PoStnina plačana v gotovini. 4. novembra 1939 St. 43 Leto lil. ova glasilo narodnega delavstva Ali sme pripravljeni? Ne toliko volitve v senat, kakor pa volitve v narodno skupščino, v občinske zastope in banske svete zanimajo politično javnost. Govori se že o terminih, kdaj bi se naj volitve vršile. Prve volitve bodo že v začetku decembra ali najpozneje v začetku januarja. — Vse stranke se na volitve zato tudi z največjo resnostjo pripravljajo. Posebno v Srbiji in na Hrvatskem je bilo že več shodov, kjer so volilcein poročali predstavniki strank. Shodi so bili dobro obiskani in so bili sprejeti sklepi, ki zahtevajo, da krene državna politika na nova pota. V Sloveniji še ni volilnega razpoloženja, ker še nismo dobili novega in demokratičnega zakona o zborovanjih. Lahko pa upamo, da se ob slovenski meji ne bo predolgo še ustavljala možnost, da izrazi ljudstvo svoje mišljenje. Na shodu Samostojne demokratske stranke v Beogradu je rekel doktor Djermanovič: »Danes si je nemogoče predstavljati svobodne Hrvate brez svobodnih Srbov in Slovencev v okviru naše skupne države. Ne morejo se vršiti v banovini Hrvatski svobodne in tajne volitve v hrvatski sabor, dočim naj bi se v ostalih delih države volilo po starih volilnih metodah in zakonih. Demokracija in svoboda sta nedeljivi za vso državo.» Samostojna demokratska stranka je vladna stranka in najožje povezana z drugo vladno stranko, katere šef je dr. Maček. Zato lahko upamo, da besede, izgovorjene od njihovih predstavnikov, niso samo besede, ampak da odpirajo možnost novih razmer tudi v Sloveniji. Na svobodo političnega udejstvovanja moramo pa biti pripravljeni. Svobode se moramo poslužiti predvsem organizirani. Podrediti moramo voljo in ambicijo posameznika interesom celote. In odločni in neustrašeni moramo biti. Omahljivci in zdražbarji morajo izginiti. Večni nezadovoljneži ne smejo odločevati in kvariti razpoloženje. Živ optimizem mora prevladati vse naše javno življenje. Hlapčevstvo se mora umakniti ponosu in veri v samega sebe. Ljudske potrebe in zahteve si moramo v celoti osvojiti. Nobenega kom-promisarstva z načeli ne sme biti. Jasno moramo postaviti svoje zahteve in pripravljeni moramo biti, da jih branimo do zadnjega. Ne smemo pozabiti, da smo Slovenci reven narod in da imamo na tisoče in tisoče družin, ki morajo biti deležne najširše socialne zaščite. Vse naše gospodarstvo mora biti v službi naroda. Nihče nima pravice, da bogati na račun revščine drugih. Vsak član naroda se mora zavedati, da ne živi samo zaradi samega sebe in svoje koristi, ampak, da mora vse svoje življenje postaviti v službo naroda. Nobeno politično geslo ne bo užgalo, če ljudstvo ne bo vedelo, da so besede podkrepljene z dejanji in da se je za skupnost vredno boriti in žrtvovati, ker je ta skupnost nerazrušen in dejanski sklop posameznikov, izmed katerih si nihče ne more očitati, da je trot, ali izkoriščevalec celote. 0 Kartel kvasa Kvas je blago, ki se troši v vsaki hiši in seveda tudi v pekarijah. Na leto se kvasa potrebuje v vsej državi 2.6 mil. kilogramov. V državi imamo 18 tovarn kvasa, od katerih pa izdeluje kvas samo 8 tovarn. Vse tovarne so kartelirane. Tovarne, ki so se odrekle produkciji kvasa, dobe od kartela letno velike odškodnine. Leta 1929. je bil izdan zakon, s katerim je prepovedano šest let graditi nove tovarne kvasa. Prodajna cena absolutno monopoliziranega kvasa znaša 28 do ■M) din za kilogram. Proizvodni stroški znašajo 9.9 din in prodajni stroški okrog 2.85 din. Ako bi se tem stroškom dodalo 20 odstotkov dobička, bi smel 1 kg kvasa stati največ 15.50 din. Po povprečni prodajni ceni 29 din so imele tovarne torej 13.50 din prekomernega dobička, ali 48.6 mil. dinarjev na leto, ali 350 mil. dinarjev za šest let, ko jim je z zakonom zagotovljen monopol. Srednji pekovski mojster potrebuje dnevno 10 kg kvasa in plača kartelu za kvas 48 tisoč dinarjev letno. Kartel kvasa s svojimi velikimi nezasluženimi dobički gotovo ni v korist našega narodnega gospodarstva in še posebej ne v korist kon-sumentov. Kartel kvasa je klasičen primer, kako se na lahek način rgaitizirana pomoč Ustvariti moramo organe, preko katerih hočemo stvarno in dejansko pomagati ljudstvu Socialno-gospodarska sestava prebivalstva Slovenije je taka, (la moramo z vso resnostjo iu vztrajnostjo iskati sredstva in pota, kako življenjske prilike prebivalstva izboljšati. Ljudstvo ne živi dobro, veliko imamo srezov, v katerih ljudstvo živi zelo slabo. Besede o nuj hi pomoči prebivalstvu so stalno na dnevnem redu. Eni jih izgovarjajo resno, drugi iz demagoških namenov. Posebno radi govorimo o takih potrebah v času, ko je treba dobiti znse naklonjenost ljudstvo in ko iščemo sredstva, kako ojačati politično moč posameznih skupin. Sucialno-gospodarsko skrbstvo je treba do vseh podrobnosti organizirati, kar pomeni, da moramo ustvariti organe, preko katerih moremo stvarno uveljaviti svojo voljo, da hočemo ljudstvu dejansko v njegovih