CELJSKI TEDNIK Celje, 7. novembra 1968 — Leto XXII — št. 42 — C«na 60 par (tlin) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZVOZ ŠE ZMEROM V ZAOSTANKU Vrednost izvoženega bla- ga v 9 mesecih letos je resda nekoliko višja kot je znašala lani v enakem obdobju in je tako skup- ni rezultat za letos neko- liko izboljšan. Omembe vredno je pravtako dej- stvo, da se je ob naporih delovnih organizacij pove- čal delež izvoza na kon- vertibilna področja v tem letu za nadaljnje 4 od- stotke in tako znaša že 83,2 odstotka od skupne izvozne realizacije. Ne glede na doseženo pa je ob koncu tretjega četrtletja letni načrt izvo- za izvršen komaj s 67,6 od- stotka Na slednji zaosta- nek je nedevomno močno vplival izpad izvoza žele- zarne štore, saj je le-ta v 9 mesecih izvozila svojih izdelkov samo v vredno- sti 45.000 dolarjev ог. le 11 odstotkov tistega, kar je dosegla v 9 mesecih preteklega leta in tudi te- daj dosežki niso bili naj- boljši. Glede na letno ob- vezo za 1968 je torej žele- zarna dosegla samo 6,5 od- stotka izvozne realizacije. Vzrok zaostanka je celo- ten izpad izvoza na vzhod in druge države klirinške- ga področja. Cinkarna sicer še ni na dinamiki, (manjka samo še 5 odstotkov), vendar so septembra že presegli 70 odstotkov letnega izvo- za, kar predstavlja v vred- nosti 4,4 milijone dolarjev, Z izvozom se Cinkarna nedvomno odreka precejš- njemu dohodku, ki bi ga še kako potrebovala za po- ravnavo svojih obveznosti doma in za predvidene investicije.. V zaostanku z izvozom so še Libela, Žačna, LIK »Savinja«, iVIetka in Zlatarna. Doda- ti pa moramo, da je v teh mesecih izvoz višji kot lani v enakem obdob- ju v Cinkarni, Topru. Eto- lu. Libeli in Zlatarni. Izpolnitvi letnega načrta izvoza se zelo približuje tovarna perila »Toper«, ki je do konca septembra od predvidenih 1,2 milijona dolarjev izvoza za letos dosegla čez 1 milijon do- larjev. Od 12 podjetij v celjski občini, ki izvažajo, se pričakuje, da bodo v naslednjih dveh mesecih svoje izvozne obveznosti vendarle izpolnila, će upo- števamo, da doseže skup- na vrednost izvoza meseč- no okrog 1 milijon dolar- jev, vsaj tako je bilo zad- nje obdobje, je realno pri- čakovati, da bo zastavljen načrt kljub zaostanku po stanju 31. oktobra le iz- polnjen. O izvozu in nuj- nosti večjega prizadevimja podjetij na tem področju je nedavno spregovoril tu- di zbor delovnih skupno- sti občine. Le-ta je v svo- jih zaključkih v zvezi z nadaljnjim gibanjem go- spodarstva opozoril, da si je potrebno na področju menjave s tujino prizade- vati za odstranitev ovir, ki so na poti našemu iz- vozu. Samo tako bi lah- ko pospešili in povečali iz- voz, ki je. v skupnem in- teresu in bi s tem tudi vplivali na oživitev go- spodarske aktivnosti. K. POZOR na novem križišču Križišče pri Pošti je dokončno le urejene in odprto za cestni promet. Ob zaključku redakcije še nimamo po- ročil o tem, kako se je odvijal promet v prvih dneh, pove- mo pa lahko, da so prometni strokovnjaki v Celju pred- videvali zastoje na novem križišču predvsem zato, ker Celjani še niso navajeni na semaforje. N^oliko laže je z vozniki motornih vozil, ki so pn opravljanju izpitov mo>- rali poznati tudi križišča urejena s semaforji, toliko teže pa je s pešci in kolesarji, ki pač v Celju niso navajeni, da jih zaustavi rdeča luč. Prav zato je komisija za vzgojo in varnost prometa pri celjski občinski skupščini opozo- rila vse udeležence prometa na previdno vožnjo oziroma hojo skozi novo križišče. Osnovnim šolam pa priporoča, da bi pri pouku prometne vzgoje posvetili del pouka tudi rdeči in zeleni luči. Le tako se bo mogoče izogniti ne- ljubim zastojem v prometu in ne navsezadnje tudi pro- metnim nesrečam. ELEKTRIČNA ŽELEZNICA in spoštovanje urbanističnega nacrta železnici se mudi elekitrifici- rati progo od Maribora do Zidanega most-a. će bi se pri tem le dalo, bi se ŽTP ogïii'lo Celju, toda žal... Tu so že- lezniški načrtovalci naleteli na odločno stališče Celjanov, ki jih predstavljajo odbomi'ki T najvišjem samoupravnem telesu — Občinski skupščini. Žele2aiica zahteva, da se ji Ö elektrifikacijo proge skozi Celje na sedanjem mestu izda' lokacijsko dovoljenje kot za stalen objekt. Trdijo tudi, da sedanja potniška postaja že- leznici sedaj in v bodoče v ce- loti ustreza, hkrati pa, seve, ne morejo mimo tega. da ne bi priznali, kako urbanistični načrt zelo dobro rešuje pro- blem bodočega železniškega vozlišča. Tudi na nedavni se- ji OS Celje so ponovili svojo zahtevo po stalni lokaciji. Urbanistični načrt Celja za območje okrog potniškega in tovornega kolodvora in sploh na področju železnice predvi- deva povsem drugačne rešit- ve, prilagojene ureditvi osta- lih komunalnih objektov, zla- sti cestne povezave na novo avtocesto Maribor—Celje. Ce- lje je tudi že doslej v skladu s sprejetim urbanističnim načrtom uredilo konipleks Vogla j ne tako, da je pridob- ljen prostor za prestavite^ železnice in v bodočnosti iz- gradnja nove potniške posta- je. Tu so že določeni stroški. (Dalje na 5. strani) CELJE Program mladinskega kluba Mladinski kluib v Ce'lju be- '^i iz dneva v dan več mladih obiskovalcev. Mnogim so ^i'bno urejeni prostori v si- majhnem klubu postali ^gi dom, saj v njem preži- vijo več prijetnih ur v zabavi, ^lu in igranju. Vodstvo klu- ■•^ je za mesec november pri- Pî^viio poseben rogram. Tako "O jutri ob 19. uri na sporedu Jugoslovanski bamii film Zbi- '^ici perja, v soboto pa bo ^l^dinski ples, na katerem ^ igraj ansambel Novi zvo- 12. novembra bo v klu- ^ predavanje o aktualnih zu- ^f^je političnih dogodkih, 16. novembra pa bodo mladi s /•delovanjem mladincev to- ärne EMO pripravili zabav- ^ giasbeno oddajo v Narod- 3 domu. Deset dni bo v j,^bu tudi razstava umetni- ca* slik, ki jo bodo pripra- vi mladinci iz Kompol. V 20. novembra bodo J, ^fii izbirali najboljšo plo- vodstvo kluba pa je or- K^^'^iralo razgovor z Marjano o olimpijskih igrah v ђјЛ^сц. Dva dni pred praz- pa bodo mladi imeli •~^ebno kulltirnr. prireditev ^^očeno 29. novembru. ■ar TRBOVLJE Vsi prispevke za šolstvo Nedavno je bila v Trbov- ljah skupna seja obeh ziborov tamkajšnje občinske skupšči- ne. Med drugim je bilo od- bornikom občinske skupščine Trbovlje predloženo v obrav- navo tudi prvo poročilo up- ravnega odbora sklada za iz- gradnjo in adaptacijo šolskih objektov. Iz poročila izhaja, da je večina trboveljskih de- lovnih organizacij že podpisa- la pogodbe za zbiranje denar- ja, vendar pa vplačila v sklad zaostajajo za predvidevanji; do konca oktobra je bilo vplačanih le polovico vseh za letos predvidenih sredstev. V tej zvezi so odborniki spreje- li naslednje stališče: v tistih delovnih organizacijah, kjer še odlašajo s podpisom po- godb, bi morali upoštevati, da velja samoupravni družbe- ni dogovor za združevanje sredstev za investicije tudi zanje. Vsi pa naj bi redno poravnavali obveznosti, saj bi tako omogočili, da bi začeli v Trbovljah z gradnjo po- slopja nove osnovne šole naj- kasneje v letu 1970. Obširneje bomo poročala o seji občinske skupščine Trbovlje v prihodnji .§t«viiv-' Celjskega Tedniika. -dik.- CELJE Za naše zdravje gre Prejšnji Héden je izvršni svet naše republike sklical v Celju posvetovanje o financi- ranju zdravstvenega zavarova- nja v letošnjem letu in o ne- katerih zanimivih vprašanjih financiranja v prihodnjem le- tu. Ob zelo lepi udeležbi pred- stavnikov občinskih skupščin, sindikalnih svetov, zdravstve- nih delovnih organizacij in so- cialnega zavarovanja širšega celjskega območja, je zmaga- lo stališče, da je treba tudi v prihodnjem letu zagotoviti vsaj tolikšen nivo zdravstve- nega varstva, kakršnega smo dosegli letos. Toda medtem, ko izvršni svet meni, da bo ta nivo možno doseči z ne- spremenjeno stopnjo osnovne- ga prispevka za zdravstveno zavarovanje — čeprav moremo realno upati na delimitiranje stopnje — pa Strokovnjaki s celjskega območja zagovarja- jo drugo stališče. Stalni pri- manjkljaji in dejstvo, da na območju celjske komunalne skupnosti socialnega zavaro- vanja beležimo znatno nižje osebne dohodke kot znaša re- publiško povprečje, bodo ver- jetno narekovali z\'išani'e os- novne stopnje. I. B. SONCE GREJE TUDI ČRNE GRADNJE NA ŠIRŠEM CELJSKEM OBMOČJU VEČ KOT TISOČ ČRNIH GRADENJ # KAKO ZAJEZITI VSE VEČJE ŠTEVILO CRNIH GRADENJ? POENOST.4VITI PRINCIP DOVOLJENJ IN POCIENITI DAJATVE ALI RUŠITI? # JE RES EDINO UČIN- KOVITO ZDRAVILO RUŠE. NJE? JE SEDANJI INVE- STITOR • GRADITEU DOL- ŽAN FINANCIRATI TUDI NAPRAVE, KI BODO SLU- ŽILE ŠE NJEGOVIH SINOV SINOVOM? V teh dneh so znova v os- prednju razprave o —črnih gradnjah. Torej o problemu, ki je star nekaj manj, kot oloveštjvo, le da jih njega dni nitio tako tretirali. Vsaika naslednja generacija se je pač sprijaznila z dejstvom, da je nekje vzniknil nov šotor, no- vi temelji in s tem nova hi- ša... če pa to nekomu ni bilo všeč, in če je bil moč- nejši mu je pač porušil ob- jekt in ga po možnosti tu- di zravnail z zemljo, da se je tako rešil in obvaroval za ne- kaj let. V modenii družbi je s tem nekoliko drugače, čeprav so principi ostaM isti. Vsakemu laiku, predvsem pa tistemu, ki že dolgo ni bival v nekem kraju, postane takoj očitno, da se pri nas mnogo gradi. V zadnjih letih pa predvsem. Znano je zakaj in kako. Dalje na 6. strani) ŽIČNA" - HVALA 55 že nekajkrat smo v našem čas- niku pisali o naših denarnih težavah, ki jih imamo z izdajanjem C TED- NIKA. Te težave izvirajo predvsem iz tega, ker edini med slovenskimi lokalnimi časniki ne dobivamo ust- rezne podpore od skupščine občin, katerih področje pokrivamo. Vse naše sile so usmerjene v izboljšanje vsebine časnika, pripravljamo vam, dragi bralci NOVI TEDNIK, in v dvig naklade, kajti le na tak način bomo uspeli, da C TEDNIKA ne bomo izdajali več z izgubo. Kolektiv celjske »ŽIČNE« se je odločil, da bo za vse člane kolek- tiva naročil naš časopis. Pogodbo za 330 novih naročnikov smo mi- nule dni že podpisali. Hvala vam, tovariši iz »ŽIČNE« : Vsak nov naročnik, Id ga dobimo, pomeni korak bliže h koncu težav, s kate- rimi se že več let brezuspešno uba- damo. Upamo, da bo primer »ŽIČ- NE« vzpodbudil tudi druge delovne skupnosti, da se odločijo za podo- ben korak. Vsem članom delovnega kolektiva, še posebej njegovemu vodstvu, se še enkrat iskreno za- hvaljujemo, pri izpolnjevanju nji- hovih proizvodnih načrtov pa jim želimo kar največ delovnih uspe- hov. Uredništvo C TEDNIKA Preci volitvami predsednika se Američani radi našemijo z vsemi mogočimi nupisi v podporo svojemu kandidatu. Posebno radi nosijo gumbe z njegovim imenom. Pojavili pa so se tudi gumbi z napi- si: »NIKOGAR ZA PREDSED. NIKA«, »APATIJA» in »NE VEM« . .. Bolgarski filozof Panajot Gindev je izjavil, da je samo en socializem, ki je obvezen za vse narode in de- žele. To je tisti socializem, ki ga uresničujejo v Sovjet- ski zvezi. .. Olimpiada v me- stu -Mexicu se je končala. Z njo pa se je končalo tudi premirje med policijo in štu- denti. Zdaj so spet na vrsti maratonski teki, skoki v vis in mlatenje z gumijevkami... Že dobro leto traja proces proti veliki skupini Italija- nov, ki so obtoženi zločinov in članstva v mafiji. Eden izmed zagovornikov je pred sodiščem izjavil, da članstvo v mafiji ni nujno zločinsko. Med »mafiosi« so veliki poš- tenjaki ... y Južni Afriki pri- pravljajo velik proces proti novinarjem, ki so pisali, da v južnoafriških ječah mučijo zapornike z električnim uda. rom in drugačnimi metoda- mi. Tisti, ki so to povedali novinarjem, so že varno za zapahi. V kratkem se jim bo- do pridružili še novinarji. . . Američani so sporočili, da gradijo takšno atomsko pod- mornico, ki bo nadvse tiha, tako rekoč »neslišna«, če bo šlo tako naprej, bodo velesi- le tako izpopolnile svoja ag- resivna orožja, da bodo Wi- ho zasedle neko deželo, ne da bi njeni prebivalci sploh vedeli za to. Za zdaj se to še ni posrečilo ne v Vietna- mu ne na češkoslovaškem ... Bostonski kardinal Gushing je izjavil, naj ljudje že ven- dar nehajo obirati Jacqueli- ne Kennedy, ker se je poro- čila z Onassisom. Dobil je na tisoče pisem razjarjenih ver- nikov, ki napadajo kardinala. Vatikan ga ni napadel, pač pa je diplomatsko povedal, da je zdaj Jacqueline »javna grešnica« — vsaj v tehnič- nem smislu . . . Nekdanja Ona- ssisova ljubezen, operna pev- ka Maria Callas, pa je v Pa- rizu, ko je slišala za poro. ko med Jacqueline in Onas- sisom, pikro dejala: »Hvala bogu, njena otroka sta zdaj dobila dedka . ..« Enoten defoviii čas v državni ypraví Po pooblastilu, ki mu ga je izglasovala republi- ška skupščina, ga bo podpisal izvršni svet, ve- ljati pa bo začel 1. decembra — Opazke, ki niso brez soli: »Kranjec bi rad 5 dni počival, v soboto pa nič delal...« Pritožbe čez novi delovni čas v državni upravi so kar deževale. Zlasti so se prito- ževali delovni ljudje, ki jih je najbolj prizadel, saj so bili praktično po ves dan v službi. Za otroško varstvo in tudi za prehrano pa ni bilo poskrbljeno, vsaj v naj- več primerah ne. Tako je potem cela vrsta občinskih skupščin predlagala repub- liški, naj bi delo\'ni čas spremenili tako, da bi se začel zjutraj prej, da bi ob sredah delali še- popoldne, sobote pa bi bile — kot do- slej — proste. V imenu pri- zadetih delovnih Lj-udi se je oglasil tudi sindikat in tako je republiška skupščina na- posled vse te pripombe in pritožbe zbrala in na podlagi njih so skupščinski odbori pripravili predlog za spre- membo zakona o petdnev- nem delovnem tednu. Predlog za spremembo pa je pripravil tudi izvršni svet, kamor so tudi deževale pri- tožbe in prii>ombe. Vendar je bil predlog izvršnega sve- ta omejen le na to, da se začetek delo^ega časa po- makne za pol ure naprej, se pravi, da bi zjutraj prej za- čeli in da se, dalje prejšnji enoumi odmor skrajša na pol ure. Odbori tega pred- loga izvršnega sveta niso sprejeli, nakar je le-ta svoj pMredlc^ umaknil. Predlagal pa spremembo skupščinske- ga predloga, in sicer v tem smislu, da bi bil on poobla- ščen, da določi konkretjio razporeditev delo\'nega časa tako, da bi bil obvezno med sedmo in 14. uro s tem, da bi ob sredah delali še po- poldne med 15. in 19. uro. V enem dnevu pa ne bi smeli delati več kot des«t ur. Iz- vršni svet bi določil razpo- reditev delovnega česa v teh okvirih ne le za OTgane re- publiške uprave temveč tudi za občinske organe in or- ganizacije. Skupščina je spremembe sprejela z dopolnilom izvrš- nega sveta. Po sprejetem za- konu bo novi delovni čas, ki ga bo določil izvršni svet, začel veljati 1. decembra. Tako bo torej enoten za vse državne organe v republiki. Zdaj pa je bil močno neeno- ten, saj je bilo v republiki kar 16 različnih delovnih ča- sov, samo v mariborski ob- čini je bilo osem različnih delovnih časov in ljudje prak- tično niso vedeli, kdaj kate- ri izmed uradov posluje. Slo- venija pa je navsezadnje res Vohunska kamcia (na sliki zgoraj v sredi), kakršno je uporabljal vodilni tclinik angleškega vojnega letalstva (RAF) Douglas Britten 6 let, ko je delal za Sovjetsko zvezo. Kamera je na baterijski pogon in lahko dela tudi v popolni temi. Levo na denarnici je majhna knjižita sovjetskih kod, šifer in dogovorjenih časov za radij- sko zvezo. Britten je bil v ponedeljek v Londonu obsojen kot izdajahn- države na 21 let ječe. Telefoto: UPI tako majhna, da ne kaže de- lati tolikšnih razlik, zlasti ne v poslovanju državnih or- ganov. S tem v zvezi pa je bila sprožena tudi misel, da bi se vsi državni organi dogovo- rili tudi za enotne uradne ure, da bi namreč vsak ob- čan vedel, kdaj. se lahko oglasi v uradih po svojih opravkih. To i>a je seveda stvar dogovora in vsekakor ne bi bilo napak če bi do njega prišlo. V. J. TELEGRAMI WASHINGTON — Trije preá- sedniški kandidati na volitvah v ZDA, ki so bile v torek, 5. no- vembra, so za predvolilno kampa- njo porabili skupno 50 milijonov dolarjev. Toda v restici so bili izdatki dvakrat ve¿ji. RIM — V Piemontu v Italiji je {»vodenj povzročila najmanj za milijardo lir škode in terjala nad sto človeških življenj. Nalivi in viharji, ki so v zkdnjih dneh za- jeli vso severno Italijo, so po- vzroči li veliko Škodo tudi v Lom- bardiji in Liguri ji. Naši jubilejni zlatniki Obetajo se nam prvi po- vojni kovanci iz plemenite kovine: Narodna banka je predlagala zveznemu izvršne- mu svetu in zvezni skupšči- ni, da bi počastili 25. oblet- nico II. zasedanja AVNOJ s tem, da bi izdali v Jugosla- viji jubilejni zlatnik. Kovali naj bi ga v štirih velikostih in v vrednosti po 100, 200, 500 in 1000 N din. Tak zlat- nik bi imel pomen pred- vsem za zbiralce in bi jih usmerili zlasti v tujino, lah- ko pa jih hodo kupili tudi naši državljani. Predlog pred- videva hkrati, da bi ob le- tošnjem jubileju AVNOJ ko- vali tudi 'srebmike po 20 in 50 N din. LikOTOa podoba novega zlatnika iz plemenite kovine je zaupana znanemu umetniku in enemu izmed podpredsednikov AVNOJ, ki- parju Augustinčiču ter nje- govemu sodelavcu Stanku Ja- njiču. Na zlatniku naj bi bil portret maršala Tita in obris mesta Jajce, v katerem je bi- lo zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ. Zdaj pričakujejo, da bosta zvezna sktipščina in zvezni izvršni svet proučila pred- log Narodne banke. Tudi še ni odločeno, kolikšna naj bi bila skupna vrednost te denarne izdaje v obliki jubi- lejnega zlatnika in srebrnika. tedenski zunanjepolitični pregled jastrebov Samu nekaj dni pred pred- sedniškimi volitvami v ZDA je predsetlnik Johnson spo- ročil, da .ic ukazal ustaviti bombardiranje Severnega Vi- etnama. To bombandiranje je trajalo dobra štiri leta in se je začeto v pričakovanju, da bo strio moč Severnega Viet- nama in z njim vred tudi cmrtvdo odpor osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Zgo- dilo se ni ne eno ne drugo. Že od maja, ko so se za- čeli v Parizu predhodni po- .lïovori med severnovietnam- sko in ameri.