si namenili za pozneje, za nocoj bi nam naj zadostil in pogasil sladkosnedno poželjivost kar najtežji koš lepega medu.
Za prenos čebelnega koša so se oglašale cele aesetorice moštva, vendar je tozadevno odredil naš gospod polkovnik, da gredo z nosili po med: že dva ravnokar došla patrulerja, ki poznata pot in dva najbolj možata Ambrozijanca, v čegar glavah se je ravno rodila rešilna misel ambrozijanstva.
Nosala pod rame in že je objela noč naše odposlance v obljubljeni kotiček čebelnjaka, kjer se je tedaj v splošni bedi in smrtni koleri cedil in precejal med kar v celem košu.
Mi, ki smo ostali v grabi in čakali na nosilce medu, tokrat nismo zagrebali svojih glav v pesti med strahopetno negotovim čakanjem, ampak smo poslali celi oddelek ljudi v zgornji konec grabe, kjer je bila boljša voda, dva pionirja sta izdelovala leseni žleb, v katerega smo hoteli natrositi smodnika in ga potem po prižigu poriniti v koš, da omotimo sicer od zime že itak omamljene čebele, a vendar, da nas ne bi v-kljub zimski oslabelosti vendarle opikale kot svojčas Ambrozijance v oni noči od 17.. na 18. avgusta leta IL'14. Ker nismo imeli pri rokah smodnika in bi nam odpiranje patron in iztresavanje smodnika ugrabilo preveč časa, so odbrzeli možje v bližino k artileriji, da nam da kake tri prgišča smodnika.
Vse ie bilo pripravljeno: čebri vode za kuho čaja, leseni žlebek izdolben in smodnik koj pri rokah, ko so prisopihali naši štirje odposlanci iz obljubljene dežele tolikanj zaželjenega, pa tudi tolikanj potrebnega medu. Vsi štirje reveži so nosili sklonjenih postav, v potu svojega obraza z vrvjo na nosala dobro navezan težki čebelni koš, ki § je bil pa tako visok kot srednjevelik človek, obsežen nad 1 m in razdeljen na več nadstropij, kakor jih je bilo videti samo po Galiciji in Rusko-Poljskem, kjer je če-boioreja že od nekdaj na vrhuncu. Nosači so postavili nosala na tla pred samega g. obersta, ki jih je med pohvalo potrepaval po ramah, jim zagotavljal z medom oslajen čaj in srebrne hrabrostne kolajne. G. polkovnik je nato lastnoročno prejel za ročaja nosai, jih privzdignil samo za dober pedenj in izjavil, da bo dal koš čistega medu nad 50 kg.
Pionirji so med tem časom odvezali koš, ga položili na tla in dognali, da ima 3 nadstropja, ker ima S izhodišča za čebele. Sklenili smo podpaliti s smodnikom najprej zgornje nadstropje, nato srednje in nazadnje spodnje, ker v nasprotnem slučaju bi preveč razdražili živalice prvega in drugega nadstropja.
Kar trlo se nas je krog medenega koša, ko je trosil pionirski narednik smodnik na žlebek, ga nastavil na prav zgornjo odprtinico, zažgal, hitro po-riuil v koš in zamašil luknjo. Zablisnilo se je, čuti je bilo sikasti užig smodnika, ogromni koš se je z neverjetno silo zmajal, prevrnil po tlet . . . dno na košu je odjenjalo — iz koša pa se je prikotalila obsežna postava — ruskega vojaka, ki se je oprijema?, za prša, mahal z rokama in lovil sapo, katero m« ustavil in zaprl plin in dim smodnika . * ,
Kot bi bila. urezala v našo sredino 30.5eentim. granata, taka tišina je nastala — izbulili smo vsi že oveseljene oči — saj ni nikdo verjel, da gledamo dejstvo, ampak, da nas je preslepil sam ta rogati bog-nasvaruj . . .
Toliko se spominjam, da je prvi prekinil trenutno začarano tišino nek tržaški Lahon s svojim :i
,.0 vai, malora!"