težkih življenjskih borbah pcmagati. Brez denarnih sredstev pomoč ni mogoča. Denarna sredstva pa tudi ne ustvarjajo čudežev, ako nimamo primerne administrativne organizacije. Ponovno smo že razmotrivali o socialnih in gospodarskih problemih naše zemlje. Tekom časa smo zbrali nebroj statističnih podatkov tako, da nam je slika zadosti jasna. Manj časa smo posvetili drugi strani tega problema, vprašanju, kako ugotovljeno stanje zboljšati. Dobra organizacija ustvarja čudeže, brez dobre organizacije je vsaka misel mrtvorojena in ne prinaša praktičnih koristi. Vedno je treba najpreje pristopiti k problemom organiziranja moči in sredstev za potrebe na gospodarskem in socialnem polju potem ko smo te potrebe ugotovili. Brez stalne gonilne sile ni napredka. To posebno velja za napredek v socialnem in gospodarskem oziru. Povsod mora biti inicijativa in sredstva ter organi, da potrebno pomoč hitro nudijo. Naša zakonodaja je smatrala za potrebno, (hi pri srezkih načelstvih ustvari mesto posebnega referenta, ki naj ima na skrbi probleme našega kmeta. Te posle ima izvrševati kmetijski referent. V koliko so ti referenti svoje naloge pravilno razumeli in izpolnili pričakovanja, ki jih zakon o pospeševanju kmetijstva ima v mislih, bodo znali presoditi v prvi vrsti kmetje sami. Kot je tak referat pri srezkih načelstvih nedvomno potreben, je vendarle organizacija javnega skrbstva za malega človeka toliko časa nepopolna, dokler pri srezkih načelstvih odnosno tudi pri posameznih večjih občinah ne poslujejo posebni socialni referenti ali posebni socialno-politični oddelki. Pri takih oddelkih bi se morala osredotočiti vsa javna in privatna prizadevanja za soeialno-pravno in soc.ialno-gospodarsko zaščito vsega delovnega ljudstva. Socialna politika je brez takih oddelkov in sposobnih oseb zunaj na terenu brez praktične vrednosti. Ona se izgublja v ničvredno besedičenje in napihovanje. V takem referatu bi morali imeti najkrepkejšo zaščito inšpektor dela, da bi na ta način prišel v bolj posreden stik s socialnimi problemi v naših podjetjih. Delavske strokovne organizacije, razna dobrodelna društva morajo v takih javnih uradih dobiti naj-krepkejšd moralno podporo. Tak referat bi zbiral gradivo za vsakoletno konkretno socialno politiko za našo vas, za naša in e s t a, zlasti t n di za delavska središča. V modernem času države polagajo izredno veliko važnost na soeialno-politične probleme. Mi se pa nismo povzpeli tako daleč, da bi pri javnih političnih oblastih imeli skromne referente, ki bi se za take obsežne in kočljive probleme zanimali. Socialno-politični referat bi predstavljal prepotrebno pravno posvetovalnico za vse male ljudi, ki v borbi za obstoj iščejo pravico in pomoč. Danes mal človek nima kraja, kamor bi se v svojih težavah zatekel. Oblasti in nradi poslujejo mnogokrat kratko in birokratično, torej nerazumljivo za preprostega človeka. Ljudstvo potrebuje manj besed in več dejanj. Naše občine, ki imajo nebroj socialnih problemov, bi morale bolj misliti na dejanja. Socialno skrbstvo v naših občinah ni organizirano. V tem leži eden velikih vzrokov, da socialna kultura na deželi ne napreduje. obogati na račun konsumentskih množic. Najlepše pri stvari je. da je s posebno uredbo zagotovljen ogromen dobiček 18 srečnežem, ki so člani kartela. Mislimo, da je skrajni čas, da se uredbo ukine in prepusti produkcijo in prodajo kvasa svobodni trgovini. Ugled države, njenega gospodarstvu in koristi konsumeutov zahtevajo to! lino moramo od strank vedno in vedno zahtevati: da bi za svoje poslance in predstavnike izbirale dostojne, politično sposobne in izobražene može in žene. /.ame je politika in demokracija neizmerno važna stvar: delo, rekel bi, za najboljše in najbolj izbrane ljudi. (Masaryk) Zima je preJ wraSl O tegobah sezonskih delavcev, o preskrbi tople hrane in obleke Zimski čas zahteva, da bi bila socialna delavnost najbolj živahna in vsestranska. Na tisoče delavskih družin je, ki ne vedo, kako se bodo v zimskem času prehranile. Velike skrbi so, kako se bodo družine preskrbele s kurjavo in z obleko. V letnih mesecih je bilo v tem pogledu lažje in tudi zaslužek se je dobilo vsaj za silo. Največjemu pomanjkanju so izpostavljeni predvsem sezonski delavci. Že zdavnaj so minuli časi, ko si je sezonski delavec v poletju prihranil toliko, da je živel tudi pozimi. Zdaj so pa zaslužki tako majhni, da sezonski delavec takrat, ko ima delo, zasluži komaj toliko, da ima za sproti. O prihrankih niti govora ne more biti. Ko preneha delo, se takoj prvi dan brezposliee pojavi z vso krutostjo vprašanje, kako se bo živelo naprej. Vse polno imamo sezonskih delavcev, ki so že več let sem po pet mesecev brez zaslužka. Podpore, ki jih dobe brezposelni sezonski delavci od socialnih ustanov, zadostujejo komaj za nekaj tednov. Potem pa ostanejo brez slehernih dohodkov in težko si je razlagati, kako družine sezonskih deluveev sploh žive. Družine po cele dneve ne vidijo