ško delc.';aci.}o. je svetovna javnost upala, da bo HashinsrtfM ustavil bo.-n- bardiranjc Severa. Hanoi je jasno tfovoril, da brez te.ça koraka niso možna resna po- .içajauia. ki hi omoscčila naj- prej prekiiiitev sovražnoi;li in potem pravo premirje. ZDA so stahio ponavljale, da bi ustavile bombardiran.je. iv hi nasprtitnik nari-dti aslre/no potezo. Hanoi pa je ј<ф\1.ја1, da .je ameriško honibar«fira- njt" čista auresi.ja in d;i s'- ne bo odkupsival s popušč n.jem V zadn,Hh tednih je pritisk javnosti, predvsem ameriške, naraščah Ameriško ljudstvo je sito nesmiselne in barbar- ske vojne v Vietnamu. Ta vojna je tako |)o,ííloh¡la in za- ostrila nasprotja v ZDA. da jo imajo za .glavno zlo. iz ka- terega izvirajo skoraj vsa dru,ga zla. Pod tem pritiskom ,jc predsednik Johnson, ki se bo v začetku januarja poslo- vil od Bele hiše, ustavil bom- bardiranje in s tem podprl kandidata svoje stranke na volitvah. A'rednost ameriških letal, ki so bila sestreljena nad Severni.m Vietnamom, znaša dve mili.jardi dolar.jev. Sedem- sto pilotov, ki so zmetali pol mUijona ton bomb, ,je izgubi- lo ži\ ljenje. Vojna v Vietna- mu pa zdaj velja ZDA kakih 30 milijard dolarjev na leto! Prava, naporna in dolgotraj- na pogajan.ja se bodo začela šele zdaj. Vojne v Južnem Vietnamu še ni konec. Ne ,gre pozabiti, da je vojna na Koreji trajala dobra tri leta in da so se zadnji dve leti poga,ia)i. Ali bodo tudi zdaj trajala pogajan.ja tako dolgo? Nihče ne ve. toda celo Ame- ričanom se je ,jelo svitati, da so v Vietnamu usodno zablo- dili. Zapravili so na mili.iar- de in milijarde dolarjev in si nakopali sovraštvo celih narodov. č;e bo vietnamska tra.ffedi,ia spametovala Ameri- ko in dru.ge velesile, da cie bodo več z grobo silo vsilje- vale svojo voljo in rešitve ne. odvisnim narodom, .morda iii bila žrtev vietnamske.ga ljud- stva zaman tiitli za druge male narode. V ponedeljek so v .\manu, gla\nem mestu Jordanije, iz- bruhnili poulični boji med četami, ki so zveste kr;d.iu Huseinu, in pristaši ene ali več organizacij palestinskih beguncev. Po nekaj urah .je bil »upor« ali »udar« zatrt in v mesto se je povrnil mir. Toda pravega m-ru v .lorda- niji že dolgo ni več. Po porazu arai)skih vo.jsk in usianovit\i Izraela leta 1948 je \ečina Arabcev zbeža- la iz takratne Palestine, ki so jo zasedli Ziaje. Líabomeni 5,7 odst. več kot letos. Od tega naj bi se najbolj povečala sredstva za narodno ob- rambo (za 8,2 odst.). Zvezni in gospodarski zbor zve- zne skupščine sta po nujnem po- stopku sprejela hkrati zakon, po katerem se je povečal zvezni pro- metni davek na kavo, cigarete tipa Morava, čokolado, žA'ečilni gumi in kakao, ki so se zato podražili. Hkrati je močneje obdavčen v ko- rist zveznega proračuna dohodek v bankah, zunanjetrgovinskih pod- jetjih in v trgovini na debelo. ■ SLAB ODKUP VINA V DAL- MACIJI — V Dalmaciji so od sku- pnih 14.000 vagonov letošnjega vi- na odkupili komaj 3650 vagonov, kar je dosti rhanj kot kdajkoli do- slej. Ob tem so se predstavniki tamkajšnjih vinogradnikov prito- žili, ker znaša davčna stopnja na Hrvaškem 28 par pri litru, v Slo- veniji pa 7 par. Smatrajo namreč, da to zelo neugodno vpliva na od- kup vina. ■ POZIMI DRAŽJI PREMOG — Zasavski premogo\Tiiki so skle- nili, da bodo od 1. novembra do konca januarja za 10 odst. podra- žili premog za gospodinjstva in ustanove. Od 1. marca do konca ok- tobra pa bo premog spet za 10 od- stotkov cenejši. S tem želijo do- seči, da bi prodali več premoga poleti, kar bi jim omogočilo ena- komernejšo proizvodnjo. Industri- ja pa bo tudi pozimi še naprej plačevala premog po dosedanjih cenah. ■ PRVI TANKER V KOPRU — V soboto je pripeljala v kopr- sko pristanišče libanonska tovorna ladja, ki je pripeljala 25.300 ton nafte. To je prva ladja, ki je pri- stala v novem koprskem pristani- šču za tekoče tovore. 00ШтШ15Т^ТЕ0МК *VESmiK i vsak četrtek бОШОг^ 2 RFPU8MŠKA KONFERENCA SZDL ÎN GOSPODARSKA ZBORNICA O KMETIJSTVU ] Kmetijstvo moramo obravnavati j v oi(viru celotnega gospodarstva! Pa bi kmetijstvu v Sloveniji zagotovili dolgoročen in kar najbolj ustaljen razvoj v enakopravnejšem razmerju z drugim gospodarstvom, mu je treba zagotoviti predvsem tudi čvrsta družbena stališča in konkretne ukrepe, se pravi določeno otipljivo pomoč! Kmetijstva ne moremo obravnavati po lastništvu, marveč celovito, se pravi v okviru celotne gospodarske ureditve. Velika družbe- na blagovna proizvodnja je temelj za nadalj- nji razvoj kmetijstva, kmečko gospodarstvo pa je njegov nepogrešljiv sestavni del. Kmetje morajo biti enakopravno zastopani v zadruž- nih svetih, v svetih kooperantov in v delav- skih svetih, v sorazmerju z dohodkom, ki ga ustvarjajo s svojim delom in s svojimi sred- stvi v kmetijski proizvodnji. v zgornjih stavicih smo skušali zajeti nekatere izmed najvažnejših misU ter skle- pov z nedavne skupne seje predsedstva in izvršnega od- bora republiške konference SZDL Slovenije ter upravne- ga odbora Gospodarske zbor- nice SRS, na kateri '¿o govo- rili o perečih družbeno poli- tičnih vprašanjih razvoja kmetijstva in vasi v Sloveni- ji. Na skupni seji, ki je bila v Ljubljani 29. oktobra, so poslušali uvodno poroči- lo Franca Simoniča, člana predsedstva republiške kon- ference SZDL Slovenije, ime- li pa so tudi zelo dolgo, raz- gibano in burno razpravo, po kateri so sprejeli skupna sta- lišča, ki nam jih je posre- doval izvršni odbor republi- ške konference S.ZDL Slove- nije. Morda bi lahko osrednjo misel razprave na skupni se- ji označili s stavkom, ki pre- cej verno opisuje dejansko, stanje; samoupravnih druž- benih odnosov naj bodo de- ležni tudi prebivalci naše va.si. Dovolj so prispevali k dosedanjemu razvoji naše družbe Ln dovolj so tudi zre- li, da preidejo (in preide- mo!) na tem področju od be- sed k dejanjem Tudi v na šem listu smo že poročali o mnenju kmetovalcev glede reorganiziranja kmetijskih zadrug in glede skrbi za v^- jo blagovno proizvodnjo na vasi, ko so kmetje dejali: »Dovolj je besed in ugotovi- tev — zidaj se lotimo dela in določenih ukrepov, da bo stanje boljše!« Tako je bilo o naši »vaški politiki« zadnja leta veliko povedanega in precej napisa- nega. Stvari so pravzaprav dobro znane, a se v praksi še vedno vrtimo kot v »za- čaranem krogu«, zlastá ko ?re za številna drobna, a za iuneta, za člana kmetijske ïadruge, zelo pomembna vprašanja, če jih tu nekaj Ponovimo, naj bo to v spod- *>udo, da bi vsi razmišljah, ^s-i moramo zdaj narediti. Pridelovanje pšenice in koruze rešeno - kaj pa živinoreja? Zasluga gospodarske re- forme je, da smo rešili po- 'iiembno kmetijsko vprašanje ' Jugoslaviji: proizvodnjo Pšenice in koruze in s tem 5>oljedelsko proizvodnjo na- sploh. Znotraj kmetijstva pa ^"j ostala in se celo zaostrila •^^kladja med poljedelstvom ''^ živinorejo. Slednja je za •^^še kmetijstvo temeljnega ''omena, saj odločujoče vpli- ^ na razvoj vasi. Znani ^roki za padanje cen živine ^vzročajo, da se je ekonom- položaj kmetov in kme- ^ijskih organizacij zadnje le- ^ niočno poslabšal, saj po- ^[jije več kot četrtina kmetij- ^itih >^-n.onWo^n v SRS z iz- gubo. Gmotni položaj zaseb- nih kmetov je zaradi podob- nih v7;rokov zaskrbljujoč, saj mnogi težko poravnajo druž- bene obveznosti (prispevke za zdravstveno zavarovanje, davke in drugo). To hkrati slabi stike med kmeti in kmetijsko organizacijo ter povzroča težave v že taiko skromni reprodukciji kmeč- kih go'òpodarstev. Seveda vse to spet samo še bolj slabi razmerja v splošni in oseb- ni potrošnji, zlasti še v manj razvitih in bolj kmetij- skih področjih v Sloveniji. Kako ob vsem tem zagoto- viti na Slovenskem dolgo- ročen in kar najbolj usta- ljen razvoj v enakopravnej- šem razmerju z drugim go- spodarstvom? Sedanje najvažnejše naloge Skupno stališče predsed- stva in izvršnega odbora re- publiške konference SZDL Slovenije ter upravnega od- bora gospodarske zbornice SRS poudarja, da bi bilo po- trebno za dosego tega name- na naslednje: И 1. razmerja primarne delitve privesti na raven re- formnih izhodišč; B 2. razvijati in izpopol- njevati sistem varstvenih cen, premij in regresov, raz- vijati funkcijo materialnih rezerv in fondov za rizik; И 3. spodbujati z zunanje- trgovinskim in deviznim si- stemom izvoz tistih pridel- kov, ki v kmetijstvu v Slo- veniji prevladujejo. Ti ukre- pi lahko kmetijst\^ zagotovi- jo večjo ekonomsko veljavo v bankah in v razmerju do predelovalne industrije ter trgovine; ■ 4. pospeševati je treba proces samoorganizira^nja in integracije. Ob ugodnejših ekonomskih pogojih .se bo kmetijstvo lahko uspešneje in bolj enakopravTio vključe- valo v integracijo s predela- vo in trgovino. Gospodarska zbornica bo odločno podpira- la in aktivno sodelovala pri organiziranju teh procesov. Ije tako bo mogoče ustrezne je porazdeliti dohodek in akumulacijo med primarno proizvodnjo, predelavo in tr- govino; ■ 5. realno je treba oce- njevati ekonomski položaj kmetijstva in ustrezno obli- kovati kreditno politiko, uskladiti s plačilno sposob nostjo stare kreditne obvezt; kmetijstva, ki v sedanjem položaju mnogok.je onemo- gočajo celo enostavno repro duk«ijo. Kreditni pogoji na, bodo enaki tako za družbe no proizvodnjo kakor tudi za kooperacijo; ■ 6. načela davčne politi- ke morajo biti enotna in objektivno usklajena na vsem območju v Sloveniji, pri čemer je treba zagoto- viti na hribovitih in pasiv- nejših področjih določeno spodbudo. Ta naj v ugodnej- ših ekonomskih razmerah skupaj z drugimi ukrepi zmanjša popuščanje kmetij- stva in odseljevanje kmečke- ga prebivalstva. Z davčno politiko moramo pospeševa- ti ho nja mladih kmetoval- cev, da modernizirajo svojo pr(»izvodnjo in postane.jo ta- ko donosnejši pridelovalci. Ugotavljamo, da bo kme- tijstvo le ob ugodnejših eko- nomskih pogojih moglo sno- vati razvoj bolj dolgoročno in bolj realno; le tako se bo lahko bolj organsko vključe- valo v razvoj celotnega go- spodarstva. V tem viduño tu- di podlago za hitrejši in uspešnejši razvoj samouprav- l.janja v kmetl.jstvu. še pose- bej na vasi. Dopustili smo, da nam je naglo propadlo zadružništvo Na skupni seji so ugoto- vili, da področje zasebnega kmetijstva in vasi že dokaj dolgo zaostaja tako za raz- vojem družbenega kmetijstva kot za splošnim gospodar- skim in družbenim razvo- jem. Pod vplivom uspehov, ki smo jih dosegli z razvo- jem družbene proizvodnje (pa t-udi na podlagi prispev- kov zasebnega kmetijstva, ki je vsa povojna leta dajalo svoj îx>memben delež za mo- dernizacijo vsega našega go- spodarstva!), je nastalo, se močno okrepilo in razširilo mnen,je. da »zasebno kmetij- stvo ni več pomembno«. Zato smo kmetijske zadruge razrešili v poslovanju. Obli- ka in vsebina sodelovanja kmetijskih zadrug s kmeti se je s tem bistveno spre- menila. Zadruge so začele skrbeti predvsem za lastno gospodarjenje, ukinili smo večino kmetijskih zadrug in dopustili, da je naglo propa- dalo zadružništvo. Prav za- družništvo pa bi moralo biti v sedanjem razvoju vsekakor ena izmed po- membnih oblik in na- činov demokratičnega samoupravnega združe- vanja ter delovanja kmetov pri reševanju gospodarskih, družbe- nih in političnih nalog na vasi. Odtod tudi trditev, da kmetijstva ni mogoče obrav- navati po lastništvu, temveč celovito, v okvirih celotne gospodarske ureditve na.še družbe. Zato trde skupna stališča s te seje, da si mo- ramo prizadevati, da bo- do obstoječe gospodarske in strokovno sposobnejše delov- ne organizacije tvorno pove- zovale vse zainteresirane kmete na svojem področju. V kooperaciji in pri zadru- gah moramo zagotoviti po- polno samoupravljanje ko operantov, kadar gre za nji- hovo lastno delo in za doho- dek iz t^a dela. Kmetijske zadruge in druge organizaci- je za kooperacijo morajo bi- ti dejansko samoupravni or- gan kmetov in oblika sode- lovanja družbenega gospodar- stva z njimi. To pa je hkra- ti tudi oblika družbene pod- pore v boju za veöjo storil- nost na vasi. Kako izboljšati življenjske razmere kmetu? Razumljivo je, nadaljujejo skupno sprejeta stališča, da si kmetje lahko zboljšujejo svoje življenjske razmere le s pogojem, če bodo zveče- vali svojo storilnost, bodisi v kmetijstvu ali pa z dopolnil- nim delom v okviru celotne- ga socialističnega gospodar- stva. Tega seveda, prepušče- ni sami sebi, ne morejo do- seči, temveč v sodelovanju z zadrugami aH z drugimi kmetijskimi in gosipodarski- mi delovnimi organizacijami. Zavzeti 'àe moramo tudi za spremembo zakona o kme- tijskih zadrugah. Potreben je nov temeljni zakon za KZ, njegove podrobnosti pa naj bodo prepuščene republiške- mu zakonu in statutom. V sedanjih razmerah mo- ramo zato podpirati vsako pobudo in vsako akcijo, ki bo aktivirala vas, jo proiz- vodno povezovala in mobili- zirala vsa obstoječa sredstva. Preusmerjanje zasebnih kme- tij v tržno gospodarstvo, za- hteva, da bolj spodbudno uredimo tojdi kreditiranje, davčno politiko in ustvarimo še druge pogoje, ki so po- membni za reprodukcijo. Or- ganizirati, razširiti in utrdi- ti je treba hranilno-kreditno službo, ji dati enakopraven položaj v okviru hranilnega •>mrežja ter zagotoviti tem vlogam družbeno jamiütvo. Varčevanje ima naš kmet že v krvi, zato bi prav z do- ' bro utečeno hranilno-kreditno službo in s sredstvi kmetov, kmetijskih organizacij ter bank lahko poživili kmetij- sko proizvodnjo. Seveda ne bo napredka, če ne bomo hkrati skrbeli tudi s prav posebno skrbjo za splošno in strokovno izobra- ževanje kmetijskih proizva- jalcev, da bi si le-ti prido- Dili in izpopolnjevali strokov- no znanje, že pri tehničnem pouku v osnovnih šolah je treba obravnavati več snovi s področja kmetijstva, pod- pirati pa moramo tudi usta- navljanje kmetij'ákih in go- spodarskih nadaljevalnih šol, tečajev in posebnih oddelkov za kmečko mladino pri ob- stoječih kmetijskih šols^h, zlasti še v zimskem času (glede t-ega smo imeli lepe uspehe pred 10 in več leti nazaj — zdaj pa takih šol, tečajev in nadaljevalnih pri- ložnosti za izobraževanje marsikje sploh rtí več!). Kmetijska pospeševalna služba mora zajeti celotno kmetijstvo pri izvajanju pro- gramskih nalog in aktivno vplivati na usmerjanja naše agrarne politike. n n i: 7 bks k i) (Karikatura i/. .ikza) .lESEN BOGATA. DOBRA ŽENA... — vedno enaka podoba naše vasi, ko se narava umirja in nam daje vse, kar je kmetovo znan.fe, združeno s pridnostjo in voljo do obstoja na rodni grudi, iztrgalo iz njenili globin (Foto: S. Doki) Elektrike je vedno več Letos so bile v Jugoslaviji doslej zadovoljene vse potre- be po električni energiji, kar se je v zadnjih 3 letih zgo- dilo zdaj prvič in ni bilo no- benih redukcij. V 9 mesecih se je proizvodnja električne energije v SFRJ i>ovečala za 10,4 odstotka (v primerjavi z enakim lanskim obdobjem); hidroelektrarne 'so k temu prispevale 3,2 odstotka, ter- moelektrarne pa 18,6 odst. Na novo so začele letos obratovati elektrarne: HE Trebinje, HE Tikveš, HE Ri- jeka, četrti agregat v HE Ba- jina Basta. Te dni bo začela obratovati tudi nova HE Srednja Drava, ki bo delala pod imenom Zlatoličje; ime- la bo 2 agregata, dajala pa bo na leto nad 680 GWh. Kmalu bo začela delati tudi nova HE Rama na pritoku Neretve, sem pa je treba š-te- ti še TE Trbovlje II. in TE Morača. Prihodnje leto bo- mo spustili v pogon nove elektrarne s skupno moöjo 700 MW. Prihodnje leto bomo v Ju- goslaviji proizvedli že nad 20 milijard kWh električne energije, kar pomeni poveča- nje za 2 milijardi kWh. Jim bo uspela združitev? Za jutri je v kranjski to- varni gumijevih izdelkov »SAVA« 'in v tovarni usnja ter kemičnih izdelkov »STAN- D.\RD« napovedan referen- dum o združitvi obeh tovarn v eno podjetje, če bo uspel, bo to prvi primer take eko- nomske integracije na pod- ročju kemične industrije v SRS. DOLEimmiST*TEBNIK*^VESTNIK- vsak četrtek 60:000 ЈгУЈфМ 3 il BFl pyWŒ NAŠEGA ЋЕРОЂТЕЂЗА, Kl 3Ê ?Л WAS Ôfelsm' бШГЖИЈО Znova spoznavamo utrip naše mladosti. Iz srca}: ji je privrela zahteva: branili bomo našo svobodo j In neodvisnost domovine! Več stotisoč fantov ¿ in deklet se je čez noč vključilo v mladinske odrede, katere so ustanovili sami. V vsej državi se je prijavilo nad 900.000 mladincev in mladink, ki bi se radi izurili v vojnih veščinah. Mlada milijonska armada je sprejela zavedno in prostovoljno družbeno nalogo. Nikoli doslej' - z izjemo let NOB - ni imel naš mladi rod toliko priložnosti, da pred vsem svetom potrdi svoj patriotizem in mladostno moč kot prav v tem trenutku priprav za obrambo domovine. Bilo je v tistüi usodnih dinevih kmalu po 21. avgustu. Dolžnost nas je zatekla v slavon- s.kem mestecu Caitev dar. Ob rani zx>ri je dvajset nadzvočnih borbenih letal ia sestava enot jugoslovan- sikega vojnega letalstva v vi- šini tiisoč metrov preparalo nebo in z^rmelo nad tiho pokrajino v daljave. Ljudje so radovedno pokukali iz hiš, se ozirali pod oblake, odkoder je prihajal samo od^ mev grmenja, gost, bel ta- nek dim pa j'8 v tankih črtah kazal pot letal. Pa se je kmalu vse pomi- rilo. Ulice so ostale neme, matere so pripravljale zaj- trk, jutranje življenje po hi- šah pa je vendarle teklo mal- ce drugače kot sicer. Radij- ske postaje so sporočile iz- javo predsednika republike tovariša Tita o agresiji na Cešikoslavaškem. V sleherni družini so ljudje govorili o Titu, Zvezi komunistov, o ar- madi. Razpravljali so o svo- bodi in neodvisnostii, o brat- stvu in enotnosti. L^'Udje eo se začeli razhajati: ta s traktorjem na njive, drugi v bližnje tovarne. Otroci so se klioaili k igri, ko je iz da- ljave, tokrat na zemlji, zno- va zagrmelo. — Tole pa niso letala, je dejala stara Ivanka, ki se je naslanjala z roko na ograjo pred hišo. — 2enska, kaj ti veš, se- veda so letala, a ti ne razu- meš vojaške tehnike, jo je skušal zbosti mož Peter. To- da ni imel prav. Dolga ko- lona tankov se je približeva- la Care\'emu dolu. Lvjdje so tankiste, ki so jim mahali iz odprtih kupol, pozdravlja- li z mahanjem rok, kmalu pa so nosile jeklene pošasti s seboj šopke cvetja, na hit- ro utrganega na vrtovih. Sko- zi kraj je grmelo še dolgo uro in v neskončno vrsto so se uravnavali tanki, za katerimi se je vrtinci! prah s poljskih poti. — Dolgo že ni bilo tu tan- kov, je dejal sosedov Luka Vranic, udeleženec NOV iz 1941. »Tole nekaj pomeni. Na svidenje, tovariši, moram do sekretarja ZK, pogledati moramo, kakšno je stanje. Treba bo zbrati ljudi in jim povedati, kaj je novega in za kaj gre!