Spogledali smo se na ta laški vzklik in polkovni pribočnik je pokazal na sapo lovečega Rusa z že slieznjeno pripombo:
„To je naš prvi ujetnik, katerega pa so morali prinesti štirje na nosalah v vjetništvo."
To za nas upravičeno sramotilno pripombo je pospremil od jedne strani krohot, od druge krhke laške kletvice., g. oberst pa je dodjal svoj: Prokleti Ambrozijanci!
Naš medeni ujetnik v ruski uniformi si je opomogel, dasi očrnel v obraz od smodnika, še ono noč za sapo, a spal do drugega dne. Se le drugi dan je on ravnotako bedasto gledal in budal v nas kot mi minulo noč v njega, ko se je skotalil iz panja mesto mrtvih čebel in cedečega medu. Na naše prijazne prigovarjanje se je s časom toliko zavedel, da je še na zemlji in nam je pojasnil celi smešni slučaj na čisto enostaven način:
Rusi so vzdrževali brez naše vednosti na pristavi osobito po noči svojo poljsko predstražo. Ruski vojaki so seveda tudi začeli stikati po že sicer pogoreli pristavi in iztaknili klet, ki je hranila še precej medu (alkoholne pijače) in vodke (žganja). Vest o tem vebelem odkritju na sicer po požaru uničeni Antonu-fki se je raznesla med ruskim moštvom, ki se je javljalo sicer proti svoji navadi, a radi pijače prostovoljno na predstražo v pristavo. Tako je prišel tudi naš ujetnik v mraku onega dne na stražo v pristavo Da čuva in pazi na varnost tovarišev, ki so popivali v kleti, so njemu dali čutaro vodke in ga odposlali na stražni ogled pred čebelnjak, kamor edino je vodil človeku dostopni dohod od naše, sovražne strani. Rus je res nekaj časa budal v temo, lučka! po malem vodko in mraz ga je pretresaval na prostem pod milim nebom v novemberski noči tik pred ga-liškim čebelnjakom. Bolj ko je pil, bolj ga je trosil mraz, stopil je malo od porušenega čebelnjaka in trčil prav ob ta-le koš. Po trku ob koš se mu je rodila pametna misel ter sklep, kateremu je sledilo dejanje: Rus je pometal one predale iz koša in se skotal v panj, s trdnim namenom, da bo opazoval skozi panjev e odprtine našo fronto in bo ob enem zavarovan proti zimi. Nekaj časa je res škilil skozi luknjice v noč, pa pocukaval vodko, katere že ni bil okusil tako dolgo. Brezdelno budanje v temno noč je rodilo vedno nove pocuke iz čutarke, požirki pijanost, pijanost pa zaspanost in ujetništvo.
To je bila povest ujetega Rusa, katere vsebino smo raztolmačili oberstu, ki je dal duška svojemu po-nočnemu razočaranju z glasno očitim:
„Prokleti Ambrozijanci;"
Naši Ambrozijanci so mesto sladkega čaja Ih srebrnih kolajn prejeli v nagrado za svo o ponovno ambrozijanstvo ujetega Rusa in ga odvedli na divizijo, kjer so jim povedali, da je ta Rus prvi, katerega je s pričami potrjeno vjel 97. pešpolk.
Ambrozijanski junaki pa so seve zamolčali pri diviziji, da smo si Rusa prinesli na nosalih in v košu v vjetništvo brez vsakega nasilnega dejanja. Ali je Rus tudi molčal o našem ambrozijanskem junaštvu, tega pa še do danes ne vem.
Muzikanti pa so ostali pri 97. pešpolku Ambrozijanci do razsula Avstrije.
urun*«m<imifimmii
m :Hiiiri;miiiiiiMMniutiiN:Hiiminui!iimi«iHMHiinwii>iimiiiiiu.iiiiitiMuiiM
Vesele Božične praznike in srečno Novo leto teli svojim naročnikom,
dopisnikom in prijateljem

uredništvo in upravništvo „Slovenskega Gospodarja" in „Straže".