kruha in ni denarja, da bi se kuhale nujskroinnejše .jedi. Začne se stradanji v pravem pomenu besede. Najhujši bedi se hoče v nekaterih krajih od pomoči na ta način, da se nudijo brezposelnim delavcem javna dela. Uveljavlja se načelo, da se podpor v denarju ne daje, ker se tako podpiranje izrablja. Vendar se pa delo pri zasilnih javnih delih dobi zelo težko, poleg tega se pa plača tako slabo, da lahko prejeto mezdo delavec sam potroši in da za družino ne ostane ničesar. Mislimo, da bi moral biti zaslužek pri zimskih javnih delih vsaj tako visok, da bi delavec lahko prinesel tudi nekaj denarja družini in ji s tem omogočil vsaj najskromnejša sredstva za preživljanje. Nekatera redka mesta v zimskem času ustanavljajo javne kuhinje, kjer dobe družine brezposelnih delavcev vsaj enkrat na dan toplo hrano. So pa te kuhinje zasnovane v tako majhnem obsegu, da je le ne-znaten del družin preskrbljen z najnujnejšim. Baš za zimsko prehrano najbednejših bi se moralo organizirati širokopoteznejše akcije in preskrbeti sredstva, da se take kuhinje lahko tudi vzdržujejo. Ponovno poudarjamo, občine bi morale zvišati svoje socialno-politične proračune in borze dela bi morale dati na razpolago sredstva, ki jih sedaj ljubosumno čuvajo v svojih fondih. If 1 VVl| limets ika zaščita Razgled po svetu Znana uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je imela namen, da se razdolženega kmetovalca usposobi zopet za redno gospodarstvo in mu predvsem tudi omogoči kreditno sposobnost. Uredba tega namena ni dosegla. Prav uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je imela večkrat za posledico, da odslej kmetovalec kredita sploh ni mogel več dobiti. Kmetska zaščita je oplašila denarne zavode in posameznike, da bi kreditirali lastnikom kmetskih posestev. Vprašanje kmetskih dolgov je bilo obravnavano na seji ministrskega sveta in izvoljen je bil odbor ministrov, ki naj s posebno uredbo dopolni uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Kmetijski minister je kmalu po izvolitvi komisije izjavil, da je referat o novi ureditvi vprašanja kmetskih dolgov že izdelan in da je v najkrajšem času pričakovati, da pride do končne ureditve kmetskih dolgov. Kmetijski minister je pri tej priliki tudi priobčil, da je v državi 715.847 malih kmetov in malih posestnikov, ki dolgujejo do 50 tisoč dinarjev, njihov dolg pa znaša 2189 mil. dinarjev. Dolžnikov, ki so dolžni preko 50 tisoč dinarjev, je 16.558, njihovi dolgovi pa znašajo 607 mil. din. V banovini Hrvatski je bila v svrho ureditve kmetskega kredit- nega gospodarstva izdana uredba o zaščiti kmetske posesti pred izvršbo. S to uredbo je hrvatskemu kmetu očuvan minimalni del njegove posesti, ki se ne more prodati ali razlastiti. Najmanjši del zaščitene posesti tvorijo: hiša s stavbi-ščem in dvoriščem (2000 m- površine) in pol hektara plodne zemlje za vsakega družinskega člana. Pri vsaki kmetiji je zaščitenih najmanj 5 ha plodne zemlje, in to ne glede na število družinskih članov. Hrvatska uredba je gotovo koristna v tem pogledu, da bodo kmetska posestva očuvana prodaje in ohranjena kmetskim rodovom. Slaba stran uredbe pa je, da je kreditna sposobnost kmetovalca padla in jo drugače ne bo mogoče dvigniti, če bo banovina istočasno subvencionirala posebno kmetsko kreditno zadrugarstvo. Želeli bi pa bilo, da se izdajo tudi uredbe, ki naj zaščitijo zaradi dolgov tudi druge stanove in ne samo stan kmetov. Kako bi bilo delavstvo zadovoljno, če bi bila njegova kreditna sposobnost zopet vzpostavljena z uredbo, ki bi likvidirala delavske dolgove. Prav tako kakor kmetovalci se tudi delavci niso zadolžili zaradi lastne krivde, ampak izključno le zato, ker jim je splošna gospodarska kriza minulih let vzela redni in zadostni zaslužek. Socialno - gospodarski a Zakon o plačanih dopustih Nemška akademija dela je izdelala osnutek zakona o plačanih dopustih. Ta zakon je vključen v zakon o delovnem razmerju. Po tem osnutku je splošno uveden za delavce in nameščence plačani dopust v letnem iznosu najmanj šest dni pri čakalni dobi pol leta zaposlitve v podjetju, ki ima dovoliti dopust. Delavec ali nameščenec mora za čas dopusta dobiti svojo polno normalno plačo, ki bi jo dobil, ako ne bi odšel na dopust. Delitev dopusta ni dopustna. Bolezen ni všteti v čas dopusta, Pravne posvetovalnice Nemška delovna zakonodaja je uvedla takd imenovane pravne posvetovalnice. Namen teh pravnih posvetovalnic je, da upravičenim osebam nudijo pravni pouk in pravne nasvete. Preko tri milijone oseb se letno poslužuje te socialne ustanove. Ustanova je namenjena delavcem in nameščencem in pa tudi malim obrtnikom in trgovcem, slednjim zlasti za davčna vprašanja. V državi posluje 478 pravnih posvetovalnic s 1300 uradniki, ki so za ta posel strokovno usposobljeni. Pravne posvetovalnice imajo dalje nalogo posredovanja pri raznih socialno-zavarovalnih ustanovah in skrbstvenih uradih. One imajo pravico zastopstva pri delavskih sodiščih in pravico