64 Redna sodišča, njih stvarna in kraj. pristojnost po gr. pr. post. Redna sodišča, njih stvarna in krajevna pristojnost po grajansko-pravdnem postopniku * Dr. Pajnič Edvard. § 1. Uvodne pripombe. V tej razpravi poskušamo na kratko primerjati določbe novega grajanskopravdnega postopnika, kolikor se tičejo sodišč in njih stvarne ter krajevne pristojnosti z dosedanjim pravnim stanjem pri nas. Avstrijska jurisdikcijska norma v besedilu po noveli z dne 1. junija 1914. se je po svoji uporabi in v poedinih določbah pri nas po prevratu že izdatno izpremenila. Tako je naravno, da opazujemo v prvih določbah novega zakonika o grajanskopravdn,em postopku (§§ 1. do 101. gr. p. p.) izdatno predrugačenje predpisov avstrijske jurisdikcijske norme.^ Zakonodajec se je moral ozirati na /e dovršeno ali predvideno bodoče izenačenje po mnogih zakonih zasebnopravne ali javnopravne narave, s katerim naj se izbriše dosedanje pestro stanje, ustvarjeno po šestih * Kratice: Z. o sodnem postopku v grajanskih pjavdah z dne 13. jul. 1929. Sil. Nov. 3. avg. 1929. št. 179/L,XXV: gr. p. p. Uvodni zakon za zakonik o sodnem po^stopku v grajiansikih pravdah z dne 9. jul. 1930. SI. Nov. 30. jiul. 1930. št. 171/LXV z novelama z dne 3. sept. 1931. (SI. Nov. 2Ci2/LXV) in z dne 27. decembra 1932. (SI. Nov. 3MCXIV): uv. z. Z. o izvršbi in zavarovanju z dne 9. junija 1939. SI. Nov. 33. julija 1930. št. 16o/LXII: izv. z. Z. o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. SI. Nov. 11. januairjai 1929. št. 9/irV: z. s. r. s. Z. o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929. SI. Nov. 25. januarja 1929. št. 20/X: z. u. x. s. Stečajni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven stečaja z dne 22. nov. 1929. SI. Nov. 1. dec. 1929. št. 282I/:CXV, Ur. 1. št. 255/33, steč. z. in z. pris. poriav. Z. o advokatih z dne 17. marca 1929. SI. Nov. 19. marca 1929., št. 65/XXVILI- z. advok. Avstrijski civilnopravdni red z dne 1. avgusta 1895. drž. z. 113 z novelo o razbremenitvi red. sodišč z dne 1. jun. 1914. drž. z. 118: av. c. pr. r. Avstrijski izvršilni red z dne 27. maja 1896. drž. z. 79 (z nov.): a v. izv. r. Avstrijska jurisdikcijska norma z dne 1. avg. 1895. drž. z. llil (z nov.): av. j. n. Uvodni zakon k av. c. pr. r., izv. r.. j. n.: Uv. z. k av.....Dtiipolniilo IM. k 4. izdaji Neumannovega komentarjiai k av. j. n. in c. pr. r. od profesorjev dr. Kreka in dr. Skerlja: Kre.«Sk. Komentar gradjanskog pamičkog po»tupka sa uvodnim zakonom: dr. Franjo Goršič 1933. Goršič kom. Ur. o poslovanju sodišč prve in druge sitopnje z dne 25. oktobra 1932. SI. Nov. 28/1. 1932, št. 20/Vn-58r po;;l. ur Redna sodišča, njih stvarna in Jcraj. pifetjoijr^^ p«? gr. pr. piost. 65 5 upravnopravnih p,o.dro.čjjh naše države. Ni pa bilo mogoče povsem prezreti posebnih gospodarskih, socijalnih in verskih različnosti v naši kraljevini.^ Prvi oddel.ek (§i§ 1. do 101. gr. p. p.) novega zakonika ne vsebuje določb, ki se tičejo sodstva in pristojnosti v nespornih stvareh,^ d^lje p,e predpisov o sodni pisarnici ter izvršilnih organih (§§ 16. — 18. av. j. n.), kar je pridržano posebnim zakonom, odnosno uredbi o poslovnem redu (čl. 49., odst. 2. Uv. z.). Je pa tukaj več določb, ki jih av. jurisdikcijska norma nima, ali pa so vsebovali te predpise drugi zakoni .(§§ 9., 19., 45. gr. p. p.). Podrobno bo mogoče opozarjati šele v teku te razprave na bistvene različnosti med predpisi, obveznimi doslej in predpisi, ki se bodo uporabljali po 1. aprilu 1933. (Prip: k § \.} ^ Tudi dfUigi ciiVilni .pravdni postopniki, zlasti niadža:r'ski z dne 8. ja,nua:rja 191.1. zak. čl. I. iz I. 1911. niso bili brez y,pljiva. 2 Različnosti glede isojenja bodo tudi še po 1. aprilu 1933. n. pr. v sbračnjih stvareh (čl. 6. Uv. z.), z^tem v nekaterih drugih ^vareh, o čemer govore zlaisti to čl. 14. .do il8. U,v. z. ^ I^o uveljave v načrtu izgotovljenega zakona .o nespornem postopku za vso državo ostanejo v veljavi predpisi av. j. n., ki fie -nanašajo na ta postoRek in prai\' .tako tm^i :§§ 50., ,t<|č. .4 ,m •5-, ,78. .ipiv. 4- n. .glede fidgj^ komuseih in fevdnih stvari, dokler .se ne .p.rc>glasi zakon o' likvidiranjn teh odnosajev. (Prim. -Goršič ko^m. -k čl. 2. uv. z. atr. 25. in :s'tr. 3i36. § 2. Sodišča in njih področje v grajanskih pravdnih stvareh Razločevati je med i^ednimi sodišči, h katerim prišite.va-mo sre&ka, okrožna in trgovinska sodišča, apelacij.ska sodišča ter kasacijsko sodišče, in izrednimi sodišči, o katerih govore posebni zakoni.^ Izredna sodišča so med drugimi obrtna sodišča,^ uprava za zaščito industrijske svojine,^ šeri-jatska,* duhovna sodišča,"^ invalidska ^sodišča," dalje vrsta •obligatornih in fakultativnih razsodišč (čl. 4., :toč. 20. in čl. 5. uv. z.). .Kar se ,tiče področja sodišč v grajanskih pravdnih stvareh, je treba to področje tudi ograničiti nasproti nespornemu in kazenskemu postopku, dalje proti odloče-vanju upravnih oblasti.