« je še pribil Vra- nić. Aktivisti in z njimi drug: občani so se lotili dela. živ- ljenje vSe je v mestecu hitro obrnilo. Ko da naenkrat ni več skrbi za polja, za pšeni- co, za sladkorno peso. . . — Pustimo zdaj njive, je opomjnil Miloš Pecarič, sicer eden izmed najboljših koope- rantov kmetijske zadruge. — Zdaj je važneje, da se po- menimo kako bomo ukrepa- li, če bi nas s katerekoli strani napadli! Zdaj gre za čuvanje sa-obode! — Tako je, Miloš, so pri- stavljali meščani in že bili sredi pomenka, kako bo tre- ba pomagati organom obla- sti in organizacijam. Prve mladinske enote 23. avgiusta. Sinoči so bile gostilne še polne gostov, no- coj so prazne. Ljudj-e so na množičnem sestanku Sociali- stične ziveze. Dvorana v do- mu kulture, ki so ga zgradi- li s krajevnim prispevkom, je polna odraslih in mladine. — Toliko nas je bilo tu- ka jle taikrat, ko smo obso- dili zloglasno resolucijo in- formbiroja, se je spomnil Danilo Ivoševič. — * Takrat smo podprli našo Komunisti- čno jjartijo in tovariša Tita. Spet nas je toliko zbranih, ko obsojamo napad na če- škosilovaško in vsako nasilje na svetu! Na zborovanju so govorili čisto določeno. »Ni časa za prazno govori- čenje,« so dejali Ijfudje. Sa- mo eno je büo važno: dogo- vor in akcija. Fantje, ki so pravkar prišli z odsluženega vojaškega roka, so se hoteli takoj javiti spet v armado, drugi so zahtevali orožje in vojno opremo. -— Vsi možje, sposobni za vojsko, naij se takoj javijo svojim komandam, me pa bomo že nekako postorile doma, na poljih in z otroci! je rekla kmetica Kata. Vsa dvorana ji je pritrdila. Pesem je zadonela v domu kulture: Tovariš Tito, mi vsi ti prisegamo ... Za besedo je prosil mla- dinec Franjo Jurič, dijak 4. razreda gimnazije, odličnjak od prvega razreda -»snovne šole dalje, zdaj ni:ad>insk: voditelj dijakov: — Predlagam ustanovitev nniladinskih odredov! V dvorani najprej kratek molk, nato pa je vzvalovila v navdušnem ploskanju in pritrjevanju mladine ;n nj<«- nih staršev, dijakov in profe- sorjev. Marija Putrič, gospodinja, je zahtevala besedo. Vsi so jo pogledali, saj na takih zborovanjih ni še nikoli go- vorila. — Vpisujem moja otroka, Mileno in Dragana, v mla- dnnsko četo naše gimnazije! je rekla Marija. Spisek prvih »mladinskin vojakov izven armade« se je začel polniti. Četa brez unifor- me in peterokrake Oglasil se je šolski zvonec. Pouka je konec, šli naj bi domov. Tako kot vsak dan. Zakaj bi zvonec sicer zvonil.'' Da, toda vendarle bo zdaj malo drugače. Tako je bilo do včeraj. Zdaj, ko je konec rednega pouka, pa se v raz- redih spet vsi zberejo: dija- ki in profesorji, brez uni- form, toda vendarle k prvi uri pouka o vojnih veščinah. — Učili se bomo, pravi sve- tlolasa Pepica Fabij.anec, — podnevi in ponoči: dopoldne šolsko snov, popoldne pa vsaj uve do tri ure v mla- dinskem odredu. — Važno je, da smo za- čeli! trdi mladinec Mirko Lovrečič. — Toda čimprej bi se morali seznaniti z na- padom in obrambo, kako je treba rušiti objekte, priprav- ljati zasede, kako se premika vod ponoči in na tujem 0'zemlju . .. — Aha, tale bi bil naš ko- mandant! se šalijo dekleta in fantje, pa hkrati vendarle premišljajo, da je Mirko že prebral to in ono o vojaš- kem poklicu in da pravza- prav malce več le že ve kot druigi. — Nisem zadovoljna! pravi nenadoma Tomka, sicer ena izmed najboljših dijakinj giannazije. — Zakaj? jo sprašuje pre- davatelj. — Zakaj? Zato, ker se ho- čem naučiti, kako je treba ra.vnati z orožjem! če bo treba, bom med bombaši, me razumete? Zakaj moramo biti dekleta vedno le bolni- čarke? Predavatelj podpolkovnik Ivan čimbur se je zamislil, ix>tlej pa prijazno povedal: — Dekleta, nekdo mora îxxmagati tudi ranjencem! Zen&ke so za to delo spret- ne jše in nežnejše. V vojni je težje biti bolničarka kot borec, saj mora biti bolni- čarka oboje hkrati! Niso »nedorasli«, niti ne »neresni ! Takole, vidite, sem bil nav- zoč pri rojtsvu enega izmed številnih mladinskih odredo\' v naša državi. Takole je šol- ska mladina v Carevem da- ru začela predelovati učno snov iz novega predmeta: VOJNE VEŠČINE. Mimo in brež vsakega pretiraA^anja so se lotili snovi, tovariši iz najbližje enote Jugoslovan- ske armade pa jim radi po- magajo. Od podpolkovnika do poročmikov in vodnikov — vsi so razumeli, da mladi- na ne mara samo besed, da hoče dejanj , konkretnega znanja. Niso sami, tile fantje in dekleta iz SlaA'onije! Veliko vrstnikov imajo ta čas po vsej domovini. Vsem pa je hote ali nehote, zavestno аД podzavestno, pred očmi sve- tal lik gimnazijcev iz Kra- gujevca, katere so nemški fa- šisti iz razredov odpeljali naravnost na morisca in jih postrelili skupaj z njihovimi očeti in starejšimi brati. Tra- gedija v Kragujevcu se na naših svetlnh tleh ne bo ni- koli več ponovila. Mlada ge- neracija, ki je umirala za si\-obodo in za novo Jugosla- vijo, ne bo nikdar pozablje- na. Tako se je naša mladost, čeprav ji tako radi dodsmo oibesek, da je »nezrela« ali celo »neresna«, postavila v prve vrste. Mar nove proge, ceste, tovarne in nova mest- na naselja niso zrasla prav izpod rok mladih, resda še nedoraslih fantov in deklet? Nekoč je Lenin dejal: mla- dost, nedorasla in odrasla, vedno nastopa v imenu nove- ga in naprednega. Revolucija, ki želi nadaljevati svojo pot. se mora usmerjati v mladi naraščaj... To pa je le ena izaned re snic o naša mladini, toda ne o zgodbah o njenih »kuštrav- cih«. Prav take, z dolgimi la- smi in v ozkih hlačah. ^ sem seveda tudi srečal v pr- vih vrstah mladih branilcev, pripravljenih dati vse za ob- rambo svoje domovine. B. a Kaj pa pri nas? Prebrali ste, kako so se lotìU obrambnih nalog ^ enem izme^ jugoslovan- skih krajev, konkretno: kako se mladina tega kra- ja pripravlja na morebit- ne jutrišnje dolžnosti. pri vas doma, je vedno sß vse po starem? Se vedno slišite tisto znano: »Treba bi bilo; prav bi bilo, bi in ko bi. ..« in tako naprej? Razmislite — j'^ zahtevajte pomoč, določe- no sodelovanje starejših odgovornih! In nikdar ne pozabimo vsi skupaj: kdor se v miiru ne oznoji in utrdi, v vojni najprej k.rvavi! Taliole so se prvič postrojili brez uniform in petokrak. Vojaki iz enote polkovnika Gabrovca so se hitro znašli v vlogah učiteljev in fantje ter dekleta jim celo med odmori niso dali miru s svojimi vprašanji Največ zanimanja je zbudil seveda puškomitraljez (slika v naslovu), s katerim jih je seznanil vojak Zoran Simič ^ DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-- vsak četrtek 60000 izvoiM 4 MALA ANKETA; Za 10 let nazaj godu Je izbilo dno: celjska ipladina je brez prostorov |[jei bi lahko prirejala plese j[, plesne vaje. Tisti, ki ppra\ljajo z dvorano Narod- je.aa do-ma, so odpovedali gostoljubje. Vzrok: obiskoval- fj mladinskih plesov so dvo- rano preveč uničili. Občinska plesna .šola je trenutno krizo rešila s preselitvijo mladin- skill plesov v gostinski lokal ^ v samopostreii ;<» restavra- jijol Mladino odvračamo od alkohola, pleše pa naj v.se- eno tam, kjer je to glavni za- služek zaposlenih! Ali se res- nično vračamo za deset let nazaj? Upajmo, da ne, kljub temu da je trenutno tako. Drugega izhoda iz nastale si- tuacije namreč ni, kajti Ce- lje ne premore druge ustrez- ne dvorane za prirejanje mla- dinskih in drugih plesov! Šti- ri ljudi, ki se že dalj časa ukvarjajo s temi problemi, smo povprašali, kaj mislijo o nastali situaciji. Metka Vidmar, članica upravnega odbora Občinske plesne šole: »Osebno sem pre- pričana, da bi mladinski ple- si še v nadalje lahko bili v Narodnem domu. če želimo, da bo mladina namesto na ceste zahajala v dvora^ ne, potem ji le-te m^oraano tudi dati. V gostinskih loka- lih se plesi, ki so namenjeni mladini, ne smejo organizi- rati če pa jih, potem se vra- čamo za deset let nazaj. Tja, od koder smo pred desetimi let; začeli mladino odvračati, jo danes ponovno vračamo.« Stefan žvižej, tajnik Občin- skega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Се1,]е: Mirko Sikošek, plesni wÀ- ttlj in član upravnega odbora Občinske plesne šole; »Vzroka ^ prepoved mladinskih ple- sov v Narodnem domu sploh •^e vidim, če govorimo o um- irenju in škodi, ki je nastala, № največji vzrok za takšno stanje prirejanje raznih elit- 'iih plesov, ki so bili organi- ^rani pod različnimi naslovi, ^папо je, da se največ škode ''apravi v vinjenem stanju in I.ojze Borine, vodja celjske občinske plesne šole: »Že šti- ri leta pred ukinitvijo, mla- dinskih plesov v Narodnem domu, smo začeli opozarjati odgovorne ljudi na problem, ki bo z ukinitvijo oziroma premestitvijo plesov nastal. S plesi, ki smo jih mi orga- nizirali, nismo naredili v de- setih letih za 200 tisoč starih dinarjev škode. Tudi takš- nih posebnih izrpadov na ple- sih, ki smo jih mi organizi- rali, ni bilo. Jasno je, da mladinskih plesov v gostin- skih lokalih ne smemo in jih tudi ne bomo več priprav- ljali.« »Vodstvo Občinske plesne šo- le je izrazilo željo, da bi se priključili k naši organizaci- ji. Predsedstvo je takšno po- budo pozdravilo in tako bo v bodoče plesna šola delovala v okviru Zveze kulturno pro- svetnih organizacij. Vedno znova si prizadevamo, da bi v naši organizaciji združili vse tiste oblike dela, ki mladega človeka estetsko izobražujejo. In ples je takšna oblika. Ni nam vseeno, kako je z mla- dino in njeno estetsko vzigo- jo, zato smo pobude plesne šole veseli.« alkoholne pijače točijo na elitnih plesih, na mladinskih pa ne! Da bi bili mladinski plesi v bodoče v samopostrež- ni restavraciji, to ni mogoče. Na eni strani govorimo o tem, da mladini ne smemo točiti alkoholnih pijač, po drugi strani pa prirejamo mladin- ske plese tam, kjer je točenje alkoholnih pijač glavni zaslu- žek zaposlenih. Vsekakor ve- lik paradoks!« Obt.oVORl Tako Borine, Vidmarjeva, '^^'žej in Sikošek. Štiri enot- na nmenja o enem problemu, ''f^'piičani s.mo, da je takš- "'•i mnenj še več. Dejstvo je, "1^ bo potrebno čimprej ali •^*' takoj zgraditi tisto, kar Srn,, več let odlagali. Sodu je {^'>i<<» dno: celj.ska mladina je •■^z prostorov, kjer bi lahko ^'■''ejala plese. Zaenkrat bo- " v Xara 'so bili nav- zoči tudi predsednik Republi- škega odbora Zveze dr. Po- har Maks, gimn. ravnatelj prof. Mravljak Fran, nekda- nji adjutant generala Maistra, ter celjski književnik Roš Fran. Govorniki so na zboro- vanju poudarjali veliki po- men dogodkov in bojev pred 50 leti, ko so naši slovenski vojaki — prostovoljci sodelo- vali pri določanju in varo- vanju naše severne meje. »Dolžnost nas zborovalcev pa tudi vse naše družbe — ta- ko je izvajal predsedujoči go- vornik — je, da se zaveda- mo zgodovinske važnosti do- godkov, ob katerih simo Slo- venci dosegli svojo državno skupnost z drugimi jugoslo^ vanskimi narodi. Te dogodke pa so v smatni meri usmer- jali tudi naši slovenski vo- jaki, ki so kot prostovoljci pred pol stoletja pohiteli bra- nit našo narodno mejo.« Pevski zbor je ubrano na- stopil z najlepšimi domoljub- nimi pesmimi in še poživil slavnostno razpoloženje. Naši stari borci so vzradoščeni ugotavljali, da se naša druž- bena skupnotit zaveda ple- menitosti njihovih iz rodo- Ijubja poteklih dejanj in da jim prizjnava njihove zasluge. Naslednjega dne, zvečer pa je pod okriljem Delavske uni- verze v Celju v glavni dvo- rani Narodnega doma preda- val član celjske organ^acije o bojih za severno mejo, nji- hovi narodno — politični po- membnosti ter njihovih uspe- hih in posledicah. Višek proslav ob 50. oblet- nici pričebka bojev za naše severno mejo bo dosežen še- le v novembru. Dne 9. no- vembra bo v dvorani Sloven- ske Filharmonije v Ljubljani slavnostna akademija. Zaklju- čila pa bo letošnje jubilejne prireditve velika manifestacija nekdanjih borcev dne 14. no- vembra t.l. v Mariboru. M. R. Električna železnica (Nadaljevanje s 1. strani.) Svet za urbanizem, gradbe- ne, komimalne in stanovanj- ske zadeve je celotno proble- matiko dobro proučil in uvi- del, da železnici ni moč izdati staineg» lokacijskega dovolje- nja, ker bi v prihodnje obči- na morala samo nositi stro- ške celotne prestavitve želez- nice, pač pa predlaga dosled- no spoštovanje urbanistične- ga načrta. O vsej problema- tiki je minuli teden razprav- ljala Občinska skupščina. Odborniki se strinjajo z nujnostjo modernizacije želez- nice, saj bo takšna moderni- zacija koristila železnici in mestu, hkrati pa v celoti so- glašajo, da se mora tudi v primeru železnice dosledno spoštovati sprejeti urbanistič- ni načrt, ki je zakon za bo- doč smotern razvoj mesta. Občina naj irala želeiznici za- časno lokacijo, s posebno po- godbo med občino Celje in ŽTP pa naj bi se uredili ne- kateri problemi v zvezi z bo- dočimi nalogami okrog re- konstrtikcije železniškega voz- lišča v Celju in to v skladu z urbanističnim programom in načrtom. Sedanji stroški že- leznice bi bili nekajkrat m.anjši od predvidenih stro- škov, ki bodo v naslednjih dveh desetletjih nujni za do- končno ureditev voališia. Razprava o ureditvi želeaii- škega vozlišča in še zlasti v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja je bila zelo kon- struktivna in nedolgovezna. Stališča občine so torej jas- na, hkrati pa je tu tudi pri- pravljenost, da se problemi modernizacije železnice, kar se da družno urejajo. . g Krivec So vrste potrebne? v zadnji številki našega ča- sopisa smo v Mali anketi tigo- tovili, da se'(^ber del člove- kovega življenja sestoji prav od čakanja, tako od čakanja na prijetne kot na neprijetne stvari. Zato je čakanje lahko zelo različno. Nekdo vse živ- ljenje čaka na nekaj, čeprav ne bo nikoli dočakal. Vendar bi v tej naši rubriki sprego- vorili raje o tistih čakanjih, ki so pogosta, vendar vedno dočakamo — namreč gre za trenutke, ko se odpro bela vrata z napisom »Dr ...« in reče medicinska sestra: »Na- slednji«— Nikakor nam ne gre za kri- tiko zdravnikov, morda le okolja v katerem delajo in ne navsezadnje tudi oseb, ki jih obkrožajo. Vemo, da so zdravniki v zdravstvenih do- movih zelo obremenjeni. saj je resnica, da je težko de- lati že z zdravimi ljudmi, zato je še toliko teže delati z bol- niki. Prepričani pa smo, da gre v tem primeru čakanja v zdravniških ambulantah za nekaj stvari, ki bi jih bilo mogoče spremeniti. Naj omenimo najprej pozno prihajanje v službo. Vsekakor nek zdravstveni dom ni to- varna, kjer je potrebno biti na delovnem mestu točno ob določeni minuti, hkrati pa zdravstveni dom ni ustanova, kjer bi lahko zaposleni zamu- jali celo uro ali še več. De- žurstva in nočno ali popoldan- sko delo so opravičila, ki zvenijo povsem raziunljivo, ne morejo pa zadostovati ti- stim pacientom, ki so prisi- ljeni v čakalnici prebiti tudi po tri ure. Z boljšo organi- zacijo dela ali vsaj z opozori- lom, da bo zdravnik kmalu pričel delati, namesto tistega večnega »zdravnika še ni«, bi lahko dosegli pri bolnikih več- je zaupanje, da bo vrsta kmalu krajša. Tudi dobra sestra veliko pomeni zdravni- ku, če pa je sestra nevljudna in ne najde ali pa zelo redko, za pacienta prijazne besede, s tem kvari tudi ugled zdrav- nika. Pacienti danes točno vedo, katere sestre so prijaz- ne in katere niso. Tako je nekdo pinšel v celjski zdrav- stveni dom samo po potrdilo k zdravnici, in čeprav je šlo samo za podpis, je nanj ča- kal celo uro, ker sestra ni predala potrdila zdravnici, šele na intervencijo druge medicinske sestre, ki jo je obiskovalec zaprosu za po- moč, je bilo potrdilo gotovo v slabi minuti. In malice? Zdravnik vseka- kor zasluži polurni odmor, če je pregledal že več deset bol- nikov. Naporno delo povzro- ča nerazpoloženje in pol ure odmora omogoča ponovno koncentracijo in tako boljše delo z bolniki. Vendar pa je pri tem najhuje to, da se takšne »malice« večkrat pre- cej zavlečejo in so pogoste. Pacienti pa razočarano gleda- jo v bela Aerata, češ: »Je že spet na malici.« Nekaj bo potrebno ukreni- ti, se vam ne zdi? Pa brez zamere, pravim! M. SENIČAR SûilD SOSEDU... 