intervencije pri posredovalnicah za delo in pri delodajalcih, ako ima stvar važen pravni značaj. Zaščita delovne mladine Letos so v Nemčiji zakonite predpise, ki urejajo vsakoletni dopust vajencev v raznih poklicih, razširili tudi na vajence v poljedelstvu in gozdarstvu, pri morski in rečni plovitbi, pri poslih splavarstva. Na ta način je vsa delovna mladina v Nemčiji deležna vsakoletnega dopustu od 12—15 dni. Mezde In konzum Že pred pričetkom vojne so posebne uredbe v Nemčiji urejevale porast in padec cen in mezd. S pričetkom vojne so se pa tozadevni predpisi še poostrili. Delavstvu so se uredbenim potoni znatno zmanjšale mezde in izgubili so pravico do plačila za nadurno delo. Ukinjeni so bili tudi delavski dopusti. Na ta način se hoče v Nemčiji zmanjšati produkcijske stroške in preprečiti porast cen. Nemčija jc nadalje omejila odnosno docela ustavila produkcijo potrošnega blaga, ki ni neobhod-no potrebno za vsakdanje življenje. Ta skrajna omejitev produkcije konzumnih dobrin nuj omogoči znatno povečanje produkcije onih dobrin, ki so neposredno in posredno potrebne za vojno. Moderne metode Letos v septembru bi se morala v Berlinu vršiti XI. konferenca mednarodne Zveze za pobijanje tuberkuloze. Na dnevnem redu bi bil tudi referat o novih metodah diagnosticiranju te nevarne ljudske bolezni. Zanesljiva in pravočasna ugotovitev te bolezni je mogoča samo s pomočjo rentgenskih posnetkov. Ta postopek pa je dolgotrajen in tudi razmeroma drag. l a postopek za mnoštvene preiskave ni pn-meren. Zato je potrebna nova metoda, s katero je možno v enem dnevu z enim rentgenskim aparatom preslikati dva do tri tisoč oseb. Praktične poskuse so v Nemčiji izvedli v pokrajini Meklenburg, kjer je bilo 600.000 rentgenskih preiskav. Najvažnejša ugotovitev je ta, da dve tretjini bolnikov do tega časa o svoji bolezni ni imelo pojma. Politični: Ameriško orožje Na zapadni fronti je še vedno mir. Mogoče imajo prav oni, ki trdijo, da se prava vojna med velesilami ne bo pričela toliko časa, dokler ne bodo izčrpana vsa diplomatska sredstva, da se vendarle pride do miru brez brezobzirne in vseobče vojne. Seveda so izgledi, da bi se že sedaj dosegel mir, zelo majhni. Oba vojujoča se tuboru sta pretekli teden s posebno pozornostjo sledila razvoju vprašanja, kakšno stališče bodo zavzele Zedinjene države ameriške glede izvoza orožja. Po trdih političnih bojih je v Ameriki z veliko večino prodrl sklep, da bo Amerika dopustila prodajo orožja in municije vojujočim se državam proti plačilu v gotovini in da država, ki je orožje in municijo kupila, nakupljeno blago tudi s svojimi ladjami odpelje. Zakon, kot so ga Američani sprejeli, more služiti le demokratičnim državam, ker edinole te imajo denar in, kur je še važnejše, možnost, da prepeljejo tovor po morju. Zlate rezerve Francije znašajo 97 milijard frankov in Anglije pa nad 260 milijonov funtov. Pri tem pa še niso upoštevane zlate rezerve angleških do-minijonov in francoskih kolonij. Anglija in Francija sta že naročili v Ameriki šest tisoč letal in tisoč pod-morniškili lovcev. Nadaljnja naročila slede in se bo Amerika pretvorila v veliko in neizčrpno dobaviteljico ladij, letal, municije in druge bojne opreme za demokratske države. Nemci so ameriško odločitev sprejeli navidezno mirno. Poudarjali so, da so tako rešitev pričakovali in da pomoči Amerike ne potrebujejo, ker imajo Rusi jo za seboj. Rusi so Finski predložili nove predloge. Rusija ima po izjavi Molotova interes na Finskem zalivu. Dalje zahteva, da sklene Finska z Rusijo enak pakt o medsebojni pomoči, kakor je bil sklenjen med Rusijo in baltiškimi državami. Finska je to zahtevo Rusije odklonila, češ da bi s tein prekršila nevtralnost. Finska je tudi odklonila predlog za zamenjavo ozemlju pri Lje-ningradu za ozemlje v Kareliji. Enuko je Finska odklonila zasedbo nekaterih otokov v Finskem zalivu. Pri isti priliki, ko je Molotov govoril v Finski, je poudaril, da o restavraciji Poljske ne more biti več govora in du Rusijo odslej vežo z Nemčijo veliko prijateljstvo. Po drugih poročilih se pa ugotavlja, da je prijateljstvo Rusije do Nemčije le zato «veliko», ker ima Rusija interes, da se Nemčija vojuje, ker ima tako prostejše roke za svoje uk-cije, ki se trenutno vrše na Finskem in se bodo mogoče že jutri nadaljevale na Madžarskem in v Romuniji. 