^ Opozoriti je treba na to, da vsebujejo predpise o sodni oblasti rednih sodišč za območje vse jdržave posebno še zakoni o izvršbi in zavarovanju, st.ečajni z^kon in zakoni.o prisilni poravnavi izven stečaja. Določba čl. 4., toč. 16. uv. z. kaže še posebe na zakone, uredbe in naredbe, s.katerimi se izjemoma določa pristojnost rednih .civilnih sodišč. Po >z,a- 66 Redna sodišča, njih stvarna in kraj. pri: tojncst pc- or. pr. post. konih in uredbah, izdanih po prevratu za vso državo in po zakonih, bodisi že od prej veljavnih ali tudi na novo izdanih le za eno od šestih pravnih področij (čl. 14. do 18. uv. z.), so ustanovljene izjeme glede raznih sporov zasebnopravne narave v pristojnosti rednih sodišč in celo glede veljave | poedinih propisov grajanskega pravdnega postopnika. Za področje apelacijskih sodišč v Ljubljani in v Splitu je važno, da ostane tu v veljavi opominjevalni postopek (čl. 14., toč. 1. uv. z.).* Le v tem prvem oddelku vsebuje gr. p. p. predpise o pristojnosti glede bračnih sporov,* dasi je pridržano v večjem delu naše države ali bolje rečeno, glede večjega dela prebivalcev sojenje v teh sporih izrednim sodiščem," (Ppip. k § 2.) 1 Uv. z. čl. 4. do 7. Glej Rre.^Sk. str. 49. in Goršič. kom. prip. k § 1. str. 164 — 182. 3 §§ 434., odst. 3. in 428. z. z dne 5. novembra 1931. SI. Nov. 9. nov. 1931. št. 262/LXXXI in av. z. z dne 27. sept. 1896. drž. z. 218. (51. 4., teč. 18. uv. z.). =• Z. z dne 17. dec. 1922. odn. 27. aprila 1938. SI. Nov. 22. št. 69/IX 'in 38. št. lil6i/XXXIX: § 153. v nasprotju s § 147. 4 Z. z dne 10. maroa 1929. Sil. Nov. 38. marca 1929. št. 75/XXIX. Goršič kom. k § 48. gr. p. p. str. 337. nasl. ^5 Z. o usitavi s.rbske praivosl. cerkve zi dne 16. januarja 1931. S. Nov. 34. nov. 1931. št. 275/LXXXVI. Glede obveznosti sodb duhovnih sodišč o veljavnosti braka prim. Goršič kom. str. 169. spodaj. " Invalidski zakon z dne 4. junija 1929. SI. Nov. 13. join. 1929. št. 161/LXVI. GoTŠič kom. k § 1. C. pr. t. .str. 182 194 (III), .'>tr. 194 —. 202 (IV), str. 202 dalje (V). Tudi v področju apelacijskega sodišča v Novem Sadu ostanejo v veljavi .po čl. 16. uv. z. predpisi §§ 588. do 605. madj. civilprav. postopnika z. č. I iz 1911 o tam tirejenem opomin j evalnem positopku. CI. 6. uv. z. pooblašča mnmistira pmavde, da izda posebno uredbo o sodnem postopku v teh sporih. Prvotni načrt graj. pravnega postops nika je v §§ 696. do 713. vseboval izčrpne predpise o postopku v bračnih stvareh. Sicer se tiče postopka o bračnih sporih § 128., odst. 2. gr. p. p. O sodnikih in sodiščih prim. še Goršič kom. str. 142 — 1.58. § 3. Sodišča prve stopnje, področje in način izvrševanja sodne oblasti. Na prvi stopnji poslujejo sreska sodišča, okrožna in trgovinska sodišča, kolikor ni v posebnih zakonitih določbah odrejeno kaj drugega.^ 1. Sreska sodišča odločujejo kot sodišča prve stopnje o vseh grajanskih pravdnih sporih, kolikor so zanje stvarno Redna sodišča, njih stvarna in kraj. pristcjniost po gr. pr. post. 67 5* pristojna, in sicer tudi o trgovinskih, pomorskih in rudniških stvareh.'"* V teh pogledih je področje sreskih sodišč glede na spremenjene določbe v stvarni pristojnosti izdatno razširjeno. Sreska sodišča delujejo nadalje redoma kot izvršilna sodišča po določbah zakona o izvršbi in utegnejo odločevati kot taka tudi o sporih v teku izvršbe.^ Dalje izdajajo sreska sodišča plačilne naloge v meničnih in čekovnih stvareh do vrednosti 12.000 Din, plačilna povelja v opominjevalnem postopku' in rešujejo odpovedi zakupnih ter najemnih pogodb. Druge primere poslovanja sreskih sodišč v teku in pred početkom grajanskih pravnih sporov ali glede nanje-omenjajo še posebne določbe §§ 480., odst. 3. in 529. gr. p. p.; dalje § 337., odst. 2. izv. z. Važno in dokaj obširno je izvrševanje sodne oblasti po sreskih sodiščih kot odrejenih ali zaprošenih sodiščih (pravna pomoč §§ 34. do 38. gr. p. p.). Predpisi o pravni pomoči med sodišči (§§ 3., 105. z. u. r. s.) ne izpreminjajo bistveno sedanjega pravnega stanja. Opozoriti je treba predvsem še na dolžnost posebno sreskih sodišč, da nudijo pravno pomoč raznim izrednim sodiščem, n. pr. obrtnim sodiščem, razsodiščem ter oblastvom po posebnih predpisih,^ kolikor je zaprošeno sodišče za to pravno pomoč pristojno in je zaprošeno sodno dejanje dopustno po zakonu (čl. 22. uv. z.). V vseh gorenjih primerih izvršuje pri sreskih sodiščih sodno oblast sodnik poedinec (§ 6. z. u. r. s.). O vsakoletni razdelitvi dela med sodnike poedince sreskega sodišča, dalje o zamenjavi oviranega sodnika poedinca govore določbe zakona o ureditvi rednih sodišč (§§ 9. in nasl.)." 2. Okrožna in trgovinska sodišča delujejo kot prvostopna sodišča v vseh grajanskih pravnih sporih, ki ne spadajo pred sreska sodišča. Prvostopno rudniško sodstvo vrše okrožna sodišča na sedežu apelacijskih sodišč za vse področje dotičnega apelacijskega sodišča, v pomorskih stvareh pa okrožna sodišča na Sušaku, v Splitu in v Dubrovniku (§§ 15., odst. 1. in 29. z. u. r. s.). Posebna trgovinska sodišča bodo v Beogradu in v Zagrebu (§ 27. z. u. r. s.). Za ostala področja države vrše trgovinsko sodno oblast okrožna kot trgovinska sodišča (§ 14., odst. 2. z. u. r. s.). A. Pri okrožnih in trgovinskih sodiščih izvršujejo sodno oblast senati treh sodnikov," in sicer v imovinskih sporih tedaj, kjer ne nastopa sodnik poedinec. Ti senati kot trgovinski in rudniški odločujejo v trgovinskih in pomorskih ali v rudniških stvareh (§§ 14., 15., 27. do 30. z. u. r. s.), a v teh primerih nastopa namesto enega poklicnega sodnika €8 -Rcriiiia sodišča, aijth stvarna in kraj. pristejnost po gr. pr. post. Častni sodnik iz kroga trgovcev ali.iz kroga brodarskih ter rudniških veščakov.