7. nov. 19в8 PROMETNA AKCIJA — PROMETNA AKCIJA — PROMETNA AKCIJA — PROMETNA A^^TJA — PROMETNA Stop Zli gume • KAKO SO VOZNIKI V ENEM IK)POLDNEVU PLAČALI 1900 DINARJEV KAZNI • SEDEM NEUPORABNIH GUM NA DVEH TOVORNJAKIH • GUME SO SRAMOTA ZA DOMAČE VOZNIKE, PREDVSEM PRIVATNIH TOVORNIH Ste že sedeli v avtomobilu, ki je privozil v ovinek s pre- cejšnjo hitrostjo in se je za- slišalo obupno c\'iljenje gum, ovinek pa je bil srečno prevo- žen. Ste že kdaj s svojim avto- mobilom morali kar najhitre- je zaustaviti ali ste videli vo- znika, ki je močno zaviral, da ne bi podrl neprevidnega pešca? Ce ste, potem veste kaj pomenijo dobre gume za avtomobil katerekoli znamke. Strokovno povedano mora- jo imeti gume 2 milimetra profila, to pomeni, da ne smejo biti izlizane, kar pa lahko vidimo že s prositim oče- som. Skoraj neverjetno pa je, da se veliko število ljudi odpravlja na dolgo pot s po- polnoma izlizanim i gumami, čeprav je resnica, da se vsa- kdo boji za svoje življenje. Da je to res, nam je v naj- večji meri potrdila zadnja prometna akcija, ki smo jo iicvedli oziroma, ki so jo iz- vedli miličniki prometniki iz Celja, Milutin Novokmet, To- ne Magrič, Franc Caric, Ak)jz Smigovec, Nikola Trivan, Jo- že Operčkal. Maks (irmov- šek. Franc Pilinger in koman- dir postaje prometne milice Franc Štiherl na cesti Ljublja- na—Maribor v Arclinu in pred Vojnikom. Začeli smo zgodaj zjutraj. Ena skupina je popolnoma zaprla cestni promet proti Ce- lju, druga pa proti Maribo- ru, tako da tistega dojwldne- va ni bilo avtomobila, ki bi vtiza skozi kontrolo nepre- gledan. Sàistem je bil takšen, da mora vsak voenik, ki ima eno neuporaibno gumo to na licu mesta zamenjali z rezen-no — seveda, če je ta v redu — in plačati 30 dinarjev kazni, ti- sti, ki so pa imeli na vozilu neuporabnih več gum pa so plačali kazen in dobili napo- tilo za tehnični pregled vozi- la, ki so ga morali opraviti v osmih dneh. Naj takoj po- vem, da je bilo plačanih ka- zni za 1.900 dinarjev, 66 vo- znikov je zamenjevalo gumo, polovica pa je dobila napoti- lo za tehnični pregled. Viso- ke številke, ki so pravzaprav sramota slovenskega ali bolje jugoslovanskega cestnega pro- meta. Med kaznovanimi na- mreč ni bilo nobenega tujca, ki imajo vsi izredno solidne gume, saj drugače ne smejo na pot. Pri nas'pa ni tako! Dva tovornjaka iz Zadra, družbena last. Sedem neupo- rabnih gum. Nemogoče jih je zamenjati na licu mesta! Pro- metniki so jima odvzeli tabli- ce, da ne bi nadaljevala poti in tako predstavljala pravo nevarnost na cesti. Voznika sta povedala, da sta sama že opozorila šefa avtoparka, vendar je rekel, da bodo že vzdržale. Potem pa sta telefo- nirala v Zadar, iz podjetja pa so klicali Avto Celje in naro- čili sedem novih, lepih gum. Najbolj srečna sta bila oba voznika, celo zahvalila sta se miličnikom. Iz Maribora je pripeljal osebni avtomobil ljubljanske registracije, ki bi zaradi ne- štetih pr>nianjkljivos'ti težko dobil dovoljenje za sodelova- nje na TT rallyju. Stop! Vo- znik prevaža zabojčke jabolk za ozimnico. Pred dnevi so ga na podobni akciji v Šem- petru kaznovali in napotili na tehnični pregled, vendar tega ni opravil. Zato je bila kazen to pot hujša. Pot je nadalje- val brez tablic in z dovolje- njem, da vozi 50 kilometrov na uro. Tablice pa bo dobil, ko bodo strokovnjaki potrdi- li, da je avtomobil še sploh sposoben za vožnjo. Največ je bilo tovornjakov — v zasebni lasti — ki so imeli neuporabne gume in še rezerve. Nekateri so se izgo- varjali, pomagalo pa ni nič. Kazen in zamenjava oziroma napotilo. Najboljši je bil šo- fer iz TAM-a, ki je razložil, da preizkuša gume Sava in da jih zato ne more zamenjati. Po pregledu so ugotovili po- vsem drngo znamko .giun. Vozniki so bili zelo vljudni, ' čeprav pa zelo posrečeni, po- sebej tisti, ki so ugotavljali, da je to nemogoče, da bi nji- hov avtomobil imel slabe gu- me in podobno. Akcijo smo zaključili s pre- pričanjem, da smo videli le skromno število tistih vozni- kov, ki vozijo po naših ce- stah s slabo opremljenimi vo- zili in tako predstavljajo tiste za katere pravimo, da so »SMRT NA CESTI«. Toda tu- di tisti, ki jih tega dne ni bi- lo na cesto, bodo prišli na vrsto, saj bodo to akcijo celj- ski miličniki še večkrat pono- vili. Tekst: M. SENICAR Fato: T. VRABL Tudi mopedisti niso ušli budnemu očesu miličnikov, še posebej pa so bili ne- prijetno presenečeni tisti, ki so svoje male konjičke preuredili tako, da povzro- čajo kar največji hrup. Popravek V članku »Mi.sko Kranjec pred drugo svetovno vojno v Celju« v CT z dnp 31. 10.1968, str. 6 je izpadla v predzad- njem odstavku, 18. vrsta na- slednja vrsta: ko je »BIL PO- KLICAN NA OROŽNE VAJE IN SE MORA JAVITI DRLCI DAN« na komandi itd. Sonce greje tudi črne gradnje Nadaljevanje s 1. 'strani) Toda prav ob tem, ko ima od take dinamike korist tu- di in predvsem širša družba, saj se z njenih ramen sname skrb, se vsiljuje г-ргааапје, бе je to za nas sprejemljivo. Poglejmo to ladevo malo bližje. Po zbranih podatkih, s katerimi razpolagamo, smo ugotovili, da je na področju širšega celjskega območja ali na področju nekdanjega celj- skega okraja skoraj 1200 re- gistriranih črnih građenje, če bi vse te gradnje strnili v eno samo na'selje, bi imeli še eno Velenje! Resda to ne bi bilo tako arhitektonsko reše- no, toda bilo bi vsaj tako ve- liko. Ta problem je najaktual- nejši v Celju, kjer je doslej registrirano okrog 600 (!) čr- nih gradenj! V žalski obči- ni okrog 80, v laški skoraj 50, enako število je verjetno na šmarskem, v konjiški ok- rog 20, na mozirskem pa pet. Nekje vmes bo tudi šeni.jur. Vse črne gradnje pa še ni- so evidentirane. Toda ne- gle- de na to, črnih gradenj je vse več. Zakaj? Ф Ker je postopek za pri- dobivanje vseh potrebnih pa- pirjev kompliciran in drag. Povprečni občan izgubi ogromno časa in se na kon- cu ob vsem loputanju z vra- ti — izgfiibi; Ф Ker sankcije nioo dovolj učinkovite. Na stotine občanov je gra- dilo svojo hišo na črno. Ko so tako čakali na dovoljenje fjdi po mesece in celo leto dni, so se odločili, da bodo začeli graditi. Pozneje so jim gradnjo legalizirali. T^oda legalizirali so tudi tistim graditeljem, kd niso vložili prošenj. Ne vem, toda mno- gim. Zato mnogo občanov ra- cima pač na to, da jim ]x>do gradnjo legalizirali. Sprijaz- nijo se z dejstvom, da jih s-odnik za prekreške udari z nekaj deset tisočaki, kar pa je še vedno manj, kot bi mo- rali plačati ob normalni in zakoniti uveljavitvi. Nerazumljivo pa je, da se pojavljajo črne gradnje tudi v krajih, kjer so že legalizi- rane lokacije, zazidalni okoli- ši, kjer je postopek časovno dovolj a-prejeanljiv. Poleg nekateri graditelji na drugi strani še danes ne morejo ^q, jeti, da ne morejo graditi na vsaki njivi, na vsakem travni- ku in sadovnjaku, torej tain kjer se mu zazdi, da bi bilo zanj najbolje. Poglejmo р^- mer Savinjske, predvsem Gor- nje Savinjske doline. Naselja se zaradi novogradenj že po- vezujejo, ponekod več гке veš, kje se začne eno in kje konča drugo naselje. Kdo bo zbral in kako, denar za ureditev komunalnih in dni- gih komunikacij!? čeprav je bila to nekoč praksa, danes ne najdemo več toliko primerov in očit- kov, češ, nekdo je zato, ker je NEKDO lahko nekje gra- dil, jaz pa ne smem. Toda še vedno ostane odprto vpraša- nje, zakaj v nekaterih ob- činah dovoljujejo individualno gradnjo občanom, če ne gra- de na izrazito kmetijskem okolišu, če tisto območje ni namenjeno za druge 'svrhe in če objekt ne kvari urbane celote? S tem omogočijo grad- njo tudi tistim, ki si ne mo- rejo privoščiti nakupa zemlji- šča in lokacije v mestu, kjer ta velja v nekaterih prime- rih več, kot pa graditelja ce- la zgradba! Tudi to je eden izmed vzrokov za tolikšno število črnih gradenj. Prav zaradi tega pa tega fenomenalne- ga pojava ne bo moč zatreti samo z deklarativnimi pose- gi—in tudi ne z —r'a.šenji. To trditev ialiko utemeljimo s tem. da nekatere občinske skupščin* to, najdrastičnejšo obliko (rašenje) opuščajo, ker si s t€«n ustvarjajo predra^je politične in ekonomske prob- leme. Toda p:)nekod bodo kot kaže zalegla le še ruše- nja, ker *o občani v svoji trmoglavosti šili predaleč in grade tudi tam, kjer nikakor ne bi smeli. EZ Toni Med občani, ki so si ustva- rili vsaj tolikšno popularnost, da jih smemo uvrstiti v našo rubriko, je gotovo tudi Toni Hercfeler. 2e večkrat se je zgodilo, da je kdo klical re- dakcijo, češ da bi rad govo- ril s T oni jem Hercfeler jem; kje bi lahko dobil Toni ja Hercfelerja; kaj se to pratñ, da je Toni Hercfeler načel vprašanje otroškega varstva; zakaj se Toni Hercfeler spu- šča v te zadeve in ne v one in tako dalje. Vse to je spodbudilo tudi mene, da bi ga obiskal in ga skušal predstaviti v tej obli- ki. Kot sem ugotovil že na pogled, daje videz povsem mirnega in poštenega občana, ki živi in diha s stvarnostjo. Edina napaka je morda ta, da ima desno oko nekoliko priprto. »Oprostite,« se je uprl, »sli- kali me pa že ne boste, vsaj s prednje strani ne, kajti to bi nasprotovalo načelom ne- popolne odkritosti!« »Kako to mislie — nepo- polne?« »Tako, da človek ne sme biti popolnoma odkrit; se pravi, da je lahko odkrit ne- popolno. Kaj bi se recimo zgodilo, če bi rekel, da v naši občini otroško mrstvo nekako ne gre po poti števil- nih elaboratov in bi to »našo« točno definiral? že jutri bi dobil dolg odgovor, češ da sem dezinformiran, neobjekti- ven in tendenciozen ...« »Kaj ga tudi sicer niste do- bili? Saj so vam poslali ne- kaj točk v premislek?« aVidite, pri nas se vedno čutijo prizadete tudi tisti, ki niso prizadeti. Problemi so si zelo sorodni, zato tudi ne- prizadetim pač ne smemo ¿a- meriti, če se čutijo priza- dete.« »Kaj si pravzaprav obetate od neresnega obravnavanja resnih problemov?« »Moram vas popraviti; pro- bleme namreč ne obravnavam neresno, ampak krvavo re- sno, zato je najmanj, kar pri- čakujem, da me ne bodo je- mali preveč resno, ker smo namreč tudi oí praksi do re- snih problemov dostikrat pre- malo resni.« »Imate v mislih morda kaj konkretnega?« »Ne. To se bo šele pokaza- lo, ko bom imel kako tako besedo.« Toni Hercfeler mi je zatem pokazal najnovejši prispevek — Besedo ima: Toni Hercfe- ler (ki ga lahko preberete na zadnji strani). 7. nov. 19G8 Slabi delovei pogoji in drugi problemi šolstva v žalski občini . -, ■Јиитлип z zadnje seje občinske skupščine v Žalcu razmere na področju šolstva niso najbolj ugodne. Mnoge šole namreč nimajo potrebnih delovnih pogojev, saj jim primanjkuje tako učnih- prostorov kakor sodobnih učil. v tem smislu je zgovoren podatek, po katerem so znašali lani v občini poprečni stroški na učenca 927 ah 156 din manj, kot se je to poprečje gibalo v občinah bivšega okraja. Poseben družbeni problem pomenijo mentalno prizadeti otroci, vehke pa so obveznosti občine tudi do financirarlja drugostopenjskega šolstva. Delno rešitev prostorskih jazmer obeta nova osnovna gola, ki jo bodo zgradili v Grižah, kakor adaptaciji as- jiovnih šol v Petrovčah in Žalcu. S tem pa bodo inve- sticije za nekaj časa zaklju- čene in bo iskati nadaljnje rešitve predvsem v morebit- nih premikih šolskih okoli- šev. Tudi delovni pogoji na po- sebni šoli v Žalcu so zelo sla- bi, sicer pa je v oddelkih v več krajih 111 učencev. Spri- čo tega, ker občina ne bo mogla sofinancirati gradnjo^ nove posebne šole v Celju, bo negotovo zlasti šolanje teh učencev v višjih razredih. Ka- ko bodo rešili ta problem, za zdaj ni znano; gradnja poseb ne šole v Žalcu, kot menijo, ne pride v poštev, obstoji pa možnost v daljnji pespektivi, da bi tako šolo uredili v prostorih sedanje osnovne šo- le, seveda tedaj, ko bodo v Žalcu zgradili novó ccsnovno šolo. V žalskem šolst^oi, kot ugotavljajo, še vedno ni pov- sem rešeno financiranje, saj se p>oložaj v tem pogledu v zadnjem času celo slabša. Ta- ko bo lahko temeljna izobra- ževalna skupnost šele z re- publiško dotacijo zagotovi- la prosvetnim delavcem mini- malne osebne dohodke. Do- hodki izobraževalne skupnosti so razen tega za več kot 4 odstotke v zaostanku, kar seveda ovira normalno šolsko delo. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti tudi obveznosti obči- ne do "srednjega šolstva, saj bi morala ta v najkrajšem času zagotoviti drugostopenj- skemu skladu 36 milijonov S din. V tej zvezi je bilo sli- šati mnenje, ki je v zadnjem času vedno bolj prisotno, da gospodarstva ne bi smeli več' obremenjevati z dodatnimi dajatvami, ker ga bomo ta- ko še bolj osiromašili in v nekaj letih ne bo več spo- sobno konkurirati na medna- rodnem trgu. dhr ŽALSKI NESPORAZUM PRED OBČINSKO SKUPŠČINO KRAJEVÌNA SKUPNOST NIMA PRAV V delu zadnje seje občin- ske skupščine v Žalcu, ki je bil pcisvečen nekaterim ko- munalnim problemom, je bi- la največ besed deležna kra- jevna skupnost. Ta je nam- reč zahtevala cd občinske skupščine, da ji posreduje pi- smeno poročilo o porablje- nih sredstvih, hkrati pa se zav.^ela, da bi več sredstev ostalo Žalcu. Kot je v svojem odgovoru med drugim dejal predsed- nik občinske skupščine Joško Rozman bodo žalski krajea-ni skupnosti sicer posređo-" vali pismeni obračun, vendar pa ta nima prav zlasti v ti- stem svojem stališču, v kate- rem zahteva, da bi Žalcu os- talo več sredstev. Podatki ka- žejo, da je bil delež sredstev, ki ga je v zadnjih letih dobil Žalec, če ga primerjamo z zaposlenimi, Jci ustvarjajo do- hodek in tu stalno prebiva- jo, celo prevelik. Od 3.008 zaposlenih je namreč le 567 živi stalno v Žalcu, to pa po- meni, je dejal J. Rozman, da imajo svoje upravičene zahteve in potrebe tudi tisti kraji, v katerih živi pretežna večina zaposlenih. V času, ko so druge krajevne skupnosti dobile od 150 tisoč do 2 mi- lijona S din. so (ob stoletnici tabora) porabili v Žalcu za ureditev komunalnih objektov 103 milijone 900 tisoč Sdin. V mnogih krajih na območ- ju občine je še precej zaosta- lo, zato ne bi kazalo spremi- njati politike krajevnih praz- nikov, s katero vsako leto uredijo drug kraj. Na seji je bilo slišati tudi mnenje, da velja iniciativo krajevTie skupnosti pohvaliti in da je prišlo do nesporazu- ma predvsem zato, ker je prejšnji svet krajevne skup- nosti vsa sredstva že razpo- redil, tako da sedanji svet z njimi ne razpolaga. dhr ZAVAROVANJE SAVINJE V okviru program.a splošne vodne skupnosti in hi dro si- stema v Žalcu so letos pora- bili 880 302 din za hidrotehnip- na dela na območju občine. Pri tem ostaja večji problem še vedno regulacija Savinje od Soteske do Levca, saj je bila Savinja na žalskem pod- ročju regulirana pred 100 leti- Za sanacijo so sicer že v iz- delavi iwtrebni načrti, vendar Pa je še odprto vprašanje fi- nanciranja, ki ga bo, kot me- ^)o, nujno rešiti- KJE BO ŠOLA? PO SKUPŠČINSKI RAZPRAVI SODEČ BI BILO NAJBOLJE, ČE BI BILA POTUJOČA Ф čeprav zadržano, so že med razpravo oerat- d» je p(rane,iti maršal Foch ^ Svojem citatu »Bitke v sve- ^ni vojni« izjavil, da je ta- '■'^t hila najnevarnejša kriza v svetovni vojni, ker so Nem- ci bombardirali severno krilo zavezniških armad in lahko bi zavzeli luke na Kimalu in dobili vojno. 31. maja 1918 so Nemci drugič ponovili napad na Marni in pričakovali uspeh največ.je avstrijske ofenzive na itali.janski fronti, ki se ,je začela 16.6. 1918. Ludendorf priznava v svojih spominih, da mu ,је nerazumljivo, ozi- roma težko pojasniti vzroke tega avstrijskega poraza. Vo- jaški mozeg l.udendorfa eno- stavno ne more razumeti ne- ke važne stvari vojne. On ni v svojih strateških planih vklakuliral enega glavnih fak- torjev, to je moralo vojsku- jočih se ljudi. Ni mogel ra- zumeti, da so se notran.je pri- like in revolucionarni pokreti podjarmljenih narodov mno- žili in začeli izpodkopavati te- melje te države in to je tudi vzrok katastrofalnega poraza avstrijske vojske v junijski ofenzivi. Ludendorf je prepozno pri- šel do spoznanja, da ne mo- re več računati na pomoč av- strijske.ga zaveznika in da je Nemčija popolnoma izolira- na. V Franciji že poleti 1918 vidimo premoč zaveznikov, ko so pravočasno prišli Ame- rikanci in njihovi tanki. V srtHlini .julija .je morala nem- ške vojske že načela in začne upadati, a 8. avgusta pride do katastrofalnega preobrata na škodo Nemčije. Toda že v septembru so junaške anlant- ne armade in srbska vojslva s prostovoljci-jugoslovani pro- drle solunske fronte. Tudi Borojevič je po vojni pi-iznal, da se je proti koncu vojne situacija centralnih sil zelo poslabšala. On navaja pomoč Amerike, blokado, materialne pogoje, izčrpanost naroda ter notranjo in zuna- njo propagando. Politika je vse aktivnejša in imperativno zahteva zgodovinske rešitve. Nastopa epohalen pokret ljudskih množic v notranjosti in državniki sredn,ie Evrope situacije niso mogli več ob- vladati, čeprav .je bila v po- let.ju 1918 situacija zaveznikov na fronti kritična in nevarna, je bil poleti izvršen odločen preobrat vojne situacije v nji- hovo korist, kar je v jeseni privedlo do totalnega poraza in zloma centralnih sil. Nemčija je samozavestno začela vojno, precenila sebe in svoje zaveznike in podceni- la svoje nasprotnike in takš- na zavojevalna vojna, kot si jo je Nemčija zamislila na bazi popolnoma zgrešenega političnega računa. Morala se je končati s katastrofo. In tako je končno politika zmagala nad strategijo, vseh vojskovodij centralnih sil. Na- stopa.