1 udi o novih zahtevah Rusije nasproti lurčiji se sliši. Več ministrov italijanske vlade je odstopilo in imenovani so bili novi. Maršal Graziani je postal načelnik generalnega štaba, general Mutti pa tuj-nik fašistične stranke. Nova vlada bo le ojačila dosedanjo nevtralno politiko Italije. Italijanski listi poudarjajo, da v zunanje-poliličnem pogledu ni pričakovati od nove vlade nove smeri, lahko se pa pouduri, da ostane italijanska politiku protikomunistična in obenem tudi protidemokratska. Nemški listi so komentirali spremembe v Italiji kot zadevo, ki je čisto notranje-poli-tičnega značaja. Značilno pa je, da so nemški časopisi pričeli pisati o italijanski nevtralnosti, ko so odšel j pisali le o Italiji kot svojemu zavezniku, ki I vodi politiko čakanja v «strogi pri- I pravljenosti». TEKOM TEDNA K Jo Jeli poJpore? Starostno zavarovanje Vsak član Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki je bil vsaj (00 tednov zavarovan in so bili za ta čas zanj tudi prispevki plačani, lahko prostovoljno nadaljuje zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, če je med tem izgubil zaposlitev. Zavarovanje se lahko nadaljuje v mezdnem razredu, v katerem je bil zavarovanec nazadnje obvezno zavarovan, more pa se nadaljevati tudi v nižjem mezdnem razredu. Član, ki hoče nadaljevati z zavarovanjem, mora to javiti najkasneje tekom treh let. Članu, ki ni bil še zavarovan več kot 200 tednov, ostanejo varovane vse pravice iz starostnega zavarovanja za dobo treh let. Če je član pred potekom treh let zopet zavarovan, mu ožive vse pravice in se mu všteje vse zavarovanje iz prejšnjih let. Če je pa član ponovno zavarovan šele po treh letih, mu prične zavarovanje teči znova in so vsi do tedaj plačani prispevki izgubljeni. Važno je zato, da delavci pazijo na to, koliko časa so izostali iz zavarovanja, da varujejo svoje pravice za starostno zavarovanje s prostovoljnimi vplačili. — Vsesokolski zlet leta 1941. V Beogradu je bila seja prosvetnega odbora save/a Sokola kraljevine Jugoslavije. Na seji je poročal profesor Krej-eik o pripravah za vsesokolski zlet v Beogradu leta 1941. Zlet bo štel skupaj 28 zletnili dni. Pričel se bo že januarja 1941 z glasbenimi prireditvami in zimsko-sportnimi tekmami. V teku meseca, maja bodo zletni dnevi sokolske dece, ki naj bi se vršili za več sokolskih žit p skupaj v Ljubljani, Subotici, Beogradu in Zagrebu. Glavni zletni dnevi bodo okoli Vidovega dne v Beogradu. Vojaški zletni dnevi pa bodo okoli 6. septembra v Beogradu v, zv®*i s proglasitvijo polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II. V glavnih /.letnih dneh bodo predvajali tudi /.letno sceno, ki ho nosila naziv «1804—1919». —Takozvano kmetsko-delavsko gibanje v Sloveniji vodji gospod od-', vetnik dr. Viktor Maček. Kmetsko-de-lavsko gibanje je pretekli teden imelo v Ljubljani sestanek, katerega se je udeležilo tudi več delegatov z dežele. Kmetsko-delavsko gibanje naj predstavlja novo politično stranko, katere člani bodo »neodvisni* delavci in «neodvišni» kmetje, to je levičarsko usmerjeni pristaši kmetsko-delavskega pokreta. Baje se bodo no- vi stranki priključili tudi cmladokme-tijci», to je del tistih, ki so bili svoj-čas poborniki Samostojne kmetske stranke. Sestanka kmetsko-delavske-ga gibanja se je udeležil tudi odposlanec srbskega politika dr. Drago-Ijuba Jovanoviča, zastopnika znane levičarske skupine. = Radikali med seboj. Glavni odbor radikalne stranke je sklical shod v Novem Sadu. Na shodu je poročal Mišo Trifunovič in izjavil, da so radikali močno v skrbeh zaradi izvajanja sporazuma. Ko gledamo in beremo, kako se delajo prisege, ugotavljam, da prisegajo domovini Hrvat-ski. Je pa le ena domovina, le ena hiša — Jugoslavija. Radikalna stranka je zn samouprave, za široke samouprave, vendar ne za take, ki se danes dajo. Po poročilu Trifunoviča se je oglasil k besedi tudi minister (Ir. Lil za Markovič, kateri pa ni mogel govoriti, ker tega zbrani radikali niso pustili. Dr. Markovič je nato priredil sestanek svojih ožjih pristašev, katerim je razložil, zakaj je v vladi in to navzlic odporu glavnega odbora radikalne stranke. Dr. Markovič je v celoti zagovarjal sedanjo izvedbo sporazuma. Pozival je pa vse radikale, da se združijo. Bo pa z združitvijo zelo težko, ker so se radikali z nastopom dr. Markoviča še bolj razcepili. = Trdo jih prijemajo. «Katoliška straža v viharju« polemizira z «De-lavsko pravico* zaradi članka »Slovenska demokracija*. Krščansko glasilo piše o drugem krščanskem glasilu »Delavski pravici« takole: «,Delavska pravica’ je reševala doslej svoj krščanski podnaslov z namerno konfuz-nostjo. Če pregledate njenih zadnjih šest letnikov, boste našli v njih celo vrsto marksističnih zablod in boljše-viških simpatij, zabeljenih s krščanskimi resnicami. Vso to mešanico naj bi potrjeval dr. Krek, katerega ime služi temu članku za piko in pečat pravilnosti.* = Prezgodnji strah. Časopisi so bili polni poročil, da bodo v Zagrebu reducirani številni mestni uradniki, ker ne ustreza njihovo mišljenje sedanjemu režimu. Dalje, da se bodo plače znižale. Mestni komisar Starčevič je pa sedaj izjavil zastopnikom časopisja, da ne bo noben uradnik reduciran in da se tudi plače ne bodo znižale. Če bo v njegovi moči, ima namen, da plače še zboljša. Znižali so se prejemki samo nekaterim vodilnim uradnikom, ki so imeli prejemke preko deset tisoč dinarjev na mesec. Torej se zagrebškim mestnim uradnikom ne bo zgodilo nič hudega. =: Politični letaki. Beogradskemu časopisju je priobčil ministrski predsednik Cvetkovič, da gotova vodstva opozicijskih strank izdajajo letake, kjer razlagajo svoje gledanje na politično situacijo in na sporazum. Ministrski predsednik pravi, da ta postopek «ni demokratičen in da le ruši vse ono, kar je solidno, zdravo in kar nas lahko povede v boljše dni in popolnoma svobodnem političnem življenju.