*^ Za razprave, ki bi utegnile dlje trajati, se privzemajo po •eden ali po več dopolnilnih sodnikov, ki prisostvujejo razpravi v to svrho, da nastopijo med razpravljanjem na mesta naključno zadržanih sodnikov. Poseben primer dopolnilnega ¦sodnika imata v mislih §§ 58. in 59. gr. p. p., ki govorita o primeru prigovora zoper pristojnost rednega ali pa poseb- 'n,ega trgovinskega, pomorskega ali rudniškega senata, o -čemer se odloči šele po končani razpravi. 'B. Sodnik okrožnega ali trgovinskega sodišča posluje ••-kot sodnik poedinec po predpisih, veljavnih za pfostopek pred zbornimi sodišči v vseh imovinskopravnih stvareh, kjer vrednost pravdnega predmeta ne presega 30.000 Din. To velja tudi tedaj, kadar se skrči do pričetka ustne sporne razprave vrednost spornega predmeta na ta znesek ali pod 'ta znesek. Če se je pa po pričetku ustne razprave razširila vrednost spornega predmeta nad znesek 30.000 Din, ostane sodnik poedinec pristojen tudi za razširjeni zahtevek." če se po vloženi tožbi, a šele po prvem naroku pred uStno razpravo razširi (v pripravljalnem spisu) tožbeni zahtevek, ni izvesti ustne sporne razprave pred senatom. Razširjenje V pripravljalnem spisu nima ob sebi pomena, če se pri sporni ustni razpravi ustno ne objavi. Pravdne stranke •se smejo zediniti, da razpravlja in sodi tudi v sporu z vred- mostjo pravdnega predmeta nad 30.000 Din sodnik poedi-Hec.^" Če pismeni sporazum v tem primeru ni že priložen tožbi, a če vkljub temu nastopi sodnik poedinec sicer neupravičeno, pa se poda toženec v razpravljanje, ne da bi ugovarjal sestavi -sodišča, razpravlja in sodi nato sodnik poedinec." Sodnik poedinec zbornega sodišča prve stopnje nastopa neglede na vrednost pravdnega predmeta v pravdah, omenjenih v §§ 91. in 92. gr.p..p.,^\dalje-v sporih, navedenih v § 75. gr. p. p., dasi bi jih izven teh primerov moral reševati ¦sreski .sodnik. Glede sporov po §§ 75. in 92. gr. p. p. pravi .čl. 23. uv. z., da se vobče rešujejo po predpisih, ki veljajo za postopek pred zbornimi sodišči prve stopnje in-to tudi takrat, kadar bi sicer spadali v pristojnost sreskega sodišča. 'Le za pretresanje in reševanje bagatelnih stvari so odločilni predpisi §§ 543. do 554. gr. p. p.).^'' Le en sodnik deluje kot sodnik poedinec ne glede na vrednost ali kakovost stvari pri prvem naroku (§ 334. gr. p. p.) ter razpravlja in odloči o prigovorih in incidenčnih Rtdna sodišča j njih stvarna in kraj. pristojnost po gf,- prt pisst. 69^ Vprašanjih; ki so se pojavih na prvem naroku aH v z^vezi^z^ njim. Sodnik poedinec kot tak aU kot v to poverjeni član; senata trgovinskega sodišča rešuje samostojno predloge na izdajo plačilnih nalogov po predpisih mandatnega, meničnega-ali čekovnega postopka (§5., odst. IV. gr. p. p.), seveda le v primerih nad 12.000 Din upoštevne vrednosti. Poedine sodne posle vršita sama zase predsednik zbornega sodišča prve stopnje ali pa predsednik onega, senata, ki mu pripada dotična stvar (§ 32. gr. p. p.). Senat sme poveriti poedine sodne posle v pravni stvari enemu svojihičlar nov kot odrejenemu sodniku.^* Glede predpisov o tem, da poveri senat sodne posle odrejenemu sodniku izv.en ustne razprave v postopku pred zbornimi sodišči 33. gr. p. p,): po gr. p. p. napram prejšnjemu stanju skoraj ni izprememb.^*' 3. Apel&cijska sodišča tudi v območju, kjer je dtoslej veljal avst. civilni pravdni red, ne bodo več poslovala kofc sodišča prve stopnje v sindikatnih sporih.^" Le izjemno, utegnejo nastopati, in sicer ne le apelacijsko, temveč tudi kasacijsko sodišče kot sodišča prve stopnje v sporih zbog^ ničnosti in na' tožbe za obnovo (§ 626. gr. p. p.). (Prip: k. § ^ Le izjemno poslujejo apelacijska in kasacijska sodišča kot sodišča-, prve stopnje, o čemer bo govor še kasneje. 2- §§-541. in 581. gr. p. p. Glej tudi §§ 15., toč. 1. in 29. z. u. r. .s. 3 §§-, 21., 34., 35., 36., 195., 212:, odst. 2. itd. izv. z. ¦* Do vrednosti 6250 Din: čl. 14., toč. 1. uv. z., a la v področjih apelar-Hiijskih sodišč v Ljiubljani in v Splitu. Izjemno utegne tu poslovati sodnik poedinec okrožnega sodišča: § 75. gr. p: p. in čl: 23. uv. z. * N. pr. po § :84. z. o zaščiti' industrijske svojine (glej prip: št. 3. k § 2. zgo-ra-j-). ^ Sodnijski pomočniki (piripravniki, pristavi in sekretarji) smejo--nadomeščati- le- v izjemnih primerih (v pnawii: pomoči) sodnika poedinca. (§§< 66; do 68. z. u. r. s.) Vsakoletna razdelitev dela, sestava senatov vobče in piosebej za -sodno počiitnice: §§ 9., 19; in 20. z. u. r. s. * §§' 73. —• 77. z: u. r; s. Za primer, da hoče toaitelj sifcva>r v vjed-¦noflti' nad 3O;O0O- Din »praviti pred trgovinski, (pomopski) ali rudniški ~senat, mona ž« v tožbi- izrecno poudariti, da vlaga tožbo piri okrožnem kot trgovinskem, pomorskem, rudarskem scddšču (§r32ll., odst. 3. gr. p. p.). ® Bte-3edilo §§ 47., I., 48-. gr. p. p. ima v mislih- zgolj senate zbo«nilfc so'disič in tukaj niti ni citiran § 6. gr: p*, pi, navzlic temu spadajo v §§ 47. 