}oče revolucionarne ma- se so razbile zastarele držav- ne in društvene okvire. Okto- brska revolucija je prva ob- računala z enim velikih cai-- stev, zadala smrtni udarec ruskemu carstvu, omogočila totalni zlom vseh cesarstev, kajserjevega. cesarjevega in sultanovega. Omeniti moramo še to... Soninova politika london- skega pakta ni imela v planu rušenja Habsburške monar- hi.je ter osvobojenje njenih tlačenih narodov. Konsekventno je vodila borbo, da onemogoči nasta- nek jugoslovanske države na vzhodni obali Jadrana. Kot osnovni smisel vojne, to je porazdelitev sveta med velike sile. j№ tudi tukaj Vatilutu imel svoj smisel vojne. Vati- kan ,je bil zainteresiran, da brani prestol in državo Habs- burške dinastije, ki je bila ena najmočnejših trdnjav evropske reakcije in politike rimskega klerikalizma. Avstri- ja je bila jez proti prodiranju protestantizma in pravoslav- ja. Tudi kot trdnjava proti revoluciji in progresu. Zato je povsem razumljivo, du je Vatikan v veliki meri odobra- val agresivno politiko Duna.ja proti Srbiji in da je bil ne- pomirljivi protivnik ustvari- tve jugoslovanske države iz- ven okvira hab.sburške mo- narhije. Vatikan se je bal zmage Rusi.je. carskega pra- voslavja, še bolj pa zmage Leninove Ru.sije. Ravnotako se je bal neodvisne Jugoslavi- je, v kateri bi bili zedinjeni vsi narodi raznih verskih W»n- cesij, ker bi tako imela pra- voslavna a ne katoliška cer- kev dominantni položaj. (se nadaljuje) 7. nov. 1%S NA KRATKO NEUGODNE ŠOLSKE RAZMERE Iz poročila zavoda za pro- svetno pedagoško službo, ki so ga obravnavali tudi na zadnji seji občinske skupšči- ne ^ v Šmarju, je bilo videti, da je šolska mreža v tej ob- čini najslabše razvita, saj je tu od osmih nižje organizi- ranih šol, kolikor jih je v celjski regiji, kar šest takih šol, poleg tega primanjkuje strokovnega kadra. Posledica takšnih razmer je tudi nad- poprečen o>sip, saj konča os- mi razred le nekaj nad po- lovico učencev, medtem ko obiskujejo nekateri učen- ci osnovno šolo po devet in celo deset let. Prosvetni de- lavci, občinska skupščina in zavod za prosvetno pedago- ško službo si bodo prizade- vali, da bi te razmere po- pravili. J. L BLOK V BISTRICI ^ Na zadnji seji delavskega sveta stanovanjskega podjet- ja v Šmarju so za novega predsednika izvolili Jožeta Ja- zbinška, šmarskega sodnika za prekrške. Na seji je di- rektor podjetja poročal o ne- katerih pomembnejših dosež- kih, saj so pred kratkim zgradili novi blok v Ratan- ski vasi, pred dograditvijo pa je blok v Rogatcu; za gradnjo bloka v Bistrici ob Sotli pa bi podjetje potre- bovalo 600 tisoč din. Gre za stanovanjski objekt, ki bi moral biti zgrajen do juli- ja prihodnje leto, v katere- ga pa prebivalci ne verjame- jo preveč, kajti obljubljajo jim ga menda že celo deset- letje. J. L. NOV RIBNIK PRED ŠMARJEM »PRI TOPOLIH«. Šmarje bo kmalu zaslužilo drugo fme — pri Topolih, kajti po dolini vzdolž ceste raste gost nasad vitkih topolov. Pod starim ribnikom je lani ribiška družina dala zgraditi še enega, ki je že poln vode — ie tudi poln rib? RAZGOVOR Z REŽISERJEM PROSVETNEGA DRUŠTVA V LOČAH Z vsem srcem na odru Kmil Zupane je z loškim pro- svetnim društvom »Marjan Rab« tako tesno povezan, da prebivalci bližnje, pa tudi daljne okolice ta- koj pomislijo nanj, če zaslišijo ime prosvetncgr* društva. Čeprav ima šele 2.5 let, je za njim že do- brih deset let amaterskega gledali- škega udejstvovanja, kar mu je pre.šlo v navado, potrebo in v ve- dno novo veselje. Emil Zupane j« edini režiser loškega prosvetiw-sa društva. Podobno kot njegovi vrst- niki kopičtjo gramofonske pli)sce razglednice, znamke ali nalepke / vžigiUičnih škatljic, v Emilovih o marah vztrajno narašča »zalo.ija« fotografij in ostalih spominkov n; to ali ono uprizoritev. Rad jih pu- kaže; razumljivo, spominjajo ga del in dogodkov, ki razveselju.jejo njegovo življenje. Toda — tud) podeželska prosvetna društva ima JO pri svojem delu precej težav Kmečka opravila. vozarjer^;e na do- lo v druge kraje, odliv mladih v mesto in podobno, so dejstva, ki omeju.jejo amatersko dejavnost na vasel) le na nekaj mesecev m še takrat je treba veliko vztrajnosti in dobre vol.je. da zamisel uspe. »Kako ste — kot reži.ser — za- dovoljni z delom kulturno-prosvet- nega društva v Ločah?« smo naj- prej |>ovprašaIi Emila, ki je po nVizi že razgrnil na stotine foto- grafij. »Naše prosvetno društvo dela ■i!' dvajset let. Ves čas »je bilo zelo aktivno in to predvsem po zaslugi bivše ravnateljice loške šole tova- rišice Pastirkove, ki nam tudi zciaj še ni odrekla svoje pomoči. Vča sih pripravimo po dve uprizoritvi v eni sezoni, včasih samo eno, seveda pa moramo upoštevati celo vrsto proslav in prireditev pred prazniki in ob različnih drugih priložnostih. Z delom začnemo pravzaprav šele novembra, s.aj pre.) zaradi dela na polju in ostalih je- senskih kmečkih opravil ni mogo če zbrati dovolj ljudi.« »Mi vabite k sodelvanju tudi o- koliške prebivalce?« »Seveda! V Ločah je pravzaprav malo mladih, zato prihajajo igrat tudi iz drugih krajev. Pri »Hra- stovem logu« smo jih na primer angažirali več kot 40. Morda je prav v tem tudi bistvo našega us- juha. Ljudje radi piihaiajo ghdut svoje znance in doslej se nam še ni primerilo, da bi bili igrali pred napol prazno dvorano.« »Slišimo, da tudi veliko gostu- jete?« »Bo že držalo,« se .je zadovolj- no nasmehnil Emil. »Z igro »Vrnil Se je« smo lani gostovali kar 28- krat. Križarili smo po zares širo- kem območju, saj smo bili tako v Kogatcu, kot v Dobrni in Novi •■^tifti. Le na okrajno revijo nis- mo mogli, ker je bila uprizoritev baje premalo kvalitetna. To nas Je sicer nekoliko potolklo, toda naša publika, za katero pa prav- zaprav predvsem igramo, nam »Je vrnila zaupanje in bogato popla- čala ves trud.« »In katera uprizorit-ev je naj- ljubša vam?« »Ni edine. Rad se spominjam Kekca, Vrnil se je. Muze na man- sardi in še nekaterih drugih. Nas: •jud.ie pa imajo najrajši komedi je in lepe drame.« »Kako pa .je v Ločah z običaj- nim problemom kulturno-prosvet- nlh društev — z dvorano? In kakš- no je sodelovanje z ostalimi druž Menimi de.javniki?« »Tako kot dnigod. Dvorana t- >laba. potrebna popravil, društvu !>a za to nima denarja. Cc ne bo. do pomagale tudi ostale organiza fi.)e. bo žalostno propadla. ludi , sodelovan.jem ne moremo biti najbolj zadovol.jni. Sam bi si Ze- el več.je pomoči prosvetnih delav- cev, ki bi za kulturnoprosvetno •l'-javno<'^ I^íAST reporter.!! ODKRILT MEDNARODNEGA GOLJUFA: Studio 3 in Striptease Ф Predi se je odločil, fia bo vse povedal »po resnici«. Toda kljub temu, je bila vsaka i^egova izpoved nekoliko drugačna. Ф Po resnici je v resnici povedal ie in .samo takrat, ko je ugotovil, da smo se do jstev prikopali sami. Ф FEREK) KUKOVEC, delavec Uprave javne varnosti v Celju, ki je vodil zadevo j^nič se ni dal »speljati na tanek led«. Cez dobri dve uri za tem, ko U glavni urednik seznanil Upravo tóvne varnosti z našim sumom o janiču, se nam je pridružil FKR- (¿1 KUKOVEC, kriminalistični us- lužbenec. Kot smo pozneje ugoto- fiU, je takrat že na veliko delal çee »aparat« ljudi v upravnem po- slopju celjske policije. Dobre pol ure po razgovoru s Ferdom, je Ijolega, ki še ni vedel o naši odlo- 5itvi sporočil iz Dobrne, da je Ja- mica obiskal kriminalist Ferdo. Ves presenečen in zadihan je s takšno jlito pripovedoval, da smo mu le , težavo povedali kako in kaj. prvo, kar nas je pri delu in- špektorja Ferda nekoliko presene- tilo je bilo to, da ob vsej zadevi ni z ničimer pokazal kakršnekoli prizadetosti! človek bi lahko imel celo upravičeno občutek, da te in- spektor sploh Hi poslušal. Sele pozneje smo ugotovili, ko nam je po nekaj dneh ponovil nekatere ci- tate iz razgovorov, da je njegovo največje orožie logika in spomin, pober spomin! .Mfred Janič-Fredi, je prvič pri- jel na razgovor v Celje. Na videz je izgledalo to srečanje tako, kot da bi človeku storili grozno kri- vico Sele čez nekaj časa, ko je inšpektor Ferdo »polovil« vse kon- ce. SG je začel Janič nekoliko za- pletati. Inšpektor namreč .Tanica sploh ni prekinjal, zđe'o se nam ie celo. da sprejema Janičevo Iz- poved kot sveto pismo. S tem občutkom smo tudi v redakciji na- čel: temo e tem, 6e nismo Ja- niču storili krivice in ga neupra- Tičeno ostmiili dela, nad katerim je s celim svojim življenjem vzvišen. Usta smo odprli in jih pozabi- li zapreti šele takrat, ko je in- špektor zaprozil Janiču. da ga bo T primeru, če ne govori re;nice soo<'il z nekaterimi liudmi. Tega to ni nrizRdelo. Vztrajal ie pri svo- ji izjav: vse do takrat, ko sta pred njim ponovila zadevo prvi žrtvi, računovodja z ženo. Takrat pa se je zapletlo. Na koncu je izt>adlo tako. kot bi Ja- nič prosil inšpektoria naj ga za- ščiti pred resnico Toda le za tre- nutek, kajti premeten: Fredi je že čez nekaj trenutkov znova »prišel k sebi«. Ko je uvidel, da si bo izboril svobodo, ie svečano oblju- da v roku štiriindvajsetih u- vme računovodji denar. Inšoektor mii ie zagotovil, da se lahko gib- lje svobodno, skratka vse. samo vrne denar. Fredi je kar zaži- vel »Mc ne boste zaprli?« »Ne, zakaj? Denar vrnite, 7ñ önigc pa se bomo že zmenili.« »Re? me ne boste zaprli?« To je Fredija najbolj preseneča- lo. Ves vshičen je zagotavljal, da je 5;oremenil mnenje o naši poli- ciji, predvsem pa zatrjeval, da se mu kaj takega, mislimo tu na od- no?, nikjer, naimanj pa v .'iv.<;triji ne bi zgodilo. Preden je odšel. E;a je iti.špektor Ferdo poprosil na i celotno zgodbo, predvsem pa v^e 1 'f^rn. kaj in kako je v Jugosln "■ivel — napiše na kos papir- Ker se nam je zdelo, da bo np= h naše varnostne organe Fredi na- petnaistil, smo ga naprej sprem- ljali. Pri tem smo bili prepričan' •la to nihče, najmanj pa Fre'iv ne ve. Lahko si predstavljate kako dolge nosove smo dobili in kakn so se nam ti povesili, ko nam je inšpektor Ferdo mimogrede navr- gel, da je eden izmed kolegov, ki bi naj bil »senca« Frediju predol- go posedal in se grel ob konjaku T gostilni. Ta čas bi lahko izgini- la brigada ne pa nekaj več kot poldrugi meter visok Fredi. Danes * mi zdi, da smo bili tisti čas smo se »šli« detektive najbolj ^arni v celem življenju, saj so varnostni organi ob Frediju mimo. pede popazili na nas. če bi nam Preje povedali, ne bi bilo toliko Prečutih noči, prezebanja in nate Sovanja s spancem, ko je človek ^ v takem stanju, da stoje zaspi, ^^fag.sigavedi, koliko veselih so ^tje na ta račun spustili in ka- *o so se smejali, ko so na-s tako nebogljene gledali. Glede na to, °^ je naša redakcija sorazmerno •^Maloštevilna, da ima večina čla- •^Ov velike družinske obveznost- ''am je pri akciji »mercedes« po- "^galo sedem ljudi in pet avto- {•[lobilov, vse od fička do DKW ? ljubljansko registracijo . . . Predi pa še vedno ni priznal kot si mu očital. Ko si mu POnud.il na krožniku določeno za- ~^^o z njim v zvezi je zaigral za- čudenje in se nato »spomnil«, f'i^so zaslišanje je bilo že nekoli- ko konkretnejše, toda Ferdo še etino ni začel streljati »s kano- Pustil je Fredija, da mu je ^^ovedoval zgodbice, da je »pre ''eval« o vsem le o tem ne, kaj i? bilo z njim pri nas. Inšpektor erdo ga je ? neizmerno potrpež- ljivostjo poslušal in tu in tam ^segel vmes Fredi je ob takem rješavanje vsakokrat močno za- sapo Od začudenja .In začel je priznavati. Toda ¡e- kar je mislil, da ve že inšpek- Med pripovedovanjem se je jjV^Sih izgubil in pripovedoval tu- s'vari. z.a katere mu ie noznejc j^'^raio biti žal Toda takrat je b^ J. že prepozno Ob vsem tem s- ■do ni vznemirjal, toda počasi Je spravil v kot. KJE SO KIPI? »Veste, jaz sem bil priznam umetnik za restavriranje. Ljudje so me iskali, da sem jim poma- gal . , .« »Kaj je s temi slikami, oziroma s kipd na teh slikah?« »Dva sta iz galerije Moser, ssa njih sem jih restavriral, ostalo pa so prav tako slike restavrira- nih kipov . . .« »2e, že, toda katerih kipov?« »Kipov cerkve župnišča Rotiš. Predstojnik tega župnišča mi je naročil, da moram narediti naj- vemejše kopije originalov, M bi naj bili v oerkvi, originale pa bi shranili, da jih ne bi bilo moč ukrasti.« »In kaj je s kipi?« »Nisem jih vrnil, ker sem odpo- toval v Jugoslavijo . . .« Tako je Predi prvič priznal, da tudi zgoraj ni imel »čistih« rok. Nato se je klobčič začel odmota- vati z neverjetno naglico. Toda do resnice se je inšpektor prikopal šele z izjavami obeh žensk in nato s soočenjem, ko je Fredi pod te- žo dokazov izpovedal resnico. Fredi je venomer trdil in zatr- jeval, kako je pri nas poskušal goljufati zato, da bi ženi omogo- či] druge medene tedne, da bi ji dokazal, da je tudi on sposoben nuditi lepo življenje. Enkrat je celo rekel, da je to storil zato, da bi si po petih letih buljenja v zidove zaporov, malo oddahnil. »Ste bili v Zagrebu?« »Enkrat.« »V baru?« »Jaz sem resen človek, sploh pa ne pijem. Mene nočno in barsko življenje ne zanima!« Ko je Fredi tA3 govoril, se je človeku vsilje- vala misel o tem, kako ga žalimo. Toda Franc Toni, taksist iz Ce- lja, ki je Frediju nasedel za sko- raj pol milijona starih dinarjev, nam je povedal nekaj drugače. On je namreč Fredija z njegovo ženo Jn ljubico prevažal. Tako je Fre- dija z ljubico peljal v mariborski bar, v podmornico. »Herta ni razumela slovensko, zato mi je Jandč po naše povedal, da mu naj nekako pripravim sre- čanje z eno simpatično deklico, ki je malomarno sedela na bar- skem stolčku. Saj razumete, tudi to sodi k našemu krtihu. Z nata- кагјетп sva se dogovorila, kma- lu na to je dekletce priskakljalo. Janič se je predstavil kot sodela- vec švicarske televizije pri stu- diu 3. Dekle, v resnici je bila to striptizeta, je pristalo, da se bo- sta zopet srečala in da bo Janič lahko pogledal, če ustreza. Zopet smo potovali v Maribor, tokrat v hotel Slavijo. Striptizeta je Janiča pričakala, nato sta odšla k njej v sobo, kjer je Janič ob reflektor- jih pregledal, če bi ustrezala za studio 3 Pozneje, ko smo čakali na kosilo, je Janič zatrjeval, da je naredil dobro kupčijo in zato vse počastil s kosilom, mi je povedal, da si jo je »dodobra« ogledal. J Sever Prihodnjič: OGENJ POD PETAMI predlog ïdejnega načrta za razvoj teliîsne kulture in športa v trbovuait Prednost objelcti Ф Na pobudo občinske zve- ze za telesno kulturo Trbov- lje je aktiv telesnovzgojnih profesorjev in učiteljev izde- lal študijo, na podlagi katere naj bi izoblikovali idejni na- črt za razvoj telesne kulture in športa v Trbovljah, âtudija med drugim ugotav- lja, da povzročajo industriali- zacija in novi pogoji dela tu- di v Trbovljah vse več psi- honevrotičnih, srčnih in pro- fesionalnih obolenj. Istočas- no pa je mogoče tudi ugotav- ljati, da v središču zasavskih rudarskih Revirjev, kar za- deva telesno kulturo in šport, ni najbolj zadovoljivo. Na enega učenca, na primer, od- pade le 0,12 rh^ telovadnice in le 0.33 m- igrišč, en uči- telj oz. profesor telesne vzgo- je pa poučuje 190 učencev. Vse to kaže, da so v Trbovljah, kar zadeva investicijska vlaga- nja in kadrovsko politiko, za- postavljali splošno in šolsko telesno vzgojo, forsirali pa šport. Vendar pa je mogoče kot posledoco zapostavljanja splošne in šolske telesne vzgo- je ugotavljati tudi že upada- nje oz. nazadovanje kvalitet- nega športa. Zagotovljen pa tuai m normalen telesni raz- voj mladine. Da mladino telesno ne kre- pijo dokazujejo najbolj zgo- vorno podatki zdravstvene službe; kar 63 odsototkov vseh učencev v Trbovljah ima raz- ne deformacije okostja, pre- vladujejo pa zlasti še defor- macije prsnega koša in sto- pal. V letu dni se je poveča- lo število ugotovljenih defor- macij za 13 odsotkov, kar je nadvse zaskrbljujoče. Ena od osnovnih ugotovitev v študiji je zato, da bo treba v pri- hodnje krepiti množičnost v telesni kulturi in športu, zlasti še s poživitvijo dela in z večjim uveljavljanjem šol- skih športnih društev, šport- na društva oz. društvo za te- lesno vzgojo Partizan pa naj bi bila nadgradnja^e masov- nosti. Sicer pa bi morali za- gotoviti pogoje za redno šol- sko telesno vzgojo vseh tistih, ki so v šolah, za redno teles- no vzgojo mladine, ter za re- kreacijske dejavnosti, svobod- ne akti-vnosti in oddih obča- nov. Posebno pozornost pa bi kazalo nameniti rekreaciji in aktivnemu odmoru zaposlenih v delovnih organizacijah. Obstoječi športni ш teles- novzgojni objekti v Trbovljah bi morali biti na voljo tako za šolsko telesno vzgojo kot za treninge športnikov in dru- gih aktivnih tekmovalcev ter za rekreacijo in svobodne ak- tivnosti. Potrebno pa bi bilo zgraditi tudi nekaj novih ob- jektov, zlasti še telovadnice pri šolah, kar je že zajeto v program izgradnje objektov iz sredstev samoprispevka ob- čanov in združenih sredstev delovnih organizacij, šolska igrišča, zimski bazen, preure- ti igrišče Partizana ter posi- viti objekte za rekreacijo pri planinskih in turističnih po- stojankah. Pomembna pa bo tudi žičnica iz Trbovelj na Partizanski vrh. Prednost pri investicijah pa naj bi dali gradnji objektov za potrebe šol. Za investicije v šport m telesno kulturo bi rabila v Trbovljah v naslednjih letih okrog 3 milijone novih din, za šport, telesno kulturo in rekreacijo pa naj bi zraven 16 profesorjev in učiteljev te- lesne vzgoje skrbelo še 37 strokovnih delavcev v društ- vih, klubih in delovnih orga- nizacijah, (š) za stalnejšo preskrbo hrastnika s pitno vodo bo treba v Se precej denarja Načrte, predračune, zakoli- čenje na terenu in vse os- tale tehnične podatke je po- sredoval »Projekt za nizke gradnje iz Ljubljane« Zaradi ustreznega načina finansira- nja so gradnjo zajetij, vključ- no z glavnim vodom do biv- šega gostišča »Rinaldo« raz- delili na tri etape. Predračun- ska vrednost posameznih etap znaša: za prvo 250.000 din, za drugo prav tako 250.000 din, medtem ko bodo za tretjo etapo potrebovali nekaj nad 350.000 din. Izgradnjo I. in II. etape finansirajo s krediti, ki so jih najeli pri trboveljski po- družnici ljubljanjske komu- nalne banke in hranilnice. Komunalno-obrtno podjetje Hrastnik je s tem denarjem že začelo graditi zajetje in cevovod, čeprav se je finan- siranje druge etape nekoliko zavleklo, računajo, da bodo obvladali vse težave in da bo- do potrošniki imeli na voljo vodo že do zime. Bolj nego tovo je finansiranje tretje eta- pe, ker komunalno podjetje ne razpolaga z denarjem, ki so ga zbrali za razširjeno re- produkcijo vodovodov. Zato bo treba čimprej zagotoviti še 250.000 din dolgoročnega kredita in izterjati od kori- stnikov, to je, podjetij dolž- ne zneske za že porabljeno vodo. Vse kaže, da bodo torej v Hrastniku kmalu uredili problem boljše oskrbe