« V Sloveniji še nismo opazili letakov, kot jih omenja ministrski predsednik. = Razmejitev zugrebškega Merkurja je še vedno na dnevnem redu. Ljubljanski člani so se izrekli na svojem sestanku zato, da naj Merkur še naprej posluje po celi državi. Beo-gradski Merkurjevci so pa zato, da se za ozemlje izven Slovenije in ITrvat-ske ustanovi posebni in samostojen Merkur, ki naj ima pravico zavarovati nameščence. 1/. enega Merkurja naj bi se napravili trije Merkurji in se naj bi s tem še bolj kompliciralo bolniško zavarovanje. Mislimo, da bi bilo mnogo bolj pametno in stvarnosti odgovarjajoče, če bi slovenski nameščenci sklenili, da se priključijo Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu in srbski nameščenci pa Prgovački omladini. = Ključavničarji in železostrugarji dobe lahko zaposlitev. Tako n. pr. razpisuje vojnotehnični zavod v Kragujevcu, da sprejme 40 ključavničarjev in 34 strugarjev z dnevnico 40 do 80 din., ki se določa po številu delovnih let in oceni praktičnih izdelkov. = Kako se gradi v Beogradu. Do I. novembra letos je dovolil občinski gradbeni odbor vselitev v stanovanja v 503 novih hišah. Sedaj ima Beograd 27.000 novih stanovanj, zgrajenih od leta 1919 d« 1939. Zn zgradbo teh stanovanj se je izdalo 3.7 milijard dinarjev. Preteklo leto se je potrošilo za zgradbo novih stanovanj 189 mil. dinarjev. Do letošnjega leta je imel Beograd ,.>47 novih lu.š, ki so bile zgrajene po vojni. V številu teli hiš I)tt 1US0 vpoštete vse javne zgradbe, za katere daje gradbeno dovoljenje ministrstvo. Takrat, ko postane sila največja, se vsak brezposelni delavec vpraša, kje se flobe podpore? Podpore dele Borze dela, občine, banska uprava. Delavska zbornica, strokovne organizacije in še razne druge dobrodelne organizacije. Nekdo dobi enkrat podporo, nekdo dvakrat, trikrat in redki srečnejši celo stalno podporo, dokler so brez posla. Seveda so podpore majhne, a kaj se hoče, boljše je nekaj, kakor nič. Na splošno se lahko reče, da pri razdeljevanju podpor ni pravega sistema in da podpor tudi niso vedno deležni predvsem oni, ki so najbolj potrebni. Kdor je spretnejši, kdor ima daljše komolce in kar je posebno važno, dovolj zvez in priporočil, dobi tudi več in večkrat podporo. Dogode sc celo slučaji, da nekoga podpirajo na vseh koncih in krajih, dočim resničen revež, in naj se trudi kakor hoče, do podpore priti ne more. Sistem podpiranja bi se moral poenotiti. V vsakem večjem kraju bi morala biti centralna evidenca o podpirancih. To pa zato, da bi se izrabljanje podpor preprečilo in da bi se podpore enakomerno razdelile. Predvsem bi pa moralo obveljati načelo, da se podpore dele izključilo le iz vidika resnične potrebe. Revščina ne bi smela biti nikdar predmet strankarskega gledanja ha podpiranca. Strankarstvo naj sef uveljavlja pri svobodnih ljudeh in ne pri revnih družinah, ki so okovane v vezi največ jih skrbi za vsakdanji kruh. Zaničevanja vreden bi bil vsak oblastnež, ki bi delil podpore le svojim političnim privržencem in bi šel hladnega srca mimo vseh onih, ki jih ne smatra za svoje. Denar, ki je namenjen za podpiranje revnih, je najbolj občutljiv. Javnost bi morala imeti naj-| večji vpogled, kako se javna sredstva uporabljajo za podpiranje V okramko Značilne so besede, ki jih je v imenu delavske stranke na Angleškem izpregovoril poslanec Grin-vud in nedvoumno dokazujejo, da je angleško delavstvo pripravljeno boriti se za svojo državo. Zastopnik angleške delavske stranke je rekel, da je med delavstvom zavladalo veliko ogorčenje, ko je zvedelo, da se v inozemstvu širijo vesti, da angleški delavci niso navdušeni za vojno in da zahtevajo, da se čimpreje zaključi mir. Te vesti niso resnične. Samo ol) sebi umljivo je, da angleški delavec mrzi vojno, ali še bolj od vojne mrzi diktaturo in njene grobe metode, katere se želi razširiti tudi na druge države. Angleški delavec ne bo samo z vso gotovostjo napravil vse, kar se od njega v tej vojni zahteva, ampak je prostovoljno pripravljen storiti še več, kot se bo pa od njega zahtevalo. Na tisoče delavcev je, ki komaj čakajo, da se bore v jarkih, na ladjah in v zraku, a ne morejo zapustiti tovarn, ker jih tam še brezposelnih delavcev. Odbori, ki dele podpore, ne bi smeli biti enostransko sestavljeni. Vsaka socialno organizirana skupina bi morala imeti pravico, da se prepriča, kako so se podpore razdelile. Nič ne bi smelo ostati skritega. Če bi se k razdeljevanju podpor pritegnilo čim več ljudi, tem bolj bi bila podana garancija, da so se podpore kar najbolj pravično razdelile. Ko pa zahtevamo javno kontrolo o razdeljevanju podpor, upoštevamo tudi potrebo, da se podelitev podpor ne obeša na veliki zvon. Odbori, ki