1 in 4ši gr. p. p. omenjeni ispori ipred sodnika poedinca okirožnega- aH' trgovinskega iodišča, če gre zia vrednosti od 12.000 do 30.000 Din. Nekaj: podobnega utegne veljaitii tudi glede sporov, ki se vlagajo po § 3. zak. Z: 70 Redn.a sodišča, njih stvarna in kraj. pristojnost po gr. pr. post. dne 5. marca 1869. drž. z. 27. (čl. 14., toč. 2. uv. z.) Goršič kam. k čl. 14,. toč. 2. uv. z. in k §§ 47. ter 48. gr. p. p. Verona^Ziuglia kom.: Prip. 2. k § 6. gr. p. p. 1" Glede kumulacije več tožba — zahtevkov — in vpliva posamičnih ali skupne vrednosti na sestavo sodišča bo govor še kesneje. Tak ugovor je prav za prav le ugovor zoper neko prorcgabilno stvarno pristojnost, le da tu ne veljia glede vložitve atrogo pravilo § 335. gr. p. p., temveč zadošča ugovarjanje takoj ob pričetku ustne razprave, a pred početkom razpravljanja o sitvari. 12 Tožbe, ki pomenijo glavno intervencijo in tožbe zastopnikov na plačilo stroškov ali nagrade (§§ 117. gr. p. p. in 29., 32. z. advok.). 1^ V teh siporih ni potreba, da bi bile stranke zastopane po advokatih. Sodnik poedinec sme izdajati v teh sporih tudi plačilna povelja v opominjevalnem postopku (čl. 14., toč. 1. uv. z.). (§ 128 gr. p. p. — G. kom. str. 442.) ^* § 26. z. u. r. s. in § 32. gr. p. p. Posamezne primere po gr. p. p., fcj gredo sem, navaja Goršič kom. k §§ 5. in 6. ter k 32., 36. gr. p. p. str. 274., 306. 1^ O odrejenem sreskem sodniku je bil že zgoraj govor. Glej tudi §§ 22., 68., 87. z. u. r. s. o tem, da se utegnejo v posebnih primerih funk-cij-e odrejenega sodnika po-veriti tudi pomožnim sodnikom in celo' članom sodne pisarnice. Glede odločb odrejenih sodnikov in njih preizkusa: § 610. gr. p. p. (§ 516. av. c. pr. iT.). " Av. z dne 15. junija 1872. drž. z. 112. je razveljavljen po čl. 2. luv. z. Manjkajo predpisi o sindikatnem postopku §§ 600. do 602. av. c. pr. r., glej tudi čl. 25. z. s. t. s. v obliki po čl. 47. uv. z. ter §§ 46., toč. 4. in 76. gr. p. p. § 4. Sodišča druge stopnje in liasacijslio sodišče. Sodišča druge stopnje, ki odločajo o pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč prve stopnje, so okrožna in apelacijska sodišča. 1. Okrožna sodišča odločajo o prizivih in rekurzih zoper odločbe sreskih sodišč v običnih senatih treh sodnikov. Tudi tukaj nastopajo trgovinski, pomorski (§ 29. z. u. r. s.) ali rudniški (§ 13., odst. 1. z. u. r. s.) senati, kadar je odločilo sresko sodišče v izvrševanju trgovinske ali pomorske, odnosno rudniške sodne oblasti.^ Kjer je poleg okrožnega sodišča posebno trgovinsko sodišče,^ nastopa to kot sodišče druge stopnje v postopku o pravnih sredstvih zoper odločbe sreskega sodišča v pravkar omenjenih pravnih stvareh. 2. Apelacijska sodišča kot sodišča druge stopnje odločajo o pravnih sredstvih zoper odločbe okrožnih in tr^vin-skih sodišč kot sodišč prve stopnje. Pri apelacijskih sodiščih posluje v grajansko pravnih stvareh senat petih sodnikov. Redna sodišča, rajih stvarna in kraj. pristojnost po gr. pv. post. 71 a kadar gre za sodbe ali druge odločbe sodišč prve stopnje, ki jih je tamkaj izrekel sodnik poedinec, nastopajo senati treh sodnikov (§§ 34., 36., 37. in 9., 20. z. u. r. s.). Apelacijsko sodišče odloča o nesoglasjih med zaprošenim in prosečim sodiščem v stvareh vzajemne pravne pomoči (§ 38. gr. p. p.). Apelacijsko sodišče vrši tudi še druge važne naloge v stvareh nadzora ter sodne uprave.^ Kasacijsko sodišče odločuje v raznih vprašanjih glede pravnih sredstev zoper odločbe, ki jih izreko na drugi stopnji v grajansko pravnih stvareh okrožna ali pa apelacijska sodišča. Vrši pa sodno oblast kasacijsko sodišče redoma v senatih petih sodnikov, od katerih eden predseduje. Velja povedati že na tem mestu, da ni dopustna revizija na kasacijsko sodišče zoper sodbo prizivnega sodišča, s katero je bila potrjena sodba prvostopnega sodišča, to pa le tedaj, če ne presega vrednost spornega predmeta, o katerem je odločilo prizivno sodišče, 5000 Din.'' Odločbe prizivnih sodišč v bagatelnih stvareh ni moči dalje pobijati. Kasacijsko sodišče odločuje v raznih vprašanjih glede pristojnosti sodišč, kjer ima pravico do delegacije ter rešuje tudi kompetenčne spore med sodišči,'' o čemer bo še govor. V § 9. gr. p. p.' so našteti primeri, kjer apelacijsko in kasacijsko sodišče odločata izven senata po sporazumu referenta s predsednikom senata. Kjer je bilo apelacijsko sodišče izjemoma sodišče prve stopnje (§ 626. gr. p. p.), tamkaj nastopa kasacijsko sodišče kot sodišče druge stopnie.* (Prip. k § 4.) 1 Sestava trgo^vinskih in irudniških- senatov glej zgoraj § 3 te razprave. Odločbe »reških sodišč morajo imeti v teh primerih dodatek po § 541 gr. p. p. (§ 5S1 gr. p. p.) 2 V Beogradu in v Zagrebu: § 27 z. u. r. s. ^ Goršič kom. k § 7 gr. p'. p. str. 277, 278, (čl. 9. in 28. z. s. t. s.; § 13. z. advok.) Z. o- sedežih ap. sod. z dne 24. dec. 1932. SI. Nov. 28. dec. 1932 št. 302/iCXHI. " Cl. 46. uv. z. i(čl. IX. k av. j. n. Kre-Sk. s;r. 34.), § 103 z. u. r. s. ^ Po § 596 odst. 4. gr. p. p. je sicer tudi v nekaterih teh stvari do-pu:tna .revizija. Glede revizijskih rekurzov velja § 613 gr. p. p. « §§ 25, 27, 28. 40 odst. 2. 