z vodo tako zasebnim potrošnikom, kot delovnim organizacijam. Komunalno obrtno podjetje je s tem v zvezi opozo- rilo občinsko skupščino da sedanje cene za odvzem vo- de niso pretirane. Občani pla- čujejo po 0,55 din za kubični meter vode, medtem ko v so- sednjih Trbovljah odštejejo potrošniki po 0,90 din in dru- god celo po 1 in 1,50 din. Hrastniška podjetja plačajo za kubični meter vode 1,60 din, marsikje drugod pa celo 2 in 2,80 ter celo 3 din. S tem seve komunalno podjet- je ne želi nemudoma predla- gati podražitev te dobrine, vsekakor pa ne bo odveč, da bi v prihodnje razmislili o tem, kako zagotoviti dovolj denarja za vzdrževanje in raz- širjeno reprodukcijo na tem področju. -n- ZA LJUBITELJE NARAVE poceni sadike vrtnic V celjski prodajalni Ijub- lanske »Semenarne« in v anetijski apoteki v Stanetovi ilici so te dni prodajali uvo- ■ene sadike vrtnic. Posamezni ;rmiček je veljal 6 din, kar je azmeroma poceni, če upo- števamo, da veljajo uvožene čebulice tulipanov 1 din oz. i,90 dinarja. Vrtnice pleme- nitih vrst so uvozili iz Bala- )nvilàgosa na Madžarskem. kmetijski apoteki so pove- tali, da bodo določeno pošilj- ;:o vrtnic dobili tudi spomla- fii. Tu imajo še na zalogi ivožene čebulice tulipanov, ••tem ko je le^eh drugje že :mjkalo. spomladi v cvetočo holandijo Celjsko Hortikulturno dru- štvo je začelo s pripravami za doslej najzahtevnejši dru- štveni izlet, ki bo konec apri- la v cvetočo Holandijo, deže- lo tulipanov. Prvotno so pred- videvali, da bo tja peljal iz- letnike na 7 dnevni ogled cve- točih poljan in drugih zanimi- vosti samo en avtobus, ven- dar se je že kmalu nabralo prijav za en avtobus. Sedaj zbira društvo prijave še za lirug; avtobus pa čeprav zna- ša cenn ->n-aiia po osebi nekaj več kot 1000 N din. K. Lorain begonija Tovrstna begonija z drob- nim in bogatim cvetjem je zelo žejen sobni prijatelj. Za- njo je pomembno, da ima vlago ne samo v zemlji am- pak tudi v ozračju, ki jo ob- daja. To je še posebno važno, ko jo prinesemo od vrtnarja, kjer je rasla v izredno ugod- nih pogojih z visoko relativno vlago, vtem ko ima domača kurjena soba precej suh zrak. škropiti ali rositi je ne sme- mo, ker povzroča voda ne- prijetne madeže na listju. Ze- lo pripraven je vlažilec zraka, kakršne prav sedaj reklami- rajo domači proizvajalci na malih zaslonih, vtem ko jih v tujini poznajo že nekaj let. Zalivati jo moramo redno s prestano in mlačno vodo in to v podstavek. Enkrat tedensko jo je priporočljivo zaliti z gnojnim zalivkom, saj ji s tem podaljšamo cvetenje. Potrebuje precej svetlobe, vendar ne direktnega sonca. Varovati jo je pred prepihom. Odcvelo cvetje je priporočlji- vo sproti odstraniti, da s tem preprečimo razvoj semensk:h nastavkov, ki rastlini jemlje- jo življenjsko moč. ^лј program za modernizaci.io cest po hrastniku? Škodljivo odlašanje v občini Ilra.stnik je katc.gitrizi- ranih cest IV. reda okoli 22 km. Vse te ceste in poti vzdržuje ko- munalno obrtno podjetje, ki vsako leto podpiše ustrezno pogodbo s cestnim skladom pri občinski skupščini. Podjetje zaposluje štiri stalne cestarje, v izjemnih prime- rih pa skupino okrepijo še z dru- .çinii delavci. Kn cestar vzdržuje ali naj bi vzdrževal povprečno ne- kaj ,> km cestišč. Za spomladansko utiilitev cestišč so sicer letos do- bro poskrbeli, vendar so neurja največkrat tako poškodovala posa- mezne ceste, da so morali upo- rabiti znatno več gramoza, popra- viti znatno več cestnih propuslov in »;arkov, da predviden denar ni zadoščal. Zaioljo vse bolj razširjenega prometa, /lasti tudi s težjimi vo- /-ili. so oJxinske ceste v Hrastniku letos znatno slab.še kot so bile kdaj koli doslej. Občani posamez nih na.s<'Iij in krajev upravičeno godrnjajo in kritizirajo pomanjk- Ijivo vzdrževanie ci>st noti. ven- dar nič r.i' kaže. ra/niero i/lid!jšati. ì'.Mn'i i/hod, ki ga predlaga komunalno-obrina podjet,ie i,t, izüelava in osvojitev perspektivnega programa moderni- zacije tako že kategoriziranih cest, kot tudi vseli tistih javnih poti in nekategoriziranih cestišč, ki spričo večjega prometa postajajo važnej- šega pomena za vse oliiane. L» tako bi utegnili zanesljivo v dalj- šem obdobju odpraviti \sf tegol)e na tem področju pa tudi bolj gospodarno tro.šiti družben denar. Vsekakor bi v okviru tvf^d pro- grama morali izdelati prioritetni vi-stni red temeljite obnove neka- terih pomembnejših cest, zatem p.i bi se lotili niodernizafi.ie še osta- lih nekoliko marij pomembnih c«' ■stišč in javnih poti Zategadelj je pravzaprav škodl.ji- vo odlašati г izdelavo takega pni grama postopne modernizacije, še posebno, ker vsi podatki kažejo, da bi bil tak sistem iiajlxilj pri- mc-ren in najbolj nospodami. Skladno s tem bi k:izal« tudi pre- učiti sedanji sisti-m dcj-mja denar ja nekaterim stalnim pivdspdstvoni zborov volivcev in krajivnim skuP nosi"!). Izkušn.jc kaž(t;o, ' da so /aUnii čas le ceste in poii slabo vzdrževane. —n— NA KRATKO Uvodno predavanje o marksističnem krožku Hrastniški mark'áisticni kro žek pri občinski konferenci ZKS začenja tretje leto svo- jega zanimivega in nad vse koristnega delovanja. Letošnje uvodno predavanje je imel magister družbenih ved, pre- davatelj na 'Visoki šoli za po- Utične vede v Ljubljani, Slav- ko Podmenik. Gost je govori j o problemih osebne in druž- j bene odgovornosti vodstvenih \ ljudi v delovnih in drugih ; organizacijah. Zanimivega raz- i govora se je udeležilo večje število hrastniških družbeno- političnih in drugih delavcev. »Sijaj« izpolnil letni plan Pred kratkim je kolektiv podjetja »Sijaj« po-stavil piko na koncu svojega letošnjega in poslovnega načrta. To je prva hrastniâka in druga de- lovna organizacija v revirjih, ki je več kot dva meseca pred časom izpolnila svoje le- tošnje obve2anosti. Sijajevci so do okrog 20. oktobra izdelali in prodali za 10 milijonov din biaga^ zato pričakujejo, da bodo do konca decembra pro- izvedli še za najmanj dva do dva m p>ol milijona din iz- delkov. Ni kaj, treba jim je čestitati! Seja izvršnega odbora SZDL Pred kratkim se je sešel izvršilni odbor občinske konference SZDL. Na seji so govorili o programu dela za prve tedne januarja, prihod- nje leto. Poglavitno izhodišče programa dela je na začetku temeljitih priprav na spomla- danske volitve in usposablja- nju vseh krajevnih organiza- cij SZDL za njihovo samo- stojno delo na tem področ- ju, kot vsepovsod tam, kjer naj se v prihodnje še bolj uveljavijo te organizacije. Posvet na rudniku Pred dnevi je bil na rud- niku rjavega premoga razgo- vor o perečih vprašanjih go- spodarjenja in nadaljnjega razvoja te delovne enote za- savskih premogovnikov. Na posvetovanju so sodelovali člani komisije, ki so jo pred kratkim na predlog sindikal- nega sveta ustanovili v ok- viru občinske skupščine Za- gorje ob Savi. Njena dolžnost je na osnovi razgovorov s predstavniki podjetih ugotovi- ti 'razvojne možnosti zagorske- ga gospodarstva. Komisija bo "v kratkem izdelala o tem ob- širno poročilo tn ga posre- dovala v razpravo zboru de- lovnih skupnosti občinske skupščine Zagorje ob Savi. Gradnja novih trgovskih lokalov lepo napreduje v neposrednem središču Za gorja raste iz tal nova trgov- ska hiša, v kateri bodo ure- dili večjo samopostrežno trgo- vino in obrat za pripravljanje toplih malic in obrokov za potrebe nekaterih okoliških delovnih kolektivov. Izvajalec del je Gradbeno podj^t.ie Za- gorje, investitor pa Trgov- sko podjetje »Potrošnja« — Zagorje. Z dograditvijo tega večjega -poslovnega prostora, bo središče Zagorje imelo znatno boljše možnosti pre- skrbe z domala vsemi življe- njskimi in dmgimi potrebšči- nami. S tem bo tudi pri kra- ju druga etapa urejanja trgo vin na tem območju. Jutro v spodnjem Hrastniku (Foto: nk) S SEJE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK ] Kruh malo dražjij ßetem, ko so odborniki ime li Z». seboj sedem točk dnev- nega reda, in sicer s področ- ja urbanizma, zazidalnih na- črtov, komimalnih zadev in druge problematike, so se dlje časa pomudili ob predlogu za podražitev kruha. Osnova za razpravo je bilo poročilo sveta za tržišče, gostinstvo in turizem občinske skupšči- ne Hrastnik. Ta politično-iz- vršilni organ je namreč pred- lEigai, da bi poslej potrošniki plačevali za kg belega kruha 2,20, name'sto 2 din, za kg: polbelega kruha 1,90, namesto 1,65 din; in za kg črnega kru- ha 1,45 din namesto doseda- njih 1,40 din. Čeprav je predlog tega sve- ta naletel v razpravi na več spremmjevalnih prelogov, ne- kateri so se namreč ogreva- li za to, da bi ostala cena črnemu kruhu nespremejena, so se odborniki odločili za majhen kompromis. Soglašali so namreč za to, da podraži bel kruh za 0,20 in črn kruh za 03 din, medtem, ko so določili ceno polbelemu kruhu, 1,80 din za kg. Ven- dar so tako člani sveta za tr- žišče, gostinstvo in turizem, kot nekateri odborniki ugota- vljali, da bo kruh kljub po- dražitvi v Hrastniku še raz- me.-oma poceni v primerjavi z nekaterimi bližnjimi in od- daljenejšimi občinami, še po- sebej pa kaže ob tej prilož- nosti omeniti, da se kljub podražitvi kruha v Hrastniku razmere v pekarni Hrastnik ne bodo niti najmanj izboljša- le. Ta obrat je namreč zasta- rel, delo v njem je skrajno naporno, osebni dohodki za- poslenih pa med najnižjimi v občini. S podražitvijo bodo si- cer nekoliko izboljšali oseb- ne dohodke zaposlenih, ni- česar pa ne bo ostalo za raz- širjeno reprodukcijo oziroma za obnove pekarne. Ob vsem tem kaže še posebej poudari- ti, da. je kakovost kruha v Hrastniku zelo dobra, zato so odborniki menili, da bodo uk- repe podražitve lahko zago- varjali pred svojimi volivci. Na tej seji so odborniki so- glašali s spojitvijo obeh le- karn v Zagorju in Hrastniku, s sedežem v Zagorju, ki bo odslej imela ime: »Zasavske lekarne!« O nekaterih drugih sklepih s te seje občinske skupščine poročamo v drugih sesia\'kih. -a- PEREČI PROBLEM ALKOHOLIZMA: Prizadete družine čeprav ne kaže biti plat zvona nad pojavi alko- holizma, so nekateri podatki o razširjenosti tega zla nekoliko vznemirjujoči. V poročilu sveta za zdravstvo in socialno varstvo občinske skupščine Zagorje ob Savi so se zadnjič odborniki srečali tudi z nekaterimi ugotovitvami, ki zanesljivo ter- jajo širše in bolj premišljeno ukrepanje. Oglejmo si jih! Trenutno je pri socialna službi evidentiranih 40 alkoholikov, od tega 30 mošldh in 10 žensk. Po- ročenih je 31 oseb, razvezane štiri osebe, nekaj pa je samskih oseb. Med evidentirane! je kar 21 de- lavcev, 5 uslužbencev, 5 gospodinj, 7 upokojencev, en kmet in en obrtnik. Ta evidenca pa sploh ni popolna, saj ugotavljajo še znataio večje število alkoholikov. Najhuje pri tem je vsekakor to, da imajo v teh družinah skupno 96 otrok. Zato je na mestu ugoto- vitev, da so prizadete družine, zlasti pa otroci. Ка^ ko žive ti otroci, kakšnim vplivom so izpostavljeni, kakšna je njihova vzgoja tedaj, kakšno je okolje, v katerem živijo? Vprašanja niso odveč, žal pa nitá socialna služba zagorske občinske skupščine ne more dati popolnega odgovora. Zaokrožen odgovor je sicer, da vsi ti otroci r.e žive najprimerneje. Po- drobno preverjanje pa v posameznih primerih na- ravnost opozarja na nujnost družbenega ukrepanja in reševanja, čeprav se socialna služba prizadeva odpravljati oziroma zmanjševati probleme v družinah alkoho- likov, in čeprav je doslej ta služba dosti storila za zdravljenje teh oseb, so učinki v večini primerov minimalni, ker pač prizadeti ne sodelujejo dovolj. Brez trdne volje alkoholikov, brez njihovega priza- devanja in vneme, je tudi zdravljenje zaman. Vse kaže, da bo treba te probleme odpravljati in zmanj- ševati še z dru,çimi sredstvi in oblikami. Gre nam- reč za to, da bi pomagali alkoholikom odstranjevati njihova aktualna, v.sakdanja življenjska vprašanja Pa naj si gre pri tem za težave okrog zaposlovanja, stanovanj, osebnih dohodkov ali drugih problemov. Za. tak način dela pa bo potrebno dosti več denarja, sunatno več razipnevanja v nekaterih podjetjih in seveda v prvi vrsti trdnejše volje prizadetih. -a- S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ZAGORJE: Izčrpno o šolstvu Zlepa niso odborniki tako vsestransko obravnavali aktu- alnih vprašanj vzgoje in izo- braževanja, kot je bil to pri- mer na minuli, 16. seji. Os- nova za razpravo sta bila po- ročilo ustreznega sveta in analiza delavske univerze. Slednja ima letos manjšo iz- gubo, ki je posledica njene aktivnosti, in ker ji je TIS dodelil samo 7000 din. Zato so odborniki predlagali, da kažs delavski imiverzi pomagati, še- le potem pa naj bi se začeli eventualni raz.govori o združi- tvi teh izobraževalnih institu- cij v okviru revirjev. Videti je, da so na področju vzgoje in izobraževanja v Zagorju še venomer odprta številna vpra- šanja, v ta okvir bi lahko prišteli nadaljnje odpiranje šolskih varstvenih ustanov. Za zdaj deluje v občini en sam tak oddelek. Starši otrok v Čemšeni,ku in Podkumu želi- jo, da bi na obeh šolah po- učevali tuj jezik. Vendar pa so se odborniki prepričali, da tivajanje tega predmeta v po- družnične šole ni tako eno- stavno, zaradi več razlogov in vzrokov. Dosti časa so se od- borniki pomudili ob vpraša- njih prenatrpanosti predmet- nika in v zvezi 4 tem proble- mom poučevanja matematike. Kaže, da imajo zagorski otro- ci pri vpisu na srednje ali strokovne šole največ težav zaradi pomanjkljivega 2aianja tega pomembnega predmeta. Beseda je stekla nadalje o tem, da kaže začeti razpravo o urejanju šolskih okolišev pa ttidi prve razgovore o ne- katerih oblikah integracije vseh zagorskih osnovnih šol. Še posebej v težavnem polo- žaju se je znašla nižja glas- bena šcda. ^cr,. ii še ni^ap,. priznali status redne izobra. ževalne ustanove, je pač mu ustrezno tudi finansiranjp Vsled tega 'so odborniki 'p¿ udarili, da je ta ustanova vsç. stransko opravičila svoj stoj in da je treba zagotovn tolikšno pomoč, da bi se ,, kopala iz sedanjih težav. ]\,-. seji so sprejeli vrsto sklep^^" ki pa jih bodo odborniki ¿rg. rešetali na prihodnji seji. Končno naj omenimo, ^ so odborniki soglašali s spo. jitvijo hrastniške in zagorsitg lekarne, niso pa soglašali s podražitvijo kruha. V zvezi s tem so predlagali, naj podjet- je, ki upravlja pekarski .^i,. rat pripravi aa prihodnjo se- jo podrobnejšo dokumetacijo, iz katere bo razvidno, za kaj bodo porabili denar, pridob- ljen s podražitvijo kruha. PO TREH LETIH SPET REDNO GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA V ZAGORJU Letos štiri predstave - Vse kaže, da bodo naposled v tej sezoni prišli na svoj ra- čtm tudi ljubitelji gledaliških predstav. Teh je bilo včasih v Zagorju največ, saj so do- mače igralske družine dosega- le na tem področju zelo vid- ne rezultate, medtem ko so bila gostovanja osrednjih slo- venskih gledaliških hiš več kot prijetno dopolnilo tega dela kulturnoprosvetnega živ- ljenja občanov. Vzrok za to, da zadnjih nekaj let občani Zagorja niso imeli priložnosti pozdraviti v svoji sredini te ali one gledališčnike ni b'l samo v pomanjkanju denar- ja, marveč tudi v nepriprav- ljenosti nekaterih dejavnikov sof inansirati tovrstno kulturno dejavnost. Pogodba s celjskim gledali- ščem predvideva štiri pred- stave, in tsicer v novembru in decembru letos. Zagorjani bo- do najprej gledali Kreftove Celjanske grofe, torej stare znance, saj so bili na reper- toarju pred desetimi leti in poželi med ptibliko veliko priznanje. Kasneje se bosta zvrstili še drugi dve deli. Predvideno je namreč, da bi Trnjuljčico uprizorili dvakrat, popoldan in zvečer. Ker bo prireditev sovpadala s praz- novanjem dedka Mraza, bo še posebej zanimiva za za- gorsko mladež. Po krajšem obdobju bodo torej primani celjski gledali ščniki spet gostje zagorskega občinstva. Prav in umestno bi bilo, da bi bila to nova pn- ložnost za to, da se s tem znanim ansamblom navežejo tesnejši stiki. Zagorjani so namreč, kljub temu, da jih zadnja leta niso imeli priliko videti na svojem odru, živo spremljali njihov boj za ob- stanek in za boljše možnosti njihovega razvoja. Seveda pa ne bo odveč, če bi v Zagorju že zdaj razmiš- ljali, kako najti možnosti vsaj za nekaj gostovanj Ijubljanj- ske osrednje gledališke hiše, bodisi Drame ali Opere. Pri- merno bi bilo, če bi tovrstna prizadevanja podprli tudi za- gorski kolektivi, saj so vča- sih abonmajske predstave imele veliko privržencev iti ljubiteljev. -»• ZA ODPRAVO POSLEDIC PLAZU V HRASTNIKU Od kod denar? v tej reiirski uhčini s« že pred tremi leti ust:uiuvili posebno .stro- kovno komisijo za preut'cvanje vzrokov širjen.jji zemeljskih |>la- zov. Komisija je ob sorteiovi'nju priznanih slovenskih sreolos^v iz- delala program preventivnih ukre- pov na tem podrečju. ki so jih samo deloma uresničili. Vzrok za to je znan. Občina namreč nikoli ni rHZpola.t;ala s tolikšnimi vsota- mi denarja, da bi bila kos vsem zahtevam s teca področja. Kljub temu pa so na nedavni seji občinske skupščine, ko so preučili ukrep«' za sanacijo plazu, z diie 19. 9. 1968., med dru.çim, ugotovili, da so za re.