dele podpore in tudi oni, ki bi podeljevanje podpor kontrolirali, imajo dolžnost,, da ne iznašajo v javnost imen in socialnih razmer podpirancev. Javno bi se lahko govorilo samo o krivičnih podporah in o onih, ki zavestno izrabljajo javne institucije, ko iščejo podpore. Prav je, da se o vsakomur informiramo, preden dobi podporo. Prav je, da se od vsakogar, ki prosi za podporo, zahtevajo podatki o socialnem stanju prosilca in njegove družine. Prav pa ni, če se v zvezi s tem uganja nepotrebno birokracijo in zahteva za nekaj dinarjev podpore cele skladovnice dokumentov in ne vemo kaj še vse. S strankami se mora občevati tudi vljudno in ne mogoče tako, kakor dela to naduti gospod, ki deli miloščine. Pojem miloščine je brezpogojno odpraviti. Socialna pomoč ne more biti istovetna s srednjeveško dobrodelnostjo. S tem le vzgajamo poklicne miloščinarje, ali po odbijamo od podpor vse one, ki imajo še količkaj ponosa v sebi. V ljudeh je že tako dovolj trpkosti in grenkobe, ko morajo prositi za podpore. Ni potrebno, da jim z nesocialnim uradovanjem še bolj zagrenimo življenje. Lep sprejem in dobra beseda je tudi del podpore in opore, ki naj jo bo v najtežjih življenjskih urah deležna v stiski nahajajoča se družina. Jrzave bolj potrebujejo, kakor na frontah. Vsi, katerih se tiče, naj vedo, da je angleške delavce prevzela čvrsta in nepremakljiva odločitev, da posvete vse svoje sile, kako bi dosegli, da se enkrat za vselej napravi konec nasilju v Evropi. Angleško delavstvo je sprejelo rokavico, ki mu je bila vržena. Četudi je delavska stranka izven vlade, bo povsod in pri vsaki priliki podpirala vlado v borbi, ki nam je bila vsiljena. Zastopnik angleške delavske stranke je koncem svojega govora izjavil, da isto kot angleška delavska stranka, mislijo tudi vse delavske stranke v angleških do-minijonih in da bi bila velika zabloda katerih koli narodov, ki bi samo trenotek verovali neresničnim trditvam, da angleški delavci niso razpoloženi boriti se. Angleški delavci preveč ljubijo svojo svobodo, da ne bi bili pripravljeni boriti se za svobodo delavstva v drugih državah. Stran 4. Štev. 43. Iz naših delavskih krajev DELEGATSKI ZBOR Redni letni delegatski zbor se bo vršil letos v Sokolskem domu v Laškem 19. novembra 1939 ob 10. liri dopoldne s sledečim dnevnim redom: J. Otvox'itev in naznanila predsedstva. 2. Poročilo verifikacijskega odseka. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Volitve: a) Izvrševalnega od- bora, b) Upravnega odbora, c) Nadzorstva. 7. Samostojni predlogi. 8. Zaključek. Vse podružnice prosimo, da nam sporoče, če želijo, da naročimo skupno kosilo. To pa mora izvedeti centrala vsaj 5 dni pred delegatskim zborom, da lahko vse potrebno ukrenemo. Centrala bo tudi prosilo Gostilničarsko pivovarno v Laškem za ogled pivovarne. Jesenice Prejšnjo nedeljo se j*.? vršil v Sokolskem domu na Jesenicah sestanek vseli izvoljenih zaupnikov, ki so bili izvoljeni na listi NSZ v radovljiškem srezu. Sestanek je bil lepo obiskan, kljub temu, da je bilo slabo vreme. Delavstvo ima res zanimanje za socialna stanovska vprašanja. Sestanek jeotvo-ril predsednik NSZ tov. Zupan, kateri je obširno poročal o vseh aktualnih vprašanjih, ki morajo delavstvo zanimati, posebno pa še zaupnike. Po uvodnem govoru tov. predsednika je zastopnik centrale govoril o pomenu, dolžnosti in nalogah obratnih zaupnikov. Navzoči so z zanimanjem sledili predavanju, kar se je videlo tudi iz debate. Obratni zaupniki pa so lahko razvideli, da je v njihovih podjetjih in obratih mnogo perečih vprašanj, ki jih bo treba rešiti edino s posredovanjem organizacije. Strokovna šola. Vse tovariše vabimo, da se priglase za strokovno šolo. .S poučevanjem se prične prihodnji teflon. Priglašenih tovarišev za šolo Je že precej. Želeti je pa, da bi jih bilo še več. Za vsakogar, ki se hoče uspešno uveljavljati v strokovnem pokretti je neobhodno potrebno, da se temeljito seznani s tvarino, ki se bo obravnavala v strokovni šoli. Razpis nedeljske zdravniške službe. Za mesec n ov e m b e r 1959 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah, ki velja za vse družinske člane in zavarovane člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: I. novembra: g. dr. Keržan Bartol; 5. novembra: g. dr. Čeh Milan; 12. novembra: g. dr. Hafner Jože; 19. novembra: g. dr. Keržan Bartol: 26. novembra: g. dr. Čeh Milan. Javornik Ker je bilo slabo vreme, se je napovedani članski sestanek, ki bi se '.uoral vršiti prejšnjo nedeljo, preklical in se je vršila le širša seja, katere se je udeležil tudi zastopnik centrale. Na tej seji je tov. predsednik obširno poročal o mezdnem gibanju ter se še j.osebej dotaknil akordnih postavk, zaradi katerih se mnogo govori po obratih. Videlo se je, da gotovi tova- i iši še sedaj niso na jasnem, kako je glede teh postavk, zato je bilo rečeno, da naj si točno beležijo zadnji mesec vse postavke in da se potem na praktičen način pregleda, kako je s to