42, 64 z. stav. gr. p. p. in §§ 48 cdst. 1 ter 104 z. u. r. s. Glej tudi § 2 toč. 2. nov. z dne 27. dec. 19.32. k. uv. z. Avstr. zak. z dne 24. febr. 1907. drž. z. št. 41. ^ Izven področja po gr. p. p. posluje kas. sodišče kot di^-ciplinsko sodišče po čl. 28 odst. 2. in 37. z. s. t. s. 72 Redna sodišča, rijih stvarna in kraj. pristojnost po gt. pr. post. § 5. Odločanje v senatih. Odločanje v senatih se izvršuje redoma v nejavnih sejah, kjer sledi posvetovanju glasovanje (§§ 10 do 13 gr. p. p.^ Ce ni treba poprejšnjega posvetovanja, se vrši odločanje z glasovanjem tudi (na tiho) kar med javnim zasedanjem, seveda obično le tedaj, če soglašajo vsi člani senata.^ Po stopnji mlajši sodniki glasujejo pred starejšimi in končno odda svoj glas predsednik. Ta predpis ima svoj pomen tedaj, če posluje eden senatnih članov kot poročevalec, le glede glasovanja v senatih petorice. Poročevalec namreč odda svoj glas pred vsemi.'' Častni sodniki glasujejo takoj za poročevalcem, kjer pa poročevalca ni, pred drugimi sodniki. Če se razdele glasovi na dvoje ali več mnenj, kadar gre za odločitve o vsotah ali količinah,' se postopa na slieen način, kakot sttio postopali pri nas doslej. Posamezni član senata je vezan na svoj oddani glas šele tedaj, ko je ugotovil predsednik senata posledek glasovanja, sme pa še odstopiti po tem trenutku od svojega vota, ako na to pristane večina senata. (§ 512 gr. p. p.). (P r i p. k § 5.) 1 To so zgolj okvirni predpi-:i za primere po §§ 5, 7, 8, gr. p. p. iz treh ali petih sodnikov sestavljenih senatov. O senatih z vec člani govore §§ M, 37, 38, 51 z. u. r. s. Podrobna obfazložba je pridržana no-vemil pcclovniku. §§ 116 do 122 iti 381 posl. v,r. 2 Načelo neposiedno-ati v nejavnih sejah je poudžrjeno V §§ 508, 571 toč. 2, piai tudi v §§ 58, 59 gr. p. p. 3 Poročevalec: §§ 350 (345, 346), 509, 511, 567. 580, 607. gr. p. p. ¦* Prirh. § 12. av. j. n., toda §§ 77, 78 našega baz. post. § 6. Izključitev in odklonitev sodnikdv. 1. Nove določbe v §§ 15 do 23 gr. p. p. (§§19—27 av. j. n.) se razločujejo v marsičem od dosedanjih, zlasti že v zakonito določenih primerih izključitve, ki so našteti v 15 toč. i do 8. gr. p. p. Pri tem je treba opozoriti, da so vobče razlogi za izključitev sodnikov širji kakor dosedanji. Po § 15 toč. 5. gr. p. p. je sodnik izključen v stvareh, v katerih je ena stranka sodniku krstni boter ali če je sodnik krstni boter otrokom pravdne stranke ali če je to razmei-je med (Stranko in sodnikovim otrokom. Iz tega bi sledilo, da ni izključen sodnik, ki je krstni boter stranke.Izključen je dalje ne le oni sodnik nižjega sodišča ali razsodišča, ki je tamkaj izrekel odločbo, marveč tudi vsak, ki je sicer oddal v isti sporni stvari že svoje mnenje (§ 15 toč. 7. gr. p. p.) Redna sodišča, njih stvarna in kra^j. pristojnost po gr. pr. pttst. 73 Ne zadošča pa, da je pravno mnenje bilo oddano v drugem;-•četudi povsem sličnem^ primeru. Kadar pa je- višje sodišče' razveljavilo odločbo in vrnilo stvar spodnji .s-topnji v ponovno razpravo in presojo, srtiejo prav isti sodniki, ki so izrekli poslej razveljavljeno odločbo, zopet razpravljati in soditi.'' Izključen je še vsak sodnik v stvareh, V katerih je pravdni pooblaščenec oseba; s katero je sodnik v krvnem sorodstvu v premi črti do kateregakoli kolena ali v sva-štvu do drugega kolena. Sodnik pa ni izključen, čeprav je nastopal v isti stvari kot priča (§ 451 odst. 1. gr p. p.). Taka -okolnbst pa utegne utemeljevati odklonitev. Sodnik mora naznaniti starejšini .sodišča razlog, ki ga izključuje v dotični stVari od sodnijskega poslovanja iri zahtevati nadomestitev z drugim sodnikom, čeprav ga stranka ne bi hotela niti odkloniti. Prav tako mora ravnati starejšina .sodišča, ki obvesti o tem svojega namestnika ali pa starej-šino neposredno višjega sodišča.^ Mogoče se razlog o izključitvi utrdi šele med ustno razpravo na' prvi stopnji. Tedaj je na novo razpravljati po zameni izključenega sodnika po § 508 odst. 2. gr. p. p.* 2. Odklonitev (§§ 17 do 23 gr. p. p.) sodišča ali sodnika ih cel postopek, kakor se razvije po stavljenem odklonil-riein predlogu, sta urejena bistveno kakor doslej. Odločitev o takem predlogu pa sploh ni potrebna, ako postavi namestnika kar starejšina na izjavo in na priznanje dot;ičnega' odklonjenega sodnika o resničnem obstoju uveljavljenega razloga zia odklonitev. Če se pa uveri odklonjeni sodnik o nameri, da se zavlačuje posfopek ali da se naj ovrže stalni razpored- poslov, tedaj zavrne kar sam odklonitev in še obsodi dotičnega predlagatelja- ria dienarnO kaz:en (§ 268' gr. P- P-) 3. Predpisi o izključitvi iii o odklonitvi se nanašajo, kakor doslej, tudi ria zapisnikarje in na osebje sodne pi-sarriice. O odklonitvi izvedencev govore §§ 451, 452 gr. p. p. Po § 27 gr. p. p. odredi višje sodišče na naznanilo sodišča, zadržanega i'z razlogov §§ 15"; 17 gr. p: p., katero so--dišče naj nastopi v dbtičiii stvari."' (Prip. k §6-.) 1 Pač pa je moči tega sodnika odkloniti. 2 Pri postavitvah v prejšnjit stah, obnovitvi spora ali V pfavdi na tožbo radi ničnosti veljajo v obče lista načela, pač pa- je izrečena tukaj: izjerira po § 637 cdst. 2. gr. p. p. (§§ 6^ toč. 1. in 624' toč. 3' gr. p- P-)- ' Te predpise vsebuje av. z. o organizaciji sodišč (§- 22). Postopek, v katerem deluje izključeni s-adnik, je ničen (§ 571 toč. 1. gr. p. p:). 