çulacije po- tokov in nekattra druga dela s tega področja porabili skoraj 1 milijon 40Iarijana Orožna. Komite revirske konferen- ce ZK ,je potrdil tudi okvir- ni pro.gram, praznovanja 5Ü- letnice ustanovitve Komuni- stične partije .Tii.i;()slavi.je, kot .ga je izoblikoval koordinacij- ski odbor občinskih svetov zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij Sloveni.je v Revir- jih. Kot že omenjeno, je koordi- nacijski odbor občinskih sve- tov zveze kulturno prosvetnih organizaoi J že pred časom izo- blikoval okvirni program slav- ja ob 50-letnici ustanovitve KPJ. Predla.gal je, da naj bi začeli s slavjem marca 1969, končali pa ob mednarodnem delavskem prazmikti — 1. ma- ju. V vsaki revirski občini, v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi bodo pri- pravili lasten program praz- novanja, nekaj prireditev pa bodo pripravili skupaj. Uvod v slavje naj bi bil na- stop amaterskega gledališča delavsko prosvetnega društva Svoboda — Center v Trbov- ljah, v Hrastniku bi bil kon- cert moških pevskih zborov, ki bi naštu<|lral spored lavskih, partizanskih in bor- benih pesmi, v Zagorju Savi pva bi pripravili literar- ne večere, na katerih bi sO; delovali tudi znani predvojn| revolucionarji m prvoborci ter partizanski pesniki in PJ' satelji; pripravili pa bodo se razstavo del s socialno tema- tiko in z motivi iz narodno osvobodilne borbe. Poseben poudarek bodo ^ zasavskih rudarskih Revirja namenili vključitvi delovn:^ ljudi m mladine v slavje 50-letoici ustanovitve Koinuni' stične partije Ju.oro-lavile ^*' 7. nov. 19в8 KOMITEJA REVIRSKF. KONFERF-VCE ZKS V TRBOVLJAH I delitvi skupnega doliodlea . pía zadnji seji, bila je 1 •„litobra v Trbovljah, je ' r^ite Revirske konference ^ obravnaval problematiko ^eljevanja skupnega doho- di delovTiih organizacij in rtprave na praznovanje 50- 0Íce ustanovitve Zveze ko- ^„istov Jugoslavije, komisija za družbeno eko- ,^e odnose pri Revirski ^flferenci ZK je pripravila i sejo obširen pregled ob- j^enitev revirskega gospoda- ¿,-3 z družbenimi in drugimi i-,i:'nostmi. AAwiza dokaj j¿]-obno ocenjuje stanje go- jodarstva v Revirjih, s pri- Ijn pa jo bo mogoče upo- 0iti tudi pri nadaljnjem us- jerjanju gospodarstva. Iz dokaj obsežne analize ,] navedemo le dve oz. tri jotovitve: bistvena je, da jO od osnovnih načel gospo- агаке reforme, to je, da bi jžali obremmitve gospodar- ¡iva, da bi le-to dobilo potreb- I sredstva za modernizacijo foizvodnje, da bi bilo tudi ) mednarodnih tržiščih kon- aienčno, še nismo dosegli. )e!ež gospodarstva se v delit" družbenega bruto podukta jrej ne povečuje tako, kot ( bilo predvideno. Prevelika i med drugim, obremenitev jedstev za investicije, kar ver- tmo posredno vpliva na manjšano investicijsko deja- aast. Premajhen oz. ne.7.ado- r«i pa je tudi vpliv nepo- srednih proizvajalcev oz. de- ovnih organizîîcrj na določa- ;;e raznih obveznosti in ob- OTienitev. zlasti pa še na de- tako zbranega denarja. üomite Revirske konferenc ћеее komunisíov je s^klenil, k bo dal analizo, ki jo je prçravila komisija za druž- lieao—ekonomske odnose v javno razpravo, potem pa bo oblikoval konkretna stališča v zvezi s problemi, ki se pojav- ljajo pri delitvi skupnega do- hodka delovnih organizacij. Nekaj stališč pa je sprejel komite že na zadnji seji. Predvsem je soglašal z ute- meljenostjo zasnov gospodar- ske politike v letu 1969, ki jo predlaga republiški izvrš- ni svet in ki temelji na na- čelu, da povečanih potreb splošne potrošnje ni mogoče pokrivati na račun večjih ob- remenitev gospodarstva. Sre- dstva za splošno potrošnjo pa naj bi v prihodnje povečevali le skladno z rastjo družbe- nega proizvoda. Težnje po povečanju deleža zveze v delitvi skupnega do- hodka delovnih organizacij je treba vskladiti s sprejeto po- litiko decentralizacije in pou- darjeno vlogo nacionalnih in komunalnih skupnosti. Sklad- no s tem je treba v Revirjih hitreje uveljavljati načela sa- moupravnega združevanja sredstev, ki v pogojih raz- drobljenosti ne dajejo zado- voljivih ekonomskih učinkov. Po mnenju komiteja je treba čimprej spremeniti nekatere določbe, da bodo proizvajalci, ki sredstva UÄtvarjajo in ki jih potem zbira družba z raz- nimi predpisi in Kikoni, tu- di dejansko odločah o njiho- vi delitvi, kar zdaj ni slučaj. Pomembno je tudi stališče, po katerem naj bi občinske skupščine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi skupaj s samoupravnimi organi delov- nih organizacij pripravile pred'oge, po katerih bi po ukinitvi prispevka za Skopje združevali denar v solidnrno- stneni skladu za odpiranje novih delovnih me?t. -nk- Gradnja novega trgovskega paviljona, ki ga gradi zagorsko gradbeno podjetje za domače trgovsko podjetje »Potrošnja«, dobro napreduje. Računajo, da bodo objekt še letos izročili namenu. (Foto: nk) DELO UPRAVNEGA ODBORA ZA IZGRADNJO IN ADAPTACIJO ŠOLSKIH OBJEKTOV V TRBOVEI^SKI OBČINI Ze letos telovadnica GRADIJO JO PRI OSNOVNI ŠOLI »IVANA CANKARJA« Ф Po uspešno opravljenem refcrcndiunu je skupščina ob- čino Trbovlje letos spomladi ustanovila sklad za izgrad- njo in adaptacijo šolskih ob- jektov na območju občine Tr- bovlje. 1'pravni odbor sklada je kmalu po imenovanju spre- jel statut in finančni načrt skÌMÌA za let<» 19«8. Sprejeti finančni načrt predvideva, da se bo zbralo v skladu za izgradnjo in adaptacijo šolskih objektov v občini Trbovlje letos okrog 1,1.50.000 novih din sredstev, m sicer blizu 870.000 novih din združenih sredstev delov- nih organizacij ter skoraj 430.(X)Ü novih din prispevkov občanov. Izdatki sklada pa bi bili v tem letu naslednji: 700.000 novih din bodo pora- bili za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli Ivana Canka- rja v zgornjih Trbovljah. 8.two novih din pa za izdatke administracije in za bančne stroške. Do konca septembra so zbrali na žiro računu skla- da 460.003 novih din, ali 40 odstotkov vseh za letos pred- videnih sredstev; delovne or- ganizacije so vplačale komaj tretjino za letos predvidenih sredstev, občani pa že kar 56 odstotkov letošnjega kraje- vnega samoprispevka. Sklad je torej letos že pri- stopil k izvajanju 'sprejetega programa izgradnje in adap- tacije .šolskih objektov. S po- sloTOim zdniženjem RUDIS Trbovlje je bila sklenjena in- geiieerii^ pogodt)a za grad- njo telovadnice pri osnovni šoli Ivana Cankarja v zgor- njih Trbovaljah. Pogodba in tudi potek del zagotavljajo, da bo telovadnica zgrajena do konca leta in da bo že začela služiti namenu najpozneje fe- bruarja 1969. V teku pa so tudi že priprave za gradnjo nove osnovne šole. Sicer pa si bo upravni odbor sklada za izgradnjo in adaptacijo šolskih objektov v občini Tr- bovlje vseskozi prizadeval do- sledno upoštevati sprejeti program izgradnje, graditi kvalitetno, namensko in fun- kcionalno ter izvršiti prog- ram del čim hitreje. Poudariti pa je treba, da je uspešnost celotne akcije za izgradnjo m adaptacijo šol- skih objektov v Trbovaljah odvisna predvsem od priprav- ljenosti delovnih organizacij, da združujejo sredstva oz. da jih v skladu z dogovorom tudi vplačujejo v sklad. Od večjih delOTOih organizacij do slej .še niso podpisali pogod- bo v Zasav.skih premogovni- kih, kjer predlagajo spremem- bo pogojev, obi"eznost so po- ravnali, in v Mehaniki, kjer pa bodo pogodbo verjetno ' fKxipisali. Po podatkih, ki jih je po- sredoval upravni odbor skla- da doslej še niso podpisale pogodbe za vplačevanje pri- spevka v višini 0,8 odstotka od bruto aselDiiih dohodkov v sklad naslednje trboveljske delü\me organizacije: čevljar- stvo »Zaščita«, Foto, železniš- ka postaja. Tehnična srednja šola, Izpostava Komunalnega zavoda za socialno zavarova- nje Ljubljana, Javno pravo- branilstvo. Postaja Milice, Zdravsi,veni dom, krajevna skupnost Zasavje, podruaiica časopisnega podjet-ja »Delo« in oddelek za medobčinske, inšpekcijske službe Trbovlje. Več delovnih organizacij, kot Brivnica, Kmetijska zadruga. Občinsko sodišče, Javno tožil- stvo. Splošna bolnica in Iz- obraževalni center Strojne to- varne (ker ji znano financi- ranje šole), je sporočilo, da po.godb ne bo podpisalo. Gi- nmazija Trbovlje pa bo pK>d- pisala pogodbo takoj, ko bo znano financiranje šole. -N- - . KRATKO Prof. dr. ing. Milan Osredivar v Trbovljah Prejšnjo sredo se je mudi-1 v Trbovaljah na povabilo de- lavske univerze, občinskega sindikalnega sveta in občin- skega odbora Ljudske tehni- ke prof. dr. inž. Milan Osred- kar, direktor Nuklearnega in- stituta »Jožef Štefan« iz Ljub- ljane. V okviru prireditev ob mesecu tehnike je govoril Tr- boveljčanom o zinaristveno ra- zisikovalnem delu pri nas in _ v svetu. Razširjena seja konference ZK zasavskih premogovnikov v torek, 29. oktobra, je bi- la v Trbovljah rr»î.sirjena se- ja konference Zveze komimi- stov zasavskih premogovnikov, na kateri so obravnavali staJi- šča ZK do novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ker 'so ugotovili, da osnove za delitev osebnih dohodkov ustrezajo in da zagotavljajo uveljavitev načela nagrajeva- nja PO delu so sklenili, da bodo člani ZK v razpravah in Ob sprejemu podprli predlog novega pravilnika o delitvd osebnih dohodkov. Govorili pa so še o gospo- darjenju v Zasavskih premo- i govnikih ter o aktivnosti čla- nov in organizacij ZK v Za- : savskih premogovnikih v le- tošnjem letu, pri čemer pa je bilo slišati več kritičnih mnenj o dosedanjem delu članov, organizacij in aktivov Zveee kom-iinistov v okviru Zasav- skih premogovnikov. Mladini naposled odprli vrata Mladina Trbovelj bo že te dni dobila stalen prostor za zabavne prireditve, in sicer v delavskem domu. Od no- vembra naprej bodo vsako soboto zvečer v dela\^kem dooTu zabavne prireditve oe. plesi, zadnja predstava v ki- nematografih pa bo zato ob sobotah odpadla. Zabavnih prireditev za nkla- de ne bo v Trbovljah ie te- daj, ko bodo gostovali gleda- liški ansambli. Zaključno slavje ob 2ü-letnici STT v soboto, 26. oktobra, so v Trbovaljah sklenili slavje ob 2(l-let.nici Strojne tovarne. Do- poldan je bila slavTiostna se- ja delav.skega sveta, na kateri sta govorila predsednik de- lavskega sveta inž. Franc Su- hodolčan in glavni direktor inž. Rudi Babic. Popoldan so razdelili priz- nanja 85-članom delovnega ko- lektiva, ki delajo v tovarni vse od ustanovitve. Zvečer pa je bila v gledališki d\^rani delavskega doma priložnostna svečanost, na kateri je govo- ril o dosedanjih uspehih Stro- jne tovarne Trbovlje in o na- črtih za nadaljnji razvoj STT glavni direktor inž. Rudi Ba- bic, Pevci, godbeniki in reci- tatorji pa so izvedli krajši program. Temu je sledil tova- riški večer članov deloraega kolektiva Strojne tovarne Tr- bovlje. Fl uorograf iran je uspelo Končni rezultati letošnje fluo- 4r»fske akcije za zdaj še niso ■wi Doslej pa so odkrili ic 12 ^ih obolenj pljuč 1er 6 karcino- med 555 osebami, ki jili je IrcbH ponovno рг( .çlctlati, pa ' biio 'Љ takih, ki so jili že po- J^i na zdi-avljen.je na (.olnik. "wvljenja pa bi bilo potrebno 2 občanov. ■">litut za pljučne bolezni in ■^ikiilozo z (iolnika je med le- ^"jira množičnim rentgenskim 3»nj«Tii pljuč pregledal ll.m.i 'tiXif. se pravi, da je hilo na '^»niu več kot 90 "o vseh vab- mih. Večina tistih, ki na slika- jo niso prišli, je bila upravič<-no y^nih. le 4G občanov (ali ko- 'J II.«"., vseh vabljenih) »,d- . sotnosti ni upravičilo in bodo ,predlagani v uj.ravno kaznovanje. Za letošnjo flnoro.^rafsk« akcijo, ki je povsem uspela, je značilna dobra organizacija, za kar imajo zasluge zraven štaba za izvedbo akci.je šc aktivisti RK. Za one- mogle in bolnike je bil. na pri- mer, za.cotovljcn prevoz, prav ta- ko za občane iz najbolj oddalje- nih vasi (2upa, škofja riža. Za- M-šc itd.). .Akcija je veljala blizu У.000 novih din, del stroškov za propagando je prevzel tudi občin- ski odbor KK Trbovl.je. Klekti4i Ljubljana — poslovna enota Tr- bovlje pa je dovolila brezplačno uporabo električne energije in nu- dila tudi drugo pomoč. š USTANOVITVE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE V revirjih in SFRJ '"^ajo, da bodo pripravili v delovnih kolektivih pri- ■"^ostne proslave; za mladi- ^ srednjih šol bi marca in Jfila prihodnjega leta pri- '•*vili razgovore o vlogi in ^^enu Zveze komunistov Ju- ić|^Wije in njenem razvoju. ■Sanizirali pa bodo tudi več tribun in klubskih ve- za mladino iz delovnih ^^ktivov in za študente, na J^f-h bi obravnavali posa- obdobja iz razvoja Zve- o'^niunistov Jugoslavije. Pa Ij^ kinematografi v Trbov- ^^ Hrastniku in Zagorju v Savi naj bi se vključili wajsnovanje .50îetnice usta- novitve KPJ in to s preda- vanjem filmov s to tematiko. Slavje ob бО-letnici irstano- vitve Komunistične partije Ju- goslavije bi v zasavskih ru- darskih Revirjih sklenili na sam 1. maj 1969. Računajo, da bi takrat pripravili mno- žično zborovanje na enem od ->bmočij, ki so imeli vpliv na razvoj Komunistične partije v Revirjih, in to ali na Vrheh nad Trbovaljami, na Kalu ali na Mrzlici oziroma na Prvi- nah pod čenišeniško planino. Prihodnje prvomajsko slavje naj bi torej bila manifestaci- ja delovnih ljudi, borcev Ln mladine iz vseh t-reh revir- skih občin. Ob tej priložno- sti b; pripravili tudi izredno pester in kvaliteten program. Kot posebnost bi še posebej kazalo omeniti nastop združe" nih pevskih zborov, ki bi pr- vič izvajali pesmi o vlogi ko- hiun-stične patti je tn napred- nega delavskega gibanja v Re- virjih. Tako bi tudi skozi vo- kalno glasbo dali poudarek slavju ob 50-letnici ustanovit- ve KPJ. Sicer pa naj bi pri- reditev na dan 1. maja 1969 prikazala razvoj partije v Re- virjih, v Sloveniji in Jugosla- vi ji. -nk- Se premalo stano\anj za rudar je? Letos, v prvem polletju, so dodelili stanovanja 79 članom kolektiva Zasavskih premogo- vnikov, zamenjali pa so jih 30. Kljub temu pa je še ved- no blizu 700 prošenj za sta- novanja, od tega pa je sko- raj 400 prosilcev brez stano- vanj, blizu 300 pa jih prosi za zamenjavo. Prosilcev za sta novanja je v Hrastniku 65, v Trbovljah 546, v Zagorju ob Savi pa 80. Omeniti pa je treba, da prebiva več deset družin rudarjev, zaposlenih pri Zasavskih premogovnikih, v dotrajanih in neprimernih stanovanjih, ki komajda še služijo svojemu namenu in bo treba tudi za te člane ko- lektiva kaj kmalu zagotoviti nova stanovanja. V letošnjem in prihodnjem letu ho prišlo do stanovanj spet večje število članov tega največjega delovnega kolekti- va v Revirjih. Na zagorskem območju gradijo v Kisovcu .32-stanov an j ski blok za rud- nik Zagorje, zaradi poveča- nja samskega doma na Po- lju v Zagorju pa bo na vo- ljo nekaj prostorov za pre- ureditev v stanovanja v Ki- sovcu. v Trbovljah se bo še letos \'selilo v nova stanova- nja 12 rudarjev, v prihodnjem letu pa 15; pri tem pa je tre- ba upoštevati še preureditev prostorov rudarskega šolske- ga centra na Ribniku v sta- novanja. Na Dolu pri Hras- niku bos(ta v kratkem na vo- ljo sicer le 2 stanovanji, več pa jih bo v 53-stanovanjski zgradbi, ki jo bodo začeli graditi na Logu v Hrastniku. Pozabiti pa ob tem ne gre, da gradi večje število članov delovnega kolektiva zasavskih premogovnikov tudi lastne stanovanjske hiše. Letos so namenili za posojila za grad- njo zasebnih stanovanjskih hiš 470.000 novih din, sicer pa je v gradnii v Hrastniku 15, v Trbovljah 17, v Zagorju ob Savi pa 22 zasebnih stanova- njskih hiš. Tako tudi gradite- lji individualnih stanovanjskih hiš prispevajo svoje k reše- vanju stano\'anjske problema- tike. N- še vedno premalo rudarjev na letovanju v počitniških domovih Za- savskih premogovnikov na Rabu, v Crikvenici in na Par- tizanskem vrhu ter v drugih domovih, za katere priznajo regres, je letos letovalo 750 članov delovnega kolektiva Za savskih premogovnikov, ozi- roma le 15 odstotkov vseh za- poslenih. Največ dopusfcnikov je bilo na Rabu, manj v Cri- kvenici, le 8 članov delovne- ga kolektiva pa je preživelo dopust v počitniškem domu na Partizanskem vrhu. Sku- paj s člani kolektiva Zasav- skih premogovnikov je bilo na letovanju še 789 družin- skih članov. 7. nov. 1968 t fill llinilieil — llUKeiì Do konca prvega dela tek- movanja v zvezni rokometni ligi sta ostali samo še dve koli. Na žalost in veliko ra- zočaranje pa celjski ljubitelji rokometa svojili rokometa- šev do petega kola v spomla- danskem delu tekmovanja ne bomo več videli igrati na svo.jem terenu. Vzrok? Po tekmi z Za- grebom so nekateri neodgo- vorni »ljubitelji« rokometa, ki so bili nezadovoljni s so- jenjem sodnika, le-tega na- padli. Nekaj kamenčkov in udarec po hrbtu je bilo do- volj, da je sodnik vložil pri- javo zoper celjsko igrišče. Komisija .je odločila, da tri tekme Celjani ne bodo smeli igrati na svojem igrišču, tem- več bodo gostovali v Mari- boru. Tako so včeraj že igrali izven Celja z Borcem (Banja T.uka), spomladi pa bodo še z Dinamom (Pančevo) in beograjsko Crveno Zvezdo. To je vsekakor velik bendi- cap za rokometaše, saj bodo v odločilnih trenutkih naj- bolj potrebovali pomoč gle- dalcev. Sodnika sta po tekmi z Zagrebom odpeljala do sla- čilnioe športni delavec Škr- lec in kapetan ekipe Telič. Vprašanje je, kaj bi nekateri gledalci v obratnem primeru naredili, že ob komentarju tekme smo omenili, da na igrišču ni bilo niti enega mi- ličnika! Fantje niso za takšen raz- plet i>opolnoma nič krivi. Krivi so tisti, ki ne znajo prenesti poraza (pa naj bo še tako pristransko narejen!) in z napadom na sodnika preprečijo igranje rokometa v Celju. Koliko bodo celjski rokometaši s tem izgubili je seveda znano. Ne želimo stvari napihovati in dramati- zirati. Cire nam samo zato, da se podobni izpadi v bo- doče preprečijo. Tistim, ki motijo realne zaključke te- kem pa se v bodoče naj pre- pove dostop na igrišče. Od vsega tega bodo imeli koristi rokometaši, vodstvo kluba in tisti gledalci, ki jim gre za resničen športni užitek (ta je tudi ob porazu, kajti tek- ma .ie kl.jub temu lahko lepa in zanimiva!). Posnetka in tekst: T. VRABL Trenutno so celjski rokometaši na desetem mestu z osmimi točkami. Do konca prvega dela bodo odigrali še tekmo v Bjelovarju proti državnemu prvaku Parti- zanu. V prvi vrsti so od leve proti desni: Presinger, Orač in Levstik, za njimi stojijo Koren, N. Markovič, Krelj in Telič. Jijaki - športniki Celjska gimnazija ima veliko športno tradicijo. Mnogi znani športniki se radi spominjajo šolskih let, ko so pri urah telovadbe začeli športno kariero in se {x>tem na povabilo profesorja ali trenerja vključili v vrste AD Kladivar. športni dnevi so bili vedno tarča atletskih trener- jev, kajti v množici dijakov se je skoraj vedno skrival mnogo obetajoči atletski talent. Tudi sedanja generacija gimnazijcev nI brez bolj ali manj znanih športnikov. Vključeni so izven šole v različnih klubih in društvih. Kadar je potrebno, nastopajo za gimnazijo, drugače pa za svoje klube. Najštevilnejši so atleti, ki redno vadijo na stadionu Borisa Kidriča in so že kar ne- pogrešljivi člani mladinske in tndi članske^ ekipe. j Največ uspeha med vsemi ima dijaki-j nja ti-etjega letnika Darja Marolt. Nal državnem mladinskem prvenstvu v Varaž.