zadevo. Vse to pa je plod intrig, saj to smo posebno dobro videli na par primerih, ki so jih navedli tovariši z Jesenic. Zastopnik centrale je obširno poročal o socialnih problemih ter o vseh perečih delavskih vprašanjih ter se končno dotaknil tudi sprememb obrtnega zakona. širša seja je sklenila, da se prihodnji članski sestanek vrši čez 14 dni. Rudarji-topilničarji. Kakor smo že poročali v prejšnjih številkah «Nove Pravde*, so strokovne organizacije podvzele vse, da čim preje dobi tudi rudarsko in topilničarsko delavstvo pravico do plačanega dopusta. Prav zaradi te zadeve se je vršilo več kon- ferenc in posvetovanj, kakor n. pr. 15. avgusta v Mežici, 1. oktobra v Trbovljah, kjer je bilo tudi sklenjeno, da se bo tozadevno poslala posebna deputacija v Beograd, ki bo predložila g. ministru posebno resolucijo po zahtevku plačanega dopusta. Istočasno bo deputacija predložila tudi drugo resolucijo1, v kateri prosi delavstvo, ki je zavarovano pri Bratovski sklad-niei, da se spremene pravila Bratovske skladnicc vsaj v onih točkah, katere je že Glavna bratovska skladnic.a na svoji seji smatrala za potrebno, da se spremene. Ta deputacija je odpotovala v sredo v Beograd. V deputaciji so zastopane vse organizacije. Ljubljana Vse tovariše opozarjamo, da bo tudi letos v zimskem času podružnica priredila več predavanj. Podružnica |>a namerava prirediti tudi posebno strokovno šolo, v katero pa bo sprejeto samo gotovo število tovarišev in vas na to že sedaj opozarjamo. Tiste, ki se za to zanimate, se lahko že sedaj prijavite pri tajniku tovarišu Šornu. Ugoden nakup manufakture pri I . TRPINU Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijo INSERIRAJTE V „NOVI PRAVDI« Conan Doyle: _ # # ^ Skrivnostni dogodek a ta dogodek s sivim suknom, ki ga je videl Mc Car-thy. Ako jc to res, potem je moral morilec del svoje obleke, najbržesvoj površnik na begu izgubiti in je moral biti tako drzovit, da se je povrnil in gu odnesel v onem času, ko je klečal sin ubitega s proč obrnjenim hrbtom komaj kakih deset korakov daleč. Koliko skrivnosti in neverjetnosti je bilo v tej zadevi! Nisem se čudil Le-stradovemu mnenju in vendar sem zopet imel toliko zaupanja v Holnieso- vo bistroumnost, da mi ni upadlo upanje, dokler je bilo videti, da vsako novo dejstvo podkrepljuje njegovo prepričanje o nedolžnosti mladega Mc Carthyja. Pozno je že bilo, ko se je Sherlock Holmes povrnil. Prišel pa je nazaj sam, kajti Lestrade je ostal v mestu. «Tlakomer stoji še vedno visoko,« je dejal, ko se je usedel. »Važno je, da ne bi deževalo, preden si ne ogledamo prizorišča zločina. Na drugi strani pa mora biti človek kar najbolj svež in čil za tako delo in ker sem bil utrujen od vožnje, do zdaj tega še nisem hotel storiti. Obiskal sem mladega McCarthyja.» «ln kaj si izvedel od njega?» «Ničesar.» «Ali ni mogel dati nobenega pojasnila?* «Niti najmanj. Nekoliko časa sem že skoraj mislil, da ve, kdo da je storil dejanje in da samo varuje njega ali njo, sedaj pa prepričan, da ravno tako malo ve kakor vsakdo drugi. Mladenič ni ravno posebno bistroumen, akoravno je čedne zunanjosti in zdravega srca, kakor mislim.® «Njegovega okusa ne moreni občudovati*, sem dejal, «ako je resnica, da se je upiral oženiti tako očarujo-čo mladenko kakor je ta miss Turnerjeva.« «Oh, ]iovest o tej stvari je precej mučna. Ta mladič je naravnost blazno/ vanjo zaljubljen, toda nekake pred dvema letoma, ko je bil še cel deček in preden jo je v resnici poznal — nje namreč celih pet let ni bilo doma, ker se je vzgajala v nekem zavodu — ali ne pade ta trap v kremplje neke natakarice v Bristolu in se z njo poroči? Nikdo ne ve niti besedice o tem, lahko si pa misliš, kakoi ga mora delati blaznega, da ga graja oče zaradi tega, kar bi nad vse rad storil, česar pa naravno sedaj ne more. V tej blazni bolesti je vzdignil svojo roko, ko ga je oče priganjal, da naj snubi miss Turnerjevo. Na drugi strani pa nima nobenih sredstev, j da bi mogel samega sebe vzdrževali in njegov oče, ki je bil zelo trd človek, bi ga brezobzirno zavrgel, ako bi vedel, da je že poročen. Zadnje tri dni je prebil pri svoji ženi v Bristolu in očetu ni bilo znano, kje da je bil. Zapomni si to. Zelo važno jc. To zlo pa se je obrnilo na dobro, kajti natakarica je iz časnikov izvedela, da se nahaja v resni nepriliki in da pride lahko na vislice; zaradi tega ga je za- \ vrgla ter mu pisala, da ima že drugega moža v bermudski ladjestaji, tako da ni nobene vezi med njima. Mislim, da bo ta novica mladega Mc Carthvja za vse odškodovala, kar je j pretrpel.« »Ako je on nedolžen, kdo pa j«- potem izvršil zločin?* «Ah! K—. Uredništvo in uprava Ljabljana, Dalmatinova nlica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račnn štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Za kmzsreij «N«v« Pravde* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni nrednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani France Pintar. Vsi v Ljubljani.