74 Redna sodišča, njih stvarna in kraj. pristojmost po gr. pr. pust. Na to ničnost mora sodišče uradoma gledati do pravnomočnosti S'C'dbe^ a se utegne sodba še potem pobijati z ničnostno tožbo (§ 623 toč. 1. gr. p. p.), čeprav je opustila stranka v tem pogledu na prvi stopnji vsak ugovor. §§ 183, 184 odst. 1. i,n 2. (107 odst. 3.) posA. ur. * Na moTda že izrečene vmesne ali delne sodbe je pa tudi še kasneje sodišče vezano (§ 512 gr. p. p.) in postanejo piravnomočne, če niso bile pobijane ali ni bilo ugodeno dotičnemu pravnemu sredstvu. 5 Prim. §§ 571 toč. 1. in 2., 572 in 588 gr. p. p. § 7. O pristojnosti vobče in o delegaciji. 1. Bilo bi pravzaprav v primerih § 30 gr. p. p. govoriti le o krajevnih omejitvah izvrševanja sodne oblasti. Vsako sodišče opravlja službene posle v mejah svojega območja in le, če bi bilo vsako odlaganje nevarno, ali če bi se moral službeni posel opraviti na meji sodnega območja, je upravičeno vsako sodišče, da na ozemlju naše države prestopi meje svojega območja, a mora o tem obvestiti takoj sodišče, v čigar območju je opravilo sodne posle (§§ 30, 31 gr. p. p.). Le izjemoma se da govoriti o pristojnosti glede ino-zemcev, ki ne prebivajo v mejah naše države, o čemer bo še pozneje govor. Glede na grajansko-pravdni postopnik je šteti kot inozemce vse osebe, ki nimajo državljanstva kraljevine Jugoslavije.^ Paziti je tudi na izdeželne osebe, glede katerih velja, da se sodna oblast naših sodišč razprostira tudi na one osebe, ki uživajo po načelih mednarodnega prava pravice izdeželnosti (čl. 9 in 19 odst. 2. in 3. uv. z.), a le toliko, če in kolikor se ne podvržejo našim sodiščem. Dalje nastopajo naša sodišča tudi tamkaj, kjer se nanaša pravna stvar na nepremičnine izdeželnih oseb, ki so v naši državi ali na njih stvarne pravice na nepremičninah drugih oseb, ki so v naši državi.^ Sodna oblast domačih sodišč po propisih §§ 1 do 101 gr. p. p. se izvršuje tudi v onih grajan-skih pravnih stvareh, ki spadajo po meddržavnih dogovorih ali že po načelih mednarodnega prava pod našo juris-dikcijo." 2. Za primer, da mora sicer nastopiti v sporni grajan-ski pravni stvari stvarno pristojno domače sodišče, a po • grajansko-pravdnem postopniku ni pogojev ali možnosti za ugotovitev krajevno pristojnega sodišča, tedaj odredi na strankin predlog kasacijsko sodišče, katero sodišče naj bo krajevno pristojno (§§ 25, 64, 98 odst. 1. gr. p. p.). Kakor doslej, bodo tudi v bodoče veljala pravila o možnosti delegacije drugega sodišča mesto pristojnega iz razlogov umestnosti.^ Kedna sodišča, njih stvarna in kraj. pristojnost po gr. pr. post. 75 (Prip. k § 7.) 1 CI. 21 uv. z., a čl. IX, X in XXIX uv. z. k av. c. pr. r. (K,re. Šk. str. 33 nasl.) Z. o državljanstvu z dne 21. septembra 1928. SI. Nov. z dne 1. nov. 1928. št. 254/LXXXIV. 2 § 81 gr. p. p., glej tudi čl. 19. odst. 2. uv. :z., §§ 313 gr. p. p., 31 izv. z. * Čl. 19. odst. 1. uv. z. Prim. zlasti čl. 42 mednarodne konvencije glede prevoza blaga in potnikov z dne 23. okt. 1924. SI. Nov. 28. sept. 1928. št. 226/LXXIV. Goršič kom. str. 84, 85 in 257. O nujni delegiaciji po § 27 gr. p. p. smo že govorili v § 6. toč. 3. te razprave. Glede pomena kasacijskega sodišča in njegovih oddelkov glej čl. 46 odst. 1. toč. 3 uv. z. § 8. Preskus pristojnosti. 1. Kakor doslej je treba razločevati med stvarno in krajevno pristojnostjo, o kateri govorimo tudi kot o pod-sodnosti. Za presojo, ali je pozvano sodišče pristojno, so odločilne navedbe v tožbi; vsako sodišče, na katerem je bila tožba vložena, oceni na podlagi tožiteljevih navedb, ali je pristojno. Če se sodišče ne smatra kot pristojno, uradoma zavrne tožbo (§§ 325 odst. II., 536 gr. p. p.; § 232 av. c. pr. r.). Velja pa (§ 26 gr. p. p.), da obdrži sodišče svojo pristojnost, ki je bilo pristojno ob vloženi tožbi; ta ipristojnost traja naprej do konca dotične pravde, najsi se pozneje med pravdo (§ 327 gr. p. p.: § 232 av. c. pr. r.) spremene v tem pogledu ob vloženi tožbi obstoječe okolnosti, ki so bile odločilne za določitev pristojnosti. Opozoriti je treba na to, da pojmujejo določbe čl. 36 do 42 uv. z. tekočo pravdo v drugačnem smislu kakor jo razlaga § 327 gr. p. p.^ Za pravne spore, ki že teko ob dnevu, ko postane obvezen novi graj. pravdni postopnik in ki se morajo izvesti po dosedanjih predpisih, ostanejo tudi pristojna prav ista sodišča, kamor so spadale one pravde po prejšnjih predpisih. To pravilo pa velja tudi glede pristojnosti na drugi in tretji stopnji (čl. 36 uv. z.). Pri tistih pravdnih sporih, ki se morajo dovršiti ali glede na predpise čl. 36 odst. 2. in 3. ter čl. 37 uv. z.^ ali glede na sporazum strank ^ po pravilih novega civilnega pravdnega postopnika. se spremeni pristojnost le tedaj, če doslej pristojno sodišče po novih določbah ni več stvarno pristojno. Vse pravde, ki se morajo izvesti po gr p. p., mora rešiti tisto sodišče, ki je po določbah §§ 44 do 48 gr. p. p. zanje stvarno pristojno. 2. Novi zakon v svojem § 40 gr. p. p.