| dinu je dosegla dve drugi mesti, v ekip>-j lîem državnem prvenstvu za mladinke v^ Osijeku pa je zmagala v teku na 80 m z ovirami. V odsotnosti Lubejeve je v Senr ti bila v isti disciplini prva in na 400 metro\' druga. V Osijeku je z odlično uvr- stitvijo presenetila tudi Tatjana Pavšer (dijakinja 1. letnika), ki je premagala celo državno prvakinjo Marico Nadj. Od dijakov, ki nastopajo v mladinski atletski vrsti so predvsem marljivi Andrej Peterka (državni prvak v skoku s palico), šprinterja Dušan Herman in Henrik Dvor- žak ter Dušan Ilovar. Tudi drugi imajo že dobre rezultate in čakajo »svoj dan«, da bodo prihodnje leto lahko častno zastopali celjski šport. Vodstvo AD Kladivar, ki je v vsej Jugo- slaviji poznano po velikem smisilu za vzgojo mladah atletov, ima pravilen odnos do dijakov-šporbnikov. Od slehernega namreč zahtevajo soliden učni uspeh in se zavedajo, da je šola prvi pogoj, ki ga mlad človek v svojem življenju mora iz- polniti. ŽRTVE PR0JÍE1A Podlegel V bolnišnici Pred dnevi je v celjski bolnišnici podlegel 48-letni MARTIN LIPOVŠEK zaradi poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči 15. oktobra v Šentvidu pri Grobelnem. Sedeli so na hlodih Na gozdni cesti v Primožu pri Ljubnem se je zgodila težja prometna nezreča, pri kateri je bila ena oseba mrtva, več jih je bilo pa po- škodovanih. Proti Ljubnemu je vozil s traktorjem in enoosno kiper prikolico 19-letni JOŽE TRBOVŠEK iz Okonine. Na prikolico so bila naloženi hlodi, na njeh pa je sedelo devet delavcev GLIN Nazar- je. Voznik je vozil z nepri- merno hitrostjo in ko je za- peljal v ostri levi ovinek v padcu, se je keson ртЧкоИсе odprl na desni strani, tako, da se je prikolica prevrnila. Hlodi so se zvalili po cesti, popadali pa so tudi delavci. Na kraju nesreče je zaradi težkih poškodb umrla 39-let- na MARIJA TOSTOVRŠNIK iz Ter; v bolnišnico so odpe Ijali 41-letnega MARTINA BRGLEZA iz Ljubnega in 33- letno ELIZABETO ZAMER- NIK iz Primoža. Lažje po- škodbe pa je dobilo pet de- lavcev. Voznik je pobegnil s kraja nesreče, vendar so ga prijeli štiri ure possneje v Velenju. Obstal v Savinji Po Partizanski cesti v Ce- lj ven.stvu v kegljanju za članice je nastopilo 50 tekmovalk ist treh republik. Proti pričakovanju je po- stala državna prvakinja Eva Lud- vig, članica Kovinarja v štorah. To je že sedmič, da je Slovenka postala državna prvakinja in pr- vič, da je to uspelo članici kluba, ki je v ožjem celjskem področju. T. V. Rokomet: PONOVNO GIMNAZIJA Mladinke srednjih šol so imele tekmovanje v rokometu. Nastopilo je sedem ekip, ponovno pa so bi- le najboljše predstavnice celjske gimnazije. Drugo mesto je osvojil Šolski center za blagovni promet pred ST.^, Pedagoško gimnazijo. Ekonomsko solo. Administrativno šolo in Kmetijskim izobraževalnim centrom. TELIĆ NA PETEM MESTU Med najboljšimi strelci v zvez- ni rokometni ligi je kapetan celj- ske ekipe Andrej Telič na odlič- nem petem mestu. V desetih tek- mah je do.segc! 51 golov. Za njim so priznani državni reprezentanti. kot dr. Karadža in Horvat, ki je letos nastopil tudi v reprezentanc« sveta proti Češkoslovaški. Drugi najboljši strplec Celja .je Niko M;i:l:'4 •<". ki .je trrn"tnf> na 20. dO Zl, mestu z iS danimi goli. Atletika URADNI ZAKLJUČEK SEZONE AD Kladivar je prejšnji teden tudi uradno zaključil letošnjo ze- lo uspešno sezono. Na zaključni svečanosti so se zbrali atleti, tre- nerji sodniki in vodstvo društva. Mlajšim atletom sta o vtisih i olimpijade pripovedovali Urban- čičeva in Lubejeva. Streljanje CELJE ZMAGALO V SEVNICI v počastitev občinskega prazni- ka v Sevnici je tamkajšnja strel- ska družina pripravila tekmovanje. Med ekipami je v streljanju z malokalibrsko puško zmagalo Ce- lje pred Zabokom in Hrastnikom, med posamezn'ki pa so bili naj- boljši Jeram. Jager in Tržan (vsi Celje). Nogomet: ZMAGA TKANINE v Slovenskih Konjicah .je bila odigrana pri.iatol.jska nogometna tekma med sindikahiinia ekipama Dravinjski dom Konjice in Tka- nino iz Celja. Slednja .je zmagala s 4:0. Gole sta dala I^azar in Gro- belnik. SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO ZA GIMNAZIJO Sedem ekip srednjih šol je na- stopilo na občinskem prvenstvu v iniiU-m nogometu. Zmagala .]»• ek'p;i (ihnnazi.je t.r<'d Tehnično srednjo šolo, áolskim industrij- skim in kovinarskim centrom Sto- re, Šolskim centrom za blagovni promet Pedagoško gimnazijo in Kmetijsko izobraževalnim centrom. PAPIRNIČAR PRED ŠTORAMI v osmem kolu celjskega nogo- metnega prvenstva so bili doseže- ni naslednji rezultati: Polzela:Boč 3:3, Vojnik:Sencvo 4:0, Štore:Ljub. no 4:0, Brežice:Soštanj 3:0, in Pa- plrničar:01imp 3:1. Preseneča zla- sti slab uspeh nekaterih ekip iz Celja in bližnje okolice, saj v po- sameznih srečanjih doživljajo nad- povprečno visoke poraze. Na lestvici vodi Papirničar (14 točk) pred Štorami (12), Vojni- kom in Brežicami (11), sledijo pa Senovo. Ljubno. Olimp, Polzela, Boč in Toa Domo zlomih tvojo voljo!« je pisalo z velikimi črkami na glavnih vhodnih vratih v taborišče, in napisno tablo je čvrsto držal v krempljih nem- ški orel s kljukastim križem na svojih prsih. Tod bomo zlomili tvojo voljo! — Z najrazličnejšimi metodami so nacisti uresničevali svojo pretnjo. Najgrozovi- tejše med njimi je bilo to, da si je jet- nik olajšal svojo vest ob sojetniku in mu razodel srce in skrivnosti v dobri veri, da govori prijatelju, sotrpinu, to- varišu v boju, pa je govoril zakletemu sovražniku sam od sebe, brez mučenja in pritiska. S tem je izdal tisto, zaradi česar je bil pripravljen prej žrtvovati svoje življenje. Višji inšpektor šestega urada sturm- fiihrer gospod Kersten in šef taborišč- nega gestapa sta prebirala poročila, ki so jih zbrali taboriščni agenti o izbra- nih zapornikih, šef gestapa je položil zajetno mapo pred Kerstena s pripom- . bo: »Tale je goden za odstrel, še prej ga bom izročil svojim ljudem. Morebiti se jim bo posrečilo izvleči iz njega, kar bodo mogli uporabiti kolegi na Bledu.« — Sturmführer je odprl ponujeno mapo. »Oho, preimer Capeccia! Samo tre- nutek, gospod obersturmführer!« — šef gestapa je brskal po ostalih papir- jih, v višjem inšpektorju pa je še nara- ščala nervoza, ko je prebiral dokument za dokumentom. Ko je prebral celotno gradivo, je vstal in se nekoliko spreho- dil po sobi, nato je obstal pred mizo nasproti šefa taboriščnega gestapa. »Prepričan sem, da smo našli tisto, zaradi česar sem prišel v taborišče, go- spod obersturmführer«. šefu je nagajiv nasmeh bušnil pre- ko strogega, mrkega obraza. »To naredimo pri nas vedno. Doslej še ni bilo primera, da bi se nam kdo izmuznil.« Višji inšpektor je pohvalno in odo- bravajoče prikimal. »Rekli ste, da boste tega Capacela izročili vašim ljudem? Na to imam ma- lenkostno pripombo. Jetnik je v naših rokah, torej ne more pobegniti. Preveč je dragocen za nas, da bi si z majhno napako zaprli poti do skrivnosti, ki jih ve. Izdelati morava temeljit načrt, ka- ko z njim ravnati.« Šef taboriščnega gestapa se je na- slonil nazaj na stol in odložil monokel. Začuden je pogledal inšpektorja pred seboj. »Kako menite načrt, gospod sturm- führer? Moji ljudje znajo ravnati z jet- niki. Z dragocenimi še celo. Kar ve, bo jetnik povedal, več pa nam ni potreb- no.« »Pozabljate, da gre za specialnega sovražnikovega agenta.« šef gestapa je vstal in stopil izza mize. »Mar menite, da je Capeccio eden izmed tistih petnajstih, ki jih išče vaš šesti urad?« Ni mogel prikriti zaniče- vanja, ki ga je občutil ob toliki abot- nosti ljudi šestega urada. "^; Prišla je nedelja. Paradižnik je kupil želez- '^'sko vozno karto za Ljubljano: - »Povratno?« je Pi'ašal prometnik. - »Ne!« je pomembno pou- "öfil Paradižnik. - Ni minila ura in Paradižnika ?^ srečamo na avtomobilskem sejmu in ni pre- ^•^'3 naslednja ura, ko ga že lahko opazujemo v lični limuzini, kako se pelje z lastnikom v bliž- njo gostilno. - Pustimo srečnega kupca in proda- jalca, da si v miru vsekata v roke in si oglejmo vozilo na parkirišču! Takole na kratko: ne fiat in ne opel, ne zelen in ne rdeč; po glasu motor- ja pa: ne dvotakten in ne štiritakten. Z eno be- sedo: kakšnih sedem generalnih! - Ko sta bivši in novi lastnik pošteno zalila kupčijo, sta se lo- čila. Paradižnik je na svoj zardeli nos nataknil zelene sončne naočnike, sedel za volan in po- nosno zapeljal po mestu ... DOLEñUSKitIST* TEDNIK* VESTNIK-- vsak četrtek 60.000 izvodovñ 13 Besedo im«: TONI Hercfeler Podražitev kave same po se- bi me še niti ni toliko priza- dela kot pa novica, da ima- mo v Jugoslaviji toliko časa, da popijemo v enem letu 19 tisoč.ton ali 1266 i>etnajstton- skih vagonov prave kave in da pri vsem tem tudi Sloven- ci že zelo pridno pomagamo ostalim nacijam srebati tur- ško in espresso. Veste koliko milijard skodelic kave je to!? No, pri zadnji podražitvi (povišanju davka, pri kilo- gramu pražene kave za 150 starih din!), so kajpak pri- šli najbolj na svoj račun go- stinci. Namesto da skodelico espressa podražijo za 1 stari dinar (iz kilograma zmlete prave kave skuhajo 166 sko- delic kave), so jo urezali kar za 10 S din navzgor- Prej je za primer v celjski »Evropi« veljala skodelica 70 S din, po novem velja 80 S din. Never- jetno, kako smo iznajdljivi, če je treba kje zaslužiti- In potlej se pritožujemo, če lju- dje skušajo tudi na svojo pest kak milijonček »prigospodari- ti«. Tistipi s križan temam i za Dan mrtvih to slednje očitno letos ni uspelo- 31. oktobra so jih prinesli na tržnico v Celje toliko, da bi lahko oki- tili z njimi grobove polovice Celjanov, če bi se dan pred praznikom mrtvih preselili na oni svet. Ker pa se to ni zgo- dilo, so bile na koncu krizan- teme petkrat cenejše, kot so njihovi lastniki kalkulirali. Sicer pa je z rožami včasih sploh križ- Prijatelj Franci je prejšnji teden v kmetijski apoteki Kmetij sitega kombi- nata Žalec v Celju kupil 15 čebulic tulipanov. Toda doma je lahko vsadil samo 10 če- bulic. V škrniclju je bilo na- mreč namesto 15 samo 13 če- bulic, a od teh 13 so bile 3 popolnoma piškave. Potlej se je Franci oglasil v kmetijski ap teki. da bi tulipanove če- bulice zamenjal- Dali so mu kar denar,, ker je čebulic ta čas zmanjkalo, glede tistih dveh, ki jih ni bilo v škrnic- lju, pa je poslovodja pomolil Franci j u 1 N dinar, češ pol rizika jaz, pol rizika bi, ki ni- si v štacuni prekontroliral prodajalca, koliko čebulic ti je naštel. Trgovec pa pol, si je mislil Franci. Sicer pa so itak bili tulipani za 10 do 20 S, <Ш1 djaMi kQt diTUfije. Še veÉio vrste pri okulistu Trboveljčani morajo dokaj dolgo čakati na preglede oči, da bi jim potem zdravnik predpi'sal očala. Zdravstveni dom si prizadeva, da bi pri- dobil za delo stalnega speci- alista — okulista, vendar so bila doslej ta prizadevanja za- man. Vprašanje pa je tudi, kako bi bilo, če bi dobili specialista, ker nimajo na vo- ljo potrebnega stanovanja. Spričo tega so se odločili, da bi bil okulist, ki prihaja v Trbovlje, dalj časa v me- stu in opravil več pregledov. Tako bi, kot pričakujejo, od- padla večmesečna čakanja na îîdravniske preglede oči. KOMENTAR NEDFT.ISKÏH ŠPORTNIH DOGOOKOV Malo športnih prireditev 2e dolgo nobena nedelja v Celju ni bila tako skromna s športnimi prireditvami, kot prav zadnja. Samo dvoje šport- nih tekmovanj je bilo na ce- ljskih igriščih, Nogorneraš: Kladivar- Celje so gostili eki- po Kopra, na igrišču pri Skalni kleti pa je bilo repub- liško pokalno prvenstvo v ho- keju na travi Nogometaši so zmagali z visokim rezultatom. Važno je predvsem to, da so osvojili obe točki, si popravili razli- ko med danimi in prejetimi goli, vedno pa še preseneča njihova slaba in mlačna igra v polju. Ekipa Kopra je sla- ba in zato nas dosežen rezul- tat ne sme zapeljati. Dejan- sko vrednost ekipe bomo vi- deli v nedeljo, ko bo v Celju nastopila ekipa Svobode iz Ljubljane. Le-ta je zadnjo ne- deljo na svojem igrišču pre- magala do sedaj vodečo Naf- to, na lestvici pa je samo za eno mesto pred Kladivar-c- Ije. Vsekakor se bodo dom^ čini morali pošteno potrucjj" ti, če bodo hoteli premag^ žilavega nasprotnika. Hokejisti na travi so pono^j no osvojili naslov republiéjj^j ga pokalnega prvaka. To zadnji pomembni uspeh ijf а4 ,4? zadevnih tantov, ki z uspehom nastopajo tudi v zvezni Drugače pa je bila zadnja^ nedelja povsem nerazburljjvj za celjske športnike. Rokortie. tasi bodo zaostalo tekmo г Borcem odigrali v sredo y Mariboru, košarkarji, odboj, kar j i in atleti pa so že koti. cali s tekmovanji. T. VRABL v Sport na kratko Nogomet: KL.'lDIVAIl-CELJE : KOPER 5:0 ; V devetem kolu so celjski nogometaši igrali na domačem igrišču proti ekipi Kopra. . Kljub povprečni igri, ki sta jo prikazali obe ekipi, smo vsaj z doseženim rezultatom lahko zadovoljni. Pet golov v mreži nasprotnika pa dokazu- je, da so celjski napadalci v nedeljo imeli »svoj« dan Ln so zadnje uvrščeno ekipo v slovenski nogometni ligi od- pravili kar s 5-0. Najboljši v celjski ekipi je bil Hribemik, ki je sam do- segel tri lepe gole, dva pa sta dala Ubavič in Ferme. Za Kladivar Celje so igrali: stan- car, cater, Kačičnik, Regner, Ferme, Letner, Hribemiik, Ubavič, Kuder, Lesar m Ној- ni)k. Kladivar-Celje je po deve- tem kolu na šestem mestu z devetimi točkami. Tudi v ne- deljo bodo igrali doma in to proti ljubljanski ekipi Svobo- da. VELENJE NA DRUGEM MESTU V vzhodni slovenski nogo- metni ligi §0 bili v zadnjem kolu doseženi nekateri prese- netljivi rezultati. Velenje je krepko premagalo Žalec (7:0) in se na lestvici povz- pelo na drugo mesto za ptuj. sko Dravo. Šmartno je pre- magalo mariborskega Brani, ka s 4 : 1, Steklar iz Rog, Sla- tine pa je na gostovanju v Racah proti Osankarici iztr- žil neodločen rezultat (2 : 2). Od vseh ekip s celjskega po- dročja so v tem kolu poka- zali najboljšo igro igralci Ve- lenja in šmartnega. Po devetem kolu je Vele- nje na drugem mestu (12 točk), Šmartno na četrtem (9), Steklar sedmem (8) in Žalec zadnjem — dvanajstem mestu (4). HOKEJ NA TRAVI CELJANI REPUBLIŠKI PRVAKI Na igrišču pri Skalni kleti je bilo letošnje republiško pokalno pr/enstvo v hokeju na travi. Nastopile so tri eki- pe. Zmagali so Celjani, ki so premagali oba nasprotnika (Li- povce z 1 : O in Tišino prav tako z 1:0). Strelec obeh za- detkov je bil Založnik. V bor- bi za tretje mesto so Lipov- ci premagali Tišino z 1: 0. Celjani bodo po osvojitvi najvišjega naslova v republiki nastopili v nadaljnjem tekmo- vanju. .AltiMSKA GOBA NAD CELJEM? Ne, to ne. Bilo bi pač prehudo. Za tovarni- škim plotom EMO in med nasipom ogorkov pred kemičnimi obrati Cinkarne se je vžgal ter. Za ter imajo ostanke, ki jih odstranijo iz generatorjev in so lahko vnetljivi. Zanimivo je, da »pride do požarov« te snovi vsaj vsako leto enkrat, potem ko se je spet nabere za en lep dimni kres, ki je naravnost grozljiv — pa tudi diši ne ravno, kar povzroča »veliko veselje« čistega zraka željnim občanom vzhodnega območja celjske okolice. Kot se spodobi so bili prvi na kraju dogodka poklicne čete, kar se pa tudi spodobi. Razen požgane trave in smradu, posledic ni. NEVSAKDANJA IGRA NARAVE. Kmetovalec FRANC KRULC iz Pečovja nad âtorami je poslal po živinozdravnika, ker so pri porodu krave nastopile котрИ' kacije. Veterinar BOJAN KOŽELJ je kmalu ugotovil, da je v tem primeru vpra- šanje dvojčkov, kar ni nobena redkost. Toda njegovo začudenje je bilo večje kmalu potem, ko je ugotovil, da gre v resnici za nenavadno igro narave, za tele z dvema glavama. Zaradi komplikacij pri porodu, je tele poginilo, kravo pa rešili. Tele je imelo dve normalno razviti glavi, ki sta bili v plečih zraščoni- Imelo pa je tudi dva repa. Na ta nevsakdanji primer nas je opozoril veterina^ CIRIL UMEK, veterinarski inšpektor celjske klavnice in nam povedal, da v vs^J svoji praksi še ni naletel na tak primer. rEDNIK - Uredništvo ln uprava Celje. Gregorčičeva 6, poStni predal lai. Urejuje uredniSla odbor Glavni orednui PONE 0KOK odgovora urednik BERN/mD ^^jJgiK časopis je ustanovu okrajni odboi SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«, »Na delo., »NaSe delo« (1945) tot .Celjski tednik. (1948-1950) oato kot .Savlnjsto T^tnlk, < i»:«^ 1954) m od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S I Januarjem 1966 so ga ostanovUe občine Celje, LaSko. Mozirje, Slovenske Konjice, Sentjm prt Celju Šmarje pil leisat ic | rEDNTK Izhaja ob oetrtklU. tzdaja; CP «DELO« - delovna enota »Inlormaclje - propaganda« Celje Tisk ln klišeji: CPjDEUJ* Rokoptsor ne vračamo (>п8 родатегпр si-e^^^^^ en nnr (60 starih dln> letna naroCnlna 30 oovlh (3000 starih) din. polletna 15 novih risoo starih) din, tujina 60 <6000> Tekoč: rai«,m sn? 1 I2fir rFi.F,Fo..i 23-69. maU oglas) tn naročnine 3105 ekonomska oropagranda 30 R.^ Radio СеИе 30