^ razlikuje med absolutno nepristojnostjo, kadar je pravna stvar vobče odvzeta sodni presoji, in med nedopustnostjo redne pravdne 76 Redna sodišča, njih' stvarna in Jcrai. pristojnost po gr. pr. post, poti, če ne sme razsojati redno sodišče radi pristojnosti izrednega sodišča ali upravnega oblastva-ali pa radi tega, ker je obvezen nesporni postopek. Tu se zavrača tožba s sklepom v vsakem stadiju pravde, a ko je pravnomočno končanai utegne" izreči kasacijsko sodišče, da^ je izvedeni sodni' postopek ničen. Sicer sme pravdno sodišče postopati tako,-kakor' je opisano uvodoma zgoraj, po odredbi naroka za razpravo v tekii nadaljnje pravde le še v primerih tako" zvane neprorogabilne pristojnosti, drugače 101 gr. p. p«)' pa le tediaj, kadar je toženec pravočasno ugovarjal pristojnostih 3. Važni so predpisi § 41 gr. p. p. o možnosti pobijanja odločb ali sodb prve stopnje glede izreka o stvarni pristojnosti. Po § 41 II. gr. p. p." ni dopustno, izpodbijati odločbe ali sodbe zbornega sodišča prve stopnje, češ, da je pristojno za to pravno stvar drugo zborno ali sresko sodišče, če je' odločilo' dotično zborno sodišče prve stopnje, da je stvarno-pristojno ali če je razsodilo stvar po razpravljanju z obema-strankama^ čeprav v istini ni bilo stvarno pristojno. V slednjem' primeru je pač še mišljeno, da ni ugovarjal pristojnosti toženi, torej gornja določba ne prihaja v poštev, če je zborno sodišče prve stopnje pogrešno zamudilo odločiti o ugovarjani nepristojnosti: Pri sodbah zbog zamude po §§ 492 in 494 gr. p. p. sme pa toženec še vedno pobijati pristojnost.^ Ostale bodo v veljavi (§ 41 III. gr. pi p.) določbe o pravnomočno izrečeni stvarni nepristojnosti in o tem, da je zborno sodišče prve stonnje začasno vezano na izrek sreskega sodišča o stvarni nepristojnosti glede na vrednost-spcrnega predmeta (§ 46 av. j. n.). Izven gornjih primerov gledajo sodišča v celem pttteku pravde na takozvano. m-prorogabilno pristojnost.** 4. Sodišče v grajanskem pravdnem postopku zaradi spoznane nepristojnosti redoma zavrne tožbo (§§ 41, gr. p. p.). Izjemoma jo pa odkaže po §- 357 gr. p. p. (§ 261» av. C. pr: r.) pristojnemu sodišču, če je to tožitelj predlagal'; o priliki razprave o ugovoru zoper pristojnost, dalje ako' se zborno sodišče prve stopnje smatra za nepristojno zgolj^ glede na vrednost pravdnega predmeta ('§ 55 gr: p. p. in § 60 av. j. n.): Izvrši se odkaz pristojnemu prizivnemu ali pa-drugemu prvostopnemu sodišču, kadar se utrdi nepristojnost šele v prizivnem postopku (§§ 568 toč. 1, 570 gr. p. p.>. Odstopanje se izvršuje tudi med senati istega zbornega sodišča.* Pravilno utegne biti naziranje, da sme predlagati tožitelj že v tožbi za primer izrečene nepristojnosti, da naj se odkaže tožba po §§ 357 gr. p. p. pristojnemu sodišču. Odkaz ¦Redna sodišča, njih atvama in kraj. pristojnost po gr. pr. post. 77 stvari drugemu sodišču se izvrši na predlog ali uradoma tudi po določbah čl. 36 do 42 uv. z. 5. Določbe o nastalih pozitivnih in negativnih sporih glede pristojnosti med sodišči (§ 42 gr. p. p,) ter o šličnih konfliktih med domačimi in tujimi sodišči ali oblastmi (§ 43 gr. p. p.) se ne razlikujejo bistveno od dosedanjih. Slične spore o pristojnosti med sodišči in .upravnimi oblastmi, dalje med rednimi in izrednimi sodišči" rešuje kasacijsko sodišče.^* Pozitivni in še bolj negativni spori o pristojnosti med sodišči se ne utegnejo prepogosto pojavljati že glede na predpise §§ 238, 335 gr. p. p., po katerih mora gledati sodišče uradoma v vsakem položaju pravde na mogoče drugje obstoječo litispendencijo, dalje pa bo take spore preprečevala tudi določba § 41 III. gr. p. p., po kateri so na pravnomočno odločbo o pristojnosti vsake vrste vezana vsa sodišča, ki dobe pozneje stvar v odločitev. Povsem tem se utegne poroditi tak spor o pristojnosti, kadar je dvoje različnih sodišč utrdilo: pravnomočno v isti stvari svojo pristojnost ali pa pravnomočno zavrnilo po vsebini isto tožbo zaradi dozdevne nepristojnosti. (Prip. k-,§ 8.) ^ Čl. XIX. in XX. uv. z. k av. j. n. in čl. XLiVII^-XMlX uv. z. k av.c. pr. r. Prim. Dr.-R. Sajcvic : »(Casoviia veljava grajanskega pravd-neiga postoipnika »SI. Pravnik« št. 1—^2/1933. Po § 327 gr. p. p. je odločilna vročitev tožbe tožencu, po čl. 36 odst. 1. uv. z. pa ni upcnaibljati predpisiciv novega grajansko pravdnega pcstopnika v tistih pravdah, kjer je bil na dan, ko je postal obvezen ta zakon, že vložen odgovor na-tožbo. ^ V mandatnem meničnem 'postopku, v sporih liz r.abokupnih po« gOidb in tudi v opominjevalnem postopku. ' Čl. 38 uv. z. Sedaj stvarne pristojnemu sodišču se odstopi stvar po čl. .3'8 uv. z. na predlog. ¦* § 42 av. j. n. Četrti odstavek tega paragMifa v § 40 gr. p. p. ni privzet, sicer je pa slednja določba z gorenjimi razločki skoraj soglasna § 43 odst. 1.—3. av. j. n. Goršič kom. str. 316^320. " §§ 335. 356, 537 gr. p. p-. -= ,§§ 2W0, 261 in, 441 a v. c. pr. r. Zoper .¦¦•ertavo sodišča sme toženi ugovarjati po § 6 odst. 4. gr. p. p. še pri ustni sporni razpravi, a pred razpravljanjem o -glavni stvari. " Prim. § 45 odst. 1. av. j. n., ki je ožiji po- besedilu in pomenu. Prevzet pa ni v novi zakon § 45 odst. 2. av. j. n., ker zaradi drugačne ureditve rednih sodišč ne bi imel smisla. ' Ničnost po § 571 toč. 3 gr. p. p. Glej tolmačenje dr. R. Sajovica (»Časiovne veljave... .«)»S3ov. Ptavnik« št. 1 in 2 1933. o pomenu § 41 II. ¦ gr. p. p-,, ki je že glede na § 49'5 gr. p. p. povsem pravilno. 78 Redna sodišča, injih stvarna in kraj. pristojnost po gr. pr. pest. Glej čl. 5. odst. 2. luv. z. in § 24. z. 27. novembra 1896 drž. z. št. 218 (oi obrtnih isodiščih). §§ 355 odst 2., 565 toč. 5 (571 toč. 3.), 588, 597 toč. 1., 598, 604 cdst. 3., <;08 odst. 2. gr. p. p. * §§ 41 zad. odst. gr. p. p., 57 in 58 z u. r. s. V §§ 357, 55 in 570 gr. p. p. govori (izvirni tekat o »sprovadjanju«] v § 568 odst. 1. gr. p. p. pa o »oipučivanju« pravdnih spiso^v, v slovenskem prevodu je rabljen v obče izraz »odkaziati« in le § 55 gr. p. p. »odpremiti«. To L0 zlasti upravna, duhovna in šerijatska sodišča (gleij pripombe št. 2 do 6 k § 2 te razprave). §§ 48 od3t. 1. in 104 z. lu. r. s. Glej tudi § 2 teč. 2 nov. z dne 27. dec. 1932. k. uv. z, § 9. Prorogacija. 1. Po § ,104 av. j. n. se smejo stranke izrecno sporazumeti, da bodi pristojno določeno sodišče (ali več določenih sodišč) prve stopnje. Tak sporazum sme biti po dosedanjem pravu tudi usten, a je potreben le listinski dokaz o tem v tožbi, to se pravi pismeni dokaz, da je toženi pristal na pristojnost drugega sodišča mesto sicer pristojnega sodišča glede na določni spor ali neko vrsto sporov. Sedaj pa mora biti tak sporazum pismen, torej treba podpisov obeh strank (§ 101 gr. p. p.). Izjemo tega pravila vsebuje določba § 85 gr. p. p., kjer se mora (po odst. 1.) sporazum glede kraja izpolnitve pogodbe z listino dokazati in je po odstavku drugem te določbe zadosten le podpis naro- j čilca blaga o kraju plačila in o pristanku na pristojnost so- ' dišča za dotični kraj. Prorogacija se pa ne izvrši zgolj po pismenem sporazumu, temveč tudi t i h o m a, kadar v sicer dopustnih primerih prorogacije toženec zamudi, da bi pra- i vočasno ugovarjal pristojnosti pozvanega sodišča in se poda v razpravljanje.* Sicer se morejo stranke zediniti ali pismeno, ali pa tudi tihoma na pravkar opisani način, da jim sodi sodnik poedinec mesto senata zbornega sodišča (§ 6 odst. 4. gr. p. p.). Ni pa dopustna prorogacija višjega sodišča in sicer tudi ne za postopek o pravnem sredstvu. Drugače pa je, kadar predlagata stranki sporazumno, da naj razpravlja in razsodi kar prizivno sodišče, mesto da bi stvar vrnilo prvi stopnji v ponovno razpravo ter razsojo (§ 590 odst. 3. gr. p. p.). Podoben je v § 541 gr. p. p. mišljen sporazum, da naj sresko sodišče, vršeče sodno oblast v trgovinski, rudniški ali pomorski stvari izrazi to okolnost v sodbi. Dovoljen je tudi sporazum, da naj na prizivni stopnji odloči senat trojice mesto senata petorice ali da naj sresko sodišče postopa po §§ 543—547 gr. p. p. (bagatelno).^ Po čl. 36 uv. z. je mo- Rfdna sodišča, njih stvarna in kraj. pristojnost po gr. pr. post. 79 goč sporazum strank glede postopka samega ali glede stvarne pristojnosti. Pismeni sporazum mora točno označiti navedeno sodišče kot izključno pristojno; če v tem oziru ni jasnosti, velja elektivno vendarle tudi sicer po zakonu določena pristojnost. Mogoče je pa tudi, da se v pismenem sporazumu zedinita stranki o tem, da bodi izmed elektivno pristojnih sodišč le eno izključno pristojno. 2. Glede možnosti prorogacije v posameznih primerih velja predv.sem, da ni mogoče pred redna sodišča spravljati sporov, ki že po zakonu spadajo pred izredna sodišča ali pred upravna oblastva. 0 stvarni pristojnosti ni dopusten sporazum na proro-gacijo, kolikor gre za pravde, za katere so pristojna sreska sodišča in ki se ne dado spraviti pred okrožna sodišča. A tudi ni moči pred sreska sodišča spravljati pravd, ki jih morajo reševati zborna sodišča prve stopnje ne glede na vrednost sporne stvari.^ Temu nasprotno so pa ostali primeri stvarne pristojnosti večinoma prorogabilne narave. Tako je mogoče spraviti pred sreska sodišča vse spore, ki po svoji vrednosti spadajo pred zborna sodišča prve stopnje. Dalje je mogoče, da vsled prorogacije sodi redni senat okrožnega sodišča o stvareh, ki bi sicer spadale pred trgovinski, pomorski ali rudniški senat. Obratno pa ni mogoče sporov, mišljenih v § 46 gr. p. p. sporazumno nakloniti enemu pravkar imenovanih senatov. Kar se tiče krajevne pristojnosti (podsodnosti) je ta redno* prorogabilne narave, najsi ne gre za tako občno podsodnost, temveč za elektivno ali celo za izključno ® podsodnost. (Prip. k § 9.) 1 §'§ 335, 537 gr. p. p. Prim. tudi § 6 odst. 4. gr. p. p. 2 Prim. še čl. 19. odst. 2. in 20. uv. z. Sicer pravi § 543 odst. 2. gn ¦p. glede bagatelnega postopka, da v pravdah radi stvarnih pravic na nepremičninah ni uporaben. 3 §§ 44, 46 odst. 2., 47. II., 48 gr. p. p., dalje čl. 5. odst. 1. toč. 2u in 3., 14 toč. 2. uv. z.; § 21. zak. z dne 4. aprila 1930. SI. Xov. 11, aprila 19.30. št. 83/XXXII (Z. o nelojalni konkurenci). Izjeme veljajo za spore po § 75 gr. p. p., razun če je dotični sodnik sam sospornik in pa po §§ 123, 125, 174, 185 steč. z. in čl. 4. toč. 14. uv. z., dalje glede sporov po §§ 626, 692 gr. p. p. Prepoved vsake prorogacije po §§ 83a in b av. j. n. ne velja več {§ 82 gr. p. pu) pač pa še po 1 6 zak. 27. aprila 1896 drž. z. št. 70 (z. glede poslov na obroke) glede na čl. 20 uv. z. -.80 SfoletoJca ^splošqe ikiodifika«ije rmak^ga .prava. Gijčna po